ЦЕРКОВНИЙ ВІСНИК – CHURCH HERALD - 2004 #17

8/8/2019 CHURCH HERALD - 2004 #17

1/14

}. 17 (831), RikXXXVII No. 17 (831), Vol. XXXVII19 VERESNJ 2004 SEPTEMBER 19, 2004CERKOVNYJ VISNYK CHURCH HERALD

L=viv, 6 veresnj 2004 roky

PRO YTVERDENNJPATRIJRWOHO YSTRO

YKRA{NS+KO{HREKO-KATOLUC+KO{

CERKVUPasturs=ke poslannj

1. Vstyp3-ho ]ervnj c=oho roky Boôho Postinu Sunodpuskopiv Ykra[ns=ko[ Hreko-Katoluc=ko[ Cerkvu,y syprovodi mutropolutiv i pid provodom HlavuCerkvu, vidvidav Svjtiwoho Otcj Ivana Pavla II.Holovno temo rozmovu bylo stvorennjpatrijrxaty YHKC. Svjtiwu Otec= tak vuslovuvsvo stavlennj do c=oho putannj: [] J podiljVawe prahnennj, jke zakorinene tako^ ykanoni]nux i soborovux prupusax, qob matupovnu rudu]no-cerkovnu ystri. Podilj ce

jk y molutvi, tak i v terpinni, o]iky]u vuzna]enohoHospodom dnj, v jkomy j, jk Nastypnuk svjtohoApostola Petra, zmo^y pidtverdutu dozrilu plidVawoho cerkovnoho rozvutky". Dexto pomulkovozrozymiv ci slova jk krax ysi[ spravu zdobyttjpatrijrxaty. Naspravdi Vselens=ku Arxurepidtverduv zakonnist= tako[ potrebu. Vin pidnis idepatrijrxaty ponad ]usto lds=ki spodivannj inahadav nam, qo, xo] sprava patrijrxaty YHKC i

vpluva na zemny polituky, vona vse ^ nevuzna]at=sj ne.Cum lustom mu xo]emo pojsnutu, qo ozna]a

patrijrxat Cerkvu", qob ysi mu kraqe i hlubwezrozymilu oho syt=, a ysvidomuvwu, dymalu dijlu tak, jk peredba]a patrijrwu ystriCerkvu.

2. Istoru]ni aspektuMunyle stolittj bylo dlj nas straxitluvo

storinko istori[. Va^ko oxoputu odnum pohljdomvse te, qo naw narod i nawa Cerkva pereûlu za

to ]as. Zhadamo luwe pro dvi svitovi vinu, jkiperekotulusj ]erez nawy zeml, nuzky okypaci,pereslidyvannj virnux nawo[ Cerkvu, holodomor,qo pohlunyv maê odny ]vert= naselennjnawoho kra ta ]uslenni bil=wovuc=ki represi[,jki vunuqulu nacional=ny intelihenci.

Ta vodno]as y XX st. nam svitulo" zdisnennjdvox velukux mri. Perwa mrij derâvna,zahal=nonarodna nezale^nist= derâvu. Sprobuytverdutu samostiny derâvy robulusj vê v

8/8/2019 CHURCH HERALD - 2004 #17

2/14

CERKOVNU VISNUK 19 VERESNJ 2004

22

CERKOVNYJ VISNYK CHURCH HERALD

(USPS 901-960)is published bi-weekly except m onthly in July & August by

Sts. Volodymyr & Olha Ukrainian Catholic Church

2245 W. Superior St. Chicago, IL 60612 Tel. (312) 829-5209Editor-in-Chief R t. Rev. Ivan A. Krotec

Periodicals postage paid at Chicago, Illinois

POSTMASTER: Send address changes to:

CERKOVNYJ VISNYK CHURCH HERALD2245 W. Superior St. Chicago, IL 60612

Typesetting and printing by SEMKIW & CEMKIB TYPOGRA PHERS, LTD.

1920-x, a pizniwe y 1940-x rokax. Prote til=kunaprukinci stolittj take prahnennj, za jkepoterpilo, a to viddalo svo uttj stil=ku lde,za Boô blahodatt stalo real=nist: vid 1991roky mu mamo svo samostiny, nezale^nyYkra[ns=ky Derâvy. Otê, mrij derâvnohoxaraktery nawoho narody zdisnulasj.

Dryha mrij cerkovna povnu rozkvit nawo[ Cerkvu ]erez stvorennj patrijrxaty. Cj mrijrozvuvalasj paralel=no y dvox hilkax ku[vs=ko[ traduci[ nawo[ Cerkvu: sered pravoslavnux i hreko-katolukiv. I odni, i dryhi pro ce dymalu, baâluc=oho, ]ekalu nahodu dlj zdisnennj tako[ mri[.

Qodo Pravoslavno[ Cerkvu, to taki sproburobulusj y 20-x rokax munyloho stolittj, odnakluwe v 90-x rokax Ykra[ns=ka Avtokefal=naPravoslavna Cerkva ta Ykra[ns=ka PravoslavnaCerkva Ku[vs=ku Patrijrxat proholosulu svostryktyry patrijrwo. Xo] [[ qe ne zovsimzaverweno ]erez vidsytnist= vsesvitn=oho vuznannjz boky inwux Cerkov, samy dymky pro patrijrxatyê pevnum ]unom vtileno v uttj. Nam, odnak,ne lu]ut= detal=no rozhljdatu sutyaci vykra[ns=komy pravoslavnomy sviti.

Paralel=no do c=oho v Ykra[ns=ki Hreko-Katoluc=ki Cerkvi v riznu period y 1930-ti rokui zhodom y 1940-vi roku hovorulu pro ce dyêjsno, xo] iqe y vyz=kux kolax. Z vuxodom na vol

v 1963 roci svjto[ pam'jti todi qe Mutropolutaosufa Slipoho i pislj oho zakluky, zvernenohodo vsi[ Cerkvu, idej patrijrxaty stala dlj nawo[ cerkovno[ spil=notu ]umos= dyê va^luvum ireal=num.

Po]avwus= deqo nevporjdkovano, cj idejvprodov^ dal=wux soroka rokiv proxodula riznietapu svoho rozvutky. Svjto[ pam'jti Mutropolutosuf oholosuv pro ce prahnennj nawoho narodyna Dryhomy Vatukans=komy Sobori. Prote todi ne

vdalosj oho formal=no zatverdutu, bo ne byloqe oprac=ovano procedyru stvorennj patrijrxativ.Odnak patrijrxal=ni dymka baânnj zrostalu,stavalu qoraz jsniwumu, krustalizyvalusj. Byvpevnu ]as, kolu dexto dymav, qo patrijrxat ce nemovbu syrohat nezale^no[ Ykra[ns=ko[ Derâvu (naw narod vxoduv todi do skladyRadjns=koho Sozy); inwi vvaâlu oho roz-v'jzko vsix cerkovnux problem. Ale z plunom]asy ci dymku projsnvalusj, i te, qo byloneva^luvum, vidpadalo, a sama cerkovna pozucijvdoskonalvalasj.

Tomy, jkqo sorok rokiv tomy c dymkysprumalu po-riznomy, navit= sami puskopu, to vêna po]atky c=oho stolittj mu diwlu do dunohorozyminnj do odnostanoho baânnj, qo nawaCerkva ma ytverdutu patrijrwu ystri. Y 2002roci predstavnuku vsi[ Cerkvu, zibrani z ysix kra[n,de uvyt= ykra[nci, odnoholosno stverdulu, qoto narod, jku vonu predstavljt= na Patrijr-womy Sobori, baâ ostato]noho zdisnennjc=oho zavdannj. C dymky tako^ pidtverdulu vsivladuku nawo[ Cerkvu zibrani na Sunodi y formisunodal=noho riwennj peredalu SvjtiwomyOtcevi. Na po]atky ]ervnj c. r. B. Svjtiwu Otec=prunjv nawe baânnj i, jk mu vê cutyvalu vuqe,pidtverduv oho slywnist=. Prote ostato]nohovuznannj patrijrxaty v povnomy zna]enni c=oho

slova qe nema. Ale teper ce vê luwe problema]asy: nastane den=, kolu zdisnut=sj tako^ i dryhamrij nawoho narody.

3. Qo take patrijrxat?Isys Xrustos vstanovuv odny Cerkvy, jki dav

ysi potribni dlj spasinnj zasobu, poslavwu [Svjtoho Dyxa, vstanovuvwu y ni Svjti Ta[nstva,davwu [ svo nayky ta dory]uvwu apostolampropovidyvatu y sviti (duv. Mt. 28, 19; Mr. 16, 15;Lk. 24, 47), a tako^ nadavwu Cerkvi konstutytuvnystryktyry xrustujns=ky spil=noty pid provodom

puskopiv. Taka stryktyra Cerkvu z Xrustovo[ voliisnyvala vid samux [[ po]atkiv y formi eparxi taisnyvatume a^ do kincj svity (duv. Svitlo narodiv[ Lumen gentium, LG ], 3).

Z voli [[ Zasnovnuka isny luwe odna XrustovaCerkva na Zemli, v bahat=ox miscevux Cerkvax-eparxijx. Ta z Boôho Provudinnj, jk nav]aDryhu Vatukans=ku Sobor ( LG 23), Cerkvatako^ zna tret, poseredn, formy t.zv.

(Prodovênnj na stor. 4)

8/8/2019 CHURCH HERALD - 2004 #17

3/14


3

Otec= Avraam Miller naroduvsj vBronx, NY, v misjci hrydni 1954 roky. oho bat=ku byluAnthony ta Frances Miller-Mills . Vin ma sestry Teresy, qo qe ûve v N orky. Vin vurostavYorktown Heights kolo N orky i xoduv do miscevux katoluc=kux wkil.

Pislj zakin]ennj seredn=o[ wkolu vin vstypuv do novicijty Otciv Vasulijn vGlen Cove, NY .Kolu y 1974-my roci zakin]uv novicijt, oho vuslalu do Rumy na stydi[ filosofi[ i teolohsutetu Anzelmijnym i Paps=ku Orintal=nu Instutyt). Y veresni 1979-ho roky VladuLosten oho vusvjtuv na svjqenuka v cerkvi Vozdvuênnj }esnoho Xresta v Astori[, N

V 1981-my roci povernyvsj pislj stydi do Ameruku i byv pruzna]enu do Parafi[ Ne

Za]attj v Hemtremky, Mi]igen. Tam vin v]uv relihi v narodni i seredni wkolax,anhlis=ko ]astuno parafijl=no[ radiopereda]i ta vukonyvav inwi parafijl=ni obVodno]as dali v]uvsj vWayne State University i v 1985 roci oderâv magisterky z bibliotekarstva specijlizaci v praci z arxivamu ta zbereênnjm arxival=nux materijliv.

oho pereneslu doGlen Cove v 1985-my roci, qob zorhanizyvatu provincijl=ny biblioteky OVasulijn ta v]utu anhlis=ky movy lityrhi]nu spiv vasulijns=kux novukiv ta stydentiv.prodov^yvav svo[ stydi[ v diljnci bibliotekarstva.

V 1988-my roci o. Avraam byv imenovanu paroxom cerkvu Rizdva Materi Boô[ na Jk parox vin y]astyvav y pljnyvanni bydovi novo[ cerkvu pruxrodstva vPalos Park . Byv ]lenomansambl Bada". Qob bytu v kyrsi bibliotekarstva, vid brav kyrsu vRosary College (s=ohodniDominican University) i otrumav sertufikat specijl=nux i texni]nux stydi v 1992-my roci. zakin]ennj perwo[ fazu bydovu ta prodaî cerkvu pruxodstva naPaulina St. , otec= Avraam vid]yvpokluk do inakwoho tupy slyînnj. V 1994-my roci oho poklukano na kapeljns=ky slSt.Mary of Nazareth Hospital , de vin slyût= po s=ohodni. V 1998-my roci vin pruly]uvseparxijl=nux svjqenukiv. V ]asi yrjdyvannj Vladuku Muxa[la Viv]arj vin slyûv jk eparxekonom. Vid pruxody novoho puskopa Vladuku Ru]arda Stefana Semenka, o. AvraaEparxi[ v diljnci oxoronu dite.

Pru c=omy o. Avraam ]asto pomaha v nawomy Sobori na Svjta ta pru inwux potrebaomy dyê vdj]ni. Nam prumno razom z num vidsvjtkyvatu oho sribnu vile svjqen

Serde]no vitamoVse]. Otcj AVRAAMA MILLERA

z nahodu 25-littj oho svjqenstva.Svjtkyvannj vidbydyt=sj

v nedil 26 veresnj.O hod. 1:30 po polydni byde vidslyêna

v nawomy Sobori BlahodarstvennaSvjta Lityrhij, a potim vidbydet=sjprunjttj v cerkovni avdutori[.

NA MNOHI BLAHI LITA,OT}E AVRAAME!

8/8/2019 CHURCH HERALD - 2004 #17

4/14


4

pomisnux Cerkov. Ce hrypu eparxi, jki ob'd-nyt=sj na pidstavi spil=no[ terutori[, movu,kyl=tyru ]u derâvno[ stryktyru. Vprodov^ ]asy na istoru]ni pidstavi, pidtverdêni kompe-tentno cerkovno vlado, pomisni Cerkvuvurobulu svo[ bohoslovs=ki, dyxovni lityrhinitraduci[, vlasny kanoni]ny duscupliny, a holovne irarxi]ny stryktyry: zibrannj puskopiv z odnumhlavo, jkoho nazuvat= patrijrxom abomutropolutom.

Po]una]u z nadavniwux ]asiv, taki pomisniCerkvu postavalu y vs=omy xrustujns=komy sviti na Sxodi na Zaxodi pid nazvo i zi stryktyropatrijrxativ. Na Zaxodi cj forma hrypyvannj

Cerkov ne powurulasj, i tam zaluwuvsj luwe odunavtentu]nu patrijrxat Rums=ku, ta qe kil=ka vunjtkovo po]esnux. Natomist= na Sxodi vonastala zvu]ano stryktyrno formo dljbahat=ox pomisnux Cerkov, jki prumalupatrijrwu ystri za riznux obstavun ta y riznu]as a^ do munyloho stolittj vkl]no.

Z ohljdy na prutamannist= ci[ formuxrustujns=komy Sxodovi, Dryhu Vatukans=kuSobor vkazav, qo pomisnum sxidnim katoluc=kumCerkvam naleût= [[ nadavatu. Ce baânnjy]asnukiv Dryhoho Vatukans=koho Sobory nedavnopovtoruv Papa v postsunodal=nomy pov]annipro vlady puskopa Pasturi stada" ( PastoresGregis ). (Z ohljdy na va^luvist= skazanoho i naneobiznanist= virnux nawo[ Cerkvu z cumdokymentom jk v Ykra[ni, tak i v dijspori, podamodovwy cutaty):

Sered instutyci, xarakternux dlj sxidnixkatoluc=kux Cerkov, Cerkvu patrijrxal=ni. Vonunaleât= do tux yhrypovan= Cerkvu, jki, jkpidtverd^y Dryhu Vatukans=ku Sobor, zavdjkuBoômy Provudinn, z plunom ]asy nabylu

orhani]noho dlj nux ystro i mat=, jk duscuplinyi vlasni lityrhini zvu]a[, tak i spil=ne boho-slovs=ke dyxovne spadkomstvo, pru c=omy,odnak, zav^du zberiha]u dnist= viru ta dunuBoû ystri vselens=ko[ Cerkvu. {xnj osobluvahidnist= vupluva z fakty, qo vonu, bydy]u maloqo ne materjmu viru, porodulu inwi Cerkvu, jki nibu [xnimu don=kamu (dodamo vid sebe, dljpruklady, qo don=ko patrijrwo[ CerkvuKonstantunopolj, Novoho Rumy, byla Cerkva

Kuva, a ostannj stala Cerkvo-Matir' dljCerkvu Moskvu. + Lbomur ), a tomy a^ do nawux]asiv podnani z numu sul=numu zv'jzkamu lbovuv ta[nstvennomy utti y vzamnomy powanyvanniprav ta obov'jzkiv.

Ce starodavnj patrijrxal=na instutycij vCerkvi. Zasvid]ena vê perwum Soborom v Nike[,vona byla vuznana perwumu vselens=kumusoboramu dosi stanovut= traduciny formyyrjdyvannj y sxidnix Cerkvax. Zavdjku svomypoxodênn osobluvi stryktyri, vona vidpovidasami sytnosti Cerkvu. Tomy Dryhu Vatukans=kuSobor vuslovuv prahnennj, qob tam, de bydev c=omy potreba, stvorvatu novi patrijrxatu,pravo na vstanovlennj (jkux) zaluwat=sjza Vselens=kum Soborom abo Rums=kumArxurem:" (p. 61).

4. Xto vstanovl patrijrxatu?Yprodov^ stolit= patrijrxatu postavalu za riz-

nux obstavun i v riznu sposib, ale zav^du jk cer-kovna stryktyra na pevni terutori[ ]u v pevniderâvi. Patrijrxatu y II tusj]olitti postavaluzazvu]a za riwennjm vidpovidno[ pomisno[ Cerkvu,jke kanoni]no vuznavalu inwi patrijrwi Cerkvu,dyê ]asto pidtrumyvani derâvno vlado. Natake vuznannj inodi dovodulosj ]ekatu truvalu ]as.

Katoluc=ki patrijrxatu istoru]no vuznavavPapa Rums=ku. S=ohodni, zhidno z ]unnumunormamu, proholowenumu Dryhum Vatukans=kumSoborom, novi patrijrxatu dlj Cerkov sxidn=o[ traduci[ vstanovl Vselens=ku Sobor aboPapa Rums=ku. Vidpovidno do Dekrety pro SxidniKatoluc=ki Cerkvu, zminu do ystro cux Cerkovmo^na vnosutu luwe zaradu [xn=oho vlasnoho orhani]noho rozvutky" (p. 6).

5. Ypravlinnj patrijrwo CerkvoPatrijrwa stryktyra dyê ]itko realizy

vnytriwn dnist= pomisno[ Cerkvu sxidn=o[ traduci[, bo na ]oli stavut= odny osoby, jka staoseredkom ysix viry]ux ci[ pomisno[ Cerkvu ta]erez jky sta vudumum sopru]astj, tobto dnist=iz Nastypnukom sv. Apostola Petra, jkoho IsysXrustos postavuv vudumum znakom dunostu tadnostu svo[ Cerkvu.

Same slovo patrijrx" poxodut= vid hrec=kohoslova, korin= jkoho ozna]a bat=ko". Navkryhupatrijrxa zburat=sj vsi puskopu pomisno[

(Prodovênnj iz stor. 2)

8/8/2019 CHURCH HERALD - 2004 #17

5/14


55

Cerkvu i razom z num ta pid oho holovyvannjmstanovljt= Sunod, jku spil=no dba pro vsCerkvy.

6. Dejki kruteri[ patrijrwoho ystro

Jk bylo zhadano poperedn=o, pomisna Cerkva ce spil=nota virnux, jky ob'dnyt= lityrhini,bohoslovs=ki dyxovni traduci[, kanoni]naduscuplina ta spil=na irarxij. Pomisna Cerkvama tako^ svo okremy istori i sformovanyxrustujns=ky kyl=tyry. Vûva]u cerkovnyterminolohi, ce Cerkva svoho prava. Tomy neko^na pomisna Cerkva vidrazy vidpovidakruterijm Cerkvu patrijrwo[.

Popru vsi bohoslovs=ki kanoni]ni elementu,pomisna Cerkva povunna matu tako^ zrilist=svidomostu virnux, vujvleny ]erez svjtist= [[ dyxovnux dite i pidtrumky virnumu ûttj ypatrijrwomy ystro[. Zrilist= cerkovnoho uttjvkl]a tako^ hotovnist= dopomahatu inwumldjm poza meâmu ridno[ Cerkvu v [xn=omyrelihinomy utti i robutu svi vnesok y uttjVselens=ko[ Cerkvu.

Patrijrxat, jk normal=na forma isnyvannj dijl=nostu pomisnux Cerkov, vuraâ i zabezpe]ypovnoty zasobiv, jki neobxidni dlj vsebi]nohoslyînnj Cerkvu.7. }u vidpovida YHKC zhadanum kruterijm?

YHKC ma ysi vuqezhadani prukmetu, qob statupatrijrwo Cerkvo.

Po-perwe, nawa Cerkva, naleâ]u do sxidn=o[ traduci[, vvaâ patrijrxat prurodno formosvoho isnyvannj y povni vidpovidnosti doDekrety Dryhoho Vatukans=koho Sobory proSxidni Katoluc=ki Cerkvu, jku stverd^y, qopatrijrwu ystri y Sxidnix Cerkvax tradu-cino formo ypravlinnj" (p. 11).

Po-dryhe, vstanovlennj patrijrxaty vuzna-]at=sj potrebamu rozvutky YHKC, pro qoodnostano zajvulu delegatu Patrijrwoho Sobory2002 roky. Nawa Cerkva nabyva s=ohodni pomisno[ zrilostu, y ]omy mu vba]amo vurazny diSvjtoho Dyxa.

Po-tret, nawa Cerkva perekonana, qo,vidpovidno do vumohu Dekrety Dryhoho Vatu-kans=koho Sobory pro ekymenizm, patrijrwu

ystri kraqe vidpovida vda]i nawux virnux ividpovidniwu dlj dyxovnoho dobra" (por. p. 16).Inwumu slovamu, mu vvaâmo patrijrxat zasobomdlj doskonaliwoho cerkovnoho ûttj. Napatrijrxat slid duvutusj o]uma viry]o[ ldunu,jk na relihino-cerkovny disnist=, y jki ko^nu

[[ element ma vidpovidni prava ta obov'jzku.Patrijrwu ystri y utti Sxidn=o[ Cerkvu na vsix

[[ rivnjx rozvuva po]yttj bil=wo[ vidpovi-dal=nostu za svo[ di[. Dobro Cerkvu bil=womiro, ni^ do toho, sta spravo ko^noho [[ virnoho.

Po-]etverte, perexid na patrijrwu ystri vidpovidd Cerkvu na ytverdênnj derâvno[

Stan bydovu

Patrijrwoho

Sobory

YHKC v Kuvi.

8/8/2019 CHURCH HERALD - 2004 #17

6/14

nezale^nostu Ykra[nu. Tyt patrijrwu ystriCerkvu muslut=sj jk odun iz zasobiv reorhanizaci[ i normalizaci[ dyxovnoho ûttj virnux zadlj

[xn=oho spil=noho blaha i dobra Cerkvu.Po-p'jte, nawa Cerkva ne obme^yt=sj isny-

vannjm na terutori[ ridno[ derâvu, a vnaslidokistoru]nux obstavun powurena v riznux kra[nax ima tam miscevy irarxi]ny stryktyry. YHKC vYkra[ni y dijspori predstavlj sobo kil=kisnopova^ny hromady, ale ne v ]usel=nosti poljha [[ sula ta va^luvist=, a v dnosti ta konsolidaci[ [[ dyxovnux sul. Patrijrwu ystri Cerkvudozvolut= jknapovniwe dosjhtu ci[ metu. Cepidtverdulu y svomy Zvernenni delehatu Tret=o[ sesi[ Patrijrwoho Sobory YHKC, na dymky jkuxproholowennj patrijrxaty zmicnulo b vzamodi

mi^ matirno Cerkvo ta do]irnimu Cerkvamuna poselennjx".Svoho ]asy Patrijrx osuf vuslovlvav

dymky, qo vahomo pidstavo dlj proholowennjpatrijrxaty YHKC veluke my]enuctvo [[ virnux,projvlene numu y XX stolitti. Cilkom poho-d^y]us= iz dymko nawoho slavnoho Ispovidnukaviru, mu xotilu b zasterehtu virnux vid nepra-vul=noho tlyma]ennj c=oho argymenty. Fakthero[]noho my]enuctva jskravum svid]ennjmzrilostu viru ]leniv nawo[ Cerkvu. Ce dyxovnuskarb, z jkoho qedro ]erpat= nastypni pokolinnjvirnux. Prote statys patrijrxaty YHKC ne ma bytunahorodo [[ virnum za my]enuctvo. Taketlyma]ennj zhadano[ xrustujns=ko[ ]esnotu moêspotvorutu [[ veluku dyxovnu zmist. Nahorodadlj my]enukiv na Nebesax, a tyt, na zemli,my]enuctvo sta fyndamentom, na jkomy zrostaCerkva. Osnovopolo^numu elementamu y c=omyfyndamenti lbov do Boha i blu^n=oho, virnist=pravdi, vminnj proqatu kruvdnukiv, vid]yttjsolidarnostu z tumu, qo v potrebi toqo.Patrijrxat, zbydovanu na takomy fyndamenti,

ytverdut=sj naviku, bo oho vuzna sam Hospod=.8. Ekymeni]ni obstavunu

Prokt stvorennj patrijrxaty YHKC nuniwnimPapo Rums=kum zbyduv xvul protestiv, jkibazyvalusj na takux zakudax: Patrijrxat YHKC poslablvatume sopru-

]astj z Nastypnukom sv. Apostola Petra, a otê poslablvatume zv'jzok z ysi Katoluc=koCerkvo.

Patrijrxat ozna]atume stvorennj naciona-listu]no zabarvleno[ Cerkvu, jka sijtumenenavust= syprotu vsix inwux.

Patrijrxat YHKC stav bu veluko perewkododlj ob'dnannj xrustujn v Ykra[ni.

Stvorennj patrijrxaty YHKC ozna]alo bnextyvannj prav Moskovs=koho Patrijrxaty,jku vvaâ Ykra[ny svo kanoni]noterutori.

Patrijrwu statys YHKC pruzviv bu dozbereênnj ynijtuzmy", jku v nawi ]asu byvzasydênu jk nevidpovidnu wljx dlj dosjh-nennj dnostu mi^ ysima xrustujnamu.Ko^nu zakud, zvu]ano, vukluka emociny

reakci z nawoho boky, ale mo^na i treba duvu-tusj na nux inakwumu o]uma, vukorustovy]u [x,z odnoho boky, dlj kraqoho zrozyminnj svohostanovuqa, a z inwoho dlj ynao]nennj pravul=nuxi potribnux zaxodiv, do jkux mu povunni vdatusj,bo mu ne xo]emo, qob stvorennj patrijrxaty YHKCzavdalo stra^dan= inwum. Y nawi skladnisutyaci[ treba spokino i vuvaêno zaxuqatu svo[ prava, povaâ]u tako^ vupravdani prava inwux.

Ne bydemo vidpovidatu na koên pynkt zokrema,natomist= podamo luwe zahal=ne do nux stavlennj.Y nuniwni istoru]nu moment z-posered ysixzhadanux zakudiv na perwe misce vuwov argyment

ekymeni]nu, a same: pobovannj, qo vuznannjPapo patrijrxaty YHKC moê pruzvestu dozruvy ekymeni]noho dijlohy zamoroênnj sto-synkiv mi^ Katoluc=ko Cerkvo i PovnotoPravoslav'j. Ce ne nawum namirom. Mu vva-âmo, qo naw patrijrxat byde va^luvum ]un-nukom dlj pokraqannj vidnosun mi^ xrustujnamuta ne vnosutume rozbraty, adê patrijrxat YHKCpotriben ne luwe nawi Cerkvi, a ysim pomisnumCerkvam. Tomy mu pevni, qo nastane den=, koluce ysvidomut= ysj xrustujns=ka spil=nota.

Dlj nas dyê prukro byla reakcij pravo-

slavnux Cerkov, jki, ne vuv]uvwu nawo[ istori[ nawoho nuniwn=oho stanovuqa, ne piznavwu nawuxdyxovnux potreb, zanjlu ]itky nemurolbnypozuci, jky ]erez Moskovs=ku Patrijrxatperekazalu Svjtiwomy Otcevi. Prote stvorennjnawoho patrijrxaty y odnomy razi ne zadymanejk zahroza ]u pidstyp syprotu pravoslavnuxCerkov i ni]um ne obme^y [xni prava. YHKC (vpatrijrxati ]u bez n=oho) ne ma pretenzi dopravoslavnux. Tak samo pravoslavni ne mo^yt=


66

8/8/2019 CHURCH HERALD - 2004 #17

7/14

matu pretenzi do hreko-katolukiv qodo terutori[,ystro ta sposoby uttj. Kolu det=sj pro cer-kovni vartostu, dlj svits=kux katehori ne povunnobytu miscj, oskil=ku cerkovni vartosti ne mo^yt=stavatu predmetom duskysi.

Ku[vs=ka Cerkva naprukinci XVI st. vubrala sviosobluvu wljx dlj zabezpe]ennj dnostu yVselens=ki Cerkvi. }astuna nawoho narody v to]as vidkunyla ce wljx, pruzvivwu do podilyKu[vs=ko[ Cerkvu. Odnak ta [[ ]astuna, jky s=o-hodni nazuvat= Ykra[ns=ko Hreko-Katoluc=koCerkvo, na c=omy wljxy skorustala i zba-hatulasj, oskil=ku mohla zberehtu svo viry isamobytnist= y krutu]ni momentu svoho isnyvannj.Zvu]ano, istorij nawo[ Cerkvu ma i ]orni, i bilistorinku. Prote mu, hreko-katoluku, ne baâmo

nikomy nakudatu nawi rozv'jzku jk duno mo^luvi pravul=ni. Ce pidtverduv qe na po]atkysorokovux rokiv munyloho stolittj MutropolutAndre Weptuc=ku y svomy lustovnomy dijloziz pravoslavnumu bratamu. Ale meta, pro jkyhovorulu mutropolutu Petro Mohula i osufRyts=ku (vonu wykalu dorohu do dnostu yspil=nomy patrijrxati) byla odna i ta sama vidnovutu pervisny dnist= ]asiv VolodumuraVelukoho. Naw patrijrxat s=ohodni, y XXI st.,zadymanu ne jk perewkoda, a jk wljx do tohostany, kolu v Ykra[ni byde odun patrijrx ykatedral=nomy sobori Svjto[ Sofi[ y Kuvi.

}u stvorennj hreko-katoluc=koho patrijrxatyozna]alo b, jk dexto tverdut=, posulennjnenavustu do neykra[nciv? Ni, bo patrijrxat, yjkomy plekat= xrustujns=ki ]esnotu, ne moêpotyratu wovinizmovi. Xrustujns=ku patriotuzm ]esnoto. Baâtu dobra svomy narodovi cenormal=no; porywennjm xrustujns=ko[ normu luwe prahnennj takoho dobra kowtom inwuxnarodiv. Mu quro spodivamosj, qo ûttj vpatrijrwomy ystro[, jkqo do n=oho stavutumyt=sj

z povaho ysi sysidu, moê til=ku spru]unutusjdo ytverdênnj zlahodu y nawi ]astuni svity.Prote ]u ne naparadoksal=niwum z ysix

zakudiv, qo [x vusyvat= protuvnuku nawohopatrijrxaty, tverdênnj, qo oho stvorennjzadymane jk yte]a vid Ruma". Taku zakud cilkovutum zapere]ennjm nawo[ viru. Nemasymnivy, qo z otrumannjm nawo Cerkvopatrijrxaty, jk c=oho vumahat= zakonu, zminut=sjxarakter stosynkiv z dejkumu rums=kumu ysta-

novamu. Ale ci zminu stosyvatumyt=sj til=kudryhorjdno[, administratuvno[ sferu. Osnovna rusako^no[ pomisno[ Katoluc=ko[ Cerkvu cesopru]astj z Nastypnukom sv. Apostola Petra,puskopom Ruma. A c=oho mu nikolu ne zre]emosj.9. Rizni pohljdu z pruvody patrijrxaty YHKC

Veluko[ vahu v obhovorenni patrijrxal=no[ problemu inkolu nabyva sama atmosfera takohoobhovorennj vsereduni Cerkvu. Zysullj qodoytverdênnj patrijrxaty ]asom nabyvat= formborot=bu za patrijrxat, jka syprovod^yt=sjnadmirnumu prustrastjmu ta nevupravdanumuzvunyva]ennjmu. Takumu prustrastjmu ta zvu-nyva]ennjmu syprovod^yt=sj ]asom i borot=baprotu patrijrxaty. I v odnomy, i v dryhomy vupad-

kax virni Cerkvu malu b vujvutu nale^nesmurennj i lbov odne do odnoho.Tak, z odnoho boky, Cerkva wany revnist=

aktuvistiv patrijrxal=noho ryxy ta [xn viddanist=ci ide[. Irarxij Cerkvu blahoslovlj ytver-dênnj patrijrxaty v utti svidomosti svo[xvirnux zokrema, wljxom aktuvizaci[ murjns=kohoryxy. Prote, vuslovl]u nawy pidtrumkypatrijrxal=ni ide[, mu povunni ysvidomlvatu, qonecerkovni metodu tako[ borot=bu ta napryênepsuxolohi]ne tlo, jke ne stvort=sj, luwewkodjt= ytverdênn patrijrxaty. Vonuoslablt= Cerkvy i, zokrema, porod^yt=symnivu v tomy, qo vuznannj patrijrxaty YHKC spravo docil=no ta svo]asno.

Z inwoho boky, zavdannjm Cerkvu vodno]aspowanyvatu symnivu v neobxidnosti patrijrxaty datu na nux argymentovany vidpovid=. Symnivuqurux lde sami po sobi slyât= luwe pohlub-lenn i krustalizaci[ novo[ vizi[, qo vuzriva vCerkvi. Prote zhadani symnivu ne povunni nabyvatuform nepokoru ]u rozkoly, oskil=ku vid c=ohostra^da dyx mury lbovu, jku obima Cerkvy.

Xo] pro patrijrxat mu hovorumo v kategorijxcerkovnoho ystro, vin ne til=ku stryktyro.Patrijrxat ce stan dywi, jknakraqu vujv syti poklukannj Cerkvu. Tomy prahnennj nawohonarody v munylomy i teper vstanovutu patrijrwuystri slid rozhljdatu po-cerkovnomy, po-Boômy, a ne jk samocil=. Adê patrijrxat cewljx. A meta Cerkvu ce spasinnj lde ]erezslyînnj Bohovi ta blu^nim.


7

8/8/2019 CHURCH HERALD - 2004 #17

8/14


8

10. Zavdannj Boôho Narody YHKCna mabytn

Jk velut= xrustujns=ku zvu]a, hovorj]u proobov'jzku ta zavdannj Boôho Narody, puskopuYHKC xotilu b po]atu z sebe. Ce svoho ]asy hovoruviqe Patrijrx osuf: puskopat povunen bytuzrazkom odnozhidnostu y pravlinni Cerkvu iprukladom dnostu v ysix diljnkax cerkovnoho inarodnoho ûttj!" S=ohodni irarxij YHKCpidtverd^y svi spil=nu namir rozbydovyvatupatrijrxat nawo[ Cerkvu, vukorustovy]u dljc=oho vsi mo^luvi cerkovni zasobu. Tako^prosumo Hospoda nawoho Isysa Xrusta osvjtutunawi zysullj, a brativ i sester nawux y Xrusti spomahatu nam povsjk]as y doviri ta odnostanosti.

Nadzvu]ano va^luvo y procesi stanovlennj

patrijrwoho ystro YHKC pozucij spil=notposvj]enoho uttj. Pro ce tako^ zhadyvav ysvomy Zapoviti Patrijrx osuf: BaânnjmSlyhu Boôho Andrej i blahannjm mo[m, peremcjoho zapovitiv, , qob ysi nawi monawi ]unu izhromadênnj sypernu]alu mi^ sobo za ristv osobusti svjtosti za revne i ]esne slyînnjXrustovi ta ridni Ykra[ns=ki Cerkvi". Molutvaza patrijrxa i patrijrxat YHKC, pidnesena do Bohaystamu oho obry]nukiv, byde obov'jzkovo Numpo]yto. Molutvo pravednukiv byde vuprowenoproqennj za hrixu, v]uneni dit=mu Cerkvu na [[ palomnuc=komy wljxy.

Va^ko pereocinutu va^luvist= roli, jky mavukonatu y stanovlenni patrijrxaty YHKC [[ dyxovenstvo. Z dywpasturs=ko[ to]ku zory, mo^naskazatu, qo kl] do serdec= ysix virnux nawo[ Cerkvu znaxodut=sj same v [xnix rykax. Tyt znovyva^luvum dorohovkazom bydyt= dlj nas nastanovuPatrijrxa osufa: To^ blaha mi^ vamu pre-sviteriv pasit= stado Boê, qo y vas, nahljdatene z prumysy, ale dobrovil=no po- Boômy, ne dljbrydno[ naûvu, a revno, ne panyte nad spadkom

Boûm, ale byd=te dlj stada za vzir. A koluArxupastur z'jvut=sj, to oderûte vu nev'jny]ohovinka slavu (duv. 1 Pt. 5, 1-4)". Va^luvo, qobdywpasturi vsiljko ytverd^yvalu svo[x parafijny viri v blahodatnist= patrijrxaty zaly]alu [xnizysullj dlj rozbydovu patrijrxal=nux stryktyr.Prote ne menw va^luvum obov'jzkom dywpasturiv povsjk]as steûtu za tum, qob ci zysulljnabyvalu nale^nux cerkovnux form i wlu nablaho Cerkvu narody.

Narewti, slid zhadatu pro zavdannj, jki stojt=pered tumu, v ]u[x sercjx zrostatume holovnu plidpatrijrxaty, a same: pro zavdannj murjn. Tyt znovyproro]o zvy]at= dlj nas slova Patrijrxa osufa:Zaverwennj (okremux pomisnux sxidnix) Cerkovpatrijrwum vincem bylo zav^du ovo]em dozrilo[ xrustujns=ko[ svidomostu y Boômy ldi, y vsixoho skladovux ]astunax, y svidomosti dyxivnuctvai pasturiv, pru ]omy svidomist= murjn, otohodyxovnoho stada, dovirenoho [xn=omy pasturs=komyslyînn, zihravala neabujky rol, bo til=kudozrila svidomist= svo[x vlasnux cerkovnux inacional=nux skarbiv, svo[x kyl=tyrnux taistoru]nux nadban= i cinnoste, svo[x trydiv i ertv,qo vxodulu v skarbnuc cilo[ Vselens=ko[ Xrustovo[ Cerkvu, stvorvalu tverdy osnovy dljPatrijrxaty!" Same vid dobro[ voli, rozsydluvo[ aktuvnostu i vodno]as nale^noho smurennj murjni byde ostato]no zaleâtu ytverdênnj patrijr-woho ystro!

Novu strym dunamizmy povunen probihtu po vsixstryktyrax Cerkvu. Mat= efektuvniwe zapra-cvatu patrijrwi ta sunodal=ni komisi[, oskil=kuce holovni orhanu, v jkux formyt=sj dywpas-turs=ke ta administratuvne uttj Cerkvu. Sviôenerhi ma spovnutusj dijl=nist= cerkovnuxstryktyr na eparxijl=nomy, dekanal=nomy iparafijl=nomy rivnjx. Tyt rozymna avtonomij,

sperta na holovni zasadu puskops=koho slyînnjta na pruncup dopomi^nosti (sybsudijrnosti), madopovnvatusj po]yttjm spivvidpovidal=nostu,spil=nostu metu zahal=nocerkovno[ solidarnostu.

Nadzvu]ano bahato slid zrobutu dlj toho, qobroz'jsnutu mety i zavdannj patrijrxaty virnuminwux pomisnux Cerkov. Adê, ka^y]u slovamuEncukliku Ivana Pavla II Svitlo Sxody" ( Orientale

Lumen, OL ), va^luvum momentom dlj zrostannjnawoho vzamorozyminnj ta dnostu pohlublennjznaomstva mi^ namu" (p. 24).

Nedavno mu vê malu nahody zayvaûtu, qo

patrijrwu statys Cerkvu ce ne til=ku dekretSunody puskopiv, pidtverdênu vuznannjmSvjtiwoho Otcj. Ce peredysim preobraêneûttj Boôho narody, jku ysvidoml svo[ noviobov'jzku ta vidpovidal=nostu. Zavdannjm ysi[ Cerkvu nevtomno pracvatu nad takum preo-braênnjm. Va^luvo nastanovo na c=omywljxy bydyt= dlj nas slova Ivana Pavla II: NexaHospod= vid]unut= nawi sercj, nastavut= nawi ymu

(Zakin]ennj na stor. 15)

8/8/2019 CHURCH HERALD - 2004 #17

9/14


9

PRODOVY}U TEMY PATRIJRXATY YHKC(Zakin]ennj z poperedn=oho ]usla)

S=ohodniwnj sutyacijYnijts=ka" Ykra[ns=ka Hreko-Katoluc=ka

Cerkva bere svi po]atok vid Berestes=kuxsunodiv, pereva^no ostann=oho, 1596 roky, koluKu[vs=ku mutropolut i puskopu, ysvidoml]uzahrozy z boky novostvorenoho Moskovs=kohoPatrijrxaty i brak dopomohu vid Konstantu-nopil=s=koho Patrijrxa, jku potrapuv pid vladytyrkiv, vuriwulu vuznatu perwist= Rums=kohoPatrijrxa, zberiha]u pru c=omy vsi svo[ prava,pruvile[ ta obrjdu. Vlasne ka^y]u, ce ne po]atokjko[s= novo[ Cerkvu, a prodovênnj ti[ samo[ Ku[vs=ko[ Cerkvu. 1620 roky rysalums=kuPatrijrx vusvjtuv novy pravoslavny irarxi dljKu[vs=ko[ mutropoli[, i ce stalo pru]unoborot=bu Rysi z Ryss". Pravoslavnu mutro-polut Petro Mohula i ynijts=ku" mutropolutVenijmun Ryts=ku pidtrumalu propozuciwljxtu]a Adama Kusilj pro ob'dnannj dvoxCerkov i stvorennj Ku[vs=koho Patrijrxaty.

Do ob'dnannj ne diwlo ]erez opir Rums=kohoPatrijrxa z odnoho boky ta kozakiv (pidbyrenuxmoskovs=kumu ahentamu) z dryhoho boky.

Kolu Ri] Pospoluta vpala i ykra[ns=ki zemlibylo podileno, to ynijts=ky" Cerkvy na zemljx,

qo vidiwlu do Rosi[, likvidovano, orstoko kruvavo, a na zemljx, qo vidiwlu do Avstro-Yhors=ko[ monarxi[, imperatrucj Marij-Teresanazvala [[ Hreko-Katoluc=ko Cerkvo dljvidriznennj vid Rumo-Katoluc=ko[ Cerkvu(latuns=koho obrjdy), i tak cj nazva, z dodatkomYkra[ns=ka", isny dosi.

Idej patrijrxaty i odno]asno z'dnannj Cerkovv Ykra[ni ne zanukla. Vidroduv [[ MutropolutAndre Weptuc=ku, jkomy Rums=ku Patrijrxdav patrijrwi prava (xo] i bez tutyly) dljpowurennj ide[ z'dnannj na Sxodi, osobluvo v Rosi[.

Mutropolut A. Weptuc=ku dobre rozymiv, qoz'dnannj moê prutu til=ku todi, koluYnijts=ka" Cerkva vidkune vsi latuns=ki obrjdui praktuku, jki, dobrovil=no ]u nasul=no, vviwluv [[ ûttj. Vin po]av o]uqyvatu obrjd, qobpovernytus= do ]asiv P. Mohulu V. Ryts=koho,kolu obrjdu bylu odnakovi dlj obox hilokKu[vs=ko[ Cerkvu. Odna]e todi ne vsi mohlu cprac zrozymitu, ta s=ohodni dexto [[ ne rozymi.Ce obrjdove vidnovlennj zypunulos= v ]as

pruly]ennj zaxidn=o-ykra[ns=kux zemel= doSSSR. Todi po]alosj brytal=ne znuqennj

ynijtiv" i nasad^yvannj obrjdiv Moskovs=ko[ Cerkvu. Ynijts=ka" Cerkva piwla v hlubokepidpillj. Tyt slid dodatu, qo Mutropolut Andrerozymiv xrustujns=ky dnist= jk dnannjsamostinux Cerkov-sester bez dominaci[ jko[s=odni[ Cerkvu nad inwumu, ale zi zapevnennjmRums=komy Patrijrxovi, jk spadkomcevi apostolasv.Petra, perwostu mi^ patrijrxamu.

Kolu Mutropoluta osufa Slipoho zvil=nuluz subirs=ko[ katorhu, na dryhomy Vatukans=komysobori vin zaproponyvav vuznatu dlj YHKCerkvustatys patrijrxal=no[. Kolu ce ne stalosj, vinproholosuv Patrijrxat YHKC y paps=ki cerkvisv. Petra v Rumi po]av dijtu, jk patrijrx,vusvj]y]u puskopiv, onatux svjqenukiv i t.d. Oficino Rums=ku Patrijrx (papa) cux di nesxvalvav, zokrema vusvj]ennj puskopiv, alevrewti, vê po smerti Patrijrxa osufa, ne til=kupotverduv svj]ennj, a navit= zhoduvsj, qob posmerti Patrijrxa Muroslava Lba]ivs=koho,YHKC o]oluv nelehal=no" vusvj]enu VladukaLbomur Hyzar. Akci[ Patrijrxa osufa nepidtrumyvalu dejki puskopu YHKC, tomy Rum nevidpovidav pozutuvno na proxannj vuznatupatrijrwu statysy. Kolu y 2002 roci na sunodipuskopiv YHKC vsi ]lenu vuslovulusj zapatrijrwu statys YHKC, to papa Ivan Pavlo IIperedav c spravy, vperwe, na rozhljd kolehi[ kardunaliv. Kolehij kardunaliv, velu]eznobil=wist, krim tr=ox -Val=tera Kaspera, osufaRacingera ta Ignasa Myssu Dayda 6 ltoho 2003roky zhodulusj na patrijrwu statysy dlj YHKC.

Perepono dlj oficinoho proholowennjstalu dvi spravu: ]u proholowennj patrijrxatyYHKC ne vplune nehatuvno na ekymeni]nu proces,

jku provadut= z ramenu Papu kardunal Kasper,i po- dryhe, ]u proholowennj patrijrxaty YHKCne vplune nehatuvno na dol rumo-katolukiv vRosis=ki Federaci[.

Qodo perwo[ pereponu, to ce spravdi moêperervatu na dejku ]as dijloh mi^ Rumom iMoskvo. Ale jki poznaku, qo byd=-jkudijloh z Moskvo dast= pozutuvni naslidku?Istorij v]ut=, qo Moskva nikolu ne vela dijlohyz namirom osjhnytu porozyminnj, nikolu ne wla

8/8/2019 CHURCH HERALD - 2004 #17

10/14

na kompromisu, a til=ku vse ce robut= pro oko".Dijloh z ne ni do ]oho ne doprovadut=.

Qodo dryho[ pereponu, to navrjd ]u rumo-katolukiv zmo^yt= moskovs=ki ]unnuku pere-slidyvatu tak, jk pereslidyvalu ynijtiv" vYkra[ni, a tum ]asom ynijtu" ne til=ku vuwlu zc=oho pereslidyvannj zmicnilumu i ob'dnanumu,ale dalu sotni svjtux my]enukiv za viryXrustovy, stalu v zircem dlj naslidyvannj.

Qob vuvidatu, jka byde reakcij Moskovs=kohoPatrijrxa, kardunal Kasper (vin o]ol Paps=kyrady y spravax xrustujns=ko[ dnostu) vosenu 2003roky lustovno povidomuv Patrijrxa Rosis=ko[ Pravoslavno[ Cerkvu Aleksij II pro namir PapuIvana Pavla II vuznatu Patrijrxat YHKC. PatrijrxAleksi II rozislav kopi c=oho lusta vsim

pravoslavnum patrijrxam z pros=bo zvernytusjdo Vatukany zi spil=num lustom, osteriha]u, qovuznannj patrijrwoho statysy YHKC spunut=dijloh mi^ Rums=ko i Pravoslavnumu Cerkvamuna dovhi roku ta vidnovut= vidkruty voro^ne]y mi^numu. Ce vsi pravoslavni patrijrxu, vkl]no zKonstantunopil=s=kum Patrijrxom Bartolomem,zrobulu. Patrijrx Bartolome navit= vidvaûvsjradutu Papi Ivanovi Pavlovi II likvidyvatu YHKC:postypovo zmenwyvatu prusytnist= Ynijts=ko[ Cerkvu i poslablvatu [[ dijl=nist=" ( z lustaBartolomej do papu Ivana Pavla II).

19 ltoho 2004 vidbylasj zystri] kardunalaKaspera z Arxupuskopom Kurulom, holovodepartamenty zv'jzkiv Moskovs=koho Patrijrxaty,a 22 ltoho z samum Patrijrxom Alksim II.Zhidno z oficinum povidomlennjm Vatukany,kardunal V. Kasper zajvuv na cux zystri]ax, qoprovid Katoluc=ko[ Cerkvu serozno rozhljdaodnozhidny pozuci vsix Pravoslavnux Cerkov.Katoluc=ka storona zapevnj pravoslavny sto-rony, qo baânnjm Svjtoho Prestola vtru-myvatu zmicnvatu pozutuvni stosynku z Pravo-

slavnumu Cerkvamu". Zahal=no ce komentyt= jkznak, qo Vatukan ne byde narazi vuznavatupatrijrwoho statysy YHKC.

Sunod puskopiv YHKC vudav z ci[ nahoduposlannj, potverd^y]u obyrennj virnux, qosprava patrijrxaty vuriwyvalasj ne v Kuvi, a vMoskvi, i bez prusytnostu predstavnukiv YHKC.Perehovoru v Moskvi a^ nijk ne perekreslt=to mahistral=nu kyrs na rozbydovy patrijrxaty,jku vupluva z riwen= Sunody puskopiv nawo[

Cerkvu. Ce wljx namu obrano davno, i vinvidobraâ vurazny vol Boôho narody nawo[ Cerkvu", hovorut=sj v poslanni. I dali: Zakonnurozvutok Ykra[ns=ko[ Hreko-Katoluc=ko[ Cerkvune moê bytu predmetom duplomatu]nux sankci".

Zhidno z oficinum povidomlennjm RPC, Patri-jrx Aleksi II zajvuv kardunalovi V. Kasperovi,qo pislj 1946 roky bahato lde y Zaxidni Ykra[ni ti, qo perewlu na pravoslav'j, i ti, xto v dywizaluwulusj hreko-katolukamu, vsi vonu bylu piddyxovno opiko Rys=ko[ Pravoslavno[ Cerkvu.Kolu pruwla relihina svoboda, potribno bylopodjkyvatu Rosis=ki Pravoslavni Cerkvi za te,qo vona zrobula dlj viry]ux Zaxidn=o[ Ykra[nuy va^ki roku. A qo vidbylosj? Na xvuli dukohonacionalizmy vidbyvsj rozhrom tr=ox pravoslavnux

eparxi y L=vovi, Ternopoli ta Ivano-Frankivs=ky...Sulo zaxoplvalu xramu". Dyma, qo komentarizavi: za znuqennj puskopiv, soten= svjqenukiv,]enciv i ]ernuc= ta tusj] virnux YHKC ma bytuvdj]no Rys=ki Pravoslavni Cerkvi, jka netil=ku ne boronula [[ pered vlado Stalina, aleci vladi pomahala!

Virni vvaât= Ykra[ns=ky Hreko-Katoluc=kyCerkvy pomisno, tobto avtokefal=no,samoypravno Cerkvo. Tum ]asom PatrijrxAleksi II zajvlj kardunalovi V. Kasperovi:}omy z tako napolehluvist katedry Hlavuynijts=ko[ Cerkvu v Ykra[ni xo]yt= perenestu ziL=vova do Kuva i zasnyvatu patrijrxat? Stvorennjpatrijrxaty postavut= na desjturi]]j xrest nanawux stosynkax. Y Moskvi vê dvi ynijts=kiparafi[. Inodi nam hovorjt=, qo ce samostinaCerkva. Ni. Ce ]astuna Rumo-Katoluc=ko[ Cerkvu,i Rumo- Katoluc=ka Cerkva povnist nesevidpovidal=nist= za di[ ynijtiv".

Na âl=, treba vuznatu, qo tyt PatrijrxAleksi II ma raci. Xo] YHKC nazuva sebepomisno Cerkvo, vona ne di, jk samostina,

samoypravna Cerkva. YHKC di tak, na]e b vonabyla ]astuno Rums=ko[ Cerkvu. Ko^ne riwennjsvo[x patrijrwux sunodiv vona vidsula do Rumydo zatverdênnj, do sxvalennj. Bez zhodu RumyYHKC navit= y vnytriwnix spravax ne spromo^nastyputu odnum krokom. Os= nedavno vunuklaproblema v By]ac=ki parxi[, i Sunod zvernyvsjdo Rumy, qob Vatukan pruzna]uv dlj ci[ parxi[ administratora. Stvorennj Odes=ko-Krums=kohoekzarxaty, pruzna]ennj ekzarxom Vasulj Ivaska,


10

8/8/2019 CHURCH HERALD - 2004 #17

11/14


11

neqodavne pruzna]ennj puskopa VasuljSemenka pomi]nukom Ternopil=s=ko-Zborivs=ko[ parxi[ vse ce vidbylosj z blahoslovennjm"Vatukany i opruldneno til=ku pislj toho, jkVatukan dav na ce svo zhody.

YHKC sama sebe prunu^y, sama sebe zapere]y, [[ patrijrwi soboru nijk ne patrijrwumu, bosprav^ni patrijrwi soboru dit= samostino, i [xniriwennj ne pidljhat= ôdni aprobati inwo[ Cerkvu. YHKC di, jk pidlehla Rums=ki Cerkvi.A [[ virni navit= prumat= i radit= z toho,qo Patrijrx osuf, Verxovnu ArxupuskopMuroslav Lba]ivs=ku i Verxovnu ArxupuskopLbomur ydosto[lusj tutyly kardunala. Ale dljvirnux ce tutyl - ]yû. Po-]yômy vin i zvy]ut=:kardunal Svjto[ Rums=ko[ Cerkvu". Tobto ce ne

kardunal Katoluc=ko[, Vselens=ko[ Cerkvu, aletil=ku Rums=ko[. Odun zi sxidnix patrijrxiv zovsimspravedluvo vidmovuvsj vid c=oho tutyly, z ti[ pru]unu, qo tutyl kardunala nu^]u vidtutyly patrijrxa, nezvaâ]u na te, qo papa vhenI postavuv svo[x kardunaliv vuqe patrijrxiv.

PerspektuvuY zv'jzky zi skazanum vuqe, vurusovyt=sj taku pljn di[ dlj YHKC: oficino vidnovutu vperwe proholowene Patrijrxom osufom stvorennj Ku[vs=koho

Patrijrxaty; Hlava YHKC povunen zav^du i vsdu tutylyvatu sebe Ku[vs=ko-Haluc=kum Patrijrxom

i vumahatu c=oho vid ysix, xto do n=oho zvertatumet=sj; povidomutu pro ce vsix patrijrxiv, vkl]no z Rums=kum (papo) ta Moskovs=kum, i

zaproponyvatu [m obmin posliv (ambasadoriv) v Rumi vê naw Vladuka Hlib; zhidno z propozuci zy[ta o.Roberta Tafta, ne prumatu odnux lustiv ]u telefonnux

dzvinkiv, adresovanux do Verxovnoho Arxupuskopa, zvidku vonu ne pruxodulu b, i vidsulatu [x nazad do vidpravnuka z dopusko: adresat nevidomu. Prumatu til=ku lustu, adresovanido patrijrxa;

po]atu keryvatu Cerkvo zovsim samostino, vkl]no z tvorennjm novux eparxi ]u ekzarxi

ta vusvj]yvannjm i pruzna]ennjm puskopiv bez odno[ poperedn=o[ aprobatu Vatukany; po]atu perehovoru z Ykra[ns=ko Pravoslavno Cerkvo Ku[vs=koho Patrijrxaty i z

Ykra[ns=ko Avtokefal=no Pravoslavno Cerkvo pro ob'dnannj i stvorennj duno[ Ku[vs=ko[ Vselens=ko[ Pravoslavno[ Cerkvu (KVPC), posestru inwux Patrijrxal=nuxCerkov, yvaâ]u Rums=koho Patrijrxa (papy) za perwoho mi^ ysima patrijrxamu (zhidnoz pljnom Mutropoluta Andrej Weptuc=koho);

bahato parafi, a to eparxi YPC Moskovs=koho Patrijrxaty, poba]uvwu xrustujns=kydnist= v Ykra[ni, skoriwe ]u pizniwe doly]at=sj do KVPC.

YHKC nazuva svoho Hlavy patrijrxom, ale cetutyl bez odnux real=nux prav, jki z n=ohovupluvat=, ne dyê vuqu vid tutyly Venec=kohoPatrijrxa, jku naspravdi ma til=ku zvu]ani

puskops=ki prava. Oto^ slid dijtu tak, jkpatrijrwi Cerkvi hodut=sj. VerxovnuArxupuskop osuf, proholosuvwu patriarxat,dijv jk patrijrx, i jkqo YHKC byde dijtu jkpatrijrxat, skoriwe ]u pizniwe distane oficinevuznannj. Dokonani faktu skoriwe ]u pizniwevuznat= ysi.

Jk mu ba]ulu vuqe, til=ku ]oturu patrijrxatubylu zasnovani kanoni]no", tobto Vselens=kumuSoboramu: Rums=ku, Oleksandris=ku, Antio-xis=ku i rysalums=ku. Vsi inwi, vkl]no z

Konstantunopil=s=kum i Moskovs=kum, byluproholoweni abo samostino abo svits=ko vlado,i vsix [x za jkus= ]as, korotwu ]u dovwu, vuznaluvsi kanoni]ni" patrijrxu.

Svoboda", 16 lupnj 2004 r

8/8/2019 CHURCH HERALD - 2004 #17

12/14


12

vhen Ivankiv

NAWA CERKOVNO-POLITU}NA DISNIST+ Y SVITLI SY}ASNUX PODI(Prodovênnj z poperedn=oho ]usla)

Paradoksu nawoho cerkovnoho uttjDyê duvno tako^, qo xo] pislj vidrodênnjYHKC v nezale^ni Ykra[ni Haluc=ka Mutropolijzaluwulasj oficino qe dali neisny]o", tovid dvox rokiv dyê popyljrno stala novaKuvo-Haluc=ka Mutropolij", pro jky dyê]asto zhadyt= v oficinux komynikatax nawohocerkovnoho provody. Vse ce robut=sj z rozmuslom,qob stvorutu pravni pidstavu dlj perenesennjnawoho cerkovnoho centry do Kuva. Ale cila cjKuvo-Haluc=ka Mutropolij" pobydovana nadyê xutkux osnovax, bo Ku[vs=ka cerkovnaprovincij ne normal=no, regyljrno eparxiz povnopravnum puskopom; ce til=ku Kuvo-Vuwhorods=ku ekzarxat z puskopom ekzarxom,i lohi]no i kanoni]no taky stryktyry, v jkiekzarxat holovno ]astuno z osidkom provody,ne mo^na nazvatu sprav^n=o Mutropoli. Cetil=ku fikcij. Vid tux riznux anomali, ilzi ifikci a^ kuwut= y nawomy cerkovnomy utti.Vse ce vuhljda dyê neserozno i v pohanomysvitli predstavlj nawy Cerkvy, jka zaslyûlasobi na powany.

Na ci nawi cerkovni anomali[ i paradoksuzverta yvahy te^ d-r ri Muroslav Levuc=kuy svo[ statti Prodov^y]u temy PatrijrxatyYHKC". Vin puwe: Xo] YHKC nazuva sebepomisno Cerkvo, vona ne di, jk samostina,samoypravna Cerkva. YHKC di tak, na]e b vonabyla ]astuno Rums=ko[ Cerkvu. Ko^ne riwennjsvo[x patrijrwux sunodiv vona vidsula do Rumydo zatverdênnj, do sxvalennj. Bez zhodu RumyYHKC navit= y vnytriwnix spravax ne spromo^nastyputu odnoho kroky. Os= nedavno vunuklaproblema v By]ac=ki Eparxi[ i Sunod zvernyvsj

do Rumy, qob Vatukan pruzna]uv dlj ci[ eparxi[ administratora. Stvorennj Odes=ko-Krums=kohoEkzarxaty, pruzna]ennj ekzarxom Vasulj Ivaska,neqodavne pruzna]ennj puskopa VasuljSemenka pomi]nukom Ternopil=s=ko- Zboriv-s=ko[ Eparxi[ vse ce vidbyvalosj z blahoslo-vennjm" Vatukany i opruldneno til=ku pislj toho,jk Vatukan dav svo zhody.

YHKC sama sebe prunu^y, sama sebe zapere]y.{[ patrijrwi soboru nijk ne patrijrwumu, bo

sprav^ni patrijrwi soboru dit= samostino i [xniriwennj ne pidljhat= ôdni aprobati inwo[ Cerkvu. YHKC di jk pidlehla Rums=ki Cerkvi...YHKC nazuva svoho Hlavy Patrijrxom, ale cetutyl bez odnux real=nux prav, jki z n=ohovupluvat=... Oto^ slid dijtu tak, jk PatrijrwiCerkvi hodut=sj. Verxovnu Arxuepuskop osuf,proholosuvwu Patrijrxat, dijv jk Patrijrx".(Svoboda", 16 lupnj 2004 roky).

Bylo b dyê pobaânum, qob naw cerkovnuprovid vzjv sobi disno do sercj krutu]ni zavvahuavtora ci[ statti: qob vkinci pokin]utu z tumuaktamu samoponu^yvannj i duskruminaci[ u po]atudijtu zhidno zi zakonnumu pravamu nawo[ Cerkvu,jk Pomisno[ i Samoypravno[, iz sunodal=no-patrijrwum ystrom, nezvaâ]u na pljnuVatukany ta interesu Pol=s=ko[ Rumo-Katoluc=ko[ Cerkvu.Zaxodu vudnosno radukal=no[ zminu ideolohi[,

xaraktery ta istotu YHKCPo zakin]enni zasidannj Postinoho Sunody

puskopiv YHKC v Rumi, y ltomy 2003 roky,y]asnuku Sunody malu pruvatny avdinci v PapuIvana Pavla II. Todi Hlava YHKC PatrijrxLbomur i svo[ promovi vkazav na problemu nawo[ Cerkvu i naholosuv potreby vuznannj [[ rudu]nohostatysy. Papa ne dav na ce vidpovidi, ale zahovoruvpro neobxidnist= sopru]astj mi^ rumo-katolukamui hreko-katolukamu y sereduni Katoluc=ko[ Cer-kvu ta mi^ inwumu konfesijmu v Ykra[ni.

Vuhljda, otê, qo Ykra[ns=ka Hreko-Kato-luc=ka Cerkva v Ykra[ni ma pova^ni problemu,a mi^ numu nava^luviwo sprava vuzna]ennj

[[ rudu]noho statysy. Dyê duvno, qo Papa ne

luwe zignoryvav ce zvernennj BlaênniwohoLbomura, ale qe cum nawum problemamprotustavuv cilkovuto inwy ide: neobxidnist=sopru]astj mi^ rumo-katolukamu i hreko-katolukamu v sereduni Katoluc=ko[ Cerkvu".

Inwumu slovamu, YHKC ne okremo pomisnoodunuce z ]itko vuzna]enumu zakonnumu pravamu;Vatukan trakty [[ til=ku jk jkys= pidrjdny]astuny (z nevuzna]enum rudu]num statysom)spil=no[", dvoobrjdovo[, ykra[ns=ko-pol=s=ko[

8/8/2019 CHURCH HERALD - 2004 #17

13/14

13


Katoluc=ko[ Cerkvu. Vse ce dyê negatuvnovplune na rozvi nacional=no-derâvnuc=ko[ svidomostu v nawomy narodi. Narod z poranenodywe (pislj dovhux vikiv ponevolennj) ne zmoêpidnjtusj do rivnj povnopravno[ derâvno[ naci[ bez dopomohu svo[ ridno[, nezale^no[ i prestu^no[ Ykra[ns=ko[ Cerkvu.

Cj nawa cerkovna nevuzna]enist=" ne obme-^yt=sj til=ku do rudu]noho statysy YHKC, aleprojvljt=sj te^ pid ohljdom ideolohi]num,cerkovno-politu]num, ekymeni]num i nacional=-num. Yê navit= prudymalu novy wty]ny nazvy bezvuraznoho vuzna]ennj nawo[ ykra[ns=ko[ i sxidn=o-xrustujns=ko[ toto^nostu: Ku[vs=ka Katoluc=kaCerkva".

Ce ni perwu ni dunu raz, kolu Papa zvernyvsj

do nas iz zaklukom do tvorennj spil=no[" Kato-luc=ko[ Cerkvu dvox traduci". Bahato raziv i Papai pans=ki nynci[ v Ykra[ni zaklukalu nas dosopru]astj" z rumo-katolukamu, i ce ne bylu luwejkis= propozuci[, ale neobxidnist=", tobto dory-]ennj, ]u, navit=, prukaz.

Tomy i Sunod Kuvo-Haluc=ko[ Mutropoli["YHKC slyxnjno i pokirno, na svo[ 20-i sesi[, 29-30 lupnj 2003 roky vkl]uv nehano y svoprohramy ce paps=ku zakluk qodo sopru]astj"i spivpraci z pol=s=kumu rumo-katolukamu. A vêosobluvo bahatomovnum fakt, qo tyt idet=sj neluwe pro cerkovne sopru]astj", ale te^ prosprujnnj povniwomy podnann mi^ pol=s=kumi ykra[ns=kum narodamu v konteksti rozbydovuevropes=ko[ spil=notu". Zna]ut=, neobxidnist="tvorutu ne luwe spil=ny" dvoobrjdovy Kato-luc=ky Cerkvy, ale te^ i ob'dnany" pol=s=ko-ykra[ns=ky evropes=ky spil=noty. Dlj osjhnennjcux cile potribno:

Zaoxo]yvatu provedennj spil=nux doslidên=ta konferenci, prusvj]enux vusvitlennpozutuvnux prukladiv spivûttj poljkiv ta

ykra[nciv". Varto sputatu de i kolu bylo takeprumirne spivûttj ykra[nciv z poljkamu? Vse cefikcij i fal=sufikacij istori[ dlj obmanvannjlde.

Zaoxo]yvatu vzamny spivprac v dywpas-turvanni". Ce pljn davatu mo^luvist= latun-s=kum svjqenukam vidpravljtu i propovidyvatuv nawux cerkvax, qob ldu pruvukalu do nux ixodulu do rumo-katoluc=kux kost=oliv ta stavalu

[xnimu parafijnamu, bo ce vse odno".

Prudiljtu osobluvy yvahy vuxovann molo-doho pokolinnj na zasadax xrustujns=koho dnannjta pidtrumyvatu aktuvny y]ast= y spil=nux reli-hinux i kyl=tyrnux akcijx pol=s=ko[ molodi vYkra[ni ta ykra[ns=ko[ v Pol=qi". Ce nabil=wpidstypna i nebezpe]na dlj nas postanova, qobykra[ns=ka molod= zystri]alasj z pol=s=ko, qobzapiznavalusj, zaprujznvalusj ta odry^yvalusjmi^ sobo, i ]erez ti miwani ykra[ns=ko-pol=s=kipodry^^j ykra[nci pol=onizyvalusj. Ce spravdinovu Prokt na aniwen Rysi", qob pozbavutunas nacional=no-svidomoho, patriotu]noho molod-woho pokolinnj, nawo[ bydy]]unu, pidporu ykra[n-s=ko[ derâvnostu. Cj pidstypna protuykra[ns=kaakcij ne zaluwat=sj luwe na paperi, vêvidbyvat=sj t.zv. spil=ni" proqi v Ykra[ni Pol=qi z ]uslenno y]ast ykra[ns=ko[ ipol=s=ko[ molodi. Pro ci proqi pojvuvsj dopus y^yrnali Patrijrxat" (lupen=-serpen= 2004) p.z.Svid]ennj pol=s=ko-ykra[ns=koho braterstva".Cikavo, qo ne bylo tyt nijkux komentariv. A, moê,qe bydyt=

Tomy i va^ko povirutu, qo naw Sunod pohoduvsjna taku pidstypnu, protuykra[ns=ku, obrazluvudlj nas pljn, vuhotovlenu y pol=s=ko-vatu-kans=kux kolax. Ce vê verwok anomali nawohocerkovnoho uttj! Prukruva]us= blahorodnumuidejmu xrustujns=koho dnannj, provodut=sjxutro prodymana akcij likvidaci[ ne luwe pid-metnostu i traducino[ nacional=no-ykra[ns=ko[ ideolohi[ nawo[ Cerkvu, ale i denacionalizaci[ ykra[ns=koho narody, holovno molodi.

(Prodovênnj v nastypnomy ]usli)

K A L E N D A RP A R A F I {

26 veresnj25-littj Svjqenstva o. Avraama Millra

16-17 ôvtnjSvjtopokrovs=ki Svjtkyvannj

8/8/2019 CHURCH HERALD - 2004 #17

14/14


15

(Zakin]ennj iz stor. 8)

ta vkaê nam konkretni, smiluvi kroku, zdatni, kolutreba, podolatu zajloêni pohljdu, dohidnikompromisu ]u zastini pozuci[" ( OL , p. 19).

11. Zna]ennj blahoslovennjTe, qo nawa Cerkva o]iky blahoslovennj svoho

patrijrxaty z boky Svjtiwoho Otcj, ]asomvukluka sered virnux neterpeluve nerozyminnj.Sprobymo pomirkyvatu nad ci spravo, bery]uza zrazok odun vidomu fakt iz biohrafi[ SlyhuBoôho Mutropoluta Andrej.

Mu znamo, jk prustrasno i to navit= iz dutj]uxlit todiwni Roman Weptuc=ku prahnyv statuvasulijns=kum monaxom i svjqenukom Hreko-Katoluc=ko[ Cerkvu. Znamo, jkum bolemozuvalosj v oho serci nebaânnj oho bat=ka datublahoslovennj na ce krok. Bydy]u vê vdoroslomy vici ma]u formal=ne pravozdisnutu svo mri, Roman ymiv yse-takusmurenno skazatu: Xa byde volj Tvoj!" Ismurennj suna zdisnulo ]ydo: hraf Weptuc=kune prosto dav svi dozvil, a povno miro poviruvy ce poklukannj suna.

Vusnovok dlj nas o]evudnu. Tak, mu podiljmoperekonanist= Patrijrxa osufa, qo zaverwennjnawo[ Cerkvu patrijrwum vincem ovo]emdozrilo[ svidomosti" y [[ Boômy Narodi. I mu dali ytverd^yvatumemo v utti nawo[ Cerkvunale^ni patrijrxal=ni stryktyru ta patrijrxal=nysvidomist=. Prote bez blahoslovennj SvjtiwohoOtcj i bez nale^noho v nas smurennj nawpatrijrxat mih bu statu rano v tili Vselens=ko[ Cerkvu, i same ce zmywy nas bytu oba]numu. Mupevni, qo jk do]ekavsj vitcivs=koho blahoslovennjRoman Weptuc=ku, tak do]ekamosj oho i mu:Svjtiwu Otec= obov'jzkovo blahoslovut= Kuvo-Haluc=ku patrijrxat. Moment, kolu ce stanet=sj,tako^ ma statu dozrilum ovo]em", zroqenum

y lds=kux dywax pid di Svjtoho Dyxa. Tomytyt problema ne v osobusti zhodi ]u nezhodi Papu,a, jk stverduv vin sam, y ta[ni Boôho blaho-slovennj. I same tomy z oho lasku ce patrijrxat,bydy]u blahoslovennum, zmoê statu tum, ]um muxo]emo, qob vin byv, a same: svjtom dlj vsi[ xrustujns=ko[ spil=notu.

Blahoslovennj Hospodn na Vas!+ LBOMUR

Documents

ЦЕРКОВНИЙ ВІСНИК – CHURCH HERALD - 2004 #17