PRILJUBLJENOST VAJ AEROBIKE V PRIMERJAVI Z …pefprints.pef.uni-lj.si/4041/1/Žužek_Urša_magistrsko... · Kljune besede: šport, gibanje, ogrevanje, gimnastične vaje, vaje aerobike

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Poučevanje, Poučevanje na razredni stopnji

Urša Žužek

PRILJUBLJENOST VAJ AEROBIKE V PRIMERJAVI Z GIMNASTIČNIMI

VAJAMI V UVODNEM DELU URE ŠPORTA PRI PETOŠOLCIH

Magistrsko delo

Ljubljana, 2016

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Poučevanje, Poučevanje na razredni stopnji

Urša Žužek

PRILJUBLJENOST VAJ AEROBIKE V PRIMERJAVI Z GIMNASTIČNIMI

VAJAMI V UVODNEM DELU URE ŠPORTA PRI PETOŠOLCIH

Magistrsko delo

Mentor: izr. prof. dr. Vesna Štemberger

Ljubljana, 2016

Vi ste lok,

iz katerega so kot žive puščice

izstreljeni vaši otroci.

(Kahlil Gibran, prerok)

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorici izr. prof. dr. Vesni Štemberger za pomoč, spodbudo,

nasvete, hitro odzivnost v vsakem trenutku in strokovno vodenje pri pisanju magistrskega

dela. Prav tako se ji zahvaljujem za strokovno posredovanje snovi na predavanjih in vajah, ki

so ob korektni in strokovni izpeljavi vedno vsebovala pridih sproščenosti ter me dodatno

navdala z željo za posredovanje športnega znanja na tako srčen način.

Zahvaljujem se Osnovni šoli Bičevje v Ljubljani, ker so mi omogočili izvedbo raziskave,

učiteljici Mileni Zrimšek Košorog za strokovno pomoč in učencem 5. b razreda, ker so

sodelovali v raziskavi.

Prav tako se iz srca zahvaljujem svojima staršema, ki sta mi omogočila študij, mi v času

študija bila v oporo in pomoč ter mi namenjala spodbudne besede. Predvsem pa se jima

zahvaljujem za življenjsko oskrbo z ljubeznijo, dobro vzgojo, neprecenljiv zgled, dobro

popotnico za življenje ter za upoštevanje in spoštovanje mojih želja.

Za podporo se zahvaljujem tudi sestrama in bratu, predvsem sestri Špeli za skrbno, večkratno

lektoriranje magistrskega dela in razumevanje mene v vseh pogledih.

Nazadnje pa se zahvaljujem tudi prijateljicam, sošolkam in vsem, ki so z mano preživeli

študijska leta in mi jih polepšali s svojo prisotnostjo. Še posebej bi se rada zahvalila Tanji za

vse ure, ki sva jih preživeli skupaj, ko sva reševali svet pred katastrofami, ter Naji za študijsko

debatna druženja ob solatnih kosilih in pomoč pri prevodu izvlečka v angleščino.

I

IZVLEČEK

V magistrskem delu smo raziskovali, kakšna je priljubljenost gimnastičnih vaj v primerjavi z

vajami aerobike v uvodnem delu ure športa pri petošolcih1.

V teoretičnem delu smo opredelili ogrevanje, ki je nujni del vsake vadbe, opisali ogrevanje pri

uri športa ter se osredotočili na ogrevanje z gimnastičnimi vajami. V nadaljevanju smo se

posvetili aerobiki, opisali njene značilnosti ter pozornost osredinili na aerobiko v šoli.

Pojasnili smo vplive aerobike na gibalne sposobnosti otrok in opisali postopek načrtovanja

pouka aerobike. Podali smo tudi predloge za vključitev aerobike k uri športa ter k ostalim

šolskim dejavnostim.

V empiričnem delu je sodelovalo 24 učencev2, ki so v šolskem letu 2015/2016 obiskovali 5. b

razred na Osnovni šoli Bičevje v Ljubljani. Zanimalo nas je, ali so učenci bolj motivirani med

ogrevanjem z gimnastičnimi vajami ali med ogrevanjem z vajami aerobike in ali so učenci

bolj motivirani po ogrevanju z gimnastičnimi vajami ali po ogrevanju z vajami aerobike. Prav

tako smo želeli ugotoviti, ali se učenci raje ogrevajo z gimnastičnimi vajami ali z vajami

aerobike, ali se deklice raje ogrevajo z vajami aerobike kot dečki, ali so učenci, ki jim šport ni

tako všeč, bolj motivirani za uro športa po ogrevanju z vajami aerobike ali po ogrevanju z

gimnastičnimi vajami in ali bi učenci, ki ne obiskujejo nobene športne interesne dejavnosti,

obiskovali interesno dejavnost aerobika.

Rezultati so pokazali, da učenci niso bili bolj motivirani niti med niti po ogrevanju z vajami

aerobike, temveč so bili bolj motivirani med in po ogrevanju z gimnastičnimi vajami. V

nasprotju s tema ugotovitvama, pa bi se učenci raje ogrevali z vajami aerobike kot z

gimnastičnimi vajami. Ugotovili smo, da se deklice raje ogrevajo z vajami aerobike kot dečki.

Izsledki raziskave so pokazali, da so učenci, ki jim šport ni tako všeč, bolj motivirani za uro

športa po ogrevanju z gimnastičnimi vajami. Prav tako pa so rezultati raziskave pokazali, da

bi tisti učenci, ki sicer ne obiskujejo nobene športne interesne dejavnosti, obiskovali interesno

dejavnost aerobika.

Ključne besede: šport, gibanje, ogrevanje, gimnastične vaje, vaje aerobike

1 V tem magistrskem delu izraz petošolci predstavlja vse učence in učenke, ki so v šolskem letu 2015/2016

obiskovali 5. b razred na Osnovni šoli Bičevje v Ljubljani. 2 V tem magistrskem delu izraz učenci velja enakovredno za učence in učenke.

II

ABSTRACT

In the master's thesis we researched the popularity of aerobic dance exercises compared to

gymnastic exercises in the introductory part of physical education lesson by fifth-grader’s3

opinion.

In the theoretical part we defined warming-up, which is a crucial part of every exercise. We

described warming-up in the physical education lesson and we focused on warming-up with

gymnastic exercises. Afterwards we consecrated on aerobic dance, described its

characteristics and centered our attention on aerobic dance in school. We explained the

influences of aerobic dance on motor abilities and described the procedure for planning lesson

of aerobic dance. We also provided suggestions for the inclusion of aerobic dance into

physical education lessons and into others spheres of school activities.

In the empirical part, we obtained results from 24 pupils4, which in the school year 2015/2016

attended 5th

grade in elementary school Osnovna šola Bičevje in Ljubljana. We wanted to find

out, if pupils are more motivated during warming-up with gymnastic exercises or during

warming-up with aerobic dance exercises and if pupils are more motivated after warming-up

with gymnastic exercises or after warming-up with aerobic dance exercises. Also we wanted

to find out, if the girls prefer warming-up with aerobic dance exercises more than boys, if the

pupils, who don't like physical education, are more motivated for physical education after

warming-up with aerobic dance exercises or after warming-up with gymnastic exercises and

whether pupils, which don't attend none of sports interest activities, would be willing to attend

the interest activity of aerobic dance.

Results have shown, that pupils were not more motivated during nor after warming-up with

aerobic dance exercises, but were more motivated during and after warming-up with

gymnastic exercises. In the opposition to previous ascertainments pupils would rather warm-

up with aerobic dance exercises than with gymnastic exercises. In addition, we found out, that

girls would rather warm-up with dance aerobic exercises than boys. Results have also shown,

that pupils who don't like physical education are more motivated for physical education after

warming-up with gymnastic exercises. Last finding states, that those pupils, who don't attend

3 The master's thesis employs the term fifth-graders to refer to all pupils which in school year 2015/2016

attended 5TH

grade in elementary school Osnovna šola Bičevje in Ljubljana. 4 The master's thesis employs the term pupils to refer equal to boys and girls.

III

any of sport interest activities, would be willing to attend the interest activity of aerobic

dance.

Key words: physical education, exercise, warm-up, gymnastic exercises, aerobic dance

exercises

IV

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ................................................................................................................................. 1

2 PREDMET IN PROBLEM ................................................................................................ 2

2.1 OGREVANJE Z GIMNASTIČNIMI VAJAMI .......................................................... 4

2.1.1 OGREVANJE – NUJNI DEL VSAKE VADBE ................................................. 4

2.1.1.1 OGREVANJE PRI URI ŠPORTA ................................................................ 5

2.1.1.2 SPLOŠNO OGREVANJE Z ELEMENTARNO IGRO ............................... 5

2.1.2 GIMNASTIČNE VAJE ........................................................................................ 7

2.1.2.1 UČINKI GIMNASTIČNIH VAJ .................................................................. 8

2.1.2.2 FUNKCIONALNA ANALIZA GIMNASTIČNIH VAJ .............................. 9

2.1.2.3 ZAPISOVANJE GIMNASTIČNIH VAJ.................................................... 13

2.1.2.4 DIDAKTIČNI NAPOTKI ZA IZBIRANJE IN IZVEDBO

GIMNASTIČNIH VAJ PRI SPECIALNEM OGREVANJU V UVODNEM DELU

URE ŠPORTA .............................................................................................................. 14

2.2 AEROBIKA ............................................................................................................... 15

2.2.1 RAZVOJ AEROBIKE ........................................................................................ 17

2.2.2 OBLIKE AEROBIKE ........................................................................................ 19

2.2.3 UČINKI AEROBIKE NA ČLOVEŠKI ORGANIZEM .................................... 23

2.3 AEROBIKA V ŠOLI ................................................................................................. 25

2.3.1 VPLIV AEROBIKE NA GIBALNE SPOSOBNOSTI OTROK ....................... 27

2.3.1.1 MOČ ............................................................................................................ 28

2.3.1.2 GIBLJIVOST .............................................................................................. 29

2.3.1.3 KOORDINACIJA ....................................................................................... 30

2.3.1.4 HITROST .................................................................................................... 30

2.3.1.5 PRECIZNOST ............................................................................................. 31

2.3.1.6 RAVNOTEŽJE ........................................................................................... 31

V

2.3.1.7 VZDRŽLJIVOST – FUNKCIONALNA SPOSOBNOST ......................... 32

2.3.2 NAČRTOVANJE IN PRIPRAVA POUKA AEROBIKE ................................. 33

2.3.2.1 VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI AEROBIKE ................................. 33

2.3.2.2 INTENZIVNOST ........................................................................................ 34

2.3.2.3 GLASBA IN RITEM .................................................................................. 35

2.3.2.4 PLESNI ELEMENTI V AEROBIKI .......................................................... 38

2.3.2.5 METODE POVEZOVANJA ELEMENTOV V KOREOGRAFIJO .......... 39

2.3.3 VKLJUČENOST AEROBIKE V UČNEM NAČRTU ŠPORTA ...................... 42

2.3.4 AEROBIKA PRI URI ŠPORTA ........................................................................ 43

2.3.4.1 STRUKTURA VADBENE URE ................................................................ 44

2.3.5 VKLJUČENOST AEROBIKE V DRUGE ASPEKTE ŠOLSKIH

DEJAVNOSTI .................................................................................................................. 46

2.3.5.1 INTERESNA DEJAVNOST IN C PROGRAM ŠPORTNE AEROBIKE . 46

2.3.5.2 ŠOLA V NARAVI ...................................................................................... 46

2.3.5.3 AKTIVNI ODMOR .................................................................................... 47

2.3.5.4 MINUTA ZA ZDRAVJE ............................................................................ 47

3 CILJI RAZISKAVE ......................................................................................................... 48

4 HIPOTEZE ....................................................................................................................... 48

5 METODE DELA .............................................................................................................. 49

5.1 VZOREC MERJENCEV ........................................................................................... 49

5.2 VZOREC SPREMENLJIVK ..................................................................................... 50

5.3 ORGANIZACIJA MERITEV ................................................................................... 51

5.4 METODE OBDELAVE PODATKOV ..................................................................... 52

6 REZULTATI IN RAZPRAVA ........................................................................................ 52

6.1 REZULTATI ANKETNEGA VPRAŠALNIKA, KI SO GA UČENCI REŠEVALI

PO OGREVANJU Z GIMNASTIČNIMI VAJAMI ............................................................ 53

6.2 REZULTATI ANKETNEGA VPRAŠALNIKA, KI SO GA UČENCI REŠEVALI

PO OGREVANJU Z VAJAMI AEROBIKE ....................................................................... 62

VI

6.3 PREVERJANJE ZASTAVLJENIH RAZISKOVALNIH HIPOTEZ ....................... 73

7 SKLEP .............................................................................................................................. 79

8 VIRI IN LITERATURA ................................................................................................... 83

9 PRILOGE ......................................................................................................................... 87

VII

KAZALO TABEL

Tabela 1 Primer zapisa gimnastične vaje ................................................................................ 14

Tabela 2 Tempo glasbe pri aerobiki glede na del vadbene enote ............................................ 37

Tabela 3 Tempo glasbe pri aerobiki glede na obliko aerobike ................................................ 37

Tabela 4 Tempo glasbe pri aerobiki glede na populacijo vadečih .......................................... 38

Tabela 5 Tempo glasbe pri aerobiki glede na cilje .................................................................. 38

Tabela 6 Faza sestavljanja kombinacije .................................................................................. 41

Tabela 7 Postopek učenja koreografije po metodi "obrnjene piramide" ................................. 42

Tabela 8 Število sodelujočih učencev glede na spol ................................................................ 49

Tabela 9 Število sodelujočih učencev glede na spol ................................................................ 50

Tabela 10 Doživljanje ur športa s strani učencev .................................................................... 53

Tabela 11 Obiskovanje športne interesne dejavnosti ............................................................... 54

Tabela 12 Odgovori učencev o obiskovanju športno interesne dejavnosti .............................. 55

Tabela 13 Motiviranost učencev med ogrevanjem z gimnastičnimi vajami ............................. 56

Tabela 14 Motiviranost učencev po ogrevanju z gimnastičnimi vajami .................................. 57

Tabela 15 Mnenje učencev o ogrevanju z gimnastičnimi vajami ............................................. 58

Tabela 16 Dodatno (1.) mnenje učencev o ogrevanju z gimnastičnimi vajami ........................ 59

Tabela 17 Dodatno (2.) mnenje učencev o ogrevanju z gimnastičnimi vajami ........................ 60

Tabela 18 Motiviranost učencev med ogrevanjem z vajami aerobike ..................................... 62

Tabela 19 Motiviranost učencev po ogrevanju z vajami aerobike ........................................... 63

Tabela 20 Mnenje učencev o ogrevanju z vajami aerobike...................................................... 64

Tabela 21 Dodatno (1.) mnenje učencev o ogrevanju z vajami aerobike ................................ 65

Tabela 22 Dodatno (2.) mnenje učencev o ogrevanju z vajami aerobike ................................ 67

Tabela 23 Priljubljenost gimnastičnih vaj v primerjavi z vajami aerobike ............................. 68

Tabela 24 Razlogi za priljubljenost gimnastičnih vaj .............................................................. 69

Tabela 25 Razlogi za priljubljenost vaj aerobike ..................................................................... 70

Tabela 26 Mnenje učencev o hipotetični celotni uri aerobike ................................................. 71

Tabela 27 Mnenje učencev o udeležbi na interesni dejavnosti aerobika ................................. 72

Tabela 28 Primerjava mnenj učencev o motivaciji med ogrevanjem z gimnastičnimi vajami in

motivaciji med ogrevanjem z vajami aerobike ......................................................................... 73

Tabela 29 Primerjava mnenj učencev o motivaciji po ogrevanju z gimnastičnimi vajami in

motivaciji po ogrevanju z vajami aerobike............................................................................... 74

Tabela 30 Priljubljenost gimnastičnih vaj v primerjavi z vajami aerobike ............................. 75

VIII

Tabela 31 Priljubljenost vaj aerobike in gimnastičnih vaj glede na spol ................................ 75

Tabela 32 Primerjava mnenj učencev o motivaciji po ogrevanju z vajami aerobike in o

doživljanju ur športa ................................................................................................................. 76

Tabela 33 Primerjava mnenj učencev o motivaciji po ogrevanju z gimnastičnimi vajami in o

doživljanju ur športa ................................................................................................................. 77

Tabela 34 Primerjava obiskovanja športno interesne dejavnosti in obiskovanja interesne

dejavnosti aerobika .................................................................................................................. 78

KAZALO SLIK

Slika 1 Varnostno območje maksimalnega srčnega utripa za aerobno vadbo ......................... 35

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Urša Žužek – magistrsko delo

1

1 UVOD

Gibanje je osnovna človekova potreba. Posamezniku prinaša redno ter zadostno gibanje

veliko pozitivnih koristi v vseh življenjskih obdobjih, predvsem varuje in krepi človekovo

zdravje, tako telesno kot duševno. Zelo pomembno je gibanje pri otrocih in mladostnikih, saj

ima velik vpliv na njihov celostni razvoj. V kolikor se bo otrok redno in dovolj gibal, bo to

pozitivno vplivalo na razvoj in zdravje njegovih kosti, sklepov, mišic, na razvoj njegovih

gibalnih sposobnosti (moč, gibljivost, hitrost, ravnotežje, preciznost, koordinacija) ter

finomotoričnih sposobnosti, ki jih potrebuje za pisanje in risanje (Zurc, 2008).

Otrok z gibanjem zaznava in odkriva svoje telo, preizkuša, kaj z njim zmore, doživlja veselje

in ponos ob razvijanju sposobnosti in spretnosti ter gradi zaupanje vase. Otroku daje gibanje

občutek ugodja, varnosti in veselja. Ko otrok raziskuje, spoznava in dojema svet okrog sebe

preko gibalnih dejavnosti, je njegovo telo izhodiščna točka za presojo položaja, smeri in

razmerja do drugih. Prav tako otrok z gibalnimi dejavnostmi razvija občutek za ritem in

hitrost ter dojema prostor in čas (Videmšek in Pišot, 2007).

Zavedati se moramo, da ima telesno aktivni življenjski slog neposredne in posredne koristi za

zdravje mladih ljudi, še zlasti pri:

»preprečevanju prekomerne telesne teže in debelosti,

omogočanju pogojev za oblikovanje močnejših kosti, zdravih sklepov in učinkovitega

delovanja srca,

vzdrževanju in krepitvi primernega duševnega zdravja, pozitivne samopodobe in

navsezadnje,

vzpostavljanju trdnih temeljev zdravega življenjskega sloga, ki ga je mogoče

nadaljevati oziroma obdržati v odraslem življenjskem obdobju« (Logstrup, 2001;

Rowland, 1990; Pišot, Juriševič, Završnik, 2002; Pišot, 2004, v Završnik, Pišot in

Kropej, 2005, str. 22).

V učnem načrtu za šport (Kovač idr., 2011) lahko najdemo trditev, ki pravi, da s kakovostnim

programom športa v šoli doprinesemo k skladnemu razvoju mladega človeka, prav tako pa ga

pri predmetu navajamo na sprotno skrb za zdrav razvoj ter ga učimo, kako bo v nadaljnjih

obdobjih svojega življenja popestril svoj prosti čas s športnimi vsebinami. S takšnim

življenjskim slogom bo v vseh obdobjih svojega življenja pripomogel k dobremu počutju,

nevtraliziral negativne učinke sedenja in drugih nezdravih navad ter poskrbel za svoje zdravje.


2

Tudi Blair, Clark in Cureton (1989, v Završnik in Pišot, 2005, str. 23–24) pravijo, da lahko

gibalna aktivnost v otroštvu vpliva na zdravje odraslega na več načinov:

»telesna aktivnost v otroštvu ugodno vpliva na zdravje otroka, kar je posledično

koristno za zdravje odraslega;

aktivni življenjski slog v otroštvu ima neposreden koristen učinek na zdravje v

kasnejših letih;

aktiven otrok postane aktiven odrasel človek, ki ga v primerjavi z neaktivnim odraslim

vrstnikom bistveno manj ogrožajo različne bolezni.«

Če pogledamo zgornja navajanja avtorjev, lahko rečemo, da je gibanje in s tem šport zelo

pomemben dejavnik v življenju vsakega posameznika. Šport prinaša veliko pozitivnih koristi,

zato je pomembno, da učitelji v šolah že od prvega razreda dalje namenijo izpeljavam ur

športa dovolj pozornosti, se potrudijo za korektno in strokovno ustrezno izpeljavo ur ter

učencem približajo gibanje in športno vadbo. Seveda pa ni pomembno le, da učitelji ure

izpeljejo korektno in strokovno ustrezno, ampak predvsem to, da so sami športno aktivni, saj

bodo s svojim zgledom in dejanji največ doprinesli k pozitivnemu pogledu učencev na

gibanje, s tem pa posledično poskrbeli za razvoj aktivnega življenjskega sloga pri slehernem

posamezniku. Učenci spoznajo pri pouku športa veliko različnih športov. Menimo, da je eden

izmed pomembnih faktorjev za dosego raznolikosti pri spoznavanju novih športov v okviru

pouka šport tudi lastno angažiranje učiteljev pri spoznavanju in preizkušanju novih športov.

Na podlagi tega k pouku športa lažje vključijo prvine različnih športov. Eden izmed teh je tudi

aerobika, ki spada med novejše oblike vadbe. Aerobiko je mogoče vključiti k pouku športa na

različne načine, med drugim lahko z njo izvedemo uvodno ogrevanje. Običajno je uvodno

ogrevanje sestavljeno iz sklopa gimnastičnih vaj, ki pa lahko poteka na različne načine, npr.

ogrevanje z drobnim orodjem, s partnerjem, ob orodju, ob glasbi itd. Ker želimo ugotoviti, s

čim se učenci raje ogrevajo pri uvodnem ogrevanju, smo se odločili, da bomo v magistrskem

delu primerjali priljubljenost gimnastičnih vaj in vaj aerobike v uvodnem delu ure športa.

2 PREDMET IN PROBLEM

Gibanje, ki je ena izmed osnovnih potreb, spremlja človeka skozi vsa obdobja njegovega

življenja. Škof (2007, str. 27) pravi, da »otrok ob gibanju razvija in krepi svoje telo, usklajuje

se njegova motorika, v povezovanju posameznih telesnih in športnih dejavnosti se urijo

njegove spretnosti. Z ustreznimi spodbudami v družini in kasneje v šoli pri otroku vplivamo


3

na njegov kasnejši življenjski slog ter ga opremimo za vsa samostojna in dejavna

obvladovanja preizkušenj, obremenitev in stresov, ki mu jih bo prinašalo življenje.« Že v

prvih letih življenja je torej gibanje zelo pomembno. Pomembno je, da se tega zavedajo tudi

učitelji razrednega pouka, ki ne smejo zapostavljati ur športa, ampak jim morajo nameniti

enako pozornost kot ostalim predmetom.

Vsaka ura športa se začne z uvodnim delom, ki je sestavljen iz splošnega in specialnega

ogrevanja. Splošno ogrevanje je izvedeno z elementarno igro ali tekom. Specialno ogrevanje

pa predstavlja sklop gimnastičnih vaj, s katerimi lokalno ogrejemo telo in pripravimo

organizem na večje obremenitve. Športni pedagogi in učitelji razrednega pouka iščejo načine,

kako popestriti gimnastične vaje. Ena od možnosti takšne popestritve je vpeljava aerobike,

oblike vadbe, ki poteka ob glasbi.

Namen naše raziskave je ugotoviti, ali bi lahko nadomestili gimnastične vaje z vajami

aerobike in tako popestrili ogrevanje pri uri športa. Ključno vprašanje, ki se nam zastavlja, je,

kakšna je priljubljenost gimnastičnih vaj v primerjavi z vajami aerobike v uvodnem delu ure

športa.

Završnik, Pišot in V. Kropej (2005) pravijo, da otroci gledajo na svoje zdravje drugače kot

odrasli, saj so večinoma zdravi. Dandanes pa tudi otroci vse pogosteje zbolevajo, predvsem za

debelostjo, ki jo svetovna zdravstvena organizacija (WHO) že obravnava kot bolezen

(Lunder, 2007, v Škof, 2010). Gibalna neaktivnost neposredno ne povzroča debelosti, lahko

pa trdimo, da obstaja znanstveno utemeljena povezanost med sedečim načinom življenjskega

sloga in stopnjo prekomerne telesne teže in debelosti. Stalna in vztrajna debelost, ki izvira že

iz otroštva, lahko pomeni povečano ogroženost za nastanek in razvoj številnih bolezni v

odraslem obdobju.

Da bi preprečili nastanek bolezni, mora redno gibanje otrokom preiti v navado. V prvi vrsti je

naloga staršev, da nekaj časa, ki ga preživijo z otroci, namenijo tudi gibanju. Tako kot je

nekaj običajnega za starše, da se vsakodnevno gibajo, bo gibanje posledično tudi otrokom

prešlo v navado. Seveda pa imajo po vstopu v šolo velik vpliv na navajanje na vsakodnevno

gibanje tudi učitelji, ki morajo poskrbeti, da uro športa čim bolj približajo učencem na njim

zanimiv način. Tako pri urah športa učenci že od prvega razreda spoznavajo načine ogrevanja,

elementarne igre, »fair play«, prvine različnih športov itd. S spoznavanjem različnih oblik

športa in njihovih prvin se učenci navajajo na gibanje. Pomembno je, da spoznajo čim več


4

oblik športa. Ena izmed oblik vadbe je tudi aerobika. Njene prvine lahko učencem

predstavimo že v uvodnem delu ure, kjer z njimi nadomestimo gimnastične vaje. S tem, ko

navadne in ustaljene gimnastične vaje nadomestimo z vajami aerobike, učencem ogrevanje

popestrimo in naredimo bolj zanimivo, istočasno pa jim aerobiko predstavimo kot obliko

vadbe. Morda pa bo katerega izmed učencev navdušila in pripomogla k temu, da bo gibanje,

četudi preko aerobike, postalo del njihovega vsakdana. V nadaljevanju dela so podrobno

predstavljene gimnastične vaje, aerobika kot oblika športne vadbe in aerobika v šoli. Z vajami

aerobike lahko ustrezno ogrejemo telo, poleg tega pa imajo pozitiven vpliv tudi na zdravje in

razvoj otrok.

2.1 OGREVANJE Z GIMNASTIČNIMI VAJAMI

Vsako vadbo začnemo z ogrevanjem. Z ogrevanjem postopno in načrtno pripravimo

organizem na težje obremenitve. Dolžina ogrevanja naj bi bila premo sorazmerna s stopnjo

vadbe, kar pomeni, da če bo vadba daljša in napornejša, mora biti takšno tudi ogrevanje

(Novak idr., 2008; Felix, 1991).

V tem poglavju bomo najprej povedali nekaj o splošnem ogrevanju ter se osredotočili na

ogrevanje pri uri športa. Ogrevanje pri uri športa se začne s splošnim ogrevanjem, katerega

osnove bomo tudi predstavili. Splošnemu ogrevanju sledi specialno ogrevanje. V okviru

specialnega ogrevanja bomo podrobneje predstavili osnove in zakonitosti gimnastičnih vaj, s

katerimi ogrejemo posamezne dele telesa.

2.1.1 OGREVANJE – NUJNI DEL VSAKE VADBE

Kristan (2012, str. 144) pravi, da je ogrevanje »lahkotnejša gibalna dejavnost, ki pospeši krvni

obtok in spodbudi fiziološke procese, ki so potrebni za zahtevnejšo … gibalno dejavnost«.

Ogrevanje vpliva na:

stimulacijo srčno-žilnega in dihalnega sistema;

povečanje transporta energije;

povečanje krvnega obtoka;

povečanje telesne in mišične temperature, zaradi česar postanejo mišice in sklepi

gibljivejši in je možnost poškodb manjša;

zmanjšanje mišične viskoznosti;


5

povečanje metabolizma skeletnih mišic;

učinkovitejšo izvedbo gibanja in

pripravo posameznika s psihološkega vidika na napor, ki sledi (Zagorc, Zaletel, Jeram,

2006).

Tako kot je pomembno ogrevanje, je pomembno tudi ohlajanje po vadbi. Pri ohlajanju

postopno znižujemo intenzivnost vadbe, dokler se fiziološke vrednosti organizma ne vrnejo

na vrednosti v mirovanju. Z ustreznim ohlajanjem omogočimo mišicam, da se kri vrne iz

okončin nazaj v srce, saj v nasprotnem primeru ostane velika količina krvi v aktivnih mišicah

(Zagorc idr., 2006).

2.1.1.1 OGREVANJE PRI URI ŠPORTA

Ogrevanje je pri uri športa sestavljeno iz splošnega in specialnega ogrevanja. Splošno

ogrevanje lahko predstavlja elementarna igra ali tek z atletsko abecedo. Specialno ogrevanje

pa je običajno sestavljeno iz gimnastičnih vaj, s katerimi poskrbimo za lokalno ogrevanje,

prekrvavitev tkiva in pravilno držo. Z izbranimi vajami pripravimo telo na aktivnosti, ki se

bodo izvajale v glavnem delu ure. Pozorni moramo biti tudi na to, da sklopu vaj dodamo še

vaje, ki bodo vplivale na ogrevanje tistih delov telesa, ki jih bomo v glavnem delu ure najbolj

obremenjevali (Novak idr., 2008).

2.1.1.2 SPLOŠNO OGREVANJE Z ELEMENTARNO IGRO

Splošno ogrevanje pri uri športa je lahko izvedeno z elementarno igro in s tekom v povezavi z

atletsko abecedo, saj se s temi dejavnostmi telo hitro ogreje. Predvsem za mlajše učence so

primerne elementarne igre, pri katerih se učenci sprostijo in poveselijo (Novak idr., 2008).

Elementarne igre so igre, pri katerih se uporabljajo naravne oblike gibanja kot osnovni

elementi gibanja vadečih. Imajo preprosta pravila, ki se lahko prilagajajo glede na cilje in

možnosti ter sposobnosti in znanje vadečih. Pri njih je zmaga samo motivacijsko sredstvo za

dosego cilja. Uporabljajo pa se lahko v vseh delih vadbene enote, v uvodnem delu ure za

ogrevanje, v glavnem delu za razvoj gibalnih sposobnosti in pridobivanja ter utrjevanja

gibalnega znanja, prav tako pa tudi v zaključnem delu ure za umirjanje (Pistotnik, 2011).

Posvetili se bomo uvodnemu delu ure, kjer elementarne igre uporabimo za ogrevanje. Z njimi

moramo zadovoljiti naslednjim kriterijem:


6

vsi vadeči morajo hkrati aktivno sodelovati v igri;

igra mora biti dinamična;

pravila igre morajo biti preprosta;

usklajeno mora biti delovanje velikih funkcionalnih sistemov in delovanje mišic in

igra bi naj bila ideo-gibalno povezana z glavnim delom ure (Pistotnik, 2011).

Elementarne igre ločimo še na tekalne igre, skupinske teke in lovljenja.

Tekalne igre so igre, pri katerih se vadeči prosto ali v urejenih formacijah gibajo po prostoru v

zmernem tempu in se pri tem hitro in pravilno odzivajo na povelja. Vadeči posamično ali v

skupinah tekmujejo med sabo, kdo bo čim hitreje opravil nalogo in posledično zmagal.

Primerne so za nižje starostne skupine, saj niso pretirano gibalno zahtevne in jih lahko

uporabimo brez predhodnega ogrevanja (Pistotnik, 2011).

Skupinski teki z menjavo mest so dinamične igre, pri katerih učenci, razdeljeni v enako

številčne skupine, tekmujejo v hitri in pravilni izvedbi zadanih gibalnih nalog. Skupine

tekmujejo hkrati, zato jim je potrebno zagotoviti enake pogoje za delo (enako število vadečih

v skupini, enake razdalje med skupinami, enaka orodja, ki se uporabljajo). Za zagotovitev

ustrezne presoje o vrstnem redu skupin, mora učitelj stati na mestu, od koder ima dober

pregled nad vsemi vadečimi. Skupina, ki osvoji največ točk, zmaga. Učence moramo pred

izvedbo skupinskih tekov ogreti, saj so v igri prisotni hitri starti in zahtevnejša gibanja. Za

ogrevanje izberemo eno obliko, ki jo ponovimo na različne načine. Tako učenci igro bolj

spoznajo in jo lahko izvajajo natančneje (Pistotnik, 2004).

Lovljenja so igre, ki jih otroci spoznajo že zelo zgodaj. Pri teh igrah pride do izraza

tekmovalni značaj, saj poteka hkrati lovljenje bežečih in beg pred lovcem. Lovec mora biti

ustrezno označen, da ga lahko bežeči prepoznajo, saj bo le tako dosežen namen igre. Tako kot

pri skupinskih tekih moramo tudi tukaj učence zaradi hitrih startov in hitrih sprememb gibanja

ogreti in jih pripraviti na vadbo, saj lahko v nasprotnem primeru pride do poškodb (Pistotnik,

2004).

DIDAKTIČNI NAPOTKI ZA IZVEDBO ELEMENTARNIH IGER (Pistotnik, 2011)

Za uspešno izvedbo elementarnih iger moramo upoštevati naslednje napotke:

Igro razložimo kratko in jasno, po potrebi tudi demonstriramo.


7

Pravila iger naj bodo jasna in nedvoumna, da jih učenci hitro dojamejo.

Učence razporedimo v heterogene skupine. Ves čas morajo biti vsi aktivno vključeni v

igro.

Pri igrah moramo upoštevati načelo postopnega povečanja obremenitev (spreminjamo

igralno površino, velikost igrišča, število igralcev, način gibanja, trajanje igre).

Igro mora učitelj pozorno spremljati in vsako neupoštevanje pravil kaznovati tako, da

daje prednost ali ugodnost nasprotniku.

Cilj je, da se igra razživi in razvije, zato ni prekinitev, razen če je to res nujno

potrebno.

Igra se zaključi, ko je cilj dosežen, ko dobimo zmagovalca ali ko ni več zanimanja za

igro.

Ob zaključku igro komentiramo, damo vadečim napotke za boljšo izvedbo ter javno

razglasimo rezultate.

Posamezno igro lahko večkrat ponovimo, ali v isti uri ali na začetku več zaporednih

ur, saj tako učenci igro dojamejo in dosežejo zastavljene cilje.

Spoznali smo sestavo ogrevanja, natančneje, splošno ogrevanje z elementarnimi igrami ter

napotke za pravilno izvedbo le-teh. Od splošnega ogrevanja bomo prešli na specialno

ogrevanje, podrobneje si bomo ogledali gimnastične vaje.

2.1.2 GIMNASTIČNE VAJE

»Gimnastične vaje so smotrno sestavljene gibalne naloge, katerih glavni namen je z

natančnim izpolnjevanjem časovnih in prostorskih elementov gibanja doseči želeni lokalni

vpliv na gibalni ustroj človeka« (Pistotnik, 2011, str. 135).

Iz zgornje definicije lahko razberemo, da so pomembni časovni in prostorski elementi. Pod

časovne elemente spadata ritem in tempo. Pod prostorske elemente pa spadata ravnina in

razpon. Če želimo gimnastične vaje dobro izvajati in zadostiti zahtevam naštetih elementov,

pa moramo natančno določiti položaje ter gibe, poznati telesno zgradbo in pravilno uporabljati

strokovno športno izrazje. Vse to mora učitelj, ki demonstrira in vodi gimnastične vaje, zelo

dobro poznati (Pistotnik, 2011).

Gimnastične vaje delimo glede na:

namen,


8

učinek in

uporabo sredstev (Kristan, 1980).

Glede na namen ločimo splošno in specialno gimnastiko. Cilj splošne gimnastike je splošni

učinek na gibljivost, moč, koordinacijo, hitrost mišične kontrakcije in lokalno mišično

vzdržljivost. V okviru specialne gimnastike pa govorimo o dopolnilni, atletski, jutranji,

proizvodni, korektivni, terapevtski, ortopedski, porodni in seksualni gimnastiki (Kristan,

1980).

Glede na učinek govorimo o gimnastičnih vajah, ki imajo učinek na oblikovanje gibalnega

ustroja in na oblikovanje gibanja. Prav tako ločimo gimnastične vaje glede na učinek na vaje

za krepitev, vaje za raztezanje in na vaje za sprostitev (Kristan, 1980).

Glede na uporabo sredstev pa ločimo vaje na vaje brez orodja oz. proste vaje, vaje v gibanju,

vaje z drobnim orodjem, vaje z bremenom, vaje na orodju in ob orodju ter na vaje s

partnerjem (Kristan, 1980).

Vidimo lahko, da obstaja kar nekaj gimnastičnih vaj, pri katerih se razlikujejo sredstva, ki jih

uporabljamo za izvedbo le-teh. Učitelji lahko izbirajo med mnogimi ter tako gimnastične vaje

pri ogrevanju vedno znova popestrijo na različne načine. Poglejmo si še nekaj dejstev o

gimnastičnih vajah, kakšni so njihovi učinki in kakšna mora biti priprava, da jih lahko

uspešno izvedemo.

2.1.2.1 UČINKI GIMNASTIČNIH VAJ

Z gimnastičnimi vajami lahko vplivamo na ogrevanje, na razvoj gibalnih sposobnosti ter na

mišično sproščanje (Pistotnik, 2011).

V procesu ogrevanja imajo gimnastične vaje splošni in lokalni učinek. Pod splošni učinek

lahko prištevamo pospešitev dihanja, pospešitev krvnega obtoka, psihično pripravljenost itd

(Kristan, 1980). V primerjavi z drugimi oblikami vadbe, imajo samo gimnastične vaje lokalen

vpliv na telo vadečega, kar pomeni, da lahko s posamezno gimnastično vajo vplivamo na

točno določeno mišično skupino, medtem ko ostale vadbe po večini celostno vplivajo na

gibalni ustroj človeka (Pistotnik, 2011). Z lokalnim vplivom povečamo temperaturo v

mišicah, s čimer povečamo hitrost in intenzivnost mišičnih krčenj. Povečana prekrvavitev v

mišicah vpliva na večji dotok energetskih snovi, s tem pa se poveča zunanji učinek mišičnega


9

dela. Z raztezanjem mišičnega tkiva in sklepnih stabilizatorjev pripravimo sklep na večjo

amplitudo gibanja, s čimer zmanjšujemo možnost poškodb (Kristan, 1980).

Gimnastične vaje imajo vpliv tudi na razvoj gibalnih sposobnosti, to je na razvoj gibljivosti,

moči, koordinacije in ravnotežja ter na oblikovanje telesa in drže. Na razvoj gibljivosti

vplivamo tako, da z vajami razgibamo, raztegnemo in pretegnemo določene mišice in sklepe,

kar deluje blagodejno in koristno na telo. V prvem triletju so gimnastične vaje pomembne tudi

za razvoj koordinacije, saj se z njimi učimo obvladati svoje telo in njegove dele, s čimer

pridobivamo gibalne izkušnje. Z določenimi vajami vplivamo tudi na razvoj ravnotežja in na

oblikovanje telesa in zdrave drže (Novak idr., 2008).

2.1.2.2 FUNKCIONALNA ANALIZA GIMNASTIČNIH VAJ

Če želimo obravnavati gimnastične vaje korektno z več vidikov, uporabimo za to postopek, ki

se imenuje funkcionalna analiza gimnastičnih vaj. V procesu omenjene analize moramo

upoštevati štiri korake (izbira vadbenega cilja, izbira telesnega segmenta, zakonitosti izvedbe

gimnastičnih vaj in organizacija gimnastičnih vaj in sklopov), ki nas postopoma vodijo do

uspešnega izvajanja vaj (Pistotnik, 2011).

Te korake bomo v nadaljevanju razčlenili in opisali njihove glavne značilnosti.

A. Izbira vadbenega cilja (smoter izbrane gimnastične vaje ali sklopa)

Ko izbiramo vadbeni cilj, določimo, kaj želimo z vadbo doseči. Cilji so lahko za posamezno

vajo ali pa za sklop gimnastičnih vaj. Glede na reakcijo, ki jo izzove določena vaja v telesu,

ločimo:

krepilne gimnastične vaje, pri katerih se mišice napenjajo;

raztezne gimnastične vaje, pri katerih se mišice raztezajo in

sprostilne gimnastične vaje, pri katerih se mišice sproščajo (Pistotnik, 2011).

Vaje, s katerimi razvijamo moč večjih mišičnih skupin in pri katerih se mišice napenjajo,

imenujemo krepilne gimnastične vaje. Delimo jih na: vaje za moč rok in ramenskega obroča;

vaje za moč mišic trupa in vaje za moč mišic nog (Novak idr., 2008).


10

Vaje, s katerimi razvijamo gibljivost in pri katerih se mišice raztezajo, imenujemo raztezne

gimnastične vaje. Delimo jih na: vaje za gibljivost ramenskega obroča; vaje za gibljivost

hrbtenice; vaje za gibljivost kolčnega sklepa (Novak idr., 2008).

»Sklop gimnastičnih vaj je … načrtno izbrana skupina gimnastičnih vaj, sestavljena in

prirejena za zadovoljitev izbranih potreb določene skupine vadečih« (Pistotnik, 2011, str.

138).

Pri uri športa izvajamo kompleks gimnastičnih vaj za specialno ogrevanje, ki pripravi

določene mišične skupine in sklepe na obremenitev v glavnem delu ure (Pistotnik, 2011).

B. Izbira telesnega segmenta (lokacija vplivov)

Če hočemo doseči lokalen vpliv gimnastičnih vaj na telo vadečega, moramo natančno določiti

telesne segmente, ki jih želimo obdelati. Za športno dejavnost so pomembne naslednje

mišične skupine:

v predelu vratu,

v predelu ramenskega obroča,

v predelu gornjih udov,

v predelu trupa,

v predelu medeničnega obroča in

v predelu spodnjih udov (Pistotnik, 2011).

Če želimo doseči pri vadbi najboljše možne učinke, moramo vedeti, na katero mišično

skupino želimo vplivati ter glede na njeno lokacijo izberemo ustrezno gimnastično vajo

(Pistotnik, 2011).

C. Zakonitosti izvedbe gimnastičnih vaj (izvedba gimnastičnih vaj)

Če želimo ustrezno vplivati na telo, moramo izvajati gimnastične vaje v pravilnem zaporedju

ter ustreznem prostorskem in časovnem odnosu. Da bi to pravilno izvedli, pa moramo poznati

osnovna spoznanja anatomije in fiziologije, predvsem zgradbo sklepov, potek mišic in vezi ter

način delovanja mišic. Ob vsem tem pa moramo še upoštevati osnovne zakonitosti delovanja

gibalnega sistema (Pistotnik, 2011).


11

D. Organizacija gimnastičnih vaj in sklopov

Organizacijo gimnastičnih vaj in sklopov delimo na več postopkov. Za korektno izvedbo

vadbe in dosego želenih učinkov, moramo te postopke upoštevati. Ti postopki so:

sestavljanje,

posredovanje,

predstavitev in

vodenje

posameznih gimnastičnih vaj in njihovih sklopov (Pistotnik, 2011).

Sestavljanje gimnastičnih vaj in njihovih sklopov

Glede na to, kakšni so cilji vaje ali v kateri sklop želimo določeno gimnastično vajo umestiti,

je lahko gimnastična vaja sestavljena iz enega ali več gibov. Pri specialnem ogrevanju so

vključeni enostavni gibi, kar pomeni, da se z vajo osredotočamo na točno določeno mišico

(Pistotnik, 2011). Ko izbiramo vaje, ki jih bomo vključili v specialno ogrevanje, moramo biti

pozorni tudi na to, da vključimo še kakšno vajo, ki bo vsebinsko povezana z glavnim delom

ure, saj s tem pripravimo želene mišice na nadaljnje delo oz. večjo obremenitev. Pri

sestavljanju sklopa vaj za specialno ogrevanje moramo upoštevati tudi razmerje med

razteznimi (60 %), krepilnimi (30 %) in sprostilnimi (10 %) vajami (Novak idr., 2008).

Posredovanje gimnastičnih vaj in njihovih sklopov

Gimnastične vaje lahko posredujemo na dva načina, to je v frontalni obliki ali v obliki

obhodne vadbe (Pistotnik, 2011).

Pri pouku športa največkrat uporabimo frontalno obliko, ki je preprosta in organizacijsko

manj zahtevna. Učenci so razporejeni po telovadnici v urejeni ali neurejeni formaciji tako, da

so obrnjeni proti učitelju, ki jih vodi. Število ponovitev in število serij posameznih

gimnastičnih vaj je za vse enako, prav tako vsi hkrati izvajajo iste vaje v isto smer. Ta oblika

omogoča dober pregled in ustrezen nadzor nad izvajanjem gimnastičnih vaj, kar učitelju

omogoča sprotno popravljanje napak in s tem hitrejše doseganje zastavljenih ciljev. Pri

neurejeni formaciji učenci stojijo prosto v prostoru, tako da neovirano izvajajo vse vaje, pri

čemer pa morajo biti z obrazom obrnjeni proti učitelju. Urejeno formacijo izvedemo, kadar

nimamo dovolj prostora in je večje število učencev. Gimnastične vaje lahko tako izvedemo v


12

kolonah, vrstah, krogu ali polkrogu. V šoli se izogibamo izvajanju vaj v krogu ali polkrogu,

saj ima učitelj pri tej obliki manj pregleda nad učenci, prav tako učenci vidijo demonstracijo

vaj pod različnimi koti, kar lahko vpliva na napačno izvedbo (Pistotnik, 2011).

Obhodna vadba nam omogoča individualno obremenjevanje vadečih. Vadeči so razporejeni v

manjše skupine, ki so razdeljene po postajah, zato lahko kljub manjšemu številu rekvizitov vsi

izvajajo vaje. Običajno je v prostoru v krogu postavljenih 6–12 postaj, ki so razporejene tako,

da zaporedno ne obremenjujemo istih mišičnih skupin. Čeprav je v začetku organizacija

takšne vadbe zahtevna, pa je kasneje delo učitelja razbremenjeno. Obhodna vadba nam

omogoča večjo intenzivnost vadbe in načrtno spremljanje rezultatov vadbe, kar pozitivno

vpliva na povečanje motivacije vadečih, istočasno pa daje učitelju informacije o ustreznosti

njegovega dela in o delu učencev. Ta oblika vadbe so običajno uporablja pri treningu, kjer

delamo vaje za krepitev moči, zato ni primerna za ogrevanje v šoli, saj mora biti specialno

ogrevanje pri pouku športa sestavljeno iz razteznih, krepilnih in sprostilnih vaj. Prav tako je

pomembno, da si pri ogrevanju omenjene vaje sledijo v določenem zaporedju, kar pomeni, da

ne morejo začeti eni učenci gimnastičnih vaj s krepilnimi, drugi z razteznimi, tretji pa s

sprostilnimi vajami (Pistotnik, 2011).

Predstavitev gimnastičnih vaj

Predstavitev vaj lahko razdelimo na prikaz vaj oz. demonstracijo, prikaz ritma in tempa

izvedbe in na doziranje oz. število ponovitev in serij (Pistotnik, 2011).

Prikaz vaj se izvede tako, da vsi učenci vidijo učitelja. Demonstracijo podkrepimo še z ustno

razlago in opozorimo na pomembnejše gibe. Predstavitev je spočetka nazorna in počasna,

nato se vaja predstavi tudi v ritmu in tempu, v katerem naj bi se izvajala. Najpogostejša ritma,

v katerih se izvajajo vaje, sta 2/4 in 4/4. Doziranje nam predstavlja število ponovitev

posamezne vaje in število serij. Odvisno je od težavnosti, ciljev in sposobnosti vadečih. Pri

mlajših načrtujemo 5–7, pri starejših pa 10–15 ponovitev. Krepilne vaje se izvajajo v manj

ponovitvah in v več serijah, raztezne vaje pa ravno obratno, torej v več ponovitvah in v manj

serijah (Pistotnik, 2011).

Vodenje gimnastičnih vaj

Elementi vodenja gimnastičnih vaj so: zagotavljanje ritma in tempa; popravljanje napak;

motiviranje vadečih; ponavljanje sklopov gimnastičnih vaj (Pistotnik, 2011).


13

Najpreprostejši način za zagotavljanje ritma in tempa pri gimnastičnih vajah je štetje.

Obstajajo tudi drugi načini zagotavljanja ritma, npr. s ploskanjem, z uporabo različnih tolkal,

z igranjem na glasbene inštrumente ali s predvajanjem posnete glasbe. Učiteljeva naloga pri

izvajanju gimnastičnih vaj je tudi popravljanje napak. Napake lahko popravlja pred, med ali

po izvajanju vaj. Običajno se pri izvajanju vaj pojavljajo težave z motivacijo, predvsem pri

mlajših otrocih in mladostnikih. Motivacijo lahko zvišamo z občasnim tekmovanjem, z

izvajanjem gimnastičnih vaj ob glasbeni spremljavi, ki vadeče pritegne z ritmom in melodijo,

to je z aerobiko, in z občasnim spreminjanjem gimnastičnih vaj. Nesmiselno pa je spreminjati

gimnastične vaje vsako uro, saj bi se vaje izvajale površno, kar pa na gibalni ustroj človeka ne

bi imelo ustreznega vpliva. Gimnastični sklop lahko tako zamenjamo po nekaj urah, ko učenci

vaje dobro obvladajo in imajo ustrezen vpliv na njihov gibalni ustroj (Pistotnik, 2011).

2.1.2.3 ZAPISOVANJE GIMNASTIČNIH VAJ

Ustrezen zapis gimnastičnih vaj je nujno potreben za podajo natančnih navodil za izvedbo vaj.

Vsakdanji pogovorni jezik je neustrezen in dvoumen, zato se je razvila strokovna športna

terminologija, s katero lahko natančno opišemo položaje in gibe telesa in njegovih delov.

Zapis je tako kratek, natančen in pregleden, vendar zahteva od pedagoga veliko strokovnega

znanja (Pistotnik, 2011).

Pri zapisu gimnastičnih vaj se najprej zapiše osnovni položaj telesa, osnovni položaj njegovih

delov in posebnosti v položaju. Nato sledi opis izvedbe gimnastične vaje, kjer se opredelijo

tisti položaji in gibi telesa ter telesnih delov, ki sovplivajo na telo vadečega. Zapišemo tudi

število ponovitev. Da podamo še natančnejši opis položaja telesa in izvedbe gibov, priložimo

še grafični zapis. To so preproste skice, ki v črtah prikazujejo dele telesa in nujne oznake za

njihove premike. Narisane morajo biti v ustrezni ravnini, iz katere sta vidna postavitev in

gibanje. Število skic je odvisno od zahtevnosti gimnastične vaje, običajno narišemo začetni

položaj in vse pomembnejše gibe, ki se izvedejo v eni ponovitvi gimnastične vaje. Na koncu

zapišemo še cilj, ki ga želimo doseči z izvajanjem te vaje (Pistotnik, 2011).


14

Tabela 1 Primer zapisa gimnastične vaje

ZAČETNI

POLOŽAJ

OPIS VAJE ŠTEVILO

PONOVITEV

SKICA NAMEN VAJE

Razkoračna

stoja, ena

roka v

vzročenju,

druga

odročenje

skrčeno dol,

roka v bok.

Zamahi v

prednoženje, istočasno

z nasprotno roko iz

vzročenja v

predročenje in nazaj.

8x

Vaja za raztezanje

kolčnega sklepa.

2.1.2.4 DIDAKTIČNI NAPOTKI ZA IZBIRANJE IN IZVEDBO GIMNASTIČNIH VAJ

PRI SPECIALNEM OGREVANJU V UVODNEM DELU URE ŠPORTA

Za uspešno izvedbo gimnastičnih vaj pri pouku športa moramo upoštevati naslednje

didaktične napotke:

Sklop gimnastičnih vaj izvajamo v uvodnem delu učne ure po splošnem ogrevanju.

V sklopu naj bo približno 8 do 10 vaj.

Vsako vajo ponovimo večkrat, običajno 8-krat, pri vajah za moč naredimo 2 seriji.

Sklop gimnastičnih vaj naj bo sestavljen iz 60 % vaj za lokalno ogrevanje in razvijanje

gibljivosti, 30 % vaj za moč in 10 % vaj za sprostitev.

Najprej opravimo vaje gibljivosti (vaje za ramenski obroč, vaje za hrbtenico ter vaje

za kolčni sklep), nato vaje za moč (vaje za roke in ramenski obroč, vaje za trebušne,

vaje za hrbtne mišice in vaje za mišice nog), na koncu pa sklop zaključimo z vajami za

sproščanje.

Vaje razporedimo tako, da obdelamo telo od zgoraj navzdol.

Vaje, ki jih izvajamo v eno stran, izvedemo še v drugo stran. Če izvajamo gibe z eno

nogo ali eno roko, jih izvedemo še z drugo roko oz. nogo.

Enake vaje večkrat ponovimo zato, da si jih učenci zapomnijo in se naučijo pravilne

izvedbe.


15

Sklop vaj menjamo približno na 3 ali 4 tedne.

Ves čas izvajanja smo pozorni na držo telesa in učence opozarjamo na to.

Vaje izvajamo natančno in vsakič utrdimo pravilno izvedbo ene vaje.

Običajnemu sklopu gimnastičnih vaj dodamo še nekatere pripravljalne vaje in

predvaje za določeno uro.

Če vajam namenimo manj časa, damo prednost kompleksnejšim vajam, da dosežemo

večji učinek.

Učenci naj se čim prej začnejo ogrevati samostojno, na to jih postopno navajamo.

Učitelj pa jih pri tem opazuje, popravlja napake in pohvali pravilnost izvedbe.

Pri izvajanju gimnastičnih vaj skrbimo za motivacijo. Če bodo učenci razumeli smisel

vaj, bo le-ta boljša.

Sklop gimnastičnih vaj, ki ga izvajamo v določenem obdobju, lahko predstavimo tudi

na didaktičnem plakatu, ob katerem se učenci naučijo izraze in osnovne zakonitosti

ogrevanja (Novak idr., 2008).

V tem poglavju smo spoznali, da je ogrevanje pomemben del vsake ure športa. Za uspešno

izvedbo ogrevanja moramo poznati osnove, značilnosti ter zakonitosti splošnega in

specialnega ogrevanja. Osredotočili smo se na gimnastične vaje, saj so le-te ključna sestavina

enega izmed problemov, na katere se osredotočamo v naši nalogi. V nadaljevanju se bomo

posvetili naslednjemu ključnemu dejavniku našega problema, to je aerobiki oz. vajam

aerobike.

2.2 AEROBIKA

Aerobika je ena izmed zvrsti športne vadbe, ki navdušuje vse več ljudi po vsem svetu. Je

vadba, ki se je razvila iz rekreativne vadbe v tekmovalno disciplino. Rekreativne vadbe

aerobike, ki največkrat poteka v plesnih dvoranah, se po izkušnjah udeležujejo predvsem

predstavnice ženskega spola. Če pa je vadba primerno zastavljena in izpeljana, se nad njo

navdušujejo tudi predstavniki moškega spola.

»Beseda aerobika izhaja iz grške besede aer - zrak in bios - življenje ter pomeni dobesedno »Z

zrakom«« (Zagorc idr., 2006, str. 23).

V literaturi najdemo več definicij aerobike. Naj omenimo nekatere:


16

»telovadba ob živahni glasbi in pravilnem dihanju« (Slovar slovenskega knjižnega

jezika, 2000, b.d.);

»metoda fizične vadbe, s katero povzročimo učinkovite spremembe v dihalih in

obtočilih z aktivnostmi, ki zahtevajo samo srednjo porast porabe kisika in jih lahko

zdržimo« (Cooper, 1986, v Bergoč, Zagorc in Zaletel, 2007, str. 11);

različice vadb, ki stimulirajo srce in pljuča za določeno časovno obdobje, ki traja

toliko časa, da privede do koristnih sprememb v telesu, to so predvsem tek,

kolesarjenje, plavanje, hoja in še nekatere druge (Cooper, 1970, str. 15);

je sodobna športna zvrst, ki se je razvila »v dveh različnih pojavnih oblikah: kot

rekreativni šport, kjer gre za daljšo vadbo aerobnega značaja in kot tekmovalni šport,

kjer gre … še za krajše tekmovalne nastope – koreografije oz. tekmovalne sestave, ki

so večinoma anaerobnega značaja.« (Zagorc idr., 2006, str. 17);

»telovadba ob glasbi, ritmično izvajanje gimnastičnih in/ali plesnih gibov telesa in

okončin ob glasbeni spremljavi; vrsta glasbe narekuje bolj umirjeno ali bolj intenzivno

gibanje« (Kristan, 2012, str. 24);

»živo bitje, ki za svoje preživetje in življenje potrebuje kisik, v prenesenem pomenu

pa pomeni aerobika določen način gimnastike, ki je sestavljena iz že dolgo znanih

gibalnih vaj. Poseben čar ji daje dobro izbrana glasba, ki je zelo pomembna za

ritmično enakomerno izvajanje vaj« (Banič in Oberstar, 1984, str. 12).

Če pogledamo zgornje definicije, lahko opazimo, da večina avtorjev opisuje aerobiko kot

vadbo ob glasbi, ki ima številne pozitivne posledice na človeški organizem. V nadaljevanju

bomo na kratko opisali razvoj aerobike, se posvetili raznim oblikam aerobike in opisali učinke

aerobike na človeški organizem.

Že pri zgoraj navedenih definicijah aerobike lahko najdemo opis Cooperja, ki definira

aerobiko kot eno izmed aerobnih vadb. Pojasnimo še razliko med aerobno in anaerobno

vadbo.

Škof (2010) je navedel, da je aerobna vadba tista dejavnost, ki se izvaja nepretrgoma v

cikličnem gibalnem vzorcu in ki vključuje velike mišične skupine. Traja dlje časa in poteka

pri intenzivnosti, pri kateri organizem za tvorbo energije potrebuje tolikšne količine kisika, da

jih z dihanjem lahko še sproti dovaja v organizem. Z njo izboljšujemo predvsem srčno-žilni in

dihalni sistem ter zmanjšujemo delež telesne maščobe. Med najpomembnejše aerobne


17

dejavnosti prištevamo: hojo in planinarjenje, dolgotrajen tek, kolesarjenje, smučarski tek,

plavanje, aerobiko.

Pri anaerobni vadbi pa gre za kratkotrajne obremenitve z veliko intenzivnostjo, kjer preskrba

organizma s kisikom ni sprotna. Z njo razvijamo mišično moč ter vzdržljivost v mišični moči.

Med anaerobne dejavnosti štejemo: poskoke, sprinte, dviganje uteži (Škof, 2010).

2.2.1 RAZVOJ AEROBIKE

Kot vsaka športna panoga ima tudi aerobika svojo zgodovino, preko katere lahko spoznamo,

kaj vse je vplivalo na njen razvoj in na to, da je postala to, kar je danes. V nadaljevanju bomo

predstavili, kako se je aerobika razvijala skozi njeno kratko zgodovino.

Ameriški zdravnik Kenneth Cooper je bil prvi v zgodovini, ki je uvedel »AEROBIC … kot

novo obliko vadbe … in je predstavljal nekakšen miselni preobrat v pogledu na ukvarjanje s

športom« (Zagorc idr., 2006, str. 13). Meta Zagorc (prav tam) nadaljuje z opisovanjem

zgodovine in tako navede, da Cooper »v svoji drugi knjigi New Aerobic (1979) prvič govori

o ženski gimnastiki kot dodatku programa Aerobic. Ugotavlja, da nekatere ženske celo tečejo

ob glasbi, ki »pomaga obdržati konstanten ritem in krajša čas«.«

Če pogledamo nadaljnji razvoj aerobike, lahko omenimo plesalko Jackie Sorensen, ki je

ugotovila, da so pri plesnem treningu enaki učinki kot pri aktivnostih, ki jih priporoča Cooper.

Aerobni ples ali plesna aerobika se je tako iz preprostih ritmičnih poskokov, plesnih korakov,

teka in drugih gibalnih elementov ob spremljavi glasbe razvila v privlačno športno disciplino

(Zagorc idr., 2006).

Nedvomno moramo omeniti tudi filmsko igralko Jane Fonda, ki je v začetku osemdesetih let z

video in audio kasetami aerobiki prinesla svetovno slavo in tako za razvoj ženskega športa

naredila veliko več kot so do tedaj storili športni strokovnjaki (Zagorc idr., 2006).

Tako se je aerobika v kratkem časovnem okvirju razcvetela in imela vse več privržencev. M.

Zagorc idr. (2006, str. 14) pravijo, da je »aerobika … eden redkih športov, ki se je izvorno

začel kot ženska disciplina in ne kot večina športnih disciplin, ki so bile domena moških in so

se šele kasneje z njimi začele ukvarjati tudi ženske.«

Mnogi so menili, da je aerobika le »muha enodnevnica«, ki bo kmalu zatonila v pozabo, saj ji

je svetovno slavo prinesla filmska zvezdnica, ki ni imela nobene povezave s športom. A


18

aerobika je dokazala, da je malo več kot samo »modna muha« zvezdnic in drugih žensk.

Aerobika je premagala okvire časa in se tako iz rekreativnega športa prelevila v tekmovalni

šport, v katerem so udeleženi tako ženske kot moški (Zagorc idr., 2006).

Aerobika je takšno množičnost dosegla z izpolnjevanjem naslednjih pogojev:

»je primerna za večino ljudi ne glede na pripadnost socialnim slojem (čeprav je višji

socialni sloj v večini)« (Zagorc, 1986, v Zagorc idr., 2006, str. 14),

»ne zahteva posebne in drage opreme,

ni vezana na posebna okolja (planine, vodo, zaledenele površine itd.),

ni odvisna od partnerja ali članov skupine,

v prvotni fazi ni tekmovanj,

vadba lahko poteka ob vsakem dnevnem in tudi tedenskem času« (Zagorc idr., 2006,

str. 14).

Jasmina Vučič Mrgole (2008, str. 6) v svojem diplomskem delu povzema z naslednjimi

besedami tudi Fondo, Welch in Anders: »Aerobika je v večini primerov skupinska vadba in

prav zato je zadovoljila in še zadovoljuje potrebo žensk po druženju in s tem razbila

monotonost ženskega vsakdana ter tako pomenila preobrat v življenju mnogih žensk. Zajela je

vse starostne skupine in vse socialne sloje, kar je bistvenega pomena, da nek šport preide v

»svetovno gibanje«. Na tisoče žensk se je hotelo identificirati z likom inštruktoric in z njihovo

pomočjo ustvariti nov lik ženske lepote. Hkrati z likom lepe ženske pa se ustvari tudi lik zrele

ženske, mladostnega videza, ki uspešno kljubuje letom, ohranja mladostno postavo in

izžareva zdravje in življenjsko energijo.«

Aerobika se je ohranila v tej meri tudi zaradi velikega števila motivov za ukvarjanje z njo.

Poleg zgornjih Meta Zagorc idr. (2006) omenjajo še sledeče:

potreba po gibanju,

želja po doživljanju ugodja,

potreba po igri in gibalni ustvarjalnosti,

težnja po samopotrjevanju,

razvoj osebnosti,

spreminjanje samopodobe,

potreba po druženju in občutku pripadnosti,


19

občutek osvobojenosti.

Meta Zagorc idr. (1996, str. 19) pravijo, da »se je aerobika ohranila tudi zato, ker je sama

vadba kljub naporom – vendar zaradi glasbe in občutka veselja v gibanju, prijetna, poleg tega

pa zagotavlja doseganje tistih rezultatov transformacijskega procesa, ki jih ženske

pričakujejo in želijo. Interakcija glasbe in ustrezno izbranih načinov vadbe, velikokrat

namenjene prav oblikovanju »za ženske kritičnih« predelov telesa …, ustvarja motivacijo za

daljše časovno obdobje v submaksimalnem naporu, ki zagotavlja določene spremembe v

različnih funkcionalnih sistemih organizma, v ravni motoričnih sposobnosti, predvsem pa

pri pridobivanju občutka za vzpostavljanje harmonije v sebi in izven sebe.«

Do sedaj smo govorili o klasični aerobiki, ki je temelj drugim oblikam aerobike. V svetu se je

razvilo mnogo oblik te priljubljene športne vadbe. V nadaljevanju bomo omenili

najpogostejše in predstavili njihove glavne značilnosti.

2.2.2 OBLIKE AEROBIKE

V vseh letih obstoja aerobike, se je razvilo več oblik le-te. V nadaljevanju bomo predstavili

značilnosti najpogostejših in najbolj priljubljenih. Razdelitev smo povzeli po Špeli Bergoč

idr. (2007, str. 11–13) in po Meti Zagorc idr. (2006, str. 17–22).

A. Glede na NAMEN VADBE:

REKREATIVNA AEROBIKA, »katere namen in cilj sta vplivati na funkcionalne sposobnosti

srčno-žilnega in dihalnega sistema, izboljšanje gibalnih sposobnosti … ter vpliv na nekatere

osebnostne lastnosti (samozavest) in psihične sposobnosti (sproščenost, pozornost,

koncentracija)« (Bergoč idr., 2007, str. 11–12).

TEKMOVALNA AEROBIKA, »katere namen in cilj sta uspešen rezultat; tekmovanje poteka

v več kategorijah (posamezniki, pari ali skupine), rezultat pa je odvisen od umetniškega vtisa,

izvedbe in težavnosti elementov« (Bergoč idr., 2007, str. 12).

B. Glede na UPORABO REKVIZITOV:

KLASIČNA AEROBIKA (HIGH-LOW IMPACT AEROBIKA) je oblika aerobike, kjer

poteka izmenjava nizkih in visokih intenzivnih gibanj. Ura je sestavljena iz začetnega

splošnega ogrevanja, temu sledi aerobni del, kjer so preproste gibalne strukture povezane v


20

kratko koreografijo. Te strukture ponavljamo, da dosežemo učinek aerobne vadbe. Temu delu

običajno sledi še del, kjer krepimo mišice z uporabo lastne teže. Vadba se zaključi s statičnim

raztezanjem (Zagorc idr., 2006).

»BODYATTACK«, »BODYBALANCE«, »BODYCOMBAT«, »BODYPUMP«,

»BODYJAM«, »BODYPUMP« so programi, ki spadajo pod okrilje znamke Les Mills iz

Nove Zelandije. Pri teh programih se vaditelji naučijo točno določene koreografije, ki jo

potem izvajajo dlje časa. Tudi glasba je določena iz strani znamke Les Mills. Vsi inštruktorji

po celem svetu delajo tako iste programe (Les Mills, b.d.).

Pri STEP AEROBIKI stopamo in sestopamo s stopničke t.i. steper (dolžina 110 cm, širina 40

cm), kateri nastavimo višino (10, 20 ali 30 cm). Površina stopničke je prevlečena z gumo, da

ne drsi pri stopu oz. sestopu. Takšna vadba krepi moč spodnjih okončin in razvija srčno-žilni

in dihalni sistem, aerobno vzdržljivost pa lahko izboljšujemo z večkratnim številom ponovitev

gibanja. Primerna je za tiste, ki imajo slabšo koordinacijo, starejše in za manj trenirane, saj

koreografija ni tako zahtevna, pa tudi glasba je počasnejša od tiste pri klasični aerobiki

(Zagorc, Zaletel Černoš in Ipavec, 2000).

SLIDE AEROBIKA vključuje v osnovi bočno oz. lateralno gibanje, ki ga športna medicina

uporablja za rehabilitacijo. Pri tej vadbi uporabljamo drsno ploščo (slide) iz polietena, dolžine

168 cm in širine 60 cm. Plošča ima ob straneh robnika, od katerih se odrivamo, z njima pa

lahko tudi prilagajamo širino drsne plošče. Največkrat se drsi vzdolžno ali prečno, za lažje in

boljše drsenje pa obstajajo tudi copati, ki si jih nataknemo preko svoje obutve. Takšna vadba

je po učinkih podobna step aerobiki, saj pri njej prav tako krepimo mišice spodnjih okončin in

razvijamo srčno-žilni in dihalni sistem, pa tudi glasba ni prehitra (Zagorc, Ižanc in Zaletel,

1997).

VODNA AEROBIKA se izvaja v vodi, kjer za vadbo izkoriščamo odpor vode in silo vzgona.

Ta oblika vadbe je priporočljiva za vsakogar, še posebej pa za športnike s poškodbami, osebe

s prekomerno telesno težo, otroke, invalide ter za ženske pred in po porodu. Vadba v vodi ima

kar nekaj prednosti, npr: krepimo mišice tako, da premagujemo odpor; povečujemo pretok

krvi; izognemo se pregretosti telesa; ne obremenjujemo sklepov in vezi zaradi manjše teže

našega telesa v vodi (Zagorc, Zaletel in Jeram, 2006).

Vadba FIT BALL se izvaja z uporabo velike žoge. Primerna je tako za manj kot za bolj

trenirane, priporoča se tistim, ki imajo ukrivljeno hrbtenico (Zagorc, Ižanc in Zaletel, 1997).


21

»Na žogah se zibamo, poskakujemo, se od njih odrivamo, se valjamo, naslanjamo itd., pri

tem pa z rokami, trupom in nestojno nogo izvajamo najrazličnejše gibe, ki jih tudi sicer

uporabljamo pri vadbi aerobike« (Zagorc idr., 1997, str. 86).

Pri NEW BODY vadbi gre za aerobiko, pri kateri uporabljamo lahke uteži, ki imajo težo od

0,5 kg do 2 kg. Pri tej dinamični vadbi krepimo mišice spodnjega in zgornjega dela telesa ob

glasbi, ki jo prilagajamo vsakemu delu ure. Koreografija ni zahtevna, saj je poudarek na delu

rok (Zagorc idr., 1997).

TNZ je oblika aerobike, kjer delamo vaje za kritične dele ženskega telesa, to so trebuh, noge

in zadnjica. Kot lahko vidimo, je tudi samo ime sestavljeno iz začetnic teh treh besed. To

vadbo začnemo s kratko koreografijo, kjer delajo predvsem mišice nog, nato pa se

osredotočimo na krepitev trebušnih mišic in mišic zadnjice. Temu delu sledi še raztezanje.

C. Glede na GLASBENI SLOG:

Različne oblike PLESNE AEROBIKE (latino, funky, hip-hop, afro, jazz, etno, disco, street

dance, house) združujejo ples in aerobne učinke vadbe. Vaditelj s plesnimi gibi pripelje

vadeče do primerne intenzivnosti vadbe, česar pa vadeči zaradi plesnih gibov ne zaznavajo

kot težko obliko vadbe (Zagorc idr., 2006).

D. Glede na SESTAVO IN POPULACIJO VADEČIH:

Aerobika za otroke ali program FIT KIDS temelji na tem, da »je prilagojen starostni stopnji,

fiziološkim, motoričnim, psihičnim in drugim sposobnostim otrok in mladine. Velik poudarek

je na metodah poučevanja, s katerimi se poskušamo približati otroku in mu skozi gibanje

ponuditi priložnosti za prijetno in zanimivo vadbo« (Zagorc idr., 1997, str. 86–87). Pri tej

obliki vadbe uporabljamo lažje gibalne strukture, preko katerih razvijamo predvsem

koordinacijo in ritem, spodbujamo ustvarjalnost, igrivost in veselje do gibanja. Takšna vadba

ne temelji na telesnem naporu, ampak na sproščenosti in popestritvi otroškega vsakdana

(Zagorc idr., 1996). Več o aerobiki za otroke bomo povedali v nadaljevanju.

AEROBIKA ZA STAREJŠE, AEROBIKA ZA NOSEČNICE, AEROBIKA ZA RIZIČNE

SKUPINE (ljudje s prekomerno telesno težo, sladkorni bolniki, srčni bolniki, ljudje s

težavami s hrbtenico, invalidi) so oblike aerobike, kjer prilagajamo način vadbe populaciji

vadečih. Pri tem pazimo, da ne izvajamo pretežkih koreografij, prilagodimo glasbo, predvsem

pa smo pozorni na dobro počutje vadečih.


22

E. Glede na OBLIKO VADBE:

Pri NEPREKINJENI VADBI želimo »ohraniti povišan srčni utrip znotraj območja ciljnega

srčnega utripa skozi ves aerobni del vadbe. Koreografija mora biti sestavljena tako, da so

aktivne večje mišične skupine in da ni preveč koordinacijsko zahtevna« (Zagorc idr., 2006,

str. 20).

INTERVALNA VADBA je sestavljena iz izmeničnih intervalov visoko in nizko intenzivnih

gibalnih struktur. To vadbo prilagajamo glede na sposobnosti in posebnosti vadečih. Zaradi

visoke intenzivnosti vadbe moramo biti pozorni na možno nevarnost poškodb, zato se pri

aerobiki temu izognemo tako, da izvajamo intervale nižje intenzivnosti (Zagorc idr., 2006).

KROŽNA VADBA je oblika vadbe, pri kateri so po prostoru razporejene vadbene postaje v

obliki kroga ali ena za drugo. Na vsaki vadbeni postaji je ena gibalna naloga (Novak, Kovač,

Čuk, 2008). Krožna vadba pri aerobiki pomeni, da poleg krepilnih vaj v vadbo vključimo še

gibalne strukture, ki so dodane med posameznimi postajami z namenom ohranjanja želenega

srčnega utripa (Zagorc idr., 2006).

F. Glede na AEROBNO OBREMENITEV:

VADBA NIZKE INTEZIVNOSTI »je prijetna oblika treninga, kjer nihče ne občuti

prevelikega izčrpanja. Možnost za poškodbe je majhna, ker se uporabljajo nizko intenzivna

gibanja in gibanja malih amplitud. Ob taki intenzivnosti ne pride do opaznega povečanja

aerobne kapacitete, razen če vadba traja dovolj dolgo, da dosežemo tak učinek« (Zagorc idr.,

2006, str. 19).

VADBA SREDNJE INTENZIVNOSTI »je primernejša oblika intenzivnosti za izboljšanje

aerobne kapacitete. Primerno intenzivnost dosežemo s kombinacijo visoko in nizko

intenzivnih gibanj večjih amplitud« (Zagorc idr., 2006, str. 19).

VADBA VISOKE INTENZIVNOSTI »ni primerna za povprečne rekreativce, ker je

največkrat preobremenjujoča in zaradi tega se lahko po nepotrebnem izpostavljamo

poškodbam. Predstavlja tudi psihičen napor in je primerna le za športnike in bolj trenirane«

(Zagorc idr., 2006, str. 20).


23

VADBA ZELO VISOKE INTEZIVNOSTI je »za povprečno populacijo … neprimerna.

Tudi vrhunski športniki take intenzivnosti ne uporabljajo pogosto, če pa že, potem mora biti le

ta izbrana in skrbno načrtovana« (Zagorc idr., 2006, str. 20).

2.2.3 UČINKI AEROBIKE NA ČLOVEŠKI ORGANIZEM

Findak, G. Furjan-Mandič, Metikoš in Prot (1997) navajajo naslednje cilje aerobike:

razvoj in izboljšanje zdravstvenega stanja;

razvoj aerobnih sposobnosti;

redukcija podkožnega maščobnega tkiva;

oblikovanje vseh posameznih mišičnih skupin v harmonično celoto;

razvoj gibalnih sposobnosti, predvsem moči, gibljivosti in koordinacije v ritmu;

učvrstitev in krepitev vseh kostnih, sklepnih in tetivnih segmentov lokomotornega

sistema.

M. Zagorc idr. (1996, str. 22) pravijo, da »aerobika blagodejno vpliva na vse komponente

človekovega biopsihosocialnega statusa v vseh življenjskih obdobjih. S primerno načrtovanim

obsegom in intenzivnostjo lahko razvijamo in vzdržujemo človekove fiziološke in motorične

sposobnosti, zvišujemo imunsko odpornost, kar vse omogoča »obnavljanje življenjske

energije in dobro počutje« po pogostih psihičnih obremenitvah.«

Prav tako Meta Zagorc idr. (prav tam) dodajajo, da velja aerobika za eno najučinkovitejših

cikličnih sredstev za dvigovanje aerobnih funkcionalnih sposobnosti, saj vpliva na izboljšanje

srčno-žilnega in dihalnega sistema, pri njej so aktivne velike mišične skupine, aktivira se v

glavnem oksidacijski energijski sistem in vadba se izvaja v zmerni intenzivnosti.

V nadaljevanju bomo navedli še nekaj pozitivnih vplivov aerobike na različne sisteme v

človeškem organizmu.

SRČNO-ŽILNI IN DIHALNI SISTEM

Srce netrenirane osebe naredi v mirovanju 70–80 udarcev na minuto. Pri treniranih

posameznikih pa srce v mirovanju naredi le 40–60 udarcev na minuto. Tako si srce pri

treniranih osebah prihrani kar nekaj utripov. Počasnejši utrip tako srcu pomaga, da samo sebe

bolje oskrbi s krvjo iz koronarnih arterij. Te arterije postanejo zaradi velike količine krvi čez

določen čas širše in prožnejše (Felix, 1991).


24

»Med vadbo se srčni utrip povečuje in dosega maksimalne vrednosti, ki se gibljejo nekje od

160 do 210 ud/min pri večini zdravih ljudi« (Zagorc idr., 1996, str. 28).

Prav tako J. Vučič Mrgole (2008, str. 12) dodaja, da »aerobna vadba veča moč srca in

njegovo sposobnost črpanja krvi, zato je tudi srce treniranega človeka odpornejše in prenese

večje obremenitve kot netrenirano srce. Prav tako pa redna aerobna vadba zmanjšuje

nevarnost različnih srčnih obolenj, preprečuje srčno-žilne bolezni, zmanjšuje aterosklerotične

pojave in visok krvni pritisk ter z vsem tem podaljšuje življenje.«

Med telesno aktivnostjo je izmenjava plinov, kisika in ogljikovega dioksida, v dihalnem

sistemu večja. Pri vadbi aerobike potrebuje organizem več kisika, tako da se poleg večje

frekvence vdihov poveča tudi globina ventilacije, kar pa povzroči izdatno širjenje prsnega

koša. Če pogledamo še naprej, pa lahko vidimo, da širjenje prsnega koša ohranja njegovo

elastičnost in gibljivost, kar pa ima posledice v večji količini zajetega zraka oz. večji količini

kisika (Zagorc idr., 1996).

MIŠIČNI SISTEM

Pri vadbi aerobike obremenjujemo v prvi vrsti mišice spodnjih okončin. Nekoliko manj

obremenjujemo mišice trupa, zgornjih okončin in ramenskega obroča. Seveda lahko te mišice

s primerno oblike vadbe izdatno obremenjujemo. Krepitev mišic je pomembna zaradi

zaustavljanja involutivnih procesov, med katere spada tudi atrofija mišičnega tkiva. Mišice so

med vadbo bolj prekrvavljene, kar posledično vpliva na zmanjšanje utrujenosti. Prav tako se

posledično zaradi aktivne vadbe mišice povečajo in postanejo močnejše, spremeni se struktura

mišic, zmanjša se količina maščobnega tkiva. Prav tako se okrepijo sklepi in kosti, kar vpliva

na manjše število poškodb (Zagorc idr., 1996).

TELESNA MASA, PREBAVA, SPANJE, OBRAMBNI SISTEM

Pomembno je vedeti, da če želimo shujšati, moramo porabiti več kalorij, kot pa jih vnesemo v

telo. Pri vadbi aerobike se topi maščoba na tistih delih telesa, kjer se ob samem hujšanju z

dieto ne bi. Prav tako imajo redno aktivni boljšo prebavo, trdnejši spanec in potrebujejo manj

spanja. Zaradi dobre presnove se izboljša tudi obrambni sistem organizma, tako da se odpadne

in škodljive snovi hitreje izločijo iz sistema (Felix, 1991).


25

PSIHIČNO POČUTJE IN RAZPOLOŽENJE

Zaradi velike izpostavljenosti stresu na delovnem mestu, cesti in doma, lahko človek hitro

zapade v depresijo. Z redno fizično obremenitvijo lahko pozitivno vplivamo na: »uravnavanje

hormonalne aktivnosti organizma, dvigovanje volje in mentalne energije, zniževanje napetosti

in dviganje sproščenosti ter razpoloženja, zniževanje nevrotičnosti in zviševanje pozornosti

ter koncentracije« (Zagorc idr., 1996, str. 54). Čeprav je vadba aerobike včasih vzdržljivostno

naporna, pa prav spremljajoča glasba pripomore, da celotna vadba vzbuja v ljudeh notranje

zadovoljstvo, jim daje občutek osvobojenosti in pomaga pri oblikovanju pozitivne

samopodobe (Zagorc idr., 1996).

V tem podpoglavju smo spoznali, kaj je aerobika, kako se je razvijala, oblike, ki so se razvile

ter kakšne učinke ima na človeški organizem. Za potrebe naše raziskave pa se bomo v

naslednjem poglavju podrobneje posvetili aerobiki v šoli.

2.3 AEROBIKA V ŠOLI

Skoraj istočasno kot se je razvila moderna aerobika, se je začela razvijati aerobika za otroke.

Za to obstaja kar nekaj razlogov, a vsi izhajajo iz načela, katerega glavna misel je, da otrok ni

majhen odrasel. Svet otrok je svet, v katerem so v ospredju igra, domišljija, zabava in veselje.

Naloga odraslih je, da otrokom omogočijo, da imajo v otroštvu tega čim več (Furjan-Mandić,

Zaletel, Zagorc, 2001).

Ž. Dvoržak (1997) pravi, da bi se aerobika lahko izvajala v šolah in vrtcih, pa tudi kot

izvenšolska aktivnost. Pri tem, kam bomo aerobiko vključili, moramo imeti v mislih

anatomske in fiziološke značilnosti otrok določene starosti, prav tako pa tudi gibalne

sposobnosti teh otrok. Koreografija mora biti zabavna, zanimiva, enostavna in motivacijska.

Priporočljivo je, da v vadbo vključimo različne oblike aerobike, da se izognemo enoličnosti in

naveličanosti.

Ž. Dvoržak (prav tam) svetuje, da za vpeljavo aerobike v šoli izberemo klasično aerobiko

(high-low impact), saj ima le-ta kar nekaj prednosti:

koraki, ki jih otroci usvojijo pri tej vadbi, jim koristijo tudi pri izvajanju podobnih

oblik aerobike;

potrebni niso nobeni pripomočki, zato se lahko aerobika izvaja tudi v najslabše

opremljenih telovadnicah;


26

če želimo uporabiti pripomočke, lahko izberemo žoge, palice, obroče, stožce,

kolebnice itd.;

aerobiko lahko izvajamo v obliki dela v paru, v koloni, v krogu itd.;

je sprejemljiva za vse starostne skupine.

Za predšolske otroke in učence nižjih razredov je priporočljiva izvedba aerobike nizke

intenzivnosti, z učenci višjih razredov pa lahko izvajamo tudi aerobiko visoke intenzivnosti.

K. Fučkar (1997) zagovarja dejstvo, da bi morala biti aerobika v osnovni šoli za učence stare

od 7 do 11 let zanimiva in enostavna, tako da si jo lahko učenci hitro zapomnijo in ji

normalno sledijo. Glasba, ki jo predvajamo ob aerobiki, bi jih morala motivirati in biti

prilagojena njihovemu izboru. Najbolj pomembno je, da se aerobika v šoli izvaja skozi igro.

To najenostavneje dosežemo tako, da vključimo gibanje v zgodbo (potovanje z avtomobilom,

obisk muzeja, živalskega vrta), z oponašanjem živali/športnikov in ilustracijo. Vse to

omogoča razvijanje sposobnosti izražanja motoričnega izraza, prav tako pa tudi razvijanje

ustvarjalnosti in domišljije.

Aerobiko naj učenci doživijo kot igro, saj preko igre izpeljemo vzgojo in učenje. Učenci tako

pozabijo na napor, so razigrani, zadovoljni in polni energije. Lahko si izberemo določeno

pesem, ki ima udaren refren in priredimo koreografijo na posamezne dele pesmi (Bergoč idr.,

2007). Učenci si bodo tako koreografijo hitro zapomnili in jo povezali z glasbo. Prav tako jih

bo ta pesem vedno spomnila na to koreografijo, tako da lahko to zaplešejo tudi kje drugje,

npr. pri minuti za zdravje, v šoli v naravi, na športnem dnevu itd.

Aerobika je popularna, enostavno učljiva in efektivna oblika telesne vadbe, tako da jo lahko

brez strahu izvajamo pri vseh starostnih skupinah. Z aerobiko vpeljemo otroke v zdrav in

aktiven način življenja, prav tako jim pomagamo vključiti se v skupino. Brez strahu lahko z

otroci izvajamo vse oblike aerobike, saj se otroci hitro učijo in usvajajo nova motorična

gibanja, vaditelj pa jim mora s svojo kreativnostjo omogočiti, da ta gibanja usvojijo na čim

bolj zabaven način (Dvoržak, 1997).

Odvisno od ciljev, ki jih želimo doseči, se lahko aerobika izvaja skozi celotno uro športa ali

samo v enem delu ure. Če želimo pripraviti telo za uro, jo izvajamo v uvodnem delu ure, če

želimo razvijati gibalne sposobnosti in vzdržljivost, jo izvajamo v glavnem delu ure, če pa

želimo z njeno pomočjo učence sprostiti, pa jo izvajamo v zaključnem delu (Fučkar, 1997).


27

Ni potrebno, da aerobiko izvajamo samo pri uri športa. Lahko jo vključimo k pouku v obliki

minute za zdravje ali aktivnega odmora. Prav tako lahko učencem predstavimo aerobiko v šoli

v naravi, kjer je to ena izmed popoldanskih aktivnostih. Aerobika pa je lahko tudi interesna

dejavnost, ki poteka celo leto in pri kateri se učenci naučijo več koreografij in se lahko z njimi

tudi predstavijo na kakšni šolski prireditvi.

2.3.1 VPLIV AEROBIKE NA GIBALNE SPOSOBNOSTI OTROK

Gibalne sposobnosti oz. motorične sposobnosti so »gibalne lastnosti, ki so odgovorne za

smotrno in učinkovito udejanjanje določenega gibanja, … so deloma prirojene, deloma z

vadbo pridobljene« (Kristan, 2012, str. 77). Gibalne sposobnosti delimo na moč, gibljivost,

ravnotežje, koordinacijo, hitrost in preciznost.

V tem podpoglavju bomo spoznali, kako aerobika vpliva na gibalne sposobnosti človeka,

natančneje na gibalne sposobnosti otrok.

Meta Zagorc idr. (2006, str. 60) pravijo, da aerobika razvija predvsem »vzdržljivost v moči

(repetitivno moč) predvsem nog, trupa in celega telesa (aerobika z uporabo drobnih uteži tudi

repetitivno moč rok in ramenskega obroča), nadalje koordinacijo in ravnotežje, saj uporablja

sestavljena gibanja, različne povezave gibalnih struktur, spreminjanje smeri in ravnin gibanja,

obrate, poskoke, asimetrična gibanja zgornjih in spodnjih okončin ter številne spremembe

gibanja v različnih ritmičnih vzorcih. Gibljivost je žal poudarjena šele v zaključnem delu

vadbene enote, zato naj le-tega ne bi izpuščali ali krajšali.«

Mateja Videmšek in Pišot (2007) o gibalnih sposobnostih pravita, da so v osnovi odgovorne

za izvedbo naših gibov, saj lahko z njihovo pomočjo opravljamo določeno gibalno nalogo.

Odstotek prirojenosti je pri gibalnih sposobnostih različen in natančno določen. Pri nekaterih

je višji, npr. pri hitrosti, pri nekaterih pa nižji, npr. pri statični moči in gibljivosti. V določeni

meri pa so gibalne sposobnosti pridobljene z vadbo in načinom življenja, kar povzroči

različno raven njihove razvitosti pri posameznikih.

Njihov razvoj poteka v daljšem obdobju kontinuirano, a so značilna tudi občasna obdobja

stagnacij in upadanja sposobnosti. Tako določene sposobnosti dosežejo najvišjo raven prej,

druge pa pozneje. Upoštevati moramo, da obstajajo pomembne individualne razlike, kar

pomeni, da ima vsak posameznik svoj lasten tempo razvoja (Videmšek in Pišot, 2007).


28

Otrok se v razvoju uči in izvaja nove, vse bolj zahtevne gibalne spretnosti, kar je v prvi meri

povezano s stopnjo razvitosti gibalnih sposobnosti. Čeprav na usvajanje gibalnih spretnosti

vplivajo tudi druge sposobnosti, pa so temelj prav gibalne sposobnosti. Če bo imel otrok v

večji meri razvite gibalne sposobnosti, bo lažje usvajal zahtevne gibalne spretnosti in

pridobival motorične kompetence in obratno v primeru nižje razvitih gibalnih sposobnosti.

Zato moramo veliko pozornost v razvoju otroka nameniti prav razvoju gibalnih sposobnosti,

saj bodo le-te pomembno vplivale tudi na razvoj na drugih področjih (Videmšek in Pišot,

2007).

V nadaljevanju se bomo osredotočili na posamezne gibalne sposobnosti (moč, gibljivost,

koordinacija, hitrost, preciznost in ravnotežje), opisali njihove značilnosti in jih navezali na

aerobiko. Omenili bomo tudi vzdržljivost, ki pa je funkcionalna sposobnost.

2.3.1.1 MOČ

»Moč je sposobnost za učinkovito izkoriščanje sil mišic pri premagovanju zunanjih sil«

(Pistotnik, 2011, str. 46).

Glede na pojavnost mišične sile pri aktivnosti človeka, delimo moč na tri osnovne pojavne

oblike: eksplozivna moč, repetitivna moč in statična moč. Glede na topološki kriterij pa

delimo moč na: moč rok, moč trupa in moč nog (Pistotnik, 2011).

»Eksplozivna moč je sposobnost za maksimalni začetni pospešek telesa v prostoru (npr. start,

skok, met). Prirojenost te sposobnosti je sorazmerno visoka, kar pomeni, da jo lahko

razvijemo le v manjši meri« (Videmšek in Pišot, 2007, str. 75).

»Repetitivna moč je sposobnost za dlje časa trajajočo dejavnost, ki poteka na osnovi

izmeničnega krčenja in sproščanja mišic. Manifestira se pri izvajanju cikličnih gibanj, kot so

npr. hoja, tek, poskoki, kolesarjenje, plavanje itd. Stopnja prirojenosti pri repetitivni moči je

nizka, kar pomeni, da jo lahko v veliki meri še razvijamo« (Videmšek in Pišot, 2007, str. 75).

»Statična moč je sposobnost za dolgotrajno napenjanje mišic pri zadrževanju položaja pod

obremenitvijo. … Ker je stopnja prirojenosti statične moči nizka, lahko s primerno vadbo

precej vplivamo na njen razvoj« (Videmšek in Pišot, 2007, str. 76).


29

Moč ima velik pomen, saj v primeru neprimerne razvitosti moči pri otrocih le-ti niso sposobni

premagovati naporov pri izvajanju športnih aktivnosti. Posledično se takšen otrok hitro utrudi

in postane pasiven (Videmšek in Pišot, 2007).

Pri aerobiki lahko moč razvijamo s ponovitvami krepilnih vaj, npr. s skoki, počepi, izpadnimi

koraki z vmesnimi ploski. Pri mlajših otrocih te vaje izvajamo v obliki igre, pazimo na manjše

število ponovitev, teh naj bo na začetku 6, in na poimenovanje vaj, ki naj bo blizu učencem

(npr. opora ležno spredaj z izmeničnim odročenjem – mahanje sošolcu na desni/levi).

Postopoma število ponovitev večamo, pri izvajanju teh vaj pa vselej pazimo na spremljajočo

glasbo, ki naj bo počasnejša (Gyurkač, 2013).

2.3.1.2 GIBLJIVOST

»Gibljivost (fleksibilnost) je gibalna sposobnost izvajanja velikih razponov (amplitud) gibov

v sklepih ali sklepnih sistemih posameznika« (Pistotnik, 2011, str. 22).

»Stopnja prirojenosti gibljivosti je sorazmerno nizka, zato jo lahko razvijamo v večji meri in

jo tudi z ustrezno vadbo ohranimo na določeni ravni v pozno starost« (Videmšek in Pišot,

2007, str. 78).

Pistotnik (2011) pravi, da je gibljivost pomemben dejavnik telesne pripravljenosti

posameznika tako v športu kot tudi v vsakdanjem življenju. Zmanjšana gibljivost vpliva na

večjo psihično utrujenost, na nezmožnost izvajanja vsakdanjih opravil (zavezovanje čevljev),

na povečanje bolečin v križu (slabša telesna drža), na zmanjšanje estetike gibanja (grobi,

odsekani gibi). Rečemo lahko, da je gibljivost ena izmed bazičnih gibalnih sposobnosti, saj

vpliva na izraznost ostalih gibalnih sposobnosti.

Za razvoj gibljivosti uporabljamo raztezne gimnastične vaje, ki imajo edine lokalen vpliv na

telo vadečega. Glede na način raztezanja Pistotnik (2011) loči dinamične raztezne

gimnastične vaje (balistične), pri katerih maksimalno amplitudo giba dosežemo z zamahom,

pri tem pa uporabljeni del telesa takoj vrnemo v začetni položaj; in statične raztezne

gimnastične vaje, pri katerih maksimalno amplitudo giba dosežemo postopoma in počasi ter

pri tem uporabljeni del telesa zadržimo v položaju določeno časovno obdobje.

Čeprav so normalno razviti predšolski otroci zelo gibljivi, lahko že pri njihovi starosti

začnemo z izvedbo razteznih gimnastičnih vaj. Glede na razvojno stopnjo otrok prilagodimo

izvajanje vaj. V nižji starosti se priporoča izvajanje dinamičnih razteznih vaj. Vadbo za


30

ohranjanje gibljivosti naj bi izvajali celo življenje, zato je pomembno, da stremimo k pravilni

izvedbi vaj in k temu navajamo tudi otroke (Videmšek in Pišot, 2007).

Pri aerobiki se razteznim vajam posvetimo šele v zaključnem delu vadbene ure. Vaje

prilagodimo starosti otrok in pri tem pazimo, da jih ne izvajamo v prevelikih amplitudah in da

v določenem položaju ne vztrajamo več kot 20 sekund (Gyurkač, 2013).

2.3.1.3 KOORDINACIJA

»Koordinacija je sposobnost učinkovitega oblikovanja in izvajanja kompleksnih (tj.

sestavljenih, zapletenih) gibalnih nalog. … Kaže se v učinkoviti uskladitvi časovnih in

prostorskih elementov gibanja« (Pistotnik, 2011, str. 76).

Za koordinacijo predvidevajo, da je sorazmerno visoko prirojena. Njena izraznost pa je

odvisna od dobrega delovanja centralnega živčnega sistema. Razvoj se začne že v fetalnem

obdobju in je največji do 6. leta starosti. Da se koordinacija lahko primerno razvije, morajo

biti ustrezno razvite tudi druge gibalne sposobnosti, saj se prav koordinacija gibanja preko

njih izrazi na višji ravni (Videmšek in Pišot, 2007).

Pri uri aerobiki je na koordinaciji poudarek skozi celoten glavni del. Tekanje, korakanje,

poskakovanje v različne smeri (naprej, nazaj, levo, desno, diagonalno, krožno) pripomorejo k

razvoju koordinacije. Tudi ko točno določene korake opravljamo v ritmu in določenem

časovnem zaporedju, pripomoremo k razvoju koordinacije (Stropnik, 2012).

2.3.1.4 HITROST

»Hitrost je sposobnost izvedbe gibanja v najkrajšem možnem času, ki se lahko pojavlja kot

hitrost reakcije, hitrost posamičnega giba ali kot hitrost izmeničnih gibov (frekvenca).

Pomembna je predvsem pri premagovanju kratkih razdalj s cikličnim gibanjem (tek, plavanje,

kolesarjenje …) in v gibalnih nalogah, ki zahtevajo hitro izvedbo posameznega giba«

(Videmšek in Pišot, 2007, str. 77).

Pistotnik (2011) pravi, da je hitrost od vseh gibalnih sposobnosti v največji meri odvisna od

dednih lastnosti.

Prav tako Pistotnik (2011) navaja sredstva, s katerimi razvijamo hitrost. Ta naj bi bila:

elementarne igre (štafetne igre, starti iz različnih položajev), naravne oblike gibanja (hitri teki,


31

teki v oteženih ali olajšanih pogojih), gimnastične vaje (razvoj gibljivosti in moči) in vadbe za

izboljšanje tehnike gibanja.

Hitrost pri aerobiki razvijamo s pomočjo stopnjevanja hitrosti glasbe. V začetku se

koreografijo izvaja na počasnejšo glasbo, saj poteka še učenje korakov. Ko pa učenci

koreografijo že znajo, hitrost glasbe povečamo in s tem razvijamo omenjeno gibalno

sposobnost (Poš, 2010).

2.3.1.5 PRECIZNOST

»Preciznost je sposobnost določitve ustrezne smeri in sile za usmeritev telesa ali predmeta

proti želenemu cilju. Pomembna je pri dejavnostih, kjer je treba zadeti cilj (nogomet, košarka

…) ali tam, kjer je potrebno gibanje izvesti natančno v določeni smeri (smučanje, padalstvo

…). Preciznost je v pozitivni zvezi z drugimi osnovnimi gibalnimi sposobnostmi, predvsem

koordinacijo gibanja, zato njihova višja raven omogoča doseganje boljših rezultatov tudi v

preciznosti« (Videmšek in Pišot, 2007, str. 79).

Preciznost je slabo raziskana, zato se ne ve točno kolikšen je koeficient prirojenosti. Za razvoj

te sposobnosti je potrebna metoda večkratnega ponavljanja, kjer se obremenitev postopoma

povečuje. Preciznost se lahko z vadbo strmo dvigne in prav tako pade na nižji nivo s

prenehanjem vadbe. V gibalnem spominu ostane dlje časa, zato se jo da hitro obnoviti in

dvigniti na višjo raven (Pistotnik, 2011).

Preciznost lahko pri aerobiki razvijamo z natančno izvedbo nekega giba ali elementa (Poš,

2010).

2.3.1.6 RAVNOTEŽJE

»Ravnotežje je sposobnost hitrega oblikovanja kompenzacijskih, tj. dopolnilnih oz.

nadomestnih gibov, ki so sorazmerni z odkloni telesa v stabilnem položaju, kadar se ta ruši.

Vložena sila, ki je za to potrebna, mora biti sorazmerna sili, ki je izzvala odklone telesa od

stabilnega položaja, ker se v nasprotnem primeru ravnotežni položaj lahko ruši v drugo smer.

Glede na to bi lahko ravnotežje opredelili tudi kot sposobnost za natančno določitev smeri in

intenzivnosti kompenzacijskih gibov, s katerimi se ohranja ali vzpostavlja stabilen položaj

telesa v prostoru« (Pistotnik, 2011, str. 112).


32

Pri vzpostavljanju in ohranjanju ravnotežja ima veliko vlogo ravnotežni organ v srednjem

ušesu. Prav tako pa pomagajo čutilo vid, čutilo sluh, tetivni in mišični receptorji in taktilni

receptorji v koži (Pistotnik, 2012).

Ravnotežje delimo na »statično ravnotežje (ohranjanje ravnotežnega položaja v mirovanju ali

gibanju, ko predhodno ni bil moten ravnotežni organ) in dinamično ravnotežje (vzpostavljanje

ravnotežnega položaja v mirovanju ali v gibanju, ko je bil predhodno moten ravnotežni

organ)« (Videmšek in Pišot, 2007, str. 74).

Ravnotežje lahko razvijamo s hojo po črti, stojo na eni nogi, hojo po vrvi na tleh, skakanjem

po eni nogi, hojo po gredi, obračanjem na ozki gredi, smučanjem, rolanjem, drsanjem

(Videmšek in Pišot, 2007).

Pri aerobiki ravnotežje razvijamo pri krepilnih vajah, kjer učenci npr. dlje časa stojijo na eni

nogi. Če želimo aerobiko popestriti z različnimi rekviziti, lahko uporabimo rekvizit »BOSU«

(both side use – ravnotežna polžoga), ki veliko pripomore k razvoju ravnotežja (Poš, 2010).

2.3.1.7 VZDRŽLJIVOST – FUNKCIONALNA SPOSOBNOST

»Vzdržljivost je sposobnost izvajanja dlje časa trajajočih gibalnih nalog z enako

učinkovitostjo. … Ločimo statično in dinamično vzdržljivost, ki je lahko splošna (ne glede

na vsebino gibalne aktivnosti) ali specifična (točno določena vsebina), aerobna (ob hkratni

dobavi potrebnega kisika) ali anaerobna (deluje v kisikovem dolgu) ter vključuje različne

mišične skupine (lokalna, regionalna, globalna)« (Videmšek in Pišot, 2007, str. 80).

Otrokovo vzdržljivost razvijamo tako, da mu ponudimo vsebine, ki omogočajo razvoj

dinamične, splošne, aerobne in globalne vzdržljivosti (Videmšek in Pišot, 2007).

Pri aerobiki vzdržljivost razvijamo preko dolgotrajne aktivnosti, in sicer tako, da učenci

postopoma osvajajo koreografijo. Posamezne korake večkrat neprekinjeno ponovimo, jih

povežemo v celoto in nato celoto ponavljamo nekaj časa (Gyurkač, 2013).

Posamezne gibalne sposobnosti smo splošno opisali, nato pa njihov razvoj povezali še z

aerobiko. V naslednjem podpoglavju se bomo posvetili načrtovanju in pripravi pouka

aerobike. Spoznali bomo: vzgojno-izobraževalne cilje, ki jih preko aerobike dosegamo;

pomembnost glasbe, ritma ter plesnih elementov pri izvedbi aerobike; ter načine za uspešno

sestavo koreografije pri aerobiki.


33

2.3.2 NAČRTOVANJE IN PRIPRAVA POUKA AEROBIKE

Tako kot pri vsaki aktivnosti moramo tudi pri aerobiki določiti cilje, ki jih želimo doseči z

izvajanjem te vadbe. Glede na starost učencev in njihove gibalne sposobnosti moramo

prilagoditi intenzivnost vadbe, da le-ti ostanejo v varnostnem območju srčnega utripa; izbrati

moramo primerno metodo učenja, po kateri bodo učenci čim hitreje osvojili koreografijo;

zasnovati moramo ustrezno koreografijo, kar pomeni, da za mlajše učence izberemo lažje

korake, za starejše učence pa težje in bolj zapletene korake. Prav tako se moramo posvetiti

izbiri ustrezne glasbe. Vse to so teoretične predpostavke, ki si jih mora učitelj postaviti pred

začetkom vadbe, da bi uspešno izpeljal uro in uresničil zastavljene cilje.

Prav tako moramo pri izvedbi ur aerobike v šoli upoštevati naslednje napotke:

vadbo začnemo z manj zahtevnimi in manj intenzivnimi vajami za ogrevanje;

z vajami aerobike začnemo počasi in sčasoma povečujemo hitrost;

vaje, ki vsebujejo nenadne eksplozivne gibe, niso primerne za otroke;

pri aerobiki moramo imeti pravilno telesno držo – stopala v širini ramen, glava v

podaljšku hrbtenice, roke so proste;

poskrbimo za primerno obutev in oblačila;

spodbujamo k pitju vode;

otroke je treba naučiti pravilnega dihanja – ob naporu izdihnemo, ob sproščanju

vdihnemo, zraka nikoli ne zadržujemo;

za popestritev ure lahko uporabimo razne rekvizite (velike žoge, plastenke, lahke

uteži, »BOSU«, step, trakove);

kot obliko dela lahko izberemo frontalno delo (delo v krogu, delo v vrsti, delo v parih)

ali skupinsko delo (vadba po postajah, obhodna vadba);

vadbo zaključimo z vajami za umirjanje in sproščanje (Vučič Mrgole, 2008; Poš,

2010).

2.3.2.1 VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI AEROBIKE

»Vzgojno-izobraževalni cilji aerobike so naslednji:

razvijati osnovne motorične sposobnosti;

ohranjati orientacijo tudi v nevsakdanjih položajih telesa;

obvladovati telo v različnih položajih;


34

ob glasbi izvajati koordinirano gibanje s posameznimi deli telesa;

gibanje usklajevati z različnim tempom in različno glasbeno spremljavo (latino, hip

hop, funky itd.);

izvajati in obvladati gibalne vsebine specialne motorike aerobnih vaj;

sposobnost izvajanja težjih gibanj;

razvijati občutek zadovoljstva ob obvladanju lastnega telesa;

samostojno izvajanje določenih ritmično-gibalnih struktur;

vrednotiti svojo izvedbo in izvedbo drugih;

razvijati delovno vztrajnost, odgovornost, odločnost in samodisciplino;

razvijati gibalne spretnosti ter oblikovati osnovne higienske in druge življenjske

navade v skladu z zdravim načinom življenja;

vzbujati in razvijati veselje ter navade za vsakodnevno gibanje in zdravo športno

življenje;

razvijati samodisciplino, vztrajnost, vzdržljivost ter odnos do lepega gibanja nasploh«

(Brndušič, 1996, v Poš, 2010, str. 8).

2.3.2.2 INTENZIVNOST

Intenzivnost vadbe pomeni, koliko energije posameznik porabi pri vadbi. Intenzivnost se

določa s srčnim utripom. Le-tega primerjamo s tabelo na spodnji sliki (Slika 1), ki prikazuje, s

kolikšno intenzivnostjo vadimo. Srčni utrip lahko izmerimo sami, tako da položimo prste na

zapestje ali na vratno arterijo tako, da začutimo utrip. Štejemo utripe deset sekund in to število

pomnožimo s šest, da dobimo srčni utrip v minuti. Vrednost srčnega utripa se pri ljudeh

razlikuje. Odvisen je od posameznikovih funkcionalnih sposobnostih in od stanja njegovih

srčnih in dihalnih organov. Trenirane osebe imajo nižji srčni utrip, medtem ko imajo

netrenirane osebe višji srčni utrip. Pri vadbi moramo upoštevati varno območje in načrtovati

intenzivnost vadbe v skladu z njim (Zagorc idr., 2006).


35

Slika 1 Varnostno območje maksimalnega srčnega utripa za aerobno vadbo

(Pyke, 1980, iz Egger in Champion, 1990, v Zagorc idr., 2006)

2.3.2.3 GLASBA IN RITEM

Glasba je ključni del vsake ure aerobike. Prav glasba je pripomogla k temu, da se je aerobika

razvila v takšni meri po vsem svetu. S svojim ritmom in melodijo povezuje gibanje v celoto.

Zaradi njenih učinkov lahko vadeči vztrajajo dlje časa v naporni vadbi in ob tem občutijo

osvobojenost in notranje zadovoljstvo. Prav tako ima pozitivne učinke na organizem in

pomaga pri vzpostavljanju harmonije telesnega in duhovnega doživljanja (Zagorc, Furjan-

Mandič, Ivan, Željković, 1997).

Špela Bergoč idr. (2007, str. 40) ugotavljajo, da »glasba ne predstavlja samo enega od

dejavnikov za ustvarjanje koreografije ter vodenje vadbene ure, temveč je vodilo, ki vadeče

motivira, polni z energijo in zabava. Primerna izbira glasbe glede na tempo, slog in

razpoloženje inštruktorja je velikokrat vredna več kot metodični postopek in vsa kombinacija.

Vadečim pomeni glasba psihično sprostitev, zaradi katere se znova in znova vračajo.«

Meta Zagorc idr. (2006) navajajo, da je glasba eden izmed najpomembnejših dejavnikov, ki

vpliva na ustvarjanje koreografije in uspešno izvedbo ure aerobike. Izbor glasbe je odvisen od

ciljev, ki jih želimo v določeni uri vadbe uresničiti in se nanašajo na:


36

»vrsto ali tip vadbe (vadbena enota z enim, dvema ali več vrhovi),

tempo oz. hitrost izvedbe gibalnih struktur v posameznem delu vadbene enote,

strukturo vadečih (starejši, mlajši, bolj ali manj natrenirani, športniki, šolska mladina),

zahteve oz. želje vadečih (klasična glasba, narodno-zabavna, country, disco, techno,

rap, funk…),

okolje, v katerem vadimo (velika ali majhna dvorana, jutranja ali večerna vadba)«

(Zagorc idr., 2006, str. 107).

Na različno zvrst glasbe se različno odzivamo. Lahko se odzivamo z različnim načinom

gibanja, npr. na hitro glasbo se odzivamo s poskoki in tekom, medtem ko se na počasno

glasbo odzivamo z gibanjem v statičnem položaju (Zagorc idr., 2006).

Na glasbo pa se lahko odzivamo tudi z različnim razpoloženjem. »Odločen ritem pogojuje

odsekane, močne gibe, medtem ko melodična glasba vzpodbuja mehko in valovito gibanje.

Poskočna glasba prebuja v nas veselje, radoživost, počasnejša melanholijo, sproščenost,

zasanjanost. Vse to vpliva na izbor glasbe pri vsaki vadbeni enoti posebej, saj se moramo

zavedati, da je techno, rap, funky, reggae drugačen od brazilske sambe ali češke polke in spet

povsem drugačen od soul, new-age ali klasične glasbe« (Zagorc idr., 2006, str. 110).

»Ritem je večkratno, zaporedno ponavljanje določenih elementov ali značilnosti, kot so npr.

udarci v glasbi, koraki, poskoki, zaporedje barv v slikanju, ponavljanje obokov na zgradbi

ipd« (Bergoč idr., 2007). Pri aerobiki ritem ustvarjajo udarci v glasbi oz. tempo, ki naj bi se

ga vadeči postopoma naučili zaznavati in tako sčasoma ločili poudarjene udarce od

nepoudarjenih. S tem naj bi se osredotočili bolj na izvedbo gibov, ne pa toliko na »lovljenje«

glasbe. Prav tako je ritem tisti, ki daje vaditelju svobodo in možnost ustvarjanja pri izvedbi

posameznih gibalnih struktur. Če koreografiji spremenimo poudarjene udarce in izvajamo

korake hitreje ali počasneje, dodamo plosk, je lahko takšna koreografija na videz popolnoma

drugačna (Bergoč idr., 2007).

Glasba je pri aerobiki sestavljena v 4/4 ali 4/8 taktu. Ena fraza v koreografiji in glasbi je tako

sestavljena iz 8 udarcev. Udarec je lahko poudarjen (1-3-5-7) ali nepoudarjen (2-4-6-8). Gib

običajno začnemo s prvim – poudarjenim udarcem v glasbeni frazi (Bergoč idr., 2007).

»Tempo je mera, ki odreja število taktov v minuti, oziroma število vseh udarcev v minuti«

(Zagorc idr., 2006, str. 107). Pri urah aerobike tempo narekuje intenzivnost vadbe. Hitrejši

tempo pomeni intenzivnejšo vadbo, počasnejši tempo pa manj intenzivno vadbo. Glede na to,


37

kakšen tempo bomo izbrali, je odvisno od dela vadbene enote, od oblike aerobike, od sestave

vadečih in od ciljev, ki jih želimo realizirati (Zagorc idr. 2006, str. 107).

Tabela 2 Tempo glasbe pri aerobiki glede na del vadbene enote

DEL VADBENE ENOTE TEMPO (udarci na minuto)

ogrevanje 120–135

low impact 135–145

high-low impact 145–150

poskoki, tekanje na mesu 145–160

tek 160–180

»potovanja« (low impact) z utežmi 120–130

stanje (izolacija mišičnih skupin) z utežmi 100–115

delo z utežmi 100–116

delo na tleh 100–125

ohlajanje, stretching 50–90

(Zagorc idr., 2006)

Tabela 3 Tempo glasbe pri aerobiki glede na obliko aerobike

OBLIKA AEROBIKE TEMPO (udarci na minuto)

step aerobika 127–140

klasična aerobika 140–155

slide aerobika 135–145

new body 130–140

(Bergoč idr., 2007)


38

Tabela 4 Tempo glasbe pri aerobiki glede na populacijo vadečih

POPULACIJA VADEČIH TEMPO

starost starejši počasnejši, mlajši hitrejši

gibalne sposobnosti hitrejši je tempo, manjša je sposobnost

izvedbe pravilnih gibov z velikimi

amplitudami in nasprotno

psihofizična pripravljenost intenzivnost se v aerobiki povečuje s

hitrejšim tempom glasbe


Tabela 5 Tempo glasbe pri aerobiki glede na cilje

CILJI TEMPO

razvoj aerobnih sposobnosti dolgotrajni napor srednje intenzivnosti, niti

prehiter niti prepočasen tempo

krepitev posameznih mišičnih skupin vaje za moč – počasnejši tempo

razvoj gibljivosti raztezne vaje – umirjena glasba


2.3.2.4 PLESNI ELEMENTI V AEROBIKI

Pri aerobiki je v glavnem delu ure aerobni del, kjer se vadeči naučijo koreografijo, ki je

sestavljena iz plesnih korakov. Ti plesni koraki niso prezahtevni in se jih da hitro naučiti.

Seveda pa je odvisno tako od učitelja kot od sposobnosti posameznih učencev, v kolikšni meri

se bodo naučili korake.

Nekateri najpogostejši koraki, ki jih izvajamo pri vadbi aerobike:

korakanje (»march«): na mestu, v različnih smereh;

osnovni korak (korak z eno nogo, priključek z drugo): v stran, naprej-nazaj;

križni korak (korak z desno nogo v stran, križanje leve noge za desno nogo, korak

desne noge v stran, priključek z levo nogo): v stran, diagonalno naprej ali nazaj;

potisk noge: naprej (peta v tla), v stran ali nazaj z dotikom tal;

zanoženje pete pokrčeno ali pogovorno peta nazaj (korak v stran z desno nogo in

zanoženje pokrčeno leve noge);


39

dvig kolen (korak v stran z desno nogo in dvig levega kolena): v smeri naprej, levo-

desno, dvojni dvig kolena;

počep;

izpadni korak – »telemark« (iz stoje spetno korak nazaj, stoja spetno): naprej, v stran,

nazaj;

pajacek – »jumping Jack« (iz stoje sonožno v stojo raznožno, roke iz priročenja skozi

odročenje v vzročenje);

»V« korak (iz stoje spetno desna noga korak diagonalno naprej na desno, leva noga

korak diagonalno naprej na levo, desna noga se vrne v začetni položaj in enako tudi

leva noga): naprej, nazaj (= »A« korak) (Zagorc idr., 2006).

Poleg vseh teh elementov pa so prisotni tudi elementi iz različnih plesov, npr. mambo korak,

samba korak, ča-ča korak, jazz kvadrat, chasseeji itd (Zagorc idr., 2006).

Poleg gibanja nog moramo vključiti še gibanje rok. Gibanje rok sledi gibanju nog in ga

dodamo šele, ko že obvladamo gibanje nog (Zagorc idr., 2006).

Najpogostejša gibanja rok so:

potisk/vlek,

upogib/izteg,

dvig/spust,

sukanje,

kroženje,

nihanje/zamahovanje (Zagorc idr., 2006).

2.3.2.5 METODE POVEZOVANJA ELEMENTOV V KOREOGRAFIJO

»Koreografija je povezava giba in glasbe skozi prostor in čas« (Zagorc idr., 2006). Pri

koreografiji sestavljamo različne gibe in korake v krajšo ali daljšo gibalno frazo. Vaditelji se

spopadajo s tem, kako narediti vadbo zanimivo skozi vse leto. Tukaj pride v ospredje

vaditeljeva ustvarjalnost, poznavanje posameznih elementov in poznavanje osnovnih pravil

povezovanja elementov v celoto. Pri sestavljanju koreografije mora upoštevati starost

vadečih, stopnjo izkušenosti in treniranosti vadečih ter lastne sposobnosti za izvajanje

določenih gibov (Zagorc idr., 2006).


40

Prav tako mora biti pri sestavljanju in izvajanju koreografije pozoren na to, da:

jasno opredeli, s katero nogo se izvaja gib – z desno ali levo;

jasno nakaže smer gibanja – po diagonali, naprej, nazaj, levo, desno;

opredeli ritem gibanja – počasi, hitro;

omogoči jasen prehod s štetjem taktov pred menjavo gibanja – 4, 3, 2, 1;

napove in poimenuje korake, ki sledijo – telemark itd.;

ves čas uporablja verbalno in neverbalno komunikacijo (Zagorc idr., 2006).

Ena koreografija je sestavljena iz 4 blokov. Vsak blok je sestavljen iz 32 udarcev oz. iz 4 serij

po 8 udarcev. Če pogledamo skupno dobimo 4 bloke po 32 udarcev, kar je skupno 128

udarcev. To nam predstavlja 1 minuto vadbe, kar pomeni, da je tempo glasbe 128 udarcev na

minuto (Zagorc idr., 2006).

Učenje koreografije običajno predstavlja največjo prepreko pri gradnji koreografije. Vaditelji

znajo povezati posamezne korake v celoto, težave pa se pojavijo, ko je treba vadeče

koreografijo naučiti postopoma, brez prekinitev, s konstantnim srčnim utripom in čim višjo

motivacijo (Bergoč idr., 2007).

Učenje koreografije poteka:

1. po didaktičnih načelih: od lažjega k težjemu; od znanega k neznanemu; od

enostavnega k zapletenemu;

2. po fazah: delo nog na mestu; izvedba kombinacije v prostorski ravnini; učenje

obratov; delo rok (Bergoč idr., 2007).

V aerobiki poznamo več metod dela (»po delih do celote«, »zidanje blokov«, »obrnjena

piramida«, »kalifornijska metoda«, »metoda z dodajanjem in odvzemanjem«), ki jih

uporabljamo pri posredovanju koreografije. V nadaljevanju bomo predstavili dve, ki sta

najbolj primerni za učenje koreografije pri aerobiki v šoli.

Značilnost metode »po delih do celote« je, da je razčlenjena na manjše dele, ki so povezani v

zaključeno celoto. Pri tej metodi pričnemo z učenjem gibanja nog, nato pa dodamo še gibanje

rok. Glede na sposobnosti vadečih nadaljujemo s tem, da ali obdržimo gibanje na ravni

enostavnega ali da najprej spremenimo gibanje spodnjega dela telesa in nato še gibanje

zgornjega dela telesa ali da dodamo nove smeri, dodamo nov stil, povečamo tempo.


41

Pomembno je, da ne učimo novega giba, dokler vadeči ne znajo osnovnega giba, in, da vsak

nov gib povežemo z že naučenim prejšnjim končnim gibom. Ta metoda je najbolj primerna za

učenje koreografije za otroke (Zagorc idr., 1996).

Tabela 6 Faza sestavljanja kombinacije

Faza Gibanje nog Dodamo gibanje rok

1 osnovni korak na mestu dvig in plosk

2 koraki na mestu potiskanje navzdol

3 osnovni korak na mestu 4x,

koraki na mestu 8x

dvig in plosk

potiskanje navzdol

4 osnovni korak na mestu 4x,

hoja naprej, 8 korakov

dvig in plosk

potiskanje navzdol

(Zagorc idr., 2006, str. 122)

Če povzamemo to metodo, lahko zapišemo, da učenje preko te metode poteka tudi takole:

»nauči gib A – nauči gib B

ponovi končni gib A, ponovi končni gib B

nauči gib C

ponovi končni gib A, končni gib B, končni gib C – nauči gib D

ponovi vse končne gibe« (Zagorc idr., 2006, str. 123).

Značilnost metode »obrnjena piramida« je, da postopoma znižujemo število ponovitev

posamezne gibalne strukture. Najprej korak izvajamo cel blok (32 udarcev oz. štiri osmice),

nato polovico bloka (16 udarcev oz. dve osmici), potem pa še število ponovitev zmanjšujemo,

če je takšna naša koreografija (Zagorc idr., 2006).

Če želimo prvo osmico končati z elementom »V« korak z desno nogo in »V« korak z levo

nogo, je metoda učenja naslednja:


42

Tabela 7 Postopek učenja koreografije po metodi "obrnjene piramide"

Število udarcev Gibalna struktura Smer gibalne strukture Blok

1–32 8x »V« korak desna noga … 1

1–32 8x »V« korak leva noga … 2

1–16 4x »V« korak desna noga … 3

1–16 4x »V« korak leva noga … 3

1–8 2x »V« korak desna noga, leva noga 4

1–8 2x »V« korak leva noga, leva noga 4

1–8 2x »V« korak desna noga, desna noga 4

1–8 2x »V« korak leva noga, leva noga 4





(Zagorc idr., 2006, str. 115)

2.3.3 VKLJUČENOST AEROBIKE V UČNEM NAČRTU ŠPORTA

V učnem načrtu za predmet šport v osnovni šoli (Kovač idr., 2011) zasledimo, da s

kakovostno in redno vadbo prispevamo k celostnemu razvoju mladega človeka, sprostitvi in

kompenzaciji negativnih učinkov večurnega sedenja. S skrbjo za zdrav razvoj, ga vzgajamo in

učimo, kako bo v kasnejših obdobjih življenja zapolnil svoj prosti čas z udejanjanjem v

športnih aktivnostih in z zdravim načinom življenja skrbel za dobro počutje in zdravje.

Splošni cilji športa so usmerjeni v:

»zadovoljitev učenčeve prvinske potrebe po gibanju in igri,

posamezniku prilagojen razvoj gibalnih in funkcionalnih sposobnosti,

pridobivanje številnih in raznovrstnih gibalnih spretnosti ter športnih znanj in

čustveno in razumsko dojemanje športa« (Kovač idr., 2011).

Aerobika se med teoretičnimi in praktičnimi vsebinami v učnem načrtu pojavi že v prvem

triletju in sicer v tretjem razredu. Pri Plesnih igrah v okviru praktičnih vsebin je navedeno:

»Osnovne gibalne strukture aerobike in njihovo povezovanje ob glasbeni spremljavi v

preproste koreografije« (Kovač idr., 2011, str. 12). Lahko bi rekli, da se pojavijo njene oblike


43

že v prvem razredu in sicer pri Gimnastični abecedi v okviru praktičnih vsebin zasledimo

»Gimnastične vaje, tudi z različnimi pripomočki in ob glasbeni spremljavi« (Kovač idr., 2011,

str. 11). Kar nas navaja na to, da lahko elemente aerobike vključimo že v prvem razredu in

nato v nadaljnjih razredih samo dodajamo težje vsebine. V drugem triletju pa najdemo pri

Plesu v okviru praktičnih vsebin navedeno: »Gibalne strukture aerobike in njihovo

povezovanje ob glasbeni spremljavi v preproste koreografije« (Kovač idr., 2011, str. 18).

Prvenstveni cilji aerobike, ki jih lahko zasledimo v učnem načrtu predmeta šport (Kovač idr.,

2011) pri prvem in drugem triletju so:

izboljšanje gibalnih in funkcionalne sposobnosti (koordinacija, moč, hitrost,

gibljivost, preciznost, ravnotežje, splošna vzdržljivost);

izvajanje gibanja v različnem ritmu ob glasbeni spremljavi;

sproščeno izvajanje naravnih oblik gibanja, kot so različne oblike hoje, teka;

zavestno nadzorovanje telesa v različnih položajih in gibanjih, ki se izvajajo v

različnih smereh in ravneh ter okoli različnih telesnih osi;

izražanje občutkov in razpoloženja z gibanjem;

zaznavanje ritma v gibanju.

Seveda pa je predvsem od učitelja, njegovega znanja, kreativnosti in poznavanja psihofizičnih

lastnosti učencev in njihovih zmožnosti odvisno, v kolikšni meri in kako učinkovito bo vpeljal

aerobiko v pouk športa in jo približal učencem.

2.3.4 AEROBIKA PRI URI ŠPORTA

Pregledali smo zakonske osnove za vključitev aerobike k pouku, sedaj pa si poglejmo še

kakšna je konkretna vključitev pri uri športa.

Aerobika se vse bolj vključuje v redne ure športa, vendar mora imeti za učinkovito

vključevanje športni pedagog oz. razredni učitelj določena teoretična in praktična znanja.

Učitelj mora predvsem izbrati primerno vsebino glede na starost in gibalne sposobnosti

učencev (Furjan-Mandič idr., 2001).

Glede na cilje, ki jih želimo doseči, lahko aerobiko vključimo pri pouku športa v uvodnem

delu, v glavnem delu ali v zaključnem delu ure. Če želimo ogreti organizem, jo vključimo v


44

uvodni del ure, če želimo krepiti mišice, jo vključimo v glavni del, če želimo učence sprostiti,

pa jo uporabimo v zaključnem delu ure (Fučkar, 1997).

V nadaljevanju bomo predstavili strukturo vadbene ure v aerobiki oz. kako bi pri pouku

športa celo uro izpeljali kot uro aerobike.

2.3.4.1 STRUKTURA VADBENE URE

Meta Zagorc idr. (2006) pravijo, da se je po večletnih preizkušanjih kot klasični model ure

aerobike izoblikoval model, ki je sestavljen iz naslednjih delov:

A. uvodni del (ogrevanje)

B. glavni del (aerobni del s povezovanjem gibalnih struktur v celoto – koreografijo;

krepitev mišičnih skupin – oblikovanje telesa)

C. zaključni del (raztezanje mišic; različne sprostilne tehnike)

A. Uvodni del

Vsako uro športa začnemo z ogrevanjem, s katerim organizem pripravimo na vadbo.

Ogrevanje je sestavljeno iz splošnega in specialnega ogrevanja, prav tako pa je tudi pri

aerobiki. Splošno ogrevanje vključuje ritmično gibanje celega telesa. Ko zaznamo znojenje, je

to znak, da se je telo ogrelo in da je pripravljeno na večje napore. Specialno ogrevanje pa

vključuje vaje raztezanja v statični obliki in specifične gibalne aktivnosti, katerih namen je

zmanjšanje možnih poškodb mišic in sklepov. Uvodni del traja od 8 do 12 minut. Vanj

vključimo korakanje, ogrevanje spodnjih okončin, trupa, ramenskega obroča in zgornjih

okončin. Tempo glasbe je 125–135 udarcev na minuto. Gibe izvajamo počasneje in z večjo

amplitudo (Zagorc idr., 2006). Z učenci lahko v uvodnem delu zaplešemo kakšen znan ples,

npr. Macarena, Račke, ki je za otroke zanimiv in s katerim ogrejemo vse ključne dele našega

telesa. Učenci se tako nasmejijo in sprostijo, saj gibanje za njih ni monotono (Poš, 2010).

B. Glavni del

Glavni del je sestavljen iz aerobnega dela z elementi high-low aerobike in iz krepitve mišičnih

skupin (Zagorc idr., 2006).

Aerobni del je sestavljen iz aktivnosti za razvoj srčno-žilnih in dihalnih sposobnosti. V tem

delu vaditelj poveže gibalne strukture v celoto oz. koreografijo. Izvajanje koreografije dlje


45

časa v ustreznem tempu privede do razvijanja aerobnih sposobnostih, kar je tudi poglavitni

cilj aerobike. Ta del traja od 15 do 25 minut, vadba pa v tem delu ure poteka neprekinjeno in z

največjo intenzivnostjo. Aerobni del zaključimo s t.i. poaerobnim ohlajanjem, s katerim

postopoma znižujemo srčni utrip do te mere, da se približa vrednosti v mirovanju (Zagorc idr.,

2006).

Za aerobni del pri pouku izbiramo korake z nižjo intenzivnostjo, kar pomeni takšne korake,

pri katerih je ena noga vedno na tleh. Koreografija mora biti enostavna, lahka in zanimiva. Ta

del pri pouku športa traja 15 minut, tempo glasbe pa je 128–148 udarcev na minuto (Furjan-

Mandič idr., 2001). Učitelj mora biti ves čas pozoren na učence, paziti na pravilno

demonstracijo, uravnavati intenzivnost vadbe in se prilagajati v zahtevnosti korakov. Vključi

naj čim bolj raznolike gibe, da vzdržuje interes vadečih. Gibe, ki zahtevajo hkratno

koordinacijo rok in nog, uvaja počasi (Poš, 2010).

Del, kjer krepimo mišične skupine, se izvaja stoje s pomočjo manjših rekvizitov ali na tleh

(leže, kleče ali sede). Glasba ne sme biti prehitra, s počasno glasbo dosežemo namreč to, da

vsak gib izvajamo zavestno in celovito. Vaje za krepitev mišic razdelimo na krepilne vaje za:

mišice zgornjih okončin in ramenskega obroča; trebušne mišice; hrbtne mišice; mišice

spodnjih okončin, medeničnega obroča in zadnjice (Zagorc idr., 2006).

Za krepilne vaje pri pouku moramo biti pozorni na to, da izbiramo lažje vaje z različnimi

možnostmi izvedbe, saj učenci zaradi neenakomernega odnosa med telesno težo in močjo ne

marajo vaj, ki so fizično napornejše. Da vaje popestrimo, lahko uporabimo različne rekvizite,

npr. »BOSU«, blazine, plastenke z vodo, manjše uteži. Ta del traja 10 minut, tempo glasbe pa

je 100–126 udarcev na minuto (Furjan-Mandič idr., 2001).

C. Zaključni del

Prav tako nujen del ure aerobike je zaključni del, ki vključuje postopno zniževanje

intenzivnosti vadbe, in je sestavljen iz razteznih vaj in vaj za sproščanje. Ko se srčni utrip

vrne na vrednost v mirovanju, izvedemo raztezanje, saj se da največjo gibljivost razviti prav v

tem delu ure. Raztezanje lahko izvajamo stoje, sede in leže tako, da zadržujemo določen

položaj najmanj 20 sekund. Za sproščanje uporabljamo različne sprostilne tehnike, npr. joga,

vaje pravilnega dihanja, miselna sprostitev itd (Zagorc idr., 2006).


46

Pri pouku zaključnemu delu namenimo 5 minut pri glasbi, ki ima 100 ali manj udarcev na

minuto (Furjan-Mandič idr., 2001). Pri učencih pazimo, da ne pretiravajo z raztezanjem in da

se v določenem položaju ne zadržujejo predolgo. Pri sproščanju pa poskrbimo, da se učenci

ob mirni glasbi sprostijo, se umirijo in sproščeno ter umirjeno dihajo (Poš, 2010).

2.3.5 VKLJUČENOST AEROBIKE V DRUGE ASPEKTE ŠOLSKIH DEJAVNOSTI

Ni nujno, da aerobiko vključimo samo pri pouku športa. Lahko jo vključimo v razne

dejavnosti, v sklopu katerih izvedemo ali celotno vadbeno uro ali posamezen sklop, npr. samo

zaključni del ali pa samo nekaj izbranih vaj. V nadaljevanju predstavljamo, v katere aspekte

šolskih dejavnosti še lahko vključimo aerobiko.

2.3.5.1 INTERESNA DEJAVNOST IN C PROGRAM ŠPORTNE AEROBIKE

V šoli so tri šolske ure tedensko namenjene športu. Po pouku pa se učenci lahko udeležijo

raznih interesnih dejavnosti, v okviru katerih lahko spoznajo marsikatere stvari. Vsak učenec

se lahko sam odloči, katere in koliko interesnih dejavnosti bo obiskoval. Z interesnimi

dejavnostmi spodbujamo interese učencev, bogatimo njihov prosti čas in jim omogočamo

socialno rast (Hozjan, 2001, v Poš, 2010).

Kot ena izmed interesnih dejavnosti je lahko tudi aerobika. Pri aerobiki učitelj oz. vaditelj

spozna učence z aerobiko in jih preko dejavnosti vodi do osvojitve želenih ciljev. Aerobiko

lahko obiskujejo učenci od prvega do devetega razreda. Vaditelj mora težavnost koreografij

prilagoditi starostni stopnji in njihovemu znanju. Z naučeno koreografijo se lahko učenci

predstavijo na kakšni šolski prireditvi ali v polčasu športne tekme (Poš, 2010).

Nadpovprečno motorično sposobnim učencem lahko ponudimo tudi sodelovanje v C

programu športne aerobike. C program športne aerobike je tekmovalno rekreativni program,

ki se izvaja po pravilih, ki jih določa Gimnastična zveza Slovenije. Namenjen je tistim, ki

želijo nastopati in tekmovati v aerobiki, ne samo obiskovati rekreativno vadbo. Učenci se pri

urah tega programa seznanijo z osnovnimi gibalnimi strukturami aerobike v povezavi s

plesom in elementi gimnastike (Turšič, 2001).

2.3.5.2 ŠOLA V NARAVI

Šola v naravi poteka nekaj dni zapored zunaj kraja stalnega bivanja. Večinoma na šolah

organizirajo zimske in letne šole v naravi, kjer je poudarek na aktivnem preživljanju časa v


47

naravi, če vreme le-to dopušča. V okviru letne šole v naravi se učenci učijo različnih tehnik

plavanja. Učence lahko v vodi ogrejemo z vodno aerobiko, ki je primerna tako za plavalce kot

za neplavalce, saj z njo popestrimo ure plavanja in vzbujamo pozitiven odnos do vode

(Stropnik, 2012).

2.3.5.3 AKTIVNI ODMOR

Aktivni odmor je načrtovan odmor v šoli, ki je namenjen učiteljem in učencem po drugi šolski

uri in traja 20–30 minut. V primeru lepega vremena bi se naj izvajal na prostem, v primeru

slabega pa bi se naj izvajal v zaprtem prostoru, kateremu prilagodimo igre in dejavnosti

(Dežman, 1988). Tudi aerobiko lahko izvajamo kot eno izmed dejavnosti v aktivnem odmoru.

Zaplešemo lahko kratko koreografijo, nato pa naredimo še nekaj krepilnih in razteznih vaj.

2.3.5.4 MINUTA ZA ZDRAVJE

Minuto za zdravje vključimo med poukom, ko učencem popusti zbranost, so nemirni in jih

želimo s krajšim odmorom, ki traja od 3 do 5 minut, psihično sprostiti in telesno razgibati

(Dežman, 1988). Teh nekaj minut namenimo temu, da prezračimo učilnico in ob učencem

priljubljeni glasbi naredimo nekaj krepilnih in razteznih vaj. Vaje lahko izvajamo sede ali

stoje, kot oporo lahko uporabimo tudi stole in mize (Hozjan, 2001, v Poš, 2010). V tem času

lahko zaplešemo tudi krajšo koreografijo, ki je vsem poznana in pri njej z gibanjem ne

zavzamemo veliko prostora, npr. Macarena.


48

3 CILJI RAZISKAVE

Namen magistrskega dela je bil raziskati, ali obstajajo razlike v priljubljenosti med

gimnastičnimi vajami in vajami aerobike v uvodnem delu ure športa pri petošolcih. Prav tako

nas je zanimalo, ali so pri petošolcih bolj priljubljene gimnastične vaje ali vaje aerobike, ki

potekajo ob glasbi.

Na osnovi teoretičnih izhodišč, ki so opredeljena v predmetu in problemu, smo si postavili

naslednje cilje:

C 1: Ugotoviti, ali so učenci bolj motivirani med izvajanjem gimnastičnih vaj ali med

izvajanjem vaj aerobike.

C 2: Ugotoviti, ali so učenci bolj motivirani po izvajanju gimnastičnih vaj ali po izvajanju vaj

aerobike.

C 3: Ugotoviti, ali se učenci raje ogrevajo z gimnastičnimi vajami ali z vajami aerobike.

C 4: Ugotoviti, ali se deklice raje ogrevajo z vajami aerobike kot dečki.

C 5: Ugotoviti, ali so učenci, ki jim šport ni všeč, bolj motivirani za uro športa po ogrevanju z

vajami aerobike ali po ogrevanju z gimnastičnimi vajami.

C 6: Ugotoviti, ali bi učenci, ki ne obiskujejo nobene športne interesne dejavnosti, obiskovali

interesno dejavnost aerobika.

4 HIPOTEZE

Glede na postavljene cilje smo oblikovali naslednje hipoteze:

H 1: Učenci so bolj motivirani med izvajanjem vaj aerobike kot med izvajanjem gimnastičnih

vaj.

H 2: Učenci so bolj motivirani po izvajanju vaj aerobike kot po izvajanju gimnastičnih vaj.

H 3: Učenci se raje ogrevajo z vajami aerobike kot z gimnastičnimi vajami.

H 4: Deklice se raje ogrevajo z vajami aerobike kot dečki.


49

H 5: Učenci, ki jim šport ni tako všeč, so bolj motivirani za uro športa po ogrevanju z vajami

aerobike kot po ogrevanju z gimnastičnimi vajami.

H 6: Učenci, ki ne obiskujejo nobene športne interesne dejavnosti, bi obiskovali interesno

dejavnost aerobika.

5 METODE DELA

Raziskovalni pristop, ki smo ga uporabili v raziskavi, je akcijska raziskava. Metoda, po kateri

smo raziskovali, je kavzalno eksperimentalna.

5.1 VZOREC MERJENCEV

Način vzorčenja je bil namenski. V vzorec je bilo zajetih 24 učencev, to je 12 učenk in 12

učencev, ki so v šolskem letu 2015/2016 obiskovali 5. b razred na Osnovni šoli Bičevje v

Ljubljani. Predhodno smo pridobili soglasje ravnateljice za sodelovanje šole v raziskavi.

VZOREC MERJENCEV PRI REŠEVANJU PRVEGA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA

V prvem delu raziskave, v katerem nas je zanimalo mnenje o ogrevanju z gimnastičnimi

vajami, je sodelovalo 24 učencev.

Tabela 8 Število sodelujočih učencev glede na spol

SPOL f f %

Dečki 12 50,0

Deklice 12 50,0

SKUPAJ 24 100,0

Legenda: f (frekvenca) – število vrednosti; f % – delež vrednosti

Prvi anketni vprašalnik je reševalo 12 dečkov (50,0 %) in 12 deklic (50,0 %).

VZOREC MERJENCEV PRI REŠEVANJU DRUGEGA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA

V drugem delu raziskave, v katerem smo raziskovali, kakšno je mnenje učencev o ogrevanju z

vajami aerobike, je sodelovalo 24 učencev.


50

Tabela 9 Število sodelujočih učencev glede na spol

SPOL f f %

Dečki 12 50,0

Deklice 12 50,0

SKUPAJ 24 100,0


Drugi anketni vprašalnik je reševalo 12 dečkov (50,0 %) in 12 deklic (50,0 %).

5.2 VZOREC SPREMENLJIVK

V raziskavi smo uporabili dva anketna vprašalnika, ki se nahajata v prilogi 1 in prilogi 2. Za

potrebe raziskave je anketna vprašalnika v januarju 2016 sestavila Urša Žužek. Anketna

vprašalnika sta bila namenjena učencem, ki so v šolskem letu 2015/2016 obiskovali 5. b

razred na Osnovni šoli Bičevje v Ljubljani. Omenjeni učenci so anketna vprašalnika reševali v

marcu 2016.

Za dva vprašalnika smo se odločili zaradi vsebinskih razlik med njima. Prvi se namreč nanaša

na ogrevanje z gimnastičnimi vajami in so ga učenci reševali že po prvih dveh tednih oz.

preden smo začeli z ogrevanjem z vajami aerobike. Na ta način smo se želeli izogniti

tveganju, da bi učenci do četrtega tedna pozabili, kako smo se ogrevali z gimnastičnimi

vajami. Drugi vprašalnik, ki se nanaša na ogrevanje z vajami aerobike in primerjanje obeh

vrst ogrevanja, pa so učenci reševali po četrtem tednu.

ANKETNI VPRAŠALNIK, KI SO GA UČENCI REŠEVALI PO OGREVANJU Z

GIMNASTIČNIMI VAJAMI

Prvi anketni vprašalnik se je navezoval na ogrevanje z gimnastičnimi vajami in se je začel z

uvodnim delom, v katerem je bil predstavljen namen raziskave. Nadaljeval se je z dvema

vprašanjema po osnovnih osebnih podatkih: spol ter začetni črki imena in priimka. Nadalje je

bil vprašalnik sestavljen iz štirih lestvic stališč Likertovega tipa, ki so se navezovala na

motiviranost med in po ogrevanju z gimnastičnimi vajami ter poizvedovala o mnenju učencev

glede gimnastičnih vaj in glede ur športa. V enem vprašanju kombiniranega tipa smo

poizvedovali o tem, ali učenci obiskujejo kakšno športno dejavnost. Vprašalnik se je zaključil


51

z dvema vprašanjema odprtega tipa, pri katerih so učenci lahko podali še dodatno mnenje o

ogrevanju z gimnastičnimi vajami.

S pomočjo prvega vprašalnika smo želeli pridobiti mnenja učencev o ogrevanju, izvedenem z

gimnastičnimi vajami in o njihovi motiviranosti med in po izvajanju gimnastičnih vaj.

ANKETNI VPRAŠALNIK, KI SO GA UČENCI REŠEVALI PO OGREVANJU Z VAJAMI

AEROBIKE

Drugi anketni vprašalnik se je navezoval na ogrevanje z vajami aerobike in se je prav tako

začel z uvodnim delom, v katerem je bil predstavljen namen raziskave. Nadaljeval se je z

dvema vprašanjema po osnovnih osebnih podatkih: spol ter začetni črki imena in priimka.

Nadalje je bil vprašalnik sestavljen iz treh lestvic stališč Likertovega tipa, ki so se navezovala

na motiviranost med in po ogrevanju z vajami aerobike ter poizvedovala o mnenju učencev

glede vaj aerobike. Vprašalnik se je nadaljeval z dvema vprašanjema odprtega tipa, pri katerih

so učenci lahko podali še dodatno mnenje o ogrevanju z vajami aerobike. Sledilo je vprašanje

kombiniranega tipa, pri katerem so učenci primerjali gimnastične vaje z vajami aerobike.

Vprašalnik se je zaključil z dvema vprašanjema zaprtega tipa, ki sta se navezovala na

vključevanje aerobike k pouku športa in na aerobiko kot interesno dejavnost.

S pomočjo drugega vprašalnika smo želeli pridobiti mnenja učencev o izvedenem ogrevanju z

vajami aerobike, o njihovi motiviranosti med in po izvajanju vaj aerobike ter o priljubljenosti

gimnastičnih vaj v primerjavi s priljubljenostjo vaj aerobike.

5.3 ORGANIZACIJA MERITEV

V januarju 2016 smo na Osnovno šolo Bičevje v Ljubljani posredovali dopis, v katerem smo

prosili za dovoljenje za izvedbo raziskave. Nato smo se z razredničarko 5. b razreda na

omenjeni šoli dogovorili za krajši sestanek, na katerem smo ji podali potrebne informacije o

namenu, ciljih in izvedbi raziskave. Podatke smo pridobili v šolskem letu 2015/2016, in sicer

od februarja do marca. Februarja smo pričeli z izvedbo raziskave. Z učenci smo štiri tedne

zapored izvajali uvodni del ure športa, to je bilo prvih 15 minut vsako uro. Na urniku so imeli

tri ure športa tedensko, in sicer ob ponedeljkih, četrtkih in petkih in takrat smo tudi izvajali

raziskavo. Prva dva tedna smo v uvodnem delu ure športa izvajali ogrevanje z gimnastičnimi

vajami. Ko smo po dveh tednih zaključili z gimnastičnimi vajami, smo učencem razdelili prve

anketne vprašalnike, ki so se nanašali na ogrevanje z gimnastičnimi vajami, in jih vodili pri


52

reševanju le-teh. Naslednja dva tedna smo v uvodnem delu ure športa izvajali ogrevanje z

vajami aerobike ob glasbi. Ko smo po dveh tednih zaključili z vajami aerobike, smo učencem

razdelili druge anketne vprašalnike, ki so se nanašali na ogrevanje z vajami aerobike in

primerjavo med ogrevanjem z gimnastičnimi vajami in vajami aerobike, ter jih vodili pri

reševanju le-teh.

5.4 METODE OBDELAVE PODATKOV

Ko smo po končani izvedbi ogrevanja z gimnastičnimi vajami in vajami aerobike pridobili

izpolnjene anketne vprašalnike, smo pridobljene podatke vnesli v računalniški program

Microsoft Excel. Zbrane podatke smo obdelali s pomočjo programa SPSS (Statistical Package

for the Social Sciences). Za analizo obeh anketnih vprašalnikov smo uporabili statistična

postopka frekvenčno in odstotkovno porazdelitev.

Podatke smo prikazali v obliki strukturnih tabel, ki vsebujejo absolutne in relativne frekvence.

Odgovore odprtega tipa smo vsebinsko analizirali in prikazali v tabeli od najbolj do najmanj

uporabljenega odgovora.

6 REZULTATI IN RAZPRAVA

V tem poglavju so predstavljeni rezultati, ki smo jih pridobili na podlagi obeh anketnih

vprašalnikov. Rezultati so predstavljeni grafično in opisno, in sicer tako, da tabelam sledijo

zapisane interpretacije ter primerjave z raziskavami, ki so bile v zvezi s tem področjem že

izvedene. Na koncu poglavja smo potrdili oziroma ovrgli zastavljene raziskovalne hipoteze.


53

6.1 REZULTATI ANKETNEGA VPRAŠALNIKA, KI SO GA UČENCI REŠEVALI PO

OGREVANJU Z GIMNASTIČNIMI VAJAMI

V kolikšni meri so ti všeč ure športa?

Z vprašanjem V kolikšni meri so ti všeč ure športa? smo želeli ugotoviti, ali so ure športa

učencem všeč ali jim niso všeč.

Tabela 10 Doživljanje ur športa s strani učencev

DEKLICE DEČKI SKUPAJ

ODGOVORI f f % f f % f f %

Sploh mi niso všeč. 0 0,0 0 0,0 0 0,0

Niso mi všeč. 0 0,0 0 0,0 0 0,0

Všeč so mi. 6 50,0 2 16,7 8 33,3

Zelo so mi všeč. 6 50,0 10 83,3 16 66,7

SKUPAJ 12 100,0 12 100,0 24 100,0


Rezultati raziskave so pokazali, da so ure športa učencem všeč (33,3 %) ali zelo všeč (66,7

%). Če pogledamo rezultate glede na spol, lahko opazimo, da so ure športa zelo všeč skoraj

vsem dečkom (83,3 %), in sicer 10 od 12, medtem ko so polovici deklic (50,0 %) ure športa

všeč in drugi polovici deklic (50,0 %) ure športa zelo všeč. Rečemo lahko, da so ure športa

dvema tretjinama učencev zelo všeč, kar je zelo spodbudno. Tako veliko število pozitivnih

odgovorov nas ni presenetilo, saj smo med izvajanjem raziskave opazili, da je večina učencev

že med odmorom težko pričakovala uro športa. Tudi med uro športa so učenci izrazili

zanimanje za učenje in sodelovanje ter pri njej ves čas aktivno sodelovali.

Dejstvo, da so učencem ure športa zelo všeč oz. všeč lahko podkrepimo tudi z izsledki

raziskave, ki jo je izvedla T. Petrušič (2015), v kateri je pridobivala mnenje učencev o

priljubljenosti šolskih predmetov. V njeni raziskavi je 46,7 % anketiranih učencev 3. razredov

predmet šport po priljubljenosti uvrstilo na prvo mesto. Dokazala je tudi, da je več dečkov

(31,7 %) kot deklic (15,0 %) uvrstilo predmet šport na prvo mesto po priljubljenosti. Tudi

rezultate raziskave, ki jo je izvedla M. Semič (2014), v katero je bilo vključenih 225 učiteljev

razrednega pouka, in v kateri je ugotovila, da je po mnenju učiteljev pri učencih šport najbolj

priljubljen predmet, lahko povežemo z rezultati naše raziskave.


54

Ali obiskuješ kakšno športno interesno dejavnost?

Z zaprtim tipom vprašanja Ali obiskuješ kakšno športno interesno dejavnost? smo želeli

ugotoviti, ali vsi učenci obiskujejo katero od športnih interesnih dejavnosti.

Tabela 11 Obiskovanje športne interesne dejavnosti



Da. 7 58,3 10 83,3 17 70,8

Ne. 5 41,7 2 16,7 7 29,2

SKUPAJ 12 100,0 12 100,0 24 100,0


Rezultati so pokazali, da 70,8 % učencev obiskuje vsaj eno športno interesno dejavnost, od

tega je 83,3 % od vseh dečkov in 58,3 % od vseh deklic. Takih, ki ne obiskujejo nobene

športne interesne dejavnosti je 29,2 % učencev, od tega 41,7 % od vseh deklic in 16,7 % od

vseh dečkov. Rezultati nas niso presenetili, saj smo pričakovali, da nekateri učenci ne

obiskujejo športnih interesnih dejavnosti. Pričakovali smo, da obiskuje športno interesno

dejavnost večji delež dečkov kot deklic, kar so potrdili tudi rezultati. Zanimivo se nam zdi

dejstvo, da kar 5 od 12 deklic ne obiskuje nobene športne interesne dejavnosti. To razmerje bi

si želeli popraviti, saj želimo, da tudi več deklic obiskuje katero izmed športnih interesnih

dejavnosti.

Dobljeni rezultati se skladajo tudi z rezultati raziskave, ki sta jo leta 2001 izvedla Pišot in

Zurc (2004, v Zurc, 2008) na vzorcu 194 devetletnih dečkov in deklic. Ugotovila sta, da

večina (72,7 %) anektiranih v prostem času obiskuje organizirano gibalno/športno aktivnost.

Prav tako sta omenila trend, da več deklic kot dečkov ni gibalno aktivnih. Omenimo lahko

tudi izsledke študije HBSC (Roberts et al., 2004, v Zurc, 2008), ki kažejo, da so dečki bolj

gibalno aktivni (4,1 dni/teden) v primerjavi z deklicami (3,5 dni/teden). Želimo, da bi se več

deklic v prostem času ukvarjalo s kakšnim športom, saj bi s tem lahko pripomogli k

preprečitvi pojava debelosti pri otrocih in mladostnikih, o čemer govorita tudi Jebb in Moore

(1999, v Škof, 2010), ko omenjata da je med razvojem debelosti in telesno nedejavnostjo

dokazana pozitivna povezanost.


55

Katero športno interesno dejavnost obiskuješ?

Z vprašanjem Če obiskuješ kakšno športno interesno dejavnost, potem na spodnjo črto napiši

katero, smo želeli ugotoviti, katere športne interesne dejavnosti obiskujejo učenci. Vprašanje

je bilo odprtega tipa, zato smo dobili raznolike odgovore, saj je vsak učenec zapisal, katero

športno interesno dejavnost obiskuje. Nekateri učenci so navedli več kot eno športno

interesno dejavnost. Odgovore smo razvrstili v tabelo glede na pogostost pojavljanja.

Tabela 12 Odgovori učencev o obiskovanju športno interesne dejavnosti

ODGOVORI f f %

rokomet 4 14,8

jahanje 2 7,4

nogomet 2 7,4

košarka 2 7,4

namizni tenis 2 7,4

gimnastika 2 7,4

odbojka 2 7,4

elementarne igre 2 7,4

plesanje 2 7,4

hokej 1 3,7

karate 1 3,7

'kick boks' 1 3,7

latinskoameriški plesi 1 3,7

plavanje 1 3,7

plezanje 1 3,7

tenis 1 3,7

SKUPAJ 27 100,0


Pri pregledu rezultatov vidimo, da največ učencev (4) obiskuje rokomet, le-temu pa sledi 8

športno interesnih dejavnosti, ki jih obiskujeta po 2 učenca. 7 športnih interesnih dejavnosti je

takšnih, ki jih obiskuje po en učenec. Glede na to, da športno interesno dejavnost obiskuje 17

od 24 učencev, se nam zdi pozitiven podatek, da smo dobili 27 različnih odgovorov, iz česar

lahko sklepamo, da nekateri učenci obiskujejo po 2 ali več športnih interesnih dejavnosti.


56

Dobili smo tudi zelo raznolike odgovore, kar se nam prav tako zdi spodbudno, saj si želimo,

da bi otroci spoznali čim več različnih zvrsti športa. Iz tega lahko tudi sklepamo, da se otroci

ne udeležujejo samo športnih interesnih dejavnostih, ki so v okviru šole in so »standardne«,

ampak se odločajo tudi za športe, ki niso tako »popularni«, kot je npr.»kick boks«.

Pišot in J. Zurc (2004, v Zurc, 2008) sta v raziskavi ugotavljala tudi za katero športno zvrst se

odločajo anketiranci. Ugotovila sta, da so tri najpopularnejše nogomet (20,4 %), ples (19,8 %)

in športna gimnastika (11,3 %). Med 10 najpopularnejših so navedli tudi košarko, borilne

športe, tenis, plavanje, odbojko in športno-ritmično gimnastiko. Rezultate naše raziskave

lahko primerjamo z zgoraj omenjeno raziskavo, saj tudi v naši raziskavi najdemo nogomet in

gimnastiko med športno interesnimi dejavnostmi, ki so med bolj obiskanimi.

Kako si motiviran/a med ogrevanjem z gimnastičnimi vajami?

Z vprašanjem (Kako si motiviran/a med ogrevanjem z gimnastičnimi vajami?) smo želeli

ugotoviti, kolikšna je motivacija učencev med izvajanjem ogrevanja z gimnastičnimi vajami.

Zanimala nas je stopnja motivacije na lestvici, razvidni iz spodnje tabele.

Tabela 13 Motiviranost učencev med ogrevanjem z gimnastičnimi vajami



Sploh nisem motiviran/a. 0 0,0 0 0,0 0 0,0

Nisem motiviran/a. 0 0,0 0 0,0 0 0,0

Sem motiviran/a. 1 8,3 6 50,0 7 29,2

Sem zelo motiviran/a. 11 91,7 6 50,0 17 70,8

SKUPAJ 12 100,0 12 100,0 24 100,0


Rezultati raziskave so pokazali, da je več kot dve tretjini (70,8 %) učencev med ogrevanjem z

gimnastičnimi vajami zelo motiviranih, kar se nam zdi zelo spodbudno, saj nakazuje na to, da

so učenci željni znanja in se nadaljevanja ure športa veselijo. Zgoraj smo omenili, da si

želimo, da bi tudi več deklic obiskovalo katero izmed športnih interesnih dejavnostih, s čimer

bi posledično poskrbeli za ukvarjanje s športom v nadaljnjih obdobjih in istočasno preprečili

oz. zmanjšali pojav debelosti in drugih bolezni. Tukaj pa lahko opazimo, da so skoraj vse

(91,7 %) deklice zelo motivirane med ogrevanjem z gimnastičnimi vajami, kar lahko


57

povežemo z željo po ukvarjanju s športom in z zanimanjem za šport. Polovica dečkov (50,0

%) je med ogrevanjem z gimnastičnimi vajami zelo motiviranih, druga polovica (50,0 %) pa

motiviranih. Čeprav niso zelo motivirani, pa je tudi dejstvo, da so motivirani, zadovoljivo.

Omenimo naj raziskavo, ki jo je izvedla N. Špegelj (2008), v kateri je poizvedovala o

izvajanju gimnastičnih vaj pri 68 učiteljih razrednega pouka in športnih pedagogih. Skoraj

polovica (49 %) vseh anketiranih je dejala, da so gimnastične vaje v njihovem razredu

priljubljene. Tudi mi smo dokazali, da so vsi učenci zelo motivirani oz. motivirani, kar

sovpada z rezultati raziskave N. Špegelj.

Kako si motiviran/a po ogrevanju z gimnastičnimi vajami?

Z vprašanjem (Kako si motiviran/a po ogrevanju z gimnastičnimi vajami?) smo želeli

ugotoviti, kolikšna je motivacija učencev po izvajanju ogrevanja z gimnastičnimi vajami.

Zanimala nas je stopnja motivacije na lestvici, razvidni iz spodnje tabele.

Tabela 14 Motiviranost učencev po ogrevanju z gimnastičnimi vajami





Sem motiviran/a. 3 25,0 5 41,7 8 33,3


SKUPAJ 12 100,0 12 100,0 24 100,0


Rezultati so zelo zanimivi, saj kažejo, da je zelo motiviranih še vedno dve tretjini (66,7 %)

vseh učencev. Opažamo pa, da so nekateri izgubili nekaj motivacije, saj zelo motiviranih ni

več 11, ampak samo še 9 deklic. Pri dečkih je ravno obratno. Po ogrevanju z gimnastičnimi

vajami je 7 od 12 dečkov zelo motiviranih, kar pomeni, da je vsaj eden od njih postal zelo

motiviran po ogrevanju z gimnastičnimi vajami. Pričakovali smo, da bo motivacija po

ogrevanju z gimnastičnimi vajami večja kot med ogrevanjem z gimnastičnimi vajami. Kljub

nepričakovanim rezultatom pa se nam zdi spodbudno, da so učenci ali motivirani ali zelo

motivirani, torej so vsi vsaj malo motivirani in željni udejstvovanja pri uri športa.


58

Kakšne so se ti zdele gimnastične vaje?

Z vprašanjem (Kakšne so se ti zdele gimnastične vaje?) smo želeli ugotoviti, kakšne so se jim

zdele gimnastične vaje. Zanimalo nas je, v kolikšni meri so se učencem zdele gimnastične

vaje zabavne, zanimive, dolgočasne in težke.

Tabela 15 Mnenje učencev o ogrevanju z gimnastičnimi vajami

Sploh se

ne

strinjam.

Se ne

strinjam.

Se

strinjam.

Se

povsem

strinjam.

SKUPAJ

Gimnastične vaje so se

mi zdele zanimive.

Deklice f

f %

1

8,3

0

0,0

2

16,7

9

75,0 12

100,0

Dečki f

f %

1

8,3

1

8,3

4

33,3

6

50,0 12

100,0

Skupaj f

f %

2

8,3

1

4,2

6

25,0

15

62,5 24

100,0


mi zdele zabavne.

Deklice f

f %

1

8,3

0

0,0

3

25,0

8

66,7 12

100,0

Dečki f

f %

1

8,3

2

16,7

3

25,0

6

50,0 12

100,0

Skupaj f

f %

2

8,3

2

8,3

6

25,0

14

58,3 24

100,0


mi zdele dolgočasne.

Deklice f

f %

10

83,3

1

8,3

0

0,0

1

8,3 12

100,0

Dečki f

f %

7

58,3

3

25,0

2

16,7

0

0,0 12

100,0

Skupaj f

f %

17

70,8

4

16,7

2

8,3

1

4,2 24

100,0


mi zdele težke.

Deklice f

f %

4

33,3

6

50,0

1

8,3

1

8,3

12

100,0

Dečki f

f %

7

58,3

4

33,3

0

0,0

1

8,3 12

100,0

Skupaj f

f %

11

45,8

10

41,7

1

4,2

2

8,3 24

100,0


V zgornji tabeli lahko vidimo primerjavo mnenj učencev o ogrevanju z gimnastičnimi vajami.

Ob pogledu na rezultate lahko vidimo, da dečki dojemajo gimnastične vaje bolj kritično kot

deklice. Kar tri četrtine vseh deklic (75,0 %) se povsem strinja s trditvijo, da so gimnastične

vaje zanimive, medtem ko se samo polovica vseh dečkov (50,0 %) povsem strinja s to

trditvijo. Učenci so se podobno opredelili tudi pri trditvi v zvezi z dojemanjem gimnastičnih

vaj kot zabavnih. Dve tretjini deklic (66,7 %) se s trditvijo, da so jim gimnastične vaje

zabavne, povsem strinja, medtem ko se spet le polovica vseh dečkov (50,0 %) povsem strinja


59

s to trditvijo. En deček (8,3 %) in ena deklica (8,3 %) se sploh ne strinjata, da so gimnastične

vaje zabavne in zanimive. Večini deklic (83,3 %) se gimnastične vaje sploh ne zdijo

dolgočasne, takšnega mnenja pa je tudi 58,3 % vseh dečkov. Zanimivo je dejstvo, da se

razmerje med mnenji dečkov in deklic spremeni pri dojemanju težavnosti gimnastičnih vaj.

Samo ena tretjina vseh deklic (33,3 %) se sploh ne strinja s tem, da so gimnastične vaje težke,

iz česar lahko sklepamo, da so preostanku deklic vsaj malo težke. 58,3 % dečkov se s prej

omenjeno trditvijo sploh ne strinja. Sklepamo lahko, da se večini deklic zdijo gimnastične

vaje zanimive, zabavne, vsaj malo težke in, da se jim ne zdijo dolgočasne. Polovici vseh

dečkov se zdijo gimnastične vaje zabavne in zanimive, prav tolikšnem deležu pa se ne zdijo

niti dolgočasne niti težke.

Ali ti je bilo pri ogrevanju z gimnastičnimi vajami še kaj všeč?

Z vprašanjem (Ali ti je bilo pri ogrevanju z gimnastičnimi vajami še kaj všeč?) smo želeli

učencem dati možnost, da dodatno izrazijo svoje mnenje o ogrevanju z gimnastičnimi vajami

in povedo, če jim je bilo kaj, česar jih nismo vprašali v anketnem vprašalniku, še posebej

všeč. Vprašanje je bilo odprtega tipa, zato smo dobili raznolike odgovore. Odgovore smo

zaradi boljše preglednosti združili v kategorije in jih nato vpisali v tabelo.

Tabela 16 Dodatno (1.) mnenje učencev o ogrevanju z gimnastičnimi vajami

ODGOVORI f f % veljaven f %

Vse mi je bilo všeč. 8 33,3 42,1

Posamezne vaje (»vojaške vaje,

trebušnjaki, kroženje s trupom,

kroženje z rokami«)

8 33,3 42,1

Drugačne vaje od običajnih. 1 4,2 5,3

Elementarne igre pred gimnastičnimi

vajami.

2 8,3 10,5

SKUPAJ 19 79,2 100,0

Manjkajoči odgovori 5 20,8

SKUPAJ 24 100,0

Legenda: f (frekvenca) – število vrednosti; f % – delež vrednosti; veljaven f % – veljaven

delež vrednosti


60

Nekateri (19) učenci so podali še dodatno mnenje o gimnastičnih vajah. 42,1 % učencem, ki

so odgovorili na vprašanje, so bile všeč posamezne vaje, med katerimi so omenili tudi

»vojaško vajo«, česar nismo pričakovali, saj smo med izvajanjem ogrevanja opazili, da je

ravno ta vaja med učenci požela več nejevolje kot navdušenja. Dva učenca sta navedla, da so

jima bile všeč elementarne igre, ki smo jih izvajali pred gimnastičnimi vajami. Ko smo se

pripravljali na izvedbo raziskave, smo skušali izbrati čim bolj raznovrstne in zanimive igre, s

katerimi smo želeli učence pred specialnim ogrevanjem splošno ogreti.

Da so igre pri učencih priljubljene, je dokazala tudi T. Petrušič (2015), ki je v svoji raziskavi

ugotovila, da so igre najljubša dejavnost pri predmetu šport pri 33,1 % anketiranih učencev.

Čeprav v našem magistrskem delu nismo posvečali pozornosti elementarnim igram, nas veseli

dejstvo, da so bile učencem všeč tudi igre pred ogrevanjem.

Ali ti pri ogrevanju z gimnastičnimi vajami kaj ni bilo všeč?

Z vprašanjem (Ali ti pri ogrevanju z gimnastičnimi vajami kaj ni bilo všeč?) smo želeli

učencem dati možnost, da dodatno izrazijo svoje mnenje o ogrevanju z gimnastičnimi vajami

in posebej izpostavijo, če jim pri tem kaj ni bilo všeč. Vprašanje je bilo odprtega tipa, zato

smo dobili raznolike odgovore. Odgovore smo zaradi boljše preglednosti združili v kategorije

in jih nato vpisali v tabelo.

Tabela 17 Dodatno (2.) mnenje učencev o ogrevanju z gimnastičnimi vajami



»Vojaške vaje.« 6 25,0 33,3

Tek pred gimnastičnimi vajami. 2 8,3 11,1

Govor učencev med vajami. 1 4,2 5,6

SKUPAJ 18 75,0 100,0


SKUPAJ 24 100,0


delež vrednosti


61

Učenci so podali še mnenje o ogrevanju z gimnastičnimi vajami, nasprotno od prejšnjega, ki

se je navezovalo na všečnost. Na vprašanje, če jim kaj ni bilo všeč, je odgovorilo tri četrtine

vseh učencev (75,0 %). 33,3 % učencem, ki so odgovorili na vprašanje, niso bile všeč

»vojaške vaje«. Že zgoraj smo omenili, da smo pri izvedbi te vaje pri učencih opazili več

negodovanja kot veselja, kar se opazi tudi v dobljenih rezultatih. Pri izbiranju gimnastičnih

vaj za ogrevanje nas je malce skrbelo, kako se bodo učenci odzvali na to vajo, ampak smo jo

na koncu vseeno izbrali za izvedbo, saj se nam je zdela primerna glede na starost učencev,

poleg tega pa nasprotno od nekaterih drugih vaj krepi več mišic hkrati. Dva (11,1 %) učenca

sta izpostavila, da jima ni bil všeč tek pred gimnastičnimi vajami. Tudi D. Markovič (2014) je

v svoji raziskavi, v kateri je sodelovalo 1933 učencev, ugotovila, da se učencem zdi tek

utrujajoč in nezanimiv, saj so ga uvrstili na 5. mesto med športe, ki jih ne marajo. Prav tako

jih je 145 navedlo, da bi pri športu spremenili to, da bi manj tekli. Med odgovori, kaj jim ni

bilo všeč, se je v naši raziskavi pojavil tudi odgovor enega od dečkov, ki pravi, da ga je motil

govor med vajami. Običajno so učenci v telovadnici malo glasnejši kot v učilnici. Glede na

način dela v telovadnici se temu ne moremo izogniti, poleg tega pa so otroci pri športnih igrah

neprimerljivo bolj aktivni, kot pri frontalnem pouku v učilnici, kjer večino časa sedijo. Otroci

se tako vsaj v telovadnici malo razživijo in sprostijo odvečno energijo, posledično pa lahko

bolj efektivno delajo pri nadaljevanju pouka. Učitelj mora dopustiti določeno mero

sproščenosti v telovadnici, vendar pa ne sme izgubiti nadzora nad dogajanjem v telovadnici,

saj je na prvem mestu vedno varnost učencev, ki pa lahko ob prevelikem trušču postane

ogrožena.


62

6.2 REZULTATI ANKETNEGA VPRAŠALNIKA, KI SO GA UČENCI REŠEVALI PO

OGREVANJU Z VAJAMI AEROBIKE

Kako si motiviran/a med ogrevanjem z vajami aerobike?

Z vprašanjem (Kako si motiviran/a med ogrevanjem z vajami aerobike?) smo želeli ugotoviti,

kolikšna je motivacija učencev med izvajanjem ogrevanja z vajami aerobike. Zanimala nas je

stopnja motivacije na lestvici, razvidni iz spodnje tabele.

Tabela 18 Motiviranost učencev med ogrevanjem z vajami aerobike





Sem motiviran/a. 1 8,3 3 25,0 4 16,7


SKUPAJ 12 100,0 12 100,0 24 100,0


Iz zgornje tabele lahko razberemo, da so skoraj vse deklice (91,7 %) zelo motivirane med

ogrevanjem z vajami aerobike. Dečki so svojo motivacijo opredelili drugače, in sicer je malo

več kot polovica dečkov (58,3 %) zelo motiviranih, kar je spodbudno, vseeno pa vidimo, da 2

dečka med ogrevanjem z vajami aerobike nista motivirana. Pričakovali smo, da bodo deklice

bolj motivirane od dečkov, saj smo tudi pri izvedbi opazili, da so se skoraj vse deklice med

ogrevanjem z vajami aerobike postavile v sprednjo vrsto, medtem ko so dečki stali v

telovadnici naključno oz. niso namensko prišli v prvo vrsto. Presenetil nas je rezultat, ki kaže,

da 2 dečka nista bila motivirana, saj tega nismo niti pričakovali niti opazili. Učencev nismo

vprašali o razlogih za nemotiviranost, vendar nas vseeno zanima, kakšni so. Mogoče jima ni

bil všeč izbor glasbe ali kaj drugega. Glede na rezultate pa lahko rečemo, da je bila večina

učencev motivirana med ogrevanjem z vajami aerobike, kar se nam zdi dobro.

Do sedaj še ni bilo izvedene raziskave, v kateri bi izvajali samo ogrevanje z vajami aerobike.

Izvedene so bile že celotne ure aerobike, vendar niso raziskovali, kolikšna je bila motiviranost

v posameznem delu ure. Omenimo pa lahko rezultate raziskave T. Stropnik (2012), v kateri je

učence povprašala o tem, kateri del ure aerobike jim je bil najbolj všeč. Za uvodni del kot


63

najboljši del ure, se je odločilo 31,3 % deklic in 5,0 % dečkov. 43,8 % deklic je za najboljši

del izbralo učenje in izvajanje nove koreografije, medtem ko je več kot polovica dečkov (60,0

%) izbralo krepilne vaje za najboljši del ure. Mi smo pri ogrevanju združili uvodni del in

izvajanje koreografije, nismo pa izvajali krepilnih vaj, zaradi česar je možno, da nekateri

dečki posledično niso bili motivirani v tolikšni meri, kot bi si mi želeli.

Kako si motiviran/a po ogrevanju z vajami aerobike?

Z vprašanjem (Kako si motiviran/a po ogrevanju z vajami aerobike?) smo želeli ugotoviti,

kolikšna je motivacija učencev po izvajanju ogrevanja z vajami aerobike. Zanimala nas je

stopnja motivacije na lestvici, razvidni iz spodnje tabele.

Tabela 19 Motiviranost učencev po ogrevanju z vajami aerobike





Sem motiviran/a. 1 8,3 5 41,7 6 25,0


SKUPAJ 12 100,0 12 100,0 24 100,0


Iz zbranih rezultatov lahko razberemo, da so po ogrevanju z vajami aerobike zelo motivirane

skoraj vse deklice (91,7 %) in samo polovica dečkov (50,0 %). Še vedno 1 deček ni

motiviran, kar se nam ne zdi dobro. Lahko pa povemo, da je več kot dve tretjini vseh učencev

(70,8 %) zelo motiviranih, kar se nam zdi spodbudno. Med ogrevanjem z vajami aerobike 2

dečka nista bila motivirana, po ogrevanju z vajami aerobike pa samo 1 deček ni bil motiviran,

kar pomeni, da je postal motiviran. Možen razlog za to je konec vaj aerobike, ali pa so ga

motivirale ravno vaje aerobike.

Kakšne so se ti zdele vaje aerobike?

Z vprašanjem (Kakšne so se ti zdele vaje aerobike?) smo želeli ugotoviti, kakšne so se jim

zdele vaje aerobike. Zanimalo nas je, v kolikšni meri so se učencem zdele vaje aerobike

zabavne, zanimive, dolgočasne in težke.


64

Tabela 20 Mnenje učencev o ogrevanju z vajami aerobike

Sploh se

ne

strinjam.

Se ne

strinjam.

Se

strinjam.

Se

povsem

strinjam.

SKUPAJ

Vaje aerobike so se mi

zdele zanimive.

Deklice f

f %

0

0,0

0

0,0

1

8,3

11

91,7 12

100,0

Dečki f

f %

0

0,0

2

16,7

2

16,7

8

66,7 12

100,0


zdele zabavne.

Deklice f

f %

0

0,0

0

0,0

0

0,0

12

100,0 12

100,0

Dečki f

f %

1

8,3

2

16,7

1

8,3

8

66,7 12

100,0


zdele dolgočasne.

Deklice f

f %

12

100,0

0

0,0

0

0,0

0

0,0 12

100,0

Dečki f

f %

7

58,3

2

16,7

3

25,0

0

0,0 12

100,0


zdele težke.

Deklice f

f %

10

83,3

2

16,7

0

0,0

0

0,0

12

100,0

Dečki f

f %

12

100,0

0

0,0

0

0,0

0

0,0 12

100,0


Učenci so izrazili svoje mnenje o ogrevanju z vajami aerobike, pri čemer se skoraj vse deklice

(91,7 %) povsem strinjajo, da so vaje aerobike zanimive. Vsem deklicam (100,0 %) pa se

zdijo vaje aerobike zabavne. Ti rezultati nas navdušujejo. Čeprav se dve tretjini dečkov (66,7

%) povsem strinja s tem, da so vaje aerobike zanimive in zabavne, pa najdemo enega dečka

(8,3 %), ki se sploh ne strinja s tem, da so vaje aerobike zabavne. Deklice so prav tako enotne

pri mnenju o dolgočasnosti vaj aerobike, saj se vse (100,0 %) sploh ne strinjajo, da so vaje

aerobike dolgočasne. Žalosti nas dejstvo, da se ena četrtina dečkov (25,0 %) strinja, da so vaje

aerobike dolgočasne. Se pa več kot polovica dečkov (58,3 %) sploh ne strinja, da so vaje

aerobike dolgočasne. Presenetljivi so rezultati glede mnenja o težavnosti vaj aerobike. Vsi

dečki (100,0 %) se sploh ne strinjajo, da so vaje aerobike težke, medtem ko deklice pri tem

niso več tako enotne, saj se jih malo več kot štiri petine (83,3 %) sploh ne strinja, da so vaje

aerobike težke.

Tudi T. Stropnik in M. Poš sta v svojih raziskavah poizvedovali, ali so učencem vaje aerobike

zanimive in zabavne, in prišli do podobnih rezultatov. T. Stropnik (2012) je ugotovila, da se

aerobika zdi skoraj vsem deklicam zabavna in zanimiva, manj kot tretjini dečkom pa se ne zdi

zanimiva. M. Poš (2010) je prav tako prišla do podobnih rezultatov, in sicer vsem deklicam je

bila aerobika zanimiva, medtem ko eni petini dečkom aerobika ni bila všeč.


65

Glede na zgornje rezultate se lahko vprašamo, ali vaje aerobike dečkom niso tako zanimive,

ker so jim prelahke in si želijo težjih vaj. Deklicam pa se zdijo vaje aerobike zelo zanimive in

zabavne, čeprav se ne strinjajo s tem, da bi bile vaje aerobike težke. Dečkom lažje vaje

verjetno niso zanimive, zanimivejše so jim težje vaje, medtem ko so deklicam tudi lažje vaje

zanimive. Že prej smo ugotovili, da so dečki zelo kritični do gimnastičnih vaj, prav tako pa so

kritični do vaj aerobike. Zanimivo bi bilo izvedeti, če bi se dečkom zdele zanimivejše in

zabavnejše težje vaje aerobike, v katere bi morali vložiti več truda.

Učitelji morajo znati presoditi in izbrati takšne vaje, ki vzbudijo zanimanje učencev. Delo

morajo diferencirati, in učencem, ki hitro osvojijo snov, pripraviti težje naloge in jim s tem

vzbuditi zanimanje za snov. To pa ne velja samo pri urah športa, ampak mogoče celo v večji

meri pri ostalih predmetih, kjer se nekateri učenci lahko hitro začnejo dolgočasiti, ko in če

snov hitro razumejo, učitelji pa jim ne ponudijo težjih izzivov, ampak jim naložijo še več

dela, s čimer pa ne spodbujajo učenca k večji miselnosti.

Ali ti je bilo pri ogrevanju z vajami aerobike še kaj všeč?

Z vprašanjem (Ali ti je bilo pri ogrevanju z vajami aerobike še kaj všeč?) smo želeli učencem

dati možnost, da dodatno izrazijo svoje mnenje o ogrevanju z vajami aerobike in povedo, če

jim je bilo kaj, česar jih nismo vprašali v anketnem vprašalniku, še posebej všeč. Vprašanje je

bilo odprtega tipa, zato smo dobili raznolike odgovore. Odgovore smo zaradi boljše

preglednosti združili v kategorije in jih nato vpisali v tabelo.

Tabela 21 Dodatno (1.) mnenje učencev o ogrevanju z vajami aerobike



Ples. 6 25,0 33,3

Glasba. 5 20,8 27,8

Všeč mi je bilo, ker smo se zabavali. 1 4,2 5,6

SKUPAJ 18 75,0 100,0


SKUPAJ 24 100,0


delež vrednosti


66

Na vprašanje je odgovorilo tri četrtine vseh učencev (75,0 %). Prvi tretjini učencev (33,3 %),

ki so odgovorili na vprašanje, je bilo vse všeč, drugi tretjini (33,3 %) je bil všeč ples, malo

manj kot tretjini (27,8 %) pa je bila všeč glasba. Eden izmed učencev (5,6 %) je izpostavil, da

mu je bilo všeč, ker smo se zabavali.

Ena četrtina vseh učencev (25,0 %) je dodatno izpostavila, da jim je bil všeč ples. To nas je

presenetilo, saj so v raziskavi, ki jo je izvedla D. Matkovič (2014), rezultati pokazali, da so

učenci druge triade iz dolenjske regije (50,8 %) umestili ples na prvo mesto med športi, ki jih

pri urah športa ne marajo, kar je v nasprotju z rezultati, dobljenimi pri naši raziskavi. Prav

tako je T. Švigelj (2012) v svoji raziskavi ugotovila, da so učenci druge triade iz štajerske

regije (227 od 2349 odgovorov) umestili ples na drugo mesto med športi, ki jih pri športu ne

marajo. Pričakovali smo, da bo večina učencev navedla glasbo kot dodatni dejavnik, ki jim je

bil všeč. Boštar (2014) je v svojem diplomskem delu ugotovil, da glasba pozitivno vpliva na

motivacijo, želeni tempo, olajša vadbo ter pripomore k zmanjševanju občutka napora in

intenzivnosti. Menimo, da je zaradi vsega naštetega glasbo pri uri športa priporočljivo

uporabiti večkrat, saj ima le-ta pozitivne učinke na počutje udeleženih. Izbirati moramo

pesmi, ki so otrokom všeč, saj jih bodo le-te motivirale za delo. Čeprav smo se med izvedbo

raziskave učili in delali, smo to delali tako, da smo se zraven zabavali in veseli nas, da je to

opazil vsaj eden izmed učencev. Otroci se lahko marsičesa naučijo tudi preko igre in zabave,

kar jim je verjetno zanimivejše, kot sedenje v klopeh in poslušanje razlage teorije. Učitelji bi

morali večkrat posredovati snov s pomočjo aktivne udeležbe učencev. To ni vedno možno, pa

vendar si otroci zapomnijo več, če nekaj naredijo sami in so pri tem sami aktivni, kot pa če o

snovi samo poslušajo. Tega se je zavedal tudi Konfucij, ki je rekel: »Povej mi, a bom pozabil.

Pokaži mi in se bom morda spomnil. Dopusti, da naredim, pa bom znal.«


67

Ali ti pri ogrevanju z vajami aerobike kaj ni bilo všeč?

Z vprašanjem (Ali ti pri ogrevanju z vajami aerobike kaj ni bilo všeč?) smo želeli učencem

dati možnost, da dodatno izrazijo svoje mnenje o ogrevanju z vajami aerobike in povedo, če

jim pri tem kaj posebej ni bilo všeč. Vprašanje je bilo odprtega tipa, zato smo dobili raznolike

odgovore. Odgovore smo zaradi boljše preglednosti združili v kategorije in jih nato vpisali v

tabelo.

Tabela 22 Dodatno (2.) mnenje učencev o ogrevanju z vajami aerobike



Ples. 2 8,3 18,2

SKUPAJ 11 45,8 100,0


SKUPAJ 24 100,0


delež vrednosti

Na zastavljeno vprašanje je odgovorilo 11 od 24 učencev (45,8 %). Večina učencev (81,8 %),

ki so odgovorili na vprašanje, je samo še enkrat povedala, da jim je bilo vse všeč. Dva učenca

(18,2 %) pa sta navedla, da jima ni bil všeč ples.

Že zgoraj smo navedli D. Matkovič (2014) in T. Švigelj (2012), ki sta ugotovili, da veliko

število učencev ne mara plesa pri urah športa. Če primerjamo rezultate tabele 21 in tabele 22,

lahko opazimo, da je ples nekaterim učencem všeč, nekaterim pa ne. To je normalno, saj niso

vsi učenci enaki in verjetno tudi niso vsem všeč isti športi, ampak ima vsak učenec svojega

najljubšega, česar pa ne moremo z gotovostjo trditi, saj tega v našem magistrskem delu nismo

raziskovali.


68

Ali bi se raje ogreval/a z gimnastičnimi vajami ali vajami aerobike pri urah

športa?

Z vprašanjem (Če bi primerjal/a gimnastične vaje (1. in 2. teden) in vaje aerobike (3. in 4.

teden), s katerimi vajami bi se raje ogreval/a pri nadaljnjih urah športa?), ki smo ga zastavili

učencem, smo želeli ugotoviti, katere vaje so med učenci bolj priljubljene, ali so to

gimnastične vaje ali vaje aerobike. To je bil tudi poglaviten cilj našega magistrskega dela.

Tabela 23 Priljubljenost gimnastičnih vaj v primerjavi z vajami aerobike



Z gimnastičnimi vajami. 2 16,7 5 41,7 7 29,2

Z vajami aerobike. 10 83,3 7 58,3 17 70,8

SKUPAJ 12 100,0 12 100,0 24 100,0


70,8 % vseh učencev je odgovorilo, da bi se pri urah športa raje ogrevali z vajami aerobike

kot z gimnastičnimi vajami. Rezultate smo razlikovali glede na spol. Z vajami aerobike bi se

raje ogrevalo več kot štiri petine vseh deklic (83,3 %) in več kot polovica vseh dečkov (58,3

%). Z gimnastičnimi vajami pa bi se raje ogrevalo 16,7 % deklic in 41,7 % dečkov.

Veseli nas, da bi se več kot dve tretjini vseh učencev v razredu raje ogrevalo z vajami

aerobike kot z gimnastičnimi vajami. Vendar smo vseeno pričakovali, da bi se vse deklice raje

ogrevale z vajami aerobike. Za dečke smo pričakovali, da jih bo nekaj navedlo, da bi se raje

ogrevali z gimnastičnimi vajami. Do sedaj še ni bilo izvedene raziskave, ki bi primerjala

priljubljenost gimnastičnih vaj in vaj aerobike, tako da dobljenih rezultatov ne moremo

primerjati z rezultati drugih raziskav.


69

Zakaj bi se raje ogreval/a z gimnastičnimi vajami?

Z odprtim tipom vprašanja (Zakaj bi se raje ogreval/a z njimi?) smo želeli ugotoviti, kakšni

so razlogi za izbiro gimnastičnih vaj. Vprašanje je bilo odprtega tipa, zato smo dobili več

raznolikih odgovorov. Odgovore smo zaradi boljše preglednosti med seboj združili v

kategorije in jih nato vpisali v tabelo. V spodnji tabeli so zbrani odgovori tistih učencev, ki so

povedali, da bi se raje ogrevali z gimnastičnimi vajami, takšnih odgovorov je bilo 7.

Tabela 24 Razlogi za priljubljenost gimnastičnih vaj


Ker mi vaje aerobike niso všeč (ples, glasba). 4 16,7 57,1

Gimnastične vaje so zabavne. 2 8,3 28,6

Gimnastične vaje so lažje. 1 4,2 14,3

SKUPAJ 7 29,2 100,0


SKUPAJ 24 100,0


delež vrednosti

Učenci, ki so odgovorili, da bi se raje ogrevali z gimnastičnimi vajami, so to pojasnili z

naslednjimi razlogi. Malo več kot polovica tistih, ki bi se raje ogrevali z gimnastičnimi vajami

(57,1 %) je navedla, da bi se z njimi raje ogrevali, ker jim vaje aerobike niso všeč oz. da jim

nista všeč ples in glasba. 28,6 % jih je navedlo, da bi se raje ogrevali z gimnastičnimi vajami,

ker so jim gimnastične vaje zabavne in 14,3 % jih je navedlo, da bi se raje ogrevali z

gimnastičnimi vajami, ker so jim gimnastične vaje lažje.


70

Zakaj bi se raje ogreval/a z vajami aerobike?

Z odprtim tipom vprašanja (Zakaj bi se raje ogreval/a z njimi?) smo želeli ugotoviti, kakšni

so razlogi za izbiro vaj aerobike. Vprašanje je bilo odprtega tipa, zato smo dobili več

raznolikih odgovorov. Odgovore smo zaradi boljše preglednosti med seboj združili v

kategorije in jih nato vpisali v tabelo. V spodnji tabeli so zbrani odgovori tistih učencev, ki so

povedali, da bi se raje ogrevali z vajami aerobike, takšnih odgovorov je bilo 17.

Tabela 25 Razlogi za priljubljenost vaj aerobike


Všeč mi je, ker je ob vajah aerobike glasba. 7 29,2 43,8

Vaje aerobike so zabavne. 4 16,7 25,0

Ob vajah aerobike se počutim sproščeno. 3 12,5 18,8

Vaje aerobike so lažje. 2 8,3 12,5

SKUPAJ 16 66,7 100,0


SKUPAJ 24 100,0


delež vrednosti

Eden izmed učencev ni pojasnil razloga, zakaj bi se raje ogreval z vajami aerobike, tako da je

veljavnih samo 16 odgovorov. 43,8 % učencev, ki bi se raje ogrevali z vajami aerobike, je

navedlo, da jim je všeč, ker je ob vajah aerobike prisotna glasba. Četrtina (25,0 %) jih je

navedla, da bi se z vajami aerobike raje ogrevali, ker so le-te zabavne, 18,8 %, ker se ob vajah

aerobike počutijo sproščene ter 12,5 %, ker so vaje aerobike lažje.

Že v teoretičnem delu smo omenili, da je glasba eden izmed najpomembnejših dejavnikov v

zvezi z aerobiko, saj vadeče motivira in jih napolni z energijo. Izbira glasbe zahteva posebno

pozornost, saj mora biti prilagojena starosti vadečih in obliki vadbe. Glasba, ki smo jo izbrali,

je bila učencem očitno všeč, saj so poudarili, da bi se raje kot z gimnastičnimi vajami ogrevali

z vajami aerobike prav zaradi glasbe, ki spremlja vaje. Nekateri učenci so navedli tudi, da se

jim zdijo vaje aerobike zabavne in da se ob izvajanju počutijo sproščene. Zavedati se

moramo, da si učenci želijo igre, zabave in sprostitve, ne samo učenja in dela. V šoli se lahko

tudi zabavamo oz. je včasih nujno, da se zabavamo. Učenci potrebujejo v življenju tudi


71

preprosto igro, ki je vir zabave in sprostitve, saj so še prevečkrat pod vplivom stresa.

Predvsem pri urah športa se lahko sprostijo, porabijo odvečno energijo, »spraznijo« svoje

glave, prevetrijo misli ter se s tem naučijo, da lahko športno aktivnost koristno uporabijo kot

»izpušni ventil« tudi v nadaljnjem življenju, ko se bodo verjetno vsakodnevno soočali s

stresom.

Ali bi ti bilo všeč, če bi bila celotna ura sestavljena iz različnih vaj aerobike?

S tem vprašanjem smo želeli ugotoviti, ali bi bilo učencem všeč, če bi bila celotna ura športa

sestavljena iz različnih vaj aerobike, torej, če bi pri uri športa izpeljali celotno uro aerobike.

Tabela 26 Mnenje učencev o hipotetični celotni uri aerobike



Da. 12 100,0 6 50,0 18 75,0

Ne. 0 0,0 6 50,0 6 25,0

SKUPAJ 12 100,0 12 100,0 24 100,0


Vsem deklicam (100,0 %) bi bilo všeč, če bi bila celotna ura športa sestavljena iz različnih vaj

aerobike, medtem ko bi bilo to všeč samo polovici vseh dečkov (50,0 %).

Pričakovali smo, da bi bilo deklicam všeč, če bi izpeljali celo uro aerobike. Pričakovali smo,

da to ne bi bilo všeč vsem dečkom, kar so pokazali tudi rezultati. Običajno na urah aerobike

prevladuje ženska populacija, vendar pa je mogoče opaziti vse več moških, ki se pridružujejo

vodenim uram aerobike.

M. Poš (2010) in T. Stropnik (2012) sta v okviru njunih raziskav izvajali ure aerobike v

razredih drugega triletja. Obe sta učence povprašali o izvedenih urah aerobike in ugotovili, da

so bile le-te učencem zanimive. Ugotovili sta tudi, da jim je bil najbolj všeč del ure, v katerem

so izvajali krepilne vaje na rekvizitu »BOSU«. Poleg tega pa še del ure, kjer so se učili in

izvajali novo koreografijo. Tudi nas zanima, kakšen bi bil odziv učencev razreda, v katerem

smo izvedli raziskavo, če bi izpeljali celotno uro aerobike.


72

Če bi na šoli potekala aerobika kot interesna dejavnost, bi se je udeležil/a?

S tem vprašanjem smo želeli ugotoviti, ali bi se učenci prijavili na interesno dejavnost

aerobika, če bi se le-ta na šoli izvajala.

Tabela 27 Mnenje učencev o udeležbi na interesni dejavnosti aerobika



Da. 9 75,0 1 8,3 10 41,7

Ne. 3 25,0 11 91,7 14 58,3

SKUPAJ 12 100,0 12 100,0 24 100,0


Pozitivna se nam zdi ugotovitev, da bi se kar tri četrtine deklic (75,0 %) udeležilo interesne

dejavnosti aerobika. Pričakovali smo, da se večina dečkov ne bi udeležila interesne dejavnosti

aerobika, kar so pokazali tudi rezultati, saj je kar 91,7 % dečkov povedalo, da se aerobike ne

bi udeležili. Rezultati kažejo, da bi se interesne dejavnosti aerobika udeležila manj kot

polovica učencev (41,7 %), česar nismo pričakovali. Pričakovali smo, da bi se je želela

udeležiti več kot polovica učencev.

Podobno vprašanje sta v svoji raziskavi učencem postavili M. Poš (2010) in T. Stropnik

(2012), ki sta ugotovili, da bi se več deklic kot dečkov udeležilo interesne dejavnosti aerobika,

kar sovpada z rezultati naše raziskave. Nekatere izmed osnovnih šol, ki ponujajo aerobiko kot

interesno dejavnost, so: OŠ Danila Lokarja Ajdovščina, OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik,

OŠ Elvire Vatovec Prade, OŠ Karla Destovnika-Kajuha Šoštanj, OŠ dr. Ivan Prijatelj

Sodražica, OŠ Angela Besednjaka.


73

6.3 PREVERJANJE ZASTAVLJENIH RAZISKOVALNIH HIPOTEZ

V nadaljevanju bomo preverili raziskovalne hipoteze, ki smo jih postavili pred raziskavo.

H1: Učenci so bolj motivirani med izvajanjem vaj aerobike kot med izvajanjem

gimnastičnih vaj.

Tabela 28 Primerjava mnenj učencev o motivaciji med ogrevanjem z gimnastičnimi

vajami in motivaciji med ogrevanjem z vajami aerobike

Kako si motiviran/a med ogrevanjem z

vajami aerobike?

SKUPAJ

Zelo

slabo.

Slabo. Dobro. Zelo

dobro.

Kako si

motiviran/a

med

ogrevanjem z

gimnastičnimi

vajami?

Zelo

slabo.

f

f %

0

0,0

0

0,0

0

0,0

0

0,0 0

0,0

Slabo. f

f %

0

0,0

0

0,0

0

0,0

0

0,0 0

0,0

Dobro. f

f %

0

0,0

2

8,3

1

4,2

4

16,7 7

29,2

Zelo

dobro.

f

f %

0

0,0

0

0,0

3

12,5

14

58,3

17

70,8

SKUPAJ f

f %

0

0,0

2

8,3

4

16,7

18

75,0

24

100,0


Zgornja tabela prikazuje primerjavo mnenj učencev o motivaciji med ogrevanjem z

gimnastičnimi vajami in motivaciji med ogrevanjem z vajami aerobike. Razvidno je, da je

bilo med obema vrstama ogrevanja zelo dobro motiviranih več kot polovica učencev (58,3

%), kar se nam zdi dobro, saj kaže na to, da so učenci bili motivirani ne glede na vrsto

ogrevanja. Trije učenci so bili med ogrevanjem z gimnastičnimi vajami zelo dobro motivirani,

vendar pa so bili med ogrevanjem z vajami aerobike dobro motivirani, kar pomeni, da so bili

med ogrevanjem z gimnastičnimi vajami bolj motivirani kot med ogrevanjem z vajami

aerobike. Štirje učenci so bili motivirani ravno nasprotno, saj so bili med ogrevanjem z

gimnastičnimi vajami dobro motivirani, med ogrevanjem z vajami aerobike pa zelo dobro

motivirani. To smo želeli doseči pri večini učencev, saj bi s tem potrdili hipotezo, tako pa jo

moramo ovreči. Če pogledamo še, koliko učencev je zelo dobro motiviranih med ogrevanjem

z gimnastičnimi vajami, vidimo, da je bilo takih 17 učencev, kar predstavlja 70,8 %. Med

ogrevanjem z vajami aerobike pa je bilo zelo dobro motiviranih 18 učencev, kar predstavlja

75,0 %. Čeprav je bilo več učencev bolj motiviranih med ogrevanjem z vajami aerobike kot

med ogrevanjem z gimnastičnimi vajami, hipoteze ne moremo potrditi. Rezultati namreč


74

kažejo, da sta bila 2 od vseh učencev med ogrevanjem z vajami aerobike slabo motivirana,

medtem ko med ogrevanjem z gimnastičnimi vajami takih učencev ni bilo.

Hipotezo 1 torej ovržemo, saj učenci niso bili bolj motivirani med izvajanjem vaj aerobike

kot med izvajanjem gimnastičnih vaj.

H2: Učenci so bolj motivirani po izvajanju vaj aerobike kot po izvajanju gimnastičnih

vaj.

Tabela 29 Primerjava mnenj učencev o motivaciji po ogrevanju z gimnastičnimi vajami

in motivaciji po ogrevanju z vajami aerobike

Kako si motiviran/a po ogrevanju z

vajami aerobike?

SKUPAJ

Zelo

slabo.

Slabo. Dobro. Zelo

dobro.

Kako si

motiviran/a

po ogrevanju

z

gimnastičnimi

vajami?

Zelo

slabo.

f

f %

0

0,0

0

0,0

0

0,0

0

0,0 0

0,0

Slabo. f

f %

0

0,0

0

0,0

0

0,0

0

0,0 0

0,0

Dobro. f

f %

0

0,0

1

4,2

4

16,7

3

12,5 8

33,3

Zelo

dobro.

f

f %

0

0,0

0

0,0

2

8,3

14

58,3

16

66,7

SKUPAJ f

f %

0

0,0

1

4,2

6

25,0

17

70,8

24

100,0


Zgornja tabela prikazuje primerjavo mnenj učencev o motivaciji po ogrevanju z

gimnastičnimi vajami in motivaciji po ogrevanju z vajami aerobike. Razvidno je, da je bila

malo več kot polovica učencev (58,3 %) zelo dobro motiviranih po ogrevanju z gimnastičnimi

vajami in po ogrevanju z vajami aerobike. To je dobro, saj pomeni, da je ne glede na vrsto

ogrevanja več kot polovica učencev po njem zelo dobro motiviranih. Med vsemi učenci sta 2,

ki sta bila po ogrevanju z gimnastičnimi vajami zelo dobro motivirana, po ogrevanju z vajami

aerobike pa dobro motivirana, kar pomeni, da sta bila bolj motivirana po ogrevanju z

gimnastičnimi vajami. Nasprotno pa so bili 3 učenci po ogrevanju z gimnastičnimi vajami

dobro motivirani, po ogrevanju z vajami aerobike pa zelo dobro motivirani. Naša želja je bila,

da bi bili vsi učenci bolj motivirani po ogrevanju z vajami aerobike kot po ogrevanju z

gimnastičnimi vajami, kar nam ni uspelo. Čeprav je bilo po ogrevanju z vajami aerobike zelo

dobro motiviranih 17 od 24 učencev, kar predstavlja 70,8 %, in po ogrevanju z gimnastičnimi


75

vajami zelo dobro motiviranih 16 od 24 učencev, kar je 66,7 %, ne moremo potrditi hipoteze.

Hipotezi nasprotuje tudi dejstvo, da je bil en učenec po ogrevanju z gimnastičnimi vajami

dobro motiviran, po ogrevanju z vajami aerobike pa slabo motiviran.

Tudi hipotezo 2 ovržemo, saj učenci niso bili bolj motivirani po izvajanju vaj aerobike kot po

izvajanju gimnastičnih vaj.

H3: Učenci se raje ogrevajo z vajami aerobike kot z gimnastičnimi vajami.

Tabela 30 Priljubljenost gimnastičnih vaj v primerjavi z vajami aerobike

SKUPAJ

ODGOVORI f f %

Z gimnastičnimi vajami. 7 29,2

Z vajami aerobike. 17 70,8

SKUPAJ 24 100,0


V zgornji tabeli je razvidna primerjava odgovorov učencev na vprašanje, s katerimi vajami bi

se raje ogrevali. Kar 17 od 24 učencev bi se raje ogrevalo z vajami aerobike kot z

gimnastičnimi vajami, na podlagi česar lahko potrdimo hipotezo.

Hipotezo 3 potrdimo, saj bi se več kot dve tretjini (70,8 %) učencev raje ogrevalo z vajami

aerobike kot z gimnastičnimi vajami.

H4: Deklice se raje ogrevajo z vajami aerobike kot dečki.

Tabela 31 Priljubljenost vaj aerobike in gimnastičnih vaj glede na spol



Z gimnastičnimi vajami. 2 16,7 5 41,7 7 29,2

Z vajami aerobike. 10 83,3 7 58,3 17 70,8

SKUPAJ 12 100,0 12 100,0 24 100,0


Zgornja tabela prikazuje priljubljenost vaj aerobike in gimnastičnih vaj glede ne spol.

Rezultati so dobljeni s pomočjo vprašanja učencem, s katerimi vajami bi se raje ogrevali.


76

Vrednosti kažejo, da bi se z vajami aerobike raje ogrevalo več deklic (83,3 %) kot dečkov

(70,8 %), kar pomeni, da lahko potrdimo našo hipotezo.

Hipotezo 4 potrdimo, saj lahko iz rezultatov razberemo, da se deklice v primerjavi z dečki

raje ogrevajo z vajami aerobike.

H5: Učenci, ki jim šport ni tako všeč, so bolj motivirani za uro športa po ogrevanju z

vajami aerobike kot po ogrevanju z gimnastičnimi vajami.

Tabela 32 Primerjava mnenj učencev o motivaciji po ogrevanju z vajami aerobike in o

doživljanju ur športa


vajami aerobike?

SKUPAJ

Zelo

slabo.

Slabo. Dobro. Zelo

dobro.

V kolikšni

meri so ti všeč

ure športa?

Sploh mi

niso všeč.

f

f %

0

0,0

0

0,0

0

0,0

0

0,0 0

100,0

Niso mi

všeč.

f

f %

0

0,0

0

0,0

0

0,0

0

0,0 0

100,0

Všeč so mi. f

f %

0

0,0

1

12,5

2

25,0

5

62,5 8

100,0

Zelo so mi

všeč.

f

f %

0

0,0

0

0,0

4

25,0

12

75,0

16

100,0


Iz zgornje tabele lahko razberemo, da so učenci, ki so jim ure športa zelo všeč, dobro ali zelo

dobro motivirani po ogrevanju z vajami aerobike. 16 učencev je takih, ki so jim ure športa

zelo všeč. Od teh je tri četrtine (75,0 %) zelo dobro motiviranih po ogrevanju z vajami

aerobike. Ena četrtina (25,0 %) učencev, ki so jim ure športa zelo všeč, pa je po ogrevanju z

vajami aerobike dobro motiviranih. 8 učencem so ure športa všeč. Od teh je po ogrevanju z

vajami aerobike zelo dobro motiviranih 62,5 %, ena četrtina (25,0 %) je dobro motiviranih,

12,5 % pa slabo motiviranih.


77

Tabela 33 Primerjava mnenj učencev o motivaciji po ogrevanju z gimnastičnimi vajami

in o doživljanju ur športa


gimnastičnimi vajami?

SKUPAJ

Zelo

slabo.

Slabo. Dobro. Zelo

dobro.

V kolikšni

meri so ti všeč

ure športa?

Sploh mi

niso všeč.

f

f %

0

0,0

0

0,0

0

0,0

0

0,0 0

100,0

Niso mi

všeč.

f

f %

0

0,0

0

0,0

0

0,0

0

0,0 0

100,0

Všeč so mi. f

f %

0

0,0

0

0,0

5

62,5

3

37,5 8

100,0

Zelo so mi

všeč.

f

f %

0

0,0

0

0,0

3

18,8

13

81,3

16

100.0


Iz zgornje tabele lahko razberemo, da je od 16 učencev, ki so jim ure športa zelo všeč, 81,3 %

takih, ki so po ogrevanju z gimnastičnimi vajami zelo dobro motivirani, 18,8 % pa je dobro

motiviranih. 8 je takih učencev, ki so jim ure športa všeč. Od teh je malo več kot ena tretjina

(37,5 %) takih, ki so po ogrevanju z gimnastičnimi vajami zelo dobro motivirani, 62,5 % pa je

dobro motiviranih.

Ob primerjavi rezultatov tabel 32 in 33, opažamo, da je več takih učencev, ki so jim ure športa

zelo všeč in so bili po ogrevanju z gimnastičnimi vajami zelo dobro motivirani (81,3 %) kot

tistih, ki so jim ure športa zelo všeč in so bili zelo dobro motivirani (75,0 %) po ogrevanju z

vajami aerobike. Med učenci, ki so jim ure športa všeč, je bilo po ogrevanju z gimnastičnimi

vajami 37,5 % zelo dobro motiviranih, medtem ko je bilo enako motiviranih po ogrevanju z

vajami aerobike 62,5 %. Eden od učencev je bil po ogrevanju z vajami aerobike slabo

motiviran, medtem ko po ogrevanju z gimnastičnimi vajami ni bilo nikogar, ki bi bil slabo

motiviran.

Rezultati raziskave kažejo, da učencev, ki jim ure športa ne bi bile všeč, sploh ni, saj so vsem

ure športa všeč ali zelo všeč. Torej z dobljenimi rezultati ne moremo korektno potrditi ali

ovreči hipoteze, saj le-ta omenja učence, ki jim šport ni tako všeč, saj takih sploh ni. Zato smo

se odločili, da bomo v okviru te hipoteze za take šteli učence, ki so jim ure športa všeč. Ure

športa so le-tem namreč manj všeč, kot tistim, ki so jim zelo všeč.


78

Hipotezo 5 ovržemo, saj učenci, ki jim šport ni tako všeč (pod te štejemo tiste, ki so jim ure

športa všeč) niso bolj motivirani za uro športa po ogrevanju z vajami aerobike kot po


H6: Učenci, ki ne obiskujejo nobene športne interesne dejavnosti, bi obiskovali interesno

dejavnost aerobika.

Tabela 34 Primerjava obiskovanja športno interesne dejavnosti in obiskovanja interesne

dejavnosti aerobika

Če bi na šoli potekala aerobika kot

interesna dejavnost, bi se je

udeležila?

SKUPAJ

Da. Ne.

Ali obiskuješ kakšno

športno interesno

dejavnost?

Da. f

f %

5

29,4

12

70,6 17

100,0

Ne. f

f %

5

71,4

2

28,6 7

100,0

SKUPAJ f

f %

10

41,7

14

58,3

24

100,0


Zgornja tabela nam prikazuje primerjavo dveh vprašanj. Rezultati kažejo, da 7 učencev od 24

ne obiskuje nobene športne dejavnosti. Kar 5 (71,4 %) od teh bi se udeležilo aerobike, če bi

na šoli potekala kot interesna dejavnost. Samo 2 (28,6 %) se je v takem primeru ne bi

udeležila. Torej lahko hipotezo, ki pravi, da bi tisti učenci, ki ne obiskujejo nobene športne

interesne dejavnosti, obiskovali interesno dejavnost aerobika, potrdimo, saj bi aerobiko

obiskovalo več kot polovica tistih, ki ne obiskujejo nobene športne interesne dejavnosti.

Hipotezo 6 potrdimo, saj bi 5 od 7 učencev, ki ne obiskujejo nobene športne interesne

dejavnosti, obiskovalo interesno dejavnost aerobika.


79

7 SKLEP

V naši raziskavi smo želeli ugotoviti, ali obstajajo razlike v priljubljenosti gimnastičnih vaj in

vaj aerobike v uvodnem delu ure športa pri učencih, ki obiskujejo peti razred. Zanimalo nas

je, ali pri petošolcih obstajajo razlike v motiviranosti med in po izvajanju gimnastičnih vaj in

vaj aerobike, ali se raje ogrevajo z gimnastičnimi vajami ali z vajami aerobike, ali se deklice

raje ogrevajo z vajami aerobike kot dečki, ali so učenci, ki jim šport sicer ni tako všeč, bolj

motivirani za uro športa po ogrevanju z vajami aerobike ali po ogrevanju z gimnastičnimi

vajami in ali bi učenci, ki ne obiskujejo nobene športne interesne dejavnosti, obiskovali

interesno dejavnost aerobika.

V raziskavo je bilo vključenih 12 dečkov in 12 deklic, skupno 24 učencev, ki so v šolskem

letu 2015/2016 obiskovali 5. b razred na Osnovni šoli Bičevje v Ljubljani. Vsi učenci,

vključeni v raziskavo, so rešili dva anketna vprašalnika. Raziskavo smo izvedli kot akcijsko

raziskavo, metoda, po kateri smo jo izvedli, pa je bila kavzalno eksperimentalna.

Zastavili smo si 6 ciljev in iz njih izpeljali 6 hipotez. Ko smo analizirali dobljene rezultate,

smo na podlagi ugotovitev zastavljene hipoteze potrdili oziroma ovrgli.

Prvo hipotezo (Učenci so bolj motivirani med izvajanjem vaj aerobike kot med

izvajanjem gimnastičnih vaj.) smo ovrgli, saj so dobljeni rezultati pokazali, da so bili

učenci bolj motivirani med ogrevanjem z gimnastičnimi vajami kot med ogrevanjem z vajami

aerobike. Čeprav je bilo več učencev bolj motiviranih med ogrevanjem z vajami aerobike kot

med ogrevanjem z gimnastičnimi vajami, pa sta bila 2 učenca med ogrevanjem z vajami

aerobike slabo motivirana, medtem ko med ogrevanjem z gimnastičnimi vajami ni bil nihče

slabo motiviran. Rečemo lahko, da učenci niso bili bolj motivirani med izvajanjem vaj

aerobike kot med izvajanjem gimnastičnih vaj. Nekateri nad ogrevanjem z vajami aerobike

niso bili tako navdušeni, kar so pokazali tudi rezultati raziskave. Glede na naša opažanja pa

lahko povemo, da so se nekateri učenci zelo veselili ogrevanja z vajami aerobike, saj jih je že

pred uro športa zanimalo, ali se bomo tudi to uro ogrevali ob glasbi. V mislih pa moramo

imeti, da se vsi ne navdušujemo nad istimi stvarmi, ampak se med sabo razlikujemo,

različnost interesov pa vpliva na sodbo o všečnosti določenih stvari. Tako je tudi aerobika kot

taka enim bolj všeč, drugim manj.

Tudi drugo hipotezo (Učenci so bolj motivirani po izvajanju vaj aerobike kot po

izvajanju gimnastičnih vaj.) smo ovrgli. Podobno kot pri prvi hipotezi, je bilo tudi v tem


80

primeru več učencev takih, ki so bili po ogrevanju z vajami aerobike zelo dobro motivirani,

kot takih, ki si bili zelo dobro motivirani po ogrevanju z gimnastičnimi vajami. Vseeno pa

moramo upoštevati enega učenca, ki je bil po ogrevanju z gimnastičnimi vajami bolj

motiviran kot po ogrevanju z vajami aerobike, saj je navedel, da je bil po ogrevanju z vajami

aerobike slabo motiviran. Iz tega sledi, da učenci niso bili bolj motivirani po izvajanju vaj

aerobike kot po izvajanju gimnastičnih vaj. Velja nasprotno, in sicer da so bili učenci bolj

motivirani po izvajanju gimnastičnih vaj.

Glede na dobljene rezultate smo tretjo hipotezo (Učenci se raje ogrevajo z vajami aerobike

kot z gimnastičnimi vajami.) potrdili. Več kot dve tretjini učencev je navedlo, da bi se raje

ogrevalo z vajami aerobike kot z gimnastičnimi vajami. Veseli nas, da smo to hipotezo

potrdili, saj se nam zdi ta hipoteza najpomembnejša za našo raziskavo. Želeli smo ugotoviti,

kolikšna je priljubljenost vaj aerobike v primerjavi z gimnastičnimi vajami. In dejstvo, da je

70,8 % učencev, ki so sodelovali v raziskavi, povedalo, da bi se raje ogrevali z vajami

aerobike kot z gimnastičnimi vajami, dokazuje, kar smo želeli dokazati, in sicer da so vaje

aerobike v uvodnem delu ure športa bolj priljubljene od gimnastičnih vaj.

Glede na naše dosedanje izkušnje v zvezi z obiskovanjem vadbe aerobike, smo pričakovali, da

bodo deklice bolj navdušene nad vajami aerobike kot dečki, saj tudi na vadbah aerobike v

fitnes centrih prevladuje ženska populacija. V tem smislu smo postavili tudi četrto hipotezo

(Deklice se raje ogrevajo z vajami aerobike kot dečki.), ki smo jo potrdili. Rezultati

raziskave so pokazali, da se je res več deklic (83,3 %) kot dečkov (70,8 %) raje ogrevalo z

vajami aerobike, kar pomeni, da je bilo naše sklepanje pravilno. Čeprav aerobika ni

namenjena samo ženski populaciji, pa je nekako stereotipno, da se z njo ukvarja predvsem

ženski del populacije. Če malo pobrskamo na svetovnem spletu, pa lahko opazimo, da so

nekateri izmed najuspešnejših voditeljev aerobike prav moški, in da se raznoraznih konvencij

in srečanj v zvezi z aerobiko v veliki meri udeležujejo tudi moški.

Na podlagi dobljenih rezultatov smo ovrgli peto hipotezo (Učenci, ki jim šport ni tako

všeč, so bolj motivirani za uro športa po ogrevanju z vajami aerobike kot po ogrevanju z

gimnastičnimi vajami.) Vsem učencem so bile ure športa všeč ali zelo všeč, tako da ni bilo

nobenega, ki mu ure športa ne bi bile všeč. V okviru te hipoteze smo obravnavali učence, ki

so jim ure športa všeč, ne pa tiste, ki so jim zelo všeč. Rezultati so pokazali, da učenci, ki jim

je šport všeč, niso bolj motivirani za uro športa po ogrevanju z vajami aerobike kot po



81

V skladu z dobljenimi rezultati smo potrdili šesto hipotezo (Učenci, ki ne obiskujejo

nobene športne interesne dejavnosti, bi obiskovali interesno dejavnost aerobika.), saj bi

več kot dve tretjini (71,4 %) učencev, ki ne obiskujejo nobene športne interesne dejavnosti,

obiskovali interesno dejavnost aerobika. To se nam zdi pozitivno, saj bi se učenci v prostem

času ukvarjali s športno aktivnostjo in tako skrbeli za svoje zdravje. S tem bi pridobili tudi

navade za športno udejstvovanje, ki bi jih verjetno ohranili v kasnejših obdobjih svojega

življenja. To se nam zdi zelo pomembno, saj je eden izmed glavnih ciljev predmeta šport v

osnovni šoli prav to, da učenci pridobijo spoznanja o tem, da sta redno gibanje in šport

pomembna dejavnika pri oblikovanju zdravega načina življenja (Kovač idr., 2011). Poleg tega

pa nočemo, da spoznanja le pridobijo, ampak da jih obdržijo, razširijo in se jih aktivno

poslužujejo v svojem življenju. Želimo si, da bi otroci vsaj del svojega prostega časa v

otroških, najstniških in odraslih letih namenili športu in gibanju oz. ga preživljali kakovostno,

posledično pa na ta način skrbeli za svoje duševno in telesno zdravje.

Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v priljubljenosti med gimnastičnimi

vajami in vajami aerobike v uvodnem delu pri urah športa pri petošolcih in katere od

omenjenih vaj so bolj priljubljene. Lahko rečemo, da obstajajo razlike v priljubljenosti med

gimnastičnimi vajami in vajami aerobike. Ugotovili smo, da petošolci niso bolj motivirani niti

med niti po izvajanju vaj aerobike kot med oz. po izvajanju gimnastičnih vaj. Večina učencev

pa je vseeno navedla, da bi se raje ogrevali z vajami aerobike kot z gimnastičnimi vajami.

Prav tako smo ugotovili, da se deklice raje ogrevajo z vajami aerobike kot dečki, da je vsem

učencem všeč ali zelo všeč predmet šport ter da tisti, ki jim je šport samo všeč niso bolj

motivirani za uro športa po ogrevanju z vajami aerobike kot po ogrevanju z gimnastičnimi

vajami. Nazadnje pa smo še ugotovili, da bi učenci, ki ne obiskujejo nobene športne interesne

dejavnosti, obiskovali interesno dejavnost aerobika.

Dobljeni rezultati bodo v pomoč učiteljem razrednega pouka in športnim pedagogom, saj

nakazujejo, da se učenci radi ogrevajo tudi na drugačne načine, ne samo z gimnastičnimi

vajami. Čeprav so učenci tudi po gimnastičnih vajah motivirani za uro športa, to še ne

pomeni, da lahko učitelji vodijo ogrevanje samo preko gimnastičnih vaj. Učitelji bi morali

učencem predstaviti tudi druge načine ogrevanja, da bi se jih lahko posluževali ob različnih

športnih dejavnostih tudi v nadaljnjih obdobjih življenja. Prav tako bi morali učitelji še naprej

iskati nove načine ogrevanja, s katerimi bi učenci ogreli svoja telesa lokalno ter poskrbeli za

raztezanje mišic in okrepili njihovo moč. Kot smo dokazali v naši raziskavi, lahko kot eno


82

izmed oblik ogrevanja uporabijo tudi vaje aerobike, ki potekajo ob glasbi. Učenci se lahko

naučijo določeno koreografijo, ki jo nato izvajajo ob glasbi, pri čemer dobro ogrejejo mišice

in pripravijo svoje telo na delo, ki jih čaka v glavnem delu ure športa.

Z izvedeno raziskavo smo se osredotočili le na en vidik ogrevanja v uvodnem delu ure športa.

Raziskavo bi bilo smiselno nadgraditi tako, da bi jo ponovili na večjem vzorcu, poleg tega bi

vaje lahko izvajali dlje časa, npr. pol leta. Poleg gimnastičnih vaj in vaj aerobike bi lahko

izvajali še več različnih oblik ogrevanja, ki smo jih omenili v teoretičnem delu magistrskega

dela, in nato primerjali njihovo priljubljenost med sabo, npr. vaje z drobnim orodjem, vaje z

bremenom, vaje na orodju in ob orodju, vaje s partnerjem. Med sabo bi lahko primerjali tudi

ogrevanja z različnim drobnim orodjem, npr. z žogami različnih dimenzij, obroči,

kolebnicami, palicami, lažjimi utežmi, elastičnimi trakovi, mini vadbenimi stožci, velikimi

žogami, ravnotežnimi polžogami t.i. »BOSU«, stopničkami t.i. steper itd. V okviru razširjene

raziskave bi lahko izvedli tudi nekaj celotnih ur aerobike, vključno z učenjem nove

koreografije, glavnim delom, kjer bi izvajali več krepilnih vaj in zaključnim delom, kjer bi

poskrbeli za raztezanja obremenjenih mišic. Ena od možnosti je celo, da bi na eni ali več

šolah vodili interesno dejavnost aerobika ter v okviru le-te izvedli raziskavo.

Z magistrskim delom in izvedeno raziskavo smo želeli prikazati, da se lahko učenci ogrejejo

tudi na neklasičen način, npr. z vajami aerobike. Kljub temu da smo želeli potrditi vse

zastavljene hipoteze, ne samo polovice, smo z rezultati zadovoljni, saj smo dokazali, da se

tudi z vajami aerobike učenci dobro ogrejejo in pripravijo na nadaljnje delo. Med izvajanjem

same raziskave smo opazili, da so nekateri učenci bolj navdušeni nad vajami aerobike kot

drugi, kar je povsem normalno, saj ne morejo biti vsem všeč iste stvari. Želimo si, da bi tako

kot majhni otroci, ki jih zanimajo vse stvari in ki z radovednimi očmi zrejo v svet in

preizkušajo stvari, tudi učitelji pri načrtovanju ogrevanja na podoben način iskali nove,

zabavne in zanimive načine izvajanja gimnastičnih vaj, jih nato uvedli v uvodni del ure športa

ter na ta način še malce bolj popestrili dogajanje v telovadnici.


83

8 VIRI IN LITERATURA

Banič, H. in Oberstar, M. (1984). Aerobika za vsakogar. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Bergoč, Š., Zagorc, M., Zaletel, P. (2007). Metode poučevanja v aerobiki. Ljubljana:

Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Bolkovič, T., Čuk, I., Kokole, J., Kovač, M., Novak, D. (2002). Izrazoslovje v gimnastiki. Del

1, (Osnovni položaji in gibanja). Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Boštar, K. (2014). Vpliv glasbe na dvig učinkovitosti športne vadbe. Diplomsko delo, Kranj:

Fakulteta za organizacijske vede.

Cooper, K. H. (1970). The new aerobics. New York: M. Evans and company, inc.

Dežman, B. (1988). Minuta za zdravje in aktivni odmor z žogo. Ljubljana: Fakulteta za

telesno kulturo.

Dvoržak, Ž. (1997). Mogućnost primjene aerobike s djecom predškolske i školske dobi. V

Međunarodno savjetovanje Suvremena aerobika, Zbornik radova. (str. 107–109). Zagreb:

Fakultet za fizičku kulturu Sveučilišta u Zagrebu.

Felix, K. (1991). Lepota in zdravje. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Findak, V., Furjan-Mandić, G., Metikoš, D., Prot, F. (1997). Aerobika u funkciji ostvarivanja

ciljeva i zadaća tjelesne i zdravstvene kulture. V Međunarodno savjetovanje Suvremena

aerobika, Zbornik radova. (str. 136–138). Zagreb: Fakultet za fizičku kulturu Sveučilišta u

Zagrebu.

Fučkar, K. (1997). Aerobika za mlađu školsku dob. V Međunarodno savjetovanje Suvremena

aerobika, Zbornik radova. (str. 170–172). Zagreb: Fakultet za fizičku kulturu Sveučilišta u

Zagrebu.

Furjan-Mandič, G., Zaletel, P., Zagorc, M. (2001). Programi fitness-a in aerobike za nižje

starostne kategorije. V Mednarodni kongres aerobike in fitnesa, 23.–25. marca 2001,

Ljubljana. (str. 19–28). Ljubljana: Fakulteta za šport.

Gyurkač, R. (2013). Aerobika s pripomočki v 1. triletju osnovne šole. Diplomsko delo,

Ljubljana: Fakulteta za šport.


84

Kovač, M., Markun Puhan, N., Lorenci, B., Novak, L., Planinšec, J., Hrastar, I. … in Muha,

V. (2011). Program osnovna šola: Šport. Učni načrt. Ljubljana: Ministrstvo Republike

Slovenije za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno s

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_

sportna_vzgoja.pdf

Kristan, S. (1980). Gimnastične vaje. Ljubljana: Šolski center za telesno vzgojo.

Kristan, S. (2012). Športni terminološki slovar: delovni izvod za širšo strokovno razpravo.

Ljubljana: Fakulteta za šport.

Les Mills. (b.d.). Pridobljeno s http://www.les-mills.com

Matkovič, D. (2014). Kako športno vzgojo doživljajo učenci druge triade iz dolenjske regije.

Diplomsko delo, Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Novak, D., Kovač, M., Čuk, I. (2008). Gimnastična abeceda. Ljubljana: Fakulteta za šport,

Inštitut za šport.

Pistotnik, B. (2004). Vedno z igro: elementarne in družabne igre za delo in prosti čas.

Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Pistotnik, B. (2011). Osnove gibanja v športu: osnove gibalne izobrazbe. Ljubljana: Fakulteta

za šport.

Petrušič, T. (2015). Mnenje učencev 3. razredov o predmetu šport. Magistrsko delo,

Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Poš, M. (2010). Aerobika za otroke v drugem triletju osnovne šole. Diplomsko delo, Maribor:

Pedagoška fakulteta.

Slovar slovenskega knjižnega jezika elektronska verzija. (2000). Ljubljana:

Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Semič, M. (2014). Mnenje razrednih učiteljev o predmetu šport. Diplomsko delo, Ljubljana:


Stropnik, T. (2012). Aerobika z elementi igre za otroke. Diplomsko delo, Maribor: Pedagoška

fakulteta.

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_sportna_vzgoja.pdf

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_sportna_vzgoja.pdf

http://www.les-mills.com/


85

Škof, B. (2010). Spravimo se v gibanje – za zdravje in srečo gre: kako do boljše telesne

zmogljivosti slovenske mladine?. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Škof, B. (2007). Šport mladih – vzgoja za življenja. V Šport po meri otrok in mladostnikov:

pedagoško-psihološki in biološki vidiki kondicijske vadbe mladih. (str. 27– 37). Ljubljana:

Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo.

Špegelj, N. (2008). Analiza uvodnega dela ure športne vzgoje. Diplomsko delo, Ljubljana:


Švigelj, T. (2012). Zaznavanje športnovzgojnega procesa učencev 2. triade v šolah štajersko-

koroške regije. Diplomsko delo, Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Turšič, B. (2001). C program športne aerobike. V Mednarodni kongres aerobike in fitnesa,

23.–25. marca 2001, Ljubljana. (str. 48–57). Ljubljana: Fakulteta za šport.

Videmšek, M. (2004). Popestrimo športno vzgojo. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za

šport.

Videmšek, M., Pišot, R. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za

šport.

Vučič Mrgole, J. (2008). Aerobika v drugem triletju osnovne šole. Diplomsko delo, Ljubljana:


Zagorc, M., Furjan-Mandić, G., Ivan, V., Željković, R. (1997). Glazba – sastavni dio

aerobike. V Međunarodno savjetovanje Suvremena aerobika, Zbornik radova. (str. 47–50).

Zagreb: Fakultet za fizičku kulturu Sveučilišta u Zagrebu.

Zagorc, M., Ižanc, N., Zaletel, P. (1997). Nekatere najpopularnejše zvrsti vadbe v sodobni

aerobiki. V Međunarodno savjetovanje Suvremena aerobika, Zbornik radova. (str. 80–89).

Zagreb: Fakultet za fizičku kulturu Sveučilišta u Zagrebu.

Zagorc, M., Zaletel, P., Ižanc, N. (1996). Aerobika. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za

šport.

Zagorc, M., Zaletel, P., Jeram, N. (2006). Aerobika. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za

šport.


86

Zagorc, M., Zaletel Černoš, P., Ipavec, N. (2000). Step in slike aerobika. Ljubljana: Fakulteta

za šport, Inštitut za šport.

Završnik, J., Pišot, R., Kropej L., V. (2005). Opredelitev problema. V Gibalna/športna

aktivnost za zdravje otrok in mladostnikov. (str. 13–29). Koper: Univerza na Primorskem,

Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za kineziološke raziskave.

Zurc, J. (2008). Biti najboljši: pomen gibalne aktivnosti za otrokov razvoj in šolsko uspešnost.

Radovljica: Didakta.


87

9 PRILOGE

PRILOGA 1: Anketni vprašalnik, ki so ga učenci reševali po ogrevanju z gimnastičnimi

vajami

PRILOGA 2: Anketni vprašalnik, ki so ga učenci reševali po ogrevanju z vajami aerobike

PRILOGA 3: Sklop gimnastičnih vaj, ki smo ga izvedli v okviru naše raziskave

PRILOGA 4: Vaje aerobike, ki smo jih izvedli v okviru naše raziskave

PRILOGA 5: Igre, ki smo jih izvedli v splošnem ogrevanju pred gimnastičnimi vajami in

vajami aerobike v okviru naše raziskave


PRILOGA 1: Anketni vprašalnik, ki so ga učenci reševali po ogrevanju z gimnastičnimi

vajami

Pozdravljen/a učenec/učenka 5. razreda!

Sem Urša Žužek, študentka Pedagoške fakultete v Ljubljani. Pri raziskovalni nalogi bi

potrebovala tvojo pomoč, zato te prosim, da rešiš ta vprašalnik. Pozorno preberi vsako

vprašanje in nanj odgovori tako, da obkrožiš črko pred odgovorom, ki zate najbolj velja, ali

sam/a napiši odgovor. Tvoji začetni črki imena in priimka potrebujem, da bom lahko

primerjala odgovore dveh vprašalnikov. Že vnaprej se ti zahvaljujem za tvoje sodelovanje in

ti želim uspešno delo v šoli.

Urša Žužek

___________________________________________________________________________

Začetni črki imena in priimka: _____________

Spol: DEKLICA DEČEK

1. V kolikšni meri so ti všeč ure športa? Oceni od 1 do 4, kako so ti všeč ure športa,

oceno obkroži.

Sploh mi niso všeč. Niso mi všeč. Všeč so mi. Zelo so mi všeč.

1 2 3 4

2. Ali obiskuješ kakšno športno interesno dejavnost? Obkroži in odgovori na

vprašanje.

a) Da. b) Ne.

Če obiskuješ kakšno športno interesno dejavnost, potem na spodnjo črto napiši katero.

___________________________________________________________________________


3. Kako si motiviran/a med ogrevanjem z gimnastičnimi vajami? Oceni od 1 do 4,

kako si motiviran/a med ogrevanjem, oceno obkroži.

Sploh nisem motiviran/a. Nisem motiviran/a. Sem motiviran/a. Sem zelo motiviran/a.

1 2 3 4

4. Kako si motiviran/a po ogrevanju z gimnastičnimi vajami? Oceni od 1 do 4, kako

si motiviran/a po ogrevanju, oceno obkroži.


1 2 3 4

5. Kakšne so se ti zdele gimnastične vaje? Oceni vsako trditev od 1 do 4. Oceni, kako

se strinjaš z vsako trditvijo, oceno obkroži.

Sploh se ne

strinjam.

Se ne

strinjam.

Se strinjam. Se povsem

strinjam.

Gimnastične vaje so se mi zdele

zanimive.

1 2 3 4


zabavne.

1 2 3 4


dolgočasne.

1 2 3 4


težke.

1 2 3 4

6. Ali ti je bilo pri ogrevanju z gimnastičnimi vajami še kaj všeč? Na črto napiši, če ti

je bilo še kaj všeč pri ogrevanju z gimnastičnimi vajami.

___________________________________________________________________________

7. Ali ti pri ogrevanju z gimnastičnimi vajami kaj ni bilo všeč? Na črto napiši, če ti

kaj ni bilo všeč pri ogrevanju z gimnastičnimi vajami.

___________________________________________________________________________


PRILOGA 2: Anketni vprašalnik, ki so ga učenci reševali po ogrevanju z vajami aerobike

Pozdravljen/a učenec/učenka 5. razreda!

Sem Urša Žužek, študentka Pedagoške fakultete v Ljubljani. Pri raziskovalni nalogi bi

potrebovala tvojo pomoč, zato te prosim, da rešiš ta vprašalnik. Pozorno preberi vsako

vprašanje in nanj odgovori tako, da obkrožiš črko pred odgovorom, ki zate najbolj velja, ali

sam/a napiši odgovor. Tvoji začetni črki imena in priimka potrebujem, da bom lahko

primerjala odgovore dveh vprašalnikov. Že vnaprej se ti zahvaljujem za tvoje sodelovanje in

ti želim uspešno delo v šoli.

Urša Žužek

___________________________________________________________________________

Začetni črki imena in priimka: _____________

Spol: DEKLICA DEČEK

1. Kako si motiviran/a med ogrevanjem z vajami aerobike? Oceni od 1 do 4, kako si

motiviran/a med ogrevanjem, oceno obkroži.


1 2 3 4

2. Kako si motiviran/a po ogrevanju z vajami aerobike? Oceni od 1 do 4, kako si

motiviran/a po ogrevanju, oceno obkroži.


1 2 3 4


3. Kakšne so se ti zdele vaje aerobike? Oceni vsako trditev od 1 do 4. Oceni, kako se

strinjaš z vsako trditvijo, oceno obkroži.

Sploh se ne

strinjam.

Se ne

strinjam.

Se strinjam. Se povsem

strinjam.

Vaje aerobike so se mi zdele

zanimive.

1 2 3 4


zabavne.

1 2 3 4


dolgočasne.

1 2 3 4


težke.

1 2 3 4

4. Ali ti je bilo pri ogrevanju z vajami aerobike še kaj všeč? Na črto napiši, če ti je

bilo še kaj všeč pri ogrevanju z vajami aerobike.

___________________________________________________________________________

5. Ali ti pri ogrevanju z vajami aerobike kaj ni bilo všeč? Na črto napiši, če ti kaj ni

bilo všeč pri ogrevanju z vajami aerobike.

__________________________________________________________________________

6. Če bi primerjal/a gimnastične vaje (1. in 2. teden) in vaje aerobike (3. in 4. teden),

s katerimi vajami bi se raje ogreval/a pri nadaljnjih urah športa? Obkroži.

Z gimnastičnimi vajami. Z vajami aerobike.

Zakaj bi se raje ogreval/a z njimi? Na črto napiši, zakaj bi se raje ogreval/a s tistimi

vajami, ki si jih obkrožil zgoraj.

___________________________________________________________________________


7. Ali bi ti bilo všeč, če bi bila celotna ura sestavljena iz različnih vaj aerobike?

Obkroži.

DA NE

8. Če bi na šoli potekala aerobika kot interesna dejavnost, bi se je udeležil/a?

Obkroži.

DA NE


PRILOGA 3: Sklop gimnastičnih vaj, ki smo ga izvedli v okviru naše raziskave

ZAČETNI

POLOŽAJ

OPIS VAJE ŠTEVILO

PONOVIT

EV

SKICA NAMEN VAJE

1.

Razkoračna

stoja,

vzročenje.

Bočno kroženje z

rokami.

8x nazaj in

8x naprej

Vaja za raztezanje

ramenskega

obroča.

2.

Razkoračna

stoja,

odročenje

skrčeno dol,

roke v bok.

Zasuki glave. 4x

Raztezanje

vratnih mišic.

3.

Razkoračna

stoja,

odročenje

skrčeno not,

dlani v višini

ramen.

Zasuki. 8x

Vaja za raztezanje

hrbtnih, prsnih in

trebušnih mišic.

4.

Razkoračna

stoja,

vzročenje.

Kroženje s trupom in

rokami tako, da

zaokrožimo v

predklon in nazaj do

stoje.

4 kroge v

levo, 4

kroge v

desno

Vaja za raztezanje

hrbtenice.

5.

Razkoračna

stoja, ena

roka v

vzročenju,

druga

odročenje

Zamahi v

prednoženje, istočasno

z nasprotno roko iz

vzročenja v

predročenje in nazaj.

8x

Vaja za raztezanje

kolčnega sklepa.


skrčeno dol,

roka v bok.

6. Izpadni

korak v stran,

predročenje.

Izmenični izpadi v

desno in levo. Pazimo,

da kolena ne gredo

čez prste na nogah.

8x

Vaja za raztezanje

stegenskih mišic

in mišic zadnjice.

7. Sed

skrčno,

predročenje

dol, levo.

Trup nagnemo malce

nazaj, soročno

prenašanje navidezne

uteži iz ene na drug

stran čez trup.

2x8

Vaja za krepitev

trebušnih mišic.

8. Leža na

trebuhu,

vzročenje,

pogled je

usmerjen v

tla.

Zakloni v leži na

trebuhu z izmeničnim

dviganjem nasprotne

roke in noge.

2x8

Vaja za krepitev

hrbtnih mišic.

9. Opora

čepno

spredaj.

Iz opore čepno v

oporo ležno, spet v

oporo čepno in skok.

2x8

Vaja za krepitev

mišic rok, trupa in

nog.

10. Stoja

razkoračno,

roke v

priročenju.

Stresanje rok in nog in

predklon s trupom.

Nekaj

sekund.

Sproščanje mišic

celega telesa.

Viri in literatura:

Bolkovič, T., Čuk, I., Kokole, J., Kovač, M., Novak, D. (2002). Izrazoslovje v

gimnastiki. Del 1, (Osnovni položaji in gibanja). Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut

za šport.

Novak, D., Kovač, M., Čuk, I. (2008). Gimnastična abeceda. Ljubljana: Fakulteta za

šport, Inštitut za šport.


PRILOGA 4: Vaje aerobike, ki smo jih izvedli v okviru naše raziskave

Ogrevanje poteka ob glasbi Sugar (izvajalec: Robin Schulz)

ZAČETNI

POLOŽAJ

POTEK GIBANJA ŠTEVILO

PONOVITE

V

SKICA NAMEN VAJE

1. Korakanje,

vzročenje.

Bočno kroženje z

rokami.

8x nazaj in

8x naprej

Vaja za raztezanje

ramenskega

obroča.

2. Razkoračna

stoja,

odročenje

skrčeno dol,

roke v bok.

Zasuki glave 4x

Vaja za raztezanje

vratnih mišic.

3. Razkoračna

stoja, leva roka

vzročenje

uločeno v

desno, dlan

dol, desna roka

odročenje

skrčeno dol,

roka v bok.

Izmenični odkloni

trupa.

8x

Vaja za raztezanje

hrbtnih in trebušnih

mišic.

4. Polčep

razkoračno,

odročenje

skrčeno dol,

dlani na

stegnih.

Izmenična uločitev in

vleknitev hrbta.

8x

Vaja za raztezanje

hrbtenice.


5. Razkoračna

stoja, globok

predklon,

vzročenje.

Zibi v globokem

predklonu.

8x

Vaja za raztezanje

hrbtenice,

stegenskih in

mečnih mišic.

6. Razkoračna

stoja, ena roka

v vzročenju,

druga

odročenje

skrčeno dol,

roka v bok.

Izmenični zamahi v

prednoženje in v

zanoženje.

8x

Vaja za raztezanje

kolčnega sklepa.

KOREOGRAFIJA na pesem Mueve la colita (izvajalec: El Gato DJ) (krepilne vaje za

mišice nog, rok in trebušne mišice)

1. Korakanje (16 taktov)

2. Korakanje z dvigom rok (16 taktov)

3. Sestavljen element (32 taktov)

4. Dvojni osnovni korak (16 taktov)

5. Gor in naprej z rokami (48 taktov)



8. Izmeničen izpadni korak v stran (48 taktov)



11. Peta nazaj (8 taktov)

12. Telemark (8 taktov)






18. Kroženje z boki (48 taktov)


19. Kroženje z boki in rokami (16 taktov)

20. Tek (32 taktov)

21. Poskoki »jumping jacks« (16 taktov)









ELEMENT RAZLAGA ELEMENTA DELO ROK ŠTEVILO

PONOVITEV

TAKTI

Korakanje. Korakanje na mestu, visoko

dvigovanje nog.

Nihanje ob telesu

(predročenje skrčeno, dol z

levo, zaročenje skrčeno z

desno in obratno).

8x z desno

nogo

16

Korakanje z

dvigom rok.

Korakanje na mestu, visoko

dvigovanje nog.

Desna roka vzročenje (1–4),

leva roka vzročenje (5–8),

desna roka predročenje levo

dol (1–4), leva roka

predročenje desno dol (5–8)

8x z desno

nogo

16

Sestavljen

element

(korakanje,

zibanje,

poskok s

ploskom).

1. korakanje v desno (1–4),

2. zibanje v bokih dol (5-7),

3. poskok in plosk (8)

1. nihanje ob telesu

(predročenje skrčeno, dol z


desno in obratno), 2.

skrčenje predročno, 3. plosk

4x (v desno

stran, v levo

stran, v desno

stran, v levo

stran)

32

Dvojni

osnovni

korak.

Korak z desno nogo v desno

stran, priključek z drugo, še

enkrat ponoviš v isto smer in

obratno v levo stran.

Krožno skozi predročenje z

desno roko ob koraku v

desno in z levo roko ob

koraku v levo.

2x z desno

nogo

16


Gor in naprej

z rokami.

Korakanje na mestu, visoko

dvigovanje nog.

1. desna roka predročenje,

leva roka priročenje (1–4),

priključek leve roke

predročenje (5–8)

2. desna roka vzročenje,

leva roka predročenje (1–4),

priključek leve roke v

vzročenje (5–8)

3. desna roka predročenje,

leva roka vzročenje (1–4),


predročenje (5–8)

4. desna roka vzročenje,

leva roka predročenje (1–4),


vzročenje (5–8)

16x z desno

nogo (1.–4.) in

8x z desno

nogo (3.–4.)

32 in

16

Izmeničen

izpadni

korak v

stran.

Iz stoje spetno korak v stran z

desno nogo, stoja spetno tako,

da priključimo desno nogo,

pri čemer je stojna noga

pokrčena, izpadena pa

iztegnjena; enako z levo

nogo.

Odročenje skrčeno dol, roke

v bok.

8x z desno

nogo

48

Peta nazaj. Korak v desno stran z desno

nogo, zanoženje pokrčeno z

levo nogo in obratno v levo

stran.

Potisk in vlek. 2x z desno

nogo

8

Telemark. Izmenično polčep

predkoračno z levo in polčep

predkoračno z desno.


v bok.

4x 8

Kroženje z

boki.

Razkoračna stoja, kroženje z

boki v desno.


v bok.

12x 48

Kroženje z Razkoračna stoja, kroženje z Kroženje v vzročenju v 4x 16


rokami in

boki.

boki v levo. levo.

Tek. Tek na mestu. Predročenje skrčeno, dol z


desno in obratno.

16x z desno

nogo

32

Poskoki –

»jumping

jacks.«

Noge iz stoje ozko v stojo

razkoračno.

Iz priročenja v vzročenje. 8x 16

Razkoračna stoja,

priročenje.

Stresanje rok in nog. Nekaj sekund. Sproščanje mišic

celega telesa.


PRILOGA 5: Igre, ki smo jih izvedli v splošnem ogrevanju pred gimnastičnimi vajami in

vajami aerobike v okviru naše raziskave

1. igra: Ogrevanje po črtah

Učenci hodijo po črtah, s katerimi so zarisane meje igrišč. Črte učenci izbirajo sami. Med

hojo jim sproti kažemo naloge, ki jih opravljajo med hojo.

Naloge med hojo: hoja v čepu, hoja v vzponu, hoja po črti po vseh štirih, hoja nazaj v opori

ležno zadaj, prisunski poskoki v stran.

2. igra: Avion, poplava, potres

Učenci prosto tekajo znotraj omejenega prostora. Učitelj uporablja tri različna povelja (avion,

poplava ter potres) v poljubnem vrstnem redu. Ko učenci zaslišijo povelje, poskušajo opraviti

nalogo čim hitreje.

Povelja:

Avion – učenci ležejo na trebuh tako, da je telo stegnjeno, roke dajo v vzročenje.

Poplava – učenci splezajo na najbližje orodje (letvenik, klop, gred, blazina …), tako da niso v

stiku s tlemi.

Potres – učenci se postavijo ob steno tako, da se s hrbtom dotikajo le-te.

3. igra: Tek z dodatnimi nalogami

Učenci tekajo v krogu in na znak:

spremenijo smer teka;

počepnejo in takoj nadaljujejo s tekom;

se uležejo na trebuh, na ponovni znak pa tečejo dalje;

hodijo v počepu;

hodijo po vseh štirih.

4. igra: Kitajski zid

Igro začnemo z enim lovcem, ki je »Kitajec«. Ta stoji na sredini igrišča v omejenem polju

(srednji del odbojkarskega igrišča). Vsi preostali so zbrani na eni strani »zidu«. Na znak

učenci stečejo na drugo stran »zidu«. Tisti, ki jih »Kitajec« ujame, postanejo tudi sami


»Kitajci« in pomagajo »Kitajcu« pri lovljenju. Igra se konča, ko so vsi ujeti. Zadnji, ki ostane,

postane novi »Kitajec«.

5. igra: Potovanje

Najprej poimenujemo dele prostora: letveniki so planine, tla v telovadnici so morje, levi kot

so toplice, desni kot pa je gozd. Učenci najprej prosto tekajo po telovadnici. Če zaslišijo

navodilo »Mama pravi, danes gremo…« morajo učenci upoštevati navodilo. Tisti, ki se

zmotijo, ne slišijo navodila ali ga ne upoštevajo in tečejo naprej, naredijo 3 počepe. V

planinah splezajo na letvenik (največ na drugo letvico), če gredo na morje, se uležejo na tla in

z rokami in nogami oponašajo gibe plavanja, v toplicah masirajo drug drugega, v gozdu pa se

sklanjajo in nabirajo gobe. Igro stopnjujemo tako, da govorimo navodila vedno hitreje in z

izmenjavanjem navajanja navodila.

6. igra: Oblikuj skupino

Učenci prosto tečejo po prostoru. Ko učitelj zakliče število in del telesa (npr. šest – dotakni se

z rokami; štiri – dotakni se s komolci …), učenci oblikujejo skupino in se dotikajo součenca v

skupini na oklican način. Med igro spreminjamo tudi način teka (prisunski koraki, hopsanje,

križni korak, tek po črtah).

7. igra: Lov po črtah

Bežeči učenci se gibljejo po črtah, ki označuje odbojkarsko igrišče. Lovec se lahko giblje po

diagonalah, ki niso zarisane, pri čemer pa ne sme sekati nobene zarisane črte igrišča. Ko se

lovec odloči za prečkanje igrišča, mora preiti diagonalo po njeni celotni dolžini, kar pomeni,

da se na sredi diagonale ne more premisliti in se vrniti na izhodišče. Lovca označimo in po

možnosti stopnjujemo število lovcev.

8. igra: Kvadrat

Učence razdelimo v 4 enakovredne skupine in vsaki skupini dodelimo po eno klop. Klopi

postavimo v obliki kvadrata. Vsaka skupina sedi na svoji klopi. Na znak vstanejo, stečejo

okrog vseh klopi in se ponovno postavijo v začetni položaj na svoji klopi. Vsi učenci se

gibljejo v isto smer. Pri ponovitvah spreminjamo smer gibanja, način gibanja (tek, hoja po

vseh štirih, prisunski koraki) in začetni položaj na klopi.


9. igra: Domov

Po prostoru razporedimo obroče. Postavimo enega manj, kot je učencev. Učenci se primejo za

roke in učitelj vodi kolono v teku po vijugah, po prostoru med domovi. Ko vodnik vzklikne:

»Domov!«, se učenci razkropijo in vsak skuša zasesti enega od obročev tako, da se postavi

vanj. Eden vedno ostane brez »doma« in ta postane novi vodnik.

10. igra: Zmajeve glave

Določimo dva lovca, ki tekmujeta med sabo, kdo bo ujel več bežečih učencev. Prvi in drugi

bežeči, ki sta ujeta, se primeta lovca na vsaki strani za roko in tako tvorita z lovcem »zmajevo

glavo«. Tretji se prime lovca s hrbtne strani za ramena in vsi nadaljnji nadaljujejo »zmajev

rep« tako, da primejo predhodnika za ramena. Bežeče lovi samo glava, ulov velja v primeru,

kadar je zmaj popoln, to je kadar so vsi v stiku.

11. igra: Jastreb in piščeta

Učence razdelimo v večje skupine po 8–10 članov. Eden je jastreb. Drugi se mu postavijo

nasproti v kolono in primejo drug drugega za boke. Jastreb, ki se prosto giblje, skuša priti do

zadnjega piščeta, vendar mu to druga piščeta preprečujejo. Ko jastreb ulovi zadnjega, se sam

postavi na konec kolone, prvi v koloni pa postane jastreb.

12. igra: Vzdržljivostni tek

Učenci tečejo v svojem tempu neprekinjeno 5 minut. Dovoljeno je tudi prehitevanje.

Viri in literatura:

Novak, D., Kovač, M., Čuk, I. (2008). Gimnastična abeceda. Ljubljana: Fakulteta za

šport, Inštitut za šport.

Pistotnik, B. (2004). Vedno z igro: elementarne in družabne igre za delo in prosti čas.

Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Videmšek, M. (2004). Popestrimo športno vzgojo. Ljubljana: Fakulteta za šport,

Inštitut za šport.


IZJAVA O AVTORSTVU

Spodaj podpisana Urša Žužek, rojena 24. 7. 1991, izjavljam, da sem avtorica magistrskega

dela, ki sem ga napisala pod mentorstvom izr. prof. dr. Vesne Štemberger.

Documents

PRILJUBLJENOST VAJ AEROBIKE V PRIMERJAVI Z …pefprints.pef.uni-lj.si/4041/1/Žužek_Urša_magistrsko... · Kljune besede: šport, gibanje, ogrevanje, gimnastične vaje, vaje aerobike