Click here to load reader

268Rim vaje Tatjana

  • View
    131

  • Download
    10

Embed Size (px)

Text of 268Rim vaje Tatjana

VSEBINAVSEBINA................................................................................................................. 1 SPLONO................................................................................................................ 2 CIVILNE PRAVICE....................................................................................................4 Obligacijske pravice.........................................................................................4 Stvarne pravice...............................................................................................4 ZGODOVINSKI UVOD..............................................................................................8 SPLONI DEL........................................................................................................ 10 STVARNO PRAVO................................................................................................. 11 OBLIGACIJSKO PRAVO..........................................................................................16

1

RIMSKO PRAVO VAJE 2006/077.11.2006

SPLONODejstva 1.) Dogodki vse kar ima pravne posledice rojstvo, smrt (pravni subjekt preneha, dedovanje) 2.)Ravnanja 1. Stvar zunanji objekti, razlini od loveka, vendar v njegovem dosegu lahko s stvarjo razpolaga, mu je dosegljiva. 2. Predmet mora biti mogo in dopusten 3. Oblika ponavadi ni potrebna 4. Volja mora biti javno razvidno, da se stranki hoeta zavezati navzven razpoznavna. 5. Podlaga/causa motivi, predstave, da stranki skleneta pravni posel namen za pridobitev neesa a. Neodvisni od kavze so abstraktni pravni posli 6. Nagib predstave, ki pripravijo stranko, da sklene pravni posel a. Strah metus b. Zvijana prevala dolus c. Neodplani posli s stvarjo se razpolaga z nagibom 7. Nezmonost subjektivna nezmonost stranke, ki se je zavezala.14.11.2006

Sploni del civilnega prava je urejen v OZ. - Zakonik ureja neko celotno pravno podroje. 1. primer A je star in je elel zapustiti premoenje B. V oporono listino je zapisal: B mi bodi dedi. Ker je nekaj hotel zapustiti tudi C, sosedu, ki jim je pomagal pri delu, je v oporoko dodal tudi dolobo, naj C podeduje Ferrarija. Ker pa o tem, da jim je pomagal ni bil preprian, je formulural stavek tako: C naj dobi Ferrarija, e nam je res pomagal. To je enostranski pravni posel za primer smrti mortis causa pri njem nastanejo uinki pravnega posla ele po smrti oporonika. A je C-ju zapustil volilo, ki je bilo zapisano pod pogojem e nam je res pomagal - to je navidezni pogoj ni bodoe objektivne negotovosti - in zaradi njega pravni posel ne uinkuje takoj. C bo dobil volilo, e je res pomagal. B bo dedoval. 2. primer Oporonik postavi oporoko: A mi bodi dedi in izroi B 1000.

2

To je enostranski pravni posel za primer smrti mortis causa pri njem nastanejo uinki pravnega posla ele po smrti oporonika. Je neodplaen. Drugi del oporone odredbe izroi B 1000 je NALOG enostranska odredba. Ker je dedi nekaj prejel, mora nekaj storiti. V RP je po Justinijanu predpisana toba za iztoljivost naloga a praescriptis verbis Nalog je darovaleva ali oporonikova odredba, s katero naloi obdarjencu, dediu ali legatarju, da to naklonitev delno ali v celoti uporabi za doloen namen ali da nekaj stori. Kadar je postala izvritev naloga po nakljuju nemogoa ali e je bila to e od zaetka, je mogel darovalec zahtevati od obremenjenca povrailo z obogatitveno tobo condictio ob causam datorum (condictio causa data, causa non secuta). 3. primer Dam ti 1.000.000, e bodo do 2010 pristali na Marsu. Pravni posel nastane - zavezovalni, vendar je sklenjen pod odlonim pogojem. Ko se bo pogoj izpolnil, bo lahko B veljavno terjal A, e se pa ne bo izpolnil, pa bo tako, kot e pogodba sploh ne bi nastala. B terja denar in A mu ga izroi. Ali lahko A ez pol leta zahteva denar nazaj? Dokler se pogoj e ni uresniil, lahko zahteva nazaj s condictio indebiti. Pravni posel ni obveznost, je volja strank. Pogoj odlaga uinek (obligacija terjatev, dolg) pravnega posla. Posel ne ustvarja obveznosti. 4. primer Dam ti 1.000.000, e bo luna nad naimi kraji prekrila sonce. Ni negotovosti dejstvo bo gotovo nastopilo. Rok dospelost, zapadlost takrat lahko zanem terjati. Terjatev nastane takoj, zapade pa, ko napoi rok in takrat lahko U terja poplailo. (Pri pogoju nastane obveznost, ko se izpolni pogoj.)21.11.2006

Zavezovalni pravni posel je posel, s katerim se stranki k neemu zaveeta dare, facere, non facere. Stranki ustvarita obligacijo. Razpolagalni pravni posel je predmet zavezovalnega pravnega posla opustitev, izroitev, razpolaganje s pravico. D prenese pravico. Traditio voljno dejanje, s katerim se pravica prenese. Razpolagalni PP se opravi z iztoitvijo. Dajatev Prodajalec se zavee, da bo stvar izroil kupcu. Kupec se zavee, da bo plaal kupnino oz. naredil prodajalca za lastnika kupnine.

3

Zavezovalni posel ne naredi razpolagalne pravice. Omogoa mirno posedovanje stvari. 5. primer A dolguje U1 100. U1 proda U2 terjatev za 50. Med U1 U2 je razpolagalni posel CESIJA. Vendar lahko U2 terja od A najve toliko, za kolikor je odkupil terjatev. Neosebne, premoenjske terjatve lahko prodam.

CIVILNE PRAVICEObligacijske pravice - Upraviujejo U, da terja nekaj od D prodajna pogodba - S sklenitvijo pp se steejo predpostavke oblika, sposobnost pogodbenih strank, volja - in nastane obligacijska pravica terjatev upnika in dolg dolnika inter partes. - Ker lahko terjamo le doloeno osebo je OP relativna. - Zavezovalni pp ustvarja obligacijo, odloni pogoj pa njen nastanek odlaga. - Razlinih obligacij je neteto razen kar je protipravno, nemoralno. Stvarne pravice - So pravice na stvari. Ustanavljajo upravienje do same stvari. o Upravienec lahko stvar poseduje, uiva (pridobiva koristi), z njo razpolaga (izroi, zastavi) e upraviencu nekdo/kdorkoli stvar odvzame, lahko zahteva vrnitev stvari uinkuje erga omnes.

o

6. primer Lastnik avtomobila L proda A avto za 1000 in mu ga izroi. A plaa L le 500, vendar proda avto naprej B za 1500, vendarj obremenjenega z zastavno pravico. A je preklicani zapravljivec.

Oblinost 1.) Neoblinoa. b. a.

Izreno Konkludentno dejanje neizreno kae na voljo, eprav ni bila izreno izjavljena. Mancipacija

2.) Oblino e predpisano

4

b. In iure cessioc. Oporoka

7. primer A eli kupiti slona v Indiji. Ker nima asa sam, polje po slona znanca B. Posredno/indirektno zastopanje v ekonomskem, gospodarskem pomenu. V lastnem imenu se B zavee za tuj raun. PP sklene v svojem imenu in izjavi poslovno voljo v lastnem imenu. B kot zastopnik sklene pravni posle zato, da kasneje prenese njegove uinke na zastopanega. Zastopani je zavezan in upravien samo nasproti zastopniku. 8. primer A odkupuje delnice in polje B, da v njegovem imenu sklene pravni posel in jih zanj kupi. B je A-jev pooblaenec in zato lahko kupi v A-jevem imenu delnice. Direktno/neposredno zastopanje zastopnik sklepa PP za zastopanega v njegovem imenu in za njegov raun. Zastopani postane takoj upravien in zavezan. Druga stranka ve, da sklepa PP z zastopanim. Zakoniti zastopnik mora biti poslovno sposoben. PO RIMSKEM PRAVU DIREKTNO ZASTOPANJE NI MOGOE!Izjeme: CP agnatski skrbnik umobolnega PP/HP zastopnik dedia zaprosi za dedovanje, odgovornost oeta oz. gospodarja za izpolnitev obveznosti iz PP, ki jih je sklenil sin/suenj. KP procurator omnium bonorum vesoljni oskrbnik in varuh, ki pridobiva posest za varovanca

Mancipacija - Odsvojitelj z njo veljavno prepusti pravico na gospodarsko najpomembnejih stvareh. o Res mancipi: Sunji servi Domaa vprena in tovorna ivina konji, govedo, osli, mezgi ne drobnica, sloni, velblodi. Italska zemljia tiri poljske slunosti na italskih zemljiih: Iter Actus Via Aquaeductus

5

-

Tehtniar (odtehta kupnino v bakru) + 5 pri odrasli, sposobni rimski dravljani + pridobitelj in odsvojitelj. Pridobitelj je izjavil, da je stvar njegova, odsvojitelj je molal in s tem je prela LP na pridobitelja. Lahko konvertira v tradicijo.

In iure cessio - Navidezna pravda pred magistratom. oo Tonik = pridobitelj Toenec = odsvojitelj

-

Morata biti osebno navzoa.

Tonik je trdil, da je stvar njegova, toenec ni ugovarjal/ je molal.

9. primer Natej 3 bistvene razlike med rimskim in sodobnim pravom. 1.) RP kazuistika ie reitve primerov ni abstraktnih primerov 2.) Personalno naelo vsak lovek nosi svoje domae pravo s seboj. Danes imamo teritorialno naelo vsak odgovarja po pravu drave na ozemlju katere se nahaja. 3.) Procesna narava pravic RP ima zaprti sistem akcij. e je bila toba, je obstajala pravica. Danes je ustvarjena pravica in se varuje njo. 4.) V RP je veljalo obiajno pravo, danes velja postavljeno pravo. 10. primer A se je zavezal B, da mu bo izpolnil dajatev 1000. S stipulacijo se je zavezal leta 1970, danes, ko ga B toi, je leto 2006. Zapadlost/dospelost je trenutek od katerega lahko U terja D na izpolnitev dolga. Dospelost odlaga rok. Uinek pravnega posla je nastanek obligacije. Zastaranje prenehanje pravovarstvenega zahtevka. Zastaralni rok se teje od trenutka, ko je terjatev dospela v plailo. e terjatev zastara postane naturalna dolnik jo lahko veljavno izpolni, vendar je upnik ne more ve terjati. A lahko uveljavlja zastaranje. e je A izpolnil zastarano naturalno obveznost, ne more niesar zahtevati nazaj, ker je izpolnil to, kar je e dolgoval. 11. primer A je star 13 let, B je star 45 let. Dogovorila sta se, da bo A B-ju prodal stvar. B je plaal 1000 kupnine. Med A in B je nastala kupoprodajna pgodba. 6

A-jeva sposobnost: o Ali je pravno sposoben? o Ali je svojepraven? o Ali je deklica ali fant? A lahko stvar veljavno pridobi, ne pa odsvoji, razen, e njegov PP avtorizira njegov varuh. Zaradi tega je to epav pravni posel (negotium claudicans). o Impuberes je postal samo upravien, ne pa tudi zavezan, kadar je sam sklenil PP: Kjer je posta

Search related