Univerza v Novi Gorici
Poslovno-tehnika fakultetaProgram: Gospodarski ineniring II. stopnje
EKONOMIKAZA INENIRJE
VAJE 2
asist. Drago Papler, mag. gosp. in.
Program: Gospodarski ineniring II. stopnje
Izvajalec: Drago PaplerE-naslov za seminarske naloge: [email protected] za kontakt: [email protected]
Govorilne ure: v Novi Gorici, Vipavska 13, kabinet 12, ob torkih od 15. do 16. ureDostopnost gradiva:http://sabotin.p-ng.si/~dp0007/ekonomika_za_inzenirje/vaje/
Gospodarjenje
Predmet ekonomike poslovnega sistema je gospodarjenje in v tem okviru mora ekonomika:
predstaviti in pojasniti elemente podjetja in njegovega okolja, povezavemed temi elementi in podjetnike procese ter
razviti sistem vseh tipinih odloitvenih situacij in ustrezne postopke, ki omogoajo najti pri vsakem stanju podjetja optimalno odloitev.
Pravimo, da ekonomika poslovnega sistema prouuje zakonitosti gospodarjenja v okviru gospodarskih drub (podjetij).
Gospodarjenje je zavestna lovekova dejavnost, ki ima namen zmanjati omejenost dobrin s katerimi ljudje zadovoljujejo svoje potrebe.
Temeljni ekonomski problem je namre na eni strani redkost dobrin (omejenost virov), na drugi strani pa neomejenost potreb.
Temeljni ekonomski problem
SREDSTVA (dobrine) : POTREBE
omejena neomejene
Sredstva s katerimi zadovoljujemo svoje potrebe, imenujemo dobrine. Pogoj za to je uporabna vrednost teh dobrin.
Potrebe in pomanjkanje dobrin za zadovoljevaje teh potreb so torej vzrok za gospodarjenje.
Delitev dobrin: po razpololjivosti:- redke gospodarske dobrine predmet gospodarjenja- proste naravne dobrine niso predmet
po lastnosti:- materiale redke gospodarske dobrine predmet gospodarjenja- nematerialne dobrine.
po namenu uporabe:- investicijske dobrine (namenjene za proizvodnjo)- dobrine konne porabe (potrone dobrine)
Hierarhina klasifikacija potreb po Maslowu
Samouresnievanje
(kariera, talent, razvoj)
Spotovanje
Samospotovanje
Ljubezen, pripadnost
(drubene potrebe)
Varnost
Osnovne fizioloke potrebe
(hrana, pijaa, zavetie,..)
Zadovoljujemo z
gospodarjenjem
Razvrstitev potreb lovekove potrebe so: primarne potrebe
s katerimi zagotavljamo obstoj (hrana, obleka, dom, stanovanje, nadaljevanje vrste);
sekundarne potrebe, ki olajujejo obstoj (avto, stroji, ipd., potrebe po izobraevanju, kulturi, rekreaciji, ipd.).
Ekonomika podjetja
Ekonomika podjetja je veda, ki prouuje: proces gospodarjenja proces reprodukcije v okviru podjetja, ekonomske probleme, ki nastajajo zaradi redkosti dobrin za zadovoljevanje lovekovih
potreb.
Pravimo, da ekonomika poslovnega sistema prouuje zakonitosti gospodarjenja v okviru gospodarskih drub (podjetij).
Gospodarjenje je zavestna lovekova dejavnost, ki ima namen zmanjati omejenost dobrin s katerimi ljudje zadovoljujejo svoje potrebe.
Temeljni ekonomski problem je namre na eni strani redkost dobrin (omejenost virov), na drugi strani pa neomejenost potreb.
Naelo gospodarjenja MINI MAX naelo
Z danimi sredstvi elimo dosei maximalni dobiek.
Primer: Imamo 10.000 EUR sredstev, s katerimi si bomo prizadevali proizvesti im ve slaic in dosei im veji prihodek in dobiek.
Dani uinek elimo dosei z minimalnimi sredstvi.
Primer: elimo prodati 500 slaic in to moramo storiti s im manjimi sredstvi (minimiziramo stroke).
Ekonomski problem posameznika
Za posameznika je v trnem gospodarstvu sorazmerno najbolj redka dobrina denar.
Omejitve posameznika: denarni (nominalni prihodek), cena dobrin.
Posameznik se mora stalno odloati, kako bo ob danem denarnem prihodku zadovoljil im ve njegovih potreb.
Alternativno izbiro posameznika (npr. med hrano in obleko) oz. kako z omejenimi dohodki optimalno poteiti svoje potrebe prikazuje lestvica ali premica alternativnih monosti potronje.
100K
92J
84I
76H
68G
510F
413E
314D
216C
118B
020A
OblekaHranaAlternativne monosti potronje
Lestvica alternativnih monosti potronje posameznika
A
KKJ
I
H
G
F
E
D
C
B
0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20
10
9
8
7
6
5
4
3
2
1
0
obleka
hrana
N
M
Ne porabimo vsega
Nedosegljiva potreba
Vse za obleko
Vse za hrano
Mone kombinacije obleke in hrane z danim dohodkom
Premica alternativnih monosti potronje
.
obleka
K
F
A
hrana
hrane
CENE HRANE DOL,
NAKUP HRANE SE POVEA,
PREMICA PORABE SPREMENI NAKLON
SKUPNA KOLIINA SE POVEA
Nakupi obleke se ne spremenijo, ker je cena obleke ista
Premica alternativnih monosti posameznika
Vpliv sprememb cen, dohodka Znianje cene blaga A - hrane
Primer: ekonomski problem posameznika 1
Plaa: 30 DE
1 enota obleke stane 6 DE
1 enota hrane stane 2 DE
DOHODEK / CENA OBLEKE = 30 DE / 6 DE = 5 ENOT OBLEK
DOHODEK / CENA HRANE = 30 DE / 2 DE = 15 ENOT HRANE
E KUPI 1 ENOTO OBLEKE MU OSTANE E ZA 12 ENOT HRANE.
Izraun:
DOHODEK 1 ENOTA OBLEKE = 30 DE 6 DE = 24 DE DOHODKA
OSTANEK DOHODKA/CENA HRANE = 24 DE / 2 DE = 12 ENOT HRANE
PREMICA CENE ALI
PREMICA ALTERNATIVNIH MONOSTI POTRONJE
OBLEKA 6
5
4
3
2
1
0
3 6 9 12 15 HRANA
Premica je padajoa, kar pomeni, da se mora posameznik za nakup vejega tevila oblek odpovedati nakupu veje koliine hrane.
Poveal se je dohodek potronika, cene so ostale nespremenjene
Cena hrane se je poveala na 3 DE za enoto.
Primer: ekonomski problem posameznika 2
Primer: ekonomski problem posameznika 3
ALTERNATIVA ALIOPORTUNITETNI STROEK DOBRINE
Je vrednost alternative, ki jo nismo izbrali.
Je koliina druge dobrine, ki se ji mora potronik odpovedat, e eli kupiti enoto druge dobrine (da dobi drugo korist). e hoemo eno obleko ve, se odpovemo doloeni koliini hrane.
Oportunitetni stroek je stroek izgubljene prilonosti.
Primer:
e eli potronik kupiti 1 enoto ve hrane se mora odpovedati 1/3 enote obleke(2DE / 6 DE).
1/3 enote obleke je dejanski stroek oz. rtev potronika pri nakupu dodatne enote hrane.
Ekonomski problem drube 1
Omejitve drube:
Relativna redkost proizvodnih dejavnikov (delo, delovna sredstva, predmeti dela)
Druba mora iskati odgovore na vpraanja:
Kaj in koliko proizvajati?
Kako proizvajati s kakno kombinacijo proizvodnih dejavnikov?
Za koga proizvajati? Merila za delitev: delitev po delu, delitev po lastnini faktorjev, delitev po potrebah, itd.
PROIZVODNI DEJAVNIKI(DRUBENI SKLAD DELA)
MEHANIZEM
DOBRINA 1 DOBRINA 2 DOBRINA 3 DOBRINA 4
DRUBENE POTREBE
PLANSKI
TRNI
TRNO PLANSKI
Nujnost drube, da proizvodne dejavnike usmerja v tisto strukturo proizvodnje, ki ustreza strukturi najnujnejih potreb, imenujemo Zakon sorazmerne delitve drubenega sklada dela.
Ekonomski problem drube 2
KRIVULJA PROIZVODNIH MONOSTI ALI
TRANSFORMACIJSKA KRIVULJA
AVTOMOBILI
HRANA
S proizvodnimi dejavniki lahko proizvedemo 5.000 ton avtomobilov in nihrane.
S proizvodnimi dejavniki lahko proizvedemo 10.000 ton hrane in niavtomobilov.
Naklon krivulje kae, koliino hrane, ki se je moramo odrei, e poveamo tevilo avtomobilov za eno enoto
inovacija
Investicije v proizvodne dejavnike
Ekonomski problem drube 3
05F
54E
93D
122C
141B
150A
Topovi (v 1000)Maslo (v 1000)Monosti
Alternativne monosti drubene proizvodnje (Samuelson)
A
F
E
D
C
B
0 1 2 3 4 5
16
14
12
10
8
6
4
2
0
topovi
maslo
U
I
PEKARNA:
POTICA ALI KRUH
Transformacijska krivulja oz. krivulja proizvodnih monosti
0
topovi
maslo
Naravna nesrea
Tehnoloki razvoj, investicije v opremo, poveanje delovne sile, ..
VZPOREDNI PREMIKI KRIVULJE
Premiki transformacijske krivulje oz. krivulja proizvodnih monosti
0
topovi
maslo
NEVZPOREDNI PREMIK KRIVULJE
Premiki transformacijske krivulje oz. krivulja proizvodnih monosti
Izboljanje tehnologije ali investicije samo v proizvodnji topov
0
topovi
maslo
NEVZPOREDNI PREMIK KRIVULJE
Veje investicije ali izboljanje tehnologije v proizvodnji topov in manje v tehnologiji masla
Premiki transformacijske krivulje oz. krivulja proizvodnih monosti
Opredelitev ekonomike podjetja 1
1. Ekonomika podjetja je del ekonomske vede, ki prouuje proces gospodarjenjaali proces reprodukcije v okviru podjetja.
2. Temeljna enota prouevanja je podjetje ne narodno gospodarstvo.
3. Prouuje ekonomsko vedenje podjetij, njihove poslovne probleme oz. pojave, do katerih prihaja v podjetju v procesu gospodarjenja.
4. Osrednji predmet prouevanja ekonomike podjetja je: Raziskovanje poslovnih prvin podjetja in njihovega zaposlovanja in troenja Prouevanje odnosov med vlaganji v in uinki procesa reprodukcije v podjetju,
predvsem z vidika odnosa med vrednostjo vlaganj v poslovni proces, ki se odvija v podjetju in vrednostjo uinkov (rezultatov), k
