Click here to load reader

2 VAJE Ekonomika za inzenirje - sabotin.p-ng.sisabotin.p-ng.si/~dp0007/ekonomika_za_inzenirje/vaje/pdf/2 VAJE... · PDF fileMikroekonomija in makroekonomija 2. Usmeritve – subjektivna

  • View
    249

  • Download
    4

Embed Size (px)

Text of 2 VAJE Ekonomika za inzenirje -...

  • Univerza v Novi Gorici

    Poslovno-tehnika fakultetaProgram: Gospodarski ineniring II. stopnje

    EKONOMIKAZA INENIRJE

    VAJE 2

    asist. Drago Papler, mag. gosp. in.

  • Program: Gospodarski ineniring II. stopnje

    Izvajalec: Drago PaplerE-naslov za seminarske naloge: [email protected] za kontakt: [email protected]

    Govorilne ure: v Novi Gorici, Vipavska 13, kabinet 12, ob torkih od 15. do 16. ureDostopnost gradiva:http://sabotin.p-ng.si/~dp0007/ekonomika_za_inzenirje/vaje/

  • Gospodarjenje

    Predmet ekonomike poslovnega sistema je gospodarjenje in v tem okviru mora ekonomika:

    predstaviti in pojasniti elemente podjetja in njegovega okolja, povezavemed temi elementi in podjetnike procese ter

    razviti sistem vseh tipinih odloitvenih situacij in ustrezne postopke, ki omogoajo najti pri vsakem stanju podjetja optimalno odloitev.

    Pravimo, da ekonomika poslovnega sistema prouuje zakonitosti gospodarjenja v okviru gospodarskih drub (podjetij).

    Gospodarjenje je zavestna lovekova dejavnost, ki ima namen zmanjati omejenost dobrin s katerimi ljudje zadovoljujejo svoje potrebe.

    Temeljni ekonomski problem je namre na eni strani redkost dobrin (omejenost virov), na drugi strani pa neomejenost potreb.

  • Temeljni ekonomski problem

    SREDSTVA (dobrine) : POTREBE

    omejena neomejene

    Sredstva s katerimi zadovoljujemo svoje potrebe, imenujemo dobrine. Pogoj za to je uporabna vrednost teh dobrin.

    Potrebe in pomanjkanje dobrin za zadovoljevaje teh potreb so torej vzrok za gospodarjenje.

    Delitev dobrin: po razpololjivosti:- redke gospodarske dobrine predmet gospodarjenja- proste naravne dobrine niso predmet

    po lastnosti:- materiale redke gospodarske dobrine predmet gospodarjenja- nematerialne dobrine.

    po namenu uporabe:- investicijske dobrine (namenjene za proizvodnjo)- dobrine konne porabe (potrone dobrine)

  • Hierarhina klasifikacija potreb po Maslowu

    Samouresnievanje

    (kariera, talent, razvoj)

    Spotovanje

    Samospotovanje

    Ljubezen, pripadnost

    (drubene potrebe)

    Varnost

    Osnovne fizioloke potrebe

    (hrana, pijaa, zavetie,..)

    Zadovoljujemo z

    gospodarjenjem

    Razvrstitev potreb lovekove potrebe so: primarne potrebe

    s katerimi zagotavljamo obstoj (hrana, obleka, dom, stanovanje, nadaljevanje vrste);

    sekundarne potrebe, ki olajujejo obstoj (avto, stroji, ipd., potrebe po izobraevanju, kulturi, rekreaciji, ipd.).

  • Ekonomika podjetja

    Ekonomika podjetja je veda, ki prouuje: proces gospodarjenja proces reprodukcije v okviru podjetja, ekonomske probleme, ki nastajajo zaradi redkosti dobrin za zadovoljevanje lovekovih

    potreb.

    Pravimo, da ekonomika poslovnega sistema prouuje zakonitosti gospodarjenja v okviru gospodarskih drub (podjetij).

    Gospodarjenje je zavestna lovekova dejavnost, ki ima namen zmanjati omejenost dobrin s katerimi ljudje zadovoljujejo svoje potrebe.

    Temeljni ekonomski problem je namre na eni strani redkost dobrin (omejenost virov), na drugi strani pa neomejenost potreb.

  • Naelo gospodarjenja MINI MAX naelo

    Z danimi sredstvi elimo dosei maximalni dobiek.

    Primer: Imamo 10.000 EUR sredstev, s katerimi si bomo prizadevali proizvesti im ve slaic in dosei im veji prihodek in dobiek.

    Dani uinek elimo dosei z minimalnimi sredstvi.

    Primer: elimo prodati 500 slaic in to moramo storiti s im manjimi sredstvi (minimiziramo stroke).

  • Ekonomski problem posameznika

    Za posameznika je v trnem gospodarstvu sorazmerno najbolj redka dobrina denar.

    Omejitve posameznika: denarni (nominalni prihodek), cena dobrin.

    Posameznik se mora stalno odloati, kako bo ob danem denarnem prihodku zadovoljil im ve njegovih potreb.

    Alternativno izbiro posameznika (npr. med hrano in obleko) oz. kako z omejenimi dohodki optimalno poteiti svoje potrebe prikazuje lestvica ali premica alternativnih monosti potronje.

  • 100K

    92J

    84I

    76H

    68G

    510F

    413E

    314D

    216C

    118B

    020A

    OblekaHranaAlternativne monosti potronje

    Lestvica alternativnih monosti potronje posameznika

  • A

    KKJ

    I

    H

    G

    F

    E

    D

    C

    B

    0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20

    10

    9

    8

    7

    6

    5

    4

    3

    2

    1

    0

    obleka

    hrana

    N

    M

    Ne porabimo vsega

    Nedosegljiva potreba

    Vse za obleko

    Vse za hrano

    Mone kombinacije obleke in hrane z danim dohodkom

    Premica alternativnih monosti potronje

  • .

    obleka

    K

    F

    A

    hrana

    hrane

    CENE HRANE DOL,

    NAKUP HRANE SE POVEA,

    PREMICA PORABE SPREMENI NAKLON

    SKUPNA KOLIINA SE POVEA

    Nakupi obleke se ne spremenijo, ker je cena obleke ista

    Premica alternativnih monosti posameznika

    Vpliv sprememb cen, dohodka Znianje cene blaga A - hrane

  • Primer: ekonomski problem posameznika 1

    Plaa: 30 DE

    1 enota obleke stane 6 DE

    1 enota hrane stane 2 DE

    DOHODEK / CENA OBLEKE = 30 DE / 6 DE = 5 ENOT OBLEK

    DOHODEK / CENA HRANE = 30 DE / 2 DE = 15 ENOT HRANE

    E KUPI 1 ENOTO OBLEKE MU OSTANE E ZA 12 ENOT HRANE.

    Izraun:

    DOHODEK 1 ENOTA OBLEKE = 30 DE 6 DE = 24 DE DOHODKA

    OSTANEK DOHODKA/CENA HRANE = 24 DE / 2 DE = 12 ENOT HRANE

  • PREMICA CENE ALI

    PREMICA ALTERNATIVNIH MONOSTI POTRONJE

    OBLEKA 6

    5

    4

    3

    2

    1

    0

    3 6 9 12 15 HRANA

    Premica je padajoa, kar pomeni, da se mora posameznik za nakup vejega tevila oblek odpovedati nakupu veje koliine hrane.

    Poveal se je dohodek potronika, cene so ostale nespremenjene

    Cena hrane se je poveala na 3 DE za enoto.

    Primer: ekonomski problem posameznika 2

  • Primer: ekonomski problem posameznika 3

    ALTERNATIVA ALIOPORTUNITETNI STROEK DOBRINE

    Je vrednost alternative, ki jo nismo izbrali.

    Je koliina druge dobrine, ki se ji mora potronik odpovedat, e eli kupiti enoto druge dobrine (da dobi drugo korist). e hoemo eno obleko ve, se odpovemo doloeni koliini hrane.

    Oportunitetni stroek je stroek izgubljene prilonosti.

    Primer:

    e eli potronik kupiti 1 enoto ve hrane se mora odpovedati 1/3 enote obleke(2DE / 6 DE).

    1/3 enote obleke je dejanski stroek oz. rtev potronika pri nakupu dodatne enote hrane.

  • Ekonomski problem drube 1

    Omejitve drube:

    Relativna redkost proizvodnih dejavnikov (delo, delovna sredstva, predmeti dela)

    Druba mora iskati odgovore na vpraanja:

    Kaj in koliko proizvajati?

    Kako proizvajati s kakno kombinacijo proizvodnih dejavnikov?

    Za koga proizvajati? Merila za delitev: delitev po delu, delitev po lastnini faktorjev, delitev po potrebah, itd.

  • PROIZVODNI DEJAVNIKI(DRUBENI SKLAD DELA)

    MEHANIZEM

    DOBRINA 1 DOBRINA 2 DOBRINA 3 DOBRINA 4

    DRUBENE POTREBE

    PLANSKI

    TRNI

    TRNO PLANSKI

    Nujnost drube, da proizvodne dejavnike usmerja v tisto strukturo proizvodnje, ki ustreza strukturi najnujnejih potreb, imenujemo Zakon sorazmerne delitve drubenega sklada dela.

    Ekonomski problem drube 2

  • KRIVULJA PROIZVODNIH MONOSTI ALI

    TRANSFORMACIJSKA KRIVULJA

    AVTOMOBILI

    HRANA

    S proizvodnimi dejavniki lahko proizvedemo 5.000 ton avtomobilov in nihrane.

    S proizvodnimi dejavniki lahko proizvedemo 10.000 ton hrane in niavtomobilov.

    Naklon krivulje kae, koliino hrane, ki se je moramo odrei, e poveamo tevilo avtomobilov za eno enoto

    inovacija

    Investicije v proizvodne dejavnike

    Ekonomski problem drube 3

  • 05F

    54E

    93D

    122C

    141B

    150A

    Topovi (v 1000)Maslo (v 1000)Monosti

    Alternativne monosti drubene proizvodnje (Samuelson)

  • A

    F

    E

    D

    C

    B

    0 1 2 3 4 5

    16

    14

    12

    10

    8

    6

    4

    2

    0

    topovi

    maslo

    U

    I

    PEKARNA:

    POTICA ALI KRUH

    Transformacijska krivulja oz. krivulja proizvodnih monosti

  • 0

    topovi

    maslo

    Naravna nesrea

    Tehnoloki razvoj, investicije v opremo, poveanje delovne sile, ..

    VZPOREDNI PREMIKI KRIVULJE

    Premiki transformacijske krivulje oz. krivulja proizvodnih monosti

  • 0

    topovi

    maslo

    NEVZPOREDNI PREMIK KRIVULJE

    Premiki transformacijske krivulje oz. krivulja proizvodnih monosti

    Izboljanje tehnologije ali investicije samo v proizvodnji topov

  • 0

    topovi

    maslo

    NEVZPOREDNI PREMIK KRIVULJE

    Veje investicije ali izboljanje tehnologije v proizvodnji topov in manje v tehnologiji masla

    Premiki transformacijske krivulje oz. krivulja proizvodnih monosti

  • Opredelitev ekonomike podjetja 1

    1. Ekonomika podjetja je del ekonomske vede, ki prouuje proces gospodarjenjaali proces reprodukcije v okviru podjetja.

    2. Temeljna enota prouevanja je podjetje ne narodno gospodarstvo.

    3. Prouuje ekonomsko vedenje podjetij, njihove poslovne probleme oz. pojave, do katerih prihaja v podjetju v procesu gospodarjenja.

    4. Osrednji predmet prouevanja ekonomike podjetja je: Raziskovanje poslovnih prvin podjetja in njihovega zaposlovanja in troenja Prouevanje odnosov med vlaganji v in uinki procesa reprodukcije v podjetju,

    predvsem z vidika odnosa med vrednostjo vlaganj v poslovni proces, ki se odvija v podjetju in vrednostjo uinkov (rezultatov), k

Search related