Vaje v stiku

  • View
    227

  • Download
    2

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Novinarka in dramaturginja Andreja Kopač in kritičarka medijske umetnosti Ida Hiršenfelder razpravljata o edinstveni estetiki in diskurzivnih strategijah v delu Nevena Korde. V svoji karieri, ki obsega tri desetletja, je Korda, ki je sicer predvsem vizualni umetnik, ustvaril vrsto specifičnih performativnih praks, ki se porajajo na presečišču besedilnega, vizualnega in glasbenega. S svojimi projekti Korda poudarja pomen gledališča tako v smislu njegove narave skupnega prostora kakor tudi v luči prilaščanja performativa, ki ga dopušča. Sleherna instalacija oziroma performans razplete in poglobi njegovo namene, namreč iskanje lepote, raziskovanje učinkov tehničnih sredstev na zaznavo prostora in časa, politično agitacijo in analizo družbene dinamike. Avtorici analizirata nedavna dela Korde, zlasti Utrjevanja (2013), pri čemer raziskujeta njegovo uporabo nizkoresolucijskih vizualnih in vokalnih učinkov, odnos med govorjenim in vidnim ter načela, ki tvorijo osnovo njegovih koreografij.

Text of Vaje v stiku

  • 3Andreja Kopa, Ida Hirenfelder

    VAJE V STIKUAndreja Kopa

    Konstrukcije notranjih prostorov po Nevenu Kordi

    Ko ne boste ve imeli kam, ko vam bo e isto vseeno, boste prili k nam,

    ker mi smo vodje brez privrencev.

    Neven Korda

    Opredelitev jezika vizualnega umetnika Nevena Korde je nenavadno delo,

    saj kae, kot da se njegova oprijemalia umeajo v nekaken vektorski

    prostor, v katerem lahko iskano razmerje postavimo v razline perspektive med

    vektorsko ravnino in skalarnim produktom. Ker gre za dve komplementarni

    ravnini, lahko predvidimo, da eno dimenzijo predstavlja vizualni jezik nizke

    resolucije s svojevrstnimi zaznavnimi uinki, medtem ko drugo opredeljuje

    diskurzivni prostor posebne izrekovalnosti, enota katerega se formira kot

    minimalna funkcija smisla. Tako zasnovana diskurzivna ravnina se vsaki znova

    vzpostavlja glede na samosvojo notranjo logiko dogodka, hkrati vpeto tako v

    aktualno drubeno dogajanje kot individualno stanje [za]vesti avtorja. Vsak

    dogodek [predstava/performans/instalacija] Nevena Korde s tem dobiva

    status posebne ravni izrekanja, ki po eni strani utrjuje diskurz enega, po

    drugi izbira vsaki znova vzpostavlja drugano vrsto pogleda, iz katerega

    nagovarja tako gledalca kot samo sebe. Manja ko je ta enota, bolj neposredna

    je komunikacija z gledalcem. Sestavni del zadnje so velikokrat tudi razline

    tehnine pomanjkljivosti in performativni privatizmi, ki sasoma postanejo

    del vizualnega spektra nizke resolucije, ki se ravno s svojimi zavestnimi

    napakami na vse naine upira hoteni reprezentaciji, enoznani interpretaciji

    ali polikani formi.

  • 4I. Izhodie: gledalie enega

    Neven Korda od leta 2011 razline moduse perfomativnega uprizarja predvsem

    v okviru dveh nizov dogodkov: Generator stranskih vej [GSV]1, podnaslovljenim

    kot spektakel preve vloene energije, medtem ko njegov idejni ekstrakt

    poteka v okviru niza Utrjevanj2 na razlinih prizoriih, nazadnje izvedenih

    maja 2013 v Stari mestni elektrarni Elektro Ljubljana. eprav Korda ves as

    vzporedno pripravlja tudi serije videoinstalacij3, se bom pri re-/dekonstrukciji

    njegovih notranjih prostorov poskuala nanaati predvsem na njegova zadnja

    dva niza perfomansov, za katera se zdi, da delujeta bolj konsistentno znotraj

    sebe kot navzven. Posebna izrekovalna situacija, ki jo Korda opredeljuje v ta

    namen, je ne glede na tevilo udeleenih v vsakem performansu predvsem

    poudarjanje diskurza enega, ki izpolnjuje ve funkcij: kot manipulator, iniciator,

    1 Premierno uprizorjen 24. junija 2011 v panskih borcih v Ljubljani. 2 Premierno uprizorjen v petek, 14. decembra 2012. 3 Deluje vemedijsko na razlinih prizoriih (Aksioma Projektni prostor, Galerija Vigalica, Alkatraz, panski borci, Kiberpipa, SCCA-Ljubljana, SMEEL), v katerih se vraa k svojim izhodiem; videomaterialu nizke resolucije.

    Neven KordaGenerator stranskih vej

    panski borci, Ljubljana, 2011

    Foto: Miha Fras

  • 5izrekovalec, vodja brez privrencev. Zanimivo je, da se Kordova izpeljava v

    doloenih segmentih navezuje na delo Gledalie enega4, nastalo leta 1981

    na podlagi doktorske disertacije Matjaa ekoranje kot analiza pojavov

    gledalia enega v sedemdesetih letih v srednjeevropskem prostoru. V

    navezavi na slovenski prostor izpostavlja igralca Staneta Severja, njegov

    odhod iz osrednje gledalike institucije [SNG Drama Ljubljana] in ustanovitev

    lastnega samodelujoega teatra, usmerjenega h gledaliki manifestaciji z

    enim (edinim) igralcem, ki proizvaja razline anre: monodramo, prozo,

    poezijo in vse, kar je vmes. e v drugem poglavju avtor nakazuje na krizo

    gledalia kot institucije, tudi v smislu izrekovalne forme, ki ne (z)more ve

    delovati kot samoizpolnjujoa se prerokba, temve zgolj kot iv, fluiden skoraj

    rizomatski proces, v celoti odvisen od zmonosti vpenjanja v drubeni kontekst

    4 Matja ekoranja: Gledalie enega: analiza pojavov v sedemdesetih letih v srednjeevropskem prostoru, Ljubljana 1981, Knjinica Mestnega gledalia ljubljanskega. Delo je nastalo ob avtorjevem tudiju na Intitutu za gledaliko znanost Filozofske fakultete na Dunaju.

    Neven KordaUtrjevanjaAksioma | Projektni prostorLjubljana, 2013

    Foto

    : Nad

    a

    gank

  • 6in socialno okolje. Ob tem se gledalie enega vzpostavlja kot ena od monosti

    izhoda iz krize gledalike institucije, ob emer gre za, kakor to opredeljuje

    ekoranja, izbruh ekshibicionizma v kontekstu samopotrditve in iskanja

    ljubezni. Ob tem navaja, da je ve kot tri etrtine ustvarjalcev gledalia

    enega mokega spola [76 odstotkov]. ekoranjeva analiza se kona z obdelavo

    multimedialnih pojavov, na podlagi esar se zdi, da je prestop iz institucije

    v gledalie enega nujni pogoj za njihovo vzpostavitev. Tudi Korda vseskozi

    poudarja pomembnost gledalia tako v smislu generinosti skupnostnega

    [prostora] kot apropriacije uprizoritvenega [formata]. Njegovo izjavljanje tako

    ves as poteka tudi kot kritika gledalikega koda (Korda je bil med drugim

    vodja gledalike skupine FV 112/15), vendar ne na ravni uprizoritvenega, temve

    diskurzivnega. Gledalie enega naj bi namre bilo, kakor zapie Andrijan

    Lah5, e odziv na gledaliko institucionalno krizo, na poloaj posameznika v

    tehniziranem svetu, na prevlado televizije, a je po drugi strani pogost pojav, ki

    dokazuje, da je gledalie z monostjo transformacije prona forma, ki izhaja

    iz neposredne konfrontacije z gledalcem. In kakor ekoranja vidi gledalia

    enega kot poskus vraanja k izvornim oblikam loveke komunikacije (1981:

    192), Korda oblike neposredne komunikacije digitalizira prek vizualnega jezika.

    Ob tem se zaveda njegove dvosmerne pozicije; na eni strani usmerjene k funkciji

    spektakla, ki se ji (vkljuno s polikano formo) vztrajno izmika, in na drugi strani

    manipulativne moi kot organizacije pogleda, ki ga Korda s kombiniranim

    sistemom vejega tevila kamer v prostoru in vsakokratno prisotnostjo

    izvajalcev vztrajno razpruje.

    II. Fikcijski univerzum metelkovanja

    Performer je vedno ujetnik svojega lastnega vizualnega koda, v katerem

    se popkovina z gledalcem vzpostavlja v relaciji; in sicer prek delitve skupnega

    drubeno-politinega konteksta, ki je skupnostni kontekst. Glas aktivista

    Mihe Zadnikarja tako poteka kot personifikacija zadnjega; najprej v GSV

    in pozneje v Utrjevanjih se njegov manifest bere kot individualiziran glas

    skupnostnega konteksta, ki v digitaliziranem svetu vztrajno izginja.

    5 Andrijan Lah: Pregledno o gledaliu enega, Slovanska knjinica v Ljubljani, str. 168/169, vir: www.dlib.si/stream/URN: NBN:si:doc-LM2CTOOL.

  • 7Celo tako zelo, da je v celoti pomaknjen na polje fikcijskega univerzuma, v

    mentalne prostore slehernega ustvarjalca, kar se neposredno navezuje na

    izginjanje javnih prostorov, na obsodbo Metelkove kot mesta alternativne

    umetnike produkcije, za katero se zdi, da se je za prostore skupnega in poloaj

    vzajemnega nehala boriti. Korda ob tem ne more skriti razoaranja [N]a

    razvalinah metelkovanja pa se bohoti konformizem, egoizem, lenoba duha

    rno, rno, rno (iz performansa, 2007). Umetnik Korda, e vedno delujo v

    ateljeju na Metelkovi, v seriji zadnjih performansov vztrajno utrjuje notranjo

    kritiko poloaja Metelkove v kontekstu izginjanja prostorov skupnega, kar se

    e leta preslikava na iri drubeno-politini kontekst. Zadnjega zastopa glas

    Mihe Zadnikarja, ki vsake toliko asa zdrsne v dialog z realno navzoim Kordo,

    medtem ko mistini vokal LadyBird vzpostavlja reminiscenco do preteklega

    in emotivni prostor za recepcijo sedanjega.

    III. Imperativ odprtega prostora

    In ker prostor in as nista pogoja, v katerih ivimo, temve odraata nain,

    kako razmiljamo6, se postavlja vpraanje, kako zagotoviti mesto vidnosti

    Kordovega razmisleka, ki je kompleksno zasnovan in diahron, a vendarle v

    posaminem performansu izstopa zgolj njegova sinhrona os, zgolj povrina

    problematike, ki jo umetnik nenehno vzpostavlja. V svojem diplomskem delu

    Alternativna kulturna produkcija7 denimo zaree v sr problematike Metelkove,

    ki ji kljub doloeni meri kooperativnega sodelovanja ne uspe presei konflikta

    med alternativnimi naini kulturne produkcije in neodvisnim sektorjem.

    Politino, kulturno, ekonomsko in celo moralno je Metelkova zunaj okvirjev

    dravnih aparatov, zapie Korda (2008: 54); in kot taka konkurenca tako

    nacionalnim kot neodvisnim kulturnim institucijam, vendar ji kljub temu ne

    uspe reiti potenciala subkulturnih umetnikih praks, saj se zaradi svoje

    lokacije (trno donosno zemljie v srediu Ljubljane) vedno znova znajdeva

    v precepu razlinih politinih lobijev, med katerimi nihe nima dovolj moi,

    6 Gre za enega izmed generinih citatov iz dramskega performansa Odmevi Nevena Korde, Ljubljana, 2009.7 Neven Andri Korda: Alternativna kulturna produkcija, diplomsko delo, mentor: dr. Mitja Velikonja, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za drubene vede, Ljubljana, 2008.

  • 8da bi zmagal. In kakor Bratko Bibi v delu Hrup z Metelkove8 popisuje akterje

    in procese teh politinih, urbanistinih in kapitalskih iger, je aktivno jedro

    delujoih v kalni vodi med odvisnostjo od javnih sredstev in vdiranjem trnih

    mehanizmov, kar v konni fazi pomeni, da med oblastjo in njeno alternativo ni

    ve nobene bistvene razlike. Ta nova estetika se je postopoma umestila v

    aparat dominantne kulture, esar po mnenju Korde (2008: 56) tudi teoretiarka

    in