Click here to load reader

Gospodarsko pravo vaje

  • View
    71

  • Download
    13

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Zamuda,...

Text of Gospodarsko pravo vaje

  • Gospodarsko pravovaje

    asistasist. mag. . mag. Sara Ahlin Doljak, 2008/2009Sara Ahlin Doljak, 2008/2009

    [email protected]@guest.arnes.si

  • Sara A. DoljakSara A. Doljak gospodarsko pravo - vajegospodarsko pravo - vaje

    I. KRITVE POGODBENIH OBVEZNOSTI

    Do kritve obveznosti pride, e:

    obveznosti ni mogoe izpolniti = naknadna nemonost izpolnitve;

    stranka ne izpolni = zamuda;

    stranka izpolni slabo = nepravilna izpolnitev.

    Sankcije za kritev obveznosti so:

    odstop od pogodbe;

    zamudne obresti;

    pogodbene kazni; in

    odkodninski zahtevki.

  • Sara A. DoljakSara A. Doljak gospodarsko pravo - vajegospodarsko pravo - vaje

    I.1. DOLNIKOVA IN UPNIKOVA ZAMUDA

    I.1.1. DOLNIKOVA ZAMUDA (mora debitoris, mora solvendi)

    Dolnik pride v zamudo: pri obveznostih z doloenim rokom izpolnitve e ne izpolni v roku; [ 299/(1)]

    pri obveznostih brez roka ko upnik zahteva, naj dolnik izpolni:

    ustno ali pisno;

    z izvensodnim opominom;

    z zaetkom postopka, katerega namen je dosei izpolnitev. [ 299/(2)]

    Dolnik ne pride v zamudo, e: terjatev ni dospela;

    je terjatev negotova;

    ima ugovore;

    je upnik v zamudi.

  • Sara A. DoljakSara A. Doljak gospodarsko pravo - vajegospodarsko pravo - vaje

    I. 1.1. Posledice dolnikove zamude:

    Razdor pogodbe pri fiksnih poslih as je bistveni element fiksnega posla. Izpolnjeni morata biti 2 predpostavki:

    dogovor o natanno doloenem roku izpolnitve;

    iz volje strank nedvomno izhaja, da glede na dogovorjeni rok pogodba stoji ali pade.

    Fiksnost lahko izhaja iz narave pogodbene obveznosti in drugih relevantnih okoliin.

    Posledica zamude pri fiksni pogodbi je razdor pogodbe po samem zakonu.

    e ima upnik interes za ohranitev pogodbe, lahko s takojnjo izjavo ohrani pogodbo v veljavi in vztraja pri izpolnitvi tudi po izteku fiksno dogovorjenega roka.

    Odstopno upravienje pri nefiksnih poslih as ni bistveni element nefiksnega posla. Neizpolnitev nefiksne pogodbe ne pomeni razdora po samem zakonu. e hoe upnik dosei razdor, mora dolniku postaviti primeren dodatni rok za izpolnitev, ki ima znaaj fiksnega roka. Vendar lahko pride do razdora brez dodatnega roka ali pred njegovim pote-kom, e je iz dolnikovega vedenja razvidno, da obveznosti ne bo izpolnil niti v dodatnem roku.

    predpostavke odstopnega upravienja:odstop od pogodbe ne sme biti v nasprotju z moralo;

    neizpolnitev je zakrivil dolnik e je dolnikovo neizpolnitev zakrivil upnik, odstop ni moen.

    prepoved izbire (prepoved ius variandi) odstop od pogodbe je moen, dokler zamuda traja, etudi upnik zahteva izpolnitev ali grozi s tobo. Odstop ni moen, ko upnik vloi tobo na izpolnitev.

  • Sara A. DoljakSara A. Doljak gospodarsko pravo - vajegospodarsko pravo - vaje

    I. 1.1. Posledice dolnikove zamude:

    Ugovori zaradi zamude: UGOVOR NEIZPOLNITVE (exceptio non adimpleti contractus) uveljavlja ga lahko stranka, ki je

    dolna izpolniti kasneje kot nasprotna stranka. Stranki sta dolni izpol-niti istoasno, e ne obstaja poseben dogovor. Nasprotna stranka hkrati ne ponudi svoje izpolnitve.

    Ugovor neizpolnitve uporabi stranka, ki eli ohraniti obveznost v veljavi. UGOVOR NEPRAVILNE IZPOLNITVE (exceptio non rite adimpleti contractus) e je dol-nik opravil

    nepravilno izpolnitev, lahko nasprotna stranka, ki je s svojo izpolnitvijo v zamudi, ugovarja zahtevi za izpolnitev. Opravljenega nasprotnega dejanja dolnik ne prizna kot pravilne izpolnitev (stvar ima napake), zato lahko zahteva pravilno izpolni-tev in odkodnino ali odstopi od pogodbe in zahteva odkodnino.

    UGOVOR OGROENOSTI izpolnitev druge stranke postane negotova zaradi poslabanja premoenjskih razmer ali drugih resnih razlogov. Zaradi tega lahko stranka v zamudi, ki se je zavezala izpolniti obveznost prva, odloi izpolnitev, dokler druga stranka ne izpolni svoje obveznosti ali da zavarovanja.

    Enake sankcije veljajo v primeru pred sklenitvijo tekih premoenjskih razmer, e stranka ni vedela ali ni bila dolna vedeti za razmere. Stranka, ki naj bi izpolnila prva, lahko zaradi negotovih razmer da zavarovanje v primernem roku in odstopi od pogodbe po preteku roka.

    ZASLEDOVALNA PRAVICA ima jo prodajalec, e se po odposlanju stvari se pokae, da zaradi premoenjskih razmer kupca obstaja utemeljen dvom o kupevi zmonosti plaila. Prodajalec lahko zahteva, da se mu vrne blago, ki e ni dospelo v namembni kraj oz. ga dolnik e ni sprejel.

    Prenehanje dolnikove zamude dolnikova zamuda preneha na 2 naina: z dolnikovo izpolnitvijo izpolnitev je mona, dokler upnik dolniku ne sporoi, da si je izbral drugo

    upravienje; z nemonostjo izpolnitve.

  • Sara A. DoljakSara A. Doljak gospodarsko pravo - vajegospodarsko pravo - vaje

    I. 1.2. Posledice upnikove zamude (mora creditoris, mora accipiendi)

    Upnik pride v zamudo, e:

    brez utemeljenega razloga noe sprejeti izpolnitve; ali

    izpolnitev preprei s svojim ravnanjem.

    je pripravljen sprejeti izpolnitev dolnikove soasne obveznosti, vendar ne nudi izpolnitve svoje zapadle obveznosti (pri dvostranskih pogodbah) vendar upnik ne pride v zamudo, e dokae, da upnik ni mogel izpolniti v asu ponudbe ali doloitve izpolnitve. Ponujena izpolnitev mora biti pravila in ponuditi jo mora pravi subjekt.

    Posledice (uinki) upnikove zamude:

    prenehanje dolnikove zamude z vsemi posledicami (zamudne obresti nehajo tei);

    prehod nevarnosti nakljunega unienja ali pokodovanja stvari na upnika;

    prenehanje pogodbenih obresti od dneva zamude;

    dolnost povrnitve kode upnik mora dolniku povrniti vso kodo zaradi zamude;

    povrnitev strokov hrambe, ki nastanejo po zamudi. Ko pride upnik v zamudo, se lahko dolnik rei obveznosti s sodno poloitvijo.

    Do odstopnega upravienja pride, e upnik ne sodeluje kljub temu, da bi bilo to nujno pot-rebno. Dolnik mu lahko postavi primeren rok za sodelovanje in izjavi, da bo tel pogodbo za razveljavljeno, e rok potee brez uspeha.

    Posebno odstopno upravienje pri prodajni pogodbi e kupec brez utemeljenega razloga noe prevzeti stvari, pravoasno in pravilno ponujene v izroitev, lahko prodajalec odstopi od pogodbe, e utemeljeno dvomi v plailo kupnine.

  • Sara A. DoljakSara A. Doljak gospodarsko pravo - vajegospodarsko pravo - vaje

    II. PLAILA IN INSTITUTI ZA ZAVAROVANJE POGODBENIH OBVEZNOSTI

    Obligacijskopravna in stvarnopravna zavarovanja

    Obligacijskopravna(tudi osebna, personalna) zavarovanja ustvarjajo uinke

    med strankami, ne pa tudi proti tretjim. Ustvarjajo relativne zaveze obligacije. Upravienec iz zavarovanja ima pravico, druga stranka je obremenjena z obveznostjo. Upravienec nima pravic do kogarkoli, marve samo do stranke obligacijskega razmerja, ne pa do tretjih.

    Stvarnopravna zavarovanja oblikujejo stvarnopravne pravice, ki po svoji naravi uinkujejo proti vsem(erga omnes) oziroma absolutno. Upnik s stvarno pravico ima prednost pri poplailu na stvari, ki je predmet pravice, pred vsemi drugimi dolnikovimi upniki.

  • Sara A. DoljakSara A. Doljak gospodarsko pravo - vajegospodarsko pravo - vaje

    Akcesorna in neakcesorna (abstraktna) zavarovanja Akcesorna narava zavarovanja pomeni, da zavarovanje deli usodo

    temeljnega posla obveznosti iz temeljnega posla, ki je s tem sredstvom zavarovana. e je temeljni posel neveljaven je neveljaven tudi dogovor o zavarovanju. e dolnik ni odgovoren za neizpolnitev ali kritev obveznosti iz temeljnega posla, potem lahko ugovarja realizaciji zavarovanja. Akcesornost je doloena v korist dolnika.

    Neakcesorna ali abstraktna narava zavarovanja pa pomeni, da sredstvo

    zavarovanja ni odvisno od temeljnega posla. Abstraktno zavarovanje je veljavno, etudi je temeljni posel(v zvezi s katerim je bilo zavarovanje dano) neveljaven. Abstraktno zavarovanje se realizira pod lastnimi pogoji, zato ob realizaciji abstraktnega zavarovanja niso mogoi ugovori iz temeljnega posla. Abstraktno zavarovanje omogoa zlorabe s strani upravienca zavarovanja, zato bremeni dolnika.

  • Sara A. DoljakSara A. Doljak gospodarsko pravo - vajegospodarsko pravo - vaje

    Plailni instrumenti

    e se stranki ne dogovorita o roku plaila, e zakon ne doloa drugae ali e iz narave

    posla ne izhaja kaj drugega, velja pravilo o soasni izpolnitvi pogodbenih obveznosti takrat, ko jo izpolni ali jo je pripravljena izpolniti ena stranka, mora svojo obveznost izpolniti tudi druga stranka.

    Naini plaila, sankcije ob neplailu

    e se stranki ne dogovorita o nainu plaila, je treba upotevati, da je denarna obveznost prinosnina. To pa omogoa dolniku, da uporabi katerikoli nain plaila, ki upniku omogoa razpolaganje z doloeno denarno vsoto. Najpogosteja Naina, ki omogoata takno razpolaganje, sta gotovinsko plailo in plailo prek banke ali druge organizacije. Plailna sredstva so tudi ek, menica, dokumentarni akreditiv, dokumentarni inkaso. Zanje se stranke posebej dogovorijo, enako kot za sodobno plailo s posebno plailno kartico.

    V primeru neplaila lahko nasprotna stranka(alternativno):

    - zahteva izpolnitev obveznosti in zamudne obresti

    odstopi od pogodbe in uveljavlja odkodnino zaradi prenehanja pogodbe zaradi neizpolnitve

  • Sara A. DoljakSara A. Doljak gospodarsko pravo - vajegospodarsko pravo - vaje

    Dokumentarni akreditiv

    Dokumentarni akreditiv je obveznost banke, sprejeta po nalogu naroitelja, da bo

    upraviencu izplaala doloen denarni znesek, e oziroma potem, ko ji bo upravienec predloil dokumente, ki so doloeni v izjavi banke o odprtju dokumentarnega akreditiva.

    Banka izpolni svojo obveznost iz dokumentarnega akreditiva(izplaa doloeno denarno vsoto upraviencu) takrat, ko so izpolnjeni pogoji doloeni v akreditivu,

Search related