Delovno Pravo Vaje 2012

  • View
    1.064

  • Download
    2

Embed Size (px)

Text of Delovno Pravo Vaje 2012

  • 1

    DELOVNO PRAVO 1. vaje 16. 10. 2012

    Primer 1:

    Kakno pogodbo lahko gospodarska druba, ki se ukvarja s proizvodnjo konfekcije sklene: - z osebo, ki bi delala kot ivilja v proizvodnem procesu, vsak dan 8 ur

    PZ

    Elementi delovnega razmerja:

    - dvostransko razmerje (med delavcem, ki je vedno fizina oseba in Dd) - osebno opravljanje dela - za plailo - dalje asovno obdobje - po navodilih in nadzorom Dd.

    e obstajajo elementi DR; se teje, da je bila sklenjena PZ. Tudi e PZ ni sklenjena v pisni obliki, pa e lahko dokaemo elemente DR, se teje, kot da je DR obstajalo. e pa gre za PZ za D, pa ni sklenjena PZ, se teje, da je bilo sklenjeno z delavcem delovno razmerje za nedoloen as. z osebo, ki bi 2x dnevno nesla dokumente na poto, banko (dela bi bilo za eno do dve uri dnevno)

    PZ s krajim D - z osebo, ki bi na novoletni zabavi kolektiva poskrbela za glasbo.

    Civilna pogodba

    Utemeljite!

    Razlika med PZ in pogodbo o delu

    PZ:

    - obligacija prizadevanja, ne more se zavezati na konni rezultat - vezanost na navodila Dd - obvezno osebno opravljanje dela - trajno pravno razmerje

    Pogodba o delu (urejena v OZ)

    - zavee se na konni rezultat, garantira za izid - samostojno, neodvisno delo - ni nujno osebno opravljanje dela - enkratno opravljanje posla

    Primer 2:

    asopis Nae delo sklene z novinarjem pogodbo o delu po dolobah OZ. V pogodbi se izvajalec zavee, da bo za naronika pripravljal prispevke z dveh podroij (kultura, znanost) v obsegu ___ strani tedensko, za kar mu bo naronik plaeval meseni honorar ___ EUR. Izvajalec ima pri naroniku na razpolago pisarno ter tehnine in administrativne storitve (tajnica,), naronik pa mu v doloenem obsegu tudi doloa vsebino dela (ga napotuje na prireditve, o katerih potem poroa). Pogodbo, ki je bila sklenjena za eno leto, e deset let podaljujeta. Po poteku desetih let pa je naronik ve ne podalja. Ali ima novinar kakno pravno monost? e lahko dokae elemente DR, poem se teje da je bilo sklenjeno.

  • 2

    Primer 3:

    K vam pride Marija H., ki je zaposlena kot tajnica predsednika uprave drube Lesna predelava d.d. in

    vas prosi za nasvet v zvezi z njenimi pravicami iz delovnega razmerja. Katere pravne vire bi uporabili

    pri iskanju odgovora na njeno vpraanje?

    Katere pravne vire pa bi uporabili v primeru Ivanke K., ki je tajnica upana in Joice B., ki je tajnica

    direktorja Splone bolninice?

    Viri DP : mednarodne konvencije, direktive EU,..

    Marija H: Kolektivna pogodba za lesarstvo,podjetnika,..ZDR, sploni akti,..

    Ivanka K : zakon o javnih uslubencih

    Joica B: javna uslubenka: 1. Del ZJU; ZDR

    Primer 4:

    Gospodarska druba, v kateri je organiziran sindikat eli po uveljavitvi novega ZDR urediti

    sistemizacijo delovnih mest, delovni as, letni dopust, plae in t.i. pravila reda in discipline. S kaknimi

    pravnimi akti naj uredi navedena podroja, da ne bo krila dolob ZDR (predvsem 7. in 8. lena ZDR).

    Utemeljite!

    e pri Dd ni organiziranega sindikata, lahko uredi pravice in obveznosti delavcev s splonim aktom,

    drugae ne more. e je organiziran sindikat, se pravice in obveznosti uredijo s kolektivnimi

    pogodbami.

    Pravice delavcev se naeloma urejajo s kolektivnimi pogodbami, PZ,..

    e ni organiziranega sindikata, mora Dd pred sprejemom splonega akta pridobiti soglasje delavskega

    predstavnika; e tudi tega ni, se neposredno obvesti delavce.

    Pravice delavcev, kot so plaa, letni dopust, delovni as --- se ne more urediti s splonim aktom,

    ampak vedno s kolektivno pogodbo

    Pravice, ki se nanaajo na organizacijo dela, se pa lahko uredijo s splonim aktom

    Primer 5:

    Direktor drube Kovina d.d. eli pristojnosti v zvezi z delovnimi razmerji razdeliti na naslednji nain:

    vodja kadrovske slube naj bi sklepala pogodbe o zaposlitvi z novimi delavci, disciplinske postopke naj

    bi vodil odvetnik Janez P., nadurno delo bi odrejali in letni dopust odobravali preddelavci v

    proizvodnji.

    Je to glede na dolobo 18. lena ZDR mogoe in e je, kaken akt je za to potreben? Potrebno je pisno

    pooblastilo, da se te odgovornosti razdelijo.

    Naeloma je organizirano tako: - sklepanje PZ, odpovedi : vodstvo

  • 3

    -disciplinski postopki: osebe, ki so za to specializirane (disciplinsko odgovornost ugotavlja Dd, e gre

    za fizino osebo; e pa gre za PO, pa zastopnik podjetja, oziroma oseba, ki jo pisno pooblastijo. )

    DELOVNO PRAVO 2. vaje 23. 10. 2012

    1. primer :

    Direktor drube Sumljivi posli d.d. ima sestro, ki e nekaj asa zaman ie slubo. Ker se mu sestra smili, jo brez objave zaposli v drubi, ki jo vodi, in sicer na delovnem mestu referentke III.

    Predsednik nadzornega sveta, ki to ugotovi, bi rad ukrepal. Kaj bi mu svetovali?

    24.l. ZDR: IZJEME OD OBVEZNOSTI OBJAVE (1) izjemoma se lahko pogodba o zaposlitvi sklene brez javne objave, e gre za,.,zaposlitev druinskih lanov delodajalca, ki je FIZINA OSEBA. bratje in sestre. Naeloma je javna objava obvezna (23.len ZDR), so pa seveda izjeme.

    - Direktor je NI MOGEL zaposlit, ker je PRAVNA OSEBA (d.d) e bi bil s.p bi lahko.

    - Moral bi objavit prosto delovno mesto - Lahko razmiljamo o NINOSTI PZ, ker je v nasprotju s prisilnimi predpisi

    (ZDR) - Delodajalec mora svoje atipine delavce obvestit o tem, da zaposluje po tipini

    pogodbi. 2. primer

    Nadzorni svet delnike drube je na svoji seji dne 10. 10. 2012 za predsednika uprave imenoval Alojza Volja, isti dan pa je z njim sklenil tudi pogodbo o zaposlitvi. To je zvedel Janez Hitri, ki je prav tako elel postati predsednik uprave te drube. Menil je, da bi morala druba prosto delovno mesto objaviti, in dati monost vsem zainteresiranim, da kandidirajo. Je imel Janez prav?

    Izjema: 24/1 ZDR : poslovodna oseba = tisti, ki so imenovani v nek organ in vodijo posle, hkrati pa se sklene PZ. Gre za STATUSNO RAZMERJE, iz katerega ne izve pravic delavca ipd, zato je potrebna e neka pogodba, ki to ureja: PZ. Loit je potrebno POSLOVODNE OSEBE (lan uprave, izvrilni direktor) od VODILNIH DELAVCEV : za njih ta izjema NE VELJA! Poslovodne osebe so tiste, ki imajo nek statusi poloaj, so bili imenovani, so vpisani v register : lani uprave, direktorji v d.o.o ali poslovodja d.o.o. ; izvrilni direktorji,.. Ostali pa so vodilni delavci ( PZ, ni statusnega poloaja, niso vpisani v register). Veina pri nam so direktorji e zaposleni v d.o.o., veji problem je pri d.d.

    3. primer:

    Delavec z visoko strokovno izobrazbo se prijavi na objavljeno delovno mesto, za katero se

    zahteva srednja izobrazba, sicer iste smeri. Ali prijavljeni kandidat izpolnjuje pogoje za

  • 4

    sklenitev pogodbe o zaposlitvi? Ima kandidat prednost pred drugimi kandidati, ki imajo na

    primer srednjeolsko izobrazbo? Bo imel kandidat v primeru, da bo izbran, plao, ustrezno svoji izobrazbi ali ustrezno delovnemu mestu, na katerem bo delal?

    Kandidat izpolnjuje pogoje, nima prednosti. Je pa res, da bi nekdo z vijo izobrazbo doloeno delo opravljal bolje (npr referentka: zahteva se srednja izobrazba, ti pa ima npr doktorat) Zasebni sektor vee plao na ZAHTEVNOST DELA in niso plaani po izobrazbi.

    4 primer :

    Delnika druba objavi prosto delovno mesto komercialista, prijavi se 6 kandidatov in kandidatk.

    Kaj lahko stori druba v primeru, da nihe od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje pogojev za zasedbo delovnega mesta, druba pa komercialista nujno rabi?

    Kako izbere druba bodoega zaposlenega med kandidati, ki vsi izpolnjujejo pogoje?

    Kakne monosti ima neizbrani kandidat?

    20/ III l. ZDR : e nobeden ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, lahko delodajalec z enim od prijavljenih kandidatov, ki izpolnjuje z zakonom ali izvrilnim predpisom doloene pogoje, sklene PZ za doloen as do 1 leta, e je taka zaposlitev potrebna zaradi nemotenega dela. Delodajalec ima pravico do proste odloitve katerega kandidata bo izbral : ne sme pa bit diskriminacije! MONOSTI NEIZBRANEGA KANDIDATA:

    - Dd ga mora v 8ih dneh po sklenitvi PZ obvestit, da ni bil izbran - Na njegovo zahtevo mu mora Dd vrnit vse dokumente, ki mu jih je priloil kot

    dokaz za izpolnjevanje pogojev - Zahtevajo lahko le ODKODNINO, ne morejo dosei razveljavitve izbire: vloi

    tobo na delovno sodie v 30h dneh od dneva, ko ni bil izbran. Po preteku 1ga leta mora Dd znova objavit prosto delovno mesto, ne rabi pa ga objavit, e je oseba delala za doloen as, pa jo potem zaposli za nedoloen as. _RAZEN, e oseba vmes izpolni pogoje, ki so bili zahtevani! Akt o sistemizaciji za delovna mesta doloi izobrazbo, ki bo optimalna za opravljanje dela, vendar se to seveda spreminja. glede na zahtevnost dela je vezana plaa, v praksi pa e to ves as spreminja (ker je npr. direktorju ve,..) V javnem sektorju NI PROSTE odloitve, ampak imajo doloene KRITERIJE. (najbolj strokoven, izobraen,..)

    5 primer:

    Delodajalec (d.o.o.) sicer eli zaposliti nove delavce, a njegova poslovna situacija mu ne dopua, da bi delavcem zagotavljal vse te pravice, ki jih doloa delovnopravna zakonodaja in kolektivne pogodbe. Ker so delavci veseli, da bodo dobili zaposlitev, soglaajo s pogodbo o zaposlitvi, ki jim jo delodajalec ponudi v podpis, eprav je osnovna plaa, ki je doloena v

  • 5

    pogodbi o zaposlitvi nija od minimalne plae, ki je predpisana z zakonom, pripada jim le dopust v trajanju treh tednov (in ne tirih, ko to doloa ZDR), pa tudi odpovedni rok je kraji od zakonskega. Po treh letih dela delodajalec enemu od delavcev odpove pogodbo o

    zaposlitvi. Delavec zahteva odpovedni rok, kot izhaja iz zakona, prav tako pa od delodajalca

    za nazaj terja razliko v plai in odkodnino za premalo priznani dopust. Ali ima

Search related