1

DELOVNO PRAVO 1. vaje 16. 10. 2012

Primer 1:

Kakno pogodbo lahko gospodarska druba, ki se ukvarja s proizvodnjo konfekcije sklene: - z osebo, ki bi delala kot ivilja v proizvodnem procesu, vsak dan 8 ur

PZ

Elementi delovnega razmerja:

- dvostransko razmerje (med delavcem, ki je vedno fizina oseba in Dd) - osebno opravljanje dela - za plailo - dalje asovno obdobje - po navodilih in nadzorom Dd.

e obstajajo elementi DR; se teje, da je bila sklenjena PZ. Tudi e PZ ni sklenjena v pisni obliki, pa e lahko dokaemo elemente DR, se teje, kot da je DR obstajalo. e pa gre za PZ za D, pa ni sklenjena PZ, se teje, da je bilo sklenjeno z delavcem delovno razmerje za nedoloen as. z osebo, ki bi 2x dnevno nesla dokumente na poto, banko (dela bi bilo za eno do dve uri dnevno)

PZ s krajim D - z osebo, ki bi na novoletni zabavi kolektiva poskrbela za glasbo.

Civilna pogodba

Utemeljite!

Razlika med PZ in pogodbo o delu

PZ:

- obligacija prizadevanja, ne more se zavezati na konni rezultat - vezanost na navodila Dd - obvezno osebno opravljanje dela - trajno pravno razmerje

Pogodba o delu (urejena v OZ)

- zavee se na konni rezultat, garantira za izid - samostojno, neodvisno delo - ni nujno osebno opravljanje dela - enkratno opravljanje posla

Primer 2:

asopis Nae delo sklene z novinarjem pogodbo o delu po dolobah OZ. V pogodbi se izvajalec zavee, da bo za naronika pripravljal prispevke z dveh podroij (kultura, znanost) v obsegu ___ strani tedensko, za kar mu bo naronik plaeval meseni honorar ___ EUR. Izvajalec ima pri naroniku na razpolago pisarno ter tehnine in administrativne storitve (tajnica,), naronik pa mu v doloenem obsegu tudi doloa vsebino dela (ga napotuje na prireditve, o katerih potem poroa). Pogodbo, ki je bila sklenjena za eno leto, e deset let podaljujeta. Po poteku desetih let pa je naronik ve ne podalja. Ali ima novinar kakno pravno monost? e lahko dokae elemente DR, poem se teje da je bilo sklenjeno.

2

Primer 3:

K vam pride Marija H., ki je zaposlena kot tajnica predsednika uprave drube Lesna predelava d.d. in

vas prosi za nasvet v zvezi z njenimi pravicami iz delovnega razmerja. Katere pravne vire bi uporabili

pri iskanju odgovora na njeno vpraanje?

Katere pravne vire pa bi uporabili v primeru Ivanke K., ki je tajnica upana in Joice B., ki je tajnica

direktorja Splone bolninice?

Viri DP : mednarodne konvencije, direktive EU,..

Marija H: Kolektivna pogodba za lesarstvo,podjetnika,..ZDR, sploni akti,..

Ivanka K : zakon o javnih uslubencih

Joica B: javna uslubenka: 1. Del ZJU; ZDR

Primer 4:

Gospodarska druba, v kateri je organiziran sindikat eli po uveljavitvi novega ZDR urediti

sistemizacijo delovnih mest, delovni as, letni dopust, plae in t.i. pravila reda in discipline. S kaknimi

pravnimi akti naj uredi navedena podroja, da ne bo krila dolob ZDR (predvsem 7. in 8. lena ZDR).

Utemeljite!

e pri Dd ni organiziranega sindikata, lahko uredi pravice in obveznosti delavcev s splonim aktom,

drugae ne more. e je organiziran sindikat, se pravice in obveznosti uredijo s kolektivnimi

pogodbami.

Pravice delavcev se naeloma urejajo s kolektivnimi pogodbami, PZ,..

e ni organiziranega sindikata, mora Dd pred sprejemom splonega akta pridobiti soglasje delavskega

predstavnika; e tudi tega ni, se neposredno obvesti delavce.

Pravice delavcev, kot so plaa, letni dopust, delovni as --- se ne more urediti s splonim aktom,

ampak vedno s kolektivno pogodbo

Pravice, ki se nanaajo na organizacijo dela, se pa lahko uredijo s splonim aktom

Primer 5:

Direktor drube Kovina d.d. eli pristojnosti v zvezi z delovnimi razmerji razdeliti na naslednji nain:

vodja kadrovske slube naj bi sklepala pogodbe o zaposlitvi z novimi delavci, disciplinske postopke naj

bi vodil odvetnik Janez P., nadurno delo bi odrejali in letni dopust odobravali preddelavci v

proizvodnji.

Je to glede na dolobo 18. lena ZDR mogoe in e je, kaken akt je za to potreben? Potrebno je pisno

pooblastilo, da se te odgovornosti razdelijo.

Naeloma je organizirano tako: - sklepanje PZ, odpovedi : vodstvo

3

-disciplinski postopki: osebe, ki so za to specializirane (disciplinsko odgovornost ugotavlja Dd, e gre

za fizino osebo; e pa gre za PO, pa zastopnik podjetja, oziroma oseba, ki jo pisno pooblastijo. )

DELOVNO PRAVO 2. vaje 23. 10. 2012

1. primer :

Direktor drube Sumljivi posli d.d. ima sestro, ki e nekaj asa zaman ie slubo. Ker se mu sestra smili, jo brez objave zaposli v drubi, ki jo vodi, in sicer na delovnem mestu referentke III.

Predsednik nadzornega sveta, ki to ugotovi, bi rad ukrepal. Kaj bi mu svetovali?

24.l. ZDR: IZJEME OD OBVEZNOSTI OBJAVE (1) izjemoma se lahko pogodba o zaposlitvi sklene brez javne objave, e gre za,.,zaposlitev druinskih lanov delodajalca, ki je FIZINA OSEBA. bratje in sestre. Naeloma je javna objava obvezna (23.len ZDR), so pa seveda izjeme.

- Direktor je NI MOGEL zaposlit, ker je PRAVNA OSEBA (d.d) e bi bil s.p bi lahko.

- Moral bi objavit prosto delovno mesto - Lahko razmiljamo o NINOSTI PZ, ker je v nasprotju s prisilnimi predpisi

(ZDR) - Delodajalec mora svoje atipine delavce obvestit o tem, da zaposluje po tipini

pogodbi. 2. primer

Nadzorni svet delnike drube je na svoji seji dne 10. 10. 2012 za predsednika uprave imenoval Alojza Volja, isti dan pa je z njim sklenil tudi pogodbo o zaposlitvi. To je zvedel Janez Hitri, ki je prav tako elel postati predsednik uprave te drube. Menil je, da bi morala druba prosto delovno mesto objaviti, in dati monost vsem zainteresiranim, da kandidirajo. Je imel Janez prav?

Izjema: 24/1 ZDR : poslovodna oseba = tisti, ki so imenovani v nek organ in vodijo posle, hkrati pa se sklene PZ. Gre za STATUSNO RAZMERJE, iz katerega ne izve pravic delavca ipd, zato je potrebna e neka pogodba, ki to ureja: PZ. Loit je potrebno POSLOVODNE OSEBE (lan uprave, izvrilni direktor) od VODILNIH DELAVCEV : za njih ta izjema NE VELJA! Poslovodne osebe so tiste, ki imajo nek statusi poloaj, so bili imenovani, so vpisani v register : lani uprave, direktorji v d.o.o ali poslovodja d.o.o. ; izvrilni direktorji,.. Ostali pa so vodilni delavci ( PZ, ni statusnega poloaja, niso vpisani v register). Veina pri nam so direktorji e zaposleni v d.o.o., veji problem je pri d.d.

3. primer:

Delavec z visoko strokovno izobrazbo se prijavi na objavljeno delovno mesto, za katero se

zahteva srednja izobrazba, sicer iste smeri. Ali prijavljeni kandidat izpolnjuje pogoje za

4

sklenitev pogodbe o zaposlitvi? Ima kandidat prednost pred drugimi kandidati, ki imajo na

primer srednjeolsko izobrazbo? Bo imel kandidat v primeru, da bo izbran, plao, ustrezno svoji izobrazbi ali ustrezno delovnemu mestu, na katerem bo delal?

Kandidat izpolnjuje pogoje, nima prednosti. Je pa res, da bi nekdo z vijo izobrazbo doloeno delo opravljal bolje (npr referentka: zahteva se srednja izobrazba, ti pa ima npr doktorat) Zasebni sektor vee plao na ZAHTEVNOST DELA in niso plaani po izobrazbi.

4 primer :

Delnika druba objavi prosto delovno mesto komercialista, prijavi se 6 kandidatov in kandidatk.

Kaj lahko stori druba v primeru, da nihe od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje pogojev za zasedbo delovnega mesta, druba pa komercialista nujno rabi?

Kako izbere druba bodoega zaposlenega med kandidati, ki vsi izpolnjujejo pogoje?

Kakne monosti ima neizbrani kandidat?

20/ III l. ZDR : e nobeden ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, lahko delodajalec z enim od prijavljenih kandidatov, ki izpolnjuje z zakonom ali izvrilnim predpisom doloene pogoje, sklene PZ za doloen as do 1 leta, e je taka zaposlitev potrebna zaradi nemotenega dela. Delodajalec ima pravico do proste odloitve katerega kandidata bo izbral : ne sme pa bit diskriminacije! MONOSTI NEIZBRANEGA KANDIDATA:

- Dd ga mora v 8ih dneh po sklenitvi PZ obvestit, da ni bil izbran - Na njegovo zahtevo mu mora Dd vrnit vse dokumente, ki mu jih je priloil kot

dokaz za izpolnjevanje pogojev - Zahtevajo lahko le ODKODNINO, ne morejo dosei razveljavitve izbire: vloi

tobo na delovno sodie v 30h dneh od dneva, ko ni bil izbran. Po preteku 1ga leta mora Dd znova objavit prosto delovno mesto, ne rabi pa ga objavit, e je oseba delala za doloen as, pa jo potem zaposli za nedoloen as. _RAZEN, e oseba vmes izpolni pogoje, ki so bili zahtevani! Akt o sistemizaciji za delovna mesta doloi izobrazbo, ki bo optimalna za opravljanje dela, vendar se to seveda spreminja. glede na zahtevnost dela je vezana plaa, v praksi pa e to ves as spreminja (ker je npr. direktorju ve,..) V javnem sektorju NI PROSTE odloitve, ampak imajo doloene KRITERIJE. (najbolj strokoven, izobraen,..)

5 primer:

Delodajalec (d.o.o.) sicer eli zaposliti nove delavce, a njegova poslovna situacija mu ne dopua, da bi delavcem zagotavljal vse te pravice, ki jih doloa delovnopravna zakonodaja in kolektivne pogodbe. Ker so delavci veseli, da bodo dobili zaposlitev, soglaajo s pogodbo o zaposlitvi, ki jim jo delodajalec ponudi v podpis, eprav je osnovna plaa, ki je doloena v

5

pogodbi o zaposlitvi nija od minimalne plae, ki je predpisana z zakonom, pripada jim le dopust v trajanju treh tednov (in ne tirih, ko to doloa ZDR), pa tudi odpovedni rok je kraji od zakonskega. Po treh letih dela delodajalec enemu od delavcev odpove pogodbo o

zaposlitvi. Delavec zahteva odpovedni rok, kot izhaja iz zakona, prav tako pa od delodajalca

za nazaj terja razliko v plai in odkodnino za premalo priznani dopust. Ali ima delavec prav? Utemeljite!

Ali lahko Dd doloi manj pravic, kot jih doloa zakon? Ne. S PZ stranki ne moreta doloit manj pravic kot izhaja iz kogentnih predpisov. 30.l ZDR: dolobe, ki so v nasprotju z zakonom so neveljavne.

- Delavec lahko terja kar je dobil premalo, zastaralni rok = 5 let (za ta as nazaj lahko terja z obrestmi vred npr razliko od minimalne plae)

- Najnija osnovna plaa je doloena po tarifnih razredih - e delam poln delovni as, vseeno glede na delo, ne smem dobit manjk kot

minimalno plao!

6. primer:

So navedene dolobe pogodbe o zaposlitvi v skladu z ZDR? Delavcu pripada osnovna plaa, kot izhaja iz ocenitve delovnega mesta v sistemizaciji Ta doloba ni v skladu z zakonom! Pisat bi moglo: delavcu pripada osnovna plaa v znesku npr 2500E

Delavcu pripada del plae za delovno uspenost po kriterijih, doloenih v podjetniki kolektivni pogodbi z dne 14. 5. 2005 Ne rabi v PZ pisat kriterijev za uspenost, se lahko doloijo v kolektivni pogodbi. Doloeno je datumsko, kasneje se spremeni kolektivna pogodba: sprememba ne velja za delavca, e je naslabe, e je nabolje pa velja. Delavcu pripada letni dopust v skladu z merili, ki so doloena v Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine, Uradni list RS, t. ., s kasnejimi spremembami in dopolnitvami e se tu spremeni na slabe velja, ker je vnaprej tako doloeno/opredeljeno.

Gre za sestavine, pri katerih se stranki lahko sklicujeta na neke predpise.

7. primer

Delavec Joe ima v pogodbi o zaposlitvi doloeno, da opravlja delo na sedeu delodajalca Prodaja d.o.o. (ki je v Ljubljani). Delodajalec odpre poslovalnico v Domalah in bi elel, da Joe opravlja svoje delo v novi poslovalnici. Ali lahko delodajalec odredi Joetu opravljanje dela v Domalah?

e se Joe strinja, pride do sklenitve nove pogodbe, e se ne strinja: Dd mu odpove pogodbo v tistem kraju in ponudi na 2. Kraju. Lahko pa e vnaprej iri krog doloi.

8. primer

Delodajalec je z delavcem kot pripravnikom sklenil delovno razmerje za doloen as, in sicer za 6 mesecev, nato pa mu je delovno razmerje podaljeval vekrat za 6 mesecev zaradi nadomeanja odsotnih delavcev. V posameznih pogodbah o zaposlitvi za doloen as ni bilo navedeno, katerega delavca nadomea. Tako podaljevanje delovnega razmerja je trajalo 2 leti, nato pa ob izteku zadnje pogodbe o zaposlitvi delodajalec z delavcem ni ve sklenil nove pogodbe o zaposlitvi.

6

Delavec je sproil delovni spor. Kako se je glasil tobeni zahtevek delavca in od esa je odvisno ali je v sporu uspel?

Ali je podana pogodba za doloen as zakonita? - pogodba za doloen as se sklene za toliko asa, kolikor je potrebna (porodnika, bonika, operacija, povean obseg dela za 6 mesecev) - v zakonu ne pie, da mora navesti koga (imensko) nadomea ima pa tako delodajalec dokaz

- pogodba konvalidira v pogodbo za nedoloen as, ker ni razloga za doloen as. - TRANSFORMACIJA pogodbe za doloen as v pogodbo za nedoloen as, saj se ugotavlja, ali je res lo za nadomeanje - 54/1 ZDR: ugotovitev obstoja pogodbe o zaposlitvi za nedoloen as - delavec v taknem sporu (po veini) uspe 9. primer

Druba Modni evlji d.d. dobi veje naroilo, ki presega njene proizvodne kapacitete, zato zaposli 10 delavcev za doloen as 5 mesecev (toliko asa naj bi po oceni direktorja trajala izvedba tega naroila). Pred potekom petih mesecev pa direktor ugotovi, da naroilo e ni dokonano, in da bi delavce e potreboval ocenjuje, da e kak mesec dni. Kako naj ravna direktor - pusti, da delavci nadaljujejo z delom, sklene anekse k pogodbam o zaposlitvi,

sklene nove pogodbe o zaposlitvi?

PZ za doloen as preneha datumsko je doloeno- na podlagi zakona (Dd ne odpusti), ali ko se tisti, ki ga nadomea vrne.

- Aneks k PZ: je sprememba doloenih lenov v PZ, spremenjen del pogodbe - Aneks ni dobra odloitev, saj v PZ za doloen as ne more delov pogodbe spreminjat - e delavec kljub izteku pogodbe za doloen as ostane na delu se zgodi transformacija

v PZ za nedoloen as. TRANSFORMACIJA NASTOPI:

1) e ni razloga 2) e delavec ostane na delu 3) e delavec dela po PZ za doloen as ve kot 2 leti

TRANSFORMACIJA ne NASTOPI, e gre za dalje nadomeanje, za nadomeanje direktorjev, ki imajo mandat dalji od 2h let.

- 54/III ZDR

10. primer

Druba Elektronika d.o.o je priela leta 2011 v enem od svojih obratov uvajati nov proizvodni program. V ta namen je za as od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011 sklenila pogodbo o zaposlitvi s strokovnjakom J. S., ki opravlja dela na delovnem mestu proizvodni inenir. Ker uvajanje proizvodnega programa e ni konano, se direktor odloi, da bo s strokovnjakom sklenil novo pogodbo o zaposlitvi. Ker strokovnjaka potrebuje e za ve asa, ne bi pa ga rad zaposlil za nedoloen as, poaka dva meseca in 1. 3. 2012 sklene z J.S. pogodbo o zaposlitvi za as 18 mesecev. Je takna pogodba zakonita? Ali sta ta 2 meseca dovolj velika asovna razdalja, da se ne teje v dobo 2h let?

- Razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za doloen as (52.l Zdr) - Ne spada med izjeme za ogib transformacije - asovno obdobje prekinitve je doba 3h mesecev - Ta pogodba je trajala (1 leto+2 meseca+ 18 mesecev) je ve kot 2 leti! Zatorej je ta

pogodba nezakonita, lahko ga zaposli za 10 mesecev

- 53/2 ZDR - 53/4 ZDR

7

11. primer

Delavec je sklenil delovno razmerje za doloen as od 15. 2. do 15. 11. Ker pa je delavec 25. 10. nastopil bolniki stale, ki je trajal vse do 28. 11., delavec zahteva, da mu delodajalec delovno knjiico zakljui z zadnjim dnem bolnikega stalea. Ali ima delavec prav?

PZ za doloen as preneha s asom, ko je bila sklenjena na podlagi zakona oz s prenehanjem razloga.

- 75. , 77. l ZDR - Pz je prenehala 15.11 - Delavec pa ima v primeru, da mu PZ za doloen as preneha med bolnikim staleem

pravico, e 30 dni po prenehanju DR nadomestilo za plao (socialna varnost)

12. primer

Delodajalec je z delavko sklenil pet zaporednih pogodb o zaposlitvi za doloen as, v trajanju po dva meseca. Zadnja je iztekla novembra 2010. Delavka je pri delodajalcu delala vse do

marca 2011, ko ji je delodajalec enostavno zakljuil delovno knjiico, in ji povedal, da je ne potrebuje ve, pogodba o zaposlitvi pa ji je itak e davno iztekla. Je delodajalec ravnal pravilno?

54.l ZDR , sodni primer - s tem ko je delavka ostala na delovnem mestu je izpolnjen pogoj za transformacijo pogodbe

- pogodba se je tako ali tako iztekla- delavka vloi ZAHTEVEK za ugotovitev transformacije, da obstaja PZ za nedoloen as. -Dd mo moral delavko vzeti nazaj.

13. primer

Z delavko A. C. je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za doloen as, in sicer za as trajanja porodnikega dopusta delavke I. R. Delavki I.R. je sicer dopust za nego in varstvo otroka potekel 24. 8. 2012, nato pa je koristila e letni dopust. Delavka A.C. je zato ostala na delu e do 12. 9. 2012. Ali je v navedenem primeru prilo do transformacije delovnega razmerja za doloen as v delovno razmerje v nedoloen as? Sodni primer.

Delavka ima pravico do porodnikega dopusta v asu rojstva otroka 28 dni pred rojstvom otroka,, 105 dni porodnikega dopusta in 260 dni za dopust za nego in varstvo otroka (365 dni)

- Spremenil se je razlog (formalno) razsodili so transformacijo - Ostala je na delu e 12 dni po izteku PZ za doloen as - Dd ni dolan vroiti kakrnegakoli akta o prenehanju PZ za doloen as, e je

datumsko doloeno delavec tono ve kdaj PZ preneha, neformalno pa je akt zaeljen, e ni datumsko doloeno in delavca opozori na prenehanje pogodbe.

14. primer

Delovno razmerje z neko delavko je bilo sklenjeno za doloen as 6 mesecev od 1. januarja do 31. junija. Delavka je bila od maja naprej odsotna zaradi nesree pri delu in se na delo ni ve vrnila. Delodajalec delavki junija ni izdal obvestila o tem, da se ji izteka delovno razmerja za doloen as. Ob koncu bolnikega stalea je delavka s tobo uveljavljala transformacijo delovnega razmerja za doloen as v delovno razmerje za nedoloen as. S im je delavka utemeljevala tobo in ali je v sporu uspela? Sodni primer.

8

Delavka ni ostala na delu, delodajalec ne rabi delavke obvestit o prenehanju, saj ta preneha po

samem zakonu

Nima pogojev za transformacijo. Ni bilo razloga za pogodbo za doloen as, ni bila na delovnem mestu. V sporu ni uspela.

15. primer

Druba A. d.o.o. sklene pogodbo o zaposlitvi z delavcem Janezom, nato pa ga napoti na delo k drubi B. Delavec opravlja delo v prostorih drube B, delo mu odrejajo nadrejeni iz drube B, ki mu tudi dajejo navodila v zvezi z delom.

Pod kaknimi pogoji je takna oblika dela dopustna? Agencijsko delo- vsak delodajalec ne more posojat svojih delavcev! Agencija mora

biti vpisana v register, tisti, ki so bili obdoleni kritev ne morejo delovati kot agencija.

Kdo je Janezov delodajalec in kakne so posebnosti pogodbe o zaposlitvi med Janezom in delodajalcem?

Dd = A d.o.o. (agencija)

V kaknem razmerju sta Janez in druba B? B = uporabnik, Janez dela pri drubi B in on to ve!

Nae agencije sklepajo samo pogodbe za doloen as- so nekakni tudentski servisi za odrasle- vendar so zaposleni!

Pogodba za nedoloen as = pravilo! V noveli bo to izrecno napisano, da PZ za doloen as se sme skleniti pod tono doloenimi pogoji (zakonskimi).

- Agencije so bile ustanovljene za hitro dostopne delavce. Druba B in Janez nimata pogodbe, bodo pa njegovi delodajalci, opravljali bodo nadzor, dejansko imata poloaj Dd-delavec; formalno pa je delodajalec druba A d.o.o.

- Omejitev: agencija ne sme napotiti delavca k uporabniku za ve kot 1 leto! - e je ve kot 1 leto, ga mora zaposlit za nedoloen as

16. primer

Delavka bi rada delala zgolj 10 ur na teden (dva dni po 5 ur dnevno), delodajalec pa bi se s

tem strinjal. Je to mogoe? e je, kakne so posebnosti pogodbe o zaposlitvi v tem primeru in kakne so pravice delavke, ki bo delala na podlagi takne pogodbe o zaposlitvi (plaa, letni dopust, odmor med delom,). Gre za PZ s skrajanim delovnim asom

- Je stvar pogodbe/dogovora (part-time) - e je invalid: pie posebej v zakonu (ali bolnika) - Je mona, delovni as - Pravice, ki so deljive so odvisne od asa (plaa, pokojnina, regres,..) - Delat mora najmanj 4 ure na dan, d ati pripada odmor za malico - Pripada ji odmor med delom - Stalie: e ima odmor, ima tudi priznane stroke za malico (ni pa zakonsko

zapisano)

- e se prehrana zagotavlja, se regres za hrano ne vraa! - Letni dopust je enak, kot e bi delala polni delovni as (4 tedne) nedeljiva pravica - Nadomestilo za dopust dobi tudi (sorazmerno) - Nedeljive pravice: varstvo in zdravje pri delu, povrailo potnih strokov, pravica do

dodatnega izobraevanja, letni dopust

9

- V slo je zelo malo primerov part-time job, ve je polni D + dodatni D 17. primer

Delodajalec eli, da bi delavec svoje delo (raunalniko programiranje), ki ga je doslej opravljal na sedeu delodajalca, opravljal na svojem domu. Se mora delavec s taknim opravljanjem dela strinjati? e se strinja in skleneta novo pogodbo o zaposlitvi, v em se spremeni poloaj delavca (katere dodatne pravice mu pripadajo, katere mu ne; kaj je treba dodatno urediti med strankama)?

e gre za PZ delodajalec ne more enostransko odrediti, da bo delavec delal doma, ta se mora strinjat.

- Dd mora obvestit inpekcijo - nadomestila za uporabo (lastnih) sredstev (raunalnik, elektrika, internet,..) o viini se dogovorita

- delavec si sam organizira D (ne rabi se drati vseh dolob v zakonu) v kolikor nima z Dd druganega dogovora - delavec mora biti dosegljiv

- e se ne vozi k Dd nima povraila potnih strokov.

18. primer

Delnika druba kot delodajalec sklene s lanom uprave pogodbo o zaposlitvi za doloen as 6 let (kot traja mandat lana uprave). Je to dopustno? Ali in katera vpraanja lahko pogodbeni stranki v pogodbi o zaposlitvi uredita drugae, kot velja za ostale delavce? Ali je lahko s pogodbo doloeno, da lanu uprave ni treba zagotavljati odmora in poitka, kot ostalim delavcem?

Se lahko posebnosti, ki jih ZDR doloa za poslovodne osebe doloijo tudi v pogodbi o zaposlitvi z vodilnim delavcem?

Pri tej pogodbi gre za poslovodne osebe (72.l ZDR- posebnosti) - 72/I ZDR in 52.l ZDR . da, pogodba se lahko v tem primeru sklene za 6 let - S pogodbo se lahko doloi le ve pravic, kot so doloene v zakonu, ne pa tudi za

poslovodne osebe

- D(odmori, poitki): sami si razporejajo D 157. l ZDR - Plailo za delo : stranki se lahko dogovorita o znesku, ali pa da bo plaan na podlagi

uspenosti drube, saj lahko vpliva na to - Disciplinski postopek - Prenehanje PZ- zakoni niso pisani direktorju, torej mora biti zapisano v PZ

Spremembe so lahko na bolje ali na slabe, glede na zakon.

Delovno pravo (Bologna) - 3. vaje

6. november 2012

1. primer

Delavka Marija dela v drubi Potronik d.o.o. na delovnem mestu telefonist (za to delovno mesto je sklenila pogodbo o zaposlitvi). V petek, tik pred koncem delovnika, ji njen

nadrejeni vroi odredbo, po kateri bo morala naslednja dva tedna namesto svojega dela opravljati delo kurirja. Joica, ki dela na delovnem mestu kurir je nenadoma zbolela in bo predvidoma odsotna dva tedna. Je Marija dolna slediti odredbi delodajalca? Od esa je odvisen odgovor?!

10

Gre za zaasno opravljanje drugega dela po 31.l ZDR. Delo je dolna opravljati, e je tako doloeno v zakonu ali v kolektivni pogodbi, ki jo zavezuje po PZ. Praviloma kolektivne pogodbe doloajo, da so delavci zaasno dolni opravljati drugo delo, e so za to usposobljeni. Glede plae se bo uotevala plaa za tisto delovno mesto, ki je ugodneja.

2. primer

A.B., zaposlen pri zalobi X, je svoja sodelavca C. D. in E.F. nagovarjal, naj prodajata knjige za konkurenno zalobo Y. Je s tem kril konkurenno prepoved, ali morda kakno drugo obveznosti iz delovnega razmerja?

Gre za prepoved kodljivega ravnanja, ker je delavec s svojim vedenjem moralno in materialno kodil poslovnim interesom delodajalca (35.l ZDR). Konkurenco bi izvajala C in D, e bi dejanje realizirala (sklepala posle za svoj ali tuj raun; dejavnost, ki jo opravlja delodajalec; za delodajalca bi pomenilo konkurenco --- 37.l ZDR).

3. primer

Delavka Ivanka dela v veliki gospodarski drubi, ki se ukvarja s proizvodnjo oblail in njihovo prodajo na domaem in tujih trgih. Ker je plaa mala, se Ivanka v popoldanskem asu ukvarja z drobnimi popravili oblail (krajanje oblail, zamenjava zadrg, manja popravila). Ko za to zve njena efinja, ji oita kritev obveznosti iz delovnega razmerja. Kritev katere obveznosti ji je oitala efinja? Je bil oitek upravien?

Oita ji konkurenno prepoved iz 37. l ZDR (med trajanjem delovnega razmerja delavec ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj raun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili za

delodajalca konkurenco.)

Oitek ni upravien, saj ne gre za dejavnost, ki dejansko opravlja delodajalec; saj Ivanka opravlja zgolj manja opravila in ne proizvaja oblail kot takih. Za konkurenco bi lo, e bi se povpreen potronik moral odloati, ali bi kupil oblaila pri delodajalcu ali pa pri njej; ker pa jih ona zgolj popravlja ipd, nikakor ne gre za isto storitev.

e bi lo za konkurenno prepoved, bi lahko delodajalec zahteval povrailo kode nastale z delavevim ravnanjem.

4. primer

Delavec in delodajalec se s pogodbo o zaposlitvi dogovorita, da delavec dve leti po

prenehanju pogodbe o zaposlitvi ne sme opravljati delodajalcu konkurennih dejavnosti, in to ne glede na to, na kaken nain bo pogodba prenehala. Delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, delavec pa se

zaposli pri konkurenni drubi. Ali delodajalec lahko uspe s tobo, s katero od delavca terja plailo odkodnine za kritev konkurenne klavzule?

Doloilo v PZ je nino, saj konkurenna klavzula zavezuje le, e preneha PZ po zakonsko doloenih nainih ( sporazum med strankama, redna odpoved s strani delavca, redna odpoved

11

delavcu iz krivdnega razloga ali izredne odpovedi delavcu s strani delodajalca). S PZ lahko

samo razirimo pravice delavcu, ne moremo jih oiti (7/2.l ZDR: naelo in favorem)

38.l ZDR : konkurenna klavzula: -dogovori se lahko najdlje za obdobje 2h let

- le v zgoraj napisanih primerih prenehanja pogodbe o zaposlitvi

- doloena mora biti v PZ - ne sme izkljuiti primerne zaposlitve delavca - mora biti sklenjena v pisni obliki

- preneha lahko le z sporazumom med strankama

- delavec mora za upotevanje konkurenne klavzule dobivati primerno nadomestilo (najmanj 1/3 povprene mesene plae v zadnjih 3h mesecih pred prenehanjem).

5. primer

V pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni med Zavarovalnico AB in delavko za doloen as 6 mesecev (zaradi usposabljanja in izpopolnjevanja delavke) je bila konkurenna klavzula, ki delavki za as 2 let po prenehanju pogodbe o zaposlitvi prepoveduje opravljanje poslov s podroja zavarovalnitva za drugo zavarovalnico. Delavki pripada za upotevanje te klavzule odkodnina v viini doseene provizije v zadnjih 3 mesecih pred prenehanjem veljavnosti pogodbe, delavka pa je v primeru kritve klavzule dolna plaati pogodbeno kazen v vrednosti 20.000 EUR.

Delavka se je nekaj mesecev po prenehanju pogodbe o zaposlitvi zaposlila pri drugi

zavarovalnici, Zavarovalnica AB pa je od delavke zahtevala plailo pogodbene kazni. Bi kot sodnik ugodili zahtevku Zavarovalnice AB? Utemeljite!

Konkurenna klavzula mora biti doloena z razumnimi asovnimi omejitvami prepovedi konkuriranja. Glede na to, da je delala samo 6 mesecev, je omejitev 2 leti prevelika.

Konkurenna klavzula tudi ne sme izkljuiti primerne zaposlitve delavca. Zavezuje samo v primerih, e je delavec pri svojem delu pridobil tehnina, proizvodna in poslovna znanja ter poslovne zveze; ki jih ne bi pridobil pri drugem delodajalcu; ker je bila delavka pri

delodajalcu samo na usposabljanju ni mogla pridobiti nekih velikih znanj in poslovnih zvez.

Zato sodnik zahtevku zavarovalnice ne bi ugodil.

6. primer

Delavec C. ., dela v velikem podjetju kemine industrije, ki med ve izdelki proizvaja tudi pralna sredstva in parfume. Delavec je pri svojem delu omejen na sektor pralnih sredstev.

Delavec odpove pogodbo o zaposlitvi in se zaposli pri konkurennem podjetju, kjer pa dela izkljuno na sektorju parfumov. Ali delavec s tem kri konkurenno klavzulo, ki jo je imel v pogodbi o zaposlitvi pri prvem delodajalcu, e je v njej navedeno, da ne sme uporabljati tehninih, proizvodnih ali poslovnih znanj in poslovnih zvez, ki jih je pridobil pri delodajalcu pri svoji dejavnosti, s katero bi

konkuriral delodajalcu?

Ne kri konkurenne klavzule, saj je bil specializiran pri Dd 1 za pralna sredstva, pri Dd2 pa po novem za parfume.

7. primer

Delavka J. P. ima v pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni z drubo K, konkurenno klavzulo, ki ji eno leto po prenehanju pogodbe o zaposlitvi prepoveduje opravljanje komercialne dejavnosti

12

na podroju kozmetike, za kar je upraviena do nadomestila v viini 1/3 njene povprene mesene plae. J.P se skrega s sodelavci in odpove pogodbo o zaposlitvi. Je druba K delavki J.P. dolna plaevati nadomestilo? Mora delavka J.P. drubi K zato karkoli predloiti, dokazati? Kaj pa v primeru, da J.P. po prenehanju pogodbe o zaposlitvi z drubo K prine delati kot trgovska potnica za neko drubo, ki se ukvarja s proizvodnjo konfekcije? Ji mora druba K kljub temu plaevati nadomestilo za spotovanje konkurenne klavzule?

39. l ZDR : nadomestilo za spotovanje konkurenne klavzule. Dd je dolan izplaevati nadomestilo za spotovanje KK, e delavcu onemogoa pridobitev zasluka, primerljivega delavevi prejnji plai. Tudi, ko ne dela ji je dolan izplaevati nadomestilo, saj ne dela, ker jo zavezuje KK. e dobi drugo zaposlitev, ji je dolan izplaevati, e je plaa na novem DM nija od plae na prejnjem DM.

8. primer

Delavec A.B., zaposlen v drubi C je imel v pogodbi o zaposlitvi konkurenno klavzulo, po kateri dve leti po prenehanju delovnega razmerja ne bi smel uporabljati svojih tehninih znanj, pridobljenih pri delodajalcu, pri svoji nadaljnji poklicni oziroma poslovni dejavnosti, v

zameno za to, pa bi mu pripadalo nadomestilo v viini njegove mesene povprene plae. Maja 2012 je delavec odpovedal pogodbo o zaposlitvi, od uprave drube C pa je prejel dopis, da druba ne bo uveljavljala konkurenne klavzule, zato je prost svojih obveznosti, ki izhajajo iz nje, prav tako pa je druba prosta svoje obveznosti plaevanja nadomestila. Delavec s taknim ravnanjem drube ni soglaal in je s tobo uveljavljal plailo nadomestila, dogovorjenega s pogodbo o zaposlitvi. Je delavec s tobo uspel?

Enostransko se delodajalec ne more odpovedati KK, potrebno je soglasje! Prav tako pa mu po

zakonu pripada 1/3 povprene plae v zadnjih 3h mesecih pred prenehanjem DR.

9. primer

Delavkin mo je napoten na delo v tujino za dobo dveh let. Z njim bi rada v tujino odla tudi njegova ena. Ali obstaja kakna monost, da bi se delavki ohranilo delovno razmerje pri njenem delodajalcu, tako da bi se po vrnitvi iz tujine vrnila na svoje delo?

Gre za suspenz PZ (51. l ZDR). Med suspenzom PZ mirujejo pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz DR, ki so neposredno vezane na opravljanje dela. Delavec se mora na DM

vrniti najkasneje v roku 5h dni po prenehanju razloga za suspenz, drugae mu delodajalec lahko izredno odpove PZ.

10. primer

Delavka Martina, ki v drubi Mednarodna prodaja d.d. dela kot prodajni referent, za vzhodno Evropo, bo januarja 2013 nastopila porodniki dopust. Direktor eli, da bi Martino za as njene odsotnosti nadomeal Janez, ki je doslej delal kot prodajni referent za drave bive Jugoslavije, saj je prodajnih referentov za bivo Jugoslavijo ve, pa tudi obseg dela na tem trgu se zmanjuje. Kaj bi svetovali direktorju:

v primeru, da imata Martina in Janez v pogodbi o zaposlitvi opredeljeno delovno mesto prodajni referent,

13

Naziv DM je enak, predvidevamo da je tudi vrsta dela temu primerno enaka. e je v kolektivnih podobah, ki jih zavezujejo doloeno, mora zaasno opravljati drugo delo. Delavec je dolan tako delo sprejeti.

v primeru, da ima Martina v pogodbi o zaposlitvi opredeljeno delovno mesto prodajni referent za vzhodno Evropo, Janez pa delovno mesto prodajni referent za drave bive Jugoslavije?

Odvisno od opisa dela v aktu o sistemizaciji, predvidevamo da je vrsta dela bolj ali manj

enaka. Delavec je dolan sprejeti zaasno drugo DM. Sklene se nova PZ, v kateri se napie, da bo za 1 leto opravljal delo na DM B, potem pa se bo vrnil na delovno mesto A (ker je

potrebno v primeru, da se nazv delovnega mesta spremeni, skleniti novo PZ)

Kakna je pravna situacija v navedenih dveh primerih, e se Janez z nadomeanjem strinja in kakna, e se ne strinja? e se strinja, se navede v PZ zgoraj napisano. e se ne strinja, v primeru, da Janeza na delovnem mestu A ve ne potrebuje, mu lahko odpove PZ iz poslovnega razloga. Pravico ima do odpravnine.

11. primer

Delavka A ima z delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoloen as s polnim delovnim asom za opravljanje del na delovnem mestu pravni svetovalec. Po vrnitvi s porodnikega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka eli izkoristiti pravico do dela s krajim (polovinim) delovnim asom, ki ji jo daje 48. len Zakona o starevskem varstvu in druinskih prejemkih. Pravico do dela s polovinim delovnim asom ima do dopolnjenega tretjega leta otrokove starosti, po tem pa bo spet delala s polnim delovnim asom. Napiite dolobo (anexa, nove pogodbe o zaposlitvi?), s katero bi na ustrezen nain uredili opisano situacijo.

Podatki o pogodbenih strankah,,.. na podlagi 47.l ter 66.l Zdr in 48. lena Zakona o starevsekm varstvu in druinskih prejemkih, sklepata stranki anex k pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni z dne,.. spremeni se doloba o polnem delovnem asu v kraji delovni as. Prav tako se spremeni doloba o osnovni plai,..dopust je enak; nadomestilo se prejema samo za 4 ure,podpis obeh pogodbenih strank + datum.

12. primer:

Ali (in kdaj) gre v navedenih primerih za dopusten, kdaj pa za nedopusten poseg v zasebnost

delavca?

1. Na razgovoru za razpisano delovno mesto vodjo kadrovske slube zanima, ali je kandidatka za to delovno mesto poroena in ali si ima namen v blinji prihodnosti ustvariti druino. Ni dopustno spraevati o zakonskem stanu, druinskem ivljenju,.. 26/2 2. V izbirnem postopku za doloeno delovno mesto morajo kandidati reevati psiholoki test. 26/4 ; 26/5; 26/6 ZDR ; Dd lahko dobi odgovor samo na svoje vpraanje; e to presee je nedopustno.

3. Delodajalec v garderobo, kjer se delavke preoblaijo v slubena oblaila, skrivaj namesti varnostno kamero.

Videonadzor = dovoljen samo pod izjemnimi pogoji; kadar je to nujno potrebno za varnost

ljudi ali premoenja ali za varovanje poslovne skrivnosti, tega namena pa ni mogoe dosei z milejimi sredstvi. prepovedano je v dvigalih, sanitarnih prostorih.

Dodatni pogoj: delavci morajo biti vnaprej pisno obveeni.

14

4. Delodajalec pregleduje delavevo elektronsko poto, ter preverja in ima vpogled v delaveve aktivnosti na internetu. URS v 37.lenu : tajnost pisem in drugih obil (pravica do t.i. komunikacijske zasebnosti). Varovana je Vsebina komunikacije, pa tudi z njo povezani podatki ( prometni podatki), ki

praviloma veljajo za osebne podatke.

Velja kriterij razumnega priakovanja zasebnosti.

5. V delovnem asu delodajalec posumi, da je delavec opit z alkoholom in pri delavcu izvede alkotest. Na podlagi tako ugotovljenih rezultatov delodajalec sproi postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Ni problema, e se delavec strinja; e se ne ga ne moremo prisiliti. Bolje bi bilo, e bi to opravila za to pristojna inpekcija. e delodajalec vidi, da delavec ne more delati pod vplivom alkohola, ga mora odstraniti iz DM. Poklical bo ustrezno slubo; e bo tudi to odklonil, lahko Dd v splonem aktu odredi, da gre v taknem primeru za kritev obveznosti: izredna odpoved. 6. Zaradi pokodbe je delavec nezmoen za delo in zato v bolnikem staleu, predpisano mu je mirovanje. Delodajalec prek zasebnega detektiva izvaja kontrolo delavca v bolnikem staleu. 111/6, l ZDR: zloraba bolnikega stalea kot razlog za izredno odpoved PZ. Ustrezne slube lahko kontrolirajo.

7. Delodajalec zaradi izplaevanja povraila strokov prevoza na delo preverja, od kod se delavec dejansko vozi na delo, saj delavec zatrjuje, da se na delo vozi z osebnim avtomobilom

iz oddaljenega kraja.

Lahko preverja. 27,: 35. l ZDR : obveznost obveanja. Prepoved povzroanja kode : 35.l ZDR.

8. Delodajalec sprejme interni akt, s katerim doloi pravila o izgledu na delovnem mestu, kjer med drugim doloi tudi izgled prieske zaposlenih. 32.; 35., l ZDR- 44.l ZDR Razlogi varnosti & zdravja pri delu (varilci), higiene (prodajalci kruha) niso sporni. V ostalih

primerih je teko doloiti mejo.

DELOVNO PRAVO - 4. vaje

1. primer

Delavec eli prenehanje delovnega razmerja z 31. 12. 2012, delodajalec pa s tem soglaa. Kaken dokument morata napisati pogodbeni stranki? Napiite ga!

Gre za sporazumno razveljavitev DR. Napieta sporazum o prenehanju PZ. V njem se navede, da obe stranki soglaata s prenehanjem PZ, ki je bila sklenjena dne,.. Dd je dolan opozorit delavca, da mu nadomestilo za primer brezposelnosti ne pripada. Delavec nima pravice do

odpravnine, o odpovednem roku se dogovorita,..

Na podlagi 79.l. ZDR objavljenega v URL, sklepata delavec XX in delodajalec YY sporazum o prenehanju delovnega razmerja..

PZ je bila sklenjena dne in sporazumno preneha, Delavcu ne pripada pravica iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.

2. primer

Delavec eli odpovedati pogodbo o zaposlitvi, pri tem pa ne ve, koliko asa mora po odpovedi e ostati na delu (v pogodbi o zaposlitvi o tem namre ni nobene dolobe). Po em se mora

15

delavec ravnati? Kaj pa lahko delodajalec stori, e delavec preneha z delom takoj naslednji dan, ko poda odpoved?

Napiite kratko odpoved delavca in odgovorite na obe vpraanji.

Gre za redno odpoved s strani delavca. Pisno obvesti delodajalca o odpovedi, ki je ne rabi

obrazloiti. e odpoveduje PZ delavec je odpovedni rok 1 mesec, s kolektivo pogodbo je lahko doloen dalji rok, vendar ne ve kot 3 mesece. . Ravnati se mora po zakonu o delovnih razmerjih in po kolektivnih pogodbah, ki zavezujejo delodajalca. Poudariti je

potrebno, da v primeru, da pogodbo odpove delavec, nima pravice do nadomestila za

primer brezposelnosti.

e delavec preneha z delom takoj naslednji dan, lahko delodajalec zahteva povrailo kode, ki mu je s tem nastala, vendar mora dokazati vse elemente odkodninske obveznosti (dokazno breme namre nosi on).

Delavec XY, odpovedujem pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno dne 12.1.2013,..

3. primer

Marija Horvat, ki dela v iviljstvu Modna Muha 10 mesecev, ne dosega predvidene storilnosti, kljub temu, da ni pripravnica in kljub temu, da ji je delodajalka omogoila delo na razlinih operacijah. Delodajalka seveda z njenim delom ni zadovoljna, zato ji eli odpovedati pogodbo o zaposlitvi.

Po kaknem postopku ji lahko odpove pogodbo in kakne so pravice delavke ob odpovedi pogodbe? Ali je odgovor kaj drugaen, e se Marijina delodajalka uvra k manjim delodajalcem? potem nebi rabila preverjati ali lahko zaposli na drugem delovnem mestu ipd

Redna odpoved s strani delodajalca zaradi razloga nesposobnosti

- Delavka ne dosega predvidenih delovnih rezultatov - Ne izpolnjuje ve pogojev doloenih z PZ

Postopek 88. l. ZDR - Dd je najprej dolan preveriti ali je mogoe zaposliti pod spremenjenimi pogoji; na

drugem delovnem mestu, ali ga je mogoe prekvalificirati, dokvalificirati,.. e katera od teh monosti obstaja, mu delodajalec odpove PZ iz razloga nesposobnosti s ponudbo nove PZ.

- e gre za ustrezno DM (izobrazba je enake vrste in iste stopnje) jo je dolan delavec sprejeti, e je ne : nima pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, odpravnina mu ne pripada

- e sprejme neustrezno DM ima pravico do sorazmernega dela odpravnine - e ne sprejme neustrezne PZ : pravica do nadomestila za primer brezposelnosti,

pravica do odpravnine.

Postopek

1. Pisno obvestilo delavcu + vabilo na zagovor 2. Obvestilo sindikatu, e delavec tako zahteva. Negativno mnenje sindikata ne zadri

uinka prenehanja PZ 3. Odpovedni rok je minimalno 30 dni 4. Odpravnine ne dobi, saj je delala samo 10 mesecev, morala pa bi 1 leto 5. Nadomestilo za primer brezposelnosti 6. 2 uri na teden plaane odsotnosti z dela zaradi iskanja nove zaposlitve

4. primer

16

Delodajalec eli ukiniti delovno mesto vodje prodaje. Na kaken nain (po kaknem postopku) lahko odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu Joetu, ki dela na tem delovnem mestu; in ki bi ga potreboval na delovnem mestu prodajni referent? Joe ima dokonano ekonomsko fakulteto (univerzitetni program); za delovno mesto vodje prodaje se je zahtevala

univerzitetna izobrazba, za prodajnega referenta pa se zahteva srednjeolska izobrazba. Kakne so pravice Joeta, e sprejme in kakne, e odkloni ponujeno delovno mesto?

Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.

Gre za prenehanje potreb po opravljanju doloenega dela zaradi: ekonomskih, organizacijskih, tehnolokih, strukturnih in podobnih razlogov na strani delodajalca. Delodajalec delavcu odpove PZ, hkrati pa mu ponudi sklenitev nove PZ. Delavec ima 15 dni

asa, da se odloi ali jo bo sprejel ali ne. Ne rabi sprejeti vsakega delovnega mesta, ampak samo ustrezno DM (enaka vrsta in stopnja izobrazbe). e odkloni neustrezno DM ima pravico do nadomestila za primer brezposelnosti in pravico do odpravnine, e je pri Dd delal vsaj 1 leto. e odkloni ustrezno DM nima pravice do nadomestila in odpravnine. e sprejme neustrezno DM, ima pravico do sorazmernega dela odpravnine.

5. primer

Poslovni sistem sestavljajo druba mati (d.d.) in tri drube here (d.o.o.). Ali lahko v primeru, da v eni od drub hera (druba A) preneha potreba po delu nekaj delavcev, druba A tem delavcem odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in jim ponudi sklenitev nove

pogodbe o zaposlitvi za delo v drugi drubi heri (drubi B), kjer tovrstne potrebe po delu obstajajo? Je dolna druba A tem delavcem plaati odpravnino?

Odpoved PZ s ponudbo nove zaposlitve pri drugem delodajalcu

e gre za ustrezno zaposlitev in jo delavec sprejme, delodajalec ni dolan izplaati odpravnine; e se drugi delodajalec v PZ zavee, da bo glede minimalnega odpovednega roka in pravice do odpravnine upoteval delovno dobo delavca pri obeh delodajalcih. (90a.l ZDR)

6. primer

Gospodarska druba, ki zaposluje 50 delavcev opua del proizvodnje, zato bo morala v roku 30 dni tevilo zaposlenih zmanjati za 5 delavcev. Kako naj pravilno izpelje postopek, potreben za to, da bo 5 delavcem prenehala pogodba o

zaposlitvi?

Ne gre za kolektivne odpuste, ampak izvedemo individualno odpoved PZ iz poslovnega

razloga za vsakega delavca posebej.

1. Najprej preverimo ali ga lahko zaposlimo na 2. DM; ali ga lahko zaposlimo pod spremenjenimi pogoji, ga lahko prekvalificiramo, dokvalificiramo ,.. e ja, potem mu odpovemo PZ s ponudbo nove PZ

2. e ne: mu vroimo pisno obrazloitev, ga povabimo na zagovor 3. Na njegovo zahtevo obvestimo sindikat 4. Pravica do nadomestila za primer brezposelnosti, odpravnina 5. Odpovedni rok glede na delovno dobo

Kaken pa bi bil postopek, e bi postalo nepotrebno delo 15 delavcev? V tem primeru pa gre za kolektivni odpust (96. l. ZDR : najmanj 10 delavcev pri delodajalcu, ki zaposluje ve kot 20 in manj kot 100 delavcev) Postopek:

1. Delodajalec je dolan izdelati program razreevanja presenih delavcev 2. Obvestiti mora sindikat in se z njim posvetovati 3. Obvesti zavod za zaposlovanje

17

4. Naredi kriterij za doloitev presenih delavcev 5. Glede na kriterij izbere delavce, ki jih bo odpustil

Pravice delavcev so enake kot pri individualnih odpustih

Kakne so pravice delavcev ob odpovedi (v prvem in drugem primeru?) V obeh primerih imajo pravico do nadomestila za primer brezposelnosti ter pravico do

odpravnine.

e delodajalec v roku 1ga leta zaposluje nove delavce, imajo delavci, ki jim je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, prednostno pravico do zaposlitve, e e izpolnjujejo pogoje za opravljanje dela

7. primer

Drubenika drube Biznis d.o.o. sprejmeta na skupini sklep o prenehanju drube in prietku postopka likvidacije. Na kaken nain preneha delovno razmerje edinemu zaposlenemu te drube, Janezu Novaku, ki je pri drubi Biznis d.o.o. zaposlen 10 let? Napiite bistvene sestavine potrebnih dokumentov in navedite kakne so pravice delavca ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Redna likvidacija: odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga

- 30 dnevni odpovedni rok

- pravica do odpravnine po 109.l ZDR - razlike so v odpravninah e odpove PZ Dd ali sodie (kraji odpovedni roki: 15 dni)

8. primer

Delavke Marte cel oktober ni bilo na delo, pa tudi sedaj (vse do 20. novembra) se e ni vrnila. Delavki za ta as ni bil odobren niti letni dopust niti kakna druga upraviena odsotnost z dela, prav tako pa delavka delodajalcu za ta as ni predloila bolnikega lista. Kako lahko ukrepa delodajalec? Odloite se za ukrepanje in napiite bistvene elemente dokumentov, ki jih je pri tem potrebno vroiti delavki.

Gre za izredno odpoved s strani delodajalca, saj je delavka krila pogodbene in druge obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, saj ve kot 5 dni zaporedoma ni prila na delo, delodajalcu pa tudi ni sporoila razloga odsotnosti.

Pisno se ji vroi izredna odpoved PZ. Povabi se jo na zagovor, na njeno zahtevo se obvesti sindikat.

V dokumentu je potrebno obrazloiti razlog za odpoved PZ, prav tako je potrebno navesti, da nima pravice do nadomestila za primer brezposelnosti, prav tako ji ne pripada odpravnina.

Ni odpovednega roka.

111 (2). l. Zdr : delavcu preneha PZ s prvim dnem neupraviene odsotnosti z dela, e se ne vrne na delo do vroitve izredne odpovedi.

9. primer

Delavec Franc Koren pride vinjen v slubo in se tam neprimerno obnaa. Direktor je jezen in naroi pravniku naj delavcu (ki dela v podjetju e 20 let, in doslej e nikoli ni kril svojih obveznosti iz delovnega razmerja) takoj odpove pogodbo o zaposlitvi. Kaj bi vi naredili, e bi bili na mestu pravnika ali obstajajo pogoji za redno ali izredno odpoved PZ? Napiite akt, ki bi ga v tem primeru vroili delavcu.

Ne obstajajo razlogi za izredno odpoved PZ.

18

Delavcu vroimo pisno opozorilo zaradi kritve pogodbenih in drugih obveznosti, ter ga v aktu opozorimo, da bo v primeru ponovne kritve v roku enega leta mu PZ odpovedana iz krivdnega razloga.

V aktu navedemo podatke o pogodbenih strankah, opiemo kritev, navedemo opozorilo, da bo v primeru ponovne kritve odpovedana PZ. Navesti je tudi potrebno, da zoper opozorilo o prenehanju PZ ni pravnega varstva.

10. primer

Delavcu Antonu Potenemu, ki dela v tovarni, kjer proizvajajo televizorje, najde policija doma vejo koliino delov za televizorje, ki se proizvajajo za izvoz in jih torej ni mogoe kupiti v trgovini. Ker je oitno, da je delavec protipravno odtujeval material iz podjetja, mu vodstvo podjetja ne zaupa ve, zato mu elijo takoj onemogoiti nadaljnje dela v podjetju (e preden bo postopek izredne odpovedi, ki ga nameravajo takoj sproiti, konan). Je to mogoe? e je, napiite akt, ki se ga vroi delavcu.

Vroi se mu akt PREPOVEDI OPRAVLJANJA DELA v asu trajanja postopka odpovedi. Z njim se delavcu preprei stik z delovnim mestom ter monost ponovnega kaznivega dejanja. V tem asu mora dobiti nadomestilo v viini povprene plae v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo PZ. e se kasneje ugotovi, da razlog za odpoved ni bil utemeljen, mu mora Dd vrniti e ostalih 50%.

11. primer

Druba A ima ve restavracij po vsej Sloveniji. Novembra 2012 proda svojo restavracijo v Mariboru drubi B. V restavraciji je bilo zaposlenih 6 delavcev (2 kuharja in 4 natakarji). Druba A eli vse svoje zaposlene v restavraciji odpustiti, druba B, ki predvideva, da bo restavracija nadaljevala s poslovanjem e decembra, pa namerava zaposliti oba kuharja, ki sta e delala v restavraciji, ne pa tudi natakarjev. Ali, in e, po kaknem postopku lahko druba A odpusti delavce, ki so delali v restavraciji? Ali je druba B dolna zaposliti tudi natakarje, ki so delali v restavraciji? Utemeljite!

Druba A ne more odpustiti delavcev, saj gre za spremembo delodajalca in prenosu podjetja sledijo tudi delavci.

Gre za spremembo delodajalca, saj je prilo do prenosa podjetja na drugo drubo. Skupaj s podjetjem preidejo na Dd2 tudi zaposleni. Na podlagi zakona gredo vsi zaposleni od

prenosnika k prevzemniku- e se bo Dd2 ukvarjal s podobno ali isto dejavnostjo, jim mora ohraniti zaposlitev. Druba B ne more izbirati koga bo zaposlila, ampak mora ohraniti vse zaposlitve. Kasneje jim lahko odpove PZ, e se bo drugae organiziral. Prevzemnik se mora zavezati, da bo zaposlenim vsaj e eno leto priznaval pravice in obveznosti, ki so izhajale iz kolektivne pogodbe, ki je zavezovala prenosnika.

12. primer

Delavki Mariji je bila marca vroena odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, in priel je tei 60. dnevni odpovedni rok. Delavka pa je delodajalcu tik pred potekom odpovednega roka predloila potrdilo o tem, da je 1 mesec nosea. Ali delavki preneha delovno razmerje s potekom odpovednega roka ali ne? e ji ne, kdaj ji preneha? Ali bi bila situacija drugana, e bi bila delavka nosea e v asu vroitve odpovedi?

19

Gre za kategorijo varovanih delavcev in delodajalec ji ne sme odpovedati PZ ves as trajanja nosenosti ter v asu ko doji otroka (115.l ZDR) Varovane so tudi pred prenehanjem DR.

Nosea enska je s to dolobo varovana: - Pred prenehanjem DR - Pred odpovedjo DR

e bi bila nosea e v asu vroitve odpovedi PZ bi bila to nezakonita odpoved.

13. primer

Delavec je star 56 let. ez 3 leta bo izpolnil pogoje za starostno upokojitev. Ali mu delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi

A)iz poslovnega razloga brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi Ne more mu odpovedati,

dokler ne izpolni minimalnih pogojev za starostno upokojitev. Dd je pri poslovnem razlogu

vedno dolan preveriti ali se lahko zaposlitev ohrani, ne glede na kategorijo delavca. Lahko mu pa odpove, e delavec soglaa. B.)iz poslovnega razloga s ponudbo ustrezne zaposlitve Da

C)iz krivdnega razloga? Da

Opomba: Upotevaje 60. len Zakona o urejanju trga dela ima delavec, stareji od 55 let, ki je v zavarovanju nad 25 let, pravico do denarnega nadomestila v trajanju 25 mesecev.

e bi ga delodajalec kljub vsemu odpustil pa bi se hotel potem delavec prijaviti na zavod, bi tam zavrnili njegov predlog za nadomestilo in ga napotili na tobo.

114. len ZDR: (1) Dd ne sme starejemu delavcu brez njegovega pisnega soglasja odpovedati PZ iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni minimalnih pogojev za starostno upokojitev.

(2) Varstvo po prejnjem odstavku ne velja: - e je delavcu zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev (traja 25

mesecev, torej ne pride v potev)

e delavec poda soglasje se mu PZ lahko odpove; e ne soglaa preverimo ali mu lahko ponudimo nadomestilo (kar mu v naem primeru ne moremo), zato mu v taknem primeru PZ potem ne moremo odpovedati.

14. primer

Gospodarska druba zaradi zmanjevanja naroil iz poslovnih razlogov odpove pogodbo o zaposlitvi vejemu tevilu delavcev, med njimi tudi Janezu. Odpovedni rok bo Janezu iztekel 6. 12. 2012. Janez pa je ob vroitvi odpovedi v bolnikem staleu, ki bo predvidoma trajal vse do aprila 2013.

Ali je odpoved Janezu zakonita? e je, kdaj mu preneha delovno razmerje?

116. l. ZDR : invalidi in odsotni z dela zaradi bolezni PZ mu preneha z dnem ko se vrne na delo, torej aprila 2013. Odpoved je zakonita.

15. primer

Delavec je bil obsojen na petmeseno zaporno kazen. 5. januarja 2012 so ga odpustili iz zapora, a se na delo ni vrnil. Delodajalec je delavcu 13. januarja poslal vabilo na zagovor

zaradi izredne odpovedi, ki je bil 20. januarja. Na zagovoru je delavec povedal, da se na delo

20

ve ne namerava vrniti, saj bo odprl svojo trgovino. Delodajalec je delavcu 28. februarja izredna odpovedal pogodbo o zaposlitvi. Delavec, ki si je premislil, in se je elel vrniti na delo v podjetje, je elel odpoved na vsak nain spraviti s sveta, zato je poiskal pomo pri odvetniku.

Kaj bi svetovali delavcu, e bi bili njegov odvetnik?

20. januarja se je delodajalec seznanil z okoliinami. Rok za izredno odpoved je 1 mesec, torej bi mu moral najkasneje do 20. Februarja odpovedati PZ pa mu je ni: neveljavna

odpoved.

16. primer

Delavec Joe je e ve let zaposlen v drubi Prodaja d.o.o. Odkar se je v drubi menjalo vodstvo, pa je postala situacija za delavce zelo neugodna. Namesto, da jim plao izplaali 8. v mesecu, kot imajo doloeno v pogodbi o zaposlitvi, se je e trikrat zgodilo, da so delavci plao prejeli ele 20. v mesecu. Joe zato ne eli ve delati v tej drubi. Kaj bi svetovali Joetu kateri nain prenehanje pogodbe o zaposlitvi bi bil zanj najprimerneji? Opiite postopek!

Izredni nain prenehanja PZ s strani delavca Delavec lahko zahteva izredno prenehanje PZ, e nasprotna stranka huje kri pogodbene in druge obveznosti, ki izhajajo iz PZ.

POSTOPEK:

- Predhodno opozoril Dd na izpolnitev obveznosti - Pisno obvesti o kritvi inpektorja za delo - Po preteku 8h dni izredno odpove PZ

Delavec ima pravico do odpravnine.

17. primer

Delodajalec A delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Delavec vloi tobo na ugotovitev nezakonitosti odpovedi in vse kae, da bo sodie njegovemu tobenemu zahtevku ugodilo. Delavec, ki se mu je delodajalec zameril pa se ne bi rad vrnil na delo k delodajalcu, ampak bi rad dosegel le plailo odkodnine. Ima zato na voljo kakno pravno monost? Ima pravico do odkodnine

Kaj pa e se v opisanem primeru delavec eli vrniti na delodajalec pa tega nikakor ne eli. Ima delodajalec na voljo kakno pravno monost, da preprei vrnitev delavca na delo? e ga Dd noe, to ne more vplivati, lahko pa svojo eljo sporoi sodiu, vendar ni nujno, da ga bo upotevalo.

18. primer

Delavec je bil 12 let zaposlen pri delodajalcu A, nato pa 16 let pri delodajalcu B. V zadnjem

obdobju je imel plao 1000 evrov. Ali in kakna odpravnina in odpovedni rok pripadata delavcu v primeru:

Sporazumnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi Odpravnine ni, odpovedni rok po dogovoru

Odpovedi iz poslovnega razloga 1/3 osnovne plae za vsako leto dela pri Dd Odpovedni rok = 60 dni upoteva se Ddoba pri zadnjem Dd

Odpovedi iz razloga nesposobnosti

21

Odpravnina = 1/3 povprene mesene plae za vsako leto dela Odpovedni rok = 60 dni

Izredne odpovedi s strani delodajalca. Odpravnine in odpovednega roka ni

19. primer

Delavec Martin je odsoten z dela zaradi bolezni in ima odobren bolniki stale. Ostali delavci pa trdijo, da Martina pogosto videvajo, kako pomaga sosedu, ki ima vrtnarstvo. Kako naj

ravna delodajalec?

Najprej preveri ali res gre za kritev izvajanja bolnikega stalea, e gre, mu lahko izredno odpove PZ.

Postopek:

1. Pisna obdolitev + vabilo na zagovor 2. Obvestilo sindikatu e delavec to eli 3. Obvestit, da nima pravice do odpravnine 4. Ni odpovednega rok 5. Prepoved opravljanja dela za as trajanja postopka

Delovno pravo (Bologna) - 5. vaje

1. primer

Mestno vrtnarstvo ugotavlja, da imajo v pomladnih in poletnih mesecih toliko dela, da bi vsi

delavci morali delati ve kot polni delovni as (40 ur tedensko), v jesenskih in zimskih mesecih pa dela ni dovolj. Kako naj v podjetju organizirajo delovni as svojih delavcev? Upotevajte zakonske monosti in zakonske omejitve. Je mogoe uvesti nadurno delo? 147.l ZDR : razporejanje delovnega asa - gre za institut neenakomerno razporejenega D (sezonsko delo) - v tem asu lahko delajo delavci najve 56 ur na teden, v obdobju 6ih mesecev, se morajo ure uskladiti, s kolektivno pogodbo se lahko doloi trajanje najve 12 mesecev. - neenakomerno razporeditev je potrebno doloiti v PZ - varovane kategorije delavcev (stareji, stari, invalidi, mladoletni,..), ne smejo delati preko polnega D. - delovni dan lahko traja najve 13 ur, poitek mora traja 11 ur (pri normalni razporeditvi mora biti poitek 12 ur, delovni dan najve 10 ur)

Nadurnega dela ni mogoe uvesti, ker ne gre za izjemoma povean obseg dela (izjemne okoliine), prav tako ne gre za delo, ki se nebi moralo opraviti z prerazporeditvijo D, drugano organizacijo,..

2. primer

Zaradi sezonske narave dela je delodajalec organiziral delovni proces tako, da je delovni as med letom neenakomerno razporejen. Delavci v asu sezone delajo vse sobote, v asu izven sezone pa imajo proste petke.

- Kako naj delodajalec ravna v primeru delavke, ki je bila v sezonskem asu v bolnikem staleu, saj ji za petke, ko bodo drugi delavci prosti, v podjetju ni mono zagotoviti dela? e je bila v bolnikem staleu, se je ji je tako ali tako plaevalo nadomestilo in je bila upravieno odsotna z dela, zato nima primanklaja ur.

- Nek delavec, ki je star 56 let je v sezoni odklanjal delo ob sobotah. Ali je imel za to kakno pravno podlago? Gre za varovano kategorijo delavca (stareji od 55 let), zato je lahko

22

odklanjal delo, saj e noe, se mu dela nad polnim D ne sme odrediti. Vendar bo pri njemu problem kako bo pridobiti ure, ki mu bodo primanjkovale.

3. primer

Podjetje, ki se ukvarja z mednarodno pedicijo, ima organizacijsko enoto, katere delo je vezano na delo slub izven podjetja (carina, ..). Delovni as v podjetju je enakomerno razporejen, dela se od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. Vasih pa se je potrebno tudi glede delovnega asa prilagoditi delu carine. Takrat bi morali delavci na delu ostati tudi po 16. uri, in delati tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih, ure, ki so jih opravili nad polnim

delovnim asom pa bi lahko izkoristili v naslednjem tednu oziroma v naslednjem mesecu. Kako mora v taknem primeru ravnati delodajalec s kaknim aktom dosee, da delavci delajo v spremenjenem delovnem asu?Zaasna prerazporeditev D, podlaga je 147.l ZDR, vsaj en dan prej jih more obvestiti o zaasni prerazporeditvi D. D = najve 56 ur / teden, za obdobje 6 mesecev (potem se naredi izravnava), s KP se lahko doloi obdobje 12h mesecev. Zaasno prerazporeditev je potrebno doloiti v PZ v skladu z zakonom in KP. Ali in ob kaknih pogojih so delavci dolni delati v spremenjenem delovnem asu? Vsak

delavec je dolan sprejeti delo v spremenjenem delovnem asu, razen, e gre za varovane kategorije ( 145.l ZDR : delavka zaradi varstva nosenosti/starevstva; stareji delavec; delavec, ki e ni dopolnil 18 let, delavec ki, dela s krajim D).

Ali bi bilo dolno podjetje plaati dodatek za delo na nedeljo oz. na dela proste dneve? Kaj pa za delo ob sobotah?

Plaa se dodatek za delo na nedeljo in dela proste dneve, sobota pa se teje kot delovni dan.

4. primer

Druba se ukvarja s prodajo sadja in zelenjave na debelo. Zaradi narave dela elijo uvesti delovni as tako, da bi trajal 40 ur na teden, in sicer pet dni v tednu od 3. ure ponoi do 11. ure.

Ali je mono uvesti tak delovni as? Da. Doloi se s PZ. Kako je potrebno doloiti dodatek za nono delo (za koliko ur?) Nono delo, je delo od 23. do 6. ure zjutraj. Torej dobijo dodatek za 3 ure nonega dela Ali lahko ponoi delajo tudi enske in kakni so pogoji za to? Lahko, ne smejo delati samo varovane kategorije delavcev (stareji, enske zaradi nosenosti ali starevstva, mlaji od 18 let, invalidi, osebe, ki delajo s krajim D).. Omejitve za delo ensk ponoi so na podroju gradbenitva in v industriji, pa e tam se dopuajo izjeme.

5. primer

Direktor je delavcu (ki je v tekoem koledarskem letu opravil 100 nadur) ob 13. uri povedal, da mora po konanem rednem delu (delovni as delavca sicer traja od 6. do 14. ur) ostati na delu zaradi dokonanja nekega zelo nujnega dela. Delavec pa je kljub temu ob 14. uri odel domov, v disciplinskem postopku, ki ga je zaradi tega sproil direktor pa je navajal, da: - mu direktor nadurnega dela ni odredil vsaj kak dan prej

Ker gre za nepredvidene okoliine, je jasno, da nadurnega dela ni bilo mogoe napovedat vnaprej; zato zakon dopua, da se napove ustno isti dan, ko nastopijo okoliine; kasneje pa se izda pisna odreditev nadurnega dela.

- mu direktor ni pisno odredil nadurnega dela

Zadoa ustna odreditev, naslednji dan se pa izda pisna odreditev za nazaj.

23

- je invalid (po odlobi ZPIZ ni sposoben za delo na svojem delovnem mestu, je pa sposoben za delo na drugem delovnem mestu), zato mu ni mogoe naloiti nadurnega dela Ker so ga prekvalificirali na drugo DM, je tam oitno sposoben delati in se mu lahko odredi nadurno delo. (prilagoditev DM, ne zapade pod varovane kategorije po 145 .lenu ZDR) - ni hotel nadurno delati, ker mu pred tednom dni, ko je opravljal nadurno delo (skupno je

delovni as tisti dan trajal 11 ur) delodajalec dodatka za nadurno delo ni priznal za vse delovne ure tistega dne, ampak samo za 3 ure

Dodatek za nadurno delo se izplaa samo za ure, ki segajo preko polnega D. Kaj menite - so bile navedbe delavca upraviene, in je delavec upravieno odklonil nadurno delo ali je imel delodajalec prav, ko je uvedel disciplinski postopek?

Delavec ni upravieno odklonil nadurno delo in Dd je imel prav z uvedbo disciplinskega postopka.

Bi bil odgovor drugaen, e bi delavec v koledarskem letu opravil e 170 ur? V taknem primeru bi mu lahko odredil nadurno delo le, e bi delavec soglaal (zakonska omejitev nadurnega dela: 8ur/teden; 20u/mesec; 170ur/leto; e soglaa lahko dela najve 230 nadur letno)

6. primer

Je mogoe delavcem delovni as razporediti na naslednje naine: - enakomerno, na 3 dni v tednu po 12 ur (36 ur tedensko)

Pri enakomerni razporeditvi D, ta ne sme biti razporejen na manj kot 4 dni na teden. - neenakomerno (en teden 36 ur, drugi teden 46 ur)

Ne,ker lahko dela najve 40 ur/teden, potem nastopi izravnava. Pri izravnavi ur v naem primeru, bi delavec delal 41 ur/teden, kar je preve.

- neenakomerno (v obdobju poveanega obsega dela - tedensko po 57 ur, v obdobju majhnega obsega dela - tedensko po 23 ure?

Ne, ker lahko v primeru neenakomerne razporeditve D, dela najve 56ur/teden.

7. primer

Delavec, ki dela v dveh izmenah - dopoldanski (od 6. do 14. ure) in popoldanski (od 14. do

22. ure) mora vasih ostati na delu tudi po konani popoldanski izmeni (od 22. do 24. ure). Kakne pravice pripadajo temu delavcu? Dodatek za nadure : od 22- 24 (2 uri)

Dodatek za nono delo: 1 ura

8. primer

Delavec Joe je imel z delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za doloen as od 1.10. 2012 do 31. 12. 2012, delavec Janez pogodbo o zaposlitvi za doloen as od 1. 3. do 1. 6. 2012, delavka Marija pa ve zaporednih pogodb o zaposlitvi za doloen as v asu od 1. 1. 2012 do 15. 7. 2012.

Kaken dopust in regres pripada navedenim delavcem za leto 2012? Joe: 3/12 = LD , regres je vezan na LD..torej janez : 4/12 LD = 1/3 LD , regres = 1/3

marija : delala ve kot 6 mesecev, torej ji pripada celoten letni dopust = minimalno 4 tedne, isto regres

e imamo PZ za doloen as, moramo napisati v pogodbi nain izrabe LD, saj ga ne morejo prenesti v novo leto (pri PZ za N : lahko nad 2 tedna, ki ti ostaneta iz prejnjega leta, prenese v novo leto, izrabiti ga mora do 30.6)

24

9. primer

Delavec je pridobil pravico do invalidske upokojitve. Odloba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o ugotovljeni I. kategoriji invalidnosti je postala pravnomona 7. Januarja 2012. Do omenjenega dne je bil delavec v bolnikem staleu, zato ni mogel izkoristiti celotnega dopusta za leto 2011 (ostalo mu je 8 dni letnega dopusta).

Koliko dopusta pripada delavcu za leto 2012? Ali delavcu pripada regres? Gre za nain prenehanja PZ po samem zakonu, PZ mu preneha z dnem, ko postane odloba pravnomona, torej mu je PZ prenehala 7.januarja: za leto 2012 mu ne pripada ni dopusta. Regres je vezan na LD, torej mu niti ne pripada.

Ali lahko delavec letni dopust koristi e po 7. 1. 2012 in s tem spremeni datum prenehanja delovnega razmerja, e tega ne more, pa, ali mu je dolan delodajalec izplaati odkodnino za neizrabljeni letni dopust?

Ne more spremeniti datum prenehanja PZ, saj preneha po samem zakonu. Upotevamo prakso EU: ker ni mogel izrabiti dopusta zaradi bolnikega stalea, potem pa mu je PZ prenehala: lahko izjemoma Dd izplaa odkodnino za neizrabljen dopust.

10. primer

Delavcu je pri delodajalcu A z 31. avgustom prenehala pogodba o zaposlitvi, s 1. septembrom

pa je priel delati pri delodajalcu B. Glede na kriterije za odmero letnega dopusta pri delodajalcu A bi mu pripadal za tekoe koledarsko leto letni dopust v trajanju 24 dni, po kriterijih pri delodajalcu B pa v trajanju 21 dni. Delavec letnega dopusta pri delodajalcu A ni

izrabil, zato mu je le-ta ob prenehanju delovnega razmerja izdal potrdilo, da delavec ni izrabil

niti dneva letnega dopusta.

Koliko dni letnega dopusta za tekoe koledarsko leto lahko delavec izrabi pri delodajalcu B? 21 dni, razen e se dogovorita, da mu prizna

Pri katerem delodajalcu delavcu pripada regres za letni dopust? Pri tistem, ko bo izrabil LD.

e preide delavec med letom na drugega Dd, mu pripada sorazmerni del dopusta; pri Dd A = 8/12 = 16 dni; isto regres

Pri Dd B = 4/12 = 1/3 LD

11. primer

Delavka je nastopila bolniki stale 13. 10. 2010 in se vrnila na delo 14. 1. 2012. Ali so v podjetju dolni ugoditi njeni zahtevi, da izrabi preostanek letnega dopusta - 4 delovne dni iz leta 2010 in celotni letni dopust iz leta 2011?

Praksa EU: Dd mora izplaati neizrabljen dopust, ob primeru prenehanja DR. Al ka ?

12. primer

Delavka se je zaposlila s 1. 9. 2010. Konec aprila 2011 je nastopila porodniki dopust. Koliko dni letnega dopusta pripada delavki za koledarsko leto 2010, 2011 in 2012 ter koliko dni

letnega dopusta lahko izrabi v letu 2010, 2011 in v letu 2012?

2010: 4/12 LD , takisto regres

2011 : celotni dopust

2012 = celoten dopust

Izraba:

2010 : sorazmerno: 1/3 LD

2011: 2 tedna v tekoem letu, 2 tedna si lahko prenese v 2011 (izrabit do 30.6)

25

13. primer

Koliko dni LD pripada delavcu, ki:

ima delovni as razporejen na 4 dni v tednu, in je invalid 4x4= 16 + 3 = 19

ima delovni as razporejen na 6 dni v tednu in ima 3 otroke, stare 8, 10 in 16 let 24+1+1 = 26

ima delovni as razporejen na 5 dni v tednu in je star 17 let 20 + 7 = 27

14. primer

Delavka je imela odobren letni dopust od 1. do 10. avgusta. 9. avgusta je po telefonu poklicala

direktorja, ki pa je bil tisti dan slubeno odsoten, zato je njegovi tajnici sporoila, da bo ostala na dopustu e pet dni. Ko se je 16. avgusta vrnila na delo, pa ji je bila vroena pisna obdolitev in vabilo na zagovor zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (razlog: neopraviena odsotnost z dela). Je po vaem mnenju direktor ravnal pravilno? Da. Saj je izraba LD stvar dogovora med Dd in delavcem in se morata oba prilagajati, D ne

more ravnati samo po svojih interesih. 1 dan si lahko D sam doloi, da bo imel dopust in Dd ne more nasprotovati, za vse druge dni je stvar dogovora.

15. primer

Delavka se z delodajalcem dogovori, da bo celotni letni dopust izkoristila v oktobru in

novembru 2011, saj namerava z moem odpotovati na dolge poitnice v eksotine kraje. Nato pa delavka septembra doivi prometno nesreo in je vse do konca januarja 2012 v bolnikem staleu. Ali lahko glede na dolobe ZDR (v celoti ali delno) izrabi letni dopust za leto 2011 v letu 2012?

Ker je bila v bolnikem staleu in je v predhodnem letu delala vsaj 6 mesecev, lahko celoten dopust izrabi do 30.6 naslednjega leta.

16. primer

Delavec dela na normiranem delovnem mestu in dosega samo 75% norme (ne dosega

predvidenih delovnih rezultatov). Ali tudi temu delavcu pripada minimalna plaa v celoti ali v sorazmernem delu? Minimalna plaa pripada delavcu ne glede na delovne rezultate. Kaj pa delavcu, ki dela s krajim delovnim asom (polovico polnega delovnega asa) mu pripada minimalna plaa v celoti ali v sorazmernem delu? e dela s krajim delovnim asom, mu minimalna plaa pripada sorazmerno: torej minimalne plae.

17. primer

Delodajalev dobavitelj ne dobavi materiala, nujno potrebnega za normalen potek proizvodnje, zato je delodajalec prisiljen proizvodnjo zaasno ustaviti. Delavcem odredi, da naj gredo domov in jim za tisti dan plaa nadomestilo v viini polovice njihovega sicernjega dnevnega zasluka. Je delodajalec ravnal prav? Utemeljite! Ne, saj ne gre za vis maior; ampak je razlog za ne delo na strani Dd, plaati mora celotno nadomestilo.

18. primer

26

Delavec je bil tri tedne v bolnikem staleu zaradi astme. Po treh tednih se je vrnil na delo, a e ez teden dni je bil spet v bolnikem staleu - tokrat zaradi pljunice. Kdo plaa nadomestilo plae za as delaveve odsotnosti z dela zaradi bolezni (pljunice)? Utemeljite! Dd, saj ne gre za isto bolezen. e bi lo za isto bolezen, in mi bil as med eno boleznijo in drugo manj kot 10 dni, potem bi druga bolezen bremenila zavarovalnico.

19. primer

Delavec stanuje v stanovanju, ki je last drube, v kateri je delavec zaposlen. Druba (najemodajalec) delavcu najemnino odteguje od plae, tako da mu izplaa plao, zmanjano za meseni obrok najemnine. Delavec s tem ne soglaa, saj bi mu bolj ustrezalo, da bi najemnino plaeval s polonico. Lahko delodajalec kljub nasprotovanju delavca le-temu najemnino odteguje od plae?

Delovno pravo (Bologna) 6. vaje (december 2012)

1. primer

a.)V kolektivni pogodbi dejavnosti X, ki je bila sprejeta leta 2001 je doloeno, da delavcem pripadajo naslednji dodatni dnevi letnega dopusta: 2 dni delavcem, starejim od 50 let, 2 dni materam samohranilkam, 2 dni delavcem invalidom. Koliko dni dopusta pripada:

delavcu, starejemu od 50 let, ki je invalid upoteva se, kar je bolje za delavca. Po ZDR dobi dodatno, ker je invalid 3 dni dopusta + 2 dni, ker je stareji od 50 let po KP. = 5 dni

delavcu starejemu od 55 let po ZDR 3 dni

delavki-materi, ki je samohranilka? 2 dni po KP + 1 dan, e je otrok star do 15 let Upotevajte dolobe ZDR in navedeno ureditev v kolektivni pogodbi. b.) S 1. januarjem 2013 je prilo do spremembe delodajalca. Medtem ko delodajalca prenosnika zavezuje kolektivna pogodba X, pa delodajalca prevzemnika ne zavezuje nobena

kolektivna pogodba. Kako je z letnim dopustom delavcev, ki so preli k delodajalcu prevzemniku?

Dd prevzemnik, se mora zavezati, da bo vsaj e 1 leto po prenosu, zagotavljal pravice delavcem iz KP, ki je zavezovala Dd prenosnika.

2. primer

V podjetju so ugotovili, da se je delavec A. P. brez vednosti vodje komercialnega sektorja in

brez vednosti direktorja dogovoril z zasebno firmo M., da v skladiu podjetja uskladiijo svinjsko meso v koliini 10.184 kg. Direktor se je odloil, da bo potrebno zoper delavca uvesti disciplinski postopek.

Kdo lahko ugotavlja disciplinsko odgovornost delavca? Je to lahko vodja pravne slube? Lahko vodja PS, e ima pooblastilo od direktorja. 176.l ZDR: disciplinsko odgovornost ugotavlja delodajalec-fizina oseba, e pa je Dd pravna oseba, pa osebe doloene v 18.l ZDR (e je Dd PO, nastopa c njegovem imenu njegov zastopnik, doloen z zakonom ali aktom o ustanovitvi), ali od njega pooblaena oseba. Direktor bi tako lahko ugotavljal disciplinsko odg delavca po samem zakonu.

Katere disciplinske sankcije je mogoe izrei delavcu? Opomin, denarna kazen, odvzem bonitet

Je mogoe delavcu izrei disciplinski ukrep razporeditve na drugo delovno mesto, e je doloen v podjetniki KP? Kaj pa e je ta ukrep doloen v KP dejavnosti? s podjetniko KP se lahko doloi samo ve pravic, kot pa so doloene v KP dejavnosti, prav tako se na splono

27

lahko s KP pravice delavcev lahko le izboljajo in ne poslabajo, glede na zakon (naelo in favorem).

Sankcija ne sme trajno spremeniti DR delavca!

Napiite vse potrebne dokumente v tej zvezi (njihove bistvene sestavine). Pisna obdolitev, vabilo na zagovor(kje, kdaj,.), obvestitev sindikata, e delavec tako zahteva, zapisnik o zagovoru, sklep o disciplinski odgovornosti (izrek, pravni pouk; 30 dni je rok za

pritobo na delovno sodie).

3. primer

Delavka Marija e celo leto opravlja nono delo, tako da le-to znaa ve kot tretjino njenega polnega delovnega asa. V kolektivni pogodbi podjetja je doloeno, da delavcu v takem primeru pripadajo 3 dnevi dodatnega letnega dopusta. Ker delodajalec Mariji teh dodatnih 3

dni letnega dopusta ne prizna, Marija v tej zvezi vloi tobo na Delovno sodie. Ali lahko v sporu uspe?

Sodie bi tobo zavrglo, saj mora delavec najprej zahtevati varstvo pravic pri delodajalcu,e mu ta v 8h dneh ne ugodi, lahko zahteva sodno varstvo pred sodiem.

4. primer

Delavka 29. 1. 2013 delodajalcu vroi odpoved pogodbe o zaposlitvi. V pogodbi o zaposlitvi ima delavka doloen za primer tovrstne odpovedi trimeseni odpovedni rok. Delavki po pogodbi o zaposlitvi pripada 30 dni letnega dopusta v tekoem letu, prav tako pa ima e 11 dni neizkorienega dopusta iz leta 2012. Kdaj bo delavki prenehalo delovno razmerje in koliko dni letnega dopusta lahko delavka

izrabi v letu 2013?

29.1.2013 : vroi odpoved PZ; 3 mes. Odpovedni rok : 29.4.2013 takrat preneha PZ Za leto 2013 ji pripada 4/12 LD, ki ga lahko izkoristi do odpovedi PZ, 11h dni, ki so ji ostali

od lani, pa lahko izkoristi do 30.6, torej lahko v letu 2013 izkoristi e 21 dni dopusta. Regres = vezan na LD, torej 1/3

5. primer

Joe P. je uspeen samostojni podjetnik posameznik (s.p.), ki se ukvarja z izdelavo kovinskih sestavnih delov za avtomobilsko industrijo. Zaposlenih ima 5 delavcev.

Ali veljajo za Joeta kot delodajalca kakne posebnosti, ker zaposluje tako malo delavcev? Spada pod male Dd : ne rabi akta o sitemizaciji,..mora pa sprejeti izjavo o varnosti z oceno

tveganja; pri zaposlovanju za D ni vezan na primere doloene z zakonom, odpoved PZ: ni mu potrebno preveriti, ali lahko delavce premesti drugam. Ne rabi se drati minimalnih odpovednih rokov (e tako doloa KP dejavnosti) Kaj se zgodi v primeru Joetove smrti s temi delavci? Preneha jim PZ, razen, e se bodo dedii odloiti nadaljevati dejavnost. Joe se odloi, da bo prenehal z delom, saj ima pogoje za upokojitev. Vsem delavcem odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Joetov sin, ki se po enem mescu odloi, da bo nadaljeval s poslovanjem, zaposli tri od oetovih delavcev in enega novega delavca. Preostala dva oetova zaposlena vloita tobo proti Joetovemu sinu. Kaken zahtevek postavita in na em temelji ta zahtevek? Odpueni delavci imajo v primeru, da e izpolnjujejo pogoje za delo, prednost pri zaposlitvi, e delodajalec zopet zaposluje TOBA: institut spremembe Dd; pogoji: ali je podana identiteta? Isti stroji, ista dejavnost, iste stranke,.. podjetje je ostalo enak, ne glede na to, da je vmes prenehalo.

6. primer

28

Ob letni inventuri se je v trgovini z oblaili ugotovil primanjkljaj. Delodajalec je vsem delavcem trgovcem v tej trgovini in poslovodji trgovine od plae odtegnil sorazmerni del ugotovljenega primanjkljaja. je delodajalec ravnal pravilno? Utemeljite!

Vpraamo se, ali obstaja odkodninska odgovornost? Elementi odgovornosti? e ne, ne morejo kar odgovarjati

e se D strinja: soglasje, da lahko trga od plae, lahko pa se e v naprej predpie v PZ ali kje drugje.

7. primer

Delavka, ki opravlja delo na delovnem mestu administratorke, se eli vpisati na Pravno fakulteto (izredno). Njen delodajalec ni zainteresiran za njen nadaljnji tudij. Ji kljub temu pripadajo kakne pravice v zvezi s tudijem? Kaj pa, e bi bil delodajalec zainteresiran za tudij kakne pravice bi ji pripadale? Odsotnost ob dnevih, ko delavec prvi opravlja izpite je plaana, e je delavec napoten na izobraevanje, usposabljanje,.. e pa se izobrauje v lastnem interesu pa ni. V primeru izobraevanja v lastnem interesu zakon doloa le minimalno pravico do odsotnosti, ki jo je mogoe z upotevanjem naela in favorem raziriti s KP, PZ ali posebno pogodbo o izobraevanju.

8. primer

Druba Lesna proizvodnja d.o.o. se znajde v situaciji, ko se naroila v zvezi s proizvodnjo stolov zmanjujejo. Na oddelku, kjer proizvajajo stole je zaposlenih 150 delavcev, zaradi nastale situacije pa jih bo treba odpustiti 17.

Po kaknem postopku lahko delodajalec odpusti delavce? Gre za odpoved vejemu tevilu delavcev iz poslovnega razloga. 96 (1), 2. Alineja ZDR

Kako naj doloi kriterije, po katerih bo izbral presene delavce mora upotevati kriterije, doloene v Kolektivni pogodbi za lesarstvo ali se lahko s sindikatom dogovori za drugane? Dd se mora predhodno, z namenom, da se dosee sporazum, posvetovati s sindikatom. Nekatere KP doloajo kolektivne odpuste v vseh primerih, in e KP zavezuje Dd, se mora po njej ravnati.

Kako naj ravna v primeru, ko bi bili glede na kriterije med presene delavce uvreni: sindikalni zaupnik, delavec, stareji od 55 let, nosea delavka, invalid?

- Sindikalni zaupnik: e soglaa sindikat, mu lahko odpovemo PZ - Stareji od 55 let: varovan, ko ni neke druge reitve. Je varovan, ker se e ne more

upokojiti (lahko bi ga odpustili, e ima 25 mesecev do upokojitve in bi bil v tem primeru e 2 leti na zavodu).

- Invalid: pridobiti je potrebno dovoljenje komisije (preverijo, e res ni druge reitve) - Nosea enska: je varovana pred odpovedjo in prenehanjem PZ.

9. primer

Delodajalec eli delavcu Joetu odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. V pravni slubi ugotovijo, da je Joe stareji od 55 let in hkrati invalid III. kategorije. Kako naj ravna delodajalec naj upoteva posebno varstvo pred odpovedjo, ki velja za stareje delavce ali za invalide? Kako vplivajo na odgovor naslednje okoliine: upoteva se to, kar je ugodneje za delavca.

da je Joe e izpolnil pogoje za upokojitev kot starejega delavca ga lahko opusti, kot invalida pa potrebuje soglasje komisije(moneje varstvo invalida v tem primeru)

da Joetu do upokojitve manjka le nekaj mesecev e mu manjka e manj kot 25 mesecev, ga lahko da na zavod, kjer bo za ta as dobival nadomestilo.

da Joetu do upokojitve manjka e 3 leta? Ga ne more odpustiti iz poslovnega razloga.

29

10. primer

Delo delavca je povezano z vonjo motornega vozila, zato mora delavec imeti vozniko dovoljenje B kategorije, ki pa je bilo delavcu odvzeto

za dobo 8 mesecev : izredna odpoved PZ

za dobo 3 mesecev : suspenz PZ Kako lahko ravna delodajalec v prvem, in kako v drugem primeru?

11. primer

Katsikas je bil zaposlen kot kuhar v restavraciji v Lictenfelsu, katere lastnik je bil

Konstantinidis. Ta je restavracijo prodal Mitosisu, ki je prevzel vse obveznosti iz poslovanja

restavracije, vkljuno z delovnimi razmerji delavcev, ki so v njej delali. Katsikas ni elel delati za Mitosisa, kljub temu, da bi imel pri njem enak delovnopravni poloaj, zato je prosil Konstantinidisa, naj ga zaposli v kateri od drugih restavracij, ki jih je imel v lasti.

Konstantinidis je njegovo pronjo zavrnil, ga e enkrat pozval naj nastopi delo pri Mitosisu, ker pa je Katsikas to izrecno odklonil, mu je Konstantinidis odpovedal pogodbo o zaposlitvi.

Katsikas je s tobo zahteval ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in vrnitev na delo. Kako bi po vaem mnenju odloilo slovensko sodie? Gre za prenos podjetja oz spremembo delodajalca. Delavec je dolan sprejeti DM pri drugem Dd, razen, e se mu DR znatno poslaba. Ker ni imel slabega poloaja in je odklonil delo, mu Dd lahko izredno odpove PZ.

12. primer

Delodajalec eli ukiniti delovno mesto vodje komerciale (za katero se zahteva univerzitetna izobrazba ekonomske smeri). Na kaken nain (po kaknem postopku) lahko odpove pogodbo o zaposlitvi delavcem Joetu, Francu in Janezu, ki delajo na tem delovnem mestu, imajo zanj ustrezno izobrazbo (in imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoloen as in s polnim delovnim asom)? Delodajalec navedenim delavcem hkrati z odpovedjo ponudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi

za drugo delovno mesto, in sicer:

Joetu za delovno mesto prodajni referent, za katero se zahteva srednjeolska izobrazba ekonomske smeri Gleda se izobrazba DM, torej DM ni ustrezno, delavec ga

ima pravico zavrniti, e pa ga sprejme, pa ima pravico do sorazmernega dela odpravnine.

Francu za delovno mesto svetovalec pri prodaji, za katero se zahteva univerzitetna izobrazba ekonomske smeri, vendar je plaa nija Plaa ni element, po katerem bi se presojala ustreznost DM, e odkloni DM, nima pravice do odpravnine in nadomestila za primer brezposelnosti

Janezu prav tako za delovno mesto svetovalec pri prodaji, vendar za kraji delovni as od polnega? Neustrezna ponudba, lahko odkloni: pripada mu odpravnina in

nadomestilo za primer brezposelnosti.

Pogoji za ustrezno DM: izobrazba (ista vrsta in stopnja izobrazbe, polni delovni as (e je bil prej polni, mora biti tudi sedaj), kraj (ne sme biti preve oddaljen). Plaa pa ni element, po katerem bi se presojalo, ali je doloeno DM ustrezno ali ne.

Kakne so pravice navedenih delavcem, e sprejmejo in kakne, e odklonijo ponujeno delovno mesto?

30

13. primer

Veina delavcev drube Lesna d.d. je vlanjenih v Sindikat delavcev drube Lesna d.d., ki je reprezentativen na nivoju te drube in ta sindikat pri delodajalcu zastopa pet sindikalnih zaupnikov. Nekaj delavcev pa je pred kratkim ustanovilo svoj sindikat Borba, ki ni

reprezentativen, zastopa pa ga predsednik.

a.) Druba namerava odpustiti veje tevilo delavcev. Ali mora uprava drube Lesna d.d o tem obveati samo Sindikat delavcev drube Lesna d.d. ali tudi Borbo? Obvestit mora tisti sindikat, katerega lan je posamezni delavec. Dolan si pa obveati sindikat pri Dd, torej sindikat Lesna d.d.

b.) V primeru, da bi uprava drube in sindikat Lesna d.d. sklenila podjetniko kolektivno pogodbo, za koga bi ta kolektivna pogodba veljala? Kaj pa v primeru, da bi kolektivno

pogodbo sklenil sindikat Borba? V primeru, da bi sklenila KP uprava drube in sindikat Lesna d.d. bi ta veljala za vse delavce, za tiste, ki so lani sindikata in tiste ki to niso. (splona veljavnost)

e pa bi KP sklenil sindikat Borba, pa bi KP veljala samo za lane sindikata in ne za ostale delavce (ker ni reprezentativen).