VISOKA POSLOVNA OLA MARIBOR PROGRAM POSLOVANJE

VISOKOOLSKI UBENIK

M EDNARODNO DELOVNO IN SIND IKALN PRAVO O

Avtorica dr. Etelka Korpi Horvat

Dr. Etelka Korpi Horvat MEDNARODNO DELOVNO IN PRAVO Visokoolski ubenik SINDIKALNO

Copyright DOBA EPIS, Maribor, 2006 Vse pravice pridrane, e posebej pravica do razmnoevanja in razirjanja. Noben del tega visokoolskega ubenika (razen krajih citatov v asopisih ali revijah) se brez poprejnjega soglasja zalobe ne sme v nobeno obliki reproducirati, kopirati, predelati, razmnoiti ali razirjati. Izdala in zaloila: DOBA EPIS, Maribor Preernova ulica 1, Maribor tel.: 02 228 38 60, telefaks: 02 228 38 61 e-pota: info@doba.si, www.doba.si Lektorirala: Jadranka Zaletelj Strokovno pregledal: dr. Zvone Vodovnik Naslovnico oblikoval: Didi enekar Natisnil: DESIGN STUDIO d.o.o. Maribor Naklada: 100 izvodov Maribor, november 2006

CIP - Kataloni zapis o publikaciji Univerzitetna knjinica Maribor 341.24:349.2(075.8) KORPI-Horvat, Etelka Visokoolski ubenik za predmet Mednarodno delovno in sindikalno pravo / avtorica Etelka Korpi Horvat. Maribor : Doba Epis, 2006. - (Program Poslovanje) ISBN 961-6084-32-1 COBISS.SI-ID 57479425

KAZALO 1. UVOD................................................................................................................................ 5 1.1 Nastanek in razvoj mednarodnega delovnega prava ...................................................... 5 1.2 Pojem in predmet mednarodnega delovnega prava ....................................................... 6 1.3 Primerjalno pravo ......................................................................................................... 7 1.4 Povzetek ...................................................................................................................... 8 1.5 Vpraanja: .................................................................................................................... 8 1.6 Literatura ...................................................................................................................... 8 2. MEDNARODNA ORGANIZACIJA DELA ..................................................................... 9 2.1 Unifikacija delovnega prava in socialne varnosti........................................................... 9 2.2 Pomen, ustanovitev in delovanje MOD......................................................................... 9 2.3 Pravna narava konvencij MOD in postopek njihovega sprejemanja............................. 11 2. 4 Konvencije in priporoila MOD................................................................................. 12 2.5 Akti Organizacije zdruenih narodov.......................................................................... 15 2.6 Mednarodne pogodbe in dravno pravo ...................................................................... 17 2.7 Povzetek .................................................................................................................... 19 2.8 Vpraanja: .................................................................................................................. 19 2.9 Literatura in pravni viri: .............................................................................................. 20 3. EVROPSKE INSTITUCIJE, SOCIALNO PRAVO IN SOCIALNA POLITIKA EVROPSKIH ZVEZ ............................................................................................................ 21 3.1 Svet Evrope (Council of Europe) ................................................................................ 21 3.2 Evropska konvencija o lovekovih pravicah ............................................................... 22 3.3 Evropska socialna listina ............................................................................................ 22 3.4 Evropski kodeks o socialni varnosti ............................................................................ 23 3.5 Evropska unija ........................................................................................................... 23 3.5.1 Evropska skupnost za premog in jeklo (v nadaljevanju: ESPJ) ............................. 23 3.5.2 Evropska gospodarska skupnost (v nadaljevanju: EGS) ....................................... 23 3.5.3 Evropska skupnost za atomsko energijo (v nadaljevanju: EURATOM)............... 23 3.5.4 Pogodba o zdruitvi ............................................................................................. 24 3.5.5 Enotni evropski akt .............................................................................................. 24 3.5.6 Pogodba o Evropski uniji (PEU, Maastrichtska pogodba) .................................... 24 3.5.7 Amsterdamska pogodba ...................................................................................... 25 3.5.8 Schengenski sporazum ........................................................................................ 25 3.5.9 Pogodba iz Nice................................................................................................... 26 3.5.10 Osnutek pogodbe o ustavi za Evropo, Ustava za Evropo..................................... 26 3.6 iritve Evropske skupnosti ......................................................................................... 27 3.7 Institucije EU ............................................................................................................. 27 3.7.1 Evropski parlament.............................................................................................. 28 3.7.2 Svet EU (svet ministrov) ..................................................................................... 28 3.7.3 Komisija Evropskih skupnosti.............................................................................. 29 3.7.4 Sodie Evropske skupnosti ................................................................................. 29 3.7.5 Evropsko raunsko sodie................................................................................... 30 3.7.6 Evropski svet ....................................................................................................... 30 3.8 Svoboda gibanja delavcev .......................................................................................... 31 3.9 Socialna politika ......................................................................................................... 33 3.10 Konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi ......................................................... 34 3.11 Evropski pravni red .................................................................................................. 34 3.12 Povzetek ................................................................................................................... 37 1

3.13 Vpraanja: ................................................................................................................ 38 3.14 Literatura in pravni viri: .......................................................................................... 38 4. NOTRANJI PRAVNI RED REPUBLIKE SLOVENIJE IN MEDNARODNI AKTI ... 39 4.1 Usklajenost ZDR z mednarodnimi akti delovnega prava ............................................ 39 4.2 Vkljuevanje delavcev v delovni proces .................................................................... 40 4.3 Zagotavljanje usklajenega poteka delovnega procesa ................................................. 41 4.4 Prepreevanje brezposelnosti ..................................................................................... 42 4.5 Upotevanje pravice delavcev do svobode dela .......................................................... 44 4.6 Upotevanje pravice delavcev do dostojanstva pri delu............................................... 46 4.7 Varovanje interesov delavcev pri delu ....................................................................... 47 4.8 Povzetek .................................................................................................................... 48 4.9 Vpraanje: .................................................................................................................. 48 4.10 Literatura in pravni viri: ............................................................................................... 48 5. SINDIKALNO PRAVO 5.1 Zgodovinski pregled pravne ureditve nastanka in razvoja sindikatov ........................ 49 5.1.1 Obdobje prepovedi sindikalnega gibanja ............................................................. 49 5.1.2 Obdobje pravne tolerance sindikatov .................................................................. 49 5.1.3 Obdobje svobodnega delovanja sindikatov ......................................................... 49 5.2 Razvoj sindikalnega gibanja na Slovenskem............................................................... 50 5.3 Sindikalna svoboda..................................................................................................... 50 5.4 Opredelitev sindikata ................................................................................................. 53 5.5 Sindikalni unitarizem in pluralizem ........................................................................... 53 5.6 Reprezentativnost sindikatov...................................................................................... 54 5.7 Zakon o reprezentativnosti sindikatov (v nadaljevanju: ZRSin) ................................. 54 5. 8 Sindikat pri delodajalcu in sindikalni zaupnik po doloilih ZDR .............................. 56 5.9 Sodelovanje sindikata pri odloanju o kolektivnih pravicah delavcev.................... 56 5.10 Sodelovanje sindikata pri odloanju o individualnih pravicah delavcev .................. 59 5.11 Sindikalni zaupnik ................................................................................................... 60 5.12 Obveznost delodajalca do sindikata .......................................................................... 62 5.13 Mednarodno povezovanje sindikatov........................................................................ 62 5.14 Usklajenost notranjega pravnega reda z mednarodnimi akti v zvezi z organiziranjem in delovanjem sindikatov.......................................................................... 62 5.15 Povzetek .................................................................................................................. 64 5.16 Vpraanja: ................................................................................................................ 64 5.17 Literatura in pravni viri: ........................................................................................... 65 6. KOLEKTIVNE POGODBE............................................................................................ 67 6.1 Socialni dialog ........................................................................................................... 67 6.2 Zgodovinski razvoj kolektivnih pogodb in mednarodni akti, ki urejajo kolektivna 68 pogajanja 6.3 Kolektivna pogajanja na obmoju Slovenije .............................................................. 69 6.4 Stranki kolektivne pogodbe ........................................................................................ 71 6.4.1 Predstavniki delodajalcev .................................................................................... 72 6.5 Vsebina kolektivne pogodbe ...................................................................................... 72 6.6 Omejitev avtonomije pogodbenih strank..................................................................... 73 6.7 Hierarhijo kolektivnih pogodb ................................................................................... 73 6.7.1 Skladnost splonih aktov z zakonom in kolektivno pogodbo ............................... 74 6.7.2 Razmerje med kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi ................................... 74

2

6.8 Postopek sklenitve in oblika kolektivne pogodbe ....................................................... 75 6.9 Veljavnost kolektivne pogodbe .................................................................................. 75 6.10 Reevanje kolektivnih delovnih sporov..................................................................... 76 6.11 Evidenca in objava kolektivnih pogodb ter nadzor ................................................... 77 6.12 Pravna narava kolektivne pogodbe............................................................................ 77 6.13 Podjetnika kolektivna pogodba ............................................................................... 77 6.14 Kolektivne pogodbe in manji delodajalec................................................................ 78 6.15 Primerjalni pregled kolektivnega pogajanja ............................................................. 78 6.16 Ureditev kolektivnega dogovarjanja v EU ................................................................ 79 6.17 Usklajenost notranjega pravnega reda z mednarodnimi akti v zvezi s..................... 79 kolektivnim dogovarjanjem ............................................................................................. 79 6.18 Povzetek .................................................................................................................. 80 6.19 Vpraanja: ................................................................................................................ 80 6.20 Literatura in pravni viri: ........................................................................................... 81 7. PRAVICA DO STAVKE 80 7.1 Pravica do stavke - sindikalna pravica......................................................................... 83 7.2 Zgodovinski razvoj stavk in mednarodni akti, ki urejajo pravico do stavke .............. 83 7.3 Mednarodna pravna ureditev pravice do stavke .......................................................... 84 7.4 Pravica do stavke v Republiki Sloveniji...................................................................... 84 7.5 Zakon o stavki ........................................................................................................... 85 7.6 Izprtje (lock-out)......................................................................................................... 87 7.7 Povzetek .................................................................................................................... 88 7.8 Vpraanja: .................................................................................................................. 88 7.9 Literatura in pravni viri: ............................................................................................. 88 8. SODELOVANJE DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU (PARTICIPACIJA DELAVCEV).86 8.1 Pojmovanje participacije delavcev ............................................................................. 89 8.2 Mednarodni akti, ki urejajo participacijo delavcev ..................................................... 90 8.3 Pravna ureditev sodelovanja delavcev pri upravljanju v Republiki Sloveniji............. 91 8.3.1 Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju..................................................... 92 Svet delavcev ................................................................................................................... 93 Delavski direktor ........................................................................................................... 101 8.3.2 Sodelovanje predstavnikov delavcev v organih drube z enotirnim sistemom upravljanja ................................................................................................................. 101 8.4 Povzetek .................................................................................................................. 102 8.5 Vpraanja: ................................................................................................................ 102 8.6 Literatura in pravni viri: ............................................................................................... 103 9. VIRI INFORMACIJ ..105

3

4

1. UVOD Pri predmetu Mednarodno delovno pravo boste tudentje pridobili znanja o nastanku in razvoju mednarodnega delovnega prava, o organih oziroma institucijah, ki sprejemajo pravne akte s tega podroja na univerzalni (svetovni) ravni, med katera kot najpomembneja uvramo Mednarodno organizacijo dela in Organizacijo zdruenih narodov ter na regionalni ravni. Na regionalni ravni bomo obravnavali normativno dejavnost in organizacijsko strukturo institucij, ki delujejo v Evropi, predvsem Svet Evrope in Evropske skupnosti oziroma Evropsko unijo. Posebej se bomo pogovarjali o implementaciji mednarodnih norm s podroja delovnega prava v na pravni red, kateri mednarodni akti veljajo neposredno in kakna je njihova hierarhija. Drugi del gradiva je namenjen kolektivnemu delovnemu pravu, v katerem se boste podrobneje seznanili z delovanjem delavskih predstavnitev (sindikatov in voljenih delavskih predstavnitev) in kolektivnimi pogodbami ter s stavko kot skrajnim sredstvom za uveljavljanje socialnih in ekonomskih pravic delavcev. 1.1 Nastanek in razvoj mednarodnega delovnega prava Cilji tega poglavja so, da spoznate kratko zgodovino razvoja mednarodnega delovnega prava od njegovega nastanka v sredini 19. stoletja do danes ter da osvojite pojma mednarodno delovno pravo in primerjalno pravo. elimo namre, da spoznate in razumete posamezne pojme, saj so pomembni tudi zaradi splone izobrazbe, ki je danes v poslovnem svetu nepogreljiva za suvereno pogovarjanje in pogajanje. Nastanek mednarodnega delovnega prava sega v sredino 19. stoletja. Mednarodno delovno pravo je nastajalo in se zaelo razvijati predvsem iz dveh razlogov: zaradi vse slabega poloaja delavstva v hitrem razvoju industrije, ko so se delavci zaeli izkorianju upirati in zaradi mednarodne konkurence. e bi posamezna drava dajala delavcem veje pravice, bi bila v neenakem poloaju z drugimi dravami, saj bi njeni proizvodi in storitve bili obremenjeni z vejimi stroki dela, kar bi vplivalo na njeno konkurennost. Zato so prve mednarodne norme delovnega prava nastajale celo pred delovno pravno zakonodajo posameznih drav. Razvoj mednarodnega delovnega prava lahko razdelimo v tri obdobja: 1. obdobje do ustanovitve Mednarodne organizacije dela (v nadaljevanju: MOD), leta 1919; 2. obdobje do druge svetovne vojne leta 1939; 3. obdobje po drugi svetovni vojni. Za prvo obdobje do ustanovitve MOD je znailno delovanje posameznikov (Robert Owen, Daniel Le Grand idr.), ki so se zavzemali za izboljanje delovnih razmer, predvsem glede trajanja delovnega asa in varstva otrok.

5

V drugi polovici 19. stoletja so se posamezne drave (vica, Francija, Nemija) zavzemale za mednarodno urejanje delovnih razmer. Posebej dejavna je bila vica. Leta 1890 je bila v Berlinu sklicana prva mednarodna konferenca, ki je obravnavala probleme v zvezi z delom, in sicer: delom ensk, otrok in mladine ter delom v rudnikih. Leta 1879 so delavci v Zrichu organizirali delavski kongres in zahtevali mednarodno ureditev varstva delavcev in ustanovitev mednarodnega urada za varstvo delavcev. ele leta 1900 sta bila ustanovljena Mednarodni urad dela in Mednarodno zdruenje za pravno varstvo delavcev. Mednarodni urad dela je imel sede v Baslu in je zael z delom maja 1901 ter velja za predhodnika Mednarodnega urada dela MOD. Prva svetovna vojna je prekinila aktivnosti mednarodnega urejanja delovnih razmerij. Predvsem amerika federacija je poudarjala, da je trajen mir mogo samo ob izboljanju poloaja delavstva. Delavci so vse bolj zahtevali izboljanje delovnih razmer. Versajska mirovna pogodba1 je vkljuila tudi doloila o delovnih razmerjih (delavske klavzule) in glavna organizacijska naela MOD. Na podlagi delavskih klavzul je bila ustanovljena MOD. Drugo obdobje od ustanovitve MOD leta 1919 do druge svetovne vojne 1939. leta je pomembno obdobje v razvoju mednarodnega delovnega prava predvsem zaradi normativne dejavnosti MOD. Ta mednarodna organizacija je do druge svetovne vojne (do leta 1939) sprejela 67 konvencij in priporoil s podroja dela in socialne varnosti. Njene konvencije in priporoila veljajo za univerzalne mednarodne akte s podroja dela in socialne varnosti. Tretje obdobje se nanaa na obdobje po drugi svetovni vojni, ko MOD nadaljuje s svojo normativno dejavnostjo na podroju delovnih razmerij in socialne varnosti. Poleg tega se je ustanovila Organizacija zdruenih narodov (v nadaljevanju: OZN) in specializirane organizacije, ki se prav tako ukvarjajo s socialnoekonomskimi pravicami loveka. Sklenjenih je bilo tudi ve vestranskih in bilateralnih sporazumov, predvsem tudi zaradi izboljanja poloaja delavcev migrantov. 1.2 Pojem in predmet mednarodnega delovnega prava Mednarodno delovno pravo je tisti del prava, ki ga tvorijo mednarodne norme, ki na univerzalni ali regionalni ravni urejajo poloaj delavcev pri delu in njihovo socialno varnost in je kot tak tudi del mednarodnega javnega prava2. Mednarodno delovno pravo zajema norme, ki urejajo delovna razmerja in norme socialne varnosti. Gre za samostojno pravno panogo, ki je ozko povezana z delovnim pravom, pravom socialne varnosti in mednarodnim zasebnim pravom. Mednarodne norme s podroja delovnega prava in socialne varnosti sprejemajo razline organizacije na univerzalni in regionalni ravni. Med najpomembnejo organizacijo tejemo MOD. Druga pomembna univerzalna mednarodna organizacija, ki ureja vpraanja dela in socialne varnosti, je OZN. Med regionalnimi organizacijami, ki vplivajo na delovna razmerja in socialno varnost, sta Svet Evrope in Evropska skupnost.

Mirovna pogodba je bila podpisana v Versaillesu, 28 .6. 1919 med Nemijo in antanto (zveza med Veliko Britanijo, Francijo in Rusijo). 2 Konar, P. (1993). Mednarodno delovno pravo. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije.1

6

Predmet mednarodnega delovnega prava vkljuuje razlina in obsena podroja migracij, trga dela in kapitala, vpraanja dela in socialne varnosti, ki se lahko poenotijo na univerzalni (MOD, OZN) ali regionalni ravni (Svet Evrope) ali vpraanja, ki se lahko poenotijo s harmonizacijo dravnih predpisov (Evropska skupnost). 1.3 Primerjalno pravo Vsaka posamezna drava razvija svoje pravne norme, svoje pravo. Govorimo o nacionalnem oziroma dravnem pravu. Gre za pravo posamezne drave. e pravo posamezne drave primerjamo s pravom druge drave ali drugih drav, govorimo o primerjalnem pravu, ki je metoda prouevanja ureditev pravnih norm doloenega podroja posameznih drav. Primerjava in ugotovitve ureditev posameznih drav so pomembne za razvoj mednarodnega delovnega prava, kakor tudi dravnega prava, saj lahko prispevajo k izboljanju ureditev ali reitev k posameznim vpraanjem.

7

1.4 Povzetek Mednarodno delovno pravo se je zaelo oblikovati v sredini 19. stoletja iz bojazni pred mednarodno konkurenco in vse vejim nezadovoljstvom delavstva. Pojavljala se je bojazen, da bi bili tisti delodajalci, ki bi delavcem priznavali ve pravic in bolje delovne pogoje, manj konkurenni. Zato je bilo nujno, da se poenotijo doloeni pogoji dela za delavce na mednarodni ravni. Na razvoj mednarodnega delovnega prava je pomembno vplivala ustanovitev MOD leta 1919, ki je najpomembneja univerzalna mednarodna organizacija, ki stalno skrbi za razvoj delovnega prava in socialne varnosti. Na regionalni, evropski ravni vplivata na razvoj mednarodnega delovnega prava Svet Evrope in Evropska unija. Njuno organiziranost, delovanje, predvsem na normativnem podroju, bomo spoznali v nadaljevanju. 1.5 Vpraanja: 1. Opiite kratek razvoj mednarodnega delovnega prava! 2. Kaj ureja mednarodno delovno pravo? 3. Navedite razliko med mednarodnim delovnim pravom in primerjalnim pravom! 1.6 Literatura 1. Konar, P. (1993). Mednarodno delovno pravo. Ljubljana: Uradni list RS.

8

2. MEDNARODNA ORGANIZACIJA DELA V tem poglavju boste tudentje spoznali Mednarodno organizacijo dela, ki je najpomembneja mednarodna organizacija za razvoj delovnega in socialnega prava, ki deluje na svetovni ravni. Spoznali boste njeno notranjo organiziranost in dejavnosti, ki jih opravlja, predvsem njene konvencije in priporoila, ki jih je upotevala tudi Republika Slovenija pri oblikovanju individualnega in kolektivnega delovnega prava. Poleg Mednarodne organizacije dela in njenih aktov bomo obravnavali tudi tri temeljne akte Organizacije zdruenih narodov, ki so pomembni za razvoj delovnega in socialnega prava. 2.1 Unifikacija delovnega prava in socialne varnosti Delovno pravo ureja razmerja med ljudmi pri delu. Ta razmerja so lahko razmerja med delavcem in delodajalcem (individualno delovno pravo) ali pa razmerja med skupino delavcev in delodajalcev (kolektivno delovno pravo). Socialno pravo pa ureja podroje socialne varnosti, ki zajema poleg socialnih zavarovanj (pokojninsko, invalidsko, zdravstveno in zavarovanje za primer brezposelnosti) tudi socialne pomoi in druinske prejemke. Z unifikacijo delovnega prava in prava socialne varnosti razumemo njihovo poenotenje. Poenotenje navedenih vej prava je pomembno zaradi im veje izenaitve poloaja delavca in njegove druine glede na pogoje dela in socialne varnosti na eni strani, na drugi pa zaradi izenaevanja bremen delodajalcev in drav za zagotavljanje pogojev dela in ivljenja ter s tem im veje enakosti v mednarodni konkurenci. Pomembno vlogo pri unifikaciji na univerzalni ravni imata MOD in OZN, na regionalni ravni pa Svet Evrope in Evropska skupnost. 2.2 Pomen, ustanovitev in delovanje MOD MOD je bila ustanovljena 11. aprila 1919 na podlagi delavskih klavzul v versajski pogodbi. Pomeni prelomnico v mednarodnem delovnem pravu. Z njeno ustanovitvijo se zane sistematino oblikovati delovno pravo na mednarodni ravni. S tem naj bi se po zaetnih preprianjih prepreila nelojalna konkurenca med posameznimi dravami, do katere bi prilo, e bi delovna razmerja urejali z dravnimi predpisi, ker bi dravna zakonodaja z izboljanjem plaila za delo in delovnimi pogoji imela za posledico vianje cene proizvodov in storitev, s tem pa zmanjevanje konkurennosti na mednarodnem trgu. Sasoma je nastalo spoznanje, da je zaita delavske zakonodaje in socialne zakonodaje le eden od dejavnikov, ki vplivajo na ceno proizvodov in storitev. Na konkurennost na mednarodnem trgu vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so: cena surovin, organizacija dela, produktivnost, davna in carinska politika idr. Zlasti po prvi svetovni vojni se je bolj kot konkurennost poudarjala socialna pravinost, ki lahko zagotovi trajni mir. Ker je socialni razvoj odvisen od gospodarskega razvoja, se je vse bolj poudarjala soodvisnost med gospodarskim in socialnim razvojem, kar je potrdila tudi Filadelfijska deklaracija leta 1944. Zato se je MOD zaela ukvarjati tudi z ekonomskimi in ne samo s socialnimi in delovnimi vpraanji.3

MOD ali ILO - International Labour Organization.

9

MOD je specializirana organizacija OZN in ima svoj sede v enevi. Njene lanice so veina drav sveta (ve kot 150), ki se zavzemajo za izboljanje delovnih razmer in socialno varnost delavcev. Glavni organ MOD je Generalna skupina (mednarodni parlament, splona konferenca). Sestavljajo jo delegacije drav lanic po tripartitnem naelu. Vsaka drava lanica ima v generalni skupini predstavnika delavcev sindikatov4, predstavnika delodajalcev in dveh predstavnikov vlade. Tako se vsa vpraanja, ki jih obravnava in sprejema skupina, sprejemajo v okviru socialnega dialoga. Generalna skupina sprejema: resolucije, konvencije in priporoila, nove lane in proraun ter spremlja uresnievanje sprejetih norm. Poleg naela tripartitnosti v MOD velja e naelo univerzalnosti in nevtralnosti. Naelo univerzalnosti pomeni, da so lanice MOD lahko vse drave sveta, ne glede na drubenoekonomsko ureditev. lanstvo v MOD ni pogojeno s lanstvom v OZN. V skladu z ustavo MOD drave lanice OZN postanejo lanice MOD tako, da podpiejo izjavo; tiste drave, ki niso lanice OZN, pa zaprosijo za lanstvo. Generalna skupina s kvalificirano veino glasuje o vlanjenju. MOD si prizadeva vlaniti im ve drav sveta in na ta nain zagotoviti ekonomsko in socialno varnost. Naelo nevtralnosti pa pomeni, da politike posameznih drav ne smejo vplivati na organe MOD. Funkcionarji MOD morajo opravljati svoje naloge izkljuno v korist MOD, ne pa interesov posamezne drave; morajo predstavljati MOD in ne nastopati kot predstavniki svoje drave. Prva konferenca MOD je bila 29. oktobra 1919 v Washingtonu. Konference se je udeleilo 40 drav lanic. Izvolili so izvrilni organ - Administrativni svet; ta pa prvega direktorja Mednarodnega urada za delo, Thomasa Alberta. Ena od ustanoviteljic MOD je bila leta 1919 Kraljevina Srbija. Drava SHS je avtomatino postala pravna naslednica. Jugoslavija je bila lanica MOD ves as, z izjemo med leti 1947-1949, ko je za dve leti izstopila iz lanstva. Po sistemu pravnega nasledstva je Slovenija zaprosila za lanstvo in 29. maja 1992 postala polnopravna lanica MOD. Z Aktom o notifikaciji konvencij5 je prevzela vse konvencije MOD, ki jih je sprejela biva Jugoslavija. Slovenija je najprej postala lanica OZN, nato je s podpisom izjave postala tudi lanica MOD6. Poleg generalne skupine sklicuje MOD tudi obasne, regionalne konference. Prva amerika regionalna konferenca je bila sklicana leta 1936. Regionalne konference se sklicujejo na posameznih kontinentih in obravnavajo vpraanja, ki so pomembna za posamezni kontinent, regijo. Administrativni svet je izvrilni organ, ki je prav tako sestavljen tripartitno. Sestavljajo ga predstavniki desetih industrijsko najbolj razvitih drav. Ima ve komisij in odborov (Administrativna komisija, Komisija za uporabo konvencij in priporoil in druge), ki sprejemajo sklepe in priporoila. Pristojnosti Administrativnega sveta so, da doloa dnevni red Skupine, sklicuje posvetovanja, lane komisij, obravnava doloena vpraanja s podroja dela MOD in predlaga proraun Skupini v sprejem.

V MOD so se ukvarjali tudi z vpraanjem, kako priznavati navzonost posameznega sindikalnega predstavnika v primerih sindikalnega pluralizma. Problem so reili tako, da sodeluje predstavnik tistega reprezentativnega sindikata, ki ga doloijo reprezentativni sindikati sami, v dravi lanici. 5 Akt o notifikaciji konvencij MOD, Uradni list RS, t. 54/92. 6 Jugoslavija je ratificirala 65 konvencij in vse konvencije je Republika Slovenija prenesla v svoj pravni red, kot nova drava pa je Republika Slovenija ratificirala e 8 konvencij.4

10

Mednarodni urad (biro) dela je sluba MOD. Deluje kot sekretariat MOD, ki ga vodi direktor. Izvaja tehnino pripravo za seje skupine, izdaja publikacije, skrbi za tehnino sodelovanje, raziskovalno dejavnost. Mednarodni urad dela poilja lanicam svoje eksperte, da ugotavljajo, kako lanice izvajajo konvencije, pomagajo lanicam pri izvajanju dravne politike zaposlovanja, izobraevanja, vzpostavitvi mree inpekcije dela idr. Glavne publikacije MOD so: Mednarodna revija dela, Uradni list, Statistina poroila dela, Statini letopis idr. Za delovanje organov MOD so pomembna organizacijska naela, ki so poleg naela tripartitnosti, univerzalnosti in nevtralnosti tudi naelo stalnosti. Slednje naelo, naelo stalnosti, pomeni, da si MOD stalno prizadeva za izboljanje pogojev dela. 2.3 Pravna narava konvencij MOD in postopek njihovega sprejemanja Najpomembneje norme, ki jih sprejema MOD, so konvencije. Sprejema jih Generalna skupina z dvotretjinsko veino glasov. Glede pravne narave konvencije prevladuje stalie, da gre za kvazi zakonske norme. Glede na tripartitno sestavo skupine so sprejete konvencije tudi soglasje socialnih partnerjev, zato so nekaj ve kot meddravne pogodbe. Posebnost predstavlja tudi sistem nadzora nad izvajanjem norm. Postopek sprejemanja konvencije se deli na dve vrsti: 1. obiajni, dveletni postopek in 2. hitri, izjemni, enoletni postopek. Obiajni, dveletni postopek poteka po naslednjih fazah: 1. pobudo, da naj bo neko vpraanje urejeno s konvencijo ali priporoilom, praviloma da Administrativni svet; 2. Mednarodni urad dela polje lanicam (vladam) anketo, na katero morajo odgovoriti in ob tem izrazijo mnenje, ali naj se zadeva uredi s konvencijo ali priporoilom; 3. konferenca doloi tripartitno komisijo, ki predlaga, da se zadeva sprejme v obliki konvencije ali priporoila; 4. Administrativni svet sprejme predlog besedila za konferenco; 5. lanice lahko dajo amandmaje; 6. konferenca odloa o sprejemu z 2/3 veino prisotnih delegatov. Izjemni, enoletni postopek poteka brez faze poiljanja ankete lanicam. Konvencija zane veljati, ko jo ratificira zadostno tevilo drav lanic, obiajno dve. lanica polje Akt o ratifikaciji konvencije generalnemu direktorju Mednarodnega urada dela. Ratificirajo se samo konvencije in ne priporoila, vendar ko se sprejmejo priporoila, so tudi ta obvezna. Priporoila MOD so treh vrst: 1. priporoila, ki urejajo vpraanja, ki e niso urejena v konvenciji; 2. priporoila, ki dopolnjujejo konvencijo; 3. priporoila, ki so tehnine narave.

11

Z ratifikacijo postane konvencija obvezna norma in je podvrena nadzoru. Ti se razlikujejo glede na vrsto nadzora: 1. redni nadzor; 2. postopek tob in pritob; 3. posebni postopki nadzora. Redni nadzor. Drava lanica mora poroati (sprva vsako leto), kako izvaja ratificirano konvencijo; za tiste konvencije, ki jih ni ratificirala, pa, kako je zadevo uredila v svoji zakonodaji. Poroila obravnava Komisija izvedencev za uporabo konvencij in priporoil. Komisijo izvedencev je leta 1927 ustanovil Administrativni svet, ker konferenca ni mogla pregledati vseh poroil drav lanic. Kljub temu, da ta organ sestavljajo neodvisni strokovnjaki mednarodnega prava, nekatere lanice kritizirajo delovanje Komisije izvedencev. Navajajo, da gre za organ, ki ni doloen v ustavi MOD in predstavlja kvazi nadnacionalni sodni organ, ki posega v suverenost drave. Poroila Komisije izvedencev obravnava Komisija za izvajanje konvencij in priporoil, ki je organ konference. Ta izbere okrog deset odstotkov drav kriteljic (obiajno tiste, ki kritve ponavljajo, ali se nanaajo na lovekove pravice idr.) in ki jih e predlaga Komisija izvedencev. Komisija za izvajanje konvencij in priporoil vpie dravo kriteljico v posebno listo (rno listo, tablo), kar pomeni moralno sankcijo. Postopek tob in pritob. Oba postopka doloa ustava MOD. Tobo lahko vloi samo drava lanica zoper drugo dravo lanico, e je konvencijo, zaradi katere vlaga tobo, sama ratificirala. Administrativni svet lahko imenuje anketno komisijo, ki na podlagi anket ali zaslianja vlad pripravi poroilo in o njem obvesti dravo kriteljico ter predlaga, kako mora kritve odpraviti. Drava kriteljica mora odgovoriti. e se ne strinja, spor lahko reuje Mednarodno sodie v Haagu, e s tem soglaata prizadeti dravi. Postopek pritob lahko vloijo organizacije delodajalcev ali delavcev zoper dravo lanico (tudi lastno), e menijo, da ne spotuje konvencije. Pritoba ima moralni znaaj. Posebni postopki nadzora. V ta namen sta bila ustanovljena dva organa: 1. odbor za varstvo sindikalne svobode; 2. komisija za preiskovanje in pomirjanje, ki lahko obravnavata tobe glede sindikalne svobode. Neposredni stiki. MOD poilja svoje svetovalce (pooblaenci generalnega direktorja) v posamezne drave lanice. Ti prouujejo stanje v dravi lanici glede sprejema ali izvajanja konvencije in priporoila ter v zvezi s tem svetujejo, organizirajo seminarje ali pripravijo razline prironike. 2. 4 Konvencije in priporoila MOD Normativna dejavnost je najpomembneja dejavnost MOD. Z akti MOD je mednarodna skupnost posegla na delovno in socialno podroje, ki je bilo v urejanju v izkljuni pristojnosti posamezne drave. Njene norme posegajo tudi na podroje lovekovih pravic. MOD je prva zaela obravnavati socialnoekonomske pravice kot del lovekovih pravic, predvsem svobodo, enakopravnost, dostojanstvo, ekonomsko varnost. Pod njenim vplivom je Generalna skupina leta 1948 sprejela splono deklaracijo o lovekovih pravicah, ki doloa dravljanske, politine in socialnoekonomske pravice.

12

Zaradi razlinosti med posameznimi dravami v drubenoekonomski ureditvi, razvoju, klimatskih razmer in druge druganosti je MOD zaela sprejemati gibne norme; norme, ki jih je mogoe prilagajati specifinostim posameznih drav lanic. Gibnost se zagotavlja bodisi z dopuanjem izjem, izvzetja uporabe konvencije za doloeno panogo bodisi kategorij delavcev ipd. Konvencije MOD, ki so bile upotevane pri zakonskem urejanju dravnega individualnega in kolektivnega delovnega prava in ki jih je Republika Slovenija prevzela kot pravna naslednica bive SFRJ, ali ki jih je ratificirala Republika Slovenija kot samostojna in neodvisna drava, so navedene le po letih sprejemanja, in sicer pomembneje od 67 konvencij MOD, ki jih je ratificirala oziroma katerih nasledstvo veljavnosti je notificirala Republika Slovenija: 1. Konvencija MOD t. 14 o tedenskem odmoru v industrijskih podjetjih, 1921; 2. Konvencija MOD o pogodbi o zaposlitvi mornarjev, 1926; 3. Konvencija MOD t. 29 o prisilnem ali obveznem delu, 1930; 4. Konvencija MOD t. 45 o zaposlovanju ensk pri podzemeljskih delih v rudnikih vseh kategorij, 1935; 5. Konvencija MOD t. 87 o sindikalnih svoboinah in varstvu sindikalnih pravic, 1948; 6. Konvencija MOD t. 89 o nonem delu ensk v industriji, 1948; 7. Konvencija MOD t. 90 o nonem delu otrok v industriji, 1948; 8. Konvencija MOD t. 91 o plaanem letnem dopustu mornarjev, 1949; 9. Konvencija MOD t. 97 o delavcih migrantih, 1949; 10. Konvencija MOD t. 98 o uporabi nael o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja, 1949; 11. Konvencija MOD t. 100 o enakem nagrajevanju ensk in mokih za enako delo, 1951; 12. Konvencija MOD t. 105 o odpravi prisilnega dela, 1957; 13. Konvencija MOD t. 106 o tedenskem poitku v trgovini in uradih, 1957; 14. Konvencija MOD t. 103 o varstvu materinstva, 1962; 15. Konvencija MOD t. 111 o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicih, 1958; 16. Konvencija MOD t. 132 o plaanem letnem dopustu (revidirana), 1970; 17. Konvencija MOD t. 132 o plaanem letnem dopustu, 1970; 18. Konvencija MOD t. 135 o varstvu in olajavah za predstavnike delavcev v podjetju, 1971;

13

19. Konvencija MOD t. 138 o minimalni starosti za sklenitev delovnega razmerja, 1973; 20. Konvencija MOD t. 140 o plaanem dopustu za izobraevanje, 1975; 21. Konvencija MOD t. 142 o poklicnem usmerjanju in strokovnem usposabljanju za razvoj lovekovih sposobnosti, 1975; 22. Konvencija MOD t. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju, 1981; 23. Konvencija MOD t. 156 o enakih monostih delavcev in delavk in njihovem enakem obravnavanju (delavci z druinskimi obveznostmi), 1980; 24. Konvencija MOD t. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca, 1983; 25. Konvencija MOD t. 159 o poklicni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, 1983; 26. Konvencija MOD t. 182 o prepovedi najhujih oblik dela otrok in takojnjem ukrepanju za njihovo odpravo, 1999; 27. Priporoilo MOD t. 95 o varstvu materinstva, 1952; 28. Priporoilo MOD t. 162 o starejih delavcih, 1980; 29. Priporoilo MOD t. 166 v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja na pobudo delodajalca, 1982; Pri pripravi besedil dravne zakonodaje individualnega in kolektivnega delovnega prava so bile obravnavane in ustrezno upotevane tudi nekatere konvencije, ki jih naa drava ni ratificirala: 1. Konvencija MOD t. 147 o minimalnih standardih za trgovska ladjevja, 1976; 2. Konvencija MOD t. 154 o spodbujanju kolektivnega pogajanja, 1981; 3. Konvencija MOD t. 171 o nonem delu, 1990; 4. Konvencija MOD t. 173 o varstvu delavskih zahtev ob insolventnosti njihovega delodajalca, 1992; 5. Konvencija MOD t. 175 o delu s krajim delovnim asom od polnega, 1994; 6. Konvencija MOD t. 177 o delu na domu, 1996; 7. Konvencija MOD t. 179 o delovnem asu pomorakov in tevilnem stanju posadke na ladjah, 1996; 8. Priporoilo MOD t. 163 za spodbujanje kolektivnega pogajanja, 1981; 9. Priporoilo MOD t. 180 o varstvu delavskih zahtev ob insolventnosti njihovega delodajalca, 1992;

14

10. Priporoilo MOD t. 182 o delu s krajim delovnim asom, 1994; 11. Priporoilo MOD t. 183 o delu na domu, 1996; 12. Priporoilo MOD t. 186 o plaah in delovnem asu pomorakov ter tevilnem stanju posadke na ladjah, 1996. MOD je s konvencijami in priporoili uredila7: 1. temeljne lovekove pravice; 2. zaposlovanje in brezposelnost; 3. socialno varnost, 4. delovne razmere; 5. 6. socialno politiko; varstvo otrok in mladine;

7. delo ensk in posebne kategorije delavcev; 8. poloaj delavcev migrantov; 9. industrijska razmerja. Glede na notranji pravni red Republike Slovenije konvencija ne velja neposredno, ampak je potrebna e njena ratifikacija ali potrditev v Dravnem zboru. Ko je konvencija ratificirana, pa velja neposredno, kar pomeni, da je ni treba doloati e z nacionalno zakonodajo. To izhaja iz 8. lena Ustave RS, ki doloa, da se ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe uporabljajo neposredno. Torej velja sistem monizma, za razliko od sistema dualizma. Po dualistini teoriji je potrebno norme ratificirane konvencije e vnesti v dravno pravo.

2.5 Akti Organizacije zdruenih narodov Organizacija zdruenih narodov (v nadaljevanju: OZN) je univerzalna mednarodna organizacija. Ustanovna listina je bila sprejeta 26. 6. 1945 v San Franciscu. Cilj njenega delovanja je: 1. zagotavljati svetovni mir in varnost; 2. krepiti prijateljske odnose med dravami; 3. spodbujati mednarodno sodelovanje na gospodarskem, socialnem, kulturnem in humanitarnem podroju. Kljub temu, da se OZN ne ukvarja s podrojem dela, so njeni akti, predvsem tisti, ki se nanaajo na lovekove pravice, pomembni za mednarodno delovno pravo in za delovanje njene specializirane organizacije, kot je MOD.7

Zbirko konvencij in priporoil je MOD izdala v Mednarodnem kodeksu dela.

15

Splona deklaracija o lovekovih pravicah (1948) poleg klasinih lovekovih pravic doloa tudi nekatere ekonomskosocialne pravice, ki so pomembne za delovno pravo: 1. pravico do socialne varnosti (22. len); 2. pravico do dela in proste izbire zaposlitve, do pravinih in zadovoljivih delovnih mest, do varstva pred nezaposlenostjo, pravice do enakega plaila za enako delo, pravice do pravinega in zadovoljivega plaila, ki zagotavlja delavcu in njegovi druini loveka vreden obstoj, pravica do ustanavljanja in vlanjevanja v sindikat (23. len);

3. pravico do poitka in do prostega asa, do razumne omejitve delovnih ur in do obasnega plaanega dopusta (24. len); 4. pravico do zavarovanja za primer brezposelnosti, bolezni, delovne nezmonosti, vdovstva ali starosti, pravice matere in otrok do posebne pomoi in podpore (25. len); 5. pravica do izobrazbe in do enakosti dostopnosti izobrazbe (26. len). Deklaracija ni obvezujoa, ima pa moan moralni vpliv. Leta 1966 je Generalna skupina OZN sprejela dva pakta: 1. Mednarodni pakt o dravljanskih in politinih pravicah in 2. Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. Mednarodni pakt o dravljanskih in politinih pravicah 8 vsebuje dolobe o prepovedi diskriminacije, prisilnega dela, pravico do zdruevanja in ustanavljanja sindikatov.9 Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah vsebuje dolobe o prepovedi diskriminacije, o pravici do dela in pravici do pravinih in ugodnih delovnih razmer, pravinem plailu in enakem plailu za enako delo, varstvu pri delu in higieni dela, enakih monosti napredovanja za vse, poitkih in dopustu, omejenem delovnem asu, plaanem letnem dopustu in plailu za praznike, pravici do ustanavljanja sindikatov, pravici do stavke, pravici do socialne varnosti, varstvu in pomoi druini, pravici do zadovoljive ravni ivljenja in pravici do uivanja najboljega monega zdravstvenega stanja.

Mednarodni pakt o dravljanskih in politinih pravicah, Generalna skupina ZN, 16. dec. 1966, Resolucija 2200; veljati je zael 1976. leta. Pakt je Jugoslavija ratificirala leta 1971, Uradni list SFRJ, t. 7/71. 9 Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Generalna skupina ZN, 16. dec. 1966, Resolucija 2200 A, XXI; veljati je zael 1976. leta. Pakt je Jugoslavija ratificirala leta 1971, Uradni list SFRJ, t. 7/71.8

16

Med pomembne akte ZN, ki vplivajo na oblikovanje norm mednarodnega delovnega prava, tejemo e: 1. Deklaracijo o otrokovih pravicah; 2. Konvencijo o otrokovih pravicah; 3. Deklaracijo o odpravi diskriminacije ensk; 4. Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije ensk. 2.6 Mednarodne pogodbe in dravno pravo Slovenijo obvezujejo mednarodne pogodbe, ki jih je sklenila sama ali jih je prevzela od SFRJ na podlagi 3. lena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Uradni list RS, t.1/91 in 45/94). V skladu z 8. lenom Ustave Republike Slovenije morajo biti zakoni in drugi predpisi v skladu s splono veljavnimi naeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. Po drugem odstavku 153. lena Ustave RS morajo biti zakoni v skladu s splono veljavnimi naeli mednarodnega prava in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami, ki jih je ratificiral Dravni zbor, podzakonski predpisi in drugi sploni akti pa tudi z drugimi ratificiranimi mednarodnimi pogodbami. Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe se uporabljajo neposredno. To pomeni, da jih ni treba preliti v nacionalno zakonodajo, ampak veljajo z ratifikacijo, in sicer veljajo nad zakoni in drugimi predpisi, ne pa v razmerju do Ustave RS. Torej imajo splonoveljavna naela mednarodnega prava in mednarodne pogodbe, ki jih ratificira Dravni zbor, primat nad zakoni in drugimi predpisi, ki so sprejeta v Republiki Sloveniji. Pojem splono veljavna naela mednarodnega prava je irok in zajema predvsem pravila mednarodnega obiajnega prava in splona pravna naela, ki jih priznavajo civilizirani narodi10. Praviloma niso zapisana in praviloma ne ustvarjajo neposrednih pravic in obveznosti posameznikov, zavezujejo pa dravo in njene organe. Kodificirana so v nekaterih mednarodnih pogodbah (npr. Konvenciji o odpravi vseh vrst rasne diskriminacije) ter deklaracijah in resolucijah (npr. v Sploni deklaraciji o lovekovih pravicah). Mednarodne pogodbe so konvencije, pogodbe, sporazumi, protokoli, zapisniki ali drugae imenovani akti, ki jih sklenejo drave med seboj ali z mednarodnimi vladnimi organizacijami, ki jih v skladu z Dunajsko konvencijo o pravu mednarodnih pogodb tejemo za mednarodne pogodbe (1. odstavek 2. lena, toka a - Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb11). Sodia se lahko na ratificirane mednarodne pogodbe neposredno sklicujejo.

Arhar, F. in drugi. (2002). Komentar Ustave Republike Slovenije. Ljubljana: Fakulteta za podiplomske dravne in evropske tudije. Stran 141. 11 Ibid., str. 141 in 142.10

17

Primer: Delavec in delodajalec se dogovorita, da delavec ne bo koristil letnega dopusta, ampak da bo prejel plailo za neizrabljeni letni dopust. Tak dogovor je v nasprotju s Konvencijo MOD t. 132 o plaanem letnem dopustu. Po konvenciji se sporazum o odrekanju pravici do dopusta teje za neveljavnega. Ker je Dravni zbor navedeno konvencijo MOD ratificiral, velja pred Zakonom o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR) in jo sodia morajo uporabiti pri presojanju zadeve. V skladu s 3. a lenom Ustave RS 12 pa lahko Slovenija z mednarodno pogodbo, ki jo ratificira Dravni zbor z dvotretjinsko veino glasov vseh poslancev, prenese izvrevanje dela svojih suverenih pravic na mednarodne organizacije, ki temeljijo na spotovanju lovekovih pravic in temeljnih svoboin, demokracije in nael pravne drave. S pristopno pogodbo in polnopravnim lanstvom Republike Slovenije v Evropski uniji (v nadaljevanju: EU), s 1. majem 2004, se primarno pravo EU (uredbe in odlobe) uporablja neposredno, sekundarno pravo (direktive) pa mora biti prelito v pravni red Republike Slovenije.

Na podlagi 3. a lena Ustave RS je Dravni zbor sprejel Zakon o sodelovanju med Dravnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije (Uradni list RS, t. 34/04). Zakon ureja razmerje med Dravnim zborom in Vlado v postopkih sprejemanja pravnih aktov in odloitev v EU.12

18

2.7 Povzetek Ustanovitev MOD je pomenila zaetek poenotenja delovnega prava in prava socialne varnosti v svetu. To temeljno poslanstvo MOD vseskozi zagotavlja predvsem s svojo normativno dejavnostjo, s sprejemanjem konvencij in priporoil. S svojo tripartitno sestavo organov razvija socialni dialog na svetovni ravni. Kljub temu, da se OZN ne ukvarja s podrojem dela, so njeni akti, predvsem tisti, ki se nanaajo na lovekove pravice, prav tako zelo pomembni za mednarodno delovno pravo na svetovni ravni. Republika Slovenija je prevzela vse konvencije MOD, ki jih je ratificirala Jugoslavija, poleg tega pa kot lanica MOD aktivno sodeluje pri sprejemanju nadaljnjih konvencij in priporoil MOD. Poleg tega eli v dravi ustvarjati pravni red, v katerem bi upotevala vse prisilno obvezujoe in moralno obvezujoe akte mednarodnih skupnosti ter upotevati neposredno obvezujoe akte EU, ker je s polnopravnim lanstvom prenesla del svoje suverene oblasti na EU. 2.8 Vpraanja: 1. Katere organizacije tejemo za mednarodne dejavnike delovnega prava? 2. Navedite vrste in pristojnosti organov MOD! 3. Opiite postopek sprejemanja konvencij MOD! 4. Navedite vsaj tri pomembne akte OZN, ki jih tejemo za pomembne vire mednarodnega delovnega prava! 5. Kateri organ ratificira mednarodne pogodbe in kakna je njihova veljavnost glede na dravno pravo? 6. Kaj pomeni pojem mednarodne pogodbe? 7. e upotevate hierarhijo mednarodnih in nacionalnih aktov s podroja delovnega prava, kam bi razvrstili ratificirano konvencijo MOD? 8. Kaj pomeni ratifikacija konvencije MOD? 9. Kakna je razlika med konvencijo MOD in priporoilom? 10. Kaj doloa 3. a len Ustave Republike Slovenije?

19

2.9 Literatura in pravni viri: 1. Konar, P. (1993). Mednarodno delovno pravo. Ljubljana: Uradni list RS. 2. Vodovnik, Z. (2003) Poglavja iz delovnega in socialnega prava. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo. 3. Ustava Republike Slovenije, Uradni list RS, t. 33/91, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04 in 68/06 (doloeni leni). 4. Splona deklaracija o lovekovih pravicah. Generalna skupina ZN, 10. dec. 1948, Resolucija t. 217/A (III). 5. Mednarodni pakt o dravljanskih in politinih pravicah. Generalna skupina Zdruenih narodov, Resolucija 2200 (XXI), 19. december 1966. Uradni list SFRJ, t. 7/71. 6. Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. Generalna skupina Zdruenih narodov, Resolucija 2200 A (XXI), 16. december 1966. Uradni list SFRJ, t. 7/71. 7. Posamezne konvencije MOD, ki jih bomo predstavili na predavanjih.

20

3. EVROPSKE INSTITUCIJE, SOCIALNO PRAVO IN SOCIALNA POLITIKA EVROPSKIH ZVEZ Ko boste obdelali to poglavje, boste vedeli vse o ustroju Evropske skupnosti oziroma Evropske unije. Poleg organizacijske strukture boste spoznali tudi pristojnosti in odgovornosti, predvsem na podroju socialne politike in prostega gibanja delavcev v EU. Priakovati je, da bo Ustava za Evropo sprejeta, zato bomo podrobneje pregledali njeno vsebino z namenom, da spoznamo pogoje ivljenja in dela na naem, sedaj enotnem prostoru, predvsem pa z vidika mednarodnega delovnega prava. Ker smo s polnopravnim lanstvom tudi slovenski dravljani pridobili dravljanstvo EU, je nujno za ivljenje in delo, da poznamo ustroj EU, predvsem pa pristojnosti njihovih institucij in temeljnih pravnih norm, ki veljajo, predvsem pa tudi pomen pojmov, kot so: Evropska unija, Evropska skupnost, Evropske skupnosti, Svet Evrope, Evropski svet, Evropsko sodie, Sodie za lovekove pravice idr. 3.1 Svet Evrope (Council of Europe) Svet Evrope je mednarodna organizacija, ki je bila ustanovljena 5. maja 194913. Je prva organizacija evropskega gibanja za politino zdruitev evropskih drav zaradi sodelovanja na ekonomskem, socialnem, kulturnem in znanstvenem podroju, ne pa na vojakem. Slovenija je postala lanica Sveta Evrope 14. maja 1994. Danes je v Evropskem svetu vkljuenih ve kot 30 drav lanic (Avstrija, Belgija, Ciper, Danska, Francija, Grija, Irska, Islandija, Italija, Liechtenstein, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Norveka, Nemija, Portugalska, panija, vedska, vica, Turija, Velika Britanija idr). Sede ima v Strasbourgu. Glavna organa sta Ministrski komite in Parlamentarna skupina. Svet Evrope sprejema sklepe, priporoila, izjave, konvencije, ki jih naslavlja na vlade drav lanic. Svet Evrope je sprejel ve aktov za uveljavljanje lovekovih pravic in svoboin, vkljuno s podrojem delovnih razmerij. Najpomembneja sta Evropska konvencija o lovekovih pravicah in Evropska socialna listina.

Statut Sveta Evrope je 5. 5. 1949 sprejelo deset drav: Belgija, Danska, Francija, Irska, Luksemburg, Nizozemska, Norveka, vedska in Velika Britanija.13

21

3.2 Evropska konvencija o lovekovih pravicah Evropski svet je leta 1950 v Rimu sprejel Evropsko konvencijo o lovekovih pravicah 14, ki je zaela veljati leta 1953. Konvencija ureja dravljanske in politine pravice. Z vidika mednarodnega delovnega prava sta pomembni dolobi o prepovedi prisilnega dela (4. len) in o sindikalni svobodi (11. len). Konvencijo dopolnjujejo Protokoli15. Konvencijo tejejo za najbolj uinkovito pogodbo na svetu. V okviru Sveta Evrope delujeta Evropska komisija za lovekove pravice in Evropsko sodie za lovekove pravice. Sodie ima sede v Strasbourgu. Vsaka drava lanica se lahko pritoi, e druga drava lanica ne izpolnjuje obveznosti Konvencije. Prav tako pa se lahko vsak posameznik pritoi zoper ravnanje drave lanice, ki je priznala pravico do individualne pritobe in pristojnost Komisije v zvezi z varstvom lovekovih pravic. Pogoji za vloitev pritobe pa so obvezna uporaba vseh domaih pravnih sredstev. Odloitev sodia, v kateri ugotovi, ali je bila v obravnavanem primeru krena Konvencija, je obvezna, in se izvede pod nadzorom Ministrskega komiteja. Sodie lahko prisodi prizadetemu tudi odkodnino. Odloitve sodia ni mogoe izpodbijati. e konvencijo ratificirajo drave lanice, je za njih obvezujoa16, zato morajo poskrbeti, da je njihova zakonodaja v skladu s konvencijo. Na podlagi konvencije podpisnice priznavajo vsakomur, ki sodi v njihovo jurisdikcijo, pravice in svoboine, doloene v konvenciji. Gre za irok obseg dravljanskih in politinih pravic. 3.3 Evropska socialna listina Evropska socialna listina je bila sprejeta v Torinu leta 1961, veljati pa je zaela 26. februarja 1965, ko je bilo doseeno zadostno tevilo ratifikacij. Spremenjena je bila 3. maja 1996 v Strasbourgu. Republika Slovenija je spremenjeno Evropsko socialno listino ratificirala leta 199917. Evropska socialna listina ureja socialnoekonomske pravice in pomeni dopolnitev Evropske konvencije o lovekovih pravicah, ki ureja politine in dravljanske pravice. Ureja vpraanja zaposlovanja, delovnih razmerij, varstva pri delu in higiene dela, pla, sindikalnega prava in profesionalnih razmerij, zdravja, socialne varnosti, socialne in zdravnike pomoi ter socialnih slub.

Evropska konvencija o lovekovih pravicah (ali Konvencija ali Konvencija o varstvu lovekovih pravic in temeljnih svoboin), Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu lovekovih pravic in temeljnih svoboin, spremenjene s protokoli t. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom t. 2 ter njenih protokolov t. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11. Uradni list RS, t. 33/94. 15 Na primer Protokol t. 4 o prepovedi odvzema prostosti zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti, Protokol t. 6 o odpravi smrtne kazni idr.14

16

Vse drave Srednje in Vzhodne Evrope, ki so se elele vkljuiti v Svet Evrope, so izrazile pripravljenost, da ratificirajo Evropsko konvencijo o lovekovih pravicah, vkljuno s pravico do individualne pritobe (25. len) in obvezno spotovanje odlob Sodia (46. len). Obstaja monost ratifikacije s pridrki; od 19 lenov je treba ratificirati 10 lenov, pri emer je treba obvezno ratificirati 1., 5., 6., 12., 13., 16. in 19. len. Zakon o ratifikaciji Evropske socialne listine (spremenjene). Uradni list RS, t. 7/99 - Mednarodne pogodbe.17

22

3.4 Evropski kodeks o socialni varnosti Evropski kodeks o socialni varnosti je bil sprejet leta 1964 in je zael veljati leta 1968. Sprejmejo ga lahko tudi drave nelanice Sveta Evrope. Temelji na Konvenciji MOD t. 102 o minimalnih normah socialne varnosti. Doloa minimalne norme socialne varnosti v dravah lanicah, pri emer naj bi bilo zagotavljanje socialne varnosti na vijem nivoju kot to doloa Konvencija MOD t. 102. 3.5 Evropska unija Evropska unija je regionalna mednarodna organizacija. Je pravna naslednica Evropskih skupnosti: 1. Evropske skupnosti za premog in jeklo; 2. Evropske gospodarske skupnosti; 3. Evropske skupnosti za atomsko energijo. 3.5.1 Evropska skupnost za premog in jeklo (v nadaljevanju: ESPJ) ESPJ je bila ustanovljena po pogodbi, ki je bila sklenjena v Parizu 18. 04. 1951 in je zaela veljati leta 1952. Ustanovitev skupnega trga je predlagal zunanji minister Francije Robert Schuman - predvsem zaradi bojazni ponovne obnove oboroitve Nemije in premoi Rusije. Namen ustanovitve te Skupnosti je bilo usklajevanje proizvodnje v premogovnitvu in jeklarstvu, vzpodbujanje investicij, zaposlenim v premogovnitvu in jeklarstvu omogoiti prekvalifikacijo in izboljati delovne in ivljenjske pogoje. Ustanovne lanice so bile: Belgija, Francija, Italija, Nemija, Luksemburg in Nizozemska. Pogodba je bila sklenjena za as petdesetih let in je prenehala veljati julija 2002. 3.5.2 Evropska gospodarska skupnost (v nadaljevanju: EGS) EGS je bila ustanovljena 25. 03. 1957 v Rimu za neomejeno asovno obdobje (Rimska pogodba). Pogodba je zaela veljati 01. 01. 1958. Namen ustanovitve (ustanoviteljice so bile iste kot pri ESPJ) je bil skupni trg s svobodnim pretokom blaga, ljudi in kapitala ter storitev; skupna kmetijska politika in skupna politika prometa. Kot prvi korak so si doloile vzpostaviti skupen trg, pri emer so doloile 12-letno prehodno obdobje. Leta 1968 je EGS ukinila carine med lanicami in uveljavila enotne zunanje carinske tarife. 3.5.3 Evropska skupnost za atomsko energijo (v nadaljevanju: EURATOM) EURATOM je bila ustanovljena 25. 03. 1957 v Rimu z namenom oblikovanja skupnega trga za jedrsko gorivo in razvoj enotnih varnostnih standardov za zaposlene in prebivalstvo. Vse tri pogodbe so tvorile Evropske skupnosti. Vse tri Evropske skupnosti so bile pravne osebe.

23

3.5.4 Pogodba o zdruitvi Leta 1965 so vse tri Skupnosti sklenile Pogodbo o zdruitvi (Merger Treaty), ki je zaela veljati leta 1967 in s katero so zdruile organe vseh treh Skupnosti. 3.5.5 Enotni evropski akt V razvoju integracije znotraj Evropske skupnosti je pomemben tudi Enotni evropski akt (v nadaljevanju: EEA)18, ki je bil podpisan leta 1986 v Luxembourgu. Veljati je zael leta 1987. Z njim so bile prvi revidirane vse tri ustanovne pogodbe Skupnosti. EEA je doloil vzpostavitev enotnega notranjega trga, v katerem bi bil zagotovljen svoboden pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala. Gre v bistvu za novo definiranje skupnega trga, predvsem pa doloanja poti, po kateri je mogoe dosei cilje. Skupna socialna politika se e vedno ni poudarjala, vendar pa se je zaelo poudarjati, da mora razvoj trga spremljati oblikovanje evropskega socialnega prostora. Njegove znailnosti naj bi bile harmonizacija delovnih razmer in delovnega okolja, razvijanje socialnega dialoga in krepitev medsebojne ekonomske in socialne povezanosti. 3.5.6 Pogodba o Evropski uniji (PEU, Maastrichtska pogodba) Evropska unija je nastala s podpisom pogodbe v Maastrichtu 07 .02.1992 (v nadaljevanju: PEU). Maastrichtska pogodba je zaela veljati leta 1993 in z njo so bile drugi spremenjene in dopolnjene ustanovitvene pogodbe gospodarskih Skupnosti. EU ni nadomestila Evropskih skupnosti, ampak gre za novo integracijo, ki je nastala zaradi iritve sodelovanja. EGS je le spremenila ime v Evropsko skupnost. EU je sestavljena iz treh stebrov19: 1. prvi steber zajema veino skupnih politik Evropskih skupnosti; 2. drugi steber vkljuuje podroja sodelovanja pri skupni zunanji in varnostni politiki; 3. tretji vkljuuje sodelovanje na podroju pravosodja in notranjih zadev, ki se danes po spremembah imenuje policijsko in pravosodno sodelovanje na podroju kazenskih zadev. Znailnost prvega stebra je njegova nadnacionalnost, ker so lanice nanj prenesle del svoje suverene oblasti. Zato je najpomembneji. Pri drugih dveh stebrih pa gre za politino sodelovanje. Med temeljnimi cilji povezovanja pogodba doloa pospeevanje uravnoteenega in trajnega gospodarskega in socialnega napredka brez notranjih meja, s krepitvijo gospodarske in socialne kohezije, z uvedbo gospodarske in denarne zveze, vkljuno z uvedbo enotne valute. Pri vzpostavitvi notranjega trga naj bi bile odpravljene vse ovire med dravami lanicami za svoboden pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. PosebenEnotni evropski akt, J.O.L 169, 29. 6. 1987. Glede na spremembe v integracijah in imenih je treba pravilno uporabljati pojme, ki oznaujejo naslednje: EU pomeni Evropsko unijo, ki je po Maastrichtski pogodbi sestavljena iz treh stebrov: Evropske skupnosti (v mnoini) oznaujejo vse tri skupnosti (Evropsko skupnost za premog in jeklo - ESPJ, ustanovljena s pariko pogodbo leta 1951 in Evropsko gospodarsko skupnost - EGS ter Evropsko skupnost za atomsko energijo EURATOM, ki sta bili ustanovljeni z Rimskima pogodbama 1957. leta; izraz Evropska skupnost pa po Maastrichtski pogodbi oznauje le EGS.18 19

24

poudarek je namenjen izobraevanju, izmenjavi tudentov in uiteljev, sodelovanju med izobraevalnimi institucijami, nadalje pospeevanju sodelovanja s tretjimi dravami in mednarodnimi institucijami na podroju olstva. Poklicno usposabljanje naj bi pomagalo pri vkljuevanju na trg dela. Nadalje pogodba posebej obravnava javno zdravstvo, ki naj bi zagotavljajo visoko raven zdravstvenega varstva. PEU je doloila dravljanstvo EU. S sprejetjem Maastrichtske pogodbe so vsi dravljani drav lanic pridobili dravljanstvo EU. Maastrichtska pogodba je doloila tudi konvergenna merila za prevzem evra, ki so naslednja: 1. proraunski primanjkljaj mora biti manji od treh odstotkov; 2. dravni dolg mora biti manji od 60 odstotkov BDP; 3. inflacija ne sme presegati povprene inflacije treh drav lanic EU z najnijo inflacijo za ve kot 1,5 odstotne toke; 4. dolgorone obrestne mere morajo biti manj kot dve odstotni toki nad povprejem obrestnih mer treh drav lanic EU z najnijo inflacijsko stopnjo. Pred uvedbo evra mora lanica imeti vsaj dve leti stabilen teaj domae valute in biti vkljuena v skupni reim deviznih teajev20. EU ni pravna oseba, kar pomeni, da ne more sprejemati aktov v svojem imenu, toiti ali biti toena. 3.5.7 Amsterdamska pogodba Leta 1999 je bila sklenjena Amsterdamska pogodba 21, ki poudarja spotovanje lovekovih pravic, boj proti brezposelnosti in organiziranemu kriminalu ter svobodo gibanja oseb. Ta pogodba pomeni utrditev in ne raziritev sodelovanja drav lanic. Njen namen pa je predvsem bil pripraviti EU na prihodnje razirjanje na vzhod. 3.5.8 Schengenski sporazum Z ratifikacijo amsterdamske pogodbe je postal del prava EU tudi Schengenski sporazum. Gre za sporazum o odpravi mejnih kontrol na skupnih mejah lanic sporazuma in izvajanju kontrole na zunanjih mejah. Sporazum so podpisale vse lanice EU razen Irske in Velike Britanije; podpisali pa sta ga tudi Norveka in Islandija, ki nista lanici EU. Med podpisnicami Schengenskega sporazuma ni ve mejnih kontrol oseb. Podpisnice sporazuma so vkljuene tudi v enotni schengenski informacijski sistem za izmenjavo podatkov o iskanih osebah in ukradeni lastnini.

20 21

Republika Slovenija bo uvedla evro 01. 01. 2007. Amsterdamska pogodba, OJ C 340, 10. 11. 1997.

25

3.5.9 Pogodba iz Nice Leta 2001 je bila sklenjena Pogodba v Nici, ki je zaela veljati leta 2003. Doloa institucionalne spremembe, ki so bile nujne zaradi najveje iritve EU v letu 200422. Leta 2001 je bila sprejeta Deklaracija o prihodnosti EU, imenovana tudi Laekenska deklaracija 23. V okviru deklaracije je bila doloena Konvencija o prihodnosti Evrope (Evropska konvencija) kot telo za razpravo o prihodnji ureditvi (institucionalni in vsebinski) Evrope. Sodelovale so tudi drave kandidatke. 3.5.10 Osnutek pogodbe o ustavi za Evropo, Ustava za Evropo Kot rezultat dela Evropske konvencije je bil leta 2003 sprejet Osnutek pogodbe o ustavi za Evropo. Gre za najnoveji akt EU, ki naj bi nadomestil vse e sklenjene pogodbe. Ustavo24 so podpisali voditelji drav in vlad v Rimu 29. oktobra 2004. Ratificirati jo mora, v skladu s svojim pravnim redom, vseh 25 drav lanic, da bo zaela veljati bodisi s sprejemom v parlamentu in/ali na referendumu 25. Dravni zbor Republike Slovenije je ratificiral evropsko ustavo 1. februarja 2005. Z ustavo drave lanice prenaajo na EU pristojnosti za uresnievanje svojih skupnih ciljev. Vrednote Unije so spotovanje lovekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne drave in spotovanja lovekovih pravic, vkljuno s pravicami pripadnikov manjin. Z Ustavo bo ustanovljena enotna EU, zato se ukinjajo trije stebri, ki veljajo po maastrichtski pogodbi. Na podlagi Ustave bosta EU vodila predsednik Evropske komisije, ki predstavlja interese EU in predsednik Evropskega sveta, ki predstavlja interese lanic. Uvedena bo nova funkcija ministra za zunanje zadeve EU, ki bo odgovoren za skupno zunanjo politiko. Unija bo s sprejemom Ustave postala pravna oseba, s imer bo pridobila pravico sklepati mednarodne pogodbe in procesno sposobnost (lahko bo toena in lahko toi). Ustava26 in pravo EU sta nad pravom drav lanic.

Slovenija ima po Pogodbi iz Nice enega komisarja v Evropski komisiji, tiri glasove v Svetu EU od skupno 321, sedem poslancev v Evropskem parlamentu od 732, sodnike na Sodiu Evropske skupnosti in lana Raunskega sodia. 23 Deklaracija je bila sprejeta v belgijskem mestecu Laeken. 24 Pogodba o ustavi je ve kot le mednarodna pogodba, ker ureja vrednote in cilje EU ter pravice dravljanov, zato uporabljamo izraz Ustava oziroma Evropska ustava. Objavljena je v Uradnem listu RS, t.1/05, z dne 17. februarja 2005 - Mednarodne pogodbe.22

25

Do avgusta 2006 so Evropsko ustavo sprejele: Avstrija, Ciper, Grija, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madarska, Malta, Nemija, Slovaka, panija in Slovenija. Kljub izvedenemu referendumu Evropske ustave nista sprejeli Francija in Nizozemska. To je upoasnilo procese sprejemanja v posameznih lanicah, zato Ustava za Evropo ne bo zaela veljati do 1. novembra 2006, ampak bo zaela veljati prvi dan v drugem mesecu, ki bo sledil deponiranju zadnje listine o ratifikaciji. Ustava ima 448 lenov in je razdeljena na tiri dele: Temeljne dolobe, Listina o temeljnih pravicah, Politike in delovanje EU ter Splone in konne dolobe.26

26

Vsi dravljani drav lanic so dravljani Unije. Dravljanstvo EU ne nadomea nacionalnega, ampak ga dopolnjuje. Dravljanstvo EU imamo poleg nacionalnega dravljanstva. V Ustavo je vkljuena Listina o temeljnih pravicah, ki bo s sprejemom Ustave postala pravno obvezujoa. S tem bodo lovekove pravice (lovekovo dostojanstvo, svoboine, enakopravnost, solidarnost, pravice dravljanov in pravinost) postale del prava EU in njeno kritev bo presojalo sodie ES. Pravnih aktov, ki jih bodo izdajali organi EU, bo le est (od sedanjih 36), in sicer: zakon, okvirni zakon, uredba, odloba, priporoilo in mnenje. Nacionalni parlamenti bodo dobili pravico obravnavati zakonodajne predloge Komisije. Z vidika mednarodnega delovnega prava so pomembne predvsem dolobe Ustave o temeljnih svoboinah in nediskriminaciji. Unija bo znotraj svojih mejah zagotavljala prost pretok oseb, blaga, storitev in kapitala ter svobodo ustanavljanja. Prepovedana je vsakrna diskriminacija na podlagi dravljanstva. Nadalje so pomembne dolobe o lovekovem dostojanstvu, svobodi zbiranja in zdruevanja, pravici do izobraevanja, svobodi izbire poklica in pravice do dela, prepovedi diskriminacije, enakosti med enskami in mokimi pri zaposlovanju, delu in plailu za delo, pravici delavcev do obveenosti in posvetovanja v podjetju, pravici do kolektivnih pogajanj in ukrepov, pravici dostopa do slub za posredovanje zaposlitev, varstvu v primeru neupraviene odpustitve, potenih in pravinih delovnih pogojih, prepovedi dela otrok in varstvu mladih pri delu, socialni varnosti in socialni pomoi, varovanju zdravja, prostem gibanju delavcev idr.

Ustanoviteljice Evropske skupnosti Ustanoviteljice Evropske skupnosti so bile: Belgija, Italija, Francija, Nemija, Luksemburg in Nizozemska27. Danes EU teje 25 lanic. 3.7 Institucije EU Za poznavanje celotnega sistema delovanja EU so pomembne njene institucije. Pogodba iz Nice doloa najpomembneje institucije EU: 1. Evropski parlament (European Parlament); 2. Svet (Council); 3. Komisija (Commission);

27

Prva iritev je bila leta 1973, ko so postale lanice Velika Britanija, Danska in Irska; nadaljnja iritev leta 1981, ko se je vkljuila Grija; leta 1986 sta postali lanici Portugalska in panija; leta 1995 so v Skupnost pristopile Avstrija, Finska in vedska; leta 2004 se je vkljuila nadaljnja deseterica evropskih drav: Ciper, eka republika, Estonija, Latvija, Litva, Madarska, Malta, Poljska, Slovaka in Slovenija.

27

4. Sodie (Court of Justice) in sodie prve stopnje (Court of First Instance); 5. Evropsko raunsko sodie (European Court of Audit). Institucije ne delujejo na klasini delitvi oblasti: zakonodajno, izvrilno in sodno, ampak po naelu zastopanja razlinih interesov, in sicer: Evropski parlament zastopa dravljane EU, Svet drave lanice, Komisija pa interese Skupnosti. 3.7.1 Evropski parlament Evropski parlament (v nadaljevanju: EP) sestavljajo poslanci. Njihovo tevilo je po Pogodbi iz Nice omejeno na 732 (danes parlament teje 626 poslancev, avgust 2006). Pristojnosti parlamenta so: 1. sodeluje pri sprejemanju evropske zakonodaje v postopku soodloanja s Svetom; 2. sodeluje pri sprejemanju evropskega prorauna, proraun EU sprejema skupaj s Svetom; 3. izvaja nadzorne in posvetovalne naloge; 4. poslanci lahko dajejo zakonodajne predloge Komisiji, ki pripravi predlog akta; 5. presoja letno poroilo, ki ga pripravi Komisija; 6. lahko nastopa kot tonik pred Evropskim sodiem, ko izpodbija zakonitost aktov Skupnosti; 7. lahko imenuje ombudsmana za obravnavo pritob dravljanov zaradi delovanja institucij EU. Evropski parlament deluje v treh dravah: v Franciji, Belgiji in Luksemburgu. Plenarna zasedanja so v Strasbourgu; zasedanja odborov so v Bruslju; generalni sekretariat pa ima sede v Luksemburgu.

3.7.2 Svet EU (svet ministrov) Svet EU, pogosto imenovan tudi Svet ministrov ali Ministrski svet, je primarni zakonodajni organ Skupnosti. Svet sestavlja po en predstavnik na ministrski ravni iz vsake drave lanice. e gre za splone zadeve, se seje udeleujejo zunanji ministri, sicer pa ministri za podroja, ki je predmet obravnave. Njegove pristojnosti so: - sprejema akte Skupnosti skupaj s Parlamentom. Lahko tudi sam predlaga sprejetje doloenega akta, vendar mora predlog poslati Evropski komisiji, ki ima edina pristojnost predlagati akte Skupnosti v sprejem; 1. sklepa mednarodne pogodbe s tretjimi dravami in mednarodnimi organizacijami; 2. sprejema proraun EU skupaj s Parlamentom; 28

3. sprejema odloitve, ki se nanaajo na zunanjo in varnostno politiko; 4. sprejema odloitve, ki se nanaajo na policijsko in pravosodno sodelovanje na podroju kazenskih zadev.

3.7.3 Komisija Evropskih skupnosti Komisijo Evropskih skupnosti 28 sestavljajo komisarji, ki so imenovani po strokovnem kriteriju na predlog vlade drave lanice in v soglasju s predsednikom, za as petih let. Zastopa interese Skupnosti kot celote. Sede Komisije je v Bruslju. Pristojnosti Komisije: 1. Izkljuna pristojnost pri zakonodajnih predlogih (uredbe, direktive idr.), razen za podroje drugega in tretjega stebra Skupnosti. Predloge pripravi na podlagi posvetovanj predstavnikov vlad drav lanic, sindikatov, delodajalcev in drugih skupin idr. Upotevati mora naelo subsidiarnosti in proporcionalnosti, kar pomeni, da lahko predlaga zakonodajo le, e cilje laje dosee Skupnost kot posamezna lanica. 2. Opravlja nadzor nad lanicami in institucijami EU. Zaradi kritve prava Skupnosti lahko vlaga tobe in izdaja odlobe. 3. Upravlja s proraunom, stukturnimi in kohezijskim skladom s ciljem izravnavanja razlik med bogatimi in revnimi lanicami. 4. Nastopa kot pogajalec v mednarodnih odnosih; pri sklepanju mednarodnih pogodb in nelanicami.

3.7.4 Sodie Evropske skupnosti Sodie Evropske skupnosti teje 25 sodnikov, iz vsake drave lanice po enega, ki jih imenujejo vlade drav lanic za as estih let. Sodnikom pri delu pomagajo sploni svetovalci. Sodniki delajo v senatih treh, petih ali sedmih sodnikov. Na plenarni seji odloajo, ko to zahteva drava lanica ali institucija Skupnosti, e nastopa kot stranka v postopku. Sede sodia je v Luksemburgu. Pristojnosti Sodia Evropske skupnosti so, da: 1. skrbi za pravilno oblikovanje prava Skupnosti, da so pravila sprejeta na zakonit nain in v skladu s Pogodbo o Evropski skupnosti (v nadaljevanju: PES) ter da pravila Skupnosti pravilno uporabljajo dravni organi in sodia drav lanic; skrbi za pravilno razlago in uporabo PES; 2. odloa v sporih med dravami lanicami, institucijami EU, posamezniki in podjetji;Komisija se uradno ni preimenovala v Komisijo Evropske unije, zato je njeno uradno ime Komisija Evropske skupnosti.28

29

3. daje mnenja glede skladnosti mednarodnih pogodb, ki jih sklepa Evropska skupnost s tretjimi dravami ali mednarodnimi organizacijami; 4. reuje predhodna vpraanja, s imer zagotavlja enotno uporabo prava Evropske skupnosti na celotnem njenem ozemlju. Postopke Sodia uvramo v dve skupini: 1. neposredne tobe (toba zaradi neizpolnitve obveznosti, ninostna toba, toba zaradi molka organa, odkodninska tobe, izrekanje sodb na podlagi arbitrane klavzule v pogodbah in pritobe); 2. posredni postopek, ki se nanaa na predhodno odloanje. Zoper sodbe Sodia Evropske skupnosti ni pravnih sredstev. Sodbe so izvrljive po pravilih izvrilnega prava posamezne lanice. Sodie prve stopnje je bilo ustanovljeno leta 1989 kot pomo Sodiu Evropske skupnosti. Slednje sodie mu je nadrejeno in reuje tudi pritobe zoper sodbe Sodia prve stopnje. Sestavlja ga 25 sodnikov, ki pa nimajo splonih svetovalcev. Po pogodbi iz Nice Svet lahko ustanovi posebne senate, ki reujejo posebne vrste sporov (npr. delovni spori). Zoper odloitev teh senatov so mone pritobe na Sodie prve stopnje. 3.7.5 Evropsko raunsko sodie Evropsko raunsko sodie je revizijski organ Evropske Skupnosti, ki preverja porabo sredstev evropskega prorauna. Sestavlja ga 25 lanov, iz vsake drave po en lan, z mandatom estih let, ki jih imenuje Svet po posvetovanju z Evropskim parlamentom. Sede Raunskega sodia je v Luksemburgu. Raunsko sodie opravlja revizije pravilnosti in smotrnosti poslovanja, ki se nanaajo na prihodke in odhodke Evropske skupnosti. Prav tako izvaja revizije poslovanja institucij Evropske skupnosti. Njegova pomembna naloga je, da vsako leto predloi Evropskemu parlamentu in Svetu Izjavo o zanesljivosti poslovnih knjig ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov in s tem poroa o proraunskem poslovanju, za katero skrbi Komisija. 3.7.6 Evropski svet V okviru EU deluje e Evropski svet. Gre za sreanja na najviji ravni (udeleenci so predsedniki drav ali vlad, zunanji ministri in predsednik Komisije), ki daje institucijam EU usmeritve za njihovo delovanje glede notranje in zunanje politike EU. Sreujejo se dvakrat letno in sreanja predstavljajo najvijo obliko politinega sodelovanja lanic. Dogovori se sprejemajo v obliki sklepov, ki morajo biti sprejeti s konsenzom. Evropski svet nima stalnega sedea.

30

3.8 Svoboda gibanja delavcev Svoboda gibanja delavcev29 se je v Evropski skupnosti razvijala postopoma. Do leta 1968 se je ohranilo naelo zaposlovanja nacionalnih delavcev pred delavci iz drav lanic Skupnosti. Tudi delavci iz drav lanic so morali za zaposlitev imeti delovno dovoljenje in dovoljenje za bivanje. Leta 1968 je bila sprejeta Uredba (EEC) t. 1612/6830 in Direktiva 68/360/EEC31. Uredba podrobneje ureja svobodno gibanje delavcev in pravice druinskih lanov. V prvem lenu doloa, da imajo vsi dravljani drav lanic enake pravice pri dostopu do plaane aktivnosti na teritoriju druge drave po pravilih, ki v dravi gostiteljici veljajo za njene dravljane. Po Uredbi je moral delavec iz drave lanice Skupnosti imeti le dovoljenje za bivanje. S tem je bil odpravljen reim kontroliranega zaposlovanja. Direktiva 68/360/EEC doloa delavev izhod iz ene drave lanice in vstop in bivanje v dravi lanici. Uvedla je novo dovoljenje, ki ga dravljan lanice Skupnosti lahko pridobi na podlagi osebne izkaznice ali potnega lista in deklaracije o zaposlitvi ali potrdila za delo, ki ju izda delodajalec. Dovoljenje velja za celoten teritorij Evropske skupnosti za as petih let in se lahko avtomatino podalja. Po Uredbi 1612/68 naj bi se zagotovil enoten trg dela na ozemlju Evropske skupnosti. V ta namen je bila ustanovljena Evropska sluba za zaposlovanje, 32 imenovana Eures (European Employment Service), ki na spletu objavlja nad 120.000 prostih delovnih mest v dravah Evropske skupnosti. Pri zaposlovanju v dravah lanicah EU je pomembna tudi Uredba 1408/71/EEC 33 o uporabi predpisov o socialni varnosti za delavce in lane njihovih druin, ki se gibljejo v Skupnosti. Uredba doloa krog oseb, za katere velja (delavce, samozaposlene, osebe brez dravljanstva, begunce ter lane njihovih druin). Uredba je nadomestila (razen nekaterih izjem) bilateralne in multilateralne pogodbe o socialni varnosti med dravami lanicami. Doloa naelo, da je kraj opravljanja dela veljavno pravo za uresnievanje pravic iz socialne varnosti. Svoboda gibanja delavcev v Evropski skupnosti po 39. lenu PES pomeni: 1. odpravo diskriminacije pri zaposlovanju vseh dravljanov drav lanic Evropske skupnosti ne glede na dravljanstvo; 2. odpravo diskriminacije v asu trajanja zaposlitve; 3. pravico sprejeti zaposlitev v drugi dravi lanici; 4. pravico potovati na ozemlju drav lanic zaradi zaposlitve; 5. pravico bivati v eni od drav lanic z namenom zaposlitve; 6. pravico ostati na ozemlju ene od drav lanic po prenehanju zaposlitve.Delavec je vsaka oseba, ki opravlja ali namerava opravljati kakrno koli delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi (48 len rimske pogodbe). 30 Uredba Sveta ES 1612/68 o svobodnem gibanju delavcev znotraj Skupnosti, OJ ESE 1968, 476, dopolnjena z odredbo Sveta 312/76 in odredbo Sveta 2434/92. 31 Direktiva Sveta ES 68/360 o odpravi omejitev glede gibanja in nastanitve znotraj Skupnosti za delavce drav lanic in njihovih druin, OJ ESE 1968, 485. 32 www.europa.eu.int/jobs/eures, 10. avgust 2006. 33 Uredba Sveta ES 1408/71 o uporabi predpisov o socialni varnosti za delavce in lane njihovih druin, OJ ESE 1971 (II), 416.29

31

Dolobe 39. lena PES ne veljajo za zaposlitve v javnem sektorju. V zvezi s svobodo gibanja delavcev je Evropska skupnost sprejela vrsto uredb in direktiv, ki urejajo zaposlovanje dravljanov ene drave lanice na teritoriju drugih drav lanic oziroma na teritoriju Skupnosti. Strah pred migracijo delavcev je bil vzrok za uvajanje prehodnih obdobij ob prikljuitvi novih lanic. Tako je ob prikljuitvi Grije, panije in Portugalske Evropska skupnost uvedla sedemletno prehodno obdobje. Ker iz teh drav ni bilo migracij, se je prehodno obdobje skrajalo na est let. Prehodno obdobje je bilo uvedeno tudi ob iritvi EU v letu 2004, trajalo naj bi do leta 2011. Pristopna pogodba omogoa izjeme v zvezi s prostim gibanjem delavcev. lanice EU lahko z nacionalnimi ukrepi omejijo dostop dravljanov novih lanic na njihove trge dela34. Vsaka drava se je lahko samostojno odloila, ali bo uveljavljala prehodno obdobje, ki je razdeljeno na tri podobdobja. Prehodnega obdobja nista uveljavljali Irska in Velika Britanija. Prvo obdobje je veljalo za as od 01. 05. 2004 do 01. 05. 2006. Po preteku dveletnega obdobja (do 01. 5. 2006) so morale drave lanice obvestiti Komisijo EU, ali bodo nadaljevale s prehodnim obdobjem, pri emer jim ni bilo treba sporoati razlogov, e so se odloile za podaljanje omejitev. e nadaljujejo s prehodnim obdobjem, pomeni, da morajo dravljani novih lanic pridobiti delovno dovoljenje v skladu z nacionalno zakonodajo lanice, kjer se nameravajo zaposliti. V obdobju od leta 2006 do 2009 lahko drave lanice kadar koli ukinejo omejitve pri zaposlovanju. V obdobju od 2009 do 2011 bodo morale drave lanice, ki bodo hotele podaljati omejitve, navesti resne motnje ali gronje na trgu dela in o tem poroati Komisiji EU. Po letu 2011 ne bodo smele lanice EU sprejemati omejitev pri zaposlovanju. Torej bo poloaj vseh delavcev EU pri zaposlovanju izenaen, kar pomeni, da ne bodo delavci drav, ki so postale lanice v letu 2004, potrebovali delovnega dovoljenja in da ne bo smelo priti do diskriminacije pri zaposlovanju.

Gre za odstop od upotevanja dolob Uredbe 1612/68 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti, OJ L 257, str. 2, z dne 19. okt. 1968.34

32

3.9 Socialna politika Glavni cilj rimske pogodbe je bil vzpostavitev skupnega trga, ne pa socialne politike. To so urejevale posamezne drave lanice s svojimi dravnimi predpisi. Rimska pogodba je doloala, da je treba izboljevati ivljenjske in delovne razmere. Razvoj skupnega trga naj bi vplival tudi na harmonizacijo socialnih sistemov. lanice naj bi sodelovale predvsem na podroju zaposlovanja, delovnih razmer, poklicnega usposabljanja in izpopolnjevanja, socialne varnosti, varstva pri delu, poklicnih bolezni, sindikalne svobode in kolektivnega dogovarjanja, vendar so drave lanice ohranile suverenost na socialnem podroju. Predvsem naraajoa brezposelnost, gospodarska in socialna kriza so vplivali na to, da je konferenca na Vrhu v Haagu leta 1969 sklenila, da je treba socialno politiko usklajevati na ravni Evrope. Komisija je leta 1971 objavila Socialni memorandum, s katerim je bil dan poudarek na zaposlovanju, veji socialni pravinosti in bolji kvaliteti ivljenja. V Parizu je bila leta 1972 sklicana konferenca na Vrhu, ki je razpravljala o socialnem napredku v okviru Ekonomske in monetarne zveze. V programu so bile doloene naslednje naloge: uresniitev skupnega trga zaposlovanja, odprava delne in strukturne brezposelnosti, izboljanje varstva pri delu in higiene dela, izboljanje poloaja ensk pri delu, ustanovitev evropskega socialnega prorauna in aktivno sodelovanje socialnih partnerjev pri izvajanju socialne politike Skupnosti. Leta 1974 je bil sprejet program socialne akcije Skupnosti, ki je do leta 1976 doloal cilje: polne in bolje zaposlitve v Skupnosti, izboljanje in harmonizacijo ivljenjskih delovnih razmer, vejo participacijo socialnih partnerjev v ekonomskih in socialnih odloitvah Skupnosti ter delavcev v podjetjih. Na socialnem podroju so bile sprejete prve direktive o zblievanju zakonov drav lanic glede enakega plaila mokih in ensk in njihovega enakega obravnavanja pri zaposlovanju, poklicnem usposabljanju in napredovanju ter delovnih razmerij; kolektivnih odpustov delavcev; glede ohranitve pravic delavcev v primerih transferov podjetij, obratov in delov obratov in varstvenih ukrepov na delovnih mestih. V obdobju od 1977 do 1980, v asu gospodarske in naftne krize, je Komisija na podroju socialne politike doloila cilje: polno zaposlenost in humanizacijo dela, boj proti diskriminaciji, izboljanje socialne varnosti in zdravja in vejo participacijo socialnih partnerjev. V tem obdobju so bile sprejete direktive o postopnem uresnievanju naela enakega obravnavanja mokih in ensk na podroju socialne varnosti; o varstvu delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti keminim, fizikalnim in biolokim snovem pri delu; o nevarnostih pokodb pri delu v doloenih industrijskih dejavnosti; izpostavljenosti azbestu pri delu idr. Leta 1985 je Komisija objavila Belo knjigo, ki je predstavljala program za uresniitev notranjega trga do leta 1992 s svobodnim pretokom blaga, storitev, oseb in kapitala.

33

Sprejem Enotnega evropskega akta (EEA) leta 1986 je bilo nadaljnje obdobje v razvoju socialne politike Skupnosti. elja je bila doloiti temeljne socialne pravice Skupnosti, na katere se je sklicevala preambula EEA. Leta 1989 je bila sprejeta Listina Skupnosti o temeljnih socialnih pravicah delavcev. Listina ni pravno zavezujoa. Gre za temeljna naela, na katerih se bo gradila socialna politika Skupnosti. Aktivnosti Skupnosti v razvoju socialne politike naj bi se nanaala na naslednja podroja: trg dela, zaposlovanje in plae, bolje ivljenjske in delovne razmere, svoboda gibanja delavcev, socialno varstvo, svoboda zdruevanja in kolektivnega dogovarjanja, informiranje, posvetovanje in participacija delavcev, enako obravnavanje mokih in ensk, poklicno usposabljanje, zdravje in varnost pri delu, varstvo otrok in mladine, starejih in invalidnih oseb. Med cilji delovanja EU po Maastrichtski pogodbi je bil doloen uravnoteen in trajen gospodarski in socialni napredek, vendar pa sta Zdrueno kraljestvo in Severna Irska nasprotovali harmonizaciji socialne politike. Zato so le ostale lanice podpisale Protokol o socialni politiki in Sporazum o socialni politiki ter Protokol o gospodarski in socialni koheziji. Na podlagi teh aktov naj bi zagotovili uresnievanje doloil Listine Skupnosti o temeljnih socialnih pravicah. 3.10 Konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi Konferenca predstavlja poleg Sveta Evrope in EU najiro, vseevropsko obliko politinega in gospodarskega sodelovanja drav Evrope. Konferenca je priela z delom leta 1973, s popuanjem napetosti med vzhodnim in zahodnim delom Evrope. Sklepna listina konference je Helsinka listina, sprejeta 1975. leta. Listina doloa cilje sodelovanja na podrojih zagotavljanja miru, gospodarskega sodelovanja in zagotavljanja lovekovih pravic, in sicer: monosti vejega zaposlovanja dravljanov v matini dravi, urejanje migracij, zagotavljanje enakih pravic domaim in tujim delavcem pri zaposlovanju, socialna varnost in ivljenjske razmere, iskanje zaposlitve, poklicno usposabljanje tujih delavcev, zagotavljanje otrokom tujih delavcev izobraevanje, monost uenja maternega jezika idr. Helsinka listina moralno obvezuje drave udeleenke, da z bilateralnimi in multilateralnimi sporazumi uresniujejo sprejete cilje. Konference na Vrhu o varnosti in sodelovanju v Evropi so stalna oblika dela drav udeleenk. 3.11 Evropski pravni red Evropski pravni red tvorijo akti (pogodbe, sporazumi, listine, uredbe) in usmeritve (akti, ki niso obvezujoi) evropskih organizacij (Evropskih skupnosti, EU, Sveta Evrope, Konference o varnosti in sodelovanju). Pravni akti, ki jih je sprejela Evropska skupnost, se uporabljajo avtonomno, primarno neposredno. in

34

Pravni red Evropske skupnosti je neodvisen od notranjega pravnega reda Republike Slovenije. V skladu s 3. a lenom Ustave RS je Republika Slovenija prenesla izvrevanje dela suverenih pravic na Evropsko skupnost. V razmerju med pravom Evropske skupnosti in pravom Republike Slovenije velja, da je pravni red Evropske skupnosti avtonomen, neodvisen od drav lanic. Gre za samostojen pravni red. Pravo Evropske skupnosti je enotno v vsej Evropski skupnosti, notranje pravo drav lanic ne vpliva na veljavnost pravnega reda Evropske skupnosti, in zato akti, ki jih sprejema Evropska Skupnost, veljajo za lanice in dravljane. Velja naelo neposredne uporabnosti prava Skupnosti in naelo neposrednega uinka, da so posamezne dolobe neposredno uinkovite ne samo v odnosu med dravami, ampak tudi v odnosu drava - posameznik. Primarni pravni viri Evropske skupnosti so pogodbe. Ustanovitvene pogodbe: 1. Pogodba o ustanovitvi ESPJ (1951); 2. Pogodba o ustanovitvi EGS (1957); 3. Pogodba o ustanovitvi ESAE (1957). S spremembami in dopolnitvami: 1. Pogodba o zdruitvi (Merger Treaty, 1967); 2. Enotni evropski akt (EEA, 1986); 3. Maastrichtski sporazum (1992); 4. Amsterdamska pogodba (1998). Pristopne pogodbe novih lanic: 1. Danska, Irska, Velika Britanija (1973); 2. Grija (1981); 3. panija in Portugalska (1986); 4. Avstrija, Finska in vedska (1995); 5. Ciper, eka republika, Estonija, Latvija, Slovaka in Slovenija (2004). Litva, Madarska, Malta, Poljska, ustanovitvene pogodbe in pristopne

35

Sekundarni pravni viri so: 1. Uredbe (regulation) so splono veljavne in v celoti zavezujoe in se uporabljajo neposredno. Ko potee vocatio legis zane veljati v vseh dravah lanicah istoasno. So sredstvo za unifikacijo prava. 2. Direktive (directives) so sploen predpis in zavezujoe glede cilja, medtem ko oblike in metode, kako dosei cilje, uredijo lanice EU s svojimi predpisi. Njihovo vsebino je treba preliti v dravno zakonodajo. So sredstvo za harmonizacijo prava. 3. Odlobe (decision) so individualni pravni akti, ki zavezujejo fizine ali pravne osebe, na katere se nanaajo. 4. Mnenja (opinions) nimajo obvezne veljave.

Ostali viri so: 1. obiaji; 2. splona pravna naela; 3. druga pravila mednarodnega prava; 4. sodna praksa; 5. doktrina.

36

3.12 Povzetek Na regionalni, evropski ravni sta za razvoj mednarodnega delovnega prava najpomembneji organizaciji Svet Evrope in Evropske skupnosti oziroma Evropska unija. Svet Evrope je prva politina evropska organizacija po drugi svetovni vojni, ki se zavzema za zdruevanje Evrope, varstvo lovekovih pravic, sodelovanje na ekonomskem, socialnem, kulturnem in znanstvenem podroju. Osrednje podroje njenega delovanja je varstvo lovekovih pravic. V ta namen je Svet Evrope sprejel dva pomembna akta: Evropsko konvencijo o lovekovih pravicah in Evropsko socialno listino. Za varstvo lovekovih pravic pa sta bili z navedeno konvencijo ustanovljeni tudi Evropska komisija za lovekove pravice in Evropsko sodie za lovekove pravice. Treba je vedeti, da Svet Evrope ni institucija EU. Gre v bistvu za forum, ki obravnava vsa vpraanja, ki so skupna za Evropo (razen vojakih) in deluje loeno od EU. Poleg vseh lanic EU so lanice Sveta Evrope tudi nelanice EU (Norveka, Turija idr.). Lahko reemo, da se je zdruevanje Evrope zaelo z ustanovitvijo Evropske skupnosti za premog in jeklo ali Pariko pogodbo,leta 1951. Sledila so zdruevanja, sicer z istimi lanicami, vendar z dodatnimi skupnimi interesi: s podpisom Pogodbe o Evropski gospodarski skupnosti in Evropske skupnosti za atomsko energijo ali Rimsko pogodbo, 1957. leta. Po sklenitvi Pogodbe o zdruitvi leta 1965, Programu ustanovitve skupnega trga in Sprejemu Enotneg