Click here to load reader

Obligacije-Predavanje in Vaje

  • View
    1.197

  • Download
    12

Embed Size (px)

Text of Obligacije-Predavanje in Vaje

OBLIGACIJSKO

PRAVO

(IZKLJUNO ZAPISKI S PREDAVANJ IN VAJ)OBLIGACIJA je razmerje med upnikom in dolnikom, pri emer je lahko v praksi ena stranka tako UPNIK kot DOLNIK v eni osebi. Obligacije razvramo po razlinih kriterijih (globalna delitev), in sicer na: 1. NEPOSLOVNE OBLIGACIJE ==> te obligacije nastajajo po ZAKONU, njihov temelj predpisuje zakonodajalec in ne nastajajo na podlagi PRAVNEGA POSLA strank. Stranke do nastanka obligacije niso v medsebojni povezavi, pri njih ni prisotne izjave volje, obligacija nastane le na podlagi zakona (primer deliktna in odkodninska odgovornost pri prom. nezgodah). 2. POSLOVNE OBLIGACIJE ==> Pri prvem stiku pravnika z obligacijo je VANO, da ugotovimo, ali je obligacija poslovna ali neposlovna. Ta pomembnost je vana predvsem pri ugotavljanju odkodninske odgovornosti. Po Dr. KOCBEKU je pomembna delitev obligacij po naslednjih kriterijih: 1. KONTRAKTI : To so predvsem pogodbe, torej obligacije, ki so nastale na podlagi pogodbe dveh ali ve strank, lahko pa so to tudi ENOSTRANSKI (napiek ek, kdor ga vzame, je moj upnik) ali DVOSTRANSKI (dva izjavita voljo za sklenitev obligacije, pri emer izjava volje uinkuje in ima doloene pravne posledice) pravni posli.

2. KVAZI KONTRAKTI:(pri vseh kvazi kontraktih gre za t.i. neupravino obogatitev oz. na drugi strani prikrajanje premoenja)

e je pogodba nastala, pa se je kasneje razvezala, je za vzpostavitev v prejnje stanje potreben KONDIKCIJSKI ZAHTEVEK, pri emer je pomembno, da je pogodba E OBSTAJALA. (PRIMER: nakup vozila, pri emer se opravi tudi tradicija denarja in vozila, na poti domov se vozilo pokvari in ga noemo ve, zato zahtevamo vrnitev v prejnje stanje - vrnitev vozila in denarja - KONDIKCIJSKI ZAHTEVEK je posledica razveljavitve pogodbe).

A/KONDIKCIJE:

B/ GESTIJE:(PRIMER: zobozdravnik ti pri boleinah pomotoma popravi 3 namesto 1 zoba, namesto navadne ti vgradi zlato plombo, nato pa zahteva povrailo za vijo stopnjo storitve- gre za poslovodstvo brez naroila).

C/ VERZIJE:Obligacijski zahtevek ima tisti, ki je bil prikrajan pri premoenju in je njegovo premoenje prelo na drugega. V tem primeru setevamo + in -. Premik premoenja ima zakonsko dolobo o vrnitvenem zahtevku in je zakonska obligacija OBOGATITVENI ZAHTEVKI oz. zahtevki iz neupraviene pridobitve premoenja.

3. DELIKTI:Tu gre za obligacije na temelju ZAKONA, tu ni pravnega posla, odkodninska odgovornost pa je posledica nekega deliktnega dejanja (ravnanja) - SUBJEKTIVNA ODKODNINSKA ODGOVORNOST. Pri deliktih je odgovornost le subjektivna, le krivec je odgovoren, vendar pa se lahko DELIKT izvri tako pri poslovnih kot tudi neposleovnih obligacijah.

4. KVAZI DELIKTI:V teh primerih nima odkodninska odgovornost temelj v deliktu, vendar pa mora dolnik zaradi OBJEKTIVNE ODKODNINSKE ODGOVORNOSTI povrniti kodo. Pri tej vrsti odkodninske odgovornosti ni krivdne odgovornosti povzroitelja kode. Ta vrste objektivne odkodninske odgovornosti je le izjema na podroju poslovnih obligacij.

AVTONOMIJA VOLJEAvtonomen - samosvoj --> avto - svoj, lasten Volja --> sposobnost hotenja 1

Volja je osebna sposobnost subjekta: - pravna sposobnost - voljna sposobnost Voljna sposobnost: - poslovna - deliktna Avtonomija volje se v pravnih poslih upoteva. Poslovna sposobnost--> pomanjkanje volje ==> posli so naeloma nini --> napake volje ==> izpodbojni Navidezni posli - simulacije: - relativni --> veljavni v okviru volje - absolutni --> nini Pri sili ni volje. Napake volje (izpodbojni razlog): - gronja (strah utemeljen, nasprotna stranka, ravnanje nedopustno) - zmota (bistvena) --> teorija izjave --> teorija volje - prevara (naklepno spravljanje v bistveno zmoto s strani druge stranke) POGOJA ZA ODKODNINSKO ODGOVORNOST sta 2: 1. KRIVDA --> odvisno od osebka, deliktna sposobnost in poseg v tuje podroje) 2. NEDOPUSTNO RAVNANJE --> voljno

VIRI OBLIGACIJSKEGA PRAVAV naem pravu je sprejeto naelo MONIZMA glede urejanja civilnih pogodb, medtem ko imajo v primerjalnem pravu veinoma sprejeto naelo DUALIZMA (to pomeni, da je materialno civilno pravo urejeno v ve zakonikih). Pri nas je materialno civilno obligacijsko pravo urejeno v ZOR, ki velja tudi za gospodarske pogodbe. ZOR --> je najpomembneji vir naega obligacijskega prava. Sploni del se nanaa na vse obligacije (kako nastane obligacija, uinki, prenehanje... Posebni del ZOR ureja posamezne obligacijske pogodbe. ZAKONI --> tevilni drugi zakoni urejajo materialno obligacijsko pravo (stanovanjski zakon ureja najemno, podnajemno pogodbo, Zakon o trgu vrednostnih papirjev, Zakon o bankah ureja banne posle in posle v zvezi z vrednostnimi papirji...). PRAVNA PRAVILA --> avstrijski ODZ se uporablja kot pravno pravilo, sodnik ne more izrei, da se nekaj zavrne ali dosodi na temelju doloila iz ODZ, ampak lahko to navede le v obrazloitvi. Societetna - drubenika pogodba (pri d.n.o.) - tu se uporablja ODZ (tudi za darilno pogodbo, ki je razlika o darilne obljube). Tudi komodat ureja ODZ. UZANCE --> so kodificirani POSLOVNI obiaji (KODEKS - predpis, ki celovito ureja doloeno pravno podroje), so pomembne, ker so vir prava. Po l. 21. ZOR se poslovanje med strankami deli na DOBRE POSLOVNE OBIAJE (18. l. ZOR) in UZANCE. SODNA PRAKSA --> je zelo pomembna (str. 15), sploh v sedanjem asu, ko se spreminjajo pogoji poslovanja, sistem ... PRAVNA ZNANOST -> upoteva se pri sojenju in pravni praksi ter pri sestavi zakonov. OBVEZNO NATUDIRAJ RAZLIKO MED: - Dobri poslovni obiaji - Morala - Pravna naela - Pravni standardi - Uzance - Naelo vestnosti inpotenja - Naelo pravinosti PRAVNA NAELA --> naelo vestnosti in potenja, naelo pravinosti DOBRI POSLOVNI OBIAJI --> pojem DOBRO je v smislu drubeno normalnega. Je vpraanje vrednotenja, daje dober videz, druba je to na splono sprejela, stranke jih morajo upotevati. 2

Po l. 1107 ZOR (prehodne in konne dolobe) je uporaba uzanc vpraljiva, kajti uzance niso pravni, ampak dejanski problem pri ugotavljanju doloenega stanja. POMEMBNO --> 3. odstavek 1107. ZOR kae na to, da uzance niso ni drugega kot POSLOVNI OBIAJI (napotila doloenih drub, sekcij, panog poslovanja...) e je doloba Zakona KOGENTNA, uzanca ne velja, e pa je v Zakonu doloba DISPOZITIVNA ali sploh ni dolobe, je pa uzanca, ali e je kogentna doloba, jo pa uzanca dopolnjuje - POTEM velja stalie, (dr. IVANJKO) e ima uzanca neko dolobo, potem velja, ker poslovni obiaj velja, ker je poslovni obiaj norma, ki velja - stalie tudi dr. KOCBEK. INTERPRETACIJA POGODB --> pogodba se naj razlaga tako, KOT JE NAPISANO. problem je pri SPORU - ko nekdo trdi drugae - sporne dolobe razlagamo po naelu, da ni treba pogodbe gledati dobesedno, kar pie, ampak izhajamo iz namena pogodbenih strank, kaken namen sta imeli s pogodbo (SUBJEKTIVNI ELEMENT). ZOR to ureja v skladu z obligacijskimi naeli. Tu se postavlja vpraanje, kaj e namen pogodbe ni bil v skladu z obligacijskimi naeli? Tu v doloenem primeru lahko zakon izrecno doloa v nasprotju z namenom strank --> 105/2 ZOR doloa izjemo, pri emer je pri tem potrebno iskati skupen namen strank. SUBJEKTIVNI ELEMENT - ni absoluten, ZOR zahteva Naelo obligacijskega prava. Subjektivni elemenet je treba objektivizirati, namen objektiviziramo po naelih obligacijskega prava. e namen ni v skladu z naeli obligacijskega prava, kombiniramo, iz nael izhajamo (KOCBEK daje prednost SUBJEKTIVNEMU ELEMENTU, katerega obravnavamo v okviru nael obligacijskega prava). Mono je, da ZOR zahteva doloeno interpretacijo pogodbe (l. 105. ZOR) in v nasprotju z voljo stranke. Pri interpretaciji ugotavljamo skupen namen obeh strank v lui nael obligacijskega prava.

IZJEME OD INTERPRETACIJE POGODB:1. Naelo IN DUBIO CONTRA STIPULATOREN --> pomeni, e se je pogodba sklenila tako, da je ena stranka vnaprej pripravila vsebino pogodbe, katera je vsebinsko slaba za drugo stranko (glej SPLONI POGOJI POGODBE PO ZOR l. 142. do 144.), se teje, da v dvomu sodie odloa v korist stranke, katera je bila prisiljena sprejeti diktirano pogodbo. 2. NEODPLANA - NEONEROZNA POGODBA --> pri tej pogodbi ni protiobveznosti druge stanke, zato tudi ni prav, da bi pogodbo interpretirali v SLABO tistega, ki daje doloeno stvar po pogodbi. Moramo interpretirati pogodbo v korist tistega, ki DAJE. VZAJEMNO ODPLANE POGODBE ---> Pri njih izhajamo iz nael EKVIVALENCE - obe stranki sta v PRAVINEM RAZMERJU. IZVENSODNA PORAVNAVA --> stranki se dogovorita, da nekdo tretji razsodi o razlagi pogodbe (l. 99 do 102. ZOR).

PROBLEM CAUSE:Obligacije delimo na KAVZALNE in NEKAVZALE, pri emer je problem CAUSE ugotoviti podlago za sklenitev pogodbe - GLEJ 51-53. ZOR (tudi nagib-motiv l. 53. ZOR). PRAVNI POSEL je veljaven, e ima VOLJO, OBLIKO, MONOST, DOPUSTNOST, potrebna pa je e prisotnost CAUSE - VOLJE, PODLAGE. OBJEKTIVNA KONCEPCIJA CAUSE --> e iz same pogodbe je razvidno, kakna je CAUSE odvisno je od vrste posla - OBJEKTIVNA CAUSE, katera spremlja pogodbo (darilna, prodajna...). SUBJEKTIVNA KONCEPCIJA CAUSE --> je razviden iz tega, kaj so stranke hotele s sklenitvijo pogodbe . Pri nas je stalie TEORIJE o OBJEKTIVNO-SUBJEKTIVNI presoji CAUSE, kljub temu, da je po nekaterih teoretikih CAUSE brezsmiselna. Nae pravo zahteva CAUSE za pravne posle, e CAUSE ni, je pravni posel nedopusten in nien. CAUSA je pomembna pri INSTITUTIH (pri ugotavljanju spremenjenih okoliin - po dr. KOCBEK). Okoliine po sklenitvi pogodbe so se tako spremenile, da je treba pogodbo spremeniti - tu nastopi problem, pri emer moramo gledati CAUSAE pri sklenitvi pogodbe (kako sta si stranki razdelili

3

riziko...). Od CAUSE moramo loiti MOTIV - to ni CAUSE, je lahko element, ki se upoteva pri ZMOTI. Pri neodplanih pogodbah je MOTIV DVIGNJEN NA NIVO CAUSE - to je prisotno le tu in nikjer drugje, (darilna pogodba...) - l. 53. ZOR. Prav tako je pri neodplanih poslih cela vrsta posebnosti za razliko od odplanih pravnih poslov - obligacij (primer ZMOTA v CAUSE in ZMOTA v MO

Search related