of 8 /8
št. 32 / leto: VIII Domžale, julij 2010 Glavna urednica: Nataša Hajdinjak Odgovorni urednik: Anže Kovač Poštnina plačana pri pošti 1230 Domžale Brezplačen izvod Stran 3 Martina Podbršček Športni pod s Chromodenom HS in Chromodenom Aqua Stran 5 Kaludio Gržanić Protipožarna zaščita jekla z uporabo tankoplastnih intumescentnih premazov Stran 6 Natalija Ulčar Poliuretanski premazi na osnovi organskih topil v lesni industriji Od 'malarja' do mojstra Beseda 'mojster' se uporablja v žargonu; z njo opredeljujemo nekoga, ki nekaj zna, obvlada. A dejansko za tem stoji veliko več. Pravega mojstra od tistega, kateremu ta naziv laično podelimo sami, loči opravljena mojstrska diploma, ki ima tudi mednarodno veljavo na strokovnem, poslovodnem in tudi na peda- goškem področju. Mojstrska diploma je sestavljena iz teoretičnega in praktič- nega dela, znanja iz pedagogike in andragogike. 40-letno 'sušo' podeljevanja in možnosti opravljanja mojstrske diplome je Obrtna zbornica Slovenije prekinila leta 2000 in tako spet vzpostavila sistem kakovosti, ki koristi izvajalcem in tudi naročnikom, ki s prihodom mojstra dobijo potrdilo, da bo dogovorjeno delo opravljeno na visoki izvedbeni in strokovni ravni. Od mojstra do sodnega izvedenca Naziv mojster je prva uradna stopnica, ki jo napredka željni slikopleskar lahko doseže. Najboljši med njimi in predvsem tisti, ki stremijo k neprestanemu napredku in izobraževanju, pa lahko posežejo še višje – k nazivu sodni izvede- nec za obrtno dejavnost slikopleskarstvo in sodni cenilec za obrtno dejavnost slikopleskarstvo. To najvišjo stopnico od naziva mojster loči že zahtevana stopnja izobrazbe: mojster (V. stopnja), sodni izvedenec (navadno VII. stopnja). Poleg tega pogoja mora sodni izvedenec na področju slikopleskarstva opraviti tudi preizkus znanja, ki ga opredeljujejo predpisi in standardi področij: − strokovni normativi in pravila; − gradnja objektov; − gradbeni proizvodi; − varstvo okolja in požarna varnost; − zakon o varnosti in zdravju pri delu; − direktive EU. Nadalje se strokovnost izvedencev preverja po strokovno-teoretičnem vidiku, zlasti v vsebinah petih temeljnih strokovnih področij: − tehnologija (vrste podlag, postopki obdelave, materiali v sliko- pleskarski stroki, tehnike obdelav); − izmere, kalkulacije in delovni normativi (poznavanje normativov, izdelovanje predračuna (geometrija in matematika)); − stroji in orodja (stroji, orodja, vzdrževanje, varno delo, zaščitna sred- stva, požarna varnost); − estetika in oblikovanje (pomen estetike in oblikovanja, prostorsko dimenzioniranje, barvne kombinacije …); − poslovno komuniciranje (komunikacija, poslovno komuniciranje, pisno komuniciranje, vedenje, kultura …). V praksi se sodno izvedenstvo pojavlja predvsem pri reševanju sodnih zadev strokovnih področij, kjer pravne in fizične osebe želijo uveljavljati svoje koristi in pravice. Sodni izvedenec deluje kot posrednik strokovnega mnenja sodišču, na podlagi katerega se sodnik odloča o razpletu nastale situacije. Kot poznava- lec stroke pa sodni izvedenec lahko deluje tudi pri reševanju in pojasnjevanju zapletov zunaj sodišč. Nadaljevanje na str. 2 → Pogovor z mojstrom, sodnim izvedencem in cenilcem – ing. Matjažem Majdičem ”Malar” – mojster – sodni izvedenec Na večini ali celo vseh področjih dela obstaja možnost napredka in izpopolnjevanja. To velja tudi za področje slikopleskarstva, ki je v zadnjih letih, desetletjih, z razvojem materialov in postopkov dela, naredilo ogromen premik na strokovni in tehnični ravni. Heliosova nagradna igra na Facebooku Želite nov in harmoničen videz vašega doma? Se vam tradicionalne bele stene zdijo monotone in brez pravega življenja? Bi vse to spremenili, a nimate pravih idej? Zmagovalec naše nagradne igre bo lahko ta in podobna vprašanja postavil v kot. N a socialnem omrežju Facebook se povežite na našo stran Uredite si svet po svoje! in se na za- nimiv ter zabaven način pote- gujte za glavno nagrado stro- kovno barvno študijo vašega doma skupaj z vrednostnim bonom v višini 100 EUR. Nagrade Pet lastnikov fotografij z največ glasovi bo prejelo bone v vrednosti 100 EUR. Unovčljivi so na prodajnih mestih Mavrica in veljajo za programe barv HELIOS BORI, HELIOS TESSAROL ter HELIOS SPEKTRA. Lastnik fotografij z največ glasovi bo poleg bona v vrednosti 100 EUR prejel tudi strokovno barvno študijo največ petih prostorov. Izdelal jo bo oblikovalski studio Equilibrium, d. o. o. Kaj je barvna študija? Barvna študija je predlog uporabe barv v prostoru, ki olaj- ša vizualno predstavo kombi- nacije različnih barvnih odten- kov. Strokovna barvna študija upošteva temeljne zakonitosti kombiniranja barv in svetlobe z namembnostjo prostorov, običajno pa jo izdelajo arhitek- ti. Kakovostna barvna študija pomaga spremeniti dinamiko prostorov, njihovo osvetljenost, optično velikost ter vpliva na počutje v posameznem pro- storu. l CASOPIS BARVE POLETJE A.indd 1 6/23/10 9:19:02 AM

Matjažem Majdičem ”Malar” – mojster – sodni izvedenec na ... 32 POLETJE 2010-1.pdf · − poslovno komuniciranje (komunikacija, poslovno komuniciranje, pisno komuniciranje,

Embed Size (px)

Text of Matjažem Majdičem ”Malar” – mojster – sodni izvedenec na ... 32 POLETJE 2010-1.pdf · −...

  • t. 32 / leto: VIIIDomale, julij 2010

    Glavna urednica: Nataa HajdinjakOdgovorni urednik: Ane Kova

    Potnina plaana pri poti 1230 DomaleBrezplaen izvod

    Stran 3Martina Podbrekportni pod s Chromodenom HS in Chromodenom Aqua

    Stran 5Kaludio GraniProtipoarna zaita jekla z uporabo tankoplastnih intumescentnih premazov

    Stran 6Natalija UlarPoliuretanski premazina osnovi organskihtopil v lesni industriji

    Od 'malarja' do mojstraBeseda 'mojster' se uporablja v argonu; z njo opredeljujemo nekoga, ki nekaj

    zna, obvlada. A dejansko za tem stoji veliko ve. Pravega mojstra od tistega, kateremu ta naziv laino podelimo sami, loi opravljena mojstrska diploma, ki ima tudi mednarodno veljavo na strokovnem, poslovodnem in tudi na peda-gokem podroju. Mojstrska diploma je sestavljena iz teoretinega in prakti-nega dela, znanja iz pedagogike in andragogike. 40-letno 'suo' podeljevanja in monosti opravljanja mojstrske diplome je Obrtna zbornica Slovenije prekinila leta 2000 in tako spet vzpostavila sistem kakovosti, ki koristi izvajalcem in tudi naronikom, ki s prihodom mojstra dobijo potrdilo, da bo dogovorjeno delo opravljeno na visoki izvedbeni in strokovni ravni.

    Od mojstra do sodnega izvedencaNaziv mojster je prva uradna stopnica, ki jo napredka eljni slikopleskar

    lahko dosee. Najbolji med njimi in predvsem tisti, ki stremijo k neprestanemu napredku in izobraevanju, pa lahko poseejo e vije k nazivu sodni izvede-nec za obrtno dejavnost slikopleskarstvo in sodni cenilec za obrtno dejavnost slikopleskarstvo. To najvijo stopnico od naziva mojster loi e zahtevana stopnja izobrazbe: mojster (V. stopnja), sodni izvedenec (navadno VII. stopnja). Poleg tega pogoja mora sodni izvedenec na podroju slikopleskarstva opraviti tudi preizkus znanja, ki ga opredeljujejo predpisi in standardi podroij:

    strokovni normativi in pravila; gradnja objektov; gradbeni proizvodi; varstvo okolja in poarna varnost; zakon o varnosti in zdravju pri delu; direktive EU.

    Nadalje se strokovnost izvedencev preverja po strokovno-teoretinem vidiku, zlasti v vsebinah petih temeljnih strokovnih podroij:

    tehnologija (vrste podlag, postopki obdelave, materiali v sliko-pleskarski stroki, tehnike obdelav);

    izmere, kalkulacije in delovni normativi (poznavanje normativov, izdelovanje predrauna (geometrija in matematika));

    stroji in orodja (stroji, orodja, vzdrevanje, varno delo, zaitna sred-stva, poarna varnost);

    estetika in oblikovanje (pomen estetike in oblikovanja, prostorsko dimenzioniranje, barvne kombinacije );

    poslovno komuniciranje (komunikacija, poslovno komuniciranje, pisno komuniciranje, vedenje, kultura ).

    V praksi se sodno izvedenstvo pojavlja predvsem pri reevanju sodnih zadev strokovnih podroij, kjer pravne in fizine osebe elijo uveljavljati svoje koristi in pravice. Sodni izvedenec deluje kot posrednik strokovnega mnenja sodiu, na podlagi katerega se sodnik odloa o razpletu nastale situacije. Kot poznava-lec stroke pa sodni izvedenec lahko deluje tudi pri reevanju in pojasnjevanju zapletov zunaj sodi.

    Nadaljevanje na str. 2

    Pogovor z mojstrom, sodnim izvedencem in cenilcem ing. Matjaem Majdiem

    Malar mojster sodni izvedenec

    Na veini ali celo vseh podrojih dela

    obstaja monost napredka in

    izpopolnjevanja. To velja tudi za podroje

    slikopleskarstva, ki je v zadnjih

    letih, desetletjih, z razvojem materialov

    in postopkov dela, naredilo ogromen

    premik na strokovni in tehnini ravni.

    Heliosova nagradna igra

    na Facebookuelite nov in harmonien videz vaega doma? Se vam tradicionalne bele stene zdijo monotone

    in brez pravega ivljenja? Bi vse to spremenili, a nimate pravih idej? Zmagovalec nae nagradne

    igre bo lahko ta in podobna vpraanja postavil v kot.

    Na socialnem omreju Facebook se poveite na nao stran Uredite si svet po svoje! in se na za-nimiv ter zabaven nain pote-gujte za glavno nagrado stro-kovno barvno tudijo vaega doma skupaj z vrednostnim bonom v viini 100 EUR.

    Nagrade

    Pet lastnikov fotografij z najve glasovi bo prejelo bone v vrednosti 100 EUR. Unovljivi so na prodajnih mestih Mavrica in veljajo za programe barv HELIOS BORI, HELIOS TESSAROL ter HELIOS SPEKTRA. Lastnik fotografij z najve glasovi bo poleg bona v vrednosti 100 EUR prejel tudi strokovno barvno

    tudijo najve petih prostorov. Izdelal jo bo oblikovalski studio Equilibrium, d. o. o.

    Kaj je barvna tudija?

    Barvna tudija je predlog uporabe barv v prostoru, ki olaj-a vizualno predstavo kombi-nacije razlinih barvnih odten-kov. Strokovna barvna tudija upoteva temeljne zakonitosti kombiniranja barv in svetlobe z namembnostjo prostorov, obiajno pa jo izdelajo arhitek-ti. Kakovostna barvna tudija pomaga spremeniti dinamiko prostorov, njihovo osvetljenost, optino velikost ter vpliva na poutje v posameznem pro-storu.

    l

    CASOPIS BARVE POLETJE A.indd 1 6/23/10 9:19:02 AM

  • Nam lahko predstavite nekaj vaih referenc, pri katerih ste vgradili toplo-tnoizolacijski sistem SPEKTRA. Koliko je zdaj e taknih objektov?

    S toplotnoizolacijskim sistemom SPEKTRA smo do sedaj 'oblekli':- stanovanjsko hio v Hoah,- stanovanjska bloka na Trubarjevi in Krekovi ulici v Mariboru,- staro meansko hio na Partizanski cesti v Mariboru,- stanovanjski hii v trenutni izdelavi v okolici Pragerskega in Zrkovcev

    Ali poleg ometov SPEKTRA uporabljate e katerega od izdelkov blagovne znamke HELIOS? Bi morda katerega posebej izpostavili in zakaj?

    Poleg fasadnih sistemov SPEKTRA uporabljamo e fasadne in notranje barve SPEKTRA ter barve za zaito kovin in lesa blagovne znamke TESSAROL.

    Najbr imate v vaem poslu veliko stika s proizvodnimi podjetji na eni strani in trgovci z barvami ter laki na drugi strani. Kje vidite najveje pomanjkanje pri sodelovanju tako s proizvodnimi podjetji kot tudi s trgovci in kje njihov najveji doprinos? Bi morda radi izpostavili kakno eljo glede sprememb pri proizvajalcih barv in lakov ali pri trgovcih?

    Pri podjetjih bi bilo dobro, da imajo v programu oziroma sistemu celoten nabor izdelkov, ki jih stranka potrebuje za izvedbo celotnega dela, in ne samo del, saj je kompeltiranje oteeno in obiajno dolgotrajno.

    Pri trgovcih pa pogreamo dobro tehnino znanje, saj vasih pri nakupu tisti trenutek potrebujemo e kaken nasvet, ki ni naveden na embalai, ali je ponujen nov izdelek, s katerim se kot uporabniki e nismo sreali. l

    barve govorijopoletje 2010www.helios.si

    aktualno 2

    Intervju

    Fasada ni samo obleka hie

    Podjetje Zvonko Crnec s.p.: Toplotnoizolacijski sistemSPEKTRA EPS zadosti vsem zahtevam za kakovostno delo.

    Stanovanjski blok na Trubarjevi ulici v Mariboru

    Fasada ni samo obleka hie, ki jo celostno vizualno zakljuuje, temve je mnogo ve. Dobra toplotna izolacija objekta je kljunega pomena za kako-vostno, dolgorono in nenazadnje ekonomino bivanje v njem. Tega se vse bolj zavedajo tudi stranke oziroma naroniki fasadnih sistemov. O tej tematiki smo se pogovarjali z direktorjem podjetja Zvonko Crnec s.p. ter ga povpraali kako sam vidi in obuti trenutne razmere na trgu slikopleskarskih in fasaderskih storitev.Sede vaega podjetja je v Mariboru, poleg fasaderskih storitev vaim strankam ponujate iri nabor zakljunih del v gradbenitvu. Kako pa ste se zaeli ukvarjati s to dejavnostjo?

    Zaetki poslovanja segajo v september 1998, ko smo zaeli z gradbenitvom in fasaderstvom. Pri samem razvoju podjetja se je pokazala potreba po irjenju ponudbe, zato smo se usmerili tudi v slikopleskarstvo in druga zakljuna dela, kot sta keramiarstvo in intalaterstvo.

    V dananjem asu se vpraanju o recesiji in njenem vplivu na pridobivanje poslov skorajda ne moremo izogniti. Kako krizo obutite vi in kje najbolj ter kakne ukrepe ste sprejeli za njeno obvladovanje? Kaj menite, da je v tem trenutku najveja teava: spremenjeno obnaanje ljudi, ki veliko bolj varujejo in se ne odloajo za renovacijo oziroma novogradnjo, ali tisti, ki dela izvajajo sami?

    V zimskih mesecih je bilo nekoliko zatija na trgu in nihe ni mogel predvideti razvoja dogodkov. Nato se je s pomladjo zael prebujati tudi trg, ki zdaj za nae podjetje, kar zadeva pridobivanje naroil, kae v pozitivno smer. Glede na pretekla leta se je poveala obnova starih vestanovanjskih objektov, blokov, ki se odloajo za izdelavo fasadnih sistemov, s katerimi bi objekt spremenili v bolj ekonomino enoto glede porabe energije za ogrevanje ali hlajenje. K temu so pripomogle subvencije republikega sklada, ki pri tako velikih objektih pomenijo e kar konkreten prispevek, to pa prevesi tehtnico pri odloitvi za obnovo fasade.Pri novogradnjah se je tempo nekoliko upoasnil, vendar se e vedno gradi, predvsem stanovanjske hie. Naroniki so, pri izbiri in vgradnji materialov, pazljiveji in se poduijo predvsem o razmerju cene in kakovosti.

    Zdaj je vse bolj v modi, da se poudarja ekoloka ozaveenost. V to temati-ko spadajo tudi barve in izolacijski materiali. Opaate kakne premike na podroju izbire materialov (okolju prijazne barve, poveanje povpraevanja po vgradnji toplotnoizolacijskega sistema)?

    Ljudje prek medijev postajajo vse bolj ozaveeni, kar vpliva tudi na naroila, saj elijo, da se uporabijo kakovostneji in ekoloko primerneji materiali. Pri barvah se najve spreminja pri uporabi emajlov za les in kovino, pri katerih lahko e topila za nekatera dela zamenjamo z vodnimi premazi in obenem ohranimo kakovost. Pri fasadnih sistemih pa se izraa ekoloka ozaveenost predvsem v veanju toplotnega ovoja stavb, k emur pripomorejo tudi sub-vencije Republike Slovenije. e se je pred leti izoliralo z osemcentimetrsko izolacijo, se je danes ta tevilka e podvojila in je zato poraba energentov zago-

    tovo v upadanju. Pojavljajo pa se tudi naroniki, ki povpraujejo po drugih tipih izolacije, ki se pojavlja na trgu, in imajo drugane izola-cijske parametre. Veinoma je e vedno najbolj prisotna izolacija ESP in lamele ter ploe kamene volne.

    Kakovostna izolacija objektov je kljunega pomena. Se naroniki tega dovolj zavedajo? Kaj je klju-no, ko se vlagatelji odloajo o novi obleki svoje hie: toplotna izola-cija, vodoodbojnost ometa, nian-sa, morda kaj tretjega, kar nismo navedli.

    Pri naronikih je najpomembneja debelina izolacije in barvna usklaje-nost objekta. Izvajalce pa nas zani-majo e vsi drugi materiali, kot so gradbeno lepilo, armirni in sidrni elementi, zakljuni dekorativni omet itd. Pri celotnem sistemu je zelo pomembno lahko delo, saj se tako lae posvetimo kakovostni izvedbi.

    Pri svojem delu uporabljate tudi toplotnoizolacijske sisteme SPEKTRA. Ponujamo dva siste-ma: enega z zakljunim slojem s SPEKTRA akrilatnim ometom in drugega z zakljunim slojem s SPEKTRA silikonskim ometom. Kako ste zadovoljni z enim in kako z drugim.

    S toplotnim izolacijskim sistemom SPEKTRA smo prvo fasado naredili jeseni 2009 v Hoah in bili z njim zadovoljni. Zdaj smo se s fasadnim sistemom SPEKTRA e dodobra spoznali in zadosti vsem zahtevam za kakovostno delo. Do zdaj smo uporabljali akrilatni zakljuni sloj, po SPEKTRA silikonskem zaklju-nem sloju pa v tem asu e niso povpraevali.

    Nadaljevanje s str. 1

    V preteklosti so izvedenska mnenja za celotno gradbeno sfero podajali sodni izvedenci gradbene stroke, a je z neprestanim napredkom, novimi tehnologija-mi, materiali, s tehnikami dela poloaj v obrti slikopleskarstva in fasaderstva postal tako specifien, da splono poznavanje ne zadostuje ve. Tako je Obrtna zbornica Slovenije leta 2006 odprla novo izvedensko podroje sodni izvedenec za obrtno dejavnost slikopleskarstvo, rkoslikarstvo in fasaderstvo.

    Pogovor z mojstrom, s sodnim izvedencem in cenilcem Matja Majdi, ing.

    Obrt slikopleskarstva in izvedba toplotnoizolativnih sistemov fasade sta v druini Majdi e od leta 1965, ko je to zael oe Peter. Na samostojno pot se je Matja Majdi podal pred dobrimi 24 leti, leta 1998 pa je postal e veinski lastnik podjetja Majdi, zakljuna dela v gradbenitvu, d. o. o.

    S slikopleskarsko dejavnostjo se ukvarjate e ve kot dve desetletji. Vas to delo e vedno veseli, izpolnjuje?

    Vsekakor. Ta obrt e dolgo ni ve monotono 'malanje'. Z razvojem smo dosegli tevilne nove dimenzije delovanja, ki od nas zahtevajo, e seveda elimo biti v stiku z najboljimi, neprestano strmenje k napredku, izobraevanju in k izboljavam. Nova znanja so vedno pred vrati, le odpreti jih je treba. Tako nae podjetje sodeluje pri razvoju novih barv in tehnik, neprestano pa spremljam tudi novosti doma in v tujini, kar mi omogoa, da med prvimi uvajamo nove smernice s posebno skrbjo do narave, kar pomeni, da teimo k uporabi kako-vostnih, za zdravje prijaznejih materialov.

    Torej je napredek del vae filozofije poslovanja?

    Je del moje filozofije in filozofije podjetja. Na osebni poslovni in strokovni ravni vedno stremim k napredku. Po olanju na gradbeni tehnini oli sem leta 1983 pridobil naziv gradbeni tehnik, pozneje, ob delu, leta 1989, dokonal olanje na varnostno-tehnini fakulteti v Ljubljani. Leta 2001 sem postal sli-

    Prej: Opravljena barvna tudija objekta. Potem: Konen izgled stanovanjske hie v Hoah.

    CASOPIS BARVE POLETJE A.indd 2 6/23/10 9:19:05 AM

  • parketarstvobarve govorijopoletje 2010www.helios.si

    3

    PORTNI POD S CHROMODENOM HSIN CHROMODENOM AQUADa bi pod v portni dvorani v celoti ustrezal vsem zahtevam, ki zagotavljajo portnikom varnost, mora zadovoljiti tevilne zahteve, ki se med drugim nanaajo na predpisano elastinost poda, na pravilno razporeditev breme-nitev, na odpornost pri obrabi in na pravilno sposobnost drsenja.

    Tisto, na kar lahko vplivajo laki za parket Chromoden, sta zadnja dva pogoja, tj. odpornost pri obrabi in drsenju.

    Zahteve so navedene v standardu HRN EN 14904:2006, ki je bil sprejet nedavno. Kriteriji za vrednotenje ustrezajo nemkemu standardu DIN 18032-2, ki se navadno navaja kot referenen. Osnovna razlika med tema dvema standardoma je v veji zahtevnosti standarda 14094:2006.

    Tisto, kar je pomembno za pod, obdelan s sestavinami Chromoden za portne dvorane, hkrati pa v povezavi z navedenimi standardi, je protidrsnost oziroma drsnost. Metoda za merjenje odpornosti na drsenje je EN 13036-4, preuevanje z nihalom.

    Obiajna praksa po Evropi je, da se uporabljajo razline metode testiranja za merjenje povrinskega trenja/drsenja tal v portnih dvoranah. e se testira z meto-do EN 13036-4 (Metoda z nihalom RRL) ali W1 217061 (Metoda Stittgart) ali En 14837 (metoda Le Roux), morajo zahteve za drsenje zadovoljiti naslednje pogoje:

    METODA ZAHTEVA

    EN 14903 Koeficient trenja mora biti med 0,4 in 0,7

    EN 14837 Koeficient trenja mora biti med 0,6 in 0,8

    EN 13036-4 Srednja vrednost preuevanj z nihalom mora biti med 80 in 110

    Chromoden Aqua 2K PUR lak za parket mat D za portne dvorane smo preuili na Zavodu za gradbenitvo Slovenije, ZAG Ljubljana, in sicer po metodi SIST EN 13036-4:2004, ki v celoti ustreza kriterijem standardov SIST EN 14904:2006.

    Preuevanja so bila izvedena na lesenih ploah s parketom iz jesena, ki so bile polakirane s sestavo, ki jo priporoamo za zaito portnih podov:

    CHROMODEN AQUA sestava za portne dvorane

    1. plast Chromoden Aqua 1K PUR temeljni lak za parket

    2. plast Chromoden Aqua 1K PUR barva-lak za rte

    3. in 4. plast Chromoden Aqua 2K PUR lak za parket mat D

    Testiranja z nihalom so bila izvedena na vsaki deski v treh smeteh: preno, vzdol-no in v smeri pod kotom 450 glede na smer parketnih deic, kar je mogoe videti tudi na priloenih sliicah.

    Rezultati testiranja so prikazani v vrednostih Penduluma.

    CHROMODEN AQUA lak za portne dvorane MAT

    tevilo nihajev /vrednost PTV

    Srednja vrednost

    1 2 3 4 5

    Vzdolno 98 98 100 100 100 99,2

    Preno 106 108 108 107 108 107,4

    45 100 100 100 101 102 100,6

    Srednja vrednost vseh preizkusov mora biti med 80 in 110. Torej Chromoden Aqua sestavine za portne dvorane zadostijo pogojem nave-

    denih standardov in se lahko priporoijo za lakiranje parketnih povrin v portnih dvoranah.

    Glede na to, da lake za parket Chromoden uspeno prodajamo skoraj e dve leti na Slovakem, ekem in Poljskem, smo navedene lake testirali tudi na ekem intitutu ITC, in sicer po njihovih metodah: SN EN 14904, ki se nanaa na drse-nje, in SN EN ISO 5470-1, ki se nanaa na odpornost pri obrabi.

    Rezultati testiranja so pokazali, da ustreza tudi protidrsnost tako na suhih kot tudi na mokrih povrinah. Preverjena je bila tudi odpornost na obrabo, dobljene rezultate pa je mogoe videti v prikazanih tabelah.

    Po tej normi se lahko laki za parket Chromoden Aqua uporabljajo v javnih prostorih, ki morajo zadostiti pogoju drsenja na suhi in mokri povrini, imeti pa morajo tudi doloeno odpornost na obrabo (abrazija).

    Vendar pa pri lakiranju parketnih tal v portnih dvoranah ni pomembno samo izbrati dober lak, temve je pomembno nameniti posebno pozornost slednjim zadevam:

    ni enako, e se lakira nov parket ali pa gre za obnovo e obstojeega; e se lakira nov parket, je dovolj izbrati sestavo, ki jo vedno priporoamo; e pa gre za prenavljanje e obstojeega parketa, pa se je treba

    posvetovati z nao razvojno-uporabniko slubo; zelo pomembno je paziti, da asovni razmik med nanosi plasti temeljnega

    laka, barve-laka za rte in zakljunega nanosa im kraji (e vedno pa skladno z navodili);

    zaradi im boljega oprijema je nujno zbrusiti vsako plast laka in lak-barvo.

    Martina Podbrek

    Da bi bili popolnoma prepriani v kakovost lakov za parket Chromoden, smo

    se odloili, da novo linijo lakov za zaito portnih

    podov Chromoden Aqua 2K PUR lak za parket mat D

    testiramo za drsenje, in sicer po evropskem standardu za

    portni pod v dvoranah.

    kopleskarski mojster, leta 2008 pa sem ga nadgradil e z izpitom za sodnega izvedenca ter tudi cenilca v obrtni dejavnosti slikopleskarstvo.

    Kako se ta znanja kaejo v praksi z naroniki, drugimi izvajalci?Predvsem gre tu za neki renome stranka in izvajalec vesta, s kom se dogo-varja in da bo delo opravljeno po vseh strogih normativih in z veliko mero odgovornosti. Ti opravljeni izpiti to zagotavljajo v teoretinem in praktinem pogledu, saj nam nalagajo raven strokovnosti, pod katero se ne smemo in ne elimo spustiti. Na podroju storitvenih dejavnosti je kakovost storitve perea tema in strokovno znanje je pravi odgovor potrebe in elje naronikov in pre-ostalih izvajalcev.

    Ali vlogo sodnega izvedenca in cenilca opravljate le v okviru sodia ali se najde primer tudi zunaj sodnih dvoran? Je tu sploh kakna razlika?

    Delo izvedencev se v veini primerov ne odvija zaradi zahteve sodia. Sodie sodnega izvedenca poklie na dolnost, ko se razreuje spor med dvema strankama in ko sodnik zaradi pomanjkanja strokovnega znanja s podroja

    slikopleskarstva razsodbe ni zmoen podati. V tem primeru pride na vrsto eden izmed izvedencev (v Sloveniji nas je trenutno 14). Ta po naroilu sodnika opravi strokoven pregled situacije, ki je predmet spora, in poda izvedeniko mnenje. Le-to sodniku predstavlja pomo pri odloanju.

    Izvedensko mnenje zunaj sodi pa se podaja pogosteje. V veini primerov se stranka in izvajalec znajdeta na razlinih bregovih, ko se pojavijo kakrne koli teave, pomanjkljivosti. V tem primeru podam svoje strokovno mnenje o izvo-ru in nastanku problema, ki je predmet spora. Mnenje je v celoti neodvisno in ne obtouje nobene izmed vpletenih strani. Nae delo ni, da reemo 'kriv je ta ali ta', ampak le podamo neodvisno izvedensko mnenje za situacijo, ki smo jo prouili. Krivdo ene ali druge strani se gre nato lahko iskat na sodie.

    Torej se vas za mnenje lahko zaprosi za vsako stvar seveda s podroja sli-kopleskarstva?

    Za vsako ravno ne. Treba je razumeti, da nae delo opredeljujejo razline ravni zahtevnosti izvedbe. Npr.: za neko osnovno barvanje dnevne sobe se gotovo ne

    bo potrebovalo izvedenskega mne-nja, saj so zadeve veinoma povsem jasne. Drugae je pri zahtevnejih delih, kot so na primer toplotno-izolativni fasadni sistemi, kjer sta pravilen postopek dela in pozna-vanje lastnosti materialov kljune-ga pomena za kakovostno izvedbo. Podobno je z razlinimi dekorativ-nimi tehnikami in drugimi, pred-vsem teje izvedljivimi storitvami, kjer gre, e nismo pazljivi, rado kaj narobe. In ko se to zgodi, potrebu-jemo besedo stroke, ki nakae na to, kje in zakaj se je napaka pojavila.

    l

    CASOPIS BARVE POLETJE A.indd 3 6/23/10 9:19:06 AM

  • barve govorijopoletje 2010www.helios.si

    4avtoliarji

    Modernasvet

    ienje zunanjosti avtomobila

    Pri razlinih popravilih na avtomobilu smo e vedno premalo pozorni na prvo in zelo pomembno stvar ienje vozila. Na prvi pogled sicer zelo enostavno opravilo od izvajalca zahteva poznavanje osnovne kemije delovanja istilnih sredstev, njihovo asovno in temperaturno delovanje, pa tudi vpliv mehanskega trenja. Predvsem je pri ienju vozila treba upotevati pravilni vrstni red, da doloeni deli ne ostanejo neoieni ali se zaradi napanega vrstnega reda deli, ki so e oieni, ponovno ne umaejo.

    Janja Matii,vodja servisakupcev

    Povrino vozila ob pokodovanem delu je pred uporabo treba ustrezno oistiti in spolirati.S pomojo barvnih kart MOBIHEL poiemo ustrezno nianso in pregledamo tudi vse mone razliice iskane barve ter doloimo, katera najbolj ustreza niansi na vozilu.eprav je najbolj primerna za opazovanje nevtralna dnevna svetloba ob rahlo oblanem vremenu, doloeni pigmenti svoje prave koloristine lastnosti razvijejo ele pri intenzivni sonni osvetlitvi (briljantne perle in nekatere rne barve). Zato je primerjavo barvnih kart in nabrizganih testnih kartonov na vozilu priporoljivo izvesti pri razlinih svetlobnih razmerah in pod razlinimi koti opazovanja.

    V nadaljevanju je opisano ienje celotnega vozila, ki ni nujno potreb-no za vsako popravilo pokodovanega laka. Pred vsakim popravilom je zato treba oceniti minimalen obseg ienja, ki e zagotavlja opti-malno izvedbo popravila.

    Pranje motorjaPred ienjem z visokotlanim istilcem je treba oceniti stopnjo uma-

    zanosti motornega prostora. Mono umazane dele je treba omoiti z ustreznim istilom za motor. Pred uporabo visokotlanega istilca je treba doloiti najbolj umazane toke, ker jih zaradi vodne pare med samim delom lahko spregledamo. Zelo pomembno je tudi zaititi nekatere obutljiveje dele motorja s plastino folijo, predvsem tiste, ki so povezani z elektrino napeljavo. Nepazljivosti lahko privedejo do dragih pokodb, zato je pripo-roljivo obutljive dele najti s pomojo navodil za uporabo. V ustreznem nepremoljivem oblailu motor oistimo z visokotlanim istilcem in vodo, ki ima temperaturo med 60 in 70 C. Ker pri tem opravilu pride do veliko napak, je treba upotevati nekaj pravil:

    istila za motor nikoli ne smemo nabrizgati na vro blok motorja. Curek visokotlanega istilca moramo vedno voditi tako, da je ta v

    ustrezni razdalji (priblino 20 cm) od obutljivih delov (cevi, elektrini kabli in vodila ).

    Vodnega curka ne smemo nikoli drati neposredno na lamele hladilni-ka motorja.

    Motor vedno istimo s toplo vodo. Blok motorja moramo po pranju vedno temeljito spihati s komprimira-

    nim zrakom. Vigalnik motorja mora biti obvezno popolnoma izklopljen, da prepre-

    imo pojav plazilnega toka in elektrinih prebojev.

    e se drimo teh nekaj osnovnih pravil, je monost, da pride do resnejih pokodb, minimalna. Po pranju motorja je treba celotno povrino vozila obvezno sprati s isto vodo. Pri ienju motorja namre praviloma pride do brizganja agresivnega motornega istilnega sredstva na lakirane dele, ki so v neposredni bliini motorja. Po ienju je priporoljivo konzervirati motor z ustreznimi konzervirnimi voski.

    Pranje zunanjosti vozilaNa zaetku je vedno nujno opredeliti stopnjo umazanosti zunanjosti

    vozila. Lakirane povrine je treba natanno pregledati in ugotoviti vse vrste neisto, kot so ostanki insektov, ptiji iztrebki, ostanki lepil ali poko-dovana barva. im natanneja je priprava, tem lae in hitreje je pozneje mogoe izvesti popravilo. e je povrina umazana od ostankov insektov ali

    smole, je treba uporabiti ustrezna istilna sredstva. Mehansko ie-nje z intenzivnim drgnjenjem ni priporoljivo, saj lahko zelo hitro pride do pokodbe povrine.

    V prvi fazi se z visokotlanim istilcem oisti stebriek A in e stebrika B in C, e sta prisotna na vozilu. Sledi ienje vseh vdrtin, prehodov in robov okoli vseh vrat vzdol celotnega vozila. Pri tem je treba vodni curek vedno usmerjati poevno na povrino vozila. e so v vratih pritrjeni zvoniki, se ti ne smejo zmoiti. Prav tako se moan curek vode ne sme nikoli neposre-dno usmeriti v bliino zvonikov. Sledi ienje vseh spodnjih robov karoserije, pokrova posode za gori-vo, robov koloteka, plati in pokro-vov plati.

    Rono ienjePred zaetkom ronega ienja je

    treba celotno povrino vozila spla-kniti z veliko iste vode. Po pranju z visokotlanim istilcem je namre obutljiva povrina laka prekrita z delci prahu, peska in blata, ki pri ronem ienju delujejo kot brusni papir.

    Vozilo se nato z gobo z velikimi porami in ustreznim amponom za avto v celoti rono umije. Voda, s katero istimo vozilo, mora imeti od 40 do 60 C. Topla voda pospei delovanje istila tako, da je oljne in maobne madee s povrine vozila lae odstraniti. Upotevajte tudi proizvajalevo razmerje med istilom in vodo. Pena deluje pri amponu kot nosilec neisto: im

    bolj je stabilna in velika, tem bolji je uinek odstranjevanja neisto s povrine vozila. e je pene prema-lo, je uinek ienja manji oziro-ma se neistoe samo enakomer-neje razporedijo po povrini, kar se izkae najpozneje pri poliranju, ko je potreben dalji as obdelave.

    ienje plati in gumPlatia so ali iz aluminija ali

    jeklena. Aluminijasta so obiajno polirana, mat zabruena, lakirana z brezbarvnim lakom ali kromirana. Te je treba istiti s posebnim isti-

    lom za platia, eprav se odlino obnesejo tudi koncentrirana isti-la za posodo. Za jeklena platia in njihove pokrove so primerna istila za platia. Obenem se upo-rabljajo krtae, etke in gobe za mehansko drgnjenje, najbolj zagreti pa lahko za teko dostopna mesta uporabljajo tudi zobno etko. Najtrdovratneje skorje zavornega prahu je treba odstraniti z jekleno volno, vendar samo na jeklenih pla-tiih in vedno skupaj z vodo.

    Suenje vozilaS povrine vozila je pred kon-

    nim suenjem treba odstraniti film vode. Pri tem moramo biti temeljiti, saj imamo lahko zaradi odvaja-

    nja vode pri nadaljnjem popravilu ali samo poliranju velike teave. Gladke povrine se lahko enostavno osui s strgali z gumiranim vodi-lom. Okvarjena ali umazana gumi-rana vodila povzroajo pokod-be in rise na povrini laka. Ko se odstrani voda z vejih povrin, je treba robove vozila, linije okoli vrat, motornega in prtljanega prostora dobro obrisati. Na koncu se e vsi koti in druga tee dostopna mesta dobro prepihajo z zrakom. Voda se nabira predvsem pod okrasni-mi letvami, kljukami, zunanjimi

    ogledali in drugimi manjimi deli, kjer jo je nujno odstraniti, saj lahko pri nadaljnjem popravilu povzroa veliko teav pri oprijemu vseh slo-jev popravila, lahko pa povzroa tudi vrsto povrinskih defektov.

    e vozilo suimo zunaj, se mora-mo izogibati neposrednim sonnim arkom. Vodne kapljice namre na soncu delujejo kot lupa, ki ojaa nje-govo mo, in sonce zelo hitro izsui kapljice, kar opazimo kot madee na povrini. V odvisnosti od trdo-te uporabljane vode so ti madei lahko zelo kodljivi za povrino premaza, pa tudi za samo kakovost popravila.

    Po razlinih virih pripravilFrenk emen

    CASOPIS BARVE POLETJE A.indd 4 6/23/10 9:19:08 AM

  • Tipino protipoarno sestavo predstavljajo 3 premazi temeljni, funkcionalni (intumescentni) in zakljuni premaz.

    Temeljni premaz zagotavlja iskano antikorozijsko zaito in dober oprijem. Funkcionalni ali intumescentni premaz mora zagotavljati iskane protipoarne lastnosti, zakljuni premaz pa poleg estetskih (odtenek, sijaj) zagotavlja tudi zaitno vlogo za intumescentni premaz, tj. iti premaz pred mehanskimi pokodbami in vplivi okolja.

    Kombinacija treh premazov mora biti testirana in odobrena s strani proizvajalca barva in s strani pooblaenega laboratorija. e je temeljni ali zakljuni premaz neprimeren za protipoarni premaz, so lahko lastnosti protipoarne zaite nepovratno uniene.

    Glede na to, da je protipoarni premaz zaradi svojih posebnih lastnosti obutljiv na poveane vlage, je na lokacijah, kjer se priakujejo takni pogoji, zakljuni premaz nujen. V suhih notranjih prostorih je mogoe delati tudi brez zakljunega premaza.

    Prikaz jeklenega profila s protipoarno sestava

    Protipoarno sestavo je treba testirati in certificirati za svoj namen glede na standarde, ki veljajo v doloenih dravah, npr. DIN 4102, EN 13381-4, BS 476: Part 20.

    Ti standardi definirajo krivuljo as/ temperatura (tj. porast tempera-ture), ki se bo opazovala pri testiranju premaza.

    Na podlagi testiranja se definira protipoarni razred, in sicer skladno z naslednjo tabelo:

    RAZRED ODPORNOSTI ODPORNOST (min)

    F 30 30

    F 60 60

    F 90 90

    F 120 120

    Pirostop sistem, protipoarni sistem skupine Helios, je edini certificiran protipoarni sistem v Sloveniji. Poleg slovenskega certifikata ta sistem pre-maza trenutno poseduje tudi certifikate na Hrvakem in v Srbiji, trenutno pa poteka pridobivanje e ruskega in evropskega tehninega soglasja.

    barve govorijopoletje 2010www.helios.si

    kovinarstvo 5

    Protipoarna zaita jekla z uporabo tankoplastnih intumescentnih premazov

    eprav samo po sebi ne gori oziroma je teko vnetljivo, ima jeklo kot konstrukcijski material eno veliko slabost, in sicer izgubo strukturne moi pri visokih temperaturah.

    Na teh temperaturah, odvisno od vrste jekla in vrste jeklenega profila, se radikalno menjavajo trdota ter mehanske in kon-strukcijske lastnosti materiala. Pri veini jekla so te kritine temperature med 500 in 600 C. Zaradi izgube koherentnosti materi-ala prihaja do deformacij, ki na koncu pripeljejo do ruenja objekta.

    Glede na to, da je jeklo dober prevodnik toplote, se kritine tem-perature doseejo e v 5 8 minutah od zaetka poara. Zato se za protipoarno zaito uporabljajo intumescentni premazi, ki tvorijo zaitno, izolirno prepreko in v doloenem asu (od 30 minut do 2 ur, odvisno od premaza) upoasnjujejo prenos toplote na podlago in tako zagotavljajo dodatni as, ki je potreben za evakuacijo ljudi in varneji zaetek gaenja poara.

    Intumescentni premaz je protipoarni material, ki funkcionira tako, da pod vplivom toplote ekspandira, pri tem pa tvori izolacijsko plast ter tako iti jekleno podlago. Ta premaz je oblikovan tako, da v primeru poara pride do ireverzibilne kemijske in fizikalne reakcije. Na tempe-raturah od 200 do 250 C tankoplastni intumecentni premaz nabrekne in pri tem tvori peno, ki je debela nekajkrat ve v primerjavi z njegovo originalno debelino. Nastala pena nudi uinkovito zaito proti uin-kom ognja in toplote, pri tem pa nastaja izolacijska plast, ki iti jeklo, s tem da zavira ogrevanje le-tega do kritinih 550 C.

    Glede na to, da je kemina reakcija endotermna, tj. troi nastalo toploto, istoasno s tem, ko pena predstavlja fizino prepreko, ta reak-cija prispeva k uinku hlajenja jekla. S tem se pomembno upoasnjuje naraanje temperature jekla do kritinih 550 C.

    Ekspandiranje protipoarnega premaza PIROSTOP

    Aplikacija protipoarnega premazaAplikacija protipoarnega pre-

    maza zahteva veliko pozornosti in poznavanja osnovnih znailno-sti materiala. Temeljni in zaklju-ni premaz se navadno uporabljata z obiajnimi metodami, kot sta zrano in brezzrano brizganje. Medtem ko se funkcionalni (pro-tipoarni premaz) navadno apli-cira samo z brezzranim (airless) brizganjem.

    Parametri, ki morajo biti defini-rani imbolj natanno, so:

    konfiguracija brezzranega (airless) sistema,

    stopnja pripravljenosti povr-ine,

    podroje relativne vlanosti, pri kateri sta mona aplikacija in suenje,

    maksimalna in minimalna temperatura pri aplikaciji in suenju,

    maksimalna debelina suhega filma pri eni aplikacijski plasti,

    skupna hitrost suenja vsake plasti in skupno,

    koliina barve, tj. gostota pre-maza za doseganje predpisane protipoarne zaite.

    Debelina suhega filma vseh treh premazov je odvisna od zah-tev protipoarnega razreda, tipa jekla, oblike in faktorja profila jekla ter vremenskih vplivov.

    Debelina filma mora biti strogo kontrolirana, ker zagotavlja zai-to jeklene konstrukcije skladno z zahtevami.

    Kaludio Grani

    Jekleni profil

    Intumescentni premaz- protipoarne lastnosti

    Konni premaz- dekorativnost, zaita intumescentnega premaza

    Temeljni premaz- zagotavlja antikorozijske lastnosti in adhezijo protipoarnega premaza

    Nakupovalni center Avenue Mall, Zagreb portna dvorana, Varadin

    CASOPIS BARVE POLETJE A.indd 5 6/23/10 9:19:11 AM

  • Pri uporabi poliuretanskih lakov in emajlov je izredno pomembna uporaba pravih redil. Obstajajo sicer univerzalna redila, ki pa v doloenih primerih ne dajo ustreznega rezultata (visok sijaj, visoka delovna temperatura ). V takih primerih se uporabljajo prilagojena redila. Posebna pazljivost je potrebna tudi pri nitroredilih, saj ta veinoma niso

    primerna za PU-sisteme. Vsebujejo namre alkohole, ki se veejo na di- in poliizocianate v trdilcih in s tem negativno vplivajo na utrjenost premaza. Ko ste v dilemi, imejte pred omi star slovenski pregovor, ki pravi, da ni neumnih vpraanj, neumni so lahko le tisti, ki ne vpraajo. Zato se z vpraanji vedno lahko obrnete na nas.

    Modernasvet

    Milan Erjavec,intruktor za lesne premaze

    barve govorijopoletje 2010www.helios.si

    6lesarstvo

    Poliuretanski premazi na osnovi organskih

    topil v lesni industrijiLepo prihodnost PU-premazom napovedujejo tudi podatki o deleu teh v celotni prodaji izdelkov za lesno industrijo na ravni skupine Helios (sku-pno 41 % z najvejim deleem na triih SND).

    Razlogi za priljubljenost klasinih poliuretanskih premazov so predvsem:1. velika kemijska in povrinska odpornost,2. monost uravnavanja fizikalno-kemijskih lastnosti z razlinimi vrstami

    trdilcev (komp. B),3. monost uporabe klasinih tehnik nanaanja,4. atraktiven videz povrine v smislu polnosti filma in sijaja,5. enokomponentni (1K) materiali za specifine namene.

    1. Kemijska odpornostOdlina kemijska odpornost je predvsem posledica kemijskega zamreenja v

    procesu suenja oziroma utrjevanja filma. Pri 2K-sistemih je to zamreenje po-sledica reakcije med hidroksilno skupino poliolnega veziva (komp. A) in izocia-natno skupino poliizocianatnega veziva (trdilec komp. B). Gostota kemijskega zamreenja je odvisna od vrste uporabljenih veziv in njihove funkcionalnosti in je pri sodobnih PU-premazih zelo visoka. Ker so povrinske lastnosti premaza odvisne predvsem od te gostote, je pri formuliranju premaza treba upotevati, kaken bo konni namen lakiranega izdelka.

    Glede na vrsto uporabljenega veziva poliuretanske lake v osnovi lahko raz-delimo na alkidne, poliesterske in akrilne sisteme. V prodajnem naboru , ki je kupcem na razpolago, alkidni premazi obiajno pomenijo najgospodarnejo iz-biro, poliesterski zadovoljujejo zahteve visoke elastinosti, medtem ko se akrilni odlikujejo po dobri UV-stabilnosti oziroma ne rumenijo.

    Ponudba ekolokih, predvsem vodorazredljivih eno- in dvokomponentnih premazov, je vedno veja, vendar se ti kljub kemijskemu utrjevanju s stalia obstojnosti filma ne morejo primerjati s klasinimi sistemi na osnovi organskih topil. Slaba obstojnost premaza ob dlje trajajoi izpostavljenosti vlani atmos-feri in polarnim topilom je predvsem posledica prisotnosti povrinsko aktivnih

    komponent v vodnih disperzijah, ki omogoajo difuzijo polarnih vodnih mole-kul skozi film.

    Zato so klasini poliuretani popolnoma zavzeli trg izdelave kopalnikih in ku-hinjskih elementov ter izdelkov, izpostavljenih atmosferskim vplivom. Primerni so za zaito furniranih povrin, masivnega lesa in MDF.

    Heliosovi dvokomponentni poliuretanski premazi za les na osnovi organskih topil se prodajajo pod trgovsko znamko HELIODUR laki in emajli.

    2. Vloga trdilca (komp. B)Nova spoznanja s podroja kemijske strukture in reaktivnosti poliizociana-

    tov, ki so osnova trdilcev, dajejo velike monosti za izboljavo kemijskih lastno-sti PU-premazov pri nespremenjeni poliolni komponenti (komp. A). Z izborom ustreznega trdilca se lahko doseejo specifine, za doloen namen nujno po-trebne lastnosti premaza. Te izboljave se obiajno nanaajo na:

    - pospeitev suenja in poveanje zaetne trdote,- izboljanje kemijske odpornosti,- podaljanje uporabnosti meanice A + B ( dalji 'pot-life'),- splono pocenitev sistema obdelave.Z redno komunikacijo s kupcem in spremljanjem njegovih specifinih zahtev,

    ki so pogosto povezane s spremembo naina nanaanja ali s spremembo kon-ne namembnosti izdelkov, lahko z zamenjavo oziroma izbiro najprimernejega trdilca zelo hitro pridemo do optimalne reitve.

    3. Tehnike nanaanjaZahvaljujo zgoraj navedenim lastnostim in monostim prilagajanja formu-

    lacije se dvokomponentni poliuretanski premazi lahko nanaajo z obiajnimi tehnikami, kot na primer zrano in airmix brizganje.

    Zelo pomembno je, da se ti materiali lahko nanaajo tudi strojno, to je z bri-zgalnimi avtomati ali s polivalkami, kar olaja delo in povea hitrost pri obdelavi vejih ravnih elementov.

    Dvokomponentni premazi se lahko suijo na zraku ali pospeeno v predoru (najvija temperatura 50 C). Ne glede na relativno hitro povrinsko suenje in monost manipulacije z elementi v kratkem asu po aplikaciji je treba upote-vati, da proces kemijskega zamreenja in suenje po globini filma traja od 2 do 7 dni. To je zlasti pomembno pri obteitvi elementov in pri prevozu.

    4. Vizualne lastnostiNa trgih, na katerih so polne povrine, 'plastini uinek' in visok sijaj lakiranih

    elementov osnovne zahteve, klasini organski PU-premazi e vedno ostajajo nenadomestljiv sistem zaite. Primerljive vizualne lastnosti lakirane povri-ne je z veino ekolokih premazov skoraj nemogoe dosei. Poudarjenost fine strukture lesa, prijetno topla niansa naravnih povrin in prosojnost filma so posledica dobre topnosti organskih polimernih molekul v organskih topilih. V nasprotju s topilnimi sistemi se je pri vodorazredljivih (disperzijskih) siste-mih zaradi relativno velikih delcev teko izogniti prisotnosti mlenega uinka, manji pa je tudi sijaj.

    5. Enokomponentni PU-sistemi Na tem mestu je vredno omeniti, da se pri industrijski obdelavi lesa lahko

    uporabljajo tudi enokomponentni sistemi. Vsebujejo izocianatne skupine, ki reagirajo z zrano vlago in oblikujejo zelo kakovostne filme. Zaradi enostavne uporabe so se najprej pojavili na podroju iroke potronje, veinoma za laki-ranje talnih oblog.

    Enokomponentni PU-premazi lahko v primerih, ko se zahteva hitro suenje in vija suha snov, zamenjajo nitropremaze. V dvokomponentnih premazih se ti materiali samostojno ali skupaj z drugimi poliizocianati lahko uporabljajo kot trdilec. V primeru takne uporabe je njihova vloga predvsem pospeevanje su-enja, poveanja sijaja in izboljanje odpornosti na razenje.

    Ob koncu je treba poudariti, da so poliuretanski premazi namenjeni pred-vsem profesionalni uporabi. Konni uporabniki morajo biti primerno poueni in se zavedati, da rokujejo s kemijsko obutljivimi snovmi, ki morajo biti vedno dobro zaprte in ustrezno skladiene. To je zelo pomembno tako za doseganje ustrezne kakovosti premaznega sistema kot tudi za ohranjanje zdravja ljudi in zaito okolja.

    Natalija Ular

    41%

    18%

    1%

    4%

    7%

    6%

    Luila7%

    16% NC

    PU

    UV

    Voda

    Lazure

    Redila

    Ostalo

    Klasini organski PU-premazi so e vedno med

    najzanesljivejimi in v zadnjem asu

    tudi cenovno najugodnejimi

    sistemi visokokakovostne

    industrijske obdelave lesa. Zaradi

    razmeroma visokih deleev suhe snovi so

    ti izdelki ekoloko e vedno sprejemljivi in

    izdelovalcem pohitva v danih razmerah

    neredko pomenijo skorajda edino

    primerno izbiro.

    CASOPIS BARVE POLETJE A.indd 6 6/23/10 9:19:12 AM

  • Odprtje Farovkega vodnjakaV Svetem Juriju v obini Rogaovci smo 23. aprila v sklopu praznovanja 11. ob-

    inskega praznika svojemu namenu predali 64. obnovljeni vodnjak, Farovki vo-dnjak, ki lei pod cerkvijo sv. Jurija.

    Farovki vodnjak je tipini prostostojei vodnjak. Obkroen je s stavbo upni-a cerkve sv. Jurija, portnorekreacijskim centrom, O Sveti Jurij in ebelnjakom blinje osnovne ole. Globok je 21 metrov, povpreni vodostaj je okoli 16 metrov. Notranji del vodnjaka je zidan s kamnom, nad zemljo pa je bila vasih lesena kon-strukcija z vretenom in kolesom za laje dvigovanje vode. Po nekdanjem videzu so vodnjak rekonstruirali domai tesarski in zidarski mojstri. Ves zgornji del nad kamnitim zidanim obodom je obdan z leseno letveno konstrukcijo in vratci ter pokrit z dvokapno openato streho. Kot zanimivost lahko vidite, da je zunanji del zidan z apnenastim kamnom nekdanjega Panonskega morja, za laje toenje vode v vedro ali vr pa je nameeno leseno korito z iztokom. Farovki vodnjak so obno-vili, da bi spet sluil svojemu namenu tako kot pred ve kot 50 leti. Po prievanju 80-letnega obana je o vodnjaku govoril e njegov oe, zato menijo, da je vodnjak star ve kot 100 let. Stareji obani se e spominjajo zanimivih zgodb in prigod okoli vodnjaka po konanih kmekih opravilih ali nedeljski mai. Vasih je sluil predvsem za potrebe upnia ali farofa za zalivanje vrtnin in mimoidoim za oskrbo s isto pitno vodo, zdaj pa ga bodo uporabljali kot vir pitne vode ter za po-trebe zalivanja blinjega travnatega igria portnega centra.

    Obnovljeni vodnjak bo tudi ena vsebinskih tok nastajajoega projekta vodne une poti Ledava, ki jo pripravljata O Sveti Jurij in TD Rogaovci. Ta bo poleg na-ravnih lepot vkljuevala e turistine in kulturne znamenitosti (rastie vrb, fosilni ostanki lupin morskih polev in koljk v apnencu nekdanjega Panonskega morja, slatinski vrelec v Nuskovi, sadjarstvo s poudarkom na avtohtonih starih sortah sadja, cerkev sv. Jurija in druge toke).

    Kot je sporoil upan obine Rogaovci Edvard Mihali, se v obini zavedajo pomena ohranjanja narave, saj je prihodnost krajev na Gorikem mono povezana z razvojem taknega turizma, ki izvira iz naravnih danosti udovite krajine. V ta namen je obina e v preteklih letih zgradila brunarico na Serdikem bregu, raz-gledni stolp na najvijem vrhu Prekmurja, Sotinskem bregu, in v okviru projekta Oaza zdravja uredila Vrbovo pot. Obnovljeni Farovki vodnjak bo skupaj s olskim ebelnjakom vkljuen v novo ureditev Trga sv. Jurija. Ob vodnjaku bo parkirie in poivalie, kjer bo mogoe popiti poirek vode, posedeti ali nadaljevati pot po Vodni uni poti Ledava, ki je v pripravi. V okviru te poti bi v naslednjem obdobju radi uredili e mlako v Veeslavcih, poivalie pri mostu ez Ledavo in pepot do otoka v Ledavi.

    Letonji razpis je izel 8. maja. Izbirna komisija, sestavljena iz predstavnikov Heliosa, okoljskega ministrstva in priznanega hidrogeologa, bo rezultate razpisa javno objavila 30. junija 2010. Predvidoma v zaetku julija 2010 bo sledil podpis pogodb z izbranimi obinami, da lahko takoj zanejo z delom.

    Ve o projektu Oivljanja slovenskih krajevnih vodnjakov lahko najdete na sple-tnih straneh www.helios.si pod razdelkom Drubena odgovornost. l

    VLipici so pripravili sklop do-godkov, s katerimi so pro-slavili astitljivo obletnico. Pomemben del je bila tudi ve te-dnov trajajoa akcija Radi imamo Lipico ob 430. obletnici pobar-vajmo njene ograje!, ki smo se ji s sponzorstvom barv prikljuili tudi

    v Heliosu. Barvanje lipikih ograj, enega najvidnejih simbolov Kobi-larne Lipica, je potekalo zadnja dva meseca in v Lipico privabilo ve kot 1000 prostovoljcev, ki so dobre volje poprijeli za opie in pobarvali svoj del lipikih ograj, da zdaj spet sijejo v bleei beli podobi.

    Nadaljevanje na str. 8

    U vedba evropske direktive o zmanjanju vsebnosti organskih topil v barvah ima kot posledico vejo ponudbo vodnih izdelkov, delo z njimi pa je drugano od tistega z izdelki na topilih. Proizvajalci moramo uporabnike ne samo sezna-njati z novimi izdelki, ampak jih tudi pouiti o novih nainih dela z njimi.

    Barve na vodni osnovi imajo posebnosti, na katere morajo biti uporabniki pozorni, ko barvajo z njimi: hitreje se suijo od barv na topilih, zato je treba z njimi delati hitro, da se med premazovanjem ne zasuijo; e elimo dosei lep konni videz premaza, jih ne smemo nanaati v pretankem sloju; delati moramo z orodjem, ki je primerno za vodne barve; zelo pomembni so pogoji dela (temperatura, vlaga).V zadnjem asu v Heliosu ponovno posveamo posebno pozornost barvam na vodni osnovi in izboljujemo sestavo

    izdelkov, da bi olajali delo uporabnikom. Treba je poudariti, da smo prve izdelke na vodni osnovi trgu ponudili e pred ve kot petnajstimi leti. Novosti najprej preizkusimo v laboratorijih, nato sledi preizkus aplikativnih lastnosti v praksi. Nove izdelke damo v nevtralno embalao, prav tako v nevtralno embalao prelijemo izdelke glavnih konkurentov in jih pod kontroliranimi pogoji (temperatura, vlaga, priprava povrine, postopek barvanja) damo v preizkus uporabnikom.

    Pri preizkuanju izdelkov v praksi (validacija izdelka) uporabniki najprej ocenijo izdelek v dozi (vonj, videz, gostoto). Nato premazujejo izbrane elemente (denimo opae, vrata) z naimi in konkurennimi vzorci po predpisanem postopku in ocenjujejo delo z njimi. Tako od njih dobimo vrsto koristnih informacij, ki nam sluijo za nadaljnje izboljave in razvoj naih izdelkov.

    Na tak nain smo v zadnjem asu preverjali kakovost topilnih lazur (HELIOS BORI) in vodnih emajlov (HELIOS TESSAROL). Uporabniki, ki so preizkuali izdelke, so bili tako tisti, ki sodijo v kategorijo 'sam svoj mojster', kot tudi tisti pravi mojstri pleskarji. Vsem se zahvaljujemo za sodelovanje, saj nam tako pomagajo dosei nae poslanstvo: razvijati in triti inteligentne, kupcem prilagojene reitve ter kakovostne izdelke, ki polepajo videz in podaljajo uporabnost.

    Mira Rehori

    barve govorijopoletje 2010www.helios.si

    novice 7

    Vokviru Heliosovega sklada za ohranjanje istih slovenskih voda je projekt Oivljanja slo-venskih krajevnih vodnjakov namenjen obinam oziroma prek njih krajevnim skupnostim, drutvom ali zdruenjem, ki lahko dajo pobudo za obnovo po-sameznega vodnega vira. Obine kot nosilke prijavljenega projekta morajo urediti vso potrebna dokumentacijo za obnovo, z izvajalcem to izpeljati ter zagotoviti tudi del lastnih finannih sredstev. Prednost pri izbiri bodo imeli projekti, ki bodo vkljuevali idejno za-snovo lokalne vodne une poti tako, da bo izbrani vodni objekt del vodnega ekosistema. Narte vodnih unih poti pod vodstvom mentorjev pripravljajo uenci osnovnih ali srednjih ol in se z njimi potegujejo za denarno nagrado iz nagradnega sklada v viini 4200 evrov. Razpisana vrednost finannih sredstev za obnovo vodnjakov je 17 tiso evrov in bo razdeljena med najbolje izbrane projekte.

    Glavni namen projekta je, da se z oivljanjem vodnjakov v Sloveniji iri zavest o celovitem pomenu vode v lo-vekovem okolju in s tem vzpodbuja ak-tivno delovanje za njeno ohranjanje ter izboljanje njene kakovosti v lokalnem okolju. V Sloveniji je veliko zapuenih in zanemarjenih vodnih virov, ki so del bogate naravne ter kulturne dediine in jih tako elimo ponovno oiviti ter vkljuiti v lepo podobo trgov, krajev, vasi ali mest.

    Heliosov razpis za obnovo vodnjakov v letu 2010Helios in ministrstvo za okolje in prostor sta v maju objavila javni razpis Heliosovega sklada za ohranjanje istih slovenskih voda. Razpis je namenjen obinam in olam za projekte obnove slovenskih krajevnih vodnjakov in idejne zasnove vodnih unih poti. Do zdaj nam je s pomojo 57 obin uspelo obnoviti 64 vodnih virov v obliki vodnjakov, izvirov, studencev, kalov ali vodnih mlak. Nagrajenih je bilo 20 idejnih zasnov vodnih unih poti, razpisana vrednost pa je 21.200 evrov.

    V Heliosu ima uporabnik v procesu nastajanja izdelkov pomembno vlogoV Heliosu nenehno preverjamo kakovost naih izdelkov in jo izboljujemo v skladu z zahtevami zakonodaje ter potrebami uporabnikov.

    Lipica je sinonim slovenske tradicije in izroila odlinosti ter prestinosti. Pomen Lipice kot kulturnozgodovinskega spomenika pa ni le v nedotaknjeni naravi, ko jo gledamo iz sedla plemenitega in udovitega lipicanca, cenjenega po vsem svetu, ampak predvsem v njeni zgodovinski konotaciji. Lipica je ustolienje dostojanstva in sposobnosti, da naa zemlja, nae delo in nae znanje zmore poustvariti nekaj najlepega iz narave, za naravo in skupaj z njo. In to e ve kot astitljiva tiri stoletja. Letos mineva 430 let, odkar je nadvojvoda Karel leta 1580 ustanovil Kobilarno Lipica, v kateri od takrat poteka vzreja svetovno znanih lipicancev.

    Radi imamo Lipico ob 430. obletnici smo pobarvali njene ograje!

    l

    CASOPIS BARVE POLETJE A.indd 7 6/23/10 9:19:13 AM

  • barve govorijopoletje 2010www.helios.si

    8razvedrilo in novice

    Nagradna krianka

    Ime in priimek

    Naslov

    Pota

    Glavna urednica: Nataa Hajdinjak Odgovorni urednik: Ane KovaUredniki odbor: Mija Stupica, Sonja Kova, Irena Tavar, Jolanda Pokorn Produkcija: Helios Domale, d. d. Oblikovalska zasnova: DC StudioTisk: SET d. d.

    Izpolnjeno krianko poljite na naslov: Helios Domale, d. d., Kolievo 2, Sluba za marketing, 1230 Domale, najpozneje do 27. avgusta 2010.Pet izrebanih nagrajencev bo prejelo praktine nagrade.

    Nagrajenci krianke asopisa Barve 2010, tevilka 31 so:

    Denis TRAMPU, Grii 5f, Vrtojba, 5290 empeter

    Neka FOJKAR, Podlubnik 109, 4220 kofja Loka

    Ivan TEFANEC, Ihova 39a, 2234 Benedikt

    Marjeta JAMEK, Vinje pri Moravah 14, 1251 Morave

    Danica KIDRI, Ul. Ivana Minattija 6, 3210 Slovenske Konjice

    e glasila ne elite prejemati, nam to pisno sporoite na naslov Helios Domale, d. d., Kolievo 2, Sluba za marketing,1230 Domale.

    1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24

    AVTORJOE

    PAUMAN

    IGRALECTAROKA

    SREDSTVOZA SPODBU-JANJE ANA-

    BOLIZMA

    V PERZIJIUPRAVNIK

    MAJHNEGAOKROJA

    PRIPRAVAZA

    OMETANJE

    ZELOMOENLOVEK

    SUfLER: ECOSOC, REICHARD, ROTARI,

    TARSOS, ZABIT

    DINASTIJAPARTSKEDRAVE,ARSAKIDI

    TELUR LIKALNIK(STAR.)

    ORGANIZA-CIJA OZN ZA

    RAZVOJ,VZGOJO INKULTURO

    THOMASHARDY

    IMEPISATELJAfLEMINGA

    NAJVEJEMESTO NAGORENJ-

    SKEM

    MESTO VPROVINCIROVIGOV ITALIJI

    KAMNITIOTOK

    OB OBALITRAKIJE

    GLAVNOMESTOKILIKIJE

    KRALJICAPORTA

    LJUBLJAN-SKI TISKAR

    (ADAMfRIDERIK)

    VELIKAZAETNA

    RKA

    20

    NEKDANJEIME ZA

    VIETNAMCA

    22

    fR. PISEC(fRANCOIS)

    VRSTAKEMINE REAKCIJE

    7 9 KRSTOODAKSTAROI-DOVSKIKRALJ

    JAPONSKIARHITEKT(MASATO,ROJ. 1923)

    PRITOK OUSEV ANGLIJI

    AGITACIJSKOPROPAGAN-DNA IGRA

    3

    NIKELJ

    GOSTA BOMBANA

    TKANINA

    IZKUENOST,LASTNOST, ZNAILNOST

    IZVEDENEGALOVEKA

    ZELNATEIN LESNERASTLINE

    (NPR: SLEZ)

    KREVINA,ROVT

    IME SAKSOfO-

    NISTASOSSA

    SLOVENSKISLIKAR IN

    ILUSTRATOR(ACO)

    VEDA, KI PREUUJE

    VPLIVE ONESNA.fUNKCIJE

    EKOSISTEMA

    4 13

    VERA, KI JO JE

    OSNOVALMOHAMED

    6 TISOINKALIRE NA MALTI

    LIQUIfIT NA-TURAL GAS

    10RIMSKA

    101ANICAVEBLE

    HORMONZADNJEGA

    RENJAHIPOfIZE,

    OKSITOCIN

    11 23 OPERNIPEVECDARIAN

    NAINKONJ-SKEGATEKA

    ZIMSKIPORTNI

    SPEKTAKELNA POHORJU

    24 AIDS (fR.)UTRDITEV,

    OKREPITEV,OJAENJE

    SILA NA ENOTOPOVRINE

    IVAN PRIJATELJ

    19

    TKIVO, KI SERAZVIJE IZ

    MEZO-DERMA

    18 12 ATENSKIATLETSKIKLUB

    GLAVNITEVNIK

    17 MESTO NAJAP. OTOKUHOKKAIDO

    EMILZATOPEK

    LITERARNIJUNAK

    OSCARJAWILDA GRAY

    EVR. GOS-PODARSKASKUPNOSTIGRA Z 32KARTAMI

    SNOV, KIDAJE

    PRIJETENVONJ

    IT. SLIKARIN GRAfIK(PIETRO

    ANTONIO,1707 -1762)

    ABECEDNISEZNAM

    IMEN

    LETOVIENA HVARU

    VRTINEC

    PRETIRANONAVDUENJE,

    PRETIRANAVZNESENOST

    21

    MOKI,NAVADNOSTAREJI

    SLOV. KA-RATEISTKAJULARIKAREL

    ERJAVEC

    16

    RAKUNJIPES

    1 VRSTA KO-BULNICE,

    KOMAREK

    POSVE-ENEC,

    IZBRANEC

    ZRAK (LAT.)

    14TELEJI ALI SVINJSKI

    HRBET S KOSTMI

    NASLOVIBSENOVE

    DRAME

    8ETCETERA

    ZAPREKA

    GL. MESTOJORDANIJE

    RENIJ

    JUNO-KOREJSKI

    PREDS. WOOIGRALKADEREK

    PORTNIKNA SKATE-BOARDU

    15 NEMKISKLADATELJREIMANN

    (ANAGRAM:ARBITER)

    OBMOJEPEENIHNANOSOVV NIGRU

    LESTIKOVCA

    5

    Akciji barvanja lipikih ograj so se poleg znanih Slovencev pridruili tudi dijaki in osnov-noolci. Srednjeolci iz tajerske prestolnice so poprijeli za opie in valjke v okviru prakse, ki so jo tokrat opravljali kar v naravi. Kar 50 dijakov Srednje gradbene ole Maribor, veina iz progra-ma slikopleskar, se je ob barva-nju v lepem sonnem vremenu in delovnem vzduju tudi odli-no zabavalo, delovni dan pa so sklenili izobraevalno, saj so jih v Lipici za nagrado in v zahvalo za njihov prispevek k novi podo-bi ograj popeljali na brezplaen voden ogled Kobilarne.

    Barvanja ograj so se udeleili tudi slovenski konjeniki. Za o-pi je tako prijel direktor Kobi-larne Lipica Tomi Rumpf, ki je bil z vzdujem in uinkovitostjo vseh udeleencev zelo zadovo-ljen: Vesel sem, da se je nai ak-ciji prikljuilo toliko mladih. Po-gled na vse te navduence, mlade in stare, ki so si vzeli as in prili v Lipico z nami barvat ograje, nam daje e ve energije, da Li-pico v tem jubilejnem letu zares naredimo e privlanejo za obi-skovalce. Ne le z novimi belimi ograjami, pa pa tudi s ponudbo, s katero jih elimo prepriati, da se sem, v ta na kraki biser, za-res izplaa priti!

    Akcija se je konala 22. maja, ko so na sonno soboto pripra-vili tudi druinski dan, na kate-rega so privabili druine iz vse Slovenije. V domanem vzduju so obiskovalci e zadnji barvali lipike ograje, spoznavali Lipico in rajali skupaj s uki in Ribi-em Pepetom. V okviru pestrega dogajanja smo v Lipici sklenili akcijo barvanja ograj, med pote-kom katere smo z belimi, okolju prijaznimi Heliosovimi emajli TESSAROL pobarvali velik del kar 10 kilometrov lipikih ograj oziroma 20 kilometrov letvic in 4500 stebrikov, ki sestavljajo enega najvidnejih simbolov Ko-bilarne Lipica. l

    Nadaljevanje s str. 7

    CASOPIS BARVE POLETJE A.indd 8 6/23/10 9:19:16 AM