POSLOVNO KOMUNICIRANJE V SLOVENSKEM JEZIKU

POSLOVNO KOMUNICIRANJE

V SLOVENSKEM JEZIKU (interno gradivo za samostojno delo in izdelavo izpitne naloge)

Pripravila: Mateja Vovk, prof. slov. in angl., 2019

PKS – Poslovno komuniciranje v slovenskem jeziku

1

SLOVENSKI JEZIK

kot … DRŽAVNI JEZIK

URADNI JEZIK

MATERNI JEZIK / MATERINŠČINA / PRVI JEZIK

TUJI JEZIK / DRUGI JEZIK

Slovenščina je državni in uradni jezik v RS Sloveniji. Kaj to pomeni?

- predstavlja državo navzven

- v Sloveniji je slovenščina državni

jezik od l. 1991

- uporabljajo ga državni organi

(predsednik, vlada, policija …)

- uradovalni jezik

- uporabljamo ga v šolah, uradih, v

politiki, medijih in znanosti

- poleg slovenščine sta v Sloveniji še

dva uradna jezika – italijanščina in

madžarščina (na jezikovno mešanih

področjih)

Za pravilno rabo slovenskega jezika, za varovanje le-tega pred prevelikimi tujimi vplivi, ter za

uveljavljanje slovenščine na različnih področjih javnega in zasebnega delovanja (v Sloveniji, pa tudi v

Evropi in drugje) skrbi JEZIKOVNA POLITIKA.

Ustanove, ki skrbijo za slovenski jezik in jezikovno politiko:

Urad Vlade RS za slovenski jezik

SAZU – Slovenska akademija znanosti in umetnosti

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša pri SAZU

slovenistika na univerzah v Sloveniji in tujini.

Za boljšo izobrazbo v slovenskem jeziku skrbijo osnovne in srednje šole, fakultete, sredstva javnega

obveščanja. Za pravopisno, slovnično in slogovno ustreznost in pravilnost javnih besedil skrbijo

LEKTORJI.

SLOVARJI IN JEZIKOVNI PRIROČNIKI


2

SLOVAR SLOVENKEGA

KNJIŽNEGA JEZIKA (SSKJ)

je temeljni slovar SJ, ki vsebuje 110.00 gesel (iztočnic) z njihovimi

razlagami in lastnostmi. Dostopen je tudi na medmrežju.

SLOVENSKI PRAVOPIS (SP) je normativni priročnik, ki predpisuje pravorečna in pravopisna pravila

SJ. Zadnji slovar je izšel l. 2001. Sestavljen je iz dveh delov: Pravila in

Slovar. Dostopen je tudi na medmrežju.

SLOVENSKA SLOVNICA

SLOVAR TUJK

obravnava slovnična vprašanja po jezikovnih ravninah: glasoslovje,

oblikoslovje, skladnja, sporočanje …

je priročnik, v katerem so pojasnjene besede, ki smo jih prevzeli iz tujih

jezikov: citatne besede, tujke in izposojenke. Izšel je l. 2002.

ETIMOLOŠKI SLOVAR razlaga izvor besed, pove, iz katerega jezika izvira koren besede.

TERMINOLOŠKI SLOVAR vsebuje gesla določenega strokovnega področja (npr. prava, medicine,

strojništva itd.).

Kako je sestavljeno geslo v SSKJ?


3

Vaje:

1. Kakšen je položaj slovenskega jezika:

v Republiki Sloveniji? __________državni jezik, uradni jezik_____________________________

v Evropski Uniji? ________________________________________________________________

na dvojezičnem področju (npr. na avstrijskem Koroškem)? _______________________________

za rojenega govorca slovenščine? ___________________________________________________

za tujca, ki se uči slovensko?_______________________________________________________

za tujca, ki živi v Sloveniji? ________________________________________________________

2. Ali veste, kje lahko najdete odgovor na naslednja vprašanja:

Kako se uporablja velika začetnica pri stvarnih lastnih imenih? _________v SP – Pravila ______

Katere odvisnike poznamo v slovenščini?_____________________________________________

Koliko pomenov (in katere) ima beseda operacija? _____________________________________

Kako zapisujemo d. o. o?__________________________________________________________

Kako se pravilno sklanja ime Pia?___________________________________________________

3. Katere od naslednjih besed mislite, da so tujke? Podčrtajte in povežite jih z njihovimi pomeni:

akuten

zunanji

odstotek

strategija

internacionalen

okužba

zaskrbljenost, bojazen

eksterni

procent

postopek

nenaden, žgoč

infekcija

mednaroden

anksioznost

Poznate še kakšne tujke (npr.: »manager«)? Kje bi preverili njihov zapis, pomen in rabo?

Kdaj je bolje uporabiti domače besede in kdaj tuje?

4. Vaja na računalniku. Na medmrežju najdite stran, na kateri lahko uporabljate SSKJ,

preverite geslo polž in odgovorite na vprašanja:

Ali se beseda polž enako izgovarja kot piše?_________ne, izgovarja se [pouš]_______________

Koliko pomenov ima beseda?______________________________________________________

Ali ima beseda frazeološko oz. terminološko gnezdo?___________________________________

Iz slovarske razlage besede izpišite eno slogovno zaznamovano rabo besede. ________________

Ali ima geslo tudi terminološke pomene? Iz katerih strokovnih področij?___________________

5. Vaja na računalniku. Na medmrežju poiščite Slovenski pravopis in preverite:

kakšno je pravopisno pravilo za zapisovanje zemljepisnih naselbinskih imen?

_______________________________________________________________________________

kako se piše poimenovanje za prebivalca Litije: ________________________________________

ali se prav piše literarno-zgodovinski, literarno zgodovinski ali literarnozgodovinski, Kočevski

Rog ali Kočevski rog?_____________________________________________________________

kako pravilno izgovarjamo besedo polstenje?__________________________________________


4

SLOVENSKI PRAVOPIS

Nekaj osnovnih pravil

A. RABA VELIKE IN MALE ZAČETNICE (SP § 26–160)

Velika začetnica

1. Na začetku povedi: Vedno poskušamo biti prijazni. Povedi so tudi javni napisi, naslovi poštnih

pošiljk ipd.: Železniška postaja, Obvoz …

2. Znotraj povedi za dvopičjem, ki napoveduje dobesedni navedek in na začetku citirane povedi:

Oče je rekel: »Naj te spremlja sreča, sinko.« Pregovor »Rana ura, zlata ura« je že nekoliko

zastarel.

3. Lastna imena:

imena bitij (osebna imena, imena prebivalcev, veroslovna in bajeslovna bitja): Stane,

Prežihov Voranc, Beneški Slovenec, Srb, Primorec, Neslovenec, Zeus, Rdeča kapica.

stvarna imena (naslovi umetniških stvaritev, prireditev, časopisov; imena družbenih in

političnih organizacij, delovnih teles, zavodov; imena trgovskih znamk in izdelkov v vlogi

prilastka): Delo (časopis), Brižinski spomeniki, Rdeči križ Slovenije, Organizacija združenih

narodov, Ljubljanska banka, Zdravstveni dom Šiška, čokolada Milka, avto znamke Fiat …

zemljepisna imena

naselbinska nenaselbinska

(imena mest, vasi, trgov in zaselkov) (imena ulic, cest, pokrajin, planot, hribov, rek,

jezer, morij …)

pišemo vse sestavine z veliko

začetnico, izjeme so le neprvi predlogi

in samostalniki mesto, trg, vas

(vesca), selo (sela, selce), naselje (če

ne stojijo na začetku imena): Škofja

Loka, Dolenjske Toplice, Most na Soči,

Dolenja vas, Pri Treh Hiša, Kranjska

Gora, Vrh pri Sv. Trojici, Zidani Most

pišemo prvo sestavino zmeraj z veliko

začetnico, neprve sestavine pa z malo, razen

če so same lastno ime: Zelena jama, Ulica

stare pravde, Vodovodna cesta, Kongresni

trg, Bela krajina, Kamniško sedlo, Ptujsko

polje, Julijske Alpe, Cesta v Mestni log,

Severna Amerika, Bosna in Hercegovina,

Debeli rtič, Vrbsko jezero, Atlantski ocean

Mala začetnica

1. Določila pred osebnim imenom (razen na začetku povedi): dr./doktor Levec, inž./inženier Janez

Novak, g./gospod Smole.

2. Občna imena, nastala iz lastnih imen: štefan (dvolitrska steklenica za vino), vipavec (vino),

jurček (goba), škofjeločan (vlak, avtobus).

3. Poimenovanja organizacij, ustanov, društev, strank …, kadar ne mislimo na naslov (ime)

organizacij ali ustanov, temveč samo na njihovo vrsto: liberalna stranka, izobraževalni center,

mestna hiša … Delam v tobačni tovarni v Ljubljani (v ljubljanski tobačni tovarni).


5

4. Vrstna poimenovanja industrijskih izdelkov, nastala iz trgovskih znamk in podjetij, kadar se

ne uporabljajo kot imenovalni prilastki: Vozim se s fordom. Fotografiram s kodakom. TODA:

Vozim se z avtom znamke Ford. Fotografiram s fotoaparatom znamke Kodak.

5. Imena praznikov ali posebnih datumov, razen tistih, ki so izpeljana iz priimkov: prvi maj,

božič, Prešernov dan, jurjevo.

6. Vrstni pridevniki, izpeljani iz lastnih imen: škofjeloški časopis, ameriški predsednik,

evropska valuta.

Izpeljanke iz zemljepisnih imen

Zemljepisno ime Prebivalec Jezik Vrstni pridevnik

Slovenija Slovenec slovenščina slovenski

Nova Gorica Novogoričan (primorščina) novogoriški

velika začetnica velika začetnica mala začetnica mala začetnica

(pisava skupaj) (pisava skupaj)

B. LOČILA (SP §226–484)

Končna ločila so: pika, vprašaj, klicaj, narekovaj, tri pike, pomišljaj.

Nekončna ločila so: vejica, podpičje, dvopičje, pomišljaj, vezaj, narekovaj, tri pike, oklepaj,

poševnica.

Skladenjska (slovnična) ločila so: pika, vejica, narekovaj, dvopičje, podpičje, vprašaj, klicaj,

pomišljaj, vezaj, tri pike, oklepaj, poševnica.

Neskladenjsko (neslovnično) se uporabljajo: pika, vejica, opuščaj, vezaj,.

Stičnost – večina ločil se piše levostično (in za njimi vedno sledi en presledek).

Izjeme:

Tri pike so nestično ločilo (pred njimi in za njimi je presledek): Se mi je zdelo …

Oklepaj je desnostičen, zaklepaj je levostičen: 26. septembra (t. j. predvčerajšnjim) je potekel

rok za oddajo prošnje. (Isto velja pri dvojnem narekovaju).

Pomišljaj (daljša črtica: –) je običajno nestično ločilo, razen kadar ima pomen »od … do«: Ti

očeta do praga – sin tebe čez prag. Glej, rojstvo – smrt, en pomišljaj je vmes. 1997–2000,

Ljubljana–Zagreb.

Vezaj (krajša črtica: -) je običajno stično ločilo, a v nekaterih primerih je nestičen:

Stični vezaj se uporablja:

- v prirednih zloženkah tipa črno-bel (črn in bel), slovensko-italijanski slovar;

- v zloženkah tipa B-vitamin, 24-urni, kjer je prvi element številka ali črka;

- med kratico in končnico: TAM-a, v NOB-u ali v NOB-ju;

- v zaimkih s členkom le-: le-ta, le-tega, le-tak.


6

Nestični vezaj se uporablja:

- med deloma dvojnega imena, kjer se oba dela pregibljeta: Šmarje - Sap (vendar

Ljubljana Bežigrad – brez vezaja, ker gre samo za en del, tj. za Bežigrad v

Ljubljani);

- med osebnim imenom in vzdevkom oz. med prvotnim in privzetim priimkom:

Zofka Kveder - Jelovšek (vendar se v novejšem času vezaj pri priimkih opušča).

Pika

Ali piko pišemo …,

ODGOVOR PRIMER

če je glavni stavek trdilni (odvisni pa npr.

vprašalni)?

DA Vprašal me je, ali sem opravil izpit.

za naslovi in podpisi? NE Prijava na razpisano delovno

mesto

za okrajšavami posameznih besed? DA Dr., t. i., itd.

za vrstilnimi števniki (zapis s številko)? DA 3. avgust 2018, 6. mesto

za kraticami in simboli za merske enote? NE OŠ, EUR, Fe

na koncu povedi za okrajšavo? NE Med žita spadajo: pšenica, rž, oves

itd. (samo ena pika, ne dve!)

Vejica

Vejico pišemo:

med enakovrednimi deli proste ali zložene povedi (naštevanje, pojasnjevanje, stopnjevanje

protivnost, vzročnost …): V ponedeljek, 24. maja, ob 16.00 bodo skupne govorilne ure na OŠ

Postojna. Ne le jaz, tudi ti si velikokrat zamujal. Prinesi mleko, kruh, jajca in jabolka. Ni

dobil nagrade, kajti premalo je objavljal svoja dela.

med nadrednim in odvisnim stavkom: Kdor ne dela, naj ne je. Ljudje, ki radi govorijo, so

včasih utrujajoči.

med pastavkom (zvalniki in ogovori, medmeti, členki) in preostalim delom povedi: Vesna,

pomagaj mi prosim! Joj, kako je ta knjiga zanimiva! Ne, ne bom ga poslušal.

Vejice ne pišemo:

pred določenimi prirednimi vezniki: vezalnimi in, pa ter, ločnimi ali, oziroma, bodisi,

dvodelnimi vezniki ne – ne, niti – niti, tako – kakor, razen če ni pred njimi vmesni stavek oz.

dostavek: Prinesi darilo za njegov rojstni dan ali pa raje ostani doma. Ni ne lagal ne kradel.

Rad sem potoval, kje so že tisti časi, in opazoval neznane obraze. Spoznal je, da je v tistem

kraju nesrečen, in se je še tisti mesec odselil.

med dvema veznikoma skupaj oz. med deli večbesednega veznika: Zaupal nam je, da če bi

lahko, bi z veseljem prišel. Tekmovanje na prostem je uspelo, kljub temu da je danes ves dan

deževalo.

pred primerjalnim kot/kakor, razen če ne uvaja odvisnika: Poslušal je kot pribit. Tako si

lepa kakor zora. Spotikal se je, kot bi bil pijan.


7

C. PISAVA SKUPAJ OZ. NARAZEN (SP §485–598)

Skupaj pišemo podredne zloženke tipa živinozdravnik (< zdravnik za živino),

socialnodemokratski (< socialna demokracija), sestavljanke s predponami tipa nadkuhar,

protipožarni, predpostavljeni …

Z vezajem pišemo priredne zloženke tipa črno-bel (< črn in bel), Anglo-Američani (< Angleži

in Američani), hrvaško-slovenski (< hrvaški in slovenski).

Skupaj ali narazen pišemo zveze tipa kar koli/karkoli, komur koli/komurkoli in pridevnike,

katerih prva sestavina pomeni barvo ali njen odtenek: sivo rjav/sivorjav, svetlo

moder/svetlomoder.

Narazen pišemo zveze s »čim« in »tem«: čim bolj, tem bliže, čim hitreje … kot tudi zveze

tipa prej ali slej, sem ter tja.

Pisanje okrajšav: Okrajšave besednih zvez načeloma pišemo s presledkom za vsako

okrajšano besedo: t. i. (tako imenovani), d. d. (delniška družba), dr. France Prešeren (doktor

France Prešeren), red. prof. (redni profesor).

Izjeme: itd., ipd., npr., tj.

Zloženke se pišejo brez presledka oz. z vezajem: l.r. (lastnoročno), literarnozgodovinski

(literarnozgodovinski), rus.-slov. (rusko-slovenski).

D. RABA PREDLOGOV

PREDLOG RABA PRIMERI

Z/S

Predlog z uporabljamo pred besedami, ki se

začnejo na samoglasnik (a, e, i, o, u),

zvočnik (m, n, l, r, v, j) ali zveneči nezvočnik

(b, d, g, z, ž).

z avtom, z vrvjo, z glavo, z

zemljo

Predlog s uporabljamo pred besedami, ki se

začnejo na nezveneči nezvočnik (p, t, k, f, c,

č, h, s, š).

Velja enostavno pravilo: pravi predlog je

lažje izgovorljiv s pravo besedo kot

nepravi predlog.

s škarjami, s papirjem

H/K

Predlog h uporabljamo samo pred besedami,

ki se začnejo na g ali k.

h grobu, h knjigi

Povsod drugod uporabljamo predlog k. k očetu, k telefonu, k mizi

Z/IZ Predlog z izraža predvsem sredstvo in način

ter pomen »dol«.

z metlo, z lahkoto, z

ekonomskega vidika, z mize

Predlog iz izraža predvsem izvor in vzrok ter

pomen »ven«.

iz Ljubljane, iz omare, iz

osebnih razlogov, iz jeze


8

Vaje

1. Prepišite s pisanimi črkami kot v prvem primeru. Pazite na rabo vel. začetnice.

SLOVENSKE KONJICE Slovenske Konjice

VELIKA PLANINA______________________

KRANJSKA GORA______________________

ZIDANI MOST__________________________

POSTOJNSKA JAMA____________________

TESLOVA ULICA _______________________

LJUBLJANSKO BARJE____________________

MESTNI LOG_________________________

JULIJSKE ALPE _______________________

ZBILJSKO JEZERO____________________

CARSKO SELO________________________

ILIRSKA BISTRICA_____________________

RAKOV ŠKOCJAN _____________________

GORIŠKA BRDA_______________________

2. Izpeljanke iz zemljepisnih imen. Dopolnite tabelo, pazite na začetnice. (Prvi primer je že

rešen.)

Zemljepisno ime Prebivalec Jezik Vrstni pridevnik

Italija Italijan italijanščina italijanski

Dolenjska dolenjski

Novo mesto

postojnski

3. Obča imena iz lastnih imen. Povežite.

Marjetica

marjetica

Matevž

matevž

Mercedes

mercedes

Abraham

abraham

Mariborčan

mariborčan

tovarna avtomobilov

travniška cvetlica

dekliško ime

svetopisemski očak

vrsta avtomobila

petdeset let

vlak za Maribor

moško ime

jed iz krompirja in fižola

prebivalec Maribora

4. A. Pisava skupaj – narazen. Popravite napake, kjer je potrebno. (Dva primera sta rešena.)

družbeno-ekonomski vidik (družbenoekonomski), jugovzhod (jugovzhod), 20-tonski tovornjak,

resnico-ljuben človek, ne enakopraven narod, 22 letni študent, rdečerumen šal, temno rdeč avto,

pred-diplomski izpit, ruskoslovenski slovar, marsi kateri delavec, nadpovprečen učenec, svoje-

glav otrok, katerikoli razred, bogve kje, proti požarne stopnice, ko-operativen delavec


9

5. Uporabite ustrezen predlog.

s/z:

__z_ vlakom

____ sestro

____ možem

____ črnilom

____ toplimi pozdravi

____balonom

z/iz:

Padel je __z_ drevesa. Stopil je _iz_ avta. ____ časovnega vidika je to zelo zamudno. Ta stol je narejen

_____lesa. Prihaja ____ velike družine. Pravkar so prišli _____ hribov. Ali lahko pobereš posodo ____

mize? Zakaj si to naredil? _____ jeze. Prišel je ___ vlakom. On vse dela ____ lahkoto.

6. Postavite vejice, kjer je potrebno. (Prvi stavek je že rešen.)

Človeka, ki bi ga rad pobliže spoznal, prosi, naj ti našteje pet ljudi, s katerimi bi se najraje srečal. To ti

bo veliko povedalo o njem. (H. Jakson Brown, jr.)

Na svetu je nekaj ljudi ki ti prinesejo rože ko si dosegla le drugo mesto ki ti potihoma prikrijejo tvoje

najhujše spodrsljaje ki ti pomagajo kadar niti ne pričakuješ niti ne zaslužiš prijaznosti. (Helen

Thomson)

Prijatelj je človek ki pride kadar imaš gripo z vrečo pomaranč kriminalko ki si jo hotel prebrati in

šopkom rož. Rože postavi v vazo pripravi ti vroč čaj pomije – in odide. (Pam Brawn)

7. Popravite vse pravopisne napake v naslednjem pismu.

Spoštovani g. Rafko,

Rad bi se vam zahvalil za to , da ste si vzeli čas in me prejšno sredo, 13.5.2013, s svojim

osebnim vozilom peljali iz zdravstvenega doma v Dolenjskih toplicah do mojega doma na

Mestnem Trgu. Če ne bi bilo vas, bi bilo zame to zelo teško izvedljivo, saj sem se zelo

slabo počutil. Poleg tega ste zelo prijazen in dober so-govornik. Moram vas pohvaliti:

čeprav niste Slovenec, odlično govorite Slovensko. Še enkrat hvala za prijazno pomoč.

Imam pa še eno prošnjo. Moja osebna zdravnica dr.Kotnik Mirjam me je poslala k

specijalistu v Ljubljano – Center na kardiološke preiskave. Naročen sem naslednjo sredo

ob… ( vam še sporočim, kdaj ) in bi za tisti dan potreboval prevoz. Ali bi lahko računal na

vas, seveda proti plačilu? Zelo vam bom hvaležen.

Vaš Robert Černigoj.


10

KOMUNIKACIJA/SPORAZUMEVANJE

Osnovno sredstvo sporazumevanja med ljudmi, s katerim ubesedujemo predmetnost okoli sebe je

JEZIK.

Sporočevalna veriga:

TVORJENJE BESEDIL SPREJEMANJE BESEDIL

govorjenje poslušanje

branje pisanje

4 sporazumevalne dejavnosti

BESEDILO je besedno sporočilo, ki je smiselno (ima prepoznaven namen in temo), sovisno

(posamezni deli besedila so med seboj logično in slovnično povezani) ter zaokroženo (t. j. vsebinsko

in oblikovno povezano) ter je odvisno od dejavnikov sporočanja.

DEJAVNIKI SPOROČANJA (ki jih mora sporočevalec upoštevati) so:

okoliščine kraj, čas, sporočevalec, naslovnik

namen cilj, ki ga želimo doseči

tema, o kateri želimo sporočati

jezik, ki ga uporabljamo z besednimi in nebesednimi prvinami

prenosnik slušni, vidni (pisno, zvočno besedilo)

besedilo kot osrednja enota sporočanja

Glede na govorni položaj govorca v različnih socialnih okoliščinah ločimo socialne zvrsti slovenskega

jezika, glede na namen oz. funkcijo besedil pa funkcijske zvrsti slovenskega jezika.

Sporočevalec (S)

(Tvorec besedila)

Naslovnik (N)

(Prejemnik besedila) BESEDILO (B)


11

SOCIALNE ZVRSTI JEZIKA

(delitev glede na socialni, izobrazbeni, prostorski položaj govorca)

KNJIŽNI JEZIK

(jezikovno izobražen uporabnik; pretežno

javen položaj; enotnost, ustaljenost)

ZBORNI JEZIK

(najvišja oblika jezika; upošteva

jezik. normo)

KNJIŽNI/SPLOŠNI POGOVORNI JEZIK

(do neke mere krši jezik. normo)

NEKNJIŽNI JEZIK

prostorske zvrsti

POKRAJINSKI POGOVORNI

JEZIK

(jezik večjih mestnih središč)

NAREČJA

(SLO: 7 narečnih skupin, ca 50

narečij)

interesne govorice

SLENG (govorica iste

generacije)

ŽARGON (govorica stroke)

ARGO (latovščina -

skrivna govorica)


12

FUNKCIJSKE ZVRSTI JEZIKA

(delitev glede na namen oz. funkcijo besedila)

NEUMETNOSTNA ZVRST JEZIKA

(imajo praktični namen in upovedujejo resnično stvarnost)

PRAKTIČNOSPO-RAZUMEVALNI

JEZIK

Govorjena besedila

(zasebni pogovor)

Zapisana besedila

(zasebno pismo, osebno vabilo,

razglednica, dopisnica, sožalje,

čestitka, voščilnica, zasebno

obvestilo)

URADOVALNI JEZIK

Govorjena besedila(sporazumevanje v uradnih ustanovah)

Zapisana besedila(uradno pismo,

prošnja, prijavnica, naročilnica,

propagandno besedilo, opomin,

račun, razglas, uradna objava,

pogodba, prošnja, uradno vabilo)

PUBLICISTIČNI JEZIK

Govorjena in zapisana besedila

(novica, poročilo, komentar, ocena, intervju, anketa,

reportaža)

STROKOVNI JEZIK

Govorjena besedila

(predavanja, razlage, govori pri pouku, na tečajih, pri

izpopolnjevanju)

Zapisana besedila

(šolski učbenik, opis stanja in poteka, navodilo za uporabo, tehnični podatki, prospekt,

vremenska napoved)

ZNANSTVENI JEZIK

za ožji krog strokovnakov

(razprave in polemike, diplomska, magistrska in

doktorska dela, znanstvene raziskave, predavanja in

nekateri učbeniki)

POLJUDNOZANSTVENI JEZIK za širši krog ljudi, tudi

nestrokovnjake

(nekateri priročniki in učbeniki, strokovni članki v revijah, gesla v prilagojenih enciklopedijah, knjige o živalih ali odkritjih,

predavanja, televizijske poljudnoznanstvene oddaje)

UMETNOSTNA ZVRST JEZIKA

(ne prinaša praktičnega sporočila, temveč estetsko doživljanje)

POEZIJA

PROZA

DRAMATIKA


13

VRSTE BESEDIL glede na prenosnik, okoliščine, namen

Vrsta besedila Merilo delitve govorjeno besedilo : pisno besedilo vidni ali slušni prenosnik

zasebno besedilo : javno besedilo zasebni ali javni naslovnik

enogovorno besedilo : dvogovorno besedilo spodbujanje oz. pričakovanje odziva

neuradno besedilo : uradno besedilo razmerje med sporočevalcem in naslovnikom

subjektivno : objektivno ali se naslovnik razodeva

umetnostno : neumetnostno ali ima besedilo estetsko ali praktično funkcijo

strokovno : publicistično : uradovalno :

praktičnosporazumevalno besedilo

praktična funkcija besedila

Lastnosti uspešnega sporočanja

Poznavanje teme – sporočamo le o tem, kar dobro poznamo

Upoštevanje okoliščin sporočanja

Upoštevanje prenosnika – prednosti in slabosti

Upoštevanje pravil in prvin besednega jezika

Upoštevanje značilne zgradbe besedilnih vrst

Faze sporočanja oz. nastajanja besedila (ustrezno povežite)

1. Iznajdba

2. Ubesedovanje

3. Urejanje

= faza načrtovanja; upoštevanje namena, okoliščin, naslovnika, besedilne vrste

= povezovanje posameznih delov in tvorjenje besedila

= pregledovanje, dopolnjevanje, preverjanje ustreznosti (slovarji in priročniki)

Zgradba besedila

VSEBINA ZNAČILNOSTI

Uvod

Nakaže snov, temo, motive,

okoliščine in namen sporočanja

(Zakaj?, Kje?, Kdo?, Kaj?).

- kratkost, jedrnatost, vzbuja zanimanje

Jedro

Podrobneje obravnava in razvija v

uvodu nakazano temo (predstavljanje

dejstev, razlaganje, navajanje

primerov, utemeljevanje …).

- osrednji, najdaljši in najpomembnejši del

besedila

- pregledna in urejena členitev na odstavke

Zaključek

Povzema temo in jo zaključuje. - povezanost z jedrom in uvodom

- učinkovitost

- kratkost


14

Vaje:

1. Določite sporočevalca, naslovnika, prenosnik in vrsto besedila v naslednjih situacijah (kot v

rešenem primeru):

Sporočevalec Naslovnik Prenosnik Besedilo

Ana bere v reviji

članek o gojenju

zdravilnih rastlin.

avtor članka bralec članka vidni (oz. pisni) neumetnostno,

publicistično,

poljudnoznanstveno

Okrajno sodišče

vabi Janeza Novaka

za pričo v sodnem

postopku.

Delodajalec

postavlja kandidatu

za delovno mesto

vprašanja in ta nanje

odgovarja.

2. Katera socialno zvrst jezika je ustrezna v naslednjih govornih položajih (ponekod je več

možnosti):

javno predavanje: ______________zborni jezik__________________________________________

poslovni sestanek: _________________________________________________________________

zasebni pogovor (ZP) med staršem in otrokom:___________________________________________

med mariborskimi študenti: __________________________________________________________

med učiteljem in učenci pri pouku: _____________________________________________________

ZP med dvema Štajercema: __________________________________________________________

na radiu in televiziji ________________________________________________________________

med ljubljanskimi srednješolci: _______________________________________________________

med politiki v parlamentu:___________________________________________________________

med prodajalci in strankami: __________________________________________________________

v novinarskem članku: ______________________________________________________________

4. Izpolnite tabelo (pomagajte si s tabelo VRSTE BESEDIL na str. 13)

Kakšno besedilo je: … glede na prenosnik, okoliščine in funkcijsko zvrst

- radijska novica o poplavi v

Zasavju

govorjeno, javno, enogovorno, objektivno, neumetnostno, publicistično

- intervju z igralko Mileno

Zupančič

- opravičilo starša za otrokov

izostanek od pouka?

- Janezovo osebno božično

voščilo stricu

- navodilo za uporabo printerja?

- telefonsko povpraševanje o

nekem produktu


15

BESEDILNE VRSTE

Besedilna vrsta Opis (namen)

A VOŠČILO

ČESTITKA

VABILO

ZAHVALA

OPRAVIČILO

- izražanje dobre želje ob osebnem ali kakem drugem prazniku

- izražanje veselja ob pomembnem dogodku ali uspehu prejemnika

- z njim vabimo enega ali več prejemnikov na kako prireditev

- izražanje hvaležnost za opravljeno dejanje

- z njim pojasnjujemo prejemniku razloge nekega dejanja/nedejanja,

izražamo obžalovanje, prosimo za upoštevanje tega

B PROŠNJA

PRIJAVA

ŽIVLJENJEPIS

ZAPISNIK

- z njo poskušamo nekaj pridobiti (npr. štipendijo, službo, pomoč)

- z njo se prijavljamo na nek razpis

- v časovnem zaporedju predstavljeni dogodki iz življenja neke osebe

- poročilo o uradnem sestanku (udeleženci, dnevni red, sklepi …)

C NOVICA

POROČILO

REPORTAŽA

KOMENTAR

INTERVJU

- seznanitev javnost z aktualnim dogodkom (kaj, kdaj, kje, kdo)

- seznanitev javnost z aktualnim dogodkom (kaj, kdaj, kje, kdo) z

natančno predstavitvijo dogajanja

- pripovedovanje (predstavitev) o dogajanju, potovanjih, osebah na

slikovit in oseben način

- pojasnjevanje, vrednotenje in utemeljevanje družbenega ali

kulturnega dogajanja

- pogovor med vsaj dvema osebama, v katerem ena oseba ali skupina

postavlja vprašanja, s katerimi želi pridobiti določene informacije od

osebe ali skupine, ki so ji ta vprašanja namenjena

Č POVPRAŠEVANJE

PONUDBA

PRITOŽBA

POGODBA

- z njim izrazimo zanimanje za določeno blago ali storitev

- z njo ponudimo naslovniku določeno storitev ali blago

- z njo izrazimo nezadovoljstvo nad neprimerno storitvijo

- z njo stranki izrazita sporazum oz. soglasje glede kakih določil ali

obveznosti

D POLJUDNOZNAN-

STVENI ČLANEK

REFERAT

- na zanimiv, nazoren in poljuden znanstven način predstavljena

strokovna tema

- opisovanje, razlaga, utemeljevanje in ponazarjanje neke strokovne

teme na podlagi strok. literature in lastnih ugotovitev

Vaja

Podčrtajte ustrezno kot v prvem primeru.

Besedila pod A so lahko: zasebna ali javna, samo zasebna, samo javna

Besedila pod A so lahko: pisna ali ustna, samo pisna, samo ustna

Besedila pod C so: znanstvena besedila, publicistična besedila, uradovalna besedila

Besedila pod B in Č so: publicistična, strokovna, uradovalna oz. poslovna


16

Besedila pod D so: publicistična, strokovna, uradovalna oz. poslovna

Značilnosti uradnih besedil oz. dopisov

Uradno razmerje med sporočevalcem in naslovnikom (po navadi ni osebnega razmerja)

Predpisana oblika (stalne oz. obvezne sestavine)

Objektivnost, praktičnost in jasnost

Stilna nevtralnost in ustreznost (nezaznamovano besedišče, stalne fraze, trpnik )

Slovnična in pravopisna pravilnost

Zgradba uradnega pisma

Stalne oz. obvezne sestavine uradnih pisem so:

1. Glava (levo zgoraj)

– Glava 1: podatki o sporočevalcu (ime in priimek, naslov, lahko tudi telefon, faks, e-naslov).

Glava 2: podatki o naslovniku (ime in priimek oz. ime ustanove, naslov).

Zgledi:

Mojca Novak, prof.

Cesta v Staro vas 2

6230 Postojna

tel.: 05 721 23 40

e-naslov: [email protected]

Izobraževalni center Geoss, d.o.o.

Mag. Janez Rodoljub

Cesta komandanta Staneta 2

1270 Litija

2. Kraj in datum (desno zgoraj, vzporedno s podatkom o kraju pošiljatelja)

Pazimo na presledke (!), ne pišemo datumov z ničlami, beseda »dne« je nepotrebna, meseci se pišejo

z malo začetnico.

Zgledi:

Ljubljana, 3. 6. 2008

Ljubljana, 3. junij 2008

3. Naslov pisma oz. besedilne vrste (malo nižje, leva ali sredinska poravnava) in/ali

nagovor (leva poravnava)

mailto:[email protected]


17

Ni nujno, da uporabimo oboje: naslov in nagovor.

Naslov nima ločila, nagovoru sledi klicaj ali vejica (v primeru vejice nadaljujemo z malo

začetnico).

Izogibamo se krajšav g./ga.

Zadeva:/Predmet: …. uporabimo, kadar se obračamo na institucijo.

Zgledi:

VABILO NA 5. SESTANEK SVETA STARŠEV / Vabilo na 5. sestanek staršev

Zadeva: Prošnja za štipendijo

Spoštovana gospa Verbič!

Spoštovani!

4. Vsebina dopisa (centralni del)

Vsebino členimo na odstavke (z zamikom prve vrstice ali z izpustom ene vrstice): v uvodu

navedemo razloge, v jedru (ki je lahko iz več odstavkov) dajemo konkretnejše informacije in

utemeljitve, v zaključku povzamemo vsebino.

Uporabljamo ustaljene fraze (npr.: Glede na dopis z dne …, Prijavljam se na razpis …).

Ogovorne zaimke lahko pišemo z malo ali veliko začetnico (Vam/vam, Vas/vas …). Če uporabimo

malo začetnico, ne pomeni, da smo nevljudni. Velika začetnica pomeni, da nagovarjamo eno osebo,

z malo začetnico lahko nagovarjamo eno ali več oseb. Pazimo, da smo dosledni pri rabi velike ali

male začetnice skozi ves dopis.

5. Pozdrav oz. zaključek (svoj odstavek, leva poravnava)

Če smo začeli dopis Spoštovani!, potem ga ne smemo zaključiti S spoštovanjem, ampak uporabimo

kaj drugega, npr. Lep pozdrav.

Če je zaključek cela poved z glagolom, napišemo na koncu piko, sicer pa nič (tudi ne vejice, možen

je klicaj).

Zgledi:

S spoštovanjem / S spoštovanjem!

Lep pozdrav / Lep pozdrav!

Zahvaljujem se vam za ugodno rešitev prošnje in vas lepo pozdravljam.

6. Podpis (desno spodaj)

Vedno je najprej ime nato priimek (!).

V poslovnih dopisih najprej napišemo ime nato pa funkcijo ali obratno (glede ločil in velike

začetnice glej primere). Podpis je tam, kjer je ime.

Lastnoročni podpis je obvezen. Če ni možen, za imenom napišemo l.r.


18

Zgledi:

Janez Rodoljub

Dr. Janez Rodoljub,

predsednik KUD France Prešeren

Predsednik KUD France Prešeren:

dr. Janez Rodoljub

Janez Rodoljub

7. Priloge (levo spodaj)

Priloge se pišejo kot alinejsko naštevanje, dovoljen pa je tudi zapis brez ločil.

Zgled:

Priloge:

- fotokopiji spričeval 3. in 4. letnika,

- fotokopija spričevala poklicne mature,

- potrdilo o opravljenem 60-urnem tečaju nemškega jezika.

Vaja

1. Dopolnite naslednji list z ustreznimi poimenovanji za dele uradnega pisma: Glava 1, Glava 2,

Kraj in datum, Naslov pisma oz. nagovor, Vsebina pisma, Pozdrav oz. zaključek, Podpis, Priloge.

Glava 1


19

PRIMERI BESEDIL

Uradno opravičilo

Alenka Novak Jurčičeva ulica 11 1000 Ljubljana Ljubljana, 7. 2. 2012 Gimnazija Vrhnika Prof. Ana Jakša Ljubljanska 12 1360 Vrhnika

OPRAVIČILO

Spoštovani! Urša Novak je bila od 1. do 4. februarja 2012 odsotna od pouka zaradi vročine in viroze, v ponedeljek, 31. Januarja, pa se je po drugi uri že odpravila domov, ker je bruhala in imela glavobol. Prosim, da ji izostanke opravičite. Najlepša hvala in lepo pozdravljeni.

Alenka Novak Alenka Novak


20

Uradna zahvala

Oddelčna skupnost 3. I

Gimnazija Novo Mesto

Seidlova 9

8000 Novo mesto

Ljubljana, 20. maj 2002

Poslovni sistem Mercator, d. d.

Dunajska c. 107

1000 Ljubljana

Spoštovani g. direktor!

V mesecu januarju letošnjega leta smo Vas prosili za prostovoljni prispevek za naš

maturantski izlet na Ciper. Cena izleta je bila kar visoka in nekaj naših sošolcev bi se

nam zato ne moglo pridružiti. Ker ste nam z nakazanimi sredstvi precej pomagali, smo

lahko potovali vsi. Prejšnji teden smo se z izleta vrnili, polni novih izkušenj in bogatih

doživetij. Potovanje na Ciper nam bo tudi po Vaši zaslugi ostalo v lepem spominu.

Iskreno se Vam zahvaljujemo in Vam želimo še veliko poslovnih uspehov.

Lep pozdrav!

Predsednik oddelčne skupnosti 3. I:

Jani Pevec

Jani Pevec


21

Uradno vabilo

Gimnazija Alojza Kraigherja Brnčičeva 26 1000 Ljubljana Ljubljana, 8. 1. 1999 Vabilo članom sveta šole Vljudno Vas vabimo na 4. sejo Sveta šole Gimnazije Alojza Kraigherja, ki bo 15. 1. 1999 ob 10. uri v sobi 205 (2. nadstropje). Dnevni red: 1. Potrditev zapisnika 3. seje 2. Poročilo o poteku informativnega dneva za osmošolce 3. Organizacija obveznih izbirnih vsebin 4. Razno Lep pozdrav

Darja Klančnik Darja Klančnik,

predsednica Sveta šole

Uradno pooblastilo

Ana Jurčič

Sedlašek 4

2286 Podlehnik Sedlašek, 7. 6. 2003

POOBLASTILO

Pooblaščam svojega brata Jerneja Jurčiča, da v času moje enoletne odsotnosti

zaradi dela v Nemčiji od 20. 6. 2007 do 4. 5. 2008 ureja vse pravne zadeve v zvezi z

zemljiščem parc. št. 211/5 k.o. Sedlašek, katerega edina lastnica sem in kjer skrbim

za vinograd in zidanico.

Pooblastitelj: Pooblaščenec:

Ana Jurčič, O.I. 001327653 Jernej Jurčič, O.I. 008706478

Ana Jurčič Jernej Jurčič Pooblastilo overil: dr. Peter Gašperšič, notar

Peter Gašperšič

[žig]


22

Uradna prijava

Stane Božič

Hrastovec 15b

2283 Zavrč Hrastovec, 15. 10. 1999

Vinska klet Ptuj

Prvomajska 8

2250 Ptuj

PRIJAVA NA RAZPIS ZA PROSTO DELOVNO MESTO KLETARJA

Spoštovani!

Prijavljam se na prosto delovno mesto kletarja, razpisano v dnevniku Večer 28. 9. 1999.

Rojen sem bil 13. 4. 1961 v Mariboru. Osnovno šolo sem končal v Zavrču, nato pa se vpisal

na Srednjo agroživilsko šolo na Ptuju. Po končani šoli sem se kot pomočnik najprej za dve leti

zaposlil pri vinogradniku Ivanu Mastenu v Hrastovcu, nato pa kot kletar v vinski kleti Zavrč.

Med delom v Zavrču sem pri Vinogradniški zvezi Slovenije opravil strokovni izpit za kletarja.

Z mojim dosedanjim 17-letnim delom je bilo vodstvo Vinske kleti Zavrč zadovoljno. Nabral

sem si mnogo izkušenj in se dodobra seznanil s pastmi in zapleti, ki se pojavljajo pri

skladiščenju vina. Na mojem dosedanjem delovnem mestu smo vino skladiščili tako po

tradicionalni metodi v lesenih sodih kot tudi po modernejših tehnikah v aluminijastih posodah

in s konzervansi.

Delo kletarja v Vinski kleti Ptuj bi brez dvoma opravljal z veseljem, bilo pa bi tudi logično

nadaljevanje moje poklicne poti.

Zahvaljujem se Vam za zaupanje in Vas lepo pozdravljam.

Stane Božič

Stane Božič

Priloge:

- kopija spričevala o končani Srednji agroživilski šoli

- kopija potrdila o opravljenem strokovnem izpitu

- kopija delovne knjižice


23

Življenjepis

Metka Horvat Lackova ulica 13 2250 Ptuj

Življenjepis Rodila sem se 24. 5. 1976 na Ptuju kot najstarejši otrok v petčlanski družini. Oče Marjan je likovni tehnik in zaposlen pri Petrolu, mati Darja pa je učiteljica razrednega pouka. Osnovno šolo Toneta Žnidariča na Ptuju sem obiskovala v letih 1983–91 in jo končala z odliko. Šolanje sem nadaljevala na Gimnaziji Ptuj. Tam so me še posebej zanimali jeziki, zato sem se po uspešno opravljeni maturi odločila za študij anglistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani in ga v letu 2001 zaključila. Že med študijem so me zanimala potovanja in učenje tujih jezikov v tujini, zato sem eno leto študirala kot gostujoča študentka na univerzi v Cabridgeu. Trenutno sem zaposlena kot profesorica angleščine na Gimnaziji Ptuj, kjer sodelujem v mnogih mednarodnih šolskih projektih. Ptuj, 27. 3. 2008

Metka Horvat

Uradna prošnja

Gabrijel Lipič

Cankarjeva 87

9000 Murska Sobota Murska Sobota, 14. 4. 2008

Ministrstvo za šolstvo in šport

Služba za razvoj kadrov v šolstvu

Masarykova c. 15

1000 Ljubljana

Zadeva: Prošnja za spremembo datuma opravljanja strokovnega izpita

Spoštovani!

Pred dvema mesecma, tj. 11. 2. 2009, sem se prijavil na strokovni izpit. Žal sem si pred tednom dni

pri opravljanju službenih obveznosti pretrgal tetivo na desni nogi. Zaradi tega ne morem končati


24

pripravništva, ki ga kot professor športne vzgoje opravljam na Gimnaziji Šiška. Operiran bom 9. 6.

2009.

Zaradi teh neljubih okoliščin se ne bom mogel pripraviti na izpit, zaradi operacije pa bom tudi

fizično odsoten. Zato Vas prosim, če lahko izpit opravljam šele po 15. 9. 2009.

Za razumevanje se Vam lepo zahvaljujem in Vas prijazno pozdravljam.

Gabrijel Lipič Priloge:

- zdravniško potrdilo o poškodbi

- napotnica na operacijo

Javno obvestilo

- neuradno obvestilo


25

- uradno obvestilo


26

Zapisnik


27

Literatura:

Gomboc, M. Mala slovnica slovenskega jezika. Priročnik za šolo in vsakdanjo rabo. Ljubljana:

Državna založba Slovenije, 2011.

Milavec, V. Poslovno sporazumevanje v slovenskem jeziku. Ljubljana: Zavod IRC, 2010.

Toporišič, J., et al. Slovenski pravopis. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU2001.

Documents

POSLOVNO KOMUNICIRANJE V SLOVENSKEM JEZIKU