Embed Size (px)
Citation preview
Univerza v Ljubljani
Filozofska fakulteta
Oddelek za slavistiko
Oddelek za slovenistiko
Barbara Gucić
Značilnosti predloga po
v slovenskem in ruskem jeziku
Diplomsko delo
Študijski program:
Slovenski jezik in književnost – D
Ruski jezik in književnost – D
Mentorja:
red. prof. dr. Irena Orel,
doc. dr. Mladen Uhlik
Ljubljana, 2016
1
ZAHVALA
Hvala mentorjema, red. prof. dr. Ireni Orel in doc. dr. Mladenu Uhliku, za strokovno pomoč,
nasvete in predloge pri izdelavi diplomskega dela ter za sodelovanje, dostopnost in
pripravljenost na obojestransko izmenjavanje mnenj.
Hvala možu Jožetu za podporo, pomoč, potrpežljivost in spodbudo med pisanjem
diplomskega dela. Hvala sinu Adamu za dobro voljo in pozitivno energijo.
Hvala staršem, Mariji in Viktorju, ter tašči in tastu, Marijanki in Mihaelu, za podporo in
pomoč pri varstvu Adama.
Hvala kolegom in prijateljem za strokovna mnenja in iskrene nasvete.
2
POVZETEK
V stari cerkveni slovanščini se je predlog po vezal s tremi skloni: dajalnikom, tožilnikom in
mestnikom. Slovenščina danes nima po + dajalnik, ruščina pa teži k opustitvi po + mestnik. V
ruščini se je dajalnik ohranil v vseh pomenih, ki so mu skupni s staro cerkveno slovanščino, le
v distributivnosti se je poleg dajalnika pojavil še tožilnik. Tožilnik se je ohranil samo v
pomenu meje, omejitve v prostoru in času, v drugih pomenih pa je prišlo do rabe z drugačnim
sklonom in/ali predlogom ali besedno vrsto. Mestnik se je ohranil samo v pomenu časovnega
okvira, izven katerega se vrši dejanje, pa še to v omejenem obsegu, v ostalih pomenih pa se je
mestnik umaknil drugačnemu sklonu ali predlogu z drugačnim sklonom. Slovenščina ne
pozna vezave predloga po z dajalnikom. Dajalniške pomene, ki so ji skupni s staro cerkveno
slovanščino, izraža z mestnikom, razen pri distributivnosti po SSKJ in Slovenski slovnici ne
gre za predlog, ampak prislov. Tožilnik ohranja za glagolom premikanja za izražanje namena
ter za način, pri časovnem okviru, znotraj katerega se vrši periodično ponavljajoče se dejanje,
pa je po ponovno pojmovan kot prislov. Mestnik je ohranila za vse pomene, razen v pomenu
predmeta, za katerim se nahaja ali premika drug predmet, pri katerem je prišlo do spremembe
predloga in sklona.
Na osnovi naključno izbranega literarnega dela smo opravili vzporedno rusko-slovensko
analizo predloga po. Ugotovili smo, da je predlog po v obeh jezikih najštevilčneje zastopan v
prostorskem oz. krajevnem pomenu v vseh podpomenskih skupinah. Med pogosteje
zastopanimi pomeni so še: skladnost oz. merilo, vodilo pri usklajanju, prilagajanju (v različnih
poimenovanjih), sredstvo, posrednik, vzrok ter način. Pomeni s predlogom po, ki niso skupni
obema jezikoma, kažejo na posebnosti v razvoju slovenščine oz. ruščine.
Glede na to, da se jezik spreminja in nastajajo vedno nove jezikovne povezave opomenjanja
stvarnosti, sklepam, da funkcije predloga po in njegovih (pod)pomenov (še) ne moremo
dokončno opredeliti in da še vedno nastajajo novi. Osnovni pomeni so verjetno bolj ali manj
zaključeni. Možnosti za nadaljnje širitve in nova pomenska razmerja so predvsem v
abstraktnih pomenih, v manjši meri tudi v pomenih, izpeljanih iz osnovnih, pa tudi v
specifičnih predložnih zvezah, ki se z nenehnim razvojem jezika vedno znova porajajo.
3
Ključne besede: predlogi, predložne zveze, predložni pomen, vezljivost predlogov, slovenski
jezik, ruski jezik, predlog po, razvoj predloga po, predlog po v sodobnem slovenskem in
ruskem jeziku
4
РЕЗЮМЕ
В старославянском языке предлог по мог управлять тремя падежами: дательным,
винительным и предложным. В настоящее время в словенском языке нет сочетаний по
+ дат. п., а в русском продолжает происходить вытеснение предложного падежа
дательным. В современном русском языке дат. п. сохранился во всех общих с
старославянском ему значениях, только в значении дистрибутивности кроме дательного
появился также винительный. Винительный п. сохранился только в значении конечной
границы распространения действия в пространстве предмета и времени, а в других
значениях либо по сочетается с формами других падежей либо вместо по употребляется
какой-нибудь другой предлог или часть речи. Предложный падеж в ограниченном
смысле сохранился только в значении локализации за пределами временного
ориентира, а в остальных значениях предложный падеж был либо вытеснен другим
падежом либо предлогом другим падежом. В словенском языке по не управляет
дательным падежом. Значения предлога по, выражающиеся в старославянском
дательным падежом, сочетаются предложным падежом, только в значениидистрибутивности в Словаре словенского литературного языка и Грамматике словенского
языка по не считается предлогом, а наречием. Винительный п. сохраняется после глаголов
движения для выражения намерения и способа действия, а по в значении
повторяемости временных ориентиров, в пределах которых совершается действие,
считается наречием. Предложный падеж сохранился во всех значениях, кроме предмета,
за которым находится или движется какой-нибудь другой предмет. В этом случае
изменились и предлог и падеж.
На основе выбранного литературного произведения рассматривалось употребление
предлога по в русском и словенском языках. Проведенный анализ показал, что чаще
всего в обоих языках этот предлог указывает на обстоятельство места. Он часто
появляется еще в значениях ограничительного соответствия, дополнений медиативного
объекта, обстоятельств причины и качественно-характеризующих обстоятельств. Не
общие обоим языкам значения предлога по указывают на его особое развитие в
словенском и русском языках.
Смотря на то, что язык изменяется и приобретает все новые сочетания для обозначения
мира, следует полагать, что в связи с функцией предлога по и его значениями (пока)
5
нельзя сделать окончательные выводы, так как у предлога по все еще появляются
новые значения. Основные значения, кажется, более или менее завершены.
Возможности для дальнейших расширений и новых семантических отношений
оказываются прежде всего в абстрактных значениях, в некоторых значениях,
осуществляющихся на основных, а также в специфических предложно-падежных
формах, снова и снова рождающихся на фоне непрерывно развивающегося языка.
Ключевые слова: предлоги, предложно-падежные формы, значение предлогов,
управление предлогов, словенский язык, русский язык, предлог по, развитие предлога
по, предлог по в современном русском и словенском языках.
6
KAZALO1 UVOD ............................................................................................................................................. 8
1. 1 PREDLOG IN NJEGOVA VLOGA V STAVČNI STRUKTURI........................................ 10
1. 2 PREDLOŽNI POMEN.......................................................................................................... 12
1. 2. 1 Prostorski pomen.................................................................................................................... 16
1. 2. 2 Časovni pomen ....................................................................................................................... 18
1. 3 PRVOTNO STANJE PREDLOGA PO V SLOVANSKIH JEZIKIH.................................. 18
2 PREUČEVANJE PREDLOGA PO V SLOVENSKEM JEZIKU ................................................ 21
2. 1 DIAHRONI VIDIK.................................................................................................................... 21
2. 1. 1 Predložne zveze v starejšem knjižnem sistemu...................................................................... 21
2. 1. 2 Pregled predloga po po slovenskih slovnicah......................................................................... 23
2. 1. 3 Pregled predloga po po slovenskih slovarjih.......................................................................... 31
2. 1. 4 Predlog po v slovenskem knjižnem jeziku 16.–19. stoletja.................................................... 39
2. 1. 5 Praktični del............................................................................................................................ 41
2. 1. 5. 1 Prislov po........................................................................................................................ 41
2. 1. 5. 2 Predlog po + tožilnik ...................................................................................................... 42
2. 1. 5. 3 Predlog po + mestnik...................................................................................................... 43
2. 1. 5. 4 Predlog po + dajalnik...................................................................................................... 54
2. 1. 5. 5 Opažanja......................................................................................................................... 54
2. 2 SINHRONI VIDIK..................................................................................................................... 56
2. 2. 1 Sintetični pristop..................................................................................................................... 58
2. 2. 1. 1 Slovenska slovnica ......................................................................................................... 58
2. 2. 2 Analitični pristop.................................................................................................................... 59
2. 2. 2. 1 Slovenska slovnica ......................................................................................................... 59
2. 2. 2. 2 Slovar slovenskega knjižnega jezika .............................................................................. 60
2. 2. 2. 3 Slovenski pravopis.......................................................................................................... 63
2. 2. 2. 4 Primerjava tipologij ........................................................................................................ 64
3 PREUČEVANJE PREDLOGA PO V RUSKEM JEZIKU .......................................................... 68
3. 1 SPREMEMBE V VEZLJIVOSTI PREDLOGA PO V RUŠČINI........................................ 68
3. 2 TIPOLOGIJA PREDLOGOV............................................................................................... 70
3. 3 PREDLOG PO V SODOBNI RUŠČINI............................................................................... 71
3. 3. 1 Predlog po po analitičnem pristopu........................................................................................ 72
3. 3. 2 Predlog po po sintetičnem pristopu ........................................................................................ 74
3. 3. 2. 1 Funkcionalna tipologija prilastkov ................................................................................. 74
3. 3. 2. 2 Funkcionalna tipologija okoliščin .................................................................................. 75
7
3. 3. 2. 2. 1 Kraj, prostor................................................................................................................ 75
3. 3. 2. 2. 2 Čas .............................................................................................................................. 78
3. 3. 2. 2. 3 Trajanje....................................................................................................................... 79
3. 3. 2. 2. 4 Vzrok .......................................................................................................................... 79
3. 3. 2. 2. 5 Način .......................................................................................................................... 79
3. 3. 2. 2. 6 Mera............................................................................................................................ 79
3. 3. 2. 2. 7 Sredstvo ...................................................................................................................... 80
3. 3. 2. 2. 8 Omejitev ..................................................................................................................... 80
3. 3. 2. 2. 9 Skladnost .................................................................................................................... 80
3. 3. 2. 2. 10 Usmerjeno dejanje na lokalizacijo, ki je del predmeta ............................................. 80
3. 3. 2. 2. 11 Distributivnost .......................................................................................................... 80
3. 3. 2. 2. 11. 1 Števniki v distributivni konstrukciji .................................................................. 82
3. 3. 2. 2. 11. 2 Distributivna konstrukcija in distributivna situacija .......................................... 83
4 ZNAČILNOSTI PREDLOGA PO NA PRIMERU BESEDILA .................................................. 88
4. 1 PRIMERJAVA TIPOLOGIJ PREDLOGA PO ......................................................................... 88
4. 2 ANALIZA PREDLOGA PO NA OSNOVI KONKRETNEGA BESEDILA ........................... 97
4. 2. 1 Sovpadanje rabe predloga po.................................................................................................. 98
4. 2. 2 Razlike in posebnosti............................................................................................................ 117
4. 3 UGOTOVITVE........................................................................................................................ 135
4. 4 UGOTOVITVE V RAZMERJU DO PRVOTNEGA STANJA PREDLOGA PO.................. 137
4. 5 RAZVOJNE POSEBNOSTI IN VPRAŠANJE PRODUKTIVNOSTI.................................... 139
4. 6 VPRAŠANJE POMENA PREDLOGA PO ............................................................................. 141
5 ZAKLJUČEK.............................................................................................................................. 144
6 SEZNAM LITERATURE........................................................................................................... 146
6. 1 VIRI.......................................................................................................................................... 146
6. 2 LITERATURA......................................................................................................................... 150
8
1 UVOD1
Cilj diplomskega dela je opis razvoja in nekaterih značilnosti rabe predloga po v slovenskem
in ruskem jeziku. Spremljala bom predlog po v razvoju slovenskega jezika od prvih knjižnih
spomenikov (10.–11. stoletje) do sodobnega knjižnega jezika. Preučevala bom stanje predloga
po v sodobnem ruskem knjižnem jeziku in omenila spremembe, ki so nastale od njegovega
izoblikovanja v 19. stoletju do danes. Predstavila bom primerjavo rabe predloga po v
sodobnem slovenskem in ruskem knjižnem jeziku.
Preverila bom, kako jezikoslovni priročniki v različnih obdobjih obravnavajo predlog po in ali
dejanska raba predloga po iz besedil ustreza njihovim definicijam oz. ali prihaja do odstopanj
med rabo in definicijami. Dotaknila se bom besednovrstne opredelitve po, saj so ga slovenski
jezikoslovci skozi čas različno opredeljevali: večinoma samo kot predlog, nekateri (Murko,
Miklošič, Šuman, Pleteršnik, Stabej, Novak, avtorji Slovenske slovnice 1956 in SSKJ-ja) pa
tudi kot prislov, do različnih opredelitev v enakih primerih pa prihaja tudi v sodobnem
slovenskem in ruskem jeziku (npr. SSKJ po v primeru govoriti po nemško uvršča k predlogu,
Šeljakin pa k prislovu).
Predlog po se v sodobnem slovenskem in ruskem jeziku v enakem pomenu v nekaterih
primerih veže z istimi skloni, v nekaterih pa z različnimi. Raziskala bom vezljivost predloga
po tako znotraj razvoja vsakega jezika posebej kot primerjalno med obema jezikoma v
današnjem stanju.
Diplomsko delo bom zasnovala v petih delih. V uvodu bom predstavila splošne značilnosti
predlogov v sodobnem slovenskem in ruskem jeziku. V slovenskem jeziku mi bosta pri
opredelitvi predloga kot besedne vrste služili Toporišičeva Slovenska slovnica (2000) ter
razprava M. Orožen Razvoj predložnih zvez v slovenskem jeziku (1975), v ruskem jeziku pa
akademski slovnici v redakciji N. Ju. Švedove: Грамматика современного русского
литературного языка (t. i. Грамматика-70) in Русская грамматика (t. i. Грамматика-
80). Predstavila bom vlogo predloga v stavčni strukturi, predložni pomen ter prvotno stanje
predloga po v slovanskih jezikih.
1 Besedilo je bilo pripravljeno z vnašalnim sistemom ZRCola (<http://ZRCola.zrc-sazu.si>), ki ga je na
Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (<http://www.zrc-sazu.si>) razvil dr. Peter Weiss.
9
Drugi del bo namenjen preučevanju diahronega in sinhronega vidika predloga po v
slovenskem jeziku. Obsegal bo opis pomembnejših opažanj v obravnavi tega predloga v
slovenskem jeziku ter podrobnejši pregled slovnic od Bohoričeve prve slovnice slovenskega
jezika (1584) do današnje Toporišičeve slovnice (2000). Izjema so tiste slovnice, ki ne
izpričujejo sprememb od predhodne, in več izdaj slovnic istega avtorja. Dodala bom še
opredelitev gesla po po petih slovarjih (Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec –
Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710) (Stabej), Slovar jezika Janeza
Svetokriškega (Snoj), Slovar stare knjižne prekmurščine (Novak), Slovensko-nemški slovar
(Pleteršnik) Slovar slovenskega knjižnega jezika) ter Slovenskem pravopisu. Poglavje bo
zajemalo tudi analizo predloga po iz besedil od prvih slovenskih spomenikov do konca 19.
stoletja (diahroni pregled). Tako bom pridobila uvid v dejansko rabo predloga po, ki jo bom
lahko primerjala z definicijami.
Pri obravnavi predloga po v ruskem jeziku bom najprej predstavila pregled sprememb
vezljivosti predloga po v ruščini (Муравенко 2008), nato pa bom delo zastavila s sinhronega
vidika. Na osnovi ruske slovnice (t. i. Грамматика-80) bom predstavila tipologijo predlogov.
Sledila bo obravnava predloga po v sodobnem ruskem jeziku na osnovi opredelitev Šeljakina
in Bondarenka s poudarkom na prostorskem (А. Николова 1997) in distributivnem pomenu
(Ю. Л. Кузнецова 2010: 184–218).
Četrti del bo namenjen analizi sinhronega stanja predloga po v ruskem in slovenskem jeziku
ter primerjavi primerov med obema jezikoma. Primere v obeh jezikih bom zbrala iz dela
Mojster in Margareta Bulgakova, pri čemer se bom poslužila paralelnega korpusa ParaSol –
A Parallel Corpus of Slavic and other languages.
V zadnjem delu bom primerjala ugotovitve iz preučevanja sinhronega stanja predloga po v
slovenskem in ruskem knjižnem jeziku. Poskusila bom prikazati razvojne posebnosti predloga
po v sodobnem slovenskem in ruskem knjižnem jeziku ter predstaviti vprašanje
produktivnosti predloga po.
Preden se posvetimo natančnejšemu preučevanju predloga po, poskusimo opredeliti, kaj so
predlogi in kakšna je njihova vloga v stavku, dotaknimo se vprašanja predložnega pomena ter
njihovih najpogostejših razmerij: prostorskih in časovnih.
10
1. 1 PREDLOG IN NJEGOVA VLOGA V STAVČNI STRUKTURI
Predlog sodi med funkcijske besede (служебные слова), tj. besede, ki imajo vlogo vezi med
besedami in deli stavka, pa tudi vlogo nosilca različnih pomenskih odtenkov (Шведова 1980:
464). Predlog služi za izražanje podrejenosti med leksikalnimi besedami, s tem pa se med
njimi vzpostavljajo različni odnosi (Шведова 1980: 705), ki se jim bomo natančneje posvetili
v nadaljevanju. S predlogi se izražajo neimenovalniški skloni samostalnikov (ali
samostalniških zaimkov, Шведова 1970: 311), in sicer v vlogi prilastka (kraj, čas, vzrok,
pogoj, namen itd.) ali predmeta, ki ju predlogi izražajo veliko bolj natančno in razločevalno
kot neimenovalniški skloni brez predloga (Шведова 1980: 705). Predlog se lahko združuje s
samostalnikom v samo enem sklonu (npr. к samo s samostalnikom v dajalniku) ali v več
sklonih (npr. по s samostalniki v dajalniku, tožilniku ali mestniku) (Шведова 1970: 311).
Predlog je v besedni zvezi pogosto nosilec pomena, kar ponazarjata primera говорить о
(комчемн.; besedno izražati misli, sporočati) in говорить с (кемн.; pogovarjati se, voditi
pogovor) (Шведова 1980: 705). Skupaj s sklonsko obliko samostalnika predlog tvori
skladenjsko posebnost, t. i. predložno-sklonsko obliko samostalnika (предложнопадежная
форма имени; Шведова 1980: 712), v slovenskem jezikoslovju (Toporišič, M. Orožen) se je
uveljavil termin predložna zveza. Po mnenju K. I. Hodove (1971: 10) gre za celoto, katere
pomen skupaj sestavljata predlog in sklon samostalnika. Predložne zveze so večinoma del
glagolske zveze, in sicer v vlogi desnoudeleženskega predmetnega določila glagola (I. Orel
2006: 196). Temu pritrjuje tudi K. I. Hodova in zvezam med glagolom in samostalnikom (еду
по долине, sln. grem po dolini) dodaja še redkejše zveze, ki so prisotne tudi v slovenskem
jeziku: med dvema samostalnikoma (дом у дороги, sln. hiša ob cesti), med pridevnikom in
samostalnikom (гордый от побед, sln. ponosen na zmage) ali med prislovom in
samostalnikom (далеко от города, sln. daleč od mesta) (prav tam: 11).
Besedni pomen nekaterih glagolov različnih semantičnih skupin predvideva obvezno
vezljivost določenega predloga, v ruščini npr. glagol убеждаться zahteva ob sebi predlog в
in samostalnik v mestniku (убеждаться в чём) (Прокопович 1981: 41–42) oz. v slovenščini
prepričati se zahteva predlog o ter samostalnik v mestniku (prepričati se o čem). Tudi
Bondarenko se sprašuje o odnosu predlog – sklon in kateri od njiju vpliva na drugega: «Если
предлоги уточняют значения падежей и указывают на синтаксическую роль
припредложных имен в строе предложения, то не зависят ли падежи от предлогов?»
11
(Бондаренко 1961: 41). Ugotavlja, da so mnenja lingvistov o tem različna, vendar pa v večini
sodobnih slovnic ruskega jezika2 velja prepričanje, da predlogi določajo sklon. Tako meni
tudi I. Orel, ki pravi, da so predlogi skupaj s sklonsko končnico samostalnika sklonski
morfemi, ki vezavno določajo sklon, saj implicirajo sklonsko/i/e končnico/i/e (npr. za časa, za
čas, za časom). Meni, da so temeljna vloga predložnih zvez prislovna okoliščinska dopolnila
kot specifikatorji in modifikatorji s tipično stavčnočlensko vlogo prislovnih določil, ki se
navadno navezujejo na celotni stavek oz. povedje (Orel 2006: 195–196).
Kako velika je organizacijska vloga predlogov v stavčni strukturi, lahko ponazorimo s
preprostim primerom. V stavku *Knjiga leži mizi (*Книга лежит столе) manjka predlog.
Zaradi tega je odnos med glagolom leži (лежит) in samostalnikom mizi (столе) porušen,
slovnične zveze med njima ni. Ko med omenjeni besedi vstavimo predlog v (в) ali na (на), se
odnos in zveza vzpostavita (Бондаренко 1961: 3).
Besedna vrsta predlog (prepozicija) je v slovenskem jeziku manj raziskana. Tudi v
normativnih slovnicah je opisana različno: nekateri (npr. Kopitar3) predloge samo naštevajo in
razporejajo z vidika vezave s posameznimi skloni, drugi (npr. Metelko4) pa poleg gramatične
vezave s sklonom razčlenjujejo tudi pomensko razsežnost posameznih predložnih zvez, »ki
izhajajo iz abstraktno-pomenske trodimenzionalnosti predlogov, saj nas usmerjajo v
časovnost, prostorskost in načinovnost izvršitve v najširšem smislu« (Orožen 2003: 71).
Z ozirom na tako različne obravnave predloga v slovnicah, še bolj pa z vidika njihove ubeseditve v
besedilih, se postavlja vprašanje, kakšna kategorija (sintaktično-gramatična, semantična) je pravzaprav
predlog. Definicija ›predlogi so besedna vrsta, ki najsplošneje izraža odnose med besedami stavka‹
(Toporišič, str. 170), je vendarle presplošna tudi za sodobno jezikoslovje, saj si posamezniki ponovno
zastavljajo vprašanje, v čem je bistvo te besedne vrste (Orožen 2003: 72).
2 Bondarenko žal ne navaja, za katere slovnice gre.3J. Kopitar: Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark. Ljubljana, 1808.4 F. Metelko: Lehrgebäude der Slowenischen Sprache. Ljubljana, 1825.
12
1. 2 PREDLOŽNI POMEN
Pomen predlogov je drugačen od pomena leksikalnih besed, tj. polnopomenskih besednih
vrst, kot so samostalniki, glagoli, pridevniki itd. V prejšnjem poglavju smo že nakazali
problematiko predložnega pomena, saj imajo o tem jezikoslovci različna mnenja. Nekatera
med njimi si poglejmo v nadaljevanju.
»Pomen predloga, ki že po definiciji izraža odnos med dvema enotama, [...] v jezikoslovju
označujejo kot ›razpršenega‹ [...]. Predlogi so torej očitno pomensko ›revnejši‹ kot leksikalne
besede in mnogi jezikoslovci opažajo, da ›njihovo semantično vsebino v povedi dopolnjujejo
informacije, ki jih prinaša neposredna skladenjska okolica‹« (Sicherl 2000: 413). Kljub temu
je specifični pomen določenega predloga le do neke mere določen s sobesedilom, saj imajo,
tako meni E. Sicherl, predlogi jasno semantično vsebino. Zagovorniki te trditve to dokazujejo
s primeri, v katerih je različen le predlog, sobesedilo pa ostaja enako. »Po drugi strani pa je za
pomen predlogov značilno, da je njihova semantična gostota [...] precej visoka, saj ima veliko
predlogov več različnih (bolj ali manj sorodnih) podpomenov« (prav tam: 413). Ti so si med
seboj lahko zelo različni ali pa skoraj identični (prav tam: 413).
Šahmatov s tem, ko pravi, da predlog vnaša v predložno zvezo pomen, govori v prid
semantični vsebini predlogov: «На место падежной формы является сочетание падежной
формы с предлогом, причем это сочетание, благодаря вносимому в него предлогом
значению [podčrtala B. G.], развивает, дополняет, усиливает то значение, которое
принадлежало самой падежной форме» (Бондаренко 1961: 9). Prav tako razmišlja tudi N.
Ju. Švedova, kot smo lahko videli zgoraj (glej str. 13).
Bondarenko (1961: 3) predloge imenuje nepolnopomenske stavčne enote, saj naj ne bi imeli
svojega samostojnega pomena. «В отличие от них [существительных, прилагательных,
глаголов и других частей речи, op. B. G.] предлоги ничего не называют, никаких
понятий и представлений не обозначают» (Бондаренко 1961: 9). Meni, da predlogi šele
skupaj s sklonljivo besedno vrsto v določenem sklonu začnejo opravljati svojo vlogo v jeziku,
s čimer dobijo smisel in slovnični pomen (prav tam: 3). Podobno menita tudi Vinogradov:
Predlogi so pomensko prazni, v nekaterih primerih pa so nosilci samo slovničnih sklonskih
razmerij (Прокопович 1981: 40) in Toporišič (2000: 413): Predlogi nimajo predmetnega
13
pomena, ampak le slovničnega, kar pomeni, da z njimi izražamo podredne skladenjske odnose
med besedami oz. zvezami.
Nasprotno pa trdi N. Ju. Švedova, ki pravi, da je leksikalni pomen predloga kot samostojno
obravnavane besede pomen različnih razmerij. Ta so lahko skrajno abstraktna, široka ali pa
konkretnejša in ožja. Prepričana je, da ima predlog v vsakem primeru leksikalni pomen,
razlika je le v stopnji njegove abstraktnosti. Pomensko praznih predlogov ni. Pri tem dodaja,
da je to, kar nekatere slovnice opredeljujejo kot semantično opustošenost predloga,
pravzaprav njegov najbolj abstraktni pomen. Semantično opustošeni predlogi (семантически
опустошенные предлоги) so npr. о, в, по v zvezah, pri katerih predlog skupaj s sklonsko
obliko nastopa v vlogi predmeta (думать о будущем, сомневаться в друге, тосковать по
семье) ali prilastka (мастер по оборудованию) (Шведова 1980: 710).
Zaradi različnih stopenj abstraktnosti in širokega pomenskega kroga je za določitev pomena
pravega predloga vedno potreben kontekst, minimalna besedna okolica. Pomen določamo s
pomočjo dveh sočasnih faktorjev: s sklonom obpredložne besede ter leksikalnim pomenom
besed. V besednih zvezah стыдиться перед товарищем in стоять перед товарищем sta
pomena predloga перед v orodniku različna (predmetni oz. prostorski) in se določata na
podlagi leksikalnih pomenov glagolov стыдиться in стоять. Predložno-sklonska zveza pa
se lahko rabi tudi samostojno: kot naziv, napis ali začetek besedila (naslov): За победу; Про
это (Маяковский); Для счастья наших детей; С любовью к природе; По смоленской
дороге (Шведова 1980: 712).
Tudi M. Orožen opaža, da v sodobnem jezikoslovju obstajata o predlogih dva nazora.
Nekateri jezikoslovci, pri tem navaja Kuryłowicza, menijo, da so predlogi le gramatični
morfemi brez samostojne vsebine in da dobijo svoj pomen šele v zvezi s sklonsko končnico.
Drugo stališče so razvili predvsem sovjetski jezikoslovci5, ki menijo, da je predlog
semantična kategorija, saj so relacije oz. pokazatelji v čas, prostor in način izvrševanja realna
dejstva, ki jih ne moremo zanikati. Pojasnjuje, da je vsakršna pomenska preciznost izražanja
brez »pomenskih« opozicij nemogoča, npr. grem – hiše. Če stavčna člena povežemo z vsemi
možnimi predlogi, dobimo različne pomene. Poleg tega pa tudi en sam predlog, vezan na več
5 M. Orožen žal ne navaja, za katere sovjetske jezikoslovce gre, omenja pa delo K. A. Levkovske: Teorija slova,
principy jejo postrojenija i aspekty izučenija leksičeskogo materiala, Moskva 1962, kjer verjetno piše tudi o tem.
14
sklonov, že izraža povsem različne pomenske odtenke (Orožen 2003: 72). Ob vsem tem se
sprašuje, ali je predlog pomensko prazen, in odgovarja, tako kot meni tudi N. Ju. Švedova
(glej str. 13), da je boljši izraz pomensko abstrakten; v vsaki predložni zvezi se v določenem
kontekstu napolni z drugačno vsebino, se »individualizira«.
Istovrstni predlogi odgovarjajo na vprašanje Kam? Kje? Od kod? Kako?, zato obstajajo
možnosti za bogato sopomenskost predložnih zvez. Če upoštevamo slovnično funkcijo
predloga in pomenski kontekst obdajajočih ga stavčnih členov, ugotovimo, da te besedne
vrste verjetno še ni mogoče zajeti v dokončna pravila (Orožen 2003: 73).
Predloge lahko zaznavamo predvsem kot pokazatelje krajevnosti, časovnosti, načinovnosti,
lahko pa v novem kontekstu, tj. v prenesenem pomenu, razvijamo njihovo pomensko
funkcionalnost, lahko se iz stilističnih razlogov odločamo za »variantnost« (npr. k noči, proti
noči, pod noč, ob noč itd.) (prav tam: 73).
Nekateri predlogi so lahko enkrat rabljeni kot prostorski oz. krajevni, drugič pa imajo časovni
pomen. E. Sicherl (2000: 414) se opira na splošno uveljavljeno mnenje v jezikoslovju, da je
časovni pomen predloga metaforično povezan s prostorskim, nekateri (npr. Colombo in Flores
d'Arcais) pa celo menijo, da so se časovni pomeni predlogov historično gledano dejansko
razvili iz prostorskih.
Za večino predlogov je značilno, da ima več kot en sam (pod)pomen. »Šele ko se tak predlog
pojavi v sobesedilu, postane jasno, katerega od možnih podpomenov tega predloga je govorec
izbral« (Sicherl 2000: 417). Pri tem se poraja vprašanje, ali različne rabe določenega predloga
ustrezajo ločenim, neodvisnim pomenom (enakozvočnost, pri čemer ima predlog različne
specifične pomene) ali pa imajo vse rabe enega predloga osnovo v nekem skupnem, splošnem
pomenu, katerega specifični podpomen določi šele sobesedilo (večpomenskost, pri čemer ima
predlog en sam splošen pomen in h kateri se nagiba večina jezikoslovcev) (Sicherl 2000:
417).
N. Ju. Švedova se nagiba k večpomenskosti:
Все первообразные предлоги многозначны: каждый из них способен выражать несколько разных
отношений. Среди этих нескольких з н а ч е н и й одно (реже — более) является для данного
15
предлога ц е н т р а л ь н ы м, о с н о в н ы м, г л а в е н с т в у ю щ и м, другие занимают в
смысловой структуре предлога периферийное, нецентральное положение. Разные значения
предлога могут быть или внутренне связаны друг с другом, или никак не связаны, обособлены от
других значений (Шведова, 1980: 710–711).
Okrog središčnega, glavnega pomena so navadno zbrani ostali pomeni kot njegove izpeljanke.
Poglejmo si značilnosti osnovnega oz. središčnega pomena pravega predloga (Шведова,
1980: 711).
1 Pogosto obstaja predlogu enakopomenska predpona ali predpona, podobna po pomenu:
безопасность – без опасности (pomen odsotnosti), досрочный – до срока (pomen
predhodnosti). Takšne smiselne pare ima tudi predlog по: по Волге – Поволжье, по
своему [усмотрению] – посвоему, по штукам – поштучный, по силам –
посильный, по смерти – посмертный.
2 Pri skladenjsko močni ali šibki vezljivosti6 predlog in predpona slovnično vodilne besede
sovpadata:
a popolnoma (fonemsko in semantično): добраться до места, исключить из списков,
отскочить от двери, подложить под голову;
b samo semantično: очиститься от грязи, выехать из города, заслониться от
солнца, прикоснуться к руке.
3 Predlog v danem pomenu se lahko veže z več kot enim sklonom, npr. predlog в je nosilec
prostorskih razmerij (nahajanje znotraj) s tožilnikom in mestnikom (в дом in в доме, в
лес in в лесу), predlog по pa je nosilec predmetnih razmerij z dajalnikom in mestnikom
([скучать] по сыну in по сыне).
E. Sicherl se nagiba k mnenju (pri tem se opira na Lakoffa), da klasična teorija ni zmožna
opisati stanja, kjer je eden ali več podpomenov »središčen« ali »najbolj reprezentativen« ali
6 Močna vezljivost je odvisnost samostalnika ali samostalnika s predlogom od glagola, pri čemer obstaja med
sklonom ali predlogom s sklonom in glagolom obvezna zveza. Sem sodijo zveze, kot so: вспомнить о подарке,
прикоснуться к руке, готовый откликнуться, наедине со своими мыслями. Če raba odvisne komponente ni
obvezna, ampak možna, govorimo o šibki vezljivosti: трудный для учащихся, написать на досуге, рисовать
карандашом (Тестелец 2001: 407).
16
»prototipski«. Jezikoslovci (npr. Taylor) naj bi se izogibali poimenovanju bolj središčnih
členov kot prototipov, saj
[…] članstvo v takšni kategoriji pogosto ni posledica podobnosti s središčnim članom, temveč je
osnovano na nekakšnem verižnem procesu. Takšno večpomensko kategorijo sestavlja več relativno
ločenih pomenov, ki jih ne moremo poenotiti na osnovi semantičnega skupnega imenovalca, pač pa so ti
pomeni povezani s t. i. pomenskimi verigami […] Tako je na primer pomen A povezan s pomenom B
preko določenih skupnih atributov ali kakšne druge podrobnosti, pomen B postane vir nadaljnje širitve
do pomena C, ki je na podoben način povezan s pomenom D […]: A → B → C → D (Sicherl 2000:
419–420).
E. Sicherl nadaljuje, da znotraj take kategorije obstajajo pomenske povezave med sosednjimi
člani (npr. znotraj B in C), medtem ko imajo drugi (npr. A in D) lahko le malo skupnega.
Vsak člen take verige je lahko vir nadaljnjih pomenskih širitev, zato so takšne radialne
kategorije zelo kompleksne, zlasti pri izrazito večpomenskih predlogih7. Ti imajo več bolj ali
manj ločenih, toda sorodnih pomenov, ki so združeni v tej radialni kategoriji. »Izjemno
pomemben dejavnik pri večpomenskem modelu je pomenska sorodnost – ta namreč omogoča,
da različne pomene sploh povežemo med seboj« (Sicherl 2000: 420). Na koncu opozarja na
zelo pomembno stvar, ki se je moramo zavedati tudi pri določanju pomena predloga po: na to,
da »za radialne kategorije ne veljajo absolutne omejitve ter da sta nejasnost in stopenjskost pri
njih še toliko bolj izraženi kot pri monocentričnih kategorijah« (prav tam: 421).
V nadaljevanju si poglejmo najpomembnejše značilnosti prostorskega in časovnega pomena
predlogov.
1. 2. 1 Prostorski pomen
A. Nikolova (1997: 19–20) meni, da so krajevni predlogi najbolj zapleten in diferenciran
sistem sredstev izražanja lokativnosti v jeziku. Zveza predloga s samostalnikom oblikuje
posebno sintaktično enoto – sintaksem. Lokativni sintaksemi se tvorijo s krajevnimi predlogi
in samostalnikom s predmetno-prostorskim pomenom. Najpogosteje se lokalizacija
predmetov nanaša na materialne predmete, ki obdajajo človeka. Mogoče so tudi zveze
krajevnih predlogov s poimenovanji živih bitij (osebni lokalizatorji): над Иваном, перед
Лизой, за старушкой. Med lokativnimi sintaksemi omenja tudi t. i. kvazilokalizatorje –
7 Avtorica primerov žal ne navaja.
17
besede, ki izražajo neki idealen prostor, ki združuje abstraktna pojmovanja. To so lahko
poimenovanja izdelkov človeške dejavnosti: в статье, в романе, pa tudi poimenovanja
dogodkov: на митинге (Николова 1997: 19–20).
Pri izražanju prostorskih pomenov imajo pomembno vlogo naslednji elementi nejezikovne
situacije (Николова 1997: 15):
lokalizirani predmet,
orientir, v razmerju do katerega opredeljujemo položaj lokaliziranega predmeta,
povedkovni predznak lokaliziranega predmeta: njegov obstoj, prisotnost, dejanje,
stanje, premikanje itd.,
način izražanja lokativnega razmerja med lokaliziranim predmetom in orientirjem.
Kot lokalizirani predmeti ponavadi nastopajo poimenovanja ljudi, živali, rastlin, različnih
neživih predmetov, geografskih pojavov, pa tudi zaimki. Kot orientirji nastopajo
poimenovanja predmetov, oseb, geografskih pojavov, prevoznih sredstev, zgradb … V
lokativnih konstrukcijah se najpogosteje pojavljajo povedki v bivanjskem in eksistencialnem
pomenu, položaju v prostoru, gibanju, aktivnem delovanju, vidnem in slušnem sprejemniku:
Птицы летят высоко над землей; Наш дом находится рядом с театром (Николова
1997: 15).
Poleg teh elementov lokativne situacije, izraženih eksplicitno v strukturi jezikovnih enot, ima
pri opredelitvi predmeta v prostoru pomembno vlogo tudi pozicija sporočevalca ali
opazovalca situacije, od katerega je odvisna usmerjenost topološkega pogleda na situacijo ter
vzpostavitev zornega kota prostorskega razmerja. Sporočevalec (opazovalec) lahko prikazuje
realno razporeditev z objektiviziranjem različnih geomeričnih, fizičnih, količinskih itd.
pomenov: Внутри здания начался пожар; К северу от Москвы расположен дачный
пояс; В двух километрах от села протекает Волга (Николова 1997: 15–16).
Sporočevalec (opazovalec) vzpostavlja zorni kot in usmerjenost prostorskega razmerja.
Središče koordinatnega sistema je lahko on sam: Иди сюда ali kakšna druga točka v prostoru:
Над морем собираются тучи. Iz jezikovnega repertoarja izrazov prostorskih razmerij
sporočevalec (opazovalec) izbere tisto obliko, ki najbolj ustreza njegovim komunikativnim
nameram in določenemu tipu besedila: Это далеко отсюда – Это у черта на куличках –
Это у черта на рогах – Это в ста километрах отсюда (prav tam: 16).
18
1. 2. 2 Časovni pomen
V nasprotju s prostorskimi, ki jim lahko določamo dolžino, širino, višino (globino), lahko
časovnim razmerjem določamo samo en pomen in ta poteka samo v eni smeri – naprej. Zato
časovna razmerja niso tako natančno opredeljena. Bondarenko se sklicuje na Vinogradova:
«Легко заметить, что предлогов, выражающих значение времени, меньше, чем
предлогов с пространственными значениями. Временные значения совмещаются с
пространственными и развиваются на их основе» (Бондаренко 1961: 16–17).
K pripredložnim samostalnikom, ki izražajo časovna razmerja, Bondarenko (1961: 17)
prišteva samostalnike, kot so: век, год, месяц, день, ночь, утро, вечер, час, восход, закат,
лето, весна, детство, начало, конец itd. ter izglagolske samostalnike, ki izražajo procese,
pojave trajanja: пение, чтение, ходьба, размышление, рассказ itd.
Poglejmo si Bondarenkovo (1961: 18) členitev starih predlogov časovnih razmerij glede na
trajanje in zaporedje časovnih odsekov. Njegovi predlogi dodajam slovenske ustreznice,
primere pa navajam samo za zveze s po:
a) začetni in končni trenutek dejanja/dogajanja: с – до, с – по (с пятого по десятое), от –
до; sln. od – do;
b) časovni odsek, pred in po katerem se vrši dejanje/dogajanje: до – после, перед – за, к – за,
под, через, по (по истечении); sln. do – po (do večerje – po večerji), pred – po (pred
prihodom – po prihodu), pod, čez, po (po izteku);
c) časovni odsek, znotraj katerega se vrši dejanje/dogajanje: в, на, за, при, о, по (по утрам),
за, с, между; sln. na, za, pri, pod, ob, po (sopomenka predloga ob; raba je zastarela: shajati
se po zimskih večerih čas; glej SSKJ, točka 6 č), str. 61), v, med.
1. 3 PRVOTNO STANJE PREDLOGA PO V SLOVANSKIH JEZIKIH
Da bomo lahko bolj celostno spremljali razvoj predloga po v slovenskem jeziku ter bolje
razumeli stanje tega predloga v sodobni slovenščini in ruščini, se ozrimo v preteklost in
skušajmo zaobjeti bistvo: za opomenjanje katerih razmerij se je uporabljal in s katerimi
predlogi se je vezal predlog po v stari cerkveni slovanščini (K. I. Hodova) oz. kakšno je bilo
njegovo prvotno stanje v slovanskih jezikih (Vondrák).
19
V stari cerkveni slovanščini se predlog po z dajalnikom veže v pomenu:
1 prostora, in sicer omejenega, tj. v sobesedilu je prisotna omemba prostora8 (Ходова 1971:
75–82):
a) prostor, po katerem poteka usmerjeno premikanje (по водэ иды);
b) nahajanja v omejenem prostoru (npr. жив©штеi по №селэнеi);
c) premikanje, razprostranjeno po celotnem predmetu (npr. иде по вьсем№ град№);
č) subjekt premikanja, ki povzroči premikanje objekta in se z njim tudi sam premika (и…
повелэш® и по трь„нию);
2 vzroka in namena (по вэрэ ваю б©ди вама; по №мъноженiю болэзнеi моiхъ въ сръдьцi
моемь №тэшениэ твоэ възвеселишª мª; по божию΅ наречению΅ постави и…мъ цэсаря и…менемъ
»еw¡досия) (Ходова 1971: 146–153).
Tema dvema osnovnima pomenoma Vondrák (1928: 310) dodaja še naslednja dva pomena:
3 nekaj, kar se zagrabi, drži (stcsl. bijaše i po chrъbъtu);
4 distributivni pomen9 (stcsl. prijęsę po pěnęzu; r., sln. po čem),
5 skladnost s čim in način (stcsl. po zapovědemъ božijamъ žitije prěprovodivъše; po vьsemu
sъkaza jemu; sln. po zlu deti; r. po svojemu; po čemu?) pa je po mojem mnenju ekvivalenten
pomenu vzroka in namena po K. I. Hodovi, pri čemer se mi glede na primere zdi Vondrákova
opredelitev pravilnejša.
S tožilnikom se v stari cerkveni slovanščini predlog po veže, kadar izraža:
1 prostor10 (тр©си по мэста) (Ходова 1971: 77);
2 časovni okvir, znotraj katerega se vrši periodično ponavljajoče se dejanje; pojavlja se samo
v množini ob besedah вьсь, къждо in вьсэкъ (I бэ №ч въ црк_ве по вьс дьни) (Ходова
1971: 133);
8 Vondrák (1928: 309) teh podpomenov ne omenja, ampak jih preprosto združi v pomen prostora, po katerem
poteka premikanje: stcsl. něsi li nikoliže plavalъ po moru.9 Več o distributivnosti na straneh 80–87.10 K. I. Hodova (1971: 77–78) v zvezi s prostorskim pomenom v dajalniku in tožilniku pravi, da se po veže z
dajalnikom, kadar se dejanje vrši znotraj enega prostora, z mestnikom pa, kadar se dejanje vrši na več mestih.
20
Vondrák (1928: 309) pa naštetima pomenoma dodaja še:
3 nekaj, kar se zagrabi, drži (stcsl. po pъrvyj sę ję činъ);
4 razlog (stcsl. po čьto?; sln. po kaj; r. po čьto?);
ter pomene, ki se pojavljajo v slovanskih jezikih, ne pa tudi v stari cerkveni slovanščini:
5 meja, omejitev v prostoru in času (r. po kolěna, po grudi vъ zemlju ugrjazъ);
6 za glagolom premikanja za izražanje namena (pripeljati, prinesti koga ali kaj: sln. iti po
koga; r. posla po Varjagy);
7 način (sln. po kraljevo bogat, po nemško, vsak po svoje).
Mestnik s predlogom po v stari cerkveni slovanščini izraža:
1 prostor11:
a) neomejen prostor, tj. v sobesedilu omemba prostora ni prisotna (Ходова 1971: 55):
v pomenu predmeta, za katerim se nahaja drug predmet (прiльпе дша моэ по тебэ),
v pomenu predmeta, za katerim se premika drug predmet (по немь ид© народи
мьнози);
b) omejen prostor: izraža predmet, po katerem poteka pot premikanja. Primeri imajo enak
pomen kot pri dajalniku in ponekod по + mest. nadomešča zvezo по + daj.: по оном№ пол№
иоръдана (Марк X, 1 Мар) – по ономь пол№ ¶…ордана (Зогр.). V takih primerih lahko v
jezikih, v katerih so delno ali popolnoma sovpadle oblike za dajalnik in mestnik, opazimo
tendenco po zamenjavi zveze по + daj. z zvezo по + mest. (Ходова 1971: 82–83). Trditev
je nasprotna Vondrákovi (1928: 309), ki meni, da pri prostorskem pomenu dajalnik vedno
bolj izpodriva mestnik (prvi drugega, op. B. G.), nobena od njiju pa ni popolnoma pravilna,
saj je pravilnost teze odvisna od posameznega jezika. Če primerjamo prostorski pomen
predloga po v slovenščini in ruščini, ugotovimo, da se je v slovenščini uveljavila zveza po
+ mest., v ruščini pa po + daj.;
2 časovni okvir, izven katerega se vrši dejanje (на №трия ¬стъ по п®тьцэ; по рождьствэ
хЃвэ; моли с® е…м№ по №΅мр„тии ¬…го; нъ по томь егда вьскрьсн©; по трехъ дьнехъ въстан©
(Ходова 1971: 121–123).
Navedenima pomenoma Vondrák (1928: 310) dodaja še enega, in sicer:
11 Vondrák (1928: 310) omenja samo en pomen, in sicer premikanje za nekom (stcsl. po mъně iti).
21
3 razlog: stcsl. žalova po Lazarě i ljudě.
2 PREUČEVANJE PREDLOGA PO V SLOVENSKEM JEZIKU
2. 1 DIAHRONI VIDIK
2. 1. 1 Predložne zveze v starejšem knjižnem sistemu
Od 16. do konca 18. stoletja so v starejšem slovenskem knjižnem sistemu veljale drugačne
zakonitosti rabe predložnih zvez, ki so posledica različnega narečnega razvoja (Orožen 2003:
75–76). Raba predložnih zvez osrednjeslovenskih piscev izkazuje dolgotrajnejšo
nespremenljivost in odvisnost od nemških predložnozveznih skladenjskih vzorcev (Orel 1999:
125), na različnost v izbiri predložnih zvez pa so lahko vplivali tudi drugi sociolingvistični in
pragmatično utemeljeni razlogi, kot je dobro poznavanje nemščine, bilingvistični in
diglosijski položaj, tj. večjezična zmožnost prevajalcev in avtomatizirano medjezikovno
preklapljanje. Nekatere prevzete predložne zveze so lahko bile splošno uveljavljene v
slovenski knjižni skladnji in niso imele ustrezne zamenjave ali pa so bile žive v pogovornem
jeziku prevajalčevega rodnega in bivalnega zemljepisnega prostora (Orel 2006: 208–209).
Vzhodnoslovenski pisci so uporabljali grške in glagoljaške starocerkvenoslovanske predloge
(Orožen 2003: 75–76) in so izhajali iz svojega narečja, predhodnika stopnje, ki jo doseže
osrednji knjižni jezik šele sredi 19. stoletja (Orel 1999: 135). Prevajalska praksa
protestantskih piscev kaže, da se pisci do tedaj še niso v celoti zavedali, da je treba tudi
sintaktične vzorce prevajati po zakonitostih domačega jezikovnega sistema, in da so predlog
pojmovali kot samostojno pomensko enoto ter ga zelo pogosto po tujem vzoru dobesedno
prevajali (durch Jesum Christum – skuzi Jezusa Kristusa) (Orožen 2003: 75–76). Prekmurski
knjižni jezik je v času samozavedanja o enotnosti slovenskega jezikovnega prostora in
združevalni vlogi jezika predstavljal vzor tudi za nadomeščanje kalkirane rabe predložnih
zvez v središčni, koroški in štajerski različici jezika ter obrat od nemštva k slovanstvu, od
sočasne jezikovne narečne razčlenjenosti k izvorni jezikovni podobi, od pokrajinske
razdrobljenosti in lokalne zaprtosti k enotni celovitosti. Kalkirane predložne zveze so se tako
začele v začetku 19. stoletja nadomeščati z ustreznimi izvornimi, danes uveljavljenimi
predložnimi ali nepredložnimi zvezami in so bile iz knjižnega jezika odpravljene do konca
stoletja (Orel 1999: 125).
22
Na pomenski ravni starejša besedila izkazujejo sopomenske rabe predlogov v okoliščinskih
dopolnilih (npr. za krajevni ali časovni pomen so v rabi različni, danes blizupomenski pravi
predlogi), tako da so se razločevalne pomenske sestavine nevtralizirale. Do 19. stoletja je
mogoče predvidevati tendenco k večpomenskosti posameznega predloga, ki je vzporedna s
sopomenskostjo različnih predlogov zaradi zamenljivosti posameznih predlogov z istimi
pomenkami. V teku 19. stoletja pa je iz primerjave pomenske razčlembe predložnih zvez v
štirih časovno različnih besedilih razviden razvoj k specializaciji (zoženju) pomenskega
obsega pri posameznem predlogu in tako k večji diferenciaciji, pomenskemu razlikovanju,
oddaljevanju od drugih blizupomenskih predlogov, hkrati pa je zajezena tudi sopomenskost
(zamenljivost) in omogočena večja pomenskodoločevalna natančnost (Orel-Pogačnik
1994/1995: 175). Danes je številčni obseg predlogov povečini isti, medbesedni odnosi, ki jih
izražajo, pa so konkretnejši. Bistvena razlika je v drugačni razvrstitvi in pogostnosti nekaterih
predlogov, kar je nujno vplivalo tudi na razvrstitev ostalih (Orožen 2003: 75–76).
Omenimo spremembe v rabi predložnih zvez s predlogom po, ki so nastale v slovenskem
knjižnem jeziku po spremembah, nastalih v 19. stoletju:
a) zamenjava predloga nad s predlogom po s pomensko sestavino razprostranjenosti po
površini: in ko je Mojzes stegnil roko po morju ... (Orel-Pogačnik 1994: 61);
b) popolna zamenjava predloga skozi s po v pomenki posredništva in sredstva: kakor je
Gospud skusi Mosesa bil govoril (Orel-Pogačnik 1994: 63);
c) časovno zaznamovano nastopajo v vseh prevodih kot prislovne predložne zveze nekateri
časovni prislovi, ki za razliko od današnjih še niso poenobesedeni in so pisani narazen še
kot samostalniška predložna zveza s predlogom in časovnim samostalnikom: npr. po
noči ’ponoči’, po dnevi/dnevu ’podnevi’, pozimi ’pozimi’ (Orel 2006: 194).
Pomenski razmah predložnih zvez temelji na prenosu predloga iz krajevnega v časovni ali
načinovni leksikalni kontekst v najširšem smislu, še posebej ob abstraktnih samostalnikih. M.
Orožen to ponazori s primerom: Blager' po duhu (na duhu) vbogim, je djal; Vuzhénzi ʃo ga po
obeh (od obeh) ʃtraneh oʃtopili (Ravnikar). Tu ne gre le za okornost izražanja, ampak tudi za
izbor predložne zveze po načelu blagoglasnosti, saj je nenavaden predlog v danem sobesedilu
pomensko nov in funkcionalen. To nam dokazujejo tudi visoko umetniška dela ob koncu 19.
stoletja, ko začne vsakdanja beseda prehajati v simbole (Orožen 2003: 84–85). Izogibanje
tema dvema predlogoma je lahko tudi posledica purizma, ker sta bila velikokrat posneta po
23
nemški rabi. Zlasti v drugem primeru je predlog od zamenjal z/s z rodilnikom.12 Predložne
zveze se od 19. stoletja dalje spreminjajo v skladu s slovničnim sistemom z vidika
funkcionalnosti, kakor je ta pogojena v posameznih zvrsteh knjižnega jezika. Največ novosti
bomo zasledili v leposlovju, kjer o izbiri predložne zveze odločata pomenski in oblikoslovno-
stilistični vidik (Orožen 2003: 84–85).
V nadaljevanju si s pomočjo preglednic poglejmo, kako slovenske slovnice in slovarji skozi
čas opredeljujejo predlog po.
2. 1. 2 Pregled predloga po po slovenskih slovnicah
po + tožilnik po + mestnik drugo
Adam Bohorič:
Arcticae
horulae
succisivae de
Latinocarnio-
lana literatura,
1584
/
1) lat. per (zhès, ʃkús): po
ʃvetú
2) lat. post: po denarjih
3) čas:
a) zaporedje13 (lat. post):
potéh iʃtih
b) prestavljanje na mestu14
(lat. in): podnevi
Hipolit
Novomeški:
Grammatica
Latino-
Germanico-
Slavonica, 1715
/
1) lat. per/ut/po15: po ʃvéjtù
2) lat. post/nach/pò16: po
denárjih
3) lat. secundum/sa, včasih
pomeni po17: po tvoji véjʃti
4) lat. sub: po dnevi
Pohlin:
Kraynska
Grammatika,
/
1) po boshji voli, kader so po
jedi goriustalli, so se shli po
vertu sprehajati18
12 Orel: ustno.13 Bohorič primere uvršča k rodilniku.14 Bohorič primere uvršča k dajalniku.15 Novomeški primere uvršča k dajalniku.16 Novomeški primere uvršča k rodilniku.17 Novomeški primere uvršča k dajalniku.18 Primere v ednini Pohlin uvršča k dajalniku.
24
1768 2) Po njegoveh beʃʃedah so
uʃʃe po koteh preyskalli19
Ožbalt
Gutsman:
Windiſche
Sprachlehre,
1777
nem. um: je po hlapza,
po mesdo, po plazhilu
tekeu.
nem. nach, an: Po tvojeh
vukah. Po apni okulhodi. Po
nozhi inu podni. Po ʃili ʃo
mene k' shounirjam vseli.
Jernej Kopitar:
Grammatik der
Slaviſchen
Sprache in
Krain, Kärnten
und
Steyermark,
1809
1) odgovor na
vprašanja kam, do kod,
v katero smer: po koga
iti
2) po némʃhko20
odgovor na vprašanje kdaj in
kje: po kom mahnit, po
planávi hodit, po morju nu
po ʃuhim
Valentin
Vodnik:
Piſmenoſt ali
Gramatika sa
Perve Shole,
1811
odgovor na vprašanja
kam, doklèj, kaj, kamo
néki:
po koga grém, hitim,
pridem, ʃkózhim,
poʃhlem, kadar ʃe
gibam po kakʃhino
rézh
odgovor na vprašanja:
1) kje, kako, kdaj: po
ʃneshnikih je ʃnég, po
planínah lepa paʃha, po
ʃovrashnikih mahnem, po
délavnikih pride prasnik
2) kód: po Kópi ʃe vosim; po
méʃtu hodim
3) kdaj, če sprašujemo po
delu časovnega obdobja: po
dnevu; po nozh; po simi; po
létu
Vincenc Franul
Weissenthurn:
Saggio
grammaticale
italiano-
cragnolino,
1811
1) v pomenu iti, priti,
poslati po nekaj: pojdi
po kónja; prídi po
krúh; po koga bóʃh
póʃlal;
2) način: po nemʃhko;
po laʃhko21
kraj: po mórju, ino po
ʃuhim; po plánjavi hodit
19 Primere v množini Pohlin uvršča k rodilniku.20 Kopitar primer uvršča k mestniku.
25
Janez Krstnik
Leopold
Šmigoc:
Theoretisch-
praktische
Windische
Sprachlehre,
1812
nem. um22 nem. nach, auf, zu23
(nach Eʃʃen: po jedi)
Peter Dajnko:
Lehrbuch der
Windiſchen
Sprache, 1824
nem um: po krýh, po
slatino, po vino, po
pivo
1) nem. nach: po sestrí, po
stari egi, po zdajni návadi
2) Števniki razvrščanja,
delitve – kot odgovor na
vprašanje koliko vsakokrat:
po ednemi, edni, ednemi; po
dvema, dvé, dvema; po treh;
po tireh; po petih; po estih;
po sedmih; po osmih; po
devetih; po desetih
po + rodilnik
Glavne števnike, ki so
omenjeni pri mestniku,
lahko uporabljamo
nepregibno, v tem
primeru je zraven
stoječi samostalnik v
rodilniku, namesto:
prite po desetih v'
hixo, pridi vas
(delavcov) po deset v'
hixo
Franc Serafin
Metelko:
Lehrgebäude
der
slowenischen
Sprache im
Königreiche
Illyrien und in
den
benachbarten
Provinzen, 1825
po tri, po tirƨ moє,
po pєt mó poem,
po vino poem
1) po nem vpráa, po nkom
manitƨ, se mƨ toƨ po em,
po ruka dií, po
travnƨƨ grє, po morji plava
2) v primerih, pri katerih je
bil prej v rabi brezpredložni
instrumental24: Jest sƨm bil vƨ
enƨm jєrbasƨ skuƨ kno po
idƨ dlƨ puen. Po imєnƨ
kliatƨ
po + imenovalnik: po
trijє, po tirje mojє
pridejo, po pєt mó
pride
po + rodilnik:
po vina poem
21 Primeri so v slovnici uvrščeni k mestniku.22 Zgledov žal ne navaja.23 Več zgledov žal ne navaja.24 Metelko primere uvršča k instrumentalu.
26
Anton Murko:
Theoretisch-
praktische
Slowenische
Sprachlehre für
Deutsche, nach
den
Volkssprecharte
n der Slowenen
in Steiermark,
Kärnten, Krain
und Ungarns
westlichen
Distrikten, 1832
1) števniki razvrščanja,
razdelitve: koliko vsak:
po pét oréhov mi je dál
2) ob zaimkih mé, té,
sé: po mé, po té, po sé
3) odgovor na
vprašanje po kaj: po
víno, po meʃó poʃláti
(po vʃè víno, po vʃè
meʃó)
1) odgovor na vprašanje
kdaj, ob katerem času, kako
dolgo; v množini (= ob): po
pétkih ne jéj meʃá, po
nedéljah Bóga móli25
2) odgovor na vprašanje kje:
po mórji plávati26
po + imenovalnik: na
vprašanje kdo in koliko
naenkrat:
po trijé, po ʃhtirje
moʃhjé pridejo, po pét
mósh pride
po + rodilnik: ob
elipsi v pomenu
količine: po vína, po
méʃa poʃláti (po nékaj
vína, po nékaj meʃá)
po + prislov:
Če želimo natančneje
opisati način, kako se
je nekaj zgodilo,
pristavimo pred
prislov še po:
1) po shivínʃki, po
shivínʃko, po páʃje, po
némʃhki, po némʃhko
2) odgovor na
vprašanje koliko: po
málim
3) odgovor na
vprašanje kdaj: po
jùtrinim, po jùtriʃhnim,
po jutrájnim
Franc
Malavašič:
Slovenska
slovnica za
perve slovenske
šole v mestih in
1) odgovor na
vprašanje kam
2) po kaj iti
1) po tréh dnéh
2) odgovor na vprašanje kje:
po ulicah
3) odgovor na vprašanje po
kom, po čem: po njem
vpraša; jokati se, žalovati po
25 Murko primere uvršča k tožilniku.26 Murko primer uvršča k orodniku.
27
na deželi, 1849 kom
Blaž Potočnik:
Grammatik der
slowenischen
Sprache, 1849.
nem. um: po vodo
grem; pojdi po brata
1) nem. nach: po mojih
mislih; po tistih dnéh
2) nem. auf: po gorah; po
vsih štirih hodi; po tleh
3) nem. durch: po hlapcu ti
bom sporočil; po vozniku
bom pismo poslal; po pošti
po + rodilnik:
čas, po katerem se
nekaj zgodi: po tom
toga
Franc
Miklošič:
Vergleichende
grammatik der
slavischen
sprachen I, II,
III, IV,
1852–1875
1) prostorska in
časovna meja, do
katere se razprostira,
sega dejanje: po tada
2) razlog (v tožilniku
je vprašalni ali oziralni
zaimek): po kaj?
3) ob glagolu
premikanja izraža
predmet, zaradi
katerega se nekaj
dogaja: svatje sô, po
tebe grejo; če je blizo,
pošljíva po nj; če je
daleč, pišiva po nj; po
me je prišel povodnji
móž; pa mu nima kdo
po njega
4) nekaj, kar je
nečemu podobno: po
bliskovo mu sablja
gre; čist po golôbje;
de ga na rôče tako po
domače vzame; ne
bôdite po Evino
radovêdni; po kraljevo
bogat; splavaj po
orlovo na kviško; kako
1) prostor, preko (čez)
katerega, nad katerim se
nekaj razprostira; že v stcsl.
pa se predvsem v mlajših
virih namesto dajalnika rabi
mestnik: po jezeru plava
čudna zvêr; po pôti ga noč
obide; po ulicah skakati
2) čas, v katerem se vrši
dejanje: po dnevi; po noči
3) nekaj, kar ustreza volji
nekoga drugega; v večini
jezikov na tem mestu stoji
mest.: po bogu živeti; po
očetu se je zvrgel
4) vzrok: po hruškah diši
5) način: po zlu dêti; po
krivem prisegati; jô po sili
vzamemo
6) sredstvo: po človêških
rôkah narejeni maliki; drvo
se po sadu spoznava; po
šestih hlapcih sem zvêdel; po
kom to pošiljate? po hlapci;
po imenu klicati
7) distribucija: po čim (čem)
vi raje prodate?; nar prvo je
po grošu, drugo je po šestici;
Po kot prislov: po ima
v distributivnem
pomenu pogosto vlogo
prislova: po trije, po
štirje možje pridejo
28
po očetovsko je bila ta
od boga; po svoje hoče
mu postrêči; po turško
se obnašajo
vsi ljudje dajô k ofru po
starem rêparju; po žlici; po
mêrniki; po kôsi; po čem
prodajate žito?; blago se po
niti nabira, po vrvi zapravlja
8) časovna točka, po kateri se
vrši dejanje: po šestih dnêh;
kruh po peki; srajca po
perilu; po vas je!
9) vzrok za čustveni odziv ali
dejanje: Rahel se plače po
svojih otrocih; hrepenêti,
zdihati, ihtiti se, jôkati se,
žalovati po čem; po njem
vpraša; velki točaj ne misli
po Iožefu več; ktiri sô detetu
po življenju strêgli
Anton Janežič:
Slovenska
slovnica za
domačo in
šolsko rabo,
1863
odgovor na vprašanje
kam:
Pošlji mi po sv. olje.
odgovor na vprašanje kje:
Človek po svetu, ko bučela
po cvetu.
Po + števnik:
Če postavimo pred
glavne ali vrstilne
števnike po, nastanejo
t. i. razdelilni števniki:
po êden; po dvá, dvé,
dvóje; po tríje, trí,
tróje.
Fran Levstik:
Die ſloveniſche
Sprache nach
ihren
Redetheilen,
1866
odgovor na vprašanje
kam:
pójdi po kebèl vodé
odgovor na vprašanje kje:
beráči po híšah prosijo; snég
po gorah dolgo leží.
Andrej
Praprotnik:
Slovenska
slovnica za
pervence, 1873
odgovor na vprašanje
kamodgovor na vprašanje kje
29
Anonimni
(Peter
Končnik?):
Slovenska
slovnica z
naukom, kako
se pišejo pisma
in opravilni
sestavki, 1874
odgovor na vprašanje
kam:
Pojdi mi po verč vode;
Poslali so po
zdravnika.
odgovor na vprašanje kje:
Po snegu se vozimo na
saneh, po vodi na ladijah;
Ptiča spoznamo po glasu in
po pérju; Po storjenem delu
je sladko počivati; Berači po
hišah prosijo; Sneg po gorah
dolgo leži; Po delu plačilo;
Vsaka krava po svojem teletu
veka.
po kot prislov:
ločilni pomen:
Je grda, je stara, pa
ima po dva; Učenci so
se po dva in dva razšli;
Po trije po štirje možje
pridejo
Josip Šuman:
Slovenska
slovnica po
Miklošičevi
primerjalni,
1881
in
Slovenska
slovnica za
srednje šole,
1884
omemba brez
primerovomemba brez primerov
po + dajalnik27
po + delni rodilnik
(namesto po + tož.): iti
po vina, po kruha
Anton Breznik:
Slovenska
slovnica za
srednje šole,
1916
1) stvar, zaradi katere
se vrši kako
premikanje: iti po
koga; po-me (pome) je
prišel
2) način: po gosposko,
po domače; vsak po
svoje; po slovensko
(ali: po slovenski)
govoriti
1) prostor: po suhem in po
morju; vino po pipi, voda po
žlebu teče; po dežju hoditi
2) čas: podnevi (podnevu),
ponoči, pozimi
3) primernost: po očetu se je
vrgel; po Bogu živeti; po
črki; vsi so po enem kopitu;
po delu zaslužek; po tem
takem; po volji, po godu biti
4) način: klobuček po strani
nositi; po zlu iti; poceni; po
vsaki, po nobeni ceni
5) sredstvo: drevo se po sadu
po kot prislov:
porazdeljevanje:
stopajo po štirje v
vrsti; po teden ga ni
bilo videti; po
bliskovito mu sablja
gre
27 Šuman ga omenja v zvezi s »starim jezikom«.
30
spozna; po hlapcu kaj
poslati, po naključju; po
božji milosti
6) razlog: toži se mi po očetu,
domu; vzdihovati, hrepeneti,
jokati se, žalovati po kom (po
čem); oblike vzdihajo po
zaželeni popravki (Levstik)
Anton Bajec,
Rudolf Kolarič,
Mirko Rupel,
Jakob Šolar:
Slovenska
slovnica, 1956
1) namen: poslati po
zdravnika; gremo po
drva
Po + tož. ima v stavku
vlogo prislovnega
določila načina:
Govoril je po naše; Po
turško se nosi
Prvotni pomen:
1) prostor, po katerem je
dejanje porazdeljeno: loviti
po gozdu
2) čas, po katerem je dejanje
porazdeljeno: pozimi se
grejemo
3) nasledovanje v času: po
novem letu, po kosilu, je že
po kolinah
Iz teh se je razvil preneseni
pomen:
4) namen: pogledati po
novicah
5) način: po očetu se vreči,
piti po pameti
6) sredstvo: hoditi po berglah
7) izvor: dedovati po stricu
8) vzrok: v kleti diši po sadju
Po + mest. ima v stavku
vlogo:
1) prilastka: Želja po
bogastvu ga je gnala v
tujino; Prevzelo ga je
hrepenenje po domu; Hiša ob
vodi je pogorela; Kruh po
peki ni zdrav; Po krvi brat;
31
2) predmeta: Udaril je po
mizi; Človek hrepeni po
sreči; Stregel mu je po
življenju; Pes je jezno
hlastnil po muhi; Sprašuje po
znancih; Toži se mu po
domu; Vrgel se je po stricu
3) prislovnega določila:
a) kraja: Črn zamorec po
sivem morju pride
b) časa: Po toči je zaman
zvoniti
c) načina: Ne prisegaj po
krivem!; Ravnal se bom po
tvojih besedah; Blago se po
niti napenja, po vrvi
zapravlja; Pošlji kar po
pošti!; Povej po pravici!
č) vzroka: Po neprevidnosti
je padel z odra; Šel je v
mesto po opravkih
2. 1. 3 Pregled predloga po po slovenskih slovarjih
po + tožilnik po + mestnik drugo
Jože Stabej:
Slovensko-
latinski slovar
po: Matija
Kastelec –
Gregor Vorenc,
Dictionarium
Latino-
Carniolicum
/
po ſyli vẛèti, vkraſti; po
goſtim perhajati; po goſtim
hoditi; po ſrèzhi; po ſtrani,
krumpaſt; po verſti, po rèdu,
po zhiſlu; po syli; tú kar je po
dolgim ṡkamplanu; ṡdai ter
ṡdai po malim pyti; po
navadi; po oppoviſti; po
srezhi; po juterſhnî .
po kot prislov:
po bratovṡku; po
latinṡki; po dnèvi; po
goſtim perhajati28; po
goſtu; po juterſhnîm;
po leiti; ena ſorta
vezherniga vétra,
kateri po leitu
k'vezheru pihlá; po
28 Nekatere zglede, npr. po goſtim perhajati, je Stabej umestil k predlogom (po + mestnik) in k po kot prislov.
32
(1608–1710) nozhi s'vunai leẛhati;
od ene matere, po poli
brat, ali ſeſtra; vun
popyti, po vſe ſpyti
Marko Snoj:
Slovar jezika
Janeza
Svetokriškega
kakor eden merselzo
ali drugo bolesan ima,
prezei po Dohtarja
poshle; try krat, inu
shtiri krat po njega
poshle; ob vaſhi
ſmertnj uri bodo ty
chori teh Angelzu, inu
Svetnikou prishli po
vaſho dusho; popade
shkaff, inu ſerdita
tezhe k'potoku pò uodo
Noe, kakor je bil s'zholna
prishal po tem gmain potupu
prezei je G. Bogu sahvalil;
po vodi, kakor po semli hodi;
kadar S. Maſha ſe bere, pojte
takrat po Cerquah; nej bodi
po vaſhi voli; Saul je
vuprashal po ſvojh oſlizah
sgublenih; je hodil pò vodi,
inu nikar pò ſemli; de bi pò
resnizi ſapovedal; je bil
bushiz, inu je mogal pó
mrasu raishat
Od S. Joannesa pak vuzhiteſe
shiveti pò vaſhimu ſtanu; ſe
je niemu sdelu, de raisha po
velikimu deshie29
Joannes Puszhaunik je shal
po enem cilu voskem potam;
kaker sgonovi ſo bili nehali
sgonit po tem mertvem
Mosham; ſe je milu jokala po
ſuojm martvom ſijnom30
29 V slovarju sta primera umeščena k po + dajalnik z opombo, da se z dajalnikom pojavlja zelo redko. V zapisih,
ki izkazujejo vezljivost z dajalnikom, je izglasni -u lahko hiperkorekten, kot da bi izpadel po vokalni redukciji. V
tem primeru so te oblike dejansko mestniške (Snoj: http://www.fran.si/139/slovar-jezika-janeza-
svetokriskega/4129554/po?FilteredDictionary Ids=139&View =1&Query=po).30 V slovarju so primeri umeščeni k po + orodnik z opombo, da se po z orodnikom pojavlja zelo redko. Verjetno
je vezljivost le navidezna, saj je samostalniška končnica tu lahko prenesena s pridevnika, kjer pisno sovpade z
33
Vilko Novak:
Slovar stare
knjižne
prekmurščine
/
1) premikanje ali stanje: Ite
povſzem ſiroukom ſzveiti; po
drügoj pouti ſzo sli nazáj; I
okouli je ſou po vſzoj Galilei;
hodo je po vodáj; Ravnaj
náſz po právoj pôti; ino sze
po vszoj zdájnoj vogerszkoj
zemli razpresztréjo; Po hrbti
je sive dlake;
2) usmerjenost duševne
dejavnosti: rávno po ravnoj
pouti v nebéſza priti; Idite
notr po teſzni vrátaj; I po
sztezi szpravicsanya
3) čas: Molitev po jeſztvini;
ino po bláſenoi ſzmerti vu
ſzvoi orſzág gori vzéti; Po
Babilonſzkom ſzeljenyej je
poroudo Salathela; Na
Nedelo po mládom leti; gde
ſzo te peſzmi po Predgi; Po
ſzkoncsanom potüvanyi; Po
souli more vszáki posteno
domou iti; Tu spi po dnévi
4) merilo, vodilo:
a) pri določanju,
opredeljevanju: Sészt po
iméni: Pervi tauje; Mi ſzmo
tudi bili ſzinove ſzerditoſzti
po naturi; kaj bi vſze doli
poſzádili po rédi; Lebbeus po
iméni Thaddeus; sze imenuje
Vogrszki od po Vogrszkom
po kot prislov:
1) porazdelitev
enakega števila,
količine česa na vsako
od imenovanih oseb,
stvari, pojmov: ali
greihe ziménom po
ednom na prei
zracſunati nemoremo;
Oni ſzo zácsali praviti
nyemi po ednom: nejli
jaſz; i poſzlao je je po
dvá; doli je poſzádite
vſzáksem ſzedejnyi po
pétdeſzét; Po ednom
idemo vö z-etoga
ſzvejta; Tak ti nasi
dnévi po ednom odido;
Solszke regule skolnik
po ednom raztolmacsi;
Kelko falátov je meo
po ednom; Na to je
ednomi poednom eden
püšlič dála
2) prodajna cena: vzéli
ſzo vſzáki po 'zukavczi;
Gubacsov po kébli
cena 17–19 frt.
mestniško (Snoj: http://www.fran.si/139/slovar-jezika-janeza-
svetokriskega/4129554/po?FilteredDictionaryIds=139&View=1&Query=po).
34
gucsécsih Vougrov; Jo'zefje
po priliki li sztrêlao závce;
b) pri usklajevanju,
prilagajanju: Boug mi dela po
vouli; Csinyemi po vouli
'zivémo; nej je prisao v solo
med deczo nedosztojno po
pávrszkom oblecseni;
Razlocsávajo sze glásznicke
po zgovárjanyi
5) sredstvo, posrednik: Kai
vám Boug ponyém oznáva;
geto je po Angyeli ona
pozdrávlena; I po Proroki to
pravio; steri sze zná nigda po
etoj knigi szpraviti; I steri
med vami nebi rad po
szvojem jeziki zvedo vsze
ono; vse po tvojoj vôli bom
včino
6) vzrok, vir, povzročitelj:
Katechismus, po D. Luther
Martonni ſzpiſzani; na sztári
szlovenszki jezik obrnyeni po
Stevan Küzmicsi; povejdanye
po prorokáj; správlene po
Bárány Ignáci
7) pod, kot: Kai razmis po
krühi vſzak denésnyem; Ka
razmis po Kriſztusevoj ſztávi;
Ka razmimo po ſzvejti
Maks
Pleteršnik:
Slovensko-
nemški slovar
1) kraj (kakor z
mestnikom): hodil je
po sredo (= po sredi)
Samarije (Krelj); po
obadva pota so za
1 a) prostor, po katerem (ne
na enem, ampak na več
mestih) se vrši neko dejanje
ali nekaj biva: po jezeru
plavati; po ulicah skakati;
po kot prislov:
v distributivnem
pomenu:
učenci so se po dva in
dva razšli (Ravn. –
35
Kristusom šli (Krelj);
po nekatere kraje
(Vrt.); po razna mesta
(Levst.); po nekatera
mesta še sneg leži
(Levst.); po tri pote
(na trojen način)
(Krelj)
2) čas: po vse leto
(Levst.); Od divnega
srce mi hrepenenja
Gorelo po vse dni je in
noči (Levst.)
3) raba namesto
predloga do: po tada
(do sih mal) (Ben. –
Mik.)
4) razlog: po kaj
(pokaj)
5 a) stvar, zaradi
katere se vrši neko
premikanje: iti po koga
ali kaj; poslati po
koga, po kaj; Po-me je
prišel povodnji mož;
grem po piti (Cig.)
5 b) raba z delnim
rodilnikom namesto
tožilnika: iti po vina,
po kruha
6) način: Po bliskovo
mu sablja gre; po
gospodsko se nositi;
po domače; po domače
povedati; po domače
Hrvat; po božje častiti
po gorah je še mnogo snega;
po suhem in po morju; po
kmetih; po vsem križanem
svetu (Cig., Jan.); po temi
hoditi; po dežju brez dežnika
hoditi; vino po pipi, voda po
žlebu teče
1 b) raba v zvezi s prislovom:
po nekod
2) od dejanja prizadeti del:
po glavi koga udariti; po
prsih se tolči
3 a) čas, v katerem se vrši
neko dejanje: po dnevi; po
noči; po zimi; po leti
3 b) raba v distributivnem
pomenu namesto predloga
ob: po petkih, po nedeljah
4) primernost: po Bogu živeti
(Ravn. – Mik.); po očetu se
je zvrgel (Met. – Mik.); po
postavah; po povelju; po
navadi; po moji pameti; po
mojih mislih; po rodu; vsi so
po enem kopitu; po
okoliščinah; po delu zaslužek
(Cig.); po volji, po godu biti;
to ni po pravici; po pravici;
po resnici povedati kaj; po
dobi (Cig.); po vrsti; po
primeri; po tem takem
5) to, glede na kar je nekaj
rečeno: po imenu, po obrazu
poznati; po duhu in telesu
zdrav; samo po sebi
6) način: po koncu; po
Mikl.); po eden;
določila, po kolikšne
naj bodo globe; po
štiri dni ga ni bilo
domov; po cele tedne;
po cele noči
pijančevati; po ves
dan; po malo dajati
(Cig.)
36
(Vrt.); po očetovsko
skrbeti za koga; po
naše; vsak po svoje;
po tatinsko; po pasje;
po viteško; po vse (po
vsem); po slovensko,
po francosko govoriti,
znati; kako se to reče
po nemško? (manj
pravilno: po nemški,
po slovenski (Mik.));
po vredno (Burg.); po
čisto (Nov.)
strani: klobuk po strani
nositi; po strani koga
gledati; po vrhu; po dolgem;
po vsem dolzem svojega
života pala je na tla (Jurč.);
po zlu deti (Habd. – Mik.);
po zlu iti; po dolgu imeti; po
krivem prisegati; po
nedolžnem; po gostem; po
malem; po vsem; po
nemarnem; po sili vzeti; po
imenu poklicati; po ceni;
7) sredstvo: po človeških
rokah narejeni maliki (Ravn.
– Mik.); drevo se po sadu
spoznava; po prstih hoditi;
hoditi po palici (ob palici);
po hlapcih zvedeti; po hlapcu
kaj poslati; po pošti poslati;
po božji milosti; po
naključju; po nesreči
8) raba v distributivnem
pomenu: po čem? po
krajcarju; knjige so po
goldinarju; po žlici (Met. –
Mik.); po kapljah; po
malem; blago se po niti
nabira, po vrvi zapravlja
(Npreg. – Met. – Mik.); po
hipih; po paru (Met.); po
kosu (Met.)
9) to, za čimer je obrnjeno
dejanje: po svojih opravkih
hoditi; po tem poslu ne boste
nič več tod hodili (Svet.); ti
po sebi glej!; po drugih se
37
ozirati; po kom povpraševati;
komu po življenju streči
10) čas ali dogodek, po
katerem se vrši neko dejanje:
po novem letu; po praznikih;
po smrti; kruh po peki;
srajca po perilu (Met. –
Mik.); po šestih dneh; po
petih; po polnoči; po vsem
tem; po zdaj (sedaj); po meni
je; po vas je (Ravn. – Mik.)
11) izvor, vzrok: po stricu
podedovati kaj; po hruškah
dišati
12) razlog za neko dejanje ali
dušno stanje: Rahel se plače
po svojih otrocih (Trub.);
zdihovati, hrepeneti, jokati
se, žalovati po kom, po čem;
toži se mi po očetu, po domu
Če združimo omenjene pomene, ki se pojavijo večkrat (ne samo v eni slovnici ali slovarju), in
jih povzamemo, dobimo takšno preglednico pomenov predloga po po slovenskih slovnicah in
slovarjih od 16. do sredine 20. stoletja31:
Predlog po + tožilnik:
1 namen (pomenu iti, priti, poslati po nekaj): iti po koga ali kaj; raba tudi z delnim
rodilnikom namesto tožilnika: iti po vina, po kruha.
2 način: po gospodsko se nositi; po domače; po slovensko;
3 števniki razvrščanja, razdelitve32: po pét oréhov mi je dál;
4 kraj: hodil je po sredo (= po sredi) Samarije;
5 čas: po vse leto;
6 raba namesto predloga do: po tada33.
31 Vsi primeri so vzeti iz zgoraj navedenih slovnic oz. slovarjev.32 Značilnost zgodnejših slovnic.
38
Predlog po + mestnik:
1 prostor: po gozdu;
2 čas: a) po katerem se vrši dejanje: po praznikih;
b) v katerem se vrši dejanje: po noči, po zimi;
c) raba v distributivnem pomenu namesto predloga ob: po petkih, po nedeljah;
3 način: klobuk po strani nositi; po krivem prisegati;
4 distribucija: knjige so po goldinarju;
5 razlog za čustveni odziv: toži se mi po očetu;
6 sredstvo, posrednik: hoditi po berglah, po hlapcu kaj poslati;
7 skladnost, primernost: po bogu živeti; po postavah;
8 vzrok: po hruškah diši; Po neprevidnosti je padel z odra.
Drugo:
1 po + števnik je pojmovan kot predlog po + imenovalnik ali po kot prislov ali po + prislov:
stopajo po štirje v vrsti; po trije, po štirje možje pridejo;
2 v distributivnem pomenu, včasih tudi v pomenu cene, je po pogosto pojmovan kot
prislov: učenci so se po dva in dva razšli; Gubacsov po kébli cena 17–19 frt.;
3 kot prislov je po lahko pojmovan tudi v načinovnem pomenu: po bratovṡku, po shivínʃki,
po némʃhko;
4 narečni vplivi: po mórji plávati; Joannes Puszhaunik je shal po enem cilu voskem potam
(po + orodnik), Od S. Joannesa pak vuzhiteſe shiveti pò vaſhimu ſtanu (po + dajalnik?);
5 po + rodilnik: iti po vina, po kruha.
Ti pomeni predstavljajo okviren pregled predloga (in prislova) po skozi čas. V novejših delih
je opredelitev več, pogosto pa lahko zasledimo, da so enaki primeri v različnih slovnicah
uvrščeni k različnim opredelitvam, predvsem v starejših slovnicah je (glede na novejše) več
pomenov združenih v eno opredelitev. Kljub natančnejši razvrstitvi pa je v novejših delih
mejo med opredelitvami včasih težko določiti: npr. Pleteršnik primer po pravici povedati
uvršča k primernosti (točka 4), po krivem prisegati pa k načinu (točka 6).
Poglejmo si še tipologijo po v slovenskem knjižnem jeziku od 16. do 19. stoletja, kakor jo je
na osnovi konkretnih besedil osnovala I. Orel-Pogačnik.
33 Pomeni 4, 5 in 6 predloga po s tožilnikom se nanašajo na novejše slovnice in slovarje.
39
2. 1. 4 Predlog po v slovenskem knjižnem jeziku 16.–19. stoletja
Irena Orel-Pogačnik (1993: 268) ločuje med predložnim po in prislovnim po. Slednjemu
pripisuje:
1 razvrstitveni (distributivni) pomen pred samostalnikom s števniškim dopolnilom ali
posamostaljenim števnikom, kjer izraža porazdelitev enake količine česa na vsakega
udeleženca;
2 razvrstitveni (distributivni) pomen pred časovnim izrazom v tožilniku z dodanim
količinskim levim prilastkom, ki izraža porazdelitev enake količine česa na
ponavljajoče se dejanje (po cele dneve), »večkrat«, lahko pa ima po vlogo
poudarjalnega členka »vseskozi«, kjer je možen njegov izpust.
Po je lahko pisan narazen v nekaterih prislovnih zvezah, »kjer je danes predlog spojen z
drugo besedo, ki se veže z M [mestnikom, op. B. G.], v časovni ali načinovni prislov, ki je
nastal iz te okamenele predložne zveze, npr. po tem […]« (Orel-Pogačnik 1993: 268). Zveza
po tem je po njenem mnenju dvovrstna: »[P]o eni strani je prislovna, po drugi pa kazalni
zaimek prevzame posamostaljeno vlogo in se nanaša na dogajanje, ki ga izraža ali predhodno
besedilo ali za njim sledeči časovni odvisnik z veznikom ko, kadar (kjer je naglašen), kar
morebiti kaže na neprislovno, torej predložno zvezo« (Orel-Pogačnik 1993: 268).
Avtorica (Orel-Pogačnik 1993: 268–281) deli predlog po z mestnikom na osem pomenov:
1 krajevni:
a) razmeščenost po enotni površini, kjer je izraženo nahajanje na več mestih v prostoru
(na izrazni ravni z edninsko obliko samostalnika: po uſim ſueitu, po tim Templu);
b) razmeščenost po različnih istovrstnih površinah (na izrazni ravni z množinsko
obliko samostalnika: po uſeh krajih);
c) usmerjenost po podolžni površini (po poti gredozh);
2 časovni:
a) trajanje dejanja v določenem časovnem obdobju, izraženem kot samostalnik v
predložni zvezi, danes okamenelem v prislov (po nozhi, po ſymi);
b) časovno obdobje, ki mu sledi dogajanje, tj. zadobnost (po is’hodu Israelſkih otruk is
Egyptouſke deshele, po solnčnim izhodu);
3 načinovni:
40
a) primernost, primerljivost, vodilo, merilo, zgledovanje, običaj (po tej podobi, po tej
beſſedi);
b) posnemanje, delovanje po vzoru, upoštevanje navodila, ukaza, prošnje (ti uuzhiſh
po riſnici ta pot Boshy, ne pričuj po krivim, po sapovèdi Egyptovſkiga Krajla);
c) prave načinovne predložne zveze (Ne imenuj po nemarnim iména Gospoda, po
božje (časté Egipčani)34);
č) razvrstitveno merilo, razporejenost predmetnosti po določenih načelih (nastopa ob
ustreznih samostalnikih, npr. vrsta, red: po redu, Inu ti kameni ſo ſtali po imenih téh
dvanajſt Israelovih Synou);
d) omejenost obsega dejanja na določeno tipično svojstvo, lastnost (Pole Goſpod je po
imęni poklizal Beseleela);
4 pomen povzročitelja dejanja (zato se čudeži godé po njem);
5 pomen izvora (po rodu);
6 predmetni (je okoli pogledal po njih, ny rokę ſtęgnil po blagi ſvojga blishniga, streči
po življenju);
7 vzročni (po prejeti rani umerje);
8 pomen ozira na določeno količinsko, mersko enoto (ima ta Dvor po ſhirokim iméti
petdeſſet komulzou, vsak je nabral po tem, kar so mogli jesti).
Pomen predloga po s tožilnikom I. Orel-Pogačnik (1993: 268–281) členi na dva pomena, oba
pa izražata namen:
1 krajevni (premikanje z namenom, da tistega, ki je imenovan v predložni zvezi, tisti, ki
ga dejanje prizadeva, privede nazaj na izhodiščno točko; ob glagolu poslati: Tedaj je
Pharao hitru po Moseſſa inu Aarona poſlal);
2 namerni (ſędèm hzhery, katęre ſo po vódo priſhle, ob glagolu stegniti (roko): Stegni
svojo roko nad egiptovsko deželo po kobilice).
Na osnovi nepravilno uvrščenega primera k mestniku lahko pri tožilniku izpostavimo še en
pomen:
3 načinovni (po božje (časté Egipčani)).
34 Primer ni uvrščen k ustreznemu sklonu.
41
2. 1. 5 Praktični del
Poglejmo si rabo predloga po v slovenskih besedilih od prvih spomenikov do konca 19.
stoletja. Preučila sem vse do sedaj znane slovenske rokopise do Trubarja, vendar so bili glede
na vsebino primerni Brižinski spomeniki, Celovški, Stiški, Kranjski, Starogorski in Černjejski
rokopis ter Načrt za pridigo, med katerimi pa Celovški, Starogorski in Černjejski ne vsebujejo
zveze s predlogom po. Za analizo so mi torej ostali Brižinski spomeniki (10.–11. stol.), dva
fragmenta Stiškega rokopisa (144035), Kranjski rokopis (verjetno med 1531 in 155836) ter
Načrt za pridigo (verjetno konec 15. ali v začetku 16. stol.37). S Trubarjem začenjamo pregled
predloga po v knjižnem jeziku. Izbrala sem dve poglavji iz Catechisma (1550): De creatione
in De vsv dekalogi ter odlomek iz Catechisma (1555), poleg teh pa sem izbrala še odlomek iz
Pridige od stare prave inu krive vere (1575). Iz tega obdobja sem izbrala še Dalmatinovo
Biblijo (1578), in sicer odlomek iz Prve Mojzesove knjige. Sledijo tri dela Janeza
Svetokriškega: Na osmo nedeljo po s. Trojici, Na noviga lejta dan ter Posvetilo Frideriku
Hieronimu grofu Lanthieriju (vsa nastala med 1691 in 1707), Linhartov Ta veseli dan ali
Matiček se ženi (1790) ter Jenkov Jeprški učitelj (1857). Analizo sem opravila na osnovi
tipologije po I. Orel-Pogačnik (glej str. 39–40). Za lažje iskanje pomena v omenjeni tipologiji
sem v oklepaju za razlago dodala ustrezno številko (in črko).
2. 1. 5. 1 Prislov po
Razvrstitveni (distributivni) pomen pred samostalnikom s števniškim dopolnilom ali
posamostaljenim števnikom, kjer izraža porazdelitev enake količine česa na vsakega
udeleženca (1)
A. T. Linhart: Ta veseli
dan ali Matiček se ženi
(1790)
Deklici, po dve ino dve. (108)
S. Jenko: Jeprški učitelj
(1857) »Tone, prinesi mi ga maseljc po štiriindvajset.« (120)
35 Vir: Mikhailov 2001: 59.36 Po tehtanju neenotnih datacij različnih strokovnjakov je na uradni strani Elektronskih znanstvenokritičnih
izdaj slovenskega slovstva (eZISS) zapisano, da je rokopis najverjetneje iz obdobja med 1531 in 1558
(http://nl.ijs.si/e-zrc/prisege/html/KRA-1-4.html).37 Vir: Mikhailov 2001: 72.
42
2. 1. 5. 2 Predlog po + tožilnik
Krajevni pomen (premikanje z namenom, da tistega, ki je imenovan v predložni zvezi,
tisti, ki ga dejanje prizadeva, privede nazaj na izhodiščno točko; ob glagolu poslati) (1)
A. T. Linhart: Ta veseli
dan ali Matiček se ženi
(1790)
Ali hočem po vajno mater pisati? (95)
[...] na Gobovi-grad sim po svojo Smrekarico pisal [...] (141)
V našem primeru ne gre za glagol poslati, temveč pisati, pomen pa je pravzaprav enak:
»pisati« ima pomen premikanja ali bolje delovanja z zgoraj opisanim namenom.
Načinovni pomen (3)
A. T. Linhart:
Ta veseli dan ali
Matiček se ženi
(1790)
Nikar, po latinsko mi jih ni posodila. (11)
[...] ino drugi kmečki fantje ino dekleta, vsi po prazniško oblečeni.
(24)
Po nemško so ji rekli [...] (26)
On se je hotel po žensko našemiti [...] (52)
[...] po krajnsko ti jih bom povedal. (68)
Zdaj nam mislijo celo šolo, ali kakor po novo pravijo, učivnico
napraviti. (83)
Vem, de se ima po novi zapovedi pravica le po nemško iskati [...]
(88)
Če je po krajnsko ne najdem [...] (88)
[...] de naj ga po krajnsko berem. (89)
To ne bo po gosposko [...] (99)
[...] se sili po Nežkino govoriti. (123)
[...] se sili po gospeno govoriti. (127)
[...] mu usta zatisne, ino pozabi po gospeno govoriti. (128)
S. Jenko: Jeprški učitelj
(1857) […] skoraj cel govor si je iztuhtal po nemško […] (125)
43
Časovni pomen (predhodnost)
Brižinski spomeniki
(Brižinski spomenik I)
(10.–11. stol.)
Eſe ieʒem ztuoril zla· pot den pongeſe bih naʒi zvuet […]38 (11–13)
Časovni pomen ni vključen v tipologijo I. Orel-Pogačnik pri po + tožilnik. Predlog po v tem
primeru izraža predhodnost dejanja, kar ni običajno za slovenski jezik, in ustreza pomenu
predloga do. Podoben primer navajata Miklošič in Pleteršnik (po tada v pomenu do tedaj).
Tak pomen predloga po s tožilnikom najdemo tudi v Pleteršnikovem slovarju (točka 3), kar
pomeni, da je bil v rabi še vsaj do 16. stoletja, saj slovar zajema gradivo od 16. stoletja dalje.
2. 1. 5. 3 Predlog po + mestnik
Krajevni pomen – razmeščenost po enotni površini, kjer je izraženo nahajanje na več
mestih v prostoru (1a)
P. Trubar:
Catechismus (1550)
De creatione
Inu kadar sta zešlišala to stymo gospodi Boga, kir ye hodell po
paradyžu po puldnevi v tim hladu […] (32)
P. Trubar:
Catechismus (1555)
Puidite po vsim svetu inu pridiguite ta evangelion vsi stvari […]
(338)
J. Svetokriški:
Na noviga lejta dan
(1691–1707)
[...] kateri je v eni zlati kočiji po celem mestu se pustil pelati [...]
Zastopijo uržoh, se rezglasi po mejsti [...]
[...] rezbijal inu šrajal, de ga je bilu po celi gasi šlišat.
[...] vidi, de po tleh se vala inu lasi z glave puli [...]
J. Svetokriški: Posvetilo
Frideriku Hieronimu grofu
Lanthieriju (1691–1707)
[...] tam se je [...] lesketal hrib [...] po njem pa je morala [...] stopati
gosposka žena [...]
A. T. Linhart:
Ta veseli dan ali
Matiček se ženi
(1790)
Matiček nekaj meri po tleh. (5)
[...] jest zanaprej ne bom več kertov lovil doli po vertu. (6)
Včasi letam po hosti, kakor vedomec, ter vpijem [...] (15–16)
[...] ter pridi po vertu nazaj. (30)
Ravno tukej gospod baron po vertu jezdari. (33)
38 […] kar sem storil zla do tega dne, potem ko sem bil na ta svet […]
44
[...] de se bo glas od tvojiga lepiga zaderžanja po celi vasi razlegal?
(48)
Po celim gradu ga že išem. (61)
[...] kakšna pisma po žepu nosiš? (64)
[...] drugi otroci si bodo že po svetu kruha iskali. (86)
[...] po tleh jo iše [...] (110)
S. Jenko:
Jeprški učitelj
(1857)
[…] po pol vasi se je razlegal glas. (124)
[…] ko bi se po farovžu toliko pospravilo […] (125)
Medtem je po farovžu vse streseno […] (126)
[…] tudi po celi hiši leže raztresene […] (126)
Učitelj znosi vse knjige, kar jih je bilo po sobi […] (127)
Spusti oboje, da votlo zabobni po tleh. (127)
Jezen koraka po sobi in grize si žnable […] (129)
»Le spi, le spi Jera!« pravi učitelj, ki široko koraka po sobi in roke
mane. (131)
Vedno hojo po hiši slišati, nazadnje dekla vendar vstane […] (131–
132)
»Vi ne veste, kaj ljudje po vasi govoré!« (132)
Obrne se in vidi, kako učitelj z razpetima rokama skače po mostu, in
z zalitimi očmi strmi v vodo, po kateri plava njegov klobuk. (135)
[…] ko je videl učitelja […] teči z mosta na prod, ki se širi na desno
stran reke, in po produ naprej […] (135)
[…] ko se je govorica o strahu po vasi raznesla […] (138)
Krajevni pomen: razmeščenost po različnih istovrstnih površinah (1b)
P. Trubar:
Catechismus (1555)
Vsi stari inu sadašni pravi vučeniki zadosti pričuio, kir ie vreden, de
se po vseh cerqvah inu hišah veden bere. (330)
P. Trubar:
Pridiga od stare prave inu
krive vere (1575)
Aydovski deželski inu
meistni boguvi
[…] čez lufft, veitre, oblake, čez točo inu tresk so ty svetniki,
katerim pravio samomastnike, tim istim po leitu praznuio, gorne
maše bero, s kryži po cerqvah inu po puli hodio. (229)
[…] koker še zdai ty papežniki po vseh deželah nom luterskim deio
le za te prave vere volo. (238)
S. Jenko: Jeprški učitelj
(1857) […] saj imamo vendar šolmoštra kakor po drugih farah […] (122)
45
Krajevni pomen – usmerjenost po podolžni površini (1c)
J. Svetokriški: Posvetilo
Frideriku Hieronimu grofu
Lanthieriju (1691–1707)
[...] in daješ ob enem zgled, po čigar stopinjah bi morali vsi hoditi.
A. T. Linhart:
Ta veseli dan ali
Matiček se ženi
(1790)
Zakaj pa nisi doli šel po stopnjicah? (76)
Ti svoje sreče išeš, pa nikoli po ravnim potu. (77)
Kdo bo hodil po ravnim (potu, op. B. G.)? (77)
Baron ino gospa gresta po eni strani doli [...] (112)
Godci spet popotnico godejo, in gredo po drugi strani [...] (112)
S. Jenko: Jeprški učitelj
(1857) […] hiti po stopnicah dol, pa proti svoji hiši. (127)
[…] sprazni ruto ter zgine po stopnicah. (129)
Časovni pomen – trajanje dejanja v določenem časovnem obdobju, izraženem kot
samostalnik v predložni zvezi, danes okamenelem v prislov (2a)
P. Trubar:
Catechismus (1550)
De creatione
Inu kadar sta zešlišala to stymo gospodi Boga, kir ye hodell po
paradyžu po puldnevi v tim hladu […] (32)
Primer bi lahko uvrstili tudi k pomenu časa, po katerem se vrši neko
dejanje. Do dvoumnega razumevanja prihaja zato, ker danes tovrstne
prislove pišemo skupaj. V tem pomenu gre za prislov popoldne, če bi
primer uvrstili k pomenu zadobnosti, pa bi šlo za zvezo predloga po in
samostalnika poldne: po poldnevu, tj. po 12. uri.
P. Trubar: Pridiga od stare
prave inu krive vere (1575)
Aydovski deželski inu
meistni boguvi
[…] čez lufft, veitre, oblake, čez točo inu tresk so ty svetniki,
katerim pravio samomastnike, tim istim po leitu praznuio, gorne
maše bero, s kryži po cerqvah inu po puli hodio. (229)
J. Dalmatin:
Biblija (1578)
odlomek iz Prve
Mojzesove knjige
Ali Bug je k'Labanu Syrerju po nozhi v'ʃni priʃhàl […] (XXXI.
CAP., 144)
Ieʃt ʃim je moral plazhati, ti ʃi je od moih rok terjal, kar je meni po
dnevi ali po nozhi bilu vkradenu. (XXXI. CAP., 145)
Po dnevi ʃim jeʃt obnemagal od vrozhnoʃti, inu po nozhi od mrasa
[…] (XXXI. CAP., 145)
A. T. Linhart: Ta veseli
dan ali Matiček se ženi
(1790)
Kadar gospo po noči, postavim, šipati perčne [...] (6)
46
Časovni pomen – časovno obdobje, ki mu sledi dogajanje, tj. zadobnost (2b)
Brižinski spomeniki
(Brižinski spomenik I)
(10.–11. stol.)
Glagolite po naʒ redka zloueza.39 (1)
Predlog po je rabljen v pomenu, pri katerem v sodobni slovenščini
uporabljamo predlog za + orodnik (za nami). Takšna raba je bila
prisotna v stari cerkveni slovanščini (glej str. 20, točka 1 a)) ter v
ruščini do 19. stoletja (glej str. 68–69, točka 3), in sicer v pomenu
predmeta, za katerim se nahaja ali premika drug predmet (krajevni
pomen). Sama v tem primeru čutim pomensko bližino med krajevnim in
časovnim pomenom (glej obravnavo predloga po v SSKJ str. 61, točka
6 b)), ki je mogoče vplivala na izbiro predloga tudi v časovnem
pomenu, o čemer pa težko sodimo, saj gre za posamezen primer in take
rabe v slovenskem jeziku kasneje ni več opaziti. Možen bi bil tudi
načinovni pomen.
Iʹmeti mi ie·ʹſivuot poʒem […]40 (9–10)
Brižinski spomeniki
(Brižinski spomenik II)
(10.–11. stol.)
Potom nanarodzlovuezki ſtrazti Ipetzali boi do neimoki I bzzre
duzemirt.41 (10–14)
V izvirniku je potom pisan skupaj, vendar prevod v sodobno
slovenščino pravi, da gre za zvezo predloga in zaimka, ne pa za prislov.
Stiški rokopis (1440)
Ya ze ad pouem II ynw my ratʃẏ po ʒẏm ʃẏwotӱ ta veӱtʃchnẏ lebn datӱ42 (LV)
Načrt za pridigo
(kon. 15./zač. 16. stol.) ynu ye pellay poʃem ʃlabem lebnu tu vetʃno gnado
P. Trubar:
Catechismus (1550)
De vsv dekalogi
Iz tih moremo tudi veiditi, kakovo šego inu stan po le-teim lebni
kadar spet ponovleni od smerti vstanemo […] (40)
P. Trubar: Pridiga od stare
prave inu krive vere (1575)
Aydovski deželski inu
meistni boguvi
Per tim tudi lažeio, de bi se bil po nega smerti tim enim barkarolom
inu čolnariem v eni veliki fortuni prikazal inu nim pomagal. (237)
J. Svetokriški: Na osmo Na osmo nedeljo po s. Trojici [...]
39 Govorite za nami teh malo besed.40 Imeti mi je življenje po tem […]41 […] po tem so na rod človeški bolečine in skrbi prišle, in bolezni, in po tem redu smrt.42 […] in mi izvoli po tem življenju večno žitje dati.
47
nedeljo po s. Trojici
(1691–1707)
J. Svetokriški: Na noviga
lejta dan (1691–1707)
[...] jest sem dobru vejdil, de po takoršnem strašnem grmejnom se bo
dež ulil [...]
J. Svetokriški:
Posvetilo Frideriku
Hieronimu grofu
Lanthieriju (1691–1707)
[...] in tedaj se mi je po kratkem premišljevanju […] nenadoma
posvetilo [...]
Spiš, ko Ti neustrašenemu po raznih udarcih usode niti nesreča ne
omaja duha [...]
A. T. Linhart:
Ta veseli dan ali Matiček
se ženi
(1790)
Po tem se v kripico usedi, ino dirjaj doli do gojzda [...] (30)
Kaj menite, kaj si je še po tem zmislil? (32)
Po tem je kar pokoncu skočil [...] (32)
[...] malo posedi, po tem gre strahama k oknu [...] (50)
Oh, po njem je, po njem! (54)
Zakaj po vsim tem, kar se je zgodilo, lahko veš [...] (70)
Ali po takim se zopet ne bom možila. (70)
Meni se bo po tem velika čast zgodila [...] (76)
Otrokam se da jesti, po tem naj pa gredo domu. (86)
Po dokončani popotnici se petje začne. (108)
Po dokončanim petju Nežika vstane [...] (110)
Kušni me pervič trikrat sama za se – po tem pa dvajsetkrat za svojo
gospo. (122)
S. Jenko:
Jeprški učitelj
(1857)
»Koj po južini.« (126)
Po južini se res zberó naprošeni možje v farovžu […] (126)
Po poduku, ki mu ga je dal učitelj, si je sestavil številke […] (134)
Primer bi lahko razumeli tudi kot načinovni pomen, in sicer primernost,
primerljivost, vodilo, merilo, zgledovanje, običaj (glej str. 40, točka 3
a)).
Ni preteklo tri dni po učiteljevi smrti […] (137)
48
Načinovni pomen – primernost, primerljivost, vodilo, merilo, zgledovanje, običaj (3a) in
načinovni pomen – posnemanje, delovanje po vzoru, upoštevanje navodila, ukaza,
prošnje (3b)
Brižinski spomeniki
(Brižinski spomenik III)
(10.–11. stol.)
igdaſe prideſ zodit Siuuim I mrtuim comuſdo pozuem dele.43 (56–59)
Stiški rokopis (1440)
Ÿa ze ad pouem I
kakur ӱ voӱ ẏe to popraudӱ morall dẏati44 (XXI)
kakür wӱ to popraudӱ morall dẏati45 (XXVII–XXVIII)
kakúr wӱ tiga popraudi dalʃan will46 (XXXII–XXXIII)
Stiški rokopis (1440)
Ya ze ad pouem II
kakur ẏ wӱ ye to popraudӱ morall dẏati47 (XXI–XXII)
kakür wӱ to popraudӱ morall dẏati48 (XXVII–XXVIII)
kakur wӱ tiga popraudy dalʃan will49 (XXXI–XXXII)
Kranjski rokopis
Eines Ratthern Ayd
(prisega mestnega
svetnika)
(1531–1558)
Jenu ʃchkhodo Ventati. po moyem promoʃcheinem
Oblikoslovno gledano gre za vezavo predloga po z zaimkom v mestniku
in samostalnikom v orodniku. Ker gre za osamljen primer, težko
govorimo o pravilu za ta pojav. Bolj verjetno je, da je orodniška
končnica pri samostalniku posledica vpliva mestniške končnice pri
zaimku na samostalniško.
Kranjski rokopis
Eines Richters Ayd
(prisega mestnega sodnika)
(1531–1558)
Tho chudu Straffatj, Malefizi. olli Vdruʃich Rezhech, po moyem
premoʃcheineim.
Enako kot pri predhodnem primeru gre verjetno za vpliv zaimenske
končnice na samostalniško in tako za navidezno orodniško končnico
samostalnika.
P. Trubar:
Catechismus (1550)
De creatione
Inu Bug ye stvarill človeka po suyem pildu, po božy stalti ga ye
sturill moža inu ženo ye stvarill […] (29)
43 […] ko prideš sodit živim in mrtvim, vsakomur po svojem delu.44 […] četudi bi to po pravem moral storiti.45 […] kakor bi bil to po pravem moral storiti.46 […] kakor bi to po pravem dolžen bil.47 […] četudi bi to po pravem moral storiti.48 […] kakor bi bil to po pravem moral storiti.49 […] kakor bil po pravem dolžen bil.
49
P. Trubar:
Catechismus (1550)
De vsv dekalogi
Kratku, ta človik de bi ne bill grešel, de bi po božy voli inu zapovidi
vselei mislill, govurill inu giall. (37)
Nu hočmo li pag Gospudi Bogu prou služiti, koker ty pokorni verni
nega otroci, taku služimo le po tih deset zapuvidah. (40)
P. Trubar:
Catechismus (1555)
[…] mora vse štuke tiga katekizma umeiti izvuna inu ta vegši deil
zastopiti, po tih deržati suio vero […] (330)
Koku vsaki sui stan ima pelati po zapuvidi inu voli Božy. (331)
P. Trubar: Pridiga od stare
prave inu krive vere (1575)
Aydovski deželski inu
meistni boguvi
[…] kir obeniga dobriga della po božy voli ne sture. (235)
J. Dalmatin: Biblija(1578)
odlomek iz Prve
Mojzesove knjige
Tiga je bil Laban veʃʃel, inu je mejnil, de bi po naturi od téh, kir ʃo
ene farbe bile, neimelu veliku piʃʃanih priti. (XXX. CAP., 143)
Sakaj meni gre po Shenʃki ʃhegi. (XXXI. CAP., 145)
J. Svetokriški:
Na noviga lejta dan
(1691–1707)
[...] vsakaterimu po njegovem stanu [...]
[...] ali ona je huda kakor ogen, obena rejč nej po nje misli, vse hoče
po svoji glavi [...]
Kadar bi bili po njih stanu delali inu živeli [...]
[...] iz katerem Marija Divica je bila Kristusa Jezusa obliče zakrila
po judovski šegi [...]
J. Svetokriški:
Posvetilo Frideriku
Hieronimu grofu
Lanthieriju
(1691–1707)
Zakaj kakor zajema Luna, ki je po sijaju kos zvezdam [...]
[...] da se zdiš vsem po poštenosti, mnogim po modrosti in po
dostojanstvu […] kakor praepositus [...]
[...] da se po pravici prištevaš med tiste [...]
Ti boš v ustih vsega sveta zmerom hvale vreden, in to po pravici [...]
Toda glej, v tem ko razglašam, da si Ti po rodu, pobožnosti,
vernosti, ljubezni in vsakršni kreposti praepositus et magnus [...]
Kakor namreč zakrije orel v prostoru po Plinijevih besedah sence z
visokim poletom [...]
[...] kar zahteva po nekem naravnem nagnjenju človeška skopost in
častiželjnost [...]
J. Svetokriški: Na osmo
nedeljo po s. Trojici
(1691–1707)
[...] de le-te, kateri nejso živeli po zapuvidi božji, imaš frdamat inu v
našo oblast jih dati [...]
[...] ti pak tavženkrat si umadežel tvojo dušo, po pildu s. Trojice
stvarjeno [...]
50
Inu dokler ta puštob si pisal nikar po mojim eksemplu, temuč po
Luciferju[...]
Natura – nej po moji voli.
Jest sem vam djal, de nemate živeti po vaši hudi naturi kakor ta
nepametna živina ...
Vera – nej po moji misli.
[...] zakaj vse stvari bodo spričvale, de nejsmo po eksemplu božjim
pisali [...]
A. T. Linhart: Ta veseli
dan ali Matiček se ženi
(1790)
Milostljivi gospod, ne zamerite, če vam po pravici povem. (21)
[...] ko bi bil kobilo skočiti vidil, bi bil tudi po pravici povedal. (64)
Vem, de se ima po novi zapovedi pravica le po nemško iskati [...]
(88)
Morebiti pa moje zavezno pismo po novih postavah nič ne velja?
(89)
Si se po svojim rodu zvergel. (113)
[...] kadar se človek po občutkih vede [...] (116)
S. Jenko:
Jeprški učitelj
(1857)
[…] naj bi šlo vse po pravici […] (118)
»Enemu vsaj,« se oglasi Mrvec, »bi gotovo ne bili po volji […]«
(121)
Kakor po navadi se je jel zvečer dim dvigati nad slamnatimi
strehami […] (124)
[…] ki po stari navadi v tujo hišo tako meni nič tebi nič stopajo
kakor v domačo. (125)
[…] vreme vendar se je vleklo in po vsi pravici se je dalo
pričakovati, da bo kmalu jelo naškrapljati. (133)
»Katere si pa stavil?« se smeja učitelj, ki je po človeški navadi sodil
druge po sebi in se to pot tudi ni zmotil, kakor mu je bila sicer
navada. (134)
Načinovni pomen – prave načinovne predložne zveze (3c)
J. Dalmatin: Biblija (1578)
odlomek iz Prve
Mojzesove knjige
Ieʃt ʃimʃe bal inu ʃim miʃlil, ti boʃh kej tvoje Hzhere meni po ʃyli
vsel. (XXXI. CAP., 145)
J. Svetokriški: Na osmo [...] temuč hočem na tvoj eksempel gledat, po taistim, kar bo meni
51
nedeljo po s. Trojici
(1691–1707)
narveč mogoče [...]
J. Svetokriški:
Na noviga lejta dan
(1691–1707)
[...] žena je hotela po vsi sili, de bi tudi on sklede inu lonce pomival
[...]
[...] temuč samu ime imajo, zakaj po sili so vduve [...]
[...] po vsi sili je hotel taisto za svojo ženo imeti [...]
A. T. Linhart:
Ta veseli dan ali
Matiček se ženi
(1790)
Ta ne bo pela, po nobeni ceni ne [...] (6)
Premislite; po vsi sili je hotel eno vaših podvez imeti. (32)
De Matička ne bom dobila, če se mu po volji ne vdam. (33)
Ena mi je že po sreči stekla [...] (70)
[...] po sili ste hotli možkiga per svoji gospej najti [...] (76)
Te dolenske basage ne vzamem po nobeni ceni. (78)
[...] zdaj mi pa solze po curkih iz oči silijo. (95)
Načinovni pomen – razvrstitveno merilo, razporejenost predmetnosti po določenih
načelih (3č)
Brižinski spomeniki
(Brižinski spomenik II)
(10.–11. stol.)
Potom nanarodzlovuezki ſtrazti Ipetzali boi do neimoki I bzzre
duzemirt.50 (10–14)
J. Dalmatin: Biblija (1578)
odlomek iz Prve
Mojzesove knjige
On je pak njemu vʃe lete rizhy po redu povédal. (XXIX. CAP., 141)
A. T. Linhart: Ta veseli
dan ali Matiček se ženi
(1790)
Matiček, Nežika ino vsi drugi po versti pridejo [...] (26)
Budalo, berite! – Po versti? (85)
Kmečki fantje, dva ino dva po versti [...] (108)
Načinovni pomen – omejenost obsega dejanja na določeno tipično svojstvo, lastnost (3d)
A. T. Linhart: Ta veseli
dan ali Matiček se ženi
(1790)
Tako tudi na tistim gradu ključarico poznaš, po imenu Marijo
Smrekarico? (10)
S. Jenko: »Katere si pa stavil?« se smeja učitelj, ki je po človeški navadi sodil
50 […] po tem so na rod človeški bolečine in skrbi prišle, in bolezni, in po tem redu smrt.
52
Jeprški učitelj
(1857)
druge po sebi in se to pot tudi ni zmotil, kakor mu je bila sicer
navada. (134)
Pomen povzročitelja dejanja (4)
J. Svetokriški: Posvetilo
Frideriku Hieronimu grofu
Lanthieriju (1691–1707)
[...] prav kakor svetlobni žar, podeljen Ti po božjih sklepih [...]
S. Jenko:
Jeprški učitelj
(1857)
[…] bile so številke, ki jih je že davno preračunal po luninih
spreminih. (130)
[…] sta ravno tisti, ki jih je že po luni zvedel. (131)
Primera bi lahko uvrstili tudi k predmetnemu pomenu.
Za vse tri primere bi bilo ustrezneje, če bi njihov pomen poimenovali pomen sredstva, saj
povzročitelj dejanja namiguje na človeški faktor ali vsaj faktor živosti, pomen sredstva pa ima
enak pomen, le da je v vlogi posrednika nekaj neživega.
Predmetni pomen (6)51
J. Svetokriški: Na osmo
nedeljo po s. Trojici
(1691–1707)
[...] jih krega, s šibo po mizi tepe inu jih straši [...]
Udari tudi po mizi našiga života s šibo te bolezni [...]
[...] inu kaku žleht ste pisali po mojih s. zapuvidoh!
Pri zadnjem primeru stoji po namesto predloga o.
J. Svetokriški:
Na noviga lejta dan
(1691–1707)
Ali le-ta krznar za vsako stopino ga s palco po rebrah ogladi [...]
Natu pride žena damu, gleda po pišatah, jih ne vidi [...]
[...] ga najde raztegneniga na posteli, ga vpraša po pišatah.
A. T. Linhart:
Ta veseli dan ali
Matiček se ženi
(1790)
Nič se mi ne praskaj po čelu.* (8)
[...] ga po ustih udari [...] (15)
En čas sim je sačelo vse po meni vreti [...]* (15)
[...] mešan, se po čelu praska [...]* (26)
Meni bo gospodarstvo po celi grajšini zaupal [...]* (34)
[...] ker mu ti gospodarstva po svoji grajšinici nečeš zaupati [...]*
(34)
51 Na osnovi teorije A. Žele o pomenu stavčnočlenskega in sporočevalnega vidika (več o tem na str. 56–57) sem
primere umestila k predmetnemu pomenu.
53
[...] ali mi vendar le po glavi šumi. (45)
[...] oči po sebi verže. (80)
Včasi smo mu le leskove p - pravice po herbtu dali [...] (83)
Po tvoji mehki ročici ino po tvojim zdihovanju te spoznam [...] (121)
V primerih po celi grajšini in po svoji grajšinici lahko govorimo o
zamenjavi predloga nad s predlogom po, čeprav gre v teh primerih bolj
za pomen predmeta kot prostora.
S. Jenko:
Jeprški učitelj
(1857)
Ko nekoliko išče po nji [po pratiki, op. B. G.], reče […] (117)
Krojač, videti učitelja po pratiki iskati, pogleda krčmarja […] (117)
[…] zaničljivo sune prazno kupico po mizi. (122)
Sto misli mu je hodilo po glavi […] (131)
[…] stopi na prag in s tako zadovoljnostjo gleda po vasi […] (131)
Pri zadnjih besedah učitelj Jeri prijazno po rami potrka […] (133)
Priložila je včasih k njegovi stavi kak krajcar, po katerem ji je bilo
sicer vselej žal […] (133)
[…] kakor bi kdo bukve ali kaj enakega po tleh metal […]* (137)
Primere, označene z zvezdico (*), bi lahko uvrstili tudi h krajevnemu pomenu (glej str. 39,
točka 1 a)).
Vzročni pomen (7)
J. Svetokriški: Posvetilo
Frideriku Hieronimu grofu
Lanthieriju (1691–1707)
[...] bodo kapucini pred vsem zborom po svoji skušnji soglasno
pričali [...]
A. T. Linhart:
Ta veseli dan ali
Matiček se ženi
(1790)
Po tem menim, boš vendar spoznala, de v celim gradu ni boljšiga
kraja za naju [...] (6)
[...] po milostljivi gospe na skrivnim zdihuješ [...] (15)
Vem de ne, po vašim nauku. (19)
[...] ključ ti bom dala; to de po tvoji ljubezni, ce si jo kdej do mene
imel [...] (53)
Rajši se hočem po njim jokati, kakor odpustiti mu [...] (56)
Pri zaimkih vašim in njim gre za naliko po orodniku ednine.
S. Jenko: Jeprški učitelj
(1857) Ljudje, ki so videli učitelja tarnati po klobuku […] (135)
54
2. 1. 5. 4 Predlog po + dajalnik
Krajevni pomen: razmeščenost po enotni površini, kjer je izraženo nahajanje na več
mestih v prostoru
Brižinski spomeniki
(Brižinski spomenik II)
(10.–11. stol.)
iprinizſe ogni petſachv imetſi tnachu ipolezv vueſachu iſelezni cliuſi
ge raztrgachu.52* (99–103)
Skladnost s čim, zgledovanje po kom
Stiški rokopis (1440)
Ÿa ze ad pouem I
proʃʃo dîiuiʒo maĩo y mollo diuico maĩo vʃʃe boʃẏe etc. poẏm
poprauyll53 (XVI–XVII)
Stiški rokopis (1440)
Ya ze ad pouem II
ẏnw od meẏch greӱchw ʒaʒ ʃmahl ẏnw niʃt neyʃʃim meӱga lebna
ponӱm poprawill54 (XIV–XVIII)
Primera sta uvrščena v posebno skupino, saj zaimenska končnica izraža dajalnik, ki ga v
tipologiji I. Orel-Pogačnik ni.
2. 1. 5. 5 Opažanja
V zapisu Brižinskih spomenikov je predlog po vedno, razen v enem primeru, zapisan skupaj z
naslednjo besedo. V nekaterih primerih na prvi pogled ne moremo ugotoviti, da gre za
predlog po, saj je zapisan drugače (bzzre du »po tem redu«). Menim, da je pisec (šlo naj bi za
Neslovana55) zaradi pomanjkanja jezikoslovnega znanja besedilo zapisoval, kakor ga je slišal.
Pri tem je mogoče, da ni opazil, da gre v določeni besedni zvezi za predlog po, zato je zapisal,
kakor je mislil, da je prav.
Kljub temu da je jezik Brižinskih spomenikov opredeljen kot jezik na prehodu iz
praslovanskega narečja v alpsko-panonsko slovenščino in gre torej za stopnjo, ki je v razvoju
slovenskega jezika najbližje praslovanščini, pa tudi stari cerkveni slovanščini,56 Brižinski
52 […] in pritiskali k ognju in žgali, in z meči sekali, in po lesu obešali, in jih z železnimi kljukami trgali.53 Prosim Devico Marijo in molim k Devici Mariji in vsem božjim itd. (da bi) po njih popravil.54 […] in o svojih grehih, sem preziral in nič nisem svojega življenja po tem popravil.55 Grdina: http://nl.ijs.si/e-zrc/bs/html/bsIN.html#bsIN.1.56 Brižinski spomeniki: http://nl.ijs.si/e-zrc/bs/html/bs.html#bs.
55
spomeniki ne izpričujejo vezave predloga po z dajalnikom, razen v BS II imamo primer po
lesu, ki bi lahko bil dajalniški, lahko pa bi šlo za mestnik z vplivom u-sklanjatve. To lahko po
eni strani potrjuje tezo Mikhailova (2001: 47), da jezik Brižinskih spomenikov zrcali zelo
samostojno in tipično fazo v razvoju slovenskega jezika, po drugi strani pa to ne pomeni, da
vezava z dajalnikom dejansko ni bila več prisotna v jeziku, saj imamo opraviti z zelo majhnim
naborom primerov predloga po. Se pa po + dajalnik pojavi v Stiškem rokopisu. Glede na to,
da je avtor besedil Ÿa ze ad pouem I ter Ya ze ad pouem II, v katerih se primera nahajata,
neznan, bi lahko ta pojav pripisali morebitnemu izvorno neslovenskemu piscu. Druga
možnost pa je, da je bila v tem obdobju (vsaj v nekaterih primerih) še ohranjena vezava
predloga po z dajalnikom. Za opredelitev za katero koli od naštetih možnosti imamo žal
premalo gradiva oz. primerov. Iz istega razloga ne moremo z gotovostjo opredeliti pojava
orodniške končnice v Kranjskem rokopisu.
Primeri jasno govorijo o rabi še ne poenobesedenih časovnih prislovov (točka 2 a): po noči)
do Linharta oz. vsaj do konca 18. stoletja. Rabo predloga po v pomenu posredništva in
sredstva lahko zasledimo že pri Svetokriškem (svetlobni žar, podeljen Ti po božjih sklepih),
odsotnost primerov do Jenka pa lahko pomeni, da drugi avtorji namesto po pišejo predlog
skozi. Naleteli smo tudi na dva primera zamenjave predloga nad s predlogom po s pomensko
sestavino razprostranjenosti po površini oz. bolje predmetu (meni bo gospodarstvo po celi
grajšini zaupal ter ker mu ti gospodarstva po svoji grajšinici nečeš zaupati). Poleg teh
glavnih treh rab predloga po, ki jih je v 19. stoletju doletela reforma, omenimo še dve iz
najzgodnejše slovenščine, iz Brižinskih spomenikov: po kot ustreznica predloga do (pot den)
ter po kot ustreznica predloga za (Glagolite po naʒ).
Uvrščanje primerov k ustreznim opredelitvam mi je pri nekaterih primerih povzročalo nemalo
težav. Nekateri primeri se nahajajo na meji med različnimi pomeni (npr. med predmetnim in
krajevnim pomenom: Meni bo gospodarstvo po celi grajšini zaupal), nekaterih primerov tudi
s pomočjo sobesedila ne moremo z gotovostjo uvrstiti samo k enemu pomenu (primer Po
poduku, ki mu ga je dal učitelj, si je sestavil številke lahko uvrstimo k pomenu časa, ki mu
sledi dogajanje, ali k načinovnemu pomenu, natančneje k primernosti, primerljivosti, vodilu,
merilu, zgledovanju), včasih pa je težko ločiti že samo pomene v tipologiji med seboj – v
mislih imam načinovni pomen, in sicer primernost, primerljivost, vodilo, merilo, zgledovanje,
običaj (3a) ter posnemanje, delovanje po vzoru, upoštevanje navodila, ukaza, prošnje (3b), ki
sem ju ravno iz tega razloga združila.
56
2. 2 SINHRONI VIDIK
V slovenskem jezikoslovju besedni vrsti predlog ni bilo posvečene toliko raziskovalne
pozornosti kot v ruskem, zato predstavimo nekaj ugotovitev glagolske vezljivosti, ki pa
zadevajo tudi predloge nasploh in predlog po.
A. Žele meni, da že to, da so predlogi izprislovnega izvora (razvili naj bi se iz prostorskih
prislovov, ki natančneje določajo dejanje), kaže na njihov obglagolski pomenskoskladenjski
položaj. Izhodiščno so torej prosti glagolski morfemi (Žele 2001: 83). S to trditvijo se ne
strinjam povsem, saj lahko predlogi stojijo tudi ob drugih besednih vrstah, ne samo ob glagolu
(čeprav je res, da najpogosteje stojijo ob glagolu), npr. med dvema samostalnikoma (hiša ob
cesti), med pridevnikom in samostalnikom (ponosen na zmago) ali med prislovom in
samostalnikom (daleč od mesta) (glej str. 11).
Predložni morfemi lahko s svojimi različnimi pomenskoskladenjskimi vlogami vplivajo na
različno skladenjsko uporabo glagolskega pomena. Ob prvotno splošnejših pomenih lahko
predložni morfemi s prostorskoupravljalnim/prislovnim pomenom precizirajo glagolski
pomen, npr. upravljati z orožjem »ravnati«, napravljati iz sadja »pridobivati, izdelovati« ipd.
Prvotno dovolj pomensko specializirani glagoli pa lahko s predložnim morfemom postanejo
širše pomenskoskladenjsko uporabni: ekspr. Spet je segel po cigaretah, Rad seže po dobri
knjigi; nav. ekspr. spopasti se z debelostjo/z obsežnim gladivom (Žele 2001: 85).
Predložni glagolski morfem uvaja desno vezljivost. Prvotno prehodnim glagolom lahko
spremeni pomen, s tem pa tudi desno vezljivost (gledati po). Razširjanje desne vezljivosti
glagolskih sestavljenk lahko dosežemo z enakozvočnimi predložnimi glagolskimi morfemi
(oddaljiti se od, iztrgati iz); včasih pa predponsko obrazilo ohrani samo še fazni pomen
(gledati po : pogledati po) (prav tam: 89).
Pri obravnavi določil ob predložnomorfemskih glagolih je po mnenju A. Žele treba upoštevati
tako stavčnočlenski kot tudi sporočevalni vidik. Pri stavčnočlenskem vidiku izpostavlja
naslednje smernice kot pomoč pri določanju, ali gre za (predložni) predmet ali za
(predložno)sklonsko prislovno določilo (2001: 91–92):
a) (predložni) predmeti so praviloma zamenljivi z zaimki, (predložno)sklonska prislovna
določila pa s prislovi, npr. sanjariti o dekletu/o njej – delati s težavo/težavno;
57
b) pri (predložnih) predmetih je predložni glagolski morfem pomensko odvisen od glagola, pri
(predložno)sklonskih prislovnih določilih pa ostaja predložni glagolski morfem pomensko
samostojen in tako specificira razmerje do samostalniške besede, npr. govoriti o miru –
govoriti pri miru;
c) v okviru (predložnih) predmetov so predložni glagolski morfemi pomensko usmerjani iz
glagola, zato določeni glagoli izberejo samo določene predložne glagolske morfeme (enega
ali več), npr. misliti na/o, medtem ko je v okviru (predložno)sklonskih prislovnih določil ta
izbira predložnih glagolskih morfemov širša, npr. misliti s težavo/po starem/za jutri/v
stiski/pri problemu.
Vezljivostna posebnost so glagoli premikanja, npr. iti (Žele 2001: 94):
kod?, kam? (po cesti, v mesto);
po čem? (poudarek na snovi: po travi);
kod? (poudarek na prostoru: po travniku).
Pri sporočevalnem vidiku se A. Žele opira na Sgalla, ki opozarja, da stavčna zgradba poleg
stavčnočlenske organiziranosti obsega tudi členjenje po aktualnosti, ki je z izražanjem
hierarhije vedenja eden od pogojev upovedovanja. Tako bi v povedi Leži na zemlji predložno
samostalniško zvezo na zemlji stavčnočlensko opredelili kot prislovno določilo kraja (Kje
leži?), v povedi Na zemlji leži, kjer je zveza na zemlji pomensko poudarjena, pa kot predložni
predmet (Na čem leži?) (Žele 2001: 94).
Pri določanju stavčnočlenskosti v okviru povedi tipa Delam s strojem si stavčna razmerja
razjasnimo šele s sobesedilom:
Delam s strojem ali pa z lopato (pomenski poudarek na sredstvu/orodju: s čim?);
Delam s strojem ali z rokami (pomenski poudarek na načinu: kako?).
Pri glagolski vezljivosti A. Žele obravnava sklonska določila. Kot smo v danem diplomskem
delu že ugotovili, se predlog po v slovenščini veže s tožilnikom in mestnikom, zato se pobliže
seznanimo s tožilniškim in mestniškim določilom.
a) Tožilniško določilo
Najpogostejše (predložno)tožilniške zveze ob predložno morfemskih glagolih so na, ob, v, za,
po, nad, zoper + tožilnik. Te izpostavijo ciljni predmet dejanja/procesa. Prevladujejo glagoli
58
ravnanja/upravljanja s pomensko sestavino »premikanja« (Žele 2001: 101). Predlog po pri
tožilniku združuje namenskost s predmetnostjo, npr. Šel je po zdravnika (Žele 2001: 45–46).
b) Mestniško določilo
Mestniško določilo je predložnosklonsko določilo, ki omogoča stalno in najširšo
pomenskoskladenjsko uporabo glagolskih predložnih morfemov. Predlogi po, na, pri, ob, v, o
+ mestnik so predvsem ob glagolih ravnanja/upravljanja s pomenskima sestavinama
»premikanja« in »sonahajanja/sopojavljanja«, ki v okviru obvezne vezavnosti poleg
predmetnih pomenov, npr. govoriti o hiši, uvajajo dinamične in statične okoliščine, npr. iti po
hiši/ob hiši (Žele 2001: 95). Predlog po pri mestniku izraža pravo predmetnost, npr. vprašati
po otrocih, ali čisto krajevnost, npr. razbijati po vratih (Žele 2001: 45–46).
2. 2. 1 Sintetični pristop57
Pravega dela, ki bi obravnavalo sintetični pristop k predlogom v slovenskem jeziku, nimamo,
še najbolj se temu principu, čeprav zelo na grobo, približa Slovenska slovnica.
2. 2. 1. 1 Slovenska slovnica
Slovenska slovnica iz leta 2000 opredeljuje pomen predložnih zvez. Ogledali si bomo samo
tiste pomene, pri katerih navaja primere s predlogom po. Zveze predlog po + samostalniška
ali prvotno pridevniška beseda ali prislov izražajo kraj, čas, lastnost in vzrok (Toporišič 2000,
416–418).
1 Zveze, ki izražajo prostor, povedo, kod se kaj dogaja (po gozdu), in so nesmerne. Na
vprašanje kod se predlog veže z mestnikom ali tožilnikom, na vprašanje kam pa s
tožilnikom.
2 Zveze, ki izražajo čas, povedo kdaj se kaj godi (po letih čakanja). Na vprašanje kdaj se
predlog veže z mestnikom.
3 Zveze, ki izražajo lastnost, povedo:
a) kako se kaj godi (govoriti po hrvaško);
57 Pri sintetičnem pristopu v jezikoslovju je v središče postavljena sinteza jezikovne pojavnosti. Gre za
obravnavo s stališča tvorca besedila: »Tvorčevo izhodišče je pomen (pomenska zgradba) še nenastale jezikovne
stvarnosti, ki jo bo poslal sprejemniku besedila, cilj pa izraz, oblika oziroma zgradba jezikovne stvarnosti, ki jo
bo tvoril. Tvorec besedila gre torej od σῆμα ‘znamenje’ (pomen) k ὄνομα ‘ime’ (izraz, oblika, zgradba), zanj je
značilen onomaziološki vidik« (Šekli 2014: 13).
59
b) s čim se kaj primerja (po polževo hodi);
c) orodje ali sredstvo, s katerim se kaj opravlja (hoditi po berglah, sporočiti po kurirju).
4 Zveze, ki izražajo vzročnost, povedo:
a) zakaj se kaj godi (po neumnosti se zaleteti);
b) čemú, s kakšnim namenom se kaj godi (iti po zdravnika).
2. 2. 2 Analitični pristop58
Pri obravnavi predloga (in prislova) po se bomo poslužili zadnjih izdaj treh temeljnih
jezikoslovnih del slovenskega jezika: Slovenske slovnice, Slovarja slovenskega knjižnega
jezika ter Slovenskega pravopisa.
2. 2. 2. 1 Slovenska slovnica
Predložne zveze s predlogom po se rabijo s tožilnikom ali mestnikom (Toporišič, 2000: 420).
S tožilnikom izražajo:
1 mero (po cele dneve ne vstane s postelje),
2 namen (iti po zdravnika),
3 lastnost (govoriti po domače),
z mestnikom pa:
1 prostor (rasti po prisojnih legah),
2 čas (priti po dvanajsti),
3 lastnost (poslati po pošti, film po romanu),
4 vzrok (javiti se po povabilu, oditi po lastni želji, znan po divjaštvu),
5 ozir (dober po naravi, tretji po vrsti, zanimiv po ritmu, blizu po interesih).
Zveze glagol + predlog in pridevnik + predlog izražajo prehodnost glagolov in pridevnikov
(Toporišič, 418). Za zveze glagol + predlog po Slovenska slovnica navaja primer hlepeti po
58 Analitični pristop v jezikoslovju temelji na analizi jezikovne pojavnosti. Gre za obravnavo s stališča
sprejemnika besedila: »Sprejemnikovo izhodišče je izraz (izrazna, glasovna podoba), oblika (oblikovna zgradba)
oziroma zgradba (skladenjska zgradba) že dane jezikovne pojavnosti, ki jo je prejel od tvorca besedila, cilj pa
pomen jezikovne pojavnosti, ki jo bo dekodiral. Sprejemnik besedila gre torej od ὄνομα ‘ime’ (izraz, oblika,
zgradba) k σῆμα ‘znamenje’ (pomen), zanj je značilen semaziološki vidik« (Šekli 2014: 13).
60
časteh (Toporišič 2000: 353), za zveze pridevnik + predlog po pa navaja primera z
mestniškim dopolnilom (Slovenska slovnica predlog v takšni poziciji imenuje pridevniško
dopolnilo): pohlepen po denarju ter hrepeneč po domovini (Toporišič, 2000: 328).
2. 2. 2. 2 Slovar slovenskega knjižnega jezika59
Prislov po izraža:
1 porazdeljevanje enakega števila, količine česa na vsako od imenovanih oseb, stvari,
pojmov: v sobah prenočuje po pet ljudi; v klopi sedijo po trije učenci; fanta imata po
dvoje hlač, v sobi jih spi po pet, okrepljen: na vsakega našega sta navalila po dva
sovražnika; vsak od otrok je dobil po eno darilo; vsaka skupina ima po enega vodnika;
vedno je obljubljal po dvema ali trem hkrati; obsojena sta bila na po deset let, vsak na
deset let; vzgojil je nageljne s po dvema cvetoma; od strehe visijo po meter dolge sveče;
ni ga domov po cele dni, po ves teden; sprehaja se po ure in ure, po cele ure, po več ur; v
mesto hodi (po) dvakrat na leto; (po) koliko litrov porabi avtomobil na sto kilometrov;
korakajo po dva in dva; stopati v vrsti eden po eden drug za drugim;
2 prodajno ceno: plačevati liter mleka po pet dinarjev; (pog.) jajca so po dinar (po en
dinar); inštruira po petdeset dinarjev na uro; v prilastkovi rabi: dajte mi tiste češnje po
dvajset dinarjev kilogram.
Predlog po + tožilnik:
1 izraža premikanje z namenom, da pride oseba, stvar na cilju na izhodiščni položaj
premikanja: iti, poslati po zdravnika; po kaj si prišel; povabili so ga, zdaj pa ni nikogar
ponj; skoči v lekarno po zdravila; seči v žep po denar; pisati tovarni po navodila;
redko šla je k studencu po vode (po vodo);
2 s svojilnim zaimkom ali pridevnikom izraža hotenje, voljo, ki (naj) usmerja, vodi
ravnanje: pri naši hiši bi bilo vse drugače, če bi šlo po moje; pa naj bo po njegovo, če že
tako hoče; vsakdo ravna po svoje; hišo so uredili po Janezovo;
3 s pridevnikom srednjega spola ali pridevniškim prislovom izraža način, kako dejanje
poteka: po božje častiti; po bratovsko deliti; tuliti po volčje; živeti (po) beraško; skrbeti
za koga (po) očetovsko; govori (po) nemško, zastar. po nemški.
59 Za potrebe preučevanja sem vzela spletno izdajo SSKJ (http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html).
61
Predlog po + mestnik izraža:
1 neurejeno premikanje ali stanje:
a) na enotni površini: hoditi po gozdu; sprehajati se po mestu, parku; potovati križem po
svetu; po obeh straneh poti so njive; hoditi po dežju; premetavati se po postelji; po tleh
razmetani listki; pege po obrazu; iskati, brskati po slovarju;
b) na površini, ki jo oblikuje množica posameznih predmetov: sneg leži po gorah; kmetije
so raztresene po gričih; hoditi po hribih; posedati po krčmah; prsti hitijo po tipkah; ptice
skačejo po vejah; listje rumeni po drevju; skriva se po grmovju; oziral se je po
poslušalcih; polemika po časopisih;
2 usmerjeno premikanje na površini česa podolžnega: stopati po cesti; potok teče po dolini;
obleka se trga po šivih; plezati po vrvi; knjiž. kri polje po žilah; voda curlja po žlebu;
povzpeti se v peto nadstropje po stopnicah; gladiti psa po dlaki; po poti jesti (med potjo);
3 a) premikanje, usmerjenost na površino predmeta: od obupa se je tolkel po glavi; udariti
psa po gobcu; razbijati po vratih; ravnati po zakonu
b) premikanje k čemu s sovražnim namenom: vsi so planili po njem; tolči po sovražniku;
4 premikanje:
a) z namenom, da se kaj pridobi, obdrži: seči po knjigi; pes hlastne po muhi; ekspr. gostje
so kar planili po jedeh;
b) z določenim namenom sploh: iti v mesto po opravkih; mladi hodijo z doma po
zaslužku; šel je ven po nakupih (nakupovat);
5 usmerjenost duševne dejavnosti k predmetu:
a) ki naj se spozna, zazna: pogledati po vremenu; povprašati po zdravju, znancu; vprašal
ga je po imenu; neprav. debata po tem vprašanju (o);
b) ki je cilj čustvovanja, volje: hrepeneti, ekspr. koprneti po čem; potreba po jedi; želja
po popolnosti; pohlep po denarju; psu se cedijo sline po klobasi;
c) ki je vir, izhodišče čustvovanja: žalovati po kom; hudo mu je po materi;
6 a) čas, trenutek, ki mu sledi dogajanje: po petih letih ga prvič vidim; po treh tednih se
vrnem; po deseti (uri) pridi v pisarno; po kosilu počiva; po maturi se bo vpisal na
univerzo; prva leta po osvoboditvi; kmalu po polnoči; pri štetju let leta deset po našem
štetju; neprav. pred in po uporabi (pred uporabo in po njej);
b) (časovno) zaporedje: ajda se seje po pšenici; po Vrhniki pride Logatec (za Vrhniko);
c) v zvezi z biti izraža prenehanje, izginitev: sneg kar vidno jemlje, kmalu bo po njem; je
že po dežju (nehalo je deževati);
č) zastar. čas, v katerem se kaj dogaja; ob: shajali so se po zimskih večerih;
62
7 merilo, vodilo:
a) pri določanju, opredeljevanju: spoznati koga po glasu, hoji; podoben, različen po
značaju; večji po postavi; prvi po moči; postaviti se v vrsto po velikosti; mehanik po
poklicu; po rodu Hrvat; sorodstvo po stricu; njegov brat, Peter po imenu (ki mu je ime);
b) pri usklajanju, prilagajanju: oblačiti se po modi; čevlji so narejeni po nogi; ladjo so
imenovali po glavnem mestu; delati po načrtu; ravnati po zakonu; pomagati po svojih
močeh; ekspr. delati po stari navadi; nagrajevanje po delu; publ. po svojem položaju je
član odbora;
c) merilo, vzor pri posnemanju, poustvarjanju: slikati po naravi; scenarij je narejen po
romanu; zgledovati se po drugih; igrati, peti po notah;
8 sredstvo, posrednika: poslati po pošti, železnici; sporočiti po kurirju; publ. nadzorovati
po svojih organih; neprav. za izražanje povzročitelja; od: po hudournikih razrita pot;
zavzetje Carigrada po Turkih; povezani smo po skupnih doživljajih (s skupnimi
doživljaji); po človeških rokah narejeni kipi (s človeškimi rokami);
9 vzrok, zaradi katerega se kaj dogaja: to se je zgodilo po tvoji krivdi; po fižolu ga boli
želodec; po sadju ga napenja; mož je znan po grobosti; sloveti po lepoti;
10 vir, izvor:
a) pri zaznavanju s čutili: čebelnjak diši po medu in vosku; okus po ananasu, čokoladi;
smrdeti po žganju;
b) pri prevzemanju z dedovanjem, nasledstvom: dobiva pokojnino po možu; vdova po
profesorju; po očetu ima oči, po materi lase;
11 način, kako dejanje poteka: hoditi po prstih; plaziti se po trebuhu; po grobem obdelati;
obsoditi po krivem; po pravici razsoditi; ekspr. jeziti se po nepotrebnem;
12 a) mero: jemati zdravilo po kapljicah; plačevati po kosu; prodajati zemljišče po parcelah;
piti po požirkih;
b) delitev, razdeljevanje: razdeliti po enakih delih; publ. plačevati za vodo sto dinarjev po
osebi (na osebo);
13 ceno: prodajati po nizki ceni; jajca so bila na trgu po dinarju; po čem je vino;
● ekspr. (nedolžna) kri vpije po maščevanju ((po nedolžnem) umorjene(ga) je treba
maščevati); otrok je po očetu (ima njegove lastnosti); zastar. prvi po cesarju (za cesarjem);
Janez Kocmur, po domače Maček (izraža (hišno, osebno) ime v rabi domačinov); to mu ni po
duši (mu ni všeč); nižje pog., ekspr. šel je po gobe (umrl je); pog. po privatni liniji (privatno,
ne službeno); star. iti po plemenu (goniti se; pariti se); ekspr. malo po malo sneži (pomalo);
63
po mojem to ni prav (po mojem mnenju); pog. že kar dobro govori po naše (v jeziku, ki je tu v
rabi); nar. vzhodno reč po našem pomeni besedo (v našem narečju); prišel sem po slovo (se
poslovit)
♦ šport. zmagati po točkah (premagati nasprotnika samo zaradi višjega števila dobljenih
točk); vet. krava je po teletu (se je pred kratkim otelila); prim. podolgem, pomalem, ponavadi,
posili, posredi, postrani, povečini ipd.
2. 2. 2. 3 Slovenski pravopis60
Predlog po + tožilnik v sklopu z navezno obliko osebnega zaimka izraža:
1 vzročnost: iti po zdravnika; seči v žep po denar; Poslali ste póme (zastar. po mé);
2 lastnost: govoriti po slovensko; narediti po svoje.
Predlog po + mestnik
1 prostorska pot ali razmeščenost: hoditi po pravi poti; potovati po svetu; padati po
pobočju; premetavati se po postelji; iskati po slovarju; posedati po krčmah; pege po obrazu;
polemike po časopisih; tolči se po glavi;
2 časovnost: po torku pride sreda; Pridite spet po 13. juniju; vrniti se po polnoči; po maturi
oditi na univerzo; po dežju je posijalo sonce; Bilo je po žetvi; pred in po vojni (pred vojno in
po njej); Lesce so po Radovljici (za Radovljico);
3 vezljivost: vreči se po materi (biti ji podoben); planiti po sovražniku; seči po knjigi;
povprašati po zdravniku; hrepeneti po domovini; potreba po jedi; pohlepen po denarju;
zavzetje Carigrada po Turkih (od Turkov);
4 vzročnost: zgoditi se po krivdi, zaslugi koga; storiti kaj po neumnosti; povezani po
skupnem trpljenju (s skupnim trpljenjem); priti po jesti in piti (po jed in pijačo); sloveti po
lepoti;
5 lastnost: hoditi po prstih; po pravici razsoditi; zdravilo jemati po kapljicah; plačevati po
kosu; prodajati po nizki ceni; dišati po jabolkih; sporočiti po kurirju; dober po srcu; po
njegovem (mnenju) je to napaka;
60 Za potrebe preučevanja sem vzela spletno izdajo Slovenskega pravopisa (http://bos.zrc-sazu.si/sp2001.html).
64
6 izvor: imeti oči po materi; pokojnina po možu;
7 povedkovniškost: Ni mu bila po duši (Ni mu bila všeč); biti čisto po očetu (tak kot oče);
Bila je po porodu.
Ob izpuščenem vezavnem samostalniku:
1 predlog po + imenovalnik izraža lastnost: V klopeh sedijo po trije učenci;
s pretvorbo v rodilnik: V sobi nas je spalo po deset dijakov; po meter visoki zameti; korakati
po trije in trije; vstopati po eden (posamezno);
2 predlog po + tožilnik izraža lastnost: po ves teden ga ni domov; inštruirati vsakega po eno
uro.
2. 2. 2. 4 Primerjava tipologij
Že ko preletimo tipologije predloga po, kot so zapisane v Slovenski slovnici, Slovenskem
pravopisu ter Slovarju slovenskega knjižnega jezika, opazimo, da se njegova obravnava v
omenjenih delih razlikuje tako v številu kot v poimenovanju pomenov. Glede na zglede, ki jih
podajajo, sem izdelala vzporedno primerjavo.
a) Po + tožilnik
Slovenski pravopis Slovenska slovnica SSKJ
vzročnost (1) namen (2)
izraža premikanje z namenom, da
pride oseba, stvar na cilju na
izhodiščni položaj premikanja (1)
lastnost (2)
lastnost (3)
s pridevnikom srednjega spola ali
pridevniškim prislovom izraža
način, kako dejanje poteka (3)
/
s svojilnim zaimkom ali
pridevnikom izraža hotenje,
voljo, ki (naj) usmerja, vodi
ravnanje (2)
65
b) Po + mestnik
Slovenski pravopis Slovenska slovnica SSKJ
prostorska pot ali razmeščenost
(1)
prostor (1)
neurejeno premikanje ali stanje
na enotni površini (1a)
neurejeno premikanje ali stanje
na površini, ki jo oblikuje
množica posameznih predmetov
(1b)
usmerjeno premikanje na površini
česa podolžnega (2)
/premikanje, usmerjenost na
površino predmeta (3a)
vezljivost (3)
/premikanje k čemu s sovražnim
namenom (3b)
/premikanje z namenom, da se kaj
pridobi, obdrži (4a)
/
usmerjenost duševne dejavnosti k
predmetu, ki naj se spozna, zazna
(5a)
/ /premikanje z določenim
namenom sploh (4b)
/ /
usmerjenost duševne dejavnosti k
predmetu, ki je cilj čustvovanja,
volje (5b)
/ /
usmerjenost duševne dejavnosti k
predmetu, ki je vir, izhodišče
čustvovanja (5c)
časovnost (2) čas (2)čas, trenutek, ki mu sledi
dogajanje (6a)
/ / (časovno) zaporedje (6b)
/ /v zvezi z biti izraža prenehanje,
izginitev (6c)
66
/ /zastar. čas, v katerem se kaj
dogaja (6č)
lastnost (5)
ozir (5)merilo, vodilo pri določanju,
opredeljevanju (7a)
lastnost (3) sredstvo, posrednik (8)
/vir, izvor pri zaznavanju s čutili
(10a)
/ način, kako dejanje poteka (11)
/ cena (13)
povedkovniškost (7) /
/
(nekatere zglede najdemo pri
drugih pomenih, sicer pa v
frazeološkem in terminološkem
gnezdu)
/ /merilo, vodilo pri usklajanju,
prilagajanju (7b)
/ /merilo, vzor pri posnemanju,
poustvarjanju (7c)
vzročnost (4) vzrok (4)vzrok, zaradi katerega se kaj
dogaja (9)
izvor (6) /vir, izvor pri prevzemanju z
dedovanjem, nasledstvom (10b)
// mera (12a)
/ delitev, razdeljevanje (12b)
c) Drugo
Slovenski pravopis Slovenska slovnica SSKJ
predlog po + imenovalnik:
lastnost (1)/
prislov po:
porazdeljevanje enakega števila,
količine česa na vsako od
imenovanih oseb, stvari, pojmov
(1)predlog po + tožilnik:
lastnost (2)
predlog po + tožilnik:
mera (1)
/prislov po:
prodajna cena (2)
67
Iz preglednice je razvidno, da je najbolj ohlapno zastavljena tipologija po Slovenski slovnici,
najbolj podrobno pa po SSKJ. Odstopanja so najbolj opazna pri pomensko najbolj razvejanem
sklonu: mestniku. Tako kot je analizo besedila zaradi ohlapnosti težko opraviti po tipologiji
Slovenske slovnice, tako je v nekaterih primerih pri tipologiji SSKJ zaradi (pre)podrobne
razčlenjenosti težko ločevati med posameznimi pomeni, npr. po pravici razsoditi je vmeščen
k načinu (11), ravnati po zakonu pa k merilu, vodilu pri usklajanju, prilagajanju (7b), lahko pa
bi bila oba zgleda uvrščena k istemu pomenu, kot je to storil Pleteršnik. Težko je ločiti tudi
pomena premikanje, usmerjenost na površino predmeta (3a) in premikanje k čemu s
sovražnim namenom (3b), saj v nekaterih primerih težko določimo, ali se je nekaj zgodilo s
sovražnim namenom ali ne, npr. udariti psa po gobcu. Slovenski pravopis ponuja neko
srednjo mero členitve, vseeno pa menim, da ima dve pomanjkljivosti. Prva je ohlapnost
(prostorska pot ali razmeščenost (1) ter lastnost (5) sta zelo široka pojma in vključujeta zelo
različne zglede, ki bi jih brez težav pomensko natančneje določili), druga pa členitev na
različnih nivojih, npr. vezljivost (3) in povedkovniškost (7) ne izražata pomena tako kot npr.
časovnost (2), kar je še posebej razvidno pri povedkovniškosti, ki je ni med opredelitvami po
SSKJ, njene zglede pa uvršča deloma med druge pomene, sicer pa čisto posebej v frazeološko
in terminološko gnezdo. Pri primerjavi vseh treh tipologij ugotovimo tudi posebnost SSKJ pri
dojemanju po ne samo kot predloga, temveč tudi kot prislova, kar ni v skladu s Toporišičevo
teorijo o predlogih. Ta namreč pravi, da se pravi predlogi (kamor sodi predlog po) uporabljajo
samo kot predlogi (Toporišič 2000: 413). Tako bi po lahko neupravičeno uvrstili k nepravim,
ki se lahko uporabljajo tudi kot prislovi (prav tam). Primere, ki jih za po kot prislov navaja
SSKJ, Slovenska slovnica in Slovenski pravopis uvrščata k predlogu po s tožilnikom
(Slovenska slovnica) in k predlogu po s tožilnikom ali z imenovalnikom (Slovenski pravopis;
tudi to je posebnost, saj naj bi se v slovenščini s tremi skloni vezal samo predlog za (Toporišič
2000: 414)).
Po tehtanju zgoraj omenjenih ugotovitev sem za analizo besedila izbrala tipologijo po SSKJ z
določenimi poenostavitvami.
68
3 PREUČEVANJE PREDLOGA PO V RUSKEM JEZIKU
Pri preučevanju predloga po se bomo zaradi precej pozne uveljavitve ruskega jezika kot
knjižnega posvetili predvsem sinhronemu stanju. Najprej pa si, kot diahroni vložek, poglejmo,
kako se je v 19. stoletju v ruščini razvijala vezljivost predloga po z dajalnikom in mestnikom.
Zveze po + tožilnik v naslednjem poglavju ne bomo obravnavali, saj njegov razvoj ne temelji
na spremembi vezljivosti predloga.
3. 1 SPREMEMBE V VEZLJIVOSTI PREDLOGA PO V RUŠČINI
Predlog po je skozi čas v določenih pomenih spremenil sklone, s katerimi se je vezal.
Opazimo lahko težnje po zamenjavi mestnika z dajalnikom. Ustavimo se pri štirih primerih
predloga po + mestnik, ki jih je mogoče opaziti v 19. stoletju, in opazujmo njihov razvoj,
kakor jih je predstavila E. V. Muravenko61:
1 časovni pomen (случиться по битве, sln. zgoditi se po bitki);
2 vzročni pomen pri glagolih, ki izražajo žalost (тосковать по муже, sln. žalovati po
možu);
3 krajevni pomen pri glagolih premikanja (идти по нем, sln. iti za njim);
4 predmetni pomen pri glagolih usmerjenega dejanja (стрелять по них, sln. streljati po
njih).
1 Predlog po se rabi v pomenu после. V 19. stoletju je bilo število samostalnikov, ki so
se rabili v tem pomenu, znatno večje (по битве, по смерти ipd.). Словарь языка Пушкина62
navaja, da se v danem pomenu rabita dajalnik in mestnik, da sicer pri Puškinu veliko redkeje
srečamo dajalnik kot mestnik, pri drugih avtorjih 19. stoletja pa primerov rabe dajalnika v tem
pomenu praktično ni. Tako ostaja vprašanje, ali je bila raba dajalnika v podobnih primerih v
19. stoletju normirana ali pa gre za specifični jezik Puškina. Danes se z zvezo po + mestnik v
časovnem pomenu v glavnem srečujemo v poslovnem in publicističnem jeziku, pa še to z
omejenim številom samostalnikov: по возвращении, по выяснении, по достижении ipd.
Raba dajalnika velja za zaznamovano (Муравенко 2008).
61 Razprava je dostopna na: http://iling.spb.ru/nord/materia/rusconstr2009/muravenko.pdf.62 Словарь языка Пушкина: в 4 т./ Отв. ред. акад. АН СССР В.В. Виноградов. — 2-е изд., доп. М.:
Азбуковник, 2000. Avtorica strani ne navaja.
69
2 Predlog po se rabi v pomenu vzroka z glagoli, kot sta грустить in тосковать. V
vzhodni slovanščini se je s tovrstnimi glagoli večinoma rabila zveza o + mestnik, predlog po
pa se je rabil samo z mestnikom in bil bolj rabljen v povezavi s smrtjo, ločitvijo. Vinogradov
meni, da je pri rabi po + mestnik po glagolih, ki izražajo žalost, prišlo do vzročne
preosmislitve časovnega pomena (Муравенко 2008). Skozi razvoj se mestnik postopoma
umika dajalniku. V 19. stoletju se je dajalnik uporabljal samo s samostalniki v množini,
mestnik pa s samostalniki v ednini in z zaimki: Всё грустит по муже (И. А. Гончаров);
Что погреба? Признаюсь, и по них сердце болит (А. С. Пушкин). V zadnjih dveh
stoletjih se vse bolj uveljavlja dajalnik in zadnji slovarji, po raziskovanju E. V. Muravenko,
navajajo dajalnik kot edino pravilno možnost: грустить по мужу, тоска по родному дому.
Dokončne nadomestitve mestnika z dajalnikom pa še ni. V govoru starejših ljudi namreč še
lahko opazimo vezavo zaimka 1. in 2. osebe z mestnikom (скучать по Вас), včasih pa se z
mestnikom vežejo tudi drugi zaimki v ednini (Тоскую по нем; Виктор Некрасов, 1981)
(Муравенко 2008).
3 Enako se dogaja tudi s prostorskim pomenom predloga po. Razlika je samo v tem, da
je tu do izrinjanja mestnika prišlo nekoliko prej. V začetku 19. stoletja se je mestnik rabil
samo z zaimki 3. osebe (Он снова жаждою томился, И градом пот по нём катился (А.
С. Пушкин)). V 20. stoletju se predlog po v prostorskem pomenu rabi samo z dajalnikom
(Муравенко 2008), kar potrjuje Vondrákovo tezo, da se mestnik umika dajalniku, ter
nasprotuje mnenju K. I. Hodove, ki trdi nasprotno (glej str. 20, točko 1 b): Mestnik s
predlogom po v omejenem prostoru).
4 Takšna pa je raba predloga po s samostalniki, ki izražajo predmet, na katerega je
naravnano dejanje (z glagoli бить, ударять, стрелять ipd.): s samostalniki je že od 18.
stoletja v rabi dajalnik, z zaimki pa je v 19. stoletju še v rabi mestnik (Выискались охотники,
которые […] стреляли по нем, но инок точно был заколдован (Д. Н. Мамин-Сибиряк);
По них выстрелили из пушки (А. С. Пушкин)). Med osebnimi zaimki se najprej začne
vezati z dajalnikom zaimek они. Zaimek он se rabi z mestnikom vse 19. stoletje in ga šele v
20. začne izpodrivati dajalnik. Najdlje se mestnik obdrži z zaimkoma мы in вы (Может, как
раз с того места и стреляет сейчас по нас пулемет (Виктор Некрасов, 1946)). Danes
sta obliki по нам, по вам nezaznamovani, starejši obliki по нас, по вас pa srečamo samo pri
starejših govorcih (Муравенко 2008).
70
Opažamo tendenco po utrditvi določenega pomena določene oblike. V zadnjih treh izbranih
pomenih je mestnik izpodrinil dajalnik (mestnik dajalnik, op. B. G.), to pa se je zgodilo
postopoma: samostalnik v množini – zaimek они – samostalnik v ednini – zaimka он, кто (in
izpeljave) – zaimka мы in вы. V časovnem pomenu se utrjuje mestnik. Gre za poseben
primer, pri katerem se predlog po veže z mestnikom, je pa število samostalnikov omejeno,
govorimo lahko tudi o prehodu teh samostalnikov s predlogom po k sestavljenim predlogom
(Муравенко 2008). Več o sestavljenih predlogih v naslednjem poglavju, s katerim prehajamo
k splošnemu sinhronemu pregledu predlogov.
3. 2 TIPOLOGIJA PREDLOGOV
Predlogi se po mnenju N. Ju. Švedove (1980: 704–705) delijo po eni strani na prave in
neprave, po drugi strani pa na nesestavljene in sestavljene.
Pravi predlogi so zaprta skupina preprostih besed, neodvisnih od živih besedotvornih
odnosov z leksikalnimi besedami. Skoraj vsi pravi predlogi so večpomenski. Mnogi se lahko
vežejo z več kot enim sklonom. M. Remnjova pravi, da gre za prvotne predloge (первычные
предлоги), ki so jih slovanski jeziki prevzeli iz indoevropskih predlogov, njihovo število pa se
je v praslovanščini povečalo na račun novih, ki so se oblikovali predvsem iz prislovov, pa tudi
iz drugih besednih vrst (Ремнева 2004: 301). Toporišič (2000: 413) za prave predloge meni,
da se uporabljajo samo kot predlogi.
Nepravi predlogi so predlogi, ki imajo žive besedotvorne odnose in leksikalno-semantične
zveze z leksikalnimi besedami (samostalniki, prislovi in glagoli (deležji)). Nepravi predlogi so
nastali kasneje, so številčnejši od pravih, toda izražajo manj pomenov, vsak pa se veže samo z
enim sklonom. Vsi nepravi predlogi se delijo na izimenske (ввиду, в качестве, во имя, по
линии), prislovne (близ, сверх, после, согласно) in izglagolske (включая, исключая, не
считая). Toporišič (2000: 413) nepravim predlogom pripisuje rabo ne samo kot predlogi,
temveč tudi kot prislovi, samostalniki ali kaj drugega.
K nesestavljenim predlogom sodijo vsi enobesedni pravi in nepravi predlogi.
71
K sestavljenim predlogom uvrščamo samo neprave predloge, ki so sestavljeni iz dveh ali
treh besed: zveze sklonljivih besednih vrst, deležij ali prislovov z enim ali dvema pravima
predlogoma (впредь до, в отличие от, согласно с, по отношению к, глядя по) (Švedova,
§1656; 704–705).
Vsi predlogi so kombinacija zgoraj omenjenih delitev. Predlog po sodi k pravim predlogom,
zato pri nepravih poglejmo samo opredelitev in omenimo samo tiste, katerih sestavni del je
predlog po.
3. 2. 1 Pravi nesestavljeni predlogi: в (во) + tož. in mest., к (ко) + daj., на + tož. in mest., о
(об, обо) + tož. in mest., по + daj., tož., mest., при + mest., про + tož., с (со) + rod., tož., or.
idr. V to skupino sodijo tudi parni predlogi, pisani z vezajem: изза + rod., изпод + rod. idr.
(Шведова 1980: 706).
3. 2. 2 K nepravim predlogom sodijo predlogi, ki so izšli iz prislovov, samostalnikov in
deležij. Po se kot del sestavljenih predlogov pojavlja pri izsamostalniških (z enim pravim
predlogom: по адресу, по линии, по мере, по образцу, по поводу, по причине, по случаю,
по части ter z dvema pravima predlogoma: по направлению к, по отношению к, по
сравнению с) in izglagolskih predlogih (глядя по, смотря по, судя по) (Шведова 1980:
706–709).
3. 3 PREDLOG PO V SODOBNI RUŠČINI
Predlog po se v ruščini veže s tremi skloni: dajalnikom, tožilnikom in mestnikom.
Razločevanje, s katerim sklonom se veže v vsakem konkretnem primeru, pogosto ni tako
enostavno. Bondarenko (1961: 28) navaja primere, pri katerih dajalniške in mestniške
končnice sovpadajo: плыть по реке – плавать в реке, идти по улице – встретить на
улице, бродить по лесу – быть в лесу, бежать по берегу – стоять на берегу. Za jasno
razlikovanje sklonskih oblik moramo upoštevati nedvoumne primere: «Добиться четкого
различения падежных форм можно при условии твердого значения, с какими падежами
употребляются те или иные предлоги, какую падежную форму каждый из них уточняет,
развивает» (Бондаренко 1961: 28). Pri samostalnikih v množini s predlogom po ne prihaja
do napak in težav, saj se vedno veže z dajalnikom: Партийцы стояли по тротуарам с
72
винтовками у ноги на сажень друг от друга; Медленно ползли эшелоны по российским
равнинам (Бондаренко 1961: 30).
Pri pregledu pomenov predloga po se bomo poslužili dveh jezikoslovnih pristopov:
analitičnega63 in sintetičnega64. Pomen predloga po po analitičnem pristopu bomo predstavili
s Šeljakinovo in vzporedno Bondarenkovo opredelitvijo, po sintetičnem pristopu pa s
Šeljakinovo, ki jo bomo pri prostorskem pomenu dopolnili s preučevanji A. Nikolove, ter
njegovi opredelitvi dodali dognanja Ju. L. Kuznecove o distributivnem pomenu, ki ga Šeljakin
ne navaja.
3. 3. 1 Predlog po po analitičnem pristopu
Pomen dajalnika s predlogom po65 (Шелякин 2001: 44–49):
1 zunanja površina predmeta, na katero je usmerjeno premikanje predmeta ali dejanje
(ходить по комнате, гладить по голове, ударить палкой по доске, od tod:
стрелять по противнику, играть по нотам, отвечать по книге, идти по
компасу);
2 skladnost/neskladnost s čim (одеваться по моде, работать по плану, жить по
обычаям отцов, называть по имени);
3 osnova, povod (судить по внешности, награждать по заслугам, сказать по
глупости, уволиться по желанию);
4 vrsta, področje delovanja, izražanja dejstev, lastnine, odnosov (чемпион по боксу,
друзья по школе, специалист по животноводству, соседи по вагону; мягкий по
63 Analitični pristop v jezikoslovju temelji na analizi jezikovne pojavnosti. Gre za obravnavo s stališča
sprejemnika besedila: »Sprejemnikovo izhodišče je izraz (izrazna, glasovna podoba), oblika (oblikovna zgradba)
oziroma zgradba (skladenjska zgradba) že dane jezikovne pojavnosti, ki jo je prejel od tvorca besedila, cilj pa
pomen jezikovne pojavnosti, ki jo bo dekodiral. Sprejemnik besedila gre torej od ὄνομα ‘ime’ (izraz, oblika,
zgradba) k σῆμα ‘znamenje’ (pomen), zanj je značilen semaziološki vidik« (Šekli 2014: 13).64 Pri sintetičnem pristopu v jezikoslovju je v središče postavljena sinteza jezikovne pojavnosti. Gre za
obravnavo s stališča tvorca besedila: »Tvorčevo izhodišče je pomen (pomenska zgradba) še nenastale jezikovne
stvarnosti, ki jo bo poslal sprejemniku besedila, cilj pa izraz, oblika oziroma zgradba jezikovne stvarnosti, ki jo
bo tvoril. Tvorec besedila gre torej od σῆμα ‘znamenje’ (pomen) k ὄνομα ‘ime’ (izraz, oblika, zgradba), zanj je
značilen onomaziološki vidik« (Šekli 2014: 13).65 Bondarenko (1961: 70–71) naslednje pomene imenuje: 1 – prostorska, 2 – načinovna, 3 – vzročna, 4 –
opredeljevalna, 5 – predmetna, 6 – ne navaja, 7 – časovna razmerja.
73
тембру, отличный по качеству, занятия по русскому языку, задачник по
арифметике, приказ по университету, хлопотать по хозяйству);
5 predmet porazdelitve (раздать по яблоку, взять по палке, ездить по знакомым,
собирать по каплям);
6 osnova, kriterij primerjanja (по численности населения наш город уступает
другим городам, по красоте с ней никто не сравнится, по своему содержанию
эта книга очень интересная);
7 neomejeno ponavljanje časovnih odsekov (по ночам, по утрам, по вторникам).
Bondarenko (1961: 71) naštetim pomenom dodaja še enega:
8 ciljna razmerja (посылать по разным делам).
Pomen tožilnika s predlogom po66 (Шелякин 2001: 44–49):
1 končna meja razširjenosti dejanja v prostoru in času (засучить рукава по локоть,
стоять по горло в воде, жить с июля по август, по сию пору);
2 vzetje predmeta kot cilja premikanja (идти по ягоды, по грибы), pogovorno;
3 številčne enote (раздать по четыре книги, собираться по пять человек, нам по
тридцать лет).
Dodajmo še dva pomena:
4 načinovno (занят по горло) (Бондаренко 1961: 70–71);
5 frazeološke besedne zveze (влюбиться по уши, занят по горло) (Бондаренко 1961:
28–29).
Primer занят по горло se kot pojasnilo pojavi pri načinovnih in frazeoloških razmerjih, kar je
po eni strani lahko moteče, saj ne dobimo jasne predstave o razlikovanju teh razmerij, po
drugi strani pa dobimo vtis, da določanje pomena (tako kot tudi sklona), ni vedno enostavno.
Bondarenko (1961: 29–30) mestnik67 s predlogom po v ednini deli na naslednja razmerja:
66 Bondarenko (1961: 28–29) predlog po s tožilnikom deli podobno: 1 – ločuje posebej na predmetna in časovna
razmerja, 2 – ciljna razmerja, 3 – jih ne omenja.67 Pomen mestnika s predlogom po je specializiran za izražanje časa v pomenu nečesa, kar sledi opomenjenemu
dejanju (жениться по окончании университета, по возвращении из отпуска). Tak pomen ni prvoten; v stari
ruščini se je uporabljal v prostorskem pomenu идти по ком (= za kom) (Шелякин 2001: 44–49).
74
1 v pomenu после (по истечении, по прибытии, по окончании, по рассмотрении, по
уходе, по ознакомлении, по вступлении, по приезде, по выздоровлении, по
смерти);
2 ob glagolih čustvovanja: скучать, тужить, тосковать, вздыхать, грустить,
страдать, горевать itd. (тужит по сыне, тоскует по муже, плачет по отце); v
sodobnem ruskem jeziku je ob teh glagolih nezaznamovana raba z dajalnikom
(тужит по сыну, тоскует по мужу, плачет по отцу), z mestnikom pa je
pojmovana kot zastarela ali narečna;
3 ob osebnih zaimkih (Этого, однако, не видно по вас; Весь... день он капризничает.
Все не по нем; Мятежники выбежали, из крепости начали по них стрелять из
пушек.
3. 3. 2 Predlog po po sintetičnem pristopu
Šeljakin je predloge opredelil glede na funkcionalno slovnico. Omenili bomo samo tiste, kjer
se pojavlja predlog po. Razvrščamo jih v dve skupini: funkcionalna tipologija prilastkov ter
okoliščin. Okoliščine kraja, prostora bomo nadgradili s tipologijo po A. Nikolovi, na koncu pa
bomo dodali še pregled distributivnosti po Ju. L. Kuznecovi.
3. 3. 2. 1 Funkcionalna tipologija prilastkov (функциональная типология
определения)
Predlog po stoji desno od samostalnika in ima vlogo neujemalnega prilastka. Šeljakin (2001:
230–245) jim pripisuje izražanje lastnosti predmeta na tri načine:
I s predložno-sklonsko obliko samostalnika (по + daj), ki izražajo:
a namen, določenost (служба по охране границ, приказ по школе);
b povod, osnovo za obstoj predmeta (брак по любви, пенсия по старости);
c osebne zveze in odnose (родственники по мужу, сосед по квартире, друзья по
школе, учитель по физике);
II s prislovom (надпись по-русски;);
III s pojasnjevanjem, konkretiziranjem pomena abstraktnih samostalnikov (по + daj) v
pomenu znanja, ki je zajeto v učnih pripomočkih, zapiskih, predavanjih (учебник по
75
физике, книга по языкознанию, задачник по алгебре, конспект по биологии, урок по
математике, занятия по русскому языку).
3. 3. 2. 2 Funkcionalna tipologija okoliščin (функциональная типология
обстоятельств)
Predlog po Šeljakin obravnava v naslednjih okoliščinah: kraja oz. prostora, časa, trajanja,
vzroka, načina, mere, sredstva, omejitve, skladnosti ter usmerjenega dejanja na lokalizacijo, ki
je del predmeta. Podrobneje si poglejmo vsako posebej.
3. 3. 2. 2. 1 Kraj, prostor68 (пространственные локализаторы)
Šeljakin okoliščine kraja, prostora deli na lokative, direktive in tranzitive, lokative pa še na
lokalizacijo na zunanjih delih, znotraj ter izven meja prostorskega orientirja.
I Lokativi – po njih se vprašamo где?
1 Lokalizacija na zunanjih delih prostorskega orientirja69 poteka na več mestih enega
prostorskega orientirja, pri čemer se по veže z dajalnikom: Книги были разбросаны по
всему столу (Шелякин 2001: 234); sln. Knjige so bile raztresene po vsej mizi.
2 Lokalizacija znotraj prostorskega orientirja70 pomeni množico mest, znotraj katerih je/so
lokaliziran/-i subjekt/-i. Predlog по se veže z dajalnikom v množini: Все работали по
своим комнатам; Они пели по поездам разные песни; Он шарил по карманам
(Шелякин 2001: 234); sln. Vsi so delali po svojih sobah; Po vlakih so peli razne pesmi;
Stikal je po žepih.
68 A. Nikolova deli okoliščine kraja oz. prostora v tri skupine:
položaj predmeta na območju, v okviru ali na površini orientirja;
premikanje predmeta;
položaj in premikanje predmeta v razmerju do različnih strani orientirja.69 A. Nikolova (1997: 35–36) govori o lokalizaciji več predmetov znotraj enega orientirja. Položaj predmeta je
območje, v okvir ali površina orientirja. Predmeti so lahko razporejeni po kakršnem koli parametru orientirja –
po dolžini, širini, diagonali ... ali pa povsem neurejeno.70 A. Nikolova (1997: 35–36) govori o lokalizaciji več predmetov znotraj več orientirjev. Položaj predmeta je
lahko območje, okvir ali površina orientirja.
76
Opredelitvi A. Nikolove in Šeljakina se razlikujeta v dveh stvareh: v tem, da A. Nikolova
govori o predmetih, Šeljakin pa o subjektih, pri čemer lahko iz primerov sklepamo, da imata
pravzaprav oba v mislih tako predmete (Он шарил по карманам (Шелякин 2001: 234) – z
delom telesa, roko) kot osebe (Все трое, как по команде, уселись по своим машинам
(Николова 1997: 25)). Bolj očitna razlika pa se mi zdi to, da A. Nikolova ne vključuje
možnosti enega samega predmeta znotraj več orientirjev (Šeljakinov primer: Он шарил по
карманам). Omenjeni primer po mojem mnenju ne izraža položaja, ampak premikanje, saj se
od ostalih primerov pomensko razlikuje v tem, da je lokalizacija zaporedna, ne pa hkratna.
Menim, da je za lokalizacijo v Šeljakinovem pomenu »enega subjekta« mogoč samo predmet
(npr. abstraktni samostalnik): Преступность по странам вдвойне увеличилсь. Za
ponazoritev sem preoblikovala primer A. Nikolove, ki dopolnjuje svojo tipologijo statičnih
položajev predmeta z lokalizacijo enega predmeta znotraj enega orientirja. Bolj kot za
vprašanje ednine in množine gre za doseganje statičnosti položaja predmeta s pomočjo
jezikovnih konstrukcij. Položaj predmeta je po A. Nikolovi statičen tudi, kadar po v
uradovalno-poslovnem stilu nastopa kot sinonim predlogoma в in на. Raba je omejena na
besede tipa: улица, адрес, город, район, область, страна, регион: Они проживают по
улице 1ого мая = Они живут на улице 1ого мая; Преступность по стране вдвойне
увеличилсь = преступность в стране; Процент частных хозяйств по области не
изменился (Николова 1997: 35–36).
3 Lokalizacija izven meja prostorskega orientirja71 (Шелякин 2001: 234–235) je/sta lahko:
a) stranski del prostorskega orientirja z zvezo predloga по in samostalnika сторона v
tožilniku: по одну сторону сидел отец, по другую сторону – мать;72 sln. na eni strani
je sedel oče, na drugi mati.
b) dva stranska dela prostorskega orientirja z zvezo predloga по in samostalnikom бок v
dajalniku množine: По бокам дороги росли кустарники; По бокам его стояли
телохранители; sln. Po robovih ceste je rastlo grmovje; Po straneh (na vsaki strani) so
stali telesni stražarji; A. Nikolova (1997: 121) pa dodaja še zveze s samostalniki рука,
борт, in фланг: По правую руку от него сидит быстроглазный Кумар; По левую
71 A. Nikolova (1997: 118–121) jo opredeljuje kot položaj in premikanje predmeta v razmerju do bočnih strani
orientirja.72 A. Nikolova (1997: 120) dodaja še predložne zveze: по одну сторону, по другую сторону, по эту сторону,
по ту сторону, по левую сторону, по правую сторону ter по обе стороны.
77
руку выситься дощатый забор; sln. Na njegovi desni sedi hitrooki Kumar; Na njegovi
levi se razprostira lesena ograda.
II Direktivi73 so usmerjeni na končno točko prostorskega orientirja, ki se nahaja znotraj
prostorskega orientirja. Po njih se vprašamo куда? in jih tvorimo s predlogom по in
dajalnikom množine (разойтись по домам, рассовать деньги по карманам; sln. raziti
se po domovih; zatlačiti denar po žepih) (Шелякин 2001: 235). A. Nikolova (1997: 49)
osnovni vprašalnici in pravilu tvorjenja dodaja še vprašalnici в сторону чего? in по
направлению к чему?: Поезд идет по направлению к Софии; sln. Vlak gre (v smeri)
proti Sofiji.
III Tranzitivi74 izražajo mesto ali predmet, katerih območja potekajo na vsej poti
premikanja. Po njih se vprašamo по какому пути?, каков путь перемещения?, predlog
по pa se veže z dajalnikom: идти по улице (Шелякин 2001: 236); sln. iti po ulici. A.
Nikolova (1997: 72–73) tranzitive še posebej povezuje z nekaterimi skupinami
samostalnikov:
poimenovanja tega, kar prekriva zemljo: снег, песок, грязь, наст, лед: Мальчишки
брели по грязи; Лошади тежело ступали по глубокому снегу; Они побрели по
горячему песку, увязая в нем по шиколотку; sln. Otroci do bredli po blatu; Konji
so mukoma stopali po globokem snegu; Odšli so po vročem pesku, ugrezajoč se vanj
do gležnjev;
poimenovanja naseljenih krajev, držav in kontinentov: Я проехал по снежной
Европе; Путешествуя по Индии, я поначалу недоумевал; sln. Potoval sem po
zasneženi Evropi, Potovanja po Indiji nisem takoj doumel;
poimenovanja konkretnih predmetov: Он ринулся по чьим-то рукам, по вещевым
мешкам и чемоданам к выходу; sln. Pognal se je po rokah nekoga, po nahrbtnikih
in kovčkih k izhodu;
poimenovanja sredstev in pripomočkov za premikanje in transport: лестница,
ступеньки, мост, рельсы, трап, нефтепровод, газопровод ...: К дому нужно
было идти по узким деревянным мосткам; По каналам плыли широкие
73 A. Nikolova (1997: 49–58) direktive imenuje premikanje predmeta v smeri končne točke premikanja, cilja.74 A. Nikolova (1997: 70–73) tranzitive uvršča k premikanju predmeta, natančneje k opisu poti premikanja
predmeta.
78
металические барки; Они вместе спустились по эскалатору; sln. Do hiše je bilo
treba iti po ozkih lesenih mostičkih; Po kanalih so plule široke kovinske barke;
Skupaj so se spustili po tekočih stopnicah;
poimenovanja zaprtih prostorov in prostorninskih orientirjev: И вот мы с Наташей
идем по пустой школе; По большой комнате сновали официанты; Мы бродили
по зоопарку целых три часа; Оленька ходила по двору и распоряжалась; sln. In
tako greva z Natašo po prazni šoli; Po veliki sobi so sem in tja tekali natakarji; Po
živalskem vrtu smo tavali cele tri ure; Olenka je hodila po dvorišču in ukazovala;
Zveze s predlogom po in samostalniki tipa мост, тоннель, переход, коридор, галерея so
sinonimne zvezam s predlogom через: пройти по мосту – пройти через мост; ехать по
тоннелю – ехать через тоннель; бежать по коридору – бежать через коридор
(Николова 1997: 73).
3. 3. 2. 2. 2 Čas (обстоятельства темпоральной локализации)
Časovne lokalizacije odgovarjajo na vprašanje когда? in se delijo na lokalizacije znotraj
časovnega orientirja ter na lokalizacije izven časovnega orientirja (Шелякин 2001: 237–238).
I Lokalizacije znotraj časovnega orientirja izražajo:
a dejanje, stanje, ko se nekaj dogaja; zanje je značilna predložna zveza по мере: По
мере приближения к городу стали виднее дома; v slovenščini nimamo ustreznega
prevoda s predlogom po za по мере: Ko smo se približevali mestu, so hiše postajale vse
bolj vidne.
b ponavljajoče se omejene orientirje, znotraj katerih se vrši dejanje; predlog по se veže z
dajalnikom v množini: по вечерам мы сидели у дома; sln. ob (po) večerih smo sedeli
pred hišo.
II Lokalizacije izven časovnega orientirja izražajo lokalizacije po časovnem orientirju oz.
konec časovnega orientirja; predlog по se veže z mestnikom: по прибытии в город; sln.
po prihodu v mesto.
79
3. 3. 2. 2. 3 Trajanje (количественно-темпоральные обстоятельства)
Pri predlogu po Šeljakin (2001: 238) ločuje mero in ponavljanje.
I Okoliščine mere odgovarjajo na vprašanje как долго? сколько времени?, по pa se veže z
dajalnikom: Мы гуляли по часу / по целым часам; sln. Sprehajali smo se po eno uro/po
cele ure.
II Okoliščine ponavljanja odgovarjajo na vprašanje как часто?сколько раз? который
раз? По se veže z dajalnikom množine: Они не спят по ночам; sln. Ponoči (po nočeh)
ne spijo.
3. 3. 2. 2. 4 Vzrok (обстоятельства причины) (Шелякин 2001: 238–239)
I Predložna zveza по случаю izraža vzrok, povezan z nekim dogodkom: Мы поздравили
его по случаю юбилея; v slovenščini nimamo ustreznega prevoda s predlogom po za
predložno zvezo по случаю: Voščili smo mu za jubilej (ob priložnosti jubileja).
II Za izražanje vzroka, povezanega z lastnostmi osebe ali njenim stanjem, se по veže z
dajalnikom: сказать по глупости, не заметить по рассеянности, отсутствовать
по болезни, уйти с работы по возрасту, по желанию; sln. reči po neumnosti; v/zaradi
zmedenosti ne opaziti; manjkati zaradi bolezni; prenehati delati zaradi starosti, po želji.
III Za izražanje vzroka, povezanega s skladnostjo s čim, se по veže z dajalnikom: По
платью встречают, по уму провожают; Я узнал его по голосу; По его движениям
и походке я догадался, что он танцовщик; По его вине мы не смогли закончить
работу вовремя; sln. Spoznal sem ga po glasu; Po premikanju in hoji sem ugotovil, da
je plesalec; Po njegovi krivdi nismo mogli pravočasno zaključiti z delom.
3. 3. 2. 2. 5 Način (качественно-характеризующие обстоятельства)
Po njih se vprašamo как?, каким образом? Predlog po se veže z dajalnikom in ga uvršča k
okoliščinam, ki izražajo skladnost (качественно-соответствующие обстоятельства): пить
по чайной ложке (Шелякин 2001: 241); sln. piti po čajni žlički.
3. 3. 2. 2. 6 Mera (обстоятельства меры проявления)
Predlog по se veže s samostalnikom s pomenom delov telesa v tožilniku: стоять по пояс в
воде, зайти в воду по шею, засучить рукава по локоть, сыт по горло (Шелякин 2001:
242); sln. stati do pasu v vodi, iti do vratu v vodo, zavihati rokave do komolca, sit do grla.
80
3. 3. 2. 2. 7 Sredstvo (дополнения медиативного объекта)
V vlogi sredstva stoji predmet v dajalniku: говорить по телефону, сообщить по радио
(Шелякин 2001: 242); sln. govoriti po telefonu, sporočiti po radiu.
3. 3. 2. 2. 8 Omejitev (в ограничительном значении)
Predlog po se veže z dajalnikom: добрый по характеру, мягкий по тембру, отзывчивый
по сердцу, горький по вкусу, удивительный по красоте, помогать ей по хозяйству,
дежурить по общежитию, превосходить по мастерству, различаться по признакам,
классифицировать по весу, уступать по разнообразию, консультировать,
инструктировать, совещаться, советоваться по технике безопасности, учиться по
географии хорошо, окончить консерваторию по классу фортепьяно (Шелякин 2001:
244); sln. dober po značaju, mehek po barvi zvoka, rahločuten po srcu, grenek po okusu,
čudovit po lepoti, pomagati ji v gospodinjstvu, dežurati po bloku, presegati po mojstrstvu
(znanju), razlikovati se po znamenjih, razvrstiti po teži, odstopati po raznolikosti, posvetovati
se, dajati napotke glede varnosti pri delu, dobro se učiti pri geografiji, zaključiti konservatorij
iz klavirja.
3. 3. 2. 2. 9 Skladnost (в значении ограничительного соответствия)
Predlog po se veže z dajalnikom: работать по плану, жить по законам, идти по
желанию, играть по правилам, одеваться по моде (Шелякин 2001: 244); sln. delati po
načrtu, živeti po zakonih, iti po želji, igrati po pravilih, oblačiti se po modi.
3. 3. 2. 2. 10 Usmerjeno dejanje na lokalizacijo, ki je del predmeta (в значениях частей
предмета как уточняющих объектов направленно-локализованного действия)
Predlog po se veže z dajalnikom: погладить его по волосам, ударить его по спине
(Шелякин 2001: 244); sln. pobožati ga po laseh, ugariti ga po hrbtu.
3. 3. 2. 2. 11 Distributivnost
Šeljakin pri funkcionalni tipologiji ne omenja distributivnosti, čeprav jo pri analitičnem
pristopu navaja pri predlogu po z dajalnikom pod točko 5: predmet porazdelitve. To temo je
podrobno razdelala Ju. L. Kuznecova, mi pa si poglejmo samo glavne smernice.
Za uspešnost ruskega distributiva je poglavitni pogoj zaključena množica izbire (Y), ki je
števna in elementi katere ne vstopajo v vnaprej določene odnose s parametri distribucije (X).
81
Ta pogoj pojasnjuje vse ostale omejitve in prepovedi v zvezi z distributivno konstrukcijo s po
– nezmožnost rabe:
v množini (*Каждая портниха купила по ножницам);
ob monorelacijskih samostalnikih (*Каждый мальчик привел по матери);
ob glagolih, ki predvidevajo tesno zvezo med parametri in objekti distribucije
(*Каждая сестра бережет по кольцу) (Кузнецова 2010: 217).
Ju. L. Kuznecova (2010: 184–185) distributivnost razlaga kot ponavljanje iste situacije z
različnimi udeleženci. V ruščini se to izraža z zaimkom каждый ali s predložno-sklonsko
zvezo s predlogom po. Na splošno sta si ti dve sredstvi pomensko zelo blizu; njuna zveza v
istem stavku je precej pogosta. S pomočjo primerov, ki jih navaja Ju. L. Kuznecova, se
prepričajmo, da so pretvorbe nedistributivnih situacij (1, 2) v distributivne (a, b, c) ob zaimku
каждый in predlogu po praktično sinonimne:
1 Отец дал сыновьям яблоко / яблоки (= eno ali več vsakemu).
a) Отец дал каждому сыну яблоко.
b) Отец дал сыновьям по яблоку (≈ 1a).
c) Отец дал каждому сыну по яблоку (≈ 1a).
2 На нашей верфи выпускаются лодки (= ni pomembno, koliko).
a) На нашей верфи каждый год выпускается две лодки.
b) На нашей верфи выпускается по две лодки в год (≈ 2a).
c) На нашей верфи каждый год выпускается по две лодки (≈ 2a).
Razlikovanje pomena zaimenske distributivnosti (a) od konstrukcijske distributivnosti (b, c)
ni enostavno: v stavku a) je poudarek na kakovostnih lastnostih (dal jim je jabolka, ne pa
hrušk), v b) in c) pa na distribuciji in enakopravnosti udeležencev. Možnosti rabe konstrukcij
s po so znatno manjše kot v zaimenskih stavkih, saj se konstrukcije s po ne pojavljajo z vsemi
glagoli; raba v primeru 4 b) je zaznamovana (Кузнецова 2010: 185):
3 a На каждом дереве сидела птица.
3 b На деревьях / каждом дереве сидело по птице.
4 a На каждом дереве пела какая-нибудь заморская птица.
4 b ??На каждом дереве пело по <какой-нибудь заморской> птице.
82
3. 3. 2. 2. 11. 1 Števniki v distributivni konstrukciji
Ju. L. Kuznecova (2010: 198–199) meni, da se distributivne konstrukcije s števnikom
pojavljajo veliko pogosteje kot distributivi brez števnika, ker:
brez števnika ni mogoče izraziti pomena količine več ali enako dve;
se v poziciji subjekta pri prehodnem glagolu pričakujejo kvantitativni distributivi (tj. s
števniki);
objekt zahteva števnik, kadar se izbira iz enovrstnih množic.
Včasih števniki niso nujni, ker je količina že slovnično izražena z ednino. Tako korelacijo
lahko izrazimo na dva načina: X V по Y (prvi primer) ter Y V по X (drugi primer).
1 Каждый каменный лев охраняет по тяжелой двери.
2 Каждую тяжелую дверь охраняет по каменному льву.
Vendar primera nista sinonimna; vrat je lahko več kot levov in levi stražijo samo izbrana vrata
(prvi primer), lahko pa levi ne stražijo samo vrat, ampak tudi npr. okna (drugi primer).
Konstrukcija s по v stavku teži k remi. Za ohranitev ravnotežja tema – rema se v teh primerih
izbira objektno označevanje distributiva, zaradi česar se opazno zniža pojavnost subjektnih
distributivov. Če je iz različnih razlogov treba spremeniti ravnotežje tema – rema, moramo
okrepiti pomen subjekta. V ta namen se rabijo tudi števniki, ki vodijo v distributivno skupino:
Каждую тяжелую дверь охраняет по одному каменному льву se izkaže ustrezneje kot
Каждую тяжелую дверь охраняет по каменному льву. Predpostavka o medsebojni
zamenljivosti konstrukcij по одному X in по X ni pravilna. V nekaterih primerih števnika ni
mogoče opustiti (Кузнецова 2010: 195–196).
Ju. L. Kuznecova (2010: 197) se opira na Filipenka, ki pojav pojasnjuje z množico, iz katere
se izbira razpoložljiv objekt (v tem primeru so to roke), in jo imenuje povezana množica
(ассоциированное множество). Ta je lahko enovrstna (kadar lahko poimenujemo poljuben
objekt iz nje) ali neenovrstna (kadar to ni mogoče). V ruščini izbira posameznega objekta iz
enovrstne množice (npr. ene roke iz množice rok) obvezno zahteva števnik один:
a Каждый поднял по одной руке.
b *Каждый поднял по руке.
Ob nekaterih glagolih je množica vedno enovrstna, npr. glagol участвовать: udeleženci
tekmovanj, iger ipd. so običajno podrejeni pravilom posamezne igre ali tekmovanja in so v
83
tem smislu enakopravni – oblikujejo enovrstno množico: В конкурсе участвовало ?? по
ученику / по одному ученику из каждого класса (Кузнецова 2010: 197–198).
3. 3. 2. 2. 11. 2 Distributivna konstrukcija in distributivna situacija
3. 3. 2. 2. 11. 2. 1 Strukturo distributivne situacije Ju. L. Kuznecova (2010: 199–201)
pojasnjuje s pomočjo treh shematičnih prikazov. Poglejmo si situacijo v distributivni
konstrukciji V X по Y: Я дал (V) каждому мальчику (X) по яблоку (Y). Udeleženci so
nekaj dečkov in nekaj jabolk. Dečki so dani in znani, jabolka izbrana iz neke velike množice
jabolk (v primeru neenovrstnosti množice pa tudi kakšnih drugih predmetov). Množici dečkov
in jabolk sta povezani tako, da se situacija, ki izvira iz V (v tem primeru situacija lastništva –
deček ima jabolko), nekajkrat ponovi (shema 1).
X Y
Shema 1
V shemi 2 je prikazana kompleksnejša distributivna situacija, kjer se oblikujejo skupine
objektov: Я дал каждому мальчику по два яблока.
Shema 2 – distribucija skupin objektov
Tu je enako kot v primeru, prikazanem v shemi 1:
zaključena množica izbire Y (množica jabolk),
vnaprej določeni parametri distribucije X (dečki),
83
tem smislu enakopravni – oblikujejo enovrstno množico: В конкурсе участвовало ?? по
ученику / по одному ученику из каждого класса (Кузнецова 2010: 197–198).
3. 3. 2. 2. 11. 2 Distributivna konstrukcija in distributivna situacija
3. 3. 2. 2. 11. 2. 1 Strukturo distributivne situacije Ju. L. Kuznecova (2010: 199–201)
pojasnjuje s pomočjo treh shematičnih prikazov. Poglejmo si situacijo v distributivni
konstrukciji V X по Y: Я дал (V) каждому мальчику (X) по яблоку (Y). Udeleženci so
nekaj dečkov in nekaj jabolk. Dečki so dani in znani, jabolka izbrana iz neke velike množice
jabolk (v primeru neenovrstnosti množice pa tudi kakšnih drugih predmetov). Množici dečkov
in jabolk sta povezani tako, da se situacija, ki izvira iz V (v tem primeru situacija lastništva –
deček ima jabolko), nekajkrat ponovi (shema 1).
X Y
Shema 1
V shemi 2 je prikazana kompleksnejša distributivna situacija, kjer se oblikujejo skupine
objektov: Я дал каждому мальчику по два яблока.
Shema 2 – distribucija skupin objektov
Tu je enako kot v primeru, prikazanem v shemi 1:
zaključena množica izbire Y (množica jabolk),
vnaprej določeni parametri distribucije X (dečki),
83
tem smislu enakopravni – oblikujejo enovrstno množico: В конкурсе участвовало ?? по
ученику / по одному ученику из каждого класса (Кузнецова 2010: 197–198).
3. 3. 2. 2. 11. 2 Distributivna konstrukcija in distributivna situacija
3. 3. 2. 2. 11. 2. 1 Strukturo distributivne situacije Ju. L. Kuznecova (2010: 199–201)
pojasnjuje s pomočjo treh shematičnih prikazov. Poglejmo si situacijo v distributivni
konstrukciji V X по Y: Я дал (V) каждому мальчику (X) по яблоку (Y). Udeleženci so
nekaj dečkov in nekaj jabolk. Dečki so dani in znani, jabolka izbrana iz neke velike množice
jabolk (v primeru neenovrstnosti množice pa tudi kakšnih drugih predmetov). Množici dečkov
in jabolk sta povezani tako, da se situacija, ki izvira iz V (v tem primeru situacija lastništva –
deček ima jabolko), nekajkrat ponovi (shema 1).
X Y
Shema 1
V shemi 2 je prikazana kompleksnejša distributivna situacija, kjer se oblikujejo skupine
objektov: Я дал каждому мальчику по два яблока.
Shema 2 – distribucija skupin objektov
Tu je enako kot v primeru, prikazanem v shemi 1:
zaključena množica izbire Y (množica jabolk),
vnaprej določeni parametri distribucije X (dečki),
84
ponavljajoča se situacija (deček ima dve jabolki).
Shema 3 ustreza stavkom tipa: Я взял у каждого мальчика по два яблока. Gre za
kompleksnejši primer distribucije, pri katerem imamo vnaprej določeni parameter X (dečki)
in ponavljajočo se situacijo (resda z nasprotnim pomenom – vsakemu dečku sta odvzeti dve
jabolki, tj. manjkata dve jabolki), v kateri ni ene zaključene množice, ampak je nekaj
neodvisnih množic Y in vsaka od njih je večja kot množica iz nje izbranih elementov.
Shema 3 – razvrstitev množic izbora na podsituacije
Obstoj zaključene množice, parametri distribucije in ponavljanje so za distributive s по
obvezni, vendar nepopolni; za realizacijo mora ta konstrukcija izpolniti še nekatere zahteve:
števnost množice izbire;
odsotnost vnaprej določenih nespremenljivih razmerij med parametrom distribucije in
njegovo korelacijo (Кузнецова 2010: 201).
3. 3. 2. 2. 11. 2. 2 Števnost množice izbire
To, da mora biti pri razporeditvi objektov množica izbire števna, izhaja iz opredelitve
distribucije. Za razporejanje moramo:
oceniti velikost množice (število mora biti večje od razporejanih objektov),
elemente iz množice izbirati posamezno in vzpostavljati vez med njimi in danim
parametrom.
Oba koraka zahtevata števnost množice (Y) in sposobnost samostalnika, da se združuje s
količinskimi določili, tj. števniki in količinskimi prislovi tipa много, несколько, ter vnašata
na mesto Y določene omejitve (Кузнецова 2010: 201–202).
84
ponavljajoča se situacija (deček ima dve jabolki).
Shema 3 ustreza stavkom tipa: Я взял у каждого мальчика по два яблока. Gre za
kompleksnejši primer distribucije, pri katerem imamo vnaprej določeni parameter X (dečki)
in ponavljajočo se situacijo (resda z nasprotnim pomenom – vsakemu dečku sta odvzeti dve
jabolki, tj. manjkata dve jabolki), v kateri ni ene zaključene množice, ampak je nekaj
neodvisnih množic Y in vsaka od njih je večja kot množica iz nje izbranih elementov.
Shema 3 – razvrstitev množic izbora na podsituacije
Obstoj zaključene množice, parametri distribucije in ponavljanje so za distributive s по
obvezni, vendar nepopolni; za realizacijo mora ta konstrukcija izpolniti še nekatere zahteve:
števnost množice izbire;
odsotnost vnaprej določenih nespremenljivih razmerij med parametrom distribucije in
njegovo korelacijo (Кузнецова 2010: 201).
3. 3. 2. 2. 11. 2. 2 Števnost množice izbire
To, da mora biti pri razporeditvi objektov množica izbire števna, izhaja iz opredelitve
distribucije. Za razporejanje moramo:
oceniti velikost množice (število mora biti večje od razporejanih objektov),
elemente iz množice izbirati posamezno in vzpostavljati vez med njimi in danim
parametrom.
Oba koraka zahtevata števnost množice (Y) in sposobnost samostalnika, da se združuje s
količinskimi določili, tj. števniki in količinskimi prislovi tipa много, несколько, ter vnašata
na mesto Y določene omejitve (Кузнецова 2010: 201–202).
84
ponavljajoča se situacija (deček ima dve jabolki).
Shema 3 ustreza stavkom tipa: Я взял у каждого мальчика по два яблока. Gre za
kompleksnejši primer distribucije, pri katerem imamo vnaprej določeni parameter X (dečki)
in ponavljajočo se situacijo (resda z nasprotnim pomenom – vsakemu dečku sta odvzeti dve
jabolki, tj. manjkata dve jabolki), v kateri ni ene zaključene množice, ampak je nekaj
neodvisnih množic Y in vsaka od njih je večja kot množica iz nje izbranih elementov.
Shema 3 – razvrstitev množic izbora na podsituacije
Obstoj zaključene množice, parametri distribucije in ponavljanje so za distributive s по
obvezni, vendar nepopolni; za realizacijo mora ta konstrukcija izpolniti še nekatere zahteve:
števnost množice izbire;
odsotnost vnaprej določenih nespremenljivih razmerij med parametrom distribucije in
njegovo korelacijo (Кузнецова 2010: 201).
3. 3. 2. 2. 11. 2. 2 Števnost množice izbire
To, da mora biti pri razporeditvi objektov množica izbire števna, izhaja iz opredelitve
distribucije. Za razporejanje moramo:
oceniti velikost množice (število mora biti večje od razporejanih objektov),
elemente iz množice izbirati posamezno in vzpostavljati vez med njimi in danim
parametrom.
Oba koraka zahtevata števnost množice (Y) in sposobnost samostalnika, da se združuje s
količinskimi določili, tj. števniki in količinskimi prislovi tipa много, несколько, ter vnašata
na mesto Y določene omejitve (Кузнецова 2010: 201–202).
85
Množica ne more vsebovati:
abstraktnih samostalnikov, npr. радость (*несколько радостей), теплота
(*четыре теплоты);
predmetnih, snovnih in skupnih poimenovanj: молоко (*три молока) ali лук
(*несколько лука);
poimenovanj parnih, edninskih in množinskih samostalnikov: спички (v pomenu
škatlice vžigalic – v tem pomnenu ni dovoljeno: *много спичек) (Кузнецова 2010:
202–203).
3. 3. 2. 4. 2. 3 Distributivnost in nespremenljiva razmerja
Pri vnaprej vzpostavljenem razmerju med vsakim parametrom in njegovim korelatom ne pride
niti do razdelitve teh korelatov med parametre niti do njihove izbire iz zaključene množice.
Shema 4 grafično prikazuje slovnično nepravilen stavek *Каждый наклонил по голове;
razlikovanj od klasične distributivne situacije ni težko razbrati v primerjavi s Shemo 1 in
njenima različicama 2 in 3 (Кузнецова 2010: 203).
Shema 4 – situacija z nespremenljivimi razmerji
a) Poimenovanja sorodstva v distributivni situaciji
Poimenovanja sorodstva (mati, oče, sin, hči, brat, sestra ...) so relacijska (реляционные
имена), kar pomeni, da imajo tesno zvezo z drugim udeležencem situacije. Na mestu Y
distributivne konstrukcije s по zahtevajo vzpostavitev takih odnosov z edinim možnim
samostalnikom, ki izraža distribucijo X, da se X v tem kontekstu razume kot sorodnik Y. Na
ta način prihaja do situacije, ki ustreza shemi 4 in ne dovoljuje distributiva s по: *Каждый
мальчик привел на выступление оркестра по матери. Tu izbira ni mogoča, saj k vsakemu
otroku sodi samo njegova lastna mati in nobena druga, zato tak pomen ne potrebuje
distribucije.
85
Množica ne more vsebovati:
abstraktnih samostalnikov, npr. радость (*несколько радостей), теплота
(*четыре теплоты);
predmetnih, snovnih in skupnih poimenovanj: молоко (*три молока) ali лук
(*несколько лука);
poimenovanj parnih, edninskih in množinskih samostalnikov: спички (v pomenu
škatlice vžigalic – v tem pomnenu ni dovoljeno: *много спичек) (Кузнецова 2010:
202–203).
3. 3. 2. 4. 2. 3 Distributivnost in nespremenljiva razmerja
Pri vnaprej vzpostavljenem razmerju med vsakim parametrom in njegovim korelatom ne pride
niti do razdelitve teh korelatov med parametre niti do njihove izbire iz zaključene množice.
Shema 4 grafično prikazuje slovnično nepravilen stavek *Каждый наклонил по голове;
razlikovanj od klasične distributivne situacije ni težko razbrati v primerjavi s Shemo 1 in
njenima različicama 2 in 3 (Кузнецова 2010: 203).
Shema 4 – situacija z nespremenljivimi razmerji
a) Poimenovanja sorodstva v distributivni situaciji
Poimenovanja sorodstva (mati, oče, sin, hči, brat, sestra ...) so relacijska (реляционные
имена), kar pomeni, da imajo tesno zvezo z drugim udeležencem situacije. Na mestu Y
distributivne konstrukcije s по zahtevajo vzpostavitev takih odnosov z edinim možnim
samostalnikom, ki izraža distribucijo X, da se X v tem kontekstu razume kot sorodnik Y. Na
ta način prihaja do situacije, ki ustreza shemi 4 in ne dovoljuje distributiva s по: *Каждый
мальчик привел на выступление оркестра по матери. Tu izbira ni mogoča, saj k vsakemu
otroku sodi samo njegova lastna mati in nobena druga, zato tak pomen ne potrebuje
distribucije.
85
Množica ne more vsebovati:
abstraktnih samostalnikov, npr. радость (*несколько радостей), теплота
(*четыре теплоты);
predmetnih, snovnih in skupnih poimenovanj: молоко (*три молока) ali лук
(*несколько лука);
poimenovanj parnih, edninskih in množinskih samostalnikov: спички (v pomenu
škatlice vžigalic – v tem pomnenu ni dovoljeno: *много спичек) (Кузнецова 2010:
202–203).
3. 3. 2. 4. 2. 3 Distributivnost in nespremenljiva razmerja
Pri vnaprej vzpostavljenem razmerju med vsakim parametrom in njegovim korelatom ne pride
niti do razdelitve teh korelatov med parametre niti do njihove izbire iz zaključene množice.
Shema 4 grafično prikazuje slovnično nepravilen stavek *Каждый наклонил по голове;
razlikovanj od klasične distributivne situacije ni težko razbrati v primerjavi s Shemo 1 in
njenima različicama 2 in 3 (Кузнецова 2010: 203).
Shema 4 – situacija z nespremenljivimi razmerji
a) Poimenovanja sorodstva v distributivni situaciji
Poimenovanja sorodstva (mati, oče, sin, hči, brat, sestra ...) so relacijska (реляционные
имена), kar pomeni, da imajo tesno zvezo z drugim udeležencem situacije. Na mestu Y
distributivne konstrukcije s по zahtevajo vzpostavitev takih odnosov z edinim možnim
samostalnikom, ki izraža distribucijo X, da se X v tem kontekstu razume kot sorodnik Y. Na
ta način prihaja do situacije, ki ustreza shemi 4 in ne dovoljuje distributiva s по: *Каждый
мальчик привел на выступление оркестра по матери. Tu izbira ni mogoča, saj k vsakemu
otroku sodi samo njegova lastna mati in nobena druga, zato tak pomen ne potrebuje
distribucije.
86
Samostalnika mati in oče sta s stališča distributivne situacije posebna: lahko ju imenujemo
monorelacijska (моно-реляционные имена), saj ima vsak od njiju edinstveno razmerje s
svojim korelatom – potencialnim parametrom distribucije (ponavadi ima vsak eno mater in
enega očeta). Monorelacijski samostalniki so še (seveda v standardnih primerih in ruski
kulturi) žena, tašča idr. Večinoma so poimenovanja sorodstva potencialno polirelacijska
(поли-реляционные имена): človek ima lahko več bratov ali sester, otrok, nečakov, tet itd.
Tedaj postane raba distributivov možna in normalna, še posebej če so ti sorodniki člani iste
družine. V tem primeru omejitev nespremenljivih odnosov odpade in deluje shema 1: Так
вышло, что малыши Жамьяновых сами собой разбились на парочки: каждому брату
досталось по сестре (Кузнецова 2010: 204–205).
Poleg sheme 1 je v tem primeru možna tudi realizacija sheme 2, kjer se predvideva izbor in
razporeditev skupin iz nekaj objektov: каждому брату досталось по две сестры. Shema 3
ustreza distribuciji polirelacijskih poimenovanj sorodnikov, ki ne pripadajo isti družini,
ampak različnim, ter je otežena s stališča enovrstnosti ustrezne množice in potrebuje števnik:
?? Каждый мальчик привел по сестре.
Каждый мальчик привел на выступление оркестра по две <свои> сестры
(Кузнецова 2010: 205).
b) Poimenovanja delov in celot v distributivni situaciji
Deli telesa so večinoma monorelacijski, npr. glava, nos, usta, trebuh itd. So edinstveni za
lastnika in ne dopuščajo možnosti izbire, zato je njihova raba v distributivni konstrukciji s
predlogom по lahko težavna. Parni deli telesa oblikujejo enovrstno množico, v tem primeru pa
konstrukcija s по zahteva števnik: Каждый из братьев просунул по одной руке /*по руке
между железными прутьями барьера (Кузнецова 2010: 206–207).
Pod nekaterimi pogoji lahko tudi monorelacijski deli oblikujejo zaključeno množico izbire,
npr. tako, da postanejo polirelacijski v primeru, da govorimo o fantazijskem bitju z več
nosovi, več repi, več glavami ipd., kjer množico izbire sestavljajo vse glave bitja, kar
popolnoma ustreza shemi 1 (prav tam: 207).
Druga možnost za oblikovanje množice izbire z enojnimi ali parnimi deli telesa v skladu s
shemo 1 se pojavi tedaj, ko so ločeni od lastnika in oblikujejo splošno (ne nujno enovrstno)
87
množico z deli drugih objektov: Слева варвар-«монгол» отрубает голову несчастной
жертве, другой «монгол» держа в каждой руке по отрубленной человеческой ноге (/
голове) с аппетитом пьет хлещущую из них кровь (prav tam: 207–208).
Če imamo opravka z unikatnimi, že pritrjenimi deli objektov, distributivna konstrukcija ne
more biti izpolnjena, npr. vagon, pritrjen na vlak. Če imamo opravka s splošno množico, iz
katere bomo v tem trenutku izbirali ustrezne dele, gre za distributivno situacijo, npr. pripojitev
novih, ravnokar podarjenih, vagonov k otroškemu vlaku (prav tam: 208–209).
c) Nespremenljiva razmerja in lokativni parameter
Lokativni parameter distribucije je najpogostejši pri neprehodnih glagolih. Govorimo o
lokativnih kontekstih tipa: в / на / возле / около / у … vsakega X V по Y, kjer je X parameter
distribucije s pomenom lokalizacije: на каждом дереве сидело по птице (Кузнецова 2010:
211–212).
Zanikanje pozicijskega glagola ne more biti rabljeno v distributivni konstrukciji s predlogom
po.
В каждом углу валялось по куртке.
*В каждом углу не валялось по куртке (Кузнецова 2010: 214).
Pri pritrdilnih primerih (brez *) se vez med lokativnim parametrom distribucije in
udeležencem ne vzpostavlja predhodno, ampak sproti. To omogoča, da imamo v primerih
brez * splošno zaključeno množico izbire (vseh prisotnih otrok), nato pa razporejamo njene
elemente med lokativne parametre (shema 1). Povsem drugo sliko daje zanikanje pozicijskega
glagola: samo dejstvo zanikanja tega, da se nekaj nekje nahaja, predvideva, da se je ta
predmet tam nahajal že prej – predvideva dovolj nespremenljivo vnaprej določeno zvezo med
lokativnim parametrom in udeležencem. V primeru В каждом углу не валялось по куртке
predvidevamo, da so do tega trenutka jakne bile tam in so tako že bile razporejene po
lokativnih parametrih. To pomeni, da dani situaciji ustreza shema 4 in raba distributivne
konstrukcije s predlogom po ni mogoča (Кузнецова 2010: 214).
88
4 ZNAČILNOSTI PREDLOGA PO NA PRIMERU BESEDILA
4. 1 PRIMERJAVA TIPOLOGIJ PREDLOGA PO
Za lažjo predstavo sem izdelala vzporedno primerjavo tipologij predloga po: ruske po
analitičnem in sintetičnem pristopu ter slovenske po SSKJ. K vsaki preglednici dodajam nekaj
komentarjev za jasnejšo predstavo in lažjo analizo konkretnega besedila.
a) Rus.: po + dajalnik, sln.: po + mestnik
Primerjava tipologij predloga po + dajalnik v ruščini oz. po + mestnik v slovenščini je,
pričakovano, najbolj kompleksna. Iz preglednic je razvidno, da pomeni med dvema
tipologijama med seboj pogosto le deloma sovpadajo in/ali pa vključujejo več pomenov iz
druge tipologije.
Kraj, prostor, premikanje z določenim namenom
opredelitev po v ruščini
po analitičnem pristopu
(Šeljakin, deloma
Bondarenko)
opredelitev po v ruščini
po sintetičnem pristopu
(Šeljakin, deloma A.
Nikolova)
opredelitev po v slovenščini
po analitičnem pristopu
(SSKJ)
zunanja površina predmeta, na
katero je usmerjeno premikanje
predmeta ali dejanje (1)
kraj, prostor – lokativi (1/I)75
(neurejeno premikanje ali) stanje
na enotni površini (1a)
(neurejeno premikanje ali) stanje
na površini, ki jo oblikuje
množica posameznih predmetov
(1b)
kraj, prostor – direktivi (1/II)
/
(usmerjeno premikanje na
površini česa podolžnega (2)
(na vprašanje kam?))
kraj, prostor – tranzitivi
(1/III)76
neurejeno premikanje (ali stanje)
na enotni površini (1a)
75 Pri lokativih gre samo za stanje, zato je pri vzporedni primerjavi s SSKJ besedna zveza neurejeno premikanje
v oklepaju.76 Pri tranzitivih gre samo za premikanje, zato je pri vzporedni primerjavi s SSKJ beseda stanje v oklepaju.
89
neurejeno premikanje (ali stanje)
na površini, ki jo oblikuje
množica posameznih predmetov
(1b)
usmerjeno premikanje na površini
česa podolžnega (2)
(na vprašanje kje?)
usmerjeno dejanje na
lokalizacijo, ki je del predmeta
(10)
premikanje, usmerjenost na
površino predmeta (3a)
/premikanje k čemu s sovražnim
namenom (3b)
/ /premikanje z namenom, da se kaj
pridobi, obdrži (4a)
ciljna razmerja (8) /premikanje z določenim
namenom sploh (4b)
Najobsežnejši pomen je zunanja površina predmeta, na katero je usmerjeno premikanje
predmeta ali dejanje (1) po analitičnem vidiku, saj vsebuje vse vrste premikanja in stanja.
Drugi dve tipologiji krajevne oz. prostorske pomene natančno ločujeta in sovpadata: lokativi
(1/I) sovpadajo z delom pomenov 1a in 1b po SSKJ, tj. s stanjem na enotni površini in na
površini, ki jo oblikuje množica posameznih predmetov, tranzitivi (1/III) pa z drugim delom
pomenov 1a in 1b po SSKJ, tj. z neurejenim premikanjem na enotni površini in na površini, ki
jo oblikuje množica posameznih predmetov, ter s točko 2: usmerjenim premikanjem na
površini česa podolžnega. SSKJ za direktive (1/II) nima pomenske ustreznice, vendar iz
zgledov разойтись по домам, рассовать деньги по карманам lahko vidimo, da
ekvivalentni primeri obstajajo tudi v slovenščini (raziti se po domovih; zatlačiti denar po
žepih), ki bi jih lahko uvrstili k usmerjenemu premikanju (ne nujno) na površini česa
podolžnega (2), le da se po njih ne vprašamo kje (kakor po vseh navedenih zgledih iz SSKJ),
temveč kam.
Čas, trajanje, ponavljanje situacije
opredelitev po v ruščini
po analitičnem pristopu
opredelitev po v ruščini
po sintetičnem pristopuopredelitev po v slovenščini
po analitičnem pristopu
90
(Šeljakin, deloma
Bondarenko)
(Šeljakin, deloma A.
Nikolova)
(SSKJ)
/
čas – lokalizacija znotraj
časovnega orientirja: dejanje,
stanje, ko se nekaj dogaja
(по мере) (2/I/a)
/
/ / (časovno) zaporedje (6b)
/ /v zvezi z biti izraža prenehanje,
izginitev (6c)
neomejeno ponavljanje
časovnih odsekov (7)
čas – lokalizacija znotraj
časovnega orientirja:
ponavljajoči se omejeni
orientirji, znotraj katerih se
vrši dejanje (2/I/b)
zastar. čas, v katerem se kaj
dogaja (6č)
/
(neomejeno ponavljanje
časovnih odsekov (7))77
trajanje – ponavljanje (3/II)
(časovni pomen)
po kot prislov:
porazdeljevanje enakega števila,
količine česa na vsako od
imenovanih oseb, stvari, pojmov
(1)
V to preglednico sem združila čas in trajanje. Pri trajanju – ponavljanju (3/II) je ustreznica iz
SSKJ samo tisti del porazdeljevanja enakega števila, količine česa na vsako od imenovanih
oseb, stvari, pojmov, ki izraža časovni pomen.
Opredeljevanje, določanje
opredelitev po v ruščini
po analitičnem pristopu
(Šeljakin, deloma
Bondarenko)
opredelitev po v ruščini
po sintetičnem pristopu
(Šeljakin, deloma A.
Nikolova)
opredelitev po v slovenščini
po analitičnem pristopu
(SSKJ)
77 Zaradi ohlapnejše razlage ne moremo trditi, ali opredelitvi res sovpadata. Sama menim, da ne.
91
/
delno:
funkcionalna tipologija
prilastkov: s predložno-
sklonsko obliko samostalnika
– osebne zveze in odnosi (I/c)merilo, vodilo pri določanju,
opredeljevanju (7a)delno:
omejitev (878)
delno:
vzrok (4/III)
osnova, kriterij primerjanja (6) /
Po analitični tipologiji pomenski skupini merilo, vodilo pri določanju, opredeljevanju (7a)
delno ustreza samo osnova, kriterij primerjanja (6), po sintetični pa delno funkcionalna
tipologija prilastkov: s predložno-sklonsko obliko samostalnika – osebne zveze in odnosi
(I/c), npr. родственники по мужу, sln. sorodniki po možu, delno omejitev (8), npr. добрый
по характеру, sln. dober po značaju, ter delno vzrok, povezan s skladnostjo s čim (4/III),
npr. spoznati po glasu, rus. узнать по голосу.
Usklajevanje, prilagajanje, poustvarjanje
opredelitev po v ruščini
po analitičnem pristopu
(Šeljakin, deloma
Bondarenko)
opredelitev po v ruščini
po sintetičnem pristopu
(Šeljakin, deloma A.
Nikolova)
opredelitev po v slovenščini
po analitičnem pristopu
(SSKJ)
zunanja površina predmeta, na
katero je usmerjeno premikanje
predmeta ali dejanje (1)
/
(skladnost (9))
merilo, vzor pri posnemanju,
poustvarjanju (7c)
skladnost/neskladnost s čim (2) skladnost (9)merilo, vodilo pri usklajanju,
prilagajanju (7b)/funkcionalna tipologija
prilastkov:
78 Za pomensko skupino omejitev (8) se zdi, kot bi bilo vanjo vključeno vse, kar se ne da umestiti drugam. Po
eni strani ni jasno, kaj poimenovanje te skupine sploh pomeni, po drugi strani pa so zgledi zelo raznovrstni, kar
je nekoliko nenavadno za sicer natančno razdelano tipologijo.
92
s prislovom (II)
Vzrok
opredelitev po v ruščini
po analitičnem pristopu
(Šeljakin, deloma
Bondarenko)
opredelitev po v ruščini
po sintetičnem pristopu
(Šeljakin, deloma A.
Nikolova)
opredelitev po v slovenščini
po analitičnem pristopu
(SSKJ)
/
vzrok, povezan z nekim
dogodkom (4/I)
(по случаю)
/
osnova, povod (3)vzrok, povezan z lastnostmi
osebe ali njenim stanjem (4/II)vzrok, zaradi katerega se kaj
dogaja (9)/
vzrok, povezan s skladnostjo s
čim (4/III)
Za predložno zvezo по случаю slovenski jezik nima ustreznice s predlogom po.
Porazdelitev, distributivnost
opredelitev po v ruščini
po analitičnem pristopu
(Šeljakin, deloma
Bondarenko)
opredelitev po v ruščini
po sintetičnem pristopu
(Šeljakin, deloma A.
Nikolova)
opredelitev po v slovenščini
po analitičnem pristopu
(SSKJ)
predmet porazdelitve (5)
delno:
distributivnost (11)
mera (12a)
delitev, razdeljevanje (12b)
kraj, prostor – direktivi
(1/II)
/
(usmerjeno premikanje na
površini česa podolžnega (2)
(na vprašanje kam?))
Naj omenim še eno zahtevnejšo členitev: predmet porazdelitve (5) po analitični tipologiji
(раздать по яблоку, взять по палке, ездить по знакомым, собирать по каплям). Po
93
sintetični tipologiji vključuje delno distributivnost (11) v zgledu Я дал каждому мальчику
по яблоку in direktive (1/II) v zgledu разойтись по домам. Po SSKJ predmetu porazdelitve
ustreza mera (12a) z zgledom jemati zdravilo po kapljicah, delitev, razdeljevanje (12b)
(razdeliti po enakih delih) ter, skladno z direktivi, usmerjeno premikanje na površini česa
podolžnega (2), in sicer na vprašanje kam (raziti se po domovih). Poraja se vprašanje, kaj
distributivnost pravzaprav je, saj Ju. L. Kuznecova pravi, da v ruščini množina pri
distributivnosti ni možna (razen ob števnikih; glej str. 81). Distributivnost predstavlja torej
samo porazdeljevanje predmeta v ednini. V slovenščini lahko o distributivnosti govorimo
samo pri po kot prislov (oz. po + imenovalnik po Slovenskem pravopisu), po + mestnik pa ne
izraža distributivnosti, nasprotno pa se v ruščini distributivnost pojavlja tako v dajalniku
(Каждый поднял по одной руке.) kot tožilniku (Я дал каждому мальчику по два яблока.).
Za oba jezika pa očitno velja, da je distributivnost podpomenka delitve, razdeljevanja.
Opozorila bi še na to, da v slovenščini raba brez števnika ni mogoča. O nezmožnosti rabe
predloga po brez števnika za izražanje distributivnosti se lahko prepričamo tudi s prenosom
primerov, ki jih Ju. L. Kuznecova podaja kot zglede, npr. *Na vsakem drevesu je sedela po
ptica; *Vsak kamniti lev straži po težka vrata; *Vsaka težka vrata straži po kamniti lev. Ne
gre. Menim, da se distributivnost v slovenščini lahko izraža samo s predlogom po ob števniku
(Na vsakem drevesu je sedela po ena ptica; Vsak kamniti lev straži po ena težka vrata) ali
brez predloga in števnika (Na vsakem drevesu je sedela ptica), pri čemer pa lahko pride do
spremembe pomena (Vsak kamniti lev straži težka vrata).
Ostali pomeni
opredelitev po v ruščini
po analitičnem pristopu
(Šeljakin, deloma
Bondarenko)
opredelitev po v ruščini
po sintetičnem pristopu
(Šeljakin, deloma A.
Nikolova)
opredelitev po v slovenščini
po analitičnem pristopu
(SSKJ)
/ /
usmerjenost duševne dejavnosti k
predmetu, ki naj se spozna, zazna
(5a)
/ sredstvo (7) sredstvo, posrednik (8)
/delno:
omejitev (8)
vir, izvor pri zaznavanju s čutili
(10a)
94
/
/
(funkcionalna tipologija
prilastkov: s predložno-
sklonsko obliko samostalnika
– povod, osnova za obstoj
predmeta (I/b))
vir, izvor pri prevzemanju z
dedovanjem, nasledstvom (10b)
/79 način (5) način, kako dejanje poteka (11)
//
(skladnost (9))cena (13)
Zgornje pomene sem združila v eno preglednico, saj ima vsak pomen svojo ustreznico in ne
potrebujejo posebne razlage.
Funkcionalne tipologije prilastkov in delno omejitev
opredelitev po v ruščini
po analitičnem pristopu
(Šeljakin, deloma
Bondarenko)
opredelitev po v ruščini
po sintetičnem pristopu
(Šeljakin, deloma A.
Nikolova)
opredelitev po v slovenščini
po analitičnem pristopu
(SSKJ)
vrsta, področje delovanja,
izražanja dejstev, lastnine,
odnosov (4)
funkcionalna tipologija
prilastkov: s predložno-
sklonsko obliko samostalnika
– namen, določenost (I/a)
/funkcionalna tipologija
prilastkov: s predložno-
sklonsko obliko samostalnika
– povod, osnova za obstoj
predmeta (I/b)
79 Bondarenko (1961: 70–71) sicer poimenuje načinovna razmerja, vendar se edini primer, ki ga navaja (делить
по справедливости), bolj približuje Šeljakinovi opredelitvi skladnosti/neskladnosti s čim pri analitičnem vidiku,
kot pa načinu, kot ga opredeljujeta SSKJ in Šeljakin pri sintetičnem vidiku.
95
funkcionalna tipologija
prilastkov: s predložno-
sklonsko obliko samostalnika
– osebne zveze in odnosi (I/c);
funkcionalna tipologija
prilastkov s pojasnjevanjem,
konkretiziranjem pomena
abstraktnih samostalnikov (III)
delno:
omejitev (8)
Za navedene pomene iz funkcionalne tipologije prilastkov in delno omejitve slovenščina nima
ustreznice s predlogom po: служба по охране границ, брак по любви, учитель по физике,
учебник по физике, окончить консерваторию по классу фортепьяно, sln. služba za
zaščito meja, poroka iz ljubezni, učitelj fizike, učbenik za fiziko, zaključiti konservatorij iz
klavirja.
b) Rus.: po + tožilnik, sln.: po + tožilnik (razen če je navedeno drugače)
opredelitev po v ruščini
po analitičnem pristopu
(Šeljakin, deloma
Bondarenko)
opredelitev po v ruščini
po sintetičnem pristopu
(Šeljakin, deloma A.
Nikolova)
opredelitev po v slovenščini
po analitičnem pristopu
(SSKJ)
vzetje predmeta kot cilja
premikanja (2)80 /
premikanje z namenom, da pride
oseba, stvar na cilju na izhodiščni
položaj premikanja (1)
/funkcionalna tipologija
prilastkov: s prislovom (II)
s svojilnim zaimkom ali
pridevnikom izraža hotenje,
voljo, ki (naj) usmerja, vodi
ravnanje (2)
/s pridevnikom srednjega spola ali
pridevniškim prislovom izraža
način, kako dejanje poteka (3)
končna meja razširjenosti / /
80 Raba s tožilnikom je zazanamovana, pogovorna. Nezaznamovana je raba s predlogom за + orodnik.
96
dejanja v prostoru in času (1)
mera (6)način (4)
frazeološke besedne zveze (5)/
frazeološko in terminološko
gnezdo
/po + dajalnik:
trajanje – mera (3/I)
(časovni pomen)
po kot prislov:
porazdeljevanje enakega števila,
količine česa na vsako od
imenovanih oseb, stvari, pojmov
(1)številčne enote (3)
po + dajalnik in tožilnik:
distributivnost (11)
/ /po kot prislov:
prodajna cena (2)
Edina razmerja, potrebna razlage, so sklop pomenov, ki jih vnaša po sintetični tipologiji mera
(6), zgled: засучить рукава по локоть. V slovenščini zanjo nimamo ustreznice s predlogom
po, pač pa v tem pomenu uporabljamo do + rodilnik (zavihati rokave do komolcev). Po
analitični tipologiji meri ustrezajo trije pomeni: končna meja razširjenosti dejanja v prostoru
in času (1), način (4) ter frazeološke besedne zveze (5). Prvi pomen ustreza meri samo v
prostorskem pomenu (ne pa tudi v časovnem), slednji pa ustreza meri le deloma, in sicer v
frazeoloških besednih zvezah, ki jih vključuje tudi mera (сыт по горло), hkrati pa so
frazeološke zveze vključene tudi v način (4) in končno mejo razširjenosti dejanja v prostoru in
času (1), zaradi česar je vprašljivo enačenje frazeoloških besednih zvez z ostalimi pomeni, saj
ne funkcionirajo na isti ravni. SSKJ frazeološko in terminološko gnezdo navaja posebej, ne pa
med pomenskimi kategorijami, čeprav vključuje tudi primere, ki bi jih pomensko lahko
uvrstili drugam, npr. Janez Kocmur, po domače Maček (po + tožilnik: s pridevnikom
srednjega spola ali pridevniškim prislovom izraža način, kako dejanje poteka (3) – ob bok
zgledu govori (po) nemško).
c) Rus.: po + mestnik, sln.: po + mestnik
opredelitev po v ruščini
po analitičnem pristopu
(Šeljakin, deloma
Bondarenko)
opredelitev po v ruščini
po sintetičnem pristopu
(Šeljakin, deloma A.
Nikolova)
opredelitev po v slovenščini
po analitičnem pristopu
(SSKJ)
v pomenu после (1) delno: čas, trenutek, ki mu sledi
97
čas – lokalizacije izven
časovnega orientirja:
lokalizacije po časovnem
orientirju oz. konec časovnega
orientirja (2/II)
dogajanje (6a)
/ /
usmerjenost duševne dejavnosti k
predmetu, ki je cilj čustvovanja,
volje (5b)
ob glagolih čustvovanja81 (2) /
usmerjenost duševne dejavnosti k
predmetu, ki je vir, izhodišče
čustvovanja (5c)
ob osebnih zaimkih (3) / /
(razdeljeno med druge pomene)
Kot sem že omenila, sem za analizo besedila izbrala tipologijo po SSKJ z določenimi
poenostavitvami, pri izboru ruske tipologije pa mi je bila v pomoč sestava zgornjih
preglednic, na osnovi katerih sem se odločila za tipologijo po sintetičnem pristopu, ki jo bom
po potrebi dopolnila z manjkajočimi pomeni iz analitičnega, v nekaterih primerih pa jo bom
zaradi lažjega usklajevanja s tipologijo SSKJ poenostavila oz. združila pomene.
4. 2 ANALIZA PREDLOGA PO NA OSNOVI KONKRETNEGA BESEDILA
Za analizo besedila sem izbrala delo M. A. Bulgakova: Mojster in Margareta (Мастер и
Маргарита), pri naboru primerov pa sem se poslužila paralelnega korpusa ParaSol – A
Parallel Corpus of Slavic and other languages. Analiza poteka vzporedno v ruskem in
slovenskem jeziku, kar nudi najboljši vpogled v rabo predloga po v enakih pomenih v obeh
jezikih.
81 Raba z mestnikom je označena kot zastarela ali narečna. V sodobni ruščini je nezaznamovana raba z
dajalnikom, ki pa nima lastne pomenske opredelitve v dani tipologiji.
98
4. 2. 1 Sovpadanje rabe predloga po
a) Zveze s po + dajalnik (rus.) oz. po + mestnik (sln.)
kraj, prostor – lokativi (1/I)
in tranzitivi (1/III)
neurejeno premikanje ali stanje na enotni
površini82 (1a)
[...] ты водил рукой по воздуху [...] [...] šel si z roko po zraku [...]
Вода в пруде почернела, и легкая лодочка
уже скользила по ней [...]
Voda v ribniku je potemnela, po njej je drsel
lahek čoln [...]
[...] нога неудержимо, как по льду, поехала
по булыжнику [...]
[...] noga mu je nezadržno kakor po ledu
spodrsnila po kamnitnem tlaku [...]
[...] нога неудержимо, как по льду, поехала
по булыжнику [...]
[...] noga mu je nezadržno kakor po ledu
spodrsnila po kamnitnem tlaku [...]
[...] удастся ли ему в таком виде
беспрепятственно пройти по Москве?
[...] ali se mu bo tako oblečenemu posrečilo
brez ovir hoditi po Moskvi.
Не голым же мне по Москве идти? Nag menda nisem mogel hoditi po Moskvi.
Ресторанные полотенца [...] ездили по
всей платформе.
[...] sta zmetala na tovornjak prtičke iz
restavracije, in zdaj jih je zanašalo sem in tja
po podu.
И вот вы, разнервничавшийся [...] человек,
пошли по городу [...]
Ker so vam živci odpovedali [...] ste tekali po
mestu [...]
Весть о гибели Берлиоза распространилась
по всему дому с какою-то
сверхъестественной быстротою [...]
Novica o Berliozovi smrtni nesreči se je z
nadnaravno naglico raznesla po vsej hiši [...]
Он и по кабинету пробежался [...] Začel je tekati po delovni sobi [...]
Но по воздуху, конечно, меньше. Po zraku je to seveda krajše.
[...] вышла брюнетка в таком платье, что
по всему партеру прокатился вздох.
[...] stopila izza zastora oblečena tako, da je
šel vzdih po vsem parterju.
Разбрасывание зеленого лука по полу той
же «Ялты».
Kako je stresal drobnjak po podu v isti
»Jalti«.
[...] задернутая бархатным занавесом, по
темно-вишневому фону усеянным [...]
[...] zagrnjen z žametnim zastorom, ki je imel
po temno višnjevi podlagi [...] posejane
82 Primeri, ki jih SSKJ navaja ob tem pomenu, pričajo o tem, da tu ni mišljena samo površina, ampak tudi prostor
oz. kakršno koli krajevno/prostorsko določilo.
99
изображениями [...] podobe [...]
Из 118-й комнаты тревога по балкону
перелетела к Ивану [...]
Iz sobe 118 je nemir po balkonu preletel k
Ivanu [...]
[...] меж раскаленными камнями и какими-
то вьющимися по земле растениями с
большими колючками.
[...] med razžarjenim kamenjem in nekimi
rastlinami z velikimi trni, ki so se vile po
zemlji.
Кровь побежала по его животу [...] Po životu se mu je ulila kri [...]
[...] волоча полу халата по полу [...] [...] vlekoč polo halje za seboj po podu [...]
[...] и по всей квартире пронесся первый
жалобный вой.
[...] da se je po vsem stanovanju razlegel prvi
žalostni krik.
[...] с летящими по воздуху
растрепанными волосами [...][...] razpuščeni lasje so ji vihrali po zraku [...]
Легкая тень летящей скользила по земле
впереди [...]
Margaretina lahka senca je drsela po zemlji
pred njo [...]
[...] и Маргарита тихо подъехала по
воздуху [...][...] in Margareta je tiho letela po zraku [...]
[...] широко проведя лампадой по воздуху
[...][...] široko zamahnil s svetilko po zraku [...]
[...] правда, рассеянных в полном
беспорядке по всей Москве.
[...] resda v popolnem neredu razsejanih po
vsej Moskvi.
[...] что ее прелестную
прапрапраправнучку [...] буду вести под
руку в Москве по бальным залам.
[...] da bom [...] vodil njeno očarljivo pra-pra-
pra-pravnukinjo v Moskvi pod roko po
plesnih dvoranah.
[...]и по спине прошел озноб. [...] in jo je oblila zona po hrbtu.
[...] так что по ее телу прошел звон. [...] da ji je po telesu zazvenelo.
Живое тепло потекло по ее животу [...] Po drobovju ji je stekla živa toplota [...]
[...] и они [...] покатились по полу . [...] in se zavalila po podu.
[...] по комнате волнами распространялось
сухое, душистое тепло [...]
[...] po sobi se je v valovih širila suha,
dehteča toplota [...]
Тогда он вошел в воду и пробирался
некоторое время по воде [...]
Tam je stopil v vodo in hodil nekaj časa po
njej [...]
Вот в чем прелесть этого путешествия
вверх по лестнице луны.
V tem je bila tudi lepota te poti po lunini
lestvi navzgor.
100
[...] что через самое короткое время слухи
об этом поползут по всему городу.
[...] da se bodo govorice o tem v najkrajšem
času raznesle po vsem mestu.
[...] собирая [...] окаянные петли этого
сложного дела, разбросавшиеся по всей
Москве.
[...] so nabirali petlje tega zapletenega
primera, raztresene po vsej Moskvi.
[...] как он возил по воздуху на себе голую
домработницу Маргариты Николаевны [...]
[...] kako je nosil po zraku na sebi golo hišno
pomočnico Margarete Nikolajevne [...]
[...] полез по стене [...] [...] zlezel po steni [...]
Кот [...] ухитрился махнуть по воздуху [...][...] se je mačku posrečilo švigniti po zraku
[...]
[...] запрыгали по полу отработанные
гильзы [...][...] po podu so se razsipali prazni tulci [...]
[...] а кот перелетел по воздуху [...] [...] maček pa je sfrčal po zraku [...]
[...] что в течение долгого времени по всей
столице шел тяжелый гул самых
невероятных слухов [...]
[...] da so po vsej prestolnici še dolgo šumele
najbolj neverjetne govorice [...]
Простучали тяжелые сапоги Марка по
мозаике [...]
Težki Markovi škornji so zaropotali po
mozaiku [...]
[...] если бы не стук града, молотившего по
ступеням балкона [...]
[...] ko ne bi bilo prasketanja toče po
balkonskih stopnicah [...]
[...] от которого у финдиректора проходил
по спине мороз.
[...] od katerega je finančnega ravnatelja
mrzlo spreletavalo po hrbtenici.
[...] страх пополз по его телу [...][...] se mu je od nog navzgor razlezel strah po
telesu [...]
[...] потом послышался стук его сапог по
мрамору меж львов.
[...] potem je bilo slišati udarjanje njegovih
škornjev po marmorju med levoma [...]
[...] застучали калиги кентуриона по
мозаике .
[...] centurijeve kalige so zatopotale po
mozaiku.
[...] из потолка не пошел настоящий дождь
и не застучал по полу.
[...] iz stropa ulil pravi dež in začel tleskati po
podu.
Тот охнул и пополз по скамейке [...] Nikolaj Ivanovič je zaječal in se podrsal po
klopi [...]
101
Zaradi tipologije po SSKJ, ki vključuje tako neurejeno premikanje kot stanje na enotni
površini (SSKJ: 1a) ter zaradi razlik v prevodu (Разбрасывание зеленого лука83 по полу той
же «Ялты» (stanje) : Kako je stresal drobnjak po podu v isti »Jalti« (dejanje)) sem v ruski
tipologiji združila lokative (1/I) in tranzitive (1/III). Nekatere primere bi lahko uvrstili tudi k
premikanju, usmerjenosti na površino predmeta (SSKJ: 3a), vendar sem jih zaradi
pomenskega prenosa umestila v to skupino ([...] застучали калиги кентуриона по мозаике;
[...] centurijeve kalige so zatopotale po mozaiku), saj ne gre za golo povzročanje zvoka,
temveč za hojo, premikanje.
kraj, prostor – lokativi (1/I)
in tranzitivi (1/III)
neurejeno premikanje ali stanje na površini, ki
jo oblikuje množica posameznih predmetov84
(1b)
[...] тоскливо и дико блуждая зеленым
глазом по Патриаршим прудам.
[...] otožno in čudno blodeč z zelenim
pogledom po Patriarhijskih ribnikih.
Как же милиция - то пропустила его по
улицам в таком виде?
Le kako so ga miličniki pustili hoditi takega
po ulicah?
Пока я по квартирам буду разъезжать, он
улизнет!
Ta čas, ko se bom jaz vozil po stanovanjih, jo
on pobriše!
[...] а по углам площадки - четыре стоящих
человека [...]
[...] na četverih oglih ploščadi pa so stali
štirje ljudje [...]
Ощипанные по краям в ниточку пинцетом
брови сгустились [...]
Obrvi, ki so bile s kleščicami na konceh
stanjene v nitko, so se bile zgostile [...]
[...] так, что эхо запрыгало по безлюдным
и безлесым горам [...]
[...] tako, da je odmev odskakoval po gorah
brez ljudi in brez gozdov [...]
Сандалии Низы простучали по каменным
плитам дворика.
Njene sandale so zaklopotale po kamnitnih
ploščah na dvorišču.
Прыгая по горящим плашкам паркета [...] Poskakujoč po gorečih ploščicah parketa [...]
[...] и расшвыряла ее в клочья по болотам. [...] in jo v šopih raztresla po močvirjih.
83 Izražanje z nominalizacijo je pogostejše v ruščini kot v slovenščini (po posvetu z M. Uhlikom).84 Primeri, ki jih SSKJ navaja ob tem pomenu, pričajo o tem, da tu ni mišljena samo površina, ampak tudi prostor
oz. kakršno koli krajevno/prostorsko določilo.
102
kraj, prostor – direktivi (1/II)
usmerjeno premikanje (na površini česa
podolžnega) (2):
na vprašanje kam
По всем комнатам мгновенно рассыпались
люди [...]
Možje so se v trenutku razkropili po sobah
[...]
Санитары почему-то вытянули руки по
швам и глаз не сводили с Ивана.
Strežaji so kdove zakaj iztegnili roke po šivih
in niso odmaknili oči od Ivana.
kraj, prostor – tranzitivi (1/III)usmerjeno premikanje na površini česa
podolžnega (2)
Тут все присутствующие тронулись вниз
по широкой мраморной лестнице меж стен
роз [...]
Vsi navzoči so se spustili po širokem
marmornatem stopnišču med stenama opojno
dišečih vrtnic [...]
[...] идя с тем по Бронной к Патриаршим
прудам.
[...] ko sta šla po Mali Broni ulici k
Patriarhijskim ribnikom.
Тотчас и подлетел этот трамвай,
поворачивающий по новопроложенной
линии с Ермолаевского на Бронную.
In takoj nato je ta tramvaj tudi pridrvel,
zavijajoč po novi progi iz Jermolajevske na
Brono ulico.
Взволнованные люди пробегали мимо
поэта по аллее [...]
Mimo pesnika so tekali po drevoredu
vznemirjeni ljudje [...]
[...] на котором изображена была скала, а
по гребню ее ехал всадник [...]
[...] na njem je bila narisana skala, po njenem
grebenu pa je jahal jezdec [...]
[...] которую судомойки по наклонной
плоскости спускали в кухню.
[...] ki so jo pomivavke po nagnjeni drsalnici
spuščale v kuhinjo.
[...] Степа поднялся на трясущиеся ноги и
пошел по молу к берегу.
[...] postavil se je na šibeče se noge in se
odpravil po pomolu na breg.
После этого Ивана Николаевича повели по
пустому и беззвучному коридору [...]
Potem so Ivana Nikolajeviča odpeljali po
praznem in tihem hodniku [...]
[...] выволокли из сада и понеслись с ним
по Садовой.
[...] ga odvlekla z vrta in se spustila z njim
po Vrtni ulici.
[...] и пошла по трапу в партер. [...] in se po stopnicah spustila v parter.
[...] прошла и по боковому трапу [...] šla je in se po stranskih stopnicah
103
поднялась на сцену. povzpela na oder.
Мы шли по кривому, скучному переулку
безмолвно [...]
Brez besed sva šla po krivi, dolgočasni uličici
[...]
Мы шли по кривому, скучному переулку
безмолвно, я по одной стороне, а она по
другой.
Brez besed sva šla po krivi, dolgočasni
uličici, jaz po eni strani, ona po drugi.
[...] желтизна неудержимо поднималась
снизу вверх по страницам [...]
[...] rumenilo se je nezadržno vzpenjalo po
straneh od spodaj navzgor [...]
Иван слышал, как проехали колесики по
коридору [...]
Ivan je slišal, kako so se peljala kolesca
mimo po hodniku [...]
[...] что ему придется сейчас идти одному
по пустым коридорам [...]
[...] da bo moral zdaj sam hoditi po praznih
hodnikih [...]
[...] и спускаться по лестнице. [...] in se spustiti po stopnicah.
[...] и кинулся бежать по темному
коридору.[...] in začel bežati po temnem hodniku.
Все люди, как люди, ходят сейчас по
улицам [...]Vsi pametni ljudje zdaj hodijo po ulicah [...]
Ала понеслась по северо-западной дороге. Ala se je zapodila po severozahodni cesti.
Она шла [...] по краям дороги [...] [...] šla je [...] po robovih ceste [...]
[...] обнажал ушибленную копьем грудь,
по которой стекал грязный пот [...]
[...] je razgalil prsi z brazgotino od sulice, po
katerih je tekel umazan pot [...]
И вот, когда процессия прошла около
полуверсты по дороге [...]
Potem ko je sprevod prehodil po cesti kake
pol milje [...]
Поглотив его, по небу с запада
поднималась грозно и неуклонно грозовая
туча.
Pogoltnil ga je hudourni oblak, ki se je
grozeče in vztrajno pomikal po nebu z
zahoda.
По яффской дороге, по скудной Гионской
долине , над шатрами богомольцев [...]
летели пыльные столбы.
Po cesti proti Jafi, po revni gihonski dolini,
nad šotori romarjev so se kadili stebri prahu
[...]
По яффской дороге, по скудной Гионской
долине , над шатрами богомольцев [...]
летели пыльные столбы.
Po cesti proti Jafi, po revni gihonski dolini,
nad šotori romarjev so se kadili stebri prahu
[...]
[...] спеша на ровную дорогу, по которой [...] hiteč na ravno cesto [...] po kateri se je
104
[...] уходила в Ершалаим до нитки мокрая
конница .
podila proti Jeršalaimu do kože premočena
konjenica.
[...] в неприличном виде бегали по улице
[...][...] tekale nespodobno oblečene po ulici [...]
[...] и устремился по коридору туда [...] [...] in se odpravil po hodniku tja [...]
[...] а по персиковым щекам ползли с
ресниц потоки раскисшей краски.
[...] in po breskovih licih so ji s trepalnic
polzeli potoki razmočene barve.
Слезы текли по лицу девицы [...] Gospodični so tekle solze po licih [...]
[...] и Поплавский полетел вниз по
лестнице [...]
[...] in Poplavski je zletel dol po stopnicah
[...]
[...] подымаясь вверх по лестнице [...] Po stopnicah se je vzpenjal [...]
[...] и брызнул вверх по лестнице. [...] in šinila gor po stopnicah.
Гражданки с этого сеанса в одних
панталонах бежали по Тверской.
[...] ženske so s tiste predstave v samih
hlačkah tekale po Tverski.
[...] не бегать в одних чулках по Тверской
[...]
[...] naj ne teka v samih nogavicah po Tverski
[...]
[...] Маргарита Николаевна ехала по
Арбату [...]
[...] se je Margareta Nikolajevna peljala po
Arbatu [...]
[...] а по тротуарам [...] плыли реки кепок.[...] po pločnikih pa so se [...] zlivale reke
čepic.
А Маргарита в это время уже поднималась
стремительно вверх по лестнице [...]
Margareta pa se je medtem že vneto gnala gor
po stopnicah [...]
Далеко внизу забегали люди по тротуару
[...]
Daleč spodaj so začeli tekati ljudje po
pločniku [...]
[...] по всем лестницам топали [...] люди. [...] so po vseh stopnicah topotali ljudje [...]
[...] бегущим по лестнице [...] [...] ki so tekali po stopnišču [...]
Тут стали подниматься по каким-то
широким ступеням [...]
Začela sta se vzpenjati po nekih širokih
stopnicah [...]
[...] и тогда оба [...] заспешили вверх по
лестнице.
[...] in tedaj sta se oba [...] odpravila po
stopnicah gor.
Теперь по лестнице снизу вверх
поднимался поток.
Reka gostov je tekla zdaj po stopnišču od
znožja do vrha.
[...] и сладкий ток пробежал по ее жилам [...] in po žilah se ji je razlil sladek tok [...]
105
[...]
[...] слезы теперь бежали ручьями по ее
лицу.
[...] solze so se ji zdaj v potočkih ulile po
obrazu.
[...] а остальные пошли провожать по
лестнице.[...] drugi so ju pospremili po stopnišču.
[...] кто-то покатился вниз по лестнице [...] [...] nekdo se je zaprašil dol po stopnicah [...]
Тут он бросился [...] вниз по лестнице [...] Tedaj se je pognal [...] dol po stopnicah [...]
[...] не считая нужным утруждать себя
подъемом по лестнице.
[...] ker se jim ni zdelo vredno truditi se nazaj
po stopnicah.
[...] и прямо по ступеням той лестницы, по
которой прокуратор шел днем для
объявления приговора на площади.
[...] in se zlivala čez stopnice, po katerih je bil
prokurator podnevi šel razglasit sodbo na
trgu.
[...] расслышать в отдельности и шум
дождя, и шум воды, низвергающейся по
желобам [...]
[...] razločiti prasketanje dežja od šuma vode,
ki se je pretakala po žlebovih [...]
[...] и забегал по балкону [...] [...] in začel begati po balkonu [...]
[...] он по лестнице спустился на
следующую террасу сада [...]
[...] se je po stopnicah spustil na naslednjo
teraso [...]
[...] и пошли по тропинке сперва на
Вифлеемскую дорогу [...]
[...] in po nekem kolovozu dosegli
betlehemsko cesto [...]
[...] пошли по тропинке сперва на
Вифлеемскую дорогу, а потом по ней на
север [...]
[...] dosegli betlehemsko cesto, zavili po njej
na sever [...]
[...] и тогда двинулись по Яффской дороге
[...][...] in potem zapeljali po cesti proti Jafi [...]
Молодой человек направлялся по дороге
[...]Mladi mož se je nameril po cesti [...]
[...] всадник неспешной рысью пробирался
по улицам нижнего города [...]
[...] v počasnem diru je jahal po praznih
ulicah Dohrjega mesta [...]
[...] он немедленно тронулся по
светящейся дороге и пошел по ней вверх
[...]
[...] je takoj stopil na bleščečo se cesto in se
odpravil po njej navzgor [...]
[...] и склонялся к самому пергаменту, [...] in se sklanjal prav k pergamentu, vlekel s
106
водил пальцем по строчкам. prstom po vrsticah.
Идя по нитке событий с конца к началу
[...]
S tem, da je šel po niti dogajanja od konca na
začetek [...]
Лишь только он отделился от лесенки, по
которой спускались из кабины самолета
[...]
Toliko da je zapustil stopnice, po katerih se je
spustil iz kabine letala [...]
[...] и обе стали подниматься по разным
лестницам к квартире Но 50.
[...] in tako sta se obe začeli po raznih
stopnicah vzpenjati k stanovanju št. 50.
Подымающиеся по парадной лестнице [...]Tisti, ki so se vzpenjali po glavnem stopnišču
[...]
[...] и оба негодяя зашагали по
асфальтовой дорожке [...]
[...] in oba malopridneža sta zakoračila po
asfaltni potki [...]
[...] поднялись по каменной лестнице
вверх [...][...] se povzpela po kamnitnih stopnicah [...]
Черный плащ тащился за ним по земле. Črni plašč se je vlekel za njim po zemlji.
[...] видит одно и то же – лунную дорогу, и
хочет пойти по ней [...]
[...] vidi zmeraj isto: mesečno cesto, in hotel
bi iti po njej [...]
[...] протянулась [...] лунная дорога, и
первым по ней кинулся бежать остроухий
пес.
[...] se je raztegnita mesečeva cesta [...] in
prvi je stekel po njej ostrouhi pes.
[...] что вслед за своим верным стражем по
лунной дороге стремительно побежал и
он.
[...] da je tudi on naglo stekel po mesečevi
cesti za svojim zvestim stražarjem.
По этой дороге, мастер, по этой. Po tej poti, mojster, po tej!
[...] и они шли по песчаной дороге. [...] in šla sta po peščeni poti.
[...] и всегда по одному и тому же
маршруту [...][...] in odide [...] po zmeraj isti poti [...]
Возле нее он след, по которому шел,
потерял.Tu je izgubil sled, po kateri je šel [...]
[...] зачем же гнаться по следам того, что
уже окончено?
[...] čemu bi se podili po sledovih nečesa, kar
je že končano?
Когда мокрый Иван приплясал по
ступеням к тому месту [...]
Ko je mokri Ivan priskakal po stopnicah h
kraju [...]
107
[...] и Степина рука поползла по притолоке
вниз.[...] in Stjopova roka je zdrsnila po podboju.
[...] и пополз по скамейке, перебирая по
ней руками [...]
[...] in se podrsal po klopi, premikajoč se po
rokah po njej [...]
usmerjeno dejanje na lokalizacijo, ki je del
predmeta (10)
premikanje, usmerjenost na površino
predmeta (3a) in
premikanje k čemu s sovražnim namenom (3b)
[...] командир ударил плетью лошадь по
шее [...][...] udaril konja z bičem po vratu [...]
[...] что ты не получишь в «Колизее»
виноградной кистью по морде от первого
попавшего молодого человека [...]
[...] da ne dobiš v Kolizeju z vinsko čašo po
zobeh od prvega postopača [...]
Бескудников стукнул пальцем по
циферблату [...]
Beskudnikov je potrkal s prstom po
številčnici [...]
[...] вдруг джаз развалился и затих, как
будто кто-то хлопнул по нему кулаком.
Jazz se je mahoma skrhal in utihnil, kakor da
je kdo mahnil s pestjo po njem.
Рядом лихач горячил лошадь, бил ее по
крупу сиреневыми вожжами [...]
Poleg njega je neki kočijaž ogreval konja,
udarjajoč ga po križu z vajetmi [...]
[...] стучали молоточками по коленям [...] [...] mu trkala s kladivcem po kolenih [...]
Иван с размаху шлепнул себя ладонью по
лбу [...]
Ivan se je z zamahom udaril z dlanjo po čelu
[...]
Римский стукнул себя кулаком по голове
[...]Rimski se je udaril s pestjo po glavi [...]
[...] стукнув пресс-папье по столу. [...] in udaril s pivnikom po mizi.
Длинный меч его стучал по кожаному
шнурованному сапогу.
Dolgi meč mu je udarjal po jermenastih
škornjih.
[...] поигрывая пальцами по столу [...] [...] potrkal s prsti po mizi [...]
[...] чтобы ухом ударять по плечу. [...] da je z ušesom udarjal po rami.
Первый из палачей поднял копье и
постучал им сперва по одной, потом по
другой руке Иешуа [...]
Prvi izmed njiju je vzdignil sulico in potrkal z
njo Ješuo najprej po eni, potem po drugi roki
[...]
108
[...] стучал камертоном по пальцам [...] [...] si potrkal z glasbenimi vilicami po prstih
[...]
[...] между ветвями клена, хлестнувшими
ее по лицу [...]
[...] med klenovimi vejami, ki so jo tlesknile
po obrazu [...]
[...] ударила по клавишам рояля [...] [...] in udarila po tipkah klavirja [...]
[...] с отчаянием хлопнул себя по ляжке
[...][...] se je obupano tlesknil po bedru [...]
Он хлопнул себя по коленке раз, потом
накрест по другой [...]
Plosknil se je po kolenu, potem navzkriž po
drugem [...]
[...] ударил ею по колонне. [...] in udaril z njo po stebru.
[...] и в раздражении кот стукнул лапой по
столу.V razdraženosti je udaril s taco po mizi.
[...] и постучал длинным пальцем по
рукописи.[...] in potrkal z dolgim prstom po rokopisu.
[...] постукивая молотком по трубе. [...] trkajoč s kladivom po cevi.
[...] хлопая ладонями по дымящимся
плечам и груди [...]
[...] udarjajoč se z dlanmi po kadečih se
ramenih in prsih [...]
[...] хлопнув себя по лбу [...] [...] in se plosknil po čelu [...]
[...] она ударила Аркадия Аполлоновича
по голове.[...] udarila Arkadija Apolonoviča po glavi.
Вчера в ресторане я одному типу по морде
засветил [...]
Včeraj sem v restavraciji mahnil nekoga po
gobcu [...]
[...] по морде засветил ? [...] mahnil po gobcu?
[...] и крепко ударить, по пилатчине и тому
богомазу [...]
[...] in sicer krepko udariti po pilatovstvu in
po tem mazaču [...]
[...] и страшно так ударил по шее
Поплавского [...]
[...] in strašno udaril Poplavskega po vratu
[...]
Надавать администратору по морде [...] Dati jih upravniku nekaj po gobcu [...]
[...] и ударила по люстре. [...] in udarila po lestencu.
Он с размаху шлепнул Маргариту по
спине [...]
Zamahnil je in plosknil Margareto po hrbtu
[...]
[...] бьет по головам джазбандистов своей
тарелкой [...]
[...] mahal s svojo činelo jazzistom po glavah
[...]
109
[...] открыл по ним стрельбу. [...] in začel streljati po njih.
[...] ударил подносом плашмя иностранца
по плешивой голове.
[...] udaril s pladnjem plosko po tujčevi
plešasti glavi.
[...] и стуча рукою по столу [...] [...] potem je udarila z roko po mizi [...]
Поэт провел рукою по лицу [...] Pesnik si je potegnil z dlanjo po obrazu [...]
[...] трясущейся рукою провел по бедру
[...]
[...] in s tresočo se roko se je potipal po bedru
[...]
Палач провел концом копья по животу. Rabelj je potegnil konec sulice po životu.
[...] и хлопнул по флажку счетчика [...] [...] in mahnil po zastavici na števcu [...]
Pri slovenskem delu preglednice sem združila pomena premikanje, usmerjenost na površino
predmeta (3a) in premikanje k čemu s sovražnim namenom (3b), saj je pogosto težko določiti,
ali gre res za sovražni pomen. Pogosto je težko določiti, ali gre za usmerjenost na površino
predmeta (3a) oz. usmerjeno dejanje na lokalizacijo, ki je del predmeta (10), ali pa za
neurejeno premikanje ali stanje na enotni površini (1a) oz. neurejeno premikanje ali stanje na
površini, ki jo oblikuje množica posameznih predmetov (1b), oz. lokative (1/I)/tranzitive
(1/III). Gre pravzaprav za predmetni pomen, pri čemer je pomemben pomen glagola, oz. so,
kot meni A. Žele (2001: 92), predložni glagolski morfemi pomensko usmerjani iz glagola.
Zato ne moremo npr. po stopnicah avtomatično uvrstiti k prostorskemu pomenu, saj je
pomemben tudi kontekst. Primer: Muha leze po roki (kje: neurejeno premikanje ali stanje na
enotni površini (1a)) : Udaril me je po roki (po čem: premikanje, usmerjenost na površino
predmeta (3a)) ali Solza teče po licu (usmerjeno premikanje na površini česa podolžnega (2)) :
udariti po licu (premikanje, usmerjenost na površino predmeta (3a)) : rdečica se je razlila po
licu (neurejeno premikanje ali stanje na enotni površini (1a)). V tem pogledu sta tipologiji po
SSKJ in Šeljakinu dobro zastavljeni, saj upoštevata tako prislovni kot predmetni pomen.
ciljna razmerja (8) premikanje z določenim namenom (4a in 4b)
Прохожие бегущие по своим делам [...] Mimoidoči, ki so hiteli po opravkih [...]
Zaradi podobnega pomena združujem točki 4a (premikanje z namenom, da se kaj pridobi,
obdrži) in 4b (premikanje z določenim namenom sploh). Šeljakin v nobeni od tipologij ne
omenja podobnega pomena, zato navajam ciljna razmerja (8) po Bondarenku.
110
omejitev (8)merilo, vodilo pri določanju, opredeljevanju
(7a)
[...] как в небольшом по размерам, но
богатом театре.
[...] kakor v gledališču, ki je majhno po
razsežnostih, vendar zelo bogato.
[...] преступления Вар-раввана и Га-Ноцри
совершенно несравнимы по тяжести.
[...] prestopkov Var-Ravana in han-Nasrija po
teži nikakor ni mogoče primerjati.
В сердце он попадает [...] по выбору, в
любое предсердие сердца или в любой из
желудочков.
On zadene v srce [...] po izbiri – v kateri koli
preddvor ali v katerega koli izmed prekatov.
funkcionalna tipologija prilastkov:
s predložno-sklonsko obliko samostalnika –
osebne zveze in odnosi (I/c)
merilo, vodilo pri določanju, opredeljevanju
(7a)
Историк по образованию [...] Po izobrazbi je bil zgodovinar [...]
Večina primerov, ki se nanaša na vrsto/področje delovanja, se v ruščini izraža s predlogom
po, v slovenščini pa je v tem pomenu, kot bomo videli v nadaljevanju, po redkost. Izjema v
tem pomenu je poimenovanje nekega položaja v družbi: poklica, funkcije, področja izobrazbe,
statusa, narodnosti npr. učitelj po poklicu (v nasprotju z učitelj za matematiko), podžupan po
funkciji, zgodovinar po izobrazbi, študent po statusu, Slovenec po narodnosti …
vzrok (4/III)merilo, vodilo pri določanju, opredeljevanju
(7a)
Это Николай Иванович, по шагам узнаю
[...]
To je Nikolaj Ivanovič, po korakih ga
poznam [...].
[...] судя по женским лицам в партере [...] [...] če bi sodili po ženskih obrazih v parterju
[...]
Судя по тому, как он отдувался и икал, он
был порядочно выпивши [...]
Po tem, kako je puhal in kolcal, se je dalo
soditi, da je pošteno okajen [...]
Вы судите по костюму? Sodite po obleki?
[...] и по тону его было слышно [...] [...] in po njegovem glasu se je slišalo [...]
[...] судя по лицу, не брившийся около
трех недель.
[...] ki se, sodeč po obrazu, ni bril kake tri
tedne.
111
[...] и, судя по звуку, от него отлетела
крышка.
[...] in po zvoku sodeč, je pri tem odletel
pokrov.
Судя по всему, время подходило к шести
утра.
Po vsem sodeč, se je morala bližati šesta ura
jutra.
[...] судя по звуку, она проходила через ту
самую площадь [...]
Kot se je dalo soditi po zvoku, je jahala ravno
čez trg [...].
Но судя по грохоту кастрюль [...]. Če sodimo po ropotu kozic [...]
skladnost (9) merilo, vodilo pri usklajanju, prilagajanju (7b)
Типичный кулачок по своей психологии
[...]Po miselnosti je to tipičen majhen kulak [...]
[...] по своему обыкновению заключил
беседу Стравинский и поднялся [...]
[...] je po svoji navadi končal pogovor
Stravinski [...]
[...] вконец разваливши облегченные
развлечения (по словам девицы) [...]
[...] ki je (po besedah mladenke) spravil
zabavo lažje vrste čisto na psa [...]
[...] одному из осужденных, по выбору
малого синедриона [...]
[...] enemu izmed obsojencev po izbiri
malega sinedrija [...]
[...] по рассказу девицы [...] [...] po pripovedovanju gospodične [...]
[...] полночь, которая давным - давно, по
ее счету, истекла.
[...] ko bi moral biti ta čas po njenih računih
že zdavnaj mimo.
[...] хотя и было, по ее расчетам, уже
поздно.
[...] čeprav je moralo biti po njenih računih že
pozno.
[...] зачем же отказываться от того, что
полагается по закону?
[...] čemu je zavrnil nekaj, kar mu je bilo
dano po postavi?
Прежде чем начать говорить, Афраний, по
своему обыкновению, огляделся [...]
Preden je Afranij spregovoril, se je po svoji
navadi ogledal [...]
[...] валяя дурака по своему обыкновению. [...] uganjajoč po svojem običaju norčije.
[...] которых, по его скромному подсчету,
должно было хватить ему на пятнадцать
лет.
[...] ki naj bi mu po njegovih previdnih
računih zadostovali za petnajst let.
Воланд, по своему обыкновению,
находился в спальне [...]Woland je bil po svoji navadi v spalnici [...]
112
Будучи по природе вообще
подозрительным человеком [...]
Ker je bil že po naravi sploh nezaupljiv
človek [...]
[...] что Никанор Иванович был по натуре
несколько грубоват.
[...] da je bil Nikanor Ivanovič po naravi
nekoliko robat.
Из кулисы вышла на сцену средних лет
дама, одетая по моде [...]
Izza kulis je prišla na oder dama srednjih let,
oblečena po modi [...]
uvodna konstrukcija85 merilo, vodilo pri usklajanju, prilagajanju (7b)
[...] по-видимому, занимаясь и другим
делом во время разговора с Маргаритой.
[...] po vsem videzu zaposlen med
pogovorom z Margareto še z drugo rečjo.
[...] и, по-видимому, спящего мертвым
сном [...]
[...] ki je po vsem videzu spal kakor zaklan
[...]
[...] в столовой обнаружили остатки только
что, по-видимому, покинутого завтрака
[...]
[...] v jedilnici pokazali ostanki po vsem
videzu pravkar zapuščenega [...]
[...] носившего, по-видимому, и другое
наименование [...][...] je imel po vsem videzu še drugo ime [...]
То [...] по-видимому, очень волновало его. To [...] ga je po vsem videzu zelo vznemirilo.
Главный, по-видимому, поставил себе за
правило [...]
Glavni zdravnik si je bil po vsem videzu
postavil za pravilo [...]
В лице сиреневого джентльмена чего-то не
хватает, по-моему.
[...] po mojem na obrazu tega lilastega
gentlemana nekaj manjka.
[...] по-моему, ты зря деньги посылаешь.[...] po mojem je nesmiselno, da pošiljaš ta
denar.
skladnost (9)merilo, vodilo, vzor pri posnemanju,
poustvarjanju (7c)
[...] что ему пришлось сделать
впрыскивание по рецепту [...]
[...] da so mu morali dati injekcijo po receptu
Stravinskega [...]
85 V ruski tipologiji besednih vrst se primeri, kot sta по-моему in по-видимому, če so ločeni intonacijsko in
pravopisno, obravnavajo kot uvodna konstrukcija (вводные конструкции) (po posvetu z M. Uhlikom).
113
sredstvo (7) sredstvo, posrednik (8)
[...] и вызванный по телефону от больной
жены заместитель Михаила
Александровича Берлиоза по
«МАССОЛИТу» – литератор Желдыбин.
[...] in namestnik Mihaela Aleksandroviča v
Masolitu, pisatelj Želdibin, ki so ga po
telefonu poklicali od bolne žene.
[...] и с семи часов утра четверга к босому
начали звонить по телефону [...]
[...] in v četrtek zjutraj so začeli Bosega
klicati po telefonu od sedmih naprej [...]
Дело с интуристским бюро уладилось по
телефону с необыкновенной [...]
быстротою
Z uradom za tuje turiste se je dala stvar
urediti po telefonu z nenavadno naglico [...]
[...] Варенуха опять по телефону принялся
разыскивать Степу [...]
[...] je Varenuha spet začel iskati po telefonu
Stjopo [...]
Ты же с ним в начале двенадцатого
разговаривал по телефону?
Saj si govoril z njim po telefonu malo po
enajsti?
Может быть, не Степа сегодня говорил с
ним по телефону [...]
Morebiti danes po telefonu ni govoril z njim
Stjopa [...]
[...] а разговаривал он по телефону в
Москве.[...] v Moskvi pa se je pogovarjal po telefonu.
А тебя предупредили по телефону [...] Pa so te opozorili po telefonu [...]
[...] не люблю последних новостей по
радио.[...] ne maram zadnjih novic po radiu.
[...] хамить не надо по телефону. Po telefonu človek ne sme biti nesramen.
Лгать не надо по телефону. Po telefonu se ne sme lagati.
[...] и хамить по телефону [...] [...] in surovo govoriti po telefonu [...]
Степе Лиходееву больше не приходится
разговаривать по телефону в Варьете.
Stjopi Lihodejevu se ni treba več pogovarjati
po telefonu iz Varieteja.
По тому как внизу два ряда редких огней
слились в две непрерывные огненные черты,
по тому, как быстро они пропали сзади,
Маргарита догадалась [...]
Po tem, kako sta se spodaj dve vrsti redko
posejanih luči zlili v dve nepretrgani ognjeni črti,
po tem, kako hitro sta izginili za njo, je Margareta
doumela [...]
114
vzrok (4/III) vzrok, zaradi katerega se kaj dogaja (9)
Эта вещь из чистого золота, видно по
тяжести.Ta reč je iz čistega zlata, to sem čutila po teži.
[...] только что арестованный
исключительно по глупости своей
ревнивой супруги [...]
[...] ki so ga bili pravkar prijeli samo po
neumnosti njegove ljubosumne žene [...]
način (5) način, kako dejanje poteka (11)
[...] куда и стало по очереди вызывать всех
служащих Варьете [...]
[...] in začeli tja po vrsti klicati tiste
nameščence Varieteja [...]
[...] и рассказал все по порядку. [...] in potem je povedal vse po vrsti.
[...] как столик [...] как бы по волшебству
обрастает яствами.
[...] kako se je mizica [...] kakor po čarovniji
obraščala z jedmi.
[...] сказать по правде [...] [...] in če naj povem po pravici [...]
Сама по себе она уж никогда не сулит
ничего приятного.
Takšno piskanje samo po sebi nikoli ne obeta
nič prijetnega.
Однако и стоящая в порядке змея [...] сама
по себе уже представляла великий соблазн
[...]
Vendar je bila kača [...] že sama po sebi
velika spotika [...]
skladnost (9) cena (13)
[...] и что эту провизию отпускали по
самой сходной, отнюдь не
обременительной цене.
[...] in ker so to hrano dajali po zelo ugodnih,
nikakor ne previsokih cenah.
115
b) Druge zveze s po
по + tožilnik
distributivnost (11)
prislov po
porazdeljevanje enakega števila, količine česa
na vsako od imenovanih oseb, stvari, pojmov
(1)
За ним по три в ряд полетели всадники [...]Po trije v vrsti so zdirjali za njim njegovi
konjeniki [...]
[...] и ежедневно по несколько раз произносил
фразы вроде [...]
[...] in vsak dan po nekajkrat izgovarjal takšnele
stavke [...]
[...] всем раздавал по два флакона
заграничных духов [...]
[...] vsaki je dal zastonj po dve steklenički
zamejskega parfuma [...]
по + dajalnik
distributivnost (11)
prislov po
porazdeljevanje enakega števila, količine česa
na vsako od imenovanih oseb, stvari (1)
[...] и дальше он будет сочинять по
нескольку стихотворений в год.
[...] še naprej bo napisal po nekaj pesmi na
leto.
funkcionalna tipologija prilastkov:
s prislovom (II)
po + tožilniks pridevnikom srednjega spola ali
pridevniškim prislovom izraža način, kako
dejanje poteka (3)
Пилат заговорил по-гречески [...] Pilat je rekel po grško [...]
Тогда раздался сорванный, хрипловатый
голос прокуратора, по-латыни сказавшего
[...]
Tedaj je zazvenel pretrgani, hripavi
prokuratorjev glas, ki je rekel po latinsko [...]
[...] тихо по-гречески спросил [...] [...] je tiho rekel Pilat po grško [...]
и он спросил по-латыни [...] [...] in vprašal je po latinsko [...]
[...] а обыкновенное желание жить по-
человечески.
[...] samo navadno željo, da bi živel po
človeško.
[...] голову положил на подушку, кулак по-
детски под щеку [...]
[...] položil glavo na blazino in po otroško
podstavil pest pod lice [...]
116
Впереди всех шел тщательно, по-актерски
обритый человек [...]
Vsem na čelu je stopal skrbno, po igravsko
obrit mož [...]
[...] и дошла до того, что уж полностью
стала тарахтеть по-французски [...]
[...] in zgodilo se je to, da je čebljala samo še
po francosko [...]
[...] и уселся на паркет по-турецки [...] [...] in se po turško usedel na parket [...]
[...] как будто была одета по-человечески
[...][...] kot da bi bila oblečena po človeško [...]
Пришедший говорил по-латыни. Govoril je po latinsko.
[...] негромко по-гречески спросил
Афраний [...][...] je vprašal Afranij potihoma po grško.
[...] и сухо ответила по-гречески [...] Suho je odgovorila po grško [...]
[...] смотрел по-волчьи, исподлобья. [...] in gledal je po volčje izpod čela.
[...] что говорили по-русски Коровьев и
его спутник.
[...] kar sta Korovjev in njegov spremljevavec
govorila po rusko.
по + mestnikčas – lokalizacije izven časovnega orientirja:
lokalizacije po časovnem orientirju oz. konec
časovnega orientirja (2/II)
po + mestnikčas, trenutek, ki mu sledi dogajanje (6a)
[...] по смерти Андрея Фокича дом
немедленно сломают [...]
Takoj po smrti Andreja Fokiča bodo hišo
podrli [...]
Primeri, ki v ruščini in slovenščini sovpadajo v rabi predloga (oz. prislova) po, pričajo o tem,
koliko imata jezika skupnega (pa tudi o vplivu ruskega izvirnika na slovenki prevod). V enem
samem besedilu se pojavlja okrog dvajset različnih pomenov po; okrog zato, ker so nekateri
pomeni združeni in ker je določen pomen v eni tipologiji drugače opredeljen kot v drugi. Ne
glede na to pa moramo priznati, da je pomen po v obeh jezikih podoben in zelo obsežen. Bolj
kot podobnosti pa nas zanimajo razlike, saj te nakazujejo možnosti nadaljnjega specifičnega
pomenskega razvoja predloga po.
117
4. 2. 2 Razlike in posebnosti
Sledijo primeri, pri katerih je v enem od jezikov uporabljen predlog po, v drugem pa ne. Za
vsak pomen bom poskušala ugotoviti, ali lahko nakažemo obstoj pravila, kdaj se rabi po in
kdaj kakšen drug predlog ali način ubesedenja določenega pomena. Zavedam se, da je nabor
primerov omejen, zato pridobljenih »pravil« ne moremo posploševati. Pri pomenih, ki so
zastopani z malo ali celo enim samim primerom, se bom izogibala podajanja sklepov.
a) Po v ruščini
по + dajalnik
lokativi (1/I)drugo
[...] и глядел на радугу, раскинувшуюся по
небу.
[...] gledal mavrico, ki se je razpenjala čez
nebo.
[...] благодаря своим частым
выступлениям по радио.[...] s svojimi pogostnimi nastopi na radiu.
Наобум позвонили в комиссию изящной
словесности по добавочному № 930 [...]
Na slepo srečo so na lokalno številko 930
poklicali komisijo za leposlovje [...]
[...] улетела из дому, как птица, не оставив
по себе никакого следа.
[...] odletela iz hiše kakor ptica, ne da bi
pustila sled za seboj [...]
Zadnji primer (по себе) ustreza pomenu predmeta, za katerim se nahaja drug predmet, iz
tipologije K. I. Hodove (glej str. 20). V tem pomenu se je v stari cerkveni slovanščini po vezal
z mestnikom. V ruščini se je mestnik z zaimki 3. osebe ohranil še do začetka 19. stoletja (glej
krajevni pomen pri glagolih premikanja (3), str. 68–69). Po besedah E. V. Muravenko se v 20.
stoletju vezava z mestnikom ne pojavlja več.
по + dajalnik
direktivi (1/II)drugo
Служащих попросили отправиться по
своим местам [...]
Udeležence so naprosili, naj sedejo na svoja
mesta [...]
Двинулись по свои местам [...] Razšli so se na svoja mesta [...]
[...] низвергающейся по желобам и прямо
по ступеням той лестницы [...]
[...] ki se je pretakala po žlebovih in se zlivala
čez stopnice [...]
118
[...] идя с мастером по направлению к
вечному их дому [...]
[...] ko sta šla z mojstrom proti njunemu
večnemu domu [...]
по + dajalnik
tranzitivi (I/III)drugo
Какой-то шорох, как бы крыльев по
стенам, доносился теперь сзади из залы
[...]
Iz dvorane je zdaj prihajal nekakšen šum, kot
da drsijo krila ob stenah [...]
[...] почудилось финдиректору, что
потянуло по полу гнилой малярийной
сыростью.
[...] je imel občutek, da je čez pod potegnila
gnila malarijasta vlaga.
[...] Маргарита вдоволь наплавалась [...] по
этой реке.
[...] tako da se je Margareta [...] lahko po mili
volji naplavala v tej reki [...]
[...] и стала ездить по кругу. [...] in začela voziti v krogu.
[...] и пошел по мосту назад к ступеням
[...][...] in šel čez oder nazaj k stopnicam [...]
Кое-как отбившись от тех, что следовали
за ним по пятам через асфальтовый двор
[...]
Komaj se je otresel tistih, ki so mu sledili za
petami čez asfaltno dvorišče [...]
[...] и не обмакнутым в чернила сухим
пером водил по бумаге.
[...] in vlekla čez papir suho pero,
nenamočeno v črnilo.
Тяжело дыша после бега по раскаленной
дороге [...]Težko sopeč po teku na razžarjeni ulici [...]
[...] хорошо бы было, если бы на прощание
она продефилировала по городу.
Bilo bi dobro, če bi za slovo še korakala skozi
mesto.
[...] Вар не сделает ни шагу без того,
чтобы за ним не шли по пятам.
[...] Var ne bo naredil koraka, ne da bi mu bili
za petami.
[...] ты не иди по моим пятам [...] [...] ti pa mi ne hodi za petami [...]
V prostorskem pomenu pogosto vzrok nadomestitve po z drugim krajevnim predlogom ni v
nezmožnosti rabe po, ampak v stilistiki oz. sporočevalčevi (prevajalčevi) izbiri med (bolj ali
manj) sinonimnimi predlogi. V vseh zgornjih primerih v pomenu kraja/prostora, tj. lokativih,
119
direktivih in tranzitivih bi prevajalec lahko namesto čez ohranil predlog po, saj čez nekoliko
spremeni pomen. V primerih, ki nimajo pomena usmerjenega premikanja, npr. vleči čez papir
suho pero, ga namreč čez doda, hkrati pa doda tudi pomen enkratnosti dejanja (сухим пером
водил по бумаге se razume kot neusmerjeno, lahko večkratno, premikanje). Podobno se
zgodi pri zamenjavi po s predlogom skozi. Pomen se spremeni tudi v primerih [...] in začela
voziti v krogu ter Težko sopeč po teku na razžarjeni ulici […]. Pri ostalih zvezah predlog po v
slovenščini ni mogoč in ga je bilo treba zamenjati. Najbolj opazna je zamenjava v slovenščini
neobstoječe ustreznice predložni zvezi по направлению к s predlogom proti.
Podobno kot pri lokativih tudi tu zadnji primer ustreza pomenu iz stare cerkvene slovanščine,
le da gre za predmet, za katerim se premika (ne nahaja) drug predmet (идти по ком »za
kom«). Podoben primer, čeprav ne gre za glagol premikanja ali nahajanja, lahko najdemo tudi
v Brižinskem spomeniku I (Glagolite po naʒ) (glej str. 47).
по + dajalnikusmerjeno dejanje na lokalizacijo, ki je del
predmeta (10)
čez + tožilnik; za + tožilnik
[...] несильно размахнувшись, ударил
арестованного по плечам.
[...] kratko zamahnil in udaril jetnika čez
pleča.
[...] широко размахнулся и ударил
участливое лицо по уху.
[...] krepko zamahnil in udaril sočutni obraz
čez uho.
[...] ударил Варенуху по уху так, что кепка
слетела с головы администратора [...]
[...] in udaril Varenuho tako za uho, da je
upravniku zletela čepica z glave [...]
Podobno kot pri krajevnih je tudi pri danih primerih usmerjenega dejanja na lokalizacijo, ki je
del predmeta (navsezadnje gre ravno tako za krajevne predloge), možnost za ohranitev
predloga po, verjetno pa to ni vedno mogoče.
по + dajalnikfunkcionalna tipologija prilastkov:
s predložno-sklonsko obliko samostalnika –
namen, določenost (I/a)
za + tožilnik
[...] и об этом несчастном служащем в
бюро по ознакомлению иностранцев [...]
[...] ki je bil zaposlen v uradu za seznanjanje
tujcev [...]
120
по + dajalnikfunkcionalna tipologija prilastkov:
s predložno-sklonsko obliko samostalnika –
osebne zveze in odnosi (I/c)
za + tožilnik
Я - специалист по черной магии. Sem specialist v črni magiji.86
[...] как видного специалиста по
организации хоровых кружков.
[...] kot uglednega izvedenca za ustanavljanje
pevskih krožkov.
[...] что лучшими специалистами по
болезни печени считаются профессора
Бернадский и Кузьмин [...]
[...] da veljata za najboljša specialista za
bolezni jeter profesorja Bernardski in Kuzmin
[...]
по + dajalnikfunkcionalna tipologija prilastkov:
s predložno-sklonsko obliko samostalnika –
osebne zveze in odnosi (I/c)
v + mestnik
[...] и вызванный по телефону от больной
жены заместитель Михаила
Александровича Берлиоза по
«МАССОЛИТу» – литератор Желдыбин.
[...] in namestnik Mihaela Aleksandroviča v
Masolitu, pisatelj Želdibin, ki so ga po
telefonu poklicali od bolne žene.
по + dajalnikfunkcionalna tipologija prilastkov s
pojasnjevanjem, konkretiziranjem pomena
abstraktnih samostalnikov (III)
za + tožilnik; o + mestnik
[...] организовать кружок по изучению
Лермонтова [...]
[...] ustanoviti krožek za spoznavanje
Lermontova [...]
[...] полное незнакомство с вопросом, по
которому он собирался писать [...]
[...] popolno nepoznanje vprašanja, o katerem
je pisal [...]
Итак, я хотел бы знать ваши
предположения по этому делу.Torej, hotel bi vedeti, kaj mislite o tej stvari.
86 Slovenski pravopis ob geslu specialist navaja samo predlog za.
121
[...] что кантовские рассуждения по этому
вопросу могут удовлетворить только
рабов [...]
[...] da morejo Kantova premišljanja o tem
vprašanju zadovoljiti samo sužnje [...]
Вы полностью повторили мысль
беспокойного старика Иммануила по
этому поводу.
V celoti ste ponovili tisto, kar je o tej stvari
mislil nemirni starec Immanuel.
Он отказался дать заключение по делу [...] O primeru se ni hotel izreči [...]
по + dajalnikomejitev (8)
za + tožilnik; o + mestnik
Не говоря ничего по существу романа [...] Nič ni govoril o bistvu romana [...]
[...] мы уважаем ваши большие знания, но
сами по этому вопросу придерживаемся
другой точки зрения [...]
[...] vaše veliko znanje ceniva, sama pa
gledava na to vprašanje z drugačnega stališča
[...]
В этом театре ему уже не пришлось
сталкиваться по делам акустики [...]
V tem gledališču mu ni bilo treba nič
razpravljati o vprašanjih akustike [...]
Pomenske skupine funkcionalnih tipologij prilastkov (s predložno-sklonsko obliko
samostalnika – namen, določenost (I/a), osebne zveze in odnosi (I/c) ter s pojasnjevanjem,
konkretiziranjem pomena abstraktnih samostalnikov (III)) in omejitve (8) bi lahko združili v
skupen pomen vrste/področja delovanja ter izražanja dejstev (misliti, govoriti …). Taka
razdelitev na dve skupini nam ustvari nekakšno šolsko preglednico rabe predloga po: za
izražanje vrste/področja delovanja se v slovenščini rabi predlog za + tožilnik87 (бюро по
ознакомлению – urad za seznanjanje; специалист по болезни печени – specialist za bolezni
jeter; кружок по изучению Лермонтова – krožek za spoznavanje Lermontova), za izražanje
dejstev pa o + mestnik (рассуждения по этому вопросу – premišljanja o tem vprašanju;
мысль по этому поводу – misel o tej stvari; говорить по существу романа – govoriti o
bistvu romana) (po mnenju I. Orel88 gre za glagolsko vezljivost pri glagolih z vsebinskim
predmetom: misliti/premišljati o, pisati o, izreči se o). Pri drugi skupini naj omenim, da SSKJ
87 Primer, ki izstopa (Sem specialist v črni magiji), ni izjema, saj raba s predlogom v + mestnik (v čem) ni
pravilna. SSKJ in Slovenski pravopis namreč samostalniku specialist pridajata samo predlog za + tožilnik
(specialit za kaj).88 Orel: ustno.
122
zgled debata po tem vprašanju (usmerjenost duševne dejavnosti k predmetu, ki naj se spozna,
zazna (5a)) označuje kot nepravilnega (pravilno s predlogom o), kar pomeni, da tudi v
slovenščini obstaja zavest o povezavi tega pomena s predlogom po.
по + dajalnikvzrok, povezan z nekim dogodkom (4/I)
iz/zaradi + rodilnik,
na + tožilnik,
v + mestnik
[...] сделал попытку всучить кондукторше
гривенник через открытое по случаю
духоты окно.
[...] poskusil podati sprevodnici desetico
skozi okno, ki je bilo zaradi soparice odprto.
по + dajalnikvzrok, povezan z lastnostmi osebe ali njenim
stanjem (4/II) in
vzrok, povezan s skladnostjo s čim (4/III)
iz/zaradi + rodilnik,
na + tožilnik,
v + mestnik
[...] он по привычке потер руки [...] [...] si je iz navade pomel roke [...]
Между прочим, Лиходеев, по собственной
его просьбе, был заключен [...]
Med drugim so Lihodejeva na njegovo lastno
prošnjo zaklenili [...]
[...] что по рассеянности оставил их на
реке Енисее [...]
[...] ker jih je v raztresenosti pozabil ob reki
Jeniseju, [...]
Ты и не можешь со мной спорить, по той
причине, о которой я уже упомянул [...]
Z menoj se tudi ne moreš prerekati, in sicer iz
razloga, ki sem ga že omenil [...]
[...] как его деятельность, по независящим
от него причинам, прекратилась.
[...] tedaj pa se je njegova dejavnost ustavila
iz vzrokov, ki niso bili odvisni od njega.
[...] еще долго по инерции продолжала
кричать [...]
[...] in še dolgo je iz same vztrajnosti klicala
[...]
[...] и зная уже по горькому опыту [...] [...] saj je že iz bridke izkušnje vedel [...]
[...] и тотчас же, по своей горячности, он
осыпал себя проклятиями за то, что она не
пришла ему раньше.
[...] in v svoji gorečnosti se je takoj obsul s
kletvami zato, ker se tega ni domislil že prej.
Но, по счастью, тот не успел улизнуть.Na srečo pa se temu še ni bilo posrečilo
pobegniti.
123
Опасения прокуратора насчет беспорядков
[...] по счастью, не оправдались.
Prokuratorjeva bojazen [...] se na srečo ni
uresničila.
[...] по счастью, не успев переговорить с
мужем [...]
[...] na srečo se ni bila mogla pogovoriti z
možem [...]
[...] я не по этому делу [...] [...] nisem prišel zaradi tega [...]
Я не по этому делу пришел [...] Saj nisem prišel zaradi tega [...]
Prvi vzročni pomen po dani ruski tipologiji se nanaša na predložno zvezo по случаю, za
katero slovenščina nima ustreznice s predlogom po. Ostala dva vzročna pomena sem združila,
za vse tri pa se v slovenščini ne glede na to, za katerega od navedenih vzročnih podpomenov
gre, v enakih situacijah (poleg predloga po) pojavljajo trije najznačilnejši predlogi: iz/zaradi +
rodilnik, na + tožilnik in v + mestnik. Pri samostalniku sreča se v slovenščini sicer pojavlja
tudi predlog po (po sreči), vendar je pomen te besedne zveze drugačen kot v zvezi s
predlogom na (na srečo). Iz nabora pridobljenih primerov ni videti, da obstaja kakšno pravilo,
kdaj se v slovenščini rabi kateri od predlogov. Morda bi bilo to mogoče ob večjem številu
primerov.
по + dajalnik
skladnost (9)v primeri + orodnik
[...] и по утверждению римской власти,
великодушный кесарь император
возвращает его презренную жизнь!
[...] in s potrditvijo rimske oblasti velikodušni
cesar in imperator vrača njegovo zavrženo
življenje!
[...] по сравнению с написанным
Латунским.
[...] v primeri s tistim, kar je napisal Latunski.
[...] насколько микроскопически малы их
возможности по сравнению с
возможностями того [...]
[...] kako mikroskopsko majhne so njihove
možnosti v primeri z možnostmi tistega [...]
А то выходит по твоему рассказу, что он
действительно родился!
Saj iz tvoje pesnitve izhaja, da se je resnično
rodil!
Večinoma se skladnost v obeh jezikih rabi s predlogom po. Izjema je predložna zveza по
сравнению с, ki ima v slovenščini ustreznico v primeri/primerjavi z/s. Pri prvem primeru (по
124
утверждению oz. s potrditvijo) pa bi ohranitev predloga po v slovenskem jeziku spremenila
pomen (po potrditvi izraža časovno razmerje).
по + dajalniksredstvo (7)
drugo
[...] а я только сбегаю на угол, звякну по
телефону [...]
[...] jaz skočim samo na ogal, da
potelefoniram [...]
Podobno kot skladnost, se tudi sredstvo v obeh jezikih večinoma izraža s predlogom po.
Izjema je drugačna stavčna struktura, ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr.
izogibanja dobesednemu prevajanju, nezmožnost ohranitve enake strukture v drugem jeziku,
vloga lektorja ...
по + tožilnikfunkcionalna tipologija prilastkov:
s prislovom (II)
v + mestnik
Тот помолчал, потом тихо спросил по-
арамейски [...]
Ta je molčal in potem tiho vprašal v
aramejščini [...]
[...] ответил арестант по-латыни [...] [...] je odgovoril jetnik v latinščini [...]
Zamenjava predloga po s prilastkom/prislovom z v in samostalnikom, ki poimenuje jezik, ni
nenavadna, saj sta oba načina izražanja nezaznamovana in pogosta v slovenskem jeziku.
по + tožilnik
mera (6)do + rodilnik
Передний человек поймал Иуду на свой
нож и по рукоять всадил его в сердце
Иуды.
[...] človek pred njim ga je prestregel na svoj
nož in mu ga zasadil do ročaja v srce.
Дорвавшись до столбов, уже по
щиколотку в воде [...]
Bredeč že do gležnjev v vodi, je prišel do
križev [...]
125
Ne glede na to, da smo za mero našli samo dva primera, je jasno, da slovenščina v tem
pomenu nima ustreznice s predlogom po, pač pa rusko obliko по + tožilnik nadomešča z do +
rodilnik.
b) Po v slovenščini
за + orodnikpo + tožilnik
premikanje z namenom, da pride oseba, stvar
na cilju na izhodiščni položaj premikanja (1)
[...] послал Груню в ближайший гастроном
за водкой и закуской, в аптеку за льдом
[...]
[...] je poslal Grunjo v najbližjo delikatesno
trgovino po žganje in prigrizek, v lekarno po
led [...]
Курьер побежал за врачом. Kurir je stekel po zdravnika.
[...] по очереди отправлялись за водой в
балку под горой [...]
[...] so se drug za drugim odpravljali po vodo
v grapo pod hribom [...]
Поспеем ли за цветами заехать? Ali bova še utegnila po cvetje?
Premikanje z namenom, da pride oseba, stvar na cilju na izhodiščni položaj premikanja se v
ruščini izraža z за + orodnik. Primerov je resda malo in takega s po + tožilnik nismo našli, pa
vendar to ni nenavadno, saj takšno rabo Šeljakin označuje kot pogovorno.
в/на + tožilnik ali mestnikpo + mestnik
neurejeno premikanje ali stanje na enotni
površini89 (1a)
[...] и в воздухе запахло парикмахерской. [...] in po zraku je zadišalo po brivnici.
Высокий тенор Берлиоза разносился в
пустынной аллее [...]
Visoki Berliozov tenor je odmeval po
praznem drevoredu [...]
[...] стукнуло в голове у Михаила
Александровича.
[...] je šinilo po glavi Mihailu
Aleksandroviču.
[...] наконец бросил деньги на дорогу [...] [...] in naposled je vrgel denar po cesti [...]
[...] повинен в произнесении нелепых
речей, смущавших народ в Ершалаиме и
[...] da je raznašal neumne govorice po
Jeršalaimu in nekaterih drugih krajih [...]
89 Primeri, ki jih SSKJ navaja ob tem pomenu, pričajo o tem, da tu ni mišljena samo površina, ampak tudi prostor
oz. kakršno koli krajevno/prostorsko določilo.
126
других некоторых местах [...]
[...] Иван Николаевич начал плавать в
пахнущей нефтью черной воде [...]
[...] je Ivan Nikolajevič začel plavati po črni
vodi [...]
[...] и плыл в караибском море под его
командой бриг [...]
[...] in pod njegovim poveljstvom je po
Karibskem morju plula dvojambornica [...]
Маг поглядел на [...] публику. Mag je pogledal po občinstvu [...]
Кое-кто уже ползал в проходе [...] Ta ali oni se je že plazil po prehodu [...]
[...] и голова эта отчаянно крикнула на
весь театр [...]
[...] glava pa je obupano zavpila, da se je
slišalo po vsej dvorani [...]
Конферансье плакал, ловил в воздухе что-
то руками [...]
Napovedovavec se je jokal, lovil nekaj po
zraku [...]
[...] он прежде всего осторожно заглянул в
продолговатый зал [...]
[...] se je najprej previdno razgledal po
podolgovati dvorani [...]
Наташа, забыв про валяющееся на полу
мятое платье [...]
Nataša je pozabila na zmečkano obleko, ki se
je valjala po podu [...]
Шлепая босыми ногами в воде [...] [...] čofotaje z bosimi nogami po vodi [...]
Полную чернильницу чернил [...] она
вылила в пышно взбитую двуспальную
кровать [...]
Poln črnilnik [...] je razlila po razkošno
izdelani dvojni postelji.
[...] и радостно приплясывала на влажной
траве.[...] in veselo je poplesovala po vlažni travi.
[...] раскинул на траве шелк [...] [...] razgrnil svilo po travi [...]
[...] в воздухе плыли болотные огни. [...] po zraku so letale vešče.
[...] рассказал о том, как однажды он
скитался в течение девятнадцати дней в
пустыне [...]
[...] in povedal, kako je nekoč blodil
devetnajst dni po puščavi [...]
[...] ненавистно глядящий в пышный и
чужой сад.
[...] ki je sovražno gledal po bujnem tujem
vrtu.
В то время [...] мечущиеся во дворе люди
видели [...]
Tisti čas [...] so ljudje, ki so se motovilili po
dvorišču, videli [...]
[...] начинали разбегаться глаза от
надписей, пестревших на ореховых
теткиных дверях [...]
[...] migetati pred očmi od napisov, pisano
razmetanih po tetinih orehovih vratih [...]
127
[...] так что кровь из носу хлынула на
толстовку.
[...] tako da se mu je iz nosa ulila kri po
srajci.
[...] клевали что-то в мокром песке. [...] in kljuvali po mokrem pesku.
в/на + mestnik
po + mestnik
neurejeno premikanje ali stanje na površini, ki
jo oblikuje množica posameznih predmetov90
(1b)
[...] свидетельствовавшему о том, что
кашевары в кентуриях начали готовить
обед [...]
[...] ki je pričeval o tem, da so kuharji po
centurijah že začeli kuhati kosilo [...]
[...] и погулять пешком где-нибудь в
окрестностях, ну хотя бы в садах на
Елеонской горе.
[...] in se sprehodiš kje v okolici, morda po
vrtovih na Oljski gori.
[...] по временам прячась в подъездах [...] [...] skrivaje se kdaj pa kdaj po vežah [...]
В тихих коридорах потухли матовые
белые лампы [...]
Po tihih hodnikih so ugasnile motne bele
svetilke [...]
[...] где под золоченым потолком сияли
хрустальные люстры, а на стенах кенкеты.
[...] kjer so pod pozlačenim stropom sijali
kristalni lestenci, po stenah pa svetilke.
[...] играющие весною на кирпичных
дорожках владимирской горки.
[...] ki so spomladi migetale po opečnih poteh
na Vladimirovem griču.
[...] и на плитках дорожки послышались
шаги.
[...] zaslišali so se koraki po ploščicah vrtne
steze.
Кто блуждал в этих туманах [...] тот это
знает.To ve tisti, ki je blodil po teh meglah [...]
Попались в разных местах, кроме того,
девять Коровиных [...]
Poleg tega so po raznih krajih prijeli devet
Korovjevov [...]
Пламя заиграло на колоннах [...] Plamen je zaplesal po stebrih [...]
[...] никаких караибских морей нет на
свете, и не плывут в них отчаянные
[...] na svetu sploh ni Karibskih morij in po
njih ne plovejo drzni morski roparji [...]
90 Primeri, ki jih SSKJ navaja ob tem pomenu, pričajo o tem, da tu ni mišljena samo površina, ampak tudi prostor
oz. kakršno koli krajevno/prostorsko določilo.
128
флибустьеры [...]
в/на + tožilnik
po + mestnik
neurejeno premikanje ali stanje na površini, ki
jo oblikuje množica posameznih predmetov91
(1b)
[...] в окна хлестал дождь. [...] po oknih je lil dež.
через + tožilnikpo + mestnik
usmerjeno premikanje na površini česa
podolžnega (2)
[...] а Пилат через колоннаду прошел в сад. [...] Pilat pa se je po stebreniku vrnil na vrt.
Те [...] выбежали через коридор. Tisti [...] so zbežali po hodniku.
Pri različnih prostorskih podpomenih, ki se v slovenščini izražajo s po + mestnik, je, tako kot
pri obratni situaciji, ki smo jo obravnavali zgoraj, tudi v ruščini možnih več bolj ali manj
sopomenskih načinov rabe krajevnih predlogov. Poleg пo + dajalnik je najpogostejša raba в
ali на + mestnik, pri usmerjenem premikanju pa через + tožilnik.
в/на + tožilnik
po + mestnik
premikanje, usmerjenost na površino
predmeta in premikanje k čemu s sovražnim
namenom (3a in 3b)
Брюнетка сняла свою правую туфлю [...]
потопала в ковер [...]
Rjavolaska je sezula svoj desni čevelj [...]
potrkala po preprogi [...]
[...] энергично топая в ковер заново
обутыми ногами.
[...] ki so odločno trkale po preprogi z na
novo obutimi nogami.
[...] постукивала носком в стекло. [...] in potrkala s konico čevlja po steklu.
В это время в окно кто-то стал царапаться
тихо.Tisti čas je nekdo začel tiho praskati po oknu.
91 Primeri, ki jih SSKJ navaja ob tem pomenu, pričajo o tem, da tu ni mišljena samo površina, ampak tudi prostor
oz. kakršno koli krajevno/prostorsko določilo.
129
[...] что швырнул паспорт на пол. [...] da je zagnal izkaznico po tleh.
[...] и, стукнув себя в грудь, Маргарита
глянула на солнце.
Margareta se je potrkala po prsih in pogledala
v sonce.
[...] и молотком ударила в стекло. [...] in udarila s kladivom po steklu.
Ударив молотком в его стекло [...]Margareta je udarila s kladivom po njegovi
šipi [...]
[...] Наташа стала тыкать пальцем в шею
сконфуженно пыхтящего борова [...]
[...] je začela Nataša s prstom trkati po tilniku
zmedeno puhajočega merjasca [...]
[...] которой они и топали озабоченно в
коврик.
[...] s katerim so zaskrbljeno trkale po
preprogi.
Usmerjenost na površino predmeta se pogosteje izraža s пo + dajalnik, ti primeri pa kažejo, da
se v enakem pomenu lahko pojavljata tudi в in на + tožilnik.
за + tožilnikpo + mestnik
premikanje z določenim namenom (4a in 4b)
[...] оживал вновь и хватался за нож [...] то
за кусок пергамента [...]
[...] ter vnovič oživel, segajoč zdaj po nožu,
[...] zdaj po kosu pergamenta [...]
о + mestnikpo + mestnik
usmerjenost duševne dejavnosti k predmetu, ki
naj se spozna, zazna (5a)
[...] и понял, что тот хоть и задает вопросы
о Бездомном [...]
[...] in doumel, da ta sicer vprašuje po
Bezdomnem [...]
[...] не умнее ли было бы вежливо
расспросить о том [...]
[...] ali ne bi bilo pametnejše vljudno vprašati
po tem [...]
SSKJ pri pomenu usmerjenosti duševne dejavnosti k predmetu, ki naj se spozna, zazna (5a)
navaja samo zglede pogledati po vremenu; povprašati po zdravju, znancu; vprašal ga je po
imenu, kar se mi zdi precej ozka pomenska opredelitev, ki ni odprta za nove primere. Zdi se,
da se nanaša bolj na določeno glagolsko vezljivost kot na pomen predloga po, zato je pri
nadaljnjih obravnavah in ugotovitvah ne bom upoštevala.
130
после + rodilnikpo + mestnik
čas, trenutek, ki mu sledi dogajanje in
(časovno) zaporedje (6a in 6b)
[...] после тревожного раздумья заговорил
заграничный гость [...]
[...] je po nemirnem premišljanju spregovoril
zamejski gost [...]
– Простите, – после паузы заговорил
Берлиоз [...]
»Oprostite,« je po premolku spregovoril
Berlioz [...]
[...] ты угрожаешь мне после вынесенного
приговора [...]Groziš mi po izrečeni obsodbi [...]
И не успел поэт опомниться, как после
тихой Спиридоновки очутился у
Никитинских ворот [...]
[...] še preden se je pesnik dobro ovedel, se je
po tihi Spiridonovki znašel pri Nikitskih
vratih [...]
[...] теперь, после пытки в грузовике, он
впервые остро вгляделся в лицо пирата
[...]
[...] zdaj, po trpinčenju na tovornjaku, se je
prvič ostro zazrl v pirata [...]
Я чувствую, что после водки вы пили
портвейн!
Imam občutek, da ste včeraj po žganju pili
portugalca.
[...] но вот после печати [...] [...] zdaj po pečatu pa [...]
[...] проснувшемуся после глубокого и
продолжительного сна.
[...] ki se je zbudil po trdnem in dolgem
spanju.
[...] что необходимо мужчине после ванны
[...][...] kar je potrebno moškemu po kopeli [...]
И он дождался его, и очень скоро после
своего завтрака.In dočakal ga je, prav kmalu, kar po zajtrku.
Если предположить, что мгновенно после
разговора Степа кинулся на аэродром [...]
Če vzame, da je Stjopa takoj po pogovoru
zdrvel na letališče [...]
Тоска начала покидать Ивана тотчас после
укола [...]
Ivanova otožnost je začela giniti takoj po
injekciji [...]
Вечерний воздух к тому же и сладостен и
свеж после грозы.
Povrhu je bil večerni zrak po neurju blag in
hladen.
[...] а важно то, что в Варьете после всего
этого началось что-то [...]
[...] pomembno je to, da se je v Varieteju po
vsem tem začelo nekaj [...]
[...] И после паузы он добавил [...] In po premolku je pristavil [...]
131
[...] деревья в саду сбрасывали с себя
после дождя обломанные веточки [...]
[...] drevje na vrtu je po dežju stresalo s sebe
polomljene vejice [...]
Что я помню после этого? Česa se spominjam po tem?
Через четверть часа после того, как она
покинула меня [...]Četrt ure po tem, ko me je zapustila [...]
[...] и лишь после полуночи Никанор
Иванович уснул в 119-й комнате [...]
[...] in šele po polnoči je Nikanor Ivanovič
zaspal v 119. sobi [...]
[...] на другой день после проклятого
сеанса [...][...] dan po tisti nesrečni predstavi [...]
[...] как после окончания знаменитого
сеанса [...][...] da so po koncu znamenite predstave [...]
[...] что конферансье после вчерашнего
сеанса был отвезен в психиатрическую
лечебницу [...]
[...] da so napovedovavca po sinočnjem
nastopu odpeljali v psihiatrično bolnišnico
[...]
[...] и музыкальным нежным голосом,
немного гнусавым после плача,
воскликнула [...]
[...] in s pojočim, nežnim glasom, malce
nosljavim po jokanju, vzkliknila [...]
Тело ее ныло после купанья. Telo ji je po kopanju žarelo [...]
[...] как будто она встала после долгого
освежающего сна [...]
[...] kakor da je vstala po dolgem
poživljajočem spanju.
[...] заговорил после молчания Воланд [...] [...] je spregovoril po molku Woland [...]
Сейчас же после обеда [...] [...] takoj po jedi [...]
Вскорости после того как уехали повозки
с сопровождающей их командой [...]Kmalu po tem, ko so se odpeljali vozovi [...]
Моя охрана упустила его [...] после того,
как он покинул дворец Каифы.
Moji ljudje so ga [...] spustili iz oči, po
tistem, ko je zapustil Kajfovo palačo.
Он был взят под наблюдение тотчас же
после нашего разговора.Takoj po najinem pogovoru sem naročil [...]
После обеда в пятницу [...] раздался
звонок [...]V petek po kosilu je [...] pozvonil telefon [...]
[...] провалился [...] сквозь землю тотчас
после своего отвратительного сеанса [...]
[...] pogreznil v zemljo takoj po svoji ostudni
predstavi [...]
[...] заговорил Воланд после некоторого [...] je spregovoril Woland po kratkem molku
132
молчания [...] [...]
Он начинался тут же, непосредственно
после полуночной луны.[...] začel se je kar takoj po polnočni luni.
[...] через сутки после визита [...] [...] štiriindvajset ur po obisku [...]
Pričakovano se v časovnem pomenu v ruščini načeloma pojavlja predlog после + rodilnik, saj
по + mestnik zaznamuje bolj poslovni in publicistični jezik, pa še to z omejenim številom
samostalnikov (glej str. 68). V danem besedilu se pojavi samo en takšen primer: по смерти.92
v + mestnikpo + mestnik
merilo, vodilo pri določanju, opredeljevanju
(7a)
[...] в чувствительности своей могущего
поспорить с сейсмографом [...]
[...] po občutljivosti bi se bil mogel meriti s
seizmografom [...]
согласно + dajalnikpo + mestnik
merilo, vodilo pri usklajanju, prilagajanju
(7b)
[...] и я обязан, согласно закону, принять
наследство [...]
[...] in po postavi sem dolžan prevzeti
dediščino [...]
Есть среди них и такая, согласно которой
каждому будет дано по его вере.
Med njimi je tudi taka, po kateri bo vsakomur
dano tisto, kar veruje.
через + tožilnikpo + mestnik
sredstvo, posrednik (8)
[...] и что он поэтому просит передать ей
что-нибудь через него.
[...] in da zato prosi, naj bi ji poslali kaj po
njem.
[...] тем самым гнусавым голосом, что был
слышен в телефоне [...]
[...] z istim ostudnim glasom, ki ga je bilo
prej slišati po telefonu [...]
92 O tem, da se je predlog po v časovnem pomenu nekoč vezal z mestnikom, priča tudi ruski prislov потом (po
posvetu z M. Uhlikom).
133
[...] голос в телефоне очень коротко
ответил [...]
[...] je glas po telefonu zelo na kratko povedal
[...]
V pomenu sredstva se v tem primeru pojavi predlog через + tožilnik, drugi in tretji primer v
izvirniku pa pomensko ne ustrezata prevodu; v ruščini gre za kraj, prostor, v slovenščini pa za
sredstvo.
brezpredložni orodnikpo + mestnik
vzrok, zaradi katerega se kaj dogaja (9)
[...] хроникер Боба Кандалупский,
известный в Москве своим поразительным
всеведением [...]
[...] novičar, znan v Moskvi po svoji osupljivi
vsevednosti [...]
glagol, deležnik + orodnik;
izglagolski samostalnik + (partitivni)
rodilnik
po + mestnik
vir, izvor pri zaznavanju s čutili (10a)
[...] и в воздухе запахло парикмахерской. [...] in po zraku je zadišalo po brivnici.
[...] овладеть членским [...] билетом,
коричневым, пахнущим дорогой кожей
[...]
[...] da bi dobil v last člansko izkaznico [...]
dišečo po dragem usnju [...]
Запахло эфиром. Zadišalo je po etru [...]
[...] пахло мышами и сапогами. [...] smrdelo je po miših in po škornjih.
Пахло не только жареным, [...] Dišalo pa ni samo po pečenju [...]
Пахло [...] еще какими-то крепчайшими
духами и ладаном [...]
Dišalo [...] tudi po nekakšnem vsiljivem
parfumu in po kadilu [...]
В комнате пахло духами [...] V sobi je dišalo po parfumu [...]
[...] кроме того, в нее доносился откуда-то
запах раскаленного утюга.
Povrhu je od nekod prihajal vanjo duh po
razgretem likalniku.
[...] причем сильнее запахло болотными
травами и лесом [...]
[...] pri tem je še močneje zadišalo po
močvirskih travah in po gozdu [...]
[...] что река вдруг стала издавать запах
коньяку.
[...] da je reka na lepem začela zaudarjati po
konjaku.
134
В комнате пахло серой и смолой [...] V sobi je dišalo po žveplu in smoli.
Одуряющий запах шампанского
подымался из бассейна.
Iz bazena je prihajal opojen duh po
šampanjcu.
Zaznavanje s čutili je v danih primerih omejeno izključno na zaznavanje vonja. V slovenščini
se za izražanje tega rabi po + mestnik (dišati po parfumu; vonj/duh po etru), v ruskih primerih
pa imamo dve možnosti: glagol (ali deležnik), ki izraža zaznavanje vonja, + brezpredložni
orodnik (пахнуть духами) ali izglagolski samostalnik + rodilnik (запах раскаленного
утюга) ali partitivni rodilnik (запах коньяку).
на + mestnikpo + mestnik
način, kako dejanje poteka (11)
[...] причем кот тронулся на задних лапах. [...] maček je pri tem hodil po zadnjih nogah.
[...] он на задних лапах подошел к
подзеркальному столику [...][...] šel po zadnjih nogah k mizici [...]
[...] вступившим на сцену на задних лапах
[...][...] ki je prišel na oder po zadnjih nogah [...]
[...] иногда ползя на коленях [...] [...] včasih plazeč se po kolenih [...]
[...] чтобы кот непременно шел на задних
лапах.[...] da je ves čas hodila po zadnjih nogah.
Но за Хустова я, само собой разумеется,
не ручаюсь.
Ampak samo po sebi se razume, da ne morem
biti porok za Hustova.
Но, само собою, после того, как [...] No, samo po sebi se razume [...]
Pri prvih petih primerih gre za razliko v pomenu, od tod verjetno tudi razlika v rabi
predlogov. V slovenščini gre namreč za izražanje načina (kako?), v ruščini pa za izražanje
predmeta (на чем?).
135
4. 3 UGOTOVITVE
Opazen je vpliv izvirnika na prevod. Pri vzporednem ogledu besedil lahko vidimo, da so v
slovenskem prevodu nekateri deli stilistično manj ustrezni, toda ujemajoči se z izvirnim
besedilom (по-видимому »po vsem videzu«), kar lahko vpliva na izbiro predlogov.
Predlog po je v naključno izbranem delu Mojster in Margareta v obeh jezikih najštevilčneje
zastopan v prostorskem oz. krajevnem pomenu v vseh podpomenskih skupinah. Med
pogosteje zastopanimi pomeni so še:
skladnost oz. merilo, vodilo pri usklajanju, prilagajanju (v različnih poimenovanjih),
sredstvo, posrednik,
vzrok,
način.
Pri razhajanju v rabi predloga po, je pomenska slika drugačna. V ruščini se po najpogosteje
pojavlja pri izražanju:
kraja (sln.: čez, v, za, na, skozi, ob),
vrste/področja delovanja (sln.: za + tož.),
izražanja dejstev (o + mest.),
vzroka (iz, zaradi + rod., v + mest., na + tož.).
V slovenščini se po najpogosteje pojavlja pri izražanju:
kraja (в, на, через),
časa, trenutka, ki mu sledi dogajanje (после + rod.),
premikanja z namenom, da pride oseba, stvar na cilju na izhodiščni položaj (за +
mest.),
vira, izvora pri zaznavanju s čutili (glagol (ali deležnik) + brezpredložni or.,
samostalnik + rod. ali daj.),
načina (prisotna je sprememba v pomenu: на + mest.).
Nekateri pomeni so s predlogom po prisotni samo v enem jeziku (zgoraj omenjeni pomeni
imajo namreč lahko poleg rabe s predlogom po tudi sopomensko rabo z drugimi predlogi), saj
drugi s po nima ustreznice. V slovenskem jeziku so takšne razvojne posebnosti naslednje:
136
vir, izvor pri zaznavanju s čutili: dišati po žveplu in smoli, rus. brezpredložni orodnik:
пахнуть серой и смолой;
premikanje z namenom, da pride oseba, stvar na cilju na izhodiščni položaj
premikanja: steči po zdravnika, rus. за + orodnik: побежать за врачом;
(časovno) zaporedje: po kosilu, rus. после + rod.: после обеда;
poleg teh pa so v slovenščini še posebnosti, ki smo jih navedli pri tipologiji, a jih v
analiziranem delu ni:
v zvezi z biti izraža prenehanje, izginitev (frazeološko obarvano): je že po
dežju (nehalo je deževati);
vir, izvor pri prevzemanju z dedovanjem, nasledstvom: po očetu ima oči;
prodajna cena: jajca so bila na trgu po dinarju;
usmerjenost duševne dejavnosti k predmetu, ki je cilj čustvovanja, volje: želja po
popolnosti.
Tudi v ruskem jeziku so se razvile posebnosti predloga po, ki nimajo ustreznice v
slovenskem:
vzrok, povezan z nekim dogodkom: поздравить по случаю юбилея, открытое по
случаю духоты окно, sln. več možnosti: zaradi + rod., za + rod.: voščiti za jubilej,
okno, odprto zaradi sopare;
funkcionalna tipologija prilastkov: s predložno-sklonsko obliko samostalnika – namen,
določenost: бюро по ознакомлению иностранцев, sln. za + tož.: urad za seznanjanje
tujcev;
funkcionalna tipologija prilastkov: s predložno-sklonsko obliko samostalnika – osebne
zveze in odnosi (v nekaterih pomenih): специалисты по болезни печени, sln. za +
tož.: specialist za bolezni jeter;
funkcionalna tipologija prilastkov s pojasnjevanjem, konkretiziranjem pomena
abstraktnih samostalnikov: кружок по изучению, sln. za + tož.: krožek za
spoznavanje;
mera: по щиколотку в воде, sln. do + rod.: do gležnjev v vodi;
vzrok, povezan z lastnostmi osebe ali njenim stanjem (v nekaterih pomenih): по
привычке, по рассеянности sln. iz + rod., v + mest.: iz navade, v raztresenosti;
še posebnosti, ki smo jih srečali pri tipologiji, a jih v besedilu ni:
funkcionalna tipologija prilastkov: s predložno-sklonsko obliko samostalnika – povod,
osnova za obstoj predmeta: брак по любви, sln. iz + rod.: zakon iz ljubezni;
137
čas – lokalizacija znotraj časovnega orientirja: dejanje, stanje, ko se nekaj dogaja: по
мере приближения к городу, sln. s tem (ko) ali s časovnim odvisnikom: ko smo se
približali mestu; primer ponazarja tudi večje možnosti samostalniškega izražanja v
ruščini, ki jih v slovenščino prevajamo z odvisnimi stavki.
4. 4 UGOTOVITVE V RAZMERJU DO PRVOTNEGA STANJA PREDLOGA PO
Pri preučevanju tipologije predloga po v stari cerkveni slovanščini smo ugotovili, da se je
predlog po vezal s tremi skloni: dajalnikom, tožilnikom in mestnikom. Slovenščina danes
nima po + dajalnik, ruščina pa teži k opustitvi po + mestnik (ostaja samo še v časovnem
pomenu, pa še to v omejenem obsegu). Poglejmo si, kakšne spremembe so nastale v obeh
jezikih v primerjavi s prvotnim stanjem pomenov predloga po oz. s pomeni v stari cerkveni
slovanščini.
a) Pomeni, ki so v stari cerkveni slovanščini izraženi s po + dajalnik
V pomenu omejenega prostora so v obeh jezikih ohranjeni:
vsi štirje podpomeni, tj. nahajanje (rus. Книги были разбросаны по столу, sln.
Knjige so bile raztresene po mizi), premikanje po celotnem predmetu (rus. ходить по
комнате, sln. hoditi po sobi), usmerjeno premikanje (rus. идти по дороге, sln. iti po
cesti) ter premikanje subjekta, ki povzroči premikanje objekta in se z njim tudi sam
premika (rus. тащить сумку по земле, sln. vleči torbo po tleh),
vzrok in namen (oz. skladnost in način) (rus. жить по законам, sln. živeti po
zakonih),
usmerjenost na površino predmeta (rus. ударить его по спине, sln. udariti koga po
hrbtu),
distributivnost (rus. Я дал каждому мальчику по два яблока, sln. Vsakemu otroku
sem dal po dve jabolki).
Vsi pomeni, razen distributivnosti, so v ruščini ohranjeni z dajalnikom, v slovenščini pa se
vežejo z mestnikom. Distributivnost je v ruščini možna z dajalnikom v ednini, ob števniku s
tožilnikom, v slovenščini pa je v tem pomenu po pojmovan kot prislov (po SSKJ).
138
b) Po + tožilnik
S tožilnikom oba jezika ohranjata naslednje pomene:
časovni okvir, znotraj katerega se vrši periodično ponavljajoče se dejanje (rus. po +
daj. по целым часам, sln. po kot prislov: po cele ure),
za glagolom premikanja za izražanje namena (rus. po + tož. pogovorno: идти по
ягоды (nezaznamovano za + or.: идти за ягодами), sln. po + tož.: iti po jagode),
način (rus. s prislovom: по-немецки, sln. po + tož.: po nemško),
samo v ruščini pa je ohranjena še meja, omejitev v prostoru in času (rus. po + tož.: зайти в
воду по шею, sln. s predlogom do + rod. iti v vodo do vratu).
c) Po + mestnik
Pomeni v mestniku so se ohranili v naslednjih pomenih:
neomejen prostor: pomen predmeta, za katerim se nahaja ali premika drug predmet
(rus. идти по ком, sln. za + or.: iti za kom),
omejen prostor: predmet, po katerem poteka pot premikanja (rus. po + daj.:
подыматься вверх по лестнице, sln. po + mest.: povzpeti se po stopnicah); pomen
je enak tistemu v dajalniku, do razhajanja dajalnik – mestnik pa je prišlo že v stari
cerkveni slovanščini,
časovni okvir, izven katerega se vrši dejanje (rus. по приезде, sln. po prihodu),
razlog (rus. po + daj. (zastar. po + mest.): тосковать по отцу, sln. po + mest.:
žalovati po očetu).
V ruščini se je dajalnik ohranil v vseh pomenih, ki so mu skupni s staro cerkveno slovanščino,
le v distributivnosti se je poleg dajalnika pojavil še tožilnik. Tožilnik se je ohranil samo v
pomenu meje, omejitve v prostoru in času, v drugih pomenih pa je prišlo do rabe z drugim
sklonom in/ali predlogom ali besedno vrsto. Mestnik se je ohranil samo v pomenu časovnega
okvira, izven katerega se vrši dejanje, pa še to v omejenem obsegu, v ostalih pomenih pa se je
mestnik umaknil drugemu sklonu ali predlogu z drugim sklonom.
Slovenščina ne pozna vezave predloga po z dajalnikom. Dajalniške pomene, ki so ji skupni s
staro cerkveno slovanščino, izraža z mestnikom, razen pri distributivnosti po SSKJ ne gre za
predlog, ampak prislov. Tožilnik ohranja za glagolom premikanja za izražanje namena ter za
način, pri časovnem okviru, znotraj katerega se vrši periodično ponavljajoče se dejanje, pa je
po ponovno pojmovan kot prislov. Mestnik je ohranila za vse pomene, razen pomena
139
predmeta, za katerim se nahaja ali premika drug predmet, pri katerem je prišlo do spremembe
predloga in sklona.
Na osnovi primerjave s prvotnimi pomeni predloga po vidimo tendenco po opustitvi vezave s
tremi skloni pri slovenščini in ruščini. Prva je že dokončno prešla na rabo s tožilnikom in
mestnikom (le pri pogovornih in narečnih rabah še najdemo pridevniške in zaimenske
dajalniške končnice (po temu bregu), ki pa so posledica nalikovanja (in sicer paradigmatične
izravnave dajalniške in mestniške sklonske edninske končnice pri zaimensko-pridevniški
sklanjatvi v moškem/srednjem spolu in tudi sintagmatične izravnave po samostalniku), pri
drugi še lahko spremljamo proces opuščanja mestnika in prehoda k dajalniku. Oba jezika sta
od skupnega izhodišča razvila svojo pot. Glede na to, da je v slovenščini opaziti manj
sprememb v tožilniku in mestniku, pomeni z dajalnikom pa so se, razen distributivnosti, samo
prenesli k mestniku, se na prvi pogled zdi, da slovenščina v večji meri zrcali prvotno stanje.
Resda je v ruščini opaziti nekoliko več sprememb pri tožilniku, toda ohranila je dajalnik,
mestnika pa še ni opustila in proces še traja, trosklonskost pa je njena skupna točka s
prvotnejšo rabo. Oba jezika sta »opustila« približno enako število pomenov s predlogom po
oz. ubrala drugačno pot za njihovo izražanje, zato menim, da se v obeh jezikih izkazuje
približno enaka pot od prvotnega stanja v smeri samostojnega razvoja.
4. 5 RAZVOJNE POSEBNOSTI IN VPRAŠANJE PRODUKTIVNOSTI
Ob preučevanju prvotnega stanja pomenov predloga po se pojavlja vprašanje, na osnovi česa
so se razvili novi pomeni v slovenskem in ruskem jeziku, saj ni težko opaziti, da je pomenov
v današnjem stanju precej več. Verjetno je del resnice v tem, da je preučevanje jezika danes
bolj poglobljeno, tipologije so natančnejše, snovi, ki jo je »vredno« zapisati, je več oz. ni
omejitve. O prvotnem stanju namreč lahko sklepamo le na podlagi zapisanega, zato je tudi
več možnosti, da je kakšen pomen ostal nezapisan. Pregled prvotnih pomenov govori o tem,
da gre za osnovne pomene (kraj, čas, predmet, distribucija, vzrok, način, skladnost). Med
novimi pomeni se najde še kakšen osnovni (čas, sredstvo), sicer pa gre za abstraktne pomene,
podpomene osnovnih pomenov in specifične predložne zveze, ki so značilni samo za predlog
po v določenem jeziku in vodijo k njegovi posebni razvojni poti.
140
I) Osnovni pomeni
Med osnovnimi pomeni, ki so prisotni v slovenščini in ruščini, ne pa tudi med prvotnimi
pomeni predloga po, so:
čas, v katerem se kaj dogaja: rus. по вечерам мы сидели у дома, sln. shajali so se po
zimskih večerih,
sredstvo: rus. говорить по телефону, sln. govoriti po telefonu,
delno vzrok: rus. сказать по глупости, sln. povedati po neumnosti,
delno vir, izvor pri zaznavanju s čutili: rus. горький по вкусу, sln. grenek po okusu,
delno merilo, vodilo pri določanju, opredeljevanju (osebne zveze in odnosi): rus.
родственники по мужу, sln. sorodniki po možu.
Osnovni pomeni so značilni za ruski in slovenski jezik, zato je mogoče, da so bili v času
oblikovanja slovanskih jezikov ti pomeni že prisotni.
II) Specifični pomeni
Specifični pomeni so nastali kot dopolnitve osnovnih pomenov, poimenovanja abstraktnih ter
kot specifične predložne zveze.
V ruščini so specifični pomeni naslednji:
a) izpeljani iz osnovnih:
vzrok, povezan z lastnostmi osebe ali njenim stanjem: отсутствовать по
болезни;
b) abstraktni pomeni:
namen, določenost: служба по охране границ,
povod, osnova za obstoj predmeta: брак по любви,
osebne zveze in odnosi: сосед по квартире,
pojasnjevanje, konkretiziranje pomena abstraktnih samostalnikov v pomenu znanja,
ki je zajeto v učnih pripomočkih, zapiskih, predavanjih: занятия по русскому
языку,
omejitev: советоваться по технике безопасности;
c) specifične predložne zveze (omenimo jih samo nekaj):
по мере: По мере приближения к городу стали виднее дома,
по случаю: Мы поздравили его по случаю юбилея,
141
по линии: План выполнен не только по линии количественных, но и по линии
качественных показателей,
по вопросу о: Британцы начали голосовать по вопросу о судьбе страны в ЕС.
Specifični pomeni v slovenščini:
a) izpeljani iz osnovnih:
vzrok, zaradi katerega se kaj dogaja: mož je znan po grobosti,
vir, izvor pri zaznavanju s čutili: dišati po medu in vosku,
vir, izvor pri prevzemanju z dedovanjem, nasledstvom: po očetu ima oči, po materi
lase;
b) abstraktni pomeni:
s svojilnim zaimkom ali pridevnikom izraža hotenje, voljo, ki (naj) usmerja, vodi
ravnanje: pa naj bo po njegovo, če že tako hoče,
prenehanje, izginitev (v zvezi z biti): sneg kar vidno jemlje, kmalu bo po njem.
c) specifične predložne zveze:
po liniji: po liniji najmanjšega odpora.
Glede na to, da se jezik spreminja in nastajajo vedno nove jezikovne povezave opomenjanja
stvarnosti, sklepam, da funkcije predloga po in njegovih (pod)pomenov (še) ne moremo
dokončno opredeliti in da še vedno nastajajo novi. Pri obeh jezikih lahko na osnovi omenjenih
razvojnih posebnosti sklepam, da so osnovni pomeni bolj ali manj zaključeni. Možnosti za
nadaljnje širitve in nova pomenska razmerja vidim predvsem v abstraktnih pomenih ter v
specifičnih predložnih zvezah, ki se z nenehnim razvojem jezika vedno znova porajajo, v
manjši meri pa tudi v pomenih, izpeljanih iz osnovnih.
4. 6 VPRAŠANJE POMENA PREDLOGA PO
Na osnovi zgoraj omenjenih posebnosti v posameznem jeziku in vprašanja pomena
predlogov, ki ga je odprla E. Sicherl, se sprašujem, ali gre pri predlogu po za ločene,
neodvisne pomene (enakozvočnost) ali pa imajo vse rabe enega predloga osnovo v nekem
skupnem, splošnem pomenu, katerega specifični podpomen določi šele sobesedilo
(večpomenskost). Glede na vtis po opravljeni analizi menim, da gre za oboje, tj. da obstaja
142
več središčnih pomenov, ki imajo po mojem mnenju medsebojne pomenske povezave samo
na obrobnih pomenih, v glavnini pa ne. To si predstavljam s tremi množicami.
Eden od središčnih pomenov je krajevni/prostorski (najosnovnejši), ki zaobjema vse krajevne
podpomene, tj. vse vrste premikanja in stanja, usmerjenosti na površino predmeta (z
različnimi nameni), drugi je časovni (najmanj obsežen), tretji pa načinovni v najširšem smislu
(najobsežnejši), ki zajema način, vzrok, razdeljevanje (z distributivnostjo in ceno), skladnost,
sredstvo, izvor, merilo pri določanju, vir čustvovanja in vse abstraktnejše pomene. V obmejne
predele bi uvrstila pomene, kot je npr. med krajevnim in časovnim pomenom čas, v katerem
se kaj dogaja (по вечерам – po večerih), saj ima časovno komponento, namesto zadobnosti pa
trajanje, kar si predstavljam kot skupno točko s krajevnostjo, npr. hoditi po polju. V ta
segment uvrščam tudi frazeološko zvezo biti po kom (po meni je »konec je z menoj«), ki je po
eni strani nosilka časovnosti (kot bi rekli ko me več ne bo), po drugi strani pa daje vtis, da
izhaja iz krajevnega pomena. Med krajevnim in načinovnim nadpomenom vidim pomene, ki
izražajo premikanje z določenim namenom (iti po opravkih), v segmentu med časovnim in
načinovnim pa tisti del porazdeljevanja (po SSKJ), ki izraža čas (по целым часам – po cele
dni, po ves teden). Središčni prostor ostaja prazen, saj pri predlogu po nisem zasledila
pomena, ki bi ustrezal vsem ostalim in tako postal en sam središčni pomen.
Predstavo o takšni razvrstitvi sem dobila med razvrščanjem posameznih primerov iz besedila
v okvire tipologije, saj sem pogosto naletela na težave, kam uvrstiti določen pomen.
Marsikaterega bi lahko uvrstila med več različnih pomenov, in če bi morala primere razvrščati
ponovno, bi gotovo nastala nekoliko drugačna razvrstitev. V tem pogledu se strinjam z E.
Sicherl, da ne veljajo absolutne omejitve (glej str. 17), nejasnost in stopenjskost pa sta del
takšnega preučevanja.
Prav težave z razvrščanjem, še bolj pa težave z usklajanjem ruske in slovenske tipologije, ki
enake primere razvrščata med različne pomene (tudi to je znak nekega središčnega
143
nadpomena), so mi dale misliti, da bi bilo mogoče smiselno (in zanimivo) napraviti neko
sodobno primerjalno splošnoslovansko tipologijo predlogov (seveda vključno s predlogom
po). Takšna tipologija bi poenotila pomenske predstave in vse enake ter sorodne pomene
uvrstila v isti pomen (zavedam se, da bi še vedno obstajali prehodni primeri in da so zgledi
bolj nazorni kot dejanski primeri), verjetno pa bi si pri opredelitvi določenega pomena lahko
pomagali z drugim jezikom, kot sem si sama pomagala pri slovenščini z ruščino in pri ruščini
s slovenščino.
144
5 ZAKLJUČEK
Cilj diplomskega dela je bil opis razvoja ter pregled pomenov in značilnosti rabe predloga po
v slovenskem in ruskem jeziku. Najprej smo se seznanili s splošnimi značilnostmi predlogov.
Sledil je opis prvotnega stanja predloga po v slovanskih jezikih, predstavitev njegove
pojavnosti v slovenskih slovnicah, slovarjih in pravopisu od 16. stoletja do danes,
predstavitev sprememb vezljivosti predloga po v ruskem jeziku ter preučitev današnjega
stanja. Praktični del diplomskega dela je razdeljen na dva dela. Prvi del se nanaša na diahroni
pregled predloga po v slovenskem jeziku, drugi del pa na sinhrono stanje, ki temelji na
vzporedni rusko-slovenski primerjavi predloga po.
V diahronem delu smo zajeli primere s predlogom po od Brižinskih spomenikov do Jenkovega
Jeprškega učitelja in jih pomensko razvrstili. Izbor je dovolj pester, da smo našli primere za
skoraj vse pomene. Poleg teh, ki jih navaja tipologija, pa zgodnja besedila vsebujejo tudi
primer časovnosti – predhodnosti s tožilnikom (Brižinski spomeniki) ter nekaj (vsaj
navideznih) primerov z dajalnikom, in sicer v pomenu kraja (Brižinski spomeniki) in
skladnosti (Stiški rokopis), za katere pa zaradi premajhnega števila primerov ne moremo z
gotovostjo trditi, ali gre res za dajalnik ali kakšen drug vpliv na končnico. V izbranih
besedilih smo našli nekaj posebnosti, povezanih z rabo predloga po: še ne poenobesedene
časovne prislove, odsotnost primerov s predlogom po do Jenka v pomenu posredništva in
sredstva (verjetno na račun predloga skozi), sicer pa po v tem pomenu lahko zasledimo že pri
Svetokriškem, ter po kot zamenjava za predloge do (v pomenu predhodnosti), za (v pomenu
zadobnosti) in nad (s pomensko sestavino razprostranjenosti po površini oz. predmetu).
V sinhronem delu diplomskega dela smo na primeru besedila M. A. Bulgakova Mojster in
Margareta izvedli primerjalno rusko-slovensko analizo predloga po ter izsledke primerjali s
teoretičnimi izhodišči. Ugotovili smo, da se v ruščini po veže z dajalnikom in tožilnikom, z
mestnikom pa samo še v časovnem pomenu. V slovenščini se veže s tožilnikom in
mestnikom, do nejasnosti pri opredelitvi pa prihaja v pomenu porazdeljevanja na enake dele,
kjer SSKJ po imenuje prislov, Slovenski pravopis pa predlog, ki se veže z imenovalnikom oz.
tožilnikom.
Ugotovili smo, da pomeni predloga po v ruskem in slovenskem jeziku večinoma sovpadajo.
Gre za osnovne pomene. Med najpogostejšimi pomeni s predlogom po so v obeh jezikih kraj,
145
skladnost, sredstvo, vzrok in način. Posebnosti sodobnega ruskega jezika izmed prevzetih iz
prvotnega stanja so raba predloga po v pomenih iti za kom ter prostorske in časovne meje
(стоять по горло в воде), izmed novejših pa raba s predlogom po v nekaterih pomenih
vzroka, povezanega z lastnostmi osebe ali njenim stanjem (по привычке) ter v večini
predložnih zvez, ki izražajo namen/določenost (бюро по ознакомлению иностранцев),
osebne zveze in odnose (специалист по болезни печени), povod za obstoj predmeta (брак
по любви), konkretiziranje pomena abstraktnih samostalnikov (кружок по изучению), ter v
predložnih zvezah tipa по случаю, по направлению к. Posebnosti slovenskega jezika so od
starih pomenov raba za glagolom premikanja za izražanje namena (iti po jagode) ter razlog za
čustveno stanje (žalovati po očetu), od novejših pa vir, izvor pri zaznavanju s čutili (dišati po
žveplu), usmerjenost duševne dejavnosti k predmetu, ki je cilj čustvovanja, volje (želja po
popolnosti), premikanje z namenom, da pride oseba, stvar na cilju na izhodiščni položaj
premikanja (steči po zdravnika), vir, izvor pri prevzemanju z dedovanjem, nasledstvom (po
očetu ima oči) ter prodajna cena (jajca so bila po dinarju).
Oba jezika sta »opustila« približno enako število starih pomenov s predlogom po in sta
približno enako oddaljena od prvotnega stanja v smeri samostojnega razvoja. Posebnosti v
razvoju gredo po mojem mnenju v smeri abstraktnih razmerij, v manjši meri pomenov,
izpeljanih iz osnovnih, v ruščini pa tudi v smeri specifičnih predložnih zvez.
Menim, da gre pri predlogu po za tri glavne (središčne) pomene, iz katerih so izpeljani vsi
ostali: krajevni/prostorski (najosnovnejši), časovni (najmanj obsežen) ter načinovni v
najširšem smislu (najobsežnejši), ki zajema način, vzrok, razdeljevanje (z distributivnostjo in
ceno), skladnost, sredstvo, izvor, merilo pri določanju, vir čustvovanja in vse abstraknejše
pomene. Večinoma ti pomeni nimajo medsebojnih stičnih točk, pomenske povezave pa vidim
samo v obrobnih pomenih.
146
6 SEZNAM LITERATURE
6. 1 VIRI93
1 Kozma Ahačič: Adam Bohorič. Arcticae horulae succisivae de Latinocarniolana
literatura. V: Ahačič, Kozma (ur.): Slovenske slovnice in pravopisi: spletišče slovenskih
slovnic in pravopisov od 1584 do danes. Različica 1.0. Zadnja sprememba 10. 6. 2015.
Dost. 11. 4. 2016. http://www.fran.si/slovnice-in-pravopisi/1/1584-bohoric.
2 Kozma Ahačič: Hipolit Novomeški. Grammatica Latino-Germanico-Slavonica. V:
Ahačič, Kozma (ur.): Slovenske slovnice in pravopisi: spletišče slovenskih slovnic in
pravopisov od 1584 do danes. Različica 1.0. Zadnja sprememba 10. 6. 2015. Dost. 11.
4. 2016. http://www.fran.si/slovnice-in-pravopisi/4/1715-hipolitbohoric.
3 Kozma Ahačič: Marko Pohlin. Kraynska Grammatika. V: Ahačič, Kozma (ur.):
Slovenske slovnice in pravopisi: spletišče slovenskih slovnic in pravopisov od 1584 do
danes. Različica 1.0. Zadnja sprememba 10. 6. 2015. Dost. 11. 4. 2016.
http://www.fran.si/slovnice-in-pravopisi/7/1768-pohlin.
4 Kozma Ahačič: Ožbalt Gutsman. Windiſche Sprachlehre. V: Ahačič, Kozma (ur.):
Slovenske slovnice in pravopisi: spletišče slovenskih slovnic in pravopisov od 1584 do
danes. Različica 1.0. Zadnja sprememba 10. 6. 2015. Dost. 12. 4. 2016.
http://www.fran.si/slovnice-in-pravopisi/8/1777-gutsman.
5 Majda Merše: Jernej Kopitar. Grammatik der Slaviſchen Sprache in Krain, Kärnten und
Steyermark. V: Ahačič, Kozma (ur.): Slovenske slovnice in pravopisi: spletišče
slovenskih slovnic in pravopisov od 1584 do danes. Različica 1.0. Zadnja sprememba
10. 6. 2015. Dost. 12. 4. 2016. http://www.fran.si/slovnice-in-pravopisi/10/1809-
kopitar.
6 Andreja Legan Ravnikar: Valentin Vodnik. Piſmenoſt ali Gramatika sa Perve Shole. V:
Ahačič, Kozma (ur.): Slovenske slovnice in pravopisi: spletišče slovenskih slovnic in
pravopisov od 1584 do danes. Različica 1.0. Zadnja sprememba 10. 6. 2015. Dost. 12.
4. 2016. http://www.fran.si/slovnice-in-pravopisi/11/1811-vodnik.
7 Mitja Trojar: Vincenc Franul Weissenthurn. Saggio grammaticale italiano-cragnolino.
V: Ahačič, Kozma (ur.): Slovenske slovnice in pravopisi: spletišče slovenskih slovnic in
93 Slovnice s spletne strani Fran so urejene po kronološkem nastanku originalnih izvodov slovnic.
Slovarji avtorjev Vilka Novaka, Marka Snoja in Jožeta Stabeja so vzeti s spletne strani Fran, slovarji Inštituta za
slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 2014–, različica 3.0, www.fran.si.
147
pravopisov od 1584 do danes. Različica 1.0. Zadnja sprememba 10. 6. 2015. Dost. 12.
4. 2016. http://www.fran.si/slovnice-in-pravopisi/12/1811-weissenthurn.
8 Alenka Jelovšek: Janez Krstnik Leopold Šmigoc. Theoretisch-praktische Windische
Sprachlehre. V: Ahačič, Kozma (ur.): Slovenske slovnice in pravopisi: spletišče
slovenskih slovnic in pravopisov od 1584 do danes. Različica 1.0. Zadnja sprememba
10. 6. 2015. Dost. 12. 4. 2016. http://www.fran.si/slovnice-in-pravopisi/13/1812-
smigoc.
9 Jožica Narat: Peter Dajnko. Lehrbuch der Windiſchen Sprache. V: Ahačič, Kozma (ur.):
Slovenske slovnice in pravopisi: spletišče slovenskih slovnic in pravopisov od 1584 do
danes. Različica 1.0. Zadnja sprememba 10. 6. 2015. Dost. 13. 4. 2016.
http://www.fran.si/slovnice-in-pravopisi/14/1824-dajnko.
10 Mitja Trojar: Franc Serafin Metelko. Lehrgebäude der slowenischen Sprache im
Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen. V: Ahačič, Kozma (ur.):
Slovenske slovnice in pravopisi: spletišče slovenskih slovnic in pravopisov od 1584 do
danes. Različica 1.0. Zadnja sprememba 10. 6. 2015. Dost. 13. 4. 2016.
http://www.fran.si/slovnice-in-pravopisi/15/1825-metelko.
11 Mitja Trojar: Anton Murko. Theoretisch-praktische Slowenische Sprachlehre für
Deutsche, nach den Volkssprecharten der Slowenen in Steiermark, Kärnten, Krain und
Ungarns westlichen Distrikten. V: Ahačič, Kozma (ur.): Slovenske slovnice in
pravopisi: spletišče slovenskih slovnic in pravopisov od 1584 do danes. Različica 1.0.
Zadnja sprememba 10. 6. 2015. Dost. 13. 4. 2016. http://www.fran.si/slovnice-in-
pravopisi/17/1832-murko.
12 Mitja Trojar: Franc Malavašič. Slovenska slovnica za perve slovenske šole v mestih in
na deželi. V: Ahačič, Kozma (ur.): Slovenske slovnice in pravopisi: spletišče slovenskih
slovnic in pravopisov od 1584 do danes. Različica 1.0. Zadnja sprememba 10. 6. 2015.
Dost. 13. 4. 2016. http://www.fran.si/slovnice-in-pravopisi/21/1849-malavasic.
13 Mitja Trojar: Blaž Potočnik. Grammatik der slowenischen Sprache. V: Ahačič, Kozma
(ur.): Slovenske slovnice in pravopisi: spletišče slovenskih slovnic in pravopisov od
1584 do danes. Različica 1.0. Zadnja sprememba 10. 6. 2015. Dost. 13. 4. 2016.
http://www.fran.si/slovnice-in-pravopisi/22/1849-potocnik.
14 Metka Furlan: Franc Miklošič. Vergleichende grammatik der slavischen sprachen I, II,
III, IV. V: Ahačič, Kozma (ur.): Slovenske slovnice in pravopisi: spletišče slovenskih
slovnic in pravopisov od 1584 do danes. Različica 1.0. Zadnja sprememba 10. 6. 2015.
Dost. 14. 4. 2016. http://www.fran.si/slovnice-in-pravopisi/25/1852-1875-miklosic.
148
15 Kozma Ahačič: Anton Janežič. Slovenska slovnica za domačo in šolsko rabo. V:
Ahačič, Kozma (ur.): Slovenske slovnice in pravopisi: spletišče slovenskih slovnic in
pravopisov od 1584 do danes. Različica 1.0. Zadnja sprememba 10. 6. 2015. Dost. 14.
4. 2016. http://www.fran.si/slovnice-in-pravopisi/26/18631854-janezic.
16 Mitja Trojar, Kozma Ahačič: Fran Levstik. Die ſloveniſche Sprache nach ihren
Redetheilen. V: Ahačič, Kozma (ur.): Slovenske slovnice in pravopisi: spletišče
slovenskih slovnic in pravopisov od 1584 do danes. Različica 1.0. Zadnja sprememba
10. 6. 2015. Dost. 14. 4. 2016. http://www.fran.si/slovnice-in-pravopisi/28/1866-levstik.
17 Mitja Trojar: Andrej Praprotnik. Slovenska slovnica za pervence. V: Ahačič, Kozma
(ur.): Slovenske slovnice in pravopisi: spletišče slovenskih slovnic in pravopisov od
1584 do danes. Različica 1.0. Zadnja sprememba 10. 6. 2015. Dost. 14. 4. 2016.
http://www.fran.si/slovnice-in-pravopisi/29/1869-praprotnik.
18 Kozma Ahačič: Anonimni (Peter Končnik?). Slovenska slovnica z naukom, kako se
pišejo pisma in opravilni sestavki. V: Ahačič, Kozma (ur.): Slovenske slovnice in
pravopisi: spletišče slovenskih slovnic in pravopisov od 1584 do danes. Različica 1.0.
Zadnja sprememba 10. 6. 2015. Dost. 14. 4. 2016. http://www.fran.si/slovnice-in-
pravopisi/30/18741870-anonimni.
19 Mitja Trojar, Kozma Ahačič: Josip Šuman. Slovenska slovnica po Miklošičevi
primerjalni. V: Ahačič, Kozma (ur.): Slovenske slovnice in pravopisi: spletišče
slovenskih slovnic in pravopisov od 1584 do danes. Različica 1.0. Zadnja sprememba
10. 6. 2015. Dost. 14. 4. 2016. http://www.fran.si/slovnice-in-pravopisi/31/1881-suman.
20 Kozma Ahačič: Peter Končnik. Slovenska slovnica z naukom, kako se pišejo pisma in
opravilni sestavki. V: Ahačič, Kozma (ur.): Slovenske slovnice in pravopisi: spletišče
slovenskih slovnic in pravopisov od 1584 do danes. Različica 1.0. Zadnja sprememba
10. 6. 2015. Dost. 15. 4. 2016. http://www.fran.si/slovnice-in-pravopisi/32/1883-
koncnik.
21 Metod Čepar: Anton Breznik. Slovenska slovnica za srednje šole. V: Ahačič, Kozma
(ur.): Slovenske slovnice in pravopisi: spletišče slovenskih slovnic in pravopisov od
1584 do danes. Različica 1.0. Zadnja sprememba 10. 6. 2015. Dost. 16. 4. 2016.
http://www.fran.si/slovnice-in-pravopisi/35/1916-breznik.
22 Kozma Ahačič: Anton Bajec, Rudolf Kolarič, Mirko Rupel, Jakob Šolar. Slovenska
slovnica. V: Ahačič, Kozma (ur.): Slovenske slovnice in pravopisi: spletišče slovenskih
slovnic in pravopisov od 1584 do danes. Različica 1.0. Zadnja sprememba 10. 6. 2015.
149
Dost. 16. 4. 2016. http://www.fran.si/slovnice-in-pravopisi/42/1956-bajec-kolaric-rupel-
solar.
23 Vilko Novak: Slovar stare knjižne prekmurščine. Ur. 2014. Dost. 15. 4. 2016.
http://www.fran.si/137/slovar-stare-knjizne-prekmurscine.
24 ParaSol: A Parallel Corpus of Slavic and other languages. Waldenfels, Ruprecht in
Meyer, Roland (2006-): ParaSol, a Corpus of Slavic and Other Languages. Available at
parasol.unibe.ch. Bern, Regensburg Ur. 2014. Dost. 12. 5. 2016. http://www.slavist.de/.
25 Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar, 2. Ur. 17. 2. 2009. Internet Archive. Dost.
19. 11. 2015.
https://archive.org/stream/slovenskonemkis00unkngoog#page/n72/mode/2up.
26 Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ur. 7. 9. 2015. SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za
slovenski jezik Frana Ramovša. Dost. 12. 11. 2015.
http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=po&hs=1.
27 Slovenski pravopis 2001. Ur. 7. 8. 2015. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC
SAZU in Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Portal BOS. Dost. 22. 6. 2016.
http://bos.zrc-sazu.si/sp2001.html.
28 Marko Snoj: Slovar jezika Janeza Svetokriškega. Ur. 2014. Dost. 10. 4. 2016.
http://www.fran.si/139/slovar-jezika-janeza-svetokriskega.
29 Jože Stabej: Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec – Gregor Vorenc,
Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710). Ur. 2014. Dost. 16. 4. 2016.
http://www.fran.si/138/katelec-vorenc-slovensko-latinski-slovar.
30 Jože Toporišič: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja, 1991.
31 Jože Toporišič: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja, 2000.
32 Викисловарь. Ur. 31. 3. 2016. Фонд Викимедиа. Dost. 25. 6. 2016.
https://ru.wiktionary.org/wiki/Викисловарь.
33 С. И. Ожегов и Н. Ю. Шведова: Толковый словарь русского языка. Москва: ИТИ
Технологии 2003.
150
6. 2 LITERATURA
34 Nikolai Mikhailov: Jezikovni spomeniki zgodnje slovenščine. Rokopisna doba
slovenskega jezika (od XIV. stol. do leta 1550). Trst: Mladika, 2001.
35 Irena Orel: Predložni sestav osrednjeslovenske, koroške, štajerske in prekmurske
knjižne različice od srede 18. do srede 19. stoletja. Logarjev zbornik: 1. mednarodni
dialektološki simpozij v Mariboru (Zora 8). Maribor: Slavistično društvo, 1999. 124–
136.
36 Irena Orel: Predložne zveze v razvoju slovenskega knjižnega jezika. Slavistična revija.
Slovensko jezikoslovje danes, posebna številka, letnik 54. Ljubljana: Slavistično
društvo Slovenije, 2006. 193–211.
37 Irena Orel-Pogačnik: Predložni sistem v razvoju slovenskega knjižnega jezika od 16. do
19. stoletja. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1993.
38 Irena Orel-Pogačnik: Predložne zveze v razvoju slovenskega knjižnega jezika. Zbornik
Slavističnega društva Slovenije 4. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo in
šport, 1994. 57–68.
39 Irena Orel-Pogačnik: Predložni sistem v razvoju slovenskega knjižnega jezika od 16. do
19. stoletja. JiS XL/5, 1995, št. 5. 172–175.
40 Martina Orožen: Razvoj predložnih zvez v slovenskem jeziku. XI. Seminar slovenskega
jezika, literature in kulture. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2003.
13–26.
41 Eva Sicherl: Sodobne jezikoslovne raziskave predložnih pomenov. Vestnik/Društvo za
tuje jezike in književnosti R Slovenije. Društvo za tuje jezike in književnosti R Slovenije,
letn. 34, Ljubljana, 2000. 413–423.
42 Matej Šekli: Primerjalno glasoslovje slovanskih jezikov 1, Od praindoevropščine do
praslovanščine. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2014. 13.
43 Jože Toporišič: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja Maribor, 2000.
44 Wenzel Vondrák: Vergleichende Slawische Grammatik. Göttingen: Vandenhoech &
Ruprecht, 1928. 309–310.
45 Andreja Žele: Vezljivost v slovenskem jeziku (s poudarkom na glagolu). Ljubljana:
ZRC, ZRC SAZU, 2001.
46 Andreja Žele: Predponsko-predložna razmerja: na primerih glagolov v slovenščini.
Opera slavica, XIX, 2009.
151
47 Василий Семенович Бондаренко: Предлоги в современном русском языке. Москва:
Учпедгиз, 1961.
48 Ю. Л. Кузнецова: Русская конструкция с предлогом по и проблема
неаккузативности. Лингвистика конструкций. Ur. Е. В. Рахилина. Москва:
Азбуковник, 2010. 184–218.
49 Е. В. Муравенко: Изменение управления предлога по в русском языке. Москва:
РГГУ, 2008. Dost. 13. 12. 2015.
http://iling.spb.ru/nord/materia/rusconstr2009/muravenko.pdf.
50 Анна Николова: Функциональная грамматика: выражение пространственных
отношений в русском языке (на фоне болгарского). Шумен: Университетско
издателство «Эпископ Константин Преславски», 1997.
51 Н. Н. Прокопович, Л. А. Дерибас, Е. Н. Прокопович: Именное глагольное
управление современном русском языке. Издание 2-е, исправленное. Москва:
Русский язык, 1981.
52 Марина Леонтьевна Ремнева: Старославянский язык: учебное пособие. 2-ое
издание исправленное. Москва: Академический проект, 2004.
53 Я. Г. Тестелец: Введение в общий синтаксис. Москва: Российский
государственный гуманитарный университет, 2001. 407.
54 Капитолина Ивановна Ходова: Падежи с предлогами в старославянском языке.
Москва: Наука, 1971.
55 Н. Ю. Шведова, гл. ред.: Грамматика современного русского литературного
языка. Москва: Наука, 1970.
56 Н. Ю. Шведова, гл. ред.: Русская грамматика, Том I. Москва: Наука, 1980.
57 М. А. Шелякин: Функциональная грамматика русского языка. Москва: Русский
язык, 2001.
152
IZJAVA
Spodaj podpisana Barbara Gucić izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Značilnosti
predloga po v slovenskem in ruskem jeziku v celoti moje avtorsko delo.
Barbara Gucić
IZJAVA KANDIDATA/KANDIDATKE
Spodaj podpisana Barbara Gucić izjavljam, da je besedilo diplomskega dela v tiskani in
elektronski obliki istovetno, in
dovoljujem/ne dovoljujem(ustrezno obkrožiti)
objavo diplomskega dela na fakultetnih spletnih straneh.
Datum: 5. julij 2016
Podpis kandidata/kandidatke: __________________
