Embed Size (px)
Citation preview
PETEK, 10. septembra 2010
vseb
ina
72
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
V trčenju umrl sedemnajstletnik Na regionalni cesti v Poljanski dolinije v sredo zaradi prevelike hitrosti vo-zilo, v katerem so se peljali štirje mla-di Žirovci, zaneslo na nasprotni pas.V trčenju je umrl sedemnajstletni so-potnik.
8
KRONIKA
Danes bo delno jasno z zmerno oblačnostjo. Jutri bopretežno oblačno in povečinisuho. V nedeljo bo sončno, zjutraj bo po nižinah megla.
VREME
jutri: pretežno oblačno ....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Lepo je, veste, biti v mojih letihPesnica Neža Maurer je za življenjskodelo prejela zlatnik poezije in se stem priznanjem pridružila velikimimenom slovenske poezije Zlobcu,Pavčku, Minattiju, Koviču in Košuti.Pravzaprav so zdaj slednji dobili do-bro družbo.
11
GG+
Do alkohola smo preveč strpni Najtežje je sam sebi priznati, da si al-koholik, pravi 39-letni D. P., ki se jeodločil premagati svojo odvisnost inse je pred štirimi meseci pridružil ko-muni Skupnost Žarek na Bitnjah. Trd-no je odločen, da bo tokrat vztrajal.
12
Postajo vendarle gradijoOb obnovljeni regionalni cesti skoziZabreznico so minuli teden vendarlezačeli graditi avtobusno postajo, sajje lastnik zemljišča dovolil gradnjo;po zapletih in medijskem linču parazmišlja, da bi odšel iz kraja.
24
NA KONCU
63 let Prvi predhodnik tednik Gorenjec leta 1900Gorenjski časnik od leta 1947
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
GG+
14/17°C
97
70
35
26
66
02
5
Danica Zavrl Žlebir
Kranj - Razloga, da je pogo-vor s tržaškim pisateljem inzavednim Slovencem Bori-som Pahorjem potekal pravna Gimnaziji Kranj, sta dva.Prvi je pisateljeva želja, daspregovori mladim ljudem,v njih zbudi zanimanje zaslovensko zgodovino in na-rodno zavedanje, je na Gla-sovi preji povedala direkto-rica in odgovorna urednicaGorenjskega glasa MarijaVolčjak. In res so knjižnicokranjske gimnazije napol-nili pretežno mladi poslu-šalci. Drugi je dejstvo, da je
na gimnaziji poučevala pro-fesorica Marija Žagar, pisa-teljeva prijateljica, s katerosta si dolgo dopisovala in viskrivih pogovorih premle-vala številne zanimive teme,med njimi tudi slovenskonarodno vprašanje. O njihpiše knjiga Sončna ura, ka-tere predstavitev naj bi bilaosrednja tema Glasove pre-je. In je tudi bila, saj je nje-na vsebina prav zvestobaslovenski nacionalni identi-teti, kot je na misel voditeljaPreje Miha Nagliča, da sepogovor bolj suče okoli zgo-dovine in nacionalnegavprašanja kot o sami knjigi,
dejal Boris Pahor. Ob pisa-teljevem obisku so bili po-čaščeni tudi v GimnazijiKranj, ki letos slavi dvesto-letnico, je v uvodnem po-zdravu dejal ravnatelj Fran-ci Rozman. Pisatelj BorisPahor (letos je napolnil 97let) je veliko govoril o pri-morski zgodovini, ki je zgo-dovina Slovencev in tudiEvropejcev. Spomnil je tudina prve žrtve fašizma, štiriustreljene bazoviške juna-ke, ki so jim postavili spo-menik v Prešernovem gajuv Kranju, kjer je ravno da-nes slovesnost ob 80-letnicinjihove smrti.
Boris Pahor je spregovoril mladimGost 104. Glasove preje je bil slovenski pisatelj in domoljub Boris Pahor,prizorišče dobro obiskanega pogovora pa Gimnazija Kranj.
Voditelj Glasove preje Miha Naglič v pogovoru s slovenskim pisateljem in domoljubomBorisom Pahorjem, tudi o knjigi Sončna ura. / Foto: Gorazd Kavčič
Leto LXIII, št. 72, cena 1,50 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in 0b petkih [email protected] www.gorenjskiglas.si
Boštjan Bogataj
Kranj - "Merkur je balonček,to ni tako hud problem, kotče bi se nam zrušilo gumar-stvo, turizem, nepremičnineali naložbe v banke. Merkurje le ena od finančnih na-ložb, ki pa ni uspela. Je so-razmerno velika in zato bole-ča, vendar ni nič več kot le fi-nančna naložba," pravi JanezBohorič, predsednik upraveSave, pred ponedeljkovimsestankom bank upnic, ki boodločilen za nadaljnjo usodoMerkurja. Sava je v Merkurvložila 40 milijonov evrov:del v denarju, del s stvarnimvložkom (prodajo trgovine).
Bohorič nadaljuje, da soleta 2007 videli priložnost za
zaslužek: "Glede na podpisa-ne pogodbe v času lastninje-nja Merkurja bi v normalnihrazmerah na osnovi vloženih40 milijonov evrov dobili 114
milijonov evrov, a je prišlagospodarska kriza in antitaj-kunska zakonodaja in me-nedžerski prevzem Merkurjaje zašel v slepo ulico. Zato
smo morali odpisati 70 mili-jonov evrov pričakovanegadobička, a to ne pomeni, danam je denar odtekel." "Mer-kur je večja težava za sloven-sko gospodarstvo in bankekot za Savo. Seveda je to bo-leča izkušnja tudi za Savo.Merkur ima danes okoli 650milijonov evrov dolgov. Zatomorajo biti upniki razsodniin se skupaj z lastniki zavze-ti za sanacijo Merkurja in nerazmišljati o stečaju. Sava ssvojim 20-odstotnim lastnin-skim deležem pri tem niključna, vendar se svojemudeležu in dobičku po sanaci-ji Merkurja ne nameravamoodpovedati," dodaja prvi fi-nančnik Save Vinko Perčič.
Merkur ne more zamajati SaveTako pravi prvi mož Save Janez Bohorič, Vinko Perčič pa, da je Merkurjev dolg večja težava za Slovenijo kot za Savo.
Janez Bohorič in Vinko Perčič: "Sava zaradi Merkurja ne bopropadla. Več težav ima lahko slovensko gospodarstvo." � 17. stran
Suzana P. Kovačič
Ljubljana, Kranj - Ministerza zdravje Dorjan Marušičin vodstvo sindikata Fides spredsednikom KonradomKuštrinom so v sredo povečurnih pogajanjih doseglisoglasje in podpisali spora-zum za reševanje razmer vzdravstvu, ki so nastale za-
radi preklica soglasij zdrav-nikov za delo preko polnegadelovnega časa. Soglasjemorata potrditi Vlada kottudi sindikat Fides na da-našnji izredni konferenci.Vse dotlej obe strani vsebi-ne sporazuma ne bosta ko-mentirali.
Reformirajte se, ne vpletajte pa bolnikov
� 4. stran
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
2GORENJSKI GLAS
petek, 10. septembra 2010POLITIKA [email protected]
Darilo
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
izžrebanemu naročniku časopisa
Knjigo prejme MARJAN BRENKUŠ iz Besnice.
Danica Zavrl Žlebir
Kranj - Volilna kampanja sopo zakonu o volilni in refe-rendumski kampanji vse po-litične oglaševalske vsebinein druge oblike politične pro-pagande, katerih namen jevplivati na odločanje volivkin volivcev pri glasovanju.Gre za propagando v medi-jih, na plakatih in javnihpredvolilnih shodih. Volilnokampanjo lahko organizirajokandidatke in kandidatisami, njihovi predlagatelji,politične stranke in drugiorganizatorji volilne kampa-nje, ki so odgovorni tudi zanjeno zakonito izvajanje.Mediji, ki v času volilne kam-panje objavljajo raziskavejavnega mnenja o kandidatihin političnih strankah, mora-jo pri tem navesti izvajalca,metodologijo in naročnikaraziskave, sedem dni preddnem glasovanja pa ni dovo-ljeno objavljati teh raziskav.Mediji morajo najkasneje 45dni pred dnem glasovanjadoločiti in objaviti pravila oizrabi programskega časa aličasopisnega prostora zapredstavitev političnih strankin njihovih programov. VGorenjskem glasu smo tostorili 24. avgusta. Natančnapravila veljajo tudi v zvezi splakatiranjem.
Lepljenje in nameščanjeplakatov z oglaševalskimivsebinami za volilno kampa-njo je dovoljeno na plakatnihmestih, ki jih za ta namendoloči lokalna skupnost. Tamora brezplačno (tudi brezplačila komunalne takse) za-gotoviti vsem organizator-jem volilne kampanje enakemožnosti plakatiranja. Lah-ko pa določi tudi dodatnaplakatna mesta, ki so organi-zatorjem volilne kampanjena razpolago le pod določeni-mi pogoji in proti plačilu. Po-goje za pridobitev pravice do
uporabe plakatnih mest pamora lokalna skupnost obja-viti že dva meseca preddnem glasovanja na volitvah.Plakatiranje zunaj tako dolo-čenih plakatnih mest je do-voljeno s soglasjem lastnikaoziroma upravljavca reklam-nih tabel, stavb, drugih ob-jektov in zemljišč. Zakonprepoveduje prelepljanje aliuničevanje plakatov drugihorganizatorjev volilne kam-panje, v času volilnega molka(ob letošnjih lokalnih volit-vah 9. in 10. oktobra) pa jetudi prepovedano lepiti in
nameščati nove plakate. Za-kon govori tudi o predvolil-nih shodih, ki jih morajoorganizatorji volilne kampa-nje prijaviti 48 dni pred do-godkom pristojni policijskipostaji, če pa je shod na javniprometni površini, pa tri dniprej.
Za volilno kampanjo tudivelja, da morajo organizator-ji 45 dni pred dnem glasova-nja odpreti poseben transak-cijski račun z oznako "za vo-lilno kampanjo", na njem pase zbira ves denar, ki ga dobiod fizičnih ali pravnih osebza ta namen.
Poleg začetka volilne kam-panje pa so v prihodnjihdneh pomembni še nekateridrugi datumi volilnih opra-vil. 15. septembra je zadnjidan, ko se lahko podpiše ob-razec podpore kandidaturioziroma listi kandidatov.Tega dne ob 19. uri se iztečetudi rok, ko lahko kandidatiza župane vložijo svoje kan-didature, enako tudi listekandidatov za občinske sve-te. Nato sledijo preizkusikandidatur, določitev sezna-ma kandidatur in 25. sep-tembra javna objava sezna-ma potrjenih kandidatur ozi-roma list kandidatov. Dotega dne lahko državljani za-htevajo ustno ali pisno po-pravek volilnega imenika.
Od danes volilna kampanjaDanes, 10. septembra, se začenja volilna kampanja za letošnje lokalne volitve, ki bodo v nedeljo, 10.oktobra. Končala se bo 8. oktobra opolnoči.
Strahinj
V spomin na padle na obronkih Udin Boršta
"Leta 1942 so bili na Pokljuki, Jelovici in v Udin Borštu najhuj-ši boji partizanov z okupatorjem. V Udin Borštu je v bitkah 13.,14. in 15. septembra padlo šestindvajset borcev Kokrškegaodreda, ki so se borili s specialno enoto 18. policijskega polkagorskih lovcev. Po teh bojih so Nemci razglasili, da so obgla-vili partizansko vojsko, vendar to ni bilo res. V spomin na tedogodke Združenje borcev za vrednote NOB Naklo pripravljaspominsko slovesnost, ki bo v nedeljo, 12. septembra, ob 14.uri pri glavnem spomeniku v Strahinju. Slavnostni govornik boKarl Erjavec," je napovedal predsednik občinskega borčevske-ga združenja Lojze Podgoršek. Na slovesnosti bodo nastopiliše učenci nakelske šole in moški pevski zbor iz Dupelj, zatembo partizansko druženje ob čaju. Podgoršek je še povedal, daso se pred časom borčevske organizacije iz Podbrezij, Nakle-ga in Dupelj združile v občinsko organizacijo, ki sedaj šteje 62članov, od tega je kaka tretjina dejavnih. D. Ž.
Kranj
Janša v podporo Homanu
Mestni odbor SDS Kranj prireja jutri predvolilno zborovanjekandidata za župana Kranja Bojana Homana. Začelo se boob 10. uri na Glavnem trgu pri vodnjaku v Kranju. Kandidatuza župana Mestne občine Kranj bodo na predvolilnem zbo-rovanju izrekli podporo Janez Janša, predsednik SDS, MilanZver, poslanec v Evropskem parlamentu in vodja delegacijeEPP-ED iz Slovenije, Branko Grims, predsednik mestnegaodbora SDS Kranj in poslanec v državnem zboru, ter FrancRozman, predsednik mestnega odbora SLS Kranj. D. Ž.
Bašelj
Pohod k partizanski bolnišnici
Občinski odbor SD Preddvor vas vabi na spominski pohoddo partizanske bolnišnice Košuta nad Bašljem, ki bo v sobo-to, 11. septembra, ob 11. uri. Zbor pohodnikov je ob 10.45pred nekdanjo gostilno Rade Končar v Bašlju. Ob koncu,predvidoma ob 15. uri, se bodo predstavili kandidati za župa-ne občin Preddvor (Ivan Grginič), Cerklje (Ciril Repnik), Na-klo (Stanislav Koselj), Šenčur (Franc Kržan), Kranj (DarjanPetrič) in Tržič (Jure Meglič). Slavnostni govorec na priredit-vi bo poslanec SD in podpredsednik državnega zbora MiranPotrč. Po prireditvi vabijo na prvi predvolilni golaž. D. Ž.
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Poroke, rojstva, obletnice, zabave ...
Cenjene naročnice in naročniki, želimo vas seznaniti z no-vostjo, ki jo prinaša današnja številka Gorenjskega glasa,našli jo boste vsak petek v snopiču Razvedrilo. Vabimo vas,da pri tem sodelujete tudi vi: obvestite nas, če ste povablje-ni na poroko, predstavili bomo mladoporočenca, - z objavoju lahko tudi presenetimo, obvestite nas o novorojenčkih, čepraznujete rojstni dan, obletnico poroke, ali kaj drugega,sem spadajo tudi sindikalne zabave, zlate poroke, ... skratkavse, kar menite, da bi bilo tudi drugim zanimivo prebrati.Poleg seveda ne sme manjkati "zgovorna" fotografija, kinam jo lahko pošljete sami ali jo pridemo posnet mi. Vsevaše predloge sprejema urednica Razvedrila po e-pošti:[email protected] ali po telefonu: 041/699 005. Lahkopa pokličete tudi na splošno številko 04/201 42 00.
Še nekaj prostih mest na tečaju nemščine
Zaradi velikega zanimanja se v ponedeljek ob 8. uri spet za-čne intenzivni tečaj 2. stopnje za upokojence, ki bo obsegal8 srečanj po 3 ure. Tečaj bo potekal ob ponedeljkih in sre-dah od 8. do 10.15 v sejni sobi na Gorenjskem glasu. Rednacena tečaja z gradivom znaša 200 evrov, naročniki Gorenj-skega glasa imajo 10-odstotni popust. Ker je na voljo le šenekaj prostih mest, hitro pokličite učiteljico Heleno po tel.:031/750 763 in poglobite svoje znanje nemščine.
Do danes so bile na plakatnih mestih še običajne reklame,v času predvolilne kampanije pa bodo na njih kandidati.
Danica Zavrl Žlebir
Ljubljana - Državni zbor jesprejel novelo plačnega si-stema v javnem sektorju.Predsednik vlade Borut Pa-hor je ob tem dejal, da ječas, da tudi javni uslužbencidelijo usodo realnega sek-torja in pristanejo na začas-no zamrznitev plač, ko bokriza odpravljena, pa bodoodpravljeni tudi razlogi za taukrep, je zagotovil Pahor.Koalicija je vladni predlog(ne brez pomislekov in z za-
htevo po nadaljevanju dialo-ga s sindikati) podprla, vopozicijskih strankah pa soto ocenili kot "umor social-nega dialoga". Novela plač-nega zakona, ki jo je državnizbor sprejel na izredni sejiin po nujnem postopku,spreminja kvorum sindikal-nega soodločanja pri plač-nih zadevah v javnem sek-torju. Po njej bo kolektivnopogodbo mogoče sklepati inspreminjati najprej s podpi-si večine reprezentativnihsindikatov iz najmanj štirih
dejavnosti. Če pa to ne bošlo, jo lahko vlada sklene alispremeni tudi s sindikati iznajmanj štirih dejavnosti, kiimajo skupno število član-stva večje od 40 odstotkovzaposlenih. Ko bo zakon do-končno sprejet v državnemzboru, bo vlada vse sindika-te znova pozvala k podpisudogovora in aneksa k po-godbi, s katerima hoče zadve leti zamrzniti rast plač-ne mase v javnem sektorju;če navadne večine (15 sindi-katov od 29) ne bo, bo po-
skusila z drugo možnostjo,je pojasnila ministrica zajavno upravo Irma PavliničKrebs. Del sindikatov javne-ga sektorja, ki jih vodi JanezPosedi, noveli ostro naspro-tuje. Na predvidene zakon-ske spremembe se je odzvaltudi stavkovni odbor, ki jeza 27. september že napove-dal stavko. Med šestimistavkovnimi zahtevami 21sindikatov je tudi odpravaplačnih nesorazmerij. Zače-li pa bodo zbirati tudi podpi-se za referendum.
Nezadovoljni sindikati napovedujejo stavko
Ljubljana
Goran Klemenčič novi predsednik protikorupcijske komisije
Predsednik republike Danilo Türk je za novega predsednikakomisije za preprečevanje korupcije imenoval nekdanjega dr-žavnega sekretarja na notranjem ministrstvu Gorana Klemen-čiča. Imenovan je za šest let, njegova namestnika Jože Kon-čan in Rok Praprotnik pa za pet let, na svoje funkcije pa so lah-ko imenovani dvakrat zapored. Za obe funkciji se je sicer po-tegovalo dvanajst kandidatov. Predsednik države je ob imeno-vanju dejal, da ima protikorupcijska komisija predvsem dvenalogi: preprečevanje korupcije in pravočasno obveščanjeorganov pregona o korupciji. Sedanjemu predsedniku komi-sije Dragu Kosu se mandat izteče konec septembra. D. Ž.
Radovljica
Podarili igrače
Člani radovljiškega občinskega odbora Mlade liberalne de-mokracije Slovenije so v soboto društvu Sožitje predali igra-če, ki so jih zbrali v akciji Mladi - mlajšim. Letos bodo igra-če izjemoma predali že septembra; decembra jih bodo izro-čili še varni hiši Kresnička. M. A.
Kranj
Srečanje v županski pisarni
Danes ob 19. uri bo v županski pisarni Darjana Petriča naPrešernovi 18, Kranj, spet srečanje, ki ga bo tokrat popestrilnastop dueta Sabina & Bastjan. D. Ž.
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
ODGOVORNA UREDNICA Marija Volčjak
NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICECveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir
UREDNIŠTVONOVINARJI - UREDNIKI:
Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Igor Kavčič, Suzana P. Kovačič,Urša Peternel, Mateja Rant, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Simon Šubic,
Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Štefan Žargi;stalni sodelavci:
Marjana Ahačič, Maja Bertoncelj, Matjaž Gregorič, Ana Hartman, Jože Košnjek,Milena Miklavčič, Miha Naglič, Jasna Paladin, Ana Volčjak
OBLIKOVNA ZASNOVAJernej Stritar, IlovarStritar d.o.o.
TEHNIČNI UREDNIKGrega Flajnik
FOTOGRAFIJA Tina Dokl, Gorazd Kavčič
LEKTORICA Marjeta Vozlič
VODJA OGLASNEGA TRŽENJAMateja Žvižaj
GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas,d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-pošta: [email protected]; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 / Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkihin petkih, v nakladi 19.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska (enkrat letno), TV okno in osemnajst lokalnih prilog / Tisk: Druck Carinthia GmbH & CoKG,St. Veit/Glan (Št. Vid na Glini), Avstrija / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,50 EUR, letna naročnina: 140,40 EUR; Redni plačniki imajo 10 % popusta, polletni 20% popusta, letni 25 % popusta; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.
Mateja Rant
Bled - Univerzitetna diplo-mirana ekonomistka in pra-vnica Davorina Pirc se je vblejsko javno življenje aktiv-neje vključila pred osmimileti, sprva kot predsednicanadzornega odbora občine,nato kot občinska svetnica.Zato, pravi, zelo dobro po-zna probleme, ki so se nako-pičili v blejski občini.
Med nalogami, ki jih čaka-jo v prihodnje, je posebej iz-postavila dokončanje naložbv komunalni sistem. In totako, poudarja, da občani nebodo dodatno obremenjeni,zato bi si prizadevala, da biza tovrstne naložbe pridobiličim več namenskih sredsteviz državnega proračuna inevropskih skladov. Žalostnodejstvo je tudi, meni Davori-
na Pirc, da na Bled prihaja-mo po dotrajanih državnihcestah. "Naredila bom vse,da Bled razbremenimo pro-meta in zgradimo pločnikeza varno pot v šolo tako v sre-dišču kot v povezavi s krajev-
nimi skupnostmi," je razlo-žila in dodala, da bo edenprednostnih projektov tudiureditev parkirišč in pločni-kov od otroškega vrtca došole in pokopališča. Obenembi za občane uvedla brez-
plačno nalepko za kratkotraj-no parkiranje. Svojo energijopa bi usmerila tudi v to, po-udarja, da bi bil Bled pove-zan v sistem kolesarskih potina Gorenjskem.
S svojo prisotnostjo ob nje-ni predstavitvi kandidature jije podporo izkazal tudi staro-sta slovenskega bančništvaNiko Kavčič, ki meni, da jepoliglotka in vrhunsko izob-ražena Davorina Pirc praviprofil, ki ga danes potrebuje-mo. Prepričan je, da je čas,da Bled dobi županjo, ki bokos zastavljenim nalogam.Davorino Pirc je podprla tudipredsednica sindikata Konfe-deracije novih sindikatov Ne-odvisnost gorenjske regijeMilena Koselj Šmit, ki je de-jala, da so njihovi člani pre-pričani, da so na Bledu po-trebne spremembe.
Ni več časa za prazne obljubeTako meni kandidatka LDS za županjo Bleda Davorina Pirc, ki pravi, da je v občini veliko problemov.
Jasna Paladin
Domžale - "Ugibanj je ko-nec. Čeprav sem o svoji kan-didaturi odkrito govoril že odjanuarja naprej, danes tudiuradno potrjujem, da sebom znova potegoval za me-sto domžalskega župana," jesvojo novinarsko konferencozačel Toni Dragar.
Dragar je skupaj s podžu-panjo Andrejo Pogačnik Jarcže konec maja letos ustano-vil Listo Toni Dragar (LTD) -Listo za vse generacije in vsekraje, s katero bodo kandidi-rali za člane občinskega sve-ta. Kot je povedal, so k sode-lovanju uspeli privabiti posa-meznike vseh generacij, tudikulturnike in športnike ter
nekatera znana domžalskaimena, ki pa jih bodo javno-sti predstavili konec meseca."Vsi županski kandidati vDomžalah govorijo o sodelo-vanju in povezovanju, a šenihče ni sklenil dogovora, ra-zen nas. Odprti smo za po-
govore, ne zapiramo si vratin ne gojimo nobenih za-mer," je še poudaril Dragar,ki je na predstavitev svojekandidature povabil tudi no-silce treh strank, ki ga podpi-rajo: nekdanjo domžalskožupanjo Cveto Zalokar Ora-
žem iz Zaresa, Marijo Pukliz Desusa in Roberta Rutarjaiz Stranke mladih Slovenije.Stranke, ki so med seboj žepodpisale sporazum o sode-lovanju, naj bi tudi osnovalekoalicijo v občinskem svetu.
Zalokar Oražmova, ki jesredi poletja najprej nepriča-kovano tudi sama napoveda-la kandidaturo, a jo nato tudihitro umaknila, je povedala,da so ji bili kazalci javnegamnenja sicer zelo naklonje-ni, da pa se je raje odločilapodpreti Dragarja, saj naj bibilo v tem času v Domžalahnajbolj potrebno prav pove-zovanje. Prepričana je, da bos svojimi političnimi po-znanstvi lahko veliko pripo-mogla k razvoju Domžal.
Dragar kandidira s svojo listoDomžalskega župana Tonija Dragarja pri kandidaturi podpirajo stranke Zares, Desus in SMS.
Marjana Ahačič
Kranjska Gora - Dosedanjisvetnik občinskega sveta ob-čine Kranjska Gora je prepri-čan, da je bilo v času osemlet-nega županovanja sedanjegažupana v Kranjski Gori nare-jenega premalo. "Vodenje jebilo politično, ne povezoval-no in ne programsko. Zatosem prepričan, da z izkušnja-mi in pridobljenim znanjemna področju dela v lokalni sa-
moupravi, s podporo volivcevin projektno ekipo kompe-tentnih strokovnjakov s posa-meznega področja, lahko za-gotovim načrtovan in uspe-šen razvoj občine," svojo kan-didaturo utemeljuje Plavčak,pravnik po izobrazbi, zapo-slen kot direktor občinskeuprave v Gorjah, ki z družinoživi v Gozd-Martuljku.
Na tokratnih volitvah kan-didira s podporo neodvisneliste Za našo dolino gre, ka-
tere ustanovitelj in nosilecje. Če bo izvoljen, se bo, takoobljublja, zavzel za enako-pravno obravnavo vseh obča-nov, za kvalitetnejše življe-nje in zadovoljstvo vseh ob-čanov, za večjo perspektivomladih ter postavil temeljeza aktivno in varno življenjestarejših. "Poskrbel bom zamanjšo porabo javnih sred-stev, za zmanjšanje stroškovkomunalnih dajatev, za večevropskih in drugih virov
sredstev, za vnovični zagongospodarstva in nove investi-cije ter s spremembo pros-torskih aktov povrnil občininekdanjo podobo alpskegakraja."
Računa na dosedanje izkušnjeRobert Plavčak, neodvisni kandidat za župana Kranjske Gore, kandidira spodporo neodvisne liste "Za našo dolino gre."
Tonija Dragarja bodo v kandidaturi podprle tri stranke.
3GORENJSKI GLASpetek, 10. septembra 2010 LOKALNE VOLITVE 2010 [email protected]
Podporo kandidatki za županjo Davorini Pirc (druga z desne)sta izrazila tudi Niko Kavčič (prvi z leve) in Milena KoseljŠmit (prva z desne).
Danica Zavrl Žlebir
Preddvor - V občini Pred-dvor se bo za županski po-ložaj potegovala trojica. Seda-nji župan Miran Zadnikar,ki si je poleti nabiral moči naromarski poti Santiago deCompostella, se je vrnil odlo-čen, da znova kandidira nalokalnih volitvah. Tudi tokratgre v spopad pod okriljemStranke za napredek krajev-nih skupnosti. Njegov tek-mec Ivan Grginič (SD), ki seje na volitvah že nekajkrat po-tegoval za župansko mesto,nam je že spomladi potrdil,da bo znova kandidiral. Tret-ja je kandidatka, predsednicapreddvorske organizacije
LDS Vesna Lena Špehar, last-nica frizerskega salona v Kra-nju in strokovna učiteljica našoli ESIC v Kranju. "Kandidi-ram prvič, v Preddvoru pa na-povedujem aktivnost prigradnji infrastrukture od cestdo kanalizacije, gradnjo inureditev športnih objektov,razvoj turizma (kar ne bomogoče v enem samemmandatu), delo v korist pove-zanosti generacij," nam jepovedala novinka med kandi-dati za župana (županjo) vobčini Preddvor. Preverilismo tudi govorice, da naj biza župana kandidiral tudiFranc Ekar, župan iz prejš-njega mandata, vendar namje zatrdil, da ne kandidira.
V Preddvoru trije za županski položajZa župana bodo kandidirali Miran Zadnikar, IvanGrginič in Vesna Lena Špehar.
Robert Plavčak
Nar
očni
k: S
LOVE
NS
KA
DE
MO
KR
ATS
KA
STR
ANK
A, T
RS
TEN
JAK
OVA
U.
8,
LJU
BLJ
ANA;
MO
Kra
nj
MO SDS Kranj Vas vabi
na srečanjein predstavitev kandidata SDS
s podporo SLS za župana MO Kranj
g. Bojana Homana,ki bo jutri, v soboto, 11. septembra 2010, ob 10. uri
na Glavnem trgu pri vodnjaku v Kranju.
Gostje:
JANEZ JANŠA, predsednik SDSdr. Milan Zver, poslanec v EU parlamentu
mag. Franci Rozman, predsednik MO SLS Kranjmag. Branko Grims, predsednik MO SDS Kranj
4GORENJSKI GLAS
petek, 10. septembra [email protected]
Suzana P. Kovačič
Kranj - Dosedanja direktori-ca Gorenjskega muzeja Bar-bara Ravnik Toman je dru-gega avgusta odpovedala po-godbo o zaposlitvi. Na razpisza novega direktorja zavodaso se javili Jelena Justin, Ma-rija Ogrin, Marjana Žibert inDamir Globočnik. ŽupanaDamijana Perneta, kljubtemu da so vsi kandidati for-malno izpolnjevali pogoje zato delovno mesto, nihče niprepričal, ker, citiram župa-na, "noben izmed kandida-tov nima zadostnih uprav-ljavskih izkušenj za upravlja-nje javnega zavoda v kriznisituaciji spreminjanja siste-ma financiranja Gorenjske-ga muzeja s strani ministr-stva za kulturo. Zato se raz-pis ponovi." Za čas do ime-novanja direktorja je županpredlagal za vršilko dolžno-sti direktorice Marijo Ogrin.Vsi štirje kandidati so siceruslužbenci Gorenjskegamuzeja, razen Ogrinove, kidela v bohinjski izpostavi,trije delajo v Kranju.
V zvezi z imenovanjemnovega direktorja se je v sre-do na seji mestnega svetavnela razprava. Alojz Gor-janc je dejal, da bo vršilkodolžnosti sicer podprl, da paje razočaran, ker v Kranju navodilnih mestih v kulturnihinstitucijah ni Kranjčanovoziroma v tej občini stanujo-čih ljudi. Mag. BrankoGrims je dejal, da gre v temprimeru za gorenjski in nekranjski muzej. Petra Mo-horčič je povedala, da se jepogovarjala z zaposlenimi v
muzeju v Kranju in da tiOgrinove ne podpirajo."Kdor nima podpore v kolek-tivu, bo težko kaj dobreganaredil za muzej," je dodalaMohorčičeva, ki jo je tudi za-nimalo, zakaj za mnenje ni-hče ni vprašal tudi sedanjedirektorice. "DirektoricaBarbara Ravnik Toman jeimela dovolj časa, da predla-ga svojega kandidata," je od-govoril podžupan Igor Ve-lov. Ostra je bila Nataša Ro-bežnik: "Sedanja direktoricazapušča popolno anarhijo in
vsak vlada. Od kandidatov semi ne zdi noben primeren,ker nimajo vodstvenih spo-sobnosti. Marija Ogrin se ješe najbolj izkazala z vode-njem evropskega projekta.Upam, da se bo na razpisprijavil še kdo drug, ne samonotranji."
Stanislav Boštjančič navijaza Marjano Žibert, takole jepovedal: "V Kranju moramopaziti, da nam ljudje nebodo hodili v Ljubljano, zatoje prav, da se na ključnih de-lovnih mestih, za katere iz-polnjujejo pogoje Kranjčani,odločimo za Kranjčane."Kljub dolgi in vroči razpraviso svetniki sprejeli sklep, das prvim oktobrom 2010 pre-neha mandat sedanji direk-torici Gorenjskega muzeja(ta odhaja za direktorico Na-rodnega muzeja Slovenije)in tudi sklep, da bo vršilkadolžnosti s prvim oktobromdo imenovanja direktorjaGorenjskega muzeja postalaMarija Ogrin. Dobila je se-demnajst glasov podporesvetnikov, sedem jih je biloproti in dva vzdržana.
Začasna rešitev je Marija OgrinSvetniki potrdili starega - novega direktorja Osrednje knjižnice Kranj Viljema Lebana, zataknilo pa seje pri imenovanju direktorja Gorenjskega muzeja.
Marjana Ahačič
Lesce - Radovljiški občinskisvet je spomladi zavrnil po-drobni prostorski načrt, pokaterem naj bi na območju zatrgovino Spar (nekdanjimMerkurjem) v Lescah gradiliblokovsko naselje. V sredo paso svetniki potrdili prostorskidokument, ki na območju, ve-likem približno 25 tisoč kva-dratnih metrov, sicer dovolju-je gostejšo poselitev kot do-slej, a le v obliki vrstnih hiš.Tako prostorski načrt v juž-
nem delu območja predvide-va večjo gostoto pozidave vobliki vrstnih hiš; dokumentdovoljuje gradnjo dvojčkov introjčkov, v katerih bo 32 sta-novanj. Te bodo s severne invzhodne strani obdajale indi-vidualne hiše - v načrtu jih jepredvidenih skupaj petnajst.Na območju v nasprotju sspomladi zavrnjeno verzijoniso načrtovane podzemnegaraže, prav tako ni načrtovanskupni priključek na cesto.
Občinski svet je doku-ment potrdil na tajnem gla-
sovanju, prav tako kot tudiosnutek odloka o občinskemprostorskem načrtu za Turi-stično nakupovalni centerLesce 3, ki so ga svetniki naprejšnji seji zavrnili. V no-vem, spremenjenem osnut-ku, je obseg načrtovanihprostorskih rešitev sicerzmanjšan, a so lastniki zem-ljišč in investitorji kljubtemu zadovoljni s tokratnoodločitvijo občinskega sveta.Na seji občinskega sveta jebila tokrat tudi Polona Tičar,solastnica podjetja Dom Tra-
de Žabnica, ki si že skorajdesetletje prizadeva, da bidejavnost iz centra Lesc pre-selili na primernejšo lokaci-jo. "S partnerji smo šli v na-kup zemljišča, ki nikakor nišpekulativne narave. Na ob-močju želim narediti lep teh-nični center in ostati v Les-cah. Že tri leta poslušamopripombe na osnutke in seskušamo prilagoditi zahte-vam lokalne skupnosti, asmo doslej stali na mestu.Verjamem, da smo tokrat napravi poti."
Vrstne hiše namesto blokovV sredo sprejeti prostorski dokument na območju za nekdanjim Merkurjem v Lescah dovoljuje vrstnein individualne hiše. Zelena luč tudi za TNC 3.
Marija Ogrin
Normalizacija stanja vzdravstvu bi prinesla največolajšanja bolnikom. Posledicese že zdaj kažejo tudi na Go-renjskem. V Splošni bolnišni-ci (SB) Jesenice prihaja dozmanjševanja rednega delov-nega programa na področjukirurgije in ginekologije. Pre-naročili so približno 50 od-stotkov nenujnih operacij."Delo na internem, otroškemin ginekološko-porodniškemoddelku pa zaenkrat potekabrez zapletov, na kirurškemoddelku smo opravili vse nuj-ne operacije in tudi večinoambulantnih pregledov," jepovedala Sandra Tušar, dr. med., strokovna direktori-ca SB Jesenice in dodala:"Zdravniki na pediatričnemin ginekološko-porodniškemoddelku so zamrznili soglasja(in ne umaknili) za delo pre-ko polnega delovnega časa,ker s 40-urnim delovnikomnismo mogli več zagotoviti
24-urne zdravstvene oskrberizičnih skupin, zato zdravni-ki na teh oddelkih opravljajotudi minimalno potrebnodelo preko polnega delovnegačasa." Če se razmere ne bodouredile, tudi v ZD Kranj vdrugi polovici septembra pri-čakujejo težave. "Nekaterizdravniki, ki dosegajo več kot35 nadur, bodo imeli ambu-lanto zaprto en dan v tednu,"je povedala direktorica ZDKranj dr. Lili Gantar Žura.
Prof. Mitja Košnik, direk-tor Bolnišnice Golnik, je pou-daril: "Obravnava za bolnikev bolnišnici je še vedno varnain kakovostna in organizaci-ja dela korektna do zdravni-kov." Njegovo razmišljanje otrenutni situaciji v zdravstvupa je: "Dokler se bomo spre-nevedali in v zdravstvu na-mesto plačevanja učinkovito-sti reševanja zdravstvenihproblemov nagrajevali priso-tnost na delovnem mestu,zdravstvenega sistema nebomo uredili."
Reformirajte se, nevpletajte pa bolnikov
OBVESTILO O PRODAJI OBJEKTA IN OPREME V ŽELEZNIKIHNa podlagi sklepa skupščine z dne 23. oktobra 2009 se odproda poslovne prostorev Železnikih in opremo, ki ni potrebna v proizvodnem procesu.
Predmet prodaje je:- poslovni prostori s strojnimi in elektro instalacijami k.o. Železniki OBJEKT DOP. ŽEL. I.: poslovna stavba 106,00 m2, dvorišče 914,00 m2. številkaparcele 191/5OBJEKT DOP. ŽEL. II.: poslovna stavba 793,00 m2. številka parcele 191/7
Prodaja po načelu "videno - kupljeno". Informacije po telefonu 04/5000 100
DOM OPREMA, d. o. o., Železniki, Na plavžu 77,4228, Železniki, tel.: 04 500 01 00, e-naslov: [email protected], www.tom.si
Turistično društvo Sorica vabi na srečanje
ljudskih pevcev in godcev. Srečanje bo v okviru
vsakoletne prireditve
Sadovi jeseniv nedeljo, 19. septembra,
ob 17. uri v Sorici.
Srečanja se lahko udeležijo posamezniki ali
skupine do 5 članov, starih nad 15 let, ki ohranjajo
pevsko in godčevsko izročilo. Prosimo, da v prijavi
navedete tri skladbe.
Vaše prijave pričakujemo
do 14. septembra na naslov: TD Sorica,
Spodnja Sorica 16, 4229 Sorica, na:
ali po telefonu:
051/221 554
(Marijan Peternelj).
Prisrčno vabljeni!
Kranj
Devetsto pet pobud v mandatu
Župan Damijan Perne je v sredo na zadnji seji mestnega sve-ta v tem mandatu postregel s zanimivimi podatki o vpra-šanjih in pobudah svetnikov. Največ pobud je imel StanislavBoštjančič, najdaljšo pobudo pa je imela Rozalija Sabo. Naj-krajšo pobudo oziroma vprašanje, pet besed, je imela svetni-ca Irena Oman, vprašanje je bilo "Kdaj bo T2 v Stražišču?".Najbolj provokativen je bil stavek svetnika Matevža Kleča, koje rekel, naj minister Karl Erjavec (ko je bil še minister za oko-lje in prostor, op.a.) le pride v Kranj po batine. S. K.
�1. stran
Brnik
Skupno usposabljanje slovenskih in madžarskihletalcev
Na letališču Jožeta Pučnika na Brniku se je začelo usposab-ljanje slovenskih in madžarskih helikopterskih posadk. Greza skupno usposabljanje Lord Mountain 2010, ki poteka ženekaj let v okviru dvostranskega sodelovanja med oborože-nimi silami Madžarske in Slovenije. Namen skupnega uspo-sabljanja, ki bo potekalo do 17. septembra na območju Kam-niško-Savinjskih Alp, Karavank in Julijskih Alp, je urjenje vletenju ter postopkih zunajletaliških pristankov v visokogor-ju. V aktivnostih sodelujejo pripadniki 15. helikopterskegabataljona s helikopterjem AS 532 cougar ter pripadniki ma-džarske 86. helikopterske baze iz Szolnoka s helikopterjemMI-17. V torek zaradi megle sicer niso poleteli, v prihodnjihdneh pa lahko pričakujemo polete v Alpah. D. Ž. Fo
to: M
atic
Zor
man
5GORENJSKI GLASpetek, 10. septembra 2010
Domžale
Jubilej medobčinskega društva invalidov
Medobčinsko društvo invalidov Domžale je s prireditvijo, kije konec minulega tedna napolnila halo Komunalnega cen-tra Domžale, praznovali 35-letnico uspešnega delovanja.Več sto zbranih invalidov ter številne goste je s svojo glasbonajprej pozdravila Godba Domžale, nato pa Vida Perne,predsednica društva, ki je poudarila pomen organiziraneskrbi za invalide, ki jo opravlja društvo, ki združuje več kotdva tisoč članov in članic iz vseh nekdanjih občin velike Ob-čine Domžale. Slovesnosti so se udeležili tudi župani vsehpetih občin, uradnemu delu pa je sledilo družabno druženjez glasbeno-kulturnim programom. J. P.
Stojan Saje
Jelendol - Vasica Jelendol v tr-žiški občini še vedno uporab-lja vodovod, ki ga je pred dav-nimi leti zgradil baron Born.Krajevna skupnost Jelendol-Dolina ga je v preteklosti ne-kajkrat obnovila, a z njimimajo vse več težav. Stanoval-ka v nekdanji graščini Fran-cka Kavar je sporočila, da jimpriteče iz pip kalna voda povsakem večjem deževju. Prejvode niso plačevali, od letospa v kraju pobirajo prispevekza vzdrževanje vodovoda. Vsise s tem ne strinjajo.
Skrbnik vaškega vodovodaValentin Kavčič je potrdil, daje voda po nalivih pogostokalna. Za uporabo jo morajoprekuhati, o čemer so prebi-valci obveščeni. Sami nimajodenarja za popravila, občinapa tudi ne. Zato se je novi vo-dovodni odbor spomladi od-ločil za zbiranje denarja medvaščani. Vsaka oseba naj biprispevala po en evro na me-sec, vendar ob pobiranju
obroka za prvo polletje teganiso plačali vsi. Nekateri me-nijo, naj prej odpravijo teža-ve s kaljenjem vode. Drugipredlagajo, naj prepustijo vo-dovod v upravljanje Komu-nali Tržič.
"V bližnji prihodnosti boseja vodovodnega odbora, nakateri se bomo seznanili sporočilom blagajnika o zbi-ranju omenjenega prispev-ka. Že sedaj lahko rečem, daga je plačala velika večina odokrog 120 uporabnikov. Našodbor je odločen, da bo pre-maknil star problem z mrtvetočke. Imamo kvalitetnovodo, ki je nikoli ne zmanj-ka. Težava je, da vodni zbiral-nik poplavlja hudournik nadnjim. Za vzdrževanje hudo-urnikov je zadolžena država.Ponovno bomo seznanilivodstvo občine, kakšne pro-bleme imamo. Upamo, da sebomo vendarle dogovorili zarešitev težav prihodnje leto,"je dejal Janez Meglič, pred-sednik vodovodnega odborapri KS Jelendol-Dolina.
Pitno vodo kalihudournikPrebivalci Jelendola opozarjajo, da je pitna vodakalna po večjem dežju. Vodovodni odbor bo oddržave terjal ureditev hudournika nad vodnimzbiralnikom.
Cerklje
V prvi polovici leta le tretjina prihodkov
V prvi polovici leta se je v proračun občine Cerklje nateklo2,67 milijona evrov prihodkov, kar je dobrih 34 odstotkovnačrtovanih letnih prilivov. Za nizko realizacijo prihodkov sokrivi predvsem zmanjšan promet z nepremičninami in po-sledično manj pobranega davka, precej manj je bilo komu-nalnih prispevkov, ker se investitorji ne odločajo za gradnjo,prodaja občinskih zemljišč je še v pripravi, transferni pri-hodki (državna in evropska sredstva) pa naj bi se povečalido konca leta. Po ocenah občinske uprave naj bi do koncaleta realizirali vsaj štiri petine od 7,8 milijona evrov načrto-vanih letnih prihodkov. Na drugi strani so v prvih šestih me-secih porabili skoraj 2,4 milijona evrov oziroma 21 odstot-kov odhodkov, kot jih predvideva veljavni proračun za leto2010 (11,6 milijona evrov). Tekoče odhodke je občina prila-gajala dinamiki proračunskih prilivov, medtem ko so bile in-vesticije v prvi polovici leta šele v pripravi, tako da bo dovečje realizacije prišlo do konca leta. S. Š.
Komenda
Nadzorni odbor občini izdal negativno mnenje
Člani nadzornega odbora Občine Komenda, ki ga vodi JanezČebulj, so z izdajo končnega poročila zaključili nadzor nadpostopki potrjevanja sredstev in izvajanja vzdrževalnih inadaptacijskih del na športni dvorani v Komendi. Občina jehkrati z gradnjo prizidka k športni dvorani izvedla tudiadaptacijska dela na starem delu dvorane, česar pa nad-zorniki kljub občinskim pojasnilom o smotrnosti takšnegadela ne podpirajo. Povod za uvedbo nadzora je bila namrečpostavka za obnovo sanitarij pri obravnavi rebalansa pro-računa. ”Postavlja se vprašanje načrtovanja takšnega pro-jekta. Ker je bilo že ob dozidavi športne dvorane znano, dabodo potrebna še dodatna sredstva za zagotovitev uporab-nosti objekta, nadzorni odbor podaja negativno mnenje nadodatna dela, ki niso predmet vzdrževalnih posegov, pravtako potrditev obnove sanitarij ni bila izvedena skladno zobčinskimi predpisi, saj ni bilo sklepa občinskega sveta,” jena zadnji seji občinskega sveta povedal Janez Čebulj. J. P.
Kranj
Iniciativa Dimnik nezadovoljna z ministrom
Vseslovenska civilna iniciativa Dimnik, ki si prizadeva zaspremembo dimnikarske zakonodaje, že vse od izvolitveRoka Žarnića za okoljskega ministra februarja letos ne-uspešno prosi za sestanek z njim. V tem času mu je posla-la že tri pisma o dimnikarski problematiki, a Žarnić ni pri-pravljen na razgovor z njimi. Sedaj ministra v javnem pismupozivajo, naj se v štirinajstih dneh sestane s predstavnikiDimnika, sicer bodo od predsednika vlade Boruta Pahorjazahtevali njegov odpoklic. "To je popolna ignoranca naroda,ki vas je izvolil (postavil), da za njega izvajate določene na-loge," so zapisali v pismu ministru Žarniću. S. Š.
6GORENJSKI GLAS
petek, 10. septembra [email protected]
RADIO TRIGLAV JESENICE, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, JESENICE
VABILO NA SLIKARSKO RAZSTAVO MEDOBČINSKEGADRUŠTVA SLEPIH IN SLABOVIDNIH KRANJ
Vabimo vas, da si ogledate razstavo slik, ki so nastale pod spretni-mi prsti oseb, ki zelo slabo vidijo, a si pri svojem delu pomagajo zdrugimi čutili in tehničnimi pripomočki.
Razstava je na ogled v avli Gorenjskega glasa, vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah do 16. ure. Vabljeni.
ww
w.g
ore
njs
kig
las.
si
PREJELI SMO
Med kandidatitudi poslanci
V Gorenjskem glasu sem 3.septembra prebral članek zgornjim naslovom in se še en-krat zgrozil, za kakšne bebceimajo politiki volivce. Kar šestgorenjskih poslancev se je od-ločilo, da bodo (znova) kan-didirali za župane. In se žesedaj dobrikajo bralcem alitočneje povedano volivcem,kot argumente za svojo odlo-čitev navajajo svojo domalabrezmejno ljubezen do kraja,v katerem bivajo, svojo preda-nost domačim prebivalcem insvojo neskončno željo poma-gati njim in kraju do hitregarazvoja, do boljšega in sreč-nejšega življenja, do ... Alivsaj želijo dokončati začetodelo. Ja, predvsem to zadnje.Kajti za politike velja filozofi-ja: enkrat politik, vedno poli-tik. Zato bi bila vsaka neizvo-litev nedokončano delo.
Poglavitni razlogi za nedo-končano delo so drugje. Tukajbom omenil le dva, ki veljataza vse poslance - županskekandidate. To je sajenje rožicter nerealne in pretirane ob-ljube pred volitvami, kot dru-go pa, da jim ob več funkci-jah, ki jih opravljajo, prepros-to zmanjka časa in energije,da bi delo dokončali in ures-ničili obljube. Zato prihajado nedejavnosti, prelaganja,odlaganja ali prenagljenih inizsiljenih rešitev. Preostaleškode, ki jo s takim delomsproti povzročajo, niti neomenjam. In končno, na tanačin imamo slabega župa-na in slabega poslanca. V"supermene" že dolgo ne ver-jamem več in vsaj toliko vemo obeh funkcijah, da obe za-
htevata celega človeka. Vsakonatolcevanje o dobri organi-ziranosti, samodisciplini,nadpovprečnih sposobnostihin odpovedovanju v korist lo-kalne skupnosti je le izrazpretiranega čaščenja lastnepodobe.
Osnovni motiv je namrečsilna želja po čim večji poli-tični moči, vplivnosti, obvla-dovanju drugih - več funkcijveč moči. In seveda želja aliže kar pohlep po denarju - večfunkcij, več cvenka, več funk-cij, več možnosti dodatnihpostranskih zaslužkov. Še no-ben poslanec župan se po mo-jem vedenju ni odpovedal de-narnim in drugim material-nim ugodnostim, povezanims funkcijo. Toliko o ljubeznido kraja in krajanov in tolikoo tako opevani koristi, ki dajo ima od dvojne funkcije ob-čina.
Ne poslanci, ne župani, neposlanske skupine, ne politič-ne stranke, ne vlada niso do-slej pokazali prave volje, od-ločnosti, še manj morale inpolitične modrosti, da bi uve-ljavili nezdružljivost funkcij žu-pana in poslanca.
Edo Gruden, Kranj
PopravekV rubriki Prejeli smo je bilo
3. septembra objavljeno pismoBoža Trefalta "60-letnicaTriglava". Pri objavi pomo-toma nismo upoštevali avtor-jeve naknadne želje, da besede"v politične namene" spre-menimo "v druge namene", zakar se opravičujemo.
Uredništvo
Vilma Stanovnik
Kranj - Praznovanje dvesto-letnice gimnazijskega šol-stva na Gorenjskem se je za-čelo že konec lanskega leta zbožičnim koncertom ter senadaljevalo tudi v prvi polovi-ci letošnjega leta. Včeraj jebila Glasova preja z BorisomPahorjem, 15. oktobra bo naBrdu slavnostna akademija."Leta 1810 je maršal Mar-mont v Ilirskih provincahustanovil nekaj gimnazij inlicejev in takrat je tudi Kranjdobil svojo gimnazijo. Zatosmo sklenili, da ta jubilejproslavimo z različnimi pri-reditvami. Kar nekaj jih je žeza nami, precej pa se jih obe-
ta v prihodnjih dneh, mednjimi predstavitev obsežnepublikacije dolgoletnega rav-natelja Valentina Pivka 14.septembra in razstava, ki jobomo v MO Kranj odprli dankasneje. Ob četrtkih bomopripravljali pogovore z znani-mi maturanti, slovesna aka-demija pa bo zaključila našapraznovanja," je povedal rav-natelj kranjske gimnazijeFranci Rozman ter gimnazij-ce kranjske gimnazije povabiltudi na 3. srečanje nekdanjihmaturantov vseh generacij, kibo 17. septembra ob 19.30.
"Do sedaj je na GimnazijiKranj maturiralo prek enajsttisoč maturantov," tudi praviFranci Rozman, ki si želi, da
bi stavba kranjske gimnazijevendarle doživela celostnoprenovo. "Po mojih informa-
cijah smo na prvem mestuna seznamu šol, ki se name-ravajo v celoti obnoviti. Nevem sicer, kaj pomeni spre-memba zakona, vendar pa sose generalna obnovitvenadela vedno vršila prek države,razen v Kranju. Gimnazije,ki so toliko stare kot kranj-ska, je država že večkrat ob-novila, sedaj pa je čas, da tudimi pridemo na vrsto," praviFranci Rozman in dodaja, daje potrebna celovita obnova,od izolacije do gradnje pri-merne telovadnice pod zem-ljo na šolskem dvorišču. Topa bi bil precejšen strošek,saj bi obnova po nekaterihocenah stala vsaj toliko kotgradnja nove stavbe.
Želijo si prenovo stavbeTe dni se bliža vrhunec prireditev ob jubileju Gimnazije Kranj, ob dvestoletnici pa si želijo tudi temeljito prenove stavbe.
Ana Hartman
Preddvor - V občini Pred-dvor bodo oktobra nadgra-dili sistem ločenega zbira-nja odpadkov po gospodinj-stvih. Pred letom dni souvedli ločeno zbiranje od-padne embalaže, po novempa bodo tako zbirali še bio-loške odpadke, so na zadnjiseji sklenili preddvorski ob-činski svetniki. Povzročite-lji odpadkov se lahko odlo-čijo za kompostiranje alizbiranje odpadkov v rjavihzabojnikih, ki jih bo dosta-vila Komunala Kranj. Ta ježe marca letos gospodinj-
stvom poslala vprašalnike onačinu zbiranja biološkihodpadkov. Vrnjenih vpra-šalnikov je bilo približnodve tretjini, očitno pa se jevečina odločila za kompo-stiranje, saj je rjave zaboj-nike naročilo le 74 uporab-nikov, nekateri jih bodo de-lili s sosedi. Komunalnaslužba bo rjave zabojnikepraznila vsak teden, meša-ne komunalne odpadke inembalažo pa bo še naprejodvažala na dva tedna.
Strošek zbiranja in odvo-za bioloških odpadkov bo vPreddvoru na mesec znašal0,059 evra na liter, so izra-
čunali v Komunali Kranj.Ker pa je vlada konec letoš-njega avgusta zamrznilacene komunalnih storitev,se lahko obračunava že ve-ljavna cena - 0,039 evra naliter. Razliko bo namestogospodinjstev pokrila obči-na, kar bo zneslo okoli 1700evrov na leto. V primeruuporabe 80-litrskega zaboj-nika za biološke odpadkebodo tako gospodinjstvaplačevala za 7,92 evra višjepoložnice in ne 9,25 evra,kolikor znaša polna cena.Ker pa gre še vedno za do-daten strošek, ki ob izpol-njevanju vprašalnika ni bil
predstavljen, bi se lahko ne-katera gospodinjstva odloči-la zabojnik vrniti, so v raz-pravi razmišljali svetniki, topa bi posledično pomeniloše večji vložek občine. Zatoso nekateri razmišljali celo,da ločenega zbiranja biolo-ških odpadkov po gospo-dinjstvih sploh ne bi uvedli,a jih je direktor KomunaleKranj Aleksander Sašo Zu-pan opozoril, da v skladu zzakonodajo bioloških od-padkov ni več dovoljeno od-lagati v zabojnike za meša-ne komunalne odpadke, karbodo preverjali tudi inšpek-torji.
V Preddvoru raje kompostirajoV Preddvoru bodo oktobra uvedli še ločeno zbiranje bioloških odpadkov po gospodinjstvih. Za rjav zabojnik se je odločilo le 74 uporabnikov.
Urša Peternel
Kranj - "Ugotavljamo, da se vKranju na vratih stanovanjpojavljajo akviziterji, ki najbi pobirali prispevke za var-ne hiše za ženske in otroke... Slišali smo, da so od vratdo vrat hodili v starem delumesta in po naselju Planinain bog vedi, kje še ... Radi biobvestili javnost, da varnehiše ne pobiramo denarja natak način, ga nikoli nismo inga nikoli ne bomo." S temibesedami se je Vilma Regovc,vodja Varne hiše Gorenjske,odzvala na informacije, da vKranju predstavniki Združe-
nja varnih hiš Nova Slovenijepo hišah pobirajo prostovolj-ne prispevke. Nekaj občanovje zato klicalo na telefon Var-ne hiše Gorenjske in spraše-valo, ali so to res njihovi za-stopniki. "Niso!" odgovarjaVilma Regovc ter dodaja:"Našo dejavnost financirajoministrstvo za delo, občine,Fundacija invalidskih in hu-manitarnih organizacij, nekajdenarja pa dobimo tudi prekdonacij. Denarja od vrat dovrat pa nikakor ne zbiramo."V Sloveniji deluje trinajst var-nih hiš za ženske in otroke,žrtve nasilja, od tega sta dvena Gorenjskem, združujejo
pa se v sekcijo varnih hiš inmaterinskih domov.
Kaj pa je potem Združenjevarnih hiš Nova Slovenije,katerih predstavniki zbirajoprostovoljne prispevke po hi-šah? Ugotovili smo, da zdru-ženje res obstaja, registrira-no je v Mariboru, vodi pa gaAleksander Kamenik. Tanam je potrdil, da njihovipredstavniki tudi po Gorenj-skem zbirajo prostovoljneprispevke, ki so namenjenidelovanju varne hiše za mo-ške, ki deluje v Mariboru. Vto - po Kamenikovih bese-dah prvo varno hišo za mo-ške v Evropi - sprejemajo
moške, ki v partnerskih, dru-žinskih ali sorodstvenih od-nosih doživljajo nasilje. "Resdelamo od vrat do vrat, anaši zastopniki imajo vsa po-trdila, vedno pustimo tudi vi-zitko, tako da nas vsakdo lah-ko kadarkoli preveri," je po-udaril Kamenik. Ker njegovavarna hiša ne dobiva denarjaod države, si pomagajo z zbi-ranjem denarja od vrat dovrat. Kot je še povedal Kame-nik, v varno hišo na tajnih lo-kacijah (v najemu imajo večgarsonjer) na leto sprejmejotrideset do petdeset moških.Kot je še zagotovil Kamenik,gre tako zbrani denar vseka-kor v dober namen. A kakor-koli že, določena mera pre-vidnosti pri dajanju prosto-voljnih prispevkov vendarleni nikoli odveč, zlasti je pa-metno preveriti, komu bodarovani denar zares name-njen ...
Preverite, komu darujete!Predstavniki, ki po Kranju od vrat do vrat zbirajo prostovoljne prispevke zavarno hišo, niso v nobeni povezavi z Varno hišo Gorenjske.
Franci Rozman
[email protected] GLASpetek, 10. septembra 2010 7
Delovno razmerje bomo z izbranim kandidatom sklenili zadoločen čas enega leta, s polnim delovnim časom in trimesečnimposkusnim delom ter možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 8 dneh po sklenitvipogodbe o zaposlitvi z izbranim kandidatom.Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov:
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D.
Območna enota KranjBleiweisova 20, 4000 Kranj
Zaposlimo:
Pričakujemo:
Omogočamo:
ZAVAROVALNEGAZASTOPNIKA (m/ž)
■ najmanj srednješolsko izobrazboekonomske, komercialne ali druge ustrezne smeri
■ poznavanje ustreznih programskihorodij
■ najmanj eno leto delovnih izkušenj■ zanesljivost, samoiniciativnost in
komunikativnost
■ ustvarjalno delovno okolje■ možnost strokovnega izobraževanja
in izpopolnjevanja■ samostojno in dinamično delo■ stimulativne zaslužke
Začenja se liga EBEL, Jeseničani brez Elika
Hokejisti začenjajo tekmovanja v ligi EBEL. Sistem bo enaklanskemu, kar pomeni 54 krogov rednega dela in končnica,v katero se bo uvrstilo osem moštev. Med desetimi ekipami,kolikor jih nastopa v ligi, bosta tudi Acroni Jesenice in TiliaOlimpija. Obe si želita vsaj uvrstitve v končnico. Poleg dvehslovenskih ekip bodo nastopili še hrvaški Medveščak Za-greb, madžarski Sapa Fehervar in avstrijski klubi MoserMedical Graz, Red Bull Salzburg, Liwest Black Wings Linz,KAC, Vienna Capitals in VSV. Jeseničane prva tekma čakadanes v gosteh pri Sapa Fehervarju, prvo tekmo pred do-mačimi gledalci pa bodo odigrali v nedeljo, 12. septembra, zzačetkom ob 18. uri, ko v goste prihaja ekipa VSV. Zanimi-vo, da je "železarje" zapustil Todd Elik, ki se je z vodstvomrazšel sporazumno. Z Jesenic pa so sporočili, da v ekipo pri-haja nov obrambni igralec, 34-letni Doug Nolan, ki je vpretekli sezoni igral v ligi AHL. Tuji igralci bodo na tekmahlige EBEL morali pokazati več, kot so na pripravljalnihtekmah in dodati svoj del k sicer mladi ekipi, ki jo v letošnjisezoni vodi finski strateg Heikki Mälkiä. M. B.
Tekma med Triglavom in Slavijo prestavljena
V kranjski ledni dvorani Arena Zlato polje prihaja do zamu-janja pri pripravi ledu. Tako so hokejisti kranjskega Trigla-va svoj prvi trening opravili šele včeraj.To pa je očitno pre-malo, da bi v soboto odigrali srečanje prvega kroga ob 18.uri z ljubljansko Slavijo. V dogovoru z Slavijo in Hokejskozvezo Slovenije se bo ta tekma prvega kroga v ledeni dvo-rani Arena Zlato polje odigrala v sredo, 15. septembra, ob18. uri. J. M.
Na domači tekmi za Alpski pokal tudi Prevc
Jutri in v nedeljo bodo skakalci v Kranju tekmovali za alpskipokal. Sobotna tekma se bo s poskusno serijo začela ob16.30, nedeljska pa ob 8.30. Za Slovenijo bo nastopilo dvajsetskakalcev, večinoma članov mladinske reprezentance. V ne-deljo pa bosta na zaletni rampi na skakalnici pod Šmarjetnogoro tudi A-reprezentanta Peter Prevc in Luka Leban. M. B.
Skupni tekaški treningi v Kranju
Pod okriljem Športnega centra Maratonc v Kranju potekajopriprave tekačev za tek na 10 kilometrov na Ljubljanskem ma-ratonu. S skupno pripravo so začeli v prvem tednu septem-bra. Treningi potekajo dvakrat na teden, ob torkih in petkih(ali četrtkih) z začetkom ob 18. uri. Zbor tekačev je pred ŠCMaratonc pri pokritem olimpijskem bazenu v Kranju. M. B.
Maja Bertoncelj
Bled - Minuli konec tedna jebil na Bledu Garmin Tri-atlon Bled, na katerem je na-stopilo več kot petsto tekmo-valcev iz 18 držav. Na spore-du so bili evropski mladinskipokal, državno prvenstvo volimpijskem triatlonu, tri-atlon za vsakogar, štafetni tri-atlon in Lumpi akvatlon.Nova državna prvaka v olim-pijskem triatlonu sta postalaJaroslav Kovačič (TK Krško)pri moških in Mateja Šimic(TK Trisport Kamnik) priženskah. Na kolesarskemdelu olimpijskega triatlona jemočno deževalo, zato je pri-šlo do kar nekaj padcev, tudimed najboljšimi. Na tleh stabila tudi oba državna prvaka.
"S tekmo sem zadovoljna.Kolesarski del v primerjavi zlanskim zaradi dežja ni pri-merljiv, tekaškega sem opra-vila približno tako hitro kotlani, v plavanju pa sem bilahitrejša. Padec s kolesom nipustil kakšnih hujših posle-dic, le nekaj odrgnin. Na za-voju me je odneslo in padcuse nisem mogla izogniti. Že
dan kasneje sem imela šeeno tekmo, in sicer v sprinttriatlonu v Cremoni v Italiji,kjer sem prav tako zmagala.Za mano je torej uspešen, anaporen vikend," je v začetkutedna povedala Mateja Šimic,ki živi v Kamniku. V letošnjisezoni bo imela skupaj karokrog trideset tekem, večino-ma v tujini, kjer nastopa zaitalijanski klub CremonaStradivari team. Nova tekmajo čaka že ta konec tedna: "Vnedeljo bom nastopila na ita-lijanskem pokalu v sprint tri-atlonu, 19. septembra na dr-žavnem italijanskem prven-stvu, 3. oktobra pa na italijan-skem prvenstvu štafet v su-per sprint triatlonu. To botudi moja zadnja tekma v se-zoni, ki jo ocenjujem zauspešno."
Triatlonski konec tedna pase obeta tudi v Sloveniji. Ju-tri bo namreč na Bledu pote-kal polovični iron triatlon, kibo štel tudi za državno pr-venstvo za člane in starejšemladince. Tekmovalci bodomorali premagati 113 kmdolgo razdaljo, najprej 1,9km plavanja, nato 90 km ko-
lesarjenja, za konec pa še21,1 km teka. Potekal bo tudištafetni triatlon. Start bo ob
7. uri zjutraj v Mali Zaki,prvi tekmovalci pa naj bi biliv cilju okrog 11. ure.
V dežju na tleh tudi prvakaMateja Šimic in Jaroslav Kovačič sta državna prvaka v olimpijskem triatlonu, jutri na Bledu še polovični iron triatlon.
Maja Bertoncelj
Ljubljana - V torek se je sslavnostnim odprtjem zače-lo svetovno prvenstvo v kajaku kanu slalomu v Tac-nu. Na prvenstvu je 350športnikov iz 49 držav. Prvitekmovalni dan je bil v sredo,včerajšnji program pa je zara-di previsokega vodostaja Saveodpadel. V kvalifikacijah bimorali nastopiti še kajakaši,med njimi tudi edini gorenj-ski tekmovalec na prvenstvu
Jure Meglič, letošnji evrop-ski podprvak. Nov programprvenstva je bil predstavljenna včerajšnjem izrednem sestanku vodij ekip, ki je potekal po zaključku naše redakcije. Po podatkih, kismo jih dobili, naj bi se današ-nji program začel po 14.30.
"Prestavitev za en dan meni zmedla. Vajeni smo tudina takšne situacije. Počakalibomo en dan in potem v bojza finale. Upam, da nam bovreme sedaj bolj naklonjeno,
da bodo tekmovanje izpeljalibrez težav. Voda je danespribližno dvakrat višja, kot bimorala biti," je včeraj povedalJure Meglič, ko smo ga pokli-cali po dopoldanskem trenin-gu. Danes popoldan naj bitako nastopil v kvalifikacijah,finale naj bi bilo v nedeljo."Najprej je seveda cilj uvrsti-tev v finale. Pripravljen semdobro, tako kot sem načrto-val, bomo pa videli, kaj bo topomenilo rezultatsko," je de-jal kajakaš iz Zg. Dupelj.
Meglič v boj za finaleKajakaši, med njimi tudi Jure Meglič, bodo po prestavitvi kvalifikacij v boj za finale na letošnjem svetovnem prvenstvu v Tacnu šli danes.
Mateja Šimic je tekla z odrgninami, ki so bile posledicepadca na kolesarskem delu, ki je potekal v dežju. Naslovdržavne prvakinje je kljub temu osvojila suvereno.
Kajakaš Jure Meglič si želi čim boljšega nastopa že v kvalifikacijah. / Foto: Tina Dokl
Triglav Gorenjska vgoste, Šenčur doma
Konec tedna se bo nadalje-valo prvenstvo v prvi sloven-ski nogometni ligi. Obapredstavnika Gorenjske bo-sta tokrat gostovala. Dom-žale že danes ob 20. uričaka obračun z Olimpijo nastadionu Stožice, kranjskiTriglav Gorenjska pa bo jutriob 20. uri gostoval pri HITGorici. Nadaljevalo se botudi prvenstvo v drugi ligi.Vodilni na tekmovalni lestvi-ci Garmin Šenčur bo v nede-ljo ob 17. uri na domačemigrišču v športnem parkuŠenčurja gostil drugouvr-ščeno na tekmovalni lestviciDravinjo Kostroj, ki za Gar-min Šenčurjem zaostaja letočko. Roltek Dob pa bo ob16. uri gostil Krško. Jutri sebo nadaljevalo prvenstvo vtretji slovenski nogometniligi zahod. Kranj bo domagostil Ljubljano, Naklo bogostovalo pri AS MAS Tech,v Kamniku bosta igrala do-mači Kamnik in Sava, v ne-deljo pa bo Kalcer Radomljedoma gostil Dekane. Zani-mivo pa bo tudi v prvi indrugi nogometni ligi Go-renjske. V prvi bodo v sobo-to igrali Mimovrste - Veleso-vo, Bohinj - Kranjska Gora,Alpina Žiri - Kondor, Visoko- Šobec Lesce in Britof - Bit-nje - Ekspert, v drugi paBled Hirter - Trboje, Polet -Thorex DLN in Ločan - FCPodprezje. J. M.
GORENJSKI GLASpetek, 10. septembra 20108 [email protected]
Simon Šubic
Brode - Na regionalni cestiŠkofja Loka-Žiri se je v sredoob 14.50 zgodila huda pro-metna nesreča, v kateri se jezelo hudo poškodoval osem-najstletni povzročitelj, letomlajši sopotnik je zaradi hu-dih ran na kraju nesrečeumrl. Na Gorenjskem je le-tos v prometnih nesrečahumrlo devet ljudi, v enakemobdobju lani pa sedemnajst.
Do trčenja osebnih vozil jeprišlo zunaj naselja Brode.
Osemnajstletni voznik iz Ži-rov je vozil osebni avtomobilFord Focus iz smeri ŠkofjeLoke proti Žirem. V dolgemnepreglednem desnemovinku je avtomobil zaradineprilagojene hitrosti začelozanašati po vozišču. Zanesloga je tudi na nasprotni voznipas, kjer je z levim bočnimdelom trčilo v osebni avto-
mobil BMW, ki ga je v temtrenutku iz nasprotne smeripravilno pripeljal 48-letnivoznik iz Ljubljane.
V vozilu povzročitelja ne-sreče, ki se je v trčenju pose-bej hudo poškodoval, so sevozili še trije mladi sopotnikiiz Žirov. Sedemnajstletnik,ki je sedel na zadnjem levemsedežu, je umrl na kraju ne-
sreče, osemnajstletni sopo-tnik in sedemnajstletna so-potnica pa sta se lažje poško-dovala. Voznik BMW-ja innjegov 43-letni sopotnik se vtrčenju nista poškodovala.Policisti bodo zoper povzro-čitelja podali kazensko ovad-bo na pristojno tožilstvo. Ce-sta je bila za ves promet za-prta skoraj dve uri.
V trčenju umrl sedemnajstletnik Na regionalni cesti v Poljanski dolini je v sredo zaradi prevelike hitrosti vozilo, v katerem so se peljalištirje mladi Žirovci, zaneslo na nasprotni pas. V trčenju je umrl sedemnajstletni sopotnik.
A1-REMONT KRANJ, d. o. o.LJUBLJANSKA CESTA 224000 KRANJ
Iščemo sodelavca (m/ž) za določen čas (z možnostjo zaposlitveza nedoločen čas)
V RAČUNOVODSTVU (glavna knjiga)
Pogoji:- najmanj V. stopnja izobrazbe ekonomske smeri- najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj- poznavanje računovodskih standardov- poznavanje davčnih predpisov (DDV, dohodnina, DDPO ...)- delo z urejevalniki besedil in preglednic Microsoft Word in Excel- poskusno delo 3 mesece
Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisomdosedanjih delovnih izkušenj pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov: A1-Remont Kranj, d. o. o., Ljubljanska cesta 22,4000 Kranj.
R O K O M E T
Športna dvorana PodenPETEK, 10. 9. 2010, ob 19.30
P R V E N S T V E N A T E K M A
RD LOKA : RK GORENJE
V trčenju osebnih vozil v Poljanski dolini je izgubil življenje sedemnajstletnik iz Žirov.
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
V sredo popoldne je na cesti Lipica-Godešič vŠkofji Loki tovornjak zapeljal v jarek. Iz njegaje izteklo približno osem-sto litrov dizelskega gorivain onesnažilo zemljino.Iztekanje goriva so z zatesnitvijo rezervoarjapreprečili šele gasilci. Izteklo gorivo so prečrpalidelavci podjetja Kemis,ki so včeraj tudi odstranilišest kvadratnih metrovonesnažene zemlje.
Simon Šubic
Kranj - Kot je pojasnil vodjakranjske izpostave UpraveRS za zaščito in reševanjeJernej Hudohmet, želijo naregijski vaji združiti aktivno-sti vseh ekip, ki se na Go-renjskem ukvarjajo z reševa-njem na vodi in iz vode terpreveriti njihovo usposoblje-nost in opremljenost. Hkratibodo na vaji preizkusili delo-vanja tudi nekaterih drugihenot in sestavov zaščite in re-ševanja. "Vse te enote v prak-si večinoma delujejo samo-stojno, malo pa imajo mož-nosti skupnega posredova-nja in s tem urjenja v dru-gačnih pogojih vodenja inmedsebojne koordinacije. Vvaji bodo svoje aktivnosti uri-li tudi pripadniki nekaterihprenovljenih regijskih službin enot Civilne zaščite," jepovedal Hudohmet, ki botudi vodja regijske vaje.
Za lokacijo vaje so izbraliBohinjsko jezero, na kate-rem poteka vrsta športno re-kreativnih aktivnosti v pole-tnem in tudi zimskem času.Kot je dejal Hudohmet, so vzadnjih letih skupaj z občinoBohinj razmišljali, kako za-
gotoviti še učinkovitejše inpredvsem hitrejše posredo-vanje ob morebitnih nesre-čah na Bohinjskem jezeru,saj je najbližja reševalnaenota Podvodno reševalnaslužba Bled (poleg nje so naGorenjskem še regijska eno-ta CZ za reševanje na vodi iniz vode, Podvodno reševalnaslužba Kranj, potapljaškaekipa Gasilsko reševalneslužbe Kranj, deloma pa tudiekipa PGD Bled). "Na tej
podlagi je letos nastala novaekipa Civilne zaščite ObčineBohinj za reševanje na vodi,ki je opravila že prva uspo-sabljanja. Ta ekipa se bo to-rej prvič preizkusila prav naregijski vaji."
Vaja bo koristila predvsempreizkusu procesov vodenjakompleksne intervencije,medsebojnega usklajenegadelovanja enot, poročanja,vodenja ustreznih evidenc inpodobno, vključno z oskrbo
udeležencev nesreče. Ravnov tem delu vaja nudi možno-sti za usposabljanje vsehudeleženih v čim bolj realnihpogojih, kot bi se pojavili obmnožični nesreči na voditudi na drugih lokacijah. Navaji bodo zato poleg ekip zareševanja na in v vodi sodelo-vali tudi gorski reševalci,vodniki reševalnih psov, ga-silci, zdravstveni reševalci,rdeči križ, različne regijskeslužbe Civilne zaščite ...
Množična nesreča na Bohinjskem jezeruNa Bohinjskem jezeru bodo zadnjo soboto v septembru pripravili regijsko vajo zaščite in reševanjaob množični nesreči na vodi.
Po predpostavki napovedane reševalne vaje bo na eni od ladij na Bohinjskem jezeru iz neznanega vzroka izbruhnil požar. Na obstali ladji bo med 40 in 50 potnikov, nekateri odnjih (tudi neplavalci) pa bodo v paniki poskakali v jezero. Med drugim bo zaradi nepozornostiv jezero zapeljal še voznik osebnega vozila. / Foto: Gorazd Kavčič
Kamnik
Poškodovali gradbeni stroj
Neznani storilci so vlomili na območje podjetja v okoliciKamnika. Tam so poškodovali gradbeni stroj in z njega po-brali električne vodnike in rezervoar za hidravlično olje. Pod-jetje so oškodovali za okoli šest tisoč evrov.
Domžale
V lokal po denar
Nekaj noči nazaj so neznani tatovi vlomili v gostinski lokalna Ljubljanski cesti v Domžalah in pobrali ves denar, kar soga našli. Menda ga je bilo okoli tisoč evrov.
Lesce, Jesenice
Opraviti morajo inventuri
V noči na ponedeljek so nepridipravi vlomili v poslovni pros-tor v Lescah. Pokradli so več kosov ročnega orodja in nekajgotovine. V isti noči so neznanci vlomili tudi v poslovniprostor na Jesenicah, pri tem pa si prilastili nekaj LCD tele-vizorjev, prenosni računalnik in več kosov ročnega orodja.Gmotna škoda še ni znana, saj morajo opraviti inventuri.
Tržič
Ponarejen dvajsetak
Tržiške policiste so v ponedeljek obvestili, da so v banki vTržiču pri rednem poslovanju prejeli domnevno ponarejenbankovec za dvajset evrov. Bankovec so zasegli in ga posla-li v strokovni pregled.
Jesenice
V avtu bo nekaj časa tišina
V noči na ponedeljek je nekdo na Cesti maršala Tita na Jese-nicah sedel za volan nezaklenjenega osebnega avtomobilaVolkswagen Golf in se z njim odpeljal. Policisti so izginulovozilo kmalu po prijavi našli parkirano v neposredni bližini.Ugotovili so, da si ga je tat sposodil le za toliko časa, da jeiz njega pobral avtoradio z zvočniki. Lastnik ocenjuje, da jebil oškodovan za 150 evrov. S. Š.
Kranj
Ribiča presenetil dvig zapornic
V Kranju sta se sredo popoldne v zagati znašla ribiča, ki stas peščenega otočka pod jezom v reki Savi lovila ribe. Ob18.15 so namreč zaradi deževja dvignili zapornice na jezu,zato ju je narasla voda ujela v past. Ni preostalo drugega,kot da so se po ribiča na poplavljenem otočku s čolnomodpravili kranjski poklicni gasilci. S. Š.
RD
ME
RK
UR
, P
OD
LUB
NIK
10
, Š
KO
FJA
LOK
A
www.gorenjskiglas.si
AKTUALNO
POGOVOR
ZANIMIVOSTI
NA ROBU
RAZGLED
Aktualno ZanimivostiPogovor
Neža Maurer: ”Lepo je biti v mojih letih.”Pesnica Neža Maurer je pred nedavnim za življenjsko delo prejela zlatnik poezije in se s tem priznanjem pridružila velikim imenom slovenske poezijeZlobcu, Pavčku, Minattiju, Koviču in Košuti. Pravzaprav so zdaj slednji dobili dobro družbo. / Foto: Jana Jocif
Natalija Bohinc je prejela priznanje na natečaju Ustvarjalni učitelj leta. Stran 13
"Najtežje je sebi priznati, da sialkoholik," pravi odvisnik izskupnosti Žarek. Stran 12
Sodišče reši pravne probleme,mediacija pa življenjske. Stran 10
Stran 11
10 petek, 10. septembra 2010
Aktualno
Maja Korošak
Zgodba se je začela s sku-pino sodnikov in aktualnimpravosodnim ministromAlešem Zalarjem, ki so leta2001 uvedli poskusni pro-jekt. Po besedah GordaneRistin, vodje Oddelka za al-ternativno reševanje sporovna Višjem sodišču v Ljublja-ni in predsednice Društvamediatorjev Slovenije, so na-leteli na kar nekaj odporov,vendar so vztrajali in ves časpoudarjali tudi kakovost me-diacij in mediatorjev.
Mediacija je svetovni trend
Z mediacijo se lahko rešu-jejo najrazličnejši spori: odmedsosedskih, družinskih,predvsem ob razvezah alizaradi dediščine, šolskih(med vrstniki, med učiteljiin starši, med učitelji in vod-stvom šole), delovnih pa dogospodarskih in potrošni-ških sporov. Posebno korist-na za družbo je mediacijamed storilcem kaznivegadejanja in njegovo žrtvijo, zmediacijo pa se lahko rešijotudi širši družbeni spori terspori med skupinami, naro-di, državami.
Gordana Ristin, ki stanjemediacije v Sloveniji sevedadobro pozna, je povedala, dasmo se s sprejemom Zako-na o alternativnem reševa-nju sodnih sporov uvrstili vsvetovni vrh, kar zadeva si-stematično širjenje in orga-niziranost mediacije na so-diščih. Ta zakon nalaga pr-vostopenjskim sodiščem(okrajna, okrožna in delo-vna sodišča), na višjih pa vroku dveh let, da pred začet-kom sojenja strankam po-nudijo mediacijo. V razvi-tem svetu je mirno reševa-nje konfliktov pojmovanokot civilizacijski standard inv gospodarstvu na primerspada v pojem odličnosti,zato ni nenavadno, da sotuja farmacevtska podjetja,ki delajo pri nas, pri svojemzdruženju ustanovila enegaprvih mediacijskih centrov.Društvo mediatorjev Slove-nije je pomagalo pri vzpo-stavitvi še dveh centrov zamediacijo v gospodarstvu:pri Slovenskem zavaroval-nem združenju, kjer deluježe od leta 2004, ter pri Slo-venski obrtno-podjetniški
zbornici, kjer si želijo, da biga odprli letos jeseni. Kot jepovedala Vesna Podržaj, bocenter namenjen njihovimčlanom, pričakujejo pa, dabo največ delovno-pravnihsporov, a tudi gospodarskih,med podjetji ter med podjet-ji in občani.
Mediacija med zavarovancem in zavarovalnico
Po besedah Tanje Kolan-der iz Slovenskega zavaro-valnega združenja se v njiho-vem mediacijskem centru vveliki večini primerov rešu-jejo zadeve, ko stranka uve-ljavlja zahteve do zavaroval-nice, redki so primeri, ko za-varovalnica uveljavlja zahte-vek do zavarovanca oziromadruge zavarovalnice.
Kako ravnati, če kot zava-rovanci nismo zadovoljni zdodeljeno odškodnino? Čeje pritožba na pritožbenokomisijo znotraj zavaroval-nice zavrnjena, se zavarova-nec lahko obrne na medi-acijski center in predlagamediacijo, lahko se obrnena varuha pravic zavarovan-cev ali pa gre na sodišče, čeje izčrpal vse naštete poti.Pri Slovenskem zavaroval-nem združenju stroške me-
diatorja poravna združenje;če je potreben izvedenec, pase stranki dogovorita, pogo-sto jih plača zavarovalnica.Včasih zavarovalnice tožijosvoje zavarovance v regres-nih zahtevkih: na primer vprimerih, ko povzročijo pro-metno nesrečo zaradi alko-holiziranosti. Zavarovalniceimajo takrat po zakonu pra-vico do povračila določenegazneska (do 12.000 evrov) odzavarovanca, povzročiteljanesreče. "Tudi tu je velikoprostora za pogajanja, zlastio tem, kako bo zavarovanecto plačal. Zavarovalnica lah-ko odloži plačilo za nekaj letali pa popusti pri stroških inobrestih," je povedala Gor-dana Ristin. Predstavila jeprimer dveh zavarovancev:očeta in sina, ki sta vsakimela nekaj manj kot 600evrov plače. Imeli so hišo, vkateri sta živeli dve družini.Z zavarovalnico so se v me-diaciji dogovorili za odlogplačila, zavarovalnica pa seje odpovedala obrestim inplačilu stroškov. Če bi zava-rovalnica vztrajala pri tem,da ji nasprotna stran plačavse, bi s tem dve družini vprimeru izvršbe postavila nacesto, in bi do denarja težkoprišla, saj bi tudi hišo v tehčasih težko prodala. Z novi-
mi cenitvami in izvršbamibi imela dodatne stroške,vprašanje pa, koliko koristi.Tudi zavarovanca, torejomenjena oče in sin, sta bilavesela in zadovoljna, saj jihje celotna zadeva od takrat,ko se je nesreča zgodila, bre-menila že vrsto let. Tako pase je končno zaključila.
Največ je medsosedskihsporov zaradi meje
Mestna občina Kranj,ustanoviteljica Mediacijske-ga središča Kranj, se je odlo-čila, da bo svojim občanommediacije ponudila brez-plačno. In kako je do ideje oustanovitvi sploh prišlo? Bo-jan Homan, podžupan, jepovedal, da se na občino ževsa leta obračajo občani, kiso prišli v spor. Največkratgre za klasične medsosedskespore, ko se sosedje ne mo-rejo dogovoriti glede tega,kje poteka meja. To so spori,ki bremenijo generacije inso lahko posledica nepravil-no rešenih zadev in jih jezato občina dolžna pomagatirešiti. "Zato nam je bila po-nudba Inštituta za mediacijoConcordia, da bi ustanovilimediacijski center, nadvsedobrodošla. Od zdaj naprejbomo vse spore, ki ne bodohitro rešljivi, usmerjali v Me-diacijsko središče."
"Toplo pozdravljam odlo-čitev občine, saj menim, daje zelo pomembno, da lokal-na skupnost stopi naprotisvojim občanom in jim po-nudi za reševanje njihovihsporov mediacijo ter z brez-plačnostjo te storitve hkratipribliža njeno dostopnost,vsaj na začetku," je povedalaTanja Metelko, predsednicaZdruženja mediacijskihorganizacij Slovenije MEDI-OS in strokovna direktoricaInštituta za mediacijo Con-cordia, ki bo v tem središčudejansko izvajal mediacije."Naš inštitut veliko sodelujez Italijo in videla sem, kakodobro tam delujejo takšnasredišča, ki jih ustanovijo lo-kalne skupnosti. Na podo-ben način, kot smo to nare-dili v sodelovanju z Mestnoobčino Kranj, bi radi postavi-li mediacijska središča šedrugod po Sloveniji. Lokalnaskupnost je namreč tista, kimediacijo lahko ponuja pov-sem neodvisno, in to na vsehpodročjih."
Sodišče reši pravne probleme,mediacija pa življenjskePo skoraj desetih letih, ki so minila od poskusne uvedbe mediacije na ljubljanskem okrožnem sodišču,je ta način mirnega reševanja sporov pri nas postal poznan in priznan. Pa ne samo na sodiščih, mediacija poteka na več zasebnih centrih, pri različnih gospodarskih združenjih, zdaj pa tudi v lokalnih skupnostih. Ledino na tem področju je v Sloveniji zaorala prav Mestna občina Kranj.
Gordana Ristin, Društvo mediatorjev Slovenije:"Na sodišču se rešuje pravni problem, na mediaciji pa življenjski. To je osnovna razlika.Mediator skuša pomagati strankama, da pridetado rešitve, kar pa lahko prispeva tudi k izboljšanjuodnosov. Na sodišču eden zmaga, drugi zgubi.Zato se odnosi skoraj zagotovo poslabšajo."
Tanja Metelko, Inštitut za mediacijo Concordia:"Zelo pozitivno se mi zdi, da je Mestna občinaKranj sklenila delovanje mediacijskega središčapodpreti do te mere, da bo mediacija za uporabnike brezplačna, vsaj v letu 2010. Kasnejepa je smiselno, da vsaj del cene pokrijejo strankesame. Videla sem, kako v Italiji dobro delujejomediacijski centri v lokalni skupnosti. Na podobennačin, kot smo to naredili v sodelovanju z Mestno občino Kranj, bi radi postavili mediacijska središča še drugod po Sloveniji."
Tatjana Kocijančič, mediatorka, zaposlena na Mestni občini Kranj: "Delam na področjukrajevnih skupnosti in sodelovanja teh skupnostiz občino. To zajema praktično vse, kar zadevaživljenje in delovanje skupnosti: od komunalnihdo družbenih zadev. Tu se seveda pojavljajo sporiin mediacijo vidim kot način, kako te spore hitreje in bolj učinkovito reševati. Kot občinskauradnica sem zavezana nekim zakonom in pravilnikom, kot mediatorka pa imam več možnosti, da pomagam ljudem, da se dogovorijo."
Mediacija je postopek, v kateregastranke vstopajo prostovoljno in ga lahko kadarkoli, če tako presodijo, tudiprekinejo. Tako za mediatorja kot zastranke velja, da vse, o čemer se namediaciji govori, poteka zaupno. Mediator ne ponuja rešitve problema,pač pa strankama pomaga, da do rešitve prideta sami, pri tem pa je zavezan k nepristranskosti: obe straniobravnava popolnoma enakopravno. V postopku mediacije se za strankiustvari varen prostor, v katerem lahkovsaka od njiju pove, kako vidi problemin kakšne so možne rešitve zanjo. Mediator poskrbi za to, da sta obestranki slišani in ker je v vsakem sporunavzočih veliko močnih čustev (jeze,strahu, zamer, ...), je v mediaciji prostor tudi za izražanje čustev in občutkov. Če ima človek možnost, dapove vse, kar mu leži na duši, lažjeugleda problem z druge, širše perspektive, lažje uvidi skupen interesin je bolje pripravljen na pogajanja iniskanje možnih rešitev.
Foto
: Maj
a K
oro
šak
Foto
: Maj
a K
oro
šak
Foto
: Maj
a K
oro
šak
11petek, 10. septembra 2010
Pogovor
"Absolutno vam vsem priporočam izkušnjo medšestdesetimi insedemdesetimileti: to so najlepša leta, konisi več vezanna vsakdanjoslužbo, nisi večpodložen svojimspolnim željam,veš veliko več kotv mladih letih,čutiš, da nekakoobvladuješ svoježivljenje in tudiposel, ki si se mupredal."
Igor Kavčič
Vas deževno vreme, kotsmo ga deležni v teh dneh,spravlja v slabo voljo?
"Kakor kdaj. Deževno vre-me nima vedno negativnegapredznaka. Včasih dež lahkopredstavlja zmagoslavno pe-sem, če si v sebi srečen, če sina vrhu hriba, če greš oduspešno opravljenega izpita.Lahko pa si otožen, te zebe,nimaš čevljev ... Takratmanjka le še dež, da začnešjokati in razmišljati, da živ-ljenje ni nič, da je treba nare-diti konec, skupaj z dežjemodteči v veliko reko in izgini-ti ... Če nimam kakšnih ob-veznosti, v takem vremenurada spim. Dež me uspava vsladek spanec."
Mar nimamo ljudje z letivedno več težav s spancem?
"Zdaj imam srečo in do-bro spim. Pri mojih tridese-tih, štiridesetih letih pa sezvečer nikakor nisem moglaumiriti in sem vzela uspaval-no tableto. Že pred časom pasem si življenjski ritem urav-nala tako, da pozno vstajamin večere, ko imam nastope,lahko podaljšujem tudi dopolnoči."
Najbrž povečana pozornostjavnosti in medijev, še po-sebej ob nagradah, ki v zad-njih letih redno prihajajona vaš naslov, od vas zahte-vajo precej napora ...
"To je res. Ampak na vsete stvari, ki so povezane s ta-kimi in drugačnimi nagra-dami ali priznanji, gledam,kot bi bila povabljena na veli-ko gostijo, na kateri pa ni-sem jaz gost, ki sedi za mizo,ampak sem, nasprotno, ti-sta, ki mora pripravljati hra-no. Kot bi bila glavna kuhari-ca, ki mora poskrbeti za po-jedino in zabavo. To povzro-ča določeno napetost v tebi,bodo ljudje zadovoljni, ti bouspelo narediti tisto, kar siod tebe najbolj želijo? Boljpomembna je nagrada, večljudje pričakujejo od tebe, tipa si vedno starejši in jimvedno težje ustrežeš."
Vsem tem zvedavim očem,ki gledajo in čakajo ...:"Neža, daj, povej?"
"Zdaj, pri mojih letih, koimam občutek, da je glavni-na za mano, in ko dobivamvsa ta priznanja, me to neobremenjuje več. Zdaj ni po-trebno, da sem najbolj ime-nitna, občinstvu rečem, čevam ni všeč, kar ste slišali,
vzemite kakšno mojo knjigov roke in v njej poiščite žele-no. Ko si mlajši, te pričako-vanja javnosti bolj bremeni-jo. Spomnim se svoje prvenagrade, ko sem bila še štu-dentka. Ponujala sem črticočasopisom in revijam, pa jenikjer niso vzeli. Nazadnjesem jo dala v kuverto in joodvrgla v nabiralnik na Druš-tvu slovenskih pisateljev naTomšičevi. Šlo je za neki na-tečaj na temo mladinskihdelovnih brigad. Po dvehmesecih je v študentsko na-selje prišlo obvestilo, da semdobila prvo nagrado. To meje mnogo bolj "zadelo" kotvse kasnejše nagrade, hkratipa je takrat močno pripomo-glo k moji samozavesti. Do-bila sem potrditev, da nekajpa le znam."
Se strinjam, potrditev sstrani tistih, ki jih cenimo,se tako zelo prileže.
"Največ mi pomeni, dasem vendarle vključena v Ci-kel Slovenski književniki.Vedno so me hvalili za to inono pesem ali zbirko in ved-no so me znali tudi hitro po-grajati. Pa ne, da bi bila takotrdna, ampak preprosto semse vseskozi držala svojega,nobena smer me ni prema-mila, nisem se priključilanobeni skupini. Če so mepotrebovali, so me poklicalizraven, drugače pa ne. Insem imela občutek, če se tomalo ne spremeni, potemme preprosto ne bo v sloven-ski literaturi. To je pa maj-čkeno bridek občutek."
Preveč milo povedano"majčkeno bridek občutek".
"Ne vem, mogoče. Takratsem živela v Kranju na Pla-nini in ko je izšel Pregledslovenskega slovstva, me nibilo v njem. To me je resnič-no zelo prizadelo."
Žensko pesnico med mo-škimi pesniki. V literaturi,posebej poeziji, se mi zdi,da še vedno prevladujejomoški?
"Ko sem začela pisati, some "fantje" vzeli v svoj krogin me vprašali, zakaj pišeš, ani že nas, moških, zadostidobrih. Moški ste nad mno-gimi področji znanosti inumetnosti zelo dolgo držaliroko. Zdaj se stvari vendarlenekoliko spreminjajo."
Fantje, ha, ha, bardom slo-venske poezije pravite fant-je ...
"Ja, a naj to ne zveni po-smehljivo. Ko sem prišla vDruštvo slovenskih pisate-ljev, vsem tem piscem ni-sem mogla reči naši moški.To je bila nekakšna kompa-nija, ki je bila v sebi vednozelo trdna in tudi, če imajozdaj nekateri izmed njih že90 let, jim enostavno nemorem reči moški, če so papo duši še vedno bolj fantjekot pa moški. Saj se tegatudi sami zavedajo. Ko semsedanjemu predsednikuMilanu Jesihu rekla, da se vtej vlogi še kar dobro znaj-de, mi je sam dejal, da mo-goče pa le ni tako otročji, kotje videti."
Ampak v svojo družbo sovas zdaj dobili še enkratznova, tokrat kot dobitnicozlatnika poezije.
"Precej dajo na to zunanjoobliko vsega tega, kar počne-mo. Zato so zdaj ponosni, kerso oni tam z menoj, najbržprecej bolj, kot sem ponosnajaz, da sem z njimi. Jaz semse mednje morala prebiti.Obstajajo tri stopnje. Na za-četku te vsi zelo hvalijo, po-tem se kar naenkrat ustavi, intakrat večina odpade. Sledistopnja "ne bomo ti več obja-vili" in tisti, ki jim to s svojimustvarjalnim delom uspe"preživeti", imajo potem naj-lepšo možnost postati knji-ževniki ali književnice. To jestopnja, ko te čisto nič več neprizadene, ne glede na to, aliti rečejo, kako čudovito ali pakako zanič je to, kar delaš.
Seveda pa ne morem reči,da mi vse to z zlatnikom po-ezije ne dene dobro, naspro-tno, v veliko zadovoljstvo mije, saj nikoli nisem mislila, dame bodo pripustili zraven. Si-cer pa se odnos bralcev domoje poezije ni nič spreme-nil, odnos pesniških kolegovpa je zdaj povsem drugačen.Lepo je, veste, biti v teh letih,saj imajo potem fantje vednoobčutek, da morajo biti pri-jazni. Po eni strani je starostzelo osvobajajoča."
Govorite o veličini izku-šenj, ki jih dobimo, ko en-krat pridemo v starejše živ-ljenjsko obdobje?
"Absolutno vam vsem pri-poročam izkušnjo med šest-
desetimi in sedemdesetimileti: To so najlepša leta, konisi več vezan na vsakdanjoslužbo, nisi več podložensvojim spolnim željam, vešveliko več kot v mladih letih,čutiš, da nekako obvladuješsvoje življenje in tudi posel,ki si se mu predal. Če nisineumen, da bi na vsak načinhotel spet biti mlad, si lahkov teh letih zelo srečen inumirjen. Otroci že zrastejo,če je tu še zakon, je ta že do-kaj utrjen in ni stalnih spo-padov kot mogoče v letih po-prej, vse je bolj harmonično,lahko delaš tisto, za kar imašobčutek, da si na svetu intega se lahko veseliš."
Seveda za nazaj ne more-mo nič spremeniti, pa ven-darle, bi ob še eni priložno-sti storili karkoli drugače?
"S sedanjimi izkušnjamimogoče bi. Nisem pa povsemgotova, ker sem navsezadnjepo značaju precej lahkoverna.Ponavadi na prvo žogo verja-mem tako drugim kot sebi into je malo otroško odločanjein ravnanje, mar ne. Sevedasem kdaj ravnala tudi narobe,ampak saj ni vedno vse odvis-no le od tebe. Tvoje življenjein osebnost določajo tudi tvo-ja čustva, tvoje okolje, živ-ljenjsko in poklicno, ljudje, kite obkrožajo, starši in potemotroci, če jih imaš ... Zato jesmešno trditi, človek je svo-bodno bitje, lahko se odloča,kakor želi. Lahko se odločišpravilno, pa vseeno trpiš celosvoje življenje zato, ker si seodločil prav."
Lepo je, veste, biti v mojih letihPesnica Neža Maurer je pred nedavnim za življenjsko delo prejela zlatnik poezije in se s tem priznanjem pridružila velikim imenom slovenske poezije Zlobcu, Pavčku, Minattiju, Koviču in Košuti. Pravzaprav so zdaj slednji dobili dobro družbo. Ja, po klepetu z Nežo je dan vedno bolj žlahten.
Neža Maurer tistega avgustovskega dne v svojem domačem raju v Škofji Loki / Foto: Jana Jocif
Neža Maurer
12 petek, 10. septembra 2010
Pogovor
"Ljudje imamopredstavo, da čepiješ pivo, pa toni nič takega.Ampak zame nirazlike, alkoholje alkohol. Tako kot ne razlikujem medmarihuano indrugimi nedovoljenimidrogami. Velikosem jih namrečspoznal, ki sozačeli s 'travo'in končali na heroinu. In tudiveliko takih, kiso začeli s pivomali vinom, tudimlajših odmene, pa jih danes na žalostni več mednami."
Mateja Rant
Kako ste zašli v alkoholi-zem oziroma kako so se za-čele vaše težave s preko-mernim pitjem?
"Najprej bi rad poudaril,da sam ne razlikujem meddovoljenimi in nedovoljeni-mi drogami. Alkohol, table-te, hrana - vse je lahko dro-ga. Droge imajo posledicena vseh področjih življenja,saj se odražajo v socialnem,zasebnem in poslovnemživljenju."
Se vam zdi, da alkohol kotdrogo kar malce zanemar-jamo?
"Se strinjam, saj je lažjedostopen, obenem pa smodo pitja alkohola zelo strp-ni. Nič ni narobe, če človekpije, saj dobršen del popu-lacije pije. Seveda gre veči-noma za zmerne pivce, jazpa žal nisem sodil med te."
V družbi pogosto izpadešcelo nedružaben, če odklonišponujeno alkoholno pijačo ...
"Zagotovo. Pri nas se vseproslavlja s pitjem - rojstvo,smrt, ... Vedno se najde raz-log. Da ne bo pomote, zave-dam se, da ima človek vednomožnost, da odkloni pijačo.A sam sem se žal večkrat od-ločil, da jo bom sprejel."
Kdaj ste potem ugotovili,da ste šli pri pitju predaleč?
"Dobrih 17 let nazaj se jezačelo, zadnjih deset let paje bilo res težko."
Kaj to pomeni?"Nisem bil ravno vsako-
dnevni pivec. Dva ali trimesece recimo nisem ničpil, potem pa štirinajst dniskupaj, pa spet ne. Ampakto ni življenje."
Kakšne posledice je imeloto na vaše življenje?
"To se je potem poznalona partnerskih odnosih, še-pati sem začel na službe-nem področju. Brez službesicer nisem ostal, ampakslej kot prej bi se lahko zgo-dilo tudi to."
Kakšno delo ste opravljali?"Delal sem v novinarstvu
ter v vzgoji in izobraževa-nju, pa tudi kot moderatorna televiziji. Počasi svojegadela nisem mogel večopravljati tako, kot bi si že-lel. Ljudje so me opozarjali,ampak sam tega nisem ho-tel videti. Drugi so vsi prejopazili, da imam težave."
Ste si dolgo zanikali, daimate težave z alkoholom?
"To spoznanje je bilo tež-ko. Zelo rad recimo prebi-ram knjige in običajno vsa-ko preberem do konca, tudiče me ne pritegne preveč, seže nekako 'prikopljem' dokonca. Ko sem začel prebi-rati literaturo o tej tematikiin sem se v njej našel, semknjigo zaprl in jo odneselnazaj v knjižnico. Tudi kup-ljeno sem odložil na policoin jo potem čez nekaj časaspet vzel v roke, ker se pačnajdeš v njej ... Zanikaš, sajda bi bil pijanec po domače,to pa že ne, to se meni nemore zgoditi."
Kako je prekomerno pitjevplivalo na vašo partnerskozvezo?
"Partnerska zveza je raz-padla zaradi alkohola, gledetega si ne delam več nobe-nih utvar. Ampak dolgočasa sem iskal vsa mogočaopravičila za to. Vedno sobili krivi drugi."
Tudi za pitje?"Tudi."
Kje ste torej iskali krivce?"Pri starših, partnerki in
okolici nasploh. Za vsakostvar potem najdeš izgovor.Recimo, da me je kdo razje-zil. Ampak ni problem v ti-stem, ki me je razjezil, am-pak v meni, ker se nisemznal soočiti s tem, ampak jebilo lažje popiti kozarecvina ali piva oziroma dva,tri ..."
Kaj je pri vas pomenilo pre-komerno pitje - kdaj je bilopreveč?
"Če ste vi zmerni pivec,jaz pa alkoholik, pomeni,da boste vi znali reči dovoljimam, ko boste spili koza-rec katerekoli že pijače. Nazabavi pač nazdravite, spi-jete kozarec in konec. Samiveste, kolikšna je vašamera."
Ampak verjetno neko ome-jitev predstavlja tudi denar,saj alkoholne pijače nisopoceni?
"Gotovo, sicer bi bilo mo-goče še slabše. Ko pogle-dam nazaj, sem na neki na-čin kompenziral eno z dru-gim - na eni strani deloholi-zem in na drugi strani alko-holizem. Dokler svojo raz-vijajočo se odvisnost še lah-ko prikrivaš z delom, je bilov redu, ko pa ne zmorešveč, ko začne vplivati tudi
na tvoje zdravje, počutje,razmišljanje ... Postajalsem neodgovoren."
Počasi se je torej poznalotudi pri vašem delu.
"Seveda, zanemarjati semzačel svoje obveznosti. Doteh spoznanj sem prišelšele zdaj. Težko si je prizna-ti, a na koncu vidiš, da so sestvari samo kopičile."
Kdaj je bil potem tisti odloči-len trenutek - sami pravite,da vas je okolica na to že dlječasa opozarjala, pa je nisteupoštevali - da ste spoznali,da tako ne gre več?
"Najprej ti poskušajo do-povedati domači, a to nepomeni nič. Grožnje ne po-magajo, jok ne pomaga ...To se sicer sliši kruto, am-pak dejansko je bilo tako. Ato je kot bumerang, bolj koodrivaš, bolj se ti vrača. Naneki točki, ko so se začeletudi zdravstvene težave ..."
Za kakšne zdravstvene te-žave je šlo?
"Domnevam, da je bil al-kohol kriv tudi za kakšenepileptičen napad. Sicer ksreči nikoli ni bilo resnej-ših posledic, a včasih se jezgodilo, da sem šel nekamna pijačo, in niti ni bilo po-trebno, da sem veliko spil,potem pa se nisem spom-nil ničesar in sem se zbudilv bolnišnici, na opazova-nju. To se je zgodilo štiri-krat, potem pa sem se vpra-šal, ali mi je to potrebno.Obenem sem se začel spra-ševati, kaj s tem počnemdrugim, kako staršem inpartnerki ni prav nič prijet-
no, ko so jih klicali sredinoči."
Tudi sami pri sebi ste torejzačeli razmišljati o posledi-cah vašega pitja?
"Vidiš, da sicer sebi naj-bolj škoduješ, ampak polegtega gorje povzročaš ševsem ostalim okoli sebe.Do tega moraš priti sam."
Po kakšnih alkoholnih pija-čah ste najpogosteje pose-gali?
"Ljudje imamo predsta-vo, da, če piješ pivo, pa to ninič takega. Tudi sam semnamreč začel s pivom indolgo časa vztrajal pri pivu.Ampak ko sem ugotovil, danima več enakega učinka,sem nadaljeval z vinom. Požganih pijačah nisem pogo-sto posegal, ker se po njihnisem dobro počutil. Am-pak za mene ni razlike, al-kohol je alkohol. Včasih ses kom pogovarjam in pravi,da je družba kriva, da se ne-kdo zapije. Ampak to nires. Res pa je, da na koncuzačneš iskati družbo, kipije, pri čemer sem šel podružbeni lestvici vse boljnavzdol. Zato ne delam raz-lik med alkoholnimi pijača-mi, tako kot ne med mari-huano in drugimi nedovo-ljenimi drogami. Velikosem jih namreč spoznal, kiso začeli s 'travo' in končalina heroinu. Pa tudi take, kiso začeli s pivom ali vinom,tudi mlajše od mene, pa jihdanes na žalost ni več mednami. Poznam celo šest-najstletnike, ki so postaliodvisni od alkohola. Groz-ljivo."
Kako prideš do tega, da sisam pri sebi rečeš, zdaj pane bom več pil?
"Imam tudi izkušnjo, kosem si rekel, bom pa spilsamo en kozarec. A če nisizmerni pivec, nikoli neostaneš samo pri enem, inti pomaga samo to, da rečeškonec je in živiš naprej."
Kdaj se je to zgodilo pri vas?"Že prej sem večkrat po-
skušal in sem bil trezen polleta, pa skoraj leto dni. Po-tem pa sem spil kozarecpiva, in sem bil v štirinaj-stih dneh na istem oziromaje bilo še slabše kot prej. Vkomuni sem zdaj štiri me-sece."
Je lažje, ko ste obkroženi zljudmi, ki se spopadajo spodobnimi težavami?
"Zagotovo je težje doma,čeprav je prav tako mogoče.A če si ti v skupini, živiš zdrugimi 24 ur na dan indrug drugemu postavljamoogledalo. Nimaš se kamumakniti. Prej se mi je bilolažje umakniti v alkohol,kot pa se soočiti s proble-mom. Tu pa se problemalotiš v srži in na neki načinga boš rešil. Sam ga mogo-če ne bi, ker bi se odmak-nil, a v odnosu do drugihfantov si 'prisiljen' v to. Inko ti nekaj uspe, si mogočepotem tudi v drugi podobnisituaciji rečeš, da ne potre-buješ alkohola, da je stvarimogoče reševati tudi dru-gače."
Vas še kdaj zamika, da bikaj spili?
"Moram reči, da zdaj ne.Ker je alkohol v bistvusamo nek nadomestek, ni-koli vzrok. To je samo na-čin, da nekaj blažiš, nekajpotiskaš vase, ker ti dajelažne občutke sproščenostiin občutek, da nekaj rešiš,ko kaj spiješ."
Menite, da se bo po bivanjuv komuni težko vrniti vvsakdanje življenje, si najtislužbo ...
"Za delo ne bo problema,če si priden, ga dobiš. Težjega je tudi obdržati. Ne de-lam si utvar, ne bo vse pos-tlano z rožicami. Tu si le vnekem varnem zavetju, živ-ljenje pa gre svojo pot.Vem, da ne bo lahko, a sebom trudil, da ne bom večna tak način reševal proble-mov, ko v bistvu sploh nišlo za reševanje, ampaksem si samo mislil tako."
Do alkohola smo preveč strpni Najtežje je sam sebi priznati, da si alkoholik, pravi 39-letni D. P. iz Maribora, ki se je odločil premagati svojo odvisnost. Zato se je pred štirimi meseci pridružil komuni Skupnost Žarek na Bitnjah pri Bohinju. Trdno je odločen, da bo tokrat vztrajalin v življenju ne bo več spil niti kaplje alkohola.
Najtežje je sam sebi priznati, da si alkoholik, pravi 39-letniD. P. iz Maribora. / Foto: Anka Bulovec
13petek, 10. septembra 2010
Zanimivosti
Urša Peternel
"Starši smo obremenjeni stem, koliko jezikov bo našotrok znal, da bo čim prejznal brati in pisati, da boimel dovolj dejavnosti ... Neznamo pa mu povedati, kakonastane mavrica, zakaj jo vi-dimo tudi v luži, zakaj padadež, zakaj grmi, zakaj ledplava na vodi, kako bi naredilrjavo barvo ...," pravi NatalijaBohinc, profesorica kemije sKoroške Bele in sama mami-ca dveh radovednih malčic,štiriletne Ajde in še ne dve-letne Lane. Natalija je začelaugotavljati, da zlasti starejšaAjda z zanimanjem sprem-lja naravne pojave, prav takotudi njeni mali prijatelji vvrtcu, kjer jih je Natalija nav-dušila s predstavitvijo svoje-ga poklica. Malčki so bili nadpreprostimi poskusi, ko solahko sami eksperimentirali,kuhali, packali, odkrivali,enostavno navdušeni, rado-vednosti in vprašanj pa karni bilo konca. "Obenem semugotovila, da si starši ne upa-
jo in niti ne znajo lotiti sečisto preprostih poskusov, spomočjo katerih bi otrokomodgovorili na nešteta vpraša-nja ..." Zato se je odločila, dabo prek spletne strani skuša-la pomagati staršem, vzgoji-teljem in učiteljem pri tem,da bodo znali odgovoriti načim več vprašanj, ki jih po-stavljajo mali "zakajčki" ...Spletno stran je poimenova-la Mali znanstvenik(www.mali-znanstvenik.si),s pripisom: Za prve korake vznanost. Osrednje mesto nastrani zavzemajo ideje zapreproste kemijske, biološkein fizikalne poskuse s sezna-mom potrebnih pripomoč-kov, navodili ter opisom instrokovno razlago za odrasle,ki jo bodo interpretirali otro-ku. Poskusi so namenjeni žeotrokom od tretjega leta sta-rosti naprej. Natalija, ki več-krat sodeluje na raznih de-lavnicah in festivalih, ugo-tavlja, da vedno pritegnejotudi starše. Natalija si na tanačin želi približati naravo-slovje že najmlajšim, saj se
zaveda, da naravoslovnipredmeti kasneje v šoli nisomed najbolj priljubljenimi."Želim pokazati, da naravos-lovje ni noben bav-bav, dagre pravzaprav za eno samo'kuhinjo' ... Treba pa je zače-ti že v vrtcu," pravi Natalija.
Poleg poskusov so na por-talu objavljene ustvarjalneideje, zanimivi dogodki, po-vezave, igre, uganke ... Por-tal je zasnovan povsem ne-profitno. Natalija ga izdelu-je sama (ob pomoči nekate-rih prijateljev), ponavadizvečer, ko deklici že spita.Zanj je pred dnevi dobilaposebno priznanje na nate-čaju Ustvarjalni učitelj leta."Priznanja sem izredno ve-
sela. Upam, da bo Maliznanstvenik našel pot prekstaršev, vzgojiteljev in učite-ljev do malih radovednežev.Bi pa želela, da bi mi vzgoji-teljice, učiteljice in splohvsi, ki so ustvarjalni in rado-vedni, začeli pošiljati zani-mive prispevke, saj bi s temše obogatili portal," praviNatalija, ki je zaposlena kotprofesorica kemije na Gim-naziji Jesenice, končuje patudi podiplomski študij. Inče bi imela še več časa ... Po-tem bi zagotovo odprla svo-jo hišo eksperimentov, ki bibila namenjena otrokom odtretjega do šestega leta sta-rosti. Morda pa res, nekegadne.
Za male znanstvenike Profesorica kemije s Koroške Bele Natalija Bohinc je za svoj spletni portal za prve korake v znanostMali znanstvenik prejela posebno priznanje na natečaju Ustvarjalni učitelj leta.
Natalija Bohinc "v elementu"
Mala znanstvenica Ajda
IZBERITE MODRO SVOJO POT
PRIDRUŽITE SE USPEŠNIM!
Zavarovalnica Maribor d.d.,
trdna in zanesljiva vseslovenska zavarovalna družba, ki je vredna zaupanja
išèe pet novih sodelavcev/sodelavk
v PE Predstavništvu Kranj
ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA
Èe vas veseli delo z ljudmi, ste dinamièni, ustvarjalni, natanèni, komunikativni in željninovih izzivov, vas vabimo k sodelovanju.
Delovno razmerje se bo sklenilo za doloèen èas šest mesecev,s polnim delovnim èasom.
O rezultatih izbire bodo prijavljeni kandidati obvešèeni v roku 8 dni od sklenitve pogodbe o zaposlitvi z izbranim kandidatom.
Pogoji za zasedbo:�
�
�
�
�
�
�
�
�
�
opravljena najmanj srednješolska izobrazba,poznavanje dela z raèunalnikom,komunikativnost in izkušnje v prodaji,vozniški izpit B kategorije,aktivno znanje slovenskega jezika,
Svojo vlogo z dokazili o izpolnjevanju navedenih pogojev pošljite v roku dni od objave oglasa na naslov:
8
ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d., Cankarjeva 3, 2507 Maribor, Služba za splošnopravne in kadrovske zadeve, oddelek za razvoj zaposlenih.
Nudimo:�
�
�
�
�
�
�
�
kontinuirano izobraževanje,dinamièno delo,stimulativno nagrajevanje,možnost izgradnje poklicne kariere.
V NEDELJO, 12. septembra 2010.Start (ob 10:30) in cilj bosta na Grajskem kopališču na Bledu.
bled
Prijavnina je 15 EUR za odrasle, za otroke 8 EUR ter 10 EUR za družine / na člana. Tek bo dobrodelen, celotno štartnino in zbrana sredstva pa bomo namenili Društvu KROS – društvu za kakovostno rehabilitacijo otrok v Sloveniji. Število tekmovalcev je omejeno na 300 tekačev. Priporočamo parkiranje pred športno dvorano na Bledu.
Predhodna prijava na spletni strani www.sport-bled.si/Prijava. Prijavnina se vplača na TRR Rodeo trade – 29000-0003162251/sklic130909 ali pred dvigom štartne številke do 9. ure zjutraj. V sodelovanju z
• smrklje in smrkavci – vključno letnik 1995 in mlajši • gospodične in gospodiči – vsi, ki so neporočeni • dame in gospodje – vsi, ki so poročeni• družine – najmanj trije tekači, eden mlajši od 18 let
Na spletni strani najdemo ideje za preproste, a izredno zanimive poskuse.Tako lahko poskusimo, kako naredimoplavajoče jajce, kako sami naredimomavrico, podvodni vodomet, kakospravimo pokonci lase, kako barvamotkanine s cvetovi, kaj privlači magnet ...
AMC Studio d.o.o., Dunajska cesta 158, Ljubljana
Medijski pokrovitelj:
RO
DE
OTR
ADE
, Š
KO
FJA
LOK
A, d
.o.o
., M
ES
TNIT
RG
2,
ŠK
OFJ
ALO
KA
14
Na robu
SODNA KRONIKA TEDNA
ČRNA KRONIKA TEDNA
Minuli teden ena smrtna žrtevV minulem tednu (od 30. avgusta do 5. septembra) je v prometnih nesrečah naslovenskih cestah umrla ena oseba, so sporočiliz Generalne policijske uprave. Po podatkih policijske uprave Kranj so gorenjski policisti vistem tednu obravnavali 25 prometnih nesreč, vkaterih se je sedem oseb lažje ranilo. Zaradivožnje pod vplivom alkohola ali mamil so naGorenjskem pridržali deset voznikov. Letos soslovenske ceste terjale 90 smrtnih žrtev (lani122). Na Gorenjskem je v prometnih nesrečahumrlo osem oseb, v enakem obdobju lani pašestnajst.
Damjana Šmid
moj pogled
Dober dan, šola (2)"Ko se začne šola, je pa vsegakonec."Nikdar se ne bom strinjala s tr-ditvijo, da je vsega konec, ko sezačne šola. Pravzaprav se ta-krat šele začne veliko novega inzanimivega. S tem stavkomotroku vcepimo misel, da ješola nekaj odvečnega in so šol-ske obveznosti tiste, ki mu kra-dejo čas. Tako se otroci začnejoučiti iskanja bližnjic, namestoda bi jim pokazali veselje doznanja. Vse to se v odrasli dobiprenese na delo in na jamra-nje, ki je povezano s koncemštudija ali dopusta. Samo po-čakaj, ko boš šel v službo ...Oh, konec dopusta, spet gremna tlako ... Le zakaj moramo vtej deželici priskutiti otrokomvse, kar je lepega. Šola je le del-
ček v vsem življenju. Všeč mi jebila misel ravnatelja v našišoli, ki jo je povedal prvi danprvošolcem in njihovim star-šem. Nekako takole sem jo sli-šala: "Šola vzgaja in izobražu-je. Vzgoja je še bolj pomembnakot samo izobraževanje. Kajti,če nisi vzgojen, imaš težaveobičajno vse življenje. Izobra-zbo pa lahko pridobiš na drugenačine." Zato je odgovornoststaršev pri tem največja. Otrocidelajo tisto, kar jim dopušča-mo. V šoli preizkušajo meje naisti način kot doma. Ne morese otrok v šoli držati pravil, čese mu jih doma ni treba. Kerne zamenja na vratih šole di-skete v glavi, ker ni to tako eno-stavno. Zato bi rekla staršem,naj nehajo jamrati, še preden
se je šola sploh dobro začela.Da je vsega konec, ko se začnešola. Konec je zato, če mi takohočemo. Konec je zato, če jenam odveč spremljati otrokoveobveznosti. Konec je zato, kerštevilni starši prevzamejo ob-veznosti na svoja ramena, na-mesto da bi jih dali otrokom.Konec je zato, ker se spremeni-mo v taksiste za dejavnosti, nezaradi šole. Otroci imajo tak-šen odnos do šole, kot ga ima-mo starši. Nihče ne bo vsakdan vriskal, vsak bo kdaj malojamral, nobenemu ne bo karvse všeč. To je normalno in živ-ljenjsko. Ni pa v redu, če to po-stane način razmišljanja inpostane jamranje navada. Kerpotem je vse življenje en samkonec ...
... "Nekaj časa sem še men-cal sem in tja, potem pa lestopim nazaj k bratu in gaprosim, če mi posodi kakš-ne stare smuči. Začudenome je pogledal, potem pa lespravim iz sebe, da bi radzačel malo teči, ker to, dasem povsem nemočen, ši-bak in brez kondicije, pa resnikamor ne gre. Malo se jenamuznil, odgovoril pa mini nič. Šele tedaj, ko mi jihje izročil v roke, je iztisnil izsebe, češ kako boš laufal, kopa še hodiš komaj. Probalbom, pa če bo slabše, bompa potlej nehal, mu odgovo-rim. In tako, kot sem rekel,sem tudi misli ..."Sprva mu je vsak trening
povzročil velik napor, ven-dar je bil trmast in ni odne-
hal. Počasi pa se mu je le za-čelo dozdevati, da je korakna snegu lažji, bolj čvrst intudi bolj prožen. Kilometri,ki jih je vsak dan pretekel nasmučeh ali kar tako, so sezačeli nabirati in že leta1974 se je udeležil prve tek-me, ki je bila organiziranana Blokih. Skupaj z drugimise je pomeril na 30 kilome-trov. Druga tekma, ki jo šeprav tako pomni, je bil Tr-novski maraton z 21 kilome-tri, sledil pa je kolesarskivzpon na Vršič. Isto leto jepožiral prah tudi na 27 kilo-metrih ob Žici okupiraneLjubljane. Žal le čas ni bil njegov prija-telj. Redno je bil zaposlen,pa tudi kmetija ni dovoljeva-la, da bi držal križem roke.Ko se je prijavil na smučar-ski maraton na Švedskem,je vsako jutro, ko je vstal, na-redil po 150 sklec, nato za-menjal majico in šel v služ-bo - peš. Iz Mošenj je do Je-senic ubiral krajšo pot, na-zaj grede pa je ubiral daljšopot čez Gorje, Lesce in Ra-dovljico. Z mojstrom se jedogovoril, da je iz službe ho-dil uro prej, da delo na kme-tiji zaradi strastne in poživ-ljajoče ljubezni do športa nipreveč trpelo. Domači in tudi sosedje so sečudili. Zmajevali so z glava-mi in se spraševali, kakozmore, saj še niso pozabili,kakšen revež je bil komajkakšno leto nazaj. Nihče pani niti slutil, koliko nečlove-ške moči in naporov - da otrmi ne govorimo - je vložil vtreninge. "Doma niso vedeli, ne ženane otroci, da sem se tistoleto, poleg vseh drugih tre-ningov, vsaj še dvajsetkratpovzpel na Triglav. Oddoma sem se odtihotapilokoli pete in se vrnil takrat,kot sem se običajno vračal izslužbe. Nekoč sem se, šezmeraj v kvedrovcih in ruza-ku, na križišču v Podvinu z
nekom zaklepetal, pa pridenasproti žena in se začudi,ko me zagleda. Bilo mi jemalce nelagodno, a kaj mo-rem, ujela me je."Ko ga vprašam, kaj mu po-meni šport, brez razmislekaodgovori:"Spoštoval ga bom do koncaživljenja! Čeprav so prišlatudi obdobja padcev, ko semse slabo počutil in me je vsebolelo. A šport človeka po-mladi, verjemite. Nisem večmlad, a čutim, da sem še vzelo dobri kondiciji. Štejem74 let, samo letos imam zaseboj enajst tekov, od PokalaSlovenije v gorskih tekih,Gorenjskega pokala, dvetekmi sta bili v Avstriji, zad-nja je bil tek na Košuto, panočni tek okoli Vrbskega je-zera. Vsak konec tedna senekaj dogaja, med tednompa je treba delat. Logično,tako je življenje ..."Ima brez števila priznanj invsaj petsto medalj, pokalovpa koli 150.Prvič, tako se spomni, jezmagal na krosu na 5 kmpred 30 leti. Tekli so po Jese-nicah, takrat je tudi prejelprvi pokal. Ko beseda nanese na triatlo-ne, pove, da je najtežji Bo-hinjski. "Za nas, starejše, je precejutrudljivo. V moji kategorijinad 65 let (uvedli so jo na po-budo Janeza Frlica) nas jebolj malo, štirje ali pet. Na-črtujem, da bom naslednjeleto, za 75. rojstni dan, šeenkrat tekel na Grossglock-ner. Zanimivo, peš mi pa tjagor še ni uspelo priti (smeh). Rekord, ki ga je dosegel nakolesu pri vzponu na Vršič,je nanesel točno 47 minut. "Najbolj mi še zmeraj ležijotriatloni, pa ne bohinjski,ker je zelo težek. Za telesnopočutje je enkratno, ko ne-kaj časa plavamo, presedla-mo na kolo, nazadnje pa šetečemo 21 kilometrov. Člo-vek je vesel, če si lahko pri-
vošči še kakšne užitke zatelo."Njegov delovni dan je šezmeraj pester."Zjutraj grem v hlev, dopol-dne odtečem od osem do de-set kilometrov, trenirat mo-ram za Ljubljanski maraton,ki bo v kratkem. Nekaj letme tam ni bilo, ker sem bilprehlajen. Nikoli ne bom pozabil šved-skega 90-kilometrskega ma-ratona. To so izredni občut-ki, morje ljudi, več kot 15 ti-soč se jih naenkrat zapodiproti cilju ..."Med športniki ima velikodobrih prijateljev, srečujejose na tekmah. Šele na koncupogovora mi je povedal, datudi keglja."Pokojni dr. Ažman mi jenekoč dejal, da se mi je zgo-dil čudež, da se mi je nekajmoralo zasukati v glavi, kaj-ti on ne bi takrat, ob nesreči,dal zame niti centa. Ne, naslednikov pa nimam,sin se sicer ukvarja s špor-tom, po mojih stopinjah paje šla vnukinja, ki je nekočtudi hodila na maratone.Enkrat sva že malo zamuja-la, prišla sva tik pred štar-tom, a je bila ona kljub temutretja, jaz pa sem takrat vKočevju zmagal.Vsem, ki doma sedijo in nevedo kaj početi, ne vem, kak-šen nasvet naj jim dam...Hmja... meni pravijo, dasem malo neumen, marsik-daj mi znoj kaplja od brade,grem pod tuš, pa sem kotprerojen, spočit. Glava je či-sta in bistra, zato menim, dabi si vsak človek moral vzetivsaj eno uro časa na dan zalastno počutje, pa ni važnokako. Sam sem zase že veli-ko naredil, na to sem pono-sen. Za menoj je že neštetokilometrov, lani več kot800, letos pa "le" nekaj sto.Tistih v Begunje in v Gorjepa pri tem ne štejem, da nebo pomote."(Konec)
Milena Miklavčič
usode
Piše: Simon Šubic
Prijatelj: Časarju nisem predaldenarja Na koprskem sodišču se nadaljuje sojenje poslancu SNS Srečku Prijatelju, obtoženemustoritve kaznivega dejanja izsiljevanja, samovoljnosti ter nedovoljene proizvodnje inprometa z orožjem. Na eni od zadnjih obravnavje obtoženi poslanec zatrdil, da ni bil nikoli prisoten pri predaji denarja nekdanjemu predsedniku uprave Luke Koper Robertu Časarju za nakup zemljišč na Orleški gmajni priSežani. Državno tožilstvo namreč Prijatelju očita, da naj bi s Časarjem in podjetnikom Marjanom Mikužem skupaj izpeljali posel nakupa omenjenih zemljišč. Mikuž naj bi kupilzemljišča in jih Luki Koper prodal za precej višjo vsoto, razliko pa naj bi si trojica razdelila.Časar naj bi prejel devetdeset tisoč evrov, kar paje že zanikal. Prijateljev zagovornik Luka Gaberščik sedaj predlaga, da sodišče Časarja neposredno zasliši kot pričo.
Partnerja ubila v silobranuVišje sodišče v Ljubljani je znižalo kazen štiridesetletni Novomeščanki Jadranki Kocić zaumor svojega partnerja Muja Bečića, poročajoslovenski časniki. Ocenilo je namreč, da je šlo vtem primeru za prekoračeni silobran. To že vesčas zatrjuje tudi obtoženka, ki je tudi na glavniobravnavi pred višjimi sodniki povedala, da če se27. oktobra 2003 ne bi tako branila, danes ne bibila več živa. Kocićeva je bila spomladi 2007 obsojena na leto dni zapora, a je bilo sojenje razveljavljeno. Na drugem sojenju so jo obsodilina štiri leta zapora, višje sodišče pa je sedaj kazen znižalo na dve leti in pol. Do krvavega dogodka je prišlo pred sedmimi leti v Rožni dolini v Ljubljani, ko je Kocićeva nasilnemu inbolestno ljubosumnemu partnerju povedala, daga bo zapustila. Zaradi tega naj bi partner povsem podivjal in začel vpiti, da jo bo zaklal.Ko se naj bi oziral za kuhinjskim nožem, je tegapred njim zagrabila Kocićeva in partnerja usodno zabodla v prsi.
petek, 10. septembra 2010
Štiriinsedemdesetletni Franc Horvat sodi med najstarejše aktivne maratonce pri nas
Mi se pa res ne damo zlahka!
15petek, 10. septembra 2010
Knjige in ljudje
Jože Košnjek
med sosediČe bi izbirali najlepše pre-dele južnega dela Koroške,bi mednje zanesljivo uvrsti-li Korte/Troegern, eno naj-lepših sotesk v Karavankah.Nam, Slovencem, pa soKorte bližje tudi zato, ker vsicer redko poseljenem ob-močju živijo zavedne slo-venske družine. V Korte je mogoče priti zdveh strani: iz Borovelj/Fer-lach preko 1068 metrov vi-sokega cestnega prevalaŠajda/Scheida in Obirske-ga/Ebriach in po drugi stra-ni iz Železne Kaple/Eisen-kappel do Obirskega, kjer jepri gostilni Srienc izhodišč-na točka za pot v Korte. Do-ber kilometer dolga cesta jedobesedno vklesana v skaloin kar s 14 mostovi prečkaKorški potok. Graditi so jozačeli leta 1920, ko so Korte
po plebiscitu pripadle Av-striji. Pred prvo svetovnovojno so bile Korte upravnopovezane z Jezerskim, ka-mor je še danes mogočepriti po dobrih 12 kilome-trov dolgi gozdni poti podVirnikovim Grintovcem.Korte so varovane kot na-ravna znamenitost in jihimenujejo tudi Peči/Troe-gern Klamm. Korte je tudi ime vasi z raz-tresenimi in po bregovihzgrajenimi hišami. Na tra-dicionalnem žegnanju, kiga vsako leto priredijo tretjonedeljo v juliju pri vaškicerkvi sv. Križa, so mi pove-dali, da v Kortah na petihkmetijah, v dveh stanovanj-skih hišah in v eni gostilnistalno živi 25 prebivalcev.Najbolj znani prebivalciKort so Smrtnikovi. Njiho-
va trdna domačija leži sko-raj 1000 metrov visoko, nanjej pa se je rodil sedanjižupan Železne Kaple FrancJožef Smrtnik, ki je edinislovenski župan na Koro-škem, izvoljen na slovenskilisti. Nekaj posebnega je korškacerkev sv. Križa z znameni-timi freskami sv. Marjete.Posvečena je bila 28. okto-bra leta 1861, na svoje stro-ške pa jo je zgradil domačin,kmet Mihael Karničar, podomače Pristovnik (1822-1873). Zgodovina pravi, daso ves gradbeni material zacerkev na gradbišče zvoziliz voli. Celo z Jezerskega.Domačin Jože Hribar mi jepovedal, da je gradnja stala6000 goldinarjev, 8000 pajih je Pristovnik shranil zavzdrževanje cerkve, vendar
je ta denar po plebiscitu, kose je začel krut obračun sSlovenci, izginil neznanokam. Cerkev je ostala. Za-
njo vzorno skrbijo domači-ni iz Kort in ljudje, rojeni vteh krajih, pa so šli za kru-hom v druge kraje.
Slovenci v zamejstvu (211)
Korte, karavanška lepotica
Miha Naglič
Včasih se prav prileže preli-stati knjigo, v kateri je velikoveč slik kot besedila. Taka jetudi fotomonografija Vojnefotografije 1941-1945; v njejso zbrane samo tiste, ki pri-kazujejo Partizanske enote -tak je tudi podnaslov knjige.Fotografije so iz zbirke Mu-zeja novejše zgodovine Slo-venije v Ljubljani, knjigo jeuredil zgodovinar Jože Dež-man, izbor fotografij pa jedelo Katarine Jurjavčič, ki jihje opremila z dragocenimipodnapisi. Imenovani mu-zej ima bogato fototeko, vnjej je kar 1.900.000 enotfotografskega gradiva! Ti-stih, ki se nanašajo na čas 2.sv. vojne pri nas, je okrog150 tisoč na negativih in še 15tisoč na steklenih ploščah.Vojne slike so tudi danesrazločene na partizanske - dase ne bi steple še na knjižnihstraneh. Objavo protiparti-zanskih in okupatorskih lah-ko torej še pričakujemo. "Tazbornik dokumentarnih fo-tografij prinaša vpogled vrazvoj partizanskih enot odnastanka prvih partizanskihskupin, čet in bataljonov,prek združevanja teh v grupeodredov do nastanka prvihbrigad, v nadaljevanju razvo-ja pa do združevanja teh v di-vizije in na koncu oblikova-nje teh v korpuse," v svojemuvodu razloži selektorica.Seznam vseh teh enot najde-mo v kazalu in je predolg, da
bi ga tu v celoti povzeli. Na-vedimo iz njega le nekaj go-renjskih: Gorenjski, Kokrški,Škofjeloški in Jeseniško-Bo-hinjski odred, Vojkova inPrešernova brigada, 31. divi-zija, 9. korpus ... V uvodnemrazdelku z naslovom Usta-novitev prvih partizanskihenot in prve akcije najdemoseveda tudi Cankarjev bata-ljon in njegova legendarnaboja v Rovtah in Dražgošah.Knjigi je dodana zloženka sshematskim prikazom raz-voja partizanskih enot, vsabesedila so natisnjena dvoje-zično, slovensko in angle-ško. Prava poslastica so prvebarvne fotografije, ki so jihposneli proti koncu vojne.Knjigo uvaja tehtna študijaSlovenska partizanska voj-ska, napisal jo je dr. TomažKladnik. Vsebuje pa tudi vr-stice, ki jim kar ne moremverjeti. O dolžnosti koman-dirja partizanske čete, deni-mo. "Organiziranje počitkaje bilo ena od najpomemb-nejših dolžnosti komandir-ja čete. Če so desetine invodi v boju utrpeli večje žrt-ve, je moral komandir, v so-glasju s komandantom ba-taljona, združiti maloštevil-ne desetine in vode. Nika-kor pa ga žrtve niso smeleodvrniti od izpolnitve nalo-ge, čeprav je v enotah ostalole nekaj borcev. Komandirje moral vzdrževati zvezo ins tem poveljevati enotamtako, da jim je sporočal po-velja po kurirjih in z dogo-vorjenimi znamenji (z roko,
trobento, svetilko, zastavico,signalnim platnom, umet-no meglo, žvižgom). Zapravočasno objavo doseže-nega položaja letalstvu jekomandir sporočil vodni-kom znamenje za lastna le-tala in dal navodila za raz-poreditev signalnih platen,ki jih je dobil od komandan-ta bataljona. Takoj ko je le-talo posredovalo dogovorje-no znamenje, je moral raz-porediti signalna platnatako, da jih sovražnik nimogel opaziti, in jih odstra-niti takoj, ko je dalo letaloznak, da je razumelo dogo-vorjeno znamenje." Hm.Saj nič ne rečem, spoštu-jem partizanski boj, mojoče je bil borec 2. grupeodredov. Ob branju navede-nih vrstic pa sem se nehotespomnil tudi starega borcaA. P. (po vojni je ostal čev-ljar in ni postal politik), ki jebil najprej nemški vojak naruski fronti, ko je prišel nadopust, pa je prebegnil kpartizanom. Pri njih se je,po njegovih lastnih bese-dah, neskončno zabaval.Pravil je, da so kar naprejbežali, komandirji pa sotemu rekli "taktični pre-
mik". Čim so nekje daleč vdolini zagledali sovražniko-vo enoto, čeprav le manjšo,že so naredili tak premik. VRusiji pa je bila, je zatrjeval,res prava borba, ves čas vognju, mož na moža, umikle v skrajni sili ...Kako zdaj uskladiti gostilni-ško pripoved že pokojnegaveterana z dociranjem dr.Kladnika? Ta jih namreč šekar nalaga (zlasti na straneh22-27). "Kadar je četa napa-dala skupaj s tanki, so šlenjene enote takoj za njimi,ne da bi se oddaljile od njih,hkrati z njimi so odločnovdrle na sovražnikove po-ložaje in skupaj so uničeva-li sovražnika in njegova og-njena sredstva. Če se je sov-ražnik umikal, so ga enotezačele 'goniti' in mu nisodale priložnosti za prekini-tev bojnega stika, dokler ganiso obkolile in uničile ..."Me prav zanima, kdo jekoga "gonil" in ni dajal sov-ražniku možnosti, da bi seizmaknil "bojnemu stiku"?Kolikor je meni znano, se(vsaj na Gorenjskem) parti-zani niso borili ob podporitankov, topništva in celo"lastnega" letalstva. Mogočena koncu vojne, v bojih zazahodno in severno mejo,ko so sodelovali z enotamiJugoslovanske armade ...Kakorkoli že, prav rad siogledujem te vojne slike,dragocene so, čeprav nanjih ni prav veliko letal intankov, kar nekaj pa je konjin še več pušk ...
Vojne fotografije 1941-1945, Partizanske enote,Defensor, Ljubljana,2010, 430 strani, 31,90 evrov,www.obramba.com
Borci Kokrškega odreda pri malici, 1944
Pogreb komandanta Franca Rozmana Staneta, Črnomelj, 8. 11. 1944
Knjige in knjigoljubi (63)
Vojne fotografije 1941-1945
Naslovnica knjige, oblikovala Mojca Turk
Borki in borec Prešernovebrigade, Davča, 15. 11. 1943
Jože Hribar (desno) z mamo Ano Hribar in sinom Štefanomter vnukom Andrejem pri spominski plošči graditelju cerkveMihaelu Karničarju - Pristovniku, ki je Jožetov prapraded.
16
razgled
V teh dneh so oči našegaspomina uprte na zahod.Ko je 8. septembra 1943 ka-pitulirala Italija, naši ljudjetega še niso vedeli, razvede-lo se je naslednjega dne into je bila za primorske invse druge Slovence ena odnovic stoletja. Kdor se jepridružil NOB pred "deve-tim devetim", je imel pri-znano dvojno štetje, po temdnevu je prišlo na Primor-skem do množične vstaje.Prihodnji teden bo 15. sep-tember, dan, ob katerem sezadnja leta spominjamo šeenega veselega dogodka -vrnitve Primorske k matič-ni domovini po 2. sv. vojni.Letos pa se moramo, žal,
tudi treh grenkih 90-letnic:požiga Narodnega doma vTrstu, koroškega plebiscitain rapalske pogodbe. Še somed nami posamezniki, kise teh tragičnih dogodkovspominjajo v živo. Ni jih ve-liko, a so. Sicer pa je velikotudi neživih, materialnihprič. Poglejmo samo na za-hodno mejo Gorenjske, sepravi na razvodnico medPosavjem in Posočjem, pokateri je v letih med obemasvetovnima vojnama pote-kala tudi rapalska meja. Ve-likega mejnika, ki je stal vrhTriglava, le nekaj korakovzahodno od Aljaževega stol-pa, sicer ni več, o njem pri-ča fotografija. Zato pa jih ješe veliko vzdolž vse meje,poleg mejnikov še cela vrstaitalijanskih vojašnic, ka-vern, bunkerjev, cest ...Leto 1920 je bilo za Sloven-ce res črno. Vojska Kraljevi-ne Italije je že novembra1918 zasedla vso Primorskoin še dobršen del Notranj-ske, a mednarodno to nibilo priznano in ljudje so šeimeli upanje, da se v poga-janjih dogovorijo drugače.Na Koroškem pa so se zače-le priprave na plebiscit. Po-tem je šlo vse smo še nav-zdol. Že poleti, nesrečnega13. julija, so fašisti požgalislovenski Narodni dom vTrstu, Fabianijevo palačo,ki je bila narodu v ponos insamozavest. Jeseni, 10. ok-tobra, smo izgubili plebis-cit; v Coni A, kjer je bilavečina prebivalstva sloven-sko govoreča, je prav ta ve-čina glasovala za Avstrijo.In za konec: 12. novembrasta Italija in Kraljevina SHSv Rapallu podpisali pogod-bo, v kateri se je nova jugos-lovanska država odrekla ti-stemu, kar so medvojne za-
veznice Srbije v tajnem lon-donskem sporazumu želeta 1915 obljubile Italiji.Trst in Gorica, vsa sloven-ska Primorska, Istra, Reka,Zadar in več jadranskih oto-kov so postali mednarodnopriznana italijanska posest... Res črno leto!Mogoče kdo poreče: pa kajbi se zdaj spominjali teh si-cer res nesrečnih, a davnihin že precej pozabljenih do-godkov. Večino tistega, karje po 1918 vzela Italija, smopo 1945 spet dobili mi. Inzdaj vendar živimo v Evrop-ski uniji, v kateri sta Italijain Avstrija naši sosedi inprijateljici, meje, ki se nesmejo več spreminjati, panaj bi bile samo še na papir-ju. Kar je bilo, je bilo, živi-mo za prihodnost. Načelnoje res tako, dejansko pa ne.Število Slovencev, ki živijo vItaliji in Avstriji se še vednozmanjšuje. Pa ne zato, kerbi fizično izumirali, temvečzato, ker počasi postajajoItalijani in Avstrijci, zlastislednji. Sedemindevetdeset-letni pisatelj Boris Pahor, kije kot sedemletni deček vživo gledal goreči Narodnidom, je duhovito pripom-nil, da so naši rojaki on-stran italijanske meje "Slo-venci v Italiji", onstran av-strijske pa "Avstrijci, ki go-vorijo slovensko". Ob nave-denih obletnicah se mora-mo vprašati, ali mi, v mati-ci, in naša država naredimodovolj, da bi pomagali na-šim rojakom onstran mejaprav v tem temeljnem slo-venskem prizadevanju - vohranitvi jezika in kulture.Že dolgo ne gre več za ho-tenje, da bi jih priključilimatici, temveč za to, da bitudi onstran meje ostaliSlovenci.
Miha Naglič
Mihovanja
Cvetka Bevc
romanNaj sta se moška vojevala ka-korkoli pač že, švigala s pogle-di iz mečev in neizrečenegadrug po drugem, je nad obe-ma plahutala zastava zako-nov, ki presegajo vojaška pove-lja in izpolnitve ukazov. Tu jebil dolg za rešeno življenje inta dolg je bilo potrebno porav-nati. Fritz je že pomislil, da biVasiliju ponudil premestiteviz Nordlagerja v katero izmedbarak v vasi, ga ukazal vtak-niti v provizorično kuhinjo,poljsko bolnišnico ali pekarno.To bi po njegovem moralo za-dostovati, namesto razbijanjakamnov voljno mesenje testa,kar bi mu ob pičli hrani zago-tovilo priboljšek, saj so ti pri-učeni peki kradli na vsakem
koraku. Kaj je pomagalo, če sokaterega izmed njih pospravi-li, kadar so ga ujeli s kosi kru-ha v žepih. Hleb, hleb, hleb, sogolčali in stiskali v pesteh zad-nje drobtinice, in niso hotelirazkleniti prstov, kot da je tosveto hranilo. In tale moški, kimu kljub napetosti še vednostrmo gleda v oči, bi znal kra-jo spretno prikrivati. Ne, lisja-ku ne bo ponudil tega. Pre-tkan je, eden tistih, ki znajopreživeti, zato poln ukan. Najne misli, da ga ni prečital. Nibrez razloga pljusnil v njegavedro vode. Tisto vedro, ki jebilo pripravljeno za napajanježivine. A saj oba vesta, kdo jezdaj žival in kdo pastir. Mo-goče ga raje pošlje v mesarijo.
Vsak vojak zna klati, učnodobo opravi na bojišču, če znarazparati človeško drobovje,bo znal tudi z živino. In ševarneje bo. Surovega mesaujetniki vendarle ne morejožreti, se je na tihem še vednoposmehoval vojak, ko se je use-del za mizo in postavil predsebe papir. V Vasiliju je kar zastokalo odihte. Pozabil je že, da obstaja-jo take stvari, kot je nepopisanlist papirja, ki ga lahko napol-niš z besedami, stavki, ukazi,poročili, novicami za domačeali ljubezensko izpovedjo. Inod tega, kaj bo Fritz napisalne bo odvisno samo njegovoživljenje. Tudi za Katjo gre.In je nenadoma začel govoriti,
sprva le trgal iz sebe tistih ne-kaj besed, ki jih je s pomočjoFedorja pripravil za ta pogo-vor. Kmet, delo, Lužnik, jaz,kmet, pomoč. Delati na kme-tiji. Ponavljal je naučeno ved-no hitreje, sprva tiho, natovedno glasneje, se znova inznova vračal na izrečeno, do-kler ga ni Fritz utišal z odloč-nim zamahom roke. Zdaj jebila borbena sreča na njegovistrani. Bilo je, kot da ta ujet-nikova latovščina spira iz nje-ga ponižanje. Komaj opaznoje zmajal z glavo, naj Vasilijne misli, da bo šlo tako zlah-ka. Čeprav zamisel ni slaba.Lužniku ne nazadnje tudidolguje poravnavo. Stari kmetje že nekajkrat omenil, da mu
manjka krepkih rok. Njegovitrije sinovi se bojujejo, kdo vekje, sam je s hčerko, še ženo jepred letom dni pobralo od ža-losti, naj za božjo voljo voja-ška oblast poskrbi za delovnosilo. Kaj pa bodo tovorili po ce-sti, če ne bo hrane. Resda voj-ska potrebuje živež, a tudiujetniki imajo nenasitno žre-lo. Naj pomagajo na poljih, čeže hočejo jesti. In njegove tr-ditve niso bile iz trte zvite, toso poveljujoči vedeli. Zato sotudi nekaj težakov nastanilipo kmetijah, v času žetve alikošnje odposlali kar cele skupi-ne, a Lužniku doslej niso ugo-dili, čeprav je na poveljstvo ženekajkrat napisal prošnjo. (se nadaljuje)
Vaš razgled
Le kaj pomeni napis na transparentu, ki visi nad Irish pubom, se sprašujejoKranjčani. Ali gre za javno izraženo grožnjo bodočemu županu? Je tonapoved, da bo novi župan večino časa visel v omenjenem gostinskemlokalu? Najverjetneje je pričakovati, da bodo z začetkom volilne kampanjena to mesto obesili oglas enega od županskih kandidatov, ki bo po mnenjuavtorja plakata zagotovo zmagal na županskih volitvah. Nas prav zanima,koga bodo obesili. S. Š., foto: Gorazd Kavčič
petek, 10. septembra 2010
Šepetalnica za veter (12)
Letošnje gobarske sezone še zdaleč ni konec, ljubitelji gob pa so z bero žesedaj zadovoljni. Še posebej po dežju dobro rastejo. Po dežju so ljubiteljigob prišli tudi na Festival gob na Pokljuko, odkoder je fotografija. M. B.
Res črno leto!
17GORENJSKI GLASpetek, 10. septembra 2010 EKONOMIJA [email protected]
Boštjan Bogataj
Bled - "Konec leta 2008 meje poklicala Sabina Piber izObrtno-gradbenega podjetjaGrad Bled in mi ponudila, dazgradim streho na treh ob-jektih. Posel sem sprejel,kljub hudi lanski zimi smodela z manjšo zamudo pripe-ljali skoraj do konca. Ker nibilo plačil, smo dela ustavili,še do pa danes nisem dobilniti evra," je zgodbo o grad-nji strehe počitniškega domaMinistrstva za notranje zade-ve (in še dveh drugih objek-tov) povzel Andrej Pogačar izpodjetja Splošna gradbenadela in krovstvo Pogačar.
Na leto in pol trajajočaopozorila in prošnje, naj mule plačajo opravljeno delo vvrednosti 85 tisoč evrov, se vblejskem podjetju ne odziva-jo. "Do direktorice že dolgone morem več, v podjetju somi povedali, da mi niso ničdolžni, češ da dela nisemopravil do konca. Seveda ne,
če niso plačevali računov,"pravi Pogačar, ki je zaraditega in drugih poslov, ki jihnaročniki niso plačali, uni-čen. Skupaj ima za 200 tisočevrov dolžnikov, sam je dol-žan dobaviteljem, banki,davčni upravi.
Sabina Piber Pogačarjeveobtožbe zanika: "V pogodbiso bili določeni tako roki iz-
vedbe, kot plačilo. Pogačarnajbrž ne zna brati niti po-godbe niti bančnih izpiskov,saj je za dela, ki naj bi jihopravil, dobil celo avans."Pravi, da so Grad Bled števil-ni opozarjali, da je poslovanjes Pogačarjem tvegano, ven-dar so se vseeno odločili zanj."Z deli je začel in nato izginil.Nobenih dogovorjenih del ni
zaključil, zaradi tega je na ob-jektih nastala škoda, ki smojo morali sanirati sami," trdidirektorica Sabina Piber indodaja, da škode ne morejoizterjati, ker ima Pogačar ne-nehno blokiran račun.
"V podjetju sva bila na za-četku dva, potem nas je bilopet zaposlenih, nekaj še po-godbenih sodelavcev. Daneszaradi dolgov ne morem večzaposlovati, znova sva le dva.Vse le zato, ker mi ne plačajoizvedenih del, ki jih je polici-ja že zdavnaj poravnala. Sembrez denarja, tako da jih nititožiti ne morem," Andrej Po-gačar opiše novo zgodbo o iz-siljevanju podizvajalcev. Iz-postavljanje v medijih paenako v podjetju Grad Bledsmatrajo kot izsiljevanje. "Čebi imel resno terjatev do nas,bi nas že tožil. Mi mu ne dol-gujemo nič," pravi Sabina Pi-ber in dodaja, da 60 zaposle-nim vsak mesec redno izpla-čajo plačo, ne odpuščajo, am-pak zaposlujejo.
Brez plačila za opravljeno delo?Andrej Pogačar že leto in pol čaka na plačilo Obrtno-gradbenega podjetja Grad Bled. V podjetju dolgzavračajo in trdijo nasprotno - dolžan je Pogačar.
Andrej Pogačar / Foto: Gorazd Kavčič
Boštjan Bogataj
Kranj - Na Gorenjskem se jeavgusta brezposelnost znovapovečala. V registru brezpo-selnih Območne službe KranjZavoda RS za zaposlovanje jebilo prejšnji mesec 7.199oseb, kar je 39 več kot mesecprej in 655 več kot avgustalani. Tako kot običajno največbrezposelnih prihaja z Uradaza delo Kranj (3.432 oseb),glede na število prebivalcev paje brezposelnost največja na
območju Tržiča (709). Brez-poselnost se je v zadnjem letuznižala le na Škofjeloškem(za 134 manj), v zadnjem me-secu za tri osebe.
Prejšnji mesec se je v evi-denco brezposelnih na Go-renjskem prijavilo 612 oseb,med njimi je 123 trajno pre-sežnih delavcev, največje šte-vilo kranjskega podjetjaIskraemeco (deset). Jesenina zavodu običajno vpišejotudi večje število mladihiskalcev prve zaposlitve, ki so
zaključili šolanje. Čeprav nazavodu nimajo napovedanihvečjih odpuščanj, pa bo kma-lu jasen scenarij odpuščanj vMerkurju oziroma najprej vnjeni diviziji Mersteel, nekajjih bo po že potrjenih progra-mih še iz Iskraemeca in LipBleda. Na kranjski območnislužbi ugotavljajo, da je vobeh slednjih primerih v od-prto brezposelnost prešlomanj oseb od napovedanih,saj se je nekaterim že uspeloprezaposliti znotraj podjetja
ali so našli priložnost drugje.Stopnja brezposelnosti (raz-merje med aktivnim prebi-valstvom in brezposelnimi)na Gorenjskem (7,9-odstot-na) je nižja od državnegapovprečja. "Gorenjska spadamed razvitejše regije z rela-tivno veliko delovnih mest,dodatno na zaposlovanjevpliva bližina Ljubljane. Tudizato je stopnja brezposelno-sti vrsto let med najnižjimi vdržavi," pojasnjuje DragicaRibnikar, direktorica kranj-ske območne službe. Ob te-žavah in propadu večjih pod-jetij se je stopnja brezposel-nosti na Gorenjskem sicerdvignila, vendar stopnjabrezposelnosti še vedno osta-ja med najnižjimi v Sloveniji.
Brezposelnost še rasteV zadnjem letu se je brezposelnost na Gorenjskem povišala za desetino.
Informacije: www.luniverza.siTelefon: 04/280 48 00
LJUDSKA UNIVERZA KRANJ inEKONOMSKA FAKULTETA LJUBLJANA inFAKULTETA ZA STROJNIŠTVO MARIBOR
vabijo v izredni študij
➨ EKONOMIJE➨ STROJNIŠTVAdiplome, ki jih delodajalci upoštevajo
V sodelovanju sPEDAGOŠKO FAKULTETO KOPERpridobitev PAI - pedagoško andragoške izobrazbe
JEZIKOVNA ØOLAs tradicijo in inovativnostjo
ANGLEØŒINA NEMØŒINAITALIJANØŒINA FRANCOØŒINAØPANØŒINA RUØŒINAHRVAØŒINA SRBØŒINASLOVENØŒINA
in ostali jeziki, ki jih potrebujete …pišem, govorim, poslušam, œutim, pa tudi sanjam o njih …individualno, skupinsko, verificirano, certificirano
Znanje je kot zlato, oplemeniti naøe æivljenje.
i Informacije04 280 48 16 • 041 86 15 [email protected]
www.luniverza.si
uporabno, učinkovito, multimedijsko, elektronskonadstandardno, najboljše za VAS!
NOVO: popotna nemščina za upokojence - še 5 prostih mestNOVO: možnost sofinanciranja MŠŠ
Boštjan Bogataj
Žiri - Med zmagovalci letoš-njega natečaja inovativnih iz-delkov usnjarske, obutvenein tekstilne industrije tudiAlpina in Sinkopa. Strokov-na komisija industrijsko raz-vojnega centra usnjarske inobutvene industrije iz Žirov(Zavod IRCUO) je ta tedenna podlagi javnega natečajaopravila izbor za najbolj ino-vativne slovenske izdelke us-njarske in obutvene industri-je. "Z natečajem za najboljinovativne izdelke želimospodbuditi podjetja iz pano-ge, da razmišljajo in delujejoinovativno ter trgu ponujajoizdelke z višjo dodano vred-nostjo," pojasnjuje MatejPeternelj, vodja centra.
Natečaj so tokrat izvedlidrugič. "Veseli smo, da je bilodziv tudi letos dober, kar
pomeni, da imamo tudi vslovenski usnjarski in obut-veni panogi podjetja, ki svojobstoj in uspešno poslovanjedosegajo z vlaganjem v raz-voj, inovacije in kvaliteto," ješe razložil Peternelj. Letoš-nja novost natečaja je med-narodna promocija, saj bodobrošuro v angleškem jezikurazdeljevali na bližnjem sej-mu obutve v Milanu.
Komisijo so navdušila tudigorenjska podjetja. Alpina jerazvila čevelj za tek na smu-čeh Promise, ki je skoraj vceloti razgradljiv, s čimer pri-speva k skrbi za okolje. Imatudi inovativen dizajn. Sin-kopa iz Radovljice pa seukvarja z razvojem izdelkovza nadzor in izboljševanjezdravja. Letos so presenetili zanatomskimi magnetnimivložki Footmag, ki stimuliraizbrane akupunkturne točke.
Z inovacijami proti recesiji
"Nikoli ne veš, kdaj je pravičas za ukrepanje," na vpraša-nje, ali so menjavo na vrhuMerkurja zahtevali pravočas-no, odgovarja Bohorič, Perčičpa: "Če bi vedeli vnaprej, kajse bo zgodilo, Merkurjevihdelnic zagotovo ne bi kupili.""Gre za tveganje, tako kot privseh poslih. Zakaj sedaj tak-šen pomp? Nekateri bi Savoin Merfin kar razlastili. Kajpa ima Sava pri tem? Mi zara-di tega posla ne bomo propa-dli. Ne vem pa, zakaj nekate-ri mislijo, da Merkur ni vre-den nič in da bi vsi sedanji
delničarji morali izgubiti vse.Sava vendarle ni menedžer-sko prevzemala Merkurja," onapadih na Savo pravi pred-sednik uprave. Meni, da jenajpomembnejša sanacijaMerkurja, saj je uspešna sa-nacija rešitev tako za zaposle-ne kot za upnike in delničar-je. Tako bi moral biti skupnicilj vseh deležnikov v Mer-kurju čimprejšnje normalnoposlovanje te družbe.
"Drži, Merkurja brez sode-lovanja bank od 1. julija ne bibilo več. V ponedeljek moraBojan Knuplež (predsednikuprave Merkur Group, op. a.)bankam predstaviti program
sanacije. Menim, da takobanke kot ostali upniki mora-jo sodelovati z moratorijemna kredite in s svežim denar-jem za zagon poslovanja, si-cer ne bo šlo. Edino to lahkoreši Merkur, ne pa vihravost,hitre sodbe in senzacionalninaslovi," pravi Bohorič."Nove revizije poslovanja šenismo dobili, saj jo mora naj-prej obravnavati nadzornisvet Merkurja (danes, op. a.),zato jo pričakujemo v pone-deljek. Zakaj je revizor ugo-tovil tako spremenjeno sta-nje bilanc, o katerem poroča-jo mediji, nam sedaj še ni jas-no," pojasnjuje Perčič.
Oba zagotavljata, da v Saviniti kot veliki delničarji nisobili seznanjeni s celotnim do-gajanjem v Merkurju. "Sedajvemo, da so se od lanskegaoktobra do letošnjega majazgodile pomembne poslovneaktivnosti, ki so poslovanjeMerkurja pripeljale do skraj-nega roba. Kordeževa upravaje menila, da bo težave na tanačin rešila, pa jih je le še po-globila," pravi Bohorič. Pred-sednik Savine uprave še pravi,da medijski napadi na Savoniso samo zavzemanje zaureditev razmer v Merkurju,ampak da gre pri tem tudi zapritisk na vodstvo Save, ker binekaterim godilo prevzeti kr-milo te družbe za uresničeva-nje njihovih ciljev, včasih tudipopolnoma osebnih.
Merkur ne more zamajati Save�1. stran
18GORENJSKI GLAS
petek, 10. septembra 2010KMETIJSTVO [email protected]
Cveto Zaplotnik
Kranj - Z novimi občinskimiprostorskimi plani, ki jih pri-pravljajo v občinah, naj biSlovenija izgubila še dodat-nih 14 tisoč hektarjev kmetij-skih zemljišč. Enaindvajsetobčin (od skupno sedemin-dvajsetih) s širšega območjaGorenjske, ki so zaprosilekmetijsko ministrstvo zasmernice oz. mnenje k pros-torskim načrtom, predvidevaprostorske posege na 1.660hektarjev kmetijskih zem-ljišč, od tega na 962 hektar-jev najboljših. Na ministr-stvu so do načrtovanih pose-gov zelo kritični in restriktiv-ni, za boljšo zaščito tovrstnihzemljišč so pripravili tudispremembe zakona o kme-tijskih zemljiščih, ki so že vjavni razpravi.
Največji poseg industrijska cona na Trati
V škofjeloški občini so sprvim osnutkom prostorske-ga načrta predvidevali pozi-davo 90 hektarjev najboljšihkmetijskih zemljišč, vendarpa dopolnjeni osnutek, ki gaje 1. julija prvič obravnavalobčinski svet in bo jeseni jav-no razgrnjen, predvideva ši-ritev stavbnih zemljišč le na40 hektarjev kmetijskihzemljišč. Razlog za zmanjša-nje je v tem, da so v prvemosnutku prikazali dve različi-ci širitve industrijske cone naTrati, v dopolnjenem pa leustreznejšo, in da so v dogo-voru z ministrstvom za oko-lje zmanjšali nekatere zelenepovršine ob večjih vodotokihv mestu. Od 40 hektarjevkmetijskih zemljišč, ki naj bijih spremenili v stavbna, je18 hektarjev površin za re-kreacijo in gradnjo infra-strukture, 8,8 hektarja zaproizvodne dejavnosti, 10hektarjev za stanovanjskogradnjo in 3,1 hektarja zacentralne dejavnosti, ostaleširitve pa večinoma predstav-ljajo pobude občanov zagradnjo stanovanjskih hiš.
Stavbna zemljišča vračajov kmetijsko rabo
In kako je v jeseniški obči-ni? Kot je povedal AndražTolar z oddelka za okolje inprostor, z novim občinskimprostorskim načrtom nezmanjšujejo površine kme-tijskih zemljišč, saj hkrati znovimi posegi na kmetijskazemljišča precej stavbnihzemljišč vračajo nazaj v kme-tijsko rabo. Površina kmetij-skih zemljišč naj bi se pove-čala za 101 hektar, med kate-
rimi je 90 hektarjev zem-ljišč, na katerih je po veljav-nih prostorskih aktih dopust-na gradnja. Na novo naj bi vstavbna zemljišča spremenilipribližno petnajst hektarjevkmetijskih zemljišč, od tehvečinoma za zelene, parkov-ne in rekreativne površine, lemanjši del (manj kot pethektarjev) pa za gradnjo sta-novanjskih, poslovnih in in-dustrijskih objektov.
Poseg na 123 hektarjevkmetijskih zemljišč
V kranjski občini z novimobčinskim prostorskim načr-tom predlagajo prostorskeposege na 81 hektarjev naj-boljših in na 42 hektarjevdrugih kmetijskih zemljišč,na 25 hektarjev gozdnih indva hektarja vodnih zemljišč.Pri posegih na najboljšakmetijska zemljišča naj bidobro polovico zemljišč zav-zela prometne površine zaseverni potniški terminal obšolskem centru na Zlatempolju, za gradnjo severne inzahodne obvoznice, avtocest-nega priključka Britof, želez-nice in za druge posege. Delzemljišč namenjajo za stano-vanjsko gradnjo v Britofu,Bitnjah, Hrastju, na Kokriciin v Predosljah, za turističnepotrebe v Prašah, za šport inrekreacijo v Mavčičah inHrastju ter za posameznestanovanjske stavbe in kme-tije na različnih lokacijah poobčini.
Edini večji poseg poslovnacona na Korenovi poti
In kaj kaže osnutek občin-skega prostorskega načrtaObčine Kamnik? Kot je po-jasnila vodja oddelka za ure-janje prostora Marija Tadeja
Ježek, predlagajo spremem-bo namenske rabe za 472hektarjih zemljišč, pri tempa naj bi 293 hektarjev kme-tijskih in gozdnih zemljiščspremenili v stavbna, izstavbnih pa v za kmetijsko ingozdno rabo 178 hektarjev.Od 293 hektarjev zemljišč, kijih predlagajo za stavbnorabo, je 213 hektarjev kmetij-skih zemljišč, od tega 118hektarjev najboljših - 48 hek-tarjev za poslovne cone, medkaterimi največji del obsegaširitev poslovne cone na Ko-renovi poti, 15 hektarjev za ši-ritev podeželskih naselij oz.pretežno za širitev kmetij, 21hektarjev za stanovanjskogradnjo, 18 hektarjev za pro-metne površine (športno le-tališče, ceste), dobrih šesthektarjev za širitev zelenihpovršin, štiri hektarje za cen-tralne dejavnosti, dobra dvahektarja za šport in rekreaci-jo ... Ministrstvo za kmetij-stvo v smernicah k osnutkuobčinskega prostorskega na-črta zavrača večino posegovna najboljša kmetijska zem-ljišča in bo potrebno nadalj-nje usklajevanje. V občinimenijo, da dobro varujejonajboljša kmetijska zemljiš-ča, pri tem pa navajajo, da sože pri pripravi načrta zavrnilinesprejemljive pobude zaposege na zemljišča zunajstrnjenih naselij. Ker želijookrepiti razvoj podeželja, sotam tudi predlagali večino ši-ritev, ki so namenjeneustvarjanju pogojev za razvojnovih delovnih mest (novemale poslovne in obrtnecone v Tuhinjski dolini), ši-ritvam kmetij in gradnjamna domačijah. "Vseh širitevna najboljša zemljišča nemoremo obravnavati kot iz-gube kmetijskih zemljišč,ampak kot ohranjanje pose-
litve na območjih, kjer je zaizgubo kmetijskih zemljiščbistveno večja grožnja zaraš-čanje kot pa nove poselitve,"ugotavlja Marija Tadeja Je-žek in dodaja, da v občini ši-ritve mesta Kamnik sploh nepredlagajo, saj želijo izrabitidegradirane industrijske po-vršine znotraj mesta, indus-trijo pa preseliti na bolj pri-merna mesta.
O površini se še usklajujejo
O tem, koliko kmetijskihzemljišč nameravajo spre-meniti v stavbna, smo spra-ševali tudi v radovljiški obči-ni, odkoder pa so nam odgo-vorili, da se o tem še usklaju-jejo z ministrstvom za kme-tijstvo, gozdarstvo in prehra-no. Ministrstvo jim je aprilaletos na predlagano strategi-jo prostorskega razvoja inprostorski red izdalo negativ-no mnenje, v katerem je na-vedlo, da so določeni posegiv nasprotju s predpisi inusmeritvami za širjenje po-selitve in varstvo kmetijskihzemljišč. Med takšne posegesodijo stanovanjska in drugagradnja na najboljših kmetij-skih zemljiščih oz. na njivahv odprtem kmetijskem pros-toru, gradnje, ki posegajo nanenačeta območja kmetij-skih zemljišč ali na območja,ki so jih v preteklosti meliori-rali ali komasirali z javnimdenarjem, posegi, ki mejijona kmetijska zemljišča slab-še kakovosti, ... Kot navajavodja občinskega oddelkaStaša Čelik Janša, v občinimed drugim predlagajospremembo namembnostiiz kmetijska v stavbna zem-ljišča za območje od Lesc inRadovljice do regionalne ce-ste oz. avtoceste.
Posegi na najboljša zemljišča"Za pridelavo hrane je osnova kmetijska zemlja. Imamo jo zelo malo. V preteklih desetletjih smo jopospešeno izgubljali in kot minister, odgovoren za prehrano, ne morem dopustiti česa takega tudi v prihodnje," pravi minister Dejan Židan.
KRATKE NOVICE
Po statističnih podatkih se je v Sloveniji v obdobju 1991 - 2007 površina kmetijskih zemljišč v uporabi zmanjšala za 62.800 hektarjev, od tega samo obdelovalnih površin (njiv in vrtov) za 20 tisoč hektarjev.
Zgornje Bitnje
Srečanje pridelovalcev koruze
Kmetijska svetovalna služba vabi pridelovalce koruze nastrokovno srečanje, ki bo v ponedeljek ob 10. uri na njivi To-maža Šifrerja v Zgornjih Bitnjah (ob lokalni cesti Stražišče-Zgornje Bitnje za čistilno napravo, pred križiščem cesteKranj-Škofja Loka). Špela Modic iz Kmetijskega inštituta Slo-venije bo predstavila pojavljanje koruznega hrošča na Go-renjskem, Marija Kalan iz Kmetijsko gozdarskega zavodaKranj letošnje pogoje pridelovanja koruze, Franci Pavlin,prav tako iz zavoda, pa bo dal nekaj koristnih napotkov zasiliranje koruze. Zastopniki semenarskih hiš Pioneer, KWS,Agrosaat, Semevit, Semenarna in Inštituta za koruzo Ze-mun polje bodo predstavili koruzne hibride, ki so primerniza pridelovanje na Gorenjskem. C. Z.
Zgornje Jezersko
Za divjad pripravili jesenove vejnike
V Lovski družini Jezersko ohranjajo tradicijo, po kateri obmalem šmarnu pripravijo jesenove vejnike, ki so zlasti v hu-dih zimah krmna poslastica za jelenjad in srnjad. Vejnike na-redijo tako, da z jesenovih dreves posekajo veje ali jesenepodrejo in potlej veje povežejo v snopiče, ki jih shranijo vute za zimsko krmljenje divjadi. C. Z.
RAD
IO S
OR
A, D
.O.O
., K
APU
CIN
SK
I TR
G 4
, Š
KO
FJA
LOK
A
GLA
SB
EN
OD
RU
{TVO
ATAL
EA,
GO
MIL
E 1
0,
BR
US
NIC
E
Oddaja Polka in majolka bo gostovala v Kranju. Pripravili bomo zares velik glasbeni spektakel. Iz vsehgorenjskih občin smo povabili najboljše ansamble!
Z nami bodo: Harmonikarski orkester Martina Vodlana,Nagelj, Viharnik, Veseli Gorenjci, Fantje z vasi, Gorenjskikvintet, Slovenski pozdravi, Veseli Begunjčani, Azalea,Boh pomagej, Pušeljc, Suha špaga, Folk idoli, Beerbely,trio Šubic, Podvig, Grintovci, ans. Žibert in ostali, plesalibosta folklorni skupini Preddvor in Sava.
V primeru slabega vremena bo prireditev v hotelu Bellevue na Šmarjetni gori. Vstop prost!
Vabljeni v petek, 17. septembra, pred gostilno STARI MAYR v Kranju.
Od 15. do 17. ure bo veselica z ansamblom Jamniški odmev, ob 17. uri predizbor
za Polkino zvezdo harmonikarjev, ob 18. uri pa snemanje TV oddaje.
19GORENJ SKI GLASpetek, 10. septembra 2010 REPORTAŽA [email protected]
Janez Štrukelj
Jedi za poznopoletne dniPerutninska solata z zelenjavo primerna za alternativo
Sestavine: 1 pečeni piščanec,pol glave cvetače, por, pol gomo-lja zelene, pol rdeče paprike,osminka l kisle smetane, 2 jogur-ta, sok ene limone, sol, poper, 1šopek sesekljanih svežih zelišč.
Priprava: Cvetačo razdeli-mo na majhne cvetke in sku-hamo v slani vodi, ki smo jidodali malo mleka, da ostanecvetača bele barve. S piščancaodstranimo kožo, meso odlu-ščimo od kosti, nato pa nare-žemo na majhne rezance.Poru porežemo zelene liste,ga operemo, osušimo in nare-žemo na rezance. Prav takonarežemo na rezance zelenoin papriko, korenček nariba-mo. Por in zeleno na hitroprevremo v vodi. Kislo smeta-no zmešamo z jogurtom, li-
monovim sokom, osolimo inpopopramo. Zelišča drobnosesekljamo in zmešamo medomako. Vse sestavine zmeša-mo in pustimo stati približnokakšno uro, da se solata mari-nira. Solato dekorativno nalo-žimo na krožnik in prelijemos pripravljeno omako.
Smetanov štrukelj malodrugače
Sestavine: 30 dag namenskemoke, 2 žlici olja, 1 jajce, mla-čna okisana slana voda.
Nadev: 20 dag mletegamaka, 2 dl mleka, 6 dag maslaali margarine, 8 dag sladkorja,6 dag rozin, vanilin sladkor,malo ruma, 2 jajci.
Priprava: Ugnetemo čvrstovlečeno testo. Pustimo ga po-čivati pol ure, nato ga razva-ljamo in natanko razvleče-mo. Testo namažemo z ma-
slom ali margarino in nade-vom, nato ga zvijemo v štru-kelj. Zavijemo ga v pomašče-no in z drobtinami potrese-no alufolijo. Kuhamo ga vslani vodi 30 minut. Kuhane-ga odvijemo in narežemo naprimerne kose, prelijemo jihz raznimi omakami ali samoz raztopljenim maslom.
Nadev: Mak poparimo zmlekom, dodamo maslo alimargarino, rumenjake in trdsneg iz beljakov, posladka-mo, dodamo vanilin sladkorin rum.
Kaneloni po domače
Sestavine: pol l mleka, 25 dagmoke, 4 jajca, sol, 1 dl olja zapeko palačink, olje za cvrenje, 3jajca, 10 dag presejane moke in20 dag drobtin za paniranje,
Nadev: 10 dag pečenke, 12dag praženih možganov, 6
dag špinače, 4 dag kuhane pro-sene kaše, 1 jajce, parmezan.
Priprava: Najprej speče-mo palačinke, nato zmelje-mo meso, dodamo na čebu-li prepražene možgane, špi-načo in kuhano kašo, veže-mo z rjavo mesno omako injajcem. Začinimo s soljo,poprom in parmezanom. Spripravljenim nadevom na-polnimo palačinke, jih zvi-jemo v obliko sarme, pani-ramo po dunajsko in ocvre-mo v vročem olju. Osušimojih na papirnati servieti. Po-strežemo jih s paradižniko-vo omako.
Paradižnikova omaka: V po-sodi segrejemo maščobo, do-damo žličko sladkorja, mokoin dobro prepražimo, nato do-damo paradižnikovo mezgoin še malo prepražimo ter za-lijemo z juho ali vodo. Omakopo okusu začinimo s soljo, po-
prom, baziliko, rožmarinomin origanom.
Ocvrtki s slivami in mandlji
Sestavine: Četrt mleka, 12,5dag moke, 2 rumenjaka, 2 be-ljaka, sol, 1 žlica olja, 30 dagsuhih sliv, olupljeni mandlji,2,5 dl olja, 15 dag naribane čo-kolade, sladkor v prahu.
Priprava: Iz moke, rume-njakov, soli, olja in moke na-redimo gladko tekoče testo, kiga pustimo pol ure počivati.Slive prevremo, izkoščičimoin v vsako vtaknemo olupljenmandelj. Beljake stepemo vtrd sneg, ki ga previdno zme-šamo v testo. Vanj pomočimoslive in jih v vročem olju oc-vremo. Ocvrtke povaljamo vnaribani čokoladi in potrese-mo s sladkorjem. Ocvrtki sosveži zelo hrustljavi, zato jihtakoj tople ponudimo.
Jelena Justin
Ko greben Košute opazuje-mo nekje z vzhoda, je videtikot žaga, pogled s severanam da vedeti, da je to divjigreben, saj je severna strandivje prepadna, pogled z za-hoda nam spet da občuteknazobčane žage, z juga pa jenjena podoba mila, travnatain človeku prijazna. S te stra-ni se bomo danes povzpelina njen najvišji vrh, na Ko-šutnikov turn, 2136 metrov.
Izhodišče vzpona je parki-rišče pod planino Dolga nji-va. Do tod pridemo prekoDolžanove soteske, mimo Je-lendola (Puterhofa) do Med-vodja, kjer pri nekdanji straž-nici zavijemo levo po maka-damski cesti. Po nekaj kilo-metrih pridemo do razpotja.Na desni strani je hiša, ki joobvozimo in nadaljujemodesno, do urejenega parkiriš-
ča, odkoder smo v 20 minu-tah na spodnji planini Dolganjiva, kjer je tudi planšarija.Možnosti vzpona na Košut-nikov turn sta dva: zahodnaali pa vzhodna pot. Predla-gam, da se vzpnemo po za-hodni in sestopimo povzhodni. Usmerimo se nazahodno pot, ki nas pripeljev gozd in nekaj časa potekaskoraj vodoravno v smeri za-hoda. Prečimo pašno ogradoin kmalu nas smerokazusmeri ostro desno. Pot na-ravnost gre proti Tegoški pla-nini. Sledi strmejši vzpon posmrekovem gozdu. Pot pote-ka v okljukih, doseže jaso inse še naprej strmo dviguje vključih. Na vrhu jase pot zno-va preči gozd. Ko stopimo izgozda, smo na vršnih travahneporaščenega grebena Ko-šute. Pot se cik-cakasto vzpe-nja, se približa eni od grap,nato pa zavije ostro desno
proti Košutnikovemu turnu.Pot preči južno pobočje Ko-šute in se zmerno vzpenjaproti našemu cilju. Mestomaje pot porasla z gostim ruš-jem. Tik preden dosežemogreben, prečimo grapo, pol-no grušča, in se med skrot-jem povzpnemo na greben.Smo na sedlu med Košutni-kovim turnom in Ostrvom.Če naredimo še nekaj kora-kov v levo, si lahko ogledamovršni del zavarovane plezal-ne poti, ki pelje na Košutni-kov turn. Ja, tudi to bomo šesplezali. Kmalu! Nadaljuje-mo desno, proti našemuvrhu. Pobočje je kamnito inpotrebna je previdnost. Potizgubi nekaj korakov na viši-ni, ko pred seboj zagledamostrm skalni skok, kjer napre-dujemo le s pomočjo rok. Va-roval ni. Pot je strma in vmokrem nevarna za zdrs. Nagrebenu strmina popusti in
od križa, ki označuje naš vrh,nas loči le še nekaj nezahtev-nih korakov.
Sestopili bomo po vzhodnipoti. Začnemo se spuščati postrmini vršnih travnikih. Potpoteka ob grapi, po južnihpobočjih grebena, ki povezu-je Tolsto Košuto in Košutni-kov turn. Sestopamo po zelostrmem, izpostavljenem,stranskem travniškem grebe-nu, ki tik pred grapo zavijeostro levo, jo preči in se skoziizrazito ruševje vse bolj spuš-ča. Zelo hitro izgubljamo navišini. Zanimivo je opazova-nje kamnitih skulptur, ki jihje v milijonih let izoblikovalavoda. Ves čas se približujemozgornji planini Dolga njiva,kjer se v poletnih mesecih pa-sejo tako govedo kot konji.Previdni pa moramo biti šezaradi nečesa. Na južnih po-bočjih, ki so obsijana s son-cem, lahko zelo hitro sreča-mo kakšno plazečo se gospo;kačo. Steza nas kmalu pripe-lje na kolovozno pot, ki sevzpenja čez planino Dolganjiva. Do koče sestopimo pokolovozu, od tam pa po potivzpona nazaj do jeklenegakonjička, ki je verjetno odmakadama lepo zaprašen.Nadmorska višina: 2136 mVišinska razlika: 890 mTrajanje: 4 ureZa htev nost: ★★★★★
Planinski izlet: Košutnikov turn (2136 m)
Najvišji v grebenuGreben Košute je dolg več kot deset kilometrov. S severne strani se nagreben vije kar nekaj zanimivih, adrenalinsko speljanih zavarovanih plezalnih poti. Mi bomo najvišjega v grebenu spoznali z južne strani.
Sestop po vzhodni poti / Foto: Jelena Justin
Razgled z vrha proti zahodu / Foto: Jelena Justin Vrh Košutnikovega turna / Foto: Jelena Justin
K U H A R S K I R E C E P T I140
www.kaerntnermessen.atS E J M I Š Č E C E L O V E C
11.-19.sept.
Potrošniški sejem za gradnjo,
notranjo opremo, gospodinjstvo,
modo inkulinariko
Sanjske slike Z a b a v aBella Italia
NOVOFUN
NOVO
Jesenski sejem
Celovški
ANK
ER
ST
GE
S N
.B.R
., M
ARK
ETI
NG
& W
ER
BU
NG
, E
GE
LMO
OS
WE
G 2
6,
KAM
ER
ING
20 petek, 10. septembra 2010GORENJSKI GLAS
[email protected]ŽIPOT, OGLASI
JANEZ ROZMAN S.P. - ROZMAN BUS, LANCOVO 91, 4240 RADOVLJICA,TEL.: 04 53 15 249, FAX: 04 53 04 230
MADŽARSKE TOPLICE: 2. 10 - 5. 10, 2. 11. - 5. 11.; BANJA VRUČICA: 6. 10. -13. 10., 25 .10. - 28. 10.; BIOTERME: 11. 10 . - 13. 10; TOPOLŠČICA: 27. 9.;MEDŽUGORJE: 15. 10. - 17. 10.; TRST: 6. 10.
HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Bleiweisovi cesti 4, v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
Predavanje, ki bo v društveni pisarni v Kranju na Oldhamski c.14 (pri Vodovodnem stolpu), vodi mag. Edo Belak.
Proučevanje Svetega pisma Kranj - Društvo prijateljev Svetega pisma vabi jutri, v soboto, 11.septembra, ob 9. uri v Dom krajanov Primskovo na proučevan-je Svetega pisma z okvirno temo Ali nam je molitev potrebna.Razgovor bo povezoval Roman Šimenc. Vstopnine ni.
Začetek igranja namiznega tenisaKranj - Namiznoteniška sekcija Društva upokojencev Kranj ob-vešča člane društva in namiznoteniške sekcije, da bodo zigranjem začeli v ponedeljek, 13. septembra, od 14.30 do 16.30in nato vsak naslednji ponedeljek ob istem času. Rekreacija bopotekala v igralni dvorani NTK Merkur - za Območno obrtnozbornico (poleg stavne strokovnih šol ob Cesti Staneta Žagar-ja).
Naučite se meditirati!Škofja Loka - Center Maitreja, Ljubljana, vabi na predstavitevtečaja meditacije, ki bo 13. septembra ob 19. uri na Osnovni šoliŠkofja Loka - Mesto, Šolska ulica 1, Škofja Loka. Vstop je prost.
Čarovniška predstava Labirint umaGodešič, Sveti Duh - Predstava klasičnih čarovniških točk (točkez vrvmi, ruticami, levitacija) in v modernega mentalizma(telepatija, branje misli, poznavanje preteklosti posameznika)Mitje Rota z naslovom Labirint uma bo v dvorani KS Godešičjutri, v soboto, 11. septembra, ob 19.30, v Kulturnem domu priSvetem Duhu pa prihodnjo soboto, 18. septembra, ob 19.30.
PREDSTAVE
OBVESTILA
Na Vodiško planinoNaklo - Pohodniška sekcija Društva upokojencev Naklo vabiv soboto, 11. septembra, na planinski pohod na Vodiškoplanino. Zbor bo ob 8. uri pred domom kulture v Podbrez-jah. Hoje bo za 4 ure, pohod je srednje težak.
Na StojnoPreddvor - Planinska sekcija Preddvor vabi svoje člane na planin-ski izlet na Stojno. Izlet bo 18. septembra ob 7.30 iz Preddvora.Informacije in prijave pri Mateji Udovč, tel.: 041/322 490.
Mahavšček-Veliki BogatinRadovljica - Planinsko društvo Radovljica organizira 11. sep-tembra nezahtevno turo na Mahavšček-Veli Bogatin (2008m). Hoje bo za 8 ur. Prijave po tel.: 031/345 209 ali 531 55 44v sredo in četrtek od 18. do 19.30.
3. pohod po Mamutovi deželiKranj - Pohodniki kranjskih upokojencev vabijo v soboto, 11.septembra, na 3. pohod po Mamutovi deželi. Daljši pohodbo dolg 14, krajši pa 6 kilometrov. Prijave sprejemajo vdruštveni pisarni do petka, 10. septembra.
Pohod po Loško-zbelovski planinski potiŠenčur - Turistično društvo Šenčur vabi v nedeljo, 19. sep-tembra, na pohod po Loško-zbelovski planinski poti podBočem. Informacije in prijave zbira do petka, 17. septembra,Franci Erzin, tel. 041/875-812.
Razstava in predavanje o gobahGorje - Gobarsko društvo Jurček Gorje v sodelovanju z občinoGorje prireja gobarsko razstavo in predavanje z diaprojekcijo fo-tografij. Namen predavanja je ozavestiti gobarje in ostale gostegozdov za spoštljivo sožitje z naravo. Razstava in predavanjebosta v Gorjanskem domu in sicer razstava v petek in soboto,10. in 11. septembra, od 8. do 19. ure, predavanje pa v soboto, 11.septembra, ob 19. uri. Predavala bosta člana gobarskega društvaKranj Vrhovnik in Malovrh.
Začetek je tudi konec - srečanje je tudi ločitevKranj - Humana, združenje svojcev pri skrbi za mentalnozdravje, vabi v torek, 14. septembra, ob 16. uri na predavanjeoz. delavnico Začetek je tudi konec - srečanje je tudi ločitev.
PREDAVANJA
IZLETI
Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat.
Dan jabolk in hruškKranj - Jutri, v soboto, 11. septembra, Turistično društvo Kranj or-ganizira Dan jabolk in hrušk. Semenj bo potekal kot vsakosoboto od 8. do 13. ure na Glavnem trgu ob vodnjaku. Lahkoboste kupili domače sadje in se posladkali ob pečenih dobrotah.
Prijateljsko srečanje občin Jesenice in Šentjakob v RožuJesenice - Turistično društvo Golica jutri, v soboto, 11. sep-tembra, prireja vsakoletno Srečanje na Rožci, prijateljskosrečanje občin Jesenice in Šentjakob v Rožu. Ob 12. uri bosrečanje pohodnikov na sedlu Rožca, družabno srečanje ob13. uri pri pastirski koči na Jeseniški planini. Vse informacijena 031/337 202 ali [email protected].
Preddvorski kolesarski krogPreddvor - EMŠO klub Preddvor vabi na 6. Preddvorski kole-sarski krog, ki bo jutri, v soboto, 11. septembra, z začetkomob 10. uri v Športnem parku Pregrat (za gostilno Pr' Bizjak).Za udeležence pripravljajo daljšo (za kolesarske nav-dušence) in krajšo traso (primerno tudi za družine) po me-jah občine Preddvor. Startnine ni.
Sredin večer Bled - Na sredinem večeru 15. septembra v Info središčuTriglavska roža na Bledu bo ob 19. uri odprtje poučne razs-tave Knafelčeva markacija in strokovno predavanje TonetaTomšeta z naslovom Markacijska dejavnost in problematikaplaninskih poti.
PRIREDITVE
Turistično društvo Kokrica tokrat že tretjič organizira pohod po mamutovideželi, ki je namenjen vsem ljubiteljem narave in pohodništva. Na pot se bodopohodniki odpravili v soboto, 11. septembra, ob deveti uri, start pa bo kot vse-lej pred supermarketom Mercator na Kokrici pri Kranju. Organizatorji so pripra-vili dve poti in sicer daljšo, ki obsega 14 kilometrov. Pot vodi iz izhodišča naKokrici ob avtocesti skozi vas Ilovka, kjer bo prva kontrolna točka. Nadaljevalibodo skozi Bobovek mimo Bobovških jezerc, kjer so pri izkopu gline leta 1953izkopali okostje mamuta. Mamut je tako postal zaščitni znak Turističnegadruštva Kokrica kot tudi vasi Kokrica. Udeleženci si bodo ob postanku lahkoogledali kratko predstavo življenja v času mamuta, nato pa nadaljevali mimoSrakovelj v Tatinec, kjer bo na domačiji pr' Andrejcu naslednja kontrolna toč-ka. Nadaljevanje poti poteka do Mlake pri Kranju skozi naselje Grič z vstopomv krajinski park Udin boršt, kjer bo pri mlinčkih kontrolna točka. Po lepi gozd-ni poti v Udin borštu nas pot vodi do regionalne ceste proti krožišču Kokrica invse do cilja pred Mercatorjem na Kokrici. Organizatorji so pripravili tudi krajši pohod za manj pripravljene pohodnike, ta obsega 6 kilometrov. Start bopred Mercatorjem in bo vodila po najkrajši poti do Bobovških jezerc proti Mlaki pri Kranju in nato po isti poti, kot je opisano za daljši pohod. Startnina za
udeležence pohoda znaša 5 evrov. Vsak udeleženec prejme dnevnik poti in mali-co na cilju (udeleženci prejšnjih pohodov, prinesite dnevnike s seboj!). InformacijeMarjan Čadež gsm: 041/879 312 ali na www.turisticnodrustvo-kokrica.si.
Tretji pohod po mamutovi deželiTuristično društvo Kokrica vabi jutri, v soboto, 11. septembra, na 3. pohod po mamutovi deželi.
Fund
acija
Vin
cenc
a D
raks
lerja
za
odvi
snik
e, S
love
nski
trg
1,
Kra
nj
Vabimo vas, da se udeležite okrogle mize z naslovom:
TE ZANIMA MOJA DRUŽBA?dialog nevladnih organizacij z županskimi kandidati
Okrogle mize so namenjene srečanju nevladnih organizacij (NVO) in kandidatov za župane v občinah na Gorenjskem. Skozi vodeno razpravo bodo pred- stavniki NVO in kandidati za župane lahko predstavili svoja mnenja o delovanju NVO v njihovi občini.
Mnenja o teh in drugih vprašanjih boste udeleženci okroglih miz lahko izmenjali na enem izmed spodaj navedenih srečanj.
Razpored srečanj:
Kraj Naslov Datum
Jesenice Upravna enota Jesenice, Titova 78, velika sejna soba 21.9.2010
Kranj Mestna občina Kranj, Slovenski trg 1, sejna soba 15 23.9.2010
Škofja Loka Upravna enota Škofja Loka, Poljanska cesta 2, velika sejna dvorana 28.9.2010
Radovljica Občina Radovljica, Gorenjska cesta 19, velika sejna dvorana 30.9.2010
Tržič Dom Vincenca Drakslerja, Pristavška cesta 16, Tržič 4.10.2010
Okrogle mize bo povezoval Blaž Račič, novinar Dela.
Prijave za udeležbo na okroglih mizah zbiramo preko tel.: 04 23 61 346 ali na e-naslov: [email protected].
Vljudno vabljeni, da se nam pridružite in sodelujete v razpravi.
LOTORezultati 72. kroga - 8. septembra 2010
1, 10, 12, 16, 17, 21, 27 in 34
Lotko: 6 9 6 1 4 6Loto PLUS: 1, 2, 12, 15, 21, 22, 34 in 3
Predvideni sklad 73. kroga za Sedmico: 350.000 EURPredvideni sklad 73. kroga za Lotka: 50.000 EURPredvideni sklad 73. kroga za PLUS: 885.000 EUR
[email protected], 10. septembra 2010GORENJSKI GLAS MALI OGLASI, OGLASI
Izvedba celovitih geodetskih storitevpo ugodnih cenah:■ geodetski načrti■ ureditev meje (dela meje)■ izravnava meje■ parcelacije (delitev, združitev)■ označitev meje v naravi■ evidentiranje zemljišča pod stavbo■ sprememba bonitete zemljišča■ vpis stavbe in dela stavbe v kata-ster stavb
■ zakoličbe objektov, komunalnih vodov, cest
■ komasacije stavbnih zemljiščPokličite nas na telefon 031/695-484ali se oglasite na sede-žu podjetja!
STANOVANJE PRODAMO Kranj, Vodovodno stolp, trisobno vIII. nadstr., l. izgr. 1965, obnovljeno l.2005 (kopalnica, WC, CK na plin)vpisano v ZK, klet, balkon, cena125.000,00 EUR.Kranj, Planina I, dvosobno + 2 kabi-neta, 5. nadstr. v izmeri 93,81 m2, l.izgr. 1976, delno obnovljeno l. 2005- okna v spalnicah, radiatorji, vsipriključki, vpisano v ZK, lepo ohra-njeno, cena 129.000,00 EUR.Preddvor, enosobno v mansardi iz-mere 48,00 m2, v hiši so samo štiristanovanja, l. izgr. 1960, stanovanjeizdelano l. 1991, CK, cena 77.500,00EUR.STANOVANJE ODDAMO V NAJEMKranj, Drulovka, manjša visoko pri-tlična hiša tlorisa 30 m2 na parcelivelikosti 500 m2, l. izgr. 1951, v ce-loti prenovljena in opremljena l.2009, v pritličju - kuhinja, jedilnicaz dnevno sobo, WC, v nadstr. -spal-nica, pomožni prostor in kopalnica,CK, največ za dve osebi vseljivo ta-koj, cena 630,00 EUR/mesečno +stroški + 2x varščina.
t MM
T F
Kranj, Vodovodni stolp, enosobno vpritličju izmere 38,90 m2, l. izgr.1967, v celoti opremljeno, vsi pri-ključki, CK, cena 310,00 EUR meseč-no + stroški + 1x varščina, vseljivo ta-koj.HIŠE - PRODAMOKranj, staro mestno jedro, enonad-stropna s 120 m2 stanovanjske povr-šine na parceli velikosti 262 m2, l.izgr. 1935, prenovljena l. 2002 - okna,vse instalacije, kopalnica, CK na olje,dvorišče, kjer je možno parkiranje zadva avtomobila, terasa s 115 m2 vrta,cena 180.000,00 EUR. Trstenik, na izredno lepi sončni lo-kaciji, medetažna s 300 m2 uporab-ne stanov. površine na parceli veli-kosti 1144 m2, l. izgr. 1999, cena399.000,00 EUR, v kateri je vključe-na tudi vsa oprema izdelana pomeri. Gorenjska, Cegelnica pri Naklem, vi-sokopritlična, tlorisa 8,5 x 8 m2 naparceli velikosti 539 m2, l. izgr. 1939,delno obnovljena l. 1994 - okna, stre-ha, kopalnica, WC, garaža, vsi pri-ključki, CK na olje, ZK urejena, cena133.000,00 EUR. POSLOVNI PROSTOR - PRODAMOKranj, Savska cesta, tlorisa 364 m2na parceli velikosti 884 m2, l. izgr.1959, višina stropa 5 m, objekt jemožno uporabljati za različne dejav-nosti, urejen dostop in lastno parki-rišče, cena 250.000,00 EUR.Tržič, v centru mesta na glavni ulici,pritličje v izmeri 30 m2, l. izgr. 1900,že delno prenovljen, primeren za ne-živilsko trgovino, cena 47.000,00EUR.VIKEND - PRODAMOTrstenik-Orle, zidan, visokopritlični,tlorisa 46 m2 na parceli velikosti 478m2, lepa sončna lokacija, garaža,dostop tlakovan, ob vikendu tudimanjša brunarica, l. izgr. 1997,cena 220.000,00 EUR skupaj zopremo.PARCELA - PRODAMOKranj, proti Naklemu, v industrijskiconi v izmeri 5957 m2 za proizvod-njo, skladišča, parkirišče, cena 144EUR/m2 in še pribl. 18 EUR/m2 zakomunalni prispevek.
www.rpi.si Zgodnji investitorji prihranite!
Komunalni prispevek v ceni!99€/m2
PROJEKT FINANCIRA:
PROJEKT PODPIRATA:
Za brezplačno rezervacijo in vabiloprosim pokličite go. Tanjo Pšajt, natel. številko 04 279 18 49 ali pišite
na elektronski naslov [email protected].
PROJEKT RAZVIJA:Vabljeni,na uradno predstavitev projekta poslovne cone Žirovnica, ki bo
p j
16. 9. 2010v prostorih Gospodarske zbornice
Slovenije v Ljubljani.
RP investicije d. o. o., Poslovna cona A 2, 4208 Šenčur
NEPREMIČNINESTANOVANJAPRODAM
DVOSOBNO stanovanje, Jesenice, Ti-tova ul., 56 m2, obnovljeno, urejena ZK,67.000 EUR, ☎ 041/375-318 10004641
ODDAM
SOBO ženskam, možnost kuhanja, v kopal-nici pralni stroj, prostor za avto, cena nižja,Smledniška 35, Kranj 10004803
GARSONJERO, delno opremljenno,ugodna lokacija, ☎ 031/284-783,041/787-068, popoldan, zvečer
10004835
ENOSOBNO stanovanje na Golniku,40 m2, ☎ 041/368-998 10004827
V KRANJU Planina 3 oddam stanova-nje, 43 m3, ☎ 040/642-797 10004806
V STAREM mestnem jedru Kranja od-damo nadstandardno stanovanje v veli-kosti 72 m2, cena po dogovoru, ☎041/677-925 10004793
OPREMLJENO stanovanje v Kranju sam-skemu moškemu, ☎ 041/715-148
10004819
TRISOBNO stanovanje, opremljeno,Podlubnik, Škofja Loka, s 1.10.2010,☎ 041/958-228 10004866
NAJAMEM
OPREMLJENO garsonjero oz. stano-vanje po ugodni ceni oz. za pomoč vgospodinjstvu, ☎ 051/428-551
10004792
ZAMENJAM
ENOSOBNO stanovanje vila bloki vRadovljici za Kranj, lahko tudi doplači-lo, ☎ 040/977-704 10004832
HIŠEPRODAM
CERKLJE - Dvorje, starejšo hišo, par-cela, 356 m2, cena 67.000 EUR, ☎040/463-000 10004871
HIŠO, dvostanovanjsko v Kranju, z vrtom,dve garaži, ☎04/23-25-059 10004673
SAMOSTOJNO dvostanovanjsko hišo,zgornja etaža s posebnim vhodom, 4-sobno stanovanje, 100 m2, v celoti adap-tiran 2010, vsi priključki, cena 88.000EUR ali menjam za parcelo ali manjše sta-novanje, ☎ 030/653-848 10004686
VIKENDI, APARTMAJIPRODAM
VIKEND - bivalno enoto z vso infrastrukturo,hišno št., 4.5 x 8 m okolici Trebnjega, star5 let, ☎031/308-540 10004815
POSLOVNI PROSTORIODDAM
ALI PRODAMO pisarno 34 m2 na Pla-nini v Kranju, ☎ 041/633-19510004780
POSLOVNE PROSTORE POSLOVNEPROSTORE v IOC na Savski cesti vKranju (bivša Trenča), velikosti od 155do 1.200 m2, cena 2,95 eur/m2, ☎041/426-898 10004442
GARAŽEPRODAM
GARAŽO v garažni hiši pri nebotičniku,☎ 04/20-12-851 10004810
ODDAM
GARAŽO v Kranju Planina - Kotlarna, ☎04/25-31-502, 040/296-753 10004865
GARAŽO v Šorlijevem naselju. ☎040/190-600
OSTALOPRODAM
KOZOLEC toplar na 2000 m2 parce-le, sadovnjak, dokumentacija, na le-pem kraju v Lescah, ☎ 051/649-793
10004864
Male oglase sprejemamo: za objavo v petek - v sredo do 14.00 in za objavo v torek do petka do14.00! Delovni čas: ponedeljek,torek, četrtek, petek neprekinjenood 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16., sobote, nedelje in prazniki zaprto.
Mali oglasitel.: 201 42 47fax: 201 42 13 e-mail: [email protected]
FESST, d. o. o., nepremičninskadružba,Koroška c 2, Kranj,Telefon: 236 73 73Fax: 236 73 70E-pošta: [email protected]: www.fesst.si
MOTORNAVOZILAAVTOMOBILIPRODAM
RENAULT Laguno 1.8, l. 2002, prevo-ženih 92.000 km, ☎ 031/330-516
10004796
STROJIIN ORODJAPRODAM
ELEKTROMOTOR 6.7 KW, 720 obra-tov, rabljen, ☎ 031/304-157
10004813
KUPIM
LEPO ohranjen manjši cirkular z elek-tromotorjem 220 V za žaganje drv, ☎031/676-415
10004785
GRADBENIMATERIALGRADBENI MATERIALPRODAM
KOLE kostanjeve in betonske, ☎04/51-41-297, 051/392-628
10004799
SMREKOVE plohe, ☎ 041/841-63210004837
KUPIM
ODKUPUJEMO hlodovino hrasta, je-sena, bukve ter smreke, ☎ 041/639-348 10004746
PODARIM
CEMENTNE strešnike - zareznike,cca. 160 m2, rabljene. Pogoj je po-moč pri snemanju in odvoz vseh streš-nikov in korit, ☎ 041/744-109
10004768
STAVBNO POHIŠTVOPRODAM
RABLJENA okna Jelovica 80 x 80,120 x 140, 140 x 140, 120 x 210, ☎031/272-632
10004847
KURIVOPRODAM
DRVA - metrska ali razžagana, možnadostava, ☎ 041/718-019 10004707
BUKOVA drva, cena 55 EUR, mešanadrva, cena 40 EUR, možnost razrezain dostave, ☎ 040/338-719
10004705
BUKOVA drva, butare za krušno peč,strešna opeka bramac 600 kosov inmešalec za beton, ☎ 031/201-393
10004794
BUKOVA drva, možnost razreza in do-stave, ☎ 041/552-553
10004839
BUKOVA drva, borova drva, cena 40EUR/m3, okoliš Žirovnice, ☎041/274-891 10004845
BUKOVA in mešana drva, razžagana inz dostavo, ☎ 041/239-328
10004846
BUTARE listavcev, ☎ 04/25-51-70710004805
BUTARE, suhe za kurjenje kmečkepeči in dve hrastove kadi 300 in 400 lza namakanje sadja, cena po dogovo-ru, ugodno, ☎ 041/625-688
10004873
DRVA brezova, 55 EUR, bukova, 60EUR, mešana, 45 EUR, možnost raz-reza in dostave, ☎ 070/323-033
10004706
JESENOVA drva, suha, večjo količino,40 EUR/m, ☎ 04/53-31-610
10004787
MEŠANA drva ter drva hrast in ko-stanj, možen razrez in prevoz na dom,Poljanska dolina do okolice Kranja, ☎051/412-165 10004790
SUHA drva mešana brezova in bukovapo 55 EUR, možnost razreza in dosta-ve, ☎ 041/608-616 10004789
SUHA drva - hrast, gaber, ☎ 040/607-451 10004825
SUHA bukova mešana drva in suhedeske, ☎ 04/25-60-224 10004838
SUHE bukova drva, možen razrez indostava, ☎ 041/884-882 10004802
STANOVANJSKAOPREMA
GOSPODINJSKI APARATIPRODAM
”EXCLUSIVE” steklokeramični štedil-nik z novo pečico, ugodno, ☎031/523-857 10004830
RABLJENO zamrzovalno skrinjo, 200l in starejši hladilnik, ☎ 041/364-504
10004818
PODARIM
NAPO, 50 cm, ☎031/523-85710004831
GLASBILAPRODAM
VIOLINO polovinko Gewa kot nova,ugodno, ☎ 041/758-972 10004823
22 MALI OGLASI, ZAHVALE [email protected] GLAS
petek, 10. septembra 2010
OTROŠKAOPREMAPRODAM
BELO otroško posteljico z vložkom inžensko Rogovo kolo, cena po dogovo-ru, ☎ 031/641-868 10004869
ŽIVALIIN RASTLINEPRODAM
ČISTOKRVNE nemške ovčarje z ro-dovnikom, ☎ 031/328-891
10004800
MLADIČE pasme ”beagle”, psi so sta-ri 8 tednov z rodovnikom in cepljeni,cena po dogovoru, ☎ 040/624-078
10004650
RODOVNIŠKE mladičke pasme rot-weiler, so dobri čuvaji in družinski psi,☎ 041/538-534
10004860
PODARIM
MUCKE, stare 2 meseca, ☎ 041/585-320 10004779
MUCKO, staro eno leto, sterilizirano,☎ 031/865-859 10004807
KMETIJSTVO
KMETIJSKI STROJIPRODAM
BALIRKO Abriati za izdelavo suhih šti-rioglatih bal, ☎ 04/57-21-690, 041/567-612 10004821
CIRKULAR na traktorski pogon stransportnim trakom, rotacijsko kosilni-co Deutz Fahr, ☎ 040/212-819
10004851
TOMOSOVO kosilnico, starejšo nagreben, 59 cm3, ☎ 031/304-157
10004812
TRAČNI obračalnik, priklop na 4 vija-ke, primeren za Tomo Vinkoviča, cena350 EUR, ☎ 041/857-106
10004784
KUPIM
NAKLADALEC za gnoj, traktorski, ☎031/528-266 10004850
TRAKTOR Zetor, Univerzal, Štore, IM-Tali Torpedo, plačilo takoj, ☎ 041/849-876
10004674
PRIDELKIPRODAM
3. KOŠNJO trave, ☎ 031/635-43710004834
BELI krompir za ozimnico, ☎ 04/25-51-328, 051/311-033
10004770
BELI jedilni in krmni krompir, ☎031/411-904
10004857
JEDILNI krompir, več sort za ozimni-co, ☎ 041/584-048 10004841
KORENJE - rdeče in rumeno, ☎041/205-929 10004664
KRMNI krompir in mošt, ☎ 070/713-861 10004875
KRMNO peso, ☎ 041/205-92910004769
KROMPIR, jedilni in krmni, ☎031/811-855 10004665
KROMPIR beli in rdeči, lahko tudi pri-peljem, ☎ 041/728-092
10004774
KROMPIR za krmo, ☎ 041/293-91510004844
PRAVI kraški brinjevec, cena za liter je30 EUR, ☎ 041/316-941 10004848
SENO, lepo posušeno v kockah z do-stavo, ☎ 031/276-930 10004783
VINO CVIČEK zelo kakovosten z ana-lizo, cena za liter 0,80 EUR, ☎041/697-815 10004811
KUPIM
HRUŠKE za namakanje, ☎ 01/36-12-881 10004861
SILAŽNO koruzo, ☎ 041/522-09910004872
VZREJNE ŽIVALIPRODAM
2 KRAVI obe s teletom, ☎ 04/59-57-806 10004808
2 KRAVI po izbiri in bikca sivca stare-ga 14 dni, ☎ 04/57-21-690, 041/567-612 10004822
2 TELIČKI simentalki, stari 10 dni, ☎040/177-476 10004788
3 TELIČKE simentalke, stare od 7-10dni, ☎ 04/25-21-631, 041/378-811
10004797
5 BIKCEV, ☎ 041/687-523 10004824
BIKCA simentalca, starega 7 tednov inkupim kravo simentalko po telitvi, do-bro molznica, ☎ 04/57-21-072, zve-čer 10004801
BIKCA simentalca, starega 4 mesece,☎ 04/25-51-787
10004816
BIKCA simentalca, ☎ 04/25-22-023,031/266-163 10004817
BIKCA LS/RJ, rojen 16. 8. 2010, ☎051/354-563
10004820
BIKCA simentalca, starega 10 dni, ☎041/848-539 10004854
ČB BIKCA, starega 10 dni, ☎041/386-871 10004791
ČB BIKCA, starega 14 dni, po zmerniceni, ☎ 040/128-893 10004804
JAGNJETA za zakol ali nadaljnjo rejoJS pasme, ☎ 040/539-023
10004777
KOZLA, starega 4 leta in dve leti starosrnasto kozo z mladičem, Škofja Loka,☎ 041/979-653
10004771
KOZO srnasto z mladičem (2 mes.), ☎04/51-41-227, po 20. uri 10004843
KRAVO s teletom, staro 10 let, ☎04/57-40-096
10004809
NESNICE rjave, grahaste, črne tikpred nesnostjo. Brezplačna dostavana dom. Vzreja nesnic Tibaot, ☎02/58-21-401 10004772
PRAŠIČA za nadaljnjo rejo, 100 - 120kg, ☎ 041/551-970 10004874
PRAŠIČE, 120 kg, domača krma, ☎040/607-451
10004826
PRAŠIČE za rejo ali odojke, domačareja, ☎ 04/25-95-600 10004828
SRNASTE koze, ☎ 040/621-92410004751
TELICE simentalke in čb v 9. mesecubrejosti in bikca simentalca, ☎041/595-773 10004849
TELICO simentalko, brejo 8 mesecevin silažne bale lucerne, ☎ 041/695-261 10004798
TELICO simentalko, težko 700 kg, v9. mesecu brejosti, ☎ 04/25-21-801
10004814
TELIČKO simentalko, staro 10 dni, ☎031/463-278 10004795
TELIČKO simentalko, staro 5 tednov,☎ 04/23-12-295 10004868
TROP ovac, ☎ 04/53-15-779 10004773
VISOKO brejo telico Ciko, ☎ 04/57-21-671 10004842
ZAJCE za pleme, ☎ 040/672-70210004829
ZAJKLJE za zakol ali nadaljnjo rejo, 6mes., ☎ 040/122-007
10004840
KUPIM
BIKCA simentalca, starega 6 mesecevali več, ☎ 041/728-092 10004776
ZAMENJAM
TELIČKO simentalko za bikca, ☎041/841-632
10004833
OSTALOPRODAM
HLADILNI bazen za mleko, 400 l, sta-bilni, ☎ 041/643-949
10004836
KLASIČNE, lesene, nove gajbice zasadje, krompir in podobno, čvrsto iz-delane, ☎ 041/665-360
10004862
ZAPOSLITVE (m/ž)NUDIM
REDNO ali honorarno zaposlimo ose-be za delo v strežbi, Sirena pub, Kidri-čeva 67, Škofja Loka, ☎ 041/719-018
10004745
ZAPOSLIMO voznika kategorije C, za-želena kategorija E, Agro mobil,d.o.o., Letališka ul. 37, Šenčur, ☎041/698-385
10004775
ALI JE VAŠA pokojnina prenizka in biradi dodaten zaslužek? Če je, vam po-nujamo delo za občasno pomoč priprodaji in vas pri tem pošteno nagradi-mo, Lotus Nuša Auguštin s.p., Selo18, Žirovnica, ☎ 031/811-808
10004781
ZAPOSLIM frizerja v redno delovnorazmerje, Tea Rakef s.p., Bizantova c.9, Medvode, ☎ 040/848-521
10004753
ZAPOSLIMO slaščičarja/-ko in peka zizkušnjami po možnosti s svojim s.p. izokolice Bleda, Pekarna Planika,d.o.o., Triglavska c. 43, Bled, ☎031/395-545
10004778
ZAPOSLIMO samostojnega mizarja zarestavriranje pohištva, delo v Dupljah,prijave na naslov: Cezan, d.o.o., Mest-ni trg 21, Ljubljana 10004786
IŠČEM
DELO, čiščenje, likanje, pomoč starej-šim, občasno varstvo otrok, Šk. Loka,Kranj - okolica, ☎ 040/830-962
10004855
DELO, čiščenje, gospodinjska dela,pomoč starejšim osebam, Kranj z oko-lico, ☎ 051/605-303
10004859
DELO, varstvo otrok na svojem domu vPredosljah, ☎ 040/561-408
10004863
DELO, v varstvo vzamem enega otrokana mojem domu, ☎ 031/843-287
10004867
DELO, polaganje keramičnih ploščic,☎ 051/725-288
10004858
DUO ROLO išče delo na zabavah, ob-letnicah, porokah z domačo in zabav-no glasbo, ☎ 041/224-907
10004856
STORITVENUDIM
ASTERIKS SENČILA Rozman Peter,s. p., Senično 7, Križe, ☎ 59-55-170,041/733-709; žaluzije, roloji, rolete,lamelne zavese, plise zavese, komarni-ki, markize, www.asteriks.net
10004708
ADAPTACIJE, vsa gradbena dela, no-tranje omete, fasade, adaptacije, tla-kovanje dvorišča, ograje, kamniteškarpe in dimnike, kvalitetno, hitro inpoceni. SGP Beni, d. o. o., Struževo7, Kranj, ☎ 041/561-838
10004620
ASFALTIRANJE, tlakovanje dvorišč,dovoz. poti, parkirišč, polag. robnikov,pralnih plošč, izd. betonskih in kamni-tih škarp, Adrovic & Co, d. n. o., Jelov-škova 10, Kamnik, ☎ 01/83-94-614,041/680-751 10004734
BELJENJE in glajenje notranjih prosto-rov, beljenje fasad, barvanje napuščev,oken, vrat in ograje, hitro, kvalitetno inugodno, Pavec Ivan, s. p., Podbrezje179, Naklo, ☎ 031/392-909 10004390
FLORIJANI, d. o. o., C. na Brdo 41,Kranj izvaja vsa gradbena dela od te-meljev do strehe, adaptacije, omete,omete fasad, kamnite škarpe, tlakova-nje dvorišč, ☎ 041/557-871 10004733
GRADBENIK REXHO, d. n. o., Ader-gas 13, Cerklje, izvaja od temeljev dostrehe, notranji ometi, vse vrste fasad,kamnite škarpe, adaptacije, urejanje intlakovanje dvorišč, ☎ 041/589-996
10004316
IZDELAVA podstrešnih stanovanj posistemu Knauf, montaža strešnih okenVelux in polaganje laminatov, izd. bru-naric in nadstreškov, Damjan Mesec,s. p., Jazbine 3, Poljane, ☎ 041/765-842
10004526
IZDELUJEM kamnite škarpe in tlaku-jem dvorišča, Azem Tafilaj s.p., Zg. Bit-nje 101 a, Žabnica, ☎ 040/995-538
10004767
KOMBI PREVOZI TOVORA IN SELIT-VE, Avtoprevoznik Jankovič Bojans.p., Begunjska ul. 6, Kranj, ☎041/631-776, www.kombi-prevozi.si
10004782
NAPELJAVA elektroinstalacij, novo-gradnje in adaptacije, Lemaks, d.o.o.,Potoče 3, Preddvor, ☎ 031/280-377,Novak 10004612
NUDIMO VAM obrezovanje živih mej,Branko Gašperšič, s. p., Šorlijeva ul.19, Kranj, ☎ 040/993-406
10004690
IZOBRAŽEVANJENUDIM
PLES, KITARA - Vabimo vas v PLES-NE TEČAJE za vse generacije in v po-samezne tečaje ali celoletno šolo KI-TARE! Studio Tango, Britof 316, Kranj,☎ 041/820-485
10004568
ZASEBNI STIKIFANT išče razočarano dekle, ki ni ime-la sreče v ljubezni, oziroma je bila za-postavljena, ☎ 041/959-192
10004389
ŽENITNA posredovalnica za vseosamljene, ☎ 031/505-495
10004388
RAZNOPRODAM
10 KOSOV plastičnih sodov, 150 l, spokrovom, za namakanje, cena 12EUR/kos, ☎ 04/25-11-807
10004870
KVALITETNA omela za dimnike inpeči, tudi za rostfraj, Žnidar, ☎ 01/83-23-107 10004852
PVC SODE 120 l, ugodno, ☎ 040/284-782 10004853
Vabimo vas, da se vpišete v programe:
PREDŠOLSKA VZGOJA (SSI in PT)
EKONOMSKI TEHNIK (SSI, PTI, PT)
ADMINISTRATOR (SPI)
TRGOVEC (SPI)
BOLNIČAR - NEGOVALEC (SPI)
MATURITETNI TEČAJ (MT)
PRIPRAVA NA MATURO
Programi srednjega strokovnega izobraževanja(SSI) trajajo od dve do štiri leta, program poklicno tehniškega izobraževanja (PTI) dve leti, programi srednjega poklicnegaizobraževanja (SPI) eno do dve leti, poklicni in maturitetni tečaj (PT in MT) eno leto.
Informacije: 04/506 13 60 in na www.lu-skofjaloka.si
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi
Janez MačekVsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znan-cem izrekamo iskreno zahvalo za izrečeno sožalje, podarjenocvetje, sveče in druge darove. Še posebej se zahvaljujemo sode-lavcem iz podjetja Iskra MIS, d. d., zaposlenim in dijakomESIC Kranj, OŠ Stražišče, Kranjskim vrtcem, Namiznoteniškizvezi Slovenije in NTK Merkur Kranj. Hvala gospodu župniku,pevcem in Komunali Kranj za lepo opravljen obred. Zahvaljuje-mo pa se tudi vsem, ki ste se poslovili od njega in ga boste ohra-nili v lepem spominu.
Žalujoči: žena Polona z Meto in Maksom, mama Pavla, brat Franc in sestra Marija z družinama
Ne metulj,ne beseda,ne sončni žarek,nič te ne bo ranilo.Spi.S. LorcaZAHVALA
V 87. letu starosti nas je zapustila draga sestra, teta in prateta
Ljudmila Kalanpo domače Jakcova Milka iz Srednjih Bitenj
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in predstavnikomZB Bitnje in Društva upokojencev Kranj, za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče.Iskrena hvala osebju Doma upokojencev Kranj za skrbno nego. Hvala dr. Vrečkovi in
dr. Pavlinovi za dolgoletno zdravljenje. Hvala tudi g. župniku Rudiju Tršinarju, ministrantu Janezu, pevcem in pogrebni službi Kranj za lep pogrebni obred.
Vsem, ki ste drago Milko pospremili na njeno zadnjo pot in jo boste ohranili v lepemspominu, iskrena hvala.
Vsi njeniKranj, avgust 2010
ZAHVALA
V 72. letu nas je zapustila draga mami, mama, sestra, teta in tašča
Angela Bukovecrojena Erman
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljemin znancem za vsa izrečena pisna in ustna sožalja, za podarjenocvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahva-la dr. Simoni Borštnar ter osebju iz OI Ljubljana, osebni zdravni-ci dr. Eriki Tratnik, gospodu župniku Janezu Jenku za opravljenpogrebni obred, pevcem, nosačem in pogrebni službi Navček.Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat hvala.
Žalujoči vsi njeniBritof, september 2010
23petek, 10. septembra 2010GORENJSKI GLAS
ZAHVALA
Svoje življenje je v 91. letu sklenila naša draga mama, babica,prababica, sestra, tašča in teta
Julijana BurnikSrčno se zahvaljujemo dragim sorodnikom, prijateljem, sose-dom in znancem za izražena osebna in pisna sožalja, darovanocvetje in sveče. Iskrena hvala dr. Eriki Tratnik za vso pomoč inpodporo, gospodu župniku Bojanu Likarju za zelo lep poslovil-ni obred, pevcem bratom Zupan za čutno zapete pesmi. Iskre-na hvala pogrebni službi Navček. Hvala vsem, ki ste jo imeliradi, in hvala, ker ste bili z nami na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustil naš dragi mož, oče, ata in brat
Franc ŠterIskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znan-cem, sosedom, sodelavcem iz Servisnega podjetja, kolektivomKranjski vrtci, OŠ Šenčur, vrtcu Najdihojca Ljubljana, poslov-nim partnerjem za izrečena osebna in pisna sožalja, darovanocvetje in sveče. Zahvaljujemo se gospodu kanoniku Vinku inIvanki Lipar za cerkveni obred in govor, pogrebni službi Nav-ček, pevcem ter vsem vam, ki ste ga skupaj z nami pospremilina njegovi zadnji poti, ga imeli radi in ga boste ohranili v lepemspominu.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ati, ata, tast,brat in stric
Jože Vidmariz Predoselj
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijatel-jem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče ter sprem-stvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku Jenku za opravljenpogrebni obred, pevcem, trobentaču, nosačem, pogrebni službiNavček in g. Bitencu za govor ob odprtem grobu. Hvala tudigasilcem, Društvu upokojencev, Zvezi borcev in Rdečemukrižu. Vsem še enkrat hvala.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 69. letu je h Gospodarju življenja za vedno odšla naša ljubažena, mami in mama
Terezija Tršanroj. Žnidar iz Valburge pri Smledniku
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospre-mili k zadnjemu počitku. Hvala sorodnikom, prijateljem, sose-dom in sodelavcem, ki ste nam v trenutku slovesa stali ob stra-ni in darovali za svete maše, sveče in cvetje.Prav tako se zahvaljujemo pogrebnemu podjetju Navček zaorganizacijo pogreba. Iskrena zahvala gre tudi duhovnikom, g.Tomažu Nagodetu, g. Slavku Kalanu in dr. Janezu Grilu za ču-dovit mašni obred. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrathvala.
Njeni: mož Stane, hči Mateja in sin Marko z družinama
OSMRTNICA
Po dolgotrajni bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oči in deda
Anton Božičroj. 24. 1. 1934
univ. dipl. ing. str., sodni cenilec in ocenjevalec
Od njega se bomo poslovili danes, v petek, 10. septembra 2010, ob 16. uri na mestnem pokopališču v Kranju.
Njegovi: žena Eva, sin Matjaž in hčerka Daša z družinamaKranj, Ljubljana, 7. septembra 2010
ZAHVALA
V 89. letu nas je zapustila naša draga sestra in teta Mima, gospa
Marija Geršakrojena Željko, iz Kranja
Zadnja štiri leta je preživela v Domu počitka Mengeš. Hvalavsem, ki ste jo dne 1. septembra 2010 pospremili k zadnjemupočitku na ljubljanskih Žalah.Naj počiva v miru.
Vsi njeni
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno.A kar ni njeno, nam ne more vzeti.In to, kar je neskončno dragoceno,Je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič)
OSMRTNICA
Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec, direktor Sektorja za inženiring in projektivo
Anton Božičrojen 1934
Od njega se bomo poslovili danes, v petek, 10. septembra 2010, ob 16. uri na pokopa-lišču v Kranju. Žara bo v poslovilni vežici na tamkajšnjem pokopališču na dan pogreba
od 10. ure dalje. Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Kolektiv Sava
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene in mamice
Milice Kalanse iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom,bivšim sodelavcem, Društvu upokojencev Škofja Loka za izreče-na sožalja, cvetje in sveče, g. župniku Alojzu Snoju za poslovil-ni obred, pevcem za zapete pesmi, trobentaču, pogrebni službiAkris ter vsem vam, ki ste jo skupaj z nami pospremili na njenizadnji poti, jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: mož Tone, hčerka Bojana z Rokom ter hčerka Natašaz družinoŠkofja Loka, september 2010
Kogar imaš rad,nikoli ne umreš,le daleč, daleč je ...
Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante)
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica, prababi-ca, sestra, teta, sestrična, tašča in svakinja
Marija Marnroj. Seršen, iz Pšenične Police 2
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sovaščanom, pri-jateljem in znancem za izrečena in pisna sožalja in besede tolaž-be, podarjeno cvetje, sveče in darovane sv. maše. Zahvala vsem,ki ste našo mamo v velikem številu pospremili na njeni zadnjipoti. Hvala župniku g. Gradišku za lepo opravljen obred, prapor-ščakom, pevcem Kranjskega kvinteta, trobentaču, zvonarjem inpogrebni službi Pogrebnik. Lepa hvala Ani Marn za opravljenemolitve. Posebna zahvala osebju Doma starejših občanov v Pred-dvoru za skrb in nego. Zahvaljujemo se tudi kolektivu OŠ Šenčur,kolektivu TŠC Kranj, Društvu upokojencev Cerklje, članom Društva likovnikov Cerklje in skupini klekljaric Cerklje. Vsemimenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
Ljuba mama,most med teboj in nami,je večna ljubezen.
Kogar imaš rad nikoli ne umre.Le daleč, daleč je ...
Bog nakloni mi modrost,da bom sprejel stvari,ki jih ne moremspremeniti!
SOBOTA
14/17°C
NEDELJA
11/19°C
24 GORENJSKI GLASpetek, 10. septembra 2010
Anketa
vremenska napovedNapoved za Gorenjsko
Danes bo delno jasno z zmerno oblačnostjo. V soboto bopretežno oblačno in povečini suho, le občasno lahko rahlodežuje. V nedeljo bo sončno, zjutraj bo po nižinah megla.
PETEK
11/19°C
....
....
....
....
....
....
...
Olga Gorše:
"Nimam zaupanja v zdrav-stvo, ker se mi zdi, da je bol-nik bolj poskusni zajček, alibo neko zdravilo res poma-galo. V poročilih je samo pre-piranje in jih ne spremljam.S tem ohranjam notranji mir."
Ana Hartman
Žirovnica - Ob obnovljeniregionalni cesti skozi Za-breznico so po zapletih zlastnikom zemljišča, ki želibiti neimenovan, minuli te-den vendarle začeli graditiše avtobusno postajo. Last-nik je namreč konec avgu-sta Občini Žirovnica poslaldopis, da zaradi medijskegalinča, in ker se boji zase insvoje bližnje, dovoljuje za-četek gradnje postaje nastavbnem zemljišču ob hiši."Izpadel sem glavni zloči-nec. Nikoli nisem nasproto-val gradnji, razumem, da jepostaja potrebna, želim leprimerno plačilo ali nado-mestno zemljo. Cena zakvadratni meter, ki mi jo jeponudila direkcija za ceste,je precej nižja od cenitve ce-nilca, ki sem ga najel sam.Zemlje ob hiši ne moreš ni-koli več kupiti," pojasnjuje.
Država je že pred mesecisprožila postopek razlastit-ve, ki pa še ni zaključen. Inče se mu ne bo uspelo do-govoriti za višjo ceno? "Nevem, kaj sploh lahko sto-rim," je odvrnil lastnikzemljišča, ki je na hišo predkratkim obesil napis 'pro-dam'. "Zaradi negativnepodobe, ki so jo o meniustvarili nekateri mediji z
negativnim poročanjem,razmišljam o prodaji svojihnepremičnin ter selitvi dru-žine in podjetja iz občineŽirovnica."
Župan Leopold Pogačarje vesel, da je lastnik dovolilgradnjo, obžaluje pa, da gazapleti v zvezi s tem vodijok razmišljanju o odhodu izobčine Žirovnica: "Razu-mem, da se zavzema zasvoje interese, a zemljiščaodkupuje direkcija in vskladu z zakonom velja nje-
na cenitev. Občina mu jeskušala priskrbeti nado-mestno zemljišče, a od šti-rih ponujenih ni sprejel no-benega."
Avtobusna postaja bo pobesedah župana zgrajena vdveh tednih, s tem pa bokončana skoraj pol milijo-nov evrov vredna ureditev640-metrskega odseka odzdravstvene postaje na Seludo mlekarne v Zabreznici,v sklopu katere so obnovilicesto in zgradili pločnik,
poskrbeli pa so tudi za jav-no razsvetljavo in priključ-ke ter izvedeli prestavitevoz. zaščito komunalne in-frastrukture. Tri četrtinedenarja je prispevala drža-va, preostalo pa občina. Žu-pan je še poudaril, da boprometna varnost na temodseku zdaj bistveno bolj-ša: "Otroci ne bodo več izavtobusa izstopali na cesti,ampak na postaji, do šolepa se lahko odpravijo popločniku."
....
....
....
....
....
....
...
Agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo
Iva Pajek:
"Sama še največ poskušamnarediti kaj dobrega zase stem, da čim bolj zdravo ži-vim, zdravniki so zadnja re-šitev. Država je stvari pripe-ljala na rob, do kaosa. Najse že zmenita obe strani."
Vojc Razdrh:
"Politično so si zdravniki pri-pravili manevrski prostor, dabodo lahko ugovarjali novelizakona in jih pri tem podpi-ram. Ne skrbi me, da ne bidobil nujne medicinske po-moči, če bi zbolel."
Vojin Šarić:
"Malo me že skrbi, če bizbolel in ne bi pravočasnodobil zdravniške oskrbe.Država je v gospodarskikrizi in tudi zdravniki bimorali to upoštevati."
Postajo vendarle gradijoV Zabreznici so vendarle začeli graditi avtobusno postajo, saj je lastnik zemljišča dovolil gradnjo, po zapletih in medijskem linču pa razmišlja, da bi odšel iz kraja.
O zdravnikih: Edensem vleče, drugi tjaSuzana P. Kovačič
Naključne mimoidoče smovprašali, kaj menijo o aktu-alnih razmerah v sloven-skem zdravstvu. Jih kaj skrbi, kako bi bilo, če bi zbo-leli in bi potrebovali zdrav-niško oskrbo?
Foto: Gorazd Kavčič
Leopold Majerle:
"Malo me skrbi, kako bi bilo,če bi zbolel. Če bi se zdravni-ki znali sami dogovoriti odelu, bi že s tem nekaj nare-dili. Šele potem naj povedo,kaj jim manjka. Eden semvleče, drugi tja, to ni resnost."
Kranj
Gregorčičeva ulica še odprta
Kranjski svetniki so na sredini seji umaknili Odlok o spre-membah in dopolnitvah Odloka o ureditvi in varnosti cest-nega prometa v Mestni občini Kranj, ki naj bi ga sprejeli pohitrem postopku. Spremembe se nanašajo na širitev pešcone z Maistrovega trga na križišče Gregorčičeve ulice in ce-ste Slovenski trg - mimo Globusa ter na Vodopivčevo ulico.Na to, da spremembe niso usklajene s stanovalci in podjet-niki, ki tu živijo in delujejo, smo pisali v torkovem Gorenj-skem glasu. Kot je povedal svetnik Jože Lombar, so na Ko-misiji za krajevne skupnosti dobili za cel list pripomb na taodlok. Svetnica Nataša Robežnik je v imenu Komisije zaoživljanje mestnega jedra poudarila, da je glavni problempomanjkanje parkirišč. Mnenju se je pridružil tudi svetnikAlojz Gorjanc: "Če bi že imeli parkirno hišo, širitev peš conene bi bila problem." Podžupan Igor Velov je na očitke odgo-voril, da je bila taka rešitev širšega mestnega jedra izbranana javnem natečaju. Prepričan je, da so predvsem stanoval-ci Vodopivčeve ulice z umikom odloka na slabšem: "Ta od-lok je stanovalce Vodopivčeve ulice tretiral kot stanovalcemestnega jedra, s tem bi dobili dovolilnice za brezplačnoparkiranje na lokacijah, kjer parkirajo tudi ostali stanovalcimestnega jedra, vključno s parkiranjem na Sejmišču." S. K.
Kamnik
Začeli so se 40. Dnevi narodnih noš
V sredo se je v Kamniku začela največja folklorna prireditevpri nas, jubilejni 40. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediš-čine, katere vrhunec bo jutri in v nedeljo, ko bo Kamnik obis-kal tudi predsednik države dr. Danilo Türk. V petih dneh sebo v središču mesta zvrstila vrsta dogodkov, povezanih zoblačilno dediščino, najbolj obiskana pa bo gotovo nedelj-ska povorka, na kateri bo sodelovalo rekordnih 2100 narod-nih noš iz vse Slovenije, pa tudi iz Italije, Portugalske, Srbi-je in Makedonije. V soboto in nedeljo bodo obiskovalci lahko spremljali nastope domačih in tujih folklornih skupin,godb in narodno zabavnih ansamblov. Na sporedu bo tudiže 5. tekmovanje harmonikarjev za pokal narodnih noš. J. P.
Rateče
V nedeljo 31. srečanje na Tromeji
Turistično društvo Rateče-Planica skupaj z OK Podklošter inOK Trbiž to nedeljo pripravlja 31. Srečanje pohodnikov trehdežel na Peč na tromeji nad Ratečami. Organiziran pohodse bo začel ob 8. uri pred gostilno Šurc v Ratečah. Zabavniprogram se bo začel ob 11. in trajal vse do 17. ure. M. A.
Avtobusna postaja bo zgrajena v dveh tednih. / Foto: Urša Peternel
PRILOGA GORENJSKEGA GLASA
32 PETE
K_10
. 09.
2010GLASOV ODER
USPEŠNI TUDI V TUJINI
Mešana pevska skupina dr. FrancePrešeren Žirovnica-Breznica us-pešno nastopa tudi na mednarodnihtekmovanjih.
26
LJUDJE
KULINARIČNESPOSOBNOSTIMOŠKIH
Glavno poletno sezono so v KranjskiGori zaključili s posebnimi kuharski-mi mojstri, kranjski bazen pa je gostilzanimiv plavalno-zabaven miting. / Foto: Anka Bulovec
KULTURA
SLIKA KOTAVTONOMNO TELO
Včeraj so v Galeriji Prešernovih nagra-jencev za likovno umetnost v Kranjuodprli razstavo del, nagrajenca Prešer-novega sklada in Prešernovega nagra-jenca, akademskega slikarja EmerikaBernarda.
27
Nei
sha
tokr
at n
i pla
vala
, je
le p
ela.
Več
o z
abav
nem
pla
vanj
u na
str
ani 3
2. /
Fot
o: A
nka
Bul
ovec
26 PETEK_10. 09. 2010
GLASOV ODER
Žirovnici je bilopetje vedno delživljenja. Pevskotradicijo že osem-najst let uspešno
nadaljuje Mešana pevskaskupina dr. France PrešerenŽirovnica-Breznica. V zad-njih letih je nanizala kar ne-kaj uspehov na tekmovanjih,ne le doma, pač pa tudi v tu-jini. Tekmovali so v češkiPragi, nemškem Bremnu,kitajskem Xiamenu, avstrij-skem Bad Ischlu, italijan-skem Riminiju in Rivi delGardo, slovaški Bratislavi innazadnje letos avgusta v ru-skem St. Peterburgu. "Po-hvalimo se lahko z dvemabronastima, šestimi srebrni-mi in tremi zlatimi priznanjiter dvema bronastima meda-ljama," je ponosna umetni-ška vodja Irena Kosmač.
Skupina, ki deluje podokriljem Kulturnega društvadr. France Prešeren, je sprvadelovala kot oktet, zadnji dveleti jo sestavlja po šest pevkin pevcev. "V programu ima-mo vse mogoče žanre: delaznanih slovenskih skladate-ljev, pop priredbe, včasih ne-
koliko džezovsko obarvane,sakralno glasbo, naša največ-ja ljubezen pa je slovenskaljudska pesem," pove Kos-mačeva.
Skupini sta poleg Kosma-čeve že od vsega začetkazvesta tudi pevca ToneŠpendov in Jerneja Stres, kije tudi predsednica zbora."Ko padeš v kolesje petja, jetežko iztiriti, če poješ z dušoin srcem. Sicer pa nam pet-
je predstavlja sprostitev odprenapornega vsakdana,"pravi Stresova. Tudi Špen-dovu petje v zboru velikopomeni, zato v različnih do-mačih pevskih zasedbah so-deluje že več kot 25 let: "Naj-bolj so mi pri srcu prav me-šani zbori. V naši skupini jeprijetno, program je razgi-ban, ravno prav zahteven inobenem sproščen. Videlismo že precej sveta, piko na
i pa doda še kakšen vidnejšiuspeh."
In kakšne načrte imajo vprihodnje? Konec leta jihčaka tradicionalni božičnikoncert v brezniški cerkvi,prihodnje poletje pa najver-jetneje tekmovanje v Nemči-ji. Prihodnje leto bodo sicerzaznamovale priprave napraznovanje dvajsetletnicedelovanja skupine, ki jo bodopraznovali januarja 2012.
USPEŠNI TUDI V TUJINIMešana pevska skupina dr. France Prešeren Žirovnica-Breznica uspešno nastopa tudi na mednarodnih tekmovanjih.
Ana Hartman
V
Utrinek z vaj Mešane pevske skupine dr. France Prešeren, ki potekajo dvakrat na teden v žirovniški šoli.
www.planet-tus.siEngrotuš, d.d.
Na Planet!Vabljeni!
Od petka, 10. 9., do nedelje, 12. 9.RAZSTAVA EKSOTIČNIH ŽIVALI
Društvo ljubiteljev eksotičnih živali Bioexo bo v Plane-tu Tuš razstavilo neobičajne domače ljubljenčke: kače, kuščarje, pajke, žabe in druge. Za popestritev pa bo razstavljenih tudi nekaj mesojedih rastlin.V okviru razstave bo organizirano tudi:v soboto, 11. 9., ob 11. uri• - predavanje o kačahv soboto, 11. 9., ob 17. uri • - otroška ustvarjalna delavnica s poslikavo obraza.
Petek, 17. 9., ob 17. uri UMKO RAZISKOVALEC Umko s prijatelji je znova med nami! Pridružite se mu v njegovem laboratoriju, kjer bo s prijateljem, doktor-jem Nilom izvajal fizikalne in kemijske poskuse. Z njim boste lahko ustvarjalni v delavnici z barvami ali pa se udeležili lutkovne pred-stave, v kateri boste lahko aktivno sodelovali. Pridruži-te se nam in postanite razi-skovalec tudi vi!
Sobota, 25. 9., od 10. do 18. ure”ZAPELJI ME VARNO“ ZA DVIG VOZNIŠKE KULTURE V SLOVENIJINa parkirišču si boste lahko ogledali demonstracijo in mini trening varne vožnje, vožnjo po spolzkem cestišču, ledu in v drugih težkih situacijah. Že od ponedeljka, 20. 9., dalje, pa lahko sodelujete v veliki nagradni igri, katere glavna nagrada je avto Toyota Yaris. Več o nagradni igri na spletni strani www.planet-tus.si.
Poletje bomo zaključili
v Planetu Tuš - pridružite se nam!
KINO SPORED
Petek, 10. 9.16.20, 20.40, 22.50 CHARLIE15.30, 20.30, 23.20 KARATE KID16.30, 18.50, 21.15, 23.30 LJUBEZEN NA DALJAVO15.10, 19.10 MAČKE IN PSI 3D17.10 MARMADUKE18.30 NEVIDNO ZLO: DRUGI SVET19.50, 21.50, 23.50 NEVIDNO ZLO: DRUGI SVET 3D18.20 PLAČANCI21.10, 23.40 SALT15.15, 17.30 SVET IGRAČ 3 - 3D sinh.
Sobota, 11. 9.12.00, 16.20, 20.40, 22.50CHARLIE12.30, 15.30, 20.30, 23.20KARATE KID11.40, 14.00, 16.30, 18.50, 21.15,23.30 LJUBEZEN NA DALJAVO13.10, 15.10, 19.10 MAČKE IN PSI 3D11.10, 17.10 MARMADUKE14.20, 18.30 NEVIDNO ZLO: DRUGI SVET13.15, 19.50, 21.50, 23.50 NEVIDNOZLO: DRUGI SVET 3D18.20 PLAČANCI21.10, 23.40 SALT11.00, 15.15, 17.30 SVET IGRAČ 3 - 3D sinh.
Nedelja, 12. 9.12.00, 16.20, 20.40 CHARLIE12.30, 15.30, 20.30 KARATE KID11.40, 14.00, 16.30, 18.50, 21.15 LJUBEZEN NA DALJAVO13.10, 15.10, 19.10 MAČKE IN PSI 3D11.10, 17.10 MARMADUKE14.20, 18.30 NEVIDNO ZLO: DRUGI SVET13.15, 19.50, 21.50 NEVIDNO ZLO: DRUGI SVET 3D18.20 PLAČANCI21.10 SALT11.00, 15.15, 17.30 SVET IGRAČ 3 - 3D sinh.
Ponedeljek, 13. 9.16.20, 20.40 CHARLIE15.30, 20.30 KARATE KID16.30, 18.50, 21.15 LJUBEZEN NA DALJAVO15.10, 19.10 MAČKE IN PSI 3D17.10 MARMADUKE18.30 NEVIDNO ZLO: DRUGI SVET19.50, 21.50 NEVIDNO ZLO: DRUGI SVET 3D18.20 PLAČANCI21.10 SALT15.15, 17.30 SVET IGRAČ 3 - 3D sinh.
Organizatorji filmskih predstav sipridržujejo pravico do spremembeprograma.
PLANET TUŠ KRANJ
Jeseničan na Festivalu narečnih popevk
Na Festivalu narečnih popevk, ki bo v nedeljo ob 20. uriv SNG Maribor (neposredno ga bo možno spremljati naprvem programu Televizije Slovenija), bo med dvanajsti-
mi izvajalci kot edini Gorenjecnastopil 32-letni Jeseničan BlažDrobnak (na sliki). Predstavilse bo s skladbo Mari, mari, be-sedilo je napisala Metka Rav-njak - Jauk, glasbo Edvin Fliser,aranžma pa je prispeval LojzeKrajnčan. Blaž se z glasboukvarja že od otroštva, doslej jeposnel deset skladb, ki naj biluč sveta ugledale tudi na nje-govi prvi zgoščenki. A. H.
TISOČ UGANK ZA ODRASLEFranc Ankerst vam zastavlja novo uganko. Odgovor nampošljite do torka prihodnji teden na SMS pod šifro uganka, pripišite rešitev + ime in priimek na številko031/69-11-11, ali po pošti na Gorenjski glas, Bleiweisovacesta 4, 4000 Kranj, s pripisom "Tisoč ugank za odrasle".
Kaj je kakor roža, vsem se lepa zdi,zanjo ni semena, množično rodi?
Izžrebali in nagradili bomo dva pravilna odgovora (ene-ga, ki ga bomo prejeli preko SMS, in drugega, ki ga bomoprejeli po pošti). Nagrado boste prejeli po pošti. Pravilnarešitev zadnje objavljene uganke se glasi tečaj. Med pra-vilnimi odgovori smo zasledili le odgovor Francke Pivk.
PETEK_10. 09. 2010 27
KULTURA
rostornost galerijedovoljuje koncepttemeljitega pred-stavljanja posamez-
nih avtorjev, Prešernovihnagrajencev. Kako ste vi pri-stopili k zadevi, ko je iz Kra-nja prišlo vabilo za razstavo?
"Glede na izhodišča tudidrugih razstav v tej galerijisem se tudi sam odločil zaneke vrste pregledno razsta-vo, s katero segam vse tja doleta 1969 in mojega prvegaustvarjalnega obdobja poštudiju na Akademiji za li-kovno umetnost v Ljubljani.To se mi zdi najbolj smisel-no glede na koncept razsta-višča, v katerem je željapredstaviti in se spomniti nanekatere avtorje, ki so v pre-teklosti zaznamovali sloven-ski likovni prostor. Zanimi-vo je predvsem to, da se av-tor lahko predstavi malo šir-še, kako je deloval in se spre-minjal v določenih obdobjih,kar nam tudi govori o tem,kaj se je zgodilo v nekemzelo živem času v Sloveniji."
Torej ste izbirali dela od ris-be in kolažev naprej?
"Ne od, ampak z risbo na-prej. Risba ali skica je zameše vedno nekak izhodiščnielement za likovno delo.Ampak ne v metodičnemsmislu. Včasih se namrečtakšna skica potem prime,se ohrani in je kasneje tudiprisotna v nekem delu, lah-ko pa tudi ostane sama zase,taka, kot je. Seveda pa je vseto odvisno od iskanja oziro-ma od prezentacije posa-meznih slik.
Moje življenje, pa tudimoj stik z umetnostjo, stabila vselej zelo odprta. Reci-mo leta 1969 sem povsemdrugače slikal, približevalsem se že delom Josepha Beuysa, imel sem drugačnepredstave o umetniškemdelu in sem poskušal realizi-rati popolnoma drugačnestvari, kot v kasnejših obdo-bjih. Hkrati pa je bila to tudineka informacija zame, takoda sem se, potem ko sem senekaj časa posvetil asembla-žu, spet ukvarjal celo s figu-raliko. Kasneje sem se z iz-kušnjami, ki sem jih dobilna začetku od asemblaža, za-čel približevati elementom
kubizma. Seveda ne tako,kot sta to delala Braque aliPicasso, ampak sem delovalna svoj način, z dodajanjemsvojih struktur. Bil pa je tomogoče prehod do moderni-stične slike, pri kateri je po-membno, da se slika prikažekot avtonomno telo. To jerazlika od klasike, kjer slikanekaj predstavlja, moderni-stično delo pa od umetnikazahteva, da vse asociacije,poglede na svet, vsa taka indrugačna videnja, ki jih do-biš pri slikanju, podrediš sli-ki, da ta zaživi kot bitje."
V prvem delu razstavepredstavljate predvsem ko-laže ...
"V spodnji galeriji so pred-stavljeni kolaži iz obdobja, kosem se srečeval predvsemtudi s Schwittersovimi kolažiin asemblaži. Sam sem senavduševal predvsem na sin-tetični kubizem in ne na ana-litičnega kot Schwitters. Pravsintetični kubizem mi jeomogočil, da sem lahko uve-ljavil svoj pogled in sem sipripravil predvsem širše plo-skve in dimenzije, ki so po-tem tvorile avtonomne slike."
Nikoli se niste podredili no-benemu od modernističnihtokov, pa vendarle, se imateza modernista?
"Seveda, še posebej danes,ko govorijo, da se je moder-nizem že izpel, da je dosegelsvoj vrh in da pravzaprav kajveč na ta način ni mogoče
narediti. Modernizem je na-sprotno še vedno živ, in tudisam kot slikar še vedno delu-jem v tem smislu."
Precej let ste tudi predavalina Akademiji za likovnoumetnost v Ljubljani. Kakoste sami kot umetnik delo-vali v času, ko ste učili šte-vilne današnje slikarjesrednje generacije?
"Ko sem začutil, kaj je bis-tvo mojega poslanstva v pe-dagoški smeri, sem videl, daje sicer mlademu človekupotrebno dati neko trdnoosnovo, ampak hkrati pa muje potrebno tudi prisluhniti.Mladega človeka namrečspodbudijo različne stvari.Pri poučevanju moraš ohra-niti dve komponenti, štu-dentu poveš to in to je bilopo tradiciji, in on naj bi ohra-nil predvsem svoj pogled natradicijo, ne sme pa ji podle-či. V tradiciji ima le oporo zasvoje moderne slike. Takokot sem se prilagajal študen-tom, sem se vseskozi prila-gajal tudi svojim slikam.Doma v ateljeju sem doživ-ljal enako kot takrat, ko semdeloval na akademiji."
Je na tej razstavi tudi kakš-no vaše delo iz zadnjegačasa?
"Slik, ki bi bile popolnomasveže in bi recimo z njimiželel narediti popolnomanov korak, na tej razstavi ni.Mislim, da ta čas še ni dozo-rel, če bom imel še toliko
moči, pa me še čaka iskanjenovih možnosti seveda naosnovi vseh izkušenj, ki semjih do sedaj pridobil. To nebodo epohalne stvari in naj-brž ne bom rešil umetnostidanašnjega časa, mogoče pabodo nekakšni majhni zami-ki, ki pa lahko na neki drugiravni ali pa v neki drugi ose-bi spet spodbudijo iskanjenaprej. V današnji likovniumetnosti vidim smisel vtem, da se bori za preživetje.Kot slikar skušam dokazatinajprej sebi in potem tudijavnosti, da vse to, kar sempočel, ni bilo kar tako in da sinisem le umišljal, da nekajobstaja, kar v resnici splohne more obstajati. Mislim,da so vse možnosti odprte."
Postaviti tako celovito raz-stavo je nedvomno zahte-ven projekt, mar ne?
"Pravzaprav nisem mislil,da bi naredil kakšen velikiprerez čez moje življenje indelo. Sem pa deloval v smislukoncepta galerije in predsta-vil dela, ki v Kranju še nisobila na ogled. Ob tem me ve-seli, ker ima ta galerija nekosvojo fiziognomijo in ni lenek moderen pravokotni ob-jekt. Zato je bil zame še tolikovečji izziv, kako ustvariti dia-log med mojimi slikami inokoljem, arhitekturo te galeri-je. In potem spet vidiš in si re-češ, saj obstajajo možnosti inokoliščine, v katerih se spnenekaj drugačnega, kot je bilospeto v drugih galerijah."
SLIKA KOT AVTONOMNO TELOVčeraj so v Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost v Kranju odprli razstavo del nagrajenca Prešernovega sklada in Prešernovega nagrajenca, akademskega slikarja Emerika Bernarda.
Igor Kavčič
P
Slikar Emerik Bernard s svojo ženo Mileno Usenik pred dnevi pri postavljanju razstave vGaleriji Prešernovih nagrajencev / Foto: Igor Kavčič
Knjižica, 56 strani.
Redna cena knjige je 11 EUR
Če knjižico kupite ali naročite na Gorenjskem glasu
je cena le 10 EUR.
"V mraku se rodi,
zunaj noč prespi,
v zarji jutranji hitro se zgubi."
Knjižica, polna ugank
za bistre glave, ki rade
prevetrijo svoje
razmišljanje na malce
drugačen način.
Uganke so sicer
namenjene šolarjem,
a se z njimi lahko
pozabava vsak,
ne glede na starost.
Skratka, zabava za
vso družino!
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu,
Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel.:
04/201 42 41 ali na [email protected].
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
etos v okviru 15artlje-ta, ki ga tradicionalnopripravljajo v GalerijiBrešan v Splitu, sode-luje tudi kipar in gra-
fik iz Kranja Jože Eržen. Prvosamostojno razstavo del je Er-žen že imel junija v Tučepih,nato je bila predstavljena tudiv Osijeku, v prihodnjem ted-nu pa bo spet na ogled venem od razstavišč v Tučepihpri Splitu. "Predstavljam se zdevetindvajsetimi slikami, olj-nimi kredami na papirju. Mo-
tivika je morska predvsem greza utrinke s plaž, za čolne vprivezih, ladje v pristanih ...,"je povedal Eržen. "Eržen jemoder in izkušen slikar, niko-li na pomoč ne kliče fotogra-fij, iz katerih bi potem jemalbistvo, ampak prepušča ob-čutkom, da z njihovo pomoč-jo slavi svoje osebno doživetjev vsem tem," lahko povzame-mo iz misli galerista in vodja15artljta Igorja Brešana. Eržennamreč motive za svoje slikebeleži na mestu samem s ski-cami, "dokument" z obale,plaže, pristanišča pa potemnadgradi v umetniško delo.
DUH MEDITERANAIgor Kavčič
L
28 PETEK_10. 09. 2010
PRAZNOVANJA
poznala sva se 12.marca 1959, prekprijateljev na Jeseni-cah, od koder svaoba doma. Poročila
sva se že 3. septembra istegaleta, saj sva le tako lahko do-bila svoje stanovanje," sečasa pred petdesetimi letispominja Marija Žerjav. "Čebi bilo odvisno samo odmoje volje, bi se vzela maja,ker je to najlepši mesec zaporoke ..." Čez pet let sejima je rodila edina hči Kar-men. Marija je takrat delalav jeseniški železarni, Jože paje vodil oddelek za pokojnin-sko zavarovanje pri Zavoduza socialno zavarovanje naJesenicah. Ko sta se kasnejeoba zaposlila v Radovljici,
sta se sklenila tja tudi prese-liti. "Vsak dan sem se imelpriložnost prepričati, kakolepo je v tem kraju; kolikoveč sonca in svežega zrakakot tam, kjer smo bili prej!Presrečna sva bila, ko svadobila čudovito parcelo obgozdu na robu Radovljice, kije za naju najlepši kraj v Slo-veniji," zadovoljen pripove-duje Jože.
Žerjavovi tako zdaj v Ra-dovljici živijo že skoraj tri-deset let, njihov dom pa jepoln mladosti: starejšimavnukoma, diplomirani geo-loginji Ines in študentumanagementa Denisu, seje pred tremi leti pridružilaše mlajša sestrica, živahnadeklica Neža, ki je vsem po-pestrila življenje. "Radaskrbim za družino in sreč-na sem, da mi je zaupana
vloga varuške male Neže.Ko sta bila starejša vnukanjenih let, sem bila še zapo-slena v Almiri, tako da junisem mogla čuvati. Zatomi je zdaj čas z Nežo tolikobolj dragocen," je povedala.
Gospod Jože je še vednozelo aktiven na profesional-nem področju, saj se je vseživljenje preživljal kot prav-nik. "Dolgo časa sem bil za-poslen pri Zavodu za soci-alno zavarovanje. Že takratsem bral tujo literaturo, vkateri so priporočali, da člo-vek vsakih nekaj let menjaslužbo, sicer postane inven-tar," pove z nasmehom.Tega priporočila se je tudipogumno držal in pravi, dasvojih odločitev nikoli niobžaloval, čeprav se je imelnajlepše prav na prvem de-lovnem mestu. Tudi odkar
je iz zadnje službe na ra-dovljiški Komunali odšel vpokoj, ves čas spremlja za-konodajo in ima, kot pravi,dela čez glavo. "Še ko sembil v službi, sem se boril zadelavske pravice in to po-čnem še danes. Veliko ljudime prosi za pomoč in težkojo komu odrečem." Ljudjeso mu za pomoč hvaležni,saj svojih uslug nikoli nizaračunaval.
Večno zvestobo sta si za-konca Žerjav še enkrat ob-ljubila v radovljiški Šivčevihiši, prav na dan, ko je odprve zaobljube minilo 50 let.Že naslednji dan sta odšla vtoplice, konec meseca pa seskupaj s hčerko Karmen inzetom Robertom odpravlja-ta še v Opatijo; prav tja, kjersta pred 50 leti preživelaprve medene tedne.
SREČNA V KROGU SVOJE DRUŽINETako srečna kot sva sedaj, nisva bila še nikoli, sta obkrožena z ljubečo družino in dobrimi prijateljipo petih desetletjih skupnega življenja zatrdila Marija in Jože Žerjav iz Radovljice.
Mladoporočenca skupaj s svakoma, ki sta jima bila za priči,pred petdesetimi leti. Na skromno in ne prav slovesno poroko sta se v Ljubljano peljala sama, sta povedala.
Zlatoporočenca Marija in Jože Žerjav sta poročne zaobljubeobnovila prav na 50. obletnico poroke. Tokrat v radovljiškiŠivčevi hiši. / Foto: Gorazd Kavčič
Marjana Ahačič
S
Foto
: ose
bni a
rhiv
Foto
: ose
bni a
rhiv
Mladoporočenci
Na Bledu sta se 28. avgusta poročila Matija Ravnik inMartina Vičič, v Podvinu pa Marko Djalić in Nina Indi-har. V Škofji Loki so se 4. septembra poročili TomažOkorn in Romana Sovinec, Žiga Dobrun in ElizabetaJošt ter Peter Rakovec in Andreja Berce, v Kranju Rok Ra-movš in Tadeja Arhar, Marko Goršič in Martina Atlija terGregor Jorše in Sonja Valenčič, v Preddvoru pa Mišo Ad-žić in Katja Štromajer. Mladoporočencem čestitamo injim podarjamo polletno naročnino na Gorenjski glas.
Prvič Avsenikova poroka
Prva Avsenikova poroka po izvirnih gorenjskih običajih zizvirno Avsenikovo glasbo in gorenjskimi plesi bo vsoboto, 11. septembra, v Begunjah. Na njej se bostaporočila Nataša Kristanc z Mlinega pri Bledu in BorutKunstelj s Poljšice pri Gorjah. Prireditev se bo začela ob14. uri s tradicionalno "šrango", ki ji bo ob 15. uri sledi-la civilna poroka v Muzeju Avsenik in ob 16.45 cerkvenaporoka v begunjski cerkvi. Poročna zabava se bo začelaob 18. uri v Avsenikovi dvorani. V programu bodo sode-lovali folklorna skupina Bohinj, Gorenjski kvintet in Bo-jan Makovec ter številni drugi pomočniki, ki jim je prisrcu obujanje starih običajev. J. K.
OPAZIL JO JE TAKOJ
tiriintridesetletniTomaž Okorn jedoma s Suhe priŠkofji Loki, njegovaRomana Sovinec pa
prihaja iz Stare Loke. Roma-na je nekaj let starejša, ravnotoliko, kolikor se s Tomažempoznata - štiri leta. Ujeli smoju pred odhodom na poroč-no potovanje. Pri tem, kam,sta precej spontana. Njunadveinpolletna hčerka Julijanavija za Korziko.
Spoznala sta se na Toma-ževem delovnem mestu. Onje komercialist stavbnega po-hištva, ona programerka."Delal sem v prodajnem sa-lonu in je prišla na obisk hkolegici," pove Tomaž. Opa-zil jo je takoj, za spoznavanjesta si vzela čas in na koncuugotovila, da sta prava drugza drugega, ter se odločila zaporoko.
Za poročni mesec sta iz-brala prvo septembrsko so-boto. Vreme jima je postre-
glo tudi z dežjem, a to ni po-kvarilo razpoloženja. Civilnosta se poročila na Mestnemtrgu v Škofji Loki, cerkvenopa v Crngrobu. Ko so prispe-li pred cerkev v Crngrob, seje dež ravno zlil, pripoveduježenin, na večerjo pa so se od-pravili na Sv. Andreja. Obnjunem prazniku je z njimazvečer praznovalo okoli štiri-deset povabljenih, tete instrici, za prijatelje pa priprav-ljata piknik.
O poroki sta razmišljala želep čas, ko pa smo ju povpra-šali, ali je bilo obdobje pri-prav nanjo stresno, nam jeTomaž zaupal, da je mislil,da bo huje. "Mislil sem tudi,da bom imel večjo tremo," seje še dopolnil.
Izbiranje obleke za neve-sto je lahko nekaj najtežjega,vendar je Romana dobilatočno to, kar si je želela. Zra-ven se je odločila za šopek izvrtnic. "Po moje v barvi šam-panjca," je smeje prišepnilTomaž, poročna oblačila paje obema oblikovala njegovasestra Tadeja.
Alenka Brun
Š
Poroke, rojstva, obletnice, zabave ...Vabimo vas, da aktivno sodelujete pri oblikovanjustrani Praznovanja. Obvestite nas, če ste povabljenina poroko, in predstavili bomo mladoporočenca - zobjavo ju lahko tudi presenetimo. Obvestite nas onovorojenčkih in družinsko srečo boste lahko delilitudi z drugimi. Če praznujete rojstni dan, obletnicoporoke ali kaj drugega, obvestite nas in o vašemprazniku se bo bralo v časopisu! Sem spadajo tudizlate poroke, ... skratka vse, kar menite, da bi bilo tudidrugim zanimivo prebrati. Poleg seveda ne smemanjkati "zgovorna" fotografija, ki nam jo lahko pošljete sami ali jo pridemo posneti mi. Vaše predlogesprejema Alenka Brun po e-pošti: [email protected] ali po telefonu: 041/699 005. Lahko pa pokličete tudi na splošno številko Gorenjskega glasa04/201 42 00. Presenetite, razveselite, dodajte pikona i dogodkom z objavo v Gorenjskem glasu.
Mi že nestrpno pričakujemo vaša sporočila!
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
PETEK_10. 09. 2010 29
HUMOR, RAZVEDRILO
o o "vukojebini",kar je zelo prak-tičen izraz za: biti vtotalni riti, v luknji
na koncu sveta ..., sem kas-neje razložil tudi našemuprijatelju Michaelu, ki je porodu Ukrajinec. In tudi to,da besedna zveza v dobesed-nem prevodu pomeni, da jeto prostor, kjer volkovi sek-sajo (place where the wolvesfuck), torej nekje daleč odoči. Tak občutek smo nam-reč dobili, ko smo sedeli tamv tistem kvazi hotelu ob ces-ti, ki vodi v mesto Uman.
Medtem ko sva z Aljažembarantala za sobo, se je obspačkih ustavila ekipa mlad-cev v stari škodi, ki so prišličez Karpate in so jamrali, daso jih cariniki že na mejiobrili za 20 evrov. Predvsempa so se čudili, če spačkazdržita tako pot ... In so šli.
Spravili smo se v sobo sštirimi posteljami iz časa
hladne vojne (če ne 2. sve-tovne), se čudili nad potrga-nimi rjuhami, v katere si nitirok po šravfanju spačka nebi obrisal, skoraj padlinaokoli v sosednjem vecejuin se hitro pobrali dol navečerjo (kok'r večerjo). To jebil šele štos. Sistem je tak, damoraš za naročit (ne pozabi-mo, da je bila na tv neka žaj-fasta nadaljevanka) plačat inpotem na terasi na lesenihklopeh čakaš, da ti kdo kaj
prinese. Med čakanjem so zlesenega stropa na našomizo, in sem in tja tudi naglavo veselo padali nekakšniščurki. Na srečo so vsipopadali dol, še preden smona mizo dobili hrano. Darjaje naročila nekakšne kurjeperutničke, Aljaž nekaj zžara, midva z Ingrid panekakšen zrezek, pred kate-rim je bila beseda francoski.Najbolj preverjeno naročiloje bilo tisto od Zale Julije:
kartoški (pomfrit). Zravensmo spili neko "isabelo",neko čudno ukrajinskošmarnico, ki je bila topla inza en k... Pred spanjem smojaz, Aljaž in Darja spili še enkvartin vodke. Namestopranja zob, za razkužilo inpogum ... Ko smo utrujenipolegli po posteljah, smo seše nekaj časa smejali inpokali vice na dano temo ...Kaj pa češ, tako nam je bilonekoliko lažje.
■ Slovenec je zjutraj v nekem lokalu v Ljubljani pil kavo injedel toast z maslom in marmelado, ko je k njemu prise-del Hrvat, ki je važno žvečil žvečilni gumi. Slovenec ga jeignoriral, ampak Hrvat je kljub temu začel s pogovorom."A vi, Slovenci, pojeste cel kruh za zajtrk?" Slovenec je,nejevoljen zaradi vsiljivosti, odvrnil: "Ja, seveda ..."
Hrvat je napihnil velik balon in potem nadaljeval: "Mi pane. Na Hrvaškem pojemo le sredico. Skorje zbiramo vkontejnerjih, jih recikliramo, potem jih predelamo v to-ast kruhke in nazadnje prodamo v Slovenijo." Hrvat jeto rekel z zlobnim nasmeškom na obrazu, Slovenec paga je le tiho poslušal.
Hrvat je kljub temu vztrajal: "A vi, Slovenci, pojeste tudivso tisto marmelado na toastu?" Slovenec je spet mirnoodvrnil: "Seveda." Hrvat, s čigumijem med zobmi, jespet zlobno dejal: "Mi pa ne. Na Hrvaškem za zajtrkjemo sveže sadje. Vse olupke, koščke in ogrizke vržemov kontejnerje, jih recikliramo, predelamo v marmeladoin potem prodamo v Slovenijo." Potem je Slovenecvprašal njega: "A vi na Hrvaškem kaj seksate?" Hrvat seje vzvišeno nasmehnil in dejal: "Valjda!" Slovenec se jenagnil bližje k Hrvatu in vprašal: "In kaj naredite s kon-domi, potem ko jih uporabite?" Hrvat: "Stran jih vrže-mo, kaj pa drugega?!" Slovenec: "Mi pa ne! V Slovenijijih vržemo v kontejner, jih recikliramo, pretopimo v žve-čilne gumije in jih prodamo na Hrvaško!”
A forizem?
Türku gre na jok, Turkom pa v poskok.
Igor Kavčič
T
"Hotelska" oprema z izvirnimi brisačami in nekoliko starejšim modelom rjuhe / Foto: Igor Kavčič
S spačkom do Kijeva in nazaj (49)
VODKA ZA POGUM "We are now in "vukojebina" in Uman," sem v SMS sporočilu napisal našemu prijatelju Michaelu, kije za nas urejal stanovanje v Kijevu.
Njegova ekscelenca sončnikralj Ivan Janez Štular - Dol-goletni župan Naklega se jeodločil za tradicionalni ple-meniti naslov, ki je bil v pre-teklosti uveljavljen pred-vsem v srednjeevropskemprostoru od Strahinja pa tjado Nizozemske. Glede nato, da se nezadržno približu-je letošnja županska volilnakampanja je nakelska legen-da že pripravil nekaj promo-cijskega materiala, s katerimnaj bi promoviral tudi nje-gov novi naslov.
Car Igor von Bischofs LackDraksler - Še ena županskalegenda, ki vodi eno najlep-ših srednjeveških mest v Ev-ropi, Avstraliji in severnemZakavkazju, se je odločil zanaziv, ki je povezan z zgodo-vino Škofje Loke. Carski na-ziv s tem sicer nima nobenepovezave, ampak mu je bilizjemno všeč, ko se je letospoleti južno od Beogradadogovarjal za ceno njegovenove krone, ki jo bo v pri-hodnje uporabljal na občin-skih slovesnostih.
Franc Čebulj Plemeniti Pod-krvavški - Cerkljanski župan,legenda med legendami, seje odločil za naziv, povezans področjem, na katerem žu-panuje. Krvavec in kraji podnjim mu pomenijo največjiizziv v njegovem plemeni-tem poslanstvu. Plemeni-tost dokazuje na vseh po-dročjih, še vedno je v odličnipevski formi, priljubljen jekot človek, ki še tako breziz-hodno situacijo oplemenitina njegov lasten način, počebuljevsko.
Stanislav Presvitli ban Žagar- Medvoški župan se je napodlagi svoje zaljubljenosti vhrvaško morje odločil za na-ziv, ki bi bil v skladu z njego-vim navdušenjem nad namsosednjo državo. Iz nepre-verjenih virov smo izvedeli,da ljubezen do Hrvatov ževeč let zadržuje v sebi in po-leti letuje le na slovenskemmorju. Potem ko naj bi mutudi v Bruslju potrdili njegovčastni naziv Presvitli ban, najbi vendarle tudi začel letova-ti na hrvaški obali.
Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, dase ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne venem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Sestavila: Petra F.
Kvartin vodke za pranjezob, razkužilo in pogum
PLEMENITI NASLOVI ZA LEGENDEŠtirje gorenjski županski kandidati svoje občine vodijo že od vsega začetka, torej štiri mandate, in kerlci, kot so, na župansko žezlo računajo še petič. Vsi trije kandidirajo. Pred nedavnim so na Evropski urad za nazive v Bruselj poslali svoje predloge, kako bi se po novem pustili klicati.
Foto
mon
taža
: Ju
Wan
Rešitev:
LAŽJI SUDOKU
TEŽJI SUDOKU
Rešitev:
TA JE DOBRA
30 PETEK_10. 09. 2010
ZA KRATEK ČAS
HOROSKOPTANJA in MARICA
"Lourdes"
Pozdravljena Tanja, zanimame, ali me v bližnji prihodno-sti čaka kakršnakoli spre-memba v službi, želela bi si si-cer, da na bolje, a se vseenobojim. Ali bo hči dobila služ-bo? Hvala za tvoj odgovor, kiga težko pričakujem, in vselepo želim.
Trenutno vas vidim kar pre-cej žalostno in zaskrbljeno.Večji del je to res zaradi služ-be, a kot vidim, bi lahko bilotudi na osebnem področjubolje. Pri službi se vam respribližujejo spremembe, zakatere pa ne bi rekla, da soslabe. Določeni ljudje odha-jajo in spet drugi prihajajo, inv tej situaciji se vam odpiraneke vrste napredovanje, vnobenem primeru pa ne bo-ste nazadovali ali službe iz-gubili. Saj vem, v današnjemčasu si sploh ne upa nihčepomisliti najprej na dobro,
da ni razočaranje še večje.Skratka, spremembe, ki sona vidiku, so za vas pozitiv-ne. Tudi glede financ vamkmalu zapiha drug veter, boljugoden. Na osebnem podro-čju se vam kmalu obetajodobre novice, ki jih sicer nepričakujete in s tem tudi na-smeh na obrazu. Hčerkadobi službo in vidim jo zado-voljno. Čez čas ji vidim še izobraževanje, ki ni nujnopovezano z novo službo. Leppozdrav in vse lepo.
"Vichy"
Draga Tanja. Imam samoeno vprašanje. Bom s temfantom ostala skupaj in siustvarila družino? Ali bodo šespremembe?Tvoje misli so prepletene zraznimi strahovi, ki jim šesama ne veš imena. Čim prejse boš teh strahov znebila,bolje bo za tebe in seveda zatvojo ljubezen. Trenutke, ki
bi jih lahko preživela z vsosrečo in vsem, kar sodi zra-ven, ti preživiš v strahu, kajče se končajo in zakaj. Poza-bi pretekla razočaranja, vče-raj je preteklost, danes in ju-tri je prihodnost. Fant ve zatvoje dvome, čeprav ni nuj-no, da ti to da vedeti. Je obre-menjen s svojimi zadevami,a v prihodnosti vaju vidimskupaj. Tako da ostanetaskupaj in si ustvarita druži-no. Spremembe se obetajo,a se ne nanašajo na to, da ni-sta več skupaj. Srečno.
"Rinka"
Kako kaj moje zdravje? Bom sfinancami prišla kdaj na zele-no vejo. Kaj pa ljubezen, je šekaj upanja, da spoznam ne-koga, da jesen življenja ne bibila tako turobna? Zanimame glede hčerke in njene lju-bezni. Hčerka je imela vmesavanturo z drugim fantom.Kaj pa službo, jo dobi kaj
kmalu? Zanima me tudi gle-de mame in njenega zdravja. Zdravstvene težave se vamumirjajo in kmalu se vamobeta boljše obdobje. Zaradipreobremenjenosti se vam jezrušil imunski sistem. Finan-ce so v krizi, v prihodnjemletu se vam popravijo, takoda se zelena veja bliža. V je-seni življenja ne boste sami,poišče vas nekdo iz preteklo-sti. Obnovila bosta stike inče bosta le hotela, tudi sku-paj zaživita. Hči pride nazajskupaj s prejšnjim fantom,avantura je bila neke vrstešola in izkušnja. Na službobo morala še malo počakati.Bolezen vaše mame se tre-nutno ustavi, da ji bo lažje, ažal težko govorim o velikemizboljšanju. Želim vam vsedobro.
TANJA ODGOVARJA
Elektronski naslov, kamor lahkopošiljate vprašanja:[email protected]
Oven (21. marca - 21. aprila) Bolj ali manj se boste v tem tednu posvečali domačim zadevam. Ne gre samo za skupna hišna opravila, lahko jetudi izlet v bližino ali potovanje v tujino. Gre za to, da potrebujetebližino ljudi, ki jih imate radi. Sreda bo vaš dober dan.
Bik (22. aprila - 20. maja)Dobro veste, da bi vam počitek dobro del, zatorej glejte, da toopozorilo ne gre mimo vas kot ponavadi. Če imate v mislih,da bi se odpravili na daljšo pot, jo raje prestavite za drugič.Odzovite se povabilu večje družbe, saj ravno to potrebujete.
Dvojčka (21. maja - 21. junija)Z oklevanjem ne boste rešili nič. Čas je za akcijo in za naložbe, ki ste jih že večkrat preložili. Upoštevali boste tudidobronamerne nasvete, ki se že dokaj kmalu izkažejo zazelo koristne. Za ljubezen vam bo tokrat zmanjkalo časa.
Rak (22. junija - 22. julija)Izkoristili boste čisto vse ugodnosti, ki se vam bodo ponujale vtem tednu. Ker ste navajeni, da v takem primeru dajeteprednost drugim, se zna zgoditi, da se boste komu zamerili.Zaradi tega se ne boste kaj preveč obremenjevali.
Lev (23. julija - 23. avgusta)Zapadli boste v konflikte z različnimi ljudmi, vendar se temune boste mogli izogniti. Hude besede so včasih potrebne,le glejte, da ne boste pretiravali. Finance se vam bodo precejpopravile, saj boste prejeli večji denar. Hitite počasi.
Devica (24. avgusta - 23. septembra)Dobre novice se vam odpirajo v pošti, ki jo že kar nekajčasa pričakujete. Samo premišljevanje vam ne bo rešiloproblemov, ampak morate zato tudi nekaj narediti. V poslovnem krogu se raje izognite prepirom, saj za to niprimeren čas.
Tehtnica (24. septembra - 23. oktobra) Na delovnem mestu že nekaj časa ne čutite prave varnosti,zato vam tudi sama koncentracija peša. Pogovor, ki gaboste imeli v prihodnjih dneh, vam bo odprl oči. Konku-renca bo, a to bo za vas samo še večja motivacija. V ljubezni se vam končno obrača na boljše.
Škorpijon (24. oktobra - 22. novembra)Ravno ste se nehali obremenjevati, ko se vam spet pojavičrv dvoma. Je prav ali ne, naj izrečem ali pa je bolje molčati. Storili boste korak naprej in ne boste obžalovali.Molk ni vedno zlato, zato kar pogumno naprej brez omahovanja.
Strelec (23. novembra - 21. decembra)Teden boste preživeli v iskanju novih prijateljev v želji, dabi obnovili stare vezi iz preteklosti in vzpostavili nove zaprihodnost. Kajti ljudje se skozi življenje spreminjamo,naučimo se odpuščati in sprejemati ljudi, kakršni pač so.Konec tedna bo pester in zanimiv.
Kozorog (22. decembra - 20. januarja)V prihodnjem tednu se boste izogibali večjim nakupom,saj bi radi izboljšali svoje finance. Iz majhnega zraste veliko. Pri ljubezni se boste otresli dvomov in odvečnihskrbi. Končno boste začutili zaupanje in se prepustili lepim trenutkom.
Vodnar (21. januarja - 19. februarja) Preko tretje osebe boste čisto po naključju izvedeli, kaj simisli o vas nekdo, ki vam je vedno bolj pri srcu. Novicebodo presenetljivo dobre, zato boste končno nehali misliti tako negativno in tudi sami stopili korak naprej.
Ribi (20. februarja - 20. marca)Končno je prišel čas, da boste lahko izpregli in se v celotiposvetili sami sebi in svojim najbližjim, ki so že začelirahlo kuhati zamero. Novice vas bodo prijetno presenetilein spet boste začeli premišljevati o lepih stvareh, ki ste jih v zadnjem času imeli vse premalo.
"Že večkrat sem imela sa-nje, da sem imela nekakšnomoč, da lahko z mislimi alirokami naredim stvari, ki jihdrugi ljudje ne morejo. Da-nes ponoči se mi je sanjalo,da sem srečala sosedo iz kra-ja, kjer sem živela v otroštvu,in ta soseda je imela po glavinekakšne kraste in lasje so jiizpadali. Jaz sem jo prijelaza glavo in so kraste počasizačele izginjati, lasje pa so jizačeli rasti. Pa ne samo tonoč - že večkrat se mi sanjajopodobne stvari, ko naj biimela v sebi nekakšno poseb-no energijo. Imam tudi zelopogoste sanje o kačah - en-krat jih samo vidim, drugičme tudi pičijo. To že nekakood prej vem, da ni najbolje.Teh sanj me je vedno groza,ker na splošno ne maram kač."
Valentina
Draga Valentina! Legenda iz antike pripove-
duje o "zdravilnih" sanjah,ki jih je sanjal sam Aleksan-der Veliki. Njegovega prijate-lja Ptolomeja je zadela stru-pena puščica in je umiral.Ponoči je Aleksander sanjalo veliki ribi, ki je jedla nekonepoznano korenino. Ribamu je pokazala, kje lahkonajde korenino in mu zago-tovila, da bo dragemu prija-telju rešila življenje. Ko se jeAleksander zbudil, se je od-pravil poiskati korenino, daljo je Ptolomeju, ki je nato ta-koj ozdravel ... Tudi danesne gre spregledati velikegapomena sanj, kjer se dogaja-jo čudežne ozdravitve - pose-bej če jih izvajamo sami. Izduhovne perspektive ti sanjesporočajo, da imaš tudi v res-nici določen dar, ki se ga nezavedaš ali ne verjameš vanj,pa bi ga morala razvijati. Če
pogledava na tvoje sanje zočmi gole realnosti, simboli-zirajo kraste skrbi in težave.Akt polaganja rok in ozdrav-ljenja pa te opominja, da ježe vse zdravo, razen tvojelastne utvare o skrbeh in te-žavah. Verjetno poznaš prvizakon metafizike, po kate-rem vsaka stvar, na katero seosredotočimo, raste in seveča. Zato se nujno usmerina rešitve težav, namesto natežave same, tako boš usme-rila življenjsko silo na njenonaravno pot. Velikokrat za-dostuje že malo zrno pozitiv-ne vere, da se razkrijeozdravljena osnova česarko-li, kar se nam zdi nepremag-ljivo. Ponavljajoče sanje o ka-čah kažejo na nek globokozakoreninjen strah, ki je lah-ko povezan s katerokoli odmnogih plati tvojega življe-nja - oče, mati, partner, služ-ba, strah pred smrtjo ... V
tem primeru se moraš so-očati s svojimi "kačami" injih ukrotiti. Načinov je veli-ko, zato jih ne bom našteva-la. Poišči si zase najbolj pri-mernega. V povezavi z zgor-njimi ponavljajočimi sanja-mi pa lahko imajo kače doce-la pozitiven pomen. Kača jenamreč mnogokrat simbolmodrosti, magičnih moči inznanja. Spomni se slavneprerokinje v Delfih, ki je bilaboginja-kača. K njej so se za-tekali po najpomembnejšeprerokbe in nasvete iz oseb-nih in tudi "uradnih" razlo-gov. V tem primeru pred-stavljajo kače v tvojih sanjahnosilke najglobljih duhovnihmoči, ki so izbruhnile iz tvo-je podzavesti in zahtevajotvojo pozornost. Tudi pohinduističnem verovanjusimbolizirajo kače posebnoduhovno energijo, ki tli v po-samezniku. Po takšnih sa-njah se še s posebno vnemopotapljajo v meditacijo in as-kezo, saj verjamejo, da lahkole na ta način prebudijo toposebno moč in jo pripeljejodo izpolnitve.
ODGOVARJA ANITA DI GRAZIA
POVEJ, KAJ SANJAŠ ...
PETEK_10. 09. 2010 31
NAGRADNA KRIŽANKA
Belska cesta 7, 4205 PreddvorTel.: 04/2555 750, Mobi: 041/631-502
e-pošta: [email protected]
pečarstvo, trgovina, turizem
www.megamik.si
d.o.
o.
KLASIČNA LONČENA PEČ TOPLOZRAČNA LONČENA PEČ
TOPLOZRAČNI KAMIN
TOPLOZRAČNI KAMIN
KLASIČNA LONČENA PEČ Z VRATCI S STEKLOM
Nagrade: 1. nagrada: sesalec za pepel; 2. nagrada: vrednostni bon za 20 EUR;3. nagrada: vrednostni bon za 10 EUR.
Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj invpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 22. septem-bra 2010, na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4001 Kranj. Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo.
VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE NA SEJMU MOS, CELJE, hala E in na našem hišnem sejmu
v soboto, dne 18. septembra 2010, od 9. do 17. ure.
PRIPRAVILI SMO: ■ VELIKO IZBIRO MANJŠIH LONČENIH PEČI ■ POSEBNE UGODNOSTI ■ SVETOVANJE PEČARJA
32 PETEK_10. 09. 2010
Kranjski Gori sose konec tednaodločili, da se odglavne poletne se-zone poslovijo
tako, da so javnosti na očehpred Oštarijo prelevili šest di-rektorjev kranjskogorskihhotelov v kuharje. Ker je časgob, je bila naloga temu pri-merna: kuhanje gobovegagolaža s krompirjem.
Kulinarične sposobnostiso tako predstavili direktorjiHIT Alpinee Miran Čurin,Korone Tomaž Černe, hotelaLek Vlado Kovač, hotela Kot-nik Jože Kotnik, hotela Mi-klič Slavko Miklič, povabilupa se je odzval tudi Drago
Podobnik, predsednik upra-ve HIT-a.
Medtem ko je drugim prikuhi pomagal z nasveti Bošt-jan Kovačič, si je osebnega po-močnika oziroma zasebne in-štrukcije, če temu lahko takorečemo, omislil Miran Čurin,čeprav nam je Dušan Veršec skuhalnico v roki in glavo nadkotlom v šali in smeje 'zago-tovil', da je drugače avtome-hanik. Kuhanje golaža sicerni bilo tekmovalnega značaja,vseeno pa se je na koncu zbra-la komisija štirih, ki so skuha-no ocenili. Če je bil en pikan-ten, je bil drugi premalo sla-dek, nekajkrat pa je komisija'pojamrala' na račun gorenj-ske 'šparovnosti' z gobami vgolažu, Kotnikov pa se jim jena koncu zdel še najboljši.
Sobotni plavalni miting, kije potekal ob 60-letnici delo-vanja Plavalnega kluba Tri-glav Kranj, pa je kljub nesta-bilnemu vremenu na Letnibazen v Kranj privabil karlepo število gledalcev. Kljubtemu da je bilo plavanje vospredju, je bil dogodek obar-van zabavno. Poleg družin intrenerjev so se v plavanju po-merili tudi znani športnikirazličnih disciplin, estradni-ki, misice, športni novinarji,legende plavanja. Zagotovopa sta si mesto najbolj vztraj-nih prislužila legenda Dar-jan Petrič in voditelj dogodkaSašo Hribar, ki sta se pome-rila na 1500 metrov, za karsta porabila okoli 29 minut.In če smo prav razumeli, daje to trideset dolžin kranjske-
ga bazena, zadeva nikakor nibila mačji kašelj. Seveda jebil izzivalec Hribar, Darjanse je odzval, družbo pa jimaje na prvih sto metrih delalatudi novinarka Uršula Maj-cen, nekaj več pa je z njimaplaval še Žarko Bundalo.Sašo in Darjan sta bila precejizenačena, zmagal pa je sled-nji, z minimalno prednostjo.
Največ navijanja so zago-tovo doživeli slovenski šport-niki in estradniki, največ po-gledov pa slovenske misice.Finale plavalno-zabavnegavečera so popestrili s svojimnastopom še glasbeni talentiTina Drole, Alen VogrinecVesel, akrobatska košarkar-ska skupina Dunking Devilster znana glasbena mačkaNeisha.
DRUŽABNA KRONIKA
Rooney ne obžaluje varanja
Angleški nogometni zvezdnik WayneRooney (24) povsem stoično prenašaafero, ki dviguje prah ter polni tabloidena Otoku. Wayne je namreč prevaralsvojo ženo Coleen (24) - medtem ko jebila ta noseča, si je privoščil nekaj sko-kov čez plot. Njena družina se Wayna
sramuje, ta pa jim hladno odgovarja, da gredo lahkovsak svojo pot, saj jim gre zgolj za njegov denar. Škan-dal pa očitno ne vpliva na njegovo formo: zadel je takov ligaškem prvenstvu kot proti Švici.
V Beli hiši se je plesalo
Vzhodna soba Bele hiše, rezidence ameri-škega predsednika in njegove družine, jepogosto prostor različnih pevskih in dru-gih slavnostnih prireditev. Tokrat pa je vnjej potekal shod mladih plesalcev z vsedržave. Michelle Obama (46) je nagovori-la okoli sto študentov vseh plesnih zvrsti
- od baleta, modernega plesa, hip-hopa do Broadwaya.Sodelovali so v vrsti plesnih delavnic, kjer so se lahko uči-li korakov ter trikov izkušenejših slavnih mentorjev.
Billy Ray Cyrus s sinom o paranormalnem
Pevec in igralec Billy Ray Cyrus (49) ještiri leta sodeloval s hčerko Miley Cyrus(17) v glasbeni nanizanki Hannah Monta-na. Sedaj pa se je odločil združiti moči zenaindvajsetletnim sinom Tracom v TVoddaji o paranormalnih pojavih. Skupajbosta raziskovala 'teorije zarot' še nepo-
jasnjenih fenomenov, ki vedno znova sprožajo debatetako strokovne kot laične javnosti. Billy Ray je presrečenin pravi, da se mu je s tem uresničila življenjska želja.
Ana Ivanović samska do uspešne vrnitve?
Pariška zmagovalka ter nekdanja številkaena svetovnega ženskega tenisa SrbkinjaAna Ivanović (23) se je očitno odločilaposvetiti zgolj enemu cilju: vrnitvi na te-niški prestol. V ta namen je sklenila lju-bezen postaviti v kot, zato naj bi razdrlazvezo z igralcem golfa Adamom Sco-
ttom. Prvi uspehi so že tu - na odprtem prvenstvu ZDA,ki te dni poteka v New Yorku, je Ana pokazala solidnoigro, ki jo lahko ponese višje od trenutnega 40. mesta.
KULINARIČNE SPOSOBNOSTI MOŠKIHGlavno poletno sezono so v Kranjski Gori zaključili s posebnimi gostujočimi in domačimi kuharskimimojstri, kranjski bazen pa je gostil zanimiv plavalno-zabaven miting.
Alenka Brun
V
Troje lepotic je pred skokom v bazen malce zeblo, na povabilo voditelja Saša Hribarja pa so 50 metrov najprej prehodile. Z mikrofonom jih je pri njihovi nalogi pospremil Urban Simčič. Sledila je žabica. / Foto: Anka Bulovec
VRTIMO GLOBUS
Zanimiv prizor s kranjskega plavalnega mitinga: Žarko Bundalo, izzivalec Sašo Hribar, izzvani Darjan Petrič inUršula Majcen / Foto: Anka Bulovec
Športniki in estradniki so nastopili skupaj. Anže Šetina(skeleton), Sandi Murovec (smučarski demonstrator,pevec), Taiji Tokuhisa (TV voditelj), David Primožič (telemark), Maja Benedičič (smučarska tekačica). / Foto: Anka Bulovec
Jože Kotnik je voditeljici Urši zaupal tudi nekaj domačihskrivnosti kuhanja gobovega golaža s krompirjem. / Foto: Anka Bulovec
Najprej je vsak kuhar med direktorji oziroma direktor medkuharji prejel predpasnik s svojim imenom. Na fotografiji jeSlavko Miklič. / Foto: Anka Bulovec
Dušan Veršec je s svojim znanjem, nasveti in obvladovanjemkuhe pomagal Miranu Čurinu, sem in tja pa ju je 'obiskal'tudi Boštjan Kovačič. / Foto: Anka Bulovec
Nuša Starovašnik, 23-letnica, ki ima rada vse oblikešporta. Študira podjetništvo, drugače pa prihaja izKranja. / Foto: Gorazd Kavčič
