Embed Size (px)
Citation preview
TOREK, 11. januarja 2011
vseb
ina
3
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
..
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Nismo narod pokvarjencev in goljufovDovolj škode je že naredilo govorje-nje, da so vsi politiki enaki, vsi enakopokvarjeni. Politika potrebuje rehabi-litacijo, je v nedeljo na slovesnosti vDražgošah dejal prvi predsednik Re-publike Slovenije Milan Kučan.
3
AKTUALNO VREME
jutri: delno jasno
97
70
35
26
66
01
8
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Gradnja nadomestnehiše stojiDružina Vovk bi se morala do poletjaiz hiše, ki stoji tik ob letališki stezi,preseliti na nadomestno lokacijo.Gradnja nove hiše stoji, ker izvajaleczaradi spremenjenih zahtev pri grad-nji zahteva dodatnih 140 tisoč evrov.
5
GORENJSKA
Pa naj država pase živino!"Državi smo pripravljeni prodati pla-nino po ceni, kot nam je izračunala,da je vredna. Pa naj ona pase živinoin plačuje davke," je dejal eden odpredstavnikov agrarne skupnosti inopozoril na neustrezno vrednotenjeplanin in gorskih pašnikov.
10
Kilometri so pri nas dragiSmučarske vozovnice so sicer prinas v povprečju cenejše kot pri sose-dih v Italiji in Avstriji, a če primerjateceno in dolžine prog, je kilometeruživanja na belih strminah pri sose-dih precej cenejši.
Danes bo oblačno, občasno bodeževalo. Jutri bo delno jasnoz občasno povečano oblačnostjo. V četrtek booblačno in suho.
16
NA KONCU
64 let Prvi predhodnik tednik Gorenjec leta 1900Gorenjski časnik od leta 1947
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
. KMETIJSTVO
- 1/5 °C
Leto LXIV, št. 3, cena 1,50 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in 0b petkih [email protected] www.gorenjskiglas.si
Boštjan Bogataj
Ljubljana, Kranj - Brezposel-nost se je decembra zelo zvi-šala na račun strahu predsprejemom nove pokojnin-ske zakonodaje. Na Zavoduza zaposlovanje sicer ne bele-žijo želja (novo prijavljenih)po upokojitvi, znano pa je, dase je v evidenco prijavilo14.700 oseb, od tega skorajšest tisoč v starosti nad 55 let(v vsem letu skoraj 14 tisoč,leto prej pa skoraj devet tisoč).
"Na Gorenjskem je bilo vevidenco brezposelnih nanovo prijavljenih 1533 oseb,skupaj pa 8238 oseb, kar je v
primerjavi z mesecem prejza 8,5 odstotka več, v zad-njem letu pa za petino več.Zaradi napovedanih spre-memb pokojninske zakono-daje smo pričakovali večještevilo starejših: 890 je bilostarejših od 50 let, 52 starej-ših od 60 let," pojasnjujeDragica Ribnikar, direktoricakranjske službe Zavoda zazaposlovanje. Decembra lanise je na Gorenjskem iz evi-dence odjavilo 884 oseb, odtega jih je 463 našlo zaposli-tev. "Trendi zaposlovanja sougodni, saj smo v letu 2010našli zaposlitev za 75 tisočbrezposelnih ali za 17 odstot-
kov več kot leto prej, povpra-ševanje na trgu dela pa se šekrepi. Izboljšanje pričakuje-mo od aprila naprej," pojas-njuje Lučka Žižek, v. d. di-rektorice Zavoda, ki naj bibila v kratkem polno imeno-vana, pred dobrim letom paje bila še direktorica kranj-ske enote.
"Glede na umirjeno go-spodarsko rast v prvem pol-letju in hitrejšo v drugempoletju ter prestrukturiranjegradbeništva, pričakujem,da bo letošnja povprečnabrezposelnost okoli 105 tisočoseb," pravi v. d. direktorice.
Znova občutno več brezposelnihV Sloveniji je bilo konec prejšnjega leta že čez 110 tisoč brezposelnih, naGorenjskem več kot 8200.
� 9. stran
Suzana P. Kovačič
Golnik - V Oddelku za endo-skopijo dihal BolnišniceGolnik izvajajo bronhosko-pijo, ki je glavna preiskavapljuč, s katero poskušajougotoviti vzrok sprememb vpljučih. Prenovljeni oddelekje ta trenutek najmodernejšiv Evropi, v petek pa so poka-zali tudi zadnjo naložbo, toje centralno integracijskoenoto, ki je stala približnodvesto tisoč evrov in so jo po-krili z lastnimi viri; vrednostv opremo oddelka pa je vvečletnem obdobju stala večkot 1,5 milijona evrov. "Naleto naredimo med 1400 in1500 bronhoskopij, kar je
slaba polovica vseh v Slove-niji. Najsodobnejša preiska-va je zelo natančna in omo-goča hitrejše in lažje diagno-sticiranje," je poudaril vodjaOddelka za endoskopijo di-hal asist. mag. Aleš Rozman,dr. med., specialist pulmo-log. Odprli so tudi po sodo-bnih standardih zgrajen La-boratorij za motnje dihanjamed spanjem, ki se je odustanovitve leta 1996 pre-cej povečal. "Pogostost bo-lezni narašča, pri štirih od-stotkih populacije je priso-tna incidenca motnje diha-nja med spanjem," je pove-dala Jasmina Gabrijelčič,dr. med. spec.
Trenutno najsodobnejši v EvropiV Bolnišnici Golnik so v petek odprli prenovljeni Oddelek za endoskopijo dihal, ki je najsodobnejši vEvropi, ter Laboratorij za motnje dihanja med spanjem. Dogodka se je udeležil tudi minister zazdravje Dorijan Marušič.
Tudi decembra se je brezposelnost močno povišala predvsem na račun starejših, ki se želijo upokojiti po starem pokojninskem zakonu. / Foto: Tina Dokl
Aleš Rozman in minister dr. Dorijan Marušič v Oddelku za endoskopijo dihal. Minister je poudaril, da je Klinika Golniklahko zgled drugim, ker ima pripravljene strateške načrte,kljub kriznim časom uspešno vodi lastno razvojno dejavnost,bolnike celovito obravnavajo na enem mestu, kot primerdobre prakse v bolnišnici pa je minister izpostavil vodenjepilotnega projekta paliativne oskrbe. / Foto: Gorazd Kavčič
Urša Peternel
Jesenice - Z novim letom jesvoja vrata odprl prvi mate-rinski dom na Gorenjskem.Petsobno stanovanje, v kate-rem je prostora za pet ženskin deset otrok, je na Jeseni-cah. Materinski dom Gorenj-ske deluje v okviru Društvaza pomoč ženskam in otro-kom žrtvam nasilja - Varnahiša Gorenjske. Po besedahvodje Varne hiše GorenjskeVilme Regovc je materinskidom namenjen materam zmladoletnimi otroki do pet-najstega leta starosti in žen-skam v visoki nosečnosti.Gre za ženske, ki so se znaš-le v življenjski stiski, bodisiekonomski, stanovanjski ali
stiski zaradi razveze in neu-rejenih družinskih razmerter nimajo drugih možnostiza bivanje skupaj z otrokom.Hkrati pa niso v tako življenj-sko ogrožajočih odnosih, dabi potrebovale namestitev natajni lokaciji v varni hiši. Vmaterinskem domu bodolahko ostale največ leto dni, vtem času pa jim bodo poma-gali pri urejanju življenjskihrazmer, iskanju službe, sta-novanja ... Pri projektu od-prtja prvega gorenjskega ma-terinskega doma so sodelo-vali vsi gorenjski centri za so-cialno delo, osemnajst go-renjskih občin, pridobili paso tudi soglasje ministrstvaza delo, družino in socialnezadeve.
Odprli materinski domNa Jesenicah so odprli prvi materinski dom naGorenjskem. V njem je prostora za pet žensk indeset otrok.
�4. stran
2GORENJSKI GLAS
torek, 11. januarja 2011POLITIKA [email protected]
Jože Košnjek
Pred nedeljsko slovesnost-jo je bil sredi tedna v DomuCankarjevega bataljona vDražgošah sestanek organi-zacijskega komiteja priredit-ve Po stezah partizanske Je-lovice, na katerega so bili po-vabljeni tudi nekateri gostje,med njimi tudi predsednikZveze združenj borcev zavrednote NOB Janez Stanov-nik. V prijetnem druženju jepovedal svoj pogled na seda-nje razmere v Sloveniji in vsvetu. Med drugim je dejal:"Sedaj so se začele stvari raz-vijati v tako smer, da ljudjeizgubljajo zaupanje ne le vpolitiko, ampak tudi v drža-vo. Po mojem prepričanjugre zares, tako doma kot vsvetu. Predsednik vlade Bo-rut Pahor pravi, da smo roje-ni pod srečno zvezdo. Tudisam mislim tako, vendar
prednosti, ki nam jo je pri-nesla lastna država, ne zna-mo prav ceniti niti stopitiskupaj."
Spomnil je na pesem Oto-na Župančiča, v kateri je dav-no nazaj zapisal: Svet je iztira. O groza in strah. Danes
je to znova resničnost. Svetov-na zmeda, o kateri politiki nepovedo vse resnice in zaradikatere so za reševanje bankzmetali toliko denarja, kot soga porabili v drugi svetovnivojni, in vsakega prebivalcana severni zemeljski poloblizadolžili za trideset tisoč ev-rov, vpliva tudi na nas, kinam gre še kljub temu dobro,je povedal Janez Stanovnik.
"K temu žal tudi sami pri-spevamo svoj delež. Gospo-darsko krizo spremljajo tudipolitična in kriza vrednot,kriza zaupanja. Nekdanjezvestobe med nami ni več.Drug drugemu ne verjame-mo, vsi skupaj pa ne zaupa-mo vladi. To in poniževanjedogodkov, kot so NOB, draž-goška bitka in druga velikadejanja Slovencev, na kakrš-na so vsi drugi narodi ponos-ni, mene najbolj skrbi," jedejal Janez Stanovnik.
Zvestobe med nami ni večDrug drugemu ne verjamemo več, vsi skupaj pa ne zaupamo vladi, je dejal pred dražgoško proslavoJanez Stanovnik.
Darilo
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
izžrebanemu naročniku časopisa
Knjigo prejme FRENK KERŽAN iz Preddvora.
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Zvesti Gorenjskemu glasuLahko bi rekli, da je Vido Kunčič in Pavla Štularja združila uso-da. Vida prihaja iz Naklega, petnajst let je vdova, Pavel je izDupelj in je tudi vdovec. Čeprav sta celo življenje živela pri-bližno pet kilometrov narazen, se nista poznala, dokler niVida prodala hiše in oddala malega oglasa, da išče stanova-nje, v zameno za najemnino pa bi pomagala v gospodinjstvu.Na oglas se je odzval kovač Pavel, ki še vedno kaj skuje. Pavelje bil celo življenje zaposlen v Tovarni kos v Tržiču, rad hodi vhribe in pravi, da je Kriška gora njegova, saj so 30 let garali,da so naredili kočo. Na Kriško se je povzpel od dvajset- do tri-desetkrat na leto. Gorenjski glas ga spremlja že iz otroštva inga je do letos še vedno prejemal na očetovo ime, čeprav jeoče že dalj časa pokojni, saj je bil naslov isti. Pravi, da je tonaš "cajtng", v njem izveš domače novice vseh vrst, od špor-ta do politike. Kadar Vida Pavla prepriča, da iz ostankov žele-za izdela podkvice, deteljice in svečnike, se pokaže še njenaumetniška duša, saj vse lepo poriše, nato pa jih podarita.
Da95%
Ne 2%
Ne vem3%
N = 160
Ali bi se strinjali, da se kateri od praznih objektov izkoristi in se v njem uredi dom za starejše občane ali podobno negovalno ustanovo?
Ne pogrešam, ker
avtobusnega prevoza ne uporabljam
44%
Avtobus res vozi
premalokrat56%
N = 160
Ali pogrešate pogostejšo avtobusno povezavo na tej relaciji?
Janez Stanovnik
Rudnik pri Radomljah
Spomin na partizansko tragedijo
Pri spomeniku padlim borcem v Rudniku pri Radomljah je vsoboto potekala tradicionalna spominska slovesnost vpočastitev 66. obletnice tragične smrti borcev, ki jo iz-menično vsako leto pripravljata borčevski organizaciji izKamnika in Domžal. Letos so organizacijo prevzeli članiZveze borcev za ohranjanje vrednot NOB Domžale, zato jebil tudi slavnostni govornik na srečanju, ki je kljub dežjuprivabilo številne krajane, domžalski župan. "Razsežnostslovenskega upora in partizanskega vojskovanja je zabesede prevelika. Če je slovenski narod hotel preživeti, se jesam moral postaviti v bran in v oboroženem boju boriti pro-ti veliko večji vojaški sili. Takšna srečanja nas morajo vednoznova opominjati, da so bili med nami ljudje, ki jih nesmemo pozabiti," je povedal Toni Dragar. V januarskihdneh leta 1945 se je v Rudniku po hudi nemški ofenzivizbralo trideset okrožnih političnih delavcev z Edvardom Pe-ternelom na čelu, da bi se dogovorili o nadaljnjih dejavnos-tih. A bunkerje so obkolili Nemci in večino postrelili. J. P.
Matevž Pintar
Na območju Golnika je karnekaj praznih objektov, ki bijih lahko s pridom uporabili.Ali bi se strinjali, da se kak-šen objekt izkoristi in se vnjem uredi denimo dom zastarejše občane ali podobnanegovalna ustanova, saj jelega optimalna za tako dejav-
nost, smo tamkajšnje kraja-ne spraševali v današnji an-keti. Avtobusne povezave sKranjem so dokaj slabe. Za-nimalo nas je tudi, ali pogre-šajo pogostejšo avtobusnopovezavo na tej relaciji.
Velika večina (95 odstot-kov) se strinja, da se kateri odpraznih objektov izkoristi inse v njem uredi dom za sta-
rejše občane ali podobna ne-govalna ustanova. Temu na-sprotujeta le dva odstotkavprašanih, trije odstotki paso ostali neopredeljeni.
Da avtobus med Kranjemin Golnikom res vozi pre-malokrat, je prepričanih 56odstotkov sodelujočih, 44odstotkov vprašanih pogo-stejše avtobusne povezave
na tej relaciji ne pogreša, sajavtobusnega prevoza neuporabljajo.
Sodelujočim se zahvaljuje-mo za odgovore. Vse, ki biželeli Gorenjski glas naročiti,vabimo, da nas pokličejo vKlicni center slepih na tele-fonsko številko 04/51 16 404in se pozanimajo o ugodnihnaročniških pogojih.
Avtobusna povezava z GolnikomKaj storiti s praznimi objekti na območju Golnika?
Jasna Paladin
Kamnik - Predsednik Druš-tva Demos na KamniškemIgor Podbrežnik je konecminulega tedna ministru zašolstvo in šport Igorju Luk-šiču poslal protestno pis-mo, v katerem je izrazil na-sprotovanje projektu E-knji-ga: Stisni roko v pest, ki po-
teka v okviru letošnjega Šol-skega leta knjige. "Ostroprotestiramo proti zlorabizgodovine in Šolskega letaknjige za vrivanje ideološkoobarvanih vsebin v učniproces v osnovni šoli. Na-sprotujemo neustreznemupovezovanju praznovanjaobletnic ustanovitve OF inustanovitve lastne države in
se ne strinjamo z ideolo-škim potvarjanjem medvoj-ne zgodovine. Prizadevanjaza narodno spravo so medSlovenci prisotna vse odosamosvojitve, v vašempredlaganem projektu pateh prizadevanj ne zasledi-mo, kar vzbuja skrb, saj zenostransko, izključujočoin sovražno ideologijo obre-
menjujete naše otroke, kisami še niso sposobni kri-tično ovrednotiti medvojnihdogodkov," so med drugimkritično zapisali v pismu.Društvo Demos na Kamni-škem je bilo sicer ustanov-ljeno novembra lani z na-menom spodbujanja narod-ne zavesti in utrjevanja do-moljubja.
V Društvu Demos nasprotujejo ministruV Rudniku se je zbralo veliko praporščakov in obiskovalceviz občin Kamnik in Domžale.
Jože Košnjek
Dražgoše - Okrog sedem ti-soč ljudi je v nedeljo s 55 av-tobusi in številnimi osebni-mi vozili, predvsem pa pešprišlo v Dražgoše v čast 69.obletnice boja Cankarjevegabataljona, ki se je začel prav9. januarja 1942 in končal 11.januarja, ko so se partizaniumaknili, Nemci pa so pobili41 domačinov in v naslednjihmesecih zravnali nekdaj cve-točo vas z zemljo. V kostniciobnovljenega spomenika po-čivajo posmrtni ostanki os-mih partizanov in štiride-setih domačinov, Kolendrovamama, mati petih otrok, paje bila kot 41. žrtev ubita nabegu in je pokopana v Selcih.
Med udeleženci opoldan-ske spominske slovesnostipri spomeniku so bili pred-sednik državnega zbora Pa-vel Gantar, predsednik vladeBorut Pahor, predsednik dr-žavnega sveta Blaž Kavčič,predsednik Ustavnega sodiš-ča dr. Ernest Petrič, predsed-nik borčevske organizacijeJanez Stanovnik, ljubljanskižupan Zoran Jankovič, neka-teri poslanci, ministri in žu-pani, med katerimi je bil tudiMiha Ješe, župan ŠkofjeLoke, ki je včasih 9. januarjapraznovala občinski praznik,in zastopniki predsednika re-publike, Slovenske vojske inveteranskih združenj. Dobro-došlico sta jim izrekla pred-sednik organizacijskega od-bora prireditve Zdravko Krvi-na in župan Železnikov Mi-hael Prevc, ki je izrazil veseljezaradi obnove spomenika inpovabil k obisku Dražgoš, nele na jubilejno proslavo pri-hodnje leto, ampak tudi medletom, saj so "Dražgoše ved-no lepe". V kulturnem pro-gramu, ki ga je oblikoval inpovezoval Jože Logar, so so-delovali Partizanski pevskizbor, orkester Slovenske voj-ske in gledališki igralec, par-tizan Aleksander Valič.
Politika potrebuje rehabilitacijo
Slavnostni govornik je bilprvi predsednik RepublikeSlovenije Milan Kučan.
"Moralni zlom, ki so gaNemci doživeli v spopadu zljudmi, prežetimi s trdnovero, da branijo pravičnostvar, je hujši od vojaškega po-raza. Vojaški dril je trčil obsrce, trčil je ob prepričanje, obzavest in visoko moralo nepo-
korljivega ljudstva. Enako seje zgodilo leta 1991 v borbi zaSlovenijo ... Ko se danes upra-vičeno veliko razpravlja o do-moljubju, kaže poudariti, daso borci Cankarjevega bataljo-na v dražgoški bitki in partiza-ni po vsej Sloveniji dokazalisvojo ljubezen do domovine.Njim domoljubja ni treba do-kazovati danes. Kot je predleti v govoru na tem mestudejal partizan dr. Bučar, ta-krat predsednik slovenskegaparlamenta: Udeležba v NOBje bila za vsakega pripadnika
slovenskega naroda najvišjespričevalo njegove narodnezavesti in dokaz, da to svojozavest podpre tudi z najvišji-mi žrtvami, celo s svojim živ-ljenjem. Kdor domoljubja nizmogel takrat, sedaj pa njego-va zavest morda veleva patri-otsko spričevalo, naj svoje do-moljubje mirno dokazuje ssvojimi dejanji, a ne z zanika-njem dejanj drugih. Med voj-no za Slovenijo ni bilo ničdrugače," je povedal.
"Po sodbah nekaterih sezdi, kot da je naš položaj
brezizhoden. Da je Slovenijapostala država brezpravja, so-cialne neobčutljivosti, korup-cije, kriminala, da smo na-rod pokvarjencev, izkorišče-valcev in goljufov. V vseh tehprigovorih je čutiti zgrože-nost nad zavrženimi dejanji,ki se res ne bi smela zgoditi,pa tudi nemoč. A že samazgroženost govori, da so našivrednostni temelji trdno za-koreninjeni in da ne bodozlahka popustili. Posplošenogovorjenje o slabi podobionemogoča trezen pogled nato, kaj se z nami v resnici do-gaja in kje je izhod. Služiprej ko ne strankarskemupreigravanju in merjenjumoči v bitki za oblast." Ker senismo dogovorili za kriterije,kako želimo usmerjati življe-nje v svoji državi, še tako bo-leče novice ne bodo pripelja-le do pravih rešitev. Še na-prej bosta kopičenje bogas-tva in prisvajanje na račundrugih poskušala postativrednoti in izrinjati pravič-nost, solidarnost in poš-tenost, je dejal Kučan.
"Prvi in odločilen korak boskupna zaveza spoštovanjuvladavine prava v ravnanjuposameznika in države, ki jeprvi izziv za slovensko poli-tično in tudi gospodarsko eli-to. Dovolj škode je že naredi-lo govorjenje o tem, da so vsipolitiki enaki, vsi obsedeni les svojimi materialnimi ko-ristmi in interesi, vsi enakopokvarjeni. Politika potrebu-je rehabilitacijo. Mora si zno-va pridobiti zaupanje," je pou-daril Milan Kučan. Sedaj ječas, da se politični akterjitega zavedejo, združijo močiin dajo demokratične mož-nosti in priložnost mladimin sposobnim.
ODGOVORNA UREDNICA Marija Volčjak
NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICECveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir
UREDNIŠTVONOVINARJI - UREDNIKI:
Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Igor Kavčič, Suzana P. Kovačič,Urša Peternel, Mateja Rant, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Simon Šubic,
Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Štefan Žargi;stalni sodelavci:
Marjana Ahačič, Maja Bertoncelj, Matjaž Gregorič, Ana Hartman, Jože Košnjek,Milena Miklavčič, Miha Naglič, Jasna Paladin, Ana Volčjak
OBLIKOVNA ZASNOVAJernej Stritar, IlovarStritar d.o.o.
TEHNIČNI UREDNIKGrega Flajnik
FOTOGRAFIJA Tina Dokl, Gorazd Kavčič
LEKTORICA Marjeta Vozlič
VODJA OGLASNEGA TRŽENJAMateja Žvižaj
GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas,d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-pošta: [email protected]; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 / Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkihin petkih, v nakladi 19.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska (enkrat letno), TV okno in osemnajst lokalnih prilog / Tisk: STYRIA Print Holding GmbH, St. Veit/Glan (Št. Vid na Glini), Avstrija / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,50 EUR, letna naročnina 2011: 156,00 EUR; redni plačniki (fizične osebe) imajo 10 % popu-sta, polletni 20% popusta, letni 25 % popusta; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka nasled-njega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.
3GORENJSKI GLAStorek, 11. januarja 2011 AKTUALNO [email protected]
Nismo narod pokvarjencev in goljufovDovolj škode je že naredilo govorjenje, da so vsi politiki enaki, vsi enako pokvarjeni. Politika potrebujerehabilitacijo, je dejal v nedeljo v Dražgošah prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan.
Udeležba na letošnjih tradicionalnih pohodih v Dražgo-še je bila številna. Pohoda s Pasje ravni se je udeležilo394 pohodnikov. Skupno jih je bilo na dosedanjih dva-intridesetih pohodih že nad osem tisoč. Iz Železnikovprek Ratitovca je prišlo v Dražgoše 127 pohodnikov. Dasta oba najtežja nočna pohoda minila brez zapletov innesreč, je pomagalo tudi sodelovanje gorskih reševalcevin gorskih policistov. Pohoda iz Soteske prek Rovtaricev Dražgoše se je udeležilo 230 pohodnikov, med kateri-mi so bili tudi vojaki Slovenske vojske in pohodniki izTolmina in nekaterih drugih krajev. Četrtega pohoda izTržiča v Dražgoše pa se je udeležilo rekordnih 170 po-hodnikov. Veliko ljudi je prišlo v Dražgoše iz Podblicein Nemilj ter iz Škofje Loke in Železnikov.
Pomembneži slovenske politike med proslavo pri dražgoškem spomeniku / Foto: Marija Volčjak
Prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je spomnilpolitike na spoštovanje prava in človekovih pravic.
Mladost v partizanski uniformi in s "triglavko" na glavi
Pohodniki iz Železnikov so prišli v Dražgoše čez Ratitovec.
Občina Železniki in vlada sta po dolgih letih obnovilispomenik v Dražgošah. / Foto: Marija Volčjak
Foto
: Mar
ija V
olčj
akFo
to: M
arija
Vol
čjak
Foto
: Mar
ija V
olčj
ak
4GORENJSKI GLAS
torek, 11. januarja [email protected]
Motnje dihanja med spa-njem sodijo v širšo skupinobolezni motenj spanja in seuvrščajo na drugo mesto,takoj za nespečnostjo. Pri-bližno šeststo bolnikov naleto je hospitaliziranih," ješe povedala Jasmina Gabri-jelčič. Prenova laboratorijaje stala bolnišnico od šest-deset in osemdeset tisoč ev-rov.
Klinika Golnik ima v svo-ji viziji zapisano, da bo enaod vodilnih evropskih usta-nov za pulmologijo in aler-gologijo, kot je poudaril di-rektor prof. Mitja Košnik,zato je njihova ključnausmeritev do leta 2015vzpostavitev akreditirane incelovite evropske torakalnebolnišnice. "Klinika Golnikje bila ustanovljena preddevetdesetimi leti z name-nom obvladati epidemijotuberkuloze. To delo jeustanova do sedaj opravlja-la odlično. Trenutno pre-navljamo nacionalni pro-gram za tuberkulozo in seusmerjamo ne le v odkriva-nje bolnikov, ampak v od-krivanje oseb, ki so okuže-ne z bacilom tuberkuloze,vendar še niso zbolele. Za-radi varnosti bolnikov inzdravstvenih delavcev jeprimerno, da se zdravljenjedirektno pozitivne tuberku-loze izvaja le v eni bolnišni-ci v Sloveniji," je povedalprof. Košnik in dodal: "Bol-
nike obravnavamo celovitoin trajno, torej ne samo ta-krat, ko so hospitaliziraniali na kontrolnem pregle-du, temveč jih vodimo tudina njihovem domu. Na taknačin ne skrbimo samo zabolnike s tuberkulozo, am-pak tudi za odrasle bolnikes cistično fibrozo, za bolni-ke, ki potrebujejo umetnoventilacijo na domu, za tež-ko kronično bolne bolnikepo odpustu iz bolnišnice.Znani smo tudi po paliativ-ni obravnavi."
Klinika Golnik je znanapo učinkoviti obravnavipljučnega raka. Imajo spe-cializirano ambulanto, ka-mor zdravniki iz vse Slove-nije lahko napotujejo bolni-ke s sumom na to bolezen."Ambulanta ima le nekaj-dnevno čakalno dobo in takojšen dostop do vseh po-trebnih diagnostičnih po-stopkov. Precejšen del prinas ugotovljenih pljučnihrakov na Golniku tudi ope-riramo v sodelovanju zmag. Markom Bitencem, ksodelovanju pa želimo pri-tegniti še druge kirurge, kibi dopolnili dejavnost Klini-ke Golnik," je še dejal prof.Košnik in zaključil, da jenjihova želja in tudi kadrov-ske kapacitete so na voljo,da z drugimi zdravstvenimiustanovami na Gorenj-skem organizirajo tudi ce-lovito obravnavo nekaterihdrugih pogostih rakov, naprimer raka prebavil.
Trenutno najsodobnejši v Evropi
Duplje
Tudi letos z baklami do Krive jelke
Številni vaščani Dupelj, Naklega in Podbrezij ter njihovi pri-jatelji so se tudi letos podali na tradicionalni, že enajsti po-novoletni pohod z baklami do Krive jelke, planote nad Dup-ljami. Čeprav je bil za sobotni večer napovedan dež, je vre-me zdržalo in pohodniki so bili po dobre pol ure hoda zado-voljni in ne preveč utrujeni. Po zapovedani tradiciji so jimvaščani pri Krivi jelki pripravili rokovnjaške dobrote: kuhankrompir, čaj, kruh z zaseko in tudi po grlu je stekla kakšnadobra kapljica. Organizatorji ocenjujejo, da se je pohoda, kije primeren tudi za najmlajše in najstarejše, udeležilo večkot tisoč ljudi, veliko jih je do priljubljenega shajališča Dup-ljancev prišlo tudi po drugih poteh. Kot je obljubil predsed-nik društva Ivan Meglič, se bodo tudi prihodnje leto trudili,da bodo pohodniki dobre volje in zadovoljni. M. G.
�1. stran
Cveto Zaplotnik
Ljubljana - Državni zbor jedecembra sprejel nov zakono pokojninskem in invalid-skem zavarovanju, vendarzaradi vložene pobude za na-knadni zakonodajni referen-dum še ni znano, kdaj bo za-čel veljati. Dotlej bo torej ve-ljal stari zakon, ki v prehod-nih določbah ureja postopnouveljavitev nekaterih pogojevza pridobitev in odmero pra-vic. Ker se vsa prehodna ob-dobja še niso končala, so tudipogoji za upokojitev vsakoleto nekoliko drugačni.
Kot navajajo na Zavodu zapokojninsko in invalidskozavarovanje Slovenije, so sepri uveljavljanju pravice dostarostne pokojnine z novimletom spremenili le pogojiza ženske. V primerjavi zlani se jim je potrebna sta-rost zvišala za štiri mesece,hkrati pa se jim je za tri me-sece podaljšala tudi potrebnapokojninska doba. Za žen-ske je torej letos pogoj zaupokojitev 57 let starosti ter37 let in 6 mesecev pokoj-ninske dobe (lani 56 let 8mesecev in 37 let 3 mesece)ali starost 61 let in najmanj20 let pokojninske dobe ali starost 63 let in najmanj15 let zavarovalne dobe. Za
moške se pogoji v primerjaviz lani niso spremenili, pogojje 58 let starosti in 40 let pokojninske dobe ali 63 letstarosti in najmanj 20 let pokojninske dobe ali 65 letstarosti in najmanj 15 let zavarovalne dobe.
Znižanje upokojitvenestarosti
Upokojitveno starost jemožno znižati zaradi vsajpetletne vzgoje in skrbi zavsakega rojenega ali posvoje-nega otroka in za delo predosemnajstim letom starosti.Za enega otroka se letos upo-kojitvena starost lahko znižaza 6 mesecev, za dva otrokaza 15 mesecev, za tri otrokeza 27 mesecev ter za vsakeganadaljnjega otroka še za 15mesecev. Pri tem starostnameja za žensko ne more biti
nižja od 53 let, za moškegapa 58 let. O tem, kdo bo uve-ljavljal takšno znižanje, sestarša dogovorita sama.
Znižanje upokojitvene sta-rosti zaradi dela pred osem-najstim letom starosti lahkouveljavljajo le ženske oz. le ti-ste, ki se nameravajo upoko-jiti pri starosti 57 let ter s 37leti 6 meseci pokojninskedobe. Upokojitvena starostse jim za vsako leto v obvez-nem zavarovanju pred dopol-njenim osemnajstim letomstarosti zniža za 10 mesecev(lani za 9), vendar pa se jimne more znižati pod 53 let.
Dodana doba
Tudi letos je za izpolnitevpogojev za pridobitev sta-rostne pokojnine možno po-leg delovne in dokupljenedobe upoštevati dodano
dobo, ki vključuje čas študi-ja, obveznega vojaškegaroka, nadomestne civilneslužbe in čas, ko je bil zava-rovanec prijavljen na zavoduza zaposlovanje kot iskaleczaposlitve ali kot brezposel-na oseba, vendar le v prime-ru, če ta obdobja niso všteta vpokojninsko dobo na kakšnidrugi osnovi. Letos se za vsa-ko leto upošteva 10 mesecev(lani 9), torej za tri leta študi-ja 30 mesecev. Dodana dobavpliva le na izpolnitev pogo-jev za pridobitev pravice dostarostne pokojnine, ne pana njeno višino, prav tako sene šteje v delovno dobo.
Družinska pokojnina zastarše, brate in sestre
Starši, ki jih je umrli otrokpreživljal do svoje smrti, vnekaterih primerih pridobi-jo pravico do družinske po-kojnine. Tako mora mati le-tos ob smrti otroka, ki jo jepreživljal, dopolniti starost56 let (lani 55 let 6 mesecev),oče pa 58 let. Bratje in sestreumrlega zavarovanca, ki jihje preživljal do svoje smrti,pridobijo pravico do družin-ske pokojnine, če izpolnjuje-jo pogoje, ki so določeni zaotroke, ali pogoje, ki so dolo-čeni za starše umrlega.
V pokoj štiri mesece starejšeČeprav je državni zbor že sprejel novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, še vednovelja stari zakon, po katerem pa so pogoji za upokojitev vsako leto nekoliko drugačni.
Urša Peternel
Jesenice - V petek je bil ob-javljen javni razpis za direk-torja Splošne bolnišnice Je-senice. Igorju Horvatu se na-mreč izteka drugi štiriletnimandat, a kot je povedal, sebo potegoval še za tretjega.Ob tej priložnosti je sprego-voril o poslovanju v lanskemletu in o letošnjih načrtih.Kot je povedal, je Splošnabolnišnica Jesenice v lan-skem letu zabeležila poslov-ni izid okrog ničle. Leto jebilo težko, recesija v gospo-darstvu se je odrazila tudi vzdravstvu, je dodal. Tudi leto2011 ne bo lahko, a bodo
kljub temu skušali speljatinekaj projektov. Tako soprav včeraj začeli sprejematipaciente na preglede z no-vim aparatom za magnetnoresonanco, ki je velika prido-bitev za celotno Gorenjsko,saj zdaj gorenjskim bolni-kom na tovrstne preiskavene bo več treba hoditi v Ljub-ljano, Izolo ... V letošnjemletu naj bi zamenjali tudirentgenski aparat ter tri ope-racijske mize. Med po-membnejšimi projekti napodročju informacijske teh-nologije je Horvat omenilrazvoj programske opremeza tako imenovani e-tempe-raturni list oziroma "raču-
nalnik v postelji". Z njimbodo prek računalnika sprem-ljali, kako poteka terapija, ko-liko materiala porabijo ... Vrazvoju tovrstnih novosti jejeseniška bolnišnica vodilnav državi, je poudaril Horvat.V letošnjem letu naj bi sedvema že pridobljenima cer-tifikatoma kakovosti ISO inTEMOS pridružil še eden, insicer DNV, gre za norveškicertifikat, katerega prido-bitev je zelo zahtevna, nenazadnje tudi draga, a poHorvatovih besedah dolgo-ročno prinaša velike koristi,saj prispeva h kakovostizdravljenja in varnosti takobolnikov kot zaposlenih.
Direktorju se izteka mandatIgor Horvat se bo vnovič prijavil na razpis za direktorja Splošne bolnišnice Jesenice.
Igor Horvat
Z novim letom se nisonič spremenili polna starost, pokojninskaosnova ter pogoji za državno pokojnino,za vdovsko in del vdovske pokojnine.
Novi pogoji so že upoštevani v vsehuradnih izračunih zavoda o datumu izpolnitve pogojev dostarostne pokojnine,tako da ni treba vlagatizahtevka za ponovne izračune.
Medtem ko je nova pokojninska reforma "v čakalnici", ševedno velja stara, pri kateri pa se vsa prehodna obdobja šeniso končala. / Foto: Gorazd Kavčič
5GORENJSKI GLAStorek, 11. januarja 2011 [email protected]
Marjana Ahačič
Lesce - Po letih pogajanj seje lani, ko je bila zgrajenanova vzletno-pristajalna ste-za na letališču v Lescah, obči-na Radovljica z družinoVovk vendarle dogovorila, dase preselijo drugam. Vovko-vi namreč živijo tik ob letali-ški stezi, letališče pa je, do-kler se družina ne preseli inhiše ne porušijo, dobilo eno-letno začasno uporabno do-voljenje. Jeseni je tako nazemljišču tik za družbenimcentrom v Lescah podjetje A-git 2000 Vovkovim začelograditi novo hišo, v kateronaj bi se vselili do 1. junija le-tos. Pred dobrim tednomdni so gradnjo ustavili, kerse z občino ne morejo dogo-voriti o višini dodatnih sred-stev, ki naj bi nastala zaradidodatnih zahtev pri gradnji.
"A-git 2000 je občinipredlagal sklenitev aneksa kpogodbi za gradnjo nado-mestnih objektov družineVovk v višini 230 tisoč evrov.Zahtevo je kasneje znižal na140 tisoč evrov. Teh stroškovnadzornik gradnje ni potr-dil, zato občina na sklenitevaneksa ni pristala. Zatem jeA-git 2000 gradnjo brez pra-vne podlage ustavil," situaci-jo pojasnjuje vršilka dolžno-sti direktorice radovljiške ob-činske uprave Nana Jauk."Sporazum z Vovkovimi jebil res podpisan kasneje kotgradbena pogodba z izvajal-
cem. S sporazumom so bilatako dogovorjena nekateradodatna dela (ograditev celo-tne parcele, zasaditev dreves,prestavitev kozolca, odvozhumusa, postavitev nad-strešnice) ter manjše spre-membe glede kvalitete pred-videnih vgrajenih elemen-tov, a po naši oceni je teh do-datnih del za dvajset tisoč ev-rov," še zatrjuje Jaukova.
Direktor podjetja A-git2000 Drago Gajić se s takorazlago nikakor ne strinja."Z občino smo na podlagirazpisa sklenili pogodbo želeta 2007, s sporazumom, okaterim se je nato še tri leta z
Vovkovimi dogovarjala obči-na, pa mi nimamo nič," po-udarja Gajič, ki pravi, da ved-no novih zahtev Vovkovih zadenar, dogovorjen ob podpi-su pogodbe, ne morejo ures-ničiti, sicer bi delali z izgubo."Že samo pri oknih, kakršnaso opredeljena v pogodbi znami in po drugi strani vsporazumu med občino inVovkovimi, je za osemdesetodstotkov razlike. Potem jetu še ograja, pa prestavitevhumusa iz ene parcele nadrugo, razlike v debelini izo-lacije ... Prav tako občina neizpolnjuje pogodbenih ob-veznosti. Do zdaj so nam
plačali manj kot sto tisoča-kov, a bi nam glede na žeopravljeno morali dvakrat to-liko. Če se dogovorimo, bidela do 15. maja zlahka kon-čali," je dejal Drago Gajić.
Občina Radovljica je zagradnjo letališke steze ter se-litev Vovkovih iz njene nepo-sredne bližine od države do-bila 2,4 milijona evrov. Zagradnjo nadomestnih objek-tov za Vovkove je po pogodbiz izvajalcem namenila pri-bližno 342 tisoč evrov; čebodo ugodili zahtevam izva-jalca, bo tako občino selitevVovkovih stran od letališčastala skoraj pol milijona evrov.
Gradnja nadomestne hiše stojiDružina Vovk bi se morala do poletja iz hiše, ki stoji tik ob letališki stezi, preseliti na nadomestnolokacijo. Gradnja nove hiše stoji, ker izvajalec zaradi spremenjenih zahtev pri gradnji zahteva dodatnih140 tisoč evrov.
Urša Peternel
Jesenice - Ob dvajsetletnicisamostojnosti je v organiza-ciji spletnega portala PictureSlovenia in Urada Vlade RSza komuniciranje potekal fo-tografski natečaj z naslovomPoslikajmo Slovenijo - 20 let.Namen natečaja je bil s po-močjo fotografije zaznamo-vati dvajset let poti izzivov,radosti, sprememb, doživetij,ki so jih skupaj s samostojnoSlovenijo izkusili državljani.Odziv na natečaj je bil izje-men, saj je kar 970 fotogra-fov poslalo skoraj tri tisoč po-dob Slovenije, na spletnemportalu pa si je fotografijeogledalo 160 tisoč ljudi iz 57držav. Na koncu so izbrali trinajboljše fotografije, medtremi nagrajenci pa je tudiGorenjec, Jeseničan Jani No-
vak, ki je za fotografijo Reza-lec prejel tretjo nagrado. Fo-tografijo je posnel v jeseni-škem Acroniju med reza-njem starega odpadnega je-kla. Na njej je upodobljen je-klar, proletarec, ki po mne-nju žirije kljubuje recesiji se-danjega časa, fotografija pa jekakovosten povzetek izho-diščnih kriterijev natečaja.
Jani Novak je ob prejemunagrade povedal, da je to šeena potrditev njegove ustvar-jalnosti in dosedanjega dela.S fotografijo se ljubiteljskoukvarja že 33 let, doslej jeprejel že številne nagrade inpriznanja, lani tudi nazivEFIAP/b mednarodne zvezeFIAP, kar je trenutno najviš-ji razstavljavski naziv na Je-senicah.
Zmagovalne fotografijeSlovenije so razstavili v pred-
sedniški palači v Ljubljani,avtorje nagrajenih fotografijpa so v torek sprejeli pred-sednik države Danilo Türk,predsednik državnega zboraPavel Gantar in predsednikvlade Borut Pahor. Prav pre-
mierju so podarili fotografijoRezalec Janija Novaka. Na-grajene fotografije naj bi vprihodnje gostovale tudi narazstavah v tujini - ob Ženev-skem jezeru, v Berlinu, LosAngelesu in še kje.
Rezalec bo visel pri premieruNa natečaju Poslikajmo Slovenijo ob dvajsetletnici samostojnosti je tretjo nagrado za fotografijoRezalec prejel Jani Novak z Jesenic.
Dela pri gradnji nove hiše za Vovkove že mesec dni stojijo, družina še vedno živi tik ob letališki stezi. Letališče ima začasno uporabno dovoljenje, če želi stalnega, tam Vovkovehiše ne more biti več.
Nagrajena fotografija Rezalec je nastala v obratu jeseniškegaAcronija. Avtor je Jani Novak.
Žirovnica
Novi direktorici potrdili program
Direktorica Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica je z no-vim letom postala Maja Zupan, 37-letna univerzitetna diplo-mirana ekonomistka z Breznice. Na decembrski seji je ob-činskim svetnikom predstavila letošnji program dela, h ka-teremu so dali tudi soglasje. Kot je pojasnila, se bodo s po-močjo evropskega denarja lotili urejanja Završnice, kjer na-meravajo zgraditi parkirišče ter rekreacijski center z otro-škim igriščem, prostorom za piknik, igriščema za odbojko,prireditvenim prostorom in vstopno informacijsko točko vdolino. Načrtujejo tudi lastne razvojne projekte: v Završniciželijo ponuditi sankanje in krpljanje, Pot kulturne dediščinenameravajo nadgraditi z množičnim pohodom, kulturnimtekom in družinsko kolesarsko potjo, zavzemali se bodo, daAjdna postane pravi arheološki park, zasnovali so čebelarskiprodukt Po medeni poti, oblikovati nameravajo še romarskiprodukt v povezavi s cerkvijo sv. Martina, ki bi služil kotnadgradnja obiska Brezij. Poleg tega bodo nadgradili po-nudbo turističnih spominkov ter osvežili vsebine v Prešer-novi, Finžgarjevi in Čopovi hiši in jih prilagodili posamez-nim ciljnim skupinam ... A. H.
Jezersko
Imenovali odbore in komisije
Občinski svet na Jezerskem je na svoji drugi seji imenovalčlane občinskih odborov in komisij. V nadzornem odborubodo Špela Tičar, Pascale Jacqueline Zadnik in Rok Skuber,v odboru za kmetijsko in gozdarsko dejavnost Primož Muri,Metoda Karničar, Janez Krč in Jurij Rebolj, v odboru za go-spodarstvo in turizem Milan Milošič, Anja Muri, Rok Teul inBarbara Šemrov, v komisiji za oddajo poslovnih prostorov vnajem Milan Milošič, Boris Meško in Ivan Kavaš, v komisijiza škode po naravnih nesrečah Iztok Tonejec, Ivan Srečnikin Robert Golc. V svetu za preventivo v cestnem prometubodo sodelovali: Evgen Stenovec, Alojzij Zupan, Marija Ku-har in Boris Meško. Pomemben je tudi štab za civilno zašči-to, v katerem bodo poveljnik Tomaž Štirn, namestnik Bošt-jan Skuber in člani Miran Štular, Ignac Murn in Milan Šenk.Nova pa je komisija za oživitev kulturne dejavnosti, saj si jenovi župan Jure Markič za eno svojih nalog zadal oživitevkulturne dejavnosti na Jezerskem in ustanovitev kulturnegadruštva. V komisiji za oživitev kulturne dejavnosti so AnjaMuri, Milan Milošič, Marija Bajt in Ana Smrtnik. D. Ž.
Tržič
Dopolnili prostorske akte
Na seji ob koncu decembra lani je tržiški občinski svet obrav-naval tudi predloge za spremembe in dopolnitve odlokov, kise nanašajo na urejanje prostora v občini Tržič. Vodja uradaza urejanje prostora Jasna Kavčič je pojasnila, da so občin-skemu svetu predložili predlog Odloka o spremembah indopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbe-nega plana Občine Tržič v letu 2008 v sprejem že na novem-brski seji. Takrat so opravili le obravnavo tega odloka in od-govorili na zastavljena vprašanja. Za decembrsko sejo sopripravili še predloge sprememb in dopolnitev odlokov oprostorsko ureditvenih pogojih (PUP) za območje občineTržič, PUP za širše območje kulturnega in zgodovinskegaspomenika mesta Tržič ter PUP za staro mestno jedro Trži-ča - ožje območje. Občinski svet se je strinjal s predlagani-mi spremembami in dopolnitvami, zato je potrdil prečišče-na besedila vseh odlokov. S. S.
Kranj
Ni nam vseeno, smo proti zaprtju porodnišnice
V četrtek ob 12. uri bo v sejni sobi v prostorih Mestne občine(MO) Kranj okrogla miza na temo Ni nam vseeno, smo pro-ti zaprtju Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo (BGP)Kranj. Sodelovali bodo župan MO Kranj Mohor Bogataj, di-rektorica BGP Kranj asist. Andreja Cerkvenik Škafar, dr.med., predsednik Sveta zavoda BGP Kranj Matjaž Tavčar,nekdanji direktor porodnišnice prof. dr. Marko Lavrič, prof.dr. Marjan Pajntar, dr. med. spec., in Špela Pretnar, nek-danja smučarka, mamica trimesečnega fantka. Za okroglomizo so povabili tudi ministra za zdravje dr. DorijanaMarušiča, župane, specialiste zdravniške stroke, direktorjeporodnišnic ... Okroglo mizo bo povezovala Vida Petrovčič.Kot je poudaril sklicatelj župan Mohor Bogataj, je namenokrogle mize z argumenti predstaviti dosežke porodnišnicein pomen za širše lokalno okolje. S. K.
KRATKE NOVICE
6GORENJSKI GLAS
torek, 11. januarja [email protected]
Simon Šubic
Cerklje - Na državni cestipred Osnovno šolo Cerkljebi morali zaradi boljše pro-metne varnosti otrok uredi-ti hitrostne ovire (t. i. ležečepolicaje), so občino Cerkljepozvali nekateri starši, nazadnji seji občinskega svetapa so jim prikimali tudi ne-kateri občinski svetniki. Za-govorniki cestnih ovir sesklicujejo tudi na zakon ovarnosti cestnega prometa,po katerem je izvedba fizič-nih ovir na cestah pred šo-lami in vrtci, kjer je hitrostdodatno omejena (v cer-kljanskem primeru na 40kilometrov na uro), obvez-na. Postavitev hitrostnihovir je sicer že leta 2004predlagala tudi osnovnašola.
Župan Franc Čebulj od-govarja, da hitrostnih ovir vsredišču Cerkelj, dokler boon župan, ne bo. "Za posta-vitev hitrostnih ovir na regi-onalno cesto morajo biti vsiobčani, predvsem kmetjepa s svojo mehanizacijo za-gotovo neradi vozijo po tehovirah. Hitrostne ovire tudine bodo preprečile najhuj-ših nesreč, največjo odgo-vornost namreč nosijo voz-
niki sami," razmišlja Če-bulj in dodaja, da voznikiskozi Cerklje vozijo precejpočasneje, odkar so tudi prinjih medobčinski redarjizačeli meriti hitrosti. "Mer-jenje hitrosti je namenjenoprav umirjanju hitrosti inpovečanju prometne varno-sti, ne pa ustrahovanju voz-nikov," je pristavil župan,ki si želi tudi večje priso-tnosti policistov na cer-kljanskih cestah. SvetnikJaka Ciperle predlaga, daobčina pred šolo postavivsaj opozorilne svetlobneznake, kot jih poznajo v so-sednjem Šenčurju, če že nenameravajo postaviti hi-trostnih ovir.
Po podatkih rajonskegapolicista Roberta Šebenikase je lani v Cerkljah številoprometnih nesreč zmanjša-lo; v prvih enajstih mesecihse jih je namreč zgodilo 49,v celotnem letu 2009 pa70. Lani so policisti obra-vnavali tudi prometno ne-srečo s smrtnim izidom, kipa se je pripetila na avtoce-sti. Prometno najbolj obre-menjeni sta glavna cestaKranj-Moste, ki je izrazitotranzitna, in pozimi tudicesta Spodnji Brnik-spod-nja postaja žičnice Krvavec.
Župan za policiste, a ne ležečeŽupan Cerkelj Franc Čebulj nasprotuje predlogu,da bi pred Osnovno šolo Cerklje postavilihitrostne ovire. Namesto "ležečih" si v Cerkljahželi več pravih policistov.
Vilma Stanovnik
Kranj - Z zadnjim dnemlanskega leta se je izteklanajemna pogodba za objektstarega bazena na Savskemotoku v Kranju, ki jo jeMestna občina Kranj skle-nila decembra 2008 naj-prej za eno leto in jo natopodaljšala do 31. decembra2010. Kot je znano, prosto-re za svojo dejavnost upo-rablja Alternativno kultur-no društvo Izbruh, lastnikiobjekta pa so dediči druži-ne Majdič (zastopa jih Vito-mir Gros), ki so v postopkudenacionalizacije dobililastnino vrnjeno v naravi.
Kot pravijo odgovorni nakranjski občini, je bila na-jemna pogodba, ki sicer niv skladu s pravilnikom ododeljevanju sredstev druš-tvom na podlagi prijavlje-nih programov, odraz poli-tične volje za podporo delo-vanju društva v trenutku,ko je zaključek denacionali-
zacijskega postopka določilnove zasebne lastnike ob-jekta starega bazena. Zahte-va novega lastnika, da jetreba za prostore plačatinajemnino, je za društvopomenila izredne razmere,ki so ogrožale njegovo delo-vanje.
"Na občini smo to razu-meli, vendar po dveh letihne moremo več govoriti oizrednih razmerah, pravtako bi podaljševanje na-jemne pogodbe z lastnikomin pogodbe o upravljanju zdruštvom pomenilo, dadruštvu posredno iz občin-skega proračuna zagotavlja-mo sredstva mimo javnegarazpisa in mu s tem daje-mo privilegiran položaj vprimerjavi z vsemi drugimidruštvi, ki delujejo na ob-močju kranjske občine,"pravijo odgovorni in doda-jajo, da je sedaj skrb druš-tva, da se dogovarja z lastni-kom oziroma skrbnikomobjekta.
Občina pogodbe za stari bazenne bo podaljšala
Vilma Stanovnik
Goriče - "Na plazenje je žepo septembrskih poplavahopozoril najbližji lastnikparcele Vinko Šarabon, sajmu je začelo premikati škar-po. Konec novembra je škar-pa s stopnicami začela pol-zeti po spodnjem državnemzemljišču, plazenje pa se jenato nadaljevalo v potok inobčinsko cesto. Ko je bilaogrožena cesta, smo razme-re začeli reševati pri nas, sajje naša naloga zagotovitiprevoznost ceste. Poskrbelismo tudi, da se je potok oči-stil, kar mora zagotoviti Mi-nistrstvo za okolje in prostoroziroma služba, ki skrbi zavodotoke. Kljub temu paplaz nenehno leze. Gre zapetsto do osemsto kubičnihmetrov zemlje, ki ob vsa-kem večjem dežju začnepolzeti še bolj intenzivno inpristane v potoku, ki ga jebilo zato treba že večkratočistiti," pojasnjuje povelj-nik štaba Civilne zaščite MOKranj Sašo Govekar, ki se
zavzema za dolgoročnejšosanacijo plazu. "Pri tem jeproblem, saj se pri Ministr-stvu za okolje in prostor napobude glede dolgoročnejšesanacije ne odzivajo, pravtako ne pri Ministrstvu zakmetijstvo, saj želimo, da biposekali vsaj nekaj dreves,da bi bil pritisk na zemljomanjši. Škodo zasebnega
lastnika smo že prijavili,ocenjena škoda pa je okoli 15tisoč evrov," pravi Sašo Go-vekar, ki ga skrbi predvsem,da bi odneslo že sedaj spod-kopano cesto, ki je sicer šeprevozna.
"Naša vloga je sedaj, davztrajamo, da Ministrstvo zakmetijstvo čim prej odrediposek dreves, saj bo potem
vpliv plazenja manjši. Natobo moral lastnik parcele po-staviti novo škarpo. K srečihiša ni ogrožena, prav takone sosednje hiše. Očitno paje cel hrib "živ", zato smo seodločili, da iz občinskegaprostorskega načrta umak-nemo predlog o širitvi pozi-dave na njem," tudi dodajaGovekar.
Plaz v Goričah grozi tudi cestiOd jesenskih poplav naprej v Goričah opazujejo plaz, ki se je intenzivneje začel premikati konec novembra, zasul pa je tudi potok Veverica in spodkopal cesto, zato so že večkrat morali ukrepati.
Plaz v Goričah se nenehno premika, zato se morali že večkrat očistiti potok Veverica.
Jasna Paladin
Kamnik - S prvim dnem no-vega leta je župan Marjan Ša-rec zaposlil Ivana Kendo, kije postal podsekretar za po-speševanje gospodarskegarazvoja v uradu župana. Ken-da, ki je bil zadnji dve leti za-poslen na Občini Komenda,sprva kot direktor občinskeuprave, nato pa kot podsekre-tar za investicije, pred tem paje bil nekaj let tudi direktorpodjetja Grasto, d. o. o., izDomžal, na Občini Kamnikni novinec, saj je pred leti že
delal v oddelku za gospodar-ske javne službe. Kot je po-jasnil župan, bo Kenda, kiima izkušnje iz gospodar-stva, deloval kot koordinatorrazličnih resorjev.
Po večtedenskih usklajeva-njih sta znana tudi že obapodžupana, ki bosta svojedelo opravljala nepoklicno.Na to funkcijo je Šarec ime-noval svetnico SD JulijanoBizjak Mlakar, državnozbor-sko poslanko in magistro po-slovne politike in organizaci-je, ki je v širši javnosti znanapredvsem kot soustanovite-
ljica Gibanja za ohranitev inizboljšanje javnega zdrav-stva, ter svetnika SDS Rober-ta Kokotca, inženirja elektro-tehnike in lastnika uspešne-ga kamniškega podjetja Tiktransformatorji, d. o. o. "Zžupanom sva se dogovorila,da bom kot podžupan sprvaodgovoren predvsem za čimprejšnje sprejetje občinske-ga prostorskega načrta indruge podrobne prostorskeplane občine, ki so v pripra-vi," je dan po imenovanjupovedal Robert Kokotec inzagotovil, da mu kljub vode-
nju lastnega podjetja oprav-ljanje podžupanske funkcijene bo predstavljalo nobenihtežav. Tega mnenja je tudiposlanka Bizjak Mlakarjeva:"Kot kažejo izkušnje mojihposlanskih kolegov, je po-slansko delo običajno boljšeprav zaradi praktičnih izku-šenj in neposrednih stikov zljudmi pri opravljanju žu-panskih nalog. Sedaj bomoje delo še bolj zanimivo,intenzivno in koristno, sajbom lahko neposredno pri-spevala k urejanju javnih za-dev v korist občanov mojeobčine."
A županove odločitve sože naletele tudi na precejburne odzive. Če je sam, kotje poudaril, z imenovanjemobeh podžupanov želel zdru-žiti tako desni kot levi politič-ni pol, pa se bosta levica indesnica, kot kaže, združilitudi v opoziciji občinskegasveta, saj so nad odločitvijorazočarani tako v NSi kot vLDS. Verjetno najbolj od-mevna kadrovska spremem-ba na Občini Kamnik pa jezaposlitev občinskega šofer-ja, ki bo poleg vožnje županain njegovih sodelavcev skr-bel tudi za kurirska dela inobčinski vozni park, v kate-rem so štiri vozila.
Šarec imenoval dva podžupanaKamniški župan je predstavil nekaj kadrovskih sprememb - poleg dveh nepoklicnih podžupanov je v svojem uradu zaposlil tudi podsekretarja za pospeševanje gospodarskega razvoja in občinskega šoferja.
Župan Marjan Šarec skupaj z novima podžupanoma - Julijano Bizjak Mlakar in RobertomKokotcem / Foto: Občina Kamnik
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
[email protected] GLAStorek, 11. januarja 2011 7
Maja Bertoncelj
Ljubljana - Pred odhodomna prvo prizorišče tekemsvetovnega pokala v tele-mark smučanju se je pred-stavila četverica slovenskihreprezentantov v tem športu,ki bodo jutri in v četrtek na-stopili na prvih dveh tekmahv Bad Hindelangu v Nemčiji,v soboto in v nedeljo pa bodotekme svetovnega pokala na-daljevali v Bohinju.
Glede na rezultate preteklezime, je prvo ime reprezen-tance Luka Pintar, ki je imel vzadnjih dneh nekaj zdrav-stvenih težav, kljub temu paupa, da to ne bo ovira na potido dobrega rezultata. "Odlani smo naredili še korak na-prej. Kondicijsko sem se pri-pravljal sam, tako kot zaprejšnjo sezono, snežni tre-ning pa sem naredil z drugi-mi fanti. Večji del treningov vdecembru smo opravili v Bo-hinju, na smučišču Senožeta,kjer smo vrhunsko trenirali.Forma se je v zadnjem mese-cu dvignila in na prve tekmegrem dobro pripravljen," jepovedal Luka Pintar. Lanskosezono je v skupnem seštev-ku svetovnega pokala končalna 12. mestu, trinajstkrat se jeuvrstil med najboljših pet-najst, najvišje na 11. mesto,kar je tudi njegov najboljšidosežek. "Sezona je bilazame zelo uspešna. Vse sempodredil telemarku, kar se mi
je obrestovalo. Z rezultatisem dokazal, da sem lahko vsvetovnem vrhu, v kar neka-teri niso verjeli. Za edini po-raz si štejem le državno pr-venstvo, kjer mi je v obeh dis-ciplinah le nekaj stotinkzmanjkalo do naslova držav-nega prvaka, ki ga je osvojilDavid Primožič," se preteklesezone spominja 23-letnik izŠenčurja, o ciljih v novi pa do-daja: "Prvi cilj je ostati tam,kjer sem lani končal, torejmed najboljšimi petnajstimi.Upam, da se bom na kakšnitekmi boril tudi za sam sve-tovni vrh. Prva peterica bi bilizvrsten rezultat, bom pa za-
dovoljen z vsako uvrstitvijomed najboljših petnajst. Tudina svetovnem prvenstvu že-lim čim višje."
Drugi Gorenjec v ekipi jenovinec Žan Ribnikar. Trži-čan je začel šele septembratrenirati telemark. "Po koncutekmovalne kariere alpskegasmučarja sem želel ostati nabelih strminah in se odločilza telemark. Treniral sem trimesece in na novih smučehse kar dobro počutim. Največ-ja razlika je v prosti peti. Kerkonkurence še ne poznam,bodo moja pričakovanja boljrealna po prvih tekmah.Upam pa na uvrstitve med
najboljših trideset," je dejal19-letnik, ki si želi dobreganastopa na mladinskem sve-tovnem prvenstvu. Poleg Pin-tarja in Ribnikarja sta se preduvodom v sezono predstavilaše izkušena telemark smu-čarja Matija Liška, ki je tudivodja ekipe, in Tine Kolenc,medtem ko je Jan Lavtar po-škodovan. Morda pa se ome-njenim na domači tekmi pri-druži še kdo. Lani je v Bohi-nju blestel David Primožič, kije s četrtim in petim mestompostavil najboljši slovenskiuvrstitvi sezone. Tekmovaleciz Loma pa je nastopil le nateh dveh tekmah.
Telemarkarji začenjajo sezonoPrva tekma svetovnega pokala v smučanju telemark v novi sezoni bo jutri v Nemčiji, konec tedna pabodo najboljši smučarji s prosto peto tekmovali v Bohinju, na smučišču Senožeta v Srednji vasi.
Vilma Stanovnik
Kranj - Dan slovenske žen-ske košarke, ki so ga v dvora-ni na Planini minulo nedeljopripravili Ženski košarkarskiklub Triglav, Košarkarskazveza Slovenije in Združe-nje ženskih klubov Sloveni-je, sicer ni postregel s takoatraktivnimi boji kot predtednom dni moški v Stoži-cah, vseeno pa so tako košar-karice kot številni gledalciposkrbeli za lep spektakel.
Prireditev se je začela zobračuni mladih in doseglavrhunec ob tekmi najboljšihslovenskih košarkaric, ko stazbrane najprej pozdravilapredsednik KZS RomanVolčič in kranjski župan Mo-hor Bogataj, vse skupaj pa jeogrel repar Zlatko. Košarka-rice so bile zbrane v ekipahLevega in Desnega brega, nakoncu pa so se bolj spretneizkazale igralke v ekipi Des-nega brega, ki jih je vodil tre-ner Teo Hojč in zmagale 69
: 72. Med dvobojem so si gle-dalci lahko ogledali tudi tek-movanje v metanju trojk,kjer se je najbolj izkazala čla-nica domačega Triglava Kat-ja Špacapan, najbolj spretnana poligonu je bila Teja Ob-
lak (HIT Kranjska Gora), vdvojni moči pa sta bili naj-boljši Bojana Adamovič inUrša Žibert (Triglav Kranj)."Namen prireditve je bil po-pularizirati žensko košarkoin mislim, da nam je to
uspelo. Za naš klub je po-membno, da dekleta in star-ši vidijo, da se trudimo in dase šport širi, da se med mla-dimi govori o tem," je pove-dala športna direktoricaŽKK Triglav Špela Eržen.
Košarkarice poskrbele za spektakelV dvorani na Planini se je predstavilo več kot sto slovenskih košarkaric vseh generacij.
Matija Liška, Žan Ribnikar, Luka Pintar in Tine Kolenc so pripravljeni na začetek nove sezone svetovnega pokala v smučanju telemark.
Mikloša zmagovalec uvodne tekme
Na Starem vrhu je bila v soboto pozno popoldne uvodna tek-ma slovenskega pokala v turnem smučanju. Najhitrejši je bilMatjaž Mikloša, drugo mesto je osvojil Klemen Triler, tretjipa je bil Marjan Zupančič. Vsi so člani TSK Olimpik, ki je bilorganizator tekme. Iz tega kluba je tudi Luka Mihelič, zmago-valec med mladinci. Med ženskami je znova zmagala JanaMarinko, med veterani pa Janko Fideršek. Na Starem vrhu pani bilo Nejca Kuharja, ki je kot edini Slovenec pretekli konectedna tekmoval na tekmi svetovnega pokala v Franciji. Osvo-jil je 12. mesto, kar je njegova najboljša uvrstitev. M. B.
Gorenjski derbi Heliosu
V 11. krogu košarkarske lige Telemach za moške sta se vŠkofji Loki pomerili dve gorenjski ekipi. Košarkarji domačegaLTHcast Mercator so bili enakovreden nasprotnik domžal-skemu Heliosu. Prvo in drugo četrtino so celo dobili z 22 : 16in 20 : 15, tretjo so izgubili z 13 : 29, četrta pa se je končala zrezultatom 18 : 18 in zmago Domžalčanov s 73 : 78. Pri do-mačih sta največ točk prispevala Mihailovič (18), Čajič (17),pri gostih pa Prepelič 17 in Mali 16. Na lestvici vodi Zlatorogpred Heliosom, LTHCast Mercator je na 8. mestu. M. B.
Prevc postavil rekord kranjske skakalnice
Minuli konec tedna so skakalci v Kranju tekmovali za pokalCockta. Prvo ime je bil član domačega SK Triglav Peter Prevc, ki je v nedeljo postavil nov rekord skakalnice. Poletelje kar 119 metrov. Njegovi reprezentančni kolegi pa so tek-movali na poletih v Harrachovu. Robert Kranjec, prav takočlan Triglava, je osvojil četrto in šesto mesto, kar sta v letoš-nji zimi najboljši uvrstitvi slovenskih skakalcev. Izkazal se jetudi Tomaž Naglič, član SSK Alpina Žiri, ki je sploh prvič na-stopil na tekmi v svetovnem pokalu. Osvojil je 23. in 26. me-sto in s 181 metri, dosegel jih je v poskusni seriji, postavilosebni rekord. Svetovni pokal v smučarskih skokih se bo nada-ljeval v Sapporu na Japonskem, kjer bodo poleg Kranjca nasto-pili še Jernej Damjan, Matic Kramaršič in Mitja Mežnar. Sled-nji so že v Sapporu, kjer so uspešno tekmovali na celinskempokalu. Mežnar je dobil dve tekmi, Damjan pa eno. M. B.
Špo
rtno
druš
tvo
Gor
je,
Zgor
nje
Gor
je 4
6,
Zgor
nje
Gor
je
Večina najboljših slovenskih košarkaric se je v nedeljo predstavila v Kranju, naše mladinske reprezentantke pa bodo letos prvič v zgodovini nastopile tudi na svetovnem prvenstvu. / Foto: Gorazd Kavčič
Na startu je bilo 29 tekmovalcev. / Foto: Gorazd Kavčič
GIBAJTE SE Z NAMIMiroslav Braco Cvjetičanin
8 torek, 11. januarja 2011GORENJSKI GLAS
Pred tedni sem začel primer-javo resetiranja države z reseti-ranjem naših števcev, ki namštejejo prekolesarjene kilometre.Pametnjakoviči iz političnihklubov so ta predlog hoteli ude-janiti, a nekako niso našli so-mišljenikov, zato smo jim kole-sarji hoteli nekako dopovedatiali opisati občutke, kako se člo-vek počuti, ko v trenutku posta-ne ničla oziroma začne z nič.Potem me je nekdo opozoril, daresetiranja niso priporočali po-litiki, ampak politični gospo-darstveniki. Sem si mislil, da soto najhujši primerki človeškihognojkov, a mi niso vsi priki-mali, ker menda obstajajo šehujši, ki pa jih ne smem izpo-staviti zaradi merila o okusno-sti pisanja. Torej, ravno ko semhotel kolo pognati v novo sezonoin s tem števec premakniti z nič-le, sem že izgubil voljo. Mladiprijatelj, ki se ne spominja nitizadnje slovenske vojne, kaj šeleprejšnje, je dejal, da ne gre vDražgoše, ker jih ne "čuti".Sem ga prepričeval, da se s prvonedeljo v novem letu začnenova kolesarska sezona in hkra-ti zapelje - kam pa hočeš dru-gam kot pa v Dražgoše, ki se vistem terminu spominjajo groz-nega dogodka izpred 69 let. Ni-sem ga prepričal. On je prepri-čal mene. Dejal sem mu, da nidomoljub in da so padli parti-zani ter pobiti vaščani Dražgošpomembnejši od politikov, ki sebodo smehljali v kamere ..., ami ni verjel. Potem sem slišal,da so v Dražgošah govorili o re-habilitaciji naše politike. Ker re-setiranje države ni uspelo, jomoramo vsaj rehabilitirati. Vsismo zboleli. Vsi smo bolni. Tre-ba nas je pozdraviti. Naj se re-
habilitacija začne. Kako bo po-tekala, še ne vem, a vsaka reha-bilitacija je boleča in večina jedolgotrajna. Torej, bolelo nas boše nekaj časa, preden bomo ugo-tovili, da smo zdravi, ozdravlje-ni, rehabilitirani.
Stična točka predloga izDražgoš in priprav za nasled-njo sezono je več kot očitna.Tako kot smo si rekli. Imamonačrt. Do novega leta se gremo"lagano sportski", potem pa"full gas" takoj po silvestru. Da-tum je tak, da ugotovimo, kakozačeti znova in kako rehabiliti-rati vse stare poškodbe, starostanje, tisto, ki je bilo zanič alislabo. Preden se zaženemo vnovo obdobje, moramo razkritiambicije oziroma si postaviticilj ali cilje. Ko bomo to storili,lahko začnemo. Začeli bomotako, da bomo povečali količinovadb. Če smo pred novim letomza miganje porabili na tedenštiri ure, jih moramo zdaj vsajše enkrat toliko. Ker nismosamo kolesarji, je dobro, da seposvetimo času primernimšportom. Trenirate lahko nasmučeh, v telovadnicah, v ba-zenih, hodite v hribe, samo te-čete in podobno. Kolesarjenjepustite za čas, ki prihaja čezdva, tri mesece. No, tisti, ki tež-ko zdržite brez pedal, pa se lah-ko odpravite na naše Primorje,kjer so le ugodnejše temperatu-re, in naredite kak daljši kole-sarski izlet. Taka odprava nidraga, je vsekakor cenejša kotsmučarija, a zagotavljam, da siboste tak trening še posebej za-pomnili in da vam bo dalogromno v psihofizični pripra-vi. Telo boste zagotovo utrudili,a možgani bodo neverjetno spo-čiti, verjemite mi.
Začelo se je
Podporniki Jadralnega kluba Kranj
Hvala
JAD
RAL
NI K
LUB
KR
ANJ,
SP
. B
ITN
JE 1
0,
ŽAB
NIC
A
Miroslav Braco Cvjetičanin
Ciljna vožnja se je začela zzajtrkom (tako kot na startu),potem smo pospravili barko,spustili bimini in sprayhood,oblekli bele majice in začelivrteti Avsenike. V zraku jebilo veliko vznemirjenja, ro-potali so fotografski aparati,Meko je hodil po barki s ka-mero in neutrudno snemal.Z gliserjem nam je prišel na-sproti uradni fotograf ARC zogromnim fotoaparatom innapravil nekaj profesional-nih posnetkov. Malo smopozirali in veliko pogledovaliproti cilju v zaliv Rodney bay.Ciljno črto je na levi označe-vala boja, na desni pa dvo-jambornica, polna zastavicin lučk z imenom Sephina,katere zvok troblje je nazna-nil naš prihod v cilj. Tudi vmarini se je oglasila sirena.Cilj smo prevozili 14. decem-bra 2010 ob 7.35 po lokal-nem času.
Kar malo ganjeni smo bili.Odprli smo penino, nazdrav-ljali in si čestitali - za cilj, zatritedensko strpnost, tovariš-tvo, vzajemno pomoč inspodbudo.
Ko smo spuščali jadra inse pripravljali za vplutje vmarino, se nam je približalvelik lesen čoln "taxi boat" zdvema dolgolasima črnimadomačinoma. Eden je krma-ril, eden pa je igral na boben.V čolnu sta bili dve gospe sčrnima slamnikoma in v pi-sanih karibskih oblačilih.Ena je imela v naročju otro-ka. Šele ko sta dvignili veliknapis, okrašen z listoma fi-lodendrona, WelcomeMIMA, smo videli, da sta včolnu Metka in Helena zGalom Titom, kapitanovažena in Anžetova partnericater njun sin. Vedeli smo, dasta že na Sv. Luciji, todanjun prihod v zaliv na takoprisrčen način je bil pravopresenečenje, ki smo ga
sprejeli z navdušenjem. Pe-nina je tekla v potokih. Zna-meniti napev "ija, ija, ijao",je dobil tudi "reggae" obli-ko, pristali smo v marini in
stopili na ponton. Slovenija,od kod lepote tvoje, spre-jem, čestitke, objemi, foto-grafiranje, nazdravljanje ..."Tako je Janez Hočevar opisal
prihod jadrnice z imenomMima, na kateri so bili članiJadralnega kluba Kranj, kijim je uspel svojevrsten po-dvig. Matjaž Kurnik, AnžeKurnik, Ivan Marjek, NejcMarjek, Janez Hočevar, Mla-den Kranjc so si pravzapravizpolnili dolgoletno željo.Prepluli so Atlantik brezzdravstvenih in tehničnih te-žav, ne da bi se skregali medsabo. Prepluli so Atlantik odLas Palmasa na Kanarskihotokih do Svete Lucije v Kari-bih. Z enakim veseljem, kotso odpluli, so tudi pripluli nacilj. Opravili so potovanje, kisi ga želi vsak jadralec.
Člani Jadralnega klubaKranj so tako naredili prvidel poti, ki ga je jadrnicaMima začela na plovbi okolisveta. Kapitan barke MatjažKurnik bo preplul Karibskomorje in se še pred poletjemodpravil naprej čez Pacifik.Anže bo z družino ostal donovega leta na Mimi. TudiNejc je še za nekaj dni ostalna Sv. Luciji. Meko, Mladenin Janez pa so se vrnili do-mov v vsakdanje življenje.
Prepluli so Atlantik"Do konca je bilo še kakšnih 15 milj. Pihal je dovolj močan jugovzhodni veter, da smo lahko jadralinaravnost proti ciljni črti. Nič nas več ni moglo ustaviti. Po 23 dneh neprekinjenega jadranja smoprišli s te na drugo stran Atlantika.
Člani Jadralnega kluba Kranj, ki so prejadrali Atlantik, od leve proti desni: Matjaž Kurnik, Anže Kurnik, Ivan Marjek, Nejc Marjek, Mladen Kranjc, Janez Hočevar.
Zelena črta kaže najkrajšo pot od Kanarskih do Karibskihotokov. Oranžna črta kaže pot jadrnice članov Jadralnegakluba Kranj.
Prisrčen sprejem po 23 dneh neprestane plovbe. Zelo zanimiv dnevnik, ki ga je pisal Janez Hočevar, si lahko preberete na www.jkk.si.
Do konca je bilo še kakšnih 15 milj.
9GORENJSKI GLAStorek, 11. januarja 2011 EKONOMIJA, FINANCE [email protected]
Na zavodu so opozarilitudi na nov zakon o trgudela. Ta med drugim uvajaprincip varne prožnosti invseživljenjske karierne ori-entacije, kar pomeni, da po-daljšuje prejemanje nado-mestila za starejšo populaci-jo, zvišuje najnižje nadome-stilo in omogoča lažjo prido-bitev nadomestila ter načrt-no opredeljuje poklicno kari-ero posameznika. Po novemse lahko tudi vsakdo prijavi vevidenco zavoda. "Prijavijose lahko vsi sposobni za deloin s tem uporabljajo storitveUradov za delo. Vsak bo lah-ko prejel pomoč, prosil zapogovor, prejemal podatke opotrebah po delavcih in po-
dobno," pojasnjuje v. d. di-rektorice.
Po novem zakonu je uki-njena obvezna prisotnostbrezposelnih na domu, saj tav zadnjih letih ni več oprav-ljala svoje funkcije. Na zavo-du pojasnjujejo, da uporab-niki njihovih storitev želijodelati, hočejo imeti zaposli-tev, zato jim z obvezno priso-tnostjo na domu ne želijo za-virati iskanja dela. Poleg tegaso nove generacije elektron-sko pismene in lahko dosto-pajo do informacij povsod.Sedaj se lahko brezposelnielektronsko prijavijo v evi-denco in elektronsko tudiuveljavijo denarno nadome-stilo, delodajalci lahko elek-tronsko preverijo vlogo za iz-dajo delovnih dovoljenj, na-
bor storitev pa se bo še večal. Lani je bilo v aktivno politi-
ko zaposlovanja vključenihprek 77 tisoč oseb, od tegaveč kot petdeset tisoč brezpo-selnih, dobra polovica sled-njih (27 tisoč) je lani dobiladelo. Tudi danes so aktualništevilni razpisi za pospeševa-nje zaposlovanja, za več za-poslovanja mladih in starej-
ših pa obstajajo tudi davčneolajšave, ki jih delodajalci si-cer premalo poznajo. Na za-vodu sicer ugotavljajo, damladi povprečno 2,5-krat hi-treje najdejo zaposlitev kotstarejši.
Na Gorenjskem tako kot vSloveniji na zaposlovanjevpliva predvsem previdnejšezaposlovanje podjetij, razlogiza povečanje brezposelnostipa so oktobrski naval mladihiskalcev prve zaposlitve, po-gostejši izteki zaposlitev zadoločen čas in tudi pokojnin-ska reforma. "V zadnjih dvehmesecih ugotavljamo večjipriliv delavcev tudi iz gradbe-nega sektorja. Vse naštetolahko vpliva na še nekolikopovečano brezposelnost v re-giji do konca leta," napove-duje Ribnikarjeva. Kljub sla-bim napovedim pa naj bi se vdržavi v kratkem okrepilo za-poslovanje v trgovini, prede-lovalnih dejavnostih, na po-dročju gostinstva in turizma,farmacije ... Ves čas krize padelodajalci kažejo interes zazaposlitev strojnikov, elektro-tehnikov, računalničarjev patudi medicinskega osebja,lani je bilo precej povpraše-vanja tudi po prodajalcih,voznikih, učiteljih ...
Znova občutno več brezposelnih
Novi zakon o urejanju trga dela predstavlja podlago zaizvajanje ukrepov države (vseživljenjska karierna ori-entacija, posredovanje zaposlitve, ukrepi aktivne poli-tike zaposlovanja, zavarovanje brezposelnih), prijavovseh iskalcev zaposlitve (ne le brezposelnih), spremi-nja pogoje za pridobitev denarnega nadomestila (de-vet mesecev dela v zadnjih dveh letih), zvišuje najniž-ji znesek nadomestila in podaljšuje prejemanje nado-mestila, omogoča brezposelnim dodatno delo in za-služek do dvesto evrov mesečno ....
�1. stran
Lučka Žižek, v. d. direktoriceZavoda za zaposlovanje: "Pričakujemo, da bo povprečna letna brezposelnost manjša odsedanje, ko imamo v evidenci 110 tisoč oseb."
Boštjan Bogataj
Ljubljana, Kranj - Posebnaskupina za pripravo ukrepovza prebroditev krize v grad-beništvu je več mesecev pre-mlevala številne rešitve, med33 predlogi so bili nekateri žeuveljavljeni, ministrica DarjaRadić pa je sklop ukrepov do-datno predstavila. "Zagotovogradbeništva, kot smo gaimeli na vrhu konjunkture vletu 2008, v Sloveniji ne po-trebujemo. Po krizi bodoostala le najboljša podjetja,predvsem takšna, ki so že vkrizo vstopila z dobro finanč-no strukturo in dobrim mo-delom poslovanja," meni mi-nistrica Radićeva in dodaja,da so nekatera že lani poslo-vala z dobičkom. Vlada bo zukrepi predvsem povečalainvesticijsko dejavnost inkrepila povpraševanje v grad-beništvu, z različnimi ukrepibo skušala popraviti tudi pla-čilno disciplino.
Ukrepi vlade so namenje-ni predvsem podjetjem, ki sov stabilni poslovni kondiciji,težave pa čutijo predvsem za-radi plačilne nediscipline inpomanjkanja naročil. "Ukre-
pov še nismo analizirali injih ne poznam dobro, zago-tovo pa je kakršenkoli ukrepza izhod iz gradbeniške krizedobrodošel," je ukrepe ko-mentiral Darko Vidaković,direktor kranjskega gradbe-nega podjetja Gradbinec gip."Vsak ukrep za izhod izgradbeniške krize je dobro-došel, čeprav podrobnosti šene poznam podrobno.Upam, da so ukrepi name-njeni tudi podizvajalcem, kotje Marmor Hotavlje. Polegnovih projektov je bistveno,da se uredi plačilna discipli-
na," pa ukrepe gospodarske-ga ministrstva komentiraGregor Žontar, predsednikuprave Marmor Hotavlje.Dodaja, da bo šlo slovenske-mu gospodarstvu veliko bo-lje, ko bo šlo tudi gradbeniš-tvu bolje, saj ima slednja de-javnost skupaj s povezanimidejavnostmi velik vpliv nabruto domači produkt. Bran-ka Žiberna, direktorja Cest-nega podjetja Kranj, včerajzaradi dopusta nismo moglidobiti.
Precej predlogov Obrtno-podjetniške zbornice Slove-
nije in Gospodarske zborni-ce Slovenije za izboljšanjeposlovanja je vlada že realizi-rala, saj niso bili namenjenile krepitvi gradbeniške de-javnosti. Med ukrepi, ki jihje napovedala ministricaDarja Radić, pa so: energet-ska sanacija bolnišnic, sred-njih in visokih šol za manjšagradbena podjetja, zagon ve-likih infrastrukturnih pro-jektov za večja, vendar zdra-va gradbena podjetja (mo-dernizacija cestne, železni-ške, letališke infrastrukture),sanacija likvidnostne situaci-je podjetij (zakon o plačilnidisciplini z 30- oziroma 60-dnevnim obveznim rokomplačila in obveznim pobo-tom ter globami za neupoš-tevanje zakona), z internaci-onalizacijo in neposrednimiinvesticijami v tujini (Radi-ćeva je posebej omenilagradnjo olimpijske vasi v So-čiju), večji nadzor dela načrno (ukinitev gradnje v last-ni režiji za objekte nad 250kvadratnih metrov) in večjinadzor za prepoznavo slam-natih podjetij, o posegu nanepremičninski trg pa boveč znanega čez dva tedna.
Ukrepi potrebujejo svoj časVlada je sprejela ukrepe, s katerimi bodo pomagali gradbenikom pri prebroditvi krize. "Gradbeništvoima velik vpliv na razvoj Slovenije, zato je vsak ukrep dober," pravijo šefi gradbenih podjetij.
Ali bo letos več dela za gradbenike? / Foto: Tina Dokl
Ljubljana
Ob pomembnih dogodkih zbirateljski kovanci
Banka Slovenije je izbrala Deželno banko Slovenije za proda-jo numizmatičnih vrednosti v letošnjem in še v prihodnjihdveh letih. Letos bodo predvidoma marca v prodaji spomin-ski kovanci za dva evra, izdani ob stoti obletnici rojstva narod-nega heroja Franca Staneta Rozmana, junija zbirateljski zlat-niki, srebrniki in dvokovinski kovanci po tri evre, izdani obdvajsetletnici samostojne države, ter zbirka evro kovancev zletnico kovanja 2011, avgusta pa še zbirateljski zlatniki in sre-brniki, izdani ob svetovnem prvenstvu v veslanju na Bledu.Vsakokrat bodo v prosti prodaji celotne izdaje kovancev, z iz-jemo tistih, za katere je banka prejela prednaročilo. C. Z.
Cveto Zaplotnik
Ljubljana - Banka Slovenijeje na podlagi informacij inpodatkov, ki so ji bili dostop-ni do konca lanskega novem-bra, pripravila poročilo o sta-bilnosti slovenskega bančne-ga sistema. Kot ugotavlja vporočilu, se je položaj banč-nega sistema v lanskih prvihtreh četrtletjih ob krčenju bi-lančne vsote poslabšal, na topa je najbolj vplivalo poveča-nje kreditnega in dohodkov-nega tveganja ter tveganja re-financiranja. Bilančna vsotabank v Sloveniji se je v deve-tih mesecih lanskega letaznižala za 1,2 milijarde ev-rov, kar je bila predvsem po-sledica zmanjševanja njiho-ve zadolženosti pri Evrosiste-mu in pri tujih bankah intudi nadaljevanja nizke poso-jilne aktivnosti. Banke so
podjetjem odobravale pred-vsem kratkoročna posojila,kreditiranje pa so najboljomejile banke v večinski tujilasti, ki so imele lani tudinižje obrestne mere kot veli-ke domače banke. Za to jeveč razlogov: slovenske ban-ke težje kot večje banke evr-skega območja dostopajo dofinančnih virov na medna-rodnem trgu, slovenska pod-jetja so v primerjavi s povpre-čjem evrskega območja boljzadolžena, slabše kreditnosposobna in za banke boljtvegana, dolgotrajni so tudipostopki izterjave neplača-nih obveznosti ...
V bankah se je zaostrilotudi kreditno tveganje. Deležnedonosnih terjatev se je vlanskih prvih devetih mese-cih povečal z 0,8 na tri od-stotke, porasel je tudi deležterjatev z zamudami nad de-vetdeset dni, pri tem pa so
najbolj izstopala nefinančnapodjetja in obrtniki. Najvišjidelež nedonosnih terjatev innajvišji porast terjatev z za-mudami so imele majhnedomače banke, ki tudi zaradinizke kapitalske ustreznostiin vse večje konkurence zavloge postajajo vedno boljranljive. Hkrati s kreditnimse povečuje tudi dohodkovnotveganje. Banke so lani v pr-vih desetih mesecih za osla-bitve in rezervacije namenile506 milijonov evrov ali sko-raj 59 odstotkov več kot v pri-merljivem predlanskem ob-dobju. Visoki stroški rezerva-cij in oslabitev so močno zni-žali njihov dobiček (pred ob-davčitvijo), tega je bilo lani vprvih desetih mesecih 86milijonov evrov ali skoraj 64odstotkov manj kot leto prej.Banke bodo po oceni BankeSlovenije tudi letos izpostav-ljene dohodkovnemu tvega-nju, še zlasti v primeru, če nebodo poživile kreditne aktiv-nosti, ki je precej odvisnatudi od obrestnih mer. Sep-tembra lani so bile, na pri-mer, spremenljive obrestnemere za nova posojila podjet-jem do enega milijona evrovpri bankah v Sloveniji za 2,4odstotne točke višje kot naevrskem območju.
Vse težji časi tudi za bankeRezervacije in oslabitve za slaba posojila so močno oklestile dobiček bank, tega je bilo v lanskih prvih desetih mesecih 86 milijonov evrovali skoraj 64 odstotkov manj kot leto prej.
Bančni sistem v Slovenijiše naprej ostaja varen zavarčevalce, vendar je obnaraščajočem tveganjupomembna pripravljenostlastnikov bank, da jim za-gotovijo dovolj kapitala.
Kapitalska ustreznostbank je lani v prvih trehčetrtinah leta znašala 11,5odstotka. Rahlo nadpov-prečna je bila pri velikihdomačih bankah, najboljpa se je znižala majhnimdomačim bankam.
KRATKA NOVICA
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
10GORENJSKI GLAS
torek, 11. januarja 2011KMETIJSTVO [email protected]
Cveto Zaplotnik
Lom pod Storžičem - Pred-stavniki agrarnih skupnostiiz tržiške občine, kamniške-ga, krvavškega in jeloviškegaobmočja ter iz zgornjesavskedoline so se v petek zvečerzbrali na posvetu v Lomupod Storžičem, kjer so sklep-ne ugotovitve strnili v petici-jo, ki so jo naslovili na po-slance državnega zbora, vla-do, kmetijsko ministrstvo,kmetijsko gozdarsko zborni-co, geodetsko upravo in obči-ne. V peticiji opozarjajo naneustrezno vrednotenje svo-jih nepremičnin in še na ne-katere druge probleme, ki jihobčutijo pri gospodarjenju.
"Zahtevamo, da se znovaproučijo modeli vrednotenjanepremičnin. Pri poskusnihizračunih vrednosti gorskihpašnikov in planin, doseda-njega nerodovitnega sveta invarovalnih gozdov so izraču-nane neverjetno visoke tržnevrednosti, ki za večkratnikein mnogokratnike presegajovrednosti po dejanskih trž-nih cenah. Izrazito nepri-merno so prikazane vredno-sti za zemljišča, porasla z ru-ševjem in z drugim gozdnimin gorskim rastjem v visoko-gorju, ki so se iz nerodovit-nega sveta spremenile v nor-malne gozdne površine. Tivarovalni pasovi lastnikomne prinašajo dohodkov aligospodarskih koristi, zato bibilo povsem neprimerno, čebi takšne površine obdavči-li," so zapisali v peticijo, s ka-tero tudi zahtevajo, da najbodo nepremičnine v dejan-ski kmetijski rabi na območ-ju krajinskih parkov in Natu-re 2000 v celoti oproščenepredvidenega davka na ne-premičnine, kar naj bi bilonadomestilo za različneomejitve pri gospodarjenjuna kmetijskih površinah.
Težko je od vseh pridobitisoglasje
Kot poudarjajo v agrarnihskupnostih, imajo zaradi ne-ustreznih zakonskih rešitevtudi velike, včasih nepremos-tljive probleme pri razpola-ganju z nepremičninami, šezlasti pri pridobivanju grad-
benih dovoljenj, saj upravneenote za izdajo tovrstnih do-voljenj zahtevajo soglasjeprav vseh solastnikov, kar paje v agrarni skupnosti z večdeset člani le redkokdaj mo-goče. Ta problem bi po mne-nju predstavnikov agrarnihskupnosti lahko rešili, če bistvarno pravni zakonik spre-
menili oz. dopolnili tako, dabi za agrarne skupnosti za-doščala večina, določena vpravilih posamezne skupno-sti, vendar ta ne bi smela bitimanjša od dvetretjinske ve-čine vseh solastnikov. Vagrarnih skupnostih še za-htevajo, da naj država pri vr-sti rabe kmetijskih zemljiščznova uvede v letu 2007 izlo-čeno rabo gorski pašnik - pla-nina, pri tem pa naj uporabiSloveniji najbližje avstrijskerešitve. Državo opozarjajotudi na ustavno določbo, pokateri naj bi bilo prebivalstvona hribovskih in gorskih ob-močjih deležno posebne skr-bi za gospodarski, kulturniin socialni napredek. "Ne ra-zumemo, zakaj nas državakljub temu s pomanjkljivo inneustrezno zakonodajo ovirain onemogoča pri gospodar-jenju s planinami, ko bi zmajhnimi popravki zakon-skih in podzakonskih pred-pisov lahko te probleme hi-tro rešila," so še zapisali vpeticijo.
Za kvadratni meter planine evro, dva, tri ...
Predstavniki agrarnihskupnosti so s podatki doka-zovali, da so planine in gor-ski pašniki v okviru množič-nega vrednotenja nepremič-nin ocenjene previsoko in dabo zato previsok tudi predvi-deni davek na nepremičnine.Nekaj manj kot tristo hektar-jev velika planina Kofce jeocenjena na skoraj štiri mili-jone evrov, od tega samo 37hektarjev velika parcela, pokateri je zaradi hude strmineše peš težko hoditi, na 332 ti-soč evrov. Planina Tegošče,ki obsega 98 hektarjev pašni-ka in 34 hektarjev gozda, najbi bila vredna tri milijone ev-rov, 155 hektarjev velika pla-nina Pungrat 2,7 milijona ev-rov, skoraj 200 hektarjev veli-ka planina Javornik 2,2 mili-jona evrov, 190 hektarjev ve-lika parcela na Veliki planiniosem milijonov evrov, 220hektarjev na Gojški planiniblizu štiri milijone evrov ..."Po takšni ceni smo planinopripravljeni prodati državi, panaj ona pase živino in plačujedavke. - Cenitev bomo zavrni-li in zahtevali, da državaupošteva vrednost, kot je bilaizračunana ob vrnitvi premo-ženja nekdanjim lastnikom. -Davka ne bomo mogli plače-vati, saj nam država za gospo-darjenje s planino ne dovoligradnje ceste pa tudi od lovanimamo nobenih koristi," jebilo le nekaj komentarjev navisoke cenitve planin in gor-skih pašnikov.
Pa naj država pase živino!"Državi smo pripravljeni prodati planino po ceni, kot nam je izračunala, da je vredna. Pa naj onapase živino in plačuje davke," je dejal eden od predstavnikov agrarne skupnosti in opozoril na neustrezno vrednotenje planin in gorskih pašnikov.
Na posvetu, ki se ga je udeležilo 67 predstavnikov agrarnihskupnosti, so tudi predlagali, da bi na Gorenjskem ustanovili združenje agrarnih skupnosti ali vsaj imenovalikoordinatorja. To vlogo je sprejel Jože Perne, predsednikagrarne skupnosti Javornik, ki je bil tudi pobudnik petkovega posveta.
Del predstavnikov gorenjskih agrarnih skupnosti na posvetu v Lomu pod Storžičem
Agrarne skupnosti morajo za vse vrnjeno premoženjespeljati dedne postopke, a kot smo slišali na posvetu,so informativni podatki o vrednosti nepremičnin pov-zročili zastoj v teh postopkih. Slavko Roblek iz agrar-ne skupnosti Bašelj je ob tem dejal, da bi pri teh po-stopkih morali upoštevati vrednosti, kot so bile dolo-čene ob vračilu premoženja.
”Nekaj bo treba ukreniti, da bodo agrarne skupnostipostale bolj operativne. Morda bi jih preoblikovali vzadruge, kjer je za odločanje dovolj že večina,” je de-jal poslanec državnega zbora in tržiški župan BorutSajovic in dodal, da zakon o davku na nepremičnineverjetno ne bo sprejet v tem mandatu in da bo to mor-da ”zgodba” prihodnje vlade.
Škofja Loka
Prva pomoč v domačem okolju
Društvo podeželskih žena Lubnik bo v sodelovanju s kmetij-sko svetovalno službo pripravilo jutri ob 15. uri v prostorih KGZŠkofja Loka na Trati predavanje o prvi pomoči v domačemokolju. Predavala bo višja medicinska sestra Bernarda Lukan-čič iz Žirov, ki bo povedala marsikaj koristnega o tem, kakoukrepati ob urezninah, opeklinah, zlomih in zastoju srca. C. Z.
Kranj
Izvajanje veterinarskih predpisov
Kmetijska svetovalna služba vabi v četrtek, 13. januarja, ob10. uri v sejno sobo KGZ Sloga v Kranju na predavanje Ma-teja Demšarja iz kranjske veterinarske uprave o izvajanju ve-terinarskih predpisov pri kmetijski pridelavi. C. Z.
Cveto Zaplotnik
Preska - Člani društva so nanedavnem občnem zboru vPreski pri Medvodah pregle-dali delo v minulem letu insprejeli program za letos.Kot sta povedala predsednikdruštva Marko Dolinar instrokovna tajnica dr. MarijaKlopčič, so društveno življe-nje lani zaznamovale števil-ne aktivnosti. Rejci Anton
Dolenc iz Vrbenj, TomažMis iz Zavrha pod Šmarnogoro, Zdenka Purgar iz Pod-brezij in Mirko Rimahazi izSpodnjih Gorij so s svojimikravami sodelovali na evrop-ski razstavi krav črno-belepasme v italijanski Cremoni,Dolenc pa s teličko še namednarodni avkciji. Devetrejcev, med njimi Peter Jera-la iz Žej, Janez Galjot iz La-hovč, Marjeta Rakovec sSpodnje Bele, Milan Brenceiz Gorenje vasi, Jakob Ko-privnikar s Pšate in PavleČernivec iz Radomelj, je s te-licami sodelovalo na razstaviplemenskih telic na kmetij-sko živilskem sejmu Agra vGornji Radgoni. Petinšestde-
set rejcev in študentov, bodo-čih prevzemnikov kmetij, seje udeležilo tečaja osemenje-vanja, štirje študentje podvodstvom Tomaža Misa pa vBelgiji petdnevnega izobra-ževanja o pripravi, predsta-vitvi in vodenju živali na raz-stavah. Društvo je pripravilorejski program za črno-belopasmo za obdobje 2011-2015,za kar mu je ministrstvo zakmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano že podelilo statuspriznane rejske organizacije.
In kaj v društvu načrtujejoza letos? Izvajali bodo nov rej-ski program, velik poudarekbodo dali izobraževanju, za-čeli pa se bodo pripravljati nanaslednjo evropsko razstavo.Organizirali bodo mednarod-no šolo za mlade rejce, na ka-teri bodo tuji strokovnjakiusposobili mlade za profesio-nalno pripravo, vodenje inpredstavitev živali na razsta-vah. "S tem želimo vzgojiti"prave rejce", ki bodo imelisvoje živali radi in jih bodopripravljeni tudi na profesio-nalen način pokazati drugimrejcem doma in v tujini," pra-vi dr. Marija Klopčič.
Šola za mlade rejceDruštvo rejcev govedi črno-bele pasme bo letosorganiziralo mednarodno šolo za mlade rejce.
Marko Dolinar Tomaž Mis
torek, 11. januarja 2011 NASVETI [email protected] GLAS
KUHARSKI RECEPTIZa vas izbira Danica Dolenc
Pavla Kliner
Boldo proti mačku
Boldo (Peumus boldus) jerastlina, ki izvira iz čilenskihAndov, divje pa raste tudi vsredozemskem predelu se-verne Afrike. Liste bolda kotzelo aromatično začimbouporabljajo v južnoameriškikulinariki, na Zahodu pa sodomala nepoznani. V Bolivi-ji, Čilu, Argentini, Braziliji,Peruju, Urugvaju in Para-gvaju je zelo priljubljen ze-liščni čaj iz boldovih listov. VČilu, Paragvaju in Urugvajuga pogosto mešajo z zelenimmate čajem. Če imate prija-telje v Braziliji ali Paragvaju,se zna zgoditi, da imajo nadomačem vrtu posajen bol-do. Gre za nizko drevo oziro-ma grm izrazito aromatične-ga vonja, ki sodi v družinolovorovk. V tej družini mudelajo družbo številne znanedišavnice, denimo lovor incimet. Liste bolda v južnoa-meriškem ljudskem zdravil-
stvu uporabljajo pri krčih vprebavilih, proti glistam, priboleznih ledvic in mehurja,pri revmatizmu in proti ma-lariji. Brazilci naj bi z njimiuspešno preganjali alkohol-nega mačka. Z raziskavamiso potrdili, da listi bolda laj-šajo prebavne motnje in krčev prebavnem traktu. Pripo-ročajo jih tudi pri lažjih obo-lenjih jeter in žolča. Boldo ječislan tudi zaradi močnegaantibakterijskega in anti-oksidativnega učinka.
Dioskoreja lajša simptome menopavze
Dioskoreja (Dioscorea vil-losa) uspeva zlasti v Severniin Srednji Ameriki, kjer jotradicionalno zdravilstvomočno čisla kot pomočnicopri bolečih menstruacijah injajčnikih ter pri lajšanju po-rodnih bolečin. Močno vplivana hormone, saj vsebuje ste-roidom podobno snov, ki sojo uporabili v prvi kontracep-cijski tabletki. Po dioskoreji
naj sežejo tudi ženske v me-nopavzi, saj pomaga vzdrže-vati količino estrogena. Tudiljudje, ki jih mučita revmati-zem in artritis, so navadnonad pripravki iz dioskorejezelo navdušeni. Blažijo na-mreč tako vnetje kot bolečinoin sprostijo toge mišice. Zazdravilne namene sta pri-merna prevretek in tinkturaiz korenike.
S tabebujo nad viruse
Morda še niste slišali za ta-bebujo (Tabbebuia), gotovopa ste že slišali za taheebo,kakor jo imenujejo Indijanci.Tabebuja je izjemno opaznoin lepo cvetoče drevo, ki gane moremo zgrešiti, če naspot zanese v Mehiko ali v juž-noameriške pragozdove.Inki so bili prepričani, da jetabebuja pravcata panaceja,rastlina, ki je kos vsem bolez-nim. Posebej naj bi se izka-zala pri zbijanju vročine,
zdravljenju vnetij in griže,celjenju ran, celo pri prema-govanju raka. Za čaj uporab-ljajo posušeno lubje. Čaj iznotranje strani lubja je tradi-cionalni pripravek v JužniAmeriki, znan po imenu ta-heebo ali lapacho. Lubje ob-navlja celice, krepi kri, pove-čuje vitalnost, poživlja in po-spešuje delovanje prebavne-ga trakta, predvsem črevesja,ledvic in mehurja. Zmanjše-valo naj bi tudi stranske učin-ke kemičnih zdravil. Tabebu-ja je eden najučinkovitejšihnaravnih antibiotikov, ki po-maga odpravljati bakterijskein virusne okužbe, zlasti vnosu, ustih in grlu. Rastlinovse bolj uporabljajo za krepi-tev po preboleli virusni okuž-bi in pri okužbi z virusomHIV. Uspešno blaži tudivnetja v prebavilih in mehur-ju ter glivična vnetja. Učinko-vine, ki jih tabebuja vsebuje,naj bi zavirale tudi rast tu-morjev.
Rastline, ki prihajajo Najbrž se strinjamo, da naša dobra, stara zelišča že kar dobro poznamo, zato se tokrat posvetimobolj eksotičnim zeliščem. Takšna so denimo dioskoreja, tabebuja, boldo ... Izbrala sem jih, ker ne le,da v svetu uživajo velik ugled, pač pa jim je skupno tudi to, da imajo precej nenavadna imena. Počasi jih spoznavamo tudi pri nas.
11
Dioskoreja ima močan vpliv na hormone.
Listi bolda spominjajo na lovorove liste.
Tedenski jedilnik
Nedelja - Kosilo: gobova juha, ocvrt piščanec, pražen krom-pir, rdeči radič s fižolom v solati, zavitek iz suhih sliv; Večer-ja: sušen losos, črn kruh z maslom, sadni čaj.Ponedeljek - Kosilo: kisla repa z mesnimi cmoki, sladki jajčnipraženec ("šmorn"); Večerja: loška medla, mleko ali belakava, drobno pecivo.Torek - Kosilo: gosta enolončnica z drobno zrezano zelenja-vo (rumena ali bela koleraba, krompir, korenje, gomoljnazelena, malo ječmenčka itd.), z mletim mesom in s tankozrezano ledvico, ter z začimbami, kremna rezina, kompot;Večerja: krompirjeva solata, mesni sir, zrnat kruh.Sreda - Kosilo: špinačna juha z jajcem, govedina v omaki,kruhovi cmoki, mešana solata; Večerja: mlečni riž, sadnakupa s kivijem, kakav ali bela kava.Četrtek - Kosilo: krvavice, dušeno kislo zelje, krompir vkosih; Večerja: mesni tortelini z maslom, mešana solata.Petek - Kosilo: fižolova juha z rezanci, v pečici popečenkrompir s sirom, zelena solata; Večerja: ocvrti kalamari,francoska solata.Sobota - Kosilo: ričet z zelenjavo in suhim mesom,palačinke z marmelado, kompot; Večerja: topli kruhki sšunko in sirom, vložena zelenjava, drobno pecivo.
Slivov zavitek
Pol kilograma suhih sliv namočimo v topli vodi, da se zme-hčajo, in jim odstranimo koščice. Odcejene na grobonarežemo in odišavimo z žlico ruma, vanilin sladkorjem incimetom, nato pa jih potresemo še z žlico (ali dvema) nažlički masla prepraženih drobtin (ali s piškotnimi drobtina-mi). Na sobni temperaturi medtem odtalimo zamrznjenomasleno testo, ga dobro pomokamo in razvaljamo, potre-semo z nadevom, oblikujemo tanjše zvitke, jih zložimo vpekač, premažemo s stepenim jajcem in hitro spečemo vmočno ogreti pečici. Zlato pečene slivove zvitke ohladimo,razrežemo, potresemo s sladkorno moko in ponudimo.
Loška medla
V liter in pol slanega kropa zakuhamo skodelico dobrooprane prosene kaše. Ko je na pol kuhana, dodamo 5zvrhanih žlic ajdove ali pšenične moke, dobro razmešane zmrzlo vodo. Kuhamo še 20 minut in zabelimo z maslom aliocvirki. Medla ne sme biti pregosta, lahko pa jo zalijemotudi z mlekom. Takšna je včasih najbolj teknila za zajtrk.
WWW.GORENJSKIGLAS.SI
25 odstotkov popusta, darilo in še kavica!
● KnjigaSladka Evropa
● KnjigaKava● Knjiga
Mleko
● KnjigaPrvi kranjskiropar
● Kapa
● Skodelica
● Zložljivi dežnik
● Kalkulator
● Kapa
25 odstotkov popusta, darilo in še kavica!
117 evrov
Kot vsako leto smo tudi letos za vas pripravilinekaj praktičnih daril, med katerimi boste lahkoizbirali, ko boste prišli k nam poravnat letnonaročnino na Gorenjski glas. Na sedežuGorenjskega glasa, na Bleiweisovi cesti 4 v Kranju (zraven nebotičnika) vas bomo od ponedeljka do petka pričakovali od 7. do 15. ure, ob sredah do 16. ure. Ko boste na obisku pri nas, vas bomo postregli tudi z brezplačno kavico. Vabljeni!
Naročnina za leto 2011 znaša 156 evrov. Pri plačilu letne naročnine vam priznamo25-odstotni popust in znaša le 117 evrov(prihranite kar 39 evrov)!
● KnjigaDivjačina
Poh
itit
e, š
tevi
lo p
osa
mez
nih
dar
il je
om
ejen
o.
● Avtomatskidežnik w
ww
.gor
enjs
kig
las.
si
POŠLOPOŠLO
POŠLO
GORENJSKI GLAStorek, 11. januarja 201112 [email protected]
Simon Šubic
Ljubljana, Tržič - Včeraj se jezačel drugi del vsakoletnepreventivne akcije Bodi pre-Viden, ki jo koordinira Javnaagencija RS za varnost pro-meta - Svet za preventivo invzgojo v cestnem prometu(SPV). Akcija bo potekala do31. januarja. Poleg gesla(Bodi viden, bodi preViden)ostaja enak tudi njen na-men: opozoriti in ozaveščatipešce o pomenu vidnosti vprometu za njihovo varnost.Akcija je hkrati namenjenaopozarjanju voznikov, največ pozornosti namenijonajbolj ogroženim udeležen-cem v prometu. Prvi del ak-cije je potekal oktobra.
Pešci lahko za svojo var-nost veliko poskrbijo sami,tako da z uporabo različnihodsevnih teles nase opozori-jo voznike, je na včerajšnjinovinarski konferenci vLjubljani poudarila vodjasveta za preventivo in vzgojov cestnem prometu (SPV)Mateja Markl. Kot je pojasni-la, so najbolj ranljivi starejšipešci, ki so najbolj pogostesmrtne žrtve med pešci, terotroci in mladostniki, medkaterimi k sreči ni velikosmrtnih žrtev, zato pa je veli-ko poškodovanih.
Tudi vozniki lahko precejpripomorejo k večji varnostipešcev, je opozoril MatjažLeskovar iz sektorja pro-metne policije na generalnipolicijski upravi. "Policijaugotavlja, da je vedno večkršitev voznikov pri prečka-nju prehoda za pešce, zatojih pozivamo, naj pri vožnjiv naselju tako prilagodijohitrost, da se bodo lahkovarno ustavili pred vsakimprehodom za pešce," je po-zval. Policisti bodo v akciji
že po tradiciji sodelovali zizvedbo številnih preventiv-nih (po vrtcih, šolah, domo-vih za starostnike) in tudirepresivnih ukrepov. "Izva-jali bomo poostrene nadzo-re tako pešcev kot voznikov,še zlasti na krajih, kjer naj-pogosteje prihaja do kršitevin se zgodi največ promet-nih nesreč, v katere so ude-
leženi pešci. Tako bomonadzirali pravilno ravnanjevoznikov do pešcev predprehodi za pešce, tam bomotudi merili hitrost. Obenembomo izvajali tudi nadzornad pravilnim prehodompešcev," je napovedal Le-skovar. Kot je pojasnil, jelani na slovenskih cestahumrlo kar 26 pešcev (dvaveč kot v letu 2009), kar jeskoraj petina vseh smrtnihžrtev v prometu. Kar dva-najst pešcev je lani umrlona prehodu za pešce. "Leto2009 je bilo sicer prvo leto,da je manj pešcev umrlo vmraku kot podnevi," je pri-stavila Marklova.
V okviru akcije Bodi pre-Viden bodo nadaljevali zmedijsko kampanjo, aktiv-nostmi na šolah, veliko po-zornosti bodo namenili rek-vizitu Vidku, s katerim pri-kazujejo nujnost uporabeodsevnih predmetov, razde-lili pa bodo tudi dvajset tisoč
odsevnih trakov. Številni do-godki bodo potekali tudi polokalnih skupnostih. Kot stapoudarila Aneta Lavtar inpolicist Boštjan Stare iz trži-škega SPV, prav sodelovanjez lokalno skupnostjo precejpripomore k uspešnosti ak-cije. "V občini Tržič poteka-jo ustaljene akcije, ki jih vsa-ko leto nadgradimo z novi-mi vsebinami, predvsem zanajbolj ranljive skupine peš-cev. Udeležujemo se večmanjših dogodkov, kot sosrečanja starejših občanov,obdarovanja otrok ali pa naprimer maše v cerkvah. Teakcije so zelo dobro spreje-te, tako da nas sedaj že samikrajani in organizacije vabi-jo, naj tudi v njihovem krajupripravimo kakšno akcijo,"je povedala Staretova in do-dala, da jim pri osveščanjupešcev poleg občine poma-gajo tudi učitelji, župniki,predsedniki društev in lo-kalnih skupnosti ter drugi.
Odsevnik za boljšo vidnostV letu 2010 je na slovenskih cestah umrlo kar 26 pešcev (dva več kot v letu 2009), kar je skoraj petinavseh smrtnih žrtev v prometu.
V Sloveniji je lani na prehodih za pešce umrlo dvanajst pešcev, zato bodo policisti v njihoviokolici nadzirali hitrost, pa tudi pravilno ravnanje voznikov in pešcev ob prehodu ceste.
Kranj, Naklo
Večkratna kršitelja ostala brez avtomobila
V nedeljo so gorenjski policisti zasegli dva avtomobila. Okoli 3. ure zjutraj so v Kranju ustavili in kontrolirali 23-let-nega voznika osebnega avtomobila, ki je imel v organizmu0,55 mg/l alkohola v izdihanem zraku, vozil pa je tudi brezveljavnega vozniškega dovoljenja. Voznika so pridržali inbodo zoper njega podali obdolžilni predlog na okrajno sodišče, ker pa gre za večkratnega kršitelja hujših cestno-prometnih prekrškov, so mu zasegli tudi avtomobil. Podob-na usoda je istega dne okoli 21. ure v Naklem doletela tudi78-letnega voznika, ki so ga ustavili v Naklem in je odklonilpreizkus alkoholiziranosti. S. Š.
Kranj
Iz žepa ukradli denarnico
V petek popoldne je gost gostinskega lokala v enem od nakupovalnih središč v Kranju pogrešil svojo denarnico. Kmaluje spoznal, da mu jo je nekdo ukradel iz žepa jakne. V denarni-ci je imel okoli 1500 evrov gotovine, zatrjuje oškodovanec.
Poškodovali avtomobil
Nepridipravi so v noči na soboto v Kranju na parkiranemosebnem avtomobilu Audi A8 razbili vetrobransko steklo inzadnjo luč. Popravilo bo stalo približno dva tisoč evrov.
Vlomilci pri avtomehaniku
V Kranju so neznani storilci preko noči vlomili v avtomeha-nično delavnico in ukradli okoli dvesto xenon avtomobilskihžarnic. Lastnika so oškodovali za okoli tri tisoč evrov.
Škofja Loka
Gostinci pobrali denar
V nedeljo zgodaj zjutraj je varnostna služba obvestila polici-ste, da so neznanci vlomili v gostinski lokal v Škofji Loki.Odnesli so denar. Lastnik je ocenil, da so ga oškodovali zaokoli 1500 evrov.
Zgornja Besnica
Odnesli hidroizolacijo
Zavetje noči so izkoristili vlomilci, ki so nepovabljeni vstopiliv gradbeni zabojnik na gradbišču v Zgornji Besnici. Odnesliso za približno 1.200 evrov hidroizolacijskega materiala.
Domžale
Pečal se je s kokainom
V soboto so policisti za kratek čas odvzeli prostost 21-let-niku iz okolice Domžal, ki ga sumijo storitve kaznivega de-janja s področja proizvodnje in prometa s prepovedanimidrogami. Zasegli so mu šest samozapiralnih vrečk, v kate-rih je bilo po približno gram kokaina. Zoper 21-letnika bodopodali kazensko ovadbo na pristojno tožilstvo. S. Š.
AMC
STU
DIO
d.o
.o.,
DU
NAJ
SK
AC
ES
TA 1
58
, LJ
UB
LJAN
A
Simon Šubic
Kranjska Gora - V KranjskiGori sta v petek ministrstviza notranje zadeve in pravo-sodje v sodelovanju s Smu-čarsko zvezo Slovenije pri-pravili smučarski dogodek zdemonstracijo varne smu-ke. Ob tej priložnosti sosmučarje opozorili, da so zasvojo varnost v prvi vrsti od-govorni sami, pozvali pa sojih tudi k obzirnosti nasmučiščih in spoštovanjuFIS pravil. "Moramo se dr-žati pravil, biti primerno
opremljeni in telesno pri-pravljeni, da smo na smu-čišču res varni in lahko vsmuki tudi uživamo," jetako dejala notranja minis-trica Katarina Kresal. "Smu-ka je vse hitrejša, kar je po-sledica karving smuči. Toterja, da smo bolj pozornina svoje sposobnosti, dasmo ogreti in da ves čas gledamo, kaj se dogaja zdrugimi, zlasti tistimi, ki sopred nami," pa je povedalpravosodni minister AlešZalar, ki se je v preteklostikot nadzornik in reševalec
srečal s številnimi smučar-skimi nesrečami. Na sloven-skih smučiščih se je v lanskisezoni zgodilo 1179 nesreč,od tega jih je bilo 1113 z lah-kimi poškodbami, 66 pa shudimi. Nadzorniki in poli-cisti so v zadnji zimi posre-dovali 33 predlogov za uved-bo hitrega postopka o prekr-šku zaradi kršitev zakona ovarnosti na smučiščih; izda-nih je bilo devetnajst glob,trije opomini in štiri pisnaopozorila. V zadnjem dese-tletju je na slovenskih smu-čiščih umrlo deset ljudi.
Tudi na smučiščih obstajajo pravilaNa slovenskih smučiščih se je v lanski sezoni zgodilo 1179 nesreč, od tegajih je bilo 1113 z lahkimi poškodbami, 66 pa s hudimi.
Aneta Lavtar
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
Ana Hartman
Bled - Člani in članice igral-ske skupine viteza GašperjaLambergarja so v soboto naBlejskem gradu pripravililedeni ples z graščakom.Kljub slabemu vremenu seje na prireditvi vendarlezbralo kar nekaj obiskoval-cev, večinoma tujih turistov,ki so jim prikazali posodo-bljene grajske srednjeveškeplese iz različnih obdobij,fantje so zaplesali z zastava-mi in pokazali spretnostimečevanja, za konec pa sozaplesali še ples s čašami, skaterim so simbolično na-zdravili novemu letu. Ledeni ples je potekal še vsklopu blejskih novoletnihprireditev, z njim pa so žele-li popestriti dneve turistom,ki so se na Bledu zadržalitudi po novem letu. Igralskaskupina je sicer v zadnjih
dneh lanskega leta obisko-valce na Bledu že navdušilas predstavitvami srednjeve-škega življenja na gradu."Skupina ima že štiridesetčlanov, delujemo pa prekdvajset let. Že tradicionalno
bogatimo dogajanje na Ble-du, nastopamo pa tudi nadrugih srednjeveških prire-ditvah po Sloveniji in zunajnjenih meja. Tudi letos po-leti se bomo na Blejskemgradu predstavljali s poseb-
nim programom, ki gabomo tokrat povezali s tiso-čletnico prve omembe gra-du in bo prikazoval prerezpomembnega dogajanja," jenapovedal vodja skupineRado Mužan.
Ledeni ples z graščakomIgralska skupina viteza Gašperja Lambergarja je obiskovalce na Blejskem gradu popeljala v srednji vek.
Obiskovalci so z zanimanjem opazovali prikaz srednjeveških plesov. / Foto: Gorazd Kavčič
13GORENJSKI GLAStorek, 11. januarja 2011 ZANIMIVOSTI [email protected]
Stojan Saje
Tržič - Igrišče v naselju Virje,kjer so imeli nekdaj pozimiurejeno drsališče, so decem-bra lani spet polivali z vodo,da je nastal debel led. Za toso poskrbeli člani Prostovolj-nega gasilskega društva Tr-žič, občina pa je dovolila od-vzem vode iz hidranta. Pobu-do za oživitev drsališča stadala domačina Grega Podre-kar in Iztok Oman, saj imajov Tržiču okrog štirideset ak-tivnih hokejistov, od najmlaj-
ših do že izkušenih. Medslednjimi je tudi vratar HKOlimpija Jernej Čerin. Kot jepovedal mlajši Tržičan Nik,on igra hokej pri HK Triglavv Kranju. Na domačen drsa-lišču ga je v četrtek popoldnespremljal prijatelj Jure. Ta-krat so drsali tudi sedmošo-lec David ter četrtošolki Sarain Melisa. Njun vrstnik Ga-ber je dejal, da rad pomagapri čiščenju ledu. Mnogi radigledajo tudi tekme hokejskihekip ob večerih, ko je drsališ-če osvetljeno.
Drsajo in igrajo hokej
Predoslje
Jaslice župnije Predoslje
Še nedograjeni župnijski dom ob župnijski cerkvi sv. Sikstav Predosljah že krasijo jaslice, ki predstavljajo župnijo Pre-doslje. Idejo zanje je dal domačin Tomaž Zevnik, župnik Ja-nez Jenko pa mu je prisluhnil. "Jaslice smo sestavljali dobradva tedna, v njihovo izdelavo in postavitev je bilo vpetih ve-liko domačinov, tako mladih družin, starejših mladincev,ministrantov, ki so sestavljali hiške ... V postavitvi so vse tricerkve z našega območja (poleg župnijske cerkve sv. Sikstaše podružnični cerkvi sv. Štefana na Suhi in sv. Tomaža vBritofu), grad Brdo, ki so ga šli celo fotografirat, da je čimbolj originalen, pa reka Kokra, mlin, hribi v ozadju, njive ...V vse tri cerkve smo namestili zvončke, pripeljane iz Passa-ua, na katere se lahko pozvoni in si kaj zaželi," je povedalžupnik Janez Jenko in dodal, da bodo jaslice na ogled še ne-kaj tednov. Do svečenice pa so v cerkvi sv. Siksta v Predos-ljah na ogled originalne umetniške kulisne jaslice z letnico1936, ki jih je poslikal kranjski slikar Matija Bradaška ml. "Tejaslice so last župnije Predoslje, vsaj dvakrat pa so bile narazstavi drugod, nazadnje leta 2003 v Ljubljani na razstavijaslic pri sv. Jožefu. Jaslice simbolizirajo zgodovino odreše-nja. Narejene so iz lesa in dajo občutek tridimenzionalno-sti," je še povedal župnik Janez Jenko. S. K.
Hiša Kulture GG Razstava karikatur Aljane PrimožičTorek, 18. januarja 2011, ob 18. uri v avli Gorenjskega glasa
Aljana se je rodila leta 1954 v Ljubljani, kjer je končala šolo za oblikovanje in dva letnikaAkademije za likovno umetnost. Najprej je bila zaposlena v Gorenjskem tisku, nato kot kon-strukterka embalaže v Iskri Ero. Karikature je od začetka risala bolj za "štos" in hobi, ki pa jekonec 80. let prerasel v poklic. Poleg karikatur za različne časopise je Aljana risala tudi karikature- ilustracije za številne brošure, pratike in knjige z različnih področij. Njene karikature najdemov knjigah vicev, humoresk in aforizmov, kjer kot pika na i popestrijo že sicer humorno vsebino,ter na drugi strani v "smrtno resnih" strokovnih knjigah, v katerih skrbijo za poživitev ... Izbornjenih karikatur je izšel v knjigi Heksenšusi. Aljana svoje karikature vrsto let objavlja tudi v prilo-gah Gorenjskega glasa, Kranjčanki in Kranjskem glasu. O odmevnosti njenega ustvarjanja pričatudi njena uvrstitev med kandidatke za Slovenko leta 2005.
Vabljeni na odprtje razstave, pogovor in srečanje z avtorico karikatur AljanoPrimožič, ki bo v torek, 18. januarja2011, ob 18. uri v avli Gorenjskegaglasa. Nasvidenje v torek, vstop je prost!
ww
w.g
oren
jski
gla
s.si
Cerklje
Lojze Dežman razstavlja v Cerkljah
Prejšnji torek so v galeriji Petrovčeve hiše v organizaciji Dru-štva likovnikov Cerklje in občine Cerklje odprli samostojnoslikarsko razstavo Lojzeta Dežmana z naslovom Kmečka ar-hitektura in zimska idila pod Krvavcem. Razstava bo naogled do četrtka, 27. januarja, vsak dan od ponedeljka do pet-ka od 9. do 16. ure. Kot je ob odprtju razstave dejala predsed-nica društva likovnikov Julka Horvat, so veseli, da se je tride-setim slikarjem pridružil tudi Lojze Dežman, saj njegova delaprikazujejo življenje na krvavškem pobočju, odkrivajo vasi indomačije, gore in ljudi. Umetnostna kritičarka Petra Venceljje izpostavila predvsem Dežmanovo slikanje z oljem, ki ga vdanašnjih časih skoraj ni več, ker zahteva veliko časa in po-trpljenja. Jože Logar je med drugim dejal, da Dežman slikar-sko ustvarja že petdeset let in da je sodeloval na 25 skupin-skih in 26 samostojnih razstavah doma in v tujini. Njegoveslike krasijo domove skoraj v vseh državah Evrope pa tudi vAmeriki, Avstraliji in na Japonskem. S svojimi krajinami, po-sebej z arhitekturnimi pejsaži, se je uveljavil kot eden najvid-nejših dokumentalistov ogrožene kulturne in naravne dediš-čine. Odprtja razstave se je udeležilo več uglednih gostov,med njimi cerkljanski župan Franc Čebulj in šenčurski pod-župan Ciril Kozjek. Lojze Dežman je dal občini pobudo, da biv prihodnje v Cerkljah uredili tudi slikarski center. J. Ku.
Na slovesnosti ob odprtju razstave slik Lojzeta Dežmana vPetrovčevi hiši
14 torek, 11. januarja 2011GORENJSKI GLAS
[email protected]ŽIPOT
HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Bleiweisovi cesti 4, v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
Komercialist m/ž (Ljubljana, teren Slovenija) Zaradi povečanega obsega dela pri novem prehranskem projektu, iščemo ambi-ciozne, komunikativne in vztrajne honorarne ali stalne nove sodelavce. Od vaspričakujemo: pripravljenost za učenje, zanesljivost, samostojnost, odgovornost, komunikativnost, ambicioznost, urejenost. TDA, d. o. o., Resljeva cesta 10, 1000 Ljubljana, prijave zbiramo do 05. 02. 2011. Več na www.mojedelo.com.
Odkupovalec za odkup in skladiščenje kmet. proizvodov in živine m/ž (Kranj inokolica, terensko delo) Izvedba odkupa kmetijskih proizv. in živine, nakladi, pregledi kvalitete, kvantitete,urejanje dokumentacije, prodaja kmet. reprom. kmetom, razvozi po potrebi, organi-zacija razvozov, izvedba in organizacija transporta. Pričakujemo V. st. izobr. kmetijskesmeri, poznavanje predp. o kmetijstvu, trgovini. Delo za nedoločen čas, posk. delo 3mesece. KGZ Sloga Kranj, z. o. o., Šuceva ulica 27, 4000 Kranj, prijave zbiramo do 15.01. 2011. Več na www.mojedelo.com.
Vodja financ m/ž (Kranj) Vodenje, planiranje, org. dela v finančni službi, izvajanje, skrb in nadzor likvidnosti infinanciranja, upravljanje tveganja glede fin. virov, urejanje plačilnega prometa. VII. st.ekonomske smeri, najmanj 3 leta del. izkušenj na podobno zaht. delih, poznavanjepredpisov in zakonov s področja finančnega posl., angl. jezik, odl. poznavanjeuporabe rač. prog. Nedoločen čas, poskusno delo 6 mesecev. KGZ Sloga Kranj, z. o. o., Šuceva ulica 27, 4000 Kranj, prijave zbiramo do 15. 01. 2011. Več na www.mojedelo.com.
Tehnolog programa plastike m/ž (Kamnik) Vaše delo bo zajemalo: pripravo tehnologije, organizacijo dela, nastavljanje brizgal-nih strojev, delo ob stroju za brizganje termoplastov, vodenje manjše skupine.Pričakujemo delovne izkušnje na podobnih delih, poznavanje strojev za brizganjetermoplastov, natančnost in dobre ročne spretnosti. Nudimo delo v urejenem delovnem okolju na sodobni tehnologiji. Plamtex, d. o. o., Šubičeva 1, 1234 Mengeš,prijave zbiramo do 29. 01. 2011. Več na www.mojedelo.com.
Izkušeni orodjar m/ž (Kamnik) Iščemo kandidate s primerno izobrazbo: orodjar ali strugar ali brusilec ali oblikovaleckovin ali ključavničar ali strojni tehnik, zaželeno določeno znanje in izkušnje na po-dročju sestave orodij ali struženja ali brušenja ali erodiranja, smisel za organizacijskesposobnosti, samostojnost, samoiniciativnost, k rešitvam usmerjena osebnost, ki sene ustraši izzivov in priložnosti. Plamtex, d. o. o., Šubičeva 1, 1234 Mengeš, prijave zbi-ramo do 29. 01. 2011. Več na www.mojedelo.com.
Izkušeni CNC-operater m/ž (Kamnik) Medse vabimo kandidate s primerno izobrazbo in znanjem ter izkušnjami na po-dročju CNC rezkanja ali brušenja ali struženja ali sestave orodij. Nudimo vamkreativno delo v perspektivnem kolektivu, stimulativno nagrajevanje in možnostizpopolnjevanja znanja s področja dela. Plamtex, d. o. o., Šubičeva 1, 1234 Mengeš,prijave zbiramo do 29. 01. 2011. Več na www.mojedelo.com.
Vzdrževalec elektro in strojnih inštalacij (m/ž) (Ljubljana) Od novega sodelavca pričakujemo: IV. ali V. stopnjo elektrotehnične ali strojne smeri;zaželene izkušnje na področju vzdrževanja električnih in strojnih inštalacij oz. naprav;poznavanje sodobnih tehnik in dela z računalnikom; vestnost, zanesljivost insamostojnost; .znanje tujega jezika (angleščina ali nemščina); prednost bodo imelikandidati s poznavanjem VDMA normativov; samoiniciativnost. HSG Zander,nepremičninski tehnični management d. o. o., Verovškova ulica 55, 1000 Ljubljana,prijave zbiramo do 16. 01. 2011. Več na www.mojedelo.com.
Elektromehanik m/ž (Škofja Loka) Iščemo sodelavca za upravljanje in vzdrževanje elektro in strojnih naprav, predvsem naproizvodnih linijah. Novi sodelavec ima ustrezno poklicno ali srednješolsko izobrazbosmer elektro smeri (elektro mehanik ali mehatronik), vsaj nekaj let ustreznih izkušenj,zaželeno znanje vsaj angleškega jezika. Delo je večizmensko. Knauf Insulation, d. o. o.,Trata 32, 4220 Škofja Loka, prijave zbiramo do 05. 02. 2011. Več na www.mojedelo.com.
Vodja službe razvoj in priprava dela m/ž (Škofja Loka) Delo bo obsegalo: organiziranje, vodenje, koordiniranje in nadziranje del službe,izdelava tehnično tehnoloških elaboratov in načrtov organizacije za gradbišča, ter-minskih in finančnih planov, izdelovanje plana delovne sile za tehnično področje,uvajanje novih tehnologij pri procesih dela v tehničnem področju, podajanjetehničnih rešitev pri zahtevnejših procesih gradnje objektov ... SGP Tehnik, d. d., Staracesta 2, 4220 Škofja Loka, prijave zbiramo do 05. 02. 2011. Več nawww.mojedelo.com.
Nabavni vodja m/ž (Kranj) Kandidat/kandidatka naj izpolnjuje naslednje pogoje: končana VII. stopnja izobrazbetehnične smeri, najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu vproizvodnem podjetju, razumevanje koncepta vitke proizvodnje, aktivno znanje an-gleškega jezika, dodatne veščine: pogajalske, organizacijske, komunikacijske in vod-stvene sposobnosti. Iskraemeco, d. d., Savska Loka 4, 4000 Kranj, prijave zbiramo do20. 01. 2011. Več na www.mojedelo.com.
MOJE DELO, spletni marketing, d.o.o., Litostrojska c. 44c, 1000 Ljubljana, Slovenija, T: 01 51 35 700 VEČ INFORMACIJ IN ZAPOSLITVENIH OGLASOV (300 - 500) NA: www.mojedelo.com, [email protected]
Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat.
ČajankaStražišče - Društvo upokojencev Bitnje Stražišče organiziračajanko z Nejo Zupan, ki vam bo pomagala s posebno me-todo zdravljenja znebiti se stresa, utrujenosti, prehladov,pozabljivosti, glavobola ... Prireditev bo v sredo, 19. januar-ja, ob 18. uri v Šmartinskem domu v Stražišču.
Dan godleŠenčur - Turistično društvo Šenčur vabi v soboto, 15. januar-ja, na Dan godle. Godlo boste lahko pokusili med 10. in 15.uro v klubski sobi Turističnega društva Šenčur nad okrepče-valnico Alo alo.
Za otroke v knjižnicahRadovljica - Otroci si v četrtek, 13. januarja, ob 17. uri lahkoogledajo igrico s petjem učencev OŠ Žirovnica z naslovomPika Nogavička.
Bohinjska Bistrica - Zvezdica Zaspanka je naslov gledališkeigrice, ki si jo otroci v knjižnici lahko ogledajo jutri, v sredo,12. januarja, ob 17. uri.
Žiri - Jutri, v sredo, bo ob 17. uri na sporedu delavnica zaspretne prste Ptice pozimi, ki je primerna za otroke, stare od4 do 8 let. Delavnica z naslovom Panjske končnice bo nasporedu isti dan ob 18. uri, namenjena pa je mladini in sta-rejšim.
Škofja Loka - Otroci lahko danes, v torek, 11. januarja, ob17.30 prisluhnejo pravljici Bela zima.
Jesenice - Jutri, v sredo, 12. januarja, bo ustvarjalna delavni-ca Nenavadna kartica ob 17. uri, v četrtek, 13. januarja, boura pravljic ob 17. uri, v petek, 14. januarja, bo Brihtina prav-ljična dežela ob 10. uri.
Slovenski Javornik - V Domu Julke in Albina Pibernik bo da-nes, v torek, 11. januarja, računalniška pomoč v knjižnici ob16. uri.
Hrušica - V četrtek, 13. januarja, bo ustvarjalna delavnica od16. do 17.30.
Kranj - Jutri, v sredo, 12. januarja, bo ob 17.30 na sporedu ro-munska ljudska pravljica Kako varovati skrivnost.
Zdravilni koncert in zvočni preporodKranjska Gora - Iz Lokalne turistične organizacije KranjskaGora vabijo, da se v soboto, 15. januarja, udeležite Zdravil-
PRIREDITVE
Prva pomoč bolnikuPrimskovo - Krajevna organizacija Rdečega križa na Primsko-vem vabi krajane na predavanje Prva pomoč bolniku, ki bo v to-rek, 18. januarja, ob 18. uri v Domu krajanov na Primskovem.
Bralna krožkaKranj - V četrtek, 13. januarja, bo ob 9.30 Bralni krožek zastarejše v Domu upokojencev Kranj.
Bitnje - Jutri, v sredo, 12. januarja, bo ob 20. uri srečanjebralnega krožka Sorško polje v gasilskem domu v Bitnjah.
Minulo letoSlovenski Javornik - Odprtje fotografske razstave Ivana Do-lenca z naslovom Minulo leto bo v petek, 14. januarja, ob 18.uri v razstavnem salonu Viktorja Gregorača na SlovenskemJavorniku (Dom Julke in Albina Pibernik).
Gore in spomini ostajajoLjubljana - Razstave 600 razglednic ter 70 drugih fotografijnaravne in kulturne dediščine s poti po Sloveniji, ki jo je podnaslovom Gore in spomini ostajajo ob svoji 75. obletnici roj-stva postavil Ciril Velkovrh, dolgoletni vodja Matematičneknjižnice FMF ter član Planinskega društva Ljubljana Mati-ca, bodo v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani, Kongres-ni trg 12, odprli v četrtek, 20. januarja, ob 16. uri.
Grafiti na MetelkoviJesenice - V Razstavnem salonu Dolik bodo v četrtek, 14. januarja, ob 18. uri odprli fotografsko razstavo mojstrafotografije Janeza Korošina z naslovom Grafiti na Metelkovi.
Pomežik jeseniTržič - V Galeriji Atrij Občine Tržič bodo v četrtek, 13. januarja,ob 17. uri odprli fotografsko razstavo Pomežik jeseni fotosekci-je Planinskega društva Iskra, katerega člani so tudi Tržičani.
Vsega je kriva NinaJesenice - Gornjesavski muzej Jesenice vabi danes, v torek,11. januarja, ob 18. uri na Torkovo kinoteko v Kolpern na Sta-ri Savi, kjer si boste lahko ogledali celovečerno komedijoVsega je kriva Nina.
PREDSTAVE
RAZSTAVE
OBVESTILA
nega koncerta z gongom in zvočnega preporoda, ki bo pote-kal od 17.30 do 19. ure v dvorani Kekec v hotelu Lek KranjskaGora.
Dnevi varstva pred snežnimi plazovi: vodena turaBled - TNP vabi 15. januarja na turo proti Mrežcam oz. Li-panci. Turo bo vodil sodelavec Iztok Butinar, vodnik TNP ininštruktor GRZS. Zborno mesto: pred Info središčem TNPTriglavska roža na Bledu ob 9. uri.
Nova ZelandijaRadovljica - V Knjižnici A. T. Linharta lahko danes, v torek,11. januarja, ob 19.30 prisluhnete predavanju Janeza Pretnar-ja z naslovom Nova Zelandija - dežela belega, dolgega obla-ka.
AfrikaŠkofja Loka - V Kašči na Spodnjem trgu se bo jutri, v sre-do, 12. januarja, ob 19. uri začelo predavanje Milana Potoč-nika z naslovom Popotovanje po Ugandi in vzpon na Ru-wenzori.
Dnevi varstva pred snežnimi plazoviBled - Sodelavec TNP Iztok Butinar, vodnik TNP in in-štruktor GRZS, bo predstavil teoretično spoznavanje giba-nja v zimskih razmerah, snega, snežne odeje in plazov teruporabo plazovne žolne. Predavanje bo v petek, 14. janu-arja, ob 19. uri v Info središču TNP Triglavska roža na Ble-du.
Tek od meje do mejeKranj - Jutri, v sredo, 12. januarja, bo ob 19.30 v študijskemoddelku kranjske knjižnice predavanje Janija Beleta z naslo-vom Tek od meje do meje, o prečenju Finske na tekaškihsmučeh.
Demenca in kako naprejKranj- Jutri, v sredo, 12. januarja, ob 18. uri Gorenjska pod-ružnica Društva za srce organizira zanimivo predavanje dr.med., spec. psih. Damijana Perneta z naslovom Demenca inkako naprej. Predavanje bo v posebni sobi gostilne Arvaj vKranju.
O varstvu naraveBled - TBP vabi na Sredin večer - okroglo mizo o varstvu na-rave in o okolju skozi oči psihologa, pisatelja in publicistadr. Vida Pečjaka, ki v januarju praznuje visok osebni jubilej,ter skozi oči biologa Jurija Dobravca. Prireditev bo jutri, vsredo, 12. januarja, ob 19. uri v Info središču TNP Triglavskaroža na Bledu.
PREDAVANJA
IZLETI
Kranj
Razgibavanje za mlade mamice
Klub študentov Kranj bo v okviru projekta Mlade mamicepripravil razgibavanje v Prošport centru v Stražišču. Pogo-je razpisa je letos izpolnjevalo 42 študentskih družin s pet-desetimi otroki. Te družine bodo v petek, 28. januarja, ob10. uri ali ponedeljek, 31. januarja, ob 10. uri lahko koristilemožnost brezplačne vadbe v športnem centru Prošport.Mamice morajo udeležbo na vadbi potrditi do srede, 26.januarja, na [email protected]. "Gre za naravno pro-gresivno vadbo, ki je namenjena mamicam z dojenčki,starejšimi od desetih tednov. Z vadbo bodo mamice lahkopridobile splošno vzdržljivost ter oblikovale telo. Posebenpoudarek bo na utrjevanju mišic medeničnega dna,blažitvi bolečin v spodnjem delu hrbta, zmanjšanju psi-hične napetosti, druženju z drugimi mamicami in izmen-javi izkušenj. Dojenčki bodo pridobivali gibalne izkušnje inuživali v prijetni glasbi. Pred vadbo in po njej bodo in-štruktorji na voljo za pogovor, svetovanje in nasvete o vad-bi. Takšna vadba je novost projekta Mlade mamice," praviMojca Jagodic iz Kluba študentov Kranj in dodaja, da bodov februarju organizirali še vodno telovadbo, v sredini mar-ca družine čaka izlet v živalski vrt, zaključna prireditev zrazdelitvijo vrednostnih bonov pa bo 25. marca. V. S.
NEPREMIČNINESTANOVANJAKUPIM
V KRANJU ali širši okolici stanovanjeali manjšo hišo, ☎ 041/725-225
11000125
ODDAM
ENOSOBNO stanovanje Tržič - Ravne,☎ 040/614-206
11000112
HIŠEPRODAM
STAREJŠO hišo, 356 m2 parcele,možen tudi najem, cena 62000EUR, Cerklje - Dvorje, ☎ 040/463-000
11000124
POSESTIPRODAM
ZAZIDLJIVO parcelo v vasi Sv. Duh,Šk. Loka od 750 do 830 m2, cena210 EUR/m2, ☎ 041/378-803
11000096
POSLOVNI PROSTORIKIOSK s hitro prehrano v Kranju pro-dam ali oddam v najem, ☎ 041/756-737 11000005
MOTORNAVOZILAAVTOMOBILIPRODAM
ODKUP, PRODAJA rabljenih vozil, go-tovinski odkup, prodaja na obroke,MEPAX, d. o. o., Planina 5, Kranj, ☎041/773-772, 040/773-772
11000016
LADO niva, l. 1977, ☎ 04/53-33-535
11000099
DRUGA VOZILAPRODAM
AVTOMOBILSKO prikolico 180x100,☎ 041/418-616
11000118
KUPIM
KAMP prikolico, lahko brez opreme,☎ 031/604-918 11000083
MOTORNA KOLESAPRODAM
MOPED colibri 03 reg. Chopper Ya-maha 535, torbe spredaj, zadaj, stran-ske 1998, ☎ 04/53-18-612, 031/520-004 11000103
GRADBENIMATERIALGRADBENI MATERIALPRODAM
BUKOVE deske, deb. 30 mm in 50mm, ☎ 04/57-67-630
11000107
KURIVOPRODAM
DRVA - metrska ali razžagana, možnadostava, ☎ 041/718-019
10007160
BUKOVA drva za kurjavo, razžagana,briketi za ogrevanje in peleti, ugodno,☎ 040/427-022
10007093
BUKOVA drva, cena 55 EUR, mešanadrva, cena 40 EUR, možnost razrezain dostave, ☎ 040/338-719
10007161
LESNE brikete za kurjavo, 04/53-31-648, ☎ 040/887-425
11000060
POSLOVNI STIKI
STANOVANJSKAOPREMAPOHIŠTVOPRODAM
JOGI, nov, še zapakiran 140x200, masiv-no posteljo 190x98 z dvema predaloma,☎04/23-10-149, 041/740-955
11000091
GOSPODINJSKI APARATIPRODAM
PRALNI stroj Gorenje, ☎ 04/58-32-973 11000095
TURIZEMTERME ČATEŽ, oddam vikend, noči-tev samo 30 EUR, ☎ 041/625-178
11000085
KNJIGE,PUBLIKACIJEPODARIM
LITERARNA pratika l. 1914, Modraptica 5. letnik 1933/34, ☎ 04/51-86-220, 040/322-405 11000105
MEDICINSKIPRIPOMOČKIOČALA na recept, okulistični pregledi,kontaktne leče, popusti za upokojencein člane sindikata. Optika Aleksandra,Qlandia Kranj, C. 1. maja 77, ☎04/234-234-2, www.optika.si
11000072
ŽIVALIIN RASTLINEPRODAM
AIREDALE terierji, družinski psi, ki jimne izpada dlaka, mladički z rodovni-kom, cepljeni, ☎ 031/380-744, [email protected] 11000104
ČRNA LABRADORCA mladička brezrodovnika, ☎ 041/697-173 11000040
PODARIM
KUŽKE mešančke, stare 8 tednov, ☎040/747-720 11000003
DVA ŽE SKORAJ odrasla muca iščetadom in prijaznega gospodarja, ☎040/853-227 11000080
KMETIJSTVOKMETIJSKI STROJIPRODAM
TRAKTOR Zetor 5911, ☎ 041/608-639 11000108
TRAKTORSKI vitel A izvedbe, rabljeno15 ur, ☎ 031/690-947 11000097
KUPIM
TRAKTOR Zetor, Ursus, Imt, Store,Univerzal, Deutz ter ostale priključke,☎ 051/761-002 11000010
TRAKTOR Ursus ali IMT oziroma po-dobno, ☎ 070/521-564 11000063
TRAKTOR Zetor, ☎041/680-68411000064
PRIDELKIPRODAM
DOMAČA, neškropljena jabolka, bo-bovec, Sp. Duplje 72, ☎ 04/25-71-607 11000120
JEDILNI krompir, rdeči, ☎ 040/355-865 11000094
KROMPIR jedilni in primeren za saje-nje, beli, rdeči, ☎ 031/229-857
11000079
KUPIM
SENO, ☎ 04/25-51-928 11000102
VZREJNE ŽIVALIPRODAM
BIKA težkega 470 kg, cena 820 EUR,☎ 070/713-861 11000093
BIKCA simentalca, težkega 135 kg, ☎051/410-758 11000089
BIKCA in teličko simentalca, stara 14dni, ☎ 041/937-640 11000116
BIKCA simentalca, starega 8 tednov,☎ 04/23-12-355 11000117
BIKCE, lisaste pasme, stare od 2 do 8 ted-nov, ☎040/811-681, 040/610-958
11000086
ČB BIKCA starega sedem dni, ☎031/850-370 11000082
ČB BIKCA starega en teden, ☎04/25-71-604, 031/356-669 11000119
ČB BIKCA, starega 10, Goriče 19, ☎031/230-413 11000121
ČB BIKCE Goriče 24, ☎041/711-86611000111
DOMAČE prašiče 150 - 250 kg in mešanadrva, ☎04/51-50-600, 041/581-019
11000081
KRAVO simentalko po prvem teletu, ☎041/271-294 11000098
PRAŠIČA za zakol, cena po dogovoru,☎ 041/605-704 11000101
PRAŠIČE za zakol, težke od 130 do150 kg, ☎ 041/824-040 11000123
TELIČKO težko 160 kg, križano z limu-zin ali menjam za bikca, ☎ 04/25-71-084 11000090
TELIČKO simentalko, staro en teden,Mošnje 7, ☎ 04/53-38-193,031/510-795 11000106
KUPIM
BIKCA simentalca do 14 dni in prodam te-ličko staro 4 mesece, ☎041/926-269
11000122
BIKCE in teličke od enega tedna do250 kg ter kravo ali telico za pleme, ☎051/372-468 11000084
DVA bikca 100 kg in prodam betonskestebre kozolca - 13 kom, ☎ 04/25-22-108, 041/706-526 11000109
ODKUPUJEMO krave, telice, bike - za iz-voz, plačilo takoj, Smrekca center, d.o.o.,Žabnica, ☎ 04/25-51-313 10007158
ZAPOSLITVE (m/ž)NUDIM
JURČIČ & Co., d.o.o., Poslovna conaA 45, Šenčur, zaposli voznika C, E ka-tegorije na področju mednarodne špe-dicije, ☎ 041/761-400 11000114
ZAPOSLIMO voznika C in E kategorijeza EU, Gabrovšek Transport, d.o.o.,Mala ul. 10, 1354 Horjul, ☎ 041/788-678 11000014
ALI JE VAŠA pokojnina prenizka in biradi dodaten zaslužek? Če je, vam po-nujamo delo za občasno pomoč priprodaji in vas pri tem pošteno nagradi-mo, Lotus Nuša Auguštin s.p., Selo18, Žirovnica, ☎ 031/811-808
11000006
CVETLIČAR/KA za delo v trgovskemcentru. Zaposlitev za dol. čas možnostpodaljšanja. Izobrazba cvetličarske alivrtnarske smeri in 1 leto del. izkušenj.Pisne prijave Flora, d.o.o., Zg. Bitnje133, Žabnica 11000115
KOVINARJA, vzdrževalca, redno za-poslimo v okolici Kranja. pričakujemoizkušnje in znanje slovenskega jezika.Besco, d.o.o., Nova vas 12, Zg. Bes-nica, ☎ 04/25-06-147 11000113
IŠČEM
VARSTVO otrok na svojem domu vPredosljah, ☎ 04/20-43-185,040/561-408
11000078
DUO ROLO išče delo na zabavah, po-rokah z domačo in zabavno glasbo, ☎041/224-907 11000092
STORITVENUDIM
ASTERIKS SENČILA, Rozman Peter,s. p., Cesta na Loko 2, 4290 Tržič,tel.: 59-55-170, 041/733-709; žaluzi-je, roloji, rolete, lamelne zavese, plisezavese, komarniki, markize, ☎www.asteriks.net 10007162
ADAPTACIJE, novogradnje od temeljado strehe. Notranje omete, fasade,kamnite škarpe, urejanje in tlakovanjedvorišč, z našim ali vašim materialom,SGP Bytyqi SKALA, d. n. o., Struževo3 a, Kranj, ☎ 041/222-741
11000087
TESNJENJE OKEN IN VRAT, uvože-na tesnila, do 30 % prihranka pri ogre-vanju. Prepiha in prahu ni več! Zmanj-šan hrup, 10 let garancije. BE & MA,d. o. o., Ekslerjeva 6, Kamnik, ☎01/83-15-057, 041/694-229
10007159
ZASEBNI STIKIMLAJŠI moški si želi iskrene, trajneljubezni. Odgovorite, ne bo vam žal, ☎041/959-192
11000077
ŽENITNA posredovalnica Zaupanje,brezplačno za mlajše ženske, ugodnoostale, ☎ 031/836-378
11000076
RAZNOPRODAM
KVALITETNA omela za peči in dimni-ke - tudi za rosfrei - Žnidar, ☎ 01/83-23-107, 041/297-301 11000110
R LAGUNO 1.8 po delih ali celega,kombinirko 5 operacij, ugodno, ☎051/785-304
11000100
[email protected], 11. januarja 2011GORENJSKI GLAS MALI OGLASI, ZAHVALE
Maistrov trg 12, 4000 KranjTel. 04/202 13 53, 202 25 66
GSM 051/320 700, Email: [email protected]
d.o.
o.
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je zapustil naš dragi
Alojz Mubiiz Čirč
Ob boleči izgubi našega dragega se iskreno zahvaljujemo vsemsorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem zaizrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala tudi patronažni sestri Mateji Šmid. Hvala gospodu župniku zaopravljen pogrebni obred ter pogrebni službi Navček. Hvalavsem imenovanim in neimenovanim ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Za vedno bo ostal v naših srcih. Ohranimo ga v lepem spominu.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
V ponedeljek, 3. januarja 2011, smo se na škofjeloškem pokopališču poslovili od priljubljenega
Martina Kalana iz Virmaš1919 - 2010
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem,znancem in vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala zdravstvenemu osebju ZD Škofja Loka in bolnišnici Golnik. Zahvaljujemo se župniku Romanu Poljaku za duhovno oskrbo, pogrebni obred s sveto mašo inpevcem pevskega zbora DIH Sv. Duha. Zahvala zastavonošamain podjetju Akris.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V težkem obdobju slovesa od najinega dragega moža in očita
Danijela Centese iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, kolegom, vsem našim
sodelavcem, območnemu klubu Maksa Perca, območnemu združenju ZZB NOB, harmonikarju, govornikoma, pevcem in pogrebnima službama za izrečena sožalja,
podarjeno cvetje in številne svečke, ki jih bova še dolgo prižigali na njegovem grobu.Hvala vsem, ki ste Daneta pospremili na poslovilni slovesnosti.
Dragi prijatelji, hvala vam, ker ste nama pomagali in stali ob strani. Nenadomestljivo bogastvo je imeti takšne prijatelje.
Metka in Darja
Male oglase sprejemamo: za objavo v petek - v sredo do 14.00 in za objavo v torek do petka do14.00! Delovni čas: ponedeljek,torek, četrtek, petek neprekinjenood 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16., sobote, nedelje in prazniki zaprto.
Mali oglasitel.: 201 42 47fax: 201 42 13 e-mail: [email protected]
FESST, d. o. o., nepremičninskadružba,Koroška c 2, Kranj,Telefon: 236 73 73Fax: 236 73 70E-pošta: [email protected]: www.fesst.si
OSMRTNICA
V 75. letu nas je zapustila naša draga sestra, teta in sestrična
Jožica Pavličiz Kranja, C. Gorenjskega odreda 6
Od nje se bomo poslovili jutri, v sredo, 12. januarja 2011, ob 15.30 na kranjskempokopališču. Žara bo od 10. ure dalje v poslovilni vežici.
Za njo žalujemo bratje in sestra z družinami, nečaki z družinami, sorodniki in prijatelji
Kranj, Škofja Loka, Lahti, Tupaliče
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal,a nate spominbo večno ostal.
LOTO
Rezultati 3. kroga - 9. januarja 20111, 9, 11, 20, 22, 29, 34 in 32
Lotko: 2 4 2 8 2 3Loto PLUS: 5, 8, 9, 25, 26, 27, 36 in 7
Rezultati 4. kroga za Sedmico: 250.000 EURRezultati 4. kroga za Lotka: 130.000 EURRezultati 4. kroga za PLUS: 60.000 EUR
SREDA
-1/5°C
16 GORENJSKI GLAStorek, 11. januarja 2011
Anketa
vremenska napoved
ČETRTEK
0/6°C
TOREK
2/5°C
....
....
....
....
....
....
...
....
....
....
....
....
....
...
Andrej Merzel, Bled:
"Podpiram zmanjšanje upo-rabe plastičnih vrečk. Tudisam že uporabljam trajnovrečko. Kadar iz trgovineprinesem plastično vrečko,hči deset minut vpije name."
Peter Podobnik, Jesenice:
"Slišal sem, da želijo omeji-ti uporabo plastičnih vrečk,nekaj podobnega imajo že vItaliji. To se mi zdi zelo po-zitivno, pri nas doma žeuporabljamo trajno nakupo-valno vrečko."
Vesna Stopar, Radovljica:
"Manj plastičnih vrečk bibilo zelo dobrodošlo, še kajveč bi morali narediti zaohranjanje okolja. Mi se ponakupih odpravimo s trajnovrečko ali košaro."
Lojze Ropret, Bohinjska Bela:
"Namesto plastičnih bi mo-rali uporabljati razgradljiveali papirnate vrečke, na čr-palkah pa bi morali uvestirazgradljive rokavice. Prinas imamo za nakupe traj-no vrečo."
Danica Žemlja, Žirovnica:
"Uporabljam vrečko iz bla-ga. Pri sadju in zelenjavi vtrgovinah bi morali ukinitiplastične vrečke in rokaviceter jih zamenjati z okoljuprijaznejšimi materiali."
Raje trajne kotplastične vrečkeAna Hartman
Tudi v Sloveniji naj bi omeji-li uporabo plastičnih vrečk.Predlog zakona so predkratkim vložili v zakonodaj-ni postopek, z njim pa želijovplivati na prodajalce in jihspodbuditi k uvedbi trajnihvrečk. Kaj pravite na to, jihsami že uporabljate?Foto: Gorazd Kavčič
Napoved za Gorenjsko
Danes bo oblačno, občasno bo deževalo. Padavine bodopopoldne večinoma ponehale. V sredo bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. V četrtek bo oblačno insuho. Agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo
Vilma Stanovnik
Kranj - Pri Evropskem po-trošniškem centru so letosprvič pripravili pregled censmučarskih vozovnic na kar190 smučiščih v različnihevropskih državah. Podatkeso zbirali s posebnim vpra-šalnikom, ki so ga posredo-vali v različna smučarskasredišča, med njimi so sode-lovala tudi štiri slovenska:Krvavec, Kranjska Gora, Ka-nin ter Stari vrh. Za lažjo pri-
merjavo so smučišča razdeli-li glede na dolžino smučar-skih prog, prav tako pa soskušali čim bolje predstavitidodatno ponudbo na smu-čiščih, kot so proge za de-skarje, tekaške proge, drsa-lišča, sankaške proge pa tudiponudba v kraju, kot je naprimer konjska oprema. Pri-merjali so smučarske vozov-nice za odrasle pa tudi zaotroke.
Pregled zbranih podatkovni presenetljiv. Pri pregledu
cen na manjših smučiščih(dolžina smučarskih prog od11 do 25 kilometrov) lahkougotovimo, da je najcenejesicer smučati v Bolgariji inna Češkem (19 do 24 evrov),pa tudi v Avstriji je cenejekot pri nas. V primerjalnikonkurenci smo se boljšeodrezali pri srednje velikihsmučiščih (od 26 do 50 kilo-metrov), čeprav so v Sloveni-ji v tej kategoriji le Krvavec,Mariborsko Pohorje in Ka-nin s Sella Neveo, saj večjegasmučišča od 41,5 kilometrovsmučarskih prog, kolikor jihje na Mariborskem Pohorju,sploh nimamo. Tako našihsmučišč v primerjalni tabelivelikih (od 51 do sto kilome-trov prog) in zelo velikih (večkot sto kilometrov prog)
sploh ni. Cene na največjihsmučiščih se pri sosedih ve-čina gibljejo med 33 in 43evri, če pa ceno delimo s ki-lometri prog, ugotovimo ti-sto, kar že dolgo vemo, daso, glede na dolžino prog,naša smučišča precej draga.
Kot pravi vodja Evropske-ga potrošniškega centra Slo-venija Jan Huč Uršič, pa jepri odločitvi, kam se odpravi-ti na smučanje, treba upošte-vati tudi oddaljenost odsmučišča in dodatne stroškepovezane s tem (bencin,cestnina) pa tudi dodatna za-varovanja. Pri evropskempotrošniškem centru dodaja-jo, da več o cenah in primer-javah lahko izvedo na splet-nih straneh www.epec.si terwww.zps.si.
Kilometri so pri nas dragiSmučarske vozovnice so sicer pri nas v povprečju cenejše kot pri sosedih v Italiji in Avstriji, če paprimerjate ceno in dolžine prog, je kilometer uživanja na belih strminah pri sosedih precej cenejši.
Cene enodnevnih smučarskih vozovnic za odrasle v evrihna nekaterih priljubljenih smučiščih slovenskih smučarjev:
Smučišče Država Cena Dolžina vozovnice prog v km
Forni di Sopra Italija 26,00 16Cerkno Slovenija 28,00 18Kranjska Gora Slovenija 29,00 20Krvavec Slovenija 29,00 30Kanin/Sella Nevea Slovenija 29,00 30Rogla Slovenija 29,00 12Mariborsko Pohorje Slovenija 29,50 41,5Tarvisio/Trbiž-Višarje Italija 29,00 32Gerlitzen/Osojščica Avstrija 35,50 51Veliki Klek (Grossglockner)/Heiligenblut Avstrija 36,50 55Mölltall ledenik Avstrija 39,50 53Katschberg Avstrija 38,00 70Bad Kleinkirchheim Avstrija 40,00 103Nassfeld/Mokrine Avstrija 40,00 110Saalbach-Hinterglemm Avstrija 42,50 200Zillertal 3000/Eggalm Avstrija 42,00 227Kronplatz Italija 42,00 107Val Gardena Italija 43,00 175
Prostrane proge med Kaninom in Sello Neveo
Vilma Stanovnik
Kranj - Potem ko je še lanipoleti sedaj že nekdanji žu-pan Kranja Damijan Pernenapovedoval, da naj bi bilanova kranjska knjižnica od-prta do konca leta 2010 ozi-roma ob decembrskem ob-činskem prazniku, pa tre-nutno na kranjski občini ninikogar, ki bi upal napoveda-ti, kdaj si bodo bralci v ne-kdanjem Globusu lahko iz-posodili prve knjige.
V nove prostore knjižniceso sicer že namestili regale,katerih primopredaja je bila24. decembra lani, za izdela-vo regalov pa je bil izbranŠenk, d. o. o. Prejšnji tedenso začeli dobavljati mizarskoizdelane elemente, za katere
so poskrbeli pri Lesnini inže-niringu, d. d., za serijsko iz-delane elemente opreme panaj bi (po treh revizijskih po-stopkih) predvidoma še tamesec pripravili novo javnonaročilo. Kot pravijo na od-delku za družbene zadeve,razpis ne bo ponovljen, sajbo spremenjen.
Tako je seveda težko napo-vedati, kdaj bo knjižnica, ka-tere prostori bodo predvsemv prvem in drugem nadstrop-ju Globusa (v pritličju in tret-jem nadstropju bo komerci-alni del z lokali, v četrtem patehnična etaža), dokončnoopremljena in pripravljenana selitev gradiva. Je pa jas-no, da bo selitev s sedanjihštirih različnih lokacij pote-kala najmanj dva meseca.
Odprtja knjižnice si ne upajonapovedati
Kranj
Študentje zbirajo podpise za referendum
Klub študentov Kranj se je pridružil vseslovenski akciji inpričel zbirati podpise za zakonodajni referendum proti Zakonu o malem delu. Zbiral jih bo v času uradnih ur predUpravno enoto Kranj, in sicer ob ponedeljkih, torkih, četrtkih med 8. in 15. uro, ob sredah med 7.30 in 17.30 ter ob petkih med 8. in 13. uro. Podpis lahko oddajo vsi polno-letni volilni upravičenci, ne glede na kraj bivanja, s seboj naj imajo le osebni dokument. Več informacij o akciji dobite na spletni strani http://www.socialna-druzba.si/. V. S.
Ljubljana
Blejski odbojkarji jutri v Stožicah
Odbojkarji ACH Volley bodo jutri v Stožicah gostili poljskoekipo Jastrzebski Wegiel. Tekma se bo začela ob 20.15. Blejci so na prvem mestu v skupini C, Poljaki pa so drugi.Obeta se torej zanimiva povratna tekma. Prvo na Poljskemje s 3 : 1 dobila ekipa ACH Volley. M. B.
PRILOGA GORENJSKEGA GLASA
24 TORE
K_11
. 01.
2011GLASOV ODER
ZDAJ MI JE BOLJ JASNO
Strokovna komentatorka alpskegasmučanja Ana Kobal ugotavlja, da bimorala tekme pozorno spremljati žev času svoje smučarske kariere, sajbi tako bolje spoznala različne slogesmučanja.
18
LJUDJE
STARA GOSTILNA V NOVI PODOBI
V Tržiču so odprli gostišče Sluga zenajstimi sobami. Za to sta za-služna zakonca Pižorn, ki sta pov-abila številne goste. / Foto: Stojan Saje
KULTURA
TOLIKO ISKRENIH MISLI
Z literarno glasbenim večerom z naslovom Škofja Loka Neži so se v četrtek zvečer v Kristalni dvorani Sokolskega doma Škofjeločani poklo-nili svoji someščanki, pesnici Neži Maurer ob njeni 80-letnici.
19
Otr
oški
pev
ski z
bor
Bre
znic
a. V
eč n
a st
rani
21.
/ F
oto:
Ank
a B
ulov
ec
18 TOREK_11. 01. 2011
GLASOV ODER, KINO
no Kobal že dru-go sezono sprem-ljamo kot strokov-no komentatorkoalpskega smuča-
nja. Nekdanja smučarka sSela pri Žirovnici ni nikolipomislila, da se bo kdajznašla v tej vlogi. Do sodelo-vanja z nacionalno televizijoje prišlo pred tremi leti, poAnini zadnji tekmovalni se-zoni, ko sta s smučarsko ko-legico Matejo Robnik 'po-dražili' reporterja UrbanaLaurenčiča, da njegovo deloni tako zahtevno, zato jimaje ta predlagal, da nareditaintervju z Rokom Perkom inAndrejem Jermanom. "Kas-neje naju je povabil še na te-levizijo, da sva videli, kako seprispevek konča. Ni bilo takopreprosto, kot sem si mislilana začetku. Ker me je to delozanimalo, mi je Urban ure-dil še sestanek s športnimurednikom Miletom Jovano-vičem," se spominja 27-letnaAna. Prvo sezono je priprav-ljala prispevke, zdaj pa dvesezoni tudi komentira žen-ske smučarske tekme. "Vse-skozi spremljam tekme, tudimoške, saj mi to pomaga priučenju in opazovanju smu-čarskih tehnik. Škoda, da ni-sem tega počela že v časusmučarske kariere, saj so mizdaj, žal, stvari veliko boljjasne," ugotavlja Ana.
Ko začutiš komolec sokomentatorja
Komentiranje v živo je vseprej kot mačji kašelj. Ana sena prenose pripravlja danpred tekmo, da so informaci-je čim bolj 'sveže'. "Ponavadije treba zapolniti celo uro, vprimeru padca in daljše pre-kinitve pa še več. Informacijod deklet, trenerjev, serviser-jev imam dovolj, tako da ma-teriala ne zmanjka. Bolj je te-žava pri jeziku, izražanju. Korazmišljaš, kako boš pravilnogledalcem predal informaci-jo, izpadeš bolj ali manj ne-umno, ker se zmedeš in neveš točno, katero stvar si želelpovedati. Na srečo je tegamanj, se pa še vedno dogaja,"pove simpatična komenta-torka. Kot nekdanji smučarki
ji kdaj uide tudi kakšen smu-čarski žargonski izraz, deni-mo 'dile', 'šajba'. V smehupojasni, da se tega kar nemore povsem odvaditi: "Obpogovoru z dekleti, trenerjiin serviserji uporabljam te iz-raze, saj se mi smejijo, če seizražam pravilno tako kotmed prenosom. No, zahva-ljujoč izkušnjam je v tej sezo-ni pri prenosih manj takšnihspodrsljajev kot v lanski."
Pri klepetu o spodrsljajihse spomni tudi, kako je lan-sko sezono ob padcu An-dree Fischbacher na super-veleslalomu na zaključku vGarmisch-Partenkirchnunenamerno izrekla besedo'šit', nakar je začutila udarecs komolcem sokomentator-ja Zorana Radosavljeviča. "Z
njegove strani je bila to lo-gična reakcija, meni pa je vtrenutku postalo vroče in žesem razmišljala, kakšnibodo odzivi. No, toliko o ži-vih prenosih ..."
Letos jo čaka diploma
Kot smučarka je bila, kotpravi, z novinarji v korektnihodnosih, nikoli pa v prijatelj-skih. Pa so ji šla kdaj njihovavprašanja na živce? "Če siravno v slabem obdobju, tigre vsako vprašanje na živce.To je normalno," odvrne vsmehu in doda, da ji je težkokomentirati nastope nekda-njih smučarskih kolegic, zla-sti če so slabi. Je pa tolikoslajše, kadar so dobre.
Na smuči za razliko odpreteklih zim spet stopi ne-koliko pogosteje, rada imatudi smučanje po celem sne-gu. Če ne prej, si jih bo zopetnadela na bližajoči se Zlati li-sici, kjer se bo s kamero za-peljala po progi. "Ker me jelani zopet izdal hrbet, semse zdaj bolje pripravila v fit-nesu in upam, da ne pridedo padca," je dejala v smehu.
Na televiziji dela skozi vseleto, po koncu smučarske se-zone bo za športno-informa-tivne oddaje pripravlja pri-spevke, smučarje spremljatudi na pripravah ... Ob temzaključuje študij na strojnifakulteti. Manjka ji samo šediploma, kar je eden njenihvečjih ciljev v letošnjem letu.
ZDAJ MI JE BOLJ JASNOStrokovna komentatorka alpskega smučanja Ana Kobal ugotavlja, da bi morala tekme pozornospremljati že v času svoje smučarske kariere, saj bi tako bolje spoznala različne sloge smučanja.
Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, dase ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enemizmed odebeljenih devetih kvadratov. Sestavila: Petra F.
TEŽJI SUDOKU
Rešitev:
LAŽJI SUDOKU
Rešitev:
KINO SPORED
Torek, 11. 1.16.50, 19.00, 21.10 NJUNA DRUŽINA16.10, 18.40 ROMANCE MED PRIJATELJI20.30 WALL SREET: DENAR NIKOLI NE SPI17.00 GARFIELD IN FESTIVAL ZABAVE18.40, 21.00 AMERIČAN
Sreda, 12. 1.16.50, 19.00, 21.10 NJUNA DRUŽINA16.10, 18.40 ROMANCE MED PRIJATELJI20.30 WALL SREET: DENAR NIKOLI NE SPI17.00 GARFIELD IN FESTIVAL ZABAVE18.40, 21.00 AMERIČAN
Četrtek, 13. 1.16.50, 19.00, 21.10 NJUNA DRUŽINA18.00 SOCIALNO OMREŽJE20.30 AMERIČAN17.00 GARFIELD IN FESTIVAL ZABAVE18.40, 21.00 TAMARA DREWE
Petek, 14. 1.16.50, 19.00, 21.10, 23.20 NJUNA DRUŽINA18.00, SOCIALNO OMREŽJE20.30, 22.50 AMERIČAN17.00 GARFIELD IN FESTIVAL ZABAVE18.40, 21.00, 23.30 TAMARA DREWE
Sobota, 15. 1.14.40, 16.50, 19.00, 21.10, 23.20NJUNA DRUŽINA15.30, 18.00, SOCIALNO OMREŽJE20.30, 22.50 AMERIČAN15.20, 17.00 GARFIELD IN FESTIVAL ZABAVE18.40, 21.00, 23.30 TAMARA DREWE
Nedelja, 16. 1.14.40, 16.50, 19.00, 21.10 NJUNA DRUŽINA15.30, 18.00, SOCIALNO OMREŽJE20.30 AMERIČAN15.20, 17.00 GARFIELD IN FESTIVAL ZABAVE18.40, 21.00 TAMARA DREWE
Ponedeljek, 17. 1.16.50, 19.00, 21.10 NJUNA DRUŽINA18.00, SOCIALNO OMREŽJE20.30 AMERIČAN17.00 GARFIELD IN FESTIVAL ZABAVE18.40, 21.00 TAMARA DREWE
Torek, 11. 1.15.00, 17.00 GREMO MI PO SVOJE
15.10, 17.20,19.30, 21.40 NJUNA DRUŽINA15.05, 16.20, 17.05, 18.20, 19.00 SAMA PUSTOLOVŠČINA 3D (sinh)21.00 TRON: ZAPUŠČINA 3D16.10, 18.30, 20.50 TURIST20.20 ZGODBE IZ NARNIJE 3D19.10, 21.35 ŽIVLJENJE, KOT GA POZNAŠ
Sreda, 12. 1.20.00 ČAS LOVA NA ČAROVNICE15.00, 17.00 GREMO MI PO SVOJE15.10, 17.20,19.30, 21.40 NJUNA DRUŽINA15.05, 16.20, 17.05, 18.20, 19.00 SAMA PUSTOLOVŠČINA 3D (sinh)21.00 TRON: ZAPUŠČINA 3D16.10, 18.30, 20.50 TURIST20.20 ZGODBE IZ NARNIJE 3D
Četrtek, 13. 1.20. 00 GROZLJIVO SREČEN
Petek, 14. 1.18.00 LEGENDA SOVJEGA KRALJESTVA20.00 LAHKA PUNCA
Sobota, 15. 1.16.00, 18.00 LEGENDA SOVJEGA KRALJESTVA20.00 LAHKA PUNCA
Nedelja, 16. 1.16.00 LEGENDA SOVJEGA KRALJESTVA18.00 LAHKA PUNCA20.00 GROZLJIVO SREČEN
Petek, 14. 1.18.00 MAGNUM20.00 WALL STREET: DENAR NIKOLI NE SPI
Sobota, 15. 1.18.00 MAGNUM20.00 WALL STREET: DENAR NIKOLI NE SPI
Petek in sobota, 14. in 15. 1.18.00 MEGAUM
Organizatorji filmskih predstav si pridržujejopravico do spremembe programa.
KINO ŽELEZAR, JESENICE
KINO SORA
KINO RADOVLJICA, LINHARTOVA DVORANA
PLANET TUŠ, KRANJ
KOLOSEJ DE LUXE, KRANJ (CENTER)
Ana Kobal (desno) v družbi Tine Maze na lanskih olimpijskihigrah / Foto: osebni arhiv
vet šov bizinsa je Je-seničana SandijaDedića od nekdajzelo zanimal, zatomu je sodelovanje
pri oddaji City na televizijiPink Si pisano na kožo."Obožujem vse, kar je pove-zano z glamurjem, bliščem,zabavami, modo, glasbo infilmom," nam je zaupal 22-letni Sandi, eden od novi-narjev in voditeljev omenje-ne oddaje. Vodenje mu je si-cer ljubše od novinarskegadela na terenu, vendar pa narazličnih dogodkih spoznaveliko zanimivih ljudi. Kotugotavlja, je slovenski šovbiznis še daleč za svetov-nim: "Slovenska scena je po
pravici povedano zelo dolgo-časna."
Sandi je pred prihodomna Pink Si že imel izkušnje
z delom v medijih, na Pop tvje delal kot snemalec in ton-ski mojster pri projektih BigBrother in Kmetija, vodenje
pred kamero in novinarskodelo pa je bilo zanj nekaj no-vega. "Vedno sem si želelbiti pred kamero in ne zanjo. Novinarskega in vodi-teljskega dela sem se hitronavadil, kaj dosti težav ni-sem imel, seveda pa se ševedno iz dneva v dan izpo-polnjujem. To delo mi jezelo všeč, je dinamično, ni-koli ni monotono in enolič-no," ugotavlja Sandi.
Z odzivi gledalcev na odda-jo City, ki jo premierno pred-vajajo ob delavnikih ob 15.45,so ustvarjalci za zdaj zelo za-dovoljni. Sandi ob tem doda,da se nenehno trudijo za iz-boljšave, saj si želijo postatiena najbolj priljubljenih za-bavnih oddaj na slovenskihtelevizijah.
Mladi Jeseničan proste tre-nutke izkoristi za druženje sprijatelji in šport. Slednji gaspremlja že od malih nog,saj je kar štirinajst let treniralhokej.
SANDI ŽIVI SVOJE SANJEAna Hartman
S
Ana Hartman
A
Jeseničan Sandi Dedić vodi oddajo City na Pink Si.
Foto
: arh
iv P
ink
Si
TOREK_11. 01. 2011 19
KULTURA
a literarno glasbe-nem večeru v So-kolskem. "Z vsa-kim korakom bo-
žam ljubljene poti ..." gre Ne-žina pesem o Škofji Loki."Vsi jo poznamo, njene sre-če, srečice, njene težave in te-žavice, veselje, mogoče celonjene navade ..., a vendarle onjej razmišljamo vsak druga-če," je v uvodu v večer pove-dal eden organizatorjev veče-ra Marko Črtalič, ter v nada-ljevanju prebral zapis izpreddvajsetih let, ko so na Lo-škem odru pripravili večer ob60-letnici pesnice Neže Mau-rer. V dokaz, da zdaj, ko jihima ljuba pesnica, škofjelo-ška someščanka, dvajset več,kar se Neže in odnosa Loča-nov do nje tiče, ni prav ničdrugače. Skoraj polna dvora-na je v četrtek zvečer dokazo-vala, da imajo Škofjeločanisvojo pesnico še kako radi.
Življenjski jubilej je Mau-rerjeva sicer praznovala ko-nec minulega leta, pretekličetrtek pa so ji v Škofji Lokipripravili literarno glasbenivečer Škofja Loka Neži. Vskoraj dveurnem druženju sslavljenko so se prepletalebeseda in glasba, poezija inmelodija. Nosilci večera sobili trije poznavalci takoNeže Maurer kot njenegapesniškega opusa, polegMarka Črtaliča z Javnegasklada za ljubiteljsko kultu-ro, še novinarka in voditelji-
ca Monika Tavčar ter direk-torica Knjižnice Ivana Tav-čarja Marija Lebar. Glasbenidel je s pesmijo Domača hišazačel Trio Quartet in medpetjem je basist Lenart Ru-par slavljenko popeljal doomizja na odru.
Trije sogovorniki so pesni-co spodbudili k njenim ved-no iskrenim in duhovitimodgovorom. Spominjala seje, kako so ji Škofjeločani včasu osamosvojitvene vojnepomagali, da je natisnila pes-niško zbirko Litanije za mir,ki je tokrat pri založbi Sanjedoživela svoj ponatis. "Pona-vadi so vsi za vse, ko padajoideje, ko pa je potrebno datidenar, ni nikogar nikjer več.Takrat je bilo drugače, v ka-tero koli škofjeloško podjetjeali k obrtniku sem prišla,
povsod sem dobila obljublje-no. Da je knjiga izšla, so za-služni moji Škofjeločani," jepovedala Neža in dodala,kako so ji škofjeloški slikarjis svojimi deli pomagali prinakupu dragega zdravila zanjenega sina, ki se je v časuosamosvojitvene vojne po-škodoval v letalski nesreči.Pripovedovala je, kako "našidragi fantje", kot imenujepriznane slovenske pesnikenjene generacije, zdaj, kovsako leto pride kakšna lite-rarna nagrada, z njo govorijočisto drugače kot nekoč, daso moški pač kot otroci, otro-ci pa ne mislijo na nič druge-ga kot nase. "A vseeno, mojedrage punce, imejmo jihrade, kakršni so." Ja, Nežineiskrenosti so, kot njene pes-mi, očarale občinstvo, ki nje-
nim mislim kar ni nehalo innehalo ploskati.
V nadaljevanju so vsi trijepovezovalci programa obspremljavi nežnih zvokov ki-tare Denisa Kokalja brali Ne-žino poezijo, ljubezensko,refleksivno poezijo, družin-ske pesmi in tiste iz zbirkeLitanije za mir. V zaključkuvečera so nekateri uradno,med drugim tudi škofjeloškižupan Miha Ješe, številni pakasneje še v neformalnempogovoru, čestitali slavljenkiza visok jubilej, s pesmijo paso večer zaključili odličnipevci Tria Quartet. "Če meboli, me boli, če me nekaj ve-seli, me veseli in tako tudi pi-šem pesmi, naravnost izsebe," je tudi povedala Neža.
In naj bo vedno tako. Šedolgo.
TOLIKO ISKRENIH MISLI Z literarno glasbenim večerom z naslovom Škofja Loka Neži so se v četrtek zvečer v Kristalni dvoraniSokolskega doma Škofjeločani poklonili svoji someščanki, pesnici Neži Maurer ob njeni 80-letnici.
Igor Kavčič
N
Trije sogovorniki, Monika Tavčar, Marko Črtalič in Marija Lebar, so pesnico spodbudili knjenim vedno iskrenim in duhovitim odgovorom. / Foto: Jana Jocif
Kranj
Koncert božičnih pesmi
Na svete tri kralje, v četrtek, je bil v besniški cerkvi prije-ten in doživet koncert božičnih pesmi, ki ga je pripravilodomače KD Jože Papler. V bogatem glasbenem progra-mu so sodelovali Mešani pevski zbor sv. Tilen iz Besnicez organistom Alešem Lebnom pod vodstvom zborovodjeJaneza Fabijana, Otroški pevski zbor Angeli z zborovodki-njo Vanjo Perne, Dekliški pevski zbor Kulturnega društvaMysterium iz Kranja ter harmonikar Anže Prostor iz Pod-brezij. Med koncertom so bila 85 pevkam in pevcem, ki sov zadnjih tridesetih letih delovali v okviru Kulturnega druš-tva Jože Papler Besnica, s strani Javnega sklada Republi-ke Slovenije za kulturno dejavnost podeljena jubilejna pri-znanja in bronaste, srebrne in zlate Gallusove značke. Zakonec in vrhunec glasbenega večera sta skladbo Spi, bož-je dete, spi skladatelja Matevža Fabijana in priredbo naj-lepše božične pesmi sveta noč v priredbi za dva zboraravno istega avtorja skupaj zapela Mešani pevski zbor sv.Tilen in Dekliški pevski zbor KD Mysterium iz Kranja.Koncert je povezovala Damjana Medved. I. K.
Kranj
Razstava del hrvaškega fotografa
Jutri, v sredo, 12. januarja,ob 18. uri bo v galerijiKranjske hiše odprtje razs-tave fotografij naravne inurbane krajine z naslovomEkvivalenti avtorja VinkaŠebreka. Priznani fotografiz Zagreba se bo predstavils fotografijami večjega for-mata v črno-beli tehniki.Razstava je tematskorazdeljena na fotografijeurbane in neurbane kra-jine, saj je Šebrek mojsterkrajinske fotografije. I. K.
Ljubljana
Razstavi in igra v Kliničnem centru
Danes, 11. januarja, ob 16.30 bo v galeriji Univerzitetne-ga kliničnega centra v Ljubljani odprtje dveh likovnihrazstav. V osrednji galeriji bodo na ogled fotografije predtremi leti umrlega kranjskega fotografa Marka Aljančiča,v mali galeriji pa razstavlja Stanka Golob, ustvarjalka slikiz peska. V umetniškem programu bo dramski igralecGregor Čušin nastopil z monodramo Evangelij po Čušinu.Dogodek pripravlja KUD Kliničnega centra in Medi-cinske fakultete dr. Lojz Kraigher. I. K.
Jesenice
Koncert študentov in mojstrski tečaj
Od četrtka do sobote bo na Glasbeni šoli Jesenice potekalmojstrski tečaj za harmoniko, ki ga bosta vodila PrimožParovel (harmonika) in Egon Mihajlovič (čembalo), oba zAkademije za glasbo v Ljubljani. Kot predavateljica bo v
okviru tečaja sodelovala tudi harmonikarica Erika UdovičKovačič, ki bo predstavila slovensko originalno literaturo zaharmoniko. Prvi dan seminarja, v četrtek, 13. januarja, ob 18.uri bo v dvorani Glasbene šole tudi Koncert študentovAkademije za glasbo, igrali pa bodo glasbo slovenskih skla-dateljev Goloba, Lebiča, Ramovša, Vulca in Avsca. Seminarse bo končal v soboto ob 13.30 s koncertom slušateljev. I. K.
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, Jesenice
Mešani pevski zbor sv. Tilen
Skodelica kave, 1976
www.gorenjskiglas.si
20 TOREK_11. 01. 2011
VREME IN POČUTJE
tedenska vremenska napoved
torek
3/5°C ....
....
....
....
....
11. 1.sreda
2/6°C ....
....
....
....
....
12. 1.četrtek
0/8°C ....
....
....
....
....
13. 1.petek
3/10°C ....
....
....
....
....
14. 1.sobota
0/11°C ....
....
....
....
....
15. 1.nedelja
2/9°C ....
....
....
....
....
16. 1.
....
....
....
....
....
17. 1.torek
0/7°C ....
....
....
....
....
18. 1.sreda
0/6°C ....
....
....
....
....
19. 1.četrtek
0/2°C
20.1.
desetdnevna napoved
11. Tor. Pavlin list 7.42 16.37
12. Sre. Tatjana list, ob 12h 7.42 16.38
13. Čet. Veronika plod 7.41 16.40
14. Pet. Srečko plod 7.41 16.41
15. Sob. Pavel plod do 14h, korenina od 15h 7.40 16.42
16. Ned. Marcel korenina 7.40 16.44
17. Pon. Anton cvet do 10h, korenina od 11h 7.39 16.45
setveni koledar obremenitev vzhod zahod
PREGOVOR......................................................................................................
15. januar - sv. Pavel
Če na Pavla dan je čist in jasen, bo zemlje sad v tem letu krasen.
sakodnevno smonamreč "bombar-dirani" z množicovizualnih sporočil
in med spanjem sanjamo, današi možgani vse dogodke vmiru predelajo in razvrstijo.Kljub temu pa sanje nisogolo "pometanje" spominov.Raziskovalci spanja in sanja-nja se strinjajo, da bi z odte-govanjem sanjanja zagotovozblazneli, potlačena potrebapo spanju pa lahko povzročihude zdravstvene motnje.
Koliko spanja je "zdravo"?
Težko je določiti točno šte-vilo ur, s katerimi bi lahkoopredelili zdrav spanec, saj jepotreba po spanju pri ljudehtako različna, kot so različninaši prstni odtisi. Nekateri seže po petih urah spanja pre-budijo v vrhunski formi,medtem ko drugi celo po de-vetih urah spanja nikakor nepridejo k sebi. Še danes krožipriljubljena trditev, da visokointeligentni ljudje potrebuje-jo manj spanja. Od kod ta te-orija pravzaprav izvira, nimogoče dognati, vsekakor pajo je poznal že Napoleon. Taje trdil, da moški potrebujejoštiri ure spanja, ženske pet,idioti pa šest. Pri tem pa seve-da ni pozabil poudariti, dasam potrebuje le tri ure spa-nja. Kakorkoli: eden najboljinteligentnih ljudi človeške
zgodovine Albert Einstein paje spal vsaj dvanajst ur nadan. Na to vprašanje lahkoodgovorimo torej le v približ-kih. Odrasel človek se v pov-prečju naspi v osmih urah,medtem ko novorojenčki spi-jo tudi do dvaindvajset ur nadan. S staranjem se spremi-njajo tudi naše spalne nava-de. Ljudje, starejši od petde-set let, potrebujejo le še šestur spanja, še starejši pa na-vadno potrebujejo še manjspanca. Od starosti je odvisnatudi globina sna. Mlajše ose-be tako spijo trdneje, med-tem ko se starejši ljudje pogo-sto prebudijo že ob najšibkej-šem zunanjem dražljaju.
Odločilna je kvalitetaspanca
Spanje ima obnovitvenonalogo in je nujno potrebnoza dobro duševno in telesnopočutje. Če dobro spimo, sezbudimo zadovoljni in spoči-ti. Neprespana noč pa nampovzroča preglavice tudi čezdan: počutimo se utrujeni,smo razdražljivi in se le stež-ka koncentriramo. Statistikakaže, da kar petdeset odstot-kov ljudi trpi za občasno ne-spečnostjo, približno desetodstotkov ljudi pa ima težaves kronično nespečnostjo.Znanstveniki so ugotovili, danespečnost prizadene pred-vsem ljudi, ki so podvrženistresu in depresiji. Že samorazmišljanje o stresnih dnev-nih dogodkih, nemir, strah
in napetost povzročijo, da nemoremo in ne moremo za-spati. Dober in zdrav spanecje torej v veliki meri odvisenod nas. Pomembno je, da sedve do tri ure pred spanjemne izpostavljamo stresu indrugim psihičnim obreme-nitvam: izogibamo se televi-ziji, glasni glasbi, težki hrani,kavi, nikotinu in pravemučaju. Poskusimo misliti le naprijetne stvari in na dogodke,ki so nam polepšali življenje.Skrbi in težave pustimo obstrani. Pri tem so nam lahkov pomoč modra ali zelenabarva ter okrogli predmeti,ker delujejo pomirjajoče. Ob-lecimo najljubšo pižamo, po-iščimo najbolj prijetno legoin se pokrijmo z lahko, ven-dar toplo odejo.
Kaj so sanje in zakajpravzaprav sanjamo?
To vprašanje bega človekaže od najzgodnejših začetkovin vse do danes ostaja - skriv-nost. Zagotovo lahko trdimo
le, da vsakdo sanja. To je bilopotrjeno s številnimi poizku-si. Nekateri se skoraj v celotispominjajo svojih sanj, veči-na izmed nas pa se spominjale nekaterih delcev in vsi ima-mo občutek, da nam imajonekaj povedati. Ni nujno, daso sanje preroške ali da so po-vezane s kakšnim hudimproblemom v našem življe-nju, čeprav se pogosto izkaže,da je tako. Večina sodobnihraziskav podpira teorijo, danam sanje omogočajo pome-sti in predelati spomine nadogodke prejšnjega dne. Resje, da nekatere sanje niso ničdrugega kot nekakšen spo-min na resnične izkušnje,kljub temu pa so sanje velikoveč kot le golo brisanje nega-tivnih vtisov ali shranjevanjetistih doživetij, ki jih nočemopozabiti. Ko človek zaspi, za-spijo tudi njegove misli innjegov ego. Takrat je sposo-ben prejemati sporočila in tasporočila so - sanje, ki so vresnici zelo dragocene po-močnice v našem življenju.
GORENJCI IN VREME......................................................................................................
Jernej Tozon, pevec Čukov: "Tako kot večina imamtudi jaz najraje lepe sončne dneve, čeprav slabo vremene vpliva kaj dosti name. Včasih grem na tek tudi vdežju, saj nismo iz 'cukra'. Od letnih časov imam najraje poletje, sicer pa ima vsak poseben čar, tudi zima.Nekateri pravijo, da sem v času luninega krajca malobolj občutljiv. Mogoče res, to moram še ugotoviti."
SKRIVNOST SPANJA IN SANJANJASpanje je preprosta potreba po počitku, torej po tem, da se "izključimo" iz vsakodnevnega direndaja.S tega vidika prav gotovo držijo besede velikega A. Huxleyja: "Za to, da nismo še veliko bolj bolni innori, kakor smo, se lahko zahvalimo najbolj blagoslovljenemu med vsemi naravnimi darovi- spanju!"
Foto
: Tin
a D
okl
VREMENSKE ZANIMIVOSTI......................................................................................................
ponedeljek
0/9°C
Anita di Grazia
V
Biovremenska napoved
V začetku tedna bodo nekatere bolezenske težave zaradivremena okrepljene. Vremenska obremenitev bo proti koncu tedna popustila. Počutje bo večinoma dobro, še vedno pa je potrebna pozornost na nizke temperature.
Napoved za gorski svet
V gorah bo oblačno in megleno s padavinami. Nad okoli1200 m bo snežilo. Proti koncu tedna se bo zjasnilo. Pihalbo zmeren jugozahodni veter. Temperatura na 1500 m bookoli 1, na 2500 m okoli -4 stopinj C.
Snežne razmere
V Julijskih Alpah je na 2500 m do okoli 360 cm snega, na1500 m pa do okoli 100 cm. Drugod po naših gorah je na1500 m do okoli 30 cm snega. Nižje je snega manj. Snežnaodeja je trenutno še večinoma pokrita s skorjo, ki pa se jepod nadmorsko višino okoli 1500 m že nekoliko zmehčala.Na skorji je višje suh sneg. Količina je odvisna od nad-morske višine in od geografske lege. Na vetru izpostavljenihmestih je sneg precej spihan do skorjaste podlage, v za-vetrnih legah pa so zameti. Nevarnost snežnih plazov je vvisokogorju 2. stopnje. Plaz se lahko sproži ob večji dodat-ni obremenitvi zlasti na mestih z napihanim snegom ter nastrmejših pobočjih. Nižje je nevarnost 1. stopnje. Predvsemna spihanih mestih ter v nižjih nadmorskih višinah jenevarnost zdrsov.
Snežna odeja na smučiščih
Kranjska Gora do 40 cmKrvavec do 60 cmCerkno do 80 cmČrni vrh do 30 cmStari vrh do 50 cmSoriška planina do 50 cmKobla do 80 cmVogel do 90 cmKanin do 250 cm
Foto
: pix
elio
.de
TOREK_11. 01. 2011 21
troški pevskizbor Breznicaje nastal jeseni2007. Ob usta-novitvi je v
njem prepevalo manj kot de-set otrok, dobra tri leta kas-neje pa povezuje že 25 pevkin pevcev, starih od štiri dotrinajst let. Z nastopi bogati-jo prireditve tako v domačiobčini Žirovnica kot zunajnjenih meja, za spodbudona nadaljnji pevski poti pa sominuli mesec prejeli tudi ob-činsko nagrado.
Zbor deluje pod okriljemŽupnije Breznica, do njego-vega nastanka pa je po bese-dah mlade zborovodkinjeAnje Lužnik prišlo pred-vsem zato, ker so pri mladin-ski skupini začutili potrebopo ločitvi mlajših in starejšihpevcev: "Ker mi je delo zotroki všeč in se tudi moj bo-doči poklic nanaša nanje,sem se odločila, da bom pre-vzela vajeti." Vesela je, da si vzboru želi prepevati vse večotrok, eden od razlogov za topa je verjetno tudi dejstvo, dav župniji že več kot deset letni bilo otroškega zbora."Tako so končno priložnostdobili tudi otroci. Zelo vest-
no in pridno hodijo na vaje,kjer veliko pojemo, obenempa nikoli ne pozabimo tudina kakšno igrico ali manjšiposladek. Še najrajši pa seodpravimo na nastop oz.petje pri svetih mašah, kjerlahko pokažemo naše delo,"je povedala Lužnikova. Nji-hov repertoar obsega duhov-no ritmično glasbo in otro-ške ljudske ali umetne sklad-be. V zboru je tudi nekaj in-strumentalistov, nastope patako spremljajo citrarka, vio-linistke, kitaristi, flavtistke,
pianisti in harmonikar.Zbor že tradicionalno nasto-pa pri otroški božičnici inpripravlja koncert ob mate-rinskem dnevu. Lansko letosi bodo zapomnili tudi ponastopu na prireditvi ob 50-letnici otroškega oddelka je-seniške bolnišnice, s petjemso razveselili tudi stanovalceDoma starejših občanov vSrednji vasi v Bohinju, sode-lovali so na koncertu Po-zdrav Mariji, ki ga je organi-zirala pevska skupina Po-jem.si ... Njihovo petje se je
preko Radia Ognjišče slišalopo vsej Sloveniji.
Šestletna Tinkara Šestnam je zaupala, da k zbor-čku hodi rada, ker pojejolepe pesmi, tri leta starejšaAna Čop pa je povedala, daše posebej rada hodi navaje, ker se veliko igrajo inpojejo. "Pri zboru mi jevšeč, ker sodeluje mnogoprijetnih otrok in ker lahkopomagam starejši sestri privodenju," je povedal tri-najstletni Rok Lužnik, sicertudi kitarist.
PELI TUDI V BOLNIŠNICIV Otroškem pevskem zboru Breznica pridno prepeva 25 otrok. Za spodbudo na nadaljnji pevski potiso prejeli tudi občinsko nagrado.
Ana Hartman
O
Otroci zelo vestno in pridno hodijo na pevske vaje, še raje pa se odpravijo na nastope.
Kako in kje ste preživeliotroška leta?
"Veliko spominov me vlečena ogromno zelenico predblokom v Črnučah, kjer smoživeli do mojega osmega leta.Moja najljubša igra so bileskrivalnice, s fanti sem igralanogomet, s prvo najboljšoprijateljico sva se šli 'gumitwist'. Oboževala sem barbi-ke, pa čeprav so bile večino-ma brez glav in las, zelo radasem jim namreč menjalaglave. Spomnim se tudikratkih izletov s starši."
Ste radi hodili v šolo?"Zelo rada, če izključim
tretji razred, saj sem takratmenjala šolo in okolje, vkaterem sem živela. To je bilzame zelo velik stres, ssošolci in učiteljico nikakorni šlo tako, kot bi moralo."
Katere predmete ste imeliradi in katerih ne?
"Nisem marala matematikein fizike, drugi predmeti pa sobili pri meni kar priljubljeni."
Katere krožke in dejavnostiste obiskovali?
"Od nekdaj sem hiperaktiv-na. V šoli sem obiskovala flavto,klavir, klaviature, pevski zbor,angleščino, nemščino, raznedramske in debatne krožke,plesne vaje in košarko."
Nam zaupate kakšno neum-nost, ki ste jo ušpičili kototrok?
"Pri dveh letih in pol sem senekoč lotila trganja knjig, iztr-gala sem vsak list posebej in gazmečkala. Zelo rada sem siodpenjala plenice, mami pa jevsakič ponorela." (smeh)
Ste bili nagajiv otrok?"Bila sem zelo glasna,
živahna, energična, tečna, a
vseeno pridna, vedno semvedela, kje je zgornja meja."
Ste že kot deklica sanjali opevski karieri?
"Kot najstnica sem zelorada poslušala Britney Spears.
V roki sem držala krtačo zalase ter vsa našemljena predogledalom plesala in pela.Vsakič, ko je mama vstopila vsobo, me je vprašala, ali lahkozmanjšam jakost in kakšnemaškarade se grem."
NAJRAJE JE IMELA SKRIVALNICEZ domžalsko pevko April smo se pogovarjali o njenih otroških letih.
Ana Hartman
April je kot najstnica zelo rada poslušala Britney Spears: "V roki sem držala krtačo za lase ter vsa našemljena predogledalom plesala in pela." / Foto: Darja Štravs Tisu
NAJVEČJA
POBARVANKA
V SLOVENIJI!
Pobarvanka impresivne
velikosti (50 x 70 cm)
na 20 straneh
z nalogami: križanke,
seštevanje,
poveži pike, najdi
razlike, spoznavanje črk,
družabna igra
"Miškova okolica" in
še veliko več. Učenje
na zabaven način z
Maksom, Vito in
njunimi prijatelji.
Malčki bodo
zagotovo navdušeni!
Redna cena: 13,80 EUR
Če pobarvanko kupite na Gorenjskem glasu,
je cena le 11,90 EUR
Pobarvanko lahko kupite na Gorenjskem glasu,
Bleiweisova cesta 4, v Kranju.
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
PESMI MLADIH
Vsaka pesem ima svoj čar. Včasih je žalostna, drugič vesela,vselej pa je ogledalo naše duše, zato se tako rade skrivajo,ostajajo v predalih, zlasti prve pesmi. Začenjamo novorubriko "Pesmi mladih". Vabljeni ste še posebej otroci in na-jstniki, dobrodošli ste seveda vsi drugi, ki ste mladi po srcu.Svoje pesmi nam pošljite na elektronski [email protected] ali pisno na naslov: Gorenjskiglas, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj. Ni se vam seveda tre-ba podpisati s polnim imenom, uporabite lahko psevdonim.Rubriko bo urejala Metka, ki bo pri vsaki pesmi zapisala svo-je mnenje in vsak mesec izbrala pesem, ki ji bo najbolj všeč.Izbrana pesem bo prejela knjižno nagrado, če nam bo seve-da avtor zaupal svoj naslov.
Uredništvo
OTROŠKA PERESA
Moj rojstni dan
Moj najljubši mesec je mesec december. A ne samo zato,ker nas obiščejo trije dobri možje, decembra imam rojstnidan. Včasih sem povabila na rojstni dan svoje sošolce insošolke. Malo se spreminjajo časi in sedaj vabimo dekletasamo dekleta, fantje pa samo fante. Tako sem povabila namojo rojstnodnevno zabavo deset deklet. Vse so že prišle,razen Maše. Čakale smo jo v kuhinji, a je ni bilo, že kar maloje zamujala. Klepetale smo, a vseeno smo prekinile z resnodebato in odšle ven v zimsko idilo - na sneg. Najhitrejši svabili z Nikolino. Hoteli sva se jim skriti, a nama ni uspelo, kersem v hiši pozabila elastiko. Morala sem iti ponjo. Uživalesmo v kepanju, kepe so letele vse naokrog, celo v hišo soletele. Malo smo razjezile mami, tako da smo morale nadal-jevati z našo igro na travniku. Sledilo pa je presenečenjezame. In veste kakšno? Ne, ne boste uganili! Ni bilo kaj pri-jetnega, ampak so me uspele "umavžati". To je bilo smehain metanja po snegu. Sneg je voda in kmalu smo bile vsepremočene. Odšle smo v hišo, se preoblekle, pojedle hre-novke v testu s kečapom in majonezo. Dobro smo se pod-prle in nadaljevale z zabavo. Sledila je igra "flaša resnice".Nato pa se je prikazala še ena moja prijateljica, Tina. Za-menjale smo igro, sledila je igra KARAOKE. Bile smosmešne, nasmejale smo se. Skoraj ne bi mogle pojesti ba-nanine torte. Če se nekaj lepega dogaja, čas tako hitro teče.Že se je bližala ura, ko so morala nekatera dekleta domov.Še malo plesa, petja, hihitanja in tudi druge so morale do-mov. Ostala sem sama, premišljevala. Bilo je čudovito, sajimam čudovite prijateljice. Rojstni dan bi moral biti večkratna leto.Darila niso pomembna, pomembne so prijateljice indruženje z njimi.
Urša Brelih, 5. c, OŠ Cvetka Golarja, Škofja Loka
Foto
: Ank
a B
ulov
ec
ljub pretežno črno-gledim napovedimse je lansko leto naslovenskem avtomo-
bilskem trgu končalo z rah-lim prodajnim plusom v pri-merjavi z letom 2009, vendarpa brez pretiranega optimiz-ma za prihodnje mesece.Skupna prodaja je lani nanes-la 59.226 novih osebnih avto-mobilov, kar je spodbudno vprimerjavi s 55.712, kolikor jihje bilo predlani. A to številkoje treba jemati nekoliko z re-zervo, svarijo uvozniki, saj sovanjo zajeti tudi avtomobili stako imenovanimi enodnev-nimi registracijami in tudi ne-kaj takih, ki so znova izvoženiv druge države. To naj bi re-zultat oklestilo vsaj za deseti-no, če ne celo za 15 odstotkov,pravijo poznavalci. Pozitivendosežek lanskega leta je tudiobčutno zmanjšanje uvozarabljenih vozil, kar je mogočepripisati tudi manjšim razli-kam v cenah v razmerju dodomače ponudbe.
Večina znamk je lani zabe-ležila rast prodaje, a je tudinekaj takih, pri katerih sebodo morali odgovorni za-misliti nad minusom. Medtakimi je iz prve desetericevsekakor Fiat, ki se mu je laniprodaja zmanjšala za več kot1100 avtomobilov in se jeznašel na devetem mestu,tudi pri Kii jim ni šlo vse takood rok, kot so si zamislili,medtem ko se nekateri v de-seterici soočajo le z nihanjitržnega deleža.
Med najbolje prodajanimiavtomobili so večinoma tistiiz spodnjega in spodnjegasrednjega razreda. Na vrhudeseterice kraljuje Renaultovduet Clio in Megane, sleditaVolkswagnova Polo in Golf,na petem mestu je Opel As-tra in na šestem Kia Cee'd.Deseterico zaokrožujejoFiat Punto Evo, Opel Corsa,Hyundai i30 in Ford Fiesta.Najbolje prodajani avtomo-bil srednjega razreda je Ško-da Octavia, med enoprostor-ci se presenetljivo še vednonajbolje drži Citroën XsaraPicasso, ki letos dokončnoodhaja v pokoj.
Napovedi za letos nisoprav optimistične, številniuvozniki bodo veseli, če jimbo uspelo ohraniti prodajnoraven iz lanskega leta, neka-teri pa so kljub krizi prepri-čani, da jim bo šlo bolje inda bo za osebne avtomobilemogoče najti skupaj okoli64 tisoč kupcev.
Tudi pri lahkih gospodar-skih vozilih se je prodajnastatistika na koncu leta iz-šla s pozitivnim predzna-kom, vendar je bila prodajaše daleč pod ravnjo iz leta2008. Dobra stotnija pri-rastka oziroma natanko5345 vozil (5239 v letu2009) še ne pomeni, da go-spodarstvo v resnici okreva,res pa je tudi, da leto 2010ni bilo izdatno z novostmimed lahkimi dostavniki.Tudi napovedi so bolj tve-gane, vsekakor pa je tudi le-tos pričakovano vsaj rahlo iz-boljšanje prodajnih rezulta-tov.
vtomobili so kotskodelica, iz kate-re zjutraj pijemokavo. Ko se jih en-
krat navadimo, jih vzamemoza svoje in če nam dobro slu-žijo, se le s težkim srcem od-ločimo za zamenjavo. Tudizato se pri Volkswagnu nisoodločili za radikalno prenovokompaktnega enoprostor-skega Tourana, hkrati pa sooblikovalci poskrbeli, da vnovi generaciji avtomobil de-luje sveže in drugače odpredhodnika.
Nemalo kritik so moraliposlušati Volkswagnovi obli-kovalci, ko so spravljali sku-paj podobo prvotnega Toura-na, saj je bil preveč german-sko zadržan, premalo čus-tven, a kljub temu zelo soli-den štirikolesnik. Napako sopri nasledniku odpravilitako, da so mu nadeli novdružinski obraz, torej širšomasko hladilnika, bolj razpo-
tegnjena žarometa in masiv-nejši sprednji odbijač. Ogla-tost je še najbolj očitna nabočnih karoserijskih površi-nah, medtem ko so jo zadajdokaj učinkovito razbili z no-vimi širšimi lučmi.
Touran je pravi družinskiavtomobil, kar dokazuje sprostornostjo in udobjempotniške kabine. Tako kot vvečini Volkswagnovih avto-mobilov, tudi v tem ni težavz nastavitvijo voznikovegasedeža in volanskega obroča.Redoljubnost na armaturniplošči, kjer ni težav s pre-glednostjo, je pohvalna, sko-raj popolno pozitivno ocenosi zasluži tudi osrednji infor-macijski sistem z zaslonomna dotik.
Prostornost v zadnjemdelu je družinsko spodobna,sicer pa si je mogoče zadnjidel potniške kabine prilaga-jati z zlaganjem ali odstra-njevanjem sedežev, s čimerse spreminja tudi prostorni-na že v osnovi več kot solid-nega prtljažnega prostora.Nekoliko moteča so le velikain temu primerno težka prt-ljažna vrata, ki jih občutljiveženske roke odpirajo ali zapi-rajo le s težavo.
Pri pogonskem sklopu niin ne sme biti nobenih dvo-mov, kajti vsi motorji so iznajnovejše Volkswagnovegeneracije, kar pomeni, daso izboljšani glede porabegoriva in izpusta škodljivihemisij. To velja tudi za šib-kejšega od dveh 2,0-litrskihturbodizelskih štirivaljnikov.Motor je zlahka kos svojemu
delu, kljub kombijevski za-snovi je Touran z njim uživa-ško živahen, navdušuje z ela-stičnostjo v zelo širokem ob-močju vrtljajev, ter z zmer-nostjo pri hrupu. Šeststo-penjski ročni menjalnik jedovolj natančen, da dovoljujehitra pretikanja navzgor, karomogoča pravo mero voznedinamike.
Ob vsem tem ne gre pre-zreti zanesljivosti podvozja.Karoserijskega nihanja kljub
višini skoraj ni zaznati, respa je, da je Touranovo pod-vozje nekoliko bolj čvrsto,kot bi se morda spodobilo zatakšen avtomobil. Toda, tudimed voznimi lastnostmi inudobjem je treba sklepatikompromise.
Pravzaprav je pri Touranutreba skleniti še en kompro-mis, to je z razmerjem medceno in opremo. Tukaj je taVolkswagnov avtomobil žena bolj spolzkih tleh.
22 TOREK_11. 01. 2011
AVTOMOBILIZEM
Matjaž Gregorič
A
Matjaž Gregorič
K
ZVESTO DRUŽINSKO PRIJATELJSTVOTest: Volkswagen Touran 2.0 TDI Comfortline
TEHNIČNI PODATKI
Mere: d. 4,397, š. 1,794, v. 1,634 m, medosje 2,678 m Prostornina prtljažnika: 695/1989 l Teža (prazno v./ dovoljena): 1579/2190 kg Vrsta motorja: štirivaljni, turbodizelski Gibna prostornina: 1968 ccm Največja moč pri v/min: 103 kW/140 KM pri 4200 Največji navor pri v/min: 320 pri 1750 Najvišja hitrost: 201 km/h Pospešek 0-100 km/h: 9,9 s Poraba goriva po EU norm.: 6,5/ 4,6/ 5,3 l/100 km Emisija CO2 g/km: 139 (Euro V)Maloprodajna cena: 24.341 EUR Uvoznik: Porsche Slovenija, Ljubljana
Prodaja novih avtomobilov na slovenskem trgu
znamka Prodaja Prodaja razlikav letu 2009 v letu 2010
RENAULT 9438 9946 508VOLKSWAGEN 5848 7257 1.409OPEL 4567 5226 659CITROËN 4341 4452 111PEUGEOT 3246 4048 802FORD 3367 3376 9HYUNDAI 2277 2921 644SKODA 2265 2801 536FIAT 3936 2780 -1.156KIA 3247 2406 -841
NA KRATKO
SEAT: Španskemu avtomobilskemu proizvajalcu se je po 31 le-tih uspelo prebiti do prodajno najmočnejše znamke na doma-čem španskem trgu. Skupna lanska Seatova proizvodnja jebila sicer 982.015 avtomobilov, kar je za 3,1 odstotka več kot vletu 2009.
HYUNDAI: Južnokorejska avtomobilska znamka tudi naslovenskem trgu začenja s prodajo osveženega modela i10.Osveženi Hyundaijev malček bo na voljo s tremi nivoji opre-me Classic, Life in Style. Za osnovno različico z 1,1-litrskimbencinskim motorjem bo treba odšteti 7.990 evrov. M. G.
SREČEN KONEC?Leto 2010 je bilo za slovenski avtomobilski trgnekoliko boljše kot predlansko.
inilo bo pet de-setletij, odkarso pri franco-skem Renaultu
začeli izdelovati enega naj-popularnejših in najboljeprodajanih avtomobilov, le-gendarni Renault 4, ki se jev naših krajih bolj udoma-čil pod imenom katra. Re-nault 4 je bil kar nekaj letzgolj konceptni avtomobil,ko je leta 1956 takratni Re-naultov predsednik PierreDreyfus najavil, da želijo iz-delati uporaben in cenen
avtomobil za vse generacijein so ga končno leta 1961tudi predstavili na avtomo-bilskem salonu v Parizu.Katro so izdelovali v kar 27tovarnah po vsem svetu, posamo šestih letih proizvod-nje je bil zabeležen milijon-ti izdelan primerek, v večkot tridesetletni karieri pajih je bilo izdelanih natanko8.135.424. Prodajali so jo vveč kot sto državah, s temavtomobilom pa je neločlji-vo povezana tudi Slovenija,saj so jih sprva sestavljali vljubljanskem Litostroju,dolga leta pa je bila tudiglavni del železnega progra-
ma novomeškega IMV inkasneje Revoza. V začetkudecembra 1992 je po števil-nih uspehih Renault najavilskorajšnjo upokojitev, a se
je proizvodnja v Sloveniji inv Maroku podaljšala vse doleta 1994, s poslovilno seri-jo, ki so ji nadeli oznakobye, bye.
KATRA BO SLAVILA ABRAHAMAŽe zdavnaj upokojeni Renault 4 je tretji najbolje prodajani avtomobil vseh časov.
Matjaž Gregorič
M
TOREK_11. 01. 2011 23
NAGRADNA KRIŽANKANagrade: 1. nagrada:
1- mesečna karta za
fitnes , 2. nagrada:
1- mesečna karta za
aerobiko neomejeno;
3. nagrada: 3 x 2 uri
savne. Tri nagrade podarja
tudi Gorenjski glas.
Rešitve križanke (nagradnogeslo, sestavljeno iz črk z ošte-vilčenih polj in vpisano v ku-pon iz križanke) pošljite na do-pisnicah do srede, 26. januarja2011, na Gorenjski glas, Blei-weisova cesta 4, 4001 Kranj.Dopisnice lahko oddate tudi vnabiralnik Gorenjskega glasapred poslovno stavbo.
Fit
Tim
d.o
.o.,
Jern
ejev
a ul
ica
12
, Kra
nj
Vsak dan od 6.30 do 23. ure
24 TOREK_11. 01. 2011
ržič je znan počevljarjih, ki soradi jedli, pili inse veselili. Nisozahajali v mest-
no kavarno ali hotel, ampakv gostilne. Na vhodu v me-sto je bila gostilna Pr' Slug.Družina Šter je opustila go-stinstvo in hišo prodala.Kupila sta jo Zinka in Kon-di Pižorn iz Nove vasi priPreddvoru. Pred petimi letista se lotila temeljite obno-ve stavbe. Kljub številnimoviram sta jo končala. Zatoje bilo odprtje gostišča Slu-ga minuli četrtek zelo slo-vesno in veselo.
Lastnikoma so čestitali šte-vilni gostje. Med prvimi je biltržiški župnik in dekan Ro-man Starc, ki je blagoslovilhišo, kjer 'bog ven roko moli'.Kot je dejal, bodo tu ljudjespet jedli in pili ter se družili.Tržiški župan Borut Sajovicje pohvalil, da bodo tukaj tudiprenočišča, kar so dolgo po-grešali. Direktorici Zinki jepoklonil sliko Tržiča in pol-jub. To je izkoristil Kondi, kije objel županovo soprogo Ja-njo rekoč, da mora biti izme-njava obojestranska. Po reza-nju traku je povabil obisko-valce v hišo, kjer jih je čakalopresenečenje. Na odprtje jeprišel nekdanji lastnik BorisŠter z ženo Ano, ki je po pro-metni nesreči invalid. Ker je
navdušen slikar, je podarilzakoncema Pižorn sliko nji-hove hiše iz leta 1929. Pojas-nil je, da so za gostilno Pr'Slug pred njim skrbeli že pra-babica Ernestina, babica Mar-ta in oče Mirko. Glede na to,kako so jo obnovili, je prepri-čan, da je prišla v dobre roke.Za okras ene od sten je prine-sel svojo sliko s cvetovi ci-klam tržiški slikar Vinko Hlebš. Prostor bo krasilo tudinekaj novih rož, ki so jih po-darili prijatelji in znanci. Mednjimi je bilo največ domači-nov, ki se jim je pridružil ne-kdanji igralec Demeter Bitencs spremljevalko iz Ljubljane.
Gostom so postregli z iz-branimi dolenjskimi in vi-pavskimi vini. Tudi okusne
hrane je bilo na pretek. Hu-morist Kondi Pižorn je ozna-nil, da jedilnih listov in bla-gajne še ni. Zato ni možnoplačilo, vsak pa si mora po-streči sam. Njega je čakalprvi ples z ženo pred gosti inpevski nastop s Sonjo Štiber-nik, ki je prišla s svojo har-moniko in klaviaturami izVišnje Gore. Za ogled enaj-stih sob s 33 posteljami je po-skrbela Nataša Cunder iz Tr-žiča, zadolžena za turizem.V gostišču Sluga bo deset za-poslenih; večina je domači-nov, kuhar pa bo iz Kamni-ka. Kot je zaupala Zinka,bodo ponujali zlasti značilneslovenske jedi, tudi tržiškebržole, nikomur pa ne bodoodrekli niti naročila pice.
DRUŽABNA KRONIKA
Pirat s Karibov dobil otroka
Igralec Orlando Bloom, znan iz filma Pi-rati s Karibov, in njegova žena, super-model Miranda Kerr (27), sta prvi četrtekv januarju v Los Angelesu povila zdrave-ga fantka. Starša sta postala tudi kanad-ska pevka Alanis Morissette (36),poročena z raperjem Treadwayjem (30),
ki sta na 25. decembra dobila sina. Poimenovala sta gaEver Imre Morissette-Treadway. Ravno tako sta nabožični dan postala starša pevec Elton John in njegovpartner David Furnish Zacharyju Jacksonu Levon Fur-nish - Johnu. Dečka je rodila nadomestna mati.
Začelo se je obdobje nagrad
Film Mrk iz vampirske sage Somrak jena znanih 'People's Choice Awards'pristal med velikimi zmagovalci filma,pevka Katy Perry je dobila največ glasovza najboljšo žensko izvajalko in spletnoosebnost, igralec Johnny Depp pa je os-vojil ljudi z likom Klobučarja iz zadnje
Alice v Čudežni deželi. Glede na to, da se začenja se-zona hollywoodskih nagrad, je to kar dobra odskočnadeska za zmagovalce, čeprav nekako Somraka poz-navalci med nominiranimi za oskarje ne pričakujejo. Lis-to za oskarje pa bodo objavili 25. januarja.
Brezdomec z žametnim glasom
Ted Williams (53) iz Columbusa v Ohiuje bil še pred kratkim brezdomec, s kopi-co otrok, potem pa se mu je zgodilo zanjnekaj neverjetnega. Novinar, ki ustvarjaThe Columbus Dispatch, ga je ujel mednjegovim uličnim nastopom in lansiralposnetek na priljubljeni YouTube.
Izkazalo se je, da ima Ted fantastičen glas, ki ga lahkopripišemo radijskim voditeljem ali športnim komenta-torjem. Nastop na YouTube je Tedu že priskrbel prvoponudbo za delo, verjetno pa tudi ne zadnjo.
Bo razočarana gospodinja bankrotirala?
Seksi razočarana gospodinja Eva Longo-ria (35) se je zagnano lotila reševanjaposlovnega problema, ki se je pojavil obkoncu lanskega leta. V Las Vegasu stanamreč njen nočni klub Sin City inrestavracija Beso zašla v hude finančnetežave. Bila sta na dobri poti, da
bankrotirata, vendar je igralka ostala optimistična, češda novo leto prinaša nove naloge in izzive. Lanskoobljubo je Eva v januarju 2011 že začela uresničevati. Za-čela je z bolj neposredno promocijo in novim vodstven-im timom restavracije in kluba.
STARA GOSTILNA V NOVI PODOBIV Tržiču so odprli gostišče Sluga z enajstimi sobami. Za to sta zaslužna zakonca Pižorn, ki sta minuličetrtek povabila številne goste na svečano odprtje.
VRTIMO GLOBUS
Domačinom se je pridružil na pogostitvi nekdanji igralecDemeter Bitenc.
Obiskovalcem je razkazala sobe Nataša Cunder, ki jezadolžena za turizem. / Foto: Stojan Saje
Uvodnemu plesu zakoncev Pižorn je zaploskala tudi družinaSajovic.
Za glasbo je skrbela Sonja Štibernik, ki ji je pomagal Kondipri petju in zabavi.
Stojan Saje
T
Boris Šter (na vozičku) je naslikal gostilno Pr' Slug, kakršnaje bila leta 1929.
Zinka Pižorn se je razveselila tudi slike ciklam, ki jo je podaril Vinko Hlebš.
Osemnajstletno Niko Pungartnik, sicer Kranjčanko,smo našli za točilnim pultom priljubljenega škofjeloškega bara. Ljubiteljica jazz baleta trenutno'pavzira', z natakarstvom pa zasluži kakšen evro. / Foto: AB
![Smernice za klinično obravnavo starejših bolnikov s kronično ......napredovanje KLB do končne ledvične odpovedi (KLO). Prevalenca KLB z leti strmo narašča [8], tako da ima skoraj](https://img.dokumen.tips/doc/110x75/613609080ad5d2067647c26a/smernice-za-klinino-obravnavo-starejih-bolnikov-s-kronino-napredovanje.jpg)