Upload
others
View
10
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
Univerza v Mariboru
Filozofska fakulteta
Oddelek za slovanske jezike in književnosti
Katja Gomboc
BRALNE NAVADE OSNOVNOŠOLCEV TRETJEGA TRILETJA V OBČINI
MURSKA SOBOTA
MAGISTRSKO DELO
Maribor, 2014
2
3
Univerza v Mariboru
Filozofska fakulteta
Oddelek za slovanske jezike in književnosti
Katja Gomboc
BRALNE NAVADE OSNOVNOŠOLCEV TRETJEGA TRILETJA V OBČINI
MURSKA SOBOTA
MAGISTRSKO DELO
Mentorica: doc. dr. Simona Pulko
Maribor, 2014
4
Lektorica: Tatjana Grah Marič, profesorica slovenščine in teologije
Prevajalka: Tina Kur, profesorica angleščine in sociologije
5
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorici doc. dr. Simoni Pulko za strokovne nasvete in vodenje, za vse
pozitivne misli in namenjen čas.
Hvala ravnateljicam, pomočnicam ravnateljic, učenkam in učencem ter učiteljicam
slovenščine osnovnih šol v občini Murska Sobota, da so mi omogočili izvedbo
anketnega vprašalnika.
Hvala lektorici in prevajalki.
Iskrena zahvala gre moji družini za vso podporo in pomoč v času študija.
Magistrsko delo posvečam tebi, Sandi, ker si verjel vame in me spodbujal pri vseh
izzivih.
6
Koroška cesta 160 2000 Maribor, Slovenija
PRILOGA 6B
IZJAVA
Podpisana Katja Gomboc, rojena 9. 11. 1980, študentka Filozofske fakultete Univerze v
Mariboru, študijskega programa 2. stopnje pedagogika in slovenski jezik in književnost, izjavljam,
da je magistrsko delo z naslovom Bralne navade osnovnošolcev tretjega triletja v občini Murska
Sobota pri mentorici doc. dr. Simoni Pulko avtorsko delo.
V magistrskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez
navedbe avtorjev.
_____________________________ (podpis študentke)
Kraj, Maribor Datum, 28. 8. 2014
7
POVZETEK
Magistrsko delo obravnava področje bralnih navad osnovnošolcev tretjega triletja v
občini Murska Sobota. Glavni namen je bil, ugotoviti odnos osnovnošolcev do branja,
kako radi berejo in njihovo pogostost branja, po kateri tematiki najraje posegajo in kaj
vpliva na izbor knjig, kakšna je motivacija za branje osnovnošolcev, kako pogosto so
osnovnošolci sodelovali pri Bralni znački, pogostost branja med šolskim letom in v letnih
počitnicah, kje si izposojajo knjige, ali so že slišali za e-knjige in kakšno je njihovo
mnenje o branju. V sklopu teoretičnega dela sta opredeljena osnovna termina branje in
bralna pismenost. V nadaljevanju sledi teoretična predstavitev razvoja bralnih
sposobnosti, delitve in vrst branja, spodbujanja in motiviranja branja, vloge in pomena
branja in bralne pismenosti v življenju posameznika ter bralne kulture. Predstavljene so
tudi dosedanje empirične raziskave o branju in bralnih navadah. V empiričnem delu pa
so predstavljeni rezultati izvedene raziskave, v kateri je sodelovalo 327 osnovnošolcev
tretjega triletja iz osnovnih šol v občini Murska Sobota. Rezultati raziskave kažejo, da
osnovnošolci v branju vidijo koristno in poučno stvar, branje jih sprošča in zabava ter se
jim zdi zanimivo. Najpogosteje se o branju pogovarjajo s prijatelji in sošolci in so za
branje predvsem notranje motivirani. Najraje in tudi najpogosteje berejo mladinske revije,
njihov odnos do branja pa je v največji meri odvisen od tega, kaj berejo. Možnosti za
izboljšanje bralnih navad osnovnošolcev so predvsem v tem, da bi bilo potrebno
spodbujati pogostejše branje leposlovja, branje med šolski letom in še posebej med
letnimi počitnicami ter pogostejše sodelovanje pri Bralni znački.
Ključne besede: osnovnošolci, bralne navade, branje, odnos do branja, pomen branja,
bralna kultura.
8
ABSTRACT
My master's degree deals with the pupils' reading habits in the last three years of primary
school in the municipality of Murska Sobota. The main purpose was to find out what
relationship primary school pupils have towards reading, how much do they like reading,
how often they do it, what themes they are interested in and what influences on their
choice of books; what kind of motivation do they have, how often they participate in
Reading badge, as well as how often do they read during the school year and during their
summer holidays, where do they borrow books, have they heard about e-books and last
but not least what is their oppinion on reading. In the theoretical part of my degree I define
two main terms reading and reading literacy. In the following I continue with the
theoretical presentation of the developement of reading skills, division and parts of
reading, encouragment and motivation for reading, the role and the importance of reading
and reading literacy in the life of evrey individual as well as reading culture. I have also
presented empirical studies about reading and reading habits up to this point. In the
empirical part, I have presedted the results of the carried out survey, in which participated
327 pupils in the last three years of primary school from all schools that are under the
municipality of Murska Sobota. The results of the survey have shown that pupils see
reading as useful and educational thing, they read for relaxation and fun, what is more,
they find it interesting. Quite often they talk about reading with friends and school mates.
Most frequently they have some inner motivation for reading. They mostly like reading
young adult magazines; and their relationship toward reading more or less depends on
what they read. The potentials for improving pupils' reading habits are mainly in
encouraging reading literature more often, reading during the school year and in particular
during summer holidays as well as bigger and more frequent participation in Reading
badge.
Key words: pupils, reading habits, reading, relationship towards reading, the importance
of reading, reading culture.
I
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ................................................................................................................... 1
2 TEORETIČNI DEL ............................................................................................... 3
2.1 OPREDELITEV OSNOVNIH TERMINOV: BRANJE IN BRALNA
PISMENOST ....................................................................................................... 3
2.2 RAZVOJ BRALNIH SPOSOBNOSTI ................................................................. 8
2.2.1 Tipologija po J. A. Appleyardu ..................................................................... 9
2.2.2 Tipologija po Jeanne Sternlicht Chall .......................................................... 10
2.2.3 Tipologija po Metki Kordigel Aberšek ........................................................ 12
2.3 DELITEV IN VRSTE BRANJA ........................................................................ 15
2.3.1 Vrste branja po Nodelmanu in Reimerju...................................................... 16
2.3.2 Vrste branja po Metki Kordigel ................................................................... 17
2.4 SPODBUJANJE IN MOTIVIRANJE BRANJA ................................................ 19
2.4.1 Cilji spodbujanja in motiviranja branja ........................................................ 21
2.4.2 Delitev motivacije za branje ........................................................................ 22
2.5 VLOGA IN POMEN BRANJA IN BRALNE PISMENOSTI V ŽIVLJENJU
POSAMEZNIKA ............................................................................................... 25
2.6 BRALNA KULTURA ....................................................................................... 28
2.7 DOSEDANJE EMPIRIČNO RAZISKOVANJE BRANJA IN BRALNIH
NAVAD ............................................................................................................ 31
3 EMPIRIČNI DEL ................................................................................................ 36
3.1 NAMEN ............................................................................................................ 36
3.2 RAZČLENITEV, PODROBNA OPREDELITEV IN OMEJITEV
RAZISKOVALNEGA PROBLEMA ................................................................. 37
3.2.1 Raziskovalna vprašanja ............................................................................... 37
3.2.2 Raziskovalne hipoteze ................................................................................. 43
3.2.3 Spremenljivke ............................................................................................. 44
3.3 METODOLOGIJA ............................................................................................ 49
3.3.1 Raziskovalne metode .................................................................................. 49
3.3.2 Raziskovalni vzorec .................................................................................... 49
3.3.3 Postopki zbiranja podatkov ......................................................................... 50
II
3.3.3.1 Organizacija zbiranja podatkov ............................................................ 50
3.3.3.2 Vsebinsko-metodološke značilnosti instrumentov................................. 51
3.3.3.3 Postopki obdelave podatkov ................................................................. 51
3.4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA ............................................................... 52
3.4.1 Ali te branje veseli?..................................................................................... 52
3.4.2 Kako rad/-a bereš? ...................................................................................... 55
3.4.3 Kako pogosto bereš? ................................................................................... 62
3.4.4 Knjige, s katero tematiko najraje bereš? ...................................................... 69
3.4.5 Kaj najpogosteje vpliva na izbor knjige, ki jo boš bral/-a? ........................... 72
3.4.6 S kom se posvetuješ o izboru knjig, ki jih boš bral/-a? ................................. 74
3.4.7 S kom se pogovarjaš o prebranih knjigah? ................................................... 79
3.4.8 Kdo te spodbuja k branju? ........................................................................... 84
3.4.9 Kako pogosto si do sedaj sodeloval/-a pri Bralni znački? ............................ 88
3.4.10 Kako pogosto bereš (karkoli) med šolskim letom? ..................................... 91
3.4.11 Kako pogosto bereš (karkoli) v času letnih počitnic? ................................. 94
3.4.12 Kje si najpogosteje izposojaš knjige? ......................................................... 96
3.4.13 Si že slišal/-a za e-knjige?.......................................................................... 99
3.4.14 Trditve o branju ....................................................................................... 101
3.4.15 Mnenje o branju ...................................................................................... 109
3.5 SKLEP ............................................................................................................ 111
LITERATURA IN VIRI ........................................................................................... 118
PRILOGA ................................................................................................................. 124
III
KAZALO RAZPREDELNICE
Razpredelnica 1: Vrste branja po Metki Kordigel (Kordigel, 1990, str. 31) ................. 17
KAZALO TABEL
Tabela 1: Pregled zvez med spremenljivkami po raziskovalnih vprašanjih .................. 46
Tabela 2: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po spolu ..................... 49
Tabela 3: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po razredu ................. 49
Tabela 4: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po zaključeni oceni pri
slovenščini .................................................................................................. 50
Tabela 5: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po odnosu do branja .. 52
Tabela 6: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po odnosu do branja glede
na spol in izid χ2-preizkusa .......................................................................... 53
Tabela 7: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po odnosu do branja glede
na razred in izid χ2-preizkusa ...................................................................... 53
Tabela 8: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po odnosu do branja glede
na zaključeno oceno pri slovenščini in izid χ2-preizkusa .............................. 54
Tabela 9: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po tem, kako radi berejo
................................................................................................................... 55
Tabela 10: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po tem, kako radi berejo
glede na spol in izidi χ2-preizkusa ............................................................... 57
Tabela 11: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po tem, kako radi berejo
glede na razred in izidi χ2-preizkusa ............................................................ 59
Tabela 12: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po tem, kako radi berejo
glede na zaključeno oceno pri slovenščini in izidi χ2-preizkusa .................... 60
Tabela 13: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po tem, kako pogosto
berejo.......................................................................................................... 62
Tabela 14: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po tem, kako pogosto
berejo glede na spol in izidi χ2-preizkusa ..................................................... 64
Tabela 15: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po tem, kako pogosto
berejo glede na razred in izidi χ2-preizkusa ................................................. 65
Tabela 16: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po tem, kako pogosto
berejo glede na zaključeno oceno pri slovenščini in izidi χ2-preizkusa ......... 67
Tabela 17: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po tematiki knjig, ki jih
najraje berejo ............................................................................................. 69
Tabela 18: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po tematiki knjig, ki jih
najraje berejo glede na spol in izid χ2-preizkusa .......................................... 70
Tabela 19: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po tematiki knjig, ki jih
najraje berejo glede na razred in izid χ2-preizkusa ...................................... 71
Tabela 20: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po tematiki knjig, ki jih
najraje berejo glede na zaključeno oceno pri slovenščini in izid χ2-preizkusa
................................................................................................................... 71
Tabela 21: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po vplivu na izbor knjige
za branje ..................................................................................................... 72
Tabela 22: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po vplivu na izbor knjige
za branje glede na spol in izid χ2-preizkusa ................................................. 73
IV
Tabela 23: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po vplivu na izbor knjige
za branje glede na razred in izid χ2-preizkusa ............................................. 73
Tabela 24: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po vplivu na izbor knjige
za branje glede na zaključeno oceno pri slovenščini in izid χ2-preizkusa ..... 74
Tabela 25: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po posvetu o izboru
knjige .......................................................................................................... 75
Tabela 26: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po posvetu o izboru
knjige glede na spol in izidi χ2-preizkusa ..................................................... 76
Tabela 27: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po posvetu o izboru
knjige glede na razred in izidi χ2-preizkusa ................................................. 77
Tabela 28: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po posvetu o izboru
knjige glede na zaključeno oceno pri slovenščini in izidi χ2-preizkusa ......... 78
Tabela 29: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po pogovoru o prebranih
knjigah ........................................................................................................ 79
Tabela 30: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po pogovoru o prebranih
knjigah glede na spol in izidi χ2-preizkusa ................................................... 80
Tabela 31: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po pogovoru o prebranih
knjigah glede na razred in izidi χ2-preizkusa ............................................... 81
Tabela 32: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po pogovoru o prebranih
knjigah glede na zaključeno oceno pri slovenščini in izidi χ2-preizkusa ....... 82
Tabela 33: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po spodbujanju k branju
................................................................................................................... 84
Tabela 34: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po spodbujanju k branju
glede na spol in izidi χ2-preizkusa ............................................................... 85
Tabela 35: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po spodbujanju k branju
glede na razred in izidi χ2-preizkusa ............................................................ 86
Tabela 36: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po spodbujanju k branju
glede na zaključeno oceno pri slovenščini in izidi χ2-preizkusa .................... 87
Tabela 37: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po sodelovanju pri Bralni
znački.......................................................................................................... 89
Tabela 38: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po sodelovanju pri Bralni
znački glede na spol in izid χ2-preizkusa ...................................................... 90
Tabela 39: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po sodelovanju pri Bralni
znački glede na razred in izid χ2-preizkusa .................................................. 90
Tabela 40: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po sodelovanju pri Bralni
znački glede na zaključeno oceno pri slovenščini in izid χ2-preizkusa .......... 91
Tabela 41: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po branju med šolskim
letom ........................................................................................................... 91
Tabela 42: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po branju med šolskim
letom glede na spol in izid χ2-preizkusa ....................................................... 92
Tabela 43: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po branju med šolskim
letom glede na razred in izid χ2-preizkusa ................................................... 93
Tabela 44: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po branju med šolskim
letom glede na zaključeno oceno pri slovenščini in izid χ2-preizkusa ........... 93
Tabela 45: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po branju v času letnih
počitnic ....................................................................................................... 94
Tabela 46: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po branju v času letnih
počitnic glede na spol in izid χ2-preizkusa ................................................... 95
V
Tabela 47: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po branju v času letnih
počitnic glede na razred in izid χ2-preizkusa ............................................... 95
Tabela 48: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po branju v času letnih
počitnic glede na zaključeno oceno pri slovenščini in izid χ2-preizkusa ....... 96
Tabela 49: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po izposoji knjig ....... 97
Tabela 50: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po izposoji knjig glede
na spol in izid χ2-preizkusa .......................................................................... 97
Tabela 51: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po izposoji knjig glede
na razred in izid χ2-preizkusa ...................................................................... 98
Tabela 52: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po izposoji knjig glede
na zaključeno oceno pri slovenščini in izid χ2-preizkusa .............................. 98
Tabela 53: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po poznavanju e-knjig
................................................................................................................... 99
Tabela 54: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po poznavanju e-knjig
glede na spol in izid χ2-preizkusa .............................................................. 100
Tabela 55: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po poznavanju e-knjig
glede na razred in izid χ2-preizkusa ........................................................... 100
Tabela 56: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po poznavanju e-knjig
glede na zaključeno oceno pri slovenščini in izid χ2-preizkusa ................... 100
Tabela 57: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po mnenju o trditvah o
branju ....................................................................................................... 101
Tabela 58: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po mnenju o trditvah o
branju glede na spol in izidi χ2-preizkusa .................................................. 103
Tabela 59: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po mnenju o trditvah o
branju glede na razred in izidi χ2-preizkusa............................................... 105
Tabela 60: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po mnenju o trditvah o
branju glede na zaključeno oceno pri slovenščini in izidi χ2-preizkusa ...... 106
Tabela 61: Število (f) osnovnošolcev po mnenju o branju .......................................... 109
1
1 UVOD
Branje
Brati pomeni početi podvige.
Brati je možno marsikaj.
Recimo: grozdje in fige in knjige
in med brati še kaj.
Brati je na sploh enostavno.
Črke hrustaš kot zalogaj.
Teže pa je, a tudi bolj slavno,
brati pravilno in hitro nazaj.
A nazaj se daleč ne pride.
Pravo branje le dalje in dalje gre
čez črke in pike, čez vrte in hribe
v Koromandijo ali še dlje.
(Tone Pavček)
Razumljivo je, da imamo ljudje različne bralne navade, da na branje gledamo z različne
perspektive in da se ga lotevamo z različnim zanimanjem. Zagotovo pa se vsi strinjamo,
da brez branja ne moremo normalno delovati v sodobni družbi. Za branje lahko rečemo,
da je »nenavadna dejavnost. Po eni strani samotna, individualna, mirna, po drugi je to
živahno in komunikativno sodelovanje z besedilom« (Rot Gabrovec 2014: 7). Gre torej
za dejavnost, ki se je učimo dlje časa, saj se moramo naučiti različnih vrst branja.
Zanimanje za tematiko bralnih navad se je pojavilo tekom študija, še posebej pa v okviru
praktičnega usposabljanja na osnovni in srednji šoli. Tam sem namreč ugotovila, da je
pri nekaterih učencih in dijakih zanimanje za branje in knjige majhno, prav tako pa samo
branje leposlovja pri omenjenih vzbuja nelagodje. Dodatno zanimanje se mi je pojavilo
tudi na podlagi rezultatov raziskave PIRLS 2011, kjer je navedeno, da je Pomurska
regija v bralnih dosežkih na zadnjem mestu in izrazito zaostaja za ostalimi regijami v
Sloveniji (Mednarodna raziskava bralne pismenosti PIRLS 2011 b. d.).
Pri pregledovanju strokovne literature sem opazila, da je bilo področje bralnih navad,
branja, bralne motivacije, Bralne značke in vsega drugega, kar spada v sklop termina
branje, že precej in pogosto raziskano, in sicer v različnih strokovnih člankih,
diplomskih delih, magistrskih delih, v okviru različnih raziskovalnih nalog
2
osnovnošolcev in srednješolcev ter tudi v okviru šol samih. Prav tako pri pregledovanju
literature s področja branja in bralnih navad v okviru Vzajemne bibliografsko-kataložne
baze podatkov Cobib.si in pregleda na svetovnem spletu, nisem zasledila podatkov, da
bi bilo do sedaj opravljeno raziskovanje bralnih navad v občini Murska Sobota na
področju osnovnošolskega izobraževanja in tretjega triletja, zato je bil to še razlog več
za raziskovanje. Sicer sem zasledila, da je na področju osnovnih šol v Murski Soboti
opravila raziskovanje za potrebe svoje diplomske naloge Maja Novak, ki je pripravila
diplomsko delo z naslovom Vpliv Bralne značke Slovenije na motivacijo za branje v
tretjem, šestem in devetem razredu na OŠ I, OŠ II in OŠ III v Murski Soboti, vendar se
njeno raziskovanje dotika predvsem področja Bralne značke in bralne motivacije ter ne
zajema podobnega raziskovanja, kot sem ga želela izvesti. Predvidevam namreč, da bi
podatki o bralnih navadah osnovnošolcev tretjega triletja v občini Murska Sobota bili
dobra podlaga za izboljšanje le–teh in osnova za delo z naslednjimi generacijami na
področju spodbujanja branja ter razvijanja bralne kulture.
Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu sta
najprej opredeljena osnovna termina branje in bralna pismenost. Nato je predstavljeno,
kako poteka razvoj bralnih sposobnosti. Sledi pojasnitev delitve in vrst branja. Potem je
opredeljeno, zakaj je potrebno spodbujati in motivirati branje. V nadaljevanju je
predstavljena vloga in pomen branja in bralne pismenosti za življenje posameznika. V
zadnjem delu teoretičnega dela pa so predstavljene nekatere empirične raziskave, ki so
bile izvedene do sedaj, s katerimi želimo pojasniti, zakaj je potrebno vedno znova
raziskovati področje branja in bralnih navad.
V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila izvedena na podlagi
anketnega vprašalnika med osnovnošolci tretjega triletja v občini Murska Sobota. Z
raziskavo smo namreč želeli ugotoviti, kakšne so bralne navade osnovnošolcev, kakšen
je njihov odnos do branja, kaj in kako pogosto berejo, kako je z motivacijo za branje,
ali sodelujejo pri Bralni znački, kje si izposojajo knjige in kaj je za njih branje.
3
2 TEORETIČNI DEL
2.1 OPREDELITEV OSNOVNIH TERMINOV: BRANJE IN BRALNA
PISMENOST
A) BRANJE
Beremo vsak dan in se nam zdi samoumevno, da to znamo. Gre za veščino, ki smo se
jo naučili v najzgodnejših letih življenja. Ob besedi branje se ljudem porodijo različne
asociacije: tako se nekateri spomnijo na leposlovje, drugi na užitek, doživljanje, spet
drugi morebiti na šolo in pouk slovenščine, nekaterim pridejo na misel revije, članki,
časopisi, in še bi lahko naštevali. Vsem tem asociacijam pa je skupno to, da gre za neko
dejavnost, s pomočjo katere človek pridobi nova spoznanja, znanja in informacije.
Če se osredotočimo najprej na glagol brati, ki je definiran v Slovarju slovenskega
knjižnega jezika, vidimo, da brati pomeni »razpoznati znake za glasove in jih vezati v
besede, /…/ dojemati vsebino« (SSKJ b. d.). Da bi torej posameznik sploh lahko bral,
se mora najprej naučiti znamenj (črk) in osnovnih zakonitosti za povezovanje teh v
celoto.
Podobno navaja Schmitz (2012): »Branje je tolmačenje simbolov in dojemanje
pomena« (Schmitz 2012: 24). Kot pojasnilo zapisanemu dodaja še definiciji novejših
raziskav: »Branje lahko razumemo kot zmožnost razbrati vizualne informacije iz
grafičnih tvorb in razumeti njihov pomen […]« in »Branje ni pasiven proces
pridobivanja informacij, ampak se vsebina besedila ravno nasprotno aktivno in
konstruktivno poveže s predznanjem« (Christman 2004: 420; cit. po Schmitz 2012: 24).
Tudi v nadaljevanju so predstavljene nekatere definicije branja, ki so podane širše od
zgoraj navedenih. Pri tem velja opomniti, da posamezni teoretiki na branje gledajo z
različnih vidikov, zato so si tudi definicije branja med sabo bolj ali manj različne.
Zanimivo je razmišljanje Lidije Magajna, ki pravi, da so se z različnimi znanstvenimi
pristopi spreminjale tudi definicije branja. Tako se v okviru behaviorizma branje
pojmuje kot to, kar merijo testi branja in kar temelji na logičnem empirizmu ali
neopozitivizmu. V okviru behaviorističnega pogleda se opazuje merljive sestavine
4
bralnega vedenja, ki ga je možno odkrito opazovati. V nasprotju z behaviorizmom pa
humanistične znanosti na branje ne gledajo kot na različna vedenja, temveč kot na
jezikovni fenomen (pojav), v katerem so ljudje vpleteni v komunikacijo (Magajna
1995).
Precej široko opredeljuje branje Meta Grosman, ki pravi, da je »branje občutljiv
nevropsihološki proces sestavljanja/tvorjenja pomena. Branje ni nikoli zgolj
fotokopiranje besedil, marveč je zapletena in raznolika oblika obnašanja, ki ima različne
cilje, terja različne spretnosti in zmožnosti za rokovanje z besedili in povezovanjem
lastnega znanja, spominov in medbesedilnih izkušenj z besedami in povedmi besedila,
ki ga beremo« (Grosman 2011: 139).
Da je branje veščina, nam pojasnjuje naslednja definicija: »Branje je poleg pisanja,
poslušanja in govorjenja veščina – spretnost, za katero si šola prizadeva, da bi jo učenci
materinega in tujega jezika čim bolj obvladovali« (Skobir Rozman 1999: 32).
Podobno navaja Kolić-Vehovčeva (2013), ki pravi, da je branje temeljna splošna
intelektualna sposobnost, ki je potrebna za uspešnost v družbi. Branje je še posebej
pomembno za učenje iz besedil, prav tako pa sposobnost dobrega branja vpliva na
uspešnost v šoli (Kolić-Vehovec 2013).
Tudi Marija Laszlo (2013) je mnenja, da branje predstavlja eno od najzahtevnejših
človekovih veščin. Gre za umsko dejavnost, pri kateri se nizi pisnih znamenj pretvorijo
v besede in smiselne stavke. Za možgane je branje zelo zahtevno opravilo, ker pri branju
sodelujejo različni deli možganov, in sicer za predelavo vidnih, slušnih in kognitivnih
podatkov. Zato je branje pomemben dejavnik za razvoj mišljenja, čustvovanja,
razmišljanja in razumevanja drugih ljudi. Branje pa je možno samo zaradi tega, ker se
možgani prilagajajo na svetlobne dražljaje (Laszlo 2013).
»Usvojena veščina branja predstavlja enega temeljnih načinov komunikacije. Branje je
izrednega pomena pri usvajanju novega znanja in utrjevanju starega ter povezovanju
enega z drugim« (Lovše 2013: 6).
»Branje je nenavadna dejavnost. Po eni strani samotna, individualna, mirna, po drugi je
to živahno in komunikativno sodelovanje z besedilom« (Rot Gabrovec 2014: 7).
5
Adler (1977) razlaga, da je branje pomembno za pravo, polno življenje in je temeljno
sredstvo, saj služi tistim, ki ga znajo rabiti za učenje iz knjig in tudi drugim za zabavo,
ki predstavlja odprto pot v zakladnico znanja. Nadalje navaja še 4 osnovne pomene
besede brati, kot jih najdemo v slovarju:
1. »razpoznavati znake za glasove in jih vezati v besede (npr.: brati na glas, brati
gladko); s podpomenom: dojemati vsebino besedila (npr.: brati knjigo, časopis,
pesmi, roman);
2. razumevati ustaljene, dogovorjene znake (npr.: brati note, zemljevid, gradbeni
načrt);
3. ugotavljati misli, čustva po zunanjih znamenjih (npr.: brati z obraza, v očeh) s
podpomenom: ugibati, napovedovati (npr.: brati iz kart, iz zvezd, z dlani) in
4. nabirati, trgati (npr.: brati jagode). Seveda ima beseda še druge sorodne pomene,
ki so mnogokrat odvisni od konteksta« (Adler 1977: 19–20).
Mnogi so mnenja, da je branje neka osnovna dejavnost, ki se je naučimo v zgodnjih letih
šolanja. Če branje tako opredeljujemo, potem bo bralec ostal na nivoju osnovnih bralnih
spretnosti. Zato je potrebno na branje gledati kot na kompleksen proces, saj si bralec
med branjem nekega besedila ustvarja svoje predstave o pomenu besedila in bistvu, ki
ga besedilo navaja. In še več: branje je tudi kompleksen proces reševanje problemov,
pri katerem bralec dela na tem, da si ustvari predstave o bistvu besedila, ne samo preko
besed in stavkov, temveč tudi preko svojih predstav, spominov in izkušenj. S pomočjo
besed in stavkov v besedilu pa odkrije in spozna tudi nove stvari (Schoenbach,
Greenleaf, Cziko in Hurwitz 1999).
Z zgoraj navedenim bi lahko povezali tudi mnenje Saše Jazbec (2010), ki prav tako
navaja, da je branje »kompleksen fenomen, ki z vidika kognitivne psihologije, od bralca
zahteva velik duševni napor« (Christmann und Groeben 1999; cit. po Jazbec 2010: 76).
Branje je dejavnost človeka, ki neko besedilo izbere, ga soustvarja in ga ne prejema
pasivno (Peti-Stantić, Stantić 2009; povzeto po Kuvač-Levačić 2013). Bralec tako
soustvarja besedilo s pomočjo svoje interpretacije, saj prav z branjem prihaja do
interakcije med besedilom in bralcem (prav tam).
6
Buzan (2009) pa meni, da mora točna opredelitev branja vključevati celoten obseg
bralnih veščin in nadaljuje, da je branje proces, ki je sestavljen iz sedmih stopenj.
1. »Prepoznavanje. Bralec mora poznati abecedne simbole. Ta korak se zgodi
neposredno pred samim branjem.
2. Sprejetje. Fizični proces, pri katerem se svetloba odbija od besede; oko jo
sprejema, nato pa jo po vidnem živcu posreduje možganom.
3. Razumevanje – notranje povezovanje. Osnovno razumevanje pomena
prebranega, povezovanje delov sporočila v smiselno celoto.
4. Dojemanje – zunanje povezovanje. Pri tem procesu povezujemo svoje
predhodno znanje s tem, kar beremo. Delamo primerne povezave,
razčlenjujemo, kritično presojamo, vrednotimo, izbiramo in izločamo.
5. Shranjevanje podatkov – pomnjenje. Temeljno skladiščenje podatkov […].
Samo shranjevanje podatkov ni dovolj, spremljati ga mora tudi sposobnost
priklicanja v spomin.
6. Priklicanje v spomin – spominjanje. Sposobnost, da prikličemo v spomin tiste
izmed shranjenih podatkov, ki jih potrebujemo, po možnosti takrat, ko jih
potrebujemo.
7. Sporočanje. Takojšnja in poznejša uporaba podatkov. Sporočanje vključuje tako
pisno ali ustno izražanje kot tudi izrazno prenašanje sporočil […]« (Buzan 2009:
44–45).
Kot vidimo, definicije branja ne moremo enoznačno podati. Če pa povzamemo, lahko
rečemo, da je branje sestavni del življenja človeka in mu omogoča razumevanje vsega
napisanega. Za branje pa se mora naučiti pisnih znamenj in zakonitosti njihovega
povezovanja v besede.
B) BRALNA PISMENOST
Branje in bralna pismenost sta tesno povezana, saj omogočata skupaj s pisanjem
komunikacijo v družbi, samostojnost posameznika in njegov napredek. V nadaljevanju
sta predstavljena pojma pismenost in bralna pismenost.
7
Pečjakova (2010) navaja, da termin pismenost izhaja iz latinskega litteratus in pomeni
človeka, ki se uči. Srednji vek je za pismenega označeval tistega, ki je znal brati latinsko,
v reformaciji pa je pismenost pomenila zmožnost brati in pisati v maternem jeziku.
Podobno navaja tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika, ki za izraz pismenost podaja
pomen znanja branja in pisanja (SSKJ b. d.).
V nacionalni strategiji za razvoj pismenosti je pismenost pojmovana kot »trajno
razvijajoča se zmožnost posameznikov, da uporabljajo družbeno dogovorjene sisteme
simbolov za sprejemanje, razumevanje, tvorjenje in uporabo besedil za življenje v
družini, šoli, na delovnem mestu in v družbi« (Nacionalna strategija za razvoj
pismenosti 2006: 7).
»Pismenost je sposobnost razumevanja in uporabe pisnih jezikovnih oblik, ki so
pomembne za posameznika v določeni druži. Razvoj pismenosti se začenja že zelo
zgodaj in traja vse življenje« (Grmič-Podgorelec in Curk 2007: 136).
Torej lahko trdimo, da je pismenost neposredno povezana z branjem in pisanjem in
človeku omogoča uporabo teh dveh spretnosti v življenju. S pomočjo pismenosti torej
izražamo svoje misli, želje, potrebe in komuniciramo na sploh.
Velikokrat pa se pismenost uporablja kot sinonim za bralno pismenost (Pečjak 2010),
pa vendar lahko med njima najdemo nekatere razlike. Tudi za termin bralna pismenost
ne moremo podati enotne definicije oziroma ga enoznačno opredeliti.
Skozi čas sta se tako definicija branje kot tudi bralna pismenost spreminjali vzporedno
s spremembami v družbi, gospodarstvu in kulturi. Sedaj bralno pismenost dojemamo
širše, kot sposobnost, ki se razvija in nadgrajuje vse življenje, preko različnih kontekstov
in v interakciji med posamezniki in skupnostjo (Izhodišča merjenja bralne pismenosti
… 2013).
Nekoliko drugače je definirana bralna pismenost v publikaciji Eurydice, kjer jo
definirajo »kot splošno zmožnost razumevanja, uporabe in premisleka o napisanem« z
namenom »da bi se izpolnili posameznikovi in družbeni cilji« (Poučevanje branja v
Evropi 2011: 7).
8
Definicija, ki vključuje kot integralni del bralne pismenosti tudi bralno zavzetost, je
naslednja: »Bralna pismenost zajema razumevanje, uporabo, razmišljanje in zavzetost
za pisana besedila, z namenom razviti lasten potencial in znanje ter aktivno sodelovati
v družbi« (Izhodišča merjenja bralne pismenosti … 2013: 31).
Če ima posameznik razvito bralno pismenost, potem razume prebrano in je učinkovit
pri reševanju problemov pri branju. Predstavlja pa tudi zelo pomembno orodje v okviru
obveznega šolanja, saj je prav preko bralne pismenosti posameznik lahko uspešen in
učinkovit. Bralna pismenost je zmožnost, ki je merjena s stopnjo posameznikovega
razumevanja (Pečjak in drugi 2010).
So pa spremembe v dojemanju branja vse od leta 2000 naprej povzročile, da se bralna
pismenost opredeljuje širše, in sicer se poleg kognitivnih značilnosti branja upošteva še
motivacijske in vedenjske (Izhodišča merjenja bralne pismenosti … 2013: 27).
Lahko strnemo, da bralna pismenost združuje tako branje kot tudi pisanje ter njuno
učinkovito rabo v vsakdanjem življenju, z namenom doseganja ciljev ter biti aktiven
član družbe in znati bralno sposobnost uporabljati v različnih situacijah in namenih.
2.2 RAZVOJ BRALNIH SPOSOBNOSTI
Omenili smo že, da je branje proces, ki se ga posameznik uči daljše časovno obdobje v
svojem življenju in da sta neločljivo povezana branje in bralna pismenost. V
nadaljevanju pa predstavljamo, kako sploh poteka razvoj bralnih sposobnosti, ki je
podlaga za uspešnost pri branju in razvito bralno pismenost posameznika.
Magajna (1995) omenja, da se tako starši kot učitelji sprašujejo o razvoju bralnih
sposobnosti posameznega otroka in si zastavljajo vprašanja o poteku tega ter tudi o tem,
kje se otrok razvojno trenutno nahaja, kakšna pričakovanja si lahko ustvarjajo v nadalje
ipd. Hkrati opozarja, da se razvoj sposobnosti branja (in tudi pisanja) pri vseh otrocih
ne razvija enakomerno, ker se ga otrok na posameznih stopnjah učenja loteva v skladu
z drugimi razvojnimi sposobnostmi.
Podobno kot pri opredelitvi branja, si tudi pri določitvi razvoja bralnih sposobnosti
strokovnjaki na tem področju niso enotni. Tako obstajajo različne stopnje, faze razvoja
9
bralnih sposobnosti. V nadaljevanju so predstavljene tri tipologije razvoja bralnih
sposobnosti, in sicer: tipologija po J. A. Appleyardu, tipologija po Jeanne S. Chall in
tipologija po Metki Kordigel Aberšek.
2.2.1 Tipologija po J. A. Appleyardu
Appleyard je razvoj mladega bralca razvrstil v pet stopenj in se pri tem opiral na bralne
vloge bralca. Po njegovem se namreč bralec branja nauči po določenem zaporedju
(Appleyard 1994).
1. Prvo obdobje Appleyard poimenuje »The Reader as Player« oziroma igrivi
bralec. Gre za bralca v predšolski dobi, ki v bistvu še sploh ni bralec, ampak
poslušalec zgodbic. V tem obdobju otrok postane samozavesten igralec v
fantastičnem svetu, ki posnema realno življenje, strahove in želje na tak način,
da se uči predvsem na simbolni ravni povezovati in nadzirati svet (prav tam).
2. Drugo obdobje se imenuje »The Reader as Hero and Heroine« oziroma bralec
kot junak in junakinja. V tem obdobju so otroci prvega in drugega triletja.
Osnovne značilnosti tega obdobja so predvsem, da se otrok istoveti z glavno
osebo zgodbe, z lastnim pogledom na svet podoživlja pustolovščine te osebe,
obenem pa ga vedenje glavnega lika izpopolnjuje. Zgodbe se mu zdijo bolj
organizirane in manj negotove kot realni svet, zato zelo zlahka in vedno znova
pobegne v svet knjig, domišljije in postane s tem svetom tudi povezan (prav
tam).
3. Tretje obdobje predstavlja razmišljujočega bralca oziroma »The Reader as
Thinker«. To je obdobje mladostništva, ko bralec išče take zgodbe, ki mu
ponujajo doživljanje in odkrivanje smisla življenja, ki ga sam v realnem svetu ni
mogel najti. Pri prebranem pogosto išče globlji smisel, vrednote, ideale in
avtentične vzornike, zglede, ki bi jih lahko sam tudi posnemal. Mladi bralec
resnico o teh idejah in različnih poteh življenja presoja na podlagi svojih
izkušenj in jih tudi moralno vrednoti (prav tam).
4. Četrto obdobje Appleyard poimenuje »The Reader as Interpretator« oziroma
interpretativni bralec. To obdobje predstavlja bralca od srednje šole naprej.
Interpretativni bralec zaznava vsebine in oblike prebranega, se posveča presoji
10
literarnosti in je tudi kritičen bralec. Pogosto prebrano tudi osebno interpretira
(prav tam).
5. Peto obdobje se imenuje »The Pragmatic Reader« oziroma pragmatični bralec,
ki predstavlja odraslega bralca. Tega bralca zanimajo različna branja, s katerimi
poskuša posnemati različne karakteristike prejšnjih bralnih obdobij in jih nato
združiti ter prilagoditi temu obdobju branja. Poskuša oceniti besedilo kot samo
in nato to besedilo prenesti na sebe ter se iz tega nekaj naučiti oziroma rasti, tako
duhovno kot tudi čustveno in modrostno. Ta bralec dosti bolj zavestno in
pragmatično izbira, za kaj bo uporabil branje (Appleyard 1994: 14–15).
2.2.2 Tipologija po Jeanne Sternlicht Chall
Jeanne S. Chall je bila psihologinja in vodilna raziskovalka branja. V svoji knjigi Stages
of Reading Development (1983) je predstavila šest razvojnih stopenj, v katerih opisuje,
kako poteka učenje branja (Cook 2010; Chall on Stages of Reading Development b. d.).
Stopnje si sledijo takole.
Stopnja 0: Predbralna stopnja. Ta stopnja zajema obdobje od rojstva do šestega
leta starosti. Gre za obdobje, ko do izraza pride predvsem branje staršev
otrokom, otroci pa pri spremljanju in poslušanju poimenujejo različne predmete,
barve. Nekje pri treh letih otroci pri listanju knjige obnavljajo zgodbe, ki so jih
slišali in na ta način ustvarjajo svoje zgodbe. S pomočjo tega dobijo osnovna
znanja o črkah, besedah, različnih vidikih jezika. Ugotovijo tudi, da se nek glas
ali črka lahko uporabi na različnih koncih besede (na začetku, na sredini, na
koncu), da se besede lahko delijo in da lahko iz različnih delov besed sestavijo
novo besedo. Kmalu znajo že recitirati abecedo in napisati svoje ime. Kar so se
do sedaj naučili, predstavlja osnovne temelje za nadaljnji bralni razvoj. (Cook
2010; Chall on Stages of Reading Development b. d.).
Stopnja 1: Stopnja začetnega branja in dekodiranja. Ta stopnja zajema prvi in
drugi razred osnovne šole oziroma poteka med 6. in 7. letom starosti. Otroci se
v tem obdobju naučijo nizov črk, povezovanja črk z njihovimi ustreznimi
zvoki/glasovi. Prav tako otroci že ponotranjijo kognitivno znanje o branju, kot
so npr.: čemu so namenjene črke, pomen posameznih črk, kako vedeti, kdaj je
11
narejena napaka. Otrok si na tej stopnji zapomni besede na osnovi konteksta, slik
in tudi oblike besede. Bralci pomen celotne zgodbe izpustijo, saj se osredotočajo
na posamezne besede in fraze. Pomen te stopnje je ta, da ob koncu stopnje otrok
dobi vpogled v naravo sistema črkovanja jezika (prav tam).
Stopnja 2: Stopnja tekočnosti branja. Ta stopnja nastopi v 2. in 3. razredu
oziroma med 7. in 8. letom starosti. Otroci postanejo bolj tekoči pri
prepoznavanju in dekodiranju besed. S pomočjo ponovnega branja že poznanih
knjig in branje zgodb s podobno ali stereotipno strukturo otroci pridobijo na
hitrosti, tekočnosti branja in zaupanje v svoje bralne sposobnosti. Kot potrjuje
Challova, se otroci učijo brati tudi s tem, da povežejo besede z zgodbami, ki jih
že poznajo in razumejo (Cook 2010). Branje v tej stopnji ni namenjeno
pridobivanju novih informacij, ampak utrditvi tistega, kar je bralcu že znanega.
Ker bralec že pozna vsebino tistega, kar bere, se lahko osredotoči na zapisane
besede (Chall on Stages of Reading Development b. d.).
Stopnja 3: Branje za novo učenje. Ta stopnja zajema obdobje od 4. razreda do
konca osnovne šole oziroma obdobje med 8. in 14. letom starosti. Tekočnost
branja omogoča bralcu, da preide na manj poznano. V tej stopnji bralci manj
dekodirajo in se tako lahko osredotočijo na pomen in sporočilo besedila, preko
tega pa se učijo novega načina učenja novih informacij. Uporabljati začnejo
tiskana gradiva za učenje različnih predmetov, kot so naravoslovni predmeti,
zgodovina in geografija. Otrok v tem obdobju bere zato, da se uči novih znanj,
mnenj in izkušenj ter se pri tem osredotoča na informacije na podlagi dejstev
(Cook 2010). Ker so besede, besednjak in kognitivne sposobnosti otrok na tej
stopnji še vedno omejene, se bere gradivo, ki je razvito in namenjeno samo
enemu področju. Kar pa je v nasprotju s 4. stopnjo, kjer sta jezik in interpretacija
bolj kompleksna in se lahko pojavi več mnenj (Chall on Stages of Reading
Development b. d.).
Stopnja 4: Stopnja večstranskega pogleda na prebrano. Ta stopnja zajema
obdobje srednje šole oziroma obdobje med 14. in 18. letom starosti. Bralec tu
preide preko osnovnih dejstev (Cook 2010). Bistvena značilnost tega obdobja je,
da vključuje stik z več kot enim vidikom. Za razliko od gradiv, ki se berejo na
3. stopnji, kjer je pogled na informacijo enostranski, na tej stopnji gradivo
12
omogoča več možnih pogledov na tematiko. Branje vključuje torej več različnih
perspektiv in vidikov, bralec pa je sposoben analizirati pridobljene informacije.
Prav tako bralec na že znane koncepte, ki jih je pridobil na prejšnji stopnji,
dodaja nove. Vendar se je potrebno zavedati, da brez znanj, pridobljenih v 3.
stopnji, branje na tej stopnji ni mogoče (Chall on Stages of Reading
Development b. d.).
Stopnja 5: Stopnja konstrukcije in dekonstrukcije. Ta stopnja zajema obdobje
študija in odraslosti oziroma nastopi po 18. letu starosti. Gre za tako
imenovanega zrelega bralca, ki lahko bere iz več virov, mnenj in pogledov ter
nato ustvari lastno mnenje in razumevanje teme. Bere z lastnim namenom,
namenom pridobiti razumevanje posameznih stvari. Branje mu je v užitek ali pa
želi z branjem spoznati poglede drugih. Tak bralec se sam odloča, kako hitro in
kako globoko bo bral oziroma kdaj bo snov samo preletel in kdaj se bo vanjo
poglobil. Sposoben je presoditi, kaj bo bral in česa ne, kaj je ustrezno za njegove
potrebe (Cook 2010). Sposoben si je ustvariti svoj pogled in ga primerjati s
pogledi drugih (Chall on Stages of Reading Development b. d.).
Challova tudi opozarja, da nekateri ljudje nikoli ne dosežejo 5. stopnje branja, četudi so
študirali, marsikateri pa imajo težave doseči že 4. stopnjo (Cook 2010).
2.2.3 Tipologija po Metki Kordigel Aberšek
Na slovenskem je razvoj bralnih sposobnosti zelo podrobno raziskala Metka Kordigel.
Svojo tipologijo je zasnovala na že obstoječih tipologijah nekaterih avtorjev: Charlotte
Bühler, Schliebe Lippert, H. Giehrla in A. Beinlicha. V pomoč ji je bila tudi razvojna
psihologija Piageta in številne raziskave drugih teoretikov s področja psihologije branja
(Kordigel 1990: 5).
Pri tem pa opozarja, da je razvoj bralnih sposobnosti neločljivo povezan z otrokovim
kognitivnim, emocionalnim, moralnim, socialnim in jezikovnim razvojem ter je hkrati
celo pogojen z otrokovim osebnostnim razvojem. Pojasnjuje tudi, da je prav psihološko
izhodišče tisto, ki je najprikladnejšo za postavitev in opredelitev razvoja bralnih
sposobnosti (Kordigel Aberšek 2008).
13
Razvoj bralnih sposobnosti je Metka Kordigel Aberšek razdelila na naslednje faze
oziroma obdobja:
senzomotorno obdobje (do konca 1. leta),
obdobje otrokove praktične inteligence (do 2./3. leta),
obdobje intuitivne inteligence (od 2./3. leta do 7./8. leta),
obdobje konkretnih, logičnih intelektualnih operacij (od 7./8. leta do 12. leta),
obdobje abstraktne inteligence (po 12. letu) (Kordigel Aberšek 2008: 46).
1. Senzomotorno obdobje in obdobje praktične inteligence
Kordigel Aberškova omenjeni obdobji opisuje skupaj, saj so bralne sposobnosti v obeh
obdobjih dokaj omejene, ker otrok zaradi nezadostnega poznavanja znakov jezikovnega
sistema še ne more razmišljati o svetu in z njim komunicirati na kompetenten način.
Dojenček in otrok tako zaznavata predvsem zvočno plat jezika in besed, ne razumeta
pa, kaj posamezne besede pomenijo. Zato si pri komunikaciji z okolico in razmišljanju
o svetu pomagata s pomočjo diferenciranih znakov: s posnemanjem in ponavljanjem,
simbolno igro, otroško risbo, notranjimi slikami in seveda tudi z jezikom, ki bodo ostali
pomembno orodje razmišljanja o literarnih besedilih tudi takrat, ko bo že obvladal jezik.
V tem obdobju se otrok odziva predvsem na ritem in ga povezuje s prijetnimi občutki
ugodja (Kordigel Aberšek 2008).
Zato je v tem obdobju ključna vloga staršev, ki so nekakšen posrednik med otrokom in
knjigo. Pričnejo lahko s knjigo-igračo, leporelom, ki pri otroku vzbudi prijetne dražljaje.
Nekoliko kasneje pa pridejo na vrsto slikanice, ki otroku prikazujejo podobne situacije,
kot so v njegovi okolici. Otrok si leporelo in slikanico ogleduje, posluša pripovedovanje
staršev in se na ta način uči jezika, pridobiva informacije o svetu, v katerem živi
(Kordigel 1997).
2. Obdobje intuitivne inteligence
V tem obdobju začne otrok dojemati poleg zvočnega še vsebinski del književnosti. Prav
tako se začenja srečevati z različnimi literarnimi svetovi – tako zaznava vse tisto, kar se
dogaja na realni osnovi, in tudi tisto, kar je del pravljičnega dogajanja. Preko različnih
svetov otrok s književnostjo komunicira, z njo stopa v dialog in poišče odgovore na
svoja aktualna vprašanja. Literarno besedilo pa opazuje s pomočjo identifikacije in
14
projekcije, ki mu »omogočata povezovati motive v literarnem besedilu z lastno
zunajbesedilno izkušnjo in jih na ta način ovrednotiti« (Kordigel Aberšek 2008: 50).
Pravljice so odlična priložnost, da stopi iz egocentričnega mišljenja v zavedanje o
zunanjem svetu. Vendar v zgodnjem delu tega obdobja tega še ne preseže in zaznava
tiste književne osebe, ki so otroci, tako kot on. Še vedno je precej antropomorfiziranja
živali in predmetov ter nagnjenosti k animističnemu razumevanju in zaznavanju sveta.
Napredek v odmiku od egocentrizma predstavlja zaznavanje in razumevanje pravljičnih
bitij, saj začenja razumeti njihovo vlogo v književnem dogajanju. Vendar pa na začetku
še ne zaznava karakterjev teh bitij in književnih oseb, saj je omejen na zaznavanje njemu
podobnih lastnosti. S časom zaznava motive za ravnanje književnih oseb in zelo močno
izražena čustva, pa tudi podrobnosti doživlja veliko bolj intenzivneje kot odrasli. Sledi
lahko le kronološkemu toku dogodkov in strnjenemu dogajanju. Čustveno se osredotoči
le na en dogodek, saj ga izjemnost in zanimivost popolnoma prevzameta (prav tam).
3. Obdobje konkretnih, logičnih intelektualnih operacij
Ravnanje otroka je že razmišljujoče in ne več toliko impulzivno. Je že socialno bitje, ki
komunicira s skupnostjo, v kateri živi in jo po svoje tudi sooblikuje. Sposoben je
sprejemati moralna pravila. Želi, da mu knjiga ponudi nekaj razburljivega in novega,
zato so mu všeč pustolovske zgodbe. Sledi lahko zapleteni zgodbi z več osebami in kraji
dogajanja, upošteva pa tudi prejšnja dogajanja, aktivnosti je sposoben ponotranjiti za
dlje časa. Otrok je zmožen oblikovati domišljijskočutne podobe književnih oseb in
nadgrajuje avtorjev neposredni opis. Prav tako že lahko zaznava več značajskih lastnosti
književnih oseb in razume širše motive za ravnanje teh, zmožen je tudi predvideti del
zgodbe, ki je avtor ni podal. Razume in zazna avtorjeve posredne in neposredne
informacije o čustvih oseb, kaj katera oseba hoče, razmerja med književnimi osebami
ipd. Razvojno je tako daleč, da razume različne perspektive pripovedovalca, pozneje
tudi perspektive več književnih oseb. Glede razumevanja in zaznavanja dogajalnega
prostora bralec prostor v besedilu poveže s prostori iz svojega realnega življenja, loči
realni in domišljijski svet in prostor. Jasna mu je tudi možnost prepletanja kronološkega
in retrospektivnega toka dogodkov (Kordigel Aberšek 2008).
15
4. Obdobje abstraktne inteligence
To je obdobje adolescence, ki pomeni prehod od otroštva v odraslost. Hkrati s tem
razvojem se razvijajo tudi bralne sposobnosti. Najprej v ospredje stopa zanimanje za
pustolovske romane, ki so zaenkrat še vezani na realni svet, o katerem se mora še veliko
naučiti. Zanimanje zbujajo tudi stripi in mladinska literatura, ki upoveduje tematiko
posameznika v družbi, njegov spopad z družbo, področje ljubezni. Hkrati se zanima tudi
za literaturo za odrasle, zlasti tisto, ki se nanaša na vključevanje posameznika v svet
odraslih. V tem obdobju se je sposoben vživeti v čustva književnih oseb, preverja
njihova ravnanja, značaje in sprejema avtorjevo domišljijo. Sposoben se je kritično
distancirati od književne osebe, stopnjuje pa se tudi sposobnost pragmatičnega branja,
saj se njegovi interesi usmerjajo na posamezna predmetna področja in branja strokovnih
besedil. Omenjeno je dokaz, da se je razvil tudi jezikovno in je sposoben abstraktnega
razmišljanja. Toda njegov bralni razvoj še ni zaključen, zato ga je treba opominjati na
pomembnost branja tudi v naprej, da ne bo ostal samo pri trivialni literaturi, ampak bo
svojo osebnost gradil tudi z literarno estetskim branjem (Kordigel 1997).
Zgoraj navedene tri tipologije razvoja bralnih sposobnosti niso edine in najverjetneje
tudi nepopolne. Kljub temu lahko rečemo, da imajo nekaj skupnih točk, in sicer: da bi
se posameznik bralno ustrezno razvil, se je potrebno najprej naučiti grafičnih znamenj.
Nato sledijo prvi koraki s spoznavanjem knjige in nadalje čedalje bolj zahtevne
operacije razumevanja napisanega. V nadaljevanju je posameznik sposoben sam
presoditi, kaj bo bral in zakaj ter tudi kritičnega razmišljanja o prebranem. Trdimo
lahko, da je razvoj bralnih sposobnosti zapleten proces, ki terja mnogo vaje, urjenja in
spodbujanja tako s strani staršev, pedagoških delavcev in nenazadnje tudi bralca
samega.
2.3 DELITEV IN VRSTE BRANJA
Do sedaj smo spoznali, da beremo zato, da bi pridobili informacije in da ima branje v
različnih obdobjih življenja za posameznika različno vlogo in pomen.
Pa vendar ne moremo branja jemati kot samoumevnega, temveč ga uporabljamo glede
na nek namen – govorimo lahko torej o več vrstah branja (Kordigel 1992: 76). Podobno
kot pri opredelitvi termina branje, pri razvoju bralnih sposobnosti, so tudi pri delitvi
16
oziroma vrstah branja imeli različni strokovnjaki različne predloge. V nadaljevanju sta
predstavljeni dve delitvi branja.
2.3.1 Vrste branja po Nodelmanu in Reimerju
Perry Nodelman in Mavis Reimer (Blažić 2011) sta razvila tipologijo branja s stališča
bralnih interesov. Vrste branja sta namreč klasificirala na podlagi različnih motivov za
branje leposlovja ter jih tako razdelila na 5 osnovnih tipov, ki korelirajo z osnovno
razdelitvijo branja.
1. Zunajliterarno branje, ki temelji na neliterarnih motivih. »V tovrstnem atipičnem
branju mladi bralci zaznavajo podobe, slike, ilustracije, zvok, ritem, gibanje. Gre za
branje t. i. spodbujevalnih slikanic v prvem starostnem obdobju (do 3. leta), ki so
oddaljene od pripovednih slikanic. Oblikovno-tehnično imajo izrazite dodatke, ki
spodbujajo igralni odnos do knjig (dopolnjevanke, fotoslikanice, gibljivke, izrezanke,
kartonke, knjige igrače, leporella, nalepke, ozvočene knjige, postavljanke, sestavljanke,
taktilke ali tipke z zavihki ipd.)« (prav tam: 24).
2. Znotrajliterarno branje ali konformistično branje. »Gre za skupino motivov, ki
temeljijo na čustvih, zapolnjevanju praznih, nedoločljivih mest, vizualizaciji časa in
prostora, istovetenju, eskapizmu, predvidljivi zgradbi (home – away – home),
pripovedovanju, podoživljanju, različnih stališčih, spoznavanju s kulturo,
prepoznavanju žanra (npr. detektivke, grozljivke, kriminalke, ljubezenske pripovedi,
pravljice, šaljive pripovedi, športne pripovedi, znanstvene in znanstvenofantastične
pripovedi, živalske ter življenjepisne pripovedi), prepoznavanju literarnih vzorcev
(pravljica, detektivka, ljubezenska idr.)« (prav tam).
3. Raziskovalno branje, ki temelji na raziskovalnih motivih, »pri čemer mladi bralci
radi berejo različne književne zvrsti in vrste (detektivke, ljubezenske pripovedi,
srhljivke, športne, znanstvene, znanstvenofantastične pripovedi) z motivi raziskovanja
tematike, področja, žanra, življenja« (prav tam).
4. Nekonformistično branje ali inovativno branje, ki ga poimenujeta tudi proti branje, v
slovenščini pa ga lahko poimenujemo kritično branje. Značilno je predvsem za
odraslega bralca oziroma za poklicne bralce, saj berejo z namenom odkrivanja čustvene
17
in ideološke manipulacije. »Za kritično branje je značilno poglobljeno razumevanje
oziroma branje z različnih stališč in zornih kotov (ali je knjiga o problemski tematiki
npr. spolne zlorabe otrok napisana z outsiderskega ali insiderskega stališča). Pri
tovrstnem branju gre za metodo dekonstruktivizma in razvijanje procesa ozaveščanja
ter skupino poklicnih bralcev, ki so tudi naslovniki« (prav tam: 25).
5. Skupinsko branje oziroma branje v družbenem kontekstu in skupne bralne izkušnje.
Ta vrsta branja pa temelji na pogovorih o branju, ki jih najpogosteje organizirajo
knjižnice (prav tam).
2.3.2 Vrste branja po Metki Kordigel
Zagotovo eno izmed najbolj podrobnih opredelitev je predstavila Metka Kordigel, ki
glede na motivacijo razlikuje dve osnovni vrsti branja: pragmatično in literarnoestetsko
branje (Kordigel 1990: 31). Obe osnovni vrsti se delita še na podvrste, kot prikazuje
spodnja razpredelnica.
Razpredelnica 1: Vrste branja po Metki Kordigel (Kordigel 1990: 31)
1. LITERARNOESTETSKO BRANJE
Literarnoestetsko branje predstavlja »vse vrste branja, ko se človek s pomočjo tiskane
besede zaziblje v prijetni svet domišljije« (Kordigel 1990: 35). Gre torej za užitek in
BRANJE
LITERARNO-
ESTETSKO PRAGMATIČNO
Znan-
stveno
Stroko-
vno
Poljudno-
znan-
stveno
Informa-
cijsko
Literarno Evazorično
18
prijetno doživetje ob branju. Literarnoestetsko branje avtorica deli na evazorično in
literarno (prav tam).
a) Evazorično branje je tisto branje, ki bralcu omogoča vstop v svet domišljije na
podlagi lastnih želja, brez sledenja avtorjevi domišljiji in njegovega videnja ter
predstavljanja sveta. V okviru tega branja se bralec z literarno osebo identificira.
Ta vrsta branja se po zahtevnosti deli na tri stopnje:
branje trivialnega stripa (najmanj zahtevna stopnja, kjer je potrebna
podpora vizualne informacije);
branje trivialne literature (bralec dobi samo verbalno informacijo.
Značilne so črno-bele karakterizacije, protijunak, eno karakterna poteza
oseb, skromno popisan dogajalni prostor);
branje do neke mere estetsko oblikovane trivialne literature
(najzahtevnejša stopnja, besedila so v knjižni obliki in daljša, potrebna
je vztrajnost bralca, komplicirano dogajanje, zapleteni karakterji in
zahtevnejši slog pripovedovanja) (Korigel 1990).
b) Literarno branje je branje, »ob katerem bralec avtorju priznava njegovo
avtonomnost in pravico razvijati, zapletati in razpletati dogajanje tako, kot se mu
to za izpoved njegovega doživetja zdi najbolj prav« (Kordigel 1990: 39). Hkrati
bralcu omogoča notranje bogatenje, ki pa je odvisno od njegovega poznavanja
literature, literarne umetnosti, spretnosti branja, besednega zaklada. Spretnost
literarnega branja ima tri stopnje:
sposobnost branja veristične literature (poudarjena mimetična stran
literature, prikazovanje stvarnega življenja). Bralec za branje potrebuje
logiko;
sposobnost branja klasične literature;
sposobnost branja hermetične literature (za branje je potrebno
poznavanje literarne teorije, zgodovine in pomožnih literarnih ved)
(Kordigel 1990: 39–40).
2. PRAGMATIČNO BRANJE, s katerim želimo nekaj spoznati, vedeti, izvedeti, doseči
konkretne cilje, vse to z namenom zadovoljiti svoje interese. Ker pragmatično branje
posameznik lahko obvlada bolj ali manj, ga razvrščamo na t. i. stopnje pragmatičnega
branja (Kordigel 1990).
19
a) Informacijsko branje, ki nam podaja natančne in enopomenske informacije, ki
vplivajo na naše ravnanje. Pridobimo jih lahko naključno ali pa tako, da jo
iščemo. S tem branjem pridobimo informacije, ki so potrebne za naše
vsakdanje življenje (prav tam).
b) Poljudnoznanstveno branje je branje »t. i. poljudnoznanstvenih besedil,
napisanih v poljudnoznanstvenem jeziku, s katerimi strokovnjaki seznanjajo s
spoznanji svoje stroke širši krog ljudi« (Kordigel 1990: 33). Za lažje in nazorno
razumevanje pisci uporabljajo živo pisanje, prispodobe, fotografije, metafore,
pogosto se izogibajo terminom (prav tam).
c) Strokovno branje se uporablja za posamezna strokovna področja, za katera je
posameznik poklicno usposobljen in mora za razumevanje prebranega
obvladati strokovne izraze. Vse, kar prebere, vzame kot dejstvo, za branje pa
potrebuje dolgo in intenzivno koncentracijo (prav tam).
d) Znanstveno branje, s katerim bralec spoznava svet, zakonitosti in zanj
potrebuje znanstveno izobrazbo, saj mora razumeti tujke in znanstvene termine
ter se prebijati skozi besedilo in zapletene stavčne povedi. »Pri znanstvenem
branju se bralec od prebranega kritično distancira, prebrano povezuje s svojim
znanjem o temi, s svojimi razmišljanji, z drugimi avtorji, o vsem, kar prebere,
kritično dvomi, išče globlje zakonitosti, skuša poiskati vzroke za posledice,
najti bistvo in ugotoviti neznane in premalo pojasnjene zveze med pojavi«
(Kordigel 1990: 34–35).
2.4 SPODBUJANJE IN MOTIVIRANJE BRANJA
Preden opredelimo termin motivacija za branje oziroma bralna motivacija, je potrebno
pojasniti, kaj je motivacija.
»Motivacija je proces, ki spodbuja in usmerja vedenje posameznika k določenemu cilju«
(Pintrich in Schunk 1996; cit. po Kobal Grum, Kolenc in Senčar 2013: 115). Omenjeno
lahko povežemo tudi z branjem, zato v nadaljevanju navajamo nekaj opredelitev termina
motivacija za branje, ki so ga poskušali opredeliti številni teoretiki.
Bralna motivacija je kot nek večdimenzionalen konstrukt, »ki zajema elemente teorije
pripisovanja, koncept samoučinkovitosti, bralne identitete, situacijskega in
20
motivacijskega interesa, vrednotenje branja, odnos do branja, samousmerjanja ter
samoregulacije bralnega procesa, njene dimenzije pa so največkrat opredeljene z vidika
zunanje in notranje motivacije« (Meltzer in Hamann 2004; cit. po Puklek Levpušček,
Podlesek in Šterman Ivančič 2013: 21).
Številni strokovnjaki se pri opredeljevanju pojma motivacija za branje poslužujejo
raziskav kognitivne psihologije. Tako »motivacijo za branje vidijo kot neločljiv del
celotne bralne vpletenosti ali angažiranosti bralca in je seveda povezana s celotno učno
motivacijo učenca« (Pečjak in Gradišar 2002: 52).
Motivacija za branje mora izhajati iz pozitivnega spodbujanja in vzbujanja zanimanja
za branje, saj smo pri zagotavljanju motivacije za branje uspešni takrat, ko pri otroku
dosežemo spoznanje, da si s pomočjo branja odpira različne možnosti vključevati se v
različne življenjske položaje (Žigon 2001).
Motivacija za branje je ključnega pomena za integracijo branja v vsakdanje življenje
posameznika, saj bo človek bral takrat, ko mu bo branje nekaj prineslo. Od branja
namreč vsak pričakuje neke »bonuse«, kot so npr.: da se preko branja informiramo o
aktualnih temah, da se strokovno izobražujemo, da se sprostimo, zamotimo, zabavamo,
uživamo ipd. Torej ti cilji, ki jih z branjem dosežemo, so temelj motivacije za branje.
Torej je cilj motiviranja branja čisto pragmatičen: vključiti branje in tudi pismenost v
vsakdanje življenje posameznika (Böck 2008).
Camria in Guthrie (2010) opominjata, da v kolikor ignoriramo motivacijo, zanemarjamo
najbolj pomemben del branja. Nadalje pojasnjujeta, da obstajata dve plati branja:
sposobnosti in volja. Sposobnosti vključujejo prepoznavanje besed, besedišča,
enostavno razumevanje in fonologija, medtem ko pa volja pomeni motivacijo za branje,
ki zajema posameznikovo željo, užitke za branje. Brez volje za branje posameznik ne
more postati bralec, saj je prav volja tista, ki bo omogočila posamezniku, da bere vse
življenje in se tako razvija (Camria in Guthie 2010: 17).
Motivacijo za branje pogosto razumemo preveč »na lahko«, saj mislimo, da smo naredili
dovolj, če otrokom oziroma učencem ponudimo dovolj zanimivih in aktualnih knjig in
pričakujemo, da bodo po njih posegli iz lastne iniciative ter da bomo tako vzbudili v
21
njih željo po branju. Zavedati se moramo namreč, da je motivacija za branje kompleksen
in dolgotrajen proces, ki se dogaja globoko v notranjosti posameznika. Motivacija za
branje torej mora izhajati iz želje in namere posameznika, da prebere določeno besedilo
oziroma knjigo (Rosebrock in Nix 2010).
Pomembno vlogo pri spodbujanju in motiviranju branja imajo poleg družine v prvi vrsti
še vzgojno-izobraževalne ustanove, katerih naloga je, da pri posamezniku spodbujajo
samozavest za branje in njegovo avtonomijo. Pri tem je pomembna vloga učitelja, ki s
svojim vzgledom, nadzorom in spodbudami vpliva na aktivnost bralcev in višje bralne
dosežke učencev (Puklek Levpušček, Podlesek, Šterman Ivančič 2013).
Če sklenemo, lahko trdimo, da pomeni spodbujanje in motiviranje za branje, vzbujanje
pri posamezniku ustrezni odnos do branja, vzpostavljanje zanimanja za branje in
ustvarjanje bralca za vse življenje.
2.4.1 Cilji spodbujanja in motiviranja branja
To, da se ukvarjamo s spodbujanjem in motiviranjem branja, tako v šolstvu kot tudi v
privatnem vsakdanjem življenju, izhaja iz tega, da želimo nekaj doseči – imamo torej
cilj.
Margit Böck (2008) navaja dva osnovna cilja spodbujanja branja.
1. Promocija branja oziroma da bi posameznike spodbudili k temu, da berejo
pogosteje, kolikor je pač mogoče. Tako s spodbujanjem branja posameznike
opominjamo na to, da redno branje razvija njihovo bralno sposobnost oziroma
jih naredi bralno kompetentne. Teoretično izhodišče tega cilja izhaja iz tega, »da
se branje razume kot oblika komunikativnega delovanja« (Böck 2008: 12), saj
se bo posameznik za branje odločil takrat, ko bo v njem videl nek smisel in
namen. Predpogoj za ta cilj pa seveda je, da je na voljo dovolj bralnega gradiva,
da ima posameznik z branjem že izkušnje in da lahko od branja pričakuje neke
koristi (prav tam).
2. Drugi cilj spodbujanja branja pa je utrditi bralno kompetenco oziroma
sposobnost in jo razvijati še vnaprej. Ta cilj pa se v večji meri nanaša na učence
22
z bralnimi težavami (vendar tudi na vse ostale, ki z branjem nimajo težav) (prav
tam).
Zagotovo pa lahko trdimo, da spodbujanje in motiviranje branja izboljšuje človekove
izobraževalne in življenjske možnosti. V ta namen se združujejo starši, učitelji,
knjižničarji, pedagogi, založbe in drugi, da bi pojasnili pomen branja, spodbujanja
branja in v mladem človeku vzbujali zavest, da branje prinaša veselje (Franzmann idr.
1999).
Sklenemo lahko, da je spodbujanje in motiviranje branja zelo pomembno, saj z njim
razvijamo bralne sposobnosti in vplivamo na zavest posameznika o pomenu branja.
2.4.2 Delitev motivacije za branje
Da nekdo bere, pogosto obstajajo določeni razlogi. Gre za zunanjo in notranjo
motivacijo za branje, ki ju sicer res delimo in predstavljamo ločeno, vendar se njuno
delovanje prepleta in dopolnjuje.
A) ZUNANJA MOTIVACIJA ZA BRANJE
Zunanjo motivacijo za branje spodbujajo zunanji dejavniki, ki pa delujejo le začasno in
ne vodijo do trajnih interesov za branje. Tako je za bralca, ki je zunanje motiviran,
prebrana knjiga samo sredstvo, da dobi dobro oceno. Ta motivacija izhaja iz drugih, kot
so starši, učitelji, vrstniki in ne iz bralca samega. Zunanja motivacija povzroči takojšnje
učinke, ki pa so kratkoročni, saj bralec po doseženem cilju več ne nadaljuje z bralno
dejavnostjo oziroma aktivnostjo. Da bi se branje nadaljevalo, je potreben nov cilj, ki je
zunanje spodbujen (Pečjak, Bucik, Gradišar, Peklaj 2006).
Za bralce, ki berejo na podlagi zunanjih motivacijskih dejavnikov, kot so priznanje,
pohvala, ocena, je značilno, da berejo redkeje kot notranje motivirani bralci. Prav tako
so taki bralci bralno in tudi učno manj učinkoviti in uspešni. Tem učencem lahko
pomagamo tako, da jim določimo več kratkoročnih ciljev, ki jih potem tudi hitreje
dosežejo. Omenjeno vpliva na krepitev bralčeve notranje motivacije (Peklaj in Gradišar
2012).
23
Med najpomembnejše prvine zunanje motivacije sodijo:
priznanje (npr. pohvala, diploma): bralec bere, ker ga bodo starši, učitelji
pohvalili;
dosežek (npr. ocena): bere, ker ve, da bo dobil dobro oceno;
tekmovalnost: bere, ker želi biti boljši od drugih, in
socialna motivacija: bere, da bo lahko sodeloval v različnih socialnih aktivnostih
(Pečjak 2010: 41).
Socialna interakcija pride v poštev takrat, ko učenec sodeluje s sošolci v določeni bralni
dejavnosti. Gre predvsem za pripadnost posameznika v tistih dejavnostih, v katerih
sodelujejo tudi drugi iz njegovega okolja. Socialna motivacija združuje dimenziji
socialnosti in ustrežljivosti. Tako lahko mnenja vrstnikov o neki knjigi spodbujajo
njegovo zanimanje za omenjeno knjigo. Prav tako pa socialna interakcija ponuja
učencem priložnosti za povečevanje znanja, postavljanje realnih ciljev in večji napredek
(Pečjak, Bucik, Gradišar, Peklaj 2006).
B) NOTRANJA MOTIVACIJA ZA BRANJE
Gre za motivacijo, ki izhaja iz notranje želje, potreb posameznika. Ta motivacija je bolj
učinkovita od zunanje, saj bralec bere zaradi osebnih interesov, lastnih izkušenj, ki
vodijo do razlogov za branje. Za notranje motivirane bralce je značilno, da so zatopljeni
in radovedni pri branju. Notranje spodbude so vseživljenjske in imajo dolgoročni vpliv.
Posameznik postane notranje motiviran takrat, ko se zaveda, da bo kos tej bralni
izkušnji. Prav tako pa so notranje motivirani bralci bolj bralno in učno uspešni in tudi
bolj pismeni (Pečjak, Bucik, Gradišar, Peklaj 2006).
Vpogled v notranjo sliko branja daje teorija samodeterminacije oziroma
samodoločenosti, ki nam hkrati pojasnjuje tudi, zakaj nekateri prostovoljno berejo in ob
tem uživajo, drugi pa se vsakemu branju izogibajo. Teorija temelji na psiholoških
potrebah, ki jih bralec preko branja zadovoljuje:
povezanost: ljudje težijo k sodelovanju v takšnih dejavnostih, ki so pomembne
tudi za druge v njihovem okolju;
kompetentnost: bralci, ki se čutijo sposobne in uspešne, so bolj notranje motivirani
in jih morebitni neuspeh ne prestraši. Prav tako kompetentnost povzroča odločanje
za težke naloge in poskrbi za večjo izzivalnost;
24
avtonomija: notranja bralna motiviranost se poveča s tem, da ima bralec možnost
izbire, hkrati pa mu avtonomija omogoča, da postane boljši bralec (Pečjak in
Gradišar 2012).
Prvine notranje motivacije za branje so:
kompetentnost ali lastna učinkovitost: pomeni prepričanje posameznika, da je z
lastnimi sposobnostmi zmožen doseči cilje. Zelo pomembno je tudi, da
posameznik za doseganje lastne učinkovitosti prejme povratne informacije od
drugih. Če pa bralec ne dosega ciljev, ki si jih je v zvezi z branjem zastavil, torej
če ne pride do dosežka, lahko lastna učinkovitost upade (Pečjak, Bucik, Gradišar,
Peklaj 2006 in Pečjak in Gradišar 2012);
interes: gre za psihološko stanje, tudi nagnjenost posameznika. Lahko je tudi
navada, motivacijsko prepričanje, poteza. Interes vključuje usmerjeno pozornost,
povečano miselno delovanje, čustveno vzburjenost. Interes je lahko pozitiven ali
negativen, po trajanju pa je lahko dolgoročen ali kratkoročen (prav tam);
zatopljenost: je proces, ki pomeni izrazito osredotočenost na neko nalogo, sočasno
s tem pa poteka dobro razumevanje vsebine. Gre za užitek, ki bralca poganja do
višjih nivojev doživljanja. Bralec je ob branju dejaven, se identificira z liki in se
vživi v zgodbo. Seveda pa mora biti besedilo primerno, npr. učenčevi starosti in
zrelosti. Zatopljenost je posebna vrsta zavzetosti, ki vodi do dolgotrajnih bralnih
interesov (prav tam);
prepričanje o pomembnosti branja (Pečjak 2010).
Opozoriti velja tudi na ugotovitve številnih raziskav, ki navajajo, da notranja motivacija
pada na prehodu iz osnovne šole v srednjo šolo, temu pa sledi porast zunanje motivacije.
Omenjeno avtorji raziskav povezujejo s spremembo učnega in socialnega okolja, z
upadom prepričanj glede lastne sposobnosti ter v povezavi s prejšnjimi uspehi. Prav tako
pa notranja motivacija bolj upada pri fantih kot pri dekletih (Puklek Levpušček,
Podlesek, Šterman Ivančič 2013).
Da bi vzgojili dolgoročnega bralca je primerno, da spodbujamo in težimo k obema
vrstama motivacije za branje.
25
2.5 VLOGA IN POMEN BRANJA IN BRALNE PISMENOSTI V ŽIVLJENJU
POSAMEZNIKA
Zdi se nam čisto preprosto, da znamo prebrati napis na izložbi, naslov knjige, sporočilo
plakata ob cesti, prebrati, kaj je potrebno izpolniti na nekem obrazcu ipd. Ko se branja
šele učimo, se ne zavedamo, kako pomembno je za nas in uspeh v življenju. O pomenu
branja in njegovem bistvu je Carl Braun, ko je bil predsednik Mednarodne bralne zveze
(IRA), povedal: »Menim, da se moramo spomniti, kakšno moč si lahko pridobimo s
pismenostjo in po drugi strani do kakšne odtujitve, poslabšanja in zanemarjanja velikih
človeških zmožnosti prihaja zaradi nepismenosti« (Kropp 2000: 221). Človek torej brez
znanja brati v sodobnem svetu ne more živeti in tudi preživeti, saj ga uporablja že
nezavedno.
Ljudje, ki so pri bralni pismenosti šibkejši, imajo manjše možnosti za uspeh pri
izobraževanju, delu in življenju nasploh (Plevnik 2011). Prav literarno branje je namreč
pomembno za posameznikov jezikovni razvoj, za širjenje bralčevih obzorij in seveda
bogati osebne izkušnje (Grosman 2011).
Branje je za možgane posebna telovadba, s pomočjo katere ostanejo v idealni formi.
Med samim branjem se namreč deli možganov, ki so razviti za funkciji vida in jezika,
povezujejo v specifičen nevronski sklop. Po drugi strani pa nas branje opogumlja, da se
z različnimi življenjskimi situacijami, težavami, pogumneje spopadamo in tudi bolje
razumemo, kaj drugi občutijo. Različni strokovnjaki pravijo, da npr. z branjem romanov
človek izboljšuje družinske odnose in spreminja življenjsko perspektivo. Nadalje
dodajajo, da je branje tudi neke vrste psihoterapija, ki učinkoviteje kot glasba blaži stres,
saj niža nivo stresnega hormona kortizola. Raziskave dokazujejo, da nam branje
omogoča pomlajevanje uma, saj je pri ljudeh, ki so v prostem času brali, bilo zaznati
kar 32 % manjše kognitivno propadanje, ker so možgani učinkovitejši in kljub
spremembam staranja normalno funkcionirajo. Odrasli, ki v starejši dobi redno berejo,
imajo za dvainpolkrat manjše možnosti, da bodo zboleli za alzheimerjevo boleznijo. Ne
gre pa pozabiti tudi na to, da nam branje omogoča bogatenje besednega zaklada;
dognanja raziskovalcev so namreč, da se z branjem naučimo kar od 5 do 15 % vseh
besed. Prav tako pa navajajo še eno prednost branja: s pomočjo junakov, likov, ki jih
med branjem spoznamo, lažje premagamo življenjske ovire, saj nas uspeh teh likov
26
motivira k doseganju lastnih ciljev. Prav ta identifikacija z literarnimi liki lahko pri
človeku povzroči, da bo v svojem življenju nekaj ukrenil (Internetni vir 1 b. d.).
Koristi branja se začnejo že zelo zgodaj – ko se otrok sreča s svojo prvo knjigo, ko
zasliši prve besede iz te knjige in se nadaljuje vse življenje. V nadaljevanju so navedene
prednosti oziroma 10 razlogov, zakaj je branje pomembno, tako za otroka kot za
odraslega. Hkrati ti razlogi navajajo dejstva, zakaj je potrebno vedno znova in pogosto
brati.
1. Otroci, ki berejo pogosto in veliko, postanejo v tem vedno boljši. Ta razlog
deluje po principu zdrave pameti, saj vaja dela mojstra, kar velja tudi za branje.
2. Branje razgibava naše možgane. Ker je branje zelo zahtevna in kompleksna
naloga za človeške možgane, krepi možganske povezave in dejansko gradi nove
povezave.
3. Branje izboljšuje koncentracijo. Med branjem je namreč potrebno biti na miru
in tiho, saj se le tako lahko osredotočimo na zgodbo. S pomočjo branja tako
razvijemo sposobnost koncentracije, da lahko beremo vedno daljše obdobje.
4. Branje nas uči o svetu okrog nas. Z branjem spoznamo ljudi, kraje in dogodke,
s katerimi še nismo imeli izkušenj, saj smo preko branja lahko izpostavljeni
drugačnim načinom življenja, idejam in prepričanjih o svetu, ki se od naših
razlikujejo.
5. Branje izboljšuje besednjak in vodi k bolj visoko razvitim jezikovnim
znanjem. S pomočjo branja se učimo novih besed, strukture stavkov in se učimo
učinkovite uporabe besed in jezika.
6. Branje razvija domišljijo. Med branjem morajo možgani prevesti opis
prebranega (o ljudeh, krajih in stvareh) v sliko, saj si med branjem zgodbe vse
te karakterje in občutja predstavljamo. Prav tako pa uporabljamo lastne izkušnje
z namenom predstavljati si, kako bi se počutili v enakem položaju.
7. Branje pomaga razvijati empatijo. Preko identifikacije z literarnim likom,
občutimo tisto, kar občuti on.
8. Branje vodi do boljših uspehov v šoli. In to ne samo pri posameznih predmetih,
temveč pri vseh predmetih in skozi celotno pot izobraževanja.
27
9. Branje je odlična oblika zabave. Knjigo lahko vzamemo vsepovsod s sabo in
ne bomo nikoli osamljeni.
10. Branje sprošča telo in pomirja um/misli. Živimo v zelo stresnem času, ko
veliko ljudi pozabi, kako se sprostiti, zato je branje tisti pomemben faktor, ki nas
sprosti in nauči biti tiho. Neprestano smo bombardirani z gledanjem televizije,
računalnika ali igranjem igric, ki pa za naše možgane predstavljajo pravi stres.
Branje pa poteka v tišini, hkrati pa črn tisk na belih platnicah povzroča manj
stresa za naše oči in možgane, kot pa številne barve in migetanja na sodobnih
medijih (Benefits of reading b. d.).
Grosmanova (2005) poudarja, da je bilo že v 20. stoletju mogoče zaznati upadanje
pismenosti in zanimanje za branje. Takrat se je tudi začelo zavedanje o osrednjem
pomenu besednega sporazumevanja, saj želja po uspešnosti posameznika terja od njega
visoko razvito jezikovno zmožnost (Grosman 2005). Prav tako navaja, da se je v
Sloveniji izrazito zanimanje za pismenost sprožilo po rezultatih mednarodne raziskave
o ravni pismenosti, kjer se je Slovenija uvrstila na rep, saj 65 do 70 % odraslih bralcev
ne dosega tretje ravni pismenosti, ki pa je pomembna za razumevanje različnih vrst
besedil (Možina 2000: 18; Ivelja 2000: 4; povzeto po Grosman 2005: 6).
Ker živimo v hitro spreminjajočem se svetu, se od ljudi pričakuje, da so vešči uporabe
novih materialov in kompleksnejših načinov uporabe. Velja pa tudi prepričanje, »da se
naše razumevanje bralne pismenosti razvija vzporedno s spremembami v družbi in
kulturi« (Izhodišča merjenja bralne pismenosti … 2013: 27). Tudi spretnosti bralne
pismenosti, ki jih posameznik uporablja za osebno življenje, življenje v družbi, se
spreminjajo. Dandanes ni več pomembno, da si določene podatke zapomniš, temveč da
jih znaš poiskati in uporabiti. Kot navaja Holloway (1999), »so bralne spretnosti
odločilnega pomena za učne dosežke učencev višjih razredov osnovne šole in
srednješolcev« (Holloway 1999; cit. po Izhodišča merjenja bralne pismenosti … 2013:
27). Bralna pismenost je pomembna zaradi tega, ker lahko tistim, ki jo obvladajo,
prinaša številne prednosti v življenju, jim omogoča dostop do različnih izobraževalnih
programov, vpliva na miselne procese in oblikuje način razmišljanja. Poleg omenjenega
pa bralna pismenost omogoča uspešnost pri različnih predmetih v nekem
izobraževalnem programu in posledično pripomore k uspešnosti v različnih življenjskih
28
situacijah v odraslosti. Neekonomski učinki pismenosti pa imajo, na podlagi osebne
blaginje in večje socialne vključenosti, vpliv tudi na učinke v gospodarstvu in trg dela.
Omenjeno se dokazuje s tem, da so bolj izobraženi prebivalci neke države podlaga za
gospodarsko rast te države. Zanimivi pa so tudi rezultati študije kanadskih ekonomistov,
ki so raziskovali povezavo med stopnjo pismenosti in gospodarsko uspešnostjo na dolgi
rok: »odkrili so, da je povprečna stopnja pismenosti prebivalstva neke države boljši
pokazatelj gospodarske rasti kot dosežena stopnja izobrazbe« (prav tam: 29).
O pomembnosti bralne pismenosti pa priča tudi naslednji zapis Evropske komisije iz
leta 2001, ki je predstavila temeljno naravo bralne pismenosti, in sicer pravi, da je bralna
pismenost »bistvena za vsa področja izobraževanja in druga področja, omogoča
sodelovanje v širšem kontekstu vseživljenjskega učenja ter prispeva k posameznikovi
integraciji v družbo in k njegovemu osebnemu razvoju. V zadnjem času je Evropska
unija to trditev podprla s tem, da je komunikacijo (poslušanje, govor, branje in pisanje)
v maternem jeziku označila za prvo od osmih ključnih kompetenc, ki jih vsak
posameznik potrebuje za svojo osebno izpolnitev in razvoj, aktivno državljanstvo,
vključenost v družbo in zaposlitev« (Svet za izobraževanje Education Council 2006; cit.
po Izhodišča merjenja bralne pismenosti … 2013: 28).
Sklenemo lahko, da sta branje in bralna pismenost zelo pomembna tako za posameznika
kot širšo družbo, saj obema zagotavlja uspešnost, zadovoljstvo in učinkovitost. Naloga
obeh pa je, da se pomembnosti branja in bralne pismenosti zavedata in si po najboljših
možnostih prizadevata za njuno nadgradnjo in razvoj.
2.6 BRALNA KULTURA
Bibliotekarski terminološki slovar za termin bralna kultura navaja naslednjo
opredelitev: bralna kultura pomeni »obvladovanje vseh vrst branja, zanimanje za
različne literarne zvrsti in njihovo poznavanje« (Bibliotekarski terminološki slovar b.
d.).
Bralno kulturo lahko »razumemo kot vrednoto, ki je posledica nekega delovanja, torej
branja, njen pomen pa je v vzgojnem in osebnostno preoblikovalnem vplivu na
prebivalce« (Podbrežnik 2010: 699). Podbrežnik dodaja še, da brez ustrezne pismenosti
29
tudi bralne kulture ni, »saj sta oba pojava tesno povezana. Če razvijamo bralno kulturo,
razvijamo tudi bralno pismenost in obratno ter s tem povečujemo možnosti ekonomske
uspešnosti« (prav tam).
Tudi Silva Novljan (2008) razmišlja o opredeljevanju pojma bralna kultura in opozarja,
da je to vedno popularna tema za raziskovanje in pogovor. Pri tem naniza več različnih
pogledov, ki bi jih posamezniki razumeli ob navedbi pojma bralna kultura: eni bi pod
tem pojmom razumeli knjižno kulturo, drugi bi bralno kulturo povezovali z branjem
leposlovja, tretji bi nizali podatke o prebranih knjigah, četrti razume pod tem terminom
bralne dosežke in še bi lahko naštevali. Pridaja pa tudi, da je pomembno zlasti to, da se
o bralni kulturi piše in razpravlja. Prav tako pravi, da se ne strinja s tistimi, ki so mnenja,
da se čedalje manj bere. Omenjeno podpira s tem, da se berejo različne stvari, četudi to
niso npr. leposlovna dela ali strokovna literatura, temveč zgolj splošne informacije o
življenju ljudi (Novljan 2008).
»Bralno kulturo povezujemo z ravnjo dosežene bralne pismenosti, dostopnostjo bralnih
virov, časom za branje, prostorom, s potrebami posameznika in okolja, prispevek pri
njenem razvijanju pa z vrednotenjem doseganja postavljenih ciljev. Na tak način se
hitreje pokažejo pomanjkljivosti v delovanju, ki omogočijo spremeniti, izboljšati
delovanje« (Novljan 2008: 115).
To, da beremo klasično ali kvalitetno literaturo v velikih količinah, še ne pomeni bralne
kulture. Če se osredotočimo na izraz kultura, nam že ta podaja način, kako se nekaj v
določenih okoljih obravnava, vrednoti, poroča, dela idr. Zato lahko rečemo, da »bralna
kultura nikakor ne more biti le naloga šole ali odgovornost knjižnice ter način življenja
družine. Skupno in širše razvijanje vrednot, sporočil in vedenjskih vzorcev v zvezi z
branjem, še zlasti v zvezi s prostoročnim branjem, je predvidoma bolj učinkovito«
(Bralna kultura je način … 2012: b. str.).
»Bralna kultura je torej splet idej, vrednot, norm, vsebin in sporočil, ki jih oblikujemo
in posredujemo v zvezi z branjem, ki jih sporoča in oblikuje lokalna skupnost od vrtcev
in šol, od učiteljev do ravnateljev« … in vseh ostalih … »z namenom, da bi postalo
branje cenjena aktivnost. Bralna kultura vzpostavlja in izpostavlja vsebine ter sporočila,
ki spodbujajo branje, nebralce opogumlja k branju kot cenjeni dejavnosti, ki je v
30
vrednostnem sistemu pomembna ne le za učenje, pač pa tudi za prosti čas« (Bralna
kultura je način … 2012: b. str.).
Bralno kulturo v Sloveniji spodbujajo in razvijajo številni posamezniki, društva,
organizacije, vzgojno-izobraževalne ustanove, knjižnice in še bi lahko naštevali. Na tem
mestu podajamo nekaj osnovnih informacij o dveh pomembnih spodbujevalcih bralne
kulture: Bralni znački in nacionalnem projektu Rastem s knjigo.
Bralna značka je slovensko gibanje, ki je prisotno že več kot 50 let. Njen namen je
spodbujanje prostovoljnega branja v prostem času in dvigovanje bralne kulture med
mladimi, kar počne preko glavnega cilja vzgojiti bralca, ki bo bral vse življenje. Pri tem
teži k umeščanju branja v celotno kulturno okolje in se v ta namen povezuje s številnimi
strokovnjaki s področja mladinske književnosti, pisatelji, književniki in drugimi. Mlade
bralce skuša motivirati z raznimi motivacijskimi sredstvi in je v nenehno podporo
mentorjem bralne značke. Pomembno pa je tudi njeno delovanje kot dopolnilo k pouku
slovenskega jezika in književnosti in sodelovanje s knjižnicami. Zelo intenzivno si
prizadeva za dvig bralne pismenosti posameznika in družbe kot celote (Društvo Bralna
značka Slovenije b. d.).
Nacionalni projekt Rastem s knjigo poteka že osmo leto. Omenjeni projekt poteka tako
na nivoju osnovnih kot tudi na nivoju srednjih šol. Za osnovne šole nosi ta projekt naziv:
»Rastem s knjigo OŠ 2013« – izvirno slovensko mladinsko leposlovno delo
vsakemu sedmošolcu. Izvaja ga Javna agencija za knjigo Republike Slovenije v
sodelovanju z Ministrstvom za kulturo, Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport,
Združenjem splošnih knjižnic, Zavodom RS za šolstvo, Društvom šolskih knjižničarjev
Slovenije in Društvom slovenskih pisateljev ter v sodelovanju s splošnimi knjižnicami,
slovenskimi osnovnimi šolami, osnovnimi šolami s prilagojenim programom, zavodi za
vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami in zamejskimi
osnovnimi šolami. Osnovni namen tega projekta je spodbujanje bralne kulture (Rastem
s knjigo OŠ 2013 b. d.).
»Cilji nacionalnega projekta »Rastem s knjigo OŠ« so:
spodbujanje dostopnosti kakovostne in izvirne slovenske mladinske
leposlovne literature;
31
promocija vrhunskih domačih ustvarjalcev mladinskega leposlovja;
spodbujanje motivacije za branje pri šolarjih in njihovega obiskovanja
splošnih knjižnic;
motivacija založnikov k večjemu vključevanju sodobnih slovenskih piscev v
založniške programe za mladino ter povečevanje deleža izdanega izvirnega
slovenskega mladinskega leposlovja« (Rastem s knjigo OŠ 2013 b. d.).
2.7 DOSEDANJE EMPIRIČNO RAZISKOVANJE BRANJA IN BRALNIH
NAVAD
Vse, kar je povezano z branjem, bralnimi navadami, bralno pismenostjo, je zmeraj
aktualno in priložnost za raziskovanje. S pomočjo raziskovanja zgoraj omenjenega
pridobimo ključne informacije, s katerimi lahko vplivamo na izboljšanje branja in
bralnih navad, povečamo bralno kulturo in spodbudimo pozitivni odnos do branja.
Ravno zaradi tega je raziskav o branju, bralnih navadah, bralni pismenosti in vsem
drugem, povezanem z branjem, zelo veliko. Vseh raziskav na tem mestu ne moremo
navesti, kar tudi ne bi bilo smiselno. Zato je v nadaljevanju na kratko predstavljenih
samo nekaj raziskav, ki se dotikajo populacije mladih bralcev.
Najprej predstavljamo nekaj kratkih informacij o mednarodni raziskavi PISA. Gre za
mednarodno raziskavo, ki se posveča tudi bralni pismenosti, poleg nje pa še matematični
in naravoslovni pismenosti. Prvič je bila ta raziskava izvedena v letu 2000 in se izvaja
v triletnih ciklih. Nad njo bedi Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj
(OECD) (Program mednarodne primerjave dosežkov učencev – PISA b. d.). V
raziskavo so vključeni 15-letniki, ne glede na to, katero šolo obiskujejo. Kar se tiče
raziskovanja bralne pismenosti in rezultatov v okviru raziskave PISA 2012, je ta
pokazala, da so slovenski učenci na preizkusu bralne pismenosti pod povprečjem
OECD-ja. Pri tem so učenke dosegle višje rezultate kot učenci (OECD PISA 2012,
2013).
Lidija Janeš in Gregor Škrlj (2012) sta v članku z naslovom Spodbujanje in spremljanje
bralnih navad učencev tretjega triletja osnovne šole predstavila rezultate raziskovanja
branja na eni izmed ljubljanskih osnovnih šol. Ugotovila sta, da branje med anketiranimi
učenci ni najbolj priljubljeno, ker morajo brati obvezna leposlovna dela, pri čemer jih
32
moti, da ta ne vključujejo aktualnih tematik. Nadalje sta ugotovila, da dekleta pogosteje
berejo revije, fantje pa leposlovne e-knjige in druga gradiva, kot so stripi, enciklopedije.
Med njunimi sklepi so tudi naslednji: učenci branje povezujejo z obvezo in ima zanje
negativen predznak; učenci berejo tudi zato, da opravijo bralno značko in da morajo
brati. V svojem članku podata zanimiv citat Ide Mlakar, ki ga zaradi uporabnosti tudi
navajamo: »ni dovolj, da odrasli samo poznamo pozitivne učinke branja, naprej ga
moramo sami izkusiti in v njem resnično uživati, da ga lahko prepričljivo posredujemo
tudi otrokom. Le na ta način lahko ustvarjamo bralca« (Mlakar 2003: 84; cit. po Janeš
in Škrlj 2012: 59).
Z raziskovanjem motiviranja učencev za branje se je ukvarjala Olga Omejc (2013) in
svoje ugotovitve zapisala v članku z naslovom: Brati ali ne brati – motiviranje učencev
za branje. Tako opozarja, da v kolikor učenci niso bralci in ne uporabljajo knjižnice, ne
morejo postati privrženci ljubiteljskega branja in si na ta način širiti obzorje s
pridobivanjem različnih informacij. Hkrati dodaja, da množična prisotnost elektronskih
medijev ni izpodrinila in nadomestila tiskane knjige, kljub temu pa se zaznava upad
izposoje knjig v šolski knjižnici in branje za bralno značko. Zato je med učenci vseh
treh triletij izpeljala anketo o bralnih navadah z namenom ugotoviti, kakšne so bralne
navade med učenci in kaj jih odvrača od branja. Za učence tretjega triletja je ugotovila,
da se branje zdi pomembno manj kot 50 % anketiranih in da se mladi o prebranem med
sabo pogovarjajo. Njene ugotovite so še, da učenci obiskujejo knjižnico, da je prisotno
zanimanje staršev za branje svojih otrok ter da je pohvala učiteljev pomembna za
nadaljnje branje. Po analizi rezultatov je nato skupaj z učiteljico slovenščine naredila
načrt za zviševanje bralne motivacije med učenci. Navajamo še ključno ugotovitev
njenega raziskovanja in rezultat motivacije učencev za branje skupaj z učiteljico: »Če
so si učenci ob začetku leta še zastavljali vprašanje brati ali ne brati, te dileme ob koncu
leta ni bilo več. Z učiteljico bova ohranili tak način vzpodbujanja branja tudi v prihodnje,
hkrati pa iskali nove poti motiviranja učencev za branje« (Omejc 2013: 65). Omenjen
citat je dober pokazatelj, zakaj je potrebno področje branja nenehno raziskovati.
Branje in bralne navade so zanimiva in aktualna tema tudi za raziskovanje v diplomskih
in magistrskih delih. V nadaljevanju povzemamo ključne ugotovitve in nekatere primere
tovrstnega raziskovanja.
33
Maja Novak (2006) je pripravila diplomsko delo z naslovom Vpliv Bralne značke
Slovenije na motivacijo za branje v tretjem, šestem in devetem razredu na OŠ I, OŠ II
in OŠ III v Murski Soboti. Pri tem se je osredotočila predvsem na pomen Bralne značke
in njeno vlogo za motivacijo branja. V okviru empirične raziskave je ugotovila, da je
Bralna značka med učenci dobro sprejeta, da so za branje na sploh bolj motivirani tisti,
ki pri bralni znački sodelujejo. Ugotovila je tudi, da učenci raje berejo knjige tujih
avtorjev, pripovedna besedila ter da se za sodelovanje pri bralni znački odločajo
predvsem zaradi lastne želje po branju. Navaja tudi, da so dekleta bolj motivirana za
branje in pogosteje sodelujejo pri bralni znački (Novak, 2006).
Eva Gregorčič (2013) se je v svojem diplomskem delu ukvarjala s temo Metoda branja
in motivacija za branje v tretjem triletju osnovne šole. Osredotočila se je predvsem na
bralno motivacijo in njeno spodbujanje v tretjem triletju osnovne šole. Njene ugotovitve
so, da med dekleti in fanti obstajajo razlike v interesu za branje, da večina anketiranih
obiskuje knjižnico, večina jih sodeluje pri bralni znački, da bi učence k branju
spodbujale npr. knjige, ki si jih sami izberejo, tematika, ki jim je blizu in več pogovorov
o prebranem (Gregorčič 2013).
Z bralnimi navadami se je v svojem diplomskem delu z naslovom Bralne navade
učencev tretjega triletja v občini Ormož ukvarjala tudi Ksenija Munda. Njene ugotovitve
so, da se učenci v prostem času vse manj posvečajo branju, da se večina učencev za
branje navdušuje samih; ne preseneča je ugotovitev, da so ravno časopisi in revije tisti,
ki jih učenci najraje berejo, in da jih leposlovje ne zanima preveč. Tudi ona ugotavlja,
da dekleta raje berejo in da jih pritegnejo knjige z zanimivim naslovom ter da imajo
učenci precej negativen odnos do domačega branja. Preseneča jo ugotovitev, da je
dramatika med najbolj branimi zvrstmi (Munda 2010).
Na območju Ormoža je svojo diplomsko delo pripravila tudi Petra Kontarček, ki so jo
zanimale Bralne navade in interesi učencev 6. in 8. razredov na Osnovni šoli Ormož.
Njena ključna ugotovitev je, da s starostjo bralni interes pada. Tudi ona prihaja do
ugotovitev, da učenci v prostem času manj berejo in se raje ukvarjajo z drugimi
dejavnostmi. Enako kot Munda tudi njena raziskava prinaša spoznanje, da so časopisi
in revije med najbolj branimi. Dodaja še potrditev diplomskega dela, da je za bralno
34
motivacijo pomemben nasvet učitelja in opozarja na pomen učiteljev, ki bi naj imeli
ključno vlogo pri spodbujanju branja (Kontarček 2011).
S pomenom branja in spodbujanjem bralne motivacije se je v svojem diplomskem delu
ukvarjala tudi Mojca Brezigar. Tudi njo so zanimali bralni interesi, bralne navade,
motivacija branja in pomen branja. Njene ugotovitve lahko povežemo z ugotovitvami
Mundove in Kontarčkove: da branje s starostjo upada, da se pomena branja bolj
zavedajo dekleta in da berejo raje učenci z višjim uspehom. Presenetila pa jo je
ugotovitev, da je ravno leposlovje tisto, ki ga mladi najraje berejo. Glede bralne
motivacije je ugotovila, da učence spodbujajo tako starši kot učitelji. Poudarja pomen
spodbujanja otrok k branju že v predšolskem obdobju (Brezigar 2011).
Savina Zwitter pa je bralne navade preučevala v svojem magistrskem delu z naslovom
Bralne navade slovenskih gimnazijcev. Pri tem ugotavlja, da mladi ob leposlovju
razmišljajo o resničnih življenjskih situacijah, da je branje pomembno za razvoj
posameznikove osebnosti, da so fantastične pripovedi precej popularne med dijaki ter
da je branje nekje na sredini med ostalimi prostočasnimi dejavnostmi. Ugotavlja, da se
med počitnicami več bere in da v ospredje prihaja tudi branje iz drugih medijev, največ
se bere romanov in najmanj dramatike. Opozarja pa na zaskrbljujoče mnenje, da je
leposlovje nekoristno (Zwitter 2001).
Do zanimivih zaključkov je prišla tudi Sabina Ileršič Kovšca, ki je želela preveriti, kaj
osnovnošolcem na predmetni stopnji pomeni branje. V ta namen je opravila anketo med
učenci osnovne šole z območja Postojne. Njeni zaključki so, da učenci, ki jih je
anketirala, radi berejo in da jim branje pomeni širjenje znanja in bogatenje besednega
zaklada. Med učenci prevladuje notranja motivacija za branje, kljub temu pa se večina
učencev s starši pogovarja o prebrani knjigi in bi prebrane knjige drugim tudi
priporočili. Zanimivo je, da so učenci odgovorili, da bomo v novem tisočletju brali
knjige v tiskani in elektronski obliki (Ileršič Kovšca 2000).
Na podlagi zgoraj omenjenih raziskav lahko povzamemo, da branje med mladimi ni zelo
priljubljeno, hkrati pa se jim ne zdi zelo pomembno, prav tako jih branje leposlovja ne
zanima preveč. Ugotovitve kažejo tudi, da so dekleta in tisti z višjim učnim uspehom
bolj navdušeni nad branjem. Zanimivo je, da je mladim bralcem pomembno, da jih
35
odrasli pohvalijo in spodbujajo za branje ter da se o knjigah pogovarjajo predvsem s
prijatelji. V ospredje prihaja tudi branje iz drugih medijev in ne samo iz knjig, kar kaže
na možnost razvijanja motivacije za branje na drugačen način. Tudi ugotovitev, da si
mladi z branjem širijo besedni zaklad in obstoječe znanje, kaže na to, da se pri mladih
odnos do branja in zavedanje o pomenu le–tega še ni izgubil in ga je potrebno samo
nekoliko spodbuditi. Omenjene ugotovitve so lahko podlaga za nadaljnje raziskovanje
in jih bomo lahko uporabili tudi za primerjanje dobljenih rezultatov naše empirične
raziskave, ki sledi v nadaljevanju.
36
3 EMPIRIČNI DEL
3.1 NAMEN
Zanimanje za bralne navade osnovnošolcev se je pojavilo že tekom opravljanja obvezne
študijske prakse, kjer je bilo pri nekaterih osnovnošolcih mogoče zaznati nezanimanje
za branje in dejavnosti povezane z njim. Ker tovrstnega raziskovanja na področju občine
Murska Sobota še ni bilo, je to bil še dodaten motiv za raziskovanje. Obenem pa so na
samo idejo za raziskovanje vplivali tudi podatki, pridobljeni na podlagi rezultatov
raziskave PIRLS 2011, kjer je navedeno, da je Pomurska regija v bralnih dosežkih na
zadnjem mestu in izrazito zaostaja za ostalimi regijami v Sloveniji (Mednarodna
raziskava bralne pismenosti PIRLS 2011 b. d.).
Namen raziskave je ugotoviti, kakšne so bralne navade osnovnošolcev tretjega triletja v
občini Murska Sobota. V sklopu tega nas zanima:
Kakšen odnos imajo osnovnošolci do branja?
Kako radi berejo in njihova pogostost branja?
Po kateri tematiki najraje posegajo in kaj vpliva na izbor knjig?
S kom se posvetujejo in pogovarjajo o branju ter kako je z motivacijo za branje?
Kako pogosto sodelujejo pri Bralni znački?
Kako pogosto berejo med šolskim letom in v letnih počitnicah?
Kje si izposojajo knjige?
Če so že slišali za e-knjige?
Kakšno je njihovo mnenje o branju?
Pri omenjenih vidikih preverjamo vlogo spola, razreda in zaključene ocene pri
slovenščini.
37
3.2 RAZČLENITEV, PODROBNA OPREDELITEV IN OMEJITEV
RAZISKOVALNEGA PROBLEMA
3.2.1 Raziskovalna vprašanja
1. Vprašanja, ki obravnavajo, ali osnovnošolce branje veseli.
1.1. Ali obstaja v tem razlika glede na spol?
1.2. Ali obstaja v tem razlika glede na razred?
1.3. Ali obstaja v tem razlika glede na zaključeno oceno pri slovenščini?
2. Vprašanja, ki obravnavajo, kako radi osnovnošolci berejo.
2.1. Kako radi berejo poezijo?
2.1.1. Ali obstaja v tem razlika glede na spol?
2.1.2. Ali obstaja v tem razlika glede na razred?
2.1.3. Ali obstaja v tem razlika glede na zaključeno oceno pri slovenščini?
2.2. Kako radi berejo prozo?
2.2.1. Ali obstaja v tem razlika glede na spol?
2.2.2. Ali obstaja v tem razlika glede na razred?
2.2.3. Ali obstaja v tem razlika glede na zaključeno oceno pri slovenščini?
2.3. Kako radi berejo dramatiko?
2.3.1. Ali obstaja v tem razlika glede na spol?
2.3.2. Ali obstaja v tem razlika glede na razred?
2.3.3. Ali obstaja v tem razlika glede na zaključeno oceno pri slovenščini?
2.4. Kako radi berejo stripe?
2.4.1. Ali obstaja v tem razlika glede na spol?
2.4.2. Ali obstaja v tem razlika glede na razred?
2.4.3. Ali obstaja v tem razlika glede na zaključeno oceno pri slovenščini?
2.5. Kako radi berejo strokovne knjige (npr. različne enciklopedije)?
2.5.1. Ali obstaja v tem razlika glede na spol?
2.5.2. Ali obstaja v tem razlika glede na razred?
2.5.3. Ali obstaja v tem razlika glede na zaključeno oceno pri slovenščini?
2.6. Kako radi berejo mladinske revije?
2.6.1. Ali obstaja v tem razlika glede na spol?
2.6.2. Ali obstaja v tem razlika glede na razred?
38
2.6.3. Ali obstaja v tem razlika glede na zaključeno oceno pri slovenščini?
2.7. Kako radi berejo drugo?
2.7.1. Ali obstaja v tem razlika glede na spol?
2.7.2. Ali obstaja v tem razlika glede na razred?
2.7.3. Ali obstaja v tem razlika glede na zaključeno oceno pri slovenščini?
3. Vprašanja, ki obravnavajo, kako pogosto osnovnošolci berejo.
3.1. Kako pogosto berejo poezijo?
3.1.1. Ali obstaja v tem razlika glede na spol?
3.1.2. Ali obstaja v tem razlika glede na razred?
3.1.3. Ali obstaja v tem razlika glede na zaključeno oceno pri slovenščini?
3.2. Kako pogosto berejo prozo?
3.2.1. Ali obstaja v tem razlika glede na spol?
3.2.2. Ali obstaja v tem razlika glede na razred?
3.2.3. Ali obstaja v tem razlika glede na zaključeno oceno pri slovenščini?
3.3. Kako pogosto berejo dramatiko?
3.3.1. Ali obstaja v tem razlika glede na spol?
3.3.2. Ali obstaja v tem razlika glede na razred?
3.3.3. Ali obstaja v tem razlika glede na zaključeno oceno pri slovenščini?
3.4. Kako pogosto berejo stripe?
3.4.1. Ali obstaja v tem razlika glede na spol?
3.4.2. Ali obstaja v tem razlika glede na razred?
3.4.3. Ali obstaja v tem razlika glede na zaključeno oceno pri slovenščini?
3.5. Kako pogosto berejo strokovne knjige (npr. različne enciklopedije)?
3.5.1. Ali obstaja v tem razlika glede na spol?
3.5.2. Ali obstaja v tem razlika glede na razred?
3.5.3. Ali obstaja v tem razlika glede na zaključeno oceno pri slovenščini?
3.6. Kako pogosto berejo mladinske revije?
3.6.1. Ali obstaja v tem razlika glede na spol?
3.6.2. Ali obstaja v tem razlika glede na razred?
3.6.3. Ali obstaja v tem razlika glede na zaključeno oceno pri slovenščini?
3.7. Kako pogosto berejo drugo?
3.7.1. Ali obstaja v tem razlika glede na spol?
39
3.7.2. Ali obstaja v tem razlika glede na razred?
3.7.3. Ali obstaja v tem razlika glede na zaključeno oceno pri slovenščini?
4. Vprašanja, ki obravnavajo, kakšno tematiko knjig osnovnošolci najraje berejo.
4.1. Ali obstaja v tem razlika glede na spol?
4.2. Ali obstaja v tem razlika glede na razred?
4.3. Ali obstaja v tem razlika glede na zaključeno oceno pri slovenščini?
5. Vprašanja, ki obravnavajo, kaj pri osnovnošolcih najpogosteje vpliva na izbor
knjige, ki jo bodo brali.
5.1. Ali obstaja v tem razlika glede na spol?
5.2. Ali obstaja v tem razlika glede na razred?
5.3. Ali obstaja v tem razlika glede na zaključeno oceno pri slovenščini?
6. Vprašanja, ki obravnavajo, s kom se osnovnošolci posvetujejo o izboru knjig,
ki jih bodo brali.
6.1. Ali se posvetujejo s starši?
6.1.1. Ali obstaja v tem razlika glede na spol?
6.1.2. Ali obstaja v tem razlika glede na razred?
6.1.3. Ali obstaja v tem razlika glede na zaključeno oceno pri slovenščini?
6.2. Ali se posvetujejo s prijatelji?
6.2.1. Ali obstaja v tem razlika glede na spol?
6.2.2. Ali obstaja v tem razlika glede na razred?
6.2.3. Ali obstaja v tem razlika glede na zaključeno oceno pri slovenščini?
6.3. Ali se posvetujejo s sošolci?
6.3.1. Ali obstaja v tem razlika glede na spol?
6.3.2. Ali obstaja v tem razlika glede na razred?
6.3.3. Ali obstaja v tem razlika glede na zaključeno oceno pri slovenščini?
6.4. Ali se posvetujejo z učitelji?
6.4.1. Ali obstaja v tem razlika glede na spol?
6.4.2. Ali obstaja v tem razlika glede na razred?
6.4.3. Ali obstaja v tem razlika glede na zaključeno oceno pri slovenščini?
6.5. Ali se ne posvetujejo z nikomer?
6.5.1. Ali obstaja v tem razlika glede na spol?
6.5.2. Ali obstaja v tem razlika glede na razred?
40
6.5.3. Ali obstaja v tem razlika glede na zaključeno oceno pri slovenščini?
6.6. Ali se posvetujejo s kom drugim?
6.6.1. Ali obstaja v tem razlika glede na spol?
6.6.2. Ali obstaja v tem razlika glede na razred?
6.6.3. Ali obstaja v tem razlika glede na zaključeno oceno pri slovenščini?
7. Vprašanja, ki obravnavajo, s kom se osnovnošolci o prebranih knjigah
pogovarjajo.
7.1. Ali se o prebranih knjigah pogovarjajo s starši?
7.1.1. Ali obstaja v tem razlika glede na spol?
7.1.2. Ali obstaja v tem razlika glede na razred?
7.1.3. Ali obstaja v tem razlika glede na zaključeno oceno pri slovenščini?
7.2. Ali se o prebranih knjigah pogovarjajo s prijatelji?
7.2.1. Ali obstaja v tem razlika glede na spol?
7.2.2. Ali obstaja v tem razlika glede na razred?
7.2.3. Ali obstaja v tem razlika glede na zaključeno oceno pri slovenščini?
7.3. Ali se o prebranih knjigah pogovarjajo s sošolci?
7.3.1. Ali obstaja v tem razlika glede na spol?
7.3.2. Ali obstaja v tem razlika glede na razred?
7.3.3. Ali obstaja v tem razlika glede na zaključeno oceno pri slovenščini?
7.4. Ali se o prebranih knjigah pogovarjajo z učitelji?
7.4.1. Ali obstaja v tem razlika glede na spol?
7.4.2. Ali obstaja v tem razlika glede na razred?
7.4.3. Ali obstaja v tem razlika glede na zaključeno oceno pri slovenščini?
7.5. Ali se o prebranih knjigah ne pogovarjajo z nikomer?
7.5.1. Ali obstaja v tem razlika glede na spol?
7.5.2. Ali obstaja v tem razlika glede na razred?
7.5.3. Ali obstaja v tem razlika glede na zaključeno oceno pri slovenščini?
7.6. Ali se o prebranih knjigah pogovarjajo s kom drugim?
7.6.1. Ali obstaja v tem razlika glede na spol?
7.6.2. Ali obstaja v tem razlika glede na razred?
7.6.3. Ali obstaja v tem razlika glede na zaključeno oceno pri slovenščini?
8. Vprašanja, ki obravnavajo, kdo osnovnošolce spodbuja k branju.
41
8.1. Ali se k branju spodbujajo sami?
8.1.1. Ali obstaja v tem razlika glede na spol?
8.1.2. Ali obstaja v tem razlika glede na razred?
8.1.3. Ali obstaja v tem razlika glede na zaključeno oceno pri slovenščini?
8.2. Ali jih k branju spodbujajo starši?
8.2.1. Ali obstaja v tem razlika glede na spol?
8.2.2. Ali obstaja v tem razlika glede na razred?
8.2.3. Ali obstaja v tem razlika glede na zaključeno oceno pri slovenščini?
8.3. Ali jih k branju spodbujajo učitelji?
8.3.1. Ali obstaja v tem razlika glede na spol?
8.3.2. Ali obstaja v tem razlika glede na razred?
8.3.3. Ali obstaja v tem razlika glede na zaključeno oceno pri slovenščini?
8.4. Ali jih k branju spodbujajo prijatelji?
8.4.1. Ali obstaja v tem razlika glede na spol?
8.4.2. Ali obstaja v tem razlika glede na razred?
8.4.3. Ali obstaja v tem razlika glede na zaključeno oceno pri slovenščini?
8.5. Ali jih k branju spodbujajo sošolci?
8.5.1. Ali obstaja v tem razlika glede na spol?
8.5.2. Ali obstaja v tem razlika glede na razred?
8.5.3. Ali obstaja v tem razlika glede na zaključeno oceno pri slovenščini?
8.6. Ali jih nihče ne spodbuja k branju?
8.6.1. Ali obstaja v tem razlika glede na spol?
8.6.2. Ali obstaja v tem razlika glede na razred?
8.6.3. Ali obstaja v tem razlika glede na zaključeno oceno pri slovenščini?
8.7. Ali jih k branju spodbuja kdo drug?
8.7.1. Ali obstaja v tem razlika glede na spol?
8.7.2. Ali obstaja v tem razlika glede na razred?
8.7.3. Ali obstaja v tem razlika glede na zaključeno oceno pri slovenščini?
9. Vprašanja, ki obravnavajo, kako pogosto so osnovnošolci do sedaj sodelovali
pri Bralni znački.
9.1. Ali obstaja v tem razlika glede na spol?
9.2. Ali obstaja v tem razlika glede na razred?
42
9.3. Ali obstaja v tem razlika glede na zaključeno oceno pri slovenščini?
10. Vprašanja, ki obravnavajo, kako pogosto osnovnošolci berejo (karkoli) med
šolskim letom.
10.1. Ali obstaja v tem razlika glede na spol?
10.2. Ali obstaja v tem razlika glede na razred?
10.3. Ali obstaja v tem razlika glede na zaključeno oceno pri slovenščini?
11. Vprašanja, ki obravnavajo, kako pogosto osnovnošolci berejo (karkoli) v času
letnih počitnic.
11.1. Ali obstaja v tem razlika glede na spol?
11.2. Ali obstaja v tem razlika glede na razred?
11.3. Ali obstaja v tem razlika glede na zaključeno oceno pri slovenščini?
12. Vprašanja, ki obravnavajo, kje si osnovnošolci najpogosteje izposojajo knjige?
12.1. Ali obstaja v tem razlika glede na spol?
12.2. Ali obstaja v tem razlika glede na razred?
12.3. Ali obstaja v tem razlika glede na zaključeno oceno pri slovenščini?
13. Vprašanja, ki obravnavajo, ali so osnovnošolci že slišali za e-knjige.
13.1. Ali obstaja v tem razlika glede na spol?
13.2. Ali obstaja v tem razlika glede na razred?
13.3. Ali obstaja v tem razlika glede na zaključeno oceno pri slovenščini?
14. Vprašanja, ki obravnavajo trditve o branju.
14.1. Ali se osnovnošolci strinjajo s trditvijo, da je branje koristno?
14.1.1. Ali obstaja v tem razlika glede na spol?
14.1.2. Ali obstaja v tem razlika glede na razred?
14.1.3. Ali obstaja v tem razlika glede na zaključeno oceno pri slovenščini?
14.2. Ali se osnovnošolci strinjajo s trditvijo, da je branje lahko tudi zabavno?
14.2.1. Ali obstaja v tem razlika glede na spol?
14.2.2. Ali obstaja v tem razlika glede na razred?
14.2.3. Ali obstaja v tem razlika glede na zaključeno oceno pri slovenščini?
14.3. Ali se osnovnošolci strinjajo s trditvijo, da branje človeka sprošča?
14.3.1. Ali obstaja v tem razlika glede na spol?
14.3.2. Ali obstaja v tem razlika glede na razred?
14.3.3. Ali obstaja v tem razlika glede na zaključeno oceno pri slovenščini?
43
14.4. Ali se osnovnošolci strinjajo s trditvijo, da ob branju pogosto pozabimo na
čas?
14.4.1. Ali obstaja v tem razlika glede na spol?
14.4.2. Ali obstaja v tem razlika glede na razred?
14.4.3. Ali obstaja v tem razlika glede na zaključeno oceno pri slovenščini?
14.5. Ali se osnovnošolci strinjajo s trditvijo, da je branje dolgočasno?
14.5.1. Ali obstaja v tem razlika glede na spol?
14.5.2. Ali obstaja v tem razlika glede na razred?
14.5.3. Ali obstaja v tem razlika glede na zaključeno oceno pri slovenščini?
14.6. Ali se osnovnošolci strinjajo s trditvijo, da se z branjem tudi učimo?
14.6.1. Ali obstaja v tem razlika glede na spol?
14.6.2. Ali obstaja v tem razlika glede na razred?
14.6.3. Ali obstaja v tem razlika glede na zaključeno oceno pri slovenščini?
14.7. Ali se osnovnošolci strinjajo s trditvijo, da je branje težko?
14.7.1. Ali obstaja v tem razlika glede na spol?
14.7.2. Ali obstaja v tem razlika glede na razred?
14.7.3. Ali obstaja v tem razlika glede na zaključeno oceno pri slovenščini?
15. Vprašanja, ki obravnavajo, kaj je za osnovnošolce branje (mnenje o branju).
3.2.2 Raziskovalne hipoteze
Raziskovalne hipoteze so izražene na dva načina:
eksplicitno in
implicitno v obliki raziskovalnih vprašanj o odvisnih zvezah oziroma razlikah
med spremenljivkami (Tabela 1: Pregled zvez med spremenljivkami po
raziskovalnih vprašanjih).
Eksplicitno izražene hipoteze:
H1: Odnos do branja osnovnošolcev je odvisen glede na to, kaj berejo.
H2: Predpostavljamo, da osnovnošolci najraje berejo mladinske revije.
H3: Predpostavljamo, da osnovnošolci najpogosteje berejo mladinske revije.
H4: Večina osnovnošolcev najraje posega po knjigah s pustolovsko tematiko.
44
H5: Pri večini osnovnošolcev na izbor knjige, ki jo bodo brali, najpogosteje vpliva
naslov knjige.
H6: Večina osnovnošolcev se o izboru knjig, ki jih bodo brali, najpogosteje posvetuje
s prijatelji.
H7: Večina osnovnošolcev se o prebranih knjigah najpogosteje pogovarja s prijatelji.
H8: Predpostavljamo, da večino osnovnošolcev k branju spodbujajo starši.
H9: Predpostavljamo, da je večina osnovnošolcev pri Bralni znački do sedaj
sodelovala vsaj nekajkrat.
H10: Predpostavljamo, da večina osnovnošolcev med šolskim letom bere nekajkrat
na mesec.
H11: Predpostavljamo, da večina osnovnošolcev v času letnih počitnic bere nekajkrat
na teden.
H12: Večina osnovnošolcev si najpogosteje izposoja knjige v šolski knjižnici.
H13: Večina osnovnošolcev je že slišala za e-knjige.
H14: Večina osnovnošolcev meni, da je branje koristno.
H15: Večina osnovnošolcev se strinja s tem, da je branje lahko tudi zabavno.
H16: Večina osnovnošolcev se strinja s tem, da branje človeka sprošča.
H17: Večina osnovnošolcev se strinja, da ob branju pozabimo na čas.
H18: Večina osnovnošolcev se ne strinja s trditvijo, da je branje dolgočasno.
H19: Večina osnovnošolcev se strinja, da se z branjem tudi učimo.
H20: Večina osnovnošolcev se ne strinja, da je branje težko.
H21: Predpostavljamo, da je za večino osnovnošolcev branje sprostitev.
3.2.3 Spremenljivke
A) SEZNAM SPREMENLJIVK
1. Spol
2. Razred
3. Zaključena ocena
4. Veselje do branja
5. Radi berejo
5.1. Poezijo
45
5.2. Prozo
5.3. Dramatiko
5.4. Stripe
5.5. Strokovne knjige (npr. različne enciklopedije)
5.6. Mladinske knjige
5.7. Drugo
6. Pogostost branja
6.1. Poezijo
6.2. Prozo
6.3. Dramatiko
6.4. Stripe
6.5. Strokovne knjige (npr. različne enciklopedije)
6.6. Mladinske revije
6.7. Drugo
7. Tematika knjig
8. Vpliv na izbor knjig
9. Posvet o izboru knjig
9.1. S starši
9.2. S prijatelji
9.3. S sošolci
9.4. Z učitelji
9.5. Z nikomer
9.6. Drugo
10. Pogovor o prebranih knjigah
10.1. S starši
10.2. S prijatelji
10.3. S sošolci
10.4. Z učitelji
10.5. Z nikomer
10.6. Drugo
11. Spodbujanje k branju
11.1. Sam
46
11.2. Starši
11.3. Učitelji
11.4. Prijatelji
11.5. Sošolci
11.6. Nihče
11.7. Drugo
12. Sodelovanje pri Bralni znački
13. Pogostost branja med šolskim letom
14. Pogostost branja v letnih počitnicah
15. Izposoja knjig
16. e-knjige
17. Trditve o branju
17.1. Branje je koristno.
17.2. Branje je lahko tudi zabavno.
17.3. Branje človeka sprošča.
17.4. Ob branju pogosto pozabimo na čas.
17.5. Branje je dolgočasno.
17.6. Z branjem se tudi učimo.
17.7. Branje je težko.
18. Mnenje o branju
B) PREGLED ODVISNIH ZVEZ MED SPREMENLJIVKAMI
Tabela 1: Pregled zvez med spremenljivkami po raziskovalnih vprašanjih
Št. raziskovalnega vprašanja Odvisne spremenljivke Neodvisne spremenljivke
1.1, 1.2, 1.3 4 1, 2, 3
2.1.1, 2.1.2, 2.1.3 5.1 1, 2, 3
2.2.1, 2.2.2, 2.2.3 5.2 1, 2, 3
2.3.1, 2.3.2, 2.3.3 5.3 1, 2, 3
2.4.1, 2.4.2., 2.4.3 5.4 1, 2, 3
2.5.1, 2.5.2, 2.5.3 5.5 1, 2, 3
2.6.1, 2.6.2, 2.6.3 5.6 1, 2, 3
2.7.1, 2.7.2, 2.7.3 5.7 1, 2, 3
3.1.1, 3.1.2, 3.1.3 6.1 1, 2, 3
47
3.2.1, 3.2.2, 3.2.3 6.2 1, 2, 3
3.3.1, 3.3.2, 3.3.3 6.3 1, 2, 3
3.4.1, 3.4.2, 3.4.3 6.4 1, 2, 3
3.5.1, 3.5.2, 3.5.3 6.5 1, 2, 3
3.6.1, 3.6.2, 3.6.3 6.6 1, 2, 3
3.7.1, 3.7.2, 3.7.3 6.7 1, 2, 3
4.1, 4.2, 4.3 7 1, 2, 3
5.1, 5.2, 5.3 8 1, 2, 3
6.1.1, 6.1.2, 6.1.3 9.1 1, 2, 3
6.2.1, 6.2.2, 6.2.3 9.2 1, 2, 3
6.3.1, 6.3.2, 6.3.3 9.3 1, 2, 3
6.4.1, 6.4.2, 6.4.3 9.4 1, 2, 3
6.5.1, 6.5.2, 6.5.3 9.5 1, 2, 3
6.6.1, 6.6.2, 6.6.3 9.6 1, 2, 3
7.1.1, 7.1.2, 7.1.3 10.1 1, 2, 3
7.2.1, 7.2.2, 7.2.3 10.2 1, 2, 3
7.3.1, 7.3.2, 7.3.3 10.3 1, 2, 3
7.4.1, 7.4.2, 7.4.3 10.4 1, 2, 3
7.5.1, 7.5.2, 7.5.3 10.5 1, 2, 3
7.6.1, 7.6.2, 7.6.3 10.6 1, 2, 3
8.1.1, 8.1.2, 8.1.3 11.1 1, 2, 3
8.2.1, 8.2.2, 8.2.3 11.2 1, 2, 3
8.3.1, 8.3.2, 8.3.3 11.3 1, 2, 3
8.4.1, 8.4.2, 8.4.3 11.4 1, 2, 3
8.5.1, 8.5.2, 8.5.3 11.5 1, 2, 3
8.6.1, 8.6.2, 8.6.3 11.6 1, 2, 3
8.7.1, 8.7.2, 8.7.3 11.7 1, 2, 3
9.1, 9.2, 9.3 12 1, 2, 3
10.1, 10.2, 10.3 13 1, 2, 3
11.1, 11.2, 11.3 14 1, 2, 3
12.1, 12.2, 12.3 15 1, 2, 3
13.1, 13.2, 13.3 16 1, 2, 3
14.1.1, 14.1.2, 14.1.3 17.1 1, 2, 3
14.2.1, 14.2.2, 14.2.3 17.2 1, 2, 3
14.3.1, 14.3.2, 14.3.3 17.3 1, 2, 3
14.4.1, 14.4.2, 14.4.3 17.4 1, 2, 3
14.5.1, 14.5.2, 14.5.3 17.5 1, 2, 3
48
14.6.1, 14.6.2, 14.6.3 17.6 1, 2, 3
14.7.1, 14.7.2, 14.7.3 17.7 1, 2, 3
15.1, 15.2, 15.3 18 1, 2, 3
49
3.3 METODOLOGIJA
3.3.1 Raziskovalne metode
Raziskava temelji na kavzalni – neeksperimentalni in deskriptivni metodi empiričnega
raziskovanja.
3.3.2 Raziskovalni vzorec
Raziskava temelji na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu osnovnošolcev tretjega
triletja v občini Murska Sobota. Vzorec zajema osnovnošolce tistih osnovnih šol, ki so
sprejele sodelovanje v raziskavi, in sicer treh osnovnih šol iz občine Murska Sobota.
Tabela 2: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po spolu
Spol f f %
Dekleta 155 47,4
Fantje 172 52,6
Skupaj 327 100,0
V raziskavi je anketo izpolnilo 327 osnovnošolcev. Pri tem je bilo nekoliko več fantov
(52,6 %) kot deklet (47,4 %).
Tabela 3: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po razredu
Razred f f %
7. razred 87 26,6
8. razred 121 37,0
9. razred 119 36,4
Skupaj 327 100,0
V raziskavi je sodelovalo največ osnovnošolcev 8. razreda (37,0 %). Najnižji odstotek
sodelujočih glede na razred je bil v 7. razredu (26,6 %). Osnovnošolcev iz devetega
razreda je bilo 36,4 %.
50
Tabela 4: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po zaključeni oceni pri
slovenščini
Zaključena ocena pri
slovenščini
f f %
zd (2) 20 6,1
db (3) 66 20,2
pdb (4) 111 33,9
odl (5) 130 39,8
Skupaj 327 100,0
V raziskavi je sodelovalo največ osnovnošolcev z odlično zaključeno oceno pri
slovenščini (39,8 %). Najmanj sodelujočih osnovnošolcev je imelo zadostno zaključeno
oceno (6,1 %). Tistih, z zaključeno oceno prav dobro, je bilo 33,9 % in tistih, z
zaključeno oceno dobro, je bilo 20,2 %.
Rezultate raziskave lahko posplošimo samo na populacijo, ki je podobna zajetemu
vzorcu (hipotetična populacija), ne moremo pa jih posploševati na konkretno
populacijo.
3.3.3 Postopki zbiranja podatkov
3.3.3.1 Organizacija zbiranja podatkov
Zbiranje podatkov je potekalo od 6. 3. 2014 do 1. 4. 2014.
Zbiranje podatkov je potekalo pisno, s pomočjo anketnega vprašalnika. Vprašalniki so
bili po predhodnem dogovoru z ravnateljicami oziroma pomočnicami ravnateljic
dostavljeni na šole in potem posredovani učiteljicam slovenščine. Omenjene so potem
anketne vprašalnike razdelile v reševanje med osnovnošolce. Po opravljenem
anketiranju so bili izpolnjeni vprašalniki prevzeti na osnovnih šolah.
51
3.3.3.2 Vsebinsko-metodološke značilnosti instrumentov
a) Vsebinsko-formalne značilnosti vprašalnika
Anketni vprašalnik je anonimen. Sestavljen je iz 14 anketnih vprašanj zaprtega tipa in 1
vprašanja odprtega tipa. Na začetku vprašalnika so tri vprašanja o objektivnih dejstvih,
in sicer o spolu, razredu in zaključeni oceni pri slovenščini v preteklem letu. Nato pa
sledijo vprašanja, ki se nanašajo na predmet raziskave.
b) Merske karakteristike
Veljavnost je zagotovljena s sklicevanjem na dosedanja znanstvena spoznanja in na
podlagi mentoričinega pregleda.
Zanesljivost smo zagotovili z natančnimi navodili in enopomenskimi ter specifičnimi
vprašanji.
Objektivnost je zagotovljena z večjim številom vprašanj zaprtega tipa, saj je na ta način
omogočeno razbiranje podatkov brez subjektivnega spreminjanja informacij.
3.3.3.3 Postopki obdelave podatkov
Podatki so obdelani s pomočjo programa SPSS. Uporabljeni so različni postopki:
frekvenčne distribucije (f, f %) odgovorov,
χ2-preizkus hipoteze neodvisnosti.
Vprašanje odprtega tipa je obdelano s pomočjo kategorizacije, kjer so kategorije
razvrščene po pogostosti pojavljanja.
52
3.4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA
Rezultati raziskave in njihova interpretacija so podani po posameznih vprašanjih, kot so
si sledila na anketnem vprašalniku. Zraven je podano tudi preverjanje hipotez.
3.4.1 Ali te branje veseli?
Pri tem vprašanju so osnovnošolci izrazili svoj odnos do branja tako, da so izbirali med
ponujenimi možnostmi.
Tabela 5: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po odnosu do branja
Veselje do branja f f %
Da 64 19,6
Ne 48 14,7
Odvisno od tega, kaj berem. 215 65,7
Skupaj 327 100,0
Iz tabele je razvidno, da je odnos osnovnošolcev do branja v največji meri odvisen od
tega, kaj berejo (65,7 %). Odstotek osnovnošolcev, ki jih branje veseli, znaša 19,6 %.
Najmanj je osnovnošolcev, ki jih branje ne veseli (14,7 %).
Vidimo torej, da je pri osnovnošolcih zaznati pozitiven odnos do branja, pa vendar bi
bilo dobro težiti k temu, da je veselje do branja neodvisno od tega, kaj posameznik bere.
Preverjanje hipoteze
H1: Odnos do branja osnovnošolcev je odvisen od tega, kaj berejo.
Na podlagi podatkov iz tabele 5, hipotezo H1 potrdimo, saj se je večina osnovnošolcev
odločila za odgovor, da je njihov odnos do branja odvisen od tega, kaj berejo.
53
Tabela 6: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po odnosu do branja
glede na spol in izid χ2-preizkusa
Spol
Branje veseli
Dekleta Fantje Skupaj
f f % f f % f f %
Da 47 30,3 17 9,9 64 19,6
Ne 9 5,8 39 22,7 48 14,7
Odvisno od tega, kaj berem. 99 63,9 116 67,4 215 65,7
Skupaj 155 100,0 172 100,0 327 100,0
χ2-preizkus: χ2 = 33,363, α(P) = 0,000
Izid χ2-preizkusa kaže, da obstaja statistično značilna razlika v odnosu do branja glede
na spol. 30,3 % deklet meni, da jih branje veseli, na drugi strani pa je fantov, ki jih
branje veseli, 9,9 %. Več je fantov (22,7 %), ki jih branje ne veseli, kot deklet (5,8 %).
Odstotek fantov, katerih odnos do branja je odvisen od tega, kaj berejo, je večji (67,4
%) kot pri dekletih (63,9 %).
Odnos do branja je pri dekletih boljši kot pri fantih. Podobne rezultate lahko zasledimo
tudi v raziskavi PIRLS 2001, kjer prav tako dekleta, tako v Sloveniji kot tudi v drugih
sodelujočih državah, »kažejo pomembno boljši odnos do branja kot fantje« (Pečjak,
Bucik, Gradišar, Peklaj 2006: 25).
Tabela 7: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po odnosu do branja
glede na razred in izid χ2-preizkusa
Razred
Branje veseli
7. razred 8. razred 9. razred Skupaj
f f % f f % f f % f f %
Da 13 14,9 21 17,4 30 25,2 64 19,6
Ne 16 18,4 16 13,2 16 13,4 48 14,7
Odvisno od tega, kaj berem. 58 66,7 84 69,4 73 61,3 215 65,7
Skupaj 87 100,0 121 100,0 119 100,0 327 100,0
χ2-preizkus: χ2 = 4,914, α(P) = 0,296
Izid χ2-preizkusa ni pokazal statistično značilne razlike v odnosu do branja glede na
razred, kar pomeni, da imajo osnovnošolci glede na razred približno enak odnos do
branja. Res pa je, kot lahko vidimo iz odstotkov v zgornji tabeli, da osnovnošolce 9.
razreda, branje bolj veseli, kot tiste v nižjih razredih. Omenjeno pa je v nasprotju z
54
nekaterimi raziskavami, ki trdijo, da se z leti šolanja pomembnost branja učencem
zmanjšuje ter da se pri mlajših kažejo bolj pozitivna stališča do branja (Pečjak, Bucik,
Gradišar, Peklaj 2006).
Tabela 8: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po odnosu do branja
glede na zaključeno oceno pri slovenščini in izid χ2-preizkusa
Zaključena ocena
Branje veseli
2 3 4 5 Skupaj
f f % f f % f f % f f % f f %
Da 1 0,5 6 9,1 16 14,4 41 31,5 64 19,6
Ne 5 25,0 11 16,7 22 19,8 10 7,7 48 14,7
Odvisno od tega, kaj
berem.
14 70,0 49 74,2 73 65,8 79 60,8 215 65,7
Skupaj 20 100,0 66 100,0 111 100,0 130 100,0 327 100,0
χ2-preizkus: χ2 = 27,063, α(P) = 0,000
Izid χ2-preizkusa je pokazal na statistično značilno razliko v odnosu osnovnošolcev do
branja glede na zaključeno oceno pri slovenščini. Osnovnošolci z višjo zaključeno
oceno so pogosteje izrazili, da jih branje veseli, kot tisti z nižjo zaključeno oceno.
Osnovnošolcev z zaključeno oceno 5, ki jih branje veseli, je 31,5 %, tistih, z zaključeno
oceno 4, je 14,4 %, 9,1 % je tistih, ki so imeli zaključeno oceno 3 in 0,5 % je tistih, ki
so imeli zaključeno oceno 2. Na drugi strani pa vidimo, da je največ osnovnošolcev, ki
jih branje ne veseli (25,0 %) z zaključeno oceno 2, sledijo z zaključeno oceno 4 z 19,8
%, nato z zaključeno oceno 3 s 16,7 % in nazadnje osnovnošolci z zaključeno oceno 5,
s 7,7 %. Odnos do branja, ki je odvisen od tega, kaj berejo, je najvišji pri osnovnošolcih
z zaključeno oceno 3 (74,2 %), sledijo osnovnošolci z zaključeno oceno 2 s 70,0 %, nato
65,8 % osnovnošolcev z zaključeno oceno 4 in najmanj (60,8 %) je osnovnošolcev z
najvišjo zaključeno oceno, pri katerih je odnos do branja odvisen od tega, kaj berejo.
Uspešnejši učenci imajo torej boljši odnos do branja, kar bi mogoče lahko pojasnili s
tem, da ti učenci nimajo težav pri branju, prebrano tudi razumejo in se zato lahko
lotevajo tudi branja bolj zahtevnejšega gradiva.
55
3.4.2 Kako rad/-a bereš?
Pri tem vprašanju so osnovnošolci podali mnenje, kako radi berejo navedeno. Izbirali
so med tremi podanimi ocenami.
Tabela 9: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po tem, kako radi
berejo
Kako rad/-a bereš? Zelo rad/-a
berem
Srednje rad/-a
berem
Ne berem rad/-
a
Skupaj
f f % f f % f f % f f %
Poezijo 15 4,6 77 23,5 235 71,9 327 100,0
Prozo 35 10,7 94 28,7 198 60,6 327 100,0
Dramatiko 72 22,0 117 35,8 138 42,2 327 100,0
Stripe 136 41,6 119 36,4 72 22,0 327 100,0
Strokovne knjige (npr.
različne enciklopedije)
62 19,0 128 39,1 137 41,9 327 100,0
Mladinske revije 151 46,2 112 34,3 64 19,6 327 100,0
Drugo * 73 22,3 10 3,1 - - 83 25,4
Drugo *:
kriminalke: 16 anketiranih (19,3 %),
romani: 12 anketiranih (14,5 %),
fantastika/znanstvena fantastika: 11 anketiranih (13,3 %),
revije in časopisi za odrasle (različne tematike): 10 anketiranih (12,0 %),
mladinske knjige: 8 anketiranih (9,6 %),
pustolovske knjige: 5 anketiranih (6,0 %),
ljubezenske knjige: 4 anketirani (4,8 %),
grozljivke: 3 anketirani (3,6 %),
akcijske knjige: 3 anketirani (3,6 %),
biografije in avtobiografije: 3 anketirani (3,6 %),
zgodovinske knjige: 3 anketirani (3,6 %),
pravljice: 2 anketirana (2,4 %),
humoreske in anekdote: 2 anketirana (2,4 %),
knjige rekordov: 1 anketiran (1,2 %).
Rezultati tabele prikazujejo, da največ osnovnošolcev (46,2 %) zelo rado bere mladinske
revije. Nato sledi branje stripov, ki jih zelo rado bere 41,6 % anketiranih, sledi branje
drugega z 22,3 %. Dramatiko zelo rado bere 22,0 % anketiranih, sledi branje strokovnih
knjig z 19,0 % in proze z 10,7 %. Najmanjši je odstotek pri branju poezije, ki jo zelo
56
rado bere le 4,6 % anketiranih osnovnošolcev. Na drugi strani pa je ravno poezija tista,
ki jo največ anketiranih osnovnošolcev ne bere rado, saj je odstotek tu najvišji (71,9 %).
Sledi branje proze, ki je ne bere rado 60,6 % anketiranih in branje dramatike z 42,2 %.
Strokovne knjige ne bere rado 41,9 % anketiranih, stripe pa 22,0 %. Najmanjši je
odstotek pri branju mladinskih revij, ki jih ne bere rado 19,6 % anketiranih
osnovnošolcev.
To, da je odstotek najvišji pri branju mladinskih revij, ne preseneča, saj osnovnošolci
prav preko branja teh pridobivajo ključne informacije o odraščanju, šoli, odnosu z
vrstniki, starši, o svojih vzornikih in življenju na sploh. Hkrati pa so mladinske revije
ključnega pomena za razvijanje bralnih sposobnosti, povečevanje bralne motivacije in
vzbujanje zanimanja za branje. Pa vendar bi bilo dobro pri osnovnošolcih vplivati na
zavedanje o pomenu branja tudi poezije in proze, za katera se je izkazalo, da ju ne radi
berejo, in pojasniti, kaj si bodo z branjem omenjenega pridobili – širili si bodo besedni
zaklad, se osebnostno razvijali, razvijali občutek za besedno umetnost, spoznavali širino
zapisanega in pomen metaforike ipd. Hkrati pa leposlovje omogoča vstop v številne
domišljijske, doživljajske in ustvarjalne svetove. Rezultate naše raziskave lahko
primerjamo tudi z ugotovitvami Munde (2010), Kontarčkove (2011) in Brezigarjeve
(2011), ki smo jih predstavili v poglavju 2.7, kar samo potrjuje misel, da so mladinske
revije za mlade najbolj privlačne.
Preverjanje hipoteze
H2: Predpostavljamo, da osnovnošolci najraje berejo mladinske revije.
Na podlagi podatkov iz tabele 9 hipotezo H2 potrdimo, saj je odstotek tistih anketiranih
osnovnošolcev, ki zelo radi berejo mladinske revije, največji (46,2 %).
57
Tabela 10: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po tem, kako radi
berejo glede na spol in izidi χ2-preizkusa
Kako rad/-a bereš? Frekvence Dekleta Fantje χ2 P
Poezijo Zelo rad/-a
berem
f 13 2 10,326 0,006
f % 8,4 1,2
Srednje rad/-
a berem
f 38 39
f % 24,5 22,7
Ne berem
rad/-a
f 104 131
f % 67,1 76,2
Prozo Zelo rad/-a
berem
f 26 9 18,264 0,000
f % 16,8 5,2
Srednje rad/-
a berem
f 52 42
f % 33,5 24,4
Ne berem
rad/-a
f 77 121
f % 49,7 70,3
Dramatiko Zelo rad/-a
berem
f 50 22 35,923 0,000
f % 32,3 12,8
Srednje rad/-
a berem
f 65 52
f % 41,9 30,2
Ne berem
rad/-a
f 40 98
f % 25,8 57,0
Stripe Zelo rad/-a
berem
f 48 88 13,935 0,001
f % 31,0 51,2
Srednje rad/-
a berem
f 65 54
f % 41,9 31,4
Ne berem
rad/-a
f 42 30
f % 27,1 17,4
Strokovne knjige (npr.
različne enciklopedije)
Zelo rad/-a
berem
f 24 38 2,498 0,287
f % 15,5 22,1
Srednje rad/-
a berem
f 65 63
f % 41,9 36,6
Ne berem
rad/-a
f 66 71
f % 42,6 41,3
Mladinske revije Zelo rad/-a
berem
f 105 46 63,439 0,000
f % 67,7 26,7
Srednje rad/-
a berem
f 41 71
f % 26,5 41,3
58
Ne berem
rad/-a
f 9 55
f % 5,8 32,0
Drugo Zelo rad/-a
berem
f 47 26 0,072 0,788
f % 88,7 86,7
Srednje rad/-
a berem
f 6 4
f % 11,3 13,3
Ne berem
rad/-a
f - -
f % - -
Rezultati χ2-preizkusa kažejo, da obstajajo statistično značilne razlike po tem, kako radi
osnovnošolci berejo glede na spol, v naslednjih primerih: pri branju poezije, proze,
dramatike, stripov in mladinskih revij. Več je deklet, ki poezijo zelo rade berejo (8,4 %)
kot fantov (1,2 %), in hkrati je ne bere rado več fantov (76,2 %) kot deklet (67,1 %).
Podobno velja tudi za prozo, ki jo v večjem odstotku zelo rade berejo dekleta (16,8 %)
kot fantje (5,2 %) ter več je fantov (70,3 %) kot deklet (49,7 %), ki proze ne berejo radi.
Tudi pri dramatiki je več deklet (32,3 %) kot fantov (12,8 %), ki jo zelo rade berejo in
več fantov (57,0 %) kot deklet (25,8 %), ki je ne radi berejo. Odstotek fantov (51,2 %),
ki zelo radi berejo stripe, je večji kot pri dekletih (31,0 %). Mladinske revije zelo rade
berejo dekleta (67,7 %), saj se je za ta odgovor odločilo več deklet kot fantov (26,7 %)
ter več fantov (32,0 %) kot deklet (5,8 %) ne bere rado mladinskih revij.
Tudi to, da fantje raje kot dekleta berejo stripe, ne preseneča, saj v njih najdejo številne
junake in superjunake, po katerih hrepenijo in jim želijo biti podobni. Na drugi strani pa
dekleta raje posegajo po leposlovju, s katerim zagotovo pripomorejo k razvijanju
osebnosti in znanja ter tudi večanju občutka za besedno umetnost. Do podobnih
ugotovitev, da so pri fantih bolj priljubljeni stripi, pri dekletih pa mladinske revije, sta
prišla tudi Lidija Janeš in Gregor Škrlj (2012).
59
Tabela 11: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po tem, kako radi
berejo glede na razred in izidi χ2-preizkusa
Kako rad/-a
bereš?
Frekvence 7.
razred
8.
razred
9.
razred
χ2 P
Poezijo Zelo rad/-a
berem
f 3 7 5 3,573 0,467
f % 3,4 5,8 4,2
Srednje
rad/-a berem
f 23 32 22
f % 26,4 26,4 18,5
Ne berem
rad/-a
f 61 82 92
f % 70,1 67,8 77,3
Prozo Zelo rad/-a
berem
f 9 7 19 8,305 0,081
f % 10,3 5,8 16,0
Srednje
rad/-a berem
f 21 41 32
f % 24,1 33,9 26,9
Ne berem
rad/-a
f 57 73 68
f % 65,5 60,3 57,1
Dramatiko Zelo rad/-a
berem
f 19 29 24 2,547 0,636
f % 21,8 24,0 20,2
Srednje
rad/-a berem
f 27 47 43
f % 31,0 38,8 36,1
Ne berem
rad/-a
f 41 45 52
f % 47,1 37,2 43,7
Stripe Zelo rad/-a
berem
f 37 54 45 2,885 0,577
f % 42,5 44,6 37,8
Srednje
rad/-a berem
f 35 40 44
f % 40,2 33,1 37,0
Ne berem
rad/-a
f 15 27 30
f % 17,2 22,3 25,2
Strokovne knjige
(npr. različne
enciklopedije)
Zelo rad/-a
berem
f 7 31 24 12,399 0,015
f % 8,0 25,6 20,2
Srednje
rad/-a berem
f 42 38 48
f % 48,3 31,4 40,3
Ne berem
rad/-a
f 38 52 47
f % 43,7 43,0 39,5
Mladinske revije Zelo rad/-a
berem
f 45 69 37 18,632 0,001
f % 51,7 57,0 31,1
f 25 36 51
60
Srednje
rad/-a berem
f % 28,7 29,8 42,9
Ne berem
rad/-a
f 17 16 31
f % 19,5 13,2 26,1
Drugo Zelo rad/-a
berem
f 23 30 20 0,739 0,691
f % 88,5 90,9 83,3
Srednje
rad/-a berem
f 3 3 4
f % 11,5 9,1 16,7
Ne berem
rad/-a
f - - -
f % - - -
Rezultati χ2-preizkusa kažejo, da obstajajo statistično značilne razlike med osnovnošolci
po tem, kako radi berejo glede na razred, v dveh primerih: pri branju strokovnih knjig
in mladinskih revij. Strokovne knjige zelo radi berejo osnovnošolci 8. razreda (25,6 %),
v primerjavi z 9. (20,2 %) in 7. razredom (8,0 %). Tudi mladinske revije v največjem
deležu zelo radi berejo učenci 8. razreda (57,0 %). Medtem ko je osnovnošolcev 7.
razreda, ki zelo radi berejo mladinske revije, 51,7 % ter osnovnošolcev 9. razreda 31,1
%.
Tabela 12: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po tem, kako radi
berejo glede na zaključeno oceno pri slovenščini in izidi χ2-preizkusa
Kako rad/-a
bereš?
Frekvence Ocena
2
Ocena
3
Ocena
4
Ocena
5
χ2 P
Poezijo Zelo rad/-a
berem
f 0 1 3 11 10,267 0,114
f % 0,0 1,5 2,7 8,5
Srednje
rad/-a
berem
f 5 12 29 31
f % 25,0 18,2 26,1 23,8
Ne berem
rad/-a
f 15 53 79 88
f % 75,0 80,3 71,2 67,7
Prozo Zelo rad/-a
berem
f 0 3 6 26 31,588 0,000
f % 0,0 4,5 5,4 20,0
Srednje
rad/-a
berem
f 4 12 36 42
f % 20,0 18,2 32,4 32,3
f 16 51 69 62
61
Ne berem
rad/-a
f % 80,0 77,3 62,2 47,7
Dramatiko Zelo rad/-a
berem
f 0 9 24 39 22,354 0,001
f % 0,0 13,6 21,6 30,0
Srednje
rad/-a
berem
f 8 22 37 50
f % 40,0 33,3 33,3 38,5
Ne berem
rad/-a
f 12 35 50 41
f % 60,0 53,0 45,0 31,5
Stripe Zelo rad/-a
berem
f 6 30 48 52 3,196 0,784
f % 30,0 45,5 43,2 40,0
Srednje
rad/-a
berem
f 7 24 38 50
f % 35,0 36,4 34,2 38,5
Ne berem
rad/-a
f 7 12 25 28
f % 35,0 18,2 22,5 21,5
Strokovne
knjige (npr.
različne
enciklopedije)
Zelo rad/-a
berem
f 4 8 23 27 14,341 0,026
f % 20,0 12,1 20,7 20,8
Srednje
rad/-a
berem
f 6 31 31 60
f % 30,0 47,0 27,9 46,2
Ne berem
rad/-a
f 10 27 57 43
f % 50,0 40,9 51,4 33,1
Mladinske
revije
Zelo rad/-a
berem
f 8 24 47 72 16,322 0,012
f % 40,0 36,4 42,3 55,4
Srednje
rad/-a
berem
f 3 28 44 37
f % 15,0 42,4 39,6 28,5
Ne berem
rad/-a
f 9 14 20 21
f % 45,0 21,2 18,0 16,2
Drugo Zelo rad/-a
berem
f 2 6 28 37 0,861 0,835
f % 100,0 85,7 90,3 86,0
Srednje
rad/-a
berem
f 0 1 3 6
f % 0,0 14,3 9,7 14,0
Ne berem
rad/-a
f - - - -
f % - - - -
62
Rezultati χ2-preizkusa kažejo, da obstajajo statistično značilne razlike med osnovnošolci
po tem, kako radi berejo, glede na zaključeno oceno pri slovenščini, v naslednjih
primerih: pri branju proze, dramatike, strokovnih knjig in mladinskih revij. Odstotek
osnovnošolcev z zaključeno oceno 5, ki zelo radi berejo prozo, je največji (20,0 %).
Sledijo osnovnošolci z zaključeno oceno 4, ki jih je 5,4 %, in z zaključeno oceno 3, kjer
jih prozo zelo rado bere 4,5 %. Z zaključeno oceno 2 proze zelo rad ne bere noben
anketiran osnovnošolec. Pri dramatiki si odstotki tistih, ki jo zelo radi berejo, sledijo po
vrsti takole: največ osnovnošolci z zaključeno oceno 5, ki jih je 30,0 %, nato z oceno 4,
ki jih je 21,6 %, ter z zaključeno oceno 3 13,6 %. Izmed anketiranih, ki imajo zaključeno
oceno 2, ni nobenega, ki bi zelo rad bral dramatiko. Odstotek, ki označuje, da strokovne
knjige zelo radi berejo, je najmanjši pri osnovnošolcih z zaključeno oceno 3 in znaša
12,1 %; največji pa pri zaključeni oceni 5 in znaša 20,8 %. Sledijo osnovnošolci z
zaključeno oceno 4 z 20,7 % in zaključeno oceno 2 z 20,0 %. Mladinske revije zelo radi
berejo osnovnošolci z zaključeno oceno 5, saj je odstotek anketiranih tu najvišji (55,4
%), sledijo osnovnošolci z zaključeno oceno 4 (42,3 %) in zaključeno oceno 2 (40,0 %).
Osnovnošolci z zaključeno oceno 3 pa v najmanjšem odstotku (36,4 %) zelo radi berejo
mladinske revije.
Osnovnošolci z odlično zaključeno oceno izrazito izstopajo pri tem, da zelo radi berejo
različno gradivo, po čemer lahko sklepamo, da se zavedajo pomena branja različnih
zvrsti, saj jim ravno to omogoča širjenje znanja, splošno razgledanost in s tem razvoj
osebnosti kot celote.
3.4.3 Kako pogosto bereš?
V okviru tega vprašanja so osnovnošolci odgovarjali, kako pogosto berejo navedeno.
Pri tem so lahko izbirali med odgovori pogosto, redko ali nikoli.
Tabela 13: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po tem, kako pogosto
berejo
Kako pogosto bereš? Pogosto Redko Nikoli Skupaj
f f % f f % f f % f f %
Poezijo 10 3,1 110 33,6 207 63,3 327 100,0
Prozo 38 11,6 117 35,8 172 52,6 327 100,0
63
Dramatiko 65 19,9 133 40,7 129 39,4 327 100,0
Stripe 107 32,7 165 50,5 55 16,8 327 100,0
Strokovne knjige (npr.
različne enciklopedije)
71 21,7 167 51,1 89 27,2 327 100,0
Mladinske revije 150 45,9 124 37,9 53 16,2 327 100,0
Drugo * 64 19,6 18 5,5 - - 82 25,1
Drugo *:
kriminalke: 16 anketiranih (19,5 %),
romani: 12 anketiranih (14,6 %),
fantastika/znanstvena fantastika: 11 anketiranih (13,4 %),
časopisi in revije za odrasle: 11 anketiranih (13,4 %),
mladinske knjige: 6 anketiranih (7,3 %),
pustolovske knjige: 5 anketiranih (6,1 %),
ljubezenske knjige: 3 anketirani (3,7 %),
grozljivke: 4 anketirani (4,9 %),
zgodovinske knjige: 3 anketirani (3,7 %),
biografije in avtobiografije: 3 anketirani (3,7 %),
akcijske knjige: 3 anketirani (3,7 %),
humoreske in anekdote: 2 anketirana (2,4 %),
pravljice: 2 anketirana (2,4 %),
knjige rekordov: 1 anketiran (1,2 %).
Rezultati tabele kažejo, da anketirani najpogosteje berejo mladinske revije (45,9 %),
nato stripe (32,7 %) in strokovne knjige (21,7 %). Največ anketiranih osnovnošolcev se
je za odgovor, da nikoli ne berejo, odločilo pri poeziji (63,3 %), prozi (52,6 %) in
dramatiki (39,4 %).
Omenjeni rezultati ne presenečajo, saj so ravno mladinske revije in stripi tisti, ki jih
anketirani osnovnošolci zelo radi berejo, kar seveda vpliva na pogostost branja. In
podobno tudi pri poeziji, prozi in dramatiki, lahko povežemo pogostost branja s tem, da
omenjene leposlovne zvrsti osnovnošolci ne berejo radi. Da leposlovje med
osnovnošolci ni najbolj priljubljeno, ugotavljata tudi Munda (2010) in Brezigarjeva
(2011).
Preverjanje hipoteze
H3: Predpostavljamo, da osnovnošolci najpogosteje berejo mladinske revije
64
Na podlagi podatkov iz tabele 13 hipotezo H3 potrdimo, saj mladinske revije pogosto
bere kar 45,9 % vseh anketiranih osnovnošolcev.
Tabela 14: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po tem, kako pogosto
berejo glede na spol in izidi χ2-preizkusa
Kako pogosto bereš? Pogostost
branja
Frekvence Dekleta Fantje χ2 P
Poezijo Pogosto f 8 2 12,698 0,002
f % 5,2 1,2
Redko f 63 47
f % 40,6 27,3
Nikoli f 84 123
f % 54,2 71,5
Prozo Pogosto f 27 11 26,648 0,000
f % 17,4 6,4
Redko f 69 48
f % 44,5 27,9
Nikoli f 59 113
f % 38,1 65,7
Dramatiko Pogosto f 46 19 32,804 0,000
f % 29,7 11,0
Redko f 71 62
f % 45,8 36,0
Nikoli f 38 91
f % 24,5 52,9
Stripe Pogosto f 38 69 9,311 0,010
f % 24,5 40,1
Redko f 86 79
f % 55,5 45,9
Nikoli f 31 24
f % 20,0 14,0
Strokovne knjige (npr.
različne enciklopedije)
Pogosto f 35 36 4,247 0,120
f % 22,6 20,9
Redko f 86 81
f % 55,5 47,1
Nikoli f 34 55
f % 21,9 32,0
65
Mladinske revije Pogosto f 111 39 81,533 0,000
f % 71,6 22,7
Redko f 36 88
f % 23,2 51,2
Nikoli f 8 45
f % 5,2 26,2
Drugo Pogosto f 41 23 0,042 0,838
f % 77,4 79,3
Redko f 12 6
f % 22,6 20,7
Nikoli f - -
f % - -
Rezultati χ2-preizkusa kažejo, da v nekaterih primerih obstajajo statistično značilne
razlike med osnovnošolci po tem, kako pogosto berejo glede na spol: pri pogostosti
branja poezije, proze, dramatike, stripov in mladinskih revij. Dekleta pogosteje berejo
poezijo (5,2 %), prozo (17,4 %), dramatiko (29,7 %) in mladinske revije (71,6 %) kot
fantje: poezijo pogosto bere 1,2 % fantov, prozo 6,4 %, dramatiko 11,0 % in mladinske
revije 22,7 % fantov. Na drugi strani pa fantje (40,1 %) pogosteje kot dekleta (24,5 %)
berejo stripe.
Tudi tukaj lahko dobljene rezultate primerjamo s tistimi iz tabele 10, saj na pogostost
branja pri dekletih oziroma fantih vpliva ravno to, katero gradivo zelo radi berejo.
Tabela 15: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po tem, kako pogosto
berejo glede na razred in izidi χ2-preizkusa
Kako rad/-a
bereš?
Pogostost
branja
Frekvence 7.
razred
8.
razred
9.
razred
χ2 P
Poezijo Pogosto f 3 4 3 1,923 0,750
f % 3,4 3,3 2,5
Redko f 27 46 37
f % 31,0 38,0 31,1
Nikoli f 57 71 79
f % 65,5 58,7 66,4
Prozo Pogosto f 11 6 21 11,570 0,021
f % 12,6 5,0 17,6
66
Redko f 30 52 35
f % 34,5 43,0 29,4
Nikoli f 46 63 63
f % 52,9 52,1 52,9
Dramatiko Pogosto f 17 27 21 1,993 0,737
f % 19,5 22,3 17,6
Redko f 32 51 50
f % 36,8 42,1 42,0
Nikoli f 38 43 48
f % 43,7 35,5 40,3
Stripe Pogosto f 29 44 34 4,219 0,377
f % 33,3 36,4 28,6
Redko f 48 55 62
f % 55,2 45,5 42,1
Nikoli f 10 22 23
f % 11,5 18,2 19,3
Strokovne knjige
(npr. različne
enciklopedije)
Pogosto f 13 30 28 4,300 0,367
f % 14,9 24,8 23,5
Redko f 46 58 63
f % 52,9 47,9 52,9
Nikoli f 28 33 28
f % 32,2 27,3 23,5
Mladinske revije Pogosto f 46 65 39 13,881 0,008
f % 52,9 53,7 32,8
Redko f 27 42 55
f % 31,0 34,7 46,2
Nikoli f 14 14 25
f % 16,1 11,6 21,0
Drugo Pogosto f 18 27 19 0,825 0,662
f % 72,0 81,8 79,2
Redko f 7 6 5
f % 28,0 18,2 20,8
Nikoli f - - -
f % - - -
Rezultati χ2-preizkusa kažejo, da obstajajo statistično značilne razlike med osnovnošolci
po pogostosti branja glede na razred v dveh primerih: pri pogostosti branja proze in
mladinskih revij. Prozo najpogosteje berejo osnovnošolci 9. razredov (17,6 %) v
67
primerjavi z osnovnošolci 7. razreda (12,6 %) in 8. razreda (5,0 %). Mladinske revije
najpogosteje berejo osnovnošolci 8. razreda (53,7 %), sledijo osnovnošolci 7. razreda
(52,9 %). V 9. razredu pogosto bere mladinske revije 32,8 % anketiranih osnovnošolcev.
Devetošolci s pogostejšim branjem proze že nakazujejo na zavedanje o tem, da je branje
leposlovja pomembno.
Tabela 16: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po tem, kako pogosto
berejo glede na zaključeno oceno pri slovenščini in izidi χ2-preizkusa
Kako rad/-a
bereš?
Pogostost
branja
Frekvence Ocena
2
Ocena
3
Ocena
4
Ocena
5
χ2 P
Poezijo Pogosto f 0 1 3 6 5,244 0,513
f % 0,0 1,5 2,7 4,6
Redko f 7 19 35 49
f % 35,0 28,8 31,5 37,7
Nikoli f 13 46 73 75
f % 65,0 69,7 65,8 57,7
Prozo Pogosto f 0 3 7 28 34,044 0,000
f % 0,0 4,5 6,3 21,5
Redko f 6 16 44 51
f % 30,0 24,3 39,6 39,2
Nikoli f 14 47 60 51
f % 70,0 71,2 54,1 39,2
Dramatiko Pogosto f 1 10 21 33 15,781 0,015
f % 5,0 15,2 18,9 25,4
Redko f 8 22 43 60
f % 40,0 33,3 38,7 46,2
Nikoli f 11 34 47 37
f % 55,0 51,5 42,3 28,5
Stripe Pogosto f 6 22 38 41 2,424 0,877
f % 30,0 33,3 34,2 31,5
Redko f 9 36 55 65
f % 45,0 54,5 49,5 50,0
Nikoli f 5 8 18 24
f % 25,0 12,1 16,2 18,5
Pogosto f 1 13 24 33 20,713 0,002
68
Strokovne
knjige (npr.
različne
enciklopedije)
f % 5,0 19,7 21,6 25,4
Redko f 9 31 50 77
f % 45,0 47,0 45,0 59,2
Nikoli f 10 22 37 20
f % 50,0 33,3 33,3 15,4
Mladinske
revije
Pogosto f 7 21 51 71 15,672 0,016
f % 35,0 31,8 45,9 54,6
Redko f 6 35 44 39
f % 30,0 53,0 39,6 30,0
Nikoli f 7 10 16 20
f % 35,0 15,2 14,4 15,4
Drugo Pogosto f 2 5 26 31 2,241 0,524
f % 100,0 71,4 83,9 73,8
Redko f 0 2 5 11
f % 0,0 28,6 16,1 26,2
Nikoli f - - - -
f % - - - -
Rezultati χ2-preizkusa kažejo, da obstajajo statistično značilne razlike med osnovnošolci
po pogostosti branja glede na zaključeno oceno pri prozi, dramatiki, strokovnih knjigah
in mladinskih revijah. Prozo najpogosteje berejo osnovnošolci z zaključeno oceno 5
(21,5 %), sledijo osnovnošolci z zaključeno oceno 4 (6,3 %) in zaključeno oceno 3 (4,5
%). Med anketiranimi osnovnošolci z zaključeno oceno 2 ni nobenega, ki bi prozo bral
pogosto. Tudi dramatiko najpogosteje berejo osnovnošolci z zaključeno oceno 5, ki jih
je 25,4 %. Tem sledijo osnovnošolci z zaključeno oceno 4 (18,9 %), z zaključeno oceno
3 jih je 15,2 % in samo 5,0 % je osnovnošolcev z zaključeno oceno 2, ki pogosto berejo
dramatiko. Strokovne knjige najpogosteje berejo osnovnošolci z zaključeno oceno 5
(25,4 %), sledijo tisti z zaključeno oceno 4 (21,6 %), z zaključeno oceno 3 (19,7 %) in
zaključeno oceno 2 (5,0 %). Mladinske revije najpogosteje berejo osnovnošolci z
zaključeno oceno 5 (54,6 %). 45,9 % jih je z zaključeno oceno 4 in 35,0 % z zaključeno
oceno 2. Sledijo pa jim osnovnošolci z zaključeno oceno 3 (31,8 %).
Zgornje rezultate lahko povežemo z 2. vprašanjem in rezultati iz tabele 12, saj je ravno
branje proze, dramatike, strokovnih knjig in mladinskih revij med tistimi, ki jih
osnovnošolci zelo radi berejo. Ponovno torej na pogostost branja vpliva to, kako radi
69
osnovnošolci posamezno gradivo berejo. V ospredje stopajo odličnjaki, ki omenjena
gradiva najpogosteje berejo.
3.4.4 Knjige, s katero tematiko najraje bereš?
V okviru 4. vprašanja so anketirani podali mnenje o tematiki knjig, ki jih najraje berejo.
Na izbiro so imeli več možnosti.
Tabela 17: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po tematiki knjig, ki
jih najraje berejo
Tematika f f %
Pustolovska 86 26,3
Ljubezenska 71 21,7
Humoreske 37 11,3
Kriminalke 71 21,7
Fantastika 46 14,1
Drugo * 16 4,9
Skupaj 327 100,0
Drugo *:
nobene: 6 anketiranih (37,5 %),
strokovna tematika (ribištvo, avtomobilizem, šport): 6 anketirani (37,5 %),
znanstvena fantastika: 2 anketirana (12,5 %),
grozljivke: 1 anketiran (6,3 %),
zgodovinske: 1 anketiran (6,3 %).
Tabela 17 prikazuje, da anketirani osnovnošolci najraje berejo knjige s pustolovsko
(26,3 %) in ljubezensko tematiko (21,7 %) ter kriminalke (21,7 %). Po knjigah s
fantastično tematiko posega 14,1 % anketiranih, po humoreskah 11,3 % in po drugi
tematiki 4,9 % anketiranih osnovnošolcev.
Da je branje knjig s pustolovsko tematiko pri anketiranih osnovnošolcih v ospredju,
lahko pojasnimo s tem, da mladi hrepenijo po zgodbah, v katerih so različna doživetja,
nenavadne in tudi nevarne dogodivščine, s pomočjo katerih doživijo tisto, kar v realnem
življenju ni mogoče. Enako lahko trdimo tudi za kriminalke. Osnovnošolci tretjega
triletja so že v obdobju prvih simpatij, zato jih privlači tudi ljubezenska tematika, kjer
so v ospredju čustva in naklonjenost do drugega, kjer se, podobno kot oni v realnem
70
življenju, njihovi vrstniki pa v knjigah, srečujejo s podobnimi ljubezenskimi »težavami«
in zadregami.
Preverjanje hipoteze
H 4: Večina osnovnošolcev najraje posega po knjigah s pustolovsko tematiko.
Na podlagi rezultatov tabele 17 hipotezo H4 potrdimo, saj je pustolovsko tematiko
izbralo največ anketiranih osnovnošolcev (26,3 %).
Tabela 18: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po tematiki knjig, ki
jih najraje berejo glede na spol in izid χ2-preizkusa
Spol
Tematika
Dekleta Fantje Skupaj
f f % f f % f f %
Pustolovska 30 19,4 56 32,6 86 26,3
Ljubezenska 56 36,1 15 8,7 71 21,7
Humoreske 9 5,8 28 16,3 37 11,3
Kriminalke 36 23,2 35 20,3 71 21,7
Fantastika 19 12,3 27 15,7 46 14,1
Drugo 5 3,2 11 6,4 16 4,9
Skupaj 155 100,0 172 100,0 327 100,0
χ2-preizkus: χ2 = 44,184, α(P) = 0,000
Rezultat χ2-preizkusa kaže, da obstaja statistično značilna razlika med osnovnošolci po
tematiki knjig, ki jih najraje berejo glede na spol. Dekleta raje berejo knjige z
ljubezensko tematiko (36,1 %) kot fantje (8,7 %) ter kriminalke (23,2 %) kot fantje (20,3
%). Fantje pa v primerjavi z dekleti raje berejo knjige s pustolovsko tematiko (32,6 %),
humoreske (16,3 %), fantastiko (15,7 %) in drugo tematiko (6,4 %).
Zanimivo je, da dekleta raje kot fantje posegajo po kriminalkah, kar kaže na to, da jih
zanimajo odkrivanje kriminalnih dejanj, storilcev, različne preiskave zločinov ipd. Da
je pri dekletih zelo priljubljena ljubezenska tematika, ni nepričakovano, saj so v tovrstni
tematiki pogosto v ospredju najstnice, s katerimi se bralke pogosto identificirajo. Na
drugi strani izbira tematike fantov kaže na njihovo željo po dogodivščinah, smehu,
prepletanju realnega in fantastičnega ter spoznavanju raznih strokovnih področij.
71
Tabela 19: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po tematiki knjig, ki
jih najraje berejo glede na razred in izid χ2-preizkusa
Razred
Tematika
7. razred 8. razred 9. razred Skupaj
f f % f f % f f % f f %
Pustolovska 29 33,3 27 22,3 30 25,2 86 26,3
Ljubezenska 9 10,3 33 27,3 29 24,4 71 21,7
Humoreske 14 16,1 15 12,4 8 6,7 37 11,3
Kriminalke 15 17,2 27 22,3 29 24,4 71 21,7
Fantastika 12 13,8 15 12,4 19 16,0 46 14,1
Drugo 8 9,2 4 3,3 4 3,4 16 4,9
Skupaj 87 100,0 121 100,0 119 100,0 327 100,0
χ2-preizkus: χ2 = 20,757, α(P) = 0,023
Rezultat χ2-preizkusa kaže, da obstaja statistično značilna razlika med osnovnošolci po
tematiki knjig, ki jih najraje berejo, glede na razred. Anketirani osnovnošolci iz 7.
razredov (33,3 %) in 9. razredov (25,2 %) najraje posegajo po pustolovski tematiki,
medtem ko osnovnošolci 8. razredov najraje posegajo po ljubezenski tematiki (27,3 %).
Tabela 20: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po tematiki knjig, ki
jih najraje berejo glede na zaključeno oceno pri slovenščini in izid χ2-preizkusa
Zaključena ocena
Tematika
2 3 4 5 Skupaj
f f % f f % f f % f f % f f %
Pustolovska 4 20,0 16 24,2 33 29,7 33 25,4 86 26,3
Ljubezenska 5 25,0 11 16,7 23 20,7 32 24,6 71 21,7
Humoreske 2 10,0 10 15,2 7 6,3 18 13,8 37 11,3
Kriminalke 5 25,0 15 22,7 28 25,2 23 17,7 71 21,7
Fantastika 1 5,0 12 18,2 14 12,6 19 14,6 46 14,1
Drugo 3 15,0 2 3,0 6 5,4 5 3,8 16 4,9
Skupaj 20 100,0 66 100,0 111 100,0 130 100,0 327 100,0
χ2-preizkus: χ2 = 14,693, α(P) = 0,474
Rezultat χ2-preizkusa ni pokazal statistično značilne razlike med osnovnošolci po
tematiki knjig, ki jih osnovnošolci najraje berejo glede na zaključeno oceno pri
slovenščini.
72
3.4.5 Kaj najpogosteje vpliva na izbor knjige, ki jo boš bral/-a?
V okviru tega vprašanja so se anketirani osnovnošolci opredelili, katera stvar
najpogosteje vpliva na izbor knjige, ki jo bodo brali. Tudi tukaj so imeli na voljo več
možnosti.
Tabela 21: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po vplivu na izbor
knjige za branje
Vpliv na izbor knjige f f %
Naslov knjige 165 50,5
Kdo je avtor knjige 20 6,1
Debelina knjige 48 14,7
Ilustracije v knjigi 17 5,2
Nasvet drugih 42 12,8
Drugo * 35 10,7
Skupaj 327 100,0
Drugo*:
opis, povzetek ali obnova na koncu knjige: 18 (vsebina) anketiranih (51,4 %),
nič: 8 anketiranih (22,9 %),
tematika knjige: 4 anketirani (11,4 %),
platnica knjige: 3 anketirani (8,6 %),
počutje: 2 anketirana (5,7 %).
Rezultati prikazujejo, da na izbor knjige za branje pri osnovnošolcih najpogosteje vpliva
naslov knjige (50,5 %), sledi debelina knjige (14,7 %). Najmanj vpliva na izbor knjige
za branje imajo ilustracije v knjigi (5,2 %) in kdo je avtor knjige (6,1 %).
Ko posameznik vzame knjigo v roke in prebere njen naslov, ga ta lahko v veliki meri
prepriča ali pa odvrne od branja. Očitno omenjeno velja tudi za osnovnošolce, kar
seveda ni nič slabega.
Preverjanje hipoteze
H5: Pri večini osnovnošolcev na izbor knjige, ki jo bodo brali, najpogosteje vpliva
naslov knjige.
73
Na podlagi rezultatov tabele 21 hipotezo H5 potrdimo, saj je naslov knjige tisti, ki ima
pri največjem številu anketiranih osnovnošolcev (50,5 %) pomemben vpliv za izbor
knjige.
Tabela 22: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po vplivu na izbor
knjige za branje glede na spol in izid χ2-preizkusa
Spol
Vpliv
Dekleta Fantje Skupaj
f f % f f % f f %
Naslov knjige 85 54,8 80 46,5 165 50,5
Kdo je avtor knjige 9 5,8 11 6,4 20 6,1
Debelina knjige 13 8,4 35 20,3 48 14,7
Ilustracije v knjigi 6 3,9 11 6,4 17 5,2
Nasvet drugih 19 12,3 23 13,4 42 12,8
Drugo 23 14,8 12 7,0 35 10,7
Skupaj 155 100,0 172 100,0 327 100,0
χ2-preizkus: χ2 = 14,900, α(P) = 0,011
Rezultat χ2-preizkusa kaže, da obstaja statistično značilna razlika med osnovnošolci v
najpogostejšem vplivu na izbor knjige za branje glede na spol. Pri dekletih na izbor
knjige pogosteje vpliva naslov knjige (54,8 %) kot pri fantih (46,5 %) ter drugo (14,8
%) kot pri fantih (7,0 %). Pri fantih pa na izbor knjige pogosteje, kot pri dekletih,
vplivajo debelina knjige (20,3 %), ilustracije v knjigi (6,4 %) in kdo je avtor knjige (6,4
%).
Tabela 23: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po vplivu na izbor
knjige za branje glede na razred in izid χ2-preizkusa
Razred
Vpliv
7. razred 8. razred 9. razred Skupaj
f f % f f % f f % f f %
Naslov knjige 48 55,2 53 43,8 64 53,8 165 50,5
Kdo je avtor knjige 2 2,3 9 7,4 9 7,6 20 6,1
Debelina knjige 15 17,2 23 19,0 10 8,4 48 14,7
Ilustracije v knjigi 3 3,4 7 5,8 7 5,9 17 5,2
Nasvet drugih 5 5,7 17 14,0 20 16,8 42 12,8
Drugo 14 16,1 12 9,9 9 7,6 35 10,7
Skupaj 87 100,0 121 100,0 119 100,0 327 100,0
χ2-preizkus: χ2 = 20,592, α(P) = 0,024
74
Rezultat χ2-preizkusa kaže, da obstaja statistično značilna razlika med osnovnošolci v
tem, kaj najpogosteje vpliva na izbor knjige, ki jo bodo brali, glede na razred. Pri
anketiranih osnovnošolcih vseh razredov je sicer res najpogostejši vpliv naslov knjige,
vendar je ta vpliv najmočnejši v 7. razredu (55,2 %) in najmanj močan v 8. razredu (43,8
%). Ilustracije so tiste, ki najmanj vplivajo na izbor knjige za branje pri osnovnošolcih
8. razreda (5,8 %) in 9. razreda (5,9 %), pri osnovnošolcih 7. razreda pa ima najmanjši
vpliv na izbor knjige to, kdo je avtor knjige (2,3 %). Ostali vplivi so med osnovnošolci
glede na razred različno razporejeni.
Tabela 24: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po vplivu na izbor
knjige za branje glede na zaključeno oceno pri slovenščini in izid χ2-preizkusa
Zaključena ocena
Vpliv
2 3 4 5 Skupaj
f f % f f % f f % f f % f f %
Naslov knjige 11 55,0 31 47,0 54 48,6 69 53,1 165 50,5
Kdo je avtor knjige 0 0,0 5 7,6 5 4,5 10 7,7 20 6,1
Debelina knjige 5 25,0 11 16,7 20 18,0 12 9,2 48 14,7
Ilustracije v knjigi 2 10,0 6 9,1 2 1,8 7 5,4 17 5,2
Nasvet drugih 1 5,0 8 12,1 18 16,2 15 11,5 42 12,8
Drugo 1 5,0 5 7,6 12 10,8 17 13,1 35 10,7
Skupaj 20 100,0 66 100,0 111 100,0 130 100,0 327 100,0
χ2-preizkus: χ2 = 19,351, α(P) = 0,198
Rezultat χ2-preizkusa kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika med osnovnošolci
v tem, kaj najpogosteje vpliva na izbor knjige za branje glede na zaključeno oceno pri
slovenščini.
3.4.6 S kom se posvetuješ o izboru knjig, ki jih boš bral/-a?
V okviru 6. vprašanja so anketirani osnovnošolci pojasnili, s kom se posvetujejo o
izboru knjig, ki jih bodo brali. Pri vsakem od navedenih oseb so imeli možnost izbrati,
ali se z njo posvetujejo ali ne.
75
Tabela 25: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po posvetu o izboru
knjige
Posvet o izboru knjige DA NE SKUPAJ
f f % f f % f f %
S starši 59 18,0 268 82,2 327 100,0
S prijatelji 154 47,1 173 52,9 327 100,0
S sošolci 128 39,1 199 60,9 327 100,0
Z učitelji 61 18,7 266 81,3 327 100,0
Z nikomer 147 45,0 180 55,0 327 100,0
Drugo * 19 5,8 308 94,2 327 100,0
Drugo *:
sestra/brat: 7 anketiranih (36,8 %),
knjižničar/-ka: 5 anketiranih (26,3 %),
stari starši: 3 anketirani (15,8 %),
pogledam na spletu (forum, blog): 3 anketirani (15,8 %),
drugi člani družine: 1 anketiran (5,3 %).
O izboru knjige se največ anketiranih osnovnošolcev posvetuje s prijatelji (47,1 %).
Nato sledi odgovor z nikomer (45,0 %). Najmanj anketiranih se o izboru knjige
posvetuje s kom drugim (5,8 %).
Prijatelji imajo v tem obdobju življenja osnovnošolcev pomembno vlogo na več
področjih, med drugim tudi pri posvetu glede izbora knjig. Kar je vsekakor dobro, saj
na ta način spoznajo, kaj berejo drugi, katere knjige so med mladimi popularne in
nenazadnje tako tudi vzdržujejo socialne stike. Nekoliko v ospredje bode odstotek, da
se osnovnošolci z nikomer ne posvetujejo, kar bi lahko pojasnili s precejšnjo
samostojnostjo osnovnošolcev na tem področju, da so torej samostojni pri izboru knjig
– predvsem v smislu lastnega iskanja informacij o potencialnih knjigah za branje in ne
zgolj slučajnostno izbiranje knjig.
Preverjanje hipoteze
H6: Večina osnovnošolcev se o izboru knjig, ki jih bodo brali, najpogosteje posvetuje s
prijatelji.
Na podlagi podatkov iz tabele 25 hipotezo H6 potrdimo, saj se kar 47,1 % anketiranih
osnovnošolcev obrne po nasvet prijatelja, preden si želi izposoditi knjige za branje.
76
Tabela 26: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po posvetu o izboru
knjige glede na spol in izidi χ2-preizkusa
Posvet o izboru knjige Frekvence Dekleta Fantje χ2 P
S starši DA f 28 31 0,000 0,992
f % 18,1 18,0
NE f 127 141
f % 81,9 82,0
S prijatelji DA f 104 50 47,318 0,000
f % 67,1 29,1
NE f 51 122
f % 32,9 70,9
S sošolci DA f 79 49 17,295 0,000
f % 51,0 28,5
NE f 76 123
f % 49,0 71,5
Z učitelji DA f 19 42 7,945 0,005
f % 12,4 24,4
NE f 136 130
f % 87,7 75,6
Z nikomer DA f 66 81 0,671 0,413
f % 42,6 47,1
NE f 89 91
f % 57,4 52,9
Drugo DA f 13 6 3,575 0,059
f % 8,4 3,5
NE f 142 166
f % 91,6 96,5
Rezultati χ2-preizkusa kažejo, da obstajajo statistično značilne razlike med osnovnošolci
v posvetu o izboru knjige glede na spol v več primerih. S prijatelji se posvetuje več
deklet (67,1 %) kot fantov (29,1 %). Tudi s sošolci se o izboru knjig posvetuje več deklet
(51,0 %) kot fantov (28,5 %). Fantje (24,4 %) pa se v primerjavi z dekleti (12,4 %) več
posvetujejo z učitelji.
Omenjeno razliko lahko med dekleti in fanti povežemo s tem, da se dekleta tudi v
vsakdanjem življenju veliko več med sabo posvetujejo in pohvalno je, da izbor knjig pri
tem ni izjema. Na drugi strani pa mogoče fantje bolj zaupajo nasvetu učiteljev.
77
Tabela 27: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po posvetu o izboru
knjige glede na razred in izidi χ2-preizkusa
Posvet o izboru
knjige
Frekvence 7.
razred
8.
razred
9.
razred
χ2 P
S starši DA f 21 21 17 3,360 0,186
f % 24,1 17,4 14,3
NE f 66 100 102
f % 75,9 82,6 85,7
S prijatelji DA f 43 57 54 0,330 0,848
f % 49,4 47,1 45,4
NE f 44 64 65
f % 50,6 52,9 54,6
S sošolci DA f 32 48 48 0,289 0,866
f % 36,8 39,7 40,3
NE f 55 73 71
f % 63,2 60,3 59,7
Z učitelji DA f 11 31 19 6,507 0,039
f % 12,6 25,6 16,0
NE f 76 90 100
f % 87,4 74,4 84,0
Z nikomer DA f 41 49 57 1,555 0,460
f % 47,1 40,5 47,9
NE f 46 72 62
f % 52,9 59,5 52,1
Drugo DA f 8 8 3 4,316 0,116
f % 9,2 6,6 2,5
NE f 79 113 116
f % 90,8 93,4 97,5
Rezultati χ2-preizkusa kažejo, da obstajajo statistično značilne razlike med osnovnošolci
v posvetu o izboru knjige glede na razred, v primeru posveta z učitelji. Več
osnovnošolcev 8. razreda (25,6 %) se o izboru knjig posvetuje z učitelji kot pa
osnovnošolcev 9. razreda (16,0 %) in 7. razreda (12,6 %).
78
Tabela 28: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po posvetu o izboru
knjige glede na zaključeno oceno pri slovenščini in izidi χ2-preizkusa
Posvet o
izboru knjige
Frekvence Ocena
2
Ocena
3
Ocena
4
Ocena
5
χ2 P
S starši DA f 6 10 19 24 2,387 0,496
f % 30,0 15,2 17,1 18,5
NE f 14 56 92 106
f % 70,0 84,8 82,9 81,5
S prijatelji DA f 7 23 54 70 7,633 0,054
f % 35,0 34,8 48,6 53,8
NE f 13 43 57 60
f % 65,0 65,2 51,4 46,2
S sošolci DA f 5 19 48 56 6,278 0,099
f % 25,0 28,8 43,2 43,1
NE f 15 47 63 74
f % 75,0 71,2 56,8 56,9
Z učitelji DA f 8 11 22 20 7,192 0,066
f % 40,0 16,7 19,8 15,4
NE f 12 55 89 110
f % 60,0 83,3 80,2 84,6
Z nikomer DA f 8 30 50 59 0,215 0,975
f % 40,0 45,5 45,0 45,4
NE f 12 36 61 71
f % 60,0 54,5 55,0 54,6
Drugo DA f 0 2 6 11 5,022 0,170
f % 0,0 3,0 5,4 8,5
NE f 20 64 105 119
f % 100,0 97,0 94,6 91,5
Rezultati χ2-preizkusa kažejo, da ne obstajajo statistično značilne razlike med
osnovnošolci v posvetu osnovnošolcev o izboru knjig za branje glede na zaključeno
oceno pri slovenščini. Osnovnošolci z različnimi zaključenimi ocenami se torej
približno enako posvetujejo z vsemi navedenimi osebami.
79
3.4.7 S kom se pogovarjaš o prebranih knjigah?
7. vprašanje se je nanašalo na pogovor osnovnošolcev o prebranih knjigah. Tudi tukaj
so imeli anketirani na voljo več možnih odgovorov, kjer so za vsako osebo navedli, ali
se z njo pogovarjajo o prebranih knjigah ali ne.
Tabela 29: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po pogovoru o
prebranih knjigah
Pogovor o prebranih
knjigah
DA NE SKUPAJ
f f % f f % f f %
S starši 135 41,3 192 58,7 327 100,0
S prijatelji 197 60,2 130 39,8 327 100,0
S sošolci 156 47,7 171 52,3 327 100,0
Z učitelji 89 27,2 238 72,8 327 100,0
Z nikomer 68 20,8 259 79,2 327 100,0
Drugo * 13 4,0 314 96,0 327 100,0
Drugo *:
sestra/brat: 7 anketiranih (53,8 %),
stari starši: 5 anketiranih (38,5 %),
knjižničar/-ka: 1 anketiran (7,7 %).
Anketirani osnovnošolci se o prebranih knjigah najpogosteje pogovarjajo s prijatelji
(60,2 %), sledi pogovor s sošolci (47,7 %). Najmanj se o prebranih knjigah pogovarjajo
z drugimi (4,0 %).
Rezultati ne presenečajo, saj osnovnošolci v tem obdobju veliko dajo na pogovor s
prijatelji in sošolci. Omenjeno lahko tudi povežemo s tabelo 25, kjer smo ugotovili, da
so ravno prijatelji tisti, ki imajo velik vpliv pri posvetu za izbor knjig. Zagotovo pa lahko
trdimo, da je pogovor o prebranih knjigah izmenjevanje različnih mnenj, občutkov,
videnj in doživljanj prebranega, s čimer se osnovnošolci učijo, krepijo svojo
samozavest, razmišljanje in spoznajo različna stališča o prebranem. V ospredje stopa
tudi nekoliko višji odstotek pogovora s starši, kar je vsekakor dobro, da tudi starši
zavzemajo pomembno vlogo in na ta način posredno skrbijo za motivacijo za branje.
Tudi Sabina Ileršič Kovšca (2000) je ugotovila, da se večina osnovnošolcev s starši
pogovarja o prebranih knjigah.
80
Preverjanje hipoteze
H7: Večina osnovnošolcev se o prebranih knjigah najpogosteje pogovarja s prijatelji.
Na podlagi tabele 29 lahko hipotezo H7 potrdimo, ker so ravno prijatelji (60,2 %) tisti,
s katerimi se anketirani osnovnošolci najpogosteje pogovarjajo o prebranih knjigah.
Tabela 30: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po pogovoru o
prebranih knjigah glede na spol in izidi χ2-preizkusa
Pogovor o prebranih
knjigah
Frekvence Dekleta Fantje χ2 P
S starši DA f 72 63 3,246 0,072
f % 46,5 36,6
NE f 83 109
f % 53,5 63,4
S prijatelji DA f 126 71 54,496 0,000
f % 81,3 41,3
NE f 29 101
f % 18,7 58,7
S sošolci DA f 93 63 17,852 0,000
f % 60,0 36,6
NE f 62 109
f % 40,0 63,4
Z učitelji DA f 34 55 4,150 0,042
f % 21,9 32,0
NE f 121 117
f % 78,1 68,0
Z nikomer DA f 21 47 9,396 0,002
f % 13,5 27,3
NE f 134 125
f % 86,5 72,7
Drugo DA f 10 3 4,733 0,030
f % 6,5 1,7
NE f 145 169
f % 93,5 98,3
81
Rezultati χ2-preizkusa kažejo, da obstajajo statistično značilne razlike med osnovnošolci
v pogovoru o prebranih knjigah glede na spol, v primerih pogovora s prijatelji, s sošolci,
z učitelji, z nikomer in z drugimi. Dekleta se o prebranih knjigah pogosteje pogovarjajo:
s prijatelji (81,3 %) kot fantje (41,3 %),
s sošolci (60,0 %) kot fantje (36,6 %),
z drugimi (6,5 %) kot fantje (1,7 %).
Fantje pa se o prebranih knjigah pogosteje pogovarjajo:
z učitelji (32,0 %) kot dekleta (21,9 %),
z nikomer (27,3 %) kot dekleta (13,5 %).
Omenjene rezultate lahko povežemo tudi s tem, da se dekleta že po nasvet o izboru
knjige za branje pogosteje obrnejo na prijatelje, kar posledično potem privede do tega,
da si o prebranem izmenjujejo mnenja. Dekleta se torej zavedajo pomena pogovora o
knjigah s svojimi vrstniki, s čimer pridobijo informacije o drugačnem stališču,
razumevanju, pogledih idr. Fantje pa so na tem področju bolj zadržani, saj se pogosteje
obračajo na učitelje ali pa na nikogar. Zato bi bilo potrebno pri fantih to zavedanje o
pomenu pogovora o prebranem dvigniti.
Tabela 31: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po pogovoru o
prebranih knjigah glede na razred in izidi χ2-preizkusa
Pogovor o
prebranih knjigah
Frekvence 7.
razred
8.
razred
9.
razred
χ2 P
S starši DA f 44 53 38 7,707 0,021
f % 50,6 43,8 31,9
NE f 43 68 81
f % 49,4 56,2 68,1
S prijatelji DA f 53 75 69 0,423 0,809
f % 60,9 62,0 58,0
NE f 34 46 50
f % 39,1 38,0 42,0
S sošolci DA f 41 58 57 0,016 0,992
f % 47,1 47,9 47,9
NE f 46 63 62
f % 52,9 52,1 52,1
Z učitelji DA f 21 36 32 0,815 0,665
82
f % 24,1 29,8 26,9
NE f 66 85 87
f % 75,9 70,2 73,1
Z nikomer DA f 19 22 27 0,818 0,664
f % 21,8 18,2 22,7
NE f 68 99 92
f % 78,2 81,8 77,3
Drugo DA f 7 5 1 7,422 0,024
f % 8,0 4,1 0,8
NE f 80 116 118
f % 92,0 95,9 99,2
Rezultati χ2-preizkusa kažejo, da obstajajo statistično značilne razlike med osnovnošolci
v pogovoru o prebranih knjigah glede na razred v primeru pogovora s starši in z drugimi.
S starši se o prebranih knjigah pogovarja več osnovnošolcev 7. razreda (50,6 %) kot 8.
razreda (43,8 %) in 9. razreda (31,9 %). Tudi z drugimi se o prebranih knjigah več
pogovarjajo osnovnošolci 7. razreda (8,0 %) v primerjavi z osmošolci (4,1 %) in
devetošolci (0,8 %).
Pri sedmošolcih je torej še precej pomembna vloga staršev in drugih, kar je dobro, saj
se na ta način krepi medsebojno zavedanje o pomenu pogovora in branja, prav tako pa
to vpliva na širjenje bralnih izkušenj, omenjeno pa starše in otroke tudi zbližuje.
Tabela 32: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po pogovoru o
prebranih knjigah glede na zaključeno oceno pri slovenščini in izidi χ2-preizkusa
Pogovor o
prebranih
knjigah
Frekvence Ocena
2
Ocena
3
Ocena
4
Ocena
5
χ2 P
S starši DA f 6 16 43 70 17,718 0,001
f % 30,0 24,2 38,7 53,8
NE f 14 50 68 60
f % 70,0 75,8 61,3 46,2
S prijatelji DA f 9 26 68 94 21,867 0,000
f % 45,0 39,4 61,3 72,3
NE f 11 40 43 36
f % 55,0 60,6 38,7 27,7
83
S sošolci DA f 7 20 60 69 12,603 0,006
f % 35,0 30,3 54,1 53,1
NE f 13 46 51 61
f % 65,0 69,7 45,9 46,9
Z učitelji DA f 6 22 26 35 2,137 0,545
f % 30,0 33,3 23,4 26,9
NE f 14 44 85 95
f % 70,0 66,7 76,6 73,1
Z nikomer DA f 4 19 22 23 3,223 0,359
f % 20,0 28,8 19,8 17,7
NE f 16 47 89 107
f % 80,0 71,2 80,2 82,3
Drugo DA f 0 2 2 9 5,945 0,114
f % 0,0 3,0 1,8 6,9
NE f 20 64 109 121
f % 100,0 97,0 98,2 93,1
Rezultati χ2-preizkusa kažejo, da obstajajo statistično značilne razlike med osnovnošolci
v pogovoru o prebranih knjigah glede na zaključeno oceno pri slovenščini v treh
primerih. S starši se o prebranih knjigah več pogovarjajo učenci z višjo zaključeno
oceno:
z zaključeno oceno 5 je teh osnovnošolcev 53,8 %,
z zaključeno oceno 4 je 38,7 % osnovnošolcev,
z zaključeno oceno 3 je 24,2 % osnovnošolcev,
z zaključeno oceno 2 je osnovnošolcev 30,0 %.
S prijatelji se o prebranih knjigah največ pogovarjajo osnovnošolci z zaključenimi
ocenami 5 (72,3 %), 4 (61,3 %) in 2 (45,0 %). Najmanj se s prijatelji pogovarjajo o
prebranih knjigah osnovnošolci z zaključeno oceno 3 (39,4 %). S sošolci se o prebranih
knjigah največ pogovarjajo osnovnošolci z zaključeno oceno 4 (54,1 %) in 5 (53,1 %),
v primerjavi z osnovnošolci z zaključeno oceno 2 (35,0 %) in 3 (30,3 %).
Ravno učence z nižjimi zaključenimi ocenami bi bilo potrebno spodbujati k
pogostejšemu pogovoru o prebranih knjigah, saj bi na ta način krepili svoje znanje ter
spoznavali interpretacijo drugih. Tako bi vplivali na njihovo samozavest za branje in
zviševali tudi njihovo pogostost branja.
84
3.4.8 Kdo te spodbuja k branju?
Pri 8. vprašanju so anketirani osnovnošolci povedali, kdo jih spodbuja k branju. Na voljo
so imeli več možnosti, kjer so pri vsaki odgovorili, ali jih omenjena oseba spodbuja ali
ne.
Tabela 33: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po spodbujanju k
branju
Spodbujanje k branju DA NE SKUPAJ
f f % f f % f f %
Sam 213 65,1 114 34,9 327 100,0
Starši 184 56,3 143 43,7 327 100,0
Učitelji 164 50,2 163 49,8 327 100,0
Prijatelji 62 19,0 265 81,0 327 100,0
Sošolci 48 14,7 279 85,3 327 100,0
Nihče 65 19,9 262 80,1 327 100,0
Drugo * 10 3,1 317 96,9 327 100,0
Drugo*:
stari starši: 6 anketiranih (60,0 %),
sestra/brat: 2 anketirana (20,0 %),
teta: 1 anketiran (10,0 %),
knjižničar/-ka: 1 anketiran (10,0 %).
Največ osnovnošolcev se k branju spodbuja samih (65,1 %), kar kaže na notranjo
motivacijo. Starši so tisti, ki k branju spodbujajo 56,3 % anketiranih, in učitelji 50,2 %
anketiranih osnovnošolcev. Najmanj se osnovnošolci spodbujajo s pomočjo drugih (3,1
%) in sošolcev (14,7 %).
Rezultati torej kažejo, da je pri osnovnošolcih že v ospredju notranja motivacija, kar je
vsekakor dobro. Lahko torej rečemo, da se zavedajo pomena branja, da berejo zaradi
lastnih zanimanj in imajo razloge za branje. Na podlagi ustrezne notranje motivacije
bodo torej postali dolgoročni bralci. Na drugi strani pa spet vidimo, da so odstotki
zunanjih motivatorjev dokaj visoki (starši, učitelji). Nič ni slabega, če starši in učitelji
otroke spodbujajo k branju, vendar menimo, da je najboljši način kombinacija zunanjega
in notranjega motiviranja. Da je v ospredju notranja motivacija, v svoji raziskavi med
osnovnošolci ugotavlja tudi Sabina Ileršič Kovšca (2000).
85
Preverjanje hipoteze
H8: Predpostavljamo, da večino osnovnošolcev k branju spodbujajo starši.
Na podlagi rezultatov iz tabele 33 hipotezo H8 zavrnemo. Rezultati so namreč pokazali,
da pri anketiranih osnovnošolcih prevladuje notranja motivacija, saj se jih največ k
branju spodbuja samih (65,1 %).
Tabela 34: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po spodbujanju k
branju glede na spol in izidi χ2-preizkusa
Spodbujanje k branju Frekvence Dekleta Fantje χ2 P
Sam DA f 119 94 17,572 0,000
f % 76,8 54,7
NE f 36 78
f % 23,2 45,3
Starši DA f 96 88 3,845 0,050
f % 61,9 51,2
NE f 59 84
f % 38,1 48,8
Učitelji DA f 85 79 2,588 0,108
f % 54,8 45,9
NE f 70 93
f % 45,2 54,1
Prijatelji DA f 41 21 10,763 0,001
f % 26,5 12,2
NE f 114 151
f % 73,5 87,8
Sošolci DA f 32 16 8,375 0,004
f % 20,6 9,3
NE f 123 156
f % 79,4 90,7
Nihče DA f 26 39 1,782 0,182
f % 16,8 22,7
NE f 129 133
f % 83,2 77,3
Drugo DA f 10 0 9,374 0,002
f % 6,5 0,0
86
NE f 145 172
f % 93,5 100,0
Rezultati χ2-preizkusa kažejo, da obstajajo statistično značilne razlike med osnovnošolci
pri spodbujanju k branju glede na spol v večini primerov. V vseh primerih je več deklet
tistih, ki so spodbujane k branju s strani posameznih motivatorjev, kot fantov.
K branju se samih spodbuja več deklet (76,8 %) kot fantov (54,7 %).
Starši spodbujajo 61,9 % deklet in 51,2 % fantov.
Prijatelji spodbujajo 26,5 % deklet in 12,2 % fantov.
Sošolci spodbujajo 20,6 % deklet in 9,3 % fantov.
Drugi spodbujajo 6,5 % deklet in 0,0 % fantov.
Na podlagi rezultatov raziskave bi bilo dobro več spodbujanja za branje usmeriti k
fantom.
Tabela 35: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po spodbujanju k
branju glede na razred in izidi χ2-preizkusa
Spodbujanje k
branju
Frekvence 7.
razred
8.
razred
9.
razred
χ2 P
Sam DA f 49 78 86 5,667 0,059
f % 56,3 64,5 72,3
NE f 38 43 33
f % 43,7 35,5 27,7
Starši DA f 54 68 62 2,030 0,362
f % 62,1 56,2 52,1
NE f 33 53 57
f % 37,9 43,8 47,9
Učitelji DA f 41 70 53 4,688 0,096
f % 47,2 57,9 44,5
NE f 46 51 66
f % 52,9 42,1 55,5
Prijatelji DA f 16 20 26 1,130 0,568
f % 18,4 16,5 21,8
NE f 71 101 93
f % 81,6 83,5 78,2
Sošolci DA f 13 12 23 4,249 0,120
87
f % 14,9 9,9 19,3
NE f 74 109 96
f % 85,1 90,1 80,7
Nihče DA f 20 18 27 3,020 0,221
f % 23,0 14,9 22,7
NE f 67 103 92
f % 77,0 85,1 77,3
Drugo DA f 5 5 0 9,513 0,009
f % 5,7 4,1 0,0
NE f 82 116 119
f % 94,3 95,6 100,0
Rezultati χ2-preizkusa kažejo, da obstajajo statistično značilne razlike med osnovnošolci
v spodbujanju k branju glede na razred samo v primeru drugo. Devetošolce (0,0 %) v
primerjavi s sedmošolci (5,7 %) in osmošolci (4,1 %) drugi ne spodbujajo.
Tabela 36: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po spodbujanju k
branju glede na zaključeno oceno pri slovenščini in izidi χ2-preizkusa
Spodbujanje k
branju
Frekvence Ocena
2
Ocena
3
Ocena
4
Ocena
5
χ2 P
Sam DA f 11 36 71 95 7,842 0,049
f % 55,0 54,5 64,0 73,1
NE f 9 30 40 35
f % 45,0 45,5 36,0 26,9
Starši DA f 8 29 64 83 9,349 0,025
f % 40,0 43,9 57,7 63,8
NE f 12 37 47 47
f % 60,0 56,1 42,3 36,2
Učitelji DA f 10 23 54 77 10,569 0,014
f % 50,0 34,8 48,6 59,2
NE f 10 43 57 53
f % 50,0 65,2 52,4 40,8
Prijatelji DA f 5 9 23 25 1,987 0,575
f % 25,0 13,6 20,7 19,2
NE f 15 57 88 105
f % 75,0 86,4 79,3 80,8
Sošolci DA f 4 7 17 20 1,453 0,693
88
f % 20,0 10,6 15,3 15,4
NE f 16 59 94 110
f % 80,0 89,4 84,7 84,6
Nihče DA f 4 17 18 26 2,325 0,508
f % 20,0 25,8 16,2 20,0
NE f 16 49 93 104
f % 80,0 74,2 83,8 80,0
Drugo DA f 0 0 3 7 7,336 0,062
f % 0,0 0,0 2,7 5,4
NE f 20 66 108 123
f % 100,0 100,0 97,3 94,6
Rezultati χ2-preizkusa kažejo, da obstajajo statistično značilne razlike med osnovnošolci
v spodbujanju k branju glede na zaključeno oceno v treh primerih: spodbujanje samega
sebe, s strani staršev in učiteljev. Samih se spodbuja največ osnovnošolcev z zaključeno
oceno 5 (73,1 %), v primerjavi s tistimi z zaključeno oceno 4 (64,0 %), z zaključeno
oceno 3 (54,5 %) in z zaključeno oceno 2 (55,0 %). Spodbujanje s strani staršev narašča
z višjo zaključeno oceno, saj jih največ spodbuja osnovnošolce z zaključeno oceno 5
(63,8 %) in najmanj z zaključeno oceno 2 (40,0 %). Tistih, z zaključeno oceno 4, ki jih
starši spodbujajo k branju, je 57,7 % in z zaključeno oceno 3 43,9 %. Da jih učitelji
spodbujajo k branju, meni največ osnovnošolcev z oceno 5 (59,2 %) in z zaključeno
oceno 2 (50,0 %). Z zaključeno oceno 3 je najmanj osnovnošolcev (34,8 %), ki so
mnenja, da jih učitelji spodbujajo k branju, sledijo pa jim tisti z zaključeno oceno 4 (48,6
%).
Pri učencih z zaključeno oceno 3 in 2 bi bile potrebne pogostejše spodbude za branje,
tako vplivanje na notranjo motivacijo kot tudi z zunanjimi dejavniki. Ravno starši in
učitelji so lahko tisti, ki lahko s tem pričnejo in v zunanjo motivacijo vključijo še
prijatelje in sošolce teh osnovnošolcev.
3.4.9 Kako pogosto si do sedaj sodeloval/-a pri Bralni znački?
V okviru tega vprašanja so anketirani povedali, kako pogosto so sodelovali pri Bralni
znački. Na voljo so imeli tri možne odgovore.
89
Tabela 37: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po sodelovanju pri
Bralni znački
Sodelovanje pri Bralni znački f f %
Vedno 143 43,7
Nikoli 22 6,7
Nekajkrat 162 49,5
Skupaj 327 100,0
Nekajkrat:
1-krat: 11 anketiranih (6,8 %),
2-krat: 33 anketiranih (20,4 %),
3-krat: 32 anketiranih (19,8 %),
4-krat: 17 anketiranih (10,5 %),
5-krat: 28 anketiranih (17,3 %),
6-krat: 14 anketiranih (8,6 %),
7-krat: 6 anketiranih (3,7 %),
8-krat: 2 anketiranih (1,2 %),
ne vem:19 anketiranih (11,7 %).
Največ anketiranih osnovnošolcev je do sedaj sodelovalo pri Bralni znački nekajkrat
(49,5 %), od tega največ takih, ki so sodelovali 2-krat (33 anketiranih) in 3-krat (32
anketiranih). Da so do sedaj vedno sodelovali pri Bralni znački, je odgovorilo 43,7 %
anketiranih in da niso nikoli sodelovali 6,7 % anketiranih osnovnošolcev.
Vsekakor bi bilo dobro, da bi več osnovnošolcev redno sodelovalo pri Bralni znački. Pri
osnovnošolcih bi morali povečati zavedanje, da se s sodelovanjem pri Bralni znački
izobražujejo, nadgrajujejo svoje bralne, pisne in druge sposobnosti, da se ob tem lahko
tudi zabavajo in da bodo s tem vplivali na uspešnost v kasnejšem življenju. Mogoče bi
bilo dobro preveriti, kateri so tisti motivatorji, ki bi še dodatno spodbudili za branje, in
kaj je tisto, kar bralce morebiti odvrača od branja za Bralno značko.
Preverjanje hipoteze
H9: Predpostavljamo, da je večina osnovnošolcev pri Bralni znački do sedaj sodelovala
vsak nekajkrat.
Na podlagi rezultatov iz tabele 37 hipotezo H9 potrdimo, saj je skoraj polovica
anketiranih (49,5 %) vsaj nekajkrat sodelovala pri Bralni znački.
90
Tabela 38: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po sodelovanju pri
Bralni znački glede na spol in izid χ2-preizkusa
Spol
Bralna značka
Dekleta Fantje Skupaj
f f % f f % f f %
Vedno 97 62,6 46 26,7 143 43,7
Nikoli 4 2,6 18 10,5 22 6,7
Nekajkrat 54 34,8 108 62,8 162 49,5
Skupaj 155 100,0 172 100,0 327 100,0
χ2-preizkus: χ2 = 44,334, α(P) = 0,000
Rezultat χ2-preizkusa kaže, da obstaja statistično značilna razlika med osnovnošolci v
sodelovanju pri Bralni znački glede na spol. Dekleta (62,6 %) so pogosteje kot fantje
(26,7 %) vedno sodelovale pri Bralni znački. Fantje (62,8 %) pa so pogosteje kot dekleta
(34,8 %) sodelovali nekajkrat pri Bralni znački. Več je tudi fantov (10,5 %) kot deklet
(2,6 %), ki niso nikoli sodelovali pri Bralni znački.
Dekleta so nasploh bolj dejavna pri vseh oblikah branja, zato tudi ne preseneča, da v
večji meri redno sodelujejo tudi pri Bralni znački, saj je tudi njihov odnos do branja na
sploh boljši oziroma pozitivnejši kot pri fantih (tabela 6).
Tabela 39: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po sodelovanju pri
Bralni znački glede na razred in izid χ2-preizkusa
Razred
Bralna značka
7. razred 8. razred 9. razred Skupaj
f f % f f % f f % f f %
Vedno 43 49,4 57 47,1 43 36,1 143 43,7
Nikoli 5 5,7 7 5,8 10 8,4 22 6,7
Nekajkrat 39 44.8 57 47,1 66 55,5 162 49,5
Skupaj 87 100,0 121 100,0 119 100,0 327 100,0
χ2-preizkus: χ2 = 4,689, α(P) = 0,321
Rezultat χ2-preizkusa ni pokazal statistično značilne razlike med osnovnošolci v
sodelovanju pri Bralni znački glede na razred.
91
Tabela 40: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po sodelovanju pri
Bralni znački glede na zaključeno oceno pri slovenščini in izid χ2-preizkusa
Zaključena ocena
Bralna značka
2 3 4 5 Skupaj
f f % f f % f f % f f % f f %
Vedno 1 5,0 12 18,2 45 40,5 85 65,4 143 43,7
Nikoli 9 45,0 6 9,1 6 5,4 1 0,8 22 6,7
Nekajkrat 10 50,0 48 72,7 60 54,1 44 33,8 162 49,5
Skupaj 20 100,0 66 100,0 111 100,0 130 100,0 327 100,0
χ2-preizkus: χ2 = 80,992, α(P) = 0,000
Rezultat χ2-preizkusa kaže, da obstaja statistično značilna razlika med osnovnošolci v
sodelovanju pri Bralni znački glede na zaključeno oceno pri slovenščini. Več je
osnovnošolcev z višjo zaključeno oceno, ki so vedno sodelovali pri Bralni znački. In na
drugi strani je več tistih z nižjo zaključeno oceno, ki niso nikoli sodelovali pri Bralni
znački. Nekajkrat je pri Bralni znački sodelovalo največ osnovnošolcev z zaključeno
oceno 3 (72,7 %), sledijo jim osnovnošolci z zaključeno oceno 4 (54,1 %), nato z oceno
2 (50,0 %) in z zaključeno oceno 5 (33,8 %).
Osnovnošolci z višjimi zaključenimi ocenami pogosteje berejo, raje berejo in imajo bolj
pozitiven odnos do branja na sploh, kar pa se kaže tudi pri sodelovanju pri branju za
Bralno značko. Z različnimi motivacijskimi dejavnostmi bi zato bilo potrebno
vključevati predvsem osnovnošolce z nižjimi zaključenimi ocenami in pri njih
vzpostavljati zavedanje o pomenu branja.
3.4.10 Kako pogosto bereš (karkoli) med šolskim letom?
V okviru 10. vprašanja nas je zanimalo, kako pogosto osnovnošolci berejo med šolskim
letom. Ponujenih so imeli več možnosti.
Tabela 41: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po branju med
šolskim letom
Branje med šolskim letom f f %
Vsak dan 40 12,2
Nekajkrat na teden 85 26,0
Nekajkrat na mesec 92 28,1
92
Nekajkrat na leto 99 30,3
Nikoli 11 3,4
Skupaj 327 100,0
Največ anketiranih osnovnošolcev med šolskim letom bere nekajkrat na leto (30,3 %),
sledi nekajkrat na mesec (28,1 %). Najmanj je tistih, ki med šolskim letom ne berejo
nikoli (3,4 %).
Sicer je razumljivo, da imajo osnovnošolci med šolskim letom veliko sprotnega dela in
učenja, pa vendar bi morali v vsakodnevno šolsko življenje vključevati tudi branje,
predvsem tisto, ki ni obvezno in pomeni prostočasno branje. Tako bi naj branje uporabili
kot sredstvo za sprostitev, preganjanje dolgčasa in seveda učenja novih stvari.
Preverjanje hipoteze
H10: Predpostavljamo, da večina osnovnošolcev med šolskim letom bere nekajkrat na
mesec.
Na podlagi podatkov iz tabele 41 hipotezo H10 zavrnemo, saj večina anketiranih
osnovnošolcev med šolskim letom bere redkeje kot nekajkrat na mesec.
Tabela 42: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po branju med
šolskim letom glede na spol in izid χ2-preizkusa
Spol
Branje med šolskim letom
Dekleta Fantje Skupaj
f f % f f % F f %
Vsak dan 24 15,5 16 9,3 40 12,2
Nekajkrat na teden 49 31,6 36 20,9 85 26,0
Nekajkrat na mesec 45 29,0 47 27,3 92 28,1
Nekajkrat na leto 36 23,2 63 36,6 99 30,3
Nikoli 1 0,6 99 5,8 11 3,4
Skupaj 165 100,0 172 100,0 327 100,0
χ2-preizkus: χ2 = 17,523, α(P) = 0,002
Rezultat χ2-preizkusa kaže, da obstaja statistično značilna razlika med osnovnošolci v
branju med šolskim letom glede na spol. Dekleta namreč med šolskim letom pogosteje
berejo kot fantje. Vsak dan bere več deklet (15,5 %) kot fantov (9,3 %). Tudi nekajkrat
93
na teden bere več deklet (31,6 %) kot fantov (20,9 %). Nekajkrat na mesec bere prav
tako več deklet (29,0 %) kot fantov (27,3). Več pa je fantov (36,6 %) kot deklet (23,2
%), ki berejo nekajkrat na leto. Več je tudi fantov (5,8 %), ki nikoli ne berejo med
šolskim letom, kot deklet (0,6 %).
Tabela 43: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po branju med
šolskim letom glede na razred in izid χ2-preizkusa
Razred
Branje med šolskim letom
7. razred 8. razred 9. razred Skupaj
f f % f f % f f % f f %
Vsak dan 7 8,0 12 9,9 21 17,6 40 12,2
Nekajkrat na teden 22 25,3 28 23,1 35 29,4 85 26,0
Nekajkrat na mesec 29 33,3 38 31,4 25 21,0 92 28,1
Nekajkrat na leto 25 28,7 41 33,9 33 27,7 99 30,3
Nikoli 4 4,6 2 1,7 5 4,2 11 3,4
Skupaj 87 100,0 121 100,0 119 100,0 327 100,0
χ2-preizkus: χ2 = 11,717, α(P) = 0,164
Rezultat χ2-preizkusa ni pokazal statistično značilne razlike med osnovnošolci v branju
med šolskim letom glede na razred.
Tabela 44: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po branju med
šolskim letom glede na zaključeno oceno pri slovenščini in izid χ2-preizkusa
Zaključena ocena
Branje med šolskim l
2 3 4 5 Skupaj
f f % f f % f f % f f % f f %
Vsak dan 1 5,0 6 9,1 9 8,1 24 18,5 40 12,2
Nekajkrat na teden 4 20,0 11 16,7 34 30,6 36 27,7 85 26,0
Nekajkrat na mesec 3 15,0 20 30,3 29 26,1 40 30,8 92 28,1
Nekajkrat na leto 9 45,0 27 40,9 36 32,4 27 20,8 99 30,3
Nikoli 3 15,0 2 3,0 3 2,7 3 2,3 11 3,4
Skupaj 20 100,0 66 100,0 111 100,0 130 100,0 327 100,0
χ2-preizkus: χ2 = 25,882, α(P) = 0,011
Rezultat χ2-preizkusa kaže na statistično značilno razliko med osnovnošolci v branju
med šolskim letom glede na zaključeno oceno pri slovenščini. Osnovnošolci z najvišjo
zaključeno oceno 5 pogosteje berejo med šolskim letom kot tisti z nižjimi zaključenimi
94
ocenami. Največ anketiranih osnovnošolcev z zaključeno oceno 5 bere nekajkrat na
mesec (30,8 %). Nekajkrat na leto pa med šolskim letom bere več osnovnošolcev z
zaključenimi ocenami 2 (45,0 %), 3 (40,9 %) in 4 (32,4 %).
3.4.11 Kako pogosto bereš (karkoli) v času letnih počitnic?
11. vprašanje se je nanašalo na branje osnovnošolcev med letnimi počitnicami. Pri tem
so imeli anketiranci na voljo več možnih odgovorov.
Tabela 45: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po branju v času
letnih počitnic
Branje med letnimi
počitnicami
f f %
Vsak dan 46 14,1
Nekajkrat na teden 100 30,6
Nekajkrat na mesec 83 25,4
Nikoli 98 30,0
Skupaj 327 100,0
Največ (30,6 %) anketiranih osnovnošolcev je povedalo, da v času letnih počitnic bere
nekajkrat na teden. Takoj za tem sledi odgovor nikoli, za katerega se je odločilo 30,0 %
anketiranih. Da v času letnih počitnic berejo vsak dan, je navedlo 14,1 % in da berejo
nekajkrat na mesec 25,4 % anketiranih.
Rezultati kažejo, da si osnovnošolci v času letnih počitnic vzamejo že nekaj več časa za
branje. Pa vendar na drugi strani precej stopa v ospredje to, da jih kar tretjina v času
letnih počitnic nikoli ne bere. Čas počitnic bi otroci lahko izkoristili za branje vseh tistih
knjig, ki jih zaradi obveznosti med šolskim letom niso mogli prebrati. Prav tako bi bilo
potrebno okrepiti zavedanje pri mladih bralcih, da je počitniško branje odlična
priložnost za nadgradnjo in vzdrževanje svojih bralnih sposobnosti.
Preverjanje hipoteze
H11: Predpostavljamo, da večina osnovnošolcev v času letnih počitnic bere nekajkrat
na teden.
95
Na podlagi podatkov iz tabele 45 hipotezo H11 potrdimo, saj je takih, ki berejo nekajkrat
na teden največ (30,6 %) med vsemi anketiranimi osnovnošolci.
Tabela 46: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po branju v času
letnih počitnic glede na spol in izid χ2-preizkusa
Spol
Branje
Dekleta Fantje Skupaj
f f % f f % f f %
Vsak dan 24 15,5 22 12,8 46 14,1
Nekajkrat na teden 67 43,2 33 19,2 100 30,6
Nekajkrat na mesec 41 26,5 42 24,4 83 25,4
Nikoli 23 24,8 75 43,6 98 30,0
Skupaj 155 100,0 172 100,0 327 100,0
χ2-preizkus: χ2 = 38,471, α(P) = 0,000
Rezultat χ2-preizkusa kaže, da obstaja statistično značilna razlika med osnovnošolci v
branju v času letnih počitnic glede na spol. Med letnimi počitnicami bere:
vsak dan več deklet (15,5 %) kot fantov (12,8 %),
nekajkrat na teden več deklet (43,2 %) kot fantov (19,2 %),
nekajkrat na mesec več deklet (26,5 %) kot fantov (24,4 %),
nikoli ne bere več fantov (43,6 %) kot deklet (24,8 %).
Dekleta pogosteje berejo tudi na splošno, zato rezultati ne presenečajo.
Tabela 47: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po branju v času
letnih počitnic glede na razred in izid χ2-preizkusa
Razred
Branje
7. razred 8. razred 9. razred Skupaj
f f % f f % f f % f f %
Vsak dan 6 6,9 17 14,0 23 19,3 46 14,1
Nekajkrat na teden 27 31,0 38 31,4 35 29,4 100 30,6
Nekajkrat na mesec 28 32,2 26 21,5 29 24,4 83 25,4
Nikoli 26 29,9 40 33,1 32 26,9 98 30,0
Skupaj 87 100,0 121 100,0 119 100,0 327 100,0
χ2-preizkus: χ2 = 8,725, α(P) = 0,190
96
Rezultat χ2-preizkusa ni pokazal statistično značilne razlike med osnovnošolci v branju
med letnimi počitnicami glede na razred.
Tabela 48: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po branju v času
letnih počitnic glede na zaključeno oceno pri slovenščini in izid χ2-preizkusa
Zaključena ocena
Branje
2 3 4 5 Skupaj
f f % f f % f f % f f % f f %
Vsak dan 3 15,0 8 12,1 16 14,4 19 14,6 46 14,1
Nekajkrat na teden 3 15,0 14 21,2 28 25,2 55 42,3 100 30,6
Nekajkrat na mesec 7 35,0 15 22,7 33 29,7 28 21,5 83 25,4
Nikoli 7 35,0 29 43,9 34 30,6 28 21,5 98 30,0
Skupaj 20 100,0 66 100,0 111 100,0 130 100,0 327 100,0
χ2-preizkus: χ2 = 20,414, α(P) = 0,016
Rezultat χ2-preizkusa kaže na statistično značilno razliko med osnovnošolci v branju v
času letnih počitnic glede na zaključeno oceno pri slovenščini. Vsak dan v letnih
počitnicah bere največ osnovnošolcev z zaključeno oceno 2 (15,0 %). Nekajkrat na
teden bere največ tistih z zaključeno oceno 5 (42,3 %). Nekajkrat na mesec bere največ
osnovnošolcev z zaključeno oceno 2 (35,0 %). Največ tistih, ki v času letnih počitnic ne
berejo nikoli, pa je z zaključeno oceno 3 (43,9 %).
To, da največ učencev z zaključeno oceno 2 med letnimi počitnicami vsak dan bere, je
zelo dobro. Gre za odlično priložnost, da si ti učenci pridobijo nov in razširijo obstoječi
besedni zaklad, izboljšajo svoje bralne sposobnosti in se ob tem še zabavajo. Na splošno
bi pa bilo potrebno v vsakodnevno branje pritegniti več osnovnošolcev, ne glede na
zaključeno oceno.
3.4.12 Kje si najpogosteje izposojaš knjige?
V okviru tega vprašanja smo želeli preveriti, kje si osnovnošolci najpogosteje izposojajo
knjige za branje.
97
Tabela 49: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po izposoji knjig
Izposoja knjig f f %
V šolski knjižnici 97 29,7
V Pokrajinski in študijski
knjižnici
197 60,2
Doma 25 7,6
Drugje * 8 2,4
Skupaj 327 100,0
Drugje:
nikjer: 5 anketiranih (62,5 %),
kupim (na spletu, v trgovini, v knjigarni): 3 anketirani (37,5 %).
Največ anketiranih osnovnošolcev si knjige za branje najpogosteje izposoja v
Pokrajinski in študijski knjižnici (60,2 %). Sledi izposoja v šolski knjižnici (29,7 %),
nato doma s 7,6 % in drugje (2,4 %).
Omenjen rezultat lahko pojasnimo s tem, da je v Pokrajinski in študijski knjižnici na
voljo več različnega bralnega gradiva tudi najnovejše knjige.
Preverjanje hipoteze
H12: Večina osnovnošolcev si najpogosteje izposoja knjige v šolski knjižnici.
Na podlagi podatkov iz tabele 49 hipotezo H12 zavrnemo, ker si anketirani osnovnošolci
najpogosteje izposojajo knjige v Pokrajinski in študijski knjižnici.
Tabela 50: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po izposoji knjig glede
na spol in izid χ2-preizkusa
Spol
Izposoja
Dekleta Fantje Skupaj
f f % f f % f f %
V šolski knjižnici 39 25,2 58 33,7 97 29,7
V Pokrajinski in študijski knjižnici 109 70,3 88 51,2 197 60,2
Doma 6 3,9 19 11,0 25 7,6
Drugje 1 0,6 7 4,1 8 2,4
Skupaj 155 100,0 172 100,0 327 100,0
χ2-preizkus: χ2 = 17,270, α(P) = 0,001
98
Rezultat χ2-preizkusa kaže, da obstaja statistično značilna razlika med osnovnošolci v
izposoji knjig glede na spol. Več deklet (70,3 %) kot fantov (51,2 %) si najpogosteje
izposoja knjige v Pokrajinski in študijski knjižnici. Fantje (33,7 %) pa si v primerjavi z
dekleti (25,2 %) pogosteje izposojajo knjige v šolski knjižnici. Tudi doma si fantje (11,0
%) v primerjavi z dekleti (3,9 %) pogosteje izposojajo knjige. Drugje si knjige izposoja
več fantov (4,1 %) kot deklet (0,6 %).
Tabela 51: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po izposoji knjig glede
na razred in izid χ2-preizkusa
Razred
Izposoja
7. razred 8. razred 9. razred Skupaj
f f % f f % f f % f f %
V šolski knjižnici 29 33,3 41 33,9 27 22,7 97 29,7
V Pokrajinski in študijski
knjižnici
44 50,6 70 57,9 83 69,7 197 60,2
Doma 9 10,3 8 6,6 8 6,7 25 7,6
Drugje 5 5,7 2 1,7 1 0,8 8 2,4
Skupaj 87 100,0 121 100,0 119 100,0 327 100,0
χ2-preizkus: χ2 = 12,338, α(P) = 0,055
Rezultat χ2-preizkusa ne kaže na obstoj statistično značilne razlike med osnovnošolci v
izposoji knjig glede na razred. Res pa je, da si devetošolci pogosteje izposojajo knjige v
Pokrajinski in študijski knjižnici kot pa sedmošolci in osmošolci.
Tabela 52: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po izposoji knjig glede
na zaključeno oceno pri slovenščini in izid χ2-preizkusa
Zaključena ocena
Izposoja
2 3 4 5 Skupaj
f f % f f % f f % f f % f f %
V šolski knjižnici 10 50,0 30 45,5 31 27,9 26 20,0 97 29,7
V Pokrajinski in
študijski knjižnici
4 20,0 29 43,9 71 64,0 93 71,5 197 60,2
Doma 5 25,0 4 6,1 8 7,2 8 6,2 25 7,6
Drugje 1 5,0 3 4,5 1 0,9 3 2,3 8 2,4
Skupaj 20 100,0 66 100,0 111 100,0 130 100,0 327 100,0
χ2-preizkus: χ2 = 33,524, α(P) = 0,000
99
Rezultat χ2-preizkusa kaže, da obstaja statistično značilna razlika med osnovnošolci v
izposoji knjig glede na zaključeno oceno. Več anketiranih osnovnošolcev z nižjo
zaključeno oceno si pogosteje knjige izposojajo v šolski knjižnici, medtem ko si tisti z
višjo zaključeno oceno pogosteje izposojajo knjige v Pokrajinski in študijski knjižnici.
V šolski knjižnici si najpogosteje izposojajo knjige tisti z zaključeno oceno 2 (50,0
%), sledijo osnovnošolci z oceno 3 (45,5 %), nato z oceno 4 (27,9 %) in najmanj z
oceno 5 (20,0 %).
V Pokrajinski in študijski knjižnici si najpogosteje izposojajo knjige tisti z
zaključeno oceno 5 (71,5 %), sledijo z oceno 4 (64,0 %), z oceno 3 (43,9 %) in
najmanj z oceno 2 (20,0 %).
Doma si najpogosteje izposojajo knjige tisti z oceno 2 (25,0 %), nato z oceno 4 (7,2
%), z oceno 5 (6,2 %) in z oceno 3 (6,1 %).
Drugje si najpogosteje izposojajo osnovnošolci z oceno 2 (5,0 %), sledijo tisti z
oceno 3 (4,5 %) in najmanj z oceno 5 (2,3 %) ter z oceno 4 (0,9 %).
3.4.13 Si že slišal/-a za e-knjige?
Trinajsto vprašanje se je nanašalo na to, ali so osnovnošolci že slišali za e-knjige.
Tabela 53: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po poznavanju e-knjig
e-knjige f f %
Da 216 66,1
Ne 111 33,9
Skupaj 327 100,0
Kar tričetrtine (66,1 %) anketiranih osnovnošolcev je že slišalo za e-knjige. Delež tistih,
ki za e-knjige še niso slišali, je 33,9 %.
Rezultati so pričakovani, saj lahko trdimo, da so osnovnošolci vešči uporabe sodobnih
elektronskih medijev, kar posledično privede tudi do tega, da poznajo e-knjige.
Zagotovo pa so bili o obstoju e-knjig opomnjeni tudi v šoli in pri pouku.
Preverjanje hipoteze
H13: Večina osnovnošolcev je že slišala za e-knjige.
100
Na podlagi rezultatov iz tabele 53 lahko hipotezo H13 potrdimo. Da so že slišali za e-
knjige, je odgovorila večina anketiranih (66,1 %).
Tabela 54: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po poznavanju e-knjig
glede na spol in izid χ2-preizkusa
Spol
e-knjige
Dekleta Fantje Skupaj
f f % f f % f f %
Da 107 69,0 109 63,4 216 66,1
Ne 48 31,0 63 36,6 111 33,9
Skupaj 155 100,0 172 100,0 327 100,0
χ2-preizkus: χ2 = 1,165, α(P) = 0,280
Rezultat χ2-preizkusa ni pokazal, da bi obstajala statistično značilna razlika med
osnovnošolci v tem, ali so osnovnošolci že slišali za e-knjige.
Tabela 55: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po poznavanju e-knjig
glede na razred in izid χ2-preizkusa
Razred
e-knjige
7. razred 8. razred 9. razred Skupaj
f f % f f % f f % f f %
Da 48 55,2 80 66,1 88 73,9 216 66,1
Ne 39 44,8 41 33,9 31 26,1 111 33,9
Skupaj 87 100,0 121 100,0 119 100,0 327 100,0
χ2-preizkus: χ2 = 7,903, α(P) = 0,019
Rezultat χ2-preizkusa kaže na to, da obstaja statistično značilna razlika med
osnovnošolci v tem, ali so osnovnošolci že slišali za e-knjige glede na razred. Več je
devetošolcev (73,9 %), ki so že slišali za e-knjige, kot osmošolcev (66,1 %) in
sedmošolcev (55,2 %).
Tabela 56: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po poznavanju e-knjig
glede na zaključeno oceno pri slovenščini in izid χ2-preizkusa
Zaključena ocena
e-knjige
2 3 4 5 Skupaj
f f % f f % f f % f f % f f %
Da 8 40,0 31 47,0 73 65,8 104 80,0 216 66,1
Ne 12 60,0 35 53,0 38 34,2 26 20,0 111 33,9
101
Skupaj 20 100,0 66 100,0 111 100,0 130 100,0 327 100,0
χ2-preizkus: χ2 = 28,056, α(P) = 0,000
Rezultat χ2-preizkusa kaže na to, da obstaja statistično značilna razlika med
osnovnošolci v tem, ali so osnovnošolci že slišali za e-knjige glede na zaključeno oceno
pri slovenščini. Več je osnovnošolcev z višjimi ocenami, ki so že slišali za e-knjige, kot
tistih z nižjimi ocenami. Tistih, z zaključeno oceno 5, ki so že slišali za e-knjige, je 80,0
%, 65,8 % je tistih z oceno 4, ki so že slišali za e-knjige. Najmanj je tistih z oceno 2
(40,0 %) in tistih z oceno 3 (47,0 %), ki so že slišali za e-knjige.
Omenjene rezultate lahko pojasnimo z dejstvom, da osnovnošolci z višjimi zaključenimi
ocenami raje in pogosteje berejo, kar vpliva na to, da se bolj zanimajo za knjige, novosti
na tem področju in posledično pridejo tudi do takšnih informacij, kot so e-knjige.
3.4.14 Trditve o branju
Pri tem vprašanju so anketirani osnovnošolci izrazili svoje mnenje glede trditev o
branju.
Tabela 57: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po mnenju o trditvah
o branju
Trditve DA NE NE VEM SKUPAJ
f f % f f % f f % f f %
Branje je koristno. 284 86,9 12 3,7 31 9,5 327 100,0
Branje je lahko tudi zabavno. 255 78,0 47 14,4 25 7,6 327 100,0
Branje človeka sprošča. 219 67,0 43 13,1 65 19,9 327 100,0
Ob branju pogosto pozabimo na
čas.
208 63,6 83 25,4 36 11,0 327 100,0
Branje je dolgočasno. 88 26,9 187 57,2 52 15,9 327 100,0
Z branjem se tudi učimo. 286 87,5 19 5,8 22 6,7 327 100,0
Branje je težko. 37 11,3 262 80,1 28 8,6 327 100,0
Interpretacija rezultatov za to vprašanje je podana v nadaljevanju pri preverjanju
hipotez.
102
Preverjanje hipotez
H14: Večina osnovnošolcev meni, da je branje koristno.
Hipotezo H14 lahko potrdimo, saj se je 86,9 % anketiranih osnovnošolcev z omenjeno
trditvijo strinjalo. S trditvijo, da je branje koristno, se ni strinjalo 3,7 % anketiranih, 9,5
% pa se jih je odločilo za odgovor ne vem.
H15: Večina osnovnošolcev se strinja s tem, da je branje lahko tudi zabavno.
Hipotezo H15 lahko potrdimo, ker 78,0 % anketiranih osnovnošolcev meni, da je branje
zabavno. S to trditvijo se ne strinja 14,4 % anketiranih, 7,6 % pa se za mnenje ne more
odločiti.
H16: Večina osnovnošolcev se strinja s tem, da branje človeka sprošča.
Hipotezo H16 potrjujemo, ker se s trditvijo, da branje človeka sprošča, strinja 67,0 %
anketiranih osnovnošolcev. Z omenjeno trditvijo se ne strinja 13,1 %, 19,9 % pa se je
odločilo za odgovor ne vem.
H17: Večina osnovnošolcev se strinja, da ob branju pozabimo na čas.
Hipotezo H17 lahko potrdimo, saj 63,6 % anketiranih osnovnošolcev meni, da ob branju
pozabimo na čas. S to trditvijo se ne strinja 25,4 % anketiranih. 11,0 % pa se o omenjeni
trditvi ni moglo opredeliti.
H18: Večina osnovnošolcev se ne strinja s trditvijo, da je branje dolgočasno.
Hipotezo H18 potrdimo, saj se je največ anketiranih osnovnošolcev (57,2 %) odločilo
za odgovor ne. Da je branje dolgočasno se strinja 26,9 % anketiranih osnovnošolcev,
6,7 % pa jih mnenja ni moglo podati.
H19: Večina osnovnošolcev se strinja, da se z branjem tudi učimo.
Hipotezo H19 potrdimo, ker se 87,5 % anketiranih osnovnošolcev s to trditvijo strinja.
Samo 5,8 % se s to trditvijo ne strinja in 6,7 % jih je izbralo odgovor ne vem.
H20: Večina osnovnošolcev se ne strinja, da je branje težko.
103
Hipotezo H20 potrdimo. Kot izhaja iz rezultatov večina anketiranih osnovnošolcev
(80,1 %) meni, da branje ni težko. S trditvijo se strinja 11,3 % anketiranih, 8,6 % pa jih
odgovora ni moglo podati.
Osnovnošolci imajo o branju precej pozitivno mišljenje, saj se jim branje zdi koristno,
zabavno, sproščujoče, poučno. Zato je potrebno mlade bralce še naprej vzgajati za
branje, prikazovati pomen branja, opominjati na ustrezen odnos do branja. Na podlagi
pozitivnih izkušenj pri branju se bo večalo tudi pozitivno mnenje o branju in dejavnostih
povezanih z branjem.
Tabela 58: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po mnenju o trditvah
o branju glede na spol in izidi χ2-preizkusa
Trditve Frekvence Dekleta Fantje χ2 P
Branje je koristno. DA f 149 135 22,426 0,000
f % 96,1 78,5
NE f 1 11
f % 0,6 6,4
NE VEM f 5 26
f % 3,2 15,1
Branje je lahko tudi
zabavno.
DA f 138 117 21,158 0,000
f % 89,0 68,0
NE f 12 35
f % 7,7 20,3
NE VEM f 5 20
f % 3,2 11,6
Branje človeka sprošča. DA f 125 94 25,043 0,000
f % 80,6 54,7
NE f 11 32
f % 7,1 18,6
NE VEM f 19 46
f % 12,3 26,7
Ob branju pogosto
pozabimo na čas.
DA f 122 86 34,813 0,000
f % 78,7 50,0
NE f 17 66
f % 11,0 38,4
NE VEM f 16 20
104
f % 10,3 11,6
Branje je dolgočasno. DA f 21 67 35,015 0,000
f % 13,5 39,0
NE f 114 73
f % 73,5 42,4
NE VEM f 20 32
f % 12,9 18,6
Z branjem se tudi učimo. DA f 144 142 8,277 0,016
f % 92,9 82,6
NE f 6 13
f % 3,9 7,6
NE VEM f 5 17
f % 3,2 9,9
Branje je težko. DA f 11 26 6,562 0,038
f % 7,1 15,1
NE f 133 129
f % 85,8 75,0
NE VEM f 11 17
f % 7,1 9,9
Rezultati χ2-preizkusa kažejo, da obstajajo statistično značilne razlike med osnovnošolci
v vseh primerih oziroma trditvah o branju glede na spol. Več deklet (96,1 %) kot fantov
(78,5 %) meni, da je branje koristno. Da je branje lahko zabavno, meni več deklet (89,0
%) kot fantov (68,0 %). Več deklet (80,6 %) kot fantov (54,7 %) meni, da branje človeka
sprošča. Da ob branju pozabimo na čas, se strinja več deklet (78,8 %) kot fantov (50,0
%). V primerjavi z dekleti (13,5 %) več fantov (39,0 %) meni, da je branje dolgočasno.
Več deklet (92,9 %) kot fantov (82,6 %) se strinja s trditvijo, da se z branjem tudi učimo.
Da je branje težko, meni več fantov (15,1 %) kot deklet (7,1 %).
Ponovno lahko poudarimo, da imajo dekleta bolj pozitiven odnos do branja, raje in
pogosteje berejo kot fantje, kar se posledično odraža v njihovem mnenju o branju.
105
Tabela 59: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po mnenju o trditvah
o branju glede na razred in izidi χ2-preizkusa
Trditve Frekvence 7.
razred
8.
razred
9.
razred
χ2 P
Branje je koristno. DA f 68 105 111 13,639 0,009
f % 78,2 86,8 93,3
NE f 8 3 1
f % 9,2 2,5 0,8
NE VEM f 11 13 7
f % 12,6 10,7 5,9
Branje je lahko tudi
zabavno.
DA f 64 94 97 3,342 0,502
f % 73,6 77,7 81,5
NE f 14 20 13
f % 16,1 16,5 10,9
NE VEM f 9 7 9
f % 10,3 5,8 7,6
Branje človeka
sprošča.
DA f 54 82 83 2,499 0,645
f % 62,1 67,8 69,7
NE f 15 16 12
f % 17,2 13,2 10,1
NE VEM f 18 23 24
f % 20,7 19,0 20,2
Ob branju pogosto
pozabimo na čas.
DA f 50 78 80 5,246 0,263
f % 57,5 64,5 67,2
NE f 27 33 23
f % 31,0 27,3 19,3
NE VEM f 10 10 16
f % 11,5 8,3 13,4
Branje je
dolgočasno.
DA f 26 33 29 1,281 0,865
f % 29,9 27,3 24,4
NE f 47 71 69
f % 54,0 58,7 58,0
NE VEM f 14 17 21
f % 16,1 14,0 17,6
Z branjem se tudi
učimo.
DA f 71 105 110 9,235 0,055
f % 81,6 86,8 92,4
NE f 10 7 2
106
f % 11,5 5,8 1,7
NE VEM f 6 9 7
f % 6,9 7,4 5,9
Branje je težko. DA f 13 13 11 14,288 0,006
f % 14,9 10,7 9,2
NE f 70 103 89
f % 80,5 85,1 74,8
NE VEM f 4 5 19
f % 4,6 4,1 16,0
Rezultati χ2-preizkusa kažejo, da obstajajo statistično značilne razlike med osnovnošolci
v strinjanju s trditvami o branju gleda na razred v dveh primerih. Da je branje koristno
meni več devetošolcev (93,3 %) kot osmošolcev (86,8 %) in sedmošolcev (78,2 %). S
trditvijo, da je branje težko, se strinja več sedmošolcev (14,9 %) kot osmošolcev (10,7
%) in devetošolcev (9,2 %).
Razumljivo je, da se branje zdi bolj težko sedmošolcem, saj imajo manj bralnih izkušenj
kot osmošolci in devetošolci. Nekoliko bolj bi bilo potrebno opomniti in predstaviti
koristnost branja sedmošolcem.
Tabela 60: Število (f) in strukturni odstotki (f %) osnovnošolcev po mnenju o trditvah
o branju glede na zaključeno oceno pri slovenščini in izidi χ2-preizkusa
Trditve Frekvence Ocena
2
Ocena
3
Ocena
4
Ocena
5
χ2 P
Branje je
koristno.
DA f 13 50 101 120 20,641 0,002
f % 65,0 75,8 91,0 92,3
NE f 1 3 4 4
f % 5,0 4,5 3,6 3,1
NE VEM f 6 13 6 6
f % 30,0 19,7 5,4 4,6
Branje je lahko
tudi zabavno.
DA f 14 44 88 109 9,940 0,127
f % 70,0 66,7 79,3 83,8
NE f 4 12 17 14
f % 20,0 18,2 15,3 10,8
NE VEM f 2 10 6 7
f % 10,0 15,2 5,4 5,4
DA f 8 37 77 97 19,967 0,003
107
Branje človeka
sprošča.
f % 40,0 56,1 69,4 74,6
NE f 5 6 16 16
f % 25,0 9,1 14,4 12,3
NE VEM f 7 23 18 17
f % 35,0 34,8 16,2 13,1
Ob branju
pogosto
pozabimo na
čas.
DA f 12 36 63 97 18,261 0,006
f % 60,0 54,5 56,8 74,6
NE f 5 16 35 27
f % 25,0 24,2 31,5 20,8
NE VEM f 3 14 13 6
f % 15,0 21,2 11,7 4,6
Branje je
dolgočasno.
DA f 6 27 32 23 21,586 0,001
f % 30,0 40,9 28,8 17,7
NE f 7 29 60 91
f % 35,0 43,9 54,1 70,0
NE VEM f 7 10 19 16
f % 35,0 15,2 17,1 12,3
Z branjem se
tudi učimo.
DA f 13 53 101 119 17,231 0,008
f % 65,0 80,3 91,0 91,5
NE f 2 4 6 7
f % 10,0 6,1 5,4 5,4
NE VEM f 5 9 4 4
f % 25,0 13,6 3,6 3,1
Branje je težko. DA f 4 9 13 11 7,644 0,265
f % 20,0 13,6 11,7 8,5
NE f 13 48 90 111
f % 65,0 72,7 81,1 85,4
NE VEM f 3 9 8 8
f % 15,0 13,6 7,2 6,2
Rezultati χ2-preizkusa kažejo, da obstajajo statistično značilne razlike med osnovnošolci
v mnenju o trditvah o branju glede na zaključeno oceno pri slovenščini v več primerih.
Da je branje koristno meni največ osnovnošolcev z oceno 5 (92,3 %), sledijo tisti z
oceno 4 (91,0 %), s to trditvijo se strinja 75,8 % tistih z oceno 3 in 65,0 % tistih z
oceno 2.
108
Največ osnovnošolcev z oceno 5 (74,6 %) meni, da branje človeka sprošča. Sledijo
tisti z oceno 4 (69,4 %), nato z oceno 3 (56,1 %). S to trditvijo se jih najmanj strinja
z oceno 2 (40,0 %).
Da ob branju pozabimo na čas, se strinja največ osnovnošolcev z oceno 5 (74,6 %),
sledijo jim tisti z oceno 2 (60,0 %). 56,8 % tistih, ki imajo oceno 4, se s to trditvijo
strinja in 54,5 % tistih z oceno 3.
Največ osnovnošolcev z oceno 3 (40,9 %) se strinja s trditvijo, da je branje
dolgočasno, sledijo jim tisti z oceno 2 (30,0 %). S to trditvijo se strinja le 28,8 %
tistih z oceno 4 in 17,7 % z oceno 5.
Da se z branjem tudi učimo, se strinja največ osnovnošolcev z oceno 5 (91,5 %) in
tistih z oceno 4 (91,0 %). Odstotek tistih z oceno 3, ki se strinjajo s to trditvijo, je
80,3, in tistih z oceno 2 je 65,0 %.
Rezultati so seveda povezani z vsem, kar je bilo do sedaj povedano. Tisti z višjimi
zaključenimi ocenami imajo bolj pozitiven odnos do branja, raje in pogosteje berejo in
imajo posledično tudi bolj pozitivno mišljenje o branju. Tisti z nižjimi zaključenimi
ocenami verjetno pri branju naletijo na težave pri razumevanju in ravno zato se jim
lahko branje zdi težko in dolgočasno. Pohvalno pa je, da večina osnovnošolcev v branju
vidi korist in poučno stvar. Prav zaradi slednjega lahko trdimo, da se zavedajo pomena
branja in njegove uporabnosti.
109
3.4.15 Mnenje o branju
Pri tem vprašanju so anketirani osnovnošolci imeli možnost podati svoje mnenje o
branju, saj so odgovarjali na odprti tip vprašanja. Pri tem so nekateri podali več
odgovorov, ki smo jih tudi upoštevali.
Tabela 61: Število (f) osnovnošolcev po mnenju o branju
Rang Kategorije f
1 Zanimivo 63
2 Poučno, pridobivanje novega znanja 57
3 Sprostitev 53
4 Zabavno 39
5 Dolgočasno 35
6 Brez odgovora 32
7 Koristno 21
8 Življenje v drugem svetu 20
9 Stvar, ob kateri pozabim na vsakdanje težave, čas 16
10 Brezzvezno/nezanimivo 14
11 Zapravljanje časa 11
12 Kratkočasenje, preživljanje prostega časa 10
13 Uživanje 9
13 Nadgradnja in širjenje besednega zaklada 9
13 Ne vem/nič 9
14 Čudovito popotovanje po svetu besed in knjig 8
15 Dogodivščina 3
15 Zelo pomembno 3
16 Razširjanje obzorja 2
16 Nekaj lepega 2
17 Pustolovščina 1
17 Veliko bogastvo 1
17 Vodilo za življenje, v knjigah najdem sebe 1
17 Težko 1
17 Dolžnost, ki jo rabim za boljši uspeh 1
Največ anketiranih osnovnošolcev je bilo mnenja, da je branje za njih zanimivo (63
anketiranih). Sledi mnenje, da je branje za njih poučno oziroma pridobitev novega
znanja (57 anketiranih). Nato sledi, da je branje za njih sprostitev (53 anketiranih).
110
Nekoliko preseneča podatek, da je za kar precej anketiranih (tj. 35) branje dolgočasno.
Kar 32 anketiranih pa ni podalo odgovora na vprašanje.
Večina anketiranih osnovnošolcev ima torej pozitivno mnenje o branju. Omenjeno bi
bilo potrebno še nadgrajevati in jim predstavljati različne možnosti in priložnosti, kako
si z branjem še povečati lastno uspešnost tako v šoli kot tudi v privatnem življenju.
Preverjanje hipoteze
H21: Predpostavljamo, da je za večino osnovnošolcev branje sprostitev.
Na podlagi podatkov iz tabele 61 hipotezo H21 zavrnemo, saj je največ anketiranih
menilo, da je branje za njih zanimivo. Mnenje, da je branje sprostitev, je po rangu na
tretjem mestu.
111
3.5 SKLEP
Že od ranega jutra, skozi ves dan in vse do večera smo obdani z množico besedil in
informacij, ki jih moramo brati. Branje je v bistvu nujno potrebno, da bi posameznik lahko
preživel v vsakdanjem svetu, polnem besedil. Hkrati dobre bralne navade povečujejo
njegovo uspešnost na številnih področjih. Še zlasti to velja za mlade, ki se šele
pripravljajo na samostojno življenje v skupnosti. Pri njih je potrebno razvijati zavest, da
bodo z razvijanjem in povečevanjem svojih bralnih navad, vplivali na svoj razvoj, si
zagotovili boljše možnosti za kakovostno izobraževanje in posledično na kasnejše delo in
življenje.
V teoretičnem delu smo prišli do ugotovitev, da je branje razpoznavanje simbolov črk in
njihovo povezovanje v besede, z namenom pridobivanja informacij. Gre za zahteven in
kompleksen proces, ki je temeljni način komunikacije. Z branjem je povezana tudi bralna
pismenost, ki pomeni zmožnost posameznika, da razume, uporablja in razmišlja o vsem,
kar je prebral in kar je napisano. V nadaljevanju je pojasnjeno, kako poteka razvoj bralnih
sposobnosti, kjer so predstavljene različne tipologije. Razvoj bralnih sposobnosti je dlje
časa trajajoči proces, kjer se posameznik – otrok uči branja po različnih stopnjah. Pri tem
so mu v oporo starši, učitelji, vzgojitelji, družba in številne druge organizacije. Nauči se
tudi različnih vrst branja, ki mu bodo potem kasneje v življenju prišle prav, ko se bo
znašel v različnih bralnih in življenjskih situacijah in bo moral za svoje potrebe uporabiti
različne načine branja. V ta namen sta predstavljeni dve tipologiji oziroma različni delitvi
branja. Seveda se posameznik branja, bralnih navad in bralne pismenosti nebi naučil tako
uspešno, če ne bi bilo prisotno spodbujanje in motiviranje branja, s strani različnih
motivatorjev. Cilj motiviranja branja in spodbujanja bralca je zagotovo, da pri bralcu
vključimo branje v vsakdanje življenje in da pri njem vzpostavimo zavedanje o ustreznem
odnosu do branja. Podrobneje sta predstavljeni zunanja in notranja motivacija za branje.
V nadaljevanju sta predstavljena vloga in pomen branja ter bralne pismenosti za
posameznika in njegovo življenje. Pri tem gre izpostaviti dejstvo, da branje in razvita
bralna pismenost izboljšujeta možnosti za uspeh posameznika in hkrati omogočata razvoj
družbe kot celote. Zanimive so tudi navedbe strokovnjakov, da obstaja povezava med
pismenostjo in gospodarsko uspešnostjo države. Ker se veliko govori o bralni kulturi, smo
v teoretični del vključili tudi ta pojem, saj je neposredno povezan z branjem, bralnimi
112
navadami in bralno pismenostjo. Gre za termin, ki zajema vse, kar je povezano z branjem
in spodbuja branje ter vključuje tudi ustrezen odnos do branja. V zadnjem delu
teoretičnega dela smo se dotaknili nekaterih dosedanjih empiričnih raziskav s tega
področja, s katerimi smo želeli predstaviti, zakaj je pomembno, da se vedno znova govori,
raziskuje in poudarja pomen bralnih navad in branja.
V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila izvedena med
osnovnošolci tretjega triletja v občini Murska Sobota, in sicer na podlagi anketnega
vprašalnika. Ključne ugotovitve raziskave so naslednje.
Odnos do branja osnovnošolcev je v največji meri odvisen od tega, kaj berejo.
Osnovnošolci najraje in najpogosteje berejo mladinske revije.
Glede tematike knjig osnovnošolci najraje berejo knjige s pustolovsko in
ljubezensko tematiko.
Na izbor knjige, ki jo bodo brali, pri osnovnošolcih najpogosteje vpliva naslov
knjige.
O izboru knjig za branje se osnovnošolci najpogosteje posvetujejo s prijatelji.
O prebranih knjigah se najpogosteje pogovarjajo s prijatelji.
Prevladuje notranja motivacija za branje, saj se največ osnovnošolcev samih
spodbuja k branju.
Pri Bralni znački je največ osnovnošolcev sodelovalo nekajkrat (največ dvakrat
ali trikrat).
Med šolskim letom največ osnovnošolcev bere nekajkrat na leto.
V času letnih počitnic osnovnošolci največkrat berejo nekajkrat na teden.
Izposoja knjig je najbolj pogosta v Pokrajinski in študijski knjižnici.
Kar tričetrtine osnovnošolcev je že slišalo za e-knjige.
Večina osnovnošolcev se strinja s trditvami, da je branje koristno, zabavno, da
človeka sprošča, da ob branju pozabimo na čas in da se z branjem tudi učimo.
Prav tako se jih večina ne strinja s trditvama, da je branje dolgočasno in da je
težko.
Največ osnovnošolcev meni, da je branje za njih zanimivo, sledi, da je za njih
poučno oziroma pridobivanje novega znanja in sprostitev.
113
V nadaljevanju navajamo še rezultate raziskave oziroma razlike med osnovnošolci glede
na spol, razred in zaključeno oceno pri slovenščini. Glede na spol so bralne navede med
osnovnošolci naslednje.
Dekleta imajo v primerjavi s fanti boljši odnos do branja.
Dekleta raje kot fantje berejo poezijo, prozo, dramatiko in mladinske knjige.
Fantje pa raje kot dekleta berejo stripe.
Dekleta pogosteje berejo poezijo, prozo, dramatiko in mladinske knjige kot fantje.
Fantje pa berejo stripe pogosteje kot dekleta.
Dekleta raje berejo ljubezensko tematiko, fantje pa pustolovsko tematiko.
Pri dekletih na izbor knjige za branje najpogosteje vpliva naslov knjige in drugo,
pri fantih pa pogosteje debelina knjige, ilustracije v knjigi in kdo je avtor knjige.
Dekleta se o izboru knjig za branje pogosteje posvetujejo s prijatelji in sošolci,
fantje pa z učitelji.
Dekleta se pogosteje kot fantje o prebranih knjigah pogovarjajo s prijatelji, sošolci
in drugimi, fantje pa z učitelji in nikomer.
Dekleta so bolj spodbujane k branju kot fantje s strani njih samih, staršev,
prijateljev, sošolcev in drugih.
Dekleta so pogosteje kot fantje vedno sodelovale pri Bralni znački.
Dekleta pogosteje kot fantje berejo med šolskim letom in tudi v času letnih
počitnic.
Dekleta si pogosteje izposojajo knjige v Pokrajinski in študijski knjižnici, fantje
pa v šolski knjižnici.
Delež fantov in deklet je približno podoben glede na to, ali so že slišali za e-knjige.
Več deklet kot fantov meni, da je branje koristno, zabavno, da človeka sprošča,
da ob branju pozabimo na čas in da se z branjem učimo. Fantje so pogosteje kot
dekleta izrazili strinjanje s trditvami, da je branje dolgočasno in težko.
Rezultati raziskave med osnovnošolci glede na razred so naslednji.
Devetošolci imajo bolj pozitiven odnos do branja kot osmošolci in sedmošolci.
Osmošolci raje berejo strokovne knjige in mladinske revije, od tistih v 7. in 9.
razredu.
114
Prozo pogosteje berejo devetošolci kot tisti iz 7. in 8. razreda. Osmošolci pa
pogosteje berejo mladinske revije kot sedmošolci in devetošolci.
Tisti v 7. in 9. razredu raje berejo pustolovsko tematiko, tisti v 8. razredu pa
ljubezensko tematiko.
Na izbor knjige za branje najmanj vplivajo ilustracije pri 8. in 9. razredu, pri 7.
razredu pa to, kdo je avtor knjige.
Osmošolci se pogosteje kot devetošolci in sedmošolci posvetujejo z učitelji o
izboru knjige za branje.
Osnovnošolci 7. razredov se pogosteje pogovarjajo o prebranih knjigah s starši in
drugimi kot pa osnovnošolci v 8. in 9. razredu.
Sedmošolci in osmošolci so pogosteje spodbujani za branje s strani drugih kot
devetošolci.
Glede sodelovanja pri Bralni znački glede na razred ni razlik.
Glede na razred osnovnošolci približno enako pogosto berejo med šolskim letom
in v času letnih počitnic.
Po izposoji knjig v različnih knjižnicah ni razlik glede na razred osnovnošolcev.
Več je devetošolcev kot osmošolcev in sedmošolcev, ki so že slišali za e-knjige.
Devetošolci se pogosteje strinjajo s trditvijo, da je branje koristno kot osmošolci
in sedmošolci. Da pa je branje težko, se pogosteje strinja več sedmošolcev kot
osmošolcev in devetošolcev.
Rezultati raziskave glede na zaključeno oceno pri slovenščini so naslednji.
Osnovnošolci z višjo zaključeno oceno imajo bolj pozitiven odnos do branja kot
tisti z nižjimi zaključenimi ocenami.
Tisti, z višjo zaključeno oceno, raje berejo prozo, dramatiko, strokovne knjige in
mladinske revije od tistih, z nižjo zaključeno oceno.
Prozo, dramatiko, strokovne knjige in mladinske revije pogosteje berejo
osnovnošolci z višjo zaključeno oceno.
Zaključena ocena pri slovenščini nima vpliva na tematiko, ki jo osnovnošolci
najraje berejo.
Zaključena ocena pri slovenščini nima vpliva na izbor knjige za branje.
115
Zaključena ocena pri slovenščini nima vpliva na to, s kom se bodo osnovnošolci
posvetovali glede izbora knjige za branje.
Osnovnošolci z višjo zaključeno oceno se o prebranih knjigah več pogovarjajo s
starši, prijatelji in sošolci kot tisti z nižjimi zaključenimi ocenami.
Tiste, z višjimi zaključenimi ocenami, spodbuja za branje več staršev, učiteljev in
njih samih.
Več je osnovnošolcev z višjo zaključeno oceno, ki so vedno sodelovali pri Bralni
znački.
Osnovnošolci z višjo zaključeno oceno pogosteje berejo med šolskim letom kot
tisti z nižjo zaključeno oceno. Nasprotno pa med letnimi počitnicami pogosteje
berejo tisti z nižjo zaključeno oceno.
Osnovnošolci z nižjo zaključeno oceno si pogosteje izposojajo knjige v šolski
knjižnici, tisti z višjo zaključeno oceno pa pogosteje v Pokrajinski in študijski
knjižnici.
Za e-knjige je že slišalo več osnovnošolcev z višjo zaključeno oceno.
Tisti, z višjo zaključeno oceno, se pogosteje strinjajo, da je branje koristno, da
človeka sprošča, da se z branjem učimo in delno tudi da ob branju pozabimo na
čas. Tisti, z nižjo zaključeno oceno pa se pogosteje strinjajo s tem, da je branje
dolgočasno.
Če sklenemo: bralne navade osnovnošolcev tretjega triletja v občini Murska Sobota niso
tako slabe, kar lahko potrdimo s tem, da omenjeni osnovnošolci v branju vidijo koristno
in poučno stvar, da jih branje sprošča in zabava ter je za njih zanimivo. Prav tako je
pozitivno to, da se o branju pogovarjajo s prijatelji in sošolci ter da so precej notranje
motivirani za branje. Dobro je tudi, da starši in učitelji skrbijo za njihovo zunanjo
motivacijo. Na drugi strani pa je kar precej možnosti za izboljšanje bralnih navad teh
osnovnošolcev ter tudi dvig odnosa do branja. Še zlasti bi bilo potrebno spodbujati več
branja leposlovja, saj najpogosteje berejo mladinske revije. Na splošno bi bilo potrebno
spodbujati bolj pozitiven odnos do branja, predvsem s pogostejšim sodelovanjem pri
Bralni znački in pogostejšim branjem tako med šolskim letom kot med letnimi
počitnicami.
116
Dobljene rezultate lahko v nekaterih primerih povežemo tudi z dobljenimi ugotovitvami
drugih raziskav, ki so predstavljene v poglavju 2.7. Z rezultati Olge Omejc (2013) lahko
povežemo našo ugotovitev, da se anketirani osnovnošolci o prebranem najpogosteje
pogovarjajo s prijatelji. Podobno kot Munda (2010), Kontarčkova (2011) in Ileršič
Kovšca (2000) tudi v okviru naše raziskave ugotavljamo, da so mladinske revije med
najbolj priljubljenimi. Pojavijo pa se razlike med raziskavo Brezigarjeve (2011) in našo
raziskavo, saj Brezigarjeva ugotavlja, da je ravno leposlovje najbolj priljubljeno med
mladimi bralci. Z ugotovitvami Munde (2010) se povezujejo tudi naše ugotovitve, da pri
osnovnošolcih prevladuje notranja motivacija. Tudi naša raziskava navaja podobno kot
raziskava Brezigarjeve (2011), da dekleta in osnovnošolci z višjim uspehom raje berejo.
Podobnosti naših rezultatov raziskave so tudi z Novakovo (2006), ki prav tako ugotavlja,
da dekleta pogosteje sodelujejo pri Bralni znački in so bolj motivirana za branje. Do razlik
pa prihaja med našo raziskavo in raziskavo Janeševe in Škrlja (2012), ki navajata, da
učenci branje povezujejo z obvezo in ima zanje negativen prizvok. Naša raziskava pa
kaže, da je branje za osnovnošolce zanimivo, poučno, sprostitev in zabava, prav tako se
jih večina strinja s trditvijo, da je branje koristno in da se z branjem tudi učimo, na podlagi
česar bi lahko sklepali, da branje pri osnovnošolcih, ki smo jih anketirali, nima
negativnega prizvoka in znaka prisile, obveze.
Rezultati, pridobljeni s pomočjo raziskave, so lahko dobra podlaga vsem, ki se s temi
osnovnošolci ukvarjajo, da bi jih seznanili s pomenom in vlogo branja za njihovo osebno
in pozneje tudi strokovno pot. Za dosego tega imajo ti odrasli veliko možnosti. Zagotovo
je na prvem mestu zgled – če bodo osnovnošolci videli, da odrasli beremo, smo nad
knjigami navdušeni, se o njih pogovarjamo, bodo tudi oni sledili temu zgledu. Kot drugo
predlagamo še bolj poglobljeno sodelovanje med šolami in Pokrajinsko in študijsko
knjižnico, kjer bi se naj za osnovnošolce pripravljale različne predstavitve knjižnih
novosti, bralne ure/večeri in pogovori o prebranih knjigah. Seveda ne gre pozabiti
sodelovanja staršev pri vseh aktivnostih, ki se tičejo branja in bralnih navad, tako na šoli
kot tudi izven nje. Starši so namreč lahko dober zgled in predvsem osnova za to, da bo
otrok znal ceniti knjigo in ji posvečati več časa. Velika vloga je seveda tudi na strani
učiteljev in šol, ki zagotovo že sedaj sodelujejo pri različnih projektih, ki so povezani z
branjem. Pa vendar velja opomniti, da bi naj težili k povezovanju šole, staršev, knjižnic,
lokalnega in širšega okolja na način, da bi vsi skupaj delovali v dobro otrok in bralne
117
kulture. Tako so npr. šolske počitnice odlična priložnost, da se organizirajo razni bralni
tabori (po zgledu različnih športnih taborov), kjer bi imeli otroci in mladi možnosti za
branje, spoznavanje različnega knjižnega gradiva, diskusije, učenja ipd.
Možnosti za zviševanje in povečevanje pomena branja med osnovnošolci in tudi
odraslimi je ogromno. Potrebno je samo nekaj volje in časa, ki bosta zagotovo odprla
nova pota branju.
118
LITERATURA IN VIRI
Adler, J. M. (1977): Kako beremo knjigo. Ljubljana: Dopisna delavska univerza
Univerzum.
Appleayard, J. A. (1994): Becoming a reader: The Experience of Fictiob from Childhood
to Adulthood. Cambridge: Cambridge university press.
Benefits of reading. (B. d.). Internetni vir. Pridobljeno: 26. 11. 2013, http://www.best-
books-for-kids.com/benefits-of-reading.html.
Bibliotekarski terminološki slovar. (B. d.). Pridobljeno: 30. 5. 2014,
http://www.termania.net/slovarji/bibliotekarski-terminoloski-
slovar/4175732/bralna-kultura?query=bralna%20kultura.
Blažić, M. M. (2011): Branja mladinske književnosti: izbor člankov in razprav. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
Böck, M. (2008). Schulische Leseförderung im Anschluss an PISA 2000/2003: Förderung
der Lesemotivation. Wien: Bundesministerium für Unterricht, Kunst und Kultur.
Pridobljeno: 30. 5. 2014, pubshop.bmbf.gv.at/download.aspx?id=333.
Bralna kultura je način, kako jo živi in ceni celotna skupnost. (2012). Pridobljeno: 2. 6.
2014, http://wwwkamsiksi-breda.blogspot.com/2012/05/bralna-kultura-je-nacin-
kako-jo-zivi-in.html.
Brezigar, M. (2011): Pomen branja in spodbujanja bralne motivacije: diplomsko delo.
Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti.
Buzan, T. (2009): Hitro branje. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Cambria, J. in Guthrie, J. T. (2010): Motivating and engaging students in reading. V The
Nera Journal, Vol. 46 (1), str. 16–29; Pridobljeno: 30. 5. 2014,
http://literacyconnects.org/img/2013/03/Motivating-and-engaging-students-in-
reading-Cambria-Guthrie.pdf.
Chall on Stages of Reading Development. (B. d.). Pridobljeno: 23. 2. 2014,
http://newlearningonline.com/literacies/chapter-14/chall-on-stages-of-reading-
development.
Cook, J. L., Cook, G. (2010). Reading. Pridobljeno: 23. 2. 2014.
http://www.education.com/reference/article/reading-development-stages-Chall/.
119
Društvo Bralna značka Slovenije. (B. d.). Pridobljeno: 2. 6. 2014,
http://www.bralnaznacka.si/index.php?Stran=7.
Franzmann, B. in drugi. (1999): Handbuch lesen: im Auftrag der Stiftung Lesen und der
Deutschen Literaturkonferenz. München, Saur.
Gregorčič, E. (2013): Metoda branja in motivacija za branje v tretjem triletju osnovne
šole: diplomsko delo. Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike
in književnosti.
Grmič – Podgorelec, M. in Curk, N. (2007): Razvijanje pismenosti – projekt za učence s
posebnimi potrebami. V Stopenjskost pri usvajanju pismenosti: postopen pouk
bralne pismenosti na vseh ravneh šolanja: zbornik Bralnega društva Slovenije.
Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Grosman, M. (2011): Raziskovalni pogledi na branje. V Bralna pismenost v Sloveniji in
Evropi. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Grosman, M. (2005): Poti do višje pismenosti terjajo sistematično prizadevanje. V Kako
naj šola razvija branje in boljšo pismenost: zbornik Bralnega društva Slovenije.
Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Ileršič Kovšca, S. (2000): Kaj pomeni branje učencem na predmetni stopnji? V Bralna
sposobnost ima neomejene možnosti razvoja; zbornik Bralnega društva Slovenije.
[Ur. Milena Ivšek]. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Str. 242–
255.
Internetni vir 1. (B. d.). Pridobljeno: 26. 11. 2013,
http://shrani.si/f/2z/Gb/3b9ifdRS/branje-2-001.jpg
Izhodišča merjenja bralne pismenosti v raziskavi PISA 2012 s primeri nalog
[Elektronski vir]: strokovna monografija. (Ur. Klaudija Šterman Ivančič).
Ljubljana: Pedagoški inštitut. Pridobljeno: 25. 2. 2014.,
http://www.pei.si/UserFilesUpload/file/digitalna_knjiznica/Documenta_6_ISBN
_978-961-270-191-8_SWF/978-961-270-191-8.html.
Janeš, L. in Škrlj, G. (2012): Spodbujanje in spremljanje bralnih navad učencev tretjega
triletja osnovne šole. V Šolska knjižnica. Letn. 22, št 1, str. 50–59.
Jazbec, S. (2010): Zur Rolle der literarischen Lesestrategien bei Lehramtstudierenden.
Eine Fallstudie am Beispiel slowenischer Germanistikstudentinnen und –
120
studenten. V Porta linguarum, št. 13, str. 75–87. Pridobljeno: 20. 2. 2014,
http://www.ugr.es/~portalin/articulos/PL_numero13/5.%20Sasa%20Jazbec.pdf.
Kobal Grum, D., Kolenc, J. in Senčar, M. (2013): Povezanost med motivacijo za
izobraževanje, tekmovalnostjo in različnimi področji samopodobe pri študentih.
V Motivacijski dejavniki v izobraževanje mladine in odraslih [Elektronski vir]:
znanstvena monografija. Str. 115–146. Ljubljana: Pedagoški inštitut. (Digitalna
knjižnica. Documenta; 5). Pridobljeno 30. 5. 2014,
http://www.pei.si/UserFilesUpload/file/digitalna_knjiznica/Documenta_5_ISBN
_978-961-270-188-8_SWF/978-961-270-188-8.html
Kolić-Vehovec, S. (2013): Kognitivni i metakognitivni aspekti čitanja. V Čitanje za školu
i život. IV. Simpozij učitelja i nastavnika hrvatskog jezika. Zbornik radova.
Zagreb: Agencija za odgoj i obrazovanje. Pridobljeno: 20. 2. 2014,
http://www.azoo.hr/images/izdanja/citanje/Citanje.pdf.
Kontarček, P. (2011): Bralne navade in interesi učencev 6. in 8. razredov na osnovni šoli
Ormož. Diplomsko delo. Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske
jezike in književnosti.
Kordigel, M. (1990): Bralni razvoj, vrste branja in tipologija bralcev. V Otrok in knjiga:
revija za vprašanja mladinske književnosti, književne vzgoje in s knjigo povezanih
medijev. Št. 29/30, str. 5–42.
Kordigel Aberšek, M. (1992): Branje ali branje. V Jezik in slovstvo, letn. 37 (1991/92),
3-4, str. 75–82.
Kordigel Aberšek, M. (2008): Didaktika mladinske književnosti. 1. izd., 1. natis.
Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Kordigel, M. (1997): Mladinska literatura, otroci in učitelji: komunikacijski model
poučevanja mladinske književnosti, 1. del. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije
za šolstvo.
Kropp, P. (2000): Vzgajanje bralca: naj vaš otrok postane bralec za vse življenje. Tržič:
Učila.
Kuvač-Levačić, K. (2013): Razvoj i vrste čitanja, tipologija čitatelja s obzirom na čitanje
»neknjiževnih« tekstova. V Čitanje za školu i život. IV. Simpozij učitelja i
nastavnika hrvatskog jezika. Zbornik radova. Zagreb: Agencija za odgoj i
121
obrazovanje. Pridobljeno: 20. 2. 2014,
http://www.azoo.hr/images/izdanja/citanje/Citanje.pdf.
Laszlo, M. (2013): Informacijsko čitanje u nastavi jezika i književnosti. V Čitanje za
školu i život. IV. Simpozij učitelja i nastavnika hrvatskog jezika. Zbornik radova.
Zagreb: Agencija za odgoj i obrazovanje. Pridobljeno: 20. 2. 2014,
http://www.azoo.hr/images/izdanja/citanje/Citanje.pdf.
Lovše, K. (2013): Študija primera: učinkovitost treninga ´preobrat´ pri branju učencev z
disleksijo. V Tudi mi beremo: različni bralci z različnimi potrebami: drugi del:
zbornik Bralnega društva Slovenije ob 10. strokovnem posvetovanju v Ljubljani.
(Ur. Veronika Rot Gabrovec). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo:
Bralno društvo Slovenije. Pridobljeno: 20. 2. 2014; http://www.bralno-
drustvo.si/wp-content/uploads/2011/01/Tudi-mi-beremo-splet.pdf.
Magajna, L. (1995): Razvojne teorije branja in pisanja kot osnova za sodobne pristope k
začetnemu opismenjevanju. V Jezik in slovstvo, letn. 41, št ½ (nov 1995/1996),
str. 61–74.
Mednarodna raziskava bralne pismenosti PIRLS 2011 (B. d.). Pridobljeno: 23. 6. 2014,
http://www.pei.si/UserFilesUpload/file/raziskovalna_dejavnost/PIRLS/PIRLS%
202011/Kratka%20informacija%20o%20rezultatih%20PIRLS%202011.pdf.
Munda, K. (2010): Bralne navade učencev tretjega triletja v občini Ormož: diplomsko
delo. Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti.
Nacionalna strategija za razvoj pismenosti. (2006). Ljubljana: Nacionalna komisija za
razvoj pismenosti. Pridobljeno: 6. 11. 2013,
http://arhiv.acs.si/publikacije/NSRP.pdf.
Novak, M. (2006): Vpliv Bralne značke Slovenije na motivacijo za branje v tretjem,
šestem in devetem razredu na OŠ I, OŠ II in OŠ III v Murski Soboti: diplomsko
delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, Razredni pouk.
Novljan, S. (2008): Izključeni iz zagat bralne kulture. V Knjižnica: revija za področje
bibliotekarstva in informacijske znanosti. Letn 52, št 4 (dec 2008), str. 113–123.
OECD PISA 2012. Program mednarodne primerjave dosežkov učencev. (2013). [Ur.
Štraus, M. idr.]. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Pridobljeno: 2. 6. 2014,
http://193.2.222.157/UserFilesUpload/file/raziskovalna_dejavnost/PISA/PISA20
12/PISA%202012%20Povzetek%20rezultatov%20SLO.pdf.
122
Omejc, O. (2013): Brati ali ne brati – motiviranje učencev za branje. V Vzgoja in
izobraževanje: revija za teoretična in praktična vprašanja vzgojno
izobraževalnega dela. Letn. 44, št. 2/3, str. 62–65.
Pečjak, S. (2010): Psihološki vidiki bralne pismenosti. Od teorije k praksi. Ljubljana:
Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Pečjak, S. in Gradišar, A. (2002): Bralne učne strategije. Ljubljana: Zavod Republike
Slovenije za šolstvo.
Pečjak, S. in Gradišar, A. (2012): Bralne učne strategije. Ljubljana: Zavod Republike
Slovenije za šolstvo.
Pečjak, S., Bucik, N., Gradišar, A. in Peklaj, C. (2006): Bralna motivacija v šoli: merjenje
in razvijanje. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Pečjak, S., Bucik, N., Peštaj, M., Podlesek, A. in Pirc, T. (2010): Bralna pismenost ob
koncu osnovne šole – ali fantje berejo drugače kot dekleta? V Sodobna
pedagogika, št. 1, str. 86–102.
Plevnik, T. (2011): O učiteljih za opismenjevanje in razvijanje bralne pismenosti. V
Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Poučevanje branja v Evropi: okoliščine, politike in prakse. (2011). Ljubljana: Ministrstvo
za šolstvo in šport.
Podbrežnik, I. (2010): Načrtovanje bralne kulture v splošnih knjižnicah. V Znanje
[Elektronski vir]: teorija in praksa: zbornik 6. študentske konference Fakultete za
management Koper. Str. 697–705. Koper: Fakulteta za management.
Puklek Levšušček, M., Podlesek, A. in Šterman Ivančič, K. (2013): Motivacijski
dejavniki bralnih dosežkov v raziskavi PISA 2009. V Motivacijski dejavniki v
izobraževanje mladine in odraslih [Elektronski vir]: znanstvena monografija. Str.
21–111. Ljubljana: Pedagoški inštitut. (Digitalna knjižnica. Documenta; 5).
Pridobljeno 30. 5. 2014,
http://www.pei.si/UserFilesUpload/file/digitalna_knjiznica/Documenta_5_ISBN
_978-961-270-188-8_SWF/978-961-270-188-8.html.
Program mednarodne primerjave dosežkov učencev –PISA, b. d. Pridobljeno 2. 6. 2014,
http://www.pei.si/Sifranti/InternationalProject.aspx?id=15#predstavitev.
Rastem s knjigo OŠ 2013. B. d. Pridobljeno: 2. 6. 2013,
http://www.jakrs.si/rastem_s_knjigo/rastem_s_knjigo_os_2013/.
123
Rosebrock, C. in Nix, D. (2010): Grundlagen der Lesedidaktik und der systematischen
schulischen Lesef'orderung. Hohengehren: Schneider Verlag.
Rot Gabrovec, V. (2014): Uvodna beseda. V Tudi mi beremo: različni bralci z različnimi
potrebami: zbornik Bralnega društva Slovenije ob 10. strokovnem posvetovanju v
Ljubljani. (Ur. Veronika Rot Gabrovec). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za
šolstvo: Bralno društvo Slovenije. Pridobljeno: 20. 2. 2014,
http://www.zrss.si/pdf/Tudi-mi-beremo-ZbornikBDS.pdf.
Schmitz, W. (2012): Hitrejše branje – boljše razumevanje. Tržič: Avrora.
Schoenbach, R., Greenleaf, C., Cziko, C. in Hurwitz, L. (2007): Lesen macht schlau: neue
Lesepraxis für weiterführende Schulen. Berlin: Cornelsen Scriptor.
Skobir Rozman, B. (1999): Možnosti, ki jih projekt EPI Reading Badge ponuja učencem
in učiteljem tujega jezika. V Didakta, letn. 9, št. 48/49 (september/oktober 1999),
str. 32–36.
SSKJ. (B. d.). Pridobljeno: 20. 2. 2014, http://bos.zrc-
sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=brati&hs=1.
Zwitter, S. (2001): Bralne navade slovenskih gimnazijcev: magistrsko delo. Ljubljana:
Filozofska fakulteta, Oddelek za anglistiko.
Žigon, M. (2001): Motivacijski dejavniki branja. V Mislej Božič, N. [ur.]: Branje na
stičišču: zbornik simpozija. Ljubljana: Bralno društvo Primorske; Sežana:
Knjižnica Srečka Kosovela.
124
PRILOGA
Priloga A: Anketni vprašalnik
125
ANKETNI VPRAŠALNIK
Draga učenka, dragi učenec!
Sem Katja Gomboc, absolventka slovenskega jezika in književnosti in pedagogike. Pripravljam
magistrsko delo z naslovom Bralne navade osnovnošolcev tretjega triletja v občini Murska Sobota
in v ta namen zbiram podatke med učenci. Zato te prosim, da pozorno prebereš vprašanja in
navodila ter mi z izpolnjevanjem anketnega vprašalnika pomagaš pri izdelavi magistrskega dela.
Anketa je anonimna. Za tvoje sodelovanje se ti najlepše zahvaljujem.
Spol (obkroži): ženski moški Razred (obkroži): 7. 8. 9.
Zaključena ocena pri slovenščini v lanskem letu (obkroži): 2 3 4 5
1. Ali te branje veseli? (Obkroži en odgovor.)
a) Da.
b) Ne.
c) Odvisno od tega, kaj berem.
2. Kako rad/-a bereš: (Obkroži oceno, ki ti ustreza.)
Ocena 3 pomeni zelo rad/-a berem.
Ocena 2 pomeni srednje rad/-a berem.
Ocena 1 pomeni ne berem rad/-a.
Kako rad/-a bereš: Zelo rad/-a berem Srednje rad/-a
berem
Ne berem rad/-a
a) poezijo 3 2 1
b) prozo 3 2 1
c) dramatiko 3 2 1
d) stripe 3 2 1
e) strokovne knjige (npr. različne
enciklopedije)
3 2 1
f) mladinske revije 3 2 1
g) drugo (dopiši):
3 2 1
3. Kako pogosto bereš: (Obkroži odgovor, ki ti ustreza.)
a) poezijo Pogosto Redko Nikoli
b) prozo Pogosto Redko Nikoli
c) dramatiko Pogosto Redko Nikoli
d) stripe Pogosto Redko Nikoli
e) strokovne knjige (npr. različne
enciklopedije)
Pogosto Redko Nikoli
f) mladinske revije Pogosto Redko Nikoli
g) drugo (dopiši):
Pogosto Redko Nikoli
126
4. Knjige s katero tematiko najraje bereš? (Obkroži en odgovor.)
a) Pustolovske.
b) Ljubezenske.
c) Humoreske.
d) Kriminalke.
e) Fantastiko.
f) Drugo (dopiši katere):__________________________________.
5. Kaj najpogosteje vpliva na izbor knjige, ki jo boš bral/-a? (Obkroži en odgovor.)
a) Naslov knjige.
b) Kdo je avtor knjige.
c) Debelina knjige.
d) Ilustracije v knjigi.
e) Nasvet drugih.
f) Drugo (dopiši kaj):__________________________________.
6. O izboru knjig, ki jih boš bral/-a, se posvetuješ: (Obkroži DA ali NE.)
a) s starši DA NE
b) s prijatelji DA NE
c) s sošolci DA NE
d) z učitelji DA NE
e) z nikomer DA NE
f) drugo (dopiši):
DA NE
7. O prebranih knjigah se pogovarjaš: (Obkroži DA ali NE.)
a) s starši DA NE
b) s prijatelji DA NE
c) s sošolci DA NE
d) z učitelji DA NE
e) z nikomer DA NE
f) drugo (dopiši):
DA NE
8. Kdo te spodbuja k branju? (Obkroži DA ali NE.)
a) sam DA NE
b) starši DA NE
c) učitelji DA NE
d) prijatelji DA NE
e) sošolci DA NE
f) nihče DA NE
g) drugo (dopiši):
DA NE
9. Kako pogosto si do sedaj sodeloval/-a pri Bralni znački? (Obkroži en odgovor.)
a) Vedno.
b) Nikoli.
c) Nekajkrat (dopiši kolikokrat)_________________________.
127
10. Kako pogosto bereš (karkoli) med šolskim letom? (Obkroži en dogovor.)
a) Vsak dan.
b) Nekajkrat na teden.
c) Nekajkrat na mesec.
d) Nekajkrat na leto.
e) Nikoli.
11. Kako pogosto bereš (karkoli) v času letnih počitnic? (Obkroži en dogovor.)
a) Vsak dan.
b) Nekajkrat na teden.
c) Nekajkrat mesečno.
d) Nikoli.
12. Kje si najpogosteje izposojaš knjige? (Obkroži en dogovor.)
a) V šolski knjižnici.
b) V Pokrajinski in študijski knjižnici.
c) Doma.
d) Drugje (dopiši)______________________.
13. Si že slišal/-a za e-knjige? (Obkroži.)
a) Da.
b) Ne.
14. V spodnji tabeli imaš zapisane trditve o branju. Preberi jih, razmisli in odgovori, ali se z njimi
strinjaš.
Branje je koristno. DA NE NE VEM
Branje je lahko tudi zabavno. DA NE NE VEM
Branje človeka sprošča. DA NE NE VEM
Ob branju pogosto pozabimo na čas. DA NE NE VEM
Branje je dolgočasno. DA NE NE VEM
Z branjem se tudi učimo. DA NE NE VEM
Branje je težko. DA NE NE VEM
15. Dopiši svoje mnenje o branju.
Branje je zame _______________________________________________________________
_____________________________________________________________________________
_____________________________________________________________________________.