10 Gorenjski glastorek, 29. novembra 2016REKREACIJA info@g-glas.si

Gibanje včasih in danesBarbara Tavčar, master body inštruktorica, PBS center športne odličnosti

G i b a j t e s e z n a m i ( 3 5 )

Gibanje se skozi evoluci-jo spreminja. Včasih je bilo pomembno z vidika preži-vetja, danes je vse bolj orga-nizirano, vodeno in pogoje-no z navadami in trendi. Gi-banje sicer velja za vsako ak-tivnost, kjer trošimo energi-jo, vendar smo v sodobnem času tudi v primeru (ne)gi-banja postali ekstremisti. Ali se gibamo minimalno, torej premalo, ali pa v fizič-ni aktivnosti pretiravamo. Le malokdo uspe najti in ob-držati ravnovesje. Kako sle-diti zdravi pameti pri nači-nu in intenziteti gibanja v času takšnih in drugačnih ekstremov? Predlagam ne-kaj smernic, za katere verja-mem, da vas bodo popelja-le bliže sozvočju vašega bi-vanja.

Tisočletja staro modrost umirjanja z dihalnimi teh-nikami in meditacijo po-skusite vključiti v svoj vsak-dan, pri tem pa izberite tisto fizično aktivnost, ki bo vaše telo uravnovesila. V poplavi organiziranih fizičnih ak-tivnosti je težko najti tisto, ki bo najbolj pisana na vašo

kožo, vredno pa se je potru-diti, saj gibanje potrebuje-mo toliko kot zrak, ki ga di-hamo.

Priporočam, da pri fizič-ni aktivnosti velik poudarek pripišete komponenti diha-nja. S koncentracijo na dih kretnja lahko dobi popol-noma nove razsežnosti, saj je v tek primeru slednja od-raz vašega čustvenega sta-nja, odraz vaših misli in no-tranjega, nevidnega življe-nja, ki ga velikokrat želimo prikriti.

Kretnja naj vas ozavešča in uči, kako v hitrem tem-pu vsakdana živeti funkci-onalno, zdravo, polno. Ne nazadnje vas je niz ponav-ljajočih se in napačnih kre-tenj pripeljal do kompenza-cijskih procesov v organiz-mu in posledično mišič-nih neravnovesij. Torej mo-rate kretnjo zgolj izkoristi-ti sebi v prid. Opazujte svo-je telo med gibanjem, opa-zujte, kako reagira na raz-lične vsakdanje situacije in vedno stremite k temu, da je telo vzravnano, vaš počep pravilen, nošenje bremen

optimalno, kretnje čim bolj raznolike. Če čez dan veliko sedite, pozornost pri giba-nju usmerite v izboljšanje limfne pretočnosti, aktiva-cijo zgornjega dela telesa ... Ste čez dan večino v stoje-čem delu in opravljate tež-ka fizična dela? Potem pros-točasno fizično aktivnost usmerite v raztezanje spo-dnjih okončin, aktivacijo

trupa v tistih ravninah giba-nja, ki so sicer čez dan manj zastopane ... Se sliši kompli-cirano? V resnici ni. Le po-skušajte se z gibanjem prib-ližati kretnjam, ki so včasih veljale za običajne: počepu, privleku, potisku ...

In predvsem sledite svoji unikatnosti. Če se je nekaj preteklih generacij pri giba-nju usmerjalo v bolj fizično,

površinsko kretnjo, se mora sodobni človek poleg tega usmerjati tudi v kretnjo, ki je očem nevidna – v notranji impulz, ki je odraz vašega celičnega zdravja, vaše (ne)vitalnosti in vaše resnične moči. Na ta način bo vaše gi-banje postalo najboljše zdra-vilo. Bistvo namreč ni v tem, kaj počnete, temveč zakaj to počnete.

Po napornem dnevu stoječega, fizičnega obremenjevanja ali težkih stresnih situacij vaše telo primarno potrebuje raztezanje in sprostitev.

Jelena Justin

Vzpon na Gradišče je v po-zni jeseni idealen vzpon za zaključek še ene planinske sezone. Človeku da občutek obiska visokogorja, saj ple-zamo v strmem apnenčas-tem svetu, ki nam je tako ljub. Za dekoracijo pa nam družbo dela škrlatno rde-či ruj. Gradiška tura je ena težjih zavarovanih plezal-nih poti pri nas, zato je upo-raba samovarovalnega kom-pleta nujna, saj predvsem v zgornjem delu poteka po

izpostavljenem razu. Ker se gibljemo v vertikalnem sve-tu, je tudi čelada nujna opre-ma, ki nas ščiti pred padajo-čim kamenjem.

Izhodišče za turo je vas Gradišče. Z avtoceste Lju-bljana–Koper zavijemo proti Vipavi. Peljemo se mimo ta-ble Vipava, ko nas smerokaz usmeri desno v Gradišče. Po približno dveh kilometrih asfaltirane ceste prispemo na parkirišče. Smerokaz nas usmeri na pot, ki se v sme-ri vzhoda dviga skozi gozd. Višje pot zavije ostro levo, tik

pred vstopom v smer se des-no odcepi pešpot na Gradi-ško turo, pešpot, ki jo bomo mi uporabili za udoben in lep sestop. Zavarovana ple-zalna pot na Gradiško turo poteka po izraziti trikotni skali; omenjenemu sektorju so športni plezalci dali ime Trikot.

Drznila bi si trditi, da je vstop v Furlanovo smer na Gradiško turo najbolj zahte-ven detajl celotne smeri, saj je nekaj metrov treba preple-zati prosto, kar za neizkuše-ne ni ravno enostavno. Smer

poteka ob jeklenici, po strmi zajedi navzgor. Skala je tr-dna, stopi pa precej narazen, tako da je včasih treba malo ustaviti in premisliti, kam dati noge in za kaj se prije-ti z desno roko. Na vrhu za-jede skalni svet postane ma-lenkost lažji. Preko ozke poli-ce dosežemo lesen, razgledni

balkon, ki smo ga že prej lah-ko opazovali od avtomobila in se čudili, kam se podajamo. Nadaljujemo po grapi, dok-ler strmega vzpona ne pre-kinemo s prečenjem v des-no, do izpostavljenega raza. To je najlepši del ture. Napre-dujemo ob varnih in trdnih jeklenicah vse do vrha Triko-ta, kjer se ferata združi s po-hodno potjo. Raz je resnično težaven. Gibljemo se po zah-tevnem terenu, ki ni za vrto-glave.

Markirana pot nas vodi naprej do vrha Gradiške ture. Steza je precej strma, sploh tik pod vrhom. Z vrha je ču-dovit razgled na celotno Vi-pavsko dolino in na številne majcene vasi nad njo, ki me-jijo na Kras. Do vstopa v smer bomo potrebovali 15 minut, do vrha plezalne smeri 30 minut, do vrha Ture pa še na-daljnjih 45 minut.

Pobudo, da se nadela zava-rovana plezalna pot do vrha Gradiške ture, je dal predse-dnik PD Vipava, župnik dr. Otmar Črnilogar. Plezalna pot je bila nadelana 15. ju-nija 1969 leta, poimenova-na pa po Fricu Furlanu, ki je v njenih stenah leta 1952 izgubil življenje. Razgleden mostiček je bil zgrajen leta 1971, poimenovali pa so ga Gnezdo.

Sestop po ferati je zahtev-nejši kot vzpon, zato predla-gam, da si zanj izberemo tis-to običajno pot, ki je pa tudi strma in zahteva previdnost. Vmes bomo morda naleteli na športne plezalce, saj je v tem delu na desetine različno zahtevnih plezalnih smeri. Nadmorska višina: 793 mVišinska razlika: 500 me-trov (160 m plezalnega dela)Trajanje: 2 uri in 30 minutZahtevnost:

Planinski izlet: Gradiška tura (793 m)

Na sonceČe se nam v pozni jeseni 'zalušta' sonca in poplezavanja, predlagam, da po daljšem času obiščemo Gradiško turo. Tod naokoli so številne športne plezalne smeri različnih težavnostnih stopenj, med njimi pa je tudi zavarovana plezalna pot; ena težjih pri nas, a žal, kratka.

Vstop v Furlanovo smer na Gradiško turo / Foto: Jelena Justin Znameniti vrhnji raz, kjer je velika izpostavljenost.

Detajl sestopne poti z Gradiške ture / Foto: Jelena Justin

Fot

o: J

elen

a Ju

stin