Embed Size (px)
Citation preview
PETEK, 4. marca 2011
vseb
ina
18
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Kamniških šol ne bodorušiliObčina Kamnik nima denarja zauresničitev projekta obnove in grad-nje obeh mestnih šol izpred treh let,zato na novo ne bodo gradili. Letosbodo začeli obnavljati stavbo Osnov-ne šole Toma Brejca.
3
AKTUALNO
Danes in jutri, v soboto, bo delno sončno. V nedeljo se bood severa prehodno pooblačilo,vendar bo povečini suho. Znova bo hladneje.
VREME
jutri: delno sončno ....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Železniki gredo v kameno doboTo je ob enajstih amandmajih, ki sojih na proračun vložili svetniki Premi-ka, SDS in SD, ugotavljal župan Že-leznikov Mihael Prevc: "Z njimi pose-gate v občinske plače, nakup računal-nikov, objave v medijih, ..."
4
GORENJSKA
Že drugič vlomili v župniščeV zgolj enem mesecu so neznani sto-rilci kar dvakrat vlomili v župnišče vRetečah. Župnik Gregor Dolšak je to-krat nepridiprave zalotil pri delu. Po-škropili so ga s solzivcem in zbežaliskozi okno.
12
(Samo)spraševanje o koroških rečehNa Glasovi preji z Rudijem Voukomsmo spoznali, da Slovenci na tej stra-ni Karavank o svojih sonarodnjakihna oni strani vemo precej manj, kot sidomišljamo.
15
GG+
64 let Prvi predhodnik tednik Gorenjec leta 1900Gorenjski časnik od leta 1947
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
KRONIKA
-7/9°C
97
70
35
26
66
02
5
Boštjan Bogataj
Žiri - "Poslovanje je bistvenoboljše kot konec leta 2010,"pravi Martin Kopač, direktoržirovskega Kladivarja, ki ječlan skupine Poclain Hydrau-lics, in nadaljuje: "Obseg naročil je kritično velik, karpomeni, da jih komaj izpol-njujemo. Naročila poznamoza tri mesece vnaprej, kar je vnaši branži zelo veliko.Vemo, da potrebujemo novprostor: gradili bomo haloštiri, vemo, da potrebujemonove stroje, ki jih bomo kupi-li, vemo pa tudi, da moramozaposlovati. Tu se zatika."
Gospodarska kriza je Kla-divar prizadela, že lani pa sozaposlili štirideset novih de-lavcev. "Hitro moramo rea-girati in slediti potrebamtrga. Zaradi večjega obseganaročil takoj zaposlimo pro-izvodne delavce: petnajst se-stavljavcev in upravljavcevstrojev," pojasnjuje vodjaravnanja s človeški viri Nata-ša Houmark. Poleg njih bizaposlili še tehnologa, pla-nerja, produktnega vodjo,razvojnega konstrukterja,prodajnega logista, ...
Skupno bi v Kladivarju ta-koj zaposlili od dvajset do 25novih sodelavcev, zaradi ši-
ritve proizvodnje in selitveKompetenčnega centra zarazvoj in proizvodnjo hi-dravličnih ventilov celotneskupine v Žiri pa v prihod-njih dveh letih načrtujejo za-poslitev šestdesetih novihsodelavcev. Naloga NatašeHoumark naj bi bila zaradištevilnih brezposelnih lah-ka: "Imamo težave. Oglašu-jemo po lokalnih medijih,brskamo po borzi, po zapo-slitvenem portalu, vendartežko zapolnjujemo celoenostavna delovna mesta.Morda jim ne diši triizmen-sko delo ali višina plače."
V Kladivarju ne dobijo delavcevKljub visoki brezposelnosti v Kladivarju ne uspejo pridobiti novih sodelavcev.Takoj zaposlijo 15 sodelavcev v proizvodnji in pet do deset strokovnjakov.
V proizvodnji žirovskega Kladivarja takoj zaposlijo 15 delavcev, ki pa jih njihova kadrovskaslužba nikakor ne uspe pridobiti. Kljub visoki brezposelnosti. / Foto: Polona Mlakar Baldasin
Leto LXIV, št. 18, cena 1,50 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in 0b petkih [email protected] www.gorenjskiglas.si
Vilma Stanovnik
Kranjska Gora - "Proga jepripravljena, prav tako ciljnidel. Imeli smo sicer nekajdodatnega dela z odstranje-vanjem novozapadlega sne-ga, vendar bodo tekmovalci,tudi tisti z višjimi številkami,imeli dobre razmere," so bilavčeraj zadnja poročila izKranjske Gore, kjer so veselinapovedi, da bo konec tednalepo vreme.
V Zgornjesavsko dolino sozačeli prihajati tudi že tek-movalci, ki jih danes dopol-dne na progi čaka prosti tre-ning, zvečer pa se bodo naslovesni Beli večerji srečalinekdanji zmagovalci in naj-
uspešnejši tekmovalci Poka-la Vitranc ter vsi tisti, ki so gaminula leta pomagali so-ustvarjati. Že včeraj popol-dne pa je člane OK PokalaVitranc v predsedniški palačisprejel predsednik republikeDanilo Türk in jih ob 50-let-nici neprekinjenega prireja-nja mednarodnega tekmova-nja najboljših smučarjev sve-ta odlikoval z zlatim redomza zasluge.
Program ob jubilejnemtekmovanju bo tudi letos tra-dicionalnem, saj bo jutri ob9.30 prvi tek veleslaloma, ob12.30 pa še drugi. V ciljniareni v Podkorenu bo natorazglasitev zmagovalcev, zve-čer ob 19.30 pa bo v Kranjski
Gori javno žrebanje številkza nedeljski slalom. Ta se bov nedeljo s prvim tekom za-čel ob 9.30, drugi tek pa bona sporedu ob 12.30. Po tek-mi bo slovesna razglasitevzmagovalcev, ki jih ob jubile-ju čaka še prav posebna na-grada. Organizatorji so senamreč odločili, da polegobičajnih nagrad (skupen de-narni sklad za tekmovalce le-tos znaša 224.700 švicarskihfrankov) pripravijo izjemnonagrado za tistega tekmoval-ca, ki bo imel skupno naj-boljši čas obeh disciplin - ve-leslaloma in slaloma. Nagra-da znaša 15 tisoč švicarskihfrankov.
Za jubilej je vse pripravljenoV Kranjski Gori je vse pripravljeno na jutrišnjo in nedeljsko tekmo, Organizacijski komite Pokala Vitranc pa je ob 50-letnici prirejanja mednarodnega tekmovanja najboljših smučarjev sveta z zlatimredom za zasluge včeraj odlikoval predsednik republike Danilo Türk.
Jure Košir je bil zadnji Slovenec, ki je leta 1999zmagal v slalomu PokalaVitranc, sedaj pa je član OK.
� 7. stran
� 11. stran
108.Glasova preja
Glas iz SudanaTomo Križnar, svetovni popotnik in borec začlovekove pravice, se vrača s poti in prinaša svežeposnetke in novice s težko dostopnega območjamed obema Sudanoma, kjer Arabci naklepajomaščevanje nad staroselci zaradi izgube poldežele z najboljšo zemljo, nafto, vodo in sužnjivred. Prinaša njihov klic na pomoč! Z njim se bopogovarjal Miha Naglič.
Preja bo v amfiteatrski predavalnici št. 111 Fakultete za organizacijske vede v Kranju v četrtek, 17. marca, ob 19. uri.
Pokrovitelj Glasove preje je Fakulteta za organizacijske vede Kranj.
Vljudno vas prosimo, da za potrditev udeležbe naGlasovi preji pokličete na tel. št.: 04/201 42 00 alise prijavite na: [email protected]. Vabljeni!
WW
W.G
OR
EN
JSK
IGLA
S.S
I
2GORENJSKI GLAS
petek, 4. marca 2011POLITIKA [email protected]
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Osvežili smo Gorenjski glasOb listanju in branju današnjega Gorenjskega glasa bosteopazili nekaj manjših sprememb. Naj vam jih pomagamoprepoznati. Že na prvi pogled lahko opazite, da smo nekoli-ko porezali prazne robove na straneh, toda ne na račun vse-bin, ki ostajajo v enakem obsegu. Porezana belina pomenibolj ekološki, okolju prijaznejši pristop, saj pomeni manjšoporabo papirja. Novost je tudi ta, da je bil Gorenjski glas dosedaj sestavljen iz štirih časopisnih snopov, zdaj boste vroke vzeli le enega. Dobra stran tega je - prepričani smo, dase je bo razveselil marsikateri naročnik - da ne bo več "letelnaokoli", saj je povezan v celoto. Zaradi tega bo delno za-menjan tudi vrstni red vsebin, a ta poseg je minimalen in seboste nanj zlahka navadili. Če se sprašujete, zakaj smo seodločili za takšno osvežitev časopisa, naj vam povemo, daje razlog v zamenjavi tiskarne. Gorenjski glas bodo od mar-ca naprej tiskali v tiskarni Delo v Ljubljani. Tako bomo tudiv tem pogledu bolj ekološki, saj ne bomo onesnaževali našelepe Gorenjske s prevozi iz Avstrije, pač pa le iz Ljubljane.Vse spremembe in novosti v časopisu so vselej narejene zmislijo na vas, spoštovani naročniki in bralci, zato vam želi-mo še prijetnejše branje, saj bo Gorenjske glas poslej še boljpraktičen časopis.
Danica Zavrl Žlebir
Ljubljana - Takrat je predsed-nik vlade dejal, da letos v ok-viru prioritet načrtujejo spre-jem 27 zakonov. Borut Pahorje dejal, da želi odpraviti vtis,da vlada nima vizije in načr-ta konkretnih korakov za nje-no uresničitev, zato je pripra-vila šest prioritet. Zagotovilje tudi, da je po dveh letih re-cesije Slovenija na poti okre-vanja. Ena od prednostnihnalog je konsolidacija javnihfinanc, kjer je načrtovano po-stopno zmanjševanje javne-ga primanjkljaja, stabilizaci-ja javnega dolga brez dodat-nih davčnih bremen ob večjiučinkovitosti pobiranja dav-kov. Cilj pa je financiranjerazvoja in potrebne infra-strukture in nadaljevanjeuspešnejšega črpanja evrop-skih sredstev ter učinkovitej-ša poraba državnega denarja.Rešitev za izboljšanje pogo-jev za delovanje podjetij je vpovečanju kreditnih potenci-alov. Pri izboljšanju plačilnediscipline so prioritete dolo-čitev obveznih, razumnihplačilnih rokov, omejitevmožnosti uveljavljenega od-bitnega davka na dodanovrednost samo za račune, kiso poravnani v zakonskemroku, zavarovanje plačil dopodizvajalcev in izločanje izjavnih razpisov tistih izvajal-cev, ki nimajo poravnanihobveznosti do podizvajalcev.Na trgu dela vlada želi spre-meniti delovna razmerja v
smeri enostavnejših, hitrej-ših in učinkovitejših postop-kov sklepanja in prekinjanjadelovnega razmerja. Ne le zahitrejše odpuščanje, ampaktudi za hitrejše zaposlovanje,zatrjuje Pahor. Učinkovitejšipregon gospodarskega kri-minala pa vključuje pred-vsem zaseg in odvzem neza-konito pridobljenega premo-ženja, pospešitev kazenskihpostopkov, določitev javnofi-nančnih kaznivih dejanj. Še-sta prednostna naloga pa sostrukturni ukrepi in institu-cionalne prilagoditve.
O premierovem odgovoruso poslanci živahno razprav-ljali. Poslanec Anton Urh izBohinja, ki je govoril v ime-nu poslanske skupine De-SUS, je sicer izrazil načelno
podporo vladnim ukrepom,vendar ne na račun kratenjapravic kateri koli kategorijiprebivalstva. Ob tem je ome-nil zakon o delovnih razmer-jih, ki je bil lani v državnemzboru zavrnjen; o odpravni-nah, skrajševanju odpoved-nih rokov in zniževanju pra-vic zlasti starejšim delavcempa imajo v tej stranki še ved-no enako mnenje. Pozval jeh konsenzu o pomembnihdružbenih vprašanjih in izra-zil pričakovanje, da predlogine bodo naleteli na "zaprtavrata, kot je denimo pri po-kojninski reformi". Od go-renjskih poslancev je raz-pravljal še Borut Sajovic(LDS), ki je med drugim de-jal, da Slovenija sodi v tretji-no uspešnejših evropskih dr-
žav, kjer stopnja zadolženo-sti, brezposelnosti in revšči-ne izrazito ne izstopajo, obuspešnem blaženju social-nih stisk pa smo v primerja-vi z nekaterimi tudi razmero-ma mirna in varna država,kjer se nezadovoljstvo neodraža v nasilju na ulicah.Razmišljal je tudi o tem, za-kaj se izgublja zaupanje lju-di: ker ne znamo ali nočemostopiti skupaj, pač pa gleda-mo nazaj in odpiramo bolečeteme, ki nas razdvajajo; patudi zato, ker smo v dveh le-tih boja s krizo zanemarili ja-sen razvojni fokus. BrankoGrims (SDS) pa je o ukrepihvlade dejal, da jih zaznamu-jejo trije pridevniki: prepoča-si, prepozno in premalo.Znova je spomnil, da je vlada"iz političnega napuha" do-slej zavračala vse predlogeopozicije. Da nima pravih re-šitev za malo in srednje go-spodarstvo, je ilustriral naprimerih gorenjskih podjet-nikov, ki govorijo o tem, dabodo svojo proizvodnjo seliliv tujino. Kot primer tega, davladni ukrepi ne učinkujejo,je navedel prizadevanje zaskladen regionalni razvoj, občimer se hkrati predlaga si-stem pokrajin brez Gorenj-ske. Znova je tudi spomnilna nedopustno zapiranje ar-hivov. Vlada nima rešitveproblemov, je dejal, ampakje sama jedro slovenskih raz-vojnih problemov, zato jeukrep, ki manjka, njen čim-prejšnji odhod z oblasti.
Poslanci o vladnih prioritetahDržavni zbor je v sredo velik del zasedanja namenil odgovoru predsednika vlade Boruta Pahorja poslancu DeSUS Jošku Godcu z januarskega zasedanja, kakšne so prioritete vlade do konca mandata.
Predsednik vlade Borut Pahor je o vladnih prioritetahtokrat spregovoril pred državnim zborom. / Foto: Tina Dokl
Ljubljana
Šole naj proslavijo dan državnosti
Na sestanku Združenja zavrednote slovenske osamo-svojitve so se pogovarjali oletošnjem praznovanju naj-pomembnejšega slovenske-ga praznika, dneva državno-sti 25. junija. Dogovorili sose, da ministru za šolstvo inšport Igorju Lukšiču pošlje-jo posebno pismo, v kate-rem ga pozovejo k razmisle-ku o pomenu v javnosti žeobjavljenega predloga zdru-ženja glede organiziranjaproslav ob tem prazniku.Predsednik združenja IvanOman ministra naproša, najsprejme delegacijo Združe-nja za vrednote slovenskeosamosvojitve zaradi po-drobnejše predstavitve po-bude glede proslav dnevadržavnosti 2011 po sloven-skih osnovnih in srednjihšolah. V šolah je namreč pomnenju članov združenjapremalo poudarjen pomenslovenske osamosvojitve.D. Ž.
Kranj
Začela so se referendumska opravila
Referendum o zakonu o malem delu, ki ga je državni zborsprejel 16. novembra, bo 10. aprila, ta teden pa so se že za-čela referendumska opravila. Do 16. marca se lahko kotorganizatorji referendumske kampanje državni volilni komi-siji prijavijo tisti, ki nameravajo nagovarjati volivce. Ob temmorajo odpreti tudi posebne račune, na katerih bodo zbira-li denar za financiranje kampanje. V kampanji bo lahko, kotdoloča novela zakona o referendumski kampanji, sodelova-la tudi vlada, le da ni upravičena do denarja iz proračuna.Uradno se predreferendumska kampanja začenja 11. marca,končati pa se mora 8. aprila opolnoči, ko nastopi volilnimolk. 10. aprila bodo hkrati z referendumom tudi volitve ob-činskega sveta v Moravčah. D. Ž.
Ljubljana
Srečanje ob obletnici vstopa v Hudo Jamo
Študijski center za narodno spravo je včeraj v Ljubljani pri-pravil mednarodno znanstveno srečanje ob drugi obletnicivstopa v rov sv. Barbare v Hudi Jami. Razpravljali so: Andre-ja Valič s Študijskega centra za narodno spravo, Jože Dež-man iz Gorenjskega muzeja, Marko Štrovs z Ministrstva zadelo, družino in socialne zadeve, Lia Katarina Kompar Erzar,Tomaž Erzar in Bojan Žalec s Teološke fakultete, Pavel Jam-nik z Ministrstva za notranje zadeve, Jim Kosem z Univerzev Nottinghamu in slikarka Margarita Maria Dolinar. D. Ž.
Kranj
Danes občni zbor kranjske NSi
Mestni obor stranke Nova Slovenija (NSi) danes vabi na ob-čni zbor, ki bo ob 19. uri v občinski dvorani 16. Gosta bostapredsednica stranke Ljudmila Novak in podpredsednik Ma-tej Tonin. D. Ž.
Cerkno
Zimske športne igre SDS
Na smučišču v Cerknem bodo jutri, 5. marca, zimsko šport-ne igre SDS. Udeleženci, med katerimi pričakujejo tudi po-slanke in poslance državnega zbora, se bodo pomerili v ve-leslalomu, deskanju in smučarskem teku, ob dveh popoldnebodo zmagovalkam in zmagovalcem podelili pokale in pri-znanja, razglasili pa tudi najboljši občinski odbor SDS. D. Ž.
Danica Zavrl Žlebir
Brdo - Predsednik republikeDanilo Türk in soproga Bar-bara Miklič Türk sta priredi-la sprejem in večerjo v častletošnjima Prešernovimanagrajencema ter nagrajen-cem Prešernovega sklada2011. Prešernovi nagradi zaživljenjsko delo sta prejela
pesnik Miroslav Košuta indirigent Anton Nanut, dobit-niki nagrad Prešernovegasklada v letu 2011 pa so pisa-telj Emil Filipčič, glasbenikZlatko Kaučič, igralka JanjaMajzelj, oblikovalec Jure Mi-klavc (doma iz Škofje Loke,na sliki skrajno levo), teno-rist Branko Robinšak in ilus-tratorka Lilijana Praprotnik
Zupančič. Predsednik drža-ve je v svojem nagovoru pou-daril izjemno bogastvo slo-venske umetniške produkci-je. Slovenci iz kulture črpa-mo moč, saj smo kulturnopostali narod veliko prej,preden smo postali narodpolitično. Nagrajencem ječestital in jim uspehe zaželeltudi v prihodnje.
Predsednik s Prešernovimi nagrajenci
Foto
: Tin
a D
okl
Darilo
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
izžrebanemu naročniku časopisa
Knjigo prejme MARKO STRITIH z Zg. Jezerskega.
Jasna Paladin
Kamnik - Kamniški svetnikiso na prvi izredni seji v temmandatu v maratonski sedem-urni razpravi odločali o tem,kako čim prej in čim cenejeobnoviti obe mestni šoli, kista že povsem dotrajani.
Izkazalo se je, da je Plan2008, kakor so poimenovaliprojekt, ki so ga sprejelisvetniki prejšnjega mandatain je predvideval rušitev innovogradnjo OŠ Frana Al-brehta in obnovo ter prizi-dek k OŠ Toma Brejca, če-prav je tik pred izdajo grad-benega dovoljenje, predrag.Občina je sicer ustanovilaposeben sklad za šole, a seje v njem za 23 milijonovvredno investicijo nabralo lešest milijonov. Prav tako jedemografska analiza poka-zala, da bo šolskih oddelkovpotrebnih več, kot bi jih stem projektom lahko zago-tovili. Zato je občinska upra-va pripravila nov predlog oz.Plan 2011, katerega bistvo jeugotovitev, da šoli nista takopotresno nevarni, kot sougotavljali strokovnjakipred tremi leti, zato je mo-goče zgolj adaptirati in po-tresno sanirati oba objektater zgraditi dva prizidka. Tadrugi predlog naj bi bil zakar devet milijonov evrov
cenejši, čeprav občina pra-vih projektov še ni naročila.
Svetniki so se strinjali, daje Plan 2008 za današnjerazmere predrag, a hkratinovi predlog nujno obnovoobeh šol podaljšuje za nekajlet. "Na vsak način nas želiteprepričati, da je novi projektboljši in cenejši, a k tej ocenimoramo prišteti tudi vse, karsmo že zapravili in kar šebomo z novim projektira-njem. Spet smo na začetku vprojektu, ki bi se moral že iz-vajati," je bil kritičen Jože Za-gorc iz LTS. "Namesto da
vztrajamo pri tem ali prionem planu, raje poiščimoskupne točke obeh in čimprej začnimo delati," je pred-log, da se najprej začne ob-navljati OŠ Toma Brejca, po-dal Matej Tonin iz NSi."Vemo, koliko denarja žeimamo, koliko ga bomo vprihodnjih letih še lahko za-gotovili in za koliko se lahkozadolžimo. In temu moramopodrediti projekte, ki nasbodo do leta 2016 pripeljalido dveh ustreznih osnovnihšol," je povedal podžupanRobert Kokotec iz SDS.
Sta pa razpravo s precejš-njo mero zaskrbljenostispremljala oba ravnatelja, kipoudarjata, da bi rešitve mo-rali najti že včeraj in da jevsako odlašanje nesprejem-ljivo. Učenci imajo premaloučilnic, učitelji so brez kabi-netov, stavba propada in jedraga za vzdrževanje.
Svetniki so na koncu spre-jeli pet sklepov, med drugimtudi to, da se postopki za za-četek obnove OŠ Toma Brej-ca začnejo še letos. Kdaj bona vrsti OŠ Frana Albrehta,še ne vedo.
Kamniških šol ne bodo rušiliObčina Kamnik nima denarja za uresničitev projekta obnove in gradnje obeh mestnih šol izpred trehlet, zato na novo ne bodo gradili. Letos začetek obnove Osnovne šole Toma Brejca.
3GORENJSKI GLASpetek, 4. marca 2011 AKTUALNO [email protected]
ODGOVORNA UREDNICA Marija Volčjak
NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICECveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir
UREDNIŠTVONOVINARJI - UREDNIKI:
Maja Bertoncelj, Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Ana Hartman, Igor Kavčič, Suzana P. Kovačič, Urša Peternel, Mateja Rant, Stojan Saje, Vilma Stanovnik,
Simon Šubic, Ana Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir;stalni sodelavci:
Marjana Ahačič, Matjaž Gregorič, Jože Košnjek, Milena Miklavčič, Miha Naglič, Jasna Paladin
OBLIKOVNA ZASNOVAJernej Stritar, IlovarStritar d.o.o.
TEHNIČNI UREDNIKGrega Flajnik
FOTOGRAFIJA Tina Dokl, Gorazd Kavčič
LEKTORICA Marjeta Vozlič
VODJA OGLASNEGA TRŽENJAMateja Žvižaj
GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas,d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-pošta: [email protected]; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 / Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkihin petkih, v nakladi 19.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska (enkrat letno), TV okno in osemnajst lokalnih prilog / Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče /Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,50 EUR, letna naročnina 2011: 156,00 EUR; redni plačniki (fizične osebe) imajo 10 % popusta, polletni 20% popusta, letni 25 % popusta;v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa dopisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: poceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.
Obe kamniški osnovni šoli sta nujno potrebni obnove, saj sta bili zgrajeni med 2. svetovnovojno oz. takoj po njej, a, kot kaže, se bo letos začela le obnova OŠ Toma Brejca.
Urša Peternel
Jesenice - Kar okrog šestde-set Jeseničank in Jeseni-čanov se je v sredo popoldneudeležilo okrogle mize v Kol-pernu, na kateri so jim pred-stavili občinski razvojni pro-gram, to je temeljni strateškidokument, ki bo začrtal raz-voj občine do leta 2025. Pro-gram so pripravljali leto dni,pri tem pa je sodelovalo večkot sto posameznikov, podje-tij in ustanov. Na Občini Je-senice so v razpravo želelivključiti tudi občanke in ob-čane, zato so pripravili okro-glo mizo, na kateri so udele-ženci podali nekaj svojihpredlogov in videnj razvojaobčine v prihodnjih petnaj-stih letih. In kakšni so njiho-vi pogledi? Med drugim jihje zanimalo, kako bodo dose-gli, da bodo Jesenice postaleenergetsko samozadostnomesto. Vodja projekta pri-prave programa Boris Bre-gant je odgovoril, da je to dol-goročno vsekakor mogočedoseči, in sicer z zniževa-njem porabe energije in pri-dobivanjem novih virovenergije, kot sta bioplin invodna energija. Predstavnikmladih je menil, da bi Jese-nice lahko postale središčealternativnega ustvarjanjamladih. Sicer pa mlade na
Jesenicah moti utesnjenost,slaba infrastruktura ter men-taliteta ljudi. Mladim bi mo-rali zagotoviti prostore zadnevno druženje in večernekoncerte, v mestu bi moraliurediti tudi mladinski hotel.Eden od udeležencev, oče in-validnega otroka, je opozoril,da bi v bodoče morali več po-zornosti namenjati skrbi zagibalno ovirane občane.
"Gradimo nove objekte brezdvigal, pločnike z robniki, se-maforje postavljamo na sre-dino pločnikov ... V programzato vnesite cilj, da bodo Je-senice postale tudi invali-dom prijazno mesto!" Obča-ni v mestu pogrešajo večšportnih površin in igrišč,nasprotujejo pa zaprtju baze-na Ukova. Več bi morali sto-riti za turistično promocijoJesenic, je menil eden odudeležencev, med bolj kritič-nimi pripombami pa je biladenimo ta, da Občina Jeseni-ce bodoči gospodarski razvojše vedno gradi na istih go-spodarskih dejavnostih kotže desetletja, brez revolucio-narnih novosti, zgolj z infla-cijo lepih želja ...
Občani o občini leta 2025Na Jesenicah so k razpravi o razvoju občine doleta 2025 povabili tudi občane. Kaj si želijo in kajpogrešajo?
Občani v mestu pogrešajoveč športnih površin inigrišč.
Preddvor
Energetike ne morejoprodati
V prejšnjem mandatu so vPreddvoru kar dvakrat sku-šali prodati občinski delež vpodjetju Energetika, prvična javni dražbi in drugič zjavnim zbiranjem ponudb,vendar obakrat zaman, jenovim občinskim svetni-kom na zadnji seji povedaldirektor občinske upraveMarko Bohinec. Na razpismaja lani so se prijavili trijeponudniki, eden je kmaluodstopil, tako da je posebnakomisija vodila postopek zdvema. Ponudbi sta dose-gali komaj četrtino vredno-sti Energetike, je januarja le-tos ugotovila komisija, ob-činskemu svetu pa predla-gala, da se ne izbere nobe-den od ponudnikov in da sepostopek zaključi. SvetnikaDanila Ekarja je zanimalo,ali obstaja rezervni scenarij.Župan Miran Zadnikar jeodgovoril, da še vedno želi-jo prodati delež v Energetiki,a ne za vsako ceno, vseka-kor bodo iskali dolgoročnorešitev. Dobra novica pa je,da Energetika sedaj poslujepozitivno. D. Ž.
Danica Zavrl Žlebir
Kranj - Potniški promet zvlakom se je podražil za šestodstotkov. Pošta Slovenijeje poštne storitve v notra-njem in mednarodnem pro-metu podražila v povprečjuza deset odstotkov. Cena zapošiljanje standardnega pis-ma v notranjem poštnemprometu tako odslej znaša27 centov (doslej 24 centov),navadnega pisma do 20 gra-mov 31 centov (28 centov) indopisnice 27 centov (24centov). V mednarodnempoštnem prometu bo cenastandardnega pisma 40centov (doslej 37 centov),navadnega pisma do 20 gra-mov 44 centov (41 centov),dopisnice pa 36 centov (33centov).
Višje so tudi premije do-polnilnega zdravstvenega za-varovanja. Vzajemna je zava-rovanje s 23,25 evra zvišala na24,62 evra, v Triglavu nova
višina premije znaša 25,99evra (do zdaj 23,89 evra),Adriaticu Slovenici bo po no-vem treba plačevati 26,49evra (doslej 24,59 evra).
Povečale so se tudi ceneosnovne oskrbe v socialno-varstvenih domovih. Povpre-čno bodo višje za 3,8 odstot-ka, razpon pa je sicer od 2,1odstotka do 4,9 odstotka.Povprečno to pomeni 0,68evra na dan. V Domu upoko-jencev Kranj so nam poveda-li, da so tokrat cene oskrbepovišali manj od priporoče-nega, le za 1,5 odstotka, saj sezavedajo težkega položaja.Osnovna cena oskrbnegadne, ki je bila prej 16,99evra, bo poslej 17,25 evra. Si-cer pa imajo cene oskrbe raz-deljene v štiri kategorije, raz-lika med osnovno (za stano-valce, ki ne potrebujejo po-moči in so zmožni skrbetisami zase) in najvišjo, ki se-daj znaša 27,64 evra, je večkot deset evrov. Mesečno bo
torej cena dvoposteljne sobeza stanovalca po podražitviznašala od 530 do 830 evrov.
Na podražitev so se odzva-li v Skupnosti socialnih zavo-dov Slovenije, kjer pravijo, daje država plačila v celoti pre-ložila na uporabnike domov,njihove svojce in tudi lokalneskupnosti. Predsednik uprav-nega odbora skupnosti BorisKoprivnikar pravi, da kar se-demdeset odstotkov uporab-nikov pri nas plačuje celotnestroške ali pa jim pri tem po-magajo svojci, v Nemčiji jetakih le 28 odstotkov. Opo-zarja pa na to, da prihodki, kijih domovi ustvarjajo po pri-znanih cenah, zadoščajozgolj za tekoče poslovanje,deloma pa iz plačil uporabni-kov domovi pokrivajo tudistroške zdravstvene nege. Vskupnosti so pripravili pred-log zakona o dolgotrajnioskrbi in negi, s katerim najbi uredili neurejena sistem-ska razmerja.
Nov val podražitevOd 1. marca so višje cene železniškega prevoza, dodatnega zdravstvenegazavarovanja, poštnih storitev in oskrbnih dni v domovih za starostnike.
4GORENJSKI GLAS
petek, 4. marca [email protected]
Ana Hartman
Železniki - Železnikarski ob-činski svetniki so minuli te-den potrdili letošnji prora-čun, ki med večjimi projektipredvideva gradnjo vrtčev-skega prizidka v Železnikih,čistilne naprave v Dolenjivasi in kanalizacije v Selcih,zamenjavo strehe na šoli vDražgošah, ureditev trgapred plavžem ... Druga obrav-nava proračuna pa ni minilabrez zapletov, saj so svetni-ki obravnavali kar trinajstamandmajev. Enajst jih jevložila programska skupinasvetnikov Premika, SDS inSD, z nekaterimi pa je poš-teno razjezila župana Miha-ela Prevca in druge svetnike.
Pozivi k umiku amandma-jev so naleteli na gluha uše-sa, svetniki omenjenihstrank, ki tvorijo večino vsvetu, pa so na koncu uspeliz osmimi amandmaji, s či-mer so v 10,5 milijona evrovvrednem proračunu preraz-poredili 217 tisoč evrov.
"Z amandmaji posegate vobčinske plače, nakup raču-nalnikov, očitno gremo na-zaj v kameno dobo. Ukinjatedenar za objave v medijih,premierja in drugih po-membnih gostov sploh nebom več mogel peljati na ko-silo ...," je bil ogorčen župan.Denar s postavke županovareprezentanca so nameniliza nakup zabojnikov za od-padne plenice, balirno folijo
in stara oblačila, na vpraša-nje direktorice občinskeuprave Jolande Pintar, kdobo plačal njihov odvoz, pa jePeter Mesec (Premik) odvr-nil, da bo rešitev že poiskalodbor za komunalo. Denar,ki ga občina namenja za od-nose z javnostjo in objave vmedijih, so z amandmajemv večji meri predvideli za iz-dajanje občinskega glasila indelovanje uredniškega odbo-ra, ki ga nameravajo na novoustanoviti. S tem so odvzelitudi sredstva za informira-nje občanov prek Ločanke inRadia Sora. "Zminirati hoče-te tudi Ratitovška obzorja,prek mandatno volilne ko-misije pa boste ustanovilinov uredniški odbor in za-
snovali nov časopis z novovsebino," jim je očital Prevc.S postavke za plače občin-skih uslužbencev so odvzelidenar za predvideno odpra-vo plačnih nesorazmerij, vlo-žili pa ga bodo v nekdanjošolo v Podlonku in cesto vZgornji Sorici. "Odvzet zne-sek plačnih nesorazmerij stedoločili na okroglo in mordaposega v redne plače. Če binas pozvali, bi ga izračuna-li," je opozorila občinska fi-nančnica Cirila Tušek.
Veliko prahu je dvignilotudi znižanje sredstev zašportna igrišča, ki so jih na-menili za gasilske prostorena Rudnem, Krekov dom vSelcih, kolesarsko stezo ...Vzeli so jih predvsem šport-
nemu parku Rovn, zaradi če-sar se bo Športno društvoSelca po besedah BranetaBertonclja (Svet pod Ratitov-cem) moralo odpovedati žeodobrenemu sofinanciranjudržave. Iz programa asfalta-cije so izvzeli nekaj cest, kiso jih letos nameravali uredi-ti s preobremenitvijo prora-čuna za prihodnje leto, župa-nu pa so omejili pravico dospremembe namembnostiporabe proračunskih sredstevz dosedanjih petnajst na petodstotkov proračuna.
Treh amandmajev pro-gramske skupine svetnikovžupan ni dal na glasovanje: zdvema bi kršili zakonodajo,eden pa bi onemogočil plači-lo že izvedene ceste v Lajše.
Železniki gredo v kameno doboTo je ob enajstih amandmajih, ki so jih na proračun vložili svetniki Premika, SDS in SD, ugotavljal župan Železnikov MihaelPrevc: "Z njimi posegate v občinske plače, nakup računalnikov, objave v medijih ..."
Kamnik
Občina plačuje davekštevilnih priselitev
Občina Kamnik bo v pri-hodnjih letih, kot kaže, gra-dila predvsem vrtce in šole,saj so številne stanovanj-ske bloke, ki so jih gradili vzadnjih letih, naselile pred-vsem mlade družine. Anali-za demografskih študij, kijo je zaradi načrtovanja in-vesticij v predšolsko vzgojoin šole naročila občina, jepokazala ključen demograf-ski problem - skokovit pri-rast mladih družin, ki so sev Kamnik priselile leta2006 in 2007. V nove blokese je namreč vselilo največmladih med 25. in 34. le-tom, s čimer je skokovitozrasel tudi delež otrok do 5. leta starosti, ki Kamnikuvršča na 11. mesto medslovenskimi občinami. V pri-hodnjih štirih letih bo obči-na tako morala poskrbetiza še približno 400 mest vvrtcih (1245 jih že ima), leta2016 pa bodo zapolnjenetudi obstoječe kapacitete vkamniških šolah. J. P.
Ljubljana
Dnevi etnografskegafilma
V ponedeljek, 7. marca, se vLjubljani začenjajo Dnevietnografskega filma (DEF),ki bodo v organizaciji Slo-venskega etnološkega druš-tva, Znanstvenoraziskoval-nega centra SAZU in Slo-venskega etnografskegamuzeja v ljubljanskem Ki-nodvoru potekali do 11.marca. "Od 110 prijavljenihfilmov je komisija odbrala22 filmov za redni pro-gram, 13 za študentski,osem za sekcijo vizualneetnografije in štiri filme zaposebni program. Filmi pri-hajajo iz 25 držav in iz Slo-venije," je povedal direktorfestivala dr. Naško Križnarin dodal, da bodo festivaltako kot vsako leto oboga-tili s podelitvijo plaketeNika Kureta za prispevke k razvoju vizualne antropo-logije in etnografskega fil-ma v Sloveniji. J. P.
Naklo
Svetniki zavrnili proračun
Na sredini seji občinskegasveta občine Naklo so svet-niki zavrnili predlog prora-čuna; sedem jih je glasova-lo za, osem jih je bilo proti.Največ pomislekov je biloglede selitve občinske upra-ve v prostore zdravstvenegadoma, ker naj bi strošekadaptacije raje namenili ob-novi strehe v Osnovni šoliDuplje ter zaposlitvi še ene-ga strokovnega sodelavca vobčinski upravi. V tridesetihdneh mora župan MarkoMravlja sklicati proračun-sko sejo. S. K.
5GORENJSKI GLASpetek, 4. marca 2011 [email protected]
Si želite bolj raznoliko delo?
Smo vzbudili vaše zanimanje? Prijavo in vsa potrebna dokazila (življenjepis in kopije spričeval) pošljite do 18. marca 2011 na naslov:
Lidl d.o.o. k.d., oddelek prodaje, Žeje pri Komendi 100, 1218 Komenda
Okrepite Lidlovo uspešno ekipo na območjuPrimorske, Gorenjske in Osrednjeslovenske regije kot
POSLOVODJA V UVAJANJU! (ž/m)
Poslovodja v Lidlu samostojno in odgovorno vodi sodobno trgovino ter:kupcem omogoča prijetne in enostavne nakupe, ■
skrbi za urejenost in prijaznost svoje trgovine, ■
naroča celotni sortiment in upravlja z zalogami, ■
motivira, usposablja in vodi sodelavce, ■
z dobro organizacijo in s skrbnim načrtovanjem ■
zagotavlja učinkovitost svojega prodajnega tima.
Kot bodočega poslovodjo vas odlikujejo naslednje lastnosti: ste dinamični in vas veseli delo s kupci, ■
ste prilagodljivi in radi poprimete za vsako delo, ■
ste samostojni, komunikativni in imate prepričljiv nastop, ■
imate ustrezno izobrazbo za vodenje trgovine oziroma ■
ste opravili poslovodski izpit.
Vas zanima vodenje Lidlove trgovine?Na vaše bodoče naloge vas bomo pripravili v okviru ■
šestmesečnega programa usposabljanja.Od vsega začetka vam bomo nudili ustrezno pomoč in ■
podporo pri opravljanju odgovornih delovnih nalog.
Nudimo vam:pestro in dinamično delo v podjetju z najhitreje rastočo mrežo živilskih prodajaln v Evropi, ■
možnosti za osebni razvoj in napredovanje v trdnem in uspešnem podjetju. ■
Z vami bomo sklenili pogodbo za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. ■
Vaše začetno bruto mesečno plačilo bo višje od 1.600 €.
VABLJENI V SVET PRILOŽNOSTI!
Vilma Stanovnik
Kranj - Znano je, da so sekranjski svetniki lani 16. ju-nija odločili, da za novo di-rektorico Prešernovega gle-dališča v Kranju imenujejoIvano Djilas. Prav tako jeznano, da se je dosedanji di-rektor in njen edini proti-kandidat Borut Veselko pri-tožil in nekaj dni pred 1. fe-bruarjem letos, ko naj bi vo-denje gledališča prevzelaDjilasova, s pritožbo o po-stopkovni napaki pri Uprav-nem sodišču tudi uspel.Kranjski mestni svetniki, kinaj bi na februarski seji zdodatnimi argumenti odlo-čali, ali Djilasova bo direkto-rica ali ne, pa so se odločili,da objavijo nov razpis, do iz-bire direktorja pa bo gleda-lišče vodila v. d. direktoriceMirjam Drnovšček.
Prva, ki se je na to odloči-tev odzvala, je bila Ivana Dji-las. Pojasnila je, da odločitevza nov razpis razume kot ne-zaupnico, zato ne bo večkandidirala. Odločitev svet-nikov in njeno odločitev sonato z oprtim pismom župa-nu MO Kranj, članom mest-nega sveta, Ministrstvu zakulturo in medijem poslaliumetniški ansambel in stro-kovni svet Prešernovega gle-dališča Kranj, v pismu paopozarjajo predvsem na
umetniške, etične in finanč-ne posledice neodgovornihodločitev.
Odprto pismo je županuposlalo tudi Društvo gledali-ških kritikov in teatrologovSlovenije na čelu s predsed-nikom Blažem Lukanom, vnjem pa navajajo, da so kotstrokovno društvo dolžniopozoriti na neodgovornoin kvarno ravnanje kranj-skega mestnega sveta z gle-dališčem, katerega delova-nje služi javnemu interesu.Tudi oni Mestni svet in žu-pana pozivajo, naj znovapremislijo o svoji odločitvi.
Z javnim protestom se jena dogodke v zvezi s Pre-šernovim gledališčem od-zvalo tudi Združenje dram-skih umetnikov Slovenijena čelu s predsednico Alen-ko Pirjevec, ki od župana in
Mestnega sveta prav takopričakuje, da še enkrat pre-mislita o sporni odločitviter (kot navajajo) političnomontiranem "procesu" zo-per izbrano direktorico, kiže ima podpisano veljavnopogodbo.
"V prid kvalitetnega nada-ljevanja dela Prešernovegagledališča Kranj, ki s svojoprodukcijo in Tednom slo-venske drame bistveno pri-speva k celostni podobi slo-venske uprizoritvene umet-nosti, na ministrstvu priča-kujemo, da se bodo zapleti zimenovanjem vodstva gleda-
lišča čim prej končali, in tosamo na podlagi strokovnihpresoj," so kot odziv na do-gajanje v Prešernovem gle-dališču in Mestnem svetumed drugim zapisali iz Mi-nistrstvo za kulturo.
Številni javni protestiPotem ko so kranjski svetniki izglasovali, da objavijo nov razpis za direktorjaPrešernovega gledališča, so dobili javni protest in odprta pisma.
Na javni protest in odprta pisma se je odzval tudikranjski župan Mohor Bogataj in med drugim zapisal,da je odločitev občinskega sveta legitimna in ji kot župan nima pravice oporekati. To je razložil tudi zaposlenim v gledališču, ki so pojasnilo sprejeli. Pred-lagali so tudi, da se ponovni razpis opravi po zaključkuletošnje gledališke sezone, in zatrdili, da se bodo kotvsa leta doslej potrudili izpeljati predvideni program,vključno s Tednom slovenske drame, z največjo merostrokovnosti in odgovornosti.
Odgovor županuTomažu TomuMencingerju
Včeraj ste v pismu nekate-rim medijem izrazili ogorče-nje in prizadetost, ker sem vpetek v Odmevih pri temi"vladna podpora zakonodaj-nim spremembam, ki omogo-čajo, da Slovenija sprejme za-pornika iz Guantanama" de-jala, da bo ta oseba živelaprosto med nami, "po vsej ver-jetnosti bo živela na Jeseni-cah, ker želijo živeti v svojihskupnostih ..." Menili ste, dataka izjava ne sodi na nacio-nalno televizijo in komentira-li, da izjava kaže tudi na od-nos Ljubljane(?) do Jesenic.
Naj navedem za primerja-vo, kako se je s sprejetjem trehzapornikov iz Guantanamalani zapletlo na Slovaškem.Gladovno so stavkali, ker seniso strinjali s pogoji name-stitve v priporu, ker niso ime-li dokončno urejenega statusain ker so očitno izrazili priča-kovanje (željo), da bi na Slo-vaškem živeli v muslimanski
skupnosti, česar jim slovaškeoblasti niso omogočile. Izomenjene izkušnje in izuradnih statističnih podatkovo muslimanskih skupnostih vSloveniji sem zato upraviče-no sklepala, da bo priporniktudi v Sloveniji želel živetitam, kjer je skupnost islamskeveroizpovedi močna.
Po uradnih statističnih po-datkih (popis prebivalstvaleto 2002) so se v občini Jese-nice na vprašanje o veroizpo-vedi opredelile 13.803 osebe,od teh 3.885 oseb za islamskoveroizpoved. To je 28 odstot-kov občanov, ki so se želeliopredeliti za veroizpoved, karje v občini po številu druga ve-roizpoved za katoličani. De-lež oseb z islamsko veroizpo-vedjo, ki živijo v občini Jese-nice, je nekajkrat večji od pov-prečja v Sloveniji, kjer se je zaislamsko veroizpoved oprede-lilo 47.488 oseb od 1.248.988,ki so se o veroizpovedi oprede-lile. Povprečje v Sloveniji jetorej 3,8 odstotka, na Jeseni-cah pa 28,14 odstotka.
Nenazadnje so tudi v Nem-čiji, ki je sprejela dva pripor-nika, integracijo označili kotnajpomembnejšo nalogo, pričemer lahko odigra prav musli-manska skupnost v Nemčiji
odločilno vlogo (eden od pri-pornikov živi v Hamburgu).
Zato sem tudi Žurnalu 24(edinemu mediju od petih, kiso objavili vaš protest in ki gaje zanimal moj odgovor) de-jala, da Vašega pisma ne ra-zumem, predvsem ne v nada-ljevanju, ko pišete o odnosuLjubljane do Jesenic. In tampodtaknete: "Če Ljubljana,RTV in dr. Rosvita Pesek me-nijo, da so to isti ljudje kotzaporniki v Guantanamu,naj se pridejo prepričat, datemu ni tako."
Verjetno si s takšno primer-javo kot župan Jesenic res nistenaredili usluge, marveč svojeobčane posredno užalili karsami, meni pa grdo podtaknilinekaj, kar ni bilo izrečeno inkar se tudi ni dalo sklepati.
In za konec še prijazen na-svet. Ko protestirate, pošljite -vsaj kopijo - svojega pisma tudiprizadetim osebam, da nebomo presenečeni odpirali ča-sopisov in brali v njih obtožbna svoj račun, ne da bi zanjesploh vedeli. Tudi Vam takoravnanje ne bi bilo po godu.
Rosvita Pesek TVS, Kolodvorska 2-4,
Ljubljana
Prejeli smo
Danica Zavrl Žlebir
Preddvor - Letošnji prihodkiv občinski proračun bodo 3,9milijona evrov, odhodkov boza 4,2 milijona, svetniki paso ob sprejemanju proraču-na podrobno govorili o po-stavkah, na katere lahko vpli-vajo. Eden večjih projektov,ki ga začenjajo letos, je pre-selitev knjižnice v nekdanjoMercatorjevo trgovino. Kma-lu se bo začel postopek za iz-dajo gradbenega dovoljenja,je povedal župan Miran Za-dnikar, občina pa nameravakandidirati tudi na držav-nem razpisu, in sicer za raz-voj podeželja. Večji zalogajje tudi športni park v Vokah.Letos bodo denar nameniliza izdelavo projektov, saj jepred ureditvijo igrišč trebaurediti dostop. Na proračun-
ski seji so občinski svetnikigovorili tudi o precejšnjemznesku, ki ga občina name-nja turizmu. Gre večinomaza projekte, ki jih sofinanci-rajo evropski viri. Svetnike jedenimo zmotil visok znesek,namenjen študiji o oblače-nju v času Josipine Turno-grajske. Namenili bi ji na-mreč dvajset tisoč evrov, karse jim zdi v primerjavi z dru-gimi nesorazmerno. Svetni-ki so dobili pojasnilo, da greza namenska sredstva, ki jihne morejo preusmeriti zadruge namene. Ni še rečeno,da bo projekt tudi odobren,če pa bodo dobili denar zanjiz EU, bo ta financirala glav-nino, občinski vložek pa bo20-odstoten. Po tej študijinaj bi bila v nadaljevanju iz-delana oblačila preddvorskihfolkloristov.
V dvomih zaradi drage študijeCerklje
Cerkljanski taksisti s posebnimi nalepkami
Cerkljanski svetniki so nasvoji zadnji seji sprejeli spre-membe odloka o prevozih zavtotaksijem na območjuobčine, ki na predlog taksi-stov določa uvedbo obveznenamestitve nalepke na vozi-lo, s katerim na podlagi pla-čane občinske takse za teko-če leto opravljajo delo. Tak-sisti so nalepko predlagalizato, ker so nekateri voznikibrez plačane takse opravljalitaksi službo predvsem naobmočju letališča, z nalepkopa bi bil nadzor lažji. Sprejetsklep določa, da morajo av-totaksi prevozniki nalepkona vetrobransko steklo vozi-la namestiti do konca aprilaza tekoče leto. Nadzor nadupoštevanjem odloka bo iz-vajal Medobčinski inšpekto-rat Kranj. J. P.
6GORENJSKI GLAS
petek, 4. marca [email protected]
Vilma Stanovnik
Gorenjska - Na pustno sobo-to Kranj postane pravo kar-nevalsko mesto, kar potrjujetudi vključitev Kranja v Evrop-sko zvezo karnevalskih mest.Najbolj množičen pustnisprevod si namreč vsako letoogleda več tisoč obiskovalcevod blizu in daleč; tudi jutriš-njega, ki se bo začel ob 10. uri,bodo zaznamovale številneslovenske in tuje etnografskein pustne skupine, letos pa semu bodo spet pridružili tudišenčurski Godlarji. Ti bodonato na pustno nedeljo ob 13.uri v Šenčurju pripravili tradi-cionalen pustni sprevod, v to-rek ob 18. uri pa bodo pustatam tudi pokopali.
Pri Zavodu za turizemKranj poleg jutrišnjega pust-nega sprevoda pripravljajootroško pustovanje, ko bo vtorek, 8. marca, ob 17. uri ve-liko rajanje na Glavnem trgu,kjer bo za zabavo poskrbel ča-rovnik Grega.
Na Bledu pustni žur, v Bohinju festival
Jutri se množica prireditevobeta tudi drugod po Go-renjski, pustni žur za naj-mlajše, ki se bo začel s spre-vodom na čelu z Godbo Gor-je pri Festivalni dvorani, paob 15. uri pripravljajo v trgov-skem centru na Bledu. Zaodrasle bo veselo pustovanjejutri od 20. ure naprej v re-stavraciji Panorama na Ble-du. Pustni živ-žav se bo na-daljeval v nedeljo ob 16. uri vZadružnem domu Ribno, vtorek med 10. in 12. uro pabo v Trgovskem centru Bledpustno rajanje s Piko Noga-vičko in njenimi prijatelji.
Turistično društvo Bohinjta vikend drugo leto zapored
pripravlja zimski otroški fe-stival. S slovesnim odprtjemin predstavo se bo začel žedanes ob 18. uri v Domu J.Ažmana v Bohinjski Bistrici,jutri in v nedeljo med 10. in16. uro pa vabijo na predsta-vitev pustnih mask, zabavnatekmovanja in igre na sne-gu, ki bodo potekale na Se-nožetih. Pripravljajo tudikoncerte, karaoke in poučnedelavnice. V soboto bo tamdržavno prvenstvo v tele-mark smučanju, v nedeljopa se bodo na tekmi, ki joorganizira klub Ta lesenih izKrope, predstavili starodob-ni smučarji. V sklopu takoimenovanega BO BRRR FEjST festivala bo možnokaj lepega narediti na delav-nicah in občudovati predsta-vitve gorskih reševalcev, Tri-glavskega narodnega parkaali Policije.
Pustovanja od Medvod do Jesenic
Zavod za šport in Mladin-ski center Jesenice veselo pu-stovanje za otroke in staršepripravljata jutri ob 15.30 vdvorani Kolpern na Jeseni-cah, za dobro razpoloženje pabo skrbel tudi animator Kača.
Pustni ples z Yuhubandobo jutri ob 20. uri v Športnidvorani v Medvodah, kjer boveselo tudi v nedeljo, ko sebodo ob 14. uri na parkiriščupri krožišču začele zbiratimaškare, nato pa bodo odšledo Športne dvorane, kjer borajanje z Ober's Bandom.
Kulturno in turistično društvo Zali Log bo jutri ob15. uri na igrišču Zali Log pri-pravilo otroški pustni festival,darilo čaka vsako maškaro,tema letošnjega pustovanjapa je havajsko otočje Zalolu-lu.
V torek ob 16.30 pripravljaveselo pustno rajanje naMestnem trgu v Škofji LokiDruštvo prijateljev mladineŠkofja Loka, maškare pa sebodo zbrale pol ure prej predvrtcem Najdihojca v Podlub-niku.
Vomski ploh
Turistično društvo Tržič,Občina Tržič, Lomski fantjein KS Lom pod Storžičem tonedeljo vabijo na etnografskoprireditev Pustovanje z Vom-skim pohom, ki se bo ob 12.uri začela v Grahovšah, natopa nadaljevala pri cerkvi sv.Katarine in pr' Krvin na Sla-pu. Ob 14.15 se bo začel pust-ni sprevod po ulicah Tržiča,maske v sprevodu pa bodo ob15. uri prišle pred blagovnicoMercator, kjer bo predstavitevzgodovine in pomena Vom-skega ploha ter program, vkaterem bodo sodelovali Pi-halni orkester Tržič, Lomskifantje ter moderatorja JanjaBudič in Boris Šukalo. Pravtako jutri Casa latina v Tržičuv sodelovanju s KTŠ (Klubomtržiških študentov) organizirapustno delavnico za bodočeštudente. Potekala bo med 11.in 13. uro.
V maskah bodo smučali
V Španovem vrhu nad Je-senicami bo jubilejni, 45.Smuk za svinjsko glavo. Pri-reditev bo - tako kot vsako leto- potekala na pustno nedeljo,začela se bo ob 11. uri s tek-movanjem otroških mask,nato bodo na vrsti odrasli vmaskah. V vsaki kategoriji bokomisija, ki bo izbrana iz ob-činstva, izbrala po tri najbolj-še. Maska, ki bo doseglasrednji vmesni čas, pa boprejela glavno nagrado - pe-
čeno svinjsko glavo. Na danprireditve bo od devete urezjutraj pa do 16. ure vozila se-dežnica, za maske bo prevozbrezplačen.
V nedeljo se zanimiva etno-grafska prireditev obeta tudina Jezerskem. Pohod se bozačel ob 12.30, ob 13. uri pabodo med vratci z maskamitekmovale smučarske koreni-ne s staro smučarsko opremo.
Pustni sprevod od Glavne-ga trga do športne dvoranebodo v Kamniku organiziraliv torek ob 16. uri, veselo pa botudi že to soboto. Bajtarji v pa-stirskem naselju na Veliki pla-nini ob 11. uri pripravljajopustni smuk, sprevod pa letosprvič pri OŠ Marije Vere pri-pravljajo tudi na Duplici. Sre-čanje maškar od 9.30 do 11.ure bodo popestrile mažoret-ke in Stranjska godba.
V Komendi pripravlja pu-stovanje jutri ob 14.30 predosnovno šolo Turistično društvo Komenda, kurenti pabodo jutri ob 10.30 na plošča-di pred ŠD Partizan obiskalitudi Mengšane.
Največja pustna prireditevna domžalskem koncu bo že21. tradicionalni pustni kar-neval na Viru, ki ga Pustnasekcija Striček pripravlja v ne-deljo, 6. marca, z začetkomob 14. uri in 21 sekund.
Pustni sprevod priravljajotudi v Radovljici, mašakre pabodo po običajni poti krenileob 14. uri.
Pustni Živ-Žav za najmlaj-še in njihove starše bo v ne-deljo ob 15.30 v Kulturnemdomu Adergas v občini Cer-klje. Na shod pustnih ma-škar lahko jutri ob 14. uri pri-dete na rokometno igrišče vDuplje, prireditev pa pri-pravlja TVD Partizan Dup-lje. Najlepših deset maškarbo prejelo lepe nagrade.
S pustom odganjamo zimoTa konec tedna in na pustni torek bo tudi na Gorenjskem vrsta pustnih sprevodov, ki bodo povezaniz etnografskimi prireditvami, po tradiciji pa se bo Kranj jutri spremenil v pravo karnevalsko mesto.
Zimzeleno:TOTI BIG BAND, BOŠTJAN BRAČIČ IN DRUGI SOLISTI!
Od Beethovna do Glenna Millerja, od legendarnih slo-venskih popevk do Broadwaya bo vodil glasbeni večer z orkestrom Toti big band in s solisti, ki si jih res želite slišati! Navdušili vas bodo Boštjan Bračič, znan tudi kot polfinalist izbora Slovenija ima talent, Dada Kladnik, vokalistka različnih jazzovskih zasedb in Mario Stuhl-hofer, ki s svojo trobento sodeluje z vrsto svetovno zna-nih glasbenikov! V soboto, 12. marca, ob 20.00.
www.brdo.si/ars
Zagotovite si svoje mesto v dvorani Grandis v Kongresnem centru Brdo in na družabnem sprejemu po koncertu.
Vstopnice: recepcija hotela Kokra; T: 04 260 15 01;E: brdo.recepcij[email protected]; Vstopnice tudi v prodajni mreži Eventim ter spletna prodaja www.eventim.si, www.vstopnice.com.Cene vstopnic: 1. - 7. vrsta: 25 EUR, 8. – 15. vrsta: 20 EUR;
Dina Kavčič
Janez Bogataj je bil rojenleta 1937 v Dolenjem Brdu vPoljanski dolini, zdaj z dru-žino živi v Škofji Loki. Dol-goletni naročnik Gorenjske-ga glasa se je s fotografijo za-čel ukvarjati kmalu poosnovni šoli, ko si je sam ku-pil skromen fotoaparat. Prvekorake v fotografiji je naredilpod mentorstvom ViktorjaDebeljaka iz sosednje Gore-nje vasi, znanje je črpal tudiiz knjig. Vse fotografije, ki sood prvega marca razstavljene
v avli Gorenjskega glasa, soposnete z analognim foto-aparatom, le nekaj z digital-nim; z njim in računalni-kom so ga seznanili otrocipred nekaj leti. Janez imarad naravo in skoraj vsi po-snetki so narejeni v Selški aliPoljanski dolini, zato je raz-stavo poimenoval kar Lepotamoje domovine. Janez je žeod začetka član FotoklubaAnton Ažbe iz Škofje Loke,ki letos praznuje 25-letnicodelovanja. Na ogled razstavevas vabimo vsak dan od 7. do15. ure, ob sredah do 16. ure.
Janezu Bogataju, avtorju fotografij (na sredini), sta razstavopomagala postaviti prijatelja iz Fotokluba Anton Ažbe, Marjan Gantar (desno) in Edo Erzetič (levo) iz Škofje Loke.
Navdihuje ga naravaPo zelo dobro obiskani razstavi karikatur AljanePrimožič, ki so obiskovalce vidno spravljale vsmeh in dobro voljo, Gorenjski glas v svojihprostorih predstavlja razstavo fotografij JanezaBogataja iz Škofje Loke.
Kamnik
Znani so letošnji občinski nagrajenci
Kamniški občinski svetniki so na sredini seji soglasno potr-dili predlog prejemnikov letošnjih občinskih priznaj, ki bodopodeljena na slavnostni seji ob občinskem prazniku konecmarca. Naziv častnega občana bodo posthumno podeliliFrancetu Tomšiču za prispevek k demokratizaciji slovenskedružbe in osamosvajanju Slovenije. Zlata priznanja bodoprejeli Iva Humar, Branko Novak in Primož Hieng, srebrnaIvanka Učakar, Vilko Rifel, Medobčinski muzej Kamnik inSimfoničen orkester Domžale - Kamnik, bronasta pa MarijaMarjeta Mali, Marjan Schnabl in Tomo Petek. J. P.
7GORENJSKI GLASpetek, 4. marca 2011 EKONOMIJA [email protected]
Boštjan Bogataj
Zgoša - Maksa Vrečka mno-gi Gorenjci poznajo po pri-delovanju jagod. Pri tem jebil zelo uspešen, saj so pozelo okusne jagode prihajalikupci iz vse Gorenjske intudi drugod. Zakaj je podjet-nik opustil tako uspešnozgodbo? "Po 16 letih semprišel do konca, ni bilo večizziva. Imam pravilo, ki pra-vi, da brez nenehnega oseb-nega napredovanja v nečemne morem več delati, zatosem se usmeril drugam," od-govarja.
Projekt Flaška oziroma in-formiranje vode pa izhajatudi iz pridelovanja jagod, sajje za njihovo rast leta 2003začel uporabljati t. i. živovodo. Učinki so se, potem koje že nekoliko obupal, poka-zali po mesecu in pol: jagodeso bile lepše, čvrstejše, tudizdržale so dlje. In kaj je fla-ška? "Steklenica za vodo.Projekt je usmerjen tako napodročje zdravja kot ekologi-je, prihranka denarja in iz-boljšanja kakovosti vode z in-formiranjem. Je rešitev zaokolje, saj z njo nadomesti-mo plastenke, voda pa jehkrati boljšega okusa in zdra-va," pojasnjuje podjetnik.
Stekleničk za vodo je natrgu precej, vendar je flaška zinformiranjem vode nekaj
posebnega. Težko je verjeti,da steklenička s posebnimzapisom spreminja vodo, žeposkus z limonado ali vinompa kaže ne drugačen okus.Uporabniki vedo povedati,da sedaj tudi otroci, ki prejvode niso želeli piti, posegajopo njej, da rože po informira-nju v flaški cvetijo, da vodauporabnikom diši in se použivanju informirane vodebolje počutijo. "Pomembnoje, da je flaška kupcem všeč,seveda tudi njene koristi.Voda je bolj pitna in okusnej-ša, večina pa se niti ne spra-
šuje, kaj je informiranje inzakaj je voda drugačna. Kajje zadaj, je nepomembno,"pravi Vrečko in dodaja, da in-formiranje ni novo, da ganiso dognali v Zgoši, le im-plementirali so ga v cenovnodostopen izdelek.
Flaško so predstavili predskoraj natanko enim letom.Takrat so si zastavili cilj pro-daje devet tisoč kosov, načrtsta za zdaj dva zaposlena,kmalu pa se bosta pridružilaše dva: načrt so presegli. Večo številkah Vrečko ne želi go-voriti. Načrtuje pa osvojitev
dobršnega dela Evrope, ven-dar z neposredno prodajokupcem, prek spleta (v Slove-niji sicer prodajajo še v štiri-desetih trgovinah), saj želiobvladovati proizvodnjo ozi-roma zadostiti povpraševa-nju. "Postopoma gremo na-prej, čeprav smo do sedajrasli eksplozivno. Ne želimugibati o prihodnosti, še na-prej pa bomo pozornost na-menjali kakovosti in razvo-ju," pojasni. Prodor v tujinoje realnost, pogovarjajo se oAngliji, Italiji, na Hrvaškemin v Bolgariji so že prisotni.
S flaško osvojili SlovenijoPodjetje 4 Vivus z Zgoše (oziroma podjetnik Maks Vrečko) je pred letom začelo prodajati flaško - stekleničko za vodo, ki jo oživi ali informira. Rast je eksplozivna.
IZ SVETA DELNICBojan Gradišnik, borzni posrednikABANKA VIPA d. d., tel.: 03/42 58 166
Na Ljubljanski borzi se nadaljuje trend padanjavrednosti delnic
Na žalost se tudi letos nada-ljuje padec vrednosti delnic naLJ borzi. V mesecu februarju sose vrednosti delnic, merjeno zindeksom SBITOP, v povprečjuznižale za 2,0 odstotka. Vred-nost indeksa SBITOP je bila ko-nec meseca februarja 818,83točke. Od delnic iz Prve kotaci-je so glede na zadnje zaključnetečaje konec meseca januarjanajveč izgubile delnice IEKG (-7,9 odstotka) in delnice PETG(4,6 odstotka). Kljub temu dadružba Krka, d. d., Novo mesto,že tri mesece intenzivno kupu-je lastne delnice, so le-te zabe-ležile 4,5-odstoten mesečni pa-dec vrednosti. Zaključni tečajkonec meseca je znašal 61,1evra za delnico. Po videnem jemoč sklepati, da bi delniceKRKG realizirale še veliko večjepadce vrednosti, če jih družbasama ne bi odkupovala. Vendarse nikoli ne ve. Mogoče bi sepri enakih cenah pojavili drugikupci (majhna verjetnost). Edi-na svetla točka so bile delniceMELR (+4,0 odstotka).
Družba Telekom Slovenijeobjavila rekordno izgubo
Minuli teden je investitorjepresenetila novica iz družbe Te-lekom Slovenije, d. d., Ljubljana
o realizirani zelo visoki izgubi vletu 2010 v višini 211,2 milijonaevrov (objavljeni poslovni re-zultati so nerevidirani). Zaradina novo ocenjenih vrednostisvojih naložb v tujini (Makedo-nija, Kosovo, Albanija, Republi-ka Srbska in BiH) so prikazalislabitev sredstev v višini 208,2milijona evrov. Upoštevali sotudi slabitve zaradi neplačil po-godbenih obveznosti. Trg se jena objavljene rezultate odzval spadcem vrednosti delnice TLSGza 2,4 odstotka, na 83,0 evrovza delnico (1. marca 2011). Vprihodnjih dneh bomo videli,ali bodo cene delnice padlepod psihološko vrednost 80 ev-rov, ali pa so investitorji že predobjavo rezultatov pričakovalidoseženo izgubo. Iz družbe šesporočajo, da sta Kapitalskadružba in Slovenska odškod-ninska družba zahtevali razširi-tev dnevnega reda skupščinedelničarjev družbe (24. marca2011). Če bodo predlaganisklep potrdili, bo revizor preve-ril vodenje posameznih poslovv zadnjih petih letih.
Za dodatne informacije seobrnite na investicijskobančništvo Abanke:Tel.: 01/47 18 183, e-naslov: [email protected]
Vrednosti delnic spet navzdol
Nadzorni organ: Agencija za trg VP, Poljanski nasip 6, Ljubljana, Vir: LJ borza
Opozorilo: Prispevek izraža trenutno stališče avtorja in ne nujno tudi družbe, v kateri jezaposlen. Avtor je zaposlen v Abanki Vipi, d. d., Slovenska 58, 1517 Ljubljana. Prispevekne predstavlja priporočila za nakup ali prodajo finančnih instrumentov. Dodatne informacije v zvezi z nasprotji interesov in politika obvladovanja nasprotij interesov, kiopisuje ukrepe Abanke za preprečevanje nasprotij interesov, se nahajajo na neposrednispletni povezavi http://www.abanka.si/nalozbe/borzno-posredovanje.
The Banker I Banka leta 2010 v Sloveniji I Euromoney I Nagrada za odličnost 2010
Og
lasn
o sp
oroč
iloA
ban
ka V
ipa
d. d
., Sl
oven
ska
58, 1
517
Ljub
ljan
a
Zaradi visoke rasti naročilpa bodo v Kladivarju kmalupotrebovali še večje številozaposlenih. "Proizvodnja sebo zagotovo širila tudi na ra-čun naše investicije in razvo-ja. Potrebovali bomo visokeizobražene sodelavce, kjer sotudi plače konkurenčnejšedrugim. Na ravni skupineponujamo tudi udeležbo de-lavcev pri dobičku, kar po-meni, da četudi Kladivarjulani ni šlo vse po načrtih,bodo sodelavci aprila prejelidel dobička skupine," pojas-ni prednosti žirovskega pod-jetja Nataša Houmark. Ugo-tavlja, da mnoge odbija pred-vsem oddaljenost Žirov.Sama prihaja iz Domžal inpot ni ovira, službo pa sta za-
vrnila tehnolog iz Kranja inproizvodni delavec iz Gore-nje vasi. Razlog: vsakodnev-na vožnja do Žirov in nazaj.Kakorkoli, danes je v Kladi-varju 238 zaposlenih, čez dveleti naj bi jih bilo tristo.
V Kladivarju ne dobijo delavcev
"Izkušnje z jagodami so mi pokazale, kako je treba informirati vodo, to je, da jo približamoizvirskemu stanju brez vpliva človeka," pojasnjuje Maks Vrečko. / Foto: Matic Zorman
Boštjan Bogataj
Kranj - Družba Perles M&S z69 zaposlenimi, ki delujepod okriljem kranjske skupi-ne Hidria Perles in se ukvar-ja z montažo električnegaročnega orodja ter servisnimistoritvami, se je v tem mese-cu soočila z napovedjo dra-stičnega zmanjšanja naročilnajvečjega kupca, nemškekorporacije Collomix. "Zara-di zmanjšanja naročil, ki bopostopno najverjetneje vodilodo popolne prekinitve poslov-nega sodelovanja s tem stra-teško pomembnim kupcemv segmentu mešalnikov, jevodstvo Perles M&S takojsprejelo ukrepe, ki so usmer-jeni v ohranitev čim večjegaštevila delovnih mest," pojas-njuje Helena Pregelj Tušar,direktorica korporativnegakomuniciranja v Hidrii, ki jelastnik kranjskih družb (prejHidria Perles).
"Lani se je malo podjetjeHidria Perles razdelilo v šeštiri manjša podjetja, glavnikupec enega od njih pa znami očitno ni več zadovo-ljen. Menda zaradi visokihstroškov, vendar težko verja-mem, da bodo v Nemčiji pro-
izvajali ceneje," pravi pred-sednik hišnega sindikataMiro Peternel, ki je v podjet-ju že štirideset let in takšne-ga razpleta nekoč velikegapodjetja ni pričakoval. Za dvetretjini zaposlenih v PerlesM&S, ki so po odpovedi na-
ročil Collomixa ogrožena, jevodstvo že našlo rešitev inbodo prezaposleni znotrajskupine, torej v matičnempodjetju Hidra Perles ter vPerles Motor in Perles Gredi.
Vsa ta podjetja danes po-slujejo stabilno, pojasnjujejov Hidriii, na trg plasirajonove izdelke v programuelektričnih ročnih orodijIskra ERO in Perles kot tudina področju motorjev inkomponent za avtomobilskoindustrijo. "Za delavce, ki jihne bomo mogli prezaposliti vsklopu korporacije Hidria,bo vodstvo poskušalo najtizaposlitev v drugih podjetjihs sorodno dejavnostjo. Do-končen program reševanjaproblema presežnih delavcevbomo uredili do konca mar-ca 2011," pojasnjuje HelenaPregelj Tušar. To potrjujetudi Peternel: "Vodstvo ob-ljublja, da bodo naši sodelav-ci lahko delo našli v IskriISD, Rotomatiki ali na Jese-nicah, štirje naj bi šli kar hCollomixu v Nemčijo."Meni, da se novi direktorzelo trudi, da bi našli novekupce, nova naročila, a žalleto do dve prepozno, da bibilo podjetje lahko v polnemvzponu.
Propad dela Hidrie PerlesKranjsko podjetje Perles M&S izgublja glavnega kupca. Bodo vsi zaposleniaprila imeli delo?
Zaradi zmanjšanja naročil je v težavah 69 delavcev.
�1. stran
Nataša Houmark
Foto
: Pol
ona
Mla
kar
Bal
dasi
n
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
8GORENJSKI GLAS
petek, 4. marca 2011KMETIJSTVO [email protected]
Cveto Zaplotnik
Kranj - Vlada je na seji prejš-nji četrtek zaradi spremembprograma razvoja podeželjaza obdobje 2007-2013 in pri-poročil revizije Evropske ko-misije spremenila uredbo oplačilih za ukrepe osi dva zaobdobje 2010 - 2013. Uredbaomogoča prerazporeditev de-narja med posameznimiukrepi in prinaša še nekateredruge spremembe.
Nespremenljivi del plačila enak kot lani
V okviru prerazporeditvedenarja naj bi znesek za iz-
ravnalna plačila za območjaz omejenimi možnostmi zakmetijsko dejavnost (OMD)v celotnem sedemletnemobdobju (2007-2013) zvišaliz 282 na 311 milijonov ev-rov, pri tem pa naj bi letosin v prihodnjih dveh letihnamenili za ta ukrep vsakoleto nekaj več kot 46 milijo-nov evrov. Spreminja setudi razmerje med nespre-menljivim (fiksnim) inspremenljivim (variabil-nim) delom izravnalnegaplačila, po novem nespre-menljivi del predstavlja 55odstotkov in spremenljividel 45 odstotkov vseh tovrst-nih plačil. Po stari uredbi
naj bi bilo letos razmerjemed fiksnim in variabilnimdelom 50 : 50, prihodnjeleto 45 : 55 in leto kasneje40 : 60. Fiksni del plačila boletos ostal na lanski ravni,za gorsko višinske kmetijein planine znaša 114,45 evrana hektar, za strme kmetije85,69 evra, za gričevnatohribovite 70,49 evra, zakmetije z različnimi ne-ugodnimi pogoji 34,43 evrain za kmetije, ki po stanju15. februar 2003 ne sodijomed območja z omejenimimožnostmi za kmetijskodejavnost, a imajo zemljiščana tem območju, 13,66 evrana hektar. Spremenljivi del
plačila je odvisen od številatočk posamezne kmetije,vrednost točke pa je enakakot lani in znaša 0,43 evra.
Pri okoljskih plačilih lemalenkostne spremembe
Denarni znesek, ki naj biga v obdobju 2007-2013 po-rabili za ukrepe Kmetijskookoljskega programa (KOP),naj bi se v skladu s sprejetouredbo znižal s 310 na 281milijonov evrov, letos in vprihodnjih dveh letih naj biza te ukrepe namenili 39 mi-lijonov evrov na leto. Plačilaza posamezne ukrepe KOPse ne spreminjajo, le zaukrep travniški sadovnjakise plačilo malenkostno zvi-šuje - s 93,89 na 94,30 evrana hektar, za ukrep pokritosttal na vodovarstvenem ob-močju pa se plačilo za njiveznižuje s 83,64 na 55,76evra na hektar in za trajnenasade s 184,5 na 140,63evra. Pri ukrepu pridelavaavtohtonih in tradicionalnihsort kmetijskih rastlin je ponovem treba izvajati vsajenostaven kolobar z naj-manj tremi različnimi polj-ščinami. Uredba na novodoloča način izračunavanjaobtežbe kmetijskih zemljiščs številom glave velike živine- GVŽ na hektar in največjodovoljeno količino uporab-ljenega dušika iz mineralnihgnojil za posamezni ukrep.Kršitve pravil so po novemglede na pomen oz. posledi-ce razdeljene v štiri skupine.
Spremembe pri plačilih za hribovska območjaVlada je spremenila razmerje med nespremenljivim in spremenljivim delom izravnalnega plačila zaobmočja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost.
MEŠETAR
Cveto Zaplotnik
Kranj - V torek, 1. marca, seje začela letošnja kampanjaoddaje zbirnih vlog in za-htevkov za kmetijska plačila.Medtem ko je prejšnja letatrajala do sredine maja, bo le-tos krajša in se bo končala 6.maja. Zamudniki bodo sicervlogo lahko oddali še do 31.maja, vendar se jim bo zne-sek odobrenih plačil za vsakdelovni dan zamude znižalza en odstotek. Zbirno vlogomorajo oddati vsi, ki bodo le-tos vlagali zahtevek za kateri-koli ukrep kmetijske politike.Tudi letos je obvezno elek-
tronsko izpolnjevanje vloge,potekalo bo na lokacijahkmetijske svetovalne službe,vlagatelji pa jo lahko izpolni-jo, elektronsko podpišejo inoddajo tudi sami prek inter-neta, vendar morajo za prija-vo v sistem elektronskegaposlovanja pridobiti digital-no potrdilo kvalificiranegaoveritelja. Pomembno je šeopozorilo, da morajo vse ne-usklajene podatke v registrukmetijskih gospodarstevuskladiti na upravni enotinajkasneje en dan pred vno-som zbirne vloge.
Na Gorenjskem letos pri-čakujejo blizu štiri tisoč vlog.
Kot je povedal Stane Rupnik,vodja oddelka za kmetijskosvetovanje v Kmetijsko goz-darskem zavodu Kranj, v pri-merjavi z lani ni bistvenihsprememb. Izpolnjevanjevlog poteka na že "tradicio-nalnih" lokacijah kmetijskesvetovalne službe, enak kotlani je tudi način naročanja.Še najbolj jih ob skrajšanjukampanje in morebitnemslabem vremenu skrbi, alibodo poljedelci lahko pravo-časno oddali vloge. Izkušnjenamreč kažejo, da se zaradipodatkov naročijo na izpol-njevanje vloge šele po spo-mladanski setvi.
Kampanja se je začelaSubvencijska kampanja bo letos krajša, trajala bo le do 6. maja.
Tržne cene ovčjega mesa
Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja pripravlja tuditedensko tržno poročilo za ovčje meso, pri katerem kot re-prezentativni trg upošteva rejce z več kot tristo ovcami zarejo težkih jagnjet in klavnice, ki zakoljejo na leto več kotšeststo ovc. Poglejmo, kakšne so bile cene klavnih trupovoz. polovic v tednu med 14. in 20. februarjem, ko je bilo za-klanih 51 jagnjet.
Vrsta ovce Povprečna tržna cenaJagnjeta do 12 mesecev z maso trupov manj kot 13 kg 411,14 EUR/100 kgJagnjeta do 12 mesecev z maso trupov od 13 do 22 kg 378,18 EUR/100 kgJagnjeta do 12 mesecev z maso trupov 22 kg in več ni bilo zakolaOvce nad 12 mesecev ni bilo zakola
In kaj kaže primerjava s cenami v drugih evropskih državah?Povprečna cena klavnih polovic lahkih jagnjet (do 22 kilogra-mov) je bila v tednu med 7. in 13. februarjem v Sloveniji399,93 evra za 100 kilogramov, na Slovaškem 324,79 evra, naMadžarskem 575,39, v Italiji 448,53, v Grčiji 472,56, v Španiji623,85, na Portugalskem 470 in na Cipru 596 evrov. C. Z.
Letos bo 45 odstotkov izravnalnega plačila za hribovska in druga območja z omejenimimožnostmi za kmetijsko dejavnost odvisno od števila točk posamezne kmetije.
MBS-MT, d. o. o.V stečaju
Zgornja Dobrava 374246 Kamna Gorica
Objavlja obvestilo o
JAVNI DRAŽBI
Opis premoženja, ki se prodaja:- zemljišče parc. št. 443/17 dvorišče v izmeri 5.314 m2
- zemljišče parc. št. 443/18 zelenica v izmeri 733 m2
- zemljišče parc. št. 443/7 stavba v izmeri 159 m2, vpisane vzemljiškoknjižnem vložku 890 k.o. Kropa.
Izklicna cena za nepremičnine skupaj znaša 70.000 EUR.
Pred začetkom javne dražbe so se ponudniki dolžni izkazati s pla-čilom varščine v višini 8.000 EUR, ki jo plačajo na transakcijskiračun stečajnega dolžnika št. 05100-8012085707, najkasnejedo 28. marca 2011 z navedbo "plačilo varščine - javna dražba".
Drugi pogoji prodaje so razvidni v objavi teksta javne dražbe naaplikaciji AJPESa: Okrožno sodišče v Kranju z dne 17. februarja2011.
Javna dražba bo potekala dne 30. marca 2011 ob 10.00 uri nanaslovu Hotemaže 3, Preddvor.
Ogled nepremičnin in celotnih pogojev javne dražbe so na razpo-lago pri upravitelju po predhodni najavi na tel. št. 04/25 36 320.
Brdo pri Lukovici
Strokovni simpozij o apiterapiji
V čebelarskem centru naBrdu pri Lukovici je bil včerajdrugi simpozij o apiterapiji.Domači strokovnjaki so pred-stavili povzetke predavanj zlanske Apimedice, med dru-gim so govorili o zdravljenjumultiple skleroze na naravennačin, o antibakterijski inprotiglivični učinkovitostimedu, o uporabi medu prinegi ran, o možnosti upora-be medicinskega medu zazdravljenje parodontalne bo-lezni, o antioksidativnem de-lovanju propolisa in o ostan-kih pesticidov v cvetnem pra-hu. Predstavili so tudi novo-sti na področju apiterapije vsvetu in zapuščino Filipa Ter-ča, pionirja sodobne apitera-pije v Sloveniji. C. Z.
Mošnje
Tradicionalno srečanje v sadovnjaku Resje
Kmetijsko gozdarska zadruga Sava Lesce bo jutri, v soboto,z začetkom ob 10. uri pripravila v sadovnjaku Resje tradici-onalno srečanje z ljubiteljskimi sadjarji, na katerem jim bovodja sadovnjaka Tatjana Zupan prikazala obrezovanjemlajšega in starejšega sadnega drevja ter jim povedala šemarsikaj koristnega o spomladanski zaščiti drevja. Sadjarjibodo lahko kupili tudi sadike sadnega drevja, zaščitna sred-stva, sadjarske pripomočke in tudi jabolka. Kot je povedalaZupanova, so v sadovnjaku že januarja začeli obrezovatisadno drevje, še v tem mesecu pa bodo začeli postavljatikole za namestitev mreže za zaščito proti toči. Z mrežobodo zaščitili štiri hektarje nasada - najprej dva hektarja šestlet starega nasada jablan sorte zlati delišes, nato pa še dvahektarja nasada, ki ga bodo zasadili na novo. Sadno drevjeje za zdaj dobro "prezimilo", morebitna škoda zaradi napa-da voluharjev in miši pa se bo pokazala ob cvetenju. C. Z.
Škofja Loka
Spet tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov
Razvojna agencija Sora bo jutri, v soboto, dopoldne (od 8. do12. ure) pripravila na Mestnem trgu v Škofji Loki tržnico kme-tijskih pridelkov in izdelkov. Na stojnicah bodo ponujali izdel-ke blagovnih znamk Babica Jerca in Dedek Jaka, kruh iz kruš-ne peči in druge pekovske izdelke, mlečne, sadne in zeliščneizdelke, domače jušne rezance, med z oznako Slovenski med,dražgoške kruhke, ročno pletene izdelke iz domače volne, klek-ljane čipke in druge izdelke domače in umetnostne obrti. C. Z.
9GORENJSKI GLASpetek, 4. marca 2011 REPORTAŽA [email protected]
Alenka Bole Vrabec
M I Z I C A , P O G R N I S E
Jelena Justin
Zimski vzpon na MaloMojstrovko je priljubljengorniški cilj. Zaradi možno-sti visokega izhodišča je njenvrh pogosto obiskan, a nesmemo pozabiti, da so pole-tna melišča nad Vršičem po-zimi plazovita in zato precejnevarna. A če spremljamovremensko napoved in opo-zorila gorskih reševalcev, jevzpon na vrh lahko en samužitek.
Večina gornikov se na vrhpovzpne čez Grebenc, oz.po smeri poletnega, nor-malnega vzpona, po smerimarkacij. Če z Vršiča pogle-damo proti Mojstrovki inNad Šitom glavi, je na levistrani velik plaz, ki poletipredstavlja več kot udobensestop po melišču. Po templazu se vzpnemo do vrha,kjer stopimo na Grebenc.Tik pod vrhom je najboljstrmo in pozimi tudi nevar-no, ker je sneg običajno na-pihan, zato je nevarnostplazu še toliko večja. Ko sto-pimo na Grebenc, nadalju-jemo desno skozi ruševnatsvet, ki ga morda zaradi ko-ličine snega niti ne bomoopazili, po grebenu protivrhu Male Mojstrovke.
Mojstrovka je tudi gora šte-vilnih grap. Najbolj znana innajlažja med njimi je Priprav-
niška grapa; druge pa so šeSestopna, Loška, Župančiče-va, Butinarjeva, Srednja. Mise bomo danes povzpeli poButinarjevi grapi. Grapa jeime dobila po Marku Buti-narju, ki je grapo prvi preple-zal 15. februarja 1958. leta.Naklon grape je 40 stopinj,najstrmejši del pa ima 50stopinj.
Z Vršiča se odpravimo poplazu v smeri proti Nad Ši-tom glavi. Na naši levi stranipoteka veliki plaz, ki nas poobičajni poti pripelje na Gre-benc, medtem ko je Butinar-jeva grapa prva, ki jo vidimov steni Grebenca pred nami.Zavijemo proti grapi, ki vspodnjem delu še ni tako str-ma, potem pa se postavljavse bolj pokonci. Skalniskok, ki ga vidimo pred se-boj, obidemo po levi strani,kjer je strmina tudi največja.Na vrhu, ko je pred nami nanaši levi strani ogromna ska-la in primerno mesto za sto-ječi počitek, prečimo v desnoin sestopimo na Grebenc.Nadaljujemo po grebenuproti vrhu Male Mojstrovke.Gremo mimo izstopa iz Pri-pravniške grape in se po vrš-nem slemenu povzpnemona vrh.
Vrh Mojstrovke nam po-nudi čudovit razgled, splohče imamo srečo z vreme-nom. Gore v svoji zimski, de-
viško beli preobleki so še lep-še. Na dosegu roke imamokolos Julijskih Alp - Prisoj-nik, na njegovi levi strani soDolkova Špica, Škrlatica, Ol-tarji, Ponce, Lipnica, Frda-mane police, Rigljica, Ruši-ca. V ozadju Prisojnika sepokaže slovenski očak Tri-glav. Pogled proti jugu seustavi na Bavškem Grintov-cu, pred nami pa greben Ve-like in Zadnje Mojstrovke, kidaje slutiti, da so za njimaTravnik, Šite in prelep Jalo-vec, ki mu družbo dela Man-gart. Spodaj, pod nami na se-verni strani, sta Slemenovašpica in Ciprnik.
Z vrha sestopimo po potivzpona, po Grebencu, ven-
dar nadaljujemo naprej dovelikega plazu, poleti znane-ga melišča, in sestopimo ponjem. Odvisno sicer od snež-nih razmer, vendar sestop povelikem plazu zahteva nekajprevidnosti zaradi plazovite-ga terena, predvsem na vrhu,kjer je sneg napihan, in pa-dajočega kamenja.
Opisani vzpon po Butinar-jevi grapi je alpinistični, ple-zalni vzpon, zato so za vzponpo njem potrebni določenoznanje, izkušnje in alpini-stična oprema.
Nadmorska višina: 2332 mVišinska razlika: 721 mTrajanje: 4 do 5 urZahtevnost: ★★★★★
Planinski izlet: Mala Mojstrovka (2332 m)
Butinarjeva grapaMala Mojstrovka je tudi pozimi priljubljen gorniški cilj. Če je cesta do Vršiča kopna, je izhodišče tureprecej visoko, zato tura tudi ni pretirano naporna, vendar so pobočja nad Vršičem precej plazovita.
Pust vabi. Bi šli pogledatkakšno povorko? Ena najboljzanimivih se na rožnati po-nedeljek vali skozi nemškiKöln, kjer se nanjo vse letopripravlja 160 karnevalskihdruštev. Karneval se pri njihzačne precej prej kot pri nas,11. 11. ob 11-stih in 11 minut,ko karnevalski princ sprej-me mestne ključe; nato vbožično-novoletnem času te-čejo priprave, po novem letupa se začnejo plesi in sreča-nja. V ospredju so vedno ak-tualni politično-družbeni do-godki, v pustnem sprevodupa zbujajo krohot, veselje inrazposajenost velikanske fi-gure.
V Traminu, ob južnotirol-ski vinski cesti, je veseli po-ročni sprevod EgetmannaHansla v navadi od 1591 in tovsako drugo leto. V kraju, kipremore okoli 3.200 duš, jihv sprevodu sodeluje med700 in 800. Na veliki večini
vozov so tudi priložnostnaognjišča in firbci ob poti neostanejo lačni.
Če si boste privoščili iz-brani karneval kar z doma-čega kavča, za užitek dodaj-te kakšno jed, s katero bivam postregli v Porenju aliv deželi Reinholda Mess-nerja, in jo zalijte z dobrimslovenskim vinom iz okoli-ce Ptuja!
Kisla pečenka iz Porenjav glinastem pekaču
Za 6 oseb potrebujemo:1500 g mladega konjskegamesa (če niste ljubitelji, bo do-bra tudi goveja pečenka), 1/2 lvinskega kisa z zelišči (še bolj-ši je malinov kis), 1/4 l rdečegavina, 1/4 l vode, 1 žlica slad-korja, 150 g slanine, 2 čebuli, 1 rdeč koren, pol zelene, 1 por,1 peteršiljevo korenino, 1 lovo-rov list, 4 brinove jagode, 2klinčka, 6 poprovih zrn, 6 zrn
pimenta, 1 žlica sladkorja, 1/8l rdečega vina, škrobna mokapo okusu, 1/8 l smetane.
Kis, vino, vodo, čebulo,lovorov list, klinčka, brino-ve jagode, pimentova in po-prova zrna ter sladkor zav-remo in ohladimo. Mesopoložimo v glineno ali ste-kleno posodo in prelijemoz marinado, s katero naj boprekrito. Mariniramo nahladnem tri dni. Vsak danga tudi obrnemo. Glinastipekač namočimo. Slaninonarežemo na kosce in z nji-mi obložimo dno posode.Meso odcedimo, ga narahloobrišemo s papirnato brisa-čo in položimo na slanino.Pekač pokrijemo in pri 250stopinjah Celzija pečemo 1uro. Nato vzamemo pekačiz pečice, dodamo mesu natrakove zrezano zelenjavo,začinimo s poprom in soljoin pri 200 stopinjah peče-
mo še eno uro, oziromatako dolgo, da je meso resmehko. Meso vzamemo izpekača in ga damo na to-plo. Lahko ga zavijemo valu folijo in postavimo vugasnjeno pečico. Zelenja-vo in sok pretlačimo, zme-šamo vino in škrobnomoko, zgostimo omako injo izboljšamo s smetano. Kpečenki postrežemo pirekrompir ali cmoke.
Široki rezanci s srninim ragujem
Za 4 osebe potrebujemo:1000-1250 g srninega stegna skostjo, četrt gomolja zelene, 1koren peteršilja, 2 korenčka, 2čebuli, 8 brinovih jagod, 2 lo-vorova lista, 2 klinčka, 200 gsvežih ali zamrznjenih meša-nih gob, 50 g brusnic, oljčnoolje, sol, poper, 1 dl močnegačrnega vina, 50 g na kocke na-rezane slanine, malo vode.
Iz stegna izrežemo kost inmeso narežemo na 2x2 cmvelike kosce. Kost opečemona olju in dodamo na drob-no zrezano zelenjavo, peter-šilj, zeleno, korenček in enočebulo, zalijemo z litromvode in skuhamo divjačin-sko osnovo. Počasi naj vre 1uro, da ostane bistra; penesproti pobiramo. Meso zači-nimo in ga na vročem oljuopečemo, zalijemo z vinom,počakamo, da izpari, nato gavzamemo iz posode. V mes-nem soku popražimo nakocke zrezano slanino, se-sekljano čebulo in gobe.Meso damo nazaj v lonec,zalijemo z divjačinsko osno-vo in dušimo, da osnova pov-re na polovico. Ko je mesomehko, v omako vmešamobrusnice. Po potrebi še malozačinimo.
Postrežemo s širokimi re-zanci.
Pa dober tek!
Karneval!!! V Köln, Tramin ali na Ptuj?
Vrh Mojstrovke iz Butinarjeve grape / Foto: Jelena Justin
Razgled v pravljično belino; Velika Mojstrovka in Mangart
Pogled na veliki plaz, kjer poteka običajni vzpon, in naButinarjevo grapo. / Foto: Jelena Justin
Foto
: Jel
ena
Just
in
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, Jesenice
10 petek, 4. marca 2011GORENJSKI GLAS
[email protected], KAŽIPOT
JANEZ ROZMAN S.P. - ROZMAN BUS, WWW.ROZMANBUS.SI, TEL.: 04/53 15 249:TRST: 30. 3.; BANOVCI: 11. 4.; TOPOLŠICA: 28. 3.: BIOTERME: 21. 3.; GOLIOTOK: 23. 5.; MADŽARSKE TOPLICE: 31. 3. - 3. 4. (obletnice); 29. 4. - 2. 5.; 19.5. - 22. 5.; BANJA VRUČICA: 14. 5. - 17. 5; MEDŽOGORJE: 7.- 9. 5.;BERNARDIN: 13. - 16. 3.; DUGI OTOK: 28. 6. - 1. 7.; 1.7. - 8. 7.; 19. - 22. 8.; 19. -26. 8.; 8. MAREC - PUSTOVANJE: 8. 3.; ROGOZNICA: 16. - 19. 9., 10. - 17. 9. (all-inclusive).
HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Bleiweisovi cesti 4, v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat.
Pozdrav pomladiPirniče - Baletna predstava Baletne šole Stevens Pozdrav po-mladi bo 19. marca ob 17. in 18. uri v Domu krajanov Pirni-če. Informacije in rezervacije na www.stevensbalet.com.
Večerni pogovor z dr. Jožetom RamovšemBrezje - Danes bo po sveti maši ob 18. uri v Baziliki MarijePomagaj ponovno srečanje v Romarskem uradu na Brezjah.Večerni pogovori z dr. Jožetom Ramovšem so namenjenivsem, ki želite utrditi in poglobiti družinske vezi.
Fotografsko-literarni večer Marjan LipovšekMojstrani - Triglavski narodni park danes ob 17. uri vabi vSlovenski planinski muzej v Mojstrani na fotografsko-lite-rarni večer Marijan Lipovšek (1910-1995) z odprtjem spo-minske fotografske razstave skladatelja, pianista, esejista,fotografa in alpinista.
Otroški živ žavLancovo - Kulturno prosvetno društvo Jelovca Lancovo orga-nizira otroški živ žav v nedeljo ob 15. uri v Kulturnem domuna Lancovem.
Pustna Košnikova gostilnaBesnica - Kulturno društvo Jože Papler Besnica in Dobrodel-no društvo France Trefalt vabita na dobrodelno prireditevPustna Košnikova gostilna, ki bo jutri ob 19. uri v Gasilskemdomu.
Srečanje s Tomom KrižnarjemBitnje - Bralni krožek Sorško polje vabi na srečanje s TomomKrižnarjem, ki bo v sredo, 9. marca, ob 19. uri v Gasilskemdomu Bitnje.
Ura pravljicSovodenj - Ure pravljic se otroci v sovodenjski knjižnici lah-ko udeležijo danes ob 18. uri.
Turna smuka v Velikih Tatrah prestavljenaIz Triglavskega narodnega parka obveščajo, da je zaradi ne-ugodnih snežnih razmer v Slovaških Tatrah turnosmučarskiobisk NP Tatre prestavljen na termin 2. do 6. aprila.
Izlet na goro OljkoŽabnica - Društvo upokojencev Žabnica vabi v sredo, 16.marca, na izlet na goro Oljko. Prijave in vplačila sprejemaLojzka Dolenc po tel. 2311-715 ali 051/246-390 od 9. do 11.marca med 13. in 15. uro. Rok plačila je do 11. marca
Pohod na PlanicoŽabnica - Društvo upokojencev Žabnica v počastitev krajev-nega praznika Žabnica, Bitnje, Jošt vabi na pohod na Plani-co, ki bo v soboto, 26. marca 2011, s proslavo ob 10. uri. Pri-javite se po tel. 2311-932 ali 041/853-376 Mara Pečnik, naj-kasneje do 22. marca.
Po nagelj do Valvasorjevega domaŽirovnica - Pohodna sekcija Društva upokojencev Žirovnicavabi v torek, 8. marca, na pohod Po nagelj do Valvasorjeve-ga doma. Zaželene so maškare. Prijave: Drago Kajdiž - gsm031/535 799, 041/507 886.
Turni smuk s Preberja pri SchladminguKranj - PD Iskra Kranj vabi v soboto, 19. marca, vse svoje čla-ne in ostale turne smučarje na turni smuk s Preberja priSchladmingu. Informacije in prijave pri vodnikih: Breda:051/397 040, [email protected]; Uroš: 040/255 163,[email protected].
IZLETI
PRIREDITVE
Po Aškerčevi potiKranj - Pohodniki kranjskih upokojencev vabijo v četrtek, 17.marca, na pohod po Aškerčevi poti (od Rimskih Toplic do Zi-danega Mosta). Hoje bo za tri do tri ure in pol. Prijave z vpla-čili sprejemajo v društveni pisarni do ponedeljka, 14. marca.
Proučevanje Svetega pisma Kranj - Društvo prijateljev Svetega pisma vabi jutri ob 9. uriv Dom krajanov Primskovo na proučevanje Svetega pisma zokvirno temo Staranje in starost.
Predavanji o trajnostnemu razvojuNaklo - Biotehniški center Naklo v sredo, 9. marca, vabi vnjihovo predavalnico na dve brezplačni predavanji: Korišče-nje obnovljivih virov energije in konkretna pot do implemen-tacije - predavatelj dr. Štefan Merkač (ob 12.20) ter Okoljskavzgoja za varstvo narave ali varstvo človeka: primeri vodnihokolij - predavatelj prof. dr. Mihael Jožef Toman (ob 13.20).
Kemija v stanovanjuBitnje - KUD Bitnje organizira v torek, 8. marca, ob 17. uri vGasilskem domu Bitnje brezplačno predavanje in praktičnodelavnico z naslovom Kemija v stanovanju. Monika Brinšekbo povedala, katera doma narejena čistila in pralna sredstvaso prijazna človeku in naravi.
Vabilo orgličarjemBegunje - Galerija in Muzej Avsenik v Begunjah vabita orgli-čarje in ljubitelje te glasbe na 6. mednarodno srečanje orgli-čarjev, ki bo v soboto, 26. marca, od 10. ure naprej. Prijavni-co je mogoče najti na spletu www.avsenik.com, informacijepa dajejo po telefonu 04/5307 304.
Občna zboraŽabnica - Društvo upokojencev Žabnica obvešča, da bo zborčlanov 11. marca ob 15. uri v Zadružnem domu v Žabnici.
Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi na redni letniobčni zbor, ki bo v petek, 11. marca, ob 18. uri v avli Osnov-ne šole A. T. Linharta v Radovljici.
Otroška pustna delavnicaTržič - Casa latina v sodelovanju s Klubom tržiških študen-tov organizira pustno delavnico za otroke do 7. leta starosti,ki bo jutri od 11. do 13. ure v Casi latini.
Pustna koncertaŠkofja Loka - Jutri ob 16. uri bo v Kristalni dvorani Sokolskegadoma tradicionalni pustni nastop glasbene šole Škofja Loka
Kranj - Glasbena šola Kranj vabi jutri ob 11. uri v avlo Mestneobčine Kranj, kjer bodo otroci, ki obiskujejo glasbeno šolo, na-šemljeni v pustne kostume igrali na svoje inštrumente.
Rdeče in modro v mavriciPodbrezje, Duplje - Dramska skupina Eve Kuhar vabi naogled predstave Rdeče in modro v mavrici, ki si jo lahkoogledate danes ob 19. uri v Kulturnem domu v Podbrezjahter v nedeljo ob 19. uri v Kulturnem domu v Dupljah.
MarkolfaKropa - Kulturno društvo Rudija Jedretiča Ribno vabi danesob 19. uri v Kulturni dom v Kropo na ogled komedije z na-slovom Markolfa.
TunelVisoko - Izvirno slovensko komedijo v izvedbi gledališkeskupine KD Pameče Troblje Tunel si lahko v Domu krajanovVisoko ogledate jutri ob 19.30.
PREDSTAVE
KONCERTI
OBVESTILA
PREDAVANJA
Rešitve križanke VrtačSponzor nagradne križanke, ki je bila objavljena 18. fe-bruarja 2011 v Gorenjskem glasu, je bilo podjetje Avto-hiša Vrtač, d. o. o., iz Stražišča pri Kranju. Nagrajenciso: 1. nagrado: enodnevno uporabo nove Škode Superb,prejme Ivana Zagmeister, Šenčur; 2. nagrado: enodnev-no uporabo nove Seat Ibize, prejme Valentin Kavčič, Tr-žič; 3. nagrado: paket obvezne opreme, prejme AndrejGlavač, Mavčiče. 4., 5. in 6. nagrado prejmejo: DarinkaHladnik, Šenčur, Justina Jalovec, Kranj in Magda Šenk,Kranj. Nagrajencem prisrčno čestitamo.
Nagrajenci iz Kotička za naročnike
Žreb je določil, da si bodo koncert na Brdu, kjer bodonastopili Toti big band in solisti Boštjan Bračič, DadaKladenik in Mario Stuhlhofer, brezplačno ogledali Fran-cka Likozar iz Kranja, Norma Erjavec iz Šenčurja, Cecili-ja Dežman iz Zgornjih Gorij in Mirko Trampuž iz Nakle-ga. Koncert Jana Plestenjaka pa si bodo po opravljenemžrebu ogledali Jana Bajželj iz Naklega, Francka Srebr-njak iz Kranja, Meta Frlic iz Gorenje vasi in Tone Luznariz Žirov. Nagrajenci bodo o prevzemu nagrad obvešče-ni po pošti. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo!
ww
w.p
gk.s
i
LOTO
Rezultati 18. kroga - 2. marca 20112, 5, 9, 12, 18, 19, 36 in 21
Lotko: 9 2 4 9 8 2Loto PLUS: 3, 6, 13, 20, 28, 38, 39 in 10
Sklad 19. kroga za Sedmico: 250.000 EURSklad 19. kroga za Lotka: 100.000 EURSklad 19. kroga za PLUS: 320.000 EUR
Restavracija Lušina Železniki vabi na pustni torek, 8. marca, ob 21. uri na veliko pustno zabavo z ansamblom
Besniški kvintet. Čakajo vas bogate nagrade.
»Darilo Kopru«
Koprska pentlja – storitve za živo
NASTOPA JOČI
Vljudno vabljeni na
4. marca 2011 ob 18.00 uriTehniški šolski center Kranj - Športna dvorana Zlato polje
koncerthumanitarni
Ansambel Saša Avsenika
Otroci z downovim sindromom
APZ France Prešeren Kranj
PRO ANIMA Singers
Glasbena skupina STRUNE
Folklorna skupina Iskraemeco
Plesni klub Zebra
Plesna skupina Face
PROGRAM POVEZUJETA: Ida Baš in Darko Torkar
Vstopnina 10 evrov (otroci do 10 let imajo prost vstop)
Vstopnice se prodajajo v prostorih Gorenjskega glasa, Zavoda za turizemKranj, v gostilnici Kresnik Naklo in eno uro pred koncertom. Izkupiček bonamenjen obravnavi otrok z downovim sindromom.
DR
UŠ
TVO
SO
ŽITJ
E L
JUB
LJAN
A, S
AMO
VA U
LIC
A 9
, LJ
UB
LJAN
A
Lušina d.o.o., Železniki, Češnjica 54, Železniki
www.gorenjskiglas.si
[email protected] GLASpetek, 4. marca 2011 11
Vilma Stanovnik
Škofja Loka, Ljubljana - Če-prav so se na začetku sezonenad loške rokometne prvoli-gaše zgrinjali temni oblaki,saj so tik pred prvimi tekma-mi ostali brez glavnegasponzorja, Merkurja, pomočpa so jim odrekli še nekateridrugi, pa so igranje v elitnidružbi začeli zelo pogumno.Ni je bilo namreč ekipe, ki vdvorano Poden ne bi prišla sstrahom, da domov ne boodnesla na papirju zagotov-ljenih točk. Premagali so eki-po Celja Pivovarne Laško, od-ščipnili točko Cimosu, se bo-rili na domačih tekmah in go-stovanjih, krog pred koncemrednega dela pa so si že zago-tovili igranje v ligi za prvaka.
"Moram povedati, da sonad nami še vedno črni obla-ki, saj se bojimo, kako bomofinančno zaključili to sezonoin začeli novo. Pogum nampa dajejo naše ekipe, ki z re-zultati dokazujejo, da v Škof-ji Loki igramo odličen roko-met. Člani so po rednemdelu na petem mestu, mla-dinci vodijo, dobro delajotudi mlajše selekcije, sajvzgajamo blizu dvesto mla-dih," pravi direktor klubaJože Galof, ki je ponosen, dačlanska ekipa igra z večino-ma doma vzgojenimi igralci,brez tujcev in da se bo borilaza mesto med najboljšimi vSloveniji s takšnimi, kot sovodilno Gorenje, Cimos, Ce-lje Pivovarna Laško, Trimoin Maribor Branik.
Prav tako so v loškem klu-bu z navdušenjem sprejelinovico, da je slovenski selek-tor Boris Denič na ožji repre-zentančni seznam za kvalifi-kacijsko tekmo za uvrstitevna evropsko prvenstvo, ki jobo naša reprezentanca v sre-do, 9. marca, ob 20.15 v Stoži-cah odigrala s Poljsko, uvrstilkar dva mlada Ločana: 19-let-nega Mateja Gabra in 22-let-nega Jureta Dolenca.
"Matej Gaber je zagotovomlad rokometaš, ki si je me-sto v reprezentanci zaslužil ssvojimi igrami in odnosomdo dela, z nami pa naj bi se
udeležil že turnirja v Švici,vendar je takrat igral z mla-dinsko reprezentanco na kva-lifikacijah. Vendar enkrat jepač vedno prvič in to je to-krat," je o mladem loškemkrožnem napadalcu na tiskov-ni konferenci pred tekmo sPoljsko povedal Boris Denič.
"Na selektorjevem sezna-mu je veliko vrhunskih igral-cev in težko rečem, ali bomtudi v postavi za tekmo, ki jonavadno določi zadnji dan.Če bom, bom zagotovo želelpokazati kar znam, če pa ne,pa vseeno upam, da se bomod izkušenih reprezentantovmarsikaj naučil," pravi MatejGaber, ki je najmlajši na se-lektorjevem seznamu, saj bošele julija dopolnil dvajset let.
"Poleti me čaka svetovnomladinsko prvenstvo v Grči-ji, še prej pa pomembneklubske tekme," dodaja Ma-tej, ki bo v nedeljo, na svo-jem prvem treningu s član-sko reprezentanco, imel ob
sebi tudi klubskega kolega,saj si je mesto na selektorje-vem seznamu zaslužil tudi22-letni Jure Dolenec, ki jeza našo reprezentanco na-stopil sedemkrat in zabil kar35 golov.
"Seveda tudi moje mesto vreprezentanci še ni zagotov-ljeno. Upam sicer, da bomdobil svojo priložnost; tudiče je ne bom, pa sem vesel,da sem na selektorjevemseznamu, saj to pomeni, davendarle nekoč v bližnji pri-hodnosti računa name," pra-vi Jure Dolenec, ki ga predreprezentančnim zborom zekipo Loke jutri čaka zadnjatekma rednega dela državne-ga prvenstva, ko Ločani raču-najo na še eno zmago.
"Poraza proti ekipam nadnu lestvice si ne moremoprivoščiti, zato mislim, današa zmaga jutri proti ekipiŠmartna ne sme biti vprašlji-va. Čeprav smo izpolnilipred sezono zastavljeni cilj
in se uvrstili med šest naj-boljših, pa bo sezona še dol-ga, saj si želimo priti do četr-tega mesta. To je sicer opti-mistično, toda pred nami ješe deset tekem," pravi JureDolenec, ki do konca sezoneše ostaja v dresu Loke, natopa bo - za Mihom Svetel-škom, ki bo v nadaljevanju žeigral za Gorenje - odšel v Ve-lenje. "Mihova odsotnost senam bo v ekipi do konca se-zone zagotovo poznala, saj jebil predvsem v napadu po-memben član moštva. Ven-dar smo tudi z igralcem, kiga je zamenjal, Mitjem No-sanom, dobili nove kvalitete.Znan je namreč, da dobroigra v obrambi, in mislim,da nam bo pomagal do za-stavljenega cilja," pravi JureDolenec, ki je za novo sezo-no že podpisal pogodbo zGorenjem.
"Zagotovo je prestop h Go-renju zame korak naprej.Upam, da bo ekipi uspeloobdržati prednost na lestviciin osvojiti naslov prvakov,kar bi v naslednji sezoni po-menilo nastopanje v ligi pr-vakov. To je tudi glavni raz-log, zaradi katerega sem seodločil za Gorenje, in že se-daj se veselim novega izziva,čeprav je trenutno na prvemmestu končnica letošnjegaprvenstva, za katero smo se zLoko borili zadnja tri leta injo tudi dočakali."
Loka v ligi za prvakaRokometaši Loke so zagotovo najprijetnejše presenečenje rednega dela elitne lige, saj so si že predjutrišnjim zadnjim krogom priborili mesto v končnici za prvaka, ponosni pa so tudi na dejstvo, da stana seznamu selektorja Borisa Deniča kar dva Ločana.
Matej Gaber in Jure Dolenec sta pomembna člana ekipe Loke, kljub mladosti pa sta obatudi na seznamu za sredino tekmo naše reprezentance proti ekipi Poljske v Stožicah.
Vilma Stanovnik
Kranj, Ljubljana - Po trenin-gih v Kranju sta se najboljšaslovenska tenisača, Blaž Kav-čič in Gregor Žemlja, zadnjedni preselila na novonastaloteniško igrišče v ljubljanskiTivoli. V dvorani so namrečpripravili peščeno podlago,na njej pa se bo od danes donedelje naša teniška repre-zentanca v Davisovem poka-lu merila z ekipo Finske.Dvoboj bo potekal v sklopuprvega kroga 1. evro-azijskeskupine, naši pa so se v toskupino uvrstili znova po de-setih letih, ko jim je uspelopremagati Norveško, Bolga-rijo in Litvo. Z zmago nadFinci bi Slovenijo v 2. krogučakala Italija, zmaga nad na-šimi zahodnimi sosedi pa biže vodila v končnico za svetov-no ligo, kar bi bil v času naj-večjih uspehov slovenskegamoškega tenisa nov velik po-dvig.
Toda prej bo seveda trebapremagati borbene Fince, kiso ta teden že prišli v Slove-nijo. Prvo ime finske repre-zentance je zagotovo izkuše-ni Jarkko Nieminen, ki bo le-
tos dopolnil trideset let, predšestimi leti pa je že bil 13. ig-ralec sveta. Trenutno je nalestvici ATP na 43. mestu, vDavisovem pokalu pa je na-stopil že na 62 srečanjih terosvojil 42 zmag. "Slovenskareprezentanca je na doma-čem igrišču zagotovo favorit,tudi mi pa nismo brez možnosti," je pred srečanjempovedal Jakko Nieminnen.
Pred srečanjem so optimi-sti tudi v naši reprezentanci,kjer je najviše uvrščeni igra-lec Blaž Kavčič, ki je na les-tvici ATP trenutno na 81.mestu. Poleg Ljubljančana jenaš pomemben adut 24-let-ni Žirovničan Grega Žemlja,ki je trenutno 137. igralec nasvetu, v slovenski ekipi pa staše Luka Gregorc (447. naATP lestvici) in Aljaž Bedene(481. na ATP lestvici).
Posamični dvoboji se bodov dvorani Tivoli začeli danesob 15. uri, jutri ob 15. uri sibodo nasproti stale dvojice,
zadnji dvoboji pa bodo nasporedu v nedeljo ob 12. uri."Želimo si poln Tivoli, sajlahko tudi gledalci pripomo-rejo k našem uspehu," pravinaš kapetan Blaž Trupej.
Na podlagi 58. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni listRS, št. 63/07-UPB3, 65/08) OBČINA BOHINJ, Triglavska ces-ta 35, 4264 Bohinjska Bistrica objavlja javni natečaj za zasedboprostega delovnega mesta
DIREKTOR OBČINSKE UPRAVE (m/ž).Vsebina javnega natečaja za prijavo na prosto uradniško delovnomesto je dostopna na spletni strani Občine Bohinj http://obcina.bohinj.si/ in na spletnih straneh Zavoda za za-poslovanje Republike Slovenije, območna služba Kranj.
Občina Bohinj
Poleg Škofjeločanov Jureta Dolenca in Mateja Gabra sta na seznamu za kvalifikacijsko tekmo protiPoljski tudi Gorenjca, ki igrata v tujini: Peter Pucelj(RK Bosna Sarajevo) in David Špiler (Croatia Osiguranje Zagreb). Kot napovedujejo Ločani, bodotribune dvorane Stožice donele tudi po Gorenjsko,saj je že sedaj za obisk prve tekme naše rokometnereprezentance v Stožicah prijavljenih šest avtobusovnavijačev iz Škofje Loke in okolice.
Še pred obračunom v Davisovem pokalu so peščenoigrišče dvorane Tivoli na ekshibicijski tekmi dvojicpreizkusili Jure Košir, Gregor Žemlja, Miran Pavlinin Blaž Kavčič. Žemlja in Pavlin sta Kavčiča in Košir-ja premagala s 6 : 4.
Naši gostijo FinceOd danes do nedelje se bo v dvorani Tivoli naša teniška reprezentanca v Davisovem pokalumerila z reprezentanco Finske.
Če že ne glavne nagradepa si vsaj delček nagradnegasklada (dobijo ga vsi tekmo-valci do tridesetega mesta)obetajo tudi naši tekmovalci,ki jih bo na domači tekminastopilo več kot na drugih.Tako bodo na startu jutriš-
njega veleslaloma Janez Jaz-bec, Miha Kürner, MaticSkube, Patrick Jazbec in ŽanKranjec, po vsej verjetnosti
pa tudi Aleš Gorza, ki se ote-pa z zdravstvenimi težava-mi. Na nedeljskem slalomubosta znova nastopila Skube
in Kürner, poleg obeh mla-dih Gorenjcev pa si bo čimveč točk skušal zagotovitinaš najboljši slalomist MitjaValenčič. Prav tako naj bi nastartu slaloma videli Bernar-da Vajdiča in mladega Kle-mena Kosija, za še eno pros-to mesto pa se potegujeta šePatrick Jazbec in Mišel Že-rak. Slovo od tekmovalnegaalpskega smučanja je napo-vedal Mitja Dragšič, ki bonastopil kot predtekmovalec.
Za jubilej je vse pripravljeno�1. stran
V času Pokala Vitranc bo veljala posebna prometnaureditev, parkiranje bo brezplačno, do parkirišč pabodo usmerjali policisti in varnostne službe.
Kranj
Kranjske hokejistke v finalu pokala
Hokejistke Kranjskega Triglava so po drugem mestu v raz-širjeni avstrijski ligi DEBL tudi v pokalu DEBL prišle v finale.Najprej so premagale vse ovire do polfinala, v polfinalnihobračunih pa so bile dvakrat boljše od ekipe iz Celovca.Tako so se uvrstile v veliki finale, ki se s prvo tekmo začenjajutri, v soboto, ko bodo Kranjčanke ob 17.30 na domačemledu v dvorani Zlato polje gostile prvo finalno tekmo protiBeljaku. Hokejistke pričakujejo tudi podporo navijačev. V. S.
Kranjska Gora
Atraktivna tekma smučarjev prostega sloga
Jutri, v soboto, bo Kranjska Gora gostila tekmo tako imeno-vanega Slovenija freeski toura, FIS slopestayle. Prijaviti se jemogoče med 9. in 11. uro, trening bo potekal do 11.30, tek-ma pa se bo začela ob 11.45; popoldne bo podelitev nagrad,zvečer ob 20. uri pa bo še koncert. V. S.
GORENJSKI GLASpetek, 4. marca 201112 [email protected]
VPIS OTROK V VRTEC ŠKOFJA LOKAza šolsko leto 2011/2012
Vabimo vas k vpisu otrok v naslednje programe:● dnevni program v trajanju od 6 do 9 ur
(za otroke stare od 11 mesecev do 3 let)● dnevni program v trajanju od 6 do 9 ur
(za otroke stare od 3 do 6 let)● poldnevni program v trajanju od 4 do 6 ur
(za otroke stare od 3 do 6 let) - popoldanski oddelek● program cicibanovih uric v obsegu 60 ur letno (za otroke
od 4. do 6. leta, enkrat na teden v popoldanskem času).
Vpis bo potekal od 14. marca do 18. marca 2011 v Vrtcu Škofja Loka, v enoti BIBA, Podlubnik 1e, v naslednjih terminih:ponedeljek, 14. marca: od 9.00 - 12.00 in od 13.00 - 18.00 uretorek, 15. marca: od 9.00 - 12.00 in od 13.00 - 18.00 uresreda, 16. marca: od 9.00 - 12.00 in od 13.00 - 18.00 urečetrtek, 17. marca: od 9.00 - 12.00 in od 13.00 - 16.00 urepetek, 18. marca: od 9.00 - 14.00 ure
Možnost vključitve otrok je z novim šolskim letom, torej od 1. septembra 2011 dalje.
Vpisnice najdete na spletni strani vrtca "vrtec.skofjaloka.si", dobite jo lahko tudi v vrtcu.
Ob vpisu vas bomo seznanili z našimi programi, ki so predstavljeni v publikaciji vrtca. VLJUDNO VABLJENI!
Maja Bertoncelj
Reteče - V vasi Reteče priŠkofji Loki odmevata dvavloma v župnišče, ki sta sezgodila v zadnjem mesecu.Prvič so neznani storilci vlo-mili v začetku februarja inodnesli nekaj tisoč evrov,drugič, ne ve se, ali so biliisti, pa pretekli petek.
"Vlomili so skozi okno vkleti. Ura je bila okrog enaj-ste zvečer. Zbudil me je ro-pot, vstal sem in šel pogle-dat. Medtem so me zgrabiliin poškropili s solzivcem.Bilo jih je šest, kaj več pa ni-sem videl, saj so bili zama-skirani," je nekaj dni po do-godku povedal 64-letni Gre-gor Dolšak, župnik župnijeReteče, in nadaljeval: "Edenme je tiščal na posteljo, dru-gi pa so iskali. Dejal mi je, daiščejo samo denar, da mi nebodo storili nič hudega innaj jim dam ključ od trezor-ja. Povedal sem jim, da ganimam pri sebi." Ropot jeslišala tudi strežnica, ki so joprav tako poškropili s solziv-cem. Začela je kričati, in koso vlomilci opazili, da je vhiši še njen mož, so brez ple-na pobegnili skozi okno v pi-
sarni, saj so bila vhodna vra-ta zaklenjena. Na kraj do-godka so prišli policisti, sto-rilcev pa še niso odkrili. Pravtako ni znano, ali so vlomazagrešili isti storilci. Pri pr-vem pred slabim mesecemso ukradli nekaj tisoč evrovod darov za maše, naročninza versko branje in tudi celo-tno nabirko. Takrat župnik
vlomilcev ni videl. "V žup-nišče so prav tako vlomiliskozi okno v kleti, a ne skoziisto kot tokrat. Prišel semravno domov, odklepal in sli-šal ropot. Ko sem stopil v pi-sarno, jih ni bilo več, denarjapa prav tako ne. Zbežali soskozi kuhinjsko okno, medtem pa izgubili nekaj drobi-ža," je še pojasnil župnik, ki
se je po dveh vlomih vendar-le odločil, da bo okna župniš-ča zaščitil.
Reteškega župnika je vsredo obiskal tudi ljubljanskinadškof Anton Stres. "Ver-jetno je pričakoval, da bombolj prestrašen. Kljub zad-njim dogodkom pa me nistrah živeti tukaj," je še pove-dal Gregor Dolšak.
Že drugič vlomili v župniščeV zgolj enem mesecu so neznani storilci kar dvakrat vlomili v župnišče v Retečah. Župnik GregorDolšak je tokrat nepridiprave zalotil pri delu. Poškropili so ga s solzivcem in zbežali skozi okno.
Župnik Gregor Dolšak kaže na okno v pisarni, skozi katero so pobegnili vlomilci. V ozadjuje župnijska cerkev.
Matjaž Gregorič
Kranj - Sodni senat kranj-skega okrožnega sodišča jepod vodstvom sodnice Mar-jete Dvornik izrekel opro-stilno sodbo 31-letnemu Jo-sipu Leskovarju, ki je pono-či julija predlani pred jese-niškim lokalom 1001 noč znožem enajstkrat zabodelznanca Tadeja Pusta, ki na-pada ni preživel. Okrožnadržavna tožilka je za kazni-vo dejanje umora iz brez-obzirnega maščevanja za-htevala 16 let zapora in
uvedbo pripora za obtoženca.Sodni senat se je pri izrekusodbe oprl predvsem na ob-toženčevo izpoved, da ga jeumorjeni v mladosti spolnozlorabil, in na mnenji dvehsodnih izvedencev psihia-trične stroke, da Leskovar včasu dejanja ni bil prišteven.Po mnenju sodišča je imelLeskovar v času dejanja zo-ženo oziroma utesnjeno za-vest in je nenadzorovano za-badal Pusta, zaradi začasneduševne motnje pa ne morebiti kriv, saj svojega dejanjani mogel razumeti in se ni
nadzoroval. Morilcu so sena usodno noč ob srečanjus Pustom povrnili spominiiz mladosti, tresel se je, pri-kazovale so se mu meglenesanje, in ko se je zavedel, jevidel umorjenega na tleh,je v obrazložitvi pojasnilasodnica.
Tožilka Marija MarinkaJeraj je po končanem soje-nju napovedala pritožbo, za-nimivo pa je, da tožilstvo nipredlagalo ukrepa obvezne-ga psihiatričnega zdravlje-nja. Leskovarjev zagovornikSamo Mirt Kavšek pa je bil
mnenja, da glede na nepri-števnost njegovega klienta,ki je bil v priporu le dobermesec, do sojenja sploh nebi smelo priti.
Neprištevni morilec oproščenNa kranjskem sodišču oprostilna sodba za Josipa Leskovarja, ki je z nožem do smrti večkrat zabodel znanca Tadeja Pusta.
Josip Leskovar je zaradi ugotovljene neprištevnostizapustil sodišče z (še nepravnomočno) oprostilnosodbo. / Foto: Tina Dokl
Lesce
Vlomilci naredili za 120 tisočakov škode
Nepridipravi, ki jim diši tuja lastnina, očitno dobro vedo,kam je treba vlomiti, da pridejo do bogatega plena. V noči ssrede na četrtek nekaj pred poltretjo zjutraj so neznanci raz-bili steklo in vdrli v prostore Optike Knez v Lescah. Nabraliso si za okoli 20 tisočakov različnih očal, še večjo škodo paso naredili s krajo naprave za brušenje stekel, ki jo lastnikicenijo na sto tisočakov. Kot je povedala lastnica Darija Knez,se je ob vlomu v objektu sprožila alarmna naprava, a je lahko samo še nemočno opazovala, kako so storilci pobeg-nili v noč. Nečeden posel so opravili v samo nekaj minutah,tako, da jih tudi policisti, ki so odhiteli na kraj vloma, še nisonašli in še zbirajo obvestila. M. G. / Foto: Tina Dokl
Predoslje
Požar uničil gospodarsko poslopje
V četrtek zjutraj so ognjeni zublji zajeli gospodarsko poslopjeene od domačij v Predosljah. Na pomoč je prihitelo 33 gasil-cev iz prostovoljnih društev Predoslje, Suha, Britof in Kokrica,pridružila pa se jim je še deseterica poklicnih kolegov iz Gasilsko reševalne službe Kranj, ki so s seboj pripeljali tudiavtolestev. Kljub hitremu posredovanju se je ogenj že takorazširil, da je uničil tudi ostrešje. Kaj je botrovalo požaru in kolikšna je škoda, še ni znano, saj so včeraj popoldne gasilciše čistili objekt, kriminalisti pa so se lotili preiskave. M. G.
Tržič
Po trčenju poskušal pobegniti
Tržiški policisti so imeli v sredo zvečer opravka z 39-letnimavstrijskim državljanom, ki je z avtomobilom znamke Audivozil po napačni strani ceste. Pri tem je trčil v avtomobil 26-letne voznice iz Tržiča. Zaradi trčenja je vozilo voznice odbi-lo vstran v vozilo policije ravno v trenutku, ko se je policij-ska patrulja peljala mimo. Vozilo policije Mercedes-BenzVito je bilo pri tem tudi poškodovano po zadnji levi strani, vnesreči nihče ni bil telesno poškodovan. Po nesreči je pov-zročitelj poskušal s kraja pobegniti, vendar se je z vozilomzaradi poškodb pred uvozom na hitro cesto za Ljubelj mo-ral ustaviti. Policisti so v nadaljevanju postopka ugotovili,da je povzročitelj vozil pod vplivom alkohola, "napihal" je0,80 miligramov na liter, zaradi česar so ga pridržali. M. G.
Škofja Loka
S puško zagrozil ženski
V torek okoli 12.30 so škofjeloške policiste obvestili, da nekimoški s puško grozi ženski. Policisti so ob prihodu na krajugotovili, da je 30-letni domačin z imitacijo puške zagrozil22-letni ženski iz Šenčurja, ki je prišla k njemu, ker ji je dol-goval denar. Policisti so mu imitacijo puške zasegli in bodozoper moškega podali kazensko ovadbo na pristojnodržavno tožilstvo. M. G.
Foto
: GR
S Kr
anj
www.gorenjskiglas.si
AKTUALNO
POGOVOR
ZANIMIVOSTI
NA ROBU
RAZGLED
Aktualno Knjige in knjigoljubiPogovor
Rudi Vouk: ”Želim, da bi Koroškapostala normalna dežela.”
Učiteljice so napisale priročnik o tem, kako do branja po prijaznejši poti. Stran 14
Strani 15, 16, 17
Gost 107. Glasove preje prejšnji četrtek v Galeriji Krvina v Gorenji vasi je bil mag. Rudi Vouk, odvetnik v Celovcu, znan po vztrajnem zavzemanju za ustavne pravice koroških Slovencev. Po očetu je Korošec, po materi iz Poljanske doline. Sorodniki pomamini strani so ga na Prejo prišli pozdravit in poslušat, po Preji so se z njim še fotografirali. Na sliki: mag. Rudi Vouk, njegovbratranec Igor Kavčič, sestrični Marica Žakelj in Anka Vodnik ter stric Filip Kavčič. / Foto: Tina Dokl
Tatjana Justin - tudi o tem, zakaj so tajnice v glavnemženske. Stran 14
Zoper e-knjigo je veliko pomislekov, tudi to, da je branjena zaslonu neudobno. Stran 19
14 petek, 4. marca 2011
Aktualno
Ana Hartman
Na Osnovni šoli JakobaAljaža Kranj se prvošolci ževeč kot deset let vsako prvošolsko uro v tednu zberejo vjutranjem krogu, ki je name-njen dejavnostim s prav po-sebnimi učnimi cilji. Delo jezasnovano tako, da bi doseglikar najboljši celostni razvojotroka, dodobra razvili pred-bralne veščine in ga popeljaliv svet branja. Mnogo vaj zarazvoj čutil, motorike in soci-alnih veščin so učiteljice pov-zele iz pedagogike MarieMontessori. Učenje ob vklju-čevanju vida, sluha, tipa, vo-nja in okusa je otroku blizu,znanje pa je trajnejše. Priučencih se kaj kmalu pokaženapredek pri motoriki, pove-čata se koncentracija in strp-nost, najpomembnejše pa jelažje osvajanje bralne tehni-ke, saj otrok spozna vsak glasin črko skupaj s pripadajo-čim gibom, določeno sliko inpesmico. Vse to je učiteljice vprvi triadi Darjo Pintar, Tat-jano Murovec in Emino Ve-selič ter zdaj že upokojeno
specialno pedagoginjo Mag-do Štupnikar spodbudilo kpripravi priročnika Opisme-njevanje in razvoj vseh čutil.Priročnik, ki so ga izdale vsodelovanju z Zavodom zašolstvo, ponuja novo pot prikakovostnejšem opismenje-vanju, vsebuje pa natančneopise tridesetih učnih ur.
Eno od njih smo pred krat-kim obiskali tudi mi. Učenciso se na začetku ob tihi glas-bi mirno zbrali v označenemkrogu na tleh. Za jutranji po-zdrav so si podali narciso injo povohali, prste in dlani paso razgibali s prelaganjem fi-žolov v steklenice z različnoširokimi vratovi. Glavni delure je bil osredotočen na spo-znavanje glasu Š. Učiteljicaje povedala zgodbo o deklici,ki je kokoši podila v kokoš-njak. Otroci so spoznali gibza omenjeni glas - z obemarokama podijo 'kokoši' inobenem izgovarjo ŠŠŠ. Po-zorni so bili na pravilen izgo-vor glasu, položaj ustnic, glaspa so ves čas spremljali s pri-padajočim gibom. Ob po-imenovanju predmetov v
sredini kroga so bogatili be-sedišče in določali pozicijoglasu v besedi. Ob koncu sevsak učenec iz kroga mirnoodpravi v klop.
"Ko učitelj pokaže gib,učenci spontano izgovorijoustrezen glas. Z gibom zaglas ozavestijo razlikovanjeglasov v besedi. Učitelj jimpokaže več gibov, oni jih 'pre-berejo', na ta način pa jih av-tomatično speljemo v vezavopri branju. Učenci na našišoli že vrsto let nimajo težav zzačetnim branjem, le eden alidva v razredu potrebujeta po-moč specialnega pedagoga,"je pojasnila Magda Štupni-kar. Emina Veselič, ki v temšolskem letu poučuje prvo-šolce, ob tem doda, da starši vpreveliki vnemi otroke pogo-sto učijo narobe brati: "Na-učijo jih črkovati in zelo ote-žijo pot do vezanega branja.Ne vedo, kaj berejo, cilj pa jerazumevanje prebranega."Kot pravi, se sadovi vaj, ki jihizvajajo v prvem razredu, naj-bolj pokažejo leto kasneje, kose učenci zaradi dobrega po-znavanja glasov in pripadajo-
čih gibov bistveno lažje na-učijo brati: "Ni več mukotrp-nega učenja branja, večinazačne brati kar čez noč."
Pot do branja pa ni vselejlahka. "Nepravilni pristopi intežave pri začetnem branjulahko pri otroku porodijostrah, jezo ali odpor do bra-nja. Najhujše pa je, če otrokdobi občutek lastne manj-vrednosti, kar ga lahko zazna-muje za vse življenje," opozar-ja Magda Štupnikar. Raziska-ve so pokazale, da se ob glas-nemu branju pred poslušalciv telesu bralca sproža karenajst encimov. "To je velikstres, posebej za bralca začet-nika. Zato moramo biti pre-vidni in tenkočutni, predenotroke z branjem izpostavi-mo pred celo skupino," je do-dala. Tudi pri vajah v jutra-njem krogu se držijo načela,da nobena stvar, ki jo otrokpokaže, ni napačna, pač papogledajo, kako bi lahko kajspremenil, naredil drugače."Očitek 'ne znaš', 'to ni vredu' je za otroka zelo hud,sploh če ga učitelj izreče preddrugimi otroki," je še dodala.
Do branja po prijaznejši potiŠtiri učiteljice OŠ Jakoba Aljaža so na podlagi dolgoletnih izkušenj napisale priročnik za učitelje, kiponuja drugačno pot pri osvajanju predbralnih veščin in branja.
Avtorice priročnika z učenci prvih razredov, v katerih izvajajovaje v jutranjem krogu. / Foto: Tina Dokl
Vaje za motoriko: prelaganje fižolov v steklenice z različnoširokimi vratovi / Foto: Tina Dokl
Marjana Ahačič
Približno 50 članic Klubatajnic Gorenjske se je predkratkim zbralo že na svojišestnajsti letni skupščini.Članice tega prostovoljnegazdruženja prihajajo z zelorazličnih področij, tako iz go-spodarstva kot javne uprave,šolstva, zdravstva in zasebne-ga sektorja. Srečujejo se en-krat na mesec. Kot pravipredsednica združenja Tatja-na Justin, si na srečanjih iz-menjajo izkušnje in nabere-jo nova znanja ter energijoza delo. V preteklem letu sose v okviru kluba izobraževa-le predvsem na področju jav-nega nastopanja, retorike inračunalništva.
Kako je v teh časih s stereo-tipi o tajnici, kavi in fiku-som, ki so morali biti včasihpred pisarno vsakega prave-ga direktorja?
"Kava in fikus odpadeta.Tajnica mora danes imetipredvsem zelo visoko ravenznanja. Obvladati mora dvatuja jezika, računalnik in po-
znati vsaj nekaj psihologije.Vedeti mora, kako odreagira-ti v določeni situaciji. Vsivemo, da nihče ni popoln, ase od tajnic pravzaprav vse-eno pričakuje prav to - da sopopolne."
Zakaj so tajnice v glavnemženske?
"Osebno mislim, da zato,ker moški ne morejo delatištirih stvari hkrati - odgovar-jati na elektronsko pošto, sepogovarjati po telefonu, br-skati po fasciklu in razlagatitistemu, ki stoji med vrati,naj samo malo počaka, kerima šef ravno neko nujnodelo ..."
Se tudi v vašem poklicu po-zna gospodarska kriza?
"Seveda, predvsem se po-zna, da številnih podjetij niveč."
Pa na vzdušju v podjetjih?"Tudi. V teh časih smo
tajnice še posebej kot ne-kakšni amortizerji, filtrimed nadrejenimi in podre-jenimi. Poskušamo usmer-
jati pozitivno energijo, na si-tuacijo odreagirati tako, daje za vse prav. Kot na primertakrat, ko se kakšen delavecresnično razjezi in hoče ta-koj k direktorju, pa je tajni-ca tista, ki ga pomiri, predenstopi do nadrejenega in rečenekaj, kar bi kasneje obžalo-val. Ali obratno, ko se razje-zi šef in plane skozi vratasvoje pisarne ..."
Katere so tiste težave, s ka-terimi se najpogosteje sre-čujete?
"Univerzalne so, takšne,kot jih imajo povsod drugod.Naše delo je zelo raznoliko.Pravzaprav ga je težko opisa-ti, vse se dogaja sproti. Mor-da zato samo primerna šol-ska izobrazba ni dovolj za do-bro tajnico. Moraš biti človekza to delo."
Lahko naštejete tri glavneodlike dobre tajnice?
"Poštenost in doslednost,poslovna odličnost in sposo-bnost komunikacije. Pa lojal-nost - ljudje, s katerimi dela-mo, nam morajo zaupati."
Pri svojem delu se morateprilagajati raztegljivemudelovniku v podjetju. Kakousklajujete družino in služ-bo?
"Z dobro voljo in energi-jo, predvsem pa z dobroorganizacijo je mogočeuskladiti vse: družino, poselin prostovoljne dejavnosti.Moj delovnik se uradno za-čne ob 8. uri zjutraj in kon-ča ob štirih popoldne, a seseveda prilagajam potre-bam. Če je treba ob izred-nih dogodkih službo podalj-šati, pač ostanem do osmihzvečer. Ali do enajstih, če setako obrne."
Doma lahko pozabite nadogodke, skrbi, projekte vpodjetju?
"Glede na to, da sem do-mačinka iz Hlebc, mi tudi,če bi bila v službi drugje, nebi bilo vseeno za Elan. Odpodjetja smo vsi, ki živimotu, nekako odvisni, ponosnismo nanj, ni nam vseeno,kaj se dogaja. Ker sem v Ela-nu tudi v službi, čisto "od-klopljena" nisem nikoli."
Kava in fikus odpadetaTajnica mora danes imeti predvsem zelo visoko raven znanja, pravi Tatjana Justin, predsednica Klubatajnic Gorenjske. Obvladati mora dva tuja jezika, računalnik in poznati vsaj nekaj psihologije.
Tatjana Justin, predsednica kluba tajnic Gorenjske in tajnicapredsednika uprave Elana / Foto: Anka Bulovec
Katero je njeno osnovno vodilo pridelu? "Nasmeh in prijazna beseda odpreta še tako zaprta vrata ... pa nedelaj drugim tistega, česar si ne želiš,da bi drugi storili tebi," pravi TatjanaJustin.
15petek, 4. marca 2011
Glasova preja
Miha Naglič
Pri svojem delu za Gorenj-ski glas sem se v zadnjihdveh letih vse bolj srečeval skoroškimi rečmi, te so mipočasi zlezle pod kožo. PoPreji z Rudijem Voukom pasem dobil občutek, da semjim vsaj nekoliko zlezel podkožo tudi jaz. Drugače reče-no: da zdaj o njih že nekajvem. Najbrž ne prav veliko,nekaj pa, vsaj občutek je tak.Da o njih veliko ve naš sogo-vornik, pa je gotovo. Ne bi bilrad v njegovi koži, ga pa vnjegovi vse bolj vidni vlogi vdrami koroškega slovenstvavse bolj občudujem.
Začelo se je spomladi2009, ko smo v Bistrici naZilji, v slovenski gostilni Sta-ra pošta, priredili prvo čez-mejno Glasovo prejo. Našgost je bil zgodovinar dr. Te-odor Domej, pogovarjali smose o Matiji Majarju Ziljskem,ob takratni 150-letnici njego-vega rojstva. Ta veliki Slove-nec in Korošec ostaja v spo-minu predvsem kot (so)avtorprograma Zedinjene Slove-nije. O tem velikem projektupa sem slej ko prej razmišljaltakole: to je ideal, ki nikdar nibil in nikoli ne bo dosežen,še vedno pa (se) nam svetikot daljna luč na naši narod-ni poti. Potem pa sem ravnov zadnjih in že močno praz-ničnih dneh lanskega letaprebiral monumentalno mo-nografijo zgodovinarja dr.Marjana Linassija z naslo-vom Koroški partizani (Celov-ška Mohorjeva, 2010). Tedajse mi je dobesedno razodelo,da se je ideja Zedinjene Slo-venije tudi uresničila, maja1945 - čeprav le "za več kotteden dni"! Na straneh 650-651 beremo: "Partizanskavojska je ob koncu vojne za-sedla vse slovensko etničnoozemlje, tudi obrobne pokra-jine, kjer so poleg Slovencevživeli tudi pripadniki drugihnarodov. Poleg Beneške Slo-venije in Rezije, Kanalskedoline in Trsta ter Goricetudi dvojezično Koroško,predele avstrijske Štajerskein Porabje na Madžarskem.Za več kot teden dni je bilauresničena ideja ZedinjeneSlovenije, katere začeteksega v 'pomlad narodov' leta1848 prav na Koroško in jepovezan z delovanjem du-hovnika Matije Majarja - Zilj-skega. Podobno kot zaobrobne zahodne predele ve-lja tudi za dvojezično Koro-ško ugotovitev, da je večinazavednega slovenskega pre-
bivalstva sprejela zasedbokot osvoboditev, partizanskovojsko, ki so jo tvorile večino-ma slovenske enote, pa kotrešitelja izpod nacionalnegazatiranja, ki je doseglo višekv času sedemletne nacističnevladavine."
Koroška, ki smo jo Sloven-ci baje "za zmeraj" izgubilina plebiscitu 10. oktobra1920, je bila torej maja 1945"za več kot teden dni" spetnaša. Naša? Ja, naša, bila jedel za dober teden Zedinje-ne Slovenije. To ni bila neprej ne pozneje. Pozablja-mo, da je bila Koroška dorazpada Avstro-Ogrske okto-bra 1918 ena od habsburškihdednih dežel, enako kotKranjska, Goriška, Štajerska
... Ni bila kranjska, bila je ko-roška, avstrijska in habsbur-ška. V tistih težkih letih predplebiscitom sta se zanjo po-tegovali novi državi Kraljevi-na SHS in Republika Avstri-ja, (veliko)nemško-avstrijskaje postala šele po plebiscitu.Ko so morali slovenski parti-zani maja 1945, po tistemvelikem zedinjenem tednu,na zahtevo zahodnih zavez-nikov zapustiti dvojezičnoKoroško in druge mejne slo-venske dežele in mesta, se jeraznarodovanje koroškihSlovencev nadaljevalo. Vr-hunec pa je - kakor nam jena preji razložil Rudi Vouk -doseglo ravno v letih in deset-letjih po podpisu avstrijskedržavne pogodbe 1955, v
drugi avstrijski republiki.Takrat so ukinili slovenskešole, z njimi tudi ostankeslovenskega učiteljstva, ljud-je pa so začeli v svoji nesrečiopuščati slovenščino. Takratje nastala tragična situacija,ko so v številnih koroškihdružinah stari starši še govo-rili slovensko, njihovi vnukipa ne več. Dogajalo se jecelo, da se stari starši in vnu-ki sploh niso mogli več po-govarjati; nekateri od prvihnamreč sploh niso znalinemško, njihovi vnuki panič več slovensko. So jim biliotroci prvih in starši drugihza prevajalce?
Sprašujem se, kako je stemi nekdaj večinsko sloven-sko, danes pa nemško govo-rečimi ljudmi v južnem deludvojezične Koroške danes?Sodobna znanost vse bolj poudarja, kako pomembnoje za človeka tisto, kar je pogenetski zasnovi. Po tej so tiljudje še vedno Slovenci - otem pričajo tudi njihovi nasilo ponemčeni priimki,imena njihovih naselij, le-dinska imena njihove bližnjeokolice ... A govorijo nem-ško. Vouk je na preji primer-jal usodo Nemcev na Juž-nem Tirolskem in Slovencevna Koroškem. Ko so prvi po1. sv. vojni prišli pod Italijo,drugi pa pod Avstrijo, je biloprvih dobrih 220 tisoč, dru-gih okrog 75 tisoč. Nemškogovorečih Južnih Tirolcev, kiso državljani Republike Itali-je, je danes skoraj 300 tisoč,Slovencev na avstrijskem Ko-roškem pa komaj petnajst ti-
soč! Najbrž je bil raznarodo-valni pritisk Italijanov naNemce res manjši kot nem-ških Avstrijcev in HitlerjeveNemčije na koroške Sloven-ce. A naroda, ki se ne da, ka-kor se Italijanom niso(po)dali južni Tirolci, ne mo-reš izničiti, razen s fizičnimgenocidom, ki pa ga na Koro-škem kljub vsemu ni bilo.Koroški Slovenci so se torejuklonili in jezikovno spre-menili predvsem sami posebi - in v tem je ta velika tra-gedija!
Ostaja upanje, da so tisti,ki so v svoji slovenski koži injeziku preživeli, toliko moč-nejši, iz genetsko odpornej-šega materiala in da prav titvorijo novo jedro, iz katere-ga se bo širilo in krepilo slo-venstvo na dvojezičnem Ko-roškem. Take vrste je gotovotudi naš gost, v nemškihskrajnih nacionalističnihkrogih ožigosan kot "koroškideželni sovražnik št. 1". Nje-gov pogum, okrepljen s pra-vnim znanjem, dopolnjujediplomatska spretnost dr.Valentina Inzka, od lani no-vega predsednika Narodnegasveta koroških Slovencev.Tudi zanj so že našli "pravo"oznako: "Inzko ist ein Voukim Schafspelz" (tako ga je včasopisu označil Haiderjevprijatelj Stefan Petzner). Inz-ko je Vouk v ovčjem kožuhu -naj tak tudi ostane, z Vou-kom se odlično dopolnjujeta.Bog daj, da bi se s takimiljudmi na čelu zdesetkanačreda koroških Slovencevspet okrepila!
(Samo)spraševanje o koroških rečehNa Glasovi preji z Rudijem Voukom smo spoznali, da Slovenci na tej strani Karavank o svojih sonarodnjakih na oni strani vemoprecej manj, kot si domišljamo. Dobili pa smo tudi občutek, da so naši koroški rojaki po vsem, kar so morali prestati v 20. stoletju, zdaj v boju za svoje pravice spet bolj samozavestni in odločni.
Ostaja upanje,da so tisti, ki sov svoji slovenskikoži in jezikupreživeli, tolikomočnejši, iz genetsko odpornejšegamateriala in daprav ti tvorijonovo jedro, izkaterega se bo širilo in krepiloslovenstvo nadvojezičnem Koroškem. Take sorte je gotovo tudi gostnaše Preje.
Rudi Vouk / Foto: Tina Dokl
Mag. Rudi Vouk med podpisovanjem knjige Iz pravnega kotička, v kateri so zbrani pravni nasveti, ki jih je od leta 2001pripravljal za slovenski Radio dva. / Foto: Tina Dokl
16 petek, 4. marca 2011
Glasova preja
Jože Košnjek
Ugleden in uspešen koro-ški odvetnik slovenskegarodu mag. Rudi Vouk se jena Glasovi preji v Galeriji Kr-vina v Gorenji vasi počutil šeposebej domačega. Njegovapokojna mama Erna Kavčičje bila Bartelova iz Koprivni-ka pri Žireh. Ko je šla nekopoletje kot dekle pomagat nastričevo kmetijo v bližinoTinj na Koroško, je spoznalaRudijevega očeta in poletjese je malo podaljšalo v leta.Sploh pa meja v Voukovidružini že prej ni igrala veli-ke vloge. Rudijeva staramama, ki se je rodila leta1905 v Koprivniku, je leta1911 odšla na Koroško, od ko-der se je leta 1927 zaradi po-roke vrnila v rojstni kraj. Kerje bil Rudijev oče edinec, jevečina sorodnikov na mami-ni strani.
Odvetnika Vouka koroškajavnost ne pozna le zaradinjegovega poklica in uspeš-nega zastopanja pravic Slo-vencev pred sodišči, zaradičesar je za nekatere zakrknje-ne Korošce "deželni sovraž-nik številka ena", ampak tudizaradi odmevnih pravnih na-svetov na slovenskem Radiudva, ki jih je Mohorjeva izda-la v posebni knjigi.
"Tako hudo seveda ni, sajsem še vedno na Koroškemdoma in se mi nič ne zgodi.Res sem nekaterim Koroš-cem trn v peti, ampak hvala
bogu ti niso večina. OstalaAvstrija gleda na te zadevenekoliko drugače. Izraz o de-želnem sovražniku številkaena so ustvarili mediji, ki Ko-rošcem vztrajno dopoveduje-jo, kdo so pridni in kdo hu-dobni Slovenci. To smo tisti,ki nekaj zahtevamo zase. Kosmo pred dvanajstimi leti naslovenskem radiu začeli spravnimi nasveti, nismo ra-čunali, da bo oddaja zadržalatako dolgo. Z leti smo spo-znavali, da imamo problem,za katerega so vsi koroškiSlovenci strokovnjaki. To jemanjšinsko pravo. Stavim,da vsak koroški Slovenec ve onjem več kot povprečen ab-solvent pravne fakultete naDunaju. Zaradi odločbUstavnega sodišča je postalaza ljudi tema še posebej zani-miva, ker jih ozavešča, katerepravice imajo, pa zanje nevedo."
S prehitro vožnjo do tabel
Voditelj Preje Miha Nagličje mag. Rudija Vouka pred-stavil kot pravnika, ki se zapravice Slovencev zavzemana pravni način, hkrati pazelo energično in inovativno,kot je bila na primer prehitravožnja skozi naselje.
"Avstrijci nas silijo, dauporabljamo fantazijo in iš-čemo nove poti. Ta prehitravožnja je bila tista, zaradi ka-tere je ustavno sodišče že
pred desetimi leti odločilo,da je treba na Koroškem po-staviti več dvojezičnih napi-sov, vendar jih še ni. Prehitravožnja je bila rešitev zaradibanalnega razloga. Avstrij-ska politika je točno vedela,da je stanje protiustavno inne ustreza členu 7. Avstrij-ske državne pogodbe, ki do-loča, da je treba v krajih s slo-venskim ali mešanim prebi-valstvom dopustiti slovenšči-no kot uradni jezik in z dvo-jezično topografijo pokazati,da na tem območju ne živi leen narod, ampak tudi drugi.Avstrija tega ni spoštovala.Slovenci smo hodili na Du-naj na pogajanja in prosili,naj uredijo to vprašanje, pani pomagalo. Po drugi stranise nismo mogli pritožiti, kernašim predstavniškim orga-nizacijam niso dali pravicedo pritožbe. Morali smo po-iskati možnost problemspraviti na pravno področje.Ker krajevna tabla ni samotabla, ampak tudi prometniznak, ki dovoljuje vožnjo do50 kilometrov na uro, smoposkusili s prehitro vožnjo.Ko so me zaradi vožnje sla-bih 62 kilometrov na uroustavili in zahtevali plačilokazni, sem jo odklonil z ar-gumentom, da je tabla neve-ljavna in bi zaradi nje lahkovozil 100 kilometrov na uro.Če bi bila tabla prava, bi mo-rala biti dvojezična in nesamo nemška. Pritožil semse na ustavno sodišče, ki jepo sedmih letih krajevno ta-blo razveljavilo," je odgovorilmag. Rudi Vouk. "Od tedajnaprej se na Koroškem zara-di tabel kar naprej prepira-mo. Da bi prekinili to zmeš-njavo, smo izdali knjigo z do-sedanjimi uradnimi predlogiza rešitev problema dvojezič-nih krajevnih tabel, ker vsimečejo povprek neke števil-ke, nihče pa ne ve, kaj te po-menijo. Na osnovi odločitevavstrijskega ustavnega sodiš-ča, ki je na osnovi zgodovinenastajanja Avstrijske držav-ne pogodbe kot izhodišče zapostavitev table postavilo po-goj, da mora biti v kraju 10odstotkov Slovencev, smo iz-delali pravno korekten in lo-gičen predlog za postavitevdvojezičnih krajevnih tabel v394 krajih. To se sliši groz-no, vendar gre tudi za majh-ne zaselke. Oblast je takoj za-gnala vik in krik in nam jezačela ponujati vse mogoče
številke, 141, 163, samo nad200 ne. Tako nam res ni pre-ostalo drugega, kot stopiti naplin in iskati pravico predustavnim sodiščem. Pred so-diščem je bilo osemnajst pri-merov. V dveh primerih tabliže stojita, šestnajst krajev paše čaka. O dvanajstih tablahbodo začeli odločati v pone-deljek (28. februarja - op. p.).Ti dnevi so odločilni, sajustavno sodišče in vlada tek-mujeta, kdo bo hitrejši. Nambi bilo bolj prav, da bi biloustavno sodišče z odločbamihitrejše, ker o njih ni več raz-prave. Vlada pa sedaj želi nahitro, z ihto nekaj narediti inv treh urah rešiti tisto, česarji v desetih letih ni uspelo.Čeprav nam Slovencem naKoroškem ni uspelo ustvaritiskupnega zastopstva in smoše naprej razdeljeni na triorganizacije, upam, da bodonaši pogajalci enotni. Doslejje vlada spretno izkoriščalanašo neenotnost in nas deli-la, čeprav je šlo za poglede namanj pomembna vprašanja
Kam so izginili Slovenci
Tako se je glasilo eno odvprašanj Mihe Nagliča mag.Rudiju Vouku. Za primer jevzel vas Apače/Abtei v Pod-juni, v kateri je Rudi preživelmladost in v kateri so se leta1900 vsi prebivalci izrekli zaSlovence in katolike, danespa jih je precej manj.
"V Apačah je še okrog 15odstotkov prebivalcev Slo-vencev, kar je še sorazmerno
veliko in bi morala imeti vasdvojezični krajevni napis. Žeomenjeni zadnji popis prebi-valstva v monarhiji kaže, dato ozemlje ni bilo dvojezično,ampak slovensko. Danessmo Slovenci povsod manjši-na, razen v Selah, kjer so še vprecejšnji večini. Mordaimajo mnogi v Sloveniji šepreveč romantične predstaveo tem, kaj je slovensko naKoroškem. Slovenskih vasini več. Če so se hoteli mojiotroci igrati z vrstniki, ki soznali slovensko, jih je bilotreba peljati v drugo vas. Vsoseščini take družine nibilo. Če želimo ohraniti to,kar imamo, moramo dan zadnem pojasnjevati javnosti,od kod prihajamo. Predvsemmed mladimi pogosto sliši-mo mnenje, zakaj ti koroškiSlovenci zahtevajo neke po-sebne pravice, saj so prišle-ki, 'gastarbajterji', ki so povojni prišli iz Jugoslavije. Vtem primeru gre za absolut-no pomanjkanje informaci-je, za klavrni pouk zgodovi-ne o tem, od kod slovenskogovoreči sodeželani prihaja-jo," je pojasnil Vouk. "Seve-da ljudje, ki so bili nekdaj
Slovenci, niso izginili. Edenod znanih avstrijskih pravni-kov je zapisal, da je Koroškaedini primer v Evropi, v ka-teri se je brez deportacij, iz-seljevanja ali etničnega čiš-čenja spremenil njen etničniznačaj! Ljudje, ki so bili ne-kdaj Slovenci, so postaliNemci. Še posebej pred letismo imeli primere družin, vkaterih se vnuki, ki niso zna-li slovensko, niso mogli po-govarjati s starimi starši, kiniso znali nemško. V temlahko tudi tiči razlaga, zakajje na Koroškem tako težkouresničevati manjšinskepravice. Gre za pojav rene-gatstva, če uporabim to grdobesedo. Nekdo, ki je spreme-nil svojo identiteto, bo nare-dil vse, da bo pozabil, kaj jebil prej in ne bo postal le100-odstotni, temveč 150-odstotni Nemec. Naši du-hovniki pripovedujejo o pre-tresljivih primerih, ko ljudje,ki so bili v mladosti zagrize-ni nasprotniki Slovencev inna stara leta zbolijo, znajosamo še slovensko. To kaže,da se je še posebej v letih1950 do 1980 v teh ljudehdogajalo nekaj groznega.
Želim, da bi Koroška postala normalna deželaAvstrijci nas silijo k uporabi fantazije. Želim, da bi bilo debate okrog dvojezičnih tabel enkrat konec in da bi postala Koroška normalna dežela. Od prihodaHaiderja imamo izredno politično stanje in tega je dovolj, je povedal na Glasovi preji mag. Rudi Vouk.
Na Glasovi preji: publicist Miha Naglič (levo) v pogovoru z mag. Rudijem Voukom predobčinstvom v Galeriji Krvina v Gorenji vasi I Foto: Tina Dokl
"Ko je dr. Valentin Inzko postal lanipredsednik Narodnega sveta koroškihSlovencev, so nekateri mislili, da bodov naslednjih tednih ali mesecih rešenavsa odprta vprašanja. Seveda, gospodInzko ima izvrsten sloves. Ker je bilavstrijski veleposlanik v Ljubljani in jezastopal avstrijske interese, so ga imelinekateri za popustljivega človeka, ki bobolj pripravljen upoštevati avstrijskeinterese, čeprav je avstrijski interesprav spoštovanje ustave. Ko pa so našipogajalci na osnovi odločb ustavnegasodišča in avstrijske državne pogodbepredstavili svoj predlog števila dvojezičnih tabel, je bilo že dovolj, daso iz diplomata Inzka napravili 'Voukav volčji koži'. To kaže, da imamo dobrega zastopnika, in upam, da bo uspel." (Mag. Rudi Vouk o napadih nadr. Valentina Inzka)
Glasova preja z mag. RudijemVoukom je bila resnično "koroška", saj je bila njen pokrovitelj največjadenarna ustanova Slovencev na Koroškem Zveza Bank iz Celovca sštevilnimi podružnicami na dvojezičnem ozemlju.
17petek, 4. marca 2011
Glasova prejaTo je dokaz, da večina Slo-vencev ni opustila svojega je-zika med nacizmom, ampakpo drugi svetovni vojni. Hva-la Bogu, da so mladi začeliznova iskati svoje koreninein ugotavljati, da ni normal-no imeti slovenske prednikein ne govoriti slovensko."
K slovenščini samo s prijavo
"Na Koroškem imamo šol-ski sistem, ki si ga Slovencinismo želeli. Samo nekaj letso se otroci učili obeh jezi-kov, potem pa se je bilo trebak dvojezičnemu pouku pose-bej prijaviti. Slovenščina jetako edini jezik na Koro-škem, ki se ga smejo otrociučiti le s soglasjem staršev.Za poučevanje drugih jezi-kov ta ni potreben. Pri dvoje-zičnem pouku na Koroškemsmo dosegli najnižjo točkoleta 1977, ko je bilo na dvoje-zičnem ozemlju prijavljenihk dvojezičnemu pouku le še13 odstotkov otrok, letos pasmo že pri 47 odstotkih inzanimanje narašča. To je ne-kaj pozitivnega, vendar jevprašanje, koliko se naučijo,saj se učenje slovenščine poštirih letih konča. Mi skuša-mo učenje slovenščine razši-riti na celoten proces od vrtcado zrelostnega izpita. Tre-nutno imamo zelo dobre uči-telje in angažirano nadzorni-co za dvojezični pouk, ki uva-ja boljše sisteme," je odgovormag. Vouk na vprašanje opovečanem zanimanju zaučenje slovenščine. Spomnilje na čase po podpisu Avstrij-ske državne pogodbe, ko jena novoustanovljeni Hei-matdienst začel zelo uspeš-no gonjo zoper obvezno dvo-jezično šolo, da so starši za-čeli odjavljati svoje otroke izdvojezičnega pouka in zatose otroci, ki so šli v šolo poletu 1958, niso več učili slo-vensko in mnogi niso razu-meli starih staršev.
"Izganjanje slovenščine izšole se je nadaljevalo tudi vmoji šolski dobi. Namesto dabi bil pouk dvojezičen, so nask slovenščini prijavljeneotroke pustili eno uro dlje všoli ali pa smo se učili slo-venščino, ko so drugi telova-dili ali risali. Zato ni čudno,
da so otroci sami prosili star-še, naj jih izpišejo iz dvoje-zičnega pouka. Ko smo dobi-li prve absolvente slovenskegimnazije v Celovcu in so za-čeli na dvojezične šole priha-jati zavedni slovenski učitelji,se je začel položaj popravlja-ti. Vendar je način pouka ševedno problematičen. Čeotrok v isti uri posluša naj-prej nemško in nato sloven-sko razlago, bo eno zaneslji-vo pozabil. Zato so na Mo-horjevi ljudski šoli v Celovcuin nato še v javni dvojezičniljudski šoli dnevno ali celotedensko menjali učni jezik.Na slovenski gimnaziji ugo-tavljajo, da je njihovo znanjeslovenščine veliko boljše," jepovedal mag. Vouk.
Škodljivo oživljanje velikovške bombe
Miha Naglič je sogovorni-ka spraševal tudi po mnenjuo odnosu Slovenije do Slo-vencev na Koroškem, do Ko-roške in Avstrije in o posledi-cah, ki jih manjšini povzročapogrevanje bombnega napa-da leta 1979 v Velikovcu vslovenski politiki.
"To je zgodba, ki gre enkratmalo gor, pa spet malo dol.Tako je pač v politiki. Sloveni-ja je bila v odnosu do Avstrijedolgo zadržana in si ni upalapreveč glasno povedati, kaj jenarobe. To sem razumel, saj
je potrebovala pomoč Avstrijepri samostojnosti in članstvuv Evropski uniji. Potem jeimela težave s Hrvaško in niželela biti naenkrat skreganaz vsemi sosedami. Po dvajse-tih letih samostojnosti pa jepostala dovolj ugledna člani-ca mednarodne skupnosti, kise ji ni treba bati Avstrije, četa ne spoštuje obveznosti doslovenske manjšine. Zadnječase se le dogajajo pozitivnestvari. Na zasedanju odboraza človekove pravice Organi-zacije združenih narodov vŽenevi, ki je obravnaval av-strijsko poročilo o stanju člo-vekovih pravic, je Slovenijanastopila pogumno in Avstri-ji postavila glede položaja ko-roških Slovencev nekaj zelositnih vprašanj. In to poma-ga, saj so se ji pridružile tudiZdružene države Amerike,Velika Britanija, Švedska inKanada. Seveda pa ni prijet-no že vsa leta samostojnostiSlovenije njenim politikomdopovedovati, naj imajo donas, zamejcev, državniški od-nos, ne glede, iz katere stran-ke prihajajo in naj nas nevpletajo v notranjepolitičnaobračunavanja. Naj pogleda-jo, kako ravna Avstrija v pri-meru Južne Tirolske. Najbodo avstrijske stranke šetako med seboj sprte, bodo vprimeru svoje manjšine naJužnem Tirolskem potegnileza isto vrv in celo med zelenein svobodnjake ne boš spravillista papirja. Ne vem, kdo v
Sloveniji je načrtoval pogre-vanje velikovške afere v časuodločilnih pogajanj o dvoje-zičnih krajevnih napisih. Ko-rošcev niti najmanj ne zani-ma, kaj je slovenski predsed-nik Türk zvedel iz časopisovin česa ni. Interesi so drugje.Šef svobodnjakov Scheuch seje takoj oglasil z zahtevo, daje treba s postavitvijo dvoje-zičnih krajevnih tabel poča-kati, dokler velikovški dogo-dek ne bo pojasnjen. Akterjiafere v Sloveniji se premalozavedajo, kakšno škodo nampovzročajo. Sam tudi ne ra-zumem, kakšno politično ko-rist nekdo od tega pričakuje.Imam občutek, da ta tudi sa-memu sebi škoduje," je od-govoril mag. Rudi Vouk.
Koroška, normalna dežela sožitja
Pravnik in do nedavna tudipolitik mag. Vouk (sam pra-vi, da sta pravo in politika po-vezani, saj je pravo v zakonezlita politika - op. p.) je bilvprašan, kakšna naj bo Koro-ška prihodnosti in česa sinajbolj želi, da bi se zgodilo.
"Pričakovanje, da bo Koro-ška kmalu čisto druga deže-la, je preveč optimistično.Vendar se kažejo pozitivniznaki. Franc Jožef Smrtnikje bil na slovenski listi izvo-ljen za župana Železne Ka-ple. Na kaj takega pred pet-imi leti še pomisliti nismoupali. Pravi, da se je po nje-
govi izvolitvi v občinskemuradu vse spremenilo in danaenkrat vsi znajo sloven-sko. Morda bo na naslednjihvolitvah v občinah Sele, Glo-basnica ali Šmihel pri Pli-berku uspelo še komu.Vzdušje med ljudmi se spre-minja. Koroška je del Evropein Korošci se vedno bolj za-vedajo, da se ne morejo ob-našati kot v sedemdesetih le-tih, ko so podirali dvojezičnetable in si s slovenščino vjavnosti tvegal, da te kdo na-tepe. Mlajša generacija obža-luje, da se je to dogajalo.Tudi Heimatdienst trdi, daje bila napaka, kar je poče-njal. Jaz temu ne verjamem.Mislim, da njegov predsed-nik Feldner spoznava, da serazmere spreminjajo in damora hitro skočiti na vlak, kise že pelje. Največji problemje koroška politika, v katerote spremembe še niso prodr-le. Zaradi tesnih političnih
razmerij o zmagi dejanskoodloča od 10 do 20 odstot-kov v preteklost usmerjenihin nacionalistično zabitih vo-livcev. Kdor jih dobi, je zma-govalec. Ko tega več ne bo,bodo postali najbolj vplivnitisti, ki želijo moderno Koro-ško. Želim tudi, da bi bilo tedebate okrog dvojezičnih ta-bel enkrat konec in da bi po-stala Koroška enkrat nor-malna dežela. Odkar je pri-šel leta 1981 na Koroško po-kojni deželni glavar Haider,vlada v deželi izredno poli-tično stanje, ki se močnorazlikuje od razmer v drugihdelih Avstrije. To ni več pri-jetno. Ugledni dunajski čas-nik Die Presse je objavil laničisto resno razpravo, kako bibilo mogoče Koroško vreči izAvstrije, ker je zaradi njedrugim že nerodno! Norma-lizacija Koroške bi bila nekajizrednega za kvaliteto naše-ga življenja."
Za pravice na pravni način je bil naslov Glasove preje, za katero je bilo tudi tokrat veliko zanimanje. I Foto: Tina Dokl
Za uvod v Prejo je na citre zaigrala Barbara Dolenec izPodobena nad Poljanami, ki pridno študira na Biotehniškifakulteti v Ljubljani. Še posebej pa uživa v igranju na diatonično harmoniko. I Foto: Tina Dokl
219 strani, mehka vezava
Redna cena knjige je 17 EUR.
Če knjigo kupite ali naročite na Gorenjskem glasu,
je cena le 15 EUR + poštnina
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova
cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41
ali na: [email protected].
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
Rudi Vouk na
avstrijskem Koroškem velja
za odvetnika dirkača. Ta
naslov si je pridobil z akcijo
prehitre vožnje s
samoovadbo, da bi lahko
sprožil pravno diskusijo in
nove razsodbe o manjkajočih
slovenskih napisih na
krajevnih tablah. Tudi pri
vprašanju slovenščine kot
uradnega jezika na
Koroškem je dosegel
zgodovinske uspehe.
V knjigi so povzeti
hudomušni
pravno-politični komentarji
na temo položaja
koroških Slovencev.
"Pogosto doživljamo čuden odnosslovenskih državljanov do slovenščine,ko prihajajo na Koroško in znajo bitizelo ponosni na tistih nekaj besednemščine, ki jih znajo. Ob tem pa pozabljajo, da bi nam zelo pomagali,če bi na dvojezičnem ozemlju uporabljali slovenščino. Naši nemškiprijatelji bi prej spoznali, da slovenščina ni le jezik soseda, ampaknekaj koristnega, če ga znajo." (Mag. Rudi Vouk o Slovencih, ki se naKoroškem smešijo s polomljenonemščino.)
"Koroški Slovenci smo bili dolgo nasocialni lestvici precej spodaj, zato tudinismo imeli veliko samozavesti in jebila asimilacija hitrejša. Zadnja leta seje tudi po zaslugi slovenske gimnazijeto popolnoma spremenilo. Slovencismo nadpovprečno izobraženi, kar jepozitivno, vendar je za takšno izobrazbo na Koroškem premalo delovnih mest. Zato možgani bežijo naDunaj, v Gradec in zadnje čase tudi vLjubljano." (Mag. Rudi Vouk osamozavesti koroških Slovencev)
18
Na robu
SODNA KRONIKA TEDNA
ČRNA KRONIKA TEDNA
Minuli teden dva mrtvaPretekli teden (od 21. do 27. februarja) sta vprometnih nesrečah na slovenskih cestah umrlidve osebi, poroča policija. Na Gorenjskem sozadnji teden obravnavali 32 prometnih nesreč, v katerih se je lažje ranilo sedem oseb, ena pahuje. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola sogorenjski policisti do streznitve pridržali sedemvoznikov, eden od njih je bil povzročitelj nesreče. Letos je na slovenskih cestah umrlo žešestnajst oseb (lani sedem), gorenjske ceste paso do minule nedelje terjale štiri smrtne žrtve, v enakem obdobju lani še nobene.
Damjana Šmid
moj pogled
Vzel sem si čas za otrokaNekoč sem poslušala očeta, ki jegovoril o tem, kako si vzame časza otroka. Vsak teden vsaj dveurici. Ni mislil nič slabega in bilje dober oče. O tem sem dolgopremišljevala in sem ugotovila,kako čudni smo ljudje. Hrepeni-mo po otrocih, si jih želimo inko jih končno dobimo, jim za-čnemo odmerjati čas. Kot da ječas postal dobrina, ki ga delimotistim, ki se nam zdijo tega vred-ni, in takrat, ko presojamo, daje za to primeren čas ... Saj jeprav, da ga ne zapravljamo kartako. Vendarle smo se pri od-merjanju časa ušteli. Čas ni ničdrugega kot življenje. Zato bibilo bolj koristno, da z otroki de-limo življenje, ne pa uric. Našistarši so to še znali početi. Mota-
li smo se okrog njih, ne glede nato, kaj so počeli. Tako smo se mi-mogrede naučili, kako se kajdela in če smo imeli srečo, smojim lahko tudi pomagali. No,nam se je to takrat zdela boljsmola kot sreča, pa vendarle nito nikomur povzročalo škode, čese je naučil delati. Ali so si zanas vzeli poseben čas? Mogočezvečer, ko je bil čas za pravljicoali ob vikendih, ko smo se s fič-kom odpeljali na izlet. Pa ta-krat, ko je kri tekla iz ran in konas je kuhala vročina. In dva-krat na leto, ko so šli v šolo pre-verjat, ali bomo izdelali razred... Včasih čas ni bil razdeljentako natančno kot danes. Bilo jeveč življenja in zato tudi veččasa. Biti z nekom pomeni z
njim deliti življenje, ne časa. Topomeni, da otroka vključujem vvse, kar se mi zdi primernozanj. Jaz kuham, otrok mi želinekaj povedati. Šc, šc, šc, ga od-ganjam od štedilnika in od sebe.Zdaj nimam časa. Je to res?Zakaj ga ne vzamem in pose-dem na pult poleg sebe in ga po-slušam? Mogoče bi izvedela ne-kaj, kar bi mi veliko pomenilo.Lahko bi mu pokazala, kako senareže krompir, lahko bi otroknatrgal solato. Tisoč in enomožnost imamo, da si delimo toživljenje in dejavnosti vsakda-na. Ne razdelimo tega na čas zaotroka, čas za partnerja, časzase, čas za službo, čas za prija-telje, čas za ... to je življenje, kise mora prepletati, ne pa deliti.
Skupaj sva skuhala kosilo, inko ga vprašam, kako to, datako dobro kuha, se je za-smejal, me vzdignil v zrak, inrekel: 'Vsak moški, ki morasam skrbeti za družino, se sčasom nauči tudi kuhanja.'Zaigralo mi je srce.V tistem trenutku sem verje-la, da se je zgodil čudež, sajmi je sam bog poslal na potidealnega moškega, na ka-kršnega sem čakala celo živ-ljenje ..."Medtem ko je pripovedovala,je zunaj začelo močno deže-vati in veter, ki je v hipu pre-vrnil nekaj izpraznjenih kantza smeti, je bil slišati zloveš-če. Lucija pa, kot da se ne bizmenila za vse, zaradi česarsem se presedala na kavču, jenadaljevala:"Pozneje sva objeta kot dvagolobčka na kavču poslušalaglasbo. Udobno sem se na-mestila na njegovi rami inmu pripovedovala o svojihstarših, ki so sicer še živi,vendar ne zame. Tolažečeme je gladil po hrbtu in nje-gove oči so bile motne od so-čutja in usmiljenja. Po pravici povem, sem neka-ko čakala, da me bo objel inda se bo zgodilo "tisto". Ven-dar ..., kot da je pozabil, da jeon moški, jaz pa ženska ...
'Lahko ti zašijem srajco,'sem mu rekla, ko sem opazi-la, da se mu je rokav odparalpo šivu.'Pa daj,' se je nasmehnil, kotda je to, da jo sleče in da jozašijem, nekaj samo po sebiumevnega.Iz omare sem izvlekla šivalnistroj, v šivanju sem bila zelovešča, saj sem bila prisiljena,da sem za svoji dekleti marsi-kaj sešila sama. Delo mi je šlo hitro od rok inko mu vsa žareča pomolimsrajco, jo vzame in odloži narob kavča.'Za tole pa si zaslužiš nagra-do,' mi reče in me potegnena kolena.Drobne nežnosti so se razži-vile v nagajive metulje inmedtem ko sta njegovi rokihiteli po mojem telesu, želj-nem dotikov in nežnosti,sem bila v zadregi, nisem ve-dela, kaj naj naredim, kakonaj ga objamem, zdelo se mije, da mi gre vse narobe. On se je le pritajeno smehljalin njegove ustnice so potova-le po razgreti koži, do popka,nikoli niže ...Nogi mi je dal za svoj vrat,bilo je zelo neudobno, a sembila tiho, je že tako moralobiti, morda pa danes počnejona tak način, sem pomislila... zdrznila sem se, ko se jezasadil vame, kriknila semod bolečine, on je mislil, daječim zaradi naslade ... Vtak-nila sem si roko med zobe,da nisem kričala, tako me jebolelo, njegovo suvanje pa jekar trajalo in trajalo, kapljepotu z njegove kože so kap-ljale name, bile so vroče kotrazgret vosek ...Ko sva končala, je vstal, nitiza eno samo sekundo me niobjel, se stisnil k meni, po-ckrljal. Karkoli.'Greva v kopalnico?' je rekel,ko sem nemočno ležala nakavču in molila, da me nipovsem raztrgal.
Medtem ko je pod tušem pelin žvižgal, sem se počasi ob-lekla. Na hlačkah sem opazi-la sledove krvi. Ustrašila semse, ker sem menstruacijo iz-gubila že pred dvema leto-ma.'Se ti ne boš stuširala?' mezačudeno pobara, ko pride izkopalnice.'Bom, a malo pozneje,' murečem.'Si se lepo imela?' me vprašain me poboža po laseh.Pogledala sem v tla in priki-mala, ko mi pravi, naj nebom tako sramežljiva.Na vratih sva se poljubila inspet me je stisnil k sebi. Rečemi, naj ga pokličem, če mi bodolgčas in že ga ni bilo več.Bila sem prepričana, da se nebova nikoli več videla. Tistonoč nisem zatisnila očesa.Bolelo me je srce, še bolj meje bolelo v trebuhu. Na srečoje bilo zjutraj krvavega izced-ka komaj kaj videti. Telefonzazvoni že malo pred osmo.'Kako smo? Smo dobro spa-li?' vpraša vedro.Prekleto. Kamen se mi je odvalil odsrca. Veselje, da ga spet slišim, jebilo popolno.Pome je prišel malo po eniuri, usedla sva se v avto in seodpeljala na najino mesto, kjezeru. Dopovedovala sem si,da sem verjetno preveč ob-čutljiva, ker že več kot dvajsetlet nisem spala z moškim, dame je zato vse bolelo. Uspelo mi je. Prepričala semse, da se mi je o bolečinah lesanjalo.Srečevala sva se domala vsakdan. Če ne drugače, za nekajminut, da sva šla na kavo,malo pokramljala, se dotikalain si izmenjala skrivnosti. Pravzaprav .... bi se lahkoimela lepše?Potem sta prišli domov hčer-ki. Sicer le za teden dni, kersta imeli veliko obveznosti.
M. pa je bila, za povrhu, za-ljubljena. To so bili trenutki,ko sem dobesedno plavalanad oblaki. Zadnji dan pridena obisk še njen fant, Mari-borčan, ob katerega se je hči(dobesedno) spotaknila v štu-dentskem domu, kjer je sta-novala. Takoj mi je bil všeč,če ne zaradi drugega, zato,ker je imel mojo M. rad.Slovo od vseh treh je bilo tež-ko, a ne tako kot prvič. Vede-la sem, da ne bom sama, dami bo delal družbo moj Ljubi. Po njihovem odhodu semspet poklicala Medvedka, kersem ga po tednu dni želelaspet videti. Ni se mi oglasil,poslal pa mi je sms, da se sli-šiva pozneje.Odprla sem računalnik, ki jeves teden počival, in ne vem,kaj me je pičilo, da sem sevnovič priklopila na kupid.Kar sva prijateljevala z Lju-bim, sem se ga izogibala. Pokukala sem tudi k njemu,ker sem mu želela pustitikakšno nagajivo sporočilo.Ko sem videla, koliko novihprijateljic se je v tem času,kar me ni bilo, nabralo nanjegovi strani, sem onemela. Postal pa je tudi član več ero-tičnih strani. "Moj ljubi bog," sem vsa pre-tresena šepetala. Bila sem prepričana, da se jetudi on, prav tako kot jaz, tistitrenutek, ko sva se spoznalav živo, poslovil od tiste inter-netne strani.Radovednost me je gnala, dasem si ogledala še njegoveprijateljice.Tri od njih so imele pripetotudi fotografijo.S prsti sem nehote segla kobrazu. Imela sem celo vrstogub, one pa so bile videti lepein zelo mladostne.Z vso ihto sem ugasnila raču-nalnik. Najraje bi ga prijelain vrgla ob tla. Vrgla sem sena kavč in zajokala."
(Se nadaljuje)
Milena Miklavčič
usode
Piše: Simon Šubic
Nižje kazni Višje sodišče v Ljubljani je znižalo kazni štirimčlanom združbe, ki je od konec leta 2008 dosredine 2009 preprodajala orožje in drogo, po-ročajo mediji. Brata Samir in Damir Djogić,Blaž Bundara (vsi trije so v času storitve kazni-vega dejanja delali na ljubljanskem okrajnem sodišču) in Almin Midžan so bili preddobrim letom dni na ljubljanskem okrožnemsodišču obsojeni na skupaj skoraj trideset let.Samir Djogić je dobil devet let in tri mesece zapora, brat Damir osemletno zaporno kazen,Bundara šest let zapora, Midžan pa pet let in deset mesecev. Višje sodišče je po pritožbiobrambe kazni prepolovilo: Samir Djogić bo ponovem zaprt pet let in pol, Damir štiri leta, Bundara tri leta, Midžan pa samo leto dni. Višjesodišče je kazni omililo predvsem zaradi mladosti obtoženih, Midžanu pa je pripisalotudi manjšo vpletenost v nezakonito ravnanječetverice. Četverico je policija razkrinkala s pomočjo tajnega sodelavca, ki se je na ljubljanskem okrajnem sodišču preko študentskega servisa zaposlil kot kurir. Enakodelo sta tam opravljala tudi brata Djogić, 25-letniSamir in 20-letni Damir. Z njima je pri dobavimamil sodeloval triindvajsetletni Bundara, 31-letni Midžan pa je hranil orožje in droge donadaljnje preprodaje. Bratoma je orožje iz Bosne dobavljal njun oče Ismet Ičanović, ki tamživi in je na novo poročen.
Goljufivi trgovec Borut Černe, lastnik podjetja Avto-moto Černe vstečaju, je bil zaradi večjega števila kaznivih dejanj poslovnih in navadnih goljufij, ki jih jestoril s samosvojim trgovanjem z avtomobili, naljubljanskem okrožnem sodišču obsojen na sedem let in osem mesecev zapora. Tožilstvo jeČernetu očitalo, da naj bi si z goljufanjem svojihstrank pridobil za več kot milijon evrov premoženjske koristi, sodišče pa mu je v večiniprimerov pritrdilo. Od strank je namreč vnetopobiral varščine za dobavo avtomobilov, ki jimjih nikoli ni dostavil, varščin pa ni vrnil. Sposodil si je tudi večjo vsoto denarja, dolga pani odplačal.
petek, 4. marca 2011
Pasti interneta
Moja žena je hladna kot ledin mi ne da
19petek, 4. marca 2011
Knjige in ljudje
Jože Košnjek
med sosediSlovensko kulturno sre-
dišče Planika iz Ukev/Ugo-vizza in glasbena šola Toma-ža Holmarja za Kanalsko do-lino/Val Canale v Italiji sta vpetek, 25. februarja, vabila vvečnamensko kulturno sre-dišče v obnovljeni stari mle-karni v Ukvah na proslavo vpočastitev slovenskega kul-turnega praznika. "Praznuje-mo res med zadnjimi, ven-dar to ne pomeni, da se netrudimo za ohranjanje slo-venskega jezika in kulture vdolini," je dejal v polni dvora-ni predsednik Slovenskegakulturnega središča RudiBartaloth. Povedal je, da seslovenščine v osnovnih šolahna Trbižu/Tarvisio, v Žabni-cah/Camporosso in v Uk-vah/Ugovizza ter na tečajih,ki jih organizira Planika, učiokrog 220 otrok. Če bi mož-nosti dopuščale, bi bilo učen-
cev lahko še enkrat toliko.Spomnil je, da je bil pred de-setimi leti sprejet zaščitni za-kon za Slovence v Italiji in dasta v njem zelo pomembnadva člena: prvi govori o po-speševanju gospodarskegarazvoja območja, kjer živijo
Slovenci, drugi pa zagotavljaizobraževanje v slovenskemjeziku. Obe zagotovili je šetreba ustrezno rešiti. V ime-nu občine Naborjet/Mal-borghetto, katere del soUkve, je udeležence in nasto-pajoče na proslavi nagovoril
občinski odbornik Dani Zel-lot. "Veseli me, da sedanjamladina bolje govori sloven-sko, kot smo jo mi. V imenuobčine zagotavljam, da bo šenaprej podpirala slovenskokulturo," je povedal.
Kulturni program je bil vceloti posvečen Prešernu.Učenci osnovnih šol iz Ukevin iz Žabnice ter mladi ude-leženci tečajev slovenskegajezika pri Planiki so pod vod-stvom učiteljic Alme Hlede -Prešeren, Eve Gregorčič inJane Madon Brojan predsta-vili pesnikovo življenje, zaig-rali Turjaško Rozamundo inpredstavili šaljivo plat šol-skega življenja. Za glasbenidel proslave so poskrbeliučenci glasbene šole Toma-ža Holmarja pod vodstvomManuela Fighelija. Kot gost-je so na prireditvi nastopililutkarji Slovenskega prosvet-
nega društva Srce iz Dobrevasi/Eberndorf na Koro-škem. Slovensko kulturnosredišče Planika tudi v pri-hodnje računa na dobro so-delovanje z državnimi, lokal-nimi ter šolskimi oblastmipri poučevanju slovenščinein kulturni dejavnosti in danameravana ukinitev šole vŽabnicah ne bo vplivala napoučevanje slovenščine.
V nedeljo, 6. marca, bodoSlovenska športna zveza,Slovensko planinsko društvoCelovec in Slovensko pro-svetno društvo Rož Šentja-kob/St. Jakob priredili že 33.zimski pohod na Arihovopeč nad Šentjakobom, kjerso Nemci februarja leta 1945ubili sedem partizanov in ak-tivistov OF. Začetek pohodabo ob 9. uri na Čemernici/Tschemernitz pri Hodnini/Kanin nad Šentjakobom.
Miha Naglič
V 73. nadaljevanju tegaknjižnega feljtona smo na-vedli prve tri od sedmih po-mislekov zoper e-knjigo, kijih obravnava dr. MiranHladnik v sijajnem članku znaslovom Za elektronskoknjigo, napisanem spomla-di 2009 in še vedno do-stopnem na http://lit.ijs.si/zaeknjigo.html. Ponovimoše enkrat vseh sedem pomis-lekov: 1. Prava knjiga je leklasična knjiga in verjamem,da ne bo nikoli izumrla. 2.Tiskana knjiga je temeljnaše civilizacije, zato se ji nesmemo odpovedati. 3. Tiskne sme izumreti, ker je naj-bolj zanesljiv način ohranja-nja informacij. 4. Vse drugeknjige je morda res boljebrati na zaslonu, ne velja pato za leposlovje. 5. Branje nazaslonu je neudobno in ne-zdravo. 6. Dobra knjiga jesamo tiskana knjiga. 7. Knji-go je treba obravnavati spoš-tljivo. - Prve tri smo torej žepovzeli, to pot preberimo šečetrtega in petega.Četrti pomislek: "Vse drugeknjige je morda res boljebrati na zaslonu, ne velja pato za leposlovje." Hladnikovkomentar: "Ugovor ni argu-mentiran in prihaja v glav-nem s strani računalniškonepismenih, vendar družbe-no vplivnih bralcev, med ka-terimi so tudi humanisti.Mlajše generacije imajo do-mnevno manj predsodkovdo branja na zaslonu. Knjiž-
nična izposoja slovenskihklasikov za domače branje,kakor ga kaže Cobissova sta-tistika, je od leta 2002, ko soizposojo začeli beležiti, kon-stantna, Tavčarjeva Visoškakronika in Cankarjev romanNa klancu imata 5400 do7600 izposoj. Res si dijakilahko za branje izberejo tudidruga dela teh dveh avtorjev,vendar jih med prvimi sto iz-posojanimi deli Cobiss nenašteva, zato domnevam, damimo tistih, ki so se obvez-nosti znali spretno izogniti,velik del preostale populaci-je, ki v celoti obsega zaokro-ženih 15.000 vpisanih, dobiknjigo v šolski knjižnici, ki jeCobiss ne zajame, oziromajo prebere ali pokuka v delo vspletni obliki, najverjetneje vLuinovi zbirki Beseda in od2008 dalje na Wikiviru. Kdobo hodil v knjižnico po knji-go (se postavljal v vrsto za-njo, če je izposojena, se za-dovoljil s počečkanim izvo-dom, pazil, da ne bo zamu-dil roka za vračilo, plačevalčlanarino ...), če jo lahko ka-dar koli dobi zastonj na do-mači ekran? Doma na zaslo-nu lahko prebira leposlovjevečina populacije, saj je želeta 2007 imelo računalnik zinternetno povezavo 60 od-stotkov slovenskih gospo-dinjstev, rast uporabe pa jebila 12-odstotna. Povrhuimajo dijaki dostop do splet-nih vsebin preko šolskih ra-čunalnikov. Ne poznam raz-iskav, ki bi dokumentirale,kako je branje leposlovja na
zaslonu škodljivo, manjučinkovito oziroma z manjužitka, zato domnevam, daje preferiranje branja lepo-slovne knjige na papirjuzgolj stvar navade."Peti pomislek: "Branje nazaslonu je neudobno in ne-zdravo." Komentar: "Trenut-no ima branje na zaslonures nekatere omejitve, saj ra-čunalnika ne jemljemo v po-steljo ali na plažo ali na stra-nišče, tako kot to počnemo spapirnato knjigo. Bralniki sovedno tanjši in lažji in zdrži-jo brez povezave z vtičnicoveč tednov, vendar so za zdajše predragi. Sicer pa argu-ment udobja mešamo z na-vado: udobno nam je to, če-sar smo navajeni. Neudobnoje v resnici branje teksta napapirju, kjer ni mogoče po-večati črk, hitro poiskati iz-gubljenega verza, klikniti naslovar ali skočiti v enciklope-dijo po dodatno pojasnilo oneznanih besedah in poj-mih, si brez škode za knjigonapraviti zaznamek itd. Kerso vsi ti podatki samo en klikstran in ker smo tako ali takoves čas za računalnikom,bomo tam veliko učinkovite-je brali tudi leposlovje. Od-kar smo se navadili na bra-nje z malih zaslonov mobil-
nih telefonov, so očitki na ra-čun neudobnega branja naračunalniku potihnili, kakorse je potihnila tudi nekočtako zelo močna zaskrblje-nost zaradi škode, ki jo raču-nalniški zasloni povzročajočloveškim očem in zdravjusploh. Nekaj je k temu pripo-mogla izboljšana tehnologija(slika ne utruja več z utripa-njem, črke so jasne in jih jemogoče poljubno povečati),še bolj pa spoznanje, da nasglava pred zaslonom ni bole-la zaradi sevanja, ampak izprotesta, ker se nismo bilipripravljeni priučiti novemuorodju. Zdravju je škodlji-vo kvečjemu branje starih knjig: knjižni prah draži očiin kožo občutljivejših bral-cev. S predsodki neobreme-njeni posameznik se bo od-ločal za branje na papirju oz.na zaslonu približno tako,kot se odloča za tip kurjaveali avtomobila ali drugih civi-lizacijskih pridobitev: tehtalbo med maksimalnim udo-bjem in ceno, ki si jo lahkoprivošči, ter morda upoštevalše ekološko plat izbire. Kerso vsaj knjige slovenske insvetovne literarne klasike naspletu zastonj in zraven še vprivlačni tipografiji, tiskanaknjiga pa ostaja draga, izbirazanj že danes ni težka."Ste že prebrali kako elektron-sko knjigo? Kdor še ni, najposkusi. Jaz berem pred-vsem po starem, kar pa še nepomeni, da sem proti nove-mu. V teh rečeh se res lahkoodloči vsak sam.
Knjige in knjigoljubi (88)
Pomisleki zoper e-knjigo (4-5)E-knjiga, publikacija izbesed in slik v digitalniobliki, berljiva na računalniku in drugih e-napravah
Slovenci v zamejstvu (236)
V Kanalski dolini po slovensko
Bralka po starem Bralka po novem
Bere po starem in po novem
Stara knjiga (Jules Verne) naelektronskem bralniku
Časopis San FranciscoChronicle na e-bralniku
Učenci osnovne šole Ukve so pripovedovali o življenju pesnika Franceta Prešerna.
20
razgled
Letos imamo osmega marcaneverjetno kombinacijo: danžena na pustni torek. Ali, karse sliši še huje: pustni torekna dan žena. Ženske in pust,pust in ženske. Ste priprav-ljeni na to izjemno in mordatudi nevarno priložnost? Naj-bolj varno bo seveda ostatidoma in se delati, kot da nični. Tako bo, sem prepričan,ravnala večina. Za tiste, ki šepremorejo vsaj malo rado-vednosti in (pre)drznosti, paje dan s takšno kombinacijoizjemna priložnost!Spominjam se, kako je bilo vletih, ko je bil socializem šetrdno v sedlu. Takrat je bila vslužbah, ki niso bile prevečstroge (in takih je bila veči-na), navada, da se je šlo žepred koncem "šihta" s sode-lavkami v kako oštarijo, malo
popit in se poveselit. Pa jerado naneslo, da so imele ne-katere tovarišice, potem koso ga malo srknile, kar veliketežave. Vedle so se kakorpustne šeme, čeprav je bil ledan žena in še zdaleč ne tudipustni torek. Ne pretiravam,sam sem (so)doživel nekajtakih prizorov ... No, v letih,ko smo se iz socializma vrni-li v kapitalizem, se je tudidan žena zresnil. Postal jepriložnost, da moški izkaže-jo bolj zmerno, cenejšo, alepo in primerno pozornostdo svojih mater, žena, deklet,ljubic, sodelavk. S kako roži-co ali tudi s povabilom na ko-zarček, pri čemer je maloverjetno, da bi se ta sprevrgelv kaj več, spremenila se jetudi prometna kultura.Kako pa bo letos? Tistih medKranjci, ki ženskam ne izka-zujejo posebne pozornosti inse na pusta ne šemijo, ne bodoletelo nič, varno bodo pre-pluli ta nevarni dan in se vsredo znašli v sivem zatišjupepelnice. Tudi tistih, ki sebodo odločili samo zaskromno počastitev dnevažena in hkrati ignorirali pu-sta, ne bo doletelo nič hude-ga. Bolj intenzivno čaščenjepusta je lahko nevarno žesamo po sebi, če bi v to vple-tli še adoracijo kulta ženske,pa lahko vse skupaj dobi ne-predvidljive in nevarne raz-sežnosti?Za tiste, ki jim je redka kom-binacija pustnega torka indneva žena izziv, je zdajvprašanje, kaj storiti? Vna-prejšnjih odgovorov ni, pu-stimo se presenetiti. Lahkopa zapišemo kak predlog.Moj bi bil ta, da se moški na-pravijo oziroma našemijo vženske, ženske pa v moške.
Ne zato, da bi se pod maskozgolj sprenevedali, temvečmorda tudi zato, da bi se sku-šali v to povsem drugačnovlogo vživeti, jo doživeti in nele zaigrati. Na primer: možse "našemi" v gospodinjo inse postavi ali celo priveže zaštedilnik in druge gospodinj-ske naprave, pralne in pomi-valne stroje, sesalec za prah,likalno mizo, v položaj za"pucat sekret" in podobno.Ja, pa kaj, saj marsikaj odtega ali celo vse to počnemvse dni v letu in ne le za danžena in na pustni torek, po-reče marsikateri od "sodo-bnih" moških. Bolj izvirno bibile videti ženske, ki bi se na-pravile v vsaj nekoliko zašpe-hani delovni kombinezon inse podale v vaško gostilno zašank, se pokazat, kako so de-lavne! Če bi pri tem tudi šekaj popile in udarile še enomoško debato, bi moški, kibi bili tu že od prej, kakorvsak dan, najbrž od začude-nja ušli ... In kaj šele bi se(z)godilo, če bi se ženska na-pravila v moškega in se poda-la na teren na lov za - moški-mi. Ti bi se je verjetno skuša-li povečini na vse načine od-križati, češ saj sem ja pravimoški in ne kak toplovodar.In kako bi bil po drugi stranilahko nagrajen moški, ki biigro sprejel in jo nadaljevaltudi potem, ko bi se mu raz-krilo, kdo je v moški opravi -in če bi bila seveda oba za to,da igro nadaljujeta ... Moški,ki se napravil v žensko in šelosvajat prave moške, bi imelsprva lahko delo, v nadaljeva-nju pa bi ga lahko doleteletudi hude posledice ... Skrat-ka: letošnji pustni torek je šebolj kot sicer priložnost za iz-virne poteze!
Miha Naglič
Mihovanja
Cvetka Bevc
romanToda tistega večera bi Katja po-trebovala še kakšno drugo po-moč. Ko se je nestrpno oziralana veliko stensko uro in čakala,da potihnejo še zadnji glasovi vhiši, ni slutila, da se med za-sneženim drevjem v sadovnja-ku smuka nadležni avstrijskipoveljnik. In ta ni bil brez slu-tenj. Ali celo vedenja, kaj se jeimelo ta večer zgoditi. Že od je-seni ga ni bilo v hišo, Katja ježe pozabila na njegova zasle-dovanja, fant se je pač naveli-čal, saj ga je dovolj ostro posta-vila tja, kjer mu je mesto, neglede na to, da bi mu moralakot močnejšemu pokazati vsajnekaj več spoštovanja. Ali celostrahu. Res je staremu Lužni-ku še vedno vsake toliko časavelel poslati nekaj paketov, ki bijih Katja najraje vrnila, a so jo
zadržale očetove besede: "Trdazima bo in manjkalo bo hra-ne." Ni samo vojak vedel, kakolakota lahko zlomi še tako trd-nega duha, dovolj bednikov jevidel, ki so po blatu brskali zadrobtinami ali izdajali tovarišeza dodatno zajemalko redkejuhe. Vojna ne preizkuša duhasamo med bojevanjem, ne-usmiljeno kosi z nevidnimorožjem, ki ubija bolj boleče kotsmrtonosna krogla. Ne, ni res,da preživijo najmočnejši, zma-ga gre tistim, ki ohranijo bistri-no misli. Zato ne sme biti časaniti za pokop vojakov, njihovatrupla gnijejo po neštetih bojiš-čih brez objokovanja. Kajti sen-timent ne najeda samo srca,neizjokane solze zalijejo glavo,da misli pod lobanjo plavajokot utopljenci. A on, Fritz
Schoderman, je pravi soldat,čeprav zdaj bije bitko za svojočast v zavetju vojaškega oporiš-ča. Zlomil bo dekle in Rusa, seje zaklel v jesenskem večeru, kimu je z režečim obrazom po-kazal na mlado ljubezen. Zavsakim zmagovitim vojaškimposegom je precizen načrt, pre-mišljena razporeditev pehote,topničarjev in konjenikov. Sre-ča je na strani pretkanih in lju-bezen v tem ni daleč od vojne.Tako je vedno znova premle-val, ko se je odločal za naslednjipremik na svojem strateškempolju. In nocoj bo eden izmedvrhuncev njegovih prizadevanj.Prava začimba je taktika pre-senečenja in bliskovitega napa-da. Pa kaj je mislil Rus, da sostražarji res tako podkupljivi?Še bolj, kot si je lahko Vasilij
predstavljal. Reinhard ni bilsamo njegova naveza, fant, kimu je nemara bolj zaradi so-čutja kot nagrade odpiral pre-hode iz taborišča. Fritz je ven-dar vojaka že poleti zadolžil,da naj mu poroča o ujetniku,kot lačen pes za kostjo je hlastalza vsako najmanjšo podrob-nostjo. Naj se je Reinhardu taobsedenost zdela čudna ali ne,vsekakor je znal skriti svoj po-rog. Že zato, ker je slutil, da jeto edino, kar bi lahko razkačilopredpostavljenega do norosti, vkateri ne bi okleval, če bi se muzazdelo, da mora izvleči pišto-lo. In je zato raje pripovedovalFritzu o Vasiliju, si izmišljalstvari, ki so se po njegovem lah-ko zgodile, in predvsem lagal,kajti vendarle je bil stražar intudi ujetniškim hlapcem je bilo
prepovedano še kaj drugega kotljubimkanje s kmečkim dekle-tom. Saj si je tudi sam kdaj po-iskal kakšno zabavo. Dedec jededec, vojak ali ujetnik, vsak jekrvav pod kožo. Sploh pa bibilo z ujetniki manj težav, če biimeli vsaj nekaj svoboščin. De-lovna sila ni samo ukročenahorda vojaških živali. To bi re-kel Reinhard svojemu predpo-stavljenemu, če bi ga vprašalza nasvet. Navaden vojak vidistvari, ki so skrite vsakemu de-setarju. A bolje je o tem molča-ti, dvomljivci in nergači jo sku-pijo prvi, kadar se vojna srečaobrne. In nemara je bolj zara-di tega Reinhard vzel Rusa podsvojo zaščito, bedel nad njegovi-mi izleti, čeprav je s tem tvegaltudi svojo glavo.
(se nadaljuje)
Vaš razgled
petek, 4. marca 2011
Šepetalnica za veter (36)
Pust pa še dan žena
Bližnje srečanje s temle bitjem bi lahko človeku nagnalo strah v kosti. A nelovcem na zanimive motive iz skrivnostnega podvodnega sveta. Z dvajsetcentimetrov veliko ribo, ki sodi v družino največjih babic v Sredozemskemmorju in katere posebnost sta nadočesna izrastka, se je v morju pri Sv. Marini na Rabcu spogledal potapljač Vojko Artač. D. Ž. / Foto: Vojko Artač
Blejsko jezero, sinonim za turistični biser, je doletelo cvetenje alg, ki je njegovopodobo prebarvalo z rdečo. Ne gre samo za lepotno napako, ampak za onesnaževanje, ki si zasluži rdeči alarm. Posnetek je nastal na poti proti kampu,ko se je rdeče cvetenje ujelo v del zaledenele površine jezera. / Foto: Tina Dokl
PRILOGA GORENJSKEGA GLASA
32 PETE
K_04
. 03.
2011GLASOV ODER
OBDUCTION SPET NA ODRU
Kranjska metal skupina Obductionse vrača na glasbene odre. Nocoj sebo prvič predstavila z novo pevkoSaro.
22
LJUDJE
ZMAGALE SO ŽABE
Konec tedna so na Pokljuki izpelja-li že sedmi Eurosank. Tokrat so zmagale žabe. Na fotografiji pa pri-zor panjske končnice Babji mlin. /
Foto: Tina Dokl
KULTURA
VEČER FOLKLORNIHSKUPIN
Vsakoletno tradicionalno območnosrečanje odraslih folklornih skupin vorganizaciji JSKD, Območne iz-postave Kranj, je v nedeljo potekalov Cerkljah. / Foto: Matic Zorman
23
Kako
je s
prin
cesa
mi,
prin
ci in
vite
zi n
a sn
egu
... -
več
na s
tran
i 28.
/ F
oto:
Tin
a D
okl
22 PETEK_04. 03. 2011
GLASOV ODER, KINO
ocoj bodo vkranjskem klubuSub Art kot pred-skupina Srečnemladine nastopi-
li stari znanci kranjske težko-metalne glasbe - skupina Ob-duction. Pred dvema letomaje izdala svoj prvi album znaslovom Fingerprint, sledi-lo je kar nekaj klubskih in fe-stivalskih koncertov, v zad-njem času pa zaradi menjavv zasedbi skupina koncertnoni bila aktivna. Njihove vrsteje že pred časom okrepil ba-sist Lenart Jerabek, nocoj pase bo skupina prvič predsta-vila z novo pevko Saro Oblak
iz Tenetiš. "Sara je prevladu-jočo 'nizkotonskost', značil-no za metalni zvok, nadgra-dila s harmonično razgiba-
nostjo. Obiskovalcem no-cojšnjega koncerta se obetaštirideset minut čiste energi-je, pristnosti in iskrenosti,"
napoveduje Lenart. V predosemnajstimi leti ustanov-ljeni skupini sicer še vednoigrajo ustanovni člani GoranRistić, Mirko Ratković inDalibor Sarajlić. Fantje ugo-tavljajo, da sta nova člana vskupino prinesla svežoenergijo in nove zamisli."Tako nastaja tudi nov mate-rial, ki ga vestno izpopolnju-jemo. Novi posnetki se seve-da nekoliko razlikujejo odpredhodnih stvaritev, kljubtemu pa ostajamo zvestisvojemu prepoznavnemu inedinstvenemu metalnemuslogu in zvoku," pravijo. Vprihodnosti si želijo čim večzamisli pri ustvarjanju no-vega materiala, upajo patudi na čim več koncertov.
OBDUCTION SPET NA ODRUKranjska metal skupina Obduction se vrača na glasbene odre. Nocoj se bo prvič predstavila z novopevko Saro Oblak.
Ana Hartman
N
AMC
STU
DIO
d.o
.o.,
DU
NAJ
SK
AC
ES
TA 1
58
, LJ
UB
LJAN
A
ocoj ob 19. uribo v kulturnemdomu na Kokri-ci koncert an-sambla Gregorji
in jodlarke Tine Drole, ki gaprireja Turistično društvoKokrica. Gregorji so s sim-patično jodlarko, ki smo jospoznali v šovu Slovenijaima talent, začeli sodelovatilani jeseni v projektu LadaBizovičarja in Jurija ZrnecaNotpadu lajv, kjer so nasto-pili skupaj z Magnificom."Tokrat bomo s Tino prvičsodelovali v smislu celove-
černega koncerta. Doslejsmo že nekajkrat združilimoči, a v dveh, treh sklad-bah. V prihodnje bomo to-vrstne koncerte prirejalitudi drugod po Sloveniji," jenapovedal Matej Rihter, tro-bentač ansambla Gregorji,ki so ga pred dvanajstimileti ustanovili člani nekda-njega Ansambla Grega Av-senika. Sestavljajo ga še Ja-nez Benko (klarinet), UrošPrimožič (kitara), TomažCilenšek (harmonika) invodja ansambla KlemenRepe (bariton, bas).
Na petkovem koncertubodo Gregorji predstavilitudi nekaj novih skladb s pri-hajajočega albuma, ki naj biluč sveta ugledal maja letos.Na njem bo tudi nekajskladb, pri katerih prepevaTina Drole.
GREGORJI S TINO DROLE
Gregorji bodo nocoj nastopili v Kulturnem domu na Kokrici.Na odru jim bo družbo delala jodlarka Tina Drole.
Petek, 4. 3.15.40, 18.00, 20.20, 22.40 RANGO sinhro.16.10 JUTRANJE VESELJE18.20 MOJA NEPRAVA ŽENA20.40, 23.00 ČRNI LABOD16.20 GREMO MI PO SVOJE18.30, 21.00, 23.30KRALJEVI GOVOR
Sobota, 5. 3.13.20, 15.40, 18.00, 20.20, 22.40RANGO sinhro.16.10 JUTRANJE VESELJE13.50, 18.20 MOJA NEPRAVA ŽENA20.40, 23.00 ČRNI LABOD14.10, 16.20 GREMO MI PO SVOJE18.30, 21.00, 23.30 KRALJEVI GOVOR
Nedelja, 6. 3.13.20, 15.40, 18.00, 20.20 RANGO sinhro.16.10 JUTRANJE VESELJE13.50, 18.20 MOJA NEPRAVA ŽENA20.40 ČRNI LABOD14.10, 16.20 GREMO MI PO SVOJE18.30, 21.00 KRALJEVI GOVOR
Ponedeljek, 7. 3.16.50, 21.30 RANGO sinhro.19.30 SPET TI abonma17.00 MOJA NEPRAVA ŽENA20.40 ČRNI LABOD16.20 GREMO MI PO SVOJE18.30, 21.00 KRALJEVI GOVOR
Petek, 4. 3.20.10, 22.40 DEBELA MAMA 318.20, 20.40, 23.00 DIVJA VOŽNJA 3D18.30 JUTRANJE VESELJE16.30, 19.00, 21.30, 23.59 MOJANEPRAVA ŽENA16.00, 20.50, 23.25 NEZNANEC16.15, 18.35, 21.00, 23.20 PRAVIPOGUM15.30, 17.50 RANGO (sinh.)16.10 ZLATOLASKA 3D
Sobota, 5. 3.20.10, 22.40 DEBELA MAMA 313.40, 18.20, 20.40, 23.00DIVJA VOŽNJA 3D
18.30 JUTRANJE VESELJE12.00, 16.30, 19.00, 21.30, 23.59 MOJA NEPRAVA ŽENA13.30, 16.00, 20.50, 23.25 NEZNANEC11.40, 14.00, 16.15, 18.35, 21.00, 23.20 PRAVI POGUM10.50, 13.10, 15.30, 17.50RANGO (sinh.)11.30, 16.10 ZLATOLASKA 3D
Nedelja, 6. 3.20.10 DEBELA MAMA 313.40, 18.20, 20.40 DIVJA VOŽNJA 3D11.10, 18.30 JUTRANJE VESELJE12.00, 16.30, 19.00, 21.30 MOJA NEPRAVA ŽENA13.30, 16.00, 20.50 NEZNANEC11.40, 14.00, 16.15, 18.35, 21.00 PRAVI POGUM10.50, 13.10, 15.30, 17.50RANGO (sinh.)11.30, 16.10 ZLATOLASKA 3D
Ponedeljek, 7. 3.20.10 DEBELA MAMA 318.20, 20.40 DIVJA VOŽNJA 3D18.30 JUTRANJE VESELJE16.30, 19.00, 21.30 MOJA NEPRAVA ŽENA16.00, 20.50 NEZNANEC16.15, 18.35, 21.00 PRAVI POGUM15.30, 17.50 RANGO (sinh.)16.10 ZLATOLASKA 3D
Sobota (18.00) in nedelja (17.00);5. in 6. 3.ZGODBE IZ NARNIJE: POTOVANJE POTEPUŠKE ZARJE
Petek, 4. 3.18.00 ZLATOLASKA20.00 DIVJA VOŽNJA
Sobota, 5. 3.16.00, 18.00 ZLATOLASKA20.00 ADŽAMI
Organizatorji filmskih predstav sipridržujejo pravico do spremembeprograma.
KINO RADOVLJICA, LINHARTOVA DVORANA
KINO ŽELEZAR, JESENICE
PLANET TUŠ KRANJ
KOLOSEJ DE LUXE, KRANJ (CENTER)
KINO SPORED
Skupina Obduction ostaja zvesta svojemu prepoznavnemumetalskemu slogu. / Foto: arhiv skupine
Ana Hartman
N
Foto
: arh
iv a
nsam
bla
lasbena šola Av-senik in Muzejter Galerija Av-senik bosta v so-boto, 26. marca,
priredila pri Avseniku v Be-gunjah 6. mednarodno sre-čanje orgličarjev. Program,ki bo imel svetovalno intudi družabno vsebino, sebo začel ob 10. uri s preda-vanjem skladatelja in virtu-oza na ustni harmonikiVladimirja Horvata. Popol-danski del se bo začel ob14. uri s koncertom zamej-
ske skupine ustnih harmo-nik Vrbsko jezero pod vod-stvom Franza Halperja. Nakoncertu v Begunjah bodozaigrali tudi nekatere slo-venske ljudske melodije inga sklenili z Avsenikovo Ig-
ral sem na orglice. Koncer-tu bodo sledili nastopi or-gličarjev. Pojasnila dajejo na telefonih04/5307 300 in 04/5307305 in na spletnem [email protected].
ORGLIČARJI PRI AVSENIKUJože Košnjek
G
Koroška skupina ustnih harmonik Vrbsko jezero
PETEK_04. 03. 2011 23
KULTURA
a veselo razpo-loženje v Kultur-nem hramu Igna-cija Borštnika sopred skoraj polno
dvorano minulo nedeljo po-skrbeli folklorni plesalci izosmih folklornih skupin, kidelujejo v občinah Naklo,Preddvor, Jezersko, Šenčur,Cerklje na Gorenjskem in vMestni občini Kranj.
Pod budnim očesom To-maža Simetingerja, ki je na-stope strokovno ocenil, sosvoje odrske postavitve ljud-skih plesov in pesmi prvipredstavili člani FS Šenčur,ki deluje v okviru Kulturne-ga društva Šenčur. Pod vod-stvom Jožeta Šenka sta se sspletom gorenjskih plesovpredstavili kar dve skupiniiz KD FS Iskraemeco Kranj- najprej člani Folklorneskupine 40+, nato pa še ple-salci iz članske folklorneskupine. Belokranjsko fol-klorno izročilo so na cer-kljanski oder prenesli kljub
letom zelo poskočni plesalciiz Folklorne skupine DUNaklo, ki so skupaj s Tam-buraško skupino Bisernicaiz Reteč pri Škofji Loki do-dobra ogreli občinstvo. Ssvojim spletom plesov Ni-koli ji ni prov so zbrane vdvorani nasmejali plesalciiz Folklornega društva
Preddvor, ki bodo prihod-nje leto praznovali že 60-letnico delovanja. Vseskoziohranjajo in predstavljajoplese iz okolice Preddvora,predstavili pa so se tudi voblačilih, kakršna so Pred-dvorčani nosili ob koncu 19.stoletja. Podbevško kolo sozaplesali člani Folklorne
skupine KUD Mali Vrh Ne-milje-Podblica, plesalci izfolklorne skupine KD SavaKranj pa so pod vodstvomZvoneta Gantarja predstavi-li Goriško Šagro, kot zadnjipa so se domači publikipredstavili še plesalci iz Fol-klorne skupine Strmol priDU Cerklje.
VEČER FOLKLOREVsakoletno tradicionalno območno srečanje odraslih folklornih skupin v organizaciji JSKD, Območneizpostave Kranj, je v nedeljo potekalo v Cerkljah.
Jasna Paladin
Z
Škofja Loka
Migitacije
Boštjan Plesničar, Petra Varl, Sašo Vrabič, Huiqin Wang inMaja Pučl bodo danes ob 19. uri odprli skupinsko razsta-vo del pod naslovom Migitacije v Sokolskem domu vŠkofji Loki. Odprtje bo popestril nadvse zanimiv sprem-ljevalni program: akrobacije na tkanini ob spremljavi kla-virja. Razstava bo na ogled do 1. aprila. A. B.
Najboljše folklorne skupine, ki so v nedeljo zasedle oder Kulturnega hrama Ignacija Borštnika, se bodo predstavile tudi na medobmočnem in državnem srečanju. I Foto: Matic Zorman
Kranj
Večer erotične literature
V petek zvečer sta v prostorih centra Krice Krace Pavle Ra-kovec in Nejč Slapar ponovila Večer erotične literature. Pav-le in beseda, soj luči in nežna glasbena spremljava Nejčeveharmonike so ustvarili posebno vzdušje. A. B.
Bohinjska Bistrica
Fotografije Staneta Klemenca
Gorenjski muzej vabi na odprtje podarjenih avtorskih fo-tografij Staneta Klemenca, danes ob 18. uri v Muzeju To-maža Godca v Bohinjski Bistrici. Stane Klemenc jim je nam-reč leta 2008 podaril del bogatega opusa fotografij, ki jihje posnel na odpravah po svetovnih gorstvih in na polar-nih odpravah. Uvrstili so jih v zbirko Kabineta slovenskefotografije, ki od leta 1970 deluje v Gorenjskem muzeju.So edinstven dokument dogajanja na odpravah in s svojodokumentarnostjo tudi bogat doprinos zgodovini sloven-skega polarnega raziskovanja in osvajanja najvišjih vrhovvseh celin. A. B.
Kranj
Arhitektura in otroci
Gorenjski muzej in Zbornica za arhitekturo in prostor Slo-venije vas vabita na prvo arhitekturno brezplačno delavni-co v nizu Hiša muzej, hiša dom, hiša šola, hiša gledališče,hiša bolnišnica, danes ob 17. uri v Mestno hišo Gorenjske-ga muzeja. Delavnica je namenjena otrokom med šestimin dvanajstim letom starosti. Projekt v kranjskem prosto-ru teče v partnerstvu ZAPS in Gorenjskega muzeja. NaGorenjskem ga vodita arhitekta Barbara in Igor Šubic. Vletu 2011 načrtujejo v Kranju ciklus štirih igrivih arhitektur-nih delavnic za otroke z različnimi zabavnimi temami. Vokviru delavnic bodo izdelovali makete, tekel bo pogovoro prostoru in objektih, zabavali se bodo s kreiranjem no-vih prostorov, si ogledovali slike objektov iz sveta sodo-bne in starejše arhitekture. A. B.
Domžale
Začenjajo se 12. Gostičevi dnevi
Od 6. do 27. marca bodo v spomin na rojstvo opernegapevca Jožeta Gostiča potekali že 12. Gostičevi dnevi, ki jihbodo skupaj organizirali člani Kulturnega društva Jože Go-stič Homec, Društva prijateljev zagrebške opere, SNGOpera in balet Ljubljana in Opere HNK Zagreb. Gostič, kise je 5. marca 1900 rodil v Stari Loki pri Škofji Loki, leta1963 pa umrl v Ljubljani, se je kmalu po rojstvu preselil naHomec pri Domžalah in s tem krajem ostal povezan dosmrti. Velja za enega največjih slovenskih opernih pevcev,še bolj kot pri nas pa je priznan na Hrvaškem. V svoji bo-gati karieri vrhunskega opernega pevca je pel 113 vlog, naj-več pa je nastopal v zagrebški in dunajski operi. Številneslovesnosti in prireditve v okviru Gostičevih dni bodo takotudi letos potekale na Homcu, v Domžalah, Splitu, Zagre-bu in Ljubljani, eden od vrhuncev pa bo slavnostni kon-cert s solisti ljubljanske in zagrebške opere v nedeljo, 6.marca, ob 17. uri v Kulturnem domu Franca Bernika vDomžalah. J. P.
Marjana Šegula - Miš z enim od svojih portretirancev,razbojnikom Cefizljem / Foto: Tina Dokl
nožica obisko-valcev, ki ji je,ne glede naleta, skupnamladost, se je
minulo sredo zvečer zbrala vgaleriji Kranjske hiše, kjer soz navdušenjem zaploskaliilustratorki Marjani Šegula -Miš, ki je na ogled postavilaoriginalne ilustracije, izdela-ne za didaktično igro Ti inJaz. "Avtorica se nam tokratpredstavlja z zbirko, ki so joustvarili skupaj s StudiomAnima. Predstavlja serijokart, ki na duhovit način po-
vezuje znane zgodbe in liketako iz domišljijskega kotresničnega sveta. Razstava jemladostna in simpatična innajavlja tudi pustni čas, če-prav gre za drugačno zgod-bo," je ob odprtju, ki so gapopestrili učenci Glasbenešole Kranj, poudarila direk-torica Zavoda za turizemKranj Natalija Polenec.
"Upam in želim, da bosteob ogledu ilustracij uživalivsaj pol toliko, kot sem jaz priustvarjanju," je povedala Škof-jeločanka Marjana Šegula -Miš. Razstava bo odprta še vsedo 28. marca vsak dan med 8.in 19. uro, ob nedeljah inpraznikih pa od 9. do 18. ure.
TI IN JAZ V KRANJSKI HIŠI
Vilma Stanovnik
MFo
to: M
atic
Zor
man
24 PETEK_04. 03. 2011
PRAZNOVANJA
obro se še spomi-njam poroke pred65 leti. Bil je lepfebruarski dan in
poročila sva se v cerkvi svete-ga Jakoba v Škofji Loki," pra-vi Slavko Fojkar, ki je bil lanijeseni star 90 in je 22. febru-arja 1946 za ženo prvič vzelFrancko Prosen. Takratnaporoka namreč ni bila njunaedina, saj sta pred petnajsti-
mi leti pričakala tudi zlatoporoko, ki sta jo, z vsemi svo-jimi najbližjimi, znova potr-dila v isti cerkvi.
"Letos smo se odločili, dajubilej pričakamo v družin-skem krogu, saj ima ata mal-ce težav z dihanjem in nis-mo želeli, da bi zaradi mrazazbolel," so povedali domači,ki so jima prejšnji tedendoma v Groharjevem nase-lju vseeno pripravili lepopraznovanje. Francka inSlavko Fojkar sta namreč
skupaj povila šest otrok, naj-mlajša, Slavko in Gregorija,sta še živa. Imata tudi desetvnukov in dvanajst pravnu-kov, najmlajši se je rodil ledva dneva pred njuno petin-šestdesetletnico.
"Hitro so nama minevalaleta, zagotovo pa nama jebilo najteže na začetku, sajpo vojni ni bilo dobiti ne hra-ne ne obleke ne stanovanja.Potem je bilo vsako leto bo-lje, in čeprav smo morali ži-veti skromno, se nisva prito-
ževala," pravi mama Fran-cka, ki bo aprila stara 85 letin je še vedno čila in zdrava,zadnja leta ima le malce te-žav z očmi. "Še vedno pe-čem, kuham, pospravljam,rada gledam tudi televizijo,že vsa leta pa sva tudi naroč-nika Gorenjskega glasa," jepovedala mama Francka, ataSlavko pa je ob slovesu sme-je dodal: "Upam, da bovazdrava vsaj še toliko časa, dase ob 70-letnici zakona spetvidimo."
Mladoporočenci
V Kranju sta se 12. februarja poročila Matej Lombar inŠpela Kosmač, v Kosovi graščini na Jesenicah pa 19. februarja Oliver Turnšek in Dolores Perger.
Novorojenčki
Minuli teden smo Gorenjci dobili 43 novih prebivalcev.V Kranju se je rodilo 15 dečkov in 17. deklic. Najtežja in najlažja sta bili deklici, prvi je tehtnica pokazala 4100, drugi pa 2490 gramov. Na Jesenicah se je rodilo8 dečkov in 3 deklice. Najlažjemu dečku se je kazalec natehtnici ustavil pri 3030 gramih, najtežji korenjak pa jetehtal 4470 gramov.
SKUPAJ STA PETINŠESTDESET LETLe redkim zakoncem uspe dočakati 65. obletnico poroke, takšen jubilej pa sta prejšnji teden s svojimi najbližjimi proslavila Francka in Slavko Fojkar iz Škofje Loke, ki sta vsa leta naročena tudi naGorenjski glas.
Vilma Stanovnik
D
Lepe v pomlad z začetnim tečajem ličenjaV torek, 22. marca, in v petek, 25. marca, ste od 16. do 20.ure vabljene v avlo Gorenjskega glasa, Bleiweisova cesta 4 vKranju (nasproti glavne avtobusne postaje) na tečaj ličenja,kjer boste spoznale osnove dnevnega ličenja za urejen vsakodnevni videz vsake ženske.Vizažistka Neli bo svetovala,kako pravilno izbrati negovalnoin dekorativno kozmetiko gledena tip kože in poteze obraza.Zaželeno je, da na tečaj prinese-te izdelke, ki jih že uporabljate,Neli pa vas bo podučila, kakojih najbolj s pridom uporabiti.
Redna cena tečaja je 40 EUR, posebna cenana naročnice Gorenjskega glasa je 35 EUR.
Slavko in Francka ob poroki pred petinšestdesetimi leti Diamantno poroko sta Slavko in Francka pričakala nasmejana.
STOLETNICA, KI OBOŽUJE JOGOV Domu upokojencev Kranj so Mariji Zori Fröhlich pripravili prisrčno rojstnodnevno praznovanje.Dopolnila je častitljivih sto let.
arija Zora se jerodila na Vid-mu pri Kr-škem, kjer je
kot otrok preživela tudi več-ji del počitnic. Še danes serada spomni brezskrbnihdni na in ob reki Savi. Prija-telji so ji zato dali vzdevekRaca.
Po maturi na ženski real-ni gimnaziji se je šolala zatrgovskega izvedenca naDunaju, se po enem letu vr-nila v Ljubljano, kjer je do-študirala še germanistiko.Kmalu po študiju se je po-ročila in leta 1939 rodilasina Andreja. Pred 2. svetov-no vojno se je z možem insinom selila na Ptuj. Možje namreč dobil službo kotelektroinženir, sama pa seje zaposlila v meščanskišoli v Ormožu. Tri leta kas-neje je rodila še Franca. Kerje bila vojna, so se vrnili na-zaj v Ljubljano. Leta 1945 jemož dobil delo v Idriji in
spet so se selili. Ona je po-učevala, po nekaj letih pa sose spet vrnili v Ljubljano intu ostali do leta 1962. Kosta se sinova osamosvojila,sta se z možem preselila vSavudrijo, kjer je ostala šedeset let po moževi smrti -do pred sedmimi leti, ko jeprišla v kranjski Dom - za-radi kapi, pa še bliže je bilasinovoma.
Zori ni nikoli dolgčas.Kljub letom je izjemno bis-tra, vitalna in zelo aktivna -še vedno rada bere avtobio-grafije, zgodovinske knjigein življenjepise, redno obis-kuje telovadbo in skupino zatrening spomina. Obožujejogo. Jeziki so bili vednonjen hobi in še danes se zveseljem pogovarja nemško.Razveselijo jo obiski sinaFranca in obeh snah, Marein Neve, ponosna je na svojavnuka in vnukinjo ter na karsedem pravnukov.
Pravi, da je imela lepoživljenje, in če ji pred letine bi umrl sin in v življenjune bi 'dala skozi treh vojn',
bi bilo njeno življenje sko-raj pravljično. Kljub števil-nim selitvam ji optimizmanikoli ni zmanjkalo, na ma-
terialne dobrine ni dala ve-liko, imela pa je srečo, daso jo celo življenje obdajaliljudje, ki so jo imeli radi.
Alenka Brun
M
Stoletnici Zori je ob njenem prazniku najprej voščila direktoricadoma Zvonka Hočevar Šajatovič, je imela pa čila stoletnicaza svoj rojstni dan posebno željo: da bi jo obiskal Karel Erjavec. In jo je res. Dal ji je velik šopek in ji voščil tako lepo,da jo je ganilo. Ko pa se je Zora zahvaljevala za obisk, ga jesimpatično naslovila z 'ministrom Erjavcem'. / Foto: Tina Dokl
Vesela trideseta
Nina Valant je Kranjčanka, ki je včasih spisala tudi kaj za Gla-sovo Razvedrilo, drugače pa je že kar nekaj časa POP TV-jev-ka. Dekle je 19. februarja praznovalo trideseti rojstni dan. Vživahni družbi ljudi, ki ji veliko pomenijo, je proslavila svojotridesetico v Borovc Bluzers Pubu v Kranjski Gori. Na zabavije Nina doživela kar nekaj presenečenj. Posneli so ji dva videa in ju predvajali - na enem lahko vidimo kolaž fotografijiz Nininega življenja od otroštva pa do tridesetih let; 'vse najboljše' sta ji zapeli nihče drug kot zmagovalka Slovenijaima talent, Lina in Neja, hči Klemena Petrnela alias Peternel-lyja, ki ga poznamo iz skupine Kocka, pa kasneje iz glasbene-ga tria oddaj Piramida - ene od sezon. Program je povezovalaMateja Ropoša, ki bo okroglo s trojko in ničlo slavila prihod-nje leto. Nina je dobila kup daril, postala ”častna občanka”Kranjske Gore, Denis Porčič alias Chorchyp pa ji je zapel Nedosegljivo. Torta nikakor ni manjkala. Pa solz je bilo karnekaj, seveda solz veselja in sreče.
Foto
: UL
Ker je število udeleženk omejeno, se čim prej prijavite na [email protected] ali Neli pokličite na tel. št.: 040/932 883.
www.gorenjskiglas.si
aš gostitelj Slav-ko je ponudiltudi prenočišče vpisarniških pros-torih nad delavni-
co. Zadevi bi lahko rekli karmalo stanovanje s kuhinjo,kopalnico, dnevno sobo indvema pisarnama. Ob polpetih smo v spalkah poleglipo tleh in uspeli ujeti nekajur spanca, tja do desetih do-poldne, ko je bil že zadnjičas, da vstanemo. Ni kaj, botreba začet "šravfat". Medzajtrkom se nam je pridružilSlavko in nam ponudil de-lavnico z avtomatskim dviga-lom, vsem orodjem, oljemin drugimi pripomočki, ki bijih z Aljažem utegnila potre-bovati pri delu.
Preden sva z Aljažem za-čela podirati eksplodiranimotor, sem še poklical Bori-sa, kaj meni, kako bo brat z
motorjem opravil na meji.Znotraj EU motor v celoti ve-lja kot rezervni del in zatozanj ne potrebuješ nobenihdokumentov. Ampak, Ukra-jina je zunaj. Potem ko jeBoris govoril s šefom carinena Čopu, menda ga je dobilna dopustu v hribih, mi je navoljo ponudil dve možnosti,da avto prepeljemo do mej-nega prehoda, čez, na mad-
žarsko stran, tam vstavimomotor, ter gremo potem spetnazaj v Ukrajino, ali pa da seopravi začasni uvoz in bomomotor lahko menjali priSlavku. Da to zna stati kakih50 evrov, da bo nekdo poma-gal izpolniti papir, in mogo-če še kaj tovrstne "dobre vo-lje", da bo vse skupaj hitrejein brez problemov mimo. ZAljažem sva izbrala drugo
možnost, saj sva imela priSlavku vse pogoje za menja-vo motorja. Borisu sem spo-ročil številko registrske tabli-ce, znamko, barvo in tip Go-razdovega avta in se poslovilv upanju, da bo motor obdrugi ali tretji uri popoldneže pri nas. Medtem sva zAljažem stari motor snela zmenjalnika in vse pripravilaza nadomestni motor. Aljažobvlada vso mehaniko vspačku, jaz sem mu lahko leasistiral, kadar je "zagustilo"in smo potrebovali še kakš-no roko več, pa je vskočil šeSlavko, ki glede na to, da jebil svoj čas kamionar, odlič-no obvlada tudi vse "maletajne velikih mehaničkihmajstora". Čeprav je bila ne-delja, se je ukrajinski Slove-nec ves dan gibal v naši bli-žini. Najbrž vesel, da je medsvojimi. Motor je bil kaj hi-tro zunaj. Oh, kako žalostnoje videti počen blok motorja,pa uničena cilindra in bati ...
PETEK_04. 03. 2011 25
HUMOR, RAZVEDRILO
ObletniceNa deseto obletnico mature se zberejo nekdanji sošolciin eden od njih predlaga, da grejo k "Matičku". "Super, tam so dobre kelnarce!" navdušeno sprejmejopredlog in grejo tja.Na dvajseti obletnici se spet zberejo in nekdo predlaga:"Gremo k Matičku, tam je dobra hrana!" In vsi spet nav-dušeno grejo tja.Na trideseti obletnici pade predlog: "Gremo k Matičku,tam je mirno in ni prepiha!"Vsi v en glas: "Ja!" in odidejo tja.Pride štirideseta obletnica. Nekdo vpraša: "Kam bomopa šli?"Pade predlog, da k Matičku. Nakar vsi v en glas:"Ja, ja, k Matičku, tam še nikoli nismo bili!"
Kje je točka GMoški se že od nekdaj ukvarjajo z vprašanjem, kje priženskah je tako imenovana točka G, a doslej tudi naj-večjim znanstvenikom in strokovnjakom še ni uspelonajti pravega odgovora.Po temeljitem premisleku so prejšnji teden o tem lepovprašali žensko, katere odgovor se je glasil: "Točka Gse pri nas ženskah že od nekdaj nahaja na koncu besedeshoping."
Vprašanje za milijon evrov Na kvizu Lepo je biti milijonar je čas za zadnje vprašan-je za milijon evrov:"Ali je vaša žena spodaj pobrita?" Tipček na stolu malce razmišlja, potem pa se mu obrazrazjasni: "Hvala bogu, da imam še klic v sili! Bom poklical pri-jatelja Jožeta!"
Sreča v nesrečiPolicaj pade v odprt kanalizacijski jašek. S težavo zlezeven, pogleda jašek in pravi: "Še dobro, da je bil odprt,sicer ne vem, kako bi prišel ven ..."
TA JE DOBRA
Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, dase ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enemizmed odebeljenih devetih kvadratov. Sestavila: P. F.
TEŽJI SUDOKU
Rešitev:
LAŽJI SUDOKU
Rešitev:
a imajo v republi-škem arhivu marsi-kaj pomešano, inda je, navajam izja-
vo s spletne strani največje opo-zicijske stranke, "veliko doku-mentov arhiviranih v več različ-nih škatlah in ovojih", je ta te-den ugotovil tudi prvak opozici-je Janez J. iz Trente. "Dejstvoje, da je v sicer primerno ogre-vani stavbi državnega arhiva nazgledno urejenih policah mno-go škatel in v njih ovojev, kate-rih vsebina je med seboj pome-šana," je povedal in dodal, da jeto očitno posledica hitenja priuničevanju dokumentov. Češda jih je pri kurjenju zalotilakakšna čistilka, pa so potem pa-pirje na hitro basali nazaj v ška-tle in so se dokumenti potempomešali. "Tako so tudi stro-kovni izvedenci v naši strankina spletni strani objavili neksklop dokumentov, ki očitnoniso sodili skupaj. To se je zgo-dilo zaradi njihove strokovnostiin poglobljenega raziskovanjatematike atentata v Velikovcu.A ne po lastni krivdi ali želji. Vsvoji poštenosti in zavednostiso verjeli škatlam v državnih in-
stitucijah. Da imamo v našistranki prav, nam pokaže žeenostaven primer, ki sem gazasledil, ko sem štiri ure samosebno preživel v arhivu. Ogle-dal sem si škatli s scenarijemamojih priljubljenih filmov Sreč-no, Kekec in Vesna. Filma stavsekakor izstopala iz povprečjav času takratnega totalitarnegasistema. Dejstvo je, da sem vškatlah našel popolno zmeš-njavo. Očitno me nekdo z ne-kim namenom hoče prepričati,da je bil Kekec pilot, dejstvo paje, da je Kekec bil pastir in ved-no bo pastir," je po obisku arhi-va ogorčen povedal opozicijskiprvak ter tako stanje primerjals sodobnimi udbovskimi me-todami tranzicijske levice. Vnadaljevanju je v škatlah od-kril še nekaj zamenjav. Pehtaje ime strogi učiteljici mate-matike, Samo in Vesna stapastirja na planini, Krištof neigra violine, ampak na kampl,Sandi pa ni športnik, ampakse obeša po drevesih kot enaopica. Tista piflarca Hiperbo-la se je zatreskala v Rožleta, kije z njeno pomočjo komajspacal maturo. "Dejstvo je, daso napačnim igralcem podelje-ne napačne vloge, zato bi bileseveda smiselne nove volitve.
Zaenkrat je Slovenija še vednotalec oblastnikov. Ljudje, trebabo na ceste."
Kot je še povedal Janez J., bivse to sedaj lahko objavili nanaši spletni strani in v teh tež-kih gospodarskih časih še do-datno razburili javnost. Aliniso že dovolj tajkuni? "Na
srečo sem jaz odličen pozna-valec slovenskega filma intega ne bom objavil. To je dej-stvo," je še povedal Janez, v ar-hivu pa bodo odslej vse škatle,ki bi bile zanimive za prvakaslovenske opozicije, označili zDokumentacija za šefa. To jedejstvo.
Mali Brat
D
Igor Kavčič
N
... ni motorja / Foto: Igor KavčičJe motor in ... / Foto: Darja Stare
KEKEC PILOT, MOJCA S PADALOM"Gradivo v Arhivu RS je ponekod še precej neurejeno. Dejstvo je, da sta scenarija filmov Srečno,Kekec in Vesna sicer v različnih škatlah, a so listi med seboj pomešani. Tako Kekec pilotira letalo, Pehta je stroga učiteljica matematike, Vesna na planini pase krave," je povedal Janez J.
Foto
mon
taža
: Ju
Wan
S spačkom do Kijeva in nazaj (73)
TAKO, MOTOR JE ZUNAJMedtem ko je bil iz Slovenije z Gorazdom in Alešem na poti rezervni motor, sva z Aljažem starega,komaj dan po izdihu, v manj kot dveh urah imela pred spačkom.
26 PETEK_04. 03. 2011
ZA KRATEK ČAS
HOROSKOPTANJA in MARICA
"Levinja 1961"
Moje življenje se je začelotako čudno odvijati, da resnič-no ne vem več, kako mi kažedoma, s službo in prijatelji.Enostavno imam občutek, dane vem, ne kje imam rit ne kjeimam glavo. Kaj me čaka,lani je bilo noro!!! Res bi bilavesela vaše pomoči!
Res, že kar nekaj časa imatezelo pestro. Lani ste bili podsimbolom Zvezde, kar po-meni, da se je veliko dogaja-lo na samih odnosih in nisteveč imeli potrebe, da energi-jo trošite po nepotrebnem.Letos je vaš simbol Luna.Soočili se boste s svojo ne-strpnostjo, razočaranji inprevarami sami sebe. Urav-notežili boste svoje življenjein sprejemali odločitve, kiso dobre samo za vas, neglede na odziv okolice. Toč-no se boste zavedali, kaj jetisto, kar hočete, in zahteva-
li še več. Od sebe in od dru-gih. Pripravite se na koreni-te spremembe in to na vsehpodročjih, ki vam veliko po-menijo. Tudi prihodnje letose vam obeta zelo velikosprememb. Dobrih, ne sla-bih. Srečno!
"Help 2011"
Že lani, potem pa še na za-četku tega leta sta v moj svetvstopila dva človeka, ki vsakna svoj način skušata vplivatiname - predvsem na področjuosebnih odnosov. Njunih vlogsi sploh ne predstavljam -sprašujem se, česa me učita,kaj se bo iz tega izcimilo?Dolgoletni odnos, v kateremsem, je odnos sobivanja.Sprašujem tudi za odraslaotroka - kdaj se jima kažeslužba, zaključek študija,morda začetek samostojnegaživljenja? Se morda tudi meniobeta nov začetek? Nekdo, ki
sem ga dolga leta nosila vsrcu, se je umaknil.
Sama verjamem v to, davsakega človeka spoznamoz določenim namenom. Nični za "brez zveze". Obe ose-bi sta nekako čustveno ve-zani na vas in si vas hočetana neki način podrediti. Nadolgi rok to ne bi bilo dobro.Naučili se boste postati boljsamozavestni in od življenjazačeli več pričakovati in senaučili tudi vzeti, ne samodati. V odnosu, ki ga imate,ni ljubezni, je prijateljstvo inzgolj navada. Otrokoma sekaže samostojna pot v rokudveh let, glede študija solepi rezultati že v tem letu.Zaradi njiju si delate preveli-ke skrbi. Oseba, ki jo nositev srcu, se je res umaknila,išče se v svojem svetu, a po-išče pot nazaj. Spoznali bo-ste pravo ljubezen in takratšele se boste začeli zavedati
sebe in bistva. Čaka vas veli-ko sonca in prve žarke bostekmalu začutili. Lep pozdrav.
"Levinja"
Pozdravljena Tanja. Rada bivas vprašala, kaj bo z mojoslužbo. Delo, ki ga opravljam,mi veliko pomeni.
Tudi pogled v karte je poka-zal, kar že veste sami. Odno-si v službi so zelo slabi, nesmete dovoliti, da bi to vpli-valo na vaše delo. Vem, da jetežko, a trenutno vam druge-ga ne preostane. Naredite se,kot da okoli vas ni nikogar, inpritisk bo počasi upadel. Vrazne pogovore se ne spuš-čajte preveč, raje se umakni-te. Večje dobre spremembelahko pričakujte v prihod-njem letu. Lep pozdrav.
TANJA ODGOVARJA
Elektronski naslov, kamor lahkopošiljate vprašanja:[email protected]
Oven (21. marca - 21. aprila) Tudi zvezde bodo v tem tednu na vaši strani, zato nikar neodlašajte z novimi začetki. Spremembe pridejo v obliki do-brih novic in to od osebe, na katero ste že skoraj pozabili.Zaradi financ si ne delajte skrbi, na vidiku je denar.
Bik (22. aprila - 20. maja)Če pričakujete miren teden in umik pred celotno družbo,se motite. Dnevi bodo zelo razgibani, a zelo zanimivi,polni pustolovščin in raznih presenečenj. Obetajo senova poznanstva, iz katerih se lahko rodijo iskrena prija-teljstva.
Dvojčka (21. maja - 21. junija)Obetajo se mirni dnevi. V glavnem se boste posvečali dru-žini in najbližjim. Lepe besede bodo sprožile lepe dogod-ke in vse bo naj, naj. Čudovito obdobje za sprejemanje no-vih začetkov. Vse, kar je bilo skrito, končno pride na plan.
Rak (22. junija - 22. julija)Nabralo se je kar nekaj obveznosti, ki so se pridno prela-gale. Obetajo se dvomi, čeprav boste imeli veliko nasve-tov. Samo od vsakega posameznika je odvisno, kdo si boupal tvegati. Na čustvenem področju se boste umirili.
Lev (23. julija - 23. avgusta)V tem tednu so pravi dnevi za različna tveganja. Lahko soto finančne naložbe, odločitve v ljubezni, zamenjave služ-be, bivanja, skratka povsod. Uspelo vam bo ujeti pravi ri-tem in prav nič vas ne bo ustavilo na poti do cilja.
Devica (24. avgusta - 23. septembra)Po dolgem času boste našli notranji mir, po katerem stehrepeneli in skoraj obupali. Vsemogoče nastale težave narazličnih področjih se bodo rešile prav kmalu. Dobre no-vice vas čakajo tudi glede službe, saj se nekdo spomni navas.
Tehtnica (24. septembra - 23. oktobra) Vse se bo uredilo tako, kot je treba, zato si ne smete de-lati nepotrebnih skrbi. Obnovile se bodo stare prijateljskevezi in sledi presenečenje. Priprave na daljše potovanjevas bodo res utrudile, a pred vami so lepe spremembe.
Škorpijon (24. oktobra - 22. novembra)Urejale se bodo pomembne zadeve in reševale družinskekrize, ki so bile že nekaj časa skrite pod preprogo. Vse en-krat pride na dan. Potrebnega bo zelo veliko poguma, daboste znali sprejeti spremembe, ki vas čakajo.
Strelec (23. novembra - 21. decembra)Spoznanje, da v danih okoliščinah ne morete storiti nič,da bi bilo drugače, bo dobro delo in s tem, ko se miselnooddaljite, pridete do informacij. Dokler imate cilje in se-veda želje, ki so plod ustvarjanja le-tega, ste zmagovalec.
Kozorog (22. decembra - 20. januarja)Kar nekaj bo tveganj, ki se jim ne bo moč upreti. Kljub za-pletom se bo vse dobro razpletlo. Tisti, ki bodo samoopazovali, bodo dobili, če ne drugega, navdih. Odzovitese povabilu, saj je zamera lahko prevelika.
Vodnar (21. januarja - 19. februarja) Tisti, ki se boste prepustili trenutnim občutkom, bostezelo presenečeni in se imeli dobro. Ostali boste tarnali, lezakaj ste vedno razočarani. V delovnem okolju bodite po-zorni, kaj se dogaja okoli vas, da ne ostanete praznih rok.
Ribi (20. februarja - 20. marca)Občutek, da se nikamor ne premaknete, pa čeprav bi vlo-žili še več truda kot sicer, bo trajal samo v začetku tedna,zato brez panike. V ljubezenskem svetu bo vse potekalobrez raznih pritiskov. Veliko se boste razvajali.
"Pred kratkim se mi je sanja-lo, da sem se vozila z avtobu-som. Ves čas poti sem gledalaskozi okno. Bližal se je že ve-čer, peljali smo se mimo šte-vilnih pašnikov s konji. Gleda-la sem konje in jih občudova-la. Čez nekaj časa se je (zdajavto) vozilo ustavilo predogromnim pašnikom s konjiin tudi trava na njem je bilalepa, gosta in zelena, še ničpogrizena. Okoli pašnika jebila cesta in nekaj hiš, videlasem nekaj jahačev, ki je jaha-lo po cesti in se čudila, zakajraje ne jahajo po travi. Potemsem se odločila, da vzamemenega konja in ga poskusimzajahati. Šla sem v nekakšnosedlarno, a v njej ni bilo sedel,tako da sem se s konjem vozi-la v vozu z dvema kolesoma,ampak mi ni bil isti občutek.Potem sem še enkrat odšla v''sedlarno'', ampak je prišel
moj oče in rekel, naj gremstran, ker je to last nekih ciga-nov, in če me dobijo, bo hudo.Naj omenim še to, da sem žeod nekdaj zaljubljena v konje,ampak nikoli nisem znala za-res jahati, sčasoma je ta željauplahnila, zdaj se pa spet po-javlja in dostikrat sanjam otem. (Npr. večkrat sanjam,da želim jahati konja, pa nemorem gor, ker sedlo ni pra-vilno naštimano, je konj pre-velik, ni sedla ali pa je konjzbezljan.)" Urša
Draga Urša,avtobus je (podobno kotavto) simbol osebne energi-je in napredka. Vožnja jebila prijetna in pokrajinabrezhibna, kar kaže, da si napravi poti do svojih ciljev.Pašniki zrcalijo tvoje osebnemisli in načrte in so zelo po-zitivno znamenje, toliko
bolj, ker je bila trava svežain zelena. Trava je simbolrasti in zmage nad nepro-duktivnostjo. Zdi se, da sise začela zavedati, da imašusodo v svojih rokah in dahočeš zajemati življenje zveliko žlico. Trava samasimbolizira namreč noveideje in cilje, ki si jih posta-vila v središče svojega hote-nja. Zelena barva je simbolpomladi, navdiha, polnostimisli in potrjuje, da sta sre-ča in uspeh na tvoji strani.Prav tako predstavlja zelenabarva začetek "velikegadela". Kljub temu se uresni-čevanja svojih želja lotevaj zrazumom in veliko meroorganiziranosti, da se začet-ni entuziazem ne izgubi, ja-hači te namreč opozarjajopred prevelikim hitenjem, kibi te zlahka zavedlo v prece-njevanje lastnih sposobno-
sti in s tem v neuspeh. Seve-da je možno, da se ti konjipojavljajo v sanjah zato, kersi zaljubljena v te živali,kljub temu pa ne gre spre-gledati njihove globoke sim-bolnosti. Konj je simbol živ-ljenjske energije. Njegovalepota in moč sta lahko spol-no obarvani, na splošno pata elegantna žival izraža no-tranjo moč, energijo in na-predek pri premagovanjuproblemov in težav. V tvojihsanjah najavljajo konji torejzelo ugodno obdobje, v ka-terem boš uživala velikoosebne sreče in veselja.Vendar pazi, kljub pozitiv-nemu razvoju dogodkov sine dovoli predolgega počit-ka na lovorikah. Manjkajočesedlo te namreč opozarja nakup neprijetnih nalog indolžnosti, ki jih boš moralaopraviti, če hočeš doseči za-stavljene cilje. Nič za to, čekonja v sanjah nisi zajahala.Voz, s katerim si se vozila,zagotavlja namreč hiter na-predek brez večjih ovir.Želim ti veliko uspeha!
ODGOVARJA ANITA DI GRAZIA
POVEJ, KAJ SANJAŠ ...
PETEK_04. 03. 2011 27
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk zoštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite nadopisnicah do srede, 16. marca 2011, na Gorenjski glas, Blei-weisova cesta 4, 4001 Kranj, p.p. 124. Dopisnice lahko oddatetudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbona Bleiweisovi cesti 4.
Hibrid
Z osebnim zavarovanjem ste pripravljeni na vse izzive.
Inovativna rešitev zavarovanje - varèevanje - donos - varnost.
ZM PRIZMA Hibrid
ZM PRIZMA Hibrid
ww Zav al . � 08w. arov nicaMaribor si 0 19 20
ekosvettermalnihužitkov
IR IM
AG
E
Doživetje, ki je blizu: po ceni in po kilometrih!
KUPON
Nagrade:1.-3. nagrada: 2-urna vstopnica za kopanje v termalnih
bazenih in majica; Terme Snovik - nagrado podarjajo Terme Snovik;
4. nagrada: 1 obisk savne (neomejeno) - nagrado podarja Mega center;
5. nagrada: 1 obisk fitnesa - nagrado podarja Mega center;
6. nagrada: 1 obisk skupinskih vadb - nagrado podarja Mega center;
7. nagrada: nepremočljiva torba ZM - nagrado podarja Zavarovalnica Maribor;
8. nagrada: odeja ZM - nagrado podarja Zavarovalnica Maribor;
9. nagrada: brisača ZM -nagrado podarja Zavarovalnica Maribor.
Zavo
d za
turiz
em K
ranj
, G
lavn
i trg
2,
Kra
nj
PUSTNO RAJANJE V KRANJU5. marca ob 1o. uri
na Slovenskem trgu in v starem Kranju
s šenčurskimi godlarji in etnografskimi skupinami
Otroško pustovanje8. marca, ob 17.uri na Glavnem trgu
s
DAS IST VALTERRESTAVRACIJA SARAJEVSKIH JEDI
Izbor naj pustne skupine(prijave skupin z najmanj 5 člani
zbiramo do 5. 3. do 9.30)NAGRADNI SKLAD V VREDNOSTI 2.600 EUR arovnikom Gregom
č
28 PETEK_04. 03. 2011
ustimo Slovencemprosto pot v svet do-mišljije in gravita-cijske ustvarjalno-sti, je glavno vodilo
zanimive slalomske,sankaško-zabavne prireditvena Pokljuki. Že sedmo leto jeŠportno društvo Pokljukaskupaj s Tonetom Fornezzi-jem - Tofom povabilo doma-če posameznike ali skupine,da ustvarijo atraktivno, domaizdelano, fantazijsko obliko-vano drseče vozilo, ki zmorena zmerni strmini prevozitištiri slalomska vratca brezdodatne tehnične pomoči,zgolj s pomočjo gravitacije insile prostega pada ter člove-
škega dejavnika. Na progi sobili lahko pet minut, je pa zakončno uvrstitev poleg hitro-sti odtehtala tudi sama idejaza masko in izvedba spusta.
Eurosank velja za nekakš-no generalko za pusta - polegprijetnega zimskega doživet-ja za obiskovalce prireditve.In tako se je v soboto na Rud-nem polju na Pokljuki zbralokar lepo število tekmovalnihekip, prireditev pa je v svo-jem humornem stilu pove-zoval že omenjeni Tof, ki seje precej dotikal tudi aktual-nih tem, pomagal pa mu jevodja prireditve Tomaž Šu-šteršič.
Prvi se je po 'strmini' spu-stil Triglav s podmornicoKursk, kmalu za njim pa šeeden, pa pokljuško mornari-
co smo si tudi lahko ogleda-li. Iz radovljiške občine se jena Rudnem polju predstavi-la maska Babji mlin oziro-ma motiv panjske končnice,ki prikazuje predelavo starebabe, katero hudič tišči vmlin na eni strani, na drugipa potem ven pride lepo de-kle. Ekipa je tekmovanje iz-koristila za napoved zanimi-vega pustnega sprevoda, kibo jutri v Radovljici in bostelahko videli še več motivov spanjskih končnic. Potem seje po bregu spustila še Žab-ja ohcet z okoli dvajsetimisvati, zanimiv je bil pustnilik svetega sedeža s Kardina-lom s. p. in maksistranto-ma, ki sta veselo s kijem inpušico malce zakrožila medprisotnimi ter jih povprašala
za kakšen evro - saj veste,dolg je velik. Ekipo Brdskihso sestavljale kranjske prin-cese in celjski vitezi - zdru-žila sta se LEO Klub Brdo inceljski Lionsi. Videli smocelo kronanje, pri spustu pasmo grizli ustnice, ali bograd zdržal do cilja ali ne.Blejski veslači so v cilj'priveslali', Vesela občinaGorje je imela na štartu karsvoj vip-prostor s tekočo do-broto iz 52 zelišč, če ne šekakšnega več, pa gorjanskozaseko, Blejski zvon je žepri drugem zavoju potrebo-val potapljaško pomoč, nakoncu pa je na tretjem me-stu pristal Kardinal s. p. zmaksistrantoma, Pokljuškamornarica je bila druga,zmagala pa je Žabja svatba.
DRUŽABNA KRONIKA
MTV nagrade EMA 2011 bo gostil Belfast
Podelitev, ki vsako leto na spektakularennačin uprizori poklon glasbi, njenimustvarjalcem in oboževalcem, se letos izMadrida seli v Belfast, eno tistih mest, kiima približno 35 odstotkov populacijemlajše od 25 let in bogato glasbeno zgo-dovino. Severnoirsko mesto bo tako go-
stitelj 18. podelitve Europe Music Awards 2011 (EMA2011). MTV bo prireditev v živo prenašal iz obnovljenearene Odyssey v začetku novembra.
Elton in David na kraljevi poroki
Elton John in njegov življenjski partnerDavid Furnish se nameravata aprila ude-ležiti poroke princa Williama in njegoveizbranke Kate Middleton. Znani pevec jenamreč v kanadski pogovorni oddaji po-vedal, da so ju povabili v Wesminister naveliki dogodek. Imena drugih povablje-
nih trenutno najbolj popularne poroke v svetu še naprejostajajo skrivnost. Na veliki dogodek je bilo povabljenihokoli tisoč devetsto gostov. Za Eltona pa se ve, da je bildober prijatelj princese Diane, mame princa Williama.
Katy Perry se trudi za zvezo
Medtem ko zvezda filma Burleska Chri-stina Aguilera v intervjujih pripoveduje osvoji ločitvi in zakaj še vedno verjame vljubezen, se druga zvezdnica, ravno takopevka, prodorna Katy Perry (26) trudiostati poročena. Čeprav je na svetovniturneji, njen mož, igralec Russell Brand
pa snema v Ameriki, se poskušata videti vsaj enkrat nateden, kar pa ob vsem delu in popularnosti ni ravnoenostavno. Za zdaj jima uspeva.
Harry Potter in njegova zadnja premiera
Zadnji film o Harryu Potterju, drugi delfilma Harry Potter in Svetinje smrti, pri-haja v kina 7. julija. Zelo pompozno in sposebno premiero. Šefom filma je uspe-lo pregovoriti londonskega župana Bori-sa Johnsona, da se bo prva rdeča prepro-ga z glavnimi igralci zgodila sredi zna-
menitega trga Trafalgar Square v središču Londona.Tako bodo filmske zvezde svoje oboževalce srečale nanajbolj vroči turistični točki, potem pa se podale na Lei-cester Square na ogled filma.
ZMAGALE SO ŽABEKonec tedna so na Pokljuki izpeljali že sedmi Eurosank, prireditev, kjer se lahko ob gledanju spustovin bojev za prvo mesto različno našemljenim tekmovalcem nasmejejo tako stari kot mladi. Tokrat sozmagale žabe.
VRTIMO GLOBUS
Takole se je sveti sedež spustil po 'strmini'. Kardinal je zaprevozno sredstvo uporabil sanke. / Foto: Tina Dokl
... sledilo je še dvajset svatov. / Foto: Tina Dokl
Alenka Brun
P
Triglav s podmornico / Foto: Tina Dokl Vesela občina Gorje / Foto: Tina Dokl
Žabja ohcet je najprej na strmino poslala ženina in nevesto ...
Maksistranta in Blejski zvon: že pri drugem zavoju smolahko videli, kako potapljači rešujejo potopljeni zvon.
Foto
: Tin
a D
okl
Foto
: Tin
a D
okl
Petnajstletna Ana Kovačič iz Nove vasi pri Preddvoruima rada tako ples kot igro. Sodeluje pri FD Preddvor,igra pa tudi različne vloge pri domači Otroški igralskiskupini. / Foto: Tina Dokl
[email protected], 4. marca 2011GORENJSKI GLAS MALI OGLASI, OGLASI
NEPREMIČNINESTANOVANJAPRODAM
2,5-SOBNO stanovanje, Jesenice,cena 65.000 EUR, ☎ 040/809-737
11001071
ODDAM
OPREMLJENO stanovanje v Kranju,samskemu moškemu, ☎ 041/715-148 11001098
GARSONJERI na Kokrici pri Kranju,20 in 25 m2, opremljena ali delnoopremljena, vseljiva od 1. aprila dalje,☎ 041/751-156 11001036
ENOSOBNO stanovanje, Kranj - Plani-na, 45 m2, klet 3 m2, ☎ 041/298-425
11001147
DVOSOBNO stanovanje, mansardno,delno opremljeno v centru Kranja, ☎041/271-099 11001089
TRISOBNO stanovanje, v Škofji Loki,vseljivo 1. aprila, delno opremljeno, ☎041/958-228
11001133
VEČSOBNO stanovanje, opremljeno,Zgornji Brnik, ☎ 04/25-21-241, po20. uri 11001058
HIŠEPRODAM
DVOSTANOVANJSKO hišo z vrtom,dve garaži, v Kranju, možno tudi polovi-co, cena 280.000 EUR ali po dogovo-ru, ☎ 04/23-25-059 11000909
NAJAMEM
STANOVANJE ali polovico hiše, lahkotudi starejše, v Kranju ali okolici, ☎040/736-878 11001109
POSESTIKUPIM
KMETIJSKO zemljišče na relaciji Ra-dovljica - Vrba, dobro plačilo, ☎031/727-035 11001118
ODDAM
TRAVNIK v izmeri 1 ha, v Stražišču priKranju, pod Joštom, ☎ 041/237-776
11001151
POSLOVNI PROSTORIKIOSK s hitro prehrano v Kranju pro-dam ali oddam v najem, ☎ 041/756-737
11001018
ODDAM
POSLOVNE PROSTORE v IOC naSavski cesti v Kranju (bivša Trenča),velikosti od 260 do 1.200 m2, cena2,95 eur/m2, ☎ 041/426-898
11000264
VEČ pisarniških prostorov, urejenih, naŠkofjeloški c. 1/a, Kranj, cena 5EUR/m2, ☎ 031/747-737
11001095
OPREMLJEN prostor za mehaničnodelavnico, Strahinj, ☎ 051/249-841
11001117
POSLOVNI prostor na Koroški cesti vKranju, ☎ 041/361-100
11000480
GARAŽEODDAM
GARAŽO v Šorlijevem naselju, ☎040/670-142
11001096
GARAŽO na Planini v Kranju - tripleks,☎ 04/25-31-502, 040/296-753
11001134
MOTORNAVOZILAAVTOMOBILIPRODAM
OPEL vectra 1,8 i GLS, letnik 1991,105.000 km, ☎ 041/971-508
11001087
R Clio storia, 20.11.2006, 1. lastnik,garažiran, ohranjen, 45.000 km, ☎041/369-085
11001145
SEAT Altea 1.9 TDi, letnik 2005, kli-ma, prvi lastnik, Avto Lušina, d. o. o.,Gosteče 8, Škofja Loka, ☎ 04/50-22-000, 041/630-754
11001138
DRUGA VOZILAPRODAM
TOVORNO prikolico za osebni avto, A-testirano, tovarniške izdelave 165 x125 cm, ☎ 031/375-250
11001136
MOTORNA KOLESAPRODAM
MOTOR Yamaha 125 m3, letnik1995, zelo lepo ohranjen, ☎ 04/25-60-226
11001140
KUPIM
STAR moped Tomos ali Pony express,lahko v nevoznem stanju, ☎ 041/681-058
11001121
AVTODELI IN OPREMAPRODAM
4 ALU platišča z Michelin pnevmatika-mi 15/185/65, ☎ 04/25-71-190,041/236-237
11001111
GUME - za različne avte, akumulatorji,preizkušeni že od 10 EUR naprej, od40 - 135 Ah, ☎ 041/722-625
11001083
STROJIIN ORODJAPRODAM
KOMPRESOR 10 AT, poceni in kupimrabljen sintesizer, ☎ 041/294-958
11001099
UNIVERZALNI EKO čistilni aparat zasteklo, keramiko, kovino, les itd, ☎040/303-405
11001067
GRADBENIMATERIALGRADBENI MATERIALPRODAM
DESKE, primerne za opaž, debeline 1cm, ☎ 040/826-348
11001126
MANJŠO količino desk - bukev, jesenin cedra, ☎ 04/25-61-274
11001104
STAVBNO POHIŠTVOPRODAM
KOTNO banjo Kolpasan, 140 x 140, spodnožjem in oblogo, zapakirano, 300EUR, ☎ 040/747-319
11001130
KURIVOPRODAM
DRVA - metrska ali razžagana, možnadostava, ☎ 041/718-019
11001050
BUKOVA drva, cena 55 EUR, mešanadrva, cena 40 EUR, možnost razrezain dostave, ☎ 040/338-719
11001051
SUHA hrastova in kostanjeva drva, ☎031/253-521
11001072
SUHA bukova in gabrova drva, mož-nost razreza in dostave, ugodno, ☎051/351-845
11001144
STANOVANJSKAOPREMAPOHIŠTVOPRODAM
TROSED, dvosed in enosed, ugodno,☎ 041/659-975 11001131
ZAKONSKO posteljo in dva jogija, ☎04/23-15-439, 031/531-910
11001135
GOSPODINJSKI APARATIPRODAM
PRALNI stroj Candy, za simboličnoceno, ☎ 04/51-31-335, 031/232-432, okoli 12. ure 11001103
SKRINJO Gorenje, 280 litrov, zeloohranjena, kot nova, ☎ 031/549-008
11001101
OGREVANJE, HLAJENJEPRODAM
REGULACIJO (avtomatsko) za central-no kurjavo, s tipali, možen priklop nadrva, olje, strešne kolektorje ali bojler,novo, 50 % ceneje, cena 250 EUR, ☎041/860-975 11001105
VRTNA OPREMAPRODAM
VRTNA garnitura, 180 cm z naslonja-lom - macesen, hruška, hrast, ugodno,☎ 051/649-793 11001093
OSTALOPRODAM
2 GARNITURI jedilnega pribora Nivella in 6 posod Solingen, ☎051/367-177 11001091
VEČJO finsko savno, komplet, ugod-no, ☎ 040/713-517 11001129
ŠPORT,REKREACIJAPRODAM
ŽENSKE drsalke štev. 41, ☎ 041/858-149 11001066
OBLAČILA IN OBUTEVPRODAM
NOVO, belo, dekliško obhajilno oble-ko, ☎ 041/934-138 11000797
OTROŠKAOPREMAPRODAM
GLOBOKI otroški voziček, nov, malorabljen, ☎ 04/20-41-431, 051/381-853 11001139
PODARIM
OTROŠKI voziček in lupinico, ☎040/381-170 11001078
MEDICINSKIPRIPOMOČKIOČALA na recept, okulistični pregledi,kontaktne leče, popusti za upokojencein zavarovance Vzajemne. Optika Alek-sandra, Qlandia Kranj, C. 1. maja 77,04/234-234-2, ☎ www.optika.si
11000941
KMETIJSTVOKMETIJSKI STROJIPRODAM
KOTEL za žganjekuho, ☎ 01/83-24-419, 040/295-160
11001112
MLIN za zrnje ali koruzne storže, ☎01/36-41-021
11001085
PLUG Lemken 10 do 12 col, za lažjitraktor in bočni pomik za viličar, 2 toni,☎ 041/878-507
11001132
PUHALNIK Grič, ☎ 04/25-72-04811001128
STOL za stiskanje butar, višina 1m,teža 7.5 kg, stiskanje z vgrajenim škrip-cem, 60 EUR, ☎ 040/383-733
11001097
TROSILEC za hlevski gnoj Sip in BCSkosilnico, dizel, 127 cm, ☎ 031/491-028 11001073
VOZ za prevoz hlodovine z dvigalom,težje izvedbe, profesionalni, možnostnaročila po želji. Smrekca center Žab-nica, ☎ 04/25-51-313
11001047
KUPIM
APARAT za skubljenje kokoši, ☎04/25-61-850 11001081
SAMONAKLADALKO in pajek Sip, ☎041/865-675
11001074
TRAKTOR Zetor, Ursus ali IMT fergus-son, ☎ 070/521-564
11001001
ŽAGO za kosti od goveda, rabljeno, ☎031/585-345
11001108
PRIDELKIPRODAM
DOMAČA jabolka, 0,50 EUR/kg, ☎04/20-45-307
11001114
DOMAČE žganje, kuhano iz neškrop-ljenega sadja, jabolk in hrušk, ☎040/389-518 11001115
JABOLKA iz naravi prijazne pridelaveter jabolčni sok, kis in krhlje, Markuta,Čadovlje 3, Golnik, ☎ 04/25-60-048
11000950
JEDILNI krompir, ☎ 041/584-04811001120
KROMPIR, jedilni rumeni, po možnostiAgrija, ☎ 031/604-918
11001122
KVALITETNA, domača jabolka, Stra-hinj 10 a, Naklo, ☎ 04/25-72-279
11001110
SENO, balirano, z dostavo, ☎ 031/276-930 11001084
VZREJNE ŽIVALIPRODAM
BELE piščance, pitance za nadaljnjorejo, ☎ 041/203-564
11001075
BIKCA simentalca, starega do 14 dni,☎ 04/51-26-540, 051/244-138
11001077
Male oglase sprejemamo: za objavo v petek - v sredo do 14.00 in za objavo v torek do petka do14.00! Delovni čas: ponedeljek,torek, četrtek, petek neprekinjenood 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16., sobote, nedelje in prazniki zaprto.
Mali oglasitel.: 201 42 47fax: 201 42 13 e-mail: [email protected]
FESST, d. o. o., nepremičninskadružba,Koroška c 2, Kranj,Telefon: 236 73 73Fax: 236 73 70E-pošta: [email protected]: www.fesst.si
Izvedba celovitih geodetskih storitevpo ugodnih cenah:■ geodetski načrti■ ureditev meje (dela meje)■ izravnava meje■ parcelacije (delitev, združitev)■ označitev meje v naravi■ evidentiranje zemljišča pod stavbo■ sprememba bonitete zemljišča■ vpis stavbe in dela stavbe v katasterstavb
■ zakoličbe objektov, komunalnih vodov, cest
■ komasacije stavbnih zemljiščPokličite nas na telefon 031/695-484ali se oglasite na sedežupodjetja!
STANOVANJE PRODAMO Kranj, Vodovodni stolp, trisobno vIII. nadstr., l. izgr. 1965, obnovljenol. 2005 (kopalnica, WC, CK na plin)vpisano v ZK, klet, balkon, cena125.000,00 EUR.Kranj, bližina avtobusne postaje,enosobno v mansardi (5. nadstr.), vizmeri 44 m2, l. izgr. 1964, delnoprenovljeno l. 2005 (kuhinja, spalni-ca) cena 65.000,00 EUR.Tržič, staro mestno jedro, trisobnov 3. nadstr. izmere 64,00 m2, l. izgr.1910. delno prenovljeno l. 2005 (tla-ki, okna, CK na olje), balkona ni, vceni je tudi garaža velikosti 6x3 m2,ki je v isti stavbi, cena 84.000,00EUR.Preddvor, enosobno v mansardi iz-mere 48,00 m2, v hiši so samo štiristanovanja, l. izgr. 1960, stanovanjeizdelano l. 1991, CK, cena 77.500,00EUR.HIŠA - ODDAMO V NAJEMPredoslje, starejša kmečka hiša, pri-tličje v izmeri 96 m2 (opremljenabivalna kuhinja, dnevna soba s peč-jo, spalnica in kopalnica z WC), l.izgr. 1930, delno prenovljena 1995,ogrevanje klasično, cena 380,00EUR + 85,00 EUR fiksni stroški(elektrika, voda, smeti) + 1x varšči-na, vseljivo takoj.HIŠE - PRODAMOKranj, staro mestno jedro, enonad-stropna s 120 m2 stanovanjske po-vršine na parceli velikosti 262 m2, l.izgr. 1935, prenovljena l. 2002 -okna, vse instalacije, kopalnica, CKna olje, dvorišče, kjer je možno par-kiranje za dva avtomobila, terasa s115 m2 vrta, cena 175.000,00 EUR. Žiri, v centru mesta, visokopritličnatlorisa 10x8 m2 na parceli velikosti477 m2, l. izgradnje 1937, lepo vzdr-ževana na zelo sončni lokaciji, CKna olje, vsi priključki, cena144.000,00 EUR. Kranj, Kokrica, visokopritlična tlori-sa 10x8 m2 na parceli velikosti 857m2, l. izgr. 1955, v celoti podkletena,garaža, CK na olje, v mansardi šedelno neizdelana, zelo lepa lokacija,cena 215.000,00 EUR. Trstenik, na izredno lepi sončni lo-kaciji, medetažna s 300 m2 uporab-ne stanov. površine na parceli veli-kosti 1144 m2, l. izgr. 1999, cena399.000,00 EUR, v kateri je vključe-na tudi vsa oprema izdelana pomeri. POSLOVNI PROSTOR - PRODA-MOKranj, Savska cesta, tlorisa 364 m2na parceli velikosti 884 m2, l. izgr.1959, višina stropa 5m, objekt jemožno uporabljati za različne de-javnosti, urejen dostop in lastnoparkirišče, cena 160.000,00 EUR.Tržič, v centru mesta na glavni ulici,pritličje v izmeri 30 m2, l. izgr.1900, že delno prenovljen, prime-ren za neživilsko trgovino, cena25.000,00 EUR.PARCELA - PRODAMOKranj, proti Naklemu, v industrijskiconi v izmeri 5957 m2 za proizvod-njo, skladišča, parkirišče, cena 144EUR/m2 in še pribl. 18 EUR/m2 zakomunalni prispevek.
t MM
T F
ENG
ROTU
Š D
.D.,
CES
TA V
TRN
OV
LJE
10 A
, CEL
JE
BREJE ČB telice, ☎ 041/826-76011001137
ČB BIKCA in teličke, ☎ 031/513-70911001086
KRAVO ciko, brejo, staro 5 let, ☎041/750-254
11001088
KRAVO simentalko, brejo 8 mesecev,☎ 040/235-738
11001119
KRAVO simentalko v 8 mesecu brejo-sti, ☎ 04/53-38-231, 030/626-527
11001124
KUNCE z mladiči, breje in za nadaljnjorejo, belgijski in nemški orjak ter me-šance, ☎ 040/316-004
11000943
NESNICE - rjave, grahaste, črne tikpred nesnostjo. Brezplačna dostavana dom. Vzreja nesnic Tibaot, ☎02/58-21-401 11000944
PRAŠIČA za zakol, možnost polovice,☎ 041/551-970
11001141
TELICO simentalko, staro 3 mesece,☎ 04/53-36-448 11001107
TELIČKO simentalko, brejo 8 mese-cev, ☎ 04/51-85-507
11001082
TELIČKO simentalko, staro 14 dni terpajek Sip, ☎ 04/51-32-553 11001090
TELIČKO simentalko in ČB bikca, ☎031/437-585 11001106
TELIČKO simentalko, staro 1 teden,☎ 031/250-114
11001125
TELIČKO simentalko, staro 14 dni, ☎04/51-46-859
11001146
KUPIM
BIKCA simentalca ali mesne pasme,starega do 10 dni, ☎ 041/503-623
11000965
BIKCA mesne pasme, starega od 10dni do enega meseca, ☎ 041/551-970 11001142
MLADO kravo simenatlko, po telitvi, ☎041/253-402
11001102
ODKUPUJEMO krave, telice, bike - zaizvoz, plačilo takoj, Smrekca center,d.o.o., Žabnica, ☎ 04/25-51-313
11001048
OSTALOPRODAM
BUKOVA mešana drva, trop ovac, bre-je, JS pasme in ovna starega 20 me-secev, ☎ 040/886-208 11001116
LATE za kozolec, ☎ 031/624-55211001148
OVČJE kože, ugodno, ☎ 040/931-350
11001076
SUHA drva in teličko simentalko, staro3 mesece, ☎ 051/884-923
11001143
ZAPOSLITVE (m/ž)NUDIM
FAST FOOD Pinki išče dekle ali fantaza prodajo hitre hrane. Krpič Sašos.p., Poštna ul. 3/a, Kranj, ☎041/662-626 11000942
ZAPOSLIMO mladega fanta za delo vskladišču. Zaželena najmanj poklicnaali srednja izobrazba. Pisne ponudbena naslov: Agroizbira Kranj, Smledni-ška 17, 4000 Kranj
11001149
ZAPOSLIMO visoko motivirane, samo-zavestne, profesionalne prodajalce zaprodajo projekta v vrednosti 2.600,00EUR. Posredništvo Zdene Brovč s.p.,Virmaše 170, Škofja Loka, ☎040/304-270
11000937
IŠČEMO pedikerko za delo v kozme-tičnem salonu v Kranju. Izključno pisneprošnje z življenjepisom pošljite na e-naslov: [email protected] alipo pošti na Tag Trade, d.o.o., Hotema-že 55, 4205 Preddvor
11001079
KOZMETIČNI salonu v Kranju zaposlikozmetičarko, za polni delovni čas. Iz-ključno pisne prošnje z življenjepisompošljite na e-naslov: [email protected] ali po pošti na Tag Trade,d.o.o., Hotemaže 55, 4205 Preddvor
11001080
OBČASNO pomoč na kmetiji. ZeličMilena s.p., Hladnikova 33, Križe. Po-nudbe pošljite na [email protected],☎ 041/648-543
11001070
ZAPOSLIMO mesarja, delo v trgovini.Mesarija Gregorc, Gregorc Franc s.p.,Golniška 102, Kranj, ☎ 041/643-494
11001034
TAKOJ zaposlim prodajalca, kuharja(m/ž) za delo v delikatesi v Radovljici.Mesarija Mlinarič, d.o.o., Lesce, Že-lezniška ul. 1, Lesce, ☎ 041/721-556 11001069
IŠČEM
DELO - inštruiram matematiko za gim-nazije in srednje šole, Kranj in okolica,☎ 041/736-894 11000979
DELO - strokovno pomoč pri učenju,domačih nalogah, inštrukcijah od 2.do 6. razreda, ☎ 070/878-552
11001113
DELO - varstvo otrok na domu, ☎051/623-112
11001150
DELO - pomoč v gospod. - čiščenje, li-kanje, varstvo otrok, pomoč starejšim,imam izkušnje, ☎ 051/428-551
11001068
DELO - refleksna masaža stopal, ☎041/589-821 11001100
STORITVENUDIM
ASTERIKS SENČILA, Rozman Peter,s. p., Cesta na Loko 2, 4290 Tržič, ☎59-55-170, 041/733-709; žaluzije,roloji, rolete, lamelne zavese, plise za-vese, komarniki, markize, www.aste-riks.net
11001052
ADAPTACIJE, novogradnje od temeljado strehe. Notranje omete, fasade,kamnite škarpe, urejanje in tlakovanjedvorišč, z našim ali vašim materialom,Gradton, d.o.o., Valjavčeva ulica 8,Kranj, ☎ 041/222-741
11000752
ADAPTACIJE, vsa gradbena dela, no-tranje omete, fasade, adaptacije, tla-kovanje dvorišča, ograje, kamniteškarpe in dimnike, kvalitetno, hitro inpoceni. SGP Beni, d. o. o., Struževo7, Kranj, ☎ 041/561-838 11000808
ADAPTACIJE, novogradnje, notranjiometi, fasade, betonske in kamniteškarpe, tlakovanje dvorišč, z našim alivašim materialom, Babič Miloš s.p.,Hraše 24, Lesce, ☎ 041/622-946
11001006
BELJENJE stanovanj, kitanje sten,barvanje vrat in oken, odstranjevanjetapet, antiglivični premazi. Kvalitetno inugodno. Pavec Ivan s.p., Podbrezje179, Naklo, ☎ 031/392-909
11000952
FLORIJANI, d. o. o., C. na Brdo 41,Kranj izvaja vsa gradbena dela od te-meljev do strehe, adaptacije, omete,omete fasad, kamnite škarpe, tlakova-nje dvorišč, ☎ 041/557-871
11001054
GRADBENIK REXHO, d. n. o., Ader-gas 13, Cerklje, izvaja od temeljev dostrehe, notranji ometi, vse vrste fasad,kamnite škarpe, adaptacije, urejanjein tlakovanje dvorišč, ☎ 041/589-996
11000013
IZDELAVA podstrešnih stanovanj posistemu Knauf, montaža strešnih okenVelux in polaganje laminatov, izd. bru-naric in nadstreškov, Damjan Mesec,s. p., Jazbine 3, Poljane, ☎ 041/765-842
11000222
NUDIMO VAM obrezovanje sadnegadrevja in trte, Branko Gašperšič, s.p.,Šorlijeva ul. 19, Kranj, ☎ 040/993-406 11001017
STROKOVNE inštrukcije angleščine,nemščine in slovenščine - za vse stopnje. Mirjana Trbič s.p., Žanova ul.34, Kranj, ☎ 041/656-053
11001010
ZASEBNI STIKIMLAJŠI moški si želi iskrene, trajneljubezni. Odgovorite, ne bo vam žal, ☎ 041/959-192
11000077
ŽENITNA posredovalnica Zaupanje,brezplačno za mlajše ženske, ugodnoostale, ☎ 031/836-378
11000076
IŠČEM
44-LETNI fant išče žensko, ki je pripravljena priti na kmetijo, ☎031/286-720
11001092
RAZNOPRODAM
RAZTEGLJIV kavč, nov, več vrst ope-ke, zidake, beton. kanalizacijske cevi 1m dolžine, ☎ 04/53-36-578
11001094
OPRAVIČILO
30 MALI OGLASI, ZAHVALE [email protected] GLAS
petek, 4. marca 2011
Sporočamo žalostno vest, da je umrl
Ernest Kejžar upokojenec Pošte Slovenije, d. o. o., PE Kranj
Na njegovo zadnjo pot smo ga pospremili v sredo, 2. marca 2011, ob 15. uri na pokopališču v Sorici. Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Delavci Pošte Slovenije, d. o. o., PE Kranj
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica, prababica, sestra, tašča in teta
Frančiška Štirnrojena Globočnik
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate-ljem, znancem in sovaščanom za darovano cvetje, sveče, svetemaše, izrečena sožalja in sočutje ob težkih trenutkih, ter sprem-stvo na njeni zadnji poti.Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sin Silvo, hčerka Mira, brat Miro, sestre Marina, Metka, Julka in Ivana z družinamiPraprotna Polica, februar 2011
ZAHVALA
V 76. letu nas je za vedno zapustila draga žena, mama in babica
Ana Pintarrojena Debenc
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijatelj-em in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče.Zahvala zdravnikom in osebju Bolnišnice Golnik, dežurni ur-gentni službi ZD Kranj, dr. Pintarjevi, dr. Krečevi, ter gospodužupniku Likarju za darovano pogrebno mašo. Enaka zahvalagre zvonarjem, pevcem, trobentaču in pogrebni službi Navček.Iskrena hvala vsem neimenovanim, ki ste jo pospremili nanjeni poslednji poti.
Globoko žalujoči: mož Mirko, hči Diana z družino in sin Tomažz družino ter vsi ostali sorodnikiZgornje Bitnje, februar 2011
ZAHVALA
Ni te več na vrtu, ne v hiši,nič več glas se tvoj ne sliši.Če lučko na grobu upihnil bo vihar,v naših srcih je ne bo nikdar.
V 79. letu starosti nas je zapustila naša draga mama
Anica Čarman
Iskrena hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami v težkih trenut-kih, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala zdravniku dr. Raduloviču in osebju bolnišnicedr. Petra Držaja, centru za vojne veterane ter g. župniku zaopravljen obred.
Žalujoči: Cveta in Tatjana z družinamaŠutna, februar 2011
Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in na veselje.Prava in ena sama,za vse življenje.(T. Pavček)
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče,ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas,bolečina in samota sta pri nas.
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, sina, brata in strica
Matevža Debeljaka (1954-2011)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem,znancem in prijateljem za podarjene sveče, cvetje, izrečena so-žalja, podporo in tolažilne besede. Hvala tudi gospodu župnikuDamjanu Proštu za zelo lepo opravljeno pogrebno slovesnost,osebnemu zdravniku Gregorju Habjanu za dolgoletna prizade-vanja, zdravnikom in osebju bolnišnice Golnik. Iskrena hvalavsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam vsemstali ob strani. Naj počiva v miru.
Žalujoči vsi domači
Ni več tvojega smehljaja,le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.Spavaj, delo je končano,zadnji že prelit je znoj.Več srce ne bije burno,v njem utihnil je vsak boj.
ZAHVALA
Podjetje Hausmart, d. o. o.,se opravičuje zaradi objavelogotipa Eko sklada, za kate-rega nima pooblastila zaoglaševanje. Eko sklad nenudi nepovratnih sredstev zazamenjavo PVC zunanjegastavbnega pohištva.
31petek, 4. marca 2011GORENJSKI GLAS
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 91. letu starosti sklenila
Matilda Hribariz Drulovke
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste seposlovili od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrenahvala osebju Doma dr. Janka Benedika, g. župniku BojanuLikarju za opravljen obred, pevcem, izvajalcu Tišine in pogreb-ni službi Komunale Kranj.Ohranite jo v lepem spominu.
Vsi njeni
V SPOMIN
Kjerkoli si zdaj, naj te sreča poišče,v svetlobi naj tvoje bo zdaj bivališče.Usoda se kruto s teboj je igrala,saj polno ti čašo grenčice je dala.
Danes, 4. marca 2011, mineva eno leto od smrti dragega očetain dedka
Mihaela Terana
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob smrti moje mame
Milke Vilfanrojene Jerše
se lepo zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem inznancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče terspremstvo na njeni zadnji poti.
Irma
OSMRTNICA
Z žalostjo sporočamo, da je umrla naša dolgoletna sodelavka
Dragica Klobučarupokojenka
Ohranili jo bomo v trajnem spominu.
Delavci Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območna enota Kranj
ZAHVALA
Ob nepričakovani, boleči izgubi našega dragega
Janeza Križajaiz Naklega
Vsem, ki ste ga v njegovem kratkem življenju imeli radi, se poklonili njegovemu spominu in ga v tako velikem številu spre-mili h grobu - iskrena hvala.Hvala govornikoma za besede slovesa, gospodu župniku, pev-cem in pogrebni službi za lepo opravljen pogrebni obred, hvalaza besede sožalja in tolažbe, podarjeno cvetje in sveče.
Žalujoči: mami in ati, brat Boris z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica inprababica
Dragica KlobučarIskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem inznancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ter zaizrečena sožalja. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred. Hvala tudi Mest-nemu pokopališču Kranj za opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: hčerka Dragica z družino, sinova Peter in Jože združinama, vnukinja Sara in pravnuk Gal, brat Viktor terdružina iz Kanade
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče,stari ata, tast, brat in stric
Jože Jelencp. d. Tavčarjev Jože iz Knap
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijatelj-em, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjenesveče ter vso pomoč. Hvala cerkvenim pevcem, pritrkovalcemin g. župniku Ivanu Miheliču za lepe besede slovesa in lepoopravljen pogrebni obred.
Hvaležni smo vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili odnjega.
Žalujoči: žena Francka, sin Jože ter hčerki Cvetka in Marjeta združinami, sestri in bratje
Življenje je kot knjiga,za listom list,za dnevom dan,nihče ne ve, kdaj bo končana zadnja stran.(Malčka Tamše)
Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.Na zelenih pašnikih mi daje ležišče,k vodam počitka me vodi.Mojo dušo poživlja,vodi me po pravih potih …… moj kelih je zvrhan …
ZAHVALA
V 69. letu nas je zapustil naš mož in oče
Janez PetričZahvaljujemo se sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem za izrečena sožalja,
cvetje, sveče, darove, svete maše in spremstvo k zadnjemu počitku. Hvala osebju v bolnišnici dr. Petra Držaja, gospodu župniku iz Vrhpolja,
pogrebni službi Vrbančič in nosačem.
Žalujoči vsi njegoviRafolče, 18. februarja 2011
Tiho kot si živel,si odšel od nas,a v naših srcihboš za vedno ostal.
Za vedno zatisnila si oči,mislili smo saj samo spiš,a tebe nič in nihče več ne prebudi,le grenka žalost v naših srcih žali.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, strica, zeta in svaka
Antona BeleharjaIz Šenčurja, zadnja leta je živel v Zbiljah.
Iskreno se zahvaljujem celotnemu osebju doma starejših obča-nov Medvode za takojšnjo nudeno pomoč, vsem sorodnikom,sosedom iz Zbilj in Šenčurja, bivšim sodelavcem iz Oljarice inKŽK-ja, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče, maš-ne darove, ter izrečena pisna in ustna sožalja. Lepo se zahvaljujem gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni ob-red, Kranjskemu kvintetu za lepo zapete žalostinke, trobentačuza zaigrano Tišino in pogrebni službi Komunala Kranj. Hvalavsem imenovanim in neimenovanim, ki ste ga imeli radi in gaboste ohranili v lepem spominu.
Žalujoča žena SilvaZbilje, 21. februar 2011
Odšel si tja, kjer ni solza, ni trpljenja in ne gorja.Ostala mi tvoja je dobrina, v srcu mojem bolečinain tiha solza večnega spomina.
SOBOTA
-7/9°C
NEDELJA
-5/4°C
32 GORENJSKI GLASpetek, 4. marca 2011
Anketa
vremenska napoved
PETEK
-6/4°C
....
....
....
....
....
....
...
Anja Kovač Ažman, Lesce:
"Pust praznujemo, nimamopa nekih posebnih običajev.Otroci se našemijo, staršipa se samo malo po obrazunamažemo. Obvezni so kro-fi, ki jih speče babi, kakšne-ga pa tudi dokupimo."
....
....
....
....
....
....
...
Tina Hiti, Zabreznica:
"Za pusta se vedno našemi-mo skupaj z otroki, pečemopa tudi miške. Vedno gremona pustovanje za otroke, kiga organizirajo na Bledu.Otroke našemimo tudi za vvrtec."
Aleksandar Stojkov, Bled:
"Kaj počnemo za pusta? Ja,ponavadi se našemimo,malo za šalo! Letos se bomos sošolci predstavili kot sku-pinska maska, vendar šerazmišljamo in se dogovar-jamo, kaj točno bo tema."
Špela Žemlja, Črnivec:
"Za pusta se s fantom inhčerko tako napravimo vmaškare, da "pašemo" sku-paj. Tudi za v službo semalo našemimo. Radi se po-sladkamo s krofi, sicer kup-ljenimi, a so vseeno dobri."
Mirko Gabrič, Bled:
"Za pusta se našemijo pred-vsem otroci, starši pa ne.Spominjam se, da smo sekot otroci vedno našemili insmo hodili od hiše do hiše.Zdaj so žal navade precejdrugačne."
Napoved za Gorenjsko
Danes, v petek, in jutri, v soboto, bo delno sončno. V nedeljo se bo od severa prehodno pooblačilo, vendar bo povečini suho. Znova bo hladneje, zapihal bo okrepljenseverni do severovzhodni veter.
Agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo
Marjana Ahačič
Lesce - Pust povezujemo zveseljem, ki ga prinašaprehod temne zime v sve-tlejšo pomlad in k temuveselju tradicionalno sodi-jo tudi slastni, sladki, porumu dišeči in z marelič-no marmelado polnjenikrofi. Številne gospodinjejih še vedno pripravljajodoma: pazljivo izbirajomoko, najbolj živo rumenerumenjake in ravno pravš-njo količino ruma. Natanč-no odmerjajo kvas in skr-bijo, da se testo med vzha-janjem ne "prehladi". Ve-čina pa krofe dandanesvendarle kupi v pekarnahin trgovinah, tudi v pust-nem času.
V leškem podjetju ŽitoGorenjka se na peko krofovvsako leto posebej temeljitopripravijo. "Že nekaj dnipred pustom ocvremo večkrofov kot ponavadi, ta de-beli četrtek ter pustna sobo-ta in nedelja pa so dnevi, kookrepimo ekipe in krofecvremo od zgodnjih jutra-njih ur do poznega popol-dneva. Sproti jih dobavlja-mo naročnikom, saj imajoljudje najraje čisto sveže,ravno ohlajene," je povedalPeter Gašperin, vodja Žito-vega poslovnega centra Go-renjka v Lescah.
Tako kot nekoč gospodi-nje tudi mojstri v Gorenjkipravijo, da je skrivnost do-brega krofa skrbna pripravain dobre sestavine: kako-vostna bela moka, jajca,sladkor, maščobe in rum."Sinonim za dober krof jekranceljček, ki izdaja, da jenarejen iz prvovrstne mokein da je bilo testo dobrozgneteno, hkrati pa doberkrof izda tudi prvi ugriz. Čese po njem ne vda in sevrne v prvotno obliko - torejne ostane stisnjen - je bilotesto zares dobro priprav-ljeno."
Ocvrli bodo sto tisoč krofovPustni čas tradicionalno zaznamujejo tudi krofi; Slovenci imamo najraje klasične, polnjene z mareličnomarmelado. V dneh od "ta debelega" četrtka do pustnega torka jih bodo v leški Gorenjki ocvrli sto tisoč.
Železna Kapla, Jezersko
Na Peci jezerski in kapelski smučarji
Ljubitelji smučanja z Jezerskega in Železne Kaple so se prednedavnim znova pomerili na smučišču Peca. Sodelovanjetraja že desetletja, na letošnjem veleslalomu pa se je v 17 kategorijah pomerilo 132 tekmovalcev. Predvsem otroci sotežko pričakovali sobotno tekmovanje, saj so se zanj ves te-den pripravljali na tečaju smučanja. Najhitrejši je bil PeterSušnik, jezerski podžupan, ki je s to vožnjo postal tudi letoš-nji prvak Občine Jezersko, med Jezerjankami pa je to uspe-lo Petri Štirn. Absolutni prvak tekmovanja je postal 17-letniChristopher Karničar, v ženski konkurenci pa je slavila nje-gova sestra Manuela Karničar. Pet najhitrejših časov (naj-manj en ženski) se šteje za ekipno tekmovanje med občina-ma za prehodni pokal. Tokrat je slavila Občina Jezersko, kjerso ekipo najhitrejših sestavljali: Peter Sušnik, Davo Karničar,Jožef Štirn, Gorazd Kocjan in Petra Štirn, pri Kapelčanih paChristipher in Manuela Karničar, Wilhelm Ošina, GottfriedKaschnig in Erhard Oschina. Odličja in nagrade sta podelilažupana obeh občin, Franc Jožef Smrtnik in Jurij Markič(na sliki z najmlajšimi tekmovalci). D. Ž.
Pust krivih ustŠpela Grahek
Bliža se pustni čas. Običaji,povezani s pustom, so seod nekdaj do danes močnospremenili, še vedno pa jeto predvsem praznik zaotroke in vse druge, ki seradi našemijo. Mimoidočesmo vprašali, kakšne so nji-hove pustne navade: se na-šemijo, ocvrejo krofe ...Foto: Anka Bulovec
V Lescah bodo od "ta debelega" četrtka do pustnega torka ocvrli približno sto tisoč krofov.
Krofe cvrejo v olju, ki ima 175 stopinj. Ohlajene posujejo ssladkorjem in napolnijo z marmelado.
Foto
: Tin
a D
okl
Foto
: Tin
a D
okl
Kranj
V kranjski bolnišnici spremenili režim obiskov
Iz Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj so sporo-čili, da so spremenili režim obiskov v bolnišnici po posvetuz Zavodom za zdravstveno varstvo Kranj. Dovoljen je obiskene zdrave osebe in zdravih otrok, če pa zdravstveno oseb-je zazna, da je prišel na obisk nekdo z respiratornim obole-njem, ga osebje lahko odslovi. S. K.
Foto
: Fri
tz K
laur
a
