-
TOREK, 15. novembra 2011
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
..
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Novosti pri plačilih za vrtceObčine in ministrstvo za delo
opo-zarjajo starše, da morajo vloge zaznižano plačilo vrtca po
novem od-dajati na centre za socialno delo. Osubvencijah bo z novim
letom odlo-čala država, plačevale pa jih bodo šenaprej občine.
4
GORENJSKA VREME
jutri: pretežno jasno
97
70
35
26
66
01
8
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Sekali bodo lahko še večNa kranjskem gozdnogospodarskemobmočju z
načrtom za obdobje 2011-2020 povečujejo letni posek drevja z278 na
490 tisoč kubičnih metrov.Povečanje jim omogočajo višja lesnazaloga
in prirastek ter vse večji deleždebeljakov in debelega drevja.
8
KMETIJSTVO
Neznanec markira lovske potiNeznanec, ki je v zadnjih dveh
letihže večkrat na svojo pest označil lov-ske poti v dolini
Kamniške Bistrice, jespet na delu. Planinci opozarjajo, daje tako
početje za pohodnike lahkonevarno.
32
Danes, jutri in v četrtek bopretežno jasno. Zjutraj in del
dopoldneva bo po nekaterih nižinah megla.
64 let Prvi predhodnik tednik Gorenjec leta 1900Gorenjski časnik
od leta 1947
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
. ZADNJA
-4/7°C
Leto LXIV, št. 91, cena 1,50 EUR, 13 HRK Odgovorna urednica:
Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in 0b petkih [email protected]
www.gorenjskiglas.si
Simon Šubic
Gorenja vas - Vladimir Si-mončič Vlastja (1911-2000)je bil
oficir, obveščevalec, pri-padnik slovenskega in itali-janskega
odporniškega giba-nja med 2. svetovno vojno,fotoreporter, umetniški
inpoklicni fotograf, filmskisnemalec dokumentarist, pe-dagog in še
marsikaj druge-ga. Za seboj je pustil ogrom-no zapuščino: med
drugimje kot fotoreporter pri Tovari-šu in Slovenskem poročeval-cu
svoj arhiv s sedemdeset ti-soč negativi posnetkov poda-
ril Muzeju novejše zgodovi-ne v Ljubljani, njegov
arhivgledališke fotografije s petde-set tisoč posnetki pa
hraniSlovenski gledališki muzej.Zelo bogat in pomemben jetudi
njegov opus medicinskefotografije, saj je 25 let doku-mentiral
zahtevne medicin-ske posege, operacije, poro-de, portretiral
vodilne sloven-ske medicinske strokovnjakein snemal medicinske
filme.Neprekinjeno je gojil tudi av-torsko, ustvarjalno
razstavnofotografijo.
"Vsi ga poznamo kot fo-tografa, a pred tem si je želel
postati slikar. Tudi mene jeto presenetilo. Izkazalo se je,da je
naredil skoraj dvestodel, večinoma sicer risb, a pomojem mnenju
zelo solid-nih pastelov, portretov," jena 110. Glasovi preji, ki
jepotekala v osnovni šoli vGorenji vasi, razkril dr. Pri-mož
Lampič, avtor mono-grafije Foto Vlastja, Življenjein delo
Vladimirja Si-mončiča Vlastje, ki je izšlaprejšnji teden. Več o
njego-vem pogovoru s publicistomMihom Nagličem bomo ob-javili v
petkovi številkiGorenjskega glasa.
Mojster fotografije, ki si je želel slikatiOb stoletnici rojstva
mojstra fotografije Vladimirja Simončiča - Vlastje, ki jezadnja tri
desetletja preživel v Gorenji vasi, je pred dnevi izšla
monografijao njegovem delu in življenju.
Preveč tvegate, ko žagate salonitkeZa nastanek mezotelioma
oziromaraka na pljučni mreni je dovolj že mi-nimalna
izpostavljenost azbestu.Obolevajo tudi tisti, ki azbestu po-klicno
niso bili nikoli izpostavljeni.Bolezen "spi" celo do štirideset
let.
13
ZDRAVJE & LEPOTA
�5. stran
Danica Zavrl Žlebir
Kranj - Kot so nam povedalipri volilni komisiji prve volil-ne
enote (Gorenjske) v Kra-nju, je na Gorenjskem pra-vočasno vložilo
kandidatneliste osemnajst političnihstrank. O imenih na njihnam
pred koncem preizkusazakonitosti kandidatur inpred izdajo odločb o
potrdit-vi oziroma zavrnitvi kandi-datur niso želeli dati
poda-tkov. Smo pa zanje zaprosilistranke, ki se s svojimi lista-mi
kandidatov potegujejo zaizvolitev v gorenjski volilnienoti.
Odgovorili so nam vsi,razen stranka Stara pravda,stranka prava.
Pogled na sez-
nam imen je zanimiv: resdaje med njimi veliko novih inneznanih,
še več pa že vide-nih. Med njimi je tudi večposlancev, ki so že
sedeli vparlamentarnih klopeh:DeSUS-ova Anton Urh inJulijana Bizjak
Mlakar, prejposlanka SD, ki je pred letoš-njimi volitvami
prestopila vDeSUS; Darja Lavtižar Be-bler, poslanka od prvega
skli-ca državnega zbora s pre-sledkom vse do danes (spo-četka v
LDS, sedaj v SD); šeen poslanski veteran: SamoBevk iz SD; Alojz
Potočnik,ki je bil prej v stranki Zares,sedaj pa kandidira pri
Pozi-tivni Sloveniji Zorana Janko-vića; še en poslanki veteran
Branko Grims iz SDS in nje-gov kolega iz idrijskega okra-ja Rado
Likar. Kandidira tudipredsednik državnega svetaBlaž Kavčič, ki je
svoje čase
pripadal stranki LDS, predčasom pa se je pridružilStranki mladih
Slovenije.
�2,3. stran
Vrtec večji za dvaoddelkaVeliko zanimanje za vpis v vrtec in
premalo prostora za vse otroke so tudi v Železnikihnarekovali
povečanje vrtca. V petek odprli dvanova oddelka za najmlajše
otroke.
Na volitve znanci in neznanciKandidature za predčasne
parlamentarne volitve so vložene, ta teden bo potekel rok za
preizkus kandidatur, nato bodo konec tedna tudi javno
objavljene.
Komu se bo uspelo prebiti skozi priprta vrata v parlament?
V Železnikih so se v petek veselili ob odprtju dveh oddelkov
vrtca. / Foto: Tina Dokl
Foto
: Tin
a D
okl
Foto
: Mat
ic Z
orm
an
Na 110. Glasovi preji v Gorenji vasi je beseda tekla o mojstru
fotografije Vladimirju Simončiču - Vlastji. Njegova delo in
življenje omogočata še veliko raziskovanj, je v pogovoruz Mihom
Nagličem (desno) dejal Primož Lampič (levo), avtor monografije o
Vlastji.
-
2GORENJSKI GLAS
torek, 15. novembra 2011AKTUALNO [email protected]
Bivša ministrica Darja Ra-dić kandidira s svojo stran-ko Zares.
Za nov mandat pase potegujejo tudi nekaterinekdanji poslanci,
denimoBojan Starman. Bil je posla-nec SDS in hkrati župan ob-čine
Žiri, sedaj pa želi v po-slanske klopi z Virantovodržavljansko
listo. Kandidat
je tudi Kamničan Maks Lav-rinc, ki se ga spomnimo kotLDS-ovega
poslanca, sedajpa pripada stranki Zares.Franc Čebulj in Mihael
Prevc sta nekdanja poslancaiz časov, ko je imela strankaSLS največ
poslancev - žu-panov. Dvojna vloga sedajni več mogoča, županomapa
se očitno zdi poslanskamikavnejša, zato njuna po-
novno kandidatura za držav-ni zbor. Tudi Anton Kokaljiz stranke
NSi je že bil po-slanec in v novem mandatusi tega znova želi.
Čeprav si-cer živi v Vodicah, kjer je bilv preteklosti tudi
župan,vselej kandidira v volilnemokraju Poljanske in
Selškedoline.
V letošnjem naboru kan-didatov je tudi veliko takih,
ki so že poskušali postati po-slanci, a jim to doslej niuspelo:
Eva Štravs Podlogar,Ivan Grginič, Mirjam JanBlažič, Alenka
Bratušek,Klemen Štibelj ...
Najdemo pa tudi kakeganekdanjega župana (BorisaMaleja z Bleda,
IgorjaDrakslerja iz Škofje Loke,Franca Ekarja iz Preddvora)ali
nesojenega župana (Ro-
berta Plavčaka, Draga Le-skovška, Tino Teržan, Her-mino Krt,
Mateja Tonina).
Zanimiva so tudi nekateraimena, ki jih doslej v politi-ki nismo
srečevali. Takšenje denimo kulturnik SlavkoMežek, ki ga najdemo
medkandidati Hanžkove strankeza trajnostni razvoj, ali Ja-nez
Benčina, kandidatstranke DeSUS, ki je letos
vodil organizacijski odborsvetovnega veslaškega pr-venstva na
Bledu, še prej paje bil predsednik regional-nega razvojnega sveta
Go-renjske. In še eno ime namje zbudilo pozornost: GojkoStanič, ki
se je ob odstopuPahorjeve vlade ponujal zamandatarja, je na
Gorenj-skem kandidat Stranke ena-kih možnosti.
3GORENJSKI GLAStorek, 15. novembra 2011 AKTUALNO
[email protected]
Na Gorenjskem na volitve znana in neznana imena
ODGOVORNA UREDNICA Marija Volčjak
NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICECveto Zaplotnik, Danica Zavrl
Žlebir
UREDNIŠTVONOVINARJI - UREDNIKI:
Marjana Ahačič, Maja Bertoncelj, Boštjan Bogataj, Alenka Brun,
Ana Hartman,Igor Kavčič, Suzana P. Kovačič, Jasna Paladin, Urša
Peternel, Mateja Rant,
Vilma Stanovnik, Simon Šubic, Ana Volčjak, Cveto Zaplotnik,
Danica Zavrl Žlebir;stalni sodelavci:
Matjaž Gregorič, Jože Košnjek, Milena Miklavčič, Miha Naglič
OBLIKOVNA ZASNOVAJernej Stritar, IlovarStritar d.o.o.
TEHNIČNI UREDNIKGrega Flajnik
FOTOGRAFIJA Tina Dokl, Gorazd Kavčič
LEKTORICA Marjeta Vozlič
VODJA OGLASNEGA TRŽENJAMateja Žvižaj
GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in
storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno
lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas,d.o.o., Kranj
/ Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000
Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-pošta:
[email protected]; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 /
Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure,
sreda od7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. /
Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkihin petkih, v nakladi
19.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska
(enkrat letno), TV okno in osemnajst lokalnih prilog / Tisk: Delo,
d. d., Tiskarsko središče /Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena
izvoda: 1,50 EUR, letna naročnina 2011: 156,00 EUR; redni plačniki
(fizične osebe) imajo 10 % popusta, polletni 20% popusta, letni 25
% popusta;v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se
upošteva od tekoče številke časopisa dopisnega preklica, ki velja
od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve:
poceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.
Samo Lesjak
Tržič - Zdravko Kaltnekar jebil rojen v Križah pri Tržiču,sedaj
pa živi v Kranju. Svoješolanje je dokončal z dokto-ratom iz
ekonomskih ved(1978) na Univerzi v Zagre-bu, službovanje pa kot
redniprofesor na Fakulteti zaorganizacijske vede v Kra-nju.
Šestnajstim strokovnimknjigam z več kot sto člankiin referati je po
upokojitvidodal tudi štirinajst leposlov-nih del z različno
vsebino:pesnitvam so se pridružili šeaforizmi, črtice,
humoreske,eseji, komedije, romani ...
Tokrat je v Knjižnici dr.Toneta Pretnarja v Tržičupredstavil
enega svojih naj-novejših del, roman Obrav-nava. Skozi pogovor z
Nej-cem Perkom je pisatelj naj-prej na kratko povzel vsebin-sko
dogajanje romana, natopa se posvetil bistvenim
vprašanjem, ki jih delo spro-ža. V ospredje zgodbe stopa- skozi
narativno prizmočasa druge svetovne vojneter obdobja po njej -
temati-ka izdaje ter z njo povezanobčutek krivde in kesanja.Vojna
je čas, ko še bolj po-tencira človekov značaj terpred njega
postavlja težkedileme, odločitev pa je pogo-sto potrebna v
trenutku. Av-tor se sprašuje po moralniupravičenosti dejanj.
Takokot izdaja nima nikakršnegaetičnega zaledja, pa čeprav
jestorjena pod pritiskom nasi-lja, tako so tudi povojni po-boji
nedopustni, čeprav sobili odobreni s strani takrat-nih oblasti.
Sklicevanje, daje šlo pri izdajanju za preži-vetje, pri likvidaciji
pa zgoljza izvrševanje ukazov nadre-jenih, se pred sodiščem
vestiizkažeta kot slaba izgovora,ki etično ne vzdržita preiz-kušnje
časa.
Delo, ki da mislitiV tržiški knjižnici so pred kratkim
predstavili zadnji roman pisatelja Zdravka Kaltnekarja z naslovom
Obravnava.
�1. stran
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Navdušeni nad Avsenikovim koncertom
Dve omizji so zasedli naročniki Gorenjskega glasa, ki jim
jesreča pri žrebu namenila udeležbo na prvem od dveh kon-certov v
počastitev rojstnih dni Vilka in Slavka Avsenika. Ne-kateri med
njimi so bili v sredo, 9. novembra, prvič v rojstnihiši začetnikov
Avsenikove glasbe in uživali ob nastopih Slo-venskega okteta,
ansambla Saša Avsenika, kitarista Gregor-ja Avsenika, klarinetista
Janeza Benka, pevskega terceta Hiš-nega ansambla Avsenik Tine
Debevc, Marjane Urankar inBraca Korena ter Bistriškega kvarteta
klarinetov. Naslednjikoncert bo v soboto, 26. novembra, in tudi na
njem boomizje Gorenjskega glasa. J. K.
Darilo
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
izžrebanemu naročniku časopisa
Knjigo prejme DORA TONEJC iz Lesc.
S pisateljem Zdravkom Kaltnekarjem (desno) se je pogovarjal Nejc
Perko.
Cerklje
Popisali bodo hišna imena
Projektu popisa starih hišnih imen, ki ga že dve leti po
vsejGorenjski vodi Klemen Klinar iz Razvojne agencije
zgornjeGorenjske, se je pridružila tudi občina Cerklje. V
prihod-njem letu bodo tako, kot so doslej to storili že v večini
ob-čin zgornje in osrednje Gorenjske, popisali stara hišna ime-na,
ki so nastala že pred 2. svetovno vojno, in jih objavili vposebni
knjižici. Prvo leto se bodo lotili bolj višje ležečihvasi Adergas,
Ambrož, Apno, Češnjevek, Dvorje, Grad, Pra-protna Polica, Pšata,
Ravne, Sidraž, Stiška vas, Sveti Lenart,Šenturška Gora, Trata pri
Velesovem, Velesovo, preostalikraji občine pa bodo na vrsto prišli
v letu 2013. "Namen pro-jekta je ohranitev starih hišnih imen ter
narečnega govora ins tem tudi zgodovinske, kulturne in etnološke
dediščine naobmočju občine Cerklje. Na terenu bodo raziskana
starahišna imena, njihov nastanek in izvor, v projekt pa
bomovključili tudi učence in druge posameznike," je povedala
Si-mona Vodlan iz Občine Cerklje in dodala, da bodo rezultatpopisa
tudi glinene tablice s hišnimi imeni, za katere upajo,da jih bo na
svoje hiše namestilo čim več občanov. Projektje vreden skoraj
enajst tisoč evrov, več kot polovico potreb-nega denarja pa bo
občina dobila nazaj iz sredstev Leader.J. P.
Škofja Loka
Kako bo urejeno območje klavnice
Danes ob 17. uri bodo v Sokolskem domu v Škofji Loki
pred-stavili rezultate urbanistične delavnice za območje
škofjelo-ške klavnice. To območje je degradiran mestni prostor, ki
paob zagotavljanju mestnih zelenih površin predstavlja zaradisvoje
lokacije in velikosti izjemen potencial prihodnjegaprostorskega
razvoja mesta. Občina Škofja Loka je zato le-tos povabila Fakulteto
za arhitekturo iz Ljubljane, da za ob-močje klavnice pripravi
urbanistično delavnico, katere na-men je pridobiti variante bodoče
urbanistične ureditve šir-šega območja. Za to območje je bil leta
2003 sprejet odloko spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta
prenovestarega mestnega jedra Škofje Loke, ki legalizira
oziromapodaljšuje čas obratovanja klavnice na obstoječem območ-ju
do leta 2015. D. Ž.
Samo Lesjak
Kranj - Predstavila sta se kan-didata Igor Hribar in
PrimožTerplan ter kandidatka DarjaPrelog, sodelovala pa sta
tudievropski poslanec Jelko Ka-cin in vodja poslanskega klu-ba LDS
v Državnem zboruBorut Sajovic.
Vse prisotne je uvodomanagovoril Jelko Kacin, ki jepredstavil
dosedanje uspehestranke LDS, ki "je bila zaSlovenijo vedno rešitev,
ni-koli problem". Pridružil semu je Borut Sajovic: "LDSkot ena
redkih strank ohra-nja vrednote svobode, za ka-tere se bodo
zavzemali tudi
naši kredibilni kandidati izvse Gorenjske."
Z izpostavitvijo predvolil-nega slogana LDS 'Ženske sozakon!' so
besedo ponudilikandidatki Darji Prelog izPoljanske doline, ki je v
svojipredstavitvi poudarila zavze-manje za vrednote
LDS:učinkovitost, demokratič-nost ter svobodo. PrimožTerplan iz
Kranja izraža že-ljo po napredku, pravični po-razdelitvi družbenih
dobrinter liberalnih vrednotah. IgorHribar iz Kokrice je ponosenna
dejstvo, da v stranki LDSni oportunistov, pač pa veli-ko uspešnih
ljudi, ki si želijosodelovanja.
Do predčasnih parlamentarnih volitev je še devetnajst dni.Do
včeraj, 14. novembra, je potekal postopek preizkusa zako-nitosti
kandidatur in list kandidatov. Volilne komisije bodoizdale odločbe
o potrditvi (oziroma zavrnitvi) kandidatur,vmes je bilo treba
odpraviti tudi morebitne formalne po-manjkljivosti. Sedaj bodo
volilne enote sestavile seznam po-trjenih list kandidatov v volilni
enoti po vrstnem redu, ki sedoloči z žrebom. 19. november pa je
rok, ko državna volilnakomisija javno objavi sezname kandidatov po
volilnih eno-tah.
VO 1 JESENICE VO 2 RADOVLJICA VO 3 RADOVLJICA VO 4 KRANJ VO 5
KRANJ VO 6 KRANJ VO 7 TRŽIČ VO 8 ŠK.LOKA VO 9 ŠK.LOKA VO 10 KAMNIK
VO 11 IDRIJA
DeSUS Anton Anton Jasminka Janez Ljubo Nikolina Jana Alojzij
Majda Julijana RobertStražišar Urh Kličič Benčina Jasnič Rozman
Jenko Bogataj Jesenko Bizjak Mlakar Novak
SD Zoran Eva Katja Darja Ilija Ivan Zdenka Mirjam Branko Tomaž
SamoKramar Štravs Podlogar Špur Lavtižar Bebler Dimitrijevski
Grginič Maglica Jan Blažič Jesenovec Besek Bevk
Zeleni Slovenije Irena Irena Silva Silva Ida Ida Franc Franc
Sašo Sašo DragoKolbl Kolbl Pisek Pisek Kavčič Kavčič Kolarič
Kolarič Meško Meško Matajič
Gibanje za Slovenijo Branko Boris Janez Robert Vesna Darja Janez
Drago Vesna Vesna MilenaJeršin Malej Koselj Plavčak Arh Fuchs
Koselj Leskovšek Rant Arh Cesar
Zares Darja Mihael Andrej Darja Aleš Samo Alenka Tina Katja Maks
AljošaRadić Zrimec Golčman Radić Sladojevič Klavora Bradač Teržan
Galof Lavrinc Kavčič
SMS - Zeleni Evrope Nika Nuša Simon Zoran Dolores Miroslav Franc
Blaž Blaž Maja AnitaOreškovič Vogelnik Holzner Zore Dernovšek
Regancin Matelič Marc Rogač Kavčič Kavčič Suhoveršnik Česnik
Mažgon
SNS Slavko Slavko Igor Katarina Katarina Urška Urška Iztok Iztok
Nina SamoZorko Zorko Koselj Langus Langus Šifrer Šifrer Potočnik
Potočnik Mavrin Pelhan
TRS Mojca Zineta Slavko Hermina Urban Miha Alenka Robert Tina
Denis MarkoMarkizeti Vilman Mežek Krt Bren Jurančič Podbevšek
Jerala Mlakar Marić Močnik
Lista Virant Blanka Monika Milan Janez Ivan Janez Peter Snežana
Bojan Sašo MojcaBertalanič Gregorčič Dubrovac Balkovec Toroš
Belehar Miklič Šušteršič Starman Todorovič Vojska Godnič
Pozitivna Slovenija Alenka Špelca Sašo Alojzij Alenka Urban
Matjaž Boštjan Tatjana Brane UrškaPavlič Pretnar Rink Potočnik
Bratušek Bergant Hrgovič Šifrar Polajnar Golubovič Močnik
SDS Bogdan Marija Jernej Andreja Bojan Branko Vida Marko Irena
Damjan RadoJanša Ogrin Kolman Valič Zver Homan Grims Raztresen
Pogačnik Tavčar Hribar Likar
SLS Marko Meta Barbara Franc Meri Franc Helena Igor Mihael Peter
JurijZupančič Pazlar Avčin Tržan Čebulj Lavrič Čebulj Polajnar
Draklsler Prevc Svetina Kavčič
LDS Janko Milan Franc Igor Primož Leja Andreja Darja Darja
Damjan KatjaPirc Rejc Ekar Hribar Terplan Jovanovič Potočnik Prelog
Prelog Matičič Tratnjek
SSN - Stranka Klemen Radoslav Radoslav Petra Marija Boris Petra
Marija Danica Danica Borisslovenskega naroda Skočir Dobraš Dobraš
Bitenc Rajgelj Jež Bitenc Rajgelj Kokošar Kokošar Jež
NSi Marija Cveto Maja Irena Matevž Vida David Klemen Anton Matej
MetodRogar Uršič Fajdiga Komar Ahčin Kleč Tičar Rebolj Ahačič
Štibelj Kokalj Tonin Habe
SEM - Stranka Bogdan Sabina Srečko Sabina Maja Nadja Bogdan Maja
Gojko Nadja Gojkoenakih možnosti Slokar Korpič Cvet Korpič Poženel
Damjan Slokar Poženel Stanič Damjan StaničDSD - Demokratična Alen
Refik Andri Silvana Silvana Andri Melis Lina Lina Nevenka
Janastranka dela Jekliz Mahalbašič Tomič Malavašič Malavašič Tomič
Skenderovič Dečman Molan Dečman Molan Uhan Kokalj
Stranka LDS predstavila gorenjske kandidateV petek je v kranjski
Mestni hiši potekala regijska predstavitev kandidatov in kandidatke
stranke LDS za prihajajoče državnozborske volitve.
Člani stranke LDS: Igor Hribar, evropski poslanec Jelko Kacin,
Darja Prelog, Primož Terplan in Borut Sajovic
Na vprašanje, kaj konkret-nega lahko LDS ponudi vo-livcem, so
izpostavili gospo-darski razvoj, infrastrukturoter zavzemanje za
okolje inprostor. Ekonomsko krizobi reševali z odpravo kredit-nega
krča, torej s podporomalim in srednjim podjet-jem, katerim bi
namenilipetsto milijonov evrov, kisedaj stojijo v Banki Slove-nije,
dodatno pa bi jih sti-mulirali z znižanjem dav-kov.
Stranka glavni problemkranjske regije vidi v prepo-časnem
izvajanju projektov,ki se vlečejo predolgo (npr.knjižnica), premalo
pa senaredi tudi na področju čr-panja evropskih sredstev,namenjenih
infrastruktur-nim projektom (npr. želez-nice). LDS namerava biti
vtem bolj konkretna in odloč-na.
Radovljica, Škofja Loka, Medvode, Kamnik, Kranj
Volilna sporočila
Konec tedna je bila gostja radovljiške kandidatke SD za
po-slanko v državni zbor Katje Špur poslanka Evropskega parla-menta
Tanja Fajon. Obiskali sta center za projektno učenjemladih (PUM)
pri Ljudski univerzi Radovljica, se srečali z ra-dovljiškimi borci
in predstavniki Območnega združenja vete-ranov vojne za Slovenijo -
Zgornja Gorenjska, v soboto pa seudeležili družabnega srečanje pri
Sankaški koči nad Krpinompri Begunjah ob krstu novega vina. Tam se
je pridružila šeena kandidatka SD, Eva Štravs Podlogar. V petek pa
je svojokandidaturo predstavil Klemen Štibelj, kandidat NSi za
po-slanca državnega zbora. Klemen Štibelj kandidira v
volilnemokraju Škofja Loka. Na predstavitvi je sodeloval tudi
predsed-nik sveta NSi Matevž Kleč. Evropski poslanec Ivo Vajgl pa
jev Kamniku podprl kandidata za poslanca Maksa Lavrinca, kibo v
desetem volilnem okraju (Kamnik) zastopal stranko Za-res. Danes
popoldne ob 17. uri pa stranka Zares vabi v gostil-nico Aroma v
Medvodah na predstavitev kandidata za po-slanca Petra J. Česnika.
Predstavila ga bo Jelena Aleksič. Šeena stranka se predstavlja
danes, in sicer Stranka za trajnos-tni razvoj, ki ob 18. uri v
sodelovanju z Obrtno zbornicoSlovenije prireja srečanje na sedežu
Obrtno-podjetniškezbornice v Kranju, kjer bodo Zineta Vilman,
Hermina Krt inMatjaž Hanžek za okroglo mizo govorili o aktualnih
prob-lemih obrti in podjetništva. D. Ž.Fo
to: G
ora
zd K
avči
č
Foto
: Sam
o L
esja
k
-
4GORENJSKI GLAS
torek, 15. novembra [email protected]
Neža in Maja sta na stojnici Biti trezen dijake ozaveščali
opasteh pitja alkohola.
Jesenice
Biti trezen ne pomeni biti brezvezen
"Včasih kaj popijem, seveda. A do meje. Običajno v petek inv
soboto zvečer. Punce večinoma pijemo kakšne mešanice,denimo z
vodko, ali pa vino. Starši tega ne vedo. Če bi, vem,da tega ne bi
tolerirali," je iskreno povedala Eva, dijakinjaprvega letnika
Srednje šole Jesenice. Eva je bila prejšnjičetrtek ena od
obiskovalk stojnice, na kateri sta študentkiNeža in Maja v
organizaciji Zavoda za zdravstveno varstvoKranj mlade opozarjali na
pasti, ki jih prinaša pitje alkohola.Prek sto dijakov se je
ustavilo pri njuni stojnici in z zani-manjem odgovorilo na zanimiv
kviz, povezan s pitjem alko-hola, za nagrado pa prejelo frizbi in
"sporočilo v kozarcu". Sstojnico so na Zavodu za zdravstveno
varstvo Kranj želeliopozoriti mlade, da naj pitje alkohola na
zabavah ne bo nu-jnost in da Biti trezen ne pomeni biti brezvezen.
U. P.
Jože Košnjek
Brezje - Organizatorji letoš-njih Brezjanskih pogovorov,ki so
bili v soboto v franči-škanskem samostanu naBrezjah in sta jih s
svojoudeležbo počastila tudi ra-dovljiški župan Ciril Globoč-nik
ter papeški nuncij v Slo-veniji nadškof Juliusz Ja-nusz, so za
letošnjo temo iz-brali življenje in delo gorenj-skega rojaka,
duhovnika inpisatelja Janeza Jalna, ki seje pred stodvajsetimi leti
ro-dil kot deseti otrok v družinimežnarja na Rodinah inumrl 12.
aprila 1966 v Ljub-nem na Gorenjskem. Vmesje tudi zaradi svoje
vihrave injezikave narave preživljalrazburljiva duhovniška leta,ko
je bil med prvo svetovnovojno kurat v Avstriji, žup-nik na Barju in
nekaj mese-cev tudi v Besnici, takoj podrugi svetovni vojni pa v
po-
rušenem Grahovem in odleta 1958 naprej do smrti vLjubnem.
Izvrstni poznavalci JanezaJalna njegov pranečak JanezMulej, ki
na Rodinah skrbiza njegovo rojstno hišo, lite-rarni zgodovinar dr.
MiranHladnik in raziskovalci nje-govega življenja in pisanjaMarjeta
Žebovec, France Pi-bernik in dr. Marija Stano-nik so si bili edini,
da je bilJalen enkratna pojava v slo-venski literarni zgodovini
inmojster zgodovinskih inkmečkih povesti, ki mu jeuspelo stopiti iz
sence svoje-ga sodobnika Frana Saleške-ga Finžgarja. Čeprav je
bilkrščansko usmerjen, njego-va dela nikdar niso izginila sknjižnih
polic, saj je znal tr-kati na dušo slovenskega člo-veka. Kot
navdušen gornik jebil tudi scenarist celovečer-nega igranega
slovenskegafilma Triglavske strmine.
Njegove najbolj znane pove-sti Ovčar Marko, ki je nasta-la po
pripovedi njegovegazgodaj umrlega očeta, Cvet-kova Cilka, Previsi,
Tropbrez zvoncev, Bobri, Ogradin trilogija Vozarji, ki jo po-leg
Ovčarja Marka sestavljataše povesti Tri zaobljube inIzpodkopana
cesta, bi zaslu-žile še uglednejše mesto v
slovenski literarni zgodovi-ni, kakšen odlomek pa bi billahko
vključen v sodobnašolska berila.
Ljubenski župnik PavleJuhant, ki je prinesel naBrezje sliko
svojega slavnegapredhodnika, je povedal, dabodo v župniji trajno
zazna-movali Jalnovo delovanje vLjubnem.
Na Brezjah o Janezu JalnuOdlomki iz njegovih kmečkih in
zgodovinskih povesti zaslužijo vključitev v sodobna šolska berila,
soprepričani poznavalci tega samosvojega gorenjskega rojaka z
Rodin.
Marjana Ahačič
Radovljica - Do sedaj je ve-ljalo, da starši, ki želijo, dajim
del plačila za programevrtca poravna občina, vlogoza znižano
plačilo vsako letodo 15. novembra vložijo naobčino, v kateri
živijo. Letosje zaradi spremembe zako-nodaje drugače. Vloge za
pri-hodnje leto se bodo obravna-vale že po novem Zakonu
ouveljavljanju pravic iz javnihsredstev, ki tudi
pristojnostodločanja o znižanem plačiluvrtca prenaša z občine na
dr-žavo. "Vloge na novem ob-razcu se po novem zakonuoddajajo na
krajevno pristoj-nem centru za socialno delo -osebno, po pošti ali
elektron-sko - in ne več na občino.Vloge je mogoče oddati po
1.decembru 2011 in ne več do15. novembra, kot je veljalodoslej,"
pojasnjuje Ministr-stvo za delo, družino in soci-alne zadeve na
svoji spletnistrani.
"Za občine se z novim za-konom pristojnost spremi-nja na treh
področjih: priplačilu programov vrtca, ob-veznem zdravstvenem
zava-rovanju za tiste, ki nimajonobenih sredstev, ter
prisubvencijah tržnih najem-nin mladim družinam, kiniso uspele z
vlogo na razpi-su za občinsko stanovanje,vendar izpolnjujejo
pogojezanj," pojasnjuje Simona
Purgar z oddelka za družbe-ne dejavnosti na Občini Ra-dovljica.
Kot pravi, je občinaobveščala starše o spremem-bi pristojnosti tako
z obvesti-li v vrtcu kot z objavami vmedijih, a se še vedno
zgodi,da starši ne vedo za novostin vlogo - na starem obrazcu,saj
novi še ni na voljo - prine-sejo na občino. "Če jo prine-sejo
osebno, jim razložimo,naj počakajo in novo vlogooddajo na Centru za
social-no delo. Če pride vloga popošti, jo moramo, ker
nismopristojni, s sklepom zavrečiin o tem pisno
obvestimovlagatelje," še pove Purgarje-va, ki se skupaj s
pristojnost-jo za obravnavo vlog za nekajmanj kot tisoč otrok,
kolikorjih je vpisanih v radovljiškivrtec, januarja seli na
novo
delovno mesto na radovljiškiCenter za socialno delo.
Starši malčkov iz Naklegabodo tako na primer vloge zaznižano
plačilo vrtca poslejoddajali na Center za social-no delo v Kranju.
"Tudi prinas smo o spremembah ob-veščali po različnih kanalih,pa se
še vedno zgodi, da kdovlogo osebno prinese na obči-no. Predvsem
zato, da jim jopomagamo izpolniti, ker za-pleteni obrazci
marsikomupredstavljajo težavo. Pa tudiza uradnika je dobro, če
imaosebni stik z vlagateljem, takoda lahko takoj ob oddaji
vlogerazčisti nejasnosti. To sevedazdaj, ko bodo ljudje vloge
vKranj verjetno predvsem po-šiljali po pošti, ne bo več mo-goče,"
je povedala Jana Mihe-lič z Občine Naklo.
Na problem oddaljenostiurada, ki bo obravnaval vloge,opozarjajo
tudi v Bohinju,prav tako pa tudi na dejstvo,da novi obrazec, na
katerempredstavlja vloga za znižanoplačilo vrtca samo del
formu-larja, obsega kar enajst strani."Predstavljajte si starše,
kiniso vešči izpolnjevanja for-mularjev in že sedaj, ko je vlo-ga
bistveno manj zapletena,pridejo na občino in prosijoza pomoč pri
izpolnjevanju...," je zaskrbljena Vanja Cer-kovnik z Občine Bohinj,
kjerso se odločili, da uvajanjeenotne vstopne točke, kjer sebo na
enem mestu, torej naCentru za socialno delo, odlo-čalo o vseh
socialnih prejem-kih za posameznike in druži-ne, predstavijo po
vseh kra-jevnih skupnostih.
Novosti pri plačilih za vrtceObčine in ministrstvo za delo
opozarjajo starše, da morajo vloge za znižano plačilo vrtca po
novemoddajati na Centre za socialno delo.
Z novim letom se obetajo spremembe pri plačilih za vrtce.
Udeležence sobotnih Brezjanskih pogovorov je nagovoriltudi
radovljiški župan Ciril Globočnik.
Center za socialno delo Kranj objavljaJavno zbiranje ponudb za
najem dodatnih
poslovnih prostorovPonujeni prostori morajo biti primerni za
dejavnost Centra za socialno delo inmorajo zadoščati naslednjim
zahtevam - obsegati morajo:■ 9 samostojnih pisarn z ločenimi
vhodi,■ prostor za računalniški strežnik, sanitarije (ločeno za
stranke in zaposlene) ter
druge pomožne prostore;■ pisarniški prostori morajo biti
primerno svetli (naravna svetloba), zračni, suhi,
temperirani in zvočno izolirani;■ hodnik in komunikacijske poti
morajo biti široke vsaj 180 cm, hodnik mora biti
urejen v čakalnico;■ skupna neto tlorisna površina lahko znaša
do 155 m2;■ prostori morajo biti dostopni gibalno oviranim osebam;■
v prostorih morajo biti vgrajene računalniške in druge
telekomunikacijske
povezave;■ lokacija prostorov mora biti v bližini upravnega
središča MO Kranj in v bližini
prometnega omrežja, ki omogoča varne in kratke poti do drugih
javnih služb;■ najem prostorov za eno leto z možnostjo
podaljšanja;■ najemodajalec mora predložiti dokazilo o lastništvu
prostorov, ki so predmet
najema.
Pisne ponudbe morajo biti skladne z navedenimi pogoji in morajo
vsebovati šeceno najemnine na 1 m2. Cena naj bo prikazana ločeno: ■
za najem prostorov brez opreme, ■ za najem prostorov skupaj s
pisarniško opremo.Priložena morata biti tlorisna skica prostorov
ter dokazilo o lastništvu.Ponudbe z ustreznimi dokazili pošljite v
roku 8 dni po objavi na naslov: Center za socialno delo Kranj,
Koroška cesta 19, 4000 Kranj. Dodatna pojasnilaso na voljo na tel.
št.: 04/25 68 720.
Jesenice
Varuhinja prihaja na Jesenice
Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik bojutri, v
sredo, s sodelavci obiskala Jesenice. Poslovanje zu-naj sedeža je
oblika delovanja varuha človekovih pravic, na-menjena vsem, ki ne
morejo priti v Ljubljano. Na pogovor zvaruhinjo in njenimi
sodelavci se lahko na brezplačno tele-fonsko številko 080 15 30
prijavijo vsi, ki menijo, da so jimkršene njihove pravice oziroma
bi jim lahko varuhinja vokviru svojih pristojnosti kakorkoli
pomagala. Prijave zbira-jo še danes, v torek, do 12. ure. Po
pogovorih bo varuhinjačlovekovih pravic svoje ugotovitve
predstavila javnosti nanovinarski konferenci. U. P.
Radovljica
Nagrada za raziskovalno novinarstvo
Slovenska novinarja, Radovljičan Matej Šurc in Blaž Zgaga,sta v
Beogradu za svojo knjigo V imenu države prejela na-grado za
preiskovalno novinarstvo. Podelila jima jo je Orga-nizacija za
medije Jugovzhodne Evrope, ki deluje pod okri-ljem Mednarodnega
inštituta za medije. Nagrado sta dobi-la za prvi del trilogije o
trgovini z orožjem, ki je pod naslo-vom Odprodaja izšel sredi
letošnjega leta. Drugi del, ki nosinaslov Predprodaja, je izšel
pred kratkim, tretji del trilogije,v katerem novinarja opisujeta,
kako je v času vojn na Balka-nu po razpadu Jugoslavije potekala
trgovina z orožjem inkdo vse je v njej sodeloval, pa lahko
pričakujemo na začet-ku prihodnjega leta. M. A.
-
5GORENJSKI GLAStorek, 15. novembra 2011 [email protected]
Tjaša Kržišnik
Sovodenj - Na slovesnostista trak prerezala Milan Ča-dež, župan
občine Gorenjavas-Poljane, in Stanko Bajt,predsednik krajevne
skup-nosti Sovodenj, novo igriš-če pa je blagoslovil tudižupnik
Jožef Poje. StankoBajt je poudaril, kako težkain dolgotrajna je
bila pot dodograditve igrišča, za kate-rega so konec oktobra
lepridobili uporabno dovolje-nje. Tudi župan Milan Ča-dež je bil
nove pridobitvevesel. "Zaradi težkega tere-na ter finančnih
zapletov jepreteklo kar nekaj let, da seje projekt realiziral,
zatosem še toliko bolj ponosenna sovodenjsko športnodruštvo,
krajevno skupnostin seveda na vse krajane.Skupaj nam je uspelo
nare-diti res lepo igrišče," je de-
jal. Nekaj zahvalnih inspodbudnih besed je po-vedal tudi
predsednikšportnega društva KlemenŠturm.
Na slovesnosti ob odprtjuigrišča so tamkajšnji osnov-nošolci in
krajani pripravilibogat program ter tudi s tempokazali spoštovanje
do tež-ko pričakovanega športnegaobjekta kot tudi
medsebojnopovezanost. Zaigrali soosnovnošolci, nastopil je
cer-kveni mešani pevski zbor,plesna skupina Stepice indramska
skupina KUD, za-plesali so folkloristi. Novoigrišče so takoj tudi
presku-sili, v nogometni tekmi so sev prvem polčasu pomerili
ig-ralci izvajalca - podjetje Ti-grad proti ekipi domačegašportnega
društva, v drugempolčasu pa sovodenjski vete-rani proti igralcem
športne-ga društva.
Novo športno igrišče V soboto so pred podružnično šolo v
Sovodnjupredali namenu novo športno igrišče.
Hitra pošta znotraj mest
Prevzem pošiljke v 30-ih minutah.Dostava najkasneje v 2
urah�������������������������������������������������Znotraj mesta
Ljubljana v 1 uri.
Odslej tudi na mobilnem portalu.
Pošt
a Sl
oven
ije d
.o.o
., Sl
omšk
ov tr
g 10
, Mar
ibor
Kdo je najhitrejši v mestu?
www.posta.si
m.posta.si
V Sovodnju imajo novo športno igrišče. / Foto: Tina Dokl
Danica Zavrl Žlebir
Železniki - Po priporočilu dr-žave so v Železnikih tokratprvič
pripravili dveletni pro-račun, prepričani, da bodotako lažje
delali, saj jim deni-mo ne bo treba večkrat pod-pisovati pogodb,
laže naj bise tudi prijavljali na razpise,hkrati pa je dobro videti
raz-voj za dve leti naprej. Tako bibilo v letu 2012 na voljo 10,
vletu 2013 pa osem milijonovevrov proračunskega denar-ja, po
besedah finančnice Ci-rile Tušek manj denarja vnaslednjem letu
zato, ker žeusiha evropski denar. Že vpredhodni obravnavi
prora-čunov v odborih in svetni-ških skupinah ni bilo
naklo-njenosti dveletnemu prora-čunu, češ da je manj pregle-den,
poleg tega pa lahko"gledajo naprej" namestoskozi proračun z načrti
raz-vojnih programov.
Za leto 2012 naj bi Želez-niki dobili štiri milijonetransfernih
prihodkov, mili-jon zgolj za sanacijo poplav.Izrazita razvojna
naravna-nost se kaže v naložbah, kijim je namenjenih šest
mili-jonov evrov. Iz občinskih vi-rov (prilivi bodo zaradi
krizezmanjšani) jim lahko name-nijo dva milijona. Zgolj zlastnimi
sredstvi bodo težkozaključevali investicije, je po-vedal župan
Mihael Prevc, ki
kot ključne v letu 2012 nava-ja posodobitev čistilne na-prave v
Železnikih, drugofazo urejanja starih mestnihjeder z ureditvijo
Placa, ob-novo več lokalnih cest, kjerbodo dobili denar s
pomočjovladne službe za lokalno sa-moupravo, gradnjo vodohra-na v
Plavšaku, v letu 2013 paobnovo kulturnega doma inplavalnega bazena
v Železni-kih ter nadaljevanje obnovepodružnične šole v
Dražgo-šah.
Peter Mesec (Premik) jepojasnil stališče projektneskupine več
svetniških sku-pin glede proračuna, ki soprepričani, da je treba
želeta 2012 začeti obnovo kul-turnega doma, poškodova-nega v
poplavi leta 2007.Pred povečanjem zmoglji-vosti vodohrana naj
najprejodpravijo napake na vodo-vodnem omrežju, razmiš-ljajo pa
tudi o povečanjuprilivov za ta sistem z višjoceno vodarine. Na to
so do-bili odgovor Cirile Tušek,da je država zamrznila
cenekomunalnih storitev. Pro-jektni skupini se zdi nesmi-selna tudi
visoka zadolže-nost občine, češ da v pri-hodnje ne bo več toliko
ev-ropsko podprtih projektov.Več denarja pričakujejo zalokalne
ceste, kmetijstvo ingospodarstvo. Drugi svetni-ki so nanizali še
nekatere
potrebe, od obnove bazenain športnega parka Rovn(če to ni
mogoče, naj seuredi vsaj dovozna cestavanj), nogometnih igriščZali
Log in Njivice do večje-ga števila malih čistilnihnaprav in obnove
še vednoazbestnih vodovodnih cevi.Slišali smo tudi, da so ne-katera
naselja v občini za-postavljena, po mnenjuBranke Krek Petrina
(SDS)je tako v Selcih, kjer predol-go čakajo na obnovo Kreko-vega
doma. Župan Prevcodgovarja, da je Krekovdom, ki ga ima po
denacio-nalizaciji krajevna skup-nost Selca, morda prilož-nost za
javno-zasebno part-nerstvo. Občina ima že do-bre izkušnje s tem v
Sorici,gre pa za zahtevno nalogo.
V podobnem položaju so šenekateri objekti v občini,denimo
podružnični šoli vPodlonku in Martinj Vrhu.Sicer pa župan zanika,
dabi bila nekatera naselja vobčini zapostavljena. Svet-nica Krek
Petrinova je šepredlagala poenotenje otro-škega varstva v občini
zmožnostjo plačila subven-cije za otroke, ki niso vklju-čeni v
vrtce. To nalogo sonaložili odboru za družbe-ne dejavnosti. Po
dvojni za-vrnitvi (dveletnega proraču-na in vsebine proračuna
zaleto 2012) je svetnico SLSAndrejo Čufar zanimalo,ali to lahko
ogrozi kateregaod vitalnih projektov obči-ne. Trenutno ne, je
dejalžupan Prevc, po 1. januarjupa lahko.
Železniki za enoletni proračunPredlog občinske uprave o
dveletnem proračunu občine za leti 2012 in 2013 so občinski
svetniki v Železnikih zavrnili, prav tako tudi predlog proračuna za
leto 2012. Tako mora sedaj uprava do 6. decembra pripraviti nov
predlog proračuna.
Danica Zavrl Žlebir
Triinštirideset let star vrtecpri Osnovni šoli Železniki,kjer v
14 oddelkih varujejo251 otrok, je z novim prizid-kom pridobil dva
nova od-delka. Ravnatelj tamkajšnjeosnovne šole Franc Rant inžupan
občine Železniki Mi-hael Prevc sta v petek slo-vesno odprla
prizidek z dve-ma novima igralnicama sterasama in
večnamenskimprostorom s skupno površi-no štiristo kvadratnih
me-trov. Iz pritličja je izhod naigrišče, zaradi opornegazidu so
nekoliko povečalitudi zunanje igralne površi-ne. Prizidek, ki je
povezan zobstoječim objektom in imatudi dvigalo za gibalno ovi-rane
otroke, omogoča var-stvo za dve skupini po štiri-najst najmlajših
otrok, pros-tori pa omogočajo tudivključitev starejših
otrok.Naložba v prizidek je obči-no veljala šeststo tisoč ev-
rov. Izvajalec, Gradbenopodjetje Tržič, je prizidekizdelal v
treh mesecih, 10.novembra je vrtec prejeluporabno dovoljenje.
Grad-beno dovoljenje zanj soimeli od lani, potem ko ježupan
prepričal občinskesvetnike, da je vrtec nujnopotrebna naložba.
"Zanimanje za predšol-sko vzgojo je namreč tolikš-no, da ves čas
primanjkujeprostora. Čeprav smo že vpodružnični šoli v Selcihnekaj
prostora namenili vrt-cu in tudi v osnovni šoli Že-lezniki že prej
vrtec poveča-li za dva oddelka, je biloprostora še vedno premalo.V
Železnikih deluje tudiAntonov vrtec s koncesijo, akljub temu še
vedno pri-manjkuje prostora, zato vrt-čevski oddelek načrtujemotudi
v sklopu obnove podru-žnične šole v Dražgošah,prav tako bomo še za
dvaoddelka povečali vrtec obprihodnji prenovi centralnešole v
Železnikih," je pove-dal župan Mihael Prevc.
Vrtec večji za dva oddelka
Mihael Prevc Peter Mesec
�1. stran
-
Cveto Zaplotnik
Kranj - Pošta Slovenija imaveč kot tisoč avtomobilov in1500
dvokoles, ki jih poga-njajo motorji z notranjim iz-gorevanjem in s
katerimi za-radi narave dela in obsegastoritev tudi
obremenjujeokolje. Čeprav ji sodobnetehnologije še ne omogoča-jo,
da bi jih popolnoma na-domestila z ekološko prijaz-nejšimi vozili,
pa vse boljkrepi t. i. zeleni vozni park.Prva vozila na električni
po-gon je začela uporabljatilani, ko je za dostavo hitrepošte in
paketnih pošiljk ku-pila tri lahka dostavna vozilain še 37 koles.
Ob koncu le-tošnjega leta bo njen ekolo-ški vozni park štel že 158
vo-zil, med katerimi bo 71 elek-
tričnih koles, dvajset koles zmotorjem na električni po-gon,
sedem električnih avto-mobilov in šestdeset avto-mobilov na
utekočinjen naf-tni plin. Da bi pridobila zasvojo dejavnost
okoljsko naj-primernejša vozila, testirarazlične vrste vozil. Letos
je všestih poslovnih enotah,med njimi tudi v kranjski, trimesece
preskušala Toyotinoelektrično vozilo Coms, sep-tembra je v šestih
enotah za-čela trimesečno testiranjeelektričnega skuterja
PiaggioE-mail, ta mesec pa še testi-ranje električnega
trikolesaKyburz s prikolico, ki bo tra-jalo devet mesecev.
Toyotinovozilo in trikolo imata dosegod trideset do petdeset
kilo-metrov, skuter pa do sedem-deset kilometrov.
6GORENJSKI GLAS
torek, 15. novembra [email protected]
Jasna Paladin
Kamnik - V Centru za izob-raževanje, rehabilitacijo
inusposabljanje - Cirius Kam-nik je bilo minuli teden slo-vesno več
dni zapored, saj sov zavodu praznovali 64. ob-letnico od takrat, ko
so biliustanovljeni kot prva ustano-va, namenjena gibalno ovira-nim
otrokom.
Prav na dan zavoda, 11. no-vembra, ko smo poleg marti-novega
praznovali tudi sve-tovni dan mladine, so v sode-lovanju s člani
motoristične-ga društva Harley OwnersGroup - Lipa Chapter
Slove-nija, ki jim že vseskozi stojiob strani, in pod
pokrovitelj-stvom župana občine Kam-nik Marjana Šarca
pripravilizdaj že tradicionalno dražboumetniških del, ki je tudi
to-krat potekala v Galeriji Vero-nika. "Danes smo se zbrali vduhu
človečnosti, solidarno-sti in razumevanja različno-
sti in drugačnih potreb, kijih imajo nekateri. Pri nas vCiriusu
je življenje učenje inučenje življenje, ker pa smotako zelo
posebni, potrebuje-mo veliko," se je vsem zbra-nim zahvalila
direktorica Ci-riusa Mojca Škrinjar, ki je
bila tudi prva, ki je kupilaeno izmed devetdesetih nadražbi
predstavljenih umet-niških del, ki so jih organiza-torjem podarili
številni pri-znani slovenski umetniki,nekaj pa so jih v ta
namenustvarili tudi učenci in dijaki
iz Ciriusa. Na dražbi, ki jo jevodil novinar Mitja Meršol,je
bilo na koncu prodanihdvajset del, Ciriusov namen-ski sklad za
nakup posebnihpripomočkov pa je tako bo-gatejši za slabih tri tisoč
ev-rov.
Dražba za gibalno ovirane otrokeDobrodelno dražbo so zaposleni
Ciriusa skupaj s člani motorističnega kluba Lipa Chapter
Slovenijapripravili že šestič, zbrana sredstva pa bodo namenili za
nakup pripomočkov gibalno oviranih otrokin mladostnikov.
Vilma Stanovnik
Kranj - Z diskusijsko kavar-no in skupnim kosilom kon-čal eden
od mednarodnihprojektov, ki je zasnovan naprogramu
Mednarodnegapriznanja za mlade (MEPI),nosilka projekta pa je
bilaTehniška gimnazija Tehni-škega šolskega centraKranj. "Cilj
projekta je spo-znavati zgodovino, kulturoin kulturno dediščino
raz-ličnih udeležencev, tokratpa so v projektu poleg našegimnazije
sodelovale še stro-kovna in poklicna šola TŠC,Gimnazija Kranj,
Gimnazija
Euro šola, Srednja tehniškašola Užice in Srednja tehni-ška šola
Ivana Sarića iz Su-botice. Gostje so k nam prišliv sredo, večji del
druženja paje potekal na Pokljuki," jepovedala ravnateljica
Tehni-ške gimnazije Zdenka Varl.
Na Pokljuki so se dijaki inučitelji družili v različnih
de-lavnicah, postavljali so tabor,se učili o topografiji,
orienta-ciji in prvi pomoči. Eden naj-zabavnejših delov programaje
bila skupna priprava kosi-la. Eden od večerov na Po-kljuki je bil
posvečen pred-vsem kulturi, štiridnevno sre-čanje pa se je nato
zaključilo v
Kranju, kjer so za konec v di-skusijski kavarni, ki jo je
vo-dila nacionalna koordinator-ka MEPI-ja Neda Kajfež, go-vorili o
socialnem kapitalumladih. "Prihodnje letobodo dijaki in učitelji
men-torji pripravili in izpeljali od-pravo, dijaki pa se bodo
pre-izkusili kot prostovoljci.Skupna želja predstavnikovv projekt
vključenih šol inkoordinatorke MEPI-ja je, dabi v prihodnjem letu v
našprojekt vključili še kakšnošolo z območja Bosne inHercegovine,"
je po letoš-njem druženju še dodalaravnateljica Varlova.
Učili so se drug od drugegaV okviru mednarodnega projekta
zbliževanje kultur in izkustveno učenje so na obisk na Gorenjsko
prišli srednješolci iz Srbije.
www.petrol.si/tipstop
NOVO
Nekateri udeleženci v mednarodnem projektu MEPI so med bivanjem
na Pokljuki odšli tudi na Viševnik.
Dražba je bila tokrat bolj slabo obiskana, a zbrani so za Cirius
vseeno zbrali pomembnih tri tisoč evrov.
Pošta z vozili na električni pogonPošta Slovenije bo ob koncu
leta imela v voznemparku že 158 okolju prijaznih vozil.
-
7GORENJSKI GLAStorek, 15. novembra 2011 EKONOMIJA, FINANCE
[email protected]
Simon Šubic
Tržič - Predvidoma danesnaj bi uprava tržiškega Pekadopolnila
načrt poslovnegain finančnega prestrukturi-ranja do leta 2017, ki
ga jeprejšnji teden že potrdil nad-zorni svet družbe,
njegovodopolnitev pa so v posamez-nih delih zahtevali
lastnikioziroma Agencija za uprav-ljanje kapitalskih naložb
RS(AUKN). "Kvalitetno inpredvsem celovito izdelanprogram je
najboljša garan-cija za izdajo soglasja vlade knačrtovani
dokapitalizacijidružbe Peko," pojasnjuje vAUKN. "Svet AUKN se je
spripravljenim načrtom pre-strukturiranja, v kateremsmo analizirali
vse problemeter pripravili cilje in predlogerešitev, kar strinjal,
uprava
pa je imela nekaj pripombzaradi dopolnitve načrta vzvezi s
poslovanjem hčerin-skih družb na trgih nekda-nje Jugoslavije," je
povedalpredsednik Pekove upraveJanez Sajovic.
V Peku nujno potrebujejododatna sredstva za zagoninvesticij v
trgovsko mrežo,posodobitev proizvodnje, zarazvoj ter za pre-
oziromadokvalifikacijo kadra, pojas-njuje Sajovic. V načrtu
jepredvidena dokapitalizacija,o njeni višini pa predsednikPekove
uprave še ne želi go-voriti (v javnosti se omenja,da naj bi država
v Peko vloži-la dvanajst milijonov evrov),dokler načrt
prestrukturira-nja ne bo dokončno usklajenz vsemi lastniki
(polegAUKN tudi DSU, SKB in
Gorenjska banka). "Na temdelamo že vse od marca ozi-roma aprila,
dobili smo pozi-tiven signal, da do denarjapridemo. Zagotovo ga
nujnopotrebujemo, zato upam, dabo ta teden sprejeta tudikončna
odločitev."
S prihodom Sajovica načelo Peka se znova omenjatudi možno
povezovanje tr-žiškega podjetja z Alpino inPlaniko Turnišče. Edino
po-vezovanje bo tudi ohraniloslovensko obutveno indus-trijo, kar jo
je sploh še ostalo,razmišlja Sajovic: "Do moje-ga prihoda je bilo v
Peku po-vezovanje popolna tabutema, Alpina in Peko sta bilana
nasprotnih bregovih. Se-daj se z Alpino in PlanikoTurnišče korektno
pogovar-jamo, saj se zavedamo, da
brez povezovanja v Slovenijini perspektive. Trenutno
sikonkuriramo, kar je popol-noma nespametno, prisotnismo na
približno istih loka-cijah. Vsaj tam, kjer sinergi-je obstajajo, bi
lahko iz teganekaj iztržili, tako na podro-čju nabave, prodaje kot
tudirazvoja in proizvodnje. Vsakzase smo premajhni, zatonas bo
pojedla konkurenca.Po mojem mnenju je zadnjivlak za združevanje, o
temsmo se pogovarjali, obstajatudi pismo o nameri."
Peko je sicer v prvih deve-tih mesecih iz tekočega po-slovanja
ustvaril 127 tisoč ev-rov minusa, "s tem da smopokrili 4,8 milijona
evrov iz-gube, ki smo jo podedovaliod prejšnje uprave", je še
po-jasnil Sajovic.
Denar v Peku nujno potrebujemoV Peku morajo na zahtevo Agencije
za upravljanje kapitalskih naložb dopolniti načrt
prestrukturiranja,ki predvideva dokapitalizacijo s strani
lastnikov. "Slovenska obutvena industrija se bo obdržala le
spovezovanjem," meni predsednik uprave Janez Sajovic.
V proizvodnjo Peka se ni vlagalo že vsaj dvajset let, pravi
sedanji predsednik uprave.
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
Kranj
Alpetour: več prihodkov, nižji dobiček
Družba Alpetour - Potovalna agencija, v kateri je 292
zapo-slenih, je v prvih devetih mesecih letos ustvarila za 10,2
mi-lijona evrov prihodkov iz prodaje, kar je za dobre tri odstot-ke
več kot v enakem obdobju lani in dober odstotek več odpričakovanj.
Predvsem zaradi rasti cen goriva se je rezultatiz poslovanja
zmanjšal za skoraj polovico in je znašal 115 ti-soč evrov, čisti
poslovni izid pa se je znižal za deset odstot-kov in je znašal 393
tisoč evrov. Vse tri odvisne družbe v Al-petourjevi skupini so
poslovne rezultate izboljšale. DružbaKAM-BUS je dosegla 305 tisoč
evrov dobička pred obdavčit-vijo, kar je za tri odstotke več kot
lani in za 74 odstotkov bo-lje od načrtov. Integral Avto Jesenice
je ustvaril 304 tisoč ev-rov dobička pred obdavčitvijo, kar je 21
odstotkov več kotlani, Integral AP Tržič pa je od januarja do
septembra letospridelal minimalen dobiček pred obdavčitvijo (19
tisoč ev-rov), medtem ko je v enakem obdobju lani posloval z
izgu-bo. "Gospodarske razmere in pogoji gospodarjenja so ševedno
odsev največje finančne in gospodarske krize v svetu,ki se odraža
na vseh segmentih poslovanja (manjše številopotnikov/manj prodanih
vozovnic, zmanjševanje števila zu-nanjih strank v dejavnosti
vzdrževanja vozil, manjša proda-ja novih vozil)," je v vmesno
poročilo zapisala direktorica Al-petourja - Potovalne agencije
Ivanka Zupančič Gaber in na-povedala, da se bodo še naprej
osredotočali na povečanjeprodaje, učinkovit nadzor nad stroški,
izkoriščanje sinergijin prenos dobrih praks med družbami v skupini.
S. Š.
Begunje
V Elanu razširili upravo
Uprava Elana ima od prejšnjega tedna poleg že obstoječe čla-nice
Andreje Košir novega člana. Nadzorni svet je namreč nazadnji seji
za člana uprave imenoval dosedanjega izvršnegadirektorja za prodajo
in marketing zimske divizije Elana Leo-na Korošca. Nadzorniki
predsednika uprave še niso izbrali,saj čakajo na konec prodajnega
postopka, po katerem naj binovi lastnik najverjetneje postavil novo
vodstvo. V Elanu so si-cer prejeli dve zavezujoči ponudbi
zainteresiranih kupcev, kizagotavljata krepitev znamke Elan na
globalnem trgu ter raz-voj proizvodnje in drugih dejavnosti družbe
v Sloveniji, je obtem pojasnil Matej Golob Matzele, direktor
večinskega lastni-ka Družbe za podjetniško svetovanje in
upravljanje (PDP). Dosprememb je prišlo tudi v nadzornem svetu, saj
je njegovovodenje znova prevzel Aleš Zupančič iz PDP. S. Š.
Ljubljana
Nagrada kuhinji Pohištva Potočnik
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so v nedeljo zaprlivrata
22. sejma pohištva Ambient Ljubljana, na katerem sotudi letos
podelili nagrade in priznanja za najboljše kreativnedosežke s
področja oblikovanja. Med nagrajeno deseterico jebilo tudi Pohištvo
Potočnik iz Dorfarij za kuhinjo Domina av-torja Julijana Krapeža.
Najvišje priznanje je sicer prejela sten-ska omara - regal iz
masivnega lesa Istra oblikovalca TonijaKancilije in proizvajalca
Mitje Bolčiča, Mizarstva Bolčič. S. Š.
Janez Sajovic
Veliki napori zaohranitev evraEkonomist Mojmir Mrak ne
izključuje možnosti,da bi se evrsko območje zmanjšalo.
Cveto Zaplotnik
Predoslje - Združenje bankSlovenije je v četrtek in v pe-tek
pripravilo na Brdu tradi-cionalne dneve bančnikov,tudi tokrat z
aktualnim na-slovom Evropsko finančnoprestrukturiranje in
uprav-ljanje. Marko Kranjec, gu-verner Banke Slovenije, jedejal, da
bi Slovenija potre-bovala verodostojen stabili-zacijski program.
Pričakuje,da se bodo gospodarske raz-mere postopno stabiliziralein
da bodo banke očistile bi-lance in podjetja zmanjšalazadolženost.
Nobena evrop-ska ustanova kot možnegascenarija ne predvideva
raz-pada evrskega območja, nakaterem pa bo v prihodnjepotrebna
večja harmonizaci-ja glede javnih financ. Eko-nomist Mojmir Mrak z
Eko-nomske fakultete je prepri-čan, da bo evrsko območjeobstalo,
vendar pa ni prepri-
čan, da bo obstalo s sedem-najstimi članicami, kot jihima danes.
Dosedanji ukrepiza reševanje evra so bili ne-zadostni, prepočasni
in obli-kovani za reševanje manjšihčlanic območja. Ker je krizaže
prešla iz obrobnih naosrednje članice evrskegaobmočja, med katerimi
jenajbolj zadolžena Italija,bodo potrebni bolj celoviti
indolgoročni ukrepi, pri tempa Mrak meni, da bi pri ne-likvidnih
državah Evropskacentralna banka moralasprejeti vlogo
posojilodajal-ke. Njena vloga naj bi bilaključna pri reševanju
krize,sicer se bo evro spremenil vnekaj, česar si ne želimo.
Mi-nister za finance Franc Kri-žanič je opozoril, da se jeSlovenija
znašla med država-mi z občutno višjo ceno za-dolževanja po padcu
pokoj-ninske reforme, saj naj bi bil
to znak evropskim finanč-nim krogom, da država neobvladuje
javnih financ. Kerje evro glede na ameriški do-lar in kitajski juan
prece-njen, bo evropska denarnaoblast morala ukrepati, pritem pa so
poleg znižanja ob-restne mere možni tudi dru-gi ukrepi. Slovenski
bančnisistem je varen, saj ima, kotpravi Križanič, visoke
likvid-nostne rezerve.
Marko Košak z Ekonom-ske fakultete je dejal, dabodo banke v
prihodnje po-trebovale več kapitala, čakajopa jih tudi ostrejša
regulacijaali celo omejitve. Ker so ban-ke zelo odvisne od
dolžni-kov, bo tudi njihov nadaljnjirazvoj zelo odvisen od
raz-dolževanja podjetij. Zahtevaevrske skupine po izboljša-nju
kapitalske ustreznostibank lahko po Košakovemmnenju vodi v nižjo
kredit-no aktivnost in s tem v nižjogospodarsko rast; vodi pa
lahko tudi v zahteve po večjidonosnosti, kar bi se odrazi-lo v
višjih obrestnih merahza kredite. Cvetka Selšek,predsednica
upravnega od-bora banke SKB, je ugotav-ljala, da bodo pri
reševanjuproblema prezadolženihpodjetij in zaseženih delnicpomembno
vlogo imele tudibanke, ki pa se bojijo, dabodo del posojil morale
pre-tvoriti v kapital. Za hitrejšefinančne
prestrukturiranjepodjetij bodo po njenemmnenju potrebni tudi
po-pravki insolvenčne zakono-daje. Tomaž Košak, direktoroddelka za
finančno stabil-nost v Banki Slovenije, jemed drugim opozoril,
dabanke poskušajo posledicepreteklih slabih odločitevpreliti v
slabše kreditne po-goje, s tem pa odvračajo tudidobre komitente, ki
si zatodenar raje izposojajo v tujini.
Na dnevu slovenskih bančnikov na Brdu: Gorazd Trček,predsednik
uprave Gorenjske banke, Zlatko Kavčič,namestnik predsednika
nadzornega sveta banke, in članuprave Srečko Korber / Foto: Gorazd
Kavčič
-
8GORENJSKI GLAS
torek, 15. novembra 2011KMETIJSTVO [email protected]
Cveto Zaplotnik
Kranj - V Sloveniji potekajo vteh dneh javne razgrnitve
ob-močnih gozdnogospodarskihin lovsko upravljavskih načr-tov.
Načrta sta zaradi racionali-zacije načrtovanja in boljšemedsebojne
usklajenosti vvseh območnih enotah zavodaza gozdove prvič izdelana
kotskupni načrt in razgrnjenahkrati. Na kranjskem
gozdno-gospodarskem območje bostarazgrnjena do 23. novembravsak
delovni dan od 7. do 9.ure na sedežu zavoda v Kra-nju, jutri, v
sredo, ob 11. uri pabo v prostorih Mestne knjižni-ce Kranj še javna
obravnava.Lastniki zemljišč oz. njihovipredstavniki, lovci,
naravovar-stveniki in drugi zainteresiranibodo pripombe na načrta
lah-ko dali med javno razgrnitvijo,na javni obravnavi ter tudi
poelektronski in navadni pošti,naslovljeni na sedež zavoda
vLjubljani.
Zaprta še dobra petina gozdov
Kot je povedal Vili Potoč-nik, vodja odseka za
gozdno-gospodarsko načrtovanje vkranjski območni enoti Zavo-da za
gozdove Slovenije, so vobdobju 2001-2010 načrtova-li vsako leto
povprečno 278 ti-soč kubičnih metrov posekalesa, lastniki pa so ga
dejan-sko posekali povprečno 216 ti-soč "kubikov" na leto. Z
gozd-nogospodarskim načrtom zaobdobje 2011-2020 povečuje-jo možni
posek na 490 tisočkubičnih metrov. In kaj jerazlog za tolikšno
povečanje?"V zadnjih štirih desetletjih seje lesna zaloga povečala
s 195na 340 kubičnih metrov nahektar, letni prirastek s 4 na7,5
"kubika" na hektar, deleždebeljakov pa s 25 na več kot50
odstotkov," pojasnjuje Po-točnik in dodaja, da bo načrttežko
uresničiti, saj posek pogozdarskih spremembah vletu 1994 ni več
obvezen, am-pak je le možnost, ki jo lastni-ki lahko izkoristijo
ali ne. Alijo bodo dejansko izrabili, jeveliko odvisno od cene lesa
patudi od spodbud za vlaganja vgozdne ceste in vlake in
oduveljavljanja novih tehnologij.V zadnjih desetih letih so
naobmočju zgradili 22,5 kilome-tra novih gozdnih cest in
322kilometrov vlak. Dobra petinagozdov je za racionalno spra-vila
lesa še vedno zaprta, v na-slednjem desetletju bi zauresničitev
možnega posekamorali zgraditi 240 kilome-trov cest, od tega 82
kilome-trov prednostno na najbolj za-prtih območjih, ter poleg
tegaše 418 kilometrov vlak.
Še vedno prevladujedrobna posest
Površina gozdov se v zad-njih desetih letih ni
bistvenospremenila, zaraščanje kme-tijskih zemljišč je še
vednoprisotno, vendar le na manj-ših površinah. S 774 posegi jebilo
izkrčenih 170 hektarjevgozdov, od tega 85 hektarjev skrčitvami za
kmetijske name-ne. In kako je z lastništvomgozdov v enoti? "Leta
2000 jebilo še 15 odstotkov državnihgozdov, zdaj jih je zaradi
de-nacionalizacije le še desetina,drugi so v zasebni lasti,
nekajtudi v lasti lokalnih skupno-sti," pravi Potočnik. Še
vednoprevladujejo lastniki z manjkot enim hektarjem gozda,
poštevilu je takšnih v enoti kar54 odstotkov, a imajo v lastivsega
tri odstotke celotne po-vršine. Kar zadeva drevesnevrste,
načrtujejo krepitev dele-ža plemenitih listavcev in plo-donosnih
vrst. V zadnjih šti-rih desetletjih se je deležsmreke v lesni
zalogi povečalz 49 na 52 odstotkov in deležbukve z 21 na 24
odstotkov,glavna sprememba je pri jel-ki, kjer je delež (tudi
zaradi te-žav z divjadjo) upadel s 13 na6 odstotkov. "Gozdovi so
do-brega zdravja, lubadar je v zadnjih letih v upadanju, šenajvečji
problem je jesenovožig," ugotavlja Vili Potočnikin dodaja, da je
sanitarni po-sek zaradi ujm, bolezni, škod-ljivcev in še nekaterih
drugihrazlogov v zadnjem desetletjuznašal dobro petino, v
zadnjihletih pa se je že celo približaldesetim odstotkom.
Objedanje drevja se zmanjšuje
Zavod za gozdove je hkratiz gozdarskim načrtom pri-pravil lovsko
upravljavski na-črt za Gorenjsko lovskoupravljavsko območje,
kivključuje tudi glavne usme-ritve za gospodarjenje z div-jadjo.
Kot je povedal MiranHafner, vodja odseka za div-jad in lovstvo v
kranjski ob-močni enoti zavoda, pri sr-njadi kot
najpomembnejšidivjadi na območju predvide-
vajo ohranitev obstoječegaštevila ali rahlo znižanje(predvsem v
loviščih, kjer soizgube velike ali je kakovostsrnjadi slabša) ter
uporaborazličnih tehničnih sredstevza zmanjšanje števila povo-žene
srnjadi. Pri jelenjadi že-lijo število zaradi poškodb, kijih
povzroča s tem, ko objedamladje ter lupi ali grize lubjedebel
mlajših sestojev, neko-liko zmanjšati, doseči, da sene bi širila še
na druga ob-močja, in jo odstreliti vsaj toli-ko ali več kot v
minulem desetletnem obdobju. Prigamsu si bodo prizadevali, dabi
ohranili obstoječe število aliga nekoliko znižali, saj bi stem
zmanjšali tudi izgube, kijih povzročajo predvsem gar-je. Ker na
nekaterih gozdna-tih območjih, kjer se pojavljajelenjad, opažajo
manjšo pri-sotnost gamsov, bodo tam nji-hov odstrel znižali.
Kolonijemuflonov, ki so se oblikovalev preteklih desetletjih,
bodo
ohranili, vendar pa njihovegaštevila zaradi morebitnih
ne-gativnih vplivov na okolje inna avtohtono divjad ne
želijopovečevati. V zadnjih treh le-tih se je število zaradi
navzoč-nosti volka in garij precejzmanjšalo. Za divjega prašičaso
značilna velika nihanja, od-strel v minulem desetletju seje gibal
od 162 do 362 na leto,v zadnjem letu se je število ži-vali spet
znižalo, temu primer-no so upadle tudi škode. Tudipri lisici so
opazna velika niha-nja, v zadnjih letih se je številopovečalo, s
tem tudi odstrel inizgube, letos že zaznavajoupad. Številnost
poljskega zaj-ca se krepi na gričevnatih ob-močjih, ne pa na
nižinskih,kjer prevladuje intenzivnokmetovanje in je malo ostan-kov
naravne vegetacije.
In kolikšno škodo povzro-ča divjad v gozdovih? "Pri-merjava s
preteklimi popisikaže, da se je objedenost mla-dega drevja pri
večini dreves-nih vrst zmanjšala, a bolj pribukvi in smreki kot pa
pri ple-menitih listavcih. Na območ-jih, kjer so poleg jelenjadi
pri-sotni še gams, muflon in sr-njad, je objedenost še vednovisoka.
Lupljenje lubja na de-blih mladih sestojev je precej-šen problem
povsod, kjer jeprisotna jelenjad, poškodb paje izrazito več v zimah
z debe-lejšo in dolgotrajnejšo snežnoodejo, kot je bila, na primer,
vletu 2006," ugotavlja MiranHafner.
Sekali bodo lahko še večNa kranjskem gozdnogospodarskem območju
z novim načrtom za obdobje 2011-2020 povečujejopovprečni letni
posek drevja z 278 na 490 tisoč kubičnih metrov. Povečanje jim
omogočajo višjalesna zaloga in prirastek ter vse večji delež
debeljakov in debelega drevja.
Vzglavnik Royal Latex je izdelan iz 100-odstotnega naravnega
lateksa, ki omogoča prilagajanje višine in trdote. Je zelo zračen
inprimeren za ljudi, ki v času spanja menjajo položaj spanja, prav
takoza alergike in astmatike ter za vse, ki se prekomerno potijo.
Velikostvzglavnika je 70 x 40 cm in ga lahko operemo v pralnem
stroju.
Redna cena vzglavnika je 70 evrov. Posebna cena za naročnike in
bralce Gorenjskega glasa je samo 40 evrov.
Če se boste odločili za nakup ali ogled vzglavnika, se pri nas
na Blei-weisovi cesti 4 v Kranju oglasite vsak dan od 7. do 15.
ure, ob sredahdo 16. ure. Lahko nas pokličite na telefon: 04 201 42
41 ali nam pi-šete na: [email protected]. Izkoristite priložnost,
na voljo je leomejena količina vzglavnikov.
Kakovosten vzglavnik je narejen v proizvodnji spalnih
sistemovDomos.
ww
w.g
ore
njs
kig
las.
si
MEŠETAR
Tržne cene govejega mesa
Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja pripravlja
tuditržno poročilo za goveje meso. Poglejmo, kakšne so bilecene v
tednu med 31. oktobrom in 6. novembrom, ko je bilozaklanih 453 do
dve leti starih bikov, 28 več kot dve leti sta-rih bikov, 58 krav
in 93 telic. K ceni so prišteti povprečni pre-vozni stroški v
višini 5,02 evra na sto kilogramov hladnemase. Pri kakovostnih
razredih se oznake U, R, O, P nanaša-jo na vizualno ocenjevanje
mesnatosti živali, oznake 2, 3 in4 pa določajo razvrstitev trupa
glede na zamaščenost. C. Z.
Cene klavnih trupov oz. polovic (v EUR/100kg)
Kakovostni Biki, stari do Biki, stari nad Krave Telicerazred 24
mesecev 24 mesecev
U2 352,90 - - n. z.U3 352,39 - - 321,21R2 343,98 - - 323,02R3
346,75 343,36 240,68 313,54R4 - - 265,02 317,80O2 324,55 - 197,53
287,21O3 321,63 - 225,02 277,28O4 - - 246,02 n. z.P2 - - 195,40 -P3
- - 213,02 -
Kranj
V petek v šolah in vrtcih zajtrk z domačo hrano
Na pobudo Čebelarske zveze Slovenije in ob podpori več
min-istrstev, ustanov in organizacij bo v petek, 18. novembra,
vvseh slovenskih vrtcih in šolah potekal Tradicionalni sloven-ski
zajtrk. Otroci bodo zajtrkovali izključno domačo hrano -mleko,
kruh, maslo, jabolka in med, ki jih bodo prispevalislovenski
pridelovalci ter kmetijsko živilska podjetja. Za za-jtrk naj bi
potrebovali skoraj 13 ton črnega kruha, nekaj manjkot dve toni
surovega masla, 2,2 tone medu, 28 ton jabolkin 43 tisoč litrov
mleka. Minister za kmetijstvo, gozdarstvoin prehrano Dejan Židan si
želi, da bi Tradicionalni sloven-ski zajtrk prerasel v naravoslovni
dan in da bi v prihodnjevsak vrtec ali šola imela vsaj malo lastne
pridelave vrtnin insadja. C. Z.
Pomoč ob požaru ali streli na kmetiji
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je
objavilojavni razpis, s katerim namenja do 250 tisoč evrov denarja
zapomoč kmetijskim gospodarstvom, ki jih je v letu dni predoddajo
vloge prizadel požar ali udar strele. Višina pomoči jeodvisna od
ocenjene škode in znaša od 1500 do 7500 evrov.Za pomoč je možno
zaprositi le v primeru, da škoda znašanajmanj pet tisoč evrov, da
je bil kmetijski objekt ob nastan-ku škodnega dogodka zavarovan za
primer požara oz. strelein da dohodek gospodarja ne presega
minimalne plače. Raz-pis bo odprt vse do objave obvestila o zaprtju
razpisa. C. Z.
Na območju kot glavne probleme pri gospodarjenjuz gozdovi
izpostavljajo razdrobljeno gozdno posest, pomanjkljivo odprte težke
terene, preveliko ”zasmrečenost” , prevelik delež debeljakovin
premajhen delež mladovja, težave pri obnovigozdov zaradi objedanja
mladja, zmanjševanjenege mladega gozda, upadanje finančnegadonosa
iz gozda in prostorsko načrtovanje, ki nalokalni ravni pogosto
preveč sledi lastniškim inkapitalskim pobudam.
Vili Potočnik
Miran Hafner / Foto: Tina Dokl
-
[email protected] GLAStorek, 15. novembra 2011
9
Maja Bertoncelj
Tunjice - Tekmovanje v ci-klokrosu je navdušilo takotekmovalce
kot tudi gledal-ce, ki so se v nedeljo v lepemštevilu zbrali ob
progi prvetekme v tej kolesarski disci-plini v Sloveniji po
okrogdvajsetih letih. Nekdanji slo-venski kolesarji so se ob pro-gi
spominjali, kako so dirka-li še za časa nekdanje Jugoslavije.
Ciklokros se jesedaj vrnil. Uvodno srečanjeso v Tunjicah pri
Kamnikuorganizirali člani kamniške-ga Calcit Bike
Teama-GT,udeležili pa so se ga številnislovenski cestni in
gorskikolesarji ter rekreativci.
Trasa (okrog dva kilome-tra dolg krog) je bila spelja-na tako,
da so gledalci z ene-ga mesta lahko spremljalicelotno dogajanje.
Vzponi,spusti, prepreke po travni-kih in njivah. Večina izmed77
tekmovalcev, kolikor jihje bilo na startu v različnihkategorijah,
je nastopilo zgorskimi kolesi, okrog pet-najst jih je bilo s
ciklokroskolesi. "Bili so očitki, zakajje dovoljeno nastopiti tudi
zgorskimi kolesi. Po toliko le-tih zatišja je težko zbrati
za-dostno število tekmovalcev sciklokros kolesi. Se je pamed
slovenskimi tekmoval-ci in trenerji o ciklokrosu žedolgo govorilo
in zato smose odločili, da organiziramo
"Divji pokal v ciklokrosu".Divji predvsem zato, ker nepoteka pod
okriljem Kole-sarske zveze Slovenije, pra-vila pa so nekoliko
prireje-na. Je pa to prvi korak k oži-vitvi ciklokrosa pri nas.
Želi-mo si, da bi se ta kolesarskadisciplina razvijala v pravosmer
in da bi v prihodnjemletu dobili pravi slovenskipokal v
ciklokrosu," je iz vrstorganizatorjev pojasnil Mo-hor Vrhovnik.
Tekmo so začeli mladinciin ženske. Po pol ure dirka-nja in še
enem krogu stabila najboljša domačin RokKorošec (Calcit Bike
Team-GT) in Tanja Žakelj (OrbeaGeax) z Ledin nad Idrijo."Te
discipline tudi jaz ne po-znam najbolje. Bilo mi jevšeč, tako da ne
vidim razlo-ga, zakaj ne bi šla še na na-slednje tekme, predvsem
zapopestritev treninga v zim-ski sezoni in zaradi ohranja-nja in
navezave novih stikovmed gorskimi in cestnimikolesarji. Trasa je
verjetnoena zahtevnejših in gorskokolo je bilo kar primerno,"je v
cilju povedala gorska ko-lesarka Tanja Žakelj. Precejbolj napeto je
bilo na dirkikolesarjev elite, mlajših čla-nov in amaterjev. Po
petde-setih minutah je odločilprav zadnji krog, v kateremje kolesar
kranjske SaveLuka Mezgec v zadnjemvzponu z lahkoto odtekel
mimo mlajšega člana Urba-na Ferenčaka (Torpado Sur-fing Shop).
"Zadnji krog jebil za gledalce še posebej za-nimiv. Približno tri
krogepred ciljem sem začel po-speševati in loviti vodilnega.Vedel
sem, da ga v zadnjemvzponu lahko prehitim. Bilaje zelo zanimiva
tekma. Fi-zično zelo naporna, kratka,intenzivna, za gledalce
feno-menalna. Glede na to, da jeciklokros po toliko letih zno-va v
Sloveniji, ima ta zmagakar težo," je dejal Luka Mez-gec iz Kamnika,
tudi edenizmed traserjev proge v Tu-njicah. Dirkal je s
ciklokroskolesom. "Na današnji pro-gi to ni bila prednost. Če biše
enkrat startal, bi izbralgorskega. Lahko bi preskočilovire, na
kolesu premagal
vzpone. Vendar če dirkamociklokros, je že prav, da semimel
ciklokros kolo," je ne-kaj besed namenil še izbirikolesa. Za konec
prvega ci-klokros srečanja so se po-merili še najmlajši tekmo-valci
do 15 let.
Drugo kolesarsko sreča-nje v ciklokrosu bo v organi-zaciji KK
Sava Kranj v nede-ljo, 20. novembra, na velo-dromu Stražišče. Z
dirkožensk in mladincev se bo za-čelo ob 12. uri, ob 13. uribodo
startali tekmovalci eli-te, mlajši člani in amaterji,ob 14.30 pa še
deklice indečki do 15 let. V nadaljeva-nju pa so predvidene še
dvedo tri dirke v organizaciji ko-lesarskega kluba Radenska,KK
Tropovci in morda tudiAdrie Mobil.
Ciklokros znova v SlovenijiJunaka prvega ciklokros srečanja v
Tunjicah pri Kamniku sta cestni kolesar Luka Mezgec in
gorskakolesarka Tanja Žakelj. To nedeljo druga dirka v Stražišču
pri Kranju.
Odločilni trenutek: Luka Mezgec (desno) je v zadnjemvzponu
prehitel Urbana Ferenčaka. / Foto: Gorazd Kavčič
Ciklokros: na kolesu in s kolesom v rokah / Foto: Gorazd Kavčič
Tanja Žakelj, z naskokom najboljša ženska / Foto: Gorazd Kavčič
Nagradna igra
Maja Bertoncelj
Rudno polje - Člani sloven-ske biatlonske reprezentan-ce se na
novo sezono, ki sebo začela 30. novembra vOestersundu na
Švedskem,še naprej pripravljajo naPokljuki, čeprav ostajajo
natekaških rolkah. Sneg, ki jetam zapadel 22. oktobra, ježe
pobralo, v primeruugodnih temperatur pa
bodo skušali narediti umet-nega.
"Prepričan sem, da so ti-ste reprezentance, ki so ra-čunale s
snežnimi treningiže v začetku novembra, boljv stiski kot mi. Že v
osnovismo bili pripravljeni na to,da morda tudi do konca no-vembra
treniramo na rol-kah. Trenutna finančna si-tuacija nam ne omogoča,
dabi iskali tvegane rešitve na
severu, zato smo predvidelitreninge na Pokljuki dokonca meseca.
Imeli smocelo že osem snežnih dniin opravili štirinajst trenin-gov
na snegu. Rutiniranitekmovalci ne potrebujejodolgotrajnejše
snežneadaptacije in tudi sedaj mene skrbi prehod na sneg.Treninga
na smučeh je biloravno toliko, da smo lahkoocenili tudi izboljšave
v
smučarski tehniki," je po-vedal glavni trener UrošVelepec.
Optimističen jetudi trener Tomaš Kos, kije v prvi vrsti zadolžen
zastrelski del treninga. Kotpravi, strelska uspešnostraste in obeti
so več kotspodbudni. Praktično pozab-ljena je že poškodba
rameJakova Faka, nekaj težav paima Klemen Bauer, ki si jepri teku
zvil gleženj.
Biatlonci ostajajo na Pokljuki
V ledeni dvorani vendarle turnir
Hokejski klub Triglav je konec tedna v ledni dvorani Zlatopolje
vendarle pripravil mednarodni turnir, čeprav je bil te-den Kranja
zaradi četrtkove načrtovane in nato odpadlemednarodne tekme med
ekipama Slovenije in Avstrije okr-njen. Turnirja so se poleg
domačega moštva udeležile šeekipa Slavije ter madžarski moštvi
Torna Ferencvaros inDAB Dunajvaros. Na prvih tekmah je ekipa Torna
s 3 : 2 pre-magala Slavijo, Triglav pa s 5 : 3 DAB. V nedeljo je
bil DAB s4 : 2 boljši od Slavije, Triglav pa je bil v boju za prvo
mestos 3 : 2 boljši od Torna. V. S.
Konec tedna evropsko prvenstvo v Smledniku
Od 17. do 20. novembra bo Smlednik gostil peto evropskoprvenstvo
čistokrvnih polarnih vlečnih psov. Prvenstvobodo odprli v četrtek,
17. novembra, ob 18. uri, tekmovanjapa bodo potekala od petka, 18.
novembra, do nedelje, 20.novembra, med 9.30 in 14. uro. Najboljši
bodo tako znanipo treh tekmovalnih dneh, ko bo zaključna slovesnost
inpodelitev medalj in nagrad ob 15.30. Nastopilo bo okrog
stotekmovalcev iz cele Evrope, pri organizaciji, v katero se
jevključilo deset društev, pa bo sodelovalo več kot 250
pros-tovoljcev. Organizatorji pričakujejo veliko gledalcev
insporočajo, da bodo parkirna mesta zagotovljena, redarji pabodo
obiskovalce usmerjali proti startno ciljni ravnini vDragočajni,
kjer bo tudi največ dogajanja. Vstop bo prost.Tekmovalci bodo
nastopili s čistokrvnimi pasmami vlečnihpsov, v katere spadajo
sibirski husky, aljaški malamut,samojed in grenlandski pes.
Pomerili se bodo v različnihdisciplinah: tek s psom (canicross),
kolesarjenje s psom(bikejoring), scooter, kjer psi vlečejo skiro
namesto kolesa,ter cart (voziček). Trasa bo potekala vse od vasi
Dragočajna,po poljskih in gozdnih poteh do Valburge, mimo Hraš in
Za-pog proti Vogljam in Trbojam ter se zaključila v
Dragočajni.Najdaljša, skoraj 15 km dolga proga, povezuje tri
občine, po-leg Občine Medvode še občini Šenčur in Vodice. M. B.
Glasovi tudi za gorenjske atlete
Na prireditvi v Ljubljani so razglasili najboljšo atletinjo
innajboljšega atleta leta 2011 v Sloveniji. To sta postala Marti-na
Ratej (Šentjur) in Primož Kozmus (Brežice). Izmedgorenjskih atletov
se je med člani najvišje uvrstil RožlePrezelj (AK Kranj), ki je bil
tretji po številu glasov. Med mlaj-šimi članicami je najboljša
Bernarda Letnar (Domžale), medstarejšimi mladinci je tretji Jaka
Muhar (Satler), med stare-jšimi mladinkami druga Alja Sitar
(Domžale), med mlajšimimladinci tretji Luka Žontar, Kranjčan, ki
nastopa za Mass,med pionirji pa je največ glasov dobil Mitja Muhar
(Satler).M. B.
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
Triglav je bil v boju za prvo mesto boljši od Torna.
ZU
TS K
ran
j, Pa
rtiz
ansk
a 39
, Kra
nj
-
Miroslav Braco Cvjetičanin
Na prsi mi je namestilelektrode za snemanje 12-kanalnega EKG-ja,
na nadla-ket merilec krvnega tlaka, dalahko med
obremenitvijospremljamo krvni tlak. Predzačetkom poganjanja pedalmi
je posnel še EKG in iz-meril krvni tlak v mirovanjutudi ob hitrem
dihanju inglobokem vdihu.
Na obraz mi je namestilobrazno masko, prek kateresem dihal, da
bi mi s pomoč-jo aparata za kontinuiranoanalizo plinov v
izdihanemzraku lahko izmeril porabokisika. Sedeč na kolesu ves
vkablih in pod masko, semimel občutek, da grem na zadnjo pot ...
Vrtel sem pe-dala oz. kolesaril na mestuin zdravnik mi je med
obre-menitvijo spremljal EKG,analiziral izdihani zrak prekobrazne
maske in meril krv-ni tlak.
Kolo ne bi bilo to, kar je, čene bi bilo obračanje pedal
izminute v minuto težje. Protikoncu je bilo že nemogočenarediti en
sam obrat pedal.Zdravnik me je ustavil. Testje bil končan.
Obremenitveno testiranje
Je ena najpomembnejšihpreiskav v kardiologiji. Pre-iskava je
zelo razširjena, pre-izkušena in varna, je lahkodostopna in
izvedljiva. Jepresejalna metoda v medi-cinski obravnavi
posamezni-kov, pri katerih sumimo nabolezni srca in ožilja in
tudipri tistih, ki so že zboleli. Tonam je povedal doc. dr. Mat-jaž
Fležar, dr. med., specia-list internist in pulmolog,vodja oddelka
za respirator-no funkcijsko diagnostiko vbolnišnici Golnik - KOPA,
innadaljeval, da iz obremenit-venega testiranja dobimooceno
funkcionalne telesnezmogljivosti porabe kisika vsrčni mišici in
njene prekr-vitve. Takšen test nam po-maga pri razpoznavanju
pri-sotnosti koronarne bolezniter o odločitvah o morebitninadaljnji
obravnavi preisko-vancev.
Na vprašanje, za kaj namslužijo rezultati obremenit-venega
testa, je dr. MatjažFležar odgovoril, da namslužijo kot osnova za
načrto-vanje terapije in telesne ak-tivnosti. Pomagajo nam
prizdravljenju bolnikov z ishe-mično boleznijo srca in pribolnikih
s srčnim popušča-njem. Test se uporablja tudi
pri bolnikih z motnjami srč-nega ritma, pri nekaterihbolnikih z
boleznimi srčnihzaklopk in ne nazadnje tudiza določanje telesne
zmoglji-vosti zdravih oseb.
Prav zaradi slednjega semobiskal dr. Matjaža Fležarjav
bolnišnici Golnik.
Obremenitveno testiranjese lahko izvaja na sobnemkolesu, tekoči
preprogi aliročnem ergometru. Sevedasem izbral kolo, ki je
tudinajbolj pogost "pripomoček"v bolnišnici Golnik. Kot mije rekel
dr. Fležar, je zametudi najboljša izbira, ker jepri izboru vrste
obremenitvetreba upoštevati celotnozdravstveno stanje
preisko-vanca, zmožnost vožnje ko-lesa, hoje po tekoči
preprogi.Najpomembneje je, da s pre-iskavo dobimo optimalne
re-zultate.
Z obremenitvenim testira-njem organizem prisilimo vstanje večje
fizične aktivno-sti ter opazujemo in merimo
različne kazalnike (krvni tlak,EKG, pulz, analiziramo izdi-hani
zrak), ki nam služijo zaocenjevanje delovanja srca inpljuč ter s
tem ugotavljanjemorebitnih bolezenskih spre-memb na teh
organih.
Potek preiskave
Če nas ni napotil zdravnik,torej, če pridemo zaradi raz-loga
določanja telesne zmog-ljivosti zdravih oseb, tako kotsem prišel
sam, da bi vamlahko opisal, kako poteka inzakaj je dobro, potem nas
obnaročanju medicinska sestraseznani s potankostmi pre-iskave.
Pisna navodila, kakopreiskava poteka in kako senanjo pripravimo, so
pačnujna zaradi morebitnihvprašanj ali pomislekov, kose zavemo, da
gre zares. Se-veda nam potem še zdrav-nik, ki test opravi, prej
pojas-ni namen in pomen preiska-ve. S pomočjo medicinskesestre
izpolnimo anamne-
stični list, s katerim dobimopodatke o dejavnikih tvega-nja in
življenjskem slogu,zvišan krvni tlak, povišanemaščobe v krvi,
kajenje, uži-vanje alkohola, telesna dejav-nost, psihične
obremenitve,druge bolezni, kot so slad-korna bolezen, srčna
alimožganska kap, trenutnihtežavah, povezanih s srcem,prebolel
infarkt srca, morebit-ne operacije na srcu, bolečinev prsih,
zdravilih, ki jih tre-nutno prejema, morebitnihvečjih operativnih
posegih vzadnjih treh mesecih, more-bitnih prehladnih in
vnetnihobolenjih, jemanju antibioti-kov (v krajšem obdobju
predpredvidenim obremenitve-nim testiranjem) in pridruže-nih
obolenjih (astma v po-slabšanju, kronična obstruk-tivna pljučna
bolezen, anemi-ja idr.).
Na kolesu me je dr. Fležarpostopoma obremenjevaltako dolgo,
dokler sem obre-menitev zmogel. To pomeni,da sem iz minute v
minutotežje obračal pedala, ker je šloves čas "navkreber".
Medobremenitvijo so mi meriliporabo kisika s pomočjo apa-rata za
kontinuirano analizoplinov v izdihanem zraku inmi tako izmerili
porabo kisi-ka. Spremljali so mi tudiEKG in merili krvni tlak.
Prihodnji torek si preberi-te zelo zanimiv pogovor z
dr.Fležarjem, v katerem bostezvedeli, zakaj so obremenit-veni testi
še posebej pripo-ročljivi za rekreativne kottudi za vrhunske
športniketer kaj izvemo iz rezultatovtesta.
GIBAJTE SE Z NAMIMiroslav Braco Cvjetičanin
10 torek, 15. novembra 2011GORENJSKI GLAS
[email protected]
Kazalo je na navaden tre-ning, na katerem sva s prijate-ljem
bolj klepetala kot pa seosredotočala na vadbo. Mednami,
rekreativnimi športniki,je beseda trening vedno zvabilaposmeh na
ustnice. Pri nas grebolj za vadbo, telesno vadbo, sesliši manj
resno oziroma se sli-ši našim letom primerno. Tre-nirajo tisti, ki
si radi pripnejoštevilko na hrbet in se imajo zatekmovalce, in
seveda tisti, kiod treningov živijo.
In ker je jesen krasen letničas za kolesarjenje po
čudovitinaravi, je kazalo, da bo dan,kakršnih ne pozabiš kar
tako.Res ga s prijateljem ne bovadolgo pozabila. Kilometri
soostajali za nama in prednama je bila pot postlana z od-padlim
listjem zlato rumenihodtenkov ter sem in tja kakimkostanjem, žirom
ali želodom.Jesenski gozd si zasluži foto-aparat in si zasluži
spominskokartico v naših dušah. Prede-batirala sva skoraj celo
pravkarpreteklo kolesarsko sezono inbila soglasna ob ugotovitvi,
davsak preživeti dan na kolesu vmesecu novembru spada prav-zaprav
med darila. Obetal se je
lep popoldanski izlet, vse doklernisva koles pognala v galop,
dabi si malce bolj ogrela srca. Ponekaj metrih je prijatelj
nepri-čakovano zaostal. Ozrl sem sein bil je sklonjen nad balanco,z
desno roko se je držal na pre-delu, kjer naj bi imel srce tudion,
ki sem ga večkrat zmerjal,da je brezsrčen, ko me tako za-pušča že
pri vznožjih klancev.Vrnil sem se z vprašanjem, kajse dogaja, on pa
mi je odvrnil,da ga je tako sunkovito špikni-lo v predelu srca, da
bi kmalupadel s kolesa od bolečine. Po-gledal sem na njegov
merilniksrčnega utripa, ki pa ni kazalnepričakovanih številk.
Čezčas sva nadaljevala, bolečina jepopustila. Dejal sem mu,
najspremlja številke srčnega utri-pa na merilniku, ki ga je imelna
krmilu. Ves čas je bil njegovpogled na merilniku in v tre-nutku sva
pozabila na razgle-de, ki jih ponuja lep jesenskidan. Prijatelj je
pričakoval na-slednji "špik", jaz pa sem senaglas spraševal, kaj bi
to lah-ko bilo. Potem, kilometre kas-neje sva se odločila spiti čaj
vobcestni kavarni. Prijatelj nimogel s kolesa. Ni mogel dvig-niti
noge, da bi razjahal bici-
kel. Skozi zobe mi je skušal do-povedati, da ga je spet
špikniloin ga še drži, drži in zgrudil seje. Nisem ga upal
dvigniti, ni-sem upal storiti ničesar. Obstalsem in ravno, ko sem
hotel tve-gati ali pa začeti klicati prvopomoč, je vstal kot bi nič
nebilo. Minilo ga je v sekundiprav tako, kot ga je v sekunditudi
špiknilo.
Pila sva čaj in seštevala najine kolesarske kilometre znapori ob
sončnem vročem vre-menu, dežju, vetru, mrazu,klancih in spustih,
skupaj znajinim "emšom" in prišla dosklepa, da je treba več
pozorno-sti posvetiti zdravju oziromapreverjanju zdravja.
Nisvamogla ugotoviti, kaj ga je špik-nilo v srce, a kot je dejal,
ni mo-gla biti Amorjeva puščica. Biloje opozorilo, da mora k
zdrav-niku. Storil je ravno to. Čez te-den dni ga je osebni
zdravnikposlal na Golnik na obreme-nitveni test, ki naj bi
pokazalnekaj ključnih rezultatov o nje-govem zdravju. Njegov strah
jebil ogromen. Pričakoval je, dabodo testi pokazali, da
morazmanjšati ali celo opustiti kole-sarjenje ali pa celo vse druge
fi-
zične napore, in to že na pra-gu petdesetih. Ko se začne
go-voriti o tem, nastane sum, daje tudi z zdravim človekom, kise
prekomerno obremenjuje narekreaciji in ima več kot 35 letna
življenjskem števcu, nekajnarobe. No, obstaja večja mož-nost
"okvar". Pride čas za"prvi servis", kot je to poime-noval
prijatelj. Prijatelj jezdržal obremenitveni test, kise je izvajal
celo na kolesu, inzdravnik mu je podal mne-nje, da je z njim vse v
redu.Od kje "špik", mu ni znal toč-no razložiti, ker ni nujno, daje
bil povezan s srcem. Prija-telj je priznal, da je pač naj-prej
pomislil na srce, ker ga jezabolelo tam, kjer mislimo,da imamo
srce. Lahko je bilale bolečina v kaki mišici, ki paje daleč od srca
... Pa vendar,zdravnik ga je pohvalil, da seje odločil za pregled,
ki ga pri-poroča vsem, ki se rednoukvarjajo z športno rekreaci-jo.
Še najbolj pa tistim, ki sose dokaj pozno začeli z njoukvarjati. To
so tisti, ki naprimer 35 let ali več niso poče-li ničesar, zdaj pa
se rekreira-jo redno z največkrat nenor-malnimi obremenitvami!
Špik v srce
Obremenitveno testiranjena kolesu, I. del
Tako si opremljen na obremenitvenem testu.
Podatki, katere ti po testu razloži zdravnik.
Prijatelj ni mogel s kolesa. Ni mogel dvignitinoge, da bi
razjahal bicikel. Skozi zobe mi jeskušal dopovedati, da ga je spet
špiknilo in ga še drži, drži in zgrudil se je. Nisem ga upal
dvigniti, nisem upal storiti nič. Obstal sem inravno, ko sem hotel
tvegati ali pa začeti klicatiprvo pomoč, je vstal kot bi nič ne
bilo.
-
torek, 15. novembra 2011 NASVETI [email protected]
GLAS
KUHARSKI RECEPTIZa vas izbira Danica Dolenc
Divje zelje
Pred tisočletji, ko zelja(Brassica oleracea) še nisogojili, je
zaradi specifičnihrazmer, v katerih uspeva,raslo kot divja rastlina
nakamnitih obalah Sredozem-lja in Atlantika, predvsemRokavskega
kanala. Divjizeljnati rastlini namreč dalečnajbolj godita morski
zrak inapnenčasta tla. Kot samoni-kla rastlina še ni raslo v
da-našnji glavnati obliki, ampakje bilo bolj podobno sorod-nemu
ohrovtu.
Antično zdravilo proti mačku
Načrtnemu gojenju zeljanaj bi se najprej posvetili vAziji, kdo
drug kot Kitajci.Če danes prevladujejo prigojenju česna, so že
predstoletji in tisočletju prednja-čili pri zelju. Najstarejšiznani
zapisi o zelju so iz gr-ških in rimskih časov.Omenja ga denimo
velikigrški mislec in Aristotelovprijatelj Teofrast. Še boljznan
antični častilec zelja jebil rimski konzul Mark Por-cij Kato, ki je
napisal velikoknjigo o kmetovanju z na-slovom De Agri Cultura in
vnjej precej strani nameniltudi zelju. Med drugim pri-poroča surovo
zelje, namo-čeno v kis, saj naj bi učinko-vito blažilo želodčne
težave,ki so posledica nočnih poje-din in popivanj, značilnihza
stare Rimljane. Pravi, da
v tej obliki olajšuje prebavoin zdravi mačka.
Kislo zelje, pogruntavščinaRimljanov ali Slovanov ...
Ob koncu srednjega vekase je zelje začelo širiti povsem svetu in
naposled pri-šlo tudi v Ameriko. Tako kotrepa se je tudi zelje v
Ameri-ki dobro "prijelo" in vrniloudarec, ki ga je Evropi
priza-dejal "ameriški" krompir.Seveda pa pri uživanju zeljavendarle
prednjačimo Evro-pejci in Azijci. V srednjemveku zelje med
"plemeniti-mi" ni bilo najbolj v čislih,pravi hit je postalo šele v
18.stoletju, ko so ugotovili, da jekisano zelje velik zaklad
vita-mina C. Zaradi slednjega seje začelo na veliko uporablja-ti v
boju proti skorbutu, ne-varni bolezni, ki se pojaviravno zaradi
pomanjkanjaomenjenega vitamina. Tanevarna bolezen, ki zaradisrčne
opešanosti v zadnjifazi privede do smrti, je bila
velika morilka mornarjev, kiso ob koncu srednjega vekazačeli
odkrivati svet. Z naj-večjim pridom je kislo zeljena dolgih
potovanjih upo-rabljal James Cook, ki slovipo tem, da skorbut ni
poko-pal niti enega njegovegamornarja. Dandanes sploš-no razširjen
način kisanjazelja, t. j. narezanega in s so-ljo potlačenega v
sode, naj biiznašli Slovani in velja kotslovanski način kisanja
zelja.
Že pred tem so se s kisa-njem zelja ukvarjali tudiRimljani.
Rimski način je biltak, da so zeljnate glave oso-lili in jih
prelite s kisomspravili v glinene posode.
V samem vrhu ...
Dolgo pot zgodovine je"prehodilo" zelje, da se jekončno z
radostjo in vese-ljem znašlo na našem zim-skem krožniku. Pri nas,
patudi v svetu, se je dobro zasi-dralo in spada po
podatkihOrganizacije za prehrano inkmetijstvo (FAO) med dvaj-set
najpomembnejših pri-delkov v svetu. Pri nas se jepred desetletji
gojilo kar naeni tretjini obdelovalnih po-vršin. Če vas danes še
nismoprepričali, da bi v zimskihdneh pojedli kislo ali na kak-šen
drug način pripravljenozelje, vas bomo zagotovo pri-hodnjič, ko se
bomo z glavoin srcem posvetili njegovizdravilni vrednosti. Naj
vamtekne!
Zimski favorit: Brassica oleraceaČeravno smo za repo rekli, da
je zimski rival v tekmi z zeljem, je bolj ali manj na dlani, da je
zelje ševedno zimski favorit številka ena. Kljub dobrim in dokaj
enakovrednim učinkom obeh vrtnin se pozimi na naših krožnikih v
družbi s pečenico ali krvavico največkrat znajde prav zelje. Zato
ker jedobro, zato, ker je zdravo, in zato, ker nam preprosto
tekne.
11
Tedenski jedilnik
Nedelja - kosilo: goveja juha z jetrnimi cmočki,
svinjskezarebrnice v gobovi omaki, zeliščni riž, motovilec v
solati,mandarine; večerja: cesarski praženec z višnjami, sadni
sok.Ponedeljek - kosilo: pljučni pečenjak, endivija z zeljem v
so-lati, puding s sadjem in stepeno smetano; večerja: tunina
skuhanimi jajci v solati, toast, pečena jabolka z orehi.Torek -
kosilo: brokolijeva kremna juha, pečena piščančjabedra, pečen
krompir z majaronom, motovilec v solati;večerja: dušena blitva z
jajci, popečen kruh, bela kava. Sreda - kosilo: jota s klobaso,
ocvirkovka, sadne kupe; večer-ja: sirov burek, jogurt.Četrtek -
kosilo: krvavice, kisla repa z ocvirki, ajdovi žganci;večerja:
špinača s smetano, pire krompir, hrenovke. Petek - kosilo:
paradižnikova juha, polpeti iz ribjega mesa,endivija s krompirjem v
solati, janeževi upognjenci; večerja:skutni narastek, marelični
kompot.Sobota - kosilo: ričet z zelenjavo in svežo svinjsko kračo
(ali2 manjši krači), radič s fižolom v solati, smetanov
zavitek;večerja: pica, pečen ali kuhan kostanj, bela kava,
grozdje.
Pljučni pečenjak
Za 4 osebe potrebujemo: 1 kg pljučk, 2 stari žemlji, pol litra
mle-ka, 1 čebulo, 2 jajci, olje in začimbe.
Pljučka 10 minut kuhamo v kropu z nekaj zelišči, nato
jihohladimo in z
