Embed Size (px)
Citation preview
PETEK, 27. januarja 2012
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
"Najbolje, da nič nimaš ..."S temi besedami je komentirala novosocialno zakonodajo ena od udele-ženk posveta, ki je v torek potekal naCentru za socialno delo Jesenice. Vcentru ugotavljajo, da računalniškaaplikacija še vedno ne deluje oz. pri-haja do pogostih blokad.
2
AKTUALNO
Danes bo večinoma sončno, v soboto in nedeljo pa zmernodo pretežno oblačno. V nedeljobo tudi vetrovno. Temperaturebodo zimske.
VREME
jutri: pretežno oblačno ....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Blejci bi prevzeli portoroški CasinoCasino Bled je pred dnevi objavil pre-vzemno ponudbo za Casino Porto-rož. Kupnino sedemsto tisoč evrov,to je dvajset centov na delnico, zago-tavlja Gold Club, ki je solastnik blej-ske igralnice.
7
EKONOMIJA
"Sliva pa za parbuolšk mej"Monodrama Šarucova sliva je bila pr-vič uprizorjena leta 1981. Po tridese-tih letih je v vlogi Šarucove Mete spetnastopila ista igralka, zdaj šestinse-demdesetletna Anica Berčič iz Poljanin znova navdušila.
17
Zlata plaketa Mirku CudermanuNajvišje priznanje Javnega sklada Re-publike Slovenije za kulturne dejavno-sti, zlato plaketo za življenjsko delo, jeprejel dr. Mirko Cuderman. Med do-bitnicami srebrnih plaket je še enaGorenjka - Marija Ahačič Pollak.
23
KULTURA
65 let Prvi predhodnik tednik Gorenjec leta 1900Gorenjski časnik od leta 1947
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
GG+
-7/0°C
97
70
35
26
66
02
5
Boštjan Bogataj
Kranj - Število gospodarskihdružb v težavah je lani naGorenjskem nekoliko upa-dlo. Pa vendar: obstaja ver-jetnost, da so težave večjetam, kjer so bile zaznane žev letu prej. Na Gorenjskemje bilo glede na število vsehposlovnih subjektov v letu2011 začetih manj stečajnihpostopkov in prisilnih porav-nav kot v državi.
Po podatkih Ajpesa je bilona Gorenjskem, kjer poslujenekaj več kot deset odstot-kov vseh gospodarskihdružb Slovenije, v letu 2011
uvedenih 28 insolvenčnihpostopkov, kar je le dobreštiri odstotke vseh začetihpostopkov v državi. "Mordaje val krize v naši regiji uda-ril leto prej, lani je že sledilookrevanje," pravi ZdenkaKajdiž, vodja kranjske izpo-stave Ajpesa. Na Gorenj-skem so bile najbolj na uda-ru gospodarske družbe pre-delovalne dejavnosti, dejav-nosti trgovine in strokovnoznanstvene dejavnosti (petinsolvenčnih postopkov),medtem ko so bili v družbahz gradbeno dejavnostjo uve-deni insolvenčni postopki vtreh primerih.
Veliko slabše gorenjskimgospodarskim družbam kažepri dospelih neporavnanihobveznostih iz naslova davč-nih obveznosti in izvršljivihsodnih sklepov. Ajpesu po-sredujejo te podatke ponud-niki plačilnih storitev (banke,hranilnice in Uprava RS zajavna plačila). "V zadnjihdveh mesecih preteklega letase je povprečen dnevni zne-sek neporavnanih obveznostina Gorenjskem kar podvojil.Podatek zbuja skrb, eden odrazlogov pa je prav gotovoplačilna nedisciplina v drža-vi," pojasni Zdenka Kajdiž.
Manj družb v težavah, a te v hujših Lani je bilo na Gorenjskem manj začetih stečajev in prisilnih poravnav,manj je tudi gospodarskih družb v težavah, a te s podvojenimi obveznostmi.
Leto LXV, št. 8, cena 1,50 EUR, 13 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in 0b petkih [email protected] www.gorenjskiglas.si
Podatki Ajpesa kažejo, da so gospodarske družbe v dejavnosti promet in skladiščenje v zadnjih treh mesecih leta 2011 zmanjšale povprečen znesek dnevnih obveznosti za približnodeset odstotkov. Lani je šla v stečaj družba Viator&Vektor Logistika. / Foto: Tina Dokl� 7. stran
111.Glasova preja
Ivan Sivec in brata AvsenikFenomen ansambla bratov Avsenik je naslov magisterija, ki ga je opravil pisatelj Ivan Sivec,gorenjski rojak iz Mengša. Sivec sodi med najboljbrane slovenske avtorje, med njimi vodi tudi po številu natisnjenih del. Napisal je že 112 knjig,poleg tega pa še več kot 2000 besedil za glasbo,več sto pravljic in humoresk ... Z njim se bo pogovarjal publicist Miha Naglič.
Preja bo v dvorani Muzeja Avsenik v Begunjah v četrtek, 2. februarja 2012, ob 19. uri.
Uvod v Prejo: harmonikar Grega Krašovecs Hrušice, učenec Glasbene šole Avsenik
Pokrovitelj Glasove preje: Muzej Avsenik in Gostilna in restavracija Avsenik
Prosimo, da udeležbo na Glasovi preji potrdite na tel. št.: 04/201 42 00 ali po e-pošti na:[email protected]. Vabljeni!
WW
W.G
OR
EN
JSK
IGLA
S.S
I
AKCIJA do 17. 2. 2012
3 dni/ 2 noči 4 dni/ 3 noči
123,00 EUR 178,50 EUR
Počitnice na OtočcuAKCIJA: plača 1, bivata 2!
polpenzion v Hotelu Šport**** • kopanje v Termah Šmarješke (4 km) in Dolenjske Toplice (20 km) in 10 % popusta na wellness storitve • vstop v savne in fitnes v Športnem centru Otočec • plesni večeri (pet. ali sob.) - 11. 2.: Valentinov ples z večerjo
T: 07/ 38 48 600, [email protected], www.hoteli-otocec.si
Zimske šolske počitnice: en otrok do 6. leta v sobi z dvema odraslima gratis.
Cena za 2 osebi v dvoposteljni sobi.
Deklica padla iz avta in umrla� 12. stran
Kamniškašola mora vrniti denar občiniOsnovni šoli MarijeVere je dolg nakopalanekdanja računovodkinja, dobrih45 tisoč evrov pa morajo zdaj vrniti vobčinski proračun. Zaskoraj še enkrat tolikozamudnih obrestibodo izbrisali.
� 32. stran
2GORENJSKI GLAS
petek, 27. januarja 2012AKTUALNO [email protected]
Urša Peternel
Jesenice - "Računalniškaaplikacija še vedno ne delujeoziroma prihaja do pogostihblokad. Vnesli smo nekaj de-set vlog, a jih lahko vnašamole do ravni družinskih čla-nov. Do danes tako nismomogli opraviti še nobenih iz-računov in izdati nobene od-ločbe," je povedala direktori-ca Centra za socialno delo Je-senice Anita Bregar udele-žencem posveta o novi soci-alni zakonodaji, ki je v torekpotekal na Jesenicah. Okrogštirideset predstavnikov ob-čin, šol, zavoda za zaposlova-nje, nevladnih organizacij indrugih je z zanimanjem pri-sluhnilo, kakšne novosti pri-našata zakon o uveljavljanjupravic iz javnih sredstev inzakon o socialnovarstvenihprejemkih. Do zdaj so na je-seniškem centru prejeliokrog dva tisoč vlog za otro-ške dodatke, socialne pomo-
či, varstvene dodatke, držav-ne štipendije in različne sub-vencije, nedelovanje sistemapa poleg slabe volje prinašatudi dodatne stroške. Lahkose zgodi, je opozorila Bregar-jeva, da nekdo, ki je v januar-ju prejel akontacijo, ne boveč upravičen do kakšne pra-vice oziroma bo upravičendo nižjega zneska kot doslej,kar se bo izkazalo po novihpreračunavanjih, zato bodocentri morali denar terjatinazaj in začeti postopke iz-
vršb. Med novostmi, ki so jihpredstavile strokovne delav-ke centra za socialno delo, jeudeležence posveta najboljpresenetil dolg seznam do-hodkov, ki se po novemupoštevajo pri pridobitvi pra-vic iz javnih sredstev. Takose denimo kot dohodekupoštevajo tudi otroški doda-tek, rente iz življenjskega za-varovanja, dobitki od iger nasrečo, izplačila zavarovalnicob poškodbi, denar na trans-akcijskem ali drugem raču-
nu, hranilne vloge in drugadenarna sredstva. Prav takose k dohodkom šteje materi-alna pomoč Karitas in Rdeče-ga križa, prejeta kot pomočza preživetje. Podatki o vsehdohodkih bodo zbrani vuradnih evidencah, saj upra-vičenci nič več ne prinašajopotrdil o dohodkih. Velikoskrbi prinaša tudi omejitevdedovanja, kjer se bo pri ne-katerih pravicah po smrtiupravičenca država vpisalakot dedič. "Najbolje torej je,da nič nimaš, ker se ti čistovse upošteva!" je ob tem de-jala ena od udeleženk posve-ta. Več o tem, kaj nova social-na zakonodaja prinaša za po-samezne skupine ljudi innjihov socialni položaj, pa boznanega šele potem, ko bodocentri vendarle lahko začeli vceloti obdelovati vloge in iz-dajati odločbe. Kdaj se bo todejansko zgodilo, pa na jese-niškem centru za socialnodelo ne morejo povedati.
"Najbolje, da nič nimaš ..."S temi besedami je komentirala novo socialno zakonodajo ena od udeleženk posveta, ki je v torekpotekal na Centru za socialno delo Jesenice.
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Zvesti Gorenjskemu glasuTončka Langerholc iz Novega sveta v Škofji Loki je na Go-renjski glas naročena od oktobra 1955. Prej je bila naročnicanjena sestra, ko pa se je odselila, je naročnino prevzela Ton-čka. Takrat se je pisala še Biček in je stanovala na Mestnemtrgu, potem se je poročila, a je mož že sedem let pokojni.Tončka je vedno rada kolesarila in planinarila, zdaj se v gorepodaja s planinci. Dela kot prostovoljka pr Rdečem križu inobiskuje starejše ljudi, ki jim manjka pogovora in jim je tre-ba prisluhniti. Ima tri otroke, dve hčerki in sina ter tri vnuč-ke in vnukinjo, ki je že za "omožit". Tončka vsako jutro po-pije kavo s sosedo Mojco Oblak, ki stanuje v istem bloku.Ker je Mojca pred letom dni ovdovela, ji njuno prijateljstvoin skupni sprehodi, dolgi uro ali dve, veliko pomenijo. Moj-ca ima hčerko in dve vnučki, ki ju je včasih tudi čuvala. V Go-renjskem glasu najprej prebere kroniko in osmrtnice, Ton-čka ga začne brati na zadnji strani, nato pregleda naslove inga temeljito prebere takrat, ko ima čas.
Darilo
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
izžrebanemu naročniku časopisa
Knjigo prejme RADE GAČEŠA iz Zgornje Besnice.
Prijateljici Mojco (levo) in Tončko je na Gorenjski glaspripeljala Tončkina hčerka Zvonka.
Gorenjski glas bo pripravena volitve župana v Železni-kih spremljal in komentiralpo lastni presoji, v skladu sprogramsko zasnovo, ki Go-renjski glas opredeljuje kot ne-odvisen in politično nevtralenčasopis. V celoti bomo spošto-vali določila zakona v volilnikampanji, noben kandidat nebo v prednostnem položaju,predstavili bomo vse kandida-te za župana. V presoji ured-ništva oziroma odgovornegaurednika bo izbor tem, sogo-vornikov in izbira dogodkov,upoštevano bo pravilo infor-mativne pomembnosti. V
času volilne kampanje bomoobjavljali kratke napovedipredvolilnih shodov, ki namjih bodo poslali organizatorjivolilne kampanje.
V času volilne kampanje nebomo objavljali strankarskihsporočil za javnost, stranke inkandidati imajo možnost, dazanje zakupijo prostor v časo-pisu in prilogah. Prav tako vtem času ne bomo objavljalinenaročenih prispevkov in pi-sem bralcev, za katera bomopresodili, da vsebujejo predvo-lilna sporočila oziroma navija-jo za tega ali onega kandidata.Kandidati in njihovi predlaga-
telji oziroma politične strankein drugi organizatorji volilnekampanje se v tem času v časo-pisu ne morejo pojavljati v dru-gih vlogah.
Organizatorjem volilnekampanje bomo v skladu z ve-ljavnim cenikom zagotovilienake pogoje za objavljanje vo-lilnih propagandnih sporočil.Vsa plačana obvestila, propa-gandna sporočila ter predsta-vitveni članki in pogovori bodov časopisu posebej označeni inrazpoznavni kot propagandnovolilno sporočilo. Volilna pro-pagandna sporočila bomo vprimeru prevelikega števila na-
ročil na prvi in zadnji straničasopisa objavljali največ v ve-likosti osmine strani, spoštova-li bomo vrstni red naročil.
V prilogah Gorenjskegaglasa bomo na straneh, ki jihzakupujejo občine, zagotovilienakopraven položaj vsehkandidatnih list oziromakandidatov. Vsem organiza-torjem volilne kampanjebomo v skladu z veljavnimiceniki zagotovili enake pogojeza objavljanje volilnih propa-gandnih sporočil.
Marija Volčjak,odgovorna urednica
Pred volitvami v ŽeleznikihObčinska volilna komisija v Železnikih je razpisala nadomestne volitve župana, ki ga bodo v občini Železniki volili v nedeljo, 11. marca 2012.
Del udeležencev posveta o novi socialni zakonodaji, desno Anita Bregar, direktorica Centra za socialno delo Jesenice
Cerkno
Jutri partizanske smučine
Jutri bo na smučišču Cerkno že 35. prireditev Partizanske smu-čine Cerkno 45, posvečene spominu prve partizanske smučar-ske tekme v okupirani Evropi januarja 1945. Ob 10. uri se bodona smučišču začela smučarska tekmovanja udeležencev in čla-nov Zveze združenj borcev za vrednote NOB, Slovenske vojske,Veteranov vojne za Slovenijo, veteranov policije Sever, IFMS -svetovne federacije vojakov gornikov in Zveze slovenskih čast-nikov. Popoldne bo v osnovni šoli v Cerknem po pozdravnihgovorih polkovnika Miha Butare, predsednika organizacijskegaodbora, in Bojana Potočnika, predsednika Zveze slovenskihčastnikov, razglasitev rezultatov in tovariškio srečanje. D. Ž.
Železniki
V SLS izbrali kandidata za župana
Občinski odbor SLS v Železnikih je izbral kandidata za župana na nadomestnih županskih volitvah. To je AntonLuznar iz Selc, magister informacijskih znanosti, od leta2008 je direktor podjetja Domel Energija. Aktiven je tudi vlokalni skupnosti, saj je bil v mandatnem obdobju 2006-2010 predsednik krajevne skupnosti Selca, od leta 2010 paje svetnik v občinskem svetu občine Železniki. D. Ž.
Kranj
Na znamki tudi motiv ljudske noše iz Bohinja
Pošta Slovenije je danes izdala pet novih priložnostnihznamk. V seriji Znamenite osebnosti so zaznamovali stotoobletnico rojstva pisateljice Mire Mihelič. Voščilna znamka,namenjena valentinovemu, prikazuje grafit na temo ljubezni.V seriji Ljudske noše je na znamki motiv noše iz Bohinja. Zznamkama so zaznamovali tudi sedemdeseto obletnico za-pore Ljubljane z bodečo žico in leto zmaja na Kitajskem. C. Z.
Težave zaradi nedelovanja računalniške aplikacijeimajo tudi v vrtcih, saj brez odločb o znižanem plači-lu vrtca ne morejo izdati položnic. ”Za januar bomo -ker podatkov s centra še nimamo - verjetno poslalienake položnice kot za december, potem bomo pa po-šiljali poračune. Predvidevamo, da bodo nekateri pa-dli v višji razred. Zaskrbljeni smo, kakšne bodo reak-cije staršev, skrbi nas, da bo grozna zmešnjava in ve-liko nezadovoljstvo,” je povedala ravnateljica Vrtca Je-senice Zdenka Kovač.
3GORENJSKI GLASpetek, 27. januarja 2012 [email protected]
Urša Peternel
Jesenice - Ker podjetje Eko-gor, ki mu je Občina Jeseni-ce podelila koncesijo, še nipridobilo gradbenega dovo-ljenja za gradnjo sortirnice,so zdaj na deponiji Mala Me-žakla postavili začasno sortir-nico. Kot je pojasnil MarkoMarkelj, direktor Komunal-ne direkcije na Občini Jese-nice, je s predpisi in z okolje-varstvenim dovoljenjem do-voljeno odlagati le sortiranemešane komunalne odpad-
ke, zato je javno komunalnopodjetje Jeko-In zagotovilosortiranje mešanih komunal-nih odpadkov z mobilno so-rtirnico. "Začasna mobilnasortirnica je manj zmogljiva,kot bo objekt, z njo pa bo za-gotovljeno sortiranje odpad-kov v prehodnem obdobju,do dograditve objekta sortir-nice," je pojasnil Markelj. Ta-mara Hribar iz Jeko-In je po-vedala, da se v skladu z oko-
ljevarstvenim dovoljenjemlahko dejavnost obdelave me-šanih komunalnih odpadkovizvaja le v okviru obstoječihupravljavcev odlagališč. KerJeko-In kot upravljavec depo-nije Mala Mežakla za tonima potrebne opreme, sonajeli podizvajalca, to jedružbo Ekogor, ki bo v bodo-če, ko bo zgradilo sortirnico,tako ali tako opravljalo to de-javnost. Začasna sortirnica
deluje tako, da v poseben so-rtirni boben stresejo mešaneodpadke, ki jih na deponijopripeljejo smetarska vozila, vbobnu pa se ob vrtenju izloči-jo kovine in plastika. S temse mora količina odpadkov,ki jih še lahko odložijo na de-ponijo, zmanjšati na 222 ki-logramov letno na prebival-ca. Trenutno je ta količina270 kilogramov, s sortira-njem pa naj bi dosegli ome-
njeno zmanjšanje. Izločenokovino prevzame Dinos, pla-stiko pa Surovina Maribor.Nova storitev se bo odrazilatudi na položnicah občanov,po predlogu naj bi od prihod-njega meseca naprej za obde-lavo mešanih komunalnihodpadkov in za finančnojamstvo zaradi odlaganja pre-ostanka mešanih odpadkovmesečno vsak občan dodatnoplačeval 1,69 evra.
Na Mali Mežakli postavilimobilno sortirnicoNa deponiji Mala Mežakla so postavili začasno sortirnico, s katero iz mešanih odpadkov izločajo kovine in plastiko.
ODGOVORNA UREDNICA Marija Volčjak
NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICECveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir
UREDNIŠTVONOVINARJI - UREDNIKI:
Marjana Ahačič, Maja Bertoncelj, Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Ana Hartman,Igor Kavčič, Suzana P. Kovačič, Jasna Paladin, Urša Peternel, Mateja Rant,
Vilma Stanovnik, Simon Šubic, Ana Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir;stalni sodelavci:
Matjaž Gregorič, Jože Košnjek, Milena Miklavčič, Miha Naglič
OBLIKOVNA ZASNOVAJernej Stritar, IlovarStritar d.o.o.
TEHNIČNI UREDNIKGrega Flajnik
FOTOGRAFIJA Tina Dokl, Gorazd Kavčič
LEKTORICA Marjeta Vozlič
VODJA OGLASNEGA TRŽENJAMateja Žvižaj
GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas,d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-pošta: [email protected]; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 / Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkihin petkih, v nakladi 19.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska (enkrat letno), TV okno in osemnajst lokalnih prilog / Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče /Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,50 EUR, letna naročnina 2012: 157,50 EUR; redni plačniki (fizične osebe) imajo 10 % popusta, polletni 20% popusta, letni 25 % popusta;v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa dopisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: poceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.
Marjana Ahačič
Podkoren - Konec prejšnjegatedna so pred naravnim re-zervatom Zelenci odstranilinekajtedensko zaporo, ki jevozilom onemogočala dostopdo večjega dela parkirišča.Poteza lastnika, Agrarneskupnosti Podkoren, je posle-dica sklenjenih dogovorovtako z najemnikom lokala naparkirišču kot z občinoKranjska Gora; v obeh prime-rih se do zapore niso moglidogovoriti o najemnini, ki joje agrarna skupnost od zaseb-nika in občine želela za upo-rabo zemljišča. "Z doseda-njim najemnikom smo pod-pisali petletno pogodbo in na-slednji dan parkirišče vrnili vstanje, kakršno je bilo predzaporo. Najemnina, za katerosmo se dogovorili, znaša štiri-deset odstotkov zneska, ki gaje cenilec določil kot komerci-alno najemnino," je, zadovo-
ljen z odgovorom, povedalpredsednik agrarne skupno-sti Marjan Cuznar. "Srečalismo se tudi z županom, a zobčino dokončnega dogovoraše ni. Vemo za predlog obči-ne, da bi zemljišče, na kate-rem je parkirišče, odkupila, aga agrarna skupnost ne moreprodati, dokler še niso zaklju-čeni vsi dedni postopki, če-prav se v načelu strinjamo sprodajo," je še povedal Cuz-nar. Sestanek so kot kon-struktivnega ocenili tudi naobčini Kranjska Gora, kjerso, kot je poudaril direktorobčinske uprave Rajko Puš,zadovoljni, da se je s kon-struktivnim pogovorom za-plet začel reševati v korist ob-iskovalcev, občine in lastni-kov. "Dogovorili smo se, daagrarna skupnost parkiriščane bo več zapirala, občina paga bo v določenih okvirihvzdrževala," je še povedal di-rektor Puš.
Odstranili zaporo na parkirišču pred Zelenci
Deponija Mala Mežaklaje decembra prejela oko-ljevarstveno dovoljenje. Začasna sortirnica deluje tako, da v sortirni boben stresejo mešane odpadke, ki jih na
deponijo pripeljejo smetarska vozila, v bobnu pa se ob vrtenju izločijo kovine in plastika.
Marjana Ahačič
Radovljica - Na poljih ob ne-kdanji regionalni cesti Kranj-Jesenice ter na križiščih invpadnicah v mesto je tudi naobmočju občine Radovljicaiz leta v leto več raznovrstnihreklamnih panojev, ki motijopromet in s svojim videzomonesnažujejo okolico. Kljubpravilom, ki jih jasno opre-deljujeta tako država kot ob-čina, je večina postavljenihtam, kjer ne bi smeli biti: nakmetijskih zemljiščih terpreblizu cest in križišč. Zatoso na občini Radovljica predkratkim začeli pozivati last-nike, naj nepravilno in nele-galno postavljene reklamnepanoje odstranijo.
Najhuje je na Ljuben-skem polju ob avtocestimed predorom Ljubno inviaduktom Lešnica ter obobeh krožiščih na regional-ni cesti v Lescah, situacijooriše Boštjan Lenac, ki je na
občini Radovljica pristojenza to področje. "Predpisi sokršeni vsaj dvakrat: prvič,ker so panoji postavljeni nakmetijska zemljišča, kjer jev skladu s predpisi dovolje-no postavljati samo objekteza potrebe kmetijstva. Ko-zolci pa so v tej funkcijisamo toliko časa, kolikor sonamenjeni spravilu krmein sena, kot pravi vladnauredba. Ko nanje obesimoreklamni pano, se kozolcu
spremeni namembnost inpostane del urbane opre-me," še pojasnjuje. "Po dru-gi strani zakonodaja prepo-veduje postavljanje reklam-nih panojev sto metrovpred kanaliziranim križiš-čem in petdeset metrov na-prej od njega, z občinskimodlokom in pravilnikom paso natančno določena me-sta, kjer je tovrstno oglaše-vanje dovoljeno: v glavnemgre za urbana okolja ter za-
sebna zemljišča in objekte,v katerih poteka oglaševanadejavnost," še pove.
Na občini upajo, da se bovečina lastnikov zemljišč inpodjetij, ki se ukvarjajo s po-stavljanjem reklamnih pano-jev, odzvala pozivu in nepra-vilno postavljene reklamnetable odstranila. Če pozivi nebodo zalegli, bo naslednji ko-rak občine prijava in pozivustreznim inšpekcijam, najukrepajo proti kršiteljem.
Proti poplavi reklamnih kozolcevObčina Radovljica se je lotila odstranjevanja reklamnih panojev ob cestah in na kmetijskih zemljiščih.
Kranjska Gora
Evropska sredstva za programe v Kranjski Gori
Tudi ljudska univerza Jesenice je pred kratkim pridobila ev-ropska sredstva za izvajanje brezplačnih programov za raz-lične ciljne skupine. V tem okviru bodo v prihodnjih treh le-tih pripravili 14 programov, med njimi enega, ki je v celotinamenjen občanom Kranjske Gore. Gre za petdeseturniprogram z naslovom Zgornjesavska dolina, prebudi se, sku-paj nam lahko uspe. Namenjen je starejšim, ki imajo temelj-no zavedanje lastne kulturne dediščine in jo želijo ohranja-ti, potencialnim podjetnikom na področju dopolnilne dejav-nosti na kmetijah ter ljudem, ki jih zanimajo kulturna dediš-čina, trajnostni razvoj podeželja, ekološko kmetovanje inobnovljivi viri energije. Program, ki ga EU delno financira izEvropskega socialnega sklada, bodo začeli izvajati februarja2012 v prostorih osnovne šole v Kranjski Gori. M. A.
Reklamni panoji so tudi na kozolcih. / Foto: Gorazd Kavčič.
Foto
: Jek
o-In
4GORENJSKI GLAS
petek, 27. januarja [email protected]
Občina Gorenja vas - Poljane, Poljanska cesta 87, 4224 Gorenja vas, tel.: 04/51-83-100, faks: 04/51-83-101
Občina Gorenja vas - Poljane je na svoji spletni strani in v Uradnemlistu RS, št. 97, dne 2. decembra 2011, objavila Javno zbiranjeponudb za izbiro usposobljenega specializiranega razvojnegapartnerja - za ustanovitev skupne družbe za razvoj in realizacijonaložbenega projekta "Toplice Kopačnica".
Besedilo razpisa si lahko preberete v Uradnem listu in na spletnistrani občine, razpisno dokumentacijo pa lahko interesenti dvignejo vsak delovni dan na sedežu občine Gorenja vas - Poljane, Poljanska cesta 87, 4224 Gorenja vas.
V najem z možnostjo kasnejšega odkupa ponujamo
pos lovni prostor v velikosti 173,10 površinskih metrov na Bleiweisovi cesti 16 v Kranju. Primeren je za pisarne ali tiho obrt.
Vabilo je odprto do oddaje prostorov v najem.
Ponudbe z navedbo najemne cene sprejemamo na naslovu družbe: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj,
Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj, ali na elektronskem naslovu: [email protected].
Za ogled prostorov se lahko dogovorite na tel . 041/787-055.
www.gorenjskiglas.si
Bašelj
”Kračarji” nagradili Jožeta
Dolgo je že od tega, ko so k cerkvi sv. Antona Puščavnikanad vasjo Mače pri Preddvoru na nedeljo blizu njegovegagodovnega dne 17. januarja začeli nositi posušene prašičjekrače in druge mesne izdelke ter jih prodajali na dražbi,izkupiček pa so porabili za vzdrževanje cerkve. Tradicijatakšnega čaščenja svetnika, ki so ga za zavetnika izbrali tudiživinorejci in svinjski pastirji (v knjigah o življenju svetnikovpiše, da je Anton s prašičkom hodil po mestnih ulicah inprosil ljudi za pomoč revežem - op. J. K.), se je ohranila dodanes. Že nekaj let pa se na pobudo Jožeta Štefeta s SrednjeBele ljubitelji starega običaja po maši pri Antonovi cerkvizberejo na pojedini pri Majerčku v Bašlju, kjer jim skuhajoješprenj in "ta prave" krače. Na letošnji "kračarijadi" (bila jev nedeljo) so se njenemu pobudniku Jožetu Štefetu z diplo-mo in Antonovim prašičkom zahvalili za trud. J. K.
Suzana P. Kovačič
Kranj - V dvorani Zlato pol-je še danes poteka dvodnev-na Olimpijada poklicev,tekmovanje mladih iz me-hatronike. Organizira joVišja strokovna šola (VSŠ)Tehniškega šolskega centraKranj (TŠC). Zmagovalnaekipa bo del državne repre-zentance, ki bo oktobra2012 zastopala Slovenijo navseevropskem tekmovanjuEuroSkills 2012 v Spaju vBelgiji. Na kvalifikacijah vKranju tekmujejo štiri eki-pe študentov višjih strokov-nih šol, iz Gorenjske je toekipa TŠC Kranj. "Sloveni-ja bo na tekmovanju Euro-Skills, ki poteka vsaki dveleti, sodelovala tretjič, in si-cer v šestih panogah: aran-žerstvo, cvetličarstvo, lesar-stvo, gostinstvo, informati-ka in mehatronika. Udelež-bo financira ministrstvo zašolstvo in šport. Namen tehtekmovanj je, da se naenem mestu srečajo izobra-ževalne institucije, deloda-
jalci, bodoči dijaki in štu-dentje. EuroSillsa se udele-ži približno trideset držav,od 450 do petsto tekmoval-cev iz več kot štiridesetihpoklicnih panog. Dogodekprispeva k ugledu pokli-
cev," je povedal Miha Lov-šin, tehnični delegatWorldSkills Europe.
Kot je povedal vodja sodni-kov Tomislav Canjuga, jeprizorišče tekmovanja ureje-no v obliki realnega delovne-
ga okolja, v katerem tekmo-valne ekipe postavljajo raz-lične sisteme in odpravljajonapake. Katera ekipa meha-tronikov se bo udeležila Eu-roSkillsa 2012, bo znano da-nes.
Tekmovanje iz mehatronikeVišja strokovna šola Tehniškega šolskega centra Kranj gosti Olimpijado poklicev.
Vodja tekmovanja ravnateljica VSŠ TŠC Kranj Gabrijela Krajnc, Miha Lovšin in tekmovalcaiz TŠC Kranj Tadej Turk in Jure Svetelj / Foto: Tina Dokl
Danica Zavrl Žlebir
Preddvor - Vendar proraču-nu niso namenili tolikšnepozornosti kot odlokom, kibodo v prihodnje v občiniurejali način upravljanja lo-kalne gospodarske službeglede odvajanja in čiščenjaodpadnih voda ter preskrbes pitno vodo. Za obe podro-čji, kanalizacijo in preskrboz vodo, so sprejeli tudi akta,ki urejata podelitev konce-sij, za preskrbo z vodo siceršele v prvem branju. Razlogza sprejetje novih odlokov
ni le dejstvo, da so bili do-slej veljavni akti stari že večkot deset let, pač pa pred-vsem načrti občine Pred-dvor za gradnjo kanalizaci-je. Del občine je že urejen skanalizacijo, za dokončanjein za gradnjo čistilne na-prave pa so bili vključeni vregijski projekt Gorki, izkaterega naj bi sofinancira-li komunalno ureditev. Tavir je zaradi stanja v državinegotov, kanalizacijo pa vPreddvoru nujno potrebu-jejo, zato so razmišljali, dabi jo zgradili v javno-zaseb-
nem partnerstvu. Koncesi-onar, ki bi jo zgradil, bi jotudi upravljal v naslednjihdesetletjih. Odloka s podro-čja kanalizacije so svetnikis popravki že dokončno po-trdili, tako da na tej osnoviže lahko objavijo razpise.Ob tem so si v Preddvoruše pustili nekaj prostora zaprimer, da bi za gradnjo ka-nalizacije in čistilne napra-ve dobili nepovratna sred-stva. Če namreč sklenejojavno-zasebno partnerstvo,te možnosti nimajo. Hkratis kanalizacijo so sklenili
urediti tudi preskrbo s pit-no vodo, ki jo sedaj v občiniupravljata kranjska Komu-nala in Vodovodna zadrugaPreddvor, medtem ko vMačah in na Možjanciupravljanje ni urejeno.Tudi za preskrbo z vodo najbi v prihodnje podelili enoali več koncesij. O aktu, kibo urejal to področje, pavendarle želijo še razprav-ljati, zato ga tokrat nisosprejeli po skrajšanem po-stopku, temveč ga bodo podrugi obravnavi na nasled-nji seji.
Voda in kanalizacija s koncesijoObčinski svet v Preddvoru je obravnaval štiri odloke s področja komunale in potrdil proračun za leto 2012.
Katja Štruc
Bohinjska Bistrica - V stavbina Gabrški ulici, ki je znanakot Polajnarjeva domačija,občina Bohinj gradi pet no-vih neprofitnih stanovanj."Naredili smo razpis za last-nike starih hiš, na kateregase je prijavil tudi Polajnar.Njegova hiša se nam je zdelaprimerna in jo bomo preno-vili in v njej uredili pet ne-profitnih stanovanj. Cenakvadratnega metra bo osem-sto evrov, kar je neprofitnacena. Razpis bomo objavili v
spomladanskem času. Vsa-ko leto naredimo listo prosil-cev za neprofitna stanovanjain na osnovi te liste bomododelili stanovanja. Letosimamo to srečo, da bodo sta-novanja nova," je pojasnilžupan Franc Kramar. Grad-nja se je začela lani jeseni,stanovanja pa bodo predvi-doma vseljiva letos poleti.Velikost stanovanj je načrto-vana v skladu s čakalno vrstoprosilcev za občinska stano-vanja. Eno stanovanje bo na-menjeno petčlanski družini,druga bodo manjša. Polajnarjeva domačija v Bohinjski Bistrici / Foto: Gorazd Kavčič
Jože Štefe s prašičkom in diplomo
Pet novih neprofitnih stanovanj
6GORENJSKI GLAS
petek, 27. januarja [email protected]
Ljubljana
Gorenjska na sejmu Turizem in prosti čas
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so včeraj odprlitradicionalni turistični sejem Alpe-Adria: Turizem in prostičas, ki bo potekal vse do nedelje, 29. januarja. Letos na sej-mu sodeluje več kot tristo ponudnikov turističnih storitev izenajstih držav in šestnajstih navtičnih podjetij, poleg čez-mejnih povezovanj pa daje sejem poudarek tudi predstavit-vam posameznih turističnih regij Slovenije. Gorenjske obči-ne bodo svojo turistično ponudbo predstavile v okviru skup-ne predstavitve celotne Gorenjske, občine s kamniško-domžalskega konca pa se letos predstavljajo znotraj Osred-njeslovenske regije. Člani strokovnega odbora sejma, ki gavodi dr. Janez Bogataj, so na slovesnem odprtju sejma vče-raj zvečer že drugo leto zapored podelili mednarodno na-grado jakob. Letošnja tema razpisa so bili Inovativni turi-stični proizvodi na področjih alternativnih oblik oddiha insprostitev. Mednarodna strokovna komisija je podelila dveenakovredni nagradi, eno od njih za projekt Ekološka vasicaGozdnih vil v Campingu Bled. Kot so razložili, je inovativ-nost projekta v tem, da izvirajo hišice iz lokalne turističnedediščine (kultura, gozdarstvo) in da turistične vsebine(prehrana, higiena itd.) gradijo na lokalni kulturi. Posebnavrednost tega projekta je, da je bila turistična ponudbaustvarjena razmeroma preprosto, brez pretiranih milijon-skih vlaganj, rezultati pa so zavidljivo dobri. J. P.
Domžale
Gibalno ovirani učenci dobili dvigalo
V Osnovni šoli Roje so se pred dnevi razveselili sobnega dvi-gala in dveh kompletov dvižne delovne mize z gibljivim innastavljivim stolom, ki so jih kupili z dotacijo župana TonijaDragarja. Ta je lani poleti ob praznovanju svojega petdesete-ga rojstnega dneva namesto daril zbiral denarne prispevke injih namenil šoli za otroke s posebnimi potrebami, ki jo obis-kuje tudi deset gibalno oviranih učencev. Ti bodo zdaj lahkodostopali do prav vseh učilnic in drugih prostorov v šoli, dokaterih prej zaradi stopnišča niso mogli. Končno smo po vr-sti let prizadevanj le prišli do dvigala, ki bo krepko razbreme-nilo naše delavce, ki so nekatere učence do sedaj nosili postopnicah, in seveda tudi k učnemu uspehu učencev, sajbodo lahko sami odšli do knjižnice in računalnika," je pove-dala Marjanca Bogataj, ravnateljica OŠ Roje. J. P.
Vilma Stanovnik
Kranj - Okrogla miza o špor-tu, ki jo je za minulo sredo vprostorih občine sklicalkranjski župan Mohor Boga-taj (zaradi bolezni se je natoni udeležil), je bila še en do-kaz, da je v občini veliko za-nesenjakov, ki vodijo različnešportne klube in društva terjim ni vseeno, kako ti živijo.Sejna soba je bila polna sko-raj do zadnjega sedeža, saj jednevni red obetal zanimivorazpravo o tem, ali je trebaustanoviti športno zvezo, kajnarediti, da se blagovnaznamka Triglava bolj uvelja-vi, kako omogočiti, da se boljeizkoristijo šolske telovadnice,kaj bi športniki še lahko nare-dili za promocijo Kranja intudi katere športne panogenaj bi bile v občini obravnava-ne kot prednostne.
"Dejstvo je, da je občinanajvečji sponzor klubom. Tivsak posebej dnevno pritiska-jo na župana in občino, dapotrebujejo več denarja, če-prav ga občina za šport že se-daj nameni veliko," je pove-dal podžupan Bojan Homan,podžupanja Nada Bogataj paje opozorila na vse več predlo-gov, da bi športni klubi indruštva znova imeli Športnozvezo, saj je Kranj ena redkihobčin, ki take zveze nima, po-
trebna pa bi bila predvsemzato, da bi klubom ponudilastrokovno pomoč in da bizdruženi laže iskali sponzorjeter se dogovarjali, kako razde-liti denar, ki ga občina name-ni za šport, ter ga hkrati lažeiskali pri državi. Trenutno na-mreč za področje športa v ob-čini skrbi komisija za kulturoin šport pri mestnem svetu,pa tudi strokovna komisija
župana, ki odloča, kako delitidenar med klube in društva.Na občini je zaposlen tudi re-ferent za šport, prav tako zašport (večina za športne ob-jekte) skrbi Zavod za šport.
Predstavniki klubov so senato sicer večinoma strinjali,da bi nekakšno skupno stro-kovno zvezo potrebovali,vendar pa za to niso priprav-ljeni odstopiti dela denarja,
ki bi jim sicer pripadal. Nakoncu so se dogovorili, da sepredstavniki klubov poveže-jo v iniciativno skupino, pri-pravijo izhodišča in statut terkasneje tudi ustanovnoskupščino. Članstvo v tejzvezi naj za klube ne bi bilaobveza, kdo se bo vanjo včla-nil, pa se bodo najbrž odloča-li glede na vlogo, ki jo boimela.
Občina je največji sponzor V kranjski občini je prek dvesto športnih kolektivov, skoraj polovica se redno prijavi na razpise, občina za programe klubov letno nameni okoli 640 tisoč evrov, 1,5 milijona pa za ima stroškov s športnimi objekti.
Dina Kavčič
Čeprav so v porodnišniciupali, da bodo v letu 2011 za-beležili 1700 porodov, jim jedo magične številke zmanj-kalo enajst porodov. "V dru-gi polovici decembra so seporodi skoraj ustavili," je po-vedala Lea Ahčin, pomočni-ca direktorice za zdravstvenonego. Celo leto so delali spovprečnim "tempom", stoštirideset porodov na mesec,in se prav pri vsakem trudiliza individualen pristop. Re-zultati ankete so pokazali, daso tudi mamice izredno za-dovoljne z oskrbo in storitva-mi. Novost je, da se staršanovorojenčka lahko odločitaza 24-urno sobivanje očeta vsobi, ki za t. i. "polni penzi-on" odšteje štirideset evrovna dan. Poleg nočitev seočkom ponudijo trije obrokidnevno, le pižamo morajoprinesti s sabo. Porodnicamje med porodom od čisto na-
ravnega poroda na voljo večoblik lajšanja bolečin. Vsecarske reze skušajo opravitiv t. i. regionalni anesteziji.Tako mamice slišijo prviotrokov jok, za kar so bile
včasih prikrajšane, s tem pase zmanjšajo tudi poporod-ne otožnosti. Ko mamica innovorojenček v dar prejmetaše copatke izpod rok Glaso-vih Muc Copataric, gresta iz
porodnišnice še bolj zado-voljna, saj vesta, da so bilecopatke izdelane povsemprostovoljno z dobrim na-menom in lepimi željami obzačetku življenja.
Muce Copatarice skrbijo za tople nogiceKomaj dva meseca sta minila, odkar smo z Glasovimi Mucami Copataricami odnesli paket copatk v kranjsko porodnišnico. Do začetka januarja se jih je spet nabralo 183 parov, ki bodo greli nožicenovorojenčkov.
Predstavniki klubov so potožili tudi nad dotrajanostjo in prezasedenostjo športnih objektov ter nad dejstvom, da se prenova tribun v športnem parku že predlogo odlaga.
Foto
: Tin
a D
okl
Pri predaji copatk so tokrat sodelovale: Jožica Pustavrh, vodja skupine Muc Copataric,Tanja Draksler, direktorica BGP Kranj Andreja Cerkvenik Škafar, Olga Nunar, v drugi vrstiz leve Tadeja Drinovec, Erika Draksler, Lea Ahčin in Cirila Gregorc.
Maja Bertoncelj
Medvode - Nadzorni odborObčine Medvode je na ob-činski spletni strani že predčasom objavil poročila o pr-vih treh opravljenih nadzo-rih v tem mandatu. Poddrobnogled so vzeli zbira-nje in porabo sredstev vzvezi z zaporo ceste v Tac-nu, upravljanje gramoznejame na Jeprci in investicijev gradnjo nadomestneganogometnega igrišča Med-vode. Kot je razvidno iz po-ročil, so ugotovili nepravil-nosti, tudi kršenje zakono-daje.
O teh poročilih pa nisorazpravljali občinski svetni-ki. Na zadnji seji so se sez-nanili le s prvim poročilomo ugotovitvah Nadzornegaodbora občine v letu 2011 izavgusta minulega leta, v ka-terega pa opravljeni nadzo-ri še niso vključeni. Svetni-ca Jelena Aleksić (Zares) jezato že pri sprejemanjudnevnega reda predlagala,da se ta točka z njega umak-ne in se obravnava na na-slednji seji skupaj s poroči-li o opravljenih nadzorih:"Končna poročila vsebujejo
zelo resne, kritične in skrbzbujajoče ugotovitve nad-zornega odbora v zvezi sposlovanjem občine. Pote-za, da je na sejo uvrščensamo en dokument na šene dveh straneh, tri obsež-na poročila pa ne, je neko-rektna, če ne celo manipu-lativna. Pa tudi v poročilu, kije uvrščeno na sejo, so skrbzbujajoče ugotovitve nad-zornega odbora. Sem protitakšnemu načinu dela, ki jemetanje peska v oči." Svetni-ki predloga umika te točkeniso sprejeli, pri sami raz-pravi pa je župan StanislavŽagar pojasnil odločitev, za-kaj na dnevni red kot predla-gatelj ni uvrstil poročil otreh opravljenih nadzorih:"Nobenih poročil občinskauprava ne skriva in so ob-javljena na spletni strani tersi jih lahko vsak pogleda.Spor med trditvami nadzor-nega odbora in našimi od-govori mora rešiti nekdotretji. Nadzorni odbor je po-ročila poslal pristojnim dr-žavnim institucijam in po-čakali bomo na njihove od-govore, potem pa poročiladali na občinski svet. Prejpa ne, ker nima smisla."
Poročil o treh nadzorihniso obravnavali
7GORENJSKI GLASpetek, 27. januarja 2012 EKONOMIJA [email protected]
Zanimivo je, da je bilo šte-vilo pravnih oseb z neporav-nanimi obveznostmi decem-bra lani najmanjše v vsemletu (367), čeprav je vse letoštevilo raslo (od januarskih390 do septembrskih 417pravnih oseb - in na koncupadlo), po drugi strani pa seje dolg prvih osem mesecevvečal in do oktobra ustalil naslabih dvajsetih milijonih ev-rov. Novembra je zrasel na33, decembra pa na kar 39milijonov evrov. Za primer-javo: v Sloveniji je številopravnih oseb z dospelimi ne-poravnanimi obveznostmilani enako raslo in zadnje trimesece padlo, povprečniznesek dnevnih obveznostipa je vseskozi počasi rasel inse z januarskih 412 milijo-nov evrov decembra povzpelna šeststo milijonov evrov(indeks 150).
Z drugimi besedami bilahko rekli, da je gorenjsko(in slovensko) gospodarstvolani delno že okrevalo, v ne-katerih dejavnostih pa se jegospodarska kriza poglobila,zato so imele gospodarskedružbe več težav in s tem večneporavnanih obveznosti.Med dejavnostmi, ki so v zad-njem trimesečju leta 2011močno povečale neporavna-ne obveznosti, je preskrba zvodo, ravnanje z odplakamiin odpadki, sanacija okolja
(komunala), saj je povprečnadnevna dospela neporavna-na obveznost z oktobrskih154 tisoč evrov narasla na13,5 milijona evrov. Močnoso se povečale tudi obvezno-sti v dejavnosti poslovanje znepremičninami, saj so ob-veznosti skočile z 1,5 milijo-
na evrov (oktobra) na skorajdevet milijonov evrov (de-cembra). Znesek neporavna-nih dnevnih obveznosti se jepodvojil še v dejavnosti izob-raževanje, vendar so tu zne-ski manjši (s 57 tisoč na 111tisoč evrov). Po drugi straniso se obveznosti v dejavnosti
promet in skladiščenje v zadnjih treh mesecih prejš-njega leta zmanjšale za pri-bližno deset odstotkov.
Od aprila lani AJPES izva-ja obvezni večstranski pobotmedsebojnih obveznosti."Trend števila prijav v več-stranski pobot ostaja enak.V obveznem pobotu ne so-delujejo vsi poslovni subjek-ti z dospelimi neporavnani-mi obveznostmi, vendar seveliko poslovnih subjektovže zaveda prednosti sodelo-vanja, saj se zvišuje deležprostovoljnega pobota. NaGorenjskem mesečno ob-veznosti pobota približno1600 pravnih oseb. Znesekprijavljenih obveznosti semesečno giblje okoli sedem-desetih milijonov evrov, po-bota pa se povprečno devetodstotkov prijavljenih ob-veznosti, kar je nad sloven-skim povprečjem," ugotav-lja Zdenka Kajdiž. Čeprav seobvezni večstranski pobot niprijel v smeri, kot so upalipredlagatelji pobude, pa po-datek o skoraj sedemsto mi-lijonih evrov medsebojnezadolženosti podjetij v Slo-veniji od uvedbe aprila lanini zanemarljiv. Večstranskipobot lahko še naprej pri-speva k lajšanju likvidnost-nih težav gospodarstva, šeposebej, če bo več poslovnihsubjektov spoštovalo Zakono preprečevanju zamud priplačilih.
Manj družb v težavah, a te v hujših
Boštjan Bogataj
Bled - "Strateški cilj CasinojaBled je širitev in investiranjev razvoj, saj je to edina pravapot, ki predstavlja optimalnostrateško rešitev za razvoj ig-ralništva v Sloveniji," pravidirektor Boris Kitek. Zanimi-vo je, da je Casino Bled ževeč let v težavah, da so z veli-kimi težavami pridobili stra-teškega partnerja - GoldClub. Bo napovedih Kitkasredi prejšnjega leta je bil us-peh podjetja, če so pridelalimanj kot milijon evrov izgu-be, saj so leto prej ob štirihmilijonih evrov prometa pri-delali kar 1,1 milijona evrovizgube.
Tudi zato je Občina Bledsredi prejšnjega leta oddalaponudbo za odkup več kot
polovičnega deleža Casino-ja Bled (saj si propada casi-noja v turističnem kraju najne bi mogli privoščiti), a skupnino sto tisoč evrovniso uspeli. Casino Bledoziroma Gold Club za pre-
vzem Casinoja Portorož po-nuja sedemsto tisoč evrovali 0,20 evra na delnico."Med Casinojem Bled inCasinojem Portorož zazna-vam izjemne sinergije, kibodo v prvi vrsti izboljšale
ponudbo za naše goste. Nenazadnje pa bo prevzemomogočil razpršenost igral-nic v lasti Casinoja Bled,kar je dobro izhodišče zanadaljnji razvoj," o prevze-mu še pravi Kitek.
S prevzemom želi družbasanirati Casino Portorož in zinvestiranjem v infrastruktu-ro zagotoviti nadaljnji raz-cvet ter ohranjanje konku-rence na področju ponudbeobalnega igralništva. CasinoBled je v zadnjih letih velikovlagal prav v infrastrukturoin raven ponudbe lastnih ig-ralnic in s tem dosegel, da segostje vračajo. Prav to pa na-meravajo narediti tudi v Ca-sinoju Portorož, kjer ključniproblem vidijo v zastareli in-frastrukturi in slabi ponudbiza goste.
Blejci bi prevzeli portoroški CasinoCasino Bled je objavil prevzemno ponudbo za Casino Portorož. Kupnino zagotavlja Gold Club, solastnik blejske igralnice.
Povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti(v milijonih evrov)
število znesek število znesek pravnih oseb pravnih oseb
Gorenjska Gorenjska Slovenija SlovenijaJanuar 390 13,2 5.941 412April 441 19 6.379 447Julij 411 19,1 6.371 451September 417 18,8 6.271 474December 367 39,1 5.430 602Vir: Ajpes
Redna cena knjige je 9,90 EUR. Če knjigo kupite ali
naročite na Gorenjskem glasu, je cena le 8 EUR +
poštnina. Lahko se odločite za komplet vseh treh
knjig, za kar boste odšteli le 22 EUR + poštnina.
Knjige lahko kupite na Gorenjskem glasu, jih naročite
po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: [email protected].
Prve besede v angleščini, nemščini
ali italijanščini lahko spregovorite s pomočjo knjige
in zgoščenke s pravilno izgovarjavo vseh tujih besed v knjigi.
Spoznajte barve, poklice, nasprotja, živali ter se orientirajte
na morju, v kopalnici in v trgovini. Ob pisanih in živahnih
ilustracijah bo učenje še lažje.
www.gorenjskiglas.si
Boštjan Bogataj
Kranj - Mercatorjevo podjetjeM-energija je v začetku ted-na pri trgovskem centru naPrimskovem v Kranju odprlonovozgrajeni samopostrežnibencinski servis Maxen. "Sprodajo naftnih derivatov seuveljavljamo tudi na novempodročju," je v nagovoru po-vedal direktor Miha Kravanjain do konca januarja napove-dal nižje cene pogonskih go-riv. Cene goriv na bencin-skem servisu Maxen Kranjso do konca januarja promo-cijske, in sicer 2,5 centa nižjeod rednih maloprodajnihcen. Namesto 1,406 evra zaliter eurosuper 95 bodo kup-ci odšteli 1,381 evra in name-sto 1,324 za liter eurodiesla1,299 evra.
V družbi M-energija, kizdaj upravlja 21 bencinskihservisov po Sloveniji, ocenju-jejo, da bo storitve novegaservisa v Kranju uporabljalopribližno šestdeset do osem-deset kupcev dnevno. Vred-nost naložbe je približno 359
tisoč evrov. Junija 2001 jeMercator s strateško poveza-vo z družbo En Plus postallastnik stoodstotnega poslov-nega deleža te družbe, ki seje preimenovala v M-energi-ja, samopostrežni bencinskiservisi pa so dobili novo po-dobo in ime Maxen - maksi-malna energija. Maxen je av-tomatski bencinski servis, kiobratuje 24 ur na dan 7 dni vtednu (24/7) in ne potrebujeosebja. Plačevanje na servi-sih Maxen je možno s plačil-nimi karticami in z Monetoprek mobilnih telefonov.
Tak koncept samopostrež-nih bencinskih servisov po-meni nadaljnji razvoj dopol-nilnih trgovskih storitev zapotrošnike, saj trendi v svetunarekujejo trgovcem širitevdejavnosti in lastnih blagov-nih znamk od trgovine nadrobno z izdelki za vsakdanjorabo tudi na področja dodat-nih storitev, kot so finančnein zavarovalniške storitve,pravne storitve, mobilne sto-ritve, energetika, telekomuni-kacije, turizem in podobno.
Najcenejše gorivopri nas
�1. stran
Casino Bled bi razširil dejavnost še na obalo. / Foto: Gorazd Kavčič
Zdenka Kajdiž: "V zadnjih dveh mesecih preteklega leta seje povprečen dnevni znesek neporavnanih obveznosti naGorenjskem kar podvojil." / Foto: Gorazd Kavčič
Novi Maxen ob Mercatorjevem centru na Primskovem staodprla Miha Kravanja in Žiga Debeljak, predsednik upraveMercator. / Foto: Gorazd Kavčič
8GORENJSKI GLAS
petek, 27. januarja 2012KMETIJSTVO [email protected]
Cveto Zaplotnik
Kolikšna je povprečna cenagozdov na Gorenjskem?
"Cena gozdov v Slovenijije od deset centov do nekajveč kot enega evra za kva-dratni meter. Konkretnacena gozda na konkretni lo-kaciji, najsi je to na Gorenj-skem, Primorskem ali vPrekmurju, se giblje v temrazponu."
Pokljuški gozdovi veljajo zaveč vredne in so verjetnitudi dražji ...
"Ni res. Po trenutnih trž-nih cenah so najdražji goz-dovi na Primorskem, ki so vgozdarskem smislu naj-slabši. Tega si tudi cenilcigozdov ne znamo pojasniti.Zakaj je, na primer, kupecpripravljen odšteti deset ev-rov za kvadratni meter goz-da, ki je od naselja oddaljenpet kilometrov in gospodar-sko ni zanimiv?!"
Kaj vse vpliva na ceno goz-da?
"Cena je odvisna od rastiš-ča, naklona terena, oddalje-nosti gozda, od lesne zaloge -ali je gozd prazen ali "zrel"za posek, predvsem pa ododprtosti gozda, ki je po-membna za gospodarjenjein tudi za način spravila lesa.Če je gozd še tako lep inpoln, je malo vreden, če nidostopen."
Ali morda na ceno gozdavplivajo tudi špekulativninameni - pričakovana spre-memba namembnosti?
"Tudi pri gozdu so možnetovrstne špekulacije, vendarjih je manj kot pri kmetij-skih zemljiščih. Vse cene, kiso višje od evra in pol zakvadratni meter, so poveza-ne s špekulacijo - s pričako-vanji, da bi gozdno zemljiš-če spremenili v stavbno, zinformacijo, da bi gozd upo-rabili za infrastrukturne indruge posege, z načrti začrno gradnjo ..."
Ali cene gozdov naraščajoali padajo?
"Kot cenilec že petindvaj-set let spremljam cene, pritem pa ugotavljam, da sobile najnižje pred desetimileti. Pred štirimi, petimileti so se začele rahlo dvigo-vati, v zadnjih treh letih sose morda zvišale za desetodstotkov, pričakujem pa,da bodo v prihodnje še na-raščale."
Kaj je razlog za zviševanje?"V gozdovih se je povečala
lesna zaloga, zrasel je eko-nomski interes za sečnjo, večje povpraševanja po gozdo-vih in prometa z njimi, opaz-no pa je tudi zanimanje zadrva, saj cene fosilnih gorivrastejo."
Kot cenilec in tudi kot vodjablejske območne enote za-voda za gozdove verjetnospremljate tudi promet zgozdovi. Ga je veliko?
"Kolikšna je ponudba, jerazvidno iz portala upravnihenot, kjer mora biti objavlje-na vsaka namera za prodajo.Število ponudb se po mojioceni povečuje, vendar jih jeprecej manj, kot jih je zakmetijska zemljišča, in bis-tveno manj kot za stavbnazemljišča. Na Zgornjem Go-renjskem vsako leto zamenjalastnika približno petdesetdo sto hektarjev gozda. Priča-kovali bi več prometa, saj jesklad kmetijskih zemljišč ingozdov po zakonu dolžan od-kupovati varovalne gozdove.Ponudb za te gozdove je karprecej, vendar sklad, čepravso cene nizke, za to nima do-volj denarja."
Ali tudi pri nakupu gozdavelja prednostni vrstni redkot za kmetijska zemljišča?
"Za promet z gozdom ve-lja zakon o gozdovih, ki dolo-ča, da ima prednostno pravi-co pri nakupu mejaš. V pri-meru, da je gozdni kompleksvečji od trideset hektarjev,prednostna pravica pripadadržavi, prav tako pri varoval-nih gozdovih in gozdovih sposebnim namenom. Čemejaš oz. država ne uveljav-lja prednostne pravice, gozdlahko kupi kdorkoli."
Kdo prevladuje med kupcigozdov?
"Iz razpoložljivih poda-tkov o prometu je težkougotoviti kupce, na podlagiizkušenj in vsakodnevnihinformacij pa lahko rečem,da gozdove vse več kupujejovečji lastniki gozdov, tudipodjetniki, ki imajo namenz gozdovi aktivno gospoda-riti. Pri tem se, žal, pojavlja-jo tudi primeri, ko želijovložek čim prej dobiti nazajin les le posekajo, potlej pana parceli ne izvajajo po-trebnih gozdno gospodar-skih ukrepov."
Ali je gozd lahko tudi nalož-ba, kot je za nekatere delni-ca, depozit, zlato ...?
"Pojavljajo se tudi takšnavprašanja. Poznam dva, triprimere, ko je podjetnikprodal podjetje in je želel
kupnino "zamenjati" zagozd. Zakaj? Finančni trg jenamreč postal zelo nepred-vidljiv, gozd pa ne prinašaveliko, donos je dva- do tri-odstoten, a je dokaj zanes-ljiv. Že naši predniki so ve-deli, da je gozd banka, rezer-va, ki so jo uporabili tedaj,ko je bilo nujno."
Se med kupci gozdov pojav-ljajo tudi tujci?
"Takšnih, ki bi namenskokupovali samo gozd, ni, so paprimeri, ko pri nas kupijo hišoin si potlej ob njej ali v bližinizaželijo še nekaj gozda."
So cene gozda v Slovenijiprimerljive s cenami v so-seščini?
"V alpskem prostoru socene dokaj primerljive."Geodetska uprava je lanipripravila posplošeno tržnovrednost nepremičnin. Kajprinaša za gozdove?
"To je posplošena vred-nost, ki jo bodo verjetno upo-rabljali v davčne namene inpri dedovanju, ne odraža padejanske tržne cene za kon-kretni gozd. Odstopanja sovelika, dejanska cena je lah-ko tudi še enkrat višja od po-splošene, izračunane na pod-lagi modelov."
Če se lastnik odloči, da pro-da tri hektarje gozda. Ali seodloči tudi za cenitev?
"Pri prodaji manjših par-cel lastniki sami pogledajocene na trgu in se posvetuje-jo z gozdarji. Cenilci oz. iz-vedenci imamo delo pred-vsem pri večjih prodajah inv primerih, ko je več solast-nikov, ki si medsebojno nezaupajo in želijo imeti stro-kovno cenitev. Sodišča naro-čajo cenitve pri sporih, de-dovanju, tudi v primeru, koje gozd zastavljen kot hipo-teka za bančno posojilo.Banke pri tem večinomaprecenjujejo vrednosti goz-dov, kar se izkaže potlej, kojim posojilojemalec nemore vračati posojila inunovčijo hipoteko."
So pri cenitvah možne raz-like med cenilci?
"Vsekakor, razlike so mož-ne, do dvajset odstotkov sotudi normalne. Vrednostigozdov se namreč ne da iz-meriti, ampak jo je treba oce-niti. Cenilci smo pri tem za-vezani uporabljati strokovneosnove, vendar ima vsak ce-nilec tudi svoj pogled, svojeizkušnje ..."
Še tako lep gozd je malovreden, če ni dostopen"Cene gozdov so se pred petimi leti začele rahlo zviševati, pričakujem, da bodo naraščale tudi v prihodnje," pravi Andrej Avsenek, sodni cenilec in izvedenec za gozdove.
Andrej Avsenek, sodni cenilec in izvedenec za gozdove:"Vse cene, ki so višje od evra in pol za kvadratni meter, so povezane s špekulacijo - s pričakovanji, da bi gozdnozemljišče spremenili v stavbno, z informacijo, da bi gozduporabili za infrastrukturne in druge posege, z načrti začrno gradnjo ..."
Strahinj
Govedorejci se bodo izobraževali
Govedorejsko društvo Kranj - Tržič bo v sredo, 1. februarja,pripravilo v Biotehniškem centru Naklo v Strahinju Izobraže-valni dan govedorejcev, na katerega vabi vse, ki jih zanimajoprehrana krav molznic, telitve, skrb za teleta in vzreja telet.Srečanje se bo začelo ob pol enajstih in bo predvidoma traja-lo do pol štirih, vmes bo topla malica. Prav zaradi malice tudiželijo, da se udeleženci prijavijo. V društvu sprejemajo prija-ve najkasneje do ponedeljka na telefonskih številkah 051/684160 (Marija Grohar) in 041/875 912 (Anton Šenk). C. Z.
Žiri
Uspešno končali deseto leto delovanja
Društvo rejcev drobnice Škofja Loka, ki šteje 120 članov iz ob-čin Škofja Loka, Gorenja vas-Poljane, Žiri in Železniki, jeuspešno končalo deseto leto delovanja. Delo v lanskem letu innačrte za letos bo predstavilo na občnem zboru, ki bo jutri, vsoboto, z začetkom ob 10. uri v gasilskem domu PGD Žiri. Nazboru bodo predstavili tudi novo spletno stran društva, mož-no pa bo plačati tudi članarino, ki za letos znaša 12 evrov. C. Z.
Cveto Zaplotnik
Bled - Vsebnost zdravju škod-ljivega aflatoksina v mleku zblejske farme je spet v dovo-ljenih mejah, zato je Kmetij-sko gozdarska zadruga SavaLesce v torek spet začela pro-dajati mleko na italijanski trg.Vse mleko od vključno 11. ja-nuarja do torka so oddali nauničenje v Koto. Kot je pove-dala vodja zadruge Mojca Pa-pler, podatke o škodi oz. stro-ških, ki so nastali s tem, šezbirajo, natančen podatek boznan prihodnji teden, zdaj pajih ocenjujejo na več kot sto ti-soč evrov. Kot smo že poroča-li, so na farmi na podlagi ana-liz vzorcev vseh sestavin krm-nega obroka (vzeli so jih sami16. januarja) ugotovili, da jebila vrednost aflatoksina pre-sežena v vzorcu koruznegašrota, ki so ga kupili v podjet-
ju za proizvodnjo krmil Vajetv Ajdovščini. Medtem ko so vpodjetju zatrdili, da je vsa ko-ruza slovenskega izvora, v le-ški zadrugi navajajo, da je bilana deklaraciji spornega ko-ruznega šrota kot država izvo-ra navedena Madžarska.
Prehranska afera z aflatok-sinom pa dobiva nove raz-sežnosti. Veterinarska upra-va (Vurs) je v torek sporočila,da je Nacionalni veterinarskiinštitut v vzorcu energetske-ga krmila za krave molznice,ki so ga vzeli v podjetju Vajet,ugotovil višjo vrednost afla-toksina, kot je dovoljena. Kr-milo te serije so dobavili šti-rim kmetijah, Vurs je vsemzačasno prepovedal oddajatimleko za javno potrošnjo.Analize mleka so pokazale,da je bila dovoljena vrednostaflatoksina presežena nadveh kmetijah.
Mleko ni več oporečnoMleko z blejske farme od torka dalje spet prodajajo v Italijo.
V novi knjižicis priljubljenimKrtkom sebodo otrociučili barvati,šteti, poiskatirazlike v slikah, najtipot skozilabirint in še kaj.
Redna cena knjižice je 7,90 EUR.Če jo kupite ali naročite na Gorenjskem glasu, je cena le 6 EUR + poštnina.
Vsako od dvanajstih poglavij prinaša domiselnenaloge, ki so povezane z meseci v letu. Najboljprimerna je za otroke, stare od 3 do 10 let.
Knjižico lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: [email protected].
www.gorenjskiglas.si
9GORENJSKI GLASpetek, 27. januarja 2012 REPORTAŽA [email protected]
Alenka Bole Vrabec
Jelena Justin
Nižji hribi se mi v zimskemčasu (imamo mar zimo?) zdi-jo več kot primerni za pohaj-kovanje in ohranjanje fizičnekondicije. Zasavsko hribovjeje s svojimi številnimi vzpeti-nami prijetno za raziskova-nje, ko se človek poda skoraj vneznano. Če smo glavne vr-hove tega hribovja že prehodi-li, se bomo danes povzpeli nadva na skrajnem zahodu, se-verno od reke Save. Na enemod njih je na vrhu cerkvica sv.Miklavža, ki je nekdaj varovalsplavarje in brodarje na Savi,ki jim je reka pomenila virpreživetja.
Iz Kranja se zapeljemoskozi Mengeš proti Trzinu in
od tam naprej po obvozniciproti Ljubljani. V Črnučah vkrižišču zavijemo levo protiLitiji. Vozimo se skozi vasiBeričevo, Zaboršt pri Dolu,Dolsko do vasi Senožeti. Za-peljemo skozi krožno križiš-če in zavijemo proti Velikivasi. Asfaltirana cesta nas podveh kilometrih pripelje vvas, kjer je problem s parki-ranjem, zato svetujem, daavto pustimo nekje nižje.Sprehodimo se skozi vas, dokonca vasi, kjer ob Gasil-skem domu nadaljujemodesno. Kmalu na drevesu vi-dimo smerokaz, ki nasusmerja proti Svetemu Mi-klavžu. Prijetna pot, ki senajprej zložno, mestoma str-mo vzpenja, poteka skozi
gozd. Na naši levi strani jekar nekaj skal in če v gozdupotekajo kakšna dela, mora-mo biti previdni, ker lahkokakšen večji kamen, že sko-raj skala prihrumi navzdol.Po približno 30 minutahhoje smo na sedlu, kjer selevo zavije na Cicelj, mi pagremo še malce naravnost,kjer stopimo iz gozda in sepo desni strani travnikapovzpnemo do cerkvice sve-tega Miklavža. Vrh ima ču-dovit razgled. Izza porašče-nega pobočja Ciclja se v da-ljavi lepo vidijo Kamniško-Savinjske Alpe, predvsemnjihov vzhodni del. Vidi setudi Raduha. Pogled se usta-vi tudi na dolgem hrbtu Me-nine planine.
Osrednje mesto v cerkvisvetega Miklavža je veliki ol-tar sv. Nikolaja, ob kateremsta v tronu kipa sv. Ambrožain sv. Avguština, na zunanjistrani stebrov pa sv. Jožef zgolobčki in sv. Luka Evange-list.
Z vrha sestopimo nazaj dosedla, kjer nas smerokazusmeri desno proti Ciclju.Pot je odlično markirana,kljub temu da nas lahkokakšna od številnih poti mal-ce zavede. Ko dosežemo vrhgrebena, se pot skoraj položiin enakomerno teče proti za-hodu. Pot poteka po gozd-nem slemenu, zato je, z izje-mo enega mesta, nerazgled-na. Na žalost je nerazgledentudi najvišji vrh grebena, Ci-celj. Sredi gozda je klop sskrinjico in žigom. Če jih nebi bilo, bi vrh enostavno lah-ko zgrešili. Z Miklavža smodo Ciclja potrebovali 30 mi-nut.
Nadaljujemo še naprejproti zahodu in po približno15 minutah pridemo do raz-cepa, kjer lahko hitro, čez str-mo pobočje sestopimo doKriževske vasi, od tam pa sevrnemo do Velike vasi, kjernas čaka jekleni konjiček. Pritem strmem sestopu bodimoprevidni, sicer pa lahko se-stopimo tudi po poti vzpona.
Nadmorska višina: 836 mVišinska razlika: 200 mTrajanje: 2 uriZahtevnost: ★★★★★
Planinski izlet: Sv. Miklavž (741 m) in Cicelj (836 m)
Razgled nad SavoDve skromni vzpetini nad Savo. Geografsko bi ju lahko umestili v skrajni zahod Zasavskega hribovja.
Še en dan Augsburga, kersem hotela videti »Zabojlutk«. Lutkovno gledališčemarionet, ki domuje v zgo-dovinski stavbi nekdanjebolnišnice Sv. Duha iz 15. st.,je nastalo leta 1948. Ko jenemški vojak Walter Oemic-hen 1940 v neki šoli v fran-coskem Calaisu odkril zabojz marionetami, se je več kotnavdušil zanje. ‘Puppenki-ste’ je postala poklic in ljube-zen vse družine, zdaj že vtretji generaciji, in zaslovelapo vsej Nemčiji, saj so pred-stave prenašale nemške tele-vizije. Ena najbolj imenitnihje bila Jim Knof in Luka stro-jevodja (mladinsko delo ima-mo v slovenskem prevodu).Lutkovne junake lahko da-nes občudujemo v 570 kva-dratnih metrov velikem mu-zeju, ki ga je od ustanovitve
leta 2001 obiskalo več kot500 tisoč radovednežev. Se-veda sem sedla tudi v bistro‘Zaboj’. A ker je bil fantazij-ski jedilnik namenjen leotrokom do 12 let, za odraslepa dolgočasen, sem pristalapri bližnjem Italijanu. ‘Slabonarejeni’ – kar pomeni ‘mal-fatti’ – so bili odlični, ‘blagigusar’ pa je dobil rumovoobzorje.
Malfatti s paradižnikovoomako
Za 4 osebe potrebujemo:500 g sveže špinače ali 300 gzamrznjene in dobro odceje-ne, 1 čebulo (50 g), 1 žlico olj-čnega olja, 75 g parmezana,150 g skute, 1 rumenjak, 2 jaj-ci, 200 g bele moke, sol, črnpoper, ščep muškatnega ore-ška, 2 vejici bazilike.
Za omako: 1,5 kg aromatič-nega paradižnika (pozimi izdobre konzerve), 2 stroka čes-na, 1 žličko sladkorja, ščep po-sušenih čilijev (pozor, da ne bopreveč), 2 vejici bazilike (5 g),100 g parmezana.
Špinačo očistimo, opere-mo in odcedimo; čebulo se-sekljamo. V kozici segrejmoolje in steklasto prepražimočebulo. Dodamo špinačo inmešamo, da špinača izpustivodo. Predenemo v sito, do-bro iztisnemo tekočino inšpinačo grobo sesekljamo.Baziliko operemo, osušimoin jo narežemo na drobnetrakce. Parmezan naribamoin ga skupaj s skuto, jajce-ma, rumenjakom in moko skuhalnico oblikujemo vgladko testo. Vmešamo šešpinačo in baziliko. Začini-
mo s soljo, poprom in mu-škatnim oreškom.
Paradižnike damo za 1 mi-nuto v vrel krop in stremočesen. Nato paradižnike vza-memo iz kropa, jih olupimo,odstranimo peščice in jihgrobo sesekljamo. Segreje-mo olje, dodamo česen inpazimo, da ne potemni. Podobri minuti dodamo para-dižnik, čili, sol in sladkor.Kuhljamo največ 8 minut.
V velikem loncu zavremovodo, dodamo sol in z žlicooblikujemo njoke in jih pola-gamo v vrelo vodo. Zmanjša-mo ogenj. Njoki so kuhani,ko priplavajo na površje.Njoke odcedimo in jih v nizki nepregorni posodi po-stavimo v pečico, ogreto na100 stopinj.
Parmezan grobo nariba-mo, baziliko natrgamo na
lističe. S paradižnikovo oma-ko obdamo njoke in vse sku-paj potresemo s parmeza-nom in baziliko.
Punč ‘blagi gusar’
Za 4 osebe potrebujemo: 1banano, 1/2 l sveže stisnjene-ga pomarančnega soka, 1/4 lananasovega soka, 1/2 sko-delice narezanega svežegaananasa, zdrobljen led, ba-cardi po želji.
Banano in ananas zmiksa-mo. Dodamo vse druge so-kove in še enkrat zmiksamo.V ohlajene visoke kozarcedamo malo zdrobljenegaledu in prelijemo z napit-kom. Če bi radi bolj ognjevi-tega gusarja, dodajte na vsakkozarec 2 cl belega ruma.
Pa dober tek!
M I Z I C A , P O G R N I S EMenu brez vrvice
RADIO TRIGLAV JESENICE, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, JESENICE
Pogled na gozdni greben Ciclja / Foto: Jelena Justin
Vrh Ciclja, skrit v gozdu, neopazen / Foto: Jelena Justin
Proti vrhu svetega Miklavža / Foto: Jelena Justin
10 ZANIMIVOSTI, PISMA [email protected] GLAS
petek, 27. januarja 2012
Dragi naročniki, kot vsako leto smo tudi letos za vas pripravili nekaj praktičnih daril, med katerimi boste lahko izbrali, ko boste prišli k nam poravnat letno naročnino na Gorenjski glas.Na sedežu Gorenjskega glasa, na Bleiweisovi cesti 4 v Kranju (zraven nebotičnika), vas bomo od ponedeljka do petka pričakovali od 7. do 15. ure, ob sredah do 16. ure. Ko boste na obiskupri nas, vam bomo postregli tudi z brezplačno kavico. Naročnina za 105 številk (ena več kot lani)v letu 2012 znaša 157,50 evra.
PRI PLAČILU LETNE NAROČNINE VAM PRIZNAMO 25-ODSTOTNI POPUST, ZATO ZA VAS
ZNAŠA LE 118,12 EVRA (PRIHRANITE KAR 39,38 EVRA).
Popust in darilo veljata samo za fizične osebe.
MajicaGorenjski glas
KapaGorenjski glas
DežnikGorenjski glas
KnjigaPo bučelah se vižejKnjiga
Jabolko na dan
KnjigaŠipkov cvet
KnjigaNabiramozdravilne rastline 2
KnjigaVino v starihslovenskihjedeh
Kranjčani,vsakega nekaj
O neprimernih očitkih, na-slovljenih na Krajevno skup-nost Center, ki naj bi se "kotpijanec plota držala fazneganačrta" in bila idejno še vednov času "diktature proletariata,kjer vsak misli, da se spoznana vse", dr. Milan Sagadin zZavoda za varstvo kulturnedediščine (ZVKD) in RafkoUrankar, vodja arheoloških iz-kopavanj v mestnem jedruKranja, v svojem odzivu, ob-javljenem 17. januarja, molči-ta. V njem predvsem polemizi-rata s piscem teh vrstic, ki do-mnevno "ne razume" tehnič-nih zahtev obnove mestnih tr-gov in ulic ter pomena arheolo-ške dediščine za oživljanjemestnega jedra. Ali res?
1. Prav zaradi tega, ker me-njava tlakov zahteva gradbeniposeg le do globine 55 cm, je KSCenter skupaj z občinskoupravo predlagala, da se arhe-ološka izkopavanja ne izvajajotam, kjer se kulturna plast na-haja globlje. Kot lahko potrdijoudeleženci sestanka pri župa-nu 19. januarja 2011, je dr. Sa-gadin tedaj vztrajal, da je tre-ba arheološka izkopavanja iz-vesti na celotni površini trgovin ulic, in sicer zaradi vibracij-skega utrjevanja podlage in stem povezanih tresljajev, ki se-gajo v globino; kako globoko,ni znal povedati. Zdaj o vibra-cijah ni več govora, temveč seoba avtorja sklicujeta na števil-ne druge domnevno škodljivevplive, vendar teh vplivov tudito pot ne opredelita z vnaprejpredpisanimi normativi instandardi, saj ti očitno ne ob-stajajo.
2. S tem smo pri bistvu pro-blema. Izvajanje arheološkihizkopavanj je zasebna profitnadejavnost, ki je pravno urejenana zelo ohlapen način. Po-manjkljive pravne podlage da-jejo ZVKD proste roke, da odprimera do primera prilagajasvoja stališča, širi obseg izko-pavanj na podlagi nejasnihkriterijev, s tem pa tudi podalj-šuje trajanje del ter povečujestroške. Usklajeni javni nasto-pi dr. Sagadina in g. Urankar-ja, nadzornika in nadzirane-ga, prav tako ne pripomorejo kustvarjanju vtisa nepristran-
skega in strokovnega delovanjaZVKD, ki bi kot državni or-gan moral uveljavljati javni in-teres in ne zagovarjati zaseb-nega izvajalca izkopavanj, za-radi katerega so gradbena delana Trubarjevem trgu konecleta 2010 mirovala več kot dvameseca.
3. Dejstvo je, da je javni in-teres na področju varstva kul-turne dediščine pri nas slaboopredeljen. Poglejmo npr.vprašljive arhitekturne posegena območju kompleksa graduKhislstein in Gasilskega trga,ki v drugačnih okoliščinah naj-verjetneje ne bi bili dovoljeni.Dr. Sagadin izdajo soglasjaZVKD za gradnjo steklenegakubusa ob gradu Khislsteinopravičuje z argumentom, datako zahtevata Pravilnik o za-htevah za zagotavljanje neovi-ranega dostopa ... ter Pravilniko požarni varnosti, toda obtem ne pove, da oba predpisaizrecno dopuščata izjeme zatiste objekte, ki so varovani kotkulturna dediščina. O vsajtreh različnih oblikah frčad, kijih najdemo na Gasilskemtrgu, dr. Sagadin prav takomolči.
4. Šotor, ki je bil za potrebeizvajanja arheoloških del v za-četku letošnjega leta postavljenna spodnjem delu Glavnegatrga, je takoj prepolovil obiskkupcev pri trgovcih na Can-karjevi ulici, kar nazorno potr-juje že ničkolikokrat ugotovlje-no dejstvo, da je za poslovnopreživetje mestnega jedraključna nemotena dostopnostmesta. Ker naj bi se ZVKD ponavedbah obeh avtorjev inten-zivno zavzemal za ohranjanjefunkcij mestnega jedra, imazdaj priložnost, da od besedpreide k dejanjem, skrči obsegobveznih arheoloških izkopa-vanj in tako omogoči hiter po-tek obnovitvenih del na trgihin ulicah. To bo njegov največ-ji prispevek k oživljanju mest-nega jedra, ki mu ga bomokrajani in podjetniki v mest-nem jedru z veseljem priznali.
5. V vsakem primeru bo KSCenter še naprej odločno vztra-jala, da se spoštujejo s faznimnačrtom potrjeni roki in zamorebitne prekoračitve teh ro-kov zaračunajo penali.
dr. Aleksander Pavšlar,predsednik Sveta KS Center
Jasna Paladin
Domžale - Alpinistično ple-zalni večer s podelitvijo pri-znanj za največje dosežke valpinizmu in športnem ple-zanju v letu 2011 so tudi le-tos pripravili v Kulturnemdomu Franca Bernika vDomžalah, saj so organizaci-jo znova prevzeli člani Druš-tva za gorsko kulturo.
Na Planinski zvezi Slove-nije zadovoljni ugotavljajo,da je bilo leto 2011 zelouspešno za naše alpiniste inalpinistke s številnimi prven-stvenimi smermi ter zašportne plezalce in plezalkez odličnimi uspehi na naj-večjih tekmovanjih, med nji-mi imamo celo zmagovalkosvetovnega pokala v šport-nem plezanju v težavnosti. Akot je na podelitvi poudarilnačelnik Komisije za alpini-zem pri PZS, izbirati najbolj-šega ni lahka naloga. "Glavnikriteriji za izbor najboljših al-pinistov so bili vrhunskost,prvenstvo, ideja in izbira cilja,drznost in avantura ter način
opravljenega vzpona. Dosled-no so dobili prednost vzponi,ki so odstopali od lanskegapovprečja najboljših vzponov,in vzponi resnično alpinistič-nega značaja. Pri izbiranjunajkakovostnejših alpinistič-nih vzponov se je bilo težkoodločiti, saj so številni alpini-sti lani splezali veliko dobrihsmeri. Primerjava alpinistič-nih vzponov in njihova ocena
je vedno težka ter nehvaležnanaloga in naš izbor ni abso-lutna resnica. Upam, da setega vsi zavedamo," je pove-dal Miha Habjan in dodal, daso izbrani najuspešnejši alpi-nisti pri glasovanju prepričlji-vo dobili največ glasov. Zlaticepin za najboljšo slovenskoalpinistko oz. alpinista v lan-skem letu sta tako prejelaAnastasija Davidova (AO
Ljubljana-Matica) in LukaKranjc (AO Celje-Matica).Najperspektivnejši alpinist zaleto 2011 je postal Luka Stra-žar (Akademski AO), nagra-de PZS za posebne dosežke valpinizmu pa je prejelo devetalpinistov, med njimi tudidva Gorenjca - Nejc Marčič(AO Radovljica) in Aleš Holc(AO Kamnik).
Nekoliko lažja je bila goto-vo odločitev Komisije zašportno plezanje PZS, saj stanaslova za najuspešnejšašportna plezalko in plezalcapričakovano prejela MinaMarkovič, zmagovalka skup-nega seštevka svetovnega po-kala v lanski sezoni, in Kle-men Bečan, ki je lani v kom-binacijskem seštevku svetov-nega pokala v težavnostih inbalvanih osvojil tretje mesto.Priznanja PZS za vrhunskedosežke na tekmovanjih všportnem plezanju in zavzpone v naravnih plezališ-čih so prejeli Natalija Gros,Jernej Kruder, Urban Pri-možič, Katja Vidmar in MajaVidmar.
Najboljši v gorah in stenahPlaninska zveza Slovenije je podelila priznanja za najboljše alpiniste in športne plezalce v minulem letu.
Za lanske alpinistične in plezalne uspehe so bili kot najboljši nagrajeni (z leve) Anastasija Davidova, KlemenBečan, Mina Markovič in Luka Kranjc. / Foto: Tina Dokl
Kranj
Razglasili bodo najboljše tematske poti
Turistična zveza Slovenije bo v sodelovanju z Zavodom zagozdove Slovenije in Gospodarskim interesnim združenjemza pohodništvo in kolesarjenje jutri, v soboto, na sejmu Tu-rizem in prosti čas na Gospodarskem razstavišču v Ljublja-ni razglasila najboljše tematske poti v Sloveniji in v štirinaj-stih regijah. Upravljavci in skrbniki tematskih poti so napodlagi razpisa območnim enotam zavoda prijavili skupno89 poti, v enotah so potlej izbrali najboljše poti v posamez-nih regijah, izmed njih pa je centralna komisija po ogledu naterenu izbrala najboljše poti v Sloveniji. "Naj pot" v Sloveni-ji za leto 2011 je postala Učna pot Škocjan, druga je bilaHmeljska pot, tretje mesto pa sta si razdelili žirovska Potskozi Zalo in Gozdna učna pot Rožni studenec. V blejski ob-močni enoti zavoda so med šestimi potmi za regionalnozmagovalko razglasili Pot kulturne dediščine Žirovnica, vkranjski enoti pa med tremi potmi Pot skozi Zalo. Razpis zaletošnji izbor najboljše poti bo objavljen februarja. C. Z.
[email protected] GLASpetek, 27. januarja 2012 11
Vilma Stanovnik
Bled - Sredi tega meseca je vtirolsko prestolnico Inns-bruck odpotovalo enaindvaj-set športnikov, ki so Sloveni-jo zastopali na 1. zimskiholimpijskih igrah mladih.Nastopali so v devetih šport-nih panogah: alpskemsmučanju, biatlonu, deska-nju na snegu, hokeju naledu, nordijski kombinaci-ji, smučarskih tekih, smu-čarskih skokih, smučanjuprostega sloga in skeletonuter osvojili kar sedem me-dalj, ki so jih v ponedeljekpopoldne ponosno pokazalina priložnostnem srečanjuv hotelu Golf na Bledu.
Na posamični tekmismučarskih skakalcev je žeprvi dan iger Anže LanišekSloveniji priboril zlato me-daljo. Njegov uspeh je stretjim mestom in bronastomedaljo dopolnila Urša Bo-gataj, z nordijskim kombi-natorcem Luko Pintaričem
pa so skakalci zadnji danosvojili še srebro na ekipnitekmi. Poleg skakalcev stase odlično odrezali tudismučarski tekačici Anama-rija Lampič in Lea Einfalt,ki sta v klasični preizkušnjina pet kilometrov zaostalile za rusko tekmovalko.
Anamarija si je pritekla sre-brno, Lea pa bronasto odlič-je. Po pričakovanjih je do-bro nastopil tudi deskarTim-Kevin Ravnjak, ki je vsnežnem žlebu osvojil sre-brno medaljo. Srebrno me-daljo je osvojil še alpskismučar Miha Hrobat.
Z nastopi pa niso navdu-šili le dobitniki medalj, sajje naši ekipi uspelo osvojiliše vrsto posamičnih uvrsti-tev med osem najboljših.Naslednje zimske olimpij-ske igre za mlade bo leta2016 gostil norveški Lille-hammer.
Domov prinesli sedem medaljMinuli konec tedna so se v Innsbrucku končale 1. zimske olimpijske igre za mlade, na njih pa so našimladi športniki osvojili kar sedem medalj.
Vilma Stanovnik
Škofja Loka - Prihodnji te-den, med 31. januarjem in 4.februarjem, bo v Podčetrtkupotekal kvalifikacijski turnirza nastop na svetovnem pr-venstvu v dvoranskem hoke-ju. Naša Floorball zveza bo vsodelovanju z mednarodnoFloorball zvezo (IFF) in podgeneralnim pokrovitelj-stvom Term Olimia gostilašest državnih reprezentanc.Poleg slovenske reprezen-tance se bodo za dve prostimesti na decembrskem sve-tovnem prvenstvu v Švici všportni dvorani v Podčetrtkuborile še reprezentance Slo-vaške, Nizozemske, Estoni-je, Italije in Srbije. Naša re-prezentanca bo v torek ob19. uri najprej igrala z ekipoSrbije, v sredo ob 19. uri zekipo Italije, v četrtek ob 19.uri z ekipo Slovaške, v petekob 19. uri z ekipo Estonije inv soboto ob 18. uri z ekipoNizozemske.
Velik del reprezentancesestavljajo gorenjski igralci,pred tekmovanjem pa sva sepogovarjala z izkušenim ka-petanom, sicer članom eki-pe državnih prvakov iz škof-jeloškega Insporta IztokomMiklavčičem.
Kakšne tekme pričakujete vPodčetrtku?
"Mislim, da se bo igral do-ber floorball, vsaj glede nareprezentance, ki sodeluje-jo na turnirju. Že podatek,da so Estonci igrali na zad-njem svetovnem prvenstvuv skupini A, pove vse. Kosmo mi sodelovali na pred-zadnjem svetovnem prven-stvu (skupina B), se še do-bro spominjam tekme medŠvedsko in Estonijo, na ka-teri so se Estonci odličnoupirali favoriziranim Šve-
dom. Dober floorball namje vsekakor zagotovljen,zato vabim vse navijače inljubitelje floorballa, da se včim večjem številu udeleži-jo turnirja v Podčetrtku."
Kaj menite o naši repre-zentanci, kakšne ima mož-nosti za kvalifikacije na SPv Švico?
"Naša reprezentanca jesestavljena tako iz starejšihizkušenejših reprezentan-
tov kot mladih, ki so polnienergije in z močno željopo dokazovanju. Zato mo-ram reči, da mi je repre-zentanca všeč. MožnostiSlovenije za napredovanjein uvrstitev na prvenstvovsekakor so, čeprav nismofavoriti. Zato pa lahko gre-mo v boj neobremenjeni,čeprav domači teren goto-vo pomeni večjo odgovor-nost. Mislim, da lahko spravo mero borbenostinadoknadimo pomanjklji-vosti in s tem presenetimofavorite. Bo pa vsekakortežko."
Kdo so po vašem na turnir-ju favoriti?
"Nesporni favoriti soEstonci, za drugo mesto,ki še vodi na svetovno pr-venstvo, pa se bo bil hudboj med drugimi repre-zentancami. Mogoče so vmajhni prednosti še Slova-ki, vendar se vsaka tekmazačne z rezultatom 0 : 0 inv športu je vse mogoče.Manjša neznanka za nasso edino Srbi, ki so okrep-ljeni z igralci iz Švedske.Italijani so vedno trd oreh,saj imajo prav tako velikoigralcev, ki igrajo v Švici. ZNizozemci pa imamo v do-sedanjih dvobojih pozitivenrezultat in upam, da botako tudi ostalo."
Zanimivi boji za svetovno prvenstvoSlovenska reprezentanca v dvoranskem hokeju, ki jo večina sestavljajo gorenjski reprezentanti načelu s kapetanom Iztokom Miklavčičem, se bo borila za nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu.
Na Bledu so mladi slovenski olimpijci ponosno pokazali medalje. / Foto: Gorazd Kavčič
Od
bo
jkar
ski k
lub
Tri
gla
v K
ran
j, St
aret
ova
ulic
a 56
, 400
0 K
ran
j
1. DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA 18. KROG
Odbojkarji kranjskega Astec Triglavaigrajo jutri, v soboto, 28. januarja, ob 18. uri v Športni dvorani Planina tekmoosemnajstega kroga 1. DOL RadenskaClassic. V goste prihajajo odbojkarji Salonita Anhovo. Vabimo ljubiteljeodbojke, da pridejo spodbujat kranjskeodbojkarje.
Jesenice
Jeseničani nadaljujejo tekmovanje v ligi EBEL
Hokejisti Acronija Jesenic so bili v uvodnem kolu nadalje-vanja tekmovanja v ligi EBEL prosti, v torek pa so doma gos-tili Dunaj in kljub solidni predstavi srečanje izgubili s 4 : 1.Tekma pa je imela tudi uvod, tiskovno konferenco, na njej paso bili prisotni direktor lige EBEL Christian Feichtinger, članupravnega odbora Acroni Jesenic Iztok Klančnik, generalnisekretar Hokejske veze Slovenije Dejan Kontrec ter trenerskidvojec, pomočnik trenerja Dejan Varl in trener vratarjev Kle-men Mohorič. Najpomembnejše besede smo slišali iz ustčlana upravnega odbora, ta pa je obljubil, da bodo v klubuizpolnili pogoje, ki jim jih je zadalo vodstvo lige EBEL. Danestako mora na račun igralcev in trenerjev "sesti" znesek pet-deset tisoč evrov, do naslednjega petka pa še sto tisoč evrov.V nasprotnem primeru ... Danes Jeseničani gostujejo priZnojmu, v nedeljo pa doma gostijo beljaški VSV. M. K.
Kranj
Veliko zanimanje za hokejsko SP
Iz Hokejske zveze Slovenije sporočajo, da bodo danes, 27.januarja, ob 13. uri začeli prodajati drugi kontingent vstopnicza aprilsko svetovno prvenstvo v Stožicah. Na prodaj bo dvatisoč vstopnic, hokejski navijači bodo lahko kupili vstopniceza celoten turnir (vseh 15 tekem) ali nacionalni paket Sloveni-je za vse tekme slovenske reprezentance (5 tekem). Paketnaprodaja bo trajala do 7. februarja. Za prodajo drugega kontin-genta vstopnic so se na Hokejski zvezi Slovenije odločili zara-di izjemnega zanimanja in odlične prodaje prvega kontingen-ta vstopnic prejšnji petek, saj bile razprodane v dobrih trehurah. V. S.
Maja Bertoncelj
Medvode - V Nordijskemcentru Bonovec Medvode jebilo v torek državno prven-stvo v teku na smučeh vsprintu v prosti tehniki. Na-stopila je večina najboljših,pri članicah sta manjkaliKatja Višnar in Barbara Je-zeršek. Prepričljivo si je na-slov državne prvakinje prite-kla Vesna Fabjan. Druga jebila njena klubska kolegicaiz TSK Merkur Kranj Ana-marija Lampič, tretja paAlenka Čebašek (TSK OGPGrad Bled). Pri moških jeslavil Matija Rimahazi (TSKOGP Grad Bled) pred MihoŠimencem (TSK ValkartonLogatec) in Gregorjem Kra-
ljem (JUB Dol). "Sem vese-la. Po to zvezdico sem pri-šla. Pred nadaljevanjem se-zone je treba dvigniti formoin takšna tekma pride zeloprav," je po novem naslovuna medvoški snežni oazi po-vedala Vesna Fabjan in po-hvalila organizatorje iz vrstNordijskega društva Medvo-de, da jim je v teh vremen-skih razmerah sploh uspelopripraviti progo. Povsemdrugače je bilo v moškem fi-nalu. Padci so se kar vrstili,najbolj srečen pa je bil Mati-ja Rimahazi: "Počutje danesni bilo najboljše, zato sem bilzelo zadovoljen že z uvrstit-vijo v finale. To je moj druginaslov in za cilj sem si gazadal že pred sezono."
Prvenstvo na snežni oazi
Matija Rimahazi in Vesna Fabjan sta v Medvodah postaladržavna prvaka v sprintu v prosti tehniki.
Naša reprezentanca se bo prihodnji teden borila za nastopna svetovnem prvenstvu, v njej pa bo tudi izkušeni Škofje-ločan Iztok Miklavič (na sliki v napadu). / Foto: Tina Dokl
GORENJSKI GLASpetek, 27. januarja 201212 [email protected]
Matjaž Gregorič
Torovo - V hudi prometninesreči, ki se je zgodila v sre-do nekaj po deveti uri na go-renjski avtocesti pri cestnin-ski postaji Torovo, je umrlapetletna deklica, dva poško-dovana potnika iz avtomobi-la z zagrebškimi registrski-mi tablicami pa so reševalciodpeljali v ljubljanski Klinič-ni center.
Po podatkih Policijskeuprave Ljubljana je 64-letnidržavljan Hrvaške vozil oseb-no vozilo Opel Astra po avto-cesti iz smeri Ljubljane protiKranju. Pred cestninsko po-stajo Torovo je s sredine pro-metnega pasu zapeljal levona ločilni pas avtoceste, kjerje trčil v kovinsko ograjo. Potrčenju je vozilo odbilo desnoz vozišča avtoceste ter se pre-vrnilo v obcestni jarek. V ne-sreči je petletna deklica, kinaj ne bi bila privezana z var-nostnim pasom, med prevra-čanjem padla iz vozila. Po
neuradnih podatkih je za vo-zilom peljala zdravnica, ki jeponesrečenemu otroku takojnudila prvo pomoč, vendar jedeklica zaradi hudih po-škodb glave umrla na krajunesreče. Poškodovancem sona pomoč prihiteli reševalci
iz Kranja in Ljubljane terkranjski poklicni gasilci. Krajnesreče sta si ogledala tudidežurna preiskovalna sodni-ca in okrožni državni tožilec.
Vzrok nesreče še ni znan.Nesrečo še preiskujejo poli-cisti Policijske uprave Ljub-
ljana. Avtocesta iz smeriLjubljane proti Kranju je bilapo nesreči v smeri proti Go-renjski zaprta vse dopoldne,obvoz je bil urejen od izvozaVodice mimo Brnika, kjer sose vozniki lahko znova vklju-čili na avtocesto.
Huda prometna nesreča pri cestninski postaji Torovo je terjala življenje petletne deklice.
Deklica padla iz avta in umrlaNova huda prometna nesreča pri cestninski postaji Torovo, avtocesta je bila dopoldne zaprta.
Matjaž Gregorič
Kranj - V sredo nekaj predštirinajsto uro je pred stavbokranjskega sodišča s sirena-mi in utripajočimi lučmi pri-peljalo več avtomobilov, oko-lico sodišča pa so dodobrapregledali zamaskirani in zavtomatskimi puškami obo-roženi pripadniki specialnepolicijske enote.
Predstavnik za stike z jav-nostjo na kranjski policijskiupravi Leon Keder na naševprašanje, koga bodo prive-dli policisti, ni želel odgovo-riti, češ da to ni v pristojno-sti policije, neuradno pa jepotrdil, da gre za privedbo,ki jo bodo spremljali po-ostreni varnostni ukrepi.Dežurna preiskovalna sod-nica naj bi zaslišala 31-letne-
ga Borisa Nenadovića, ki soga aretirali 20. decembra nabrniškem letališču po tiralicisrbske policije. Nenadović jenamreč osumljen trgovanjaz drogo, povezan pa naj bibil tudi s tihotapljenjem he-roina, oziroma povezan zzdružbo v tako imenovanizadevi Balkanski bojevnik.Njegovo ime se omenja tudiv zvezi s tihotapljenjem he-roina iz Turčije v Srbijo. Za-nimivo je, da je bil Nenado-vić tudi študent Višje šole vTacnu.
Močno policijsko sprem-stvo in poostreni ukrepi nakranjskem sodišču so bilidomnevno uvedeni zaradigroženj osumljencu z likvi-dacijo oziroma zaradi mož-nosti organiziranja njegove-ga pobega.
Pojasnilo
V Gorenjskem glasu smo v petek, 13. januarja, objaviličlanek z naslovom Odvzeli shiranega psa. Eden naših bral-cev nas je obvestil, da pes, ki ga je odvzela veterinarska up-rava, ni bil s kmetije na Ermanovcu, ampak iz naselja Pod-jelovo Brdo. M. G.
Boris Nenadović ob prihodu pred preiskovalno sodnico nibil videti nič kaj zaskrbljen. / Foto: Uroš Rosič
Uporaba mobilnega telefona in vožnja ne gresta skupaj.
Foto
: Tin
a D
okl
Pred sodnico v spremstvu oboroženih specialcevV sredo so na kranjsko sodišče ob poostrenih varnostnih ukrepih pripeljali Borisa Nenadovića, osumljenega sodelovanja v zadevi Balkanski bojevnik.
Matjaž Gregorič
Kranj - Danes se izteka prvidel preventivne akcije o ne-varnosti uporabe mobilnihtelefonov med vožnjo, kinosi slogan "Bodi trenutnonedosegljiv, če želiš ostatiživ!". Akcija je potekala vesteden, drugi del bo izvedenod 10. do 15. decembra. Njenosnovni cilj pa je bil zmanj-šanje stopnje uporabe mo-bilnih telefonov voznikov inpovečanje zavedanja o nevar-nostih uporabe mobilnih te-lefonov med vožnjo. Akcijokoordinira Agencija Repu-blike Slovenije za varnostprometa, ki je bila tudi na-ročnik raziskave o obnaša-nju slovenskih voznikov gle-de telefoniranja med vožnjo.Raziskava je bila opravljenadecembra in januarja, v njejpa so ugotovili, da dobra če-trtina anketiranih voznikovmed vožnjo uporablja mobil-ni telefon za pogovore ali pi-sanje oziroma pregledovanjeSMS-sporočil ali branje elek-tronske pošte. Med njimi jeveč tistih, ki opravljajo daljše
vožnje. Polovica voznikov, kiuporabljajo mobilni telefonmed vožnjo, opravlja kratkepogovore od ene do dveh mi-nut, ki niso povezani s služ-bo, v večji meri pa sprejema-jo klice. Povprečno se pomobilnem telefonu medvožnjo pogovarjajo osem mi-nut. Zaskrbljujoč je podatek,da le tretjina voznikov, kimed vožnjo uporabljajo mo-bilni telefon, pri tem uporab-lja napravo za prostoročnotelefoniranje.
Ob tem pa številne razis-kave potrjujejo, da se s tele-foniranjem med vožnjo zapolovico poslabša reakcijskičas kot pri vožnji v normal-nih pogojih ter za 30 odstot-kov v primerjavi z vožnjopod vplivom alkohola pristopnji 0,8 grama na kilo-gram krvi. Poleg tega je do-kazano tudi počasnejše za-znavanje in reagiranje naprometno signalizacijo, dalj-ši zavorni čas z večjo intenzi-teto zaviranja in manjšo za-vorno potjo ter zmanjšanozaznavanje okolice in pro-meta.
Redna cena knjige je 12,50 EUR.
Če knjigo kupite ali naročite na Gorenjskem glasu,
je cena le 10,50 EUR + poštnina.
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu,
Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.:
04/20142 41 ali na: [email protected]. ww
w.g
oren
jski
glas
.is
Nova knjiga, novi
kulinarični izzivi,
praktična spiralna
vezava, ugodna cena!
Knjiga je razdeljena na
štiri poglavja: zavitki,
pite in krostate, rezine
ter slane pite in prigrizki.
Med več kot 120 recepti
boste zagotovo našli
veliko jedi, s katerimi
boste razveselili vaše
drage. Vsi recepti so
preizkušeni, zato
vam bodo uspeli že
prvič in prav
vsakega spremlja
tudi slika.
Kranjska Gora
Smučarka padla
V sredo se je na smučišču vKranjski Gori huje poškodo-vala 63-letna smučarka. Pripadcu si je poškodovala gla-vo, policisti pa so v preiska-vi nesreče izključili tujo kriv-do. M. G.
Manj telefona zaveč varnostiTudi prostoročno telefoniranje med vožnjo jenevarno.
Foto
: Tin
a D
okl
www.gorenjskiglas.si
www.gorenjskiglas.si
AKTUALNO
POGOVOR
ZANIMIVOSTI
NA ROBU
RAZGLED
Od petka do petka ZgodbePogovor
Dijakinja Verena Klara Bošnjak se je tri mesece šolala v La Ciotatu. Stran 16
Anže Čokl - mladi direktor, ki se udejstvuje še na številnihdrugih področjih. Stran 15
Stran 17
”Sliva pa za parbuolšk mej”
Prvaki peterice strank so v sredo točno opoldne podpisalikoalicijsko pogodbo. Stran 14
Monodrama Šarucova sliva, ki sta jo po noveli Ivana Tavčarja Šarevčevasliva v pristnem poljanskem narečju dramatizirala Andrej Šubic in BorisPintar, je bila prvič uprizorjena leta 1981. Po tridesetih letih je v vlogiŠarucove Mete spet nastopila ista igralka, zdaj šestinsedemdesetletnaAnica Berčič (na sliki) in znova navdušila. / Foto: Igor Kavčič
14 petek, 27. januarja 2012
Od petka do petka
Stane Boštjančič, SD
moj pogledNaj v uvodu poudarim, da
nisem strokovno sposoben pi-sati o smeteh, o njihovem zbi-ranju, razvrščanju, izkoriš-čanju, predelavi, obdelavi,itd. Kar vem o tem, vem izčasopisja. Zato tudi ni na-men mojega prispevka kaj do-prinesti k tovrstni znanosti inje moj namen le zadevo obrav-navati bolj z zornega kota občinske politike in ravnanjodgovornih v zvezi z navede-nim problemom.
Ko sem bil pred davnimičasi kmalu po osamosvojitviprvič izvoljen za člana mest-nega sveta, smeti niso bilekranjska prioriteta. Smeti sose lepo mirno odvažale v Te-netiše dovolj daleč od takratobstoječega naselja, da to ure-jeno odlaganje ni povzročilocivilne iniciative.
Ko sem bil leta 2006 drugičizvoljen v mestni svet, so bile
stvari bistveno spremenjene.Slovenija je bila članica Ev-ropske skupnosti, torej podreje-na evropskemu pravnemuredu, naselje Mlaka se je moč-no razširilo v smeri smetišča(zato ker so bile stavbne parce-le bistveno cenejše), narod paje izvolil tudi novo občinskooblast kot tisto, ki naj bi meddrugimi problemi ravnanje ssmetmi urejala in po možno-sti tudi uredila. Na Gorenj-skem je bil ustanovljen CERO(Center za ravnanje z odpad-ki) kot vrhovno telo županovza ureditev smetarskega pro-blema Gorenjske. Skratka -na formalni ravni zgledno.Kaj pa vsebina in učinki?
Očitno je, da božja volja, kitako ali tako odloča o vsem,ni bila naklonjena reševanjuteh problemov. Bila pa jeugodna za tiste, ki so zavzeliobčinsko oblast (Sladojević,
Velov, Štraus in župan Perne- imena so navedena po vrst-nem redu politične moči). Inkaj je ta oblast storila za to,da bi na Gorenjskem prišli dopodobnega centra, kot gaimajo v Celju za savinjsko re-gijo. Ne vem, ker nisem sedelniti na enem sestanku, posve-čenem tej problematiki. Lah-ko le sklepam na podlagitega, kar je prihajalo namestni svet, pa še to le takrat,kadar smo svetniki to zahte-vali. Vem pa to, da je inicia-tiva Občine Naklo (ki ni bilaslaba) na meni nepoznannačin prešla na Kranj. Da jeobčinska delegacija (štiri-članska smetarska) pod mo-drim vodstvom nadžupanaSladojevića odšla na izobra-ževanje v ZDA. Kaj so se tamnaučili, ne vemo še danes.Vemo le to, koliko je to stalodavkoplačevalce. Vem tudi,
da je za pribl. 4 milijone ev-rov pri Exotermu občina ku-pila zemljišče, ki še danes nesluži namenu, zaradi katere-ga je bilo kupljeno. Vem tudi,da so smetarski svetovalci vzelo kratkem času zaslužiliveliko denarja; kaj so svetova-li, pa še danes ne vemo.CERO pod kranjskim vod-stvom ni nikoli dobro deloval,zato me ne čudi, da je le šezgodovina. Pač Kranj kot no-silec ni bil pravi povezovalecna Gorenjskem. Da je depo-nija v Tenetišah zaprta, je re-zultat takratne občinske poli-tike, ki je kljub večinskemumnenju občanov Kranja, iz-raženem na referendumu,popustila pred maloštevilnocivilno iniciativo, ki predočmi ni imela naravovarstve-nih ciljev, pač pa le dvig vred-nosti nepremičnin, katerihlastniki so. Tako je Kranj da-
nes v položaju, ko bo moralnajti pravno rešitev za vno-vično usposobitev Tenetiš.Drugače se bo moral povezo-vati s tistimi, ki imajo dovo-ljenje za odlaganje in prede-lavo smeti. Koliko bo to staloobčane, ne vem, vendar živetis smetmi pred vhodom ni pri-jetno. Možnih je več rešitev,možna pa je tista, ki ne bopretirano obremenjevala ob-čanov. Mogoče nam bo naj-boljšo rešitev predložil bivšinadžupan (mimogrede tudidirektor občinske uprave)Sladojević na eni izmed svo-jih gostilniških tiskovnih kon-ferenc. Seveda takoj po tem,ko si bo opomogel od vlaganjaraznoraznih ovadb.
Nauk iz cele zgodbe je to-rej, če daš vajeti nekomu, kitega ne obvladuje, ne priča-kuj, da te bo pripeljal tja, ka-mor želiš.
Politika so smeti!
Janez Janša, Radovan Žerjav, Ljudmila Novak, Gregor Virantin Karl Erjavec so v sredo podpisali koalicijsko pogodbo.
Seje državnega zbora na soboto niso ravno običajna praksa.Z jutrišnjo, namenjeno glasovanju o mandatarju, hitijo, kerhočejo čim prej sestaviti vlado.
Danica Zavrl Žlebir
Od minulega konca tednaso potekala pogajanja in pri-prave na potrditev koalicijskepogodbe med petimi stran-kami, izvoljenimi lanskegadecembra v državni zbor.Stranke SDS, SLS, NSi, ListeVirant in Desus so se sestalecelo v nedeljo popoldne, vponedeljek in torek pa so vorganih Državljanske listeGregorja Viranta in strankeDesus še premlevali dokonč-no odločitev.
Posebej tesno je šlo KarluErjavcu, saj v vseh pokrajin-skih odborih (nasprotovanjeje bilo tudi v gorenjskem) niimel podpore za pristop kdesnosredinski koaliciji Ja-neza Janše. V torek pa je nasvetu stranke s 37 glasovi zain 11 proti obveljala odločitevza podpis koalicijske pogod-be z desnosredinskimi part-nerji. Erjavec je imel sevedasvoje pogoje: naj koalicija neodpira ideoloških tem, naj sestandard upokojencev ne po-slabša, v pokojninsko blagaj-no naj gre desetina kupninepodjetij, prodanih prekKAD-a, razmejita naj se za-sebno in javno zdravstvo,subvencionira pripravništvo... Skupni imenovalec de-snosredinske koalicije petihstrank so utrditev gospodar-stva, javnih financ in pravnedržave, menijo v Listi Virant,so pa imeli tudi oni nekaj po-gojev za pristop h koaliciji.
Morebitna razdelitev minis-trskih resorjev (teh naj bi biloenajst in ministrstvo brezlistnice za Slovence po svetuin v zamejstvu) ostaja še na-prej stvar ugibanj. Sicer pasta bila vlada in tudi številoministrstev predmet včerajš-nje seje državnega zbora. Ssprejetjem zakona o vladi najbi čim hitreje prišli do novevlade, po pričakovanjih novekoalicije že do 10. februarja.
Predsednik brez svojegamandatarja
Preden je sredi tega tednaprišlo do odločitve o koalicijiin vložitvi kandidature JanezaJanše za mandatarja, pa je od-mevalo še nekaj dogodkov.Eden od njih je sojenje v zade-vi Patria (hkrati poteka tudi naDunaju proti Walterju Wolfuin Wolfgangu Riedlu), ki pase ga Janez Janša že dvakratni udeležil zaradi opravil, po-vezanih s koalicijo in manda-tarstvom. Zaradi obtožnegapredloga, ki je v zvezi s Patriovložen zoper njega, ga pred-sednik države Danilo Türk nešteje za legitimnega za vode-nje vlade, je predsednik pove-dal v sredo, ko je dan pred iz-tekom roka oznanil, da samne bo vnovič izkoristil mož-nosti, ki mu jo daje ustava, inne bo predlagal svojega kandi-data za mandatarja. Imajo pato legalno možnost stranke, jedejal, kar bodo te z JanezomJanšo tudi storile.
Sosedje so rekli da
V nedeljo smo izvedeli, daso se na hrvaškem referen-dumu sosedje odločili zavstop v Evropsko unijo. Za-njo je glasovalo dve tretjini,zoper pridružitev je tretjinatistih, ki so se udeležili refe-renduma, udeleženih pa jebila manj kot polovica držav-ljanov. Evropska unija pa jenekaj dni kasneje odločila,da za visokega predstavnikana Kosovu imenuje SamuelaŽbogarja, zunanjega minis-tra odhajajoče Pahorjeve vlade. Vlada Boruta Pahorjaje prejšnji teden še enkrat(najverjetneje zadnjič) razbu-rila socialne partnerje, ko jesprejela izhodišča za refor-mo trga dela. Sindikati in de-lodajalci so jim ostro naspro-tovali. Konec tedna je bil tudikongres Pozitivne Slovenije,stranke relativnega zmago-valca na volitvah Zorana Jan-kovića. Takrat še ni vedel,kako bo ravnal: bo znova po-skusil s kandidaturo za man-datarja (sedaj je jasno, da nebo), bo ostal poslanec v opo-ziciji ali se bo potegoval zažupansko mesto v prestolni-ci. Javnost pa je znova razbu-rila gospa z ostrim jezikom,Svetlana Makarovič, ki je vnekem intervjuju dejala, daje treba sovražiti katoliškocerkev. S tem si je zaradi do-mnevno sovražnega govoranakopala tudi vrsto pritožbvaruhinji človekovih pravic.
Državni zbor jutri znovao mandatarju
Več kot mesec dni agonijeglede iskanja mandatarja, kibo sestavil slovensko vladopo predčasnih volitvah, se jesedaj izteklo. Odločiti moraše državni zbor, poslancibodo to storili na jutrišnjiseji. Zapletov pa očitno nipričakovati, saj ima JanezJanša s koalicijo petih zago-tovljenih 50 poslanskih gla-sov. Podprla ga bosta tudimanjšinska poslanca, ki si-cer podpisa h koalicijski po-godbi nista dala. Čeprav nirelativni zmagovalec volitev,pa Janša meni, da je za 50glasovi za "protikrizno koali-cijo razuma" tudi okoli 600tisoč od milijona glasov voliv-cev, kar mu daje legitimnostpri oblikovanju vlade. Obpodpisu koalicijske pogodbeje še povedal, da jih najtežjenaloge čakajo v prihodnjemletu in pol, ko se bo treba od-povedati vsemu, česar samine bomo mogli sfinancirati.Sicer pa podpisniki koalicij-ske pogodbe napovedujejo,da bo Slovenija v tem man-datu "rasla hitreje od EU",stabiliziralo se bo gospodar-stvo in javne finance, obe-nem pa naj bi se znižali dav-ki, uredilo fleksibilnejše za-poslovanje, zmanjšala naj bise birokratizacija. Za sodelo-vanje bodo potrebovali tudiopozicijo, ki bo povabljena vpartnerstvo za razvoj.
Koalicija, nastala točno opoldnePrvaki peterice strank so v sredo točno opoldne podpisali koalicijsko pogodbo. Stranke pa zagotavljajotudi 50 podpisov kandidaturi Janeza Janše za mandatarja slovenske vlade, o kateri bo državni zborodločal jutri.
Foto
: Tin
a D
okl
Stranka Desus ni takoj pristala na sodelovanje v desnosredinski koaliciji: šele v torek je rekla da.
Foto
: T. K
.Fo
to: T
. K.
15petek, 27. januarja 2012
Pogovor
"Načrti za prihodnost? Če se omejim na letošnje leto,potem je to alpinistično raziskovalna odprava v slaboraziskan predelAljaske, kjerbomo kot prvinad ledenikomosvajali deviškestene in vršacein o tem posneli nov dokumentarnifilm. Poslovnopa čimboljuspešno poslovanje hotelain odprtje novega Smučišča2864. Če me ob tem ne "odpišejo" bližnji in družina, bo zamano še eno čudovito leto."
Katja Štruc
Javnosti je poznan pred-vsem kot direktor največkratnagrajenega hotela v Slove-niji, EKO Bohinj Park Hote-la, in kot avtor znamke2864, pod katero se razvijaprojekt najdaljše smučarskeproge v Sloveniji. Udejstvujepa se še na številnih drugihpodročjih. Posnel je več do-kumentarnih filmov, je alpi-nistični inštruktor, skače spadalom, turno smuča, sepotaplja ... "Dan ima štiri-indvajset ur in kar je huje -da lahko normalno funkcio-ram čez dan, potrebujemosem ur spanca. Lahko bi re-kel, da sem v tem pogleduegoist, saj svoje hobije in in-terese pogosto postavljampred bližnje in družino. Kobom enkrat imel svojo druži-no in otroke, bom svoj danreorganiziral," razmišljamladi nagrajenec.
Razvijate projekt Smučišče2864, ki obljublja najdaljšesmučarske proge v Sloveni-ji. Kako daleč je projekt?
"Projekt je v polnem raz-mahu. Po pridobljenih so-glasjih in seveda gradbenemdovoljenju se bo takoj začelagradnja. Realno je pričakova-ti, da bo skladno z napoved-mi smuka mogoča konec le-tošnjega leta, torej v zimskisezoni 2012/13. Med možni-mi zapleti so lahko birokrat-ski mlini in s tem povezanipapirji, dovoljenja in soglas-ja, kar bi lahko zamaknilozačetek gradnje."
Kaj bo smučarjem omogo-čalo Smučišče 2864, ki bozraslo nad Bohinjsko Bis-trico ter poleg že obstoječihponudilo še 25 do 30 kilo-metrov novih prog?
"Smučišče 2864 ne bodozgolj smučarske proge in žič-niške naprave. Gre za najno-vejši, sodoben zimski center,ki bo poleg smučarije in ob-veznih spremljajočih aktiv-nosti, kot so smučarska šola,zimski vrtec za otroke ipd.,ponudil tudi dnevno oz.nočno sankaško progo,poligon za spust s tuba-mi, snežni park, panoram-sko restavracijo, višinskosobo, ski-cross progo in dru-go. Močan poudarek bomodali tudi poletnemu turizmu,saj bomo uredili največji slo-venski bike park, poti za spre-hode ..."
Ideja smučišča je tudi, dabi se smučarji do njega lah-ko pripeljali z vlakom ...
"Ljudje se bodo lahko pri-peljali na smučanje nepo-sredno s posebnim vlakom.To sicer ni nova ideja, saj sose posebni vlaki Slovenskihželežnic, t. i. beli vlaki, v pre-teklosti že uporabljali in pol-ni smučarjev pripeljali doBohinjske Bistrice. Samo za-mislite si, kako preprosto je,ko vas "shuttle" pobere, od-loži na železniški postaji, odtam se varno in udobno pe-ljete do smučišča in stopitenaravnost na smuči. Ne išče-te parkirnega mesta, ni težavs snegom na cesti. Polegtega pa ste privarčevali nagorivu in pripomogli k čistej-šemu okolju in zraku."
Je ideja o smučišču vaša alijo razvijate skupaj z oče-tom, ki je investiral v iz-gradnjo hotela in vodnegaparka?
"Ideja se je razvijala posto-poma in je sledila kot logič-no nadaljevanje turističnegarazvoja v Bohinjski Bistrici.Smučišče je, tako kot vodnipark in hotel, zraslo na oče-tovem zelniku, skupaj pa se-daj vsak s svojega stališčaidejo dopolnjujeva in gradivaskupaj z drugimi mednarod-nimi strokovnjaki."
Leta 2009 ste stari komajšestindvajset let prevzelimesto direktorja EKO Bo-hinj Park Hotela. Kako vamje uspelo, da ste že takomladi nastopili tako odgo-vorno funkcijo?
"Imel sem srečo, da sem sev poslovne smeri podal žezelo mlad. Veliko je k temupripomogla klima doma,kjer sta starša vodila vsaksvoje podjetje. Zatemsem se še pred za-ključkom fakulteteposla lotil tudisam, ko svas prijate-l j e m
vodila lastno založniško pod-jetje. Pred vsem tem pa sem sprijatelji ustanovil tudi šport-no društvo Freeapproved,kjer danes predsedujem sko-raj dvestočlanskemu skupkučudovitih športnih zanesenja-kov. Za posel pomembnevrednote in odgovornost semsi privzgojil doma. Vse svojeprojekte vodim s srcem indušo, kjer mi zmanjka stro-ke, pa se obrnem na strokov-njake. Ker se od mladih nogspoprijemam z alpinistični-mi izzivi in resnimi, včasih zaživljenje pomembnimi pro-blemi, se vsakdanjih službe-nih težav lotevam pozitivnonaravnan, ker vem, da to živ-ljenjsko gledano niso velikiproblemi. Zato jih najbrž tudilažje rešujem."
Z željo postati dober direk-tor ste se ob nastopu funk-cije odločili, da boste navsakem delovnem mestu vhotelu preživeli nekaj časa.Katero od preizkušenih de-lovnih mest bi sami najtež-je opravljali?
"Glede tega bi se težkoopredelil, ker sem se prema-lo poglobil v posamezni pro-ces. Namen preizkusadelovnih mest je bil tudi ta,da spoznam na lastni kožine samo, kakšno je delo,temveč tudi, kje bi lahkokaj izboljšali ali nadgradi-li. Zdi se mi, da bi najtežeopravljal rutinska dela. Tu-rizem je sicerg l e d e
tega dober, ker delo z ljudminikoli ni rutinsko."
Kako je v preteklem letuposloval vodni park in ho-tel, ki je največkrat nagra-jen hotel v Sloveniji?
"Hotel in vodni park sta vletu 2011 delovala dobro inleto skupno zaključila pri-bližno štirinajst odstotkovbolje kot leto poprej. Če paanaliziramo samo hotel, jebilo njegovo poslovanje kartriindvajset odstotkov boljšekot leto prej."
Imate občutek, da vas Bo-hinjci podpirajo pri načrtih?
"V začetku, ko se je gradilvodni park, je bil odnos Bo-hinjcev do nas precej druga-čen kot danes. Na nas so gle-dali s precej velikim nezaupa-njem, krožile so raznoraznezgodbe. Ampak sedaj, po večletih, ko so Bohinjci vendarlespoznali, da smo - sedaj želahko rečem - v našem čudo-vitem Bohinju z dobrimi na-meni, da zaposlujemo lokal-ne ljudi, da je naš način delo-vanja in razmišljanja trajno-
sten in dolgoročen - gleda-jo povsem drugače.
Zelo pozitivno.Imamo ne
samo lo-kalno,
temvečtudi širšo
podporo.Zelo dober
občutek je to,priznam."
Javnosti ste poznani pred-vsem kot direktor eko hote-la. Poleg tega ste direktor šeenega podjetja in vodja dru-gih aktivnosti. Kako vseskupaj povezujete?
"Delo me veseli. Veseli metoliko časa, dokler v tem naj-dem izziv. Povezav med posa-meznimi funkcijami je mno-go, v bistvu več, kot bi si lahkokdo predstavljal. V dobro vo-ljo me spravijo tudi reakcijeljudi, ko me na primer nekposlovni partner pozna samov službeni podobi, potem pase srečava, ko v razcapani tre-nirki ves utrujen po celemdnevu v gorah skočim še v trgovino z banano v ustih."
Stremite k drugačnosti in knaravnemu? Je to tisto, karvas dela uspešnega?
"Merilo uspešnosti je takozelo subjektivno, da niti nemorem odgovoriti, kaj medela uspešnega. Nekdo vmladem, ambicioznem po-slovnem moškem vidi us-peh, jaz ga po drugi strani vi-dim v tem, kakšne odnosesem pri tem razvil z vplete-nimi - torej v tistem, kar jejavnosti skrito in težko ob-jektivno merljivo. Seveda jepomemben tudi poslovenuspeh, ampak do tega vodiveč poti in to ni tisto, kar meizpopolnjuje in osrečuje naosebni ravni. Če bi imel mi-lijone na računu, ob tem pabi me vsi prezirali in o menigrdo govorili, je to zame sra-mota in čisti osebni poraz.Te vrednote človek oblikuje vdomačem okolju, v katerem
odrašča - ne na fa-kultetah."
Delo ga veseli, dokler vidi izzivDevetindvajsetletni Anže Čokl je pred nekaj dnevi že drugič prejel nagrado kongresna zvezda, ki jo "ljudem, ki spreminjajo industrijo dogodkov", vsako leto podeljuje revija Kongres.Anže Čokl
16
Zgodbe
petek, 27. januarja 2012
France Urbanija bo letos septembradopolnil sedemdeset let. Rojen je bil vŠkrjančevem pri Radomljah, vduhovnika je bil posvečen leta 1968,kot kaplan je najprej pomagal v ljubljanski stolnici in v Šmarju-Sapu,nato je delal kot kaplan v Šentvidu, zatem pa kot župnik enajst let vČrnomlju in od leta 1983 na Dovjem.”Velikokrat je težko, a nikoli mi ni biložal, da sem se odločil za duhovniškipoklic,” pravi.
Urša Peternel
"Hvaležen sem Bogu, dasem prišel v ta konec, tudizaradi Golice! Že prvo je-sen, ko sem zaživel tu, semprelezel vse grape in hribetod okoli, ta čudoviti svet...," pravi France Urbanija,"triglavski župnik", ki jepred skoraj tremi leti zapu-stil Dovje, kjer je bil župnikkar 26 let, in nov dom našelv Planini pod Golico, v žup-niji Svetega križa. Čeprav jebilo mnogim na Dovjem obnjegovem odhodu hudo, pasam pravi: "Obdobje moje-ga službovanja na Dovjemje bilo čudovito romanje. Ako sprejmeš odločitev za du-hovnika, sprejmeš tudi od-ločitev, da boš delal tam, ka-mor boš poslan ... Saj našeprebivanje tukaj ni nikjerstalno. Danes si, jutri te ni..." V Planini pod Golico jebil lepo sprejet in tudi samse je lepo navadil na te kra-je, pravi. Kot duhovni po-
močnik pomaga jeseniške-mu župniku, saj Sveti križod leta 1941 ni samostojnažupnija. V vaški cerkvi ma-šuje, poučuje verouk, v jese-niški bolnišnici dela kot bol-nišnični duhovnik ... V de-kretu, po katerem je zapu-stil Dovje, pa je tako ali takozapisano, da mora še naprejskrbeti za bogoslužje naKredarici in v Vratih. Takotorej ostaja še naprej "tri-glavski župnik", naslednikJakoba Aljaža. "Nikoli ni-sem štel, kolikokrat sem bilna Kredarici ... Poleti je tamod tretje nedelje v juliju pado 8. septembra vsako ne-deljo zvečer maša. Prvamaša v letu je vedno na veli-konočni ponedeljek, vednotudi 25. junija za državnipraznik, 5. avgusta za Mari-jo Snežno, pa maša v spo-min na blagoslov kapele ...Za maševanje na Kredaricime prosijo tudi razne skupi-ne, eno najlepših maševanjje za Društvo onkoloških
bolnikov ... Potem so tu šeporoke, v kapeli jih je bilodoslej 31," pripoveduje. Šelani je bil tudi po trikrat nateden na Kredarici. "Kadarmoram, kadar morem in šekdaj vmes," se pošali. "Sempa rekel, da bi počasi to mo-ral prevzeti nekdo mlajši.Če ne bom več zmogel potina Kredarico v štirih urah,sem rekel, bom prosil, da zato določijo nekoga drugega.Zdaj mi še uspe, a ne greveč tako kot včasih. Tu soleta, pa malo sem se zgaral,lani sem imel tudi težave ssrcem ..." A z gorami, v ka-terih je kot mlad fant tudisprejel odločitev za duhov-niški poklic, ostaja še naprejtesno povezan. Ne le s Kre-darico, tudi s kamniškimihribi, pod katerimi je bil ro-jen, pa s hribi drugod poSloveniji, ki jih je prehodilpodolgem in počez. In zdajskozi okno - namesto televi-zije, ki je sploh nima - gledaGolico. "Na Golico grem
večkrat tudi pozimi, jeseni,raje kot poleti. To so takirazgledi ..." Vselej vzame sseboj fotoaparat, saj njegovaljubezen do fotografiranjasega še v čas osnovne šole."Tisti prvi fotoaparat, kismo ga imeli z brati, še ved-no imam. Dolga leta sem fo-tografiral s klasičnim foto-aparatom, potem pa so miob odhodu z Dovjega prija-telji podarili digitalni apa-rat. A tudi ta je leto dni ostalzapakiran. No, zdaj, ko semga začel uporabljati, pa negrem nikamor brez njega."Njegovi najljubši motivi sohribi, ptice in otroci. Je tudičlan Fotokluba Jesenice,kjer je bil njegov prijatelj inmentor Jaka Čop, Čopov Ja-kec. Še en Čop, Joža, zna-meniti slovenski alpinist, paje pokopan prav na pokopa-lišču v Planini pod Golico.Čopov je bil tudi znamenitipozdrav, ki ga že dolgo upo-rablja tudi Urbanija: "Boglonaj, ker smo pr'jat'l'i!"
Bog lonaj, ker smo pr’jat’l’i!"Triglavski župnik" France Urbanija že tretje leto živi v Planini pod Golico, v župniji Svetega križa. A v dekretu, po katerem je zapustil Dovje, je tako ali tako zapisano, da mora še naprej skrbeti za bogoslužje na Kredarici in v Vratih.
"Nimam interneta niti televizije, sem pravi puščavnik ...Imam pa nekaj boljšega: okna s pogledom na Golico ..."
Suzana P. Kovačič
Dijakinja četrtega letnikaESIC gimnazije Kranj Vere-na Klara Bošnjak je bila v ok-viru evropskega projekta Co-menius - Individualna mo-bilnost na trimesečnem šo-lanju na partnerski gimnazi-ji Lycée Lumiere v franco-skem La Ciotatu. Čas od dru-gega septembra do prvegadecembra, ki ga je preživelav njej ljubi deželi, je več kotodlično izkoristila za izpo-polnjevanje znanja, pred-vsem pa je, kot je poudarila,dobila neprecenljive izkuš-nje in več samozavesti. "Ak-tivno govorim francosko, an-gleško in špansko. Kar fajnza dekle, staro osemnajst let,kajne (smeh)," je dejala prednekaj dnevi.
"La Ciotat je pobratenomesto s Kranjem, tam sembila že večkrat s šolo in na-vezala prijateljstva. V La Ci-otat s šolo nismo potovalisamo zaradi zabave, ampaksmo se tudi izobraževali,tako smo skupaj s španski-mi, madžarskimi in franco-skimi sovrstniki vsako letopripravili gledališko pred-stavo. Ob eni takšni prilož-nosti sem izvedela, da jemožna izmenjava dijakov
prek projekta Comenius; fi-nančno mi je projekt omo-gočil pokritje stroškov letal-ske karte, bivanja, prehra-ne, učbenikov, pa še nekajžepnine sem dobivala. Nemorem si sploh zamisliti,da bi bilo lahko bolje," jepovedala Verena Klara.
Slovenska dijakinja je ime-la sobo s pogledom na mor-je. "Stanovala sem pri dru-žini Bernard v kraju La Cadiere. Zanimiva družina.Mama je slikarka in hkratigospodinja, ki skrbi za grad-
njo še nedokončane hiše intudi sama postori veliko del,oče je poslovnež, ki je medtednom v Parizu, čez viken-de doma z družino. Hčerkaje stara devetnajst let, sin se-demnajst, oba sta gimnazij-ca. Družina je zaradi očeto-vih poslov veliko potovala posvetu, zato tudi vsi govorijoangleško. Pravzaprav je bilotako, da sem se doma prinjih pogovarjala angleško,ker so tako želeli, v šoli pafrancosko. Od njihove hišedo bližnjih klifov je bilo štiri
minute hoje," je razložila so-govornica in dodala, da jeimela zanimivo izkušnjotudi s tedenskim bivanjempri babici družine Bernard,svetovljanki, ki je francoskohišo opremila s pridihomIndonezije. "Moram pouda-riti, da Francozi resničnoznajo uživati v hrani, v zdra-vi hrani. Nekaj zdravih inobenem okusnih receptovsem prinesla domov in nav-dušila še svoje domače."
Šolska ura v gimnaziji LycéeLumiere traja kar 55 minut.
"Pouk poteka od osmih zju-traj do šestih popoldne. Vmesje uro časa za kosilo. Težko bisploh primerjala šolanje prinas in pri njih. Na tej gimna-ziji v La Ciotatu imajo velikosmeri, na primer ekonom-sko, literarno. Čeprav v do-mačem Kranju hodim v eko-nomsko šolo, sem tam izbra-la literarno smer zaradi izpo-polnjevanja francoščine.Imela sem kar deset ur filozo-fije na teden! Poleg filozofijesem imela tudi književnost,zgodovino in geografijo,
združeno v en predmet, an-gleščino na osnovni in višjiravni znanja, španščino inportugalščino ter celo latin-ščino. Lahko vam pa zago-tovim, da je učenje tujih jezi-kov v Sloveniji poteka na bi-stveno višji ravni kot prinjih," je poudarila dijakinja.
"V času šolanja v Francijiso prek Comeniusa organizi-rali tridnevno potovanje v Va-lence, kjer smo se srečali di-jaki iz različnih dežel, ki smobili na izmenjavi v Franciji.Italijani, Španci, Belgijci ... injaz kot edina Slovenka. V Va-lenci smo v jami, bogati skapniki, videli tudi človeškeribice in posebej me je razve-
selilo, da je vodič vedel, da soprav take človeške ribice tudiv Postojnski jami," je dejalazanimiva sogovornica, kiima prav tako zanimive načr-te: "Jeseni želim nadaljevatištudij popularne glasbe vLondonu ali Edinburgu,vzporedno s tem želim v Slo-veniji vpisati študij španšči-ne in francoščine." Kako dapopularna glasba? "Učilasem se violino, klavir, kupilasem kitaro ... Učim se solopetja pri Marti Zore, med-tem sem nekaj pevskega zna-
nja dobila tudi pri MatejiMacKenzie. Posnete imamvidee, ki so na You Tubu," jepojasnila in dodala, da jobomo spomladi videli venem velikem šovu, ki je šeskrivnost. Verena Klara seresno pripravlja na tujino, sajmeni, da je svet dovolj velik,da sprejme drugačnost ljudi.Njenemu zanimivemu raz-mišljanju dodajmo še enega:"Poleti sem brala knjigo, kime je čisto prevzela ... Nekilik se je pisal MacAlister. Pri-imek je bil res hud, tako zelo,da sem k Vereni Klari Boš-njak dodala še priimek Ma-cAlister. Saj sem vam rekla,želim uspeti v tujini (smeh)."
Po neprecenljivo izkušnjo v tujinoRomantičen, kot francoski jezik opiše Verena Klara Bošnjak, je dijakinjo popeljal na šolanje v La Ciotat.
Verena Klara Bošnjak MacAlister (levo) s prijateljico iz La Ciotata, portugalsko vrstnico Nidio,s katero si še vedno dopisujeta; ampak pozor - dopisujeta si po klasični pošti.
"V teh nekaj letih potovanj sem spoznala, da so ljudje lahko tudi zeloumirjeni, sproščeni, vljudni, zmožnisprejemanja vseh ljudi in morda kanček tega manjka Slovencem."
17petek, 27. januarja 2012
Reportaža
Igor Kavčič
"Nej ma stuo goldinarju,zatuo ke nima liepga obraza,pa snubaču nau. Pa tista sli-va par voglu bajte je tud nie-na! Ta sliva j niena. O muojprelub Buoh, da le neb be-račl." Tako je na smrtni po-stelji govoril stari Šaruc, koje hčeri Meti, prepričan, dabo ta zaradi svoje grdotevedno ostala sama brez mo-škega, zapustil nekaj denar-ja in slivo na vogalu hiše.Tako za preužitek, da ne boberačila na stara leta, saj jeimela očeta, ki je živel tež-ko, a pošteno, v noveli pišeže Tavčar. Besede, ki nas vdanašnjem času brezobzir-nega pohlepa, sle po oblastiin vsakokratnem tekmova-nju, kdo bo boljši, kaj hitrospomnijo, kako tanka jelahko črta, ki v življenju ločimed bedo in blagostanjem.Zgodba pa nas v prvi vrstiseveda popelje v Poljanepred sto leti. Njen avtor, pisatelj Ivan Tavčar, je na-mreč v številnih svojihknjižnih delih beležil in literarno plemenitil slike iz življenja preprostegakmečkega človeka v krajihizpod Blegoša.
Z borno očetovo dedišči-no se Meta težko prebijaskozi življenje, a beračiti jivseeno ni treba. Za sprotise preživlja z delom pri pre-možnih kmetih, na kupčekza stara leta pa ji gre vsako-letni izkupiček od prodajesadov njene slive. Prihran-ke je v strahu, da bi jih kdoukradel iz hiše, skrila podbrin na bližnjem Kuclju.Kljub temu jo je preganjalanočna mora, da bo na staraleta beračila. In res, nekegadne povodenj in zemeljskiplaz odplakneta njeno skri-vališče skupaj z denarjem vSoro. Meti se zmeša, in daji ne bi "ukradli" še njeneslive, se je loti s sekiro, le-tapa jo tudi pokoplje pod se-boj. Tako se konča njenorevno življenje brez upa, dabi bilo kdaj bolje.
Mladec režiral zrelo igralko
Novelo Šarevčeva slivasta za potrebe monodramepred tridesetimi leti drama-tizirala in prevedla v poljan-sko narečje takrat še "mla-dinca" Andrej Šubic in Bo-ris Pintar. Kot se spominjaAndrej, je prav besedila, kijih je dodal Boris, igralkaAnica Berčič s pridom izko-
ristila in v njih na odru šeposebej uživala, bodisi sprikazom dela na njivi, pri-pravo obrokov za izbirčneotroke, čakanjem na pova-bilo na sosedovo poroko alipa pri vohunjenju za lju-bimcema na hribu nad nji-hovo vasjo. Leta 1981 so zodrsko različico novele, znaslovom Šarucova sliva, vPoljanah obeležili 130. ob-letnico rojstva Ivana Tav-čarja, lani novembra pa soz vnovično oživitvijo mo-nodrame pospremili do-godke ob pisateljevi 160.obletnici.
"Spomnim se, ko smootroci iz Hotovlje hodili nabližnji hrib Kucelj in na kopanje na prod ob Soro.Vedno smo hodili mimoŠarevčeve hiše, ki je bilataka kot pred dvesto leti, koso jo najbrž zgradili. Nanjenem vogalu sta bili resdrevesi in njeni zidovi zmajhnimi okni prav impre-sivni, kadar se je sonce upr-lo vanje. Novelo sem površ-no poznal, in ker sem se vtistih letih že pridružil ig-ralski skupini v Poljanah,sem si želel to zgodbo spra-viti na oder," se spominjaAndrej Šubic, danes uspe-šen zdravnik. Boris Pintarje razširil zgodbo, Andrej jo
je prevedel v poljansko na-rečje in takoj poleti so se že začele vaje za predstavo,da bi bila ta jeseni nared ob obeleževanju Tavčarjeveobletnice. "Spomnim se, daso nekateri starejši poljan-ski igralci Anico svarili, češsaj ne bosta zmogla nare-diti predstave ona in en nadobuden dvajsetletnik. Aje imela tako kot jaz dovoljpoguma in zagrizla sva v delo. Predstava je bilauspešnica, naslednje letosmo jo igrali celo na pode-litvi Severjevih nagrad, patudi na prostem prav predŠarevčevo hišo.
"O, seveda se spominjamtistih časov. Niti nisem kajdosti razmišljala, naj sprej-mem vlogo ali ne. Prepros-to rada sem igrala. V tistemčasu smo v Poljanah posta-vili kar nekaj iger, v začetkudevetdesetih sem recimoigrala v predstavi Cvetje vjeseni, s katero smo v pol-janskem narečju gostovalitudi v Ljubljani, in posnelicelo videokaseto," po to-kratni generalki utrujena, aše kako iskriva pripovedujeAnica Berčič, ki je za vlogoLuce v Cvetju v jeseni dobi-la Linhartovo priznanje."Če zdaj gledam nazaj, ješkoda, da so bili igralski
presledki v Poljanah preve-liki, škoda, da nismo več ig-rali. Saj se je dogajalo, a zamojo dušo premalo. Zatosem bila lani še toliko boljvesela, ko mi je Andrejpredlagal, če bi po tridese-tih letih obnovila Šarucovoslivo. Takoj sem bila za to."
Poljansko narečje, dodaten čar igri
Šubic je doma našel brž-kone edini še ohranjeni iz-vod natipkanega besedilaŠarucove slive, ga vnesel vračunalnik, k sodelovanjupridobil Majo Šubic in Ni-ves Lunder, ki sta ilustriralioziroma oblikovali knjiži-co, ta pa je potem izšla prizaložbi Modrijan. Ob pri-hajajoči obletnici Tavčarje-vega rojstva se je kar samapo sebi kazala priložnost zaponovitev igre izpred tride-setih let. "Vedel sem, da jeAnica odlična igralka, inupal sem, da je še v dobriigralski kondiciji in da bosprejela," pripoveduje An-drej in dodaja, da je pravza-prav vlogo vseskozi vzdrže-vala na različne načine in zodlomki iz predstave nasto-pala na raznih proslavah ..."Besedila nisem nikoli po-zabila, vsa ta leta sem ganekako nosila s seboj, sajsem čutila in si želela hkra-ti, da bi monodramo še en-krat zaigrala. Lahko rečem,da sem se na vajah in pri ig-ranju spet kar malo razgi-bala in spoznala, da lahkoše marsikaj naredim. Tudipohval ni manjkalo, kar jeprav tako velika spodbuda.Še bi rada igrala in upam,da bomo v Poljanah naredi-li še kakšno igro. Mogočese bo pa Andrej spet česalotil," z zadovoljstvom za-ključuje Anica.
"Lahko rečem, da je Ani-ca v odlični igralski kondi-ciji, kar sem kot pomočnicarežiserja spoznala že ob pr-vem kontaktu z njo. Je pabilo zame to kar napornodelo, saj sem se v tej vlogipreizkusila prvič," je pove-dala Jerneja Bonča, pomoč-nica režiserja in šepetalka,ki s poljanskim narečjemseveda nima nobenih težav,saj sama govori ta jezik."Upam, da bo še kdaj pri-ložnost." Kot je v nadaljeva-nju povedal Šubic, bodopredstavo ponudili šolam v dolini in okolici, saj je za osnovnošolce taka igraeden izmed načinov, kakobolj spoznati Tavčarja.
”Sliva pa za parbuolšk mej”Monodrama Šarucova sliva, ki sta jo po noveli Ivana Tavčarja Šarevčeva sliva v pristnem poljanskemnarečju dramatizirala Andrej Šubic in Boris Pintar, je bila prvič uprizorjena leta 1981. Po tridesetihletih je v vlogi Šarucove Mete spet nastopila ista igralka, zdaj šestinsedemdesetletna Anica Berčič inznova navdušila.
"Od začietka sej učas ta al pa un otročaj še parplazu, deb sesliu napasu. Pa čej nejbel mislu, de ga na vid drug, ket božiok, paržvižgu j doug briezuc vanjga."
"An fick, dva ficka, pa dvie dvojač, je že tri dvojače, pa še dviedvojač od učierišne tamale košare ja pa ukop lih an groš."
Videmski so pri spravilu krompirja potrebovali Metino pomoč, in njen zaklad pod brinom se je vedno obogatil zakakšno "dvojačo" ali dve.
Ekipa Šarucove slive: (na klopi z leve) pomočnica režiserjaJerneja Bonča in igralka Anica Berčič, (v ozadju z leve) režiser Andrej Šubic, avtor scene Jaka Šubic in oblikovalecluči Janez Lavtar / Foto: Igor Kavčič
Andrej in Anica: režiserjevi nasveti na generalki
18
Na robu
SODNA KRONIKA TEDNA
Minuli teden brez smrtnih žrtevNa slovenskih cestah v minulem tednu ni biloprometnih nesreč s smrtnim izidom. Sicer pa so slovenske ceste letos terjale tri smrtne žrtve, venakem obdobju lani pa sedem. Gorenjskipolicisti so v preteklem tednu obravnavali 32prometnih nesreč, v katerih so se štiri osebelažje telesno poškodovale. Zaradi vožnje podvplivom alkohola so pridržali pet voznikov. Poleg tega so voznikom zaradi kršitev cestnoprometnih predpisov zasegli tri vozila. V vseh primerih so bili vozniki brez veljavnegavozniškega dovoljenja.
Sestra Mira: "Še dobro, da jebil takrat brat v bolnišnici,ker ne bi imel kje živeti! Kose je vrnil domov, je bilo ne-kaj časa nemogoče težko!Bil je kot majhen otrok, zavsako figo se je jokal, neneh-no je hodil za menoj, mora-la sem ga držati za roko, gacrkljati in se z njim pogovar-jati. Kot vidite sami, je odmene precej večji, težji, po-čutila sem se v brezizhod-nem položaju ..."
Branko ni bil (še) invalid,zato se je moral vnovič lotitidela, če je hotel preživeti. Se-stra Mira ga več kot toliko nimogla ujčkati. Ker v službi,osem ur na enem in istemmestu, ni mogel zdržati, jevnovič začel ponujati svojeusluge v bližnji in daljni oko-lici. Imel je srečo, da je bilovedno več takih, ki so v služ-bi ostajali do poznih večernihur, časa za ureditev vrta paniso imeli. Na Branka so sezanesli, saj je bil skrben inmarljiv, le takrat, ko je prišlaura plačila, bi se mu najrajeizognili zgolj s kakšnim''hvala lepa, si bil že priden''.Sem in tja se je to, da njego-vega dela niso tudi finančnocenili, tudi zgodilo. Branko potem nadaljuje:''Bil sem sit nenehnega feh-tanja denarja, zdelo se mi jeponiževalno. Stopil sem nazavod za zaposlovanje ter jihpoprosil, če mi ponudijomožnost, da se prekvalifici-ram. Ker pa sem imel moč-no zmanjšane psihofizičnesposobnosti, testov nisemrešil tako, kot bi moral. Spetsem izvisel. Predlagali somi, naj se zaposlim v inva-lidski delavnici. Šel sem tja,nihče me ni dosti spraševal,dali so mi delo in potemsem osem ur zlagal v škatli-ce neko drobnarijo, da se mije že ob malici vrtelo v glavi,imel sem povišan krvni tlak,šumelo mi je v ušesih inmalo je manjkalo, da bikoga klofnil, ker so mi tisti,ki so še sedeli okoli mize, šlina živce s svojim nenehnimčebljanjem. Vstal sem, pre-vrnil stol, v afektu tudi težkomizo, sploh ne vem, od kodsem imel tolikšno moč.Nato sem odkorakal ven, nazrak. Sedel sem v mokri tra-vi, bilo je ravno po dežju, setresel, poklicali so zdravni-ka, da mi je dal pomirjevalo
in me poslal domov. Še prejpa mi je dejal, da je res žeskrajni čas, da nekaj naredi-jo z menoj. Kaj, mi pa nibilo jasno, dokler nisem do-bil vabila na invalidsko ko-misijo. Tam so že imelimojo kartoteko, z vsemi po-pisi bolezni, vročili so midokument, da sem sicer de-lovno sposoben, a z omejit-vami. Bil sem zadovoljen,saj sem bil prepričan, dabom vseeno dobival zadostiinvalidnine, malo pa bom -za zraven - delal. Kolikorbom, seveda, lahko. Žal se spolovičnim statusom delov-nega invalida nisem mogelnikjer zaposliti. To me jezelo žrlo, saj sem se počutilmanjvrednega. Kamorkolisem prišel, so se odmakniliod mene, kot bi bil kužen.Zgleda, da vsi mislijo, da jeepilepsija nalezljiva kotkakšna kuga, ali kaj. Šel semdo svojega zdravnika in murekel, da nočem, da me ima-jo za kriplna, nekaj časa svakričala drug na drugega, po-tem pa me je napodil izordinacije. Sedaj sem spetna socialni podpori, imamobčutek, da me je družbaogoljufala, saj mi ni omogo-čila, da bi se prekvalificiral."Pravi, da hlapec za drobiž nebo več. Rad bi delal, a kot ve,delo na črno ostro preganja-jo. Zelo je razočaran nadživljenjem, nad seboj, zlastinad ljudmi, ki mu ne omo-gočijo, da bi počel to, kar birad. Napisal je že pismo va-ruhinji človekovih pravic,dobil je sicer odgovor, ki paga ni razumel. Sestra Mira, ki je ves čas bilanekje v bližini, spet pridebliže, objame brata okoli ra-men in reče, da bi bilo mar-sikaj drugače, če ne bi biltako trmast.Potem doda: "Včasih se spre-va že zaradi malenkosti. Ne
more doumeti, da jaz nisem,kot je bila mama, ki ga je raz-vajala kot dojenčka. Včasihnoče govoriti z menoj žezato, ker mu ne namažem nakruh masla tako, kot ga muje mama. Ali pa se sredi nočispomni, da mora ''nujno'' vLjubljano ali kaj podobnega.Jaz pa rečem - ne."Branko se, sem in tja, pravtako naveliča biti sam. Jezi senad internetom, ker meni,da je časopisna ponudba že-nitnih oglasov vedno boljskromna. Rad se dopisuje zženskami, na kakšen zme-nek pa gre le občasno. Prevečga je strah, da bi naletel nakakšno, ki pa bi si, na koncukoncev, zaželela njegovedružbe in bi se hotela k nje-mu tudi preseliti."Z ženskami je danes križ,"potarna."Če je všeč meni, jaz nisemnjej. Če je pametna, se po-čutim kot šolarček, če ve oživljenju še manj od mene,se jezim. Vsaka bi rada bo-gatega ali vsaj z avtom. Jaznimam ne enega ne druge-ga. Včasih sanjam o tem, dabi zadel na loteriji, potem bisi naredil hišo in to veliko.Nikoli nisem maral majh-nih hiš, res ne. Šel bi tudi na potovanje okoli sveta, pane z letalom, temveč z ladjo.Najprej pa bi naredil velikocvetličarno, kjer bi gojil inprodajal cvetje. To je mojživljenjski smisel. Nič dru-gega," je še potarnal.Potem pa se je dvignil, seopravičil, s klopi pobral nekajrevij, v katerih so križanke, in naju z Miro pustil samo."Do večera ga ne bo na spre-gled," je poznavalsko priki-mala njegova sestra in po-tem sva pokusili ocvirkovi-co, ki je, na pol shlajena, žečakala na prve jedce.
(Konec)
Milena Miklavčič
usode
Piše: Matjaž Gregorič
Koprski župan bo plačalVišje sodišče v Ljubljani je potrdilo sodbo ljubljanskega okrožnega sodišča, ki je koprskemužupanu Borisu Popoviču zaradi razžalitve nekdanjega direktorja policije Marka Pogorevcanaložilo plačilo oškodovancu. Popovič bo takoPogorevcu moral plačati dobra dva tisočaka, karje po mnenju višjega sodišča primerna kazenskasankcija. Popovič je med predsedniško kampanjoleta 2007 Marka Pogorevca označil za bandita innajvečjega negativca v državi. Sporne besede jeizrekel, ko so ga vprašali o podpori predsedniškemukandidatu Lojzetu Peterletu, čigar volilni štab jevodil Pogorevc. Izjava je bila objavljena v časnikihDelo in Primorske novice. Koprski župan dejanjani zanikal, a je zatrjeval, da ni nameraval bitižaljiv in da je govoril v vlogi predsednika političnestranke. Nasprotnega mnenja so bili ljubljanskiokrožni sodniki, ki so bili prepričani, da so bilebesede žaljive in izrečene z namenom zaničevanja,čeprav jih je Popovič izrekel v okviru političnedejavnosti.
Nekdanji policist spet pred sodnikiNa okrajnem sodišču v Ljubljani so nadaljevaliobravnavo proti 46-letnemu Igorju Bavdku, ki jeskupaj s sinom Matejem obtožen prikrivanja inponarejanja listin. Leta 2007 naj bi namreč prodalaukraden tovornjak znamke Iveco, za katerega stasi priskrbela ponarejene dokumente in spremenilaidentifikacijske številke. Obtožena sta nadosedanjem sojenju kazniva dejanja zanikala.Bavdek se je zagovarjal, da je tovornjak, ne da bivedel, da je bil ukraden, kupil od Antona U., kije domnevni policijski informator v zadevi Čistalopata, pripeljal pa naj bi mu ga Jože Z., ki se tega na obravnavi ni spomnil in vztrajal, daz omenjenim tovornjakom nima nič, čeprav jetudi pojasnil, da ima težave s spominom. Nekdanji policist Igor Bavdek, ki je v priporu,ima odprta še dva sodna postopka, med drugimtudi zaradi umora Tineta Resnika iz okolice Litije.
petek, 27. januarja 2012
Bolezen, kaj si nam naredila
Koliko in kaj berete z vašimi otroki? (1)
ČRNA KRONIKA TEDNADamjana Šmid
moj pogledVsi ne beremo radi. Nekateribranje celo sovražijo. So ljud-je, ki so nazadnje brali doma-če branje, potem pa niso imeliv roki nobene knjige več.Sama bi knjige lahko jedla, nesamo brala. Najtežje je, ker jihne morem toliko prebrati, kotbi želela. Vendar ne morem inne smem tega pričakovati oddrugih ljudi. Vsak na svoj na-čin dojema in se uči iz sveta.Nekateri radi beremo, drugiskačejo s padalom, tretjim paso zadosti vsakdanja breme-na. Več kot jasno je, da lahkosekundarne potrebe zadovolju-jemo šele takrat, ko so primar-ne zadovoljene. Težko je bratileposlovje, če se boriš za preži-vetje. Hkrati pa lahko pravknjiga ob pravem času obrnemisel, ki se je zataknila v gla-vi, in spravi naše življenje v
drugo smer. Branje pomeniširjenje sveta. Je svoboda, ki tije nihče ne more vzeti. Včasihme žalostijo učni programi, kipremalo upoštevajo praktičnovrednost našega jezika. Podrugi strani pa me veseli, kosrečam učitelje, ki znajo preso-jati, kakšno znanje slovenske-ga jezika potrebujejo učenci.Moja merila za znanje so dru-gačna od meril tistih, ki sedijov pisarnah in pišejo učne načr-te. Čeprav večina izmed njihni bila nikdar v razredu, men-da vedo, kaj je dobro za otro-ke. Pa ni povsem tako. Stvariso bolj preproste, kot jih vidi injih nam predpiše šolska oblast.Na račun sprememb v učnihprogramih se ohranjajo delov-na mesta in preliva veliko de-narja. Tako pač to gre. Še do-bro, da imamo tako potrpežlji-
ve učitelje. No, vrnimo se k slo-venskemu jeziku. To je osnovavsakega naroda. Potrebno jepoznati nekaj njegove zgodo-vine, pravila in navodila zauporabo. Bistvo pa je, daučenci jezik vzljubijo. Da sezaljubijo v besede in jih znajouporabljati vse življenje. Davedo, kaj pomeni sočnost jezi-ka, in da imajo večji besednizaklad kot spisek prijateljev naFacebooku. Vse to jim lahkodamo starši doma in učitelji všoli. Vendar je pogoj za to, daimamo sami radi besede in daslovenski jezik za nas ni nekajstrašnega in učenega. Stavčničleni so luštni, če se z njimi igramo. Pisanje je dogodivš-čina, če pišemo zanimive stva-ri. Branje pa postane velikazabava, če beremo zanimiveknjige.
19petek, 27. januarja 2012
Knjige in ljudje
Jože Košnjek
med sosedi
Med najbolj prepričljivimidokazi bivanja Slovencev naKoroškem so slovenska hiš-na in ledinska imena, ki sojih začeli načrtno zbirati po-samezniki in kulturna druš-tva. Sledovi slovenske nase-litve prihajajo na dan tudi naobmočjih, kjer danes sloven-ske besede ni več. Zbiralnavnema se je še posebej pove-čala leta 2010, ko so bila prvaslovenska hišna in ledinskaimena vnesena v avstrijskiUnescov seznam nesnovnedediščine na Koroškem, zakar imajo največ zaslug obekulturni organizaciji Sloven-cev na Koroškem Krščanskakulturna zveza in Slovenskaprosvetna zveza ter Sloven-ski narodopisni inštitut Ur-ban Jarnik iz Celovca. JoziPack je opravil pionirskodelo pri zbiranju hišnih, le-dinskih in krajinskih imen vKotmari vasi/Koettmanns-
dorf, za kar mu je Slovenskaprosvetna zveza podelilaDrabosnjakovo priznanje.Po Packu so se zgledovalitudi v Šmarjeti/St. Margaret-hen in v Selah/Zell Pfarre ter
izdali ustrezne zemljevide.Ko pa je bilo zbiranje pomni-kov zgodovine in biserov kul-turne krajine vključeno včezmejne projekte, še pose-bej v projekt Flu - Led, se ještevilo sodelujočih razširilona Gorenjsko, še posebej nanjen zgornji del, in na zgor-nji del Savinjske doline terna Inštitut Frana Ramovša vLjubljani. Načrt, da bi bil doleta 2014 pripravljen ustre-zen spletni portal, postajatako realnost.
Na pobudo Enotne liste so sepopisovanja arhitekturnih,kulturnih in zgodovinskihpomnikov, križev, znamenjin kapelic ter drugih poseb-nosti, ki kažejo na slovenskekorenine območja, lotili tudiv trški občini Bekštanj/Fin-kenstein. Pobudnik popiso-vanja mag. Simon Triessnigiz Loč/Latschach je povedal,da so popisali okrog 140 ob-jektov in s tem pomembnoprispevali k ohranjanju kul-turne krajine in njenih po-
sebnosti. "To je ohranjanjezgodovinskega in kulturnegaspomina občine in rešitevdediščine, ki bi sicer izginilav pozabo," je dejal.
Miha Naglič
Tisti, ki ste rojeni pred Tito-vo smrtjo, se gotovo še spo-minjate, kako smo včasih ho-dili v Trst po nakupih. Goto-vo je med starejšimi od 40let le malo takih, ki tega nisosami poskusili. Hodili smopo kavbojke (Rifle) in drugaoblačila, pralni prašek, kavo,birmanske ure znamke Dar-wil ...; kdor je vrh tega prine-sel še na tenko narezaneplahte ta debele mortadele,parmezan v kosu in olive navago, je po okusu sodil že vnadgradnjo. Ne vem, kolikose po nakupih v "mesto v za-livu" (Boris Pahor) hodi šezdaj, morda po najbolj cene-ne ali pa zelo izbrane reči?Vse drugo se tako ali tako žedolgo dobi pri nas doma.Zato pa imamo zdaj prilož-nost, da gremo v Trst kartako, na izlet, zaradi kulina-ričnih, kulturniških ali zgoljturističnih vzgibov. Protikoncu lanskega leta je Založ-ništvo tržaškega tiska (ZTT)izdalo privlačno knjigo z na-slovom Kako lep je Trst (be-sede Srečka Kosovela) inpodnaslovom Prvi slovenskivodnik po Trstu in okolici.Napisali sta ga profesoriciErika Bezin in Poljanka Dol-har, uredila Mitja Tretjak inMartina Kofol, pri nas ga di-stribuira spletna knjigarnaBuča, specializirana za pro-
dajo knjig manjših založb, kinimajo lastnih knjigarn."Vodili vas bomo po ulicahin trgih, predstavljali vambomo arhitekturne in umet-nostne bisere, predvsem pavas bomo opozorili na sledo-ve, ki so jih v Trstu pustiliSlovenci," obeta vodnik zazadnji platnici. V notranjostipa izpostavi deset tržaškihdoživetij: 1. sprehod po Veli-kem trgu in pomolu Audace;2. sprehod po Miramarskemparku in ogled gradu; 3. slo-venska pot po Trstu; 4. stika-nje po starinarnah v judov-skem getu in vzpon na Sv.Just; 5. obisk Rižarne, nekda-njega nacifašističnega tabo-rišča s krematorijsko pečjo;6. panoramski vzpon poŠtorklji z znamenitim open-skim tramvajem; 7. pogledna Tržaški zaliv z Rilkejeveali Napoleonske pešpoti; 8.obisk Kraške ohceti; 9. oku-šanje kave v eni od starih tr-žaških kavarn in obred aperi-tiva v poznih popoldanskihurah; 10. druženje v kraškiosmici in degustacija doma-čega vina ter narezkov.Pa izberimo deveti predlog:okušanje kave v eni od starihtržaških kavarn. Trst je enaod svetovnih prestolnic kave.Illycaffe, Hausbrandt inCremcaffe sodijo med naj-večje in najbolj znane prede-lovalce kave. Od starih ka-varn, ki so v mestu še iz ce-
sarsko-kraljevih časov, papredlaga naš vodnik CaffeTommaseo (Trg/Piazza To-maseo 4, od 1830), kavarnoSan Marco (ulica/Via Battisti18), katere stalni gost je tuditržaški pisatelj Claudio Ma-gris, pa Caffe degli Specchi(na Velikem trgu, PiazzaGrande). Bi znali kavo v njihtudi naročiti? Poznate mno-štvo posebnih tržaških imenza različne kavne vrste?"Opozoriti vas moramo nanekatere zanimive izraze, kijih Tržačani uporabljajo prinaročanju kave. S podobni-mi težavami se sicer mnogiSlovenci srečujejo na Sloven-ski obali, saj se imena različ-nih kavnih napitkov tuditam, tako kot v Trstu, nekoli-ko razlikujejo. V mestu v za-livu boste morali, če si bostezaželeli klasičen italijanskikapučin, naročiti caffelatte(belo kavo) ali macchiatogrande (veliki macchiato). Ka-pučin (it. capuccino) ali eno-stavno kapo (ital. capo) v Tr-stu tolmačijo kot italijanskiespresso s kančkom pene.Kdor ima raje kapučin v ko-zarčku, bo lahko naročil capo
in bi (dobesedno kapo v bi kotbicchiere, torej kozarec). Aro-matični in močan espressosliši na ime nero (črna kava)in liscio (beri lišio, brez vse-ga). Klasični macchiato pa jev Trstu gocciato (dejansko po-kapljan z mlekom). Ljubiteljižganja bodo lahko naročili šecaffe corretto, dobesedno po-pravljeno kavo s kančkom do-mačega žganja ali druge žga-ne pijače." Po tej razlagi sezdi, da bi morali, če bi hoteliv Trstu naročiti katero od tehkav, imeti kavni doktorat. Inne nazadnje: "Letna porabakave je v Trstu najvišja v Ita-liji - državno povprečje je na-mreč 4,5 kg na osebo, v Trstupa znaša kar 10 kg na osebo".Če boste s tem vodnikomhodili po Trstu, boste šele vi-deli, kako je ves prežet s slo-vensko zgodovino in zato šeposebej lep. "Iz avstrijskegapopisa prebivalstva l. 1911 jeizhajalo, da je bil Trst mestoz največjim številom sloven-skega prebivalstva. Mesto ještelo 229.510 prebivalcev: 58tisoč, skoraj 26 odstotkov jebilo Slovencev. V istem ob-dobju je Ljubljana štela le 40tisoč prebivalcev, zato jeljubljanski župan in pisateljIvan Tavčar izjavil, da jeLjubljana srce Slovenije,Trst pa so njena pljuča." Poj-dimo torej v Trst in poskusi-mo, ali je tam še mogoče di-hati po slovensko!
Knjige in knjigoljubi (135)
Kako lep je TrstKako lep je Trst,Založništvo tržaškegatiska (ZTT), Trst, 2011,184+8 strani, 18 evrov,www.buca.si
Gibanje za ohranitev in uveljavljanje slovenske kul-turne in naravne dediščine Kultura - Natura bopodelilo jutri, 28. januarja, ob 13. uri na sejmu Alpe-Adria priznanja Naša Slovenija 2011. Med prejemnikiso tudi Narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovcain več krajevnih kulturnih društev, zakonca Jožica inLudvik Druml ter župnik Stanko Trap iz ZiljskeBistrice ter Vilijem Černo iz Terskih dolin v Italiji.
Slovenci v zamejstvu (283)
Imena so pričevalci zgodovine
Karta slovenskih ledinskih,krajinskih in hišnih imen vKotmari vasi
Mag. Simon Triessnig iz Loč
Pisatelj Boris Pahor na Glasovi preji, Gimnazija Kranj, 9. septembra 2010 / Foto: Gorazd Kavčič
Srečko Kosovel: "Kako lep jeTrst!"
Naslovnica knjige, StudioLink, Trst
Trst, "mesto v zalivu" (Boris Pahor)
20
razgled
Tale "mihovanja" so okrogla,po moji evidenci že 150. povrsti. Lepo. Sicer pa se v temzapisu sprašujem, katerebodo okrogle obletnice v letu2012? Nekaj se jih spomnimkar na pamet, točne datumepreverim v leksikonih ali naspletu. 24. junija bo minilože dvesto let od dne, ko jeNapoleon s svojo največjovojsko (Grande Armee) pre-stopil reko Njemen in krenilv usodni napad na Rusijo; žeistega leta se je moral umak-niti in se po tem porazu niveč prav opomogel. Pred stoleti, 8. oktobra 1912, pa so za-čele vojske Srbije, Bolgarije,Črne gore in Grčije s podpo-ro Rusije skupno vojno protiTurčiji; v njej so zmagale, po-znamo jo pod oznako prvabalkanska vojna. Pri nas naGorenjskem pa se je pred 70
leti zgodil prvi upor protiokupatorju; začel se je s pol-jansko vstajo decembra 1941in dosegel svoj vrh v boju vDražgošah, od 9. do 11. janu-arja 1942. Po njem so bilepartizanske enote razhajka-ne, v spopadih v letu 1942 paso padli tudi glavni vojaški inideološki voditelji upora JakaBernard, Jože Gregorčič, Loj-ze Kebe, Stane Žagar, vsi raz-glašeni za narodne heroje ...Bili so tudi dogodki, ki nisobile vojne narave, a so kljubtemu zahtevali visoko številožrtev; pred sto leti, 15. aprila1912, se je potopil Titanik, od2.208 ljudi na krovu so 1.503umrli, preživelo jih je le 705.Spet druge vrste so dogodki,ki niso zahtevali smrtnih,zato pa kljub temu človeškežrtve. Letos bo minilo že 40let od jeseni 1972, ko je bilzaradi svojih liberalnih nazo-rov in dejanj prisiljen odsto-piti Stane Kavčič, prvi možtedanje slovenske vlade. Znjim so bili politično usmr-čeni (beri: upokojeni in izoli-rani) tudi nekateri njegovinajožji sodelavci, med njimiNiko Kavčič, lani umrli banč-nik škofjeloškega rodu.Bolj prijazne narave so okro-gle obletnice rojstev in smrtiraznih velikih in ustvarjalnihosebnosti; ob njih imamolepo priložnost, da se znovapoglobimo v njihova dela.Letos bo gotovo posebne po-zornosti deležna 150-letnicasmrti škofa Antona MartinaSlomška, umrl je 24. sep-tembra 1862. Vprašanje paje, ali se bo hotel kdo spom-niti revolucionarja in politikaBorisa Kidriča; rodil se jepred sto leti, 10. aprila 1912.Na Gorenjskem se bomo za-
gotovo spomnili pisatelja inrojaka Frana S. Finžgarja; 2.junija bo minilo 50 let odnjegove smrti. To bo lepa pri-ložnost, da spet preberemokatero od njegovih del. Go-renjski glas ga bo počastilmed prvimi; že 16. februarjabo v Hiši kulinarike Jezeršekv Sori Glasova preja. Gostpreje bo prof. dr. Janez Boga-taj, ki ga poznamo kot vr-hunskega etnologa; manjznano pa je, da je tudi pisate-ljev pranečak in da je zmamo, ki je bila Finžgarjevanečakinja, pri njem preživelprvih petnajst let svojega živ-ljenja.Vam je znano ime Peter Hi-cinger? Svoj čas je bil duhov-nik in zavzeti domoznanec;rodil se je v Tržiču pred 200leti, 29. junija 1812, službo-val v različnih farah in dopi-soval v tedanje časopisje. Kajpa Simon Strupi, vam to imekaj pomeni? Rodil se je 20.oktobra 1812 v Čirčah priKranju, študiral na Dunaju,postal deželni živinozdrav-nik na Kranjskem in bil na-zadnje profesor živinozdrav-stva na medicinski fakulteti vPragi, kjer je tudi umrl. Na-pisal je prvo celovito obrav-navo bolezni domačih živaliin njihovega zdravljenja:Nauk spoznanja in ozdravlja-nja vunanjih in notranjih bo-lezni konj, goved, ovac, koz,prešičev in psov. Tako, zdajveste. In še bi lahko našteva-li: da sta se pred 150 leti rodi-la pravnik, gospodarstvenikin politik Karel Triller (vŠkofji Loki, 21. aprila 1862)in slikar Anton Ažbe (v Do-lenčicah, 30. maja 1862) ...Toliko za zdaj, med letom paše kaj.
Miha Naglič
Mihovanja
Vaš razgled
petek, 27. januarja 2012
Okrogle v letu 2012
Naš fotoreporter Matic Zorman je spet na poti v Gazo. Trenutno je v Egiptu, na trgu Tahrir je posnel demonstracije, ki tudi po letu dni še vednone popuščajo ... B. B. / Foto: Matic Zorman
Jana nam je iz Moskve poslala sliko domačina, ki je v strahu, da bi snegpoškodoval streho, tega rinil s strehe. Nja, v Rusiji se snega otepajo, pri naspa še vedno čakamo na pravo zimo. B. B. / Foto: Jana Mancevič
Še nimate slovenske zastave?
Za vas smo pripravili izredno ugodno ponudbo kakovostnihslovenskih zastav.
Slovenska zastava, svilena, 200 x 100 cm, stane le 24,50 EUR.Slovenska zastava, svilena, 150 x 75 cm , stane le 18,90 EUR.
Zastavo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: [email protected]. Če vam jo pošljemo po pošti, plačate šepoštnino (ok. 3 EUR).
www.gorenjskiglas.si
PRILOGA GORENJSKEGA GLASA
28 PETE
K_27
. 01.
2012GLASOV ODER
NORA NOČ TANJEŽAGAR
"To bodo lepi trenutki, ki jih bodopopestrili glasba, smeh in ples," jenedeljski veliki koncert Tanje Žagar zgosti v Strahinju napovedal humo-rist Sebastjan Kamenik. / Foto: Tina Dokl
22
LJUDJE
ŠTAJERSKO VZDUŠJEPOD VITRANCEM
Tudi Gorenjci smo s pomočjo šta-jerskih organizatorjev minuli konectedna najboljšim smučarkam svetaznali pripraviti imenitno vzdušje./ Foto: Gorazd Kavčič
KULTURA
ZLATA PLAKETAMIRKU CUDERMANU
Najvišje priznanje Javnega sklada Re-publike Slovenije za kulturne dejavno-sti, zlato plaketo za življenjsko delo, jeprejel dr. Mirko Cuderman.
23
Plan
et d
inoz
avro
v 2.
Več
na
stra
ni 2
8 /
Foto
: arh
iv P
lane
t Tuš
22 PETEK_27. 01. 2012
GLASOV ODER, KINO
n res je polna dvoranaBiotehniškega centraimela kaj slišati na kartriurni prireditvi, ki jo jeTanja Žagar "napoveda-
la" s pesmijo Če brez ljubez-ni bi in nadaljevala z Majh-nimi nežnostmi. Na odru joje spremljala skupina Avan-tura, zasedba Prekmurcev"dobre volje". S pesmijoVsaj malo sonca je glavnazvezda večera v dvorani po-zdravila svoje navdušeneoboževalce, člane Zborčkaod A do Ž, s katerimi staskupaj z Rokom Ferengjoprav na to pesem posnela vi-deospot. Z bučnim aplav-zom so obiskovalci nagradi-li tudi prve goste, ansambelModrijani, njihov pevecBlaž Švab pa je mimogredeTanji Žagar napovedal šepodoknico.
Pesem Tiho, tiho časbeži so skupaj s pevko za-peli obiskovalci, presene-čenje večera pa je bila EvaPirnat, ki je zaplesala napesem Hvala, ker si obmeni ti. Na vsak nastop Ta-nja Žagar povabi tudi sku-
pino Foxy Teens, s kateroje začela kariero. Nedeljskipa je bil že njen šestdesetisamostojni koncert, na ka-terem je zaplesala z Matev-žem Ogorelcem, s katerimsta slavila v oddaji Zvezdeplešejo.
Tanja Žagar je ob tej prilož-nosti predstavila svoj novi al-bum Naj živi lep spomin, na-slovno pesem in še nekateredruge iz albuma, kot je živah-na Nora noč, pa tudi zapelaštevilnemu občinstvu. Naodru se ji je pridružil tudi Da-vid Grom, mladi pevec z Ble-da, in opozoril na svoj še svežalbum Veš, da mislim nate.Koncert je prijetno začinil AdiSmolar in najprej zapel o pri-jateljstvu. Prijateljstvo je v res-nici tisto, ki si zasluži pesem... Koncert Tanje Žagar z gostije navdušil tudi mlajšo publi-ko, saj so otroci prišli kar pododer in plesali in plesali. Enaj-stega marca veliki koncert Ta-nje Žagar z gosti lahko obi-ščete v Žirovnici, na njem paverjamemo, da bo obiskoval-cem skozi pesem sporočila,da je Zaljubljena v življenje.Prav tak je naslov zadnje pes-mi z njenega novega albumaNaj živi lep spomin.
Petek, 27. 1.21.20, 23.50 PARADA18.00, 21.00, 23.59 GRIVASTI VOJAK20.50, 23.00 ANGLEŠKA PITA19.30, 21.30, 23.30 PODZEMLJE: PREBUJENJE, 3D20.15, 22.45 PISMA SV. NIKOLAJU15.30, 16.15, 17.30, 18.15 OBUTI MAČEK, 3D, sinhroniziran18.50 OBUTI MAČEK15.00, 17.00 OBUTI MAČEK, sinhroniziran19.00 TIHOTAPCI16.20 MUPPETKI16.00 ALVIN IN VEVERIČKI 3, sinhroniziran
Sobota, 28. 1.10.00 IMPIJEV OTOK, sinhroniziran21.20, 23.50 PARADA13.00, 18.00, 21.00, 23.59 GRIVASTI VOJAK14.10, 20.50, 23.00 ANGLEŠKA PITA13.30, 19.30, 21.30, 23.30 PODZEMLJE: PREBUJENJE, 3D20.15, 22.45 PISMA SV. NIKOLAJU11.30, 12.15, 14.15, 15.30, 16.15, 17.30, 18.15 OBUTI MAČEK, 3D, sinhroniziran18.50 OBUTI MAČEK10.50, 12.50, 15.00, 17.00 OBUTI MAČEK, sinhroniziran19.00 TIHOTAPCI16.20 MUPPETKI11.05, 16.00 ALVIN IN VEVERIČKI 3, sinhroniziran
Nedelja, 29. 1.10.00 IMPIJEV OTOK, sinhroniziran21.20 PARADA13.00, 18.00, 21.00 GRIVASTI VOJAK14.10, 20.50 ANGLEŠKA PITA
13.30, 19.30, 21.30 PODZEMLJE: PREBUJENJE, 3D20.15 PISMA SV. NIKOLAJU11.30, 12.15, 14.15, 15.30, 16.15, 17.30, 18.15 OBUTI MAČEK, 3D, sinhroniziran18.50 OBUTI MAČEK10.50, 12.50, 15.00, 17.00 OBUTI MAČEK, sinhroniziran19.00 TIHOTAPCI16.20 MUPPETKI11.05, 16.00 ALVIN IN VEVERIČKI 3, sinhroniziran
Ponedeljek, 30. 1.21.20 PARADA18.00, 21.00 GRIVASTI VOJAK20.50 ANGLEŠKA PITA19.30, 21.30 PODZEMLJE: PREBUJENJE, 3D20.15 PISMA SV. NIKOLAJU15.30, 16.15, 17.30, 18.15 OBUTI MAČEK, 3D, sinhroniziran18.50 OBUTI MAČEK15.00, 17.00 OBUTI MAČEK, sinhroniziran19.00 TIHOTAPCI16.20 MUPPETKI16.00 ALVIN IN VEVERIČKI 3, sinhroniziran
Sobota, 28. 1.18.00 WINX KLUB: ČAROBNA PUSTOLOVŠČINA
Nedelja, 29. 1.11.00 WINX KLUB: ČAROBNA PUSTOLOVŠČINA
Organizatorji filmskih predstav si pri-držujejo pravico do spremembe pro-grama.
KINO ŽELEZAR, JESENICE
PLANET TUŠ, KRANJ
KINO SPORED
NORA NOČ TANJE ŽAGAR"To bodo lepi trenutki, ki jih bodo popestrili glasba, smeh in ples," je nedeljski veliki koncert TanjeŽagar z gosti v Strahinju napovedal humorist Sebastjan Kamenik.
O MISIJI EVROVIZIJINekaj že uveljavljenih slovenskih pevk smo vprašali, kako so zadovoljne z oddajo Misija Evrovizija inkaj menijo o finalistkah, ki se bodo na Emi potegovale za nastop na letošnji Evroviziji. / Jasna Paladin
Tanja Žagar je navdušila občinstvo tudi s svojo neizmernoenergijo in optimizmom. Spremljala jo je skupina Avantura.
Ansambel Modrijani je bil med Tanjinimi gosti. / Foto: Tina Dokl Sebastjan, Eva Pirnat in Adi Smolar / Foto: Tina Dokl
Suzana P. Kovačič
I
Pri Avseniku 140 harmonikarjev
Konec preteklega tedna je Glasbena šola Avsenik v Begu-njah priredila 6. Mednarodno tekmovanje harmonikarjevza nagrado Avsenik. Udeležba je bila rekordna, saj je so-delovalo 147 harmonikarjev, ki so igrali na klavirsko indiatonično harmoniko, in ena komorna skupina. Stro-kovna komisija, v kateri so bili Igor Podpečan, Tone Iskrain Werner Lexer je za najboljšega na klavirski harmonikiizbrala Bena Šnajderja od Sv. Ane, za najboljšega na"frajtonarici" pa Mateja Vošnerja iz Mute. Med komorni-mi harmonikarskimi skupini pa so bili najboljši harmoni-karji Glasbene šole Tržič Jan Zadnikar, Rok Zupančič inMiha Štular, njihov mentor pa je Mirko Šlibar. J. K.
Poroke, rojstva, obletnice, zabave ...Delite osebno srečo z bralci in vaše predloge sporočiteAlenki Brun po e-pošti: [email protected] ali potelefonu: 041/699 005.
Harmonikarski trio Glasbene šole iz Tržiča
Eva Černe:
"Oddaja mi je bila všeč, anavijala sem za Niko Zorjan,ki je izpadla tik pred kon-cem. Zdi se mi, da je glasvendarle pomembnejši odsamega šova. Finalistkamsvetujem, da so samoza-vestne, da uživajo na odru,da stoodstotno verjamejovase in da delajo s srcem."
Katarina Habe, Katrinas:
"Kljub številnim dobrimpevcem pri nobenem nisemzasledila tiste prave oseb-nostne zrelosti. Čeprav jeEva Boto zares odlična pev-ka, pa sta me odrsko prepri-čali dvojčici, ki ste mi zditapravšnji za Evrovizijo, sajbosta znali prepričati tudiza odrom."
Nuška Drašček:
"Oddajo sem z zanima-njem spremljala in slišalismo res nekaj odličnih pev-cev. Najbolj me je prepriča-la mlada Korošica Eva Boto,ki ima res izjemen glas in sevidi, da je velik talent, zatomenim, da je bil izbor karuspešen."
Neža Drobnič Bogataj:
"Iskreno povedano, sem od-dajo spremljala bolj malo, ase mi zdi, da sta za Evrovizi-jo pravi dvojčici Eva in NikaPrusnik, saj sodita v ta kon-cept. Ker je bila oddaja zelogledana, mislim, da se botakšen način izbora kar ob-držal. Če bom utegnila,bom gledala finale."
Foto
: Tin
a D
okl
Foto
: Vid
eopr
oduk
cija
MO
PS
PETEK_27. 01. 2012 23
KULTURA
a sredini osred-nji prireditvisklada v Festi-valni dvorani vLjubljani so že
tradicionalno podelili vsako-letna priznanja za življenj-sko delo in izjemne dosežkena področju ljubiteljskih kul-turnih dejavnosti. DirektorJavnega sklada RepublikeSlovenije za kulturne dejav-nosti Igor Teršar je imel to-krat čast podeliti zlato plake-to za življenjsko delo, petsrebrnih plaket za dosežkena področju ljubiteljske kul-ture in zlati znak za dosežkena področju literature. Zlatoplaketo za življenjsko delona področju zborovske glas-be je tako prejel dr. MirkoCuderman, nosilci srebrnihplaket pa so: Marjan Bevk zauspešno kulturno udejstvo-vanje doma in v zamejstvu,Hanzi Weiss za razvijanjekulturnega sodelovanja sSlovenci v zamejstvu, MarijaAhačič Pollak za ustvarjalnoin uspešno razvijanje vokal-ne glasbe zunaj matične do-movine, Daliborka Podbojza ustvarjalno in pedagoškodelo na področju sodobnegaplesa in Josip Zupan zaorganizacijsko in pedagoškodelo na področju kulturnihdejavnosti. Poleg tega je zlatiznak JSKD je prejela NatašaKramberger za izjemne do-sežke na področju literarnedejavnosti.
Dr. Mirko Cuderman se jerodil pred enainosemdeseti-mi leti v Tupaličah pri Pred-dvoru. V petdesetih letih ak-tivnega delovanja na podro-čju ljubiteljske in kasnejepoklicne zborovske glasbe jedal slovenski glasbeni po-ustvarjalnosti neizbrisen pe-čat. Izjemni so njegovo zna-nje, glasbeni spomin, ener-gija in muzikalnost, kar gauvršča v vrh evropskih zbo-rovodij. Njegovo delo se raz-teza na tri področja: po-ustvarjalno, organizacijskoin muzikološko. V stotinahkoncertov, ki jih je zasnovaltako programsko kot umet-niško, je na slovenske kon-certne odre postavil največjadela domače in svetovne vo-kalne ter vokalno-instru-mentalne glasbene zakladni-
ce. V programih, ki jih je pri-pravljal dr. Mirko Cuder-man, srečamo vrsto prvih iz-vedb v Ljubljani in prvih iz-vedb nasploh. "Njegovabrezkompromisna zaveza-nost najvišjim umetniškimstandardom je pripeljala doizjemnih poustvaritev, ki sonavdihovale mnoge drugepoustvarjalce. Njegov prispe-vek na področju zborovsketer vokalno-instrumentalneglasbe je enkraten in nepo-novljiv," so med drugim za-pisali k njegovi nagradi. Mir-ko Cuderman je vodil najvid-nejše slovenske zbore, neka-tere je tudi ustanovil: Zborljubljanskih bogoslovcev,Zbor ljubljanske stolnice,Consortium musicum, Ko-morni zbor RTV Slovenija,
Slovenski komorni zbor,Slovenski oktet ... V zgodovi-no se je zapisal s svojim iz-jemnim opusom in bo ostaltrajno zapisan kot najpo-membnejši poustvarjalecslovenske zborovske glasbena prehodu iz dvajsetega venaindvajseto stoletje.
Marija Ahačič Pollak, ki iz-haja iz glasbene družine izTržiča, je svoje glasbenoznanje, veselje do slovenskepesmi in kulture preneslapreko meja slovenske domo-vine v Kanado, kjer je biladolga leta izjemna promo-torka slovenske kulturne inglasbene tradicije. Med dru-gim se je uveljavila kot usta-noviteljica in odgovornaurednica radijske oddajeGlas kanadskih Slovencevpod okriljem Vseslovenske-ga kulturnega odbora v To-rontu. Vodila ga je sedemlet. V tem času je za vodenjeoddaje usposobila več mla-dih, danes pa pri oddaji ob-časno še vedno sodeluje koturednica. Pri Tržiškem mu-zeju je leta 2005 izšel njenknjižni prvenec z naslovomNitke življenja, kroniko njenedružine, Martinčkovih iz Tr-žiča. Napisala pa je tudi knji-go o Jožetu Kastelicu, mece-nu in podporniku Slovencevv Torontu. V Kanadi je usta-novila tudi dekliško vokalnoskupino Plamen, s katero je
slovensko pesem širila tako vizseljenstvu kot doma. Naprelomu tisočletja je bila ssvojo skupino izbrana med126 skupin, ki so nastopile vkanadskem parlamentu zatamkajšnje poslance in di-plomate.
Pod okriljem JSKD sicerredno deluje več kot 4.500kulturnih društev in skupin,ki imajo skoraj 100 tisoč čla-nov. V kulturno ljubiteljstvospada še 1.800 otroških inmladinskih ustvarjalnih sku-pin z več kot 45 tisoč mladi-mi ustvarjalci. Številke ne-dvomno govorijo o veliki po-trebi in želji prebivalstva poumetniškem izražanju inpreiskovanju globin duha.Ne le v času krize in poudar-jenega individualizma, tudisicer je lahko ljubiteljskakultura priložnost za nekopozitivno perspektivo, zadvig samopodobe in ne na-zadnje za vzpostavljanjeskupnostnih vezi. Kulturnadruštva so marsikje ena alicelo edina priložnost zazdruževanje ljudi na kreativ-ni osnovi. Sklad je s svojimi59 izpostavami, ki delujejo vvseh občinah Slovenije, edenglavnih spodbujevalcev kul-turnega udejstvovanja, izob-raževanja, socialnega vklju-čevanja, vseživljenjska uče-nja in skladnejšega regional-nega razvoja Slovenije.
ZLATA PLAKETA MIRKU CUDERMANUNajvišje priznanje Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, zlato plaketo za življenjsko delo, je prejel dr. Mirko Cuderman. Med dobitnicami srebrnih plaket še ena Gorenjka,Marija Ahačič Pollak.
Direktor JSKD Igor Teršar je najvišjo nagrado, zlato plaketo, podelil dr. Mirku Cudermanu.
Igor Kavčič
N
Kranj
Zanimiv ”restavratorski” večer
V Gorenjskem muzeju so prejšnji teden pripravili za-nimiv muzejski večer. Obiskovalci, ki so tako rekoč dozadnjega mesta napolnili Renesančno dvorano Mestnehiše, so prisluhnili dvema zanimivima govornicama spodročja konservatorstva in restavratorstva, letošnjimanagrajenkama Društva restavratorjev Slovenije.Uvodoma je pomen stroke predstavila konservatorka-restavratorka Marjanca Ambrožič Jeglič, ki že tri de-setletja skrbi za konservacijo muzealij v Gorenjskemmuzeju, lani pa je prejela nagrado Mirka Šubica za živ-ljenjsko delo. V nadaljevanju pa je svoje delo predstavi-la naša vodilna strokovnjakinja za konserviranje inrestavriranje starih listin in knjig, zaposlena v Centru zakonserviranje knjig in papirja Arhiva RS, ŠkofjeločankaBlanka Avguštin Florjanovič, ki je priznanje Mirka Šubi-ca prejela za konserviranje in restavriranje vezave Dal-matinove Biblije iz Mestne knjižnice Kranj. I. K.
Predavanje o Ivu Andriću
Lani je minilo petdeset let od podelitve Nobelove na-grade pisatelju Ivu Andriću ter sto let od objave njego-vega prvega dela. V ta namen so v kranjski Mestniknjižnici pripravili predstavitev književnika, ki je leta 1961prejel prestižno nagrado za roman Most na Drini. O no-belovcu je predaval Andrićev proučevalec Goran Majs-torović, filozof ter učitelj ruskega jezika, ki se s pisatelje-vo bogato literarno zapuščino ukvarja že vrsto let. S. L.
Marija Ahačič Pollak je prejela srebrno plaketo.
Muzejski večeri Gorenjskega muzeja v "predavalnico"v Mestni hiši vselej privabijo veliko poslušalcev.
Prisrèno
Škofja Lokasmuèanje po starem
DRUŠTVO“ROVTARJI”
28. 1. 2012 Škofja Loka
vabi na
www.turisticna-zveza.si
13. Mednarodno tekmovanje
OBÈINAŠKOFJA LOKA
DR
UŠ
TVO
RO
VTAR
JI Š
KO
FJA
LOK
A - S
MU
ČAN
JEP
OS
TAR
EM
, JA
VOR
JE 8
, P
OLJ
ANE
NAD
ŠK
OFJ
OLO
KO
Foto
: Jan
ko E
ržen
Foto
: Jel
ena
Just
in
24 PETEK_27. 01. 2012
PRAZNOVANJA
Poroke, rojstva, obletnice,
zabave ...
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
toletnica je preži-vela tri vojne, se-dem valut, pet dr-žavnih ureditevin nikoli ni videla
morja, so na praznovanjupovedali njeni svojci. Bila jeena prvih tovarniških de-lavk v takratni Jugočeški vKranju in udeleženka veli-ke tekstilne stavke leta1936. Rojena je bila 21. ja-nuarja 1912 v Bašlju kot ne-zakonski, za tiste čase za-ničevan otrok. Že desetlet-na je odšla služit v Goričeza pestrno. Ko je poznejeslužila denar kot tekstilnadelavka, je skupaj z mamoin očimom kupila hišo naBregu. Leta 1949 se je po-ročila z Lojzetom, ki ga jespoznala v tekstilni tovarni.Rodili so se jima trije otro-ci: Zinka, Dani in Rudi. Po-tem ni več hodila v službo,gospodinjila je in z možemobdelovala slabega pol hek-tarja zemlje. Vse življenjesta trdo delala, ukvarjala stase tudi z ovčerejo in Neža jeiz ovčje volne pletla nogavi-ce, jopice in odeje. Ukvarja-la se je tudi z nabiranjem
zdravilnih zelišč, ob veče-rih brala o njih in z njimipomagala sebi in drugim,prepričana, da si do zdravjaveliko lahko pomagaš sam,"malo pa dohtar". Leta1999 je ovdovela, sedem letpozneje pa odšla živet vDom starejših občanovPreddvor, kjer po mnenju
svojcev lepo poskrbijo za-njo. Direktorica doma An-dreja Valant ji je v imenuosebja za stoti rojstni danzaželela vse dobro, čestit-kam se je pridružil tudi žu-pan občine Preddvor MiranZadnikar, ki je najstarejšiobčanki izročil šopek. Nežaima poleg treh otrok sedaj
še sedem vnukov ter devetpravnukov. Cvetje sta pra-babici za praznik izročilitudi pravnukinji Jerica inAjda. Stoletnici Neži, ki jigre beseda že težko iz ust,se je z obraza razbralo, da jije praznovanje v krogu dru-žine in zaposlenih domanadvse prijetno.
NIKOLI NI VIDELA MORJAV Domu starejših občanov v Preddvoru, kjer živi zadnjih šest let, je s svojci praznovala stoti rojstnidan Neža Gartner.
Danica Zavrl Žlebir
S
nani slovenskikuharski moj-ster Janez Bra-tovž se je rodil18. januarja
1962. Letos je tako znani'chef' dopolnil petdeset let.Seveda brez manjših invečjih praznovanj ne gre.Prijatelji, družina, sorodni-ki, znanci in še kup ljudi iznjegovega kuharskega sve-ta, kjer se prepletajo umet-nost, poslovnost, znanje,želja po novih okusih, soJanezovi večni spremljeval-ci. Je kot slikar, le da je nje-gov delovni prostor kuhi-nja, njegovi čopiči vonjave,okusi in sestavine, platnopa končni izgled na krožni-ku. Brancina vam lahko postreže na prav posebennačin, ko prikupnost majh-nih surovih koščkov ribe,zavitih v kot papir tanke li-stiče repe, izgleda dovrše-no, estetsko in za povrhu ješe okusno. Cimet pa lahko
okusite v zanimivo postre-ženi ribji kroglici in vam vsanjah ne bi padlo na pa-met, da se okusi lahko takodobro ujamejo.
V ponedeljek, 23. januarja,pa je praznovala tudi sloven-ska pevka Taya Adamič,dekle našega smučarskegaskakalca Jerneja Damjana.Na isti dan se je rodil daljne-ga leta 1872 tudi naš znaniarhitekt Jože Plečnik. Tayopa smo pred nekaj dnevispremljali na modni revijisvečanih in poročnih oblek -tokrat tudi v vlogi neveste namodni pisti, kar nas jespomnilo na to, da naj bi sev kratkem pevka z Damja-nom tudi poročila.
V tem času pa vemo ševsaj za dva, da praznujetarojstni dan. Prav na današ-nji dan, 27. januarja 1980,je namreč na svet 'privekal'škofjeloški Čukec Jernej Tozon; včeraj pa je 31 letdopolnil Kranjčan, ki živina Poljskem, in se zelo do-bro znajde v svetu filmskihrežiserjev, Mitja Okorn.
JANEZ, JERNEJ, MITJA IN TAYAAlenka Brun
Z
Delite osebno srečo z bralci in vaše predloge sporočiteAlenki Brun po e-pošti: [email protected] ali potelefonu: 041/699 005, 04 201 42 00.
Presenetite, razveselite, dodajte piko na i dogodkom z objavo v Gorenjskem glasu.
Novorojenčki
Minuli teden je na Gorenjskem na svet prijokalo 53novorojenčkov. V Kranju se je rodilo 37 otrok, od tega 14deklic in 23 dečkov. Najtežja je bila deklica s 4250 gra-mi, najlažji deklici pa je tehtnica pokazala 2815 gramov.Na Jesenicah je bilo izmed 16 novorojenčkov 11 dečkovin 5 deklic. Najtežji je bil deček s 4590 grami porodneteže, najlažjemu pa je babica natehtala 2950 gramov.
Neža Gartner je stoti rojstni dan praznovala v krogu družine in osebja iz Doma starejših občanov Preddvor.
Taya / Foto: Tina Dokl
PETEK_27. 01. 2012 25
HUMOR, RAZVEDRILO
� � � � � �� �
� � �� � �
� �� � �
� � �� � � � � ���������
���� ����� �������������� ���� ������� ����������� ��������� �� ��������
Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, dase ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enemizmed odebeljenih devetih kvadratov. Sestavila: P. F.
TEŽJI SUDOKU
Rešitev:
� � � ��
� � � � � � � � �
� �� � � �
� � � � �� �
� � � � ������������ ������������ ������ ������� ���� ��������� ������������� ���� �����
LAŽJI SUDOKU
Rešitev:
ot so se soglasno od-ločili v novi desnosr-edinski koaliciji, ime-novani tudi "Koalici-
ji za Slovenijo", kar vsekakordrži bolj kot prva oznaka,bodo pred sobotno volilnoseanso državnega zbora ob-iskali prizorišče na novoze-landski obali, kjer so prednedavnim iz običajnim dr-žavljanom neznanega razlo-ga nasedli kiti. Kot so soglas-no povedali v enakopravnikoaliciji petih strank, je na-men srečanja tega skrajnorazumnega in ideološko po-polnoma neobremenjenegadela slovenskih poslancev,seznanitev z nerazumljivimpočetjem kitov. Poslanci najbi se soglasno poskušali vži-veti v psihološke profile kitovin iz tega potegniti kakšenpoučen nasvet za njihovo bo-doče ravnanje v parlamentu.
O poučni ekskurziji na
Novo Zelandijo smo povpra-šali voditelje koalicijskihstrank. Janez Janša je pove-dal, da bodo na licu mestapredvsem preverili, ali do-mačini pri metanju kitov na-zaj v morje potrebujejo kajdelovne sile in ali je dvig ene-ga kita ravno tako težak kotdvig življenjskega standarda.Radovan Žerjav se je strinjalz mnenjem prej omenjenega
Janeza in je dodal, da bodo vnjihovi poslanski skupini sa-mostojno izbirali kite, ki jihbodo metali v morje. Ljudmi-la Novak je poudarila, da se jizdijo vsi kiti že po definicijisimpatični in da je vesela,ker se bodo lahko vsi pogo-varjali z njimi. Gregor Virantje prepričan, da bi nekaj ki-tov pripeljali tudi v Slovenijo,s tem, da v njegovi poslanski
skupini vztrajajo, da bo tosamo 12 kitov in niti pod raz-no ne 19, pri tem pa jih ne bozanimalo, kaj se je dogajalo skiti po drugi svetovni vojni.Karl Erjavec je predvsem ve-sel potovanja na Novo Zelan-dijo. Vsi v en glas pa so po-slanci koalicije zatrdili, da boz njimi na Novo Zelandijopotoval tudi priznani pevecljudskih pesmi Mile Kitić.
Tako je bilo z dinozavriPride dinozaver k dinozavrki in jo vpraša: "Daš fukat?!" "Ne!" odločno de dinozavrka. Pa se vrne dinozaver naslednji dan in spet vpraša: "Dašfukat?""Ne!" Naslednji spet: "Daš fukat?""Ne, ne in ne!!!"In tako so dinozavri izumrli!
Samo ena je, mama!
V šoli so dobili nalogo, da vsak napiše spis s temo"Samo ena je mama."Najprej gre pred tablo Janja: "Jaz sem včeraj šla natravnik in nabrala rože za mamo, ker samo ena jemama."Joško: "Jaz sem šel z mami na obisk babice in ji dal lubč-ka in potem še mami, ker samo ena je mama."Janezek: "Včer' s'm pršu dam', pa je b'la mat' p'jana kkrava in mi je rekla: "Bejž' u klet po dve piksne pira."Šel sem v klet in zavpil nazaj: "Samo ena je, mama!"
Očitno
Učiteljica sprašuje otroke: "Kaj pomeni beseda očitno?"Javi se mali Marko: "Moj oče vozi mercedesa, mamavozi opla, babica pa vozi džipa - očitno imamo denar."Učiteljica pohvali Marka. "Kdo se še javi, Janezek?"vpraša učiteljica.Janezek pravi: "Moja babica vsako jutro odide natravnik. Pod levo roko nosi Allgemeine Zeitung, poddesno pa Washington Post.""Ja in ... kaj je s tem," je nestrpna učiteljica."Ja, nič," odvrne Janezek. "Babica ne zna ne nemško neangleško - očitno gre srat."
TA JE DOBRAMETANJE KITOV NAZAJ V VODO Še pred odločilno preizkušnjo novih poslancev državnega zbora to soboto je petdesetčlanska ekipa,ki bo sestavljala novo koalicijo, v četrtek popoldne odpotovala na Novo Zelandijo, da bi pomagala primetanju nasedlih kitov nazaj v morje.
Mali Brat
K
www.gorenjskiglas.si
esto Grasse jebilo že v sred-njem veku zna-no po strojar-
ski industriji, v 16. stoletjupa je postalo središče indus-trije parfumov. Takrat so na-
mreč italijanski "rokavičarji"začeli uporabljati tamkajšnjelokalno cvetje za odišavljanjeusnjenih rokavic. Korak zakorakom so se širili nasadisivke, mimoz, vrtnic, jasmi-na in narcis, mesto pa je po-stajalo središče francoskeparfumarske industrije. Tuso svoj čas ustvarjali esenceza Chanel, Givenchy in dru-ge znane parfumske znam-ke, ne vem pa natančno, alije še vedno tako ... Še nedav-no so v tem mestu ustvarilikar 85 odstotkov vseh cve-tličnih esenc na svetu, malomestece pa je še vedno vo-dilno mesto za rezano cvetjev Franciji. V mestu delujejotri zelo znane parfumerijeGalimard, Molinard in Fra-gonard, slednja tudi z mu-zejem, ki smo si ga ogledalitudi mi.
Moram reči, da sem že navhodu v muzej (voden ogledv angleščini je seveda brez-plačen, kmalu boste izvedelitudi zakaj) izgubil ostali mo-ški del posadke. Aljaž, Slavcin Bor so pokazali, da je taveja njihovega drevesa suha,in so odšli na pivo, sam pa
sem se, zato da bom vedelpotem kaj napisati o tem,pridružil puncam. Priznampa, da me je zadeva tudi za-nimala. In ni mi bilo žal,sprehod po tovarni je bilzelo zanimiv in poučen, čene prej, mi je sedaj jasno,zakaj so pravi parfumi takodragi. Namreč postopek zapridobivanje esence je pravaznanost, prav tako pa je šte-vilo cvetov recimo jasmina,ki jih potrebujejo, da nakoncu pridobijo en mililitr-ček esence, tako veliko, da
nam pamet zmeša. Brez-plačnost muzeja je do izrazaprišla na koncu naše poti potovarni, ki se je kakopak za-ključila v "fabrški prodajal-ni". Meni je postalo slabo odparfumskega ozračja, puncepa so si, kot bi tekmovale,podajale tester za testerjem... Moj pobeg na sveži zrakje bil življenjskega pomena.Po kakšne pol ure so se venprismehljale tudi punce, se-veda vsaka s svojo vrečko.Če so bile pa cene tako ugod-ne ...
Za vonjem sivke in še čez (22)
ŽENSKI RAJ NA ZEMLJI Ko vidiš njihove iskrive učke, ki kar žarijo, prav tako kot noski kar plavajo po zraku za novimi in novimivonji in "testerji" se kar kopičijo po rokah, potem veš, da je tovarna parfumov ženski raj na zemlji.
Igor Kavčič
M
Zala Julija in Erika sta seseveda javili v igrici "povonjaj škatlico in jo postavi na pravo mesto". In moram reči, da jima ješlo prav dobro od "rok",ups nosu.
Fotografija pove več kot vsaka dodatna beseda, zato bomdodal le: Erika, Darja in Zala Julija v ženskem zemeljskemraju. / Foto: Igor Kavčič
Ne vemo natančno, ali so naši koalicijski poslanci na prizorišče nasedlih kitov že prispeli.
26 PETEK_27. 01. 2012
ZA KRATEK ČAS
HOROSKOPTANJA in MARICA
"Judy"
Draga Tanja. Lepo prosim, čemi odgovorite na nekaj vpra-šanj. Zanima me moja pri-hodnost, finance, zdravje. Šeposebej me pa zanima zasina, ljubezen in posel, če sibo ustvaril družino in če mubo posel še naprej šel.
S sinove strani vidim prihodmlajše ženske v hišo. V domprinaša srečo in zadovoljstvona vseh področjih. S tem, kosi vaš sin ustvari dom in dru-žino, se vse spremeni v pozi-tivno. V poslu se mu obetanov projekt, v katerega bovložil veliko dela in časa, karse mu finančno zelo dobroobrestuje. Okoli vas je velikodvomov in strahu, tako zara-di denarja in zdravja, pa še sebi kaj našlo. Mesec marecvam prinaša dobre spremem-be pri financah, zdravstvenopa se boste na splošno poču-
tili veliko boljše kot sicer. Naosebnem področju pričakujteodkrit pogovor na štiri oči, re-zultat tega bo za vas več kotdober. Lep pozdrav.
"Deset let"
Spet je prišel dan, ko se obra-čam na vas, potrebujem vašospodbudo in toplo besedo. To-krat me zanima ljubezen. Lju-bezen, stara več kot deset let.Kadar sva se srečala, sem bilakot začarana, vedno mi je na-klonil svojo pozornost, zameje imel same lepe besede. Ta-nja, povej, kaj bo z najino lju-beznijo? Ali se najina pot kdajzdruži? Imam sploh kaj upa-nja na skupno prihodnost alije bolje, da na vse skupaj po-zabim?
Saj veste, da prava ljubezennikoli ne umre. Lahko mineleto, dve ali pa deset let ...Ljubezen ne mine, ne umre,
še manj pa ugasne. Potrpež-ljivost, pravijo, je božja mast,a ubogi tisti, ki se z njo maže-jo. Vaša ljubezen, ki jo čutitev srcu, je prava, nič bati, šemanj pa obupati. Kot vse natem svetu bo tudi za to pravičas. V tem letu se bosta več-krat srečala in ne vednosamo slučajno. Čeprav nistenikoli na glas povedali svojihčustev, jih on pozna in obču-ti. Oba hodita po svoji poti,zato se v preteklosti nista po-dala v kaj več kot poglede inlepe besede. Od drugih priča-kujeta iskrenost in tudi samasta taka. Iz teh razlogov sevam ni javljal in vas ni iskal inne zato, ker po tem ne bi imelželje. Na koncu leta pridetado točke, da tako naprej negre več, in vajina pot se v pri-hodnosti združi in potem jesamo pot naprej. Težko je ča-kati, a če se ve, kaj, je teža ve-liko manjša. Lepo se imejte.
"JJ"
Vsak petek najprej preberemvašo rubriko, tudi meni ste žeodgovorili, zato vas znovaprosim za odgovor, ker včasihne vidimo izhoda iz labirinta.Kaj bo z mlajšim sinom?Kako mi kažejo finance?
V roku dveh ali treh mese-cev pridete iz finančne krizein takoj se boste bolje poču-tili. S strani sorodnikov je vi-deti neiskrenost, kar samiže dobro veste. Na jesen sebodo rešile stare zadeve in stem pride notranji mir inodmik od njih ter konec te-žav. Situacija, v kateri se jeznašel sin, se rešuje zanjpozitivno, bodite brez skrbi.V labirintu so izhodi in kma-lu jih najdete. Srečno.
TANJA ODGOVARJA
Elektronski naslov, kamor lahkopošiljate vprašanja:[email protected]
Oven (21. marca - 21. aprila) V tednu, ki prihaja, boste izvedeli marsikaj zanimivega.Bolje se boste počutili, če boste malo pretegnili noge. Nasplošno zadnje čase preveč lenarite in temu morate na-rediti konec. Bodite pozorni, da vam ne uide dobra pri-ložnost.
Bik (22. aprila - 20. maja)Vreme bo na vas precej vplivalo, zato bo vaše počutje vprihodnjem tednu nestabilno. Svoja čustva in občutkeboste skrivali pred drugimi, čeprav to nikakor ni dobrozdravilo. Nekdo, od kogar boste to najmanj pričakovali,vam bo stal ob strani.
Dvojčka (21. maja - 21. junija)V ljubezni se počutite nemočni in razdvojeni. Že samamisel vam sproži nervozo in paniko. Dobra novica vas bopomirila in končno boste prišli k sebi. Res, da to obdobjeni vaše, a vendar imate v kratkem velika prijetna presene-čenja.
Rak (22. junija - 22. julija)Koliko se vam bodo izboljšali odnosi na ljubezenskempodročju, bo odvisno samo od vašega vlaganja. Najprejse vprašajte, ali je to sploh tisto, kar si želite. V tem ted-nu bodite previdni pri nakupih, da vam kasneje ne bo žal.
Lev (23. julija - 23. avgusta)Neka situacija vas bo prisilila, da do cilja ne vodi samoena pot. Poti je vedno več, odvisno pa je samo od nas, zakatero pot se odločimo. Odločitev, ki jo boste sprejeli, bovečjega pomena, kot bo videti na začetku. Presenečenje!
Devica (24. avgusta - 23. septembra)Pri financah boste spet pretiravali, zato so temu primer-ne skrbi že na vidiku. Seveda se jih boste s svojim pozi-tivnim razmišljanjem lahko hitro znebili. A vseeno bosteslej ko prej morali trezno pretehtati, kako naprej. Obiskvas bo prijetno presenetil.
Tehtnica (24. septembra - 23. oktobra) Izogibajte se osamljenosti. Morda včasih preveč pričakuje-te od ljudi. Vzemite vsak dan posebej in uživajte v trenut-ni sreči in nikar toliko ne premišljujte. Čeprav vam v zad-njem času ne poteka vse po načrtu, boste presenečeni.
Škorpijon (24. oktobra - 22. novembra)V službi pričakujte spremembe. Kar nekako boste prisi-ljeni, da se boste postavili za sebe in s tem boste naredi-li velik korak naprej, ki se ga na začetku sploh ne bostezavedali. Prišli boste na razpotje. Katerokoli pot si izbe-rete, bo prava.
Strelec (23. novembra - 21. decembra)Ljubljena oseba vas bo potrebovala bolj kot do sedaj,zato boste ves svoj prosti čas in svojo energijo usmeriliv njo, saj je ljubezen balzam za dušo. Spor s prijateljemboste rešili tako, da ga boste povabili v družbo, ki bo ko-ristila tudi vam.
Kozorog (22. decembra - 20. januarja)Prijatelji vam bodo hoteli le pomagati, a kaj ko se bostekot po navadi počutili ogroženi. Tokrat vam bo pomočprišla zelo prav, saj se boste sami iz zagate težko rešili.Že nekaj časa prelagate neki opravek, pohitite, da vam nezmanjka časa.
Vodnar (21. januarja - 19. februarja) Spoznali boste osebe, ki vam bodo v prihodnosti lahkopomagale pri vaših starih finančnih težavah. Tudi prisami službi bo prišlo do pozitivnih sprememb, imeli bo-ste možnost zamenjave. Končno boste prijateljem izpol-nili obljube.
Ribi (20. februarja - 20. marca)Vrstili se bodo dogodki, ki so sicer pričakovani, pa tudine. Odprtih bo veliko vprašanj in v želji po odgovorih seboste zagnali v delo. Ob koncu tedna bodo mnogi od vaspričakovali več pozornosti, kot jo boste sposobni dati.
"Danes ponoči sem sanjala,da sem noseča. Prav tako živosem občutila, da imam polntrebuh ... lepi občutki. Aliimajo take sanje kak posebenpomen? Ni bilo nekega po-sebnega dogajanja, spomi-njam se, da so bile okoli menemoje prijateljice in da sem sejaz trudila držati trebuh no-ter, ampak se ga je že prevečvidelo ..." Ana
Draga Ana,v starih časih so šteli takšnesanje za znamenje resničnezanositve. Še več, po veliko-sti trebuha so celo znali na-povedati spol novorojenčka.Tudi babica mi je nekoč pri-povedovala o takšnih prime-rih. Če so bili dejansko res-nični, ne vem. Raziskave ka-žejo, da ima veliko žensk, kisi želijo otroka ali se pretira-no bojijo nosečnosti, živesanje o rojstvu in novorojen-
čkih. V takšnih primerih niglobljega simboličnega po-mena, saj gre le za preprostodziv notranje želje ali stra-hu. Vprašaj se torej najprej,ali je pri tebi prisotna željapo zanositvi ali strah prednjo. Iz vidika sanjske razlagepovezujemo nosečnost spojmi, kot so rodovitnost,začetek, rast in nega. Nasta-jajoče življenje predstavljatvoj nedolžni in otroški Jaz oz.tvojega notranjega otroka. Vnegativnem smislu kažejotakšne sanje na otroškost innezrelost. Nekatere oseb-nostne poteze še niso do-volj razvite in potrebujejopsihično ter duhovno nego.Če pa sanjsko nosečnostspremljajo pozitivni občutki,simbolizira upanje in ustvar-jalnost. Kaže na vnovičnoduhovno rojstvo, ki ti bo pri-neslo veliko sreče v vsakda-njem življenju. Lahko gre za
novo življenjsko usmeritev,za nastanek novih misli, ču-stev ali interesov. Morda sev tvoji podzavesti razvijaneka (poslovna) ideja, ki bokmalu zahtevala vso tvojoenergijo. Projekta se lotevajpočasi, potrpežljivo in pre-mišljeno. Ideja namreč še nidokončno zrela za uresniči-tev oz. rojstvo. Stari Grki soiz takšnih sanj napovedaliskoraj celotno usodo člove-ka. Po njihovi razlagi te ča-kata sreča in izobilje le v pri-meru, če imaš tanjšo denar-nico, si samska in nisi šport-nica: Če sanja revež o noseč-nosti, bo zaslužil veliko denar-ja in tako postal debel in okro-gel. Bogatemu takšne sanjenič dobrega ne kažejo. Čakajoga številne preizkušnje in na-pori. Samski bodo našli širo-kosrčnega človeka, s katerimbodo delili veselje in žalost dokonca dni. Športnikom pa
takšne sanje napovedujejo bo-lezen. Pri sanjah o nosečno-sti se moramo osredotočititudi na pomen samega tre-buha. Pogosto ga interpreti-ramo kot simbol telesnosti,čutnosti in materialnosti.Na fizični ravni lahko okro-gel trebuh svari pred ne-zdravim načinom prehranje-vanja. Možno je tudi, da vzadnjem času preveč raz-mišljaš o izgubi kilogra-mov?! Na duhovni ravniusmerja trebuh na potlače-ne izkušnje, ki nas nezaved-no bremenijo in bi jih mora-li končno predelati in preba-viti. Prav tako lahko simboli-zira pretirano poudarjanjerazuma in logike. V tem pri-meru bi morala živeti bolj iztrebuha, torej intuitivno inne jemati vsega tako strogoin resno. Dovoli svoji notra-nji živahnosti, svojemu no-tranjemu otroku, da se razži-vi tudi navzven. Bojuj se šenaprej, toda s humorjem inče ti kdaj spodleti, tega nejemlji tako tragično. S tem sile otežuješ življenje. Vse do-bro ti želim!
ODGOVARJA ANITA DI GRAZIA
POVEJ, KAJ SANJAŠ ...
PETEK_27. 01. 2012 27
NAGRADNA KRIŽANKA1.-3. nagrada: bon v vrednosti 20 EUR za trgovine URKO
Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z ošte-vilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do torka, 7. februarja 2012, na Gorenjski glas,Bleiweisova cesta 4, 4001 Kranj. Dopisnice lahko oddatetudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo.
V torek, 31. januarja 2012, vas ob 18. uri vabimo v avlo Gorenjskega glasa na predstavitev monografije
NA POTI DO LASTNE SOBE
�
Knjiga je rezultat projekta "Kam so vse čefurke šle?" društva za uveljavljanjeenakosti in pluralnosti Vita Activa, ki ga je finančno podprl Urad Vlade RepublikeSlovenije za enake možnosti. V knjigi je predstavljenih dvajset življenjskih zgodbpriseljenk iz republik nekdanje Jugoslavije. Raznolike zgodbe priseljenk so javnosti večinoma neznane, a so kljub vsemu zanimive, saj razkrivajo vsaj delček ozadja, kije večkrat tudi namenoma spregledan.
Gostje Milica Antić Gaber, urednica knjige, Virgjina Drejta in Marija Mustar bodogovorile o tem, kaj zgodbe prinašajo, o specifičnosti ženskih priseljenskih zgodb,težavah pri vključevanju v novo okolje in kulturo ter o pomenu poznavanja jezika.Knjiga bo naprodaj po promocijski ceni.
Vljudno vabljeni na predstavitev in pogovor, vstop je prost!
Prof. dr. Milica Antić Gaber
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
28 PETEK_27. 01. 2012
eprav se štajer-skim organiza-torjem tradicio-nalne tekme naj-boljših veleslalo-mistk in slalo-
mistk sveta ni izpolnila veli-ka želja, da bi po lani odpadlitekmi vsaj letošnjo pripravilidoma pod Pohorjem, so podveh dneh gostovanja vKranjski Gori domov odhaja-li dobre volje. Pretekli vikendje namreč tako tekmovalkekot obiskovalce na Gorenj-skem razveseljevalo sonce,kar je seveda dobro vplivalona sicer imenitno razpolože-nje, ki ga Štajerci znajo po-nesti, kamor zaidejo. Ker sose odločili, da za tekmo nebodo pobirali vstopnine, je
bil za nas, varčne Gorenjce,to še vzrok več, da si od blizuogledamo zvezdnice belegacirkusa na čelu s trenutnonajboljšo smučarko sveta,Američanko Lindsey Vonnin njeno najbližjo zasledoval-ko Tino Maze.
Prav ob nastopih našesnežne kraljice Tine Maze,ki je s smučarskim perilomter duhovito domislico (Notyour business) zadnje tednepolnila stolpce športnih po-ročil ter bolj ali manj rume-nega tiska doma in v tujini,je pod Vitrancem zavladaloevforično navijaško razpo-loženje, ki se ni poleglo niti,ko je Tina s četrtim in petimmestom ostala tik pod zma-govalnim odrom. Tina je si-cer malce utrujena spreje-mala čestitke vseh, ki so jistisnili roko, najbolj pa je bila
gotovo vesela svojih navija-čev iz Črne na Koroškem, kiso skupaj s Štajerci, Gorenjciin vsemi drugimi poskrbeli,da so se lisičke prav tako do-bro kot pod Pohorjem poču-tile tudi pod Vitrancem.
V nedeljo pa je bil tudi sve-tovni dan snega, ki so ga za-znamovali v Planici, kjer soodprli Snežno deželo. Podplaniško velikanko je potekalpester športni program, vprvi vrsti namenjen otro-kom, ki so ob raziskovanjuuživali na snegu. Udeležiliso se lahko številnih aktivno-sti, v ospredju pa so bili smu-čarski skoki in tek na smu-čeh. V s soncem obsijani do-lini pod Poncami so uživalitudi njihovi starši. Atraktivenje bil zabavni del z glasbenogostjo, pevko April, ki jeogrela obiskovalce vseh sta-
rosti; Škrat in Pika Nogavič-ka pa sta animirala pred-vsem najmlajše.
Od snežnega veselja pa kmalo drugačnemu. Nanjsmo vas opozorili že na na-slovnici. V kranjski PlanetTuš so namreč danes prispe-li prazgodovinski velikani. Ssvojim premikanjem inoglašanjem ta osupljivo real-na bitja vedno pritegnejo po-zornost. Ste vedeli, da je biltiranozaver tako visok, da bilahko pogledal skozi okno vdrugem nadstropju hiše inda je imel stegozaver komajtako velike možgane kotoreh? Razstava Planet dino-zavrov 2 je tokrat še večja inprivlačnejša, spremljale pajo bodo številne aktivnosti inprireditve. Priljubljena praz-godovinska bitja si lahkoogledate vse do 6. februarja.
DRUŽABNA KRONIKA
Demi Moore podlegla stresu
Ameriška igralka Demi Moore (49), kise je novembra razšla z možem Ashto-nom Kucherjem (33), je zaradi slabegazdravstvenega stanja pristala v bolniš-nici. Zvezdnica, ki že nekaj časa zbujaskrb s svojo vedno bolj koščeno posta-vo, se je odločila poiskati profesional-
no pomoč. "Zaradi stresa se je Demi odločila izboljšatisvoje zdravstveno stanje in pozdraviti izčrpanost. Želiozdraveti, obenem pa se zahvaljuje svoji družini in pri-jateljem za podporo," je povedal njen predstavnik za sti-ke z javnostjo.
Oskarjevo nominacijo proslavil s palačinkami
Brad Pitt (48), ki je nominiran zaoskarja za najboljšo moško vlogo, je toin druge nominacije, ki sta jih prejelafilm Zmagovalec in Drevo življenja,proslavil skupaj s svojo ekipo. Zmago-valno igralsko zasedbo je povabil nazajtrk s palačinkami in svoje razpol-
oženje opisal z besedami: "Omotičen sem od veselja inkofeina ter navdušen nad Jonahovo nominacijo in drugi-mi priznanji obeh filmov, saj skoraj ne bi prišla na film-ska platna."
Nova frizura zahteva dnevno nego
Zvezdnica Sexa v mestu Cynthia Nixon(45) se je pred kratkim v javnosti poja-vila s popolnoma obrito glavo. Razlogza novo pričesko je vloga v broadway-ski igri, kjer Nixonova igra profesorico,ki boleha za rakom. "Mislila sem, dabo gola glava zame mačji kašelj, ven-
dar si jo moram obriti vsak dan," je o novi podobi pove-dala igralka, ki pravi, da po končani vlogi ne nameravavzdrževati takšne frizure, ki zahteva dnevno britje.
Je res nasilen?
Nekdanji partner igralke Halle Berry(45) Gabriel Aubry (36) se bo moral za-radi nasilnega vedenja zagovarjati nasodišču. Ovadba temelji na varuškiniizjavi, ki Aubryja obtožuje ogrožanjaotroka in fizičnega napada nanj. Ta najbi njo skupaj s triletno Nahlo, ki jo ima
iz zveze z Berryjevo, porinil v zid in tako ogrozil hčerinoin varuškino življenje.
VESELO POD VITRANCEMTudi Gorenjci smo s pomočjo štajerskih organizatorjev minuli vikend najboljšim smučarkam svetaznali pripraviti imenitno razpoloženje.
VRTIMO GLOBUS
V. S., M. B., A. B.
Č
Dvajsetletni Majo Čebular iz Kranja in Tejo Pavec izTržiča smo srečali na plesno glasbenem dogodku vkranjskem Planetu Tuš, na simpatični zabavi na balkanskinačin - Nori noči s Tv Pink, kjer sta nastopili tudi Clee inKim, nikakor pa niso smeli manjkati trubači. / Foto: Uroš Rosič
Nekdanja reprezentantka Špela Bračun Vnuk si je tekmovanje ogledala z družino, nekdanjim hokejistomTomažem Vnukom ter otrokoma Zalo in Vidom.
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
Člani navijaškega kluba Tine Maze našo najboljšo smučarkospremljajo po vsem svetu, tako kot vsi drugi pa so letosnamesto v Maribor prišli v Kranjsko Goro.
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
Med gosti v Kranjski Gori je bilo kar nekaj nekdanjih tekmovalcev, gostja televizijske novinarke Polone Bertonceljpa je bila tudi nekdaj odlična smučarka Urška Hrovat.
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
Nekateri navijači Tine Maze so se oblekli tudi v majice Notyour business, s čimer so želeli dokazati, da se še kako strinjajo s Tino, da vsaj spodnje perilo lahko izbira sama.
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
April je v nedeljo pod planiško velikanko s svojim petjemogrela številne mlajše in starejše obiskovalce. / Foto: Maja Bertoncelj
Svetovnega dneva snega se je udeležila tudi Barbara KürnerČad, direktorica Smučarske zveze Slovenije (desna).
Foto
: Maj
a B
erto
ncel
j
[email protected], 27. januarja 2012GORENJSKI GLAS KAŽIPOT, OGLASI
LOTO
Rezultati 8. kroga - 25. januarja 20124, 6, 9, 15, 17, 21, 24 in 37
Lotko: 8 6 6 1 7 3Loto PLUS: 2, 5, 12, 13, 18, 19, 23 in 38
Sklad 9. kroga za Sedmico: 4.900.000 EURSklad 9. kroga za Lotka: 300.000 EURSklad 9. kroga za PLUS: 120.000 EUR
Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat.
Glasbeno-literarni večerRadovljica - V Baročni dvorani Radovljiške graščine bo da-nes, v petek, 27. januarja, ob 19. uri glasbeno-literarni večer.S člani Nacionalnega ciganskega orkestra Santa bo nastopi-la Svetlana Makarovič.
V žirovniški knjižniciŽirovnica - V Knjižnici Matije Čopa Žirovnica bo v ponede-ljek, 30. januarja, od 16. do 17.30 potekala ustvarjalna delav-nica za otroke, ob 17.45 pa se bo začelo žrebanje ugankemeseca.
Sv. Andrej - Sv. OžboltKranj - Pohodniki Društva upokojencev Kranj vabijo v četr-tek, 2. februarja, na pohod na relaciji Sv. Andrej-Sv. Ožbolt.Hoje bo za štiri ure, prijave pa sprejemajo v društveni pisar-ni do ponedeljka, 30. januarja.
Andrej Šubic o newyorškem maratonuPoljane nad Škofjo Loko - Kako nastane zamisel, da se odlo-čiš preteči 42 km v New Yorku, kaj premišljuješ med tekom,kaj doživljaš med in pred tekom in po njem in še več odgo-vorov maratonca Andreja Šubica lahko dobite v Bončevidvorani v nedeljo, 29. januarja, ob 19. uri.
Ščepec rešitveŠkofja Loka - Društvo za razvoj podeželja Resje vabi na pre-davanje z naslovom Ščepec rešitve, na katerem bo predava-teljica Sanja Lončar odkrivala zamolčane zdravilne moči ze-lišč. Predavanje bo potekalo v sredo, 1. februarja, ob 17.30 vpredavalnici Šolskega centra Škofja Loka, Podlubnik 1B (pre-davalnica poleg Športne dvorane Poden). Prijave sprejema-jo na e-naslov: [email protected] ali po telefonušt.: 040/466 056 (Vanja) do zapolnitve prostih mest.
Proučevanje Svetega pisma Kranj - Društvo prijateljev Svetega pisma vabi jutri, v sobo-to, 28. januarja, ob 9. uri v Dom krajanov Primskovo na pro-učevanje Svetega pisma z okvirno temo Bodočnost - kaj jeto? Pogovor bo povezoval Zvonko Virtič. Vstopnine ni.
Zbor članovKranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi na zbor članov, kibo v petek, 3. februarja, ob 18. uri v Restavraciji Reina (Iskra)v Savski loki v Kranju.
Fotografski tečajKranj - Odsek za izobraževanje pri PD Iskra Kranj vabi na fo-tografski tečaj, ki se bo začel v torek, 14. februarja, ob 17. uriv sejni sobi Planinskega društva Iskra Kranj na Laborah. Pri-
OBVESTILA
PREDAVANJA
IZLETI
PRIREDITVE
HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00
Naroči lo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Bleiweisovi cesti 4, v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
�������������������������������� ������� ������
���� ���� ������ ������������������������������������������������� ������������������ ���
����������������������������
������������������������������� ����������������������
��������������������������������������������������������������� �������������� ������������������������������������������������������������������� �!� ������������
���������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������
��������������� �������������� � �� �
10.
Predstavitev mode 19. stoletja
Vožnje s kočijami
Festival lajnarjev
Recitali Prešernovih pesmi
Sejem domače in umetnostne obrti
www.tourism-kranj.si
Vabljeni na prireditve v Sava Hotelih Bled. Ustvarjalne delavnice
recikliranja za otrokeKavarna Park, 28.1.2012 od 16. do 18. ure
. Nedeljsko popoldne ob kitarski glasbiKavarna Park, 5.2.2012 od 15. do 18. ure
. Povodni mož – predstava graščakov z blejskega gradu po pesnitvi slovenskega pesnika Franceta Prešerna Terasa Kavarne Park, 8.2.2012 ob 16. uri
. Valentinov romantični kulinarični večer s plesno glasbo in posebnim presenečenjem Restavracija Panorama, 11.2.2012 od 20. do 24. ure
. Veselo pustovanje z bogatimi nagradami Restavracija Panorama, 18.2.2012 ob 20. uri
. Eko pod smreko – predstava za otroke in odrasle o varovanju našega planeta Terasa Kavarne Park, 25.02.2012 ob 16.uri
. Plesni večeri v Restavracija Panorama - vsako soboto od 20. do 24.ure
www.sava-hotels-resorts.com
Janez Rozman s.p. - Rozman bus, www.rozmanbus.si, tel.: 04/5315 249MADŽARSKE TOPLICE: 16. - 19. 2. - pust, 22. - 25. 3.; BANJA VRUČI-CA: 4. - 7. 3.; TRST: 8. 2.; BIOTERME: 27. 2. - akcija, 19. - 21. 3.; PUSTOVANJE: 21. 2.; BERNARDIN: 11. - 14. 3.
jave z vplačili: Marjan Ručigaj, tel. ali SMS na 041/350 204,ali na elektronski naslov [email protected] dovključno ponedeljka, 13. februarja 2012, ali ob sredah od 17.do 18. ure v pisarni društva na Laborah.
Srečanje s kulturno dediščino Hotemaže - Delavnica peke kruha na tradicionalen način vkrušni peči bo potekala jutri, v soboto, 28. januarja, ob 11. urina ekološki kmetiji Pri Šuštarju v Hotemažah. Udeležba jebrezplačna, prijavite pa se lahko še danes, v petek, 27. januar-ja. Dodatne informacije in prijave: 051/273 476 (Milan Krišelj).
Božično-novoletni koncert Bled - Župnija Bled vabi na božično-novoletni koncert meša-nega pevskega zbora Vox Carniolus. Koncert bo v nedeljo,29. januarja, ob 18.45 v farni cerkvi sv. Martina na Bledu.
Žalujoči ostaliKranjska Gora - V Ljudskem domu se bo jutri, v soboto, 28.januarja, ob 20. uri začela komedija Branislava Nušića Žalu-joči ostali, ki jo bodo uprizorili člani Gledališke skupine Kon-trada Kanal.
Zbudi se KatkaSveti Duh - Krajevna skupnost Sveti Duh vabi v kulturnidom jutri, v soboto, 28. januarja, ob 19.30 na ogled Komedi-je Zbudi se Katka. Predstava je za abonma in izven.
Zakonci stavkajo Cerklje - Dramska skupina Kulturno umetniškega društva Podlipo Adergas bo jutri, v soboto, 28. januarja, ob 19. uri in v ne-deljo, 29. januarja, ob 18. uri uprizorila v dvorani Kulturnegahrama Ignacija Borštnika v Cerkljah komedijo v treh dejanjih J.Pohla Zakonci stavkajo. Komedijo je režiral Silvo Sirc.
Burka o jezičnem dohtarjuGorje - Gledališče viteza Gašperja Lambergerja Ribno-Bledgostuje v nedeljo, 29. januarja, v Gorjanskem domu v Gor-jah ob 19. uri z Burko o jezičnem dohtarju neznanega sred-njeveškega avtorja.
Partnerska porokaPodnart - Dramska skupina Smeh teater z Brezij bo v nede-ljo, 29. januarja, ob 17. uri uprizorila v Kulturnem domu Par-tljičevo komedijo Partnerska poroka.
PigmalionBohinjska Bela - Gledališče Belansko, ki deluje v okviru Kultur-nega društva Bohinjska Bela, bo romantično komedijo Pig-malion v režiji Bernarde Gašperčič premierno uprizorilo jutri,v soboto, 28. januarja, ob 19.30 v Kulturnem domu na Bohinj-ski Beli. Ponovitev bo v nedeljo, 29. januarja, ob 19. uri.
RAZSTAVE
KONCERTI
Ljubljana
Dnevi odprtih vrat v Zavodu sv. Stanislava
V Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani bo jutri, v soboto, dan od-prtih vrat. Obiskovalci si bodo lahko ogledali življenje in delona Škofijski klasični gimnaziji, v Jegličevem dijaškem domu,Glasbeni šoli, Osnovni šoli Alojzija Šuštarja in Študentskemdomu Janeza F. Gnidovca. V petek in v soboto, 10. in 11. fe-bruarja, bosta v zavodu še informativna dneva. C. Z.
ww
w.p
gk.
si
NEPREMIČNINESTANOVANJAPRODAM
NOVO enosobno stanovanje s parki-riščem v Kranju, Planina, ☎ 051/787-472 12000358
KUPIM
ENOSOBNO stanovanje v Kranju, ☎031/739-551 12000417
ODDAM
NA TRSTENIKU nad lokalom Trskaoddam opremljeno sobo z balkonom insanitarijami za različne dejavnosti: igra-nje šaha, glasbil, kartanje, zasebne za-bave ..., ☎ 040/873-909
12000391
GARSONJERO v Kranju, delno oprem-ljeno, ☎ 040/888-535
12000414
STANOVANJE v pritličju v Kranju, ☎04/20-42-135
12000389
ZAMENJAM
ZAMENJAM popolnoma obnovljenogarsonjero, 25 m2, v Škofji Loki zagarsonjero v Kranju, ☎ 040/523-074
12000396
IŠČEM
MATI samohranilka z dvema odraslimahčerkama nujno išče stanovanje v oko-lici Kranja do Medvod, ☎ 064/146-407
12000394
HIŠEPRODAM
HIŠO v Šenčurju, na dobri lokaciji, pla-čilo možno na odlog, ☎ 051/326-136
12000152
MALIJA NAD IZOLO - dvojček, 3.pod. faza, čudovit razgled na Piranskizaliv, dve ločeni stanovanjski enoti,ugodno, EUROING, d.o.o., Ljubljan-ska 12 F, Trzin, ☎ 041/693-309
12000174
KUPIM
MANJŠO hišo ali stanovanje s parkir-nim prostorom v Kranju, ☎ 041/947-677
12000357
VIKENDI, APARTMAJIODDAM
TERME Olimija Podčetrtek - AtomskeToplice oddam apartma, 30 EUR 5vstopnic, ☎ 030/619-628
12000406
POSESTIPRODAM
PODNART - parcela z gradbenim do-voljenjem, 658, 903 ali 1561 m2, ☎041/744-709
12000393
STAVBNO zemljišče Sv. Areh, okolicaPodčetrtka in Rogaške Slatine, 840m2, možnost dokupa 5000 m2 zem-ljišča, cena 15.000 EUR, ☎041/793-837 12000392
POSLOVNI PROSTORIPRODAM
POSLOVNE PROSTORE v IOC naSavski cesti v Kranju (bivša Trenča),velikosti od 160 do 550 m2, cena2,95 EUR/m2, ☎ 041/426-898
12000109
ODDAM
POSLOVNE PROSTORE v IOC naSavski cesti v Kranju (bivša Trenča),velikosti od 260 do 1.200 m2, cena2,95 EUR/m2, ☎ 041/426-898
11004217
MOTORNAVOZILAAVTOMOBILIPRODAM
AUDI A3 1.6, letnik 2000, bordo rdeč,140.000 km, registriran do 6/2012 inNissan Micro, letnik 2009, rdeč,24.000 km, registriran do 4/2012, ☎031/641-449 12000386
CITROEN Xsara Picasso 1.6 HDI, let-nik 2008, 105.000 km, ☎ 041/638-699 12000348
OPEL Astra 1.4, letnik 2007, novi mo-del, 5 vrat, lepo ohranjena, ☎041/227-338 12000404
RENAULT Clio 1.2 RT, let. 1997, pre-voženo 140.000 km, servo volan, 5vrat, 320 EUR, ☎ 041/894-49312000377
AVTODELI IN OPREMAPRODAM
GUME in platišča za različne avte, rab-ljeni akumulatorji, nov 75 ah z garanci-jo, ☎ 041/722-625 11006111
KARAMBOLIRANA VOZILAKUPIM
VOZILO celo ali poškodovano, lahkotudi z okvaro motorja, od let. 1997 da-lje, ☎ 051/657-607, Marjan
11006223
STROJIIN ORODJAPRODAM
VILIČAR Jungheinrich 1.6 tone, plin-ski, z zvočnim pomikom, ☎ 041/616-095 12000418
GRADBENIMATERIALSTAVBNO POHIŠTVOPRODAM
NERJAVEČA vrata 80 x 190 cm, zahladilnico ali protipožarna, plača sevred. materiala, ☎ 04/20-42-397
12000388
NOVO leseno okno, zastek. termopan,zunanje žaluzije, 120 x 150 cm, zasimbolično ceno, ☎ 04/51-33-187
12000373
KURIVOPRODAM
DRVA - metrska ali razžagana, možnadostava, ☎ 041/718-019
11006226
BUKOVA drva, cena 55 EUR, mešanadrva, cena 40 EUR, možnost razrezain dostave, ☎ 040/338-719
11006225
DRVA, bukova 55 EUR, mešana 40EUR, borova 35 EUR, možnost dosta-ve, ☎ 040/201-295, 040/452-795
12000415
SUHA mešana drva, možnost dostavein razreza, ☎ 031/676-235
12000286
SUHA bukova drva in kupim kotel zažganjekuho, ☎ 031/253-521
12000371
SUHA hrastova in jesenova drva, cena40 EUR/m3, ☎ 031/245-415
12000375
SUHA bukova drva, okolica Kranja, ☎031/245-498
12000390
SUHA, razžagana bukova in mešanadrva, ☎ 041/784-055 12000407
VEČJO količino kvalitetnih bukovihdrv, cena 53 EUR/m3, ☎ 051/481-780 12000356
STANOVANJSKAOPREMAPOHIŠTVOPRODAM
MIZO okroglo s 4 stoli, kvadratno s 6stoli, stol gugalnik, zavese 10 m, ☎031/624-509 12000399
SPALNICO staro 60 let, potrebnamanjše obnove, flodrana - oreh, iz 7delov, cena po dogovoru, ☎040/513-289 12000376
OGREVANJE, HLAJENJEPRODAM
REGULACIJO za centralno kurjavo -olje/drva, ☎ 041/860-975
12000412
VRTNA OPREMAPRODAM
VRTNA miza in 6 stolov, kovinskoogrodje, zgornja plošča masivni les bu-kev, ☎ 041/665-360 12000289
OSTALOPODARIM
ŠTEDILNIK na drva, 2 omari in garde-robno steno, ☎ 040/473-89312000347
ŠPORT,REKREACIJAPRODAM
Ž. SMUČARSKI komplet št. 38 z velur-jem, roza smučarske hlače št. 36,pancarje št. 37, ☎ 041/858-148
12000381
UMETNINE,NAKITPRODAM
3 SLIKE v okvirju, ☎ 041/826-86312000379
STARINEKUPIM
ZBIRAM stare razglednice in vojaškepredmete - čelade, uniforme, bajone-te, medalje, fotografije int., starejše od50 let, ☎ 031/854-521 12000363
OTROŠKAOPREMAPRODAM
2 OTROŠKA kolesa, starost 4-5 let,☎ 040/830-453 12000380
MEDICINSKIPRIPOMOČKIOČALA 50.- EUR ceneje za novestranke Optike Aleksandra v Qlandiji.Velja ob nakupu korekcijskih očal (ok-vir, stekla, montaža) do 31. 3. 2012.Tel. 04/234 234 2, www.optika.si.
11006229
ŽIVALIIN RASTLINEPRODAM
MLADE skobčevke, kanarčke in sa-mičke cebric, zelo ugodno, ☎070/711-071 12000403
KMETIJSTVOKMETIJSKI STROJIPRODAM
GOZDARSKI vitel Tajfun, 4-tonski,lepo ohranjen, cena po dogovoru, ☎041/375-350 12000350
SEJALNICO žita Isaria, širina 2 m, de-lujoča, lepo ohranjena, cena 350EUR, ☎ 031/216-581 12000360
KUPIM
KOVINSKE priveze za govedo, ☎041/841-835 12000395
OBRAČALNIK Sip 220 ali 224 in hi-dravlični 2 brazdni plug, vse ohranje-no, ☎ 041/229-159 12000366
TRAKTOR, lahko v okvari, ☎031/500-933 12000004
TRAKTOR Zetor, IMT, Ursus, Univer-zal, Store, Deutz, Tomo Vinkovič, lahkostarejši ali v slabšem stanju, ☎041/678-130 12000314
TRAKTOR Store, Zetor, Univerzal aliIMT, dobro plačilo, ☎ 051/203-387
12000385
PRIDELKIPRODAM
BUČNO in olivno olje v litrskih stekleni-cah, ☎ 031/255-452 12000372
DOMAČE žganje, kuhano iz neškrop-ljenega sadja, sintesizer, dekliško kolo,☎ 040/389-518 12000361
DOMAČE belo vino Laški rizling, cena1,5 EUR/L., ☎ 04/20-45-16512000416
JARKICE rjave v začetku nesnosti,peteline rdeče štajerce in kravo s tele-tom. Hraše 5, Smlednik, ☎ 01/36-27-029 12000369
KRMNI krompir in krmno peso, možnadostava, ☎ 04/25-31-380 12000359
KRMNI krompir in ječmen, ☎040/355-865 12000401
KROMPIR beli jedilni Bistra in Kene-bek, ugodno, ☎ 031/411-904
12000370
VZREJNE ŽIVALIPRODAM
2 HAFLINGERICI vajeni vožnje in pro-meta, ☎ 031/572-241 12000383
2 TELIČKI simentalki, stari 3 mesece,☎ 041/696-162 12000374
BIKCA in telico simentalko, stara 5mesecev, cena po dogovoru, ☎031/785-236 12000398
ČB BIKCA, starega 10 dni in 3 tedne,☎ 041/378-771 12000397
ČB BIKCA, starega 10 dni, ☎031/378-922 12000410
ČB BIKCA, starega 3 tedne, ☎041/254-711 12000413
ČB KRAVO po telitvi, dobro molznico,☎ 041/275-447 12000367
KRAVO, 8 mesecev brejo, težko 600kg, ☎ 031/710-970
12000384
KUNCE orjake za pleme, breje zajklje,zajklje z mladiči in za zakol, ☎040/316-004
12000408
TELICO simentalko, staro 11 mesecevza zakol ali nadaljnjo rejo, ☎ 051/879-601 12000364
ZAJCE za nadaljnjo rejo ali očiščene -meso, ☎ 040/581-950 12000382
KUPIM
BIKCA simentalca, starega 10 dni, ☎041/271-294 12000405
BIKCA simentalca, starega 2-3 mese-ce, ☎ 04/25-51-464, 040/849-56412000409
ODKUPUJEMO živino za izvoz; dosta-va apna v jumbo vrečah, Smrekca cen-ter, d.o.o., Žabnica, ☎ 04/25-51-313
12000324
OSTALOPRODAM
MESO od polovice mlade krave, ☎041/902-854
12000411
KUPIM
BALIRANO seno, lepo, suho in kuncarenski lisec in holandec, ☎ 04/51-34-228
12000400
ODDAM
OBDELOVALNO zemljo za nitratno di-rektivo, ☎ 041/944-287 12000402
ZAPOSLITVE (m/ž)NUDIM
GOSTILNA v Kranju išče kuharico po-močnico. Štibelj Špelca s.p., Partizan-ska cesta 17, Kranj, ☎ 040/646-174,040/435-070
12000354
ZAPOSLIMO kuharja/picopeka in dekle v strežbi. Gostilna Strahinc,d.o.o., Zg. Bitnje 32, Žabnica, ☎040/748-837
12000365
ZAPOSLIMO voznika/co taksija, ob-vezno znanje tujega jezika ter vozniškodovoljenje najmanj 2 leti. Salem,d.o.o., Zg. Duplje 65, Duplje, ☎040/300-838
12000362
REDNO ali honorarno zaposlimo tajni-co, srednjih let, 4 ali 8- ur, Obvezenvložek 10-20.000,00 EUR. Plačilo 6EUR/ura plus 200-400 evrov meseč-no na vložek plus stimulacija, ☎031/879-739, www.komplet-plus.si
12000333
IŠČEM
DUO Rolo išče delo na obletnicah,raznih zabavah, porokah z zabavno innarodno glasbo, ☎ 041/224-907
12000114
ONE man band ali duo išče delo - glas-ba za ohceti in obletnice, ☎ 031/595-163
12000276
IŠČEM DELO - varstvo otrok in pomočv gospodinjstvu - pospravljanje, ☎040/779-905, [email protected]
12000368
IŠČEM DELO - varstvo otrok na svo-jem domu, od 1 - 3 let, ☎ 041/707-059 12000387
IŠČEM DELO pomoč v gosp., čišče-nje, likanje, varstvo otrok, pomoč,nega, oskrba oseb, ☎ 051/428-551
12000151
IŠČEM DELO - polaganje keramičnihploščic, ☎ 041/884-320
12000378
30 MALI OGLASI [email protected] GLAS
petek, 27. januarja 2012
Lahko se odločite za tečaj pri nas, lahko pridemo tudiv vaše podjetje.
Naši tečaji vas (ne bodo dodatno obremenjevali inizčrpavali) bodo sprostili in razvedrili, z njimi pa siboste poleg jezikovnih znanj pridobili tudi:
● večjo kompetentnost,● zadovoljstvo,● večjo mobilnost in● nov elan
JEZIKOVNA ŠOLATel.: 04/280 48 00, 04/280 48 16
VPISI V TEČAJE TUJIHJEZIKOV
OD 23. JANUARJA DO 10. FEBRUARJA 2012
Po nova znanja za nove uspehe
LUK - www.luniverza.sipromotor vseživljenjskega učenja
Male oglase sprejemamo: za objavo v petek - v sredo do 14.00 in za objavo v torek do petka do14.00! Delovni čas: ponedeljek,torek, četrtek, petek neprekinjenood 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16., sobote, nedelje in prazniki zaprto.
Mali oglasitel.: 201 42 47fax: 201 42 13 e-mail: [email protected]
FESST, d. o. o., nepremičninskadružba,Koroška c 2, Kranj,Telefon: 236 73 73Fax: 236 73 70E-pošta: [email protected]: www.fesst.si
STANOVANJE PRODAMOKRANJ, PRIMSKOVO CESTA STA-NETA ŽAGARJA l.izg. 2011 - večje 2sobno 54,39 m2 , P/III 96.667 EUR.(1.777 EUR/m2) Manjše 3 sobno63,25 m2 1/III 119.327 EUR. (1.887EUR/m2) Parkirno mesto v kletnietaži 10.900 EUR.KRANJ, CENTER l.izg.07, 2/III, vsipriključki 1,5 sobno, 46 m2, 86.620EUR, 2 sobno, 60 m2, 108.982 EURSTAVBNO ZEMLJIŠČE PRODAMOBREG OB BISTRICI, 641 m2, komu-nalno urejeno, na zemljišču je starej-še gosp.poslopje tlorisa 219 m2, leprazgled proti Kriški gori in Storžiču76.279 EUR oz. 119 EUR/m2.KOROŠKA BELA 485 m2, za izgrad-njo enodružinske hiše 38.000 EURoz.78,35 EUR/m2HIŠO PRODAMOTRBOJE - 140 m2 (P+M), zasnovanakot energijsko varčna hiša (zida-ki,stavbno pohištvo, predvideno jeogrevanje z topolotno črpalko), zem-ljišče 610 m2, III PGF s priključenovodo in elektriko 150.000 EUR.POSLOVNI PROSTOR PRODAMOKRANJ, ZLATO POLJE, 82 m2, P/2,prostor za storitveno dejavnost npr.frizerski salon. Stavba iz l.53, prosto-ri obnovljeni l.09. 128.000 EUR.Za informacije o ostali ponudbi inpovpraševanju obiščite www.ajp.si Družba AJP d.o.o. je podpisnik Ko-deksa dobrih poslovnih običajev vprometu z nepremičninami Združe-nja družb za nepremičninsko posre-dovanje (ZDNP) pri Gospod. zborni-ci Slovenije.
Iščete nov dom ali kupca za svojo nepremičnino? Oddajate ali najematestanovanje, hišo ali poslovni prostor?
Celovita rešitev na enem mestu. Za vas delamo
Aktivno - Jasno - PreudarnoAJP d.o.o. Kranj,Koroška cesta 2, 4000 Kranjgsm: 031/330 - 040, tel.: 04/20 28 223,e-pošta: [email protected]
www.a jp .s i
Izvedba celovitih geodetskih storitev po ugodnih cenah:■ geodetski načrti■ ureditev meje (dela meje)■ izravnava meje■ parcelacije (delitev, združitev)■ označitev meje v naravi■ evidentiranje zemljišča pod
stavbo■ sprememba bonitete zemljišča■ vpis stavbe in dela stavbe v
kataster stavb■ zakoličbe objektov, komunalnih
vodov, cest■ komasacije stavbnih zemljiščPokličite nas ali se oglasite na sedežu podjetja!
STANOVANJE PRODAMO Kranj, Vodovodni stolp, trisobno v
III. nadstr. izmere 73,80 m2, l. izgr.1965, obnovljeno l. 2005 (kopalnica,WC, CK na plin, instalacije v kuhinjiin kopalnici) vpisano v ZK,klet,balkon, cena 118.000,00 EUR.Kranj, Planina I, Župančičeva ulica,trisobno v II. nadstropju izmere79,20 m2, l. izgr. 1958, prenovljeno l.2006 in 2008 (okna, tlaki v predsobi,kuhinji in dnevni sobi, kopalnica, CKna plin), cena 116.000,00 EUR.Kranj, Planina II, trisobno v mansar-di izmere 71,14 m2, l. izgr. 2004,nizek objekt, cena skupaj z opremo132.000.00 EUR, možnost vselitve vroku 3-4 mesece.Tržič, staro mestno jedro, trisobno v3. nadstr. izmere 64,00 m2, l. izgr.1910, delno prenovljeno l. 2005 (tlaki,okna, CK na olje), balkona ni, v ceni jetudi garaža velikosti 6x3 m2, ki je v ististavbi, cena 84.000,00 EUR.Preddvor, enosobno v mansardi izmere48,00 m2, v hiši so samo štiri stanovan-ja, l. izgr. 1960, stanovanje izdelano l.1991, CK, cena 69.000,00 EUR.HIŠE - PRODAMOKranj, staro mestno jedro, enonad-stropna, 120 m2 stanovanjskepovršine na parceli velikosti 262 m2,l. izgr. 1935, prenovljena l. 2002 -okna, vse instalacije, kopalnica, CKna olje, dvorišče, kjer je možno parki-ranje za dva avtomobila, terasa s 115m2 vrta, cena 165.000,00 EUR. Žiri, v centru mesta, visokopritličnatlorisa 10x8 m2 na parceli velikosti477 m2, l. izgr. 1937, lepo vzdrževanana zelo sončni lokaciji, CK na olje, vsipriključki, cena 144.000,00 EUR. Trstenik, na izredno lepi sončnilokaciji, medetažna s 300 m2uporabne stanov. površine na parcelivelikosti 1144 m2, l. izgr. 1999, cena375.000,00 EUR, v katero je vključe-na tudi vsa oprema izdelana po meri. POSLOVNI PROSTOR - PRODAMOTržič, v centru mesta na glavni ulici,pritličje v izmeri 30 m2, l. izgr. 1900, žedelno prenovljen, primeren za neživil-sko trgovino, cena 25.000,00 EUR.PARCELA - PRODAMOKranj, proti Naklemu, v industrijskiconi v izmeri 3260 m2 za proizvod-njo, skladišča, parkirišče, cena 144EUR/m2 in še pribl. 18 EUR/m2 zakomunalni prispevek.Preddvor - Tupaliče v izmeri 2184 m2za poslovni objekt velikosti tlorisa19,30 mx13,60 m2 z gradbenim do-voljenjem, cena 165 EUR/m2.
t MM
T F
STORITVENUDIM
ASTERIKS SENČILA Rozman Peter,s. p., Cesta na Loko 2, 4290 Tržič,tel.: 59-55-170, 041/733-709; žaluzi-je, roloji, rolete, lamelne zavese, plise zavese, komarniki, markize,www.asteriks.net 11006227
ADAPTACIJE kompletne na ključ: ko-palnice, beljenje vseh prostorov, na-puščev, fasad, talne obloge, parketar-stvo, urejanje dvorišč, izdelava fasad,obnova streh, odvoz, ☎ 031/879-739, www.komplet-plus.si 12000334
FLORIJANI, d. o. o., C. na Brdo 41,Kranj izvaja vsa gradbena dela od te-meljev do strehe, adaptacije, omete,omete fasad, kamnite škarpe, tlakova-nje dvorišč, ☎ 041/557-871
11006228
GRADBENIK REXHO, d. n. o., Zg.Bitnje 260, Žabnica, izvaja od temeljevdo strehe, notranji ometi, vse vrste fa-sad, kamnite škarpe, adaptacije, ureja-nje in tlakovanje dvorišč, ☎ 041/589-996, 041/294-279
12000009
IZDELAVA podstrešnih stanovanj posistemu Knauf, montaža strešnih okenVelux in polaganje laminatov, izd. bru-naric in nadstreškov, Damjan Mesec,s. p., Jazbine 3, Poljane, ☎ 041/765-842, www.damjanmesec.si
12000176
IZVAJAM slikopleskarska dela, be-ljenje in kitanje sten, barvanje vrat inoken, dekorativni ometi in opleski,odstranjevanje tapet, hitro, kvalitet-no in ugodno, Pavec Ivan s.p., Pod-brezje 179, Naklo, ☎ 031/392-909
12000057
M & T TRADE, d.o.o., Predilniška c.16, Tržič, izvaja vsa knauf dela, belje-nje, manjša zidarska in mizarska po-pravila - možnost plačila na obroke, ☎04/59-23-160 11005625
POSEK in spravilo lesa, tudi na zahtev-nem terenu. Prevzamem tudi manjše koli-čine. Uroš Sivec s.p., Javorniški Rovt 36a, Jesenice, ☎ 031/462-808 12000309
STROJNI ali klasični ometi, fasade insplošna gradbena dela opravimo hitro,kvalitetno in konkurenčno, Zoki,d.o.o., Kašeljska c. 53 a, Ljubljana -Polje, ☎ 041/378-524 12000015
ZASEBNI STIKIŽENITNA posredovalnica Zaupanje zavse starosti., Dolenja vas 85, Prebold,☎ 031/836-378 12000217
31petek, 27. januarja 2012GORENJSKI GLAS
[email protected] OGLASI, ZAHVALE
V 88. letu nas je zapustila
Milka OmersPokorinova Milka iz Hrastja
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, sovaščanom, prijateljemin znancem za pomoč ob težkih trenutkih, za izrečena sožaljater podarjeno cvetje, sveče in maše. Hvala osebju BolnišniceGolnik za nesebično pomoč. Hvala gospodu župniku UrbanuKokalju za tople tolažilne besede in za lep poslovilni obred.Hvala pevcem, gasilcem, pogrebniku in zvonarjem. Prisrčnahvala vsem, ki ste drago Milko spremljali na njeni zadnji poti injo ohranili v lepem spominu. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi.
Vsi njeniHrastje, 20. januarja 2012
Pošle so ti moči, zaprla si oči,zdaj boš mirno spalaa v naših srcihza vedno boš ostala.
ZAHVALA
V krogu domačih se je v 84. letu starosti mirno poslovil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat, stric
Peter ZupanTekstilna ulica 14, Primskovo
Iskrena hvala vsem, ki ste nam pomagali, da smo se dostojnoposlovili od njega.
Vsi njegovi
Ko site niko odideš bolimisel je tam kjer si ti.
ZAHVALA
V 92. letu se je poslovila draga mama, babica in tašča
Terezija Jeretina1920 - 2012
Svoje telo je darovala Inštitutu za anatomijo Medicinske fakul-tete v Ljubljani za raziskovalne namene.
Vsi njeniKranj, 23. januarja 2012
Ob smrti se zavemo,da smo več kotle fizično telo.
OSMRTNICA
V 93. letu starosti nas je zapustil naš dragi ata, stari ata, pradedek, tast in stric
Štefan Cmrečnjak st.iz Hrastja
Zahvaljujemo se vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje insveče. Iskrena hvala osebju doma za ostarele Kranj za dolgolet-no oskrbo. Hvala župniku Jakobu Kralju za lep obred, pogrebnislužbi Navček, pevcem in zaigrano Tišino. Vsem imenovanimin neimenovanim iskrena hvala.
Žalujoči domačiHrastje, Besnica, Seča, Ingolstadt
ZAHVALA
Po dopolnjenem 97. letu je šel v večne poljane stric, oče, ata inpradedek
Franc FajfarVahulčev ata iz Ljubnega na Gorenjskem, rojen na Rupi pri Kranju,11. 1. 1915 - 12. 1. 2012
Iskrena hvala Svojcem, vaščanom in znancem, ki ste stricapospremili k večnemu počitku, darovali sveče in izrekli sožalje.Zahvala sosedom za pomoč, gospodu Juhantu za mašo inpogrebni obred, Akrisu za izpolnitev vseh naših želja, pevcemin vsem dobrim ljudem, ki se strica spomnite v molitvi. Hvalavam. Bog, daj mu miren počitek.
Hrastnikovi iz Ljubnega na Gorenjskem
ZAHVALA
V 67. letu nas je zapustil naš dragi
Franc Žlindraiz Srednje vasi pri Šenčurju,zadnja leta stanujoč v Kranju
Z žalostjo v srcih smo se od njega poslovili 21. januarja 2012 napokopališču v Šenčurju. Zahvaljujemo se gospodu kaplanu zalepo opravljen pogreb, gospodu iz podjetja Navčku za lepoopravljene pogrebne storitve, pevcem in trobentaču. Posebnazahvala Bolnišnici Golnik za nego, oskrbo in lajšanje bolečin obhudi bolezni. Hvala tudi vsem, ki ste se poslovili od njega, invsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi21. januarja 2012
ZAHVALA
V 87. letu je za vedno zaspala naša mama
Ivana TrilarTrilarjeva Ivanka iz Stražišča
Žara je od četrtka, 26. januarja 2012, od 16. ure v mrliški vežicina pokopališču v Bitnjah. Pogreb bo danes, v petek, 27. januar-ja, ob 16. uri.
Vsi njeniStražišče, 24. januarja 2012
In vidim: neka nezemska lučse razliva na pot pred mano,da laže obračam v vratih ključ, ko vstopam v prvo, drugo, sedmo dvorano./T. Pavček/
Svojo življenjsko pot je sklenila naša upokojena sodelavka iz SAVATECH PROFILI
Marija Gorjanc rojena 1922
Od nje se bomo poslovili danes, v petek, 27. januarja 2012, ob 15. uri na pokopališču v Bitnjah.
Ohranili jo bomo v lepem spominu.
Kolektiv Savatech
Z bolečino v srcu sporočamo, da je v 91. letu starosti zaspalanaša draga mama
Marija Gorjancrojena Svoljšak iz Kranja, Ljubljanska cesta 36, Orehek
Od nje se bomo poslovili danes, v petek, 27. januarja 2012, ob 15. uri na pokopališču v Bitnjah. Žara bo na dan pogreba od9. ure dalje v poslovilni vežici na tamkajšnjem pokopališču.
Vsi njeni
OSMRTNICA
SOBOTA
-7/0°C
NEDELJA
-5/-1°C
32 GORENJSKI GLASpetek, 27. januarja 2012
Anketa
vremenska napoved
PETEK
-9/1°C
....
....
....
....
....
....
...
Gregor Jan, Bled:
"Takšno stanje v klubu ninovo, vleče se že leta, a takone gre več naprej. Poslovanjebi morali preveriti tudi krimi-nalisti. Propad kluba bi bilkatastrofa, zato upam, da sebodo razmere uredile."
....
....
....
....
....
....
...
Brane Marinovič, Hrušica:
"To je katastrofa. Hokej je edi-no športno dogajanje na Jese-nicah, pa ne le športno. Skup-nost klub še vedno podpira in ga vedno bo, pripravljenamu je tudi pomagati. Brez denarja pa žal ni športa."
Stanko Sedlar, Jesenice:
"To stanje v jeseniškem ho-keju ni od včeraj, stvari sose skozi leta nakopičile.Sponzor kljub vsemu klubše vedno podpira, gospo-darsko stanje pa ni rožnato,v Ljubljani je lažje."
Jure Knez, Bled:
"Močno podpiram hokej. Sta-nje v klubu je rešljivo, le praviljudje morajo priti. Hokej jeedina stvar, ki je ljudem šeostala, zato je preživetje klu-ba pomembno tudi za širšoGorenjsko, ne le za Jesenice."
Januš Golob, Zapuže:
"Sem zvest navijač kluba insem prepričan, da bo hokejna Jesenicah obstal. Moštvobo pač nekaj časa igralo boljz mladimi igralci. Za rešitevfinančnih težav bi moralinajti kakšnega Abramoviča."
Napoved za Gorenjsko
Danes bo večinoma sončno, v soboto in nedeljo pa zmernodo pretežno oblačno. V nedeljo bo tudi vetrovno. Temperaturebodo zimske.
Agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo
-4/8oC
-2/7oC
-9/2oC
-6/1oC
-9/0oC
-7/1oC
-7/1oC
-6/7oC
-7/2oC
-8/2oC
-6/1oC
Jasna Paladin
Kamnik - Na decembrski sejiobčinskega sveta je občinskauprava ob vnovičnem ime-novanju ravnateljice OŠ Ma-rije Vere Violete Vodlan iz-postavila problematiko dolgate šole do občine, s čimer sobili svetniki podrobneje sez-nanjeni na svoji zadnji sejiminulo sredo.
Gre za dolg iz leta 2005,ko je občina šoli s premostit-venimi sredstvi v višini do-brih 45 tisoč evrov omogoči-la nemoteno poslovanje, sajse je šola zaradi odtujitve de-narja nekdanje računovodki-nje znašla v težavah. Minis-trstvo za šolstvo in šport jevodstvu šole in Občine Kam-nik takrat posredovalo dopis,
v katerem se omenjeno mi-nistrstvo sklicuje na mnenjeMinistrstva za finance, damora problematiko neplača-nega dolga iz naslova davkovin prispevkov na plače zapo-slenih šola reševati z ObčinoKamnik in ne z Ministr-stvom za šolstvo in šport.Šola se je zavezala, da bo de-nar vrnila, a se doslej to vvečletnem postopku uradne-ga pregona računovodkinje(ki za svoje dejanje še ni bilaobsojena) in vračanja posoji-la zaradi številnih napak privseh vpletenih še ni zgodilo.
"Za pomoč, ki nam jo jeobčina leta 2005 izkazala znakazilom premostitvenihsredstev, smo zelo hvaležni.Ko sem ugotovila nepravilno-sti v računovodstvu, sem svoj
odstop ponudila vsem, in kerga niso sprejeli, sem čutila ševečjo odgovornost za rešitevnastale situacije. Ker nas jeministrstvo za šolstvo v letu2007 obvestilo, da so Držav-nemu pravobranilstvu pred-lagali, da Republika Slovenijavloži premoženjskopravnizahtevek, sem bila prepriča-na, da stvari tečejo tako, kot jetreba. Žal smo v letu 2009ugotovili, da ministrstvo zašolstvo ni obvestilo ObčineKamnik, da lahko samo obči-na vloži zahtevek. Zakaj teganiso naredili, ne vem. Z obči-no smo se nato dogovorili zaobročno odplačevanje tehsredstev, a težave nam je pov-zročila še ujma, ki je leta2008 poškodovala našo šoloin nam povzročila velike stro-
ške. Naš zavod dobiva strogonamenska sredstva, ki jih nesmemo prerazporejati v dru-ge namene. Svoj dolg bomolahko vrnili le iz denarja, kiga dobimo z oddajanjem te-lovadnice, a vlagati moramotudi v staro šolsko poslopje. Vimenu zaposlenih, učencev,njihovih staršev, bodočih pr-vošolcev apeliram na vas, čenam dolga že ne morete od-pisati, nam odpišite vsaj za-mudne obresti. Šola ni profit-na organizacija, ni le strošek,ampak tudi naložba v prihod-nost," je svetnike nagovorilaravnateljica Violeta Vodlan.
Svetniki so sprejeli sklep,da šoli obresti ne bo treba vr-niti, bo pa morala vrniti glav-nico v višini dobrih 45 tisočevrov, in sicer v treh letih.
-9/-2oC
-14/1oC-9/-1oC
Šola mora vrniti denar občiniOsnovni šoli Marije Vere je dolg nakopala nekdanja računovodkinja, dobrih 45 tisoč evrov pa morajozdaj vrniti v občinski proračun. Za skoraj še enkrat toliko zamudnih obresti bodo izbrisali.
Propad kluba bibila katastrofa Andraž Sodja
Naključno izbrane Gorenjcesmo vprašali, kaj menijo otežavah Hokejskega klubaAcroni Jesenice. Kot je zna-no, se klub spopada s hudi-mi finančnimi težavami, za-radi katerih mu je grozilacelo izključitev iz lige Ebel.
Osnovna šola Marije Vere na Duplici pri Kamniku
Vršič
Pravo zimo najdemo le v visokogorju
Letošnja zima je pri nas tako skopa s snegom, da si v doli-ni komajda lahko predstavljamo, da je v visokogorju, leslabo uro stran od mestnega vrveža, vendarle mrzlo in za-sneženo. Tako je tudi na 1600 visokem Vršiču: če se tjaodpravite peš po malo manj znani in obljudeni serpentinas-ti poti, ki so jo med prvo svetovno vojno zgradili vojaki,boste doživeli pravo zimsko pravljico. Pot se s ceste na Vršična levo odcepi na približno 1300 metrih višine med kočo naGozdu in Erjavčevo kočo - smerokazi obiskovalce usmerjajoproti razgledni točki, od koder si je mogoče ogledati zna-meniti obraz Ajdovske deklice - konča pa nad gozdno mejo,nekaj manj kot 1700 metrov visoko pri Poštarskem domunad Vršičem. Dom je sicer zaprt - v zimskih mesecih naVršiču obiskovalcem zavetje ponuja edinole Erjavčeva koča,ki je odprta ob vikendih oziroma po dogovoru za večjeskupine - a predstavlja prijeten zaključek približno uro in poltrajajoče pešpoti po snegu, ki je, kot se za januar spodobi,na Vršiču tako mrzel, da škriplje pod nogami. M. A.
Kranj
Rekordni sklad še narasel
Igralci lota so minulo sredo težko čakali žrebanje, vendar patudi v letošnjem 8. krogu dobitne kombinacije ni vplačal nihče. Zato so se vplačana sredstva prenesla v naslednježrebanje, ki bo to nedeljo, 29. januarja, ko bo v skladu rekord-nih 4.900.000,00 evrov. Sedmice namreč ni bilo že 31 krogov, nazadnje je bila izžrebana 9. oktobra lani. V. S.
Končno na snegu: mrzel, sončen dan je kot nalašč za pohodproti zasneženemu Vršiču.
