Embed Size (px)
Citation preview
PETEK, 22. maja 2009
vseb
ina
40
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Delavci KIK-a stavkaliDelavci kamniškega KIK-a so v torekprvič v 157-letni zgodovini podjetja iz-vedli opozorilno stavko, s katero soopozorili na nepravilnosti pri plačeva-nju pokojninskega prispevka, zamu-de pri plačah, prevelike apetite lastni-kov ...
3
AKTUALNO
Danes bo sprva precej sončno.Zvečer in v noči na soboto bodokrajevne nevihte. V soboto bo spremenljivo oblačno. V nedeljo bo sončno in toplo.
VREME
jutri: spremenljivo oblačno ....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Starejši Hartman spet oproščenKranjsko sodišče je tudi na ponovlje-nem sojenju zaradi pomanjkanja do-kazov oprostilo Matjaža Gabra Hart-mana, da je leta 1996 sodeloval pri ti-hotapljenju 190 kilogramov heroinaiz Bolgarije.
8
KRONIKA
Radi smo na bolniškiSlovenija ima v povprečju na zaposle-nega med državami Evropske unijenajveč dni odsotnosti iz zdravstvenihrazlogov. Stroške delodajalcev in za-varovalnice zaradi zdravstvenega ab-sentizma ocenjujejo na 750 do 800milijon evrov.
10
Za posel ključni osebni stikiJanez Bohorič, predsednik upraveSave Kranj, je častni konzul RepublikeMakedonije v Sloveniji. V tej vlogi jebil tudi gostitelj srečanja makedon-skega predsednika Gjorgeja Ivanovaz gospodarstveniki in Makedonci, kiživijo v Sloveniji.
13
GG+
62 let Prvi predhodnik tednik Gorenjec leta 1900Gorenjski časnik od leta 1947
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
GG+
16/26°C
9770352
666025
Leto LXII, št. 40, cena 1,35 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in 0b petkih naklada: 22.000 izvodov www.gorenjskiglas.si
BREZPLAČNI TV SPOREDI
WW
W.G
OR
EN
JSK
IGLA
S.S
I
Vilma Stanovnik
Žabnica, Kranj - Poleg del nacestah Drulovka-Breg, naGosposvetski ulici ter naTavčarjevi in Tomšičevi uliciv središču Kranja v Mestniobčini Kranj trenutno pote-kajo dela na treh večjih grad-biščih, ki si jih je v začetkutedna ogledal tudi kranjskižupan Damijan Perne.
Tako je pred zaključkomrekonstrukcije podružničnašola v Žabnici, katere gradnjanaj bi bila končana že v fe-bruarju, pogodbena vrednostrekonstrukcije pa je nekaj
manj kot 1,2 milijona evrov.Zaradi nepredvidenih del, kijim je botrovala starostzgradbe, se je investicija zav-lekla in podražila za nekajveč kot sto tisoč evrov. "Po-pravilo šole je bilo nujno po-trebno, sicer bi jo morali za-preti. Zato smo se odločili zatemeljito obnovo in jesenibodo otroci lahko prišli vnove prostore. Vmes bomonaredili vse za to, da se bo za-čela tudi gradnja telovadni-ce," je ob ogledu povedal žu-pan Damijan Perne, ki si jenato s sodelavci ogledal šeeno, predvsem za športnike
in mlade pomembno investi-cijo, tribuno Hribček v šport-nem parku Kranj. "Gradnjanapreduje v skladu s termin-skim planom in mislim, dabo objekt s tribunami, garde-robami, javnimi sanitarijamiin vsem drugim res obogatilkranjski športni park," je poogledu nekaj manj kot 1,3milijona evrov vredne nalož-be povedal župan Perne, ki sije nato ogledal še, kako pote-ka več kot osem milijonovevrov vredna obnova graduKhislstein, ki naj bi po preno-vi odprl vrata spomladi pri-hodnje leto.
Gradnja tribune tik pred zaključkomTe dni je v zaključni fazi gradnja podružnične šole v Žabnici, tribune Hribček v športnem centru, sredi del pa je tudi obnova gradu Khislstein.
Župan Damijan Perne s sodelavci si je z zanimanjem ogledal napredovanje gradnje pomembnih kranjskih investicij, novo pridobitev v športnem parku pa mu je razkazal direktor Zavoda za šport Branko Fartek. / Foto: Gorazd Kavčič
Boštjan Bogataj
Kranj - Novi Hofer je dobranovica za Kranjčane in okoli-čane, saj se s pestrejšo po-nudbo trgovcev veča boj zakupce: odslej bo konkurencaše večja. Hofer je vrata svojetretje trgovine na Gorenj-skem odprl včeraj, v 1400kvadratnih metrov velikoprodajalno (devetsto kvadrat-nih metrov prodajanih povr-šin) pa je vložil 2,4 milijonaevrov. Delo je dobilo več kotdeset prodajalcev, naslednjeodprtje načrtujejo že konecjulija v Škofji Loki.
Ob odprtju Hoferjeve pro-dajalne v Kranju gneče kup-cev, kot smo jo lahko opaziliv prejšnjih letih ob odprtjihnjihovih prodajaln (kranjska
je že 49. v Sloveniji), ni bilo.Kupci na začetku vrste sonam tik pred odprtjem pove-dali, da so prišli zgolj pol urepred odprtjem, skupaj je biloob odprtju okoli dvesto kup-
cev. Večina včerajšnjih kup-cev je vedela, po kaj so prišli(LCD TV, prenosni računal-nik, žar ...), nekateri so izprodajalne odšli že minutopo odprtju.
Hofer zaokroža ponudboV Kranju so od včeraj z odprtjem Hoferja na Primskovem prisotne skorajvse večje trgovske verige.
Hofer bo zagotovo razgibal kranjsko trgovsko ponudbo.
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
2GORENJSKI GLAS
petek, 22. maja 2009POLITIKA [email protected]
Danica Zavrl Žlebir
Kako se je nekdanji mini-ster LDS znašel na kandi-datni listi SD za evropskiparlament?
"Bilo je nekaj razvoja do-godkov, da je prišlo do tega.Leta 1997 sem zapustil politi-ko, star 35 let, in to v času, kosmo dosegli takratni ključnicilj Slovenije, ko se je vedelo,da bomo vstopili v Evropskounijo. Presegli smo blokadoItalije in začeli pogajanja zapolnopravno članstvo. To semi je zdel primeren trenutek,da politiko (vsaj začasno) za-pustim, kajti sicer je "grozi-lo", da v njej dočakam penzi-jo. Sodim v nenavadno gene-racijo, ki je že v študentskemobdobju prešla v politiko, naj-prej prek ZSMS kot organi-zacije mladine in študentov,nato pa smo ob zelo zanimi-vih dogodkih konec 80. letskupaj z mnogimi drugimidosegli, da je prišlo do svo-bodnih volitev. Tudi samsem bil trikrat izvoljen na vo-litvah, 1990, 92 in 96, vednov Škofji Loki."
Kaj ste počeli v minulihdvanajstih letih?
"Ta premor sem izkoristilza gospodarstvo in podjetniš-tvo, v tem času sem vodil ne-kaj projektov, tudi Simobil,kjer sem bil najprej svetova-lec in nato naprošen, da zadve leti prevzamem tudi vod-stvo uprave. Tedaj je Simobildosegel točko preloma, ko jeiz precej problematične zgod-be postal zgodba o uspehu. Vzadnjih letih pa sem se naj-več ukvarjal s projektom ekokmečkega turizma v lepi vasi-ci Padna v slovenski Istri. Tačas nisem bil aktiven v politi-ki in javnem življenju, so paobstajale komunikacije. V zad-njem letu me je predsednikSD in vlade Borut Pahor več-krat poklical, najprej z idejo,da bi prevzel zunanje minis-trstvo, letos pa je bil vztrajenglede vodenja liste SD za ev-ropske volitve. Po nekaj vse-binskih pogovorih sem ugo-tovil, da so najina mnenja otem, kaj je treba storiti za pre-magovanje globoke gospo-darske in socialne krize, po-dobna in zato sem sprejel po-vabilo. Ocenjujem tudi, da jesedaj prišlo obdobje, ko se nesme sedeti za zapečkom, koje potrebno javno delovanje,kajti časi so taki, da jih je tre-ba spremeniti in zagotoviti,da se te krize ne bi periodičnoponavljale."
Ste se s stranko LDS razšli?"Ko po letu 1997 nisem bil
več aktiven, sem pred petimileti nehal plačevati članarino
in zaprosil za izbris iz član-stva. Nisem želel kakih pom-poznih izstopov, kajti samnimam nič proti LDS. Ohra-nili smo korektne odnose."
Vrednostno gre za sorodnipolitični opciji ...
"Občasno da, so pa tudi po-membne razlike, zlasti karzadeva pomembnost social-ne pravičnosti, socialne var-nosti in enakosti. Tudi v LDS,ki je nastala, kot je znano, izprvotne ZSMS, sem veljal zabolj levo socialno usmerjene-ga člana. Časi, v katerih smo,so dramatično pokazali, kakoje nota socialne pravičnostiključna, kajti trenutno je naj-večja nepravičnost to, da sonajvečje žrtve krize tisti, ki jeniso povzročili. Povzročili sojo drugi s svojim individual-nim pohlepom in grabežlji-vostjo. In tu pridemo na ra-ven evropskega parlamenta.Zadnja dva mandata vladajoEvropi konservativci (Evrop-ska ljudska stranka) in to ječas, ko se je ta globoka krizarojevala in rodila. Naša volil-na lista SD edina v Slovenijicilja na skupino poslancev so-cialnih demokratov, ki imajorealne možnosti, da prevza-mejo večino v evropskemparlamentu. Gre za trende vEvropi in svetu (npr. ZDA)zaradi nezadovoljstva ljudi skonservativci, ki so to krizozakuhali."
Katere naloge so za vasprednostne?
"V Sloveniji se včasih nezavedamo dovolj, da Evrop-ski parlament glasuje o zelokonkretnih temah, ki gotovozanimajo državljane EU,tudi Slovenije. Lani jeseni sobile denimo zakonodajne po-bude, da se uredi regulacijafinančnega sektorja (bank,skladov). Desnica je glasova-la proti temu, in ker ima ve-čino, do regulacije ni prišlo.Predsednik parlamenta
Pöttering, izpostavljen člante skupine, je govoril celo ovzpostavitvi "kulture tvega-nja". Vemo pa, kam je to tve-ganje pripeljalo, kako se je fi-nančni balon razpočil in po-tem vplival na realni sektorgospodarstva. Zelo zanimivaprioriteta v evropskem parla-mentu je tudi enakost medmoškimi in ženskami na po-dročju enakega plačila zaenako delo. Spet gre za zako-nodajo, ki bi kaznovala delo-dajalce, ki tega ne spoštujejo.To je v EU in tudi pri nas šezelo pereč problem. Konzer-vativna stran je proti takimpobudam. Za Slovenijo, kiima to dobro urejeno, pro-blem sicer ni akuten, a ko seje želelo v EU dvigniti stan-darde na minimalnih dvajsettednov porodniškega, sokonservativci glasovali proti.To navajam kot primer, dagre za vprašanja, ki vplivajotudi na ureditev v posamez-nih državah članicah, kajtidirektive se prek nacionalnihparlamentov prenašajo v do-mačo zakonodajo. Mojiosebni prioriteti sta sicer dve:prva, da EU v obdobju pri-hodnjih petih let postaneunija z najvišjo kvaliteto živ-ljenja v svetovnem merilu, sepravi, proti ameriškemu, ru-skemu, azijskemu modelu,kot način gospodarstva in so-cialne varnosti, ki najboljekombinira in združuje obo-je, podjetništvo na eni in so-cialno pravičnost na drugistrani. Za to ima Evropa vsemožnosti, zato je treba, dasocialni demokrati prevza-mejo vajeti, da se bo socialnapravičnost bolje uveljavila.Gre za bogate družbe (v pov-prečju 25 tisoč evrov BOD naprebivalca), in to so vsekakordružbe, ki si lahko privoščijo,da nihče ni eksistenčnoogrožen. To se mi zdi edenključnih ciljev, ki jih je trebadoseči, tudi prek resne pro-učitve možnosti za uveljavi-
tev temeljnega državljanske-ga dohodka. To ne bo uvede-no čez noč, a v desetih letihsi bogate družbe, kamor so-dimo tudi mi, lahko privošči-jo ureditev, ki bo primernaza 21. in ne 19. stoletje, ko soljudje garali cele dneve, nakoncu pa niso mogli prežive-ti svojih otrok. Druga stvarje, da smo socialni demokra-ti z menoj na čelu patrioti.Vemo, da prihajamo iz Slo-venije in da ima naša državadoločene vitalne nacionalneinterese, ki jih uveljavlja, za-stopa in uresničuje tudi prekevropskega parlamenta. Vtem trenutku je najbolj aktu-alen primer pravične meje sHrvaško."
Kako gledate na zapletemed Slovenijo in Hrvaškoglede meje?
"Kar zadeva slednje, se mizdi zelo dobro, da je vladaBoruta Pahorja postavila testvari toliko na čistino, da ob-staja realna možnost, da sebo ta problem v doglednemčasu rešil, saj že 18 let za-struplja hrvaško-slovenskeodnose, z mednacionalneravni se prenaša tudi na me-dosebno raven. Naša obvez-nost je, da se to prekine in dase začnejo ti odnosi razstrup-ljati. Ne pa tako, kot razmiš-ljajo nekateri, naj pač mineše 18 let, važno je, da se pro-blem ne reši. Nekatere stran-ke imajo na ta način temo,na kateri lahko jahajo v nedo-gled, samo da se nič ne reši."
Na katerih področjih bi že-leli delati kot evropski po-slanec?
"V zunanjepolitičnem od-boru, ker je za Slovenijo,mejno državo EU, zelo po-memben, moje izkušnje pazelo vezane na zunanjo poli-tiko. Drugo je kmetijstvo,kjer do sedaj Slovenija ni bilavključena, predstavlja pa naj-večji del evropskega proraču-na. Za Slovenijo je vitalnegapomena, da se začne evrop-ska politika do tega vprašanjaspreminjati in se večja sred-stva namenjajo v zdravo, lo-kalno, sezonsko in ekološkopridelavo. Tu so naše pri-merjalne prednosti, ne pa in-dustrijsko kmetijstvo. Ljudjese zavedajo, da zdrava in kva-litetna hrana pomeni tudibolj kvalitetno življenje, niveč pomembna le količina incena. Zanima pa me tudikultura - v smislu, da naj se vEU razvija in cveti sto cvetov,kjer je treba razvijati kultur-no raznolikost. Tudi Sloven-ci smo se skozi stoletja obdr-žali kot kulturen narod, konas je določevala, reševalakultura."
Ni pravi čas za zapečekNosilec kandidatne liste SD za evropske volitve je Zoran Thaler, doma iz Škofje Loke, ki se ga spominjamo kot najmlajšega zunanjega ministra iz devetdesetih let.
Darilo
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
izžrebanemu naročniku časopisa
Knjigo prejme IVANA KALAN iz Šenčurja .
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Zvesti Gorenjskemu glasuKonec novembra bo trideset let dopolnil Štefan Bukovnik izZgornje Bele pri Preddvoru. Gorenjski glas imajo naročendoma, berejo pa ga tudi v Humani, društvu svojcev pri skr-bi za mentalno zdravje, kjer Štefan dela že nekaj let. Oprav-ljajo različna dela, a pravi, da nobeno delo ni težko in je znjim zadovoljen. Tam ima tudi največ prijateljev. V Gorenj-skem glasu najraje prebere rubriko o avtomobilizmu, polegtega ga zanima še duhovnost. Blizu mu je nauk o ljubezniduhovnega učitelja Sai Babe, ki pravi, da moramo imeti radivse ljudi okoli sebe. Rad bere njegove knjige in ga spremljana spletu. Štefan ima rad vse živali, najraje mačke. Doma jena kmetiji, kjer večkrat pomaga nahraniti živino. V službo sepoleti vozi s kolesom, po kosilu si privošči počitek, medtempa posluša radio. Vikende preživlja pri prijatelju v bližnjivasi, malo klepetata in spijeta kavo ali čaj. Na morje ne hodirad, saj mu je prevroče, pa še vožnja v kolonah je naporna.Sanja o dobrih avtomobilih, in če bi lahko izbiral, bi si kupilavto Mercedes razred S ali BMW serija 7. D. K.
Zoran Thaler / Foto: Gorazd Kavčič
Danica Zavrl Žlebir
Kranj - Kandidati za evrop-ske poslance se v predvolilnikampanji že predstavljajovolivkam in volivcem. Tudina Gorenjskem je bilo ta te-den več dogodkov. Že v po-nedeljek so na Gorenjskoprišli kandidati z evropske li-ste stranke Zares. V Kranjuje nosilca liste Iva Vajglasprejel župan Damijan Per-ne, nato so obiskali Jesenice,Bled, Radovljico, Tržič, Bo-hinj in Škofjo Loko. Kandi-dati LDS z nosilcem liste Jel-kom Kacinom so v sredo vdružbi župana Janka S. Stu-ška obiskali radovljiško graš-čino, se srečali z žirovni-škim županom LeopoldomPogačarjem, ki jim je razka-
zal gradbišče nove športnedvorane, obiskali so tudiVrbo. Na Jesenicah so se sre-čali s predstavniki musli-manske skupnosti, v Kranjupa se na regijski konvencijipredstavili volivcem. Nosilecliste SD Zoran Thaler je vsredo v Škofji Loki sodelovalna okrogli mizi Evropa napravi poti, dan prej pa se je vtem mestu na uličnem do-godku Super družba pred-stavila kandidatka SD MojcaKleva. Danes pa župan obči-ne Gorenja vas Poljane Mi-lan Čadež na poslanskemvečeru pod naslovom Slove-nija zmore več gosti ZofijoMazej Kukovič in Mirka Za-mernika, ki za Evropski par-lament kandidirata na listiSDS.
Kandidati na Gorenjskem
Jasna Paladin
Kamnik - Sto osem delavcevkamniškega "smodnišnice"je v torek prvič v 157-letni zgo-dovini podjetja izvedlo osem-urno opozorilno stavko, saj jedesetletno izčrpavanje družbezaradi lastninjenja in neneh-nih sodnih sporov med lastni-ki pripeljalo do kršenja osnov-nih delavskih pravic.
"Stalni medsebojni sporinegativno vplivajo na poslova-nje družbe in njeno plačilnosposobnost, krajši konec pasmo potegnili delavci, saj sedenar očitno najde le za od-vetnike. Že dlje časa se doga-jajo nepravilnosti pri plačiluprispevkov za pokojninsko ininvalidsko zavarovanje. Dol-gujejo nam lanski regres, za-mujajo pa tudi plače. Teh ob-veznosti je že za milijon ev-rov. Primanjkujejo tudi sred-stva za nabavo surovin, zatoje potek proizvodnje veliko-krat oviran," je povedal pred-sednik stavkovnega odboraStane Zobavnik in dodal, dado nepravilnosti prihaja tudina področju zdravja in varno-sti pri delu, saj delavci kljubnevarnemu delu nimajo nitiosnovnih zaščitnih oblek.
Aleš Erbežnik, ki je vode-nje družbe prevzel pred tre-
mi meseci, stavko delavcevpodpira, čeprav meni, da nebo pripeljala do rešitve. "Dozamud pri izplačilu plač indrugih obveznosti je prišlozato, ker so zadnja leta stro-ški višji od dohodkov," pravidirektor in dodaja, da vod-stvo družbe lahko izpolni lezahtevo po rednem izplačiluplač. Delavci odločno opoza-rjajo, da do nastale situacijeni prišlo zaradi globalne go-spodarske krize, saj imajo
naročil dovolj, a ocenjujejo,da je podjetje na meji situaci-je, ko bo treba sprožiti posto-pek za stečaj. "Pravna državaje padla na primeru našegaKIK-a," so na novinarskikonferenci razočarani pove-dali delavci. KIK lahko reši leizvedba sanacijskega načrta,ki ga je vodstvo že predložilobanki. Če ga bo ta potrdila,naj bi delavci svoje dobili, a vsindikatu nimajo več zaupa-nja v namere vodstva.
Nastalo situacijo obsojatudi kamniški župan ToneSmolnikar. "Gre za bitkotreh lastnikov za šestdesethektarov zemljišča, ki je biloocenjeno na trideset milijo-nov evrov. Ker se ne znajodogovoriti, trpijo delavci, kiže tako delajo v nevarnihrazmerah, zdaj pa nimajouresničenih niti osnovnihpravic. Skrajni čas je, daukrepa država," je povedalžupan.
Delavci KIK-a stavkaliDelavci dve leti niso dobili plačanih prispevkov, čakajo pa tudi lanski regres in aprilsko plačo. Naročilje dovolj, a apetiti lastnikov so preveliki.
ODGOVORNA UREDNICA Marija Volčjak
NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICECveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir
UREDNIŠTVONOVINARJI - UREDNIKI:
Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Igor Kavčič, Suzana P. Kovačič,Urša Peternel, Mateja Rant, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Simon Šubic,
Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Štefan Žargi;stalni sodelavci:
Marjana Ahačič, Maja Bertoncelj, Matjaž Gregorič, Ana Hartman, Jože Košnjek,Milena Miklavčič, Miha Naglič, Jasna Paladin, Marjeta Smolnikar, Ana Volčjak
OBLIKOVNA ZASNOVAJernej Stritar, IlovarStritar d.o.o.
TEHNIČNI UREDNIKGrega Flajnik
FOTOGRAFIJA Tina Dokl, Gorazd Kavčič
LEKTORICA Marjeta Vozlič
VODJA OGLASNEGA TRŽENJAMateja Žvižaj
GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas,d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj / Tel.:04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-mail: [email protected]; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/20142 47 / Delovni čas: od ponedeljka do četrtka neprekinjeno od 8. do 19. ure, petek od 8. do16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih inpetkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: Druck Carinthia GmbH & CoKG, St. Veit/Glan(Št. Vid na Glini), Avstrija / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,35 EUR, letna na-ročnina: 140,40 EUR; Redni plačniki imajo 10 % popusta, polletni 20% popusta, letni 25 %popusta; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče števil-ke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja /Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.
3GORENJSKI GLASpetek, 22. maja 2009 AKTUALNO [email protected]
Stojan Saje
Kranj - Letošnjo zimo je v go-rah pogosto snežilo, zato jena višjih vrhovih še vedno ve-liko snega. Na severnih po-bočjih sega sneg ponekod dodoline, na primer v Vratih inTamarju. Čeprav so južna po-bočja večinoma kopna, pa somarsikje ostanki snežnih pla-zov. Prečenje snežišč, v kate-rih so ledene plošče, je še po-sebej nevarno, opozarjajo iz-kušeni gorski reševalci.
"Zdrs je eden najpogo-stejših vzrokov za nesreče v
gorah. Zato je pri prečenjusnežišč nujna uporaba de-rez in cepina. Zaradi oto-plitve se z grebenov podira-jo opasti na snežna pobočja,kar lahko sproži plaz. Pre-vidnost je potrebna tudi za-radi krušenja skal in pada-jočega kamenja. Uporabočelade priporočam alpini-stom in planincem. Slednjimorajo upoštevati, da somnoge planinske poti po-škodovane. Zdaj v Planin-ski zvezi Slovenije še zbira-jo natančne podatke in sedogovarjajo za odpravo po-
škodb na poteh in kočah.Koče v visokogorju so še za-prte, česar se je treba zave-dati pri načrtovanju ture.Pametno ravnanje - ustrez-na psihična in fizična pri-prava na turo, osvežitevznanja, primerna opremain izbor udeležencev ture -bo lahko preprečilo marsi-katero nesrečo. Do 18. majaletos smo našteli že 104 ak-cije, v katerih smo reševali108 ljudi. Žal jih je v gorahumrlo sedem, prav tolikopa zaradi adrenalinskihšportov in dela v gozdu. S
tem smo že presegli večlet-no poprečje in tudi črnoleto 2007. Takrat smo ime-li do 15. maja 96 akcij in349 reševanj vse leto," jepovedal Dušan Polajnar,strokovni delavec Gorskereševalne zveze Slovenije.
Gorski reševalci in zdrav-niki bodo tudi letos poskr-beli za dežurstva s posadkohelikopterja in policistom vhelikopterski bazi na Brni-ku. Novost je, da bodo julijain avgusta dežurni vse dni vtednu, junija in septembrapa ob koncu tedna.
Na višjih vrhovih še veliko snegaPomoč v gorah je letos potrebovalo že 108 ljudi, žal pa jih je sedem umrlo. Opozorila na sneg in padajoče kamenje.
Vodstvo sindikata delavcev, na sliki Tomaž Kumer in Stane Zobavnik, je že napovedalonovo stavko, če njihove zahteve ne bodo izpolnjene.
Radovljica
Podobe panjskih končnic skozi otroške oči
Učenci OŠ Antona Janše so skupaj z vrstniki iz drugih go-renjskih osnovnih šol s prilagojenim programom prejšnjipetek dopoldne spet, tokrat že deseto leto zapored, slikalipanjske končnice. Živahno likovno ustvarjanje na Linharto-vem trgu je spremljalo pestro kulturno dogajanje, otroci paso pod vodstvom mentorjev ustvarili prave slikarske moj-strovine. Najlepše, ki so nastale v desetletju dosedanjegaustvarjanja, so od torka pa vse do 27. maja na ogled v gale-riji Šivčeva hiša. M. A.
Sorica
Soriška planina kmalu spet prevozna
Na cesti na Soriško planino, ki so jo zaradi podora skal na vo-zišče konec aprila zaprli za promet, bodo predvidoma še ta te-den vzpostavili polovično zaporo, kar pomeni, da bo cesta pre-vozna izmenično enosmerno, so pojasnili na direkciji za ceste.Cesto so v celoti zaprli, ker so morali odstraniti skale, ki so seprikotalile nanjo, poleg tega pa so morali z brežine odstranitives material, ki bi se še lahko usul na cesto. Trenutno je v iz-delavi projekt, ki med drugim predvideva namestitev zaščitnihmrež. Načrtujejo, da bodo dela izvedena do jeseni. A. H.
Cveto Zaplotnik
Ljubljana - "Zdravje sloven-skih bank je zadovoljivo, ven-dar ob tem ne izključujemomožnosti, da se ta položajlahko spremeni: kot povrat-na zanka iz realnega sektor-ja," je v torek ob predstavitviporočila o finančni stabilno-sti dejal Marko Kranjec, gu-verner Banke Slovenije, inna vprašanje, ali je v svetu žedoseženo dno finančne kri-ze, odgovoril: "Padanje se jeupočasnilo, vendar pa nevemo, ali so to že znaki okre-vanja." Iz poročila o finančnistabilnosti, ki ga je obravna-val Svet Banke Slovenije, jerazvidno, da se je zaradi ne-zaupanja občutno zmanjšala
možnost bank za najemanjedolgoročnih posojil na med-narodnem finančnem trguin da je v takšnih okoliščinahčim prej treba uresničiti želani sprejeti ukrep o poro-štvu države za zadolževanje vtujini. Odlašanje pri izvedbitega ukrepa v praksi poslab-šuje likvidnost podjetij in po-večuje plačilno nedisciplino.Ker se bo ob pričakovanempočasnem okrevanju gospo-darstva tudi povečal deležslabih posojil v bančnih bi-lancah, v Banki Slovenije pri-čakujejo, da se bodo v prime-ru večjih odpisov lastnikibank odzvali z dokapitaliza-cijo. Pri tem poudarjajo, daje pomemben lastnik sloven-skih bank tudi država.
Zdravje bank je zadovoljivo
Mateja Rant
Gorje - Pobuda za vložitevzahteve za razpis referendu-ma o sprejetih sklepih o de-litveni bilanci med občinamaGorje in Bled je po prepriča-nju župana Petra Torkarja vnasprotju z zakonom innima ustrezne pravne podla-ge, zato jo je zavrnil. "Če ob-činski svet občine Gorje na-vedenih sklepov ne bi spre-jel, v občini ne bi bilo mogo-če zagotoviti ustreznih pogo-jev za gospodarjenje s pre-moženjem v vseh oblikah,kot tudi ne vzpostaviti nor-malnega finančnega poslo-vanja, ki vključuje tudi more-bitno zadolževanje. S tem bi
bili ogroženi vsi nadaljnjiprojekti, pa tudi investicije,ki so že predvidene s spreje-to srednjeročno strategijorazvoja občine Gorje in spre-jetimi načrti razvojnih pro-gramov za naslednje obdo-bje, ki so in bodo podprti zevropskimi in državnimisredstvi," je ob tem poudarilžupan. Zahteve pobudnikareferenduma Alojza Poklu-karja in njegovih somišljeni-kov je zato označil za neres-nične in zavajajoče. "Zahteveso spolitizirane in izraz va-škega populizma ter so bolj vškodo naših občanov kot pa vnjihovo dobro, kot radi po-udarjajo pobudniki referen-duma," je še dodal župan.
Župan zavrnil pobudo
4GORENJSKI GLAS
petek, 22. maja [email protected]
Regionalna razvojna agencija Gorenjske (BSC Kranj) kot štipenditor je 20. aprila 2009 objavila
Javni poziv delodajalcem k oddaji vlog za izbor v enotno regijsko štipendijsko shemo (RŠS) Gorenjske za šolsko/študijsko leto 2009/2010
Predmet poziva je izbor delodajalcev za vključitev v RŠS v šolskem/študijskem letu 2009/2010 gledena njihove potrebe po kadrih. Na osnovi izbora delodajalcev in njihovih potreb po kadrih bo štipendi-tor predvidoma jeseni objavil javni razpis štipendij za šolsko/študijsko leto 2009/2010. Potrebe poštipendistih je treba oddati do vključno 8. junija 2009, skladno z navodili, objavljenimi na spletni straništipenditorja www.bsc-kranj.si.
Dodatne informacije: Barbara Rupar (BSC Kranj): 04/28 17 230, e-naslov: [email protected]
C P
OSL
OVN
O P
OD
PORN
I CEN
TER
D.O
.O.,
KRAN
J
Bohinj
Festival alpskega cvetja v Bohinju
Izjemno rastlinsko bogastvo širšega območja Bohinja botudi letos mogoče podrobneje spoznati v okviru mednarod-nega festivala alpskega cvetja, ki ga pripravljajo že tretje letozapored. Častni pokrovitelj festivala je predsednik državeDanilo Türk. Slovesnost ob odprtju, na kateri bo nastopilaManca Izmajlova, bodo pripravili jutri ob 20. uri v kultur-nem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. Pred tem bodov avli kulturnega doma odprli razstavo Petra Strgarja CvetjeBohinja in Julijskih Alp. Do 6. junija se bo nato v okviru fe-stivala zvrstila še vrsta drugih kulturnih in znanstvenih do-godkov, za obiskovalce bodo poleg tega vsak dan pripravilivodene izlete, fotografske delavnice in delavnice za otrokein podobno. V ponedeljek, 25. maja, ob 9. uri bodo v Bohinjpark hotelu v Bohinjski Bistrici pripravili tudi mednarodnokonferenco z naslovom Trajnostni turizem, na kateri bodopredstavili primere dobrih praks iz Slovenije in Škotske. Ci-pra Slovenija pa bo v okviru festivala v prostorih TurizmaBohinj pripravila fotografsko razstavo Ledeniki v topli gredi.Na 24 panojih bodo prikazali fotografije ledenikov iz prete-klosti, za kontrast pa fotografije ledenikov zdaj. M. R.
Bled
Triglavski narodni park v Ljubljani
V okviru evropskega dneva parkov se bo Triglavski narodni parkjutri med 9. in 13. uro predstavil pred Slovenskim turistično in-formacijskem centrom in v centru na Krekovem trgu v Ljublja-ni. Obiskovalci bodo lahko dobili številne informacije o edinemslovenskem narodnem parku, o ponudbi njegovih informacij-skih središč na Bledu in v Trenti ter na muzejsko urejeni Pocar-jevi domačiji v Zgornji Radovni, pa tudi o dogodkih in prire-ditvah, ki jih pripravlja Triglavski narodni park. S tem želijo šir-ši javnosti predstaviti poslanstvo Triglavskega narodnega parkain številne možnosti za doživljanje parka, spoznavanje njegovihnaravnih in kulturnih posebnosti ter zanimivosti. Ob 19. uri pa v Info središču Triglavska roža na Bledu pripravljajo večer,posvečen dr. Albinu Belarju, idejnemu očetu Triglavskega narodnega parka in prvemu slovenskemu seizmologu. M. R.
Marjana Ahačič
Radovljica, Lesce - Radovlji-ški občinski svet v sredo nipodprl načrtovanih spre-memb zazidalnega načrtaCenter Lesce, po katerem bina severovzhodnem robunaselja med Letališko ulicoin Begunjsko cesto lahkogradili tako individualnehiše kot večstanovanjske ob-jekte. Odločili so se, da pred-lagani dokument ostane vfazi osnutka, razlog za takš-no odločitev pa so bile pri-pombe svetnikov in KS Les-ce na račun predvidene go-stote pozidave oziroma več-stanovanjske gradnje, ki najbi nadomestila individualnostanovanjsko gradnjo, pred-videno v veljavnem zazidal-nem načrtu. Spremenjenizazidalni načrt bi na ome-njenem območju omogočalgradnjo 26 individualnih hišin šestih večstanovanjskihobjektov, v katerih bi biloskupaj 105 stanovanj, velikihod petdeset do sto kvadrat-nih metrov. Predsednik Kra-
jevne skupnosti Lesce ZlatkoKavčič je dan pred sejo ob-činske svetnike pozval, najosnutka ne sprejmejo, saj je,kot poudarja, "svet KS Lesceugotovil, da predlagana spre-memba ZN Center Lesce, kipredvideva ob Letališki ulicivečje večstanovanjske zgrad-be, ni sprejemljiva. Na obra-vnavanem območju naj bi
ostala le možnost gradnje in-dividualnih hiš".
Po drugi strani so županJanko Sebastijan Stušek innekateri svetniki načrtova-ne spremembe podprli.Svetnik Darko Marolt jetako v imenu stranke Zarespoudaril, da bi načrtovanavečstanovanjska gradnjaomogočala reševati potrebe
po stanovanjih tudi tistim,ki si gradnje individualnehiše ne morejo privoščitioziroma ta ne sodi v njihovživljenjski stil.
Dokument je tako ostal vfazi osnutka; v javni razgr-nitvi bo še do konca maja,javna obravnava pa bo vprostorih KS Lesce že ta po-nedeljek.
Brez odločitve o gradnjiSvetniki radovljiškega občinskega sveta so različnih mnenj o stanovanjski gradnji na robu Lesc.
Načrtovani večstanovanjski objekti naj bi se po zagotovilih projektantov dobro vklapljali vsiceršnjo podobo kraja.
Urša Peternel
Jesenice - Na Stari Savi na Je-senicah so se minuli ponede-ljek pričele letošnje priredit-ve v sklopu Poletja na StariSavi. Trg pred kasarno so oži-vili najmlajši, ki so si ogleda-li gledališko predstavo o Bu-talcih, se vozili z lesenimiskiroji, preskušali model sta-rinskega kolesa velocipeda,obiskovalci pa so si ob dnevumuzejev lahko brezplačnoogledali vse zbirke Gornje-savskega muzeja Jesenice. Vprihodnjih mesecih na StariSavi pripravljajo še več prire-ditev, tako je včeraj potekalaKulturna mavrica Jesenic,29. maja bo na trgu na ogledbaletna predstava, 31. maja
pa opereta Planinska roža. Stovrstnimi prireditvami naObčini Jesenice želijo oživitita del mesta, ki so ga v zad-njih letih tudi s pomočjo evropskega denarja že lepoobnovili. Obnova pa še ni zaključena, že ta mesec najbi začeli obnavljati tudi staroskladišče oglja, imenovanokolperna. "V sklopu urejanjamuzejskega kompleksa Sta-ra Sava kolperno želimoohraniti kot enega od objek-tov starih fužinskih naprav.Želimo ohraniti avtentičnostkulturne dediščine, hkrati paobnovljenemu objektu vdah-niti novo življenje," je pove-dal podžupan Boris Bregant.Prenovljen objekt bo name-njen kulturi in turizmu, v
njem bo tudi velika večna-menska dvorana, v kateribodo prirejali razne kulturnedogodke, razstave, koncerte,plesne prireditve, bankete ...Po načrtih naj bi bila gradbe-na dela zaključena do jeseni,obnovljena kolperna pa najbi zaživela že novembra le-tos. Obnova kolperne bo sta-la 1,1 milijona evrov, od tegajim je uspelo pridobiti 732 ti-soč evrov na javnem razpisuevropskega sklada za regio-nalni razvoj, preostali denarpa je zagotovila Občina Jese-nice v občinskem proračunu.Na obnovo pa čaka še staraKorenova hiša na Stari Savi,ki jo je odkupil zasebnik, vnjej pa naj bi uredil umetni-ško galerijo, čajnico ...
Evropski denar za kolpernoStaro fužinsko skladišče oglja bodo namenili turizmu in kulturi.
5GORENJSKI GLASpetek, 22. maja 2009 [email protected]
Prireditveni prostor pod šotorom ob Hotelu BorPetek, 29. maja 2009
Od 21.00 ure dalje zabava za mlade s priljubljeno skupinoKINGSTON.
Sobota, 30. maja 2009od 14.30 - 17.30
Kraški dan v Preddvoru in Folklorni festival ob 18.00 uri
Slovesno odprtje izgradnje nove infrasktrukture naselja Hribob 20.00 uri
Zabavni večer z VESELIMI GORENJCI
Nedelja, 31. maja 2009ob 17.00 uri
Predizbor za najstarejši že 40. Festival domače zabavne glasbe Ptuj 2009
VSTOP za ogled vseh dogodkov je PROST.
Dodatne informacije: Media butik, d. o. o.,[email protected], www.media-butik.si 051/697-736 (Saša),
051/697-737 (Boštjan) ali 041/351-234 (Brane).
Obč
ina
Pre
ddvo
r, D
vors
ki t
rg 1
0, P
redd
vor
medijskI pokrovitelji:
sponzorji prireditve:
Delavska hranilnicaDelavska hranilnica
PODRUŽNICI DELAVSKE HRANILNICE V KRANJU IN JESENICAH MNOŽIČNO PRIVABLJATA
NOVE KOMITENTE
ZAKAJ?ODGOVOR NAJDE VSAKDO V NEKAJLETNI
IZJEMNO UGODNI PONUDBI NAŠIH STORITEV
● imetniki osebnih računov imajo največ ugodnosti, zato se jim morate pridružiti;
● dajemo ugodne gotovinske kredite do 120 mesecevin stanovanjske kredite do 360 mesecev, s fiksnoobrestno mero;
● omogočamo vam depozitno varčevanje celo do 4,30 % z nominalno obrestno mero;
● nudimo vam rentno varčevanje z do 5,40 % nominalnoobrestno mero;
● zanimivo je varčevanje z varčevalno knjižicoz 2,65 % nominalno obrestno mero;
● ohranjamo najcenejše plačevanje položnic,samo 0,39 EUR in 0,69 EUR;
● obrestne mere so fiksne, že vrsto let pa ohranjamo najnižje stroške plačilnega prometa.
Če prinesete ta oglas, vam odobrimo potrošniški kreditdo 120 mesecev, BREZ STROŠKOV ODBRITVE in znižanoobrestno mero za 0,60 odstotne točke od redne, že takougodne ponudbe!
Z veseljem Vas pričakujemo v naših poslovnih enotah: v Kranju, Koroška cesta 19, tel.: 04/2815 300 (-09), na Jesenicah, Cesta maršala Tita 63, tel.: 04/580 92 70(-74), vsak delovni dan od 8.30 do 17.00 ure.
Spletna stran: www.delavska-hranilnica.siE-pošta: [email protected]
Zgornja Besnica
Mednarodno srečanje motoristov
Moto klub Raubritter iz Besnice bo od danes do nedelje organizator mednarodnega srečanja motoristov, ki bopotekalo na tradicionalnem prizorišču v Zgornji Besnici."Tako kot zadnja leta za udeležence srečanja pripravljamozanimiv program z glasbo in motorističnimi igrami, nikakorne bo manjkalo hrane in pijače. Prav tako bomo poskrbeli zabrezplačno kampiranje, saj so svoj prihod že najavileskupine iz tujine," je povedal predsednik MK RaubritterRobert Knific, ki vabi tudi vse gorenjske motoriste, da lepvikend preživite v Zgornji Besnici. V. S.
KRATKE NOVICE
Danica Zavrl Žlebir
Škofja Loka - Aprilska seja jebila namreč prekinjena rav-no pred točko o poljanski ob-voznici. Medtem pa je obči-na za obvoznico dobila od-ločbo o evropskem denarjuin dokončno odločitev glederazlastitve zadnjih zemljišč,potrebnih za gradnjo obvoz-nice na prvem delu trase.Člana komisije za uskladitevinteresov pri gradnji obvoz-nice, imenovane julija lani,Franci Feltrin in Franc Šif-rar sta vodstvu občine očita-la, da ni upoštevalo predlo-gov komisije in da je nivključevalo v dogajanja, po-vezana s postopki za gradnjopoljanske obvoznice. Komi-
sija, ki je imela nalogo posre-dovati med občino na eni tercivilno iniciativo vasi Suhain nekaterimi vpletenimilastniki zemljišč na drugi, jepripravila kompromisenpredlog, na osnovi kateregaje občina naročila rešitve gle-de poteka obvoznice čez vasSuha. Tam so namreč zahte-vali, da obvoznica poteka ponadvozu namesto prek kro-žišča, nasprotovali pa so tudinasipom, ki po mnenju vaš-čanov slabšajo poplavno var-nost vasi. Svetniki, ki so apri-la predlagali razpravo o pol-janski obvoznici, med njimiDušan Krajnik, Anton Per-šin in Zorica Škorc, so bilikritični zlasti do dejstva, daje poročilo komisije, ki je
bilo napisano že pred večmeseci, v obravnavi šele se-daj, medtem pa so se stvarizačele drugače razpletati.Anton Peršin se sprašuje, alini bilo to namenoma. Zani-malo jih je tudi, zakaj občinani upoštevala predlogov ko-misije, zakaj ni predložilasvetnikom idejne zasnove,izdelane po kompromisnempredlogu, niso pa verjeli, dabi spremembe v lokacijskemnačrtu za gradnjo obvoznicezaprle pot do evropskega de-narja.
Tudi župan Igor Drakslerv razpravi ni povedal ničnovega. Država in občinasedaj razpolagata z vsemizemljišči, gradnja obvozni-ce se lahko začne, končana
je lahko do leta 2012 (obupoštevanju vseh pritožbe-nih postopkov), vsaka veli-ka sprememba v lokacij-skem načrtu (kakršna je ponjegovih besedah tudi na-domestitev krožišča z nad-vozom) pa bi gradnjo zavle-kla in ogrozila pridobitevevropskega denarja. Tega,zatrjuje župan, v ŠkofjiLoki ne morejo tvegati, sajbrez sodelovanja Evrope indržave sami poljanske ob-voznice ne bi mogli zgradi-ti. Razprava o obvoznici seje končala brez obvezujočihsklepov, svetniki so le (so-glasno) potrdili, da so seseznanili s poročili, ki stajih pripravili komisija inobčinska uprava.
Spremembe načrtov bi zavlekle gradnjoRazprava o stanju projekta Poljanska obvoznica, ki so jo opozicijski svetniki zahtevali na 21. sejiobčinskega sveta 2. aprila in je prišla na vrsto šele na nadaljevanju seje 12. maja, ni prinesla nič novega.
Radovljica
Urbanc napovedal izstop iz občinskega sveta
"Še v tem tednu bom pristojni občinski komisiji posredovalsvojo pisno odstopno izjavo," je na novinarski konferenci,na kateri je pojasnil svojo določitev, dajal občinski svetnikJanez Urbanc. "Moj odstop je protestnega značaja. Z njimopozarjam na grotesken položaj v občini, zaradi katereRadovljica že tretji mandat samo nazaduje," je še dejal Ur-banc, član liste e-Kolo. Znova je opozoril na lokalno politikoupravljanja prostora, ki po njegovem prepričanju delujeizključno po diktatu kapitala, ter protestiral proti, kot je dejal, nedemokratičnemu vodenju občine. V občinskem svetu ga bo zamenjal Andrej Avsenek. Na sliki: člani liste e-Kolo na novinarski konferenci: Marina T. Ravnik ter JanezUrbanc in Andrej Avsenek, ki ga bo nadomestil v občinskemsvetu. M. A.
Kranj
Razveselili so se novega kombija
Varstveno delovni center Kranj je v torek od predstavnic med-narodnega združenja žensk Sila prejel kombinirano vozilo, kije posebej prirejeno za prevoz oseb na invalidskih vozičkih.Za nakup 45 tisoč evrov vrednega vozila je združenje Sila na-menilo del izkupička lanskega dobrodelnega bazarja. "Novovozilo nam bo omogočilo vključevanje vseh naših varovan-cev, tudi tistih na invalidskih vozičkih, v vse naše dejavnosti,"je ob tem poudarila direktorica centra Mirjana Česen. Voziloje opremljeno s pnevmatskim dvigalom, prednost vozila pa jetudi pogon na vsa štiri kolesa. Z njim bodo naenkrat lahkoprepeljali sedem oseb, od tega dve na invalidskih vozičkih.Donacije so še posebno veseli, je dodala Mirjana Česen, ker vzadnjem času tovrstna darila niso prav pogosta. M. R.
Kranj
Korak se je preselil v dijaški dom
Ta teden se je zavod Korak, kjer skrbijo za varstvo in rehabilitacijo ljudi po poškodbi glave, preselil v kranjski dijaški in študentski dom. Doslej je deloval v nekdanjemvrtcu tovarne IBI, kjer pa so jim po zaprtju podjetja odrekligostoljubje. Najeti prostori v pritličju dijaškega doma merijo okoli tristo kvadratnih metrov, kjer naj bi bilo dovoljprostora tudi za nove uporabnike zavodovih storitev. Doslejso imeli koncesijo, ki je omogočala dejavnost za 11varovancev, kar je bilo pri velikem povpraševanju premalo.Z novo koncesijo, ki velja od 1. junija naprej, pa bodo lahkosprejeli 25 ljudi, je povedala direktorica zavoda Mateja Korošec. Preselitve so veseli, uradno odprtje novih pros-torov pa bo sredi junija. D. Ž.
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
6GORENJSKI GLAS
petek, 22. maja [email protected]
Dina Kavčič
Kranj -V četrtek smo v našiavli ob zanimivih gostih, kiso nam predstavili ogromnoknjigo z naslovom Alpe - kotjih vidijo ptice, preživeli lepzaključek dneva. Avtor foto-grafij Matevž Lenarčič namje zaupal nekaj fascinantnihpodatkov. Vse fotografije,nastalo jih je okoli sto tisoč,so bile posnete v motorno-jadralnem letalu Pipistrel Si-nus v zasedbi enočlanske po-sadke - njega samega. "Karni slabo," se je pošalil Ma-tevž, "saj tako ni potrebnonobeno usklajevanje in pri-lagajanje." Povedal je še, dase je dvignil do višine šest ti-soč metrov, kjer je obveznauporaba dodatnega kisika.Ker so bile zaradi boljše ka-kovosti posnetkov vse foto-grafije posnete skozi odprtookno, mu tudi temperaturazraka ni prizanašala. "Je pares, da je letalo idealno za fo-
tografiranje, saj dobiš obču-tek za prostor," je dodal. Inčeprav je v 350 urah letenja vzrak spustil sedem ton oglji-kovega dioksida, ni to nič večkot povprečen človek one-snaži zrak z avtomobilom vletu dni. Janez Bizjak, glavnipisec besedila v knjigi, je po-vedal, da je to prva knjiga oAlpah v osmih državah, v ka-
teri je zbrano znanje stro-kovnjakov, ki o Alpah vedonajveč. Osnovno sporočiloknjige je, kako jih ohranjatiin varovati. Pojasnil je, dapodnebne spremembe nisosamo ekološke, temveč tudiciklične, le da so danes veli-ko hitrejše. Marko Lenarčič,Matevžev brat, je kot pred-stavnik založbe, ki je knjigo
izdala, izpostavil problem re-cesije. "Normalna cena je stoevrov, vendar stane polmanj, saj želimo, da bi knji-ga dosegla ljudi," je dejal. Obkoncu smo se vsi strinjali, dase nam ob pogledu na pre-krasne fotografije naježikoža in takrat si zaželimo, dabi Alpe še dolgo ostale take,kot so.
Knjiga o Alpah darilo Evropi”Alpe so biser. Odgovorne v Evropski uniji bi morali opozoriti, kaj je bilo v Sloveniji narejeno za ozaveščanje, kaj Alpe pomenijo,” je predstavitev knjige komentiral Milan Hafner.
Na predstavitvi knjige: Matevž Lenarčič, Janez Bizjak in Marko Lenarčič / Foto: Tina Dokl
Jasna Paladin
Mengeš - Mengšani, ki sezelo radi pohvalijo, da živijov glasbenem mestu, so nasvojo godbo, ki je od leta1884, ko je bila ustanovlje-na, pa vse do danes vzgojilaže marsikaterega glasbeni-
ka slovenskih narodno-zabavnih ansamblov, bodoskupaj s svojimi godbenikipraznovali v okviru 14. ob-činskega praznika.
"Praznovati smo začeli žefebruarja, ko smo pripravilitradicionalno 25. prireditevPod mengeško marelo, na-
daljevali z izdajo zgoščenkev aprilu, maja pa skupaj zgasilci, člani folklorne sku-pine, turističnega društvain občino pripravljamoosrednje praznovanje. Vpetek, 29. maja, bo takoslavnostni koncert, v soboto13. festival koračnic, v nede-
ljo, 31. maja, pa sprevodgodb po Mengšu," je pro-gram predstavil predsednikGodbe Mengeš Lado Kosec.V sprevodu bo skupaj zmengeškimi društvi nasto-pilo devet godb, tudi iz Av-strije, Madžarske, Hrvaškein Srbije.
Mengeška godba stara 125 letVisok jubilej bodo v Mengšu s tridnevnim dogajanjem praznovali zadnji majski konec tedna.
Ana Hartman
Železniki - Na Ratitovcu sopred nedavnim razglasilirezultate rekreativne akcijePrijatelj Ratitovca v letu2008, ki jo Planinsko dru-štvo za Selško dolino Že-lezniki prireja že devet-najst let. Normo petnajstihvzponov na to priljubljenopohodniško točko je laniizpolnilo 473 pohodnikov,
ki so skupaj opravili prek20.400 vzponov. "Po števi-lu udeležencev lansko letoni bilo rekordno, ni pa kajdosti zaostajalo za rekord-nim letom 2007, ko je nor-mo izpolnilo 483 planin-cev, ki so se na Ratitovecpovzpeli 21.490-krat," jepovedal predsednik PDLojze Lotrič. Čeprav je ak-cija rekreativnega značaja,je bilo, kot pravi Lotrič, ču-
titi tudi nekaj tekmovalno-sti, saj tudi tristo vpisov venem letu ni bilo dovolj zauvrstitev med deset naj-boljših. Prvo mesto so sirazdelili Zofka Tolar sKrižne Gore, Marjan Bene-dik iz Bukovščice in FrancČufar iz Železnikov, ki sobili lani na Ratitovcu vsakdan. Priznanja so podelilitudi štirimi pohodnikom,ki so po letih sodelovanja v
akciji dosegli okroglo števi-lo pohodov na Ratitovec: insicer za tisoč vzponov Jan-ku Ravniharju iz Železni-kov, za tri tisoč vzponov paBojanu Prezlju iz Podlon-ka, Sašu Potočniku iz Ra-ven in Zofki Tolar. Slednjaje ena najbolj aktivnih ude-leženk akcije, saj se v knji-go na vrhu Ratitovca vsakdan neprekinjeno vpisuježe pet let.
Lani trije pohodniki vsak dan na Ratitovcu
P r o g r a m f e s t i v a l a :
Ponedeljek, 1. 6. - ZAKLJUČNI KONCERT ORKESTROV GŠ Kranj (godalni, flavtistični, harmonikarski)
Torek, 2. 6. - ZAKLJUČNI KONCERT KOMORNIH SKUPIN GŠ KranjSreda, 3. 6. - ZAKLJUČNI KONCERT SOLISTOV GŠ KranjČetrtek, 4. 6. - KONCERT NEKDANJIH UČENCEV - dijaki Petek, 5. 6. - KONCERT NEKDANJIH UČENCEV - študentje
Vsi koncerti bodo ob 19.00 uri v atriju Pavšlerjeve hiše, v primeru slabega vremena pa v dvorani Glasbene šole Kranj (Trubarjev trg 3).
GLAS
BENA
ŠOLA
KRAN
J, PO
ŠTNA
ULIC
A 3,
KRAN
J
■ Vas odlikujejo odlične prodajne sposobnosti? ■ Ste komunikativni in usmerjeni k doseganju zastavljenih ciljev?■ Vas motivira nagrajevanje za uspešno opravljeno delo? ■ Si želite potovati in poslovati s kupci?
Če ste odgovorili pritrdilno, vas vabimo, da se pridružite ugled-nemu, hitro rastočemu podjetju z več kot 170 zaposlenimi in40-letno tradicijo v predelavi termoplastov in orodjarstva. V zad-njih letih smo se usmerili na področje farmacije, medicine in za-piralne embalaže. Imamo lasten razvoj izdelkov, ki jih proda-jamo v 36 držav.
Zaradi širitve dejavnosti vabimo k sodelovanju:
SAMOSTOJNI KOMERCIALIST (m/ž)■ visoka izobrazba strojne ali ekonomske smeri,■ aktivno znanje angleškega in nemškega jezika, ■ veselje do potovanj,■ vsaj tri leta delovnih izkušenj v prodaji, ■ odlične komunikacijske sposobnosti.
PRODAJNI REFERENT (m/ž)■ vsaj višja izobrazba tehnične ali ekonomske smeri,■ aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika, ■ vsaj eno leto delovnih izkušenj v prodaji.
Nudimo zaposlitev za nedoločen čas v mladem, motiviranemkolektivu z možnostjo izobraževanja in dodatnega usposabljanja.
Vaše pisne ponudbe s kratkim življenjepisom in drugimi dokazilipričakujemo v 8 dneh na naslovu:
SIBO G., d. o. o.Kidričeva cesta 99, 4220 Škofja Lokahttp://www.sibo-group.eu
Boštjan Bogataj
Gorenja vas - Občina Gore-nja vas-Poljane je na državnopravobranilstvo vložila 15 za-htevkov za povračilo vlaganjv javno telekomunikacijskoomrežje, ti pa so jim priznaliza dobrih 1,95 milijona evrovvračil. "Do danes so denarprejeli vsi upravičenci, razendvaindvajsetih, ki jih ne naj-demo. Ti so se ali odselili aliso pokojni, pravnega nasled-stva pa ne izkazuje nihče,"pravi Franc Žagar, ki je naobčini vodil posebej za to pri-ložnost ustanovljeno komisi-jo.
Zneski, ki so jih prejeliupravičenci, znašajo od11,86 evra do 4500 evrov, ne-
kateri pa niso prejeli ničesar,saj so vložili manj, kot je zavračilo zahteval zakon. Nakoncu je občina 1290 konč-nim upravičencem (obča-nom) razdelila 1,727 milijo-na evrov, za stroške postopkaje šlo dobrih deset tisoč ev-rov, za plačilo davka na doda-no vrednost pri gradnji optič-nega omrežja skoraj štiristotisoč evrov, preostanek 275tisoč evrov pa bodo razdelilipo krajevnih skupnostih.Polovico tega denarja bododelili glede na dejansko vla-ganje v telekomunikacijskoomrežje, drugo polovico paglede na dolžino občinskihcest in javnih poti v krajevniskupnosti. Denar naj bi pora-bili prav za obnovo cest.
Prejeli tudi več tisoč evrovUpravičenci do vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje v občini Gorenjavas-Poljane so prejeli skoraj dva milijona evrov.
Medvode
Dobrodelna predstava za trinajstletno deklico
V KUD Medvode se bo jutri, 23. maja, ob 20. uri začela ko-medija Pravkar ločen v izvedbi igralske ekipe BB teatra izKranja. Predstava bo dobrodelnega značaja, saj bodo ves de-nar od prodanih vstopnic namenili za invalidsko hišno dvi-galo za Lizo Meše iz Ljubljane, 13-letno deklico z najtežjo ob-liko celebralne paralize. Akcija zbiranja denarja poteka letoin pol, odzvalo pa se je že veliko ljudi, tudi znanih Slovencev.Cena vstopnice za ogled predstave je 10 evrov, rezervirate pasi jo lahko preko e-pošte [email protected]. M. B.
7GORENJSKI GLAS
petek, 22. maja [email protected]
Vilma Stanovnik
Kranj - Škofjeločanka BrigitaLangerholc, ki zadnja leta zmožen Urošem živi v Kra-nju in je tudi članica AK Tri-glav, je atletiki, predvsemteku na srednje proge, zvestaže več kot petnajst let. Pona-ša se s 4. mestom na olim-pijskih igrah v Sydneyju, 5.mestom na svetovnem pr-venstvu v Osaki, zmago nauniverzijadi v Pekingu, 2.mestom na sredozemskihigrah v Tunisu ... pa tudi zdejstvom, da je kot prva Slo-venka osemsto metrov prete-kla pod dvema minutama inje rekorderka na razdalji šti-risto metrov.
Čeprav si že razmišljala okoncu kariere, pa si se že ko-nec lanskega leta začela pri-pravljati na novo sezono.
"Lani decembra sem bilana pripravah na Portugal-skem, nato pa še en mesecv Južni Afriki. Sledili stadve tekmi v dvorani, kjer se
nisem posebno dobro odre-zala. Vendar pa se s tem ni-sem obremenjevala, saj sezanju nisem posebej pri-pravljala. Nato sem pomla-di začela trenirati v Puli,kjer pa sem postajala slabevolje, saj mi ni šlo po načr-tih. Po treningih sem bilazelo utrujena in odločilasem se, da dam pregledatkri. Ker so bili izvidi dobri,sem naredila še nosečniškitest in ugotovila, da bommamica. To naju je z Uro-šem sprva kar malo prese-netilo, vendar pa sva srečnain navdušena. Dojenčkapričakujeva oktobra."
Gotovo pa so se tvoji načrtiprecej spremenili?
"Po petnajstih letih sem sezačela navajati na življenjebrez treningov, seveda pasem načrte morala prilagodi-ti nosečnosti. Želim si, da bita čas končala magistrskištudij na Fakulteti za druž-bene vede, menedžment ne-profitnih organizacij."
Že razmišljaš o tem, ali seboš vrnila na tekmovanja?
"Kljub 33 letom mislim, daza nastopanje na srednjihprogah še nisem prestara,saj je precej tekmovalk sta-rejših. Tako seveda razmiš-ljam tudi o tem, da bi nasto-
pila še na enih olimpijskihigrah. Vendar pa se bom od-ločila potem, ko bom videla,kako bo z mojim in otroko-vim zdravjem. Če bo šlo posreči, bom pozimi spet zače-la trenirati, nato pa bom vi-dela, kako mi bo šlo."
Brigita Langerholc je zaradi nosečnosti prekinila tekmovalno kariero.
Brigita se veseli materinstvaAtletinja Brigita Langerholc je zaradi nosečnosti prekinila priprave na novo sezono, še vedno pa si želi nastopiti na olimpijskih igrah leta 2012 v Londonu.
Vilma Stanovnik
Bled - Konec tedna so našiveslači uspešno nastopili namednarodni regati v Essnu,kjer so dosegli nekaj odličnihuvrstitev. Tako je prvi dan vvelikem finalu enojcev IztokČop premagal vse konkuren-te, prav tako pa so se zmageveselili člani dvojnega četver-ca Janez Zupanc, Gašper Fi-stravec ter Jernej in Janez Jur-še. V močni konkurenci sotretje mesto osvojili članiolimpijskega četverca Mihain Tomaž Pirih, Rok Rozmanin Rok Kolander.
Vsi štirje člani četverca, po-leg njih pa še mladi blejskiveslači Matej Golja, UrbanUlčar, Žiga Pirih in Janez Zu-pan ter krmarka Nataša Stres,so se nato v nedeljo skupajusedli v osmerec, ki se je nasvoji prvi regati na medna-
rodni sceni uvrstil na petomesto. Drugi tekmovalni dansta se izkazala tudi brata Lukain Jan Špik (prvi dan se nistauvrstila v veliki finale), ki stazmagala v dvojnem dvojcu.Iztok Čop se je v nedeljo use-
del v čoln skupaj z JanezomZupancem, Gašperjem Fis-travcem in Janezom Jurše-tom, naš dvojni četverec paje po odličnem nastopuosvojil drugo mesto. Našinajboljši veslači, ki konec
maja ne bodo nastopili naprvi tekmi svetovnega poka-la v Španiji, se bodo doma-čin navijačem predstavili namednarodni regati, ki bomed 12. in 14. junijem pote-kala na Bledu.
Slovenski osmerec na mednarodni premieriNaši veslači so minuli konec tedna uspešno nastopili na močni regati v Essnu, v mednarodnikonkurenci pa se je prvič predstavil slovenski osmerec in osvojil peto mesto.
ROKOMETNI KLUB SAVA KRANJvabi na ogled rokometne tekme
1. A DRŽAVNE ŽENSKE ROKOMETNE LIGE
RK SAVA KRANJ in ŽRD ŠKOFJA LOKA KSI
v petek, 22. 5. 2009, ob 20.30 v Športni dvorani na Planini!
RK
Sav
a K
ranj
, Ško
fjelo
ška
c. 1
2, K
ranj
Jutri, v soboto, bo Atletski klub Triglav organiziral tra-dicionalni 15. atletski miting mladih Memorial Vučko.Kot je povedal predsednik Tomaž Kukovica, na njempričakujejo okoli šeststo atletov in atletinj iz Slovenijein tujine. Prireditev na stadionu Stanka Mlakarja vKranju se bo začela ob 11. uri.
Na mednarodni regati v Essnu se je prvič predstavil naš osmerec.
Planica
Planiški finale tudi finančno uspešen
Organizatorji finala svetovnega pokala v smučarskih skokihna planiški letalnici so prejšnji teden pripravili zaključno oce-no letošnjega tekmovanja. Kot ugotavljajo, je bila prireditevuspešna tako v organizacijskem kot tekmovalnem smislu. Vtekmovalnem zato, ker so se tudi slovenski skakalci, ki preksezone niso blesteli, uvrščali na najvišja mesta. Njih in dru-ge najboljše letalce sveta je v Planici podpiralo 64 tisoč gle-dalcev, organizatorji pa ugotavljajo, da je vse bolj pomem-ben delež gledalcev iz tujine, ki je letos presegel 15 odstot-kov. Letos sta bili znova organizirani dve posamični in enaekipna tekma, kar je posebna čast in priznanje prireditvi.Tudi sponzorji so Planici stali ob strani, skupaj pa so prihod-ki v Planici znašali 1.794.000 evrov, dobiček pa 18.730 evrov.Slovensko smučanje je dobilo 200.000 evrov. Kot predvide-vajo organizatorji, bo nov nordijski center, ki naj bi ga v Pla-nici zgradili do leta 2013, močno zmanjšal stroške. Še prej boPlanica - prihodnje leto med 18. in 21. marcem - gostila sve-tovno prvenstvo v poletih. V. S.
Škofja Loka
Mladi loški rokometaši so podprvaki
Minulo soboto in nedeljo je Športna dvorana na Podnu gosti-la finalni turnir državnega prvenstva v rokometu za starejšedečke (rojeni leta 1994 in mlajši). Mladi domači rokometašiMerkurja so na prvi tekmi v soboto z 21 : 20 premagali ekipoKrškega, ekipa Celja Pivovarne Laško je bila z 21 : 20 boljša odvrstnikov iz Črnomlja, domačini pa so na zadnji sobotni tekmis 30 : 25 premagali ekipo Črnomlja. V nedeljo je v boju za tret-je mesto ekipa Krškega s 23 : 17 premagala ekipo Črnomlja.Mladi upi iz Celja pa so po izenačeni tekmi štiri sekunde predkoncem domačinom zabili odločilni gol in osvojili naslov prva-kov. Mladi upi Merkurja so pred nabito polno dvorano tako nakoncu osvojili srebrne kolajne in naslov podprvakov. V. S.
Kranj
Tekme 2. SNL v Kranju ni bilo
Minulo sredo naj bi nogometaši Triglava Gorenjske v predzad-njem krogu 2. SNL na domači zelenici gostili ekipo Olimpije,ki je že postala nov prvoligaš. Po ogrevanju pa tekme nato nibilo, saj je ekipa Olimpije odšla domov. "V NK Olimpija glo-boko obžalujemo, da nismo igrali tekme v Kranju, opravičuje-mo se našim zvestim navijačem, današnjemu nasprotnikuNK Triglav Gorenjska in slovenski športni javnosti. Igranje te-kem je pogodbena obveznost igralcev ter športnega vodstvakluba. Vodstvo kluba jim je večkrat zagotovilo, da bomo fi-nančne obveznosti do njih poravnali, zato ne vidimo razlogaza to dejanje," je sporočil direktor NK Olimpije Ljubljana AlešRemih, direktor Triglava Gorenjske Miran Šubic pa je dodal,da jim je žal, da srečanja ni bilo, saj so bile tribune polne, dapa se v poslovanje drugih klubov pač ne vtikajo. Kranjčanipred zadnjim krogom, ko bodo v nedeljo gostovali pri Livarju,na lestvici ostajajo na tretjem mestu. So se pa pri Triglavu sre-di tedna razveselili uspeha svojih mladincev, ki so na polfinal-ni pokalni tekmi z 2 : 1 premagali Hit Gorico in se bodo v sre-do v velikem finalu v Šmartnem ob Paki (nevtralno igrišče)pomerili z Mariborčani. V. S.
Nogomet za dobrodelnost
Ta torek, 26. maja, bo v Športnem centru Kranja na glavnemigrišču potekala športna prireditev, ki bo hkrati tudi dobro-delna. Na nogometnem igrišču se bodo med seboj pomeri-li politiki in znani športniki, za uvod pa še lepe blondinkeproti temnolaskam. Zlato selekcijo Nedeljskega bodo se-stavljali odlični športniki, kapetan ekipe ministrov pa bo Ka-rel Erjavec. "ND Triglav bo po svojih močeh podprl priredi-tev, ki bo namenjena gorenjskemu invalidu Darku Džuriču,ki za normalno življenje potrebuje poseben avtomobil, kotgimnazijec pa bi rad nadaljeval šolanje. Z veseljem bomopodprli prireditev," je pred prireditvijo povedal direktor klu-ba Miran Šubic in pozval obiskovalce, da po svojih močehprispevajo za dober namen. V. S.
GORENJSKI GLASpetek, 22. maja 20098 [email protected]
Simon Šubic
Kranj - "Nesporno je, da stenaročili prevoz paprike, zakaj več pa ni dokazov. Ni.Kaj je resnica, veste samo vi.Da bi vas obsodili, bi moralobiti sodišče prepričano ovaši krivdi, kar pa ni," jeokrožna sodnica AndrejaRavnikar dejala 39-letnemuMatjažu Gabru Hartmanuiz Spodnjih Bitenj (sedajživi v Kranju), obtoženemuprometa s prepovedanimidrogami, in ga pustila naprostosti. Tožilstvu tudi naponovljenem sojenju naOkrožnem sodišču v Kranjuni uspelo dokazati, da je starejši brat avtoprevoznikaAndreja Hartmana, ki ga jeista sodnica zaradi pečanja zdrogami za zapahe poslalaza štirinajst let, sodeloval pritihotapljenju 190 kilogra-mov heroina, ki so ga leta1996 srbski cariniki na mejimed Bolgarijo in Jugoslavijoodkrili med 11 tonami pa-prike v slovenskem tovor-njaku. Voznika Marka Oselaz Zgornjega Brnika so kas-neje v Pirotu pravnomočno
obsodili na deset let zapora,vendar je presedel le polovi-co kazni, saj mu je po iz-kopanem rovu uspelo po-begniti iz zapora v SremskiMitrovici.
Matjaža Gabra Hartmanaso gorenjski kriminalisti, po-tem ko so sredi devetdesetihlet v znameniti akciji Kolorazbili t. i. gorenjsko heroin-sko navezo, povezovali z večheroinskimi posli in mu celopripisovali vodilno vlogo vnavezi, a mu na sodišču ni-kdar niso dokazali ničesar.Kranjsko sodišče je tako Ga-bra že leta 2004 zaradi po-manjkanja dokazov oprosti-lo obtožbe, da je sodelovalpri prevozu heroina iz Bol-garije (tožilstvo je obtožnicozoper brata Andreja umak-nilo sredi sojenja). Po pritož-bi tožilstva je višje sodiščeleta 2005 sodbo razveljaviloin zadevo vrnilo v ponovnoobravnavo kranjskemu so-dišču.
Višja državna tožilkaBranka Zobec Hrastar izskupine tožilcev za posebnezadeve je bila prepričana, daje v drugo zbrala dovolj obre-
menilnih dokazov, zato jesodišču predlagala, naj ob-dolženega Matjaža GabraHartmana kaznuje s sedmi-mi leti in pol zapora. Pet-članski sodni senat je nakoncu prisluhnil Hartmano-vima zagovornikoma Kristi-
janu Gnilšaku in Mateju Sršenu, ki sta opozorila, datožilstvo na ponovljenem sojenju ni predstavilo nič novega, zato je oprostilna sodba edino pravična. Opro-ščeni Hartman sodbe ni hotel komentirati.
Starejši Hartman spet oproščenTudi na ponovljenem sojenju je kranjsko sodišče zaradi pomanjkanja dokazov Matjaža Gabra Hartmanaoprostilo obtožbe, da je sodeloval pri tihotapljenju 190 kilogramov heroina iz Bolgarije.
Enakih obrazov ob prihodu in odhodu s sodišča: nasmejaniodvetnik Kristijan Gnilšak in zadržani Matjaž Gaber Hartman (desno). / Foto: Tina Dokl
Bled
Blejka podlegla hudim ranam
Na regionalni cesti na Bledu se je v sredo zjutraj smrtno ponesrečila 83-letna Blejka. Ob 8. uri se je sedemnajstletnikiz okolice Gorij z motornim kolesom peljal iz Gorij proti Bledu. Ko je na Bledu zapeljal v desni nepregledni ovinek, kise nadaljuje v levi pregledni ovinek, je tik pred križiščem zadovoz do stanovanjskih hiš nameraval pred seboj prehitetiosebni avtomobil. Pri tem ni opazil, da je tisti trenutek natem mestu cesto prečkala 83-letna Blejka. Motorist je vanjotrčil, zato sta oba padla po vozišču. Za hudo ranjeno Blejkoje takoj poskrbela dežurna zdravnica Zdravstvenega domaBled, nato pa so jo odpeljali v jeseniško bolnišnico, kjer jehudim ranam podlegla. S. Š.
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
Kranj
Domnevna bombaša v priporu
V ponedeljek zvečer so policisti pred preiskovalno sodnico v Kranju pripeljali mlada Kranjčana, ki naj bi minuli petekzgodaj zjutraj pred policijsko stavbo v Kranju odvrgla ročnobombo. Poleg 21-letnega Slobodana Radojevića (na sliki), kiso ga prijeli že v soboto, so namreč kranjski kriminalisti vponedeljek osumili še 18-letnega Dejana Savića, ki naj bitudi vrgel bombo. Oba so ovadili zaradi povzročitve sploš-ne nevarnosti ter nedovoljene proizvodnje orožja ali eksplo-ziva in prometa z obojim, za kar jima grozi do osem let zapora. Po zaslišanju je preiskovalna sodnica za oba osum-ljena odredila pripor. S. Š.
Kranj
Nov invalidski voziček za policista
Po zadnji eksploziji bombe so imeli na Policijski upraviKranj vendarle tudi veseli dogodek. Vršilec dolžnosti gene-ralnega direktorja policije Janko Goršek je namreč v torekuslužbencu Policijske uprave Kranj Petru Robniku predalnov invalidski voziček, ki mu bo v marsičem olajšal delo inizboljšal kvaliteto življenja. Robnik je bil miličnik do leta1986, ko je zaradi poškodb v prometni nesreči postal inva-lid. Kljub temu je ostal v policiji, sedaj kot referent v Sektor-ju kriminalistične policije. S. Š.
Foto
: Pol
icija
Domžale
Odvisnike zalagal z drogo
Domžalski policisti so raz-krinkali 33-letnega prepro-dajalca iz Domžal. Na nje-govem domu so našli okoli4,5 kilograma heroina, kilo-gram kokaina, štiristo gra-mov hašiša in tri kilogramekonoplje. Zasegli so mutudi več preciznih tehtnic infolij ter približno petdeset ti-soč evrov, ki naj bi jih zaslu-žil s preprodajo. Našli sotudi tri pištole kalibra devetmilimetrov, približno 1500nabojev in dušilec zvoka.Dve pištoli in dušilec zvokaje posedoval brez ustreznihdovoljenj. Domžalčana, ki biz drogo lahko zaslužil 130 tisoč evrov, so priprli. S. Š.
Simon Šubic
Kranj - "S čim pa?" je nekda-nji tržiški župan Pavel Ruparvprašal sodnico Marjeto Dvor-nik, ko je kot predsednicasodnega senata razložila, damu je bilo na ponovljenemsojenju dokazano, da je storilkaznivo dejanje ogrožanjavarnosti. Zaradi izrečenegrožnje, da ga bo ustrelil vkoleno, ki jo je po Ruparje-vem naročilu nekdanjemupodjetniku Gregoriju Debe-laku iz Podbrezij ustno pre-nesel Franc Teran, so Rupar-ja v sredo kaznovali s sedem-stotimi evri denarne kazni, kijo mora plačati v treh mese-cih, sicer ga bodo za dobradva tedna poslali v zapor.Sodni senat pod vodstvomiste sodnice je Ruparja zaradiiste obtožbe že enkrat opro-stil, vendar je višje sodišče za-devo vrnilo v ponovno odlo-čanje. Znova bi mu moralisoditi tudi zaradi domnevne-ga sprejemanja podkupnineiz rok Debelaka, za kar je biltudi že enkrat oproščen, ven-dar je dejanje vmes zastaralo.
Sodni senat je ob tej pri-ložnosti Ruparju potrdil šepogojno kazen dveh let zapo-ra s preizkusno dobo treh
let, ki mu jo je kranjsko so-dišče zaradi zlorabe položajain ponareditve listin v nada-ljevanju izreklo že na prvemsojenju v letu 2008. Ta kaz-niva dejanja je storil, ker jeleta 1999 kot tržiški županna stroške občine omogočilvgradnjo marmorja v hišoLada Srečnika, tedanjegavodja občinskega urada zagospodarstvo, prav tako pa jeomogočil, da je občina Tržičprek študentskih napotnicLjubljančanu Ladu Rotu ne-
upravičeno izplačala skupaj18.955 evrov. Višje sodišče seje sicer z obsodbo strinjalo,je pa kranjskemu sodiščunaložilo, naj še enkrat raz-misli o primerni kazni.
Pavel Rupar je sicer na sre-dini obravnavi ponovil svojemisli iz prvega sojenja, češda je ta proces sodna farsater da je obtožnica navadenkonstrukt kranjske policije,tožilstva in sodišča, z njo pamu želijo onemogočiti poli-tično delovanje.
Sedemsto evrov za grožnjoNekdanjemu tržiškemu županu Pavlu Ruparju je kranjsko sodišče naložiloplačilo sedemstotih evrov zaradi izrečene grožnje Gregoriju Debelaku.
Pavel Rupar, ki ga na kranjskem sodišču čaka še sojenje zaradi domnevno neupravičenega izplačila 2460 evrov potnih stroškov, je Gregorija Debelaka (zadaj levo) in FrancaTerana (zadaj desno) označil za skorumpirani priči. Sredinoobravnavo je spremljala tudi Ruparjeva žena Marija (povsem zadaj). / Foto: Tina Dokl
www.gorenjskiglas.si
AKTUALNO
POGOVOR
REPORTAŽA
NA ROBU
SLOVENCI PO SVETU
Aktualno Slovenci v zamejstvu
Radi smo na bolniški
Tema:
Gospodarsko zbliževanjeSlovenije in Makedonije
Pogovor
Na sliki: v ospredju makedonski predsednik Gjorge Ivanov in Janez Bohorič, častni konzul Republike Makedonije v Sloveniji
Še iz polen, ki jim priletijo podnoge, bi znale zakuriti ogenj
Gorenjski slavček prvič na Koroškem
10 petek, 22. maja 2009
Aktualno
Suzana P. Kovačič
Slovenija sodi v skupino dr-žav, ki je za zavarovance v bol-niškem staležu ugodna, sajsmo poleg Bolgarije edina dr-žava Evropske unije, kjer nizakonske omejitve trajanjabolniškega staleža. "Omejitevtrajanja odsotnosti po predpi-sih ne obstaja, obstaja pa ob-veznost napotitve na invalid-sko komisijo, če odsotnosttraja neprekinjeno eno leto,"je povedal Radomir Vučkovič,višji svetnik na Zavodu zazdravstveno zavarovanje Slo-venije (ZZZS), na torkovi pro-blemski konferenci z naslo-vom Zdravstveni absentizemv Sloveniji - začasna zadrža-nost od dela iz zdravstvenihrazlogov.
Slovenija ima v povprečjuna zaposlenega med država-mi Evropske unije največ dniodsotnosti iz zdravstvenihrazlogov, 8,6 dneva na leto nazaposlenega (4,6 dneva je ev-ropsko povprečje), več jih imale še kandidatka za vstop v EUHrvaška.
"Skupni letni stroški delo-dajalcev in ZZZS zaradizdravstvenega absentizma soocenjeni na 750 do 800 mili-jonov evrov, od tega znašajonadomestila plač v breme de-lodajalcev od 235 do 250 mili-jonov evrov, nadomestila plačv breme ZZZS od 185 do 200milijonov evrov, izplačila de-lodajalcev za plače nadomest-nim delavcem za čas odsotno-sti delavcev z dela zaradi bol-niškega staleža od 210 do 220milijonov evrov, drugi po-sredni stroški, kamor sodijotudi stroški zdravstvenih sto-ritev in administrativno stro-kovnih nalog ZZZS, pa od120 do 130 milijonov evrov,"je povedala Kristina Barič,vodja oddelka za davke priZdruženju delodajalcev Slo-venije. Zdravstvena blagajnaima letos več kot 100 milijo-nov evrov primanjkljaja, pomnenju Baričeve bi ta pri-manjkljaj lahko zmanjšali:"Če bi število izgubljenih dnizaradi bolniških staleževzmanjšali za 10 odstotkov, biprihranili 45 milijonov evrov.Če bi znižali še odstotek na-domestila plač za odsotnostod dela zaradi bolniške, bi bilskupaj prihranek lahko večkot 80 milijonov evrov."
Nižja nadomestila za bolniške?
"V rešitev problema zdrav-stvenega absentizma je trebavključiti delavce, delodajalce,
zdravnike, zdravstveno zava-rovalnico in zavod za invalid-sko in pokojninsko zavarova-nje. Delojemalci so marsikdajslabo seznanjeni z oceno tve-ganja delovnega mesta, pre-malo so ozaveščeni ali pa jimizračuni kažejo, da se jim delone splača. Zdravniki hočemobiti všečni svojemu bolnikuin mu želimo ustreči. Ambu-lante medicine dela, prometain športa so se še posebej od-daljile od svojega primarneganamena. Delodajalci morajoveč vlagati v področje varnostipri delu in več delati na moti-vaciji zaposlenih," je povedaldr. Janez Remškar, generalnidirektor Direktorata za zdrav-stveno varstvo pri ministrstvuza zdravje.
Predstavniki delodajalcevpredlagajo kar nekaj spre-memb Zakona o zdravstve-nem varstvu in zdravstvenemzavarovanju. Če povzamem,želijo dobiti večji nadzor nadbolniškimi staleži prekozdravnikov ter strožje sankci-oniranje kršitev bolniških inpa uvedbo časovne omejitveprejemanja nadomestila pla-če v breme obveznega zdrav-stvenega zavarovanja. V pove-zavi s spremembami določbZakona o delovnih razmerjihpa predlagajo skrajšanje števi-la dni odsotnosti z dela zaradibolezni ali poškodbe zunajdela, za katere izplačuje delo-dajalec nadomestilo plače vsvoje breme do 20 delovnihdni (sedaj do 30 delovnihdni). Predlagajo tudi znižanjenadomestila plače za čas po-škodbe zunaj dela iz 80 na 70odstotkov. Novost bi bila
uvedba t.i. čakalnih dni: poprvi varianti prvi dan bolniškebrez nadomestila plače in podrugi varianti za prve tri dnibolniške 50-odstotno nado-mestilo plače ...
Primer dobre prakse: Poslovna skupina Sava
"V Poslovni skupini Sava seže vrsto let ukvarjamo s pro-jektom bolniške odsotnosti.Dobro prakso smo iz dejavno-sti Gumarstvo prenesli tudi vdejavnost Turizem. Bolniškaodsotnost je organizacijski instroškovni problem, odso-tnost povzroča probleme znadomeščanjem in posledič-no višje stroške, s plačilomnadomestila do 30 dni v bre-me družbe in dodatnih stro-škov z najemom novih delav-cev. S strani družbe je po-memben sistematičen pri-stop k zniževanju bolniškeodsotnosti, skrb za preventivoin spremljanje, izboljševanjedelovnih pogojev, skrb za var-nost na delovnem mestu,organiziranje prehrane na de-lovnem mestu. S strani delav-cev je pomembno upošteva-nje varnostnih predpisov,skrb za zdravo življenje, tele-sno in primerno prehrano.Država mora poskrbeti, da sebo del prispevkov vračal vpodjetja, ki skrbijo za preven-tivo in rekreacijo zaposlenih,zlasti pa tudi, da ni vsak stro-šek za delavca v te nameneobravnavan kot boniteta de-lavcu," je povedala Tatjana Lo-zar, direktorica Kompetenč-nega centra Kadri, pravo inorganizacija, Sava, d.d.
V Poslovni skupini Sava jebila v letu 2008 bolniška od-sotnost 5,2-odstotna in je bilav primerjavi z letom 2007 ne-koliko višja. "Zato smo v po-sameznih družbah že izvedliizobraževanja zaposlenih zaizboljšanje komunikacije inusposabljanje vodij za razgo-vore z zaposlenimi. Menimonamreč, da je nujno treba vede-ti, kaj pripomore k zmanjšanjubolniške odsotnosti. Izvajamoredne preventivne zdravniškepreglede, v okviru projekta"Družini prijazno podjetje"skrbimo za rekreacijo, v okvi-ru Dnevov odprtih vrat meri-mo krvni tlak, kostno gostotoin sladkor ter izvajamo preda-vanja o zdravem življenju,prisotnost na delovnem me-stu tudi nagrajujemo ....," jepovedala Lozarjeva.
Janez Fabijan, direktor Ko-mpetenčega centra VarstvaSava, d. d., je povedal: "Zaradiergonomskih izboljšav na de-lovnih mestih se je v naši gu-marski družbi zaradi kostnomišičnih obolenj bolniška iz-redno zmanjšala. Zadnja po-klicna bolezen je bila prijavlje-na v letu 1995. Samo zadnjihnekaj let smo v ergonomskeanalize oziroma tehnične iz-boljšave vložili 4 milijone ev-rov. Uvedli smo ergonomskiteam z 32 člani, uvedli smo te-lovadbo, ena skupina nakranjski lokaciji to izvaja vsakdan 10 do 15 minut. Izdelalismo tudi priročnik S telesnodejavnostjo do boljšega zdrav-ja. Varnost in zdravje pri delusta vrednoti. To ni strošek,ampak dobra investicija v pri-hodnost."
Radi smo na bolniškiSlovenija ima v povprečju na zaposlenega med državami Evropske unije največ dni odsotnosti iz zdravstvenih razlogov. Stroški delodajalcev in zavarovalnice zaradi zdravstvene odsotnosti (absentizma) so ocenjeni na 750 do 800 milijonov evrov. Vzrok za bolniško pa največkrat ni lenoba.
Mnenja
Dr. Janez Remškar, generalni direktor Direktorata za zdravstveno varstvo pri ministrstvu za zdravje:"Delodajalci morajo več vlagati v področje varnosti pridelu in več delati na motivaciji zaposlenih. Največjirazlog za bolniške je konflikt na delovnem mestu inne bolezni in temu je treba posvetiti posebno pozor-nost." I Foto: Tina Dokl
Samo Hribar Milič, generalni direktor Gospodarskezbornice Slovenije: "S pojavom zdravstvenega absen-tizma se je potrebno sistematično ukvarjati in gazmanjšati na družbeno in finančno sprejemljivo ra-ven. Rešitve je treba iskati tako na strani zaposlenihkot delodajalcev. Še več je treba narediti za varno de-lovno okolje in za promocijo zdravega načina življenjamed zaposlenimi." I Foto: Tina Dokl
Rajko Bakovnik, predsednik Sveta Gorenjskih sindi-katov: "Predlagani izjemno oster nadzor nad bolni-škimi staleži nas preseneča, strinjamo pa se z njego-vim izboljšanjem z namenom preprečitve zlorab bol-niške odsotnosti. Na noben način okrepljen nadzorne sme poseči v človekovo dostojanstvo in v njegovointimno življenje. Predlogi delodajalcev lahko hitroprivedejo tudi do zvišanja premij za zdravstveno za-varovanje. Nasprotovali bomo vsakemu drastičnemuzmanjševanju pravic zaposlenih, zlasti v času, ko sekaže, da glavno breme krize na svojih ramah nosijozaposleni." I Foto: Gorazd Kavčič
Problemsko konferenco so organizirali Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcevSlovenije, Obrtno podjetniška zbornica Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije GIZ. I Foto: Tina Dokl
11petek, 22. maja 2009
Pogovor
Milena Miklavčič
V Afganistanu se v nebopne gorovje Hindukuš, ki jepred letom 1979 veljalo zapravi alpinistični raj. Ena iz-med štirih članov odprave, kiso stopili na vrh te gore, jebila tudi slovenska alpinistkaIrena Mrak iz Tržiča.
"V tistem trenutku, kosem gledala z osemtisočaka,je bilo vse izjemno. A pravivtisi se strnejo šele tedaj, kose vrneš v nižje ležeče kraje.Šerpe, s katerimi se alpinistiv dokaj patriarhalnem Paki-stanu družimo, so se me ženavadili, do mene čutijo spo-štovanje, v preteklosti pa vnaših odnosih ni bilo zmerajvse idealno. Pri moških, kotso oni, je potrebno vzbuditispoštovanje. Razumejomojo željo, da se do vrhovželim povzpeti sama - brezpomoči drugih."
Marjeta Smolnikar, novi-narka Gorenjskega glasa, jena pogovor prišla naravnosts kemoterapije na Golniku.
"Pri meni potekajo boji, čejih lahko tako imenujem, nadrug način. S svojimi "gora-mi" se soočam v postelji, komi v žile tečejo zdravila. Ke-moterapija mi je fajn, nanjogledam kot na nekaj zelo po-zitivnega, na danost in preiz-kušnjo. In v uživanju tehsprememb, ki me bogatijo,sem uspešna. Danes semmolila, bolezen mi je odprlavrata v vero. Ko sem bilaotrok, sem sicer hodila v cer-kev, a sem se pozneje izgu-bila. Sedaj na vero gledamdrugače. Naj povem, da menikoli ni bilo strah bolezni. Vpreteklosti sem se velikočasa spraševala, kako vzdrža-ti. Danes ne več. Svojo po-zornost raje posvetim lepe-
mu spodnjemu perilu,šminki, fitnesu."
Alenka Puhar, znana pu-blicistka in pisateljica, sepreko pisanja posveča žen-skam domala celo življenje.Odkriva številne tančice, ta-buje in skrivnosti.
"Če se Irena bori z noga-mi, Marjeta z ležanjem v po-stelji, jaz večino stvari v živ-ljenju počnem sedeča na riti.Sedim za računalnikom inpišem. Ustvarjam.
Ko sem začela pisati, je toveljalo za manjvredno delo,ki smo se mu ženske raje iz-ognile kot ne. Pred desetletjije nekaj veljal le marksističnipristop, v modi so bile socia-listične fraze, ki so jih izrekledoločene tovarišice in jih jebilo potem treba z vsemdolžnim duhomornim spo-štovanjem ponavljati.
A meni se je zdelo, da jepotrebno izstopati, biti dru-
gačen. Če seveda želiš o svo-jem delu povedati kaj nove-ga. Zadnje čase sem se veli-ko ukvarjala z zaprtimi žen-skami, kar ni slučajno, kerslučajev ni. Zelo sem seogrela za Angelo Vode, za-čela sem raziskovati njenoživljenje, izdala sem Angeli-ne spomine, naslovila semjih Skriti spomini, saj je go-vorila o stvareh, ki so bileprepovedane."
Marjeta Smolnikar: "Tudijaz pišem dnevnik. Tudidruge želim prepričati, takokot mi je dejal dr. Kobal, daje rak manj nevaren, kot čebi imeli gripo. Priznam, kosem te besede slišala prvič,sem bila šokirana, a potemsem pomislila, da ima prav.Če imaš raka, lahko sediš,klepetaš, hodiš, pri gripi papač ležiš. Z dnevnikom že-lim povedati, da je rak druž-
beni predsodek, do njegaimamo primarni strah. Tudigore nas ni treba biti strahkar tako. Alenka, a je bilovas kdaj strah sistema?"
Alenka Puhar: "O, ja, seve-da. Velikokrat."
Marjeta Smolnikar: "Ved-no sem bila optimist. Že odnekdaj. A bi rekla, da je taknačin razmišljanja danost,način življenja."
Irena Mrak: "Ko se osredo-točim na vrh, je strah zmerajprisoten. Kar je prav, saj sipotem bolj odgovoren. Biliso že trenutki, ko sem bilana meji. Med življenjem insmrtjo. Večkrat pravzaprav.A se tega ne zavedaš. Ko sesproži kakšen kamen, naprimer. Ko gre za las. Na pr-vem vzponu leta 2004, naosemtisočaka, smo bili pre-malo aklimatizirani, nenazad-nje smo lovili tudi ugodnovreme. Imela sem halucina-
cije, dogajale so se mi never-jetne stvari. "
Alenka Puhar: "Danes nebom govorila o sebi, rajebom pripovedovala o žen-skah, o katerih sem pisala.Angela Vode je na primervedela, da je potrebno izvsake situacije potegniti ne-kaj pozitivnega in na temgraditi, da se ne sme prepu-stiti smrti. Tudi v skrajnihsituacijah, kot je bil v nje-nem primeru zapor, je tre-ba vztrajati in graditi svojesamospoštovanje. To, da sečlovek ne sme pustiti sesu-ti, je odločujoče. Tudi mi-sel, da te uničujejo ljudje,ki jih preziraš, je že korakbliže do samospoštovanja.Angele ni postavljala napreizkušnje narava, nitilastne bolezni, ampak odčloveka izumljen ter vzdr-ževan politični sistem s po-
licijo in represivnimi orga-ni vred. Ker ni bila verna, jemolila z recitiranjem pes-mi. Njena zgodba je zelokoristna in poučna - kot pri-pomoček za ohranjanjezdravega duha do življenjain do soljudi."
Željka Avgustinovič, sli-karka, pesnica in socialnadelavka, se je pogovoru pri-ključila kasneje: "Sem več-na optimistka. V soljudehiščem dobre stvari, zmerajjih tudi najdem. Pogrešamsicer več ljubezni, a prišelbo čas, ko bomo lahko delilitudi ta čustva. Pred dnevisem postavila na ogled svo-je slike, istočasno sem izda-la prvo pesniško zbirko. Stem sem dosegla nek vrh,na malo drugačen način kotIrena. Prav pride crkljanje,ki sledi, ko opazijo, daznam priti do cilja. Hrepe-nim po ljubezni, lepoti, le-
pem. Moja duša je polnavsega tega. Človek se moraimeti rad, da laže hodi skoziživljenje."
Marjeta Smolnikar: "Tudijaz se imam neizmernorada. Vsak trenutek želimbiti sama s sabo. Ljubim živ-ljenje in vse, kar je okolimene. Ljubim tudi drugeljudi, naravo in živali. Ljube-zen je tista luč, ki gori. Breztega čustva si ne znam pred-stavljati dihanja. Imeti se radpomeni, imeti rad tudi svojadejanja, ne glede na to, danekatera obžaluješ."
Irena Mrak: "Na dveh sto-lih je težko sedeti, zato semse tisti običajni ljubezni za-vestno odpovedala. Mojaprva ljubezen so gore, drugageografija. Alpinisti smo iz-jemni egoisti in teže najde-mo sorodno dušo, s katero bihodili skozi življenje."
Iz polen, ki jim priletijo podnoge, bi znale zakuriti ogenjV škofjeloški Kašči so pred časom za skupno mizo sedle štiri izjemne ženske: Irena Mrak, Alenka Puhar, Marjeta Smolnikar in Željka Avgustinovič. Pogovarjale so se o ljubezni, medsebojnih odnosih, o strahu, pogumu in o tem, kako je biti ženska.
Irena Mrak, alpinistka: "Ko grem na odpravo, se z mamo objameva doma, ona nikoli ne grena letališče. Pride pa pome, ko se vrnem. Moja zaljubljenost v gore ji povzroča težave." (smeh)
Foto
:
Željka Avgustinovič: "Zelo rada se objamem. Lahko to storim ta trenutek?"
Alenka Puhar, publicistka: "Ko sem pisala knjigoo pomembnih Slovenkah, me je tudi zanimalo,kako so ljubile. Ne boste verjeli: polovica jih jebila samska. Večina se ni nikoli poročila. Naprvi pogled bi lahko zvalili krivdo na družbo, ki je ženskam v nekaterih poklicih prepovedalzvezo. Ženske z ambicijami so bile tudi nekočbolj izbirčne, manj pripravljene potrpeti. Možno je bilo, da niso rade poslušale očitkov in prepovedi s strani moških."
Marjeta Smolnikar: "Pri izražanju čustev ni-mam težav. Se mi pa zdi, da je beseda ljubim tezelo literarna. V praksi na srečo ni besed, tam sopogledi, dotiki, govorica oči. Besede v pristnihodnosih ne igrajo velike vloge."
Ženske, ki zmagujejo, o ljubezni, strahu, pogumu ...
12 petek, 22. maja 2009
Reportaža
Danica Zavrl Žlebir
Kranj - Predsednik Republi-ke Makedonije Gjorge Iva-nov je v ponedeljek obiskalnašo državo. Slovenija jeprva tuja država, ki jo je obis-kal po prevzemu funkcijepredsednika Makedonije 12.maja. Kot je poudaril v pogo-vorih s slovenskim predsed-nikom Danilom Türkom, jenjegov obisk izraz spoštova-nja in hvaležnosti za vsopodporo in pomoč, ki jo jeSlovenija v preteklosti nudilaMakedoniji pri približevanjuevro-atlantskim integraci-jam.
Makedonija, Sloveniji naj-bolj oddaljena republika vnekdanji skupni državi, kiima nekaj več prebivalcevkot naša država, še letos pri-čakuje vizno liberalizacijo vodnosu do Evropske unijeter čimprejšnji začetek poga-janj za članstvo v EU. Pritem ima Makedonija nekajtežav s svojo sosedo Grčijo, skatero skuša doseči razu-men kompromis glede upo-rabe ustavnega imena Make-donije. Gost iz Makedonijese je srečal tudi s predsedni-koma vlade Borutom Pahor-jem in parlamenta PavlomGantarjem. Prijateljski Slo-venija in Makedonija nimatale dobrih političnih odnosov,pač pa je zanju značilno tudiuspešno gospodarsko sode-lovanje, kar se kaže v dobriin rastoči trgovinski menjaviter v slovenskih investicijahv Makedoniji. Na področju
investicij pa zagotovo obstajaše veliko neizkoriščenihmožnosti. Predsednik Iva-nov je v pogovoru z najvišji-mi predstavniki naše državedejal, da je slovensko gospo-darstvo v Makedoniji dobro-došlo, slovenske blagovneznamke pa predstavljajosimbol za kvaliteto.
Priložnost za pogovore ogospodarstvu pa se je meddelovnim obiskov makedon-skega predsednika ponudilav Kranju, kjer se je na make-donskem konzulatu srečal sčastnim konzulom Republi-ke Makedonije v RepublikiSloveniji Janezom Bohori-čem, predsednikom upraveSave, d. d. Konzulat je poma-gal pri organizaciji tega obis-ka tako, da je organiziral sre-čanja s slovenskimi gospo-darstveniki, ki imajo poslov-ne stike z makedonskim go-spodarstvom, in z Makedon-ci, ki živijo in delajo v Slove-niji. Ob tej priložnosti je go-sta pozdravil tudi županmestne občine Kranj Dami-jan Perne, z njim pa se jesrečal tudi evropski poslanecJelko Kacin v zvezi z liberali-zacijo sistema viz.
Srečanje z gospodarstve-niki v Kranju je predsednikIvanov ocenil kot prijateljskoin sproščeno, vsebino pa kotkoristno izmenjavo doseda-njih izkušenj o gospodar-skem sodelovanju in nalož-bah ter o možnostih, kakooboje še okrepiti. "Zlasti namakedonski strani bi ga ka-zalo okrepiti, saj bi si želeli,
da se izdelki iz Makedonije vvečji meri pojavijo na slo-venskem tržišču," je dejalIvanov in omenil sodelova-nje gospodarskih zbornicobeh držav kot način, kakookrepiti odnose na tem po-dročju. "Na Slovenijo v našidržavi gledamo kot na sre-dišče, prek katerega bi seMakedonija bolj približalaEvropski uniji." PredsednikGospodarske zbornice Slo-venije Zdenko Pavček je de-jal, da bodo v prihodnje go-spodarske stike okrepilitako, da bodo na sedežuzbornice ustanovili klub pri-jateljstva, prek kateregabodo lahko gospodarstveni-kom omogočili prodor namakedonsko tržišče. Odlič-no sodelovanje gospodarstvaje potrdila tudi predstavnicamakedonske gospodarskezbornice Jelisaveta Georgie-va in izrazila željo, da se toše okrepi. "To bo pripeljalodo novih uspehov, kar bo zanaše gospodarstvenike moti-vacija za nadaljnje sodelova-nje s Slovenijo, pa tudi s pre-ostalo regijo," je menila Ge-orgieva. "Makedonija pome-ni za Slovenijo dobro izho-dišče za druge države, kjervidimo perspektivni trg zaobrt in podjetništvo," je dejalŠtefan Pavlinjek, ki vodiObrtno-podjetniško zborni-co Slovenije. Ta je sodelova-nje z Makedonci spletla predšestimi leti z izmenjavo nasejmih, ki preraščajo v pravoborzo ponudbe in povpraše-vanja. Gostitelj srečanja
Janez Bohorič pa je izrazilzadovoljstvo, da se je sreča-nje zgodilo prav na sedežučastnega konzulata in daobeta še več sodelovanjamed gospodarstvoma.
Makedonski predsednikpa se je srečal tudi z rojaki,ki živijo v Sloveniji, in se sez-nanil z delovanjem make-donskih kulturnih društevin makedonskih podjetij, kidelujejo pri nas, ter njihovi-mi smernicami za izboljša-nje kulturnih in poslovnihstikov z matično državo. Dr-žavljanov Slovenije, ki sohkrati Makedonci, je pri nas4621, nam je povedal TrajčeAndonov, ki vodi makedon-sko društvo Sveti KlimentOhridski, sicer pa je podjet-nik. Povezujejo se v sedemkulturnih društev po vsejSloveniji in v zvezo, ustanav-ljajo pa tudi cerkveno skup-nost. Ko ga vprašamo za nje-govo zgodbo, pove, da je vSlovenijo prišel leta 1972,ker v Makedoniji ni dobilslužbe. Sprva je delal v jese-niški železarni, pozneje vKŽK v Kranju, zatem je do-študiral agronomijo. Dolgoje delal v Tobačni v Ljubljani,od katere pa se je moral po-sloviti, ker se ni strinjal, da joprevzamejo nemški lastniki.Začel je na svoje in sedaj jeuvoznik. Podpira ustanovi-tev poslovnega kluba, ki bopovezoval slovenske in ma-kedonske gospodarstvenike,po njegovem pa bi ga moralvoditi gospodarstvenik in nepolitik.
Zdenko Pavček, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije: "Sad dobrega sodelovanjanaše in makedonske gospodarske zbornice jetudi klub prijateljstva, ki ga ustanavljamo na sedežu zbornice. Ta bo ponudil sodelovanje gospodarstvenikom, ki se želijo plasirati na makedonsko tržišče."
Foto
: Tin
a D
okl
Jelisaveta Georgieva, predstavnica Gospodarskezbornice Makedonije: "Dokaz o odličnem sodelovanju obeh gospodarskih zbornic je tudidanašnje srečanje, ki zagotavlja, da se bodo stikimed nami še okrepili in omogočili tudi sodelovanje v širši regiji."
Foto
: Tin
a D
okl
Štefan Pavlinjek, predsednik Obrtno-podjetniškezbornice Slovenije: "Naš nastop na makedonskemsejmu Tehnoma pred šestimi leti je prerasel v pravo borzo ponudbe in povpraševanja na področju malega gospodarstva. "
Trajče Andonov, podjetnik, predsednik makedonskega društva Sveti Kliment Ohridski:"Smo Makedonci in smo tudi lojalni slovenskidržavljani. Za ohranitev svojih korenin se družimo v kulturnih društvih, ustanavljamo tudicerkveno skupnost."
Foto
: Tin
a D
okl
Foto
: Tin
a D
okl
Za gospodarsko zbližanjeSlovenije in MakedonijeMed obiskom v Sloveniji se je predsednik republike Makedonije Gjorge Ivanov na sedežu častnegakonzulata v Kranju srečal tudi s slovenskimi gospodarstveniki.
Prisrčno srečanje makedonskega predsednika z rojaki v Sloveniji / Foto: Tina Dokl
13petek, 22. maja 2009
Pogovor
Danica Zavrl Žlebir
Kakšne so naloge častnegakonzula?"Države so začele ustanavlja-ti konzulate v primerih, ko vposameznih državah nisoimele ambasad. Nekomu, kije tam živel, so zaupali vlogo,da je zastopal državo inopravljal tudi konzularne na-loge. Kasneje je to postalačastna funkcija in državeimajo sedaj častne konzulate,tudi če imajo ambasade, sajjim častni konzuli kot pozna-valci domačih razmer lahkoveliko pomagajo. V temsmislu je nastal tudi častnikonzulat republike Makedo-nije v Sloveniji. Kot častnikonzul dobro sodelujem z makedonsko ambasado in skupaj z ambasadorjemSamoilom Filipovskim ve-liko stvari delam v korist razvoja dobrih odnosov meddržavama."
Kako ste postali častni kon-zul republike Makedonije?"To je dolga zgodba, poveza-na z lionizmom. V letu 1995sem namreč skupaj s članilions klubov v Sloveniji po-magal realizirati pobudo zaustanovitev prvega lions klu-ba v Makedoniji. Ta je leta1996 nastal v Skopju in takosmo slovenski lionsi botripomagali pripeljati Makedo-nijo med lionistične državesveta. Ko sem bil kot guver-ner distrikta leta 1997 nakonvenciji v Montrealu, jena njej med drugimi že vih-rala tudi makedonska zasta-va. Slovenski lionsi smohkrati z Makedonijo med li-onistične države pripeljalitudi Bosno in Hercegovino,kjer razvoj lionizma dobropoteka, v Makedoniji pa se jenaravnost razcvetel. Danesima Makedonija že 30 lionsklubov in velja za najhitrejerastočo lionistično državo nasvetu. Pri tem sem imel ne-kaj skromnih zaslug, večkratna leto sem potoval v Make-donijo (v desetih letih sembil tam zanesljivo stokrat),vedno sem bil na razpolago,ljudje me tam zelo dobro po-znajo. To je med njimi rodi-lo zamisel, da bi bil nemarajaz koristen častni konzulrepublike Makedonije. Daliso pobudo makedonski vla-di, ta jo je sprejela, prek nji-hovega zunanjega ministr-stva so jo posredovali naše-mu, pri nas pa ne zunanjeministrstvo ne prejšnja vla-da nista imela nič proti usta-novitvi častnega konzulata.Kaj imam od tega: predvsemveselje in delo. Že dejstvo,
da je to častna funkcija, po-meni, da tu ne gre za pokri-vanje nobenih stroškov. Karpočnem, počnem na svoj ra-čun in v okviru svojih mož-nosti, sem pa na razpolagoza določene informacije, kijih kot častni konzul posre-dujem naprej. Pride velikopisem, odpirajo se problemi,pri katerih pomagam po svojih močeh, kjer pa ne morem, prosim za pomočambasado. Častni konzulatje tu zato, da imajo ljudjebolj pri roki točko, kjer rešu-jejo svoje probleme, poveza-ne z državljanskimi pravica-mi in obveznostmi, iščejopojasnila in pomoč. Človek,ki pozna veliko ljudi, nema-ra lažje zavrti telefon in pri-dobi informacijo ali mnenje in napoti nekoga na pravinaslov."
Kot gospodarstvenik imatemočan vpliv, kar se je po-kazalo tudi ob obisku ma-kedonskega predsednika.Ste tudi pri vzpostavitvi go-spodarskih stikov tako kot vlionizmu pomagali odpretikaka vrata?"Pri srečanju makedonskegapredsednika z našimi gospo-darstveniki sem imel lahkodelo, saj sem moral samo ve-deti, kateri gospodarstvenikiže delajo z Makedonijo aliimajo interes sodelovati s todržavo. Razmerje med na-šim izvozom v Makedonijoin našim uvozom iz te drža-ve je približno tri proti ena.Makedonija je zainteresira-na, da bi se pojavila sloven-ska podjetja tam kot sovlaga-telji in sodelovali pri razvojunjihovega gospodarstva. Tuso bili Gorenje, Mercator, Te-lekom, Iskratel, predstavnikagospodarske in obrtne zbor-nice, Sava ... Ta podjetja žesodelujejo z Makedonijo inimajo še ambicije sodelovatitudi v prihodnje. Zelo dobroje, če se ljudje med seboj spo-znajo. Predsednik je dal ini-ciativo, da se sreča z gospo-darstveniki neposredno, kajtiposle naposled delajo ljudjein človeški stik je ključen, dase vzbudi zaupanje, razumenamen, ugotovijo oboje-stranski interesi in da sekaka ideja spremeni v pro-jekt in v trajno sodelovanje."
Kakšen vtis je na vas nare-dil nedavno izvoljeni make-donski predsednik?"Moram reči, da je predsed-nik naredil name zelo velikvtis, je zelo izobražen, bisterin moder mož, kar se je čuti-lo tudi iz njegovega nastopa.
Vse te lastnosti bo potrebovalkot predsednik Makedonijezaradi vseh zgodovinskih raz-logov, ki še vedno ustvarjajonapetosti med Makedonijo insosedami. Moder je tudi privzpostavljanju medsebojnegasožitja Makedoncev z alban-skim prebivalstvom. Pred-sednik Ivanov je tudi eden ve-likih zagovornikov dobregasodelovanja s Slovenijo inčim hitrejšega vstopa v Evro-po in NATO, da se integrirajov evropski prostor. Zanimivoje tudi njegovo razumevanjeEvropske unije kot mirovne-ga projekta. Konflikti so vselejzaradi meja, ki ločujejo ljudi,Evropa brez meja pa bi po-menila tudi manj medseboj-nih napetosti."
Kako poslovno vaša družbasodeluje z Makedonijo?"Sava je že od nekdaj dobrosodelovala z Makedonijo, ka-kor z vsemi nekdanjimi ju-goslovanskimi republikami,kjer smo še danes najbolj po-znani kot proizvajalci pnev-matik, čeprav to že dvanajstlet nismo. Še vedno pa je pri-sotna naša blagovna znamkain še danes vsi Savo gledajo,kot so jo takrat, ko proizvod-nja pnevmatik še ni bila vGoodyearovi, temveč v našilasti. Veliko se tudi ni spre-menilo, kakovost blagovneznamke je z novostmi še po-rasla. To, da Goodyear polegsvoje uporablja tudi blago-vno znamko Save, koristitudi naši družbi."
Vas prepoznavajo tudi povaših sedanjih dejavnostih,denimo turizmu?
"Na področju turizma smose precej razgledovali po Makedoniji in ni velikomanjkalo, da bi kupili po-membno lokacijo ob Oh-ridskem jezeru, vendar Makedonija takrat še niimela urejenih zemljiško-lastninskih razmerij. Takose nismo spustili v tveganjain smo odložili te stvari za kasneje. Prepričan sem, da bo še prišel čas za takepriložnosti. Smo pa že zelodaleč prišli na področju sodelovanja pri obnovljivihvirih energije. V Makedoni-ji imamo podjetje ENSAMakedonija in prek njegarazvijamo projekte, poveza-ne z zamenjavo sedanjihfosilnih goriv s produkti izlesne biomase. Razmišlja-mo tudi o možnostih zazgraditev malih hidroelek-trarn. To so projekti za pri-hodnost in so v času gospo-darske krize nekoliko zasta-li, vendar že sedaj razmiš-ljamo za pozneje, ko sebodo gospodarski tokovispet obrnili na bolje."
Kakšen pomen sicer pripi-sujete obisku makedonske-ga predsednika Ivanova vKranju?"Predsednik Ivanov je imelv prostorih Save, kjer jetudi sedež častnega konzu-lata, dve srečanji, eno z go-spodarstveniki in drugo zrojaki, ki živijo v Sloveniji.Obe sta bili polni simbolikeza obe strani. V Sloveniji,tudi na Gorenjskem živi veliko Makedoncev. Meddrugimi se je predsednikseznanil z Ilijo Dimitrijev-
skim, ki je prišel iz Make-donije in je v Sloveniji na-redil kariero od mladega inženirja, ki je začel v Savikot asistent v razvojni sku-pini umetnega usnja, inprišel do sedanjega polo-žaja direktorja razvojno-tehnološkega inštituta,vmes je magistriral in dok-toriral. Seznanili smo gatudi z "Delavko Save" mi-nulega leta Fidanko Velko-vo, prav tako Makedonko.Srečal pa se je tudi s pred-sedniki makedonskih kul-turnih društev, kar 45 nji-hovih predstavnikov je bilonavzočih na tem res mno-žičnem srečanju. Tudi samse večkrat udeležim kakegasrečanja teh društev in nji-hovih prireditev, saj v nepo-srednem stiku ljudi najboljzačutiš in skupaj z njiminarediš kako dobro potezo.Tudi Kranj ima odlične od-nose z Makedonijo, pobra-ten je z Bitolo, sodeluje sKočani in ni še dolgo, kar je občina Kranj poklonilagasilcem iz Kočanov gasil-ski kombi, v Savi Tires pasem prosil, da so ga "obuli"v nove gume. To so stvari,ki utrjujejo odnose medobema republikama. Konectedna bo ob konvenciji slovenskih lions klubovnavzoč tudi guverner ma-kedonskih lionsov NebojšaDavidovski (sicer direktorpodjetja ENSA Makedonija),z guvernerjem slovenskihlionsov Borisom Žnidari-čem pa bosta podpisala pobratenje, če omenim lenekatere dejavnosti, ki utr-jujejo prijateljske odnose."
Za posel ključni osebni stikiJanez Bohorič, predsednik uprave družbe Sava, je od decembra 2007 častni konzul republike Makedonije v Sloveniji. V tej vlogije bil tudi gostitelj srečanja makedonskega predsednika Gjorgeja Ivanova z gospodarstveniki in Makedonci, ki živijo v Sloveniji. Janez
Bohorič
”Predsednik jedal iniciativo, dase sreča z gospodarstvenikineposredno, kajtiposle naposleddelajo ljudje in človeški stik jeključen, da se vzbudi zaupanje, razume namen,ugotovijo obojestranski interesi in da se kakaideja spremeni v projekt in v trajno sodelovanje."
Foto
: Tin
a D
okl
14 petek, 22. maja 2009
Na robu
SODNA KRONIKA TEDNA
Piše: Simon Šubic
Avtomobilski goljuf nazatožni klopiNa ljubljanskem okrožnem sodišču so začelisoditi 33-letnemu Borutu Černetu, direktorjupodjetja Avto-moto Černe iz Trzina, ki naj bištevilne posameznike in podjetja oškodoval zaveč kot 800 tisoč evrov. Tožilstvo mu očitastoritve petih kaznivih dejanj poslovne goljufije,treh kaznivih dejanj goljufije in dveh kaznivihdejanj ponarejanja listin. Černetu, ki je v priporuod decembra lani, sicer kriminalisti očitajo, da jevodil veliko prodajno verigo motornih vozil, skatero naj bi več podjetnikov prek slamnatihpodjetij utajevalo davke od prodaje avtomobilovin nezakonito bogatelo. Državni proračun naj bina ta način oškodovali za 4,5 milijona evrov,vendar ta zadeva še ni prišla na sodišče. TokratČernetu sodijo, ker naj bi z bančnimi in finančnimi družbami sklepal pogodbe o kreditihoz. lizingih za luksuzne avtomobile, ki pa jihpotem ni odplačeval, in si od posameznikovsposojal velike vsote denarja, česar tudi ni nikolipoplačal. V enem primeru naj bi v sodelovanju zzunajzakonsko partnerko (tudi obtoženo) prevaral oškodovanko, ki jima je prodalastanovanje, na plačilo pa še vedno čaka.
Pretepeni odvetnikumrlPrejšnji teden je zaradi hudih poškodb umrl 42-letni ljubljanski odvetnik Vladimir Višner, ki gaje pred ljubljanskim lokalom Roxly 9. aprilamočno pretepel domnevni natakar in varnostniklokala, vse od tedaj pa je bil odvetnik v komi.Višnerja naj bi pretepel 34-letni Gašper Bezjak,ki naj bi v lokalu na črno delal kot varnostnik.Osumljenega je preiskovalni sodnik po zaslišanjuizpustil na prostost, ker ni kazal znakov begosumja ali ponovitvene nevarnosti. Po odvetnikovi smrti se je tožilstvo ta teden vendarleodločilo, da zoper osumljenega Bezjaka predlagapripor, ker je sedaj podana drugačna kvalifikacijadejanja. Končna odločitev je na strani preiskovalnega sodnika.
ČRNA KRONIKA TEDNA
Minuli teden na cestahdevet mrtvihMinuli teden so slovenske ceste terjale eneganajvečjih krvnih davkov, saj je po podatkih policije v 157 prometnih nesrečah umrlo kar devet oseb, 198 udeležencev pa se je poškodovalo.Zadnji konec tedna se je zgodilo dvanajstprometnih nesreč, v katerih so tri osebe izgubileživljenje, petnajst oseb pa se je poškodovalo. Kotso sporočili z Generalne policijske uprave, stanajveč nesreč zakrivili nepravilna stran in smervožnje. Slovenske ceste so letos terjale 68 smrtnih žrtev, v enakem obdobju lani pa je vprometnih nesrečah umrlo 76 oseb.
Damjana Šmid
moj pogled
Nega las pri otrocih (2)
Izbira glavnika v teh časih niena izmed tem, o katerih seljudje pogovarjamo. Pa ven-darle smo v prijateljski druž-bi bolj za šalo kot zares pri-merjali glavnike in krtače, kijih uporabljajo otroci. Glav-ni zmagovalec za česanjedolgih las je bil glavnik, zakaterega vsak misli, da nesluži ničemur. Ima namrečtako redke zobe za česanje,da je že skoraj podoben ma-lim grabljam ... Vendarlegre gladko skozi lase in nepovzroča mučnega vlečenjalas kot mnogi drugi. Splohpa je veliko boljši od malihplastičnih krtač, ki jih proda-jajo v kompletih za punčke.Če želimo, da bo otrok vzlju-bil česanje, naj bo prijetnoin k temu prav gotovo pri-speva svoje pravi glavnik.
Kadar so lasje polni vozlovin bolj podobni sračjemugnezdu kot lasišču, bodimoše posebej potrpežljivi. Fri-zerke so nam lahko pri temv pomoč z nasveti ali s pri-poročilom sredstva za lažječesanje. Nekateri otroci po-trebujejo več let, da se nava-dijo na dogajanje na lasišču.Tako bi deklice imele dolgelase, ne bi pa imele elastik,sponk za lase in niti glavni-ka. Običajno na to vplivatadva faktorja - dogajanje vožji družini (česanje in fri-zure ostalih v družini) ter vokolici (vpliv vrstnikov izvrtca, šole). Zato se splačavčasih počakati, da otroksam izrazi interes za trako-ve, elastike, sponke. Vseka-kor pa je uporaba ogledalaveč kot nujna in naj postane
vsakodnevna navada, sajtako otrok pridobiva občutekza svoje telo in za skrb zanj.Če se le da, naj ima otroksvojo poličko v kopalnici inna njej pripomočke za oseb-no nego. Tudi igranje za fri-zerje je dobrodošla aktiv-nost, sploh če si damo duškaz nenavadnimi in smešnimipričeskami. Le škarij se izo-gibajmo, saj se pri takšniigri hitro zgodi, da nekdoostane brez polovice las. Karse tiče barvanja las, tudi zaposamezne pramenčke ševedno zagovarjam mnenje,da to ni potrebno in je boljželja posameznih frizerk instaršev kot pa otrok. Nobe-nega razloga ni, da bi otrocimorali preizkusiti prav vse,kar se dobi na tržišču. Za tobodo imeli še dosti časa ...
Moja mama pijeLjubil sem jo, da je bolelo (2. del).
"Mogoče se bo komu zdelosmešno, da mi je njena skrbtoliko pomenila. Marsikaterivrstnik, ki so mu starši ne-nehno viseli za vratom, bi bilvesel, če ne bi bil pod stalnokontrolo. Najlepše mi je bilo,ko mi je dovolila, da sem po-slušal na njenem trebuhu,kako bije srček še nerojene-
mu otroku. Takrat semmamo vzljubil do bolečine ..."Peter se tudi spominja, daso v mesecih, preden se jerodila sestra Margareta, nanovo opremili kuhinjo inpoložili ploščice po stopni-cah. Delavcev si niso mogliprivoščiti, so pa zato prihaja-li očetovi kolegi in sodelavciiz službe in po najboljšihmočeh pomagali, da je delopotekalo, kot je treba. "Samo enkrat se spomnim,v neki steklenici je ostalo šenajmanj polovica travarice,sem mamo našel pijano. Se-dela je med fižolovkami navrtu in ko sem jo končno na-šel, je na usta položila prst,češ naj bom tiho. Potemsem se ji usedel na kolenain me je zibala kot dojenčka.Bil sem še otrok, nisem šeimel dvanajst let, toda vedelsem, da alkohol škodujeotroku. Od takrat naprejsem skrbno skrival stekleni-ce, ki so jih za seboj puščalidelavci. Velikokrat sem setudi naredil, da sem bolan,ker sem le na tak način lah-ko izostal iz šole in pazil namamo. Bil sem kot policaj, ani dosti pomagalo. Po roj-stvu sestrice, še prej, predenji je potekla porodniška, meje spet začela pošiljati povino v trgovino. A sedaj jebilo malo drugače. Če ni-sem hotel iti, je bila jezna,zadirčna, sitna. Zmerjalame je z različnimi vzdevkiin me krivila za svojo nesre-čo. Tisočkrat sem jo vprašal,kakšna je ta nesreča, a minikoli ni odgovorila."Postalo je samo po sebiumevno, da Peter hodi posestrico v vrtec, da pazi na-njo v popoldanskem času,da jo hrani in spravlja zvečerv posteljo. Oče je kot gradbe-
nik gradil avtocesto na dru-gem koncu Slovenije in se jevračal domov le konec ted-na, včasih še to ne. Tako jeimela Petrova mama vsosvobodo, ki jo je izdatno iz-koriščala."Nekoč sem se zalotil, da sebolje počutim, če butam zglavo ob zid. Sploh ne vem,zakaj sem to počel. Danesvem, da sem imel vsega do-volj, nenehno same dolžno-sti in skrbi. Najbolj pa semse bal strahu. Ta mi je tičal vkosteh in še ponoči, ko semse prebujal, sem vstajal inhodil gledat sestrico, če spi.Nekoč sta obe, ona inmama, zaspali na kavču vkuhinji, otrok je zdrsnil natla in si ob kocki, ki so se va-ljale tam, kjer ni bilo treba,razbil čelo, tik nad očesom.O, kako ji je tekla kri! Jazsem se krvi že tako ali takobal, a sem vseeno moralukrepati. Mama je spala kottop, nikogar nisem mogelpoklicati, kar temnilo se mije pred očmi od same groze.A se je, na srečo, vse dobrokončalo. Le vzgojiteljica jenekaj komentirala, ko semMargareto naslednje jutrooddal v vrtcu. Pobožala meje po laseh, pa sem bil žeprecej potegnjen fant, in mirekla, da sem izjemen. Po-nudila se je tudi, da mi lah-ko pomaga, če bom kdaj vstiski. Pogledal sem jo v očiin ji odločno dejal, da je vse,kar delam, mala malca, dasem že tako ali tako odraselin nisem kakšna razvajenažaba. Čez nekaj dni me je ksebi poklicala tudi šolskapsihologinja in vrtala vamez različnimi vprašanji. Mol-čal sem, kaj sem pa hotel.Karkoli bi odgovoril, bimamo potlačil v drek in kdo
ve, kaj bi se potem lahkozgodilo."Po svoje sta imela Peter inMargareta srečo. Zmeraj, kose jima je zgodilo kaj nepri-čakovanega in hudega, je bilv bližini kdo, ki je priskočilna pomoč. "Nekoč je prišla k nam nekagospa s centra za socialnodelo in mamo vprašala, kakoin kaj. A ona je začela kriča-ti, da bo poklicala novinarje,da ne bo dovolila, da se tujcivmešavajo v naše življenje.Tista ženska je kar šla, očit-no se je zbala, da bi se to reszgodilo. Mogoče bi bilo bo-lje, da bi kaj ukrepala, kajtimoji živci so bili že poštenozrahljani. Še dobro, da semna televiziji videl reklamo zapersen, mami sem izmaknildenar in jih šel kupit v lekar-no. Vzel sem forte, ker sembral, da hitreje učinkujejo.Ne vem, če je to držalo, avsaj roki se mi nista kar na-prej tresli. Kakšen dan semjih pogoltnil po več hkrati,ker enostavno nisem mogelzdržati vsega, kar mi je bilonaloženo. Mama je vednobolj pila, tudi v službo je ho-dila zelo neredno, pa še ta-krat, ko je šla, se je vračalamrtvo pijana. Obležala je napragu in potem sem jo mo-ral vleči po stopnicah, doveže, kjer sem jo na preprogiodložil. Tam je spala naprej,brigalo jo je, kaj se dogajaokoli nje. Nekoč jo je nekajzagrabilo, na vrtu je izruvalaželezen kol, preko kateregaje bila napeta vrv za obešanjeperila, stekla z njim v kuhi-njo in toliko časa tolkla poomarah, da je razbila vse,tudi kozarce, krožnike in ne-kaj spominkov, ki jih je ataprinašal od vsepovsod."
(se nadaljuje)
Milena Miklavčič
usode
15petek, 22. maja 2009
Slovenci po svetu
Marija Volčjak
Argentina je ogromna drža-va, vendar ima le 38 milijo-nov ljudi. Prostora je dovoljza najmanj 400 milijonovljudi, če bi se seveda razpore-dili po prostrani deželi. Ven-dar se jih več kot tretjina gne-te v Buenos Airesu. Številopriseljencev z dežele v vele-mesto stalno narašča, kar sedogaja vsepovsod po svetu.Velika mesta imajo neverjet-no privlačno moč, saj si mla-di ljudje tam obetajo boljšeživljenje. Tudi v Argentini jetako kot v drugih južnoame-riških državah razvoj rezervi-ran predvsem za urbana sre-dišča. Prav neverjetna je šte-vilka, da se v Buenos Airesuz metrojem, ki je najstarejšiv Južni Ameriki, vsak danprepelje tri milijone ljudi.Kar milijon ljudi se vsak danpripelje v mesto na delo. Velemesto nikoli ne miruje,preveliko je, da bi ponoči za-spalo tako kot naša mesta.Večer v Buenos Airesu ni ko-nec dneva tako kot pri nas,temveč je priložnost, da grešven, na ulico, na sprehod, vrestavracijo, gledališče, kaba-re ... Argentinska prestolnicaima nešteto nočnih obrazov,prav veliko jih sicer nismoutegnili spoznati, saj smoobiskovali slovenske domo-ve, kjer je Lubnik zvečer na-stopal za naše rojake. Večertanga smo seveda doživeli innepozabno se nam je vtisnil
v spomin. Nič manj nepoza-bni niso zbiralci odpadkov,pravijo jim cartonerosi, ponaše kartonarji, ki tvorijonočni obraz Buenos Airesa. Že prvi dan smo ob vrnitvi vhotel v poznih nočnih urahopazili prevrnjene smetnja-ke. Le čemu jih prevračajo instresajo smeti po ulici? Mat-jaž je le na kratko omenilkartonarje, ki iščejo uporab-ne odpadke. Po prihodu vsobo, ki je imela z balkončkarazgled na ulico, se je prizorodvil pred mojimi očmi.Mladenič je prevrnil prvismetnjak, vneto brskal posmeteh, ker med odpadki ninašel nič uporabnega, jesmetnjak brcnil proč in se lo-til naslednjega. Na voziček jenalagal prazne steklenice,plastiko, papir, karton ... Ni-hče se ni zmenil zanj, ko jesvoje delo opravil, so za njimostali prevrnjeni smetnjaki,raztrgane plastične vrečke inraztreseni odpadki na ulici.Zaspala sem z grenkim ob-čutkom, kako grda je lahkorevščina. Zjutraj na ulici nibilo smeti, smetnjaki so bilina svojem mestu, tja proti ju-tru so ropotali komunalci.Toda kdo bi vedel, kdaj so jihpobrali, saj mesto tako alitako nikoli ne spi.Kartonarji niso brezdomci,čeprav jih je v Buenos Airesutudi dosti, temveč je to posel,ki so se ga oprijeli najboljrevni. Zlasti po veliki gospo-darski krizi leta 2001, ko je
brez dela ostalo veliko ljudi.Sprva so meščani mislili, daje to le prehodna zaposlitev vstiski, toda kartonarji so osta-li. Meščani jih bolj ali manjravnodušno sprejemajo, ne-kajkrat se je v zadnjih letihrazvila vroča debata, saj zakartonarji na pločnikih osta-nejo raztresene smeti, ki jihkomunalci ne poberejo takohitro, kot so jih pod hotel-skim oknom. Toda kartonar-ji so ostali, nedvomno tudizaradi tega, ker je smeti vseveč, saj so Argentinci pri em-balaži precej potratni. Kartonarji prihajajo pred-vsem iz predmestij in iz večur vožnje z vlakom oddalje-nih krajev v provinci. Pripe-ljejo se s posebnim vlakom,ki mu zaradi barve pravijobeli vlak. V vagonih ni sede-žev, kartonarji sedijo kar nasvojih vozičkih. Z zbiranjemodpadkov se ukvarjajo tudihišniki blokov v mestu, sajjim to prinaša dodatni zaslu-žek, skromen, toda vendarle.Mestni možje celo razmišlja-jo, da bi kartonarje zaposlili vkomunalni službi, saj so po-memben člen reciklaže od-padkov.Argentina je na prelomu ti-sočletja doživela veliko go-spodarsko krizo, domačibruto proizvod je leta 2001strmoglavil za 30 odstotkov.Lahko si predstavljate, kakohudo je bilo, če pri nas bije-mo plat zvona pri napoveda-nem 4-odstotnem padcu. Pri
nas država jamči za hranilnevloge, v Argentini so jih ban-ke izplačevale šele po petihdo šestih letih, vendar ne vceloti, temveč v razmerju 2,5proti ena. V zadnjih letih Argentina be-leži 5- do 7-odstotno gospo-darsko rast, zrasle so številnenove, mogočne zgradbe. Pri-stanišče, kjer je mesto nasta-lo, je povsem spremenilosvojo podobo. Toda razponmed bogastvom in revščinoje velik, na severu so mestnečetrti z vilami in bazeni, najužnem obrobju mesta villemiserie, kakor jim pravijo inkar lahko prevedemo v vasibede. V Buenos Airesu jerevnih približno polovica lju-di, od tega jih 8 do 9 odstot-kov živi v vaseh bede, torej vobupnih razmerah.V vaseh bede vladajo drugač-ni zakoni, otroci rastejo v ve-likem pomanjkanju in kaj hi-tro zaidejo na kriva pota. Ži-vijo na robu lakote in preži-vetja, kar je absurdno za de-želo, ki ima neskončne zele-ne travnike, ki ima dovolj ro-dovitne zemlje, da bi prežive-la vse te lačne ljudi. Malootrok iz teh vasi bede se uspepovzpeti v boljše življenje,večina se jih vse življenjeukvarja s tem, kar drugi pre-zirajo.Na poti do Slovenske vasi,kjer je imel pevski zbor Lub-nik svoj prvi nastop v BuenosAiresu, smo lahko v nepo-sredni bližini slovenskega
doma, le dve ulici stran, vide-li takšno vas bede. Ljudje sosi streho nad glavo napravilikar iz kartona, otroci so sepodili za žogo v prahu ...Spraševali smo se, kako jemoč preživeti v tako obupnihrazmerah. Seveda je nevar-no, veliko je kraj, na oknih
imamo mreže, za Slovenskovas to ni dobro, kdor ima večdenarja, se je že odselil dru-gam, so nam pripovedovalirojaki v slovenskem domu.Kaj pa policija? Kaj bi jih kli-cal, je z roko zamahnil starej-ši rojak, saj nikoli ne veš, kdoje hujši.
Jože Košnjek
med sosedi
Prva uprizoritev prve sloven-ske opere Antona FörsterjaGorenjski slavček na Koro-škem, ki se bo zgodila jutri,23. maja, ob 20. uri v Kultur-nem domu v Pliberku/Blei-burg v Podjuni na Koro-škem, in ponovitev v nedeljo,24. maja, bo pomemben do-sežek v kulturni dejavnostiSlovencev na Koroškem. Zazahtevno uprizoritev so sekot prvi na Koroškem na po-budo pisateljice in režiserkeAnite Hudl odločili člani Slo-venskega prosvetnega druš-tva Edinost iz Pliberka. Kul-turnim zanesenjakom iz Pli-berka in okoliških vasi so pripripravi predstave priskočilina pomoč nekateri opernisolisti iz Slovenije in pevcikoroških slovenskih pevskihzborov. Predsednik Sloven-skega prosvetnega društvaEdinost iz Pliberka BorisŠturm, ki je doma v bližnjihČirkovčah/Schilterdorf in je
zaposlen kot bančni uslužbe-nec v Celovcu, je povedal, dabodo v primeru velikega za-nimanja jeseni predstavo po-
novili. Med pokrovitelji pred-stave je tudi mestna občinaPliberk z županom Štefa-nom Visotschnigom, ki ga ninikdar sram govoriti sloven-sko, novi kulturni referent vobčini pa je Slovenec JurijMandl, ki je bil v mestni svetizvoljen kot kandidat sloven-ske Enotne liste. V pliberškiobčini se zadnje čase splohveliko dogaja. Med drugimso pretekli teden predstaviliprojekt Biseri naše kulturnekrajine, ki ga skupno pri-pravljajo slovenske in avstrij-ske ustanove, sodelovali pabodo tudi ljudje z obeh stra-ni meje, ki bodo lahko v po-datkovno bazo prispevali fo-tografije in kratke opise na-stanka in značilnosti spome-nikov kulturne dediščine izsvojega okolja. Novo gledališko predstavopripravljajo tudi v Vogr-čah/Rinkenberg v Podjuni.Pred dvema letoma so na
prostem uprizorili dramoPlavž, letos pa so se odločiliza komedijo Jaroslava HaškaŠvejk, ki jo bodo igrali nadvorišču vogrškega župniš-ča. Predstavo bo režiral Fran-ci Končan. Premiera bo v
sredo, 10. junija, sledilo panaj bi jih še najmanj sedemponovitev. Za obisk se v Vo-grčah ne bojijo. Vsa leta sonjihove predstave med naj-bolj obiskanimi v tem deluKoroške.
Z Lubnikom med argentinskimi Slovenci (28)
Ponoči na ulicah kartonarji
Boris Šturm in Anita Hudl, režiserka uprizoritve Gorenjskega slavčka. Anita Hudl je bila rojena v Kamniku. Speči Kralj Matjaž in iz lesa
izdelani knežji kamen vpreddverju dvorane Kulturnega doma v Pliberku
Slovenci v zamejstvu (143)
Gorenjski slavček prvič na Koroškem
Nova, mogočna poslopja
Kartonar
16
razgled
Dovolite mi, da to pot ne ko-mentiram ene od tistih reči,ki so v zraku ter nas prizade-vajo in zanimajo kot skup-nost. To pot raje zapišem lenekaj besed o eni od mojihnedavnih poti, o dogodku, kije čisto navaden in bolj zaseb-ne kot javne narave. V sobo-to, 9. maja, sem se odločil, datudi osebno počastim med-narodni dan zmage nad fa-šizmom, ki je hkrati tudi danEvrope. In sem ga - s hojo. PoPoti ob žici okoli Ljubljane.Žice ni več, spomini so še,predvsem pa je to pot, po ka-teri hodiš sam ali z drugimi,da bi na koncu prišel - k sebi.
Štirje taki, ki radi hodimo,smo se zmenili in se že obšestih zjutraj odpeljali vLjubljano. Hoditi smo začelideset do sedmih na kontrol-ni točki 1 (parkirišče Agro-tehnike Grude na Tržaški ce-sti), kamor smo se po 33 kilo-metrih hoje vrnili ob 14.20.Pol ure od tega smo presede-li ob pivu v gostišča Livada obLjubljanici, drugi postanki sobili funkcionalni in kratki.Neto hoje je bilo za okroglihsedem ur. Gospodična, kinam je na koncu žigosalakontrolno karto in izročilakolajne, nas je pohvalila. Kosmo jo vprašali, kdo je trasoprehodil najhitreje, nam nimogla in sprva tudi ne hote-la odgovoriti. Da ne bosteužaljeni, je rekla. Enkrat jebaje en starejši možakar čakal na cilju že pred šestozjutraj in točno ob šestih krenil. Vrnil se je - ne bosteverjeli - malo pred deveto!Klobuk dol, najbrž je bil kak maratonski veteran in jeprogo v glavnem pretekel.Ker ta zapis ni potopis, am-pak kolumna oziroma ko-mentar, naj razložim, kajsem hotel s tem potopisnimuvodom povedati. Najprej to,kako mi ni žal, da sem se šeltakole prostovoljno matrat.Bilo je super. Najbolj prijetnopa me je presenetilo dejstvo,da sem povsem na novo inčisto drugače spoznal mesto,v katerem sem svoj čas preži-vel deset zaporednih let. Otem, kako ene in iste krajedoživiš povsem drugače, čese skoznje voziš ali hodiš,sem že pisal. To se mi je napoti okoli Ljubljane še enkratpotrdilo. Bilo je, kot da bi sto-pil iz mesta, ki ga domnevnospoznaš; ko ga takole obkro-žiš z lastnimi nogami, pa gavidiš in spoznaš še drugače.
Drugačno je seveda tudimesto samo. Ko so ga Itali-jani leta 1942 obdali z žicoin bunkerji, so ta obroč spe-ljali po poteh ter čez travni-ke in polja zunaj mesta.Tudi ko sem v njem živelsam (1967-77), ti predeli šeniso bili pozidani. Stano-vanjska naselja v Murglah,Kosezah, ob Vojkovi za Be-žigradom in drugje so ta-krat šele nastajala. Pravtako novi del "mesta mrt-vih", ki ga prečkaš na Ža-lah. Ste že kdaj šli čez Ljub-ljanico čez most pri graduFužine? Hodili ob dolgiograji vojašnice nad Letali-ško cesto? Peš čez Golovec?Ob potoku Pržanec? Skoziindustrijski pejsaž Litostro-ja in Leka? Pot gre le pone-kod skozi mesto, po ulicahin pločnikih. V glavnem jeto posebna, s peskom posu-ta pešpot, obdana z mladimdrevoredom, ki tudi v sonč-ni pripeki daje že kar debe-lo senco. In je na sploh lepourejena; pri njeni ureditvije sodeloval tudi arhitektVlasto Kopač (1913-2006),žirovski rojak. Včasih smo hodili za Kristu-som, k Mariji Pomagaj naBrezje, po poteh spominovin tovarištva - zmeraj je mo-ral biti pred nami kak vodnikali vsaj cilj. Pot ob žici je dru-gačna. Vodnika ne rabiš, kerje dobro vidna in označena,začneš in končaš jo lahkokjerkoli. Cilj pa si, ko hodiš zdrugimi, oblikuješ sam. Nakoncu si morda od naporovves iz sebe, prideš pa kljubtemu k sebi. Kajti počutiš se,kot bi bil na novo ustvarjen,rekreiran. Narediš nekaj izsebe in zase, če hočeš, lahkoto tudi nekomu posvetiš. Nipa zapovedano, cilj je v tebisamem.
Hoja k sebiMiha Naglič
Mihovanja
Marjeta Smolnikar
sedmicaMura je prestopila bregove. Tritisoč tristo zaposlenih je ostalona suhem. Se pravi, brez me-sečnega zaslužka. Srd čakajo-čih na plače se zliva protiLjubljani. Smerokaz jeze inobupa je v prestolnico usmerilprokurist Zdenko Podlesnik,češ da ima vse vzvode za reši-tev Mure v rokah država, ki jenjena druga največja lastnica.Zdenko Podlesnik je na svojbreg spravil tudi sindikat ali,kot pravi: "Z vodstvom sindi-kata sem se dogovoril, da jihbom o možnosti za izplačiloplač sproti obveščal. Zelo setrudim, da se to zgodi čimprej. Delavci razumejo veliketežave, v katerih je kolektiv,zato so potrpežljivi. Niti edenme ni poklical po telefonu in
me vprašal, ali bo dobil plačo,ker je pač plačilni dan."Skupaj z gospodom ZdenkomPodlesnikom se je v Ljubljani(za pridobitev dva in pol mili-jona evrov, kolikor jih v Muripotrebujejo za izplačilo april-skih bruto plač) potila gospaMarinka Kovač, glavna fi-nančnica Mure. A je bil vespot, da ne rečem križev pot, gospoda in gospe zaman. Vsajza zdaj. Le redki, ki imajo v rokah škarje, platno in denar,državni, kakopak, so jima na-mreč bili na razpolago. Drži. V primerjavi z milijoniin milijoni nekdanjih tolarjevin sedanjih evrov, ki jih je tadržava do zdaj zmetala v brez-na, na dnu katerih so zevali(in še vedno zevajo) nekdanji
paradni konji slovenskega go-spodarstva (begunjski Elan,mariborski Tam, tržiški Pekoin tako naprej, da IstrabenzaIgorja Bavčarja zaradi meredobrega okusa sploh ne ome-njam), je dva milijona in polevrov tako rekoč drobiž. Podrugi strani drži, da enkratnefinančne injekcije dosedanjihzavoženih poslovnih odločitevin slabega menedžmenta na-sploh Mure ne morejo spravitina zeleno vejo. Vsaj kar se mene in mojeganačina razmišljanja tiče, jevprašljiva tudi dokapitalizaci-ja podjetja, za katero v Ljub-ljani moledujeta prvi mož inprva dama z bregov Mure; s svojo dosedanjo poslovno inpodjetno logiko je Mura še
najbolj primerljiva s svetovnoznanimi in do skrajnosti shi-ranimi manekenkami. Am-pak. Dokapitalizacija Mure je(z nacionalnega in regional-nega vidika) vprašljiva le, če Zdenko Podlesnik ostaneprokurist, Marinka Kovač paprva finančnica potapljajoče-ga se pomurskega gospodarske-ga giganta. Povedano drugače,aktualno vodstvo je prvo odgo-vorno za nezavidljiv finančniin gospodarski položaj Mure.Šele tem sledi država, do-mnevna gospodarska recesija,kitajska oblačilna in modnaindustrija, italijanska mafijain kaj vem kaj vse lahko človeku še pade na misel.Težo odgovornosti za Murinoumiranje na obroke pa nosijo
tudi vsi tisti dosedanji sloven-ski politiki, se pravi poslanci,ministri, predsednik vlade,predsednik države in drugejavne osebnosti, ki se oblačijoin postavljajo s tujimi prestiž-nimi znamkami oblačil, reci-mo, Armanijevimi, namestoda bi v javnosti paradirali v oblačilih Mure. Tako pač je, gospoda šentflorjanska.Nobless oblige. Ali, po kranj-sko, (plemiški) naslov nalagadolžnosti.Ne trdim, da politiki in drugejavne osebnosti za "cunje"zmečejo toliko, da bi Muro po-tegnili iz vode. To ne. Bi pamorali biti zgled, kako doje-mati in sprejemati materialnedobrine, proizvedene v doma-čem okolju.
Vaš razgled
Biser je ime temu živahnemu konju pasme paint horse. Doma je z loškega konca, ujeli smoga v trenutku, ko si je zaželel malce igre. Sicer pa je Biser že navajen medijske pozornosti,saj je med drugim nastopil na letošnjem Škofjeloškem pasijonu. S. K. / Foto: Tina Dokl
Štorklje so priletele na Gorenjsko. Ste presenečeni? Letošnje poletje jih bo nekaj gnezdilo nadimniku hiše v starem mestnem jedru Kranja. Nenazadnje štorklje prinesejo tudi dojenčke.Bomo videli ... S. K.
petek, 22. maja 2009
Križev pot
17GORENJSKI GLASpetek, 22. maja 2009 EKONOMIJA [email protected]
Štefan Žargi
Begunje - V torek se je na se-dežu Skimarja, krovne druž-be Elanovih družb, sestalnadzorni svet in obravnavaldve pomembni točki: ugoto-vitve izredne revizije poslo-vanja, ki je bila usmerjenapredvsem v ugotavljanje po-slovanja na področju pravnihin svetovalnih storitev teragentskih pogodb, ter pro-gram prestrukturiranjadružb Elan v Poslovni skupi-ni Elan. Če je revizija poslo-vanja v preteklih štirih letihpotrdila sume o sicer že raz-vpitem zapravljanju denarjazlasti za zunanje sodelavcena področju pravnih zadev,ko Skimar ni imel lastne pra-vne službe, pa predlagani sa-nacijski program vzbuja upa-nje, da se bodo Elanove druž-be že prihodnje leto otresleizgub.
Za osemsto tisoč evrovspornih pogodb
Kot je pojasnil predsedniknadzornega sveta SkimarjaStojan Nikolić, je revizijaposlovanja od leta 2004 do2008 pokazala, da so v tehletih samo za pavšal odvet-niški pisarni Mirana Kosaplačali 417 tisoč evrov, z od-vetnikoma Danielom Pla-ninšcem in Rajkom Vrečar-jem pa je bilo sklenjenih se-
dem pogodb v skupni vred-nosti 543 tisoč evrov. Pritem so ocenili kot najboljsporno pogodbo o skrbnempregledu v vrednosti 326 ti-soč evrov, pri čemer namenpregleda sploh ni bil jasen,zelo sporna pa so bila tudidoločila o 15-odstotnih na-gradah za uspešnost, ki bilahko odvetnikoma navrglakar nekaj milijonov evrov.Sporna je tudi pogodba s sa-mostojnim podjetnikomDragom Keršičem v znesku162 tisoč evrov, po katerinaj bi znašala urna postavkakar dvesto evrov. Nadzorni-ki so se odločili, da bodougotovitve o spornih pogod-bah dali odvetnikom, kibodo proučili možnosti uve-
ljavljanja odškodninske od-govornosti za takšne pogod-be, revizijsko poročilo pabodo izročili tudi kriminali-stom, ki sicer v Skimarju žeizvajajo preiskavo v zadeviprojekta vojaški čoln in rav-nanja nekdanjega prokuri-sta Kralja.
V letu 2011 dobiček
"S strategijo razvoja Ski-marjevih družb do leta 2013se je nadzorni svet seznanilin vsi smo bili mnenja, da jotakoj podpišemo," je na vpra-šanje o obravnavi sanacijske-ga programa, ki ga je pripra-vil novi predsednik upraveRobert Ferko, dejal prvi nad-zornik Nikolić. Strategija jerazdeljena v tri faze: fazo"prve pomoči", fazo "okreva-nja" in fazo "rasti". V strate-giji zapisani cilji so precejkonservativni, kar naj bi po-menilo, da je predvideno po-stopno saniranje obsega pro-izvodnje, ki naj bi tudi dokonca obravnavanega obdo-bja ne načrtovalo rasti, kakrš-no je Elan v preteklosti že do-segel. Pri jadrnicah naj bištevilo izdelanih doseglo ledve tretjini od tristotih, koli-kor so jih izdelali v 2007,predvidena je selitev proiz-vodnje motornih čolnov izObrovca nazaj v Begunje. Prismučeh naj bi proizvodnjociljali na približno štiristo ti-
soč parov letno. Letos naj bi vzimskem programu že po-slovali pozitivno, sicer pa vposlovni skupini ocenjujejo,da bo za šest milijonov evrovizgube, že prihodnje leto panaj bi bilo poslovanje v celotibrez izgub. Od leta 2011 najbi ustvarjali dobiček. Po pro-gramu prestrukturiranja najbi bila ob začetku prihodnje-ga leta potrebna dokapitali-zacija v višini pet milijonovevrov.
Še dvesto delavcev preveč
Program žal ne predvide-va rasti na področju zaposlo-vanja. Ocenjujejo, da je vprogramu plovil kar 150 lju-di preveč, medtem ko v pro-gramu smuči ugotavljajo odštirideset do petdeset odveč-nih delavcev. Te številke senanašajo na celoten Skimar,ki sedaj s podjetji v tujini za-posluje okoli tisoč ljudi. PoNikolićevih besedah naj bido odpuščanja prišlo pred-vsem v tujini. Nadaljuje setudi postopek dopolnitveuprave - izbire vodilnih čla-nov obeh ključnih progra-mov, pri čemer so prejeli kar63 prijav, razen ene vse iztujine. Napravili so ožji iz-bor petih kandidatov, ki najbi pripravili svoje vizije. Do-končen izbor naj bi opravilido polletja.
Skimar iz izgub prihodnje letoPo programu prestrukturiranja naj bi družbe Elan že v prihodnjem letu poslovale brez izgub. Odgovornost za sporne pogodbe bodo še ugotavljali.
Škofja Loka
Kodre zopet na čelu LTH
Miloš Kodre, donedavni predsednik uprave Loških tovarn hla-dilnikov - LTH, ki je 10. maja nepreklicno odstopil, je preklicalsvojo odstopno izjavo in v petek ga je nadzorni svet pod pred-sedstvom Iztoka Hohnjeca s preglasovanjem predstavnikazaposlenih Ladislava Rožiča spet imenoval na to funkcijo. Da-vid Švarc je ocenil, da v tem vidi podaljševanje agonije in po-daljševanje časa za krajo, kar je še vrednega. Povedal je, dabodo zoper Miloša Kodreta, Iztoka Hohnjeca in nekdanjegafinančnika Primoža Pegama vložili kazenske ovadbe. Tudi nijasno, kdo od odgovornih, če sploh kdo, je prevzel dokumen-te iz kranjskega Okrožnega sodišča, ki je odgovorilo na pred-log za stečaj, ki ga je 13. maja vložila občina Škofja Loka. Š. Ž.
Štefan Žargi
Kranj - Kot so sporočili izSave, d. d., družbe za uprav-ljanje in financiranje, so bilegospodarske razmere v pr-vem četrtletju leta 2009 zadejavnosti Poslovne skupineSava težje od načrtovanih,pokazale pa so se v zmanjša-nem povpraševanju na vsehpomembnih trgih. Na po-slovno uspešnost Poslovneskupine Sava so prav takovplivali negativni učinki glo-balne finančne krize v oblikioteženega dostopa do dolgo-ročnih virov financiranja terpritiski na ceno denarja. Po-slovanje so zaznamovala tudineugodna borzna gibanja, kise nadaljujejo iz leta 2008 inso v obliki potrebe po dodat-ni slabitvi finančnih naložbpomembno poslabšala po-slovne dosežke Save, d. d.,matične družbe skupine.
Družbe Poslovne skupineSava so v prvem četrtletju le-tošnjega leta ustvarile 37,4milijona evrov prihodkov odprodaje, kar je za 14 odstot-kov manj kot v enakem lan-skem obdobju. V dejavnostiGumarstvo se je prodajazmanjšala za 23 odstotkov, vdejavnosti Turizem za 12 od-stotkov, v tretji največji Savi-ni dejavnosti - Nepremičninepa so bili prodajni prihodkivišji od doseženih v enakemobdobju lani.
Družbe Poslovne skupineSava so v prvem četrtletjuleta 2009 poslovale z izgubov višini 2,7 milijona evrov,pri čemer se je poslovanjeposlabšalo v vseh dejavno-stih skupine. Na doseženirezultat je po eni strani vpli-val zmanjšan obseg prodajezaradi nižjega splošnegapovpraševanja na trgu, ven-dar so bili ti odmiki v po-
membni meri nadomeščenis prilagajanjem višine stro-škov znižanemu obsegu po-slovanja. Na poslovne dosež-ke so vplivala tudi neugodnagibanja cen nekaterih delnicna borzi, ki so zahtevala do-datne, nenačrtovane slabitvefinančnih naložb Save, d. d.,v višini 3,2 milijona evrov.Dobiček Save od pridruže-nih podjetij Gorenjske ban-ke in Abanke Vipa je bil niž-ji od lanskega za lani izpla-čano vmesno dividendo Go-renjske banke v višini tri mi-lijone evrov. Sava, d. d., je vprvih treh mesecih leta2009 ustvarila 5,2 milijonaevrov izgube, več kot polovi-ca izgube pa je posledica do-datnih slabitev finančnih na-ložb. Prvi večji finančni pri-hodki v obliki dividend bodona podlagi skupščinskegasklepa Gorenjske banke vmesecu maju.
Delniška družba Sava jekljub negotovi gospodarski si-tuaciji in poglabljanju sveto-vne finančne krize likvidna inplačilno sposobna ter ima ševedno ugodno kapitalsko se-stavo, sporočajo iz Save. Oce-njujejo, da pri poslovanju zdelniško družbo Sava ni tve-ganj, ki bi bila povezana s pla-čilno sposobnostjo, saj druž-ba razpolaga z ustreznim ka-pitalom, glede na obseg in vr-sto poslov, ki jih opravlja.
Na osnovi rednega sprem-ljanja poslovne uspešnostidružb skupine in simulacijsituacije v preostanku letoš-njega leta ocenjujejo, da bopredvideni obseg prodaje za-radi izjemno slabih razmerna trgu kljub povečanim pro-dajnim aktivnostim in inova-tivnim trženjskim pristo-pom težko uresničljiv. Druž-be Poslovne skupine Savabodo nadaljevale izvajanjekratkoročnih kriznih ukre-pov, ki so predvsem name-njeni ohranjanju likvidnostiter povečanju prodajne instroškovne učinkovitosti, in stem rezultate poslovanja le-tošnjega leta v največji mož-ni meri približale načrtova-nim vrednostim.
Tudi v Savi izgubaNeugodne gospodarske razmere v prvem četrtletju so povzročile za 2,7 milijona evrov izgube. Letošnji plan bo težko uresničljiv.
Stojan Nikolić
RADIO TRIGLAV JESENICE, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, JESENICE
18GORENJSKI GLAS
petek, 22. maja 2009KMETIJSTVO [email protected]
Cveto Zaplotnik
Bled, Kranj - Prihodnji te-den, to je od 25. do 31. maja,bo teden gozdov, ki bo s slo-ganom Gozd za trajnost bi-vanja poudarjal pomen goz-da za obstoj človeštva in na-rave. Osrednja prireditev, kijo bosta pripravila Zavod zagozdove Slovenije in Zvezagozdarskih društev Sloveni-je, bo v sredo na sedežu zavo-da v Ljubljani, kjer se bozbranim pridružil tudi pred-sednik države Danilo Türk.V območnih enotah zavodanačrtujejo še več kot sto raz-ličnih aktivnosti, veliko jihbo tudi na Gorenjskem.
V blejski enoti zavoda bodoprihodnji petek med 12. in17. uro v gozdarski koči naMrzlem studencu predstavilikurilno napravo na lesne se-kance, ki so jo postavili v ok-viru evropskega projekta inobratuje že skoraj devet let.Učenci osnovnih šol zgornjeGorenjske so tudi letos v ok-viru likovnega natečaja slika-li in risali na temo gozdov in
gozdarstva, razstavo njihovihdel bodo v torek ob 17. uri od-prli v Zavodu sv. Martina vSrednji vasi in bo na ogled do5. junija. Na slovesnosti obodprtju razstave bodo avto-rjem najboljših del podelilipriznanja, v kulturnem pro-gramu pa bodo nastopiliučenci bohinjske osnovne inradovljiške glasbene šole.
V kranjski območni enotizavoda za gozdove bo letoš-nji teden gozdov sovpadal zzaključkom projekta Nacio-nalna energetska pot (NEP)Slovenija, zato so se skupajz Vitra centrom za uravno-težen razvoj Cerknica odlo-čili za predstavitev primerovdobre prakse uporabe ob-novljivih virov energije. V
petek (29. maja) ob 10. uribodo na Matijovčevi kmetijiv Podbrezjah predstaviliuporabo biomase za ogreva-nje, žganjekuho, pasteriza-cijo in sušenje sadja, ob 12.uri pa na Španovi kmetijina Potarjah še nekatere dru-ge projekte, daljinsko ogre-vanje in možnosti izrabebiomase na kranjskemgozdnogospodarskem ob-močju. Krajevna enota Že-lezniki in tamkajšnja osnov-na šola bosta v torek ob 10.uri pripravili pri Galetovemkozolcu na gozdni učni potiKres v Železnikih literarninatečaj Moj prijatelj drevo,uro kasneje pa bodo posta-vili še čebelji panj in spre-govorili o vlogi čebel v nara-vi. V sredo bo v osnovni šoliše delavnica izdelave zelišč-nih mazil. V krajevni enotiPoljane bodo v tednu goz-dov vodili po gozdni učnipoti Visoko in v tržiški eno-ti po gozdovih, v kranjskienoti pa bo prihodnji petekustanovni zbor društva last-nikov gozdov.
Prihodnji teden bo teden gozdovV letošnjem tednu gozdov naj bi s popularizacijo gozda in rabe lesa povečali zanimanje za uporaboobnovljivih virov energije.
Gozd je obnovljivi vir energije; na sliki: priprava lesnih sekancev.
Cveto Zaplotnik
Kranj - Zveza koscev in kosicSlovenije in Pevsko društvoSelo sta v nedeljo na Gorič-kem pripravila četrto držav-no tekmovanje v košnji zročno koso. Udeležba je biladoslej najboljša, tekmovaloje kar 41 koscev in kosic, kiso bili razdeljeni v tri skupi-ne - moški, ženske in vetera-ni. Med moškimi je TomažOblak z Jame pri Mavčičahponovil uspeh izpred dveh
let in spet postal prvak, dru-gi je bil Matej Pibernik izKamnika, sicer tudi pred-sednik zveze, na sedmo me-sto se je uvrstil Lojze Križ-nar iz Nakla, osmi pa je bilPrimož Jemec iz Moravč.Med ženskami je zmagalaMarta Bukovec z Osolnikanad Medvodami, osma pa jebila Petra Jemec iz Domžal.Deset najboljših koscev inpet kosic se bo avgusta ude-ležilo evropskega tekmova-nja na Bavarskem.
Prvaka v košnji
Bohinjska Bistrica
Desetletnica združenja ekoloških kmetov
Združenje ekoloških kmetov Gorenjske bo v nedeljo s slo-vesnostjo v osnovni šoli v Bohinjski Bistrici proslavilo deset-letnico obstoja in delovanja. Slovesnost se bo začela ob 11.uri s pozdravnimi nagovori ter se nadaljevala s kulturnimprogramom in nastopom hišnega ansambla Avsenik. C. Z.
Cveto Zaplotnik
Po podatkih tržnega poro-čila za perutninsko meso injajca, ki ga pripravljajo vagenciji za kmetijske trge inrazvoj podeželja, je v 19. le-tošnjem tednu, to je med 4.in 10. majem, cena piščan-cev znašala 187,05 evra za stokilogramov in je bila v pri-merjavi s ceno v enakem lan-skem tednu za 20,5 evra aliskoraj za desetino nižja. Pov-prečna cena konzumnih jajcrazreda XL je bila v 19. tednu9,21 evra za sto kosov, za raz-red L 8,19 evra, za razred M7,52 in za razred S 6,10 evra,te cene pa so bile v primerja-vi s cenami v lanskem 19.tednu nižje od 3,1 do 10,8 od-stotka. Poglejmo še primer-javo slovenskih cen s cenamiv drugih državah, članicahEvropske unije za letošnji 17.teden! Vse cene so v evrih zasto kilogramov.
Država Piščanci Jajca Belgija 160,00 101,05 Bolgarija 155,53 122,86Češka 178,60 105,96 Danska 198,40 164,57Nemčija 226,50 106,95 Estonija 183,30 110,60Grčija 219,00 138,00 Španija 156,13 113,69 Francija 210,00 116,97 Irska 179,00 145,50Italija 196,25 166,07Ciper 236,52 174,66Latvija 189,72 128,56 Litva 151,91 116,70Madžarska 168,70 109,89 Malta 192,50 97,35Nizozemska 180,00 73,00Avstrija 191,88 124,15Poljska 134,94 117,68Portugalska 184,00 110,45Romunija 154,42 112,11 Slovenija 193,18 133,52Slovaška 168,81 114,97Finska 245,78 117,61Švedska 168,86 166,20 V. Britanija 121,62 97,78EUpovprečje 172,69 117,03
Mešetar
Kranj
Agencija prejela okrog 60.500 zbirnih vlog
Prejšnji petek je potekel rok za oddajo zbirnih vlog in za-htevkov za kmetijska plačila. Agencija za kmetijske trge inrazvoj podeželja je od kmetijskih gospodarstev prejela pri-bližno 60.500 vlog, od tega devet desetin v elektronski obli-ki in desetino po pošti. Za samostojno izpolnjevanje vlogein zahtevkov prek interneta se je letos odločilo okrog tristovlagateljev, vse druge vloge pa so elektronsko izpolnili navpisnih mestih kmetijske svetovalne službe. Kmetje, ki sozamudili rok za oddajo vloge in zahtevka, imajo za to čas šedo 9. junija, vendar se jim bodo plačila za vsak delovni danzamude znižala za odstotek. C. Z.
Marta Bukovec dobro vihti koso. / Foto: Stojan Saje
NOV ZA»ETEK - paket ugodnosti za nove imetnike osebnega raËuna:
- brezplaËno vodenje osebnega raËuna (1 leto)- brezplaËen pristop k elektronskemu banËniπtvu- kartice z odloæenim plaËilom brez Ëlanarine (1 leto)- viπja obrestna mera za prvi sklenjeni depozit- niæja obrestna mera za kredite prvega pol leta po odprtju raËuna- brezplaËna prva odobritev limita
VeË informacij: 080 80 58, www.pbs.si in na vsaki poπti.
NajveËja mreža poslovalnicin najdaljši delovni Ëas!
Na vsaki poπti je banka in vsaj 50 prihranka
WW
W.P
BS
.SI
Kranj
Prva neposredna plačila za goveda
Agencija za kmetijske trge je v tem tednu začela izdajati od-ločbe o neposrednih plačilih za govedo za lani. V prvemsvežnju je okrog devet tisoč odločb, na podlagi katerih boupravičencem predvidoma v zadnjem tednu maja izplačalanekaj manj kot pet milijonov evrov. Prvemu svežnju odločbbodo sledili naslednji, skupno bo odločbe z vrednostjo iz-plačil 16,6 milijona evrov prejelo 24.600 kmetijskih gospo-darstev. C. Z.
Jelena Justin
Primorska trdnjava, ki jobomo danes obiskali, je zna-na po lepem razgledu in bur-ji, ki v tistih krajih piha zelo,zelo močno. Nanos lahkoopazujemo, ko se peljemoproti Kopru. Strme prepadneskale, kakor da se podirajonaravnost na Razdrto, vam sceste ne dajo slutiti, da mednjimi poteka povsem prijet-na, sicer občasno zelo strmain delno prepadna pot. Na-nos je najbolje obiskati po-mladi ali pa jeseni. Poleti je vteh skalah peklensko vroče,edino če ste na vrhu že predsončnim vzhodom.
Izhodišče vzpona je Raz-drto. Najbolje je, da avtoce-sto Ljubljana-Koper zapusti-te v Razdrtem. Zapeljete seskozi Razdrto, kjer že opazi-te smerokaz. Peljete mimocerkve sv. Trojice in na desnistrani vidite urejeno parki-rišče. Nekaj metrov grestepo makadamski cesti, s kate-re zavije kolovoz preko trav-nika. Prepadne skale Nano-sa oz. njegovega vrha, ime-novanega Pleša, so tik nadnami. Pot nas na koncu trav-nika pripelje v bukov in bo-rov gozd, kjer se pridruži šir-šemu kolovozu. Malenkostvišje bomo na razcepu; na-ravnost gre položna pot, pre-cej daljša, ki gre mimo cer-kvice sv. Hieronima, desnopa se odcepi strma pot, ki odplaninca zahteva tudi nekajplezanja. Zavarovana pot je,vsaj zame, bistveno lepša,zato se bomo po njej odpra-vili proti vrhu.
V začetku se pot položnovzpenja, ko pa se dotaknepobočij Nanosa, se postavipokonci. Pot postane vse boljkamnita in strma. Hitro pri-dobivamo na višini, gozd seredči. Redka drevesa namnudijo prve razglede. Ko iz-stopimo iz gozda, smo potskalami Pleše. Položna stezi-ca poteka proti vzhodu, ob-časno se moramo izognitikakšni skali. Tako bomo pri-šli do tistega najbolj zahtev-nega mesta na celotni poti.Obidemo skalo po ozki skal-ni polički. Mesto je prepad-no, a dobro varovano. Na-slednji višinski metri so ti-sto, zaradi česar je tako lepohoditi in plezati po gorah;ravno prav strma pot, ki za-hteva uporabo rok, na ključ-nih mestih pa so varovala,klini in jeklenice. Plezanje jev užitek, ki pa se prehitrokonča, saj se znajdemo nastrmem travniku pod Plešo.
Kljub opozorilu na tabli,da naj ne hodimo po ozkistezici, ker pod njo teče elek-trični kabel, gre velika večinaljudi, kar tam. Priznam, tudijaz sem šla. Sicer pa marki-rana pot zavije rahlo desno.V vsakem primeru je potreb-no strm travnik prehoditi.Antene na oddajniku so vsebližje. Če se boste držalimarkirane poti in če bo vre-me jasno, boste imeli čudo-vit razgled na Kamniško-Savinjske Alpe.
Nadaljujete mimo oddaj-nika do razgledišča. V pra-vem pomenu besede. Poglednam nese od notranjskih Ja-vornikov, do Snežnika,
Vremščice, Slavnika, Čavna,Golaka; vidi se hrvaški Gor-ski Kotar; v ozadju se blešči-jo prelepi Julijci, v Italiji vidi-mo Karnijske Alpe in Za-hodne Julijce. Srce parajočpa je pogled navzdol, kajtipod nami je avtocestni križ sštevilnimi deteljicami; bruta-len poseg v naravo, zato, dase lahko čim hitreje pripelje-mo iz enega konca Slovenijena drugega.
Z vrha Pleše se spustimodo Vojkove koče na Nanosu,koče, ki v dneh, ko brije bur-ja, nudi toplo in varno zavet-je. Koča, ki so jo odprli leta1949, je poimenovana ponarodnem heroju JankuPremrlu-Vojku (1920-1943),
ki je bil rojen v Podnanosu;pred kočo tudi stoji njegovdoprsni kip.
Če se boste vrnili po potivzpona, hodite previdno, sajvas bo občasno kar neslo nanos. Lahko pa se odločite zadaljšo pot, tisto ta položno,in si ogledate še cerkev sv.Hieronima, ki je od Vojkovekoče oddaljena 30 minut, da-tira pa v 14. stoletje. Na kon-cu pa le še namig: boditezgodnji, da ne boste prekli-njali potu, ki vam bo kapljals čela; na Nanosu vam bo na-mreč kapljalo na nos. Nadmorska višina: 1262 mVišinska razlika: 640 mTrajanje: 4 ureZahtevnost: ★★★★★
19GORENJSKI GLASpetek, 22. maja 2009 REPORTAŽA [email protected]
Šparglji ali beluši
Šparglji so izrazito sezon-ska zelenjava, zato jih je ne-smiselno uživati, ko prihajajoiz toplih gred, prikrajšani zapristni okus. Naužiti se jih jetreba takrat, ko prihajajo natržnice še sočni in hrustljavi.Pomagajo celo pri očiščeval-nih kurah, saj spodbujajo izlo-čanje škodljivih snovi iz telesa.
Zgodaj spomladi začnejona Krasu rasti divji šparglji -šparoge, ki jih domačini nabi-rajo med robidovjem in dru-go podrastjo ter najraje jedopripravljene z jajci. Sezonabelih špargljev je od aprila dosredine junija. Zeleni špargljiso na policah vse leto. Doma-
če nato nadomestijo uvoženiiz Egipta in Peruja.
Lupimo jih 5 do 7 centime-trov od vršička. Bele špargljelupimo po celi dolžini, razenvršička. Olupkov ne zavrže-mo, iz njih skuhamo juho zazalivanje raznih jedi. Za ku-hanje vzamemo večjo kozicoin šparglje zvežemo z vrvico,da kuhani ne razpadejo in jihzlahka potegnemo iz vode.Vodi dodamo poper v zrnju,lovorov list, sol in nekolikokisa, da ostanejo šparglji lepebarve. Kuhajmo jih kratekčas, da ostanejo čvrsti in neizgubijo preveč mineralov invitaminov. Šparglje lahkojemo tudi surove, v solati alis primerno omako.
Kakšna je razlika med špar-glji in beluši? Beluše običajnoimenujemo bele, beljene špar-glje. Sami se odločite, katerabarva vam najbolj ustreza.
Beluševa in korenčkovajuha
Sestavine: 30 dag belušev, 3dag masla, 0,5 dl vermuta, 20dag belega kruha, 1 dl smetane,sol, poper.
Priprava: Oprane, nareza-ne in olupljene beluše na hi-tro preprapažimo na masluin zalijemo z vermutom terprevremo. Olupke skuhamov vodi in z dobljeno osnovozalijemo beluše. Začinimo ssoljo in poprom ter zalijemo
s sladko smetano. Juho zgo-stimo z belim kruhom in jopo želji postrežemo s koren-čkovo juho, ki jo pripravimopo enakem načinu kot juho zbeluši, le da namesto beluševuporabimo korenček.
Mošnjički s prosenokašo in beluši
Sestavine: 4 palačinke, dva-krat po 15 dag kuhanih belušev,4 dag sesekljane čebule, 4 dagkuhane prosene kaše, 8 dag siramozarela, 1 dcl sladke smetane,nekaj komarčkovih semen.
Bešamelova omaka: 4 dagmasla ali margarine, 5 dagmoke, 2,5 dcl mleka, sol, poper,muškatni orešček, parmezan.
Priprava: Blanširane belušenarežemo, na maščobi pre-pražimo drobno sesekljanočebulo, česen in beluše, zači-nimo s soljo in poprom. Do-damo ne preveč kuhano kašoin na kocke narezano moca-relo. Nadev damo v mošnji-ček in ga povežemo s trakcemblanširanega pora. Mošnjičekprelijemo z bešamelovo oma-ko, potresemo s parmeza-nom in zapečemo.
Posebej naredimo beluševoomako tako, da kuhamo očiš-čene beluše v vodi ali juhi s ko-marčkovimi semeni. Kuhanepretlačimo s paličnim mešalni-kom in dolijemo smetano.Omako po okusu začinimo inponudimo poleg mošnjičkov.
Janez Štrukelj
Jedi za pomladne dni K U H A R S K I R E C E P T I76
Planinski kotiček: Nanos oz. Pleša (1262 m)
Avtocestne deteljiceKraška planota, s čudovitim razgledom, pod katero se vidijo avtocestne deteljice, izvozi in uvozi naprometni križ Slovenije. Planota, kjer vedno piha. Primorska trdnjava.
Ključno mesto na poti je dobro zavarovano.
Bogve, kje gre pot na vrh?
Vojkova koča stoji v zavetrju.
Glasove glasbene družineGorenjski glas išče družino z Gorenjskega, vkateri vsak član igra kakšen inštrument alipoje. Seveda mora biti ta družinski ansambeluglašen in mora znati igrati skupaj. Če se želitepredstaviti kot glasbena družina, nam pišite nanaslov: Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, Kranj,ali na e-naslov: [email protected]. V petek, 5. juni-ja, zvečer boste lahko nastopili na odru 10.Zlate voščenke v Besnici pri Kranju. Zlatavoščenka je tradicionalni festival narodnozabavneglasbe, zato je zaželeno, če bi izvedli skladbo vtem stilu. Spodbujamo vas, da se opogumite in seprijavite najkasneje do petka, 22. maja 2009.
Nastopajoči bodo nagrajeni, največjo nagrado pabo prejela najštevilnejša družina. Korajža velja!
ww
w.g
oren
jskig
las.s
i
20 petek, 22. maja 2009GORENJSKI GLASKAŽIPOT, ZAHVALE [email protected]
R O K O M E T
Športna dvorana PodenSOBOTA, 23. 5. 2009, ob 20. uri RD MERKUR, PODLUBNIK 1/C, ŠKOFJA LOKA
P R V E N S T V E N A T E K M A
RD MERKUR : RK EVJ RUDAR TRBOVLJE
Z GORENJSKIM GLASOM NA IZLET V LUKO KOPER, sreda, 3. junija 2009
Ste se kdaj spraševali, kako obsežno je največje slovensko pristanišče in
koliko tovora se tam dnevno natovori in raztovori? Če vas zanimajo vse
podrobnosti, se nam pridružite v sredo, 3. junija, ko bomo vse to kar
sami preverili. Naše potovanje na morje se bo začelo na avtobusni
postaji Radovljica ob 6.15 zjutraj. Ob 6.45 se nam lahko pridružite na
avtobusni postaji pred hotelom Creina v Kranju, ob 7. uri pa na Prim-
skovem, na avtobusni postaji pred Mercatorjevim centrom. Prvi
polurni postanek bo na postajališču Ravbarkomanda. Ob 9.15 bomo
prispeli v Luko Koper. Voden ogled z avtobusom bo trajal približno eno
uro. Okoli pol enajstih nas bodo že pričakovali v restavraciji Emonec v
Kopru, kjer si bomo ogledali pražarno kave in se okrepčali s toplo ma-
lico, sledila bo degustacija kave. Ob 12. uri se bomo zapeljali v vas
Krkavče, ki je za obiskovalce zelo zanimiva vas. Prijazni domačin Pavle
nam bo razkazal znamenitosti vasi: kamniti steber iz obdobja Keltov,
znamenito sliko, baročno župnijsko cerkev in oljarno. Tam boste s
koščkom kruha pokusili najboljše oljčno olje, ki ga boste lahko tudi
kupili. Okoli 16. ure se bomo vrnili v Emonca na kosilo. Na poti proti
domu si bomo ob 17.30 v podjetju Vina Koper ogledali še vinsko klet z
degustacijo treh vrst vin. Prihod v Kranj je predviden okoli 19.30.
Pridružite se nam, preživeli bomo lep dan!
Cena vključuje: prevoz, ogled pražarne, toplo malico, degustacijo kave,
ogled oljarne, degustacijo olja, kosilo, ogled vinske kleti, degustacijo vin.Cena izleta: 35 EUR Prijave: 04 201 42 41
IZLETI
ww
w.g
oren
jski
gla
s.si
JANEZ ROZMAN S.P. - ROZMAN BUS, LANCOVO 91, 4240 RADOVLJICA, TEL.: 04/53 15 249. Izleti: MADŽARSKE TOPLICE: 28 - 31.5., 25. - 28. 6., 29. 6. - 4. 7.; TRST: 3. 6.; PELJEŠAC 10. 6. - 17. 6.; KOPAL-NI BERNARDIN: 1. 6.; GARDALAND: 25. 6., 29. 6.
Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat.
Slovesnost ob 35-letnici delovanjaŠkofja Loka - Medobčinsko društvo delovnih invalidov Škof-ja Loka, ki združuje invalide občin Gorenja vas-Poljane, Že-lezniki in Škofja Loka, bo 6. junija ob 11. uri v dijaškemdomu v Škofji Loki, vabi na slovesnost, ki bo pri Športni dvo-rani Poden. Za prevoz bo poskrbljeno in sicer bo avtobus izŽeleznikov odpeljal ob 10.30 z avtobusne postaje izpred cer-kve. Prijave sprejemajo poverjeniki društev in v pisarni MDIŠkofja Loka ali preko tel.: 512 29 70, 512 19 76, 512 17 30.
Veselo pod Avsenikovo mareloBegunje - Pri Avseniku v Begunjah, pod znano Avsenikovomarelo, se vrstijo nastopi znanih narodnozabavnih ansam-blov. Danes, 22. maja, ob 19. uri bodo igrali Veseli Begunj-čani, jutri, v soboto, 23. maja, pa prav tako ob 19. uri Gre-gorji. Maja bodo pri Avseniku nastopili tudi Gašperji, Okro-gli muzikantje in Gorenjski kvintet.
Slovesna predaja zastaveŠkofja Loka - Ob 10. obletnici podpisa Listine o pobratenjumed občinama Škofja Loka in Maasmechelen bo slovesnapredaja zastave kot simbola dosedanjega sodelovanja medobčinama jutri, v soboto, 23. maja, ob 10. uri na Mestnemtrgu v Škofji Loki.
Jezersko-Virnikov GrintovecKranj - Planinci kranjskih upokojencev vabijo v četrtek, 28.maja, na pohod Jezersko-Virnikov Grintovec. Odhod poseb-nega avtobusa bo ob 8. uri izpred Creine, hoje pa bo približ-no za 5 ur. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarnido ponedeljka, 25. maja.
Na Višarje Kokrica - Društvo upokojencev Kokrica vabi na izlet na Vi-šarje, ki bo v soboto, 30. maja. Ogledali si boste KranjskoGoro, Belopeška jezera in Sv. Višarje. Prijave sprejemajo šev torek, 26. maja, ob 9. uri v pisarni društva v Domu kraja-nov. Odhod avtobusa bo ob 6.40 izpred Toporša na Mlakiin ob 6.50 izpred Laknerja na Kokrici.
Na RjavcoTržič - Vodniški odsek Planinskega društva Tržič vabi v so-boto, 30. maja, na Rjavco 1789 m (v Avstriji). Odhod poseb-nega avtobusa bo ob 7. uri izpred OŠ Tržič. Prijave in infor-macije po tel. 5971 536 do zasedbe mest.
V zamejsko SlovenijoGorenja vas - Društvo upokojencev za Poljansko dolino Go-renja vas vabi svoje člane na izlet v zamejsko Slovenijo, za-ledje Tržaškega zaliva. Izlet bo v četrtek, 11. junija. Informa-cije dobite pri poverjenikih, kjer se tudi prijavite do 3. junija.
IZLETI
PRIREDITVE
HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Bleiweisovi cesti 4, v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
Mnogo prezgodaj nas je zapustila
Manca Snedicdijakinja 1. G Gimnazije Kranj.
Ohranili te bomo v večnem spominu.
Razredničarka ter sošolci in sošolke iz 1. GKranj, maj 2009
Čeprav Tvoj glas se več ne sliši,beseda tvoja v nas živi,povsod te slišimo mi vsi,med nami si ...
Didakta, d. o. o.,Gorenjska cesta 33 c,4240 Radovljica,
Vabimo vas, da se pridružite odličnemu uredniškemutimu in se prijavite na prosto delovno mesto:
UREDNIK KNJIŽNEGA PROGRAMA (m/ž)Pogoji:● VII. stopnja izobrazbe● Tri leta delovnih izkušenj● Znanje angleškega jezika s certifikatomPisne ponudbe pošljite do 30. maja 2009 na gornji naslov.
e-pošta: [email protected], tel. 04/5320-200
Na podlagi 3. in 56. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi(Uradni list RS, št. 26/2007-UPB2) in 18. člena Statuta Mestneobčine Kranj (Uradni list RS, št. 33/2007) je Svet Mestne občineKranj na 24. seji, dne 22. 4. 2009 sprejel
SKLEPo razpisu posvetovalnega referenduma o imenu in območju
predlagane novoustanovljene Krajevne skupnosti Mlaka
1. členRazpiše se posvetovalni referendum o imenu in območju predlaganenovoustanovljene Krajevne skupnosti Mlaka.
2. členPosvetovalni referendum se razpisuje za celotno območje Krajevneskupnosti Kokrica.
3. členZa dan razpisa referenduma se šteje 8. 5. 2009 in s tem datumom za-čnejo teči roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo referenduma.
4. členReferendum se izvede v nedeljo, dne 7. 6. 2009.
5. členVprašanje, o katerem se odloča na referendumu, se glasi:
"Ali ste za to, da se za območje naselja Mlaka ustanovi nova kra-jevna skupnost z imenom Krajevna skupnost Mlaka?"
Glasovalec glasuje tako, da na glasovnici obkroži besedo ZA alibesedo PROTI.
Referendumski izid se ugotavlja za celotno referendumsko območje inposebej za območje naselij Ilovka, Kokrica, Bobovek, Srakovlje,Tatinec in Mlaka.
6. členGlasovnica mora biti opremljena s pečatom Mestne občine Kranj,Občinske volilne komisije.
7. členPostopek za izvedbo posvetovalnega referenduma vodi Občinska vo-lilna komisija Mestne občine Kranj.
8. členSklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu RS.
Številka: 031-0001/2008-41/08Datum: 22. 4. 2009
Damijan Perne, dr. med. spec. psih.ŽUPAN M
ES
TNA
OB
ČIN
AK
RAN
J, S
LOVE
NS
KIT
RG
1,
KR
ANJ
www.gorenjskiglas.si
http://www.gorenjskiglas.si/novice/sport/
Dru
štvo
”R
ovta
rji”
Ško
fja
Loka
- s
mu
čan
je p
o st
arem
, Jav
orje
8, p
olja
ne
nad
Ško
fjo
Loko
Po Badjurovi planinski potiJesenice - Planinsko društvo Jesenice organizira v nedeljo,31. maja, planinski izlet po Badjurovi planinski poti. Neza-htevne hoje bo približno 4 ure. Odhod avtobusa ali kombijabo ob 6. uri z zgornje postaje na Hrušici s postanki na vsehpostajah do Radovljice. Prijave z vplačili sprejemajo naupravi društva do četrtka, 28. maja, do 18. ure.
Do Suše pri Zalem LoguŠkofja Loka - Prosvetno društvo Sotočje Škofja Loka vabi vnedeljo, 24. maja, na pohod od naselja Jesenovec do Sušepri Zalem Logu, kjer bo ob 16. uri sv. maša s šmarnicami.Zbor ob 8.30 pred hotelom Transturist v Škofji Loki. Infor-macije po telefonu: 051/344 119.
V Goriška Brda Šenčur - Društvo upokojencev Šenčur vabi člane v četrtek, 4.junija, na izlet v Goriška Brda. Prijave sprejemajo ob torkihv prostorih društva ali pri poverjenikih do zasedbe avtobu-sa.
Letovanje v IzoliKranj - Društvo upokojencev Kranj obvešča, da bo imajo zaletovanje v hotelu Delfin v Izoli od 10. do 17. junija še nekajprostih mest. Prijavite se na sedežu društva.
Kranj-Kamniška BistricaŠenčur - Turistično društvo Šenčur v petek, 29. maja, vabina pohod Kranj-Kamniška Bistrica. Start pohoda bo ob 7. uripred Merkurjem na Primskovem. Dolžina poti je med 31 do32 kilometrov, hoje bo za približno 8 ur. Informacije in pri-jave zbira do srede, 27. maja, Franci Erzin, tel. 041/875-812.
Zdravljenje v Atomskih ToplicahKranj - Medobčinsko društvo delovnih invalidov Kranj ob-vešča člane, da že vpisujejo in sprejemajo vplačila za 7-dnevno zdravljenje v Atomskih Toplicah, ki bo od 3. do 10.julija. Tel.: 20 23 433.
Obvestila DU Bitnje StražiščeBitnje, Stražišče - Društvo upokojencev Bitnje Stražiščevabi na naslednje izlete (in piknik): 3. junija bo pohod naPorezen z odhodom avtobusa ob 7. uri iz smeri Bitenj pro-ti Stražišču, hoje bo za 4 ure, prijave sprejemajo 25. maja vBitnjah in 27. maja v Stražišču ali po tel.: 070/870 728; vnedeljo, 7. junija, bo piknik na nogometnem igrišču v Spod-njih Bitnjah, ki se bo začel ob 15. uri, prijave sprejemajo 25.maja v Spodnjih Bitnjah in 27. maja v Stražišču ali po tel.:041/706 673 ali 2310 061, zadnji dan vplačila je 1. junij; v to-rek, 9. junija, bo kolesarski izlet na relaciji Naklo-Duplje-Podbrezje-Stražišče, odhod bo ob 8.30 z Baragovega trgapred Šmartinskim domom; kolesarski izlet bo tudi v torek,23. junija, in sicer na relaciji Godešič-Medvode, odhod boob 8.30 na Baragovem trgu pred Šmartinskim domom, ko-lesarjenja bo obakrat okoli 4 ure; v soboto, 20. junija, vabi-jo na ogled opere na Studencu pri Domžalah, ki bo ob 21.uri (prijave 1. junija v Bitnjah in 3. junija v Stražišču), 25. ju-lija ob 21. uri bo na isti lokaciji v okviru 9. poletnega festi-vala Studenec 2009 ob 21. uri komedija V Ljubljano jo daj-mo, informativne prijave za ogled sprejemajo po tel.:040/350 598; v sredo, 24. junija, bo izlet Rezija-Benečija-Most na Soči-Tolmin (prijave sprejemajo v Spodnjih Bit-njah 1. junija, v Stražišču 3. junija); v društvo želijo organi-zirati tudi nabiranje zelišč v domačem okolju, zato inter-esente vabijo, da pokličete po tel.: 040/350 589 najkasnejedo 31. maja.
Planinske postojankeJesenice - Planinsko društvo Jesenice obvešča obiskovalcein ljubitelje gora in planin, da je planinska postojanka Tičar-jev dom na Vršiču odprta od 22. maja naprej.
Proučevanje Svetega pisma Kranj - Društvo prijateljev Svetega vabi v soboto, 23. maja,ob 9. uri v Dom krajanov Primskovo, Jezerska cesta 41, naproučevanje Svetega pisma z okvirno temo: Kaj pomeni bitiučenec? Srečanje bo povezoval Stjepan Jurčić. Vstopnine ni.
Kako se obvarovati pred strupiKranj - V Planetu Tuš bodo jutri, v soboto, 23. maja, od 10.30do 13.30 v kino dvorani potekala brezplačna predavanja An-tona Komata, Sanje Lončar in Ing. Ivana Klanečeka.
PREDAVANJA
OBVESTILA
21petek, 22. maja 2009GORENJSKI GLAS
[email protected]ŽIPOT, MALI OGLASI
Kranj, Bleiweisova cesta, novograd-nja. V 4-stanovanjskem objektu pro-damo dve pritlični 4-sobni stanova-nji povezani s kletjo, kjer so šeshramba, pralnica in velik hoby pros-tor skupne površine 150 m2 in 80m2 velikim atrijem, cena280.000,00 EUR. Dve 7-sobni stano-vanji v nadstropju povezani z man-sardo, kjer je tudi velika terasa, in delkleti skupne površine 210 m2. Cena360.000,00 EUR. Vsakemu stanova-nju pripadata dve parkirni mesti, obobjektu pa je tudi cca. 200 m2 zele-nih površin, ki so namenjene skupnirabi. Objekt bo zgrajen energijskovarčno z dobro izolacijo, ogrevanje,sanitarna voda, poleti pa tudi hlaje-nje bo izvedeno z toplotno črpalko.Čirče na robu naselja - ob gozdu pro-damo enodružinsko hišo, zgrajenodo 3. PGF velikosti 200 m2 na parceliveliki 400 m2. Cena 220.000,00 EUR.V industrijski coni Primskovo na od-lični lokaciji prodamo parcelo vel.1200 m2 pravokotne oblike name-njeno obrtno-poslovni dejavnosti.Uvoz na parcelo neposredno z ceste,vsi priključki ob parceli. Cena 220,00EUR/m2.
PRVI KVADRAT, d. o. o.Savska c. 22, Kranj
e-naslov: [email protected].: 031/676-464
LOTORezultati 40. kroga
- 20. maja 20095, 11, 12, 19, 25, 31, 38 in 1
Lotko:9 1 2 1 0 6
Loto PLUS:6, 7, 8, 10, 15, 24, 39 in 5
Predvideni sklad 41. krogaza Sedmico: 340.000 EUR
Predvideni sklad 41. krogaza Lotka: 135.000 EUR
Predvideni sklad 41. krogaza PLUS: 400.000 EUR
naročnine04/201 42 41, e-pošta: [email protected]
Družba Butan plin, d. d., Ljubljana, ki je del mednarodne skupineSHV, vabi k sodelovanju nove sodelavce.Smo vodilni slovenski distributer utekočinjenega naftnega plina vjeklenkah in plinohramih. Nenehno krepimo svojo dejavnost natrgih in dvigujemo raven kakovosti svojega delovanja. K sodelovanju vabimo samostojne, samoiniciativne in kreativnesodelavce za prosto delovno mesto:
SAMOSTOJNI KOMERCIALISTna terenu za pridobivanje novih strank na območju Gorenjske (m/ž)
Od kandidata pričakujemo:■ V. stopnjo izobrazbe tehnične ali druge ustrezne smeri,■ najmanj dve leti delovnih izkušenj pri prodaji,■ aktivno znanje angleškega jezika,■ poznavanje dela z računalnikom,■ vozniški izpit kategorije B.
Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami z energetskega področja.
Ponujamo delo v ustvarjalnem okolju, možnost nadaljnjega izo-braževanja in stimulativno plačilo.
Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje zadoločen čas enega leta s 3-mesečnim poskusnim delom inmožnostjo sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas.
Kandidati naj svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev inkratkim življenjepisom pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Butan plin, d. d., Ljubljana, Kadrovska služba, Verovškova 70,1000 Ljubljana.
Zaradi širitve dejavnosti vabi
Gradbeno podjetje Tržič d. o. o., Mlaka 2, TRŽIČ
k sodelovanju več mladih, delavnih in samoiniciativnihdelavcev (m/ž) za:
DELOVODSKA DELA NA GRADBIŠČU
ZIDARSKA DELA
TESARSKA DELA
DELAVCE, KI SO USPOSOBLJENI ZA DELO Z ŽERJAVI
Od kandidatov pričakujemo ustrezno usposobljenost oz. delovne izkušnje na omenjenih delih z možnostjo priučitve innadaljnjega napredovanja.Delovno razmerje bomo z izbranimi delavci sklenili za določenčas z možnostjo sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi.
Ponudbe z dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite na naslov: Gradbeno podjetje Tržič d. o. o., Mlaka 2, Tržič.
Za dodatne informacije lahko pokličete na tel. št. 04/5971-296.
Koncert skupine Pojem.siBreznica - Pevska skupina Pojem.si (prej Mladinska pevsko-in-štrumentalna skupina Breznica) vabi jutri, v soboto, 23. maja,na koncert v počastitev Marijinega meseca z naslovom Po-zdrav Mariji. Koncert bo ob 19.30 v farni cerkvi Žalostne mate-re božje na Breznici. Poleg domače skupine Pojem.si bosta na-stopila še Mladinski zbor župnije Srednja vas v Bohinju in ok-tet Salus surdis iz Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani.
Pomladni koncertČirče - V dvorani KS Čirče bo v soboto, 23. maja, ob 19. uri vsodelovanju z otroki vrtca Čirče Pomladni koncert MePZ IskraKranj pod geslom: S pesmijo po slovenskih pokrajinah.
Majski koncertTržič - Danes, v petek, 22. maja, se ob 20. uri v dvorani Kul-turnega centra Tržič začel Majski koncert Dixieland bandaGlasbene šole Tržič.
Srečanje pevskih zborovJesenice - Danes, v petek, se bo ob 18. uri v Gledališču To-neta Čufarja začelo območno srečanje odraslih pevskih zbo-rov in malih vokalnih skupin.
Srečna pot ŽPZ LipaRibno - Ženski pevski zbor Radovljica vabi na koncert, ki bov nedeljo, 24. maja, ob 19. uri v Zadružnem domu Ribno.
Vila Bistrica v podobiTržič - Odprtje razstave Vila Bistrica v podobi bo danes, vpetek, 22. maja, ob 18. uri v Galeriji Atrij Občine Tržič.
Stari in mladiDražgoše - Na jasi za osnovno šolo si igro Stari in mladi tosezono še zadnjič lahko ogledate danes in jutri, 22. in 23.maja, ob 20.30.
PREDSTAVE
RAZSTAVE
KONCERTI
NEPREMIČNINESTANOVANJAPRODAM
ZARADI selitve prodam opremljeno,malo garsonjero na lepem, mirnemkraju v Radovljici, ☎ 041/602-395
9003140
KUPIM
MANJŠE stanovanje, Kranj z okolico,slovenska družina, šifra: STANOVA-NJE 9003075
ODDAM
SOBA, samskim osebam ali delavcem,za začasno bivanje, v Stražišču pri Kra-nju, cena 120 EUR/mes., ☎ 070/868-617 9003116
ENOSOBNO stanovanje, kompletnoopremljeno, parkirni prostor, klet, vcentru Bleda 9003139
TRISOBNO stanovanje, okolica Šen-čurja, ☎ 041/390-422, Štefan
9003040
STANOVANJE nudim ženski, boljumirjeni, za pomoč v gospodinjstvu inprosti čas, brez alkohola in tobaka, ☎041/558-974 9003100
VEČSOBNO PGD ŠENČUR odda vnajem hišniško stanovanje 55 m2, ☎041/343-137
9003187
NAJAMEM
ENOINPOLSOBNO stanovanje, ne-opremljeno, za daljše obdobje, v Kra-nju ali okolici, z balkonom, plačilo enoleto v naprej, ☎ 040/361-257
9003074
HIŠEPRODAM
DVOSTANOVANJSKO hišo, potrebnoobnove, na podeželju, ☎ 040/719-3779003177
STAREJŠO hišo na Visokem 120 m2,dvorišče 110 m2, ☎ 040/322-309
9003129
NAJAMEM
V OKOLICI Škofje Loke ali Kranja naj-amem starejšo hišo, ☎ 040/265-283
9003136
VIKENDI, APARTMAJIPRODAM
VIKEND okolica Trebnjega, l. 07, vsadokumentacija in infrastruktura, asfalti-ran dostop, resni, ☎ 031/308-540
9003106
POSESTIPRODAM
PARCELO zazidljiva, 780 m2 na Miljahpri Kranju, cena po dogovoru, ☎041/257-471
9003125
NJIVA 1.37 ha, K.O. Visoko, ravna inatraktivna lega, prodam - ugodno, ☎051/221-336
9003205
NJIVO v bližini letališča, ☎ 031/647-943
9002939
POSLOVNI PROSTORIODDAM
PRIMSKOVO - trgovska cona, odda-mo poslovni prostor, 200 ali 400 m2za trgovino ali storitveno dejavnost, ☎041/647-509 9002392
PROSTORE primerne za skladiščenjev Kranj - Kokrica, v izmeri 500 m2, ☎04/20-42-149, 041/624-320
9002742
NAJAMEM
SKLADIŠČE ali garažo na območjuZaloga pri Cerkljah ali bližnji okolici zaeno leto, površine najmanj 4x5 m,suho in dostopno s traktorjem, ☎041/481-684 9003080
GARAŽEODDAM
GARAŽO, Škofja Loka - Groharjevonaselje, 16 m2, ugodno, ☎ 070/828-240 9003114
MOTORNAVOZILAAVTOMOBILIPRODAM
ODKUP, PRODAJA, PREPIS rabljenihvozil, gotovinsko plačilo, Avto Kranj, d.o. o., Kranj, Savska 34, Kranj, 04/20-11-413, 041/707-145, 031/231-358
9002725
AUDI A6 1.8 T quatro, l. 98 1. last., iz-redno dobro ohranjen, cena:6.000,00 EUR, ☎ 040/295-722
9003194
FIAT Punto 55S, l. 96, 112.000 kmkov. rdeč, cena po dogovoru, ☎031/846-550 9003167
KIA Rio 1.3, l. 04, 30.000 km 5 vrat,kot nova, ☎ 041/227-338
9003109
LAGUNA diesel DCI, 85.000 km, slo-venski avto, max oprema - kot nov, ☎031/265-131 9003137
SEAT Ibiza 1.9 SDI, l. 00 klima, 5 vrat,el. paket, teh. in reg. do 4/10, ugod-no, ☎ 040/670-896 9003105
VW Polo 1.7 D, l. 98 spredaj poško-dovan, vozen, cena: 800,00 EUR, ☎051/809-020
9003127
MOTORNA KOLESAPRODAM
YAMAHA fazer 600, l. 04, 20.600 km730 KW in žensko čelado, ☎040/737-134 9003008
KUPIM
MOTOR APN6, ☎ 041/248-5339003135
AVTODELI IN OPREMAPRODAM
LETNE gume Goodyear 175/65/14,☎ 041/858-149 9003144
PLATIŠČA, GUME za različne avteveč dimenzij, malo rabljeni akumulator-ji, ☎ 041/722-625 9002707
KUPIM
REZERVOAR za gorivo za Fiat Panda4x4, l. 1993, ☎ 031/506-374
9003104
TEHNIKAPRODAM
FOTO aparata klasična, zrcalno ref-leksna, praktica, teleobjektiv, 200 mmin torba vse 150 EUR, ☎ 041/276-485 9003132
STOLP Sony, ☎ 051/343-9979003158
STROJIIN ORODJAPRODAM
CIRKULAR kovinski z el. motorjem 7.5KW, klina 550 mm, s koritom za žaga-nje drv, ☎ 031/239-234
9003150
MIZARSKO podajalno napravo tip Eu-ropa junior 306, ☎ 04/51-03-025
9003161
MIZARSKO krožno žago z rezkarjemSCM ter Jelovica gibljiva polkna, ☎031/511-102 9003206
TURBINO in generator za malo hidro-elektrarno, ☎ 04/25-51-853
9003123
OPREMAPRODAM
PISARNIŠKO opremo, tri mize, dveomari, dve stojali za registratorje, kon-ferenčno mizo, za simbolično ceno, ☎040/206-018, 040/613-845
9003099
GRADBENIMATERIALGRADBENI MATERIALPRODAM
ARMATURNE mreže R 283, 21 kom.in rebraste palice fi. 8, 10 in 12, ☎031/804-447 9003110
SUHE smrekove deske colarice ugod-no prodam, ☎ 041/350-263
9003107
SUHE, jesenove plohe, ☎ 04/51-88-166, Kos, zvečer
9003168
SUHIH hrastovih plohov 2 m3 in desk,kuhinjsko mizo, 1 m3 jesen ploh, suh,☎ 04/59-57-714, 031/313-988
9003189
KOPALNIŠKA OPREMAPRODAM
KOPALNIŠKO opremo, staro 4 leta,ugodno, ☎ 051/603-813
9003134
KURIVOPRODAM
DRVA metrska ali razžagana, možnadostava, ☎ 041/718-019
9002721
BUKOVA drva, 30m3, ☎ 041/772-647 9003130
BUKOVA drva, ☎ 041/705-1479003179
DEBELE veje, primerne za samostoj-no kurjavo ali za butare od smreke in li-stovcev, večjo količino, ugodno, cenapo dogovoru, Visoko pri Kranju, ☎041/820-443 9003142
DRVA, možnost plačila na obroke, me-terska ali razžagana, možnost dostave,☎ 040/338-719
9002717
DRVA bukova in hrastova, metrska alirazžagana, možna tudi dostava, ☎041/639-348
9003090
PRVOVRSTNA, suha, bukova drva,možnost razreza in dostave, ☎031/547-948
9002931
SUHA mešana drva okroglice, ugod-no, Poljanska dolina, ☎ 04/51-91-868 9003111
SUHA mešana drva, cena 28 EUR za1 m3, ugodno, ☎ 051/217-850
9003122
STANOVANJSKAOPREMAPOHIŠTVOPRODAM
DVOSED in dva fotelja, vse raztegljivov posteljo, ohranjeno, cena 100 EUR,☎ 031/641-868 9003174
POMIVALNO korito, novo, enojno inenojno in pol, inox, 50% ceneje, ☎041/676-600 9002681
GOSPODINJSKI APARATIIMATE hladilnik, ki ga ne potrebujete,bi ga radi podarili invalidu I. kat., vna-prej hvala, ☎ 031/225-870
9003196
PRODAM
ZAMRZOVALNO omaro Candy, staro3 leta, 6 predalov, mere 160 x 60, ☎041/203-504 9003186
OGREVANJE, HLAJENJEPRODAM
HRANILNIK toplote, solarni bojler 300literski, ogrevanje kotlovno solarnoelektr., ☎ 031/472-203
9003154
TOPLOTNO črpalko, novo za ogreva-nje vode že za 10 EUR mesečno, cenapo dogovoru, ☎ 040/805-429
9003188
VRTNA OPREMAPRODAM
BRUNARICO 4x4 m, primerno za vi-kend ali vrtno uto, ☎ 041/515-139
9002497
OSTALOPRODAM
DVA jogija 190x90 odlično ohranjena,po simbolični ceni, ☎ 04/20-41-695
9003124
ŠPORT,REKREACIJAPRODAM
MOŠKO, 26-colsko kolo na 18 pre-stav, vsa oprema in rolarje št. 42, ☎041/858-149 9003143
OTROŠKO kolesarsko čelado, cena 5EUR, ☎ 031/840-233 9003185
POSLOVNI STIKI
TURIZEMODDAM apartmaje in sobe v Metajnina Pagu, hiša na sami plaži, primernoza družine z otroki, ☎ 00385-98/9230982 9002646
ODDAM apartma Poreč-Červar za 4-5oseb, pritličje s teraso, cena od 30-50EUR/dan, ☎ 041/725-225 9003108
UMETNINE,NAKITPRODAM
TAPISERIJE 26 izdelkov na temo ta-rot, www.mit-tapiserijetarot.si, ☎031/379-880 9003197
TAPISERIJE 16 unikatnih izdelkov natemo Kristusovega križevega pota, ☎031/225-870 9003198
OTROŠKAOPREMAPROSIM, če mi kdo podari igračo pun-čko, ki joka, poje ali podobno, ☎040/756-409 9003208
PRODAM
OTROŠKO kolo, 12 col, s pomožnimikoleščki in otroški avtosedež 3 do 12let Römer, ☎ 031/366-933
9003128
ŽIVALIIN RASTLINEPRODAM
ANGELSKE trobente, večbarvne, veli-ke in vrtne banane, ugodno, ☎04/23-11-952, 031/621-858
9002947
ROŽE trajnice, jagode vzpenjalke inmalin 2x rodijo, ☎ 04/25-03-127,070/280-706 9003165
PODARIM
KUŽKE mešančke, srednje rasti, črno-belo-rjavi, ☎ 051/832-168
9003193
MAJHNE mucke, zaradi bližine ceste,stari so sedem tednov, ☎ 01/36-15-176, 031/280-836 9003176
KMETIJSTVOKMETIJSKI STROJIPRODAM
ČELNO, traktorsko, bobensko kosilni-co SIP roto 250 F, ☎ 041/971-508
9003146
KOSILNICO, gorsko buher z dodatni-mi, železnimi kolesi in suhe bukoveplohe in deske, ☎ 041/608-765
9003171
OBRAČALNIK za seno pajek SIP naštiri vretena, ☎ 041/378-054
9003113
OBRAČALNIK favorit SIP 180 rabljensamo eno sezono, praktično nov, cena400 EUR, ☎ 041/617-812
9003148
OBRAČALNIK Favorit 160 za T.V. skardanom in dvobrazdni plug za traktorFerguson ali Štore, ☎ 041/761-159
9003160
PAVCE za BČS, kosilnico, ☎ 040/943-690 9003204
ROTACIJSKO kosilnico 165 z gnetilni-kom ali brez in seno v kockah, ☎070/318-597 9003149
SAMONAKLADALKO SIP 17 m3, le-sene stranice, dobro ohranjeno, ☎041/608-210 9003175
SEKULAR za žaganje drv s koritom inmizo, ☎ 04/20-46-578, 031/812-210 9003084
TRAKTOR Fend 308 z vso opremo,l.97, možna menjava za staro hišo aligospodarsko poslopje, ☎ 031/638-753 9003147
KUPIM
VRTAVKASTO brano, lahko v slabšemstanju, ☎ 031/604-918 9003119
PRIDELKIPRODAM
CVETNI prah in metrska drva, ugod-no, ☎ 031/360-467 9003190
JEČMEN okrog 800 kg, ☎ 04/25-22-610, 041/229-159 9003183
JEDILNI in krmni krompir, ☎041/378-913 9003203
PRISTEN cviček z Dolenjskega pougodni ceni, ☎ 041/205-743
9003156
SENO razsuto in silažne bale, ☎031/546-969 9003181
SILAŽNE bale in kocke, ugodno, ☎04/25-26-261
9003138
STOJEČO travo, prve košnje v izmeri90 arov, cena po dogovoru, Visoko priKranju, ☎ 041/820-443
9003141
KUPIM
EKOLOŠKO pridelano pšenico in rž,☎ 04/51-01-674 9003103
VZREJNE ŽIVALIPRODAM
BELGIJSKO - plavega bikca, starega7 mesecev, ☎ 041/368-993, zvečer
9003131
BIKCA starega 3 tedne, ☎ 04/57-21-899 9003118
BIKCA simentalca starega 1 teden, ☎041/396-384 9003121
ČB BIKCA, starega 10 dni, ☎ 041/393-955 9003151
ČB BIKCA starega 10 dni, Podbrezje,☎ 04/53-31-310 9003166
ČB BIKCA, 10 dni starega, Goriče 19,☎ 031/230-413
9003184
ČB BIKCA, starega 10 dni, ☎040/887-335 9003191
ČB BIKCE stare 10 dni, ☎ 040/750-993
9003133
22 petek, 22. maja 2009MALI OGLASI [email protected] GLAS
IC D
om, d
.o.o
., N
azor
jeva
uli
ca 1
, Kra
nj
V poslovno stanovanjskem objektuna Nazorjevi ulici v Kranju, bivšiDom JLA, prodajamo novo, takojvseljivo 2 - sobno stanovanje v izme-ri 61,50 m2 s pripadajočim parkirnimmestom v parkirni hiši.
V poslovno stanovanjskem objektuna Nazorjevi ulici v Kranju, bivšiDom JLA, prodajamo novo, takojvseljivo 2+1 - sobno stanovanje v iz-meri 76,35 m2 z dvema pripadajoči-ma parkirnima mestoma v parkirnihiši in s pripadajočo shrambo.
V poslovno stanovanjskem objektuna Nazorjevi ulici 3 v Kranju, na me-stu nekdanjega Doma JLA, prodaja-mo poslovni prostor za pisarniškodejavnost v skupni izmeri 93,90 m2.
Podrobnejše informacije vam bomoz veseljem posredovali, če nas boste poklicali na telefonsko številko 04 281 26 26.
GOTOVINSKI KREDITI DO 10LET ZA VSE ZAPOSLENE,TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TERUPOKOJENCE, do 50 % obr.,obveznosti niso ovira. Tudi kre-diti na osnovi vozila in leasingi.Možnost odplačila na položni-ce, pridemo tudi na dom. NU-MERO UNO, Kukovec Roberts.p., Mlinska 22, 2000 Maribor,02/252-48-26, 041/750-560
AVTO JOLLY prodaja, prepis, odkup vozil,
Osmen Durakovć s.p.Hrastje 48, Kranj, industrijska cona
Hrastje (pri Agromehaniki), Odprto: od 8. - 18. ure, sobota
od 9. - 14. ure, tel.: 041/774-286,040/298-040
Prodamo: Audi A 4 1.9 TDI, l. 2005,15.999 EUR; Audi A 8 3.0 TDI, Q, l.2005, 39.999 EUR; Audi A 6 2.5 TDI,l. 2000, 7.599 EUR; Audi A 6 2.5 TDI,Q, l. 2000, 5.999 EUR; Alfa Romeo166, 2.4 JTD, l. 2002, 5.499 EUR;BMW 525D, l. 2004, 15.499 EUR; Ci-troën C 5, 2.0 HDI, l. 2002, 5.399EUR; Fiat Stilo 1.9 JTD, karavan, l.2006, 6.799 EUR; Ford Mondeo, 2.0TDCI, l. 2005, 7.999 EUR; Hyundaycoupe, 1.6, 16 V, l. 2001, 3.199 EUR;Mazda 6 sport combi, l. 2004, 7.990EUR; MG, 1.4 sport, l. 2003, 4.999EUR; Peugeot 407, 2.0 HDI, SWsport, l. 2005, 10.999 EUR; Peugeot307, HDI, l. 2004, 5.799 EUR; Rena-ult Laguna 1.9 DCII, l. 2005, 7.699EUR; Renault Laguna 1.9 DCI, l.2002, 4.899 EUR; Renault Megane1.5 DCI, l. 2004, 6.399 EUR; RenaultClio 1.5 DCI, privilege 5 V, l. 2003,4.899 EUR; Renault Kangoo, 1.9 DCI,4X4, l. 2004, 6.999 EUR; RenaultMegane Cabrio, 1.9, 130 KM, l. 2005,11.999 EUR; Rover 25, 1.4 sport, L.2003, 4.999 EUR; Seat Cordoba, 1.4karavan, l. 2001, 3.399 EUR; ToyotaCorolla Combi, D-4-D, l. 2005, 7.999EUR; Volvo S 40, 1.6 B, l. 2001, 4.699EUR; Volvo XC90, D 5 optima, l.2005, 23.999 EUR; VW passat, LIM1.9 TDI, l. 2004, 7.699 EUR; VW Sha-ran, 2.8 carat 4X4, l. 1997, 2.699EUR; VW Touareg, 5.0 V 10, l. 2003,25.999 EUR.Nudimo vam financiranje na polož-nice s 50 % popustom na zavarova-nje, garancijo in testno vožnjo.
www.avto-jolly.si
Male oglase sprejemamo: za objavo v petek - v sredo do 13.30 in zaobjavo v torek do petka do 14.00!Delovni čas: od ponedeljka do četrt-ka neprekinjeno od 8. do 19. ure,petek od 8. do 16. ure, sobote,nedelje in prazniki zaprto.
Mali oglasitel.: 201 42 47fax: 201 42 13 e-mail: [email protected]
Stritarjeva ulica 7, 4000 Kranjwww.nepremicnine.gnd.si
e-naslov: [email protected]: +386 4 281 39 04, fax: +386 4 281 39 07gsm: +386 31 536 578
GN
D d
.o.o
.
STANOVANJE PRODAMO Kranj, Vodovodni stolp, trisobno v III.nadstr. v izmeri 74,84 m2, l. izgr.1963, potrebno obnove, CK na plin,dvigala ni, vpisano v ZK, cena99.000,00 EUR, možnost vselitve ta-koj.Kranj, Šorlijevo naselje, dvosobno vIII. nadstr. Izmere 64,82 m2, l. izgr.1968, kopalnica v celoti obnovljena,ostalo potrebno obnove, cena106.000,00 EUR.Kranj, Zlato polje, dvosobno I. nadstr.v izmeri 53 m2, obnovljena kopalnicain instalacije l. 2003, okna obnovljenal. 2007, l. izgr. 1960, vpisano v ZK,možnost vselitve maj 2009, cena89.500,00 EUR.Kranj, Planina II, dvosobno, pritl. v iz-meri 61 m2, nizek objekt, l. izgrad.2004, cena 110.000,00 EUR, mož-nost vselitve junij l. 2009.Kranj, Vodovodni stolp, trisobno v I.nadstr. izmere 82,08 m2, l. izgr. 1964,delno obnovljeno l. 2003 - okna, bal-konska vrata, ogrevanje klasično, plinv bloku, vpisano v ZK, cena110.000,00 EUR.Kranj, Huje, medetažno 3,5-sobnomansardno stanovanje v izmeri 113m2, nizek objekt, l. izgrad. 1978, adap-tirano med leti 1995-2003 , CK na plincena 105.000,00 EUR.Bistrica pri Tržiču, enosobno, visokopritličje v izmeri 40 m2, potrebno ob-nove, CK, l. izgr. 1973, cena 63.000,00EUR.Preddvor, enosobno v mansardi iz-mere 48,00 m2, v hiši so samo štiristanovanja, l. izgr. 1960, stanovanjeizdelano l. 1991, CK, cena 79.500,00EUR.HIŠE - PRODAMOKranj, Sp. Besnica, visokopritlična,tlorisa 120 m2 na parceli velikosti 549m2, CK na olje, tel. garaža, dve parkir-ni mesti, sončna lega, hiša je lepovzdrževana, l. izgrad. 1981, cena296.000,00 EUR, vselitev možna ko-nec leta 2009. Trstenik, na izredno lepi sončni loka-ciji, medetažna z 300 m2 uporabnestanov. površine na parceli velikosti1144 m2, l. izgr. 1999, cena460.000,00 EUR, v kateri je vključenatudi vsa oprema izdelana po meri. VIKEND - PRODAMOTrstenik-Orle, zidan, visokopritlični,tlorisa 46 m2 na parceli velikosti 478m2, lepa sončna lokacija, garaža, do-stop tlakovan, ob vikendu tudi manj-ša brunarica, l. izgr. 1997, cena250.000,00 EUR.Trstenik-Orle, bivalen, visokopritličentlorisa 36 m2, klet zidana, ostalo lese-no, na parceli velikosti 426 m2, l. izgr.1983, obnovljen l. 1999, CK na olje, te-rasa, drvarnica, internet, cena175.000,00 EUR, vselitev po dogovo-ru.PARCELA - PRODAMOKranj, proti Naklemu, v industrijskiconi v izmeri 5957 m2 za proizvodnjo,skladišča, parkirišče, cena 149EUR/m2 in še cca. 18 EUR/m2 za ko-munalni prispevek.Trstenik, v naselju, na lepi sončni lo-kaciji zazidljiva parcela v izmeri 1013m2, priključki ob parceli, cena 130EUR/m2, možna tudi delitev na dveparceli po cca. 550 m2, v tem primeruje cena 140 EUR/m2.
ČB TELIČKO, staro 10 dni, ☎041/418-616 9003169
JAGNJETA za rejo ali za zakol in bali-rano seno v oglatih balah, ☎040/539-023, Bled 9003102
JAGNJETA, Tržič - Kovor, ☎ 041/548-038 9003162
KRAVO simentalko po izbiri, ☎04/25-28-490 9003155
NESNICE rjave, grahaste, črne tikpred nesnostjo, brezplačna dostava.Vzreja nesnic Tibaot, ☎ 02/58-21-401 9002744
RJAVE jarkice in bele piščance za do-pitanje, Stanonik, Log 9, Šk. Loka, ☎041/694-285 9003157
TELIČKO staro 5 mesecev, EKO reja,☎ 051/391-184 9003081
TELIČKO simentalko, staro teden dniin križanega bikca, ☎ 031/480-266
9003101
TELIČKO ČB staro teden dni in teličkoČB staro 2 meseca, Žabnica 61, Žab-nica, ☎ 041/378-911 9003115
TELIČKO simentalko, staro 10 dni, ☎051/387-960 9003172
KUPIM
BIKCA simentalca, starega 10 dni, ☎041/293-776 9003164
BIKCA simentalca, starega do 14 dni,☎ 031/563-070 9003173
MLADO kravo simentalko, ☎ 04/58-91-249 9003055
PAŠNO kravo s teletom,☎ 041/310-227 9003178
TELICO simentalko, pašno, brejo petmesecev ali več, ☎ 041/286-701
9003098
OSTALOPRODAM
KABINO za traktor Deutz 40, cena podogovoru, ☎ 031/382-627
9003153
ZAPOSLITVE (m/ž)NUDIM
DELO dobi dekle ali fant v strežbi, KlubKovač, Glavna c. 1, Naklo, ☎ 031/339-003 9003163
IŠČEMO kuharja, ki rad in dobro kuha,za hotel v Bovcu, ki bo odprt v mesecuseptembru. Pisne ponudbe pošljite na:Žnider’s, d.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5,2000 Maribor ali, ☎ [email protected] 9003200
ZAPOSLIM dekle za strežbo, lahkotudi preko študentskega servisa, BistroEnka, Nazorjeva 1, Kranj, ☎ 041/618-417 9003159
ZAPOSLIM dekle za delo v strežbi, iz-kušnje niso pogoj, ter dekle ali štu-dentko za delo ob vikendih, Šipec Mo-nika s.p., Velesovo 56a, Cerklje, ☎040/330-060 9003207
ZA DELO v telefonskem studiu zapo-slimo mlajšo upokojenko z izkušnjami,nudimo gibljivi delovni čas in poštenoplačilo, Laval, d.o.o., Sp. Duplje 96,Duplje, ☎ 040/731-697 9003199
ZA NEDOLOČEN čas zaposlimo za-stopnike za terensko prodajo artiklovza varovanje zdravja. Oglejte siwww.sinkopa.si, Sinkopa, d.o.o., Ži-rovnica 87, Žirovnica, ☎ 041/793-367 9002526
IŠČEMO samostojno osebo za komer-cialno administrativna dela v pisarni, zmožnostjo redne zaposlitve. Pisneprošnje na: Magnavel, d.o.o., Visoko119, Visoko ali, ☎ [email protected] 9002682
IŠČEMO komunikativno osebo, zosnovnim računalniškim znanjem zacca. 35 ur tedensko v popoldanskemčasu, za pomoč pri prodaji in admini-straciji, MKL Systems, d.o.o., Poslov-na cona a 28, Šenčur, ☎ 04/25-16-969 9003201
IŠČEM vodja del pri izvajanju gradbe-nih del in postavitvah lahkih kovinskihkonstrukcij (nadstreškov), MKL Sy-stems, d.o.o., Poslovna cona a 28,Šenčur, ☎ 04/25-16-969
9003202
IŠČEM
IŠČEM DELO čiščenje, pomoč starej-šim osebam, gospodinjska dela, okoli-ca Kranja, ☎ 051/605-303
9003112
IŠČEM DELO pospravljanje st. hiš alipomoč na vrtu, Kranj in Tržič z okolico,☎ 031/227-726 9003145
STORITVENUDIM
ADAPTACIJE, vsa gradbena dela, no-tranje omete, fasade, adaptacije, tla-kovanje dvorišča, ograje, kamniteškarpe in dimnike, kvalitetno, hitro inpoceni, SGP Beni d.o.o., Struževo 7,Kranj, ☎ 041/561-838
9002391
ADAPTACIJE, novogradnje od temeljado strehe. Notranje omete, fasade,kamnite škarpe, urejanje in tlakovanjedvorišč, z našim ali vašim materialom,SGP Bytyqi d.n.o., Struževo 3a, Kranj,☎ 041/222-741
9003047
ASFALTIRANJE, tlakovanje dvorišč,dovoz. poti, parkirišč, polag. robnikov,pralnih plošč, izd. betonskih in kamni-tih škarp, Adrovic & Co, d.n.o., Jelov-škova 10, Kamnik, ☎ 01/83-94-614,041/680-751 9002772
ASTERIKS SENČILA Rozman Peter, s.p., Senično 7, Križe, tel.: 59-55-170,041/733-709; žaluzije, roloji, rolete, la-melne zavese, plise zavese, komarniki,markize, www.asteriks.net 9002718
BARVANJE fasad in napuščev, izdela-va izolacijskih fasad, slikopleskarstvo,Operis, d.o.o., C. ob ribniku 26, Mi-klavž, ☎ 070/348-899 9003078
BELJENJE in glajenje sten, antiglivičnipremazi, barvanje napuščev in fasad,dekorativni ometi in opleski, Pavec Ivos.p., Podbrezje 179, Naklo, ☎031/392-909 9002704
DELAMO vsa zidarska dela, notranjeomete in fasade z našim ali vašim ma-terialom, Arjaniti, d.o.o., Žabnica 47,Žabnica, ☎ 041/288-473, 041/878-386 9002720
GRADBENIK REXHO d.n.o., Adergas13, Cerklje, izvaja od temeljev do strehe,notranji ometi, vse vrste fasad, kamniteškarpe, adaptacije, urejanje in tlakovanjedvorišč, ☎ 041/589-996 9002069
IZDELAVA podstrešnih stanovanj inobnova starih stanovanj. M & V Vtrač-nik in partner d.n.o., Šinkov Turn 23,Vodice, ☎ 031/206-724 9002438
IZDELAVA finskih savn, M & V Vrtač-nik in partner d.n.o., Šinkov Turn 23,Vodice, ☎ 031/206-724 9003058
IZVAJAMO sanacije dimnikov, vrtanje,zidava, montaža novih, popravila starih,nudimo dimne obloge, dimne kape. No-vak & Co, d.n.o., Ljubljanska 89, Dom-žale, ☎ 031/422-800 9002441
KITANJE beljenje stanovanj, poslovnihprostorov in fasad, Bizant Gorazd s.p.,Britof 9, 4000 Kranj, ☎ 041/514-547
9003182
KROVSKA in kleparska dela, ugodno,Marko Derlink s.p., Glavna cesta 12,Naklo, ☎ 040/484-118 9003152
MIZARSKE storitve, po naročilu, kvali-tetno, nudimo z vso notranjo opremo, zizdano garancijo in možnostjo plačilana obroke, Magnavel, d.o.o., Visoko119, Visoko, ☎ 041/676-600 9002680
OBŽAGOVANJE in podiranje težje do-stopnih dreves ter posek in spravilolesa, Aljoša Švab s.p., Spodnje Vetrno9, Križe, ☎ 051/225-590 9002948
PLESKARSTVO, polaganje talnih instenskih oblog ter izoliranje podstrešij,nudimo. Domen Bohinc s.p., Zapoge14 a, Vodice, ☎ 031/880-828, [email protected] 9003063
SLIKOPLESKARSTVO, ugodno nudi-mo kitanje sten, stropov, beljenje, barva-nje prostorov, pleskanje oken, ograj na-puščev... fasaderska dela..., Vojko Lazićs.p., Prešernova ul. 4, Kamnik, ☎031/469-175 9002393
ZIDARSTVO - strojni ali ročni ometi infasade izdelamo kvalitetno in konku-renčno ter v dogovorjenem roku, Zoki,d.o.o., Kašeljska c. 53 a, Ljubljana -Polje, ☎ 041/378-524 9002592
ZIDARSTVO - strojni ali ročni ometi infasade izdelamo kvalitetno in konku-renčno ter v dogovorjenem roku, Zoki,d.o.o., Kašeljska c. 53 a, Ljubljana -Polje, ☎ 041/378-524 9003126
IZOBRAŽEVANJENUDIM
PLESNI TEČAJ za posameznike,pare, manjše skupine in mladoporo-čence - začetki in trajanje po dogovo-ru! Studio Tango, Britof 316, Kranj, ☎041/820-485 9003192
IŠČEM
DUO ROLO išče delo na obletnicah,porokah z zabavno in narodno glasbo,☎ 041/224-907 9003195
ZASEBNI STIKI48-LETNA vdova išče prijatelja za ob-časna srečanja, šifra: LEPŠI JUTRI
9003170
PODJETNIK z otrokom, bolno materjoišče dekle, lahko brez službe, ki imaiskrene namene po življenju v dvoje, ☎041/959-192 9003062
ŽENITNA posredovalnica Zaupanje,za vse starosti, brezplačno za dekleta,☎ 031/836-378 9003061
OBVESTILAPLESNA skupina Gregice vas vabi naprvo predstavitev. Brezplačne vstopni-ce so na voljo na, ☎ 031/382-625
9003117
RAZNOPRODAM
LESENE A lestve, dol 1-4 m (3-12 kli-nov), Zbilje 22, Medvode, ☎ 041/981-210 9003031
23petek, 22. maja 2009GORENJSKI GLAS
[email protected] OGLASI, ZAHVALE
ZAHVALA
V 87. letu starosti smo pospremili k večnemu počitku našegadragega
Antona Finžgarja Iskrena hvala vsem, ki ste si vzeli svoj dragoceni čas, nam izrek-li sožalje, podarili cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovozadnjo pot. Zahvala pogrebni službi Komunala Kranj, pevcemKranjskega kvinteta za lepe pesmi in g. župniku iz ZgornjeBesnice za lep pogrebni obred.
Žalujoči vsi njegoviZgornja Besnica, 14. maja 2009
OSMRTNICA
Smrt ni tvoje zadnje dejanje,tvoja zadnja beseda, tvoj zadnji glas.Pesem je tvoja beseda. Kot šepetanjeo temnih stvareh sveta,kot sanje, ki se zbujajo v nas.
(Tone Pavček)
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustila naša
Manca Snedicdijakinja 1. g Gimnazije Kranj
Delavci Gimnazije Kranj
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina, brata, vnuka, nečaka in bratranca
Daniela Georgijeva - Dada7. 12. 1989 - 11. 5. 2009
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, OŠ Mati-je Čopa, sodelavcem Savatech in vsem njegovim prijateljem zadarovano cvetje, sveče, izrečena sožalja in sočutje ob teh težkihtrenutkih ter denarno pomoč.Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskreno hvala.
Žalujoči: mami, ati in brat AleksanderKranj, 14. maja 2009
V 66. letu starosti nas je nenadoma in mnogo prezgodaj za-pustila naša draga žena, mami, mama, babi, tašča, sestra in teta
Anica Šlibarroj. Potočnik
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem inznancem, ki so nam ob bolečem trenutku stali ob strani in ji po-darili cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti.Posebna zahvala tudi gospodoma župnikoma Vladu Pečniku inIvanu Potrebuješu za somaševanje, pevcem Zupan in gasilcemiz Kovorja ter osebju Zdravstvenega doma Tržič.
Žalujoči vsi njeni domačiKovor, Bistrica, Podbrezje, Kranj
ZAHVALA
V 86. letu nas je zapustila draga mama, babica, prababica in tašča
Frančiška Bergantpo domače Fojska Nacka s Sv. Ožbolta
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijatel-jem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče insvete maše. Iskrena hvala dr. Rodijevi za zdravljenje, gospodužupniku za lepo opravljen obredni obred. Zahvala tudi pogreb-ni službi Akris, pevcem, trobentaču ter vsem, ki ste jopospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeniSv. Ožbolt, maja 2009
ZAHVALA
Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je mnogo prezgodaj zapu-stil naš dragi sin, brat, oče, stric, sodelavec, prijatelj
Dušan Grčarrojen 19. 7. 1965
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelav-cem, sošolcem, prijateljem za podarjeno cvetje, sveče, denarnopomoč, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Za-hvalo izrekamo Jani, Lojzki in Francki za pomoč. Lepa hvala g.župniku Dragu Žumru, pevcem, pogrebni službi Akris in Nav-ček, RTV Ljubljana, Društvu jamarjev, prijateljem Jošta in vod-stvu na Joštu, sodelavcem Sintala in Spara ter g. Igorju Potočni-ku za ganljiv govor. Še enkrat hvala vsem imenovanim in ne-imenovanim, ki ste ga imeli radi in ga pospremili na njegovi za-dnji poti.
Njegovi: mama Poldka, Jože, sestra Veronika z družino, otrociMiha, Nina, Anja, Nejc in JakaBesnica, Ljubno, Kranj, 2. maja 2009
www.pogrebnik.com
Izvajanje ter servisiranje:- centralne napeljave- vodovod- peèi na bio maso- toplotne èrpalke- solarni sistemi- servis gorilcev in meritve plinov
TOPLOTNA TEHNIKA POTOÈNIKIzidor Potoènik s.p., Nova vas 52, 4201 ZG. BESNICAInformacije: gsm: 051 35 61 90, e-mail:[email protected]: www.ttpotocnik.com
www.gorenjskiglas.si
V zahvalo za vso skrb, dobroto,ki si nam dala jo za doto,za vso ljubezen in toplino,Ti svoja srca podarimo.
ZAHVALA
SOBOTA
16/26°C
24 GORENJSKI GLASpetek, 22. maja 2009
Anketa
Mirko Ravnihar, Strahinj:
"Od doma sem gledal, kakoso zidali to stavbo. Želelsem si priti vanjo. Najprejsem bil devet mesecev vKranju in en teden v Bohi-nju. Tukaj sem rajši, saj jedomače okolje."
vremenska napoved
Jože Bogataj, Kokrica:
"Žena Silva in jaz sva sepreselila v dom, kjer je dru-gače kot v lastni hiši. Tukajsva vsak v svoji sobi. Počasise bova udomačila. Udobjeje imenitno, osebje domapa čudovito."
Napoved za Gorenjsko
Danes bo sprva precej sončno, zvečer in v noči na sobotobodo krajevne nevihte. V soboto bo spremenljivo oblačno,popoldne bodo še možne plohe in nevihte. V nedeljo bosončno in toplo.
PETEK
15/28°C
....
....
....
....
....
....
...
Marija Korenčan, Podbrezje:
"En teden sem v domu, kjermi je dobro. Sama sem vsobi. Na zrak me pelje kate-ra od delavk, ker sem na vo-zičku. V nedeljo sem biladoma, svojci pa me obisku-jejo tudi tukaj."
Ana Logonder, Strahinj:
"Delo s starejšimi poznam.Bila sem negovalka nadomu in medicinska sestrav domu Preddvor. Zelo semzadovoljna, da delam v Na-klem. Imamo manj oskrbo-vancev, ekipa pa se ujema."
Vilma Stanovnik
Kranj - V Domu upokojen-cev Kranj vsak mesec en-krat pripravijo slovesnost zavse, ki praznujejo tisti me-sec. Letošnje majsko praz-novanje pa je bilo nekaj po-sebnega, saj so slavili tudistoti rojstni dan, ki ga jepraznovala Marija Medle.Medletova Micka, kot ji pra-vijo po domače, se je na-mreč rodila 20. maja 1909v Mačah pod Storžičem,kasneje pa sta z možemFrancem zgradila hišo vHotemažah, kjer je živelavse do selitve v kranjskidom upokojencev 1. decem-bra 1993. Za dom se je odlo-čila, ker je bila slabegazdravja, k sreči pa se ji je tokasneje izboljšalo. Zlasti za-dovoljna je, ker po operacijimrene spet dobro vidi in odtakrat celo bere brez očal."Še vedno rada berem, tudiGorenjski glas," je ob sto-tem rojstnem dnevu pove-dala Marija in dodala, da jevse življenje rada delala.Vzgojila je tudi dve hčeri insina, ki so ji skupaj s petimi
vnuki in desetimi pravnukiob jubileju prišli voščitipredvsem zdravja. Tega ji jev imenu vseh zaposlenih instanovalcev v Domu upo-kojencev Kranj zaželela tudi direktorica Zvonka Ho-čevar Šajatovič, ki je zbra-nim prebrala tudi čestitkopredsednika države Danila
Türka. Nato ji je čestitalpredsednik UO Skupnostisocialnih zavodov SlovenijeBoris Koprivnikar ter sosta-novalka Lucija Berce. Pravtako so jo ji zdravja in vese-lja zaželeli šenčurski županMiro Kozelj, predsednik va-ške skupnosti HotemažeAndrej Aljančič, predsedni-
ca OZRK Olševek-Hote-maže Angelca Pavšer inpredsednik Društva upoko-jencev Šenčur Janez Suš-nik. Ob veselih vižah Kranj-skih Furmanov ji je šef ku-hinje Milan Krančan pripe-ljal veliko čokoladno torto,Marija pa je gostom nazdra-vila tudi s šampanjcem.
....
....
....
....
....
....
...
Kristina Žvar, Podbrezje:
"Rada sem prišla sem. Hra-na je dobra. Prinesejo mi jokar v sobo, ker po operacijikolka težko hodim. Zelo soprijazni do mene in drugih.Tukaj je tudi znanka, sose-da iz vasi."
NEDELJA
16/29°C
Radi so v domuStojan Saje
Dom starejših občanov Na-klo je dobil 6. maja prve sta-novalce. Doslej so jih vseliliveč kot pol, naslednji tedenpa bo zasedenih vseh 46postelj. Štiri stanovalce smovprašali, kako se počutijo vnovem okolju. Svoje mnenjeje dodala ena od šestih me-dicinskih sester.
Agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo
Pri stotih bere brez očalV družbi domačih in sostanovalcev v Domu upokojencev Kranj je stoti rojstni dan praznovala Marija Medle.
Škofja Loka
Podpisana pogodba o gradnji poljanske obvoznice
Poljansko obvoznico bosta gradili gradbeni podjetji SCT inCestno podjetje Kranj. Z njima sta namreč Direkcija RS zaceste in Občina Škofja Loka podpisali pogodbo v vrednosti8,3 milijona evrov za prvo etapo obvoznice na delu od Ljub-ljanske ceste do predora pod Stenom. "Zdaj, ko je tudi tapogodba podpisana, ni več razlogov, da dela na obvoznicine bi stekla," je ob podpisu pogodbe izjavil župan občineŠkofja Loka Igor Draksler, ki je prepričan, da bosta izvajalcaposkrbela za ustrezno obveščenost prebivalcev ob trasi, kjerbodo dela potekala. V skladu s pogodbo naj bi bil ta del ob-voznice zgrajen predvidoma v 425 dneh. Projekt delno fi-nancira EU iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v viši-ni 85 odstotkov stroškov in se izvaja v okviru Operativnegaprograma razvoja okoljske in prometne infrastrukture za ob-dobje 2007-2013. D. Ž.
Preddvor
V Preddvoru za sedaj kopljejo arheologi
Na zemljišču v Preddvoru, kjer bo podjetje Proloco Jezerskozgradilo trgovsko in stanovanjsko poslopje, so že začeli kopati. Za sedaj to še niso gradbeni stroji, pač pa arheologi.Že pred prvomajskimi prazniki so začeli sondirati in izvajatipredhodne arheološke raziskave, nato pa so odstranili ševrhnjo plast zemlje in odkrili zanimive najdbe. Gre za do-kaze o prazgodovinski naselbini, pokazali pa so se tudi temelji zidu antičnega objekta. Gre za "vilo rustico", odkritipa morajo še, ali je to gospodarski ali bivalni objekt, je povedala arheologinja in konzervatorka Barbara Hofman izpodjetja Okra, ki sedaj dela na projektu. Našli so tudi noveciz 3. stoletja in nekaj keramike, ki priča o obstoju naselbinev 4. stoletju. Dokončnega obsega arheološke dediščine še niso odkrili, na voljo pa imajo trideset dni, da na tisočkvadratnih metrih površine najdejo in dokumentirajo, kaj sonam pustili predniki. D. Ž.
Kamnik
Jutri mednarodni festival starodobnih vozil
Člani Društva starodobnih vozil Kamnik pripravljajo jutri, v soboto, 5. mednarodni festival starodobnikov, ki se bo odvijal pred hotelom Malograjski dvor v središču mesta.Lastniki vozil z letnicami od 1889 do 1945, prijavljenih jih jeveč kot šestdeset iz Slovenije in tujine, se bodo na parkiriš-ču za hotelom, ki bo za Kamničane od danes zvečer zaprto,začeli zbirati ob 10. uri, ob 12.30 pa bo kolona krenila protiArboretumu Volčji Potok. J. P.
Mladoporočenci
Na Bledu sta se 15. maja poročila Jože Gramc in DanicaOšlovnik, na Zgornji Beli pa 16. maja Damjan Zveršen inAnja Kosmač. Mladoporočencem čestitamo in jim podar-jamo polletno naročnino na Gorenjski glas.
Marija Medle je ob stotem rojstnem dnevu skupaj z novo direktorico Doma upokojencevKranj Zvonko Hočevar Šajatovič razrezala praznično torto. / Foto: Gorazd Kavčič
Sora
Jubilej folklore v Sori
Kulturno umetniško društvo Oton Župančič Sora jutri, 23.maja, ob 19.30 vabi v tamkajšnji Dom krajanov na prazno-vanje 35-letnice folklorne dejavnosti v kraju. M. B.
PRILOGA GORENJSKEGA GLASA
08 PETE
K_22
. 05.
200
9GLASBA, TV
ZA PRSTE OBLIZNIT
Nigella je prvi del tretje sezone posve-tila živo rumenim limonam. Pripravi-la je srečno juho, počasi pečenegapiščanca z limono in česnom, na pik-niku pa postregla s karameliziranimananasom z žara. / Foto: arhiv RTV SLO
02
LJUDJE
SAM NAPREJ IN NIČ NAZAJ
Tako pravi Jernej Tozon, član skupineČuki, čeprav ima nosilna pesem nji-hovega novega albuma naslov Mal'naprej pa mal' nazaj. / Foto: Tina Dokl
KULTURA
V KRANJU BI LAHKO ...
V sredo so v Galeriji Pungert odprli raz-stavo znanega kranjskega arhitekta Ci-rila Oblaka. Predstavlja tako svoje rea-lizirane projekte kot tiste, ki so zamajhno mesto, kot je Kranj, predragiin so tako ostali v predalu.
03
Čuk
i so
imel
i pro
moc
ijo n
oveg
a al
bum
a M
al' n
apre
j. /
Foto
: Tin
a D
okl
02 PETEK_22. 05. 2009
GLASBA, TV
nedeljo so na pr-vem programuTelevizije Sloveni-ja ob 16.30 v sklo-pu oddaje NLP za-
čeli predvajati prvi del (odskupaj osmih delov) tretje se-zone izjemno uspešne ku-harske serije Za prste obliz-nit. Poleg tega so se odločili,da bodo do konca sezone od-daje NLP vsako nedeljo gle-dalcem v nagradni igri pode-lili tudi pet knjig uspešne Ni-gelle Lawson, ki se tik predpoletjem vrača s tretjo sezo-no nadvse uspešne kuharskeserije, s katero se bo kuhar-ska zvezdnica poklonila pole-tju. V osmih delih, ki so te-matsko razdeljeni po barvahsestavin, bo Nigella pripravi-la kopico poletnih jedi in naspopeljala v svet piknikov,žara in poležavanja na plaži skrožnikom v roki.
Nigella zase pravi, da nikuharica, njen življenjski po-klic je 'biti jedec' - kuha zato,ker rada je. Intimna in spo-gledljiva pisateljica v sočnemin neposrednem jeziku opi-
suje sestavine svojih jedi inje v tem neizmerno zapelji-va. Hrana, ki jo pripravlja, jeprava hrana in zato pogostotudi pregrešna. Iz tedna v te-den korak za korakom tako
ustvarjala celodnevne zajtr-ke, večerje ob televiziji, patudi majhne prigrizke izmu-čene matere na deževen dan,ki prepričajo še tako zahtev-nega gledalca.
ZA PRSTE OBLIZNIT Nigella je prvi del tretje sezone posvetila živo rumenim limonam. Pripravila je srečno juho, počasipečenega piščanca z limono in česnom, na pikniku pa postregla s karameliziranim ananasom z žara,ki ga bo obogatila s čokoladno omako z malibujem.
Mala Suerte prihaja v Izbruhov bazen
V Slovenijo prihaja atraktivno angažiran in vednozabaven latino punk rock, zanimiv francoski bend MalaSuerte, ki bo brez dvoma spravil v dobro voljo vse lju-bitelje poskočnega latino-ska in punk rocka. Vplivi ust-varjalcev, kot sta Mano Negra ali Ska P, so več kot očit-ni, zabava pa brez dvoma zagotovljena. Njihova glasbaje razgibana, dinamična, pozitivna, polna različnih,predvsem latino glasbenih vplivov in barvita tudi zavoljopihal, besedil v španskem jeziku ter neposrednegaodrskega nastopa. Skupina Mala Suerte je doslej izdala tri albume. Naturneji po Sloveniji bodo premierno predstavili nekajpesmi iz svoje nove izdaje, ki bo izšla v letu 2010. VKranju se bodo v Izbruhovem bazenu zadrževali v petek,22. maja. A. B.
1st BPM FACEBOOK PARTY: 23. maja od 20.ure dalje, Kulturni dom v Železnikih
V Železnikih organizirajo Facebook Party, kjer bodo zadobro house glasbo poskrbeli DJ's: JST vs. SLY STEEL,RATEX vs. ALEXEIN. Kdor je udeležbo potrdil na omen-jenem spletnem portalu, bo lahko žural s cenejšo vstop-nico, simobilovci so poskrbeli za privlačne nagrade, večo vsem pa na www.bpm-group.org. A. B.
Naslednji vikend brezplačni praznik glasbe inveselja v Preddvoru
Tri dni rajanja se obeta Preddvorčanom naslednji konectedna - od 29. do 31. maja. V petek zvečer bo nastopilana že znanem prizorišču ob jezeru skupina Kingston (od21. ure), sobota prinaša prikaz mednarodne folklore inpredstavitev Krasa (od 14.30 do 17.30), mimogrede bodoše slovesno odprli infrastrukturo naselja Hrib, ob osmihzvečer pa se boste zavrteli z Veselimi Gorenjci. Nedeljs-ki popoldan pa bo namenjen predizboru že najstarejše-ga 40. Festivala domače zabavne glasbe Ptuj 2009, kjerboste lahko prisluhnili več kot desetim narodno-zabav-nim ansamblom, med njima tudi gorenjskima pred-stavnikoma: Triu Šubic iz Gorenje vasi in Fantom z vasiiz Preddvora. A. B.
Otroške zvezdice
V organizaciji Društva slovensko makedonskega prijateljstvain SiTi Teatra BTC bo v soboto, 23., in nedeljo, 24. maja, vdvorani Mercurius v ljubljanskem BTC-ju četrti mednarodniglasbeni festival Otroške zvezdice. Z mislijo 'glasba združu-je otroke vsega sveta' želijo organizatorji spodbuditi medna-rodno sodelovanje mladih talentov in širjenje sprejemanjarazličnih kultur. Gre za edinstven tovrstni dogodek v Slove-niji, na katerem se bodo letos predstavili glasbeno nadarjeniotroci iz vseh držav nekdanje Jugoslavije. Udeleženci festiva-la, stari od osem do štirinajst let, nastopajo na glasbenih fe-stivalih po vsem svetu, nekateri med njimi se ponašajo celoz izkušnjami z otroške Evrovizije. Večina nastopajočih igrarazlične inštrumente, govori več tujih jezikov in je posnelatudi lastno zgoščenko ali videospot. A. B.
Nazaj z Apolonio
Nekoč svetlolasa rokerica Apolonia, bolj znana kot pevkarok skupine Lunn-a-park, se po nekaj letih glasbenegaudejstvovanja v tej zasedbi tokrat spet predstavlja kot so-listka. Na radijske valove je poslala pop-rok skladbo z na-slovom Nazaj. Zdaj rdečelasa se je kljub rokerski duši od-ločila za nekoliko bolj akustičen zvok. Nazaj pa je le napoved celostnega projekta, saj bo Apolo-nia že na septembrski Slovenski popevki predstavila nada-ljevanje. Še pred poletjem pa bo ravnokar izdano skladboverjetno dopolnil zanimiv video. A. B.
Žana se vrača brez vprašanj
Po porodniškem dopustu se pevka Žana vrača med svojeposlušalce. Sicer je najprej oklevala, težko ji je bilo, ko jemorala ljubko dojenčico Kiaro prvič prepustiti v varstvobabici. A je to vseeno storila in se zaprla v studio. Nasta-la je pesem Ne sprašuj. Glasba je delo Gorana Bilbia inPrimoža Pogelška, besedilo je napisal Primož Pogelšek,aranžma pa Goran Bilbia. A. B.
Alenka Brun
V
Petek , 5 . junija 2009 , ob 21 . uriStudenec pri Domžal ah
Uspešnice Slovenskega okteta
Uspešnice Slovenskega okteta. Preveč jih je za en večer. Gotovo! Desetletja prepevanja zasedbe, ki se je s svojim zvenom vtisnila v spomin slehernega izmed ljubiteljev vokalne glasbe na Slovenskem (in pogosto tudi preko meja), so pustila sledi. Vodijo tudi na Studenec, kjer se bomo srečali z Mojcej, postali v Rutah in pozdravili Katrco. Večerni zvon bo vnesel mirnost ljudskega, Madžarski ples le-poto klasičnega, Barkarola bo iskala čarno moč mesečne noči, Magister Bumbo pa prinese rum-bo. Za vsakogar nekaj v enem samem večeru! Žlahtnost železnega repertoarja in svežina a lá Comedian Harmonists po oktetovsko. Pokazalo se bo, da je Slovenski oktet ponosen na preho-jeno pot in, da se veseli izzivov, ki jih prinašajo sveže vsebine v njegovem bogatem programu. Večer, ki je pred nami, bo naslikal oboje! U r š k a V i d i c , k l a v i r J u r e S e š e k , m o d e r a t o r
Prodajna mesta za vstopnice:
- Vele, trafika, tel.: 01/721 83 71- Ines Tours, tel.: 040/222 548,
e-naslov: [email protected] Gostilna - Pub Rok, Krtina,
tel.: 01/724 92 09- Turistična agencija Komet, Zagorje,
Cesta zmage 35-B, tel.: 03/563 32 70- Gorenjski glas: 04/201 42 47
in dve uri pred prireditvijo v poletnem gledališču na Studencu.
Cena vstopnice: odrasli 12 EUR, otroci 6 EUR
NAKUP VSTOPNIC V PREDPRODAJI:KD Miran Jarc, telefon: 051/616 171, 051/616 151(vsakdan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure)na spletuwww.drustvo-miranjarc.si
INFORMACIJE IN NAKUP VSTOPNIC:KD Slovenski oktet, telefon: 031/610 014,E-naslov: [email protected]
Medijski pokrovitelj:
Foto
: arh
iv R
TV S
LO
Foto
: arh
iv p
evke
Foto
: arh
iv p
evke
Helstar na obisku pri Izbruhovcih
V soboto, 30. maja, bo po 21. uri v Izbruhovem kulturnem ba-zenu v Kranju nastopila kultna ameriška power-thrash metalzasedba Helstar. V okviru njihove turneje Hell Over EuropeTour jih po Evropi spremljajo še švedski avantgardni metal-ci Loch Vostok, kot slovenska predskupina pa bo na koncer-tu nastopila še težkometalna zasedba Dawn Patrol. A. B.
WW
W.G
OR
EN
JSK
IGLA
S.S
I
Galeriji Pungertna koncu staregadela mesta Kra-nja že več kot pet-najst let poteka
stalna razstavna dejavnost.Vsako leto pripravijo vsaj de-set razstav vizualnih umetni-kov od slikarjev in kiparjevdo oblikovalcev gline, umet-nostnih izdelkov in fotogra-fov. Tokrat se z desetimi ta-blami svojih tako realiziranihkot nerealiziranih arhitektur-nih projektov, predvsem natemo prometne ureditve inurbanizma v mestu Kranju,predstavlja znani kranjski ar-hitekt Ciril Oblak. Stavba naletališču Brnik, objekt Go-renjskih lekarn v Kranju, paceloten kompleks nekdanje-ga Gorenjskega sejma so lenajbolj znani arhitekturniprojekti, ki jih je v različnihobdobjih svojega delovanjapodpisal Ciril Oblak. V sko-raj štiridesetih letih načrtova-nja za risalno mizo oziromaračunalnikom pa so nastajalitudi projekti, ki nikoli niso
bili realizirani. Med njimi sozagotovo najbolj zanimivi ar-hitekturni predlogi za celo-stno prometno ureditev ožje-ga dela mesta Kranja, odgradnje garažne hiše, uredit-ve vpadnic v mesto do želez-niške povezave z letališčemBrnik in podobno ...
"Tokrat sem bolj kot poka-zati moje najbolj znane arhi-tekturne rešitve, želel predsta-viti nerealizirane projekte bo-disi javnih bodisi internih na-tečajev na temo urejanja pro-meta, parkiranja in urbaniz-ma na sploh v Kranju. Na-men razstave je povedatiKranjčanom, da se je vsa taleta, ko so med ljudmi krožilegovorice o brniški železnici,parkiriščih pod starim Kra-njem in podobnim, na tehprojektih dejansko tudi dela-lo," razmišlja Oblak in dodaja,da je večino od desetih tabel vpreteklosti že razstavil, največ-krat v okviru razstave Društvaarhitektov Ljubljana. Tako jezanimiv predlog ureditve trgana Pungertu iz časa 1969/70,pa parkirna hiša pod starimdelom mesta, zagotovo patudi projekt primestne želez-
niške proge Ljubljana-Brnik-Kranj-Škofja Loka-Medvode-Ljubljana. To celostno razreši-tev je pred tremi leti razstaviltudi v Augsburgu. Zanimiv jeprojekt poglobitve cest mimoobčine do garažne hiše podSlovenskim trgom in naprejproti tedanjemu Gorenjske-mu sejmu. Zelo aktualen jedel tega projekta, garažna hišapod osrednjim kranjskim tr-gom, ki je trenutno v obdelavi.
Oblakovi nerealizirani ar-hitekturni projekti so bili ne-dvomno finančno preza-htevni za tako majhno me-sto, zagotovo pa so v nekate-rih točkah vizionarski. Mo-goče bo Kranj enkrat v pri-hodnosti zares takšen, kot siga je, po njegovih besedah,bolj za svoje veselje zamislilCiril Oblak. Na razstavipredstavlja del svojih vizij.Do 11. junija.
PETEK_22. 05. 2009 03
KULTURA
V KRANJU BI LAHKO ...V sredo so v Galeriji Pungert odprli razstavo kranjskega arhitekta Cirila Oblaka. Predstavlja tako svojerealizirane projekte kot tiste, ki so za majhno mesto, kot je Kranj, predragi in so tako ostali v predalu.
Igor Kavčič
V
Kranj
Regijsko tekmovanje mladih pevcev
Jutri, v soboto, 23. maja, ob 16. uri bo v večnamenskemprostoru gimnazije Kranj 3. regijsko tekmovanje otroškihin mladinskih zborov 2009. Prvi bo nastopil Otroški pevskizbor POŠ Lom pod Storžičem, ki ga vodi zborovodkinja Ja-nja Meglič. Sledili bodo: Otroški pevski zbor OŠ Žirovnica,pod vodstvom Slavice Magdič, Otroški pevski zbor Zvezdi-ce OŠ Toneta Čufarja Jesenice pod vodstvom Mojce Čebulj,
Otroški pevski zbor OŠ Matije Čopa Kranj pod vodstvomDamijane Božič - Močnik in Otroški pevski zbor OŠ Preboldpod vodstvom Bojane Horvat. Mladinski del tekmovanjabo odprl Mladinski Pevski zbor OŠ Železniki z zborovodki-njo Marjeto Naglič, v nadaljevanju pa bomo slišali še Mla-dinski pevski zbor OŠ Matije Čopa Kranj z zborovodkinjoDamijano Božič - Močnik, Mladinski pevski zbor OŠ Križe zzborovodkinjo Simono Kralj, tekmovanje pa bo v "doma-či dvorani" zaključil Dekliški Pevski zbor Gimnazije Kranjpod vodstvom Primoža Kerštanja. I. K.
Železniki
Trideset let Mešanega pevskega zbora Domel
Minulo soboto je Mešani pevski zbor Domel iz Železni-kov pod vodstvom Franceta Čufarja v kinodvorani naČešnjici pripravil slavnostni koncert ob 30-letnici delo-vanja. V povsem polni dvorani so se predstavili s koro-škimi, ljudskimi, idrijskima ter rusko in istrsko skladbo,ob spremljavi pianistke Katarine Tominec pa so zapeliše Händlov Canticorum Jubilo, Mozartov Ave Verum inZbor sužnjev iz Verdijeve opere Nabucco. Občinstvo niskrivalo navdušenja, po bučnem aplavzu pa so na kon-cu pevci svojemu repertoarju dodali še skladbe Prelepaje Selška dolina, O slovenska domovina in Po cesti gre envelik mož. Večer sta poleg Tominčeve, ki je nastopilatudi solo, obogatili še članici KUD-a France Koblar An-dreja Kenda in Mateja Markelj z branjem pesmi LadiTrojar, predsednice zbora. Ta je pred tridesetimi leti na-stal na pobudo tedanjega direktorja Iskre Železniki To-neta Rakovca. Danes ga sestavlja dvaindvajset pevcev,deset jih je zboru zvestih že od vsega začetka. A. H.
Kranj
Uspešni mladi kitaristi
Na nedavnem mednarodnem tekmovanju mladih ki-taristov v italijanski Gorici so se odlično odrezali kranjs-ki kitaristi. V 1. kategoriji je zlato priznanje in pokal zadrugo mesto z rezultatom 96,4 točke prejela Tara Pa-jestka (mentor Brane Rauter) iz glasbene šole Promusi-ca. Dobro sta nastopila tudi Gašper Petric (Nataša Bo-gataj, Glasbena šola Kranj) s srebrnim priznanjem inšestim mestom ter Saša Žitnik (Vesna Slapar, Promusi-ca) z desetim mestom. V tretji kategoriji je tekmovaltudi Matic Dolenc (Nataša Bogataj, Glasbena šolaKranj), ki je osvojil bronasto priznanje. I. K.
Pred skoraj štiridesetimi leti je bila aktualna pozidavaPungerta, katere predlog je tudi na ogled na razstavi.Danes Ciril Oblak pravi, da je vesel, da je Pungert ostaltakšen, kot je. / Foto: Gorazd Kavčič
www.gorenjskiglas.si
Hiša Kulture GG
"Kot bi vstopili v drug, neresničen svet, poln nebrzdanega veselja do življenja in
globokega humorja, ki daje moč, da obstoj, poln nasprotij in absurdnosti, lažje in
sproščeno prenašamo," je o vrhunskih grafikah, s katerimi je mednarodno pri-
znani slikar in grafik Josef Werner ilustriral fantastično poezijo nemškega pisca
Morgensterna, zapisano v katalogu razstave. Oba izjemna avtorja bomo predsta-
vili z razstavo grafik in deklamacijami ob spremljavi harmonike. Petra Puhar
Kejžar / Atelje Puhart in Nejč Slapar / Slutnja poletja. Vstop prost. Prijazno vabljeni.
Razstava
Ilustracijapoezijenemški umetnik Josef Werner innjegove grafike na temo pesmiChristiana Morgensterna
sreda, 27. maja,ob 19. uriv avli Gorenjskega glasa
Foto
: Igo
r M
ohor
ič B
onča
HU
DO
BIV
NIK
JO
ŽE,
ULI
CA
GO
RE
NJS
KE
GA
OD
RE
DA
8,
KR
ANJ
04 PETEK_22. 05. 2009
ISCEM-MOZA.COM
PETEK 22. 5.
09.20 Reševalci 10.10 Prevaranti 11.00 Živals-ki čudeži 11.45 Družina v stiski 12.15 Kdo pamisliš, da si?! 13.05 Spremenilo mi je življenje13.55 Pod nožem 14.20 Urgenca 15.10 Otrociv bolnišnici 15.35 Ogroženi morski pes 16.25Reševalci 17.15 Prevaranti 18.05 Živalskičudeži 18.55 Urgenca 19.45 Otroci v bolnišnici20.10 Čudežno živi 21.00 Zločini v Avstraliji21.50 Jasnovidni detektivi 22.45 Spremembaspola 23.35 Policisti iz Miamija 00.00 Čudežnoživi
09.40 Punčka iz cunj, 101. del 10.30 Usoda,161. del 11.25 V iskanju očeta, 96. del 12.20Pocholo, 25. del 13.10 Najstniki v mestu, 22.del 14.05 Lorenzeva žena, 89. del 15.00 Silnaljubezen, 48. del 15.55 Usoda, 161.-162. del17.40 Okus po tebi, 99. del 18.35 Silnaljubezen, 49. del 19.30 Punčka iz cunj, 101.del 20.20 Usoda, 162. del 21.10 Silnaljubezen, 49. del 22.05 Pocholo, 25. del 23.00Sanjski moški, 15. del 23.55 Najstniki v mestu,22. del
SOBOTA 23. 5.
08.55 Policija na delu 09.45 Oddelek zapogrešane 10.35 Spremenilo mi je življenje12.10 Napaka? 13.05 Medicinske zgodbe13.55 Policija na delu 14.45 Oddelek zapogrešane 15.35 Spremenilo mi je življenje17.10 Predani Las Vegasu 18.00 Lovci na leg-ende 18.55 Žena, mati in lovka na glave 19.45Viharne zgodbe 20.10 Proti vrhu 21.00 Mejnapolicija 21.50 Same v New Yorku 22.35 Žena,mati in lovka na glave 23.25 Policijske enote00.15 Proti vrhu
06.55 Najstniki v mestu, 18.-22. del 11.20 Vkuhinji z Angelom in Mario 12.20 Silnaljubezen, 45.-49. del 16.50 Dora, 63. del 17.40Maria Rosa išče ženo, 6. del 18.35 Pepelka, 21.del 19.30 Pepelka 21.20 Sužnja Isaura, 8. del22.05 Tako je življenje, 52. del 23.00 Moškezgodbe 23.55 Spremljevalci, 2. del
NEDELJA 24. 5.
07.40 Neverjetno 08.05 Medicinske zgodbe08.55 Policija na delu 09.45 Oddelek zapogrešane 10.35 Spremenilo mi je življenje12.10 Napaka? 13.05 Medicinske zgodbe13.55 Policija na delu 14.45 Oddelek zapogrešane 15.35 Spremenilo mi je življenje17.10 Peterčki in četverčki 18.00 Zakon v LosAngelesu 18.50 Na lovu za tatovi 19.40 Hišastrahov 22.25 Sally Anne Bowman 00.00 Nalovu za tatovi
06.55 Usoda, 158.-162. del 11.20 Latin-skoameriška glasba 12.20 Okus po tebi, 95.-99.del 16.50 Dora, 64. del 17.40 Maria Rosa iščeženo, 7. del 18.35 Sužnja Isaura, 8. del 19.20Pepelka 21.15 Tako je življenje, 29. del 22.05Tako je življenje, 52. del 23.00 Moške zgodbe23.55 Spremljevalci, 3. del
PONEDELJEK 25. 5.
10.15 Prevaranti 11.00 Živalski čudeži 11.45Družina v stiski 12.15 Kdo pa misliš, da si?!13.05 Spremenilo mi je življenje 13.55 Podnožem 14.20 Urgenca 15.10 Otroci v bolnišni-ci 15.35 Medij 16.25 Reševalci 17.20 Pre-varanti 18.10 Živalski čudeži 18.55 Urgenca19.45 Otroci v bolnišnici 20.10 Vozila breznadzora 21.00 Zločini v Avstraliji 21.55 Jas-novidni detektivi 22.50 Nepojasnjeni dogodki23.35 Policisti iz Miamija 00.00 Vozila breznadzora
09.40 Punčka iz cunj, 102. del 10.30 Usoda,162. del 11.25 V iskanju očeta, 97. del 12.20Pocholo, 26. del 13.10 Najstniki v mestu, 23.del 14.05 Lorenzeva žena, 90. del 15.00 Silnaljubezen, 49. del 15.55 Usoda, 162.-163. del17.40 Okus po tebi, 100. del 18.35 Silnaljubezen, 50. del 19.30 Punčka iz cunj, 102. del20.20 Usoda, 163. del 21.10 Silna ljubezen, 50.del 22.05 Pocholo, 26. del 23.00 Sanjski moški,16. del 23.55 Najstniki v mestu, 23. del
TOREK 26. 5.
09.20 Duhovi v hotelih 10.15 Prevaranti 11.00Živalski čudeži 11.45 Družina v stiski 12.15 Kdopa misliš, da si?! 13.05 Spremenilo mi je živl-jenje 13.55 Pod nožem 14.25 Urgenca 15.10Otroci v bolnišnici 15.35 Medij 16.25 Duhovi vhotelih 17.20 Prevaranti 18.10 Živalski čudeži19.00 Urgenca 19.45 Otroci v bolnišnici 20.10Podivjani ljudje 21.00 Zločini v Avstraliji 22.30Rojstvo 22.50 Nepojasnjeni dogodki 23.35Policisti iz Miamija 00.00 Podivjani ljudje
09.40 Punčka iz cunj, 103. del 10.30 Usoda,163. del 11.25 V iskanju očeta, 98. del 12.20Pocholo, 27. del 13.10 Najstniki v mestu, 24.del 14.05 Lorenzeva žena, 91. del 15.00 Silnaljubezen, 50. del 15.55 Usoda, 163.-164. del17.40 Okus po tebi, 101. del 18.35 Silnaljubezen, 51. del 19.30 Punčka iz cunj, 103. del20.20 Usoda, 164. del 21.10 Silna ljubezen, 51.del 22.05 Pocholo, 27. del 23.00 Sanjski moški,17. del 23.55 Najstniki v mestu, 24. del
SREDA 27. 5.
09.20 Duhovi v hotelih 10.15 Prevaranti 11.00Živalski čudeži 11.45 Napaka? 12.15 Kdo pamisliš, da si?! 13.05 Spremenilo mi je življenje13.55 Pod nožem 14.20 Urgenca 15.10 Otrociv bolnišnici 15.35 Medij 16.25 Duhovi v hotelih17.20 Prevaranti 18.10 Živalski čudeži 18.55Urgenca 19.45 Otroci v bolnišnici 20.10Zgodbe o preživetju 21.00 Zločini v Avstraliji22.30 Rojstvo 22.50 Nepojasnjeni dogodki23.35 Policisti iz Miamija 00.00 Zgodbe opreživetju
09.40 Punčka iz cunj, 104. del 10.30 Usoda,164. del 11.25 V iskanju očeta, 99. del 12.20Pocholo, 28. del 13.10 Najstniki v mestu, 25.del 14.05 Lorenzeva žena, 92. del 15.00 Silnaljubezen, 51. del 15.55 Usoda, 164.-165. del17.40 Okus po tebi, 102. del 18.35 Silnaljubezen, 52. del 19.30 Punčka iz cunj, 104. del20.20 Usoda, 165. del 21.10 Silna ljubezen, 52.del 22.05 Pocholo, 28. del 23.00 Sanjski moški,18. del 23.55 Najstniki v mestu, 25. del
ČETRTEK 28. 5.
08.55 Pod nožem 09.20 Duhovi v hotelih 10.15Prevaranti 11.00 Živalski čudeži 11.45 Napaka?12.15 Kdo pa misliš, da si?! 13.05 Spremenilo mije življenje 13.55 Pod nožem 14.20 Urgenca15.10 Neumni zakoni 15.35 Medij 16.25 Duhoviv hotelih 17.20 Prevaranti 18.10 Živalski čudeži18.55 Urgenca 19.45 Neumni zakoni 20.10 Se-dem dni 21.00 Zločini v Avstraliji 22.30 Rojstvo22.50 Nepojasnjeni dogodki 23.35 Policisti iz Mi-amija 00.00 Sedem dni
09.40 Punčka iz cunj, 105. del 10.30 Usoda,165. del 11.25 V iskanju očeta, 100. del 12.20Pocholo, 29. del 13.10 Najstniki v mestu, 26.del 14.05 Lorenzeva žena, 93. del 15.00 Silnaljubezen, 52. del 15.55 Usoda, 165.-166. del17.40 Okus po tebi, 103. del 18.35 Silnaljubezen, 53. del 19.30 Punčka iz cunj, 105. del20.20 Usoda, 166. del 21.10 Silna ljubezen, 53.del 22.05 Pocholo, 29. del 23.00 Sanjski moški,19. del 23.55 Najstniki v mestu, 26. del
● Romantica
● Reality TV
● Romantica
● Reality TV
● Romantica
● Reality TV
● Romantica
● Reality TV
● Romantica
● Reality TV
● Romantica
● Reality TV
● Romantica
● Reality TV
TV SPORED
"Sanjala sem, da sem v cerkvi. Bila je okrašena z ro-žami in svečami. Pričela se jemaša in veliko ljudi je molilo.Zelo sem se začudila, ker jeprišel že pokojni župnik, ki je umrl pred dvema letoma."
Simona
Draga Simona,cerkev je simbol duhovnezrelosti, duhovnega razvo-ja. Včasih simbolizira tudireligioznost, ki bi jo moralina novo premisliti in vpetiv lastno življenje. Cerkev jetudi simbol povezanosti zdrugimi in zrcali naš odnosdo sočloveka. Če v njej nis-mo sami, gojimo v realnemživljenju globoke vezi inprijateljstva, v nasprotnemprimeru smo preveliki indi-vidualisti. Tudi cerkvenaoprema ima svojo simboli-ko. Oltar simbolizira našoduhovno moč in voljo, ta-bernakelj in hostija pa sim-bolizirata višjo duhovno di-menzijo, ki se je razvila v
našem življenju. Ne gledena to, ali se nam zdi cerkve-na stavba lepa in navdihu-joča ali ne, jo v sanjah po-vezujemo s človekovimspoštovanjem do lepote inz občutkom čaščenja, kivsakemu daje moč, da do-življa lastno življenje boljintenzivno. Zanimivo je, dasanjajo ljudje, ki so zraslibrez religiozne vzgoje ali kiso se religiji popolnoma za-prli, pogosteje o cerkvi kotverni ljudje. To lahko pove-zujemo z dejstvom, dapredstavlja cerkvena stavbatudi za ateiste kraj zaveda-nja in premišljevanja. Ljudska tradicija vidi v takš-nih sanjah upanje in tolažbov hudih trenutkih, Indijci paso prepričani, da se nam bopo takšnih sanjah izpolnilamarsikatera želja. Ključnaoseba v tvojih sanjah je žepokojni župnik. Njegov po-men bi bil bolj jasen, če bivedela, ali z njim povezuješpozitivne ali negativne spo-
mine. Sicer velja prepriča-nje, da župnik v sanjah žen-ske izraža hrepenenje pomoškem, ki bi jo spoštovalin cenil kot osebnost in nele kot objekt poželenja. Vstarih sanjskih knjigah ježupnik zelo pomembna, žeskoraj fatalna oseba in uživavelik sloves, saj predstavljazagotovilo pravičnega in bo-gatega življenja. Negativecje le v primeru, če mladaženska sanja o poroki znjim. Ta ženska naj ne bi ni-koli našla ljubezni in moške-ga ter naj bi umrla kot staradevica. Tvoj celotni sanjski scenarijje zelo pozitiven in mislim,da te čaka mirno, veselo inosebnostno bogato obdo-bje. Temu v prid govorijotudi rože, ki so na splošnoznanilke lepih dogodkov, insveče, ki predstavljajo raz-svetljenje, razkroj teme inžalosti ter simbolizirajo le-poto in modrost. Uživaj vprihajajočem obdobju!
ODGOVARJA ANITA DI GRAZIA
POVEJ, KAJ SANJAŠ Tradicionalni Razstur pred napolpodrtim Globusom
Razstur party je že tradici-onalna sestavina v recep-tu Tedna mladih. Povezo-vanje programa je kotvsako leto vodil skater posrcu in stand up komikKlemen Bučan. Adrenalinse je mešal z vonjem počevapčičih in tudi letos nimanjkala totalna destruk-cija avta. M. Z.
skanje moškega je zelonaporno delo. Spozna-vanje, dopisovanje, ogo-varjanje, kavice, spre-hodi, pa spet spoznava-
nje ... Vprašanje, kaj bi reklimoški, če jih vprašaš, kako jez iskanjem ženske, in kje jepotem šele projekt iskanjažene.
Marko pravi, da je predkratkim na spletnih straneh,namenjenih zmenkom, za-čela vladati denarna diskri-mincija, saj se dekleta še ved-no lahko prijavijo brezplačnoin nekatere funkcije pač upo-rabljajo, medtem ko moške-mu svetu uporabo tovrstnihportalov gladko zaračunajo -od a do ž.
"Vse skupaj ni več šala,veš. Potem pa še prosiš inprosiš dekle na drugi straniekrana, da se te končnousmili in se dobi s teboj. Sopa obdobja, ko bi vse hodilena večerje, dopuste, kosila,kar pa je poseben projekt, kispet prazni denarnico. Paveš, da nisem 'škrtež'. Ven-dar je vse skupaj postalo pre-cej nesmiselno. Vsaj zame.In predrago."
Čeprav je uradna verzijapodobna zgornjemu razmiš-ljanju, so se danes stereotipiv tej smeri že zelo porušili,
saj se dogaja, da v določenihsituacijah dekleta izpademomoško ali pa smo dobesednoporinjene v dominantno vlo-go, saj mamini sinovi in (več-ni) študentje raje vse skupajprepustijo ženskam ...
Nikoli nisem razmišljala oprincu na belem konju. Nazačetku sem mislila, da jedovolj, če sem zatreskana. Pase je izkazalo, da takrat sli-šim travo rasti in pol stvarine vidim, moški pa je to spridom izkoristil. Potem seje izkazalo, da je večina tipovvidela v meni nekakšen pro-jekt. Moja notranjost pravza-prav nikogar ni zanimala, če-prav smo ljudje narejenitako, da najprej vidimo in re-agiramo glede na všečnostvidenega. Se je pa tudi žezgodilo, da se mi je na po-gled zdelo zelo 'všečno', pasem ga potem na prvem boljdružabnem dogodku prosila,če bi lahko samo nemo opa-zoval okolico ...
Imel sem namreč obdobje,ko sem bila obsedena z lepi-mi moškimi. Visoki temno-lasci, svetlolasci, izklesanotelo, modre oči. Nekega dnepa sem se zbudila in ugotovi-la, da je lepota minljiva, fizič-no pa vzdržujejo svoje 'radia-torčke' redno le uniformi-ranci oziroma tisti, ki jim topredstavlja del poklica, intakšni so spet posebna 'sorta'
moških, če jih lahko takooznačim.
Mislim, da je problem le-pih moških na spletnih stra-neh ravno v tem, da so redki- večina pa se šteje za lepe žetisti trenutek, ko nekaj dnikolesarijo ali vsaj mesec dnitečejo. Atletska postava je(menda) na spletnem profiluključnega pomena, takoj zanjo pa že govorijo o seksu, zakar smo verjetno tudi ženskemalo same krive, saj vsakarada pogleda lepega moške-ga in mu da kompliment.Nekateri sploh ne vedo, kajbi s tolikšno pozornostjo, inse spremenijo v egotriperje,ki v realnem svetu niti podrazno ne bi preživeli, na sple-tu pa sami sebe prepričujejo- in se uspešno prepričajo, davse, kar ima pod dva tisoč ev-rov plače in le najeto stanova-nje, vozi star avto, nima dol-gih nog in ni ravno miss, nidovolj dobro zanje.
Verjetno velja tudi obratnoin moški naletijo na lepotič-ke, ki razmišljajo podobno.
Povpraševanje in ponudbana spletnih straneh sta ome-jena z nekakšnim krože-njem, saj se določen, pravza-prav isti krog ljudi pojavljana različnih spletnih stranehže vrsto let - z izjemo kakšne-ga člana več. Ker se tako upo-rabniki gibljejo v določenemkrogu ljudi, dekleta kmalu
ugotovimo, da smo že vsespoznale ali pa vsaj naletelenanje. V večini primerov seje za lepe fantiče izkazalo, daveč kot dva dni z njimi nitine zdržiš, v postelji pa so sa-mozadostni: tukaj sem, tume imaš, privošči si, pohvalesprejemam osebno.
Veljam za eno najbolj zate-ženih žensk na spletnih stra-neh, ker sem se v vseh teh le-tih naučila, kaj pomeni ta, kajoni stavek v klepetalniškemjeziku, in se zelo težko s komsploh še spravim na kavo. Se-veda se še vedno zgodi, da na-sedem - tja do šestnajstegastavka v pogovoru, ko pre-prosto ugotovim: "Nisi napravem naslovu, srce. Meneto res ne zanima."
Včasih kakšnega poroče-nega kar k ženi pošljem, najnjej rožice sadi. Morda bibil že čas za to, namesto dase izgublja v spletnih klepe-tih in išče svojo izgubljenomladost.
Kolegica bi ob vsem temmojem glasnem razmišlja-nju že hitela v trgovino ponajnovejšo knjigo o odno-sih med moškim in žensko,jo prebrala na dušek, popol-dne mi o vsem predavala,jaz pa bi jo poslušala, kersem ugotovila, da ji s temnaredim manj škode, kot čejo vprašam, kdaj je nazad-nje seksala ...
POHVALE SPREJEMAM OSEBNO (59)
Lea Peterlin
I
Foto
: Mat
ic Z
orm
an
PETEK_22. 05. 2009 05
HUMORRADIJSKI SPOREDI
Radio Kranj, 97,3 Mhz(www.radio-kranj.si/progrm.php)
V petkovem dopoldnevu: ob 9.15 naj prisluhnejo kmetovalci,ob 11.15 pa vsi, ki jih zanimajo novosti na področjuzavarovalništva. Ob polni uri seveda ne gre zamuditi novic,ob 9., 14. in 18. uri pa gorenjskih poročil. Opozorimo naj šena skupno informativno oddajo gorenjskih lokalnih in re-gionalnih radijskih postaj ob 15.30. Petkovo popoldne boglasbeno obarvano. Golaž bosta v imenu naše radijske hišešli kuhat v Podčetrtek Klara Mrak in Katja Štucin, od koder sebosta oglasili tudi v sobotni program. V nedeljo ob 9.15 bonaš gost priljubljeni pevec zabavne glasbe Brendi. Preddvor,vse tri Bele, Novo vas in Bašelj pa bo v nedeljski Radijski raz-glednici ob 13.30 obiskal Peter Šalamon. V ponedeljkovirubriki Se res poznamo, ob 9.15, bo gost France Pibernik, avtor Kranjske knjige. 5 minut za GROZD je rubrika, ki jilahko prisluhnete vsak ponedeljek ob 10.15, namenjena pa jeinformiranju o delu nevladnih organizacij. O vodi se bomopogovarjali s predstavniki Biotehniškega centra iz Naklegaob 10.30, športnih novic in zanimivosti pa ne zamudite vponedeljkovem popoldnevu, malo po 16.uri. V torek ob 9.15bo naš gost šenčurski župan Miro Kozelj, v sredo ob isti uripa župan MOK Damijan Perne s sodelavci.
Radio Sora, 91,1 Mhz(www.radio-sora.si)
Danes ob devetih bomo v oddaji aktualno gostili do-bračevske gasilce, ob enajstih pa vas povabili na prvo regij-sko tekmovanje šolanih psov. Petkovo popoldansko razgled-nico bo Jana Jenko pisala v Poljanski dolini, na srečanjumladih kmetov z avstrijske Koroške in Gorenjske. V sobot-nem kvizu ob devetih bomo gostili Gorenjski in Tehniškimuzej, v športnem popoldnevu pa športnike. V nedeljo obdevetih bo naš gost znan Žirovec Tone Oblak, Rinaldo pa bopopoldan gostil zaporniškega vikarja Roberta Friškovca. Vponedeljek ob devetih bo z nami poslanec Milenko Ziherl, vtorek pa bomo predstavili letošnji teden obrti in podjetništ-va, ob pol enajstih spregovorili o zdravju in lepoti, popoldnepa prepustili kulturi. V sredo ob enajstih bomo gostili žu-pana Železnikov Mihaela Prevca, popoldne pa vas bomopovabili na dobrodelni koncert S srcem, gostili pa tudiskupino Chateau in Čuke. V četrtek ob devetih bomo obiskalinordijski center v Žireh.
Radio Potepuh, 91,0 Mhz (TELE-TV in SAT-TV)(www.potepuh.com)
V petek opozarjamo na oddaji Moja dežela ob 14.10 in Živimolepo ob 16.10. V ponedeljek prisluhnite oddaji Zdravstvenikotiček ob 12.10, v torek ob 13. uri se nasmejte Skritem mikro-fonu, v oddaji Moja dežela ob 14.10 dobite namig, kam selahko odpravite na izlet. V sredini oddaji Rože&vrt ob 14.10morda dobite namig, kako urediti in s kakšnim cvetjem zasa-diti vaš kotiček na terasi ali balkonu. Miha ga bo pihnil včetrtek ob 13. uri, ob 14.10 pa ne zamudite oddaje Teme za vsedileme.
Radio Triglav, 96,00 Mhz (www.radiotriglav.si/spored/)
Danes bomo v oddaji Doktor Petek malo po 13. uri govorili omultipli sklerozi. Ob 16. uri bo na vrsti Razgled s Triglava naobčino Bled. Sobotno jutro bo namenjeno otroškemu pro-gramu. Malo po 10. uri bodo na vrsti Okoljske minute, urokasneje pa Razgled s Triglava na občino Žirovnica. V nedeljobomo po 9. uri gostili Pavlo Klinar. Malo po 13. uri bo v našodružbo prišla igralka Vesna Pernarčič Žunič. V ponedeljek boob 8.10 na vrsti oddaja Jejmo malo, jemo zdravo, programpa po 13. uri bo predvsem v znamenju športa. V torek bo ob16. uri na vrsti Razgled s Triglava na občino Gorje, sreda boklasična, četrtek se bo zaključil z družbo Dragana Arija inzimzelenimi melodijami ob 19.30.
Radio Ognjišče, 102,3, 104,5 in 105,9 Mhz(www.ognjisce.si/napovednik/napovednik.htm)
V petek ob 18.15 bo v oddaji Spoznanje več, predsodek manjsogovornik prof. dr. Stane Granda. V sobota ob 18.15 bostelahko slišali gosta Maksima Sedeja, mlajšega slikarja in grafi-ka, esejista in pesnika. Ob 20. uri prisluhnite še Večeruslovenskih krščanskih izročil. Ponedeljek prinaša ob 17. uripogovor o varovanih območjih. V oddaji PRO ob 20.30 bomov prvi uri zbirali nove prijatelje, v drugi uri pa bodo z namiljudski pevci. Torkova oddaja EU v živo ob 18.15 bo govorilao širjenju Unije. Sreda bo ob 17. uri prinesla predvolilnoobarvano oddajo Pogovor o. Ob 19. uri pa lahko prisluhneteMoji zgodbi. Tokrat o pobegih ljudi čez mejo.
Mali Brat
Avtobus je, kot kaže maj-ska invazija v strankarskebarve okinčenih malih in veli-kih tovrstnih vozil, ki križari-jo po slovenskih mestecih invaseh, očitno zelo priljublje-no prevozno sredstvo večinekandidatov za evropske po-slance. Ali pa se že tako dolgoniso peljali z busom, da nevedo več, kako to zgleda, pa sesedaj zaradi vaje malo fijakajonaokoli. Bi rekel, da gre za"osvežilni tečaj" vožnje z
avtobusom. Medtem ko seenesijevi, zaresovi, esdejevi,esdesovi, eselesovi avtobusi sPeterleti, Vajgli, Pahorji, Zve-ri, Žagarji in drugimi kandi-dati že veselo prevažajo poSloveniji, pa so v upokojen-skem Desusu še vedno neko-liko skrivnostni. Kot smo vče-raj prebrali v vabilu, posla-nem iz Desusove pisarne,predsednik stranke ErjavčevKarl, za nedeljo ob 10.15, ta-koj po maši, na Glavnem trguv Kranju (pred gostilno StariMayr) sklicuje novinarskokonferenco, na kateri bopredstavil promocijsko akcijoin način, kako se bodo voliv-cem predstavljali njihovi kan-didati za poslance v evropskiparlament, ki bodo 7. junija.Mali Brat sem se o oglaševal-skem načrtu Desusa pozani-mal že pred javno predstavit-vijo, zato samo na tem me-stu, draga bralke in bralci,lahko ekskluzivno v sliki inbesedi vidite in preberete, nakakšen način vas bodo v pri-hodnjih dneh prepričevali de-susovci. Khmmm ... naj do-
dam, da se odlično poznava sšoferjem (glej na fotografiji).
Avtobus povprečni letnikDesusa
Kot vidite na večji fotogra-fiji, so se tudi v Desusu, po-dobno kot v drugih strankah,odločili, da bodo slovenskevolivce osvajali z avtobusom.Posebej za to priložnost sonajeli posebno vozilo, ki sesklada z njihovim že tradicio-nalnim geslom Desus - Za vsegeneracije. Da so avtobus naj-eli v Srbiji, kaže napis nad pr-vim delom vozila, na kate-rem piše "Jebeš godine", karv slovenskem prevodu pome-ni "spolno občuješ samo šeenkrat na leto". Sicer rdečevozilo so opremili tudi s svo-jimi nalepkami in geslom.Kot mi je izdal vir blizu Erjav-ca, so se za nekoliko starejšiavtobus odločili v skladu ssvojim geslom "za vse gene-racije". "Avtobus smo najeliod neke firme Krstić, ki je naprostoru nekdanje države Ju-goslavije že več kot tridesetlet poznana po svojih kvali-tetnih uslugah, kar nas jeprepričalo na licu mesta, paje predvsem odlična dodatnaoprema vozila (peč za toplotov deževnih dneh, možnostroštilja, v zadnjem delu avtaje oddelek za domače živali...)," je razložil naš vir, da jebil posebej predsednik zelonavdušen nad avtobusom,saj kot zunanji minister za-govarja uporabo alternativ-nih virov energije. Avtobus,ki ga je najel Desus, ima po-gon na trda goriva, peč pa je,
kot rečeno, pripravna tudi zagretje in pripravo žerjavice zapeko na roštilju. "Hkrati znašim Eurobusom hočemodokazati tudi, da če je staro,še ni rečeno, da je za starošaro. Nasprotno izkušnje inmodrost starih omogočajo šemnogotere druge užitke (naavtobusu postrežba jedi z ro-štilja, upokojenci pa tudivedo, da ga ni čez gorkoto naavtobusu), za katere mladisploh ne vedo."
Jedi z žara za naše upokojence
S tako imenovanim Euro-busom se bodo Desusovi kan-didati za evropske poslancepredstavljali predvidoma povsej Sloveniji. V prvi vrsti jihboste lahko srečali ob baliniš-čih, pred bifeji društev upoko-jencev, obiskovali bodo domo-
ve upokojencev, prav tako pase bodo pojavljali pred trgov-skimi centri, kjer ob četrtkihupokojenci kupujejo s popu-stom, zagotovo pa v parkih,kjer je mogoče krmiti golobe,pred pokopališči in podobno... "Glede na to, da upokojen-cem na vsakem koraku prepo-vedujejo mastno hrano v izo-gib holesterolu, jih bomo mivselej pocrkljali s specialiteta-mi z žara, kot so čevapčiči,ražnjiči, vešalice, pljeskavice,razni zrezki ..., ne bo manjkalkralj živali odojek, za razno-vrstnost bomo poskrbeli tudiz jagnječim mesom, s čimerbomo šli naproti tudi narod-nostni raznolikosti naših vo-livcev. Ponudili jim bomovino znamke Starček in Darjeseni, po želji mešan z vodo,vsakodnevno pa jim bomopripravili tudi tombolo," je po-vedal naš skriti vir. Naš šoferje pravi veseljak in ljubitelj sta-rih vicev. Ima jih polno mal-ho.
Seveda se bodo poskušali zavtobusom približati tudimladi generaciji, zato bodo voddelku za domače živali po-gosto prevažali različne me-talske in punkovske skupine,ki bodo upokojencem meduživanjem jedi z žara zaigralitudi kakšno domačo. Pravmuzika pa bo k mizi in na tanačin tudi v avtobus zagotovoprivabila tudi mlade. Srednjageneracija bo naša takoj, kobo naš upokojenski zbor s so-listoma zapel znano popo-tniško pesem iz nekega sta-rejšega filma Ko to tamo pevaali v prevodu mlade genera-cije Kva t'm eden cvil.
S FIRMO DESUS V BRUSELJ Desusovi kandidati za evroposlance, s predsednikom Erjavčevim Karlom na čelu, se bodo po Sloveniji predstavljali v avtobusu njihove generacije. Pot v Bruselj si bodo tlakovali s čevapčiči, ražnjiči in občutkom, ki človeku daje gorkoto pri srcu.
Eurobus Desusa čaka v garaži, v nedeljo po maši pa bo krenil na pot po Sloveniji.
Peč v avtobusu omogoča alternativni pogon na trdagoriva, hkrati pa bo v evro-busu vselej toplo. Tudi do-brot z žara ne bo manjkalo.
Foto
mon
taža
: Ju
Wan
06 PETEK_22. 05. 2009
ZA KRATEK ČAS
HOROSKOPTANJA in MARICA
"Rak"
V življenju sem doživela veli-ko, veliko preveč težkih tre-nutkov. Sedaj sem zbolelatudi sama. Kako mi kaže zboleznijo? Občasno imamtudi finančne težave. Ali se bostanje izboljšalo? Lep pozdravin hvala lepa za odgovor!
Verjamem, da se vse težave,ki nam jih prinaša življenje,nekje nakopičijo in slej koprej se pojavijo v obliki bo-lezni, žal je tako. Bolezenboste premagali in ozdrave-li, vnaprej pa imejte vedno vzavesti, da vsak dan lahkoprinese kaj lepega in da jepreteklost včeraj, ne danes.Finančne težave so ressamo občasne in ni poseb-nih težav za vnaprej. Želimvam veliko poguma invztrajnosti, z vsakim pad-cem smo bolj močni, saj ve-ste. Lep pozdrav.
"666"
Ko listam po tvojih odgovorih,me včasih zasrbijo prsti, da biti tudi jaz napisal pismo. Reci-mo, da sem že čez polovicomojega nastopa na tej zemlji.Sem oseba, ki mogoče na zu-naj deluje drugače, kot je vresnici. Imam občutek, daživljenje beži mimo, jaz pa nevem, kaj naj pričakujem. Že-lim si, da bi se življenje ustali-lo, da ne bi bilo praznine, ki joobčutim. V kakšni luči pa mevidiš ti v drugi polovici mojegaživljenja?
Tvoje pismo me je razveseli-lo iz več razlogov. Prvi je naj-brž ta, da si se opogumil invprašal, saj ravno zato ti lah-ko sporočim lepe napovedi.V tvojem srcu je veliko žalostiin škoda, ki si jo s tem delaš,je res velika. In če si že kogaprizadel, si najbolj sebe. Vseto že veš, veš pa ne, da te lju-
bezen tvojega življenja zago-tovo čaka. Tista prava, ob ka-teri boš vedel, da je vrednavsega, tudi prelitih solz v no-čeh in dnevih, ko si hrepenelin si želel. Ne poznaš je še.Vse bo v trenutku, ko se nitine boš dobro zavedal, kaj sedogaja s tabo. Nič ne bo za-pleteno, preprosto iskrenaljubezen. Veš, vsako dejanje,ki jim praviš napake, je bilo zrazlogom, zato se nikar neobtožuj. Kaj posebnih posle-dic recesije ne boš občutil, sslužbo ti ne vidim težav.Spremembe se ti odpirajo vroku dveh let in kot je videti,priložnost ne gre mimo tebe.Študij ob delu boš uspešnozaključil, saj veš. Veliko bošpremišljeval o selitvi in se na-slednje leto tudi odločil za takorak. Okolica je zadnjastvar, zaradi katere bi seobremenjeval, daj se na prvomesto in ne razmišljaj o pre-
teklosti, od tega te samo boliglava. Bodi to, kar si. Res je,ljubezen je zapletena, so sol-ze in je sreča in pred tebojsolz ni več. Srečno.
"Sinji galeb"
Sledim vaši rubriki v Gorenj-skem glasu in kljub temu, dasem dokaj skeptična do vede-ževanja, me vaši odgovori po-gosto navdušijo. Kaj mi prina-ša ljubezen?
Vaš propadli zakon vseka-kor ni edino, kar vam je na-menilo vesolje. Še v temletu boste spoznali nekoga,ob katerem vam bo v hipujasno, da je to tista pravaljubezen. Bo vaših let, mor-da kakšno leto manj in tonaj vam ne bo ovira. Želimvam vse lepo.
TANJA ODGOVARJA
KAJ NAM PRINAŠA TA TEDENDan bo razburljiv in zanimiv, ker si ga bomo sami ustvari-li takšnega. Zaželeli si bomo sprememb in razmišljalibomo, kako spremeniti dnevno rutino.
23. maja 2009Sobota Roman, Zinka, Željko
Obeta se nam nepričakovano srečanje, ki ga bomo zelo ve-seli. Uživali bomo v prijetni družbi, ob sproščenem klepe-tu, na katerega smo tako dolgo čakali.
25. maja 2009PonedeljekUrban, Magda, Antej
V krogu prijateljev se ne bomo počutili, da smo sprejeti inkoristni. A tako mišljenje je odveč. Imamo ga sami in tozato, ker včasih nismo čisto zadovoljni s sabo.
26. maja 2009TorekNanika, Lambert, Filip
Po nepotrebnem se bomo vmešavali v način življenja ne-koga drugega, ki se nas niti malo ne tiče. Čeprav imamodobre namene, je včasih bolje biti tiho.
27. maja 2009SredaAvguštin, Bedin, Gustl
Dan bo precej zapolnjen, saj bomo imeli veliko dela. Tonam bo zelo koristilo, saj bomo na ta način pozabili namanjše in večje težave, ki nas obremenjujejo.
28. maja 2009ČetrtekVilko, Ignac, Nace
Odločili se bomo za velik korak na čustvenem področju inv odnosu s partnerjem stopili stopnico višje. Z danim rezul-tatom bomo nadvse zadovoljni.
29. maja 2009PetekMaks, Majda, Magdalena
TISOČ UGANKZA ODRASLEFranc Ankerst vam zastav-lja novo uganko. Odgovornam pošljite do torka pri-hodnji teden na SMS podšifro uganka, pripišiterešitev + ime in priimek naštevilko 031/69-11-11, ali popošti na Gorenjski glas,Bleiweisova cesta 4, 4000Kranj, s pripisom "Tisočugank za odrasle".
Kdo je spremljevalka slavein bedakov bolečina,
saj kot črv grize,to, kjer sama biva?
Izžrebali in nagradili bomodva pravilna odgovora(enega, ki ga bomo prejelipreko SMS, in drugega, kiga bomo prejeli po pošti).Nagrado boste prejeli popošti. Pravilna rešitev zad-nje objavljene uganke seglasi: kembelj. Med prispe-limi odgovori smo izžre-bali Berto Bertoncelj.
24. maja 2009NedeljaSuzana, Ivana, Marjanca
Elektronski naslov, kamor lahkopošiljate vprašanja:[email protected]
Na delovnem mestu bomo dokaj uspešni, sodelavcembomo spet dokazali, da zmoremo marsikatero odgovornodelo. Proti koncu dneva nas bo razveselila novica.
Oven (21. marca - 21. aprila) V sebi boste odkrili nove občutke ljubezni. Računajtena to, da se lahko tudi ustrašite in za nekaj časa ponik-nete. A zavest, da je to tisto pravo in da ne morete ube-žati, vas bo pripeljala do cilja. Pri financah bodite paz-ljivi, saj niste v najboljšem obdobju za večje nakupe.
Bik (22. aprila - 20. maja)Na čustvenem področju boste še kar nekaj časa ne-mirni in ob določenih trenutkih ne boste imeli pojma,kaj bi radi in si želite. Vse se vam bo dogajalo na ra-čun ljubezni in samo ljubezen bo tista, ki vas lahkopozdravi in resnično osreči.
Dvojčka (21. maja - 21. junija)Svoje misli boste skušali spraviti v red, vprašanje paje, kako vam bo to tudi uspelo. Vaši najbližji vam nebodo dali miru in kljub upiranju vas bodo potegnili vsvoj veseli, brezskrbni ritem. Misel na skorajšnjodružbo s prijatelji vas bo spravila v slabo voljo.
Rak (22. junija - 22. julija)Malo se boste predali sanjarjenju in kovali načrte zaprihodnost. V svoje razmišljanje boste pritegnili tudisvoje najbližje. Ideje se bodo križale, a ne toliko, da biodstopile od dejstev. Presenečenje nad denarjem boveliko in brez slabe vesti boste zapravljali.
Lev (23. julija - 23. avgusta)Za vse boste imeli dovolj časa, samo za vas ga bo skorajzmanjkalo. Po čudnem razpletu naključja boste kljub vse-mu prišli do želenega in uživali boste trenutke ljubezni.Poslovno v kratkem pričakujte zelo dobre spremembe.
Devica (24. avgusta - 23. septembra)Pred vami bodo jasni cilji in vso svojo energijo bosteusmerili za izpolnitev ciljev. Vse to vam sploh ne botežko, saj vas bo gnala neustavljiva želja po spremem-bah. Skrbi, ki si jih boste delali, bodo povsem odveč.Dobre novice!
Tehtnica (24. septembra - 23. oktobra) Ponudila se vam edinstvena priložnost za daljše poto-vanje. Vse to bo za vas tako nepričakovano, da ne bo-ste zmogli najti vzrokov za proti. Na delovnem mestuboste zvedeli za novice, sprva vas bodo šokirale, a kma-lu boste spoznali, da to za vas predstavlja samo dobro.
Škorpijon (24. oktobra - 22. novembra)Kar naprej boste v središču dogajanja. To vam bo šekako ustrezalo, nabrali pa si boste tudi nove energije.Odpravili se boste po nakupih, ki ste jih že večkrat, za-radi finančne stiske morali preložiti. Skrita simpatijase vam bo približala, končno.
Strelec (23. novembra - 21. decembra)Če boste premišljevali o večjem nakupu, je bolje, čemalo počakate, saj se vam kasneje odpirajo precej bolj-še možnosti. Obremenjevali se boste z malenkostmiin sami sebi naredili kar nekaj slabe volje. Pomoč pri-jatelja na koncu tedna le sprejmite, ne bo vam žal.
Kozorog (22. decembra - 20. januarja)Ste morda premišljevali o stalni spremembi okolja?Sedaj je najbolj ugoden čas. Priložnost bo čudovita inne boste je hoteli izpustiti iz rok. Pri financah si bostedelali velike skrbi, a na koncu se bo vse rešilo. Četrtekbo vaš srečen dan.
Vodnar (21. januarja - 19. februarja) Strah in negotovost boste občutili zaradi sprememb,ki vam jih prinaša prihodnost. Tehtali boste na kateristrani je večje tveganje. S tem seveda ne boste ničesarpridobili, zadnji čas, da prevzamete odgovornost nadsvojim življenjem.
Ribi (20. februarja - 20. marca)Pred vami je obdobje poslovnih potez in priporoča sevam skrajna previdnost. Naj bodo to razgovori ali pauradni dokumenti. Ljubezni v zadnjem času polagaliposebne pozornosti, a to se vam kmalu spremeni, sajse vam približujejo lepe spremembe.
PETEK_22. 05. 2009 07
NAGRADNA KRIŽANKANe uprite se skušnjavi!Audi A3 1.6 Temptation že za 17.990 EUR.Audi A3 Sportback 1.6 Temptation že za 19.153 EUR.SEAT IBIZA. Lepota in tehnologija v MEGA ponudbi! 4 PLUS! Podaljšano 4-letno jamstvo!Pravljična ponudba! Škoda Fabia Happy 1,2 (44 kW (60 KM)) že za 8.888 EUR. Več na http://www.pravljicnaponudba.si.Prispevamo k vašemu poslu! Posebna ponudba za VW Gospodarska vozila iz zaloge!
Ponudba za različna vozila in modele na zalogi je časovno omejenain traja do 31. maja 2009 oziroma do odprodaje zalog!
Nagrade:1. nagrada: enodnevna uporaba novega VW Golfa; 2. nagrada: enodnevna uporaba nove SEAT IBIZE; 3. nagrada: paket obvezne opreme; 4., 5. in 6. nagrado podeljuje Gorenjski glas
Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 3. junija 2009, na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4001 Kranj, p.p.124. Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Go-renjskega glasa pred poslovno stavbo na Bleiweiso-va cesti 4.
ULTIMA majčkene cene vozil iz zaloge!Sedaj si resnično lahko privoščite svojega novega Volkswagna in uživate v njem.
www.avtohisavrtac.si
08 PETEK_22. 05. 2009
orek je bil takonamenjen Ču-kom. MatjažKončan, VinkoCankar, Jože Po-
trebuješ in najmlajši član, kije zamenjal Marka Vozlja,Gorenjec z žametnim gla-som Jernej Tozon so pred-stavili svoj novi album Mal'naprej. Promocijo je izkori-stila tudi restavracija Angel vMercator Centru Šiška intako slavnostno odprla svojoteraso s Čuki.
Med povabljenimi se jetrlo znanih in manj znanihosebnosti iz slovenskegaglasbenega in igralskega sve-ta, prijateljev Dade in Brane-
ta Jerovška, lastnikov znam-ke Kaval Group, kamor soditudi nova omenjena terasa.
Na novem albumu priljub-ljenih Čukov je dvanajstskladb, večino besedil inglasbe je napisal ter produ-centskega dela opravil JožePotrebuješ, dva remiksa (zaskladbo U u u in Kukamopod senčnik njen) pa je 'za-krivil' tudi Pipi, član skupineKarma. Med skladbami naj-demo tudi naslovni komadalbuma, ki smo ga prvič sli-šali na Emi 09, Mal naprejpa mal' nazaj, v ušesa pa grenajbolj Zvočnik na pločnik,pesem, ki je všeč tudi trideset-letnicam.
Promocija novega albumaje potekala v simpatičnemrazpoloženju, program pa je
povezovala kar njihova glas-bena kolegica Alenka Godec,ki je fantom zaželela uspešnoprodajo nove zgoščenke in sejim pridružila tudi pri petju.
Seveda je bil glavna zvezdavečera najmlajši Čukec Jer-nej Tozon, ki je bil ravno vnedeljo gost oddaje Spetdoma. V oddaji smo izvedeli,da je kot študent delal tudi vJelovici, in sicer je zlagal plo-he, da ga glasba spremlja žeod malega, v oddaji pa je zdrugo gostjo Piko Božič zapelslavnega Komarja. Z bratomUrbanom je imel Štrudlband, bil celo poklicni vojak,končno pa ugotovil, da ganajbolj veseli delo z otroki.Prvič smo ga Slovenci (pred-vsem pa je padel v oči Sloven-kam) opazili v videospotu Sa-
škine Levinje, kjer smo se vsispraševali, kdo je fant, ki na-stopa z njo, kar pa je bil le za-četek njegove kariere pododrskimi in filmskimi lučmi.Preprost in prijazen fant, kise nam je takoj prikupil.
Največ je ta večer sevedagovoril Jože, ki se je z odra za-hvalil vsem, ki so Čukom po-magali pri nastajanju albu-ma, pa tudi na prijatelje in že-nino mamo ni pozabil, saj jegospa praznovala rojstni dan.
Če vas zanima, kako zve-nijo Čuki v živo, pa jim lah-ko prisluhnete že takoj jutri,ko kranjski najboljši sosedna Primskovem praznujesvoj sedmi rojstni dan inbodo nastopili med 10. in 13.uro, otroke pa bo mimogre-de zabaval tudi Ribič Pepe.
DRUŽABNA KRONIKA
Ženska zaroka
Cynthia Nixon, znana kot Mirandaiz uspešnice Seks v mestu, je nashodu za pravice istospolno usmer-jenih v New Yorku sporočila, da stase z dolgoletno prijateljico Chris-tine Marinoni, aktivistko za boljšeizobraževanje, prejšnji mesec
zaročili. Že pred časom je povedala, da bo poroka šele,ko bodo te uzakonjene: "Nočem se poročiti pod pretve-zo. Radi bi to storili resnično, dejansko, na zakonitnačin, ki bi ga država priznavala."
Skrivnosti fant je Swizz Beatz
R'n'B lepotica Alicia Keys je zaljubljena vglasbenega producenta in raperja SwizzBeatza. "To, kar imava, je dragoceno, aniti približno še nisva pripravljena naotroka ali prstan," je končno potrdil zve-zo, saj se je že od lani, ko mu je pripra-vila zabavo za rojstni dan, vedelo, da se
med njima nekaj plete. On se ločuje od ameriške pevkeMashonde, s katero imata dveletnega sina, a vztraja, daAlicia ni kriva za propad zakona.
Otepa se spolnih obtožb
Natakarici, ki sta v San Diegu delaliv restavraciji Randeja Gerberja,moža manekenke Cindy Crawford,ga tožita zaradi spolnega nadlegov-anja. Zatrjujeta, da ju je odpustil,ker mu nista hoteli storiti spolnihuslug, ena od njiju celo, da jo je
skušal poljubiti in ji roko potisnil pod krilo. Gerberjev pri-jatelj, igralec George Clooney, ki naj bi bil v restavracijitisto noč, o incidentu pravi, da se "nikoli ni zgodil, pika",je pa tudi pripravljen opraviti test z detektorjem laži.
Lepota kot breme
Jessica Biel v intervjuju za revijo Alluretarna, da je lahko lepota za igralko resenproblem. "To je resnično težava, morambiti odkrita. Rada bi le priložnost. Če vamna avdiciji ne bom všeč, me ne najemite.Toda če me nočete niti videti, je toboleče," se pritožuje. Kar se tiče zveze z
Justinom Timberlakom, pravi, da ne ve, če si želi poroke,saj ima še veliko dela s kariero. Želi si vloge, kot jih do-bivata kolegici Scarlett Johansson in Natalie Portman.
VRTIMO GLOBUSSAM NAPREJ IN NIČ NAZAJTako pravi Jernej Tozon, član skupine Čuki, čeprav ima nosilna pesem njihovega novega albumanaslov Mal' naprej pa mal' nazaj.
Tanja Grabnar, Alenka Godec in Boštjan Grabnar - glasbeniustvarjalec, ki je tudi sodeloval pri nastajanju novega albuma Mal' naprej. / Foto: Tina Dokl
Dva glasbena Matjaža - Zupan in Vlašič - sta se tudi znašlana torkovi predstavitvi novega albuma skupine Čuki. / Foto: Tina Dokl
Alenka Brun
T
Tina in Silvija, plesalki, ki Čuke spremljata že od nastopana letošnji Emi. Nasmejani dekleti popestrita moški oderin nastop skupine. / Foto: Tina Dokl
Čuki v akciji na angelski terasi / Foto: Tina Dokl Jernejevi bratje: Urban, Miha in Klemen / Foto: Tina Dokl
Pevka Manca Špik in poslovna ženska Dada Jerovšek terAleš Bartol (Mambo Kings) in nov pevec Samuel Lucas
Oglasili so se tudi Alfi Nipič s sinom Dejanom ter Jernejevastarša Zdenka in Tomaž Tozon. / Foto: Tina Dokl
Foto
: Tin
a D
okl
