Embed Size (px)
Citation preview
PETEK, 4. septembra 2009
vseb
ina
70
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Stiska v vrtcihZa prostorsko stisko v vrtcih so trijerazlogi: pravica staršev do brezplač-nega vrtca za drugega in vse nadalj-nje otroke iz iste družine, porast šte-vila novorojenih otrok in vse manjšemožnosti za varstvo otrok pri starihstarših.
10
GG+
Danes bo oblačno z občasnimipadavinami, ki se bodo zvečerokrepile. V soboto se bo razjas-nilo. V nedeljo bo precej jasno.Hladneje bo.
VREME
jutri: razjasnilo se bo ....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Presežek Vzajemnepripada lastnikom"Vzajemna je neprofitna vzajemnazavarovalnica. Če se ji nabere prevečsredstev, mora presežek vrniti lastni-kom ali se z njimi dogovoriti o njego-vi porabi," pravi Mateja Kožuh No-vak, predsednica Zveze društev upo-kojencev Slovenije.
11
GG+
Jeseničani ne bi dalibazenaŠtevilne Jeseničane so razburili načrtiObčine Jesenice, da bi bazen na ko-pališču Ukova podrli in tam zgradilistanovanjske bloke. Župan TomažTom Mencinger zagotavlja: "Doklerne zgradimo novega bazena, kopališ-če Ukova ostaja."
24
Program za obliznit prsteNova gledališka sezona Prešernove-ga gledališča prinaša ambiciozenprogram, v katerem se odraža današ-nji čas recesije, totalnega kapitalizmain porušenih medsebojnih odnosov.Za začetek sredi septembra prihajaGogoljev Revizor v režiji Mateje Ko-ležnik.
27
KULTURA
62 let Prvi predhodnik tednik Gorenjec leta 1900Gorenjski časnik od leta 1947
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
ZADNJA
8/21 °C
97
70
35
26
66
02
5
Leto LXII, št. 70, cena 1,35 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in 0b petkih naklada: 22.000 izvodov www.gorenjskiglas.si
Danica Zavrl Žlebir
Predoslje - Sodobni kanonvečne mladosti je generacijotretjega življenjskega obdo-bja odrinil na družbeni rob,ob takšnem odnosu pa iz-gubljamo pomemben druž-beni potencial, bogastvo iz-kušenj, pridobljenih na pre-hojeni življenjski poti, zna-nja in modrosti, ki jih pre-more (le) starost, je dejal Pa-vel Gantar, govornik na 19.srečanju upokojencev Go-renjske včeraj v Predosljah.Dodal je, da se razmere ven-darle izboljšujejo in da simoramo v skupnosti priza-
devati, da bi dejavneje vklju-čili starejše v družbo in da bivzpostavili sodelovanje medgeneracijami. Pri tem imaposebno vlogo tudi državnizbor, ki mora kot zakonoda-jalec bedeti nad tem, da seohranja družbeno ravnoves-je.
Srečanja, ki so ga družnopripravili Mestna občinaKranj, Društvo upokojencevKranj (skupaj z društvoma izPredoselj in Kokrice) ter Po-krajinska zveza društev upo-kojencev Gorenjske, se jeudeležilo okoli pet tisoč lju-di. Gorenjska pokrajinskazveza je največja v Sloveniji,
saj šteje blizu 34 tisoč upo-kojencev, je povedal njenpredsednik Janez Šolar. Sre-čanje so pozdravili tudikranjski župan DamijanPerne, prvi mož kranjskihupokojencev Franci Šmajdin predsednica vseh sloven-skih upokojencev MatejaKožuh Novak. Slednja jenavzoče znova pozvala kpodpisovanju pooblastil zaizredno skupščino Vzajem-ne, s čimer želijo njeni last-niki (vseh zavarovancev jedevetsto tisoč, upokojencevokoli šeststo tisoč) dosečivečji vpliv na upravljanje tezavarovalnice.
Starejši neprecenljiv vir modrostiZnanje in izkušnje so neprecenljiv dar modrosti, ki lahko predstavljadodano vrednost, če jo dopolni mladostna energija, je na srečanjugorenjskih upokojencev dejal predsednik državnega zbora Pavel Gantar.
Izjemno visoka obrestna mera za depozite od 91 do 180 dni.www.gbkr.si
Več kot pet tisoč upokojencev je obiskalo gorenjsko srečanje v Predosljah. / Foto: Gorazd Kavčič
Ljubljana
Nova navodila glede gripe
Za obravnavo bolnikov s sumom na okužbo z novim viru-som gripe veljajo nova navodila, ki so skladna s priporočiliSvetovne zdravstvene organizacije in Evropskim centrom zaobvladovanje bolezni, so sporočili z Inštituta za varovanjezdravja. Po novem se s protivirusnimi zdravili zdravijosamo oboleli z večjim tveganjem za težji potek te bolezni inbolniki s težko klinično sliko. Preventivno jemanje protivi-rusnih zdravil se ne predpisuje več tistim, ki so v tesnem sti-ku z bolnikom, državni sekretar pri ministrstvu za zdravjeIvan Eržen pa svetuje, da se poskuša omejiti širjenje bolez-ni v posameznem gospodinjstvu tako, da bolnika neguječim manj oseb in da se bolnik zadržuje v posebnem prosto-ru. Zelo pomembno je redno prezračevanje prostorov inumivanje rok. Laboratorijskega potrjevanja virusa ne izvaja-jo več pri vsakem bolniku, ampak samo še v določenih iz-jemnih primerih.Do 30. avgusta je bilo v Sloveniji potrjenih 217 okužb z no-vim virusom gripe. S. K.
Boštjan Bogataj
Kranj - Tekstilno podjetjeZvezda se je znašlo v velikihtežavah, delavcem so plače iz-plačali z zamudo, vodstvo pahkrati napoveduje odpušča-nja in čakanje na delo. "Za-kasnitev izplačila plač se zgo-di," pravi Dušan Dolamič,lastnik in direktor Zvezde, kise je intervjuju za Gorenjskiglas (kljub dogovoru) izognil.
Kljub temu nam je v krat-kih telefonskih pogovorihpotrdil, da je podjetje v hudihlikvidnostnih težavah in kon-stantnem minusu, da je pro-izvodni program zastarel ingredo zato v razvoj visoko-tehnoloških materialov zapolicijo, gasilce in vojsko.
"Za stanje v podjetju je sicerdelno kriva gospodarska kri-za, še bolj pa prepozno pre-
strukturiranje in usmeritev vnove programe. Vse to bimorali opraviti pred petimi,
šestimi leti," razloge za klavr-no stanje v Zvezdi pojasnjujeDolamič. Dodaja, da je na is-tem kot delavci in nima kapi-tala za čudežno rešitev.
Po drugi strani so nam de-lavci povedali, da je bilo pod-jetje do njegovega prihoda vsorazmerno dobri kondiciji."V 30-letni zgodovini plačeniso zamujale, letos niti re-gresa še nismo dobili. Zaradinestabilne situacije izgublja-mo kupce, podjetje je imelojulija tudi blokiran račun," sopovedali zaposleni, ki sesprašujejo, zakaj jo je novilastnik sploh kupil, če sedajnima kapitala za vlaganja vnove programe. Klasični pro-gram tekstila naj bi prinašalizgubo že več let.Zaposleni v Zvezdi že več mesecev ob petkih ne delajo.
Ali bo Zvezda obstala?V Zvezdi bo deveterica delavcev ostala brez službe, 28 jih odhaja na čakanje.
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
2GORENJSKI GLAS
petek, 4. septembra 2009POLITIKA [email protected]
Danica Zavrl Žlebir
Brdo - Na posvetu so sloven-ske diplomate pozdravilipredsednik države DaniloTürk, predsednik vlade Bo-rut Pahor in zunanji mini-ster Samuel Žbogar. Premi-er Borut Pahor je zbranimdiplomatom dejal, da želivlada v premagovanje gospo-darske krize dejavno vključititudi diplomatski aparat. Ve-leposlanike je pozval, naj posvojih najboljših močeh po-magajo slovenskemu gospo-darstvu in prispevajo h krepi-ti stikov slovenskih podjetij sposlovnim svetom v državah,kjer delujejo, s čimer bodonašemu gospodarstvu poma-gali doseči boljše rezultate.Pahor, ki je tega dne odpoto-val v Gdansk na slovesnostob 70. obletnici začetka dru-ge svetovne vojne, kjer se jesrečal tudi s hrvaško premi-erko Jadranko Kosor, je na
srečanju na Brdu poudarilpomen reševanja odnosovmed sosedama. V zvezi stem problemom sedaj svojovlogo igra "tiha diplomacija",v Gdansku pa sta oba premi-era izrazila upanje, da bopredlog rešitve izdelan v pri-hodnjih tednih. Pri tem stadržavi v stiku s švedskimpredsedstvom EU. Po premi-erovi oceni bi rešitev vpraša-nja meje med Slovenijo inHrvaško močno razbremeni-la slovensko zunanjo politikoin slovenske diplomate posvetu ter jim omogočila, dato energijo usmerijo dru-gam, med drugim na Zahod-ni Balkan. Izjemen geopoli-tični položaj naši državi pravv tej regiji omogoča, da odig-ra povezovalno vlogo, enakotudi v širšem mednarodnemprostoru, je na srečanju vele-poslanikov na Brdu dejalpredsednik države DaniloTürk. Predsednik, ki ima
tudi sam bogate diplomatskeizkušnje (nazadnje je delovalkot veleposlanik pri OZN), jeslovensko diplomacijo ozna-čil kot zrelo in uspešno priopravljanju njenih nalog,med katerimi je bilo tudi lan-sko predsedovanje Evropskiuniji. Treba pa bo razmislitio nadaljnji strategiji zunanjepolitike in o vlogi Slovenije v
mednarodni skupnosti. Tamse naša država lahko uveljavis pobudami na področju hu-manitarne dejavnosti, člove-kovih pravic, medkulturnegadialoga, povezovanja, je dejalpredsednik države. Na po-svetu na Brdu so diplomatirazpravljali tudi o načrtova-nih spremembah zakona ozunanjih zadevah.
Diplomacija naj bo v pomoč gospodarstvuNa Brdu so se na že petnajstem posvetu slovenske diplomacije zbrali veleposlaniki Slovenije po svetu. Ti delujejo že v skoraj petdesetih državah.
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Še enkrat knjige!Zaradi izjemnega zanimanja za knjige, ki smo jih podarjalizadnjič, vam bomo, dragi naročniki, podarili še nekaj knjig:- Ljudmil Rus: Njeno veličanstvo kitara in njeni podaniki- Škofjeloški pasijon 2009- Dr. Joseph Murphy: Bogastvo in uspeh- Marko Vrhunec: Josip Broz Tito- Boštjan Bezlaj: Nesebičen dogodek- Dr. Branko Berčič: Domoznanski spisi- Zgodovinski časopis, Historical Review- Cene Matičič: Vpet v pomlad sedemdesetih letČe si želite katero od teh knjig, nam naslov knjige s svojimipodatki najkasneje do srede, 9. septembra, pošljite naGorenjski glas, Bleiweisova 4, Kranj, ali na [email protected].Če bo zanimanja za eno knjigo več, bomo prejemnika izžrebali.Nagrajenci, ki jim bomo poslali knjige:Knjigo Večne lipe prejme Marjan Bajt iz Kranja, Nekoč jebilo jezero prejme Danica Šolar iz Železnikov, Ivan Pipan izRadovljice prejme knjigo Jesenice, Berta Bertoncelj iz Selcknjigo Železniki skozi čas in Matjaž Kumer iz Gorenje vasiZeleni planet. Vsem, ki ste nam pisali, katero knjigo želite,se zahvaljujemo za sodelovanje! D. K.
Martinj Vrh
V nedeljo srečanje na Puču
V nedeljo. 6. septembra, bo na kmetiji odprtih vrat na Pučuv Martinj Vrhu tovariško srečanje borcev, občanov in mladi-ne, ki ga prirejajo Skupnost borcev gorenjskih partizanskihodredov in enot Kranj in odbori Zveze borcev za vrednoteNOB Škofje Loke, Jesenic, Kranja, Radovljice in Tržiča. Nasrečanju, ki se bo začelo ob 11. uri, bo govoril Miran Potrč,podpredsednik državnega zbora in stranke Socialnih demo-kratov. Dogodek bodo popestrili s kulturnim programom, vkaterem bodo obiskovalci lahko prisluhnili (in pritegnili)tudi partizanskim pesmim. D. Ž.
Brdo
Mladinski dogodek ob obletnici Sveta Evrope
Na Brdu je včeraj popoldne potekal mladinski dogodek, po-svečen 60-letnici Sveta Evrope, ki sta ga pripravila Urad Re-publike Slovenije za mladino in Evropski forum mladih v so-delovanju z Mladinskim svetom Slovenije. Namen dogodkaje mladim Evropejcem predstaviti in poudariti vrednoteorganizacije Sveta Evrope in spodbuditi nov pogled na pri-hodnost, ki temelji na pravicah. Ob tej priložnosti so spreje-li skupno stališče, slovesno izjavo o nujni obravnavi mladih,ki bo temeljila na pravicah, in naj bi jo mladi Evrope preda-li Svetu Evrope ter naj bi se uporabila kot orodje pri stalnemprizadevanju za te pravice. Uvodni govornik je bil predsed-nik državnega zbora Pavel Gantar. D. Ž.
Tržič
Skrb za okolje prednostna naloga prihodnosti
Ob nedavnem začetku gradnje čistilne naprave v Tržiču jetamkajšnja občinska organizacija LDS v izjavi za javnost po-udarila pomen varovanja in ohranjanja okolja, o čemer so vLDS opravili tudi javno razpravo. Ta je pokazala na nekate-re pereče lokalne probleme, od pomanjkanja pitne vode vsušnih mesecih do koncepta regijskega odlaganja odpadkovin izbire lokacije za njihovo zbiranje in predelovanje. O za-četku gradnje čistilne naprave pa v sporočilu za javnost, kiga podpisuje predsednica Andreja Potočnik, pravijo, da greza ključni trenutek razvoja občine Tržič, za strateški projekt,ki bo občutno vplival na kvaliteto življenja v prihodnje, sajbodo z njim problem zagotavljanja pitne vode ter odvajanjain čiščenja odpadnih voda v najgosteje naseljenih delih Tržiča rešili za prihodnjih petdeset let. D. Ž.
Darilo
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
izžrebanemu naročniku časopisa
Avtokarto prejme FRANC VOGLAR iz Nakla.
KRATKE NOVICE
Predsednik države Danilo Türk in zunanji minister SamuelŽbogar z diplomati na Brdu / Foto: Gorazd Kavčič
Danica Zavrl Žlebir
Ljubljana - Resolucijo, s kate-ro bi podprli resolucijo evrop-skega parlamenta o evropskizavesti in totalitarizmih, staza izredno sejo predlagaliopozicijski stranki SDS inSLS, na isti seji pa bosta tudipredloga novel zakonov o voj-nih grobiščih in o žrtvah voj-nega nasilja, ki ju je v zakono-dajni postopek predlagalaskupina poslancev s prvopodpisanim Bojanom Konti-čem (SD). Predlog zakonaspreminja določila obstoječe-ga zakona o vojnih grobiščih,
povezana z označbami navojnih grobiščih, in ureja ne-katera vprašanja, povezana zvzdrževanjem ter urejanjemvojnih grobišč in posmrtnihostankov žrtev. Z novelo za-kona o žrtvah vojnega nasiljapa jasneje opredeljuje katego-rije žrtev vojnega nasilja, od-pira možnost, da status žrtvevojnega nasilja in pripadajočepravice pridobijo tudi posa-mezniki, ki do sedaj nisoimeli te možnosti, in sicerotroci ubitih staršev ter osebe,ki so kot begunci med vojnomorale zapustiti svoje domo-ve. Obenem novela ne spre-
minja tistega člena zakona, kidoloča, da status žrtve vojne-ga nasilja ne more dobiti ose-ba, ki je prostovoljno ali po-klicno sodelovala na straniagresorja. Predlog novele za-kona o vojnih grobiščih meddrugim predvideva ureditevskupne kostnice, ki naj bi sepostavila na Teharjah, terspomenik vsem žrtvam, ki bise postavil v Ljubljani. Določatudi napise za omenjena gro-bišča. Na skupni spomenik vLjubljani bi zapisali Županči-čev verz Domovina je ena,nam vsem dodeljena in enoživljenje in ena smrt. Vojna
grobišča bi dobila napis Umr-li kot žrtve vojne, povojna gro-bišča pa napis Žrtve vojne inrevolucionarnega nasilja.
V SDS ob tem opozarjajo,da gre za neusklajeni besedi-li. Po mnenju poslancaFranceta Cukjatija novela za-kona o žrtvah vojnega nasiljane odpravlja neskladnosti zustavo zaradi nepriznavanjastatusa žrtve vojnega nasiljacivilistom, ki so bili izpostav-ljeni nasilju partizanskihenot. Žrtve t. i. drugih oboro-ženih sil pa po njegovih be-sedah obravnava žaljivo indiskriminatorno.
O vojnih zakonih in totalitarizmihV torek bodo poslanci na izredni seji državnega zbora obravnavali predloga vojnih zakonov in resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmih.
Danica Zavrl Žlebir
Kranj - Ministrstvo za okoljein prostor je avgusta predlo-žilo v javno razpravo zakon oTriglavskem narodnem par-ku, predvidena je trideset-dnevna javna obravnava. V nevladni okoljevarstveniorganizaciji Alpe Adria Greenočitajo, da je bilo to storjenosredi poletnih počitnic, ko jebila tudi večina okoljevar-
stvenikov na dopustu, in za-htevajo podaljšanje roka zaoddajo pripomb. Predsednikte organizacije Vojko Ber-nard v sporočilu za javnost še dodaja, da imajo nevladneorganizacije v skupini, ki jepripravljala zakon, samoenega predstavnika, njihovepripombe so lahko vselejpreglasovane. V zvezi z grad-njami v Triglavskem narod-nem parku očita, da namera-
vajo na tem območju obnav-ljati in širiti vojaške objekte,kritičen je do gradnje asfalti-rane biatlonske proge, ki jeuničila krajino na Pokljuki,do namenov ministrstva zašolstvo in šport, češ da želi vTamar asfaltirati in razširiticesto, ki bi bila izhodišče zanadaljnjo pozidavo polegNordijskega centra v Planici.Nekaj podobnega naj bi sepo njegovem dogajalo tudi z
Voglom, "saj bi brez strokov-nih podlag o klimatskih spre-membah gradili smučarskicenter z umetnim zasneže-vanjem, želijo pa tudi graditipredor pod Vršičem". Ome-nja tudi okoli dvesto črnihgradenj na najbolj privlačnihlokacijah. V Alpe Adria Gre-en zato razmišljajo, da bizbrali podpise za izvedbo re-ferenduma o ohranitvi teganarodnega parka.
Zahtevajo podaljšanje javne razprave
ODGOVORNA UREDNICA Marija Volčjak
NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICECveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir
UREDNIŠTVONOVINARJI - UREDNIKI:
Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Igor Kavčič, Suzana P. Kovačič,Urša Peternel, Mateja Rant, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Simon Šubic,
Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Štefan Žargi;stalni sodelavci:
Marjana Ahačič, Maja Bertoncelj, Matjaž Gregorič, Ana Hartman, Jože Košnjek,Milena Miklavčič, Miha Naglič, Jasna Paladin, Marjeta Smolnikar, Ana Volčjak
OBLIKOVNA ZASNOVAJernej Stritar, IlovarStritar d.o.o.
TEHNIČNI UREDNIKGrega Flajnik
FOTOGRAFIJA Tina Dokl, Gorazd Kavčič
LEKTORICA Marjeta Vozlič
VODJA OGLASNEGA TRŽENJAMateja Žvižaj
GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas,d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj / Tel.:04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-mail: [email protected]; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/20142 47 / Delovni čas: od ponedeljka do četrtka neprekinjeno od 8. do 19. ure, petek od 8. do16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih inpetkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: Druck Carinthia GmbH & CoKG, St. Veit/Glan(Št. Vid na Glini), Avstrija / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,35 EUR, letna na-ročnina: 140,40 EUR; Redni plačniki imajo 10 % popusta, polletni 20% popusta, letni 25 %popusta; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče števil-ke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja /Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.
3GORENJSKI GLASpetek, 4. septembra 2009 AKTUALNO [email protected]
Ana Hartman
Kranj - "Gosposvetska ulicaje bila doslej ena od nevral-gičnih točk v Kranju. Ljudjeso me vseskozi klicali, kolikoje lukenj, kdaj bomo uredilicesto, da se tu niti rešilec nemore spodobno peljati," jena torkovem odprtju prenov-ljene Gosposvetske uliceobujal spomine kranjski žu-pan Damijan Perne. Podo-bnih klicev jeznih občanovvsaj za to cesto zdaj bržkonene bo več, saj je polkilometr-ski odsek dobil novo asfaltnoprevleko, še pomembnejšepa je po mnenju župana vsetisto, kar se skriva pod njo:"Obnovili smo del kanaliza-cije in električno napeljavo,tu teče zelo pomembna vo-dovodna žila, zaradi presla-bih pritiskov vode pa je biladoslej požarna varnost vpraš-ljiva. S prenovo Gosposvet-ske ulice smo tako zagotovilitudi bolj varno življenje vtem predelu Kranja, ki je iz-redno pomemben. Tu je veli-ka frekvenca prometa, saj greza območje ob zdravstvenemdomu in bolnišnici."
Za večjo varnost pešcev soposkrbeli s pločniki (na stra-ni ob zdravstvenem domuna celotnem odseku, na na-sprotni strani pa na delu odKidričeve ceste do Levstiko-ve ulice), parkiranje na njihpa preprečujejo stebrički."Vemo, da je parkiranje vtem predelu problem, in s
tem se bomo ukvarjali še na-prej," obljublja župan. Ome-nimo še prometno ureditev,saj je odsek med Levstikovoin Stošičevo ulico enosme-ren, del med Kidričevo inLevstikovo pa je dvopasoven.
Prenova Gosposvetskeulice je stala blizu pol mili-jona evrov, potekala je deset
mesecev, gradbena dela paje izvedlo Cestno podjetjeKranj. Ob tej priložnosti ježupan spomnil še, da se za-ključujejo druga stopnja ob-nove kranjskih mestnihulic in dela na Savski cesti,čaka pa jih tudi obnova Slo-venskega trga z Jelenovimklancem.
Obnovili Gosposvetsko ulicoGosposvetska ulica v Kranju, ki je bila vrsto let v zelo slabem stanju, je dobila povsem novo podobo.
Župan Damijan Perne je z rezanjem traku simbolično predal namenu prenovljeno Gosposvetsko ulico. / Foto: Tina Dokl
Ana Hartman
Selca - Minuli torek, na prvišolski dan, so v vrtcu v podru-žnični šoli v Selcih odprlinovo igralnico. "S tem smopridobili prostor za štirinajstotrok prvega starostnega ob-dobja, skupaj pa bo tako vrtecv Selcih po novem obiskova-lo 60 otrok. Vesel sem pri-pravljenosti občine Železnikiza reševanje problemov otro-škega varstva in povečevanjezmogljivosti vrtca," je dejalFranc Rant, ravnatelj OŠ Že-lezniki. "Igralnica predstavljanovo kvaliteto na področjuvarstva, vzgoje in izobraževa-nja," je poudaril župan Miha-el Prevc. Nad novo pridobit-vijo v Selcih je bil navdušentudi direktor direktorata zavrtce in osnovno šolstvo Bo-ris Černilec: "Dane so mož-nosti za kvalitetno delo. Za-četi šolsko leto v novih pros-torih, je nekaj posebnega."Odprtja se je udeležila tudidirektorica kranjskega zavo-da za šolstvo Mojca Škrinjar.
Investicija se je začela že vzačetku leta z ureditvijo novešolske učilnice v mansardi, sčimer se je v pritličju sprostilprostor za dodatno igralnicovrtca. V sklopu 160 tisoč ev-
rov vredne investicije so po-leg igralnice na novo uredilijedilnico, prostor in terasopred vrtcem, parkirišča vključ-no s šestnajstimi dodatnimiparkirnimi mesti, posodobilipa so tudi telovadnico. "Re-konstrukcija se bo sredi sep-tembra nadaljevala z dokonč-no ureditvijo mansarde, kjerbodo zgrajeni še multimedij-ska učilnica, knjižnica in dvi-galo," je napovedal župan.
Na odprtju igralnice so sedotaknili še problema, ki taretudi številne druge občine -
prostorske stiske v vrtcih. VSelcih je namreč dodatna ig-ralnica ni povsem rešila, sajbosta selški in železnikarskivrtec skupaj sprejela 190otrok, na čakalni listi pa poravnateljevih besedah še ved-no ostaja 18 malčkov, ki sobili prijavljeni na redni raz-pis, in devet otrok, ki so seprijavili kasneje. "Razumljivoje, da starši zaradi ugodnosti,ki jih ponuja država oz. obči-na, skušajo vse bolj vključitiotroke v vrtce," je dejal župan.Nova vrtčevska oddelka zato
načrtujejo pri rekonstrukci-jah centralne šole v Železni-kih in podružnice v Dražgo-šah, razmišljajo pa tudi, da bipo zgledu Škofje Loke posta-vili v Selcih še mobilni vrtec."Dostopnost do vrtcev se jezaradi nižjih cen in drugihugodnosti za starše povečala,več je tudi otrok, hkrati pa seubadamo s prostorsko stiskov vrtcih. Skupaj z občinami indrugimi ministrstvi iščemorešitve, da bi ta poseben tre-nutek prebrodili," pa je dejalBoris Černilec.
Nova igralnica omilila stiskoZahvaljujoč novi igralnici, bo vrtec v Selcih lahko sprejel štirinajst otrok več, kljub temu pa na čakalni listi ostaja 27 malčkov iz občine Železniki.
Ravnatelj Franc Rant je otroke popeljal v novo igralnico vrtca v Selcih. / Foto: Tina Dokl
Cveto Zaplotnik
Ljubljana - Po podatkih dr-žavnega statističnega uradase je v Sloveniji število skle-nitev zakonskih zvez v zad-njih tridesetih letih občut-no zmanjšalo. V letu 1978jih je bilo 14.695, deset letkasneje že samo 9.217,pred desetimi leti 7.528 inlani 6.703. Čeprav je bilo vlanskem letu število skle-njenih zakonskih zvez celoza dobrih pet odstotkov viš-je kot leto prej, se Slovenijas številom zvez na tisoč pre-bivalcev še vedno uvršča nazadnje mesto med država-mi Evropske unije. Lani jezakonsko zvezo prvič skle-nilo 5.716 ženinov in 5.904neveste, ženini so bili vpovprečju stari 30,9 leta alikar 4,9 leta več kot preddvajsetimi leti, neveste pa28,4 leta oz. 5,2 leta več kotv letu 1988. Povprečna sta-rost ženinov in nevest, ki soprvič sklenili zakonsko zve-
zo, se je tudi lani v primer-javi z letom prej še nekolikozvišala.
In kako je bilo z razveza-mi zakonskih zvez? Lani jihje bilo 2.246 ali dobrih 14odstotkov manj kot leto prej.Mož je bil ob razvezi starpovprečno 44,2 leta, žena paje bila skoraj tri leta mlajša.Razveže se četrtina sklenje-nih zakonskih zvez, med dr-žavami članicami Evropskeunije je le v Italiji manj raz-vez na tisoč prebivalcev kot vSloveniji. V skoraj 44 odstot-kih zakonskih zvez, ki sobile lani razvezane, ni bilovzdrževanih otrok, razveza-nih pa je bilo tudi 72 zvez, vkaterih so živeli trije vzdrže-vani otroci ali še več.
Od julija 2006, ko so za-čeli uporabljati zakon o re-gistraciji istospolne partner-ske skupnosti, pa do koncaminulega leta je bilo v Slove-niji registriranih tudi osem-najst tovrstnih skupnosti, od tega lani dve.
Več zakonskih zvez in manj razvezŽenini in neveste se še starajo. Registriranih jetudi osemnajst istospolnih partnerskih skupnosti.
Kranj
V spomin bazoviškim žrtvam
Ob 79. obletnici smrti bazoviških junakov bo danes ob 16.uri spominska slovesnost pri spomeniku bazoviških žrtev vPrešernovem gaju v Kranju. Slavnostni govornik bo županobčine Doberdob Paolo Vizintin. V kulturnem programubodo nastopili Moški pevski zbor Jezero iz Doberdoba,Moški pevski zbor Skala iz Gabrijter, Pihalni orkesterMestne občine Kranj in dijaki Gimnazije Kranj. S. K.
Suzana P. Kovačič
Žabnica - Dogodek, na kate-rega so tamkajšnji učiteljiin učenci dolgo čakali, jeravnatelj Osnovne šole Stra-žišče Pavel Srečnik opisal zbesedami: "To je dan, ko seuresničujejo sanje in je obe-nem darilo za stoti rojstnidan šole, ki smo ga prazno-vali pred dvema letoma."Šolski prag v novem šol-skem letu je prestopilo se-demdeset učenk in učencevod prvega do petega razredain šestdeset vrtičkarjev. Vnajvišjem nadstropju stavbeje svoj prostor dobila Kra-jevna skupnost Žabnica.Kot je povedal kranjski žu-pan Damijan Perne, je na-ložba stala skoraj dva mili-jona evrov, veliko večino de-narja je zagotovila občina."Lahko povem, da smo kon-čali tudi pogajanja za javno-zasebno partnerstvo za pro-jekt gradnje telovadnice obšolski stavbi, s čimer bom
seznanil mestne svetnikena oktobrski seji. Prihodnjeleto v takem času naj bi natem mestu že stala novašportna dvorana," je pove-dal župan.
Odprtja prenovljene šole,ob kateri so uredili tudi oko-lico, javno razsvetljavo inpreuredili prometni režim,se je udeležilo veliko številogostov, staršev, učiteljev,
učenk in učencev. V kultur-nem programu so nastopiliPihalni orkester Mestne ob-čine Kranj, otroci iz vrtca inšole ter igralec Janez Hoče-var - Rifle.
Šola v Žabnici kot novaTemeljito obnovljeno Podružnično šolo Žabnica so slovesno odprli dan pred začetkom novegašolskega leta.
4GORENJSKI GLAS
petek, 4. septembra [email protected]
Na slovesnosti ob odprtju prenovljene šole / Foto: Tina Dokl
Stojan Saje
Tržič - Turistično društvo Tr-žič, Občina Tržič in družbaPeko ohranjajo staro tradicijotržiških čevljarjev, ki so biliznani po sejmu na angelskonedeljo in "frajšprehungi",sprejemu vajencev med po-močnike. Slednji običaj bodoobudili igralci KUD Lom da-nes ob 19. uri, nastop pa po-novili v nedeljo ob 13.30. Obepredstavi bosta v atriju obči-ne oziroma Kulturnem cen-tru Tržič, če bo dež.
Spremljajoče prireditve sezačenjajo že danes zvečer.Območna obrtna zbornicaTržič bo ob 18. uri odprla raz-stavo izdelkov tržiških čev-
ljarjev v paviljonu NOB. Obisti uri bodo odprli razstavounikatnih izdelkov družin-skega podjetja Pelar&Bandeljv tržiški galeriji Vogal. Jutriob 9.30 bo v Tržiču start 17.mednarodnega tekmovanjana tekaških rolkah do Loma.Hkrati bo na starem prelazuLjubelj EU ples brez meja.Na ulicah Tržiča bo v nedeljomed 8. in 20. uro tradicional-ni Šuštarski sejem z več kottristo stojnicami v mestnemjedru. Ta dan bo odprla svojavrata tudi tovarna Peko, kivabi na ogled proizvodnje ob9. uri. Odprte bodo tudi pro-dajalne z obutvijo v trgov-skem centru Deteljica. Marsi-kaj poučnega, zanimivega in
zabavnega se bo dogajalo naveč prizoriščih. Na parkiriš-čih pri Peku bodo predstavit-ve varnosti v prometu, voja-ških poklicev in starih vozilter tekmovanje Najmočnejšišuštar. Pri Sokolnici bodoprikazi dela društev in roko-delcev, na parkirišču BPT tridni deluje zabaviščni park, vnedeljo pa bodo živi trije odriv mestu. Pri avtobusni posta-ji bodo ob 11.30 organizatorjipozdravili obiskovalce in po-delili priznanja za najlepšestojnice. Bogata bo tudi go-stinska ponudba. Ob drugihnastopih bo v nedeljo popol-dan ob tržnici "Šuštarska ve-selica" z ansamblom MixBand.
Praznik čevljarjevTržič bo ta vikend v znamenju 42. Šuštarske nedelje. Danes odpirajo razstavo obutve in uprizarjajo "Frajšprehungo".
DEPOZIT
Z DOSTOPOM DO SREDSTEV!4,4+0,4%
ZDAJDEPOZIT
Z DOSTOPOM DO SREDSTEV!4,4+0,4%
POTEM
Ujemite odlično obrestno mero v času, ko le-te padajo in imejte dostop do sredstev. V UniCredit Bank vam ponujamo privlačne 30-mesečne depozite v evrih z nespremenljivo 4,4-odstotno letno obrestno mero, ob tem pa vam zagotavljamo tudi dostop do nadomestnih sredstev v vsakem trenutku. Še niste prepričani? Ob prenosu poslovanja na našo banko vas namreč čaka še dodatna nagrada: 0,4-odstotni pribitek na obrestno mero depozita. Akcija traja od 1. septembra do 31. oktobra 2009 z možnostjo predčasnega zaključka. www.unicreditbank.si/akcijskidepozit
Pirniče
Semanji dan
Turistično društvo Pirniče vnedeljo, 6. septembra, orga-nizira prireditev Semanji danna Telečjem. Gre za četrtisprehod telet na tem koncusveta. Prireditev se bo začelaob 14. uri, v programu pabodo sodelovali skupinaStrune, ansambli Mladi god-ci, Sympathy, Minerali, OŠPirniče in likovna sekcijaKUD Pirniče. M. B.
Ana Hartman
Žirovnica - Ta konec tednabodo dogajanje v Žirovnicizaznamovali tradicionalniVeseli dnevi, ki jih na prire-ditvenem prostoru pod Brez-nico prirejajo Konjeniškiklub Stol, Trim Tim Žirovni-ca, Čebelarsko društvo An-ton Janša Breznica (ČD) v so-delovanju s Čebelarsko zve-zo Slovenije, žirovniški za-vod za turizem in kulturo terObčina Žirovnica. "Organi-zatorji pripravljajo zanimivatematska dneva, ki bosta po-vezana z zgodovino in tradi-cijo naše občine," je poudarilžupan Leopold Pogačar. Jutribo konjeniški dan; ob 11. uribo dresurna vožnja enovpre-ge in dvovprege, ob 13. uri vi-teške igre, ob 14.30 spre-tnostna vožnja enovprege indvovprege, ob 17. uri spre-tnostna vožnja vpreg, ob 18.uri bo zabava za najmlajše zBlejskim plesnim studiom,sledila pa bo še veselica zManco Špik in Veselimi sva-ti.
V nedeljo bo potekal me-deni dan z osrednjo priredit-vijo ob praznovanju 90-let-nice ČD Anton Janša, ki boob 15.30. Ob tej priložnostibodo predstavili jubilejnizbornik društva, zbrane pabosta med drugimi nagovo-rila tudi minister za kmetij-stvo, gozdarstvo in prehranoMilan Pogačnik ter predsed-nik Čebelarske zveze Slove-nije Boštjan Noč, sicer tudičlan domačega čebelarskegadruštva. Dogajanje se bo pri-čelo že ob 11. uri s čebelarski-mi veselo zabavnimi igrami,na katerih bo več kot dvajsetekip prikazalo dejavnost če-belarjev. Obenem bo potekalsejem čebeljih izdelkov inpridelkov ter domače hranein obrti, predstavilo se bo 26razstavljavcev, medeni danpa se bo zaključil z veselico zansamblom Modrijani."Čaka nas čebelarski dan zzelo široko vsebino. Mislim,da se bo prireditev prijela injo bomo pripravljali tudi vprihodnjih letih," je napove-dal Boštjan Noč.
Veseli dnevi v ŽirovniciV soboto bo konjeniški dan, v nedeljo pa medenidan ob praznovanju 90-letnice Čebelarskegadruštva Anton Janša Breznica.
Kranj
V soboto Živ žav na Pungertu
V soboto bo na Pungertu v Kranju otroški Živ žav, ki ga prire-ja društvo Pungert. Program se bo začel ob 10.30 s spre-vodom od Maistrovega trga do Pungerta, v katerem bodosodelovali kranjski pihalni orkester, mažoretke, cirkusant nahoduljah ... Ob 10.45 si bodo obiskovalci lahko ogledalicirkuško predstavo v izvedbi Teatra Cizamo, ob 11.30 bolutkovna predstava Gledališča Hiše otrok in umetnosti: De-vet mesecev, z Ajdo Rooss in Arpadom Balazsom. Ob 12.30bo otroke zabavala Damjana Golavšek, program pa bodopopestrili tudi plesalci KD Qulenium, predstavitvi gasilcev intabornikov, ustvarjalne delavnice, barvanje obrazkov, PikaNogavička, knjižna menjalnica, Lumpi kotiček ... A. H.
www.gorenjskiglas.si
5GORENJSKI GLASpetek, 4. septembra 2009
Boštjan Bogataj
Žirovski Vrh - Rodbina Ko-majsovih sega v leto 1880,ko sta kmetijo v Kopačniciprevzela gospodar Jur innjegova Marjana. Komajso-vi so priimek Krek v Kopač-nico prejeli s poroko njunehčere Johane in Lajnarjeve-ga Toneta iz Davče, danespa je rodbina tako zelo raz-vejana in tako različnih pri-
imkov, da vseh niti ne zna-jo našteti.
Tudi to je bil eden od raz-logov za drugo srečanje rod-bine Komajsovih. "Ni nasveč veliko Krekov, pa vendarnas ni bilo težko zbrati naenem mestu. Bratranci in se-strične se poznamo, našiotroci in vnuki pa že ne, zatosmo se že lani prvič zbrali,da se ne srečujemo le na po-grebih," je povedal Franc
Krek, gospodar Komajsovedomačije. Letos je organiza-cijsko palico prevzel njegovbrat Alojz Krek z domačijepr' Bukovcu.
"Na letošnjem srečanjunas je zaradi zadnjih počitni-ških dni, pa tudi slabega vre-mena nekoliko manj, le oko-li šestdeset," nam je poveda-la Marija Gruden, medtemko so nekateri ugotavljali, damora biti takšno srečanje
pripravljeno 'doma', v Ko-pačnici. Največ članov rodbi-ne je danes doma v Poljanskidolini, nekaj v Škofji Loki, patudi v Kranju in Križah jihnajdemo. Najstarejša udele-ženka srečanja je bila 84-let-na Dorica Krek, za zabavo jeposkrbel Joško Reven. Naharmoniko je igral znaneslovenske melodije, besedilapa nekoliko prikrojil sreča-nju rodbine.
Ne srečujejo se le na pogrebihPo uspešnem srečanju lani so se Komajsovi tokrat zbrali pr' Bukovcu v Žirovskem Vrhu.
Tržič
Odprtje obnovljenih ulic
Občina Tržič je uspešno končala obnovo ulic v starem mest-nem jedru Tržiča. Projekt, s katerim so zaživele ulice odTržiškega muzeja do parkirišča ob Mošeniku v novi podobi,delno financira Evropski sklad za regionalni razvoj. Več otem bosta povedala danes dopoldne na novinarski konfe-renci tržiški župan Borut Sajovic in Iztok Tonejec iz Cestne-ga podjetja Kranj. Ob 16.30 bo na parkirišču v ulici ZaMošenikom uradno odprtje pomembne naložbe za mestoin občino Tržič. Sledilo bo družabno srečanje, med katerimbo obiskovalce zabaval ansambel Vaška godba. S. S.
Tržič
Srečanje sosedov na Ljubelju
Občini Tržič iz Slovenije in Borovlje iz Avstrije letos prireja-ta že sedmi EU ples brez meja in semenj na starem prelazuLjubelj. Prireditev bo jutri, 5. septembra. Začela se bo ob9.30 z dvojezično gorsko sveto mašo. Organizatorji bodopripravili kulturni program, obiskovalci pa bodo zapeli inzaplesali ob glasbi. Za pogostitev bodo poskrbeli gostinci zobeh strani Ljubelja. Iz Tržiča bo peljal brezplačni avtobusna Ljubelj ob 8. in 11. uri. Nazaj se bo vračal ob 11.30 in ob17. uri. S. S.
Na tokratnem srečanju se je zbralo okoli šestdeset Komajsovih.
Jasna Paladin
Lukovica - Občina Lukovicadanes praznuje svoj občinskipraznik, osrednjo občinskoprireditev pa bo zaznamova-la velika dramska uprizoritevna osrednjem trgu v Lukovi-ci, s katero bodo zabeležilidvestoletnico napada doma-činov na francoske vojake naUčaku pri Trojanah.
"V tej dramski uprizoritvise naslanjamo na zgodovin-ska dejstva in osebe, ki sokrojile ta čas. V zgodbi setudi na nekoliko humorennačin sprehodimo skozifrancosko okupacijo, nasta-nek rokovnjačev, napad naTrojanah in zmagovito bitko
avstrijske vojske na Menge-škem polju leta 1813. To je biltudi eden največjih vojaškihdogodkov doslej v naši okoli-ci, saj je v njem sodelovalokar petnajst tisoč vojakov.Danes se vsi preveč obreme-njujemo s polpreteklo zgodo-vino, premalo pa poznamo tadel naše preteklosti, ki jeČrni graben močno zazna-movala. Igra bo prava paša zaoči, saj v njej sodeluje 21 ig-ralcev, trideset konjenikov,osemdeset drugih nastopajo-čih, kočije in celo top," je po-vedal župan Matej Kotnik, kije tokrat prevzel vlogo scena-rista in režiserja. Kot je po-udaril, je bil navdušen nadodzivom in dobrim sodelova-
njem lukovških društev inobčanov. "Vodja predstavePrimož Dežman je sam izde-lal trideset uniform, igralci sosi sami naredili orožje, lokal-ni gostilničarji nam bodo po-sodili različne rekvizite in na-sploh je cel kraj sodeloval pritej igri."
Na osrednji prireditvi obobčinskem prazniku bodopodelili tudi sedem občin-skih priznanj in plaket župa-na. Prejeli jih bodo: PGD Lu-kovica in PGD Prevoje zasvoji 120-letnici, MePZ Šent-viški zvon, Hokejski klubPrevoje, Mihael Andrejka,Društvo podeželskih ženaLukovica in Čebelarsko druš-tvo Lukovica.
V Lukovici praznujejo
Stojan Saje
Tržič - V občini Tržič so iz-koristili poletje za investicijein vzdrževalna dela v šolskihzgradbah. V Osnovni šoliKriže so preuredili sanitarijeza zaposlene. Stare niso večustrezale predpisom, zato sonaredili nove v nekdanjem
prostoru za fotokopiranje.Na prostoru starih so uredilipisarno. Za to naložbo so na-menili skoraj 13.200 evrov.Na podružnični OŠ v Lomupod Storžičem so namestilinov strelovod. Jeseni bodozačeli graditi parkirišča inigrišče, otroci pa bodo dobilinova igrala. Že ta mesec bo
na vrsti obnova rokometne-ga igrišča ob OŠ Križe, delaso ocenjena na več kot12.200 evrov. Občina je za-gotovila po eno novo učilni-co v OŠ Tržič in Bistrica tervrtcu Križe. Vzgojno varstve-ni zavod Tržič je sprejel vsevpisane otroke v tri vrtce. Došol so uredili in označili var-ne poti. V vasi Zvirče so ure-dili novo avtobusno postajo,kar izboljšuje tudi varnostotrok.
IZBERITE MODRO SVOJO POT
PRIDRUŽITE SE USPEŠNIM!
Zavarovalnica Maribor d.d.,
trdna in zanesljiva vseslovenska zavarovalna družba, ki je vredna zaupanja
išèe tri nove sodelavce/sodelavke
v PE Predstavništvu Kranj
ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA
Èe vas veseli delo z ljudmi, ste dinamièni, ustvarjalni, natanèni, komunikativni in željninovih izzivov, vas vabimo k sodelovanju.
Delovno razmerje se bo sklenilo za doloèen èas šest mesecev,s polnim delovnim èasom.
O rezultatih izbire bodo prijavljeni kandidati obvešèeni v roku 8 dni od sklenitve pogodbe o zaposlitvi z izbranim kandidatom.
Pogoji za zasedbo:�
�
�
�
�
�
�
�
�
�
�
�
Opravljena najmanj srednja šola (V. stopnja izobrazbe)Poznavanje dela z raèunalnikomKomunikativnostVozniški izpit B kategorijeIzkušnje na podroèju trženja zavarovanj, ni pa pogojAktivno znanje slovenskega jezika
Svojo vlogo z dokazili o izpolnjevanju navedenih pogojev pošljite v roku 5 dni od objave oglasa na naslov:
ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d., Cankarjeva 3, 2507 Maribor, Služba za splošnopravne in kadrovske zadeve, oddelek za razvoj zaposlenih.
Nudimo:�
�
�
�
�
�
�
�
Kontinuirano izobraževanjeDinamièno deloStimulativno nagrajevanjeMožnost izgradnje poklicne kariere
PREJELI SMO
Novosti v šolah in vrtcih
OpravičiloV petek, 14. avgusta 2009, je bila v Gorenjskem glasu objavlje-
na pritožba gospe Lee z naslovom Prijaznost urgentne ambulan-te v Kranju. Vodstvo Zdravstvenega doma Kranj je pritožbo bol-nice obravnavalo in ugotovilo, da je bila upravičena.
Zato se gospe Lei javno iskreno opravičujemo in ji želimo vse do-bro.
Lili Gantar Žura, dr. med.Direktorica Zdravstvenega doma Kranj
KRATKE NOVICE
6GORENJSKI GLAS
petek, 4. septembra 2009PREDDVOR PRAZNUJE [email protected]
Danica Zavrl Žlebir
Preddvor - V Bašlju, kjer soprvi dobili čistilno napravo,bodo nadaljevali z gradnjo ka-nalizacije. Objavljen je razpisin če bo šlo vse po načrtih, lah-ko oktobra ali novembra za-čnejo z gradbenimi deli po do-lini Belce. Za vodovod Laškopa projektirajo nov vodni zbi-ralnik, je o pridobitvah obprazniku z najbolj severno vas-jo v občini začel župan MiranZadnikar. Na Beli je končanodelo na cestnem odseku Spod-nja Bela-Srednja Bela, prepla-stili so tudi 700 metrov cestemimo cerkve na Sr. Beli, ure-dili so tudi kanalizacijo in bre-žino potoka, v nadaljevanju pabodo sedanje križišče protiZgornji Beli spremenili v kro-žišče. "Želeli smo zgraditi tudimost pri Zupancu, vendar nis-mo našli soglasja z lastniki," ješe povedal župan. Vrednostomenjenih del sicer obsega300 tisoč evrov, polovico tegaso dobili z vladne službe za lo-kalno samoupravo.
Zelo veseli pa so preureditvedoma krajanov na ZgornjiBeli. K 350 tisoč evrov vredninaložbi bo 120 tisoč evrov pri-spevalo kmetijsko ministrstvo(iz razpisa za razvoj podeželja),z njo pa je nove prostore dobilvrtec Čriček na Beli. "Vrtec jenarejen po najsodobnejšihstandardih in normativih. Le-tos bo deloval še tako, kot smovajeni, s skrajšanim progra-mom, za prihodnje leto pa žepričakujemo popoln program.Otrokom sta namenjeni velikaigralnica in telovadnica, v pr-vem nadstropju doma pa stadvorana s teraso in večja sobaza krajevno in društveno dejav-nost," je povedal župan. Za vsetri Bele so izdelane tudi idejnezasnove za primarno kanaliza-cijo, kar bodo jeseni predstavilikrajanom. Župan dodaja, dana tem območju tudi rednovzdržujejo sedaj makadamskocesto proti Žabljam, postopno
sanacijo pa načrtujejo za pri-hodnje leto.
Občina namerava pridobitigradbeno dovoljenje za čistilnonapravo (med Bregom in Tu-paličami), v fazi pridobivanjapa je tudi gradbeno dovoljenjeza sekundarni kanalizacijskivod Tupaliče-Breg-Potoče. Ob-čina se je prijavila na regijskirazpis, kjer kandidira za tri mi-lijone evrov. Hkrati s kanaliza-cijo bi urejali tudi vodovod zaTupaliče in Breg. Vodovod panačrtujejo tudi za Možjanco,za kar so že pridobili gradbenodovoljenje. Naložba je zelo dra-ga, zato se je bodo lotili po fa-zah. V prvi fazi je predvidenaureditev zajetja in vodnega zbi-ralnika, z napravo za čiščenjevode, širitev sistema pa je od-visna od pridobljenih nepov-ratnih sredstev.
V Kokri so dokončali mostpri Tekavcu, pri čemer so z de-lom in materialom pomagalidomačini. Za boljšo varnostšolarjev so zamenjali tudi ogra-jo na mostu na cesti proti šoli.Želeli so odstraniti tudi brv čezKokro pri šoli, ker je dotrajana,a domačini želijo, da ostane,zato jo bodo v kratkem obnovi-li. Proračun predvideva tudi 30tisoč evrov za sanacijo kritičnihodsekov v Kokri, dela napove-dujejo za jesenske mesece. Dr-žava pa trenutno dela tudi naodseku regionalne ceste pri
naselju Podjebelca. Jeseni palahko Kokrjani pričakujejotudi novo javno razsvetljavo,kar bo stalo 13 tisoč evrov.
V Mačah so na podlagi mne-nja zavoda za varstvo kulturnedediščine s pomočjo krajanovin cerkve obnovili oporni zidokoli cerkve sv. Antona, sep-tembra je predviden blagoslov.V Novi vasi je končana kanali-zacija. "Gre za največjo nalož-bo v občini, ki je veljala milijonevrov, sofinancirala jo je tudiEvropska unija. Z njo smo do-bili fekalno in meteorno kana-lizacijo, javno razsvetljavo,električne in telekomunikacij-ske vode v zemlji in na koncuasfalt. V času gradnje smo na-leteli na težave zaradi dotraja-nih vodovodnih cevi, njihovazamenjava je vse skupaj podra-žila za okoli 150 tisoč evrov.Naj se občanom ob tej prilož-nosti zahvalim za potrpljenjein za to, da so razumeli včasihneurejene in slabo označeneobvoze. Zahvala gre tudi vsem,ki so odstopili zemljišča, pose-bej še družinama Šenk inPipp, ki sta to storili brezplač-no," je o največji občinski na-ložbi, ki jo odpirajo na dan ob-činskega praznika, dejal MiranZadnikar. Že junija so sloves-no odprli cesto in kanalizacijov naselju Hrib, v občinskihprostorskih načrtih pa snujejoobvozno cesto proti jezeru Čr-
nava, ki jo že vrsto let želijo vtem delu občine. V vasi Potočeso sanirali del vodovodnega si-stema v vrednosti 44 tisoč ev-rov, izdelan pa je projekt za vsotraso v Potočah.
V Preddvoru je bila dokon-čana kanalizacija na Francariji,v Ulici Josipine Turnograjske,na Novljanski in Črnavski ce-sti, jeseni pa bodo nadaljevališe v delu naselja Šiška. Nanovo je narejena tudi javnarazsvetljava. Obnavljali so tudipokopališče: lani so obnovilimrliško vežico, letos pa platopred vežicami, kar je stalo 75 ti-soč evrov. V vrtcu pri osnovnišoli Matije Valjavca so letos zadaptacijo stavbe pridobili dvanova prostora, s čimer želijozadostiti večjemu vpisu otrok.Župan še dodaja, da je občinaod ministrstva za šolstvo brez-plačno dobila v upravljanjegrajski park (pravnomočno jenamreč rešen denacionaliza-cijski postopek gradu Dvor, kiostaja v lasti države). "Sedaj va-bim k sodelovanju društvo, kibi bilo pripravljeno vzdrževatipark, kakor je denimo dobrourejeno glede športnega parkaPregrad na Beli," še pravi žu-pan. V središču Preddvoraopazno raste tudi trgovsko sre-dišče, za stavbo, v kateri bonovi zdravstveni dom, pa inve-stitor še čaka gradbeno dovo-ljenje.
V vsaki vasi je kaj novegaObčina Preddvor 8. septembra praznuje občinski praznik. Letos imajo ob prazniku veliko pokazati:obnovljeno infrastrukturo v Novi vasi, urejeno cesto med Spodnjo in Srednjo Belo, preurejen vrtec v domu krajanov na Beli ... V vsaki vasi je kaj novega, je ob prazniku povedal župan Miran Zadnikar.
Spoštovane občanke, spoštovani občani,
ob prazniku Občine Preddvor Vam iskreno čestitamo in se zahvaljujemo za dosedanje zaupanje in sodelovanje.Posebne čestitke so namenjene dobitnikom občinskih priznanj, ki so s svojim delom in dosežki pripomogli
k uspešnosti in širšemu prepoznavanju naše občine.Obenem Vas vabimo na slavnostno akademijo in na druge praznične prireditve,
s katerimi bo praznovanje še bolj slovesno.
Župan Občine Preddvor Miran Zadnikar,občinski svet Občine Preddvor in občinska uprava Občine Preddvor
● 4. septembra ob 19. uri - odprtje likovne razstave Preddvorskih samorastnikov v hotelu Bor (na ogled bo do 30. septembra)
● 5. septembra ob 8. uri - tekmovanje voznikov gasilcev pri Jelovici
● 5. septembra ob 9. uri - odprtje razstave ročnih del Društva upokojencev Preddvor v turistični poslovalnici (odprta 5. in 6. septembra od 9. do 19. ure in 8. septembraod 14. do 19. ure)
● 7. septembra ob 16. uri - Turistično društvo Preddvor prireja pohod okoli preddvorskih gradov
● 7. septembra ob 19. uri odprtje razstave krajinske arhitekture Preddvora, grad Hrib Preddvor (na ogled bo do16. septembra)
● 8. septembra ob 17.30 - odprtje obnovljene infrastrukture v Novi vasi in na Novljanski cesti
● 8. septembra ob 19. uri - praznična sv. maša v cerkvi v Preddvoru
● 8. septembra ob 20. uri - v domu krajanov v Preddvoru,slavnostna akademija ob občinskem prazniku (nastopajoCerkveni pevski zbor sv. Petra Preddvor, Kvintet Smrtnik,slavnostna govornica dr. Mira Delavec)
● 12. septembra ob 10. uri - na športnem igrišču v Potočah,turnir trojk v odbojki na mivki
● 13. septembra ob 10. uri - 5. preddvorski kolesarski krog(start v športnem parku Pregrad Zgornja Bela)
● 16. septembra ob 10. uri - obisk predsednika Danila Türka v Preddvoru, ogled vrtca in doma krajanov na Beli, zatemogled spominske sobe Josipine Turnograjske v Domu starejših občanov Preddvor
● 16. septembra ob 16. uri - v Domu starejših občanov Preddvor, predstavitev knjige dr. Mire Delavec Josipina Turnograjska - moč vesti
● 18. septembra - krvodajalska akcija v bolnišnici Izola, odhodi od 5.55 do 6.30 z avtobusnih postaj v vaseh občine Preddvor (prirejata krajevna odbora Rdečega križaPreddvor in Bela)
● 21. septembra ob 8. uri - nordijska hoja izpred gostilneMajč v Preddvoru (prireja Društvo za zdravje srca in ožilja,obenem meritve in strokovni posvet)
● 27. septembra ob 14. uri - srečanje pri čebelarski lipi predvrtcem Storžek v Preddvoru
Prireditve obobčinskem prazniku
Preddvor
Štiri občinska priznanja
Ob letošnjem občinskem prazniku, 8. septembru, bodo naslavnostni akademiji v Preddvoru podelili štiri občinska priz-nanja, veliko in malo plaketo občine Preddvor ter dve plaketiJosipine Turnograjske. Veliko plaketo bo dobil Andrej Sod-nik za pol stoletja dela v prostovoljnem gasilstvu, malo padolgoletni predsednik gasilskega društva v Preddvoru CirilZupin za velik prispevek h gospodarskemu razvoju inizboljšanju pogojev za delo prostovoljnih gasilcev. PlaketiJosipine Turnograjske pa dobita Petra Lombar in MihaPrestor, prva za več kot dvajsetletno in drugi za več kot pet-najstletno delo v igralski skupini KUD Matije Valjavca.
Največja naložba v občini je infrastruktura v Novi vasi.Župan Miran Zadnikar
Končno urejene cesta med Spodnjo in Srednjo Belo.
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
Obč
ina
Pred
dvor
, Dvo
rski
trg
10
, Pre
ddvo
r
7GORENJSKI GLAS
petek, 4. septembra [email protected]
Maja Bertoncelj
Medvode - V torek se je z 9.kriterijem Medvod nadaljeva-la sezona kolesarskih dirk nadomačih tleh. Na startu sobili skorajda vsi najboljši tek-movalci slovenskih klubov,pa tudi nekateri, ki si kruhslužijo v tujini. Iz kvalifikacijse je v finale uvrstilo dvajsetkolesarjev in po 40 krogih(dolžine 600 m) je največtočk zbral Jure Kocjan (Car-miooro - A Style), ki si je vMedvodah tako prikolesarildrugo zmago. Najboljši je bilže leta 2005. Drugi je bil Ma-tej Stare (Sava), tretji pa Kri-stijan Koren (Bottoli). V dese-
terico so se poleg Stareta uvr-stili še trije Savčani: Blaž Fur-di (4.), mladinec Nejc Bešter(8.) in Uroš Šilar (10.). Savča-ni so bili torej edini konku-renčni slovenskim kolesar-jem, ki dirkajo za tuje klube,športni direktor Miran Kavašpa že sestavlja kontinentalnoekipo za prihodnje leto, ki nebo več štela deset, temvečosem kolesarjev.
"Kriterij v Medvodah jezame eden najlepših v Slove-niji. Tukaj si vsak želi zmaga-ti," je povedal LjubljančanJure Kocjan, ki ga je napove-dovalec zaradi črnega dresain kolesa poimenoval kar črnivitez. Torkove zmage ni pri-
čakoval, njegova velika željasedaj pa je nastop na sveto-vnem prvenstvu v cestnemkolesarstvu, ki bo v Švici. Se-lektor Martin Hvastija ga jeuvrstil na listo kandidatov.Znane pa so že vse kolesarke,ki jih bo Hvastija peljal na pr-venstvo. Interno normo so iz-polnile tri in med njimi jetudi zmagovalka ženske dir-ke v Medvodah Polona Bata-gelj. Poleg nje pa sta to še Si-grid Corneo in Blaža Kle-menčič, ki je trenutno na sve-tovnem prvenstvu v gorskemkolesarstvu. Sicer pa je Bata-geljeva v Medvodah zmagalapred Nino Homovec in PetroZrimšek.
"V ženskem cestnem kole-sarstvu sem drugo sezono,prej pa sem šest let tekmova-la v gorskem kolesarstvu," jepojasnila 20-letna Polona Ba-tagelj, ki prihaja iz Ajdovšči-ne, dirka pa za italijanskiklub. Kot pravi, bo letos scestnim kolesom prevozilaokrog dvajset tisoč kilome-trov. In kako na žensko cest-no kolesarstvo gledajo mo-ški? "Pogled je individualen.Jaz to pozdravljam in na togledam pozitivno. Vesel sem,da je med ženskami za cest-no kolesarstvo vedno več za-nimanja, za kar je dokaz tudidanašnji kriterij," je pogledselektorja Martina Hvastija.
Med kolesarji pa je bil najboljši Jure Kocjan, ki je nanočnem kriteriju v Medvodah zmagal že leta 2005.
Na kriteriju Medvod so dirkale tudi ženske (v sredini v rumenem dresu zmagovalka Polona Batagelj).
Medvode ”črnemu vitezu”"V Medvodah si vsak želi zmagati," je po svoji drugi zmagi na kriteriju Medvod dejal kolesar iz Ljubljane Jure Kocjan. V krogih so se vrtele tudi kolesarke, ki so dobrodošla popestritev slovenskekolesarske scene.
Maja Bertoncelj
Bled - Prvi triatlon v Slove-niji (takrat še v okviru ne-kdanje Jugoslavije) je naBledu potekal 12. avgusta1984. Nastopilo je kar 407tekmovalcev. Alojz Hvala jebil prvi organizator, ki se jeob pomoči izkušenejših av-strijskih kolegov lotil orga-nizacije triatlona. Pridružilga je akciji Kaveljci in kore-
nine. Ko so morali udele-ženci te akcije opraviti dvo-kilometrski plavalni mara-ton - preplavati Blejsko jeze-ro (bilo jih je prek šeststo,kar je bil takratni evropskirekord), so nekateri nadalje-vali še s preostalima dvemadisciplinama - kolesarje-njem do Bohinja in nazaj(60 km) in dvema krogomateka okoli Blejskega jezera(12 km). Bled je torej zibelka
slovenskih tekmovanj v tri-atlonu in 25 let od prvegabodo praznovali jutri, ko bo vorganizaciji TK Trisport po-tekal Garmin triatlon Bled2009. Program bo potekalves dan. Začel se bo z Lumpitriatlonom, nadaljeval zolimpikom za državno pr-venstvo (start žensk ob 10.15,moških ob 10.20) in mladin-skim evropskim pokalom,popoldne pa bo še triatlon zavsakogar in štafetnimi bojimed podjetji in klubi terpredstavniki medijev. Prijav-ljenih je prek šeststo tekmo-valcev, med njimi bo tudinajboljša slovenska triatlon-ka Mateja Šimic, ki lani naBledu ni nastopila, letos pase vrača po rojstvu otroka.Vsekakor bi bila vse drugokot njena zmaga v konku-renci žensk presenečenje. Jetudi članica kluba organiza-torja, kamniškega Trisporta.Njen glavni cilj do konca se-zone je svetovno prvenstvo vduatlonu, ki bo 26. septem-bra v Ameriki. Upa na uvr-stitev v deseterico.
Zorku serija poletnih turnirjev
Končala se je serija poletnih šahovskih turnirjev na Šobcu.Zmagovalec zadnjega, devetega turnirja je postal DušanZorko iz ŠS Tomo Zupan Kranj, ki je tudi skupni zmagovalecserije letošnjih turnirjev na Šobcu. Drugo mesto na zadnjemturnirju in tudi v seriji je osvojila Simona Orel, tretje pa TaseRistov. Skupno je bil tretji Arif Begulić. S. O.
Več kot 80 šahistov v spomin na Perovića
ŠD Gorenjka Lesce je v Radovljici organiziralo 5. šahovskimemorial Vojina Perovića v spomin na dolgoletnegapredsednika kluba in gorenjske šahovske zveze, mednarod-nega šahovskega sodnika in neutrudnega organizatorja ra-zličnih tekmovanj. Tekmovanja se je udeležilo 81 tekmovalkin tekmovalcev, zmagovalec pa je prvič postal srbski vele-mojster Robert Markuš, drugi je bil Matej Šebenik in tretjiJanez Barle. Med šahistkami je bila najboljša Markuševa so-proga Ana Srebrnič, med veterani pa Vladimir Ivačič.Omeniti je treba še odličen rezultat osemletnega DavidaBrinovca, ki je osvojil odlično 24. mesto. S. O.
Kolesarji bodo jurišali na Vršič
TD Kranjska Gora je organizator 31. juriša na Vršič, ki bo pote-kal jutri, 5. septembra. Gre za tradicionalno prireditev, na kate-ri se zbere več kot tisoč zagnanih kolesarjev, ki svojo priprav-ljenost preizkusijo na 13,5 km dolgi progi iz Kranjske Gore naVršič z višinsko razliko 801 meter. Start bo ob 11. uri. M. B.
Tekači na rolkah znova v Tržiču
Tržič bo tudi letos prizorišče 17. mednarodnega tekmovan-ja na tekaških rolkah, ki bo v organizaciji ŠD Strelica in TDTržič potekalo jutri, 5. septembra. Tekmovalci se bodopomerili na tradicionalni progi od mesta Tržič proti vasiLom. Start na 4,5 km dolgi progi (mlajši in starejši dečki,deklice) bo pred tovarno Peko ob 9.30, na 6,5 km dolgi pro-gi (mlajši mladinci in vse druge ženske kategorije) ob 10.30,na najdaljši, 8,5 km dolgi progi (starejši mladinci, juniorji,člani in veterani) pa ob 11.30. Razglasitev rezultatov se bopri Domu krajanov v Lomu začela ob 14. uri. M. B.
Tek v Udin borštu
Jutri, 5. septembra, ob 10. uri bo v organizaciji TK TriglavKranj start 3. Kimavčevega medicinskega teka v Udin borštupri Kranju. Potekal bo na dveh razdaljah: 4,7 km in 10,7 km.Poleg tega bodo pripravili še tek za otroke na 100 m dolgiprogi. M. B.
Četrt stoletja triatlonaNa jutrišnjem triatlonu na Bledu bo nastopilo prek šeststo tekmovalcev.
Mateja Šimic je po porodu še hitrejša. Na Bledu pa zanjone bo navijal spremljevalec Sebastjan Zarnik, ker odhaja nasvetovno prvenstvo v gorskem teku. Njun sin Luka pa jepred kratkim upihnil prvo svečko.
Prost vikend za nogometaše v prvi indrugi ligi
Nogometaši v prvi in drugislovenski nogometni ligi sota konec tedna prosti. Tek-me 4. kroga pa čakajo nogo-metaše v 3. SNL - Zahod.Razpored: Roltek Dob : Za-gorje (danes ob 20. uri),Sava Kranj : Jezero Medvo-de (jutri ob 16. uri), Adria :Tolmin, Kamnik : Jadran De-kani, AH Mas Tech : Kranj,Brda : Šobec Lesce in KalcerVodoterm : Krka (vse tekmebodo odigrane jutri ob 17. uri). Drugi krog pa jepred nogometaši v prvi indrugi gorenjski ligi. Razpo-red za 1. gorenjsko ligo: Al-pina Žiri : Kondor, Velesovo: Hrastje, Niko Železniki :Bled Hirter, Mimovrste=)Jesenice : Bohinj (vse tekmejutri ob 14.30) in Naklo -Klub zmagoval : Visoko (jutri ob 15.30). Razpored za 2. gorenjsko ligo (vse tek-me jutri ob 14.30): Trboje :Čirče, Preddvor : DLN, Bit-nje : Britof in Podbrezje : Lo-čan. M. B.
www.gorenjskiglas.si
Maja Betoncelj
Kranj - V Kranju je preteklikonec tedna potekal sedem-najsti mednarodni pokalKranja v boksu in 4. memo-rial Janeza Galeta. Nastopilo
je šestnajst boksarjev iz Slo-venije, Hrvaške in Avstrije,zanimive dvoboje pa si jeogledalo okrog šeststo gle-dalcev. Pokala za najboljšegaboksarja in boksarko turnirjasta ostala doma, saj sta gaosvojila člana kranjskegaboksarskega kluba CasinoCezar, in sicer Edvin Ram-dedović in Andreja Bešter.Slednja je že v prvi rundispektakularno premagala hr-
vaško prvakinjo, ki je borbopredala. Pokal za najmlajše-ga zmagovalca je prejel njunklubski kolega Željko Jefte-nič. Beštrova je tako potrdiladobro pripravljenost predodhodom na svoje prvo ev-
ropsko prvenstvo, ki bo od14. do 21. septembra v Ukra-jini. "Konkurenca na prven-stvu bo zelo močna, prijavlje-ne so boksarke iz 27 držav,zato je težko karkoli napove-dovati. Je pa bila Andreja za-dnja tri leta bronasta na sve-tovnem pokalu," je povedalnjen trener in predsednikkranjskega kluba Duško Ča-vić. Beštrova bo edina Slo-venka na prvenstvu.
Prvič na evropsko prvenstvo
Besničanka Andreja Bešter / Foto: Tina Dokl
GORENJSKI GLASpetek, 4. septembra 20098 [email protected]
Simon Šubic
Kranj - V torek bi na kranj-skem okrožnem sodiščumorali vnovič začeti sodititrem romunskim državlja-nom, obdolženim poskusaropa, vendar okrožni držav-ni tožilki Poloni Košnik niuspelo predstaviti obtožni-ce, saj so začetek sojenjapreložili na 24. september.Obtožnica sicer 25-letnegaDumitruja Aleksandruja,njegovega 29-letnega bra-tranca Constantina Caldara-ruja in 44-letno Constanti-novo mater Claudio Micles-cujevo bremeni, da so 6.novembra lani blizu ben-cinskega servisa Voklo naavtocesti Kranj-Ljubljanaposkušali oropati nemškegadržavljana Andreasa Grubi-šića, nekdanjega pripadnikaspecialne vojaške enote. Naprvem sojenju so bili Ro-muni obsojeni na zapornekazni od enega do štirih letin pol, sodbo pa je kasnejeljubljansko višje sodiščerazveljavilo zaradi proces-nih kršitev. Med drugim jevišje sodnike zmotilo, dakranjsko sodišče ni nepo-sredno zaslišalo oškodovan-ca, ki se resnici na ljubo navabila sodišča ni odzival.Grubišič je bil vabljen tudina torkovo ponovno soje-
nje, a se tudi tokrat ni poja-vil v kranjski sodni palači.
Sodni senat, ki ga vodiokrožna sodnica AndrejaRavnikar, je začetek vnovič-nega sojenja preložil, ker sije vzel več časa za proučitevzahtev obrambe po izločitvidela dokaznega materiala.Manj časa za razmislek pa sije sodni senat vzel za pred-log obrambe, da naj Dumi-truju Aleksandruju in Con-stantinu Caldararuju odpra-vi pripor, v katerem sta že
deset mesecev. Milan Krstić,eden od dveh zagovornikovDumitruja, je poudaril, da jeobdolženi pripravljen hoditina glavno obravnavo, takokot Miclescujeva, kateri jesodišče pripor že odpravilo.Pripomnil je, da njegovastranka ni bila še nikdar ob-sojena zaradi premoženj-skih deliktov, edino v Nem-čiji je že prejela pogojno ka-zen, ker je prodajala zlatopreslabe kakovosti. OdvetnikMarko Bošnjak je podobno
povedal za svojo stranko Cal-dararuja, pri čemer je opozo-ril tudi na pravico do sojenjav razumnem roku. "Uteme-ljeno lahko pričakujemo, dase sojenju ne bo izmikal ob-dolženi Caldararu, temvečoškodovanec Grubišić," jedejal odvetnik. Tožilka jepredlogu obrambe nasproto-vala, saj po njenem še vednoobstajajo enaki razlogi zapripor kot v preteklosti, s njopa se je na koncu strinjaltudi sodni senat.
Romuni spet na sodiščuKranjsko sodišče je preložilo začetek vnovičnega sojenja trem Romunom, obdolženim, da so novembralani v bližini bencinskega servisa Voklo na gorenjski avtocesti poskušali oropati nemškega državljana.
Koroška Bela
Vsak dan delovna nesreča
V jeseniškem Acroniju so imeli v prvi polovici tedna kar tridelovne nesreče. V sredo okoli 7. ure se je delavec porezalpo roki, v torek si je nekdo poškodoval prst, v ponedeljek paje nekemu delavcu dvigalo stisnilo in poškodovalo levoroko. Vse tri so odpeljali v zdravniško oskrbo.
Lom pod Storžičem
Prevrnil se je s traktorjem
V sredo popoldne se je v Lomu pod Storžičem pri delu natravniku s traktorjem ponesrečil voznik. Poškodoval si jeglavo in vratni del hrbtenice. Lažje poškodovanega traktori-sta so oskrbeli tržiški reševalci, traktor pa so na kolesa po-stavili delavci Cestnega podjetja Kranj, ki so bili v bližini inzato pomoč gasilcev ni bila potrebna.
Kranj
Potrebovali so pomoč gorskih reševalcev
V torek dopoldne so bohinjski gorski reševalci in dežurnaekipa za reševanje v gorah na Brniku posredovali na potiproti Vodnikovem domu, kjer je onemogla planinka. Obole-lo planinko so oskrbeli in jo s helikopterjem Slovenske voj-ske prepeljali na zdravljenje v jeseniško bolnišnico. Isti danpopoldne je na poti s Storžiča zašla planinka, zato so pokli-cali tržiške gorske reševalce, ki so jo nepoškodovano po-spremili v dolino. V ponedeljek zjutraj pa je pri sestopu sTriglava postalo slabo nekemu planincu, ki ni mogel več na-daljevati poti. Posredovali so reševalci GRS Bohinj in dežur-na ekipa z Brnika, ki so s helikopterjem Slovenske vojskeonemoglega planinca prepeljali v dolino. S. Š.
Obdolženi Dumitru Aleksandru, Constantin Caldararu in Claudia Miclescu (z desne) zamančakajo, da bi se na sodišču soočili z oškodovancem Andreasom Grubišićem.
Kranj
Našli truplo pogrešanega
S kranjske policijske uprave so v torek sporočili, da so 28.avgusta pred hidroelektrarno Boštanj na reki Savi našli moško truplo, za katerega je preiskava pokazala, da pripada65-letnemu Petru Zupanu iz Cerkelj, ki so ga pogrešali od22. avgusta. Policisti so po pregledu trupla tujo krivdo izključili, o svojih ugotovitvah pa bodo podali poročilo na pristojno tožilstvo. S. Š.
Kranj
Visoka obletnica gasilstva
Slavnostna akademija ob 130-letnici organiziranega gasilst-va v Kranju in 50-letnici ustanovitve Gasilsko reševalneslužbe Kranj bo danes ob 18. uri v dvorani občinske stavbev Kranju. Ob visoki obletnici so v sredo odprli tudi fotograf-sko razstavo na temo gasilstva v Kranjski hiši v Kranju. S. K.
Foto
: Tin
a D
okl
Simon Šubic
Kranj - Ta teden je sloven-sko javnost pretresla novicao tragični smrti novinarkeNike Bohinc, ki so jo v to-rek zvečer skupaj s partner-jem, filmskim kritikomAlexisem Tiosecom na nju-nem domu na Filipinihustrelili roparji. Devetin-dvajsetletna Blejka (27. sep-tembra bi dopolnila tridesetlet) je bila nazadnje novi-narka v svobodnem pokli-cu. Živela je med Slovenijo
na Filipini. V letih od 2006do 2008 je bila urednica re-vije za film Ekran, bila ječlanica programskega svetaLjubljanskega mednarod-nega filmskega festivala(LIFFe) in filmskega festi-vala Kino Otok v Izoli. Bilaje tudi predsednica sloven-ske sekcije filmskih kriti-kov (FIPRESCI), nazadnjepa je bila pristojna za ev-ropsko vsebino spletnestrani SEA Images, ki skrbiza sodelovanje med Evropoin Azijo, ki jo je ustanovila
fundacija ASEF (Asian Eu-ropean Foundation).
Kot poročajo filipinski me-diji, je Bohinčeva s partner-jem, Filipincem AlexisemTiosecom v torek pozno zve-čer prišla domov, kjer so jupresenetili zamaskirani inoboroženi roparji. Eden odnjih je začel streljati in pritem oba ubil. Domnevajo, daje z roparji sodelovala ena oddveh njunih služkinj, ki najbi jih tudi spustila v hišo, potragičnem dogodku pa skriv-nostno izginila.
Na Filipinih ubili BlejkoNovinarko Niko Bohinc, rojeno na Bledu, so na njenem novem domu naFilipinih brez pomislekov ubili zamaskirani roparji.
KRATKE NOVICE Domžale
Prijeli roparja
Domžalski policisti so zaradi suma storitve ropa odvzeliprostost 26-letniku iz okolice Domžal. Osumljeni naj bi vDomžalah pred banko oropal 77-letno občanko, pri tem pajo je tudi lažje poškodoval. Povzročil ji je za sto evrov gmot-ne škode. Policisti so 26-letnika izsledili na podlagi zbranihobvestil in ga pridržali do privedbe na zaslišanje k preisko-valnemu sodniku. Osumljeni je sicer možem v modrem do-bro znan, saj so ga zaradi premoženjskih deliktov že večkratobravnavali. S. Š.
ES
IC K
RAN
J, K
IDR
IČE
VA C
ES
TA 6
5,
KR
ANJ
www.gorenjskiglas.si
AKTUALNO
POGOVOR
REPORTAŽA
NA ROBU
KNJIGE IN LJUDJE
Pogovor ZanimivostReportaža
Tema:
Prostorskastiska v vrtcih Otroci uživajo v igri, problemi sodijo v "svet" odraslih. / Foto: Tina Dokl
Predsednica upokojencevMateja Kožuh Novak je kritičnado Vzajemne. stran 11
Bili smo na sprejemu za"bronaste" blejske veslače.stran 12
Damjan Pfajfar iz Kamnika jelani doktoriral na slovitem Cambridgu. stran 13
10
Aktualno
Suzana P. Kovačič, Jasna Paladin, Ana Hartman
V prvem starostnem obdo-bju (od enega do treh let) jevključenost otrok v slovenskevrtce 49-odstotna, v drugemje 84-odstotna. Za drugo sta-rostno obdobje je cilj, da bibila vključenost otrok v vrtec90-odstotna, ker so takšnesmernice Evropske unije."Trije razlogi so, zakaj je pri-šlo do pomanjkanja prosto-rov v slovenskih vrtcih. Prvije pravica staršev do brez-plačnega vrtca za drugega invse nadaljnje otroke iz istedružine, ki obiskujejo vrtec.Drugi in verjetno najbolj iz-razit razlog je, da se številonovorojenih otrok v Slovenijipovečuje in da je to presene-tilo občine. Kot tretje pa sovse manjše možnosti varstvaotrok pri starih starših, ker sespreminjajo življenjske nava-de," je povedal Boris Černi-lec, generalni direktor Direk-torata za vrtce in osnovnošolstvo na ministrstvu za šol-stvo in šport.
Brezplačen vrtec za druge-ga otroka je bila prijetna no-vost za starše, ki je razbreme-nila družinski proračun, a jebil obenem to tudi političnovšečen ukrep. "Ta ukrep jezačel veljati prvega septembra2008. Otrok, ki imajo brez-plačen vrtec, je okoli deset ti-soč, a je od teh samo tisoč ta-kih, ki so v vrtec prišli nanovo. To pomeni, da se je prinekaj več kot šestdeset tisočvpisanih otrok v vrtcih števil-ka povečala le za tisoč zaraditega ukrepa. Strošek, ki bi gasicer plačali starši za drugegaotroka, krije ministrstvo zašolstvo in šport," je poudarilČernilec. Kranjski podžupanIgor Velov je ob tem opozoril:"Res je, da država plačuje tistidel cene, ki bi ga sicer moraliplačati starši za drugega otro-ka v vrtcu. Občinam pa jeostala razlika do ekonomskecene, kar pomeni, da občina vpovprečju prispeva štirikratveč kot država za posamezne-ga otroka."
Občine so zakonsko zave-zane, da zagotovijo prostor zavrtčevsko dejavnost. Velov jebil kritičen: "Kadar država na-loži občinam dodatne obvez-nosti, naj za to zagotavlja tudivire. Občina Kranj je letos zapredšolsko vzgojo prispevalakar trinajst odstotkov občin-skega proračuna." Černilec jepojasnil, da država v primeru,ko občinam naloži nove ob-
veznosti in nove stroške, obči-nam tudi dvigne letno pov-prečnino na prebivalca. A jeVelov k temu dodal: "Državaje, odkar je občini naložilanove obveznosti, kar se tičevrtcev, za to dala dodaten de-nar, a je to daleč od tistega, dabi zadostovalo. Prvič zaraditega, ker vpis presega pričako-vanja, in drugič, ne gre samoza vpis in program, ampakgre tudi za investicije v vrtce."
Evidence niso točne
"V tem trenutku je maloobčin, ki imajo še težave z vpi-som otrok v vrtce. Po tej pre-soji bi težava pomenila, da jena čakalnih listah več kot petodstotkov tistih otrok, ki soupravičeni do obiskovanja vrt-cev. Te težave se na Gorenj-skem pojavljajo v občinahCerklje, Kamnik, Šenčur inŽirovnica, v Škofji Loki bodosituacijo rešili v kratkemčasu," je povedal Černilec.
Kje se je torej zataknilo vKamniku? Podžupan BraneGolubovič je kot ključno zapovečan vpis v vrtce izposta-vil demografske trende invse večje priseljevanje v obči-no. " V dveh letih in pol smopovečali število mest v vrtcihza 50 odstotkov in še več jihbo treba zagotoviti do spo-mladi 2010. Trdim pa, da jemodel predšolske vzgoje po-trebno spremeniti, saj diskri-minira otroke na tiste, ki so,in tiste, ki niso v vrtcu, ti-stim, ki pa že imajo otroka vvrtcu, pa se močno obreme-njuje družinske finance.Zato se mora država vključitiv reševanje problema, sajsama pripravlja vse predpise,občine pa zagotavljajo sred-stva in gradijo vrtce. Torej jepotrebno sodelovanje mednjima. Rešitev, ki jo predla-gam, je enaka rešitvi, kot jo
imamo pri osnovnem, sred-njem in visokem šolstvu. Dr-žava prevzame stroške zapo-slenih v vrtcih (približno 270milijonov evrov) in to naj sto-ri že v šolskem letu2010/2011, občine pa prevza-mejo strošek prehrane, stori-tev, nadstandardnih progra-mov, izobraževanja in inve-sticije v nove vrtce. S tem bidosegli, da bi v kratkem prišlido dovolj mest v vrtcih, ki bibili brezplačni, obenem pa bibistveno razbremenili obči-ne, ki bi sredstva usmerile vgradnjo vrtcev, šol ..."
Ravnateljica Osnovne šoleŠenčur Majda Vehovec jemenila: "Evidence ministr-stva ne morejo biti točne, kerso nekateri starši oddali večvlog v različne vrtce. V našvrtec pri šoli smo sprejeli vseotroke, ki so izpolnjevali po-goje in ima vsaj eden odstaršev in otrok stalno biva-lišče v naši občini, odklonilipa smo otroke iz drugih ob-čin, teh je bilo nekaj čez dvaj-set. Od staršev otrok, ki sodali k nam prošnjo iz drugihobčin, nismo dobili povratneinformacije, ali so dobili var-stvo drugje, tako da jih prinas uradno še vedno vodimokot odklonjene otroke. Mi-nistrstvo bi moralo ureditievidence, morda z ukrepom,da bi starši namesto več vloglahko oddali samo eno vlogo,v njej pa bi napisali pred-nostno lestvico želenih vrt-cev. Prav tako ni enotnegačasovnega vpisa v vrtce. Reši-tev vidim v podobni ureditvi,kot je to pri osnovnih šolah sšolskimi okoliši."
Ni vrtca "čez noč"
"Ministrstvo za šolstvo inšport očitno v odstotkih na-tančno vodi evidenco, kolikootrok v cerkljanski občini za-
radi prostorske stiske nismomogli sprejeti v vrtec. Zelovesel bi bil, če bi isti odstotekpretvorili v denar in ga na-menili širjenju vrtčevskihprostorov. Verjetno smo enaredkih občin v Sloveniji, kiza nove vrtčevske prostorenismo dobili niti tolarja, zdajpa evra. Leta 2002, ko smozgradili prizidek k obstoječe-mu vrtcu, so nam rekli, dabomo upravičeni do delapovračila leta 2008. Lanismo dali vlogo, obljubljene-ga denarja pa nismo dobili,"je povedal Franc Čebulj, žu-pan občine Cerklje.
In kako kaže v manjšemvrtcu pri šoli v občini Žirov-nica? "Vsako leto smo zavr-nili nekaj otrok, a ne toliko,da bi kazalo na večje po-manjkanje mest v vrtcu," jepovedal ravnatelj ValentinSodja, ki ne skriva, da bi seletos pokazala izrazita pros-torska stiska, če ne bi zaradimanjšega števila oddelkovprvega razreda imeli na raz-polago dodatne igralnice. "Vtem času zbiramo idejne re-šitve za celotno ureditev pro-blema," je dodal ravnatelj.Žirovniški župan LeopoldPogačar ob tem opozarja, dabi se morala država o uvedbipravice do brezplačnega vrt-ca za drugega in vse nadalj-nje otroke predhodno uskla-diti z lokalnimi skupnostmi,da bi te pravočasno povečalekapacitete vrtcev, še posebejzato, ker država v ta namenni namenila dodatnih sred-stev. "Občine imajo sprejeteproračune, ki jih je v prime-ru novih investicij treba spre-minjati, kar terja čas, upra-vni postopki za pridobitevgradbenega dovoljenja pa sodolgi, zato tudi tisti, ki somorali na hitro povečevatikapacitete, tega ne morejostoriti čez noč," je pojasnil.
petek, 4. septembra 2009
Stiska v vrtcihSlovenske občine se, nekatere bolj uspešno, druge manj uspešno spopadajo s prostorsko stisko v vrtcih. Po podatkih ministrstva za šolstvo in šport naj bi na Gorenjskem imele največ težav s prostorsko stisko občine Cerklje, Šenčur, Žirovnica in Kamnik.
Brane Golubovič, podžupan v občini Kamnik:"Država naj prevzame stroške zaposlenih v vrtcih(približno 270 milijonov evrov) in to že v letu2010/2011, občine pa prevzamejo strošekprehrane, storitev, nadstandardnih programov,izobraževanja in investicije v nove vrtce."
Majda Vehovec, ravnateljica OŠ Šenčur: "Evidence ministrstva ne morejo biti točne, kerso nekateri starši hkrati oddali vloge za vpis vveč vrtcev. Ministrstvo bi moralo urediti evidence, morda z ukrepom, da bi starši oddalilahko samo eno vlogo, na tej vlogi pa bi napisaliprednostno lestvico želenih vrtcev."
Leopold Pogačar, župan občine Žirovnica:"Občine imajo sprejete proračune, ki jih je vprimeru novih investicij treba spreminjati, karterja čas, upravni postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja pa so dolgi, zato tuditisti, ki so morali na hitro povečevati kapacitetevrtcev, tega ne morejo storiti čez noč."
Igor Velov, podžupan MO Kranj: "Res je, dadržava plačuje tisti del cene, ki bi ga sicer moraliplačati starši za drugega otroka v vrtcu. Občinampa je ostala razlika do ekonomske cene, karpomeni, da občina v povprečju prispeva štirikratveč kot država za posameznega otroka."
Foto
: Jas
na P
alad
inFo
to: T
ina
Dok
l
Foto
: Tin
a D
okl
Foto
: K
aja
Poga
čar
Foto
: Tin
a D
okl
11petek, 4. septembra 2009
Pogovor
Danica Zavrl Žlebir
Osrednja dejavnost vaše zve-ze je letošnje poletje poveza-na z zavarovalnico Vzajem-na. Želeli ste se udeležiti red-ne skupščine, zbirali ste po-oblastila za izredno. Kaj želi-te doseči?
"Osnovni cilj naše aktivno-sti v zvezi z Vzajemno je za-gotoviti, da bodo sredstva, kijih veliko ljudi težko vsakmesec plačuje za dopolnilnozdravstveno zavarovanje, po-rabljena za namen, za kate-rega jih zbiramo - za plačilozdravstvenih storitev in zaprojekte promocije zdravja.Zaradi tega še vedno zbira-mo pooblastila za sklic izred-ne skupščine Vzajemne, kjerbomo zbrali več kot dve tret-jini glasov, da bomo zame-njali nadzorni svet. Ta morausmerjati vodstvo Vzajemne,ne pa potrjevati vsega kar, sevodstvo spomni, kar se doga-ja sedaj. V nadzorni svetbomo skupaj s sindikatipredlagali tako predstavnikezaposlenih kot tudi predstav-nike upokojencev. V Vza-jemni bo treba predvsem do-polniti sistem zastopanja in-teresov lastnikov, kar je dosedaj močno šepalo. GospodAver trdi, da smo lastniki ne-zainteresirani, ko smo poka-zali interes, pa je najel odvet-nike, ki jih je plačal 250 ev-rov na uro, da so nas na red-ni skupščini pustili pred vra-ti. Vedeli smo, da se bo tozgodilo, hoteli smo le ljudemjasno pokazati, kako delavodstvo Vzajemne. Našo pri-sotnost je odklonil kar pred-sednik uprave Vzajemnesam, pri tem, da bi moral za-mudni rok, če smo rok prija-ve res zamudili, ugotovitišele predsednik redne skup-ščine na sami seji, torej binas morali spustiti v dvora-no."
Zakaj vztrajate, da se Vza-jemna ukvarja izključno zdopolnilnim zdravstvenimzavarovanjem (in ne denimotudi z življenjskim)?
"Vzajemna je neprofitnavzajemna zavarovalnica, kimora, če se ji nabere prevečsredstev, presežek vrniti last-nikom (skupaj nas je skoraj900 tisoč) ali pa se z njiminatančno dogovoriti, kako boporabila presežek. Za odprtjeprojekta življenjskih zavaro-vanj potrebujejo kar veliko
sredstev. Teh ne morejo do-biti drugače, kot da, bodisiustanovijo delniško družbo(kar jim je zakon prepovedal)bodisi dvignejo prispevek zadopolnilno zavarovanje. Naj-bolj pomembna informacijaje ta, da dobičke, ki bi jih pri-neslo življenjsko zavarova-nje, ne morejo prenesti nazajv zdravstvo, s čimer skuša za-vajati ljudi g. Aver (oddajaTarča na TV1). Dobičke v živ-ljenjskem zavarovanju lahkoizplačajo le tistim, ki se živ-ljenjsko zavarujejo. Koliko'dobička' dobimo tisti, kismo življenjsko zavarovaniletno, pa tako vemo."
Kar petina upokojencev prinas živi z manj kot 400 evrina mesec. Kako bi se moralipo vašem mnenju lotiti tegaproblema, ali zadošča zgoljdraginjski dodatek enkrat naleto?
"Draginjski dodatek ni re-šitev - država da veliko denar-ja, posamezniku se pa zelomalo pozna. Rešitev je v iz-popolnitvi varstvenega dodat-ka, pri katerem država vsakoleto določi življenjski mini-mum (koliko sredstev potre-buje enočlansko, dvočlansko... gospodinjstvo za osnovnopreživetje), potem pa vsi, ki ssvojim dohodkom tega mini-muma ne dosežejo, dobijo izdržavnega proračuna meseč-no razliko med dohodkom invišino življenjskega minimu-ma. Sedanji varstveni dodatekje vezan na dolžino delovnedobe, kar je nepravično in ne-razumno. Ideja o državljan-skem dodatku je izpopolnje-na varianta varstvenega do-datka, saj naj bi dobili iz pro-računa dodatek tudi delavci innjihove družine, ki prav takone dosežejo življenjskega mi-nimuma. Zaradi poenostavit-ve sistema naj bi državljanskidodatek dobili vsi državljani,tisti, ki imajo dovolj velikedohodke, pa bi dodatek s pla-čanim davkom vrnili. Sevedapa zahteva ta ukrep doslednoplačevanje davkov, kar pa jeena od najšibkejših točk našedružbe, saj bogati raje plaču-jejo drage pravnike, da neplačujejo davkov."
Vaša organizacija predlagatudi spremembe pri odmer-janju pokojnin, ki naj bi seravnale po gibanju neto in nebruto plač kot doslej. Kaj bito prineslo upokojencem?
"Leta 2004 (če se ne mo-tim) so znižali prispevke naplače, zato so se delavcem zvi-šale neto plače. Ker se pokoj-nine odmerjajo od bruto plač,se pokojnine niso dvigovale zenakim tempom kot plače.Poleg tega je uspešno delova-la pokojninska reforma, zače-ta leta 2000. Leta 1999 jeznašala povprečna pokojnina68,5 odstotka povprečne pla-če, danes znaša le še 60 od-stotkov. Po izračunu našihstrokovnjakov so bili zaradineusklajenosti pokojnin zrastjo plač upokojenci v celo-tnem obdobju veljavnosti zad-njih pokojninskih zakonovprikrajšani za milijardo evrov.
Trdimo, da pomeni siro-mašenje upokojencev tudi si-romašenje naših družin, po-meni pa tudi grožnjo gospo-darstvu, saj 500 tisoč upoko-jencev ni majhna potrošni-ška skupina. Zelo malo upo-kojencev ima tako velike po-kojnine, da lahko potuje posvetu in pušča svoje pokojni-ne zunaj domovine. Velikovečino od 4,3 milijarde evrov,kolikor so znašale pokojninev letu 2008, porabimo upo-kojenci doma, torej smo po-memben element v doma-čem gospodarstvu. Naše po-kojnine so pomemben vir zaizplačilo plač (domovi za sta-rejše, trgovina, gostinstvo,servisne dejavnosti), breznas bi polovica zdravstvenihdelavcev izgubila službe, dane govorimo o tem, da smopomemben element v druži-ni. V Zvezi društev upoko-jencev smo izračunali, da let-no prispevamo s svojim de-lom in drugo pomočjo v dru-žini in kot prostovoljci zunajdružine 7,5 milijarde evrov,če je naša ura vredna 12 evrov. Ker pa pokojninevztrajno nazadujejo, postaja-mo zadnja leta življenja, kopotrebujemo pomoč okolja,vedno večje breme otrokom:polovica upokojencev nemore več s pokojnino pokritistroškov domskega varstva vjavnih zavodih, kar 80 od-stotkov pa ne v zasebnih. Dao oskrbi na domu, ki je zanajbolj odvisne od okolja šedražja, sploh ne govorimo."
Kakšen je odnos vaše zvezedo podaljševanja starostnemeje za upokojitev?
"V zadnjih 50 letih je vsakageneracija, ki vstopa v sta-rost, bolj zdrava in vitalna.
Zato je smiselno pustitimejo upokojevanja odprtoin nuditi ljudem vrsto spod-bud, da bodo delali dlje. Privisoko izobraženih ljudeh,ki imajo največ možnosti,da celo življenje delajo to,kar jih veseli, ni nič več red-kost, da delajo do 70. leta alidlje, če so zdravi. Podaljše-vanje delovne dobe zahtevaveliko sprememb v razmiš-ljanju vodstev podjetij in na-črtovalcev razvoja. Človekne more celo življenjeopravljati istega dela enakointenzivno. Vodstva podjetijin ustanov bi morala pred-vsem razmišljati o tem,kako smiselno porabiti iz-kušnje starejših delavcev,ne pa, da se jih skušajo čimprej znebiti. Tudi ostarelasnažilka ima izjemne izkuš-nje, kako preživeti v kolekti-vu, kjer so vsi nad teboj - teizkušnje bi koristile marsika-
teremu mlademu delavcu,da bi lažje prestal prva leta vkolektivu."
Evropska raziskava (Euroba-rometer) je letos pokazala, dakar četrtina ljudi meni, da sostari ljudje družbi v breme.Kako upokojenci razumetetakšna sporočila?
"To so sporočila neolibe-ralnih ekonomistom mla-dim, da jih bodo 'shecali', davlagajo v druge in tretje stebreza varčevanje za starost, kernaj bi bile osnovne pokojninetako majhne. Vedeti morate,da potrebujejo sodobni Bav-čarji in Averji privatne pokoj-ninske stebre, da se igrajo zdelnicami. Vsakih nekaj desetlet pa najpametnejši med nji-mi naredijo recesijo in drugetajkune oberejo. To, da ostaja-jo horde upokojencev in de-lavcev brez pokojnin in dela,je pa 'kolateralna' škoda."
Dr. Mateja Kožuh Novak I Foto: Tina Dokl
Veliko večino od 4,3 milijardeevrov, kolikor so znašale pokojnine v letu2008, porabimoupokojencidoma, torej smopomemben element v domačem gospodarstvu.
MatejaKožuh Novak
Presežek Vzajemne pripada lastnikom
Zveza društev upokojencev je letos v javnosti najbolj prepoznavna po svojih prizadevanjih, da upokojenci prevzamejo aktivnejšo vlogo v zavarovalnici Vzajemna. O tem in še drugih vprašanjih te generacije s predsednico zveze dr. Matejo Kožuh Novak.
12 petek, 4. septembra 2009
Reportaža
Maja Bertoncelj
Bronaste fante in drugečlane slovenske veslaške re-prezentance je na sprejem,ki je v torek potekal v Vesla-škem centru v Mali Zaki naBledu, pripeljal pletnjar.Sprejem so pripravili Vesla-ška zveza Slovenije, Vesla-ški klub Bled in ObčinaBled.
"Pripeljati se s pletnjo jebilo toliko drugače, da semlahko dihal in gledal naoko-li. Prijalo mi je v čolnu po-četi nič in se premikati na-prej," je nasmejan povedalenaindvajsetletni Rok Roz-man, najmlajši član brona-stega četverca brez krmarja.Je eden izmed treh Gorenj-cev v čolnu, ki so medsevzeli še Štajerca Roka Ko-landra. Slednji je tudi edini,ki je že imel medaljo s član-skih tekmovanj. Osvojil joje leta 2001 v Luzernu. De-vetindvajsetletni veslač pri-haja iz Mediča, zaposlen paje na Policiji. Dobro se po-čuti tudi na Bledu, kjer pre-živi vsaj tri mesece na leto.Kot je v šali dejal, bo mordakdaj na Bledu imel tudikakšno vikend hišico."Fantje, s katerimi smoskupaj v čolnu, so super. Žezelo dolgo se poznamo insmo pravi prijatelji. Vsiimamo skupne cilje, ki sozelo visoki, zato sem še po-sebej vesel, da nam je letosuspelo osvojiti to tako žele-no medaljo," je povedal RokKolander, o fantih pa nada-ljeval: "Rok Rozman je odli-čen poznavalec ptičev. Pre-pozna vsakega ptiča navodi, tudi sicer v naravi,tako da nam vse pojasni,pove tudi latinsko ime. Mo-ram reči, da sedaj poznamže kar nekaj ptičev. Tudidruga dva sta super fanta.Miha je poznan po tem, darad kakšno ušpiči, tako kottudi Tomaž. Vedno je kajzanimivega, vedno se kajdogaja, skorajda nikoli mini dolgčas."
Študent biologije, poznavalec ptičev
Najmlajši Rok Rozman,ki je doma v Zgornji Lipniciv občini Radovljica, je torejdober poznavalec ptičev. Odkdaj? "To je moj konjičekže iz otroštva. Sem člandruštva za opazovanje inproučevanje ptic. Je pa to leeden izmed hobijev, ki mije res všeč. Sicer pa so mojikonjički še ribolov, kajakaš-
tvo, turno smučanje, foto-grafija, lahko bi še kaj na-štel, skratka aktivno preživ-ljanje časa. Sem študentbiologije. O prihodnosti jesicer težko govoriti, upampa, da mi bo nekoč namestomedalje okrog vratu viseldaljnogled," je odgovoril.Bronaste medalje se je naprvenstvu zelo veselil, nasprejemu pa v smehu po-jasnil: "Upam, da ni bilo vi-deti, da mi je ostalo še kajmoči. Ne vem, od kod semjo potegnil, da sem se lahkoveselil, se niti ne spomnimprav dobro. Sicer pa sem sepočutil krasno. Bile so tudisolze sreče, no, v bistvu jebil to znoj." Fantom idej zahudomušne odgovore niko-li ne zmanjka, kar velja tudiza brata Pirih. Enaintride-setletni Miha je lani po pri-hodu z olimpijskih iger vPekingu dejal, da si je naj-bolj zaželel goveje juhe. Kajpa tokrat? "Sedaj juhe nibilo treba, ker so me naPoljskem z juhami kar pre-senetili. So bile zelo dobre.Hrana je bila v primerjavi sPekingom odlična. Ob pri-hodu domov sem bil najboljvesel, da sem videl trebuš-ček mojega dekleta, ki gačez dva meseca ne bo večimela, in novega kuža, švi-carskega planšarja Pončo-ta," je dejal Miha Pirih izSmokuča, zaposlen na Ca-rinski upravi Ministrstva zafinance, tik pred diplomona Fakulteti za šport. Tudizanj je bila to prva članska
medalja z velikih tekmo-vanj. Misli v cilju? "Pred-vsem mi je odleglo. Da birekel, da sem bil vesel, vzhi-čen, niti ne, bolj kot to sembil vesel, da mi je končnoodleglo, in da se je končnotudi nam izšlo tako, kot smosi želeli že dolgo časa." Več-ino medalj, ki jih je osvojil,ima prav iz Poznanja. "Karimam medalj doma, so sko-raj vse iz Poznanja. Čezdvajset, trideset let, ko bokdo gledal mojo zbirko me-dalj, bo mislil, da so veslačisamo v Poznanju dirkali,"se je pošalil. Do konca sezo-ne bo nastopil še na držav-nem prvenstvu in morda šena kakšni regati. Z mislimije predvsem pri svojem pr-vem otroku, ki bo, če bo rokporoda držal, na svet prijo-kal konec oktobra. Z otroč-kom v naročju pa je že bilnjegov mlajši brat Tomaž.
Miha je briljanten stric
Tomaž Pirih je starosemindvajset let, zaposlenv Slovenski vojski. O letoš-nji sezoni pravi: "Vse je naj.Res sem presrečen. Meda-lja je bila pred vrati, prišlaje, sedaj je pod streho in nespustimo je več iz rok. Zamano je prekrasno leto,boljšega si sploh ne bi mo-gel želeti. Pred tremi mese-ci sem postal očka, sedaj šemedalja. Joj, kot da bi živelv sanjah. Sinu sva z dekle-tom Marušo dala ime Tevž.Živimo na Breznici in smo
990 metrov od mojegadoma v Smokuču. Štalca jeurejena, kravca je tudi, v bis-tvu smo vse podelali (smeh).Trenutno se najbolj veselimdopusta z družino in prijate-lji." Kljub temu da z bratomMihom veliko časa skupajpreživita že na vodi, se dru-žita tudi zunaj čolna. "Tudidoma smo vsi skupaj, šebrat Žiga, prav tako veslač.Lahko rečem, da smo popol-na družina," je vesel Tomaž.Na vprašanje, ali sta se z Mi-hom dogovorila, da bostaisto leto postala še očka, je všali odgovoril: "Če nekaj de-lamo skupaj, potem dajmovse. Tudi Miha bo zagotovodober očka. Že sedaj pa jenajboljši stric. Pravzaprav jebriljanten stric."
Fantje so si medaljo res-nično zaslužili in Slovenijipriveslali šestnajsto odličje ssvetovnih prvenstev. "Slo-venski šport je v resnici sve-tovni čudež," je k vsemu do-dal dr. Igor Lukšič, ministerza šolstvo in šport, ki je zadobitnike medalj s seboj vkuvertah prinesel tudi de-narno nagrado. Kako uspeš-no je slovensko veslanje pri-ča tudi primerjava, s kateroje postregel Denis Žvegelj,predsednik Veslaške zvezeSlovenije: "Med občinstvomje danes moj prijatelj izAmerike, tudi trener. VAmeriki imajo dva milijonaveslačev, v Poznanju soimeli samo enega finalista.Poglejte, kaj je Slovenija na-redila."
Na sprejem s pletnjoNa Bledu so sprejeli slovensko veslaško reprezentanco, ki je nastopila na svetovnem prvenstvu v Poznanju na Poljskem. V ospredju brata Miha in Tomaž Pirih ter Rok Rozman in Rok Kolander,člani bronastega četverca brez krmarja.
Anketa
Sadik Mujkič: "Urok četrtih mest je končnopremagan. Vsa čast fantom. Vesel sem, da je uspelo prav četvercu brez krmarja. Čeprav semže pri 41 letih, sem ob velikih tekmovanjih zmislimi še vedno v čolnu. Me še vedno mika."
Matic Arh: "Finale sem spremljal in tretje mesto je velik uspeh. Bilo je zelo napeto. Za nasmlade veslače je to spodbuda, da še naprej trdotreniramo. Fante poznam in so zelo v redu."
Miloš Janša: "Medalja vedno da eno krono. Kot selektor in trener sem finale spremljal na kolesu.Več se vidi kot na ekranu. Se pa do zadnjih dvesto,tristo metrov ni dalo točno oceniti, ali bo medaljaali ne. Vesel sem, da nam je uspelo."
Žiga Pirih: "Finale sem spremljal in je bilo zelonapeto. Že lani v Pekingu je bila živčna vojna,letos pa še toliko bolj. Medalja starejših bratovmi pomeni veliko, cilj, ki ga bom v prihodnostiskušal tudi sam doseči." M. B. I Foto: Tina Dokl
Bronasti člani četverca brez krmarja (od leve) Rok Rozman, Rok Kolander, Miha Pirih,Tomaž Pirih I Foto: Tina Dokl
13petek, 4. septembra 2009
Zanimivosti
Igor Kavčič
Le kako bi lahko odklonilvabilo arheologinje Gorenj-skega muzeja Mije Ogrin napohod z Vogla do Komne,oplemeniten s strokovnimvodenjem po tako imenovaniŽelezni poti. Gre za medna-rodni projekt alpskih dežel,ki imajo skupno zgodovinorudarstva, in je intenzivnopotekal v letih 2005 do 2007.Projektu se je pridružil tudiGorenjski muzej in v okviruštudij in raziskav je pod vod-stvom Ogrinove potekalo do-kumentiranje, odkrivanje inraziskovanje novih arheolo-ških najdišč in pozabljenihrudnih najdišč na območjuPokljuke, Triglavskega po-gorja, Spodnjih bohinjskihgora in Jelovice. Tokrat jebilo v načrtu ogledati si tritaka najdišča na okrog 1500metrov nadmorske višinemed Voglom in Komno.
"Osnovni motiv, da semse odločila za organizacijo ta-
kega poučno rekreativnegapohoda, je bil, da se tudi vi-sokogorska arheološka de-diščina približa ljudem, sajje do pred nekaj desetletji ševeljalo, da v najstarejših ar-heoloških obdobjih visoko-gorski svet ni bil obljuden,"je povedala Mija Ogrin indodala, da so s temi arheolo-škimi raziskavami dokazali,da je naš visokogorski svetobljuden že od bronastedobe naprej. Eden motivovpa je bil seveda tudi začutitikulturno bogastvo visoko-gorskega sveta in se ga na-učiti varovati.
Kakšnih dvajset pohodni-kov (in ena psička) smo se tako podali z Vogla protiZadnjemu Voglu, do Polja-nice, do Kala, preko Konj-skega sedla do planine ZaMigovcem, nato pa prekoplanine Govnjač do Komnein nato mimo slapa Savicenazaj v dolino. Le kaj za vra-ga je prednike Bohinjcevgnalo v take višave, ko pa je
dolina toliko bolj prijazna inlažje prehodna, prepričansem, da je bilo tako tudi vpreteklosti, ne le sedaj v dobiprometa. "Ljudje so v visoko-gorski svet sprva hodili kotlovci in nabiralci, nato kotiskalci rud, v rimskem časupa jih je zanimala tudi pašana naravnih visokogorskihtravnatih območjih, je pove-dala naša vodnica. Da so se ljudje takrat mnogo boljznali ravnati po naravi in sogradili postojanke na sončnihlegah, v zavetrju, v bližinivode, ob gozdni meji ...
Na Poljanici je bilo živahnov pozni antiki, saj so bili natej lokaciji med drugim naj-deni temelji objekta in okra-sen vojaški pasni okov terostanki keramike, na Kaluprav tako kamniti temelji po-znoantične oziroma zgod-njesrednjeveške stavbe, nadvignjenem grebenu je bilnajden novec iz 4. stoletja,odkrili so bronastodobno po-stojanko, ostanke okrašenega
lonca. Najprej so ljudje tamgojili pašništvo, kasneje pa sotudi rudarili, o čemer pričajotudi ostanki rudnih jam, kiso dobro vidne. Na planiniGovnjač pa smo si ogledalitudi arhitekturne ostaline 1.svetovne vojne. Prav veseljeje bilo pogledati krave, ki sose pasle na tamkajšnji plani-ni. Kot je povedala Ogrinova,so planino po štiridesetih le-tih spet oživili. Komna inspust do Savice je bil prijetenzaključek poti, ki je navdušilavse pohodnike, ki so že spra-ševali, kam bo vodila nasled-nja pot. Kot je povedala Ogri-nova, bo z vodenjem in pro-moviranjem Železne poti na-daljevala, saj mora to postatistalnica. "Delala bom na tem,da bomo organizirali vsajdvakrat na leto vodenje poŽelezni pot, tudi v sodelova-nju s Triglavskim narodnimparkom, ki je pri postavitvi tabel imel glavno delo. Po-mladi nas čaka lažja tura naKlek in Lipanco."
Nekoč v gore za preživetje,danes za doživetjeZ Vogla na Komno. Po poti, ki je bržkone tudi pred tisoč in več leti vodila takratne prebivalce Bohinja.Motiv dvajseterice pohodnikov pa je bil prejšnji petek seveda drugačen kot Prabohinjčev.
Jasna Paladin
Kamnik - Damjan Pfajfar sije ekonomsko fakulteto vLjubljani po kamniški gim-naziji izbral zato, ker se je tjaodpravilo veliko njegovihprijateljev in ker nekako nivedel, kaj drugega bi študi-ral, a ekonomija ga je kaj hi-tro navdušila, kar kaže tudi ssvojimi uspehi, ki jih kljubnjegovi mladosti ne manjka.
V četrtem letniku študijase je odpravil na študijsko iz-menjavo v škotski Glasgow."Že takrat sem si želel preiz-kusiti študij v tujini, v angle-ško govorečem okolju. VGlasgow sem se odpravil zenim kovčkom, ne da bisploh vedel, kje bom spal, asem se nato povezal z neka-terimi drugimi študenti in sehitro znašel," svoje začetkeštudija in dela v tujini, kjerzadnja leta živi več kot doma,opiše Damjan Pfajfar, sinzdravnice in kamniškega
podžupana: Nadje in RudijaPfajfarja. Za svojo diplomskonalogo, v kateri je obdelal Ja-ponsko in njeno likvidnostnopast, je prejel Prešernovo na-grado in nagrado Banke Slo-venije. S tem je dobil še večjizagon za nadaljnji študij inznova se je odpravil v tujino.Sprejet je bil namreč na ma-gistrski študij na eno mlajšihangleških univerz, a medekonomisti zelo cenjeniWarwick. "Anglijo sem si iz-bral zato, ker je tamkajšnjištudij precej drugačen od na-šega. Veliko več je odvisno odštudenta samega, profesorjiiščejo znanje, pri nas pa nivedno tako. Tam na izpitulahko izbiraš vprašanja inteme, ki ti ležijo, ki si jih na-študiral." Po magistrskemdelu, s katerim se je usmerilv makroekonomijo in anali-ze heterogenih pričakovanj vekonomiji, s katerimi seukvarja še danes, se je za enoleto vrnil v Kamnik, nekaj
časa kot asistent delal naljubljanski ekonomski fakul-teti, a misel na nadaljnji štu-dij mu ni dala miru.
"Želel sem se vpisati nadoktorski študij, a takrat šenisem vedel, ne kje ne kako.Malo sem se želel spočiti odvsega, iskal pa sem tudi pri-merno univerzo. No, in ta-krat je 'prišel' Cambridge. Pritem je bila odločilna izbiramentorja, povezal sem se sfinskim ekonomistom, saj jepri doktoratu izjemnega po-mena prav to, da te mentorsprejme osebno," pravi mladiekonomist, ki je bil nad Uni-verzo Cambridge, ki prav le-tos praznuje osemstoletnico,navdušen. "Ves čas študijasem živel v tamkajšnjem ko-lidžu, predaval sem študen-tom, študiral in v sodelova-nju z mentorjem pisal član-ke, ki so osnova mojega dok-torata. Vse skupaj je bila iz-jemna izkušnja, tako po štu-dijski kot življenjski plati," je
povedal Damjan in predstavilstarodoben obred podelitvedoktorskega naziva, ki še da-nes poteka v latinščini.
Z doktoratom v žepu se jetako kot večina mladih eko-nomistov s celega sveta od-pravil na t. i. delovni market,kjer je bil eden od dveh Slo-vencev. "Ekonomisti služboiščemo zelo centralizirano.Enkrat letno je konferenca venem od ameriških mest invsi, ki želijo po koncu dokto-rata dobiti službo, se jeseniprijavijo na ta delovni mar-ket. Prvi intervju z univerza-mi se opravi že tam, če so za-dovoljni s tabo, te povabijo nauniverzo, kjer imaš poglob-ljen celodnevni pogovor,"pravi Damjan Pfajfar, ki se jepo več intervjujih s svetovni-mi univerzami in bankamiodločil za Nizozemsko. Letodni po doktoratu je kot do-cent namreč zaposlen naUniverzi Tilburg, ki je speci-alizirana prav za ekonomijo.
Univerza Cambridge je bila izjemna izkušnjaTridesetletni Kamničan Damjan Pfajfar sodi med najobetavnejše mlade ekonomiste na svetu, saj jelani doktoriral na sloviti Univerzi Cambridge.
Kako bo Damjan Pfajfar svoje znanjeiz monetarne ekonomije unovčil v bodoče, še ne ve. Kljub študiju, pisanju in predavanjem pa Damjan vsa ta leta ni opustil svoje druge velike ljubezni - košarke, ki jo po letih aktivnega treniranja rekreativno igra še danes, v tretji košarkarski ligi na Nizozemskem.
Simpatična pohodniška družba se je na Kalu postavila tja,kjer so bili odkriti temeljni postojanke iz bronaste dobe.
Sedaj, ko je Železna pot postavljena, je potrebno po njej hoditi, jo občudovati in tudi naprej raziskovati, je mnenjanaša tokratna vodnica, arheologinja Mija Ogrin (na fotografijipred tablama o Železni poti na koči na Komni).
Foto
: Igo
r K
avči
čFo
to: H
elen
a R
ant
Damjan Pfajfar se po kratkih počitnicah v Kamniku znovavrača na univerzo na Nizozemsko.
14
Na robu
SODNA KRONIKA TEDNA
ČRNA KRONIKA TEDNA
Prejšnji teden trije mrtviNa slovenskih cestah se je v minulem tednuzgodilo 160 prometnih nesreč, v katerih se jepoškodovalo 205 oseb, tri osebe pa so izgubileživljenje, so sporočili z generalne policijske uprave. Zadnji konec tedna se je zgodilo petprometnih nesreč, v katerih se je poškodovalošest oseb. Najpogostejša vzroka prometnih nesreč so bili neupoštevanje pravil o prednostiin nepravilna stran ter smer vožnje. Na slovenskih cestah je letos (do ponedeljka) umrlo119 ljudi, v enakem obdobju lani pa kar 146.
Damjana Šmid
moj pogled
Ustavimo nasilje (3)Gornji naslov je pravzapravdelovni naslov, ki govori odoločeni vsebini. Če bi žele-la, da bi moje razmišljanjebralo več bralcev, bi vseka-kor morala spremeniti na-slov. Odlično bi se prodalinaslovi "usoden udarec vglavo", "nabrušen nož v šol-ski torbi", "zaradi trpinčenjanaredil samomor", "muče-nje v šolskem stranišču" inpodobni. Proti tem naslo-vom se "ustavimo nasilje"sliši kot tožba osamljenegaptiča. Berejo le tisti, ki so sto tematiko povezani, jih za-nima, so nemočne žrtve,imajo opravka z nasilnežiali o tem razmišljajo, jim nivseeno ... Za vse ostale pa bimoralo v naslovu in v vsebi-ni pisati kaj krvavega, bole-čega in takšnega, da ti vza-
me sapo. Žalostno, toda res-nično dejstvo, ki potrjujenašo človeško naravo. Am-pak prav nič manj ni žalost-no, če vemo, da je nekjeotrok, ki zaradi zaničevanjasošolcev noče v šolo, ker mupravijo debeluh, debil, smr-duh in še kaj. Tudi mastnipljunki na jakni so tema, kine vzbudi veliko čustev, je lesamo pljunek. Mokri čevljiod urina so že malo boljskrb vzbujajoči, saj prebudi-jo gnus. Če bi bili to čevljinašega otroka in bi zato pri-šel domov v copatah, pa biskočili, se razburili, kričali,zahtevali pravico, grozili zodvetnikom in napovedalivojno vsem, ki imajo oprav-ka s tem ... Dokler pa to de-lajo enemu "revčku", ki seje preselil iz vasi v prestolni-
co, pa ni hudega. Se bo ženavadil, da je v mestu drugakultura ... Odrasli imamonajvečji vpliv na preprečeva-nje nasilja, kjerkoli smo. Toje naša odgovornost, pa če-prav je ne priznamo. Odgo-vorni smo, da skrbimo zavarnost otrok. In če je danesna vrsti tvoj otrok, bo jutrimogoče moj. Zato ne spra-šujmo, komu zvoni, kajtitale zvon nasilja zvoni namvsem. Odzivanje na nasiljeje ogledalo naše odgovorno-sti. Ne čakajmo, da bo kdokaj naredil, ampak se vpra-šajmo, kaj lahko jaz nare-dim? To pa je že vprašanje,ki ga ne maramo. Mogočezato, ker ne maramo odgo-vornosti? Ker se nočemovpletati? Ker to ni našastvar? Vsak ve zase.
Kadar je bil ravno prav okrogel, je bilo z njim najlepše
Se življenje odpira ali zapira?
Zmeraj, ko so mi prišle v rokeVesnine pesmi, sem ob bra-nju onemela. Bile so nabite sčustvi, z žalostjo in razmiš-ljanji o tem, da je življenjepreveč kruto, da bi ga bilovredno živeti. Mikalo me je,da bi jo vprašala, zakaj takočuti, a nikoli ni bilo pravepriložnosti. Potem pa je na-neslo, da sva bili skupaj naneki literarni delavnici in pouradnem delu, zvečer, ko nis-
va imeli drugega početi, svase začeli pogovarjati. Beseda je dala besedo in po-časi, korak za korakom, jezačela razgrinjati svoje živ-ljenje. Neštetokrat - pa tuditakrat - sem se že vprašala,kako to, da se v 21. stoletju,ko naj bi bilo vse drugače, šezmeraj dogajajo take reči.Spraševala sem se, zakaj seženske pustimo čustveno za-sužnjiti, namesto da bi odloč-no prerezale popkovino, kinas le še na videz veže z na-pačnim človekom."To še zdaleč ni tako lahko,kot se zdi," je dejala Vesna."Tukaj so še otroci, pa sorod-niki, stanovanje ... Preden bisodišče razdelilo nepremični-ne, bi že umrla," je bila pesi-mistična. Ob tem, slednjemdejstvu, sem morala umolk-niti, ker dobro vem, da so, po-sredno, prav togi pravni po-stopki krivi, da se partnerjišopirijo v stanovanjih, ženskepa životarijo v kakšnih pod-najemniških stanovanjihbrez slehernih pravic. Dej-stvo, da so na papirju lastni-ce polovice nepremičnine, jimdosti ne pomaga.Pijača je hudič, ker uničujeodnose, ubija človeško dušoin dela pri otrocih nepoprav-ljive rane, ki se zlepa ne zace-lijo. Tudi pri Vesni je tako.Svojo nežno pesniško dušo jemorala v zadnjih dvajsetihletih že večkrat tudi zdraviti.Obiski pri psihiatru so posta-li njena stalnica."Z možem, ki je alkoholik, somoje depresije usodno pove-zane. Rekla bi celo, da je mednjimi vzpostavljeno ravno-težje. Bolj ko je mož trezen,bolj v meni raste strah, kaj bosedaj. Takrat se zatečem kzdravniku, včasih moram
celo v bolnišnico, a pomaga.Ko pridem domov in vidim,da mož leži na kavču, da spi,takrat se počutim svobodnoin tudi strahov ni blizu. Je totežko razumeti?"Prikimala sem, kajti prav ničmi ni bilo jasno."Potemtakem si ne želiš, dabi mož ozdravel?" jo kar na-ravnost vprašam.Nekaj časa je bila tiho, potempa je odkimala. "Po svoje imaš prav. Ne že-lim si. Rada bi pa videla, dabi živeli kot normalna druži-na."Vesna je bila edinka. Njenistarši sicer niso živeli na veli-ki nogi, so pa hčerki omogoči-li vse, česar si je zaželela. Žalje niso nikoli učili, kako jepotrebno skrbeti zase, zadružino. "Ko sem se poročila, in je bilotreba skuhati kosilo, se mi nisanjalo, kako naj to naredim.Doma mi mama ni nikolidovolila, da bi se smukala pokuhinji. Zmeraj me je odgna-la z besedami, češ ti študiraš,raje se uči, za hrano bom žejaz poskrbela. In tako je tudibilo. Od ljubezni se dolgo neda živeti. Denar, ki sva gaimela od prodanih skulptur(njen mož je umetnik), je hi-tro skopnel. Potem sva hodilana kosilo k moji mami ali patudi k njegovi. A pri njihdoma so se najinih obiskovhitro naveličali. Priznam, zanobeno delo nisem znala pri-jeti, oni pa so bili obrtniki injim kakšno posedanje in af-nanje ni ravno dišalo. S Pet-rom sva se zato že kmalu poporoki začela prepirati. Jazsem bila še sploh razdražlji-va, saj sem imela za seboj večneuspelih nosečnosti, ki some izčrpale tako fizično kot
psihično. Po pol leta sva se žeprvič začela pogovarjati o lo-čitvi. Njegove besede so meprizadele, bila sem na tleh innisem vedela, kaj naj storim.Medtem ko je bil v neki likov-ni koloniji, sem se preselila kmami, kjer je bilo vse druga-če. Mama me je razvajala,kolikor je le mogla in črnemisli so se vsaj za nekaj dnirazpodile. Ko sem jo prosila,naj me nauči kuhanja, jezgrožena uprla roki v bok inrekla, da me ni dala v šolezato, da bom garala tako, kotmora tudi ona. Ker mi mojalastna ideja ni prav nič diša-la, sem le prikimala in verje-la njenim besedam. Petrovavrnitev je bila polna hrepene-nja, padla sva si v objem innekaj časa sva bila spet koteno. Bil je nabit z energijo,prodal je nekaj svojih stvari,tako da sva si lahko privošči-la marsikaj. Spet sem zanosi-la, kar me je naredilo čustve-no labilno. Bila sem ravnosredi pripravništva (delala jev muzeju), a zdravnica mi jeukazala, naj raje več poči-vam. Ubogala sem jo, ostaladoma in večino časa potempreležala na kavču. Pustilasem si streči, pogosto je najuobiskovala tudi moja mama,ki je kuhala in pospravljalanamesto mene. Takrat sem setudi nenormalno zredila, karni bilo čudno, saj sem počitekjemala dobesedno. S Petromsva prekinila tudi z intim-nostmi, kar je bilo - vsaj zanj- najhuje. Seks je imel zelorad in mu je pomenil vir inspiracij. Meni ne, vsaj takrat ne. Zaradi tega sva se prepirala, a ne preveč, ne-nazadnje si je tudi on želelotroka. Vse pa je bilo odvisnood mene ..."
Milena Miklavčič
usode
Piše: Simon Šubic
Sedem let zapora za strelca na voznikaNa ljubljanskem okrožnem sodišču so na sedemlet zapora obsodili 23-letnega Duška Bojanića.Sodni senat ga je namreč spoznal za krivega storitve kaznivega dejanja poskusa uboja, s temko je 11. decembra lani ob pol šestih zjutraj naglavni avtobusni postaji v Kranju streljal na voznika Alpetourjevega avtobusa, 49-letnega KranjčanaRada Likarja. To dejanje je bosanski državljan,ki je v Ljubljani delal začasno kot picopek, storilv stanju bistveno zmanjšane sposobnosti, saj jebil tedaj močno opit. Prvotno je obtožba Bojanićabremenila tudi povzročitve splošne nevarnosti,ker je malo pred streljanjem na voznika trikratustrelil v zrak pred bližnjo železniško postajo.Ker se je na sojenju pokazalo, da tedaj v bližinini bilo ljudi in da s streljanjem v zrak zato ni nikogar neposredno ogrožal, je tožilstvo ta tel obtožnice naknadno umaknilo. Obtoženi je na sodišču povedal, da se zaradi opitosti dogodka nespomni. Za poskus uboja je v kazenskem zakonikusicer zagrožena kazen do petnajst let zapora.
Višje sodišče o umoru staršev Pritožbeni senat višjega sodišča v Ljubljani jeprejšnji teden obravnaval pritožbi tožilstva inobrambe na sodbo prvostopenjskega sodišča vprimeru dvojnega umora na Spodnji Senici priMedvodah, kjer je 17. septembra lani 26-letniBlaž Mištrafovič iz koristoljubja in na zahrbtennačin umoril svoja starša. Aprila je ljubljanskookrožno sodišče zaradi krutega dejanja, ki ga jeobdolženi priznal in se ga pokesal, Mištrafovičaobsodilo na enotno kazen dvajset let zapora. Nasodbo sta se pritožili tako tožilka Tatjana DevčičSvetek, ki zahteva višjo, tridesetletno zapornokazen, kot tudi zagovornica Maja Kristan, ki zahteva razveljavitev sojenja, ker da je bilo nanjem ugotovljeno nepopolno in zmotno stanje.Za obravnavano kaznivo dejanje je po prejšnjemzakonu najvišja možna kazen trideset let zapora,medtem ko je po novem kazenskem zakonikumožno izreči tudi dosmrtno ječo. Odločitev višjihsodnikov bo predvidoma znana v mesecu dni.
petek, 4. septembra 2009
15petek, 4. septembra 2009
Knjige in ljudje
Miha Naglič
Knjige, o katerih pišem vtem feljtonu, običajno dobimod založnika v dar, kot brez-plačni recenzijski izvod. To,ki je na vrsti to pot, pa semdobil v dar za letošnji rojst-ni dan - in bil sem je res ve-sel! Kako tudi ne, tako ime-nitne slikovne monografiježe dolgo nisem imel v ro-kah. Alpe: kot jih vidijo pti-ce, knjiga formata folio (28x 37,5 cm), polna fotografij,190 dvostranskih in še 30drugih, dopolnjujejo jih iz-
brana besedila. Avtor foto-grafij je biolog in poklicnifotograf Matevž Lenarčič,avtor glavnega eseja pa ar-hitekt Janez Bizjak, dolgo-letni direktor Triglavskeganarodnega parka. "Kot jih vidijo ptice"; tega,kako jih dejansko vidijo pti-ce, pravzaprav sploh nevemo. Mišljeno je metafo-rično, kot oznaka za posnet-ke iz zraka (aerofoto), iz ul-tralahkega letala slovenskefirme Pipistrel. V minulihletih sem bil večkrat nasmučanju v Južnih Alpah,kjer me je še posebej vzne-mirjal pogled na eno odgora: na Barre des Ecrins
(4102 metra), najvišji vrhpogorja in nacionalnegaparka Les Ecrins. Možnost,da se enkrat tudi sampovzpnem na ta mogočnivrh, se vse bolj odmika, v tejknjigi pa sem ga ugledalprav od blizu. To pot ne kotsmučar in še manj kot pti-ca, ampak kot navdušeniknjižni molj.Slike v knjigi so res lepe,vendar take, da v njih polegmogočnosti zaslutiš tudihlad in skrite nevarnostiAlp. Smučarji, planinci indrugi turisti nižjega ranga
Alpe pogosto doživljamokot nekakšno gorsko idilo.Janez Bizjak nas spomni,da je (bilo) življenje v njihvse kaj drugega. "Tako ime-novane alpske idile ni in jenikoli ni bilo. Je produktzunanjega gledanja naAlpe. Zavajajočo podobo sosestavili tisti, ki niso živeli vAlpah in zato niso izkusilitemnih strani vsakdanjegaživljenja v gorah. Zamisliliso si mozaik lepega in do-padljivega, vendar z očmimeščanov in obiskovalcev.Resničnost je ohranjena nastarih fotografijah: možje inžene, sključeni in skriti podogromnimi kupi suhega
sena na glavi, ženske, vpre-žene v pluge, ki jih vlečejopo strmini, možje v smrtnonevarnih stenah, čez kateregradijo lesene kanale zavsakdanjo oskrbo z vodo,stari, mladi in otroški obra-zi obeh spolov, ki so jih za-suli snežni plazovi, pogreb-ci na ozkih poteh proti ne-kaj ur oddaljenemu poko-pališču, lovljenje in pobira-nje plodne zemlje navznožju strmih njiv in pre-nosi v velikih koših nazajgor, več generacij ene dru-žine, zbrane za skupnomizo ob siromašnem obe-du. V trdi vsakdanjosti nibilo časa za bolezni. Kljubneprijazni resničnosti soljudje na fotografijah na-smejani in izžarevajo ne-verjetno voljo do življenja.Ponos, ki ne zna in nočeprositi nikogar, čeprav so vsipotrebni pomoči." Nasprotjeteh starih črno-belih podobso velike barvne fotografije vknjigi: Alpe v vzvišeni lepoti,ki se ne ozira na človeka. Koso Hegla ob pogledu naBernske Alpe vprašali, ali semu zdijo kaj lepe, je mladifilozof alpsko hladno odvrnille: "Das ist so." Take so, kotso. Hotel je reči, da lahko olepem in grdem govorimošele ob stvaritvah človeka.Kar je ustvarjeno v naravi žepred človekom, po Bogu aliNaravi, je takšno, kot je; lepiali grdi so lahko šele člove-kovi posegi v to stvarstvo.Gora Barre v pogorju Ecrins
je taka, kot je, veliki smučar-ski poligoni v njeni soseščinipa so rezultat človekovih po-segov v alpski prostor. Ti solahko tudi lepi, še raje pagrdi in do okolja neprijazni.Zamisliti se moramo torejnad posegi, ki jih v alpskemokolju izvajajo podalpskiljudje in njihovi lobiji. Prednjimi svari že pravljica o Zla-torogu. "Legende in pravlji-ce v vseh jezikih alpskegaloka so vsebinsko podobnein skrivajo vznemirljivo opo-zorilo, kako lahko človekovoneodgovorno poseganje vobčutljive gorske ekosiste-me poruši naravno ravno-vesje. Tako simbolno vsebi-no ima tudi pravljica o Zlato-rogu, o belem kozlu z zlati-mi rogovi, ki je v nedostop-nih gorah nad nebeško lepi-mi vrtovi varoval zlati za-klad. Pravljica je bila napisa-na v Julijskih Alpah, njeneinačice pa poznajo tudi vCentralnih Alpah. Ozadjepripovedi je nedotakljivostnajlepšega in najvrednejše-ga v gorski naravi. Človekovpohlep po bogastvu, kršenjenedotakljivosti, prepoveda-nega in naravnih zakonovsproži uničenje gora in člo-vekovo smrt v prepadu.Toda narava si opomore,spet vzpostavi svoj red, ven-dar brez človeka. Zelo mo-derna pravljica, ki da misli-ti." Alpe, kot jih vidijo ptice,pa so zelo moderna knjiga,ki sicer tudi da misliti, pred-vsem pa se pusti občudovati.
Jože Košnjek
med sosediV sredo, 19. avgusta, je prazno-val 80. rojstni dan Peter Kuc-har iz Železne Kaple/Eisen-kappel. Slavljenec je eden odnajbolj znanih Slovencev naKoroškem in spoštovan tudimed nemško govorečimi Koroš-ci, še posebej med tistimi, ki sezavzemajo za sožitje obeh na-rodnosti in jezikov v deželi.Peter je poznan tudi v Sloveni-ji. Gozdarski inženir PeterKuchar je vse življenje povezanz gozdom, lesom, lovom in bo-jem za spoštovanje pravic Slo-vencev na Koroškem. Rodil seje leta 1929 v Železni Kapli.Njegova družina je bila zaradislovenske narodne zavesti žepred nemško okupacijo Avstrijedeležna poniževanj, Nemci paso šli v nasilju nad Kucharjevi-mi še korak dlje. Zaprti so biliv koncentracijskih taboriščih,Peter pa je leta 1943 zbežal k
partizanom in postal najmlaj-ši koroški partizan. Leta 1945je bil hudo ranjen, vendar jepreživel. Od leta 1952 naprej jebil na pomembnih funkcijah vgozdarstvu in lesni industrijina Koroškem. Med drugim jevodil tudi lesni oddelek v ne-kdanji tovarni celuloze Obirna Rebrci/Rechberg pri Želez-ni Kapli. Nad dvajset let je bilpredsednik Slovenskega pro-svetnega društva Zarja v Že-lezni Kapli. Od leta 1997 daljeje predsednik Zveze koroškihpartizanov. Tudi po njegovizaslugi je bila konec druge sve-tovne vojne požgana in natoobnovljena Peršmanova doma-čija v Podpeci/Koprein Petzenv dolini Lepene/Leppen spre-menjena v muzej partizanske-ga odpora na Koroškem, ki jeedini muzej odporništva v Av-striji. Peter Kuchar je za svoj
jubilej izdal knjigo veselih intrpkih spominov iz svojega bo-gatega življenja z naslovomPesem in pelin mojih gozdov. Oktet Suha iz Suhe/Neuhausv Podjuni na Koroškem, ki jeena najboljših manjših pevskihskupin v Avstriji in pogostoprepeva tudi v Sloveniji, je od-šel konec avgusta na turnejo poArgentini, ki jo bo sklenil v po-nedeljek, 7. septembra. Suškipevci Franc Opetnik, PavelOlip, Sigi Kotler, Lenart Katz,Pepej Krop, Guenther We-ratschnig, Jokej Logar in Bran-ko Kotler so na potovanje odšlitudi z novo zgoščenko, pelibodo na enajstih koncertih inna treh mašah ter obiskali kra-je, v katerih živi večina Sloven-cev in tudi Avstrijcev. V pro-gramu imajo tudi slavnostnikoncert v muzeju Museo IsaacFernandez Blanco v Buenos
Airesu. Z oktetom so odšli vArgentino tudi glasbeni trio Li-puš ter nekateri svojci in znan-ci. Pokrovitelja turneje sta slo-
vensko in avstrijsko veleposla-ništvo v Argentini, potovanjepa so gmotno podprli številnidonatorji iz vse Koroške.
Knjige in knjigoljubi (10)
Alpe: kot jih vidijo ptice
Peter Kuchar z ženo Hani na spominskem večeru dr. AngelePiskernik, ki je bil pretekli teden v Železni Kapli. I Foto: Jože Košnjek
Slovenci v zamejstvu (158)
Praznik Petra Kucharja
Mont Blanc, kot ga vidijo ptice in - Matevž Lenarčič.
Matevž Lenarčič in Janez Bizjak, Alpe: kot jihvidijo ptice, fotomonografija, založil PanAlp,Nazarje, 2009, 512 strani, 49,90 evra.
Matevž Lenarčič, aerofotograf
Knjiga Alpe: kot jih vidijo ptice
16
razgled
Znan je "vic", ki pa je precejresničen in govori o tem,kako se čez prepad vsak ssvoje strani zmerjajo med-vojni nasprotniki. Eni vpijejo"Belogardisti!", drugi "Ko-munisti!", daleč naokoli paodmeva: Isti, isti, isti ... Na tastari vic sem se spomnil obnajnovejši polemiki te vrste.Nastala je ob resoluciji, ki joje 2. aprila 2009 sprejel Ev-ropski parlament in govori"o evropski zavesti in totalita-rizmu", poudarek pa je vtem, da obsodi tako nacizemkot komunizem. Slovenskadesnica je to bruseljsko kostz veseljem pograbila, češ sajravno to mi že ves čas trdimo- da komunisti niste bili nič
boljši od nacistov! Kar naj bipomenilo: slovenski domo-branci, ki so kolaborirali znacisti, niso bili nič slabši odslovenskih partizanov. Na-slednja stopnja spreneveda-nja bo najbrž ta, da bodo za-čeli javno uveljavljati svojeskrito, a globoko prepričanje,da so bili domobranci boljši...Ob tem sem se spomnil naneko besedilo, ki sem ga pre-bral kot študent v letih, ko jebil komunizem še visoko včislih, tako pri komunistihkot pri njihovih nasprotni-kih; ti ga sicer niso spoštova-li, so se ga pa hudirjevo bali.Avtor članka je Georg Lukacs(1885-1971), svetovno znanimadžarski filozof judovske-ga rodu in nemške kulture,ki se je pred nacisti zatekel vSovjetsko zvezo in tam preži-vel vojno in - Stalina. Že na-slov pove vse: "Najslabši so-cializem je boljši od najbolj-šega kapitalizma" (Naši raz-gledi, 19. junija 1970). Sov-jetska zveza, kakršnakoli ježe bila (pod Stalinom), naj bipo njegovem dvakrat rešila tasvet: pred nacizmom in predpopolno prevlado kapitaliz-ma. Prvo se je zgodilo v 2. sv.vojni, ko je ravno SZ nosilaglavno breme spopada, dopreloma pa je prišlo v gigant-ski bitki na kraju simbolnegaimena - v Stalingradu (v zimi1942-43). Drugi od spopadovmed velikanoma pa je v časufilozofovega življenja še tra-jal, v njem pa naj bi ravnosovjetski tabor onemogočalzmago kapitalizma v sveto-vnem merilu.V času, ko je nastal, je bil tak-šen način razmišljanja pov-sem upravičen, 40 let pozne-je se sliši precej čudno inbrez odmeva. Najslabši soci-
alizem seveda že takrat ni bilboljši od najboljšega kapita-lizma. Skandinavski modeldržave s kapitalističnim go-spodarstvom in korektivomdelavstvu ugodne socialnepolitike, ki so jo izvajale de-mokratično izvoljene social-demokratske vlade, je bil žetakrat - tudi za "proletarce" -bistveno boljši od katerekolikomunistične ureditve, znašo vred. Tudi danes naj-slabši od redkih še živečihsocializmov (severnokorej-ski) ni boljši od kapitalistič-nega režima v deželah, kjerdelavce najbolj izkoriščajo. ZLukacsevo trditvijo o dvojnirešilni vlogi SZ pa bi se člo-vek pogojno strinjal še da-nes. O glavni vlogi SZ vskupni zavezniški zmagi nadnacizmom najbrž nihče nedvomi? V to, da si kapitali-zem ne zasluži svetovne pre-vlade, pa smo bili slej ko prejprepričani mnogi. Ko je ponotranjem zlomu komuniz-ma v prelomnem letu 1989kapitalizem dejansko prevla-dal po vsem svetu, tudi v ne-kdanji SZ in na Kitajskem,se je položaj delavskega raz-reda še poslabšal, zlasti tiste-ga, ki je dotlej živel pod ko-munizmom. Po mojem je komunizemkljub vsemu boljši od naciz-ma. Porodila sta se oba iz ne-rešenih družbenih protislo-vij ob koncu prve svetovnevojne. V drugi je komunistič-ni totalitarizem premagal na-cističnega in ga preživel zapol stoletja (1945-89). In nenazadnje: nacizem je zavr-žen kot ideja (žal ne tudi kotdejanskost), komunističnaideja pa je 20 let po svoji do-mnevni smrti nad pomrače-nimi obzorji globalnega ka-pitalizma znova vzšla ...
So bili res vsi isti?Miha Naglič
Mihovanja
Marjeta Smolnikar
sedmica
Tako. Počitnic je konec. Ne leza šolarje, pač pa tudi za vla-do, za državni zbor, za sodiš-ča, za tožilstva in za vse druge,ki z našo državo upravljajo indržavljanom režejo vsakdanjikruh. Če ne neposredno, pa po-sredno. Recimo, preko veljavnezakonodaje.Da ne ovinkarim in ne zgub-ljam dragocenega prostora,bom kar takoj prešla na pred-met mojega današnjega diskur-za. Se pravi, na zadnji sejipred poletnimi počitnicami jevlada samovšečno ugotovilaoziroma sklenila, da so po-pravki zakona o finančnemposlovanju, postopkih zaradiinsolventnosti in prisilnem pre-nehanju prinesli pričakovaneuspehe. Tako naj bi praksa po-
kazala, da postajajo postopki"učinkovitejši, zlasti zaradikratkih zakonskih rokov in ne-možnosti njihovega podaljše-vanja". Larifari, komentirajo samo-hvalo pravosodnega ministraAleša Zalarja poznavalci raz-mer v praksi (Združenje upni-kov - Associazione dei creditoriHKS Sikura) in opozarjajo:"V primerih, s katerimi smoseznanjeni, ne opažamo, da biz uvedbo ZFPPIPP stečajnipostopki postali učinkovitejši inhitrejši. Še vedno prihaja doneutemeljenega in z ničimeropravičljivega zavlačevanja,kar stečajnim upnikom nika-kor ne koristi. Je pa res, daomogoča aktualni zakon fi-nančne koristi nekaterim dru-
gim udeležencem postopkov; vprvi vrsti stečajnim upravite-ljem in drugim, morda celo sstečajnimi upravitelji poveza-nim osebam. Drži, da je novizakon uvedel nekatere roke, kijih prejšnji ni poznal. Kar je, serazume, dobrodošlo. Vendar.Predpisani roki se pogosto nespoštujejo. Posebej sodniki so ti-sti, ki jih prekoračujejo. Grenamreč za tako imenovane in-štrukcijske roke, ki za sodiščaniso zavezujoči, zato se njiho-vo nespoštovanje ne sankcioni-ra. Tako se obstoječi postopki -nekateri od njih se vlečejo celodeset in več let - še vedno ne za-ključijo. Nasprotno. Nadaljuje-jo se v nedogled. Še več. Kon-kretne določbe novega "stečaj-nega zakona" celo izdatno pri-
spevajo k zmanjšanju učinko-vitosti stečajnega postopka.Upnikom namreč ne omogoča-jo nadzora nad delom sodnihorganov in jim še dodatnozmanjšujejo možnosti kakrš-nega koli vpliva na potek po-stopka."Lepa reč. Pravosodni ministerAleš Zalar se hvali z mačkom vžaklju. In, vsaj kar se moje in-tuicije tiče, čutim, da nikakorni edini predstavnik vladnegapredsednika Boruta Pahorja,ki javnosti ponuja privide. Vsa čast vladnemu predsedni-ku, ko v javnosti popravlja indemantira kozle, ki jih njegoviministri streljajo. Na primer,kozle finančnega ministraFranca Križaniča. Žal stojijostvari tako, da marsikaterega
kozla pihne kar sam vladnipredsednik. Sama sem, denimo, posebejprevidna do optimizma Boru-ta Pahorja glede določitve mejev Piranskem zalivu. Že mogo-če, da se s kolegico JadrankoKosor izvrstno ujameta. Nena-zadnje sta tako eden kot drugirojena pozerja. Ampak. Meja vPiranskem zalivu se ne bo kro-jila ne na ljubljanskem ne nazagrebškem Palatinu. Zadnjobesedo na to temo bodo imelipredstavniki ljudstva. In na tonaš predsednik rad pozabi.Namreč na to, da nad (katerokoli) aktualno situacijo nimapregleda zgolj vlada, pač pa vesnarod. Kar zna biti, predvide-vam, za vladno ekipo včasihzelo tečno.
Vaš razgled
Včasih so letele le ptice. Potem so se pojavila reklamna gesla, kako si z njimidelimo nebo, zanimivo pa je spremljanje nekoga, ki se uči ravnanja spadalom, kar je tudi eden izmed zanimivih prizorov, ki jih ponuja Gorenjska.Sicer je 'vadbenik' večino časa razmišljal o tem, kako mu nikoli ne bo uspelo, inštruktor pa ga je miril, da zagotovo ni tako. A. B. / Foto: Tina Dokl
Vladni privid
petek, 4. septembra 2009
Minuli teden smo pri Bohinjskem jezeru naleteli na zanimivo ponudbo nakolesih. Sladoledar je mamil predvsem mlajše obiskovalce 'bohinjskeplaže', ki so s svojimi starši lovili še zadnje sončne žarke pred začetkomšolskega leta. Ker je bil dan vroč, voda prijetno ohlajena, sta se malčka karsama odločila, da si bosta privoščila še ledeno poslastico. A. B. / Foto: Tina Dokl
17GORENJSKI GLASpetek, 4. septembra 2009 EKONOMIJA [email protected]
Boštjan Bogataj
Ljubljana, Kranj - V drugemčetrtletju leta se je upadanjegospodarske aktivnosti usta-vilo, saj se je bruto domačiproizvod po podatkih Stati-stičnega urada RS v primer-javi s prejšnjim četrtletjemrealno povečal za 0,7 odstot-ka. Na Uradu RS za makro-ekonomske analize in razvoj(UMAR), ki ga vodi BoštjanVasle, pojasnjujejo: "Na po-stopno stabilizacijo razmerje na sicer nizki ravni že na-kazovala tudi večina kratko-ročnih kazalnikov gospodar-ske aktivnosti."
Ugodnejše poslovne aktiv-nosti so nam pred kratkimsporočili iz več gorenjskihpodjetij. "Če ne bo bistvenihsprememb na trgu, lahko re-čemo, da gre na bolje. Obsegnovih poslov se je bistvenopovečal, predvsem za leti2011 in 2012; leto 2010, ki jevečinoma še vezano na ob-stoječe posle, bo precej bolj-še kot leto 2009. Imamo šeproste kapacitete, predvsemv livarnah, medtem ko boorodjarna polno zasedena inbo treba kapacitete celo pove-čati," pravi Marko Golob,predsednik uprave škofjelo-škega Unitecha. "Proizvod-nja sicer ni optimalno izko-riščena, vendar s proizvod-njo 24 tisoč ton jeklenih iz-delkov na mesec lahko zapo-slimo vse proizvodne delav-ce," dodaja njegov kolegaSlavko Kanalec, generalni di-rektor Acronija, optimističniso tudi v Domelu.
"Za poletne mesece smo žez letnim programom dela na-črtovali večji obseg poslov, karse je tudi uresničilo. Poleti stastekla nova programa za avto-mobilsko industrijo in proiz-
vodnja elektronsko kumutira-nih motorjev z izjemno viso-kim izkoristkom za pogonprofesionalnih klimatskih na-prav, poleg tega so se okrepilapovpraševanja po elektromo-torjih za sesalne enote," po-jasnjuje predsednica upraveJožica Rejec. Na medletni rav-ni se je sicer realni upad bru-to domačega proizvoda še ne-koliko poglobil in je znašal9,3 odstotka (v prvem četrtlet-ju 8,3 odstotka). V primerjaviz enakim obdobjem lani sonegativni učinki mednarodnefinančne in gospodarske kri-ze, podobno kot v prvem četr-tletju, močno vplivali na dose-žene rezultate, in sicer pred-vsem na izvozno aktivnost.Domači in zunanji dejavnikivse bolj prispevajo tudi k izra-zito zmanjšani investicijskiaktivnosti. Spet je bil izrazitnegativen prispevek zalog krasti BDP, prvič pa je na med-letni ravni upadlo trošenje go-spodinjstev.
Na UMAR ocenjujejo, daje 27,3-odstoten realni padecinvesticij v osnovna sredstvaposledica vedno nižje izko-riščenosti proizvodnihzmogljivosti, ki je sledilaupadu naročil, deloma patudi zaostrenih pogojev fi-nanciranja in umirjanja in-vesticijskega cikla v gradnjiinfrastrukture, ki je bil sicerpričakovan. Negotove gospo-darske razmere in narašča-joča brezposelnost so vpliva-le tudi na medletni realenupad potrošnje gospodinj-stev (2,6 odstotka), ki je v pr-vem četrtletju še stagniralana ravni enakega lanskegaobdobja. Podobno kot vvečini evropskih držav sospremembe zalog spet moč-no znižale gospodarsko rast.Boštjan Vasle, direktorUMAR, je ob tem pojasnil,da smo v preteklih letih bele-žili izjemno visoke stopnjerasti zalog, ki so leta 2008dosegle kar 4,2 odstotka
BDP, sedaj pa je relativnovečje tudi umirjanje njihoverasti. Samo v drugem četr-tletju so zmanjšale rast BDPza 3,7 odstotne točke.
Po drugi strani pa so ceneavgusta ostale na lanskih rav-neh. Statistični urad je na-mreč objavil podatek, da jebila avgustovska inflacija ni-čelna. Po deflaciji na medlet-ni ravni v juliju se je medlet-na rast cen sicer povišala,vendar je povprečna ravencen ostala na ravni iz lanske-ga avgusta. "Takšna gibanjaso pričakovana. Avgusta lanise je inflacija v Sloveniji (indrugih članicah evrskega ob-močja) začela zniževati, in si-cer predvsem zaradi padanjacen surovin in hrane, avgu-sta letos pa so cene v povpre-čju ostale nespremenjene,kar se odraža na povišanjumedletne rasti cen," je pove-dal Vasle. Do konca leta pri-čakuje, da se bo rast cen šepovišala.
Končno rast gospodarstvaPo dveh četrtletjih negativne rasti se je BDP v drugem četrtletju letos (v primerjavi s prejšnjim)povečal za 0,7 odstotka. Avgustovska inflacija ničodstotna.
Boštjan Bogataj
Kranj - S 1. septembrom jezačela veljati uredbaEvropske unije, s katero pre-poveduje proizvodnjo sto- invečvatnih navadnih žarnic,ki so v rabi že 130 let. Tebodo zamenjale varčne si-jalke in LED-žarnice, ki sosicer dražje, vendar z daljšoživljenjsko dobo, hkrati paporabijo manj energije. VMerkur, največjega trgovca stehničnim blagom v Sloveni-ji, smo vprašali, ali bodoumaknili navadne žarnice izprodaje. "Od prvega septem-bra ni več dovoljenaproizvodnja, za prodajo za-log imamo pa še dovoljčasa," pojasnjuje Rok Is-tenič, predstavnik za odnosez javnostjo. Čeprav vse go-vori v prid varčnim žarni-cam, je povpraševanja ponavadnih še dovolj, zato se v
Merkurju ne bojijo, da jih nebi mogli prodati. "Te žarniceniso pokvarjene ali škodljive,le zastarele in energetsko po-tratne, zato jih EU ukinja,"še dodaja Istenič.
Če ne bo izrednegapovpraševanja po navadnihžarnicah, naj bi imeli vSloveniji zaloge vsaj do kon-ca leta, če pa si bodopotrošniki želeli ustvariti ve-like zaloge (podobno je bilo vNemčiji), lahko poidejo že venem tednu. Tokrat je EUodredila prepoved proizvod-nje le za najbolj potratne žar-nice, vsak nadaljnji 1. sep-tember do leta 2012 pa bodoukinjene 60- oziroma 40-oziroma na koncu še 25-vatne žarnice. Zanimivo je,da v Merkurju prodajo šest-do sedemkrat več navadnihžarnic kot sijalk, v zadnjihtednih pa se je prodajanavadnih še povečala.
SREDNJEØOLSKI PROGRAMI – izredni øtudij• PREDØOLSKA VZGOJA (SSI) – NOVO• PREDØOLSKA VZGOJA – poklicni teœaj – NOVO• BOLNIŒAR – NEGOVALEC• TRGOVEC• EKONOMSKI TEHNIK – PTI• v sodelovanju s CDI UNIVERZUM LJUBLJANA
STROJNI TEHNIK – PTI (zakljuœek øolanja)
USPOSABLJANJE ZA NPK SOCIALNI OSKRBOVALEC
OSNOVNA ØOLA ZA ODRASLE 8. in 9. razred – øolanje brezplaœno
UNIVERZITETNI PROGRAMIVISOKOØOLSKI STROKOVNI PROGRAMIVIØJEØOLSKI PROGRAMI• EKONOMSKA FAKULTETA LJUBLJANA
VISOKA POSLOVNA ØOLA – kvaliteta øtudija - EQUIS - diplomirani ekonomistSmeri: • raœunovodstvo
• management• mednarodno poslovanje• turizem• træenje
• FAKULTETA ZA STROJNIØTVO MARIBOR- vpis v 1. letnik – diplomirani inæenir strojniøtva,- po merilih za prehode – vpis v 3. letnik
• Izobraæevalni zavod HERA Ljubljana VIØJEØOLSKI PROGRAM:- ekonomist - raœunovodja - poslovni sekretar
NOVOPEDAGOØKA FAKULTETA KOPERusposabljanje za pridobitev pedagoøko-andragoøke izobrazbe
i Informacije04 280 48 00
www.luniverza.si
Znanje je kot zlato, oplemeniti naøe æivljenje.
Boštjan Bogataj
Begunje - Trenutno poslova-nje Elana je stabilno. "Proiz-vodnja plovil in smuči sta vpolnem teku, postopki od-puščanja so zaključeni, ven-dar vsa odpuščanja še nisoizvedena. V prihodnjem letunova odpuščanja niso predvi-dena," je povedal Robert Fer-ko, predsednik uprave, ki semu v upravi za zdaj ne bodopridružili novi člani. Od 63kandidatov, ki so se prijavilina razpis, oziroma med de-
setimi iz ožjega izbora nihčene želi delati za manj kot 150tisoč evrov. Danes je v Elanuzaposlenih še šeststo delav-cev, končno število naj bi bilookoli petsto.
Na področju plovil naj biElan letos prodal 120 plovil,kar Ferko ocenjuje za realencilj: "Poslovanje morske divi-zije je pozitivno, negativneso le zaloge, saj v prvih mese-cih leta proizvodnje ni bilo,ampak le odprodaja zalog."V prvih šestih mesecih letaso tako ustvarili za 3,5 milijo-
na evrov izgube. Tudi prizimskem programu smučije poslovanje, po besedahFerka, boljše od načrtova-nega. Poslovanje naj bi se vr-telo okoli pozitivne ničle, naravni skupine Elan (nič večSkimar) pa predvideva izgu-bo okoli devetih milijonovevrov.
Na skupščini o dokapitali-zaciji niso posebej govorili,saj naj bi ob njej, če sploh bo,sklicali posebno skupščinolastnikov. Predsednik upraveodločitev o tem predvideva
do konca leta, saj naj bi jolastniki 'v neki obliki' že po-trdili. Če je ne bo, pa mordabegunjski Elan čaka slabausoda.
Elan z dobičkom leta 2011Lastniki skupine Elan prejšnji upravi in nadzornemu svetu na ponedeljkoviskupščini niso podelili razrešnice.
Robert Ferko / Foto: Štefan Žargi
Postopen umiknavadnih žarnic
18GORENJSKI GLAS
petek, 4. septembra 2009KMETIJSTVO [email protected]
Cveto Zaplotnik
Gornja Radgona - Na kmetij-sko živilskem sejmu v Gor-nji Radgoni je bil v sredo danzadružnikov, ki so ga zazna-movali tudi s podelitvijo za-družnih priznanj. Po sklepuupravnega odbora Zadružnezveze Slovenije so letos po-delili sedemnajst priznanj zaprispevek k razvoju zadruž-ništva, tri priznanja za trajnidoprinos k razvoju zadružni-štva, šest zadrug pa je dobilopriznanja ob jubileju. Z Go-renjskega so priznanje zaprispevek k razvoju zadruž-ništva prejeli Zdravko Haf-ner, Janko Jeglič in Janez Šu-šteršič. Zdravko Hafner izŽabnice je priznanje prejelna predlog Kmetijsko goz-darske zadruge Sloga Kranj.Kot so zapisali v obrazložitev,je kot kmet vseskozi sodelo-val z zadrugo in bil aktiventudi v zadružnih organih. Nakmetiji, ki obsega štirinajsthektarjev obdelovalnih zem-ljišč in osem hektarjev goz-da, redijo okoli osemdesetglav živine in letno namolze-jo okoli tristo tisoč litrov mle-ka, včasih so pridelovali tudikrompir. Zdravko je pred
kratkim prepustil kmetijosvojemu nasledniku. JankoJeglič iz Podbrezij že več letsodeluje v organih Kmetijskezadruge Naklo, lani je postaltudi njen predsednik. Go-spodari na kmetiji, na katerise ukvarjajo s pridelavo sad-ja, živinorejo in poljedel-stvom. V okviru dopolnilnedejavnosti predelujejo sadjev mošt, žganje in druge iz-delke. Janez Šušteršič iz Se-ničice je že drugi mandatpredsednik Kmetijske zadru-ge Medvode. Pod njegovimvodstvom je zadruga postalaposlovno uspešna in prepo-
znavna v Sloveniji. Gospoda-ri tudi na kmetiji, že vse odustanovitve medvoške obči-ne pa je član občinskega sve-ta.
Zadružno priznanje ob ju-bileju sta prejeli dve gorenj-ski zadrugi - KGZ ŠkofjaLoka in KGZ Sava Lesce.Škofjeloška zadruga praznu-je letos 110. obletnico obsto-ja. Združuje 579 članov inzaposluje 92 delavcev, z od-kupom kmetijskih pridelkovin lesa, s predelavo mleka ins trgovino na drobno ustvariletno 23 milijonov evrov pri-hodka. Skupaj s še nekateri-
mi gorenjskimi zadrugamiin občinami je večinska last-nica Klavnice Škofja Loka, vkateri so lani zaklali 22 tisočgoved. V mlekarni predeluje-jo v izdelke tudi ekološkomleko. Leška zadruga je pre-cej mlajša od škofjeloške, le-tos je od njene ustanovitveminilo šestdeset let. Šteje 117članov in ima 39 zaposlenih,letno pa ustvari prek 13 mili-jonov evrov prihodkov. V zad-njih letih je veliko investira-la, med drugim je uredilazbirni center za mleko v Polj-čah ter prenovila poslovnostavbo s trgovino v Lescah.
Podelili zadružna priznanjaIz Gorenjske so priznanja prejeli Zdravko Hafner, Janko Jeglič in Janez Šušteršič ter kmetijsko gozdarski zadrugi Škofja Loka in Sava Lesce.
Tešanovci
Svetovno prvenstvo v oranju
Včeraj so Tešanovcih pri Moravskih Toplicah odprli 56. sveto-vno prvenstvo v oranju, danes bo tekmovanje v oranju strniš-ča, jutri pa še v oranju ledine. Nastopili bodo orači iz tridese-tih držav sveta, Slovenijo bosta zastopala Jože Zver iz Pre-kmurja in Igor Pate z Dolenjske. V času prvenstva bodo še šte-vilne druge prireditve: tekmovanje kmetic v spretnostni vož-nji, srečanje ljubiteljev stare kmetijske mehanizacije, oranje sstarodobniki, tekmovanje koscev, podeželske igre ... C. Z.
Radeče
Svetovni festival praženega krompirja
Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojnejedi bo jutri, v soboto, pripravilo v Radečah deveti svetovnifestival praženega krompirja, na katerem se bodo zbrali do-mači in tuji "pražilci" in drugi ljubitelji praženega krompirja.Popoldne bo degustacija praženega krompirja, pripravljene-ga na več kot petdeset različnih načinov, prireditelji pa ob-ljubljajo tudi zanimiv kulturno etnološki in zabavni pro-gram. C. Z.
Cveto Zaplotnik
Konec zniževanja odkupne cene mleka?
Po podatkih tržno infor-macijskega sistema, ki delu-je pri agenciji za kmetijsketrge in razvoj podeželja, je ju-lija povprečna odkupna cenaza mleko s 3,7 odstotka maš-čobe in 3,15 odstotka beljako-vin, dostavljeno v mlekarno,znašala 25,50 evra za sto kilo-gramov in je bila za 0,01 evraali 0,04 odstotka višja kotmesec prej. Ker je mleko vpovprečju vsebovalo 3,99 od-stotka maščobe in 3,26 od-
stotka beljakovin, je bila pov-prečna dejanska odkupnacena višja - 26,33 evra in jebila za 0,21 evra oz. za 0,79odstotka nižja kot junija. Od-kupna cena je bila lani dokajstabilna in se je za mleko s3,7 odstotka maščobe in 3,15odstotka beljakovin gibala od32,45 do 33,40 evra za sto ki-logramov, od decembra daljese je vsak mesec znižala, julijpa je bil prvi mesec, ko se jecenovna krivulja celo rahloobrnila navzgor. Dejanskapovprečna odkupna cena jebila julija zaradi nižje vse-bnosti maščobe in beljakovinnižja kot junija.
Mešetar
Cveto Zaplotnik
Gornja Radgona - Na okroglimizi Varnost in zdravje pridelu v zasebnih gozdovih, kista jo pripravila Zavod zagozdove in Ministrstvo zakmetijstvo, gozdarstvo inprehrano, so ugotavljali, daje to zelo hud problem, saj jev zadnjih letih zaradi nesrečpri delu v gozdu povprečnoumrlo devet ljudi na leto, le-tos jih je sedem že do koncajulija. Od devetdesetih smrt-no ponesrečenih v zadnjihštirinajstih letih nihče ni bilna tečaju iz varnega dela vgozdu, med ranjenimi je bilotakšnih dve tretjini. Letosmed ponesrečenimi prevla-dujejo lastniki manjših gozd-
nih posesti, ki redko ali niko-li ne delajo v gozdu, a mora-jo po lanskih in letošnjih uj-mah pospraviti polomljenodrevje. Da bi izboljšali var-nost pri delu v gozdu, bi pomnenju udeležencev pogo-vora morali poskrbeti za "ko-renček in palico": po eni stra-ni lastnikom omogočitiusposabljanje za varno delo,hkrati pa jih zakonsko intudi prek zavarovalnih pogo-jev zavezati k spoštovanjuvarnostnih ukrepov.
Ministrstvo za kmetijstvo,gozdarstvo in prehrano terKmetijsko gozdarska zborni-ca sta v ponedeljek pripravilipredavanje o prihodnosti slo-venske in evropske govedo-reje. Kot je dejal nizozemski
strokovnjak dr. Abele Kui-pers, sicer predsednik komi-sije za govedorejo pri Evrop-skem združenju za živinore-jo, je za govedorejo rešitevprodaja mleka in mlečnih iz-delkov v Azijo, vendar Evrop-ska unija pri tem prav zaradikvot ni konkurenčna. V zad-njega pol leta so se razmerena trgu poslabšale, odkupnacena mleka, ki je dosegala že35,5 evra za sto kilogramov,je na svetovnem trgu padlana 14,7 evra in na evropskem
na 24,7 evra. Ko je nizozem-ski strokovnjak ocenjevalrazmere v slovenski govedo-reji, je navedel njene močnein šibke točke. Močne točkeso po njegovem mnenju dru-žinske kmetije, velik interesza pridobitev znanja, toleran-ca do kmetij v naseljih in ču-dovita pokrajina, šibke točkepa predvsem preobsežna inpredraga organizacijskastruktura ter veliko številomajhnih parcel na različnihlokacijah.
Preveč nesreč pri delu v gozduNa kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni je bilo že več aktualnih posvetovanj in predstavitev.
Janko Jeglič / Foto: Tina Dokl Zdravko Hafner / Foto: Tina Dokl Janez Šušteršič
Foto
: Maj
a B
erto
ncel
j
Mesec Odkupna cena za mleko s Dejanska 3,7 % mašč. in 3,15 % belj. odkupna cena
Januar 2008 33,32 EUR/100 kg 35,33 EUR/100 kgDecember 2008 33,40 EUR/100 kg 35,69 EUR/100 kgJanuar 2009 31,81 EUR/100 kg 33,84 EUR/100 kgFebruar 2009 30,91 EUR/100 kg 32,71 EUR/100 kgMarec 2009 29,65 EUR/100 kg 31,05 EUR/100 kgApril 2009 27,69 EUR/100 kg 28,42 EUR/100 kgMaj 2009 25,61 EUR/100 kg 27,04 EUR/100 kgJunij 2009 25,49 EUR/100 kg 26,54 EUR/100 kgJulij 2009 25,50 EUR/100 kg 26,33 EUR/100 kg
Žabnica
Ogled poskusa z različnimi koruznimi hibridi
Kmetijska svetovalna služba vabi v torek ob 10. uri na Le-dine na Žabniškem polju, kjer bo na njivi Tomaža Šifrerjaogled poskusa z različnimi hibridi koruze. Špela Modic izKmetijskega inštituta Slovenije bo predstavila širjenje inspremljanje koruznega hrošča na Gorenjskem, Marija Kalans Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj zahteve iz pravilnikao zatiranju koruznega hrošča, Franci Pavlin, prav tako izkranjskega zavoda, pa optimalne postopke siliranja koruzev letošnjem letu. Zastopniki semenarskih hiš Pioneer, De-calb - Agroruše, KWS, Syngenta, Semenarna in Inštitut zakoruzo Zemun polje (zastopa ga KŽK Kranj) bodo pred-stavili posamezne koruzne hibride. Ogled poskusa štejetudi kot del obveznega izobraževanja za kmetijsko okoljskeukrepe (SKOP oz. KOP). C. Z.
Škofja Loka
Spet tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov
Razvojna agencija Sora bo jutri, v soboto, dopoldne pripra-vila na Mestnem trgu v Škofji Loki tržnico kmetijskih pridel-kov in izdelkov. Kmetje in drugi bodo na stojnicah ponujaliizdelke blagovnih znamk Babica Jerca in Dedek Jaka - Narav-ni izdelki iz škofjeloških hribov ter druge kakovostne pekov-ske in mlečne izdelke, domače jušne rezance, med z ozna-ko Slovenski med, izdelke domače in umetnostne obrti, ze-liščne izdelke in dražgoške kruhke. C. Z.
vabi k sodelovanju
VODJO VODOVODA (m/ž)
Vse dodatne informacije so na voljo na spletni strani www.komunala-trzic.si.
Rok za prijavo je 8 dni po objavi.
Pristava, Mlaka 6, SI-4290 Tržič
Na sejmu je tudi razstava goveje živine. V ponedeljek sorejcem najboljših telic podelili priznanja. Za najboljšo pri črno beli pasmi so izbrali telico, last MarkaDolinarja iz Vogelj.
19GORENJSKI GLASpetek, 4. septembra 2009 REPORTAŽA [email protected]
Janez Štrukelj
Jedi za poletne dni K U H A R S K I R E C E P T I91
Jelena Justin
Danes se bomo odpravili vsosednjo Italijo in obiskalilahko dosegljiv dvatisočak,pod katerim je čudovita, živa,visokogorska planina. Odkri-vali bomo svet, kjer domači-ni, večinoma iz Ziljske doli-ne in so slovenskega rodu,tako radi spregovorijo v slo-venski besedi.
Odpeljemo se skozi Trbižin mimo spodnje postajegondolske žičnice za Višarje.Vozimo po stari cesti in sedržimo smeri proti Vid-mu/Udinam. Ko pridemo dokraja Ukve/Ugovizza, tikpred obnovljenim kamnitimmostom zavijemo desno insledimo gorski cesti. Cestni-ne ni, cesto pa na posamez-nih odsekih obnavljajo. Ja,neurja so škodo naredila tudiv tujini. Cesta nas pripelje doplanine, kjer trenutno potekasanacija oz. utrjevanje strugepotoka. Na tej višini leži tudikoča, imenovana RifuggoNordio Deffar, na nadmorskivišini približno 1200 metrov,ki pa je poškodovana. Odpra-vimo se po cesti, ki se v prijet-nih ovinkih dokaj strmo dvi-guje, a je speljana tako, da nečutimo pretiranega napora.Po približno pol ure hoje pre-čimo most. Tisto jutro semprav občudovala saniran bregnad mostom, ki so ga uredilipo katastrofalnem deževjupred leti. Ta predel je namrečleta 2003 prizadelo uničujo-če neurje. Prečimo potokUkva. Sledi krajši vzpon pocesti. Na razpotju nas tablausmeri levo na sedlo Lom,desno pa se odcepi pot 407,ki vodi na Ojstrnik oz. naj-
prej na Bistriško plani-no/Alpe Bistrizza/ Feistrit-zer Alm. Še enkrat prečimopotok in se znajdemo nagozdni poti. Pot se skozismrekov gozd strmo vzpenjav okljukih in na enem odovinkov se nam z leve stranipridruži pot s sedla Lom. Na-daljujemo po dokaj polož-nem terenu do začetka trav-nika planine Bistrica. Prvekoče vidimo pred seboj, a dotja je še nekaj več kot 100metrov višinske razlike.
Če boste dovolj zgodnji,vas bodo na travniku pozdra-vili ogromni svizci. Tistozgodnje jutro jih je bilo res-nično mnogo. Kot da bi sevračali z nočne izmene zavi-janja čokolade ..., ha ha ha.
Čaka nas še kakšnih desetminut hoje po planinskemtravniku, kjer se v poletnihmesecih pasejo konji in go-vedo. In na planini; pravonaselje hišk in nekaj doma-činov. Kako naj pozdravim,sem se spraševala. Ponosnana materni jezik, rečem Do-bro jutro! in dobim tudi slo-
venski odgovor. Malenkostvišje se zaklepetam z doma-činom iz Ziljske doline, kimi pove nekaj zanimivostiplanine in tudi to, "da tukajvsi govorijo slovensko!"
Nad planino nas kažipotusmeri levo na pot, ki se za-čne prečno vzpenjati po juž-nem pobočju Ojstrnika.Vzpenjamo se čez travnike,pot je kamnita in malo višjese priključi stari vojaški mu-latjeri in zavije desno. Obpoti lahko opazujemo ostan-ke starih bunkerjev in ka-vern. Ostanki dogodkov, kinaj se nikoli več ne ponovijo.Na naslednjem razpotju seusmerimo levo in se mimoostankov bunkerja vzpnemodirektno na vrh, kjer nas ča-kata tako vpisna knjižica kottudi žig. Razgled z vrha je ču-dovit, saj se pred nami odpreostenje zahodnih Julijcev, se-verne stene velikanov, ki sobile tako ljube Juliusu Kugy-ju; Viš in Montaž, bolj desnopa še Jalovec, Mangart.
Z vrha se po grebenu spu-stimo še do križa, odkoder
lahko nadaljujemo kar narav-nost po skrotastem pobočju,kjer lahko hitro zdrsnemo,zato svetujem, da se pri križuspet obrnemo desno in se vr-nemo po poti pristopa.
Po vrnitvi na planino si mo-ramo ogledati še miniaturnocerkvico Marije Snežne, kismo jo prej opazovali z vrha.Povzpnemo se po travnatemslemenu. Prava idila se mi jezdela, ko so se na slemenu pas-li konji. Zdeli so se mi kot divjimustangi. Od Marije Snežnelahko po poti 507 sestopimonazaj do Rif. Nordio Deffar,kjer imamo parkiran avto.
Možnost pa je tudi, da seod Marije Snežne vrnemonazaj na planino, sestopimodelno po poti pristopa, narazpotju skrenemo desnooz. naravnost po poti števil-ka 403 do sedla Lom in sepo makadamski cesti vrne-mo na izhodišče, kjer nasčaka jekleni konjiček.Nadmorska višina: 2052 mVišinska razlika: 902 mTrajanje: 6 urZahtevnost: ★★★★★
Planinski kotiček: Ojstrnik (2052 m)
Slovensko imeSkrajno vzhodni dvatisočak Karnijskih Alp, ki je kljub mejni legi med Italijo in Avstrijo ohranil slovensko ime. Gora, kjer zamejski Slovenci s ponosom spregovorijo slovensko.
Marinirani losos
Sestavine: 70 dag svežega lo-sosa, sol, natrt poper, malosladkorja, 1 vejica listov kopra,pol žličke gorčičnih semen.
Koprova gorčična omaka: 3žličke pehtranove gorčice, malovode, 2 žlički sladkorja, 1 žlicavinskega kisa, 1 dl olja, 1 žlicasesekljanih koprovih vršičkov.
Priprava: Sol, natrt poper,sladkor in natrta gorčična se-mena zmešamo. S to mešani-co natremo lososa. Koper ope-remo in grobo sesekljamo inpotresemo po začinjenem lo-sosu. Lososov file damo v skle-do in nekoliko obtežimo. Po 12urah je losos gotov. Koprovezačimbe odstranimo. Lahko
pa ga potresemo s sveže sesek-ljanim koprom. Lososa nare-žemo na tanke lističe in jih na-polnimo z gorčično omako.Na krožnik položimo nekaj li-stov različne solate, nanjodamo lososove zvite fileje in jihprelijemo z gorčično omako.
Gorčična omaka: Gorčico,sladkor ali med, vodo, kis in ko-per premešamo. Počasi vliva-mo olje, da se naredi omaka.
Polnjene paprike
Sestavine: 2 rdeči papriki, 2rumeni papriki, 1 čebula, 40dag mletega mesa, 1 žlička gor-čice, sol, poper, 1 dl zelenjavnejuhe, 13 dag mocarele, 25 dag pi-sanih rezancev, zeliščno maslo.
Priprava: Papriko prepolovi-mo in očistimo. Čebulo nare-žemo na kocke in jo dodamomletemu mesu. Dodamo gor-čico in sestavine zgnetemo vgladko zmes. Začinimo pookusu. Maso nadevamo v pre-polovljene paprike. Paprikedamo v pekač in dolijemo ze-lenjavno juho ali vodo. Peče-mo 30 minut pri temperaturi200 stopinj Celzija. Sir nare-žemo na rezine. Po 20 minu-tah pečenja damo sir na papri-ke in potresemo s peteršiljem.Skuhamo testenine, jih odce-dimo in dodamo zeliščnomaslo. Postrežemo paprike intestenine, ki jim lahko po oku-su dodamo še parmezan insveža zelišča.
Makove rezine
Testo: 18 dag namenskemoke, 1 žlička pecilnega praš-ka, 6 dag sladkorja, 1 zavitekvanilin sladkorja, 1 jajce, 12,dag masla ali margarine.
Makov nadev: četrt l mleka,20 dag sladkorja, 1 zavitekvanilin sladkorja, 2 žlici medu,35 dag mletega maka, 1 žlicaruma, 1 noževa konica cimeta,nekaj rozin.
Priprava: Moko presejemo nadesko in jo pomešamo s pecil-nim praškom. V sredini naredi-mo jamico, vanjo stresemo slad-kor, vanilin sladkor, jajce in pre-mešamo. Dodamo maslo alimargarino in hitro pognetemov gladko testo. Če se testo pri-
jemlje, ga na hitro postavimo zanekaj časa na hladno. Polovicotesta razvaljamo in ga položimov pomaščen pekač. Naredimomakov nadev. Mleko zavremo,dodamo mak, sladkor, rum,cimet in rozine in dobro prevre-mo. Dobro premešamo in ohla-jenega premažemo po testu.Drugo polovico testa razvaljamoin z njim prekrijemo nadev. Zzobotrebcem nekajkrat pre-bodemo zgornjo plast testa.Rezine postavimo v pečico seg-reto na 180 stopinj Celzija za 40minut.
Tik pred koncem pečenjarezine premažemo še z raztop-ljenim maslom. Ko so rezinepečene, jih ohladimo in potre-semo s sladkorjem v prahu.
Razgled z vrha se ustavi na ostenju zahodnih Julijcev; levoje Kamniti lovec z Višarjami, naravnost pa Montaž in Viš.
Cerkvica Marija Snežne. Vredno ogleda.
Pogled na Ojstrnik in Bistriško planino
Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat.
Tovariško srečanje borcev, občanov in mladineŽelezniki - Odbor Skupnosti borcev gorenjskih partizanskihodredov in enot Kranj ter Združenja borcev za vrednoteNOB Škofja Loka, Jesenice, Kranj, Radovljica, Tržič vabijo natovariško srečanje borcev, občanov in mladine, ki bo vnedeljo, 6. septembra, ob 11. uri na kmetiji odprtih vrat naPuču, v Martinj Vrhu nad Železniki.
Pohod po mamutovi deželiŠenčur - Turistično društvo Šenčur vabi v soboto, 12. sep-tembra, na pohod po mamutovi deželi, ki ga organizira Tu-ristično društvo Kokrica. Trasi pohoda bosta dve, daljša 14km in krajša 6 km. Zbor bo ob 9. uri pred Mercatorjevo tr-govino na Kokrici. Informacije in prijave zbira Franci Erzin,tel. 041/875-812.
Pot po robuŽabnica - Društvo upokojencev Žabnica vabi na zlet na Potpo robu nad Vipavsko dolino in sicer v sredo, 16. septem-bra. Odhod avtobusa bo ob 7. uri iz smeri avtobusne posta-je Sveti Duh proti Stražišču. Prijave in vplačila sprejema Loj-zka Dolenc po tel. 2311-715 in 051/246-390 od 7. do 9. sep-tembra med 13. in 15. uro. Rok plačila je 10. september.
Čveka pohodŽabnica - Društvo upokojencev Žabnica obvešča, da bo Čve-ka pohod na Planico in Križno goro 23. septembra. Zbor bo
IZLETI
PRIREDITVE
na Strelišču Crngrob ob 7.30. Prosijo, da svojo udeležbopotrdite po tel. 2311-932, Mara Pečnik.
Okrog štirih preddvorskih gradovPreddvor - Turistično društvo ob občinskem praznikuobčine Preddvor že tradicionalno prireja izlet okrog štirihpreddvorskih gradov. Zbor bo v ponedeljek, 7. septembra,ob 16. uri pred farno cerkvijo v Preddvoru.
V neznanoŠkofja Loka - Medobčinsko društvo invalidov Škofja Lokaobvešča svoje člane, da sprejemajo prijave za izlet v nez-nano, ki bo v soboto, 19. septembra. Odhod bo ob 7. uriizpred Knjižnice Ivana Tavčarja v Šolski ulici. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do zasedbe prostihmest v avtobusu ali po tel.: 515 29 70, 512 19 76 ali 512 17 30.
Na Mrzlico in KalKranj - Iz planinske sekcije kranjskih upokojencev vabijo včetrtek, 10. septembra, na pohod na Mrzlico (1121 m) in Kal(956 m). Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpredCreine. Hoje bo za 4 do 5 ur. Prijave z vplačili sprejemajo vdruštveni pisarni do ponedeljka, 7. septembra.
Nova Štifta-Travna gora-Loški PotokKranj - Pohodniki kranjskih upokojencev vabijo v četrtek, 17.septembra, na pohod Nova Štifta-Travna gora-Loški Potok.Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred Creine,predviden čas hoje je 5 ur. Prijave z vplačili sprejemajo vdruštveni pisarni do ponedeljka, 17. septembra.
Kopalni izletKranj - Komisija za izlete in turizem pri Društvu upoko-jencev Kranj vabijo 23. septembra na kopanje v HotelBernardin v Portorožu. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7.uri izpred Creine. Prijave z vplačili sprejemajo v društvenipisarni do zasedbe mest v avtobusu.
S Planinskim društvom RadovljicaRadovljica - Planinsko društvo Radovljica organizira 12. sep-tembra pohod na Kota (1313 m), hoje bo za 6 do 7 ur, pri-jave po tel.: 031/345 209 in 04/531 55 44; prav tako 12. sep-tembra organizirajo tudi jesenski kolesarski izlet po trasiPorečanke, to je nekdanje ozkotirne železnice Trst-Poreč,vrnitev s hidrogliserjem, proga je dolga 85 km, informacijepo tel.: 031/771 758; 12. septembra vabijo tudi na koncert pi-halnega orkestra Lesce pri Roblekovem domu na Begunjšči-ci, ki se bo začel ob 11. uri.
Od Ribčevega Laza do hotela na VogluŽirovnica - Pohodna sekcija Društva upokojencevŽirovnica vabi v torek, 8. septembra, na pohod z Ribčeve-ga Laza do Ski hotela na Voglu. Nezahtevne hoje bo od 3do 4 ure. Vrnitev po dogovoru po Žagarjevem grabnu aliz gondolo. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred avto-busne postaje Moste in bo ustavljal na vseh postajah doRodin. Prijave: Drago Kajdiž, tel.: 5801 469 ali gsm031/535 799.
Brezplačno računalniško usposabljanjeRazvojna agencija Zgornje Gorenjske v okviru točke VŽUvabi na brezplačne delavnice s področja računalniškegausposabljanja. Prva delavnica z naslovom Osnove raču-nalništva bo v sredo, 9. septembra, ob 15. uri. Sledilebodo delavnice: Word (sreda, 23. septembra, ob 15. uri);Excel (sreda, 7. oktobra, ob 15. uri), Powerpoint (sreda, 21.oktobra, ob 15. uri), Internet in elektronska pošta (sreda,4. novembra, ob 15. uri). Prijave sprejemajo do zapolnitvemest po tel.: 581 34 13 ali na elektronski naslovurska.zeleznikar @ragor.si
Krvodajalska akcijaKranj - Rdeči križ Slovenije obvešča, da bo odhodov avto-busov na Jesenice v splošno bolnišnico naslednji: v petek,11. septembra: ob 6.50 Merkur, pred upravno stavboMerkurja v Naklem; ob 7.00 KO RK Zlato polje, pred KSZlato polje, Ul. F. R. Staneta 13; 7.10 KO RK Primskovo,pred Domom krajanov Primskovo; 9.00 KO RK Golnik, APGolnik; 9.10 KO RK Goriče, AP Goriče; v petek, 25. sep-tembra: ob 7.00 KO RK Cerklje, AP Cerklje; 8.00 KO RKGor. Sava, AP Gor. Sava; 8.15 KO RK Podbrezje, AP Pod-brezje; ob 9.00 KO RK ZALOG, AP Zalog.
Ko gorita, se zvaritaBrezje - V Romarskem uradu na Brezjah se danes, v petek,4. septembra, ob 20. uri začenja cikel predavanj dr. JožetaRamovša s skupnim naslovom Sožitje med rodovi. Prvopredavanje ima naslov Ko gorita, se zvarita - Mladi par seosamosvaja in uči lepega medsebojnega sožitja.
PREDAVANJA
OBVESTILA
20 petek, 4. septembra 2009KAŽIPOT, OGLAS [email protected] GLAS
JANEZ ROZMAN S.P. - ROZMAN BUS, LANCOVO 91, 4240 RADOVLJICA, TEL.: 04/53 15 249. Izleti: MADŽARSKE TOPLICE: 31. 8. - 5. 9., 3. 10 - 6. 10; TRST: 17. 9.; PELJEŠAC: 21. 9. - 28. 9.; KOPALNI IZLET - IZOLA:31. 8.; MEDŽUGORJE: 9. 10 - 11. 10.; GOLI OTOK: 7. 9.; BERNARDIN:7. 9., 4. - 7. 10, 15. - 18. 11; RIM 19. 11. - 22. 11.; TOPOLŠČICA: 31. 8.
HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Bleiweisovi cesti 4, v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
Izvajalci projekta GROZD stremimo k izboljšanju mreženja, informira-nosti in promocije nevladnega sektorja, povečanju usposobljenosti le-tega ter nudenju kvalitetnih svetovanj nevladnim organizacijam (vnadaljevanju: NVO). Okrepiti želimo oblikovanje javnih politik. Z namenom doseganja omenjenih ciljev bomo, z anketiranjem, narediliposnetek stanja NVO na Gorenjskem. Ta pa bo jasno pokazal, kaj NVOna Gorenjskem še manjka: dodatna izobraževanja, viri financiranja,možnost promocije, ali kaj drugega. Vključili bomo NVO iz osemnajstihobčin na Gorenjskem, ki delujejo na različnih področjih od športa, kulture,varstva okolja do sociale, turizma itn. Na podlagi pridobljenih podatkovbomo pripravili analizo stanja nevladnega sektorja na Gorenjskem, ki boosnova za pripravo strategije nevladnega sektorja na Gorenjskem.Predstavnike NVO vabimo, da izrazijo svoje mnenje preko ankete intako sodelujejo pri oblikovanju močnega in prepoznavnega nevladnegasektorja na Gorenjskem. Vse informacije so na voljo na [email protected] 04/23 61 346.
31. Juriš na Vršič
Turistično društvo Kranjska Gora vabi na tradicionalen 31. Juriš na Vršič,ki se bo jutri, 5. septembra 2009, s startom ob 11. uri. Vabljeni vsi trmastiin zagnani kolesarji na 13,5 km progo.Na dan tekmovanja bo možna prijava med 8. in 10.30 v prireditvenem šotoru Arena pri hotelu Kompas v Kranjski Gori ob plačilu startnine 25EUR. Dodatne informacije: Samo Židan, tel.: 041/365 765, e-pošta:[email protected]
Fundacija Vincenca Drakslerja v okviru projekta GROZD vabi predstavnike nevladnih organizacij - zasebnih zavodov,društev in ustanov - fundacij na brezplačno delavnico.
Potekala bo v torek, 8. septembra 2009, ob 16. uri v sejni sobi 9 v Mestni občini Kranj.Tokrat bo tema: Pridobitna in nepridobitna dejavnost. Delavnico bo vodilg. Matej Verbajs, univ. dipl. pravnik, ki že več let izvaja svetovanje nevlad-nim organizacijam na različnih pravnih področjih, kot je statusno pravoali davčno pravo. Vabljeni.
Bazar Medgeneracijskega društva z roko v roki
Medgeneracijsko društvo Z ROKO V ROKI Kranj, ki združuje prostovoljce- vodje skupin za samopomoč z območja Kranj, Preddvor,Tržič, Naklo inPonikve, pripravlja v sodelovanju z Domom starejših občanov Preddvor -enota Naklo
Sejem izdelkov, ki bo v petek, 18. septembra 2009, ob 16. uripred Domom upokojencev v Naklem.
Izdelke smo izdelali prostovoljci in uporabniki sami. Poskrbeli bomo zakrajši kulturni program in seveda za zakusko. Prisrčno vabljeni!
Analiza stanja nevladnega sektorja na Gorenjskem Regionalno stičišče za nevladne organizacije na Gorenjskem bo, v okviru projekta GROZD, izdelalo analizo stanja nevladnega sektorja na Gorenjskem.
Kolektiv Fundacije Vincenca Drakslerja (od leve proti desni): HerminaMesec, Jure Ferlan, Gregor Arnež, Beno Fekonja, Tanja Kozina, MarušaStrniša in Vesna Ožek
Fund
acija
Vin
cenc
a D
raks
lerja
za
odvi
snik
e, S
love
nski
trg
1,
Kra
nj
21petek, 4. septembra 2009GORENJSKI GLAS
[email protected]ŽIPOT, MALI OGLASI
NEPREMIČNINESTANOVANJAPRODAM
DVOSOBNO, Brezje, 53 m2, novo-gradnja, pokrito parkirišče, vrt, klet,cena: 1690 EUR / m2, ☎ 041/608-656 9005091
ODDAM
SOBE v Šenčurju za dve osebi, imajolastne kopalnice, internet in TVpriključek, ☎ 059/046-113 9004780
V ŠENČURJU oddajam sobe za dveosebi z lastnimi kopalnicami, interne-tom in TV, ☎@ 051/704-087
9004779
ENOSOBNO stanovanje, 46 m2,balkon, 3. nad., Škofja Loka, ☎041/234-992
9004990
STANOVANJE v okolici Šenčurja, 85m2, ☎ 041/390-422
9005166
DVOSOBNO stanovanje v Škofji Loki,Novi svet, delno opremljeno, ☎040/830-960
9005101
DVOSOBNO novo stanovanje, 61 m2,☎ 040/431-787
9005127
DVOSOBNO stanovanje v Ljubnem,samski osebi, najemnina z vsemi stroš-ki 300 eur s predplačilom, ☎ 040/389-518
9005150
DVOSOBNO stanovanje, 70 m2 vKranju, oddam zanesljivemu ponudniku400 eur + stroški, ☎ 031/307-853
9005168
STANOVANJE PRODAMO Kranj, Šorlijevo naselje, dvosobno vIII. nadstr. izmere 64,82 m2, l. izgr.1968, kopalnica v celoti obnovljena,ostalo potrebno obnove, cena106.000,00 EUR.Kranj, Planina II., dve dvosobni,pritl. v izmeri 61,00 m2 in 65,00 m2,nizek objekt, l. izgrad. 2004, cena110.000,00 EUR, možnost vselitvepo dogovoru.Kranj, Vodovodni stolp, trisobno v I.nadstr. izmere 82,08 m2, l. izgr.1964, delno obnovljeno l. 2003 -okna, balkonska vrata, ogrevanjeklasično, plin v bloku, vpisano v ZK,cena 110.000,00 EUR.Kranj, Planina-Huje, dvosobno, vi-soko pritličje v izmeri 79,37 m2, l.izgr. 1953, obnovljeno, razen kopal-nice, l. 2005-2008, lastna etažna CKna olje, vpisano v ZK, cena97.000,00 EUR.Bistrica pri Tržiču, enosobno, visokopritličje v izmeri 40 m2, potrebnoobnove, CK, l. izgr. 1973, cena63.000,00 EUR.Tržič, Cankarjeva ul., dvosobno, VI.nadstr. v izmeri 54 m2, l. izgr. 1967,potrebno obnove v celoti, cena52.000,00 EUR.Preddvor, enosobno v mansardi iz-mere 48,00 m2, v hiši so samo štiristanovanja, l. izgr. 1960, stanovanjeizdelano l. 1991, CK, cena 79.500,00EUR.STANOVANJE ODDAMO V NAJEMKranj, Drulovka, manjša visoko pri-tlična hiša tlorisa 30 m2 na parcelivelikosti 500 m2, l. izgr. 1951, v celo-ti prenovljena in opremljena l. 2009,v pritličju - kuhinja, jedilnica z dnev-no sobo, WC, v nadstr.- spalnica,pomožni prostor in kopalnica,CK,največ za dve osebi vseljivo ta-koj, cena 630,00 EUR/mesečno +stroški + 2x varščina.HIŠE - PRODAMOKranj, Sp. Besnica, visokopritlična,tlorisa 120 m2 na parceli velikosti549 m2, CK na olje, tel. garaža, dveparkirni mesti, sončna lega, hiša jelepo vzdrževana, l. izgrad. 1981,cena 296.000,00 EUR, vselitevmožna konec leta 2009. Trstenik, na izredno lepi sončni lo-kaciji, medetažna s 300 m2 uporab-ne stanov. površine na parceli veli-kosti 1144 m2, l. izgr. 1999, cena439.000,00 EUR, v kateri je vključe-na tudi vsa oprema izdelana pomeri.VIKEND - PRODAMOTrstenik - Orle, zidan, visokopritlič-ni, tlorisa 46 m2 na parceli velikosti478 m2, lepa sončna lokacija, gara-ža, dostop tlakovan, ob vikendu tudimanjša brunarica, l. izgr. 1997, cena250.000,00 EUR.PARCELA - PRODAMOKranj, proti Naklemu, v industrijskiconi v izmeri 5957 m2 za proizvod-njo, skladišča, parkirišče, cena 144EUR/m2 in še cca. 18 EUR/m2 zakomunalni prispevek.
Male oglase sprejemamo: za objavo v petek - v sredo do 13.30 in zaobjavo v torek do petka do 14.00!Delovni čas: od ponedeljka do četrt-ka neprekinjeno od 8. do 19. ure,petek od 8. do 16. ure, sobote,nedelje in prazniki zaprto.
Mali oglasitel.: 201 42 47fax: 201 42 13 e-mail: [email protected]
FESST, d. o. o., nepremičninskadružba,Koroška c 2, Kranj,Telefon: 236 73 73Fax: 236 73 70E-pošta: [email protected]: www.fesst.si
LOTO
Rezultati 70. kroga - 2. septembra 2009
9, 15, 16, 20, 33, 36, 37 in 14
Lotko: 1 3 2 2 0 7
Loto PLUS:5, 16, 17, 30, 34, 36, 38 in 8
Predvideni sklad 71. krogaza Sedmico: 420.000 EUR
Predvideni sklad 71. krogaza Lotka: 120.000 EUR
Predvideni sklad 71. krogaza PLUS: 200.000 EUR
Nagrajenci križanke Zavoda zaturizem Kranj, ki je bila objav-ljena v Gorenjskem glasu 28.julija, so: 1. nagrada: Ivica Pre-mrov, Žabnica; 2. nagrada: Ga-ser Bogomir, Kranj; 3. nagrada:Marija Pintar, Kranj; 4. nagra-da: Janez Štanta, Škofja Loka;5. nagrada: Irena Žakelj, Žiri; 6.nagrada: Uroš Ropret, Šenčur;7. nagrada: Pavla Koritnik, Je-senice; 8. nagrada: Lojzka Ta-ler, Zg. Gorje; 9. nagrada: CeneRakušček, Žiri.
Vabimo vas, da se vpišete v programe:
PREDŠOLSKA VZGOJA (SSI in PT)
EKONOMSKI TEHNIK (SSI, PTI, PT)
GASTRONOMSKO - TURISTIČNI
TEHNIK (SSI)
ADMINISTRATOR (SPI)
PRODAJALEC (SPI)
BOLNIČAR - NEGOVALEC (SPI)
MATURITETNI TEČAJ (MT)
Programi srednjega strokovnega izobraževanja(SSI) trajajo od dve do štiri leta, program poklicno tehniškega izobraževanja (PTI) dve leti, programi srednjega poklicnegaizobraževanja (SPI) eno do dve leti, poklicni inmaturitetni tečaj (PT in MT) eno leto.
Informacije: 04/506 13 60 in na www.lu-skofjaloka.si
PRODA STANOVANJE
ŠKOFJA LOKA - Podlubnik; pros-torno, svetlo 3S, 76,85 m2, delnoobn. l. 08, 10. nad./12, s prekrasnimpogledom na okoliško naravo, lepovzdrževano, ZK urejeno. 112.000EUR, 04/2811-000.
KRANJ - okolica; garsonjera, 51,67m2 z lastnim parkirnim mestom,mansarda večstan. objekta, obn. l.08, solastništvo na parceli, urejenaetažna lastnina, vhod ter števciločeni. 79.000 EUR, 04/2811-000. KRANJ - okolica; 2S, 43,19 m2 zzemlj. 42,41 m2, pritličje dvostan.hiše, v celoti obn. l.08, lasten vhod,parkirno mesto in solastništvo nakmetijskem zemljišču. 88.000 EUR,04/2811-000. KRANJ - okolica; svetlo, funkcionalnorazporejeno 1S, 45,42 m2, 1. nad.večstan. hiše, l. 09 popolnoma obn.,prevzem takoj. 69.000 EUR,04/2811-000.
PRODA HIŠO
KRANJ - okolica; hiša 168,68 m2 nazemljišču 778 m2, adapt. l. 09, v kateri soštiri 1S stanovanja s pribl. 33 m2 stanovan-jske površine. Bližina šole, igrišča. Pre-vzem takoj. 230.000 EUR, 04/2811-000.
PRODA PISARNO
KRANJ - center; odlično locirani poslov-ni prostori 73,55 m2 z izložbenimoknom v moderni poslovno-stan. stav-bi, zgrajeni l. 07, dve park. mesti v garaž-ni hiši. Možen tudi najem. 138.000EUR, 04/2811-000.
Email: [email protected], www.svet.si
SVET RE d.o.o.Enota KranjNazorjeva ulica 34000 Kranjtel.: 04/2811-000fax: 04/2026-459
Svet
RE
d.o.
o.,
Kam
nišk
a ul
ica
47, L
jubl
jana
www.svet .s i
mali oglasi04/201 42 47,
e-pošta: [email protected]
Karin Grein
� Zakladnica znanja od A do Æ
� Praktiœni nasveti za vsako priloænost
300 vpraøanj
o zeliøœihVeliko
nasvetov
o uporabi
300
vpra
øanj
o z
eliø
Gre
iner
/Web
er
ABONMASEZONA 2009/2010
LOŠKI ODERPeter Shaffer
ČRNA KOMEDIJA (komedija)režija: Branko Kraljevič
igrajo: Bojan Trampuš, Tamara Avguštin, Juša Berce, Jože Drabik, Matej Čujovič, Matjaž Eržen,
Petra Malovrh in Janez Debeljak
SLG CELJEIgvar Ambjörnsen - Simon Bent
ELLING (prva slovenska uprizoritev)režija: Andrej Jus
igrajo: Renato Jenček, Kristijan Guček, Aljoša Koltak, Miro Podjed in Barbara Medvešček
SNG DRAMA LJUBLJANAYasmina Reza
BOG MASAKRA (prva slovenska uprizoritev)režija: Janusz Kica
igrajo: Saša Pavček, Branko Šturbej, Silva Čušin in Igor Samobor
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANAAgnes Jaoui / Jean-Pierre Bacri
DRUŽINSKA ZADEVA (komična melodrama)režija: Jaša Jamnik
igrajo: Katja Fajdiga, Leopold Pungerčar, Žiga Sedmak, Mileva Sovdat, Boris Car in Meta Černe
MG PTUJPeter Shaffer
LETICIJA IN LUŠTREK (romantična komedija)režija: Peter Srpčič
igrajo: Violeta Tomič, Alja Kapun in Gregor Geč
CENA ABONMAJAODRASLI 64 €
UPOKOJENCI 62 €ŠTUDENTI IN DIJAKI 54 €
Možnost plačila v dveh obrokih.V P I S
Dosedanji abonenti: 3. in 4. septemberNovi abonenti: 7. in 8. september
V pisarni gledališča od 10. do 12. ure in od 14. do 18. ure.TELEFON: 04/5120-850, GSM: 041/730-982
ww
w.k
d-lo
skio
der.
si
Glasbeni festival VOX LACI 2009Jezersko - Na petem koncertu festivala se bo predstavil Ko-morni zbor Krog z dirigentko Živo Ploj Peršuh s sakralnim pro-gramom Bacha, Schütza, de Victorie, Byrda, Durufleja,Bartholda in Mozarta. Koncert bo v nedeljo, 6. septembra, ob18. uri v cerkvi Sv. Ožbalta na Jezerskem.
Moj sanjski hladilnikKranj - Danes, v petek, 4. septembra, ob 18.30 bo v Cafe galerijiPungert odprtje razstave Moj sanjski hladilnik. Na ogled bodolikovna dela učencev 4. in 5. razreda oddelka podaljšanega bivan-ja OŠ Simona Jenka Kranj, Center, ki so bila narejena v šolskemletu 2008/2009 pod mentorstvom učitelja Klemena Marklja.
Likovna dela Rudija ReichmannaJesenice - V galeriji Kosove graščine bodo danes, v petek, 4.septembra, ob 18. uri odprli razstavo likovnih del slikarjaRudija Reichmanna z Jesenic.
Muštr pa takTržič - V Kurnikovi hiši bodo jutri, v soboto, 5. septembra, ob16. uri odprli razstavi slik tržiških mojstric pletenja. Naslovrazstave je Muštr pa tak.
Srečno, KekecVrata, Pristava - Ambientalno predstavo Josipa VandotaSrečno, Kekec, ki jo je za uprizoritev prilagodil in režiralFranci Koražija, si lahko ogledate v soboto in nedeljo, 5. in
PREDSTAVE
RAZSTAVE
KONCERTI6. septembra, ob 15. uri pred Aljaževim domom v Vratih, 11.septembra pa ob 17. uri pred domom Pristava.
Razvalina življenjaPredoslje - Dramo Razvalina Življenja si na prostem, na Župnij-skem posestvu v Predosljah, lahko ogledate danes, v petek, 4.septembra, ob 20. uri in jutri, v soboto, 5. septembra, ob 20. uri.
RADIO TRIGLAV JESENICE, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, JESENICE
HIŠEPRODAM
DVOJČEK - energetsko zasnovanapolovica enote stanovanjskega dvojč-ka, IV. pod. faza, na lepi lokaciji, ugod-no, ☎ 051/388-822
9005117
HAFNARJEVO NASELJE - prodamopolovico stanovanjskega dvojčka, ☎051/388-822 9005120
PREDDVOR - začenjamo z gradnjostanovanjskega dvojčka na čudovitilokaciji, ☎ 051/388-822
9005124
STAREJŠO hišo na Visokem, 120 m2in dvorišče 110 m2, ☎ 040/322-309
9004984
STAREJŠO stanovanjsko hišo z ločen-im gosp. poslopjem, Zg. Bela pri Pred-dvoru, velikost 600 m2, cena po do-govoru, ☎ 041/384-010
9005196
V PODREČI prodam stanovanjskonovogradnjo, ☎ 051/388-822
9005118
V STARI LOKI je v pripravi gradnjastanovanjskega dvojčka, ☎ 051/388-822 9005122
VIRMAŠE - Šk. Loka prodamo stan-ovanjsko hišo ter dvojčka v gradnji,ugodno, ☎ 051/388-822
9005121
POSESTIPRODAM
PARCELO z gradbenim dovoljenjemza dvojčka v Preddvoru, ☎ 051/388-822 9005126
PRI NAKLEM prodam parcelo z grad-benim dovoljenjem za dvojčka, ☎051/388-822 9005123
PRI ŠKOFJI LOKI prodamo parcelo zgradbenim dovoljenjem za dvojčka inhišo, ☎ 051/388-822
9005125
VIRMAŠE - prodam zelo lepo parcelona robu zazidljivih zemljišč s čudovitimrazgledom, ☎ 051/388-822
9005119
MOTORNAVOZILAAVTOMOBILIPRODAM
ODKUP, PRODAJA, PREPIS rabljenihvozil, gotovinsko plačilo, Avto Kranj, d.o. o., Kranj, Savska 34, Kranj, ☎04/20-11-413, 041/707-145, 031/231-358
9005199
ODKUP, PRODAJA, PREPIS rabljenihvozil, gotovinski odkup, prodaja naobroke, MEPAX, d. o. o., Planina 5,Kranj, ☎ 041/773-772, 040/773-772
9004495
CHEVROLET Kalos Aveo in kompletplatišč z gumami, dim. 175/70/13, ☎040/584-027 9005135
OPEL Corsa, 1.2, Elegance, av-tomatik, 6/2001, srebrne barve, ob-volanski radio, CD, klima, alarm,garažiran, redno servisiran, originalnih25.300 km, cena po dogovoru, ☎01/53-41-916
9005074
VOLKSWAGEN Polo karavan, 1.9,SDI, l. 1998, 132.000 km, s klimo,rdeče barve, cena po dogovoru, ☎041/722-625
9005173
DRUGA VOZILAPRODAM
PRIKOLICO, 180 x 100, reg. 5/2012;fantovsko kolo Douglas imF, ☎041/861-747
9005087
PRIKOLICO za prevoz gorske kosil-nice BSC, ☎ 041/482-547
9005186
AVTODELI IN OPREMAPRODAM
PLATIŠČA, GUME za različne avte,več dimenzij, malo rabljeni akumulator-ji, ☎ 041/722-625 9004932
STROJIIN ORODJAPRODAM
TRAČNA brusilka, dolžina 3 m, elek.pomik mize, ☎ 031/264-074
9005144
ŽIČNO erozijo, l. 99, ali dam v najem,☎ 041/669-689 9005077
GRADBENIMATERIALGRADBENI MATERIALPRODAM
CEVNI fasadni oder 250 m in 120 m2komplet ‘šolunge’, ☎ 031/837-937
9005190
OPAŽ (fabjon), 160 m 2, ☎ 041/378-771 9005178
STREŠNA kritina, pločevinasta - 5EUR / m2 in Bramac 0,56 EUR nakos, ☎ 040/484-118
9005097
STREŠNIKE Creaton Rapido, barvačrna, 350 kom in ograjo za gradbišče,dolžina 100 m, višina 1.8 m, vse sku-paj ugodno prodam, ☎ 040/269-022
9005148
SUHE smrekove deske, plohe, ☎04/23-24-454 9005095
SUHE mizarske smrekove plohe in 25m3 ladijskega poda, ☎ 031/706-358
9005130
TLAKOVCE, dobro ohranjene, ☎04/20-42-284 9005151
KUPIM
BETONSKE plošče 50 x 50 cm ali 40x 40 cm, ☎ 031/211-166
9005139
ODKUPUJEMO hlodovino in celulozniles iglavcev tudi lubadarke, ☎ 041/758-932 9005046
ZRAČNO suhe smrekove deske in plo-he, ☎ 041/582-770 9005182
STAVBNO POHIŠTVOPRODAM
NOVA vhodna vrata s podbojem, pozelo ugodni ceni, ☎ 041/271-953
9005180
KOPALNIŠKA OPREMAKUPIM
BOJLER 30 l on 10 l ter pipo, ☎040/735-487 9005160
KURIVOPRODAM
DRVA - metrska ali razžagana, možnadostava, ☎ 041/718-019
9005200
DRVA, možnost plačila na obroke,metrska ali razžagana, možnostdostave, ☎ 040/338-719
9005201
BREZOVA, bukova, hrastova drva, ☎041/980-371 9005109
SUHA drva, ☎ 041/593-963 9005184
BUKOVA, hrastova, brezova drva,razžagana, z dostavo na dom, ☎041/758-958 9005088
BUKOVA, hrastova, brezova drva,razžagana, z dostavo na dom, ☎041/330-398
9005089
BUKOVA, hrastova, brezova drva,razžagana, z dostavo na dom, ☎041/593-219 9005090
BUKOVA drva, cena 50 eur/ m3 inborova drva, cena 30 eur/m3,metrske, ☎ 04/25-21-801
9005145
DRVA, mešana in bukova. Cena podogovoru, ☎ 041/293-689
9005078
DRVA, razžagana z dostavo v Kranj, ☎040/726-705
9005140
DRVA - mešana: bukev, gaber, javor,jesen, hrast, možnost razreza indostave, cena 40 EUR, ☎ 070/323-033 9005202
KVALITETNA bukova drva, moženrazrez in prevoz na dom, ☎ 051/412-165 9005114
SUHA bukova drva z možnostjodostave, ☎ 041/848-539
9004898
SUHA bukova drva, ☎ 041/767-3399005081
SUHA bukova drva, ter kupim kravo zazakol, ☎ 041/608-642
9005152
SUHA bukova drva, možen razrez indostava, ☎ 040/367-307 9005154
KUPIM
DRVA, 8-10 m3, ☎ 041/316-6179005181
STANOVANJSKAOPREMAPOHIŠTVOPRODAM
REGAL z vitrinama za dnevno sobo,nizek, modern dizajn, bel, predali zatiho zapiranje, ☎ 041/543-876
9005157
GOSPODINJSKIAPARATIPRODAM
MALO rabljen mali pralni stroj ”Gold-kind”. Podarim el. pisalni stroj, ☎041/602-395 9005105
VRTNA OPREMAPRODAM
VRTNO garnituro iz masivnega sm-rekovega lesa, deb. 8 cm, dol. 200cm, lepa in čvrsta izdelava, ☎041/665-360 9005141
TURIZEMNOVIGRAD - lep september, preživitev Novigradu, apartma za 4 osebe, 30EUR / dan, ☎ 040/554-100
9005102
PRODAM
BON za 8 dni, Španija, avtobus, Italija-Francija, velja do aprila 2010, cena200 eur, druga doplč., ☎ 031/307-140 9005194
UMETNINE,NAKITPRODAM
TAPISERIJE, strogo unikatne na temotarota, www.mit-tapiserijetarot.si, ☎031/379-880 9004933
TAPISERIJE različnih velikosti, oblik,motivke, cena od 100 eur dalje, ☎040/567-544 9004934
STARINEPRODAM
RAZLIČNE stare predmete in kipce odTrubarja do Tita, ☎ 031/449-038
9005191
KUPIM
STAR mizarski ponk, skrinje, omare,mize, mlin za žito na kamenje, ☎031/878-351 9005167
STARE razglednice PEZ in Kinder fig-urice, lahko so tudi poškodovane alinekompletne, ☎ 041/429-376
9004942
MEDICINSKIPRIPOMOČKIPRODAM
”OMRON” merilec krvnega tlaka, zdvoročnim napihovanjem, nov še za-pakiran z garancijo, ugodno prodam,☎ 04/57-44-659 9005188
ŽIVALIIN RASTLINEPRODAM
ŠKOTSKI TERIER gentleman medterierji, zvest družabnik. 2 samčkašampionskih staršev z rodovnikom navoljo, ☎ 031/533-921 9004992
CIPRESE smaragd, 50 cm - 4 EUR,80 cm - 8 EUR, možnost dostave, ☎040/578-587
9005073
SADIKE jagod in velike asparaguse,dobite po zelo ugodni ceni, ☎041/540-617 9005131
PODARIM
LJUBITELJEM živali podarimo mlade-ga mucka najdenčka, je sivo belebarve, ima črno ovratnico in je zelo pri-jazen. Najden je bil na Orehku priKranju. Kdor ga želi posvojiti, naj pok-liče, ☎ 041/429-914 9005161
MLADE muce, ☎ 040/295-9329005082
IŠČEM
IZGUBILA se je sivo-bela mucka,konec repka ima bel. Na relaciji Duplje- Križe. Kamor se je zatekla, prosim,pokličite, ☎ 041/585-320 9005192
KMETIJSTVOKMETIJSKI STROJIPRODAM
HIDRAVLIČNI cepilnik za drva, trak-torski pogon, ☎ 04/20-41-322, 031/202-639 9005164
KOMBAJN za koruzo 80 B, skorajnov, ☎ 041/926-269
9005183
SILOKOMBAJN SIP SK 80, obnovljenin ohranjen, ugodno, ☎ 031/643-725 9005146
TRAČNI obračalnik SIP 2200, 2 ovnaza pleme j.s. in burskega ple-menskega kozla, ☎ 04/58-62-484,040/886-208 9005142
KUPIM
TRAKTOR Univerzal Štore INT ali Ze-tor, lahko tudi v slabem stanju, ☎051/203-387 9005115
PRIDELKIPRODAM
EKOLOŠKO pridelano rdečo peso,Smolej, Luže 22 a, ☎ 041/789-608
9004972
JABOLKA ester in gala, hruške vil-jamovke in jabolka za predelavo,Markuta, Čadovlje 3, Golnik, ☎04/25-60-048 9005098
KORUZO za silažo, 2,5 ha, v enemkosu, v Šenčurju, ☎ 041/534-915
9005070
KORUZO za silažo, 3 ha, zelo kvalitet-na in bazen za hlajenje mleka, 500 l,ugodno, Kranj, Čirče 36 a, ☎ 04/23-25-538 9005075
KORUZO za silažo, Primskovo, ☎031/504-509 9005155
KORUZO, 0.32 ha, za silos v Voklem,☎ 041/659-955 9005169
KROMPIR, jedilni in krmni, lahkodostavimo, ☎ 031/585-345 9005060
KROMPIR za ozimnico. Možna dosta-va večjih količin, ☎ 041/731-030
9005093
KROMPIR za krmo, ugodno prodam,☎ 041/612-263 9005156
OTAVO, seno v kockah, balirano, ☎041/704-697 9005072
PARADIŽNIK, ugodno, ☎ 040/372-098 9005159
PŠENICO in ječmen, ☎ 041/260-691 9005158
RDEČI jedilni krompir in krmni krompir,Sp. Brnik, ☎ 04/25-22-637
9005179
SEME enoletne trave in brejo kravo,☎ 041/938-376 9005163
SILAŽNO koruzo, 1 ha, ☎ 04/25-21-242 9005113
SILAŽNO koruzo, 0.2 ha, ☎ 04/25-31-170 9005149
SILAŽNO koruzo, 1.5 ha, ☎ 041/894-455 9005153
SLIVE, Zabukovje 2, Besnica, ☎041/223-797 9005083
VEČ OKROGLIH bal, seno in otava terkotni brusilnik 1100 W, ☎ 04/53-38-421 9005138
KUPIM
SILAŽNO koruzo, 1 ha, v okoliciCerkelj, ☎ 041/275-447
9005128
VEČ HA SILAŽNE koruze v okoliciKranja, ☎ 041/711-866
9005147
VZREJNE ŽIVALIPRODAM
BELE PIŠČANCE, stare 4 tedne zanadaljnjo rejo, ☎ 041/203-564
9005094
BIKCA, čb, starega 10 dni, ☎ 030/911-236 9005132
BIKCA ČB, starega 3 tedne in telicopo izbiri, ☎ 041/378-771
9005177
BIKCA ČB starega 1 teden, ☎041/833-872 9005189
EN MESEC staro teličko limuzin in belikrompir jedilni, ☎ 041/855-753
9005185
KOZE srnaste in kozliče, cena po do-govoru, ☎ 040/621-924 9005171
KOZO in kozla sanske pasme, stara 2leti, brez rogov, ☎ 031/883-066
9005116
PURANE, cena 5,5 eur/kg, ☎ 041/242-454 9005174
TELICO simentalko, brejo 9 mesecevin suhe bale otave in bale lucerne, ☎041/695-261 9005085
TELICO simentalko, pašno, predtelitvijo in psičko bernardinko, staro 3mesece, ☎ 040/610-958 9005134
TELIČKO, LS, staro 6 tednov, ☎041/220-840 9005096
TELIČKO, belgijsko, plave pasme,težko 150 kg, ☎ 031/687-062
9005136
TELIČKO simentalko, staro 2 tedna,☎ 040/516-763 9005176
KUPIM
BIKCA simentalca, starega 10 dni, ☎04/53-15-574 9005092
ZAMENJAM
BIKCA, belgijskega, plavega, težkega100 kg, za teličko simentalko, ☎04/25-51-457 9005086
OSTALOKUPIM
SODE za namakanje sadja, 220 l,poceni, ☎ 041/839-941 9005129
ZAPOSLITVE (m/ž)NUDIM
FANT ali dekle dobi občasno delo vstrežbi, Gostilna Logar, Hotemaže 3 a,Preddvor, ☎ 041/335-979, 041/369-051 9005057
GOSTILNA v Kranju zaposli kuharja,možna priučitev. Gostilna Pr’ Matičku,Jezerska c. 41, Kranj, ☎ 04/23-43-360, 041/618-922 9005069
KUHARJA PICOPEKA redno za-poslim, Larh, d.o.o., Sr. Bitnje 7a,Žabnica, ☎ 041/642-682 9005103
ODGOVORNO dekle, lahko starejšeza čiščenje lokala, zaposlimo, Kavnikotiček Čuk, Kidričeva 47, Kranj, ☎04/20-26-779 9005197
REDNO ali honorarno zaposlimnatakarja/ico za delo v gostinskemlokalu, Bojan Brišnik s.p., Klanec 38,Komenda, ☎ 041/570-937
9005175
SIMPATIČNO, odgovorno dekle zadelo v strežbi zaposlimo /lahko sred-njih let/, Kavni kotiček Čuk, Kidričeva47, Kranj, ☎ 04/20-26-779 9005062
V PIZZERIJI dobi delo dekle ali gospav strežbi, pogoj: delovne izkušnje, os-ebna urejenost, delovna zavzetost,lepe niso ovira, Picerija Pod gradom,Koroška cesta 26, Tržič, ☎ 031/571-781 9005170
ZAPOSLIMO fanta iz Škofje Loke aliokolice v Piceriji Ločanka, Podlubnik139, Škofja Loka, ☎ 041/670-379
9005111
JURČIČ & CO. d. o. o., Poslovna conaA 45, Šenčur zaposli voznika C in Ekategorije na področju mednarodnešpedicije (tujci osebno delovno dovol-jenje). Informacije na tel., ☎ 041/761-400 9005066
VOZNIKA kamiona za mednarodnitransport zaposlim, kategorije C in E -prevozi v EU. Zajc transport, d. o. o.,Valburga 15, Smlednik, ☎ 041/622-529 9005079
POTREBUJEM zastopnike za prodajoatraktivnega izdelka. Gaal Int., d.o.o.C. Viktorja Svetina 11, Jesenice, tel.,☎ 041/645-581 9005195
VELIKA PRILOŽNOST zaposlimo za-stopnike za terensko prodajo, najvišjeprovizije doslej, pomoč in prevoz na delozagotovljena, možnost redne zaposlitve,Biomag, d. o. o., Pristavška cesta 119,Tržič, ☎ 051/329-985 9005172
ZA NEDOLOČEN čas zaposlimo zastop-nike za terensko prodajo artiklov zavarovanje zdravja. Oglejte si www.sinkopa.si, Sinkopa, d. o. o., Žirovnica87, Žirovnica, ☎ 041/793-367 9004641
ZA NEDOLOČEN čas zaposlimo tr-govskega potnika z lastnim prevozom.Španovina, d. o. o., Savska loka 21,Kranj, ☎ 031/447-040 9005112
JURČIČ & Co. d. o. o., Poslovna conaA 45, Šenčur zaposli avtomehanika -vzdrževalca tovornih vozil. Informacijena tel., ☎ 041/761-400 9005067
ZAPOSLIM strojnega tehnika, JežJanez, s. p., Selo pri Vodicah 8,Vodice, ☎ 041/669-689 9005076
ZAVAROVALNA agencija - d. o. o.išče sodelavko ali sodelavca za delo vKranju in Škofji Loki. Zahtevana min.srednješolska izobrazba in vozniškiizpit B-kategorije. Agencija Čelik, d. o.o., Virmaše 118, Škofja Loka, @☎041/673-769 9005100
IŠČEM
IŠČEM DELO, pomoč pri vzdrževanjuhiše, čiščenje, žaganje drv ter prodaja,odvoz smeti, urejanje zelenic ter kultivi-ranje zemlje, ☎ 041/758-958, 041/593-219 9005080
IŠČEM DELO - košnja trave (brežin),obrezovanje žive meje, štihanje vrtov,☎ 041/718-008 9005106
IŠČEM DELO polaganje keramičnihploščic, ☎ 040/200-365 9005143
IŠČEM DELO - honorarno ali navašem domu, v Škofji Loki ali bližnjiokolici, po možnosti v dopoldanskemčasu, ☎ 04/51-22-656 9005107
STORITVENUDIM
IZDELUJEM kamnite škarpe in tlaku-jem dvorišča, Azem Tafilaj s.p., Zg. Bit-nje 101 a, Žabnica, ☎ 040/995-538
9005162
ADAPTACIJE, novogradnje od temeljado strehe. Notranje omete, fasade,kamnite škarpe, urejanje in tlakovanjedvorišč, z našim ali vašim materialom,SGP Bytyqi SKALA, d. n. o., Struževo3 a, Kranj, ☎ 041/222-741 9004469
ADAPTACIJE, vsa gradbena dela, no-tranje omete, fasade, adaptacije,tlakovanje dvorišča, ograje, kamniteškarpe in dimnike, kvalitetno, hitro inpoceni. SGP Beni, d. o. o., Struževo7, Kranj, ☎ 041/561-838 9004770
ASFALTIRANJE, tlakovanje dvorišč,dovoz. poti, parkirišč, polag. robnikov,pralnih plošč, izd. betonskih in kamni-tih škarp, Adrovic & Co, d. n. o.,Jelovškova 10, Kamnik, ☎ 01/83-94-614, 041/680-751 9005104
22 petek, 4. septembra 2009MALI OGLASI [email protected] GLAS
Fiat Punto, letnik 2003; Fiat Multipla,letnik 2000; Renault Clio, letnik2000; Renault Twingo, letnik 1999;Renault Megan, letnik 2000; CitroënXsara, letnik 2001; Citroën Saxo, let-nik 1999; Hyundai Akcent, letnik2002; Hyundai Gets, letnik 2003;Opel Astra Karavan, letnik 2003; Re-nault Kangoo, letnik 2000; Opel Cor-sa, letnik 2003; Ford Focus, letnik2000; Peugeot 206, letnik 2000;Škoda Fabia, letnik 2000.
ČEŠNJEVEK 22, CERKLJE
KREDIT NA POLOŽNICE
GarancijaTEL.: 031/490 012
Smo uspešen prodajno servisni center vozil Renault v Sloveniji. S svojimi številnimi dejavnostmi smo tudi podjetje z najcelovitejšo ponudbo.
Zaposliti želimo sodelavca za delovno mesto:
AVTOLIČAR (m/ž)
Od kandidatov pričakujemo:· IV. ali V. stopnjo ustrezne izobrazbe,· eno leto delovnih izkušenj,· delovne izkušnje v avtomobilski stroki so prednost.
Delo se sklene za nedoločen čas, s poskusno dobo 2 meseca.Delo se opravlja v PE Remont Kranj. Nudimo urejene delovne razmere, stimulativno plačilo in strokovno izpopolnjevanje v dejavnosti. Vaše pisne ponudbe pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov:Avtohiša Real, d.o.o.,PE REMONT Kranj, Ljubljanska cesta 22, 4000 Kranj.
23petek, 4. septembra 2009GORENJSKI GLAS
[email protected] OGLASI, ZAHVALE
ZAHVALA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 67. letu starosti nepričako-vano zapustil naš dragi
Dominik Hvastisamostojni podjetnik - strojni ključavničar z Jame
Ob tragični izgubi našega moža, očeta, starega ata, brata, bratranca, strica in prijatelja se želimo zahvaliti najprej vsem, kiso sodelovali v uspešni iskalni akciji pod vodstvom PP Kranj.Hvala pevcem, gospodu kaplanu, pogrebni ekipi Mestnegapokopališča Kranj, in vsem, ki ste nam ob njegovi prerani smrti izrazili obilo besed sožalja in tolažbe, poklonili cvetje insveče ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot.
Žalujoči vsi njegoviJama, 28. avgusta 2009
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dobri, skrbni oče,stari ata, brat, stric in svak
Franc Kernšofer avtobusa v pokojuiz Gorenj, Jezerska cesta 115
Ob izgubi našega dragega očeta se želimo zahvaliti sorodnikom,sosedom, vaščanom, prijateljem, znancem ter vsem ostalim, kiste se ga spomnili in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvalaza izrečeno sožalje, cvetje, sveče in denarne darove. Iskreno se za-hvaljujemo dr. Pavlinovi, zdravstvenemu osebju Endokri-nološkega oddelka Jesenice, Francki in Miru Gašperlin za pomočin trud, KO ZB Primskovo, PGD Kranj-Primskovo, čebelarskemudruštvu Britof-Predoslje, Alpetour potovalni agenciji, d. d.,pevcem KLAS za lepo petje, pihalnemu kvartetu, pogrebni službiKomunala Kranj ter gospodu župniku za opravljen cerkveniobred. Iskrena hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki stekakorkoli počastili spomin nanj in nam v teh težkih trenutkihstali ob strani.
Žalujoči: hčerka Majda, vnukinji Maja in Simona ter ostalo sorodstvoKranj, 1. septembra 2009
V 72. letu nas je tragično zapustil naš oče, stari oče, stric, brat in tast
Jože SušnikIskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, poda-rili sveče ter z nami sočustvovali. Zahvala tudi ZD Kranj, UKCLjubljana, gospodu župniku za lepo opravljen pogreb inpogrebni službi Navček. Posebna zahvala tudi za pozornost inpomoč družini Eržen, nečakinji Milki Golob in Jožetu Knificu.
Vsi njegoviBesnica, 30. avgusta 2009
Mnogo prezgodaj prišlo je slovo, ko nas je v 71. letu starosti zapustil
Vinko Ferenčakiz Naklega
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijatel-jem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvet-je, sveče in dar za maše. Hvaležni smo vsem, ki so gapospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala g. župniku inNavčku za lepo opravljen obred.
Žalujoči vsi njegoviNaklo, 26. avgusta 2009
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga
Francka Drolcrojena Brejc
nosilka partizanske spomenice 1941-1945
Od nje se bomo poslovili danes, v petek, 4. septembra 2009, ob 17. uri na Mestnem pokopališču v Kranju. Na dan pogreba leži od 9. ure dalje
v poslovilni vežici na tamkajšnjem pokopališču.
Žalujoči: sin Albin z družinoKranj, 31. avgusta 2009
SPOROČILO O SMRTI
Svojo življenjsko pot je sklenila naša upokojena sodelavka iz Finančnoračunovodskega sektorja
Frančiška Drolcrojena 1920
Od nje se bomo poslovili danes, v petek, 4. septembra 2009, ob 17. uri na pokopališču v Kranju.Žara bo v poslovilni vežici na dan pogreba ob 9. uri. Ohranili jo bomo v lepem spominu.
Kolektiv Sava
ASTERIKS SENČILA Rozman Peter, s.p., Senično 7, Križe, tel.: 59-55-170,041/733-709; žaluzije, roloji, rolete,lamelne zavese, plise zavese, komarniki,markize, www.asteriks.net 9005198
BELJENJE in glajenje sten, antiglivični pre-mazi, barvanje napuščev in fasad, dekorativniometi in opleski, Pavec Ivo, s. p., Podbrezje179, Naklo, ☎031/392-909 9004878
DELAMO vsa zidarska dela, notranjeomete in fasade z našim ali vašim materi-alom, Arjaniti, d. o. o., Žabnica 47, Žabnica,☎041/288-473, 041/878-386 9005203
FLORIJANI, d. o. o., C. na Brdo 41,Kranj izvaja vsa gradbena dela odtemeljev do strehe, adaptacije, ometi,ometi fasad, kamnite škarpe, tlakovan-je dvorišč, ☎ 041/557-871 9004906
IZDELAVA podstrešnih stanovanj, po-laganje laminatov in razna mizarskapopravila, M & V Vrtačnik in partner, d.n. o., Šinkov turn 23, 1217 Vodice, ☎031/206-724 9004853
IZVAJAM vsa gradbena dela, adaptacije,notranje omete vseh vrst, fasade, hitro inpoceni, Adil Sopaj s.p., Sr. Bitnje 31, Žab-nica, ☎ 041/583-009 9005014
IZVAJAMO sanacije dimnikov, vrtanje,zidava, montaža novih, popravila star-ih, nudimo dimne obloge, dimne kape.Novak & Co, d. n. o., Ljubljanska 89,Domžale, ☎ 031/422-800 9004794
KOMPLETNA adaptacija stanovanj in kopal-nic, vodovod, centralna, elektrika, keramika,knauf, pleskarska dela. Kopalnica samo v 7dneh! Jani in Metka Rep, d. n. o., Godešič 43a, Šk. Loka, ☎041/757-109 9004981
NOVOGRADNJE, adaptacije in tlako-vanje dvorišč, izdelava betonskih inkamnitih škarp, estrihi, Gradbeništvo”Kaaet”, Korać Tašo, s. p., Podgorje70 a, Kamnik, ☎ 01/83-11-831,031/775-896, 051/240-670 9005064
OD TEMELJEV do strehe, notranje omete,vse vrste fasad, škarpe ter tlakovanjedvorišč, kvalitetno, hitro in poceni. Arbaj,d.o.o., Zg. Bela 24, Preddvor, ☎ 041/241-149, 041/890-382 9005071
OPRAVIMO razne izkope, izdelamodvorišče, kanalizacijo, betonsko ogra-jo ipd. Leneks, d. o. o., Stošičeva ul.4, Kranj, ☎ 041/767-291 9005099
POSEK in spravilo lesa na območju Goren-jske, M-LES, Matej Urh, s. p., Bodešče 18,Bled, ☎031/561-613 9004747
IŠČEM
NUJNO iščem nekoga za pomoč in-validni osebi v popoldanskem času, ☎041/723-772 9005187
POSLOVNI STIKI
IZOBRAŽEVANJENUDIM
PLES, KITARA - Vabimo vas v PLESNETEČAJE za vse generacije in v posameznetečaje ali celoletno šolo KITARE! StudioTango, Britof 316, Kranj, ☎ 041/820-485
9005193
ZASEBNI STIKI53-LETNA ženska išče resnega inpoštenega moškega, okolica Kranja inLjubljane, ☎ 051/481-337
9005110
ŽENITNA posredovalnica Zaupanje zavse generacije po vsej državi, zastonjza mlajše ženske, ☎ 031/836-378
9004996
ŽENSKE različnih starosti iščejo resneživljenjske sopotnike za poštena, trajnarazmerja, ☎ 031/505-495
9004998
OBVESTILA2. javna dražba stavbne parcele št.283/40, 744 m2 v K.O., Tupaliče zaizklicno ceno 46.239,60 EUR bo 16.9. 09 ob 10. uri v sobi 7/II, izvr. odd.Okr. sodišča v Kranju, Bleiweisova 20.Varščino nakazati do vkl. 10. 9. 09.
9005108
RAZNOPRODAM
MALI PRALNI stroj Goldkind, malorabljen in el. pisalni stroj, za simboličnoceno, ☎ 041/602-395
9005133
MLIN za sadje električni in ročni, kavčjogi, novi ter dve hrastovi kadi za na-makanje 400 in 350 l, cena po do-govoru, ☎ 04/53-36-457, 041/625-688
9005165
MOŠKO KOLO Torpedo, kozlička zapleme, stojalo, nerjaveče korito, noviCD, Poljanšek, ☎ 041/583-870
9005084
ODEJO - 140 x 200 cm, vzglavnik - 70x 90 cm in 40 x 50 cm, vse iz čisterunske volne - antialergik, ugodno, ☎040/322-589
9005137
Življenje je kot trnova pot.Ampak ti trni so včasih takoveliki, da jih ni mogoče uničiti.Vrinejo se v srce in tam počivajo,nas pa to tako boli.
ZAHVALA
Prazen dom je in dvorišče,oko zaman te išče ...Odšel si tiho brez slovesa,ostali zdaj brez tebe smo.A vedi, da te vsako uro dneva v naših srcih nosimo.
Ni te več na vrtu, ne v hiši,nič več glas se tvoj ne sliši,če lučko na grobu upihnil bo vihar,v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
IN MEMORIAM
Kako bi dihal rad, poslušal, gledal,sedel med vami, katero vmes povedal,pa me tišči teptan nad mano grob preran.
O. Župančič
Tadej Šmit14. 5. 1980 - 31. 8. 2008
Včeraj, 31. avgusta, je minilo dolgo leto, odkar je zaradi posledicstoritve kaznivega dejanja umrl naš Tadej. Odšel je fant, ki ninikoli nikomur storil ničesar žalega. Sredi dela, sredi načrtov, sre-di prevajanja španščine, angleščine. Pa toliko je imel še postoriti.Vrniti se v njemu tako ljubo Havano, vrniti se v špansko Lleido,spoznati malo Susumo v Indiji, ki ji je plačeval šolanje, vseliti sev svoje stanovanje ... Kot bi vedel, da mora hiteti. Kot bi slutil, daživljenje z leti ne bo radodarno. Pogrešamo ga. V dobrih mislih sesrečamo, v srcih pa je za izjemne ljudi vedno prostor.
Vsi njegoviBl. Dobrava, Lleida, Havana, 31. avgusta 2009
Ostalo grenko je spoznanje,to je resnica, niso sanje,da te nazaj več ne bo,ker si za vedno vzel slovo.Spočij si žuljave dlani,za vse še enkrat hvala ti,dobrota tvojega srcanikdar ne bo pozabljena.
GOTOVINSKI KREDITI DO 10 LET ZA VSE ZAPOSLENE,TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TERUPOKOJENCE, do 50 % obr.,obveznosti niso ovira. Tudi kre-diti na osnovi vozila in leasingi.Možnost odplačila na položni-ce, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, Kukovec Roberts.p., Mlinska 22, 2000 Maribor,02/252-48-26, 041/750-560
SOBOTA
8/21°C
24 GORENJSKI GLASpetek, 4. septembra 2009
Anketa
vremenska napovedNapoved za Gorenjsko
Danes bo oblačno z občasnimi padavinami. Zvečer se bodopadavine še okrepile in v soboto zjutraj ponehale, nato sebo razjasnilo. V nedeljo bo precej jasno, čez dan občasnozmerno oblačno. Hladneje bo.
PETEK
17/26°C
....
....
....
....
....
....
...
Andreja Košir iz Škofje Loke:
"O tem, kakšne pravice ima-jo poslanci, sedanji in nekda-nji, ne razmišljam veliko.Prav se mi zdi, da imajo poizteku mandata še nekajčasa nadomestilo, regres indopust pa sta druga stvar."
Urša Peternel
Jesenice - Mnoge Jeseniča-ne, ki z veseljem obiskujejoedino jeseniško kopališčeUkova, so razburili načrtiObčine Jesenice, po katerihnaj bi bazen podrli, na nje-govem mestu pa zgradilistanovanjske bloke. Takovsaj predvideva občinskiprostorski načrt, ki ga tre-nutno sprejemajo na ObčiniJesenice. Po tem načrtu najbi na mestu kopališča Uko-va gradili eno- in dvostano-vanjske objekte višjega stan-darda, kopališče pa preselilina novo lokacijo, predvido-ma na območje poslovnecone. Kar nekaj domačinovoziroma okoliških stanoval-cev je izrazilo nasprotovanjetakšnim načrtom, saj si neželijo, da bi se območje ko-pališča spremenilo v stano-vanjsko območje. Menijo,da je koncentracija prebival-cev v tem delu mesta že takodovolj velika. Prepričani so,da bi kopališče lahko ostalo,nekateri pa predlagajo, da bina tem območju raje uredilizelene površine in igrišča zaotroke.
Župan Jesenic TomažTom Mencinger je gledeprihodnosti kopališča Uko-va povedal, da gre za zdajzgolj za predlog - v okvirupriprave občinskega pros-torskega načrta so preverilimožnosti umestitve kopališ-
ča na novo, ustreznejšo lo-kacijo. Na sedanji lokacijinamreč kopališča, ki je za-
starelo, ne morejo širiti,prav tako ni prostora za ure-ditev prepotrebnih parki-rišč. Za nameček bi bilo ba-zen treba posodobiti, saj jebazenska skleda poškodova-na in vsak dan iz nje odtečepet odstotkov ogrevanevode, zaradi česar so stroškiobratovanja dokaj visoki.Poleg tega niso urejena nitilastniška razmerja v zvezi zbazenom. Zato so na ObčiniJesenice presodili, da bi bilanajboljša rešitev preselitevkopališča na drugo, ustrez-nejšo lokacijo, najbolje v bli-
žino virov ogrevanja. Po žu-panovih besedah je v igrinekaj možnih lokacij, enaod njih je tudi poslovnacona. Novo kopališče bi gra-dili po načelu javno-zaseb-nega partnerstva, računajopa tudi na denar iz državnihin evropskih skladov. Ven-dar pa so to dolgoročni načr-ti, poudarja župan. "Zatokopališče Ukova ostaja, do-kler ne zgradimo novega ba-zena," še zagotavlja župan.Po njegovi oceni bi Jesenicelahko novo kopališče dobilev štirih ali petih letih.
....
....
....
....
....
....
...
NEDELJA
8/21°C
Agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo
Jeseničani ne bi dali bazenaŽupan Tomaž Tom Mencinger zagotavlja: "Dokler ne zgradimo novega bazena, kopališče Ukova ostaja!"
Bečo Selimovič iz Škofje Loke:
"V parlamentu imajo velikeplače, poleg tega še do-datno plačane naloge indruge privilegije. Zase soznali dobro poskrbeti, malomanj pa za običajne držav-ljane."
Poslanci naj bodokot vsi drugiDanica Zavrl Žlebir
Poslanci državnega zboraso dobro plačani, poleg tegapo izteku mandata še letodni uživajo nadomestilo,govorilo se je celo o izplači-lu regresa. Kako pa na vseto gledajo ljudje?
Foto: Gorazd Kavčič
Milka Jug iz Škofje Loke:
"Kaže, da so privilegiji poli-tikov dobili krila in pobegni-li izpod nadzora. Ne zdi semi prav, da imajo toliko več-je pravice, kot denimo obi-čajni ljudje, zlasti delavci, toustvarja prevelike razlike."
Jože Pajnič iz Ribnice:
"Težko bi se strinjal, da seposlanci dovolj zavzemajoza ljudi, se pa dobro pobri-gajo zase. Ni prav, da po iz-teku mandata vse leto dobi-jo nadomestilo. Naj zanjevelja enako kot za vse."
Brigita Čarman z Godešiča:
"Nadomestila pripadajo tudidrugim državljanom, vendarle v primeru, da službo izgu-biš, ne pa tudi, če jo zame-njaš. Naj jih imajo tudi ne-kdanji poslanci, a krajši čas,drugih dodatkov pa ne."
Mladoporočenci
V Spodnjih Dupljah sta se 29. avgusta poročila Domen Saje in Barbara Košnjek, na Zgornji Beli Martin Lah in Maja Levstik, v Kosovi graščini na Jesenicah pa BogdanBricelj in Danila Roce. Mladoporočencem čestitamo in jimpodarjamo polletno naročnino na Gorenjski glas.
Kopališče Ukova je zelo priljubljeno med Jeseničani, vendar bi ga bilo potrebno posodobiti.Prav tako primanjkuje parkirnih mest za obiskovalce. / Foto: Anka Bulovec
Po tem načrtu naj bi na mestu kopališča Ukova gradili eno- in dvostanovanjske objektevišjega standarda, kopališče pa preselili na novo lokacijo, predvidoma na območjeposlovne cone.
Kamnik
Na skupščini KIK-a potrdili finančni načrt
Čeprav so med seboj močno sprti lastniki Kemijske indus-trije Kamnik na ponedeljkovi nočni skupščini potrdili načrtfinančnega prestrukturiranja in s tem zagotovili nadaljnjeposlovanje družbe, nujno potrebne dokapitalizacije nisopodprli, zato usoda podjetja še vedno ostaja nejasna. Zara-di neizpolnjevanja dogovorjenih stavkovnih zahtev pa se jev torek spet začela stavka delavcev, a je direktor Aleš Erbežniksporočil, da gre le za tehnične razloge pri izplačilu in da najbi bili dogovorjeni zneski delavcem že izplačani. J. P.
Ljubljana
Priznanje Mojstru poštevanke
Pred nekaj dnevi so na Ljubljanskem gradu razglasili dobitni-ke plaket in posebnih priznanj iz natečaja Ustvarjalni učiteljleta 2008/09, tokrat že enajstega po vrsti v organizaciji isto-imenskega sklada, ki ga upravlja glavna direktorica ZaložbeRokus Klett Maruša Kmet. Posebno priznanje je šlo tudi naGorenjsko. Za inovativno računalniško igro Mojster pošte-vanke sta posebno priznanje prejela učitelja Marijanca Cuder-man in Marko Kern iz Osnovne šole Simona Jenka Kranj. S. K.
Tržič
V nedeljo odprta tudi Gorenjska banka
Prenovljena poslovalnica Gorenjske banke na Trgu svobode1 v Tržiču bo odprta tudi v nedeljo, na dan Šuštarske nedelje,od 9. do 13. ure. Kot je povedala vodja tržiške poslovne enote Zorka Žos, bodo ob tej priložnosti pripravili posebnoponudbo za vse sedanje in nove komitente. Vsem, ki se bodota dan odločili za kartico Activa MasterCard in elektronskobanko Link, ne bodo zaračunali letne članarine. C. Z.
Medvode
Srečanje planincev na Govejku
Miheličev dom na Govejku vabi na srečanje planincev, ki bona Govejku potekalo v nedeljo, 6. septembra, od 11. ure na-prej. Za zabavo bo skrbel ansambel Gamsi. M. B.
PRILOGA GORENJSKEGA GLASA
08 PETE
K_04
. 09.
200
9GLASBA
BLIŽA SE DAN D
V začetku junija so na Hipodromu Sto-žice nastopili The Killers, z njimi pa tudiodmevni slovenski rokerji Dan D. Veli-časten uvod v festivalsko poletje skupi-ne Dan D, težko pričakovani letošnji vr-hunec pa se bo zgodil čez dober teden.
02
LJUDJE
SUPER DUPER HITRE KOPALKE
Nadobudneži so na Ptuju že drugična tisoč in en način poskusili dosečinajhitrejši spust po rumenem tobo-ganu. Za osvojitev naslova državnegaprvaka v spustu po toboganu so upo-rabili številne žavbice.
KULTURA
PROGRAM ZAOBLIZNIT PRSTE
Nova gledališka sezona prinaša ambi-ciozen program, v katerem se odražarecesija, totalni kapitalizem, porušenimedosebni odnosi. Najprej sredi sep-tembra prihaja Gogoljev Revizor v reži-ji Mateje Koležnik.
03
Dan
D b
odo
s Si
mfo
ničn
im o
rkes
trom
RTV
Slo
veni
ja n
asto
pili
v lju
blja
nski
h Kr
ižan
kah.
/ F
oto:
arh
iv o
rgan
izat
orja
(sk
upin
e)
02 PETEK_04. 09. 2009
GLASBA, KINO
radicionalno so-delovanje Simfo-ničnega orkestraRTV Slovenija inVala 202 dobiva
obliko in predvsem imena.13. septembra ob 20.30 boVal 202 organiziral koncertSimfoničnega orkestra RTVSlovenija in skupine Dan D.Koncert bo v ljubljanskihKrižankah, tovrstno -'crossover' - prepletanje kla-sične glasbe in drugih po-pularnih glasbenih zvrsti panaj bi ne bilo po mnenjuorganizatorjev koncerta lekakovostno, pač pa tudi iz-jemno poslušljivo. A se jezgodilo tisto, kar se zadnječasa dogaja slovenski kon-certni publiki: ali koncertodpade ali je takoj razpro-dan. In to se je zgodilo 13.septembru. Zato so se orga-nizatorji koncerta odločiliše za en datum: 14. septem-ber - na istem prizorišču.
Oba večera bodo Dan D inSimfonični orkester RTVSlovenija nastopili s posebni-mi gosti, ki jih oboževalci po-pularne skupine poznajo tudiiz njihovih dosedanjih sode-lovanj. Slišali bomo PolonoKasal, Tomija Megliča, Galain Severo Gjurin ter GrantAustin. Iz rokerskih so sim-
fonične aranžmaje pripraviliodlični slovenski skladatelji -Neisha, Rok Golob, PrimožGrašič, Milko Lazar in AlešAvbelj. Simfonike bo v kom-binaciji skupino s Dan D ingosti koncertov vodil maestroDavid de Villiers.
Val 202 želi z Dan 202(kakor so poimenovali do-
godek) širši javnosti ponu-diti enega glasbenih presež-kov letošnjega leta. Nada-ljuje in nadgrajuje tradicijo,ki so jo začeli leta 2002 zzdružitvijo skupine Sidd-harta in Simfoničnega or-kestra RTV Slovenija, tuditakrat z dirigentom de Villi-ersom.
BLIŽA SE DAN DV začetku junija so na Hipodromu Stožice nastopili The Killers, več desettisočglavo množico pa soogrevali tudi vse bolj odmevni slovenski rokerji Dan D. To je bil veličasten uvod v razgibano festivalsko poletje skupine Dan D, težko pričakovani letošnji vrhunec pa se bo zgodil čez doberteden. In to kar dvakrat.
Alenka Brun
Dež ni spral dobrih namenov
V soboto je v prestolnici kljub dežju množica mladihžurala z razlogom. Dobrodelni Žur z razlogom, tokratšesti po vrsti, je tudi letos potekal ob ritmih DJ Umeka vljubljanskem parku Tivoli. Organizator žura, eno znanihmobilnih podjetij, je poleg vseh zbranih sredstevdruštvu Beli obroč prispeval tudi deset tisoč evrov, ki jihbo društvo Beli obroč porabilo za ureditev prijaznih sobpo Sloveniji. Da bi pomagali Belemu obroču Slovenijezbrati še več sredstev kot prejšnja leta, je poleg SMSdonacije, ki je predstavljala tudi dobrodelno vstopnicona Žur z razlogom, organizator skupaj s partnerji do-godka ponudil dodatne možnosti, kako pomagatimladim žrtvam kaznivih dejanj. A. B.
Michelsämter Musikanten na terasi Parka
V soboto bo ob 16. uri na terasi Kavarne Park na Bledunastopila švicarska godba na pihala MichelsämterMusikanten. Sedemnajstčlanska zasedba se bo pred-stavila z enournim koncertom tradicionalne glasbe iz ra-zličnih švicarskih pokrajin. V primeru dežja prireditevodpade. Vstopnine ni. A. B.
S hladnim pivom v novo sezono
V četrtek, 17. septembra, ob 21. uri bomo v ljubljanskiCvetličarni končno spet priča koncertu odlične rock-ovske zasedbe Hladno pivo. To bo tudi prvi koncert novesezone v Cvetličarni. A. B.
Kdo bo postal glasbeni Top Up leta?
Glasbena skupina, solist, instrumentalist, pevec ali DJ.Vsak izmed njih lahko postane glasbeni Top Up. Kako?Preprosto: sodeluje lahko v glasbenem izzivu. Pa nagra-da? Najprej virtualni, potem pa čisto pravi denar za ure-sničitev svoje vizije prihodnjega glasbenega ustvarjanja.Različni glasbeni izvajalci, stari do 30 let, bodo izzvanina več načinov. Najprej morajo med 1. in vključno 20.septembrom letos na spletni strani www.top-up.si od-dati svojo prijavo. Potem pa se začne. Izvajalci se bodomorali na inovativen način odzvati na tri različne naloge,ki jih bo razpisala strokovna žirija, zraven pa si bodomorali kot pravi profesionalni glasbeniki pridobiti šesvoje oboževalce. Glasbeni izziv se bo zaključil 12. no-vembra, ko bo razglašen zmagovalec glasbenega izziva.Strokovno žirijo Top Upa sestavljajo uveljavljeni sloven-ski glasbeniki in poznavalci glasbene scene: predstavnikglasbenikov je Gal Gjurin, predstavnik režiserjev Ven Je-meršič, predstavnik glasbenih menedžerjev AndrejTežak, pridružil pa se jim bo še Janez Stajnko, pred-stavnik Nove KBM, ki je tudi razpisala Top Up izziv. A. B.
PLANET TUŠ, KRANJ
Petek, 4. septembra19.50, 21.50, 23.59 BREZ POVRATKA 4 3D21.20, 23.40 COCO CHANEL15.20, 17.30, 19.30 GARFIELD IN FESTIVAL ZABAVE, sinhronizirano15.40, 17.50 G-FORCE 3D16.40, 18.50, 21.10, 23.20 GRDA RESNICA16.20 LEDENA DOBA 3: ZORA DINOZA-VROV sinhronizirano17.00, 20.20, 23.30 NESLAVNE BARABE18.30, 20.50, 23.10 SNUBITEV
Sobota, 5. septembra 13.40, 19.50, 21.50, 23.59 BREZ POVRATKA 4 3D21.20, 23.40 COCO CHANEL11.20, 13.20, 15.20, 17.30, 19.30 GARFIELD IN FESTIVAL ZABAVE sinhro-nizirano11.40, 15.40, 17.50 G-FORCE 3D12.00, 14.30, 16.40, 18.50, 21.10,23.20 GRDA RESNICA11.00, 16.20 LEDENA DOBA 3: ZORADINOZAVROV sinhronizirano13.00, 17.00, 20.20, 23.30 NESLAVNE BARABE14.00, 18.30, 20.50, 23.10 SNUBITEV
Nedelja, 6. septembra13.40, 19.50, 21.50 BREZ POVRATKA 4 3D21.20 COCO CHANEL11.20, 13.20, 15.20, 17.30, 19.30GARFIELD IN FESTIVAL ZABAVE sinhro-nizirano11.40, 15.40, 17.50 G-FORCE 3D12.00, 14.30, 16.40, 18.50, 21.10 GRDA RESNICA11.00, 16.20 LEDENA DOBA 3: ZORADINOZAVROV sinhronizirano13.00, 17.00, 20.20 NESLAVNE BARABE14.00, 18.30, 20.50 SNUBITEV
Ponedeljek, 7. septembra19.50, 21.50 BREZ POVRATKA 4 3D21.20 COCO CHANEL11.20, 13.20, 15.20, 17.30, 19.30 GARFIELD IN FESTIVAL ZABAVE sinhronizirano15.40, 17.50 G-FORCE 3D16.40, 18.50, 21.10 GRDA RESNICA16.20 LEDENA DOBA 3: ZORA DINOZA-VROV, sinhronizirano17.00, 20.20 NESLAVNE BARABE18.30, 20.50 SNUBITEV
KINO SPORED
Pred kratkim so na tiskovni konferenci organizatorji predstavili dogodek Dan 202, Dan D paso nastopili tudi v živo. / Foto: Zaklop
www.gorenjskiglas.si
Organizatorji filmskih predstav si pridržu-jejo pravico do spremembe programa.
T
DJ Umek / Foto: Matic Zorman
Foto
: arh
iv o
rgan
izat
orja
RAD
IO B
ELV
I D.O
.O.,
ŠU
CE
VA U
LIC
A 2
5,
KR
ANJ
onec avgusta je bilna Ohridu drugiOhridski zborovskifestival, na kateremso z ljudskim, sa-
kralnim in tekmovalnimprogramom nastopile tudiGrudnove Šmikle pod vod-stvom Marjete Naglič. Žen-ska vokalna skupina, kizdružuje pevke iz Selške do-line, Škofje Loke in okoliceter že sedmo leto goji in jav-nosti približuje žensko zbo-rovsko glasbo, se je najprej v
tekmovalnem delu festivalauvrstila v glavni del, takoimenovani Grand Prix tek-movanja, kjer so v nadaljeva-nju dekleta posegla po naj-višjem mestu. Pevke je poleguspeha na prvem medna-rodnem tekmovanju, ki sose ga doslej udeležile, razve-selil tudi topel sprejem sstrani drugih zborov ter ob-činstva festivala. GrudnoveŠmikle bodo v začetku okto-bra nastopile tudi v ŠkofjiLoki, saj bodo skupaj s še tre-mi ženskimi zbori sodelova-le na koncertu glasbe FelixaMendelssohna.
red vrati Prešernove-ga gledališča je novaabonmajska sezona,za vrati pa marsikaj.Od odra, dvorane in
drugih pritiklin, ki že več let kli-čejo po temeljiti prenovi, za ka-tero v Kranju vedno znova nidenarja, do ambicioznegaumetniškega vodstva in kvali-tetnega igralskega ansambla,ki ne glede na vsako leto pravi-loma slabše letno proračunskoizhodišče, poskuša ustvaritikar se da kompetenten in kva-liteten program. Da jim touspeva, govorijo vsakoletni vpi-si abonmajev, gostovanja povsej Sloveniji in vedno nove na-grajene predstave, igralci, reži-serji. "Po statističnih podatkihsmo uspešni in po vseh meri-lih močno odstopamo odmajhnega obrobnega gledališ-ča," meni direktor gledališčaBorut Veselko: "Kar pa se na-zaj vrača kot kazen, da namglede na preteklo leto ministr-stvo za kulturo zmanjšujesredstva za 20 odstotkov, pravtako pa nam je občina v imenukrize zmanjšala materialnasredstva za več kot 40 odstot-kov." Kljub temu je prepričan,da bodo eno najbolj ambicioz-no zastavljenih gledaliških se-zon zadnjih let izpeljali kar naj-bolj uspešno. "Odločnosti inpoguma nam ne manjka, žezaradi načrtovanih predstav patudi režiserjev, ki bodo gosto-vali pri nas."
"Ko sem postavljala letošnjiprogram, sem razmišljala osvetu, v katerem živimo in omedsebojnih odnosih, s kateri-mi se srečujemo. V tem smis-lu lahko rečem, da zelo drznivstopamo v novo sezono, sajbomo s predstavami glede na
današnjo situacijo, ki ni ravnorožnata, oblasti, družbi in sve-tu, pa tudi samemu sebi posta-vili ogledalo. Menim, da je gle-dališče danes bržkone edinaustanova, ki lahko izpostavikritičen odnos do stvarnosti,"razmišlja umetniška vodja gle-dališča Marinka Poštrak.
Letos tako pripravljajo štiripremiere. Prva bo 19. septem-bra na sporedu razvpita in da-nes še kako aktualna Gogolje-va komedija Revizor, ki jo reži-ra Mateja Koležnik. V komedi-ji se bo v vlogi mestnega župa-na kranjskemu občinstvu pr-vič predstavil, kot nova okrepi-tev Prešernovega gledališča,igralec Primož Pirnat, ki je pri-šel iz PDG Nova Gorica. Okto-bra bo sledila uprizoritev bese-dila z naslovom Lep dan zaumret Vinka Möderndorferja,nominiranega za Grumovonagrado. Režiser bo avtorsam. Mesec dni za tem bonova premiera, klasika ameri-ške dramatike, drama Steklenamenažerija Tennesseeja Willi-amsa, ki jo bo režiral DamirZlatar Frey. Marca prihodnje
leto pa bodo vrhunec sezonezastavili s Cankarjevimi Hlap-ci v režiji Matjaža Bergerja in vkoprodukciji z novomeškimAnton Podbevšek Teatrom."Prepričana sem, da bo podvojnih Hlapcih, ki sta jihpred skoraj 20 leti režiralaMile Korun in Dušan Jovano-vić, naša izvedba prav tako raz-burkala javnost."
V različnih abonmajih bo-mo videli tudi predstavo kopr-skega gledališča Znamke, na-kar še Emilija Dušana Jovano-vića, ki jo je v lanski sezoni naoder postavil Jaka Ivanc, sledilepa bodo še predstave: MacbethAfter Shakespeare, HeinerjaMüllerja (koprodukcija Miniteatra Ljubljana, Cankarjevegadoma, Novega gledališča Za-greb in Zagrebškega gledališčamladih), Vincent River PhilipaRidleyja v koprodukciji Gleda-lišča Glej in ŠKUC Gledališča,dobitnica nagrade občinstva naletošnjem Tednu slovenskedrame, predstava SolistikaBranka Završana (koprodukci-ja Društva Familija in Mestne-ga gledališča ljubljanskega) ter
kriminalna komedija Božičnavečerja Dese Muck in JuretaIvanušiča v izvedbi GledališčaKoper.
Do temeljitejše prenove, kotkaže, še nekaj časa ne bo pri-šlo, gledališče pa tudi ob vsako-kratnem zmanjševanju dotacijs strani ministrstva in občine,tudi vedno težje uresničujevsako leto zastavljeni program,ki bo letos oplemeniten tudi s40. izvedbo Tedna Slovenskedrame. "Opažam, da gledalciostajajo naši edini zvesti zavez-niki," tudi razmišlja Veselko.Stanje, v kakršnem se je znaš-lo osrednje gorenjsko gledališ-če, pa se odraža tudi v reperto-arni knjižici, ki je domišljena vznamenju realnosti in iluzije.Če so v njej fotografije, na kate-rih se ekipa gledališča pred-stavlja v dotrajanih prostorih,realnost, pa je iluzija tista, ki jogledalci občutijo, ko pridejoskozi lepo pročelje in si ogleda-jo vse te predstave. Vanjo sododani še citati dr. Aleša Ga-briča iz njegovih besedil iz leta1957, ko je bilo profesionalnogledališče v Kranju ukinjeno.
PETEK_04. 09. 2009 03
KULTURA
GRUDNOVE ŠMIKLE ODLIČNE V MAKEDONIJIIgor Kavčič
KRADI GREMO V PREŠERNOVO GLEDALIŠČE.
KAJ PA VI? VPIŠITE ABONMA - od 7. do 19. septembra 2009!
www.pgk.si telefon 04 20 10 200
REDNI ABONMA:N. V. Gogolj REVIZOR
V. Möderndorfer LEP DAN ZA UMRETT. Williams STEKLENA MENAŽERIJA
I. Cankar HLAPCID. Jovanović ZNAMKE, NAKAR ŠE EMILIJA (Gledališče Koper)
in še več v SUPERABONMAJSKI ponudbi:H. Müller MACBETH AFTER SHAKESPEARE
(Miniteater & CD Ljubljana)
P. Ripley VINCENT RIVER (Gledališči GLEJ & ŠKUC)
B. Završan SOLISTIKA (Društvo Familija & MGL)
D. Muck – J. Ivanušič BOŽIČNI VEČER (Gledališče Koper)
Iluzija pred stavbo Prešernovega gledališča je nekaj drugega kot realnost v njegovi notranjosti.Z razliko od igralskega ansambla, ki je v enako dobri kondiciji, kjer koli se že postavi.
Škofja Loka
LocaMusica dobro obiskana
S sklepnim koncertom se je prejšnji teden v Sokolskemdomu zaključila 5. mednarodna poletna glasbena šola Lo-caMusica, na katero se je prijavilo 47 mladih glasbenic inglasbenikov iz Slovenije in Avstrije. Odlično obiskani sobili tudi letošnji koncerti v okviru šole. Nastopi profesorjevin učencev so v Sokolskem domu in cerkvi Marijinega oz-nanjenja v Crngrobu vselej minili pred polnim avditorijemob bogatih aplavzih mladim talentiranim umetnikom innjihovim mentorjem. Mentorji Ana Kavčič Pucihar, Tat-jana Ognjanovič, Armin Sešek, Matej Zupan in Igor Mitro-vić so letos med desetimi nominiranci izbrali dve nagra-jenki za nagrado LocaMusica 2009 v višini štiristo evrov.To sta (na fotografiji z leve) Zala Vidic (violončelo) in NežaKlinar (violina). Ob zadovoljstvu umetniškega vodja šoleBlaža Puciharja sta mladi glasbenici nagradi prejeli iz rokžupana občine Škofja Loka Igorja Drakslerja. I. K.
Škofja Loka
Koncert stare glasbe
Jutri, v soboto, 5. septembra, ob 20. uri bo v Kapeli Škof-jeloškega gradu koncert Dan lutnje in vihuele: Nova ScholaLabacensis. Gre za slovenski lutenjski ansambel, ki se opi-ra na glasbo srednjega veka, renesanse in baroka, pri če-mer ne izključuje tudi izvajanja sodobnejših skladb. Jedroansambla sestavljajo študenti oddelka za lutnjo Glasbenešole Ljubljana Vič Rudnik pod umetniškim vodstvom lut-njista, vihuelista in filozofa Borisa Šinigoja. Ob ansamblubodo tokrat gostovali še: sopranistka Tadeja Pance, JanezJocif s portativom in srednjeveškim oprekljem ter TomažŠinigoj z violino in Miha Šinigoj z violončelom. I. K.
Veselje Grudnovih Šmikel ob razglasitvi rezultatov je bilona Ohridu nepopisno. / Foto: arhiv zbora
PROGRAM ZA OBLIZNIT PRSTE Nova gledališka sezona prinaša ambiciozen program, v katerem se odraža recesija, totalni kapitalizem,porušeni medosebni odnosi. Najprej sredi septembra prihaja Gogoljev Revizor v režiji Mateje Koležnik.
Igor Kavčič
P
Foto
: Mar
e M
utić
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
04 PETEK_04. 09. 2009
ISCEM-MOZA.COM
PETEK, 4. 9.
12.15 Novinar v modrem 13.05 Urgenca13.55 To nenavadno življenje 14.20 Družin-sko drevo 15.10 Nesnagi za petami 15.35 Pe-terčki in četverčki 16.25 Spremenilo mi je živl-jenje 17.10 Oddelek za pogrešane 18.00Duhovi v hotelih 19.00 Družinsko drevo 19.50Nesnagi za petami 20.15 Zamolčanezdravniške zgodbe 21.05 Medicinski detektivi21.55 Kanibali 22.50 Moč, oblast in prav-ičnost 23.35 Policisti 00.05 Zamolčanezdravniške zgodbe
09.40 Calypso, 38. del 10.30 Pepelka, 64. del11.25 Ker ljubim Glorio, 52. del 12.20 Pocho-lo, 100. del 13.10 Vojna žensk, 71. del 14.05Osamljena srca, 64. del 15.00 Silna ljubezen,123. del 15.55 Pepelka, 64. del 16.45 Pepel-ka, 65. del 17.40 Zaljubljena, 21. del 18.35Silna ljubezen, 124. del 19.30 Calypso, 38. del20.20 Pepelka, 65. del 21.10 Silna ljubezen,124. del 22.05 Pocholo, 100. del 23.00 Idoli,55. del 23.55 Vojna žensk, 71. del
SOBOTA, 5. 9.
07.40 Dobili ste delo 08.10 Družinsko drevo09.00 Kaj storiti? 09.45 Mestni zdravniki10.35 Medij 12.10 Rojstvo 13.10 Družinskodrevo 14.00 Kaj storiti? 14.45 Mestni zdravni-ki 15.35 Medij 17.10 Katastrofe stoletja18.00 Duhovi v hotelih 18.55 Novinar v mod-rem 19.45 Zakon v Los Angelesu 20.10 Mejnapolicija 21.00 Ženske, obsojene na smrt 22.35Novinar v modrem 23.25 Same v New Yorku00.15 Mejna policija
06.55 Vojna žensk, 67.-71. del 11.20 V kuhin-ji z Angelom in Mario, 2. del 12.20 Silnaljubezen, 120. -124. del 16.50 Dora, 92. del17.40 Maria Rosa išče ženo, 35. del 18.35Portreti igralcev 19.30 Sakramensko rebro21.20 Sužnja Isaura, 23. del 22.05 Tako ježivljenje, 67. del 23.00 Moške zgodbe, 12. del23.55 Sanjski moški, 5. del
NEDELJA, 6. 9.
07.40 Družina v stiski 08.10 Družinsko drevo09.00 Kaj storiti? 09.45 Mestni zdravniki10.35 Medij 11.20 Medij 12.10 Rojstvo12.35 Rojstvo 13.10 Družinsko drevo 14.00Kaj storiti? 14.45 Mestni zdravniki 15.35Medij 17.10 Katastrofe stoletja 18.00 Žena,mati in lovka na glave 18.25 Talenti 18.55Policisti iz Rena 19.45 Hiša strahov 20.35 Podnožem 21.05 Zločini v Avstraliji 22.15 Polici-jske enote 00.00 Policisti iz Rena
06.55 Pepelka, 61.-65. del 11.20 Latin-skoameriška glasba 12.20 Zaljubljena, 17.-21.del 16.50 Dora, 93. del 17.40 Maria Rosa iščeženo, 36. del 18.35 Sužnja Isaura, 23. del19.20 Sakramensko rebro 21.15 Tako je živl-jenje, 44. del 22.05 Tako je življenje, 67. del23.00 Moške zgodbe, 13. del 23.55 Sanjskimoški, 6. del
PONEDELJEK, 7. 9.
12.15 Novinar v modrem 13.05 Urgenca13.55 To nenavadno življenje 14.20 Družin-sko drevo 15.10 Nesnagi za petami 15.35Predani Las Vegasu 16.25 Spremenilo mi ježivljenje 17.10 Živalski čudeži 18.00 Oddelekza pogrešane 19.00 Družinsko drevo 19.50Nesnagi za petami 20.15 Zamolčanezdravniške zgodbe 21.05 Smrtonosni požari21.55 Več kot bizarno 22.50 Moč, oblast inpravičnost 23.35 Policisti 00.05 Zamolčanezdravniške zgodbe
09.40 Calypso, 39. del 10.30 Pepelka, 65. del11.25 Ker ljubim Glorio, 53. del 12.20 Pocho-lo, 101. del 13.10 Vojna žensk, 72. del 14.05Osamljena srca, 65. del 15.00 Silna ljubezen,124. del 15.55 Pepelka, 65. del 16.45 Pepel-ka, 66. del 17.40 Zaljubljena, 22. del 18.35Silna ljubezen, 125. del 19.30 Calypso, 39. del20.20 Pepelka, 66. del 21.10 Silna ljubezen,125. del 22.05 Pocholo, 101. del 23.00 Idoli,56. del 23.55 Vojna žensk, 72. del
TOREK, 8. 9.
12.15 Novinar v modrem 13.05 Urgenca13.55 To nenavadno življenje 14.20 Družin-sko drevo 15.10 Nesnagi za petami 15.35Predani Las Vegasu 16.25 Spremenilo mi ježivljenje 17.10 Živalski čudeži 18.00 Oddelekza pogrešane 19.00 Družinsko drevo 19.50Nesnagi za petami 20.15 Zamolčanezdravniške zgodbe 21.05 Nevarna reševanja21.55 Več kot bizarno 22.50 Moč, oblast inpravičnost 23.35 Policisti 00.05 Zamolčanezdravniške zgodbe
09.40 Calypso, 40. del 10.30 Pepelka, 66. del11.25 Ker ljubim Glorio, 54. del 12.20 Pocholo,102. del 13.10 Vojna žensk, 73. del 14.05 Os-amljena srca, 66. del 15.00 Silna ljubezen, 125.del 15.55 Pepelka, 66. del 16.45 Pepelka, 67.del 17.40 Zaljubljena, 23. del 18.35 Silnaljubezen, 126. del 19.30 Calypso, 40. del 20.20Pepelka, 67. del 21.10 Silna ljubezen, 126. del22.05 Pocholo, 102. del 23.00 Idoli, 57. del23.55 Vojna žensk, 73. del
SREDA, 9. 9.
12.15 Novinar v modrem 13.05 Urgenca 13.55To nenavadno življenje 14.20 Družinsko drevo15.10 Nesnagi za petami 15.35 Predani LasVegasu 16.25 Spremenilo mi je življenje 17.10Živalski čudeži 18.00 Oddelek za pogrešane19.00 Družinsko drevo 19.50 Nesnagi za peta-mi 20.15 Zamolčane zdravniške zgodbe 21.05Medicinski detektivi 21.55 Več kot bizarno22.50 Moč, oblast in pravičnost 23.35 Policisti00.05 Zamolčane zdravniške zgodbe
09.40 Calypso, 41. del 10.30 Pepelka, 67. del11.25 Ker ljubim Glorio, 55. del 12.20 Pocholo,103. del 13.10 Vojna žensk, 74. del 14.05 Os-amljena srca, 67. del 15.00 Silna ljubezen, 126.del 15.55 Pepelka, 67. del 16.45 Pepelka, 68.del 17.40 Zaljubljena, 24. del 18.35 Silnaljubezen, 127. del 19.30 Calypso, 41. del 20.20Pepelka, 68. del 21.10 Silna ljubezen, 127. del22.05 Pocholo, 103. del 23.00 Idoli, 58. del23.55 Vojna žensk, 74. del
ČETRTEK, 10. 9.
12.15 Policisti iz Las Vegasa 13.05 Urgenca13.55 To nenavadno življenje 14.20 Družin-sko drevo 15.10 Nesnagi za petami 15.35 Viskanju očeta 16.25 Spremenilo mi je življenje17.10 Živalski čudeži 18.00 Oddelek zapogrešane 19.00 Družinsko drevo 19.50 Nes-nagi za petami 20.15 Zamolčane zdravniškezgodbe 21.05 Medicinski detektivi 21.55 Večkot bizarno 22.50 Moč, oblast in pravičnost23.35 Talenti 00.05 Zamolčane zdravniškezgodbe
09.40 Calypso, 42. del 10.30 Pepelka, 68. del11.25 Ker ljubim Glorio, 56. del 12.20 Pocho-lo, 104. del 13.10 Vojna žensk, 75. del 14.05Osamljena srca, 68. del 15.00 Silna ljubezen,127. del 15.55 Pepelka, 68. del 16.45 Pepel-ka, 69. del 17.40 Zaljubljena, 25. del 18.35Silna ljubezen, 128. del 19.30 Calypso, 42. del20.20 Pepelka, 69. del 21.10 Silna ljubezen,128. del 22.05 Pocholo, 104. del 23.00 Idoli,59. del 23.55 Vojna žensk, 75. del
● Romantica
● Reality TV
● Romantica
● Reality TV
● Romantica
● Reality TV
● Romantica
● Reality TV
● Romantica
● Reality TV
● Romantica
● Reality TV
● Romantica
● Reality TV
TV SPORED
"Imela sem zanimive sanjedva dni zapored in po obojihsem bila zelo utrujena. Se da to razložiti? Najprej semsanjala, da delam neke za-boje. Zabijala sem žeblje, naredila še dva zaboja, a tret-jega nisem dokončala, kersem se prebudila. Bila sempošteno utrujena. Naslednjidan pa sem se s kolesom ude-ležila tekmovanja ampak senisem uvrstila, kamor bi si že-lela. Le namučila sem se inbrez uspeha." Stini
Draga Stini,na splošno izražajo žebljidar povezovanja ljudi, podrugi strani pa žrtev in bo-lečino. Govorijo tudi o no-tranji trdnosti tvoje oseb-nosti, ki pa je trenutno v ne-ravnovesju. Vzrok je lahkokakšen spor med bližnjimi,za katerega se čutiš odgo-vorna oz. se trudiš, da bi gazgladila. Kakorkoli, kladivo,s katerim si zabijala žeblje,te opominja, da je čas, dase osredotočiš nase in zo-pet vzpostaviš svoje notra-nje ravnovesje. Ni dvoma,
da ti to ne bi uspelo, saj toorodje simbolizira moškoin agresivno stran tvoje biti,s katero ti bo uspelo spetvzpostaviti red v svojemživljenju, čeprav bi si uteg-nila ustvariti neodobrava-nje bližnjih, saj je čistomožno, da boš komu ali ne-čemu morala zadati kakšenudarec. Pomembno je tudištevilo izdelanih zabojev.Dva zaboja simboliziratanasprotja in notranji boj, kiga trenutno doživljaš. Tretjizaboj, ki ga nisi dokončalagovori o rešitvi tvojih težav,ki že zori v tebi, vendar šenimaš prave moči, da bi izgole ideje prešla na deja-nje. Vendar ne obupaj. Šte-vilo tri uživa že od nekdajsloves magičnega števi-la. Označuje moč duha inustvarjalne sile, ki tlijo vtebi. Trenutna protislovja innasprotja se bodo na višjiravni združila v nekaj nove-ga, in če boš vztrajna, ti boprineslo srečo in zadovolj-stvo. Tretji zaboj pa skrivatudi opomin, saj je simbolmoči lastne volje in dejstva,da ustvarjaš svojo srečo in
usodo čisto sama. Tudidruge sanje govorijo o tvo-jem notranjem nesoglasju.Kolo je simbol napredova-nja v realnem življenju inrazodeva tvoje stališče dosame sebe. Tako kot nisibila zadovoljna z uvrstitvijona tekmi, nisi zadovoljna ssabo in z razvojem dogod-kov v življenju. Ker drugitekmovalci ne igrajo po-membnejše vloge, je še to-liko bolj očitno, da si v voj-ni sama s sabo in da si v bistvu sama sebi največjaovira. Simbol te spodbuja,da bi postala bolj samoza-vestna in pozitivno usmer-jena. Spodbujaj ljubezen dosame sebe in ne postavljajsebe vedno na zadnje me-sto. Sveto pismo pravi, daje naše telo tempelj Boga inda si zaslužimo obilje lju-bezni, sreče in zadovoljstvain glede na kreativne princi-pe je obilje v vseh razsež-nostih vedno na voljo.
ODGOVARJA ANITA DI GRAZIA
POVEJ, KAJ SANJAŠ
red nedavnim mi jegospod za sosednjomizo razložil, dasmo v časih, ki najbi bili bolj prijazni
do moških, saj se mendaženske spet poročajo iz lju-bezni, ne zaradi debelinedenarnic, pa sem še isti danna neki spletnih strani za-sledila članek o tem, kakoženske privlačijo moški zdenarjem in plavajočim tervozečim statusnim simbo-lom.
Zadnje čase opažam, daje v klepetalnicah med žen-skami modni trend, da seodločajo za profile s foto-grafijami, ki prikazujejofante za tistim velikimobročem, volanom, krmi-lom ali kakorkoli to jadralnimojstri imenujejo. Pojmanimam. Sama preprosto nevem o jadranju nič, morskihobiji in športi me nikoli
niso prav posebej zanimali,ker večina mojih prijateljevpač smuča. Nimam pa ničproti, če me kdo kaj nauči,mi kaj razloži o teh stvareh.
Imam sicer znanca, štu-denta arhitekture, ki je vmladosti naredil izpit zaskiperja. Ko sva zadnjič go-vorila, je bentil, ker so mutrije bogati Nemci (sliši sekot v kakem vicu) pripeljalisvoje žene in mu že vnaprejdali bogato napitnino, da bozanje poskrbel po najbolj-ših močeh.
"In potem si predstavljaj,da se bom vsako jutro mo-ral trikrat nasmehniti, tri-krat pomahati, trikrat ponemško zagruliti dobro ju-tro. Prijaznost bodo takojpo dveh dneh zamenjale zaflirtanje, potem smo patam."
"To pride s poslom, srce.Plačan si zato ... pač."
Kislo se je nasmehnil:"Ja, res je. Denar je pa do-ber. Tega ne zanikam."
No, lahko da je vse skupajzdramatiziral, da je pripo-ved zvenela bolj zanimivo.Vseeno pa, glede na povabi-la, ki jih znanka dobiva vsvoj elektronski predal - kerse zadnje čase takšne indrugačne zabave iz hribovin obrečnih piknikov selijona barke, pa jadrnice in celokakšno povabilo na nežnorazpoloženi teden od para,ki bi jo želela 'razvajati' medtedenskim križarjenjem zluksuzno barčico, se jeznašlo vmes, je morda nekajresnice v prijateljevi izjavi.
"Veš vsa poanta je v foto-grafiji. Na eni sem v kopal-kah, vendar brez glave, nadrugi me vidiš od daleč naski liftu, kako smučam navodi. Stara, samo največjafora je, da fotografije nisomoje. Snela sem jih z nekihinternetnih strani in nalepi-la. Bolj za šalo kot zares.Ugotavljam, da ljudje splohne berejo profilov, samofotko pogledajo, ker če bi
prebrali profil, bi videli, dane gre v kontekst s fotogra-fijami," mi je pojasnjevalafenomen strašnega zanima-nja zase.
Podobno je bilo z Nejcem.Dokler je imel na profilu fo-tografijo, kako nekje pečečevapčiče, žensk sploh nizanimal. Potem se je foto-grafiral s sončnimi očali inspuščeno streho svojega ne-kaj let starega kabrioleta inpovpraševanje je naraslo.Ker ga je zanimalo, kaj se bozgodilo, če objavi fotografijoz nekega navtičnega razstav-nega salona za krmilom ja-drnice, je poizkusil tudi to.
Rezultat: dame so ga poli-vale s cukrom ...
Recesija torej ni vplivalana okus internetnih povpra-ševalk - iskalk ljubezni insreče, morda le zabave. Kosmoderne plavajoče plastikeali dober avtomobil na foto-grafijah delata čudeže, naiv-nost pa ima seveda svojoceno.
PLAVAJOČI STATUS (74)
Lea Peterlin
P
Razlaga sanj
Včasih ljudje sanjamo ta-ko, da se o pomenu svo-jih sanj sprašujemo ševes dan. Z letošnjim janu-arjem se je v prilogi Raz-vedrilo začela razlaga Vaših sanj. Opišite svojesanje in nam besedilo pošljite na elektronski naslov [email protected],pripišite Za razlago sanj/uredništvo Razvedrila inAnita Di Grazia bo izbralamed prispelimi vprašanjioziroma pismi ter razlagoobjavila v eni petkovihštevilk Gorenjskega glasa.Podpišite se z namišlje-nim imenom. Če nimateelektronske pošte, panam lahko pisma pošljetetudi na Gorenjski glas,Bleiweisova cesta 4,4000 Kranj, in ravno takopripišete Za razlago sanj/uredništvo Razvedrila.
Foto
: Tin
a D
okl
PETEK_04. 09. 2009 05
HUMORRADIJSKI SPOREDI
Radio Kranj, 97,3 Mhz(www.radio-kranj.si/progrm.php)Po uspešnem prvem šolskem dnevu, ki smo preživeli v celotiv obliki oglašanj s kranjskih prehodov za pešce, gremo naprejz novimi vsebinami. Če še ne veste vsega o občini Žirovnica,potem danes prisluhnite ob 9.15. Ob 11.30 bomo predstaviliPraznik narodnih noš v Kamniku, ob 12.45 pa gostili popularnoRomana Krajnčan. Sobota prinaša jutranje nagradno vprašan-je ob 7.30 in ob 9.15 v temi dneva vse o 130-letnici gasilstva vKranju. Nedelja je čas za slovensko narodnozabavno glasbo intokrat ob 9.15 gostimo Vanjo Kuštrin. Ponedeljek prinaša ju-tranjega gosta, ki je prehodil že pol sveta, Jerneja Ajdovca 9.15.Če sodite med lovce na nagrade, potem bodite z nami tudi ob13.40, ko bomo ugibali skriti zvok. Torkova tema dneva bo kul-turna - govorili bomo o novi sezoni v Prešernovem gledališčuv Kranju. Popoldne pa še Avtomobilistična oddaja ob 17.15.
Radio Potepuh, 91,0 Mhz (TELE-TV in SAT-TV)(www.potepuh.com)V tednu pred nami se bomo pomudili v nekaj slovenskih pod-jetjih, odprli vrata katere od izobraževalnih ustanov, pok-lepetali z župani slovenskih občin, predstavili zanimive turis-tične destinacije in prireditve - program bo pisan in poučen,kot je tudi prihajajoča jesen. Naj pa opozorimo tudi na nekajrednih tedenskih oddaj. Tako vsak dan ob 9.30 in ob 19.30Moja dežela, v ponedeljek ob 12.10 Zdravstveni kotiček, ob14.10 Turistični podmladek, v sredo pa Rože&Vrt ob 14.10. Nepreslišite pa tudi torkovega in četrtkovega Skritega mikrofona,obakrat ob 13. uri.
Radio Ognjišče, 102,3, 104,5 in 105,9 Mhz(www.ognjisce.si/napovednik/napovednik.htm)Petek ob 17. uri vabi k spremljanju oddaje Doživetja narave.Pogovarjali se bomo z doktorjem geografskih znanosti JurijemKunaverjem. V oddaji Spoznanje več, predsodek manj ob 18.15bomo gostili prof. dr. Draga Ocvirka. V luči bližajočega se 11.septembra se bomo pogovarjali o terorizmu, Misijonska ob-zorja so na sporedu v soboto ob 21.15 . Nedelja ob 17. uri: us-tavili se bomo v državnem zboru na devetem vseslovenskemsrečanju. V četrtek ob 18.15 prisluhnite Dijaški oddaji. Pestrodogajanje v Cerkvi na Slovenskem septembra obogati tudiFestival Stična mladih.
Radio Triglav, 96,00 Mhz (www.radiotriglav.si/spored/)Ob 9.10 na Triglavu ob mednarodnem letu astronomije vsakpetek pripravljamo Astronomski kotiček. Ob 13.10 bomo voddaji Doktor Petek gostili zobozdravnico Heleno Konobelj.Ob 16. uri bo na vrsti Razgled s Triglava na občino Bled. Sobot-no jutro bo namenjeno otroškemu programu, ob 10.10 bo gostpomočnik komandirja na policijski postaji Bled, Andrej Pavlin.Sejem rabljenih učbenikov ima na Triglavu mesto ob 14.10. In-formativna oddaja Kvaj poj njus lokalne skupnosti Obla Gori-ca bo v nedeljo na sporedu ob 14.10, v oddaji Dobri ljudje ob15.10 pa boste slišali reportažo z dneva odprtih vrat komuneza zdravljenje odvisnosti od trdih drog društva Žarek. Vponedeljek bo ob 8.10 v Jejmo malo, jemo zdravo bo dietetikJože Lavrinec govoril prehranski industriji. V torek bo ob 13.10v oddaji Jesen življenja gost Branimir Čeh, beseda pa bo teklao delu invalidske komisije. V sredo bomo ob 16. uri pregledalidogajanje v občini Jesenice, četrtkovo popoldne pa bo bolj vznamenju kulture.
Radio Sora, 91,1 Mhz(www.radio-sora.si)Danes ob devetih vas bomo povabili na nedeljsko srečanjevaščanov podblegaških vasi, nato govorili o Šuštarski nedeljiin srečanju borcev na Martinj vrhu, medtem ko bomo spopoldansko petkovo razglednico med orači svetovnega pr-venstva v oranju v Tešanovcih. V soboto bo športno popoldnenamenjeno rokometu. Tokratni nedeljski gost bo rokometašškofjeloškega Merkurja Jure Dolenec. V kmetijski oddaji bomoprisluhnili živinorejski temi in Franciju Pavlinu, popoldne pavam bo lepšala Cvetka Vrhovec. V ponedeljek ob devetih bomospraševali poslanca Milana Čadeža, ob enajstih govorili onovem študijskem letu Univerze za tretje življenjsko obdobješkofjeloškega društva upokojencev, ob pol enih pa vas po-vabili na gledališke predstave v Železnike, kjer so pripravilisvoj prvi abonma. V torek ob devetih bomo gostili pred-dvorskega župana Mirana Zadnikarja, ob pol enih pa pred-stavili mednarodno konferenco, ki se začenja v Škofji Loki. Vsredo ob enajstih bomo štartali z jesenskim ciklusom žup-anovih uric na Radiu Sora, v četrtek ob devetih pa vas bomopovabili na Blaznikov večer. Naše misli pa bodo ves teden us-merjene v petek, ko bomo proslavili 30. rojstni dan Radia Sora.
Mali brat
Na Brdu pri Kranju je bilo vzačetku tega tedna precej ži-vahno, saj so na debato inskromno malico prileteli slo-venski veleposlaniki od blizuin daleč, saj ti menda delujejože v skoraj petdesetih državahpo vsem svetu. Naša predsed-nika, države in vlade, ter nji-hov prvi predpostavljeni zu-nanji minister, so tako spetna kupu zbrali celotno ekipo,pa sem si Mali Brat mislil,mogoče bo pa kdo kaj zani-mivega povedal. No, roko nasrce, kot prepoznaven novi-nar sem predvsem računal,da me bodo kaj povabili kmizi. Ponavadi je na teh po-svetih vedno dobra hrana.
Namreč ponavadi se na takihsrečanjih tako ali tako ne zgo-di nič zanimivega: nobenihprejudiciranih izjav, nobedennobenega ne flikne okol'ušes, nobena veleposlanicane pade po štengah, nobene-mu na odkrijejo, da si je pri-voščil pedikuro na državnestroške ... skratka nič.
In tako sem čepel v dvoranis pomočjo moje prisluškoval-ne naprave, ki sem jo prilepilpod enega od stolov, vlekel naušesa, kaj med seboj debati-rata Samuel in Danilo.
Danilo: "Saaamči, tiiiistečrne tamle čisto na desni pane poznaaam. Je to veleposla-nica?"
Samuel: "Joži ... ne, ne ča-kaj, Martina? Ti, a veš, da tudi
jaz ne vem, čigava je. Kaj pa jez njo?"
Danilo: "Preproooosto pove-dano. Doooobra je."
Samuel: "A se pozani-mam?"
Danilo: "Ne Samči, bom žesam."
In potem sta se velmoža slo-venske politike prenehala po-govarjati. Malo sta poslušalarazpravo, se komaj opaznoblazno dolgočasila in razmiš-ljala o jedilniku. Nakar.
Samuel: "Ksss, kssss Dani-lo, tvoja ura."
Danilo: "Kaj je Samči, pustime počiiiivati, pripraaaaavitise moram na glavni dnevniobrok."
Samuel: "Ja ura ti bo glihkar dol padla, odpeto imaš."
Danilo: "Ti vraaaaga, pa res.Očitno mi jo je nekdoooo ho-tel ukrasti. Mojo uro, ki sem jodobil od Kofija v zahvalo, kerse leta 1997 nisem greeebel insem mu takrat prepustil me-sto generalnega sekretarjaOZN. Zelo mi je draga, ne podenarju, tako osebno. Vidištule je vgraviran napis: DrinkKofi, think Annan. Simpaaaaa-tično, mar ne."
Samuel: "O kako lepo ..."Danilo: "Kajneeeeda. Samu-
el hvala, ker si me opozoril nato. Naslednjič dobiš državnoodlikovanje."
Tako. To je bila edina zani-miva stvar, ki se je zgodila naposvetu. Mimogrede. Za hra-no sem pa "spušil", n'č nisodal, pra...
DANILO, TVOJA URA ... Na Brdu je že petnajstič potekal posvet slovenske diplomacije. Slovenske veleposlanike iz skoraj petdesetih držav so tokrat sprejeli Danilo, Borut in Samuel. Kdo je predsedniku hotel ukrasti uro sposvetilom "Drink Kofi, think Annan".
S spačkom do Kijeva in nazaj (1)
TAKO DALEČ, A TAKO BLIZU Letošnje spačkarsko srečanje na "bližnjem" Češkem je bilo kot nalašč za majčken ovinek preko Romunije, Moldavije in Ukrajine.
ot po tradiciji za-dnjih nekaj spačkar-skih srečanj, ta sena vsaki dve leti pri-rejajo v drugi evrop-
ski državi, si je naša mala eki-pa tudi letos nekoliko pre-kratko pot na sever Češke, domesta Most, podaljšala s po-potovanjem preko držav ju-govzhodne Evrope. Pot nasje vodila preko Hrvaške, Sr-bije do Romunije, kjer smosi v slabem tednu ogledalipredvsem njen osrednji del,in potem skozi Moldavijo zdaljšim postankom v glav-nem mestu Chisinau ali Kiši-njov, kot bi rekli Rusi, doUkrajine in Črnega morja znekdanjo sovjetsko, sedaj paukrajinsko, turistično mekoOdeso, in potem do Kijeva.
Ukrajinsko glavno mesto jebila tudi točka, kjer smo obr-nili nazaj, a še ne domov,ampak do Lviva (Rusi rečejoLvov), ter preko Poljske inNemčije na sever Češke naspačkarsko srečanje, naš vsa-kokratni cilj.
Potovanje je trajalo dobretri tedne, spet smo "nabrali"kakih 5000 kilometrov, inpredvsem doživeli marsikaj.Bili smo svetovni prvaki, gro-zil pa nam je tudi že izpad iztekme. Spoznavali smo Ro-munijo dveh obrazov, tisto, kije že v Evropi in tisto, ki je da-leč od nje, občutili smo ko-mercializacijo mita o grofuVladu Tepešu, ki ga ima celsvet raje v vlogi znamenitegavampirja Dracule, zapravljaliure in ure ter "prodajali" člo-veško dostojanstvo na preho-dih preko državnih meja,podkupovali smo moldavske
policaje, se čudili turistične-mu kiču in na drugi strani le-poti Odese, bili zvezde novi-narske konference v Kijevu insi konec koncev v Ukrajininenačrtovano privoščili celomenjavo motorja. Preizkušalismo zmogljivost naših spač-
kov ter tudi našo lastno vzdrž-ljivost, Igor, Ingrid in Zala Ju-lija ter Aljaž in Darja Stare. Znašimi avanturami vas bomkratkočasil v prihodnjih pet-kih. (prihodnjič: Po nekdanjimagistrali Bratstva in eno-tnosti)
Letošnja pot na svetovno spačkarsko srečanje je bila dolgain valovita, na njej smo se dvigali in spuščali, in predvsemmarsikaj doživeli. / Foto: Igor Kavčič
Igor Kavčič
K
Foto
: Pša
nc
Foto
: Pša
nc
06 PETEK_04. 09. 2009
ZA KRATEK ČAS
HOROSKOPTANJA in MARICA
"Maj"
Pozdravljeni. Vedno prebiramvaše odgovore. Zanima me,kdaj bom imela otroke in koliko? Za odgovor se vamnajlepše zahvaljujem in vaspozdravljam.
Že v prihodnjem letu sevam izpolni želja po otrocih.Vidim dva otroka. Srečno.
"Obupanka"
Draga Tanja. Še nikoli se ni-sem za pomoč ali nasvet obrnila na kakega vedeževal-ca, zdaj pa se mi zdi, da se mi podira svet. Redno prebi-ram vašo rubriko v časopisuin vaš način odgovarjanja inpomoči ljudem mi je zelovšeč. Morda mi na kratko od-govorite kar prek e-pošte, čeboste kdaj imeli malce časa.Ne bom pa nič užaljena, čene boste utegnili.
Kot že najbrž veste, na vašavprašanja odgovarjam le pre-ko te rubrike. Kljub vaši proš-nji, pa bi mi bilo žal, da ne do-bite odgovora. Brezdelje, ozi-roma, da ste že nekaj časabrez službe, vas ubija in hro-mi. Nujno je treba takoj po-iskati zaposlitev, v čemer nevidim nobene težave, čepravta prva še ne bo tista, ki bi vasveselila, to še vse kmalu pri-de. Občutki tesnobe, ki vasvedno bolj mučijo, bodo izgi-nili, vendar samo, če ne bosteobstali na istem mestu. Ničse vam ne dogaja, niti nočete,da bi se, saj s tem dobite ob-čutek, da ste na varnem in sevam ne more zgoditi nič sla-bega. Zavijate se v vato. Ven-dar to ni pravi izhod. V ljubez-ni ste imeli smolo, preveč stese razdajali napačnim ljudemin ostajali praznih rok. A kotvedno ima vsak zakaj svojzato. Prijatelj, za katerega me
sprašujete, bo ostal samo pri-jatelj in ne vidim, da bi vas iz-koriščal. Trenutno je precejobremenjen s svojimi težava-mi, ki pa jih uspešno reši. Lju-bezen čaka na vas in kmaluspoznate nekoga, ki vam boogrel srce in tudi ostal z vami.Pozabite na vse strahove, kivas obdajajo, in začnite dan zmislijo, da se nikoli ne ve, kjevas čaka sreča. Lep pozdrav.
"Iva"
Pozdravljeni! Hvala za vse do-sedanje odgovore, človeku zna-te vliti upanje in odgnati črnemisli. Tokrat me zanima mojnajstarejši otrok. Zanima menjen uspeh v šoli, saj se mi zdi,da je preveč navezana namojo stalno pomoč, sicer jepridna. Kako bi sprejela še ene-ga otroka v družini, saj bi jazmorala večino časa, ki ga zdajnamenjam njej, preusmeritidrugam? Včasih se mi zdi, da
bi bilo to prav dobro zanjo.Hvala vam za odgovore in vaslepo pozdravljam.
Vaš otrok vzame toliko, koli-kor mu nudite. Se pravi, daliste ji vse in še več, vzela jevse in vedno hoče še več. Karje čisto normalno. Še enotrok v vaši družini bi prine-sel lepe spremembe tudivaši hčeri. Naučila se bo de-liti in tudi njena občutljivostizgine. V šoli ji ne vidim po-sebnih težav, je pridna, vest-na in kmalu bo postala tudibolj samostojna. Spremem-be, ki jih imate na poslov-nem področju, so več kot do-brodošle. Tudi sami sebe bo-ste znali lepo presenetiti. Bo-dite brez skrbi, saj bo vsetako, kot mora biti. Želimvam vse lepo.
TANJA ODGOVARJA
KAJ NAM PRINAŠA TA TEDENV krogu najbližjih se bomo dobro počutili in dan posvetililenarjenju in vsemu, kar sodi zraven. Nekateri pa se bodoodločili za izlet in se tudi imeli lepo.
5. septembra 2009Sobota Lovrin, Rino, Just
Čeprav nam bodo okoliščine prekrižale načrte današnjegadne, nam bo vseeno uspelo preživeti lep dan, ki bo pesterin zanimiv zaradi različnih razlogov.
7. septembra 2009PonedeljekRegina, Branka, Marko
Ugoden dan za poslovne uspehe, razne načrte in nedokončane projekte. Marsikaj v tem dnevu se boobrestovalo in polepšalo trenutke, tudi v ljubezni.
8. septembra 2009TorekMarija, Binče, Adrij
Nasmejani in z obilico dobre volje bomo reševali situacije,v katerih se bomo znašli in pomagali tudi drugim, ki bodomanj uspešni. Dan bo dober.
9. septembra 2009SredaPetra, Dorotej, Aljoša
Zvezde nam bodo naklonjene, tako da se bodo vsemorebitne težave, poslovne ali pa v družinskem krogu, reševale dobro in brez zapletov.
10. septembra 2009ČetrtekNiko, Oto, Luka
Nekateri si bodo brez slabe vesti vzeli dopust, vsi drugi pase podali novim delovnim zmagam naproti. Dan sicer nebo naporen, a kljub temu bomo kar utrujeni.
11. septembra 2009PetekHelga, Jacinta, Prot
TISOČ UGANKZA ODRASLEFranc Ankerst vam za-stavlja novo uganko. Od-govor pošljite do torka pri-hodnji teden na SMS podšifro uganka, pripišite re-šitev + ime in priimek naštevilko 031/69-11-11, alipo pošti na Gorenjskiglas, Bleiweisova cesta 4,4000 Kranj, s pripisom"Tisoč ugank za odrasle".
Kdo stlačen je v mlačno,med mehko, temačno, da dviga, napenjain zlepa ne jenja?
Izžrebali in nagradilibomo dva pravilna odgo-vora (enega, ki ga bomoprejeli preko SMS, in dru-gega, ki ga bomo prejelipo pošti). Nagrado bosteprejeli po pošti. Pravilnarešitev zadnje objavljeneuganke se glasi vlak. Medprispelimi odgovori ni-smo zasledili pravilnega.
6. septembra 2009NedeljaHari, Peter, Sara
Elektronski naslov, kamor lahkopošiljate vprašanja:[email protected]
Občutek, da se nikamor ne premaknemo, pa čeprav bivložili še več truda kot sicer, bo trajal samo na začetkudneva, zato brez panike. Presenečenje ...
Oven (21. marca - 21. aprila) Reševali boste službene naloge, za katere veste, da semorate maksimalno potruditi. Misel o skorajšnjem, sicerkrajšem dopustu vam bo dala še kako potrebnega elana.V svoj čustveni svet boste odprli okno in presenečeni boste nad lastnimi občutki.
Bik (22. aprila - 20. maja)Rezultat prejšnjega tedna bo izčrpanost in čeprav se boste v tem tednu, ne vem kako, borili za uspešnost,vam ne more uspeti. Uspelo pa vam bo pri vseh čustvenihzadevah in končno sami prišli do resnice. Zaupali bostešestemu čutu, ki vas bo vodil cilju naproti.
Dvojčka (21. maja - 21. junija)Znova boste presenetili, pa ne tako sebe kot druge, ki so o vas že malo dvomili. Iz nič vam bo uspelo vse, oziroma največ, kar se bo dalo, in občutek zmage bo nepopisno lep. Ste ravno v obdobju, ko vam bo ta potrditev veliko pomenila.
Rak (22. junija - 22. julija)Pestro dogajanje na čustvenem področju bo močno vplivalo na vaš način razmišljanja. Bilanca, ki jo boste izračunali, vas bo v istem hipu razočarala in tudi prese-netila. Končno se boste začeli zavedati napak, ki ste jihvedno znova ponavljali.
Lev (23. julija - 23. avgusta)Ker sebe poznate bolje, kot vas poznajo prijatelji, vamdokazuje, da se morate pri odločitvah zanesti samo nasebe in tisto, kar vam govori razum in srce. Do konca seboste držali svojega prepričevanja, saj boste tudi verjeli vsvoj prav. Na zamere se pa nikar ne ozirajte.
Devica (24. avgusta - 23. septembra)V tem tednu se vam obeta resnično nekaj lepega. Od notranje sreče, ki vas bo napolnila, boste dobili pogum,in naredili boste korak, ki si ga že dolgo časa želite, a niste imeli zaupanja vase in v svoje odločitve. Petek bovaš srečen dan.
Tehtnica (24. septembra - 23. oktobra) Na delovnem mestu se vam obeta zelo pomemben pogovor. Izid pogovora bo odvisen od vašega pristopa.Od vas bodo pričakovali samozavesten pristop in glejte,da boste dali vse od sebe. S tem se boste končno naučili,da si ceno postavljate sami.
Škorpijon (24. oktobra - 22. novembra)Nehote se boste zapletli v brezizhoden spor. Čeprav siboste še tako želeli, se vmešavanju ne boste mogli iz-ogniti. Najbolje bo, da se naredite čisto nevednega, pačeprav se jim boste zato zdeli neumni. Pri finančnih na-ložbah bodite zelo previdni.
Strelec (23. novembra - 21. decembra)Res imate še veliko dela, a družina bo od vas pričako-vala, da se ji posvetite, bolj kot sicer. Naredite si načrt in uspelo vam bo na vseh področjih. Dobili boste povabilo v večjo družbo, ki se mu ne bo dalo izogniti.Presenečenje ...
Kozorog (22. decembra - 20. januarja)Konec tega tedna boste namenili nabiranju novih moči v kombinaciji veliko počitka in zelo malo razmišljanja.Zavest, da vam je še ostalo nekaj dni dopusta, vam bodobro dela, a kaj, ko še niste pripravljeni na intenzivnodelo. Novice vas bodo razveselile.
Vodnar (21. januarja - 19. februarja)Nasprotna stran vam je že nekaj časa nazaj pokazalasvojo zainteresiranost in čaka na vašo potezo. A je ni odnikjer. Brez nič je nič, to ve vsak. Zato se morate začetizavedati, da je treba za srečo tudi kaj narediti. Kar pa seveda nikoli ni prepozno.
Ribi (20. februarja - 20. marca)Na vse načine se boste izogibali različnim skrajnostim inse skušali obdržati v zlati sredini. Večinoma vam bo touspevalo, zato boste še kar zadovoljni sami s sabo. Poslovno se vam približujejo pozitivne spremembe, ki jihboste zelo veseli.
PETEK_04. 09. 2009 07
NAGRADNA KRIŽANKA
Nagrade:1. nagrada: 3 zgoščenke, 2. nagrada: 2 zgoščenki in 3. nagrada: 1 zgoščenka.Tri nagrade podarja tudi Gorenjski glas.
Rešitve križanke (nagradno geslo, vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 16. septembra 2009, na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4001 Kranj. Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo.
Plesni spektakel Riverdance podira prodajne rekorde po vsem svetu - njihove predstave sorazprodane mesece vnaprej, občinstvo pa si želi še in še ... Sedaj jih bomo imeli možnost videtiprvič tudi pri nas! S fuzijo Irske in mednarodne glasbe ter plesa je spektakel podrl vse prodajne rekorde na svetovni premieri v Dublinu, v začetku leta 1995. Ko se je predstava preselila v London junija istega leta, je bila reakcija navdušenih obiskovalcev neprimerljiva - desetim napovedanimpredstavam je sledilo še 151 dodatnih predstav v sledečih mesecih. Uspešna turneja se je nadaljevala v New Yorku, Belfastu in Corku. Od leta 1995 je predstava napolnila dvorane po Severni Ameriki, Oceaniji, Aziji in Evropi.Riverdance je inovativna in razburljiva mešanica plesa, glasbe in pesmi. Zgodba pripoveduje o nastanku sveta ter povezanosti človeka z naravo. Popelje nas skozi podrto ravnovesje do vnovičnega zavedanja odnosa narava-človek. Opira se na Irsko tradicijo, ki jo s pomočjo nadarjenihumetnikov popelje v današnji čas, ujemajoč domišljijo občinstva, brez starostnih in kulturnih meja.Nad predstavo pa so bili poleg Britanske kraljeve družine navdušeni tudi mnogi slavni: Madonna,Phil Collins, skupini U2 ter Oasis, Al Gore, Michael Caine (predstavo si je ogledal šestkrat!), Chris Rea(3x), Meryl Streep, Bette Midler, Helen Mirren, Jack Nicholson, Whoopi Goldberg, Andre Agassi, BoyGeorge, Pierce Brosnan, Gabriel Byrne, Helena Christiansen (2x), Diana Ross, Jacques Villeneuve,Val Kilmer, Alan Rickman, Kurt Russell, Goldie Hawn, Sigourney Weaver, Robin Williams, Twiggy ...Vsi ljubitelji irskega plesa pa bodo prišli na svoj račun tudi v Sloveniji. Plesno glasbeni spektakel Riverdance bo možno videti 30. septembra in 1. oktobra 2009 ob 20. uri v Hali Tivoli v Ljubljani!
08 PETEK_04. 09. 2009
ermalni Parkptujskih Termslovi po največ-jem toboganu vSloveniji in ta je
bil spet glavni krivec, da soletos v termah Ptuj v sobotoorganizirali že 4. Državnoprvenstvo in takoj v nedeljo2. Državno prvenstvo sloven-skih medijev v toboganskemspustu. Kljub slabemu vre-menu so 4. državno prven-stvo izpeljali, večerni zabavnidel odpovedali, nedelja pa seje tja do desete ure 'naredila',nebo je počasi zgubilo še zad-nji oblaček in temperature so
se hitro približale poletnim.Sicer bazeni v Parku nisoprivabili toliko kopalcev, če-mur je po eni strani verjetnobotrovala slaba sobota, patudi zadnji vikend v avgustu,radovednežev in gledalcev paje bilo vseeno ravno prav.
Na medijsko tekmovanjese je prijavilo okoli sedemekip, predvsem radijci, takoda smo televizijske in pisnemedije dejansko pogrešali.Najprej je bil na vrsti tre-ning, potem je prisotne po-zdravil direktor Term PtujAndrej Klasinc, glavni orga-nizator oziroma koordinatorprograma tekmovanja (ravnotako predstavnik Term Ptuj)Boris Zajko je tudi dodal ne-
kaj besed, in kot se za držav-na tekmovanja spodobi, je izzvočnikov zadonela še slo-venska himna.
Zvočniki in mikrofon so biliv nedeljo edini poslušen delelektronike, saj je organizator-jem preglavice delala elektron-ska ura, ki kar nekajkrat ni iz-pisala časa spusta tekmoval-cev, tako da se je na primertekmovalka Amanda na vrhtoboganskega stolpa povzpelakar trikrat zapored, ker je pačomenjena ura odpovedala.
O vseh 'žavbah, rcnijah' inmazilih, celo navadnem olju,kar je pač bilo v 'sport Billy'torbicah vodij ekip, sploh nemoremo izgubljati besed. Vseza lahkotnejši in hitrejši
spust, za naslov državnegaprvaka v toboganskih spustih.
Lanski najhitrejši radijkiVesni Penšek letos njene su-per duper, najhitrejše kopal-ne hlače niso pomagale. Pre-hitela jo je članica ekipe odda-je Dobro jutro, Slovenija, nji-hov radijski glas Alenka Vo-dušek, ki je tako postala letoš-nja državna prvakinja, splohso pa Dobrojutrovci v bojspustili tudi Dejana Legata, kije dosegel najboljši čas v spu-stih (pod dvajset sekund) -poleg osvojenega naslova dr-žavnega prvaka med moški-mi, pa tudi kot ekipa so bilidobri, drugi. Ekipno najhi-trejši je bil Radio Alfa, tretjipa domačini, Radio Grom.
DRUŽABNA KRONIKANima časa za telovadbo
Monica Bellucci pravi, da pri svojem na-činu življenja nima časa, da bi zjutraj ho-dila v telovadnico, saj mora biti na sne-manju že ob šestih, odvečne kilogramepa skrije pod temna oblačila. Lepotnihnasvetov nima; zanjo je lep tisti, ki sprej-
me svoje napake in se sprijazni s svojim videzom. Pre-lestna Italijanka še pravi, da se je naveličala hollywood-skega blišča. Zabave jo dolgočasijo, zato raje ostajadoma s štiriletno hčerko Devo.
Drugič noseča
Igralka Halle Berry naj bi s partnerjem,manekenom Gabrielom Aubryjem, s kate-rim imata leto in pol staro hčerko Nahlo,pričakovala drugega otroka. "Halle je pre-srečna, da je znova noseča. Ni bila prepri-čana, če bo lahko imela še enega otroka,"
je razkril eden od bližnjih. Tudi tokrat naj bi se zatekla popomoč k strokovnjakom; prvič je šlo za zunajtelesnooploditev, drugič pa za običajno umetno oploditev.
Prebolela ločitev
Country pevka Shania Twain se spet po-čuti žensko, potem ko se je lani po 14 le-tih zakona ločila od glasbenega produ-centa Roberta Johna "Mutta" Langa. "Na-letela sem na zelo veliko oviro na poti,"se spominja težkih trenutkov, ko je izve-
dela, da jo je prevaral z njuno dolgoletno tajnico Marie-Anne Thiebaud. V zadnjem letu je potovala, brala in seukvarjala z osemletnim sinom Ejaom, zdaj pa se vračana estrado z novim spremljevalcem. Zbližala se je s Fre-dericom Thiebaudom, soprogom Marie-Anne Thiebaud.
London ga dolgočasi
Anthony Hopkins o upokojitvi ne razmiš-lja, pravi pa, da je "naredil že vse", zatomu je tudi vseeno, če mu ne bodo ponu-dili nobene vloge več. Če bi bila mikavnain dobro plačana, bi jo sprejel, razmišlja71-letnik, ki s tem ohranja možgansko ak-
tivnost. Rojen v Walesu, se svojih začetkov v Londonuspominja kot "prekleto dolgočasnih". Tamkajšnja igralskaskupnost je po njegovem "zelo čudna", in čeprav je delalz nekaterimi dobrimi igralci, kot je Judi Dench, se nikoli nizares vključil v skupino, zato je tudi odšel v Ameriko.
SUPER DUPER HITRE KOPALKEMedijski nadebudneži so na Ptuju že drugič na tisoč in en način poizkusili doseči najhitrejši spust porumenem toboganu. Česa vsega nismo videli: po lopaticah, iztegnjeni, posebne kopalne hlače, polivanje z olji, mazanje z vazelinom. Vse za osvojitev naslova državnega prvaka, in to v posebni disciplini - toboganskem spustu.
Najprej so tekmovalci prisluhnili himni. / Foto: A.B.
Franci Potočnik in Alenka Vodušek (Dobro jutro, Slovenija)sta se takoj podprla s posebnimi (poli) paketki.
Alenka Brun
T
Vesni njene super hitre hlačne kopalke niso kaj prida pomagale, Amanda pa je štartala kar trikrat zapored.
Sledil je spust. Ocenjeval se je slog, odtehtala je hitrost.
Ptujčane je obiskal tudi Beckham. Kje je ostala njegova Victoria, ga nismo spraševali, smo pa kasneje spregovorili znjim besedo ali dve. V ptujščini....
Državna prvaka letošnjega toboganskega spusta za medije:Alenka Vodušek in Dejan Legat, ki je imel na koncu tudi najhitrejši čas nedeljskega toboganskega spusta.
Po dolgem času smo srečali Katarino Čas (že kar nekajčasa v zvezi s kreativcem Aljošem Bagolo), ki se je veselo zabavala v zakulisju tradicionalnega Žura z razlogom v ljubljanski Hali Tivoli. / Foto: Matic Zorman
