Embed Size (px)
Citation preview
PETEK, 14. januarja 2011
vseb
ina
4
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Odpadki z Bleda in izGorij na Malo MežakloObčini Bled in Gorje sta s 1. januar-jem odpadke začeli dovažati na depo-nijo Mala Mežakla. Za tono bostaplačevali 85 evrov, k ceni pa je trebaprišteti še dajatev za obremenjevanjeokolja. Cena za občane bo ostala ena-ka kot doslej.
4
GORENJSKA
Ob koncu tedna bo v višjihlegah sončno in zelo toplo,ponekod po nižinah pa bopredvsem zjutraj in dopoldnemegleno.
VREME
jutri: sončno in toplo ....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Spodletela ropa na bencinskih servisihV torek so kranjski policisti obravna-vali dva spodletela ropa na bencin-skih servisih. V Kranju je 19-letni mla-denič vzel nekaj mobi kartic in vinjet,a so ga že med begom prijeli. Ropar-ja cerkljanskega bencinskega servisaše iščejo.
8
KRONIKA
Imam moč, da zaživimna novoNa Jesenicah so odprli prvi materin-ski dom na Gorenjskem. Prva stano-valka v njem je mati dveh majhnihotrok, ki je sedem dolgih let prenaša-la fizično in vsakodnevno psihičnonasilje.
11
Meč na sapniku GazeMladi fotograf Matic Zorman iz Cer-kelj je novoletne praznike preživel vGazi. "Bil sem v stanju kot takrat, kose 'švercam' na kakšen majhen dogo-dek. Tokrat sem se 'švercal' v Gazo.In uspelo mi je," je med drugim zapi-sal v svojem blogu.
12, 13
GG+
64 let Prvi predhodnik tednik Gorenjec leta 1900Gorenjski časnik od leta 1947
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
GG+
- 1/10°C
97
70
35
26
66
02
5
Simon Šubic
Ljubljana - Po imenovanjuDarje Radić za gospodarskoministrico julija lani je ta te-den vlada dobila novo Go-renjko. Državni zbor je na-mreč v torek na izredni seji z39 glasovi za in tridesetimiproti Dušo Trobec Bučan, kiživi v Hotemažah (občinaŠenčur), imenoval za novoministrico za lokalno samo-upravo in regionalni razvoj.Podprli so jo poslanci SD,DeSUS, LDS ter poslanec
madžarske narodnosti Lasz-lo Göncz, proti imenovanjuso bili poslanci SDS in SLS,deset poslancev SNS in Za-res pa se je vzdržalo.
Premier Borut Pahor jepred glasovanjem v držav-nem zboru poudaril, da greza primerno in izkušenokandidatko, ki dobro poznaslužbo za lokalno samoupra-vo in regionalno politiko. Nenazadnje je bila desna rokadosedanjega ministra Hen-rika Gjerkeša v zadnjem letudni, ko se je Slovenija uvrsti-
la med najuspešnejše državepri črpanju evropskih kohe-zijskih sredstev. Kot je dejal,ga je Trobec Bučanova v po-govorih, ki jih je z njo opra-vil, prepričala in sam o uspe-hu njenega dela ne dvomi.
Nova ministrica je že v to-rek prisegla pred državnimzborom, v sredo je od svoje-ga predhodnika tudi že pre-vzela vodenje službe za lo-kalno samoupravo in regio-nalno politiko. Več o njenihnačrtih pa v intervjuju na 2.strani.
Duša Trobec Bučannova Gorenjka v vladiGorenjka Duša Trobec Bučan je kot nova ministrica za lokalno samoupravoin regionalni razvoj v vladi zamenjala Prekmurca Henrika Gjerkeša.
Premier Borut Pahor je zadovoljen, ker bo vlada z imenovanjem nove ministrice Duše Trobec Bučanove lahko nemoteno nadaljevala delo. / Foto: Gorazd Kavčič
Leto LXIV, št. 4, cena 1,50 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in 0b petkih [email protected] www.gorenjskiglas.si
Boštjan Bogataj
Kranj - Cene goriv lastnikevozil že nekaj časa poštenorazburjajo, saj so se v zadnjihdobrih dveh letih povišaletudi za tretjino. Pred dvemaletoma in pol smo v Sloveni-ji že beležili rekordne cene,ki so šle na račun visokih cennafte na svetovnih trgih. Ssvetovno gospodarsko krizoso cene padle, nato pa je vla-da začela višati trošarino,cene pa so znova na rekord-nih ravneh tudi zaradi kre-pitve dolarja v primerjavi zevrom.
V prihodnjih tednih bodocene goriv odvisne od okre-vanja svetovnega gospodar-stva, predvsem od konjunk-ture v ZDA in povpraševa-
nja Kitajske. Nas je zanima-lo, ali drži, da so goriva vSloveniji med najdražjimi vEvropi, pa tudi gibanje cen vzadnjih letih. Iz prve tabele
vidimo, da cene pogonskihgoriv v zadnjih štirih letihniso vseskozi rasle. Naspro-tno, cena dizelskega gorivadanes še vedno ni dosegla
cene iz julija 2008, medtemko obe bencinski gorivi žekrepko presegata nivo ceneiz tistega časa. Na malopro-dajne cene so takrat najboljvplivale visoke cene nafte nasvetovnih trgih, vendar bikupci ob enakih trošarinahkot poleti 2008 za gorivoplačali občutno nižjo ceno.Cene bi se spustile pod evroza liter. Danes znaša trošari-na na liter bencinskega gori-va 0,478 evra, pri dizlu pa0,42 evra. Tudi trošarine,uravnava jih vlada, ki s temkrpa obubožani proračun,so bile od nastopa krize ževišje za nekaj centov. In šeto: višja ko je trošarina, višjije tudi davek na dodanovrednost.
Bencin: drag, a ne najdražjiCene goriv so v Sloveniji med najnižjimi v soseščini, čeprav dosegajo rekordne vrednosti.
Neosvinčeni 95-oktanski bencin je drugi najcenejši v našiprimerjavi, 98-oktanski je najcenejši, dizel pa tretji najcenejši. � 3. stran
Suzana P. Kovačič
Kranj - S šestim februarjembo na Gorenjskem začela de-lovati dežurna zobozdrav-stvena služba ob nedeljah inpraznikih. Dežurna ambu-lanta bo odprta med 8. do 13.uro v ambulanti za nujno zo-bozdravstveno pomoč Zobnepoliklinike Kranj. V delo bo-do vključeni vsi zobozdrav-niki, zaposleni v Osnovnemzdravstvu Gorenjske (OZG),in vsi zobozdravniki - konce-sionarji. Vsak zobozdravnikse bo v delo vključil s svojozobno asistentko.
Gorenjska je bila edina re-gija, ki te dejavnosti ni ime-la priznane in so morali ob-čani Gorenjske v nedeljahin praznikih poiskati nujnozobozdravstveno pomoč vLjubljani. Zdravstvena zava-
rovalnica je zdaj odobriladenar za delovanje dežurneambulante ob nedeljah inpraznikih s soglasjem mi-nistrstva za zdravje ter pod-poro gorenjskih občin. NaGorenjskem je sicer organi-zirana nujna zobozdravstve-na pomoč od ponedeljka dopetka čez dan in ob sobotahdopoldne. "V Kranju je tood ponedeljka do petka od8. do 12. ure ter od 14. do 18.ure, ob sobotah od 8. do 14.ure. Jesenice, KranjskaGora in Žirovnica imajoambulanto nujne pomoči vteh dneh na tisti lokaciji,kjer ima urgentni zobo-zdravnik tudi redno ambu-lanto. Enak sistem je na ob-močju Bleda, Bohinja, Ra-dovljice," je pred časom po-jasnil direktor OZG JožeVeternik.
Z zobobolom v Kranj in nič več v Ljubljano
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
2GORENJSKI GLAS
petek, 14. januarja 2011POLITIKA [email protected]
Darilo
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
izžrebanemu naročniku časopisa
Knjigo prejme JANEZ KUNSTELJ iz Rateč.
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Uradna predaja čekov
Po uspešni prodaji koledarjev s fotografijami gasilcev - kole-dar nam je uspelo razprodati - je na vrsti predaja zbranegadenarja ljudem, ki potrebujejo pomoč. Ker je marsikdo medvami prav tako prispeval svoj delež z nakupom koledarja,vas vabimo, da se nam pridružite v sredo, 19. januarja, kobomo ob 18. uri v avli Gorenjskega glasa simbolično preda-li čeke v roke tistim, ki jim bo denar prišel še kako prav. Hva-la za vašo pomoč in vabljeni.
Karikaturistka Aljana Primožič na Gorenjskem glasu
Vabljeni tudi na pogovor in srečanje z znano karikaturistkoAljano, ki bo v torek, 18. januarja, ob 18. uri odprla razstavokarikatur v avli Gorenjskega glasa. Če vas zanima, kako živiin kje dobi navdih za ustvarjanje, se nam le pridružite. Vstopje prost.
Stilska preobrazba s Stelineo
Če se želite brezplačno polepšati v t. i. stilski preobrazbi vstudiu telesne estetike Stelinea v Kranju, se prijavite tako, dapošljete e-pošto na naslov: [email protected]. Ker prihajačas maturantskih plesov in porok, k udeležbi vabimo pred-vsem mlajše kandidatke.
Simon Šubic
Ljubljana - Nova ministricaza lokalno samoupravo in re-gionalni razvoj Duša TrobecBučan je že naslednji dan poizvolitvi v državnem zboruopravila primopredajo s svo-jim predhodnikom Henri-kom Gjerkešem ter začeladelati. Kot je napovedala,bodo v službi za lokalno sa-moupravo in regionalno po-litiko tudi pod njenim vod-stvom nadaljevali začeto delopod prejšnjim ministrom,pri katerem je zadnje letobila državna sekretarka. Obtej priložnosti smo Kranjčan-ko, ki zadnja leta živi v Hote-mažah, povabili na krajši po-govor.
Imenovani ste bili za minis-trico, ki je odgovorna za de-lovanje službe vlade za lokal-no samoupravo in regional-no politiko, ki so jo po drugistrani želeli celo ukiniti.Kako to komentirate?
"Menim, da je Služba vla-de za lokalno samoupravo inregionalno politiko (SVLR)nujno potrebna in očitno s ses tem strinjajo tudi drugi.Med drugim smo organupravljanja za evropskestrukturne sklade in kohezij-ski sklad in smo odgovorniza zakonito izvajanje evrop-ske kohezijske politike v Slo-veniji. V praksi to pomeni,da potrjujemo razpise, ki jihpripravljajo ministrstva v vlo-gi posredniških teles, in skr-bimo za ustrezno porabo ev-ropskih sredstev. SVLR je or-gan upravljanja že od leta2004, ko smo vstopili v Ev-ropsko unijo. Sistem je tudiakreditiran s strani Evropskekomisije, zato menim, da bistatusne ali institucionalnespremembe lahko privedletudi do dvomov o ustreznostidelovanja sistema, ki je ute-čen in dobro deluje. Prevtako bi se lahko ustavilo črpa-nje evropskih sredstev, ki soše posebej v teh kriznih časihza Slovenijo nujno potrebna.
V SVLR imamo tudi strokov-no podkovan in usposobljenkader, ki na tem področju žedolgo deluje - njihovo delo jetako pomemben doprinos kuvajanju dobrih praks in ne-posredni komunikaciji z Ev-ropsko komisijo. Vse to bibilo škoda ukiniti."
Za pridobitev evropskih ko-hezijskih sredstev so podrugi strani potrebna tudidržavna in občinska sred-stva. So ta zagotovljena?
"Pričakujemo, da bo v le-tošnjem letu iz državnegaproračuna izplačanih 750milijonov evrov. Ocenjujem,da bo približno enak znesekpovrnjen tudi s strani Evrop-ske komisije."
Kateri projekti se bodo pod-pirali oziroma financirali izevropskih sredstev?
"Prizadevala si bom, da vsiprojekti, ki so bili začrtani."
Kaj to konkretno pomeni zaGorenjsko?
"Program Gorki je bil raz-deljen na dva sklopa, prvi je
vreden 22 milijonov, drugi ševeč. Prva faza prvega sklopaje na ministrstvu za okolje inprostor že skoraj zaključenain prepričana sem, da bomo sskupnimi močmi uspešno iz-peljali tudi ta projekt."
Ali bo črpanje evropskihsredstev glavna prioritetavašega dela?
"Nikakor ne. Služba je si-stematizirana v treh uradih -za kohezijsko politiko, za lo-kalno samoupravo in regio-nalni razvoj in od decembralani tudi za evropsko teritori-alno sodelovanje. Vse dejav-nosti, ki jih vodimo v okviruuradov, so zame prioriteta.Na vseh področjih bomomaksimalno delali."
Napovedali ste, da se bostetrudili za uvedbo pokrajindo konca mandata. Ali je tosploh politično uresničljivcilj?
"Vsekakor je politično iz-vedljiv. Strokovne podlage soslovenski strokovnjaki pri-pravili, upoštevane so tudi iz-kušnje iz tujine. Morda je
treba še nekoliko dodelatizgodovinski vidik. Prepriča-na sem, da nam bo s trudomna vseh straneh uspelo dose-či tudi politični kompromis,ki pa je tu ključen. Menim,da Slovenija potrebuje pokra-jine in tudi naš predlog zako-na o spodbujanju skladnegaregionalnega razvoja v zadnjifazi predvideva njihovo usta-novitev. Šele tedaj bo namrečv Sloveniji vzpostavljenaoptimalna regionalizacija indecentralizacija."
In kaj je najtrši oreh, ki gabo treba streti za sprejemzakona o pokrajinah?
"Vsekakor bo najtežje do-seči politični konsenz o opti-malnem številu pokrajin."
Za katero število se vi zav-zemate?
"O tem je prezgodaj govo-riti. Ko bom imela na voljovse strokovne podlage, tudizgodovinski vidik, se bomlahko opredelila tudi gledeštevila."
Pri predstavitvi v državnemzboru ste napovedali tudispremembo zakona o fi-nanciranju občin. Kaj bo taprinesla?
"Pri zakonu o financira-nju občin bo treba ureditiproblem primerne porabe.Vsekakor bomo pri tem so-delovali z vsemi župani inzainteresirano javnostjo ter vdogovoru z ministrstvom zafinance skušali najti ustrez-ne rešitve."
V torek vas v državnem zbo-ru niso potrdili poslanci ko-alicijskega Zares. Vas to kajskrbi? Pričakujete, da bosteimeli oteženo delo v vladi?
"Nikakor ne. Razgovoresem opravila z vsemi poslan-skimi skupinami, ki so izka-zale interes, in spoštujem nji-hove odločitve. Poslanci soglasovali tako, kot menijo, daje prav. Mislim pa, da gre tubolj za politične odločitve kotdelovanje na osebni ravni."
Pokrajine so izvedljiv ciljUvedba pokrajin v naslednjih dveh letih je politično izvedljiv cilj, najtrši oreh pa bo dogovor o številupokrajin, meni nova ministrica za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Duša Trobec Bučan.
Nova ministrica Duša Trobec Bučan / Foto: Gorazd Kavčič
Simon Šubic
Kranj - Člani kranjskegamestnega odbora SDS so vsredo direktorici Bolnišniceza ginekologijo in porodniš-tvo v Kranju Andreji Cerkve-nik Škafar predali več kotdvajset tisoč podpisov podpo-re k Peticiji proti ukinitvi po-rodnišnice, ki so jih zbrali vslabem mesecu.
Predsednik kranjskegaSDS Branko Grims je ob tejpriložnosti izrazil željo, da seporodnišnica ohrani, razvijain krepi. Če pa bi se postopkiukinitve kranjske porodniš-nice nadaljevali, bodo šeokrepili svoj trud za njenoohranitev. "Obstajajo sicerdoločeni formalni razlogi, kigovorijo v škodo kranjski po-rodnišnici, vendar bi bila zaodpravo vseh pomanjkljivo-sti, npr. vzpostavitev krvne
banke, potrebna izrednomajhna sredstva. Če je denarza reševanje gradbenih pod-jetij, se mora najti tudi denarne le za ohranitev, ampaktudi za razvoj porodnišnic."
Direktorica porodnišniceje ob tem poudarila, da zazdaj ne obstaja noben sklepo ukinitvi kranjske porodni-šnice, bo pa ta podpora prišlaprav tedaj, ko se bo odločaloo obstoju bolnišnic v Slove-niji. "Smo varni, kakovostniin prijazni, s pomembnostrateško lego, število poro-dov nam vsako leto raste. Toje dokaz, da imamo pravostrategijo in vizijo, kvalitetneljudi in stroko, pacientke pase nam za to zahvalijo s tem,da se k nam vračajo. Mislim,da si zaslužimo, da ostane-mo kot bolnišnica in se mor-da še širimo," je povedalaCerkvenik Škafarjeva.
Zbrali dvajset tisoč podpisov
Člani kranjskega SDS prinesli dvajset tisoč podpisov zaohranitev kranjske porodnišnice.
Ljubljana
Poziv k razrešitvi ministra Križaniča
Računsko sodišče je ta teden zaradi ugotovljene hude kršit-ve obveznosti dobrega poslovanja finančnega ministrstvapozvalo premiera Boruta Pahorja, naj začne postopek razre-šitve ministra Franca Križaniča, ker Ministrstvo za finance vodzivnem poročilu ni izkazalo zadovoljivih ukrepov za od-pravo v reviziji ugotovljene nesmotrnosti pri prenosu držav-nega deleža v Splošni plovbi na Slovensko odškodninskodružbo in nadaljnji prodaji deleža Soda in Kapitalske druž-be v Splošni plovbi v obdobju med 1. januarjem 2005 in 31.decembrom 2008. Minister Križanič je že sporočil, da ne na-merava odstopiti. Premier Pahor je ministru Križaniču ženaložil, naj v enem tednu pripravi temeljito pojasnilo kdaj,kako hitro in na kakšen način je pristopil k pripravi poprav-ljalnih ukrepov, ki jih je zahtevalo računsko sodišče. S. Š.
Ljubljana
Referendum o pokojninskem zakonu v ustavnopresojo
Državni zbor je v sredo na ustavno sodišče posredoval za-htevo za presojo, ali bi z odložitvijo uveljavitve novega po-kojninskega zakona oz. zaradi njegove zavrnitve na referen-dumu lahko nastale protiustavne posledice. Zbiranje podpi-sov za razpis referenduma o pokojninski reformi, sindikatiso jih zbrali že 33 tisoč, se je zato včeraj prekinilo, saj takodoloča zakon o referendumu in ljudski iniciativi. Predlog zaustavno presojo referendumske pobude o pokojninski refor-mi so poleg poslancev koalicijskih SD, LDS in Zares podpr-li še poslanci SLS, nepovezana poslanca Franc Žnidaršič inVili Rezman ter poslanec madžarske narodnosti LaszloGöncz. Proti so glasovali poslanci SDS, SNS in DeSUS terposlanec italijanske narodnosti Roberto Battelli. S. Š.
Jasna Paladin
Kamnik - Člani predsedstvaSkupnosti občin Slovenije sona svoji seji, ki je v sredo po-tekala v Kamniku, obravna-vali problematiko ravnanja zodpadki, kar pa se je izkazaloza perečo temo, celo takozelo, da so župani ostali brezsogovornikov. Predstavnikidržave - Bojan Dejak, gene-ralni direktor Direktorata zajavne službe in investicije zministrstva za okolje in pros-tor (MOP), Aleksandra Vel-kovrh, glavna okoljska in-špektorica, in dr. Silvo Žle-bir, generalni direktorARSO, so kljub prvotni potr-ditvi udeležbe nekaj minutpred sejo svoj prihod odpove-dali, kar je med zbranimipovzročilo precej nejevolje. Vsvojem sporočilu so zapisali,da so na internem sestankudan poprej ugotovili, da je te-matika v tem trenutku pre-več pereča, da bi se seje ude-ležili. Vodstvu SOS so se ta-koj po seji tudi že javno opra-vičili.
Med zbranimi župani inpredstavniki občin se je kljub
vsemu vnela pestra debata,sklenili pa so tudi, da bodo otem pisali predsedniku vla-de. Na neučinkovitost siste-ma ravnanja z ločeno zbrani-mi odpadki, ki ga je uvedelMOP, opozarja tudi račun-sko sodišče, a država, kotmenijo župani, ne dela v do-bro lokalne skupnosti, sajupravljavci odlagališč ne mo-rejo izvajati določb iz vladnihuredb, ki naj bi bile neživ-ljenjske. "Odnos države doobčin je katastrofalen. Stvarise zaostrujejo in dialoga
sploh ni. Gre za kratek stikmed ministrstvom, občina-mi, komunalami," je bilo sli-šati v razpravi in še: "MOPzgolj spreminja pravilnike vuredbe, da nas lahko kaznu-je in v zadnjem času ne deladrugega kot težave. Vse to bopripeljalo le v kaos. Občinamje nesmiselno vlagati v depo-nije, če jih bomo morali čeznekaj let zapreti. To povzročazgolj neposredno gospodar-sko škodo."
V razpravi je sodelovalotudi nekaj gorenjskih pred-
stavnikov občin, tudi kranj-ski podžupan Bojan Homan:"Takšno stanje MOP in lobi-stom očitno ustreza, čepravnas, občine, spravlja v zeloneprijeten položaj. Reševa-nje problematike bi moralanamesto občin prevzeti drža-va, cena pa bi morala biti zavse državljane enaka," jepredlagal. Trzinski županTone Peršak je med drugimpredlagal popravek uredbe ozbiranju bioloških odpadkovin dejal, da bi se odlaganjeodpadkov moralo urediti naravni države in ne občin.Seje se je prvič udeležil tudiradovljiški župan Ciril Glo-bočnik, ki je dejal, da si kotžupan s strani države želipredvsem krajših in enostav-nejših postopkov.
Predstavniki občin so nakoncu sprejeli tudi sklep, skaterim bodo MOP predla-gali, da v uredbo o oblikova-nju cen komunalnih storitevuvrsti tudi stroške za izvaja-nje obratovalnega monito-ringa ter vzdrževanja zaprtihodlagališč. Slednje naj bi ponovem tako plačevali občani.
ODGOVORNA UREDNICA Marija Volčjak
NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICECveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir
UREDNIŠTVONOVINARJI - UREDNIKI:
Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Igor Kavčič, Suzana P. Kovačič,Urša Peternel, Mateja Rant, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Simon Šubic,
Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Štefan Žargi;stalni sodelavci:
Marjana Ahačič, Maja Bertoncelj, Matjaž Gregorič, Ana Hartman, Jože Košnjek,Milena Miklavčič, Miha Naglič, Jasna Paladin, Ana Volčjak
OBLIKOVNA ZASNOVAJernej Stritar, IlovarStritar d.o.o.
TEHNIČNI UREDNIKGrega Flajnik
FOTOGRAFIJA Tina Dokl, Gorazd Kavčič
LEKTORICA Marjeta Vozlič
VODJA OGLASNEGA TRŽENJAMateja Žvižaj
GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas,d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-pošta: [email protected]; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 / Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkihin petkih, v nakladi 19.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska (enkrat letno), TV okno in osemnajst lokalnih prilog / Tisk: STYRIA Print Holding GmbH, St. Veit/Glan (Št. Vid na Glini), Avstrija / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,50 EUR, letna naročnina 2011: 156,00 EUR; redni plačniki (fizične osebe) imajo 10 % popu-sta, polletni 20% popusta, letni 25 % popusta; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka nasled-njega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.
Kratek stik pri odpadkihŽupani iz Skupnosti občin Slovenije opozarjajo na neurejeno stanje na področju ravnanja z odpadki,neživljenjske uredbe in ignorantski odnos države do lokalnih skupnosti. "Ministrstvo za okolje inprostor ne rešuje problemov, pač pa jih dela," so si enotni.
3GORENJSKI GLASpetek, 14. januarja 2011 AKTUALNO [email protected]
Tone Peršak Bojan Homan Ciril Globočnik
Župani so ogorčeni nad odnosom države, ki po njihovem ne uredi področja ravnanja s komunalnimi odpadki.
Cveto Zaplotnik
Kranj - Zavezanci, ki so laniposameznikom (fizičnimosebam) oddali v najem pre-mično ali nepremično pre-moženje, morajo do pone-deljka, 17. januarja, oddatidavčnemu organu napovedza odmero akontacije dohod-nine od dohodka, ki so ga stem ustvarili. Letos jim v pri-merjavi z lani ni treba oddatinapovedi za hišniška stanova-nja, saj je akontacijo dohodni-ne moral izračunati, odtegni-ti in plačati že upravnik več-stanovanjske stavbe. Napo-ved je letos prvič možno od-dati tudi prek sistema eDavki.Če lastniki nepremičninouporabljajo kot vikend ali v
njej živijo otroci, ki najemni-ne ne plačujejo, lahko davč-nemu organu pošljejo izjavo,da je ne oddajajo v najem.
Davčna uprava bo akontaci-jo dohodnine odmerila po 25-odstotni stopnji od davčneosnove. Lani je 38.267 zave-zancem odmerila nekaj večkot 6,8 milijona evrov akonta-cije dohodnine, hkrati pa jetudi zaostrila nadzor nad iz-polnjevanjem obveznosti. Pojavnem pozivu je prejela sa-moprijave za 421 nepremič-nin in 88 izjav zavezancev, danepremičnine ne oddajajo vnajem. 485 zavezancem, kiimajo v lasti eno ali več nepre-mičnin, a v njih ne bivajo, soposlali vabila za razjasnitevdejanskega stanja.
Le še malo časa za oddajo napovedi
Ljubljana
Slovo papeškega nuncija
V ljubljanski stolnici je v nedeljo, 9. januarja, po sklepu pape-ža Benedikta XVI. uradno sklenil svoje skoraj osemletno služ-bovanje v Sloveniji papeški nuncij Santos Abril y Castello.Ljubljanski nadškof in predsednik Slovenske škofovske konfe-rence Anton Stres se mu je zahvalil za delo v dobro katoliškeCerkve na Slovenskem in Slovenije nasploh. "Izžarevali stegloboko prijateljsko bližino do nas vseh, preprostih ljudi inčlanov Cerkve na Slovenskem. Nikoli Vas nismo dojemali koturadnika in spretnega diplomata, temveč vedno kot duhovni-ka, pastirja in prijatelja slovenskega naroda," je povedal nad-škof Stres ter poudaril, da se je nuncij naučil slovenskega je-zika in da je katoliška Cerkev na Slovenskem v času njegove-ga bivanja pri nas dobila novo podobo. Posebej smo bili po-čaščeni, ker je nuncij lani za kraj svoje zlate maše izbral Brez-je. "Zagotovim vam, da bom tudi v odgovornostih, ki mi jihbo sveti oče še želel zaupati, za vedno nosil s seboj toliko pre-lepih spominov na vas," je dejal v zahvali nuncij, ki je bil poletu 1992 peti predstavnik Svetega sedeža v Sloveniji. J. K.
Za primerjavo cen goriv vSloveniji in drugih državahsmo v precep vzeli cene ben-cinskih in dizelskih goriv vsosednjih državah ter pri-ljubljenih dopustniških drža-vah Slovencev, za vzorecsmo dodali še cene v VelikiBritaniji. Zanimivo je, dakljub razočaranju slovenskihvoznikov zaradi (pre)visokih
cen te v Sloveniji še zdalečniso med najvišjimi. Tako95-oktanski neosvinčenibencin v Sloveniji točimo kotdrugi najcenejši med vsemiprimerjanimi državami, zaštiri cente je cenejši le v so-sednji Avstriji.
Podobno je pri dizlu, kjerje Slovenija na tretjem me-stu, ceneje ga lahko voznikinatočijo zgolj na Hrvaškem(za osem centov) in v Avstriji
(za šest centov). Presenetlji-vo pa je 98-oktanski neosvin-čen bencin najcenejši prav vSloveniji (na Hrvaškem jedražji za dva centa, v Avstrijiza deset centov in Češkem za12 centov). Naj ob tem spom-
nimo, da cene goriv v nekate-rih sosednjih državah nisoregulirane in so lahko različ-ne od ene do druge bencin-ske črpalke. Lokalni trgovciceno oblikujejo, glede na po-nudbo in povpraševanje,tako so morali, na primer,vozniki (predvsem turisti) le-tos na grških otokih za liter95-oktanskega bencina od-šteti tudi 1,88 evra na liter.
Bencin: drag, a ne najdražji�1. stran
Gorivo/čas Jan. 07 Jan. 08 Jul. 08 Jan. 09 Jan. 10 Jan. 1195-oktanski neosvinčeni 0,974 1,055 1,212 0,906 1,158 1,27998-oktanski neosvinčeni 0,962 1,074 1,248 0,919 1,176 1,291Dizel 0,983 1,072 1,311 0,943 1,086 1,237Maloprodajne cene goriv za liter (vir: petrol.si)
Država/gorivo 95-oktanski bencin 98-oktanski bencin DizelAvstrija 1,24 1,39 1,18Češka 1,34 1,41 1,30Hrvaška 1,26 1,31 1,16Italija 1,42 1,50 1,29Madžarska 1,29 ni podatka 1,26Nemčija 1,47 1,54 1,32Švica 1,34 1,39 1,43Velika Britanija 1,50 1,59 1,55Slovenija 1,28 1,29 1,24Zadnje znane maloprodajne cene goriv po evropskih državah v evrih (vir: amzs.si)
4GORENJSKI GLAS
petek, 14. januarja [email protected]
Tel: 03/896 31 00 in 06, e-pošta: [email protected]://www.terme-topolsica.si
V januarju v hotelu Vesnapolpenzion na osebona dan že od
39,00 EUR(pri bivanju 5 dni ali več)
Upokojenci 10 % popusta
APARTMAJSKO NASELJE OCEPKOV GAJpri bivanju 5 dni ali več v apartmajskem naseljuOcepkov gaj
-20% POPUSTA
Zdravilni termalni vrelci sredi zimske idile
Stojan Saje
Tržič - Poročali smo že, da jeobčinski svet v Tržiču lanisprejel odločitev o ločenemzbiranju komunalnih odpad-kov in potrdil cene novih sto-ritev. Komunala Tržič je raz-delila gospodinjstvom zele-ne zabojnike z rumenim po-krovom, ki so namenjeni od-padni embalaži. Januarja le-tos so že prešli na odvoz lo-čeno zbranih odpadkov. Nazačetku bodo praznili zaboj-nike za mešane komunalneodpadke in nove zabojnikeza odpadno embalažo na šti-rinajst dni.
"Zaradi boljšega ločevanjaodpadkov predvidevamo, dabomo lahko odvažali pre-ostanek mešanih komunal-nih odpadkov na tri tedne alicelo na mesec dni. To bo od-visno od tega, kdaj bo minis-trstvo za okolje in prostor RSpotrdilo ceno za ravnanje zbiološkimi odpadki. Takojko bo znana, bomo razdelilirjave zabojnike za odlaganjebioloških odpadkov v strnje-nih naseljih. Zunaj teh nase-
lij bo obvezno kompostira-nje. Občanom bomo ponu-dili tudi kompostnike, saj nebodo smeli več odlagati bio-loških odpadkov med meša-ne odpadke. Župan ObčineTržič je predlagal spremem-bo Odloka o ravnanju s ko-munalnimi odpadki v delu,ki za strnjena naselja določaobvezno zbiranje biološkihodpadkov v zabojnikih. Kjerkompostirajo biološke od-padke že sedaj, jih bodo lah-ko še naprej," je povedal Se-bastijan Zupanc, direktorKomunale Tržič.
Obvestil nas je, da so zače-li predstavljati sistem ločene-ga zbiranja odpadkov po kra-jevnih skupnostih. Obiskaliso že Kovor in Brezje pri Tr-žiču, 14. januarja bodo v Je-lendolu, 20. januarja v Le-šah, 21. januarja v Tržiču, 31.januarja v Seničnem, za dru-ge obiske pa se še dogovarja-jo. Razdeljujejo tudi brošureo ločevanju odpadkov. Kot jedejal Zupanc, dobro obratujetudi nova centralna čistilnanaprava, zato kmalu priča-kujejo uporabno dovoljenje.
Ločeni odpadki v TržičuKomunala Tržič že odvaža ločeno zbrane odpadkeiz dveh zabojnikov. Zabojnike za biološke odpadke bodo razdelili, ko bo potrjena cena zaravnanje s temi odpadki.
Kranj
Prenova pošte na Planini zamuja
Če bi šlo vse po načrtih, naj bi lani novembra oziroma naj-kasneje do konca leta na Planini v Kranju že imeli prenovlje-no pošto. Vendar pa se je prenova, ki se je začela sredi av-gusta, izvajalec del pa je Tehnik, zavlekla. "Zaradi statičnihtežav pri prenovi in težav izvajalca dela niso bila zaključenav predvidenem roku, kot trenutno kaže, pa naj bi bila konča-na v februarju ali najkasneje v marcu. Okoliškim prebival-cem, ki so ob koncu leta že spraševali, kdaj bo odprta pre-novljena in povečana pošta, smo prejšnji teden poslali ob-vestila ter jih o tem tudi obvestili," je povedal direktor kranj-ske poslovne enote Pošte Slovenija Miran Čehovin. V. S.
Marjana Ahačič
Bohinjska Bela - "Z Eminosva skupaj v sobi. Zvečermalo poklepetava, predenzaspiva. Tukaj mi je všeč, kerje mir. Sestro imam na Ble-du. Zdaj me lahko bolj pogo-sto obišče," je ob skodelicikave pripovedovala Ana Ju-stin, ena od stanovalk novestanovanjske enote radovlji-škega Centra za usposablja-nje, delo in varstvo (CUDV)Matevža Langusa na Bohinj-ski Beli. V popolnoma ob-novljeno hišo s prostornokuhinjo in dnevnim prosto-rom, sedmimi dvoposteljni-mi sobami in udobnimi ko-
palnicami, prilagojenimitudi za gibalno ovirane, se jesredi decembra preselilodvanajst odraslih z motnjo vtelesnem in duševnem raz-voju. Novo okolje, ki je kar sele da podobno družinskemunačinu življenja, jim pred-vsem omogoča več samo-stojnosti, večina stanovalcevpa je poslej tudi precej bližjesvojcem.
CUDV Matevža Langusaje v zadnjih štirih letih ure-dil stanovanjske skupnostiv Radovljici, v Poljčah, naJesenicah in zdaj na Bo-hinjski Beli, vanje pa sopreselili že 42 uporabni-kov. Kot je povedala direk-
torica Tea Beton, so se zalokacijo zadnje bivalne eno-te Bela, kot ji pravijo, odlo-čili, ker veliko njihovihuporabnikov prihaja prav zBleda in iz Bohinja. "Na-slednja lokacija za stano-vanjsko skupnost, o katerirazmišljamo, je zato bližjeKranju, saj želimo bivanjenaših stanovalcev približatidomačemu kraju," je še po-vedala Betonova.
"Nikoli si nisem mislila,da bom kdaj hodila k svoje-mu sinu na kavo," tako pri-poveduje mama enega odnjih, 33-letnega Mirka. "Kotmama imam že desetletjaizkušnjo z ustanovami, v
katerih so živeli moji otro-ci: hči je bila v Dornavi, kjersem jo lahko obiskovala leenkrat na tri tedne, Mirkopa je bil najprej sedem letna Igu, kjer sem ga hodilaobiskovat tako, kot danesobiskujemo svojce v bolniš-nicah. Pred 19 leti je prišelv takratni dom MatevžaLangusa. Že tisto je bila ve-likanska sprememba. Inzdaj je tu, na Beli, vednobližje družini," se nasmeh-ne gospa, ki pravi, da izlastne izkušnjo lahko z go-tovostjo pove, kaj je razlikamed zavodom in domom."Ta hiša tukaj je prav goto-vo njihov dom."
Nova bivalna skupnost na BeliDvanajst odraslih z motnjo v duševnem in telesnem razvoju je sredi decembra ob pomoči spremljevalcevzaživelo v bivalni skupnosti na Bohinjski Beli.
Stanovalci bivalne enote Bela, zbrani ob kavi za veliko jedilniško mizo
Na Bohinjsko Belo se je dvanajst odraslih z motnjo v duševnem in telesnem razvoju vselilo decembra.
Urša Peternel
Jesenice - Občini Bled inGorje sta s 1. januarjem od-padke začeli dovažati na de-ponijo Mala Mežakla. Doslejso jih odvažali na deponijoDobrava v občini Ormož.Letno bodo na Malo Meža-klo lahko pripeljali 3300 tonodpadkov z Bleda in iz Go-rij, za tono odlaganja pa bo-sta občini plačevali 85 evrov,tej ceni pa se prišteje šeokoljska dajatev za obreme-njevanje okolja. Kot je pojas-nil direktor podjetja Infra-struktura Bled Mirko Ulčar,bo cena za občane Bleda inGorij ostala enaka kot do-slej. Podjetje Saubermacherje po Ulčarjevih besedah na-povedalo podražitev odvozaodpadkov v Ormož, kar bipomenilo tudi višje zneskena položnicah občanov.Zdaj, ko so se odločili zaMalo Mežaklo, pa bo cena
na položnicah občanov lah-ko ostala enaka.
Poleg tega naj bi po opera-tivnem programu države od-padki z Bleda in Gorij takoali tako sodili na deponijoMala Mežakla, je povedal di-rektor Komunalne direkcijena Občini Jesenice MarkoMarkelj. To odlagališče najbi pokrivalo območje uprav-nih enot Radovljica, Jeseni-ce in Škofja Loka oziroma
občin Bled, Bohinj, Gorje,Radovljica, Jesenice, Kranj-ska Gora, Žirovnica, ŠkofjaLoka, Gorenja vas-Poljane,Železniki in Žiri. Skupaj topomeni odpadke 107.703prebivalcev. Ta čas na depo-niji Mala Mežakla poleg ob-čin Jesenice, Kranjska Gorain Žirovnica odlagajo odpad-ke občine Radovljica, Bohinj,Škofja Loka in Železniki terpo novem še Bled in Gorje.
Odpadki z Bleda in iz Gorij na Malo MežakloObčini Bled in Gorje sta smeti začeli odlagati na deponiji Mala Mežakla na Jesenicah. Cena odvoza smeti za občane ostaja enaka.
Bled
Nova člana občinskega sveta
Občinski svetniki so na tor-kovi izredni seji potrdili man-dat novima članoma občin-skega sveta, to je Majdi Lonc-nar s kandidatne liste DeSUSin Miranu Kresalu z liste NSi.Kot naslednja na kandidatnihlistah sta nadomestila župa-na Janeza Fajfarja (DeSUS)in v. d. direktorja občinskeuprave Matjaža Berčona(NSi), ki jima je predčasnoprenehal mandat članov ob-činskega sveta zaradi ne-združljivosti funkcij. S. K.
Pokljuka
Tekmovanje patrulj
Jutri ob 9. uri se bo v biatlon-skem središču na Rudnempolju začelo že 40. tekmova-nje vojaških in policijskih pa-trulj s preizkusom strelskihin drugih vojaških veščin.Običajno se tekmovanjaudeleži okrog štirideset pa-trulj iz Slovenije in tudi iz tu-jine. Po tekmovanju patruljbo tekaško tekmovanje vete-ranov vojne za Slovenijo inkrajši smučarski pohod ude-ležencev NOB. S tekmova-njem patrulj bo končana le-tošnja 54. prireditev Po ste-zah partizanske Jelovice. J. K.
5GORENJSKI GLASpetek, 14. januarja 2011 [email protected]
Bled
Potrdili odbore
Predsednik Komisije zamandatna vprašanja, volitvein imenovanja Janez Petkošje na torkovi izredni seji blej-skega občinskega sveta svet-nikom predlagal imena čla-nov delovnih teles in članovv občinskih organih, organihjavnih zavodov, podjetij inskladov. "Na voljo je bilo 67mest, razdelili smo jih postrankah čim bolj demokra-tično in upoštevali usposob-ljenost predlaganih članov,"je povedal Janez Petkoš.Svetnik Miran Vovk (SDS) jeglasoval proti predlogu inpovedal: "Nismo vsi dobilipozivov za vse odbore. Volil-ni rezultat je bil sicer dobroupoštevan, vendar je v ključ-nih odborih naša stranka sla-bo zastopana." Svetniki sokljub temu pomisleku s pre-cejšnjo večino potrdili vsečlane odborov. S. K.
Igor Kavčič
Kranj - V torek, 11. januarja,je umrl eden najvidnejšihgorenjskih in slovenskih li-kovnih ustvarjalcev zadnjihštiridesetih let, akademskislikar Vinko Tušek. Rodilse je 5. septembra 1936 vLjubljani. Slikarstvo je štu-diral na Akademiji za li-kovno umetnost v Ljubljanipri profesorjih FrancetuMiheliču, Gabrijelu Stupiciin Riku Debenjaku. Svojoprvo razstavo je imel leta1967 v Galeriji Prešernovehiše v Kranju. Ukvarjal seje s pedagoškim delom, bilje strokovni vodja za likov-no dejavnost pri Zvezi kul-turnih organizacij Kranj,do upokojitve 1999 je delo-val kot samostojni kulturnidelavec. Tuškovo delo je iz-razito raziskovalne narave.Ustvarjal je ambientalnoplastiko, slike, objekte in
grafiko. Loteval se je najraz-ličnejših likovnih tematikod moderne umetnosti doetnološke motivike. Od leta1967 dalje je imel okrog sedemdeset samostojnih in prek dvesto skupinskihrazstav doma in v tujini(Avstrija, Češka, Francija,Nemčija, Italija, Poljska inZDA). Za svoje likovnestvaritve je prejel več na-grad, med najpomembnej-šimi pa je nagrada Prešer-novega sklada, ki jo je pre-jel leta 1982. Vinko Tušekje bil leta 2002 prvi razstav-ljavec v Galeriji Prešerno-vih nagrajencev v Kranju.
Od Vinka Tuška se bodoposlovili danes, v petek, ob14.30 na kranjskem poko-pališču. V Galeriji Prešer-novih nagrajencev v Kranjubo danes odprta žalna knji-ga, na ogled pa bo tudimanjša razstava njegovih likovnih del.
Umrl je znani slikar Vinko Tušek
Kamnik
Šarec novi predsednik razvojnega partnerstva
Kamniški župan Marjan Šarec je bil pred dnevi na srečanjužupanov in koordinatorjev Razvojnega partnerstva središčaSlovenije imenovan za novega predsednika območnega sve-ta te organizacije, ki združuje deset občin, predvsem tiste zDomžalskega in Kamniškega. Zbrani župani so sprejeli tudiprogram dela za leto 2011, v katerem se bodo prednostnoposvečali predvsem okolju, podjetništvu in turizmu. J. P.
Stojan Saje
Lom pod Storžičem - Kra-jevna organizacija Rdečegakriža, krajevna skupnost inpodružnična šola Lom žedesetletje ohranjajo tradici-jo srečanj s krajani, ki sostari nad sedemdeset let.Letos so povabili 59 starej-ših in pet invalidov, je pove-dala Mira Čemažar iz RKLom. Zanimivo je, da žen-ske v vseh treh vaseh preka-šajo moške. V Lomu je 20starejših žensk in 11 mo-ških, v vasi Grahovše 14žensk in 5 moških, v vasiPotarje pa 6 žensk in 2 mo-ška. Iz slednje vasi je tudinajstarejša prebivalka Ivan-ka Meglič, ki živi pri hčerkiv Kovorju. Tam jo bodo ob-iskali pozneje, saj bo 7.marca praznovala stotirojstni dan. Tudi 92-letnaIvana Mihevc iz Loma bivav Kovorju, najstarejša do-mačinka pa je Neža Kralj izGrahovš, ki je 13. januarjadopolnila 87 let. To starostbo dosegel avgusta letosJernej Meglič iz vasi Potar-
je, ki je najstarejši med mo-škimi.
Na srečanju v šoli se jezbralo v sredo prek dvajsetpovabljenih. Za dobro po-čutje so skrbeli Mira in Slav-ko Čemažar, Janko Meglič(Olipov), Ivanka Tišler (Ku-štrova), Kati Primožič inNika Stare. Pogostili so jih zdobrotami in jih obdarili zdežniki. Veseli so bili tudi
odsevnih trakov in kresničk,ki jih je delil tržiški SPV.Najbolj prisrčno darilo sopripravili učenci in učiteljiciJanja Meglič ter Katjuša Šli-bar Nemec. S pesmimi jih jeosrečil otroški pevski zbor,otroška gledališka skupina zigro Čarobna skrinja, TinaRazumič z Bleda pa s har-moniko. Tržiška podžupa-nja Andreja Potočnik je po-
udarila, da je povezava medgeneracijami zelo pomemb-na. Starejšim je zaželela, dabi jih obkrožali prijazni ljud-je, pripravljeni za pomoč.Goste sta pozdravila tajniktržiškega RK Ivo Mlinarič inpredsednik KS Lom MatejSlapar. Presenetil jih je An-ton Kramarič v vlogi dedkaMraza, razvedril pa ansam-bel Lomski fantje.
Starejše povabili k mladimV Lomu pod Storžičem so pripravili srečanje za starejše krajane. Z nastopom so jih osrečili učencidomače šole.
Otroška gledališka skupina je nasmejala starejše z igro Čarobna skrinja.
Boštjan Bogataj
Žiri - Žirovski svetniki sona zadnji lanski seji potrdi-li občinski prostorski načrt,ki je bil za novoizvoljenesvetnike le še formalnost,saj spremembe niso bileveč mogoče. "Občina botudi v prihodnje sprejemala
predloge za spremembe, vpripravo novega prostor-skega plana pa se bomo po-dali ob zadostnem številupredlogov," je povedal žu-pan Janez Žakelj. Žirovciso tako dobili prvi prostor-ski načrt razvoja po letu1999, ki so ga vmes sicernekajkrat spremenili. Svet-
nike je zanimala možnostumestitev obvoznice v no-vem planu ter tudi, kje bilahko gradili dom za starej-še. "Omejitev za gradnjoobvoznice ob Sori do indus-trijske cone (do čistilne na-prave, op. a.) ni več, dom bi lahko gradili na več loka-cijah. Pot do gradbenega
dovoljenja pa je še dolga,saj je treba za vsak takšenprojekt sprejeti še občinskipodrobni prostorski načrt,kar bo vzelo nadaljnji dve,morda tudi tri leta," pojas-njuje Žakelj. Potencialniinvestitorji si lahko noviplan ogledajo na občinskispletni strani.
Novi žirovski prostorski plan že velja
6GORENJSKI GLAS
petek, 14. januarja [email protected]
Tjaša Kržišnik
Kropa - Natov rob, smučiščev Kropi, je pred novim letomnajverjetneje za vedno usta-vilo svojo žičnico in kropar-skim smučarjem pomahalov slovo. Po besedah predsed-nika Športnega društva Kro-pa Tomija Kržišnika so zele-ne zime, težaven dostop dosmučišča ter težave z lastni-štvom zemljišča pripeljaledo neizogibnega - uradnegazaprtja tega včasih zelo obis-kanega smučišča. Uspešnoje obratovalo do leta 2002,za kar gredo glavne zaslugezvestim in predvsem prosto-voljnim delavcem AdamuKržišniku, Andreju Resma-nu, Cirilu Kozjeku in Bran-ku Kavčiču. V zadnjih letihje zaradi pomanjkanja snegain zaradi vse zahtevnejše za-konodaje, ki narekuje več re-diteljev, reševalcev idr., vsa-
ko leto obratovalo z izgubo.Odločili so se, da teptalecprodajo zasebniku, žičnicopa so podarili otrokom izTrente.
Smučarji na desnem bre-gu Save so kljub žalostniusodi kroparskega smučiščaše vedno lahko optimistični.Smučišče v Kamni Gorici ševedno obstaja, v zadnjemčasu so ga celo nekoliko ob-novili. Po besedah predsed-nika domačega športnegadruštva Janeza Bajžlja se jeobdržalo zgolj zaradi nese-bičnega delovanja nekaterihčlanov, veliko vloženega pro-stega časa in veselja do smu-čanja. V zadnjem času so pri-dobili sodoben teptalni stroj,trudijo pa se tudi z umetnimzasneževanjem. Glavna ovi-ra je pomanjkanje denarja.Kot upravljavci smučišča sonajveč odvisni od prispevkaObčine Radovljica, vendar ta
ne zadošča niti za poraboelektrične energije, kaj šeleza posodobitve; finančno pajim pomaga tudi Cestnopodjetje Kranj. V prihodnjesi želijo opremiti smučišče zvsem potrebnim za nočno
smuko ter povečati zmoglji-vosti naprav za zasneževa-nje. Ker je tu tudi tekaškaproga, je njihov cilj ureditimanjši zimsko rekreacijskicenter, ki ga bodo rade obis-kovale družine.
Eno propadlo, drugo prebujenoZelene zime so glavni razlog za propad kroparskega smučišča, Kamnogoričani pa so svoje smučiščeše nekoliko posodobili. V prihodnosti načrtujejo tudi manjši zimski rekreacijski center.
Andrej Mali
Podljubelj - Janko Jerman -Jančman si zasluži spo-minsko mesto tudi na Ze-lenici, so pred dvema leto-ma sklenili njegovi prijate-lji in na idejo Dragana Nje-govana in Draga Bulca jeJanez Ahačič - Divhak izPodljubelja izdelal iz ku-bičnega metra hrasta, ma-cesna in bresta klop inmizo, ki je sedaj pohodni-kom na Zelenico na voljo
za postanek na poti. Lani sose prijatelji tudi prvič odlo-čili za spominski pohod na
Triangel in tudi letos se jihje v sicer ne preveč prijaz-nem vremenu zbralo se-
demnajst. Veseli so bili od-prtega planinskega domana Zelenici.
Pohod naTriangel
Kranjska Gora
Štirideset tisočakov za srečno Italijanko
V kranjskogorskem zabaviščnem centru Korona si je vponedeljek zjutraj gostja iz Italije priigrala dobitek v višinikar štirideset tisoč evrov. "Natanko pet minut pred sedmouro zjutraj se je na igralnem avtomatu s številko 2812 us-tavil kolut na dobitni kombinaciji in 43-letni gostji, ki je sko-raj dva dni brez spanja preživela v igralnici, prinesel jackpotv vrednosti štirideset tisoč evrov," so sporočili iz Korone.Povedali so še, da je gostja v Kranjski Gori preživljalapraznike in jackpot zadela tik pred svojim odhodom. "Za-nimivo je, da se ji je podobno pripetilo tudi lani avgusta, koje prav na istem avtomatu na zadnji dan dopusta v Kranjs-ki Gori zadela nekaj več kot 65 tisoč evrov. Zato pravi, da je"zadnji dan počitnic vedno njen srečni dan"." M. A.
Kranj
Dobrodelni spining za otroke z astmo
V soboto bo v športnem centru Mega Center Kranj med 12.in 20. uro potekal 6. tradicionalni dobrodelni spining zaotroke z astmo. Dogodek organizira Društvo astma in šports partnerji pri projektu. Če ste ljubitelji spininga, se z njimželite spoznati ter obenem sodelovati v dobrodelni akciji zaotroke z astmo, se pridružite ultrakolesarju Marku Balohu,ki je tudi sam astmatik. V tem času se mu bodo medspiningom pridružili nekateri znani slovenski športniki inkolesarske ekipe. Vsak, ki se bo spininga udeležil, bo za enouro kolesarjenja na sobnem kolesu prispeval deset evrov.Izkupiček bo namenjen otrokom z astmo, ki jim bo Društ-vo astma in šport omogočilo brezplačno letovanje na mor-ju. S. K.
Kamnogoriško smučišče - upanje okoliških smučarjev
25 odstotkov popusta, darilo in še kavica! ● KnjigaKava
● KnjigaMleko
● KnjigaPrvi kranjskiropar
● Skodelica
25 odstotkov popusta, darilo in še kavica!
117 evrov
Kot vsako leto smo tudi letos za vas pripravilinekaj praktičnih daril, med katerimi boste lahkoizbirali, ko boste prišli k nam poravnat letnonaročnino na Gorenjski glas. Na sedežuGorenjskega glasa, na Bleiweisovi cesti 4 v Kranju (zraven nebotičnika) vas bomo od ponedeljka do petka pričakovali od 7. do 15. ure, ob sredah do 16. ure. Ko boste na obisku pri nas, vas bomo postregli tudi z brezplačno kavico. Vabljeni!
Naročnina za leto 2011 znaša 156 evrov. Pri plačilu letne naročnine vam priznamo25-odstotni popust in znaša le 117 evrov(prihranite kar 39 evrov)!
● KnjigaDivjačina
Poh
itit
e, š
tevi
lo p
osa
mez
nih
dar
il je
om
ejen
o.
● Dežnik
ww
w.g
oren
jski
gla
s.si
● KnjigaSladka Evropa
Za nedoločen čas zaposlimo
BOLNIČARJA NEGOVALCA M/Ž - 2 delavca
Pogoji: zaključeno srednje poklicno izobraževanje za poklic bol-ničar-negovalec - IV. stopnja, tekoče znanje slovenskega jezika.
Od kandidatov pričakujemo, da so natančni, zanesljivi, samo-stojni, samoiniciativni, prilagodljivi in sposobni sprejemanjadodatnih obremenitev.Delovno razmerje bomo z izbranima kandidatoma sklenili zanedoločen čas, s polnim delovnim časom in poskusnim delom1 mesec.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov doma ali po e-pošti: [email protected].
Foto
: Tja
ša K
ržiš
nik
Šercerjeva ulica 354240 RADOVLJICA Telefon: 04/537 50 00
KRATKE NOVICE
POŠLO
[email protected] GLASpetek, 14. januarja 2011 7
Vilma Stanovnik
Škofja Loka - Minuli konectedna so prvi krog v novemletu odigrale ekipe v elitnislovenski floorball ligi. Naj-bolj napeto je bilo na Jeseni-cah, kjer je moštvo ZelencevKranjska Gora gostilo vodil-no ekipo Insporta in znovaostalo neporaženo. Ločani sosicer bolje začeli, vendar sojih domačini ujeli in na kon-cu z izidom 5 : 5 osvojili dra-goceno točko. Razburljivo jebilo tudi v Idriji, kjer je ekipaŽirov gostila Olimpijo in iz-gubila 9 : 13. Brez točke osta-ja drugo loško moštvo In-sport mladi, ki je 6 : 2 izgu-bilo pri državnih prvakih,Itak Sport Borovnici. Na les-tvici je na vrhu še vedno prvaekipa Insporta, ki je zbrala
19 točk, sledi Olimpija s 15točkami, v zadnjih štirih kro-gih rednega dela pa bo hudboj za uvrstitev v polfinalemed ekipami Žirov, ItakSporta Borovnice in Zelen-cev Kranjska Gora. Takobodo Zelenci zagotovo sku-šali naredi vse, da jutri ob14.30 v domači dvorani naJesenicah presenetijo Olim-pijo, ekipa Itak Sporta Bo-rovnica pa bo imela še težjedelo proti moštvu Insporta.Še največ možnosti za zma-go imajo Žirovci, ki bodo go-stili Insport mlade.
Že naslednjo soboto, 22.januarja, pa najboljši sloven-ski moštvi v dvoranskem ho-keju, ekipo Insporta inOlimpije, čaka nov turnir ka-ravanškega pokala. Prvi je bilorganiziran v Celovcu, drugi
v Beljaku, tretjega pa v sobo-to pripravljajo v Škofji Loki.Trenutno je na prvem mestuekipa Olimpije, ki je najprejs 3 : 7 premagala celovškiKAC, nato pa je bila 8 : 10boljša od Insporta. V sobotoob 16.30 se bo Olimpija naj-prej pomerila z VSV, nato pabosta ob 18.30 igrala še In-sport in KAC. Finalni turnirbo marca v Ljubljani, ko bo-sta prvi dve ekipi igrali za pr-vaka, drugi dve pa za tretjemesto. "Karavanški pokalpo vzoru hokejske lige EBELnam prinaša več tekem, patudi dvig kvalitete, ki jo po-trebujemo za napredek tegašporta. Poleg članov namrečletos igrajo tudi dečki do 15let, v naslednji sezoni pa na-
meravamo tekmovanje šerazširiti," pravi Tržičan Ja-nez Jugovic, ki je eden po-budnikov tekmovanja. Pravtako so s sodelovanjem zado-voljni v Avstriji. "Tekmova-nje je za naše klube zanimi-vo in koristno, poleg napred-ka športa pa se krepijo tudiprijateljske vezi med nami,"poudarja trener VSV iz Be-ljaka Herald Berger in doda-ja, da se po dveh turnirjih naKoroškem veselijo dveh vSloveniji. Poleg vseh štirihčlanskih ekip bodo namreč vprvem delu turnirja v dvora-ni Poden nastopili tudi dečkido 15 let. Ob 13.30 bo tekmaInsport - KAC, ob 14.40KAC - VSV in ob 15.30 VSV -Insport.
Domače prvenstvo in karavanški pokalMoške ekipe v dvoranskem hokeju konec tega tedna čakajo pomembne odločitve v domačem prvenstvu, prihodnji konec tedna Škofja Loka gosti turnir karavanškega pokala, dekleta pa se bodoborila za nastop na svetovnem prvenstvu.
Obračuni v domačem prvenstvu so letos zelo zanimivi.
Kranj, Škofja Loka
Kegljači za pokal Kranja in Loke
Minuli vikend sta se končali dve tradicionalni kegljaški tek-movanji, 21. pokal Kranja in 13. pokal Loka. V Kranju je nasto-pilo 196 kegljačic in kegljačev. Med rekreativci je bil najboljšiMatjaž Pelc (AC Vrtač) s 545 podrtimi keglji, med registrira-nimi kegljači pa je bil presenetljivo a zasluženo najboljši Zde-no Soklič (KI Škofja Loka) s 611 podrtimi keglji. Med keglja-čicami je zmagala Brigitte Strelec (Lanteks) s 570 podrtimikeglji. V Škofji Loki pa je v enem mesecu tekmovalo kar 270kegljačic in kegljačev, od tega 21 rekreativk in 46 rekreativcev.Med rekreativkami je zmagala Veronika Šmid (DU Selške do-line) s 526 podrtimi keglji, med rekreativci pa je prvo mestozasedel Matjaž Košir (ABC Rent a Car) s 581 podrtimi keglji.Med registriranimi kegljačicami je zmagala Barbara Fidel(Lanteks Celje) s 631 podrtimi keglji, pri moških pa je največ,650 kegljev, podrl Uroš Stoklas (Žibert Zorman). M. F.
Kranj
Bo Cime okrepitev Triglava?
Ta teden je članska ekipa nogometnega prvoligaša TriglavaGorenjske začela s pripravami na spomladanski del sezone.Manjkali so poškodovani igralci, moštvu pa sta se pridružiladva novinca iz Triglavovih vrst in Ajdin Redžič z Jesenic. Kotso sporočili iz kluba, se pogovarjajo tudi s SebastianomCimirotičem, ki je trenutno brez kluba, saj je prekinil pogod-bo z Olimpijo. V. S.
Srednja vas
Telemark smučarjev ne bo v Bohinj
Ta konec tedna bi morale biti v Bohinju, na smučišču Seno-žeta v Srednji vasi, tekme svetovnega pokala v telemarksmučanju. Vreme pa jo je tokrat zagodlo organizatorjem, kiso zaradi ponovne odjuge tekme morali odpovedati. Njiho-va želja je, da bi lahko tekmovanja prestavili. M. B.
Žiri
Mladi judoisti na Gorenjskem prvenstvu
V osnovni šoli v Žireh bo to nedeljo, 16. januarja, potekaloobmočno tekmovanje osnovnošolcev v judu. Začelo se boob 9.30, tekmovali pa bodo tako v posamični kot ekipni kon-kurenci. V. S.
Kranj
Vabilo bodočim skakalkam in skakalcem
Pri našem najboljšem kolektivu v smučarskih skokih kranj-skem Triglavu so se odločili, da tudi letos v svoje vrste po-vabijo mlade, ki se želijo učiti tega atraktivnega športa. Vad-ba bo potekala ob torkih, četrtkih in petkih med 17. in 18.30,vpis pa je mogoč vsak torek med 17. in 19. uro v skakalnemcentru Gorenja Sava. Prve tri mesece je vadba za učencebrezplačna, nato pa se bodo lahko včlanili v klub ter dobilitudi pravo opremo za še daljše skoke. Več informacij dobitepo telefonu 041/790 219 (Anže Brankovič). V. S.
Vilma Stanovnik
Ljubljana - Minulo sredo soekipe v odbojkarski ligi pr-vakov odigrale zadnji krogprvega dela tekmovanja.Moštvo ACH Volleyja, ki sije, kljub porazu minuli te-den v gosteh pri BudvanskiRivijeri, že zagotovilo naj-manj drugo mesto v skupi-ni C in nadaljevanje tekmo-vanja v končnici najboljšihdvanajstih ekip, je v dvoraniv Stožicah gostilo ekipo Jas-trzebski. Poljake, ki so bilipred začetkom tekmovanjafavoriti, so naši na prvi tek-mi premagali, tokrat pa soprišli v Ljubljano odločeni,da si z zmago zagotovijoprvo mesto v skupini. Tojim je, kljub glasni podpori
navijačev blejske ekipe, kiso znova napolnili dvoranov Stožicah, tudi uspelo, sajso slavili z 0 : 3 (21 : 25, 21 :23, 23 : 25).
"V vsakem setu smo sibili s Poljaki blizu, žal pasmo za lovljenje rezultatanato izgubljali preveč močiin energije, tako da nam niuspelo izenačiti. Mordasmo si želeli preveč, zagoto-vo pa je zmaga nasprotni-kov zaslužena. Meni je žal,ker smo razočarali sebe innavijače. Sedaj bo čas zaanalizo in nato priprave nanove tekme," je po tekmipovedal kapetan ekipe ACHVolley Andrej Flajs. Boljševolje je bil Slovenec v dresuekipe Jastrzebski Mitja Ga-sparini. "S prihodom nove-
ga trenerja so se naši tre-ningi spremenili, bolje smopripravljeni in delamomanj napak. Tako nam jeuspelo, da zadnje čase igra-mo vse bolje in tudi v Stoži-ce smo prišli po zmago, ki
smo si jo želeli," je povedalGasparini.
Tako je ekipa Jastrzebske-ga v skupini C osvojila prvomesto, ACH Volley drugo,Budvanska Rivijera tretje inOlimpiacos četrto.
Prvi poraz Blejcev v StožicahEkipa ACH Volleyja je po porazu prejšnji teden v Budvi morala nasprotnikom prvič priznati premočtudi v domači dvorani v Stožicah, kjer jo je v sredo premagala ekipa Jastrzebskega.
Vas zanima, kaj prikupni junak Krtek počne v vseh letnih časih?Spomladi reši siničko, poleti skrbi za rožice in doživi lepo presenečenje, jeseni peče piškotke, pozimi pa ... brrr, uživa nasnegu. Pocrkljajte svoje najmlajše z barvitimi kartonkami, ki jihbodo z veseljem opazovali in prebirali.
Redna cena posamezne knjižice je 6 EUR. Če jo kupite alinaročite na Gorenjskem glasu, je cena le 5 EUR za knjižico.Če pa želite komplet vseh štirih, boste zanj odšteli le 18 EUR. Prištejemo še poštnino.
Knjigice lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova 4, Kranj, naročite po tel.: 04/201 42 41 ali na: [email protected]. w
ww
.gor
enjs
kigl
as.s
i
Slovenska ženska reprezentanca v floorballu se bomed 2. in 6. februarjem na Poljskem udeležila kvalifikacij za nastop na svetovnem prvenstvu. Pripravljalno tekmo bodo dekleta odigrala to nedeljo,16. januarja v športni dvorani na Trati pri Škofji Loki.Spored se bo začel ob 13. uri, ko se bodo najprej predstavile ekipe mlajših generacij, dekleta pa bodo tekmo odigrala ob 14.30. Ob druženju pripravljajo srečelov, ki bo namenjen naši ženski reprezentanci, poskrbljeno bo tudi za hrano in pijačo.
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
Včeraj se je na Bledu začel svetovni kongres športaFIVB. Odbojkarska zveza Slovenije v sodelovanju s Fakulteto za šport na njem gosti najboljšestrokovnjake, ki se ukvarjajo s tematiko odbojke inpoškodb pri tem športu.
Odbojkarji poljske ekipe Jastrzebski so z dobro igro premagali naše prvake in osvojili prvo mesto v skupini C.
Foto
: Tin
a D
okl
GORENJSKI GLASpetek, 14. januarja 20118 [email protected]
Simon Šubic
Kranj - Obtožnica zoper ne-kdanjega dekana kranjskefakultete za organizacijskevede Jožeta Florjančiča innjegove nekdanje sodelavceje vse krajša. Tožilka RenataVodnjov je namreč v sredoumaknila še del obtožniceproti Florjančiču in celotnoobtožnico proti izrednemuprofesorju Goranu Vukoviču.
Če še uspemo pravilno sle-diti spremembam obtožni-ce, potem tožilstvo po no-vem Florjančiča in njegovanekdanja sodelavca DragaVuka in Jožico Novak obto-žuje le še zlorabe položaja alipravic, s katero naj bi fakul-teti povzročili za približno 25 tisoč evrov škode. To najbi storili z obračunavanjempedagoških ur, prek avtor-skih honorarjev ter z izplače-vanjem neupravičenih pot-nih nalogov in prenočitev.
Kranjsko tožilstvo je obvložitvi obtožnice avgusta2009 Jožetu Florjančiču,Dragu Vuku, Jožici Novak,Miroljubu Kljajiću in Gora-nu Vukoviču očitalo zlorabopoložaja in pravic, ker naj biv letih 2002 in 2003 sebi indrugim zaposlenim na fa-kulteti iz šolnin izrednih štu-dentov nezakonito izplačili
za približno 839 tisoč evrovpreveč honorarjev. Očitali sojim še druge nezakonito-sti, skupna povzročena pre-moženjska škoda kranjski fakulteti pa naj bi znašalaveč kot milijon evrov. Medsojenjem je nato tožilstvo na podlagi predstavljenegamnenja izvedenke ekonom-sko-finančne stroke umakni-lo po vrednosti najtežji oči-tek o nezakonitem izplačilu839 tisoč evrov. Sodna izve-
denka je namreč menila, daje šlo za denar, ki ga je fakul-teta pridobila na trgu, zato jez njim prosto ravnala. Podrugi strani je ugotovila, dabi morala takšna izredna iz-plačila honorarjev temeljitina dodatnih pogodbah indrugih aktih, česar pa nisoimeli.
Sojenje se bo naslednjipetek nadaljevalo z zasliša-njem dodatnih prič, ki naj bipojasnile sistem obračuna-
vanja avtorskih honorarjevna FOV. Na zadnji obravna-vi je sicer kranjsko sodiščezaslišalo tudi upokojenegaprofesorja Vladimirja Rajko-viča, ki pa kot član in kasnej-ši vodja programskega odbo-ra za izvedbo znanstvenekonference v Portorožu kajveliko o finančnem poslo-vanju fakultete ni znal pove-dati, saj je to po njegovih be-sedah v pristojnosti vodstvafakultete.
Očitkov tožilstva vedno manjKranjsko tožilstvo je iz obtožnice zoper nekdanjega dekana kranjske fakultete za organizacijske vedeJožeta Florjančiča in njegove nekdanje sodelavce vnovič umaknilo del obtožb.
Obtožnica je vse krajša, s tem pa tudi vse manj obtoženih. Po Miroslavu Kljajiću je vseh obtožb odrešen tudi Drago Vuk (drugi z leve, ob njem sedi Jože Florjančič). / Foto: Gorazd Kavčič
Simon Šubic
Kranj, Cerklje - V torek okoli12.30 so kranjske policisteobvestili o ropu na bencin-skem servisu na Primsko-vem v Kranju. Ob hitremprihodu na kraj dogodka soopazili moškega, ki je bežal.Policisti so stekli za njim in19-letnega Kranjčana tudiprijeli. Kot je pojasnil pred-stavnik za stike z javnostmina Policijski upravi KranjLeon Keder, ni šlo za klasič-ni rop, temveč je storilecvstopil v bencinski servis vtrenutku, ko je bil prodaja-lec v skladiščno-pisarniškihprostorih. Prodajalec je pre-ko video nadzornega siste-ma opazil, da je v prodajal-no vstopil moški s pištolo vroki, zato je takoj poklicalpolicijo. V tem času jeosumljeni Kranjčan iz pro-dajnega pulta vzel nekaj
mobi kartic in vinjet ter zbe-žal. Policisti so ob njego-vem prijetju ugotovili, da jeuporabljal plinsko pištolo.
Popoldne, okoli 15.20, jeprišlo do poskusa ropa nabencinskem servisu v Cer-
kljah. Neznani storilec jeprodajalcu s pištolo v roki,uporabljal naj bi imitacijopištole, zagrozil in zahtevaldenar. Ker mu prodajalecdenarja ni hotel izročiti, jeiz prodajalne bencinskega
servisa zbežal praznih rok.Policisti storilca niso izsle-dili, čeprav so ga iskali tudis pomočjo helikopterja. Zapomoč pri iskanju roparjaso se zato obrnili tudi naobčane, ki bi karkoli vedelipovedati o kaznivem deja-nju. Informacije sprejema-jo na telefonski številki 113ali na anonimnem telefonupolicije 080 1200. Prodaja-lec je roparja opisal kotmlajšega moškega, visoke-ga okoli 170 centimetrov,oblečen je bil v moderkombinezon, obut v super-ge, čez obraz pa je imel po-veznjeno črno masko oz.kapuco.
Spodletela ropa na bencinskih servisihV torek so kranjski policisti obravnavali spodletela ropa na bencinskih servisihv Kranju in Cerkljah. Enega storilca so prijeli med begom, drugega še iščejo.
Skupina Tantadruj je izdala zgoščenko z uglasbenimi
pesmimi Franceta Prešerna. Nenavadno, zanimivo,
izvirno. Naložba, vredna svojega denarja.
Zgoščenko lahko kupite na Gorenjskem glasu,
Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po
tel.: 04/201 42 41 ali na [email protected].
Redna cena je 12 EUR. Če zgoščenko kupite ali
naročite na Gorenjskem glasu, je cena le 9 EUR + poštnina.
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
Peračica
Nesreča pri viaduktu
Včeraj okoli 5.30 se je na avtocesti pri viaduktu Peračica vsmeri proti Kranju pripetila prometna nesreča, v kateri so seudeleženci tudi poškodovali. Policisti so po do sedaj zbra-nih obvestilih ugotovili, da je voznik osebnega avtomobilaPeugeot 206 bele barve (dostavno vozilo brez zadnjih stran-skih šip) trčil v varnostno ograjo. Policisti še ugotavljajo,kdo je avtomobil vozil, saj so vse udeležence nesreče reše-valci takoj odpeljali v bolnišnico. Predvidevajo pa, da je mor-da voznik peš zapustil kraj nesreče. Da bi ugotovili vse oko-liščine nesreče, policija naproša morebitne priče ali osebe,ki karkoli vedo o prometni nesreči, da ji to sporočijo na šte-vilko 113 ali na anonimni telefon policije 080 1200. S. Š.
Devetnajstletnega Kranjčana, ki je s plinsko pištolo vstopil v prostor bencinskega servisa naPrimskovem v Kranju, so policisti prijeli med begom.
Gozd-Martuljek
Zagorel avtomobil
V ponedeljek zvečer je pred stanovanjsko hišo v Gozd-Martuljku zagorel osebni avtomobil Renault Laguna. Zagorelo je pri sprednji luči, po vsej verjetnosti zaradi kratkega stika. Pri požaru je nastalo za okoli tri tisoč evrovškode. O zbranih obvestilih bodo policisti seznanili pristojnodržavno tožilstvo. S. Š.
Lom pod Storžičem
Kresnička rešuje življenje
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ObčineTržič je pripravil v sodelovanju z Javno agencijo RS zavarnost prometa preventivno akcijo BODI preVIDEN za pre-bivalce Loma. Kot je povedala Aneta Lavtar iz SPV Tržič, sojih tja povabili domačini sami. V sredo popoldne so pri po-družnični osnovni šoli prikazali v šotoru VIDKO, kakoučinkovito je nošenje kresničke, odsevnih trakov in drugihodsevnih predmetov v mraku in temi. Študentje Martin,Jaka in Maja so jim delili odsevne trakove in zloženke znasveti ter odgovarjali na vprašanja. Preventivne akcije pokrajih imajo letos prvič. Obiskali so že Križe in Podljubelj,januarja pa jo bodo imeli še v Društvu upokojencev Tržič inZdravstvenem domu Tržič. S. S.
www.gorenjskiglas.si
AKTUALNO
POGOVOR
ZANIMIVOSTI
NA ROBU
RAZGLED
Pogovor ZgodbaZgodba
Meč na sapniku GazeNatanko dve leti po zadnji izraelski vojaški ofenzivi na položaje palestinskega gibanja Hamas na območju Gaze je nemirnoobmočje obiskal mladi fotograf Matic Zorman iz Cerkelj. Na sliki: Palestinca v tunelu med Egiptom in Gazo
... o mami dveh otrok, ki je sedem let prenašala fizično inpsihično nasilje. Stran 11
Gorazd Trček, predsednik uprave Gorenjske banke Stran 10
Strani 12, 13
... o dislektiku Henriku Riku Zupanu, ki je napisal knjigo onastanku Blejskega jezera. Stran 11
10 petek, 14. januarja 2011
Pogovor
Cveto Zaplotnik
Gorenjska banka je v lan-skih prvih devetih mesecihustvarila 26,7 milijona ev-rov dobička pred obdavčit-vijo, kar predstavlja dobrih28 odstotkov dobička vsehbank. So znani rezultati žeza vse leto?
"Rezultati so znani, vendarjih javno še ne moremo obja-viti. Lansko poslovanje je bilov skladu z načrtom, tudi do-biček je bil v okviru načrtova-nega, po planu naj bi ga biločez trideset milijonov evrov.Delež Gorenjske banke v do-bičku celotnega slovenskegabančnega sistema bo tudi nakoncu leta najmanj tolikšen,kot je bil ob zadnjih uradnoobjavljenih rezultatih. Po ab-solutni višini dobička bomozanesljivo med prvimi ban-kami v Sloveniji."
Rezultat je glede na kriznečase in v primerjavi z dru-gimi bankami dober, celoodličen. Je to odraz rednegaposlovanja ali tudi izrednihdogodkov in prihodkov?
"Rezultat je obravnavalnadzorni svet in ugotovil, daje glede na pogoje gospodar-jenja dober. Dejansko je to re-zultat iz rednega poslovanja,lahko se pohvalimo, da je iztovrstnega poslovanja celoboljši, kot je bil v preteklih le-tih. K temu je prispevala tudikonzervativna politika banke.Pri kreditiranju smo postav-ljali malo trše pogoje kot vpreteklosti, enako tudi pri za-varovanju, seveda pa smo zaproblematične komitente ob-likovali ustrezne popravke inrezervacije. Nobena skrivnostni, da ima banka še enkratvišji nivo rezervacij, kot jepovprečje slovenskega banč-nega sistema. Takšen visoknivo rezervacij je v skladu zodnosom banke do tveganj."
Kaj ste v primerjavi z drugi-mi bankami delali bolje?
”Še vedno smo stroškovnozelo učinkovita banka. Deležstroškov v bilančni vsoti jepri nas pod 1,4 odstotka. Čebi bil delež za eno odstotnotočko višji, lahko izračunate,kaj bi to pomenilo ob več kotdveh milijardah evrov bi-lančne vsote. Lani smo dalivelik poudarek tudi financi-ranju malih in srednje veli-kih podjetij ter samostojnihpodjetnikov, s tem pa smorazpršili tveganja in doseglitudi dohodkovno ugodnejšeposle, kot bi jih, na primer, s
kreditiranjem podjetij, ki povelikosti presegajo Gorenj-sko banko. Dobro smo izko-ristili tudi ugodne pogoje, kijih je za premoščanje likvid-nostnih težav ponujala Ev-ropska centralna banka.”
Ste z obrestnimi meramiza depozite in za posojilapodjetjem in prebivalstvukonkurenčni drugim ban-kam v Sloveniji?
"Če bi primerjali naše ob-restne mere z obrestnimimerami v drugih bankah, biugotovili, da smo konku-renčni, še posebej ugodnepogoje imamo pri stanovanj-skem kreditiranju prebival-stva, kjer pa je končna obre-stna mera odvisna tudi odcelostnega odnosa komiten-ta z banko. Lani smo se ce-novno z vsemi bančnimiprodukti uvrščali v prvo tret-jino najugodnejših ponudni-kov v slovenskem prostoru, stakšno politiko pa namerava-mo nadaljevati tudi letos."
Ali pri nas še lahko govori-mo o posojilnem krču, kotje bilo pogosto slišati ob za-četku finančne in gospo-darske krize?
"Mislim, da posojilnegakrča ni. V Gorenjski bankipod ugodnimi pogoji krediti-ramo vse dobre razvojneprojekte, a problem je v tem,da takšnih ni veliko. V bankisi želimo, da bi jih bilo v pri-hodnje več. V podjetjih, ki sovezana na nemško gospo-darstvo, že opažamo znatnooživitev, še posebej v avto-mobilski industriji. Komi-tenti nam ob tem tudi zelojasno sporočajo, da se vNemčiji zelo malo pogovar-
jajo o letu 2011, ampak bolj oletih 2015 in 2016; pri nasse, žal, raje pogovarjamo oletu 2000 kot o letu 2011.Skrbi me, da preveč energijeusmerjamo nazaj in prema-lo v iskanje kvalitetnih raz-vojnih rešitev. Tu bo potre-ben temeljit zasuk."
Je tudi dobrih podjetij, ki bijim banka lahko posodiladenar, vse manj? V hudikrizi je gradbeništvo ...
"V gradbeništvu dno pomoji oceni še ni bilo doseže-no. Banke želimo zmanjšatiizpostavljenost do gradbeniš-tva, a tudi gradbena podjetjabodo morala povleči odločnepoteze - prodajati stanova-nja, vendar po nižjih cenah,kot jih prodajajo zdaj."
Poslovati v kriznih časih nilahko. Kaj je najtežje: odloči-tev, komu posoditi denar ...?
"Pri nas filozofija ni ničdrugačna, kot je bila v časupred krizo, morda večji po-men kot v preteklosti dajemoplačilni sposobnosti oz. po-globljeni presoji, ali je posoji-lojemalec sposoben v rokihvračati sposojeni denar inplačevati obresti. Denarni tokpostaja še pomembnejša pre-soja, kot je že bil. Tudi v po-slovno politiko za leto 2011smo zapisali, da bomo še za-ostrili odnos do tveganj in dabomo z vsemi možnimisredstvi tudi poskušali izter-jati neplačane obveznosti."
Verjetno je vsaj glede vrača-nja sposojenega denarjamanj težav s prebivalstvomali so vsaj zneski manjši ...
"Razmere niso problema-tične ali kritične, res pa je, da
vse večja brezposelnost in te-žave v podjetjih vlivajo na to,da nekateri težko vračajo po-sojila, ki so jih najeli še vugodnejših časih, ko je bilovčasih zadolževanje tudi spremalo razmisleka."
Kako na Gorenjsko bankovplivajo težave v Merkurju,ki je s 13 odstotki tudi druginajvečji lastnik banke?
"V banki si želimo, da bi serazmere v Merkurju čim prejuredile - po eni strani zaradiMerkurja samega, po drugistrani pa tudi zavoljo števil-nih podjetij in podjetnikov, kiso odvisni od Merkurja. Obpropadu Merkurja oz. v pri-meru, da bi Merkur prevzeldrug, tuji trgovec, bi bila ver-jetno posredna škoda celovečja od neposredne, saj bi topomenilo tudi veliko spre-membo v ponudbi. Bankaima sicer vse kreditne aranž-maje z Merkurjem ustreznoregulirane, novi upravi je žeuspelo precej znižati stroške,decembrski rezultati so spod-budni. Škoda je le, ker kon-zorciju bank ni uspelo pravo-časno zagotoviti posojila zazapolnitev trgovskih polic."
Od združitve Gorenjskebanke in Abanke očitno nebo nič. Sava, Gorenjskabanka in še nekatera pod-jetja prodajate večinski de-lež Abanke ...
”Še vedno sem prepričan,da je bil projekt povezovanjaGorenjske banke in Abankeeden najboljših v sloven-skem bančnem prostoru vzadnjih letih. Podpirali so gatudi naši lastniki, nadzornisvet, uprava. Prelomna jebila informacija o ugotovitvi
preliminarnega menjalnegarazmerja, kjer so bile ugoto-vitve drugačne od pričako-vanj. Prepričan sem, da sobile razlike tako majhne, dabi jih z znanjem, modrostjoin tudi potrpežljivostjo lahkopresegli. To se ni zgodilo inprojekt, kot je bil zamišljen,je zdaj že preteklost. Ko so sepotem tudi v Savi zaostrilelikvidnostne težave, je bilalogična njihova odločitev, daprodajo del svojega premo-ženja. Med vsemi vrstamipremoženja lahko v sedanjihrazmerah verjetno še najlaž-je prodajo eno od bank. Od-ločili so se za Abanko in sku-paj z drugimi lastniki ponu-dili v prodajo več kot polovič-ni delež banke.”
V težavah so tudi drugi, na-prodaj je več kot polovicaSave, ki je največja lastnicaGorenjske banke. Kako tolahko vpliva na banko?
”Na to, kdo bo naš lastnik,ne moremo vplivati niti se stem ne želimo preveč ukvar-jati. Kdorkoli že bo lastnik,vsak pričakuje, da bo bankadobro poslovala. Uprava bostorila vse, da bodo lastnikidolgoročno zadovoljni.”
Na račun posojil, ki jih poso-jilojemalci ne morejo vrniti,banke postajajo tudi solast-nice podjetij. Gorenjska ban-ka je tako tudi lastnica 3,8-odstotnega deleža Mercator-ja. Kaj načrtujete z njim?
”Mi smo predvsem bankain ni naš interes, da bi imelilastniške deleže v podjetjih.Tudi v poslovno politiko zaleto 2011 smo zapisali, da jihbomo prodali - sami ali zara-di doseganja boljše ceneskupaj z drugimi lastniki. Vprimeru Mercatorja je ta po-skus že bil, a se je ustavil, pritem pa tudi meni ni povsemznano, zakaj.”
Kaj napovedujete za letos?Bo za banko težje kot lani?
”Načrtujemo nekaj manjšidobiček kot lani. Pri načrtova-nju rasti bilančne vsote smoprevidni, saj ne pričakujemonekih večjih projektov, zelotežko pa bo zagotoviti pocenidolgoročne vire, s katerimi bitakšne projekte lahko financi-rali. Spomladi bomo tudi od-prli novo ekspozituro na ob-močju Kamnika.”
Se lahko zgodi, da letoskakšna banka tudi propade?
"Kolikor poznam razmere,takšne nevarnosti ne vidim."
Po dobičku med najboljšimi"Posojilnega krča ni. V banki kreditiramo vse dobre razvojne projekte, a problem je v tem, da takšnih ni veliko," pravi GorazdTrček, predsednik uprave Gorenjske banke, ki je tudi lani, v kriznih časih, poslovala uspešno in se po višini dobička uvrstilamed najboljše banke v Sloveniji.
Gorazd Trček, predsednik uprave Gorenjske banke I Foto: Gorazd Kavčič
"Če kaj lahko zgotovostjo rečem,
je to, da jeGorenjska
banka varna,trdna, stabilna
... Po kapitalski ustreznosti je
daleč nad slovenskim
povprečjem,izpolnjuje tudivse zahteve, ki
jih postavljaBasel III."
GorazdTrček
11petek, 14. januarja 2011
Zgodbe
Urša Peternel
"Bila sem jim kot služki-nja," se spominja Slavica, kose ji v mislih utrinjajo spomi-ni na vse, kar je morala trpetivsak dan dolgih sedem let.Čisto mlada je iz tuje državeprišla v Slovenijo, misleč, dasi bo ustvarila družino, v ka-teri bodo vsi srečni. A se jekmalu izkazalo, da je možodvisnik in nasilnež, hkratipa nebogljen kot majhenotrok, ki mu je vdana žena vnočnih urah morala bratipodnapise v filmih ... Slavicamu je bila prepuščena na mi-lost in nemilost, bila je brezslužbe, brez denarja, brezpodpore svoje družine ... Apo sedmih letih nenehnegamaltretiranja, udarcev in po-niževanja se je nekega dneodločila, da je dovolj. Poklica-la je policijo, našli so ji name-stitev v kriznem centru, natov varni hiši, zdaj pa je z otro-koma v materinskem domu.In počasi spet sestavlja koš-čke svojega življenja v novo,lepšo in mirnejšo zgodbo ...
"Težko, zares težko se jebilo odločiti, da sem odšla odnjega. In tudi kasneje semimela krize. Kakšno noč, kosta otroka spala, sem bilastrahotno osamljena, zapuš-čena od vseh in sem ga hote-la poklicati ... A ob pomočistrokovnih delavk ter pogo-vorov z ženskami s podobni-mi izkušnjami sem krizepremagala," pripoveduje. Ta-koj na začetku se je borilazlasti z občutki krivde. "Nazačetku sem imela strašenobčutek krivde, ker sem od-šla. Ves čas sem razmišljala,češ zagotovo se je spremenil,otrokoma bo lažje z očetom,naslednjič si me ne bo večupal udariti ... In stokrat sempomislila - kaj če bi se vrnila.Vsak telefonski klic, vsakosporočilo po telefonu me jevznemirilo in vleklo nazaj."Nasilnež namreč vselej po-skuša, da bi se ženska vrnilak njemu. "Vedno te poskušapridobiti nazaj. Točno čuti,kdaj si preplašena, kdaj tespet lahko zmanipulira. Aprav s tem, ko je poskušal
znova manipulirati z mano,sem spoznala, da se v resnicisploh ni spremenil."
Pri premagovanju kriz inpostavljanju na lastne nogeso ženskam v veliko pomočstrokovne delavke. "Takoj somi pomagali urediti denarnopomoč, otroški dodatek, do-bila sem brezplačno pravnopomoč, odvetnico, s pomoč-jo katere sem speljala razve-zo. Pomagali so mi pri ureja-nju stikov in preživnine ...Dobili smo tudi pomoč psi-hologinje, obiskujemo glas-beno terapijo, ki nam zelopomaga ..."
Po Slavičinih izkušnjah soposebej dragoceni pogovori ssostanovalkami, ki imajo zasabo podobne življenjskezgodbe. Zlasti poučne sozgodbe žensk, ki so se vrnilek nasilnežu. Enkrat, dvakrat,trikrat ... "Nasilnež vedno ob-ljublja, da se bo spremenil,in te s tem privablja nazaj.Številne ženske so se vračalenazaj. Meni je zelo pomaga-lo, da sem poslušala njihovezgodbe, iz njihovih izkušenj
sem dobivala moč. Nekatereženske so iskale uteho v alko-holu, nekatere v tabletah, ne-katere v drugih moških.Meni pa sta bila v največjouteho moja otroka." Kot pra-vi, je šele zdaj sposobna otro-koma dati toplino, se z njimabrezskrbno igrati in se veseli-ti življenja. "Z majhnimi ko-raki si želim iti naprej, naj-prej želim najti zaposlitev,potem stanovanje. Zdaj semprepričana, da nihče ne smeupravljati z mojim življe-njem! Sem svobodna in sa-mostojna in v sebi imammoč, da zaživim na novo."
In kaj bi svetovala drugimženskam, ki prenašajo nasi-lje? "Vsaka ženska se morazavedati, da je nihče nimapravice pretepati in izkoriš-čati. Zavedati se mora, da jedragocena oseba in da ni kri-va za nasilje. Vsaka ženskamora moškemu in tudidrugim postavljati meje terne samo izpolnjevati zahtevdrugih. Moja izkušnja je - nečakajte, odidite ob prvemudarcu!"
Imam moč za novo življenjeNa Jesenicah so odprli prvi materinski dom na Gorenjskem. Prva stanovalka v njem je Slavica (ime jespremenjeno). Ima dva majhna otroka, deklico in dečka. Sedem dolgih let je prenašala fizično nasilje,ki ga je nad njo izvajal mož, ter psihično nasilje, ki ga je vsakodnevno izvajala tašča.
Suzana P. Kovačič
Desetletni Henrik RikoZupan z Bleda je fant s speci-fično (razvojno) motnjo bra-nja oziroma disleksijo. Danekaj ne gre, kot je treba, sougotovili, ko je bil v drugemrazredu osnovne šole. "Učite-ljica je povedala, da ne sode-luje, da ga ne more pripraviti,da bi bral. Doma sva poskusi-la prebrati besede, kot sta atain mama, pa ni in ni šlo. Po-iskala sem strokovno pomočv svetovalnem centru na Got-ski v Ljubljani," je povedalaRikova mamica Mira Zupan.V šestih mesecih je Riko do-bil odločbo, da je dislektik, inmamica pravi, da je slediloolajšanje: "V tretjem razreduje v šoli že dobil tri ure indivi-dualne pomoči na teden." Iz-kazalo pa se je, da je to pre-malo, ker ni bilo vidnega na-predka, zato je mamica znjim začela delati tudi doma.Razložila je: "Šla sva na izlet vblejsko knjižnico in izbra-la knjige, ki so imele na stra-neh malo teksta. A kako naj bereva? Domislila sem se inbesede s poševnimi črtami
razdelila na zloge (ma/ma,čo/ko/la/da ...) in na moje ve-liko začudenje je branje karsteklo. Prav vsak dan v tednusva brala po dvajset minut inpo vsakem branju sva imelaples veselja. Sem rekla Riki-ju, da morava delati normo(smeh)." Nabralo se je osem-deset prebranih knjig.
Knjiga že v ponatisu
"Na Bledu živim in se mi jezdelo prav, da pišem o Bledu.Poleg tega rad ribarim in sekopam. Slišal sem že za le-gende o Blejskem jezeru insem se odločil, da napišem šesvojo legendo," je povedalRiko in dodal, da je bilo pisa-nje knjige zabavno. V knjigiKako je nastalo Blejsko jezeroso osrednji liki deček Gal, vilaBleda in starček Triglav. Rikokar ni mogel prehvaliti ilus-tracij v knjigi, ki jih je narisaldesetletni Jadran Hohnjec.
Recenzijo h knjigi je napi-sal Franci Šimnic, doktorandspecialne pedagogike: "Obli-kovalci knjige Kako je nasta-lo Blejsko jezero so upošteva-li uporabo nevsiljivega kon-
trasta med tiskom in oza-djem, ki ne blešči, niti ni pre-mil, izbrali so preprosto pisa-vo, katere črke niso prevečnačičkane, poskrbeli so, dastrani niso preveč zasičene zbesedilom in da so vrsticemed seboj dovolj razmaknje-ne, saj je tako otroke s težava-mi pri branju kot otroke, kise šele učijo brati, strah preddolgimi nepreglednimi od-stavki in celostranskimi zapi-si ... Slike prizorov iz zgodbena vsaki strani knjige bralcupomagajo pri sledenju be-sedila. Dodatno so posebejobarvane črke (b, d, g, p), kijih otroci s specifično motnjobranja najpogosteje zame-njujejo." Šimnic je poudaril,da če ravno ni prva, je zagoto-vo najbolj izpopolnjena knji-ga, namenjena dislektikom.
"V šoli so mi za knjigo fulčestitali," je dejal Riko, ki jeknjigo predstavil tudi mi-nistru za šolstvo in šport dr.Igorju Lukšiču. "O ja, malotreme sem pa že imel predministrom," se nasmeje desetletnik. Knjiga je izšla vsamozaložbi, tisoč izvodov je pošlo in je v ponatisu.
Odličen športnik
Henrik Riko Zupan je do-kazal, da je, kljub temu da jepočasen bralec in zapisova-lec, lahko dober pisec; njegovprvi poskus pisateljevanja jezbran v zgodbici, napisani nalističih, z naslovom Boj. Je patudi odličen športnik. "Trileta treniram hokej pri Ble-du, treninge imam štirikratna teden, ob sobotah pa tek-me. Poleti treniram golf. Radribarim in gobarim," je pove-dal. V šoli ima najraje telo-vadbo. "No, pa matematikain angleščina, ki sem se joučil že iz risank in filmov, sta tudi v redu," je dodal inpoudaril, da mu sošolci vPodružnični šoli Ribno tudikaj preberejo in pomagajo,če je treba.
V petem razredu je že večsnovi, starša sta mu kupiladvojne učbenike, ene za do-ma, da jih lahko označujejo."Še kak učbenik za dislektikeje potreben," je poudarilaMira Zupan. In Riko? Pravi,da bo napisal še kakšno knji-go, morda o blejskem kralje-viču Henriku ...
Po branju še ples veseljaHenrik Riko Zupan je avtor knjige Kako je nastalo Blejsko jezero, ki je namenjena dislektikom. "Ko bom velik, bom pisatelj in hokejist," je povedal desetletni avtor.
V Materinskem domu Gorenjske naJesenicah je prostora za pet žensk innajveč deset otrok, to je mamic z otroki,starimi do petnajst let, ter žensk v visokinosečnosti. Gre za ženske, ki se znajdejov življenjski stiski in potrebujejo začasno namestitev, niso pa v življenjskoogrožajočih odnosih, da bi potrebovalenamestitev na tajni lokaciji v varni hiši.Ženske lahko pokličejo na telefonskoštevilko 051/200 083.
Vilma Regovc, vodja Varne hiše Gorenjske: "Materinski domna Jesenicah je prvi na Gorenjskem, sicer pa jih je v državi že šest. Prednost pri sprejemu bodo imele ženske zGorenjskega. V materinskem domu bodo lahko ostale naj-več leto dni, s tem da se bodo vseskozi aktivno vključevalev programe in razreševale svojo situacijo - z iskanjem zaposlitve, stanovanja ... Cilj je, da se postavijo na noge innaredijo korak naprej v samostojno življenje. Pri tem jim nudimo vso pomoč, podporo in vodenje, seznanimo jih tudiz vsemi pravicami, ki jih imajo, denimo glede denarne pomoči, razveze, ureditve stikov ..." / Foto: Tina Dokl
Henrik Riko Zupan in Mira Zupan / Foto: Anka Bulovec
Henrik Riko Zupan in Jadran Hohnjec v kinu. "Riko se učiveč ur na dan in za nagrado gre tudi v kino. To si res zasluži,"je poudarila njegova mamica. / Foto: Gorazd Kavčič
12 petek, 14. januarja 2011
Reportaža
Simon Šubic,Matic Zorman
Natanko dve leti po zadnjiizraelski vojaški ofenzivi napoložaje palestinskega giba-nja Hamas na območjuGaze, v kateri je bilo po poda-tkih PCHR (Palestinian Cen-ter for Human Rights) ubitih1417 Palestincev, med njimimnogo otrok in žensk, je ne-mirno območje obiskal 24-letni Matic Zorman iz Cer-kelj. Mladi fotograf, ki meddrugim redno sodeluje tudi zGorenjskim glasom, se je ko-nec lanskega leta odpravil vGazo, da bi skupaj z novinar-jem Erikom Valenčičem začasopis Mladina nadaljevalreportažo o palestinskih otro-cih, oropanih otroštva, insplošnih razmerah v Gazi."Ob delanju reportaže o reha-bilitaciji palestinskih otrok vSloveniji naju je v Gazo pova-bil dober palestinski prijatelj.Seveda sva bila oba z Erikomtakoj za, nenazadnje je tudimoja največja želja, da bi se vprihodnosti ukvarjal prav zreportažami s kriznih obmo-čij. Po obisku Gaze lahko re-čem le, da se je ta želja samoše okrepila, saj je na vsakemkoraku moč najti zgodbe takoo trpljenju in o upanju, kimorajo biti slišane," pripove-duje Matic. O Matičevih doži-vetjih med enotedenskim bi-vanjem v palestinskem deluGaze (od 27. decembra do 4. januarja) je med drugimnastal tudi odličen blog (h t tp : / /m a t i c z o r m a n .wordpress.com/), kateregaodlomki bodo obogatili pri-spevek, ki ga prebirate.
Goljat še vedno živi
Na Bližnji vzhod je Matickrenil že 16. decembra. Prvapostaja je bila egiptovska pre-stolnica Kairo, kjer je bilo po-trebno pridobiti zahtevanedokumente za prehod egip-tovsko-palestinske meje. Atam se je zataknilo, saj muegiptovske oblasti niso inniso izdale najpomembnejše-ga dokumenta, ki bi mu pre-cej olajšal pot v Gazo. Na t. i.clearance oziroma dovoljenjeza prečkanje meje z Gazo jeneuspešno čakal teden dni(do 27. decembra), vmes muje slovenski mobilni operaterzaradi prekoračenih stroškov,
ki so jih povzročili nenehniklici na slovensko ambasadov Kairu, že blokiral številko.
Po dolgem čakanju v Kairusem se v nedeljo zjutraj premak-nil v Al-Arish in našel pocenimotel, a nisem dolgo zdržal. Kosem med že več kot enoteden-skim čakanjem na clearencekadil cigareto na balkonu, semsi rekel 'Follow your heart'.Spakiral sem torbi, na vpraša-nje receptorja 'You come back?'sem odgovoril: "Maybe yes,maybe not."
In odpravil sem se, brez clea-renca, ki ga potrebuješ za pre-hod iz Egipta v Gazo.
Ustavil sem taksista, mu pla-čal 50 funtov iz Al-Arisha vRafo in imel v mislih samo do-bre stvari. Že po približno trehkilometrih je bil prvi policijski'checkpoint'. Seveda je taksistustavil in takoj je sledil varnost-ni pregled ter pregled dokumen-tov. Policist na kontrolni točkije zahteval potni list, zraven pasem mu ponudil še dokumentslovenske ambasade, ki potrju-je, da sem reporter. Ta sicer naegiptovski strani ne pomeni ve-liko. Po cigareti in petih minu-tah je rekel: "OK."
Na mejo sem prišel okrog šti-rih popoldne, pokazal potni listin se za kakšno uro in pol use-del pod drevo, za katerim je za-hajalo sonce, poleg drugih, ki sočakali na prehod. Že po uri inpol so se stvari začele premika-ti. "Come sahafi, come, go, go."To so bile najlepše besede v temdnevu. Mogoče celo tednu. Po-mikal sem se proti mejni kon-troli, ampak sploh nisem čutiladrenalina. Bil sem v stanjukot takrat, ko se "švercam" nakakšen majhen dogodek. Tokratsem se švercal v Gazo. In uspelomi je.
Ko to pišem, še kar ne moremverjeti. Dobil sem "štempelj" -Palestine.
Palestina. Dežela, kjer se pobibličnih zapisih o boju med iz-raelskim vojščakom Davidomin Goljatom - palestinskim veli-kanom, ta boj še vedno čuti. Da-vid naj bi s svojo fračo zalučalkamen Goljatu naravnost v gla-vo s tako močjo, da se je velikansesedel in trenutek za tem mu jeDavidov meč vzel glavo. V letu2010 je Goljat še živ, a leži natleh z mečem, prislonjenim nasapnik. Živi v duhu ljudi, zapr-tih za zidovi. Zapor za približ-no 1,6 milijona Palestincev, ve-lik 360 kvadratnih kilometrov.
Obstreljevanje ob meji
Že prvi dan se je Matic od-pravil na obmejno območje zIzraelom - v Beit Lehio, kjer soruševine zapuščenega naseljaizraelskih naseljencev.
Na tej lokaciji so zaradi med-narodnega pritiska izraelski na-seljenci pred odhodom svoje do-move spremenili v puste ruševi-ne. Sedaj ostanke ruševin že petlet pod natančnim merkom os-trostrelcev IDF-a (Israeli Defen-ce Force) pobirajo tamkajšnjiprebivalci, vsaj tretjina njih jebila že ustreljena v roko alinogo. Namreč nahajajo se naprepovedani zemlji, nad dolinov Erezu, globoko v tristometr-skem območju, ki ga je Izraeldefiniral kot 'varnostna cona'.V območju patrulj IDF-a, zloveščih nadzornih stolpov,opremljenih z najmodernejšimikamerami, senzorji gibanja inpretečimi avtomatskimi mitra-ljezi na vrhu kupole stolpa kotna ležernem sprehodu v parkljudje pobirajo gradbene materi-ale iz ruševin. A to je njihovaedina možnost, da preživijo svo-je družine.
Ob našem obisku, skupaj zErikom in irskim kolegom An-drewom McConnellom, nam jeIDF, najbrž razdražen zaradiprisotnosti medijev, postregel ssvojevrstno predstavo. Sčasomaso povečevali svojo vojaško aktiv-nost do te mere, da smo se na vi-šku napetosti raje umaknili na-zaj iz neposredne bližine meje(približno 90 metrov). Po ne-kajkratnem opozorilnem (kas-neje v rafalih) streljanju nadnas, so pripeljali še dve merkavi- izraelska tanka. Po pričeva-njih lokalcev tako intenzivnegadogajanja na tem področju nibilo že pol leta, a nabiralcev, sta-rih od 10 do 50 let, to ni ganilo.Nemoteno, apatično so zbiralimaterial, ki bi bil primeren za'reciklažo'. Kamenje, železo,cevi ipd. odvažajo z volovskimivpregami in jih prodajajo v im-provizirane tovarne. Tam s ce-mentom, ki je pretihotapljenprek podzemnih rovov v Rafi,delajo opeke za prenovo in iz-gradnjo hiš, ki so bile bombardi-rane med zadnjo vojno.
Rovi - sapniki Gaze
Palestinska Gaza je obzida-na z vseh strani, Izrael pa nadnjo ne izvaja samo fizične,temveč tudi ekonomsko blo-
Meč na sapniku GazeMladi fotograf Matic Zorman iz Cerkelj je novoletne praznike preživel v Gazi."Bil sem v stanju kot takrat, ko se 'švercam' na kakšen majhen dogodek.Tokrat sem se 'švercal' v Gazo. In uspelo mi je. Ko to pišem, še kar nemorem verjeti. Dobil sem "štempelj" - Palestine," zapiše v svojem blogu.
Matic Zorman, na poti iz Beit Lehije proti Beit Hanounu / Foto: Andrew McConnel
Zbiralci kamenja še vedno zbirajo material na bivši vzletni stezi Gaza International Airporta, ki je bil uničen leta 2001.
Nabiralec kamenja v Beit Lehiji razbija skalovje pod merkom ostrostrelcev.
IDF-ov tank Merkava med patruljiranjem in opazovanjem aktivnosti na prehodu Erez
13petek, 14. januarja 2011
Reportažakado. A tudi Palestinci so iz-najdljivi ljudje, zato so hitropoiskali druge poti, po kate-rih se oskrbujejo z nujno po-trebnimi dobrinami. "Slabkilometer od zidu, ki pred-stavlja mejo, stojijo šotori, po-dobni tistim za vrtnarsko to-plo gredo. Zato sem jih po-imenoval Vrtovi svobode.Pod temi šotori so namrečvhodi v rove, ki so edina dihal-na pot obkoljene Gaze. Sprvaso bili to skrbno čuvana, sedajpa javna skrivnost, zato jih ne-nehno obstreljujejo. Rovi serazlikujejo po velikosti, Pale-stinci jih za šalo ocenjujejokar z zvezdicami. Večji je, večzvezdic ima. Nekateri so do-volj veliki za avtomobile, dru-gi so nižji od metra," pripove-duje Matic.
Ti podzemni rovi, oziromatuneli, ki skrivoma povezujejoEgipt in Gazo, so kot sapnikGoljata, medtem ko ga Davidbombardira, a sedaj ne le s ka-menjem, ampak z belim fosfor-jem in kasetnimi bombami. Stanki, helikopterji in lovskimi le-tali pa ga pritiska na tla.
Čeprav je celotno območjeGaze izolirano od sveta, se podzemljo Rafe približno 300 de-lavcev v kilometer dolgih pod-zemnih rovih upira davljenju inskozi tunele tihotapi dobrine(cement, pesek, občasno tudižive živali in avtomobile) izEgipta v Gazo. Ravno bombar-diranje je največji razlog zasmrtnost delavcev, saj jih ob eks-plozijah zasuje in mnogi osta-nejo ujeti pod zemljo.
Večino rovov so izkopali, koje bila meja z Egiptom še zapr-ta. Takrat so delavci za svojedelo, ki poteka od 10 do 25 me-trov pod zemljo, v intenzivnivlagi in vročini, za svoje deloprejemali približno sto dolarjevna dan. Po letu 2004, ko jeEgipt mejo odprl, pa se je njiho-vo plačilo zmanjšalo na sto iz-raelskih shekelov, kar je približ-no dvajset dolarjev. Nekateri sov to delo prisiljeni zaradi finanč-ne stiske, ostale pa premamiadrenalin in dober zaslužek.
Fikser, voznik, Andrew injaz smo po nekaj postankih naHamasovih policijskih kontrol-nih točkah končno, po stran-skih ulicah (saj policija običaj-
no ne dovoli obiska niti lokal-nim prebivalcem), prispeli doobmočja v Rafi, pokritega z be-limi šotori. Svoje delo je fikserspet opravil več kot odlično innekaj minut za tem smo skupajsedeli v šotoru delavcev. Neza-upljivi pogledi in napetost, obo-jestranski strah. Po omembi, daprihajam iz bivše Jugoslavije, sose končno omehčali.
Na vrv so pripeli nekakšno se-dalo, podobno gugalnici, s kate-rim se delavci navpično spustijov rove s pomočjo električnegaškripca. Najprej se je spustil An-drew, po približno desetih mi-nutah se je ves prašen in prepo-ten vrnil na površje z odličnimifotografijami. Na vrsti sem biljaz. Spustil sem se petnajst me-trov globoko, počutil sem se kotobešen na vislice. A v tem pri-meru sem upal, da se vrv ne pre-trga. Ni se in pristal sem na za-četku rova, kjer sta si delavcanavijala šal čez obraz, razum-ljivo, saj je njihovo delo ilegalnopočetje. Po nekaj minutah stami dovolila fotografiranje.
Z Andrewom naju je lastnikrovov odpeljal še v naslednji rovza tihotapljenje cementa. Ka-nal, po katerem sva se spustilapo vrvi, je bil globok kakšnih 25metrov. Priznam, srce mi jeutripalo precej bolj kot prvi dan,ko so na severni meji streljali nanas. Sploh ker je fikser omenil,da je dva dni pred našim obis-kom nek delavec zaradi zastare-le in slabo vzdrževane opremeomahnil v globino in se hudopoškodoval.
Gaza kot zapor
Gaza je posejana z begun-skimi taborišči, nastalimi leta1948, ki so do danes postalazelo natrpana naselja. Največ-je taborišče je Jabalia s približ-no 80 tisoč prebivalci.
"Ne skrbi me, če me Hamasvtakne v ječo. Tako ali tako žeživim v zaporu," mi je razjasnilneimenovan sogovorec. "Poglejbegunska taborišča in humani-tarno krizo v njih! Večina svetaje niti ne prepozna, saj je že v ce-lotni Gazi situacija preveč podo-bna tisti v begunskih taboriščih."V bistvu to deloma drži, a odločilsem se, da poiščem razlike. Od-pravil sem se po zgodbe iz vsak-
danjika beguncev. Največja tabo-rišča so v okolici mest Jabalia, AlShati in Khan Yunis-a. Prva ta-borišča so bila vzpostavljena vletu 1948, med arabsko-izraelskovojno. Na začetku so ljudje vupanju na zgodnjo vrnitev v svo-je domove postavili le šotore, kas-neje pa so jih nadgradili v impro-vizirane hiše. A tu so ostali zavedno, saj nimajo možnosti vr-nitve v Izrael. Sedaj se je krizarazvila do točke, ko taborišča ča-kajo, da eksplodirajo zaradi pre-naseljenosti. Najhuje je v Jabaliiz 80 tisoč prebivalci. Humani-tarna kriza in dušenje Gaze jenajbolj vidno iz višine. Začuti sev pogledu na neštete strehe "hiš",med katerimi se vijejo ozke ulice,večina njih ni širših od metra inpol. Vso to nasičenost pa izpodbi-je prazen pogled v očeh beguncev,ki sem jih obiskal. V očeh napol-njenih samo z brezmejno boleči-no, žalostjo in izgubljenim upa-njem. Starejši le posedajo na-okrog, stalno objeti le z mrzlimi,brezdušnimi stenami hiš, v ča-kanju na smrt.
"V Gazo se bom zagotovovrnil, saj je ogromno zgodb šeneizrečenih. Na primer o šolisurfanja, za katero lastnik pra-vi, da je za prebivalce Gazeedina pot v svobodo, na morjemed valove. Pa še ta je samozačasna. Ko se namreč de-skarji vrnejo nazaj na celino,so znova v zaporu," razmišljaMatic. Tudi ta zapis bi moralbiti precej daljši, če bi želelizajeti vse, kar je 24-letni foto-graf izkusil in občutil na Bliž-njem vzhodu.
Bil sem oddaljen. Oddaljenod obljubljenega paradiža, ilu-zije zahodne kulture, kjer seljudje zbujajo pod lažnivim son-cem, se neprestano pritožujejonad vremenom, nad tem, da sosi umazali hlače, ker njihovavto ni dovolj čist, nad tem, da vtrgovini trenutno nimajo pijače,ki jo želijo s ponarejenimi prija-telji piti zvečer ...
"Razmišljam o prodajnirazstavi fotografij z Gaze, vesizkupiček pa bi namenil lju-dem, ki so me v Gazi in tabo-riščih prijazno sprejeli v svo-jih skromnih domovih in mizaupali številne življenjskezgodbe," mi je Matic še za-upal na koncu pogovora.
Delavec v improvizirani tovarni v Abu Drabu, kjer meljejo kamnine, dela v težkih razmerah.
Rafa, mesto, ki je bilo med vojno najbolj prizadeto, zaradi podzemnih rovov.
Notranjost kilometrskega rova, ki skrivoma povezuje Egipt in Gazo.
Družinski portret begunske družine, ki je prisiljena z osmimi člani živeti skupaj v eni sobi. Otroci v begunskih kampih večino časa preživijo na ulici, srečnejši pa v šoli.
14
Na robu
SODNA KRONIKA TEDNA
ČRNA KRONIKA TEDNA
Minuli teden ena smrtna žrtevSlovenske ceste so minuli teden (od 3. do 9. januarja) terjale tretjo smrtno žrtev prometnihnesreč v letošnjem letu, so sporočili z Generalnepolicijske uprave. Na Gorenjskem so policistiobravnavali 27 prometnih nesreč, v katerih se jeosem udeležencev lažje, eden pa hujepoškodoval. Zaradi vožnje pod vplivom alkoholaso gorenjski policisti do streznitve pridržali enajst voznikov, enega zato, ker je kljub prepovedi nadaljeval vožnjo v vinjenem stanju.Letos so na slovenskih cestah umrle že tri osebe,v enakem obdobju lani pa ena.
Damjana Šmid
moj pogled
Deset najpomembnejših vprašanj privzgoji (6)
Vprašanje "ali si zadovoljen stem, kar si naredil?" je boljpomembno, kot se zdi na prvipogled. Pri šoloobveznih otro-cih pogosto vprašamo še zaocene drugih učencev. Kot dabi nas morale ocene sosedoveŠpelce zanimati. Vprašanje otem, ali je otrok zadovoljen zoceno ali s svojim dejanjem,pa nas bolj usmeri v otrokakot v primerjanje z okolico.Otrok mora za odgovorommalo pobrskati po svojih ob-čutkih, realno oceniti, kolikoenergije je dal v učenje, in pritem so še najmanj potrebneprimerjave z drugimi. Obvsem tekmovanju in ocenjeva-nju, ki so mu otroci podvrženiže od rojstva naprej, bi biloprav koristno, če bi jih začeliučiti, da znajo ocenjevati
sebe. Kaj pa zadnja tri vpra-šanja? Eno izmed njih je upo-rabno za večino vsakdanjihsituacij, s katerimi se srečuje-mo v družinah. Prepir, neso-glasja, puljenje za igrače in šekaj bi lahko našteli. Univer-zalno vprašanje za prvo po-moč v odnosih se glasi - kaj jeproblem? Večkrat se vrtimo vzačaranem krogu pogovorovin obtoževanj, ne da bi sesploh lotili jedra problema.Problemi niso vedno tako veli-ki, kot se nam zdi, le navajeninismo, da bi jih reševali.Otrokom bo v veliko pomoč,če jih bomo spraševali o pro-blemih, namesto da bi jim na-lagali krivdo zanje ali jih uči-li pometati pod preprogo. Čebomo k temu dodali še, dabodo otroci znali povedati res-
nico brez pretiravanja in igra-nja žrtev, bo problem prepira-nja vsakič manjši. Zadnji dvevprašanji sta lahko malo tež-ki, če jih tako vidimo. Kako bootrok preživel brez mene inčesa sem ga naučil/-a, mudal/-a za popotnico? Nobenepotrebe ni, da razmišljamo otem, da nas nekega dne ne boveč. Naj bo povsem zadosti, čevemo, kako bo otrok preživelna taboru, na vikendu pri pri-jatelju, na počitnicah v tujiniali sam doma, ko mora poča-kati, da pridemo iz službe.Vprašanje, kako, zakaj in kajdajemo otroku, pa si postavi-mo čim večkrat, saj je dobrapreventiva pred razvajanjemotrok. Prizemlji nas takrat, kose odkupujemo, podkupujemoali nagrajujemo.
V nadaljevanju moram naj-prej predstaviti Lucijo. Onaje dala na interno stran na-slednji oglas:Rada bi spoznala zanimivegasogovornika, ki ga zanima ti-soč stvari, starost: 44, spol:ženska,iščem: moškega, rojstnidan: 23.1.1967, kraj bivanja: 0km od LJUBLJANA, Slove-nia, barva oči: modra, barvalas: rjava, višina: 166, tip po-stave: vitek, izobrazba: visokašola, prehrana: vsejedec, kadil-ske navade: nekadilec, pivskenavade: ne pijem alkohola,življenski status: poročen,otroci: jih že imam, vera: ate-ist, poreklo: evropsko O sebi je povedala: "Poročilasem se zelo zgodaj, v zad-njem letniku gimnazije. Kri-va je bila nosečnost, še prednjo pa moja radovednost.Mož Borut (izmišljeno ime)je bil moj sošolec od tretjegaletnika gimnazije naprej.
Jaz sem bila predsednicarazreda, on je bil blagajnik.Jaz sem imela težave primatematiki, on pri anglešči-ni. Pogosto sva se skupajučila, kar je rodilo zadovolji-ve sadove, saj sva oba vidnoizboljšala ocene. A da preidem k bistvu.Mene je seks že od nekdajzanimal. Kadar sem šla ponakupih v Trst, sem s sebojprinašala tudi različne ero-tične revije, ki sem jih po-tem skrivala v svoji sobi (vškatli od Puma škornjev). Bo-rut je bil po naravi tih in mi-ren fant. Bil je tudi ribič (inje še danes), kar me je zelo je-zilo, saj se mi je nenehnozdelo, da imajo še ribe večod njega kot pa jaz.Še zmeraj ima valovite tem-no rjave lase, močne obrviin čutne ustnice, ki jih, žal,zadnjih sedem let skriva podbrki. Kadar je prišel k meni,da sva se učila, naju jemama zmeraj pustila sama.'Tako poštenega in pridnegafanta, kot je Borut, pa še ni-sem poznala,' je imela nava-do reči, ko je nama prineslačaj in sendviče, potem pa seje umaknila na vrt ali pa jeodšla kam na obisk.Nekoč, ko smo šli s šolo naekskurzijo na Dolenjsko,smo se ustavili tudi v Šmar-jeških Toplicah. Takrat semBoruta prvič videla v kopal-kah in prvič sem ugotovila,da ni samo dober matema-tik, temveč tudi blazno zani-miv moški. V tistem trenut-ku, ko sem ga videla lesti izbazena, sem se nesmrtnozaljubila vanj. Zapičila semse v tisto, kar se je risalo podkopalkami, in ko sem po-mislila, da sem ga pravza-prav imela že celo leto na
dosegu roke, ko sva se učila,pa nič naredila, bi se najrajepovlekla za ušesa, če bi, se-veda, kaj pomagalo.Upoštevaje, kako me je raz-ganjalo, sem šla raje podhladen tuš. Žal ni kaj dostipomagalo.Ko sem se na avtobusu pre-sedla k njemu, se nihče ničudil. Vsi so vedeli, da svakot rit in hlače, saj sva ne-nehno tičala skupaj. Ob prihodu v Ljubljano semspala na njegovi rami, z enoroko pa sem ga objemalaokoli pasu. Tudi on je spalin rahlo smrčal.Čez teden dni sem bila žepošteno jezna nanj. Šla svana sladoled in ga skupaj po-lizala. Pa na sendvič - poje-dla sva ga vsak s svojegakonca. Žrtvovala sem se insi šla z njim ogledat Termi-natorja, ki je bil tisto leto naprvem mestu po popularno-sti. On pa, kot da sem Nič. Spra-vila sva se na bobi palčke inuživala, mene kot žensko,pa ni niti opazil. V bistvu bilahko dobila kateregakolifanta, ampak ... vsi po vrstiso se mi zdeli neumni inskrajno zabiti. Če so se brezpotrebe metali za menoj inse slinili, pa sploh. Trmastosem se zapičila v Boruta inni mi bilo pomoči. Hotelasem ga imeti zase in pika. Prva priložnost se je ponu-dila že ob pisanju kontrolnenaloge iz fizike, ki je bilaprav tako moja šibka točka.'A te lahko lepo prosim, čemi prideš pomagat rešit ne-kaj nalog?' sem ga tiho pro-sila, ko je zapuščal razredzaradi obiska pri zobozdrav-niku. Prikimal je, meni paso zažarele oči.
Bilo je toplo spomladanskovreme, enkrat sredi maja,točnega datuma ne vem več,mama, ki je bila učiteljica naosnovni šoli, je imela govo-rilne ure, očeta tako ali takoni bilo nikoli doma in karrazganjalo me je od veselja,ker sem bila sama. Na sebisem imela trenirko z odstri-ženimi hlačnicami in rozamajčko brez rokavov. Naredila sva že dve ali tri na-loge, ko se naslonim nazajin mu rečem: 'A te lahko ne-kaj vprašam.' 'Valda.''Katera iz našega razreda tije najbolj všeč?''Lucija, kaj te to briga! Tvojevprašanje nima nobene vezes fiziko.''Ima!''Nima. Ne bluzi, poglej, koli-ko nalog morava še rešiti.'Stegnila sem roko in mu jopoložila na prsi, tako kotsem videla v eni od revij izmojega skrivnega predala.Narahlo sem premaknila sprsti, toliko, da je začutil do-tik.'Lucija, ne izzivaj!'Saj ne...''Še žal ti bo, boš videla ...'Bila sem besna kot ris. Vmeni je gorelo kot v peklu,on pa je bil slep in trapast.Nenadoma na sebi začutimnjegovo dlan. Počasi se jepremikala proti prsim in koje dosegla vrat, se ga je ne-žno oklenil in me poljubilna usta.Bilo je povsem nepričakova-no, a božansko obenem.Pred tem sem se z nekateri-mi tipi že zalizovala, ampaknikoli tako kot z Borutom.Če bi imela le še kakšno iz-kušnjo več, bi takrat ravnaladrugače ..."
(Nadaljevanje sledi)
Milena Miklavčič
usode
Piše: Simon Šubic
Kdo je požgal grad?Nadaljevanje sojenja Zoranu Mezgi, ki naj bi vnoči na 21. januar 2007 povzročil požar v graduSmlednik, je prejšnji teden postreglo s presenečenjem. Na ljubljanskem sodišču jenamreč pričal 64-letni Viktor Premk in zatrdil,da po njegovem obtoženi gradu ni zažgal, jeporočalo dnevno časopisje. Kot je v nadaljevanjuPremk pojasnjeval sodišču, naj bi ga v preteklosti družina Lazarini, ki ima grad Smlednik v lasti, nagovarjala, naj zažge grad, obzadnjem obisku pri eni od dedinj pa da je videlpripravljene molotovke. Zato je predlagal, naj gasoočijo z lastniki, sodišču pa je celo svetoval, najzasliši še nekdanjega pravosodnega ministraLovra Šturma, ker da je tudi povezan. ObtoženiMezga trenutno prestaja petletno zaporno kazenzaradi posilstva, povzročitve lahkih poškodb inodvzema motornega vozila. Javnost ga je spoznala tudi po tem, da je v začetku 2007 vsvoji zemljanki več mesecev gostil morilca SilvaPluta. Mezga, nekdanji gojenec vzgojnega zavoda, ki je bil dolga leta v Smledniškemgradu, ves čas zatrjuje, da ni požigalec, čepravso med preiskavo kraja požara v eni od sob vgradu našli plastenko z njegovo sledjo DNK.
Jelinčiču denarna kazenDržavnega poslanca in predsednika SNS ZmagaJelinčiča Plemenitega so na ljubljanskemsodišču zaradi razžalitve koprskega tožilcaJožeta Levašiča obsodili na 3060 evrov denarnekazni. Če v treh mesecih po pravnomočnostisodbe kazni ne bo plačal, bo moral v zapor.Jelinčič je maja 2006 v svoji oddaji Plemeniti komentar na nekdanji Prvi TV dejal, da koprskemutožilcu ne bi dal čuvati treh ovac, ker bi dveizgubil, in se ob tem vprašal, kako je Levašičsploh naredil pravno fakulteto. Poslanec se jezagovarjal, da je izrazil le svoje mnenje održavnem funkcionarju in aktualnih družbenihproblemih, kar mu med drugim zagotavlja tudiustava. Prepričan, da se s tako sodbo izvaja cenzura in prepoved izražanja lastnega mnenja,se bo poslanec nanjo pritožil.
petek, 14. januarja 2011
Pasti interneta
Moja žena je hladna kot ledin mi ne da
15petek, 14. januarja 2011
Knjige in ljudje
Jože Košnjek
med sosediSlovenski ples ostaja najboljtradicionalna in najbolje obiskana družabna priredi-tev Slovencev na Koroškem,ki se ga še posebej zadnjaleta udeležujejo tudi nemškogovoreči Korošci in gostje izSlovenije. Pretekli petek jebil že 59. po vrsti in četrtič vdvoranah Casineuma oziro-ma igralnice v Vrbi/Veldenob Vrbskem jezeru/Woert-her See, kjer so zagotovljenivrhunski pogoji za organiza-cijo take prireditve. Organi-zator Slovenskih plesov jeSlovenska prosvetna zveza,letošnjega pa se je po bese-dah tajnika Slovenske pro-svetne zveze dr. Janka Malle-ja udeležilo nad sedemstorazigranih gostov. Posebejga veseli, da je bilo med nji-mi veliko mladih. Ples je tudipozdrav novemu letu, zato sevsakič začenja s tradicional-
nim novoletnim odšteva-njem. Za ples sta igrala kardva ansambla: v večji dvoraniHišni ansambel Avsenik, vmanjši pa ansambel Mikola.
Med udeleženci so bili števil-ni znani koroški Slovenci ingostje, tudi namestnik dežel-nega glavarja dr. Peter Kai-ser, deželna svetnica Ana
Blatnik, župan Železne Ka-ple Franc Jožef Smrtnik, slo-venska konzulka v CelovcuDuška Jerman - Malle inpredsednika osrednjih orga-nizacij Slovencev na Koro-škem dr. Marjan Šturm indr. Valentin Inzko. Predsed-nik Slovenske prosvetne zve-ze dr. Gustav Brumnik jeudeležence tokratnega plesain vse druge Slovence na Ko-roškem ter njihove prijatelježe povabil na jubilejni 60.ples, ki bo januarja prihod-nje leto. Konec lanskega leta je karpreveč na tihem praznovala15-letnico delovanja tambu-raška skupina Tamika izŽelezne Kaple/Eisenkappel.Skupaj s prijatelji v petju inglasbi so kapelski tamburašikar dvakrat napolnili farnodvorano v Železni Kapli.Med občinstvom so bili tudi
nemško govoreči prebivalciŽelezne Kaple in okolice tergostje v zdravilišču, ki so za-trjevali, da tako prisrčnega inlepega ljubiteljskega koncer-ta ne pomnijo in da bi moralbiti nanj vsak ponosen. Jubi-lej Tamike je tudi uspeh nji-hovega mentorja HanzijaGabrijela, rojenega v Šent-janžu/St. Johann v Rožu, kimu ni žal truda in časa, da sez Dunaja, kjer je zaposlenkot priznani glasbenik, vozina Koroško in v domačihkrajih pomaga tamburaškimskupinam. Tamika je ob ju-bileju izdala tudi zgoščenkoz naslovom Ritem sveta. Dol-goletni kapelski kulturni de-lavec Miha Traunik je ob temdejal, na Koroškem ni velikokulturnih skupin, ki bi fi-nančno, organizacijsko instrokovno v petnajstih letihizdati štiri zgoščenke.
Miha Naglič
Ena boljših knjig leta 2010pri nas je Avtobiografija, kiin kakor jo je napisal Mahat-ma Gandhi, eden velikanov20. stoletja. Njen podnaslovje Zgodba o mojih eksperi-mentih z resnico, delo je prevedel Uroš Kalčič, odlič-no spremno besedo pa je na-pisal filozof Andrej Ule. Ma-hatma pomeni "Velika duša"in ta mož je imel res velikodušo, bil je dobesedno veli-kodušen. Bil je globoko reli-giozen človek, bistvo vere paje po njegovem moralnost.Verovati pomeni vztrajati vresnici (satjagraha), praktici-rati univerzalno nenasilje(ahimsa). Za njegovo zaveza-nost resnici (= Bogu) in ne-nasilju je bilo ključnega po-mena tisto, kar se mu je zgo-dilo, ko je živel v Južni Afriki,na poti z vlakom iz Durbanav Pretorio. "Vlak je pripeljal vMaritzburg, prestolnico Na-tala, ob devetih zvečer. Na tejpostaji si lahko dobil postelj-nino. Prišel je postajni usluž-benec in me vprašal, ali bi jorad. 'Ne,' sem odvrnil, 'joimam s seboj.' Odšel je. Zanjim je prišel neki potnik inme premeril od nog do glave.Videl je, da sem 'temnepolti'. To ga je vznemirilo.Odšel je ven in se vrnil ssprevodnikom ali dvema. Vsiso bili tiho, dokler ni prišel šeneki drug uslužbenec in re-kel: 'Gremo, vi spadate v po-tniški oddelek.' 'Saj imamvendar vozovnico za prvi raz-
red,' sem rekel. 'Vseeno,' muje pritegnil drugi uslužbe-nec. 'Povem vam, v drug od-delek morate.' 'Poslušajte, vDurbanu mi je bilo dovolje-no potovati v tem oddelku, inv njem bom tudi potoval.''Ne, pa ne boste,' je odvrniluslužbenec. 'Oditi morate iztega oddelka, ali pa bom pri-moran poklicati stražnika, da vas odstrani.' 'Kar dajte.Prostovoljno ne mislim odi-ti.' Prišel je stražnik. Prijelme je pod roko in me zrinilven. Tudi prtljago so mi od-nesli ven. V drug oddelek ni-sem hotel, in vlak je odsopi-hal brez mene. Šel sem sedetv čakalnico, potovalko semimel pri sebi, preostalo prt-ljago pa pustil, kjer je bila.Železniški uslužbenci so po-skrbeli zanjo. Bilo je pozimi,in zime v višjih predelih Juž-ne Afrike so neusmiljenohladne. Maritzburg je bil do-kaj visoko in mraz je grizeldo kosti. Površnik sem imelv preostali prtljagi, vendar sinisem upal zaprositi zanj, sajsem se bal nove žalitve, takoda sem rajši kar sedel in setresel ..." V tem stanju se jemladi mož zamislil. "Začelsem razmišljati, kaj sem dol-žan storiti. Naj se bojujem zasvoje pravice ali se vrnem vIndijo - ali pa naj grem na-prej v Pretorio, ne meneč seza žalitve, in se vrnem v Indi-jo, potem ko zaključim pri-mer? Bilo bi strahopetno odmene, če bi zbežal nazaj vIndijo, ne da bi opravil svojeobveznosti. Neprijetnosti, ki
sem jim bil podvržen, so bilepovršinske - zgolj simptomneke globlje bolezni, ki se jipravi rasno razlikovanje. Po-skusiti moram izkoreninitito bolezen, če se bo dalo, pačeprav bom moral pri tem trpeti nadloge. Zadoščenjeza prizadete krivice moramiskati samo toliko, kolikor bopotrebno za premagovanjerasnih predsodkov."Tako nekako se je vse skupajzačelo, končalo pa tako, da jeGandhija 30. januarja 1948ustrelil hindujski skrajnež.Leto dni pred tem se je zgo-dilo tisto, za kar si je prizade-val: Indija je dobila neodvis-nost. Hkrati je razpadla nadve sovražni državni skup-nosti: islamsko (Pakistan) inhindujsko (Indija), ločitev jepotekala zelo nasilno, Gand-hi pa je bil dosleden, z gla-dovno stavko je protestiralproti nasilju med rojaki, ki sodotlej živeli skupaj ... Vmespa je bila cela epopeja, deset-letja trajajoča satjagraha,vztrajanje v resnici (beri: prisvojem prepričanju). "Nače-lo, ki se mu pravi satjagraha,je zaživelo, še preden smo gatako poimenovali. Pravza-prav v trenutku, ko se je rodi-
lo, še sam nisem vedel, kaj bito bilo. Tudi v gudžaratščiniga opisujemo z angleškimizrazom 'nenasilen odpor'.Ko sem na nekem srečanju zEvropejci ugotovil, da je izraz'nenasilen odpor' preozek vsvojem pomenu, da naj bibilo to nekakšno orožje šib-kih, da bi ga lahko povezova-li s sovraštvom in da bi seutegnil nazadnje sprevreči vnasilje, sem moral ovreči vsete pomisleke in pojasniti pra-vo naravo tega indijskega gi-banja. Jasno mi je bilo, damorajo Indijci skovati nekonovo besedo. s katero bioznačevali svoj boj." In so joskovali, z nagradnim nateča-jem v časopisu. Nagrajena jebila beseda, ki v sebi združu-je resnico (sad) in trdnost(agraha). Satjagraha pomenitrdnost v boju za resnico navseh ravneh: od raznih živ-ljenjskih praks, ki krepijo ne-nasilno držo (spolna vzdrž-nost, post, stopnjevan do gla-dovne stavke ...), do najvišjihnačel, kakršna je enačbamed Resnico in Bogom. "Taresnica ni zgolj resnicoljub-nost v besedi in misli in nezgolj relativna resnica naše-ga dojemanja, temveč abso-lutna resnica, večno načelo,se pravi Bog. OpredelitevBoga je nešteto, saj se namtudi kaže v neštetih oblikah.Te me navdajajo s čudenjemin strahospoštovanjem, tu intam pa me tudi osupijo. Ven-dar Boga častim zgolj kotResnico. Nisem ga še našel,vendar ga iščem ..."
Knjige in knjigoljubi (81)
Gandhijeva avtobiografijaMahatma Gandhi, Avtobiografija, prevedelUroš Kalčič, Modrijan,Ljubljana, 2010, 663 strani, 44,90 evra,www.modrijan.si
Predsednik Slovenske prosvetne zveze dr. Gustav Brumnik,slovenska konzulka v Celovcu Duška Jerman Malle in predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. ValentinInzko na Slovenskem plesu
Slovenci v zamejstvu (229)
V Vrbi so rajali do jutra
Gandhi na ovitku avtobiografije, oblikovalaMaja Smodiš
������������� � Spremna beseda Andrej Ule
Avtobiografija Zgodba o mojih eksperimentih
z resnico
Rabindranath Tagore in Gandhi, velikana Indije, 1940
Gandhi govori množici.
Gandhi pobira sol na morski obali in tako krši solnizakon, 6. aprila 1930
16
razgled
Vam beseda preja še kaj po-meni? Še kdaj predete? Meprav zanima, ali bi na Go-renjskem še uporabljali be-sedo preja, če je ne bi v zveziz Glasovo prejo? Preje kotstarodavnega ljudskega obi-čaja namreč že dolgo ni več.Začela se je po prazniku sve-tih treh kraljev in trajala dopusta. Postnemu času ni bilaprimerna, saj se je med njodogajalo tudi marsikaj nedo-pustnega, o čemer poroča žeValvasor. Sicer pa glavni na-men preje ni bilo druženje vdolgih zimskih večerih, kotsi danes marsikdo umišlja;njen razlog je bil gospodar-ski. Na prejah so izdelovaliprejo, iz katere so tkali plat-no, to pa je bilo v časih, ko iz
daljnih dežel še nismo uva-žali cenenega tekstila, nad-vse dragoceno blago. To veže gorenjski rojak ValentinVodnik, ko zapiše: "Bolj kobo pridna / pozimi predica, /bolj bo rožljala / pod palcempetica." In še: "Terice poga-če, / potice jedo, / lanovi Slo-vencem / cekine neso."Ali veste, od kod beseda plat-no? Od glagola platiti oziro-ma plačati. To nam lepo raz-loži profesor Niko Kuret vPrazničnem letu Slovencev:"Vsa indoevropska ljudstvaso gojila lan in konopljo.Tudi Slovani so močno ceni-li platno. Saj jim je bilo do 12.stoletja plačilno sredstvo; od-tod naš glagol platiti, plačati.Skoraj vse slovenske pokraji-ne so skrbele za laneno inkonopljeno prejo, vsaka do-mačija se je postavljala s cen-ti prediva in številom sprede-nih štren. Polne skrinje plat-na so bile bogastvo in ponosvsake gospodinje, ne samokmečke. Le redki so bili krajina Slovenskem, kjer se nipredlo in tkalo." Se danessploh še kje? Na Gorenjskemsmo imeli tekstilne tovarne,ki so bile med največjimi vdržavi, o njihovi glavni dejav-nosti so pričala že njihovaimena: Tekstilindus je tkal vKranju, Bombažna tkalnicain predilnica v Tržiču, Go-renjska predilnica v ŠkofjiLoki menda še nekaj napre-de ...Preje so bile torej gospodar-sko opravilo, ki pa je imelotudi "praznični in izrazitoobčestveni značaj". "Nesamo mladi svet, vsa vas se jeveselila preje. Preja je nado-meščala prejšnjim rodovomna kmetih vrsto zabav, ki jihje prinesel novi čas: kino in
gledališče, radio in televizijo.Preja je imela tudi dobršendelež pri ohranjanju izročila:pesmi in uganke, pravljice inbajke, pripovedke in smešni-ce so prehajale tako iz roda vrod. Še bolj kakor ličkanju inpodobnim jesenskim opravi-lom gre preji posebno velikpomen v življenju in obstojunaše ljudske omike. Odkarpreje ni več, zanjo v tem po-gledu še nismo našli praveganadomestila." Te besede, za-pisane sredi šestdesetih, ve-ljajo tudi štirideset let pozne-je, v času, ko smo vse bolj za-predeni v spletno prejo; tapač ni "pravo" nadomestiloza živo zapredenost.Predli so do polnoči, potemso se mnoge od predic šedrugače zapredle s tistimi, kiso jim delali družbo. "Po pol-noči pa pospremi vsakdosvojo domov in ji nese presli-co do doma. Marsikatera semu za to tako hvaležno izka-že, da se odloči njemu na lju-bo prevzeti in nositi drugopreslico, ki sta jo dva hkratiopredla in ki iz nje nastanepodoba njih dveh. Zakaj ne-kateri teh udvorljivih presli-čarjev ostanejo kar pri njihali narobe, one pri fantih, inspe z njimi tako sramežljivoin v tako skrivni, globoki za-upljivosti, da se šele prihod-nje leto izve, kako spodobnoso skupaj ležali." Tako je bilože v Valvasorjevem času inhvala bogu, da vsaj ta oblikapreje tudi danes še ni izumr-la. V upanju, da še vednopredemo vsaj na ta način, vasvabimo tudi na 106. Glasovoprejo. Gosta bosta prav ime-nitna: Spomenka in TineHribar, znamenita Slovenca,po rodu Gorenjca, ob njunibližnji 70-letnici.
Miha Naglič
Mihovanja
Cvetka Bevc
roman5. poglavjeSergej je stal na kolodvoru inčakal na vlak. V njem so ševedno odmevali raztrganidrobci pripovedi starega inter-niranca. Vlak je bil za njega dotedaj pač samo prevozno sred-stvo, največ, kar bi lahko izbr-skal iz svojega zgodovinskegaspomina, so bile podobe prvihvlakov, pa ne le angleških že-leznic s konjskimi vpregami,temveč umišljene podobe vleč-nih vozil, ki so se v delih Rim-skega imperija premikala po ti-rih, izklesanih v kamen. Medodpiranjem vrat kupeja ga jeprešinilo, da je Vasilij nekoč izsebe bruhal njemu nerazum-ljiv bes nad železniškimi prevo-zi, se izogibal potovanjem zvlakom, če se je le dalo, in nje-mu zabičal, da naj koristi ka-
terikoli drugo prevozno sred-stvo, samo vlaka ne. Kot da ježelezna cesta zlodejevo delo!Pa je najbrž šlo samo za to, dadedu ni bila neznana teorija,po kateri poteka prve svetovnevojne ni bilo več mogoče zajezi-ti zaradi razvejanega železni-škega transporta, omrežje jebilo s svojo logiko delovanjavpeto v peklenski mehanizem,ki se je nenazadnje razvil žezaradi težkih razmer pozicij-skega vojskovanja, v katerem sobile vojaške enote odvisne odpreskrbe s hrano in orožjem.In ves kasnejši napredek naj bislužil temu, da so potem na-mesto živalskega tovora preva-žali ljudi ... Ne, pa ne bo zdajo tem, si je zabičal, s pogledombo raje spremljal pokrajino, zzimsko idilo si bo zapolnil gla-
vo, saj se je tudi zaradi tega od-ločil, da se najprej odpelje doLjubljane, čeprav bo zato nje-gova pot do letališča bistvenodaljša. Mogoče je vseeno boljepremišljevati o vojni kot o Var-jinem prihodu, je sarkastičnopomislil. Njuni prepiri so kotklici na bojnem polju, samo dabajoneti zabadajo drugam, re-žejo dušo na trakove, in privseh bolečih potegih njega nav-dajajo z večjim brezupom kotnjo. O tem je bil prepričan.Mogoče lahko tokrat poskušaubrati drugačne strune, vsaj znekaj posluha za njene muhe.Zagotovo pa bo molčal o svojihodkritjih, še vedno ga peklinjen posmeh, kadar ga je zalo-tila pri njegovih enačenjih zVasilijem. Zdaj pa naj ji po-streže še s tem, kako se je po ko-
lenih plazil pred kapelico, alikaj. Molk je v tem primeru zla-to, naj se punca zabava, življe-nje je vendar lepo, kljub voj-nam, terorističnim napadom,revščini in vrag si ga vedi kakš-nem človeškem trpljenju. Zanekaj dni bo pozabil na svojevodilo raziskovalca, da bo navsakem koraku neutrudno br-skal za resnico, če že kaj take-ga sploh obstaja. Raje si boVarji na ljubo izmislil kakšnoprijetno presenečenje. Pa če semu še tako upira. Peter Rajnikmu je zagotovil, da v bližnjemhotelu poskrbijo za pravo raz-vajanje, če je človeku že ravnodo tega. Že si je predstavljal sa-mega sebe, kako se s škrtajoči-mi zobmi namaka v masažnivodi, ki bo z vsakim mehur-čkom stopnjevala njegovo na-
petost, namesto da bi jo razbli-njala. S kislim nasmehom naobrazu je izstopil na postaji.Nekaj ur bo dovolj, da se spre-hodi po mestu, čeprav se je vnjem zimska idila porazgubilav umazanem snegu in megli,ki je težko sedala na pljuča.Dovoli si, da se izgubiš, takoboš mesto najhitreje spoznal, seje oprijel vodila iz svojih poto-vanj, pusti nogam, da te nosijo,kamor jim drago, ustavljaj seob hišah, ki zaradi neznanegarazloga pritegnejo pozornost,pozabi na napotke iz turistič-nega vodiča, raje si ogleduj ob-raze mimoidočih, iz njih bošrazbral več, kot da bi nekajkratprečkal Tromostovje ali postalpred kipom znamenitega pes-nika.
(se nadaljuje)
Vaš razgled
petek, 14. januarja 2011
Šepetalnica za veter (29)
Spet je čas za prejo
Kako je svet, predvsem pa cesta in vse drugo, videti z višin, lahko večkratpreizkusijo gasilci, tokrat pa je gasilec Nejc s seboj povabil policista, ki stamenda priznala, da je vseeno bolje biti na trdnih tleh. V. S., foto: Tina Dokl
Trenutno precej turbulentno stanje koalicijskih sil v slovenski politiki se jeodražalo tudi v nedeljo na spominski slovesnosti v Dražgošah. Predsednikdržavnega zbora dr. Pavel Gantar se očitno že izobražuje za snemalca,menda honorarno dela za neko lokalno kabelsko televizijo iz domače doline. Njegov mentor (kaj in koga posneti) je bil tokrat stari maček,predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB, Janez Stanovnik. Očitnoso tudi politiki spoznali, da nobena služba ni več večna. I. K., foto: GG
17GORENJSKI GLASpetek, 14. januarja 2011 EKONOMIJA [email protected]
Boštjan Bogataj
Brdo pri Kranju - V sredo seje z veliko slovesnostjo za-ključil postopek za podelitevpriznanj Republike Slovenijeza poslovno odličnost 2010.V preteklosti je to priznanjeprejelo že nekaj uveljavljenihslovenskih podjetij (Revoz,Hermes Softlab, Sava Kranj,Trimo, Petrol, Krka in dru-gi), tokrat pa najvišja nagra-da že drugič zapored ni bilapodeljena.
"Priznanje je potrditev na-šega dela in spodbuda za od-lično delo naprej," je za Go-renjski glas povedal Bojan Lu-skovec, predsednik upraveElektra Gorenjske, ki je sku-paj z dolenjskim podjetjemTPV prejelo tokrat najvišje,srebrno priznanje (slednjepodjetje tudi posebno pri-znanje za izjemne dosežke).Luskovec nadaljuje, da je žesodelovanje izjemno korist-no: "Pri pripravi elaborata sešele zaveš, kaj še manjka priprocesih dela, v dejavnosti.Pri obisku komisije lahko hi-tro opazimo, kako nas vidijodrugi, saj smo sami s svojimdelom velikokrat prehitro za-dovoljni. Tudi če nam ne biuspelo pridobiti priznanja,pa nam je postopek dal mož-nost za izboljšave, boljšo kva-liteto storitev."
Predsednik uprave pravi,da je takšnih možnosti še ve-liko, predvsem v notranjemkomuniciranju, odnosu doodjemalcev, Elektru Gorenj-ski manjka tudi boljša prepo-
znavnost in primerjava s po-dobnimi podjetji. "Pridoblje-no priznanje je rezultat delacelotnega kolektiva, saj vodjane more brez sodelavcev na-rediti nič. Seveda je tudi re-zultat dela prejšnjega vod-stva," še dodaja Luskovec.Bronasto priznanje je prejelopodjetje Sava Hoteli Bled.
"To je naš poskus, da bipodjetja v zasebnem sektorjuin organizacije javnega sek-torja izboljšale poslovanje inpovečale svojo kakovost, stre-mele k odličnosti, saj je to te-meljni garant konkurenčno-sti," je ob predstavitvi nagra-jencev povedala Darja Radić,gospodarska ministrica intudi predsednica odbora zapriznanja. Nagrada za po-slovno odličnost se podeljujena osnovi evropskega mode-
la, po vnaprej znanih kriterijstalnega izboljševanja po-slovnih in drugih procesov."Rast iz preteklosti, ki je te-meljila na zadolževanju innedomišljeni ekspanziji, jeminila, nova rast pa bo mora-la temeljiti na znanju, napo-ru, delavnosti, trajnostnemrazvoju," pa pravi ministerGregor Golobič, kamor spa-da Urad za meroslovje, ki jeorganizator razpisa.
"Polovico točk podjetja aliorganizacije dobijo na osnoviposlovnih rezultatov, zato ne-podelitev glavne nagrade vteh časih ni problem. Tudievropska nagrada že dvakratni bila podeljena. Bolj po-membno je, da bi na razpisusodelovalo več podjetij," pana vprašanje, da je sodelovalozgolj deset podjetij oziroma
organizacij, glavna nagradapa že dve leti ni bila podelje-na, odgovarja predsednik raz-sodniške skupščine VojkoKrižman. Minister Golobičin ministrica Radićeva si bo-sta prizadevala, da bi se na le-tošnji razpis (ta je v teku) pri-javilo čim več podjetij.
In kaj pomeni priznanjeza poslovno odličnost? "Pod-jetja, ki ga prejmejo, ne gra-dijo rezultatov na nizkih pla-čah, neplačevanju dobavite-ljev ali okoljsko spornih po-stopkih dela, celovito si pri-zadevajo, da so odlični, vodi-telji spoštujejo zaposlene insodelujejo z njimi, ti oprav-ljajo kvalitetno delo ali storit-ve, z njimi so zadovoljni kup-ci, posledično pa zaradi do-brih rezultatov tudi lastniki,"pravi Križman.
Najvišje nagrade ni dobil nihčePriznanji za poslovno odličnost tudi v roke Elektra Gorenjske in Sava Hotelov Bled.
Bojan Luskovec, predsednik uprave Elektra Gorenjske, v pogovoru z ministroma GregorjemGolobičem in Darjo Radić / Foto: Gorazd Kavčič
JAVNA PONUDBA ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV
Železniška postaja Jesenice● Poslovni prostor - gostinski lokal v skupni izmeri 170 m2
HrušicaPoslovni prostori z zemljiščem za opravljanje različnih
dejavnosti, skladiščenje:● Objekt v izmeri 275,03 m2
● Objekt v izmeri 259,50 m2
● Objekt v izmeri 24,52 m2
● Objekt z več prostori v skupni izmeri 137,40 m2
Razpisno dokumentacijo lahko resni kandidati prevzamejo v šestih dneh od 14. januarja dalje na sedežu družbe, soba
štev. 631, telefon 01/29 14 232, GSM 051/691-583, dostopna pa je tudi na spletni strani Slovenskih železnic, d. o. o..Sl
oven
ske
žele
znic
e, d
.o.o
., K
olod
vors
ka u
lica
11, L
jubl
jana
Boštjan Bogataj
Ljubljana - "Okrevanje, ki seje začelo lani z odstotno rastjobruto družbenega produkta(BDP), se bo letos nadaljevalo.Naša napoved je, da se boBDP povečal za 2,5 odstotka,rast pa je odvisna predvsemod rasti pri naših partnerjih(Nemčija beleži rekordnorast) in težav na finančnih tr-gih. Seveda pa bo rast precejnižja kot pred krizo, okreva-nje pa počasnejše kot v evrop-skih državah zaradi skromne-ga domačega povpraševanja,"trenutne razmere in napovediza leto 2011 ocenjuje BoštjanVasle, direktor Urada za ma-kroekonomske analize in raz-voj (UMAR).
Dodaja, da si je vlada zada-la rigorozen načrt konsolida-cije javnih financ že v začet-
ku prejšnjega leta, in čepravbo primanjkljaj letošnjegaproračuna manjši od lanske-ga, ne bo tak, kot so si ga za-črtali. "Lahko pa pomembnovpliva na hitrost okrevanjaslovenskega gospodarstva in
umeščenost Slovenije namednarodnih finančnih tr-gih," pojasnjuje direktor.Drugih možnosti kot varče-vanja Vlada po Vasletovemmnenju nima, pozitivni re-zultati pa se bodo pokazali vobdobju treh do petih let.Razmere na finančnih trgihpa so se zadnji mesec v ob-močju evra zaostrile. Rezul-tati kreditiranja so bili zatoslabši kot v letu 2009, slo-venska podjetja pa zelo težkopridobivajo kredite takodoma kot v tujini.
Na vprašanje, ali je zaskrb-ljen nad gospodarskim sta-njem in prihodnostjo v Slo-venije, Vasle odgovarja, da sotrenutni podatki iz gospodar-stva dobri in kažejo na nada-ljevanje rasti, čeprav jospremljajo visoka tveganja."Ukrepi gospodarskega mi-
nistrstva za pomoč gradbeniš-tvu bi lahko pomagali vsemugospodarstvu, rezultati pa bibili lahko vidni že letos," pana nedavno predstavljeneukrepe pravi Vasle in dodaja,da poseg na trg nepremičninne bi bil smiseln, saj pred-stavlja le majhen del investi-cij v gradbeništvu.
"Gradnja infrastrukture biimela več pozitivnih učinkovin čeprav vlada varčuje inniža proračunski primanj-kljaj, je proračun nominalnovišji in gre za projekte več de-narja, zato so ti projekti iz-vedljivi," pa na vprašanje, odkod naj Vlada dobi denar, čevarčuje, odgovarja Vasle. Ko-nec leta se je stabilno stanjena trgu dela močno poslab-šalo. Rezultat je 110 tisočbrezposelnih zaradi stečajevin pokojninske zakonodaje.
Gospodarstvo počasi na boljeOkrevanje Slovenije bo dolgotrajno, odvisno predvsem od držav partneric in finančnih trgov.
Boštjan Vasle / Foto: Tina Dokl
Boštjan Bogataj
Ljubljana - Medtem ko je šeprejšnji teden kazalo, da bodoobvezne garancije za tehnič-ne izdelke v Sloveniji kmalupreteklost, se je ta teden zgo-dil preobrat. Spomnimo, da jepredvsem Zveza potrošnikovSlovenije (ZPS) ostro nastopi-la proti odpravi enoletne ga-rancije. "Menimo, da bi se po-večala prodaja izdelkov slabekakovosti," je pojasnila BredaKutin iz ZPS.
Javna obravnava zakona ospremembah in dopolnitvahZakona o varstvu potrošni-kov pa je sredi tedna za zdajkončala svojo pot. "Nedo-pustno je, da je šla pripravazakona mimo mene in je biltak predlog posredovan v jav-no obravnavo," je mirila Ra-dićeva in se odločila, da bovladi predlagala razrešitevzagovornikov spremembeoziroma odprave obveznegarancije - Petra Vrtačnika,direktorja Direktorata za no-tranji trg, in Mojce Burgar,
direktorice Urada za varstvopotrošnikov. Ministrica jehkrati napovedala, da bopredlagala tudi ukinitev sled-njega urada, del nalog pa boprenesla na nevladne organi-zacije, torej na združenje, kiga vodi Kutinova.
"Pozdravljamo odločitevministrice, da v Slovenijiohranimo instrument obvez-ne garancije, saj ščiti tako po-trošnike kot tudi kvalitetne tr-govce, ki se zavedajo, da lah-ko le s kakovostnimi popro-dajnimi aktivnostmi zadovo-ljijo potrošnike," se je odzvalaBreda Kutin in hkrati pozdra-vila tudi ukinitev Urada zavarstvo potrošnikov, saj naj tane bi opravljal svojih primar-nih nalog. Celo nasprotno,škodoval naj bi interesom po-trošnikov. Direktorica Uradapravi, da sprejema odločitevministrice, in dodaja: "Svojedelo sem opravljala strokovnoin z nobenim ukrepom ni-sem ravnala v nasprotju zosnovnim namenom in pri-stojnostmi Urada."
Ministrica odločila: garancije ostajajo
Naklo
Priznanih 111 milijonov evrov terjatev Mersteela
Katarina Benedik, prisilna upraviteljica Mersteela, je od 153milijonov evrov prijavljenih terjatev (z obrestmi vred 155 mi-lijonov) priznala 111 milijonov evrov terjatev. Največji upnikje matično podjetje Merkur, katerega terjatve znašajo 42 mi-lijonov evrov, vendar jih Benedikova prereka, saj naj bi šloza kapital. Tako je največ terjatev, 35 milijonov evrov neza-varovanih in 134 milijonov evrov zavarovanih terjatev, pri-znala Novi KBM. Gorenjska banka ima za 18 milijonov evrovzavarovanih terjatev, Probanka deset milijonov, Abanka de-vet, NLB pa sedem milijonov evrov. Med dobavitelji Mersteelnajveč dolguje Acroniju (5,4 milijona evrov), Impolu 1,2 milijona in Kovinarju 1,1 milijona evrov. Skupaj je bilo prijav-ljenih skoraj 350 terjatev, ki naj bi jih prisilna upraviteljicaprerekala približno tri mesece, potrditev prisilne poravnavebo zato lahko šele v začetku pomladi. Če bo izglasovana,bodo upniki poplačani 30-odstotno v petih letih. B. B.
Naklo
Merkur lahko končno koristi posojilo
Kranjsko okrožno sodišče je ta teden Merkurju podalo so-glasje za najem 35 milijonov evrov visokega sindiciranegalikvidnostnega posojila bank. S tem denarjem bodo v Mer-kurju zagotovili tako polne police v maloprodajni mreži (to-rej bodo dobaviteljem redno plačevali blago), kot tudi za za-polnitev zalog v skladiščih in za veleprodajo. Ali je denar žena računu Merkurja, nam včeraj ni uspelo izvedeti. B. B.
18GORENJSKI GLAS
petek, 14. januarja 2011KMETIJSTVO [email protected]
Cveto Zaplotnik
Kranj - Ko je Slovenija vstopi-la v Evropsko unijo in naskupni evropski trg, se je prinas močno povečal uvozkmetijskih in živilskih izdel-kov, pri tem pa so tuji po-nudniki hrane namenjali zaprodor na slovenski trg de-narne zneske, ki do desetkratpresegajo celoletne proraču-ne za oglaševanje vodilnihslovenskih družb. Ker to po-dročje doslej ni bilo urejenov skladu s predpisi Evropskeunije in primerljivo z evrop-sko prakso, so na ministr-stvu za kmetijstvo, gozdar-stvo in prehrano pripravilizakon o promociji kmetij-skih in živilskih proizvodov,ki ga je vlada ob koncu lan-skega leta tudi sprejela in po-slala v obravnavo državnemuzboru. Po predlaganem za-konu se bo promocija izvaja-la za mleko, meso, sadje, vrt-nine, oljčno olje, vino inkrušno žito, poleg splošnepromocije (splošnih infor-macij o pridelavi in predela-vi, prehranski koristi, pripo-ročeni rabi) pa bo vključevalatudi promocijo izdelkov izshem kakovosti in izdelkov,označenih s prostovoljnimioznačbami. Do polovice de-narja bo zagotavljala državaiz proračuna, drugo pa bodozbrali kmetje in živilsko pre-delovalna podjetja. Zavezan-ci za plačilo obveznega pri-spevka bodo kmetijska go-
spodarstva in predelovalniobrati, osnova bodo količinekmetijskih pridelkov, odkup-ljene za predelavo, živali, od-kupljene za zakol ali zauslužnostni zakol, ali količi-ne iz interne predelave, pri-spevek pa bodo odvedle klav-nice, mlekarne, predelovalcisadja in vrtnin, oljarne in
vinske kleti. Kmetijska go-spodarstva, ki se ukvarjajo spridelovanjem vrtnin in sad-ja, bodo prispevek plačevalaod površine kmetijskih zem-ljišč in čebelarji od števila če-beljih družin, prispevek pabo pobirala Agencija za kme-tijske trge in razvoj podeže-lja. Višino letnega prispevka
bo določila vlada na predlogsveta za promocijo, v kate-rem bodo poleg zavezancevza plačilo prispevka tudi stro-kovnjaki s področja pridela-ve, predelave, trgovine, pro-mocije, potrošnje ... Za načr-tovanje in izvajanje promoci-je bo skrbel izvajalec, ki ga boministrstvo izbralo za obdo-bje šestih let prek javnegarazpisa.
Po predlaganem zakonunaj bi obvezni prispevek zapromocijo prvič obračunaliletos, prvič pa naj bi promo-cijske aktivnosti v polnemobsegu izvajali v letu 2013,ko naj bi država prispevala2,5 milijona evrov, enak zne-sek pa naj bi zbrali z obvez-nim prispevkom.
Promocija: domače in dobroPo predlaganem zakonu naj bi obvezni prispevek za promocijo kmetijskih in živilskih izdelkov prvičobračunali že letos. Višino letnega prispevka naj bi določila vlada.
Promocija bo potekala za mleko, meso, sadje, vrtnine, vino, oljčno olje in krušno žito.
V sosednji Avstriji promocijske aktivnosti že od leta1995 izvaja neprofitno javno podjetje AMA Marke-ting, ki ima letni proračun dvajset milijonov evrov inzaposluje petdeset ljudi. Za mleko je prispevna stop-nja 2,91 evra na tono, za goveda za zakol 3,63 evra naglavo, za prašiče za zakol in drobnico 0,73 evra na gla-vo, za pridelavo v steklenjaku 726 evrov na hektar, zapridelavo v plastenjaku 508 evrov na hektar ...
120 strani, trda vezava, 20 x 20 cm
Redna cena: 16 EUR
Če knjigo kupite ali naročite na Gorenjskem glasu,
je cena je le 13,50 EUR + poštnina.
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu,
Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite
po tel.: 04/201 42 41 ali na: [email protected].
Avtorica jih je razdelila na: hladne juhe, zelenjavne juhe,
kremne juhe, domače juhe, tuje juhe in juhe, kot so: ajdova
juha, Erikova orehova juha, zeliščna juha ...
V tej knjigi nas avtorica
popelje v čudoviti svet juh.
Predstavljenih je več kot
130 juh za vsak okus in
za vsako priložnost.
Juha lahko predstavlja
lahek obrok, lahko jo
ponudimo kot uvod
v slastno kosilo ali
slovesno večerjo.
Prav tako našim
dragim, kadar zbolijo,
najprej ponudimo
krožnik domače juhe.
ww
w.g
oren
jski
glas
.is
KOMENTARCveto Zaplotnik
O d uveljavitve zakonao ponovni vzposta-vitvi agrarnih skup-
nosti ter vrnitvi njihovega pre-moženja in pravic bo prihod-nji mesec minilo že sedem-najst let, a vendar vsa zemljiš-ča in objekti, pretežno na pla-ninah, tudi na Gorenjskem šeniso vrnjeni nekdanjim lastni-kom. Če bi bila to edina teža-va, bi bili v agrarnih skupno-stih pripravljeni potrpeti, daupravne enote in sodni mlinizmeljejo do konca, a kaj, ko ješe več drugih tegob. Velika te-žava so dedni postopki.
Da je dedne postopke trebaspeljati za vse vrnjeno premo-ženje, je slovenski in evropskistandard, ki pa v primeruagrarnih skupnosti prinašatudi pomembne lastniške invsebinske spremembe. Številosolastnikov se s temi postopkipovečuje in solastniki postaja-jo tudi ljudje, ki s kmetijstvomin pašo na planini nimajo no-bene zveze. Že ime pove, da sobile agrarne skupnosti v prete-klosti namenjene kmetijskimpotrebam, a ob novih lastni-ških razmerjih se lahko zgoditudi to, da bo pri gospodarje-nju s planinami prevladal ne-kmetijski interes. Agrarnihskupnosti, v katerih bi vsi žedo konca speljali dedne po-stopke, verjetno ni ali jih jezelo malo, a postopki so poča-si vendarle potekali, dedičevtudi izplačilo nujnih deleževni pretirano obremenjevalo,saj so planine in gorski pašni-ki veljali za malo vredno ne-premičnino. Ko je geodetskauprava lani jeseni agrarnimskupnostim poslala informa-
tivne vrednosti njihovega pre-moženja, iz katerih je razvid-no, da je tudi kvadratni metersveta na nadmorski višini1700 metrov vreden en, dva,tri evre ali še celo več, je mar-sikateri dedič sklenil, da se de-ležu ne bo odpovedal ali se mune bo odrekel za majhen de-nar. V agrarnih skupnostihzdaj dokazujejo, da so plani-ne in gorski pašniki prevečovrednoteni, a informativniizračuni so že povzročili za-stoj v dednih postopkih.
Agrarne skupnosti so zara-di neživljenjskih zakonskihrešitev v nekaterih primerihtudi opravilno nesposobne.Vzemimo primer agrarneskupnosti, ki ima tristo članovoz. solastnikov. Če želi obnav-ljati hlev za živino, mora zato pridobiti gradbeno dovolje-nje, ki pa ga lahko dobi le, čez obnovo soglašajo prav vsi so-lastniki. Že toliko solastnikovje težko poiskati, a da bi bilipotlej še vsi enoglasno "za", jekar malo verjetno.
In kaj reči na koncu: tisti,ki so pisali zakon, so verjetnoslabo poznali način delovanjaagrarnih skupnosti v preteklo-sti ali pa so namenoma spisa-li takšnega, da so povzročilidovolj skrbi kmetom in dovoljdela uradnikom, notarjem,sodnikom ... Agrarni voz jezdaj že tako daleč na poti docilja, da se ga ne splača obrni-ti nazaj, a s kakšnimi zako-nodajnimi popravki bi mulahko olajšali vožnjo. To za-htevajo tudi predstavniki go-renjskih agrarnih skupnosti,ki so se prejšnji petek zbrali vLomu pod Storžičem.
Agrarni pohabljenec
Bled, Zgornje Gorje
Izobraževanje za kmetijsko okoljske ukrepe
Kmetje, ki so se vključili v katerega od ukrepov Kmetijskookoljskega programa - KOP, se morajo med 1. septem-brom preteklega leta in 31. avgustom tekočega leta udele-žiti izobraževanja, ki skupno traja vsaj štiri ure. Kmetijskasvetovalna služba bo prihodnji teden pripravila takšni izo-braževanji za kmete iz blejske in gorjanske občine - prvobo v torek, 18. januarja, ob 15. uri v dvorani Gozdnega go-spodarstva Bled na Bledu, drugo pa v četrtek, 20. januar-ja, ob 9.30 v Gorjanskem domu v Zgornjih Gorjah. Kmetij-ski svetovalki Tatjana Grilc in Tilka Klinar bosta predstavi-li novosti pri izvajanju ukrepov Kmetijsko okoljskega pro-grama, rešitve za čimboljše skladiščenje in razvoz živin-skih gnojil ter bilanco krme. C. Z.
Srednja vas v Bohinju
Delavnica o turizmu na podeželju
Kmetijska svetovalna služba, Društvo kmečkih žena in de-klet v Bohinju in Turistično društvo Bohinj bodo v sredo,19. januarja, ob 15.30 pripravili v kulturnem domu v Srednjivasi delavnico z naslovom Turizem na podeželju - pričako-vanja potrošnikov. Delavnica naj bi vse, ki se ukvarjajo s tu-rizmom ali to šele načrtujejo, spodbudila k razmišljanju,kako izboljševati in razvijati turistično ponudbo. Vesna Ču-ček iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje bo predstavilamnenja potrošnikov ter negativne in pozitivne primere tu-ristične ponudbe, povedala pa bo tudi, kaj potrošnike naj-bolj prepriča pri izboru lokacije za svoje počitnice, kakšenje najbolj zaželen način rezervacije in kaj jim je v ponudbinajpomembnejše. C. Z.
Žirovnica, Gorenja Dobrava
Rejci drobnice bodo zborovali
Člani dveh gorenjskih društev rejcev drobnice se bodo ta ko-nec tedna zbrali na jubilejnem, desetem občnem zboru. Čla-ni Društva rejcev drobnice Zgornje Gorenjske se bodo da-nes, v petek, zbrali v gostilni Trebušnik v Žirovnici, kjerbodo volili tudi novo vodstvo društva. Rejci iz občin ŠkofjaLoka, Železniki, Gorenja vas in Žiri se bodo na občnem zbo-ru društva zbrali jutri, v soboto, v gostilni Pri Brodarju naGorenji Dobravi, kjer bo za uvod predavanje o novostih napodročju prometa in označevanja drobnice. Člani bodo lah-ko poravnavali članarino za letos v znesku 12 evrov, vsak pabo prejel tudi praktično darilo. C. Z.
Kranj
O obnovljivih virih energije in gozdarstvu
Društvo kmečkih žena Kranj vabi v torek, 18. januarja, ob 10.uri v sejno sobo KGZ Sloga Kranj na predavanje o obnovlji-vih virih energije v kmetijstvu in o gozdarstvu kot dopolnil-ni dejavnosti na kmetiji. Predaval bo svetovalec za kmetijskotehniko Marjan Dolenšek. C. Z.
Ljubljana
Vsebnost dioksina pod dovoljeno mejo
V veterinarski upravi so se zaradi prehranske afere z dioksi-nom v Nemčiji odločili za preiskavo vzorcev izdelkov iz jajc,perutninskega mesa in pripravkov iz perutninskega mesa, kiizvirajo iz nemških obratov. Rezultati so pokazali, da je bilavsebnost dioksina in dioksinu podobnih snovi v vseh preiska-nih vzorcih bistveno pod zakonsko dovoljeno vrednostjo. C. Z.
19GORENJSKI GLASpetek, 14. januarja 2011 REPORTAŽA [email protected]
Alenka Bole Vrabec
M I Z I C A , P O G R N I S E
Jelena Justin
Obisk Višarij je lep v vsehletnih časih. Pozimi so v svo-ji beli preobleki še posebejpravljične. Kljub temu da dovrha vodi kabinska žičnica,se bomo danes do Višarij innaprej na Kamniti lovecpovzpeli kar iz doline, iz vasiŽabnice, po romarski poti.
Peljemo se preko nekda-njega mejnega prehoda Rate-če proti Trbižu. Nadaljujemoskozi mesto in po stari cestiproti Vidmu/Udinam. V dru-gem krožišču zavijemo naprvi izvoz proti Svetim Višar-jam. Pripeljemo do parkiriš-ča pri kabinski žičnici, a mikar nadaljujemo po asfaltira-ni cesti. Po približno 200metrih vožnje smo na križiš-ču, kjer zavijemo desno in tikpred koncem asfalta parkira-mo na urejenem parkirišču.
S parkirišča nadaljujemonaprej po kolovozni poti. Potje trenutno zasnežena, snegaje precej in je shojen, zato jepodlaga trda. Sploh pri sesto-pu so uporabne štirizobe de-reze. Kolovoz se v spodnjemdelu zmerno vzpenja, ko papridemo do prve kapelice, kioznačuje začetek kalvarije,tudi pot postane strmejša.Hodimo skozi Višarski gra-ben. Strmi kolovoz nas pri-pelje do Višarske planine,1570 m. Na planini je nekajhišic, mi pa nadaljujemo
desno in se povzpnemo donaslednjega velikega razce-pa, kjer je kapelica s spomin-skim znamenjem trbiškemualpinistu Luci Vuerichu, kise je lani smrtno ponesrečilpri plezanju v ledenem slapuv Prisojniku. Do sem smopotrebovali dve uri. Levo, obkapelici, gre shojena gaz pro-ti Kamnitemu lovcu. Nekajčasa pot poteka skoraj vodo-ravno, potem pa se začne str-mo vzpenjati in se nato rahlospusti. Če bi hodili poleti, bibili na melišču pod Bera-škim križem. Pred dobrimtednom smo v tem delu pre-čili plazovino in verjetno jetukaj vedno plazovina. Tikpred prečenjem smo si nade-li dereze, saj prej ni bilo po-trebe. Po prečenju plazovinesmo se v okljukih strmopovzpeli do začetka krnicepod Kamnitim lovcem. V po-letnih mesecih gre markira-na pot po desni strani, pozi-mi pa se vzpenjamo cikcak, vokljukih proti skalam, ki jihvidimo nad seboj.
Če razmere dovoljujejo, sedo vrha povzpnemo po gra-pi, ki je v poletnih mesecihzavarovana. Možno je tudi,da se vzpnemo do levega se-dla, s katerega se običajnoturno smuča, in se po grebe-nu povzpnemo do vrha.Zimski vzpon se torej le mi-nimalno razlikuje od pole-tnega vzpona.
Razgled s Kamnitega lovcaje božanski. Kaj več bi si člo-vek še želel, kot pogled nadivja severna ostenja mogoč-nega Montaža, Špika nad Ci-janerico, Špika, Hude Police,na dosegu roke je severnastena Viša, pa Gamsovamati, Mala špica, Divja koza,pred njimi pa Mali in VelikiNabojs. Na levi strani soMangart, Ponce in Jalovec,desno pa Poldašnja špica.Resnično šele na vrhu Kam-nitega lovca, ko se človekovpogled z žarom v očeh obrneproti gorski verigi od Monta-ža do Viša, gorski verigi, ki seje zapisala v srce Juliusa Ku-gyja, čutimo, kako smo ne-močni in majhni v primerja-vi z mogočnostjo narave. Izdoline, do vrha Kamnitegalovca smo potrebovali pri-bližno 3 ure in pol.
Sestopimo po poti vzpona.Sestop terja še več zbranosti
kot vzpon. Na križišču nada-ljujemo po zasneženi cestido Višarij, še prej pa sepovzpnemo do križa, ki stojina vrhu Beračnega kugla,1780 m in od tam sestopimona Višarje.
Svete Višarje so bile za Slo-vence zelo pomembna ro-marska pot, vse do nastankabrezjanske romarske potiverjetno celo najpomemb-nejša. Prepovedi romanja,naravne nesreče in prva sve-tovna vojna, so omajale obis-kovanje Višarij. A Marijinkip je bil vedno rešen in naVišarje dokončno vrnjen leta1925, kjer je še danes. Cerkevkrasijo freske Toneta Kralja.
V dolino z Višarij sestopi-mo po romarski poti, torejpo poti vzpona.Nadmorska višina: 2071 mVišinska razlika: 1252 mTrajanje: 7 urZahtevnost: ★★★★★
Planinski izlet: Kamniti lovec (2071 m) in Beračni kugel (1780)
Zimska pravljicaVišarje so bile stoletja znana slovenska romarska pot. Idila romarske vasice v zimski preobleki je skorajda pravljična, zimski vzpon na sosednji dvatisočak pa zahteva dobršno mero znanja in previdnosti.
Včasih se zgodi, da se namvstajanje v nedeljo zavleče - izkakršnega koli vzroka že. Po-navadi za to ni krivo sonce,ampak resnična utrujenost,udobna lenobnost, koncert obušesu, ko nam, ujet na zgoš-čenko, igra najljubši orkester,lahko nas pod odejo zadržidobra knjiga ali pa toplo, ne-žno človeško bitje in še kaj ...In če se je že dan začel lepo, siprivoščimo lepo nadaljevanje- tudi za lepo pogrnjeno mizoz dobrim poznim zajtrkom,po katerem bomo pripravljenina različne nedeljske podvige.Lahko uživamo sami, lahkopovabimo prijatelje ...
Vitaminski odriv
Za 4 osebe potrebujemo: 2veliki pomaranči, 1 grenivko, 2pretlačena kivija, nekaj kapljiclimonovega soka, 2 dl ananaso-vega soka, 4 rezine pomaranče.
Sok sveže stisnjenih po-maranč in grenivke, pretla-čen kivi in ananasov sok ternekaj kapljic limonovegasoka zmiksamo, nalijemo vgloboke kozarce, ki jih okra-simo z rezino pomaranče, inpostrežemo.
Losos s hrenom
Za 4 osebe potrebujemo: 1žlica hrena v smetani, 2 žlicikisle smetane, sok pol limone,ščepec popra, 120 g prekajene-ga lososa, 10-12 sirovih kreker-jev ali tenke, majhne rezinepolnozrnatega kruha, 1 šopekdrobnjaka.
V skledi zmešamo hren,kislo smetano, limonov sok,ščepec popra in po potrebiščep soli. Na krekerje oziro-ma kruhove rezine garnira-mo kosce lososa, jih okrasi-mo s hrenovim namazom inpotresemo z drobnjakom, ki
ga na drobno nastrižemo sškarjami.
Rahlo umešana jajca
Za 4 osebe potrebujemo: 4jajca, 4 žlice smetane, 2 mes-nata paradižnika, 2 žlici mas-la, 1 čebulo, 2 žlici na kockenarezane šunke ali rdeče pa-prike, 1 žlico sesekljanega pe-teršilja.
Paradižnik križno zareže-mo, prelijemo s kropom, mal-ce počakamo in ga olupimo.Nato odstranimo peščice inparadižnik zrežemo na majh-ne kocke. V skledi zmešamojajca, smetano in ščep soli. Vponvi segrejemo maslo in nanjem rahlo popražimo sesek-ljano čebulo in na kockice na-rezano šunko ali rdečo papri-ko. Potem dodamo paradiž-nik, malce podušimo in preli-jemo z jajčno zmesjo. Rahlomešamo, dodamo peteršilj,
še nekajkrat previdno preme-šamo in postrežemo na ogre-tih krožnikih.
Ruska čokolada
Za 4 osebe potrebujemo: 4skodelice mleka, 3 žlice kaka-va, 2-3 žlice sladkorja, 8 cl vod-ke, 4 kupčke stepene sladkesmetane, 4 majhne lističe meli-se (če jo gojite na oknu).
Mleko zmešamo s kaka-vom in sladkorjem in segre-jemo, vendar ne sme zavreti.V visoke skodelice nalijemovodko in prelijemo s kaka-vom. Na vrh damo še kup-ček sladke stepene smetanein listič melise, če jo imamo.
Limonine rezine
Za 4-6 oseb potrebujemo: 2plošči zamrznjenega listnategatesta, 50 g sladkorja, 100 g zmle-tih lešnikov, 2 rumenjaka, 1 ne-
škropljeno limono, 2-3 žlice li-monove marmelade ali želeja.
Testo odtalimo in ga raz-valjamo na dvojno dolžino.Pečico ogrejemo na 220 sto-pinj Celzija. Sladkor, man-dlje in 1 rumenjak zmeša-mo. Ostrgamo lupinico pollimone in nato iztisnemosok. Lupinico in sok vmeša-mo v testo. Pekač poškropi-mo z vodo in položimo nanjeno testeno ploščo. Po sredi-ni namažemo nadev. Robo-ve namažemo z rumenja-kom. Nato testeno ploščo znadevom prekrijemo z dru-go in na robovih močno stis-nemo. S preostalim rume-njakom premažemo vrhnjoploščo. Pečemo 15-18 minut.
Marmelado ali žele segre-jemo in mešamo, da postanezmes gladka, nato z njo pre-mažemo sladico. Ohlajenonarežemo na koščke.
Pa dober tek!
Vzpon čez plazovino in proti krnici pod vrhom / Foto: Jelena Justin
Idilična podoba Višarij; desno je Kamniti lovec, levo zadajpa Mangart in Jalovec. / Foto: Jelena Justin
Pogled proti vrhu Kamnitega lovca / Foto: T. K
Nedeljski pozni zajtrk
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, Jesenice
Resnico pozna leavtor, drugibodimo ...
V prispevku z naslovomIgra številk v Železnikih in ko-mentarju na omenjeni prispe-vek v pismu bralcev z naslo-vom Kdo je na seji zavajal, av-torja Janeza Ferlana (v nada-ljevanju avtor), lahko prebere-mo razsodbo razsodnika, kizna ločiti med zlom in do-brim, brez napak in pomanj-kljivosti. Sprašujemo se, kdo jeizgubil zgodovinski spomin.Po mnenju in zapisu avtorjaje razsodba lahko pravična le vprimeru, ko gre za pravilno od-ločitev, če je drugačna, ni pra-va.
Če hočemo podrobneje osve-tliti že omenjeni prispevek inkomentar v pismu bralcev, po-tem vam moramo obrazložitinekaj stališč in zgodovinskihdejstev, ki bodo spremenila av-torjevo pisanje in njegovo ugo-tovitev o nedemokratičnempredlogu komisije za mandat-na vprašanja, volitve in imeno-vanja (v nadaljevanju:KMVVI).
Omenili bi le leto 2006. Izzapisnika pod 4. točko 2. redneseje občinskega sveta občine Že-lezniki, ki je bila v četrtek, 14.decembra 2006, lahko razbere-mo, kako je potekalo imenova-nje v odbore občinskega sveta.V tem primeru avtorja komen-tarja sprašujemo, ali meni, daje bil predlog KMVVI in sklepobčinskega sveta občine Želez-niki demokratičen, ali vsebujevoljo predlagateljev in ali je bilupoštevan volilni izid. Kratkaobrazložitev, iz opozicije je bilv odbor za komunalno dejav-nost in varstvo okolja, ki štejeenajst članov, imenovan le enpredstavnik, prav tako je bilimenovan le en predstavnik vodbor za družbene dejavnosti,ki je štel sedem članov.
Na tej osnovi se nam postavivprašanje, zakaj leta 2006 pod
vodstvom avtorja KMVVI inobčinski svet občine sprejel tak-šen sklep, danes pa imajo pov-sem drugačno stališče. Ugotav-ljamo tudi, da je bil tokratnipredlog KMVVI in sklep ob-činskega sveta veliko bolj odrazrezultata volitev, kot iz sklepaiz leta 2006.
Za celovito prepričanje v našprav, pripravljamo spletni portal, kjer bo takšna zavaja-nja mogoče preveriti na podla-gi zgodovinskih dejstev inuradnih zapisov. Mnenjasmo, da bodo le tako bralcilahko preverili, kaj je res in kajni.
Sprašujemo se, komu kori-stijo takšna zavajanja, saj šte-vilni še niso izgubili zgodovin-skega spomina, medtem koimajo nekateri z njim velike te-žave.
Tajništvo Premika
PopravekVašemu novinarju Simonu
Šubicu se je v članku znaslovom Povolilna mate-matika, Gorenjski glas, 7. jan-uarja 2011, zapisalo: "MarjanRopotar (predlagan s straniListe za razvoj vasi pod Kr-vavcem) je zamenjal brataAleša Ropotarja (predlog ListeZa Vas), kar ne drži. MarjanRopotar je namreč član ListeZa Vas, nenazadnje je bil svet-nik liste v preteklem mandatu,medtem ko je brat Aleš kan-didiral na Listi za razvoj vasipod Krvavcem. V odboru zanegospodarstvo bo tako sedelAleš in ne Marjan Ropotar.
A nič ne de, čeprav smoLista Za Vas na predlog žu-pana tako ostali brez članaodbora, smo vseeno veseli, dabo "naše" mesto zasedel ravnoAleš Ropotar. Oba Ropotarjasta namreč 'fejst' fanta.
Marko Bolka, Lista Za Vas
20 petek, 14. januarja 2011GORENJSKI GLAS
[email protected], KAŽIPOT
JANEZ ROZMAN S.P. - ROZMAN BUS, WWW.ROZMANBUS.SI, TEL.: 04/53 15 249:TRST: 20. 2.; MADŽARSKE TOPLICE: 29. 1. 2.; 3. - 6. 3. (pustovanje); BANJA VRUČICA: 21. - 28. 3.; BIOTERME: 13. - 15. 2.; BERNARDIN: 13. - 16. 3.
HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Bleiweisovi cesti 4, v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat.
Triglavska tržnica, SOS in BrihtaBled - V soboto, 15. januarja, Triglavski narodni park med 10.in 12. uro vabi na januarsko Triglavsko tržnico pred Info sre-diščem TNP Triglavska roža na Bledu in program SOS, ob11. uri pa na vzporedni družinski program Brihta. V progra-mu SOS (Spoznavam, Občudujem, Spoštujem) bodo pred-stavili tečaj pletenja nogavic iz domače volne. Male Brihtepa bodo ob 11. uri raziskovale čudoviti svet snežnih krista-lov.
Odprtje 16. Memoriala Danilo ReBled - Triglavski narodni park vabi na odprtje 16. MemorialaDanilo Re - srečanja parkovnih nadzornikov zavarovanih ob-močij v Alpah, ki bo 20. januarja, ob 19. uri na Olimpijskemtrgu pri Ledeni dvorani na Bledu. Na slovesnosti, ki jo pri-pravljajo v sodelovanju z godbo Gorje, bodo pozdravili večkot 150 parkovnih nadzornikov alpskih držav, ki se bodo 21.in 22. januarja ekipno pomerili v športnih tekmovanjih naVoglu in na Pokljuki.
Delavnica za otrokeGorenja vas - V knjižnici se bo v ponedeljek, 17. januarja, ob17. uri začela delavnica za spretne prste z naslovom Pticepozimi. Primerna je za otroke, ki so stari od 4 do 10 let.
Na Veliko planinoKranj - Planinsko društvo Kranj in Planinska sekcija Pred-dvor vabita v soboto, 22. januarja, na zimsko turo na Velikoplanino. Izhodišče bo na Kranjskem Raku, vzpon bo trajaldobri dve uri. Prijave in dodatne informacije: Janez Planinc,tel.: 040/260 930 do srede, 19. januarja.
Kamnik-Stari gradKranj - Pohodniki kranjskih upokojencev vabijo v četrtek, 20.januarja, na pohod Kamnik-Stari grad, ki bo trajal približnodve uri in pol. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisar-ni do ponedeljka, 17. januarja.
Kopanje v PortorožuBitnje, Stražišče - Društvo upokojencev Bitnje-Stražišče vabiv torek, 25. januarja, na kopanje v hotel Bernardin. Prijave invplačila sprejemajo v času uradnih ur v ponedeljek, 17. janu-arja, v društveni pisarni v Spodnjih Bitnjah in v sredo, 19. ja-nuarja, v Šmartinskem domu v Stražišču. Prijavite se lahkotudi po telefonu 041/706 673 ali 04/2310 061 pri Mariji Bo-gataj do zasedbe avtobusa. Zadnji rok vplačila je ponede-ljek, 24. januarja.
Obisk lončarskega ateljejaBitnje, Stražišče - Društvo upokojencev Bitnje-Stražišče vabiv sredo, 26. januarja, ob 18. uri na obisk v lončarskem atelje-ju Janje Proj Pagat ART, Zgornje Bitnje 146a.
Tridnevno letovanje v IzoliBitnje, Stražišče - Društvo upokojencev Bitnje-Stražišče vabina tridnevno letovanje v hotelu Delfin v Izoli, od 10. do 13.marca. Prijave in vplačila bodo začeli zbirati v ponedeljek,17. januarja, v društveni pisarni v Bitnjah in v sredo, 19. ja-nuarja, v Šmartinskem domu v Stražišču. Možne so tudi te-lefonske prijave na številko 041/706 673 ali 04/2310 061. Zadnji dan prijave je 16. februar, zadnji dan vplačila pa 2.marec.
Po poti kulturne dediščineBitnje, Stražišče - Društvo upokojencev Bitnje-Stražišče obslovenskem kulturnem prazniku vabi 8. februarja na ogledznamenitosti Radovljice, na proslavo v Vrbi, multivizijo v Ži-rovnici in kosilo pri Trebušniku. Prijave in vplačila od pone-deljka, 17. januarja, v društveni pisarni v Bitnjah in v sredo,19. januarja, v Šmartinskem domu v Stražišču. Možne sotudi telefonske prijave na številko 031/585 598 ali 04/2312064 ali na tel. številko društva 040/350 589 do zasedbe av-tobusa.
IZLETI
PRIREDITVE
ww
w.p
gk.s
i
Hiša Kulture GG Razstava karikatur Aljane PrimožičTorek, 18. januarja 2011, ob 18. uri v avli Gorenjskega glasa
Aljana se je rodila leta 1954 v Ljubljani, kjer je končala šolo za oblikovanje in dva letnikaAkademije za likovno umetnost. Najprej je bila zaposlena v Gorenjskem tisku, nato kot kon-strukterka embalaže v Iskri Ero. Karikature je od začetka risala bolj za "štos" in hobi, ki pa jekonec 80. let prerasel v poklic. Poleg karikatur za različne časopise je Aljana risala tudi karikature- ilustracije za številne brošure, pratike in knjige z različnih področij. Njene karikature najdemov knjigah vicev, humoresk in aforizmov, kjer kot pika na i popestrijo že sicer humorno vsebino,ter na drugi strani v "smrtno resnih" strokovnih knjigah, v katerih skrbijo za poživitev ... Izbornjenih karikatur je izšel v knjigi Heksenšusi. Aljana svoje karikature vrsto let objavlja tudi v prilo-gah Gorenjskega glasa, Kranjčanki in Kranjskem glasu. O odmevnosti njenega ustvarjanja pričatudi njena uvrstitev med kandidatke za Slovenko leta 2005.
Vabljeni na odprtje razstave, pogovor in srečanje z avtorico karikatur AljanoPrimožič, ki bo v torek, 18. januarja2011, ob 18. uri v avli Gorenjskegaglasa. Nasvidenje v torek, vstop je prost!
Od avtomehanika do æivinozdravnika
se skozi poklice abeceda premika
Marija Makaroviœ
Jana Dolenc
Čudovita knjiga
s prisrčnimi situacijskimi
ilustracijami, napisana
v verzih, otrokom
predstavi poklice na
vse črke naše abecede:
od avtomehanika do
živinozdravnika se
skozi poklice
abeceda premika!
Otroci si bodo
izbrali najljubši
poklic in
se rimo naučili
na pamet ...
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu,
Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel.:
04/201 42 41 ali na [email protected].
Trda vezava, 26 strani. Redna cena 14,90 EUR.
Če knjigo kupite ali naročite na Gorenjskem glasu,
je cena le 9 EUR + poštnina
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
[email protected], 14. januarja 2011GORENJSKI GLAS KAŽIPOT
LOTO
Rezultati 4. kroga - 12. januarja 2011
12, 18, 22, 27, 30, 31, 33 in 21
Lotko: 7 1 4 8 3 2
Loto PLUS: 5, 12, 17, 18, 25, 30, 35 in 31
Sklad 5. kroga za Sedmico:250.000 EUR
Sklad 5. kroga za Lotka:166.000 EUR
Sklad 5. kroga za PLUS:70.000 EUR
Zaposlimo:
ADMINISTRATORJA (-KO) Kraj zaposlitve: Tržič Formalno: najmanj srednja izobrazba (ekonomsko komercialnitehnik ali podobno)Pričakujemo: komunikativnost, urejenost, natančnost, samo-stojnost, dobro poznavanje Microsoft Office, prednost pozna-vanje programa VascoNudimo delo: administracija podjetja, fakturiranje, knjiženjezalog, saldakonti kupcev, sprejemanje telefonskih klicev, telefonska izterjava, plačilni promet, pošiljke (sprejem in odda-janje), sprejemanje in reševanje reklamacij, priprava in obdela-va podatkov za obračun plač, izdelava rednih in izrednih poro-čil za poslovodstvo, ostala dela po navodilih poslovodstvaOstalo: S kandidatom se bo sklenila pogodba o zaposlitvi zadoločen čas 18 mesecev, z 2-mesečno poizkusno dobo. Rok zaoddajo prošenj je do 31. januarja 2011. Prošnje pošljite na naslov družbe: Geox, d. o. o., Cesta na Loko 11, 4290 Tržič, s pripisom NE ODPIRAJ - RAZPIS.
GEOX trgovsko podjetje d.o.o. Cesta na Loko 11, 4290 Tržiče-pošta: [email protected]
Iščete nov dom ali kupca za svojo nepremičnino? Oddajate ali najematestanovanje, hišo ali poslovni prostor?
Celovita rešitev na enem mestu. Za vas delamo
Aktivno - Jasno - PreudarnoAJP d.o.o. Kranj,Koroška cesta 2, 4000 Kranjgsm: 031/330 - 040, tel.: 04/20 28 223,e-pošta: [email protected]
STAVBNO ZEMLJIŠČE PRODAMOKOROŠKA BELA - 485 m2 za izgrad-njo enodružinske hiše. Cena: 38.000EUR.HIŠO PRODAMOKOROŠKA BELA - 121 m2, starejša de-loma obnovljena (inšt., kopalnica)hiša P+M z zidano garažo na 1.124 m2zemljišča. Cena: 150.000 EUR.TRBOJE - 140 m2 (P+M) zasnovanakot energijsko varčna hiša (zidaki,stavbno pohištvo, predvideno je ogre-vanje in prezračevanje s toplotno čr-palko). Zemljišče 610 m2, III. PGF spriključeno vodo in elektriko. Cena:198.000 EUR. Možna je zamenjava zadrugo nepremičnino z doplačilom.Za informacije o ostali ponudbi obišči-te www.ajp.si
www.a jp .s i
OSMRTNICA
Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec
Oto Gaber
Na zadnjo pot ga bomo pospremili danes, 14. januarja 2011, ob 15.45 na Mestnem pokopališču v Škofji Loki. Do pogreba leži v tamkajšnji mrliški
vežici. Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Elektro Gorenjska, d. d.
OSMRTNICA
Umrl je
Vinko Tušekakademski slikar
Ustanovni član Likovnega društva Kranj - dolgoletni predsednik, nagrajenec Prešernovega
sklada in nagrajenec Mestne občine Kranj.Člani Likovnega društva Kranj ga bomo ohranili
v trajnem spominu.
Likovno društvo Kranj
Nočni pohod na Jureževo planinoGozd-Martuljek - Planinsko društvo Gozd-Martuljk vabi nanočni pohod na Jureževo planino jutri, v soboto, 15. januar-ja. Informacije in prijave do petka, 14. januarja: Majda051/336 635, Renata 031/532 963.
Od Term Snovik do cerkvice sv. MiklavžaŽirovnica - Pohodna sekcija Društva upokojencev Žirovnicavabi v torek, 18. januarja, na pohod od Term Snovik do cer-kvice sv. Miklavža na Gori (757 m). Nezahtevne hoje bo 3 do4 ure. Prijave sprejema Drago Kajdiž, tel.: 5 801 469, gsm:031/535 799.
Pohod na Kriško goroJesenice - Planinsko društvo Jesenice organizira v nedeljo,30. januarja, pohod na Kriško goro. Pot je lahka in traja od 4do 5 ur. Prijave z vplačili sprejemajo na upravi društva do za-sedbe kombija.
Na VišarjeRadovljica - Planinsko društvo Radovljica, Vodniški odsek,organizira 22. januarja turo na Višarje. Hoje b za 6 ur, izho-dišče bo Žabnica. Prijave sprejemajo po telefonu 031/345209 ali 531 55 44 v sredo in četrtek od 18. do 19. ure.
Proučevanje Svetega pisma Kranj - Društvo prijateljev Svetega vabi jutri, v soboto, 15. ja-nuarja, ob 9. uri v Dom krajanov Primskovo na proučevanjeSvetega pisma z okvirno temo Duhovno prebujenje. Razgo-vor bo povezovala Jelena Ostojić.
Kronične bolezni venPreddvor - Predavanje na temo kronične bolezni ven v torek,18. januarja, v Domu krajanov Preddvor pripravljata Društvobolnikov z osteoporozo Kranj in Krajevni odbor Rdečega kri-ža Preddvor.
Biodinamična priprava zemlje in komposta Gorenja vas - V osnovni šoli Ivana Tavčarja bo v ponedeljek,17. januarja, ob 17. uri predavanje Kako lahko sami pridela-mo zelenjavo, sadje, seno brez kemije in umetnih gnojil zzdravilnimi rastlinami. Predavali bosta Mihaela Zalokar,predsednica društva Ajda Gorenjska, in Monika Brinšek, čla-nica Ajde Gorenjska.
Merjenje sladkorja, tlaka in holesterolaPrimskovo - Krajevna organizacija Rdečega križa na Primsko-vem vabi krajane na izredno brezplačno merjenje krvnega slad-korja, tlaka in holesterola, ki bo potekalo jutri, v soboto, 15. ja-nuarja, od 8. do 10. ure v Domu krajanov na Primskovem.
Vadba teka na smučehBitnje, Stražišče - Društvo upokojencev Bitnje-Stražišče vabina rekreativno vadbo teka na smučeh. Vse, ki bi želeli sode-lovati, vabijo jutri, v soboto, 15. januarja, ob 10. uri v Šmartin-ski dom, da se dogovorite o delovanju, saj prihajajo tekmo-vanja v smučarskih disciplinah tudi med društvi upokojencevGorenjske. Informacije po telefonu 041/253 366 (Janez Arh).
Zimska šola gorništvaKranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi svoje člane in osta-le planince na zimsko šolo gorništva, ki bo v torek, 25. janu-arja, med 17. in 20. uro v sejni sobi Planinskega društva IskraKranj na Laborah (lokacija Iskratela, stranski vhod) ter v so-boto in nedeljo, 29. in 30. januarja, na Krvavcu v zavetišču
OBVESTILA
PREDAVANJA
GRS. Informacije in prijave: Marjan Ručigaj, tel.: 041/350204, e-naslov: [email protected]; Stanko Dolenšek, tel.:040/206 164, e-naslov: [email protected]; obsredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, na Laborah. Rok zaprijave je vključno srede, 19. januarja, oz. do zasedbe mest.
Tečaji tradicionalnega znanja 2011: pletenje volnenih nogavicBled - Tečaj pletenja volnenih nogavic iz domače volne je prviizmed treh tečajev tradicionalnega znanja TNP v letu 2011. Te-čaj se bo začel v torek, 18. januarja, ob 18. uri v prostorih Infosredišča TNP Triglavska roža na Bledu. Prijave sprejemajo do15. januarja 2011 na tel. št.: 04/5780 200 ali 04/5780 245.
Brezplačna delavnica joge in sprostitveBled - Društvo BMC, blejski mladinski center, obvešča, dabo danes, v petek, 14. januarja, ob 19. uri v prostorih BMC-ja, Športna dvorana Bled, vhod zgoraj, z Olimpijskega trga,delavnica z naslovom Uravnoteži svoje telo in um - narediPrvi korak. Brezplačna delavnica Fundacije Art of Livingvključuje jogo, dihalne vaje in sprostitev.
Skupni Božično-novoletni koncertBrezje - Skupni Božično-novoletni koncert OPZ Marije Po-magaj Brezje, MoPZ Triglav Lesce, MePZ A. T. Linharta Ra-dovljica in Mešane skupine Triglavski zvonovi Dovje-Mojs-trana bo v nedeljo, 16. januarja, ob 17. uri (po sv. maši) v Ba-ziliki Marije Pomagaj na Brezjah.
Ti nori tenorjiRibno - Gledališče Belansko, ki deluje v okviru Kulturnegadruštva Bohinjska Bela, bo gledališko predstavo Ti nori te-norji uprizorilo danes, v petek, 14. januarja, ob 19. uri v Za-družnem domu v Ribnem.
Čaj za dve Primskovo - Jutri, v soboto, 15. januarja, bo ob 19.30 v Domukrajanov na Primskovem s komedijo Toneta Partljiča Čaj zadve gostovalo gledališče Toneta Čufarja z Jesenic.
Agencija za ločitveSveti Duh - Jutri, v soboto, 15. januarja, bo ob 19.30 drugaabonmajska predstava v kulturnem domu pri Sv. Duhu. Go-stuje Gledališče Koper s komedijo Agencija za ločitve. Igra-ta Nataša Tič Raljan in Gašper Tič.
MarkolfaBohinjska Češnjica - Kulturno društvo Rudija Jedretiča Rib-no vabi v nedeljo, 16. januarja, ob 19. uri v dvorani Gasilske-ga doma v Bohinjski Češnjici na ogled komedije z naslovomMarkolfa.
Vstajenje Jožefa ŠvejkaVisoko - Kulturno umetniško društvo Valentin Kokalj Visokovabi na ogled prve premiere po 15 delih domačega društva,satirične komedije Vstajenje Jožefa Švejka. Premiera bo jutri,v soboto, 15. januarja, ob 19.30, ponovitev pa v nedeljo, 16.januarja, ob 19. uri v Domu krajanov Visoko.
Lesena pečPreddvor - Dramska skupina Pod stražo KD Cerklje vabi vKulturni dom Preddvor na ogled njihove uspešnice, Jalnoveburke v treh dejanjih Lesena peč. Predstava bo jutri, v sobo-to, 15. januarja, ob 19. uri v Kulturnem domu Preddvor.
PREDSTAVE
KONCERT
Sponzor nagradne križanke, ki je bila objavljena v Gorenjskem glasu vtorek, 23. novembra 2010, je bilo podjetje Kolosej De Luxe. Nagrajenci so:1. Kino kartica Joker s šestimi vstopnicami: Marjeta Drobnič, Škofja Loka;2. Kino kartica Joker s štirimi vstopnicami: Marjan Korbar, Bežigrad; 3.Kino kartica Joker z dvema vstopnicama: Igor Fakin, Kranj. 4., 5. in 6. na-grado, ki jih podeljuje Gorenjski glas, prejmejo: Olga Repinc, Jesenice;Mateja Zupan, Radovljica in Majda Jelenc Žiri;
Sponzor nagradne križanke, ki je bila objavljena v Gorenjskem glasu vtorek, 14. decembra 2010, je bilo podjetje LES 3 iz Kranja. Nagrajenci so: 1.nagrada bon za nakup v vrednosti 40 EUR: Danica Berce, Škofja Loka; 2.nagrada bon za nakup v vrednosti 30 EUR: Marija Perčič, Kranj; 3. nagradabon za nakup v vrednosti 20 EUR: Zdenka Černigoj, Tržič. 4., 5. in 6. na-grado, ki jih podeljuje Gorenjski glas, prejmejo: Anton Košnjek, Naklo; Son-ja Šter, Kranj in Boris Kokalj, Preddvor.
Nagrajenci križanke Zavod za turizem Kranj, ki je bila objavljena v Gorenj-skem glasu 17. decembra, so: 1. nagrado: 1x vikend z Opel Astro - nagra-do podarja Avtotehna VIS, prejme Marija Urh, Radovljica; 2. nagrado: 1xvikend s chevrolet Cruze - nagrado podarja Avtotehna VIS, prejme MihaŽnidar, Kranj; 3. nagrado: 1x dan z Opel Insignio - nagrado podarja Av-totehna VIS, prejme Jože Kocjančič, Radovljica; 4. nagrado: promocijski
paket - nagrado podarja Adriatic Slovenica, prejme Julka Aljančič, Naklo;5. nagrado: promocijski paket - nagrado podarja Adriatic Slovenica, prej-me Miro Primožič, Škofja Loka; 6. nagrado: promocijski paket - nagradopodarja Adriatic Slovenica, prejme Živa Janc, Tržič.
Sponzor nagradne križanke, ki je bila objavljena v Gorenjskem glasu v pe-tek, 24. decembra 2010, je bilo podjetje Komunala Tržič, d. o. o. Nagrajenciso: 1. nagrada - božično presenečenje: Marija Homan, Škofja Loka; 2. nagra-da - dve brisači: Magda Pogačnik, Jesenice; 3. nagrada - majica: Janez Kunšič,Mojstrana. 4., 5. in 6. nagrado, ki jih podeljuje Gorenjski glas, prejmejo: Milica Pobežin, Tržič; Lojzka Taler, Zg. Gorje in Nada Zupan, Žirovnica.
Geslo nagradne križanke iz Gorenjskega glasa št. 103 (28. decembra2010) se glasi: Bled, podoba raja. Nagrajenci so: Ivanka Justin, Žirovnica;Marjeta Povšič, Kranj in Melita Vovk, Bled. Čestitamo! Nagrajenke bodonagrade prejele po pošti.
Geslo silvestrske nagradne križanke iz zadnje številke Gorenjskega glasalansko leto je: Prijazno novo leto vam želimo, polno zdravja in sreče. Na-grajenci so: Franc Horvat, Vodice; Ludvik Mlinar, Kranj in Uroš Ropret,Šenčur. Čestitamo! Nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti.
22 MALI OGLASI [email protected] GLAS
petek, 14. januarja 2011
NEPREMIČNINESTANOVANJAPRODAM
GARSONJERO v Radovljici, 30 m2,obnovljena, ☎ 04/57-23-564,040/652-460
11000153
GARSONJERO na Hrušici, 23 m2, ☎031/292-942
11000179
ODDAM
ENOSOBNO stanovanje v Ljubnem,samski osebi s 6-mesečnim predplači-lom najemnine, ☎ 040/389-518
11000132
ENOSOBNO stanovanje na Planini vKranju, za daljše obdobje, opremljeno,☎ 041/333-630, 040/641-483
11000198
HIŠEODDAM
POLOVICO hiše z vrtom in garažo vRadovljici, zelo ugodna lokacija, ☎041/663-335 11000138
VIKENDI, APARTMAJIPRODAM
VIKEND z vinogradom v bližini Trebnje-ga, 52.000 EUR, ☎ 041/760-293
11000191
POSESTIPRODAM
ZAZIDLJIVO parcelo, Sv. Duh -Šk.Loka, ravna sončna ob lokalni ce-sti, 800 m2, ☎ 041/444-494
11000219
NAJAMEM
KMETIJSKO zemljišče, relacija Pred-dvor - Kranj - Cerklje, ☎ 030/628-539 11000192
POSLOVNI PROSTORIKIOSK s hitro prehrano v Kranju prodam alioddam v najem, ☎041/756-737 11000005
KUPIM
PROSTOR primeren za obrt - zoboteh-niko, najraje v Kranju Primskovo, ☎041/826-863 11000155
ODDAM
POSLOVNI prostor za mirno dejav-nost, 40 m2 na Planini, ☎ 040/538-533 11000025
GARAŽEODDAM
GARAŽO v Kranju - Planina, ☎ 04/25-31-502, 040/296-753 11000232
MOTORNAVOZILAAVTOMOBILIPRODAM
ODKUP, PRODAJA rabljenih vozil, go-tovinski odkup, prodaja na obroke,MEPAX, d. o. o., Planina 5, Kranj, ☎041/773-772, 040/773-772 11000016
AUDI A4 1.9 TDi, l. 00 66 kW avant, reg.do 10/11, ohranjen, cena: 4.200,00EUR, ☎ 051/682-989 11000133
DAEWOO Lanos, 1.5 bencinar, l. 00,☎ 031/505-206 11000207
FIAT Stilo 1.9 JTD, l. 03, 105.000 kmprvi lastnik, cena: 4.200,00 EUR, ☎031/525-273 11000214
PEUGEOT Boxer in renault 5 v voz-nem stanju, ☎ 041/760-801 11000143
RENAULT clio 1.2, 16 V, 53.000 km 5vrat, klima, servisna knjiga, nekaram-boliran, ☎ 031/751-405 11000162
SUZUKI ignis 4x4, l. 05 z vso opremo,☎ 031/201-393 11000157
GOLF II diesel, l. 91 5 prestav, ☎040/328-327 11000186
VOLVO V 70 AWD, avtomatic, l.12/01, 140.000 km z opremo, lepoohranjen, kovinsko moder, ☎041/241-953 11000210
AVTODELI IN OPREMAPRODAM
GUME, nove, letne 215/60R16 95 HGoodyear, ☎ 04/53-10-229, 041/815-311
11000177
LETNE nove gume 195/65R15 Conti-nental, 4 kom, cena 42 EUR/kom, ☎041/971-250 11000182
PLATIŠČA, GUME za različne avte,akumulatorji rabljeni, nov 75 AH z ga-rancijo 3 leta, ☎ 041/722-625
10006960
TEHNIKAPRODAM
TELESKOP, Bušel, povečava 15 -45x60, priloženo tudi stojalo, ☎040/282-485 11000128
GSM NOKIA 6500 slide in SamsungSGH - U 700, stara dve leti, kot nova,☎ 040/551-989
11000176
PANASONIC, analogni telefon KX-TS500 FXB in mobitel Nokia 1600, ☎031/209-241 11000164
STROJIIN ORODJAPRODAM
GRAFIČNA preša 390 EUR, modelir-na plošča 90 EUR kiparsko - graverskivoz, ☎ 040/609-604 11000142
KOMPRESOR 300 l, malo rabljen, Ber-gant, ☎04/20-12-193, 040/795-615
11000088
RAZNO merilno in rezilno orodje zakovinarje (strugarje, rezkalce), ☎040/710-032
11000130
STABILNI, vrtalni stroj Dalmastroj MK4, ☎ 031/862-719
11000152
TURBINO pelton, moči 22 kW, ☎041/694-285 11000151
KUPIM
MIZARSKO podajalno za na frezar, ☎031/578-840 11000225
GRADBENIMATERIALGRADBENI MATERIALPRODAM
SUHE, lepe, smrekove in hrastove plo-he ter ročni voziček dirco, ☎031/511-102
11000160
SUHE hrastove plohe in smrekove de-ske, deb. 40 mm, ugodno, ☎040/223-642
11000221
STAVBNO POHIŠTVOPRODAM
NOVA, VHODNA vrata s podbojem,20% ceneje, ☎ 041/271-953
11000211
KURIVOPRODAM
DRVA - metrska ali razžagana, možnadostava, ☎ 041/718-019 10007160
BUKOVA drva za kurjavo, razžagana,briketi za ogrevanje in peleti, ugodno,☎ 040/427-022
10007093
BUKOVA drva, cena 55 EUR, mešanadrva, cena 40 EUR, možnost razrezain dostave, ☎ 040/338-719
10007161
BUKOVA drva, rajkle in butare za kruš-no peč ter betonski mešalec, ☎031/201-393
11000154
LESNE brikete za kurjavo, 04/53-31-648, ☎ 040/887-425 11000060
SUHA drva, razžagana, bukev 60EUR/m3, mešana 40 EUR/m3, ☎041/784-055 11000167
STANOVANJSKAOPREMAPOHIŠTVOPRODAM
FOTELJ, skoraj nov, iz flisa, nežno ru-meno-zelene barve, ☎ 04/59-63-868, 041/884-299 11000170
NOVO, javorjevo posteljo 90x200 cm,cena 70 EUR, ☎040/867-445 11000218
GOSPODINJSKI APARATIPRODAM
PLOŠČO kuhalno, vgradnja, stekloke-ramična, senzorsko upravljanje Gore-nje, v garanciji, ☎ 041/543-87611000199
STAREJŠO, dobro ohranjeno, zamr-zovalno omaro Gorenje 185 l, ☎031/563-312 11000135
ŠIVALNI stroj Bagat v ohišju, nožni inmotorni pogon, cena 60 EUR, ☎041/284-784 11000196
KUPIM
PROSTOSTOJEČI, dobro ohranjenštedilnik, plin elektrika, ☎ 031/476-633 11000173
KNJIGE,PUBLIKACIJEKUPIM
KNJIGO Ivana Sivca Mojster nebeškelepote, ☎ 04/25-71-494 11000158
UMETNINE,NAKITPRODAM
TAPISERIJE različnih velikosti, oblik,motivike in cenovnega razreda, ☎040/567-544 11000165
OBLAČILA IN OBUTEVPRODAM
OBLAČILA za punčko ŠT. 56 - 74, le-žalnik, stajico, hojico, ☎ 041/227-406 11000204
VEZENE prtičke, ročno delo z lepočipko, ☎ 031/621-858 11000139
VOLNO, domačo v 2 nitki, 20 EUR/kgin ročno pletene nogavice, ☎ 04/51-41-227 11000217
MEDICINSKIPRIPOMOČKIOČALA na recept, okulistični pregledi,kontaktne leče, popusti za upokojencein zavarovance Vzajemne. Optika Alek-sandra, Qlandia Kranj, C. 1. maja 77,04/234-234-2, www.optika.si 11000072
ŽIVALIIN RASTLINEPRODAM
AIREDALE terierji, družinski psi, ki jimne izpada dlaka, mladički z rodovni-kom, cepljeni, ☎ 031/380-744, [email protected] 11000104
PODARIM
LJUBKE psičke mešančke, stare 3mes., manjše rasti, črno-bele barve,☎ 0740/516-409 11000183
MUCKA starega štiri mesece, ☎040/201-265 11000220
TRI MESECE stare, prijazne, mucke -belega, črno-belega, črnega, ☎031/518-562 11000213
KMETIJSTVOKMETIJSKI STROJIPRODAM
BOČNO, nakladalno prikolico, Men-gele, ☎ 04/25-01-171 11000228
KOSILNICO Buher, zapravljivček, no-silec koles berlingo, ☎ 051/213-206
11000161
ROTACIJSKO kosilnico BCS in nakla-dalno prikolico 16 m3, ☎ 051/655-738 11000134
TRAKTOR IMT 539, 2200 del. ur in vi-tlo 3t, ☎ 070/875-918 11000141
TRAKTORJI Steyr, vitli, cepilci, motor-ne žage Jonsered na zalogi, dostavabrezplačna Smrekca center Žabnica,☎ 04/25-51-313 11000200
ZETOR 4320, l.1995, 1900 del. ur, 1lastnik, s čelnim nakladalcem, RIKO,☎ 031/216-581 11000226
KUPIM
TRAKTOR Zetor, Ursus, Imt, Store,Univerzal, Deutz ter ostale priključke,☎ 051/761-002 11000010
TRAKTOR Ursus ali IMT oziroma po-dobno, ☎ 070/521-564 11000063
TRAKTOR Zetor, ☎ 041/680-68411000064
PRIDELKIPRODAM
JABOLKA za predelavo, Strahinj 10a,Naklo, ☎ 041/659-975 11000148
JABOLKA sorte jonagold, mutsu, pi-nova, fuji, ☎ 04/51-33-313, 031/387-371 11000187
JEDILNI krompir, ☎ 041/584-04811000180
KROMPIR rdeči, možna dostava, ☎041/728-092 11000140
KVALITETNO, seno, nebalirano, cena0,10 EUR/kg, Poljanska dolina, ☎031/811-931 11000163
NEŠKROPLJENA jabolka in suhe krhlje,Sr. Bitnje 54, ☎ 04/23-12-309 11000202
RDEČE in rumeno korenje, ☎ 04/51-22-855 11000136
SENO goveje, balirano v kocke, mož-na dostava, ☎ 031/276-930 11000145
SORTNO, rdeče vino iz šmarsko-virštan-jskega okoliša, ☎ 031/560-166 11000195
VZREJNE ŽIVALIPRODAM
21 MESECEV staro, brejo telico, 3mesece, pašno simentalko, ☎ 04/59-57-824 11000150
BIKCA, starega 10 dni, ☎ 040/750-993 11000147
BIKCA simentalca, starega 3 mesece,☎ 04/25-61-427 11000203
BIKCA simentalca 200 kg, ☎ 041/603-240 11000209
BIKCA simentalca, starega 14 dni ali enmesec, ☎041/382-130, 031/396-904
11000212
BREJE telice ali menjam za seno, ☎041/378-771 11000197
ČB BIKCA starega 14 dni za simbolič-no ceno, ☎ 040/128-893 11000166
ČB BIKCA, starega sedem dni ter drobnikrompir, ☎ 040/497-331 11000172
ČB BIKCA, starega teden dni, cena 2EUR/kg, ☎ 0741/515-867 11000194
ČB BIKCA, starega 3 tedne, ☎041/586-662 11000224
ČB BIKCA starega 14 dni, ☎031/309-853 11000229
ČB BIKCE stare teden do dva, ☎041/833-872 11000206
ČB TELICO brejo 9 mesecev, ☎041/938-376 11000190
ČB TELIČKO staro 7 dni, ☎ 041/822-585 11000144
JAGNJETA jagnjice za zakol ali nadaljnjorejo, možna dostava, ☎041/566-429
11000159
KRAVO simentalko, za zakol, ječmen,oves, pšenico, ☎ 04/23-11-964,041/ 481-588 11000156
KRAVO simentalko, staro 4 leta, paš-no, brejo 6 mesecev, ☎ 04/59-45-078, 031/894-489 11000181
KRAVO ciko, brejo 8 mesecev, ☎04/53-36-232 11000216
PRAŠIČE, domača krma in kravo alibrejo telico, ☎ 041/416-241 11000189
PRAŠIČE za zakol, težke 120 - 130kg, in prašiča, težkega 50 kg, ☎041/760-789 11000205
TELICO simentalko, staro 7 mesecev, ☎04/59-45-043, 041/355-343 11000127
TELICO, brejo, za pleme ali za zakol,☎ 040/568-770 11000129
TELICO ciko, staro 15 mesecev, paš-na, ☎ 04/57-21-078 11000227
TELIČKO simentalko, staro dva mese-ca, ☎ 041/386-837 11000215
ZAJCE stare 5 mesecev, ☎ 041/846-937 11000231
ZAJCE za pleme, stare 7 in 8 mese-cev, cena 15 EUR ☎ 040/938-931
ŽREBETA za zakol ali nadaljnjo rejo alimenjam za govedo - brejo kravo alibika, ☎ 041/693-441
11000175
ŽREBICO, staro leto in pol, ☎ 041/293-776 11000178
KUPIM
BIKCA simentalca, starega do 3 me-sece, ☎ 051/397-253 11000169
BIKCA simentalca, starega do 14 dni,☎ 031/563-070 11000174
ODKUPUJEMO krave, telice, bike - zaizvoz, plačilo takoj, Smrekca center,d.o.o., Žabnica, ☎ 04/25-51-313
10007158
PODARIM
KOKOŠI nesnice, ☎ 041/337-67811000185
ZAPOSLITVE (m/ž)NUDIM
PICOPEKA z izkušnjami zaposlimo, pi-cerija Pod gradom, Koroška cesta 26,Tržič, ☎ 041/589-943 11000131
JURČIČ & Co., d.o.o., Poslovna conaA 45, Šenčur, zaposli voznika C, E ka-tegorije na področju mednarodne špe-dicije, ☎ 041/761-400
11000114
ZAPOSLIMO voznika C in E kategorije zaEU, Gabrovšek Transport, d.o.o., Mala ul.10, 1354 Horjul, ☎041/788-678 11000014
IZKUŠENIM tržnikom po telefonu nudi-mo delo v telefonskem studiu, Baldrijan,d.o.o., Ul. M. Vadnova 19, Kranj, ☎0590/41-575, 040/415-556 11000230
ZAPOSLIMO komercialista/ekonomistaV. ali VI. st. izob. za ned. cas, znanje slo.,ang. in nem. jezika ter racunalništva, del.izkušnje 5 let, izpit B kat., MT CVEKd.o.o., Ilovka 9, Kranj, 031/640-652
11000223
CVETLIČAR/KA za delo v trgovskemcentru. Zaposlitev za dol. čas možnostpodaljšanja. Izobrazba cvetličarske ali vrt-narske smeri in 1 leto del. izkušenj. Pisneprijave Flora, d.o.o., Zg. Bitnje 133, Žab-nica 11000115
IŠČEM
ČIŠČENJE, gospodinjska dela, po-moč starejšim, Kranj z okolico, ☎051/605-303 11000201
DELO - pomoč starejšim (nošenje vrečk,pogovor, kidanje...) v zameno za mirnosobo za delo. Po dogovoru, okolica Kra-nja, Ljubljana, ☎ 051/396-131 11000193
DUO ROLO išče delo na zabavah, po-rokah z domačo in zabavno glasbo, ☎041/224-907 11000168
POLAGANJE talnih in stenskih oblog,☎ 041/884-320 11000208
POMOČ v gospodinjstvu, čiščenje, li-kanje, varstvo otrok, pomoč starejšim,☎ 051/428-551 11000126
STORITVENUDIM
ASTERIKS SENČILA, Rozman Peter,s. p., Cesta na Loko 2, 4290 Tržič,tel.: 59-55-170, 041/733-709; žaluzi-je, roloji, rolete, lamelne zavese, plisezavese, komarniki, markize, ☎www.asteriks.net 10007162
ADAPTACIJE, novogradnje od temeljado strehe. Notranje omete, fasade,kamnite škarpe, urejanje in tlakovanjedvorišč, z našim ali vašim materialom,SGP Bytyqi SKALA, d. n. o., Struževo3 a, Kranj, ☎ 041/222-741 11000087
GRADBENIK REXHO, d. n. o., Adergas13, Cerklje, izvaja od temeljev do strehe,notranji ometi, vse vrste fasad, kamniteškarpe, adaptacije, urejanje in tlakova-nje dvorišč, ☎ 041/589-996 11000013
IZDELAVA podstrešnih stanovanj po si-stemu Knauf, montaža strešnih oken Ve-lux in polaganje laminatov, izd. brunaricin nadstreškov, Damjan Mesec, s. p.,Jazbine 3, Poljane, ☎ 041/765-842
11000222
ZASEBNI STIKI40-LETNI moški iščem dekle za resnozvezo, ☎ 041/281-343 11000188
44-LETNI podjetnik, nekadilec iz oko-lice Lj, 174, prijetnega videza, bivšišportnik, ljubitelj narave, morja, iščepostavno, samsko žensko za prijetnetrenutke v dvoje. pošlji svoj opis na, ☎031/695-370 11000184
MLAJŠI moški si želi iskrene, trajneljubezni. Odgovorite, ne bo vam žal, ☎041/959-192 11000077
ŽENITNA posredovalnica Zaupanje,brezplačno za mlajše ženske, ugodnoostale, ☎ 031/836-378 11000076
RAZNOPRODAM
KOVINSKO cisterno za olje 2000 l, zgorilcem in bakrenimi cevmi ugodno,☎ 040/712-031 11000137
NOV zabojnik za smeti, 240 l, ugodno,možna dostava, ☎ 04/51-82-720,031/560-936 11000146
ODDAM
GROB na Blejski Dobravi, ☎ 041/419-889 11000171
FESST, d. o. o., nepremičninskadružba,Koroška c 2, Kranj,Telefon: 236 73 73Fax: 236 73 70E-pošta: [email protected]: www.fesst.si
Male oglase sprejemamo: za objavo v petek - v sredo do 14.00 in za objavo v torek do petka do14.00! Delovni čas: ponedeljek,torek, četrtek, petek neprekinjenood 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16., sobote, nedelje in prazniki zaprto.
Mali oglasitel.: 201 42 47fax: 201 42 13 e-mail: [email protected]
Izvedba celovitih geodetskih storitevpo ugodnih cenah:■ geodetski načrti■ ureditev meje (dela meje)■ izravnava meje■ parcelacije (delitev, združitev)■ označitev meje v naravi■ evidentiranje zemljišča pod stavbo■ sprememba bonitete zemljišča■ vpis stavbe in dela stavbe v katasterstavb
■ zakoličbe objektov, komunalnih vodov, cest
■ komasacije stavbnih zemljiščPokličite nas na telefon 031/695-484ali se oglasite na sedežupodjetja!
STANOVANJE PRODAMO Kranj, Vodovodni stolp, trisobno v III.nadstr., l. izgr. 1965, obnovljeno l. 2005(kopalnica, WC, CK na plin) vpisano vZK, klet, balkon, cena 125.000,00 EUR.Tržič, staro mestno jedro, trisobno v 3.nadstr. izmere 64,00 m2, l. izgr. 1910,delno prenovljeno l. 2005 (tlaki, okna,CK na olje), balkona ni, v ceni je tudi ga-raža velikosti 6x3 m2, ki je v isti stavbi,cena 84.000,00 EUR.Preddvor, enosobno v mansardi izmere48,00 m2, v hiši so samo štiri stanova-nja, l. izgr. 1960, stanovanje izdelano l.1991, CK, cena 77.500,00 EUR.HIŠA - ODDAMO V NAJEMPredoslje, starejša kmečka hiša, pritličjev izmeri 96 m2 (opremljena bivalna ku-hinja, dnevna soba s pečjo, spalnica inkopalnica z WC), l. izgr. 1930, delno pre-novljena 1995, ogrevanje klasično, cena380,00 EUR + 85,00 EUR fiksni stroški(elektrika, voda, smeti) + 1x varščina,vseljivo takoj.HIŠE - PRODAMOKranj, staro mestno jedro, enonad-stropna s 120 m2 stanovanjske površi-ne na parceli velikosti 262 m2, l. izgr.1935, prenovljena l. 2002 - okna, vse in-stalacije, kopalnica, CK na olje, dvoriš-če, kjer je možno parkiranje za dva av-tomobila, terasa s 115 m2 vrta, cena175.000,00 EUR. Žiri, v centru mesta, visokopritlična tlo-risa 10x8 m2 na parceli velikosti 477m2, l. izgradnje 1937, lepo vzdrževanana zelo sončni lokaciji, CK na olje, vsipriključki, cena 155.000,00 EUR. Kranj, Kokrica, visokopritlična tlorisa10x8 m2 na parceli velikosti 857 m2, l.izgr. 1955, v celoti podkletena, garaža,CK na olje, v mansardi še delno neizde-lana, zelo lepa lokacija, cena215.000,00 EUR. Trstenik, na izredno lepi sončni lokaciji,medetažna s 300 m2 uporabne stanov.površine na parceli velikosti 1144 m2, l.izgr. 1999, cena 399.000,00 EUR, v ka-teri je vključena tudi vsa oprema, izdela-na po meri. POSLOVNI PROSTOR - PRODAMOKranj, Savska cesta, tlorisa 364 m2 naparceli velikosti 884 m2, l. izgr. 1959, vi-šina stropa 5m, objekt je možno upo-rabljati za različne dejavnosti, urejendostop in lastno parkirišče, cena160.000,00 EUR.Tržič, v centru mesta na glavni ulici, pri-tličje v izmeri 30 m2, l. izgr. 1900, že del-no prenovljen, primeren za neživilskotrgovino, cena 47.000,00 EUR.PARCELA - PRODAMOKranj, proti Naklemu, v industrijski coniv izmeri 5957 m2 za proizvodnjo, skla-dišča, parkirišče, cena 144 EUR/m2 inše pribl 18 EUR/m2 za komunalni pri-spevek.
t MM
T F
Steeltrans, d.o.o.Promet, storitve, trgovinaCesta železarjev 84270 Jesenice
razpisuje prosto delovno mesto
AVTOMEHANIK / ORGANIZATOR (m/ž)
Pogoji:- ustrezna šola tehniške smeri- najmanj 2 leti delovnih izkušenj- sposobnost samostojnega dela
in odločanjaDelovno razmerje se sklene zadoločen čas z možnostjo podalj-šanja za nedoločen čas.Nudimo stimulativno plačilo.
Pisne ponudbe pošljite v roku 10dni od objave na gornji naslov.
23petek, 14. januarja 2011GORENJSKI GLAS
OSMRTNICA
V 79. letu nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra
Marija Čimžariz Britofa 199
Od nje se bomo poslovili jutri, v soboto, ob 13. uri na pokopališčuv Predosljah. Žara bo danes od 9. ure dalje v poslovilni vežici.
Žalujoči sinovi Bojan, Sandi in Janez z družinama, sestra Ivanka z družinoBritof, Bašelj, Visoko, 12. januarja 2011
ZAHVALA
V 90. letu starosti nas je zapustil dragi ati, ded in praded
Leo MizeritIskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znan-cem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Pravtako se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov v Naklem,g. župniku Jožetu Klunu za lepo opravljen pogrebni obred, nosačem, pogrebni službi Navček in Krajevni organizaciji za vrednote NOB Kokrica. Hvala vsem, ki ste ga spoštljivo pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: sin Leon in hči Eli z družinamaKokrica, Repnje, 7. januarja 2011
V 75. letu nas je zapustila naša draga
Marija Kneiz Britofa
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili bolečino inžalost. Hvala za vse trenutke sočutja, podarjeno cvetje, sveče,ostalo pomoč ter spremstvo na njeni zadnji poti. Ohranimo jo v lepem spominu.
Žalujoči vsi njeni
SPOROČILO O SMRTI
Svojo življenjsko pot je sklenila naša upokojena sodelavka
Helena SokličOhranili jo bomo v lepem spominu.
Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj
ZAHVALA
V 91. letu je tiho odšla od nas naša mama, stara mama, prababica, teta in tašča
Ana Torčz Golnika
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem inprijateljem za izrečena sožalja, podarjene sveče ter spremstvona njeni zadnji poti. Hvala osebju Doma starejših občanovPreddvor za dolgoletno nego in skrb, hvala pogrebni službi Jerič, pevcem, trobentaču, g. župniku Petru Ivančiču za lepoopravljen pogrebni obred, predsedniku ZB g. Marjanu Weisseisnu za lepe poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste joimeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči vsi njeniGolnik, Goriče, Prebačevo, 4. januarja 2011
Luč je izginila v temiin z njo je ugasnilo življenje,ki smo ga spoštovali, ljubili.
ZAHVALA
V 82. letu nas je zapustil naš dragi oče, ded in praded
Franc Megušariz Dolenje vasi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijate-ljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja ter darovanocvetje in sveče. Najlepša hvala osebju bolnišnice Golnik, pogrebni službi Akris, pevcem, trobentaču in župniku Damja-nu Proštu za lepo opravljen pogrebni obred. Iskrena hvalavsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Ohranili gabomo v lepem spominu.
Sinovi Marko, Brane in Jure z družinami
ZAHVALA
V 64. letu je odšel k večnemu počitku naš dragi mož, oče,dedek, tast, brat in stric
Valentin - TineSnediciz Bobovka
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečenasožalja, darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Posebna zahvala gasilcem, pogrebni službi Navček, pevcem, župnikomas Kokrice in iz Predoselj. Vsem še enkrat iskrena hvala, tudi tistim, ki niste posebej omenjeni, in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegoviBobovek, Voklo, Britof, Kokrica, Luže
Vsi, ki radi jih imamo,nikdar ne umro,le v nas se preselijoin naprej, naprej živijo,so in tu ostanejo ...(J. Medvešek)
V sredo, 12. januarja 2011, smo se na kranjskem pokopališčuposlovili od moža, očija, sina in prijatelja
Pavleta ZupancaHvala vsem tistim, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu.Zahvaljujemo se vsem, ker ste bili z nami z mislimi in dejanjiv teh žalostnih dneh.
Žalujoči vsi njegovi
Ne bo te več na vrtu, ne v hiši,nič več glas se tvoj ne sliši,ostala je praznina,v srcih naša bolečina.
Zaman je bil tvoj boj,zaman vsi dnevi upanja, trpljenja,bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
ZAHVALA
Prazen dom je in dvorišče,oko zaman te išče, solza, žalost, bolečinate zbudila ni,ostala je praznina, ki boli, boli ...
ZAHVALA
K večnemu počitku smo v 75. letu starosti pospremili dragegain skrbnega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
Janeza KoražijaIskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijatel-jem, sostanovalcem bloka in sodelavcem za izražena sožalja,darovano cvetje, sveče in denarne prispevke. Posebej se za-hvaljujemo dr. Ravniharjevi, gospodu župniku Mitji Štirnu inpogrebni službi. Vsem in vsakomur posebej še enkrat hvala.
Žalujoči vsi njegoviKranj, januar 2011
SOBOTA
-1/10°C
NEDELJA
0/9°C
24 GORENJSKI GLASpetek, 14. januarja 2011
Anketa
vremenska napoved
PETEK
0/7°C
....
....
....
....
....
....
...
Janko Zore, Godič:
"Garancije morajo biti. Po-prodajna aktivnost prodajal-ca je pomembna. Če plačašneko ceno, pričakuješ, daimaš garancijo in dober ser-vis. Mislim, da je tako pravil-no, da ni to le naša navada."
....
....
....
....
....
....
...
Maja Cankar, Škofja Loka:
"Potrebno je, da garancijeostanejo. S tem je potrošnikzaščiten, da lahko ob more-bitni tovarniški napaki izde-lek tudi zamenja. Napake senamreč pogosto pokažejošele ob uporabi doma."
Domen Tominc, Reteče:
"To bi bil še eden v vrsti "od-ličnih" zakonov sedanje vla-de. Garancije morajo ostati,saj bi se v nasprotnem pri-meru lahko na trgu znašlo ševeč proizvodov z zelo kratkodobo delovanja."
Gregor Fireder, Reteče
"Garancija mora biti. Če ku-piš izdelek, pa potem nedela, kot bi moral, ga lahkozamenjaš. Če bi ukinili ga-rancijo, bi kupoval tiste iz-delke, za katere bi proizvaja-lec sam jamčil garancijo."
Garancije morajoostatiMaja Bertoncelj
Veliko je bilo govora o tem,da naj bi ukinili obvezno ga-rancijo za tehnične izdelke.Po besedah ministrice zagospodarstvo Darje Radićobvezne enoletne garancijeostajajo. Za garancije sotudi vsi naši anketiranci.
Tamara Bobnar, Godešič:
"V današnjem času ni kvali-tetnih izdelkov, kupci pogo-sto preplačamo znamko.Garancija mora ostati, da iz-delek lahko zamenjaš inimaš zanj zagotovljen kvali-teten servis."
Napoved za Gorenjsko
Ob koncu tedna bo v višjih legah sončno in zelo toplo,ponekod po nižinah pa bo predvsem zjutraj in dopoldnemegleno.
Agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo
Suzana P. Kovačič
Kranj - "Zgodilo se je junijalani. Jaka je rekreativno igralkošarko, ko je nenadoma pa-del po tleh. Izgubil je zavest,dobil je krče. Kazalo je naepileptični napad, v bolnišni-ci so kasneje izvidi pokazalidrugo diagnozo: podaljšanoQT dobo, kar povzroča mot-nje v ritmu srca, zato lahkopride do zastoja srca. Takosmo izvedeli, da je Jaka v bis-tvu srčni bolnik. Uvedli somu doživljenjsko terapijo,zdravila bloksan. V primeru,da bi se mu napad še kdajponovil, pa je edina pomočoživljanje," je povedala Jako-va mamica Alja Jež, ki se jespraševala, kako sinu še lah-ko pomaga. "Jaka je star pet-najst let in bo v prihodnje že-lel kam oditi tudi sam, naprimer na morje. V velikoolajšanje in bolj varno bibilo, če bi imel ob sebi pol-avtomatski defibrilator, ki jeenostaven za uporabo in ti-stemu, ki oživlja, daje jasnazvočna navodila, kako voditipostopek oživljanja. Upamo,da do tega ne bo več prišlo,vendar za to tudi s stranizdravnikov nimamo zagoto-vila," je povedala Jakova ma-mica, ki nima denarja za na-kup polavtomatskega defi-brilatorja, ki stane približno1800 evrov. Doma so trije
otroci in ena plača, zato se jeobrnila po pomoč k Območ-nemu združenju Rdečegakriža (OZ RK) Kranj.
"Vemo, kako zelo po-membno je takojšnje oživlja-nje pri prvi pomoči. Pri OZRK Kranj tudi sami izvaja-mo tečaje prve pomoči v že-lji, da bi se čim več ljudi na-učilo oživljati in uporabljatitudi polavtomatski defibrila-tor, če je ta v bližini. Presodi-li smo, da Jaka potrebuje pol-avtomatski defibrilator, ker
pa na OZ RK Kranj poseb-nih sredstev v ta namen ni-mamo, smo organizirali hu-manitarno akcijo, s kateroželimo zbrati potreben de-nar za nakup," je povedalaMilka Miklavčič, sekretarkapri OZ RK Kranj, kjer imajoodprt transakcijski račun,št.: 07000-0000100776,sklic na 00 10012011, na-men: za Jaka.
Jaka Kogovšek je doma vKranju in je dijak prvegaletnika Ekonomske gimna-
zije in srednje šole Radov-ljica, obiskuje program me-dijski tehnik. Po lanskemjuniju je nekdaj športnikmoral precej spremeniti,predvsem pa umiriti tempoživljenja. "Zdaj več beremin igram računalniške igri-ce," je povedal Jaka in za-ključil: "Če bom pazil nasvoje zdravje, verjetno doponovnega napada ne boprišlo, če pa že, je dobro, daimam ob sebi polavtomat-ski defibrilator."
Alja Jež, Jaka Kogovšek in Milka Miklavčič s polavtomatskim defibrilatorjem, kakršnega potrebuje Jaka. / Foto: Tina Dokl
Ljubljana
RTV Slovenija poziva k plačilu položnic
Z RTV Slovenija so v zvezi z zapletom pri določanju višineRTV prispevka za januar 2011 sporočili, naj zavezanci za pla-čilo prejeto položnico plačajo v izpisani višini, poračun pri-spevka pa bodo izpeljali pri obračunu za februar. Takrat bože znana prava višina januarskega prispevka, februarskapoložnica pa bo tako nižja. Na nacionalni radioteleviziji soše poudarili, da obveznost plačevanja prispevka ostaja, pod-laga za izdajo in posredovanje računov je za zdaj zakon oRTV Slovenija, obstajajo pa različna pravna tolmačenja o vi-šini obračunanega prispevka za januar. Do zapleta je prišlo,ker vlada za letos ni določila višine RTV prispevka, saj je pri-čakovala, da bo to urejeno z novim zakonom o RTV Sloveni-ja, ki pa je bil na referendumu zavrnjen. Nastalo situacijobodo rešili s spremembo zakona o izvrševanju državnihproračunov za leti 2011 in 2012, ki bo vseboval tudi določboo višini prispevka, je pojasnilo vodstvo RTV. A. H.
Kranj
Omejitve obiskov v bolnišnicah
Iz ljubljanskega kliničnega centra so sporočili, da so zaradipovečanja respiratornih in virusnih okužb med splošno po-pulacijo omejili obiske, tako paciente lahko obiskuje največena zdrava odrasla oseba med 15. in 17. uro. Ta omejitev ve-lja tudi za ljubljansko porodnišnico, kjer so obiski dovoljenisamo partnerjem porodnic. V Bolnišnici za ginekologijo inporodništvo Kranj so omejili obiske le na eno zdravo odra-slo osebo, v Splošni bolnišnici Jesenice so na pediatričnemoddelku zaradi povečanega števila respiratornih virusnihobolenj vse do preklica omejeni obiski na eno zdravo osebomed 13. in 16. uro. Direktor Bolnišnice Golnik Mitja Košnikpa je povedal, da za zdaj nimajo omejitve obiskov, in dodal:"Napotitev za sprejem v bolnišnico je več, ampak to je za taletni čas pri nas normalno." S. K.
Železniki
Vendarle stečaj Dom opreme
V sredo je bil za železnikarsko podjetje Dom oprema, kivključuje obrata v Železnikih in Cerknem, po več tednih ne-gotovosti vendarle oklican stečaj. Delavci podjetja so bilidoma že od decembra, saj ni bilo denarja niti za material,podjetje pa gre v stečaj mesec dni kasneje kot matično pod-jetje Tom iz Mokronoga. Zaposleni, ki do stečaja več kot trimesece niso prejeli plač niti dveh regresov, dnevnic, kilome-trine in nadomestila za prevoz na delo, bodo lahko končnosvoje terjatve do podjetja prijavili jamstvenemu skladu. B. B.
Defibrilator za dijaka JakaPrek Območnega združenja Rdečega križa Kranj je stekla humanitarna akcija za nakup polavtomatskegadefibrilatorja za petnajstletnega srčnega bolnika Jaka Kogovška.
PRILOGA GORENJSKEGA GLASA
32 PETE
K_14
. 01.
2011GLASOV ODER
SKLADB ŽE ZA DVA ALBUMA
V repertoarju mlade šenčurske rockskupine Leer se je v dveh letih nabra-lo kar trideset avtorskih skladb. Fantjeupajo, da bodo nekatere v letu dni lučsveta ugledale tudi na albumu. / Foto:
Franci Brezar
26
LJUDJE
KOLESARSKIROKOVSKI MUZIKAL
Petek in sobota sta bila obarvanaspevno, igralsko, športno. Zabaveni manjkalo nikjer, prisotne so biletudi koline in kar nekaj trših glas-benih ritmov.
KULTURA
ŠČEPEC ISKRIVOSTI,DOBRA VOLJA ...
Pri založbi Ekslibris je izšla nova knjiga za otroke Borovničja princes-ka avtorice Milene Miklavčič. Predizidom tudi knjiga kratkih zgodb znaslovom Ženske.
27
Štud
ij v
tistih
čas
ih n
i bil
ravn
o za
žele
n. V
eč n
a st
rani
32.
/ F
oto:
Gor
azd
Kavč
ič
26 PETEK_14. 01. 2011
GLASOV ODER
enčursko rock sku-pino Leer sestavljajobobnar Tadej Bele-har in basist TomažDolenc iz Šenčurja,
kitarist Tim Vojičič iz Kranjater pevec in kitarist TimKern s Pšate pod Krvavcem.Vneme za ustvarjanje mla-dim glasbenikom ne manj-ka, saj se po samo dveh letihdelovanja lahko pohvalijo skar tridesetimi avtorskimirokovskimi skladbami, polegtega pa so v minulem letuvečkrat uspešno opozorilinase. Na kranjskem festivaluMuzikoskopija so med mla-dimi skupinami zmagali,priredili so lastni koncert vgostilni Stari Mayr v Kranju,na festivalu Rock'n'moste vMostah pri Komendi so bilipredskupina Don MentonyBandu, nastopili so na festi-valu Sanje pod Krvavcem, vIzbruhovem kulturnem ba-zenu v Kranju, na Novolet-nem direndaju v Šenčurju ...
"Na koncertih ne igramopriredb, temveč lastno avtor-sko glasbo. Skladbam skuša-mo dati poseben pečat, teži-mo pa k temu, da so takoglasbeno kot lirično čim boljraznolike. Nanašajo se navse možne teme: nekatere so
družbeno kritične, druge za-bavne, tretje opisujejo vsak-danje zgodbe, sanje o pri-hodnosti ...," so pojasnili
fantje. Močno si želijo izdatialbum, a je snemanje velikfinančni zalogaj, zato upajo,da se jim bo želja v letu dni
tudi uresničila. "Kljub temuskladbe ustvarjamo še na-prej, saj se tako izražamo inse obenem zabavamo. Sicerpa smo ta čas pri snemanjudemo posnetkov, najprejbomo izdali mini demo al-bum," pravijo.
Člani se zavedajo, da jemladih rokovskih skupin, kise skušajo uveljaviti, vse večin da preboj na glasbeno sce-no ne bo lahek. Ugotavljajopa, da se precej skupin odlo-ča le za igranje priredb, prilastnih skladbah pa ne poka-žejo prave izvirnosti. "Po-membna se nam zdi energi-ja pesmi, njena sporočilnostin zabavna vrednost. Stavi-mo na izvirnost, unikatnazvok in slog, prav tako panaše pesmi odlikujejo melo-dije, ki gredo hitro v uho, inzapomljiva besedila," pravijofantje. "Veseli smo, da nanacionalni televiziji uvajajonove glasbene oddaje in daso se večji medijski akterjipo prepirih glede glasbenihkvot odločili za večjo podpo-ro mladi domači glasbenisceni. Vse to bo, upajmo,ustvarilo nov val, s pomočjokaterega bomo skušali nare-diti preboj tudi mi. Potencialimamo, dobro glasbo tudi,zato verjamemo vase," sooptimistični člani skupineLeer.
SKLADB ŽE ZA DVA ALBUMAV repertoarju mlade šenčurske rokovske skupine Leer se je v dveh letih nabralo kar trideset avtorskihskladb. Fantje upajo, da bodo nekatere v letu dni luč sveta ugledale tudi na albumu.
Ana Hartman
Š
"Potencial imamo, dobro glasbo tudi, zato verjamemovase," pravijo člani skupine Leer. / Foto: arhiv skupine / Franci Brezar
Harmonikar Dušan Drobnič v Glasbenih spominih
V oddaji Glasbeni spomini, ki bo na sporedu jutri, v so-boto, ob 13.15 na prvem programu Televizije Slovenija,bo Boris Kopitar gostil harmonikarja Dušana Drobničaiz Ihana pri Domžalah. Dušan ima veliko izkušenj s ser-visiranjem harmonik, ki so mu jih med drugimi zaupaliSlavko Avsenik, Jože Burnik, Peter Fink, Marko Hatlak,Janez Dovč ..., glasbene izkušnje pa je pridobil s profe-sionalnim igranjem v ansamblih, kot so Marela, Miho-vec, ansambel Vita Muženiča, As ... Dušan se sicer šedobro spominja, kako je kot desetletni deček v gostilni vnaročje vzel zeleno harmoniko, ki jo je tja odložil godec.Hotel je zaigrati, a so bile roke prešibke, da bi raztegni-le meh. Ko je oče to videl, mu je kupil prvo harmonikoin ga poslal v domžalsko glasbeno šolo. V humorju na-menjenem delu oddaje ustvarjalci pripravljajo malo za-poznelo novoletno darilo. Na prizorišču SilvestrskegaVideomeha je z Alpskim kvintetom s 25 let staro polkonastopil Vinko Šimek v opravi poštarja Jake. A. H.
Potočnik, Lotrič in Železne niti
Jutri, v soboto, 15. januarja, ob 19. uri bo v cerkvi sv. Pet-ra v Selcih ob izidu 7. številke zbornika Železne niti kon-cert organista Toneta Potočnika in tenorista Janeza Lo-triča. Slednji bo ob spremljavi organista pel napeve izskladb Franca Potočnika. Tone Potočnik pa bo izvajaltudi orgelske skladbe skladateljev Stanka Premrla in Ma-tije Tomca. I. K.
V Planetu Tuš Kranj si lahko ljubitelji filma od 13. januarja do 10. marca letos ogle-��������������������� ��������������filmov, svetovne in slovenske neodvisne ���������� ����������������� ��������������������� ������� ��������� ��� ����������ljubitelje kakovostne neodvisne filmske pro-�������� ��� ����� ��� ������ ��� ��������!�����"����������#���������������$������%$&��'���������(���������)�������������-����������������������*��������������������-�������������������������������)�����������Park Citya do Benetk in Karlovih Vari.
����������� ����������������������������������������������������������������bodo na ogled v kinematografih Planeta ������������� �������������� ����������������������������������������������
������������������������������� ����������������������������������������€.
$������ �����������o Filmskem gledali-����������������������kina (05 973 3670) in na www.planet-tus.si
PLANET TUŠ KRANJ
����� naslov filma
13.01.2011 �*4
20.01.2011 8&%):�;&�:�#*(;:<=:
27.01.2011 ;8'>'
03.02.2011 >?@'�=&�%�$?�*
10.02.2011 *(:"�&�#8;<=&A&
17.02.2011 A8*%<='!*�(8:4:�
24.02.2011 #8'�E�"8*$G&H&
03.03.2011 ;&@&�
10.03.2011 �'<)�#8:(:�:4:�=&
Petek, 14. 1.18.25, 21.00, 23.30 ČAS LOVA NA ČAROVNICE16.15 GREMO MI PO SVOJE20.35, 23.05 MR. JOINT15.10, 17.20, 19.30, 21.40, 23.55 NJUNA DRUŽINA15.05, 16.35, 17.05, 18.35, 19.00SAMOVA PUSTOLOVŠČINA 3D (sinh)21.10, 23.50 TRON: ZAPUŠČINA 3D16.10, 18.30, 20.50, 23.10 TURIST
Sobota, 15. 1.13.45, 18.25, 21.00, 23.30 ČAS LOVA NA ČAROVNICE11.35, 16.15 GREMO MI PO SVOJE20.35, 23.05 MR. JOINT10.50, 13.00, 15.10, 17.20, 19.30, 21.40, 23.55 NJUNA DRUŽINA11.05, 12.10, 13.05, 14.35, 15.05, 16.35, 17.05, 18.35, 19.00 SAMOVA PUSTOLOVŠČINA 3D (sinh)21.10, 23.50 TRON: ZAPUŠČINA 3D11.20, 13.40, 16.10, 18.30, 20.50, 23.10 TURIST
Nedelja, 16. 1.13.45, 18.25, 21.00 ČAS LOVA NA ČAROVNICE11.35, 16.15 GREMO MI PO SVOJE20.35 MR. JOINT10.50, 13.00, 15.10, 17.20, 19.30, 21.40 NJUNA DRUŽINA11.05, 12.10, 13.05, 14.35, 15.05, 16.35, 17.05, 18.35, 19.00 SAMOVA PUSTOLOVŠČINA 3D (sinh)21.10 TRON: ZAPUŠČINA 3D11.20, 13.40, 16.10, 18.30, 20.50 TURIST
Ponedeljek, 17. 1.18.25, 21.00 ČAS LOVA NA ČAROVNICE16.15 GREMO MI PO SVOJE20.35 MR. JOINT15.10, 17.20, 19.30, 21.40 NJUNA DRUŽINA15.05, 16.35, 17.05, 18.35, 19.00 SAMOVA PUSTOLOVŠČINA 3D (sinh)21.10 TRON: ZAPUŠČINA 3D16.10, 18.30, 20.50 TURIST
Organizatorji filmskih predstav sipridržujejo pravico do spremembeprograma.
PLANET TUŠ KRANJ
KINO SPORED
PETEK_14. 01. 2011 27
KULTURA
ar otroci v svo-jem odrašča-nju potrebujejoigrače in raču-
nalnike, da bi bili srečni inzadovoljni? Mala deklicaŠnitka se s svojimi prijateljidruži ob nabiranju borovnicin jim prav nič ne manjka.Nasprotno. Zgodi se jim toli-ko zanimivih stvari, da pokli-čejo Mileno Miklavčič, novi-narko, pisateljico in vsestran-sko kulturnico, naj vse to po-piše. Borovničja princeska ježe šesta njena knjiga za otro-ke, med katerimi so tudi na-grajene: za najboljšo sloven-sko samozaložniško knjigoleta 2006 (Pri hrastu na levo),posebno priznanje na med-narodnem natečaju za naj-boljšo otroško in mladinskoknjigo mesta Schwanenstadt2009 (Šnitka), lani pa se jemed najboljše uvrstila slika-nica Marička in medvedek.
Gre v najnovejši knjigi zaborovnice pod Poreznom, zadeklico drobne postave, čr-nih oči ali ...? "V otroških le-tih sem velik del počitnicpreživela v gozdu ob nabira-nju borovnic. Borovničarjismo bili bolj samotarske sor-te, saj smo sicer postavilisvoje košare skupaj, pod istodrevo, a potem smo se po-razgubili med praprotjo vsakna svojo stran. V tihoti goz-da, medtem ko so borovnicepolnile lonček, so misli tava-le sem in tja, in da ni bilodolgčas, so se v domišljiji žetakrat ustvarjale različnezgodbe, ki pa so čez leta, kosem odhajala po borovnice ssvojimi otroki, vnovič pripla-vale na dan. Otroci so bili obpripovedovanju te in šekakšne druge zgodbe boljmirni, niso tečnarili za do-mov, obenem pa je dobilonabiranje borovnic nek po-
seben, pravljični čar. Takrat,ko smo zidali hišo, ni bilodenarja, da bi odhajali namorje, nabiranje borovnicpa je pomenilo otrokomprav zaradi pravljičnosti tegadokaj vsakdanjega opravila,povsem enakovredno nado-mestilo," razmišlja Miklavči-čeva. Zgodba pripoveduje,kako se je v težkih časih, vkaterih smo, potrebno znaj-ti. Pogosto se moramo odra-sli odreči marsikateri dobri-ni, ki nam je še včeraj pome-nila nekaj povsem vsakda-njega in običajnega. Tudiotrokom moramo bolj pogo-sto reči ne, ko si česa zaželi-jo. Z Borovničjo princeskopa Milena želi starše potola-žiti, da to, da otrokom nemorejo dati in kupiti vsega,kar si želijo, sploh ni takohudo, kot je videti. Milena jeprepričana: "Še nikoli doslejnismo imeli toliko priložno-sti, da sami, z lastnimi roka-mi, sivimi celicami, srcemin dušo naredimo kaj zase,predvsem pa za to, da namni dolgčas. Iz Borovničjeprinceske pa se tega, kakodati domišljiji krila, še naj-lepše naučimo. Kar pa, mi-mogrede, tudi pomeni, da senaučimo tega, zakaj, sem intja, računalnik damo na off."
Avtorico smo povprašali,od kod črpa vse te čudovitezgodbe, iz lastnega otroštvaali iz otroštva svojih otrok iniz okolice? "Starejša kot sem,bolj se učim opazovati. Boljposlušam srce in celo raje gaslišim, kot sem ga kdajkoliprej. Ker hodim po svetu zodprtimi očmi, vidim tudi ti-sto, kar nam je običajno skri-to. Žalosti me, ko se zavem,da je bilo moje otroštvo, patudi otroštvo mojih otrok vprimerjavi z današnjimi časi,ki pokajo po šivih po količiniigrač, veliko bolj domišljijskobogato in vsebinsko polno.Igrače ubijajo duha, v otroku
zatirajo željo po ustvarjanjuin domišljiji uspešno strižejokrila. Želim si, da bi takomladi kot starejši bralci pre-ko Borovničje princeske vno-vič odkrili, da za to, da smosrečni in zadovoljni, ne po-trebujemo gore igrač, ob ka-tere se spotikamo, temveč leščepec iskrivosti, dobre volje,svobode duha in pol kilogra-ma energije, s katero damodomišljiji vetra."
Kot je povedala Miklavči-čeva, v pisanju neizmernouživa. V zadnjih nekaj letihje bila na različnih literarnihnatečajih dokaj uspešna tudiz zgodbami za odrasle, od-krila je namreč, da tudi njimlahko marsikaj pove, a kljubtemu razmišlja, da bodo naj-mlajši še dolgo središče nje-nega ustvarjalnega vesolja.Tokrat je njena knjiga izšlapri založbi Ekslibris, prejš-nje je izdaja v samozaložniš-tvu. "Priznam. Zelo sem ne-strpna. Ko je knjiga enkrat
napisana, enostavno nisemsposobna čakati, da bi se prizaložbi, s katero se pove-žem, prebudili. Zato semdoslej knjige izdajala v sa-mozaložbi. Na neki načintudi zato, ker sem na knjigo,ki je del mene, tudi čustvenonavezana. Pri zadnji knjigisem imela srečo, z Gregor-jem Podobnikarjem iz Eksli-brisa sva se dobro ujela inprepričana sem, da se to viditudi na pravkar rojeni knjigiBorovničja princesa," je po-vedala Milena Miklavčič,tudi stalna sodelavka Go-renjskega glasa, za kateregamed drugim piše rubrikoUsode. Marca bo na knjižnepolice prišla njena nova knji-ga s preprostim naslovomŽenske. "V njej bodo zbranezgodbe, ki bi se lahko zgodi-le vsaki od nas. Morda sebodo komu zdele rahlo ero-tične, ampak ... tudi dotikiso del vsakega vsakdana,mar ne?"
ŠČEPEC ISKRIVOSTI ... Pri založbi Ekslibris je izšla nova knjiga za otroke Borovničja princeska avtorice Milene Miklavčič.Pred izidom tudi knjiga kratkih zgodb z naslovom Ženske.
Igor Kavčič
M
Milena Miklavčič s svojo novo knjigo
Preiskovanje časa, 2010 - pogled na prostorski objekt,(tuljava) v UV svetlobi / Foto: Gašper Bertoncelj
Radovljica
De profundis v projektu Usoda ženske
Jutri, v soboto, 15. januarja, ob 19.30 bo v Baročni dvoraniradovljiške Graščine predstavitev glasbenega projekta znaslovom Usoda ženske. Gre za nov vsebinsko zaokroženglasbeni projekt, ki ga pripravlja Komorni pevski zbor Deprofundis Kranj z zborovodkinjo Branko Potočnik Krajnik.Lik ženske v vsej njeni celovitosti osvetljuje skozi ljudskopesem in avtorsko poezijo v uglasbitvah Brine Jež Breza-všček, Petre Strahovnik (gre za dve noviteti), Mojce Prus,Katarine Pustinek, Marijana Lipovška, Uroša Kreka, SamaVremšaka, Alojza Srebotnjaka, Ubalda Vrabca in JankaRavnika. V koncertnem večeru bodo z zborom sodelovali:Teja Saksida (sopran), Klemen Karlin (orgle), Vid Ušeničnik(tolkala) in Andreja Stare (umetniška beseda). I. K.
Reteče
Tradicionalni ponovoletni koncert
Jutri, 15. januarja, ob 19. uri bo v kulturnem domu v Retečahtradicionalni, 20. ponovoletni koncert, ki ga pripravljajo vKUD Janko Krmelj, Reteče-Gorenja vas. Poleg obeh tambu-raških skupin Bisernica, mlajše, ki jo vodi Marjan Igličar, inveteranske, ki jo vodi Janez Kermelj, bosta nastopila šeŠkofjeloški oktet pod vodstvom Andreja Žagarja in Otroško-mladinski cerkveni zbor župnije Reteče pod vodstvom Bar-bare Volčič in Eme Igličar. Tamburaši veterani bodo izvajalipriredbe ljudskih in umetnih ter narodnozabavnih pesmi, vprogramu mlajših tamburašev sta tudi znani Siva pot in'Those were the Days', Škofjeloški oktet bo predstavil desetpesmi, med drugim tudi Prešernovo Zdravljico in Kern-jakovi Katrca in Mojcej, le vzemi mene. I. K.
kletnem razsta-višču Mestne hišev Kranju je do kon-ca meseca na ogled
prostorska in video postavi-tev z naslovom Preiskovanječasa. Avtorici Sabe Skabernein Aleksandre Saške Grudensta večmedijski projekt Pre-iskovanje časa prvič predsta-vili v Peterokotnem stolpu naLjubljanskem gradu. Novapostavitev v galerijskih pros-torih Mestne hiše v Kranju,ambientu z drugačnimi arhi-tekturnimi značilnostmi, ob-likami in preteklostjo, slediprvotni zasnovi. "Razlike gle-de umestitve posameznihkomponent v bistvenem nevplivajo na pomensko urav-noteženost celote, ki ne raz-pada na dva samostojna av-torska segmenta. Avtorici staprostorsko in video postavi-tev namreč zasnovali kotmedsebojni ustvarjalni dia-log, pri čemer je njegovo spo-ročilo skupen izraz obeh," jek razstavi zapisal kustos raz-stave dr. Damir Globočnik.
Ambientalna in video posta-vitev Sabe Skaberne in Alek-sandre Saške Gruden prevze-ma vlogo peščene ure, ki nasopozarja na proces nepresta-nega prehajanja, pretakanjačasa iz ene oblike v drugo.
Mobilni valj - tuljava, ki gaje zasnovala Saba Skaberne,ponazarja gibljivost in večnitok časa. Mobilni objekt pro-izvaja optično igro, s kateroje ustvarjena iluzija večnegakroženja, cikličnosti in ne-skončnosti. Optično iluzijoin proces gibanja potencirajotudi fraktalni vzorci, ki se po-vezujejo v spiralna motiva naobeh koncih tuljave (nastaliso s sodelovanjem JožetaSlačka). Uporabljen je tudiučinek fotoluminiscence.Oblike na površini valja pozaslugi UV osvetlitve sevajov temnem prostoru. Spiralnarotacija valja ujame gledal-čev pogled in spodmakne tlačasovni orientaciji. Gledal-čev občutek za realen čas seizgublja. Tako AleksandraSaška Gruden kot Saba Ska-berne sta na Akademiji za li-kovno umetnost v Ljubljanidiplomirali iz kiparstva.
POT SKOZI ČAS Igor Kavčič
V
Slikanica za otroke, ki imajo težave z branjem
Redna cena: 19,90 EUR
Če jo kupite ali naročite na Gorenjskem glasu,
je cena le 16 EUR + poštnina.
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu,
Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po telefonu
04/201 42 41 ali na: [email protected].
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
Avtor je desetletni
Riko, uspešen in hiter
športnik, a počasen bralec
in zapisovalec. Slikanica je
opremljena posebej za
otroke z bralnimi
težavami: primeren
kontrast med črkami in
ozadjem, preprosta
pisava, vrstice so dovolj
razmaknjene, posebej so
obarvane črke (b, d, g, p),
ki jih otroci največkrat
zamenjujejo.
Slike je narisal Rikov
prijatelj, desetletni
Jadran Hohnjec.
28 PETEK_14. 01. 2011
PRAZNOVANJA
Poroke, rojstva, obletnice, zabave ...
Delite osebno srečo
z bralci in vaše predloge
sporočite Alenki Brun
po e-pošti:
ali po telefonu:
041/699 005.
Presenetite,
razveselite,
dodajte piko na i
dogodkom
z objavo
v Gorenjskem glasu.
ružina Uršič jebila med sebojvedno zelo pove-zana. Otroci ima-
jo lepe spomine na otroš-tvo, vnuki imajo radi dedkain babico ter obratno - slav-ljenca imata nadvse radadružbo svojih vnukov. Sta-novanje zakoncev Uršič je vKranju pravzaprav stanova-nje odprtih vrat za njunomladino, smeje pove sin Si-mon, ki je prijetno vzdušjepraznovanja pri Ančki po-pestril tudi s fotografijami,z retrospektivo 'od zlate po-roke pa do danes'. Na mizinikakor ni manjkala torta,vsak je povedal kakšno svo-jo misel, pri našem priho-du pa je snaha Sonja slav-ljencema ravno brala njejnajljubšo tastovo pesemMoj monolog. Rudi na-mreč že od mladosti obožu-je poezijo, piše pesmi instarejši ko je, več ustvarja.Aprila bo star devetdesetlet, medtem ko je njegovasoproga Helena 83. Rojenje bil v Godiču pri Kamnikuv družini z osmimi otroki;pri njej doma - v Predosljahpa jih je bilo pet. "Pa še vsismo živi," pove Helena, kije ob poroki z Rudijemimela 23 let.
Pravita, da se v življenjuodlično dopolnjujeta. Veli-ko sta doživela, večina jupozna kot stara Kranjčana,sta izredna prijatelja, dru-žabni osebi. Nikoli nistaosamljena. Sta tudi dolgo-letna naročnika Gorenjske-ga glasa, kjer ste lahko ne-
katere Rudijeve pesmi tudiprebrali. Njegov najljubšipesnik je Simon Gregorčič,zanima ga klasična poezi-ja, glasba, petje, doma imaobsežno knjižnico, spisalje tudi precej aforizmov.Kar nekaj njegovih del jeugledalo luč v takšnih indrugačnih objavah, za svo-je delo je prejel tudi pohva-le in nagrade, zaupa panam, da ima sedaj njegovživljenjepis že okoli tristostrani. Vedno je bil mislec.
Zanimale so ga aktualnestvari, vendar pravi, da nebi bil nikoli več star dvajsetlet, ker mu takratno obdo-bje glede na njegov načinrazmišljanja pač ni ustre-zalo. Misli, da je današnjimladini težje, kot je bilonjim, čeprav so bili takratbolj skromni časi.
Rudi tudi danes aktivnospremlja življenje, dogod-ke, kulturo okoli sebe. Ševedno ga zanimajo aktual-ne teme, na srečo pa ima
njegova soproga Helena zanjegovo strast in hobije do-bro mero posluha.
Zakonca Uršič bi lahko ssvojim zakonom pravza-prav predstavljala zgled za-koncem mlajših generacij,saj se s pravo mero potr-pežljivosti, posluhom dosamega sebe in okolice veliko doseže tudi v težkihčasih. Včasih je potrebnaskromnost, se pa potem lepih stvari toliko bolj ve-seliš.
NIKOLI NISTA OSAMLJENAKranjčana Rudi in Helena Uršič s Zoisove 3 sta v soboto v gostilni Ančka v Šenčurju v ožjem družinskemkrogu praznovala šestdeset let zakona.
PRIJATELJI PRESENEČAJO MOJCO ŽAGAR
Ob visokem jubileju so Rudiju in Heleni Uršič nazdravili sin Simon z ženo Sonjo, hči Zdenia,vnuki Aleks, Roman z ženo Ulo in Nataša ter Helenina sestra Anica Mubi. / Foto: AB
AMC
STU
DIO
d.o
.o.,
DU
NAJ
SK
AC
ES
TA 1
58
, LJ
UB
LJAN
A
Alenka Brun
D
Novorojenčki
Minuli teden je na Go-renjskem na svet prijo-kalo 46 prebivalcev. VKranju se je rodilo 14dečkov in 22 deklic, medslednjimi tudi sestrici.Najtežji je bil deček, kije tehtal 4560 gramov,najlažjemu pa je tehtni-ca pokazala 2140 gra-mov. Na Jesenicah se jerodilo po 5 dečkov in de-klic. Najlažji je bil deček,ki je ob rojstvu tehtal2700 gramov, najtežjapa je bila tokrat deklica,ki ji je tehtnica pokazala4400 gramov.
Draga Mojca,
z odhodom bo tvojim nastala praznina, le kdo s prešernim smehom razvajal nas bo.
A upamo vsaj, da zaslužena pokojnina obilno in redno v tvoj žep pritekala bo.
Na tihem si si dolgo želela, da bi prišel čas upokojitve. In zdaj je tu, ti pa z zlatimi čeveljci stojiš na pragu
z mešanimi občutki.
Odslej si boš drugače osmislila dneve, tedne, leta. Najdi svoj cilj v nečem, kar te bo izpolnjevalo,
te veselilo, nekaj za zdravje tvoje duše in za kar v vseh teh letih garanja nisi našla časa.
Tu in tam se še spomni na nas, tudi mi se bomo nate.Vedno samo z lepimi mislimi.
Tvoji prijatelji
Mladoporočenci
V Kranju sta se 5. januar-ja poročila Joakin Ohajia-ka Ugochukwu iz Nigeri-je in Valerija Svast Kadi-vec iz Kranja, 8. januarjapa Igor Nenezić ter Bil-jana Jelić iz Kranja.
Foto
: arh
iv T
.M.
Pričakala enainštirideseto zimo
Kranjčanka Tania Mendillo je pričakala prvo leto v novemdesetletju v krogu svoje družine. Njen 8. januar je bil sicerdelaven, je pa vseeno dan začela v rojstnodnevnem vzdušju.Tanio Kranjčani poznajo predvsem po tem, da je njeno življenje zadnja leta prepleteno z znanim kranjskim frizerjemSamom, je pa že vrsto let tudi sama stilitska in vizažistka. Vtem poslu sicer še vedno ostaja, zadnji dve leti pa jo je začela zanimati tudi fotografija. Pred kratkim smo jo lahkospoznali skozi projekt modne foto-zgodbe Samo svoja alisamo samosvoja?, kjer je vsa ličenja in stylinge izdelalasama, ravno tako pa tudi scenografijo. Njen cilj je nadaljevatikot modna in portretna fotografinja, kar v Sloveniji ni takolahko, da pa obvlada styling in ličenje, ji pri tem poslu vedno prav pride. Njena foto zgodba je doživela 'krstno uprizoritev' v Ljubljani, jo pa v kratkem lahko pričakujemotudi na Bledu. Konec maja bo razstava odpotovala naDunaj, morda pa kasneje tudi v Pariz. A. B.
a naši novinarskikonferenci senam je zgodilatudi ena mini
petkova poroka. Mlad par seje s fotografoma namenil nafotografiranje v bližnji park,še posebej nevesti pa smoočitno bili zanimivi tudi mi znašimi "smešnimi avtomo-
bili". Roko na srce, tudi oniso se pripeljali v nekem ru-skem oldtimerju, recimo, daje bila to volga iz šestdesetih,sedemdesetih let. Medtemko sta se predvsem šofer inženin zanimala za naša avto-mobila, tehnične zadeve pato, je nevesto v prvi vrsti oča-rala "forma". Torej našaspačka na prvi pogled. No,za ukrajinske razmere je takavto z odprto streho, lučmi
zunaj karoserije in smešnojajčasto obliko res poseb-nost.
Potem ko so se naši "minisvatje" slikali ob spačkih, jenevesta dala vedeti, da bi serada fotografirala tudi v spač-ku. Izbrala si je Staretovega,si pred vrati sezula natikače,se v tisti beli poročni obleki(ne pozabimo, da je bilo vzraku vsaj 35 stopinj Celzija)povzpela na prve sedeže in
že je skozi odprto streho ve-selo mahala mimoidočim inse nastavljala nam s fotoapa-rati. Roke narazen, nazaj,pošiljanje poljubčkov ..., vsesorte je izvajala, seveda pred-vsem svoji fotografinji intipu, ki jo je budno sprem-ljal s kamero. Koliko veselja.Ko se je nevesta poslovila, jev ospredje stopil mlad tak-sist s svojim avtom ZAZ Sla-vuta.
PETEK_14. 01. 2011 29
HUMOR, RAZVEDRILO
Vojaki in kila
Politik obišče vojaško bolnišnico, kjer mu predstavijodvanajst mladeničev, ki so vsi dobili kilo.Politik se začudi: "Ne razumem, kako ste vsi zboleliravno za kilo?""Komandir nam je naročil, naj vržemo v zrak tank."
Mama brez ...
Mali Miha v gneči izgubi svojo mamo. Končno srečapolicista in ga vpraša: "Ali ste mogoče videli kakšnomamo brez mene?"
Tridesetletnica poroke
Fata je za tridesetletnico poroke Muji pripravila večerjo.Pa reče Mujo: "Fata, dušica, kaj si nama pripravila zaobletnico?"Ta mu odgovori: "Čevapčiče," in jih postavi predenj.Mujo začudeno gleda. Na krožniku je bila velika lepinja,sočna, dobro namočena in v njej samo en mali čevapčič. "Kaj je to, samo en majhen čevapčič v taki veliki lepinji?""Toliko, da boš videl, kako je bilo meni trideset let stabo."
Reinkarnacija
"Ali verjameš, da je bil človek lahko v prejšnjem življen-ju žival?""To je pa traparija! To sploh ni mogoče!""Jaz pa verjamem! Nekoč sem bil osel.""Kdaj?""Ko sem ti posodil denar!"
Upokojencem in mladini delo malo, delavcem pa, karbo ostalo.
TA JE DOBRA
KAVK(A)FORIZEM?
Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, dase ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enemizmed odebeljenih devetih kvadratov. Sestavila: P. F.
TEŽJI SUDOKU
Rešitev:
LAŽJI SUDOKU
Rešitev:
ed letošnjiminagrajenci zaposlovno odlič-nost je tudi
Elektro Gorenjska, podjetjeza distribucijo električneenergije, d. d., iz Kranja. Kajpomeni priznanje za odlič-nost? V takem podjetju mo-rajo biti dost' dobre plače, šefiso prijazni do zaposlenih,podjetje je redni plačnik doba-viteljem in skrbi predvsem zato, da je njihov izdelek kar seda kvaliteten.
Izvedeli smo, da je tokratnanagrada, srebrno priznanje vroke Elektra Gorenjske prišloseveda zaradi vseh kvalitet inodličnosti, ki jih ta firma pre-more, odločilni podatek, ki ježirijo prepričal, da podeli na-grado, pa je bil ta, da je elek-trična energija, ki jo proizvajaElektro Gorenjska, daleč naj-boljša v Sloveniji, slišati pa je,da tudi v tem delu Evrope.Menda je bolj kakovostna leše v nekaterih predelih Afri-ke, kjer elektriko proizvajajoše ročno, in na Islandiji in vnekaterih skandinavskih dr-žavah, kjer kvaliteta elektrike
dosega izjemno visoko ceno,zato je pol leta skoraj ne upo-rabljajo.
Elektrika kranjskega pod-jetja je visoko kakovostna, iz-jemno energetsko učinkovita,predvsem pa prijazna do oko-lja. Kot je meni, Malemu bra-tu, povedal predsednik upra-ve Bojan Luskovec, se v zad-njem času posvečajo pred-vsem razvoju čim bolj ekolo-ške električne energije. "Vnaši energiji, predvsem tisti,ki jo distribuiramo v gospo-dinjstva, tako rekoč ne bostenašli nobenih dodatnih E-jevveč, saj je večji del naše elektri-ke pridelan ekološko in nimanobenega škodljivega vplivana okolje." V Elektru Gorenj-ska nam sicer tega ne želijo iz-dati, smo pa izvedeli, da"kranjski štromarji" električnoenergijo proizvajajo po staremreceptu iz leta 1928, ki so ganašli zaprašenega v kletnemarhivu. Menda je recepturanekaj posebnega, saj je elektri-ka, pridobljena po njej, pov-sem naravna, brez kemičnihdodatkov in umetnih barvil.
Njihovo razvojno naravna-nost je pohvalila tudi klimato-loginja Lučka Kajfež Bogataj."Predvsem se mi zdi po-
membno, da se veliki distri-bucijski sistemi, kot je ElektroGorenjska, poskušajo vračatik staremu načinu distribucijeelektrike. Ponovna vzpostavi-tev starih električnih drogov,kot jih kranjski električarji po-stavljajo v dolini severno odpreddvorske občine, in s temvečžičnega sistema, je več kotdobrodošla za okolje. Pred-vsem pa bodo od tega imeli
kaj tudi ptiči. Tako se bomolahko izognili padanju ptic zneba, kar se dogaja Američa-nom, Italijanom ..."
Kot smo izvedeli v zakulis-ju, bi si glede na svojo kvali-tetno elektriko zaslužili celozlato priznanje, a ga zaradizavisti ostalih slovenskihelektro-distributerjev tokratniso podelili. Tako je ostalopri srebrnem priznanju.
Mali Brat
M
Igor Kavčič
N
Nevesta z ekipo si je najprej ogledala bogato zgodovino naših popotovanj, o kateri govorijo nalepke na prtljažniku, ...
... potem pa se je povzpela na prve sedeže spačka Staretovih in v njem neizmerno uživala. Mimoidoči pa tudi.
ELEKTRIKA, DA SE REČESrebrno priznanje za poslovno odličnost so prejeli tudi v podjetju Elektro Gorenjska. Menda je njihova elektrika najbolj kakovostna daleč na okoli.
S spačkom do Kijeva in nazaj (66)
PET MINUT ZA MLADO NEVESTONevesta v lepi, beli poročni obleki si je sezula natikače in stopila na prve sedeže Staretovega spačkater skozi odprto streho uživaško pozirala fotografom.
Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj si je ogledala novopostavljene električne drogove in potrdila pravilno razvojnonaravnanost Elektra Gorenjske.
Foto
mon
taža
: Ju
Wan
30 PETEK_14. 01. 2011
ZA KRATEK ČAS
HOROSKOPTANJA in MARICA
"Križ"
Oglašam se na vašo rubriko vGorenjskem glasu. Zanima, kajbo z nami. Mož me je zapustilv velikih dolgovih s tremi otroki,poleg tega pa je razpisana našahiša na dražbi. Ali je kaj upanjaza nas? Iskrena hvala!
Vsak od nas ima svoj križ invsak je za svojega prepričan,da je najtežji. Ampak vaš jeres težak, še bolj zato, ker gamorate nositi sami, brez po-moči kogarkoli. Svetla luč privsem tem so vam otroci.Naj vam bo tudi zavest, daje tako še najbolje za vas, sajz njim niste imeli lepega živ-ljenja in na daljši rok bi bilosamo še slabše. Ste močne-ga karakterja, ki se bo zdajpokazal v vsej svoji silovito-sti in ne boste dovolili, da biklonili. Hiša vam ostane,glede dolgov se bo tudi ne-kako uredilo. Vem, da sedajvidite vse črno in brez izho-
da, ampak v roku pol leta sevam veliko stvari obrne nabolje. Pomoč iz okolice vasbo zelo presenetila. Sprejmi-te jo. Želim vam vse dobro.
"Zaskrbljena"
Zanima me, kako bo šlo nasodišču glede sinove prometnenesreče in kako bo z njegovoroko. Zanima me tudi hčerkinfant, meni ni najbolj všeč. Paše zanima me, ali bom jazkdaj spoznala kakega prijate-lja. Hvala za odgovor in da bibil čim prej.
Vaš sin je imel srečo v nesre-či, z njegovo roko bo vse vredu. Ima sicer še nekaj obis-kov pri zdravnikih, a se sča-soma vse uredi. Na sodiščubo vse stvar dogovora, na-sprotna stran bo prizaneslji-va. Hčeri se obeta nova ljube-zen, vendar ne zato, ker vamta ni všeč. Saj veste, vsake očividijo drugače. V prihodnosti
vas vidim v paru in letošnjeleto je za vas v znamenju lju-bezni. Lep pozdrav.
"Draf"
Redno prebiram vaše odgovo-re v Gorenjskem glasu. Zani-ma me zdravje mene, možain otrok. Ali bo mlajša hčerkakončala ta študij in dobilaslužbo, kako bodo druge alibo katera ostala na kmetiji?
Zdravje vašega moža ni pre-več v redu, ravno zaradi alko-hola, s katerim res pretirava.Vi pa ste utrujeni od vseh skr-bi. Zdravje otrok je v redu, za-radi enega si delate skrbi, ase vse uredi. Mlajša hči kon-ča študij in dobi službo. Kar-te pokažejo, da edino srednjohčer malo vleče v to smer, danekega dne prevzame kmeti-jo. Žal vam spremembe v za-konu ne morem obljubiti, vi-deti pa je, da se ne boste večtoliko obremenjevali in boste
začeli gledati na sebe. Saj ni-koli niste. Srečno.
"Šolarka"
Pozdrav! Od vas sem že dobiladobre odgovore in prosim še zaenega. Sem v zvezi. On noče,da bi bila ta zveza zaenkratjavna, čeprav se dobivava ževeč kot dve leti. Zanima me,ali bova ostala skupaj in javnovsem pokazala to zvezo?
Nad to zvezo ste skoraj žeobupali, kar je čisto razumlji-vo. Zanimiv bi bil njegov od-govor, zakaj vas skriva preddrugimi, a kaj ko niti samtega ne ve. Ima razne straho-ve. Ko bo začutil, da vas lah-ko izgubi, se bo zavedal, damora narediti spremembe.Ostaneta skupaj in ljubezenjavno pokažeta. Srečno.
TANJA ODGOVARJA
Elektronski naslov, kamor lahkopošiljate vprašanja:[email protected]
Oven (21. marca - 21. aprila) Dvakrat premislite, preden karkoli naredite ali rečete! Izo-gibajte se hudim besedam in nepotrebnim stresom.Uresničile se vam bodo male sanje. Kmalu se boste zače-li veseliti in se pripravljati na daljše potovanje.
Bik (22. aprila - 20. maja)Preveč zamere vam naredi samo slabo voljo. Vabljeni bo-ste v prijetno družbo. Izkoristite priložnost. Prav potreb-ni ste malo sproščene zabave in smeha. Od osebe na-sprotnega spola boste dobili dobre novice. Ne odlašajte znakupom.
Dvojčka (21. maja - 21. junija)Postavili se boste po robu in razjasnili svoje pogoje. Do-kler tega ne boste storili, boste zaman pričakovali take indrugačne uspehe. Vsaka stvar ima svojo mejo. Postavitejo in ljudje jo bodo prisiljeni sprejeti.
Rak (22. junija - 22. julija)V tem tednu boste malo podlegli prehladu. Le limona inčaj ne bosta pomagala. Obisk pri zdravniku vam bo olaj-šalo zdravljenje. Vse to ne bo nič hudega. To, da bosteprisiljeni poležavati, vam bo samo v korist.
Lev (23. julija - 23. avgusta)Kmalu boste imeli možnost, da se poskusite v zasebnempodjetništvu. Uspeh je neizbežen, kar potrebujete, je lepogum. Spoznali boste nove prijatelje. V ljubezni pa pri-de do nepozabnega srečanja.
Devica (24. avgusta - 23. septembra)Obremenjevali se boste zaradi denarja. Nikar! Vse sebo rešilo dobro in v pravem času. Določeni ljudje vambodo šli na živce. Umaknite se, saj ni treba, da moratečisto vse prenašati. Te dni vas bo presenetil telefonskiklic.
Tehtnica (24. septembra - 23. oktobra) Odpira se vam poslovna pot v tujino. Ne oklevajte, saj jepred vami posel, ki ga že dolgo časa pričakujete. Čustve-no se boste počutili nekoliko zapostavljeni. Poskusiteukreniti tudi kaj sami in ne čakajte vedno na nasprotnostran.
Škorpijon (24. oktobra - 22. novembra)Pot, ki ste si jo izbrali, je prava. Bodite brez skrbi, vse botako, kot je prav. Z novimi načrti pa vseeno malo počakaj-te in najprej dokončajte stare. Poglobili boste stike z ljud-mi iz preteklosti. Ne glejte vsega s temne strani.
Strelec (23. novembra - 21. decembra)Pri denarju boste resnično brezskrbni. Kupili si bostenekaj zase, pa tudi svoje bližnje boste prijetno presene-tili. Pazite na zdravje, krajši dopust ali podaljšani vikendvam bi dobro del. Včasih je dobro malo več narediti zasebe.
Kozorog (22. decembra - 20. januarja)Pred vami so ugodni dnevi za razreševanje ljubezenskihtežav. Ob lepih besedah se boste kar topili. Uživajte in seprepustite, da vas ljubezen zapelje. Poslovno se vam od-pirajo novi začetki. Ne izpustite nobene priložnosti!
Vodnar (21. januarja - 19. februarja) Zvezde vam bodo naklonjene, tako da boste uspešno inlažje premagali težave v poslu in tudi v osebnem življe-nju. Kar si nestrpno želite in iščete, boste našli. Ne izzi-vajte usode, ampak se naučite sprejeti tisto, kar vam jetrenutno dano.
Ribi (20. februarja - 20. marca)Pazite na izrečene besede in na vašo domišljijo, da vasne bo zaneslo in bo prišlo do obljub, ki jih ne boste mo-gli izpolniti. Vsi razgovori, oziroma sestanki, ki jih bosteimeli v prihodnjih dneh, so zelo pomembni za vaš pri-hodnji uspeh.
"Ločena sem pet let. Po dol-gem času brez moškega imamsedaj prijatelja, s katerim sespoznavava in učiva živetiskupno življenje. Nisem si pana jasnem glede njegovih ču-stev do mene. Velikokrat jehladen do mene in to nado-mesti z materialnimi dobrina-mi, kar pa mene bega. Sanja-la pa sem, da je pozabil svoječevlje v hodniku. Mlajša hči, kiga ima rada, pride v mojosobo in vsa vesela reče: "Sajbo Peter še prišel, saj je pustilčevlje." V tistem sem se zbudi-la. Zanima me, kaj pomenijoti čevlji. Moj rojstni datum je13. 12. 1960, prijateljev pa 1. 7.1956." Veronika
Draga Veronika,čevlji v tvojih sanjah bi lahkopomenili, da se trenutno po-čutiš nekako na tleh, morda
celo malce zavrženo ali pozab-ljeno. Težko je zapisati kaj večod tega, saj je pri sanjskemčevlju najpomembnejši nje-gov videz, velikost in njegova(ne)udobnost. Iz teh lastno-sti bi lahko sklepali dalje, npr.kaj in katera čustva se skriva-jo v tvojem notranjem svetuin na podlagi teh spoznanj bilahko razmišljali dalje. Sanjeso namreč sporočila tistegadela nas, s katerim ponavadinimamo nobenega stika, zgloboko zakoreninjenimi na-goni in nagnjenji, ki jih v bud-nem stanju ne priznavamo,ali se jih ne zavedamo. Mor-da včasih res vsebujejo na-mig, kako se bodo določenezadeve odvijale v prihodno-sti, včasih nas svarijo prednevarnostmi ali nas spodbu-jajo tam, kjer smo že popol-noma obupali. Kljub temu ni-
majo ničesar opraviti s klasič-nim vedeževanjem. Iz tega vi-dika je torej rojstni datum zasanjsko razlago povsembrezpredmeten. Brezpred-metno je tudi, da bi iskala od-govore pri kakšni vedeževal-ki. Nikoli se ne ve, kaj se bozgodilo in nihče ti tega nemore povedati. V vajinemrazmerju sta le dve osebi, tiin on, vsi drugi nismo po-membni, ker ne vemo vsegain tudi nikoli ne bomo vedeli,kaj on v resnici čuti do tebe inobratno. Ljubezen nima logi-ke, ima pa spremenljiva pra-vila, ki jih lahko tu in tamusmerjata le vidva sama. Najti bo vodnik tvoj notranji glas,kajti le on ve za vse odgovo-re, ki jih iščeš in hočeš raz-vozlati. Kar si želiš glede part-nerske sreče, lahko tudi ures-ničiš. Naključij ni, tudi ta tre-
nutek tvojega življenja in tapartner nista naključje. V lju-bezni si namreč najdemo ne-kakšno ogledalo, ki naj bi nasnaučilo videti samega sebe.Tako doživljamo v partner-stvu izključno to, kar nosimov sebi, in čisto nič drugega.Poišči torej srečo in harmoni-jo najprej v sebi. Nato si vizu-aliziraj vez, ki si jo v resniciželiš. Če boš natančna, se botvoje pričakovanje tudi na-tančno uresničilo. Človek, kije v sebi srečen in uravnote-žen, bo namreč k sebi vednoprivlačil ravno take ljudi. Čepa boš (brez natančnih želja)le čakala, kaj ti bo življenjeprineslo, boš pritegnila temuprimerne razmere v svoje živ-ljenje. Ne muči se sama zugibanji o njegovih čustvih.Iskreno z besedo na dan indobila boš takojšen odgovor.S tem boš tudi že na samemzačetku postavila pravila okomunikaciji, iskrenosti, res-nici in spoštovanju, in pravtakšno ljubezen si zasluživsak.
ODGOVARJA ANITA DI GRAZIA
POVEJ, KAJ SANJAŠ ...
PETEK_ 14. 01. 2011 31
NAGRADNA KRIŽANKA
Z naročnino prihranite 10, 20 ali celo 25 odstotkov! Čaka vas tudi darilo in kup drugih ugodnosti.
Pridružite se naši veliki družini naročnikov in skupaj bomo potovali, tekli, kolesarili, se udeleževali zanimivih predavanj, kupovali cenejše knjige ... Veseli vas bomo!
Pokličite 04/201 42 41 ali pišite: [email protected]
Splača se biti naročnik Gorenjskega glasa
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
1. nagrada: knjiga Pozdravljene gore II2. nagrada: zgoščenka Ljuba si, pomlad zelena3. nagrada: športne nogavice
Rešitve križanke, vpisane v KUPON, pošljite na dopisnicah do srede, 26. januarja 2011, na Gorenjskiglas, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj. Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo.
KUPON
Razstava karikaturAljane Primožič
Torek, 18. januarja 2011, ob 18. uri
v avli Gorenjskega glasa
32 PETEK_14. 01. 2011
petek smo senajprej odpraviliv zakulisje spevo-igre Kovačev štu-dent, s katero so
tokrat KUD Sejalec Besnicanastopili v gasilskem domuna Podblici. Jutri bodo KUD-ovci s spevoigro gostovali vKulturnem domu v Žabnici,potem naslednjo soboto palahko srečate Marka Sušni-ka, Gregorja Šifrerja, PolonoLeben, Staneta Pernarja,Francija Pogačnika, EgidijaKozjeka, Grega Flajnika inAleša Lebna na odru Šmar-tinskega doma v Stražišču.
Najprej je bil projekt žeobisk Podblice, kjer bi ljudje
kupovali karte za spevoigroprecej pred predvideno uropredstave, saj se pri njih 'nedogaja veliko, pa je zato ta-krat bolj veselo'. Dvorano ga-silskega doma so tokrat na-polnili do zadnjega kotička;ko je zmanjkalo stolov, soprinesli klopi.
Igralci in pevci so v zaodr-ju glasove urili že kakšnouro pred nastopom, tremenismo zaznali, precej pa sose nasmihali ob misli naokusno večerjo - klobaso inzelje, ki sta jih po predstavičakali v bližnji gostilni.
Isti dan so v loškem koncuorganizirali Eksplozijo nasnegu. Na Starem vrhu je si-cer nočno smuko pokvarildež, kar pa najbolj zagnanihni odvrnilo od smučanja ali
sankanja, pa tudi ne v kas-nejših urah od obiska pri-ljubljenega bara Zihrl v Škof-ja Loki, kjer se je odvijal afterparty z DJ Ratexom.
Kranjski Mega Center, kije ob koncu poletja zadihal spolnimi pljuči, pa se je vpetek predstavil ljubiteljemkolesarjenja v dvorani oziro-ma priljubljene vadbe spi-ninga na prav poseben na-čin: na odru in ob glasbenispremljavi Siddharte so spolno dvorano navdušenceveno uro kolesarili tudi članiomenjene glasbene skupi-ne. Inštruktorji za spiningNejc, Nika in Grega so sirazdelili delo ter nas v ubra-nem in dinamičnem tempuza 'ne ravno začetnike' po-peljali skozi uro treninga, ki
je minil, kot bi mignil. Voranžni sobi se je tokrat na-bralo več kot petdeset za-gnanih 'kolesarjev', Sidd-hartina glasba pa je nareko-vala tempo.
Nejca, Niko in Grega mi jesosedski sotrpin na kolesu,ki je očitno reden gost v fit-nesu, pa bi ga ob koncu vad-be vseeno lahko 'oželi', pred-stavil takole: "Svetlolaska jeNika, ta levi ima rad hitrostpo ravnem, ta desni - ta bi pasamo v hrib gonil."
Očitno pa so se v MegaCentru odločili, da bodo to-vrstno obliko druženja po-novili, saj imajo že jutripredviden dobrodelni spi-ning za otroke z astmo z ul-trakolesarjem Markom Ba-lohom.
DRUŽABNA KRONIKA
Slovenka leta je postala Petra Majdič
V torek so v ljubljanski Drami razglasiliže triindvajseto Slovenko leta, naziv paje šel v roke športnici, prvi damislovenskega smučarskega teka, PetriMajdič. Za Slovenko leta 2010 so letosbralci revije, ki izbor organizira, izbiralimed enajstimi ženskami: Jasno Tepina,
Majo Lupša, Maksimiljano Ipavec, Marinko CempreTurk, Marinko Vovk, Marlenko Stupica, Matejo KožuhNovak, Petro Matos, Severo Gjurin, Tanjo Babnik inzmagovalko izbora Petro Majdič.
Vračajo se Roxette
Po 25 letih izjemne kariere in deset letpo izidu albuma Room Service se podžaromete vrača ena največjih švedskihpop zasedb Roxette. Prihajajo z albu-mom Charm School, z posodobljenozanje značilno glasbo, kjer boste meddvanajstimi skladbami našli tudi uvod-
no pop energično Way Out in zadnjo grenko skladboSitting on the Top of the World. Pred devetimi leti sonamreč pevki zasedbe Marie Fredriksson odkrilimožganski tumor, vendar je v boju z boleznijo zmagala,se pred tremi leti spet posvetila glasbi ter znova združilamoči z Perom Gesslom.
Jelena na Eurosongu?
Srbska pevka Jelena Karleuša je ena tis-tih, ki jo na Facebooku najdemo kar zveč profili. Galerija fotografij je obsežna,je pa vprašanje, kateri profil je dejanskonjen. In ker se je po številnih državah žezačel izbor za letošnjo pesem Evrovizije,je letos srbski rumeni tisk že pisal o tem,
da bi Srbe v Düsseldorfu letos morda zastopala ravnoJelena. Vendar se o tem za zdaj le namiguje, se pa pre-cej več govori o plagiatorstvu: njena nova pesemČlovek, ki sovraži ženske, naj bi kmalu postala predmetsodnega postopka.
'Spajsica' Victoria bo že četrtič mama
Ameriški priljubljeni par iz Anglije Victo-ria (36) in David Beckham (35) sta predkratkim potrdila novico, da je Victorianoseča. Tako bodo trije njuni sinovi sprecej zanimivimi imeni Brooklyn (11),Romeo (7) in Cruz (5) poleti dobili brat-ca ali sestrico. Mediji so že začeli ugi-
bati, ali bo četrti otrok tudi fant in kakšno ime mu bostatokrat nadela zakonca Beckham.
Barbara Lelja ima dvaindvajset let. Obiskuje Filozofskofakulteto, veliko prostega časa pa ji ne ostane, saj ko neštudira, dela in obratno. Doma je iz Škofja Loke. / Foto: AB
KOLESARSKI ROKOVSKI MUZIKAL Petek in sobota sta bila obarvana spevno, igralsko, športno. Zabave ni manjkalo nikjer, prisotne sobile tudi koline in kar nekaj trših glasbenih ritmov.
VRTIMO GLOBUS
Martin Potočnik iz Nemilj je že 45 minut pred pričetkomspevoigre v Podblici prišel vprašat, kdaj bodo začeli prodajati karte. / Foto: AB
Predsednica KUD-a Marija Šolar in blagajničarka IvankaLeben sta sicer sestri, tokrat pa jima na fotografiji deladružbo tudi predsednik PGD Podblica Francelj Potočnik.
Loški bar Zihrl je v petek zvečer gostil razpoloženosmučarsko družbo. / Foto: AB
Nejc, Nika in Gregor, ki so jim na odru delali družbo Siddhartovci. / Foto: Matej Slabe
Alenka Brun
V
Foto
: AB
Nasmejani študentje. Krok, Žejko in Mucek. FranciPogačnik, ki drugače igra tudi vlogo poštarja Žana, EgidijKozjek in Grega Flajnik ... / Foto: AB
Edino žensko vlogo v spevoigri, Meto, igra Polona Leben,nasmejani Marko Sušnik se dobro znajde v vlogi kovača,Stane Pernar igra ata Urbana. / Foto: AB
