Embed Size (px)
Citation preview
PETEK, 21. maja 2010
vseb
ina
40
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Poseg v varovani gozdNa območju Češeniške gmajne jenačrtovana gradnja 27 stanovanjskihhiš. Krajani Rov Občini Domžale oči-tajo vrsto nepravilnosti in zahtevajo,da postopke sprejemanja OPPN us-tavi, sicer napovedujejo referendum.
3
AKTUALNO
Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno. V soboto innedeljo bo sončno, popoldnebodo nastale posamezne ploheali nevihte. Topleje bo.
VREME
jutri: sončno s plohami ....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Do boljšega življenja z disciplinoDr. Andrej Perko, znani kamniški psi-holog in naslednik dr. Janeza Ruglja,je pred leti osnoval Kadetnico, stano-vanjsko skupnost, v kateri mladi,umaknjeni od staršev, dobijo pomočv obliki reda in stroge discipline.
12
GG+
Tradiciji se ne bodo odrekliTako kot v številnih drugih krajih poSloveniji bodo danes točno opoldneulično četvorko za Guinnessov re-kord zaplesali tudi v Kranju in ŠkofjiLoki. Pred tem po tradiciji šole pripra-vijo tudi maturantske sprevode.
24
Navdušili Irce, oni pa nas Minuli konec tedna je v irskem Carlo-wu nastopal škofjeloški Godalni orke-ster Arseia, v delegaciji pa so ob žu-panu Igorju Drakslerju sodelovalitudi nekateri drugi predstavniki obči-ne Škofja Loka ter Glasbene šoleŠkofja Loka.
27
KULTURA
63 let Prvi predhodnik tednik Gorenjec leta 1900Gorenjski časnik od leta 1947
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
ZADNJA
8/23°C
97
70
35
26
66
02
5
Danica Zavrl Žlebir
Ljubljana - Študentska in di-jaška organizacija sta biliorganizatorki demonstracij,uperjenih proti vladnim od-ločitvam. Glavni razlog jezakon o malem delu, polegtega pa so študenti in dijakiprotestirali tudi zaradi svoje-ga siceršnjega socialnegapoložaja in neurejenih raz-mer na področju visokegašolstva in štipendiranja. Štu-dentsko delo, od katerega pobesedah predsednice Štu-dentske organizacije Slove-nije Katje Šoba živi pretežendel študentov, je doslej znat-
no prispevalo k dostopnostištudija v Sloveniji, po nje-nem mnenju pa ni edini kri-vec za podaljševanje študijapri mladih ljudeh. Zavzemase za brezplačno in dostop-nejše visoko šolstvo, štipen-dij bi moralo biti več in za-gotavljale naj bi pokritje več-jega dela stroškov študija,tudi sistem štipendiranja jeneustrezen. Še posebej na-sprotujejo temu, da želi dr-žava ukiniti štipendije vsemmladoletnim dijakom, sled-nje pa razburja tudi ukinitevstoodstotne subvencije dija-ške prehrane. O namenudemonstracij so pričali šte-
vilni napisi v rokah študen-tov in dijakov, ki so bili os-tro naperjeni proti vladi,premieru Pahorju in minis-tru Svetliku.
Na Prešernovem trgu vLjubljani, kjer so organiza-torji na velikem odru ob na-stopih znanih glasbenikovznova spregovorili o svojihzahtevah, podprli pa so jihtudi v Zvezi svobodnih sin-dikatov, Zvezi društev upo-kojencev, Društvu pisate-ljev, so bile demonstraciješe razmeroma trezne inmirne, k takim so pozivalitudi organizatorji.
Demonstracije prerasle v vandalizemŠtudentske demonstracije so v Ljubljano privabile okoli deset tisoč študentovin dijakov. Pred parlamentom so se sprevrgle v nasilje in vandalizem.
Demonstrante, ki so se znesli nad poslopjem državnega zbora, je mirila policija. / Foto: Matic Zorman
Leto LXIII, št. 40, cena 1,50 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in 0b petkih [email protected] www.gorenjskiglas.si
� 2. stran
103.Glasova preja
Gremo v Franjo!
Partizansko bolnišnico Franjo, svetovno znani spomenik humanosti v vojnem času, je 18. septembra 2007 uničila katastrofalna povodenj.Zdaj je obnovljena in spet vabi na oglede. O njeni obnovi in prihodnosti bomo spregovorilitudi na Glasovi preji, naša gosta bosta muzealec in državnozborski poslanec Samo Bevk in Ivana Leskovec, direktorica Mestnega muzeja Idrija.Z njima se bo pogovarjal Miha Naglič.
Preja bo v Galeriji Krvina v Gorenji vasi v četrtek,27. maja 2010, ob 19. uri.
Prosimo vas, da udeležbo na Glasovi preji sporočite po telefonu na številko 04/201-42-00ali po elektronski pošti na naslov [email protected].
Vljudno vabljeni!
WW
W.G
OR
EN
JSK
IGLA
S.S
I
Prvi
kup
on n
ajde
te v
dan
ašnj
i št
evilk
i na
stra
ni 1
3.
PA & CO, d. o. o.Spodnji Plavž 14 h , 4270 Jesenice tel.: 04/5861-680 e-pošta: [email protected]
NAJVEČJI GORENJSKI CENTER ZA STAVBNO POHIŠTVO
O D S L E J T U D I V K R A N J U
na Primskovem, v stavbi PLINSTALUGODNI POPUSTI NA DAN ODPRTJA,
V PONEDELJEK, 24. MAJA 2010
Prenovljenmuzej v ŽeleznikihOb mednarodnemdnevu muzejev so v Železnikih odprliprenovljeno Plavčevohišo, v kateri je že 41let muzej. Obnova jestala 530 tisoč evrov.
� 5. stran
Reševanja sporov ni brez dogovora med sprtimiTo je ob slovesnem odprtju mediacijskega središča v Kranju poudaril minister za pravosodje Aleš Zalar.
� 3. stran
2GORENJSKI GLAS
petek, 21. maja 2010POLITIKA [email protected]
Potem pa so se demonstran-ti odpravili pred državnizbor, kjer se je vsa stvar spre-vrgla v nasilje in vandalizem,zaradi česar je posredovalapolicija. Demonstranti sorazbili okna na pročelju par-lamenta in poškodovali kipenad vhodom.
Organizatorji so skušalidemonstracije prekiniti,toda divjanje se je še kar na-daljevalo. Od tega so se di-stancirali in ne nameravajoprevzeti odgovornosti za in-cidente. V političnih stran-kah in njihovih podmladkihso ta dejanja enoglasno ob-sodili: v tistih desne opcijeso ob obsodbi vandalizma,ki ne sodi v demokratičnodružbo, del odgovornostiprisodili tudi vladi, češ davsebinskega problema štu-dentov in dijakov ne rešujena pravi način, na levi stra-
ni pa sicer soglašajo z de-monstracijami kot načinomizražanja nasprotovanja, iz-gredi pa so v veliki meri
vzeli legitimnost njihovimorganizatorjem. Divjanjepred parlamentom so obso-dili tudi premier Pahor,
predsednik državnega zbo-ra Pavel Gantar in v poseb-ni izjavi tudi vsi poslancidržavnega zbora.
Demonstracije prerasle v vandalizem
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Festival oktetovV soboto, 29. maja, bo v gimnazijski večnamenski dvoranipotekal Festival oktetov Kranj. Če si ga želite ogledati brez-plačno, se lahko potegujete za par vstopnic tako, da odgo-vorite na nagradni vprašanji: Koliko časa že deluje Kranjskioktet in kakšen je podnaslov letošnjega Festivala oktetov?Odgovore s svojimi podatki nam najkasneje do srede, 26.maja, pošljite na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, Kranj,ali na [email protected].
Tečaj nemščine na Gorenjskem glasu
Bliža se čas dopustov, in kdor se bo odpravil na nemško go-voreča območja, mu bo zagotovo prav prišel osvežitveni te-čaj nemškega jezika. Gre za intenziven tečaj v majhni skupi-ni za začetnike in vse, ki imajo že nekaj predznanja. Cena te-čaja je 200 evrov, naročniki Gorenjskega glasa imajo deset-odstoten popust; cena vključuje vse gradivo za 24-urni tečaj,ki bo potekal dvakrat tedensko: ob ponedeljkih in sredah od8. do 10.15. Tečaj se začne v ponedeljek, 31. maja. Poučeva-la vas bo simpatična in prijazna "native speaker" učiteljicaHelena, ki zbira tudi prijave na: 031/750 763.
Pletenje copatk v naši avli
Koordinatorka projekta Jožica Pustovrh sporoča, da bo na-slednje srečanje ob skupnem pletenju copatk za novorojen-čke v sredo, 8. septembra, ob 17. uri v avli Gorenjskega gla-sa. Ob tej priložnosti se vam zahvaljujemo, da ste napletleže toliko copatk in vam želimo lepe poletne mesece.
Šmarjetna gora
Še vedno imamo na razpolago nekaj bonov za gostinske sto-ritve na Šmarjetni gori, zato nam lahko še vedno pošljetesporočilo, kateri članek je bil za vas še posebej zanimiv. D. K.
Darilo
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
izžrebanemu naročniku časopisa
Knjigo prejme ANTON PETERNELJ iz Gorenje vasi.
�1. stran
Na Prešernovem trgu so bile demonstracije še mirne. / Foto: Gorazd Kavčič
RADIO TRIGLAV JESENICE, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, JESENICE
SLO
VEN
SK
A D
EM
OK
RAT
SK
A S
TRAN
KA,
TR
STE
NJA
KO
VA U
. 8
, LJ
UB
LJAN
A
OO SDS Šenčur in OO SDS Cerklje vas vabita na okroglo mizoin pogovor na temo referenduma o vprašanju
arbitražnega sporazuma o meji s Hrvaško
Okrogla miza bo potekaladanes, v petek, 21. maja 2010,
v Kulturni dvorani v Adergasu, Adergas 1, Cerklje,z začetkom ob 20. uri.
Na okrogli mizi bo sodeloval mag. Branko Grims, poslanecdržavnega zbora RS, ki bo poskušal odgovoriti na vprašanje,
zakaj je potrebna naša udeležba na referendumu.
Vljudno vabljeni! OO SDS ŠenčurOO SDS Cerklje
SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
VABILO
Marko Klobčar, študent iz Kamnika:
"Tukaj nisem zaradi prote-sta, pač pa zaradi dobreglasbe. Sem namreč eden ti-stih, ki soglašam z malimdelom. Tudi sam delamprek študentskega servisa,vendar poleti, v preostalemčasu namreč študiram elek-trotehniko."
Jaka Furlan iz Kluba škofjeloških študentov:
"Z novim zakonom bi tudištudentski klubi in mladin-ske organizacije izgubiliprecej denarja. V Škofji Lokilahko tako izgubimo Rdečoostrigo. Seveda smo jezni,ker nekdo služi na računštudentskega dela, a predla-gani zakon tega ne reši."
Ana Šalgaj, študentka iz Kopra:
"Na demonstracijah semzato, ker menim, da predlogzakona o malem delu ne re-šuje položaja študentov. Zomejitvijo študentskegadela bomo prikrajšani.Sama dobim državno šti-pendijo, a zgolj s tem nemorem preživeti."
Samo Strehar, dijak iz Domžal:
"Na demonstracije sem pri-šel bolj zaradi vzdušja inzato, da ni šole, ne pa zara-di protesta. Dijaki smo mo-rali svojo udeležbo javitirazredniku, tu pa smo semorali kot dokaz udeležbepodpisati na stojnicah."
O vsebini svojega protesta so nekateri dijaki in študentje povedali:
Strasbourg
Križnar in Jammous v Evropskem parlamentu
Mirovnika Tomo Križnar in Sulejman Jammous iz Darfurjasta bila ta teden v Evropskem parlamentu, kjer sta poslanceseznanila z eno največjih humanitarnih in političnih kriz nasvetu. Izrazila sta željo po aktivnejši vlogi Evropske unije priiskanju dolgoročne mirne rešitve v Sudanu in po nadalje-vanju mirovnih prizadevanj, ki jih je pred nekaj leti spod-budil takratni slovenski predsednik Janez Drnovšek. D. Ž.
Danica Zavrl Žlebir
Kranj - Referendumska kam-panja o arbitražnem sporazu-mu Slovenije in Hrvaške je vpolnem teku. O tej temi sopred nedavnim govorili tudina gorenjski regijski koordi-naciji SDS na Bledu. Pred-sedniki lokalnih odborovstranke na Gorenjskem ingorenjski poslanci SDS somenili, da je arbitražni spora-zum slab, češ da ogroža po-morski status slovenske drža-ve in ji jemlje pravico do upo-rabe že razglašenih suvere-nih pasov v Jadranu, ogrožateritorialno povezavo Sloveni-je z mednarodnimi vodamiSredozemlja in gospodarskeinterese Luke Koper. Ljudinagovarjajo, naj na referen-dumu glasujejo proti. Ta te-
den se je na Gorenjskem zvr-stilo več javnih tribun o arbi-tražnem sporazumu. V sredosta na Dovjem o tem govorilaBranko Grims in Pavel Ru-par, včeraj v Kranju Grims inLovro Šturm, danes bostarazpravi o tem v Adergasu inKamniku (tu bo gost ŽigaTurk), v Poljanah pa bosta otem govorila Milan Čadež inMilan Oražem Adamič, ne-kdanji veleposlanik na Hrva-škem. 24. maja bo razprava otem v Škofji Loki, kjer bo gostBoštjan M. Turk, 25. maja pabo v Preddvoru znova govorilposlanec Branko Grims.Medtem pa Borut Pahor vdružbi predstavnikov vladne-ga trojčka potuje po Slovenijiin govori o prednostih, ki jihpo mnenju predlagateljevprinaša arbitražni sporazum.
Več razprav o arbitražnemsporazumu
Ljubljana
Parlament o svojem predsedniku
Ta teden zaseda državni zbor, ki je med drugim razpravljalo predlogu zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, nadnevnem redu je bila tudi druga obravnava predlaganegazakona o šolski prehrani, ki naj bi ukinil brezplačno prehra-no za dijake, uvedel pa subvencionirano za dijake in osnov-nošolce. Opozicija pa na tokratni seji predlaga razrešitevpredsednika državnega zbora Pavla Gantarja, in sicer zato,ker je 31 poslank in poslancev SDS in SNS pred časom za-htevalo sklic izredne seje državnega zbora, ki naj bi obrav-navala "financiranje športnega parka Stožice s strani bankv večinski državni lasti v času najhujšega kreditnega krča vSloveniji". Predsednik Gantar je njihovo zahtevo zavrnil.Predlagatelji izredne seje se sklicujejo na ustavo in poslov-nik državnega zbora, ki naj bi ju s tem kršil, očitajo mu, daruši ustavni in pravni red, zaradi česar tudi zahtevajo nje-govo razrešitev. D. Ž.
Škofja Loka
Sveža politična obraza
Območna organizacija SD Škofja Loka je včeraj predstavilakandidata za župana občin Žiri in Škofja Loka. V Žireh jekandidat te stranke Brane Jesenovec, v tem mandatu tudiobčinski svetnik, v Škofji Loki pa je skupni kandidat SD inLDS Bojan Luskovec, sedaj izvršni direktor ene od organi-zacijskih enot v Elektru Gorenjska. D. Ž.
3GORENJSKI GLASpetek, 21. maja 2010 AKTUALNO [email protected]
Vilma Stanovnik
Kranj - "Podpiram takšennačin reševanja sporov innavdušen sem nad tem,kako hitro se v Sloveniji me-diacija uveljavlja v praksi.Tudi država je v preteklih le-tih naredila marsikaj, da bispodbudila mirno reševanjesporov. Tega v dneh, koimamo razburkano politič-no življenje zaradi arbitraž-nega sporazuma, ni trebaposebej omenjati, pa naj greza velike ali majhne spore.Povsod veljajo ista pravila, topa je, da spora ni mogoče re-šiti brez komunikacije. Inmediacija ponuja prav to," jeob odprtju mediacijskegasredišča v Kranju poudarilminister za pravosodje AlešZalar.
"Na našem inštitutu se žekar nekaj let intenzivnoukvarjamo z mediacijo, ženekaj časa pa smo razmišlja-li, kako vzpostaviti mediacijov lokalni skupnosti. Zato jedanes pomemben dan, sajse odpira prvo tovrstno me-diacijsko središče v Sloveni-
ji. Želimo si, da bi se velikoljudi odločalo za reševanjesporov na tak način," je vimenu Inštituta za mediaci-jo Concordija, ki bo skrbel zastrokovno vodenje mediacij-skega središča in izvajanjemediacij v Kranju, povedaldirektor Martin Lisec, kranj-ski župan Damijan Perne pa
je dodal, da je ponosen, kerbodo ravno v Kranju z medi-acijskim središčem orali le-dino. "Ko govorimo o sodnihzaostankih in velikem števi-lu sporov med ljudmi, se za-vedamo, da konfliktne situa-cije vedno nastajajo takrat,kadar se kaj dogaja. In mo-ram reči, da se je v Kranju
zadnje čase veliko dogajalo,zato je prišlo tudi do velikokonfliktov. Zato sem bil ve-sel pobude, da bi v Kranjuzačeli projekt mediacijskegacentra," je povedal županPerne in dodal, da verjame,da bodo ljudje kmalu spo-znali velik pomen tega sre-dišča in ga tudi obiskovali.
ODGOVORNA UREDNICA Marija Volčjak
NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICECveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir
UREDNIŠTVONOVINARJI - UREDNIKI:
Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Igor Kavčič, Suzana P. Kovačič,Urša Peternel, Mateja Rant, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Simon Šubic,
Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Štefan Žargi;stalni sodelavci:
Marjana Ahačič, Maja Bertoncelj, Matjaž Gregorič, Ana Hartman, Jože Košnjek,Milena Miklavčič, Miha Naglič, Jasna Paladin, Marjeta Smolnikar, Ana Volčjak
OBLIKOVNA ZASNOVAJernej Stritar, IlovarStritar d.o.o.
TEHNIČNI UREDNIKGrega Flajnik
FOTOGRAFIJA Tina Dokl, Gorazd Kavčič
LEKTORICA Marjeta Vozlič
VODJA OGLASNEGA TRŽENJAMateja Žvižaj
GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas,d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-pošta: [email protected]; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 / Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkihin petkih, v nakladi 19.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska (enkrat letno), TV okno in osemnajst lokalnih prilog / Tisk: Druck Carinthia GmbH & CoKG,St. Veit/Glan (Št. Vid na Glini), Avstrija / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,50 EUR, letna naročnina: 140,40 EUR; Redni plačniki imajo 10 % popusta, polletni 20% popusta, letni 25 % popusta; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.
Reševanja sporov ni brezdogovora med sprtimiTo je ob slovesnem odprtju mediacijskega središča v Kranju poudaril minister za pravosodje Aleš Zalar.
Jasna Paladin
Rova - Načrtovana gradnjastanovanjskega zaselka, ki gabo gradil zasebni investitor,tudi lastnik zemljišča, pod-jetje Rovanova, d. o. o., jeRovljane zelo razburila, sajnaj bi omenjeno zemljiščepredstavljalo ekološko po-membno območje in Naturo2000.
Zgodba se je začela odvija-ti pred dobrim desetletjem,ko je območje z denacionali-zacijo prešlo v last dedinjeposestva Črnelo, ta pa ga jeprodala družbi Rod iz Šmar-ce, ki je tudi zahtevalo spre-membo namembnosti zem-ljišča, po tem pa parcelo pro-dalo Rovanovi. Rovljani obči-ni očitajo, da območja ni pra-vočasno zaščitila in ni izkori-stila predkupne pravice. "Če-šeniška gmajna je največjeokoljsko pomembno območ-je v občini Domžale, kar pri-znava tudi Občina. Drugeparcele na Rovah, tudi gozd-ne, so zunaj varovanih ob-močjih in bi bile primernejšeza realizacijo projekta. Do-mnevamo, da je kupec prido-bil informacije z občine in jeto parcelo kupil z namenombistvenega povečanja premo-ženja z vnaprejšnjim vede-njem, da bo zemljišče zazid-ljivo, območje pa nezavaro-vano," je ogorčen Janez Je-mec, eden od članov Civilneiniciative za zavarovanje Če-šeniških gmajn in dodal, daso Rovljani na zboru kraja-
nov enotno nasprotovaligradnji, zato od župana za-htevajo, da se zaradi do-mnevnih postopkovnih ne-pravilnosti, neusklajenosti zzakonodajo in zavajajočoprogramsko zasnovo postop-ki sprejemanja OPPN ustavi-jo, gradnja pa prepreči.
Na vprašanje, zakaj podpi-rajo gradnjo na zavarovanemobmočju Nature 2000, je žu-pan Toni Dragar odgovoril:"Menimo, da omenjena po-zidava ne bo poslabšala ka-kovosti bivanja v krajevniskupnosti. Pripombe smoproučili in jih v delu, kjer soutemeljene, tudi upoštevali.Ni pa mogoče pristati naapriorno nasprotovanje, šeposebej nekaterih posamez-nikov, ki se skrivajo za t. i. ci-vilno iniciativo. Dejstvo, da jepredvideni poseg znotrajroba območja Nature 2000,ne pomeni, da so vsi posegiprepovedani. Kot župan nemorem zastopati interesapredstavnikov civilne inicia-tive ali nosilcev kapitala, am-pak moram slediti razvojucelotne občine."
S kranjskega zavoda zavarstvo narave so sporočili,da so pozidavi nasprotovaliže leta 2004, a njihovo mne-nje ni bilo upoštevano. "Sstrokovnega vidika gre zazelo problematičen poseg, kiz vsemi drugimi načrtovani-mi gradnjami v Češeniški inPrevojski gmajni pomenihud poseg v visoko ovredno-teno naravno okolje."
Poseg v varovani gozdNa območju Češeniške gmajne je načrtovanagradnja 27 stanovanjskih hiš.
Ana Hartman
Cerklje - Zavod Taber, ki staga ustanovila podjetje Grad-binec GIP in občina Cerklje,je koncesijo za institucional-no varstvo starejših prejel žepred dobrima dvema leto-ma, dejavnost pa bi moralzačeti opravljati 1. julija le-tos. Kljub temu se še vednone ve, ali sploh bo realiziranprojekt Vas brez ovir Taber vŠmartnem, kjer naj bi polegdoma starejših s 150 poste-ljami zgradili tudi oskrbova-na stanovanja. Po odgovoruministrstva za delo, družinoin socialne zadeve lahkosklepamo, da se v Cerkljahše vedno lahko izognejo po-dobnemu scenariju kot v Ži-reh, kjer je investitor po šte-vilnih zapletih in kljub pri-dobljeni koncesiji odstopilod nameravane gradnjedoma starostnikov.
"Na podlagi poziva minis-trstva je koncesionar Social-novarstveni zavod Taber 1.aprila 2010 predložil pravno-
močno gradbeno dovoljenje.Ker je koncesionar v postav-ljenem roku izpolnil zahtevoministrstva, bosta ministr-stvo in zavod Taber v majunadaljevala pogovore o začet-ku izvajanja dejavnosti," sopojasnili na pristojnem mi-nistrstvu. Po Pogodbi o kon-cesiji lahko ministrstvo po-daljša začetek izvajanja kon-cesije, vendar samo na pod-lagi objektivnih okoliščin."Če bo koncesionar predložilustrezna dokazila, da je za-muda nastala zaradi okoliš-čin, na katere sam ni mogelvplivati, bo ministrstvo zače-tek izvajanja koncesije po-daljšalo," so še dejali.
Direktor Gradbinca GIPDarko Vidakovič pojasnjuje,da sta zastoj pri uresničeva-nju Vasi brez ovir povzročilapredvsem usklajevanje pro-jekta in projektne dokumen-tacije, poleg tega pa tudi po-stopki za pridobitev gradbe-nega dovoljenja terjajo svojčas. Vseeno upa, da jim boministrstvo podaljšalo zače-
tek izvajanja koncesije: "Ševedno lovimo vse koncesij-ske roke, glede na stanje natrgu pa z začetkom gradnjene hitimo. Minuli mesecsmo pridobili gradbeno do-voljenje za dom starejših ob-čanov, postopki za pridobitevgradbenega dovoljenja za za-sebni del projekta - torej va-rovana stanovanja - pa še po-tekajo. Vsekakor se gradnjane more pričeti, dokler nedobimo gradbenega dovolje-nja za celotni kompleks." Vi-dakovič verjame, da bodoskupaj z občino, ki je partnerpri projektu, vendarle našlipot do njegove uresničitve."Nismo vrgli puške v koruzo.Na tem projektu delamo večlet, še zlasti zadnje mesece jebilo ogromno usklajevanj, kiso pripeljala do pridobitvegradbenega dovoljenja. Tre-ba pa je vedeti, da časi nisoprimerni za veliko investira-nje, zato se dogovarjamo spotencialnimi investitorji inkupci, ki se zanimajo za na-kup celotnega projekta, pred-
vsem pa iščemo racionalnerešitve glede zasebnega delaprojekta."
Po besedah župana FrancaČebulja je ta trenutek najpo-membneje, da je gradbenodovoljenje za dom starostni-kov že pridobljeno, zato nevidi bojazni, da bi izgubilikoncesijo. "Priskrbel semdva resna kupca, da bi odGradbinca GIP odkupila ce-loten projekt. Gre za podjetjeDeos, ki je nameravalo domstarostnikov graditi v Žireh,in Inženiring Komin. Ne ra-zumem, zakaj še niso skleni-li nobenih dogovorov, sajsem upal, da bi v tem prime-ru dom starostnikov začeligraditi že to jesen. Najbrž jeglavna ovira hipoteka, ki joima Gradbinec nad temzemljiščem." Kot še pojas-njuje župan, investitorju šeni uspelo pridobiti gradbene-ga dovoljenja za varovana sta-novanja, ker še ni poravnalkomunalnega prispevka (pri-bližno milijon evrov), saj seje pritožil na njegov izračun.
Dovoljenje imajo, denarja niPo koncesijski pogodbi bi dom za starejše občane v Šmartnem moral odpreti vrata že julija, a gradbeni stroji še vedno niso zabrneli. Bodo sploh kdaj? "Nismo še vrgli puške v koruzo," pravijo v Gradbincu GIP.
Prostore mediacijskega središča na Tavčarjevi 22 v Kranju so minulo sredo s simboličnimrezanjem traku odprli kranjski župan Damijan Perne, minister za pravosodje Aleš Zalar,kranjski podžupan Bojan Homan in direktor Concordie Martin Lisec. / Foto: Gorazd Kavčič
4GORENJSKI GLAS
petek, 21. maja [email protected]
Umetnost glasbe. Umetnost druženja!Ansambel Saša Avsenika, Gregor Avsenik, Kranjci in Skupina sester Trobec Žagar v spremstvu humorista Konrada Pižorna – Kondija in
voditeljice Maje Oderlap na vrhunskem koncertu: v četrtek, 17. junija 2010 ob 20. uri
v dvorani Grandis v Kongresnem centru Brdo. Po koncertu prijetno druženje in pogostitev. Nazdravimo skupaj!
Vstopnice so na voljo na prodajnih mestih EVENTIM in na recepciji Hotela Kokra,
Predoslje 39, 4000 Kranj, T: 04 260 11 501, E: [email protected]; Vstopnice: 25 EUR
www.brdo.si
Avsenikov večer na Brdu
Jesenice
Pižam’ce za male zaspance
V okviru donatorske akcije Pižam'ce za male zaspance jeVzajemna otroškemu oddelku jeseniške bolnišnice podarila350 otroških pižam, ob tem pa je za zabavo malih bolnikovposkrbel Ribič Pepe iz priljubljene televizijske oddaje. Donacijo sta direktorju bolnišnice Igorju Horvatu predaladirektor sektorja za trženje v Vzajemni Branko Krašovec indirektor Vzajemnine poslovne enote v Kranju Matjaž Fajfar.Vzajemna bo na enak način obdarovala otroške oddelke desetih slovenskih bolnišnic, skupaj jim bo podarila 3330otroških pižam. U. P.
Male bolnike je v jeseniški bolnišnici obiskal tudi Ribič Pepe, kije zapel, povedal pravljico in narisal sliko v spomin. Foto: Anka Bulovec
Križe
Mladi za zdravo življenje
Osnovna šola Križe, ki je ena od EKO šol v Sloveniji, je pripravila 15. maja ekološki dan. Del učencev je čistil širšookolico šole do naselja Retnje, kjer pa ni bilo veliko odpad-kov. Več pozornosti so posvetili označevanju pasjih iztreb-kov in razdeljevanju zloženk o pravilnem ravnanju lastnikovživali. Starši in drugi obiskovalci so si lahko ogledali zanimi-ve razstave in sodelovali v raznih delavnicah. V okviru pro-jekta Zdrava šola so reševali EKO-kviz, v šoli so potekalemeritve krvnega tlaka, sladkorja in trigliceridov, prikazali sonordijsko hojo, izvedli pa so tudi igre treh generacij v večšportnih panogah. Zaradi dežja so morali odpovedati planinski pohod na Kriško goro in kolesarski izlet po novi tržiški poti. Kot je povedala ravnateljica Erna Meglič, je biloprav zato nekaj manj obiskovalcev. Na koncu so se vsi zbrali na prireditvi in podelitvi nagrad. S. S.
Mateja Rant
Bohinjska Bistrica - S slo-vesnostjo v kulturnemdomu Joža Ažmana bodo vsoboto odprli Mednarodnifestival alpskega cvetja, kipredstavlja tudi osrednjislovenski dogodek ob med-narodnem letu biotske raz-novrstnosti. Festival že če-trto leto uspešno organiziraTurizem Bohinj, letos v so-delovanju s Triglavskim na-rodnim parkom ter minis-trstvom za okolje in pros-tor. Od 22. maja do 5. juni-ja bodo v Bohinju in infosredišču Triglavska roža naBledu pripravili številne de-lavnice, predavanja, razsta-ve ter vodene botanične indruge izlete.
Festival alpskega cvetja jebil po besedah KlemenaLangusa iz Turizma Bohinjzasnovan z namenom pro-mocije Bohinja kot kraja,kjer lahko uživamo in se
učimo o dragoceni naravniin kulturni dediščini. "Pro-mocija trajnostnega ali ze-lenega turizma igra po-membno vlogo v sklopu fe-stivala, saj je njen namenpredstaviti naravno in kul-turno dediščino Bohinja,Triglavskega narodnegaparka in Slovenije kot celo-te, vse skupaj pa predstavljapomembne osnove za traj-nostni gospodarski razvoj."Tanja Bogataj z ministrstvaza okolje in prostor je obtem poudarila, da je festivaltudi primer dobre prakseuresničevanja ciljev Alpskekonvencije, s podpisom ka-tere se je Slovenija zaveza-la, da bo v sodelovanju zdrugimi alpskimi državamizagotavljala varstvo in so-naravni razvoj alpskegaprostora, obenem pa ščitilagospodarske in kulturne in-terese prebivalcev.
Raznolik program festi-vala bo obsegal tri teme, in
sicer alpsko cvetje v umet-nosti, alpsko cvetje domain alpsko cvetje v znanosti.V okviru festivala bodo vponedeljek, 24. maja pri-pravili tudi mednarodnokonferenco z naslovom na-rava, kultura in biotskaraznovrstnost kot temeljirazvoja na podeželju, v sredo, 2. junija pa se bo v
okviru predsedovanja Slo-venije Alpski konvencijiokoljski minister RokoŽarnić srečal z župani alpskih občin. Posebno po-zornost so letos nameniliše otrokom z vikendom zadružine in otroke 29. in30. maja, ki so ga nasloviliU konc' sveta so pravljicedoma.
Festival cvetja z gosti iz ŠkotskeV Bohinju in okolici se bo v okviru četrtega Mednarodnega festivala alpskega cvetja zvrstilo več kotštirideset različnih dogodkov.
V okviru festivala bodogostili tudi delegacijo s Škotske. Ob tem bostaKlemen Langus in predsednik Iniciative zaSeverno višavje DavidWhiteford podpisala dogovor o sodelovanjuin izmenjavi znanja inizkušenj ter skupnemrazvoju festivalov z okoljsko tematiko.
Klemen Langus
Mateja Rant
Bled - Grajska poroka po be-sedah direktorja Zavoda zakulturo Bled Matjaža Završ-nika pomeni nadaljevanjetradicionalne Kmečke ohce-ti, ene najpomembnejšihblejskih prireditev iz osem-desetih let prejšnjega stolet-ja. "Vendar je ta prireditevzaradi umeščenosti v nepri-merno okolje asfalta in mon-denih hotelov v začetku de-vetdesetih letih ugasnila. ZGrajsko poroko bomo po-novno obudili nekaj teh obi-čajev, čeprav je zasnovanapovsem drugače," je še po-jasnil. Za preko sto tisoč ev-rov vreden projekt jim jeuspelo pridobiti tudi sred-stva evropskega sklada za
razvoj podeželja v višini 45tisoč evrov.
Pri projektu poleg zavodaza kulturo sodelujejo še trijepartnerji, to je Kulturno druš-tvo igralska skupina vitezaGašperja Lambergarja, Ma-gični teater Jaba-daba-du An-tona Mežana in Gorenjskoumetniško društvo Kranjskikomedijanti. V okviru Graj-ske poroke se bodo dejanskoporočili trije pari, ki so jih iz-brali bralci našega časopisa."Sprva se je prijavilo 28 pa-rov, a si jih je zaradi medij-ske izpostavljenosti kasnejedvanajst premislilo. Kljubtemu smo bili presenečeninad tako velikim odzivom.Uspelo nam je neverjetno,"je dejal Anton Mežan, ki jesodeloval pri preštevanju
glasovnic. Pare bo po Bleduin okoliških vaseh prevažaloosem kočij, za pare in pričepa so priskrbeli tudi lepesrednjeveške kostume, je po-jasnil Rado Mužen iz Kul-turnega društva igralskaskupina viteza GašperjaLambergarja. Za glasbenospremljavo bodo poskrbe-li štirje lajnarji, tudi s po-vsem novo vrhunsko lajno,je razložil Rastko Tepina iz Gorenjskega umetniškegadruštva Kranjski komedi-janti. Ves program je zastav-ljen tako, je še dodal Završ-nik, da bo izvedljiv tudi v pri-hodnje. Za tovrstno porokose bodo lahko odločili tudiposamezniki, za kar naj bipo oceni odšteli okrog štiri tisoč evrov.
Od kmečke ohceti do grajske porokeTa konec tedna je Bled zaživel s prireditvijo Grajska poroka, v okviru katerese bodo jutri dejansko poročili trije pari.
Mateja Rant
Gorje - Na torkovem sestan-ku predstavnikov ministr-stva za promet in republi-ške direkcije za ceste v obči-ni Gorje so se dogovorili oprednostnih projektih intudi terminskih planih zanjihovo izvedbo. Med temije po besedah gorjanskegažupana Petra Torkarja tudigradnja pločnika in obnova
državne ceste Spodnje Gor-je-Fortuna, kar bo predvi-doma vredno 1,8 milijonaevrov, gradnjo pa bi začeliprihodnje leto in končalileta 2013. Od Spodnjih doZgornjih Gorij naj bi gradi-li varno pešpot, kar bo vred-no dvesto tisoč evrov, obči-na Gorje pa skupaj s konce-sionarjem pripravlja tudiprojektno dokumentacijoza nadaljevanje gradnje fe-
kalne kanalizacije v občiniGorje. "Letos in prihodnjeleto je predvidena gradnjafekalne kanalizacije v Krni-ci. Ob tem bo direkcija zaceste pripravila projekt pre-plastitve državne ceste sko-zi naselje Krnica, ki jobomo obnovili sočasno zgradnjo fekalne kanaliza-cije, predvidoma v drugipolovici leta 2011," je še po-jasnil župan.
Opredelili prednostne projekte
Kranj
Letno kopališče od sredine junija
Letno kopališče bodo pred-vidoma odprli 15. junija. Tre-nutno potekajo vzdrževalnadela, do takrat pa bodomožnosti za šport in rekrea-cijo v pokritem bazenu. V. S.
Foto
: arh
iv T
uriz
ma
Boh
inj
5GORENJSKI GLASpetek, 21. maja 2010
VASBOLI
GLAVA?Te`ave z ogrevanjem zaradi
umazane cisterne? BREZ SKRBIBrezpl. linija 080/21-50
EKOL d.o.o., Laze 18a, 4000 Kranj,e-po{ta: [email protected]
AKCIJA V MARCU IN APRILUčiščenje cisterne do 5m3 100 EUR
Ana Hartman
Železniki - Ob mednarod-nem dnevu muzejev (18.maj) so v Železnikih uradnopredali namenu prenovljenoPlavčevo hišo, v kateri sopred 41 leti uredili muzej."Vsi, ki znamo ceniti bogas-tvo zgodovine, se zavedamosvojih korenin in želimoohraniti spomin na našopreteklost, smo ob odprtjuprenovljene stavbe muzejalahko zelo ponosni," je natorkovi slovesnosti ob za-ključku dvanajstletne obno-ve muzeja poudaril županMihael Prevc in dodal, da bov prenovljenem objektu Mu-zejsko društvo Železniki šenaprej lahko kakovostnoopravljalo svoje poslanstvo.
Generalna direktorica di-rektorata za kulturno dediš-čino na Ministrstvu za kul-turo Damjana Pečnik je po-udarila pomen ohranjanjakulturne dediščine za pri-hodnje rodove: "Plavčevahiša je dokaz, da je kultur-na dediščina vrednota inkot taka ključna oblikovalkanašega prostora in časa."Dodala je še, da je prenovapomembna tudi zato, ker jeljudem dala zgled, da je sta-re hiše možno obnoviti terjim dati novo vsebino infunkcijo.
Razmišljanja o prenoviPlavčeve hiše segajo v zače-tek devetdesetih let prejš-njega stoletja, dela pa so sezačela leta 1998. "Najprej jebila urejena kotlovnica, pre-novili smo pritličje ter prvoin drugo nadstropje. Stavbaje bila v celoti injektirana instatično sanirana. Nadležnavlaga je bila z uvedbo cen-tralnega ogrevanja in sana-cijskim ometom uspešnoodpravljena. Stavba je dobi-
la tudi novo kritino, na kon-cu pa še fasado," je strnilžupan Prevc in spomnil, dase je investicija dodatnozavlekla zaradi katastrofal-ne poplave, ki je prizadelatudi muzej. Obnova je stala530 tisoč evrov, od tega jeobčini na ministrstvu zakulturo uspelo pridobiti do-brih sto tisoč evrov. Po be-sedah kustosa muzeja Jure-ta Rejca jih v prihodnje čakaše nekaj dela: v mansardi bi
radi zagotovili dodatne de-pojske prostore ter prostoreza turistično in muzejskodruštvo, načrtujejo pa tuditlakovanje dvorišča.
Muzej Železniki (upravljaga Javni zavod Ratitovec) pri-kazuje bogato železarsko tra-dicijo, sodarstvo, žagarstvo,oglarstvo, čipkarstvo, NOB vSelški dolini in znane roja-ke, letno pa ga obišče od se-dem do osem tisoč obisko-valcev.
Prenovljen muzej v ŽeleznikihV Železnikih so zaključili dvanajstletno obnovo Plavčeve hiše, v kateri je urejen muzej.
Prenovljeni muzej sta odprla župan Mihael Prevc in generalna direktorica direktorata za kulturno dediščino Damjana Pečnik. Poleg njiju direktorica Javnega zavoda RatitovecMagdalena Rejec in predsednik muzejskega društva Rudi Rejc. / Foto: Gorazd Kavčič
Stojan Saje
Naklo - Majska seja občin-skega sveta v Naklem je mi-nila v znamenju skrbi za bo-doče generacije prebivalcev.Župan Janez Štular je ugoto-vil, da imajo težave z vzdrže-vanjem štirideset let staregavrtca v Naklem, kjer komajizpolnjujejo vse zahteve zanjegovo delovanje. Še večjiproblem je pomanjkanjeprostora ob povečanem vpi-su otrok v vrtec. Letos imajo
rešitev za sprejem večinevpisanih otrok, prihodnjeleto pa to ne bo možno. Zatose morajo takoj odločiti, alibodo gradili nov vrtec, kakobodo zagotovili denar, kak-šen bo način gradnje.
Referent za komunalne ingradbene zadeve Ivan Fic jepojasnil, da ima občina zem-ljišče v severnem delu nase-lja Naklo, blizu doma starej-ših. Tam bi postavili nov vr-tec z desetimi oddelki inmožnostjo povečanja za še
dva oddelka. V dveh letih bilahko zgradili klasičen ob-jekt, v enem letu pa montaž-no stavbo. Slednja gradnja bibila cenejša, a je ne bi bilomožno nadgraditi. Pri kla-sični zidavi je manjša upo-rabna površina. Montažnastavba s 1767 kvadratnimimetri površine v dveh etažahbi jih stala z zunanjo uredit-vijo okrog 2,5 milijona evrov.Kot je dejal direktor občin-ske uprave Drago Goričan,imajo dve možnosti za fi-
nanciranje naložbe. Podelijolahko stavbno pravico druge-mu investitorju ali pa občinasama najame posojilo. Žu-pan Štular je menil, da jenajem posojila možen intudi upravičen za dolgoroč-no naložbo, saj od države nimogoče pričakovati denarjaveč let. Svetniki so opozorilina skope podatke o primer-javi stroškov med klasično inmontažno gradnjo. Soglas-no so se odločili, da bo Obči-na Naklo gradila nov vrtec inzanj najela dolgoročni kre-dit. Po en predstavnik vsakestranke oziroma liste v ob-činskem svetu se bo udeležilsestanka s strokovnjaki, nakaterem bodo v dveh tednihizbrali najbolj sprejemljivnačin gradnje.
Kredit za nov vrtec v NaklemObčinski svet v Naklem je sprejel smelo odločitev. Zaradi potreb bodogradili nov vrtec, kar bo možno le s posojilom.
Danica Zavrl Žlebir
Preddvor - To sedaj ni več lepobožna želja, pač pa realnamožnost, saj je grad po de-nacionalizacijskem postop-ku prešel v last države in gasedaj lahko proda. Na Minis-trstvo za šolstvo in šport smovprašali, ali razmišljajo oprodaji te stavbe, in na mi-nistrstvu temu pritrjujejo."Ocena vrednosti tega objek-ta še ni znana in jo še prido-bivamo," pravi Katja Pegamiz službe za stike z javnostjošolskega ministrstva. Neu-radno pa smo izvedeli, naj bibil grad ocenjen na štiristo ti-soč evrov.
Se za nakup morebiti zani-ma že kak kupec? V občiniPreddvor so nam potrdili, da
se že pojavlja potencialni in-vestitor, ki bi grad Dvor pre-uredil v stavbo z varovanimistanovanji, da je že izdelana"idejna prevetritev prenove",o kateri naj bi se morebitnivlagatelj v objekt še posveto-val z zavodom za varstvo kul-turne dediščine. "Veseli bibili, če bi grad Dvor dobilvsebino, saj ta stavba srediPreddvora že vse predolgopropada," je povedal županMiran Zadnikar. Med različ-nimi razmišljanji, kaj vse bilahko bilo v gradu, ki je dol-ga povojna leta služil kotvzgojni zavod, je bila tudiideja o gospodinjski šoli,knjižnici, mestu poročnihslovesnosti, turističnem ob-jektu, pa tudi o tem, da bi bilv njem dom starejših.
V Dvor varovana stanovanja?V propadajočem gradu sredi Preddvora bi bilalahko varovana stanovanja.
Vilma Stanovnik
Kranj - V Kranju se že dolgovleče problem parkiranja, zad-nje ugotovitve pa so, da bibilo najprimerneje parkirnehiše graditi pod zemljo. "Kersi ne želimo zmanjševatikvalitete bivanja ter zelenicin igrišč spreminjati v par-kirna mesta, smo se odločili,da bomo stisko s parkiriščireševali pod zemljo. Naredilismo analizo stanja in rešitveza štiri območja, kjer je pro-blem parkiranja najbolj pe-reč. To so Šorlijevo naselje,Drulovka ter Planina 1 inPlanina 2," pravi kranjskipodžupan Igor Velov in do-daja, da je na teh območjihže sedaj 820 parkirnih mest,
ki naj bi jih obnovili, polegteh pa naj bi z gradnjo pod-zemnih garaž pridobili še960 parkirnih mest.
"Pripravljen je razpis, s ka-terim želimo najti investitor-ja, ki bo ta nova parkiriščazgradil, ta pa bodo sevedanaprodaj. Kupiti jih bo mo-goče po ugodni ceni, saj boobčina dala zemljišče, karpomeni, da tega stroška nebo treba plačati. Prav takobomo skozi razpis našli naj-ugodnejšega izvajalca, takoda bo treba plačati le gradbe-no ceno," je tudi poudarilpodžupan Velov in povedal,da bodo imeli prednost na-kupa novih garažnih mestprebivalci tistega območja,kjer se bodo ta gradila.
Gradili naj bi parkiriščaPripravljen je razpis za gradnjo novih podzemnihparkirnih garaž na tistih območjih Kranja, kjer jestiska s parkirnimi mesti največja.
Kamnik
Knjižnica dostopna tudi slabovidnim
V Matični knjižnici Kamnik so pred dnevi prejeli donacijo Li-ons kluba Kamnik in podjetja Telekom, ki sta prispevalasredstva za nakup programske opreme - povečevalnika za-slonske slike, ki bo rabo javno dostopnih računalnikov inenakovredno sodelovanje pri informacijskem opismenje-vanju v knjižnicah v Kamniku in Šmarci omogočil tudislabovidnim. "S programom želimo uporabo naših računal-nikov približati tudi upokojencem, ki so redni obiskovalcinaše knjižnice," je povedala direktorica Breda PodbrežnikVukmir in se zahvalila donatorjem. Na sliki: Predstavitveprograma za zaslonsko povečanje slike so se udeležili tudimnogi starejši uporabniki knjižnice.J. P.
6GORENJSKI GLAS
petek, 21. maja 2010
Danica Zavrl Žlebir
Škofja Loka - Ivanka Tušekje čila stoletnica. Še vednosama skrbi za svojo higienoin red v sobi, vsak dan pa grepeš iz petega nadstropja kobrokom v domsko jedilni-co, od koder pa se potemvrne z dvigalom. Je tudi zelodružabna in rada govori odogodivščinah iz zgodnjegaotroštva. Tako mnogim povetudi, kako šibkega zdravja jebila v otroških letih, tako daso ji doma pri dveh letih žešivali oblekico za smrt. Po-tem pa se ji je zdravje popra-vilo in še danes se kar dobrodrži. Preživela je vse brate insestre. Ivanka je sicer rojenav vasi Četena ravan pod Sta-rim vrhom. Družina se jetežko preživljala, oče je šel žepred prvo svetovno vojno s
trebuhom za kruhom vAmeriko, mama pa se je zotroki sama prebijala. Tudimed drugo svetovno vojno jeIvanka še živela doma, povojni pa se je preselila vŠkofjo Loko. Tam se je rodilnjen sin Lado. Zaposlila se jev tovarni Šešir, kjer se je leta1965 upokojila. V dom sta-rostnikov se je preselila leta1997. Tu jo pogosto obisku-jejo sin, snaha in drugi so-rodniki. Nečakinja Marinkaje za slovesnost, ki so jo ta te-den za Ivanko pripravili vškofjeloškem centru slepih,slabovidnih in starejših, na-pisala tetin življenjepis, kikaže, kako vedra in energič-na je še Ivanka kljub trdemuživljenju in visoki starosti.Še pred leti je tudi silno radaplesala. Na to jo je ob praz-novanju spomnil tudi ne-
kdanji direktor doma LudvikBernik, s katerim se je obrazličnih priložnostih radazavrtela. V torek je za praz-
nik prejela čestitke številnihljudi z željo, da bi v bila tudiv prihodnje dobrega zdravjain zadovoljna, kot je sedaj.
Ivanka je praznovala sto letIvanka Tušek, stanovalka Centra slepih, slabovidnih in starejših v Škofji Loki, je 14. maja dopolnilasto let in praznovala v krogu svojcev, ta teden pa so njen jubilej praznovali tudi v centru.
Boštjan Bogataj
Žirovski Vrh sv. Urbana -Minulo nedeljo so se Žirov-skarji poklonili rojaku dr. Ci-rilu Potočniku z odkritjemspominske plošče na njegovidomači hiši. Ploščo je blago-slovil pater Pavel Košir, ki porodu prav tako izhaja iz Ži-rovskega Vrha, med številni-mi obiskovalci pa je bil tudivnuk Potočnikovega brataPetra Aleksander J. Potočnik.
Kot peti otrok se je Ciril ro-dil na domačiji pri Materni-ku, vendar je kmalu odšel vsvet. Znan je po svojih medi-tacijah Dobri pastir, ki sobile objavljene v Ljubljan-skem zvonu ter priredbiknjižice Sveti red, od leta
1946 pa je bil redni profesorna Teološki fakulteti v Ljub-ljani. Znanstveno delo na fa-kulteti je dopolnjeval s prak-tičnim delom. Leta 1942 jeizdal Ascetiko, ki je kmalupošla in je imel pripravljenože drugo izpopolnjeno izda-jo. V rokopisu je pripravljenatudi njegova Mistika, vendarso bila ta dela pred časom.
Umrl je leta 1950, star ko-maj 56 let, vendar je njegovoživljenje pustilo velik pečat,tudi na njegove zanamce vdomači vasi. "Maternikovrod je izgubil korenine v na-ših krajih, vendar so dela dr.Cirila Potočnika prodrla da-leč in pustila v duhovništvudovolj veliko sled, da se gabodo spominjali tudi poznej-
ši rodovi. Vaščani smo nanjponosni in se ga bomo od-slej še bolj spominjali," nam
je povedala Lucija Kavčič izTurističnega društva Žirov-ski Vrh.
Ivanki Tušek je ob stoletnici voščila tudi direktorica CSSŠkofja Loka Silva Košnjek. / Foto: Gorazd Kavčič
Žirovskarji so svoj ponos na slavnega rojaka dr. Cirila Potočnika zaznamovali s spominsko ploščo in blagoslovom.
Uspešno podjetje z jasno strategijo delovanja v mednarodnem koncernu
Vabi k sodelovanju
DIREKTORJA NABAVE, LOGISTIKE IN PLANIRANJA (m/ž)
■ z univerzitetno izobrazbo ekonomske ali tehnične smeri,■ z odličnimi pogajalskimi sposobnostmi in visoko motiviranostjo■ z osvojenimi veščinami strateške nabave in komuniciranja■ z aktivnim znanjem angleškega ali nemškega jezika
(zaželeno oba) in■ s pripravljenostjo na pogosta službena potovanja, v glavnem
le v države EU.
Nudimo:■ zaposlitev z individualno managersko pogodbo za 3 leta,
z možnostjo podaljšanja in poskusno dobo 6 mesecev ■ stimulativno plačo z bonitetami■ uporabo službenega vozila tudi v zasebne namene in ■ možnost nastopa dela takoj.
Pisne prijave z dokazili in kratkim življenjepisom pošljite do 31.maja 2010 na naslov NIKO, d. d., Železniki, Otoki 16, 4228Železniki, s pripisom "za razpis".Za dodatne informacije lahko pokličete vodjo kadrovsko-pravnegapodročja, go. Vanjo Habjan, na tel. št. 04/51 17 725 ali pišete nanaslov: [email protected].
PREJELI SMO
Odgovor na odprto pismo
Odgovor na pismo Marja-na Bajta iz Kranja "Odprtopismo direktorju KomunaleKranj", objavljeno v Gorenj-skem glasu 14. maja 2010.
Gospodu Bajtu iz Kranja setudi preko Gorenjskega glasazahvaljujemo za pohvalne be-sede in seveda za sporočene su-gestije. Pri zbiranju odpadneembalaže od vrat do vrat z do-datnimi zabojniki, je najemzabojnika edini strošek, ki gagospodinjstvo ima. Ker se ti od-padki ne odlagajo, vam stroškaodlaganja ne zaračunamo, kotga pri mešanih komunalnihodpadkih. Torej, za 120-litrskizabojnik za odpadno embala-žo na mesec plačate samo 0,45evra za najem zabojnika.
Tudi naš cilj je, da se obra-čun storitve ravnanja z odpad-ki opravi glede na dejansko ko-ličino odpadkov, ki jih posa-mezno gospodinjstvo povzroči.Vsi novi zabojniki imajo ževgrajene posebne elektronskeelemente z digitalno informa-cijo o številki in lokaciji zaboj-nika (t. i. čipi). S čipi so torejoznačeni vsi novi zabojniki zamešane komunalne odpadke,za odpadno embalažo in biolo-ške odpadke. To bo v prihodno-sti omogočalo nadgradnjo siste-ma zbiranja odpadkov (s čital-nikom, ki bo pritrjen na sme-
tarskem vozilu, bomo lahko be-ležili število praznjenj posa-meznega zabojnika) in kasne-je tudi tehtanje odpadkov pripraznjenju zabojnikov.
Ko bo končana distribucijazabojnikov za ločeno zbiranjeodpadkov, bomo s čipi opremi-li tudi obstoječe zabojnike, kijih občani uporabljate za odla-ganje mešanih komunalnihodpadkov, in sicer tiste zaboj-nike, ki so označeni z logoti-pom Komunale Kranj in iden-tifikacijsko številko. Še vednopa imajo nekateri kovinske za-bojnike, kamor pa zelo težkonamestimo čip. Sistema nad-gradnje v celoti za vse občaneše ne moremo vpeljati. Bomopa, v prvi fazi, vsaj pri tistih, kibodo imeli zabojnike s čipi,lahko preverjali število odvo-zov. Testno bo lahko sledilotudi obračunavanje po dejan-skem številu opravljenih odvo-zov.
V nekaterih lokalnih skup-nostih se že pojavljajo želje oz.usmeritve, da bi v prihodnjemešane komunalne odpadke,ki se odlagajo na odlagališča,odvažali le enkrat na mesec. Vtem trenutku vam žal še nemoremo sporočiti, kdaj bomolahko prešli na obračun odpad-kov po dejanski količini odpad-kov, ki jih posamezno gospo-dinjstvo odda.
Aleksander S. Zupan, direktor
Jasna Paladin
Komendska Dobrava - Zdru-ženje borcev za vrednoteNOB KO Komenda je pripra-vilo spominsko slovesnost pripartizanski bolnišnici dr. Ti-neta Zajca na Komendski Do-bravi, ki so se je udeležili šte-vilni člani združenja, borci,mladi in številni obiskovalci.
Partizansko bolnišnico sodomačini skupaj z dr. Tine-
tom Zajcem, zdravnikom, kije svojo ordinacijo imel vMengšu, začeli graditi prvegaaprila leta 1944, že nekaj me-secev kasneje, ko je bolnišnicaže delovala, pa so jo Nemcipožgali, osebje bolnišnice -poleg zdravnika tudi dve bol-ničarki, in šest ranjenih parti-zanov pa pobili. "V občini Ko-menda je bilo tako kot drugodpo Sloveniji veliko pogumnihljudi, ki so se uprli okupator-
ju. Če tega ne bi storili, bi sle-dil sistematični izbris sloven-skega naroda. Danes se lahkopoklonimo spominu na po-gumne borke in borce, ki sopred fašizmom in nacizmombranili našo zemljo in sloven-stvo. In umrli za svobodo. Na-rodnoosvobodilni boj je bilprežet s solidarnostjo, požrt-vovalnostjo in z željo po boljpravični družbi. Z vrednotamitorej, ki jih danes najbolj po-
grešamo," je v svojem govorupoudarila poslanka JulijanaBizjak Mlakar.
"Zagotovo gre za eno lepšihprireditev v naši občini," jezbrane občane nagovoril žu-pan Tomaž Drolec. Z recitaci-jami so v kulturnem progra-mu sodelovale učenke ko-mendske osnovne šole, par-tizanske pesmi pa so pelipevci iz društva upokojen-cev.
Slovesno pri partizanski bolnišniciKomendčani so se spomnili tragičnega poboja v partizanski bolnišnici dr. Tineta Zajca. Zbrane je nagovorila poslanka Državnega zbora Julijana Bizjak Mlakar.
Odkrili ploščo slavnemu rojakuŽirovskarji so v spomin na dr. Cirila Potočnika, duhovnika in rednega profesorja Teološke fakultete,odkrili spominsko ploščo.
Cerklje
Včasih je luštno blo, dons bo pa spet tako
V Kulturnem hramu Ignacija Borštnika v Cerkljah danes ob20. uri pripravljajo dobrodelni koncert Včasih je luštno blo,dons bo pa spet tako. Zbirajo namreč sredstva za nakupnovega invalidskega vozička za Marka Bolka, ki z vozičkomdnevno prevozi precej kilometrov in tako vzdržuje stike sprijatelji in zunanjim svetom. Nastopili bodo Gašper s pri-jatelji, Škofjeloški lovski pevski zbor, Folklorno društvoKranj, Tamburaška sekcija FD Kranj in Otroška folklornaskupina OŠ Davorina Jenka iz Cerkelj. A. B.
[email protected] GLASpetek, 21. maja 2010 7
Vilma Stanovnik
Kranj - Minuli konec tednaso nastope v državnem pr-venstvu končali tako prvoli-gaši kot ekipe v drugi ligi. Vobeh ligah so znani prvaki, zaGorenjce pa je razveseljivo, dasi je možnost za napredova-nje priborila ekipa TriglavaGorenjske, ki je po rednemdelu tekmovanja osvojila dru-go mesto za Primorjem. TakoKranjčane naslednji dve ne-delji čaka boj za prvo ligo, kipa še zdaleč ne bo lahek, sajbodo imeli za nasprotnike no-gometaše Interblocka.
"Interblock je favorit, mi patrmasti!" pravijo v taboru Tri-glava, kjer evforija po nedelj-skem uspehu, ko so si protiAluminiju priborili odločilnotočko, ni dolgo trajala. Podvodstvom trenerja Siniše Br-kiča se v miru pripravljajo zaobe tekmi. "Pred nami je šezadnji korak. Če bo uspešen,bomo po osmih letih zopet vprvi ligi. Upam, da nam bouspelo in bomo dokazali, daTriglav hoče in zmore," pravipredsednik kluba Igor Velov,ki je prepričan, da bodo Go-renjci imeli veliko podporo stribun že to nedeljo ob 17. uri,ko se bodo z Interblockompomerili v Šiški, prav tako pase pravi spektakel obeta na-slednjo nedeljo, 30. maja, ob17. uri, ko bo druga tekma vKranju.
Poleg zaključnih bojev za 1.ligo bodo naslednje tri tedneše zadnje tekme odigrali šetretjeligaši. Po 23. krogu 3.SNL - zahod so na čelu lestvi-ce nogometaši Adrie s 47 toč-
kami, tesno za njimi sta le stočko manj ekipi RoltekaDoba in Brd, 45 točk pa imaekipa Kalcerja Vodoterma. Pr-vak bo znan 5. junija, pari 24.kroga to soboto in nedeljo paso: Roltek Dob - Jadran Deka-ni, Kranj - Šobec Lesce, JezeroMedvode - Zagorje, Sava
Kranj - Adria, AS Mas Tech -Kamnik (vse v soboto ob17.30), Krka - Tolmin, KalcerVodoterm - Brda (v nedeljo ob17.30).
Ta konec tedna bodo zad-nje tekme odigrali tudi nogo-metaši v 1. in 2. gorenjski no-gometni ligi. V 1. ligi je boj za
naslov prvaka še neodločen,saj sta v vodstvu s po 43 točka-mi ekipi Mimovrste Jesenicein Nakla - Kluba zmagovalcev.Ekipa Nakla bo jutri ob 17.30gostovala pri Poletu pri Sve-tem Duhu, Mimovrste Jeseni-ce pa bodo doma gostili ekipoNika Železnikov. Drugi jutriš-nji pari (vse tekme se bodo za-čele ob 17.30) so: Alpina Žiri -Bled Hirter, Visoko - Hrastje,Kranjska Gora - Kondor inBohinj - Velesovo. Prav takozadnji krog čaka ekipe v 2. go-renjski ligi, kjer je prvak z 10točkami naskoka že ekipa Bit-nje - Burgar. Pari zadnjegakroga pa so: Ločan - Čirče,Britof - Trboje, Podbrezje -Thorex DLN (vse jutri ob17.30) in Bitnje - Burger -Preddvor (v sredo, 26. maja,ob 18. uri na Visokem).
Za Gorenjsko najprej v Šiško"Upam, da nam bo uspelo in bomo dokazali, da Triglav hoče in zmore," pred odločilnima tekmamaza uvrstitev v elitno ligo pravi predsednik Triglavovih nogometašev Igor Velov.
Nogometaši Triglava Gorenjske so se v iztekajoči se sezoni izkazali tudi z atraktivnimi igrami in si zasluženo priborili drugo mesto ter kvalifikacije za prvo ligo. / Foto: Gorazd Kavčič
Ta teden se je na Štajerskem zbrala slovenska nogo-metna reprezentanca, ki se bo danes predstavila naBrdu pri Kranju. Selektor Matjaž Kek bo s širšega sez-nama izbral 26 igralcev, ki bodo v nedeljo odpotovalina priprave v Brunico. Tam jih 29. maja čaka prijatelj-ska tekma z ekipo Südtriola, prijateljsko tekmo pabodo nato odigrali še 4. junija v Mariboru z ekipoNove Zelandije. Na pot proti prizorišču svetovnega prvenstva v Južnoafriški republiki bodo naši odpoto-vali 6. junija.
Vilma Stanovnik
Škofja Loka - Polne tribunedvorane na Podnu so minulosoboto pozdravile najboljšislovenski ekipi, ki sta se porednem delu tekmovanja inpolfinalnih obračunih pome-rili še v velikem finalu letošnjeelitne lige v hokeju v dvorani.Tribune so bile polne tudizato, ker so jih skoraj polovicozasedli navijači ekipe ItakSporta Borovnice, ki so v prvi
tekmi velikega finala na do-mačem terenu aktualne prva-ke iz ekipe InSporta premaga-li s 6 : 5.
Da je bila zmaga na doma-čem terenu zaslužena, je mla-do moštvo Borovnice dokazo-valo tudi večino tekme naPodnu, na koncu pa so osem-kratni državni prvaki iz ŠkofjeLoke morali za visoko zmagos 3 : 8 čestitati Borovničanom,kapetan Škofjeločanov IztokMiklavčič pa je iz rok sekretar-
ja zveze Roberta Rovtarja do-bil pokal za drugo mesto.
V tekmi za tretje mesto stase pomerili ekipi Žirov in Ze-lencev iz Kranjske Gore. Oba-krat so slavili Žirovci in takoosvojili tretje mesto. Četrta nakončni lestvici elitne lige jeekipa Zelencev. Ekipa Galak-sa Marmorja, ki je po rednemdelu tekmovanja zasedla šestomesto, je iz elitne izpadla vprvo ligo, ekipa Polycom Brlo-ga, ki je osvojila peto mesto,pa se je v dodatnih kvalifikaci-jah pomerila z mlado ekipoInSporta. Boljši so bili In-Sportovci, saj se je prva tekmakončala neodločeno 4 : 4, nadrugi pa so slavili s 4 : 2 ter setako uvrstili v elitno ligo. Pravtako se je med elito uvrstilaekipa Olimpije.
Ločani naslov oddali BorovničanomPo dveh zanimivih tekmah finala letošnjega državnega prvenstva v dvoranskem hokeju so se naslovanajboljših veselili igralci Itak Sporta Borovnice.
Letošnja sezona v dvoranskem hokeju se bo končala zekshibicijsko tekmo v dvorani na Podnu v petek, 4. ju-nija, ob 19. uri. Na njej se bo od tekmovalne kariereposlovil eden naših najboljših igralcev in dolgoletnireprezentant v dvoranskem hokeju Blaž Kržišnik.
Kapetan škofjeloške ekipeInSporta Iztok Miklavčič jeletos prejel pokal za drugomesto.
Bled
Čop vendarle s Tuftejem
Kot kaže teden dni pred tekmo svetovnega pokala v veslanjuna Bledu, bodo za Slovenijo nastopili le trije čolni. To bo čet-verec v postavi bratje Žiga, Tomaž in Miha Pirih ter Rok Ko-lander, dvojni četverec v postavi brata Jan in Luka Špik, An-draž Krek in Gašper Fistravec ter lahki dvojni dvojec v posta-vi Matevž Malešič in Jure Cvet. Selektor naših veslaških re-prezentanc Miloš Janša je sicer predvidel še nastop IztokaČopa, ki naj bi veslal ali v enojcu ali v dvojnem dvojcu z Ja-nezom Zupanom, vendar ju je v sredo odjavil, kar je spreje-la tudi Mednarodna veslaška zveza. Pri Veslaški zvezi Slove-nije so namreč v ponedeljek sklenili, da zavrnejo prošnjo Iz-toka Čopa, da bi na tekmi svetovnega pokala na Bledu ves-lal skupaj z Olafom Tuftejem, v sredo pa so se nato odloči-li, da Norvežan in Iztok Čop lahko nastopita v dvojnemdvojcu za Norveško, saj Čop letos ni v reprezentančnem po-gonu zveze. V. S.
Škofja Loka
Loški kegljači poskrbeli za preobrat
Minuli konec tedna so v Postojni in Novi Gorici potekalekvalifikacije za popolnitev 3. slovenske lige - zahod v keglja-nju. Med ekipami Delo iz Ljubljane, Izole, Bele krajine 2 izČrnomlja in Knauf Insulation Škofja Loka 2 so se naprej uvr-stili Škofjeločani, ki so po sobotnih obračunih zaostajali zaskoraj sto kegljev, v nedeljo pa so poskrbeli za velik preobratin nadoknadili zaostanek ter dodali še dobrih sto kegljev. Zaekipo KK Knauf Insulation Škofja Loka 2 so nastopili SašoPodviz, Slavko Hudolin, Blaž Oberstar, Janko Fojkar, MirkoArhar, Stane Voršič, Rok Zrim in Lojze Homan. Trener je bilRasto Kos, vodja ekipe pa Jure Hajnrihar. V. S.
Jesenice
Najvišja izklicna cena za dres Anžeta Kopitarja
V dvorani kina Železar na Jesenicah bo jutri, v soboto, z za-četkom ob 20. uri potekala dražba artiklov znanih sloven-skih športnikov. Izkupiček dražbe bo namenjen letovanjuotrok iz socialno šibkih družin v otroškem letovišču Pineapri Novigradu. Svoje drese, bunde, palice in rokavice sodarovali: hokejisti Anže Kopitar, Marcel Rodman, DavidRodman, Tomaž Razinger, Robert Kristan, Miha Rebolj,Aleš Kranjc, košarkar Matjaž Smodiš, kolesar Tadej Val-javec, smučarja Mitja Valenčič in Bernard Vajdič, reprezen-tant v dvoranskem hokeju Denis Bakonič, odbojkar MatejVidič in ultramaratonec Dušan Mravlje. Najvišjo izklicnoceno, dvesto evrov, ima dres hokejskega zvezdnika ekipeLos Angeles Kings iz lige NHL Anžeta Kopitarja. V. S.
Ko
lesa
rski
klu
b S
ava
Kra
nj,
Ško
fjelo
ška
cest
a 14
, Kra
nj
GORENJSKI GLASpetek, 21. maja 20108 [email protected]
Simon Šubic
Kranj - Od ponedeljka do 30.maja po Sloveniji pod ges-lom Varnostni pas - pripnitese in doživite poteka štiri-najstdnevna preventivno-represivna akcija, med kate-ro policisti poostreno prever-jajo uporabo varnostnih pa-sov v cestnem prometu. Kotso opozorili na ministrstvuza promet, ki je nosilec akci-je, bodo policisti preverjalitudi, ali vozniki pri prevozihotrok uporabljajo ustreznezadrževalne sisteme. Akcijaseveda poteka tudi na Go-renjskem, kjer policisti po-zorno prežijo tudi na drugekršitve.
"Na Policijski upraviKranj smo se odločili, da vokviru iste akcije poostrennadzor vršimo tudi nad upo-rabo mobilnikov med vož-njo in vožnjo v rdečo luč. Privarnostnem pasu bomo po-zorni na vsa motorna vozila,v katerih je njegova uporabaobvezna, torej tudi v kombi-jih, tovornih vozilih, avtobu-sih," je razložil Aljoša Jaz-bec, policijski inšpektor zavarnost cestnega prometana Policijski upravi Kranj.
Poostrene nadzore izvajajopo posameznih policijskihpostajah, do konca mesecapa lahko pričakujete tudivečji poostren nadzor naravni celotne policijskeuprave, napoveduje sogo-vornik. Prvi večji nadzor sogorenjski policisti izvedli vsredo na območju policij-skih postaj Škofja Loka inKranj. Pri tem so sodelovaletri policijske patrulje in vozi-lo s Provido. Odkrili so se-demnajst kršitev zaradi ne-
uporabe varnostnega pasuin deset zaradi uporabe mo-bilnega telefona med vož-njo. Za obe kršitvi je kazenenaka - 120 evrov. Enegavoznika so ujeli med vožnjoskozi rdečo luč, za kar jepredpisana kazen 250 evrov.Zaznali so še enajst drugihkršitev, kot sta neupošteva-nje prometne signalizacijein vožnja z neregistriranimvozilom.
Po podatkih policije je laniv prometnih nesrečah v Slo-
veniji umrlo dvajset vozni-kov osebnih avtomobilov, kimed vožnjo niso uporabljalivarnostnega pasu, kar 42,5odstotka voznikov pa v časuprometnih nesreč ni uporab-ljalo varnostnega pasu. Pougotovitvah policije sicermed vožnjo varnostni pasuporablja 92 odstotkov voz-nikov in 87 odstotkov potni-kov na sprednjih sedežih.Na zadnjih sedežih se vosebnih avtomobilih pripnele 62 odstotkov potnikov.
Pozorni tudi na mobilne telefoneLani je v prometnih nesrečah umrlo dvajset voznikov osebnih avtomobilov, ki niso uporabljalivarnostnega pasu. Na Gorenjskem policisti poleg uporabe varnostnega pasu poostreno nadzirajotudi uporabo mobilnih telefonov in vožnjo skozi rdečo luč.
Simon Šubic
Kranj - Kranjski kriminalistiin policisti so pred dnevi pri-jeli Ljubljančana, stara 25 in28 let. Bila sta tako predrzna,da sta med 22. aprilom in 10.majem kar trikrat vlomila visti servis in trgovino z moto-ristično opremo na območjuKranja (po naših podatkihgre za Moto Panigaz) terlastniku povzročila za naj-manj 135 tisoč evrov škode.
Prvič naj bi se Ljubljanča-na na vlomilski pohod od-pravila v noči na 23. april, koso iz prodajnega salona izgi-nili dva Suzukija in Kawasa-ki ter večja količina motori-stičnih kombinezonov, hla-če, jakne, motoristični škor-nji in čelade. Isto noč so po-licisti med rednim delomustavili in kontrolirali vozni-ka kombija. V vozilu so ugle-
dali dva motorja in večjo ko-ličino motoristične opremeter kmalu ugotovili, da jebilo blago ukradeno, zato soga zasegli in vrnili lastniku.Štiri noči kasneje so vlomilcispet obiskali isto trgovino inodnesli različno motoristič-no opremo v vrednosti35.440 evrov.
V preiskavi omenjenih de-janj so kriminalisti in polici-sti Policijske uprave Kranjenega od osumljenih Ljub-ljančanov prijeli 10. maja, koje na ljubljanskem območjupreprodajal motorističnoopremo. V kasnejših pre-iskavah več stanovanj in dru-gih prostorov, ki jih je odre-dil preiskovalni sodnik, sonašli in zasegli za približnodvajset tisoč evrov ukradeneopreme.
Kranjska policijska patru-lja je ta torek okoli 3. ure
zjutraj v trgovski coni naPrimskovem opazila oseb-ni avtomobil Kia. Njegovvoznik je ob srečanju s poli-cistoma pospešil hitrostvožnje, kasneje pa zapeljalna travnik, kjer je še predprihodom policistov s sopo-tnikom iz vozila pobegnil.Policisti so v vozilu odkrilivečjo količino električnegakabla, za katerega so posu-mili, da je ukraden. Do-mneve so se kasneje poka-zale za upravičene, saj sougotovili, je nekdo isto nočvlomil v skladišče podjetja vKranju in odnesel za tri ti-soč evrov bakrenih električ-nih kablov. Policisti so naj-dene kable vrnili lastniku,vozilo domnevnih storilcevpa so zasegli. Če avto ni bilukraden, bodo možje posta-ve najbrž kmalu prijeli tudivlomilca.
Dvakrat vlomila v isto trgovino Ljubljančana naj bi dvakrat vlomila v isti servis in trgovino z motorističnoopremo v Kranju. Policisti so presenetili tudi tatova električnih kablov.
EkskluzivnoPrvič v Škofji Loki, nedelja, 23. maja 2010, od 10.do 20. ure, Športna dvorana Poden Škofja Loka
Dvoglava kača BOAKača velikanka /150 kg, 7 metrov, krokodili
/160 kg, 2,5 metra/pajek velikan, pajki, škorpijoni ... in še veliko več - do 300 živali
Razstava velikih plazilcev na 1200 m2
ANAK
ON
DA
RE
NE
SP
IND
LER
, H
OC
HS
TIFT
ST.
12
, AU
GS
BU
RG
Brezje
Na avtocesti gorel priklopnik
V sredo zvečer je v bližini viadukta na gorenjski avtocestizagorelo tovorno vozilo. Na kraj so prihiteli kranjski in je-seniški poklicni gasilci ter prostovoljni gasilci iz Radovljice,ki so požar pogasili. Po ugotovitvah kriminalistične komisi-je je požar izbruhnil na priklopnem vozilu, kjer je zaradi pre-drte pnevmatike prišlo do pregrevanja. Ogenj je zajel prik-lopno vozilo in ga močno uničil, prav tako pa tudi tovor,medtem ko je vozniku pravočasno uspelo odpeti tovornovozilo. Nazadnje so prazno prikolico s pomočjo dvigalanaložili na prikolico za prevoz gradbenih strojev in joodstranili. Zaradi gašenja in odstranjevanja posledic požaraje bil avtocestni odsek med Brezjami in Radovljico pet urzaprt za ves promet. Ranjenih ni bilo.
Poljane nad Škofjo Loko
Nesreča na šolskem parkirišču
V ponedeljek sredi dneva je v Poljanah nad Škofjo Loko 36-letna domačinka vozila osebni avtomobil po poti od glavne-ga vhoda osnovne šole proti bližnjemu parkirišču, ko je tjapritekel sedemletni otrok, se zaletel v levi bok vozila inpadel. Zlomil si je gleženj, zato so ga reševalci odpeljali vKlinični center Ljubljana. Policisti okoliščine nesreče še pre-verjajo, po vseh zbranih ugotovitvah sledi ustrezen ukrep.
Srednja vas v Bohinju
S štirikolesnikom se je prekucnil
V ponedeljek okoli 13.30 je v Srednji vasi v Bohinju 74-letnidomačin vozil štirikolesnik po nekategorizirani poljski poti,izgubil ravnotežje in padel. Pri tem se je huje ranil, zato soga odpeljali v jeseniško bolnišnico. S. Š.
Foto
: Ank
a B
ulov
ec
Po ugotovitvah policije varnostni pas uporablja devet od desetih voznikov. / Foto: Tina Dokl
Domžale
Tatovi v skladišču
V noči na torek so neznani storilci vlomili v skladišče pod-jetja v Domžalah in ukradli za dva tisoč evrov kovinskihpodpornikov in desk.
Goreljek
V vikend po televizor
V prvi polovici maja je nekdo vlomil v vikend na Goreljku terlastniku odnesel televizor Toshiba, vreden okoli sedemstoevrov. S. Š.
Breznica
Odpeljal tudi avtomobil
Neznanec je pred dnevi vlomil v stanovanjsko hišo naBreznici, iz katere je odnesel zlatnino in LCD televizor.Ukradene predmete je naložil v lastnikov oranžni avtomobilSuzuki Splash 1.0 2WD (reg. št. KR HJ-553). Z zagonom av-tomobila tat ni imel težav, saj so bili v njem originalni ključi.Nepridiprav je lastnika oškodoval za okoli 13.800 evrov. S. Š.
www.gorenjskiglas.si
AKTUALNO
POGOVOR
NA ROBU
KNJIGE IN LJUDJE
RAZGLED
Glasova preja Knjige in ljudjeAktualno
Bogdan Osolnik je vojna doživetjaopisal v knjigi Z ljubeznijo skozisurovi čas. Stran 10
Slovenija je spomnila Avstrijona njene obveznosti doSlovencev. Stran 15
V Kadetnici do boljšega življenjas strogim redom in disciplino Stran 12
Bogdan Osolnik, oče Gorenjskega glasaBogdan Osolnik ni le oče Gorenjskega glasa, pačpa tudi oče štirim otrokom, ded osmim vnukomin praded petim pravnukom. Takole pa je v krogusvojih najbližjih zarezal v torto, ki mu jo je za 90.rojstni dan podaril Gorenjski glas. / Foto: Tina Dokl Strani 10, 11
10 petek, 21. maja 2010
Glasova preja
Miha Naglič
Osolnik v novi izdaji svojeknjige poudarja tisto, kar jeizpostavil tudi na preji: da jebil narodnoosvobodilni bojna Gorenjskem drugačenkot v drugih slovenskih po-krajinah. "Ko danes, po večkot 60 letih, obnavljam svo-je spomine na delovanje vNOB, so mi še posebej dragiutrinki iz doživetij na Go-renjskem, na tem prelepemdelu slovenske zemlje, ki gaje v drugi svetovni vojni do-letela najtežja usoda pod na-cistično okupacijo. Zdi semi, da v slovenski zavesti incelo v našem zgodovinopis-ju še ni prišla do polnega iz-raza vsa tragika, pa tudi vsaveličina narodnega upora naozemlju pod nacistično oku-pacijo, čeprav je to usodo do-življala velika večina Sloven-cev. Slovenski narod je bil vdrugi svetovni vojni postav-ljen v mnogo težji položajkakor drugi narodi Jugosla-vije, ker ni bil samo okupi-ran, temveč tudi obsojen naizginotje. Tej usodi pa je bilonajbolj izpostavljeno tistonjegovo ozemlje, ki je posporazumu med Hitlerjemin Mussolinijem prišlo podnemško nacistično oblast, toje vsa Gorenjska in Štajer-ska. Za osvajalno os Rim-Berlin sta bili še posebej po-membni obe pokrajini, takozaradi geostrateške lege nju-nega ozemlja, kakor tudi za-
radi prometnic, ki potekajopreko tega prostora. Naci-stični okupator ni skrivalsvojih namenov, temveč jetakoj začel izvajati načrt po-nemčevanja s prepovedjoslovenskega jezika in šol-stva, s preseljevanjem slo-venskega prebivalstva in na-seljevanjem nemških kolo-nistov ter z uvajanjem brez-obzirnega policijskega teror-ja."
Avtor teh besed ugotavlja,da jugoslovansko partizan-sko vodstvo ni dovolj upošte-valo teh posebnosti, ko jepritiskalo na slovensko, najsi tudi na Gorenjskem čimprej izbori večje osvobojenoozemlje. Gorenjska je bila zatisti čas nadpovprečno razvi-ta industrijska pokrajina innekateri voditelji so v skladus svojo marksistično ideolo-gijo pričakovali, da bo delav-stvo sledilo njihovim pozi-vom in zgledom iz drugihdelov Jugoslavije in se mno-žično uprlo. "Sredi leta 1942so iz Dolenjske v ta namenposlali na Gorenjsko takratnajmočnejšo slovensko par-tizansko enoto. t. i. 2. grupoodredov. Njen prihod soNemci dočakali z močnookrepljenimi silami in jo za-pletli v neprestane, srditespopade, tako da se je mora-la z velikimi težavami prebi-jati na Štajersko. V vseh tehbojih je imela hude izgube, vspopadih pa je zelo trpelotudi civilno prebivalstvo. Ne-
uspeh te vojaške akcije sonekateri neupravičeno pripi-sovali slabi pripravi s stranigorenjskega partizanskegavodstva in premajhni borbe-ni zavesti na Gorenjskem. Vresnici pa je prav tukaj uporokupatorjem že ob konculeta 1941, s poljansko vstajoin dražgoško bitko, predstav-ljal največje in najbolj od-mevno dejanje protifašistič-nega osvobodilnega boja vvsej okupirani Evropi." (Najsi dovolim tale pripis: v 2.grupi odredov je bil tudi mojoče; v nemškem obroču naGabrški gori je komandantFranc Rozman Stane njegain še enega borca poslal v iz-vidnico, padla sta v nemškozasedo, očetov soborec je bilubit, oče pa le lažje ranjen,preživel je in konec vojnedočakal v nemškem taboriš-ču ...) Osolnik je na preji po-udaril tudi posledični po-men dražgoškega boja; tanaj bi odvrnil nemške obla-sti od načrta, da iz širšegapasu ob nemško-italijanskimeji na Gorenjskem izselijovse prebivalstvo. Če to drži,ta boj pač ni bil le partizan-ska "avantura" ...
Tudi sicer je bil gorenjskiNOB drugačen, po celi vrstiposebnosti, ki jih v drugihobmočjih Jugoslavije nisopoznali ali pa so bile manjuveljavljene. "Med njimi sobile še zlasti pomembne:razvitost delovanja OF vokupiranih mestih, funkcio-
niranje kurirskih relejnih li-nij, razvitost partizanske sa-nitete in visoka kvaliteta ile-galnega tiskarstva. Na Go-renjskem tudi ni bilo delitvein državljanskega spopadavse do zadnjega leta predkoncem vojne, ko je nemškiGestapo ustanovil Gorenj-sko samozaščito /Oberkrai-ner Selbstschutz/, kot svojopomožno policijsko organi-zacijo. Kolaboracije z okupa-torjem ni mogoče označitiza sodelovanje v državljan-ski vojni, ker jo je neposred-no organiziral in vodil nem-ški Gestapo. Tega dejstva neupoštevajo dovolj tiste obra-vnave dogajanja na Sloven-skem v drugi svetovni vojni,ki se ukvarjajo predvsem zrazvojem v Ljubljanski po-krajini in to posplošujejo navso Slovenijo." "Gorenjskasamozaščita" torej ni bilaslovenska domobranska,ampak le pomožna gesta-povska formacija. To je hudaobtožba. "V domobranskeenote so v zadnjem obdobjuvojne odhajali nekateri do-mačini iz strahu pred parti-zansko mobilizacijo in bliž-njo zimo. Nemci pa so omo-gočili tistim, ki so se prijavi-li k domobrancem, da jim nibilo treba služiti v nemškivojski. Tako je v nekaj mese-cih število gorenjskih domo-brancev naglo naraslo na večkot 2000 mož, kar je pome-nilo znatno okrepitev policij-skih sil nacističnega okupa-
torja in še povečalo trpljenjegorenjskega prebivalstvaprav v zadnji fazi vojne."
Poleg temnih je imelo do-gajanje na Gorenjskem med2. sv. vojno, kot rečeno, tudimnoge svetlejše plati. Enateh je bilo partizansko ti-skarstvo. O njem nam jeOsolnik pripovedoval tako vintervjuju za naša Snovanja(6. aprila) kot na preji, o tempiše tudi v knjigi, v kateropogledujemo. Naš zapis pasklenimo z besedami, ki jihje o vlogi našega gosta v go-renjskem NOB zapisalumetnostni zgodovinar inpesnik Miklavž Komelj vsvoji kapitalni knjigi Kakomisliti partizansko umet-nost (2009, str. 469). Kul-turno politiko na Gorenj-skem je po njegovem odliko-vala posebna širina, to pa jevanjo prinesel ravno Osol-nik, ko je postal sekretar po-krajinskega odbora OF zaGorenjsko. Fenomen je bilže to, da so si sploh upali go-jiti slovensko kulturo naozemlju, kjer je hotel okupa-tor iztrebiti slovenščino; po-sebna moč partizanske kul-ture je bila tudi v dejstvu, dase ni omejevala na "propa-gandistično utilitarnost"."Kakšna duhovna moč jebila, na primer, v tem, da jev neki zakamuflirani barakisredi sovražnikovega ozem-lja nastajala bibliofilskaknjižna izdaja PrešernoveZdravljice!"
Kakšna duhovna moč!Bogdan Osolnik, prvi urednik Gorenjskega glasa, je svoja medvojna doživetja opisal v knjigi Z ljubeznijo skozi surovi čas. Izšlaje 1989 in davno pošla. Tik pred izidom je dopolnjena izdaja, mi pa imamo privilegij, da iz nje navedemo nekaj dragocenih indoslej neobjavljenih odlomkov ...
Občinstvo je na Glasovi preji z zanimanjem prisluhnilo bogatim življenjskim izkušnjam prvega urednika Gorenjskega glasa Bogdana Osolnika. / Foto: Tina Dokl
Kulturno politiko na Gorenjskemje odlikovala posebna širina,to pa je vanjoprinesel pravBogdan Osolnik.Kakšna duhovnamoč je bila, naprimer, v tem,da je v neki zakamufliranibaraki sredi sovražnikovegaozemlja nastajala bibliofilskaknjižna izdajaPrešernoveZdravljice!
11petek, 21. maja 2010
Glasova preja
Danica Zavrl Žlebir
Bogdan Osolnik je zani-miv sogovornik z bogatimiživljenjskimi izkušnjami. Bilje medvojni urednik Gorenj-skega glasa, povojni novinarin urednik, diplomat, direk-tor Inštituta za zgodovinodelavskega gibanja, eden odustanoviteljev novinarskekatedre na Fakulteti za druž-bene vede, ustavni sodnik. Jeavtor več knjig, njegova Zljubeznijo skozi kruti časravno sedaj doživlja ponatis.Udeleženci Glasove prejesmo z zanimanjem srkalidrobce iz njegovega življenjain razmišljanja o aktualnihdružbenih razmerah.
Gorenjski glas v vojnihrazmerah
Bogdan Osolnik je na Go-renjsko prišel leta 1944 pešiz Bele krajine. "Ob prihodusem bil najprej imenovan zanamestnika oblastnega ko-miteja partije, ki je bilo naj-višje politično telo na Go-renjskem. Pozneje smo navelikem zboru aktivistov naJelovici ustanovili pokrajin-ski odbor OF, postal sem se-kretar odbora in začutil sempotrebo po množičnem in-formiranju o takratnih raz-merah. V Evropi so se tedajdogajale usodne stvari, ki sonakazovale, da se tretjemurajhu bliža konec. Na Go-renjskem pa je bila okupa-torjeva moč še tako močna,da so bile možnosti za obveš-čanje prebivalstva omejene,"se je začetkov svojega ured-nikovanja spomnil BogdanOsolnik. Tito je takrat izdalodlok o amnestiji, ki je pozi-val vse, ki so se znašli v tujihenotah in niso imeli nad se-boj kakšnih težkih del, naj sepridružijo partizanski vojski.Pozival je k splošni mobili-zaciji, rok je bil 15. septem-ber. "Spominjam se, da je izgorenjskih mest takrat prišlov partizane več kot dva tisočljudi," je povedal Osolnik.Medvojni Gorenjski glas jepozival ljudi k enotnosti, kzdružitvi naporov za zmagov osvobodilni vojni, je dejalsogovornik, poleg tega pa jetudi napovedoval, da bo dokonca vojne še veliko hude-ga. Kljub skromnim razme-ram, v katerih je bilo težkopriti do papirja in ko so spre-tni tehniki kar sami sestav-
ljali tiskarske stroje, je bilopartizansko tiskarstvo pravičudež, je menil takratniurednik Gorenjskega glasa.Takratni izvodi časopisa sose lahko merili s tistimi povojni. Izpraševalec na Glaso-vi preji Miha Naglič je iz so-govornika izvabil tudi takšnezanimivosti, kot je bilo deni-mo tiskanje PrešernoveZdravljice v partizanski ti-skarni, ali pa tiskanje Boro-vih Nininih pesmi, za kar seje Bogdan Osolnik kot uslu-go prijatelju še posebej zav-zel. Pesmi so bile tiskane vvisoki nakladi štiri tisoč izvo-dov, toda skrito tiskarno vPoljanski dolini so Nemciodkrili in jo zažgali, z njo patudi vso naklado Borovihpesmi, razen nekaj izvodov,ki jih je tiskar France Bošt-jančič Boš nesel pokazat napokrajinski odbor. Danes soohranjeni trije, enega kot ve-lik zaklad hrani tudi BogdanOsolnik.
Sogovornika sta se na Gla-sovi preji dotaknila tudi ob-dobja takoj po vojni, ko je bilBogdan Osolnik kot dopis-nik jugoslovanske agencijeTanjug poslan na avstrijskoKoroško, ob tem pa je tamdeloval tudi kot predstavnikOF, ko si je Jugoslavija priza-devala za ureditev mejnegain manjšinskega vprašanja sseverno sosedo. Avstrijci soodbili naše zahteve v zvezi zmanjšino, naša država je pritem zaman računala na po-moč Sovjetske zveze, Osol-nik pa je razočaran odhajal ste dolžnosti. Kmalu potemse je pojavil spor Jugoslavijein Sovjetske zveze ob In-formbiroju. V tem času je bilBogdan Osolnik urednik ra-dia Jugoslavija, prek katere-ga je tedaj potekala "vojna vetru". Osolnik je tedaj vztra-
jal, da sovjetske razmere pri-kažejo skozi resne študije, kibodo poslušalcem dale vede-ti, da je stalinizem daleč odmarksizma. Bili so zelo po-slušana radijska postaja nakratkih valovih, njihove od-daje so v več jezikih prenaša-le tudi postaje na srednjihvalovih. Bogdan Osolnik seje na Glasovi preji še enkratvrnil k vprašanju Avstrije innjihovi državni pogodbi, kiravno maja praznuje obletni-co. Na diplomatski misiji vMoskvi je bil v času, ko so seSovjeti slednjič odločili, dapodpišejo avstrijsko državnopogodbo, s čimer so prej dol-go odlašali.
Kardelj, Tito, Kocbek
Na Glasovi preji pa je bilaob okroglih obletnicah bese-da o treh političnih osebno-stih polpretekle zgodovine.O Edvardu Kardelju kot tvor-cu samoupravnega socializ-ma je Osolnik dejal, da nasne sme biti sram tega tipasocializma, s katerim smoiskali humane in demokra-tične rešitve družbenih od-nosov. Kardelj je bil velikmislec in odličen organiza-tor, a po Osolnikovem mne-nju se je preveč zanašal naregulativo in potem so bilenekatere njegove rešitve ne-življenjske, denimo samo-upravno sporazumevanje. OTitu, ki ga danes mnogi oce-njujejo kot negativno oseb-nost, pa meni, da bo zgodo-vina dala pravi odgovor. "Vsitisti državniki, ki so prišli nanjegov pogreb, niso moglibiti tako neobveščeni, da nebi imeli dovolj razloga, da iz-razijo Titu zadnje spoštova-nje," je dejal sogovornik. OEdvardu Kocbeku pa je po-udaril manj znano dimenzi-
jo. Kot prepričan kristjan jeKocbek od katoliške cerkvepričakoval, da bo podprla de-lavsko gibanje. Že v Premiš-ljevanjih o Španiji je načelrazpravo, zakaj se cerkevveže na veleposestnike in iz-koriščevalce, ko pa je leta1945 odgovor pričakoval odVatikana, se je iz Rima vrnilhudo razočaran. Spregovori-la sta tudi o Kocbekovemrazkritju poboja domobran-cev, objavljenem leta 1975.Osolnik je dejal, da je vir vse-ga zla vojna, brez nje ne bibilo ne partizanstva ne do-mobranstva, nobenega oddejanj ni mogoče izvzeti izcelote in ga podvreči razsojipo sodobnih razmerah. Po-vojne poboje so obsodili tudiv Zvezi borcev, je dejal, obpozivih k narodni spravi paso v tej organizaciji govorili opotrebi po družbeni pomirit-vi. "Borci smo prvi za to, dase razčisti vprašanje odgo-vornosti za ta dejanja," je de-jal Osolnik. "Tudi zato, kerpo krivici pripisujejo odgo-vornost zanje narodnoosvo-bodilnemu gibanju, želimo,da se te stvari razjasnijo in sene uporabljajo več za dnevnopolitične cilje." Meni tudi, dabi na taka vprašanja lahkoiskali odgovore v arhivihJLA. Sogovornik pa se je iz-ognil odgovoru na vpraša-nje, kako se bo opredelil nareferendumu o arbitražnemsporazumu. "Zame ni vpra-šanje za ali proti arbitražne-mu sporazumu, pač pa, aliželimo, da Slovenija in Hr-vaška vzpostavita prijateljskeodnose, koristne za obe dr-žavi, ali pa smo za zaostrova-nje in za to, da bodo nekate-ri svoje politične kariere gra-dili na razpihovanju neso-glasij ob nerešenih mejnihvprašanjih."
Gorenjski glas sobrali že med vojnoNa svoj devetdeseti rojstni dan je bil gost Glasove preje Bogdan Osolnik. Med vojno je leta 1944 uredil tri številke Gorenjskega glasa, ki je izhajal po odločitvi pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte.
”Oče” Gorenjskega glasa Bogdan Osolnik z Mihom Nagličem. / Foto: Tina Dokl
Devetošolec Jaka Vodnik iz Gorenje Žetine se jesam naučil igrati na izposojeno diatonično harmoniko. Čeprav je gluh na eno uho, je vdveh letih in pol že pravi virtuoz. Ko je na Glasovi preji na željo gostitelja Zdravka Krvinezaigral Hej brigade, mu je občinstvo navdušenopritegnilo s petjem.
Med občinstvom je bil tudi Janez Stanovnik,predsednik Zveze združenj borcev za vrednoteNOB, ki je pozorno prisluhnil medvojnim spominom svojega prijatelja in soborca BogdanaOsolnika.
Na preji je bil tudi žirovski rojak Lojze Gostiša,ki je izdal faksimile Borovih pesmi. Te so med vojno tiskali v partizanski tiskarni na Gorenjskem prav na pobudo Bogdana Osolnika.Nemci so ob požigu tiskarne uničili domala vsonaklado, danes obstajajo le še trije izvodi, enegaod njih kot zaklad hrani Bogdan Osolnik.
V spomin na Glasovo prejo v Galeriji Krvina jeZdravko Krvina gostu izročil sliko.
Foto
: Tin
a D
okl
Foto
: Tin
a D
okl
Foto
: Tin
a D
okl
Foto
: Tin
a D
okl
12 petek, 21. maja 2010
Aktualno
Jasna Paladin
Kadetnica je najeta hiša, vkateri trenutno živi pet fan-tov, v dvajsetih in tridesetihletih, iz vseh koncev Sloveni-je. Po strokovno pomoč dr.Perka so se obrnili skupaj ssvojimi starši, saj so se znaš-li v različnih odvisnostih,brez zaključene izobrazbe innesposobni živeti samostoj-no življenje odraslih oseb.Kadetnica je sprva začela de-lovati v Loki pri Mengšu,nato so se preselili v Šenčur,zdaj pa deluje v hiši v Kam-niku, fantje pa v njej bivajopod strogim vodstvom innadzorom upokojenega ofi-cirja JLA (prav ta je skupno-sti po vzoru discipliniranegašolanja in vzgajanja mladihvojaških oficirjev tudi dalime), ter živijo po pravilih so-cialno-andragoške metodedr. Janeza Ruglja, s katerojim zdaj pomaga njegov na-slednik dr. Andrej Perko.
"Potreba po ustanovitvi t. i.Kadetnice, ki je pravzapravstanovanjska skupnost, v ka-teri fantje 24 ur na dan živijopod vodstvom upokojenegapilota JLA in njegove žene, kipredstavljata nadomestnega'očeta' in 'mamo', se je izka-zala pred nekaj leti po enemod mojih intervjujev, v kate-rem sem govoril o pomenuočeta in matere pri vzgoji inosebnostnem razvoju otrok.Name se je takrat obrnilo večstaršev z odraslimi otroki, ki
niso dokončali študija alisrednje šole in niso bili spo-sobni zaživeti samostojnegaživljenja. Izkazalo se je, da soživeli v nezdravih odnosih inproblematičnih družinah,kjer očetje pogosto niso odig-rali svoje vloge, zato je bilaedina rešitev za te mlade fan-te, no, tudi kakšno dekle senajde, da jih umaknem odstaršev. Tako sem ustanovilKadetnico, kjer se ti mladi sposebno terapijo naučijo ži-veti samostojno življenje in vprvi vrsti končajo šolanje,hkrati pa razčiščujejo odnoses svojo primarno družino inse 'usposabljajo' za odgovor-no življenje odraslih oseb.Pravzaprav gre za eksperi-ment, za na pol vojaško disci-plino, ki pa se je izkazala zaizredno učinkovito," pravidoktor psihologije AndrejPerko, ki ima na svojem stro-kovnem področju že petin-dvajset let izkušenj, in doda,da je Kadetnica del njego-vega strokovnega dela, ki zajema vodenje terapevtskihskupin, ki jih v Kamniku obiskuje sto trideset ljudi znajrazličnejšimi težavami -alkoholizmom in drugimiodvisnostmi, partnerskimitežavami, različnimi strahovi,fobijami, anksioznimi stanji,občutkom izgubljenosti ...
Življenje v Kadetnici, takokot vsi programi Rugljeve so-cialno-andragoške metode,temelji na strogi disciplini.Fantje morajo študirati, hkra-
ti pa tudi delati in zaslužiti zanajemnino hiše in poravnativse stroške svojega bivanja.Ko so doma, skrbijo za kuha-nje in preostala gospodinjskaopravila, berejo, se družijo,pomembno vlogo pa imajotudi tek, planinarjenje indruge oblike rekreacije. Pre-den jih dr. Perko sprejme vKadetnico, morajo sprejetinjegov način dela in zahteveprograma, saj je le-to predpo-goj za uspešno delo. "Gre zato, da se naučijo živet kako-vostno življenje, ki je visokonad povprečjem nekega pov-prečnega Slovenca. Tudistarši morajo sodelovati vskupinski terapiji, saj lahkole na tak način vzajemno pre-delajo odnos s svojim otro-kom. To je terapija le za tisteljudi, ki so v to pripravljenivložiti res veliko truda - brezpsihiatričnih zdravil, brezantidepresivov, zgolj z inten-zivnim vsestranskim de-lovanjem. Ob dolgoletnemspremljanju dela dr. Rugljasem tudi sam spoznal, da jele avtoritativno vodenje praviin uspešen način reševanjaljudi iz hude stiske, iz kateresi sami ne morejo pomagati.Sprememba načina življenjani lahka pot in na tej poti po-trebujejo vodjo, ki jih usmer-ja, včasih tudi avtoritativnozahteva spremembe, saj leželja po spremembi ni do-volj. Bistvo je namreč v do-slednem izpolnjevanju pro-grama terapevtskih sredstev
socialno-andragoške metode,to pa je veliko več kot le psi-hoterapija. Potrebna je strogadisciplina," poudarja Perko,ki tudi sam živi po omenjenimetodi. Poudarja, da za takš-ne terapije tudi terapevt sampotrebuje veliko življenjskihizkušenj - svoje je skupaj zženo Vereno Perko pred štiri-mi leti opisal v knjigi Poletjeje dalo na glavo klobuk.
Opozarja, da se ljudje po-gosto zavedajo, da jim v živ-ljenju nekaj manjka, a nima-jo moči to spremeniti, pred-vsem pa so le redki priprav-ljeni za to tudi kaj žrtvovati."Redki razumejo, da je trebaza rešitev lastnih stisk vložitizelo veliko energije, truda, topa je mogoče le z disciplini-ranim delom na različnihživljenjskih področjih. Disci-plina je prvi pogoj za ustvar-jalno in svobodno življenjein zgolj dosledno in poglob-ljeno delo lahko pripelje dorezultatov," opozarja in do-daja, da k temu vodi tudidelo v skupini, človeški stik,saj se s pomočjo knjig, splohv poplavi najrazličnejših psi-holoških priročnikov, posa-meznik ne more pozdraviti.
V svoji dolgoletni praksiopaža, da so težave mladih vporastu. "Mladi se izgublja-jo, ampak tako pač je. Preži-veli bodo najmočnejši in naj-boljši, gre pač za naravno se-lekcijo in tako je od nekdaj.Mladi se v težavah znajdejotudi zato, ker nam današnja
družba sporoča, da je vseprav in vse normalno. Nava-dili smo se na lahek načinživljenja, na hitre rezultate,družba nam sporoča, da seživeti pošteno ne splača.Mladi zato danes delajo tisto,kar si želijo, in ne tudi tiste-ga, kar morajo, zato jih tak-šen smisel življenja slej koprej pripelje do vrste težav,"razlaga Andrej Perko in sedotakne tudi pomena star-ševskih vlog in vzgoje. "Isto-spolne družine so popoln ne-smisel. Otrok rabi dvospol-nost, saj se lahko le tako raz-vija zdrava otrokova oseb-nost, zato oče ne more bitimama in mama ne more bitioče. Gre za biološko danost,kjer morata in oče in mamaodigrat svojo vlogo. Partnerjapo naravi izberemo zato, kers tem zadostimo potrebam,ki niso bile izpolnjene v mla-dosti. Gre za našo preslikavo,izberemo nekoga, ki bi naspotolažil. A dolgoročno setaka veza ne obnese. Če star-ši vzgojijo zrelo, individual-no osebo, teh težav ni."
Da se v življenju nikoli niprepozno odločiti za tovrstnozdravljenje, dokazujejo tudinekateri mladi v Kadetnici, kiso se od staršev na samostoj-no pot in v študij podali sreditridesetih let. "V nas same sevedno splača vlagati, ker sorezultati takšni, da končnolahko zaživimo v skladu samis sabo. To je garanje, ki paprinaša rezultat - smisel".
Do boljšega življenja z disciplinoDr. Andrej Perko, znani kamniški psiholog in naslednik dr. Janeza Ruglja, je pred leti osnoval Kadetnico, stanovanjsko skupnost,v kateri mladi dobijo pomoč v obliki umika od staršev, reda in stroge discipline.
Redki razumejo,da je treba za rešitev lastnihstisk vložiti zeloveliko energije,truda, to pa jemogoče le z discipliniranimdelom na različnih življenjskih področjih.
Dr. Andrej Perko v Kadetnici z redom in disciplino pomaga fantom do samostojnega in kakovostnega življenja.
Dr. AndrejPerko
Ker se zašepetana izpoved:„Ljubim te!“ sliši prijetnejekot zakričana.
Neuroth nudi celovito uslugo:> Brezplačni preizkus novih Neurothovih slušnih aparatov.
> Individualno svetovanje.
> Velika izbira, tudi za plitev žep.
www.neuroth.si
> Akcijska ponudba baterij: 2 kompleta Neurothovih baterij za slušni aparat za ceno enega.
Na osebo je mogoče unovčiti samo en kupon. Menjava kupona za gotovino ni mogoča. S tem kuponom nas obiščite do 15. junija 2010 v našem slušnem centru.
KRANJBleiweisova cesta 4, 04/620 22 99
pon. 10.30 - 18.00 uretor. - pet. 8.30 - 16.00 ure
Neu
roth
slu
šni a
para
ti d.
o.o.
, Tb
ilisi
jska
ulic
a 5
9,
Ljub
ljana
Na podlagi 50. in 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju(Uradni list RS štev. 33/07) in 47. člena Statuta Občine Šenčur(Uradni vestnik Gorenjske, št. 9/04 in 25/06) župan ObčineŠenčur objavlja
JAVNO NAZNANILOo javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka sprememb
in dopolnitev občinskega lokacijskega načrta območja Britof sever Voge S 12/4
1. členJavno se razgrne dopolnjeni osnutek sprememb in dopolnitevobčinskega lokacijskega načrta območja Britof sever Voge S12/4, za zemljišče z oznako C5.
2. členObmočje sprememb in dopolnitev obsega zemljišče parc. št.:2118, k.o. Visoko. Površina zemljišča je 981 m2.
3. členDopolnjeni osnutek bo razgrnjen na sedežu Občine Šenčur včasu uradnih ur občinske uprave.Dopolnjeni osnutek bo razgrnjen od 28. 5. 2010 do 11. 6.2010.
4. členMed javno razgrnitvijo dopolnjenega osnutka se skliče javnaobravnava. Javno obravnavo organizira Občina Šenčur. Javnaobravnava bo 2. 6. 2010, ob 14 uri v sejni sobi Občine Šenčur.
5. členPisne pripombe in predloge na razgrnjen dopolnjeni osnutek po-dajo zainteresirani na naslov: Občina Šenčur, Kranjska cesta 11,4208 Šenčur ali vpišejo v knjigo pripomb v na sedežu ObčineŠenčur.Rok za oddajo pripomb poteče zadnji dan javne razgrnitve.
Številka: 35001-002/04-8Šenčur, dne 12. 05. 2010
Miro Kozelj
IZLETI
Biser na obronku Paškega KozjakaGlede na povpraševanje že kar težko čakate, da se bomo spet skupaj odpravili naizlet. Tokrat smo za vas pripravili druženje ob spoznavanju lepot Slovenije, dobrihrani in sprostitvi. V petek, 4. junija, vas vabimo na izlet v Novo Cerkev in Terme Dobrna. Pot bomo začeli na avtobusni postaji v Radovljici ob 7. uri. Pred Creino boavtobus ustavil ob 7.20, na Primskovem pred Mercator centrom pa ob 7.30. Naprvem postanku se bomo okrepčali z malico in v Novo Cerkev prispeli okoli 10. ure.Ogledali si bomo turistično kmetijo z delujočim Sorževim mlinom, kjer bo gospodarpredstavil pot od zrnja do kruha. Mogoč bo tudi nakup moke iz mlina. Nato si bomoogledali Hišo kulturne dediščine v "topliškem kozolcu" z zbirko predmetov našihprednikov. Ker nas bodo okoli 13. ure prazni želodci že opozarjali, da je čas za kosi-lo, si ga bomo s pijačo dobrodošlice privoščili v vinski kleti Term Dobrna. Pri kosilubodo postregli s kulinaričnimi dobrotami, družbo nam bo delal tudi harmonikar.Nato nas bo čakalo samo še razvajanje in sproščanje v bazenih z zdravilno termalnovodo v hotelu Vita. Načrtovani prihod v Kranj je najkasneje do 21. ure.
Cena izleta za naročnike GG: 32 EURCena vključuje: avtobusni prevoz, oglede, malico, pijačo dobrodošlice, kosilo, kopanje. Organizator izleta je TA Odisej.Za rezervacijo pokličite: 04/201 42 41. Ne odlašajte s prijavo, imeli se bomo lepo!w
ww
.gor
enjs
kig
las.
si
✂
✂
Galerija Deva Puri, ki je lansko poletje blejsko Pristavo oživila z razstavo Dalijevih grafik, za letošnje poletje načrtuje veliko pregledno razstavo del Maksima Gasparija. Zato se na Vasobračamo s prošnjo, da izključno za to razstavo in namene kataloga ob razstavi, Galeriji Deva Puri prijazno posodite delo/aMaksima Gasparija, ki je/so v Vaši lasti. Razstavo pripravljamo v sodelovanju z Zavodom za turizem Bled.
Razstava bo trajala OD 11. JUNIJA DO 24. OKTOBRA NA PRISTAVI NA BLEDU. Če ste pripravljeni sodelovati, vas prijazno vabimo, da pokličetena: 041/743 830 ali pišete na: [email protected].
14
Na robu
SODNA KRONIKA TEDNA
ČRNA KRONIKA TEDNA
Minuli teden štirje mrtviV minulem tednu (od 10. do 16. maja) so v prometnih nesrečah na slovenskih cestah umrleštiri osebe, so sporočili z Generalne policijskeuprave. Na Gorenjskem so policisti minuli teden obravnavali 31 prometnih nesreč, v katerihje bilo lažje poškodovanih sedem oseb, dva udeleženca pa huje. Zaradi vožnje pod vplivomalkohola so gorenjski policisti pridržali enajstvoznikov, trije od njih so povzročili prometnonesrečo. Do ponedeljka je na slovenskih cestahumrlo 44 oseb (lani 68). Na Gorenjskem so ceste letos terjale tri smrtne žrtve (lani devet).
Damjana Šmid
moj pogled
Otroci v avtu (1)
Ljudje smo postali vsakodnev-ni nomadi, razdalje ne pov-zročajo več nikakršnih ovir.Vozimo se tudi takrat, ko bilahko šli peš, starši vozijo otro-ke v šolo prav do vhodnih vrat.Če bi lahko, bi jih nekateri pri-peljali še do stola v razredu.Čez lagodnost ga ni ... Polegtega vedno bolj opažam, da seže predšolski otroci vozijo naprvih sedežih avtomobilov inkombijev. Prilepljeni na pred-nja stekla vzbujajo veliko skrb,očitno samo tistih, ki to vidi-mo, ne pa tudi tistih, ki jih vo-zijo. Pri vseh akcijah in oza-veščanju ljudi to res nekako nesodi več v ta čas. Bolj spominjana čase iz preteklosti, ko smose nagnetli v fička, brez var-nostnih pasov in otroških sede-
žev ... Sedaj, ko je postala ce-sta bolj bojišče kot cestišče,smo se tudi mi začeli obnašatikot bojevniki. Če smo v malemfičku skupaj peli in uživali vopazovanju okolice, je bilo tokot praznik. Ko praznik po-stane vsakdanjik, pa očitnospremenimo tudi navade. Pe-sem iz avtov je zamenjala teh-nologija, bodisi za ušesa ali zaoči. Otroci so zaradi ljubegamiru "utišani" z risankami,ki se vrtijo na predvajalnikuzadnjega sedeža, starši pa za-mišljeni premlevajo vsak svojemisli. Na dolgih vožnjah so ri-sanke in zvočne pravljice vse-kakor dobra popestritev, nika-kor pa to ne bi smelo zamenja-ti aktivne vloge malih potni-kov v avtu. Škoda je namreč,
da družina na poti nima predseboj nič drugega kot samocilj. Pa so že najbolj modripred nami ugotovili, da je važ-na pot, ne cilj. Ne samo v pre-nesenem smislu, ampak naj bito veljajo tudi na cesti. Nepredstavljam si vožnje v tišiniali v večnem nerganju staršev,kako so otroci na zadnjih sede-žih sitni, potem pa to isto dru-žino čakajo krasne počitnicebrez vseh medsebojnih konflik-tov. Vožnja, sploh če je dolga,nam pokaže mnoge obrazedružine. Je slika tega, kako sepogovarjamo, kako preživlja-mo čas, kakšni so naši odnosi,kako se razumejo otroci medseboj in kako to obvladamostarši. Ko se boste naslednjičusedli v avto, pomislite na to.
"Moja prijateljica, ki ima da-nes 28 let, je bila tudi v rej-ništvu in njena pripovedova-nja o ravnanju rejnikov mivsakič znova postavljajo ko-cine pokonci. Čeprav je bilav šoli pridna, so ji dovoliliobiskovati le triletno šolo, dase je lahko čim prej zaposli-la. Denar (plačo) je moralaizročati rejniku. Dodala biše eno zakonsko cvetko o
rejništvu. Država je dolžnaskozi institut rejništva zaotroka poskrbeti do dopol-njenega osemnajstega leta.Potem pa nič več. Za te ubo-ge otroke brez funkcionalnedružine se pri osemnajstihletih zapre vsaka družinskaopcija v smislu vzdrževanja,dokler se redno šola," mi jete dni pisala ena od anonim-nih bralk.Alma pa svoje zgodbe še nidokončala: "Danes, ko mar-sikaj od tega, kar se mi jezgodilo, dojemam bolj ra-zumsko kot čustveno, nemorem razumeti, zakaj soljudje sposobni tolikšnedvoličnosti. Marsikateregaotroka iz biološke družine zvelikimi mukami in težava-mi pustijo samega v bolniš-nici, češ da se bo svet podrl,če vsaj eden od staršev ne bopoleg bolnika noč in dan. Paje vsakemu lahko zelo jasno,da bo otrok na zdravljenju lenekaj dni, pa se potem spetlahko vrne domov. Pri nas,rejencih pa je vse drugače,kot bi bili drugorazredni dr-žavljani. Brez slabe vesti inbrez kakršnih koli čustevnas naložijo kot vreče v avtoin nas iz enega okolja odpe-ljejo v drugega, na kraj pa-meti pa nikomur ne pade,kakšnemu čustvenemu pre-tresu smo s tem podvrženi. Tudi moja rejnica, ki me niklicala niti po imenu, am-pak mi je rekla samo "Titam", ni imela niti tolikosrca, da bi me vprašala, kakosem postala noseča, kaj šele,da bi brata odstranila izmoje bližine. Z menoj jeravnala, kot bi bila garjava,in na obrazu ji je pisalo, dame ima za eno navadno po-ceni kurbo, ki pa ji vseenovsak mesec prinaša denar. Njen brat se mi je spet pri-bližal in skoraj vsako nočtudi prespal pri meni. Imelasem (in še imam) zelo moč-
no seksualno poželenje,zato se njegovih obiskov ni-sem branila. Sem zato kriva,ker mi nihče ni nikoli pove-dal, da sem za take igrice ve-liko premlada? Prav tako meni nihče spodbujal k učenju,čeprav bi lahko z lahkoto do-končala tudi fakulteto, ne-umna nisem bila ...Občasno sem obiskala tistogospo, o kateri sem že pri-povedovala. Mara, tako jobom imenovala, mi je seve-da naredila tudi moralnopridigo. Vendar sem ji jozmeraj odpustila, ker me jevsakič tudi pocrkljala, menasitila in me cel dan razva-jala. Najin odnos je bil nekajposebnega. Ničesar druge-ga, razen zelo človeške na-klonjenosti, naju ni povezo-valo. Ona mi je povedala, daseks še ne pomeni ljubezni.Kar se mi je zdelo, priznam,zelo nenavadno. Ko sem se potem zaposlilakot natakarica, sem na nje-ne nasvete povsem pozabila.Takih, ki bi želeli spati z me-noj, je bilo vedno več in kersem bila še lepa na pogled,je bilo kandidatov, ki so mevabili "na kavo", kolikor ho-češ. V lokalu, kjer sem dela-la, sem doživljala vse mogo-če. Osvajale so me celo žen-ske. Spominjam se ene, visti stavbi je imela kozmetič-ni salon. Vse bi naredilazame, če bi se spustila z njov razmerje. A se nisem. Od-nos med dvema ženskamase mi je zelo gnusil. Nek av-toprevoznik me je vsakič, kosem imela dopust, vzel s se-boj na turo in z njim sem seimela zelo lepo. Žal je bilporočen in ko sva se vrnila,se je do mene spet obnašal,kot da me ne pozna. Na bliž-nji banki je delal nek tip,preden sva šla v posteljo, svaoba stala celo večnost podtušem, da sva potem dobe-sedno žarela od čistoče.
Naučila sem se, da sem go-ste lokala poslušala, ko somi pripovedovali o svojih te-žavah. Marsikatera ženska,ki je z visoko dvignjeno gla-vo hodila mimo mene, jebila v resnici ena navadnakura, ki je imela slab zakontudi po lastni krivdi. Ko sem bila stara osemnajstlet, takoj naslednji dan, mije rejnica pokazala vrata inrekla, naj grem, kamorkolihočem. Pa sem šla. S tistim,kar sem pred tem dajala rej-nici za hrano, sem potemplačevala skromno garsonje-ro. V njej ni bilo ničesar, ra-zen kuhalnika, kavča in ne-kaj obešalnikov, ki jih je mojpredhodnik zabil v steno.Vseeno pa sem bila najsreč-nejši človek na svetu. Misli-la sem, da sem bila s samo-stojnostjo tudi svobodna. Pani bilo tako. Spolnost, nočnoživljenje in premalo reda sonaredili svoje. Nekoč sem se zaradi dehidri-ranosti in podhranjenostizgrudila. Tehtala sem le 48kilogramov, videti sem bilakot smrt, ko sem se pogledalav ogledalo. Ko so me sprejeliv bolnišnico, sem izvedela, dalastnik lokala, kjer sem dela-la, zame sploh ni ničesar pla-čeval in moji prijateljici Marise lahko zahvalim, da so mesploh obdržali na zdravljenju.Šla je do občinskih uradnikovin od njih zahtevala, naj zameplačajo vsaj socialno zavaro-vanje, da me ne bodo kot psavrgli na cesto. Bili so zelo ra-zumevajoči, nemudoma so tostorili in še danes sem ji hva-ležna, da je zame našla lepobesedo, ko sem jo potrebova-la. Upala je, da se bom tudispametovala in si našla kakš-no drugo službo, jaz pa semle zamenjala šefa in živelatako, kot sem bila navajena.Česa boljšega me, žal, ni ni-hče naučil ..."
(konec prihodnjič)
Milena Miklavčič
usode
Piše: Simon Šubic
Vnovič o umoru v KamnikuNa ljubljanskem okrožnem sodišču je stekloponovljeno sojenje triinpetdesetletnemu VehbijuRrahmaniju zaradi umora Rasima Agovića v Kamniku. Na prvem sojenju so obtoženemudosodili štirinajst let zapora, a je višje sodiščesodbo razveljavilo. Obtožba tudi tokrat navaja,da je Rrahmani 6. novembra 2008 okoli 7. urezjutraj pred pekarno na Ljubljanski cesti v Kamniku najprej dvakrat ustrelil Rasima Agovića v zgornji del telesa. Ko je padel po tleh,mu naj bi obtoženi pištolo nameril še v glavo.Že na prvem sojenju je tožilstvo navajalo, da najbi šlo za brezobzirno maščevanje, ker jeobtoženi mislil, da ima Agović razmerje z njegovo ženo, v resnici pa je obtoženi vse skupajle napletel v svoji glavi. Sodni izvedenec psihiatrične stroke je namreč ugotovil, da grepri Rrahmaniju za ljubosumnostno in preganjalno blodnjavost, zaradi tega pa naj bimoril v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti.Pokojnikova žena in sinova sicer preko odvetnikaFrancija Matoza zahtevajo tristo tisoč evrovodškodnine, za 45 tisoč evrov pa tožijo tudidržavo, ker da ni pravočasno ukrepala inpreprečila tragedije. Agović je namreč policijivečkrat prijavil, da mu Rrahmani grozi s smrtjo,a groženj nihče ni jemal resno.
Enajsterica na zatožni klopiNa okrožnem sodišču v Celju se nadaljuje sojenje enajstim domnevnim članom kriminalnezdružbe, ki naj bi se ukvarjala z neupravičenoproizvodnjo in prometom z mamili. Prekupčevalinaj bi predvsem s konopljo, heroinom inkokainom. Na zadnjem sojenju so nadaljevalizaslišanje vodje oddelka za organizirani kriminalna celjski policijski upravi Boštjana Hmelaka,sicer koordinatorja akcije, v kateri so prijeliobtožene. Ker obramba dvomi o zakonitostiprikritih preiskovalnih ukrepov policije, je Hmelaka več ur natančno izpraševala, meddrugim pa mu je očitala tudi nepoznavanje ustave.
petek, 21. maja 2010
Zgodba nekega otroštva, ki se ne bi smela zgoditi
Je komu sploh še mar za otroke?
Miha Naglič
Matevža Lenarčiča smo vtem feljtonu spoznali že,ko smo predstavili njegovomonumentalno fotomono-grafijo Alpe - kot jih vidijoptice. To pot se je na enaknačin, s fotografijami, po-snetimi iz lahkega letala,lotil naše države in nastalaje nadvse privlačna Slove-nija izpod neba. Zanjo jeporabil tri leta, opravil 220poletov, preletel 100 tisočkilometrov in posnel 120tisoč fotografij. Za knjigojih je izbral dobrih tristo,dodal svoje avtorsko bese-dilo in tako smo dobili Za-klade Slovenije v povsemnovi izvedbi enega samegaavtorja. Seveda ne bomoprimerjali Lenarčičevegaperesa s Kmeclovim in nenjegovega pogleda s tistim,ki ga premore Joco Žnidar-šič. Vsi trije so mojstri,vsak po svoje. Matevž namje odkril povsem nov po-gled na Slovenijo, ki je tak,kot bi ga posnele ptice, čebi znale fotografirati -edinstven, veličasten, odzgoraj!Slovenijo je - tudi to je po-srečeno - razdelil na osemfotografskih regij, naveza-nih na osem rek in njiho-vih pritokov, ki te pokraji-ne odmakajo. Naj nave-dem naslove poglavij inrazdelke v njih. 1. Ob sma-ragdni reki (Soča): Julijci,Trenta, Med Bovcem inTolminom, Od Vipavske
doline do morja. 2. S Krasana morje (Ljubljanica,Reka): Ljubljanica, Kras,Obala. 3. Zgodba najdaljšeslovenske reke (Sava):Zgornjesavska dolina, Bo-hinjski kot in blejsko vod-no oko, Med Kranjem inLjubljano, Zasavje, Posav-je. 4. Prek tolmunov inbrezovih gajev (Kolpa):Kočevsko-goteniška pokra-jina, Bela krajina, Belo-kranjske reke. 5. Po dolinigradov (Krka): Na obrobjuSuhe krajine, Dolenjska,Svet pod Gorjanci. 6. MedSavinjo in Sotlo (Savinja):Zgornja Savinjska dolina,Severni obronki Savinjskedoline, Kozjansko, Spod-nja Savinjska dolina. 7. Popoti pohorskih voda (Dra-va): Gorska reka Drava, PoKoroški, Med Mariboromin Ptujem, Dravinja. 8. Po-mursko gričevje in ravnice(Mura): Ob mejni rekiMuri, Pogled na sever, Po-gled na jug. Avtorju se jeregionalizacija Slovenije(za razliko od države) pov-sem posrečila, dodal ji jesamo še uvod in kazaloslik."V zrak moramo, da pogle-damo na svojo usodo izpodneba, da dokažemo, da da-našnja realnost ni absolut-na, da svet ni le tisto, karvidimo, temveč predvsemtisto, česar ne vidimo. Takpogled na Slovenijo je veli-časten. Spodaj so čudovitegore, smaragdne reke,modrooka jezerca, ne-
skončna zelena preprogaskrivnostnih gozdov, vmespa škatlice, domovanjaprebivalcev, ki jih povezu-jejo vidne in nevidne črte,valovanja in sevanja. Vsoto lepoto objamemo zenim pogledom. Nikjer niopaziti meja. Vedenje sestaplja z verjetjem, razumz občutkom. Polje nevid-nega in neskončnega naspomanjša, postanemo šebolj nepomembni, zgolj iz-gubljeni delci celote. Razu-mevanje, kako pomembenje sleherni delec, osmišljatudi naš obstoj." Tak jemanifest avtorjevega po-gleda, knjiga ga potrjuje.Me pa prav zanima, kakose izpod neba sredi prelestividijo bolesti naše krajine:stihijska urbanizacija, ar-hitekturni in ekološki gre-hi, rane v pokrajini ... Sopticam manj vidne kot ža-bam?Od kod priteče naša Sava?"Sava priteče v Slovenijoizpod neba. Padavine raz-ličnih oblik se spuščajo nagorato, kamnito in zakra-selo gmoto Julijskih Alp,kjer se zbirajo v skromniruši, meliščih, kraških ja-mah in breznih in takoustvarjajo naravni rezervo-ar pitne vode. Vrednost tevode je za človeštvo veliko
večjega pomena, saj vsebu-je tudi potencialno energi-jo, ki jo lahko uporabljamoza namakanje, pogon stro-jev, elektriko. V nasprotjus podtalnico panonskihravnic, ki jo moramo črpa-ti, čista, živa gorska vodavedno nekam odteče. /.../Neizmerno bogastvo, ki gacenijo predvsem tisti, ki ganimajo." Tomo Križnar,njegovi Nube in drugi ljud-je iz podsaharske Afrike bise s tem gotovo strinjali. Lenarčič v letenju očitnozna uživati, ne le fotografi-rati. "Visoko nad Voglomin ogrlico bohinjskih goranavadno ugasnem motorin neslišno jadram protiJelovici. Trenje površineletala in zraka ustvarja blagšum, ki pomirja. Izgubljase stik s civilizacijo, ki gavzdržuje ropot motorja.Med mislijo posameznikain histerijo množice tamspodaj so podrti mostovi.Izolacija uma vzbuja tridi-menzionalni občutek sve-ta. Stvari so jasne, priorite-te določene, odločitve lah-ke. Za obstoj potrebujemočim več zdrave vode, čiste-ga zraka, zelo malo energi-je in nobene globalne trgo-vine." Ja, ta se je pa res od-klopil! Večina se ne more,ne zna leteti ...
15petek, 21. maja 2010
Knjige in ljudje
Jože Košnjek
med sosedi
Letos je bilo 15. maju, dnevupodpisa Avstrijske državnepogodbe, namenjene več po-zornosti kot običajno. Na tadan pred 55 leti so v graduBelvedere na Dunaju podpi-sali Avstrijsko državno po-godbo, na osnovi katere jebila ustanovljena sedanja Av-strija, v njenem 7. členu paso zagotovljene pravice slo-venske in hrvaške manjšinena Koroškem, na Gradiščan-skem in na Štajerskem. Av-strija je v soboto, na obletnidan podpisa, slovesno pro-slavila ta pomemben dan zaavstrijsko republiko. Slovenija je v prazničnihdneh spomnila Avstrijo nanjene obveznosti do Sloven-cev. Zunanji minister SamuelŽbogar je avstrijskemu minis-tru za zunanje zadeve Mic-
haelu Spindeleggerju meddrugim zapisal: "Slovenskavlada ugotavlja, da so nekate-ra vprašanja glede pravic invarstva slovenske manjšineše vedno nerešena, pred-vsem glede postavitve dvoje-zičnih krajevnih napisov inuporabe slovenščine koturadnega jezika v upravnihin sodnih okrajih na Koro-škem in Štajerskem v skladus 3. odstavkom 7. člena Av-strijske državne pogodbe.Slovenija želi, poudarja, davprašanje človekovih pravicin pravic manjšin ni le notra-nja zadeva posamezne drža-ve, ampak je tudi skrb med-narodne skupnosti, ki je v tanamen oblikovala številnemednarodne mehanizme,vključno s postopki za njiho-vo izpolnjevanje." Slovenski
minister je protestiral pri av-strijskem zaradi zahtev koro-ških svobodnjakov o prepo-vedi delovanja Narodnegasveta koroških Slovencev.Slovenija je s pismom sezna-nila tudi podpisnice Avstrij-ske državne pogodbe. Obletnica podpisa pogodbeje dobila odziv tudi na zase-danju Evropskega parlamen-ta. Slovenski poslanec IvoVajgl je parlamentarce opo-zoril, da Avstrija ne izpolnju-je obveznosti pogodbe in daznova popušča nacionalistič-nim skrajnežem na Koro-škem. Poslanec državnegazbora in predsednik komisi-je za Slovence v zamejstvu inpo svetu Miro Petek pa je dalpobudo za prevod celotneAvstrijske državne pogodbev slovenščino, v katero je pre-
veden samo 7. člen. Celotnopogodbo lahko preberemo lev nemškem izvirniku in v
srbskem oziroma hrvaškemjeziku v jugoslovanskemuradnem listu iz leta 1956.
Knjige in knjigoljubi (47)
Slovenija izpod nebaMatevž Lenarčič, Slovenija izpod neba, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2010, 320 strani, 49,96 evrov, www.emka.si
Slovenci v zamejstvu (195)
Opomin ”pozabljivemu” Dunaju
Na naslovnici: Unica na Planinskem polju
Lenarčičev let nad Triglavom
Najbolj znan med slovenskimi otoki
Sekretarka Narodnega sveta koroških Slovencev AngelikaMlinar, ki jo Heimatdienst toži zaradi žalitve, Drago Štoka,predsednik Sveta slovenskih organizacij v Italiji, in evropskaposlanca Ivo Vajgl in Jelko Kacin, ki sta odločna v zahtevi,naj Avstrija izpolni obveznosti do Slovencev.
16
razgled
"Mi, Slovenci, prebivamo naskrajnej meji mogočnega Ju-goslovanstva, in kakor meh-ka skala smo, ob katero buta-jo z neznosnim srdom valo-vi razdraženega German-stva. Jednaki smo malej voj-nej četi, ki ima sredi sovraž-nih armad pretežavno nalo-go, da brani slovenske na-rodnosti bodočnost. V temboji pa se ozirajo naše očivedno čez mejo, v blaženevaše pokrajine, kjer imate vi,bratje Hrvati, svoja selišča,selišča, katerim ne preti večnevarnost, da bi jih pogoltni-li Nemštva vedno lačni valo-vi. V tem boji nas pred vsemtolaži zavest, da smo z vami
jednega rojstva, jedne krvi,in jednega duha, in da bode-mo, kakor ste vi v hudih bo-jih ohranili zemljo hrvatsko,ohranili tudi mi zemljo našopred narodnim poginom,zemljo našo, ki je, če smopravični zgodovini, ter po-korni historičnemu pravu,samo kos zemlje hrvatske!/.../ Mi, Slovenci, ne bi ime-li ničesar proti temu, če bi setudi v kulturnem in književ-nem pomenu ne govoriloveč o dveh narodih, to je na-rodu hrvatskem in sloven-skem, nego o jednem sa-mem narodu ..."Kaj menite, komu, kje inkdaj so iz ust ušle te današ-njemu ušesu nezaslišane be-sede? Ja, saj ni res, pa je: Iva-nu Tavčarju, nadobudnemurojaku z gorenjskega juga,poznejšemu politiku, ki je biltakrat še odvetniški priprav-nik v Ljubljani, v jugoslovan-sko zanesenem govoru, ki gaje imel na neki slovesnosti vZagrebu konec maja 1882,govoril pa je v imenu ljub-ljanskega Sokola. Temu setakrat ni reklo veleizdaja,temveč bratska ljubezenmed dvema narodoma. No,Tavčar bi rekel enega naroda,kajti Slovenci smo bili takratzanj le "alpski Hrvati". V po-znejših desetletjih se je toprijateljstvo večkrat ohladilo,kajti Slovenci smo v jugoslo-vanskih "nadmudrivanjih"radi potegnili s Srbi proti Hr-vatom. A tako nizko, kot so vzadnjih dveh desetletjih poosamosvojitvi obeh narodov,niso bili naši odnosi nikoli.Kapitalno dejstvo je hkrati,da nismo bili Slovenci in Hr-vati nikoli v vojni eni protidrugim, a če bomo nadalje-vali tako kot v zadnjih letih,bomo kmalu zapravili vesbratski kapital.
Zdaj gre za to, da morskimHrvatom ne prija, da bi ime-li tudi alpski prost dostop domednarodnih voda in večinoPiranskega zaliva - kakor jeveljalo v časih, ko so o teh re-čeh brez velikih strasti odlo-čali Tito ter njegova priboč-nika Kardelj in Bakarić, prvizmešan iz obeh narodov,druga dva pa čistega sloven-skega in hrvaškega rodu.Zdaj so glave tako pregrete,da človek ne ve več, kaj bi šepredlagal. Zato ne zamerite,če se je tudi podpisanemu ženekoliko zmešalo. Predla-gam namreč, da gospodaSlavka Avsenika kot guver-nerja Gorenjske (za kar ga ježe pred leti razglasil Gorenj-ski glas) pošljemo v Zagrebali vsaj na Reko s predlo-gom, da nam oni odstopijo vuporabo (ne v "last in po-sest") kake pol Istre in vsaj šeen otok, mi pa njim eno odalpskih dolin (Krmo ali Kot,denimo, ki ju ne uporablja-mo prav pogosto) in venecgora nad njo. Za prvega am-basadorja bi k njim poslaligospoda Kacina (bog ne dajgospoda Grimsa), ki bi našepomorske brate gotovo im-presioniral s svojim daromgovora, k nam pa bi lahkoprišla kar Severina, katereglas bi v akustični alpski do-lini prišel še bolj do izraza,upam pa, da tudi druge kva-litete, ki jih nesporno ima.To pobudo, za katero ne za-htevam avtorskega honorar-ja - gre mi le za izboljšanjeodnosov med brati - bi mora-li seveda realizirati takoj, kaj-ti po 6. juniju utegne bitiprepozno ... No, šalo nastran: zdaj gre za to, alibomo zmogli Slovenci s Hr-vati tudi v prihodnje sobivativsaj kot dobri sosedje, bratjegor ali dol?
Alpski in morski HrvatiMiha Naglič
Mihovanja
Marjeta Smolnikar
sedmica7
Vaš razgled
petek, 21. maja 2010
Aktualne študentske demonstracije v Ljubljani so bolj kot na tiste v cvetličnih šestdesetih letih spominjale na nemire v Franciji in Grčiji. Med divjanjem razjarjenih mladcev pa je fotografsko oko ujelo enega lepšihprizorov. Kako so že rekli v šestdesetih: "Make love not war!" (Ljubimo se,ne vojskujmo). D. Ž., foto: Matic Zorman
Gorenjski glas seže v deveto vas, a tudi na najvišjo goro v Evropi. Za to je"kriv" Miro Krivec z Visokega pri Kranju, sicer član Športnega društvaGorenjski glas, ki se je skupaj s še šestimi iz 14-članske planinske odpraveob koncu aprila z derezami na nogah in pri minus petnajstih stopinjahCelzija povzpel na 5.642 metrov visoki Elbrus v zahodnem delu Kavkaza. S sabo na vrh je nesel tudi Glasovo brisačo ... C. Z.
Neandertalska drhal
Pišem po spominu. Leta 1971so pariški študentje vzeli poli-tiko v svoje roke in s protestipošteno prestrašili takratnofrancosko vlado in politiko nasploh. Demonstracije so se kotogenj širile po Evropi in ga zanetile tudi v Beogradu. Odtam je potem ogenj zajel šeLjubljano. Več desettisočglavamnožica takratnih študentovje mirno korakala po Aškerče-vi ulici, zavzela filozofsko fa-kulteto in od tam pritiskalana (komunistično) oblast terjo strašila. Brez nasilja, brezhuliganstva, brez alkohola indrog. Proti oblasti so nastopiliinteligentno umirjeno, kot seza prihodnje razumnike pač
spodobi, in s tolikšno avtorite-to, da je vlada klonila predvečino njihovih zahtev. In vdržavi je spet zavladal mir.Minulo sredo so domnevništudentje po desetletjih miruin sorazmernega sožitja z ob-lastjo vnovič okupirali Ljub-ljano. V svoje brezno so tokratzvabili še srednješolce, takorekoč še smrkave mlečnozobcein srboriteže, ki ne razumejooziroma nočejo razumeti nitisvojih starejših bratov ali se-ster, kaj šele tako imenovanovisoko politiko in njene inte-rese. Del visoke politike pa sotudi ali predvsem študentskiservisi, ki bolj kot na poštenoin "čisto" gospodarsko panogo
spominjajo na organiziranokriminalno združbo z zaled-jem v visoki politiki na držav-ni ravni. Skratka. V sredo se v Ljub-ljani (in posledično vsej Slo-veniji) niso zgodile nikakršne študentske demonstracije,ampak čisto navadno nean-dertalsko huliganstvo in na-silništvo. Zaradi česar so nebonad Ljubljano za vsak primerže od jutra preletavali policij-ski helikopterji in je situacijana sploh bolj spominjala navojno kot na mir.Že sredi opoldneva so na vsa-kem koraku na tleh sedeli aliležali domnevni študentje indijaki, okrog njih pa na tisoče
odvrženih pločevink piva, iz katerih se je tu in tam še cedila vsebina, in na tisoče razbitih steklenic, v katerihzagotovo ni bila kokta, pač pavino ali kaj močnejšega.Drhal, ki zaradi težkega "štu-dija" ni omagala že opoldne,je svoje neandertalsko huli-ganstvo zaključila pred Dr-žavnim zborom z nedojemlji-vim in nepojmljivim razbija-štvom. Z jajci, s praznimi steklenicami in z granitnimikockami je drhal, ki imasama sebe za študente in dijake,domala unič i la proče l j e najvišje državne ustanove, ki velja za kulturni spomenik.Iskreno upam, da bo policija
tokrat odkrila krivce, jih ovadila in zadevo prepustilasodišču. Če bodo med njimimladoletniki, naj na zatožnoklop sedejo njihovi starši.Moram priznati, da je tisto,
kar me je presenetilo in raz-burilo vsaj toliko kot razbitafasada Državnega zbora inzažgano grmovje pred njo,navzočnost Dušana Semoliča,predsednika Zveze SvobodnihSindikatov, in BranimirjaŠtruklja, predsednika sindi-kata šolnikov, na sredinih demonstracijah drhali, ki neve niti tega, kaj bi sama ssabo sploh počela. Niti zdajniti v prihodnje. Ja, v lep"drek" sta gospoda stopila.
17GORENJSKI GLASpetek, 21. maja 2010 EKONOMIJA [email protected]
Boštjan Bogataj
Kranj - Evropsko reševanjeGrčije, slaba likvidnost ne-premičninskega trga, med-vedja leta na delniških trgihali na splošno finančno-gospodarska kriza se kažetudi v večjem povpraševanjupo plemenitih kovinah. V zad-njem mesecu pa cene zlatana evrskem območju zelo hi-tro rastejo. "Ob nastopu kri-ze se je pokazalo nezaupanjev vse investicije, danes pa in-vestitorji opažajo, da je zlatonaložba, vredna zaupanja,"pravi Peter Slapšak, direktorpodjetja Elementum.
Ali se je povpraševanje pozlatu in srebru v zadnjihdveh do treh letih povečalozaradi nastopa gospodarskekrize?
"Najprej so zaradi šoka vsičakali, ob nadaljnjem zadol-ževanju držav za reševanjenastale situacije pa investitor-ji ugotavljajo, da za rešitevkrize to ni pravi pristop. Spo-znali so, da lahko del premo-ženja glede na donose naloži-jo tudi v plemenite kovine,saj tako zlato kot srebro ohra-njata vrednost in se v kriznihčasih zelo dobro držita. Obnakupu srebra mora investi-tor, zato da doseže pozitivendonos, sicer počakati nekoli-ko dlje (zaradi plačila DDV),vendar je srebro industrijskakovina, po kateri v zadnjemletu gospodarstvo znova
močno povprašuje, kar je raz-log tudi za rast cen v tem ob-dobju. Ocenjujem, da boimelo srebro v prihodnosticelo višji donos kot zlato, obe-ma pa se obetajo lepe rasti."
Kako se je gibala cena obehkovin v zadnjih dveh, trehletih, torej v obdobju krize?
"Zadnje leto in pol je cenazlata nenehno rasla. Osebnomenim, da se ne bomo mo-
gli izogniti korekcijam natrgu, pa vendar ... Če bi cenezlata padle za deset do dvaj-set odstotkov na trgu, bi setakoj pojavili kupci, tudi cen-tralne banke, in ga pokupili.Po drugi strani pa opažamo,da cena zlata v dolarjih ne ra-ste tako hitro kot v evrih, zatoker ameriški dolar pridobivana račun evra. Torej ne mo-remo govoriti o spektakular-ni rasti cene zlata, ampak
spektakularnem padcu vred-nosti evra."
V zadnjem mesecu je zara-di tega razloga cena zlata vevrih močno skočila.
"Hkrati je skočilo tudi pov-praševanje po njem, razlogpa je seveda reševanje Grčije.Zanimivo je, da Slovencivedno reagiramo z zami-kom. Ko so objavili slabo bo-nitetno oceno za Grčijo, so vNemčiji prodali kar tono zla-ta na dan oziroma za sto od-stotkov več kot običajno. VSloveniji se prvi teden nizgodilo nič, kasneje smo tudipri nas doživeli bum. Investi-torji v zlato so ponavadi dol-goročni investitorji, kar namdaje misliti, da Evropejci neverjamejo v dolgoročnejšostabilnost evra."
Ali lastnikom zlato zagotav-lja varnost?
"Več kot štiri tisoč let zlatozagotavlja, da se vrednostpremoženja ne bo občutnejezmanjšala. Tako kot povsodpa cena zlata niha, ampak netoliko kot so, na primer zani-hale vrednosti delnic ali ne-premičnin. Že več kot desetlet ohranja stabilno rast,hkrati pa je trg zlata in srebramajhen, povpraševanje pa ve-liko. Trg plemenitih kovin sedanes ne more sesuti v nič.Svetovnih dolgov je preveč,preveč je državnih intervencijz odkupovanjem ničvrednihobveznic in podobno."
Evro dol, zlato gorCene plemenitih kovin v zadnjem mesecu pospešeno pridobivajo na vrednosti. Razlog gre predvsemna račun padanja vrednosti evra v primerjavi z ameriškim dolarjem.
Peter Slapšak, direktor podjetja Elementum, opaža, da tudiGorenjci v zadnjih tednih prisegajo na investicije v zlato.
ODKUP HLODOVINE za
STORA ENSO AVSTRIJA
Vobe
nca,
d. o
. o.,
Del
avsk
a ce
sta
59
, 40
00
Kra
nj
● odkup listavcev● odkup iglavcev● plačilo v osmih dneh● izvajanje sečnje
in spravilo lesa● upravljanje z gozdom● prodaja drv
www.vobenca.si040 640 791041 640 79104 23 15 325
Boštjan Bogataj
Bled - Med 14. in 18. majemje Bled gostil prvi medna-rodni forum mladih oziro-ma zaključek študentskegatekmovanja Challenge: Fu-ture. Ta je v osmih mesecihprivabil k sodelovanju 14 ti-soč mladih iz 184 držav v de-vetstotih ekipah. Iskali so re-šitve in inovacije za konkret-ne tehnološke, družbene inposlovne izzive.
Zmagovalec mednarodne-ga tekmovanja 2009/2010 jeekipa Backcasters, ki je žirijoprepričala z idejo o preobli-kovanju notranje konstrukci-je metroja. Chen Sin Tan inYen Ching Liew, ki sestavlja-ta ekipo Backcasters, sta žirijoprepričala z najbolj inovativ-no idejo, ki jo odlikujejo real-ne možnosti njene izvedbe
in hkraten pozitivni učinekna trajnostno prihodnostsveta, in za to prejela nagra-do v višini dvajset tisoč evrov.Zmagovalna ideja je inova-tivna, a obenem preprosta inizvedljiva, med drugim so jo
pregledali tudi strokovnjaki zInštituta Jožef Štefan in joocenili kot tehnično brezhib-no. Za najbolj inovativnošolo na svetu je bila izbranaUniverza v Singapurju.
Tekmovanje je tudi medmladimi Slovenci naletelona velik odziv. Tekmovanjuse je pridružilo tisoč mladihiz vse države, slovenske eki-pe pa so se z dvema šestimain enim sedmim mestomodrezale odlično. "Tekmova-nje mi je predstavil fantAleš, s katerim sva natopredstavila več idej. Do fina-la nama ni uspelo, vendarbova poskušala tudi prihod-nje leto," nam je povedalaAna Hederih, ki jo je kon-struktivno sodelovanje namedmrežju vendarle pripe-ljalo na Bled - postala je mla-di svetovalec žirije.
V sklopu tekmovanja je,kot rečeno, skupaj s fantompredstavila več idej: uporabaelektričnih avtomobilov vmestih in s tem manjšeemisije izpušnih plinov, si-multani elektronski zvočniprevajalnik, ki bi popotnikerazbremenil brskanja poslovarjih in kovanja ne-ustreznih stavkov, ter po na-šem mnenju najzanimivej-šo idejo: izdelavo učinkovitenaprave za izgubo telesneteže, ki bi lahko rešila enonajvečjih (zdravstvenih) te-žav človeštva.
Projekt Izziv prihodnostije plod sodelovanja treh part-nerjev: Poslovne šole Bled,Third Millennium Knowledgein Združenja za razvoj me-nedžmenta v Srednji inVzhodni Evropi (CEEMAN).Postal naj bi tradicionalen.
S projekti izzvali prihodnostZ idejami in uresničljivimi projekti so mladi vsega sveta štiri dni dokazovali, da vedo, kakšna bo svetovna tehnološka, družbena in poslovna prihodnost.
Vrednost zlata in srebra v evrih v zadnjih letih:
Datum Zlato Srebro31,3 g 1 kg
19. 5. 2010 992 48819. 3. 2010 826 41019. 5. 2009 676 32719. 5. 2007 490 30719. 5. 2005 328 182
Vrednosti izražene v evrih
● KAKO PRIPRAVIM UČINKOVIT NASTOP PONEDELJEK, 24. 5., ob 17. uri
● UČIM SE UČITI IN NAUČITISREDA, 26. 5., ob 17. uri
● UPRAVLJANJE S STRESOMTOREK, 1. 6., ob 17. uri
Zagotovite si brezplačno mesto, pokličite 280 48 00 ali se prijavite na [email protected]
www. luniverza.si
LJUDSKA UNIVERZA KRANJvas v mesecu VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJAvabi na
BREZPLAČNE DELAVNICEna Ljudski univerzi Kranj, Cesta Staneta Žagarja 1
Boštjan Bogataj
Ljubljana - Urad za varstvokonkurence je prejšnji te-den začel postopek proti žič-ničarjem, s katerim želijodokazati kršitev dogovarja-nja o cenah smučarskih vo-zovnic. Postopek so sprožiliproti šestim slovenskim žič-ničarskim podjetjem inZdruženju slovenskih žični-čarjev, med gorenjskimipodjetji pa sta tudi RTC Kr-vavec in RTC KranjskaGora. Žičničarji naj bi se zadnje desetletje dogovarjalio cenah vozovnic, zato jihlahko direktor urada JaniSoršak oglobi s kaznijo v vi-šini do deset odstotkov let-nega prometa.
"To je katastrofa. Že 25let sem v žičničarstvu, pa seo ceni dnevne smučarskevozovnice nismo nikoli do-govarjali. Obtožbe so ute-meljene na dogovorih oenotnih smučarskih vozov-nicah za mlade klubskesmučarje, sedaj pa urad po-splošuje," pravi Srečko Re-tuznik, direktor RTC Krva-
vec. "Navedbe so smešne,saj smo najdražji smučar-ski center, ki ponudbo obli-kuje daleč pred drugimi.Urad ima sicer pravico dosvojega dela, vendar mi do-govarjanje odločno zanika-mo," pa pravi KlavdijaGomboc iz RTC KranjskaGora in dodaja, da je zaUVK očitno napačna tudilastniška povezava kranj-skogorskih žičnic in Smu-čarskega centra Pohorje.
Retuznik še poudarja, daje razočaran nad odnosomdržave, ki bi morala tako kotv sosednji Avstriji pomagatižičničarjem pri gradnji no-vih naprav, ne pa da jim na-gaja: "Vsi žičničarji životari-mo, hkrati pa imamo moč-no konkurenco v sosednjiAvstriji." Preseneča ga, daslovenske žičničarje ob večkot desetih različnih smu-čarskih vozovnicah sumijodogovarjanja o cenah zgoljpri eni. Cene teh tudi na Kr-vavcu oblikujejo krepkopred sezono, saj jih zaradinastanitvenih kapacitet po-nujajo tudi agencijsko.
Žičničarji: ugotovitveso smešne
Ana Hederih
18GORENJSKI GLAS
petek, 21. maja 2010KMETIJSTVO [email protected]
Cveto Zaplotnik
Kranj, Bled - "Prost vstop vgozdove je kulturna in civili-zacijska pridobitev. Hoja pogozdovih, rekreacija, nabira-nje gob, plodov in zelišč, kirastejo v gozdu, ter čebelar-jenje so aktivnosti, ki bogati-jo življenje prebivalcev Slo-venije," so ob tednu gozdovzapisali v Zavodu za gozdo-ve Slovenije in poudarili, dase na žalost v gozdu pojavlja-jo tudi moteče dejavnosti,kot so vožnja s kolesi pobrezpotjih, neprilagojenavožnja z motornimi sanmi,s štirikolesniki in z motorji,divji lov, pretirano nabiranjegob, zelišč in plodov ter od-laganje smeti.
Osrednja prireditev obtednu gozdov bo v sredo vJosipdolu na Pohorju, kjerbodo svoj odnos do gozdapredstavili pisatelj (TonePartljič), novinarka (Jana Va-lenčič), igralec (Vlado No-vak), poslanec državnegazbora (Alan Bukovnik) inlastnik gozda (Tone Ofen-tavšek). Več prireditev botudi na Gorenjskem. Blejskaobmočna enote zavoda zagozdove bo v sodelovanju zGozdarskim društvom Bledin Občino Gorje danes, v
petek, ob 18. uri v Gorjan-skem domu v Zgornjih Gor-jah odprla razstavo likovnihdel učencev osnovnih šol
Zgornje Gorenjske. Učenciiz dvanajstih matičnih inpodružničnih šol so risali natemo Človek je v gozdu legost, v zavodu pa bodo s po-hvalo in knjigo nagradili 29izdelkov. V okviru tednagozdov bodo v Radovljicipredvidoma ob koncu pri-hodnjega tedna odprli tudiobnovljeno gozdno učno potpo Predtrškem gozdu.
V kranjski območni enotizavoda za gozdove bodo vtednu gozdov pripravili an-keto o odnosu do gozda in
pogovor o prostem dostopudo gozda, na Trsteniku pabodo predstavili sistem ogre-vanja z lesno biomaso. V Že-leznikih bodo gozdarji pope-ljali učence tamkajšnjeosnovne šole po gozdni učnipoti Kres in jim predstavilipoklic gozdarja, pri tem pabodo učenci na posameznihtočkah učne poti sestavljalirazlične uganke in pregovoreo gozdu. V krajevni enotiPoljane načrtujejo vodenjepo gozdni učni poti Visoko, vtržiški pa vodenje po gozdu.
V gozdu smo le gostjeZadnji teden v maju je že po tradiciji teden gozdov, tema letošnjega je Prost vstop v gozdove, slogan pa Človek v gozdu gost.
Slogan letošnjega tednagozdov Človek v gozdugost pomeni odgovornoravnanje lastnikov inuporabnikov gozdov. Todoločajo zakoni in drugipredpisi ter načela goz-darske stroke.
Gostoljubnost gozda je velika, a ne neomejena.
Radovljica
Razstava ob 110-letnici čebelarskega glasila
Čebelarska zveza Slovenije je v Čebelarskem muzeju v Ra-dovljici pripravila razstavo ob 110. obletnici izhajanja glasilaSlovenski čebelar, muzej pa jo je dopolnil še s čebelarskoperiodiko iz časov pred začetkom izhajanja osrednjega če-belarskega glasila. Razstava je odprta od 1. maja in bo naogled še do konca meseca, prejšnji petek pa je po njej vodileden od njenih avtorjev in urednik revije Marko Borko. Za-četki periodičnega čebelarskega tiska na Slovenskem segajov leto 1873, časopis Slovenski čebelar pa je 1898. leta usta-novilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko,Koroško in Primorsko. Po navedbah narodne in univerzitet-ne knjižnice je to edina strokovna revija v slovenskem pros-toru, ki pod istim imenom izhaja neprekinjeno že 110 let.Danes izhaja v nakladi 6600 izvodov, poleg članov čebelar-ske zveze pa jo prejema še približno sto čebelarskih krožkovpo Sloveniji, tuje čebelarske zveze ter posamezniki iz Slove-nije in tujine. C. Z.
Tržne cene govejega mesa
Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja pripravlja vokviru tržno informacijskega sistema tudi tržno poročilo zagoveje meso. Reprezentativni trg so klavnice, ki letno zakol-jejo več kot štiri tisoč goved, starejših od enega leta, ter pod-jetja in posamezniki, ki letno dajo za lastne potrebe v zakolv klavnico več kot 1500 goved, starejših od enega leta.Poglejmo, kakšne so bile cene v tednu med 3. in 9. majem,ko je bilo zaklanih 401 bik starosti do dveh let, 36 bikov,starih več kot dve leti, 120 krav in 52 telic. K ceni so prištetipovprečni prevozni stroški v višini 4,94 evra na sto kilo-gramov hladne mase. C. Z.
Cene klavnih trupov oz. polovic (v EUR/100kg)Kakovostni Biki, stari do Biki, stari nad Krave Telicerazred 24 mesecev 24 mescevU2 296,63 - - n.z.U3 292,76 - - 257,00R2 289,15 - - 243,94R3 282,66 282,90 183,70 250,36R4 - - 196,51 215,12O2 263,87 - 158,81 210,36O3 273,08 - 166,97 199,85O4 - - 176,24 203,94P2 - - 130,40 -P3 - - 154,94 -
CORAGEN®
NOVA GENERACIJA INSEKTICIDA
Z novim in edinstvenim načinom delovanja zagotavlja dolgotrajno zaščito v vseh vremenskih razmerah.
Proti koloradskemu hrošču (Leptinotarsa decemlineata) v krompirju:
uporabimo ga v fazi izleganja jajčec oziroma tik za pojavom prvih poškodb na listih
odmerek 60 mL/ha omogoča dolgotrajno (rezidualno) zaščito 21 dni
učinkovito zatira larve in odrasle hroščke
Pinus TKI d.d., Grajski trg 21, 2327 Rače, T / +386 (0)2 60 90 211, E / [email protected], www.pinus-tki.si
Cveto Zaplotnik
Kranj - Upravljavci lovišč inlovišč s posebnim namenomna 231.211 hektarjev obsež-nem gorenjskem lovskoupravljavskem območju solani za škodo po divjadi izpla-čali lastnikom zemljišč 8884evrov škode in poleg tegaopravili še 1068 delovnih urza ravnanje travne ruše alikot nadomestilo za povzroče-no škodo. Izplačana škoda jebila najnižja v zadnjih dese-tih letih in več kot trikrat niž-ja kot predlani, ko so izplači-
la presegla 29 tisoč evrov.Pričakovanja, da se bo zaradihudi zime 2008/2009 moč-no povečala obgrizenost de-bel in s tem tudi število pri-javljene škode, se niso ures-ničila. V zavodu za gozdoveso sicer ugotavljali kar pre-cejšnje število tovrstnih po-škodb smreke in jesena, ven-dar pa je bilo prijav škodemalo. Največ poškodb je bilona Jelovici, na obronkih Jelo-vice, v Zgornjesavski doliniin na pobočjih Dobrče.
Škodo so izplačali v devet-najstih loviščih (od dvainšti-
ridesetih) za skupno 108škodnih primerov. V 85 pri-merih je škodo povzročil div-ji prašič, v 14 jelenjad, v trehsrnjad, v petih siva vrana in venem primeru poljski zajec.Od celotne odškodnine jebilo šestdeset odstotkov iz-plačane za škodo po divjihprašičih, skoraj 22 odstotkovza škodo po jelenjadi in do-brih 13 odstotkov za škodo, kiso jo povzročile sive vrane.Izplačila za škodo po divjemprašiču so bila lani kar štiri-krat nižja kot leto prej, še naj-več jih je bilo v lovišču s po-
sebnim namenom Kozorogter v loviščih Medvode, Sori-ca in Polhov Gradec. Tri četr-tine vse škode po jelenjadi soizplačali v lovišču KranjskaGora. Vedno hujši problempostajajo sive vrane, ki ogro-žajo predvsem nižinskekmetijske predele v okoliciKranja. Večino škode pov-zročijo v času spomladanskesetve, ko na njivah kljuvajoklice; škodo pa delajo tudi nasilažnih balah. Lani so zaradisivih vran odškodnino izpla-čali v loviščih Pšata, Udinboršt in Gorenja vas.
Vrane povzročajo vse več škodeIzplačila za škodo po divjadi so bila lani več kot trikrat manjša kot leto prej. Tri petine izplačil je biloza škodo po divjih prašičih, vse hujši problem pa postajajo sive vrane.
Kranj
Potekel rok za pripravo programa
V sredo je potekel rok, do katerega so kmetije, ki aktivnogospodarijo na hribovskem ali gorskem območju, lahkooddale na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehra-no program ohranitve kmetije, ki je pogoj za uveljavljanjeprednostne pravice pri podelitvi koncesije za gospodarje-nje z državnimi gozdovi. Minister za kmetijstvo, gozdar-stvo in prehrano bo imenoval komisijo, ki bo v čim krajšemčasu pregledala vloge in vlagatelje nepopolnih vlog pozva-la k dopolnitvi. C. Z.
Železniki, Žiri
Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov
Razvojna agencija Sora bo jutri, v soboto, od 8. do 12. urepripravila tržnico kmetijskih pridelkov pri pošti v Železnikihin pred zadružnim domom v Žireh. Na stojnicah bodo po-nujali izdelke blagovnih znamk Dedek Jaka in Babica Jercater druge kakovostne pekovske, mlečne in sadne izdelke,domače jušne rezance ter izdelke domače in umetnostneobrti. V Žireh bodo v ponudbi še mesni izdelki, predstavilapa se bo tudi čipkarska šola tamkajšnje osnovne šole podmentorstvom Branke Grošelj. C. Z.
MEŠETAR
19GORENJSKI GLASpetek, 21. maja 2010 REPORTAŽA [email protected]
Jelena Justin
Regija, ki mi je bila do ne-davnega povsem neznana, jebila Zasavje. Del osrednjeSlovenije, ki obsega hribovitisvet ob Savi med Ljubljanskokotlino in Panonsko nižino.Zasledila sem, da je naziv re-gije uvedel geograf RudolfBadjura, ki je leta 1928 izdalvodnik po tem delu današnjeSlovenije. V svojem vodnikuje omenil tudi naš današnjicilj, kjer opisuje drugo legen-do, povezano z njim. Pod vr-hom namreč stoji cerkev sv.Katarine, ki naj bi prvotnostala v vasi Preveg. Ponočinaj bi jo dva črna vola zaradirazuzdanosti ljudi odvleklana vrh Ostreža, ker naj bi mutako ukazala sv. Katarina.
A pojdimo lepo od začetka!Zapeljemo se do Domžal inod tam proti Litiji. Nadaljuje-mo proti Zagorju ob Savi inzavijemo desno v vas Renke,
kjer na levi strani na začetkuvasi parkiramo. Odpravimose po asfaltirani cesti skozivas. Cesta se nadaljuje, naspa napis na deblu Ostrežusmeri desno strmo v breg.Pot najprej poteka rahlo levo,nato obrne v desno smer inse začne strmo dvigovati. Pri-jazni domačin me je že v vasiopozoril, da na delu planin-ske poti leži drevje. Občuteksem dobila, da mora to drev-je ležati že dolgo, saj so vrliplaninci naredili več kot uho-jen obvoz, ki pa je le še boljstrm. V tem, spodnjem delupoti, je potrebna velika pre-vidnost, saj je pot pokrita zodpadlim listjem, spodaj sokorenine in kamenje, inmožnost zdrsa je velika. Nadstrmim delom pot postanerazgledna na vasi, ki so podnami. Še vedno se zmernovzpenjamo in stopimo na ko-lovozno pot, ki se obrne des-no in nas preko manjšega
travnika in redkejšega gozdapripelje do vasi Ravne. Malavasica, neverjetno lepo ureje-na, kjer so domačini priprav-ljeni na sproščen klepet. Pri-čakujemo lahko, da nas booblajal kakšen prijazen kos-matinec, ki pa bo z migajo-čim repom dal vedeti, dakdor laja, ne grize.
Sprehodimo se po cesti dokonca vasi, kjer že od dalečna desni strani vidimo vodnozajetje. Pri njem zavijemolevo na kolovozno pot, ki naspopelje do travnika, kjer zavi-jemo desno preko njega in sepovzpnemo do gozdne poti.Tukaj pa pozor! Preko poti jepotegnjena jeklenica, za ka-tero sicer ne vem, čemu slu-ži, zato je potrebno nareditinekaj korakov levo in že smonazaj na markirani poti. Na-daljujemo do vrha grebena,kjer pot zavije levo. Predenzavijemo, se sprehodimo šena skalo na desni strani, kjerse odpre pogled na južnostran prepadnega Ostreža.Vrh me je na tej točki začelspominjati na Karavanke,konkretno na Olševo. Zakaj?Zato ker so se pokazale skal-ne špice, melišča in zelenje.Nadaljujemo levo in pot sespet strmo vzpenja v zelokratkih okljukih. Ta del potiusmerja tudi smerokaz Odcerkvice do cerkvice, ki je spe-ljana okoli cerkva nad vasjoPolšnik. Vse namreč stojijona osamljenih točkah, visokonad vasjo, nekatere celo natemeljih predkrščanskih sve-tišč. Tik pod vrhom je velikaskala, ki pa še ni vrh, skala pa
nudi lep razgled proti Kumu.Pod skalo je markacija, kinas usmeri na pot okoli nje,a že sledi druga skala, ki jezavarovana z majajočo se je-klenico. Prečimo jo in nakoncu pomola je vrh Ostre-ža. Z vrha se vidi cerkev sv.Katarine, do koder je minut-ka spusta in tam nas čakatudi vpisna knjižica. Cerkevsv. Katarine je povezana zdvema legendama. O enisem že spregovorila, drugapa je tragična zgodba grašča-kovega sina in njegovegakmečkega dekleta. Njegovoče je seveda poroki naspro-toval, a onadva sta v obupuzdrsnila v prepad. Oče je namestu tragedije zgradil cer-kev, ki naj bi vsem priprosilazdravo pamet. Pa karkoli najto že pomeni!
Nazaj v dolino se vrnemopo poti vzpona. Pri vrnitvi biopozorila le na tisti kolovozpod vasjo Ravne, kjer je trebazaviti levo na ozko stezico, amarkacije ni nobene. Boljpočasen korak in vse bo vredu!
Nadmorska višina: 853 mVišinska razlika: 600 mTrajanje: 3 ure in 30 minutZahtevnost: ★★★★★
Planinski izlet: Ostrež (853 m)
Divja goraTako jo imenujejo domačini. Na njenem temenu se je, po legendi, končalazgodba slovenskega Romea in Julije. Strma in na vrhu prepadna vzpetina.
Strm spodnji del poti na Ostrež / Foto: Jelena Justin
Skala, s katere sta omahnila graščakov sin in njegovokmečko dekle. / Foto: Jelena Justin
Janez Štrukelj
Jedi za spomladanske dni K U H A R S K I R E C E P T I125Jagodna juha s kruhovimi kockami
Sestavine: 40 dag jagod, literin pol vode ali juhe, dišave pookusu, 2 dag moke za prežga-nje, malo vina
Priprava: Oprane jagodekuhamo z malo cimeta, li-monine lupine, dvema klin-čkoma, malo sladkorja inmalo vina. V ponvi razpusti-mo malo masla, dodamožličko sladkorja in ko se spe-ni, dodamo še žlico moke.Prežganje zalijemo in ga do-damo kuhanim jagodam. Čeželimo, lahko jagode pretla-čimo ali pustimo cele. Najuhi serviramo še popečenekruhove kocke.
Rižev narastek z gobamiin mladim grahom
Sestavine: 20 dag riža, 1 l ze-lenjavne juhe, 1 jajce, 6 daggraha, 8 dag gob, 4 dag maščo-be, sol, poper, peteršilj, 1 srednjedebela čebula
Priprava: Riž skuhamo vvreli zelenjavni juhi in napol ohlajenemu zamešamojajce in solimo. Grah neko-liko podušimo na malovode, dodamo poparjenegobe (če so suhe, jih prejnamočimo in nato nareže-mo). V ognjevarno posodonalagamo izmenoma riž,potem grah, malo riža, gobein končamo z rižem. Vse
skupaj potresemo s prepra-ženo čebulo, s sesekljanimpeteršiljem in v pečici zape-čemo. Poleg ponudimo ze-leno solato z narezanimiredkvicami in na krhlje na-rezanim paradižnikom.
Piščanec z orehi
Sestavine: 1 kg težak pišča-nec, sol, poper, vejica peteršilja,1 dl vode, 50 dag očiščenih ore-hovih jedrc, 4 dag masla alimargarine, 2 dag moke, 5 stro-kov drobno sesekljanega česna
Priprava: Očiščenega inopranega ter osušenega piš-čanca solimo, popramo, gapoložimo v ognjevarno po-
sodo, dodamo vodo, pokrije-mo in v pečici pečemo 50minut. Pečenega piščancarazrežemo na osem delov.Maščobo in moko prepraži-mo, dodamo mlete orehe,sesekljan česen in omakood pečenega piščanca. Takopripravljeno omako dobroprevremo in prelijemo popiščancu. Jed postavimo zakratek čas v pečico in jo ševročo ponudimo. Poleg piš-čanca ponudimo pečenkrompir in zelenjavo po du-najsko.
Zelenjava po dunajsko: Vslan krop stresemo očiščenoin oprano zelenjavo (grah,korenje, cvetača, sveža špina-ča, brokoli). Vode sme biti v
posodi, da pokrije zelenjavo.Skuhamo jo do tri četrt. Po-sebej na maslu ali margariniprepražimo moko, prilijemojuho ali vodo, da se prežga-nje razkuha in ga vlijemo poodcejeni in kuhani zelenjavi.Kuhamo še najmanj 10 mi-nut. Nazadnje dodamo še li-monov sok, malo sladkorjain sesekljanega peteršilja.Jed izboljšamo še s kislosmetano, razredčeno z vodo.
Drage gospodinje, tako seje kuhalo nekoč tudi na Go-renjskem. To so jedi, ki so jihdobro poznale naše babice ingredo že v pozabo. Tega nebomo dovolili, zato jih obno-vimo.
Petek, 28. maja 2010Od 19. ure dalje zabava
z veselimiSVATI, NAVIHANKAMIin MITJA KVINTETOM
Sobota, 29. maja 2010od 9. do 15. ure
SPOZNAVAJMO NARAVO AKTIVNO IN USTVARJALNOdelavnice v izvedbi Centra za trajnostni razvoj
podeželja Kranj
od 15. do 19. ureBELOKRANJSKI DAN V PREDDVORU IN MEDNARODNO
SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN
ob 21. uriZabava za mlade s skupino MAMBO KINGS
Nedelja, 30. maja 2010ob 16. uri
predstavitev društva STARI TRAKTOR Mostein skupina Suha špaga
ob 17. uriPredizbor za 41. Ptujski festival
V soboto in nedeljo tudi bogata ponudba na stojnicah.VSTOP za ogled vseh dogodkov je PROST.
Dodatne informacije: [email protected] ali 051/697-737 (Boštjan).Organizatorja prireditve:
Občina Preddvor in Agencija Media butik, d. o. o., Preddvor
Obč
ina
Pre
ddvo
r, D
vors
ki t
rg 1
0, P
redd
vor
medijska pokrovitelja:
OBČINAPREDDVOR
20 petek, 21. maja 2010GORENJSKI GLASKAŽIPOT, PISMA [email protected]
HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Bleiweisovi cesti 4, v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
JANEZ ROZMAN S.P. - ROZMAN BUS, LANCOVO 91, 4240 RADOVLJICA,TEL.: 04 53 15 249, FAX: 04 53 04 230
TRST: 21. 5.; MADŽARSKE TOPLICE: 27. - 30 .5., 1. - 4. 7., 1. - 6. 7.; TOPOLŠČICA:31. 5..; PELJEŠAC: 18. - 25. 6., 13. - 20. 9.; DUGI OTOK: 8. - 11. 6., 28. - 31. 8., 24. - 31. 8.; GOLI OTOK: 21. 6.; NOVO: BANJA VRUČICA: 13 - 16. 6.; NOVO:BIOTERME: 14. 6.; GRADALAND: 28. 6.
Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat.
Upokojenci imajo talentŽabnica - Društvo upokojencev Žabnica vabi na prireditevUpokojenci imajo talent, ki bo v torek 25. maja, ob 16. uri v Za-družnem domu v Žabnici. Nastopa 24 talentov iz petih občin.
Otroške ZvezdiceLjubljana - SiTi Teater BTC v sodelovanju z Društvom slo-vensko makedonskega prijateljstva organizira 5. mednarod-ni glasbeni festival za otroke in mladino Otroške Zvezdice,ki bo jutri, v soboto, 22. maja, ob 18. uri na odru SiTi TeatraBTC. Nastopili bodo nadarjeni pevci, stari od 7 do 14 let, kiprihajajo z območja nekdanje Jugoslavije. Vstop je prost.
10 let Varstveno delovnega centra KranjKranj - Ob deseti obletnici samostojne dejavnosti VDC Kranj vabina kulturno prireditev Različnost in glasba nas povezujeta, ki jobodo oblikovali skupaj z dijaki TŠC Kranj, učenci OŠ Naklo inučenci OŠ Matije Čop. Prireditev bo v sredo, 26. maja, ob 17. uriv avli Tehniškega šolskega centra, Kidričeva c. 55, v Kranju.
Slovesni prevzem novih gasilskih vozilTržič - Prostovoljno gasilsko društvo Tržič vabi na slovesniprevzem novih vozil, ki bo jutri, v soboto, 22. maja, z začet-kom ob 14. uri pred PGD Tržič na Balosu 6.
Letovanje v Termah Olimia in srečanje v CerkljahKranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj obvešča, dasprejemajo prijave za 7-dnevno letovanje v Podčetrtku - Ter-mah Olimia. Ker ni dovolj prijav, se lahko prijavijo tudi osta-li gostje - nečlani. Člane obveščajo tudi, da sprejemajo vpisza tradicionalno srečanje v Cerkljah, ki bo 26. junija z začet-kom ob 10. uri v športni dvorani Cerklje. Prijavite se lahko pri
IZLETI
PRIREDITVE
svojem poverjeniku ali v pisarni društva. Vse podrobne in-formacije vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure v pisarni MDIKranj po telefonu 04/202 34 33.
Hoteli Morje PortorožKranj - Iz Društva upokojencev Kranj vabijo v sredo, 2. ju-nija, na kopalni izlet v Hotele Morje Portorož. Prijave zvplačili sprejemajo na društvu do zasedbe mest v avtobu-su.
V Rezijo v ItalijiKranj - Pohodniki kranjskih upokojencev vabijo v četrtek, 27.maja, na izlet v Rezijo v Italiji. Prijave z vplačili sprejemajo vdruštveni pisarni do ponedeljka, 24. maja.
Na Babji zobKranj - Planinci kranjskih upokojencev vabijo na pohod naBabji zob in sicer v četrtek, 3. junija. Prijave z vplačili spreje-majo v društveni pisarni do ponedeljka, 31. maja.
Vpliv dihanja na duševno zdravjeKranj - Humana, združenje svojcev pri skrbi za mentalnozdravje, vabi v sredo, 26. maja, ob 16. uri na predavanjeVpliv dihanja na duševno zdravje z odgovori na konkretnavprašanja. Predavanje, ki bo v društveni pisarni v Kranju naOldhamski c. 14 (pri Vodovodnem stolpu), bo vodila univ.dipl. psihologinja in integrativna psihoterapevtka MarušaZaletel.
Proučevanje Svetega pisma Kranj - Društvo prijateljev Svetega vabi jutri, v soboto, 22. maja, ob 9. uri v Dom krajanov Primskovo na proučeva-nje Svetega pisma z okvirno temo Čas milosti za posamez-nika in skupine. Razgovor bo povezoval Pavel Repnik. Vstop-nine ni.
Tržnica znanjaŠkofja Loka - V okviru Tedna vseživljenjskega učenja 2010bodo v soboto, 22. maja 2010, med 9. in 13. uro, na stoj-nicah na Mestnem trgu predstavili svojo izobraževalnoponudbo podjetja, šole, društva ter ljudska univerza.
Zaključna prireditev v knjižnici odpadeRadovljica - Iz Knjižnice A. T. Linharta sporočajo, da zaključ-na prireditev za otroke Knjižnica - vesolje zakladov, ki bi mo-rala biti v sredo, 26. maja, ob 17. uri v Linhartovi dvorani vRadovljici, odpade.
Ob Tednu vseživljenjskega učenjaKranj - Ljudska univerza Kranj vas vabi na brezplačne delav-nice v Tednu vseživljenjskega učenja: v ponedeljek, 24.maja, ob 17. uri: Kako pripravim učinkovit nastop, v sredo,26. maja, ob 17. uri Učim se učiti in naučiti, v torek, 1. juni-ja, ob 17. uri Upravljanje s stresom. Pokličite 280 48 00 alise prijavite preko e-pošte: [email protected].
Razstava dijakov Srednje lesarske šoleŠkofja Loka - V tednu obrti in podjetništva v Škofji Loki bo vtorek, 25. maja, ob 18. uri slovesno odprta tradicionalna raz-stava dijakov Šolskega centra Škofja Loka, Srednje šole za le-sarstvo. Razstava v Sokolski dvorani bo odprta od srede dopetka od 10. do 12. in od 16. do 19. ure, v soboto dopoldnepa od 9. do 12. ure.
Razstava klekljanih in kvačkanih izdelkovStražišče - Sekcija za ročna dela pri Društvu upokojencevBitnje Stražišče obvešča člane, sokrajane in ljubitelje ročnihdel, da bo predstavila svoje izdelke na razstavi v Osnovnišoli Stražišče. Odprtje bo v petek, 28. maja, ob 18. uri, ogle-date pa si lahko še v soboto in nedeljo in torek od 9. do 18.ure.
Umetnije otrok Antonovega vrtcaŽelezniki - V Galeriji v Železnikih bo danes, v petek, 21. maja,ob 16.30 odprtje razstave umetnij otrok Antonovega vrtca vŽeleznikih z naslovom Mi ustvarjamo.
RAZSTAVE
OBVESTILA
PREDAVANJA
Rezervacije: Thermana d.d., Laško, www.thermana.si, 080 81 19
PODARIMO VAMDODATNI DANdo 18.6.2010
Hotel Wellness Park Laško****
4 dni že od 234 € na osebo.
1. OTROK DO 12. LETA GRATIS
UGODNO ZA UPOKOJENCEdo18.6.2010
že od 30,60 €(Cena je na osebo v dvoposteljni sobi pri min. bivanju 3 dni, za člane Kluba zdravja Thermana)
Donatorji: MESTNA OBČINA KRANJ, POŠTNA BANKA SLOVENIJE, PRO GRAFIKA, SKB, VINSKA KLET DOBROVO, VINSKA KLET KRŠKO, MERKUR, ZAVAROVALNICA TILIA,
GORENJSKI GLAS, RADIO KRANJ, RADIO BELVI
Festival oktetov Kranj 2010
“POD OKNOM”GIMNAZIJA KRANJ
SOBOTA, 29. 05. 2010 ob 20. URI
Nastopajoči: SLOVENSKI OKTET,
NONET BRDA, OKTET DESETI BRAT, OKTET GALLUS, OKTET LIP BLED, OKTET SIMON GREGORČIČ,
OKTET VALVASOR, ZAGORSKI OKTET, KRANJSKI OKTET
Program povezujeta Petra Kejžar Puhar in Matjaž MerljakPokrovitelj: župan mestne občine Kranj
Organizator: Kranjski ktet
Obl
ikov
anje
: Mar
jeta
Nov
ak
Spoštovani gospod IgorOmerza!
Ko sem prebral, kako ste mev svoji knjigi (in posebej tudi vGorenjskem glasu) razglasili zavelikega nasprotnika EdvardaKocbeka, sem bil zgrožen. Znjim sem se nazadnje srečal naneki proslavi v Kranju, kjer medpozdravom ni kazal nobenihznamenj jeze name.
Za nesporazum je bil krivgoriški Katoliški glas, ki je za-pisal, da je nemški pisatelj Hein-rich Böll, sicer Kocbekov doberznanec in prijatelj, na dunajskiteleviziji izjavil, da so se domo-branci bojevali proti komunis-tom in okupatorjem. To semomenil tudi v govoru nekdanjimtaboriščnikom na zborovanju vPortorožu. Kasneje sem zvedel,da pisatelj Böll tega ni rekel. Pri-znam, da sem imel nemirnovest. Ko sem v Ljubljani srečalmakedonskega pisatelja Momir-ovskega, predsednika PEN, ki jebil ravno na poti v tedanjoZvezno republiko Nemčijo in šeposebej na obisk k pisatelju Böllu,sem ga prosil, naj mu pove, dasem se mu pripravljen javnoopravičiti. Nobelovec je samo
zamahnil z roko, češ da se tudinjemu kdaj zapiše kakaneprimerna izjava in da se mi nitreba posebej opravičevati.
Za neljubi nesporazum sem seopravičil tudi v knjigi Vzpon insestop (CZ), ki je izšla leta 1989,kmalu po mojem protestnemodstopu s funkcije člana predsed-stva ZKJ jeseni 1988, ko sem o"Miloševičevi protibirokratskirevoluciji" med drugim zapisal:"Plaz (enoumja) se je odtrgal,mi pa ne storimo nič, da bi gazaustavili."
O odstopu sem razmišljal žeeno leto prej, dokončno pa sem seodločil po "nesreči", ko so Miloše-vićevi pajdaši avtomobil, s kate-rim sem se vračal z obiska naKosovu, potisnili s ceste. ŠoferMićo, sicer Beograjčan, je bil nasrečo toliko priseben, da je izko-ristil zalet in se je z avtomobilomz vso silo vrgel nazaj na cesto terpri tem zadel ob najmanj pet av-tomobilov, a smo na srečo vsi vavtu ostali živi.
Verjamem, da je bil EdvardKocbek ob branju mojega govorav Portorožu hudo jezen name,ko pa je prebral moje opravičilo,pa očitno ne več. Opravičil sem semu tudi v Novi reviji.
Franc Šetinc, Ljubljana
Dimnikarski monopolisti
Da si je leta 2004 skupinaskorumpiranih posameznikovvzela pravico, ker so hoteli brezdela dobro služiti, in si napisa-la zakonodajo o dimnikarskislužbi, se ve. Nato so podkupilibirokrate na Podobnikovemministrstvu, ki so vse to dali vzakonodajni postopek s podpi-som ministra Podobnika. Naosnovi te zakonodaje so postaliti posamezniki tudi dimnikar-ji, ki so si prigrabili monopolna osnovi koncesij in tako unič-ili sto poklicnih dimnikarjev.Sedaj ti "fušerji" s svojim ne-strokovnim delom delajo škodolastnikom kurilnih naprav in tijim morajo za to še plačati.
Pri našem boju za razveljavi-tev koncesij nam je uspelo doseči:
1. da se je znižala cena dela na0,40 evra na minuto brez DDV,
2. da dimnikar ne sme zara-čunati prevoznih stroškov. Ti-sti, ki so plačali prevoz, lahkozahtevajo vrnitev, tudi prekoodvetnika,
3. da mora dimnikar izpol-niti delovni nalog z vsemi po-datki, stranka ga mora podpi-
sati, če pa se z delom ali napi-sanim ne strinja, lahko podpisodkloni.
Dokler še ne bo razveljavlje-na koncesija in si bomo držav-ljani lahko dimnikarje naroča-li sami, imamo možnost (pis-no) najavo obiska prestaviti načas, ki nam ustreza (na primerpo službi, ob pribl. 17. uri, ali vsoboto popoldne).
Ob menjavi gorilca ali pečidimnikar nima pravice za pre-gled zaračunati nič več (pribl.80,00 evrov), kar nekateri po-čnejo sedaj.
Pred sprejemom je novi ce-nik, ki bo nekatere stvari precejspremenil v korist državljanov.
Toliko v kratkem, kot obve-stilo. Bilo bi pa dobro, če bi dr-žavljani pokazali več samoza-vesti in bi svoje državljanskepravice znali braniti in se ne bipustili izkoriščati.
Zaradi kršenja predpisov(koncesije) smo nekatere mo-nopoliste (Brenčič, Dovrtel,...)predali sodišču. To lahko storivsak državljan, ki je bil oškodo-van.
VCP "Dimnik"Tone Kristan
KD
Kra
njsk
i okt
et, T
ekst
ilna
ulic
a 5,
Kra
nj
[email protected], 21. maja 2010GORENJSKI GLAS OGLASI, MALI OGLASI
POLOVICA STAN. DVOJČKA - PRODAMO: OTOČE - 194 m2 (K+P+1. nad. + M),zemljišče 229 m2, III PGF, izg. 2009.Prostoren dvojček z predvidenimi 2kopalnicami in 4 ali 5 sobami. 111.000EUR do konca junija. Za informacije oostali ponudbi vabljeni na:
Iščete nov dom ali kupca za svojo nepremičnino? Oddajate ali najematestanovanje, hišo ali poslovni prostor?
Celovita rešitev na enem mestu. Za vas delamo
Aktivno - Jasno - Preudarno
AJP d.o.o. Kranj,Koroška cesta 2, 4000 Kranjgsm: 031/330 - 040, tel.: 04/20 28 223,e-pošta: [email protected]
www.a jp .s i
NEPREMIČNINESTANOVANJAPRODAM
LEPO garsonjero na sončnem kraju vRadovljici s pogledom na Triglav, v mirnemokolju, ☎ 041/602-395 10002832
ALI ZAMENJAM novo stanovanje, 60m2 za manjše na Planini II, ☎040/243-347 10002836
DVOSOBNO stanovanje, Jesenice,Titova ul., 56 m2, obnovljeno, urejenaZK, 70.000 EUR, ☎ 041/375-318
10002838
ODDAM
SOBE v Šenčurju, delavcem, ☎031/279-121 10002787
DVOSOBNO opremljeno stanovanje,70 m2 v Hrastju, cena 420 EUR/mes,lepa lokacija, ☎ 031/374-70610002868
DVOSOBNO stanovanje, 68 m2, ob-novljeno in urejeno, v Škofji Loki, ☎070/701-974 10002881
NAJAMEM
STANOVANJE v Kranju, ☎ 040/589-330 10002817
HIŠEPRODAM
HIŠO v Bohinjski Bistrici, tloris 130m2, potrebna generalne obnove, cena105.000 EUR, ☎ 031/346-666
10002848
KRANJ izjemna lokacija ob najboljprometni cesti, prodam hišo 270 m2 indelavnico 200 m2, primerno zaposlovno dejavnost, parcela 1150 m2,☎ 040/855-439 10002774
STAREJŠO dvostanovanjsko hišo z vr-tom na podeželju, ☎ 040/719-377
10002840
VILO z vrtom v Kranju, delno opreml-jeno, cena 315.000 EUR, ☎ 041/947-677 10002844
ZELO ugodno prodam hišo z dvemastanovanjema 6 km iz Kranja, prepis vZK urejen, brez posrednikov, ☎031/736-059 10002797
POSESTIPRODAM
ZAZIDLJIVO parcelo v Podljubelju,950 m2, sončna lega, dostop z lokalneceste, komunalno urejeno, 80EUR/m2, ☎ 040/195-923 10002883
POSLOVNI PROSTORINAJAMEM
POSLOVNI prostor do 30 m2 v Kranju,☎ 040/589-330 10002818
MOTORNAVOZILAAVTOMOBILIPRODAM
ODKUP, PRODAJA, PREPIS rabljenihvozil, gotovinsko plačilo, Avto Kranj, d.o. o., Kranj, Savska 34, Kranj, ☎04/20-11-413, 041/707-145,031/231-358 10002523
Male oglase sprejemamo: za objavo v petek - v sredo do 14.00 in za objavo v torek do petka do14.00! Delovni čas: ponedeljek,torek, četrtek, petek neprekinjenood 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16., sobote, nedelje in prazniki zaprto.
Mali oglasitel.: 201 42 47fax: 201 42 13 e-mail: [email protected]
FESST, d. o. o., nepremičninskadružba,Koroška c 2, Kranj,Telefon: 236 73 73Fax: 236 73 70E-pošta: [email protected]: www.fesst.si
Nar
očni
k in
pla
čnik
: PTS
d.o
.o.,
Gol
nišk
a ce
sta
68a,
Kra
nj
Izvedba celovitih geodetskih storitevpo ugodnih cenah:■ geodetski načrti■ ureditev meje (dela meje)■ izravnava meje■ parcelacije (delitev, združitev)■ označitev meje v naravi■ evidentiranje zemljišča pod stavbo■ sprememba bonitete zemljišča■ vpis stavbe in dela stavbe v katasterstavb
■ zakoličbe objektov, komunalnih vodov, cest
■ komasacije stavbnih zemljiščPokličite nas na telefon 031/695-484ali se oglasite na sedežupodjetja!
STANOVANJE PRODAMO Kranj, Šorlijevo naselje, dvosobno v III.nadstr. izmere 64,82 m2, l. izgr. 1968,kopalnica v celoti obnovljena, ostalopotrebno obnove, cena 99.000,00EUR.Kranj, Šorlijevo naselje, enosobno v III.nadstr. izmere 30 m2, l. izgr. 1968,potrebno celotne prenove, kuhinja inspalnica v enem prostoru, cena54.000,00 EUR.Kranj, Vodovodno stolp, trisobno v III.nadstr., l. izgr. 1965, obnovljeno l. 2005(kopalnica, WC, CK na plin) vpisano vZK, klet, balkon, cena 125.000,00 EUR.Kranj, Planina I, dvosobno + 2 kabineta,5. nadstr. v izmeri 93,81 m2, l. izgr. 1976,delno obnovljeno l. 2005 - okna v spal-nicah, radiatorji, vsi priključki, vpisanov ZK, lepo ohranjeno, cena132.000,00 EUR.Preddvor, enosobno v mansardiizmere 48,00 m2, v hiši so samo štiristanovanja, l. izgr. 1960, stanovanjeizdelano l. 1991, CK, cena 77.500,00EUR.STANOVANJE ODDAMO V NAJEMKranj, Drulovka, manjša visoko pritlič-na hiša tlorisa 30 m2 na parceli ve-likosti 500 m2, l. izgr. 1951, v celotiprenovljena in opremljena l. 2009, vpritličju - kuhinja, jedilnica z dnevnosobo, WC, v nadstr. - spalnica,pomožni prostor in kopalnica, CK, na-jveč za dve osebi vseljivo takoj, cena630,00 EUR/mesečno + stroški + 2xvarščina.HIŠE - PRODAMOKranj, staro mestno jedro, enonad-stropna s 120 m2 stanovanjskepovršine na parceli velikosti 262 m2, l.izgr. 1935, prenovljena l. 2002 - okna,vse instalacije, kopalnica, CK na olje,dvorišče, kjer je možno parkiranje zadva avtomobila, terasa s 115 m2 vrta,cena 208.000,00 EUR. Kranj, Kokrica, na zelo lepi lokaciji, vi-soko pritlična tlorisa 10x8 m2 naparceli velikosti 857 m2, l. izgr. 1955, CKna olje, garaža, cena 236.000,00 EUR. Trstenik, na izredno lepi sončni lokaciji,medetažna s 300 m2 uporabnestanov. površine na parceli velikosti1144 m2, l. izgr. 1999, cena399.000,00 EUR, v kateri je vključenatudi vsa oprema izdelana po meri. Gorenjska, Cegelnica pri Naklem, vi-soko pritlična, tlorisa 8,5 x 8 m2 naparceli velikosti 539 m2, l. izgr. 1939,delno obnovljena l. 1994 - okna, stre-ha, kopalnica, WC, garaža, vsipriključki, CK na olje, ZK urejena, cena133.000,00 EUR. POSLOVNI PROSTOR - PRODAMOKranj, Savska loka, skladišče s pisar-nami, visoko pritličje v izmeri 790 m2,lahko tudi v dveh delih po 440 m2 in350 m2, l. izgr. 1962, prenovljeno l.2005, višina stropa 5 m, možnostdostave (rampa), samostojni vhod,cena 465 EUR/m2, lahko tudi za na-jem po ceni 4,5 EUR/m2 + stroški.Tržič, v centru mesta na glavni ulici,pritličje v izmeri 30 m2, l. izgr. 1900,že delno prenovljen, primeren zaneživilsko trgovino, cena 47.000,00EUR.VIKEND - PRODAMOTrstenik - Orle, zidan, visokopritlični,tlorisa 46 m2 na parceli velikosti 478m2, lepa sončna lokacija, garaža,dostop tlakovan, ob vikendu tudi man-jša brunarica, l. izgr. 1997, cena220.000,00 EUR skupaj z opremo.PARCELA - PRODAMOKranj, proti Naklemu, v industrijski coniv izmeri 5957 m2 za proizvodnjo,skladišča, parkirišče, cena 144 EUR/m2in še pribl. 18 EUR/m2 za komunalniprispevek.
HUMANITARNI KONCERTza ljudi v stiski
ŠPORTNA DVORANA PLANINA KRANJ
PETEK, 21. maja 2010, ob 20. uriNASTOPAJOČI:
Ansambel Saša Avsenika s pevciVokalna skupina CORONKE
Odlomek iz muzikla "MOJE PESMI - MOJE SANJE"BOUTIQUE MOPED SHOW
(Simona H2O, Martin Ž. in Tof)RADO ČASL
Vstopnina 10 EUR
PRODAJA VSTOPNIC:OZ RK Kranj, Zavod za turizem Kranj,
Loterija Slovenije - Planet Tuš, Mercator center Primskovo(15., 18., 20. 5. 2010), Mercator Kokrica (10., 15. 5. 2010),Qlandija 15. 5. 2010, KZ Cerklje, KZ Šenčur, Kava bar
Tišler Predoslje, Picerija Gorski privez Preddvor,Bencinski servis LOGO Tupaliče, Okrepčevalnica Seljak
Preddvor in dve uri pred koncertom.
Izkupiček bo v celoti namenjen ljudem v stiski.Vsi nastopajoči so se odpovedali honorarju.
Zbiramo tudi prostovoljne prispevke na računu07000-0000100776 pripis: "Za ljudi v stiski"
ww
w.r
k.si
LOTORezultati 40. kroga
- 19. maja 201010, 16, 17, 18, 25, 35, 39 in 32
Lotko: 4 2 9 4 0 5
Loto PLUS:2, 10, 12, 15, 21, 29, 35 in 11
Garantirani sklad 41. kroga za Sedmico: 200.000 EURPredvideni sklad 41. kroga
za Lotka: 140.000 EURPredvideni sklad 41. kroga
za PLUS: 510.000 EUR
Sponzor križanke, ki je bila objavljena v Kranjskem glasu v pe-tek, 30. aprila 2010, je podjetje AMC iz Kranja. 1. nagrado: 3zgoščenke dobi: Igor Dežman, Begunje; 2. nagrado: 2 zgoščen-ki: Rok Palo, Kranj; 3. nagrado: 1 zgoščenko: Veronika Glavač,Mavčiče. Tri nagrade Gorenjskega glasa prejmejo Mojca No-vak, Kranj; Mirko Knific, Škofja Loka in Alenka Ribič, Bled.
Sponzor nagradne križanke, ki je bila objavljena v Gorenjskemglasu v torek, 20. aprila 2010, je Kolosej De Kuxe iz Kranja. Na-grajenci: 1. nagrada: kino kartica Joker s šestimi vstopnicami -Branko Velikavrh, Kranj; 2. nagrada: kino kartica Joker s štirimivstopnicami - Mirko Zupan, Tržič; 3. nagrada: kino kartica Jokers šestimi vstopnicami - Dragica Roblek, Kranj. 4., 5. in 6. nagra-do, ki jo podeljuje Gorenjski glas, prejmejo: Vinko Ravnikar,Mavčiče; Helena Juvan, Domžale in Urška Štefe, Kranj.
RAZPISUJE prosto delovno mesto:
ELEKTRIČAR - elektro vzdrževanje strojev in naprav (M/Ž)
Potrebna znanja in izkušnje:■ končana IV ali V stopnja strokovnega izobraževanja ■ zaželene so delovne izkušnje na področju vzdrževanja ni
to pogoj za zasedbo delovnega mesta
Zaželene sposobnosti in lastnosti:■ samostojnost, iznajdljivost, želja po stalnem strokovnem in
dodatnem izobraževanju in usposabljanju
Z izbranim kandidatom bo sklenjeno delovno razmerje zadoločen čas - eno leto, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Nudimo delo v podjetju s tradicijo in stalno rastjo proizvodnje inprodaje na evropskih trgih ter:■ delo v urejenem delovnem okolju■ stimulativno plačilo za uspešno opravljeno delo■ možnost hitrega kariernega razvoja
Kandidati naj pisne prijave z opisom dosedanjih izkušenj inpotrdili o izpolnjevanju pogojev pošljejo 8 dni po objavi nanaslov: LIP Bohinj, d. o. o., ulica Tomaža Godca 5, 4264 Bohin-jska Bistrica, s pripisom "razpis - električar". Informacije tel.051/347 062 - Dušan Petek.
AUDI A4, letnik 2003, 2.0 bencin,90.000 km, slo ser. knjiga, 1 letnik, ☎041/227-338 10002831
FIAT Punto 1.9 JTD ELX, let 2001,svetlo modre barve, klima, ☎041/227-338 10002902
PEUGEOT 206 1.4, l. 2004, 65.000km, 1. lastnica, cena do 4.500 EUR,☎ 041/474-259 10002878
RENAULT Twingo, l. 1997 prevoženih138.000 km, ohranjen, cena 750EUR ali po dogovoru, ☎ 040/472-747 10002481
DRUGA VOZILAPRODAM
AVTODOM Fiat Dukato 2.5 D, l. 93, reg-istriran, original, nemški, dolžina 6 m, cena9000 EUR, ohranjen, ☎051/435-699
10002904
MOTORNA KOLESAPRODAM
MOPED avtomatik, vreden ogleda, ☎041/686-813 10002886
MOTORNO kolo ”Kymco”, 125 cm3, l.2000, ohranjen, malo vozen, za 550EUR, ☎ 04/23-51-251, 040/738-705
10002681
AVTODELI IN OPREMAPRODAM
GUME, PLATIŠČA za različne avte, večdim., rabljeni akumulatorji, nov 75 AH zgarancijo 3 leta, ☎041/722-62510002529
KROMIRANA platišča, komplet z guma-mi, 15 col za terenca Suzuki - Lada Niva,zelo ugodno, ☎ 031/262-046 10002906
TEHNIKAPODARIM
STAR gramofon za vinilne plošče, ☎041/535-450 10002827
STROJIIN ORODJAPRODAM
STRUŽNICO, starejšo, še delujočo,ugodno, ☎ 031/352-605 10002898
KUPIM
MIZARSKO tračno žago, ☎ 031/764-624 10002896
GRADBENIMATERIALGRADBENI MATERIALPRODAM
KRITINA pločevinasta 5 EUR/m2 terstrešniki Bramac in Tondach 6EUR/m2, ☎ 031/240-041 10002391
KUPIM
HLODOVINO smreke, plačam takoj,☎ 041/875-091 10002867
PODARIM
ODPADNI les in dele ostrešja, ☎041/882-021 10002875
STAVBNO POHIŠTVOPRODAM
NOVA, LESENA okna, zastekljena stermopan steklom, ☎ 051/603-967
10002809
KOPALNIŠKA OPREMAPRODAM
KOTNO kad 150 x 150 s sedežem, zapolovično ceno, nova, ☎ 031/772-154 10002839
KURIVOPRODAM
DRVA - metrska ali razžagana, možnadostava, ☎ 041/718-019 10002460
DROBNA mešana drva, cena 20EUR/m 2, ☎ 031/528-774 10002825
DRVA bukova, 50 eur, mešana, 40eur, možnost razreza in dostave, ☎040/338-719 10002462
PREMOG orehovec, 3 t, polovičnacena, ☎ 031/549-008 10002847
SUHA smrekova drva, cepljena,možna dostava, ☎ 04/51-81-086,041/214-500 10002857
STANOVANJSKAOPREMAPOHIŠTVOPRODAM
SEDEŽNO garnituro za jedilnico, oval-no, masivno - miza in klop, masivnasmreka, ☎ 041/468-989 10002890
OGREVANJE, HLAJENJEPODARIM
BOJLER, 8 l, za zgoraj, primeren zakopalnico, ☎ 04/23-43-800, 031/292-060 10002870
VRTNA OPREMAPRODAM
VRTNO mizo in klop iz masivnega lesahrasta, 10 cm, lepa in čvrsta izdelava,☎ 041/665-360 10002903
ŠPORT,REKREACIJAPRODAM
ŽENSKO gorsko kolo, novo, ☎ 04/58-63-988, 031/640-985 10002823
TURIZEMAPARTMAJE v Metajni, hiša na plaži,,☎ 00385/989-230-982 10002440
MAKARSKA RIVERA oddam apartma(2+4), 10 m od morja, ☎ 000385/21-625-187, [email protected]
10002722
OTROŠKAOPREMAPRODAM
OTROŠKO kolo Genesis, 20 col,prestave Shimano, 60 EUR, ☎ 04/53-18-476 10002894
ŽIVALIIN RASTLINEPODARIM
LEPE mlade mucke, ☎ 04/23-12-636 10002882
MLADE pisane mucke, ☎ 041/961-940 10002860
MUCKE, stare 7 tednov, ☎ 040/169-157 10002885
DVA MORSKA prašička s kletko, ☎040/540-200, 041/774-080 10002887
PASJO uto za večjega psa, dobroohranjeno, ☎ 04/59-49-041 10002859
KMETIJSTVOKMETIJSKI STROJIPRODAM
HORIZONTALNI, vrtalnik AS16 in po-ravnalko, Sicar, možna menjava, za kom-binirko SCM, ☎ 031/638-753
10002855
KOLESA, železna za motokultivatorGorenje Muta, ☎ 04/51-22-655,041/874-181 10002869
MOLZNI stroj za koze, ☎ 041/426-535 10002819
STROJ za pranje krompirja in verigo zaGrimme SE 70 - 20, ☎ 041/894-455
10002853
TRAKTOR IMT 539 in IMT 560 s 4 tprikolico, ☎ 040/883-417 10002872
KUPIM
KOSILNICO BCS Duplex, dvojni rez inpajek SIP spider 350, ☎ 041/294-327 10002816
PAJEK SIP, tračni obrač. SIP ali VZgrablje SIP s snemljivimi rokami, ☎031/528-266 10002907
PRIDELKIPRODAM
JABOLKA ajdared, jonagold, zlatidelišes lahko dobite Pri Markuti, Čadovl-je 3, Golnik, ☎ 04/25-60-048 10002477
KOZJE mleko in skuto, okolicaCerkelj, ☎ 031/449-500 10002901
KRMNI krompir, Virmaše, ☎ 031/508-482 10002820
KROMPIR za krmo, ☎ 041/390-44910002892
LEPO otavo in seno - rinfuza, ☎041/540-617 10002824
SENO, Zg. Brnik 26 a, ☎ 04/25-22-759 10002828
SENO, ☎ 04/25-91-334 10002851
SENO v kockah, Begunje, ☎ 051/380-329 10002893
VINO kraški teran in kraški brinjevec iz os-rčja Krasa, odlične kvalitete, ugodno pro-dam in dostavim, ☎041/614-86210002520
VINO cviček, kvaliteten, z oceno 1587, ☎ 041/830-461 10002785
VZREJNE ŽIVALIPRODAM
BIKCA simentalca, starega 5 mese-cev, kupim pa starega 10 dni, ☎041/926-269 10002843
BIKCA simentalca, starega 5 mese-cev, ☎ 040/356-468 10002846
BIKCA sivčka, starega 5 tednov in eno letostarega ponija, ☎04/58-06-206 10002849
BIKCA simentalca, starega 7 mese-cev, ☎ 031/528-904, zvečer 10002862
BIKCA simentalca in ČB kravo za za-kol, ☎ 031/850-370 10002866
BIKCA RJ, starega 2 meseca, ☎04/57-21-336 10002905
JAGENJČKE, ☎ 031/271-151 10002861
JAHALNO kobilo holštajn - lipicanec,staro 10 let, ☎ 031/652-310 10002897
KOZO, staro eno leto in pol, Strahinj52, ☎ 04/25-71-653 10002842
KRAVO s teletom bikcem simental-cem, ☎ 051/231-144 10002852
KRAVO simentalko, brejo 5 mesecevin molzni stroj, cena po dogovoru, ☎041/758-972 10002880
NESNICE rjave, grahaste, črne tikpred nesnostjo. Brezplačna dostavana dom. Vzreja nesnic Tibaot, ☎02/58-21-401 10002236
TELICO simentalko, brejo šest mese-cev, pašno, ☎ 040/640-771 10002830
TELICO simentalko, težko, brejo 7mesecev ali menjam za bikce v starosti3 mesecev, ☎ 04/53-38-813 10002858
TELICO simentalko, brejo 7 mesecev, ☎04/51-47-654, 031/220-367 10002889
TELICO simentalko, težko, v devetemmesecu brejosti, ☎031/611-355 10002895
TELICO simentalko za pleme ali zakol,☎ 041/547-324 10002899
TELIČKO in bikca, stara 14 dni, si-mentalca, ☎ 04/25-36-050 10002835
TELIČKO simentalko, staro teden dni,☎ 041/741-516 10002845
TELIČKO simentalko, težko 140 kg,☎ 031/687-062 10002871
KUPIM
BIKCA simentalca do 10 dni starega,☎ 031/572-647 10002837
OSTALOPRODAM
AŽ PANJE ali menjam za les, ☎051/351-845 10002829
AŽ PANJE desetsatne, nove, 90 EURza kos, ☎ 04/25-21-626, 041/872-731 10002888
MESO mladega bika, po 5 EUR/kg,☎ 041/728-092 10002891
RAZPECLJALNIK za grozdje inhidravlično prešo, ugodno, ☎ 031/248-639 10002873
ZEMLJO - humus za travnik ali vrt, ☎041/211-602 10002879
ZAPOSLITVE (m/ž)NUDIM
DELO dobi kuhar - picopek, GostilnaLogar, Hotemaže 3a, Preddvor, ☎041/335-979, 041/369-051 10002793
IŠČEMO študenta ali dijaka za razvozhrane, Gostilna Logar, Hotemaže 3 a,Preddvor, ☎ 041/335-979, 041/369-051 10002877
PIZZERIA PICANTO za takoj zaposliizkušenega picopeka, odlično plačilo,Justr, d.o.o., Sejmišče 1, Kranj, ☎041/505-084 10002659
DELO, ki vam omogoča povprečni za-služek 40 EUR za 6 ur dela dnevno.Prošnje na Posredništvo Zdene Brovč,s. p., Virmaše 170, Škofja Loka 10002710
IŠČEM
DELO, nemščino in angleščino za vsestopnje, poučujem odrasle in otroke, vŠkofji Loki, ☎ 031/537-943, Matija
10002834
DELO, varstvo vašega malčka od ene-ga leta dalje, tudi pomoč starejšim os-ebam, ☎ 031/485-264 10002821
DELO, čiščenje, gosp. dela, pomočstarejšim osebam, Kranj z okolico, ☎051/605-303 10002841
DELO, nudim pomoč v gospodinjstvu zanajem sobe, starejši gospe oz. starejše-mu paru, ☎ 051/428-551 10002874
DELO, varstvo vašega malčka s 01.09. 2010, v Kranju, ☎ 040/666-064,[email protected] 10002854
DUO ROLO išče delo na obletnicah,porokah z zabavno in narodno glasbo,☎ 041/224-907 10002709
POSLOVNI STIKI
STORITVENUDIM
ASTERIKS SENČILA Rozman Peter, s.p., Senično 7, Križe, tel.: 59-55-170,041/733-709; žaluzije, roloji, rolete,lamelne zavese, plise zavese, komarniki,markize, www.asteriks.net 10002463
ADAPTACIJA, notranji ometi, vse vrstefasad, škarpe ter tlakovanje dvorišč, kvalitet-no, hitro in poceni. Arbaj, d.o.o., Zg. Bela24, Preddvor, ☎041/241-149 10002648
ADAPTACIJE, vsa gradbena dela, no-tranje omete, fasade, adaptacije,tlakovanje dvorišča, ograje, kamniteškarpe in dimnike, kvalitetno, hitro inpoceni. SGP Beni, d. o. o., Struževo7, Kranj, ☎ 041/561-838 10002478
ADAPTACIJE, novogradnje od temeljado strehe. Notranje omete, fasade,kamnite škarpe, urejanje in tlakovanjedvorišč, z našim ali vašim materialom,SGP Bytyqi SKALA, d. n. o., Struževo3 a, Kranj, ☎ 041/222-741 10002480
ASFALTIRANJE, tlakovanje dvorišč,dovoz. poti, parkirišč, polag. robnikov,pralnih plošč, izd. betonskih in kamni-tih škarp, Adrovic & Co, d. n. o.,Jelovškova 10, Kamnik, ☎ 01/83-94-614, 041/680-751 10002439
ASFALTIRANJE in tlakovanje, izkopiterena, prevzem vseh gradbenih delnovogradnje in adaptacije, keramičnadela in fasade, izdelava škarp, AES,d.o.o., Sadnikarjeva ul. 4, Kamnik, ☎01/83-17-285, 031/803-144 10002464
BELJENJE, glajenje sten, beljenje fasad,barvanje oken, vrat, nadstreškov in ograj.Pavec Ivan s.p., Podbrezje 179, Naklo,☎ 031/392-909 10002475
BELJENJE stanovanj, dekorativniopleski, glajenje sten, barvanje oken invrat ter lesenih garažnih nadstreškovter ograj, za upokojence 10 % popust,Zupan Primož, s. p., Golniška c. 99,Kranj, ☎ 031/868-393 10002657
FLORIJANI, d. o. o., C. na Brdo 41,Kranj izvaja vsa gradbena dela odtemeljev do strehe, adaptacije, ometi,ometi fasad, kamnite škarpe, tlakovan-je dvorišč, ☎ 041/557-871 10002525
GRADBENIK REXHO, d. n. o., Ader-gas 13, Cerklje, izvaja od temeljev dostrehe, notranji ometi, vse vrste fasad,kamnite škarpe, adaptacije, urejanje intlakovanje dvorišč, ☎ 041/589-996
10002795
IZDELUJEM kamnite škarpe in tlakujemdvorišča, Azem Tafilaj s.p., Zg. Bitnje 101a, Žabnica, ☎ 040/995-538
10002822
IZVAJAM vsa gradbena dela,adaptacije, notranje omete vseh vrst,fasade, hitro in poceni, Adil Sopaj s.p.,Sr. Bitnje 31, Žabnica, ☎ 041/583-009 10002876
IZVAJAMO selitve, beljenje stanovanj,montaža knauf programa ter manjšamizarska popravila, M&T trade, d. o.o., Predilniška c. 16, Tržič, ☎ 04/59-23-160 10001462
NUDIMO VAM košnjo trave in obrezo-vanje živih mej, Branko Gašperšič, s.p., Šorlijeva ul. 19, Kranj, ☎ 040/993-406 10002864
PARKETARSTVO, polaganje vseh vrstparketov, PVC podov, itisonov, brušen-je in lakiranje parketov, Miha Nagličs.p., Šorlijeva ulica 29, Kranj, ☎040/452-780
10002527
POSEK in spravilo lesa na območjuGorenjske, M-LES, Matej Urh, s. p.,Bodešče 18, Bled, ☎ 031/561-613
10002726
SLIKOPLESKARSKA notranja dela zavas ugodno in kvalitetno izvaja Jernej Balanč s.p., slikopleskarstvo,Čepulje 7, Kranj, ☎ 031/842-788,[email protected] 10002908
SLIKOPLESKARSTVO in fasadarstvo,izvajamo tankoslojne izolacijskefasade, stiropor, volna, kitanje, beljen-je, obdelava knaufa, pleskanje, TomažHafner, s. p., Dvorski trg 11, Preddvor,☎ 041/841-897 10002682
SLO DOM - stene, stropi knauf, arm-strong; izd. podstreh in adaptacijestanovanj; laminati, okna, vrata, str.okna velux; pleskarska in vzdrževalnadela, Slavko Markotič s.p., Suška c.28, Šk. Loka, ☎ 041/806-751
10002524
TEŽKA gradbena mehanizacija, zi-darska dela, gradnja na ključ,adaptacije, urejanje okolja, fasaderst-vo, izkopi, rušitvena dela... TGM, Flo-rent Hegić s.p., Savska c. 56, Kranj,☎ 041/529-474 10002556
TLAKOVANJE, asfaltiranje, strojniizkopi, adaptacije starih hiš, IMGKranj, d.o o., Savska cesta 34, Kranj,☎ 041/776-792 10002668
ZASEBNI STIKI60-LETNIK išče družbo za občasnoplaninarjenje, ☎ 031/562-220,zvečer 10002833
ZANIMIVE punce in gospe vsehstarosti in z različnih območij vas želijospoznati, ☎ 031/505-495, 090/62-86, 1.99 EUR/min 10002466
ŽENITNA posredovalnica Zaupanjeima tradicijo, več zaposlenih, krepkopreko dva tisoč oglasov, velikoponudb, ki so za mlajše dame zastonj,☎ 031/836-378 10002465
RAZNOPRODAM
KOZOLEC, še stoječi, šrotar za koru-zo, tri dvodelne stare omare in kuhin-jsko kredenco, ☎ 041/597-702
10002863
KULTIVATOR - ježa, širine 110 cm,primeren za manjši traktor in kritinoeternit, ☎ 040/364-721 10002900
LESENE A lestve, dol 1-4 m (3-12 kli-nov), Zbilje 22, Medvode, ☎041/981-210 10002826
LESENE A lestve, dol 1-4 m (3-12 kli-nov), Zbilje 22, Medvode, ☎041/981-210
10002865
MEŠANA drva, kozolec z lesenimi ste-bri in sekular za obžagovanje lesa, ☎031/585-105
10002856
SUŠILNI stroj za perilo, hruškovožganje in suhe jurčke, ☎ 041/597-933 10002884
ZRAČNO sušene plohe, 1 m3 in zajceza nadaljnjo rejo, nemški lisec, ☎040/239-365
10002850
22 MALI OGLASI [email protected] GLAS
petek, 21. maja 2010
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je zapustil dragi mož, ati in ata
Jože Svoljšak iz Zbilj
Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,prijateljem, znancem, sosedom in vsem neimenovanim za izre-čena sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste se v takovelikem številu poslovili od njega. Posebej se zahvaljujemoPGD Zbilje in drugim gasilskim društvom za poslednji po-zdrav, KS Zbilje in TD Zbilje, g. župniku Tomažu Nagodetu zalepo opravljen pogrebni obred, Društvu narodnih noš in kočija-žev občine Vodice ter pogrebni službi Hipnos.
Žalujoči: žena Ivanka, otroci Jože, Tatjana in Gašper z družinamiZbilje, maj 2010
Polje, kdo bo tebe ljubil,ko bom jaz v grobu spal?
Avtoprevoznik Jankovič Bojan s.p., Kranjgsm: 041 631 - 776
www.kombi-prevozi.si
KOMBI PREVOZI TOVORA IN SELITVE
Nar
očni
k in
pla
čnik
: PTS
d.o
.o.,
Gol
nišk
a ce
sta
68a,
Kra
nj
M.T. GradbeništvoFasaderstvo, tlakovanje dvorišč,
izdelovanje kamnitih škarpin ostale gradbene storitve
031/279 121M.T. Gradbeništvo Cane Trajčeski s.p.
Čanžekova ulica 22, 1000 Ljubljana
23petek, 21. maja 2010GORENJSKI GLAS
Sporočamo, da je v 101. letu starosti svojo življenjsko pot sklenil naš dragi ata, ded, praded, svak, tast in stric
Aleš Bercerojen 18. 7. 1909 v Dražgošah
Na zadnjo pot ga bomo pospremili v petek, 21. maja 2010, ob 17.uri na pokopališču Lipica pri Škofji Loki. Na dan pogreba bo žaraod 8. ure dalje v poslovilni vežici na tamkajšnjem pokopališču.Maša zadušnica bo ob 16. uri v cerkvi sv. Janeza Krstnika na Suhi. Na željo pokojnega očeta cvetje in sveče hvaležno odklanjamo.Darujete lahko za potrebe cerkve na Suhi ali v humanitarne na-mene.
Žalujoči: Vsi njegoviŠkofja Loka, 18. maja 2010
Hvala Ti, oče, za dom in življenje, za ljubezen, skrbi.Oče, naj večna luč ti gori!
OSMRTNICA
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage sestre in tete
Ivanke Benedikiz Lesc
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znan-cem in sostanovalcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje insveče. Posebna zahvala zdravniku dr. Tancarju za zdravljenje innesebično pomoč v času njene bolezni. Hvala g. župniku za lepo opravljen mašni obred ter pevcem zazapete žalostinke. Zahvaljujemo se osebju Doma dr. Janka Benedika za vso skrbin nego v času njenega bivanja v domu. Zahvala gre tudi po-grebnemu podjetju Novak za opravljene pogrebne storitve.Hvala vsem, ki ste jo obiskovali in nazadnje v velikem številupospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeniLesce, 10. maja 2010
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je zapustila ljubljena mama, babica, tašča, sestra, teta in botra
Zofija Tavčar1927 - 2010 iz Predoselj
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sose-dom, znancem, prijateljem za izrečena ustna sožalja, darovanjecvetja, sveče in maše. Zahvala tudi bolnišnici Jesenice, g. žup-niku Janezu, g. Bitencu, pevcem iz Predoselj, praporščakom,pogrebni službi Navček, ge. Mubi, DU Predoslje, g. Jermanu,nosačem, Iskra-Metal Form, d. d., patronažni službi in sosediMileni, ki ji je stala ob strani v njeni bolezni. Hvala vsem, ki stejo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeniPredoslje, 15. maja 2010
ZAHVALA
V 59. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi
Janez FajfarIskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenut-kih kakor koli pomagali, nam izrazili sožalje in ga v tako veli-kem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegoviSorica, Kranj, Logatec, Podlonk, 6. maja 2010
ZAHVALA
V 90. letu starosti je odšel k večnemu počitku naš dragi
Janez BrvarIskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate-ljem, znancem in sodelavcem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljuje-mo se tudi dr. Pavlinovi in sestri Ivici, celotnemu osebju Centraza nefrologijo in dializo v Naklem, osebju v ambulanti za nujnomedicinsko pomoč Kranj, osebju bolnišnice Jesenice, ZB NOVBitnje in gospodu župniku Bojanu Likarju za lep obred na pokopališču in sveto mašo.
Žalujoči vsi njegoviZg. Bitnje, 11. maja 2010
ZAHVALA
V 99. letu je za vedno zaspala naša draga mama, stara mama,prababica in praprababica
Jožefa VenceljOb boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom inprijateljem za izražena sožalja, za darovano cvetje in sveče terslovo na njeni zadnji poti. Prisrčna zahvala nečakinji Francki zatople poslovilne besede, dr. Vrečkovi in vsem, ki ste jo negovaliv Domu upokojencev Kranj.
Vsi njeniKranj, 15. maja 2010
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedija in tasta
Jožeta Šifrarja(1. 3. 1940 - 7. 5. 2010)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelav-cem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovanemaše, sveče, cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahva-ljujemo osebju UKC - torakalna kirurgija in ZD Škofja Loka, bol-niškim duhovnikom in vsem, ki ste ga obiskali in bodrili v zadnjihtednih življenja. Hvala tudi duhovnikom in pevcem za lep obred.
Vsi njegoviHotovlja, Ljubljana, Breg ob Savi
Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, brata in starega ata
Maksa Šinkovcas Hotavelj
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sovaščanom, TD Slajka Hotavlje, gasilcem, ZŠAM Žiri in vsem,ki ste ga imeli radi. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomaga-li, sočustvovali z nami in nas tolažili v teh težkih trenutkih.Iskrena zahvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter Silvani Jezeršek in Alojzu Semiču za izbrane besedeslovesa. Hvala vsem, ki ste se od dragega pokojnika poslovili vtako velikem številu in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Olga, sin Miran, hči Anica z družino, sestra Ivana ter vnuka Špela in NejcHotavlje, maj 2010
Prazen dom in dvorišče,naše oko zaman te išče,ni več tvojega smehljaja,le spomin nate za vedno ostaja ...
ZAHVALA
Prehitro je prišel ta čas,zakaj odšla si ti od nas,nazaj te nikdar več ne bo,a spomin na tebe večen bo.(Zoran S.)
Srečni, ker smo dolgo Vas imeli,srčno želimo, da bi še živeli.
ZAHVALA
V 91. letu nas je zapustila naša draga mama, tašča, stara mama,prababica, teta in sestrična
Marija Čadežpo domače Sekalova Minka s Trnja pri Šk. Loki
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovašča-nom, prijateljem, znancem, imenovanim in neimenovanim za po-darjeno cvetje, sveče, darovane maše in izrečena sožalja. Posebnazahvala dr. Demšarjevi in sestri Idi. Zahvala g. župniku Pavletu zaopravljen pogrebni obred, praporščaku DU, pevcem za lepo zapetepesmi in pogrebni službi Akris. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo takoštevilno pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni12. maja 2010
Življenje - to niso dnevi, ki so minuli, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili.(Pjotr A. Pavlenko)
SOBOTA
8/23°C
NEDELJA
9/23°C
24 GORENJSKI GLASpetek, 21. maja 2010
Anketa
vremenska napovedNapoved za Gorenjsko
Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno. Predvsempopoldne bodo še krajevne plohe. V soboto in nedeljo bo sončno, popoldne bodo nastale posamezne plohe alinevihte. Topleje bo.
PETEK
7/20°C
....
....
....
....
....
....
...
Žarko Bundalo iz Kranja:
"Nasilje in divjaštvo, ki soga na demonstracijah poka-zali študentje, ni pravi načinza izražanje nezadovoljstva.Protesti so bili so mojemmnenju v interesu vodilnihiz študentskih organizacij."
Mateja Rant
Kranj - Tako kot v številnihdrugih krajih po Slovenijibodo danes točno opoldneulično četvorko za Guin-nessov rekord zaplesalitudi v Kranju in Škofji Loki.Pred tem po tradiciji šolepripravijo tudi maturantskesprevode. Glede na to, daministrstvo za šolstvo inšport letos ne podpira ma-turantske parade, imajo nanekaterih šolah pomislekeglede udeležbe njihovih di-jakov na paradi.
Ravnateljica Ekonomskegimnazije in srednje šoleRadovljica Ksenija Lipov-šček je opozorila, da v šoline želijo prevzemati odgo-vornosti, sodelovanje na pa-radi pa bodo dijakom dovo-lili na podlagi privolitve star-šev. "Po šolskem koledarjuje v petek predvidena delitevspričeval in zaključna slo-vesnost. Program bomo iz-peljali do 9.30, potem paimajo dijaki prosto pot," jepojasnila Ksenija Lipovšček.V šoli namreč niso sposobnizagotoviti ustreznegaspremstva, saj bi ob upošte-vanju normativov, praviKsenija Lipovšček, petnajstdijakov moral spremljati enučitelj. To pomeni, da bimoralo z dijaki v Kranj vsajšest učiteljev, za toliko pa
jih ta dan ne morejo zagoto-viti nadomeščanja. Tudi naGimnaziji Jesenice ne bodoprevzeli odgovornosti zaudeležbo njihovih dijakovna petkovi maturantski pa-radi, so pa četvorko že za-plesali tudi včeraj pred obči-no Jesenice po tradicional-nem maturantskem sprevo-du. Sledila je predaja ključa,ki so jo spremljali vsi dijakinjihove šole. Tradiciji matu-rantskega sprevoda skozi
mesto, ki ga zaključijo s ple-som četvorke pred poslop-jem gimnazije, pa se nika-kor ne nameravajo odpove-dati na Gimnaziji Kranj."Zaradi tega bomo spričeva-la delili v ponedeljek, čepravbi po navodilih ministrstvamorali to storiti v petek," jepojasnila pomočnica ravna-telja Fani Mavrič. Posebnostnjihovega sprevoda je tudi vtem, da se ga dijaki že vsaleta udeležijo v slovesnih
oblačilih, medtem ko se di-jaki drugih šol ponavadi od-ločijo za enotne majice.Tako bodo storili tudi dijakiGimnazije Škofja Loka, kibodo po sprevodu in predajimaturantskih simbolov čet-vorko zaplesali na Mestnemtrgu v Škofji Loki. "Sprevodorganiziramo v sodelovanjuz občino in klubom študen-tov, saj želimo ohraniti totradicijo," je dejal ravnateljJože Bogataj.
....
....
....
....
....
....
...
Agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo
16/5 oC
20/7 oC
23/8 oC20/9 oC
19/8 oC
22/12 oC
23/12 oC
20/9 oC
20/9 oC
16/7 oC
20/8 oC18/10 oC
19/9 oC
18/11 oC
Vaskrsija Savić iz Kranja:
"Eni so samo vpisani na fa-kultete, delajo prek študent-skih servisov, firme pa to iz-koriščajo. Bolje bi bilo, da bimladi doštudirali in potemšli delat, ne pa da se šolajodo tridesetega leta."
Jože Kozjek iz Predoselj:
"Namen protestov je bil naj-brž dober, a je organizator-jem ušlo iz nadzora. Protištudentskemu delu nimamnič, a eni to izkoriščajo, nebi pa se strinjal, da je danesmladim težje študirati."
Anja Lavseger iz Tržiča:
"Demonstracije so bile karnekaj. Sicer sem se jih ude-ležila, a mislim, da se nisoiztekle na pravi način. Semdijakinja in sem tudi že de-lala prek študentskega servi-sa, a ne plačujejo redno."
Tradiciji se ne bodo odrekliDanes, v petek, točno opoldne bodo maturanti v Kranju in Škofji Loki znova zaplesali četvorko zaGuinnessov rekord, pripravili bodo tudi tradicionalne maturantske sprevode.
Ne le nemiri, divjaštvoDanica Zavrl Žlebir
Študentske demonstracije vLjubljani so se sprevrgle vnasilje in vandalizem. Kakojih dan potem ocenjujejonekateri naključni sogovor-niki?
Foto: Gorazd Kavčič
Kranj
Nenavadni plodovi limone
Pred dnevi nas je obiskal Slavko Renko iz Kranja, ki nas jeobvestil o nevsakdanji obliki plodov njegove limone. Okrogpetnajst let stara rastlina, ki raste v veliki posodi, obilno rodiže dolgo časa. Letos je prvič opazil na njej sadeže, ki so po-dobni cvetu tulipana. To ga je zelo presenetilo, čudijo pa setudi drugi njegovi znanci. Ob tem naj zapišemo, da je obRenkovi hiši v Čirčah velik vrt, kjer gojijo zelenjavo in sadje,dobro pa uspeva tudi trta. Slavko je namreč po rodu iz Belekrajine, kjer ima vinograd, sadno drevje in nasad orehov. S. S.
Mladoporočenci
V Kranju sta se 12. maja poročila Marko Cvek in Helena Rotar, 15. maja Peter Stopar in Marija Bunjevac, na GraduStrmol Iztok Čebulj in Vesna Štirn, v Preddvoru pa so seprav tako 15. maja poročili Slavko Spasojević in Emilija Šesekter Gorazd Plut in Tamara Stražar. Mladoporočencem čestita-mo in jim podarjamo polletno naročnino na Gorenjski glas.
Maturanti bodo danes točno opoldne znova zaplesali četvorko za Guinnessov rekord.
Foto
: Tin
a D
okl
Škofja Loka
O rudarskih vezeh med Idrijo in Škofjo Loko
Muzejsko društvo Škofja Loka in Filatelistično društvoLovro Košir Škofja Loka prirejata Blaznikov večer, ki je tokratnamenjen 520-letnici rudarskih vezi med Škofjo Loko in Idri-jo. Predstavila jih bosta Ivica Kavčič in Srečko Beričič vponedeljek, 24. maja, ob 18. uri v Sokolskem domu. PoBlaznikovem večeru bodo odprli filatelistično razstavo znaslovom Minerali in rudarstvo, ki jo pripravljata škof-jeloško in idrijsko filatelistično društvo. Razstava bo naogled do 31. maja. V kulturnem programu bo sodelovalŠkofjeloški oktet pod vodstvom Andreja Žagarja. D. Ž.
Rozalija Česen iz Stražišča:
"Do protestov imajo mladipravico, ne pa do razbijanja.Vse kaže, da so mlade k div-jaštvu naščuvali drugi. Me-nim, da mladim ni hudega,da niso lačni, sicer na prote-stih ne bi bilo zabojev pijače."
PRILOGA GORENJSKEGA GLASA
08 PETE
K_21
. 05.
2010GLASBA, KINO
ZADONELA JE HARMONIKA
V soboto je v Športni dvorani na Bledupotekal že 24. Alpski večer. Kot voditel-ja programa sta taktirko prevzela VinkoŠimek in Ana Tavčar ter najprej nago-vorila po šivih pokajočo dvorano. / Foto:
Anka Bulovec
02
LJUDJE
MISSICA ZA VIKEND
Prav nič prijetno ni, če vam po dvehdneh vzamejo krono najlepše z ra-zlago, da je prišlo do napačnegavrstnega reda. Da pa je slačifan-tovstvo donosen posel, so vedeli že'full montyji'.
KULTURA
NAVDUŠILI IRCE, ONI PA NAS
Minuli konec tedna je v irskem mestuCarlow nastopal škofjeloški Godalniorkester Arseia pod vodstvom ArminaSeška, v delegaciji tudi predstavnikiobčine Škofja Loka ter Glasbene šoleŠkofja Loka.
03
Mam
bo K
ings
om b
oste
lahk
o pr
islu
hnili
prih
odnj
o so
boto
v P
redd
voru
. / F
oto:
arh
iv b
enda
02 PETEK_21. 05. 2010
GLASBA, KINO
ot voditelja progra-ma sta taktirko pre-vzela Vinko Šimekin Ana Tavčar ternajprej nagovorila
po šivih pokajočo dvorano,poleg domačih obiskovalcevpozdravila tudi goste iz tuji-ne - Avstrije, Nemčije, Švicein Italije.
Štiriindvajseti Alpski večerje tradicionalno odprl Alpskikvintet, ki letos praznuje že44-letnico delovanja. Naodru so se jim s petjem in ig-ranjem v živo pridružili šeansambli Juhej, Rosa, Zape-
ljivke, Veseli Begunjčani,Marjan Zgonc in Modri val,Rudi Šantl in Šank kvintet,
Vesele Štajerke, Mitja kvin-tet. Nastopili so tudi OtoPestner in ansambel Dori,
Triglavski kvintet Katerman,ansambel Jerneja Kolarja,Kraški kvintet in Braco Ko-ren, Slovenski muzikanti,Matjaž in Tina Poljanšek,Dame domače glasbe ter Dietop 4.
Posebnost letošnjega Alp-skega večera je bila, da jevsak nastopajoči ansambelzaigral in zapel tudi enoskladbo vodilnega ansamblatradicionalne prireditve, Alp-skega kvinteta.
Za tiste, ki jih na Bledu nibilo, pa je poskrbela Televizi-ja Slovenija, saj si boste pri-reditev lahko ogledali v pe-tkovih večernih terminih, 21.in 28. maja.
ZADONELA JE HARMONIKAV soboto je v Športni dvorani na Bledu potekal že 24. Alpski večer.
Anka Bulovec
K
Alpski kvintet / Foto: Anka Bulovec
KINO SPORED
Petek, 21. 5.
15.10, 17.20KAKO IZURITI SVOJEGA ZMAJA 3D15.05, 17.50, 20.30, 23.10PERZIJSKI PRINC: SIPINE ČASA16.00 POKVARJENI POROČNIK18.40, 21.00, 23.20REZERVNI NAČRT15.30, 17.25, 18.20, 20.10, 21.10, 23.00, 23.59 ROBIN HOOD19.30, 21.50 SPOPAD TITANOV 3D
Sobota, 22. 5.11.00, 13.00, 15.10, 17.20KAKO IZURITI SVOJEGA ZMAJA 3D12.30, 15.05, 17.50, 20.30, 23.10PERZIJSKI PRINC: SIPINE ČASA16.00 POKVARJENI POROČNIK13.10, 18.40, 21.00, 23.20REZERVNI NAČRT11.45, 12.40, 14.35, 15.30, 17.25,18.20, 20.10, 21.10, 23.00, 23.59ROBIN HOOD19.30, 21.50SPOPAD TITANOV 3D
Nedelja, 23. 5.11.00, 13.00, 15.10KAKO IZURITI SVOJEGA ZMAJA 3D12.30, 15.05, 17.50, 20.30PERZIJSKI PRINC: SIPINE ČASA16.00 POKVARJENI POROČNIK13.10, 18.40, 21.00 REZERVNI NAČRT11.45, 12.40, 14.35, 15.30, 17.25,18.20, 20.10, 21.10 ROBIN HOOD18.00 SHREK ZA VEDNO 3D21.50 SPOPAD TITANOV 3D
Ponedeljek, 24. 5.15.10, 17.20KAKO IZURITI SVOJEGA ZMAJA 3D15.05, 17.50, 20.30PERZIJSKI PRINC: SIPINE ČASA16.00 POKVARJENI POROČNIK18.40, 21.00REZERVNI NAČRT15.30, 17.25, 18.20, 20.10, 21.10ROBIN HOOD19.30, 21.50 SPOPAD TITANOV 3D
PLANET TUŠ KRANJ
Vabljeni!
www.planet-tus.si
Vabljeni!Na Planet!
Engrotuš, d
.d.
Sobota, 22. 5., od 16. do 19. ure UMKOVANJEV soboto, 22. maja, bomo od 16. do 19. ure raziskovali z Umkom. Tokrat bo Umko namreč predstavil neverje-tno zanimiv poklic - poklic raziskovalca. Kaj vse počne-jo raziskovalci, bo odkrival skupaj s prijatelji in doktor-jem Nilom. Za boljše razu-mevanje poklica raziskoval-ca pa je Umko pripravil tudi lutkovno predstavo.
Sobota, 29. 5, 2010PRAZNIK ČEŠENJNaslednjo soboto bodo na praznik češenj Planet Tuš preplavile najslajše primorske češnje. Na kmetijah v Goriških brdih rastejo namreč najboljše domače če-šnje, primerne za zobanje, češnjevo žganje, češnjevo marmelado, češnjev kruh in pecivo. Pridite in jih po-
izkusite!
Sobota, 29. 5., od 10. do 14. ureDEŽELA ZDRAVJA
VOJNA ALI MIR Z BAKTERIJAMIVas zanima, kaj predstavlja večjo grožnjo: bakterije v našem okolju in telesih ali sredstva, s katerimi se po-skušamo pred njimi ubrani-ti? O naravnih rešitvah na področju zdravja in bivanja
bosta ob 10.30 uri v dvorani številka 5 predavali Sanja Lončar in Adriana Dolinar. Naravno proizvodnjo ko-ristnih in užitnih bakterij pa bodo predstavila društva na stojnicah v avli Planeta Tuš.
Pomladansko barvito in razgibano dogajanje v Planetu
Tuš!
Organizatorji filmskih predstav si pridržujejo pravico do spremembe programa.
aša Danilov Kobil-šek iz Mengša je naavdiciji ob kitarskispremljavi partnerjaMiha Plantariča iz
Ljubljane zapela skladbo Sac-rifice, ki jo originalno izvajapevka Anouk. Zaljubljeniparček napoveduje, da se bo vnedeljski polfinalni oddajipredstavil v popolnoma novipodobi. "Občinstvu se želivapredstaviti v drugačnem žan-ru z ljubezensko tematiko vospredju, hkrati bo pa sklad-ba tako pevsko kot kitarskoprecej zahtevnejša od prejš-nje," nam je zaupala Saša.
Kot pravi, poje že od male-ga. Vrsto let je pela v pev-skem zboru, solo petja se ak-tivno uči že šesto leto. Z Mi-hom sta začela skupaj nasto-pati pred letom dni. "Imavazelo podoben okus za glasbo.
Najin repertoar je namenjenvsem, ki želijo pričarati ro-mantično vzdušje in imajoradi lepo glasbo za dušo,"pove Saša. Na šov sta se prija-vila, da bi se predstavila širniSloveniji: "Pri nas je s tovrst-no glasbo malo težje prodretido ljudi, zato so takšne odda-je zelo dobrodošle."
Z glasbo se bosta v prihod-nje še aktivneje ukvarjala.
"Pripravljava avtorske sklad-be, ki so zanimiva fuzija ba-ladnega melosa, nežnih elek-tronskih ritmov in izpoved-nih besedil. Želiva si izdatiprvi album," je še dejala.
V nedeljski polfinalni od-daji bo nastopil še en gorenj-ski talent - čarodej Brane Ba-loh, ki smo ga predstavili vzadnjih Jeseniških novicahpred tednom dni.
GLASBA ZA DUŠOV nedeljski polfinalni oddaji Slovenija ima talent bo nastopila tudi Saša Danilov Kobilšek iz Mengša.
Ana Hartman
SSaša Danilov Kobilšek in Miha Plantarič pripravljata skladbeza svoj prvi samostojen album. / Foto: arhiv Pro plus
Praznik glasbe in veselja
Le še teden dni nas loči odtridnevnega Praznika glas-be in veselja v Preddvoru.Na letošnjem odru se bopredstavilo okrog petstonastopajočih, vstopnine nebo, poskrbljeno bo za hra-no in pijačo. Petkov večerbo namenjen druženju inveselju s priljubljenimi na-rodno-zabavnimi zasedba-mi veseliSVATJE, Navihan-ke in Mitja kvintetom, v so-boto popoldne bo Belo-kranjski dan v Preddvoru inMednarodno srečanje fol-klornih skupin zaokrožilkoncert zasedbe MamboKings, v nedeljo pa bo pri-sotne razveseljevala Suhašpaga, popoldne pa bodoizpeljali predizbor za 41.Ptujski festival. Udeležilose ga bo kar 17 narodnoza-bavnih ansamblov. A. B.
Popravek
V članku Nori na akrobatskiples (GG št. 38, stran 26) jebil napačen podatek v re-zultatih. Pravilno je: v razre-du A sta zmagala FranciPevc in Tina Rabič. S. S.
odelovanje med Škof-jo Loko in Carlo-wom, mestom z ne-kaj več kot 20 tisoč
prebivalci, nekaj čez 80 ki-lometrov jugozahodno odDublina, poteka že od leta2003. Pobuda za sodelova-nje je rezultat udeležbe slo-venske ekipe, med njimitudi škofjeloške, na Sveto-vnih igrah specialne olimpi-ade na Irskem. Že nasled-nje leto so tudi Irci tekmo-vali na specialni olimpiadina Starem vrhu. Želja posodelovanju je obrodila tes-ne vezi med obema mesto-ma, vrstila so se srečanja nagospodarski ravni, fotografiFoto kluba Anton Ažbe sorazstavljali v Carlowu, nji-hovi irski kolegi v ŠkofjiLoki, sredi letošnjega marcaje v Škofji Loki nastopilMladinski orkester iz Carlo-wa pod vodstvom MajelleSwan, minuli konec tednapa so obisk in koncertni na-
stop vrnili tudi mladi glas-beniki Godalnega orkestraArseia iz Škofje Loke podvodstvom Armina Seška.
Oba orkestra sta v sobotonastopila v novozgrajenemkulturnem hramu mestaCarlow, imenovanem Visu-al, v okviru katerega je centerza sodobno umetnost in gle-dališče George BernardShaw. V prvem delu koncer-ta je Carlow Youth Orches-tra predstavil raznolik pro-gram skladb od klasičnihmojstrovin, kot je HolstovaPlaneti do glasbe iz muzika-lov, kot so Karibi s piratov,Levji kralj, Nesrečniki, Misi-ja nemogoče ... Prav sled-njim mladi irski glasbenikizadnje čase posvečajo naj-več pozornosti. Godalni or-kester Arseia je v nadaljeva-nju navdušil s skladbami Je-senj Petra Šavlija, kjer sta sekot solistki predstavili mladiSeškovi hčeri Ana in Kaja,Romunskimi plesi, Bele Bar-toka in Sarasatejevo skladboNavarra, v kateri sta briljira-li solistki Živa Ciglenečki in
Ana Dolžan. Za zaključek somladi godalci, približno polovi-ca jih prihaja iz Škofje Loke,polovica pa iz Ljubljane,navdušili z vsemi štirimistavki Male nočne glasbeslovitega W. A. Mozarta.Naši glasbeniki so doživeliizjemen aplavz skorajdapolne dvorane in po koncer-tu tudi številne čestitke takoljubiteljev kot poznavalcevgodalne glasbe. Oba orkes-tra sta v nadaljevanju zaig-rala skupaj v skladbah, v ka-terih smo prepoznali glas-bo, ki jo slišimo ob irskihplesih in slovenske plese iznaše glasbene zakladnice.Škofjeloški orkester je v ne-deljo zaigral tudi med svetomašo in po njej v carlovškikatedrali.
Če so Irce navdušili našiglasbeniki, so nas Irci vsakdan znova navduševali ssvojo izjemno gostoljub-nostjo in prijaznostjo ter že-ljo po tkanju novih vezimed ljudmi obeh mest.Tako ni manjkalo pogovo-rov in dogovorov med pred-
stavniki občine, škofjeloškodelegacijo je vodil županIgor Draksler, v njej pa stabila še mag. Andreja Megu-šar, ki med drugim skrbi zamednarodno sodelovanje,ter občinski svetnik BorutBajželj. Glasbene vezi sta zIrci tkala ravnatelj Glasbenešole Škofja Loka Peter Ko-pač in njegova pomočnicaKarin Garb. Irci, sedanji žu-pan Des Hurley, v kratkemnovi župan Walter Lacey,šef občinske uprav Joe Wa-ters, predvsem pa neutrud-ni Dermot Mulligan so nampredstavili tudi nekatere za-nimivosti Carlowa in okoli-ce, ob novem kulturnemcentru tudi tako imenovanesensorične vrtove tamkajš-njega Delta centra, izvedelipa smo tudi, kakšni so nji-hovi bodoči načrti na gospo-darskem in kulturnem po-dročju ter predvsem, kjetudi v prihodnje vidijo sode-lovanje med obema občina-ma, ki bosta v prihodnjetudi uradno stopili na potpobratenja.
PETEK_21. 05. 2010 03
KULTURA
Igor Kavčič
S
Kranj
Gorenjski plesni ”Namig 2010”
V nedeljo, 23. maja, bo v dvorani Prešernovega gledališ-ča potekala regijska revija plesnih skupin Namig 2010. Vorganizaciji kranjske izpostave JSKD se bodo ob 11. urinajprej predstavile otroške skupine iz plesnih šol: ŠKDRitem Škofja Loka, KD Qulenium Kranj, Kulturno ustvar-jalni zavod Tretje uho Šenčur, Plesni klub Tinča Kranj inPlesno društvo Netopir Kranj. Nastopi mladinskih sku-pin bodo na sporedu popoldne in sicer od 18. ure naprej.Predstavile se bodo različne skupine in posameznikiprav tako iz zgoraj omenjenih plesnih šol, nastopila pabo tudi skupina IN iz Mladinskega gledališča Tržič. Revi-jo bo strokovno spremljala Sinja Ožbolt, vstopnina je 4 evre. I. K.
Kamnik
Koncert zbora Mavrica z gosti
Danes, v petek, 21. maja, ob 20. uri bo v prostorihOsnovne šole Šmartno v Tuhinju letni koncert Mešane-ga pevskega zbora Mavrica Srednja vas pod vodstvomJaneza Klobčarja. Kot gost bo nastopil Otroški pevskizbor OŠ Šmartno pod vodstvom Petra Pogačarja. I. K.
Škofja Loka
Avstralec v galeriji Fara
Danes ob 19. uri bodo odprli v galeriji Fara zanimivolikovno razstavo. Svoje kipe iz lesa bo predstavil DavidFenn Oldmeadow, ki je doma na Tasmaniji, živel je na Škotskem in v Kanadi, lani pa se je preselil vSlovenijo. S. S.
Žiri
Razstava posebne sorte
V Žireh je ta teden, a le do nedelje zvečer, prav zanimivarazstava. Postavljena je v galeriji, ki je odprta 24 ur na danin sedem dni v tednu, ogled vzame zelo malo časa, vstop-nine ni. Zbiralec Franc Temelj je v izložbi trgovine Alpina naLoški cesti 15 (zraven Partizana) postavil na ogled svojozbirko Žirijana, ki vsebuje 67 čevljev iz porcelana. Prve jepridobil že njegov oče, sin je po njegovi smrti vso reč zasta-vil bolj zares in zbral več sto primerkov iz raznih materialov(voska, železa, 'mesinga', lesa, plute, največ iz plastike), vzadnjih letih se je osredotočil na tiste, ki so mu najboljžlahtni - porcelanske oziroma keramične. Zbira v spomin naočeta in mater, ki sta bila oba čevljarja, zaposlena v Alpini.Začel je s pipami, a kmalu ugotovil, da so predrage in izbralčevelj(čk)e. Razstava je bila brez ceremonij odprta na pred-večer mednarodnega dneva muzejev (18. maj), ob 300-let-nici porcelana v Evropi, predvsem pa v počastitev 40. oblet-nice Muzejskega društva Žiri, ki je bilo ustanovljeno 20.maja 1970. Pokrovitelj je Alpina, tovarna obutve. M. N.
NAVDUŠILI IRCE, ONI PA NAS Minuli konec tedna je v irskem mestu Carlow nastopal škofjeloški Godalni orkester Arseia pod vodstvom Armina Seška, v delegaciji pa so ob županu Igorju Drakslerju sodelovali tudi nekateri drugipredstavniki občine Škofja Loka ter Glasbene šole Škofja Loka.
petek, 11. junij 2010 ob 19. 30 na Mestnem trgu
Stud
io Gr
ad
Generalni pokrovitelj: Občina Škofja Loka
Medijski pokrovitelj:
Organizator:
Škofja Loka
Soorganizatorja:GERŽINA VIDEOTON, prireditveMEDIA BUTIK
Primorski fantje
Saša Pivk Avsec in Jure Sešek
V primeru slabega vremena bo prireditev ob isti uri v Športni dvorani Poden
10.
JUBILEJNI 10. FESTIVAL
ŠKOFJA LOKA
Kvintet Dori KrajcarjiVrtAno ur'co al' pej dvejAns. Jerneja KolarjaModri valKaravankeFantje izpod RogleTrio ŠubicPolka puncePogum
Izvirna ideja Franca Temelja iz Žirov: razstaviti čevlje izporcelana v izložbi trgovine s pravimi čevlji
Godalni orkester Arseia je dvignil na noge dvorano gledališča George Bernard Shaw, ki je v sklopu novo zgrajenega kulturnega centra Visual v Carlowu. / Foto: Igor Kavčič
Rad
io S
ora
d.o.
o.,
Kap
ucin
ski t
rg 4
, 4
22
0 Š
kofja
Lok
a
04 PETEK_21. 05. 2010
TV, SANJE, VROČA ŽEMLJICA
PETEK, 21. 5.
09.25 Spremenilo mi je življenje 10.10 Urgen-ca 11.00 Katastrofe stoletja 11.50 Rojstvo12.15 Neozdravljivi 13.05 Pravica za vse 13.55Družinsko drevo 14.45 Življenjska črta 15.35Reševalci 16.25 Spremenilo mi je življenje17.10 Urgenca 18.00 Katastrofe stoletja 19.00Družinsko drevo 19.50 Življenjska črta 20.40Oddelek za pogrešane 21.05 Nerešeni primeri21.55 Zločini v Avstraliji 22.50 Ženske zarešetkami 23.35 Talenti 00.00 Oddelek zapogrešane
06.00 Maščevanje ljubezni, 106. del 06.55Zaljubljena, 71. del 07.50 Judeževa žena, 115.del 08.45 V iskanju očeta, 104. del 09.40 Uso-da, 143. del 10.30 Lepotička, 12. del 11.25 Kri-va te ljubezni, 127. del 12.20 Pepelka, 15. del13.10 Judeževa žena, 115. del 14.05 V iskanjuočeta, 104. del 15.00 Skrivnosti ljubezni, 58.del 15.55 Lepotička, 12.-13. del 17.40 Mašče-vanje ljubezni, 106. del 18.35 Skrivnostiljubezni, 59. del 19.30 Usoda, 143. del 20.20Lepotička, 13. del 21.10 Skrivnosti ljubezni, 59.del 22.05 Pepelka, 15. del 23.00 Silnaljubezen, 22. del 23.55 Judeževa žena, 115. del00.50 Kriva te ljubezni, 127. del 01.40Zaljubljena, 71. del 02.35 V iskanju očeta, 104.del 03.30 Pepelka, 15. del 04.20 Maščevanjeljubezni, 106. del
SOBOTA, 22. 5.
09.45 Živalski čudeži 10.35 Anatomija katas-trofe 11.25 Oddelek za pogrešane 12.15 Hitroukrepanje 13.05 Zdravnice 13.55 Medicinskidetektivi 14.45 Živalski čudeži 15.35 Anatomi-ja katastrofe 16.25 Oddelek za pogrešane17.15 Mejna policija 18.05 Okoljska straža18.55 Medicinski detektivi 21.05 Zločini v Avstraliji 21.55 Nerešeni primeri 22.40 Mejnapolicija 23.25 Pogovori s serijskim morilcem00.15 Medicinski detektivi 01.05 Zločini v Avstraliji
06.00 Maria Rosa išče ženo, 110. del 06.55Judeževa žena, 111.-115. del 11.20 Kuhamo sslavnimi, 4. del 12.20 Skrivnosti ljubezni, 55.-59. del 16.50 Kuhamo s slavnimi, 5. del17.40 Maria Rosa išče ženo, 110. del 18.35Punčka iz cunj, 21.-22. del 20.30 Tako je življenje, 41. del 21.25 Sam in Janet, film23.00 Brata detektiva, 5. del 23.55 Punčka iz cunj, 21. del 00.50 Punčka iz cunj, 22. del01.40 V iskanju očeta, 100.-104. del
NEDELJA, 23. 5.
07.40 Zločin in kazen 08.05 Zdravnice 08.55Medicinski detektivi 09.20 Medicinski detektivi09.45 Živalski čudeži 10.35 Mestni zdravniki11.25 Oddelek za pogrešane 12.15 Hitroukrepanje 12.40 Hitro ukrepanje 13.05Zdravnice 13.55 Medicinski detektivi 14.20Medicinski detektivi 14.45 Živalski čudeži15.35 Mestni zdravniki 16.25 Oddelek zapogrešane 17.15 Resnični zločini 18.05 Napaka?18.30 Napaka? 18.55 Nerešeni primeri 23.55Medicinski detektivi
06.00 Maria Rosa išče ženo, 111. del 06.55Lepotička, 9.-13. del 11.20 Kuhamo s slavnimi,5. del 12.20 Maščevanje ljubezni, 102.-106.del 16.50 Kuhamo s slavnimi, 6. del 17.40Maria Rosa išče ženo, 111. del 18.35 Punčka iz cunj, 22.-23. del 20.30 Tako je življenje, 41. del 21.25 Sam in Janet, film 23.00 Bratadetektiva, 6. del 23.55 Punčka iz cunj, 22. del00.50 Punčka iz cunj, 23. del 01.40 Usoda,139.-143. del
PONEDELJEK, 24. 5.
09.25 Spremenilo mi je življenje 10.10 Urgen-ca 11.00 Katastrofe stoletja 11.50 Rojstvo12.15 Neozdravljivi 13.05 Mestni zdravniki13.55 Živalski heroji 14.45 Življenjska črta15.35 Reševalci 16.25 Spremenilo mi je življenje 17.10 Urgenca 18.00 Katastrofe stoletja 19.00 Živalski heroji 19.50 Življenjskačrta 20.40 Oddelek za pogrešane 21.05Nerešeni primeri 21.55 Zločini v Avstraliji22.50 Ženske za rešetkami 23.35 Talenti00.00 Oddelek za pogrešane
07.50 Judeževa žena, 116. del 08.45 V iskanjuočeta, 105. del 09.40 Usoda, 144. del 10.30Lepotička, 13. del 11.25 Kriva te ljubezni, 128.del 12.20 Pepelka, 16. del 13.10 Judeževažena, 116. del 14.05 V iskanju očeta, 105. del15.00 Skrivnosti ljubezni, 59. del 15.55 Lepotička, 13.-14. del 17.40 Maščevanjeljubezni, 107. del 18.35 Skrivnosti ljubezni, 60.del 19.30 Usoda, 144. del 20.20 Lepotička, 14. del 21.10 Skrivnosti ljubezni, 60. del 22.05Pepelka, 16. del 23.00 Silna ljubezen, 23. del23.55 Judeževa žena, 116. del 00.50 Kriva teljubezni, 128. del
TOREK, 25. 5.
09.25 Spremenilo mi je življenje 10.10 Urgen-ca 11.00 Katastrofe stoletja 11.50 Rojstvo12.15 Neozdravljivi 13.05 Mestni zdravniki13.55 Prepovedana ljubezen 14.45 Življenjskačrta 15.35 Reševalci 16.25 Spremenilo mi ježivljenje 17.10 Urgenca 18.00 Katastrofe stoletja 19.00 Prepovedana ljubezen 19.50Življenjska črta 20.40 Oddelek za pogrešane21.05 Nerešeni primeri 21.55 Zločini v Avstraliji22.50 Ženske za rešetkami 23.35 Talenti00.00 Oddelek za pogrešane
07.50 Judeževa žena, 117. del 08.45 V iskanjuočeta, 106. del 09.40 Usoda, 145. del 10.30Lepotička, 14. del 11.25 Kriva te ljubezni, 129.del 12.20 Pepelka, 17. del 13.10 Judeževažena, 117. del 14.05 V iskanju očeta, 106. del15.00 Skrivnosti ljubezni, 60. del 15.55 Lepotička, 14.-15. del 17.40 Maščevanjeljubezni, 108. del 18.35 Skrivnosti ljubezni, 61.del 19.30 Usoda, 145. del 20.20 Lepotička, 15.del 21.10 Skrivnosti ljubezni, 61. del 22.05 Pepelka, 17. del 23.00 Silna ljubezen, 24. del23.55 Judeževa žena, 117. del 00.50 Kriva teljubezni, 129. del
SREDA, 26. 5.
10.10 Urgenca 11.00 Katastrofe stoletja 11.50Rojstvo 12.15 Neozdravljivi 13.05 Mestnizdravniki 13.55 Otrok za rešitev najinega sina14.45 Življenjska črta 15.35 Reševalci 16.25Spremenilo mi je življenje 17.10 Urgenca18.00 Katastrofe stoletja 19.00 Otrok za rešitevnajinega sina 19.50 Življenjska črta 20.40 Oddelek za pogrešane 21.05 Nerešeni primeri21.55 Zločini v Avstraliji 22.50 Ženske zarešetkami 23.35 Talenti 00.00 Oddelek zapogrešane
08.45 V iskanju očeta, 107. del 09.40 Usoda,146. del 10.30 Lepotička, 15. del 11.25 Kriva teljubezni, 130. del 12.20 Pepelka, 18. del 13.10Judeževa žena, 118. del 14.05 V iskanju očeta,107. del 15.00 Skrivnosti ljubezni, 61. del15.55 Lepotička, 15.-16. del 17.40 Maščevanjeljubezni, 109. del 18.35 Skrivnosti ljubezni, 62. del 19.30 Usoda, 146. del 20.20 Lepotička,16. del 21.10 Skrivnosti ljubezni, 62. del 22.05Pepelka, 18. del 23.00 Silna ljubezen, 25. del23.55 Judeževa žena, 118. del
ČETRTEK, 27. 5.
09.25 Spremenilo mi je življenje 10.10 Urgen-ca 11.00 Najmlajši pacienti 11.50 Rojstvo12.15 Neozdravljivi 13.05 Pravica za vse 13.55Družinsko drevo 14.45 Življenjska črta 15.35Reševalci 16.25 Spremenilo mi je življenje17.10 Urgenca 18.00 Najmlajši pacienti 19.00Družinsko drevo 19.50 Življenjska črta 20.40Oddelek za pogrešane 21.05 Nerešeni primeri21.55 Zločini v Avstraliji 22.50 Ženske zarešetkami 23.35 Talenti 00.00 Oddelek zapogrešane
07.50 Judeževa žena, 119. del 08.45 V iskanjuočeta, 108. del 09.40 Usoda, 147. del 10.30Lepotička, 16. del 11.25 Kriva te ljubezni, 131.del 12.20 Pepelka, 19. del 13.10 Judeževažena, 119. del 14.05 V iskanju očeta, 108. del 15.00 Skrivnosti ljubezni, 62. del 15.55 Lepotička, 16.-17. del 17.40 Maščevanjeljubezni, 110. del 18.35 Skrivnosti ljubezni, 63.del 19.30 Usoda, 147. del 20.20 Lepotička, 17. del 21.10 Skrivnosti ljubezni, 63. del 22.05Pepelka, 19. del 23.00 Silna ljubezen, 26. del23.55 Judeževa žena, 119. del
● Romantica
● Reality TV
● Romantica
● Reality TV
● Romantica
● Reality TV
● Romantica
● Reality TV
● Romantica
● Reality TV
● Romantica
● Reality TV
● Romantica
● Reality TV
TV SPORED
"Vsakih nekaj dni se mi sanjao dojenčkih. Sanje so različnointenzivne, različno se jihspomnim, vedno pa se v njihpojavlja kaka morbidnost.Tako sem sanjala, da so v na-kupovalnem središču imeliskrivno sobo za rojevanje "načrno", kjer je bilo polno krvi innikomur ni bilo mar, ali jeotrok preživel ali ne. Večkratprisostvujem pri porodu, kjerse vedno rodijo izmaličeniotroci, brez oči, s čudnimiglavami ... in čutim, da semza vse kriva jaz. Na lepemzvem, da sem noseča, nihčenima pojma, kdo je oče, naj-manj pa še jaz, vsi pa so ne-naravno srečni, me podpira-jo, kot da je to samoumevno.Novorojenček je manjši oddrugih, neverjetno ljubek, zvelikimi rjavimi očmi, vsi gaobožujejo. Vendar ko nihčene gleda in ga pestujem, sevečkrat zazre vame, oči se
spremenijo v svetlo modre,njegov izraz pa postane srhlji-vo zloben. Prav kurjo poltsem dobila v sanjah. Tega minihče ne verjame, zaradi tegane skrbim za otroka, kot bibilo treba, ga puščam same-ga itd. Vsi me zaradi tega ob-tožujejo. Enkrat pa le vidi enasestra to spremembo in pokli-če drugo osebje, skupaj nare-dijo vitalne teste na dojenčkuin ugotovijo, da je bil dejan-sko mrtev že več mesecevpred porodom. Iz teh sanjsem se zbudila sredi noči vafektu, kar je zame nemogo-ča redkost." Sonja
Draga Sonja,sanje o nosečnosti in roj-stvu so pogoste, kadar spre-minjamo svoje življenje, pri-dobivamo nova spoznanjaali se zavedamo, da smostaro preživeli in dokončnopuščamo za sabo. Simbola
potrjujeta, da si na pravipoti, čeprav opozarjata, daje proces rasti (lahko) teža-ven in boleč. Težave, ki teovirajo pri napredovanju, paniso sad zunanjih dejavni-kov, ampak se skrivajo vtebi. Novorojenček pred-stavlja tebe samo, tvoj"otroški" ali "duhovni" jaz.Iznakaženi novorojenčki neizražajo nič drugega kot tvo-jo potrebo po psihični aliduhovni hrani. Očitno sizelo dolgo zanemarjalasebe in svoje resnične po-trebe. Iz tega razloga se jenabralo veliko čustvenihblokad, ki izhajajo iz globo-kega nezaupanja pred ne-znanim. Vse, česar ne po-znaš, te plaši, zato se vztraj-no oklepaš znanega, pa če-prav ti nenehno prinaša bo-lečino. Zelo zgovorne sotudi oči tvojega novorojen-čka, ki prav tako usmerjajo
na tvojo notranjost in zrcali-jo velik notranji nemir. Spr-va rjave oči, ki se spremeni-jo v hladno modre, izražajo,da se te včasih poloti ošab-nost, ki te dvigne v "varne"višave, kjer te nič ne gane inte nihče ne more prizadeti.Spet drugič (večinoma) pase utapljaš v lastni graji insamotrpinčenju. Čas je to-rej, da ozavestiš vsa svojačustva, ki predstavljajo zateoviro in te odvračajo od po-zitivnega mišljenja. Delaj nasvoji samozavesti in ne za-mujaj več priložnosti seda-njega trenutka. Ne pozabi,da so razne ovire resnične letakrat, če se zavestno odlo-čiš zanje. Le v tem primerubodo dobile obseg in veli-kost, ki jim jih pripisuješ.Poglej na vse težave kot nastopničko, ki ti bo pomagalak kvišku, tako boš svoji dušiprinesla mir.
ODGOVARJA ANITA DI GRAZIA
POVEJ, KAJ SANJAŠ
aji Triler, kise je v nedelj-ski polfinalnioddaji Slove-nija ima ta-
lent predstavila s skladboDon't cry for me Argenti-na, se je finale za las iz-muznilo, saj je komisija nakoncu med njo in akrobat-sko skupino Dunking De-vils izbrala slednjo. "Ker jebila v tej oddaji zelo močnakonkurenca, si nisem nitipredstavljala, da bom poglasovih med prvimi tremi.Po glasovanju sem bila vprvem trenutku nekolikorazočarana nad žirijo, kimi kljub pohvalam in ko-mentarjem, da je bilaskladba zahtevna, ni name-nila nobenega glasu. Vse-eno sem vesela, da so megledalci tako množičnopodprli in to mi največ po-meni," nam je zaupala 14-letna pevka in violinistka izDolenje vasi.
Družina Triler je po Ma-jinem nastopu dobila šte-vilne odzive. Majin oče Ja-nez, ki poje pri Slovenskemoktetu, je povedal, da somu mnogi po telefonu inosebno izrazili navdušenjein pozitivno mnenje: "Očit-no je oddajo res spremljala
cela Slovenija. V ljudeh jeMajin nastop prebudil čus-tva, ki so nam jih tudi zaupali in nekateri so bilikar ogorčeni, da izid ni bilnjej v prid. Marsikomusem moral razložiti, da jeto pač šov ..." Z Majinimnastopom je bil zelo zado-voljen: "Ob njenem igranjuin petju vedno začutim posebno interpretacijo, nakar sem še posebno pono-sen. To je talent. Ponosensem, da je v šovu prišlamed prvih petnajst in da jeprepričala toliko ljudi."
Tudi Maja je prejela veli-ko odzivov, da se v nedeljokomisija ni prav odločila inda bi si zaslužila finale. Ne-kateri so menili, da je akro-batska skupina šla naprejtudi zato, da ne bodo v fina-lu le glasbeniki, podobnegamnenja pa je tudi Maja: "Vfinalu pač morajo nastopitiraznovrstni talenti." Kljubvsemu ji bo šov ostal v le-pem spominu: "Bila je lepaizkušnja, nekaj novega.Imela sem se lepo, uživalasem in navezala kar nekajnovih stikov, ob tem pa od-krila, da so dobri talentitudi dobri prijatelji." Še na-prej se namerava izpopol-njevati v petju in igranju vi-oline, želi si tudi čim večnastopati in posneti kakšnoskladbo.
V LJUDEH PREBUDILA ČUSTVADružina Triler po Majinem nastopu v šovu Slovenija ima talent prejema številne klice podpore. Mnogi namreč menijo, da bi si pevka in violinistka iz Dolenje vasi zaslužila uvrstitev v finale.
Ana Hartman
M
Maji se je finale za las izmuznil, največ pa ji pomeni, da sojo gledalci tako množično podprli. / Foto: arhiv Pro plus
PETEK_21. 05. 2010 05
HUMOR, POTOPIS
e "hišno" števil-ko 307 poišče-mo, pa bomo vkampu, sem za-pisal v zadnjem
nadaljevanju. Številko smo vkakem "šestnajstem posku-su" in vožnji gor in dol po ši-roki aleji le našli, o kampupa niti duha niti sluha. Naograji je visela le še polom-ljena tabla z napisom v cirili-ci, značilnih ruskih "grabl'c-ah", KEMPING DELFIN. Navhodnih vratih je sedel tip spištolo za pasom, ki je očitnovaroval. Žal ne recepcijekampa. To je bil za nas vse-kakor hladen tuš. Sesedlismo se na pločnik in kakš-nih deset minut nismo vede-li, ali bi se na glas zjokali alisamo potiho, vsak pri sebi,preklinjali čez vse smole ti-stega dneva. Nič. Kot vednoje tudi tokrat zmagala našapsihična vzdržljivost in smozačeli razmišljati, ali naj gre-mo naprej ob obali in poišče-mo kaj primernega za kam-
piranje ali pa se raje vrnemov center mesta in poiščemokakšne sobe oziroma hostel,kajti hoteli so v Odesi mendaprecej dragi. Drugi kamp, kinaj bi bil v naslednjem me-stu (če sploh), pa je bil občut-no predaleč, saj se je ura na-gibala že na deveto zvečer.
Čez kake pol ure, očitnosmo bili videti zelo nesrečni,je pristopila punca, ki je se-dela tam zraven v majhni hi-šici in s tipom očitno varova-la večje parkirišče z rabljeni-mi avtomobili. Vprašala je,ali imamo probleme, pasmo ji razložili, kaj da nasžre. Napoti nas v nek, kot jerekla, ne ravno hotel, da paje to solidno in poceni pre-nočišče imenovano DomPavlovih, ali nekaj takega.Takrat se nam je zdela kotangel ali kot je v slogu JanaPlestenjaka razmišljala Dar-ja, v pol ure "od pekla doraja". Naša nova "destinaci-ja" je bila spet nekoliko dlje,kot je bilo povedano, a vse-eno se zapodimo v neko pešcono v smeri obale, od kodernam nasproti prihajajo tru-
me ljudi, po njihovi opremisodeč, s plaže. Z Aljažemgreva takoj v akcijo vprašatna recepcijo, kako in kaj.Tudi tam je bila gneča zaumret. Najprej sva izvedela,da je precej polno, a sonama kljub temu namenilidve sobi, vsako po 30 evrovna noč. Hkrati so nama šepovedali, kje lahko zamenja-va evre v njihovo valuto
"grivkote", kot smo jih ime-novali mi, sicer pa hrivinjaali grivnja. Naših 100 je na-vrglo njihovih 1060. Vrnilasva se nazaj, plačala sobi zadva dni vnaprej in se veseloprismejala k puncam, ki sonaju že celo večnost čakale vavtomobilih. Odtlej naprejsmo tisti večer imeli le še ve-like oči in usta ... Welcometo "Las Vegas".
a na mladih ressvet stoji, z nji-hovo pomočjopa tudi granitnekocke visoko
letijo, je na sredinih demon-stracijah dokazala naša vrlamladina. Demonstrirali so
zato, ker ne marajo takoimenovanega "malega dela",z zanimivim kreativnimnastopom pred slovenskimparlamentom in izrednoduhovitim prikazom novegašporta "kocka u vokn" pa sovsej Sloveniji pokazali, darazmišljajo tudi širše, kotzgolj za lastno korist. Takoso na demonstracijah pred-
stavili dva nova elementatega novega športa, ki bi selahko z nekaj sreče in medij-ske podpore, ki je te dni res
velika, razširil tudi drugodpo svetu. V zgodovino pa bošlo, da ga je izumila slovens-ka mladina.
Igor Kavčič
Š
Radio Kranj, 97,3 Mhz(www.radio-kranj.si/progrm.php)
V petkovi Temi dneva, ki se začne ob 9.15, bomo gostili župa-na občine Naklo Ivana Štularja. Povabili vas bomo tudi v hri-be. Na daljšo turo se bomo odpravili v soboto po 16. uri, našavodička pa bo Petra Lombar. V nedeljo po 13. uri bo Peter Ša-lamon poslal radijske razglednice iz radovljiške občine. V po-nedeljkovi oddaji Se res poznamo, ob 9.15, bo naš gost loko-strelec Marjan Podržaj. V torek ob isti uri bomo govorili o ak-tualnem dogajanju v občini Preddvor, po 16. uri pa predstaviliprojekt Comenius na OŠ Šenčur. Sredina Tema dneva je rezer-virana za kolesarsko dirko za Veliko nagrado Kranja, ob 16.15se bo začela kontaktna oddaja Varujmo zdravje. Pred vrati jetudi letošnji Županov tek, o katerem bomo govorili v četrtekob 13.30. Ob 20. uri se bo začelo Vasovanje s Podokničarjem.
Radio Ognjišče, 102,3, 104,5 in 105,9 Mhz(www.ognjisce.si/napovednik/napovednik.htm)
V petek ob 18.15 vabimo k poslušanju oddaje Spoznanje več,predsodek manj. V pogovoru z dr. Ocvirkom bomo predstavi-li mednarodni simpozij z naslovom Z dialogom do medseboj-nega spoštovanja. Govorili so o islamu in krščanstvu. Nedeljaob 19.00 prinaša Graditelja slovenskega doma. Slikar GojmirAnton Kros je bil doma iz Gorice. Študiral je na Dunaju in v Za-grebu. Po vojni je predaval na Akademiji za upodabljajočoumetnost v Ljubljani, nekaj časa je bil rektor. Slikal je krajine,realistične portrete in tihožitja. V ponedeljek ob 17. uri bomogovorili o medgeneracijskem sožitju. Z nami bo prof. dr. Jože Ramovš. Oddajo smo naslovili Učenje lepega sožitja insodelovanja - najpomembnejši učni predmet v šoli življenja.Sredin pogovor ob 17. uri bo pred skorajšnjim referendumomsoočil pravnike.
Radio Triglav, 96,00 Mhz (www.radiotriglav.si/spored/)Danes bomo po 7. uri pogledali, kaj se dogaja v lokalni skup-nosti Obla Gorica, malo po 9. uri pa bo na vrsti Davčni nasvet.Oddaja Doktor Petek se bo začela ob 13.10, tokrat pa bomo go-vorili o pomenu zdrave prehrane. Ob 16. uri bo na vrsti Raz-gled s Triglava na občino Bled. Sobotno jutro bo namenjenootroškemu programu. Ob 9.10 boste lahko slišali prispevek, kiso ga učenke Osnovne šole Prežihovega Voranca Jesenice na-redile o čebelah. Govorili bomo tudi o festivalu alpskega cvet-ja v Bohinju. V nedeljo po 8. uri bomo govorili o prostovolj-stvu. Ob 10.10 bo naš sogovornik Franc Hvasti. Ob 13.10 bonaša gostja muzejska svetovalka dr. Verena Vidrih Perko. V po-nedeljek bo ob 8.10 na vrsti oddaja Jejmo malo, jemo zdravo.Po 13. uri se bo začel Športni ponedeljek. V torek boste ob 8.10lahko iskali rešitev uganke v oddaji Gorenjska, tu smo doma.Ob 10.30 boste lahko glasovali za naj gorenjskega športnika.Ob 13.10 bomo govorili o multipli sklerozi. Ob 15.10 bomo pre-gledali ponudbo prostih delovnih mest na Gorenjskem. Ob 16.uri boste lahko slišali pregled dogodkov v občini Bohinj. V sre-do bomo ob 9.10 govorili o naših malih prijateljih. Ob 13.10 bona vrsti oddaja Glas ljudstva, uro kasneje pa se bomo z Zlatokočijo popeljali po valovih lepih starih melodij. Ob 16. uri bomo pregledali dogajanje v občini Jesenice. Ljubiteljice in ljubitelji mode boste na svoj račun prišli ob 18.10, ko se bo začela oddaja Moda in čas. V četrtek bomo ob 7. uriodkrivali Zaklade ljudske modrosti. Po 9. uri bo na sporeduoddaja Triglavski zeleni vrtiček. Ob malo po 13. uri bo programv znamenju kulture. Zvečer nas bo med zimzelene melodijepovabil Drago Arijani.
Radio Potepuh, 91,0 Mhz (TELE-TV in SAT-TV)(www.potepuh.com)
Radio Sora 91,1 Mhz(www.radio-sora.si)
Danes ob devetih vas bomo povabili na čiščenje Zgornjegastolpa na Kranclju, ob enajstih preverili, kaj so za novo sezonopripravili v letnem gledališču Studenec, petkovo popoldanskorazglednico bomo tokrat pisali v Bohinju, kjer bomo obiskalitudi festival alpskega cvetja. S sobotnim kvizom ob devetih sebomo mudili med plazilci, minute po pol eni namenili Grozduv okviru Fundacije Vincenca Drakslerja za odvisnike, s popol-dansko športno oddajo pa vas povabili na mnoge dogodke.Naš tokratni nedeljski gost ob devetih bo Rok Žlindra, ki smoga ujeli tik pred njegovim odhodom v Oslo, v kmetijski oddajiob enajstih pa bomo spregovorili o uresničevanju strategije lo-kalne akcijske skupine za razvoj podeželja Resje. V ponedeljekob devetih bo z nami direktorica kranjskega zavoda za turizemNatalija Polenec, v torek pa vas bomo ob isti uri povabili naTeden obrti in podjetništva, ki se bo začel v soboto s tradicio-nalnim pohodom obrtnikov. Popoldne bo obarvano bolj kul-turno. V sredo ob devetih bomo predstavili Teden podeželjana Loškem, ob enajstih gostili žirovskega župana Bojana Starmana, popoldne pa se pomešali med glasbenike. V četrtekob devetih bomo s pomočjo sogovornikov obiskali Preddvor,ob enajstih spet reševali vaša Vprašanja in pobude, zvečer, vVandranju s harmoniko, pa med drugim predstavili spet nekajnastopajočih na Večeru slovenskih viž v narečju, ki ga 11. junija pripravljamo na škofjeloškem Mestnem trgu.
S spačkom do Kijeva in nazaj (36)
IZGUBILI KAMP, DOBILI ”LAS VEGAS” Našli smo kamp, ki ga ni bilo več in smo bili žalostni, potem pa smo se lahko vseeno veselili.
Od nekdanjega kampa Delfin je ostal le še tale polomljennapis: restavracijo, bar, nočni klub, športni kompleks, plažoje zamenjalo parkirišče prodajalca rabljenih vozil. / Foto: Igor Kavčič
NE MALO DELO, NOV ŠPORTNa sredinih študentsko-dijaških demonstracijah v Ljubljani je cvet slovenske mladosti tudi praktičnoprikazal nov slovenski šport "kocka u vokn".
Mali Brat
D
Za tako imenovani element "visoki" je značilen visok lokleta granitne kocke, ki v ekstremnih višinah lahko dosežetudi do več kot 15 metrov višine. Močan pad z zrakaučinkuje predvsem na obseg luknje na razbitem steklu, karprinese tudi nekaj točk pri končnem seštevku. / Foto: Tito
Tako imenovani element "odzadi" odlikuje predvsemmočno, skorajda premočrtno krivuljo leta granitne kocke. S tem tekmovalec lahko doseže velik učinek pri razbitjukakršnega koli stekla, saj let naravnost razbije še tako debelo steklo. / Foto: Tito
06 PETEK_21. 05. 2010
ZA KRATEK ČAS
HOROSKOPTANJA in MARICA
"Na razpotju"
Že večkrat sem v vaši rubriki bra-la vaše odgovore in sem se zara-di zadovoljnih strank odločila, davas še jaz prosim za odgovor. Za-nima me, ali lahko v ljubezni pri-čakujem kakšno presenečenje,oziroma, če bom še kdaj srečna vljubezni. Poleg tega vas prosim,ali mi lahko pogledate, kako bo zzdravjem, s financami in s šolomojih treh otrok.
Pozabili ste mi dodati vaše inotrokove rojstne podatke,zato odgovor ne bo tako obši-ren. V prihodnosti vas vidim vparu. Srečno in zadovoljno.Spremembe pričakujte v rokudveh let, sam začetek, oziro-ma, da to osebo spoznate invas zadene Amorjeva puščica,pa je lahko že na koncu tegaleta. V ljubezni vas čaka tistasreča, ki si jo želite. Težave, kijih imate pri zdravju, so meddrugim tudi psihičnega izvo-
ra, zato vam svetujem, da sečim manj obremenjujete, sajza dežjem vedno posije son-ce. Kriza, ki jo imate trenutnopri financah, kmalu mine. Priotrocih kakšnih posebnih te-žav ne vidim. Mlajši otrok vasbo pozitivno presenetil. Tudijaz vas lepo pozdravljam.
"Vijolica"
Nekdo mi ogromno pomeni,ampak ima malo manj časazame, zanima me, ali bovakdaj zaživela skupaj, to je mojasrčna želja. Hvala za odgovor inželim vam vse lepo!
Tudi vi veliko pomenite nje-mu. Da se vam želja uresniči,bo treba še malo počakati, sajpoznate pregovor, da je potr-pežljivost božja mast, in ta-krat, ko vam je težko, jo upo-rabite. Pomembno je le, da bonekega dne tako, kot si želite.V času čakanja ne smete biti
nesrečni, saj s tem nareditesebi in njemu hudo. Želimvam vse lepo.
"Levinja 61"
Draga Tanja! Imam čisto kratkavprašanja. Kako mi kaže v služ-bi, družinskem življenju, zdravjuin financah. Lansko leto je bilokatastrofalno in upam, da bo zamene letošnje kaj lepše.
Letošnje leto vam prinaša karnekaj pozitivnih sprememb.Opustili boste staro oblikodela in se podali v čisto noveprojekte in začeli izražati novedele svoje osebnosti, vse tiste,ki do sedaj niso prišle na dan.Iz različnih razlogov, ker vas jebilo strah in niste upali verjetiv svoje sposobnosti. Nasplošno vsa razmerja, ki vasutesnjujejo, boste prekinili inšli svojo pot. Korak za kora-kom, če vam bo kdo sledil,prav, če ne, se pa ne boste več
obremenjevali. Samo pogum-no naprej. Srečno.
"Razočarana"
Pozdravljeni. Zanima me, alibom v življenju še kdaj resničnoljubila, saj se mi je zrušilo že karnekaj resnih zvez? Se bo bivšipartner vrnil ali bo odšel z drugožensko? Hvala in lep pozdrav.Bivši partner se vrne, a spetodide. Kot vidim, ste zaradinjega že dolgo nesrečni invprašajte se, ali je on res tisti,s katerim si želite biti. Edinipravi odgovor je ne. Vem, tež-ko je, ko človek razmišlja s sr-cem in ne s pametjo. Prihod-nje leto spoznate nekoga, kivam bo resnično spremenilživljenje in spet boste ljubili inbili tudi ljubljeni. Lep pozdravin srečno.
TANJA ODGOVARJA
KAJ NAM PRINAŠA TA TEDENPresenetil nas bo obisk in v dobri družbi bomo preživeli tadan. Delovni načrt se bo preložil na kasneje, brez slabe ve-sti, saj nas bo vse počakalo.
22. maja 2010Sobota Milan, Renata, Rita
Vse zaljubljene čaka dan, poln romantike in izpovedi, ki sekujejo v zvezde. Drugi pa naj tudi pričakujejo dan, prepo-jen s čustvi, kar lahko prinese nekaj lepega.
24. maja 2010PonedeljekMarjanca, Suzana, Ivana
Iskali bomo različne izgovore, saj si ne bomo hoteli prizna-ti, da se nam čisto nič ne da. Najbolje, da se skrijemo v nekkotiček, da nas ne najdejo, in počivamo.
25. maja 2010TorekUrban, Magda, Antej
Čaka nas dober dan in vse novice, ki jih dobimo, bodo po-zitivne in bomo imeli veliko razlogov, zakaj smo dobre vo-lje. Nekdo bo izpolnil obljubo.
26. maja 2010SredaFilip, Lambert, Nanika
Okolica nas bo obkrožala s svojimi težavami in ujeli sebomo v past, iz katere nas ne bodo spustili toliko časa, do-kler nas bodo potrebovali.
27. maja 2010ČetrtekBedin, Gustl, Avguštin
Naredili si bomo načrt, kako preživeti vikend, in že samamisel, ki nas bo spremljala čez dan, nas bo naredila srečnein zadovoljne. Pred nami je lep dan.
28. maja 2010PetekGusta, Vilko, Ignac
23. maja 2010NedeljaŽeljko, Zinka, Roman
Elektronski naslov, kamor lahkopošiljate vprašanja:[email protected]
Vsi delovni projekti nam bodo v celoti uspeli in tudi tisti, kiradi zamujajo, bodo ujeli pravi trenutek. Presenetil nas botelefonski klic.
Oven (21. marca - 21. aprila) Cel teden boste poskušali stvari in misli postaviti na svo-je mesto. Na začetku z rezultatom ne boste zadovoljni,saj bo potrebno vložiti malo več časa. Na čustvenem po-dročju se vam kmalu odpira lepa priložnost.
Bik (22. aprila - 20. maja)Ravno ste se nehali obremenjevati, ko se vam spet poja-vi črv dvoma. Je prav ali ne, naj izrečem, ali pa je boljemolčati. Storili boste korak naprej in ne boste obžalova-li. Molk ni vedno zlato, zato kar pogumno naprej. Obkoncu tedna boste presenečeni.
Dvojčka (21. maja - 21. junija)Slaba volja, žalostne in težke misli, vse to in še kaj več bopostalo samo grenak spomin. Znova boste našli stvari, kivas veselijo in dopolnjujejo. Samo odkritje, da je že samoživljenje, samo po sebi, čudovito, vas dvigne proti nebu.Darilo vas preseneti.
Rak (22. junija - 22. julija)Za odločitev, da malo bolj globoko sežete v žep, karsploh ni v vaši navadi, vam ne bo žal. S tem boste najboljosrečili sebe, kar pa je zelo veliko, saj vedno v ospredjedajete druge. Neko sporočilo vam prinaša dobre novice,ki jih boste zelo veseli.
Lev (23. julija - 23. avgusta)Že v naprej vas bo začelo skrbeti, da si boste nakopali fi-nančne težave. Proti koncu tedna boste prišli do zelo do-bre priložnosti, tako da se vam bo trenutno slabo stanjespremenilo v zelo dobro. V ljubezni boste končno nare-dili korak naprej.
Devica (24. avgusta - 23. septembra)V prihodnjih dneh se boste počutili zelo samozavestnoin vsi dvomi, ki ste jih imeli kar nekaj, bodo izpuhteli.Občutek dobre volje vam bo zelo dobro del in postoriliboste veliko stvari, ki so se vam še pred nedavnim zdelenerešljive. Za dežjem vedno posije sonce.
Tehtnica (24. septembra - 23. oktobra) Vsak je svoje sreče kovač. To pomeni, da boste moraličisto sami, brez pomoči okolice, ki včasih naredi tudiškodo, stvari postaviti na svoje mesto. Odločitve, ki sopred vami, vam bodo precej spremenile potek dogodkov.Torek bo vaš dober dan.
Škorpijon (24. oktobra - 22. novembra)Jezili se boste, ker boste malce izgubili nadzor nad doga-janjem v vaši bližnji okolici. Če boste le hoteli, boste hi-tro nadoknaditi zamujeno. Ta teden boste izkoristili zaprijetno druženje s prijatelji, ki vas že prav pogrešajo.
Strelec (23. novembra - 21. decembra)Imeli boste občutek, kot da ste zapravili priložnost, ki sene bo ponovila. Raje boste začeli razmišljati, da bododruge priložnosti še boljše, kot pa da bi postali slabe vo-lje. V delovnem okolju boste zavihali rokave in pokazalivse svoje znanje.
Kozorog (22. decembra - 20. januarja)Svoje skrite želje si boste začeli sami uresničevati in neboste več čakali na druge, ki vas vedno znova razočara-jo. Če boste odklonili neko povabilo, bo zamera preveli-ka, da bi vam jo lahko odmerili. Pot, na katero se odprav-ljate, bo zanimiva.
Vodnar (21. januarja - 19. februarja) Če boste hoteli uresničiti svoje želje na poslovnem fi-nančnem področju, boste morali hitro spremeniti svojotaktiko. Vse preveč delujete v ozadju, namesto da bi sepostavili v ospredje. Pozabite na stara razočaranja in sto-pite v nov dan.
Ribi (20. februarja - 20. marca)Situacija, v kateri se boste znašli v prihodnjih dneh, sevam bo zdela nemogoče rešljiva. Ker boste znali prejetinasvet nekoga, ki ni vpleten v zadevo, se vam vse skupajreši hitro in ob pravem času. Naložba, ki jo imate v načr-tu, je projekt na dolgi rok.
TISOČ UGANKZA ODRASLEFranc Ankerst vam zastav-lja novo uganko. Odgovornam pošljite do torka pri-hodnji teden na SMS podšifro uganka, pripišite reši-tev + ime in priimek naštevilko 031/69-11-11, alipo pošti na Gorenjski glas,Bleiweisova cesta 4, 4000Kranj, s pripisom "Tisočugank za odrasle".Vse in vsak 'ma svojo,večjo manjšo, kakor kdaj,se ne skriješ zanjo,ker ni hiša, žena, zmaj.Izžrebali in nagradili bomodva pravilna odgovora (ene-ga, ki ga bomo prejeli prekoSMS, in drugega, ki gabomo prejeli po pošti). Na-grado boste prejeli po pošti.Pravilna rešitev zadnje ob-javljene uganke se glasi sim-foniki muzicirajo. Med pri-spelimi odgovori nismoprejeli pravilnega, se je pamed vsemi najbolj približalaodgovoru Olga Škarabot.
PETEK_21. 05. 2010 07
NAGRADNA KRIŽANKAŽelimo vam veliko uspeha pri
reševanju nagradne križanke.
Rešitve nam pošljite
najkasneje do srede, 2. junija,
na naslov: Gorenjski glas,
Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj
ali jih oddajte v nabiralnik
na naši poslovni stavbi.
Prva nagrada je zgoščenka
z naslovom Ljuba si,
pomlad zelena, drugi dve
pa knjižica Dobra in zdrava zelenjava.
Sabina Kogovšek Zrnec v družbi Žiga Krajnčana, ki ga je na vaji (pod odrom) tokrat spremljala ponosna mama Romana. / Foto: Zaklop
08 PETEK_21. 05. 2010
rejšnji petek smo do-bili novo slovenskomiss Universe, ven-dar je izbrana San-
dra Marinović nosila lento naj-lepše komaj dva dni. Sledila jeuradna razlaga, zakaj je - lah-ko bi rekli, da čez noč - ostalabrez naziva. Žirija Miss Uni-verse Slovenije 2010 se je na-mreč na predlog revizorja po-novno sestala in preverila štet-je glasov za šest finalistk. Pritem je ugotovila, da so bili gla-sovi žirantov pravilno sešteti,imena treh najlepših pa sobila zapisana v obratnem vrst-nem redu. To je pomenilo, da
je zmagovalka Miss UniverseSlovenije 2010 Marika Savšekiz Litije, Sandra Marinović izTrbovelj je strmoglavila s prve-ga na tretje mesto, Tjaša Res-nik iz Ljubljane pa ostaja prvaspremljevalka.
Predsednik žirije Aljoša Re-bolj se je javno opravičil obe-ma za nepravilnosti in razkrilpodrobnosti glasovanja, orga-nizatorji izbora pa so Sandrivseeno podelili glavno nagra-do - izobraževanje na svetov-no priznani filmski akademijiv New Yorku, tako da bosta šlisedaj na izobraževanje skupajz Mariko.
Ker pa smo zadnje čase pre-cej slišali o slovenskih odr-skih slačifantih, smo se usta-
vili na eni izmed vaj v Špas te-atru, ki bo konec maja (30.maja druga predpremiera, 31.pa premiera v Gallusovi dvo-rani) predstavil glasbeno ko-medijo Do nazga! Izvirnikvečina pozna, če pa ne, je vsajslišala zanj. Špas teatrovo Donazga! je prevajalec (nihčedrug kot) Lado Bizovičarumestil v slovenski prostor, vnekoč mlado cvetoče mesto zželezarsko industrijo. Delav-ski razred je medtem zgrešilraj in se znašel na ulici. S pre-več prostega časa in s prema-lo denarja. Vendar le do tre-nutka, ko se šest tehnološkihviškov z neuklonljivim Jerne-jem Lukowskim na čelu odlo-či, da na zavodu za zaposlova-
nje ne bodo več čakali, ampakse bodo po vzoru slačifantovChippendales vrgli v šovbiznis,natančneje v moški striptiz.Čeprav so vsi skupaj in vsakposebej živo nasprotje izvajal-cev tega poklica. Vaje in pripra-ve so polne zanimivih, tragiko-mičnih dogodivščin in sprvakaže, da bo vse skupaj polomi-ja, vendar svet vseeno ni takočrn. Slovenske 'Full Montyje'režira Matjaž Pograjc, med ig-ralci pa najdemo številna zna-na imena slovenskega odra, za-sledimo celo sina pevke Roma-ne Krajnčan Žiga, ter znanaobraza domače glasbene sceneNuško Drašček ter RebekoDremelj, ki se v vlogah dobroznajdeta.
DRUŽABNA KRONIKA
Arabska miss ZDA
Na tekmovanju za miss ZDA je v nedeljov Las Vegasu zmagala 24-letna Rima Fa-kih, miss Michigana. Bolj kot to, da se jev beli večerni obleki, ki je spominjala naporočno, za hip spotaknila, so se medijirazpisali o njenem arabskem rodu. Rodi-la se je v Libanonu in se kot dojenček z
družino priselila v New York, kjer je hodila v katoliškošolo. Glede vere se ne opredeljuje, pravi, da v njeni dru-žini prakticirajo krščansko in muslimansko vero.
Tretjič mamica
Nemški supermodel Claudia Schiffer je vLondonu rodila zdravo deklico, poleg 7-letnega Casparja in 5-letne Clementine jeto njen tretji otrok z možem, britanskimrežiserjem in producentom MatthewomVaughnom. Imena novorojenke še nistasporočila. Noseča se je gola slikala za
naslovnico nemškega Voguea, pravi tudi, da je zdaj za-radi otrok in moža veliko bolj samozavestna. "Vem, kajdelam in kaj hočem, in imam nadzor nad sabo."
Pomagal potnici
Zdravnik pokojnega Michaela JacksonaConrad Murray je med poletom iz Teksa-sa v Arizono priskočil na pomoč potnici,ki je omedlela. Imela je šibek srčni utrip,zato jo je stabiliziral, po pol ure pa se jespet začela odzivati. Po pristanku so joodpeljali v bolnišnico, Murray, obtožen
uboja iz malomarnosti, pa je izpadel kot junak. Njegovapredstavnica ni bila presenečena: "Dober zdravnik je into dobri zdravniki počnejo - rešujejo življenja."
Umrl Ronnie James Dio
Legenda heavy metala Ronnie JamesDio, ki je zaslovel s skupino Rainbow,nasledil Ozzyja Osbournea v Black Sabb-ath, kasneje pa ustanovil svojo skupinoDio, je v starosti 67 let umrl za rakom naželodcu, je sporočila njegova žena Wen-dy. Bil je "izumitelj" geste hudičevih ro-
gov, brez katerih ne mine noben metal koncert. "Mnogiprijatelji in sorodniki so se lahko poslovili od njega, pre-den je mirno preminil," je povedala in se zahvalila za lju-bezen in podporo.
Apolonia oziroma Apolonija Šterk, nekoč pevka rockskupine Lunapark, kasneje Lunn-a-park, se spet pred-stavlja kot solistka. V prvi polovici maja je na radijskepostaje poslala svoj tretji single Med vrsticami, video-spot pa pričakujemo v poletnih dneh. / Foto: arhiv pevke
MISSICA ZA VIKENDPrav nič prijetno ni, če vas izberejo za najlepšo v slovenskem univerzumu, potem pa vam po dvehdneh vzamejo krono z razlago, da je prišlo do napačnega vrstnega reda. Da je slačifantovstvo donosenposel, so vedeli že 'full montyji', na slovenskem odru pa vas bodo o tem prepričali konec maja.
Najprej se je zmage veselila Sandra Marinović, potem pa svetlolasa Marika Savšek. Tjaša Resnik ostaja prvaspremljevalka. / Foto: Zaklop
Nekdanje nosilke naziva miss Universe Slovenija: Tjaša Kokalj, Nataša Pinoza, Iris Mulej, Anamarija Avbelj, SabinaRemar / Foto: Črt Slavec
Alenka Brun
P
Dekleta moško odločitev prevedejo v svoj jezik. / Foto: Zaklop
VRTIMO GLOBUS
Do nazga gredo špasteatrovi moški. / Foto: Zaklop
Letošnjo Miss Universe je spet povezovala Anja Tomažin,tokrat pa smo po dolgem času na odru prisluhnili KarmenStavec. / Foto: Črt Slavec
