Embed Size (px)
Citation preview
TOREK, 26. oktobra 2010
vseb
ina
85
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
..
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Rupar se pritožuje naprejTržiška SDS se je pritožila občinske-mu svetu zoper sklep občinske volil-ne komisije. Predsednik občinskegaodbora in kandidat za župana PavelRupar se ne strinja, da je zavrgla ugo-vor zaradi domnevnih nepravilnostina volitvah.
5
GORENJSKA VREME
jutri: sončno
97
70
35
26
66
01
8
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Spomin je že zbledelNa kranjskem okrožnem sodišču so vpetek z zaslišanjem prič nadaljevalisojenje nekdanjemu vodstvu kranjskefakultete za organizacijske vede,dekanu Jožetu Florjančiču in tremsodelavcem.
8
KRONIKA
Tudi Slovenija ravnalakot tajkuni"V krizi je bila stavka v javnem sek-torju neprimerna. Podaljšanje de-lovne dobe bi bilo še najmanjše zlo.Nobene škode ne bi bilo, če ob-davčitve nepremičnin ne bi uvedli,"meni ugledni ekonomist dr. JožeMencinger.
10
Priznanja loškim lepoticam in lepotcemSkupina Pisana Loka je tudi letosizbrala dobitnike priznanj za na-jlepše urejene hiše in njihove okolicev Škofji Loki. Opozorili pa so tudi natri črne točke: razpadajoče pokopal-iško obzidje, zanemarjen Dolenčevvrt in navlako v Pevnem.
Danes dopoldne bo šepretežno oblačno, popoldne sebo zjasnilo. V sredo in četrtekbo pretežno jasno, zjutraj boslana.
24
NA KONCU
63 let Prvi predhodnik tednik Gorenjec leta 1900Gorenjski časnik od leta 1947
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
. PODJETNIŠTVO
- 1/8°C
Leto LXIII, št. 85, cena 1,50 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in 0b petkih [email protected] www.gorenjskiglas.si
Danica Zavrl Žlebir
Kranj - V drugem krogu lo-kalnih volitev smo v nedeljoizvolili še 74 županov, mednjimi tudi v devetih gorenj-skih občinah. Na Gorenj-skem sicer nismo bili pričetako zanimivim posebno-stim kot denimo v Piranu,kjer sta občina in Slovenija sPetrom Bossmanom dobiliprvega temnopoltega župa-na, ali v eni od občin na Do-lenjskem, kjer sta kandidatapo nedeljskih izidih zbralapovsem enako število glasov,župana pa v takem primerudoloči žreb. Nekateri na Go-renjskem izvoljeni županipa so vendarle kar zanimivi.V Radovljici je zmagal uspe-šen plavalni trener, ki so muobčani dali prednost predprekaljenim politikom, vKamniku je prejšnjega pod-župana premagal igralec -imitator, od dveh "povratni-kov" (v Kranju in Vodicah)se je enemu uspelo vrniti nažupanski položaj. Ni pauspelo nobeni ženski in Go-renjska je tudi v tem manda-tu ostala brez županje. Že vprejšnjem so gorenjske obči-ne vodili zgolj moški, v pred-prejšnjem pa smo imeli žu-panji v Bohinju in v Domža-lah. Sicer pa tudi na ravni dr-žave nismo dobili več kot de-set županj, čeprav jih na vo-litvah zaradi predpisanihženskih kvot kandidira vsa-kokrat več. Tako za državokot za Gorenjsko pa velja, daso volivce v večji meri pre-pričali nestrankarski kandi-
dati. Gorenjska je po dvehkrogih volitev v 27 občinahdobila zgolj osem novih žu-panov, drugih 19 je vladalože v preteklem in nekateritudi v prejšnjih mandatih,Franc Čebulj v občini Cer-klje je bil na čelu vse manda-te doslej, sedaj pa je dobil šepetega, kar je na Gorenj-skem uspelo le še StanislavuŽagarju v Medvodah.
Na Bledu, v Domžalah inTrzinu so zmago v drugemkrogu od "starih" županovslavili Janez Fajfar na Ble-du, Toni Dragar v Domža-lah in Anton Peršak v Trzi-nu. Povsem nove prve možeso dobili v Kamniku, Radov-ljici, Škofji Loki, Vodicah inŽireh, medtem ko se je vKranju na županski stolčekspet vrnil že znani župan izpredpreteklih dveh manda-tov Mohor Bogataj. Svojonasprotnico Hermino Krt,ki je v predvolilnem časuoznanjala, da je v Kranju časza županjo, je premagal s55,07 odstotka glasov. Ni sepa uspelo vrniti Antonu Ko-kalju, ki je po štiriletnempremoru spet želel postatižupan občine Vodice. S54,84 odstotka volilnih gla-sov ga je porazil Aco FrancŠuštar. Nov obraz v lokalnipolitiki je tudi Ciril Globoč-nik, ki je v Radovljici dobil64,41 odstotka glasov volivkin volivcev. Tudi Kamnikubo vladalo novo, a nikakorne neznano ime. Igralec inimitator Marjan Šarec, znanpo komičnem liku Serpen-tinška v radijskih in televi-
zijskih oddajah, je bil na vo-litvah prepričljivejši od poli-tično bolj izkušenega Bra-neta Goluboviča, saj so muKamničani naklonili 53,45odstotka glasov. Novo imeso izbrali tudi v Škofji Loki,kjer je 57,96 odstotka voliv-cev glasovalo za gospodar-stvenika Miha Ješeta, dose-danji župan Igor Drakslerpa se je po štirih mandatihposlovil. Rezultat je pokazal,da so ljudje dali prednostspremembi, ne pa opravlje-nemu delu, je po volitvahdejal poraženec, zmagoval-cu pa kljub temu zaželelsrečo in odgovorno delo zaobčino. V Žireh pa se "stari"župan Bojan Starman splohni uvrstil v drugi krog (bil ješele četrti od sedmih kandi-datov v prvem), volivci pa soizbirali med Milanom Obla-kom in Janezom Žakljem.Slednji je slavil s 66,82 od-stotka glasov, kar je v dru-gem krogu tudi najboljši re-zultat na Gorenjskem.
Tokrat je bila volilna ude-ležba še nižja kot v prvemkrogu, ko je volilo 51 odstot-kov volivk in volivcev. To-krat jih je 48,72 odstotka.Rekorderji v udeležbi so bilitokrat občani Vodic (60,39odstotka volivcev), po naj-slabši udeležbi pa Kranjčanis 36,22 odstotka volivci. Re-korderji pa smo bili Gorenj-ci še v nečem: v prijavljenihkršitvah volilnega molka.Teh je inšpektorat za notra-nje zadeve tokrat prejel 43,od tega največ, enajst, z Go-renjskega.
Gorenjska ostalabrez županjePoraz Hermine Krt v Kranju in Davorine Pirc na Bledu pomeni, da boGorenjska tudi nadaljnja štiri leta brez županje. Po drugem krogu župan-skih volitev smo župane dobili še v devetih občinah na Gorenjskem.
Zmagovalcu Mihu Ješetu je v Škofji Loki prišel čestitat poraženec Igor Draksler. / Foto: Tina Dokl
Marjan Šarec, zmagovalec v Kamniku, se je veselil skupaj s prijatelji. / Foto: Jasna Paladin
Ciril Globočnik je v nedeljo zvečer skupaj s člani svoje liste, volilnim štabom in prijateljispremljal glasovanje. / Foto: Anka Bulovec
2GORENJSKI GLAS
torek, 26. oktobra 2010LOKALNE VOLITVE [email protected]
Vilma Stanovnik
Volilna udeležba je bila vMestni občini Kranj tudi vdrugem krogu nižja od slo-venskega povprečja, saj je navolitve prišlo le 36,22 odstotkavolilnih upravičencev. Ti so s55,07 odstotka glasov odločili,da se na mesto župana vrneMohor Bogataj, ki je bil v Kra-nju župan že dva mandata,med letoma 1998 in 2006."Ko sem se odločil, da znovakandiram za župana, nisemdajal volilnih obljub, povedalpa sem, da bom delal vestno,pošteno, v skladu s finančni-
mi možnostmi in po principupravičnosti, za enakomerenrazvoj vseh krajevnih skupno-sti. Očitno ljudje temu zaupa-jo," je ob izvolitvi povedal Mo-hor Bogataj, ki ga podpiraStranka za napredek krajev-nih skupnosti. Bogataj je zma-gi na volitvah nazdravil v re-stavraciji Galerije Dali v Kra-nju, kjer so mu med prvimiseveda čestitali njegovi naj-bližji, v roke pa sta si nato se-gla tudi s protikandidatkoHermino Krt, ki je dobila44,93 odstotka glasov volivcev.
"Po konstitutivni seji sebom zagotovo lotil reorgani-
zacije občinske uprave, karocenjujem, da bo trajalo bli-zu pol leta. Takoj bo treba na-ročiti revizijo vseh javnih fi-nanc, revizijo sklenjenih inše nerealiziranih pogodb, patudi konsolidirati Mestni
svet, podlagati podžupane,vodilne v občinski upravi.Tako nas naslednje dni čakaveliko razgovorov, priprav-ljen sem na odprta pogaja-nja," je še dodal Mohor Bo-gataj.
Kranj
Mohor Bogataj se vrača v Kranj
Mateja Rant
Na Bledu je v drugem kro-gu županskih volitev prepri-čljivo zmagal dosedanji žu-pan in kandidat DeSUS Ja-nez Fajfar, ki ga je podpiralatudi stranka SNS. Zbral jekar 65,64 odstotka glasov,medtem ko so njegovi na-sprotnici Davorini Pirc, kan-didatki LDS, volivci namenili34,36 odstotka glasov. "Zma-ge sem vesel, menim, dasem si jo tudi zaslužil," je porazglasitvi rezultatov zadovo-ljen dejal Fajfar in priznal, dase je v veselje ob zmagi pri-mešalo tudi malce grenkegapriokusa zaradi letakov, ki sojih v soboto ponoči trosili poBledu. To je privedlo tudi doprijave zaradi kršitve volilne-ga molka. Vsebina letakov je
bila precej neokusna, saj soga anonimni pisci obtoževalicelo pedofilije. "Nasprotnastran je v zadnjih dneh reagi-rala na za vse Blejce ponižu-joč način. Tako nizka ravenravnanja nasprotnikov je ža-litev za vse Blejce," je pouda-ril Fajfar in dodal, da bodo žedanes nadaljevali delo. "Tačas namreč dokončujemodva pomembna projekta,zato je še bolj pomembno, dase delo ni prekinilo, saj bi ta-koj izgubili dragoceni čas."Prepričan je, da se pri vsehnajpomembnejših projektihlahko nadeja podpore tudi vobčinskem svetu. "Devetde-set odstotkov naših ciljev jetako ali tako skupnih," je šepoudaril in dodal, da je naj-pomembnejše transparent-no delo.
Bled
Prepričljivo slavilJanez Fajfar
Darilo
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
izžrebanemu naročniku časopisa
Knjigo prejme FRANC FON iz Cerkelj.
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Umetnost druženja na Brdu
Gorenjski glas petim naročnikom podarja po dve vstopnici zadrugi koncert iz sklopa ciklusa Aeda. Če si želite na koncert or-kestra Slovenske filharmonije in ste naročnik Gorenjskegaglasa, odgovorite na nagradno vprašanje: Čigava rezidenca jebil v času SFRJ Grad Brdo? Odgovore s svojimi podatki nampošljite do torka, 2. novembra na naslov: Gorenjski glas, Ble-iweisova 4, Kranj ali na: [email protected]. Koncert bo v sobo-to, 13. novembra, ob 20. uri v Kongresnem centru Brdo.
Podokničar in Radio Kranj
Martinovanje s Podokničarjem Radio Kranj pripravlja v pet-ek, 5. novembra, v Biotehniškem centru v Strahinju. Gorenj-ski glas je že podelil deset parov vstopnic za to prireditev,prejeli pa so jih: Lidija in Franc Langerholc, Cene Langerholcin Marija Plestenjak iz Škofje Loke, Pavla Demšar in MarijaLotrič iz Železnikov, Majda Šter in Ljudmila Ramovš iz Kra-nja, Ivan Osterman z Visokega, Janez Meglič iz Križ in MimiŠanca iz Radovljice. Vsem nagrajencem čestitamo! Predlo-gi, komu naj bi Podokničar vasoval, so bili tudi zanimivi: Mi-leni Zupančič, Ivici Arvaj, babici iz Porodnišnice Kranj An-dreji Horžen, Saši Pivk Avsec, Hermini Krt, Janji Koren, Dar-ji Radič, Miši Molk, kmetici leta Jožici Havle ali kateri drugikmetici leta, Simoni Vodopivec Franko, Majdi Rebernik aliHeleni Blagne Zaman. D. K.
Mohor Bogataj se je na volitve odpravil v družbi soproge terobeh sinov s partnerkama. Kot je povedal, se veseli, da bodecembra dobil prvega vnučka. / Foto: Tina Dokl
Župan Janez Fajfar je v nedeljo nazdravljal zmagi.
Marjana Ahačič
Globočnik je v drugem kro-gu dobil 64,41 odstotka gla-sov (37,66 v prvem krogu),njegov tekmec, kandidat LDSPrimož Jeglič pa 35,59 (25,33v prvem). Kandidiral je kot sa-mostojni kandidat, že v pr-vem krogu pa sta ga podprlistranki Zares in DeSUS ter vdrugem krogu tudi NSi. V ob-činskem svetu bo imel moč-no podporo svoje liste, s kate-re so bili v svet izvoljeni štirjepredstavniki. Na županskempoložaju bo nasledil Janka S.Stuška (LDS), ki je občino Ra-
dovljica vodil tri mandate za-pored. "Po najboljših močehse bom trudil, skupaj z vami,da vašega zaupanja ne bomzapravil," je izjavil takoj, ko sobili v nedeljo zvečer preštetivsi glasovi. "Verjamem v ljudiin morda mi je prav to poma-galo na poti, po kateri semstopal prvič. Slišal sem marsi-kaj. Iz ljudi so govorile želje -po spremembah, po boljšemživljenju, želje po sogovorni-kih. Komunikacija je zagoto-vo eno izmed področij, ki sibo zaslužilo veliko moje po-zornosti. In še nekaj je takih,kjer bom najprej iskal infor-
macije. Finančno stanje obči-ne zbuja skrb, a nič ni nemo-goče - če nisi sam." Volilnaudeležba je bila tudi v Radov-ljici v drugem krogu precej
nižja kot v prvem, 37,75-odstotna; v prvem krogu pa jena volišča odšlo 48,28 odstot-ka vseh volilnih upravičen-cev.
Radovljica
Novi župan je Ciril Globočnik
Ciril Globočnik je tudi v nedeljo na volišče prišel skupaj ssoprogo in sinom. / Foto: Anka Bulovec
Danica Zavrl Žlebir
Na Mestnem trgu 11 vŠkofji Loki, kjer so se zbiraliprivrženci županskega kan-didata Miha Ješeta, je bilo vnedeljo zvečer po zaprtju vo-lišč zelo živahno. V zraku jebila volilna zmaga. Na vrataso si zapisovali rezultate zvolišč in računali prednost.Ko so bili prešteti glasovi zvseh volišč, so Ješetovi slavi-li zmago. Od 9897 volivk involivcev, kolikor jih je v ne-deljo oddalo svoj glas zaškofjeloškega župana, jih je
zanj volilo 57,96 odstotka.Igorju Drakslerju, ki je obči-no vodil šestnajst let, so na-menili 42,04 odstotka gla-sov. Miha Ješe, ki se je vese-lil v krogu somišljenikov, jeob zmagi dejal: "Zahvalil bise svetniški ekipi, s katerosmo izjemno dobro delali inuresničili vse načrte, ki smosi jih zadali, in to na lep na-čin, tako da smo spoštovalidruge kandidate. Zahvalagre tudi mojim podporni-kom in predlagateljem. Ni-mam stranke, moja strankaje Loka in danes se je poka-
zalo, kako številna je, o če-mer priča 5700 glasov, koli-kor so mi jih namenili voliv-ci. In hvala lepa vsem, ki soprišli na volišča. Sedaj pa na
delo." Poraženec Igor Draks-ler je prišel čestitat zmago-valcu, za javnost pa povedal,da se umika iz lokalne politi-ke.
Škofja Loka
Odhaja Draksler,prihaja Ješe
Zmagovalcu županskih volitev v Škofji Loki Mihu Ješetu sospekli torto, ob zmagi pa so mu tudi zapeli in zaigrali.
Foto
: Ank
a B
ulov
ec
Foto
: Tin
a D
okl
ODGOVORNA UREDNICA Marija Volčjak
NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICECveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir
UREDNIŠTVONOVINARJI - UREDNIKI:
Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Igor Kavčič, Suzana P. Kovačič,Urša Peternel, Mateja Rant, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Simon Šubic,
Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Štefan Žargi;stalni sodelavci:
Marjana Ahačič, Maja Bertoncelj, Matjaž Gregorič, Ana Hartman, Jože Košnjek,Milena Miklavčič, Miha Naglič, Jasna Paladin, Ana Volčjak
OBLIKOVNA ZASNOVAJernej Stritar, IlovarStritar d.o.o.
TEHNIČNI UREDNIKGrega Flajnik
FOTOGRAFIJA Tina Dokl, Gorazd Kavčič
LEKTORICA Marjeta Vozlič
VODJA OGLASNEGA TRŽENJAMateja Žvižaj
GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas,d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-pošta: [email protected]; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 / Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkihin petkih, v nakladi 19.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska (enkrat letno), TV okno in osemnajst lokalnih prilog / Tisk: STYRIA Print Holding GmbH, St. Veit/Glan (Št. Vid na Glini), Avstrija / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,50 EUR, letna naročnina: 140,40 EUR; Redni plačniki imajo 10 % popusta, polletni 20% popusta, letni 25 % popusta; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.
Jasna Paladin
Eno od največjih presene-čenj volitev je gotovo MarjanŠarec iz Šmarce, ne le zaradisvoje mladosti, pač pa pred-vsem zato, ker se je v volilnobitko za župana podal kot po-poln začetnik in človek, ki gaje javnost poznala predvsemkot odličnega igralca in imi-tatorja. Prav zato ga številnisprva niso jemali resno, a pozanesljivi uvrstitvi v drugikrog je zanesljiva tudi njego-va zmaga, saj je Braneta Go-luboviča, ki je veljal za ne-spornega favorita, premagals 53,45 odstotka. Šarec, ki jena javni televiziji zaposlenkot novinar in urednik, botako zamenjal Antona Tone-ta Smolnikarja, ki je župano-vanje pred 16 leti prav takozačel kot novinar z nacional-
ne televizije, zdaj pa se od-pravlja v zaslužen pokoj."Občutki so precej realni, sajse zavedam, v kaj sem stopilin da naloga ne bo lahka.Sem pa zmage izredno veselpredvsem zato, ker je bil žecelo kampanjo boj neizena-čen, saj sem imel na razpola-go bistveno manj sredstev.Vesel sem, da so ljudje daliprednost človeku, ki ni obre-menjen s politiko, ampak bodelal za ljudi. Videli bodo, danisem komedijant, ampakresen človek, ki zna delatizavzeto in odgovorno. Danesje zmagala volja ljudi nadmočjo kapitala. Pravijo, da jepravica slepa, a danes nibila," je kmalu po objavi re-zultatov povedal Šarec in do-kazal, da je odličen govornik.Volilna udeležba v kamniškiobčini je bila 49,24-odstotna.
Kamnik
Kamničani zaupali Šarcu
3GORENJSKI GLAStorek, 26. oktobra 2010 LOKALNE VOLITVE [email protected]
Boštjan Bogataj
V Občini Žiri je dvoboj di-plomata Janeza Žaklja (kan-didiral s podporo NSi) protiupokojenemu podjetnikuMilanu Oblaku (SDS) dobilprvi s 66 proti 33 odstotkom.Volilna udeležba je bila mednajvišjimi v državi, saj je svojglas oddalo več kot 52 odstot-kov žirovskih volilnih upravi-čencev. Žaklja, ki je zaposlenna Ministrstvu za zunanje
zadeve, so v nedeljo zvečerobiskali kolegi, ki so mu po-magali pri kampanji, Žakeljpa je že takrat zrl v novi dan:"Občino bom v teh dneh ob-iskal, se sestal z občinskoupravo in sedanjim župa-nom, vodenje pa prevzel no-vembra. V sedanji službi mečaka še nekaj dela." Vedel je,da ima možnosti za uspeh,kljub temu pa je presenečenin se Žirovcem zahvaljuje zazaupanje.
Žiri
Zmaga diplomata
Janez Žakelj je skupaj z ženo glasoval že v nedeljo zjutraj,zvečer pa se je veselil zmage in vodenja Občine Žiri. / Foto: Polona Mlakar Baldasin
Jasna Paladin
V občini Vodice sta se vdrugem krogu pomerila AcoFranc Šuštar, kandidat SDS,in Anton Kokalj, ki je nastopilkot neodvisni kandidat. Voliv-ci so svojo nalogo - izbrati na-slednika Braneta Podborška -vzeli zelo resno, saj je bila vo-lilna udeležba najvišja na Go-renjskem (60,39 odst.). Popreštetih glasovih je s 54,84odstotka slavil 42-letni Aco
Franc Šuštar, podjetnik iz Bu-kovice. "Občutki so zelo pri-jetni, zato je nocojšnje slavješe toliko lepše. V volilno kam-panjo nismo vpletali politike,ampak le gospodarjenje inzdruževanje moči, kar se mizdi iskrena gesta, ki na lokalniravni lahko pripelje do na-predka," je bila prva izjava no-vega vodiškega župana, ki jedruženje v krajevnem domu vUtiku popestril tudi z ognje-metom.
Vodice
Slavil z ognjemetom
Novi župan Aco Franc Šuštar je v nedeljo dopoldne vLjubljani pretekel polmaraton, zvečer pa se je takole veselilzmage s številnimi prijatelji.
Marjan Šarec je številne presenetil že s svojo kandidaturo,a z zmago je dokazal, da mu je kljub 33-letom uspelo pridobiti zaupanje kamniških volivcev. Postal je eden najmlajših slovenskih županov. Jasna Paladin
Na čelu trzinske občine na-slednja štiri leta ne bo spre-memb, saj so volivci kljubprecej izenačenemu boju za-nesljivo zmago in že četrtimandat namenili AntonuPeršaku, ki je svojega proti-kandidata Valentina Kolencapremagal z 52,50 odstotka.Volilna udeležba je bila sko-rajda tako visoka kot v prvemkrogu in z 58,90 odstotki
tudi druga najvišja na Go-renjskem. "Zmaga je zanes-ljiva in pomembna. Volivciso imeli v kampanji na enistrani možnost spremljatiprogram, na drugi pa podti-kanja in napadalnost in veselsem, da so znali izbrati prave-ga župana," je takoj po objaviprvih neuradnih rezultatovizjavil Anton Peršak, ki se jezmage skupaj s svojimi prija-telji in podporniki veselil vznanem trzinskem gostišču.
Trzin
Peršak še četrtič
Tone Peršak se je na volišče v trzinsko osnovno šolo skupaj z družino odpravil v nedeljo ob 12. uri, nekaj ur kasneje pa se je veselil že svojega četrtega mandata.
Jasna Paladin
Občino Domžale bo tudinaslednja štiri leta vodil ToniDragar, ki je v nedeljo z 52,88odstotka premagal kandidataSDS Roberta Hrovata in sitako zagotovil že drugi man-dat. "Priznam, da smo priča-kovali večjo razliko in v takšnisituaciji je zmaga še tolikobolj pomembna in sladka.Nasprotniki so v volilni kam-panji poskusili res vse, a zma-
ga je naša in gremo naprej!Danes je dan za adrenalin, žejutri pa nadaljujemo delo," jetakoj po objavi prvih rezulta-tov vidno ganjen in vesel po-vedal Toni Dragar, ki je v do-mačem Ihanu praznoval sku-paj s številnimi prijatelji inčlani liste LDT, ki so mu po-magali v kampanji. Volilnaudeležba je bila v drugem kro-gu nekoliko nižja kot v prvem,saj se je na volišča odpravilo44,55 odstotka volivcev.
Domžale
Sladka zmaga Dragarja
Toni Dragar se je iskreno razveselil svojega drugega županskega mandata, saj zmaga ni bila tako gladka, kot jemarsikdo pričakoval pred volitvami.
4GORENJSKI GLAS
torek, 26. oktobra [email protected]
Marjana Ahačič
Radovljica - Konec pretekle-ga tedna so v Radovljici od-prli prenovljene prostore vprvem nadstropju zdravstve-nega doma. V sklopu 180 ti-soč evrov vredne investicijeso na 306 kvadratnih metrihpovršine obnovili čakalnicizobozdravstvenih ordinacij,prostore ginekološke ambu-lante in čakalnice, stare pros-tore zobne tehnike so preu-redili v dodatno splošno am-bulanto in uredili novo pre-davalnico. "Prostori bodoomogočali lažje delo in pri-jaznejše okolje bolnikom," jebila kljub dejstvu, da zaradiodpovedi enega od dobavite-ljev vseh prostorov še nisoopremili, zadovoljna direkto-rica zdravstvenega doma Ra-dovljica Maja Petrovič Šte-blaj. Jože Veternik, direktorOsnovnega zdravstva Go-renjske, pa je poudaril, dagre pri obnovi radovljiškega
zdravstvenega doma za pri-mer dobre prakse med obči-no, javnim zavodom in kon-cesionarji; naložbo je na-mreč s 118 tisoč evri sofinan-ciralo Ministrstvo za zdravje,preostanek pa so prispevaliObčina Radovljica, Osnovno
zdravstvo Gorenjske in zo-bozdravstveni koncesionarji.
Kot je na slovesnosti pove-dal radovljiški župan JankoS. Stušek, je bilo v obnovozdravstvenega doma v za-dnjih desetih letih vloženihže skoraj milijon in pol evrov
skupnih sredstev. "Današnjeodprtje je le korak na poti dodokončne obnove; v prihod-njih dveh letih načrtujemoše zamenjavo oken in obno-vo fasade z namenom izbolj-šanja energetske učinkovito-sti," je še povedal Stušek.
Odprli prenovljene prostorezdravstvenega domaObnovljene čakalnici zobnih ordinacij, ginekološka ambulanta in nova splošna ambulanta ter predavalnica.
Danica Zavrl Žlebir
Jezersko - V petek so naustanovni seji občinskegasveta Jezersko potrdilimandate sedmim svetni-kom in z 52,68 odstotkaglasov izvoljenemu županuJuriju Markiču. Od 583 vo-livk in volivcev jih je glaso-valo 459, volilna udeležba78,73 odstotkov je bila naj-boljša med gorenjskimi ob-činami. Predsednica volil-ne komisije Elizabeta Šajn
Dolenc je dejala, da je to-likšna udeležba na Jezer-skem vse odkar je samo-stojna občina. Prvo sejo jevodil najstarejši svetnik Ig-nac Murn, izvolili so tudimandatno-volilno komisi-jo, ki jo vodi Peter Sušnik, vnjej pa sta še Anja Muri inJure Rebolj, kar bo tudi zanaprej stalna sestava te po-membne občinske komisi-je. Novi župan Jure Markičje v svojem nastopnem go-voru poudaril, da bo delal
kot nepoklicni župan, a spoklicno upravo. Pri tem ševedno računa na pomočprejšnjega župana MilanaKocjana in tajnice Lidije Na-htigal, ki pa pravita, da sedokončno poslavljata. Nani-zal je nekatere prednostnenaloge svojega mandata, odgradnje kanalizacije, uredit-ve igrišča in tematskih potido oživitve dela jezerskihdruštev in povedal, da je za-govornik strpnega dialoga.Občinski svet razume kot
"tehnično vlado" brez koali-cij ali opozicij. Če smo pri-čakovali zaplet, ki so ga ne-kateri napovedovali prejšnjiteden, češ da izvoljeni žu-pan to ne želi biti in da botakoj odstopil, ga nismo do-čakali. Jure Markič se je navprašanje, ali je bil gledesprejema županskega man-data v dilemi, diplomatskoizognil odgovoru in dejal,da je odgovore dala tokrat-na ustanovna seja občin-skega sveta.
Markič sprejel županski mandat
In memoriam
Prof. Mira Avsec (1935-2010)
"Praznine ne bo za nami." S temi besedami je profeso-rica Mira Avsec sklenila svoje razmišljanje Biti učitelj jeumetnost, ki ga je napisala ob koncu svoje dolge učiteljskepoti. Jaz pa bi rad od tod izhajal in z nekaj spomini na-njo zapolnil praznino, ki je nastala z njeno smrtjo.
Profesorica Mira Avsec je bila najprej moja učiteljica, po-tem pa vse do zdaj najdragocenejša prijateljica. Spoznalasva se ob latinščini, ki naju je dobra tri leta družila vsak te-den. Spomnim se njenega prvega stavka, da je ena največjihodlik latinščine, da je težka; skladno s tem spoznanjem jebilo njeno neprestano, čeprav tiho plemenito poudarjanje, dabiti predan delu pomeni v resnici ljubiti življenje in da je edi-na poštena življenjska drža, da človek samemu sebi postav-lja le najvišje zahteve. Profesorica je bila modra učiteljica.
Najino prijateljstvo se je začelo razvijati vzporedno z naj-inim pedagoškim odnosom. Po pouku sva pogosto dolgo raz-pravljala: največ o lepoti umetnosti in dragocenosti znano-sti, poleg tega pa tudi o vsem drugem, kar je bilo aktualno inzanimivo: teme so šle od zgodovine do politike, od stanjadružbe do drobnih anekdot, preteklih in sedanjih: pripovedo-vala mi je, kako se je kot dekle trdno odločila, da bo sprejetana klasično gimnazijo, kako je sošolce inštruirala vse pred-mete in kako si je z zaslužkom kupila številne knjige. Njenpogled nazaj je razkrival njeno človeško toplino, poštenost vpresojanju strogih profesorjev z mariborske klasične gimna-zije in tudi dijaškega duha svojih vrstnikov. To je bil spominna drugačne čase, v katerih je odnos med učenci in učiteljidoločala nujna distanca, a so bile zato tudi dijaške domisli-ce bolj prefinjene in hudomušne. Kadar je govorila o svojiživljenjski poti, se je njen značaj kazal posredno, v spoštlji-vih oznakah ljudi, ki so jo na tej poti spremljali; nikoli jimni pozabila izreči zasluženega priznanja, nikoli ni skrivalabogastva, ki ga je v njih prepoznala, pa naj je šlo za sodelav-ce ali za prizadevnost in čisto srčno dobroto njenih najbliž-jih. S svojim odnosom do drugih je pritrjevala Pliniju: "Spo-min na nas bo trajal, če smo si to zaslužili z življenjem."
Ko so se prekrižale najine poti, je bila že sredi svojih šest-desetih. Bremena, ki ji jih je nalagala starost, je potrpežlji-vo prenašala; v posebno veselje ji je bila otroška bistroum-nost vnukov. Bolj kot lastne zdravstvene težave jo je žalo-stila bolezen moža, prof. Franceta Avsca; njegova smrt pajo je tako rekoč strla. Širina njenega duha zato ni bila ničmanjša, le z drugačnimi, temnejšimi toni se je obarvala:spremljevalka njene žalosti je bila vedno hvaležnost dovseh, ki so ji stali ob strani.
Tisti, ki smo profesorico Miro Avsec poznali, jo bomovedno ohranili v sebi. To sicer praznine, ki jo za sabo puš-ča njena smrt, ne bo moglo nikoli do kraja zapolniti. Pavendar te praznine ne bo, dokler bo živo doživljanje, zakatero sem hvaležen usodi: doživljanje prijateljice, ki jebila človek z najbolj žlahtnim značajem. Ena od pesmi vslovenski poeziji se začne in konča: "Ti ne boš nikoli umr-la." S Tacitom pa želim svoji učiteljici in prijateljici reči:"Če je kraj za duše pravičnih in če velike duše ne umrejoskupaj s telesom, kot trdijo modrijani, počivaj v miru."
Miha Zor
Naklo
Mravlja želi pomoč vseh
Novi občinski svet v Naklem se je sestal 22. oktobra naprvi redni seji. Prvi del seje je vodil nekdanji župan JanezŠtular, ki je z devetinšestdesetimi leti najstarejši občinskisvetnik. Povabil je namestnico predsednice občinske volilne komisije Tatjano Hudobivnik, da je prebrala poro-čilo o volilnem izidu za člane občinskega sveta in županaObčine Naklo. Jernej Markič je v imenu mandatne komisi-je predlagal, da potrdijo mandate izvoljenih svetnikov inžupana. Predlog so soglasno potrdili. Na predlog volilnekomisije so se tudi strinjali, da Marku Mravlji prenehamandat svetnika, ker je bil izvoljen za župana. Njegovomesto je prevzela naslednja z liste SDS Ana Žontar. Drugidel seje je sklenil novi župan Marko Mravlja. Ob zahvali za zaupanje je izrazil ponos in nekaj strahu ob prevzemuvodenja občine. Poudaril je, da želi voditi povezovalno politiko. V potrditev tega je povabil vse, naj se mu pridru-žijo in pomagajo. Dodal je še, da bo sprejemal vse ideje,zavračal pa bo osebne interese kateregakoli člana občin-skega sveta. S. S.
Nove prostore so skupaj odprli direktor OZG Jože Veternik, direktorica zdravstvenegadoma Radovljica Maja Petrovič Šteblaj in župan Janko S. Stušek. / Foto: Anka Bulovec
KRATKE NOVICE Kranj
Desa Muck: Končnosrečna
Desa Muck, pisateljica, film-ska in gledališka igralka, humoristka in televizijskazvezda, se po uspešnem ob-dobju sodelovanja s sloven-skimi repertoarnimi gleda-lišči, med njimi tudi Prešer-novim gledališčem v Kranju,spet podaja na odrske des-ke z lastno monokomedijoKončno srečna. Desa Muck ssvojo monokomedijo, ki jo jerežiral Jaka Andrej Vojevec, vPrešernovem gledališču vKranju gostuje v soboto, 30.oktobra ob 19.30, že nasled-nji teden, 6. novembra, ob20. uri pa bo predstava naogled tudi v Kulturnemdomu na Kokrici. I. K. AM
C S
TUD
IO D
.O.O
., D
UN
AJS
KA
CE
STA
15
8,
LJU
BLJ
ANA
5GORENJSKI GLAStorek, 26. oktobra 2010
HIŠA KULTURE
VASI V OBJEMU ŽITNIH POLJ:PRIMSKOVO, KLANEC IN GORENJE
Sprehod skozi čas od pradavnine do danes
Zbornik obsega 432 strani v trdi vezavi z več kot 500 barvnimiin črno-belimi reprodukcijami, fotografijami in ilustracijami, več kot 50 grafičnimi ponazoritvami v obliki zemljevidov, načrtov, preglednic in grafikonov. Zbornik je izšel v nakladi1.500 izvodov.
Vabljeni na predstavitev ob izidu zbornika Krajevne skupnosti Primskovo, ki bo v torek, 26. oktobra, ob 17. uri vavli Gorenjskega glasa. Vstop prost!
Vilma Stanovnik
Kranj - "Na naši šoli imamošportne oddelke uradno trileta, trenutno pa imamo vgeneracijah prvega, drugegain tretjega letnika tri športnerazrede. Dijaki športniki sotudi v drugih razredih, sajimamo takšnih s statusomšportnika več kot sto sedem-deset. Veliko je zimskihšportnikov, od smučarjevskakalcev do alpskih smu-čarjev, prav tako je precej no-gometašev, košarkarjev, od-bojkarjev, pa tudi drugih. Le-tos imamo poleg 1.c še celšportni 1.a razred, s tem dadrugi ni v celoti prilagojen,saj nimamo normativa zadva oddelka. Kljub temu setudi tem dijakom prilagaja-mo s treningi na šoli, s topli-mi obroki, s prilagojenimurnikom in individualnimdelom," pravi ravnatelj Gim-nazije ESIC Jure Šink in do-daja, da je tako med mladimišportniki kot njihovimi star-ši veliko zanimanje za vpis všportne oddelke. "V športnihoddelkih je normativ nižji, vteh razredih je le 22 dijakov.Zanimanje za vpis je vedno
vsaj dvakrat večje, tako damed okoli petdeset dijaki iz-beremo le najboljše. Sevedaje potrebnega več sodelova-nja s starši, s športnim in pe-dagoškim koordinatorjem,pa tudi s trenerji in predstav-niki športnih zvez," pojas-njuje ravnatelj Šink.
V šoli se dobro počutijotudi športniki, nekaj od njihje svoj šport prikazala tudina prireditvi, ki so jo minuličetrtek pripravili v veliki telo-
vadnici šole. "Nogomet ig-ram od sedmega leta, želimpa si uspeti tako v nogometukot uspešno opraviti maturo.Če bo šlo po načrtih, bomnato še študiral, rad pa bi us-pel tudi v nogometu. Željavsakega uspešnega nogome-taša je kdaj zaigrati v tujiniin tudi jaz si tega želim," jepovedal Pero Kremenovič,član kadetske ekipe nogome-tašev Triglava, ki ima v razre-du še pet soigralcev.
"Sem v drugem letniku,glavni razlog, da sem se od-ločil za to šolo, pa je bilšportni oddelek, ki je nam,športnikom, res prilagojen.Poleg tega imam šolo blizuin jo laže združujem s tre-ningi. Tudi če manjkam,profesorji snov razložijo šeenkrat," dodaja kolesarSave Nace Korošec, ki siprav tako želi nekoč konča-ti fakulteto in uspeti v svo-jem športu.
Šola naklonjena športnikomV kranjski ekonomski gimnaziji je več kot sto sedemdeset dijakov športnikov, ki so pred jesenskimipočitnicami svoje športne uspehe in ambicije predstavili sošolcem.
Športniki, med njimi tudi kolesar Nace Korošec, so se predstavili sošolcem. / Foto: Gorazd Kavčič
Mateja Rant
Preddvor - Mladi iz sedmihsrednjih šol iz Slovenije, Av-strije in Italije so v Preddvorupredstavili projekt Moj pros-tor 2025, v okviru kateregaskušajo odgovoriti na vpraša-nje, kaj bi moralo v prihodnjeponujati podeželje, da bo kotživljenjski prostor zanimivoza mlade. Projekt vodi razis-kovalno podjetje Umwelt bu-ero iz Celovca, izvajajo pa ga vokviru pospeševalnega pro-grama Sparkling Science, kiga sofinancira avstrijsko zvez-no ministrstvo za znanost inraziskovanje. Dijaki dveh slo-venskih šol, in sicer Gimnazi-
je Kranj in Gimnazije Jeseni-ce, so si za prostor raziskova-nja izbrali Preddvor in Plani-no pod Golico. Na predstavit-vi so pojasnili, da je glavni ciljprojekta narediti podeželjezanimivo tudi za mlade in
preprečiti delovne migracije vvečje kraje. Ena od skupnihtočk, ki so jih našli v vseh sed-mih raziskovanih podežel-skih krajih, je bilo tudi izbolj-šanje javnega prevoza. Dijakiso v okviru projekta že posne-
li kratke filme o svojem da-našnjem življenjskem prosto-ru, na podlagi tega pa bodooblikovali vizijo želenega živ-ljenjskega prostora. Skupaj zInštitutom za računalniškesisteme Univerze v Celovcuso razvili tudi računalniškoigro, ki omogoča vpogled vmožne scenarije spremembpodeželskih sistemov.
Podeželje približati mladim
Stojan Saje
Tržič - Predsednik Občin-skega odbora SDS Tržič inkandidat za župana PavelRupar nadaljuje boj za raz-jasnitev domnevnih nepra-vilnosti pri volitvah v občiniTržič. Odbor je odgovoril naizjavo predsednice občinskevolilne komisije Janke Šo-linc, ki je zavrnila Ruparje-ve ugovore. Ravnanje komi-sije in predsednice je ocenilkot ideološko sporno in di-skriminatorno do posamez-nikov. Zmotila ga je ocena,da je bila med prvima kan-didatoma taka razlika, dasporno delovanje na voli-ščih ne bi vplivalo na rezul-tat volitev. "Ne gre za 1.500glasov razlike, pač pa, da jebil drugi krog dosegljiv zazgolj 1,44 odstotka, kar jemanj kot 80 glasov. Pravdrugega kroga pa so se ne-kateri močno bali," trdi Ru-par. Pojasnilo, da ni dosegelniti toliko glasov SDS, imaza žaljivo. Šolinčevo pozivak odstopu z mesta predsed-nice občinske volilne komi-sije, ministra Zalarja pavabi k razmisleku o predlo-gu, da Šolinčevo umaknejoiz pravosodnega sistema.
Odbor SDS je vložil pritož-bo na občinski svet zopersklep volilne komisije, s kate-rim je zavrgla ugovor zaradidomnevnih nepravilnosti. Iz-postavlja vrsto nepravilnosti
pri sestavi volilnih odborov,še posebej pri sestavi volilne-ga odbora za predčasno glaso-vanje. Še več nepravilnostinašteva pri izvedbi volitev. Pooceni SDS naj bi odtujiliokrog petsto glasovnic. Ker jevolilna komisija zavrgla nji-hov ugovor, zahtevajo pregledvseh glasovnic, veljavnostiglasovnic in njihovega štetjater pravilnosti vnosa rezulta-tov glasovanja. SDS predlaga,da ob ugotovitvi napak razve-ljavijo glasovanje v celoti alina posameznem volišču, vo-litve pa ponovijo. "Ustanovnaseja občinskega sveta bo 28.oktobra. Takrat bomo obra-vnavali pritožbo SDS in o njejodločali z glasovanjem. Predsejo bo sestanek s predstavni-ki izvoljenih list. Večinameni, da so bile volitve pošte-ne," je v petek povedal BorutSajovic, tržiški župan.
Rupar se pritožuje naprejTržiška SDS se je pritožila občinskemu svetuzoper sklep občinske volilne komisije. Pavel Rupar se ne strinja, da je zavrgla ugovor zaradidomnevnih nepravilnosti na volitvah.
Žirovnica
Tudi v Žirovnici potrdili mandate
Na konstitutivni seji novega občinskega sveta v Žirovnici sominuli četrtek potrdili mandate štirim svetnicam in desetimsvetnikom ter novemu staremu županu Leopoldu Pogačarju,ki se je zato odrekel položaju občinskega svetnika Neodvis-ne liste za Žirovnico. Tega je namesto njega zasedel NinoRejc. Na seji so imenovali tudi komisijo za mandatna vpra-šanja, volitve in imenovanja, ki jo sestavljajo Vanja ResmanNoč, Lidija Dornig, Zvonko Bulovec, Anton Koselj in DušanKonte. Pogačar napoveduje, da bo ne glede na večino v ob-činskem svetu skušal delovati konstruktivno z večino svetni-kov. Slednji so, ocenjuje župan, odgovorni ljudje, zato je pre-pričan, da bodo našli skupen jezik pri temeljnih točkah raz-voja občine in izpeljali pomembne naloge. Najprej pa bodoskušali pod streho spraviti proračun za prihodnje leto, ki gabodo obravnavali na redni seji novembra in decembra. A. H.
Odbor SDS je vložil pritožbo na občinski svetzoper sklep volilne komisije, s katerim jezavrgla ugovor zaradi domnevnih nepravilnosti.Izpostavlja vrsto nepravilnosti pri sestavivolilnih odborov, še posebej pri sestavi volilnega odbora zapredčasno glasovanje.
Kranjska Gora
Začenjajo se Lavtižarjevi dnevi
S predavanjem znanega slovenskega letalca, alpinista in fotografa Matevža Lenarčiča se v četrtek zvečer ob 20. uri v Ljudskem domu v Kranjski Gori začenjajo letošnji Lavti-žarjevi dnevi. Tradicionalna prireditev, ki jo organizira domače KPD Josip Lavtižar, se bo nadaljevala s petkovimkoncertom Vokalne skupine Domen s Črnuč, ki bo ob 20.uri v cerkvi sv. Tomaža v Ratečah. V soboto bo prav tako ob20. uri v Ljudskem domu v Kranjski Gori gostoval AGD Kontrada Kanal s komedijo Dan oddiha, ki jo je režiral StaneLeban. Letošnje Lavtižarjeve dneve pa v nedeljo zaključujeVečer muzikalov z Vido Mihelčič, Alenom Kofolom, TinoHribar. Trije glasebniki sicer ustvarjajo v različnih zvrsteh,združuje pa jih prav muzikal. Vez med glasbo in besedo bo tkal Bojan Pogačnik. Prireditev se bo začela ob 19. uri vLjudskem domu v Kranjski Gori. M. A.
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
[email protected] GLAS
torek, 26. oktobra 20106
Maja Bertoncelj
Ramsau - Smučarski tekačibodo novo sezono svetovne-ga pokala začeli 20. novem-bra v Gällivareju na Šved-skem, pretekli četrtek pa sose predstavili v Ramsauupod ledenikom Dachstein,kjer so opravili sklepne pri-prave pred odhodom v Skan-dinavijo. Vsi so zatrjevali, daso še bolje pripravljeni kotlani, tudi Petra Majdič, kipravi, da bo to zanjo verjetnozadnja sezona in da ji moti-vacije ne manjka. V Ramsa-uu sta s trenerjem Hudačemveliko delala na tehniki innapredek so opazili tudi dru-gi, celo v taboru PoljakinjeJustyne Kowalczik. Preostaladekleta, Gorenjke VesnaFabjan, Katja Višnar, Barba-ra Jezeršek, Alenka Čebašek,Anja Eržen in Mirjam Cos-settini (dekliško Soklič) patudi letos trenirajo pod vod-stvom Vladimirja Korolkevi-ča. Napredek so potrdili tudičlani reprezentance do 23 let(Domen Potočnik, BoštjanKlavžar, Amel Ščuk in RokTršan), katere trener je Mar-ko Gracer, tudi v vlogi vodjereprezentanc.
Fabjanova: "Izboljšati rezultate iz lanske zime"
Vesna Fabjan je bila v lan-ski sezoni naša druga naj-boljša tekačica. Blestela jepredvsem v sprintu v prostitehniki in dosegla svojo prvozmago v svetovnem pokalu.Kot pravi, bo po novi sezonizadovoljna, če bodo rezulta-ti še boljši kot lani: "Glavnicilj sezone bo svetovno pr-venstvo, na katerem bosprint prav v prosti tehniki.Tudi v skupnem seštevkusprintov bom skušala pritiše višje kot lani. To sta glav-na cilja. Kakšno tekmo bomverjetno tudi izpustila, sebomo pa o tem odločalisproti." O pripravljenostipravi, da je podobna kotpred lansko sezono: "Tudisistem treninga je ostal po-doben lanskemu. Nekaj pri-merjav pripravljenosti ima-mo, realni pokazatelj pabodo tekme. Pred nami soše sklepne priprave v Skan-dinaviji, kjer bo bistveno do-biti prave občutke na sneguin potem sproščeno iti naprve tekme." Fabjanova indruga dekleta, razen Majdi-čeve, letošnje tretje pripravev Ramsauu končujejo da-nes. "V Ramsauu so terenidobri za suhe treninge, ima-jo rolkarsko stezo. Bistvenvzrok, zakaj smo tukaj, pa jetrening na ledeniku. Dopol-dne naredimo trening na
snegu s poudarkom na teh-niki, popoldne pa še v dolinina rolkah kakšen intervalni,hitrejši trening," je nekaj oprednostih treninga na temavstrijskem ledeniku in podnjim, dve uri in pol vožnje izKranja, povedala Fabjanova.Pred sezono je optimistična,tudi na račun povečanja ser-visne ekipe. Nov je GaberLah: "Zelo je pomembno,da prideš na tekmo in daimaš zaupanje v smuči. Ma-terial je že pripravljen in te-stirali ga bomo v Skandina-viji."
Višnarjeva si želi čimvečkrat v finale
Izrazita sprinterka je tudiKatja Višnar, ki je v lanskisezoni skupaj s Fabjanovo v
ekipnem sprintu že stala nastopničkah, kamor si želistopiti še na posamični tek-mi. Blejka trening kombini-ra s fantom Ola VignomHattestadom, odličnim nor-veškim sprinterjem, in slo-vensko reprezentanco. "Toje super kombinacija. Obase udeležujeva reprezen-tančnih priprav, sicer pa tre-nirava tudi po njegovih tre-ningih, v katere verjameva.Ne gre, da bi bili drugačni,so pa vključene nekaterestvari, ki jih prej nisem de-lala, kot na primer poskokipo stopnicah, kakšni dolo-čeni kratki sprinti. Ola mida ogromno motivacije," jepojasnila Katja Višnar. Te-stiranja so ji pokazala naj-boljše rezultate doslej, a sena teste ne zanaša preveč:
"Pravi kazalec bodo tekme.V pripravah sem veliko po-zornost posvečala prostitehniki. Z Vesno sva na rol-kah naredili nekaj sprintovin sem jo kar držala. Velikomi pomeni, da lahko nare-dim hiter trening z njo, sajje med najboljšimi sprinter-kami v prosti tehniki na sve-tu. Sprinti bodo še vednoimeli prednost in želim sičim večkrat v finale. Napre-dek pa bi moral biti tudi narazdalji, ne vem pa, če je do-volj velik za uvrstitev mednajboljših trideset."
Dobro razpoložena je bilatudi Barbara Jezeršek.Kranjčanka je lani najboljšouvrstitev dosegla na olim-pijskih igrah, kjer je bila 17.v dvojnem zasledovanju,medtem ko se ji v sveto-vnem pokalu še ni uspelouvrstiti med dobitnice točk."V sistem treninga semuvedla nekaj novosti in na-predek je viden. Imam ševeliko rezerv," je dejala Bar-bara Jezeršek, o ciljih pa do-dala: "Po dveh letih se želimvrniti na Tour de Ski in od-teči dober rezultat. Želim situdi prvih točk v svetovnempokalu, ki sem jim že bilablizu. Vrhunec sezone pabo svetovno prvenstvo vOslu. Komaj čakam, da gre-mo na Norveško, da malcezamenjamo okolje. Po pri-hodu z Ramsaua bomo ne-kaj dni doma, 2. novembrapa že gremo v Skandinavi-jo." Tam bodo skoraj mesecdni. "Ponavadi imam s se-boj vedno preveč opreme.Doma v omari prav veliko neostane," je kot vedno dobrorazpoložena zaključila Jezer-škova.
Ženska reprezentanca (spredaj Petra Majdič, stojijo od leve: Anja Eržen, Katja Višnar, Barbara Jezeršek, Alenka Čebašek, Vesna Fabjan in Mirjam Cossettini) je končala priprave v Ramsauu in na Dachsteinu.
Mladi šahisti na svetovnem prvenstvu
Od 19. do 30. oktobra na Halkidiki v Grčiji poteka svetovnomladinsko šahovsko prvenstvo v kategorijah od 8 do 18 let vmoški in ženski konkurenci. Tekmuje 1387 mladih šahistov iz87 držav. Največja ekipa je iz Rusije s 110 tekmovalci, sloven-ska ekipa šteje 21 šahistov, osem držav je na svetovno prven-stvo poslalo le po enega predstavnika. Med slovenskimi ša-histi jih kar pet prihaja iz Šahovske sekcije Tomo ZupanKranj: Gregor Globevnik (8), Monika Rozman (10), MihaGlobevnik (10), Barbara Robba (16) in Mitja Rozman (18). Vnedeljo so odigrali dve partiji in tako zaključili 6. kolo (odskupaj 11). Včeraj so imeli prosto. Po šestih kolih se med Slo-venci najbolje drži Teja Vidic na 22. mestu med dekleti do 12let s 4 točkami, med Kranjčani pa Gregor Globevnik do 8 letin Monika Rozman do 10 let s po 3 točkami. F. R.
V Kranju spominska tekma
Minulo nedeljo so se smučarji skakalci na kranjski skakalni-ci pomerili v spomin na umrle trenerje in skakalce. Med čla-ni je zmagal Primož Pikl (SSK Ljubno BTC) pred PrimožemPeterko in Dejanom Judežem. Med mladinci je bil najboljšiPeter Prevc (vsi Triglav Kranj), ki je slavil pred IlirijanomaAndražem Pograjcem in Janom Družino. Med mladinci do18 let je zmagal Jaka Hvala (SSK Ponikva), ki je s 108,5 me-tra v finalni seriji postavil daljavo dneva. Med dekleti se jezmage veselila Urška Bogataj (SSK Costela Ilirija). V. S.
Gorenjski nogometni derbi Domžalčanom
V 14. krogu je bil v Kranju odigran gorenjski nogometni der-bi v katerem sta se pomerili domači ekipi Triglava Gorenjskein Domžal. Domžalčani so bili boljši nasprotniki, saj so sla-vili 1 : 3 (0 : 3). Za Domžale sta zadela dvakrat Mitja Zatko-vič in enkrat Mario Lucas Horvat, rezultat pa je znižal RokDolžan, ki je bil v drugem delu tekme strelec za Triglav.Kranjčani, ki so z 11 točkami zadnji na lestvici bodo zaosta-lo tekmo 13. kroga v Primorjem odigrali jutri, v sredo, v Aj-dovščini, 15. krog pa bo na sporedu konec tedna. Ekipa Tri-glava Gorenjske bo v nedeljo ob 14. uri gostila Nafto, ekipaDomžal pa se bo ob 16. uri pomerila z Rudarjem. Domžal-čane še prej čaka obračun v pokalu Hervis, saj bodo jutri go-stovali pri Olimpiji, ki jih je v prvi četrtfinalni tekmi prema-gala z 0 : 2. Kranjčani bodo povratno tekmo pokala z LukoKoper odigrali 3. novembra. Konec tedna nova tekma v 2.SNL čaka tudi ekipo Garmin Šenčurja, ki je v 12. krogu go-stovala pri Roltek Dobu in iztržila točko za neodločen izid 2: 2. V nedeljo bodo igrali v gosteh pri Šmartnem 1928. V. S.
Prvič v finalu svetovnega prvenstva
Telovadec Sašo Bertoncelj se je na 42. svetovnem prvenstvuv športni gimnastiki, ki se je v nedeljo končalo v Rotterdamuna Nizozemskem, na konju z ročaji prvič uvrstil v finale. Bilje tudi edini slovenski finalist na prvenstvu. Po napaki na za-četku vaje, ko je padel z orodja, se je na koncu moral zado-voljiti z osmim mestom. "Malce sem jezen nase, ker semželel narediti lepo vajo, a se mi ni posrečila. Je pa že uvrsti-tev v finale velik dosežek. Iz tega nastopa bom skušal vzetile pozitivne stvari," je povedal Sašo Bertoncelj, ki je tako do-segel še eno odmevno uvrstitev v že sicer uspešni sezoni.M. B.
Vesna Fabjan v pripravah na sezono ni imela večjih težavin z optimizmom pričakuje prve tekme.
Po Dachteinu v SkandinavijoSlovenski smučarski tekači so zaključili priprave na ledeniku Dachstein. Odlični gorenjski sprinterkista optimistični. "Z Vesno sva naredili nekaj hitrih treningov na rolkah in lahko sem ji sledila," je znapredkom tudi v prosti tehniki zadovoljna Katja Višnar.
NK
Nak
lo,
Sta
ra c
esta
18
, N
aklo
Maja Bertoncelj
Pretekli konec tedna ješportno dogajanje v Sloveni-ji zaznamoval 15. Ljubljanskimaraton. Rekorden je bil poudeležbi, saj je v dveh dnehpo ljubljanskih ulicah teklonekaj manj kot sedemnajst ti-soč tekačev, od tega jih je namaratonu startalo 1023, napolmaratonu pa 5445. V orga-nizacijski ekipi je bilo 1200ljudi. Za tekače so pripravili850 kg testenin, 110 tisoč pla-stenk vode, devet ton in polsadja, 11 tisoč paketov bonbo-nov. To so številke, ki potrju-jejo velikost prireditve, ki se jevsako leto udeleži tudi velikoznanih obrazov.
Letos je za državno prven-stvo štel polmaraton, za na-slov pa sta se v ciljnem sprin-tu pomerila dva, ki treniratapod vodstvom Romana Kej-žarja: Dolenjec Primož Kobe(1:04,55) je za dve sekundiprehitel Toneta Kosmača izHotavelj, ki je bil zadovoljenz osebnim rekordom, podrugi strani pa malce razoča-
ran, saj je bil v vodstvu sko-rajda od starta do ciljne črte.Oba sta izboljšala rekordničas 21-kilometrske preizkuš-nje Ljubljanskega maratona,ki ga je pred dvema letomapostavil prav njun trener.Kejžar je tokrat svoja varo-vanca spremljal s kolesa. Priženskah je bila na 21 km naj-hitrejša Kaja Obidič (1:19,49).Medtem ko so tekači na pol-maratonu še množično pri-hajali v cilj, pa so najboljši žepretekli maratonsko preiz-kušnjo. Želenega rekorda nibilo. Za vsega pet sekund gaje zgrešil Kenijec Evans Ruto(2:10,17). Najboljši Slovenecje bil na skupno 12. mestuNovogoričan Mitja Kosovelj(2:24,33). Med gorenjskimimaratonci je bil prvi v ciljuRadovljičan Mirko Janjatovič(2:44,37), skupno 17., zanjim pa sta se uvrstila CeneŠubic iz Žirov (2:44,48) inŠkofjeločan Boštjan Potoč-nik (2:45,01). "To je moj dru-gi maraton letos in hkratidrugi v življenju. Čas iz Ra-dencev sem izboljšal za pet
minut in tak rezultat sempričakoval. Dobro sem sepripravil," je takoj po priho-du v cilj povedal Mirko Ja-njatovič.
Prva ženska na maratonskirazdalji je bila Etiopijka Tiru-work Mekonnen (2:37,16).Na svojo hčerko pa je že ča-kal tudi Dušan Mravlje, nav-dušen nad njenim časom(2:52,25), ki ga na glas niupal napovedati. NežaMravlje je bila v cilju prvaSlovenka. "To je moj naj-boljši rezultat na 42 km.Imam občutek, da ga bomtežko popravila, a nikoli sene ve. Moj cilj je bil teči podtremi urami, tako da semzelo vesela," je povedala te-kačica na dolge proge izStražišča pri Kranju, ki ji jedo rezultata z narekovanjemtempa pomagal Lojze Pri-možič. Neža je njemu vspremljevalni ekipi pomaga-la na letošnjem Spartatlonu,on pa njej na progi na Ljub-ljanskem maratonu.
Tekaška prireditev v našiprestolnici je še veliko več
kot le beleženje rezultatov.Kot takšno jo vzame večina,tudi blejski Vitezi dobregateka, ki so pozornost priteg-nili v posebni "tekaški opre-mi". "Smo v kuharsko-viteš-ki opremi in med občin-stvom smo delili recept zanašo specialiteto, ki smo jopoimenovali Maratonski lo-nec. To je za popestritev, nivse le v času," je pojasnilMatej Poklukar iz Gorij. Nji-hov recept se glasi: "Potre-bujemo malo vztrajnosti inkondicije, začinimo s ščep-cem trme, aromo dobre vo-lje, dodamo malo energije,moči in sproščene napetosti,vse skupaj zmešamo z 21oziroma 42 km, kolikorzmoremo, malo preden po-stane prevroče, da ne zaku-hamo, ne pregorimo, ele-gantno z nasmehom konča-mo, tako rekoč smo v cilju -zmaga." Kot pravijo, je re-cept zelo preprost, če slučaj-no ne uspe, pa dodajajo:"Poskusite znova!" Če vamni uspel, bo nova priložnostv Ljubljani prihodnje leto.
GIBAJTE SE Z NAMIMiroslav Braco Cvjetičanin
7torek, 26. oktobra 2010GORENJSKI GLAS
V mrzlici božičnih nakupov severjetno hitro znajdete? Tisti, kiše imate plačo. V mrzlici Ljub-ljanskega maratona se verjetnohitro znajdete, če imate le malceradi tek ali kako drugačno šport-no rekreacijo. Evforija vleče nakup. Tekaška mrzlica je enakanakupovalni. Enostavno morašto početi, če vsi to počnejo ali če vsio tem govorijo. Saj poznate ob-čutke, ko gledate, kako pada sneg,hkrati pa v roki držite Gorenjskiglas, v katerem je na kupe oglasovnajboljših, najlepših, najdražjih,najcenejših prodajalnah samihnajlepših, najuporabnejših stva-ri, ki jih vi nujno potrebujete? Po-znate, kajne? Seveda poznate,razen če ste prebrali pokojnegapredsednika Drnovška knjige ...Potem potrebujete le Glas in ničdrugega tako nujno, ampak to ježe bolj filozofska tema, ki si jobom pustil za opis novega župa-na.
Če sem komercialist in gledamna Ljubljanski tek le kot produkt,potem sem fasciniran nad zne-skom, ki ga bodo organizatorjizaslužili v enem dnevu. Skorajdvajset tisoč ljudi je dalo po pet-indvajset evrov zato, da so lahkotekli po ljubljanskem asfaltu. No,tisti, ki so se prijavili šele od prve-ga oktobra do maratona, pa pet-intrideset evrov! Če jih je teklodvajset tisoč, potem je to vsaj polmilijona evrov. Komercialno gle-dano, je to enkratno. Seveda bozdaj nekdo rekel, da sama prire-ditev nekaj stane in so vsako letovečji stroški, vendar ne bodo upa-li reči preveč na glas, da ne bodopotem sponzorji začeli spraševa-ti, kaj so oni plačali oziroma po-darili. Kot pravi Gorenjec se ma-ratona nisem udeležil zgolj zara-di tega, ker je organizator Mest-na občina Ljubljana in je startni-na tako visoka. Proti organiza-torju nimam nič, vendar semmnenja, da občina ne bi smelaničesar zaračunavati, ker naszadosti ožema že z drugimi da-jatvami, kot je na primer najboljbanalna parkirnina. In vendarzaslužek je zaslužek in treba jenarod oropati tudi na nedeljo, into zato, ker se radi športno rekre-irajo. Zanimiv podatek je tudi,od kje ravno petindvajset in pet-intrideset evrov po glavi tekača.Zakaj ne na primer dvaindvajsetin šestindvajset ali pa dvajset intrideset ali pa pet in sedem ...?
Koliko je vreden en evro? Ko sembil nazadnje na Ljubljanskemmaratonu, je bila startnina čistomalo nad tisoč tolarji. No, ne že-lim se ukvarjati z zgodovino,ampak vseeno se ne spomnim,da se je v času evra moja plačapovečala za sedemkrat. Če bi se,bi je zdaj imel približno pet tisočevrov neto. Nikoli nisem imel do-bre plače, drugače bi bil zdajkmalu na vsaj osem tisoč evrihneto. Kdo je zdaj tukaj nor? Tisti,zaradi katerih sem šel na nedelj-ski dan na volitve, ali jaz, ki semna nedeljo sploh vstal s kavčazato, da bi nekomu, ki ga niti nepoznam, pomagal do dobre služ-be. Izredno rad pomagam lju-dem in se mi zdi, da je to mojaosnovna življenjska funkcija,zato mi ni bilo težko, a zato pro-sim tudi druge, naj pomagajomeni. V tem primeru, ki ga sku-šam razjasniti, mi lahko tako po-magate, da rečete približno tako-le: Vi samo pridite teč in s temuživajte, za vse drugo poskrbimomi, ker vas imamo radi, ker se Virekreirate, mi pa smo najboljšamestna občina v državi ... To bise spodobilo za naše glavno me-sto, čeprav bi se zdelo s komerci-alnega vidika malce nekoristno.Premeten župan bi na primerpotem, ko ne bi bilo startnine, hi-tro vse nepravilno parkirane av-tomobile "ulisičil" in glejte, kdajna nedeljski dan bi lahko tolikozaslužil. Ni čudno, da sem takodober komercialist. Vendar je žu-pan še boljši, ker bo "ulisičil" vsenepravilno parkirane avtomobilein še pobral pregrešno visokostartnino. Vendar bo s tem po-škodoval svojo karmo. Karma,osebnostna, pa je edina, na kate-ro se komercialisti požvižgamo.In smo spet na začetku.
Vseeno, lepo je, da ste pretekliLjubljanski maraton, in lepo, daste za petindvajset ali petintride-set evrov tudi nekaj dobili, am-pak kot kaže, so minili časi, ko jebila rekreacija skoraj zastonj, inso prišli časi, ko je rekreacija po-stala pregrešno draga. Mogočesem se razburil, ker sem Gore-njec, ali pa bi samo moral spre-gledati sodelavkin članek natemo previsokih startnin na re-kreativnih prireditvah ...
Jutri bo lepo hladno jesenskovreme in Glasovi kolesarji ima-mo zadnjo sredino vadbo oziro-ma dirko na Šmarjetno goro.
Izpadi
Sedemnajst tisoč tekačev
Pokrovitelji:
Rod
eo t
rade
, Ško
fja L
oka,
d.o
.o.,
Mes
tni t
rg 2
, Ško
fja L
oka
Mirko Janjatovič je bil najhitrejši gorenjski maratonec. Neža Mravlje je bila po dobrih 42 km najhitrejša Slovenka.
Temnopolti tekači so tekli na rekord in si veliko prednostpritekli že po polovici proge, cilj večine pa je bil končati tozahtevno preizkušnjo.
Atraktivno je bilo že pred startom množice tekačev. V množici so bili tudi "kuharski" Vitezi dobrega teka.
Dejan in Mateja Klemenčič iz Tržiških strel sta progo maratona pretekla skupaj. Njuna hčerka Anita pa je bilaodlična druga na 10 km.
GORENJSKI GLAStorek, 26. oktobra 20108 [email protected]
Simon Šubic
Kranj - Domnevno kaznivadejanja zlorabe položaja aliuradnih pravic in ponaredit-ve poslovnih listin naj bi ne-kdanji dekan FOV-a JožeFlorjančič ter soobtoženi Jo-žica Novak, Drago Vuk inGoran Vukovič storili že v le-tih 2002 in 2003, ko naj bina fakulteti po mnenju tožil-stva nezakonito izplačevalivisoke honorarje za dodatnodelo na izrednem študiju.Ker je od tedaj minilo že se-dem, osem let, so nekateri žeizgubili spomin. Med dru-gim tudi Ana Triler, tedanjavodja računovodstva fakulte-te, ki se menda ne spominjaveč niti imen svojih tedanjihsodelavk. "V glavnem semopravljala vsa računovodskadela, sem pa že precej poza-bila, kaj vse sem počela," jetako pojasnila sodnici Marje-ti Dvornik.
Za njo je pričala Petra Gor-janc, leta 2002 pripravnicana nastajajočem centru zamednarodno sodelovanje."Nikoli nisem izpolnila po-tnega naloga za službenopot, ki je nisem opravila," jeodločno odgovorila sodnici,ko jo je spraševala o domnev-no spornih potnih nalogihna njeno ime, h katerim nisobila predložena nobena do-kazila o opravljeni poti.
Sodišče je nameravalo za-slišati tudi Florjančičevo
hčer Barbko Rupar, v obra-vnavanem obdobju stažistkoasistentko na fakulteti, innjenega moža Marka Rupar-ja, častnika Slovenske voj-ske, ki pa sta izkoristila za-konsko možnost in se odre-kla pričanju. Sta pa že v pre-iskavi potrdila, da je fakulte-ta leta 2003 in 2004 obemaplačala bivanje v portoro-škem hotelu Emona, kjer jepotekala mednarodna znan-stvena konferenca v organi-zaciji FOV in mariborskeuniverze. "Tja sem leta 2003šel na povabilo žene, saj svaimela sedemmesečnegaotroka, žena ga je še dojila,zato je potrebovala mojo po-
moč. Čeprav je bila žena te-daj na porodniški, je poma-gala na področju mednarod-nih aktivnosti," je preisko-valnemu sodniku pojasnilMarko Rupar.
Drugi Florjančičev zetIgor Bernik, ki je bil na FOVzaposlen kot mladi razisko-valec, nato asistent in naza-dnje docent, je potrdil svojesodelovanje na mednarodnikonferenci v letih od 2001do 2003, kjer je bil z ženoMojco. "Z ženo sva imelapripravljalna dela že predzačetkom konference, ponjej pa je bilo navadno trebapospraviti ali pa kakega go-sta peljati na Brnik," je raz-
ložil preiskovalnemu sodni-ku, medtem ko se je na glav-ni obravnavi prav tako odre-kel pričanju.
Sodišče je zaslišalo tudiFlorjančičevega naslednikana FOV Roberta Leskovarja,ki je pojasnil, da so za izbruhafere med drugim krive ose-be, ki ne prihajajo s fakultetein niso bile zadovoljne z raz-merami, "človeška zavist,nepoznavanje položaja inosebnostne težave". Sojenjebodo nadaljevali v začetkunovembra, sodni senat pa jev petek odobril tudi predlogobrambe, da nekatere spo-rne potne naloge pregledagrafolog.
Spomin je že zbledelNa kranjskem okrožnem sodišču so v petek z zaslišanjem prič nadaljevali sojenje nekdanjemu vodstvu kranjske Fakultete za organizacijske vede.
Na petkovi glavni obravnavi sta bila od obtoženih prisotna samo Jože Florjančič in Jožica Novak.
Simon Šubic
Ljubljana - Na ljubljanskemokrožnem sodišču so v pet-ek začeli soditi osmerici,domnevno vpletenih v za-devo Čista lopata. Še pre-den je tožilstvo obtoženimIvanu Zidarju, Hildi Tov-šak, Dušanu Črnigoju indrugim, med katerimi statudi Kranjčana Tomaž Ži-bert in Borut Farčnik, uspe-lo predstaviti vsebino ob-tožnice, je obramba doseglaprekinitev glavne obravna-ve. Zagovorniki obtoženihso namreč zahtevali izloči-tev po njihovem mnenjunezakonito pridobljenihdokazov, celotnega senatain tožilke Brede Pogorelec.
Tožilstvo gradbenim baro-nom in drugim soobtože-nim očita storitev kaznivegadejanja sprejemanja in daja-nja daril ter nudenja pomočik omenjenima kaznivimadejanjema pri postopku jav-
nega naročila za gradnjokontrolnega stolpa na Leta-lišču Jožeta Pučnika Ljublja-na. Najpomembnejši dokazitemeljijo na prisluškovanjutelefonu Ivana Zidarja, pravte dokaze pa poskuša obram-ba izločiti iz sodnega spisa.Kot je pojasnil njegov odvet-nik Aleksander Čeferin, jebila odredba o prisluškova-nju izdana nezakonito. Ponjegovi razlagi so bili dokazizoper Zidarja pridobljeni napodlagi izsiljevanja krimina-lista Roberta Slodeja, ki najbi tajnemu policijskemu so-delavcu povedal izmišljenozgodbo o Zidarjevih krimi-nalnih dejanjih, tajni policij-ski sodelavec pa naj bi jo po-sredoval nemškemu kolegu,s katerim je v preteklosti ževečkrat sodeloval. Nemškapolicija naj bi nato takšne"dokaze" posredovala slo-venski, kar je bila podlaga zasodno odredbo. Sojenje soprestavili na 19. novembra.
Čista lopata: sojenje prestavili
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
Trboje
V lastni hiši podtaknil požar
V noči na nedeljo je v kletnih prostorih stanovanjske hiše v Trbojah izbruhnil požar, pri tem pa je eksplodirala tudiplinska jeklenka. Kot so ugotovili policisti, je ogenj pod-taknil 56-letni stanovalec. "Ob našem prihodu je bil požar k sreči le v kletnih prostorih, ogenj pa je že načenjal vrata nastopnišču, skozi katere pa bi se lahko razširil tudi v zgornjeprostore. K sreči se to zaradi hitre gasilske intervencije nizgodilo, pri čemer moram pohvaliti hitro odzivnost prosto-voljnih gasilcev iz Šenčurja," je pojasnil vodja gasilske inter-vencije Andrej Štremfelj iz Gasilsko reševalne službe Kranj.V intervenciji je sicer sodelovalo 26 gasilcev iz Kranja, Šen-čurja, Trboj, Prebačevega-Hrastja in Primskovega. Kranjskegasilce so ob prihodu tudi seznanili z možnostjo, da je sta-novalec še v hiši, zato so s termokamerama večkrat podro-bno pregledali močno zadimljeno hišo, a stanovalca nisonašli. Kot smo izvedeli, je Trbojec še pred prihodom gasil-cev odtaval iz hiše, izsledili pa so ga v Žerjavki. Zaradi opeklin po rokah in glavi so ga reševalci odpeljali na zdrav-ljenje. Policisti bodo 56-letnika kazensko ovadili. S. Š.
Škofja Loka
Nekateri vozijo tudi v rdečo
V petek dopoldne so policisti v Škofji Loki izvedli poostrennadzor spoštovanja cestnoprometnih predpisov. Nadzor soizvedli v mestnem središču, predvsem pa na cestnih relaci-jah, ki jih najpogosteje uporabljajo dijaki in učenci škofjelo-ških šol. Policisti so bili še posebej pozorni na vožnjo v rde-čo luč, uporabo varnostnih pasov, pravilno vožnjo otrok vprometu in pravilno hojo pešcev. V nadzoru so sodelovalipolicisti Policijske postaje Škofja Loka, Policijske postaje zaizravnalne ukrepe in inšpektor Sektorja uniformirane polici-je Policijske uprave Kranj. Ugotovili so osem kršitev, za ka-tere so izdali plačilne naloge. Dva voznika sta tako v križiš-če zapeljala kljub rdeči luči, ena voznica ni uporabljala var-nostnega pasu, poleg tega pa svojega otroka ni vozila votroškem sedežu. En voznik je med vožnjo uporabljal mo-bilni telefon, za nameček pa na vozilu ni očistil zaledenelihstekel, kar je pomenilo bistveno zmanjšano vidljivost. S. Š.
Brezje, Šenčur, Kranj
Zasegli so avtomobile
Policisti so v četrtek sredi dneva v Brezjah ustavili in kontro-lirali 49-letnega voznika osebnega avtomobila, ki je vozilbrez vozniškega dovoljenja. Ugotovili so, da je voznik več-kratni kršitelj cestno prometnih predpisov, zato so mu zase-gli osebni avtomobil Hyundai Trajet. Istega dne zvečer sopolicisti na Pipanovi ulici v Šenčurju ustavili 45-letnega do-mačina, ki je prav tako vozil brez vozniškega dovoljenja in jevečkratni kršitelj, zato so tudi njemu zasegli vozilo. V sobo-to pa je v Kranju 22-letnik vozil neregistrirano vozilo, ki soga večkratnemu kršitelju zasegli. Zoper vse tri bodo podalitudi obdolžilne predloge na pristojno sodišče. S. Š.
Kranj
Danes javna dražba na policiji
Policijska uprava Kranj bo danes izpeljala javno dražbo najdenih predmetov. Potekala bo ob 11. uri na dvorišču po-licijske uprave (vhod s Koroške ceste). Najdene predmete(kolesa, mopede, mobilne telefone, fotoaparate ...) si lahkoogledate že uro pred začetkom dražbe. Najdene predmetebodo prodajali po sistemu videno-kupljeno-odpeljano, s seboj pa prinesite gotovino. S. Š.
Kranj
Treznili so se v policijskih prostorih
Minuli konec tedna so policisti zaradi prevelike vinjenostido streznitve pridržali kar enajst voznikov. V sobotopopoldne je pozornost policistov pritegnil kolesar, ki je čud-no vijugal po Kranju, nekaj pred polnočjo pa se je vožnjakončala za vinjenega devetnajstletnega voznika začetnika.Še posebej veliko dela so imeli gorenjski policisti na volilnonedeljo. V zgodnjih jutranjih urah so bili v Kranju v rožicahštirje vozniki, eden od njih je večkratni kršitelj, zato so muzasegli avtomobil. Tri močno vinjene voznike so v jutranjihurah za volanom zasačili tudi na Bledu. V nedeljo zvečer, ko so na voliščih prešteli že vse glasovnice, so vinjenegavoznika pridržali še v Škofji Loki, okoli polnoči pa voznika vKranju. Pridržani vozniki so bili stari od 19 do 35 let. S. Š.
www.gorenjskiglas.si
Pogovor
Dušan Krajnik: "Z delom načrno izgubimo letni proračun."stran 12
Pogovor
Dr. Jože Mencinger: "Kaj pa, čese kriza sploh ne bo končala?!"stran 10
Finančni trg
Tečaji večine delnic na Ljubljan-ski borzi so zdaj še nižje kot obkoncu leta 2008. stran 11
Boštjan Bogataj
Kranj - O namenu dragegapopisa, ki je ali bo davkopla-čevalce stal več kot 15 milijo-nov evrov, se danes sprašu-jejo celo tisti, ki nimajo v la-sti nepremičnin. "Glavninamen projekta je seznani-tev lastnikov o poskusno iz-računani vrednosti njihovihnepremičnin, uporabljenihmodelih množičnega vred-notenja nepremičnin in po-datkih o nepremičninah,"pojasnjuje Aleš Seliškar, di-rektor Geodetske uprave RS(GURS). Nadalje pravi, dase bodo posplošene tržnevrednosti nepremičnin, kijih vodijo v registru nepre-mičnin, uporabljale v različ-nih postopkih državnih insodnih organov in da bodoprej ko slej eden izmedvstopnih podatkov pri hipo-tekarnih posojilih, zavaro-valništvu, sodnih postopkih,povračilih pri škodah, pripravičnejši razdelitvi social-nih pomoči in še celi vrstidrugih namenov.
Ocena brez vrednostiAli res? Andreja Kern Egartiz nepremičninskega podjet-ja K3 Kern pravi, da vredno-sti nepremičnin, predvsemstanovanj, ki jih je lastnikomposlala Geodetska upravaRS, niso prave: "To niso trž-ne cene in so mnoge močnozbegale. Skoraj vse našestranke so prejele precenjenizračun in se zato pritožuje-jo, da mi prepoceni prodaja-mo. V resnici niti za prej na-stavljeno ceno ne moremoprodati." Opaža, da je takonajvečkrat pri stanovanjih inhišah pa tudi pri kmetijskihzemljiščih (neko takšnozemljišče so ocenili na 20evrov za kvadratni meter, karje lahko tudi desetkratnik
tržne vrednosti); tudi novo-gradnje so vse prevečkrat ize-načene s starejšimi stanova-nji. Pozna tudi primer pro-daje poslovnih prostorov, kiso jo geodeti ocenili na 1,2milijona evrov, podjetnik pajih ne more prodati za 400tisoč evrov. Na vprašanje, alimeni, da bodo banke povze-male množično vrednotenjeza lažje sklepanje hipotekar-nih kreditov, pa Kern Egarto-va meni, da to zaradi števil-nih napak ni možno: "Našestranke še vedno naročajocenitve za banke. Najbržzato, ker banke cenitvamGURS-a ne zaupajo.""Sodelujemo z zunanjimi ce-nilci, ki opravljajo cenitve ne-premičnin in pri svojem deluuporabljajo mednarodnestandarde ter imajo pridob-ljene ustrezne licence. Kadarje predmet zastave nepre-mičnina, ki je predmet naku-pa iz sredstev kredita, se na-mesto cenitve ob odobritvikredita lahko upošteva vred-nost nepremičnine iz kupo-prodajne pogodbe," je tezonepremičninske posrednicepotrdila Vlasta Jurečič izAbanke. Ker na GURS-u pou-darjajo visoko uporabnovrednost množičnega vred-notenja, smo vprašali tudi naZavarovalnico Triglav: Aliboste tovrstne izračune upo-rabljali pri zavarovanju? "Prizavarovanju stanovanjskihkreditov primarno upošteva-mo kreditojemalčevo kredit-no sposobnost, to je izkaza-no zmožnost odplačevanjakredita na podlagi podatkovo prejemkih in odtegljajih,tako da je vrednost nepre-mičnine, ki jo kreditojemalecposeduje, lahko samo dodat-ni element pri presoji rizi-ka," odgovarjajo pri Triglavuin nadaljujejo: "Vrednost ne-premičnine pa je zelo po-membna pri odobravanju hi-
potekarnih kreditov, vendarje to vprašanje za banke.Vrednotenje nepremičnin zanamen obdavčitve ne boimelo vpliva na določanje za-varovalnih vsot niti na višinozavarovalnih premij. Zavaro-valna vsota je odvisna pred-vsem od gradbene vrednostistavb, pri tem pa si pomaga-mo z internimi katalogi."
Davek, ki ga ne bo
Med glavnimi nameni vred-notenja naj bi bil tudi davekna nepremičnine. Tega paprihodnje leto še ne bo. "Da-vek na nepremičnine bo naj-verjetneje uveljavljen šele zletom 2012, struktura davkapa je še v rokah koalicije," jeprejšnji teden povedal Fran-ce Križanič, minister za fi-nance. Nikomur torej še nijasno, kakšna bo stopnjadavka, ko bo, saj ga mordazaradi prihajajočih volitevtudi leta 2012 ne bo. Jasno jele to, da bo odmerjen odvrednosti, ki jih je v preteklihtednih razposlal GURS. Prvanapoved davka na nepremič-nine je bila, da bo obdavčitev(razen prvega leta) v rokahobčin in naj bi v celoti nado-mestil sedanje nadomestiloza uporabo stavbnih zem-ljišč. Po novem predlogu vla-dajoče koalicije bo obdavči-tev 0,1-odstotna, kar v mno-gih občinah pomeni precejš-nje povečanje davka. Občinebodo lahko to stopnjo zvišale(ali manj verjetno znižale) za0,05 odstotne točke. Ker botudi to razburilo javnost, lah-ko pričakujemo ponovnespremembe. "Davka na nepremičnineprihodnje leto ne bo zaradizapletov pri zbiranju poda-tkov o nepremičninah ozi-roma zaradi prečiščenja po-datkov v registru nepremič-
nin," je pojasnjeval ministerKrižanič. Da, nejasnosti innapak v obvestilih GURS-aje bilo do konca prejšnjegatedna več kot sto tisoč, zatoje interveniral tudi BorutPahor. "Geodeti morajosami popraviti napake," jepovedal in še bolj zmedellastnike nepremičnin, saj ježe naslednji dan njemu po-drejeni okoljski ministerRoko Žarnić razložil: "Vvečini primerov morajo last-niki sami posredovati in po-praviti evidence." "Razlogovza nekatere nepopolnosti vpodatkih je več. Ugotavlja-mo, da lastniki nimajo ure-jenega stanja podatkov vzemljiški knjigi, nekaj pa jetudi napak pri množični ob-delavi podatkov popisa ne-premičnin," pa pojasnjujeAleš Seliškar.
Številne napake, davka pa ne boFrance Križanič je že potrdil, da davka na nepremičnine v letu 2011 ne bo. Zakaj potem Slovenci potrebujemo drago zbiranje podatkov in vrednotenjenepremičnin? Ugotovili smo, da le za odmero davka in nič drugega.
Urejanje podatkov v gorenjskih geodetskih upravah niti ni tako zamudno, kot je v Ljubljani. V Kranju so morali pred tednom lastniki nepremičnin čakati manj kot uro, v Škofji Loki in Radovljici 15 minut. I Foto: Tina Dokl
Predlog obdavčitve:- 0,1 odstotka od 80-odstotne vrednosti
nepremičnine, ki jo je lastnik v preteklihtednih prejel od GURS-a;
- v zakonu bo morda obveljala tudi progresivnaobdavčitev, po kateri bodo najemniška inpočitniška stanovanja obdavčena več;
- predvidene so davčne olajšave za energetskovarčne objekte;
- ves davek se bo stekal v občinske proračune,zato lahko te zvišajo ali znižajo stopnjo obdavčitve za 0,05 odstotne točke;
- uveljavitev davka na nepremičnine: zagotovo ne leta 2011, minister napovedujeleta 2012, morda nikoli;
- vrednost popisa, množičnega vrednotenjanepremičnin in obveščanja: dobrih 15 milijonov evrov.
10 torek, 26. oktobra 2010
Pogovor
Cveto Zaplotnik
Dr. Mencinger, ljudje velikodajejo na vaše mnenje. Kajbi jim odgovorili, če bi vasvprašali, ali je najhujša go-spodarska kriza že mimo,koliko časa bo še trajala ...?"Da ne vem in da smo eko-nomisti precej podobni Kri-štofu Kolumbu: ko je šel napot, ni vedel, kam gre, ko jebil tam, pa ni vedel, kje je.Sicer pa so napovedovalci vsvetu veliko previdnejši, kotso bili nekdaj, saj je krizazrušila številne mite, o kate-rih se pred krizo še dvomitini spodobilo. Napovedi setudi neprestano spreminja-jo, en dan so vsi optimisti,naslednji dan pesimisti. Ne-kaj je vseeno gotovo: na rast,kakršna je bila pred krizo,lahko kar pozabimo; sicerpa je bila predvsem rast fi-nančnega sektorja in grad-beništva povsem brezumna.Ne vem tudi, ali bomo splohlahko določili čas konca kri-ze, podobno kot njen zače-tek - september 2008. Kajpa, če se kriza sploh ne bokončala in se bomo moralinavaditi na življenje brezgospodarske rasti, kot so seJaponci. Rast BDP je na-sploh vse bolj vprašljiva, sajkar 75 odstotkov BDP tvorijostoritve, tudi takšne, kot sovarovanje premoženja alinadzor pri sezuvanju čevljevna letališčih."
So krizna javnofinančna gi-banja v Sloveniji kaj poseb-nega, ali so primerljiva z gi-banji v Evropski uniji?"Krizna javnofinančna giba-nja so takšna kot drugod vEU, kar je razumljivo. Ko seskrči aktivnost, se zmanjšajovsi prihodki od davkov, pove-ča pa se potreba po socialnihtransferjih, zato se državamora zadolževati. Po poveča-nju primanjkljaja smo pov-sem podobni povprečju vEU, kar je razumljivo, sajsmo približno tam tudi podeležu javnega sektorja."
Slovenija je lani javni dolgpovečala bolj, kot so ga vpovprečju članice Evropskeunije. Je zadolženost že kri-tična?"Povečanje javnega dolga jebilo v Sloveniji res večje kotv povprečju EU. V Slovenijise je povečal za 13 indeksnihtočk, z 22,9 odstotka na 35,9
odstotka BDP, v povprečjuEU pa istočasno za 12 točk,a z 61,6 na 73,6 odstotkaBDP. Raven javnega dolgavsaj statistično torej ni kri-tična; po javnem dolgu sodi-mo med manj zadolženečlanice EU. Mnogo bolj skr-bi splošna zadolženost Slo-venije (države, bank, podje-tij, prebivalstva) v tujini. Taje nastala v treh letih - od2005, ko je bila neto zadol-ženost 0 evrov, do 2008, kose je dvignila na 10 milijardevrov. Sposojeni denar smozapravili za nakupe vred-nostnih papirjev, ki so zdajmalo vredni, ali dragih avto-mobilov, ki tudi niso velikovredni. Kredite, s katerimismo jih kupovali, pa je trebavrniti. Na kratko, tudi Slove-nija je ravnala kot tajkuni."
Javno finančni prihodki seše naprej krčijo, vlada po-skuša odhodke v javnemsektorju zmanjšati z zniže-vanjem plač, zaposlenosti,materialnih izdatkov ... Boto "varčevanje" vplivalo tudina gospodarsko rast?"Čeprav je razumljivo, da dr-žava zaradi premajhnihdavčnih prihodkov krči iz-datke in tako prerazdeli soci-alno breme krize, pa je tudigotovo, da varčevanje zaviraoživljanje gospodarstva. Kri-za, ki jo imamo, je kriza pre-sežne ponudbe; produktovpa ni mogoče prodati, čeljudje nimajo denarja, tudini povpraševanja. Povpraševanje pa je razvitisvet, ki je proizvodnjo selilna "Kitajsko" oziroma k po-ceni "delovni sili", vsaj dvedesetletji vzdrževal z zadol-ževanjem. Tako se je napi-hoval balon, ki je v krizi po-čil. Sam celo verjamem, dabo balon navkljub vsemutreba spet malo napihniti inga nato z inflacijo počasiprazniti. Inflacija namrečprerazdeli premoženje; up-niki malo zgubijo, dolžnikipridobijo."
V javnosti je slišati očitke,da javni sektor le zapravljatežko ustvarjeni davkoplače-valski denar, da ima prevečzaposlenih, da so plače pre-visoke ... Je Slovenija gledejavnega sektorja normalnaevropska država? "Če je povprečje EU pravomerilo, potem je Slovenijapo deležu javnega sektorja
povsem normalna evropskapokrajina. "Normalen" de-lež javnega sektorja v Slove-niji je s 43 odstotki takšenkot v povprečju EU, kjer sorazlike velike; na Švedskemje 56 odstotkov, v baltiškihdeželah 35. Seveda ga lahkoznižamo, a potem se mora-mo odločiti, da so storitvezdravstva, šolstva in social-ne varnosti privatne storit-ve, ki se prodajajo in kupu-jejo na trgu. Vsaj sam sitakšne družbe ne želim."
Na katerih področjih oz. vkaterih dejavnostih javnegasektorja ugotavljate največjerazlike v primerjavi z Evrop-sko unijo?"Manj od povprečja EU pla-čujemo za upravo, policijoin vojsko, več pa za šolstvo,zdravstvo, kulturo in socia-lo; manj torej za "slabe" inveč za "dobre" dejavnosti."
Kako je z zaposlenostjo vjavnem sektorju? Je Slove-nija primerljiva z državamiEvropske unije?"Podobno kot z deleži vBDP je tudi z zaposlenostjo.Precej manj je zaposlenih vupravi, a tudi v zdravstvu,najbolj pa evropsko povpre-čje prehitevamo v šolstvu."
Je bila stavka v javnem sektor-ju slovensko posebna ali ev-ropsko normalna, predvsempa: ali je bila upravičena?"Stavke v javnem sektorjuniso nič posebnega. Ne grepa spregledati, da imajo za-posleni ali sindikati v posa-meznem delu javnega sek-torja veliko moč, saj lahkoomrtvijo delovanje države,recimo policisti ali cariniki,ali pa prizadenejo velik delprebivalstva, recimo zdrav-niki. Sam menim, da je bilastavka v kriznem času ne-primerna, saj imamo zapo-sleni v javnem sektorju ne-dvomno bolj varne zaposlit-ve in bolj redne plače. A kogovorimo o upravičenosti,se ne moremo izogniti t. i.Virantovi plačni reformi. Ssvojo piramido, v katero jevtaknil vse od zdravnikov,univerzitetnih učiteljev douradnikov v vladi in na obči-nah, je ustvaril nerešljivproblem. S piramido naj biodpravil "plačna nesoraz-merja", kar je nesmisel, sajne vemo, kakšno je pravorazmerje med, na primer,
plačo zdravnika in plačoprofesorja ali med plačamadveh čistilk - ene v bolnišni-ci, druge na fakulteti. Da jepridobil sindikate, je obljub-ljal, da z odpravo nesoraz-merij nihče ne bo ničesarizgubil, kar seveda pomenipovečanje obsega plač, ki gaje bilo v dobrih časih lahkoobljubiti, v kriznih pa ne-mogoče izpolniti."
Kako bi ocenili predlaganopokojninsko reformo?"Ker se življenjska doba in stem razdobje prejemanjapokojnine povečuje, somožnosti karkoli narediti,precej omejene. Lahkozmanjšate razmerje medpokojnino in plačo, kar smopočeli od leta 2000 in prišlido točke, ko bi nadaljevanjetega ustvarilo še več reveževmed upokojenci. Drugamožnost je povečanje pri-spevne stopnje, a to povečaproizvodne stroške. Preosta-ja podaljšanje delovne dobe,kar se mi zdi še najmanjše"zlo", saj leto daljša zaposli-tev prinese dodatni enoletniprispevek in enako enoletnozmanjšanje prejemanja po-kojnine.Prepirov med vlado in sindi-kati pa ne razumem. Vladnazahteva po normalni upoko-jitvi pri 65 letih je pravza-prav enaka sindikalni zahte-vi po 40-letni delovni dobi.Zdaj se ljudje v povprečjuupokojijo pri starosti 60 letoziroma s 35 leti delovnedobe. Razlika je v obeh pri-merih enaka: 5 let. Seveda jeob tem pravilu mogoče na-praviti izjeme, a dejstvo je,da se ljudje v povprečju red-no zaposlijo šele pri 25 letih;če temu prištejete 40, dobi-
te 65. Res je tudi, da je tež-kih delovnih mest vse manj.Sam se spomnim delavcev vjeseniški železarni, ki so sešest dni na teden vozili natežko delo iz Baške grape inimeli kakšno uro hoje oddoma do prve železniške po-staje. Da bi prišli na delo, sovstajali ob treh zjutraj, do-mov pa so se vračali ob pet-ih popoldne."
Vaše mnenje o predlaganiobdavčitvi nepremičnin ..."Mislim, da ne bi bilo ško-de, če te obdavčitve ne biuvedli oziroma če bi zdajš-nji zemljiški prispevek karpreimenovali v davek. Greza izredno zapleten in dragdavek, ki malo prinaša, pov-zroča pa vrsto socialnih pro-blemov. Večina držav gazato nima, ali pa ga je, kotAvstrija, odpravila; kjer gaimajo, gre za lokalni davek,ki je lahko podoben nekakš-nemu samoprispevku."
In za konec: bi se na Go-renjskem "zgodil" Merkur,če bi država uveljavila last-ninjenje, kot ste ga zagovar-jali v času tranzicije? "Kaj bi se zgodilo, ne vem.Sam sem verjel v notranjelastništvo in postopno priva-tizacijo z dokapitalizacijo,predvsem pa sem nasproto-val raznim skladom. Verjelsem namreč, da lastninaprinaša predvsem odgovor-nost za usodo podjetja in za-poslenih, zaupal sem ne-kdanjim "rdečim" direktor-jem, ki so to običajno posta-li po mnogih letih dela vpodjetju ali dostikrat podjet-je celo ustanovili ali postavi-li na noge; recimo gospodBevk Iskraemeco, Mavri
ETA Cerkno, Andrijanič inKovačič Krko itd. Ker jeosnovni problem privatiza-cije najti odgovorne lastni-ke, se mi je zdelo smiselno,da menedžerji skupaj z de-lavci postanejo delni notra-nji lastniki podjetij, kar panaj bi po mnenju drugih po-menilo nadaljevanje samo-upravljanja, kar mene nimotilo, druge pa je.Žal smo s certifikatsko pri-vatizacijo namesto odgovor-nih lastnikov podjetij ustva-rili lastnike premoženja, kijih zanima le dividenda alidobiček od prodaje delnic.Tudi PID-e je zanimalo le todvoje. Še več. Privatizacijaje ustvarila rentniško misel-nost in prepričanje, da lah-ko s prekladanjem premo-ženja vsi obogatimo. Tovero je hazardersko razdob-je 2005-2008 močno okre-pilo. Na to je nasedel tudigospod Kordež, ki je očitnoverjel v brezmejno rast vir-tualnega premoženja. Ni biledini, šlo je za svetovno epi-demijo. Tajkuni se niso ro-dili pri nas, poznajo jih tudidrugje, kriza se ni začela vSloveniji, začela se je vZDA; počeli pa smo pravza-prav enake stvari kot dru-god po svetu.Odgovora na vprašanje, alibi se "zgodil" Merkur, nevem. Ne bi pa bilo prav, darečem le to. Veliko Kranjča-nov ve, da sem bil, ker semverjel v notranje lastništvo,dolgo predsednik nadzorne-ga sveta v Iskraemeco, a nje-gove izgube nisem znal pre-prečiti. Lastniki bi jo lahko,pa je niso hoteli. KAD inSOD sta podjetje malone"sovražila", zanimalo ju jele premoženje."
Kaj pa, če sekriza sploh nebo končala?!"V krizi je bila stavka v javnem sektorju neprimerna. Podaljšanje delovnedobe bi bilo še najmanjše zlo. Nobene škode ne bi bilo, če obdavčitve nepremičnin ne bi uvedli," meni ugledni ekonomist dr. Jože Mencinger.
Dr. Jože Mencinger I Foto: Gorazd Kavčič
11torek, 26. oktobra 2010
Finančni trg
Cveto Zaplotnik
Kranj - Jesen 2008 je zazna-movala huda finančna kriza,v kateri so se tudi na Ljub-ljanski borzi tečaji delnicskokovito znižali. IndeksSBI TOP kot najpomemb-nejši borzni indeks je obkoncu leta 2007 še presegalmejo 2.500 točk, leto kasne-je je bila njegova vrednost žekrepko pod tisoč (854 točk).Lansko dogajanje na borzi jevlagateljem spet vlilo upanjeo zmerni, počasni rasti teča-jev, saj se je indeks ob kon-cu leta že približal vrednostitisoč točk (983). Upanje jebilo kratkotrajno, letos poborzi spet "lomasti" med-ved, to pomeni, da se tečajiše znižujejo. Indeks SBITOP je bil prejšnji tedencelo nižje kot v času najhuj-še krize, ob koncu leta
2008. Med delnicami prvein standardne kotacije so leredke, ki so letos ohranilevrednosti, vse ostale so "po-tonile". Tečaj delnice Gore-nja se je celo nekoliko okre-pil, delnica Krke, s katero jena borzi tudi največ prome-ta, je ohranila raven s koncaminulega leta, enako veljaza delnico Mercatorja. Pet-rol je letos "strmoglavil" s322 na 255 evrov, Telekom s135 na 92 evrov, Sava Kranjz 240 na 179 evrov, Zavaro-valnica Triglav s 25 na 16 ev-rov ... Tudi promet na borzije skromen, v letošnjih pr-vih devetih mesecih ga jebilo le za dobrih 373 milijo-nov evrov, lani v enakem ob-dobju za 751 milijonov.Okrepilo se je trgovanje zobveznicami, ki so letospredstavljale že dobro četrti-no vsega borznega prometa.
Še slabše kot na začetku krizeBorzni indeks SBI TOP je po lanskem porastuzdaj celo nižje, kot je bil ob koncu leta 2008.
Ljubljana
Kongres plemenitih kovin in surovinPodjetje Elementum iz Šenčurja je v petek in v soboto pri-pravilo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani četrti kon-gres plemenitih kovin in surovin, na katerem naj bi vlagate-lji dobili odgovor na vprašanje, kako poskrbeti za varno pri-hodnost. Kot je ob tem dejal direktor podjetja Peter Slapšak,plemenite kovine in surovine ohranjajo realno vrednost,zato se tudi nakupi teh v Sloveniji povečujejo. Na kongresuje predaval tudi dr. Marc Faber, v svetu eden najbolj znanihfinančnih specialistov, ki je pravilno napovedal vse večjeborzne zlome. C. Z.
Ljubljana
NFD prodaja deleže v dvanajstih družbahNacionalna finančna družba je javno pozvala kupce k naku-pu paketa delnic (delno ali v celoti) v dvanajstih družbah. Zjavnim povabilom k dajanju ponudb poskuša prodati pake-te delnic v Novi Ljubljanski banki, Banki Celje, v podjetjih zadistribucijo električne energije Elektro Gorenjska, ElektroLjubljana, Elektro Celje in Elektro Maribor ter v družbah Ter-me Maribor, Aero Celje, Beti holding, Hoteli Bernardin, Cer-ta - podjetje za upravljanje in investiranje in KB1909 - Soci-eta Finanziaria per Azioni. NFD bo sprejemala ponudbe bovključno 30. oktobra. C. Z.
Na Ljubljanski borzi je letos še občutno manjši promet kotlani. I Foto: Gorazd Kavčič
Gibanje tečajev delnic na Ljubljanski borziDelnica Enotni tečaj (v evrih)
31.12. 31.12. 21.10.2008 2009 2010
Gorenje Velenje 10,51 12,41 13,26Intereuropa Koper 8,73 5,65 3,89Krka Novo mesto 48,27 64,04 63,66Luka Koper 20,97 23,84 16,00Mercator Ljubljana 158,08 153,17 152,70Petrol Ljubljana 268,82 321,69 255,35Telekom Slovenije 118,60 134,66 92,16Istrabenz 23,54 6,90 6,27Aerodrom Ljubljana 25,00 32,00 -Pivovarna Laško 47,98 27,15 -Sava Kranj 253,21 240,13 179,21Nova KBM 9,43 11,44 10,00Abanka 62,78 - 43,40Zavarovalnica Triglav 15,26 25,40 16,18Pozavarovalnica Sava 11,45 13,83 8,37NFD 1 0,857 0,881 0,761KD ID 3,66 5,30 5,00 Zvon Ena ID - 6,35 6,51SBI TOP 854,26 982,67 838,12
12 torek, 26. oktobra 2010
Pogovor
Boštjan Bogataj
Dušan Krajnik je bil 30. sep-tembra 2010, natanko šest letpo prihodu v Obrtno-podjet-niško zbornico Slovenije(OZS), imenovan za general-nega sekretarja zbornice.Pred tem je opravljal delo po-močnika generalnega sekre-tarja OZS za gospodarski si-stem in politiko. Slovenskajavnost ga pozna po vodenjupogajalske skupine za Social-ni sporazum za obdobje2007-2009, Gorenjci pa poodmevnem boju za škofjelo-škega župana. Z novim gene-ralnim sekretarjem OZSsmo se pogovarjali o težavah,priložnostih in zahtevah obrt-nikov in podjetnikov v časusvetovne gospodarske krize.
Pogovarjamo se dan po ime-novanju Podjetnika leta2010. Koliko podjetnikov, kotsta letošnja Marjeta in Mari-no Furlan, ustanovitelja inlastnika podjetja Intra Ligh-ting, bi Slovenija potrebovalaza hitrejši izhod iz krize?"Takšnih podjetij, ki zaposlu-jejo več sto delavcev, ustvarja-jo dobiček in prodajajo tudičez mejo, bi potrebovali med800 in 1000. Omenjena pod-jetnika, kakor tudi v prejšnjihletih nagrajeni podjetniki, sotisti, ki ustvarjajo najkako-vostnejša delovna mesta z vi-soko dodano vrednostjo inpredstavljajo našo prihod-nost. Ne zapirajo se znotrajnaših meja, saj vedo, da jeslovenski trg premajhen.Morda je tudi to razlog, datakšna podjetja krizo občutijov manjši meri."
Slovenski trg je med drugimzelo odvisen tudi od sosednjihdržav. Se okrevanje in krepi-tev, na primer, nemškega trgapri vaših članih že pozna?"Malo že, predvsem pri tistih,ki ustvarjajo izdelke z visokododano vrednostjo. Na pri-mer jeklarji, kovinostrugarji,plastičarji, ..., pa tudi avtopre-vozniki. Kakorkoli, ta trenu-tek bi v Sloveniji za izhod izkrize potrebovali 1000 Bosca-rolov, Akrapovičev pa tudiFurlanov."
Pa vendar je večina doseda-njih nagrajencev začelaustvarjati v garaži v začetku90. let prejšnjega stoletja. Ali
danes veljajo enako pozitivničasi za podjetništvo?"V veliko primerih so začetkiskromni, brez bleščečih pi-sarn in Armanijevih oblek.Večinoma se ideje porajajodoma, na kavču ali v garaži,vendar mora imeti danes za-četnik res dobro idejo, saj ta-koj naleti na nestimulativnodavčno zakonodajo, računo-vodske prepreke, blokade vbankah in podobno. Pred 20leti je bilo drugače, sesul se jejugoslovanski trg, mnogo jihje ostalo brez dela. Imeli paso znanje in voljo do dela, zaustanovitev podjetja so potre-bovali le manjši kapital, imeliso prave davčne olajšave.Skratka, časi so bili takrat boljnaklonjeni podjetništvu."
Kako danes živijo in delajoobrtniki in podjetniki? Gre pohudem kriznem krču letos naboljše?"Gospodarski kazalci kažejoboljšo sliko, vendar ne karpovprek. Vsi obrtniki, ki sopovezani z gradbeništvom inavtoprevozništvom, še vednočutijo krizo. Ne toliko zaradipomanjkanja dela kot na ra-čun plačilne nediscipline.Gre za težave cele verige ma-lih kooperantov. Tako kot ževečkrat v preteklosti, smotudi v letošnjih Zahtevah slo-venske obrti in podjetništva vOZS od države zahtevali, da
se spoštujejo plačilni roki oz.obligacijski zakonik. V njemje kot rok plačila zapisanihosem dni. Se ga kdo drži? VFranciji so pred leti sprejelizakon, ki določa 30-dnevniplačilni rok za avtoprevoznikein za dejavnosti v kmetijstvu.Če plačila ni, sledijo izvršbe.Podobno sedaj zahtevamotudi v Sloveniji: da se uvede30-dnevni plačilni rok za av-toprevozniški sektor. Hkratibi uvedli tudi solidarnostnoklavzulo, na podlagi katere biavtoprevoznik svoj denar lah-ko terjal ne samo od naročni-ka, ampak tudi od prejemni-ka, logista, posrednika ... Ver-jamem, da bo ta ukrep prine-sel pozitiven učinek tudi vdrugih sektorjih, ne samo priavtoprevoznikih."
Kako bi v OZS odpravilisplošno plačilno nediscipli-no?"Na našo zahtevo je državazačela plačevati v 30 dneh poprejemu računa, v nekaterihprimerih tudi neposrednopodizvajalcu. Tako bi plačil-no nedisciplino lahko uredilina vseh področjih, rok plači-la pa bi v obligacijskem za-konu z osmih postavili na 30dni. In takrat mora biti pla-čano! Ostaja še težava s pla-čevanjem prispevkov. Predleti je veljalo, da mora delo-dajalec osmi dan po izplačilu
neto plač plačati tudi pri-spevke. Danes mora plačativse na isti dan. Ugotavljamo,da zakona vedno ne spoštujeniti država. Dober primer jeSteklarska nova. Kje so biletakrat davčna uprava in dru-ge institucije? Red mora biti.Povsod. Sam trdim, če je redpri malih podjetnikih, botudi pri velikih."
Pa velja red med njimi? Koli-ko je med njimi dela na črno?"V OZS predlagamo zeloenostavno zgodbo: Vsak ra-čun šteje. Vsak državljan najvzame račun, davčna upravapa naj preverja, ali kdo golju-fa. Mene, kot državljana, indržavo. Po ocenah avstrijske-ga ekonomista dr. FriedrichaSchneiderja Slovenija na ra-čun sive ekonomije v državniblagajni na leto izgubi 27,4odstotka bruto domačegaproizvoda ali približno 10 mi-lijard evrov. Če bi na računsive ekonomije letno pobralivsaj 10 odstotkov oziroma mi-lijardo evrov, ne bi imeli težavne s pokojninsko ne z zdrav-stveno blagajno. Koliko časabo v naši zavesti, da lahko pri-hranimo s tem, če nekdo zanas opravi delo brez računa?Konec koncev ne prinašamookoli le države, ampak tudisami sebe. Z uresničitvijo tezahteve slovenske obrti inpodjetništva 2010 bi dobilinov sistem dohodninske olaj-šave, hkrati pa bi davčni in-špektorji postali državljanisami."
Pa vendar je v času gospodar-ske krize težko prepričati (ne-katere) obrtnike, da del svojihprihodkov ne bi ustvarili brezračuna, na črno?"Predsednik Vlade je naenem izmed preteklih sre-čanj dejal, da se zaveda pove-čanega obsega sive ekonomi-je, preko katere se rešuje tudisocialni mir. Ampak niso leobrtniki tisti, ki del poslaopravijo na črno. V tem poljulahko najdemo tudi zdravni-ke, odvetnike, branjevke in
številne druge. Marsikdouradno gradi hišo v lastni re-žiji oziroma s pomočjo prija-teljev, kar vemo, da ni res. Po-leg tega še vedno veljata zako-na o subvencioniranju polne-ga delovnega časa in čakanjana delo. V tem primeru lahkodelavci, ki so na začasnem ča-kanju doma, ta čas izkoristijoza delo na črno. Rezultat tegaje, da je na koncu državnablagajna prazna. Zato potre-bujemo boljši inšpekcijskinadzor. Tudi nad popoldan-skim "fušem". Res da posa-meznik ni storil kaznivegadejanja, vendar z nelegalnimdelom, na primer s popravlja-njem avtomobilov, zidanjemhiš, pleskanjem stanovanj inpodobno, ne prispeva nič vdržavno blagajno"
Katere zahteve OZS bi mora-la vlada takoj upoštevati?"Poleg splošne dohodninskeolajšave, t. i. Vsak račun šteje,v OZS med drugim predlaga-mo tudi uvedbo davčne olaj-šave za začetek samostojnegaopravljanja dejavnosti, in si-cer za prvo leto sto odstotkovin za drugo leto petdeset od-stotkov ter uvedbo davčneolajšave za delodajalca, ki za-posli nezaposleno osebo in stem poveča število zaposlenihv svojem podjetju (v višinipetdeset odstotkov izplačaneplače)."
Bi bilo Sloveniji lažje, če bi vsirazmišljali kot obrtniki?"Vsi bi morali razmišljatipodjetno. Povsod, tako v šoli,podjetju, javnem uradu, nakmetiji ... Se je pa v času kri-ze pokazalo, da vsakdo nemore biti obrtnik in da poselne teče sam od sebe. Zato sodanes obrtniki bolj spoštova-ni. Tudi miselnost, da soobrtniki lopovi, je vse manjprisotna. Še bolje bo, ko bodovsi v Sloveniji podprli projektVsak račun šteje. Takrat ri-barjenja v kalnem, dela načrno in utaje davkov ne boveč, oziroma bo teh anomalijbistveno manj."
Bili ste vodja pogajalske sku-pine za Socialni sporazum zaobdobje 2007- 2009. Kakokomentirate sedanje dogaja-nje, ko pravega socialnegadialoga ni? "V teh časih veliko sindika-tov napoveduje stavko ali joizvaja. Nekateri upravičeno,drugi ne. Socialni dialogpade takrat, ko vsak uveljav-lja svojo voljo. Trenutna vla-da enkrat stopi na stran sin-dikatov, drugič je bližjepredstavnikom delodajalcev.Tudi v preteklosti socialnidialog ni bil vedno naustrezno visoki ravni, pavendar je obstajal. Za poga-jalsko mizo Ekonomsko-so-cialnega sveta smo se vednodogovorili ali pa si vzeli časza ponoven razmislek. Takš-na praksa se pri pripravi re-forme pokojninskega siste-ma žal ni nadaljevala. Kljubstrokovnim usklajevanjem,ki je potekalo zadnje leto, jevlada mimo socialnih part-nerjev v mesecu septembru2010 v Državni zbor RS po-sredovala povsem neuskla-jen predlog Zakona o pokoj-ninskem in invalidskem za-varovanju. Ali odločilni ak-terji v naši državi sploh vedokaj je socialni dialog?"
Omenili ste reformo pokoj-ninskega sistema. Ali tu soci-alni dialog najbolj šepa alitudi na drugih področjih?"Tu je še zakon o malemdelu, zakon o delovnih raz-merjih, ... Vlada enostavnone upošteva niti naših pred-logov niti dogovorov. Vednonam ponuja nove in noveneusklajene različice doku-mentov. Smo na tankemledu. Bojim se, da bo prevla-dala miselnost o tem, da sezadeve lahko uredijo le z uli-co. Po stavki delavcev iz jav-nega sektorja gredo na ulicolahko še kmetje, pa tudi našiavtoprevozniki lahko bloki-rajo ceste. Toda to nikakorni ustrezna rešitev. To ni so-cialni dialog. To je dialogulice."
Z delom na črno ob celoletniproračun"Na račun sive ekonomije v državni blagajni izgubimo 27,4 odstotka BDP ali 10 milijard evrov na leto. Če bi pobrali vsaj 10 odstotkov oziroma milijardo evrov, ne bi imeli težav ne s pokojninsko ne z zdravstveno blagajno.Zato v OZS državljane pozivamo, naj dosledno jemljejo račune," praviDušan Krajnik, generalni sekretar Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.
Dušan Krajnik: "Tudi miselnost, da so obrtniki lopovi, je vse manj prisotna. Še bolje bo, kobodo vsi v Sloveniji podprli projekt Vsak račun šteje. Takrat ribarjenja v kalnem, dela načrno in utaje davkov ne bo več, oziroma bo teh anomalij bistveno manj." / Foto: Gorazd Kavčič
Vsakih nekaj let se v javnosti pojavivprašanje obveznega članstva v zbornicah. Generalni sekretarmeni, da se vladajoča politika lahkohitro odloči za ukinitev sistema obveznega članstva: "Seveda bo tostorila le v primeru, če ne želi imetipravega sogovornika s strani malegagospodarstva. To bi bila napaka, kotje bila ukinitev obveznega članstva vGZS." Zadnja leta obrtniki svojizbornici plačujejo članarino od deset do 50 evrov na mesec (odvisnood števila zaposlenih). "Tisti, ki ve,kaj v OZS ponujamo, zna članarinodobro izkoristiti. Tako ali tako se pogajamo v imenu vseh obrtnikovin podjetnikov, saj sprejeti zakoniveljajo za vse enako, ne le za našečlane," še pojasni Krajnik.
Cveto Zaplotnik
Ljubljana - "Najnovejši poda-tki iz nacionalnih računovkažejo, da se je povrnilazmerna gospodarska rast,vendar še vedno ostajajo izra-zita makroekonomska nerav-novesja, in sicer predvsem vi-soka brezposelnost in javno-finančni primanjkljaj," ugo-tavlja Banka Slovenije v naj-novejšem poročilu o cenovnistabilnosti in dodaja, da bodoza vnovično vzpostavitev ma-kroekonomskih razmerij po-trebni dodatni ukrepi, pred-vsem glede stroškovne kon-kurenčnosti, konsolidacijejavnih financ in strukturnihreform. Napovedi gospodar-skih gibanj kažejo na postop-no oživljanje. Gospodarskarast naj bi letos znašala 1,1odstotka in naj bi bila pred-vsem posledica odziva prede-
lovalnih dejavnosti na močnopovečano tuje povpraševanjein delnega obnavljanja zalog.Prihodnje leto naj bi dosegla1,9 odstotka, v letu 2012 panaj bi se dvignila skoraj na triodstotke. Napovedi so zelotvegane, poudarjajo v BankiSlovenije in dodajajo, da naj-večje tveganje predstavljajotežave v javnofinančnem sek-torju, negotovo tuje povpra-ševanje ter možno poslabša-nje dostopnosti do virov fi-nanciranja tako doma kot vtujini. Zmanjševanje zaposlenostise sicer umirja, vendar raz-mere na trgu dela ne kažejona to, da bi se stopnja regi-strirano brezposelnih v bliž-nji prihodnosti zmanjšala.Rast stroškov dela na enotoizdelka se je v zadnjem obdo-bju znižala, vendar pa po vi-soki rasti v letih 2008 in
2009 ostaja visoka. Gospo-darstvo pri prilagajanju stro-škov zaostaja za glavnimi tr-govinskimi partnericami naevrskem območju, ugotavlja-jo v Banki Slovenije in doda-jajo: "Če se konkurenčnostne bo izboljšala, obstaja ne-varnost trajnejše nizke rasti,nizkih vlaganj v gospodar-stvo in trajnejšega porastabrezposelnosti s spremljajo-čimi socialnimi napetostmi."Osnovna inflacija je zaradinizke gospodarske aktivno-sti, majhnega trošenja in zni-ževanja stroškov dela v neka-terih sektorjih nizka, skupnarast cen pa presega inflacijo vevrskem območju predvsemzaradi višje rasti cen ener-gentov, hrane pa tudi cen ko-munalnih storitev. Inflacijanaj bi letos znašala 2,3 odstot-ka in naj bi se do leta 2012znižala na dva odstotka.
Višja gospodarska rast,nižja inflacija Banka Slovenije napoveduje za letos 1,1-odstotno gospodarsko rast, za prihodnje leto 1,9-odstotno, za leto 2012 pa 2,9-odstotno.
13torek, 26. oktobra 2010
Aktualno
Marko Kranjec, guverner Banke Slovenije: "Opažamo šibko, a pozitivno gospodarsko rast." I Foto: Gorazd Kavčič
Obrestne mere za posojila prebivalstvu se tudi letos znižujejotako pri potrošniških kot stanovanjskih posojilih, deloma se znižujejo tudi pri posojilih za(nefinančne) gospodarske družbe,vendar so še višje od povprečjaevrskega območja.
Ljubljana
Novi dražbi za jamstvene kvoteSID banka je v okviru jam-stvene sheme za prebival-stvo izvedla novi avkciji zabanke. Za posojila zaposle-nim za določen čas, za prvoreševanje stanovanjskegaproblema in za mlade druži-ne se je odzvalo pet bank -Abanka Vipa, BKS Bank AG,Delavska hranilnica, NovaKBM in NLB s skupnim zne-skom 10,3 milijona evrov inz efektivno obrestno mero,ki je enaka ali nižja od se-dem odstotkov. Država jepri teh posojilih pripravljenaprevzeti polovico tveganja.Druga avkcija je bila name-njena bankam za pridobitevjamstva za posojila ljudem,ki so iz poslovnih razlogovpostali brezposelni po 1. ok-tobru 2008. Banke AbankaVipa, Delavska hranilnica,NLB in Raiffeisen banka sose odzvale s skupno kvo-to 2,3 milijona evrov in efek-tivno obrestno mero, ki jeenaka ali nižja od petih od-stotkov. Država pri teh po-sojilih prevzema celotnotveganje za vračilo. Tisti, kise zanimajo za pridobitevkredita v okviru jamstvenesheme, se morajo nepo-sredno obrniti na eno odnavedenih bank. C. Z.
Rentno varčevanje z odlično obrestno mero
Aba
nka
Vipa
d.d
., S
love
nska
58,
151
7 Lj
ublja
na, S
love
nija
Uresničite si želje ter polepšajte prihodnost sebi in svoji družini. S postopnim varčevanjem na daljši rok in z odlično obrestno mero EURIBOR + 2 o. t. (3,162 %)* boste dosegli tudi bolj oddaljene cilje. Izkoristite posebno ponudbo rentnega varčevanja, ki velja od 1. 10. do30. 11. 2010.
www.abanka.si l [email protected] l Abafon 080 1 360
RAST, S KATERO DOSEŽETE VEČ Opozorilo:
Ob sklenitvi varčevanja se uporabi 6-mesečni EURIBOR, objavljen na zadnji dan v mesecu pred sklenitvijo varčevanja, in velja do prve spremembe, ki nastopi na dan 1. 4. in na dan 1. 10. *6-mesečni EURIBOR, določen na dan 30. 9. 2010, znaša 1,162 %. Spremenljiva obrestna mera, navedena v oklepaju, je izračunana na dan 30. 9. 2010 in velja od 1. 10. 2010 do 31. 3. 2011. o. t. - odstotna točka
14 torek, 26. oktobra 2010
Varčevanje
Nov
a K
BM
d.d
., U
lica
Vita
Kra
ighe
rja
4, 2
505
Mar
ibor
, okt
ober
201
0
080 17 50 www.nkbm.si
EN PAKET,������������������������� �������������������������� ����������������������������������������������������������������
Veè informacij poišèite na www.nkbm.si/paketi.
���� ������paket
Kranj
Pri obrestih precejšnje razlike med bankamiMed bankami in hranilnicami so glede obrestovanja vezanihvlog kar precejšnje razlike. Pri vezavi evrov od 31 do 60 dnise letna obrestna mera večinoma giblje od 0,30 do 1,25odstotka, pri vezavi od 61 do 90 dni od 0,60 do 1,40 odstot-ka, pri vezavi za čas od 91 do 180 dni od 1,00 do 2,05 odstot-ka, za obdobje od 181 do 270 dni od 1,10 do 3,00 odstotkain pri vezavi od 271 do 365 dni prav tako do 1,10 do 3,00odstotka. In kakšne so obrestne mere za dolgoročne vloge?Za evrski depozit, vezan za čas od enega do dveh let, jeobrestna mera od 1,50 do 3,70 odstotka, pri vezavi od dvehdo treh let od 2,00 do 4,25 odstotka in za obdobje od trehdo petih let od 2,00 do 4,50 odstotka. C. Z.
Ljubljana
V Sloveniji večinoma višje obrestne mereObrestne mere v Sloveniji niso primerljive s povprečnimiobrestnimi merami na evrskem območju oz. v državah Ev-ropske monetarne unije (EMU). Po podatkih Banke Sloveni-je je povprečna obrestna mera za kratkoročne vloge gospo-dinjstev (do enega leta) v Sloveniji julija letos znašala 1,9odstotka, v EMU pa 2,3 odstotka. Pri dolgoročnih vlogah(nad eno leto) je bilo razmerje drugačno: v evroobmočju jebila 2,5-odstotna obrestna mera, v Sloveniji pa 3,5-odstotna.Poglejmo še obrestne mere za posojila! Za stanovanjskaposojila gospodinjstvom je bila julija v Sloveniji 3,1-odstot-na in v EMU 2,7-odstotna, za potrošniška posojila pa v Slo-veniji 4,7-odstotna in v EMU 5,6-odstotna. C. Z.
Cveto Zaplotnik
Kako je gospodarsko-finanč-na kriza vplivala na varčeva-nje prebivalstva?Gorenjska banka: Kriza vpli-va na višino prilivov naosebne račune strank, s tempa tudi na to, koliko denarjalahko namenijo za varčeva-nje. Ker so vrednosti delnicin enot vzajemnih skladovmočno padle, so se varčeval-ci obrnili k bančnemu var-čevanju, ki se je znova izka-zalo kot zmerno donosno,predvsem pa varno. Dodat-no je k varnosti naložb pri-spevala država, ki do koncaletošnjega leta neomejenojamči za vse vloge v bankah,po novem letu pa bo jam-stvo omejeno na sto tisočevrov na varčevalca. V za-dnjih mesecih se je rastsredstev občanov v bankahnekoliko umirila, kar verjet-no lahko pripišemo različ-nim razlogom: ali so občanidobili občutek, da je krizamimo in da lahko več na-menijo potrošnji, ali paimajo dejansko manj pri-hodkov.UniCredit Bank: Varčevalnenavade so se v času krizenekoliko spremenile, varče-valci pa so tudi postali pre-vidnejši pri svojih odločit-vah. Opazno je zmanjšanopovpraševanje po vseh obli-kah tveganih naložb in "vr-nitev" k bolj konzervativ-nim oz. klasičnim bančnimproduktom, kot so depozitiin varčevalni računi.Nova KBM: Ljudje so pri go-spodarjenju s svojim denar-jem postali bolj previdni inpreudarni. Pri varčevanju senajraje odločajo za klasičneoblike varčevanja na banki innekoliko manj za naložbe vvzajemne sklade, vrednostnepapirje ali naložbena življenj-ska zavarovanja. Komiten-tom svetujejo, naj bo njihovnaložbeni portfelj razpršenod manj tveganih do bolj tve-ganih naložb. Število varče-valcev z depoziti se v za-dnjem obdobju povečuje,tako da obseg depozitovpredstavlja več kot 90 odstot-kov vseh naložb.
Je med občani več zaupanjaza kratkoročne ali dolgoroč-ne depozite?Gorenjska banka: Občani sezaradi navad in nezaupanja,ki izvira iz preteklih dogod-kov, raje odločajo za kratko-ročne depozite, v banki pase prizadevamo, da bi sspodbudno obrestno mero
postopoma pridobili tudiveč dolgoročno vezanihsredstev.UniCredit Bank: V primerjaviz lanskim letom je opazenporast povpraševanja po dol-goročnih depozitih, pri kate-rih so obrestne mere v pri-merjavi s ponudbo bank vdrugih državah evro območjaše vedno privlačne.Nova KBM: Ocenjujemo, daje razmerje med kratkoročniin dolgoročnimi depoziti 50 :50. Odločitev za obdobje ve-zave je odvisno od namenovvarčevanja pa tudi od tega,koliko časa varčevalec ne po-trebuje vezanega denarja.
Se komitenti več odločajo zavarčevanje z nespremenljivoali spremenljivo obrestnomero?Gorenjska banka: Občani seglede na padec obrestnih merv času krize raje odločajo zanespremenljivo obrestnomero.UniCredit Bank: V naši po-nudbi je možna vezava depo-zitov s fiksno obrestno mero.Pri sklepanju depozita s spre-menljivo obrestno mero mo-rajo biti pozorni predvsem nareferenčno obrestno mero(npr. enomesečni, šestme-sečni ali dvanajstmesečni Eu-ribor), na višino pribitka naobrestno mero in na to, koli-kokrat na leto se določi oz.spreminja nova obrestnamera za naslednje obrestova-no obdobje. Deponent lahkona podlagi pričakovanj o gi-banju obrestnih mer oceni,ali se mu splača skleniti de-pozit s fiksno ali variabilnoobrestno mero. Nova KBM: Odločitev komi-tenta je odvisna od gibanjaobrestnih mer. Če se odločiza varčevanje s spremenljivoobrestno mero, sprejme stem tudi večjo stopnjo tvega-nja.
Koliko je še varčevanja v tujihvalutah?Gorenjska banka: Večina var-čuje v evrih. Delež sredstev vtujih valutah je približno dvo-odstoten.UniCredit Bank: V tujih valu-tah je obseg varčevanja maj-hen, večinoma gre za depozi-te v evrih.Nova KBM: Varčevalci lahkoizbirajo med vezavo denarja všvicarskih frankih, ameri-ških, avstralskih in kanad-skih dolarjih, švedskih kro-nah in britanskih funtih, ven-dar se za varčevanje v tuji va-luti odloča le manjši odstotekvarčevalcev.
V krizi se je okrepilobančno varčevanje Večina se odloča za depozite z nespremenljivoobrestno mero.
Opazno je zmanjšano povpraševanjepo vseh oblikah tveganih naložb in"vrnitev" k bolj konzervativnim oz.klasičnim bančnim produktom, kotso depoziti in varčevalni računi.
15torek, 26. oktobra 2010
Finance
Cveto Zaplotnik
Kranj - V plačilnem prome-tu se obetajo nekatere novo-sti, med drugim naj bi 1. no-vembra začeli postopno uva-jati univerzalni plačilni na-log UPN. Kot poudarjajo vZdruženju bank Slovenije,so prednosti UPN-ja enotenobrazec za plačila, univer-zalni plačilni nalog za do-mača in čezmejna plačila vevrih ter preprosto in pre-gledno plačevanje.Obrazec UPN bo nadome-stil obstoječe obrazce za pla-čila - posebno položnicoPP02, bančni nalog BN02in regulirano plačilo RP01,
uporabljali pa ga bodo zanegotovinska (kreditna) pla-čila, za nakazila v gotovini, skaterimi plačniki poravna-vajo obveznosti s predložit-vijo gotovine, za pologe go-tovine na transakcijske ra-čune pri banki ter za dvigegotovine z njih. Novost ob-razca UPN je enotna evrop-ska referenca, pri označeva-nju plačil pa se odpravlja vr-sta posla in uvaja koda na-mena, ki opredeljuje namenplačila. Obrazec UPN sestavljata na-log za plačilo (desni del), kije razdeljen na tri vodoravnepredele, in talon (levi del), kivelja kot potrdilo o plačilu.
PRESENEČENJE ZA VAS, ŽE ZBIRAMO PRIJAVE!Preoblikujte svoje telo
Vadbo bo vodil osebnitrener Damjan Fras,bivši uspešni smučarskiskakalec, ki ima kolajno z OI
Gorenjski glas je v sodelovanju s športnim centrom Prošport za naročnike pripravil posebno presenečenje. Iščemo dva kandidata, žensko in moškega, ki si želita nekaj narediti za svoje telo: izgubiti nekaj kilogramov, maščobne blazinice zamenjati za mišično maso ali preprosto preoblikovati svojetelo. Vse to bosta dosegla pod brezplačnim vodstvom osebnega trenerja, ki bo od novembra do marca skrbel za njun urnik vadbe in vse ostale aktivnosti, ki jih ponuja Prošport. Ob koncu bomo oba nagradili še z obiskom frizerja,kozmetičarke in vizažistke.
Prijave še ta mesec pošljite na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4,Kranj ali na [email protected]. Prijavi dodajte vaš opis, napišitesvoje približne mere, konfekcijsko številko in ne pozabite na fotografijo! Vabljeni k sodelovanju - zabavno bo, pa še zdravo povrhu!
www.gorenjskiglas
xxxxIzkoristite depozit z atraktivno obrestno mero, odslej v ekskluzivni kombinaciji z brezplačnim zavarovanjem*. Zavarovalna vsota je odvisna od višine in dobe vezave vaših prihrankov, le-te pa lahko vežete za obdobje 6, 12 ali 24 mesecev. Ob prenosu poslovanja na UniCredit Bank pa vas čaka še dodatna nagrada: 0,25-odstotni pribitek na obrestno mero depozita. Preverite tudi druge varčevalne in naložbene priložnosti. S prihranki in zavarovanjem skrbite za svoje najbližje. www.unicreditbank.si/bonus-depozit
*Banka bo za dobo vezave depozita deponenta zavarovala za primer nezgodne smrti pri zavarovalnici Generali d.d. Ponudba velja za depozite v zneskih med 10.000 in 100.000 evri. Veljavne fiksne letne obrestne mere so objavljene v poslovnih enotah banke in na spletni strani banke. Posebna ponudba je na voljo do 31. decembra 2010 oziroma do porabe sredstev.
BONUS DEPOZIT ZA DVOJNO VARNOST DRUŽINE.
Izkoristite ponudbo za vaš depozitz atraktivno obrestno mero v kom -bi na ciji z brezplačnim zava ro va -njem, ki ga je v ponudbo dodalaUniCredit Bank. Ponujajo namrečodlično, kar do 4,0 % fiksno letno
obrestno mero, obenem pa vas zadobo vezave depozita brez plačnozavarujejo za primer nez godnesmrti pri zava rovalnici Generali d.d.Ni odveč ome niti, da je bančnidepozit ena izmed najbolj varnihna ložb, saj so denarna sredstvadodatno zajamčena z Zakonom obančništvu. V primeru nepred -videnih finančnih potreb v časuvezave, vam pri UniCredit Bankomogočijo dostop do nado mest -nih sredstev pod ugod nimi pogoji.Ponudba obrestnih mer velja do31. decembra 2010 oziro ma doporabe sredstev.
Za depozit polegodlične obrestne mere še dodatni bonus
Dodatne informacije:www.unicreditbank.si
Brezplačna telefonska številka:080 88 00
Elektronski naslov:[email protected]
Oglasno sporočilo
Efren Maldonado, vodja Seg -
men ta oseb nega bančništva,
UniCredit Bank:
»V primeru, da iščete privlačno
obrestno mero za vaš depozit,
hkra ti pa bi želeli še nekaj več, je
Bonus depozit prava izbira za vas!«
Ljubljana
Prvi pokojninski sklad z negativnim donosomKapitalska družba je v prvem letošnjem polletju izkazala 7,7milijona evrov dobička iz poslovanja in 23,3 milijona evrovdobička iz rednega delovanja. Pozitivno so poslovali vsi nje-ni pokojninski skladi z izjemo Prvega pokojninskega sklada.Kapitalski vzajemni pokojninski sklad je v polletju dosegel2,1-odstotno donosnost, Sklad obveznega dodatnega pokoj-ninskega zavarovanja 1,77-odstotno in Zaprti vzajemni po-kojninski sklad za javne uslužbence 1,75-odstotno, Prvi po-kojninski sklad pa je v tem obdobju zabeležil 7,24-odstotninegativni donos. Čista vrednost sredstev v upravljanju skla-dov je ob koncu junija znašala 1,065 milijarde evrov. Številovarčevalcev oz. zavarovancev je v tem obdobju poraslo zadva odstotka, na 304.923. 7.403 zavarovanci so v prvem pol-letju že prejemali rento Prvega pokojninskega sklada. Kapi-talska družba mora do konca novembra v blagajno zavodaza pokojninsko in invalidsko zavarovanje vplačati 100 mili-jonov evrov, kar je 51 milijonov več kot lani. C. Z.
Ljubljana
Dokapitalizacija in še prodaja Banke CeljeDelničarji Nove Ljubljanske banke (NLB) bodo na skupščini25. novembra odločali o spremenjeni strategiji NLB Skupineza obdobje 2010-2015, ki jo je na nedavni seji potrdil tudinadzorni svet. Spremenjena strategija predvideva dokapita-lizacijo v znesku 250 milijonov evrov in dodatne notranjeukrepe za sprostitev kapitala, s katerimi bodo poslovanjeprilagodili kapitalskim zmožnostim. Ob že napovedanemumiku z nekaterih strateških trgov (Avstrija, Bolgarija, Če-ška, Nemčija, Slovaška) in ukinitvi dejavnosti (lizing nepre-mičnin in faktoring) strategija predvideva tudi prodajo neka-terih kapitalskih naložb, med njimi prodajo Banke Celje, terpostopen umik z italijanskega in srbskega trga. Prodali najbi tudi kapitalske deleže, ki ne spadajo v osnovno dejavnostbanke, znižali stroške poslovanja in zmanjšali kreditno tve-ganje. Banka naj bi ciljno kapitalsko ustreznost v višini 11odstotkov in Tier 1 količnik v višini 9 odstotkov dosegla leta2013. C. Z.
Uvajanje univerzalnegaplačilnega naloga
Primer izpolnjenega obrazca UPN za plačilo električne energije (iz zgibanke Združenja bank Slovenije)
16 torek, 26. oktobra 2010
Križanka
©E PREHITRO BODO ZRASLIZ INVESTICIJSKIM ZAVAROVANJEM FLEKS ZA MLADE ÆE DANES POSKRBITE ZA NJIHOVO PRIHODNOST
FLEKS ZA MLADE ww
w.tr
igla
v.si
POSLOVNA MESTA:
KRANJ, Bleiweisova cesta 20, T: 04/206 92 00
JESENICE, Delavska cesta 1, T: 04/581 05 00
RADOVLJICA, Kranjska 19, T: 04/530 42 90
ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 1, T: 04/515 52 90
TRŽIČ, TC Deteljica, T: 04/592 52 30
BOHINJSKA BISTRICA, Triglavska 16, T: 04/572 12 91
KRANJSKA GORA, Borovška cesta 99a, T: 04/588 18 08
W: www.triglav.si
INFORMACIJE:
OE KRANJ
USTVARJAMO VARNEJŠO PRIHODNOST ... ŽE VEČ KOT 110 LET
V Zavarovalnici Triglav že več kot 110 let skrbimo za zavarova-nje vedno novih generacij Slovencev in njihovega imetja terza zavarovanje premoženja številnih podjetij. Naša hiša stojina trdnih temeljih - je sinonim varnosti, uspešnosti in trdnosti.Po ocenah potrošnikov je Zavarovalnica Triglav tudi najboljpriljubljena zavarovalnica v Sloveniji. Na Gorenjskem pa tradi-cijo zavarovalništva negujemo od leta 1945, ko smo v Kranjuodprli prvo zastopniško pisarno. Ponudba Zavarovalnice Triglav, vključujoč številne zavarovane nevarnosti, obsega široko paleto premoženjskih in osebnih zavarovanj, prilagoje-nih posameznim ciljnim skupinam, z možnostjo sklenitve nekaterih zavarovanj tudi preko interneta (avtomobilska, turi-stična, šolska nezgodna zavarovanja). Naša prva odlika pa jehitro in zanesljivo reševanje škod. Tudi v prihodnje se bomoprizadevali, da bomo na temeljih naših treh osnovnih vrednotposlovanja; strokovnost, varnost in družbena odgovornostustvarjali varnejšo prihodnost za vse naše zavarovance.
13 NOVOSTI IN UGODNOSTI
AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ
1. Do 17% popust pri prenovljenih paketih
avtomobilskih zavarovanj.
2. Do 15% popust na izkušene voznike.
3. Do 25% cenejše zavarovanje avtomobilske
odgovornosti in voznika v malem paketu.
4. Do 30% cenejši delni kasko za zavarovanje
zunanjih svetlobnih teles in ogledal.
5. 5% popust pri takojšnem plačilu premije.
6. 5% bonus zvestobe.
7. 5% cenejši splošni avtomobilski kasko.
8. 20% cenejše zavarovanje avtomobilske nezgode.
9. 20% cenejši delni kasko za zavarovanje kraje.
10. 20% cenejše zavarovanje pravne zaščite zaradi
uporabe vozila.
11. E-prijava kasko škode na www.triglav.si.
12. Razširitev kritja avtomobilske asistence Comfort
v primeru točenja napačnega goriva.
13. Zavarovanje zdraviliškega zdravljenja
po poškodbah v prometni nesreči.
KAKO DO ASISTENČNE POMOČI?Ko boste potrebovali pomoč, obvezno pokličite:
KLIC IZ SLOVENIJE: 080 2864KLIC IZ TUJINE: +386 2222 2864
NAGRADE:1. Nagrada: Bon v vrednosti 40 EUR za sklenitev ali obnovitev avtomobilskegazavarovanja ter nahrbtnik s promocijskimi artikli Zavarovalnice Triglav.2. nagrada: Bon v vrednosti 40 EUR za sklenitev ali obnovitev avtomobilskegazavarovanja ter nahrbtnik Zavarovalnice Triglav z večnamensko dinamosvetilko.3. nagrada: Bon v vrednosti 40 EUR za sklenitev ali obnovitev avtomobilskegazavarovanja ter promocijski artikel (večnamenska dinamo svetilka).4., 5. in 6. nagrada; promocijski artikel (za vsakega 1 večnamenska dinamosvetilka).
Želimo vam veliko uspeha pri reševanju nagradne križanke. Rešitve nampošljite najkasneje do srede, 10. novembra, na naslov: Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj ali jih oddajte v nabiralnik na naši poslovnistavbi.
17GORENJSKI GLAStorek, 26. oktobra 2010 EKONOMIJA, FINANCE [email protected]
Urša Peternel
Jesenice - Po Sloveniji že daljčasa vozijo avtomobili nautekočinjen naftni plin (avto-plin), ki je kot pogonsko gori-vo okolju prijaznejše od ben-cina ali nafte. Letos pa se jeskupina podjetij, ki se ukvar-jajo z distribucijo zemeljske-ga plina, lotila še projektauporabe stisnjenega zemelj-skega plina v prometu, ki gabodo prodajali pod blagovnoznamko metan.
To gorivo še manj obre-menjuje okolje, saj ne pov-zroča onesnaževanja zraka strdnimi delci, hkrati pa jenjegova cena nižja od benci-na, nafte in avtoplina. Medpodjetji, ki sodelujejo v pro-jektu uporabe zemeljskegaplina v prometu, sta tudi dvegorenjski: Enos Jesenice terDomplan Kranj. Enos Jese-nice je dosedanje izkušnjeprejšnji teden predstavilo naposvetu na Jesenicah. Mar-tin Pavlovčič je povedal, daso aprila začeli preskušatiosebno vozilo na stisnjen ze-meljski plin, dosedanje iz-
kušnje pa so pokazale, da togorivo manj obremenjujeokolje, obenem pa je vožnjaz njim bistveno cenejša odvožnje z avtomobilom z ben-cinskim motorjem.
Izračunali so, da jih vož-nja na bencin stane 10,20evra, na stisnjen zemeljskiplin pa 5,50 evra na sto kilo-metrov. Še bolj učinkovita jeraba stisnjenega zemeljske-ga plina v težkem prometu,zlasti mestnih avtobusov,tovornjakov za odvoz odpad-
kov, za taksi službo ... V šte-vilnih evropskih državah gaže uporabljajo, v Španiji de-nimo vozi že okrog tisočsmetarskih vozil na stisnjenzemeljski plin, v Francijišeststo. V Sloveniji smo natem področju v zaostanku,to alternativno gorivo uvaja-mo kot predzadnji v Evropi,zato tudi še ni nobene javnepolnilne postaje s stisnje-nim zemeljskim plinom.Prvo naj bi kmalu postavili vLjubljani, nato tudi v Mari-
boru in drugih večjih me-stih. V Ljubljani naj bi kma-lu začelo voziti tudi prvihdvajset mestnih avtobusovna stisnjen zemeljski plin.
Da pa zemeljskega plinane bi bilo treba uvažati, so vjeseniškem podjetju Enoszačeli razvijati tehnologijolastnega pridobivanja gori-va. Metan, ki je glavna sesta-vina zemeljskega plina, na-mreč nastaja ob razgradnjiorganskih snovi (imenuje sebioplin). Če se sprošča vozračje, je škodljiv, če ga za-jamejo in uporabijo, prepre-čijo škodljiv vpliv in dobijodomač in obnovljiv vir ener-gije. V Enosu so v sodelova-nju z javnim komunalnimpodjetjem Jeko-In tako žezačeli razvijati tehnologijo, skatero bodo zajemali bio-plin z deponije Mala Meža-kla in z jeseniške čistilnenaprave, ga očistili ter ga za-čeli uporabljati v prometu.Pričakujemo lahko, da bodopo Gorenjski že kmalu zače-la voziti vozila, ki jih bodopoganjali predelani odpad-ki.
Vozila na predelane odpadkeEnos Jesenice in Domplan Kranj sodelujeta v projektu uporabe zemeljskega plina v prometu. Na Jesenicah razvijajo tudi tehnologijo izrabe bioplina z deponije. Tako bodo kmalu začeli voziti avtomobili na predelane odpadke.
Osebno vozilo in tovornjak za odvoz odpadkov na stisnjenzemeljski plin so predstavili na posvetu na Jesenicah.
Cveto Zaplotnik
Ljubljana - Nova Ljubljanskabanka (NLB), Nova kreditnabanka Maribor (Nova KBM),Abanka Vipa in Banka Celjeso februarja 2006 na isti danv enakem znesku uvedle na-domestilo za dvig gotovinena bankomatu druge bankev znesku osemdeset tolarjevoz. 33 centov. Urad za varstvokonkurence jim je leto kas-neje izdal odločbo o prepove-di usklajenega delovanja, kije letos, po odločitvi vrhovne-ga sodišča, postala pravno-močna. Zveza potrošnikovSlovenije je pred kratkim po-zvala banke k vračilu nezako-nito zaračunane provizije ter
k plačilu zamudnih obresti.Banke so na to reagirale, vNovi Ljubljanski banki,Abanki in Banki Celje so ženapovedali, da bodo stran-kam vrnili provizijo. Naprošnjo za podporo zveze po-trošnikov se je odzval tudiminister za finance FranceKrižanič, ki je banke pozval,naj oškodovane potrošnikečim prej obvestijo, kako jimbodo povrnile nastalo škodo.V zvezi tudi pričakujejo, dabo vlada čim prej izpolnilaobveznost iz koalicijskegasporazuma in ustanovilaagencijo za nadzor in regula-cijo finančnega sistema, ka-terega naloga naj bi bila tudizaščita potrošnikov. "Vsakdan brez učinkovitega regu-latorja finančnega trga po-meni za potrošnike nova fi-nančna oškodovanja," je de-jal Boštjan Krisper, svetova-lec zveze potrošnikov za fi-nančno področje.
Abanka že vrača provizijo
Kot so sporočili iz Aban-ke, bodo strankam, ki so vobdobju od 20. februarja dovključno 18. junija 2006dvigovale gotovino na ban-komatih drugih bank v Slo-veniji in so za dvig plačale
80 tolarjev oz. 33 centov, šev tem mesecu vrnili nado-mestilo skupaj z zamudni-mi obrestmi. Vračila so za-čeli nakazovati v soboto.Uporabniki spletne bankeAbanet bodo vračilo lahkovideli v prometu na svojemosebnem računu, tisti, ki neuporabljajo spletne banke,pa bodo o nakazilu obvešče-ni v izpisku za mesec okto-ber. Če so upravičenci dovračila provizije že zaprliAbančni osebni račun, semorajo z osebnim doku-mentom in davčno številkooglasiti v bančni poslovalni-ci, kjer jim bodo nadomesti-lo skupaj z obrestmi izpla-čali v gotovini.
Zahteva za aktivnejšovlogo Banke Slovenije
Društvo za pravno državoje v četrtek predstavilo pozivBanki Slovenije, ki ga je po-tlej v petek tudi uradno izro-čilo Darku Bohnecu, vicegu-vernerju Banke Slovenije.Kot je na predstavitvi pozivapovedal predsednik društvaRado Pezdir, zahtevajo odBanke Slovenije, da pozovebančni kartel k zavezujočiizjavi o vračilu denarja, raz-krije podatke o višini oško-dovanj in odgovori, kdaj inkako bo vrnil denar. Zahte-vajo tudi odgovornost ljudi vbankah in v Banki Sloveni-je, ki so dovolili kartelnoravnanje, in odgovor navprašanje, kako se pri nasdoločajo provizije za dviggotovine na bankomatihdrugih bank, saj so v pri-merjavi z drugimi državamiEvropske unije občutno viš-je. V društvu menijo, da biBanka Slovenije moralaukrepati že februarja 2007,ko je urad za varstvo konku-rence ugotovil, da so bankeravnale usklajeno. V BankiSlovenije so napovedali, dabodo poziv proučili in dru-štvu odgovorili v desetihdneh.
Banke bodo strankamvrnile provizijoNova Ljubljanska banka, Abanka in Banka Celjeso že napovedale, da bodo strankam vrnile nezakonito zaračunane provizije.
Boštjan Bogataj
Kranj - Dnevnikova lestvicamenedžerskih plač je raz-burkala slovensko javnost, kije prepričana, da bi si tudi vo-dilni morali plače prilagoditigospodarski krizi in recesiji.Na lestvici 120 menedžerjevje tudi več Gorenjcev, skrbipa, da sta med vsemi gospo-darskimi družbami, iz kate-rih prihajajo ti vodilni, zgoljdve gorenjski podjetji: Go-renjska banka in Sava.
Gorazda Trčka, prvegamoža Gorenjske banke smomed drugim vprašali, ali topomeni, da Gorenjski pešagospodarska moč v primerja-vi s Slovenijo ter ali je bankalani poslovala nad pričakova-nji, da je prejel za skoraj 430tisoč evrov bruto prejemkovin se med slovenskimi me-nedžerji po višini prejemkovv letu 2009 uvrstil na visokodeveto mesto. Odgovorov nanaša vprašanja, ki smo jihposlali predstavnici za stike zjavnostjo, nismo prejeli. Ena-ko na podobna vprašanja niodgovoril niti Janez Bohorič,predsednik uprave Save, ki jes 316 tisoč evrov zasedel 24.
mesto. Kje je na lestvici BineKordež, eden od članov t. i.gorenjske naveze, nekdanjipredsednik uprave danesobubožanega Merkurja? Nalestvici ga ni, čeprav je lanizgolj s plačo iz nakelskega tr-govca prejel 180 tisoč bruto.Zadnji, 120. na lestvici, Mat-jaž Kovačič, predsednikuprave NKBM, je prejel na-tanko 180.317 evrov.
Zgoraj našteti pa ne preka-šajo še enega Gorenjca, ki paslužbuje na Dolenjskem, vprejšnji teden z zlato gazelonagrajeno farmacevtski dru-žbi Krka. Janez Poljanec je
član uprave Krke in je lanizaslužil 530 tisoč evrov plače.Mesto pred Bohoričem se jeuvrstil predsednik Mercator-jeve uprave Žiga Debeljak. S316 tisoč evri je zasedel 23.mesto. Na 25. mestu je Vladi-mir Mišo Čeplak, član upra-ve Zavarovalnice Triglav indelavski direktor, s 310 tisočevri, ki avgusta ni izključevalmožnosti za prevzem pred-sedniškega položaja v Vza-jemni. Le mesto za njim(26.) je Srečko Korber, članuprave v Gorenjski banki s301 tisočakom. Na 33. mestuje Emil Vizovišek, član upra-
ve Save, s 273 tisoč evri, štirimesta za njim pa njegov ko-lega iz Save, Vinko Perčič, kije lani prejel 263 tisoč evrov.
Na Dnevnikovi lestvici ješe nekaj Gorenjcev: članMercatorjeve uprave PeterZavrl (257 tisoč), predsednikuprave Športne loterije JanezBukovnik (255 tisoč), MirjanBevc, vodilni mož Alposa, kije prejel 250 tisočakov, Teo-dor Žepič, predsednik upra-ve LON, s skoraj 250 tisočevri, v zgornjem delu lestvicepa je še Bojan Dremelj, ne-kdanji predsednik uprave vTelekomu Slovenija s 244 ti-soč evri. Le nekaj manj (228tisoč evrov) je prejel njegovkolega Dušan Mitič, 195 tiso-čakov Boris Pesjak (predsed-nik uprave Factor banke),Gregor Hudobivnik, članuprave Abanke pa 183 tisoča-kov. Zanimalo nas je tudi,kje je Zmago Skobir, pred-sednik uprave AerodromLjubljana, ki ga na lestvicinismo zasledili. Iz družbe sonam sporočili, da je lani pre-jel 157 tisoč evrov - skupaj zvariabilnim delom plače, bo-nitetami, malico in regre-som.
Gorenjska slabo tudi pri plačahMed najbolje plačanimi slovenskimi menedžerji v letu 2009 so med Gorenjci najvišje Janez Poljaneciz Krke, Gorazd Trček iz Gorenjske banke in Janez Bohorič iz Save.
Gorazd Trček / Foto: Tina Dokl
Banke naj bi po oceni Društva za pravno državo sprovizijami oškodovale stranke v znesku od 15 do 25milijonov evrov.
Janez Bohorič / Foto: Gorazd Kavčič
18GORENJSKI GLAS
torek, 26. oktobra 2010KMETIJSTVO [email protected]
Cveto Zaplotnik
Mošnje - Kmetijsko gozdar-ska zadruga Sava Lesce je ob50-letnici sadovnjaka Resjepripravila minuli konec ted-na v kulturnem domu vMošnjah zanimivo sadjarskorazstavo. Na ogled je bilo pet-indvajset sort jabolk, ki jihpridelujejo v sadovnjakuResje, okoli trideset starejšihsort jabolk, čez dvajset odpo-rnih sort ter še slovenske so-rte jabolk in sorte hrušk. Mo-šenjski krajevni muzej je zarazstavo prispeval nekaterestare predmete, povezane ssadjarstvom, Vrtnarija Rešbuče, Kmetijski inštitut Slo-venije pa odporne sorte. Po-leg razstave so bila še preda-vanja o odpornih sortah ja-blan, ekološki pridelavi sadjain pomenu sadja v prehraniter pokušnja sokov.
Kot je na slovesnosti ob od-prtju razstave povedala vodja
sadovnjaka Tatjana Zupan, vtrideset hektarjev velikem sa-dovnjaku pridelajo od 550 došeststo ton sadja na leto. Časiza sadjarstvo so vedno odvis-ni od vremena, bolezni,
škodljivcev, odločitev ... Naj-huje je bilo v letu 2003, ko sozaradi hruševega ožiga mo-rali skrčiti tri hektarje nasa-da. "Takrat nismo vedeli, alibomo še lahko delali naprej.Na srečo so se bolezen in in-špektorji pomirili," se spo-minja Zupanova in omeni šeleto 2006, ko jim je avtocestavzela dva hektarja nasada.Med pomembne dosežkeštejejo zlasti ureditev hladil-nice za sadje in posodobitevsortiranja sadja. Prof. dr.
Franc Štampar, prodekanBiotehniške fakultete, je ugo-tavljal, da so na Gorenjskemdobre možnosti za sadjar-stvo, pri tem pa je navedelpodatek, da je bivša kranjskaobčina imela nekdaj okoli šti-ri tisoč hektarjev travniškihsadovnjakov, zdaj pa jih je leše desetina ali celo manj. Ra-dovljiški župan Janko S. Stu-šek je zaželel, da bi sadov-njak Resje še naprej vodilsadjarski razvoj in bil zazgled drugim.
Na razstavi sto sort sadjaNa sadjarski razstavi ob petdesetletnici sadovnjaka Resje je bilo na ogled čez sto različnih sort jabolkin hrušk.
Na petkovi slovesnosti ob odprtju sadjarske razstave / Foto: Gorazd Kavčič
Kranj
Cene pridelkov višje za sedem odstotkov
Po podatkih državnega statističnega urada so bile cenekmetijskih pridelkov pri pridelovalcih avgusta letos za se-dem odstotkov višje kot v enakem lanskem mesecu, pri tempa so bile cene rastlinskih pridelkov na letni ravni višje za12,3 odstotka, cene živali in živalskih izdelkov pa za 4,4 od-stotka. Cene žit so bile v povprečju višje za 29,6 odstotka,zelenjadnic za 10,7 odstotka, cvetja, okrasnih rastlin in sadikza 48,4 odstotka, krompirja za 24,9 odstotka, sadja za 5,2 invina za 11,8 odstotka. Živali za zakol so bile avgusta v pov-prečju za 1,4 odstotka cenejše kot pred letom dni, pri tem paso bile cene goved nižje za 1,7 odstotka, prašičev za 2,3 inperutnine za pol odstotka. Cene živalskih izdelkov so bilevišje za 11 odstotkov. C. Z.
Cveto Zaplotnik
Naklo - Zveza slovenske po-deželske mladine in Kmetij-sko gozdarska zbornica Slo-venije sta letos že četrtič pri-pravila izbor inovativnegamladega kmeta ali kmetice.Da je bila prireditev tokrat vNaklem in v izvedbi Društvakranjske in tržiške podežel-ske mladine, je bila "kriva"Andreja Jagodic s Police priNaklem, ki je z inovativnimiidejami pri predelavi mlekain trženju mlečnih izdelkovzmagala na lanskem izboru.Letos se je za laskavi nazivpotegovalo šest kandidatov,komisija pa je na podlagidveh ločenih strokovnihocen za vsakega kandidata zainovativnega mladega kmetaizbrala Marjana Kolarja izLogarovcev v bližini Križev-cev, ki je za nagrado dobil da-rilo generalnega sponzorjaprireditve KGZ Sloga Kranj -brezplačno uporabo traktorjaJohn Deere za en mesec oz.sto delovnih ur. Na Kolarjevikmetiji, ki je z 2960 hektar-
jev kmetijskih in gozdnihzemljišč ena največjih v Slo-veniji, redijo šeststo plemen-skih svinj in 3500 prašičevpitancev. Pohvalijo se lahko sštevilnimi novostmi: kot prviv Sloveniji so dobili statusvzrejnega središča v zasebnilasti, uvedli so sodoben so-bni sistem hleva s talnimgretjem, zgradili prvo sodo-bno bioplinsko elektrarno vzasebni lasti ... Od Kmetij-skega gospodarstva Lendavaso odkupili farmo Ginjevec
in obnovili hlev za pitanje ti-soč goved ter kmetijsko de-javnost razširili tudi na Mad-žarsko, kjer imajo petstokrav molznic. Zaposlujejo 55delavcev in so soustanoviteljidružbe Keter Organica, kigradi bioplinske elektrarnedoma in v tujini.
Z Gorenjskega sta se zanaziv mladega inovativnegakmeta potegovala Aleš Jeralaiz Podbrezij in Dušan Glo-bočnik iz Zagorice pri Rovahv bližini Radomelj. Aleš
kmetuje na 23 hektarjev veli-ki kmetiji, na kateri se ukvar-jajo s sadjarstvom in polje-delstvom, registrirane paimajo tudi tri dopolnilne de-javnosti. Z analizo skupnihznačilnosti kupcev in njiho-vih nakupnih odločitev so iz-delali učinkovit načrt trženja,inovativnost pa kažejo tudipri skrbi za kakovost pridela-ve in predelave. Pridelke inizdelke prodajajo na kmetijiin na tržnicah, ponujajo pajih tudi trgovcem in gostin-skim lokalom.
Dušan Globočnik kmetujena šest hektarjev veliki kme-tiji, na kateri so učinkovitopovezali pridelavo, predelavoin prodajo. Ukvarjajo se zrejo prašičev in konj, v okvi-ru dopolnilnih dejavnosti paz izletniško turistično dejav-nostjo (kmečki turizem Pr'Soud), klanjem za lastne po-trebe, s storitvenim klanjemter s predelavo mesa. Lastneizdelke prodajo v okviru turi-stične dejavnosti in na sej-mih, po naročilu pa jih do-stavijo tudi na dom.
Inovativni kmet z 2960 hektarji Na finalnem izboru v Naklem so za inovativnega mladega kmeta razglasili Marjana Kolarja iz bližineKriževcev, med kandidati sta bila tudi Aleš Jerala iz Podbrezij in Dušan Globočnik iz Zagorice pri Rovah.
Zav
od I
sker
ni.n
et, S
tozi
ce 5
6, L
jubl
jana
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, Jesenice
Sadovnjak Resje so v petdesetih letih vodili le trije: nazačetku Vinko Pačnik, ki se je tudi ogledal razstavo,potlej petintrideset let zdaj že pokojni ValentinBenedičič, ki velja za največjega pesnika med sadjarji,zadnjih trinajst let pa ga Tatjana Zupan.
Aleš Jerala / Foto: Gorazd Kavčič Dušan Globočnik
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
Cveto Zaplotnik
Kranj - Vlada je na četrtkoviseji potrdila spremembo za-kona o gozdovih, po kateri sebo gozdna posest, manjša odpet hektarjev, spet lahko deli-la. Delitev bo dovoljena le vprimerih, da parcela v pros-torskih aktih občine ni dolo-čena kot gozd, da je delitevpotrebna zaradi gradnje jav-ne infrastrukture ali da greza parcelo, ki je bila v denaci-onalizacijskem postopku vr-njena upravičencu.
Kot je znano, je v Slovenijizasebna gozdna posest dokajmajhna, v poprečju velika le2,6 hektarja, a še ta je pravi-loma razdeljena na več loče-nih parcel. Ker to otežuje go-spodarjenje z gozdovi inzmanjšuje zanimanje lastni-kov za nego predvsem mlaj-ših sestojev, je državni zborpred tremi leti dopolnil za-kon o gozdovih z določbo, po
kateri gozdih parcel, manj-ših od pet hektarjev, ni dovo-ljeno deliti, izjema naj bi bilale delitev zaradi gradnje jav-ne infrastrukture. Določba jeprispevala k zmanjšanjudrobljenja gozdne posesti, vpraksi pa je povzročala tuditežave. Tako se je dogajalo,da je bila v postopku spre-membe občinskega prostor-skega akta na delu gozdneparcele dosežena spremem-ba namenske rabe, na pri-mer, iz gozdnega v kmetij-sko ali stavbno zemljišče,vendar se zaradi določbe oprepovedi delitve parcele tadel zemljišča ni mogel od-meriti in se uporabljati, kotje določil spremenjeni pros-torski dokument. Prav takoni bilo možno deliti državnihgozdnih parcel, ki so bile vpostopkih denacionalizacijev naravi vrnjene nekdanjimlastnikom oz. njihovim dedi-čem.
Spet delitev parcel
torek, 26. oktobra 2010 NASVETI [email protected] GLAS
KUHARSKI RECEPTIZa vas izbira Danica Dolenc
Pavla Kliner
Se sprašujete, koreninekaterih rastlin sploh lahkokopljete? Zgrešili ne boste skoreninami angelike, sleza,bedrenca, regrata, kislice, ra-barbare, baldrijana, gabeza,kolmeža, sladkega korena,kolmeža, velike koprive, de-žena, pomladanskega jegli-ča, če omenimo le nekatere.
Ne spirajmo jih z vročovodo
Podzemne dele rastlin na-biramo, preden propadejonadzemni deli, zato da rastli-ne še lahko prepoznamo.Korenine pazljivo izkoplje-mo, jih očistimo prsti in sščetko dobro speremo podtekočo vodo. Nikoli jih nenamakamo ali pustimo stativ vodi dlje časa. Izogibajmose spiranju z vročo vodo, sajbi na ta način poleg umaza-nije, iz njih sprali tudi zdra-vilne učinkovine. Opozori-mo še na to, da podzemnihdelov rastlin, ki vsebujejosluzi, denimo slezovo kore-nino, tudi s hladno vodo nesmemo izpirati, da se sluzine pokvarijo. Ko smo koreni-ne oprali, jih takoj posuši-mo, da se zaradi encimskihprocesov sestavine ne spre-menijo. Nekateri zeliščarjisvetujejo, da osušene koreni-ne razrežemo na majhnekoščke, saj je suhe koreninetežko rezati, poleg tega pa semajhni koščki tudi hitreje inlepše sušijo. Spet drugi soprepričani, da je koreninebolje posušiti cele in jih
zdrobiti ali razrezati šele ne-posredno pred pripravo čaja.
Kolmež za spodbujanjeteka
Kolmež (Acorus calamus)v jeseni izkopljemo s koreni-ko, mu odstranimo nadzem-ne dele in koreninice, ga oči-stimo, operemo ter razreže-mo na trakove, ki jih posuši-mo na topli peči ali v sušilni-ku. Korenika, ki je zunaj rja-va, znotraj pa bela, prijetnodiši ter je grenkega dišavnegaokusa. Kolmež slovi kot enonajmočnejših sredstev zaspodbujanje teka in urejanjeprebave. Po izročilu se rabipri akutnih in kroničnih pre-bavnih motnjah, črevesnihkrčih in vetrovih ter pomanj-kanju želodčne kisline, sajpospeši obilno izločanje slineter želodčnih in črevesnihprebavnih sokov, sprošča ve-trove in odpravlja krče, poma-ga pa tudi ob želodčnemvnetju in razjedi. Čaj pripravi-mo tako, da pol žličke posuše-ne korenike poparimo s sko-delico vrele vode, pustimostati petnajst minut in prece-dimo. Druga možnost je, dapol žličke korenine vržemo vhladno vodo in kuhamo tri dopet minut, nato čaj precedi-mo. Kot aromatična grenčinase popije skodelica čaja medobroki do trikrat na dan.
Spomladanski jeglič zaizkašljevanje
Sveže korenine spomla-danskega jegliča (Primulaveris) imajo nadvse prijeten
vonj, ki spominja na janež.Njihov okus bi lahko opisalikot trpek, grenek in praska-joč. Posušene korenine sobrez vonja. Pri izkopavanjumoramo biti zelo previdni.Korenine porežemo, kratkokoreniko pa znova posadi-mo, da ne uničimo rastline.Korenine spomladanskegajegliča so močno sredstvo zaizkašljevanje pri sapničnemvnetju in prehladih. Siruppripravljen iz korenin jegličautekočinja gosto sluz inomogoča njeno izločanje.Uporabljamo ga pri kronič-nem kašlju in kroničnembronhitisu. V ljudskem zdra-vilstvu se rabi korenina tudipri zadušljivem kašlju, na-duhi, protinu in bolečini vživcu. Čaj pripravimo tako,da pol žličke zrezanih kore-nin prelijemo s skodelicomrzle vode, počasi segreje-mo do vretja in pustimo po-krito stati pet do deset mi-nut. Kot prsni čaj popijemoskodelico z medom oslajene-ga vročega napitka večkratna dan, še posebej zjutraj, kovstanemo, in zvečer pred
spanjem. Ta čaj koristi privseh vrstah kašlja, tudi pristarostnemu kašlju.
Slez zoper drisko pri dojenčkih
Odebeljene korenine sle-za oz. ajbiša (Althea offici-nalis), kot je rastlino radimenoval Simon Ašič, nabi-ramo oktobra in novembra,saj je takrat količina sluzinajvečja. Korenine opere-mo, lahko jih olupimo, daso čisto bele, jih zrežemo podolgem in hitro sušimo priumetni toploti, ki pa ne smepresegati petintrideset sto-pinj Celzija. Sušenje trajaveč dni. Posušene koreninezrežemo na pol centimetradolge koščke ali jih stremo.Slezova korenina vsebujezelo veliko sluzi. Najbolj seizkaže pri lajšanju prebav-nih motenj, kot so driske,posebno pri dojenčkih inmajhnih otrocih, pri katar-jih prebavil, vnetju želod-čne in črevesne sluznice.Uporabljamo jo tudi privnetjih grla, katarjih glasilk,hripavosti, dražečem su-hem kašlju, vnetjih v ustnivotlini, parodontozi in prirasti zobovja otrok. Čaj pri-pravimo tako, da dve žličkiposušenih korenin denemov dvesto petdeset mililitrovhladne vode in dobro pre-mešamo. Korenine pusti-mo v vodi vsaj pol ure, pre-mešamo in precedimo.Tako pripravljen čaj lahkopred uporabo nekoliko se-grejemo. Čaj pijemo trikratna dan po eno skodelico.
Čas za korenineJesen je radodarna s svojimi plodovi, postreže pa nam tudi z nečim, kar je na prvi pogled očempovsem prikrito. Prav imate, s koreninami in korenikami zdravilnih rastlin, ki imajo oktobra in no-vembra v sebi izjemno veliko zdravilnih učinkovin. Izkopljimo nekaj korenin skupaj in skuhajmo iznjih kakšen zdravilen čaj.
19
Tedenski jedilnik
Nedelja - Kosilo: goveja juha z rezanci, puranovi zrezki vsmetanovi omaki z gorgonzolo, njoki, endivija s koruzo vsolati, jabolčni zavitek; Večerja: toast z maslom, dimljeni lo-sos.Ponedeljek - Kosilo: gobova juha, popečena govedina izjuhe, pražen krompir, radič s fižolom; Večerja: sladki mlinciz maslom in medom, jabolčna čežana.Torek - Kosilo: piščančja rižota, pečena paprika v marina-di, grozdje; Večerja: grška solata z belim slanim sirom,kruh.Sreda - Kosilo: kremna fižolova juha z vlivanci in dišavnica-mi (majaron, šetraj), kuhana prekajena rebrca, radič s krom-pirjem; Večerja: skutni cmoki z zdrobom, češpljev kompot.Četrtek - Kosilo: rezanci z belo omako, endivija z lečo v so-lati, pečena jabolka, sok; Večerja: por z ocvrtimi jajci, koruz-ni kruh, bela kava.Petek - Kosilo: zelenjavna juha, ribji fileti po tržaško, stolčenkrompir s sladkim zeljem in oljčnim oljem po dalmatinsko,grozdna pogača; Večerja: mešana solata s sirom, kruh.Sobota - Kosilo: goveji golaž, krompirjevi svaljki, korenjevasolata z orehi, sadna kupa; Večerja: poljubna pizza iz doma-če pečice, pivo, vino, jogurt ali sadni sok.
Rezanci z belo omako
Potrebujemo: 500 g domačih rezancev, olje, sol; omaka: 200 ggnjati, 100 g zelenih oliv, 4 stroki česna, kozarec belega vina,lonček kisle smetane, šopek peteršilja, po ščepec majarona inorigana, sol, poper.
Rezance skuhamo "al dente" v slanem kropu, kamor smovlili tudi žlico olja. Odcedimo jih in oplaknemo. Za omakonarežemo gnjat na paličice, olive razkoščičimo in nareže-mo, sesekljamo česen in peteršilj. Na oljčnem olju popraži-mo najprej narezano gnjat, dodamo olive in česen, zalijemoz belim vinom, dodamo smetano in začimbe. Ko začneomaka vreti, jo odstavimo in vročo prelijemo čez rezance.Ponudimo s solato.
Korenjeva solata z orehi
Operemo in ostrgamo pol kilograma rdečega korenja. Zapreliv dobro zmešamo 2 žlici limonovega soka in 2 žlici olja,solimo, popramo in dodamo korenju s 5 dag grobo nasek-ljanih orehov. Solato pustimo 15 minut, da se sestavine pre-poje, nato pa jo naložimo na sredino večje sklede z zelenosolato in okrasimo z rezinami limone.
Takšne so videti regratovekorenine med sušenjem
KAKO JE NASTALO TRBOJSKO JEZERO
Jože Bohinc
Predhodne meritve in pri-prave na gradnjo so trajaledolga desetletja, po izgradnjipa je jezero nastalo čez noč(no, polnilo se je le nekajdni) in ljudje ob jezeru se nanove razmere še dolgo nisomogli navaditi in se docelaniso še do danes. Zelo počasispoznavajo koristi, ki jih po-nuja jezero.
Nedvomno se je podobapokrajine vzdolž rečne stru-ge med Mavčičami in Kra-njem z izgradnjo elektrarnepovsem spremenila. Nesamo, da so izginile nekda-nje čudovite brežine, poraslez različnimi kulturami terbele peščine. Potonili soskrivnostni rečni tolmuni,polni ribjega zaroda in dru-gih živali ter rečnih ptic.
Voda je prekrila tudi nekajdomačij ter mlinov ob ne-kdanjem toku Save. Nekda-nji Čadežev mlin med vasjoMoše in Trboje je izginil že
pred potopom. Za vedno paso utihnili mlinski kamni instope pri Mlinarju v Trbojah.Zalilo je tudi Mlinarjevo dvo-nadstropno stanovanjsko
hišo, tako so na vrhnji terasinad bregom poleg jezerazgradili novo. Od nekdanje-ga mlina je ostala le še kme-tija, ki jo dobro vodi sedanjigospodar Drago. Tudi ne-kdanjo Bašetovo hišo v Žer-javki je zalila voda.
Na Prebačevem so gospo-darji zgradili nov valjčni mlinna električni pogon ter stano-vanjsko hišo prav tako šepred potopom nekdanje reč-ne struge v jezersko gmoto.
V soteski Zarica od Hrast-ja do Kranja zaradi naraverečnega korita, ki je obdan spečinami in navpičnimi skal-natimi gmotami, s skrivnost-nimi votlinami in "kevderci",v katerih domujejo različneptice (kavke, vrane in drugabitja), ni bilo večjih spre-
memb in hujšega posega vnaravni ritem življenja, ra-zen da se je vodna površina znastankom jezera dvignilaod kakih 5 do 7 metrov. Oba-lne površine in bregovi nisobili huje prizadeti, ker jih pačoklepajo skalne gmote.
Na koncu soteske pod vas-jo Drulovka in Orehek nadesnem bregu in pod vasjoČirče se navpične brežineumaknejo položnim in niž-jim bregovom, zlasti še nadesni strani rečnega koritapri kranjski čistilni napraviin pred nekdanjo tovarnoPlanika. Tamkaj je dostop dojezerskega rokava zelo ugo-den. Pravzaprav pa se tod je-zero umika tekoči Savi, kinekako pod delavskim mo-stom že ubira svoj tok.
3
Znamenita pečina, potopljena v jezersko gladino podfarovžem, Bognarjem in Lenarčem.
Voda prekrila domačije in mline
www.gorenjskiglas.si
20 torek, 26. oktobra 2010GORENJSKI GLAS
[email protected], PISMA
Interseroh d.o.o., Brnčičeva ulica 45, 1231 Ljubljana - Črnuče, tel.: 01/560 91 50, fax: 01/560 91 61, www.interseroh-slo.si
Zavezanci sheme ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami družbe Interseroh:SVEČA d.o.o., LESK d.o.o. Frankolovo, SVEČARSTVO JURKOVIČ DAVID JURKOVIČ S.P., PAX d.o.o., SVEČARSTVO BOŠTJAN JELENKO S.P., SVEČARSTVO MARINIČ GORAN MARINIČ S.P., SVEČARSTVO GREGOR ŠUBIC S.P., HOFER trgovina d.o.o., EMMA, d.o.o., PERNE GREGOR S.P. - SVEČARSTVO PERNE, “SVEČARSTVO” MARIJA DOBOVIČNIK S.P., SAMEX d.o.o., SVEČARSTVO MILENA ANA HAUPTMAN S.P., SAŠO ŽALJEC S.P., MIR NAGROBNI DODATKI IRE-NA STRUNA S.P., WOLF SVEČE SVEČARSTVO IN TRGOVINA WOLF SILVESTER S.P., SŽ-ŽIP, storitve, d.o.o., LENARČIČ ŠTEFKA S.P., DIONIZIJ, DENIS POD-LESNIK S.P., S-MARKETING MITJA SCOZZAI S.P., Boštjan Zgrebec s.p., BORKO MILAN S.P.- SVEČARSTVO, LAVŠ FRANC S.P.- SVEČARSTVO, DUPLAST RUDOLF DULAR, S.P., SVEČARSTVO PIRC, SIMON KLOPČIČ S.P., Svečarstvo, Marko Udovič s.p., SVEČARSTVO, ŽELJKO KREPEK S.P., SVEČARSTVO JOŽE VRAŽIČ S.P., SVEČARSTVO JELKA ŠTURM S.P., IPIS POLANC - SONJA POLANC S.P., BMR INVESTICIJE d.o.o., SVEČARSTVO LORGER MILENA LORGER S.P., APIS-BSB, d.o.o., Vnanje Gorice, LIDL d.o.o. k.d., DOLORES RUTAR S.P., LIDIJA VRBNJAK S.P., SVEČARSTVO SORKO NATAŠA SORKO S.P., BREDEX - IZDELAVA SVEČ, EDO ORTER, S.P., SVEČARSTVO. BOJAN ŠOLINC S.P., OGENJ d.o.o., LIPEC STANISLAV S.P. SVEČARSTVO, KADROVSKI INŽENIRING LAMPE, METKA LAMPE S.P., VINKO PETKOVŠEK S.P., SVEČARSTVO IN MEDIČARSTVO, ANŽIČ CILKA - S.P., IP POSOČJE d.o.o., MRAZ & MRAZ, d.n.o., Škofja Loka, SVEČAR-STVO ALOJZ ŠIMEC S.P., LAST PRODAJA IZ AVTOMATOV STOJAN LAMPE S.P., SVEČARSTVO PEROVNIK BRANKO PEROVNIK s.p., SVEČARSTVO IN PREVOZ BLAGA FRANC BEVEC S.P., KANA d.o.o., ALOJZ SVENŠEK S.P., SVEČARSTVO BOŽA ADAMIČ S.P., PETER TOVORNIK s.p., SVEČARSTVO MEDEN, MIJAN MARJETA S.P. SVEČARSTVO, CVETJE IN DARILA, STANISLAV VALTE S.P., LIDIJA PIRŠ S.P., REMAP, Reteče, d.o.o., MARIJA ČREŠNJAR S.P., SVEČKA, d.o.o. Lju-bljana, SVEČARSTVO ZVONKA ANTOLIN S.P., V & S FASHION d.o.o., VI-JA d.o.o., SVEČARSTVO VODNIK FRANC VODNIK S.P., SVEČARSTVO ROBERT JUKIĆ S.P., SVEČARSTVO ZDOLŠEK ROMAN S.P., dm drogerie markt d.o.o., SVEČARSTVO LUČKA IGOR LUŽAR s.p., MIMAX ANDREJ KNEZ S.P.
V Sloveniji vsako leto porabimo 23 milijonov nagrobnih sveč. Če jih ne recikliramo, okolje obremeni-mo s 4.500 tonami odpadkov. Ti odpadki so koristne surovine, saj lahko 75,4 % sestavnih mate ria lov odpadnih sveč ponovno uporabimo.
Ravnajmo odgovorno:
Skladno s slovensko zakonodajo morajo ko-munalna podjetja in upravljavci pokopališč poskrbeti, da so na pokopališčih postavljeni zabojniki za različne vrste odpadkov:
V družbi Interseroh, ki je vzpostavila celovit sistem zbiranja, odvažanja in predelave od-padnih nagrobnih sveč, v katerega so vklju-čeni proizvajalci, uvozniki in pridobitelji nagrobnih sveč, poudarjajo, da je izjemno pomembno, da
. Pogosto se zgodi, da obiskovalci
pokopališč oddajajo odpadne nagrobne sve-če v plastičnih vrečkah ali skupaj z ostanki cvetja, keramike in porcelana. Zaradi nedo-slednega ločevanja in oddajanja odpadnih nagrobnih sveč je težje in dražje zagotoviti njihovo predelavo.
-
-
Z recikliranjem ene tone odpadnih nagrob-nih sveč pridobimo 297 kg plastike, 441 kg parafina, 10 kg kovin in 6 kg baterij.
Oglasno sporočilo
-
Ana Hartman
Vrba - Žirovniški občinskisvetniki so na zadnji seji do-polnili odlok o kategorizacijiobčinskih cest, ki med dru-gim predvideva kategorizaci-jo poti od ceste mimo Prešer-nove hiše v Vrbi do cerkvice
sv. Marka. S tem bodo bo be-sedah župana Leopolda Poga-čarja omilili perečo proble-matiko dostopa do cerkvice,"saj eden od sosedov že vrstolet nagaja obiskovalcem in ne-varno ovira dogajanje v Vrbi".Pot je doslej imela le statusjavnega dobra in ni bila kate-
gorizirana, čeprav bi jo gledemeril (dostop do kulturnegaspomenika) in možnostiukrepanja občinskega redarjaob nastalih problemih, moralikategorizirati. "Odslej bo mo-ral vsak, ki bo na tej poti storilprekršek, zanj tudi odgovarja-ti," je še pojasnil Pogačar.
Redar bo lahko ukrepal
Stojan Saje
Križe - Upokojenka MarijaGradišar iz Križev sodi medljudi, ki ne morejo biti brezdela. Še vedno je sodelavkaRadia Gorenc. Doma skrbiza družino, v kateri sta možIvan in hči Anja, po novempa še pes. Nekdaj so imelipred hišo in v njej veliko rož,a je bilo težko skrbeti zanje,ko so kam odpotovali. "Rožeimam rada od otroštva," jezaupala Marija, za znanceMaja. Že dolgo rože rajepoklanjam kot sprejemam.Večkrat pa si kupim kakšnorožico za svojo dušo. Lanskopoletje sem si zaželela beleorhideje v oranžnem lončku.Ko sem jo prinesla domov, jeimela le nekaj cvetov. Kmaluso vsi odpadli. Po novemletu me je razveselila z enimsamim cvetom, ki se ni dol-
go ohranil. Pustila sem jo naoknu, kjer jo vsak dan obsi-je jutranje sonce. Maja semopazila, da so se tri ubogevejice obložile s popki.Odprlo se je štiridesetkošatih cvetov, zaradi česarsem orhidejo preimenovala
v 'mojo nevesto'. Sedaj jenaredila še okrog dvajsetnovih popkov. Gotovo mibo še dolgo v veselje," je de-jala Maja. Priznala je, da jije zadnja leta najbolj prisrcu travniško cvetje, ki ganabira na sprehodih.
Maja in njena ”nevesta”
Jesenske počitnice
Prvo šolsko trimesečje se jekončalo in otroci in šolniki seže veselijo prostih dni. V pogo-vorih se spet omenjajo krom-pirjeve počitnice. Bog ne daj,da bi jim kdo rekel jesenske.Poimenovanje se je sprva po-javljalo bolj redko, potem pavsako leto pogosteje. Lani sonovinarji in voditelji različnihoddaj prav tekmovali, kdo bote počitnice večkrat imenovalkrompirjeve. Večina ljudisploh ne ve, zakaj jih tako ime-nujejo. Včasih se kdo le vpraša,zakaj se počitnicam konec ok-tobra ali v začetku novembrareče krompirjeve počitnice inkakšno zvezo ima to s krom-pirjem. Domnevam, da je ne-kdo poznal ta izraz, vzrokapoimenovanja pa ne. Ko so vnašem šolskem sistemu uvedlite počitnice, jim je dal ime, kiga je nekje slišal ali prebral, neda bi se zavedal nesmisla po-imenovanja, saj je v tem časukrompir že ves pospravljen.
Pred leti, še v sovjetskem ob-dobju, sem se večkrat mudila vSovjetski zvezi. Ko se je jesenizačel pouk, so prav kmalu pozačetku kompletno zaprli šolein učence za en teden odpeljalina velika državna posestva(tudi daleč od Moskve in dru-gih velikih mest) pobiratkrompir. V kraju pobiranja soseveda tudi živeli. Ker so pač
pobirali krompir, so ta časimenovali krompirjeve počitni-ce.
Pri nas so prve počitnice (se-veda prave, ne delovne!) sredijeseni, ko je krompir že zdav-naj v kleteh, sicer pa naši otro-ci z njim tako nimajo oprav-ka, zato res ne vem, zakaj jihimenovati krompirjeve. Mis-lim, da bi bilo zanje zeloustrezno ime jesenske počitni-ce, tako kot se tistim pozimireče zimske.
F. Benedik
Pozor šoferji,pamet v roke!
Stanujem zelo blizu ceste.Zelo rada opazujem voznike,kako vozijo, lahko jih hvalimoali grajamo. Pot je zelo nevar-na, posebej sedaj, ko avtomobi-li vozijo po cesti z veliko hi-trostjo, da te zelo lepo pošprica-jo. Tako ogrožajo sebe in seve-da nas, pešce. Dostikrat pre-čkamo cesto, a čeprav je pre-hod za pešce in zelena luč nasemaforju, smo lahko v nevar-nosti in redkokdaj vemo, alibomo prišli srečno na drugostran ceste. Nekajkrat si tudilahko oddahnemo, ko vidimo,da je vse v redu. Še sreča, da niveliko več hujših nesreč, saj jezadnje čase, predvsem v časusezone in praznikov, prometzelo gost. Občutek imam, dasmo pešci še kar disciplinirani.
Sicer pa mora vsak udeleženecv prometu vedeti, kje in kakonaj hodi in vozi. Da ne govo-rim, kako vozijo vozniki obslabem vremenu. Veliko jihzapelje naravnost v lužo, pa šehitrosti ne zmanjšajo, da čimveč umazanije pljuskne v mi-moidočega pešca. Saj voznikanič ne stane, tudi moker ni,včasih pa se kdo od voznikov šeškodoželjno zasmeji. No, sajvsi vozniki niso taki, so tudizelo previdni. Prometni pred-pisi učijo, da mora voznik vož-njo prilagoditi razmeram, vkakršnih vozi, nadalje dosled-no upoštevati omejitev hitrostiv naseljih, v vaseh, v mestih,tam, kjer so otroci, pešci in ko-lesarji. Dejstvo je, da številnivozniki ne upoštevajo cestno-prometnih predpisov. Kako panaj bi takim ljudem govorili opovečanem čutu do sočlovekain večji obzirnosti na cesti, itd.Koliko nesreč bi bilo manj, ko-liko človeških življenj bi biloobvarovanih, če bi bili voznikile malo bolj obzirni in previd-nejši za volanom. Zato prosimvse voznike, naj ne sedejo zavolan pijani, saj ogrožajo sebein pešce. Bodite za volanomzbrani, zdravi in lepo vozite,če vozite po predpisih, se ni tre-ba nikogar bati. Tako pa pla-čate kazen, in še kaj vse se zgo-di. Čeprav nisem šoferka, pred-pise pa kar poznam.
Marija Gorenc
Preddvor
Jesenske počitnice ob jezeru
Preddvorsko turistično in kulturno društvo ter Hotel Bor zašolarje ta teden pripravljajo več zanimivih dogodkov. Medtednom bo več delavnic, ob koncu tedna pa bodo ob jezerupostavili tudi stojnice z domačimi pridelki in izdelki domačeobrti. Tako bodo te dni obiskali turistično kmetijo, čebelar-ja, kranjske rove, šli po gozdni učni poti in na ogled parkana Brdu. V soboto in nedeljo pa bodo ob stojnicah obliko-vali tudi buče za noč čarovnic. D. Ž.
[email protected], 26. oktobra 2010GORENJSKI GLAS ZANIMIVOSTI, KAŽIPOT
JANEZ ROZMAN S.P. - ROZMAN BUS, LANCOVO 91, 4240 RADOVLJICA,TEL.: 04 53 15 249, FAX: 04 53 04 230
MADŽARSKE TOPLICE: 2. 11 - 5. 11, 18. 11. - 21. 11.; BERNARDIN: 14. 11. -17. 11.; 22. 11. - 25. 11; TOPOLŠICA 25. 10.; TRST 29. 10.; PALMANOVA INTOVARNA ČOKOLADE: 2. 12. MARTINOVANJE - BIZELJSKO: 13. 11.; SILVESTROVANJE BANJA VRUČICA: 30. 12. - 2. 1.; BIOTERME: 15. 11.
HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Bleiweisovi cesti 4, v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat.
V knjižnicah za otrokeSlovenski Javornik - Danes, v torek, 26. oktobra, bo računal-niška pomoč v knjižnici ob 16. uri.
Škofja Loka - V Kašči na Spodnjem trgu lahko otroci ob me-secu varčevanja danes, v torek, 26. oktobra, ob 17.30 prisluh-nejo pravljici s petjem in plesom Toli in Tolina.
Jesenice - Jutri, v sredo, 27. oktobra, bo ustvarjalna delavni-ca Buče ob 17. uri; v četrtek, 28. oktobra, bo ura pravljic ob17. uri; v četrtek, 28. oktobra, bo pogovor o knjigah ob 18.uri, v petek, 29. oktobra, bo Brihtina pravljična dežela, za ti-ste otroke od 4. do 6. let, ki ta čas niso v vrtcu, ob 10. uri.
Žiri - Angleščina za najmlajše bo v knjižnici jutri, v sredo, 27.oktobra, ob 17. uri, za že malo starejše pa prav tako v sredo,ob 18. uri.
Bohinjska Bistrica - Otroci bodo tokrat v sredo, 27. oktobra,ob 17. uri obiskali Gasilski dom v Bohinjski Bistrici in spo-znali njihovo delo.
Hrušica - V četrtek, 28. oktobra, bo ura pravljic ob 17. uri.
Osrednja knjižnica KranjKranj - Osrednja knjižnica Kranj vabi v danes, 26. oktobra,ob 17. uri v pravljično sobo na bralni krožek za starejše; po-govarjali se bomo o Schlinkovem Bralcu. V sredo, 27. okto-bra, ob 17.30 na pravljično sredico v Pionirski oddelek, pre-brali bomo nemško pravljico Lonček - balonček, ter ob 19.30v avlo Študijskega oddelka na Tavčarjevi 41, kjer bo FrancDrolc predstavil svojo nedavno izdano knjigo Meseci globo-ke rose, v kateri je združil svoje pesmi, študije, članke in bio-grafijo. V četrtek, 28. oktobra, ob 9.30 na bralni krožek zastarejše v Domu upokojencev Kranj. V petek, 29. oktobra, ob17.30 na pravljično uro v Krajevno knjižnico Jezersko.
Slovenska slovstvena dediščinaŠkofja Loka - V Kašči na Spodnjem trgu bo jutri, v sredo, 27.oktobra, v okviru Sredinih večerov tekel pogovor na temoSlovenska slovstvena dediščina.
PRIREDITVE
Jesenice
Kri je darovala petdesetič
Na transfuziološkem oddelku Splošne bolnišnice Jesenicevsak torek od 7. do 12. ure potekajo redne krvodajalske akci-je. Med krvodajalci so številni taki, ki so kri darovali že več-krat, nekateri tudi več desetkrat. Med njimi je tudi direktori-ca Radia Triglav Jesenice Rina Klinar, ki je pred kratkim kridarovala natanko petdesetič. Kri lahko daruje vsak, ki je starmed 18 in 65 let, je dobrega zdravja in tehta vsaj 50 kilogra-mov. Moški lahko kri darujejo vsake tri mesece, ženske pavsake štiri. U. P.
Rina Klinar je kri darovala petdesetič.
Jože Košnjek
Brezje - Vsestranski pogledna osebnost in življenje pr-vega slovenskega blaženegamučenca Alojzija Grozdetaje bil osrednja tema letoš-njih Brezjanskih pogovo-rov, ki so bili v soboto vfrančiškanskem samostanuna Brezjah. Med predavate-lji je bil tudi beograjski nad-škof Stanislav Hočevar, po-leg njega pa so o Grozdetugovorili zgodovinar StaneGranda, Igor Luzar iz novo-meške škofije, ki je vodil po-stopek za dosego priznanjaGrozdetovega mučeništva,in profesor na ljubljanskiTeološki fakulteti Anton
Štrukelj. Referat dr. StanetaGrande, ki je bil zadržan, jeprebral Jože Dežman iz Go-renjskega muzeja, ki je do-dal tudi svoj pogled naGrozdeta in na razmere, vkaterih je živel in umrl. Go-vorci so predvsem poudar-jali, da Grozde ni bil muče-nec le zaradi krute smrti,ampak zaradi svojega celo-vitega duhovno bogategaživljenja, poguma in verno-sti. V pogovoru po predava-njih so poudarjali, da soGrozdetova življenjska na-čela aktualna tudi za današ-nji čas, zato jih je trebaprek veroučnih progra-mom in na druge načineprenašati na mlade, tudi na
bogoslovce. Slovenci sepremalo zavedamo svojihsvetnikov. Častimo številne
tuje, ki z nami nimajo veli-ke povezave, na svoje pa po-zabljamo.
Na Brezjah pogovor o mučencu GrozdetuGost sobotnih Brezjanskih pogovorov na Brezjah je bil tudi beograjski nadškof Stanislav Hočevar.
Stojan Saje
Naklo - Hiša v Grogovi ulici7 v Naklem je od prejšnjegatedna bolj živahna. V njej soodprli prvo vzgojno varstve-no družino v občini Naklo,ki je trenutno edina na Go-renjskem. Gre za obliko var-stva predšolskih otrok, s ka-tero so delno rešili hudo po-manjkanje prostora v vrtcuRožle v Naklem.
"Z Osnovno šolo in Obči-no Naklo sem se začela do-govarjati o ustanovitvi vzgoj-no varstvene družine že preddvema letoma. Zaposlenasem v vrtcu Rožle, kjer semdelala zadnja leta kot pomoč-nica vzgojiteljice z najmlajši-mi otroki. Ko sta se staršapreselila v novo hišo, je bilo vstari dovolj prostora za našodružino in ureditev prosto-rov za varstvo drugih otrok.V pritličju smo uredili igralni-co, prostor za počitek otrok in
kuhinjo z jedilnico. Poskrbelasem za opremo, del pa je jekupila šola. Slednja skrbi tudiza prehrano; pripeljejo namzajtrk, kosilo in dve malici. Vvarstvo sem dobila štiri fantein dve deklici v starosti odenajstih mesecev do treh letiz okoliških naselij. Za zdaj jeeden od njih še doma. Ker jeto naš prvi skupni teden, seše privajamo drug na druge-ga. Znašli smo se kar dobro.Zadovoljni so tudi starši, kiniso imeli varstva za otroke.Zame je to velik izziv. Vajenasem dela z otroki; vzgojitelji-ca sem bila v Medvodah inNaklem. V vrtcu sva dve skr-beli za skupino štirinajstihnajmlajših otrok, tukaj pasem sama za šest otrok. Mis-lim, da je bila odločitev zaspremembo pravilna," je po-vedala vzgojiteljica Sonja Na-glič Orehar, ki je tudi mati šti-rih sinov.
Obisk v vzgojno varstveni
družini je potrdil, da Sonjaskrbi kot mati tudi za drugeotroke. Bivajo v urejenihprostorih in na razpolago
imajo ograjen vrt. Vzgojite-ljica je še zaposlena v OŠ Na-klo, a je bolj svobodna pridelu z malčki.
Kamnik
Vrata odprl nov Vrtec Oblaček
Na Trdinovi ulici v južnem delu Kamnika so uredili vrtecOblaček, v katerem je dobilo prostor 28 malčkov. Vrtec jerezultat javnega poziva za oddajo prostorov za najem izva-janja programa predšolske vzgoje, ki ga je Občina Kamnikobjavila v juliju. Oba oddelka, ki sta namenjena malčkom izprve starostne skupine, sodita pod javni vrtec Vzgojnovarstvenega zavoda Antona Medveda. Na občini sicer v ok-tobru načrtujejo tudi odprtje koncesijskega Vrtca Zarja naPerovem, ki bo sprejel 155 otrok, do konca leta pa bo končantudi Vrtec Kamenček za osemdeset otrok, ki ga gradijo obOŠ 27. julija. Občina Kamnik bo tako samo letos zagotovilaokoli 270 novih mest v kamniških vrtcih. J. P.
Vrtec je lahko tudi domaSonja Naglič Orehar ima prvo vzgojno varstveno družino v občini Naklo. Skrbela bo za šest najmlajših otrok iz okolice.
Gvardijan frančiškanskega samostana na Brezjah pater Silvin Krajnc je začel letošnje Brezjanske pogovore.
Vzgojiteljica Sonja je zadovoljna, ker lahko varuje otroke v lastni hiši.
LebdenjeRadovljica - V potopisno obarvanem romanu Lebdenje (av-tor je večkrat obiskal Indijo) se vsakdanji dogodki združuje-jo z metafizičnimi, okoljevarstvenimi in filozofskimi nazori,Roman bo predstavil avtor Rajko Jerama v Knjižnici A. T. Lin-harta danes, v torek, 26. oktobra, ob 19.30.
Otroške ustvarjalne delavniceJesenice - Gornjesavski muzej Jesenice vabi otroke od 7. do14. leta starosti v Kajžnkovo hišo v Ratečah, na jesenskeustvarjalne delavnice, ki bodo potekale med počitnicami od26. do 28. oktobra, in sicer od 13. do 15. ure. Program: 26.modni dodatki z etno pridihom, 27. volneni možici ter 28.oktober tekmovanje v smučarskih skokih. Cena delavnic je 2eura. Zaželene prijave po telefonu: 041/344 016 (Vesna Er-lah) ali 04/58 76 148 (Kajžnkova hiša).
KomemoracijeŠkofja Loka - Komisija za evidentiranje in urejanje povojnihgrobišč pri županu občine Škofja Loka ob dnevu spomina namrtve vabi na žalno slovesnost-komemoracijo v spomin žrt-vam povojnih pobojev na Škofjeloškem, ki bo v četrtek, 28.oktobra, ob 16. uri na pokopališču Lipica v Škofji Loki.
Preddvor - Občinski odbor za vrednote NOB Preddvor ob-vešča občane, da bo komemoracija ob Dnevu spomina namrtve v petek, 29. oktobra, ob 16.30 na pokopališču v Pred-dvoru!
Pohod po VodicahŠenčur - Turistično društvo Šenčur v soboto, 30. oktobra,vabi na Jesenski pohod občine Vodice (Selo-Rašica-Dobeno-Gobavica (Mengeška Koča)-Koseški Bajer-Šinkov Turn-Selo). Informacije in prijave zbira do petka, 29. oktobra,Franci Erzin, tel. 041/875 812.
MartinovanjeŽabnica - Društvo upokojencev Žabnica vabi v četrtek, 11.novembra, na veselo martinovanje v gostišče Janc DarkoStudenec pri Sevnici. Odhod bo ob 12. uri izpred vseh avto-busnih postaj od Kranja proti Trati. Za hrano in pijačo bodoposkrbeli pri Jančevih, za dobro glasbo pa ansambel Fran-ca Ocvirka. Cena znaša 30 evrov, zajeto je bogato kosilo,večerja, glasba, prevozni stroški, zavarovanje in organiza-cijski stroški. Prijave in vplačila se sprejemajo 27. in 29. ok-tobra 2010 od 13. do 15. ure po telefonu 04/23 11 932, MaraPečnik, oziroma do zasedbe mest. Rok plačila do 3. novem-bra.
Zaključni čveka pohodŽabnica - Društvo upokojencev Žabnica vabi na zaključničveka pohod v sredo, 25. novembra. Zbirališče na streliščuCrngrob ob 10. uri. Zberemo se ob vsakem vremenu. Postranskih poteh se bomo sprehodili do gostilne Starman vStari Loki, kjer zaključimo letošnje čvekanje. Prijava je ob-vezna zaradi rezervacije, Mara tel. 04/23 11 932.
IZLETI
22 KAŽIPOT, OGLASI [email protected] GLAS
torek, 26. oktobra 2010
ZAKAJ ŽE?
KAJ JE KULTURNA JAVNOST? SLOVENSKA?
☛ Prav imate, tudi mi ne vemo. In prav za to gre, da odgovor iščemo vsakič
znova. Ne le v vsaki novi številki Pogledov, tudi vsak pri sebi. Vsakič znova,
ko kaj preberemo, pogledamo, poslušamo, premislimo, se nad čim hudo
razjezimo ali skoraj obupamo nad to solzno dolino.
☛ Ali smo si na vsaka dva tedna pripravljeni vzeti dobro uro ali dve in
ju nameniti nekoliko zahtevnejšemu branju o družbi, kulturi in umetnosti?
Smo si pripravljeni vzeti še kakšno uro in napisati oster odziv, če v Pogledih
preberemo kaj, s čimer se izrazito ne strinjamo? Ali opozoriti, da so Pogledi
spregledali kaj, kar sodi v središče pozornosti slovenske kulturne javnosti?
Kar koli ta že je – če ste to besedilo prebrali do sem, ste zelo verjetno njen
del.
☛ Seveda je denar pomemben, tudi Pogledov brez denarja ne bi bilo.
Najpomembneje pa je, da sami sebe jemljemo resno.
☛ Jemljite se resno s
Cena Pogledov za naročnike časopisa Delo in Nedelo, dijake, študente in upokojence
Polletna naročnina
prihranekcene v prosti prodaji
16 €53%
Enoletna naročnina
prihranekcene v prosti prodaji
27 €59%
Četrtletna naročnina
prihranekcene v prosti prodaji
10 €42%
Cena Pogledov za naročnike štirinajstdnevnika Pogledi
Enoletna naročnina
prihranekcene v prosti prodaji
39 €41%
Polletna naročnina
prihranekcene v prosti prodaji
23 €33%
Četrtletna naročnina
prihranekcene v prosti prodaji
13 €24%
Delo, d. d., bo osebne podatke naročnika uporabljalo za iz-polnjevanje naročniškega razmerja. Podatki se uporabljajo in shranjujejo skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1-UPB-1, Ur.I.RS, št.94/2007). Z naročilom dovoljujem, da Delo, d. d., moje osebne podatke obdeluje v svojih zbirkah ter jih uporablja za naslednje namene: statistično obdelavo, segment-acijo kupcev, obdelavo preteklega nakupnega vedenja, izpolnje-vanje pogodbenih obveznosti, obveščanje kupcev o morebitnih napakah na izdelkih, pošiljanje ponudb, oglasnega gradiva, revij in vabil na dogodke Dela, d. d., in partnerskih podjetij Dela, d. d., ter za telefonsko, pisno in elektronsko anketiranje ter zbiranje naročil. Njegove/njene osebne podatke lahko Delo, d. d., hrani in obdeluje neomejeno oziroma do pisnega preklica privolitve naročnika. Naročniku pripadajo vse pravice skladno z Zakonom o varstvu potrošnikov (ZVPot, Ur.I.RS, št.20/98-86/2009). Vel-javnost naročilnice je do 31.12.2010.
NAROČILOŽelim se naročiti na Poglede z enomesečnim brezplačnim prejemanjem:
☐ letna naročnina ☐ polletna naročnina ☐ četrtletna naročnina
☐ Želim brezplačno prejemati Poglede en mesec.*
Dijaki in študenti naj za uveljavljanje popusta pošljejo potrdilo o vpisu, upokojenci pa kopijo zadnjega odrezka pokojnine.*Velja samo za bralce časopisa Gorenjski glas in le ob oddaji naročilnice.
Ime in priimek:
Organizacija (za pravne osebe):
Naslov:
Poštna številka: in kraj:
Telefon:
E-naslov:
Davčna številka (za pravne osebe)
Podpis:
S I
Enkratna ponudba za bralce časopisa Gorenjski glas!
Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov:
Delo, d. d., Naročnine, Dunajska 5, 1509 Ljubljana.
Priročnik Permakulturni vrt
razkriva, kako narediti načrt
za vrt, ki bo lahko dostopen
in bo zahteval čim manj
dela, kako si prihraniti
nepotrebna opravila -
celo prekopavanje in
pletje, kako odganjati
škodljivce in bolezni
brez uporabe kemičnih
sredstev in še veliko več.
Celo najmanjšo zaplato
zemlje lahko spremenite
v krasen in rodoviten vrt,
če delate v sožitju
z naravo.
Mehka vezava, 264 strani
Redna cena: 19,90 evra. Če knjigo kupite ali naročite na
Gorenjskem glasu je cena le: 17,90 EUR + poštnina
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu,
Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po
tel.: 04/201 42 41 ali na: [email protected].
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
Sodelavci v kuhinji pekovskih dobrot (Happyhiša v Kranju - različna delovnamesta) m/ž (Kranj) Iščemo več sodelavcev, sodelavk v Happyhiši v Kranju za delo v kuhinji. Gre za nasled-nja delovna mesta: glavni kuhar, pomočnik glavnega kuharja, pomočniki v kuhinji - 4sodelavci. Kandidatom ponujamo urejene delovne razmere, redno plačilo. PekarnaBlatnik, d. o. o., Podgorica 25, 1312 Videm - Dobrepolje, prijave zbiramo do 06. 11.2010. Več na www.mojedelo.com.
Planer proizvodnje m/ž (Škofja Loka) Zaradi širitve proizvodnega programa vabimo k sodelovanju planerja proizvodnjem/ž. Pričakujemo VI. ali VII. stopnjo izobrazbe, poznavanje planiranja proizvodnje, de-lovne izkušnje na razpisanem področju. Z izbranim kandidatom bomo sklenili pogod-bo o zaposlitvi za nedoločen čas. SIBO G., d. o. o., Kidričeva cesta 99, 4220 Škofja Loka,prijave zbiramo do 31. 10. 2010. Več na www.mojedelo.com.
Kuhar v Kranju m/ž (Kranj) Vaše delovne naloge bodo priprava toplih in hladnih obrokov, organiziranje dela, vo-denje in poznavanje dokumentacije HACCP, .... Sodexo, d. o. o., Železna cesta 16, 1000Ljubljana, prijave zbiramo do 07. 11. 2010. Več na www.mojedelo.com.
Sodelavec v službi komerciale m/ž (Škofja Loka) Delo bo obsegalo: spremljanje razpisov v uradnem listu, pripravljanje dokumentacijein izdelava ponudb za javne in druge razpise, izvajanje vsebinskih razgovorov z inve-stitorji, projektanti in ponudniki, sodelovanje pri odpiranju ponudb na javnih razpisih,sodelovanje pri sklepanju pogodb z investitorji in podizvajalci, izdelovanje razpisovza podizvajalska dela, izdelovanje analize,.... SGP Tehnik, d. d., Stara cesta 2, 4220 Škof-ja Loka, prijave zbiramo do 06. 11. 2010. Več na www.mojedelo.com.
Referent v nabavi m/ž (Lukovica) Smo del vodilnega mednarodnega podjetja na področju maloprodaje z več kot 3000 za-poslenimi po vsem svetu. Naš uspeh temelji na odličnih sodelavcih naše poslovne skupi-
ne. Kot referent nabave boste zadolženi za samostojno opravljanje delovnih nalog napodročju nabave. Če imate ustrezno poklicno izobrazbo V. stopnje, zaključeno z nadpov-prečnimi ocenami, potem vas vabimo, da se nam pridružite. Hofer trgovina, d. o. o., Kranj-ska cesta 1, 1225 Lukovica, prijave zbiramo do 05. 11. 2010. Več na www.mojedelo.com.
Sodelavci v prodaji m/ž (Kranj, Koper in Ljubljana) Za naše poslovalnice v Kopru, Kranju in Ljubljani iščemo sodelavce (-ke) v prodaji, zzaključeno najmanj srednjo poklicno izobrazbo. Imate radi modo, veselje do dela napodročju prodaje in dela z ljudmi? Potem ste pravi za nas. Veselimo se Vaših ponudbs priloženim življenjepisom. New Yorker, d. o. o., Verovškova ulica 55, 1000 Ljubljana,prijave zbiramo do 04. 11. 2010. Več na www.mojedelo.com.
Tržnik m/ž (Šenčur pri Kranju + teren) Vaše delo bo obsegalo: komuniciranje s strankami, organiziranje in vodenje skupine,skrb za doseganje prodajnih planov, poprodajne aktivnosti, promocija, ... Pričakuje-mo: smisel za delo z ljudmi, samostojnost pri delu, željo po znanju in uspehu, usmer-jenost v prodajo, lasten prevoz. ANTEROS INT, d. o. o., Delavska cesta 24, 4208 Šenčur,prijave zbiramo do 03. 11. 2010. Več na www.mojedelo.com.
Terenski komercialist - za posamezne regije m/ž (Dolenjska, Gorenjska, Goriška,Notranjsko-kraška, Obalna, Osrednjeslovenska, Posavje) Od novega člana našega tima pričakujemo: najmanj srednješolsko izobrazbo eko-nomske ali druge ustrezne smeri, vsaj eno leto delovnih izkušenj na področju trženja,prepričljivo komuniciranje in odlične pogajalske sposobnosti, prodornost, dinamič-nost, samoiniciativnost, sposobnost samostojnega dela in odločanja, veselje do te-renskega dela in dela z ljudmi ... Slovenska knjiga, d. o. o., PC Pirs, Stegne 3, 1000 Ljub-ljana, prijave zbiramo do 05. 11. 2010. Več na www.mojedelo.com.
Prodajni zastopniki z lastnim s.p-jem m/ž (Gorenjska) Pričakujemo komunikativne, vztrajne in hitro prilagodljive kandidate, z veseljem do teren-skega dela. Zaželene so osebe z občutkom za odgovornost in organiziranost lastnegadela. Prednost imajo kandidati s strojno oziroma tehnično izobrazbo. Delovne izkušnje sozaželene, prav tako začetniki. Delo bo potekalo v gorenjski regiji. NCH, d. o. o., Parmova uli-ca 53, 1000 Ljubljana, prijave zbiramo do 15. 11. 2010. Več na www.mojedelo.com.
Prodajalci in promotorji m/ž (Osrednjeslovenska, gorenjska in primorska regija) Iščemo sodelavce za širitev prodajne mreže v osrednjeslovenski, Primorski in Gorenj-ski regiji. Bofrost*S, d. o. o., Dolenjska cesta 242/b, 1000 Ljubljana, prijave zbiramo do06. 11. 2010. Več na www.mojedelo.com.
Komercialist / zastopnik na terenu za območje Slovenije m/ž (več delovnihmest) (Gorenjska, Koroška, Primorska, Štajerska, Osrednje-slovenska) Izbrani kandidat bo opravljal delo - trženje in promocija portala www.rabim.info (te-renski obiski podjetij, obrtnikov, s.p.). Rabim.Info, d. o. o., Golo Brdo 154B, 1215 Med-vode, prijave zbiramo do 05. 11. 2010. Več na www.mojedelo.com.
MOJE DELO, spletni marketing, d.o.o., Litostrojska c. 44c, 1000 Ljubljana, Slovenija, T: 01 51 35 700 VEČ INFORMACIJ IN ZAPOSLITVENIH OGLASOV (300 - 500) NA: www.mojedelo.com, [email protected]
23torek, 26. oktobra 2010GORENJSKI GLAS
[email protected] OGLASI, ZAHVALE
Sveče v različnih barvah lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kra-nju, od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure, obsredah do 16. ure.
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
Voščene sveče eko Vestina natur in elektronske sveče, ki gorijo 30 dni, očarajo s svojo eleganco, pa še prijazne so do okolja. Cena je 1,99 € / kom.Ob vsakem nakupu prejmete brezplacno škatlico zaprazne baterije.
Sveče lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure, ob sredah do 16. ure. w
ww
.gor
enjs
kigl
as.s
i
NEPREMIČNINESTANOVANJAODDAM
OPREMLJENO sobo s tušem in WC-jem, v Kranju, ☎ 040/713-517
10005817
OPREMLJENO garsonjero na Planini Iv Kranju, ostalo po dogovoru, ☎04/25-26-860, 041/816-528
10005893
NAJAMEM
V NAKLEM ali bližnji okolici najamemopol hiše ali večje stanovanje. Plačilo vna-prej. Kramer, ☎ 040/756-262 10005209
HIŠEPRODAM
PODNART, 3. PGF, klasična gradnja,P+M, vsi priključki, 112 m2, parcela667 m2, ☎ 041/744-709
10005837
POSESTIPRODAM
TRAVNIK z vrisano manjšo leseno bru-narico, primeren za piknik partyje alikonje, ☎ 041/617-812 10005615
MOTORNAVOZILAAVTOMOBILIPRODAM
CITROEN C5 2,2 HD 16V avtomatic,170.116 km prvi lastnik, zelo dobroohranjen, servisna knjiga, zelo velikoopreme, cena: 5.000,00 EUR, ☎041/632-593
10005867
GRADBENIMATERIALGRADBENI MATERIALKUPIM
STREŠNO kritino Kikinda, ☎ 031/416-894
10005882
KURIVOPRODAM
DRVA - metrska ali razžagana, možnadostava, ☎ 041/718-019
10005345
BUKOVA drva, cena 55 EUR, mešanadrva, cena 40 EUR, možnost razrezain dostave, ☎ 040/338-719
10005346
BUKOVA in hrastova drva, paletirana,na zalogi tudi motorne žage Jonseredin ostala gozdarska oprema, ☎04/25-51-313
10005781
BUKOVA in hrastova drva, metrska alirazžagana, možna tudi dostava, ☎041/639-348
10005890
LESNE brikete za kurjavo, ☎040/887-425, 040/389-574
10005805
SUHA bukova drva, 8 m3 ter smrekove inbukove butare, ☎04/256-11-32
10005866
STANOVANJSKAOPREMAPOHIŠTVOPRODAM
SKORAJ nov dvosed in trosed, razteg-ljiv v ležišče, ☎ 031/549-205
10005881
VRTNA OPREMAPRODAM
MACESNOVO, vrtno garnituro, dol. 2m, cena 400 EUR, ☎ 041/857-106
10005790
ŠPORT,REKREACIJAPRODAM
ZA TRETJINO CENE skok v tandemuv Škofji Loki, ☎ 040/873-909
10005885
KUPIM
TEKALNO stezo novo ali malo rabljenodo 500 EUR, ☎ 051/640-335
10005874
UMETNINE,NAKITPRODAM
TAPISERIJA, motiv Sonca in cvetja,velikost 125 x 125 cm, ☎ 040/567-544
10005670
MEDICINSKIPRIPOMOČKIOČALA na recept, okulistični pregledi,kontaktne leče, popusti za upokojencein člane sindikata. Optika Aleksandra,Qlandia Kranj, C. 1. maja 77, ☎04/234-234-2, www.optika.si
10005351
ŽIVALIIN RASTLINEPODARIM
ZELO lepega, pisanega mucka, je ževelik, pripeljem ga na dom, ☎041/926-269 10005843
KMETIJSTVOKMETIJSKI STROJIPRODAM
PLUG, tribrazdni krajnik, norveški insejalnico na diske IMT, 2 m, ☎041/608-765 10005870
SEKULAR za žaganje drva s koritom,☎ 04/20-46-576, 031/812-210
10005892
PRIDELKIPRODAM
BELI in rdeči jedilni krompir za ozimni-co ter krmni krompir, okolica Kranja,☎ 041/971-508 10005873
BELI in rdeči krompir, možna dostava,☎ 041/350-263 10005891
DOMAČA jabolka idared in domač ja-bolčni kis ter podarim jogi 180x200cm, ☎ 031/817-246 10005876
FIŽOL v zrnju, krmilni krompir, repo zakisanje, ☎ 04/23-16-333 10005875
JABOLKA, hruške, sladki mošt, preša-nje sadja, krompir in zelje ki ga tudi na-ribamo, kmetija Matijovc, Jeglič, Pod-brezje 192, Naklo, ☎ 04/53-31-144
10005557
JABOLKA za ozimnico in predelavo,Markuta, Čadovlje 3, Golnik, ☎04/25-60-048 10005580
JABOLKA, kvalitetna, domača od viso-kodebelnih dreves, cena 0,60EUR/kg in HRUŠKE, ugodno, kmetijaPrinc, Hudo 1 (pri Kovorju), Tržič, ☎041/747-623
10005847
JABOLKA za predelavo lahko dobite vPredosljah, ☎ 04/23-41-880, med18. in 19. uro 10005869
KROMPIR, jedilni, beli in rdeči ter repoza kisanje, ☎ 031/225-062
10005888
NEŠKROPLJENA jabolka, voščenke,☎ 041/555-822
10005877
VZREJNE ŽIVALIPRODAM
BIKCA simentalca in meso mladegabika, ☎ 041/456-052 10005880
BIKCA in teličko, simentalca, težka po200 kg, ☎ 04/53-14-937 10005884
MLADE prepelice, 150 kom, ☎041/762-610 10005889
NESNICE rjave, grahaste, črne tikpred nesnostjo. Brezplačna dostavana dom. Vzreja nesnic Tibaot, ☎02/58-21-401 10005729
KUPIM
BIKCA simentalca ali mesne pasme,starega do 10 dni, ☎ 031/347-099
10005879
BIKCA simentalca, starega 10 dni, ☎041/271-294 10005886
BIKCA simentalca, od 200 do 300 kg,☎ 031/643-725 10005887
OSTALOPRODAM
DVOJNO Böeckmann comfort prikolicoza konje, rabljeno samo eno sezono, v od-ličnem stanju, ☎ 041/617-812
10005614
ZAPOSLITVE (m/ž)NUDIM
IŠČEM simpatično, prijazno, čisto, za-nesljivo dekle ali žensko z izkušnjami,lahko tudi mlajša upokojenka za hono-rarno delo v gostinskem lokalu, Housebar, Prebačevo 57, Kranj, ☎040/235-952
10005868
ZAPOSLIMO kuharja/ico, dober OD,nedelje proste, Gostinsko podjetjeKranj, d.o.o., C. 1. maja 1a, Kranj, ☎031/339-948
10005871
ZAPOSLIMO voznika E kategorije zaprevoze v mednarodnem prometu,kandidat mora imeti opravljen izpitNPK, obvezne izkušnje, Dežman Mitjas.p., Sp. Brnik 55, Cerklje, ☎031/307-114, [email protected]
10005849
IŠČEMO izkušenega vodjo telefonskihtržnikov v telefonskem studiju, Baldri-jan, d.o.o., M. Vadnova 19, Kranj, ☎0590/41-575, 040/415-556
10005802
ZAPOSLIMO frizerko z izkušnjami, Fri-zerski salon Satler Cilka s.p., Oldham-ska 14, Kranj, ☎ 041/386-909
10005796
ZAPOSLIMO avtoličarja in pomočnikapri montaži vrat, MKL systems, d.o.o.,Poslovna cona A 28, Šenčur, ☎041/642-552
10005878
IŠČEM
DELO - PREVODI v nemški ali angleškijezik, ☎ 041/512-231
10005872
DELO - ČIŠČENJE, pospravljanje, li-kanje, pomoč starejšim ali varstvootrok, ☎ 031/575-703
10005883
STORITVENUDIM
ASTERIKS SENČILA Rozman Peter,s. p., Senično 7, Križe, ☎ 59-55-170,041/733-709; žaluzije, roloji, rolete,lamelne zavese, plise zavese, komarni-ki, markize, www.asteriks.net
10005343
ADAPTACIJE, vsa gradbena dela, not-ranje omete, fasade, adaptacije, tlako-vanje dvorišča, ograje, kamnite škarpein dimnike, kvalitetno, hitro in poceni.SGP Beni, d. o. o., Struževo 7, Kranj,☎ 041/561-838
10005395
ADAPTACIJE, notranji ometi, vse vrstefasad, škarpe ter tlakovanje dvorišč,kvalitetno, hitro in poceni. Arbaj,d.o.o., Zg. Bela 24, Preddvor, ☎041/241-149
10005732
BELJENJE in glajenje notranjih pros-torov, beljenje fasad, barvanje napuš-čev, oken, vrat in ograje, hitro, kvali-tetno in ugodno, Pavec Ivan, s. p.,Podbrezje 179, Naklo, ☎ 031/392-909
10005172
BELJENJE, barvanje, polaganje lami-natov, hitro, kvalitetno in ugodno, Zu-pan Primož s.p., Golniška c. 99,Kranj, ☎ 031/868-393
10005856
FLORIJANI, d. o. o., C. na Brdo 41,Kranj izvaja vsa gradbena dela od te-meljev do strehe, adaptacije, omete,omete fasad, kamnite škarpe, tlakova-nje dvorišč, ☎ 041/557-871
10005348
TESNJENJE OKEN IN VRAT, uvože-na tesnila, do 30 % prihranka pri ogre-vanju. Prepiha in prahu ni več! Zmanj-šan hrup, 10 let garancije. BE & MA,d. o. o., Ekslerjeva 6, Kamnik, 01/83-15-057, 041/694-229
10005393
ZASEBNI STIKIPODJETNIK potrebuje prijazno dekleza skupno delo in življenje, ☎031/860-668
10005307
ŽENITNA posredovalnica za vseosamljene z dobrimi nameni od vse-povsod, ☎ 031/505-495
10005306
Maistrov trg 12, 4000 KranjTel. 04/202 13 53, 202 25 66
GSM 051/320 700, Email: [email protected]
d.o.
o.
Male oglase sprejemamo: za objavo v petek - v sredo do 14.00 in za objavo v torek do petka do14.00! Delovni čas: ponedeljek,torek, četrtek, petek neprekinjenood 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16., sobote, nedelje in prazniki zaprto.
Mali oglasitel.: 201 42 47fax: 201 42 13 e-mail: [email protected]
FESST, d. o. o., nepremičninskadružba,Koroška c 2, Kranj,Telefon: 236 73 73Fax: 236 73 70E-pošta: [email protected]: www.fesst.si
Redna cena je 19,90 EUR. Če knjigo kupite
ali naročite na Gorenjskem glasu, je cena le 16 EUR.
Če vam jo pošljemo po pošti, prištejemo še poštnino.
Avtor knjige
dr. Vlado Ravnik je
upokojeni univerzitetni profesor
botanike, ki pa ni samo
strokovnjak botanik,
saj rastlinski svet predstavlja
tudi z akvareli. Risbe rastline
so celo bolj natančne kot
fotografije, saj so vedno
izrisane vse lastnosti,
prikazane na beli podlagi,
dodani so opisi z vsemi
podrobnostmi.
Vsaki knjižici je priložena
še originalna voščilnica.
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu,
Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel.:
04/201 42 41 ali na [email protected].
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
LOTORezultati 85. kroga - 24. oktobra 2010
13, 14, 18, 21, 28, 35, 37 in 5Lotko: 3 7 4 6 4 7
Loto PLUS: 4, 20, 21, 31, 35, 36, 37 in 26
Sklad 86. kroga za Sedmico: 200.000 EURSklad 86. kroga za Lotka: 320.000 EUR
Sklad 86. kroga za PLUS: 1.120.000 EUR
Mehka vezava, 10 x 15 cm, 156 strani
Redna cena: 5,90 EUR
Če knjižico kupite ali naročite na Gorenjskem glasu,
je cena le 4,90 EUR + poštnina.
Knjižico lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova
cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel.: 04/201 42 41 ali
na: [email protected].
V knjižici je izbor več
kot sto slovenskih ljudskih,
narodnih in ponarodelih pesmi,
ki se zaključijo s Prešernovo
Zdravljico. V njej je dediščina
naših dedkov in babic, prednikov,
ki opevajo težko življenje,
ljubezen, žalost, slovo in prelepo
slovensko deželo. V krogu vaših
prijateljev, sopotnikov, planincev
in drugih boste lahko zapeli
znane pesmi, kot so: Adijo, pa
zdrava ostani, Franček stara
kljuka, Kje so tiste stezice,
Kol`kor kapljic tol`ko let,
Od Ribn`ce do Rakitn`ce in
še številne druge.
ww
w.g
oren
jski
glas
.isPesmi so namenjene prav vsem generacijam, saj predstavljajo
pomemben del slovenske zgodovine.
SREDA
-1/8°C
24 GORENJSKI GLAStorek, 26. oktobra 2010
Anketa
vremenska napoved
ČETRTEK
-2/10°C
TOREK
2/8°C
....
....
....
....
....
....
...
....
....
....
....
....
....
...
Marinka Koželj, Cerklje:
"Zelo rada prihajam na sre-čanja, kjer se zberemo žen-ske iz vse države. Izmenju-jemo si življenjske izkušnje.Jaz že od mladosti velikopletem, zato sem mentoricapri pletenju."
Meri Tišler, Tržič:
"Srečanje je zanimivo zaradidelavnic in predavanj. Do-ma se počutim nemočno;tukaj bom po nasvetu men-torice spletla pulover. Po-membno je tudi druženje insklepanje prijateljstev."
Marija Arh, Kranj:
"Nekatere že dolgo prihaja-mo na srečanja, zato se po-znamo. Veselim se snidenjaz znankami in praktičnegadela. Doma pletem oblačilaza dojenčke, sedaj pa izde-lujem darilni škorenj."
Jana Kus, Jesenice:
"Všeč so mi naša srečanjaob morju in na Gorenjskem.Povsod je nekaj, kar me bo-gati. Čeprav znam plesti inkvačkati, se kaj naučim. Ševeč so vredni pogovori o od-nosih med ljudmi."
Marinka Rozman, Trboje:
"Držim se pravila, da je edi-na tema neznanje. Mnogi,ki manj vidijo od mene, de-lajo čudovite stvari. To mivliva pogum, da tudi samakvačkam. Nastajajo snežin-ke za novo leto."
Srečanja slepihStojan Saje
Zveza društev slepih in sla-bovidnih Slovenije je organi-zirala konec tedna jesenskosrečanje slepih in slabovid-nih žensk v domu na Okro-glem. Zanje so pripravili de-lavnice za ročne spretnosti,okroglo mizo o izkušnjah izživljenja in strokovno preda-vanje. Med 37 udeleženkamiso bile tudi Gorenjke.
Napoved za Gorenjsko
Danes dopoldne bo še pretežno oblačno, popoldne se bozjasnilo. V sredo in četrtek bo pretežno jasno, zjutraj boslana. Ponekod po nižinah bo v četrtek zjutraj megla.
Agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo
Danica Zavrl Žlebir
Škofja Loka - Priznanja deli-jo v devetih kategorijah. Medstanovanjskimi stavbami vstarem mestnem jedru je le-tos komisija kot najlepšomed celotno cvetlično sezo-no izbrala hišo na Mestnemtrgu 24, v kateri prebiva dru-žina Dagarin. Od lokalov vstarem mestnem središču jeletos najboljši vtis naredilakavarna Vahtnca. V kategori-ji nastanitveni, gostinski indrugi turistični objekti v ob-čini je letos prvo šlo gostilniStarman v Stari Loki, ki semed nagrajenci sicer pojav-lja vsako leto. Od stanovanj-skih hiš v Škofji Loki so čla-ni komisije kot najbolj okus-no urejeno ocenili hišo dru-žine Bergant v Stari Loki160, ki je bila prva tudi v ka-tegoriji kmetij. Ocenjujejopa tudi večstanovanjske hišein letos so šle v tri nagrade vFrankovo naselje, prva zanajlepši balkon pa družiniSeljak iz Frankovega naselja44. Od podjetij in ustanov jenajbolj navdušil bencinskiservis OMV na Kidričevi ce-sti, ki je urejen vse leto. Pr-vak med sakralnimi in kul-turnimi spomeniki v občini
pa je Župnijski urad Sv. Duhza urejeno okolico cerkve Sv.Duha z župniščem in kapeli-co. Posebna priznanja so le-tos tri. Dodelili so ga IvankiFajfar z Mestnega trga 35, kiže vrsto let sama skrbi za ce-lotno podobo in ocvetličenjeatrija Starega rotovža inocvetličenje oken, ki gledajona Plac. Dobila sta ga tudiUrška Hafner in Matevž Ko-šir iz Kopališke ulice 1 za ču-dovito ocvetličena okna v pr-
vem nadstropju stanovanj-ske hiše, opazna vsem, ki sepeljejo v Poljansko dolino, inobiskovalcem mesta ob vsto-pu v Kopališko ulico. Tretjeposebno priznanje gre vroke družini Plestenjak, Tra-ta 24, za dolgoletno ohranja-nje tradicije nageljnov. Takolepih nageljnov tudi letosniso videli nikjer drugje.
Več let zapored je Skupi-na za lepšo Loko podeljeva-la tudi bodečo nežo za črne
točke v občini. Letos je ni,vseeno pa je opozorila natri najbolj izstopajoče ob-jekte: razpadajoče obzidjemestnega pokopališča, ne-marno zaraščen Dolenčevvrt in razpadajočo hišo nanjem, in ogromno številoodpadnih avtomobilskihkaroserij in druge navlakena dvorišču stanovanjskehiše Pevno št. 7, ki kazi zelozanimivo sprehajalno in tu-ristično pot.
Družina Bergant iz Stare Loke je tokrat dobila dve priznanji, za najlepše urejeno hišo in kmetijo.
Priznanja škofjeloškim lepoticam in lepotcemSkupina Pisana Loka je tudi letos izbrala dobitnike priznanj za najlepše urejene hiše in njihove okolice v Škofji Loki.
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
Kranj
Izbirajo najlepši kostanjček
Turistično društvo Kokrica in Mercator Supermarket naKokrici organizirata izbor za najlepši kostanjček. Ustvarjalnein izvirne izdelke iz kostanjev zbirajo v avli prodajalne šedanes, jutri pa bodo prešteli glasove in ugotovili, katerikostanjček je bil najbolj všeč obiskovalcem trgovine in kateriposebni komisiji. Avtorje najlepših bodo nagradili z bogati-mi darili, prav tako bodo nagradili nekoga izmed obiskoval-cev, ki so glasovali. S. K.
Predsednica TD Kokrica Mimi Rozman in poslovodkinjaMercator Supermarketa na Kokrici Nuša Horvat
Bled
V LDS Bled so se ogradili od žaljivih izjav
"Člani območnega odbora LDS Bled smo šokirani nad žalji-vimi in neresničnimi izjavami na listih, ki so se pred drugimkrogom županskih volitev pojavili na Bledu. To dejanje ob-sojamo in se od njega popolnima distanciramo," je včeraj vizjavi za javnost poudaril predsednik blejskega odbora LDSSrečo Vernig. Obenem so Janezu Fajfarju čestitali za zmagoin mu zaželeli veliko uspehov pri njegovem delu. M. R.
Preddvor
Jezero Črnava spet polno
Jezero Črnava v Preddvoru, ki so ga pred tednom dni zaradipuščanja talnega sifona izpraznili, da so lahko izvedli sana-cijo, je sedaj spet polno. Kot je povedal direktor občinskeuprave Marko Bohinec, sedaj potekajo še vzdrževalna delana usedalniku, sicer pa je glavni nosilec sanacije AgencijaRS za okolje. Preden so se lotili "plombiranja" jezerskegadna, so kranjski ribiči iz jezera pobrali ribji živelj. D. Ž.
PRILOGA GORENJSKEGA GLASA
08 TORE
K_26
. 10.
2010GLASBENI ODER
KARAVANKE SOPRAZNOVALE
Z jubilejnim koncertom v blejski Festi-valni dvorani in izidom novega albumaje ansambel Karavanke iz Gorij vsoboto proslavil desetletnico delovanja.
26
LJUDJE
PLANET NORI DOPOLNOČI
V soboto so v kranjskem Planetu Tušizpeljali že tretji Planet Tuš Fest, De-setnica letos praznuje dvajseti rojstnidan, Tomaž pa je znova združil hranoin dizajn./ Foto: Tina Dokl
KULTURA
USPEL UVODNI KONCERT
Preteklo sredo je bil v dvoraniSokolskega doma v Škofji Loki prvikoncert iz cikla Abonma mladih glas-benikov. Polna dvorana pozdravilamlade glasbenike domače Glasbenešole.
27
Fifi
in C
vetli
čnik
i so
prite
gnili
poz
orno
st ta
ko o
trok
kot
odr
aslih
. Več
na
stra
ni 3
2. /
Fot
o: T
ina
Dok
l
26 TOREK_26. 10. 2010
GLASOV ODERKINO SPORED
Torek, 26. 10.15.00, 17.10, 19.20 JAZ, BARABA21.30 MAČETA14.50, 17.00 CARJA MIKONOSA19.10, 21.20 PIRAN/PIRANO14.30, 16.30, 18.30 JAZ, BARABA 3D20.30 IZVOR
Sreda, 27. 10.15.00, 17.10, 19.20 JAZ, BARABA21.30 MAČETA14.50, 17.00 CARJA MIKONOSA19.10 PIRAN/PIRANO14.00, 16.00, 18.00 JAZ, BARABA 3D21.20 IZVOR
Četrtek, 28. 10.14.20, 16.40, 19.00, 21.20 SPET TI17.00 MATI IN HČI14.50, 19.30 PIRAN/PIRANO21.40 IZVOR15.10, 17.10, 19.10, 21.10 JAZ BARABA 3D
Petek, 29. 10.14.20, 16.40, 19.00, 21.20, 23.40 SPET TI17.00 MATI IN HČI14.50, 19.30 PIRAN/PIRANO21.40 IZVOR15.10, 17.10 JAZ BARABA 3D19.10, 21.00, 22.50 ŽAGA VII 3D (Ne priporočajo mlajšim od 16 let!)
Sobota, 30. 10.14.20, 16.40, 19.00, 21.20, 23.40 SPET TI17.00 MATI IN HČI14.50, 19.30 PIRAN/PIRANO21.40 IZVOR15.10, 17.10 JAZ BARABA 3D19.10, 21.00, 22.50 ŽAGA VII 3D
Nedelja, 31. 10.14.20, 16.40, 19.00, 21.20, 23.40 SPET TI17.00 MATI IN HČI14.50, 19.30 PIRAN/PIRANO21.40 IZVOR15.10, 17.10 JAZ BARABA 3D19.10, 21.00, 22.50 ŽAGA VII 3D
Ponedeljek, 1. 11.14.20, 16.40, 19.00, 21.20 SPET TI17.00 MATI IN HČI14.50, 19.30 PIRAN/PIRANO21.40 IZVOR
15.10, 17.10 JAZ BARABA 3D19.10, 21.00 ŽAGA VII 3D
Torek, 26. 10.11.00, 14. 10, 16.20, 18.30, 20.50 JAZ BARABA (sinhro)11.50, 16.35, 18.50 JAZ BARABA 3D (sinhro)16.30 JEJ, MOLI, LJUBI11.30, 19.20, 21.30 KLEPETALNICA12.00, 17.00 LEGENDA SOVJEGA KRALJESTVA 3D14.15, 21.00 ODPLEŠI SVOJE SANJE 3D12.10, 16.40, 19.00, 21.20 REZERVNA POLICISTA14.30, 19.05, 21.15 ZAMENJAVA
Sreda, 27. 10.11.00, 14. 10, 16.20, 18.30, 20.50 JAZ BARABA (sinhro)11.50, 16.35, 18.50 JAZ BARABA 3D (sinhro)16.30 JEJ, MOLI, LJUBI11.30, 19.20, 21.30 KLEPETALNICA12.00, 17.00 LEGENDA SOVJEGA KRALJESTVA 3D14.15, 21.00 ODPLEŠI SVOJE SANJE 3D12.10, 16.40, 19.00, 21.20 REZERVNA POLICISTA14.30, 19.05, 21.15 ZAMENJAVA
Petek, 29. 10.19.00 ZADNJI GOSPODAR VETRA
Sobota, 30. 10.19.00 ZADNJI GOSPODAR VETRA
Četrtek, 28. 10.20.00 BRATA
Petek, 29. 10.18.00 BUTEC NA VEČERJI20.00 CHARLIE
Sobota, 30. 10.18.00 BUTEC NA VEČERJI20.00 CHARILE
Nedelja, 31. 10.18.00 BUTEC NA VEČERJI20.00 BRATA
Organizatorji filmskih predstav si pridržujejo pravico do spremembe programa.
KINO RADOVLJICA, LINHARTOVA DVORANA
KINO ŽELEZAR, JESENICE
PLANET TUŠ, KRANJ
KOLOSEJ DE LUXE, KRANJ (CENTER)
7 6 3 198
5 9 82 6 5 4 1
1 8 3 5 23 4 2
342 1 6 7957623184
823714659614598237236857491549261378178439562785342916461975823392186745
Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, dase ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enemizmed odebeljenih devetih kvadratov. Sestavila: Petra F.
TEŽJI SUDOKU
LAŽJI SUDOKU
Rešitev:
Rešitev:
estivalno dvoranona Bledu so v sobo-to zvečer napolniliprijatelji ansambla
Karavanke iz Gorij, ki praz-nuje desetletnico. Med obis-kovalci jubilejnega koncertajih je bilo več kot 120 iz Av-strije, Nemčije in Švice, karprecej pa se jih je pripeljalotudi iz Poljanske doline, odkoder prihaja Maja Šturm,pevka ansambla, ki ga se-stavljajo še vodja Matjaž Sliv-nik, Jani Potočnik, Jure Va-ljavec, Štefan Agaton in IgorKonečnik. Sobotni koncertje bil tudi popotnica druge-mu albumu Karavank z na-slovom 10 let. Zapeli so karnekaj novih viž, denimoSonce je zašlo, Ljubezen jebolezen, Zakaj pa ti nočešdons z mano, Jurjev smn,Dolina zasanjana, Pomladnidan ..., občinstvo pa so ogre-li tudi s starimi uspešnica-mi, kot so Tebi Bled za stolet, Moja Fani, Vunca in Šo-pek rož, pri kateri sta se pev-ki Maji na odru pridružilitudi sestri Ema in Barbara.
V Festivalni dvorani pa niodmevala le narodnozabav-na glasba. Ansambel je na-mreč v goste povabil moškovokalno skupino Poschlu-stae, ki je navdušila s prired-bami skladb Le zate, Sum-mer of '69 in Nocoj je drugarekla mi, ter Bid Bang Ra-dovljica, ki se mu je na odrupridružil tudi Oto Pestner.Zapel je skladbe Trideset let,Mary Ann in My way, naza-dnje pa je moči združil še sKaravankami v skladbi
Kranjsko dekle. Jubilejnikoncert je ansambel iz Gorijsklenil z znamenito polkoNa Golici. Za smeh je s pri-godami o ženskah poskrbelhumorist Klemen Košir z Je-senic, obiskovalci pa so sevečkrat nasmejali tudi vodi-telju prireditve Franciju Pod-brežniku.
Karavanke so v desetih le-tih dosegle veliko odmevnihrezultatov na festivalih inpridobili na svojo stran mno-žico poslušalcev od blizu indaleč. "Ponosni smo, da jenaša glasba všeč tako poslu-šalcem doma kot v tujini, zanajvečji uspeh pa štejemo,da se nam je uspelo obdrža-ti toliko let," pravi vodja ansambla Matjaž Slivnik. Inkakšne načrte imajo v pri-hodnje? "Dočakati 20-let-nico in posneti še kakšnozgoščenko," je na kratko odvrnil Slivnik.
KARAVANKE SO PRAZNOVALEZ jubilejnim koncertom v blejski Festivalni dvorani in izidom novega albuma je ansambel Karavankeiz Gorij v soboto proslavil desetletnico delovanja.
FAna Hartman
Ansambel Karavanke je poleg starih uspešnic predstavil viže z novega albuma.
Na jubilejnem koncertu je nastopil tudi Oto Pestner.
Foto
: Ank
a B
ulov
ecFo
to: A
nka
Bul
ovec
NAGRADNA IGRA
Naslov novega albuma ansambla Karavanke je ...?Odgovor pošljite do petka prek SMS-a pod šifro KARA-VANKE, pripišite rešitev ter svoje ime, priimek in naslovna številko 031/691 111 ali po pošti na Gorenjski glas,Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj, s pripisom Razvedrilo- nagradna igra Karavanke. Tri pravilne odgovore bomonagradili z novim albumom ansambla Karavanke. Imena nagrajencev bomo objavili prihodnji torek.
he Tide so izdalitretjo ploščo Kingsof the hill. Nasta-jala je dve leti,
glasbo so strnili v enajstihskladbah. Na novi zgoščenkista se pojavili tudi skladbi,kot so Monday Sleeper in Doyou worry now?, ki so bileprvič predstavljene v oddajiIzštekani. V soboto so TheTide novo zgoščenko pred-stavili v kranjski Galeriji Dali(na sliki). Predstavitvi pa sododali še nov videospot zapesem Decline, v pripravi paje že novi spot iz nove plošče
za pesem Kings of the Hill. The Tide so izdali ne-
skončno število unikatnih al-bumov. Tudi tokratna pot al-buma ni začrtana nič druga-če. Lahko greste na njihovospletno stran thetide.si, se
registrirate in oblikujete svojovitek za novo zgoščenko,lahko pa izberete že kakegaod oblikovanih. "Kings ofthe hill predstavlja skupinokot samozavesten bend, kisledi svoji zgodbi. Album je
razgiban, na čase oster, apesmi, kot so Snow in Let-ters from the other side do-kazujejo, da so The Tidesvoj zvok še nadgradili," jepovedal pevec skupine To-maž Štular.
KRANJSKI THE TIDE KRALJUJEJO
TAlenka Brun
Foto
: Tin
a D
okl
Abonma mladihglasbenikov je na-stal na pobudo obči-ne Škofja Loka z že-
ljo Sokolskemu domu datidodatno vsebino, s katero biobogatili že sicer pestro kul-turno dogajanje v občini.Gre za abonma, na kateremse bodo predstavili učencipetih gorenjskih glasbenihšol ter glasbena šola, ki delu-je v okviru Konservatorija zaglasbo in balet v Ljubljani.Za uvodni nastop abonmajaso prejšnjo sredo poskrbeliučitelji in učenci domačeGlasbene šole Škofja Loka. Vdvajsetih glasbenih točkahse je v poldrugi uri na odruSokolskega doma zvrstiloskoraj osemdeset mladihglasbenikov. V raznolikemglasbenem programu so sepredstavili tako otroci, ki šelezačenjajo svoje glasbeno šo-lanje, kot učenci instrumen-tov v višjih razredih, ki že do-segajo uspehe na tekmova-njih.
Obiskovalci, ki so do za-dnjega sedeža napolnili dvo-rano, so lahko poslušali ši-rok razpon instrumentov, kijih poučujejo v glasbeni šoli,od klavirja, flavt in kljunastih
flavt, kitare, violine, saksofo-na, diatonične harmonike ...Učenci so se predstavili takov solističnih točkah kot v du-etih in komornih skupinah.Prvič so se predstavile tudiučenke baleta in plesne pri-pravnice, ki sta letos novost všoli. Navdušili so tako soli-stični nastopi kot različni se-stavi, na primer kvintet vio-lončel, ansambel harmonik,mladi sopranistki z duetomiz Figarove svatbe ... Glasbe-ni večer so odprli v Loki že
uveljavljeni tolkalci iz skupi-ne Otroci ritmov, koncert paje zaključila skupina Jazz jekul bend, v kateri z vsakimnastopom igra več glasbeni-kov. Občinstvo so presenetiliv znani skladbi iz filma Sre-ča na vrvici, ko jo je ob ben-du zapel tudi Komorni mla-dinski zbor DO Žiri.
Zanimivi nastopi glasbe-nikov, ki so vzbudili številneaplavze v polni dvorani So-kolskega doma, so pokazali,da bi abonma mladih glasbe-
nikov v prihodnjih letih vŠkofji Loki lahko postal stal-nica. Prva naslednja šola, kise bo predstavila, bo Glasbe-na šola Kranj, katere učencibodo igrali na koncertu 8.decembra. Še prej bodo 24.novembra v Sokolskemdomu igrali učitelji glasbenešole, in sicer v okviru takoimenovanega Puštuskegavečera, ko bo svoja likovnadela v preddverju dvoranepredstavilo tudi dvajset pu-štalskih likovnikov.
TOREK_26. 10. 2010 27
KULTURA
K
Mavčiče
V Mavčičah literarni večer
S predstavitvijo nagrajene pesniške zbirke Iva Svetine inpesniških zbirk v ožjem izboru za letošnjo Jenkovo na-grado, so se včeraj začeli Jenkovi dnevi, ki bodo potekalido petka. Danes bo v čitalnici NUK-a srečanje bralcev zavtorji pesniških zbirk, jutri ob 19. uri pa bo v Društvuslovenskih pisateljev na Tomšičevi v Ljubljani slavnostnapodelitev Jenkove nagrade. V četrtek ob 18. uri bo Kultur-no društvo Simona Jenka "Šmonca" v Mavčičah pripra-vilo literarni večer s pesnico Ifigenijo Simonović in avto-rjem nagrajene pesniške zbirke Ivom Svetino, Jenkovidnevi pa se bodo zaključili v petek, ko bo literarni večerše v Novem mestu. V. S.
Škofja Loka
Plebiscit 1990
Danes, v torek, 26. oktobra, ob 19. uri bo na Loškem gra-du predstavitev knjige Plebiscit 1990, med politikant-stvom, strahom in pogumom. Knjigo bosta predstavilaavtor Viktor Žakelj, dr. Jernej Pikalo in avtor, v kulturnemprogramu pa bodo sodelovali še Pavle Ravnohrib, Ivan-ka Mežan in Fantje z Jazbecove grape. I. K.
Kranj
Regijsko srečanje fotografov
Območna izpostava JSKD Kranj in FD Janez Puhar v če-trtek, 28. oktobra, ob 12. uri v Galeriji MO Kranj odpira-ta fotografsko razstavo 32. regijskega srečanja fotograf-skih skupin in posameznikov "na prosto temo in temošporta". Na ogled bo 58 fotografij, ob odprtju pa bo tudiprojekcija drugih izbranih fotografij. Razstava bo naogled do 30. novembra. I. K.
USPEL UVODNI KONCERTPreteklo sredo je bil v dvorani Sokolskega doma v Škofji Loki prvi koncert iz cikla Abonma mladihglasbenikov. Polna dvorana pozdravila mlade glasbenike domače Glasbene šole.
Ena izmed letošnjih novosti v škofjeloški glasbeni šoli je tudi balet. Na fotografiji baletnaskupina pod mentorstvom profesorice Ane Trojnar. / Foto: Jana Jocif
Igor Kavčič
Žiri
Zanimivo o Žirovskem občasniku
Pretekli četrtek je v Krajevni knjižnici Žiri v okviručetrtkovih klepetov potekal pogovor s člani uredniškegaodbora Žirovskega občasnika, s katerimi se je pogovar-jal kar njihov glavni urednik, publicist Miha Naglič.Zbornik za vsa vprašanja na Žirovskem, kot vsako letolahko preberemo v novo izdani številki, je namreč 23.oktobra praznoval svoj trideseti rojstni dan. Na ta danje namreč izšla prva številka občasnika, ki bo tudi letosob koncu novembra obogatil prenekatero knjižno policov Žireh. I. K.
Četrtkov klepet z "občasnikarji" je napolnil prostor vžirovski knjižnici: (z leve) Miha Naglič, TončkaStanovnik, Stane Kosmač, Franc Temelj in Nace Naglič.
Foto
: Pol
ona
Mla
kar
Bal
dasi
n
ww
w.k
olos
ej.s
i
28 TOREK_26. 10. 2010
VREME IN POČUTJE
tedenska vremenska napoved
torek
1/10°C ....
....
....
....
....
26.10.sreda
-2/8°C ....
....
....
....
....
27. 10.četrtek
0/12°C ....
....
....
....
....
28.10.petek
2/12°C ....
....
....
....
....
29.10.sobota
3/13°C ....
....
....
....
....
30.10.nedelja
5/12°C ....
....
....
....
....
31. 10.ponedeljek
4/12°C ....
....
....
....
....
1. 11.torek
3/10°C ....
....
....
....
....
2.11.sreda
2/10°C ....
....
....
....
....
3. 11.četrtek
1/9°C
4.11.
desetdnevna napoved
26. tor. Lucijan korenina 7.34 17.57
27. sre. Sabina korenina do 18h, cvet od 19h 7.35 17.56
28. čet. Simon cvet 7.36 17.54
29. pet. Ida cvet 7.38 17.53
30. sob. Marcel, premik ure list, ob 15h 7.39 17.51
31. ned. Bolfenk, dan reformacije list do 8h, plod od 9h 7.41 17.50
1. pon. dan spomina na mrtve plod 7.42 17.48
setveni koledar obremenitev vzhod zahod...................................................................................................................................................................................................................
Biovremenski podatki
Vremenski vpliv bo obremenilen. Občutljivi ljudje bodo ime-li z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi neka-teri bolezenski znaki. Spanje bo moteno. V naslednjih dnehbo splošna obremenitev slabela, bolezenski znaki pa bodoše prisotni. Priporočamo večjo previdnost.
Napoved za gorski svet
Po sneženju bo v gorah zjutraj še pretežno oblačno, čez danpa se bo postopno zjasnilo. Pihal bo zmeren severni do se-verovzhodni veter. Temperatura na 1500 m bo -2, na 2500m okoli -5 stopinj Celzija.
Vremenske zanimivosti
Potres 26. marca 1511 z magnitudo 6,8 je tudi najmočnejšipotres, ki je prizadel območje današnje Slovenije ter skorajpopolnoma porušil Idrijo. Ob petstoti obletnici potresa boAgencija RS za okolje soorganizator posveta na temo Na-ravne nesreče v Sloveniji, ki bo v marcu 2011, nanj pa so kotpredavatelji vabljeni priznani strokovnjaki seizmološke stro-ke in drugi vidni predstavniki zainteresirane javnosti. Pred-videno je tudi odprtje razstave v Idriji.
Vremenske novice
Opozorilo: Do torka zvečer bo na Primorskem pihala moč-na burja, ki bo na izpostavljenih mestih dosegla hitrost od120 do 140 km/h. Padavine se bodo razširile nad vso Slove-nijo. Ohladilo se bo, meja sneženja se bo spustila do okoli700 m, lokalno pa lahko tudi nižje. Predvsem v jutranjihurah bo nevarnost poledice.
PREGOVOR......................................................................................................
1. november - vsi sveti, dan spomina na mrtve
Če vse svete namaka,debel sneg nas čaka.
lovenci prestavlja-mo uro že od leta1982, ko smo bili še pod Jugoslavijo.
Zdaj nam to narekuje Direk-tiva Evropskega parlamentain Sveta o ureditvi poletnegačasa. Evropska komisija vsa-kih pet let v Uradnem listuEvropskih skupnosti objavljačasovni razpored z datumizačetka in prenehanja pole-tnega časa; zadnjo nedeljo vmarcu (ponoči za 60 minutnaprej z 2. ure na 3. uro) pre-idemo iz zimskega na pole-tni čas (29. 3. 2009, 28. 3.2010, 27. 3. 2011, 25. 3. 2012,31. 3. 2013), zadnjo nedeljo voktobru (ponoči za 60 mi-nut nazaj s 3. ure na 2. uro)preidemo iz poletnega napravi srednjeevropski zim-ski čas (25. 10. 2009, 31. 10.2010, 30. 10. 2011, 28. 10.2012, 27. 10. 2013). Pri nasto področje ureja Uredba odoločitvi obdobja poletnegačasa. Enotna ureditev je po-membna za pravilno delova-nje nekaterih sektorjev, naprimer transporta, komuni-kacij in drugih industrijskihsektorjev.
"Namen prestavljanja ureje varčevanje energije. Dr-žave članice Evropske unijeso morale do konca aprilaletos Evropski komisijipredložiti poročilo o vplivudoločb o poletnem času nadelovanje določenih sektor-jev. V Sloveniji smo ugoto-vili, da je ureditev poletnegačasa glede organizacije delaprimerna in da nastajajoprihranki na področju pora-be električne energije prigospodarskih družbah s po-
dročja energetike. Premikdelovnega časa zagotavljavečjo učinkovitost, pred-vsem v poletnem času inpozitivno vpliva na učinko-vitost dela zaposlenih, ki de-lajo na terenu. Ocenjeno jebilo, da ureditev pozitivno
vpliva tudi na varnost pridelu, ker se več dela opravipri dnevni svetlobi. Zaradiprihrankov energije in pozi-tivnih učinkov uvedbe ob-dobja poletnega časa je Re-publika Slovenija predlaga-la, da ostane zdajšnja uredi-
tev v veljavi," je povedalaAlja Tihle iz sužbe za odno-se z javnostjo pri ministr-stvu za gospodarstvo.
Evropska komisija bo dokonca decembra na podlagiporočil držav članic Evrop-skemu parlamentu, Svetu inEkonomsko-socialnemu od-boru predložila končno po-ročilo o vplivu določb direkti-ve na delovanje notranjegatrga, predvsem na sektorje,kot so transport, komunika-cije in druge industrijskesektorje. Na podlagi tega najbi potem odločali, ali naj setakšna ureditev poletnegačasa ohrani ali ne.
Suzana P. Kovačič
S
GORENJCI IN VREME......................................................................................................
"Sončno vreme zagotovo bolj pozitivno vpliva na počutje.Kljub temu moje športne aktivnosti niso vezane na vreme invčeraj zjutraj sem šel v deževnem vremenu na Jošta.Opažam pa, da so se ljudje na splošno malce razvadili, daniso več vajeni početi nekaterih stvari v slabem vremenu,kar pa je samo izgovor." Matej Kejžar, poveljnik gasilske operative pri GRS Kranj
Kljub nekaterim pozitivnim učinkom premikanja ure v spomladanskem in jesenskem času,kot pišemo v članku, pa se veliko ljudi sprašuje, kakšne so v resnici koristi. Med drugim imapremik ure posledice na bioritem, bržkone tudi na enajstmesečno Nejo na sliki. / Foto: Tina Dokl
V NEDELJO BOMO SPALI URO DLJES poletnega na zimski čas bomo prešli v nedeljo, 31. oktobra. Na ta dan moramo ob 3. uri zjutraj ure premakniti za eno uro nazaj, na 2. uro. Uro bomo zopet premaknili na poletni čas v nedeljo, 27. marca 2011.
Foto
: Tin
a D
okl
VREMENSKE ZANIMIVOSTI......................................................................................................
Države članice Evropske unije so morale do koncaaprila letos Evropski komisiji predložiti poročilo o vplivu določb o poletnem času na delovanje določenih sektorjev. Zaradi prihrankov energije inpozitivnih učinkov uvedbe obdobja poletnega časa jeRepublika Slovenija predlagala, da ostane zdajšnjaureditev v veljavi.
Pred tednom dni na poti proti Vršiču
TOREK_26. 10. 2010 29
Zadišalo je po drugačnem
Turški bulgur, poljski cmoki z ajdovim nadevom pa tudislovenska potica so bili v sredo na mizah v osnovni šoliF. S. Finžgarja Lesce, kjer ta teden gostijo 46 učiteljev inučencev iz Bolgarije, Turčije, Poljske in Romunije. VSlovenijo so prišli v okviru projekta mednarodnega pro-jekta Comenius, ki povezuje učence iz različnih kultur,sofinancira pa ga evropska komisija. "Vse je tako majh-no in tako lepo!" je prve vtise povzela učiteljica Agniesz-ka Luczkowska iz Poljske. Pravi, da so bili navdušeni nadLjubljano in Brezjami, ganila jih je predstava, ki so jim jov angleškem jeziku pripravili učenci podružnične šoleBegunje. "Slovenski otroci govorijo odlično angleščino,"jih je pohvalila Agnieszka, sicer učiteljica angleščine. Vsredo so kuhali, v četrtek so si ogledali zlatarsko delavni-co Thomasa Sodje čisto blizu šole in se le malo naprej vtovarni Gorenjka seznanili z izdelovanjem čokolade.Obisk v Sloveniji pa so zaključili z ogledom Postojnskejame in Predjamskega gradu. Kot je povedala vodjaslovenskega dela projekta Emilija Kavčič, so z izkušnjozadovoljni učitelji in učenci iz vseh petih sodelujočihdržav. Dvoletni projekt bodo zaključili prihodnjo pomladz zadnjim srečanjem v Bolgariji. M. A.
a Osnovni šoliŽelezniki so se znovim šolskimletom pridružiliComeniusove-
mu projektu V sozvočju z na-ravo, v katerem sodelujejo šešole iz Anglije, Estonije, Av-strije, Madžarske in Latvije."Glavni namen projekta je,da bi se s proučevanjem na-ravnih pojavov in spremembnaučili bolje skrbeti za svojenaravno okolje, ga spoštovatiin ceniti," pravi Tadeja Šu-štar, vodja projekta na OŠ Že-lezniki, kjer so minuli tedenna prvem projektnem sreča-nju gostili 29 predstavnikovpartnerskih šol. Gostje iz tuji-ne so spoznali pouk na cen-tralni šoli in njenih precejmanjših podružnicah, učenciin domačini pa so jim na če-trtkovi prireditvi v športnidvorani predstavili tradicio-
nalne obrti, ki so nastale pravzaradi naravnih danosti, indokazujejo, kako so njihovipredniki živeli v sozvočju znaravo. Prikazali so kovaštvo,klekljanje, predelavo lanu, iz-delavo dražgoških kruhkov,skodlarstvo, pletenje nogavic,izdelavo peharjev, kmečkaopravila, kot so 'krhljanje'sadja, ličkanje koruze, lušče-nje fižola ... Da se na OŠ Že-lezniki zavedajo pomena so-
žitja z naravo, so na prireditvidokazali tudi s podpisomekolistine.
Dvoletni projekt bo teme-ljil na proučevanju človeko-vega vpliva na naravno okoljein njegove spremembe terobratno. "Osredotočili sebomo na štiri letne čase, kijih bomo proučevali s po-močjo meritev temperature,padavin, sončnih dni ..., torejz znanstvenim pristopom pa
tudi s kulturnega vidika, torejobičajev, ki že stoletja sprem-ljajo vsakoletne spremembev naravi, denimo božič, luč vvodo, koledovanje, velika noč... Izsledke bomo partnerskešole primerjale med seboj,učenci pa bodo tako laže ra-zumeli, zakaj živimo v podo-bnih oz. različnih naravnihokoljih in da smo vsi odgo-vorni za naš planet," je še po-jasnila Šuštarjeva.
V SOZVOČJU Z NARAVONa OŠ Železniki so v sklopu Comeniusovega projekta gostili partnerje iz petih evropskih držav.
Ana Hartman
NUčenke čipkarske šole so predstavile klekljarsko tradicijo.
Mladi iz petih držav so v Lescah pripravljali tradicionalnejedi (na fotografiji je turška ekipa), ki se med seboj precejrazlikujejo, doma pa prav vsi, tako kot mladi povsod posvetu, radi posegajo tudi po hitri prehrani.
Likovni natečaj: narišite jesenVabimo vas, da še naprej sodelujete na našemlikovnem natečaju na temo Jesen. Likovne izdelkepošljite na naslov Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4,4000 Kranj, s pripisom Likovni natečaj. Ne pozabitepripisati vaših podatkov (ime, priimek, starost innaslov). Vsak torek bomo objavili najboljše likovnodelo po našem izboru ter ga nagradili s kartonko Nar-išimo tropske živali in flomastri, dve likovni deli pabomo nagradili še s knjižno nagrado.Kartonko Narišimo tropske živali prejeme PatricijaJakopič (1.b, OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka), knjižnonagrado pa Matija Krajnik (3.r, PŠ Reteče) in Zala Obad(4.a, OŠ Križe). Nagrade bodo prejeli po pošti.
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
Patricija Jakopič, prvošolka z OŠ Cvetka Golarja ŠkofjaLoka, se je potrudila s trganko.
MEPI priznanja za mlade iz Kranja in Naklega
V mednarodni program MEPI, katerega cilj je celostni inuravnoteženi razvoj mladostnikove osebnosti v prostemčasu, je vključenih vse več mladih. Na OŠ Orehek so predkratkim sedemnajstim mladostnikom iz Kranja in Naklegapodelili bronasta priznanja MEPI, ki so si jih prislužili zopravljanjem dejavnosti na področjih šport, veščine in pros-tovoljno delo, poleg tega pa so se odpravili na dvodnevnopreživetje v naravi in sodelovali v projektu Vesele urice.
Priznanj se je razveselilo sedem učencev OŠ Orehek:Polona Tušar, Anja Dežman, Ajda Antolovič, Daša Hofer,Žiga Toni, Luka Švegelj in Matjaž Jerala, šest učencev OŠNaklo: Lučka Markič, Jani Uranič, Klavdija Poklukar, JeraJagodic, Kocelj Jagodic in Tilen Resman, ter štirje dijaki Gim-nazije Kranj: Aljaž Kern, Andraž Orehar, Gašper Gašpirc inGrega Bajsič. Prireditve, ki je potekala kot TV oddaja, so seudeležili tudi republiška koordinatorica programa MEPINeda Kajfež, kranjski podžupan Bojan Homan in svetovalecpredsednika republike Franc Hočevar. A. H.
NAGRADNO VPRAŠANJE
KRANČKOVI ZAKLADI
NAGRAJENCI (15) :
Med prispelimi odgovori bomo izžrebali tri nagrajence, ki bodo prejeli igralne karte škrata Krančka.
Kje v Kranju je kostnica?
Besedila: Manca Bežek, Kristina Sever, Irena ČebuljOblikovanje in ilustracije: Jože Trobec
Na dopisnico napiši pravilen odgovor. Pripiši še svoje ime in priimek ter pošlji na naslov: Zavod za turizem Kranj, Glavni trg 2, 4000 Kranj, ZA KRANČKA, najkasneje do 20. novembra 2010.
V PREŠERNOVEM GAJUPOD TRGOM ZA GLAVNO CERKVIJONA PUNGARTU
Ana Koselj, RadovljicaVesna Jereb, CerkljeJanja Martinjak, Žabnica
16
Že zelooo dolgo nazaj, v 13. stoletju, je ob današnji glavni kranjski cerkvi sv. Kancijana stala kapelica s kostnico. Hmm, kaj je to kostnica, sem razmišljal naglas. Krtek Lovro mi je takoj postregel z odgovorom: To je prostor kjer se shranjuje kosti iz prekopanih grobov. Kako pa ti to veš, je bila radovedna Angelca. Jah, kako! Saj vendar živim pod zemljo, je odgovoril Lovro in nadaljeval, da je bila kostnica v upravljanju družine plemenitih Egkhov. Proti koncu 18. stoletj pa je bila kostniška kapelica porušena.
Uuu, to je pa velika škoda, je vzkliknila Angelca. Ampak saj so jo potem ponovno zgradili, je nadaljeval Lovro. Ja, tukaj piše, berem dalje, da se danes kostnica skriva pod trgom za glavno cerkvijo. Če si jo želite ogledati, se morate za obisk dogovoriti v Gorenjskem muzeju.
Kostnica
RES SE GA ŽE VESELIM. TO NI LE PRAZNIK MOJE BANKE, PAČ PA JE LETOS TUDI NAŠ DRUŽINSKI PRAZNIK. MOJA BANKA, KI V IMENU NOSI SIMBOL ČEBELICE, BO NAMREČ LETOŠNJI DAN VARČEVANJA POSVETILA PRAV NAM, ČEBELICAM. KAKO? TAKO, DA BO MED NAS, KI SE BOMO OB TEJ PRILOŽNOSTI OGLASILI V ENI NJENIH POSLOVALNIC, RAZDELILA 50 KILOGRAMOV MEDENO SLADKIH BONBONOV, OD VSAKEGA BONBONČKA PA BO 60 CENTOV NAMENILA ČEBELARJEM ZA POMOČ PRI OHRANJANJU ČEBELJIH DRUŽIN. VESELITE Z MANO IN TUDI SAMI SKRBITE ZA TO, DA ČEBELIC NE BO VSAKO LETO MANJ!
Bliža se dan varčevanja!
MED LENARJENJEM V SVOJEM DOMKU
LISTAM PO BROŠURICI DEDIŠČINA KRANJA, KI SEM JO DOBIL V KRAN-
JSKI HIŠI. NOTRI NA-JDEM VSE O SVOJEM DOMKU-ROVIH POD STARIM KRANJEM.
POGLEJ, POGLEJ, KAJ PA JE TO? VSI TRIJE,
ANGELCA, LOVRO IN JAZ SMO SE ZAZRLI V NASLOV KOSTNICA.
ia je za letošnjo naj-pomembnejšo no-vost razglasila novišportni terenec Spo-
rtage, ki se ponaša z izzivalnozunanjostjo, zmogljivim po-gonom in prepričljivimi mo-torji. Novi Sportage je nastalpod oblikovalsko taktirko slo-vitega nemškega avtomobil-skega krojača Petra Schreyer-ja, ki je avtomobilu določil iz-zivalno in mladostno zuna-njost. Generacijsko tretji Spo-rtage je v primerjavi s pred-hodnikom daljši, nižji in širši.Notranjost je prostorna inudobna, voznikov delovniprostor zaznamuje tehničnaimenitnost s preglednimi me-rilniki in modernimi dodatki,
kot so navigacijska naprava zbarvnim zaslonom in DVDpredvajalnikom, dvodelnostrešno panoramsko okno, ka-mera za varnejšo vzvratnovožnjo. Poleg tega se avtomo-bil postavlja s sodobnimi,zmogljivimi in varčnimi mo-torji. Trenutno sta na voljo2,0-litrski dizelski štirivaljnik
(100 kW/136 KM) in njegov2,0-litrski bencinski sorodnik(120 kW/165 KM). Oba izpol-njujeta emisijski standardeuro5 in se dokazujeta z viso-kim navorom, ter nizko emisi-jo ogljikovega dioksida. Spo-rtage je v izvedbi z 2,0-litrskim bencinskim motor-jem opremljen s petstopenj-
skim ročnim menjalnikom,dizelski motor pa dopolnjuješeststopenjski ročni oziromaob doplačilu 6-stopenjski sa-modejni menjalnik. Kmalubosta trenutno ponudbo mo-torjev dopolnila še 1,6-litrskibencinski štirivaljnik GDI sturbinskim polnilnikom inneposrednim vbrizgom gori-va (99 kW ter 1,7-litrski turbo-dizel (84 kW/115 KM). Obabosta imela sistem za samo-dejno zaustavitev in ponovnizagon motorja ob mirovanju.V vseh motornih izvedbah jepogon speljan k prednjim ali kvsem kolesom z elektronskimnadzorom. Za najbolj osnov-no izvedbo novinca z 1,6-litrskim bencinskim motor-jem, prednjim pogonom inpaketom opreme je treba od-šteti 18.890 evrov.
30 TOREK_26. 10. 2010
AVTOMOBILIZEM
Matjaž Gregorič
K
aponski Suzuki ne spa-da med najbolj množič-ne avtomobilske znam-ke, zato pa so specialistiza majhne modele. Med
njimi vsaj na evropskih tlehprednjači Swift, ki so mu ponekaj letih privoščili temeljitoprenovo. Ta na zunanjosti si-cer ni prav kričeča, opazni paso novi žarometi, preobliko-vane zadnje luči, maska hla-dilnika in oba odbijača, zaradikaterih je tudi pridobil nekajdodatnih dolžinskih centime-trov. Veliko več se skriva v
drobovju, predvsem pa imaosveženi Swift več varnostnihelementov, s katerimi si je navarnostnem preizkusu Eu-roNCAP prislužil vseh pet
zvezdic in velja za enega naj-varnejših avtomobilov v svo-jem razredu. Poleg tega ima vserijski opremi osem varnost-nih vreč in elektronski stabili-
zacijski sistem. Nekaj oblikov-nih sprememb so opravilitudi notranji arhitekti, ki sohkrati poskrbeli še za nekoli-ko boljše materiale. Prostorni-ni potniške kabine in prtljaž-nega prostora sta zaradi raz-tegnjene medosne razdaljerahlo povečani.
Swifta, ki je na voljo v tri- alipetvratni karoserijski izvedbi,trenutno poganja samo novi1,2-litrski bencinski štirivaljnik,ki razvije 69 kilovatov (94 KM)in 118m NM navora pri 4800vrtljajih. Ta pogonski stroj je spovprečno obljubljeno porabo5 litrov bencina na 100 kilome-trov občutno varčnejši od pred-hodnika. Kmalu se mu bo pri-družil tudi 1,3-litrski turbodi-zelski štirivaljnik.
Najcenejši prenovljeniSwift v trivratni izvedbi in zosnovnim nivojem opremestane 9.990 evrov.
Matjaž Gregorič
J
DRZNI ZNAJO ZAPELJEVATINova Kia Sportage znova meša karte med manjšimi športnimi terenci.
TEMELJITOST ZA BOLJŠE ČASESuzuki pošilja na ceste temeljito prenovljenega in varnejšega Swifta.
Volkswagnovemoddelku gospo-darskih vozil sose pred letošnjo
jesenjo ukvarjali z osvežitvi-jo lahkega dostavnika in po-tniškega velikoprostorcacaddyja. Kot prvo vozilo vtem razredu je Caddy odslejserijsko opremljen z elek-tronskim programom sta-bilnosti, glavnina spre-memb je posvečena motor-jem, manjši del pa osvežitvizunanjosti in notranjosti.Caddyja poganjajo štirje
novi oziroma posodobljeniturbodizelski motorji, z raz-ponom zmogljivosti 55 kW(75 KM), 75 kW (102 KM),
81 kW (110 KM) oziroma103 kW (140 KM). V vseh zapreskrbo z gorivom skrbitehnologija direktnega
vbrizgavanja preko skupne-ga voda. Vse različice imajoserijsko vgrajen filter za trd-ne delce, najvarčnejša pa jerazličica z oznako BlueMo-tion, ki je opremljena tudi ssistemom samodejne za-ustavitve in ponovnega za-gona motorja in samodej-nim regeneracijskim siste-mom, ki izkorišča energijo,pridobljeno z zaviranjem.Za doplačilo sta na voljotudi s 6- oziroma 7-stopen-jski samodejnim menjalni-kom DSG in z asistenco zaspeljevanje na klancu. Spre-membe veljajo za vse razli-čice, tudi za podaljšani Cad-dy Maxi in izvedbo s štiriko-lesnim pogonom. Cene seza tovorno izvedbo se priče-njajo pri 12.990 evrih, naj-cenejša potniška pa je tiso-čaka dražja.
Matjaž Gregorič
V
NOVOSTI OD ZNOTRAJ NAVZVENOsveženi Volkswagen Caddy z varčnejšimi in čistejšimi motorji
TOREK_ 26. 10. 2010 31
NAGRADNA KRIŽANKA
Arena v znamenju koncertov in zabavZabaviščni center Arena v ljubljanskem BTC-ju jeletos jeseni dobil povsem novo, dodatno vsebino,ki poleg največjega centra za bowling in biljardvključuje trendi partyje, družabne dogodke inšportne prenose. Vse dejavnosti, nove in obsto-ječe, so združene pod imenom: "ARENA PLAY &PARTY". Arena je tako poslala center zabave inšporta, ki združuje vse tiste, ki si želijo druženja
ob dobri glasbi ali spremljanju napetih športnihprenosov.
Do konca leta boste tako lahko uživali ob nastopihglasbenih skupin Kingstoni, Mambo Kings in FoxyTeens. Vabljeni! Vstop na dogodke je brezplačen.Natančen program si lahko ogledate na prenovljenispletni strani www.arena.si.
Nagrade: 1. nagrada: filmski abonma po izbiri2. nagrada: filmski abonma po izbiri3. nagrada: filmski abonma po izbiri Tri nagrade podarja tudi Gorenjski glas.
Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevil-čenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicahdo srede, 10. oktobra 2010, na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4001 Kranj. Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnikGorenjskega glasa pred poslovno stavbo.
KO
LOS
EJ
D.O
.O.,
ŠM
ARTI
NS
KA
CE
STA
15
2,
LJU
BLJ
ANA
32 TOREK_26. 10. 2010
onec tedna je bil vkranjskem PlanetuTuš najprej nostal-gičen petkov jugos-lovanski večer, kjer
je skrbel za glasbeno razpol-oženje DJ Aqua, sobota pa jegostila tradicionalni PlanetTuš Fest, enodnevno akcijoizjemnih ugodnosti, prese-nečenj in odlične zabave.Kupce so pri nakupovanjuspremljale nagradne igre,otroške predstave in delavni-ce, ob 24. uri pa se je zabavapreselila na Bowling, kjer jeza piko na i poskrbela skupi-na Kingston. Že pred veli-kim finalom pa sta nastopiliše Manca Špik in skupinaVictory.
Največ pozornosti je čezdan na Festu pritegnila otro-ška zabava, nastop Fifi inCvetličnikov, kjer nisi vedel,koga so znani liki iz risankbolj pritegnili: otroke ali nji-hove starše. Pa tudi rojstnod-nevno torto velikanko so pri-sotni pričakali s precejšnjimnavdušenjem.
Ta teden pa v Planet Tušupripravljajo poučno-ustvar-jalne delavnice v Oslariji,kjer boste skozi igro obnoviliin se naučili najuporabnejšihbesed angleščine in promet-nih predpisov ter izdelali ve-liko skupinsko družabnoigro Človek, ne jezi se. Iz je-senskih pridelkov in plodovste pa ustvarjali edinstvenefigure, veliko sončnico z vaši-mi poletnimi 'sončnimi' mo-tivi in slike, ki jih boste lahko
odnesli domov. Buče, sveč-ke, bele rjuhe, skrivnostendim pa pričakujte konec ted-na, na noč čarovnic. Za odra-sle je zvečer na glasbeno za-bavo zaželen obisk v coprni-ški opravi.
Tudi letos je konec oktobraprinesel prireditev Mesec ob-likovanja in spet je šla prvanagrada v kategoriji Eat andDrink Design, v kateri tek-mujejo gostinsko-oblikoval-ski pari, v roke Tomaža Bol-ke oziroma Krištofovega To-maža iz Predoselj, ki je v so-delovanju z Nino Levičnik,doktorantko arhitekture tersomeljejko iz Kranja, pred-stavil kreacijo z naslovomKrištofov krog. Kreacija po-nazarja transformacijo vode,ki predstavlja življenjskiprostor postrvi in brancina,
ki ju je Tomaž odimil in pri-pravil na kraju tekmovanjater postregel na izdolbenihledenih kockah.
Ob dvajsetletnici etnogale-rije Desetnica v Kranju pa sokonec tedna odprli drugorazstavo v nizu letošnjih raz-stav: Gozdne vile ljubljan-skega kiparja Cirila Hočevar-ja. Razstava bo odprta do 13.novembra, potem pa v letoš-njem prazničnem letu napo-vedujejo še Oskarja Kogoja -ravno tako v novembru, de-cembra pa bo razstavljala sli-karka Irena Polanec. Odprtjetokratne razstave je ob zvo-kih harfe pospremil vilinskiobčutek, kar razstavljena Ci-rilova drobna bronasta bitjav svojih linijah ujamejo, da-jejo, predvsem pa prebujajoposameznikovo domišljijo.
DRUŽABNA KRONIKA
Šarapova in Vujačić zaročena
Po letu dni skupne zveze sta se zaročilaruska teniška igralka Marija Šarapova(23) ter slovenski košarkar Saša Vujačić(26). Član losangeleške ekipe Lakers, skatero je bil lani prvak lige NBA, je zma-govalko treh prestižnih turnirjev za grandslam zaprosil za roko na tradicionalen
način, ona pa je srečna privolila. Zaradi tekmovanj velikopotujeta, zato težko najdeta skupni čas zase. Datum po-roke še ni znan, nekaj časa bosta še posvetila karieri.
Celine Dion rodila dvojčka
Kanadska pop diva Celine Dion (42) jerodila dvojčka. Z možem Renejem (68)se veselita dveh dečkov. Zaradi varnostise je Celine odločila, da bo rodila s car-skim rezom, čeprav je pred dnevi govori-ce o načrtovanem predčasnem poroduzanikala. Dečka sta zdrava in se počutita
dobro, ob rojstvu pa sta tehtala 2,4 in 2,6 kilograma.Tako kot njun devetletni brat Rene-Charles sta bila spo-četa s pomočjo umetne oploditve. Vso družino sedajčaka počitek.
Poroka v indijskem stilu
V soboto sta se v indijski zvezni državiRadžastan poročila ameriška pop pevkaKaty Perry (26) in angleški voditelj, ko-mik in igralec Russell Brand (35). Russellje zasnubil Katy pred Tadž Mahalom,zato sta se odločila, da se v Indiji tudiporočita. Obred je potekal v indijskem
tradicionalnem stilu ter oblačilih, nevesta je bila v sariju.Poleg družinskih članov in prijateljev se je poročni pro-cesiji pridružilo tudi 21 kamel, slonov in konj, manjkalipa niso niti indijski glasbeniki in plesalci.
Prošnja O. J. Simpsona zavrnjena
Višje sodišče v Nevadi je zavrnilo proš-njo za izpustitev iz zapora športnika terkasneje filmskega igralca O. J. Simpsona(63). Simpson prestaja 33-letno kazenzaradi ugrabitve in ustrahovanja v lasve-gaškem hotelu, ko je želel nazaj spomin-ke, na katere je zelo navezan. Sodišče je
zavrnilo vseh osem točk prošnje, po odvetnikovih bese-dah pa gre za maščevalno potezo zaradi oprostilne so-dbe leta 1995, ko je bil Simpson obtožen umora svoježene in njenega prijatelja.
PLANET NORI DO POLNOČIV soboto so v kranjskem Planetu Tuš izpeljali že tretji Planet Tuš Fest, Desetnica letos praznuje dva-jseti rojstni dan, Tomaž pa je znova združil hrano in dizajn.
Alenka Brun
K
VRTIMO GLOBUS
Kipar Ciril Hočevar in šefica galerije Desetnica MargaretaVovk Čalič / Foto: AB
Otroške delavnice so bile deležne precejšnega obiska vesdan. Otrokom so na pomoč priskočili tudi starši. / Foto: Tina Dokl
Andreja je z novo stojnico časopisa Gorenjski glas pritegnilatudi mlajše obiskovalce sobotnega Festa. / Foto: Tina Dokl
Drugi rojstni dan zahteva torto primerne velikosti. Tokratnaje potrebovala kar dva para rok. / Foto: Tina Dokl
Tomaž Bolka pri prezentaciji oblikovalsko-gastronomskekreacije Krištofov krog / Foto: arhiv ustvarjalca
Študentka psihologije Katarina Hartman, dvajsetletnicaiz Škofje Loke, je bila ena izmed štirih nasmejanihhostes, ki smo jih srečali na sobotnem Planet Tuš Festu. / Foto: Tina Dokl
Fifi in njena družba Cvetličnikov so pritegnili tako otroškokot odraslo pozornost. / Foto: Tina Dokl
