Embed Size (px)
Citation preview
PETEK, 20. januarja 2012
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Merkur proti Kordežu Merkur je ta teden vložil prvo tožboproti bivši upravi Bineta Kordeža innadzornemu svetu Marte Bertoncelj.Zahtevajo povrnitev škode, ki je na-stala pri preprodaji trgovskega centrav Kranju v višini dobrih devet milijo-nov evrov.
7
EKONOMIJA
Danes bo pretežno oblačno z rahlimi padavinami. Mejasneženja bo na okoli 800 m. Vsoboto in nedeljo bo delno jasnoin suho ter razmeroma toplo.
VREME
jutri: delno jasno ....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Kanalec ni več predsednikVčeraj je z mesta predsednika Hokej-skega kluba Acroni Jesenice nepre-klicno odstopil Slavko Kanalec in se stem umaknil tudi iz slovenskega ho-keja. Razlog za odstop so nesoglasjain predvsem nerazumevanje nekate-rih navijačev.
11
ŠPORT
Niso dovolj močni, da bi se uprliKonec lanskega leta so v javnosti od-mevala razkritja spolnih zlorab otrok,tudi na Gorenjskem. O tem, kako jihdoživljajo žrtve in njihovi svojci inkako ravnati, če jih odkrijemo, smo se pogovarjali s psihologinjo BarbaroOtoničar.
15
Loto milijoni še čakajoMinule dni je Slovenijo zajela pravaloto mrzlica, ki pa se bo še nadaljeva-la, saj v sredo rekordna sedmica nibila izžrebana. V nedeljo bo vrednakar štiri milijone evrov. Kaj vse bi na-redili z njimi, če bi jih dobili?!
32
ZADNJA
65 let Prvi predhodnik tednik Gorenjec leta 1900Gorenjski časnik od leta 1947
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
GG+
- 5/4°C
97
70
35
26
66
02
5
Boštjan Bogataj
Kranj - "Elektrika se na bor-zah kupuje tudi za več letvnaprej. Kratkoročno naceno vplivata vreme in cenaenergentov, dolgoročnoenergetska politika, kot jezaprtje jedrskih elektran,"je v uvodu pojasnil Iztok So-tošek, direktor Elektra Go-renjske Prodaje, in s temnapovedal novo ponudbotega trgovca, ki hkrati zvišu-je (sicer skoraj tri leta ne-spremenjene in kot zadnjimed 'starimi' trgovci) cene
električne energije za go-spodinjstva.
"Poenostavljamo in dopol-njujemo ponudbo ter uskla-jujemo cene s tržnimi," na-daljuje Sotošek in razloži:"Prej smo imeli osem, sedajpa štiri pakete, kjer cene nisoveč vezane na tehnične ka-rakteristike odjema, ni večdodatka na visoko porabo."Skupno z novo podražitvijo(pri osnovnem paketu) in viš-jo omrežnino, ki je stopila vveljavo 1. januarja, bo febru-arski račun višji za približnopet evrov ali dobrih deset od-
stotkov, zgolj poraba električ-ne energije (povprečna pora-ba 3500 kilovatnih ur naleto), na kar lahko vplivaElektro Gorenjska Prodaja,pa prinaša podražitev za 3,78evra, pri paketu Porabim, karrabim za 3,53 evra.
Zanimiv je paket Zaklenicene! Namenjen je odjemal-cem, ki si želijo fiksnih cen vdaljšem obdobju (do koncaleta 2012, 2013, ..., 2015), stem pa prevzemajo tudi tve-ganje cen na trgu in morajoostati zvesti EG Prodaja.
Elektrika dražja za deset odstotkovElektro Gorenjska Prodaja 72 tisoč gospodinjskim odjemalcem s 1. februarjemzvišuje cene za 8,98 odstotka (večji porabniki za dobrih pet odstotkov) oziroma za povprečnega odjemalca 3,78 evra mesečno (oziroma 5,04 evra).Že s tem mesecem povprečno višji računi za evro zaradi višje omrežnine.
Leto LXV, št. 6, cena 1,50 EUR, 13 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in 0b petkih [email protected] www.gorenjskiglas.si
Bojan Luskovec in Iztok Sotošek sta napovedala višje cene električne energije za odjemalceElektra Gorenjske Prodaje in hkrati nove pakete, ki lahko nova višanja cene povsem zajezijo za več let. / Foto: Gorazd Kavčič� 7. stran
Vilma Stanovnik
Kranjska Gora - Gorenjska tedni živi s športom, med šte-vilnimi tekmovanji pa bodotudi tri tekme svetovnega po-kala. Najodmevnejša bo za-gotovo 48. Zlata lisica, naj-
boljše smučarke sveta pa seže zbirajo v Kranjski Gori,kjer bo jutri na sporedu vele-slalomska tekma, v nedeljopa bo še slalom. Organizator-ji pričakujejo vse najboljše,nikakor ne bo manjkala naj-boljša slovenska smučarka
Tina Maze. Poleg nje bodona veleslalomu nastopile šeMateja Robnik, Ana Drev,Ilka Štuhec, Katarina Lavtarin Nina Katarina Mihovilovič,na slalomu pa Katarina Lav-tar, Ilka Štuhec, Katja Jazbec,Mihaela Kosi in Ana Miche-
lle Stipič. Prav tako se bodoza točke svetovnega pokalana Soriški planini od danesdo nedelje potegovali sanka-či, v nedeljo in ponedeljek pabodo v Bohinju tekmovali te-lemark smučarji.
Več na 11. strani
Lisičke prihajajo na Gorenjsko
Odprodaja razstavnih eksponatov
do - 40 %*
* Popust velja na posebej označene artikle. Ponudba velja do 31. januarja 2012 oziroma do razprodaje zalog. Popusti se ne seštevajo.
VABI VAS PRODAJNA GALERIJA BELE TEHNIKE
111.Glasova preja
Ivan Sivec in brata AvsenikFenomen ansambla bratov Avsenik je naslov magisterija, ki ga je opravil pisatelj Ivan Sivec,gorenjski rojak iz Mengša. Sivec sodi med najboljbrane slovenske avtorje, med njimi vodi tudi po številu natisnjenih del. Napisal je že 112 knjig,poleg tega pa še več kot 2000 besedil za glasbo,več sto pravljic in humoresk ... Z njim se bo pogovarjal publicist Miha Naglič.
Preja bo v Avsenikovi gostilni Pri Jožovcu v Begunjah, v četrtek, 2. februarja 2012, ob 19. uri.
Uvod v Prejo: harmonikar Grega Krašovecs Hrušice, učenec Glasbene šole Avsenik
Pokrovitelj Glasove preje: Muzej Avsenik in Gostilna in restavracija Avsenik
Prosimo, da udeležbo na Glasovi preji potrdite na tel. št.: 04/201 42 00 ali po e-pošti na:[email protected]. Vabljeni!
WW
W.G
OR
EN
JSK
IGLA
S.S
I
2GORENJSKI GLAS
petek, 20. januarja 2012AKTUALNO [email protected]
Vilma Stanovnik
Kranj, Škofja Loka, Jesenice- Kar nekaj Kranjčanov,predvsem staršev učencevOsnovne šole Franceta Pre-šerna, je zadnje dneve opo-zarjalo, da se ne strinjajo zodločitvijo občine, da var-nostnik na šoli ni več potre-ben in da mu ne bodo po-daljšali pogodbe. "V načelumi misel o varnostniku vosnovni šoli še malo ni všečin me je bilo sprva tega gro-za, vendar smo imeli že predleti v šoli in okolici velike te-žave, saj je k nam neoviranohodil, kdor je pač hotel. Pri-hajalo je do kraj, popivanja,do škode v šoli in okolici inodločili smo se, da s sredstvi,ki jih šola dobi za najemni-no, zaposlimo varnostnika.Ker šola ni ograjena, ker ima-mo dva vhoda, varnostnik všoli in okolici deluje tudi pre-ventivno, v času, ko je šolazaprta, pa imamo varovano zvideo nadzorom," pojasnjujeravnatelj OŠ Franceta Prešer-na Aleš Žitnik in dodaja, davarnostnika trenutno še ima-jo, po 11. februarju, ko se muizteče pogodba, pa jo bodozačeli zaklepati in bo odprtale ob prihodu učencev inmed odmori.
"Delovno mesto varnost-nika ni element za sistemi-
zacijo delovnih mest, ki se fi-nancira iz sredstev državne-ga proračuna, kar pomeni,da šole varnostnika zaposlijopo lastni presoji, sredstva zata namen pa zagotavljajo izdrugih virov. Največkrat zato poskrbi lokalna skup-nost," pravijo na Ministrstvoza šolstvo in šport, na kranj-ski občini pa so prepričani,da bi sredstva, ki so jih našoli do sedaj porabili za var-nostnika, koristneje uporabi-li za vzdrževalna dela. "Oce-
nili smo, da se je stanje spre-menilo in da ta šola, tako kotdruge kranjske šole, ne po-trebuje varnostnika. O tem jerazpravljala tudi komisija zasocialne dejavnosti, zdrav-stvo in šolstvo in se strinja-la," pravi načelnica Urada zadružbene dejavnosti nakranjski občini Nada BogatajKržan in pojasnjuje, da bodomestni redarji odslej bolj po-zorni na šole in okolico.
Podobno kot v Kranju zavarnost na šolah skrbijo tudi
drugje po Sloveniji in naGorenjskem, nekateri pa soimeli dobre izkušnje tudi stako imenovanimi informa-torji, ki so hodili na šoleprek javnih del. "Na našišoli nikoli nismo imeli var-nostnika, smo pa bili laniveseli, ker smo dobili takoimenovanega informatorja.Na šolo namreč hodijo raz-lični ljudje, in če je ob de-žurnem učencu še kdo ododraslih, je toliko bolje. Se-daj denarja za informatorjamenda ni več in tako za pre-gled, kaj se dogaja na šolioziroma kdo vstopa v pros-tore, skrbi dežurni učenec.Da pa bi imeli varnostnika,za zdaj ne vidimo potrebe,prav tako ni nikogar, ki bi tastrošek plačal," pravi ravna-telj jeseniške Osnovne šolePrežihovega Voranca Ro-bert Kerštajn.
"Na naši šoli imamo de-žurnega učenca in dežurne-ga učitelja, tako da varnostni-ka ne potrebujemo. Varnost-nik na šoli je nadstandard, kiga mora nekdo plačati inzanj se odločajo na šolah,kjer pač ugotovijo, da ga res-nično potrebujejo. Nekaj ta-kih šol v Sloveniji gotovo je,"dodaja pomočnik ravnateljana Osnovni šoli Ivana Gro-harja v Škofji Loki MarkoPrimožič.
Varnostnik po presoji šolePrecej srednjih šol se je minula leta že odločilo, da za varovanje v šoli in okolici najamejo varnostnike,manj varnostnikov pa je na osnovnih šolah, kjer vhode večinoma zaklepajo, za nadzor pa skrbijo dežurni učenci in učitelji.
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Pojasnilo in opravičiloPri plačilih celoletne naročnine za leto 2010 je v nekaj pri-merih prišlo do neljube napake - bila je poknjižena na na-pačnega naročnika. Oškodovancem, posebej pa Petru Pa-plerju iz Podnarta, se iskreno opravičujemo z upanjem, dabodo kljub nevšečnostim še naprej ostali naši zvesti bralcioziroma naročniki. Obenem vas prosimo, da izpiske plača-nih računov shranite. Hvala za razumevanje in še enkratlepo povabljeni k plačilu celoletne naročnine v našo avlo,kjer vam poleg darila postrežemo še s kavico.
Nagrajenci
Koncert Tanje Žagar, ki je izdala nov album z naslovom Najživi lep spomin, si bodo ogledali naročniki: Ivan Košir iz Kra-nja, Matej Bergant iz Cerkelj, Janez Šlibar iz Kamne Gorice,Nikola Jovanovič iz Kranja, Dejan Šparakl iz Podnarta inNina Tofant z Bleda. Nagradna križanka z geslom: Ob pla-čilu naročnine vam postrežemo s kavico je nagradila MarijoLenar iz Srednje vasi, Viktorja Pungartnika iz Cerkelj in Fran-ca Langerholca iz Škofje Loke. Križanka z geslom: Brezplač-ne delavnice in tečaji v naši avli pa Minko Pintar iz ŠkofjeLoke, Tatjano Žepič iz Kranja in Mira Robleka iz Preddvora.Vsem nagrajencem čestitamo!
Darilo
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
izžrebanemu naročniku časopisa
Knjigo prejme MARIJA PUNGERČAR z Visokega.
Suzana P. Kovačič
Kranj - Svet zavoda Bolnišni-ce za ginekologijo in porod-ništvo (Zavod) Kranj se je vponedeljek sestal na izredniseji na predlog direktoriceZavoda Andreje CerkvenikŠkafar v povezavi z objavamiv medijih, v katerih ji zapo-sleni v anonimnem pismuočitajo neizplačevanje nadur-nega dela, mobing ter slabemedsebojne odnose, o če-mer smo poročali v torko-vem Gorenjskem glasu. Sejeso se udeležili vsi člani, ra-zen predstavnika zaposlenihDarka Gregorača, ki je bil od-soten zaradi zdravstvenihrazlogov. Prišli sta tudi pred-stavnica in pooblaščenka re-prezentativnih sindikatov terpravna svetovalca zavoda.
"Soglasni smo bili, da sene bomo spuščali v presojoposameznih primerov, ki jih
zastopajo odvetniške druž-be," je povedal Matjaž Tav-čar, predsednik Sveta zavo-da. Dogovorili pa so se, kotsta povedala Tavčar in Ška-
farjeva, naj sindikat in zapo-sleni proučijo Navodila zavarovanje dostojanstva zapo-slenih in podajo morebitnepripombe za izboljšave. Do-
govorili so se tudi, naj sindi-kati čim prej skličejo zbordelavcev, kjer bosta predsed-nik Sveta zavoda in direkto-rica predstavila stališče orga-nov upravljanja in vodenjaglede zapisov v medijih teraktualne situacije v notra-njem in zunanjem okoljuzavoda. Na zaposlene apeli-rajo, naj zadeve rešujejo naj-prej znotraj hiše in šele po-tem po pravni poti, ne paprek medijev, anonimnevire, ki navajajo grobe pose-ge v pravice zaposlenih termedčloveške odnose v zavo-du, pa pozivajo, naj se raz-krijejo in s tem pomagajopri odpravljanju sporov, če tires obstajajo. Že v torkovi iz-daji Gorenjskega glasa smoporočali, da v sindikatuzdravstvene nege v bolnišni-ci Kranj zanikajo avtorstvopisma, se pa strinjajo z na-vedbami v njem.
Pisci anonimke naj se razkrijejoSvet zavoda Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj je zaposlene pozval, naj probleme rešujejo znotraj hiše, ne prek medijev.
Osnovna šola Franceta Prešerna v Kranju je ena redkihosnovnih šol, ki ima trenutno še zaposlenega varnostnika,od februarja naprej pa naj bi šolo in okolico pogosteje nadzirali mestni redarji. / Foto: Gorazd Kavčič
Železniki, Preddvor
Še skupne meritve kostne gostote
Občini Železniki in Preddvor sta skupaj z Zavodom zazdravstveno varstvo Kranj vključeni v projekt Živimo zdravo,v katerem so se v desetih delavnicah vrstile teme, povezanez zdravim življenjskim slogom, zdravim prehranjevanjem ingibanjem. V Železnikih so program končali ta teden, v Pred-dvoru ga bodo 14. februarja. V ponedeljek, 23. januarja, pabodo ob 16. uri v jedilnici osnovne šole v Železnikih pripra-vili skupno merjenje kostne gostote z ultrazvokom (na pet-nici). K temu je na končnem srečanju projekta povabilapredsednica Društva bolnikov z osteoporozo Kranj MilenaZupin, ki je hkrati koordinatorica projekta Živimo zdravo vobčini Preddvor. Društvo bolnikov z osteoporozo je namrečdejavno tudi v Železnikih, kjer delujeta kar dve terapevtskivadbeni skupini, članice iz Železnikov pa so bile predlaniorganizatorke skupnega društvenega piknika. D. Ž.
Andreja Cerkvenik Škafar / Foto: Tina Dokl
Suzana P. Kovačič
Ljubljana - V preteklih dvehletih, odkar je v lekarnah spetorganizirano zbiranje odpad-nih zdravil, jih je bilo zbra-nih več kot sedemdeset ton.Ker od začetka letošnjega letaskladno z Uredbo o ravnanjuz odpadnimi zdravili v lekar-nah sprejemajo vsa odpadnazdravila (razen izjem, kot soradiofarmacevtski izdelki inzdravila, ki so izdelana iz krviin plazme), v lekarnah priča-kujejo, da se bo količina zbra-nih odpadnih zdravil še po-večala. Da bi spodbudili od-govorno ravnanje z zdraviliin zmanjšanje količine tehodpadkov, so lekarne in Le-karniška zbornica Slovenije
pripravile akcijo, v okviru ka-tere še dodatno spodbujajobolnike, naj se dosledno drži-jo predpisanih terapij in na-vodil za jemanje zdravil. Pro-jekt Farmacevtska skrb Vpra-šaj o svojem zdravilu je napodlagi razpisa za sofinanci-ranje projektov za promocijozdravja v letih 2011 in 2012finančno podprl Zavod zazdravstveno zavarovanje Slo-venije (ZZZS). Po ocenahZZZS iz leta 2009 bi bilo naletni ravni lahko do 28 mili-jonov evrov prihrankov iz na-slova hospitalizacij, ki so bileposledica zapletov pri zdrav-ljenju z zdravili. Stroški zdra-vil, ki so končali med odpad-ki, pa so znašali dobrih šestmilijonov evrov.
Z odgovorno uporabo zdravildo manj odpadkov
3GORENJSKI GLASpetek, 20. januarja 2012 AKTUALNO [email protected]
Katja Štruc
Ribčev Laz - Po Zakonu oTriglavskem narodnem par-ku, sprejetem junija 2010, jegradnja počitniških hiš naobmočju parka prepovedana.Za tovrstne gradnje se lahkoizda odločba za rušenje. Dozdaj je odločbo prejelo prekdvajset objektov. "Po ocenahZavoda Triglavski narodnipark je na območju parkapribližno štiristo objektov,pri katerih so glede gradnjeali uporabe določene nepra-vilnosti, med njimi so tudi vceloti nelegalno zgrajeni ob-jekti," pojasnjujejo na In-špektoratu RS za okolje inprostor. Velik del teh objek-tov so bili sicer bolj ali manjlegalno postavljeni kot kme-tijski objekti (seniki, planšar-ski objekti ...), sporna pa jeuporaba ali sprememba ob-jektov za namen počitniške-ga bivanja.
Ljudje se bojijo
Do največjih nesporazu-mov pri problematiki črnihgradenj prihaja predvsem priobjektih, ki so nastali že predveč desetletji, za katere soljudje plačali nadomestilo zadegradacijo in uzurpacijoprostora in v njih tudi živijo,a kljub dokumentom ne ve-ljajo za legalne. Darko Kuz-mič je lastnik nekdanjegahišniškega stanovanja v Rib-čevem Lazu, ki stoji obDomu Bohinj. "Sam sem tu-kaj stanovalec, ne vikendar.Že šestindvajset let živim vdomovanju, ki je bilo s stranidržavne institucije legalno
postavljeno leta 1965. Ven-dar takrat nihče ni zahtevalnobenih papirjev. Vse je bilov sklopu skupnih gradbenihdovoljenj," pripoveduje. Poprvih odločbah ga je bilo ru-šenja strah, zdaj se ne bojiveč. "Občini je uspelo dosečinekakšen kompromis z mi-nistrstvom za okolje in pros-tor o bolj človeku prijaznemreševanju problematike gra-denj v TNP. Če obstaja nasvetu še kaj človečnosti, po-tem naj res rušijo objekte čr-nograditeljem, ne pa tistim,ki tukaj skromno živijo v na-ravi in ki niso nič krivi, da jebil objekt postavljen. Če jedržava pametna, naj vsako-mur, ki je postavil črno grad-njo, pobere denar za legaliza-cijo. Sam sem proti vsakemu
rušenju, saj bo ob tem vednonekdo prizadet."
Bohinjski župan FrancKramar je povedal pove, da jemed lastniki objektov priso-ten strah. "Morali bi se zave-dati, da so določeni objektistari tudi dvajset let in več.Mnogi so plačali nadomesti-lo za uzurpacijo in degrada-cijo prostora. Povsod v Slove-niji so bile dane možnosti le-galizacije s sanacijo, razen vBohinju. Kam bodo šli priza-deti, ne vem, je pa dejstvo, dav času krize s takšnim nači-nom še bolj pritiskajo na na-vadne državljane."
Zaščita objektov
Na inšpektoratu pojasnju-jejo, da pogoje za možnosti
legalne gradnje zagotavljajoobčine s sprejetjem ustrez-nih odlokov, v teh postopkihpa gradbeni inšpektorji nesodelujejo. Pa vendar ..."Občina nima nobenih pri-stojnosti za zaščito, razenda pozove pristojne organe,naj odpravijo neživljenjskisanacijski odlok o sprejetjuprostorskih ureditvenih po-gojev (PUP) za območje Tri-glavskega narodnega parka(TNP), kar je večkrat naredi-la. Žal minister, pristojen zaokolje, ni upošteval našihželja in pripomb, ampakprek inšpekcijskih služb iz-vaja rušenja. Zanimivo, datega ne izvaja v celotni drža-vi, ampak le v Bohinju," od-govarja župan na vprašanje,ali lahko občina pred ruše-njem zaščiti določene objek-te. O rušenju črnih gradenjna splošno pa: "Sem zago-vornik pravne države, ven-dar v tistem delu, ko zakoniomogočajo razvoj in živ-ljenjsko reševanje. Sanacij-ski PUP za TNP tega neomogoča, saj ni upoštevalpripomb prizadetih."
Izstop iz parka?
Trenutno na občini ne iz-ključujejo niti možnosti oustavni presoji. "Občina lah-ko pošlje novi Zakon o TNPv ustavno presojo v tistemdelu, kjer je turistično in bi-valno območje. Res je, dasmo veliko pričakovali od no-vega Zakona o TNP, žal se iz-vaja le z rušitvami črnih gra-denj, kar je še en argumentveč za razmislek o izstopu izparka," še dodaja Kramar.
Črne gradnje v TNP v ustavno presojo?Do nesporazumov glede rušenja črnih gradenj v TNP prihaja predvsem pri objektih, ki so nastali žepred desetletji in za katere so mnogi plačali nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora.
ODGOVORNA UREDNICA Marija Volčjak
NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICECveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir
UREDNIŠTVONOVINARJI - UREDNIKI:
Marjana Ahačič, Maja Bertoncelj, Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Ana Hartman,Igor Kavčič, Suzana P. Kovačič, Jasna Paladin, Urša Peternel, Mateja Rant,
Vilma Stanovnik, Simon Šubic, Ana Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir;stalni sodelavci:
Matjaž Gregorič, Jože Košnjek, Milena Miklavčič, Miha Naglič
OBLIKOVNA ZASNOVAJernej Stritar, IlovarStritar d.o.o.
TEHNIČNI UREDNIKGrega Flajnik
FOTOGRAFIJA Tina Dokl, Gorazd Kavčič
LEKTORICA Marjeta Vozlič
VODJA OGLASNEGA TRŽENJAMateja Žvižaj
GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas,d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-pošta: [email protected]; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 / Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkihin petkih, v nakladi 19.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska (enkrat letno), TV okno in osemnajst lokalnih prilog / Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče /Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,50 EUR, letna naročnina 2012: 157,50 EUR; redni plačniki (fizične osebe) imajo 10 % popusta, polletni 20% popusta, letni 25 % popusta;v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa dopisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: poceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.
Vilma Stanovnik
Kranj - Sredina seja kranj-skega občinskega sveta se jez živahno polemiko začela žepri sprejemanju dnevnegareda in potrditvi zapisnika.Svetnica Alenka Bratušek jenamreč že večkrat predlaga-la, naj se mestni svet seznanis poročilom o poslovanju jav-nega podjetja KomunalaKranj za leto 2010 in večjidel lanskega leta, na decem-brski seji pa ji je direktor ob-činske uprave Mitja Heraktakšno točko dnevnega redatudi obljubil. Zaradi boleznidirektorja na seji ni bilo, biloni niti obljubljene točke o po-slovanju Komunale Kranj,župan Mohor Bogataj pa jesvetnikom obljubil, da bo ce-lotna obravnava KomunaleKranj na eni od prihodnjihsej. Kot točko dnevnega redana seji je svetnik Igor Velovnato predlagal tudi proble-matiko poravnave s Stano-vanjsko zadrugo Kranj.
So pa svetniki na seji lahkoizvedeli precej podatkov o za-pletem reševanju otroškegavarstva v občini, saj je na ča-kalnem seznamu za sprejemv vrtce več kot dvesto otrokprvega starostnega obdobjain prek dvajset drugega sta-rostnega obdobja. Glede naveliko povpraševanje, je obči-na letos zagotovila osem no-vih oddelkov in pripravila re-šitve za prihodnja leta, svet-niki pa so zahtevali, naj jihpodkrepi s podrobnimi ozi-roma konkretnimi termin-skimi načini reševanja pro-blematike otroškega varstva.
Brez večjih polemik so sesvetniki strinjali tudi s poro-čilom oziroma načrti Domaupokojencev Kranj, kjer meddrugim skrbijo za pomoč nadomu. Ceno te storitve soprisiljeni minimalno poveča-ti, vendar pa se strošek zauporabnike ne bo povečal.Za javno službo pomoči nadomu bo kranjska občina le-tos odštela 434.200 evrov.
Pomoč na domu ne bo dražjaKljub večjim stroškom so se pri kranjski občiniodločili, da pomoč na domu za uporabnike nebo dražja.
Župan Franc Kramar pojasnjuje, da obstaja možnost, da boobčina dala novi Zakon o TNP v ustavno presojo.
Jesenice
Razpis za direktorjaobčinske uprave
Občina Jesenice išče novegadirektorja občinske uprave.Razpis je bil objavljen v po-nedeljek, kandidati pa imajood objave razpisa deset dničasa, da se prijavijo. Imetimorajo univerzitetno ali naj-manj visoko strokovno izob-razbo s specializacijo ali ma-gisterijem (druga bolonjskastopnja) družboslovne alitehnične smeri in najmanjsedem let delovnih izkušenj.Dosedanja dolgoletna direk-torica Slavka Brelih, ki je ob-činsko upravo od leta 1995,ko je bila tudi ustanovljenanova jeseniška občina, se boupokojila. U. P.
Danica Zavrl Žlebir
Železniki - Volitve županov vobčinah, kjer so bili doseda-nji izvoljeni za poslance dr-žavnega zbora, bodo 11.marca, rok za vložitev kandi-datur pa se izteče 15. febru-arja. Ti roki držijo tudi zaobčino Železniki, kjer pa vnekaterih strankah še vednoni odločitve o kandidatih zažupana. Edino Tomaž Dem-šar (SDS) nam je že pred ča-som potrdil, da se bo znovapotegoval za mesto župana.V teh dneh so odločitev teh-
tali tudi v stranki SLS, ki jije pripadal tudi prejšnji žu-pan Mihael Prevc. V ožjemizboru naj bi bili Matjaž Če-mažar, Anton Luznar, An-dreja Čufar in Matej Šubic.Predsednik občinskega od-bora SLS Janez Ferlan pra-vi, da so odločitev o izbiriodložili še za teden dni, innam jasno informacijo ob-ljublja sredi prihodnjegatedna. Tudi Peter Mesec izstranke Premik pravi, da ševedno nimajo kandidata,pričakuje pa, da ga bodoimeli do konca meseca, saj
so pripravljeni prevzeti od-govornost, ne glede na sta-nje v katerem je občina. Obtem omenja precejšen dolgobčine, velike fiksne stroškein vse manjše vire za inve-sticije, nepremišljene prete-kle naložbe (denimo v šolo vDražgošah), neurejeno sta-nje na področju vodne inkomunalne infrastrukture.Zaradi vsega tega je župan-ska kandidatura ugriz v kis-lo jabolko, pravi Mesec, karje tudi razlog, da je odločitevzanjo težka in terja nekajveč časa.
V Železnikih še brez odločitveV nekaterih strankah še vedno ni odločitve o kandidatih za župana.
Kranj
Okrogla miza o športu v Kranju
Na kranjski občini za to sredo, 25. januarja, ob 15. uripripravljajo okroglo mizo o športu. Udeleženci bodo govo-rili o blagovni znamki Triglav, o tem, zakaj v Kranju ni večŠportne zveze, kaj šport ponuja različnim generacijam in kajv Kranju pogrešajo. V. S.
4GORENJSKI GLAS
petek, 20. januarja [email protected]
Urša Peternel
Jesenice - Devetintridesetlet-ni Jože Sajovic se v Varst-veno-delovni center (VDC)pripelje vsako jutro oddoma, z avtobusom s Slo-venskega Javornika. "Tukajimamo več prostora, vse jenovo in lepo," je povedal onovih prostorih VDC-ja, kiso jih uredili v nekdanji žeb-ljarni sredi Jesenic in kamorso se preselili prejšnji teden.Podobno kot Jože so se no-vih, večjih prostorov razvese-
lili tudi drugi uporabniki -skupaj jih je 36, gre pa zaosebe z motnjo v duševnemrazvoju, ki prihajajo iz jese-niške, kranjskogorske in ži-rovniške občine. Stari so 26do 65 let, v VDC pa prihajajovsako jutro in ostanejo dopopoldneva. Po besedahvodje enote Urše Emeršičuporabniki v VDC-ju dobijovarstvo, vodenje in zaposli-tev, v tem času pa opravljajorazlična dela za podjetja, s
katerimi imajo sklenjeno po-godbo o sodelovanju - ta časdenimo likajo nogavice, zla-gajo in lepijo mape, sestav-ljajo ležaje za vrata in zvon-čke, šivajo ... Vse več pa ima-jo tudi lastnega programa,izdelujejo izdelke iz gline,slikajo, šivajo, izdelujejo voš-čilnice ... Poleg zaposlitve (zaopravljeno delo uporabnikidobijo nagrado) pa imajouporabniki v VDC-ju še ko-pico drugih dejavnosti, kate-
rih cilj je ohranjanje prido-bljenih in učenje novih spre-tnosti, vključevanje v okolje,vseživljenjsko učenje ...Uporabniki imajo na voljorazlične dejavnosti, kot so računalništvo, telovadba, li-terarni krožek, šiviljstvo, ku-harstvo, angleščina ... Z nji-mi dela sedem zaposlenih.
Kot je povedala Tea Be-ton, direktorica CUDV Ma-tevža Langusa Radovljica,pod okrilje katerega sodi je-
seniški VDC, imajo noveprostore, ki so veliki kar se-demsto kvadratnih metrov,v najemu, najemnino bokrilo ministrstvo, medtemko so za opremo poskrbelisami. Iz dosedanjih prosto-rov v Osnovni šoli PoldetaStražišarja so se preselilizato, ker so bili ti premajh-ni in neustrezni. Ob selitviso spremenili tudi ime, na-mesto VDC Škrat se odslejimenujejo VDC Jesenice.
Odprli bodo tudi svojo trgovinicoVarstveno-delovni center (VDC) Jesenice se je preselil v nove prostore v nekdanji žebljarni sredi Jesenic.Na kar sedemstotih kvadratnih metrih se uporabniki odlično počutijo.
Marjana Ahačič
Podkoren - Parkirišče prednaravnim rezervatom Zelen-ci pri Podkorenu te dni kaženenavadno podobo: na več-jem delu asfaltne površineso navlečene veje in tanjšihlodi, v zmrznjen asfalt sozapičene jeklene palice, oko-li njih pa je trak, ki onemo-goča dostop na večino parki-rišča. Gre za radikalno pote-zo lastnika zemljišča, na ka-terem sta parkirišče in go-stinski lokal Zelenci. To je zdenacionalizacijo pred letispet postala Agrarna skup-nost Podkoren, ki se z najem-nikom, lastnikom okrepče-valnice na vhodu v naravnirezervat, in občino KranjskaGora ne more dogovoriti ovišini nadomestila za upora-bo parkirišča.
Podjetnik Sašo Lorenčič,ki ima od podjetja Zelenci vpodnajemu lokal in manjšidel parkirišča, je agrarni
skupnosti ponudil 1200 ev-rov letne najemnine, a seslednja z zneskom ne stri-nja. Občina je za večji delparkirišča, ki ga uporabljajopredvsem obiskovalci narav-nega rezervata Zelenci, napodlagi sklepa občinskegasveta agrarni skupnosti po-nudila petsto evrov najemni-ne letno, a tudi ta predlog nibil sprejet.
Župan Jure Žerjav, ki vidijedro vseh problemov v dej-stvu, da je AS Podkoren par-kirišče dobila vrnjeno v nara-vi, meni, da je zaprtje parki-rišča nesprejemljivo in je zaprihodnji teden sklical sesta-nek vseh vpletenih. "Prepri-čan sem, da je interes vsehnas, da se zadeva vendarleuredi, zato sem zadovoljen,da je za prihodnji teden skli-can sestanek, na katerem sebomo dogovorili, kako na-prej," je poudaril predsednikAgrarne skupnosti MarjanCuznar.
Zaradi spora parkirišče zaprtoAgrarna skupnost, najemnik in občina se ne morejo dogovoriti o višini najemnine za parkirišče.
Parkirišče ob vhodu v naravni rezervat Zelenci je lastnicazemljišča, Agrarna skupnost Podkoren, zaprla.
Preddvor
Preddvorski slikarji na tradicionalni razstavi
Pri Majču v Preddvoru se je končala vsakoletna razstavalikovnega društva Preddvorski samorastniki. Domala od za-četka na njih sodelujejo slikarji, keramičarji in rezbarji društvain galerije Ante - Pante iz Železne Kaple. Na letošnji je sode-lovalo petnajst Samorastnikov, od tega glavnina slikarjev, zObirskega pa je v sodelovanju z društvom Ante - Pante svojadela predstavil znani koroški slikar Karl Vejnik, že nekaj časastalen udeleženec razstav. Društvo Preddvorski samorastnikije nastalo leta 2001. Na sliki z razstave Miha Arnež ob razs-tavljenih keramičnih izdelkih Milana Ažmana. D. Ž.
Foto
: Tin
a D
okl
Tako kot v Radovljici,kjer deluje sestrska enota VDC Radovljica,bodo tudi na Jesenicahže v kratkem odprli lastno trgovinico z izdelki.
Suzana P. Kovačič
Kranj - Prejšnji teden smo vGorenjskem glasu objavilirezultate študije izbruhačrevesnih obolenj v tržiškiobčini septembra lani, ki sojih pripravili na Zavodu zazdravstveno varstvo (ZZV)Kranj. V poročilu ZZVKranj ni bilo konkretno na-vedeno, v katerem lokalu sov hrani našli bakterijo sal-monelo in kateri vodni virje bil potencialno onesna-žen. To se je zgodilo predpol leta, v neimenovanemlokalu so neskladnosti vzvezi s sistemom HACCPodpravili.
Pred dnevi pa smo preje-li pismo, citiram: užalošče-nega osebja in vodstva go-
stišča Sluga Tržič, v njego-vem imenu je Konrad Pi-žorn zapisal: "Ogorčenismo nad splošnim pisa-njem obeh ustanov, ki me-čejo vse "tržiške lokale" ven koš. To je izredno velikaškoda za naše mlado go-stinsko podjetje. Enomili-jonska investicija se lahkorazblini v nič, saj smo v ve-liki meri odvisni od gostov,ki pridejo v Tržič. Večino-ma so to naši ljubitelji, kinas kličejo in sprašujejo, alije bilo to pri nas. Odgovar-jamo: nič takega se ni zgo-dilo v Gostišču Sluga v Tr-žiču. Imamo vsakodnevne,mesečne in redne letnepreglede s strani taiste po-oblaščene organizacijeZZV Kranj.
Zato pozivamo, da Zavodta lokal imenuje, saj je na-paka ugotovljena in sankci-onirana, mediji, ki so že ob-javili zapis, pa naj objavijotudi to poročilo ..."
Na ZZV Kranj so trdnona stališču, da imena loka-la, v katerem so našli sal-monelo, ne bodo javno ob-javili. Predstavnica za od-nose z javnostjo pri repu-bliškem zdravstvenem in-špektoratu Manca UršičRosas pa je po našem poiz-vedovanju v torek sporoči-la: "V sklopu epidemiolo-ške raziskave v zvezi s po-večanim številom obolenjna območju Tržiča, kateroje opravljal ZZV Kranj,smo bili sproti obveščeni orazličnih možnih vzrokih
za ta obolenja. Med drugimse je nakazovala tudi mož-na povezava nekaterih obo-lelih z gostinskim lokalomPonvica v Tržiču, zato smov objektu od meseca sep-tembra 2011 dalje izvedlištiri inšpekcijske pregledein izrekli tako upravne kotprekrškovne ukrepe."
V zvezi z drugo analitič-no statistično študijo pri-merov in kontrol v primeruizbruha neopredeljenihčrevesnih nalezljivih obo-lenj domnevno infekcijske-ga izvora pa so na ZZVKranj na osnovi 446 vrnje-nih vprašalnikov iz tržiškihgospodinjstev proučevalivpliv več dejavnikov tvega-nja. V tej študiji se je naka-zala statistično možna po-vezava z enim od doslejnajbolj stabilnih vodnih vi-rov v občini. Da ne bo dvo-mov: šlo je za vodni virŽegnani studenec.
Posredno se je do zapisovv medijih opredelil tudi di-rektor tržiške občinskeuprave Drago Zadnikar, kimeni, da je treba ohranitidobro ime lokala, ki v zade-vo ni bil vpleten, v isti sapipa je Zadnikar poudaril, daobčina s tem nima nič.
Salmonele v hrani ni več, odzivi pa so šeDa ne bo nobenega dvoma: salmonela v hrani septembra lani ni bila v gostišču Sluga, ampak v lokalu Ponvica.
VDC obiskuje 36 uporabnikov iz jeseniške, kranjskogorske in žirovniške občine, stari pa sood 26 do 65 let. Zatrdili so, da se v novih prostorih odlično počutijo. V VDC-ju z njimi delasedem zaposlenih.
5GORENJSKI GLASpetek, 20. januarja 2012 [email protected]
Suzana P. Kovačič
Gorenja vas - Živali nam pri-povedujejo je likovna zgod-ba, ki jo Tanja Draksler pred-stavlja na desetih velikihakrilnih platnih, k sodelova-nju pa je povabila prijateljeSaro Jelar, Evo Pirnat, BorutaSeljaka in Janija Moškona.Vsak od njih je prispeval li-kovno delo. Njihova mentori-ca je bila slikarka Tatjana Fe-rengja, ki jih je popeljala sko-zi svet barv in oblik ter za so-delovanje navdušila ZdravkaKrvino, ki je s soprogo Bogina široko odprl vrata galerijeza umetnike, ki imajo druga-čen pogled na svet. Ker soustvarjalci likovnih del veseliin prijazni ljudje, je bil pravtak tudi torkov večer ob od-prtju razstave.
Pri Tanji Draksler, dekletuz downovim sindromom,ima umetnost zdravilno
moč. Ne mine dan, da ne bivzela v roke čopiča, barvic inustvarjala ter izražala svojačustva in misli. Tanja jedoma v Mavčičah in v svojisobi, ki je pravi atelje, ustvar-ja ure in ure. Podpora v dru-žini - za kar se ji je Tanja za-hvalila z besedami "rada vasimam" - ji daje veliko mož-nosti za likovno in glasbenoizražanje. Vsi pa nimajo tesreče, da bi odraščali v ljube-čem okolju družine. Deset-letni Blaž, deček z downovimsindromom, že od rojstvabiva v Centru za usposablja-nje, delo in varstvo Draga naIgu. Valerija Bužan, direkto-rica Centra, je povedala, da jeBlaž priden učenec, da je kotsonček: "Tako kot vsi otrocitudi Blaž potrebuje veliko ak-tivnosti, da bi razvil svojesposobnosti. Drugi otroci do-bijo podporo v družini, on pane, zato mu dodatnih aktiv-
nosti, ki ne gredo iz proraču-na, ne moremo omogočiti.Rad bi šel v šolo v naravi in senaučil plavati ...," Blaževazgodba se je dotaknila VlasteNussdorfer, predsednicedruštva Beli obroč, pa tudiTatjane Ferengja in likovnihustvarjalcev skupaj z njihovi-mi starši. Večino izkupičkaod prodanih del bodo name-nili Blažu, da mu polepšajokak trenutek življenja. Cenaposamezne slike je osemde-set oziroma sto evrov, večinoso prodali že v torek. Tudidružina Krvina je v dobrodel-ni namen podarila nekaj slikiz svoje galerije.
Večer so polepšali z bra-njem pesmi Neže Maurer, kise je udeležila dogodka. RokFerengja je zapel z "likovni-ki", na harmoniko sta zaigra-la Žiga Jeler in Maja Bobner,Eva Pirnat pa je spet dokaza-la, kako odlična plesalka je.
Sončka Tanja in BlažTanja Draksler ima v galeriji Krvina prvo samostojno likovno razstavo. Zdenarjem od prodaje slik bodo pomagali društvu Beli obroč, ta pa desetletnemu Blažu, dečku z downovim sindromom, ki že od rojstva biva vCentru za usposabljanje, delo in varstvo Draga na Igu.
Tanja Draksler. To je bil njen večer, ki ga je delila z družino, prijatelji in številnimi gosti.
Vlasta Nussdorfer z Blažem, ki je povedal, da je zaljubljen v Saro in da naj to kar napišemo.
Kranj
Obnovo stropa začenjajo že danes
Ob nedavnem zapletu glede ogrevanja v Osnovni šoli Sta-neta Žagarja v Kranju so pri vodstvu šole opozorili tudi nanevarnost upognjenega stropa v prizidku, kjer je mala telo-vadnica. Pri kranjski občini so se odločili, da s sanacijo nebodo več čakali. "Moram povedati, da je vseh devet šol v ob-čini v letih, ko je treba marsikaj postoriti. Različne potrebepo obnovi se pojavljajo praktično povsod, vključno s šoloStaneta Žagarja. Zavedamo pa se, da je ta trenutek priorite-ta sanacija stropa v tej tako imenovani "baraki" poleg osnov-ne šole, kjer imajo pouk telesne vzgoje. Višina investicije jevrednotena na 17.700 evrov. Naj povem, da bo dela sprem-ljal tudi statik, ki bo ocenil, kakšna je "kondicija" ostrešja inkaj je z varnostjo," je povedal načelnik projektne pisarne Bra-ne Šimenc in dodal, da naj bi prenovo začeli že danes. V. S.
Kranj
Za razmere športnikov jim ni vseeno
Pri kranjski občini so se pred dnevi razveselili odločitvedružbe Goodyar Dunlop Sava Tires, da za namene vlaganjav občinsko športno infrastrukturo namenijo trideset tisočevrov. "Da občini pomagamo pri gradnji oziroma prenovišportne infrastrukture, smo se odločili, ker je prioriteta našecelotne korporacije skrb za varstvo in zdravje zaposlenih.Tako tudi naši sodelavci vadijo na pomožnem nogometnemigrišču v kranjskem športnem centru, tam imamo organizi-rano rekreacijo, zadovoljni pa smo, da bomo z donacijo po-magali tudi vsem drugim v kraju," je povedala Ana VerčkoGrilec iz družbe Goodyear Dunlop Sava Tires. Kot je pojas-nil kranjski župan Mohor Bogataj, bo občina polovico zne-ska namenila plačilu za projekte, načrte in drugo dokumen-tacijo regijskega večnamenskega vadbenega centra, pre-ostalih 15 tisoč evrov pa bo vložila v vzdrževanje manjšeganogometnega igrišča v športnem centru. V. S.
Moravče
Vrtec da, dom starostnikov še ne
Občina Moravče je prejela dovoljenje za gradnjo novega vrt-ca, ki ga bodo ob osnovni šoli začeli graditi v kratkem. Kotje povedal župan Martin Rebolj, bo vrtec otroke sprejel obzačetku prihodnjega šolskega leta, dosedanje prostore vrtcav šoli pa bodo namenili za pouk. Veliko bolj se zatika prigradnji doma starostnikov, ki ga občina načrtuje že več let.Zaradi pritožb sosedov zemljišča, na katerem bo objekt, jemorala občina zaprositi za že tretje gradbeno dovoljenje.Zaradi pritožb ni znano, kdaj bi se gradnja lahko začela. J. P.
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
Foto
: S. K
.
Dragi naročniki, kot vsako leto smo tudi letos za vas pripravili nekaj praktičnih daril, med katerimi boste lahko izbrali, ko boste prišli k nam poravnat letno naročnino na Gorenjski glas.Na sedežu Gorenjskega glasa, na Bleiweisovi cesti 4 v Kranju (zraven nebotičnika), vas bomo od ponedeljka do petka pričakovali od 7. do 15. ure, ob sredah do 16. ure. Ko boste na obiskupri nas, vam bomo postregli tudi z brezplačno kavico. Naročnina za 105 številk (ena več kot lani)v letu 2012 znaša 157,50 evra.
PRI PLAČILU LETNE NAROČNINE VAM PRIZNAMO 25-ODSTOTNI POPUST, ZATO ZA VAS
ZNAŠA LE 118,12 EVRA (PRIHRANITE KAR 39,38 EVRA).
Popust in darilo veljata samo za fizične osebe.
MajicaGorenjski glas
KapaGorenjski glas
DežnikGorenjski glas
KnjigaPo bučelah se vižejKnjiga
Jabolko na dan
KnjigaRožice za vseletne čase
KnjigaŠipkov cvet
KnjigaNabiramozdravilne rastline 2
KnjigaVino v starihslovenskihjedeh
6GORENJSKI GLAS
petek, 20. januarja [email protected]
Danica Zavrl Žlebir
Škofja Loka - Kljub dolgemudnevnemu redu je bila to-kratna seja občinskega svetav Škofji Loki končana v do-bri uri. Še najdlje so se zadr-žali pri svetnikih pobudahin vprašanjih. Katja Galof(Zares) je svetnikom poslalapobudo za saniranje poten-cialno nevarnih točk v me-stu (skupaj s slikovnim gra-divom), ki so lahko vzrok zapadce starostnikov. Pobudaje nastala v okviru društvaupokojencev na tečaju zapreprečevanje padcev v sta-rosti. Zorico Škorc (Glasžensk) je zanimalo, kdaj bopostavljena merilna postajana Trati, kjer industrija one-snažuje zrak. Mirjam JanBlažič (SD) je spraševala otem, kdo financira urejanjeparkirišča pri zdravstvenemdomu in od župana MihaJešeta takoj dobila odgovor,da Osnovno zdravstvo Go-renjske, ker gre za parkirnamesta za zaposlene. Kle-men Štibelj (NSi) je raz-pravljal o spremembi pravil-nika za subvencioniranjevarstva tistih otrok, ki nisovključeni v vrtce. Točkadnevnega reda, namenjenatej temi, je bila na začetkuseje umaknjena, Štibelj paje med pobudami predlagal,naj se znesek subvencije, kisedaj znaša sto evrov, pove-ča na dvesto. Otroke, ki nisov vrtcih, bi tako izenačili s ti-stimi, ki so, češ da za vsake-ga, ki obiskuje vrtec, občina vpovprečju nameni od 230 do
240 evrov mesečno. Predla-ga tudi, da bi pravico do sub-vencije razširili tudi na otro-ke v starosti od tretjega došestega leta. Tomaž Paulus(SLS) je predlagal rekon-strukcijo Potočnikove ulicein možnost, da bi jo ob kon-cu strnjenega naselja zaprliz zaporo, ko bo zgrajenanova povezovalna cesta zanovo naselje nad Plevno.Predlagal je tudi ureditevbrežine na desni strani cestemed Godešičem in Lipico.Ob zadovoljstvu, da je obči-na prisluhnila pobudi o po-deljevanju nagrad prosto-voljcem v lokalni skupnosti,pa je vpraševal po pravnipodlagi za razpis. MatejDemšar (SLS) je želel vedeti,kako daleč je občina gledesprejetja lokalnega energet-skega koncepta, pri katerempredlaga, da bi upoštevalaobnovljive vire energije intudi načela glede ogrevanjastavb v lasti občine. Se ne-mara pripravlja energetskasanacija katere od teh stavb?Lokalni energetski konceptse pripravlja za obravnavona eni prihodnjih sej občin-skega sveta, je povedal žu-pan Miha Ješe. Jožica Žni-daršič (SLS) predlaga, najbo vozni red lokalnega avto-busa prilagojen prihodu vla-kov, ne pa da potnikom od-pelje pred nosom. IgorDraksler (SLS) pa je ponovilpobudo o merilni postaji zaonesnaženost zraka na Tra-ti, ki naj meri tudi delce v ve-likosti dveh mikronov, ki sonajbolj rakotvorni.
Novo leto z novimipobudamiNajveč pozornosti so na prvi seji občinskega svetaŠkofja Loka v novem letu namenili vprašanjem inpobudam svetnikov.
Igor Kavčič
Kranj - Eden najuglednejšihhotelov v Sloveniji GrandHotel Toplice na Bledu jelani praznoval osemdesetlet, odkar ga je takega, kot ješe danes, zgradila domačin-ka Jula Molnar. Predhodnikhotela je bil sicer zgrajen želeta 1850, po več menjavahlastnikov pa ga je Molnarje-va kupila leta 1919 in munajprej spremenila ime izLouisenbad v Toplice, leta1931 pa je bil hotel povečanin popolnoma obnovljen.Med obema vojnama je ve-ljal za enega najprestižnejšihhotelov v državi, v njem jepoletja preživljala kraljevadružina Karađorđević, v ho-telu so se vrstila politična indiplomatska srečanja...
"Ko smo lani razmišljali,kako zaznamovati 80-letnicohotela, smo se odločili, dabomo naredili nekaj trajnej-šega, kar bo ostalo tudi zapi-sano v sliki in besedi. Odloči-
li smo se za razstavo o zgo-dovini hotela, ker pa smo ho-telirsko podjetje, nam je bilotakoj jasno, da bomo za kajtakega potrebovali pomočstrokovne institucije. Logič-na izbira je bil Gorenjskimuzej," je o pobudi za raz-stavo povedal izvršni direk-tor Sava Hotelov Bled FedjaPobegajlo. Razstava je ne-kakšen sprehod skozi zgodo-vino hotela od njegovih za-četkov do današnjega časa,predvsem s poudarkom načasu med obema vojnama,ko je hotel po obnovi doživ-ljal pravi razcvet. "V Gorenj-skem muzeju ni ravno veli-ko gradiva na temo hotela,zato sem ga za razstavo zbra-la s pomočjo drugih muzejev,arhiva hotela samega, in za-sebnih zbirateljev z Bleda, najomenim predvsem LeopoldaKolmana in Melito Vovk.Največji poudarek je tako naslikovnem gradivu, zanimiviso prospekti iz tistih let, zelozanimivo pa je tudi posodje iz
inventarja tistega časa, ki gaše hranijo v hotelu," je pove-dala avtorica razstave MonikaRogelj iz Gorenjskega muze-ja. Posebej zanimive so vpis-ne knjige gostov, iz katerih iz-vemo marsikaj zanimivega opomembnosti hotela nekočin tudi danes.
Razstava je bila lani naj-prej postavljena v Grand Ho-telu Toplice na Bledu, kasne-je v Narodnem muzeju vLjubljani pa na visoki šoli zaturizem Turistica v Portoro-žu, do 5. marca pa bo naogled v Stebriščni dvoranimestne hiše v Kranju.
Zgodovina hotela s karizmo V Stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju je na ogled razstava z naslovom Osemdeset let novega Grand hotela Toplice.
Na odprtju razstave: (z leve) izvršni direktor Sava HotelovBled Fedja Pobegajlo, direktorica Gorenjskega muzeja Mari-ja Ogrin, avtorica razstave Monika Rogelj in Tine Brodnjak,direktor Grand Hotela Toplice. / Foto: Barbara Kalan
7GORENJSKI GLASpetek, 20. januarja 2012 EKONOMIJA [email protected]
Boštjan Bogataj
Brdo pri Kranju - "Biti odli-čen pomeni biti brezhibenna svojem področju - hkratipa tudi drzen, pogumen inodprt za spremembe in noveizzive," je v sredo v nagovoruob podelitvi priznanj Repu-blike Slovenije za poslovnoodličnost (PRSPO) na Brdupri Kranju povedal predsed-nik Danilo Türk in tudi opi-sal najboljše: "Odličniki sopri vsem, kar počnejo, vr-hunski, dosegajo trajno bolj-še rezultate ter v vseh pogle-dih delujejo zgledno. Najde-mo jih v znanosti in izobra-ževanju, v vrhunskem špor-tu, umetnosti in tudi v me-nedžmentu. Današnji večerje posvečen tistim, ki so izka-zali odličnost v svojem poslo-vanju, kar je ena od skrivno-sti uspeha in nenehne rasti."
Priznanje za poslovno od-ličnost je letos prejelo pod-jetje TPV Novo mesto, doba-vitelj avtomobilske industri-je s tremi tovarnami (v Slo-veniji, Srbiji in Rusiji), kiprodaja po vsem svetu, pri-bližno četrtino sosednjemuRevozu. "Vesel sem, da smonadaljevali sodelovanje priocenjevanju, letos nam jetudi uspelo," je ob prejemunagrade povedal direktorTPV Vladimir Gregor Bahč.Z nagrado se pridružujejozgolj deseterici z nagrado zaodličnost poslovanja, ki jopodeljujejo od leta 1996.Med njimi so Hermes Sof-tlab, Revoz, Sava, Trimo,Petrol, Krka in drugi.
Ni pripravljenosti za sodelovanje
Pripravljenost podjetij injavnih ustanov za sodelova-nje pri PRSPO ni veliko.Lani jih je sodelovalo zgoljdeset. Na vprašanje zakaj,smo neuradno izvedeli, dase vodstva podjetij (pred-vsem v državni lasti) najbrž
bojijo, da bi rezultati pokaza-li na slabo vodenje in nad-zor. "Postopek je zelo zahte-ven, potrebnega je veliko si-stematičnega dela, ki zadevavse zaposlene," odgovarjaTatjana Fink, direktorica Tri-ma Trebnje (v preteklosti sonagrado že pridobili) inhkrati podpredsednica oce-njevalnega odbora, ki hkratiopozarja, da v podjetjih na-pačno ocenjujejo sodelova-nje: "Ta ne prinaša dodatne-ga dela, nasprotno, sodelova-nje prinaša le drugačen ok-vir stalnih izboljšav, inovacijin prenos dobrih praks izdrugih podjetij."
Sedaj je čas za prijavo zasodelovanje pri PRSPO2012, pozivajo pri Uradu zameroslovje. "Prijavitelj semora pripraviti na spre-membe, prestopiti miselneokvirje in iz kakovosti pre-stopiti v stalno odličnost," osodelovanju pravi Bahč in navprašanje, kaj konkretnegabo priznanje pripomoglo kboljšemu poslovanju TPV,odgovarja: "Celoten kolektivnapreduje, zunanji ocenje-valci pa ta napredek realnoocenijo. Konkretno nam na-grada pomaga na zunanjih
trgih, za nas pa to pomenipraktično vse. Tudi o prodajiRevozu se pogovarjamo prekPariza, in ko podjetje pridobispoznanje, da nas mora vo-diti odličnost, ve tudi, kakose prilagoditi kupcu - z ino-vativnostjo in prilagodljivost-jo ter stalnim iskanjem no-tranjih rezerv."
Največji preskok k odličnosti
Med finalisti je bilo letostudi podjetje Lotrič iz Selc,direktor Marko Lotrič pa jesprejel tudi diplomo za po-sebne dosežke - za največjiskok pri doseženi oceni gle-de na predhodno ocenjeva-nje. "Poslovna odličnost jeposlovni proces; ne gre zanalogo, ki bi jo lahko rešil vdveh mesecih. Mi smo se zocenjevanjem prvič spoznalipred petimi leti v pilotnemprojektu samoocenjevanja,"je povedal Lotrič, ki je lani ssodelavci praznoval dvajsetlet od ustanovitve podjetja.Podjetje je od leta 2006 tudičlan Slovenske fundacije zaposlovno odličnost, ki zdru-žuje podjetja, ki se zavzema-jo za odličnost.
Letos je podjetje Lotrič pr-vič med finalisti (pri urad-nem ocenjevanju so sodelo-vali drugič), prej so doseglido tristo točk, pri nagradi zaleto 2011 že do 450 točk. Zdrugimi besedami: do pri-znanja za poslovno odličnostjim manjka le še za sto točkizboljšav. "Naredili smo velikpreskok, kar so opazili tudiocenjevalci. Točkuje se sicerdo tisoč, a je naš skok težkoponovljiv. Pred nami so šemanjše izboljšave, vsak pre-skok za razred (petdesettočk) pa bo velik uspeh," po-jasnjuje Lotrič in o pomenusodelovanja pri poslovni od-ličnosti nadaljuje: "Gre zaproces, pri katerem ne sode-luješ zaradi priznanja, am-pak spoznavaš in vpeljuješnove postopke dela. Poslovnisvet se spreminja, enako tudiposlovni modeli. Vsak dan seobnašamo, kot da bo nasled-nji dan vse drugače. Mi mo-ramo ustvarjati trende in jimne želimo le slediti."
V Sloveniji PRPSO nagra-da združuje tako gospodar-sko kot negospodarsko dejav-nost (med sodelujočimi jeveč upravnih enot). V Evropipa je uveljavljena evropskanagrada za odličnost (Euro-pean Excellence Award), kitemelji na enakih osnovahkot slovenska. "Prijava na ev-ropsko nagrado je povezanas financami, zato se še kakoleto ali dve zanjo ne bomopotegovali. Na vzhodu že slo-venska nagrada potrjuje našoodličnost, preboj na zahodnetrge pa najbrž zahteva sode-lovanje pri evropski nagradiza odličnost," pojasnjujeMarko Lotrič. Naj spomni-mo, da se podjetje Lotrič večmesecev pogaja o sodelova-nju z multinacionalko, ki birazširila njihovo delovanje vskoraj vse države sveta. Pogo-vori se nadaljujejo, v podjetjupa se zavedajo, da se lahko ši-rijo, sicer nekoliko manj in-tenzivno, tudi sami.
Med odličnimi zgolj peščicaPriznanje za poslovno odličnost je prejelo podjetje TPV iz Novega mesta, posebno diplomo za največji skok pri ocenjevanju (odličnosti) pa podjetje Lotrič iz Selc.
Ali bodo cene v prihodnjerasle ali padle, ne vesta ne So-tošek ne Bojan Luskovec, di-rektor Elektra Gorenjske.Cene električne energije vNemčiji trenutno padajo (tudizaradi pričakovanj nove rece-sije in napovedanega zaprtjajedrskih elektran), na območ-ju nekdanje Jugoslavije cenerastejo. Kako se bo to odražalov Sloveniji, si ne upata napo-
vedati. Elektro Gorenjska poupadu prodaje v letih 2008 in2009 v zadnjih dveh letihznova beleži rast prodaje.
Prej štirje osnovni paketi sozdruženi v osnovni paket, kjerse cena spreminja z razmera-mi na trgu. Paketa Porabim,kar rabim in Vedno porabim,kar rabim se združujeta v ene-ga, tudi po novem bo obvelja-lo, da so cene nekoliko nižjekot pri osnovnem paketu, go-spodinjstva, ki znižajo porabo
za deset odstotkov v enemletu, pa prejmejo bonus desetevrov. Tako pri tem paketu kotpri paketu Reenergija odje-malci ne plačujejo mesečneganadomestila (0,816 evra), kiga lahko tudi pri drugih pake-tih odjemalci prepolovijo s pla-čevanjem prek trajnika ali iz-ničijo z eRačunom.
Paket Reenergija ponujapomoč pri nakupu in monta-ži toplotnih črpalk in sončnihkolektorjev. Cena elektrike je
nižja, hkrati odjemalci prido-bijo še bonus petih evrov navsako megavatno uro v prvihdveh letih. Z vstopom novihtrgovcev na trg električneenergije se spreminjajo tudirazmerja na slovenskemtrgu. Iz EG so k novim trgov-cem odšli trije odstotki odje-malcev, zaradi novih cen naj-brž še kak. Kljub temu Soto-šek napoveduje, da bo EGProdaja obdržal približno de-setodstoten delež.
Elektrika dražja za deset odstotkov
"Na začetku smo imeli dobro organizirane postopke vodenjain dela po različnih standardih, pri poslovni odličnosti pa jepomembno voditeljstvo, odnos do zaposlenih in odjemalcev.Na koncu so ključni poslovni rezultati," pravi Marko Lotrič.Diplomo mu je podelil minister Igor Lukšič. / Foto: Gorazd Kavčič
Redna cena knjige je 12,50 EUR.
Če knjigo kupite ali naročite na Gorenjskem glasu,
je cena le 10,50 EUR + poštnina.
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu,
Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.:
04/20142 41 ali na: [email protected]. ww
w.g
oren
jski
glas
.is
Nova knjiga, novi
kulinarični izzivi,
praktična spiralna
vezava, ugodna cena!
Knjiga je razdeljena na
štiri poglavja: zavitki,
pite in krostate, rezine
ter slane pite in prigrizki.
Med več kot 120 recepti
boste zagotovo našli
veliko jedi, s katerimi
boste razveselili vaše
drage. Vsi recepti so
preizkušeni, zato
vam bodo uspeli že
prvič in prav
vsakega spremlja
tudi slika.
Boštjan Bogataj
Naklo - Revizorji družbeDeloitte so pregledali poslo-vanje Merkurja v času od 1.januarja 2007 do 30. junija2010 oziroma preverili po-sle, ki jih je poslovodstvo zBinetom Kordežem na čelusklenilo z družbami Merfinin HTC pa tudi vse kreditnein druge posle z bankamiali drugimi institucijami,opcijske pogodbe in drugezadeve. Sumi kažejo, da jenekdanja uprava (v sodelo-vanju z nadzornim svetom)oškodovala Merkur za večkot 250 milijonov evrov.
"Skupščina delničarjev jena začetku lanskega decem-bra upravi naložila, da spro-ži vse postopke za povrnitevškode. Zato smo danes (vsredo, op. a.) vložili prvo tož-bo proti bivšim članomuprave in nadzornega sve-ta," so sporočili iz Merkurja,ki ga danes vodi Blaž Pesjak.
Skupno revizorji (s tempa soglašajo tudi sedanji
lastniki) sumijo, da je bilonakelsko podjetje oškodo-vano za več kot 250 milijo-nov evrov. Zahtevek za po-vrnitev škode se nanaša natrgovski center Merkur naPrimskovem in prenospredkupne pravice ter po-sledično prikrajšanje zaradineplačila razlike v ceni. Spreprodajo je bil Merkuroškodovan za več kot devetmilijonov evrov. Bine Kor-dež je za Gorenjski glas po-vedal, da so odškodninsketožbe nesmiselne: "Na vsaknačin mi želijo dokazati, dasem pobral milijone, v res-nici pa je uprava reševalaMerkur. Banka in državasta mi blokirali premože-nje, mojega ni nič več, takš-ne tožbe bodo prineslezgolj stroške."
Tožba se nanaša na sumoškodovanja Merkurja cen-tra na Primskovem, saj jebil Merkur upravičen do od-kupne cene v višini osemmilijonov evrov, vendar gaje s transakcijo prek KogradIgem preplačal za devet mi-lijonov evrov in zanj skupajodštel 17,75 milijona evrov."Sredstva za nakup trgov-skega centra Primskovo jeMerfinu zagotovil Merkur vobliki posojila, ki ni bilo po-plačano," so zapisali revi-zorji. Z drugimi besedamito lahko pomeni, da je bilMerkur oškodovan celo zaskoraj 18 milijonov evrov.
Merkur proti Kordežu in druščini Merkur je ta teden vložil prvo tožbo proti bivšiupravi Bineta Kordeža in nadzornemu svetuMarte Bertoncelj. Zahtevajo povrnitev škode, kije nastala pri preprodaji trgovskega centra v Kranjuv višini dobrih devet milijonov evrov.
Bine Kordež pravi, da soodškodninske tožbe ne-smiselne: "Na vsak načinmi želijo dokazati, dasem pobral milijone, vresnici pa smo reševaliMerkur."
�1. stran
8GORENJSKI GLAS
petek, 20. januarja 2012KMETIJSTVO [email protected]
Cveto Zaplotnik
Predlani spremenjeni za-kon o dohodnini prinašaveč novosti tudi pri obdav-čitvi v kmetijstvu. Kaj je bistvena sprememba?
"Zakon določa, da bodokmetije, ki so v davčnemletu 2011 iz osnovne kme-tijske in osnovne gozdar-ske dejavnosti presegle7500 evrov dohodka, mora-le s 1. januarjem 2013 zače-ti voditi knjigovodstvo. Od-ločile se bodo lahko za ene-ga od dveh načinov vodenjaknjigovodstva - ali za vode-nje po dejanskih dohodkihin odhodkih, kar pomenivodenje poslovnih knjig inizdelavo bilanc, ali za vode-nje knjigovodstva z upošte-vanjem normiranih stro-škov, ki se priznajo v višinisedemdeset odstotkov do-hodkov."
Kateri način vodenja knji-govodstva bi bil za kmetijeugodnejši?
"Vsak način vodenja imaprednosti in pomanjkljivo-sti. Znano je, da posebnihračunovodskih standardovza kmetije in programa zavodenje knjigovodstva nakmetijah ne bo in da bo tre-ba uporabiti standarde, kiveljajo za samostojne pod-jetnike. Vodenje knjigovod-stva na podlagi dejanskihdohodkov in odhodkov bozahtevalo pomoč računo-vodskih pisarn, knjigovod-stvo na podlagi normiranihstroških pa bo kmet lahkovodil sam, vendar se bodostroški v tem primeru dolo-čali pavšalno, ne glede nanjihovo višino."
Meja je 7500 evrov. Kaj vsese šteje v dohodek iz osnov-ne kmetijske in osnovnegozdarske dejavnosti?
"Tovrstni dohodek vključu-je katastrski dohodek in dru-ge dohodke iz kmetijske ingozdarske dejavnosti, medkatere štejemo subvencije oz.vsa dejansko prejeta plačilaza izvajanje ukrepov kmetij-ske politike. Medtem ko pla-čila za območja z omejenimimožnostmi za kmetijsko de-javnost in za kmetijsko okolj-ske ukrepe ter vse investicij-
ske podpore niso obdavčene,pa se v davčno osnovo vštevapolovico plačil, ki izvirajo izplačilnih pravic, posebne pre-mije za bike in vole ter pre-mije za ekstenzivno rejo žen-skih govedi (krav dojilj)."
Kdaj bodo kmetje zvedeli,kolikšen je bil njihov lanskidohodek iz osnovne kmetij-ske in gozdarske dejavnosti?
"Višina bo razvidna iz ob-vestila davčne uprave o skup-nih dohodkih, ki naj bi gaupravičenci predvidoma pre-
jeli do konca marca, pa tudiiz informativnega izračunadohodnine za leto 2011."
Če bo, denimo, dohodekkmetije presegel 7500 ev-rov ... Kakšni bodo nadaljnjipostopki?
"Kmetje bodo v tem pri-meru morali najkasneje dokonca letošnjega oktobra od-dati na davčno upravo vlogo,v okviru katere se bodo mo-rali odločiti, kako bodo vodiliposlovne knjige in kdo bonosilec dejavnosti. Davčniorgan jim bo v tridesetihdneh izdal odločbo, s 1. janu-arjem prihodnjega leta pabodo morali že začeti voditiknjigovodstvo."
Ali bo kmetija, ki je imelalani več kot 7500 evrov do-hodka, lahko v prihodnostiše kdaj prešla na obdavčenjepo katastrskem dohodku?
"Kmetija bo morala voditiknjigovodstvo še pet let potem, ko ne bo več preseglameje 7500 evrov, za naprejpa se bo o načinu vodenjaknjig lahko odločala prosto-voljno."
Ali je tudi že znan način ob-davčenja za letošnje in zaprihodnje leto?
"Znano je, da bo letos na-čin obdavčitve popolnomaenak kot za leto 2011; to po-meni, da bosta davčno osno-vo predstavljala seštevek ka-tastrskega dohodka in polovi-ca dejansko prejetih obdav-čljivih subvencij. Prihodnjeleto bodo v davčno osnovovštevali vse prejete obdavčlji-ve subvencije, hkrati pa najbi uvedli tudi nov izračun ka-tastrskega dohodka."
Novosti pri obdavčitvi kmetij"Kmetije z več kot 7500 evrov dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti bodoprihodnje leto morale začeti voditi knjigovodstvo," pravi Ana Demšar Benedičič, specialistka za ekonomiko v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, in poudarja, da se morajo kmetje na to začeti pripravljati že letos.
KRATKE NOVICE
Ana Demšar Benedičič, specialistka za ekonomiko v Kmetijskogozdarskem zavodu Kranj, ocenjuje, da je na Gorenjskemlani mejo 7.500 evrov dohodka iz osnovne kmetijske inosnovne gozdarske dejavnosti preseglo od štiristo do petsto kmetij, ki bodo prihodnje leto morale začeti voditiknjigovodstvo. Med kmetijami s tolikšnim dohodkom prevladujejo intenzivne živinorejske nižinske kmetije.
Škofja Loka
Prvo srečanje gorenjskih predelovalcev mesa
V prostorih škofjeloške kmetijsko gozdarske zadruge na Tratibo v torek, 24. januarja, z začetkom ob 10. uri prvo srečanje(krožek) gorenjskih predelovalcev mesa. Kmetijska svetoval-na služba vabi na srečanje vse, ki se v okviru dopolnilne (turi-stične) dejavnosti na kmetiji že ukvarjajo s predelavo mesa alio tem šele razmišljajo. Udeleženci se bodo seznanili z delo-vanjem združenja malih predelovalcev mesa in s problemati-ko v tej dejavnosti, predstavila pa se jim bo tudi Irena Kos,specialistka za predelavo mesa v Kmetijsko gozdarski zborni-ci Slovenije. Za srečanje so zaželene predhodne prijave prisvetovalkah za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti AniBeden, Mileni Črv in Vanji Bajd Frelih. C. Z.
Škofja Loka
Okoljski ukrepi, reja kokoši in škoda po divjadi
Kmetje, ki so se vključili v enega od ukrepov Kmetijskookoljskega programa (KOP), se morajo vsako leto vsaj štiriure obvezno izobraževati. Ena od priložnosti za to bo tudiprihodnji teden, ko bo kmetijska svetovalna služba organizi-rala predavanji o novostih pri izvajanju ukrepov Kmetijskookoljskega programa (KOP), o kmečki reji kokoši ter o pre-prečevanju in povračilu škode, ki jo kmetijstvu povzroča div-jad. Predavanji bosta v torek, 24. januarja, ob 9. uri v kultur-nem domu v Poljanah in isti dan ob 15. uri v osnovni šoli vGorenji vasi. C. Z.
Križe
O vodenju evidenc na živinorejskih kmetijah
Kmetijska svetovalna služba bo v torek, 24. januarja, ob 10.uri v dvorani kmetijske zadruge v Križah pripravila predava-nje in pogovor o vodenju evidenc na intenzivnih živinorej-skih kmetijah, o novostih pri gradnji kmetijskih objektov nakmetijskih zemljiščih in o drugih aktualnih temah. Predava-la bosta specialist za živinorejo Franci Pavlin in terenskikmetijski svetovalec Matjaž Meglič. C. Z.
Žiri
O boleznih, ki jih povzročajo klopi
Društvo kmečkih žena Žiri in kmetijska svetovalna službabosta v sredo, 25. januarja, ob 15.30 pripravila v Zadružnemdomu v Žireh predavanje o lymski boreliozi in klopnem me-ningoencefalitisu. Predavala bo Andreja Krt Lah z Zavoda zazdravstveno varstvo Kranj. C. Z.
Križe
O obdavčenju in zaposlovanju na kmetiji
Kmetijska svetovalna služba vabi v ponedeljek, 23. januarja,ob 10. uri v zadružno sejno sobo v Križah na predavanje onovostih pri obdavčenju v kmetijstvu in o možnostih zapo-slovanja na kmetiji. Predavali bosta specialistka za ekono-miko Ana Demšar - Benedičič in specialistka za razvoj pode-želja Lidija Šnut. C. Z.
Kmetijska svetovalna služba bo januarja in februarjapripravila petnajst predavanj o novostih pri obdavčitvikmetijstva. Dosedanja predavanja so bila dobro obis-kana, kar kaže na to, da so davki vedno zanimiva inaktualna tema.
AMC
STU
DIO
D.O
.O.,
DU
NAJ
SK
A C
ES
TA 1
58
, 1
00
0 L
JUB
LJAN
A
Letenice, Stara Fužina
Predavanji o obdavčitviv kmetijstvu
Ob koncu predlanskega letasprejete spremembe in do-polnitve zakona o dohodni-ni prinašajo za nekaterekmetije drugačen način ob-davčenja v letu 2013, pri tempa se je na to treba začetipripravljati že letos. Kmetij-ska svetovalna služba sez-nanja kmete z novostmi napredavanjih: v torek, 24. ja-nuarja, ob 10. uri bo vDomu krajanov v Letenicah,dan kasneje, v sredo, ob9.30 pa še v kulturnemdomu v Stari Fužini. Preda-vala bo Ana Demšar Benedi-čič, specialistka za ekono-miko pri Kmetijsko gozdar-skem zavodu Kranj. C. Z.
Kranj
Integrirana pridelava vrtnin
V okviru izobraževanja za kmetijsko okoljski ukrep Integrira-na pridelava vrtnin bodo v torek, 24. januarja, ob 10. uri vsejni sobi KGZ Sloga na Primskovem predavanja o najpogo-stejših težavah pri pridelovanju kapusnic, o obvladovanjuškod po kapusovi muhi in kapusovi hržici ter o pripravkih zavarstvo rastlin v ekološki pridelavi, ki pa se lahko uporablja-jo tudi v integriranem vrtnarstvu. Predavali bodo Ana Ogo-relec, Marija Kalan in Robert Golc iz kmetijske svetovalneslužbe. C. Z.
Stara Fužina
O predelavi sadja iz travniških sadovnjakov
Društvo kmečkih žena in deklet v Bohinju in kmetijska sve-tovalna služba vabita v ponedeljek, 23. januarja, ob 15.30 vdvorano v Stari Fužini na predavanje o različnih možnostihpredelave sadja iz travniških sadovnjakov, ki bo štelo tudikot del izobraževanja za ukrepe Kmetijsko okoljskega pro-grama (KOP). Predavala bo Lidija Šnut, specialistka za raz-voj podeželja v KGZ Kranj. C. Z.
9GORENJSKI GLASpetek, 20. januarja 2012 REPORTAŽA [email protected]
Alenka Bole Vrabec
Jelena Justin
Naš tokratni izlet bo res-nično kratek. Obiskali bomoJunsko goro, ki jo poznamotudi kot goro svete Heme, sajje na njenem temenu cerkev,ki nosi njeno ime. Sveta Emaoz. Hema je izhajala iz rodbi-ne Breško-Selških grofov, ro-dila se je okoli leta 973. Ko jije leta 1016 umrl mož ViljemII., mejni grof Savinjskemarke, kasneje pa še oba si-nova, je v Krki na Koroškem
ustanovila samostan bene-diktink in dala zgraditi mo-gočno stolnico. Papež Hono-rij IV. jo je leta 1287 razglasilza blaženo, Pij XI. pa leta1938 za svetnico. Hema jezavetnica Krške škofije s se-dežem v Celovcu in avstrij-ske zvezne dežele Koroške.Za pomoč se ji priporočajonosečnice, je pa tudi zavetni-ca za zdravje oči.
Preko Jezerskega vrha sezapeljemo skozi Železno Ka-plo/BadEisenkappel in Žita-
ro vas/Sittersdorf do Podju-ne. V središču Podjune je namogočnem drevesu smero-kaz za dobre pol ure dolgvzpon na Junsko goro. Kakoje s potjo trenutno, ne vem, apred dobrimi štirinajstimidnevi je bil del poti zaradi pa-dajočega kamenja zaprt, takoda sem se tudi sama zapelja-la do Globasnice/Globasnitz.Na začetku vasi nas smero-kaz usmeri ostro desno, kjernas asfaltirana cesta pripeljetik pod vrh Junske gore ali
Gore svete Eme, kjer je ure-jeno parkirišče. S parkiriščase po makadamski potivzpnemo na vrh, kar namvzame približno 10 minut.
Na Junski gori je bilo vantičnem času naselje skompleksom več zgodnjekr-ščanskih cerkva, katerihostanki so danes restavrirani.Urejen je arheološki park, kinas popelje daleč nazaj v zgo-dovino. Junska gora je bilapomembno cerkveno uprav-no središče. Sama naselbina
je bila opuščena konec 6. sto-letja. Leta 1978 so začeli z na-črtnimi arheološkimi izkopa-vanji, ki so dala presenetljivedokaze. Odkritih je bilo pet-najst poslopij; pet cerkva, kr-stilnica, cisterni za vodo inprenočišče za romarje.
Cerkev svete Heme in sv.Doroteje na vrhu datira v 15.stoletje. Zgrajena je bila natemeljih manjše, starejšecerkve. Konec 17. stoletja jebila cerkev zaradi številnihromarjev podaljšana. V glav-nem oltarju je slika obeh za-vetnic: sv. Eme, ki drži v ro-kah model krške stolnice indeli revežem denar, in sv.Doroteje, mučenke, ki jo čas-
tijo kot zavetnico nevest incvetličarjev.
Vrh Junske gore krasi za-ščitena stoletna lipa, simbolslovenstva.
Ko si ogledamo arheološkipark in cerkev ter naužijemočudovitega razgleda na Pecoin Podjuno, sestopimo protizahodu do jame svete Rozali-je. Pri vhodu je vodni izvir, či-gar voda naj bi bila zdravilnaza oči. Priteče po dveh lesenihžlebovih; vsak za eno oko. Vjami je tudi kapelica svete Ro-zalije s kipom iz leta 1669.
Izlet je kratek, zelo, zatonaj bo le ena od točk na pote-panju po slovenskem deluavstrijske Koroške.
Planinski izlet: Junska gora / Hemmaberg (834 m)
Svetnica s svojo goroSpokojna vzpetina tik nad podjunsko ravnino, ki je bila naseljena že v 5. stoletju našega štetja. Vrh krasita cerkev svete Eme oz. Heme, kot ji rečejo na Koroškem, in arheološki park.
Če kdo misli, da so tile p-ji pomota ali rebus, semoti. To je napis, ki ga naj-demo v križnem hodnikucerkve sv. Ane v Augsbur-gu in pomeni: Piper PeperitPecuniam - Pecunia PeperitPompam - Pompa PeperitPaupertatem - Paupertas Pe-perit Pietatem, v prevodu pa:Poper je prinesel denar, denarpohlep po razkošju, razkošjerevščino, revščina pobožnost.Seveda sem se spraševala,kako je poper zaznamovalkamnito ploščo na svetemkraju, a mi je v Fuggerjevirenesančni grobni kapelipostalo jasno, da je poperprinašal denar tudi JakobuII. Bogatemu (1459-1525),potem ko je Vasco da Gamaobplul Rt dobrega upanjain so eksotične začimbe za-
čele osvajati Evropo. Jakob,ki se je že kot štirinajstletnideček mojstril v knjigovod-stvu, kupčijah in posojilnihzvijačah v takrat bleščečihBenetkah, si je pozneje pri-dobil velikansko bogastvokot bankir papežev in ce-sarjev in kot imetnik različ-nih dobičkonosnih mono-polov. Izkoriščal je rudnikesrebra, cinka in bakra poraznih delih Evrope, imeltrgovske zastopnike vse-povsod po svetu in po mne-nju nekaterih biografov bimu lahko rekli začetnikprakapitalizma. Ko je umrl,je bilo družinsko premože-nje vredno dva milijonaguldnov, kar bi pomenilo,da bi bil v današnjem časubogatejši kot Bill Gates. A zvsem neizmernim bogas-
tvom si potomca ni mogelkupiti in je vse zapustiluspešnemu nečaku. SevedaAugsburg še danes dokazu-je, kaj vse je ustvaril JakobII. Bogati, ki se kot kip raz-gleduje po svojem trgu.Njegovo ime nosi kar nekajimenitnih stavb, poslopjeAnin dvor pa je prva rene-sančna stavba z arkadami vNemčiji. Obnovljena je tudiFuggerei, strnjeno naselje57 dvojnih hiš, kjer so biva-li siromašni Augsburžani,ki niso obubožali po lastnikrivdi. Tu je še zelo mladumrl mizar, praded Wolf-ganga A. Mozarta. Fugge-rei je še danes pribežališčeza mestne reveže. Ob njejse ostro krešejo mnenja, daje bila to prva socialna usta-nova v Evropi oziroma da si
je Fugger s komaj vrednimdrobižem kupil naklonje-nost someščanov.
Kajpada sem od tolikšne-ga zalogaja zgodovine po-stala lačna. Ko sem v Ani-nem dvoru z mediteranskokuhinjo sedla h kosilu, semseveda naročila nekaj s po-prom.
Orada z rdečim poprom
Za 4 osebe potrebujemo;800 g krompirja4 orade, težke od 350-400 g350 g čebule1-1 1/2 žlice rdečega popra4 vejice rožmarinasol, beli poper100 ml oljčnega olja100 ml suhega belega vinaščep solnega cveta
Krompir olupimo, ga zre-žemo na tenke ploščke,operemo in pustimo v vodi.Očiščene orade oplakne-mo, osušimo, zunaj in zno-traj natremo s soljo in be-lim poprom. V vsako damovejico rožmarina in dvakratpoševno, a ne preglobokozarežemo v ribo. Krompirodcedimo in ga stresemona velik pekač, nanj pa zlo-žimo ribe. Čebulo zrežemona drobno, česen stremo,rdeči poper pa potlačimo zvilicami. Zmešamo olje,vino, rdeči poper, česen inčebulo, pridamo malo sol-nega cveta in marinadoprelijemo čez ribe. Pečemov pečici, ogreti na 200 °C20-25 minut. Ribe so peče-ne, ko jim lahko izvlečemoplavut. Pa dober tek!
M I Z I C A , P O G R N I S EP.P.P./ P.P.P./P.P.P./P.P.P
Urejen arheološki park. Najdbe so na ogled v muzeju v Globasnici. / Foto: Jelena Justin
Vrh Gore svete Eme s cerkvijo in stoletno lipo / Foto: Jelena Justin
Rozalijina jama / Foto: Jelena Justin
10 GORENJSKA, OGLASI [email protected] GLAS
petek, 20. januarja 2012
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, Jesenice
LOTO
Rezultati 6. kroga - 18. januarja 20129, 16, 18, 22, 23, 32, 39 in 25
Lotko: 0 1 3 6 5 8Loto PLUS: 1, 2, 19, 20, 24, 26, 39 in 34
Sklad 7. kroga za Sedmico: 4.000.000 EURSklad 7. kroga za Lotka: 300.000 EUR
Sklad 7. kroga za PLUS: 1.200.000 EUR
Škofja Loka
Harvey na Loškem odru
Danes, v petek, 20. januarja, ob 19.30 bo na Loškem odru vspomin na Janeza Debeljaka - Jančeta uprizoritev komedijeHarvey. Igralka Tamara Avguštin je za najboljšo žensko vlo-go prejela Čufarjevo plaketo na 24. Čufarjevih dnevih. I. K.
Jasna Paladin
Kamnik - Srečanje s strokov-nimi delavci območnih enotzavoda za šolstvo, centrov zasocialno delo, svetovalnihcentrov za otroke, mlados-tnike in starše ter zdravstve-nih domov so v Centru zaizobraževanje, rehabilitacijoin usposabljanje Kamnik(Cirius) tokrat pripravili prvič.
"Ugotavljamo namreč, damed strokovnimi delavci in
drugo strokovno javnostjoni dovolj informacij o delo-vanju, vlogi in poslanstvuzavoda Cirius pri vzgoji, iz-obraževanju, zdravstvenioskrbi in rehabilitaciji gibal-no oviranih otrok in mlados-tnikov. Le s pravim zna-njem bodo lahko staršemin strokovni javnosti poda-jali prave informacije prinjihovih odločitvah za opti-malno možnost usposablja-nja njihovega gibalno ovira-nega otroka," je povedala
direktorica Mojca Škrinjar,ki zavod vodi slabo leto dni.Vabilu se je odzvalo okolitrideset strokovnih delav-cev iz različnih institucij.Predstavili so jim delovanjevseh štirih enot zavoda:osnovne šole, srednje šole,doma oz. internata inzdravstvene enote. Ciriuszdružuje več kot 180 otrokin mladostnikov, od tegajih je 140 gibalno oviranih,štirideset pa se jih vključujezgolj v oddelke srednje
šole. Več kot polovica trpiza cerebralno paralizo, v Ci-riusu pa so jim na voljo iz-obraževanje, celovita zdrav-stvena oskrba, številne tera-pije (delovna terapija, logo-pedija, hipoterapija, različ-ne plavalne tehnike) pa tudidruženje s sovrstniki iz za-voda in zunanjega okolja.Za otroke in mladostnike vCiriusu skrbi več kot dvestozaposlenih, kar ustanovouvršča med večje javne za-vode pri nas.
Cirius na ogled strokovnjakomV Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik so pripravili predstavitev svojegadela z gibalno ovirano mladino za različne strokovne delavce.
Jasna Paladin
Moravče - V Moravčah so vtem tednu začeli gradnjonove knjižnice, ki se bo iz se-danjih skromnih prostorov vprizidku kulturnega domapreselila v prostornejšo stav-bo, v kateri je bila do nedav-nega trgovina. "Od podjetjaEngrotuš smo stavbo kupili
že leta 2007, a smo morali sprevzemom počakati vse doodprtja novega trgovskegacentra, ki so ga v Moravčahodprli lani. Nova knjižnicabo velika 270 kvadratnih me-trov, v zgornjih nadstropjihstavbe pa bodo svoj prostordobila tudi vsa moravškadruštva, ki so se doslej stiska-la v prizidku kulturnega
doma. S projekti smo biliuspešni na razpisu kmetij-skega ministrstva, tako dasmo dobili dvesto tisoč evroviz evropskega sklada za razvojpodeželja. Še približno sto ti-sočakov smo zagotovili v le-tošnjem proračunu," nam jepovedal moravški županMartin Rebolj. Rok za dokon-čanje knjižnice je konec juni-
ja letos, takrat bodo pred stav-bo odkrili tudi doprsni spo-menik pesnika Daneta Zajca,po katerem knjižnica tudinosi ime. Prizidek kulturne-ga doma bo po izselitvi stareknjižnice občina prenovila innadgradila s še eno etažo, vnove prostore pa se bo predvi-doma prihodnje leto preselilacelotna občinska uprava. Se-danjo občinsko stavbo naTrgu svobode bodo prenoviliin v njej uredili stanovanja.
Občina gradi novo knjižnico
[email protected] GLASpetek, 20. januarja 2012 11
Vilma Stanovnik
Jesenice - "Z današnjimdnem nepreklicno odsto-pam z mesta predsednikaupravnega odbora Hokejske-ga kluba Acroni Jesenice inkot član predsedstva Hokej-ske zveze Slovenije. Neso-glasja in predvsem nerazu-mevanje ter nepodpora sstrani nekaterih navijačev sorazlog mojega nepreklicne-ga odstopa," je v izjavi zamedije včeraj dopoldne za-pisal sedaj že bivši predsed-nik HK Acroni Jesenic Slav-ko Kanalec in pojasnil, da sije skupaj z upravnim odbo-rom ves čas prizadeval za
vodenje kluba, kar je bila za-htevna naloga. "Kljub vse-mu mi ni žal minute časa, kismo ga člani upravnega od-bora prostovoljno namenilirazvoju kluba. Predvsemsem ponosen na razvoj mla-dih fantov, za katere semprepričan, da bomo v pri-hodnosti o njih še veliko sli-šali," tudi poudarja Kanalecin dodaja, da je v času go-spodarske krize največje iz-zive predstavljajo zagotavlja-nje financ in sponzorskihsredstev. "Ne zanikam, dasmo kdaj tudi zamujali splačilom, vendar verjamem,da nismo edini športni klubali zveza, ki se bori s tovrst-
nimi izzivi," še pravi Kana-lec, ki so ga za odstop pre-pričali dogodki po sredinitekmi ekipe Acronija Jese-nic proti ekipi Linza (Jeseni-čani so izgubili z 1 : 5), ko jeskupina navijačev grozilačlanom upravnega odbora.
"Odgovoren sem, da zagoto-vim varnost svojih sodelav-cev ter igralcev," je rekelSlavko Kanalec in dodal, dasicer ostaja podpornik jese-niškega hokeja, vendar seumika iz vseh funkcij uprav-ljanja kluba.
Kanalec ni več predsednikVčeraj je z mesta predsednika Hokejskega kluba Acroni Jesenice nepreklicno odstopil Slavko Kanalecin se umaknil tudi iz slovenskega hokeja.
Vilma Stanovnik
Srednja vas - " Z veseljemlahko povem, da je bila mi-nuli ponedeljek pri nas in-špekcija, ki si je ogledala pro-go ter ugotovila, da je ta do-bro utrjena. Na progi je oko-li 45 centimetrov snega inskoraj z gotovostjo lahko re-čem, da nam nič več nemore preprečiti letošnje tek-me svetovnega pokala, nakateri pričakujemo prekšestdeset tekmovalcev iz tri-najstih držav," pravi Jure So-dja, glavni organizator tele-mark tekme za svetovni po-kal v Bohinju, ki ljubiteljedobre glasbe in zabave vabi vdružbo že jutri zvečer, kopripravljajo koncert glasbe-ne skupine Zen, slovesnostob odprtju tekmovanja pa boob 20. uri.
V nedeljo je prvi tek v tele-mark sprintu predviden ob11. uri, drugi ob 14. uri, pri-znanja najboljšim bodo po-delili ob 15.30, žreb štartnihštevilk za ponedeljkovo tek-mo pa bo ob 16. uri. V pone-deljek bo prvi tek ob 10. uri,drugi ob 13. uri, podelitevpriznanj najboljšim z za-ključno slovesnostjo pa boob 14.30. Oba dneva bovmes poskrbljeno za zabavniin glasbeni program, nekaj
posebnega pa bo tudi nedelj-ska druga vožnja, na kateribo zadnjič tekmoval DavidPrimožič, pridružil pa se najbi mu tudi Tine Kolenc.
Seveda bosta naša nekdajodlična telemark smučarjanajbolj zadovoljna, če bostaskupaj z navijači za dobre re-
zultate lahko zaploskala na-šim mladim upom telemarksmučanja na čelu z GorenjciJanom Lautarjem, LukomPintarjem, Sašom Alešem inJuretom Alešem ter vodjemnaše telemark reprezentan-ce Matijem Liško (vsi TKKranj). "S fanti smo veliko
trenirali in upam, da bomona tekmah to unovčili. Ciljeimamo visoke in želimo seuvrščati na stopničke," je napriložnostni tiskovni konfe-renci pred začetkom letoš-njega svetovnega pokala, kise je te dni že začel v Avstri-ji, povedal Matija Liška.
Telemark smučarji vabijo v BohinjPo uvodnih tekmah v Avstriji se bodo najboljši telemark smučarji jutri zvečer preselili v Bohinj, kjer bosta na smučišču Senožeta v nedeljo in ponedeljek tekmi svetovnega pokala.
Vilma Stanovnik
Kranj - S slovesnim odprt-jem se bo jutri, v soboto, ob17.30 na olimpijskem baze-nu v Kranju začel finale naj-odmevnejšega tekmovanjaza mlajše plavalce, ki gaorganizira Plavalni klub Tri-glav in velja za enega po-membnejših v srednjeevrop-ski regiji, dr. Fig. Kot načrtu-jejo organizatorji, se bo po-merilo okoli štiristo plavalceviz Slovenije in tujine.
Ob plavalnih nastopih boza spektakel poskrbeli tako zvizualno kot avdio animacijo,nikakor pa tudi letos ne bomanjkal dr. Fig. "Ker je tek-movanje posvečeno največje-mu slovenskemu pesniku dr.Francetu Prešernu, ki je živelin deloval v Kranju, otroci paso ga zaradi deljenja sladkihfig poznali pod imenom "Dr.Fig", pričakujemo tudi obiskdr. Figa in njegove Julije.Eden od poglavitnih name-nov našega dogodka je pove-zava športnega tekmovanja inkrepitve kulturne zavesti ude-
leženih otrok in mladostni-kov. Tekmovanje namreč po-meni uvod v praznovanje slo-venskega kulturnega prazni-ka v Mestni občini Kranj kotposvetilo dr. Francetu Prešer-nu," pravijo kranjski organi-zatorji in dodajajo, da bodonastope mladih plavalcevspremljali tudi najboljši klub-ski tekmovalci na čelu z AnjoČarman, Emilom Tahirovi-ćem, Tanjo Šmid ter nekajdrugih slovenskih reprezen-tantov. "Zagotovljeno je tudiglasno navijanje, saj bo medtekmovanjem potekal izbornaj navijaške skupine, v po-poldanskih finalnih nastopihpa se obeta pravi "light show"in presenečenje," še dodajajo.
Tekmovanje bo tudi dobro-delno, saj generalni pokrovi-telj Toyota Slovenija skupaj zAC Lovše poziva obiskovalce,naj izdelajo origami in ga pri-nesejo s seboj. Za vsako pa-pirnato kreacijo bo ToyotaSlovenija Ustanovi za pomočotrokom z rakom in krvnimiboleznimi podarila donacijo vvrednosti enega evra.
Dr. Fig bo spektakel
POKAL RADIA SORA ... v slalomu na Starem vrhu
V soboto, 21. januarja 2012, z začetkom ob 12. uri.Z NAMI BO GLASBENA SKUPINA CALYPSO.
Hrana in pijača zagotovljeni.
Prijave tekmovalcev na www.radio-sora.si do 20. januarja 2012.
Naša telemark reprezentanca, za katero tekmujejo Matija Liška, Jan Lautar, Luka Pintar,Sašo Aleš in Jure Aleš je mlada, vendar so si fantje zastavili visoke cilje.
Soriška planina
Sankači na Soriški planini
Od danes do nedelje bo proga Drauh na Soriški planini zno-va gostila najboljše sankače na naravnih progah, ki se bodomerili za točke svetovnega pokala. Tekmovanje v vseh kate-gorijah se bo začelo z današnjimi treningi, jutri ob 9. uri pase bodo najprej pomerili tekmovalci v dvosedih in v ženskemenosedu. V nedeljo bosta sledili še moška preizkušnja in dru-ga vožnja žensk, ob 14.30 pa bo razglasitev zmagovalcev. "Iz-redno zanimive in razburljive preizkušnje pričakujemo v pravvseh disciplinah. Večina reprezentanc je progo že preizkusi-la v ponedeljek in v torek, člani naše reprezentance pa so ne-kaj treningov opravili tudi v prejšnjem tednu. Tako je to ide-alna priložnost za naše tekmovalce, Petro Dragičevič pri žen-skah ter Žiga Pagona, Miha Megliča in Matica Nemca, da iz-koristijo domač teren in pridejo do vidnejših uvrstitev. Prilož-nost za vidnejšo uvrstitev pa bodo iskali tudi drugi domačitekmovalci," je v imenu organizatorjev povedal Grega Mar-kelj in dodal, da so glavni favoriti v svetovnem pokalu še ved-no Italijani in Avstrijci, ki tudi tokrat ne bodo manjkali. V. S.
Slavko Kanalec se kot predsednik ne počuti več varnega. / Foto: Gorazd Kavčič
Od danes naprej so v prodaji vstopnice za hokejskosvetovno prvenstvo divizije I A, ki ga bo stožiškadvorna gostila med 15. in 21. aprilom. Najprej bomoč kupiti pakete vstopnic. Za nacionalni paket socene vstopnic od 24 do 80 evrov, vstopnice za celotenturnir pa stanejo od 36 do 120 evrov. 3. februarja sebo začela tudi prodaja vstopnic za posamezne tekme
GORENJSKI GLASpetek, 20. januarja 201212 [email protected]
Matjaž Gregorič
Kranj - Pri gašenju petkove-ga požara v podjetju VrečekAgro v trgovsko poslovniconi na Primskovem se je iz-kazalo, da bi ognjeni zubljinaredili precej manj škode,če bi bili kranjski poklicnigasilci o ognju obveščeni ne-posredno s pomočjo samo-dejnih javljalnikov požara instoritve, imenovane infra-net. Lastnik podjetja je bilnamreč o požaru v skladiščuobveščen prek javljalnika namobilnem telefonu, čas doobvestila gasilcem pa je bilneprimerno daljši, kot če bibili obveščeni neposredno.
"Na območju našega delo-vanja je na sistem samodej-nega javljanja požara priklju-čenih dvanajst objektov, karje zanemarljivo," pravi MatejKejžar, operativni poveljnikGasilsko reševalne službeKranj. "Pozitiven primer jeSava Tires, kjer imajo svojegasilce in tudi med zaposle-nimi lahko aktivirajo delavce,ki so usposobljeni za gašenjein lahko zapustijo delovnomesto v primeru požara.Hkrati tudi do nas neposred-no pride obvestilo o požaru."
Večina drugih kranjskihpodjetij ima javljanje požaraurejeno odvisno od stopnjeinteresa za protipožarno var-nost. Kejžar ocenjuje, da bi v
petkovem požaru gasilci lah-ko na požarišče prišli precejprej in preprečili večjo škodo,če bi bili o požaru obveščenineposredno, ne šele potem,ko je požar zaznal dimni jav-ljalec. Lastnik je namreč šelenato lahko obvestil center zaobveščanje, od tam pa so ak-tivirali gasilsko enoto.
"Do razvoja požara običaj-no pride v času od petih dodesetih minut, kar je odvisnood materiala oziroma od go-riva in razpoložljivega kisikav zraku. V zaprtem prostoruse plamen, ko zmanjka kisi-ka, ublaži, vendar bi se pri
odpiranju vrat silovito raz-plamtel, to pa bi bilo lahkonevarno tudi za tistega, ki jihodpira. V petkovem požaruglede na odstopanje beton-ske obloge ocenjujemo, da jebila temperatura v prostoruod 700 do 800 stopinj Celzi-ja ali celo več."
Kejžar meni, da bi bilosmiselno, da bi bili vsi po-membnejši objekti, tudi šolein vrtci, neposredno vezanina sistem samodejnega jav-ljanja požara. Seveda je vsepovezano s finančnim vlož-kom v protipožarno varnost.Treba je postaviti javljalce
požara in centralo, prek kate-re signal pride do nas. Kertakoj vemo, kje je požar, niizgub z obdelavo podatkov,zato lahko izvozimo tudi vpol minute. Imamo tudi na-črte in ključe objektov, kiuporabljajo infranet. Meseč-na uporabnina je zanemar-ljiv strošek v primerjavi sškodo, ki jo lahko povzročipožar. Na območju našegadelovanja gasilci lahko dovseh objektov pridemo v pe-tih minutah ali celo prej, česmo seveda o požaru obveš-čeni neposredno," dodajaKejžar.
Z neposrednim javljanjem požara bi lahko preprečili ali vsaj ublažili večjo premoženjsko škodo. / Foto: Matic Zorman
Treba je zatreti začetni požarKranjski gasilci opozarjajo, da bi bilo za učinkovito gašenje nujno neposredno javljanje požarov.
Tjaša Kržišnik
Kropa - V torek malo po petiuri popoldne so bili gasilciobveščeni o požaru, kateregatočen vzrok še ni znan. "Poprvih ugotovitvah je zagorelov okolici kamina, požar pa seje hitro razširil na celotnodnevno sobo, od tam pa še vspalnico in kuhinjo. Požar jebil opažen šele, ko se je last-nik vrnil domov in je bil žeprecej razširjen," je povedalpoveljnik Gasilske zveze ob-čine Radovljica in vodja inter-vencije Janez Koselj in pojas-nil, da je stanovanje v celotiuničeno, zaradi dima in viso-kih temperatur pa je poško-dovano tudi stopnišče v tret-jem in četrtem nadstropjuter stanovanje v četrtem nad-stropju. Lastnik stanovanja jeo požaru obvestil Regijskicenter za obveščanje v Kra-nju, na kraj pa so prišli gasil-ci prostovoljnih gasilskihdruštev iz Krope, Radovljicein Podnarta, aktivirani so bilitudi jeseniški poklicni gasilci,ki so na kraj požara prispeli zavtolestvijo. "Najprej je bilana kraju požara domača eno-
ta PGD Kropa, ki je na krajprispela v štirih minutah poprejetem obvestilu o požaru.Prvi ukrepi so bili usmerjeniv odvod dima s stopnišča, sajje ta onemogočal umik sta-novalcev iz četrtega nadstrop-ja. S prihodom preostalihenot se je hkrati začelo gaše-nje požara in reševanja sta-novalcev, ki so jih pregledaliin oskrbeli reševalci, saj jepri dveh prišlo do lažje za-strupitve z dimom," je še do-dal Koselj. Požar je bil lokali-ziran v slabih dvajsetih mi-nutah po prihodu prve eno-te, hkrati pa je bil vzpostav-ljen tudi nadzor nad celo-tnim objektom, ki je bil pre-ventivno še enkrat pregle-dan. Do dokončne pogasitvepožara in prezračenja objek-ta so stanovalci, ki so jih ga-silci umaknili iz objekta, po-čakali na prostem, nato pa sose lahko vrnili v stanovanja.Na intervenciji je skupno so-delovalo dvainštirideset ga-silcev z desetimi vozili, reše-valci z Bleda in iz Radovljiceter radovljiški policisti, ki sopo zaključku opravili ogledkraja dogodka.
Jože Košnjek
Rudno polje - Tradicionalne-ga, že 41. tekmovanja Slo-venske vojske in Policije vpatruljnem teku na smučeh,ki že od leta 1991 poteka naRudnem polju na Pokljukiin je del dražgoških priredi-tev, se je po nekaj letih znovaudeležila tudi patrulja Poli-cijske uprave iz Kranja, zakatero so tekli Gregor Hor-žen, Bojan Kos, Janez Grego-rič in Marko Kopavnik. Nji-hov nastop je bil uspešen, sajso generalno med moškimipatruljami zasedli 12. mesto,samo med policijskimi pa-truljami pa so bili 5. Med vse-mi je bila najhitrejša drugaekipa specialne enote polici-je. Moške patrulje so moralepreteči deset kilometrov dol-go progo in se preizkusiti vstreljanju z malokalibrskimorožjem, v teku brez smuči,v vijuganju med veleslalom-skimi vratci, v metanju bom-
be v cilj, v premagovanju na-ravnih ovir in v pomoči ra-njencu ter vožnji z reševal-nim čolnom. Ženske so ime-le za polovico krajšo progo,kjer pa kranjska Policijskauprava ni imela predstavnic.
Slovesnega zaključka tekmo-vanja sta se udeležila tudiministrica za obrambo Ljubi-ca Jelušič in minister za pra-vosodje, ki začasno opravljatudi naloge notranjega mini-stra, Aleš Zalar.
Ogenj uničil stanovanje
Patrulja Policijske uprave iz Kranja
Kranjski policisti tekmovali na Pokljuki
Škofja Loka
Nad Zmincem je gorel gozd
V torek popoldne se je na pobočju pod cerkvijo sv. Lovren-ca nad Zmincem pri Škofji Loki razplamtel požar. Ogenj jezajel območje široko in dolgo okoli petsto metrov, škofjelo-škim gasilcem pa ga je do 18. ure s pomočjo vojaškega he-likopterja uspelo pogasiti. Na pogorišču so gasilci pustilitudi dežurno ekipo, ker je obstajala ocena, da se je ogenjlahko razširil tudi na večje območje. Vzrok požara še niznan, raziskujejo pa ga policisti. M. G.
AKCIJA do 17. 2. 2012
3 dni/ 2 noči 4 dni/ 3 noči
123,00 EUR 178,50 EUR
Počitnice na OtočcuAKCIJA: plača 1, bivata 2!
polpenzion v Hotelu Šport**** • kopanje v Termah Šmarješke (4 km) in Dolenjske Toplice (20 km) in 10 % popusta na wellness storitve • vstop v savne in fitnes v Športnem centru Otočec • plesni večeri (pet. ali sob.) - 11. 2.: Valentinov ples z večerjo
T: 07/ 38 48 600, [email protected], www.hoteli-otocec.si
Zimske šolske počitnice: en otrok do 6. leta v sobi z dvema odraslima gratis.
Cena za 2 osebi v dvoposteljni sobi.
Radovljica
Vlomilci bodo kuhali
Radovljiške policiste so ob-vestili, da so neznanci vlo-mili v gostinski lokal v okoli-ci Radovljice, ki trenutno neobratuje. Ker tam niso našlikaj vrednejšega, so odneslikuhinjske elemente s pripa-dajočo opremo, med kateroso bili tudi štedilniki. M. G.
Bohinj
S cerkve ukradli žlebove
Tatovi so bili minule dni aktivni tudi na območju Bohinja. Vtorek okoli 20. ure so policisti zvedeli, da so nepridipravi zene od bohinjskih cerkva odnesli petdeset metrov bakrenihžlebov in cevi. Če jim bo nakradeno uspelo prodati, se bodona nečeden način okoristili za okoli sedemsto evrov. M. G.
www.gorenjskiglas.si
AKTUALNO
POGOVOR
ZANIMIVOSTI
NA ROBU
RAZGLED
Od petka do petka OsebnostiPogovor
Upornega škofa Antona Vovkaso pred šestdesetimi leti polili z bencinom in zažgali. Stran 17
... s psihologinjo BarbaroOtoničar o spolnih zlorabahotrok Stran 15
Stran 16
Vsaka zgodba nov izzivKo je prijateljem iz fotografskega društva Janez Puhar predstavil fotoreportažo iz Srebrenice, so ti še nekaj minut potem ostali brez besed.Govorile so njegove fotografije - tako kot žirijam na dveh prestižnih fotografskih natečajih, na katerih je Luka Dakskobler prejel skupaj šestnagrad. Na sliki: fotografija iz nagrajene fotoreportaže o presihanju Cerkniškega jezera
V tekmi za premierski stol je ob Jankoviću in Janši še tretjikandidat - Marko Voljč. Stran 14
14 petek, 20. januarja 2012
Od petka do petka
Jelko Kacin,ALDE/LDS
moj pogledV Sloveniji je precejšnje za-
nimanje medijev in javnostipritegnila skupna preiskavaavstrijskih in ameriških oblastiproti slovenskemu paru Kar-ner, ki je iz Avstrije v ZDAprodajal nedovoljene anaboli-ke. Substance so v Avstriji pre-povedane šele nekaj let, našojavnost pa preseneča odloče-nost ameriških oblasti, da za-htevajo in dosežejo izročitevobeh, da bi jima sodili v ZDA.V zvezi s premoženjem osum-ljenih v Sloveniji se je pojavilotudi ime pokojnega D. S., ki je,če sem prav razumel, kar samprišel na Kanal A pojasnjevat(ne)vpletenost v sporno dejav-nost. Pri tem je v kamero pri-zadeto povedal, da ga mamakliče večkrat na dan in sprašu-je, kaj in kako. "Mamo imampa rad, zato mi ni vseeno ...,"je čustveno pojasnil.
O mrtvih le dobro. Odzivnovinarskega ceha, ki je pokoj-nega (potem ko si je v nastalihrazmerah sodil sam) vzel jav-
no v bran, je bil pretiran inenostranski. Kot da drugi, ki sožrtve političnega linča, nimajosvojcev? Še toliko bolj, ker somnogi ob ponavljanju navedbnekaterih poslancev kar tekmo-vali v objavljanju špekulacij opotrebnih in iskanih dodatnihglasovih za izvolitev ZoranaJankovića. Ta je sam nepre-mišljeno izustil oceno, da imana svoji strani potrebnih 48glasov. Dogodki na glasovanjuv Državnem zboru so pokaza-li, da ni imel glasov, in je pogo-rel. A iskanje "Pucka" in njego-va vsesplošna osebna in politič-na diskreditacija sta se širilabrez osnovnega ali vsaj mini-malnega spoštovanja gospodaCirila Pucka. Ne, Pucka sohote uporabljali kot sinonimza nekakšen politični virus, pi-sali so ga z malo začetnico,uporabljali so ga kot ilustracijopolitičnega zla. Znova je bil po-litično križan, ponižan in gro-bo zlorabljen. Še več, uporab-ljali so ga kot sinonim korupci-
je. Govorili, ugibali in pisali soo domnevni ceni za prestop"novodobnega Pucka", čepravverjamem, da so si tudi znesekpreprosto izmislili. Ne prvič!Niso govorili načelno - o glasupodpore ali prestopu, govorili soo podkupninah, o zneskih, kinaj bi jih v Pozitivni Slovenijiponujali in izplačali za potreb-na glasova. S tem so pogrevalistar konstrukt, da je bil CirilPucko podkupljen. Ni bilo ju-naka, ki bi Cirila Pucka vzel vbran in pojasnil okoliščine nje-govega takratnega zgodovin-skega dejanja, s katerim je de-blokiral slovensko politično ne-razrešljivo pozicijo, omogočiloblikovanje in uspešno delo vla-de in slovenske države.
Ciril Pucko in njegova dru-žina so morali še enkrat podo-živeti vse, kar se jim je hudegatakrat, pred leti dogajalo pov-sod - v SKD, v Ljubljani, domav Prekmurju in v širši slovenskijavnosti. Zakaj niso kritiki tedni spregovorili tudi o "Do-
brajcizmu" (Polonca Do-brajc) v korist vlade pokojnegaAndreja Bajuka ali glasu pod-pore Ede Okretič Salmič iz te-danjega DeSUS-a?
Ob današnji polarizaciji vDZ in razmerju glasov 44 : 44gre za nujnost preseganja na-stalega stanja, da bi našli potdo vlade. Glas podpore levosre-dinskemu PV z desne sredinebi bila nekakšna "zavržena"verolomnost, podpora desno-sredinskemu PV z leve sredinepa nekakšna načelna kon-struktivnost in še zgodovinskaodgovornost. Prve bi naj nago-vorila in zavedla čudaška taj-na rdeča omrežja, drugi bi seodločali po svoji vesti. Takadvoličnost je za državljane ža-ljiva, podcenjujoča, tudi poli-tično neodgovorna.
Kar se dogaja Cirilu Puckuin njegovi družini, je predvsemneverjetna politična aroganca,podcenjevanje slovenske javno-sti in hkrati politični linč. De-janje je primerljivo s primerom
Martina Uhernika, ki je pokrivem, nedolžen odsedel se-dem let v zaporu, ker so ga spo-znali krivega za zločin, ki gani storil. Ciril Pucko je bil tedni javno zlorabljan in napa-dan kot "Jud", kot "Rom", kot"trenirkar". Obsojan je bil, kotda bi bil domnevni "terorist" izGuantanama. Primerjava ninajboljša, ker je celo za ljudi izGuantanama pri nas vsajkanček sočutja, solidarnosti inusmiljenja, le za Cirila Puckaga ni in znova ni?
Slovenijo opazujem od zu-naj in od znotraj. Veliko semna poti in morda kaj tudi spre-gledam. A trdim, da Slovenijav primeru zlorabljanja Puckapodcenjuje in sramoti samosebe. Tokrat res ne moremobiti ponosni nase, na svojo po-litično (ne)zrelost in neustrez-no (ne)odzivanje. Imeli smoizbrisane, zdaj imamo tudipopljuvane in zasmehovane.Večine in vlade pa še vedno ni-mamo. Kako dolgo še?
”Pucko”
V vili Podrožnik je Borut Pahor s slovenskim političnim vrhom razpravljal o omejitvi javnega dolga, kar naj bi zapisali v ustavo.
Državni zbor bo o mandatarju vnovič odločal v soboto, 28. januarja.
Danica Zavrl Žlebir
Osrednji politični dogodekv državi je še naprej izbiranjekandidata za sestavo novevlade in v zvezi s tem skriv-nostna dogajanja v ozadju.Na začetku tedna se je pripredsedniku države DaniluTürku začel drugi krog pogo-vorov s predstavniki sedmihparlamentarnih strank omandatarju. Zoran Jankovićje imel še na začetku tednanjegovo podporo. Glede Ja-neza Janše kot človeka izdruge najmočnejše strankepo rezultatu predčasnih par-lamentarnih volitev pa imapredsednik pomisleke zaradisodnega procesa v zadevi Pa-tria, v katerem je zoper Janšaspisan obtožni predlog. Na tepomisleke Janez Janša že vesčas poudarja, da ni bil prav-nomočno obsojen. Medtemko je predsednik države ča-kal, da bo kateri od kandida-tov zbral zadostno število gla-sov, se je odzval na pobude,da poišče morebitnega tretje-ga človeka. In ta teden ga jenašel: tretji človek je uglednibančnik Marko Voljč, ki najbi bil na kandidaturo voljanpristati ob dovolj velikemkonsenzu. Voljč ni prvič kan-didat za mandatarja. Že leta1992, ko je kot predsednikvlade odšel Demosov LojzePeterle, ga je za predsednika
vlade predlagal tedanji pred-sednik države Milan Kučan.Ljudje se bodo spomnili, daje kranjski poslanec VitomirGros tedaj poslancem v par-lamentu delil banane, ker jeVoljč dotlej služboval v eniod latinskoameriških držav.
DeSUS jeziček na tehtnici
Stranko DeSUS, ki je prejš-nji teden podprla kandidatu-ro Zorana Jankovića za man-datarja, sedaj vabijo tudi vdesnosredinsko koalicijo, vkateri se stranke SDS, SLS,NSi in Državljanska lista Gre-gorja Viranta dogovarjajo okoalicijski pogodbi. Desno-sredinska zveza kot svojegakandidata za mandatarjapredvideva Janeza Janšo. Vkoalicijo so vabili tudi strankoSD, vendar so od tam dobiliodgovor, da za sedaj podpira-jo Zorana Jankoviča, na po-nudbo desnice pa se bodo od-zvali, ko bodo videli, kako boravnal Janković. Kako se bodona snubitev desnice odzvali vDeSUS, pa so se organi stran-ke odločali ravno včeraj.
V Virantovi listi, kjer so seo podpori najprej pogajali zJankovićem in celo že parafi-rali osnutek koalicijske po-godbe strank Pozitivna Slo-venija, SD in DeSUS, pa sose hkrati pogovarjali tudi zJanezom Janšo in morebitno
desno koalicijo. Iz Virantovestranke je zato ta teden izsto-pil eden od njenih soustano-viteljev Marko Pavliha. Pravi,da zato, ker se stranka niiskreno pogajala z zmagoval-cem volitev. Virantovi pa so vpogajanjih z desno koalicijozahtevali, da ta v koalicijskopogodbo vgradi "varovalke".Terjajo, da v prihodnje ne bibilo političnega kadrovanjain zamenjav v gospodarstvuter javnem sektorju, polegtega pa ne želijo pogrevanjtem iz preteklosti, ki držav-ljane razdvajajo.
”Zlato pravilo” v ustavo
Kljub boju za oblast pa živ-ljenje teče dalje in gospodar-ska kriza ni nič manjša.Ameriška bonitetna hišaStandard & Poor je v prete-klem tednu znižala bonitet-no oceno za devet držav čla-nic Evropske unije, tudi Slo-venije. Kako bo naša država vprihodnje obvladovala svojjavni dolg, pa se je slovenskipolitični vrh dogovarjal ta te-den. Borut Pahor, ki še ved-no opravlja naloge predsed-nika vlade (v odhajanju), jenamreč v vili Podrožnikzbral vodstva strank, kjer sose dogovorili o tem, da je tre-ba začeti postopek za spre-membo ustave, kjer bo uve-ljavljeno "zlato pravilo" o naj-
višjem dovoljenem javnemdolgu. Vlada, ki ga ne bo mo-gla držati v dogovorjenih ok-virih, bo morala "spakiratikovčke in oditi", kot je sliko-vito dejal Borut Pahor. Ko-likšna naj bi bila zgornjameja, se tokrat niso zmenili,predlog novega zakona o jav-nih financah pa omenja 48odstotkov BDP (trenutno jav-ni dolg naše države znaša od45 do 50 odstotkov, evropskapravila pa naj bi dovoljevalanajveč 60 odstotkov BDP).Politični vrh si je bil enotentudi glede paketa šestih zako-nov, ki jih vlada (v odhaja-nju) predlaga državnemuzboru v sprejetje.
Znano arbitražno sodišče
V teh dneh smo tudi izve-deli, kdo bodo člani arbitraž-nega sodišča, ki bo odločaloo mejnih zadevah Slovenijein Hrvaške. To so: BrunoSimma, sodnik meddržavne-ga sodišča (ICJ) v Haagu,Gilbert Guillaume, nekdanjipredsednik ICJ, VaughanLowe, profesor mednarodne-ga prava na Oxfordu, sloven-ski arbiter Jernej Sekolec,podpredsednik londonskegasodišča za mednarodno arbi-tražo, ter hrvaški arbiter Bu-dislav Vukas, nekdanji pod-predsednik mednarodnegasodišča za pomorsko pravo.
Pojavil se je tretji človekMandatarja za sestavo nove slovenske vlade bo državni zbor izbiral prihodnjo soboto. Toda koga bopredlagal bodisi predsednik države bodisi stranke ali skupine poslancev?
Foto
: Tin
a D
okl
Bo Karl Erjavec z DeSUS-om jeziček na tehtnici, ki bo odločil o mandatarju levega ali desnega političnega pola?
Foto
: Tin
a D
okl
Foto
: T. K
.
15petek, 20. januarja 2012
Pogovor
"Učenje otrokreči "Ne!" odraslim osebamje v primeru spolnih zlorabmanj učinkovito.Storilci so v večini primerovotroku poznani,otroci jim zaupajo. Otrokav zlorabo postopno vpeljejo. V takšnih primerih je odotroka prevečpričakovati, da si bo upalreči ne."
Marjana Ahačič
Kam se po vaših izkušnjahotroci, žrtve spolnih zlorab,najpogosteje zatečejo popomoč?
"Otroci zelo redko samispregovorijo o spolni zlorabi.Mlajši otroci pogosto niti nevedo, da je ravnanje storilcanapačno, lahko mislijo, da setakšne stvari dogajajo vsemotrokom. Pri starejših otro-cih je pogost občutek, da zato, kar se jim dogaja, vsivedo, a nihče nič ne naredi.Menijo, da so za zlorabosami krivi, da je z njimi ne-kaj narobe, močno se sramu-jejo. Če se vseeno odločajo,da bi nekomu zaupali, naj-prej preverjajo, kako bomoodrasli odreagirali. Če začuti-jo, da nas ta tema vznemirjain da je večja verjetnost, dabomo verjeli storilcu, večino-ma zaključijo, da je bolje, dao zadevi ne govorijo več. Po-gosto se tudi zgodi, da otrocigovorijo o drugih težavah vdružini (npr. pretirani stro-gosti staršev, psihičnem na-silju) in upajo, da bomo ne-kako odkrili, kaj se jim doga-ja, ter jih zaščitili. O spolnizlorabi otroci lažje kot s star-ši spregovorijo ali jo vsaj na-kažejo nekomu zunaj druži-ne - pogosto so to šolski de-lavci, ki jim zaupajo. Nezlo-rabljajoči starš to lahko doži-vi kot razočaranje, vendar semora zavedati, da ga otroknajverjetneje na ta način šči-ti - želi mu prihraniti skrbi inbolečino."
Kdo so tisti strokovnjaki, kiv takšnih primerih poma-gajo in kdaj se vključijo?
"Pomagajo lahko različnestrokovne službe - od cen-trov za socialno delo inzdravstvenih domov do raz-ličnih nevladnih organizacij.Bistveno je, da ima takootrok kot starš(i) ali oseba, kise ji je otrok zaupal, ustrez-no podporo. Če nam otrokkot staršu zaupa, kaj se muje zgodilo, je pomembno, damu zagotovimo, da si bomotudi zase poiskali pomoč. Nata način otroka razbremeni-mo zaskrbljenosti za nas."
Kako ravnate, ko vam prija-vijo zlorabo otroka?
"Najpomembnejša je ta-kojšnja zaščita otroka. Kakoto narediti, je odvisno od si-tuacije. Pri zlorabah znotrajdružine, ki jih je največ -okoli 80 odstotkov - je opti-malno, če drugi starš (ali obastarša, če gre za zlorabo s
strani kakšnega drugegadružinskega člana) otrokuverjame in mu zmore nuditiustrezno podporo. Policija ssvojimi ukrepi domnevne-mu storilcu lahko prepreči,da bi ogrožal žrtev. V temprimeru otroku ni potrebnomenjati okolja, šole, prijate-ljev ... Žal pogosto stvari netečejo tako gladko in se moraod doma umakniti otrok(npr. v krizni center za otro-ke in mladostnike) ali paotrok skupaj z mamo (varnahiša, materinski dom)."
Kakšni so po vaših izkuš-njah najpogostejši odzivina zlorabo: žrtve, njenedružine, okolja?
"Če otrok komu zaupa ospolni zlorabi, najpogostejeprosi, da ta oseba ne pove ni-komur drugemu. Odraslimu moramo ob tem zagoto-viti, da mu verjamemo. Daga bomo zaščitili. A da jenujno, da zlorabo prijavimo,saj se to ne sme več dogajati.Nadaljnji odziv otrok je naj-bolj odvisen od odziva njiho-vih staršev. Če se starši zara-di lastne stiske ne zmorejosoočiti z zlorabo, bodo otro-ku direktno ali subtilno daja-li sporočila, da bo družinazaradi njega razpadla, da jimje povzročil grozno sramoto,da je njihovo življenje sedajuničeno in podobno. Otrocinajvečkrat psihično niso za-dosti močni, da bi to lahkoprenesli. Od staršev so dobi-li življenje in že kot dojenčkiso se naučili, da je njihovopreživetje odvisno od star-šev. Bojijo se, da bi bili loče-ni od staršev. Navezanost nastarše je tako nujna za preži-vetje, da ostaja tudi v najboljdramatičnih razmerah. To jeeden glavnih razlogov, daotroci zlorabo navzven kas-neje pogosto zanikajo, kriv-do za zlorabo pa pripišejosebi. Poleg tega otrok vidi, daje npr. oče lahko zabaven, dase je z njim prijetno igrati,da ga ima mama rada. Otroktorej sklepa, da če oče z njimpočne umazane stvari, je tozato, ker je otrok sam "uma-zan". Oče, ki je dober, tegasicer ne bi počel. In tako zlo-rabljeni otroci pogosto zago-varjajo svoje starše."
Pogosto se v javnosti razvi-jejo debate o tem, kdaj otro-ku oziroma mladostniku,ki spregovori o spolni zlora-bi, verjeti. Kakšne so vašeizkušnje?
"Ob razkritju zlorabe jenajpomembnejše, da otroku
verjamemo. Otrok, ki je žr-tev, pogosto doživlja hudeobčutke krivde, zato mora-mo ob njegovem razkritjuvedno znova poudarjati, dani bil on kriv, da se je to zgo-dilo. Krivda je vedno storilče-va. Obstaja neka zelo majh-na možnost, da si otrok kajtakšnega izmisli. Je pa to iz-jemno redko v primerjavi stem, kolikokrat otroci pove-do resnico, pa se jim ne ver-jame. Če si kakšen otrok kajtakšnega izmisli, je to znak,da ima resne težave in danujno potrebuje pomoč.Lažne informacije o spolnihzlorabah otrok so največkratizrečene s strani odraslih, nepa s strani otrok."
Spolna zloraba za otroka alimladostnika pomeni trav-matično izkušnjo, ki ga za-znamuje za vse življenje.Kako svetujete žrtvam, najse z njo spopadejo?
"Žrtve, ki so medtem žeodrasle, imajo največkrateno samo željo - da bi stori-lec priznal, da žrtev ni bilaslab otrok, ampak da je zazlorabo odgovoren on. Verja-mem, da bi za žrtev to pome-nilo veliko olajšanje, vsaj tre-nutno. Žal ne poznam nobe-nega primera, kjer bi se touresničilo. Bojim se tudi, dane bi bilo dovolj. Spolna zlo-raba je travmatična izkušnjain kot taka pusti trajne posle-dice, ki negativno vplivajo naživljenje žrtve in na njene
odnose z drugimi ljudmi.Kar pomaga, je kvalitetnapsihoterapija, včasih so po-trebna tudi zdravila."
Je otroka pred zlorabamimogoče popolnoma zavaro-vati?
"Če se odrasli odloči, da bozlorabil nekega konkretnegaotroka, mu bo to najverjetne-je tudi uspelo. Otroci nisopsihično dovolj močni, da bise odraslemu lahko uprli!Lahko pa se naučijo prepo-znati nevarnost in se ji pra-vočasno izognejo. Najboljpomembno je, da otrokevzgajamo v sproščenemvzdušju in da smo sami toli-ko odprti, da se otroci z namilahko pogovarjajo o vsehstvareh, tudi o spolnosti."
Kako, kdaj?"Starosti primerni pogovo-
ri o normalni spolnosti, v tre-nutkih, ko se za to spontanoponudi priložnost in v obse-gu, ki nam ga otrok sam na-kazuje, so predpogoj, da se zotroki pogovarjamo o spolnihzlorabah. Lahko se namrečzgodi, da predvsem mlajšiotroci več vedo o zlorabah koto prijetnem. To ni v redu, kerpotem spolnost povežejo znečim strašnim. Pogovarja-nje o spolnih zlorabah je torejpomembno ne samo zato, daotrok zlorabo prepozna, am-pak tudi zato, da ve, da sedoma o tem sme govoriti. Daso vprašanja dobrodošla. Da
ni tem, ki se jih starši ustraši-jo. Dobro je, da otroci dobijosporočila, da je njihovo telo lenjihovo, da so prijetne skriv-nosti v redu, druge ne in dase vedno lahko pogovorijo zosebo, ki ji zaupajo. Glede naraziskave, je to zadnje najboljučinkovito."
Kaj pa storilci? Drži, da soto pogosto ljudje, ki so bili votroštvu tudi sami zlorab-ljeni?
"Drži, vendar to ne pome-ni, da so storilci spolnih zlo-rab kriminalci, psihiatričnipacienti ali kaj podobnega,kar pogosto zasledimo v fan-tazijah staršev. Resnica je da-leč od tega. Velika večina sto-rilcev je videti čisto "običaj-no". Navadno imajo svojodružino, so zaposleni, delajokot prostovoljci, so člani raz-nih organizacij ... Starši jihpogosto občudujejo, ker takodobro znajo ravnati z otroki.In kadar nek otrok spregovo-ri o zlorabi, so pogoste reakci-je drugih staršev v smislu: go-tovo gre za pomoto, ta človekčesa takega že ne bi storil ..."
Klasična predstava ljudi jetudi, da so storilci moški,žrtve pa deklice.
"Glede storilcev to držiskoraj 90-odstotno. Ženskekot storilke se v različnih vi-rih navajajo med 12 in 2 od-stotkoma. Pogosto zlorablja-jo skupaj z moškim. Zaveda-ti pa se moramo, da so tudidečki zelo pogosto žrtve spol-nih zlorab. Vendar jim je otem še težje govoriti kot de-klicam. Spolne zlorabe deč-kov so velikokrat bolj nasil-ne. Storilec ne uporablja bo-žanja, ampak se usmeri di-rektno na genitalije. Teloodreagira, kljub temu daotrok trpi. In potem se to, daje imel deček erekcijo ali daje doživel orgazem, razlagatako, da je užival. V orgazemje bil prisiljen!"
Kako se storilci odzovejo naprijavo zlorabe?
"Kljub statistikam, ki pra-vijo, da je spolno zlorablje-nih vsaj 10 odstotkov deklicin 3 odstotki dečkov, je pri-javljenih zelo malo primerovzlorab. Še manj storilcev jepravnomočno obsojenih, sajje največkrat zlorabe težkodokazati. V meni poznanihprimerih, kjer je do obsodbeprišlo, še nisem doživela, dabi kakšen storilec zlorabopriznal. Zanikanje ostajatudi med prestajanjem za-porne kazni in po njej."
Niso dovolj močni, da bi se uprliKonec lanskega leta so v javnosti odmevala razkritja spolnih zlorab otrok, tudi na Gorenjskem. O tem, kako jih doživljajo žrtvein njihovi svojci, kako jih preprečiti in kako ravnati, če jih odkrijemo, smo se pogovarjali s psihologinjo radovljiškega Centra zasocialno delo Barbaro Otoničar.
BarbaraOtoničar
Psihologinja Barbara Otoničar z radovljiškega Centra za socialno delo / Foto: Gorazd Kavčič
16
Pogovor
”Vsaka zgodbaje izziv zase, ne glede na tematiko. Ko delam, tudi”grizem kolena”,če je treba.Zame je največjiizziv, da mi uspe s fotografijamipredstaviti vsevidike zgodbe.”
petek, 20. januarja 2012
Igor Kavčič
Prvi termin za ta intervju jebil prejšnji petek, a vas jerazbolelo grlo položilo v po-steljo. V petek, trinajstega.Kako bi fotografirali petek,trinajstega, če bi vam ured-nik naročil reportažo za ju-trišnji časopis?
"Tema je precej abstrak-tna in bi bilo težko na hitronarediti zgodbo. Mislim, dadobre foto zgodbe preprostoni mogoče ustvariti v enemsamem dnevu, ampak so tedel daljšega procesa. Takobi najbrž naredil nekaj foto-grafij za ilustracijo, kakšnelestve, črne mačke in podo-bne stvari. Hkrati bi opazo-val, kaj počnejo ljudje na tadan, in bil pozoren na njiho-va vraževerja."
Vraževerja pravite. Bi verjelitistemu, ki bi vam napove-dal, da boste v enem letuprejeli kar šest prestižnihfotografskih nagrad, najprejmarca tri na natečaju Slove-nia Press Photo 2011, konecleta pa ste se med nagrajen-ce trikrat vpisali tudi v Fran-ciji na mednarodnem foto-grafskem natečaju NatureImages Awards? Če bi znali,bi leto najbrž kar podaljše-vali in podaljševali ...
"Da bi ga le kdaj lahko po-novil. Ampak to je skoraj ne-mogoče, biti šestkrat nagra-jen na dveh tako velikih nate-čajih in v tako močni konku-renci ... Mislim, da je to ne-ponovljivo."
Kako izbirate natečaje, nakatere pošljete svoje foto-grafske zgodbe, ki jih beleži-te na demonstracijah predparlamentom, v porečjuSoče, poplavljenih Železni-kih, na rokovskih koncertih,športnih tekmovanjih ...?
"Običajno že takoj, kopreberem osnovne podatkeo razpisu natečaja, vem, alije ta pravi zame ali ne. Kosem recimo v razpisu Natu-re Images Awards prebral,kakšne fotoreportaže jih za-nimajo, sem takoj vedel, dabosta moji zgodbi o presiha-nju Cerkniškega jezera inreševanju soške postrvi večkot primerni. Bil sem zelosamozavesten pri izbiri po-snetkov in verjel sem v močobeh zgodb, a kljub temunisem upal na tak uspeh.Fotoreportaže s to tematikoima sto fotoreporterjev, kirazpolagajo z mnogo višjimiproračuni kot jaz in delajopo celem svetu, ne le na
prostoru neke majhne Slo-venije. Eden takih je nedvo-mno svetovno znani foto-graf revije National Geo-graphic, Američan SteveWinter, edini, ki se je v kate-goriji "narava in skupnosti"uvrstil predme. On lahko poveč mesecev dela zgodbokjerkoli po svetu, jaz pa semmu konkuriral z dvemazgodbama, ki sem ju posnelza lasten denar v dveh raz-ličnih krajih, med seboj od-daljenih le kakih sto kilome-trov. In ja, Cerkniškega je-zera nisem fotografiral izhelikopterja, ampak z bliž-nje Slivnice. Mislim, da semdokazal, da imamo tudi prinas dobre zgodbe, le poiska-ti jih je treba. Žal fotorepor-terji, ki delajo v naših tiska-nih medijih, nimajo časapoglobljeno iskati in razis-kovati posamezne zgodbe in"poiščejo" le tiste zgodbe,na katere so poslani s straninovinarjev in urednikov.
Ko sem za slovensko izda-jo National Geographic Juni-or pripravljal zgodbo o tera-pevtskih psih, sem spoznalpunco, ki ima cerebralno pa-ralizo in ji pes pomaga pri te-rapiji, a sem kaj hitro spo-znal, da je dekle nekaj poseb-nega, s svetom namreč ko-municira predvsem z očmi.Odločil sem se nadaljevatizgodbo, ki bo na koncu ime-la tudi dobrodelno noto.Zgodb je polno."
Torej pri vašem delu ne grevselej "le" za fotografski iz-ziv, zgodbe so mnogo večkot to ...
"Vsekakor. To so koneckoncev tudi stvari, ki ti dajomisliti. Sicer pa je vsakazgodba izziv zase, ne gledena tematiko. Ko delam, tudi"grizem kolena", če je tre-ba. Zame je največji izziv,da mi uspe s fotografijamipredstaviti vse vidike zgod-be. Pomembno je, da iz do-ločenega števila fotografij vtiskanem mediju lahko se-staviš kompetentno zgod-bo. Ponavadi je namreč pro-blem v krčenju fotografij,ne v dodajanju. Nagrajenoreportažo o Cerkniškem je-zeru sem delal kakih štiri-najst dni. Poklicali so me,da bo jezero začelo presiha-ti, zapeljal sem se v Cerkni-co in fotografiral, potem jedo naslednjega klica minilotri dni, in ko sem spet prišeldo jezera, voda ni šla nika-mor. Čez tri ure bo ... Intako naprej, kot da bi čakalna porod."
Ne boste rekli, da se še takodobremu fotografu kdajkakšna fotografija tudi neposreči?
"To se zgodi, čeprav foto-grafi to velikokrat zamolči-mo. Na študentskih demon-stracijah pred parlamentommi je uspela ena taka z gore-čo molotovko, zastavo indvignjeno pestjo protestnika.Tudi zato, ker sem bil ravnoob pravem trenutku na pra-vem mestu. Veliko fotogra-fov je bilo na demonstracijahin smo večinoma predvide-vali, kdaj in na katerem me-stu naj bi nastale najboljšefotografije. In prav tiste nisobile nič posebnega, vsi smoimeli enake."
Na digitalno kartico svojegaCanona zapisujete različnezgodbe, pa vendarle:zdi semi, da se vedno znova naj-raje vračate v naravo ...
"Drži. Fotografiranje nara-ve in živali mi je hkrati tudinekaj za dušo. Rad imam na-ravo in vodo. Ribe. V naravilahko odkrivam pozitivnezgodbe, uživam v lepih kra-jih, v katerih me spremljajozanimiva doživetja ... Čar
Cerkniškega jezera, varstvonarave v primeru soških po-strvi, psička Lyra, ki skače zafrisbijem ..."
Kaj je bilo prej: ribe ali foto-grafski aparat?
"Ribe. Moj oče je ribič,tako sem tudi jaz že pri sed-mih letih začel ribariti. Kosva začela skupaj hoditi na ri-biške tekme, sem s sebojimel tudi fotoaparat in sledi-le so prve objave v glasilu Ri-bič."
Je mogoče povezati ribarje-nje in fotografiranje. Priobeh dejavnostih sta čas inpotrpljenje lastnosti, brezkaterih ne gre ...?
"Je, seveda je. Že res, da jevelikokrat treba reportažoposneti v zelo kratkem času,in takrat prideta do izrazapredvsem iznajdljivost inkreativnost. Značilnost foto-grafskega dela pa je tudi ča-kanje. Velikokrat čakaš in ča-kaš, pa ne prideš do pravegaposnetka. Ribiči mogoče tolažje prenašamo."
Delujete v svobodnem po-klicu - fotografov je veliko ...
"Zadnjih nekaj let se ještevilo nas, ki se poklicnoukvarjamo s fotografijo, vSloveniji res močno poveča-lo. Sam sem se odločil žepred leti v gimnaziji, ko ra-zen tega, da bom fotografi-ral, še nisem vedel, kaj na-tančno bom v življenju po-čel. Vpisal sem študij novi-narstva in angleščine, začelsem pisati scenarije za tele-vizijske oddaje, sodelovalsem pri TV serijah Z glavona zabavo in Big Father.
Leta 2002 me je v Foto-grafsko društvo Janez Pu-har Kranj pripeljal NikoSladič in od takrat naprej jefotografija tako rekoč posta-la moj poklic. To je bila ne-dvomno ena od prelomnic vmojem življenju. Po konča-nem študiju pa sem si ure-dil status samozaposlenegav kulturi in začel intenziv-neje fotografirati in objav-ljati svoje reportaže."
Nič več ljubiteljstva ..."Ni več. S takim name-
nom sem nekoč začel, a seje kasneje obrnilo povsemdrugače."
Se pri vašem delu že poznauspeh na mednarodni sceni?
"V tujini me zastopa ne-kaj fotografskih agencij, vAngliji, v Berlinu, Istanbu-lu ... Sicer pa, če pred ka-kim letom in pol v Ljublja-ni ne bi bilo Rona Haviva znjegovo foto delavnico, nebi bilo nagrajene reportažeo turških ribičih. On me jepovabil v Turčijo in me na-učil, naj se držim svojegastila ..."
Tudi vaša partnerka NinaBlaž fotografira ... Je toprednost?
"Zame je. Vedno je boljedelati še z nekom, da ta malopazi nate. Pa tudi to, česar tane vidi, vidi drugi, in ti lahkoda informacijo. Dostikratgreva delat skupaj."
Kljub uspehom v preteklemletu ne dvomim, da vas naj-boljša reportaža še čaka ...
"Dovolj bo, če rečem šeboljšo. Ko enkrat naredišnajboljšo, tako ali tako boljšene more več biti. Če rečemnaslednja bo še boljša, po-tem jih bo še veliko. Prva re-portaža me čaka že kmalu,delal pa jo bom za francoskonaravoslovno revijo TerreSauvage s pomočjo subven-cije tri tisoč evrov. To je bilanamreč ena izmed nagradnatečaja v Franciji.”
Vsaka zgodba nov izzivKo je Luka Dakskobler kolegom iz fotografskega društva Janez Puhar predstavil fotoreportažo iz Srebrenice, so ti še nekaj minut potem ostali brez besed. Govorile so njegove fotografije. Tako kot žirijam na dveh prestižnih fotografskih natečajih:Slovenia-Press Photo 2011 in mednarodnem natečaju Nature Images Awards v Franciji, na katerih je prejel skupaj šest nagrad.
Luka Dakskobler
Luka Dakskobler v eni zanj značilnih oprav tam, kjer uživa:v ribiški opremi ob vodi s primerno fotografsko opremo.
Foto
: Nin
a B
laž
17petek, 20. januarja 2012
Osebnosti
Jože Košnjek
Med petintridesetimi škofiv 550-letni zgodovini ljub-ljanske škofije oziroma zad-njih nekaj desetletij nad-škofije ima gorenjski rojakAnton Vovk posebno mesto.Mož krepke postave ingromkega glasu, ki ga je bilomogoče slišati tudi v najboljoddaljenih kotih največjihcerkva, je bil rojen v Vrbi 19.maja 1900 v isti hiši in v istisobi kot njegov slavni pred-nik France Prešeren. Vovko-va stara mama Marija aliMina, poročena Vovk, je bilanamreč Prešernova sestra,škof pa je bil pesnikov pra-nečak. Antonova starša stabila Jože Vovk in Marija De-beljak. Kmalu sta umrla: oče,ko je bil Anton star 4 leta, inmama, ko je bil star 17 let.
Anton je bil po končaniljudski šoli na Breznici ingimnaziji v Kranju ter šola-nju v Škofovih zavodih vŠentvidu na god svetega Pet-ra 29. junija 1923 posvečen vduhovnika. Do leta 1926 jebil kaplan v Metliki, nato pa
do leta 1940 najprej kaplanin nato župnik v Tržiču. Nje-govo delo je bilo uspešno inspoštovano, zato je bil junijaleta 1936 imenovan za ško-
fijskega duhovnega svetnika.V zadnjih letih tržiškega služ-bovanja so se že pojavili zna-ki hude sladkorne bolezni.
Jeseni leta 1940 ga je škofGregorij Rožman poklical vLjubljano in ga imenoval zastolnega kanonika. Njegovaskrb so bili najprej duhovni-ki, ki so iz Gorenjske in Šta-jerske pred Nemci bežali vLjubljano. Ker se je škofRožman pred novo jugoslo-vansko oblastjo umaknil naKoroško, je bil stolni kano-nik Vovk 15. junija 1945 do-ločen za vodenje ljubljanskeškofije. V svoj dnevnik je za-pisal, da je "postal generalnivikar in generalni revež".
Škofija je bila na tleh. Okrog180 duhovnikov je bežalo natuje, nad tristo pa jih je bilozaprtih in obsojenih na kraj-še in daljše kazni. Ko so ga izVatikana vprašali, če bi kotpomožni škof sprejel vode-nje ljubljanske škofije, je os-tal brez besed. "Ostrmel
sem. Izrečeno mi je bilo ne-kaj, na kar prav nikdar v živ-ljenju nisem mislil in na karse seveda tudi pripravljal ni-sem nikoli," je zapisal vdnevniku. Le pol ure časa somu dali za premislek. Odlo-čil se je za škofovsko službo.Oblast je bila do njega ne-usmiljena. Ker ni hotel obr-niti hrbta Vatikanu in ovajatisvojih sodelavcev oblasti intajni policiji ter sprejeti kup-čije, po kateri bi v zameno zanjegovo sodelovanje spustilina prostost zaprte duhovni-ke in dali Cerkvi več svobo-de, je postal največji sovraž-nik države. Motili so njegovpočitek, ga predvsem ponočiklicali na zaslišanja in pre-prečevali njegovo škofovsko
delovanje. Zaslišan je bil večkot devetdesetkrat. Hujskaliso zoper njega in ga fizičnonapadli. Najbolj grobo so seznesli nad njim 20. januarja1952, ko so ga na novomeškiželezniški postaji polili zbencinom in zažgali ... Nasi-lje, ki je trajalo do konca pet-desetih let, ga duhovno nizlomilo, je pa do konca skr-halo njegovo zdravje. Umrlje 7. julija 1963 v Ljubljani.Na njegovo željo so ga poko-pali na duhovniškem poko-pališču na Žalah. Komisijaljubljanske nadškofije je pokončanem škofijskem po-stopku gradivo za njegovobeatifikacijo za blaženegaoktobra leta 2007 že posre-dovala v Rim.
Uporni škof iz VrbeŠkof in kasnejši nadškof Anton Vovk, ki se je leta 1900 rodil v Vrbi v istihiši in isti sobi kot France Prešeren, je bil po drugi svetovni vojni najboljnadzorovan cerkveni dostojanstvenik v Sloveniji.
Jasna Paladin
Kamnik - Kako to, da je vtako majhnem mestu, kot jeKamnik, tako veliko znanihljudi? S tem vprašanjem seje večkrat soočila tudi VandaRebolj, Kamničanka, ki sepoklicno v zadnjem obdobjuposveča predvsem pedago-ški informatiki, v prostemčasu pa je eden od njenihhobijev tudi dopolnjevanjezbirke o vplivnih Kamniča-nih.
Sprva resno pove, da vsemiz drugih krajev, ki se nanjoobrnejo z zgornjim vpraša-njem, odgovarja, da je te lju-di pač treba raziskati, pa jihima lahko vsako mesto toli-ko. Nato v šali doda, kar se jevčasih govorilo, da je v Kam-niku tako dober zrak, da sose ljudje od nekdaj pač roje-vali pametnejši. A resnica jeverjetno v tem, da je Kamnikdoločenim posameznikom vposameznih obdobjih responudil okolje, ki jih je nav-dihovalo in oblikovalo. "NaKamniškem so delovalemočne šole, na primer Pa-
glavčeva, Glavarjeva ali fran-čiškanska in v novejšemčasu gimnazija, ki so so-ustvarile mnoge pomembneučence. V zdravilišču in vKamniških planinah so obuživanju nekateri turisti tudiustvarjali. Razumniško oko-lje Lire, Sadnikarjevih ali na-rodne čitalnice je na obiskprivabljalo izobražence, na-sploh bogata kulturna, poli-tična ali verska dejavnost paljudi tega zanimanja. Po-membno obdobje je bilo ko-nec 18. stoletja tudi t. i. Ra-spovo obdobje. Rasp je imelnamreč veliko denarja in je vKamnik vabil arhitekte,umetnike, gradbenike ...,"pravi Vanda Rebolj in takojpoudari, da podatkov o vpliv-nih Kamničanih ne zbira vesčas, kot večina misli, pač pagre večinoma za dopolnjeva-nje zbirke, ki jo je v začetkutridesetih let prejšnjega sto-letja začel že njen stric Kon-rad Stražar, po njegovi smrtipa je urejanje zbirke nadalje-vala njena mama. "Pri temsem ji z narekovanjem bese-dil pomagala tudi sama in že
takrat sva podatke dopolnje-vali tudi z ustnimi pričevanjirazličnih znancev. Po mami-ni smrti je zbirka odšla z me-noj v Kamnik in zdaj joimam na skrbi že kakšnihštirideset let. Občasno me jeob kakšni priložnosti pičilo,da sem se z njo ukvarjalabolj zavzeto, sploh takrat, koso me ljudje ob kakšnih ob-letnicah, govorih naprošaliza podatke. Še danes nastaja,saj jo dopolnim vsakič, kokje dobim kakšen nov poda-tek o katerem od vplivnihKamničanov. Ker rada be-rem, si v ta namen tudi veli-ko izpisujem in po navadi sez dopusta vrnem s kupomtakšnih listkov, ki jih je trebanato urediti v celoto," razloži.
Leta 1999 je zbirko uredi-la v obliko, ki omogoča bra-nje na spletu, in od takrat jetudi dostopna javnosti. Nadolgem seznamu je že večkot tristo oseb, takšnih, brezkaterih bi bila v Kamniku ališirše kakšna stvar danes dru-gačna. Nekateri so bili tusamo rojeni, drugi so tu ži-veli vse svoje življenje, spet
tretji le krajši čas. Najstarejšisega v obdobje 13. stoletja,najmlajši je bil rojen pred 40leti. V Kamniku so bili takorojeni pesnika France Balan-tič in Anton Medved, gene-ral Rudolf Maister, avtorprve jugoslovanske znamkeIvan Vavpotič, naša prva aka-demska igralka Marija Vera,nekdanja ljubljanska župa-nja Danica Simšič ... Svoj pe-čat sta v mestu pustila tudipisatelj Vladimir Bartol, ki jev Kamniku preživljal počit-nice in pisal, in Josip BrozTito, ki je v mladosti delal vTitanu. V Kamniku so živelitudi pisatelj in duhovnik Ju-rij Japelj, slikar in ilustratorMaksim Gaspari, opernapevka Valerija Heybal, pisa-telj Simon Jenko, slikarji An-ton, Maks in Matija Koželj,oče umne sadjereje FrancPirc, politik France Tomšičin alpinist Tomaž Humar.Kamnik je dom tudi nekda-njemu smučarskemu ska-kalcu Roku Benkoviču, smu-čarski tekačici Andreji Mali,političarki Mojci Drčar Mur-ko, ekonomistu Bogomiru
Kovaču in alpinistu MarkuPrezlju. Na seznamu vpliv-nih Kamničanov pa najde-mo še številne slikarje, šport-nike, pisatelje in druge ose-be, ki so za seboj pustile pe-čat.
Vanda Rebolj je svojo zbir-ko pred dvema letoma pre-dala Matični knjižnici Kam-nik, da bo dosegljiva še širšijavnosti. "Zakaj bi to skrivaladoma? Kaj naj sama po-čnem z vsem tem? Porodila
se je ideja, da bi strokovnouredili biografski leksikonKamnika, a to zahtevaogromno dela, nove kriteri-je, veliko dopolnitev, pa tudizapis v drugačni obliki, zatosem vse skupaj prepustilaskupini ljudi z različnih po-dročij, da podatke uredijo,kot je treba," je še povedalaVanda Rebolj, ki pa vplivnerojake Kamničanom in dru-gim rada predstavi tudi nakakšnih predavanjih.
Vplivni Kamničani na enem mestu
Vanda Rebolj iz Kamnika že štirideset let zbira in dopolnjuje podatke o vplivnih Kamničanih. Teh se jev biografski zbirki nabralo že okoli tristo petdeset.
Škof Anton Vovk
Jutri, 21. januarja, ob 10. uri bo v novomeški stolni cerkvi maša v spo-min na zažig škofa Vovka 20. januarja1952 na novomeški železniški postaji.Škof je z vlakom potoval na blagoslovi-tev novih orgel v Stopičah, vendar soga že med vožnjo izzivali in ga v No-vem mestu polili z bencinom, zažgaliin hudo ranili po vratu in glavi.
Vanda Rebolj
Na Vovkovo službovanje v Tržiču spominja njegovdoprsni kip.
18
Na robu
SODNA KRONIKA TEDNA
Prve tri letošnje smrtne žrtveV preteklem tednu so se na slovenskih cestahzgodile tri prometne nesreče s smrtnim izidom,v katerih so umrle tri osebe. Umrli so tudi prvetri letošnje žrtve slovenskih cest, v enakem obdobju preteklega leta je bilo šest smrtnihžrtev. V preteklem tednu so gorenjski prometnipolicisti obravnavali trideset prometnih nesreč, v katerih so se štiri osebe lažje telesnopoškodovale in dve huje.
Medtem ko nama njegovasestra postreže s kavo, tudipove, da ima še zmeraj ob-čutek kot bi bila sirota. Nepomni, da bi bila kdaj delež-na materine pozornosti, če-prav je ta Branka nenehnocrkljala in ga klicala z ljub-kovalnimi imeni. Tudi ta-krat, ko je njen zakon doži-
vel polom in je prišla domovpo razumevanje, ga ni dobi-la. Mama se je obnašala ne-mogoče, v bistvu se je bala,da bi bila hči morda noseča,vnuk pa bi v ustaljen hišnired prinesel preveč nemira."Sestro sem imel rad," dodaše Branko. "Zmeraj mi jeodstopila kakšen košček čo-kolade, ki sem jo oboževal.Mama pa mi je ni pustila je-sti, ker naj ne bi bila dobraza mojo bolezen."
Branko je končal osnovnošolo, njegova mama pa jedoločila, da bo še malo poča-kal, preden se bo vpisal vkakšno srednjo šolo ali šeldelat. To, slednje, mu nipreveč dišalo, toda mami seni upal ugovarjati. Prvo letoso bratje dali mir, potem paso pričeli mami groziti, datako ne gre več naprej, daoni ne bodo Brankova varu-ška, če se njej kaj zgodi. Dase mora izučiti kakšnega po-klica."Nekega dne me mama pre-seneti z novico, da se je vpi-sala v šoferski tečaj. Da si bopotem kupila tudi avto, s ka-terim me bo vsak dan vozilav šolo in nazaj. Do Kranja si-cer ni daleč, dobre pol urevožnje, žal so bile avtobusnezveze nemogoče in bi moralostati v internatu, če mamine bi padla na pamet genial-na zamisel. Določila mi je,da se vpišem na vrtnarsko,kar sem iz dna duše sovra-žil. Res je, da je bil moj vrtdoma lepo urejen, vendar sinisem predstavljal, da bilahko imel z zemljo opravitiosem ur na dan - in to celoživljenje. Sovražil sem so-vaščane, ki so me klicali ksebi, da sem jim urejal vrtič-ke. Za ure in ure dela so mipotem porinili v žep kakšentolar. Naj povem, da v časušolanja nisem imel nobene-
ga prijatelja, mama je bilazelo stroga in nestrpna, čese nisem takoj po pouku po-javil na parkirišču. Mudilose ji je domov, saj je zaradimene pustila delo, pogostose ni niti preoblekla, da je vavtu smrdelo po tistem, s či-mer se je trenutno ukvarja-la. Jo pa moram pohvaliti!Izpit za avto je naredila v pr-vem roku, žal je nehala vozi-ti tisti trenutek, ko sem šelzadnjikrat v šolo. Nekaj časasem potem delal kot var-nostnik v podjetju, v kate-rem je bil zaposlen brat, a some med kontrolo našli, dasem ponoči spal, dobil semdva opomina, pri tretjem somi dali knjižico. 'Že morabiti tako prav,' je reklamama, ko sem ji povedal.Odločila se je, da bomo naeni od njiv zasadili zelenja-vo, katero bom prodajal natržnici oziroma pri gostilni-čarjih. Prvo leto je bilo su-per, potem pa je mama zbo-lela za hudo boleznijo, oble-žala in kmalu umrla. Takratmi je bilo tako hudo, da semdoživel živčni zlom. Mamami je bila tudi prijateljica,svetovalka in tolažnica, živ-ljenja brez nje si nisem mo-gel več predstavljati. V bol-nišnici sem bil več kot polleta, medtem sem enkrat de-lal tudi samomor. Pri dru-gih na oddelku sem nafehtaltablete, dodal še svojo zalo-go ter jih poplaknil z doma-čo slivovko. Komaj so me re-šili. Več mesecev sem bil kotrastlina, za nikogar se ni-sem zmenil, strmel sem vprazno, ničesar nisem obču-til, ničesar si nisem želel.Medtem ko sem bil nazdravljenju, se je domovpreselila sestra. Tako sosklenili bratje in ona - brezmene. Mene pravzaprav ninihče niti vprašal, če lahko.Vrnitev pod domačo streho
zato ni bila lahka. Kljubmočnim pomirjevalom semse zavedal, da nikoli več nebo tako, kot je bilo. Bil sempopolnoma nemočen - kotdojenček. Nisem si znal pri-praviti niti kave, kaj šele, dabi vedel, kje je moja omara,v kateri je mama hranilamoje perilo in obleko," pri-poveduje Branko in - sem intja mu oči zalijejo solze.Njegova sestra Mira, ki jenaju občasno prišla pogle-dat, ga je ob tem potrepljalapo ramenu, no, no, Branko,a smo se tako dogovorili,mu reče ter počaka, da si obriše solze.Za trenutek prisede k nama,in ko čakava, da se Brankouredi, vskoči v pripoved tudisama: "To, da sem imela zaseboj polom zakona, da sempotem begala od enega mo-škega do drugega, sem vamže povedala. Končno semsrečala pravega, s katerimsva se odločila, da zaživiva(brez poroke) skupaj. Da meima partner res rad, semspoznala v trenutku, ko semmu povedala, da bom mora-la skrbeti tudi za brata. Resnama ni bilo lahko! Bratjeso se zaradi moje obveznostiodpovedali dediščini, prodalismo kos zemlje, da sem do-bila nekaj denarja, s katerimsmo preuredili hišo, ki je bilav zelo žalostnem stanju. Šedobro, da je bil takrat brat vbolnišnici, ker ne bi imel kježiveti! Ko se je vrnil domov,je bilo nekaj časa nemogočetežko! Bil je kot majhenotrok, za vsako figo se je jo-kal, nenehno je hodil za me-noj, morala sem ga držati zaroko, ga crkljati in se z njimpogovarjati. Kot vidite sami,je od mene precej večji, težji,počutila sem se kot v breziz-hodnem položaju ..."
(Se nadaljuje)
Milena Miklavčič
usode
Piše: Matjaž Gregorič
Za rop banke višji kazni Senat koprskega okrožnega sodišča je izrekel zaporni kazni italijanskima državljanoma 24-letnemu Eugeniu Russu in dve leti mlajšemuMattiu Zambretiju, ki sta bila obtožena ropaposlovalnice Banke Koper avgusta lani v Luciji.Sodišče je za prvoobtoženega Russa izreklo celo višjo kazen, kot jo je predlagalo tožilstvo.Zaradi poskusa umora policista, na katerega jestreljal po ropu, bo moral za rešetkami preždetipetnajst let, njegov pajdaš Zambretti pa sedem.Obema obtoženima so izrekli tudi 3260 evrovdenarne kazni in podaljšali pripor ter jimanaložili stroške sodnega postopka. V drznemropu sta storilca odnesla 258 tisoč evrov in 13 tisoč hrvaških kun. Sodniki so zaradi begosumnosti zavrnili predlog Zambettijevegazagovornika za plačilo 150 tisoč evrov varščinein za nadomestitev pripora s hišnim priporom v najetem stanovanju v Kopru. Med izrekomsodbe so v okolici sodišča veljali poostrenivarnostni ukrepi.
Jelinčič bo plačal za razžalitevZmago Jelinčič bo moral plačati denarno kazen,ker je razžalil koprskega tožilca Jožeta Levašiča.Takšna je razsodba višjega sodišča, ki jeJelinčiču dosodilo 3060 evrov kazni, ker je komentiral tožilčevo delo in dejal, da mu ne bidal čuvati niti treh ovac, ker bi se bal, da bi dveizgubil. Po sodbi je Jelinčič zatrdil, da ni nikogar hotel užaliti in da je le opravljal svojedelo, dejal pa je, da je vesel, da ga niso obsodilikar na smrt z ustrelitvijo. Sodba je pravnomočna, Jelinčičev zagovornik Peter Fašunpa se bo pritožil še na ustavno sodišče, ker naj bi bila nekdanjemu poslancu in predsedniku SNS kršena pravica do svobodegovora. Zagovornik meni, da je Jelinčič govoril v sočnem jeziku, a glede na obsežno praksoEvropskega sodišča za človekove pravice jetakšen jezik, kadar gre za kritiko funkcionarjev,dovoljen.
petek, 20. januarja 2012
Bolezen, kaj si nam naredila
ZA družinski zakonik (3)
ČRNA KRONIKA TEDNA
Damjana Šmid
moj pogledDružinski zakonik vsebuje309 členov. Vsi so namenjeniizboljšanju pravnega in dejan-skega položaja otrok v naši dr-žavi. Tisti, ki delamo na tempodročju, vemo, da obstaja večkot ena pravna praznina, vkateri se izgubljajo predvsemotroci. Ko stvari niso urejene,pride do prelaganja odgovor-nosti iz ene strani na drugo,otrok pa je nekje na sredini kotžrtev sistema. Spomnimo seprimerov nasilja nad otroki,dokazovanja krivde in mani-puliranja z otroki med ločeni-mi starši ter neplačevanja pre-živnin ... 309 členov tega za-konika zagotavlja otrokomvečjo varnost, hitrejše odziva-nje pristojnih služb ter s temtudi večjo odgovornost tistih,ki skrbimo za otroke. Družin-ski zakonik je koristen doku-ment za vse otroke, tudi zavaše, ki ste proti njemu. Trije
členi so ukradli spanec duše-brižnim pastirjem, ki grozijo,delijo letake in ustrahujejo lju-di. Samo trije členi so se rekla-mirali kot hudičevo seme. 2.člen navaja, da je družina živ-ljenjska skupnost otroka zenim ali obema od staršev aliz drugo odraslo osebo, če taskrbi za otroka in ima po temzakoniku do otroka določeneobveznosti in pravice. Zaradikoristi otrok uživa družinaposebno varstvo države. 5. člendoloča partnersko skupnost, kije življenjska skupnost dvehžensk ali dveh moških, kateresklenitev, pravne posledice inprenehanje ureja ta zakonik.Taka skupnost ima enake prav-ne posledice, kot jih ima za-konska zveza, razen če zakondoloča drugače. K temu je do-dan še člen o zunajpartnerskiskupnosti, ki omogoča tej zve-zi enake možnosti kot zunaj-
zakonski zvezi. Zlorabljeni inzmanipulirani 217. člen pagovori o posvojitvi otrok. Za-konca ali zunajzakonskapartnerja lahko samo skupajposvojita otroka, razen če edenod njiju posvoji otroka svojegazakonca ali zunajzakonskegapartnerja. Partnerja partner-ske skupnosti ali partnerja zu-najpartnerske skupnosti nemoreta skupaj posvojiti otro-ka, lahko pa partner partner-ske skupnosti ali partner zu-najpartnerske skupnosti po-svoji otroka svojega partnerja.Izjemoma lahko otroka posvo-ji tudi ena oseba, če ta ni v za-konski zvezi ali v zunajza-konski skupnosti ali v partner-ski skupnosti ali v zunajpart-nerski skupnosti, če je to votrokovo korist. To je to. Ne vi-dim razpada družine in nezasledim posvojitve otrok karvsevprek. Kje je torej bav bav?
19petek, 20. januarja 2012
Knjige in ljudje
Jože Košnjek
med sosedi
V spomin na ustanoviteljaNarodnega sveta koroškihSlovencev in najzaslužnej-šega za odprtje Slovenskegimnazije v Celovcu leta1957 Joška Tischlerja, ki jebil tudi njen prvi ravnatelj,podeljuje Narodni svet koro-ških Slovencev od leta 1979naprej, ko je Tischler umrl,nagrado z njegovim ime-nom. Prejmejo jo posamez-niki ali organizacije za"zgledno pokončno držo indosledno dejavno skrb zapravice koroških Slovencevv politiki, šolstvu, kulturi ingospodarstvu". Prvi prejem-
nik je bil glasbenik in skla-datelj Lajko Milisavljevič intudi zadnji dve sta prejelakulturna delavca: leta 2010mezzosopranistka BernardaFink Inzko in lani pobudnikglasbene, še posebej tambu-raške dejavnosti na Koro-škem Hanzi Gabrijel. Letoš-njo nagrado bodo podelili vponedeljek, 23. januarja, ob19. uri v dvorani Slomškove-ga doma v Mohorjevi hiši vCelovcu. Prejel jo bo odvet-nik in borec za pravice Slo-vencev na Koroškem RudiVouk iz Dobrle vasi/Ebern-dorf v Podjuni.
Predsednik Narodnega svetakoroških Slovencev ZdravkoInzko je on njem povedal:"Brez Rudija Vouka ne bi do-bili ničesar ali zelo malo. Onbo torej zasluženo dobilTischlerjevo nagrado za svojveč kot desetletni trud. Seve-da pa je član Narodnega sve-ta in smo njegovo pravno potpodpirali, toda zasluge, da seje vse začelo premikati, sonjegove." Rudi Vouk ima pomamini strani gorenjske ko-renine. Mama je doma izokolice Žirov. Bil je tudi gostna Glasovi preji. Volbankova ustanova iz Celov-ca bo tudi letošnjo pomladnadaljevala akcijo Pisanapr(o)mlad, s katero spodbujakoroško mladino in njeneučitelje k pisanju v slovenšči-ni. Lani se je v pisanje zgodbin pesmi vključilo 350 mla-dih, ki so napisali 524 pri-spevkov. Takega odziva orga-
nizatorja, Slovenska prosvet-na zveza in Krščanska kultur-na zveza, nista pričakovala.Letos računajo na najmanjtolikšno zanimanje. Volban-kova ustanova je začela delo-vati leta 2008. Upravlja imet-je, ki ga je za pomoč šolajočise mladini na Koroškem na-
menil leta 1981 umrli zdrav-nik Jože Volbank, ki je živel vKranjski Gori, njegovo srce paje ostalo na Koroškem. Rodilse je leta 1897 v Šentlipšu/St.Philippen pri Dobrli vasi,vendar se je moral po plebis-citu kot zaveden Slovenecumakniti v Slovenijo.
Miha Naglič
Če v kateremkoli sloven-skem stavku zapišemo bese-do Stena z veliko začetnico,potem je menda tudi tistim,ki niso alpinisti, jasno, dagre za severno steno Trigla-va. Tak je tudi naslov knjige,ki jo je napisal Tone Svetinain v njej romansiral legen-darne dogodke v Steni - mednjimi prvenstveni vzpon, kista ga v njenem osrednjemstebru v petih dneh od 26.do 30. junija 1945 opravilaJoža Čop in Pavla Jesih; stem vrhunskim alpinistič-nim dejanjem sta hotela nasvoj način izraziti hvaležnostob dejstvu, da je vojna kon-čana in da se je v deželo in vnjene gore po štirih letih trp-ljenja in pomanjkanja vrnilasvoboda ... Ne vem, kako Ste-no, njene smeri in njene le-gende doživljajo tisti, ki ni-koli niso bili v njej? Jaz semjo obhajal po levi, po Tomin-škovi in čez Prag, ali pa podesni, po Bambergovi, zLuknje čez Plemenice.Uspešna plezalna vzpona paimam v njej samo dva, poSlovenski in Kratko Nemško(Zimmer-Jahnov izstop).Malo, a dovolj, da sem s tomogočno Steno okužen zavse življenje.Knjige, o kateri pišem, ne do-življam kot priročnik, temvečkot brevir. Če bi šel še kdaj
plezat, bi vzel s seboj tudisvoj stari vodnik s klasičnimiopisi smeri. Stena pa je boljsodoben vodnik, je v duhučasa, ki vse manj da na bese-do in vse več na sliko. Plezal-cem ponuja zlasti skice in fo-tografije smeri, opisi so zeloskopi. Knjiga kot celota pa jezanimiva za najširši krog čas-tilcev gora, tako rekoč za vseSlovence. V uvodnem delu jetudi poglavje z naslovomZgodovina plezanja v severnitriglavski steni, napisal ga jeAleksander Bjelčevič in vnjem povzel kroniko Stene vceloti. Avtorji vodnika soMiha Valič, Marko Prezelj inJanez Skok. Mihi Valiču(1978-2008), ki se je pouspešnem vzponu smrtnoponesrečil pri sestopu z goreČo Oju, pa je tudi posvečen.Valič je "iz" Stene celo diplo-miral, z nalogo o njeni flori, vvodniku je objavljen njenpovzetek.Steno nam običajno kažejofotografije. V vodniku paimamo tudi odlično risbo,narisal jo je Danilo Cedilnik.Iz podatkov na njej so raz-vidne izjemne dimenzijeStene. Njena dolžina oziro-ma širina po izohipsi na viši-ni 1800 m znaša kar štiri ki-lometre, njena višina od naj-nižje točke (1440 m) do Ku-gyjeve police (2530 m) podvršno gmoto pa 1090 m; vi-šinska razlika od najnižje
točke do vrha Triglava znaša1424 m. Impozantno, marne! Tisti, ki ne boste šli ple-zat, se lahko v Steno podatein jo podoživite z branjemknjig in gledanjem filmov onjej. V vodniku najdete sez-nam najboljšega, kar je biloo njej napisanega. "Alpini-zem so predvsem zgodbe",pravi uvodničar Bjelčevič. Innavede tudi odlomek iz kult-ne satire alpinista Eda Der-žaja o "patetičnem alpiniz-mu". "Za alpinistično turoveljajo naslednja pravila: koprispeš v kočo, ki si jo izbralza izhodišče, se vedi tako, damorebitni izletniki in sličnismrtniki takoj zaslutijo, da sialpinist posebne sorte. V po-zdrav le pokimaj in sedi s to-varišem v skrajni kot sobe.Tu malomarno odvrzi na-hrbtnik z derezami, vrv incepin. Če imaš v oprti pravil-no razmeščene kline in kla-divo, bodo takoj rezko zarož-ljali. V hipu bodo vse oči upr-te v vaju. Nato sedita mrkihobrazov, brez besed, v skraj-ni kot koče. Ko si prepričan,da so se vaju turisti nagleda-li, prični s sezuvanjem oko-
vank. To delo spremljaj zžvižganjem kakšne žalostin-ke. Učinek ne bo izostal. Izoprte vzemi plezalnike, ki jihše počasneje oblači. Pri temžvižgaj še otožnejšo melodi-jo." (Gruh, 1937)Alpinizem so za razliko odnavedene satire seveda pred-vsem resnične zgodbe. "VSaint Loupovi francoski knji-gi Gora ni hotela je opisanihdevet neverjetnih gorskihnesreč, ki so jih srečniki pre-živeli; med njimi je prigodaToneta Pogačnika, ki je leta1946 na triglavskem ledeni-ku v megli smučal predalečin nehote skočil čez severnosteno - kot smučarski tekmo-valec se je postavil v položajskakalca in doskočil 90 me-trov niže v Slovensko grapo.Poškodoval se ni, izgubil paje eno rokavico in palico."Stena ima v spominu tudimnogo zgodb, ki so se kon-čale s smrtjo glavnih juna-kov. Še več pa jih je sevedapreživelo. Navsezadnje jevsak vzpon zgodba zase innastajajo še nove. Lansko po-letje (2.-3. 8. 2011) sta Tina diBatista in Tomaž Jakofčičpreplezala smer (med Skala-ško in Čopom), imenovanoUlina. "Smer ponuja verjet-no največ lepega in težkegaplezanja v enem zamahu vnaših gorah." Vas mika, dabi preverili to drzno trditev?Mene ne, verjamem Steni.
Knjige in knjigoljubi (134)
StenaSeverna stena Triglava,alpinistični vodnik,Sidarta, Ljubljana, 2011,152 strani, 29 evrov,www.sidarta.si
Skupnost južnokoroških kmetic in kmetov vabi jutri,21. januarja, na Kmečki ples, ki se bo začel ob 20. uriv kulturnem domu v Pliberku/Bleiburg. Vabilo veljatudi kmeticam in kmetom ter prijateljem Koroške vSloveniji.
Slovenci v zamejstvu (282)
Tischlerjeva nagrada Rudiju Vouku
Rudi Vouk
Strani iz vodnika
V Stebru Franca JožefaPrednja stran ovitka
Stena na risbi Danila Cedilnika Dena
20
razgled
Kaj se dogaja z našo politikooziroma s kasto, ki ji pripa-dajo poklicni in ljubiteljskipolitiki? Na eni strani ima-mo staro vlado, ki vlada zomejenimi pooblastili, nadrugi novoizvoljeni državnizbor, ki pa ne zmore roditinove vlade. Janez Podobnik,ki je iz zdravnika postal po-klicni politik, je te dni v po-govoru na televiziji pravilnopoudaril, da volivci 4. decem-bra 2011 nismo volili pred-sednika vlade; volili smo po-slance v novi državni zbor, tipa bi se morali obnašati dr-žavotvorno in čim prej izvoli-ti predsednika vlade in zanjim še vlado samo. Volivcismo iz tistega, kar je bilo po-nujeno v izvolitev, izbrali
tako, da se je očitno pokazalodvoje: izvolili smo prenovlje-ni državni zbor, v njem jepolovica novih imen in večjidelež žensk kot kdajkoli prej.Pri delu državnega zbora pase te novosti očitno (še) nepoznajo, politično igro še na-prej obvladujejo stari mački,ki pa niso državniki; več jimpomenijo njihovi osebni in-teresi in interesi njihovihstrank kot interes države, kibi v tem kriznem času krva-vo potrebovala novo in odloč-no vlado.Kriza politične kaste, ki sekaže v njeni nezmožnosti zavladanje, bi ne bila tako tra-gična, če bi ne živeli v kriz-nem času in razmerah. Če bibile gospodarske, socialne induhovne razmere v družbizdrave, morda še opazili nebi, kako bolna je politika. Vsosednji Italiji so imeli v zad-njih desetletjih nešteto vlad-nih kriz, a družba in državasta bili v taki kondiciji, da stalahko funkcionirali tudi brezvlade. Ko pa se je v zadnjihletih tudi Italija pogreznila vkrizo, je moral celo stari ma-ček Berlusconi sestopiti zvladnega prestola in ga pre-pustiti "tehnični vladi" MariaMontija. Ko opazuje manev-riranje naših političnih prva-kov, ima človek občutek, dase takšna vrsta vlade obetatudi naši državi, mogoče bibila celo dobra rešitev. Čeučinkovite vlade nismozmožni sestaviti sami, naj joukaže Bruselj. Si lahko misli-te: država, ki smo jo ustvarja-li s takim veseljem in ima ko-maj dvajset let, se bliža steča-ju in prisilni upravi!?Lani smo obhajali dvajsetlet-nico države, a pravega veselja
v praznovanju ni bilo. V tehdneh bi lahko imeli novo pri-ložnost za ponosno veseljeob dejstvu, da je minulo ne-deljo minilo že dvajset let od15. januarja 1992, ko je Re-publiko Slovenijo na pobudoNemčije priznala EU inhkrati z njo večina njenih te-danjih članic. Pred "paket-nim" priznanjem EU so Slo-venijo že 1991 priznale neka-tere manjše ali manj po-membne države podobneusode: Hrvaška, Litva, Gruzi-ja, Latvija, Estonija, Ukraji-na, Islandija. Ko sta se 19.decembra 1991 za priznanjeodločili Nemčija in Švedskain z njim počakali do 15. ja-nuarja 1992, ko so se jimapridružile še druge članiceEU, je bila bitka za medna-rodno priznanje dobljena.Že 13. januarja se je zanj od-ločil Vatikan, 14. februarjaRusija, 7. aprila Združenedržave Amerike, 22. maja1992 je bila naša država kot176. članica sprejeta v Zdru-žene narode ... Slovenci smopostali nacija, narod z lastnoin mednarodno priznano dr-žavo.Lepi spomini! A kaj, ko jihgreni to, kar z državo počne-mo zdaj. Od mož, ki so jo vo-dili v letih njenega nastaja-nja, je v vladni igri samo Ja-nez Janša, pa še ta v sodniobravnavi. Milan Kučan najbi se v igro vpletal iz ozadja,Janez Drnovšek jo mordaopazuje iz kakega drugegasveta, Lojze Peterle iz evrop-skega parlamenta, FranceBučar je do vsega kritičen ...Naše oči pa so uprte v tiste,ki smo jih izvolili v naš parla-ment. Bodo kos tistemu, zakar so izvoljeni?
Miha Naglič
Mihovanja
Vaš razgled
petek, 20. januarja 2012
Devalvacija politike
Labodji par, on z Bleda, ona z Brda pri Kranju, si za božično novoletne praznikeizbere jezero Črnava, misleč, da bosta ob jezeru mirno preživela praznike.Žal ni bilo tako, nam sporoča avtor fotografije Janez Polajnar iz Preddvora,saj sta v družbi z racami doživela pravi bombni napad. Pokanje petard,mučno za človeška ušesa, povzroča trpljenje tudi živalim. D. Ž. / Foto: Janez Polajnar
Lastniki gozdov so mrzle zimske dni brez snežne odeje izkoristili za delo vgozdu - tudi za posek drevja. Nekdaj so veje posekali s sekiro, zdaj jihodžagajo z motorno žago. C. Z. / Foto: Tina Dokl
Moč žive hrane
ww
w.g
ore
njs
kig
las.
si
PRILOGA GORENJSKEGA GLASA
28 PETE
K_20
. 01.
2012GLASOV ODER
ZA MIKROFONI SAME PEVKE
Sredstva za mengeški Rdeči križ inKaritas so na dobrodelnem koncertuob spremljavi Big benda Slovenskevojske pomagale zbirati Katrinas,Eva Černe in Nuška Drašček. / Foto:
Jasna Paladin
22
LJUDJE
AVTO IN SLOVENKA LETA
Dobili smo slovenski avto leta2012, razglasili pa tudi Slovenkoleta 2011. To je postala Jelka Reich-man (na fotografiji). / Foto: Tina Dokl
KULTURA
BESEDILNO RAZNOLIKO
V Prešernovem gledališču je selektori-ca, gledališka Kritičarka AmeliaKraigher predstavila svoj izbor pred-stav za tekmovalni in spremljevalnispored letošnjega Tedna slovenskedrame.
23
Zdr
avko
vih
štiri
dese
t let
. Več
na
stra
ni 2
4 /
Foto
: Mat
ic Z
orm
an
22 PETEK_20. 01. 2012
GLASOV ODER, KINO
ečkrat radi reče-mo, da so tistimuzikanti, ki sozares dobri, pravvražji muzikanti,
saj igrajo peklensko dobro.Iz tega ljudskega sporočilaizvira ime ansambla Peklen-ski muzikantje," so povedaličlani ansambla, v kateremso brata Gašperlin: harmo-nikar Jernej in prvi steber ri-tem sekcije kitarist Žan. Pri-družili so se jima še basist inbaritonist Rok Maver, tro-bentač Grega Novak, klari-netist Žan Smrtnik ter pevkaManca Gašperin.
Glasbeno pot so Peklenskimuzikantje začeli aprila2009, njihov repertoar pa za-jema narodno-zabavno inzabavno-komercialno glasbo.Narodno-zabavno zvrst izva-jajo v kvintetovski zasedbi kottudi v trio zasedbi s večglas-nim petjem. So gorenjsko-notranjska naveza, ki ima se-dež v Ljubljani. Kot so pove-
dali, večino melodij in bese-dil napišejo sami, sodelujejopa tudi z drugimi že uveljav-ljenimi pisci melodij in bese-dil. "V novo leto smo vstopiliz novim videospotom zaskladbo Kraljica. Videospotsmo posneli v sodelovanju sprodukcijo Golica TV na čeluz režiserjem Janijem Pav-
cem, snemanje je potekalo včudovitem okolju hotela indvorca Lambergh v Begu-njah, ki je tudi domači krajnaše pevke," sta dejala brataGašperlin.
Leta 2011 so veliko nasto-pali doma in v tujini. Konecleta so zapeli tudi na Gorenj-skem, med drugim na prire-
ditvah Vesela jesen pod Kri-vo jelko v Dupljah in na od-prtju Domače vasi na Prim-skovem v Kranju. Pred krat-kim so se predstavili na 7.novoletnem festivalu v Do-lenjskih Toplicah, kjer so pooceni strokovne komisije do-bili nagrado za najboljšo in-strumentalno izvedbo.
Petek, 20. 1.19.30, 21.40, 23.40 PODZEMLJE: PREBUJENJE, 3D20.15, 22.45 PISMA SV. NIKOLAJU15.30, 16.15, 17.30, 18.15 OBUTI MAČEK, 3D16.50, 18.50 OBUTI MAČEK15.10, 17.10 OBUTI MAČEK, sinhroniziran19.10, 21.30, 23.50 TIHOTAPCI19.35, 21.35, 23.35 JACK IN JILL17.05 MUPPETKI20.50, 23.59 DEKLE Z ZMAJSKIM TATUJEM15.05 ALVIN IN VEVERIČKI 3, sinhroniziran
Sobota, 21. 1.13.30, 19.30, 21.40, 23.40 PODZEMLJE: PREBUJENJE, 3D20.15, 22.45 PISMA SV. NIKOLAJU11.30, 12.15, 14.15, 15.30, 16.15, 17.30, 18.15 OBUTI MAČEK, 3D
12.50, 14.50, 16.50, 18.50 OBUTI MAČEK10.50, 13.10, 15.10, 17.10 OBUTI MAČEK, sinhroniziran19.10, 21.30, 23.50 TIHOTAPCI19.35, 21.35, 23.35 JACK IN JILL17.05 MUPPETKI20.50, 23.59 DEKLE Z ZMAJSKIM TATUJEM11.00, 13.05, 15.05 ALVIN IN VEVERIČKI 3, sinhroniziran
Nedelja, 22. 1.13.30, 19.30, 21.40 PODZEMLJE: PREBUJENJE, 3D20.15 PISMA SV. NIKOLAJU11.30, 12.15, 14.15, 15.30, 16.15, 17.30, 18.15 OBUTI MAČEK, 3D12.50, 14.50, 16.50, 18.50 OBUTI MAČEK10.50, 13.10, 15.10, 17.10 OBUTI MAČEK, sinhroniziran19.10, 21.30 TIHOTAPCI19.35, 21.35 JACK IN JILL
17.05 MUPPETKI20.50 DEKLE Z ZMAJSKIM TATUJEM11.00, 13.05, 15.05 ALVIN IN VEVERIČKI 3, sinhroniziran
Ponedeljek, 23. 1.19.30, 21.40 PODZEMLJE: PREBUJENJE, 3D20.15 PISMA SV. NIKOLAJU15.30, 16.15, 17.30, 18.15 OBUTI MAČEK, 3D16.50, 18.50 OBUTI MAČEK15.10, 17.10 OBUTI MAČEK, sinhroniziran19.10, 21.30 TIHOTAPCI19.35, 21.35 JACK IN JILL17.05 MUPPETKI20.50 DEKLE Z ZMAJSKIM TATUJEM15.05 ALVIN IN VEVERIČKI 3, sinhroniziran
Organizatorji filmskih predstav si pridržujejo pravico do spremembeprograma.
PLANET TUŠ, KRANJ
KINO SPORED
OD "PEKLENŠČKOV" SE ŠE ODER ZATRESEPeklenski muzikantje so v novo leto vstopili z novim videospotom za skladbo Kraljica.
Mladi in obetavni "peklenščki", člani ansambla Peklenski muzikantje / Foto: Matic Zorman
Suzana P. Kovačič
V
Dobrodelni koncert z Otom Pestnerjem
Člani Ustanove Petra Pavla Glavarja in Kulturnega društvaKomenda nocoj, 20. januarja, ob 19.30 v dvorano kultur-nega doma vabijo na tradicionalni dobrodelni koncert, nakaterem bodo letos nastopili Oto Pestner in Pro AnimaSingers. Denar od prodanih vstopnic in donacij bo Usta-nova Petra Pavla Glavarja, ki deluje že od leta 1999, name-nila svojim programom, s katerimi pomagajo ljudem v sti-ski, s štipendijami pa tudi nadarjeni mladini. J. P.
Fantje z vasi pojejo prijateljem
Ansambel Fantje z vasi iz Bašlja deluje neprekinjeno žesedemnajst let. Pred kratkim so izdali novo ploščo z naslovomPrijateljem s kar osemnajst novimi avtorskimi skladbami indvema videospotoma. V ansamblu, kjer prevladujejo Gorenj-ci: vodja Edo Snedec je iz Bašlja, Kristian Naglič iz Čirč, ŠtefanPokorn s Trstenika, potem pa še Simon Kozjek iz Dvora priPolhovem Gradcu in Katarina Ramač iz Strug na Dolenjskem,pa kljub nov zgoščenki ne počivajo. A. B.
o napornem in po-trošniško naravna-nem decembru bojanuarja čas za do-brodelnost, so se od-
ločili v Mengšu, kjer so žedrugič v zadnjih treh letihorganizirali dobrodelni kon-cert za Karitas in Rdeči križ.
"Katrinas smo si želeleorganizirati koncert, in ker galani v Poletnem gledališču naStudencu nismo imele, kot jeza nas običajno, sem prišla naidejo, da organiziramo dobro-delni koncert, in to v Mengšu,kjer živim. Podprla nas jetudi Občina in skupaj z glas-beniki Big benda Slovenskevojske smo pripravili res lepvečer. Ker pa je oder že polnfantov, je prav, da to uravno-vesimo pevke, zato smo bilepred mikrofoni same punce,"
je povedala Katarina Habe, kije v goste povabila NuškoDrašček in Evo Černe. Obesta priznali, da je v zadnjemčasu večina koncertov, ki sejih udeležujeta, dobrodelnenarave in da se vabilu Katri-nas nista mogli upreti, saj sedekleta med seboj odlično ra-zumejo. Polno dvorano kul-turnega doma v Mengšu so vskoraj dveurnem koncertuzabavale s poskočnimi in po-časnimi ritmi in najrazličnej-šimi zvrstmi glasbe - od swin-ga, latina, sodobne zabavneglasbe, evergreenov ...
Katrinas, od katerih se jelani poslovila Petra Grkman,zamenjala pa jo je NežaDrobnič Bogataj, priznavajo,da so polne idej in energijeza nove projekte. Le od kon-ca februarja bodo kakšna dvameseca nastopale manj, sajse Neža že veseli nove vlogemamice.
ZA MIKROFONISAME PEVKESredstva za mengeški Rdeči križ in Karitas so nadobrodelnem koncertu ob spremljavi Big bendaSlovenske vojske pomagale zbirati Katrinas, EvaČerne in Nuška Drašček.
Jasna Paladin
P
Katrinas - Katarina Habe, Neža Drobnič Bogataj in SanjaMlinar - ob spremljavi Big benda Slovenske vojske, ki gavodi Rudi Strnad.
PETEK_20. 01. 2012 23
KULTURA
lovesno odprtje 42.tedna slovenskedrame v Kranju botudi letos 27. mar-ca, na svetovni dan
gledališča. Kot je na novinar-ski konferenci uvodoma po-vedala direktorica Prešerno-vega gledališča Mirjam Dr-novšček, tudi letos uvajajonekaj novosti. Ob tem, da bodobitnik Grumove nagradevsako leto odslej lahko leeden, pa bodo uvedli tudi na-grado za mlade dramatike,stare do trideset let. Nova se-lektorica TSD, gledališka kri-tičarka Amelia Kraigher jeizbirala med 46 prijavljeni-mi uprizoritvami domačihbesedil, po lastni presoji pasi je dodatno ogledala šeosem predstav. "Teden slo-venske drame je na eni stra-ni festival drame, torej je iz-vorno usmerjen v literaturo,na drugi strani pa je tudi fe-stival gledališča. Moja nalo-ga je bila, da se osredotočimna drugi del," je povedalaAmelia Kraigher. "Izkazalose je, da so uprizoritve žanr-sko in v estetskem smislu iz-jemno raznolike, opazna paje tudi zelo močna avtorskarežiserska poetika. Zanimi-vo je, da se več kot polovicapredstav ukvarja s slovenskodružbeno, kulturno in poli-tično zgodovino in na ta na-čin s slovenskim nacional-nim značajem. Kar štiripredstave pa so nastale na
osnovi vrhunske slovenskepoezije oziroma biografijslovenskih pesnikov." Selek-torica je izbrala maksimalnoštevilo predstav, kolikor jihše omogoča pravilnik orga-nizatorja, od letos naprejosem tekmovalnih in petspremljevalnih predstav.
V tekmovalnem programusi bomo tako lahko ogledalipredstave: Miha Nemec,Nejc Valenti: LIFE(r)ANTI(Gledališče Glej, SNG NovaGorica, KD TNK, VŠU NovaGorica), Dušan Jovanović:Razodetja (Mestno gledališčeLjubljansko), Tomaž Šala-mun: Jaz, po katerem se lahkoimenuje Ljubljana - Poker(Mini teater Ljubljana), IvanCankar: Pohujšanje v doliniŠentflorjanski (Slovenskomladinsko gledališče), NedaRusjan Bric: Kdor sam do ve-čera potuje skoz svet (SNGNova Gorica), Simona Se-menič: Zgodba o nekem slast-nem truplu ... Zavod Imagi-narni, Ivan Tavčar - MarkoČeh: Cvetje v jeseni, ZavodMargareta Schwarzwald,Cankarjev dom, DruštvoS.N.G. in več avtorjev: Kdo jenaslednji?, Zavod Maska,Tanzquartier Dunaj (Avstri-ja), Inkonst Malmö (Šved-ska). Predstave iz tekmoval-nega programa se bodo pote-govale za Šeligovo nagradoza najboljšo uprizoritev nafestivalu po izboru strokov-ne žirije, ki jo bodo sestavlja-li: dramaturginja TatjanaAžman, kritičarka in publi-cistka Tanja Lesničar Pučko
in hrvaški kritik in publicistIgor Ružić.
Poleg tega bo spremljeval-ni program obrodil še s pe-timi predstavami: Maks Sor-šak: Ne poskušaj tegadoma/Don't try this at Home,E.P.I. center, Zavod Zank,Iztok Mlakar: Sljehrnik, Gle-dališče Koper, SNG NovaGorica, Saša Pavček Oblecime v poljub, Andrej RozmanRoza: Zaničniško odmaševa-nje, Rozinteater in Lili Novy -Barbara Kapelj Osredkar:Nekega dne in neke noči, Za-vod Maska, Cankarjev dom.
Letošnji mednarodni pro-gram še ni v celoti potrjen,zagotovo pa se bo predstavi-lo rusko gledališče iz Tobolj-ska z igro Razred petkratne-ga Grumovega nagrajencaMatjaža Zupančiča, festivalpa naj bi v bodoče povezali
tudi s podobnimi festivali vSrbiji, na Hrvaškem, v Bosniin Hercegovini ter v Bolgari-ji in Italiji.
Na razpis za Grumovo na-grado je prispelo štiridesetbesedil. Med njimi in tremilanskimi nominiranimi be-sedili bo petčlanska strokov-na žirija izbrala letošnjegaGrumovega nagrajenca,prav tako pa se bo odločila onovi nagradi za mladega dra-matika. Kot je še povedala di-rektorica Mirjam Drnov-šček, bo letošnji proračun fe-stivala podoben lanskemu,tako bodo skoraj 56 tisoč ev-rov dobili s strani občine, 55tisoč evrov pa naj bi prispe-valo Ministrstvo za kulturo,vendar zaradi političnih raz-mer v državi najprej po za-časni odločbi dvajset odstot-kov manj.
BESEDILNO RAZNOLIKOV Prešernovem gledališču je selektorica, gledališka Kritičarka Amelia Kraigher predstavila svoj izborpredstav za tekmovalni in spremljevalni spored letošnjega Tedna slovenske drame.
V tekmovalnem programu letošnjega Tedna slovenskedrame bomo med drugim videli tudi dramo Dušana Jovanovića Razodetja, ki jo je v Mestnem gledališču ljubljanskem režiral Janez Pipan. / Foto: Barbara Čeferin
Igor Kavčič
S
e osmo leto zapo-red so pred namiŽelezne niti, pre-gledni zbornik do-gajanja v Selškidolini, ki zopet po-
streže s številnimi zanimivi-mi prispevki. Kot se tudispodobi ob 100-letnici slove-sa od našega največjega sli-karja, ki je slovensko umet-nost povzdignil na najvišjoevropsko raven, je tokratnizbornik posvečen IvanuGroharju. O slikarjevem raz-gibanem življenju in delu pi-šejo njegovi največji pozna-
valci, med drugim Miro Ka-čar ter Andrej Smrekar.
Zgodovinski del zbornikaponuja prispevke o začetkihkovinarstva v Železnikih,tamkajšnjem starem mest-nem jedru, o nasilnih selit-vah družin ter o izvoru po-imenovanja naselij. Obširnoso predstavljene GrudnoveŠmikle, ženski pevski zbor,ki je s svojimi vrhunskiminastopi presegel meje Selškedoline. Marjeta Šketa jepredstavila genialnega fizi-kalnega inženirja ter izumi-telja Jožefa Peternelja, Niko-laj Štibelj pa ljudskega pes-nika Franca Vidmarja. BojanKofler piše o Koflerjevem jaj-
čarju, novi vrsti slepegahrošča iz okolice Železnikov.Zbornik nas seznani z gozd-no učno potjo Kres, z bogatogalerijsko dejavnostjo Mu-zejskega društva Železnikiter s 25-letno zgodovinoŠportnega društva Selca.Opisana je sanacija zemelj-skega plazu v vasi Smoleva,zbornik pa ne pozabi niti naraznovrstne dejavnosti v OŠŽelezniki in s tem v kul-turno-družbeno dogajanjepomembno vključuje otrokein mlade.
Železne niti so zbornik, nakaterega so upravičeno lah-ko ponosni vsi. Obsega kar450 strani, vsebuje številne
slike, fotografije, risbe, pre-glednice, arhivska poročila,tehnične sheme in zemljevi-de. Urednik Primož Pegamse je ob izidu zbornika iskre-no zahvalil vsem avtorjem,ki so prispevke pripravilibrezplačno. "Železne niti sov vseh teh letih postale večkot le zbornik - so primer po-zitivnega razmišljanja in na-čina življenja z željo po ohra-njanju osnovnih etičnih na-čel: svetosti življenja, dosto-janstva človeka in upošteva-nja zlatega pravila," je dejalneutrudni Pegam, ki obljub-lja, da se bodo trudili Želez-ne niti ohranjati tudi v pri-hodnosti.
ŽELEZNE NITI POSVEČENE GROHARJUIzšel je zbornik Selške doline Železne niti, ki je tokrat posvečen slovenskemu slikarju Ivanu Groharju.
Samo Lesjak
Ž
Kranj
Še teden za Lilo Prap
V Galeriji Prešernovih nagrajencev je še do konca pri-hodnjega petka na ogled razstava knjižnih ilustracij tačas naše najuspešnejše ilustratorke Lilijane PraprotnikZupančič, ki jo v 39 državah sveta poznajo pod imenomLila Prap. I. K.
Kranj
Čas za tango
Danes, v petek, 20. januarja, ob 19.30 bo v Prešernovemgledališču uprizoritev romantične komedije v objemutanga z naslovom Čas za tango. Predstava je sestavljenaiz igranih prizorov in plesa, ljubezenska zgodba se takoodvija tako v igranih kot v plesnih prizorih. Predstavo jerežiral Primož Ekart, v njej pa nastopata Vesna Pernar-čič in Andrej Murenc. I. K.
Podbrezje
Knjiga Zlati Jeruzalem
Danes, v petek, 20. januarja, ob 19. uri bo v Pirčevemdomu na Taboru literarni večer in predstavitev noveknjige Mihaela I. Focka z naslovom Sveta dežela Zlati Je-ruzalem 1655-1967. I. K.
Jesenice
Slikarji v DOLIK-u
Danes, v petek, 20. januarja, ob 18. uri bo v razstavnemsalonu DOLIK odprtje slikarske razstave slabovidnih sli-karjev, članov Medobčinskega društva slepih in slabo-vidnih Kranj. Pod mentorstvom Marjete Žohar soustvarjali in tokrat razstavljajo: Ana Šter, Anica Grebenc,Bojan Pavlič, Janka Kus, Martina Skubic, Meri Tišler inNatalija Žitnik Metaj. I. K.
10.
Predstavitev mode 19. stoletja
Vožnje s kočijami
Festival lajnarjev
Recitali Prešernovih pesmi
Sejem domače in umetnostne obrti
www.tourism-kranj.si
24 PETEK_20. 01. 2012
PRAZNOVANJA
ajprej so sefantje odločili,da Zdravku spompom nadvorišče pripe-
ljejo mlaj, s katerega se jesmehljal hokejist v zelenemdresu Olimpije, kar je strast-nega navijača Jesenic karmalce ujezilo, drugim pa seje zdelo precej posrečeno.Tudi njegovi domači - mednjimi žena Urška, sinoviNejc, Urban, Gašper in naj-mlajša hči Pia so se pridruži-li nasmejanim obrazom.
Zdravka večina kliče karZdravc, medtem ko so munekateri v zadnjih letih na-deli nadimek Šejk, kar naj bi izhajalo iz tega, da je šefbencinske črpalke Logo vPreddvoru. V bistvu v tehkrajih ravno vsako naseljenima svoje črpalke, sploh paje to zadnja ob glavni cestipred tisto na Jezerskem, čese peljete v tej smeri. Pravza-prav imajo nekako delo načrpalki in sam bencin, bi lahko rekli, pri Krčevih karmalce v krvi, saj je bil tudinjegov oče v podobnem po-klicu, le da je bila njegova lokacija Voklo ob avtocesti.Če se prav spomnimo, jetudi Zdravko začel tam.
Vendar so se presenečenjaza 'svežega' štiridesetletnikakomaj začela. Obiskala ga jetudi njegova dobra prijatelji-ca, s katero naj bi se veliko-krat družil - tako so mu zade-vo predstavili prijatelji in koje pred seboj zagledal živokamelo, je spet sledila salvasmeha. Šejk pač in tem dela-jo družbo žive kamele ...
Komaj pa so si njegove očiopomogle od zelene bar-ve dresa pa od pogledana kamelo, se je rojst-nodnevno razpoloženje ženadaljevalo. Na zabavi, ki joje pripravil za najbližje so-rodstvo in najboljše prijateljedan kasneje, ni manjkalo nedobre volje ne dobre hraneniti plesa ne. Oglasile so setudi trebušne plesalke.
Ves pomp se je malce umi-ril - ena zabava ga verjetno šečaka, še za ostalo družbo inznance, ko je babica njegovežene Urške Tončka oziromaAntonija Lavtar, ki je sicer na-stanjena v domu starejših ob-čanov v Tržiču, v Domu PetraUzarja, praznovala častit-ljivih devetdeset let. Babičin rojstni danže vrsto let praz-nujejo v družin-skem krogu, naj-večkrat dan prednjenim dejanskimrojstnim dnem,
18. januarjem, na njen god 17.januarja, pove Urška. Antoni-ja je sicer doma iz največjevasi pod Joštom, Zabukovja, vtržiškem domu pa je že devetlet. Od njenih štirih otrok staMinka in Ida še živi, Danilo in Jolanda pa že pokojna.Tončka ima tudi sedem vnu-kov, dvanajst pravnukov, eden
je na poti.
Tokrat so se ob nasmejaniin razpoloženi devetdesetlet-ni Tončki zbrali v nedeljo,slavljenki je čestitala tudi di-rektorica doma Renata Pro-sen, cvetju in šopkom pa karni bilo videti konca.
In če se za trenutek vrne-mo nazaj k Zdravkovemuštiridesetemu rojstnemudnevu, ne moremo mimo šeenega presenečenja, ki panaj bi ga čakalo kar na eniizmed tekem v Los Ange-lesu, kamor naj bi se mar-
ca odpravil navijat za našega Anžeta
Kopitarja. Kaj bosledilo - če bo,
se možakar-ju še sanja
ne ...
OBISKALA GA JE KAMELAZdravko Krč iz Tupalič pri Preddvoru je praznoval štirideset let. Prijatelji so ga presenetili enkrat, pa še enkrat, čakalo naj bi ga pa še tretje presenečenje. Ženina babica pa je nekaj dni za Zdravkovimrojstnim dnem praznovala častitljivih devetdeset let.
Alenka Brun
N
Mladoporočenci
V soboto, 14. januarja, sta se v Škofji Loki poročila Dejan Menart in Sabina Habjan.
Novorojenčki
Minuli teden smo na Gorenjskem dobili 42 novih prebi-valcev. V Kranju se je rodilo 19 dečkov in 11 deklic. Najtežji deček je tehtal kar 5580 gramov, najlažji deklicipa je tehtnica pokazala 2880 gramov. Na Jesenicah se jerodilo 7 dečkov in 5 deklic. Najlažji je bil deček z 2700 grami porodne teže, najtežji deklici pa je tehtnicapokazala 3960.
Zakonca Krč / Foto: Matic Zorman
Ni prav nič na miru
V Šenčurju pa so ob devetdesetem rojstnem dnevu AntonuŽerovniku (na fotografijah) člani PGD Šenčur postavili mlaj.Praznoval je 16. januarja, mlaj so pripeljali in postavili danprej. Manjše presenečenje, ki je uspelo. Anton je bil namrečvrsto let aktiven pri gasilcih, Mihela Osojnik pa je čilemu innasmejanemu devetdesetletniku in prisotnim v obliki pesmipredstavila njegov življenjepis. Anton sicer živi v hiši s svojoženo, 88-letno Darinko, sinom in njegovo ženo, z njim pa sose tokrat veselili še vsa ulica in sosedje, tako da jih je bilo nazakuski kar čez petdeset. Če bi Antona srečali slučajno, mu za-radi njegove energije morda ne bi prisodili tako visoke staro-sti. Še vedno pleše, rad gre na njivo, kjer je lani pridelal precejkrompirja, goji pa tudi fižol in korenje - je aktiven. Domači pra-vijo, da se tam počuti dobro in da 'ni prav nič na miru'. Samizhaja iz velike družine, mu pa v zadnjem času veliko veseljepredstavlja tudi petnajstmesečni pravnuk Mai Peter. A. B.
Foto
: Tin
a D
okl
Foto
: Tin
a D
okl
Fantje so se z mlajem za Zdravka takole podali na pot ...
Foto
: Mat
ic Z
orm
an
Foto
: Mat
ic Z
orm
an
Foto
: Mat
ic Z
orm
an
Brez glasbe ne gre.
Antonija Lavtar v krogu svojih najmlajših sorodnikov
Foto
: Tin
a D
okl
Za vonjem sivke in še čez (21)
LE ŠE S FOTOGRAFIJ ZADIŠIV uvod k zapisu o firmi Fragonard iz Grasseja, znani izdelovalki esenc za parfume, nekaj značilnih fotografij iz njihovega muzeja.
Ne, to ni novodobna naprava za kuhanje žganja, ampakvpogled v del proizvodnje parfumov, kot so jih pridobivalinekoč.
Fant za strojem ne proizvaja umetnih jajc, ampak iz preostankov sestavin, s pomočjo katerih iz cvetov pridobivajo esence, izdeluje "žajfice". / Besedilo in foto: Igor Kavčič
V Fragonardu so pridobili na tisoče različnih vonjev in na tejfotografiji jih je v stekleničkah le majhen, majhen delček ...
V trenutku našega obiska v tovarni je bilo v "obdelavi" kakihdeset različnih rožic, ki dišijo vsaka in vedno drugače ...
PETEK_20. 01. 2012 25
HUMOR, RAZVEDRILO
� � � ��
� � � �� � � �
�� � �� � � �
�� � �� �������
������ ������� ���������� ��� ���������� ������������ ����������� �����
Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, dase ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enemizmed odebeljenih devetih kvadratov. Sestavila: P. F.
TEŽJI SUDOKU
Rešitev:
� � � � �
� �� � � �
� � �� � � �
� � � � �
� � ���� ���� �������������� ���������� ��� ������� ����������� ���� �������������� �
LAŽJI SUDOKU
Rešitev:
oleg številnih prido-bitev moderne dobe,kot so mobilni tele-fon, elektronska poš-
ta, družabna omrežja, doma-ča salama s tartufi in črnola-se frizerke, je med pomemb-nejše dosežke vsekakor trebašteti tudi pojav bonitetnihhiš, ki se ukvarjajo, ne bosteverjeli, z bonitetnimi ocena-mi. V zadnjih letih, ko se svetspopada z recesijo, je zraslokar nekaj (piši in beri na tiso-če) novih bonitetnih hiš, kise kakopak tako dobro spo-znajo na finančno in gospo-darsko kondicijo posamez-nih držav sveta, da jim z lah-koto podeljujejo bonitetneocene v razponu vse od "a-",prek A++ in AaaaA+++ do Bin ŽNJ+.
Za podeljevanje bonitetnihocen sicer obstajajo različnisistemi in koncepti, zato sete med posameznimi hišamizelo razlikujejo. Recimo Bo-nitetna hiša Fuck&Run iz
Black Valleyja (Kolorado) daneki državi oceno P1IS, dru-ga hiša Balkonen / Pikiren izhelsinškega predmestja paza končno oceno zapišePA3A. Katera od obeh ocenje regularna in prikazuje re-alno finančno in gospodar-sko stanje neke države? Inkaj pravzaprav obe oznakisploh pomenita? Vidite, dra-ge bralke in bralci, tega pa neve nihče. Ampak posledice,ki jih taka ocena, ki je ne ra-zume nihče, o njej pa vsi vsevedo, so lahko dolgotrajne:od nezmožnosti dviga z ban-komata, ki lahko prizadenejoposamezna uspešna podjet-ja, do prevelikega obtoka ko-vanega denarja v državi.
Zato smo se za mnenjeobrnili na bonitetno hišoŠčuka & Krap, ki ima sedežna Gorenjskem, deluje patudi v štiridesetih drugih dr-žavah po svetu, in jo povpra-šali, kakšno bonitetno ocenobi ona prisodila državi Slove-niji. Takole so zapisali: "V dr-žavi Sloveniji še vedno vladatranzicija namesto forzicije.
Rdeči toni prevladujejo nadmodro rumeno kombinaci-jo, čeprav je slednja že od sta-re Grčije naprej edina pravabarvna kombinacija za mod-rost, izkušnje in neizmernodobroto. Medtem ko nekate-ri nimajo niti za burek, kajšele za pet dekagramov drav-ske z zenfom, imajo drugi zadva bureka in za dvajset de-kagramov dravske z najbolj-
šim francoskim zenfom. Toje katastrofalno. Tajkunov jeza tako majhno državo od-ločno preveč. Običaj je en taj-kun na tisoč prebivalcev, Slo-venci pa imamo tisoč tajku-nov na prebivalca. Mnogo ješe stvari, ki jih bo treba ure-diti za boljšo oceno, tokrat palahko podelimo le oceno aaa-aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa-aaaaaaaaaaaaaaaaaaa."
Najbližji sorodnikiŽupnik se pelje z avtom skozi vas in naleti na mrtvega osla,ki leži na cesti. Pokliče policijo in reče: "Tukaj župnik Anton.Tu na vasi imate enega mrtvega osla na cesti, pa sem vaspoklical, da ga umaknete, da se ne bi kdo zaletel vanj."Dežurni policaj se hoče malo pohecati iz župnika in mureče: "Halo župnik, a ste mu že zmolili očenaš?""Ne še, sem hotel najprej obvestiti sorodnike."
Ponovoletni oglasOddam mačka, starega dva dni.Je križanec med belim in rdečim vinom.(šifra: velik za svojo starost)
Kumarična maska "Se ti ne zdi, da mi kumarična maska pomaga k lepše-mu videzu?" žena vpraša moža, ta pa odvrne: "Točno,draga. Ne vem pa, zakaj jo vsak dan odstranjuješ."
Pri zobozdravniku "Zob ste mi izpulili v petih minutah pa za to hočete 50evrov!" se jezi pacient, zobozdravnik pa mu odgovori:"Če se vam zdi predrago, vam ga drugič lahko pulimtudi dve uri."
Avtopsija Tožilec: "Se spomnite točnega časa, ko ste pregledalitruplo?Priča: "Z avtopsijo sem začel ob 8.30."Tožilec: "In gospod Novak je bil takrat mrtev?"Priča: "Če ni bil mrtev takrat, je bil pa zagotovo, ko semkončal z delom."
Dva oglasa Prodam posteljo za ženo, ki je zložljiva.****Prodam psa. Žre vse. Posebno rad ima otroke.
TA JE DOBRABONITETNA OCENA AAAAAAAAAAA Za bonitetno oceno smo poprosili edino pošteno bonitetno hišo na planetu Ščuka & Krap.
Mali Brat
P
Poslovna soseska v eni od južnoameriških držav, kjer deluje prek 1200 različnih bonitetnih hiš, med drugim imatam svojo izpostavo tudi BH Ščuka & Krap.
26 PETEK_20. 01. 2012
ZA KRATEK ČAS
HOROSKOPTANJA in MARICA
"Preteklost"
Draga Tanja. Imam prijate-lja, ki sva si veliko pomenila,sedaj pa že nekaj časa nima-va stikov. V srcu čutim, dabova nekoč skupaj. Vem, dane delam prav, a živim odspominov in obenem trpim.Upanje in vera v ljubezen je ti-sto, kar ostaja. Se mi želja iz-polni? Kaj pa moja služba?
Življenje je šola, ki nam neda nobene diplome, in odvsakega posameznika je od-visno, kakšno ceno si posta-vi in do katere stopnje se iz-obražuje. Za nazaj je vsaklahko pameten, zato ne bo-dite hudi nase, ker ste delalinapake. Napake niso napa-ke, so le najboljše možneodločitve v tistem trenutku.Preteklost so spomini, ki sostkani iz naših želja in obža-lovanj. Brez preteklosti inspominov ne bi bilo prihod-
nosti. Ljubezen, ki je v prete-klosti obstajala, ni izgublje-na. Kot vse drugo v življenjuima tudi ta svoj čas. Najtež-je je čakati, vem, a če se ve,kaj čakati, je pol lažje. Osebavašega srca se zaveda, datrenutno ne moreta biti sku-paj, manj od tega pa noče,ker bi preveč trpel in ne bizmogel s slabo vestjo z vamivzdrževati samo prijateljskihstikov. Daleč od oči, dalečod srca, saj veste. Že v drugipolovici tega leta lahko pri-čakujete večje spremembeiz njegove smeri, najprej bosamo kot nekakšno sporoči-lo, kmalu zatem pa se poča-si obnovi zveza med vamain prihodnje leto pride dotočke, ko enostavno ne bo-sta zmogla biti drug brezdrugega. In da, želja se vamizpolni. Čeprav si ne želiteselitve, drugače ne bo šlo.Nikar si ne delajte težav
tam, kjer jih ni. V poslovnemsvetu vam vidim večji pro-jekt, ki vas čaka na pomladin vsekakor boste več kot za-dovoljni z rezultatom, tudifinančno se vam močno ob-restuje. Na okolico v službibodite pozorni, saj vedno niiskrenosti od osebe, ki ji dru-gače zelo zaupate. Verjemitevase in samo pogumno na-prej. Lep pozdrav in srečno.
"Portorož 2012"
Tvojo rubriko vedno berem intudi jaz sem se odločila, da teprosim, da mi odgovoriš. Za-nima me, ali bom uspešnokončala študij. Ali bom s temfantom ostala skupaj in siustvarila družino. In seveda,ali bom imela otroke.
Do konca študija nimaš večdaleč, in če boš še naprejtako pridna, ga pred poletjemuspešno zaključiš. S fantom
imata lep odnos in točno sipredstavljata vajino pot na-prej, zato so vse skrbi odveč.Težave, ki jih ima s svojo dru-žino, ne bodo vplivale na va-jino ljubezen. V preteklosti jezaradi tega imel dvome osebi, sedaj si tega ne dovoliveč. V delovnem okolju semu obeta napredovanje, kiga bo zelo vesel. Najprejvama vidim še poleti skupnoselitev, na koncu tega leta seodločita tudi za otroka. Čeztri leta pa še za enega. Pri-hodnje leto pred rojstvomdojenčka skleneta zakonskozvezo. Pred teboj je lepa pri-hodnost in naj te ne bo strah,ker imaš želje, želje so tiste,ki nam krojijo pot. In zakaj nebi bila takšna, kot si jo želiš.Želim ti vse lepo.
TANJA ODGOVARJA
Elektronski naslov, kamor lahkopošiljate vprašanja:[email protected]
Oven (21. marca - 21. aprila) Uradna pošta sredi tedna vam bo prinesla dobre novice.Na delovnem mestu ste potrebni podpore in dobili jo bo-ste od tistih, od katerih boste to najmanj pričakovali. Ci-lje, ki si jih boste zastavili v prihodnjih dneh, bosteuspešno dosegli.
Bik (22. aprila - 20. maja)Še nekaj časa boste brezglavo tekali naokoli in vsepov-sod iskali rešitve in izhode. Vse tisto, kar vas čaka, bo pri-šlo samo od sebe, zato svoj dragoceni čas raje porabiteza druženje s prijatelji, saj se morate razbremeniti. Ob-darovani boste.
Dvojčka (21. maja - 21. junija)Življenje se vam bo postavilo na pravi tir in končno bo-ste postali dovzetni za nove stvari. V ljubezni boste v kri-žišču, a z odločitvijo raje ne hitite. Počakajte najprej, davam nasprotna stran pove svoje želje in pričakovanja.
Rak (22. junija - 22. julija)Kar veliko se vam bo dogajalo. V ritmu dogodivščin se bo-ste malo bolj zapletli, kot boste to sprva želeli, a ne glede navse, se bo dobro končalo. Zna se zgoditi, da vas bo nekdood prijateljev razočaral, a ne boste si preveč vzeli k srcu.
Lev (23. julija - 23. avgusta)Na delovnem mestu vam prihaja obdobje dobrih spre-memb. To, da v sebi skrivate veliko talentov, bo končnoopazil nekdo, ki ima velik vpliv v vaši službi. V ljubezniimate preveč dvomov, poglejte v srce, saj imate tam skri-te vse odgovore.
Devica (24. avgusta - 23. septembra)Pred vami je veliko zanimivih dogodkov. Občasna težavase lahko pojavi le takrat, če boste v pričakovanju nemo-gočega. Imate luno in hočete imeti še zvezde. To pravza-prav ni nič narobe, le vsega naenkrat ne morete imeti.Zapravljali boste brez slabe vesti.
Tehtnica (24. septembra - 23. oktobra) Velikokrat se sprijaznite tudi z lažjo, saj se nočete po-glabljati v resnico, ki zna biti boleča. Tokrat po drugačnipoti ne boste mogli pozitivno rešiti situacije. Bolje prvazamera kot zadnja. Denarja ne pričakujete in ga bostezato še bolj veseli.
Škorpijon (24. oktobra - 22. novembra)Tega, kar imate, ne boste podirali, saj se preveč dobrozavedate posledic. A kljub temu si boste želeli spre-memb, saj vas bo občutek praznine motil in utesnjeval.Na poslovnem področju bodite pozorni na drobni tisk,lepe besede niso vedno iskrene.
Strelec (23. novembra - 21. decembra)Čustveno življenje boste končno uredili po svojem okusu, aslej ko prej boste spoznali, da tudi to ni tisto, kar si želite.Velikokrat se zavemo nečesa šele takrat, ko to izgubimo. Ni-kar ne čakajte toliko časa. Konec tedna bo pestro in živahno.
Kozorog (22. decembra - 20. januarja)Vaši cilji bodo jasni in v nobeni smeri ne boste priprav-ljeni popustiti. Da boste dosegli svoje življenjske cilje,boste storili vse in še več. Na čustvenem področju sevam bodo ponovili dogodki iz preteklosti, le da sedaj neboste tako naivni.
Vodnar (21. januarja - 19. februarja) Tako kot ponavadi ste spet v sebi zatrli čustva, ki jih go-jite do določene osebe. Ker razmišljate negativno, nistesposobni videti oziroma začutiti ljubezni, ki si je želite.Ne čakajte predolgo, saj s tem zamujate čudovite trenut-ke, kar je velika škoda.
Ribi (20. februarja - 20. marca)Z novim letom je prišlo tudi obdobje sprememb, ki bodoza vas lahko pustile kar nekaj posledic. Kako se boste od-ločili, je vse odvisno samo od vas, a v vsakem primeru bo-ste prijetno presenečeni. Za večji nakup je sedaj pravi čas.
"S partnerjem sva se razšlapred dvema letoma. Skupajsva živela trideset let in si po-stavila hišo, v kateri sva živelas hčerama dobrih šest let. Tohišo smo zgradili zraven stare,ki smo jo kasneje porušili. Ka-dar sanjam o bivšem partner-ju, to je kar velikokrat, se te sa-nje odvijajo v prostorih starehiše. In te sanje so vedno zelolepe. V tej stari hiši smo tudi ži-veli s taščo in tastom. Kadar sepojavi v mojih sanjah novapartnerka mojega bivšega, nje-nega obraza nikoli ne vidim insanje o njej tudi niso prijetne.O novi hiši ne sanjam nikoli.Zanima me, kaj mi hočejo sa-nje povedati. Naj pozabimnanj ali mi sanje hočejo pove-dati, da se bo vrnil k meni inhčerama." Marjana
Draga Marjana,v vsakem izmed nas živihrepenenje, da bi se nekje
udobno naselil in se zastalno ugnezdil, kjer bi bilkončno na varnem indoma. To je povsem običaj-na človeška lastnost. Pavendar gre življenje svojapota in nas sili, da vednoznova gremo na svoji potinaprej. Sanje o življenju vstari hiši razkrivajo, da sine želiš nič drugega kot to,da preteklost postane seda-njost. Iz tega razloga nikoline sanjaš o novi hiši. Sporo-čilo je jasno: s starim je tre-ba pretrgati. Ne more sekar naprej nadaljevati, nemoreš vedno ostati tam,kjer si ta hip. V tebi se ho-čejo odpreti nove življenj-ske možnosti, kar se bozgodilo le, če prekineš sstarimi vzorci. Dogodkitvojega življenja niso na-ključje in tudi stvari, ki se timorda dozdevajo napačneali boleče, so lahko zelo ko-
ristne. Pomagajo ti spozna-ti sebe. Obraz simboliziraidentiteto in našo samopo-dobo. Obraz moževe part-nerke, ki ga nikoli ne vidiš,je tvoj lastni obraz. Zrcalizavrženi del tebe, ki gamorda nikoli nisi razvijalain sprejela. Ima čisto pre-prosto sporočilo: zate jetrenutno pomembno le to,da se zares spoznaš kot bit-je, ki se je prišlo učit v toživljenje. Ne ukvarjaj se zvprašanjem, ali se bo možvrnil ali ne. Pusti času časin raje prisluhni vzgibom vsebi, ki ti bodo jasno kaza-li, kdo si, kaj moraš storitiin kako preživeti življenje.Najprej se v mislih posloviod preteklosti in od moža.Povzemi lepa doživetja inse zanje zahvali. Tako bošlahko nadaljevala po svojipoti naprej, brez očitkovkrivde ali samouničenja.
Slovo od preteklosti in sta-rih vzorcev ti bodo omogo-čili, da boš popolnoma za-živela v sedanjem trenutku,in začudena boš ugotovila,koliko nepotrebnih misli inskrbi bo tako odpadlo.Nato se posveti sebi insamo sebi. Vzemi list papir-ja in se vprašaj, kaj te vese-li in česa si najbolj želiš. Priiskanju odgovorov bodi po-zorna na svoje občutke injih upoštevaj. Vsi odgovori,ki jih iščeš, so v tebi. Ko seboš prebila do teh spo-znanj in se začela odkrivatina povsem nov način, sebo tvoj pogled nase in stem odnos do sebe in svetamočno spremenil. Po-membno je, da se ne skri-vaš doma. Začni se ukvar-jati s kakšno dejavnostjo,kar tako iz čistega veselja.Občutki veselja in izpopol-njenosti te bodo že pope-ljali tja, kamor si tvoja dušaželi. To, kar počneš danes,je izredno pomemben ko-rak za jutrišnji dan.
Želim ti veliko sreče!
ODGOVARJA ANITA DI GRAZIA
POVEJ, KAJ SANJAŠ ...
PETEK_20. 01. 2012 27
NAGRADNA KRIŽANKA1.-3. nagrada: bon v vrednosti 20 EUR za trgovine URKO
Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z ošte-vilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 1. februarja 2012, na Gorenjski glas,Bleiweisova cesta 4, 4001 Kranj. Dopisnice lahko oddatetudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo.
Na okencih na oddelku malih oglasov in naročnin vas bosta pričakali Renata in Špela.
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
28 PETEK_20. 01. 2012
velikem studiuTelevizije Slove-nija so v nedeljorazglasili sloven-ski avto leta 2012.
Scenarij za televizijsko oddajoz glasovanjem in glasbenimivložki je pripravil FranceKmetič, sicer odgovorni ured-nik Motorevije in predsednikkomisije izbora, letos pa so jopopestrili s šaljivimi filmčki opetih v finale uvrščenih avto-mobilih. V elitni druščini fi-nalistov so se znašli ToyotaYaris, Citroen C4/DS4, AudiA6, Hyundai i40 in Ford Fo-cus, ki so jim popotnico dalibralci in poslušalci, v nekaj
časa kar dramatičnem novi-narsko uredniškem glasova-nju pa si je Ford Focus kotzmagovalec nabral solidnozalogo točk pred zasledovalci.Ker je bil letošnji izbor žedvajseti po vrsti, je Janez Mar-tinčič iz Vala 202 v studio pri-nesel tudi torto, sicer pa v du-etu z voditeljico Lorello Flegopokazal, da obvlada ne samoradijski, ampak tudi televizij-ski medij. Glasovanje invmesno modrovanje članovnovinarske žirije osmih me-dijskih hiš so z glasbo začiniliApril, Omar Naber, Nuša De-renda, Maja Keuc in drugi, si-cer pa je tokrat vse potekalogladko in zdi se, da so bili sko-raj vsi mnenja, da je bilo gla-sovanje pravično in korektno,
skratka brez sumov na kakrš-nokoli kuhinjo. Ne nazadnjeso bili veseli tudi trije dobitni-ki nagrad, ki so jih pripraviliorganizatorji, in sicer naviga-cijsko napravo Garmin, Pe-trolovo plačilno kartico z dve-ma tisočakoma dobroimetjain avtomobil Škoda Fabia.
Tradicija izbora slovenske-ga avta leta zapoveduje, da seje treba po napornem sne-manju oddaje tudi razvedriti,zato so se predstavniki avto-mobilskih uvoznikov, novi-narji in drugi vabljeni gostjepo koncu oddaje preselili še vstekleno dvorano hotela Uni-on in nazdravili zmagovalcu.
V torek pa so na slavnost-nem dogodku v prenovljeniljubljanski operni hiši za Slo-
venko leta 2011 razglasili pri-znano akademsko slikarko inilustratorko, 72-letno Jelko Rei-chman. Je nedvomno ilustra-torka, ki je v slovenske otroškeknjige in slikanice vnesla naj-več miline, topline in nežno-sti. Tudi odraslim pogled nanjene ilustracije polepša danin jih spomni na otroštvo.
Scenarij prireditve Sloven-ka leta 2011 je bilo tokratdelo slovenskih ustvarjalcevVinka Möderndorferja inAndreja Stražišarja, vendartekstovno morda ni bil naj-bolj posrečena izbira za slav-nostno razglasitev, ob čemerje potem še Jani Kovačič ssvojim kantavtorskim vlož-kom prišel do izraza kot pra-va popestritev prireditve.
DRUŽABNA KRONIKA
Razlika v letih ni pomembna
Ameriška igalka in pevka Jeni-fer Lopez (42) in njen sedanjispremljevalec, osemnajst letmlajši plesalec Casper Smart(24) uradno še nista potrdilazveze, kljub temu pa se parskupaj že pojavlja v javnosti.
Pred dnevi je Smart prek Twitterja delil svoje mnenje, kije verjetno povezano z njuno zvezo. "Razlika v letih inmnenja drugih niso pomembna. Leta nas spominjajo lena to, koliko časa nam je še ostalo na Zemlji. Zatisniušesa in odpri svoje srce." Lopezova pa je na svojemprofilu dodala: "Ljubi in bodi srečen."
Dopolnila devetdeset let
Legendarna sivolasa igralka in dama zedinstvenim nasmehom Betty White(90) je praznovala že svoj devetdesetirojstni dan, a o upokojitvi še ne raz-mišlja. Na CBS-u jo trenutno lahkospremljamo v nanizanki Hot in Cleve-land, o svoji visoki starosti pa nima
posebnega mnenja. Pravi, da o letih nikoli ne laže in daje obkrožena z dobrimi prijatelji, obenem pa ji tudizdravje dopušča, da uživa življenje.
Živita žalostno ločeno življenje
Nekoč pred davnimi časi staigralec Johnny Deep (48) inVenessa Paradis (39) živelasrečno življenje v nekem fran-coskem zaselku proč od očijavnosti. Ti dnevi pa so se žalkončali in nekdaj srečen par
sedaj živi ločeno življenje sredi Los Angelesa. Skupajimata dvanajstletno Lily Rose in devetletnega Jacka, pavendar naj bi se že pred časom razšla. "Njuna zveza jetrajala skoraj štirinajst let, to je tako žalostno," pripove-dujejo ljudje, ki so jima bili blizu.
”Zmenkarije” Tyre Banks
Ena izmed uspešnejših manekenk nasvetu Tyra Banks (38) je upoštevalanasvet "Jej, moli, ljubi" in se odpravilana potovanje po Aziji, kjer je odkrilanovo ljubezen. "Gre za trajno ljubezenin ne le za kratko romanco," pravi ne-znani vir. Kot kaže, se je slavna dolgo-
noga lepotica zares povsem zatreskala v neznanegaAzijca. "Ko je s počitnic priletela v New York, si je pre-mislila in odletela nazaj na Bali, kjer je z ljubljenim pre-živela še nekaj časa," je dodal vir.
AVTO IN SLOVENKA LETADobili smo slovenski avto leta 2012, razglasili pa tudi Slovenko leta 2011.
VRTIMO GLOBUS
M. Gregorič, A.Brun
V
Marjeto Markun iz Bašlja marsikdo pozna iz serijeLjubezen na seniku. Zaposlena je kot natakarica, medpavzo pa je razložila, da jo bolj kot to mikajo tovornjaki.Mikata jo avtoprevozništvo in logistika, pri 23 letih paima že opravljen izpit za kategoriji C in E. / Foto: Matic Zorman
Začetniki izbora za slovenski avto leta France Kmetič,Tomaž Porekar in Janez Martinčič v družbi Lorelle Flego
Foto
: Mat
jaž
Gre
gori
č
David Jurič, prvi mož Forda v Sloveniji, ob razglasitvizmagovalca ni skrival navdušenja. / Foto: Matjaž Gregorič
Lepi avtomobili in lepa dekleta: vedno odlična pevka MajaKeuc pred pločevinastimi finalisti. Dekle pa smo nekaj dnikasneje lahko spremljali na odru še enkrat, takrat pa v vloginominiranke za Slovenko leta 2011. / Foto: Matjaž Gregorič
Med nominirankami za Slovenko leta sta bili tudi Gorenjki:Milena Zupančič in poznavalka vrtov ter odlična slovenskaultramaratonka Ruth Podgornik Reš. Slednjo je na prireditvispodbujala večina domačih. / Foto: Tina Dokl
Kandidatke za Slovenko leta 2011 je pred prireditvijo sprejel tudi predsednik Republike Slovenije Danilo Türk. Za naziv paso bile letos nominirane še pevka Maja Keuc, Dragica Kraljič, Tina Maze, ki se podelitve ni udeležila, Vilma Novak, FančiPerdih, Nataša Pirc Musar, Ruth Podgornik Reš, Majda Struc, Vilma Topolšek, Katja Zabukovec Kerin in Milena Zupančič.
Foto
: Tin
a D
okl
[email protected], 20. januarja 2012GORENJSKI GLAS KAŽIPOT, MALI OGLASI
Male oglase sprejemamo: za objavo v petek - v sredo do 14.00 in za objavo v torek do petka do14.00! Delovni čas: ponedeljek,torek, četrtek, petek neprekinjenood 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16., sobote, nedelje in prazniki zaprto.
Mali oglasitel.: 201 42 47fax: 201 42 13 e-mail: [email protected]
NEPREMIČNINESTANOVANJAPRODAM
TRISOBNO stanovanje, Vodovodnistolp, 70 m2, 2./4 nadst.,1964/2003, vsi priključki, CK plin, ☎041/335-847
12000288
ODDAM
GARSONJERO na Bledu, ☎051/817-473 12000307
NAJAMEM
1- ALI 2- sobno stanovanje v Lescah aliRadovljici, ☎ 041/822-820
12000284
HIŠEPRODAM
HIŠO v Šenčurju, na dobri lokaciji, pla-čilo možno na odlog, ☎ 051/326-136
12000152
MALIJA NAD IZOLO - dvojček, 3.pod. faza, čudovit razgled na Piranskizaliv, dve ločeni stanovanjski enoti,ugodno, EUROING, d.o.o., Ljubljan-ska 12 F, Trzin, ☎ 041/693-309
12000174
STAREJŠO dvostanovanjsko hišo z vr-tom na podeželju, bližina avtoceste, ☎040/719-377
12000269
STANOVANJE PRODAMOKranj, Primskovo, Cesta Staneta Ža-garja, l. izg. 2011 - večje dvosobno,54,39 m2, P/III 96.667 EUR (1.777EUR/m2). Manjše trisobno, 63,25m2, 1./III, 119.327 EUR (1.887EUR/m2). Parkirno mesto v kletnietaži 10.900 EUR.Kranj, Center, l. izg. 07, 2./III, vsi pri-ključki, 1,5-sobno, 46 m2, 86.620EUR, dvosobno, 60 m2, cena:108.982 EUR.STAVBNO ZEMLJIŠČE PRODAMOBreg ob Bistrici, 641 m2, komunalnourejeno, na zemljišču je starejšegosp. poslopje tlorisa 219 m2, leprazgled proti Kriški gori in Storžiču76.279 EUR oz. 119 EUR/m2.Koroška Bela, 485 m2, za izgradnjoenodružinske hiše, cena: 38.000EUR oz. 78,35 EUR/m2.HIŠO PRODAMOTrboje - 140 m2 (P+M), zasnovanakot energijsko varčna hiša (zidaki,stavbno pohištvo, predvideno je ogre-vanje s toplotno črpalko), zemljišče610 m2, III. PGF s priključeno vodo inelektriko, cena: 150.000 EUR.POSLOVNI PROSTOR PRODAMOKranj, Zlato polje, 82 m2, P/2, pros-tor za storitveno dejavnost npr. fri-zerski salon. Stavba iz l. 53, prostoriobnovljeni l. 09. Cena: 128.000 EUR.Za informacije o ostali ponudbi inpovpraševanju obiščite www.ajp.si Družba AJP, d. o. o., je podpisnik Ko-deksa dobrih poslovnih običajev vprometu z nepremičninami Združe-nja družb za nepremičninsko posre-dovanje (ZDNP) pri Gospod. zborni-ci Slovenije.
Iščete nov dom ali kupca za svojo nepremičnino? Oddajate ali najematestanovanje, hišo ali poslovni prostor?
Celovita rešitev na enem mestu. Za vas delamo
Aktivno - Jasno - PreudarnoAJP d.o.o. Kranj,Koroška cesta 2, 4000 Kranjgsm: 031/330 - 040, tel.: 04/20 28 223,e-pošta: [email protected]
www.a jp .s i
FESST, d. o. o., nepremičninskadružba,Koroška c 2, Kranj,Telefon: 236 73 73Fax: 236 73 70E-pošta: [email protected]: www.fesst.si
Izvedba celovitih geodetskih storitev po ugodnih cenah:■ geodetski načrti■ ureditev meje (dela meje)■ izravnava meje■ parcelacije (delitev, združitev)■ označitev meje v naravi■ evidentiranje zemljišča pod
stavbo■ sprememba bonitete zemljišča■ vpis stavbe in dela stavbe v
kataster stavb■ zakoličbe objektov, komunalnih
vodov, cest■ komasacije stavbnih zemljiščPokličite nas ali se oglasite na sedežu podjetja!
STANOVANJE PRODAMO Kranj, Vodovodni stolp, trisobno
v III. nadstr. izmere 73,80 m2, l.izgr. 1965, obnovljeno l. 2005 (ko-palnica, WC, CK na plin, instalaci-je v kuhinji in kopalnici), vpisano vZK, klet, balkon, cena 118.000,00EUR.Kranj, Planina II, trisobno v man-sardi izmere 71,14 m2, l. izgr.2004, nizek objekt, cena skupaj zopremo 132.000.00 EUR, možnostvselitve v roku 3-4 mesece.Kranj, bližina avtobusne postaje,enosobno v mansardi (5. nadstr.) vizmeri 44 m2, l. izgr. 1964, delnoprenovljeno l. 2005 (kuhinja, spal-nica), cena 65.000,00 EUR.Tržič, staro mestno jedro, trisobnov 3. nadstr. izmere 64,00 m2, l.izgr. 1910. delno prenovljeno l.2005 (tlaki, okna, CK na olje), bal-kona ni, v ceni je tudi garaža veli-kosti 6x3 m2, ki je v isti stavbi,cena 84.000,00 EUR.Preddvor, enosobno v mansardi iz-mere 48,00 m2, v hiši so samo šti-ri stanovanja, l. izgr. 1960, stano-vanje izdelano l. 1991, CK, cena69.000,00 EUR.HIŠE - PRODAMOKranj, staro mestno jedro, enonad-stropna, 120 m2 stanovanjske po-vršine na parceli velikosti 262 m2,l. izgr. 1935, prenovljena l. 2002 -okna, vse instalacije, kopalnica, CKna olje, dvorišče, kjer je možnoparkiranje za dva avtomobila, tera-sa s 115 m2 vrta, cena 165.000,00EUR. Žiri, v centru mesta, visokopritlič-na tlorisa 10x8 m2 na parceli veli-kosti 477 m2, l. izgr. 1937, lepovzdrževana na zelo sončni lokaciji,CK na olje, vsi priključki, cena144.000,00 EUR. Trstenik, na izredno lepi sončni lo-kaciji, medetažna s 300 m2 upo-rabne stanov. površine na parcelivelikosti 1144 m2, l. izgr. 1999,cena 375.000,00 EUR, v kateri jevključena tudi vsa oprema izdelanapo meri. POSLOVNI PROSTOR - PRODAMOTržič, v centru mesta na glavni uli-ci, pritličje v izmeri 30 m2, l. izgr.1900, že delno prenovljen, prime-ren za neživilsko trgovino, cena25.000,00 EUR.PARCELA - PRODAMOKranj, proti Naklemu, v industrijskiconi v izmeri 3260 m2 za proizvod-njo, skladišča, parkirišče, cena 144EUR/m2 in še pribl. 18 EUR/m2 zakomunalni prispevek.Preddvor - Tupaliče v izmeri 2184m2 za poslovni objekt velikostitlorisa 19,30 x 13,60 m2 z gradbe-nim dovoljenjem, cena 165EUR/m2.
t MM
T F
Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat.
Skupaj se mamo fletnoCerklje - Društvo upokojencev Cerklje vabi na kulturno-zabavno prireditev Skupaj se mamo fletno, ki se bo v Kultur-nem hramu Ignacija Boršnika začela jutri, v soboto, 21. ja-nuarja, ob 19. uri.
Predstavitev pesniške zbirke Marine Hobič Žabnica - Društvo upokojencev Žabnica vabi člane, krajane,prijatelje in znance na predstavitev pesniške zbirke MarineHobič Moji nastopi, ki bo v soboto, 21. januarja, ob 17. uri vgostilni Crngrob v Crngrobu.
Ura pravljicŽirovnica - Otroci lahko v žirovniški knjižnici pravljici pri-sluhnejo v ponedeljek, 23. januarja, ob 17. uri.
Ob slovenskem kulturnem praznikuBitnje, Stražišče - Iz Društva upokojencev Bitnje-Stražišče obslovenskem kulturnem prazniku v sredo, 8. februarja, vabijona ogled Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani, nadržavno proslavo v Vrbi in kosilo k Trebušniku v Žirovnici.Prijave z vplačilom zbirajo v ponedeljek, 30. januarja, v druš-tveni pisarni v Bitnjah in v sredo, 1. februarja, v Šmartinskemdomu v Stražišču. Možne so tudi telefonske prijave na števil-ko 031/585 598 ali 04/2312 064 pri Martini Hafnar ali na tel.številko društva 040/350 589 do zasedbe avtobusa.
Letovanje v IzoliBitnje, Stražišče - Iz Društva upokojencev Bitnje-Stražiščevabijo na letovanje v hotel Delfin v Izoli, in sicer od četrtka,8. marca, do nedelje, 11. marca. Prijave in vplačila sprejema-jo do ponedeljka, 20. februarja. Vpisovanje in vplačilo jemožno vsak ponedeljek v pisarni v Spodnjih Bitnjah, v Stra-žišču pa 1. februarja in 7. marca. Možne so predhodne tele-fonske prijave na številko 041/706 673 ali 04/2310 061.
Pohod na Zasavsko Sveto goroŽirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica, pohodna sekci-ja, vabi v torek, 24. januarja, na pohod na Zasavsko Svetogoro. Nezahtevne hoje bo 5 do 6 ur. Informacije in prijaveDrago Kajdiž, tel.: 5801 469 ali GSM 031/535 799.
Na ObirKranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi planince v sobo-to, 4. februarja, na pohod na Obir z najvišjim vrhom Ojstr-cem. Planinske hoje v zimskih razmerah bo za okrog 7 ur(za turne smučarje bo hoje in smučanja predvidoma uromanj). Prijave in informacije pri vodnikih ali v pisarni: Tatja-na Cvetko, tel. 051/603 475, [email protected]; turni smučarji: Stanko Dolenšek, tel. 040/206 164, [email protected] ali Breda Pirc, tel. 051/397 040,[email protected]; pisarna društva, Iskratel, vhod naškofjeloški strani pri ambulanti, ob sredah med 17. in 18. uro.
Na kulturni dan v BrdaKranj - PD Iskra Kranj vabi na kulturni dan v sredo, 8. febru-arja, v Brda - na spominsko pot pesnika Alojza Gradnika inglasbenika Rada Simonitija. Zimski izlet je primeren za vseplanince z nekaj kondicije. Nezahtevne zimske hoje bo za 4do 5 ur. Prijave in dodatne informacije: pisarna društva obsredah od 17. do 18. ure in pri vodniku M. Čeliku na tel.031/418 146.
Nabernik - okolica PreddvoraKranj - Planinci kranjskega društva upokojencev vabijo v če-trtek, 26. januarja, na pohod na Nabernik ter po okoliciPreddvora. Hoje bo za približno štiri ure, del poti pa je zelo
IZLETI
PRIREDITVE
HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00
Naroči lo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Bleiweisovi cesti 4, v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
Janez Rozman s.p.-Rozman bus, www.rozmanbus.si,tel: 04/5315 249MADŽARSKE TOPLICE: 26. - 29. 1.; 16. - 19. 2. - pust; 22. - 25. 3.;BANJA VRUČICA: 4. - 7. 3.; TRST: 8. 2.; BIOTERME: 30. 1. - akcija,19 - 21. 3.; PUSTOVANJE: 21. 2.; BERNARDIN: 11. - 14. 3.
strm. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do po-nedeljka, 23. januarja.
Pohod na DobračRadovljica - Planinsko društvo Radovljica organizira v sobo-to, 28. januarja, planinski pohod na Dobrač (2166 m) na Ko-roškem v Avstriji. Prijave in informacije po tel.: 04/531 55 44v sredo in četrtek od 18. do 19.30.
Kako čim daljši čas ohranjati samostojnostBitnje, Stražišče - Iz Društva upokojencev Bitnje-Stražišče vabijona Čajanko, katere naslov bo tokrat Kako čim daljši čas ohranja-ti samostojnost. Predavanje bo v četrtek, 26. januarja, ob 17. uriv Šmartinskem domu v Stražišču. Predavateljica zdravstvenevzgoje Anica Sečnik bo predstavila praktično nego bolnika.
Proučevanje Svetega pisma Kranj - Društvo prijateljev Svetega pisma vabi jutri, v sobo-to, 21. januarja, ob 9. uri v Dom krajanov Primskovo na pro-učevanje Svetega pisma z okvirno temo Kje je tvoj brat? Po-govor bo povezovala Jelena Ostojić Jović. Vstopnine ni.
Krvodajalske akcijeKranj - Rdeči križ Kranj obvešča, da bodo krvodajalske akcijejanuarja potekale po naslednjem razporedu: odhodi avtobu-sov v Ljubljano na Zavod za transfuzijsko medicino: torek, 24.januarja: 6.00 - KO RK Preddvor - AP Preddvor; 8.00 - Gimna-zija Kranj - AP pred hotelom Creina Kranj; 9.30 - KO RK Bitnje- vse AP Bitnje; sreda, 25. januarja: 8.00 - Gimnazija Kranj - APpred hotelom Creina Kranj; 9.30 - KO RK Primskovo - APPrimskovo; torek, 31. januarja: 6.30 - KO RK Voklo - AP Voklo;7.30 - TŠC Kranj - parkirišče pred športno dvorano; 9.00 - TŠCKranj - parkirišče pred športno dvorano; 10.30 - KO RK Predos-lje - AP Predoslje. Terenski krvodajalski akciji bosta v Kranjupotekali: v četrtek, 26. januarja, od 7. do 13. ure v prostorihGasilsko reševalne službe Kranj, Bleiweisova c. 34 (nasprotiAMZS); v ponedeljek, 30. januarja, od 7. do 13. ure v Svetosav-skem kulturnem središču, Huje 17, Kranj.
Slike Tomaža ŠerbekaKranj - Danes, v petek, 20. januarja, bo ob 20. uri v GalerijiPungert v Kranju odprtje slikarske razstave avtorja TomažaŠerbeka, člana Likovnega društva Kranj, ki se bo predstavilz najnovejšimi slikami in grafikami.
Zakonci stavkajoKomenda, Naklo - Dramska skupina kulturno umetniškegadruštva Pod lipo Adergas bo jutri, v soboto, 21. januarja, ob19. uri uprizorila v dvorani Kulturnega doma v Komendi ko-medijo v treh dejanjih J. Pohla Zakonci stavkajo. Komedijoje režiral Silvo Sirc. V nedeljo, 22. januarja, ob 18. uri pabodo gostovali v dvorani Doma Janeza Filipiča v Naklem.
Čombo - sončni kraljVisoko - KUD Visoko vabi na ogled otroške gledališke pred-stave v izvedbi otroške skupine KUD-a Predoslje Čombo -sončni kralj. Predstava bo jutri, v soboto, 21. januarja, ob 10.uri v Domu krajanov Visoko.
SobeVisoko - KUD Visoko vabi na ogled komedije Sobe avtorja Mar-kusa Köbelija v izvedbi domačega društva. Predstava se bo v ne-deljo, 22. januarja, ob 19. uri začela v Domu krajanov Visoko.
PREDSTAVE
RAZSTAVE
OBVESTILA
PREDAVANJA
Smre
kca
cen
ter
d.o
.o.,
Šutn
a 43
a, Ž
abn
ica
30 MALI OGLASI, ZAHVALE [email protected] GLAS
petek, 20. januarja 2012
ODDAM
HIŠO v okolici Žirovnice, ☎ 04/57-40-030 12000306
POSESTIKUPIM ali najamem njivo ali travnik,Predoslje - Suha, Bobovek - Kokrica,☎ 031/564-564 12000310
PRODAM
KMETIJSKO zemljišče v Podbrezjah,4663 m2, ☎ 04/53-36-448 12000311
POSLOVNI PROSTORIDELAVNICO prodam ali oddam v najem ter prodam stroje za kovinar-stvo, ☎ 040/641-188 12000298
PRODAM
POSLOVNE PROSTORE v IOC naSavski cesti v Kranju (bivša Trenča),velikosti od 160 do 550 m2, cena2,95 EUR/m2, ☎ 041/426-898
12000109
ODDAM
POSLOVNE PROSTORE v IOC naSavski cesti v Kranju (bivša Trenča),velikosti od 260 do 1.200 m2, cena2,95 EUR/m2, ☎ 041/426-898
11004217
GARAŽEPRODAM
GARAŽO v kleti, Šorlijevo naselje, zaGorenjskimi oblačili, ☎ 041/335-847
12000287
ODDAM
GARAŽO v Šorlijevem naselju, ☎031/343-876, 040/670-142 12000291
MOTORNAVOZILAAVTOMOBILIPRODAM
FORD Fiesta 1.1 fun, letnik 1994, do-bro ohranjen, reg. do 5/2012, ugod-no, ☎ 041/776-684 12000265
LADO Nivo 1700, letnik 1996, v ne-voznem stanju, ☎ 041/760-791
12000300
TOYOTA Yaris 1.3 VVT, let. 04/5,149.000 km, 2. last., modra kovinskabarva, serv. knjižica, ☎ 031/328-240
12000271
VW Golf, 2000 letnik, bencin 1.4,bordo rdeča kovinska, comfortline, ga-ražiran, ohranjen, ☎ 031/811-708
12000293
AVTODELI IN OPREMAPRODAM
GUME in platišča za različne avte, rab-ljeni akumulatorji, nov 75 ah z garanci-jo, ☎ 041/722-625 11006111
NAVIGACIJO Garmin, platišča 14 colza VW in 16 col - megan z gumami, 4zim. gume Sava 195/65/15, ☎ 041/398-076 12000280
KARAMBOLIRANA VOZILAKUPIM
VOZILO celo ali poškodovano, lahkotudi z okvaro motorja, od let. 1997 da-lje, ☎ 051/657-607, Marjan 11006223
TEHNIKAPODARIM
TELEVIZOR, 52 ekran, ☎ 04/51-21-190 12000254
STROJIIN ORODJAPRODAM
BRUSILNI stroj za brušenje tračnihžag, ☎ 031/716-629
12000290
ŠIVALNI stroj Bagat, nožni pogon v le-seni omarici, zelo ugodno, ☎031/742-207 12000263
VARILNI aparat za varjenje inox, alumi-nij, baker idr, ☎ 031/360-536
12000297
VRTLJIVA plošča za modeliranje gli-ne, nova 90 EUR, graverske igle, ☎070/701-962 12000261
GRADBENIMATERIALGRADBENI MATERIALPRODAM
OBŽAGAN les - tramove, dim. šir.18/20, dol. 8 m, suhe deske in ploheter butare, ☎ 041/604-476
12000249
VEČJO količino kvalitetnih bukovihdrv, cena 35 EUR/m3, ☎ 051/481-780 12000301
STAVBNO POHIŠTVOPRODAM
GARAŽNA vrata Lip dvokrilna, viš.206 cm, šir. 229 cm in vhodna vrataLip, ☎ 04/58-01-773, 041/527-983
12000281
KURIVOPRODAM
DRVA - metrska ali razžagana, možnadostava, ☎ 041/718-019 11006226
BREZOVA drva 3 m3, cena 60 EUR,razžagana, ☎ 041/382-807 12000270
BUKOVA drva, cena 55 EUR, mešanadrva, cena 40 EUR, možnost razrezain dostave, ☎ 040/338-719 11006225
BUKOVA in mešana drva, razrez in do-stava, Kranj, ☎ 041/758-958
12000257
BUKOVA in hrastova suha drva, ☎051/202-229 12000268
BUKOVA drva, možen razrez in dosta-va, ☎ 04/51-41-277 12000316
DRVA, suha bukova in mešana, lahkorazžagana z dostavo, ☎ 040/668-920 12000258
DRVA bukova 55 EUR/m3, mešana40 EUR/m3 in borova 35 EUR/m3,možna dostava, ☎ 040/201-295,040/452-795 12000320
LESNE brikete za kurjavo, ugodno, ☎04/53-31-648, 040/887-42512000108
MIZARSKE odrezke za kurjavo, ☎040/887-425 12000158
SUHA bukova in brezova drva v okoliciKranja, ☎ 040/491-714 12000253
SUHA bukova metrska drva, možnadostava, ugodno, ☎ 041/727-723
12000256
SUHA mešana drva, možnost dostavein razreza, ☎ 031/676-235 12000286
SUHA bukova drva, metrska, klana alirazžagana v paleti ter traktor Tomo Vin-kovič, ☎ 031/211-210 12000313
STANOVANJSKAOPREMAPOHIŠTVOPRODAM
DOBRO ohranjeno kotno sedežnogarnituro v blagu, rjave barve, dim.250x315x155, trosed je z ležiščem,ostali elementi so razstavljivi, ☎ 04/53-31-279 12000318
POSTELJO 200 x 90 z jogijem, malorabljeno, po simbolični ceni, ☎031/308-540 12000325
GOSPODINJSKI APARATIPRODAM
ELEK. vgradno pečico, rabljena, brez-hibna, brez ventilatorja, cena 35 EUR,☎ 04/20-46-682 12000273
VRTNA OPREMAPRODAM
VRTNA miza in 6 stolov, kovinskoogrodje, zgornja plošča masivni les bu-kev, ☎ 041/665-360 12000289
GLASBILAPRODAM
HARMONIKO, staro približno 100 let,☎ 031/581-835 12000283
UMETNINE, NAKITPRODAM
TAPISERIJE, strogo unikatne. Izjemnanaložba v teh časih! Višji cenovni raz-red, ☎ 040/567-544 12000213
STARINEPRODAM
VRTALNI stroj, ročni, večji, stružnicaza les, predalnik, ”pina”, ciza”, ☎041/874-181
12000264
MEDICINSKIPRIPOMOČKIOČALA 50.- EUR ceneje za novestranke Optike Aleksandra v Qlandiji.Velja ob nakupu korekcijskih očal (ok-vir, stekla, montaža) do 31. 3. 2012.☎ 04/234 234 2, www.optika.si.
11006229
ŽIVALIIN RASTLINEPRODAM
DREVO življenja, višina 2 m, z dvemalepima vrhovoma, ☎ 04/25-78-450
12000275
PODARIM
MEŠANCA s kraševcem in novofun-dlancem, star 3 leta, cepljen, ☎040/437-988
12000322
2 MUCKA stara 3 mesece, vajena čis-toče, ☎ 051/261-937 12000292
KMETIJSTVOKMETIJSKI STROJIPRODAM
SILOREZNICO Epple blasius 1034 zmotorjem in cevmi, ☎ 041/846-649
12000302
KUPIM
SADILEC krompirja in izkopalnik krom-pirja, ☎ 031/537-269
12000296
TRAKTOR, lahko v okvari, ☎ 031/500-933 12000004
TRAKTOR Štore, Zetor, Univerzal aliIMT, dobro plačilo, ☎ 041/849-876
12000157
TRAKTOR Zetor, IMT, Ursus, Univer-zal, Store, Deutz, Tomo Vinkovič, lahkostarejši ali v slabšem stanju, ☎041/678-130
12000314
TRAKTOR Zetor, IMT, Ursus ali podo-bno, ☎ 041/592-489
12000315
PRIDELKIPRODAM
DOBRO domače žganje, ☎ 04/25-11-857, 051/819-232 12000278
HRUŠKE 0,80 EUR/kg in jabolka0,60 EUR/kg, od visokodebelnih dre-ves ugodno prodajamo. Kmetija Princ,Hudo 1 (pri Kovorju), Tržič, ☎ 041/747-623
12000319
KRMNI in jedilni krompir, ☎ 040/355-865 12000252
MESO krave in meso telička, ☎031/595-421
12000255
OREHOVA jedrca in fižol češnjevec,☎ 041/397-063
12000305
VZREJNE ŽIVALIPRODAM
14 DNI staro telico simentalko, ☎04/57-21-259
12000282
20 DNI staro teličko simentalko, mes-ne pasme, po zmerni ceni, ☎040/128-893
12000272
3 MESECE starega teleta bikca si-mentalca, ☎ 040/981-046
12000299
BIKCA simentalca starega 8 mesecev,☎ 031/241-425 12000308
BURSKEGA kozla, starega 13 mese-cev, ☎ 031/652-451
12000259
BURSKEGA kozlička za nadaljnjo rejoali zakol, ☎ 041/644-221
12000260
ČB BIKCA, ☎ 041/347-475 12000274
ČB BIKCA starega 14 dni, ☎041/342-350 12000285
PRAŠIČA domača krma in bikca si-mentalca, starega 1 teden, ☎041/760-789 12000304
PRAŠIČA in svinjo za zakol, težka staokoli 160 kg, ☎ 040/953-468
12000317
PRAŠIČE, težke 120 kg, ☎ 031/360-577 12000159
TELETA mesne pasme, ☎ 04/53-36-448 12000312
TELICO simentalko, brejo 6 mesecevin zgrabljalnik Leposi 250 menjam za300, ☎ 031/638-753 12000266
TELIČKO simentalko, staro 1 teden,☎ 041/253-402
12000321
VEČ TELET (bikcev), ČB, težkih med180 in 220 kg, za nadaljnjo rejo, ☎040/816-363 12000323
ZAJCE za zakol ali nadaljnjo rejo, sta-re od 1 do 8 mesecev, Ljubno, ☎040/190-765 12000279
ZAJCE in zajkljo - lisce za nadaljnjorejo, ☎ 040/562-959
12000295
KUPIM
BREJO kravo in prodam suha bukovadrva, ☎ 041/456-052
12000303
ODKUPUJEMO živino za izvoz; dosta-va apna v jumbo vrečah, Smrekca cen-ter, d.o.o., Žabnica, ☎ 04/25-51-313
12000324
OVNA, starega od 5 - 8 mesecev, ☎041/218-493
12000251
VEČ bikcev, težkih od 200 do 400 kg,☎ 041/620-824 12000326
OSTALOPRODAM
GUMI voz in ventilator s sušilno, ☎040/737-222 12000262
KVALITETNO seno, nebalirano - Pol-janska dolina, ☎ 031/811-931
12000267
ZAPOSLITVE (m/ž)NUDIM
DELO kuharja/picopeka za polni alikrajši delovni čas. Picerija Tonač, Kan-dolf Uroš s.p., Grad 15, Cerklje, ☎040/985-179 12000277
IŠČEM dekleta za delo v strežbi, lahkotudi samo za vikende, možnost zapo-slitve. Šipec Monika s.p., Velesovo56a, Cerklje, ☎ 040/330-060
12000011
IŠČEMO upokojenko za občasna po-možna dela v kuhinji. Igor Logar s.p.,Hotemaže 3 a, Preddvor,☎ 041/369-051, 041/335-979 12000327
ZA NEDOLOČEN čas zaposlimo za-stopnike za terensko prodajo artiklovza varovanje zdravja. Oglejte siwww.sinkopa.si, Sinkopa, d. o. o., Ži-rovnica 87, Žirovnica, ☎ 041/793-367 12000086
IŠČEM
DUO Rolo išče delo na obletnicah,raznih zabavah, porokah z zabavno innarodno glasbo, ☎ 041/224-907
12000114
ONE man band ali duo išče delo - glas-ba za ohceti in obletnice, ☎ 031/595-163
12000276
IŠČEM DELO - kuhinjska pomočnica,☎ 030/245-989
12000294
STORITVENUDIM
ASTERIKS SENČILA Rozman Peter,s. p., Cesta na Loko 2, 4290 Tržič, ☎ 59-55-170, 041/733-709; žaluzi-je, roloji, rolete, lamelne zavese, plise zavese, komarniki, markize, www.asteriks.net
11006227
FLORIJANI, d. o. o., C. na Brdo 41,Kranj izvaja vsa gradbena dela od te-meljev do strehe, adaptacije, omete,omete fasad, kamnite škarpe, tlakova-nje dvorišč, ☎ 041/557-871
11006228
GRADBENIK REXHO, d. n. o., Zg.Bitnje 260, Žabnica, izvaja od temeljevdo strehe, notranji ometi, vse vrste fa-sad, kamnite škarpe, adaptacije, ureja-nje in tlakovanje dvorišč, ☎ 041/589-996, 041/294-279
12000009
IZDELAVA podstrešnih stanovanj posistemu Knauf, montaža strešnih okenVelux in polaganje laminatov, izd. bru-naric in nadstreškov, Damjan Mesec,s. p., Jazbine 3, Poljane, ☎ 041/765-842, www.damjanmesec.si 12000176
IZVAJAM slikopleskarska dela, belje-nje in kitanje sten, barvanje vrat inoken, dekorativni ometi in opleski, od-stranjevanje tapet, hitro, kvalitetno inugodno, Pavec Ivan s.p., Podbrezje179, Naklo, ☎ 031/392-909 12000057
M & T TRADE, d.o.o., Predilniška c.16, Tržič, izvaja vsa knauf dela, belje-nje, manjša zidarska in mizarska po-pravila - možnost plačila na obroke, ☎04/59-23-160
11005625
POSEK in spravilo lesa na območjuGorenjske ter obžagovanje težko do-stopnih dreves, M-LES, Matej Urh, s.p., Bodešče 18, Bled, ☎ 031/561-613
11006214
POSEK in spravilo lesa, tudi na zahtev-nem terenu. Prevzamem tudi manjšekoličine. Uroš Sivec s.p., JavorniškiRovt 36 a, Jesenice, ☎ 031/462-808
12000309
STROJNI ali klasični ometi, fasade insplošna gradbena dela opravimo hitro, kvalitetno in konkurenčno, Zoki,d.o.o., Kašeljska c. 53 a, Ljubljana -Polje, ☎ 041/378-524
12000015
ZASEBNI STIKIŽENITNA posredovalnica Zaupanje zavse starosti., Dolenja vas 85, Prebold,☎ 031/836-378 12000217
RAZNOPRODAM
SINTETIZATOR Yamaha, dekliškokolo, moške drsalke št. 43, bio doma-če žganje, ☎ 040/289-518
12000250
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je po hudi bolezni v 39. letu zaključil naš dragi
Zdravko Sovincroj. Crnojevič
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem inznancem za izrečena sožalja, darovane sveče in cvetje. Hvala osebni zdravnici Nevenki Perčič Milakovič, patronažni sestri Mate-ji Šenk za vso pomoč, pogrebni službi Komunala Kranj in pevcemKranjskega kvinteta. Hvala tudi Simonu Šubicu za ganljiv poslovil-ni govor. Iskrena hvala vsem imenovanim in neimenovanim.
Žalujoči vsi njegovi Hrastje
ZAPOSLITI ŽELIMO (m/ž):
AVTOMEHANIKAOd kandidata pričakujemo: končano šolo za avtomehanika, delovne izkuš-nje, zanesljivost, natančnost, samostojnost, vozniški izpit.
AVTOKLEPARJAOd kandidata pričakujemo: končano šolo za avtokleparja, delovne izkuš-nje, zanesljivost, natančnost, samostojnost, vozniški izpit.
SPREJEMNIKA - SKLADIŠČNIKAOd kandidata pričakujemo: končano V. stopnjo strojne smeri, poznavanjeavtomobilskih in nadomestnih delov, aktivno znanje vsaj enega tujegajezika, komunikativnost, natančnost, vozniški izpit.
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas z možnostjo sklenitve zanedoločen čas. Pisne prijave pošljite v 8 dneh na naslov: Avtohiša Kavčič,d. o. o., Milje 45, 4212 Visoko.
AVTOHIŠA KAVČIČPOOBLAŠČENI PRODAJALEC INSERVISER VOZIL PEUGEOTDISTRIBUTER REZERVNIH DELOV
[email protected] www.avtohisa-kavcic.si
Iščete delo?www.ms-kranj.si
Sporočamo žalostno vest, da je umrl
Andrej Fortunaupokojenec Pošte Slovenije, d. o. o., PE Kranj
Na njegovo zadnjo pot ga bomo pospremili danes, v petek, 20. januarja 2012, ob 15. uri na pokopališču
v Gorenji vasi. Do pogreba bo ležal v poslovilni vežici v Gorenji vasi.
Delavci Pošte Slovenije, d. o. o., PE Kranj
31petek, 20. januarja 2012GORENJSKI GLAS
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega brata, svaka in strica
Janeza KernaJakovčevega Ivana iz Spodnjih Bitenj
se iskreno zahvaljujemo vsem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter pomoč. Posebej se zahvaljujemo vsem, ki stesooblikovali obred slovesa v krščanskem in narodnoobičajnemduhu.
Vsi njegoviV Bitnjah, 4. januarja 2012
ZAHVALA
ZAHVALA
V 64. letu nas je po dolgi in hudi bolezni zapustila naša draga
Ana Medičiz Naklega
Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in prebivalcem Krakovega, za vsa izrečena sožalja, sveče, cvetje in darove za maše. Hvala patronažni službi in
negovalkam za vso pomoč in nego. Hvala gospodu župniku, pevcem in pogrebni službiAkris. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat hvala.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljubljene mame, babice, prababice, sestre,tete in tašče
Ljudmile Vrtačnikroj. Lušina, z Visokega
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in so-vaščanom za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in daroveza maše in cerkev. Hvala tudi vsem, ki ste se od nje poslovili injo pospremili na zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
Neizmerna volja ni bila dovolj, življenje je vedno prekratko.
ZAHVALA
V 82. letu se je tiho poslovil od nas dragi mož, oče, tast, dedek,pradedek
Jože UšeničnikIskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom inznancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvalaosebju nujne zdravstvene pomoči ter vsem, ki ste ga pospremilina njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči vsi njegoviŠkofja Loka, 14. januarja 2012
Razmišljam, da te ni,pa vendar vem,kot veter si, ki zvezde šteje,in preko časov in daljavsi večni vonj cvetočih trav.(L. Novy)
Odšel je naš dragi ata
Viktor Cvetkoiz Spodnjih Dupelj
Poslovili se bomo v petek, 20. januarja 2012, ob treh popoldnena pokopališču v Dupljah.Žara bo v tamkajšnji mrliški vežici od devete ure dalje.
Vsi njegovi
"V zgodovini mrgoli zgodb o cesarjih,pripovedi o vojnah in prevratih. Toda ta drobni popoldanji doživljajostaja skrit kakor redek dragulj v skrinji časa."(Rabindranath Tagore)
ZAHVALA
V 86. letu starosti je od nas za vedno odšel naš dragi mož, oče,stari ata, pradedek, tast, brat in stric
Alojz Barlepo domače Krišelnov Lojze z Luž
Iz vsega srca bi se želeli zahvaliti vsem, ki ste nam v tem težkemtrenutku stali ob strani. Iskrena hvala za vsak stisk roke, za vsetolažilne besede, za cvetje, sveče in sv. maše. Zahvaljujemo senjegovi zdravnici dr. Ani Teran za dolgoletno zdravljenje. Hvalagospodu župniku Urbanu Kokalju za lepo opravljen obred terpevcem za lepo zapete pesmi v slovo. Zahvala kolektivu poštePreddvor in Cerklje. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem,nosačem, vaščanom in pogrebni službi Navček. Zahvaljujemose vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in stega v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Vsem imenovanim in neimenovanim res iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marta, sin Janez, hčeri Marija in Erika z družinama,vnuk Matej z družino ter vnukinji Tina in AnjaLuže, Šmartno, januarja 2012
Ostalo grenko je spoznanje,to je resnica, niso sanje,da te nazaj več ne bo,ker si za vedno vzel slovo.Spočij si žuljave dlani,za vse še enkrat hvala ti!
ZAHVALA
V 73. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek,brat, stric, bratranec in nečak
Jože PolajnarIskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem,znancem in sovaščanom za izrečena sožalja, darovano cvetje,sveče in sv. maši. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebniobred in pogrebni službi Navček. Hvala tudi vsem imenovanimin neimenovanim, ki ste ga pospremili v tako velikem številu nanjegovi prezgodnji zadnji poti.
Žalujoči vsi njegoviJezersko, Ravne na Koroškem, Kranj in Tomažja vas
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, babi-ca, prababica, sestra, sestrična, teta in tašča
Vida Rožanecroj. 15. 6. 1929
Hvala vsem, ki ste našo drago mamo pospremili k večnemupočitku, darovali sveče in cvetje ter nam izrekli sožalje. Zahvalain spoštovanje tudi Domu upokojencev Kranj in zdravstvenemuosebju doma, pevcem ter pogrebni službi Komunala Kranj.
Vsi njeniKranj, 10. januarja 2012
Zapel je zvon,tebi v slovo ...Poln bolečin,ostaja spomin,ostaja praznina,molk in tišina ...
Ob smrti moža in očeta
Antona Žagarjaiz Stare Loke
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancemza izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in darove za cerkev.Za lep pogrebni obred smo hvaležni gospodu župniku, pevcemin pogrebni službi. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovizadnji poti.
Žalujoči vsi njegoviStara Loka, 17. januarja 2012
SPOROČILO O SMRTI
Umrl je upokojeni šef računovodsko-knjigovodskega oddelka bolnišnice
Franc TaučarOhranili ga bomo v lepem spominu.
ZaposleniBolnišnice Golnik - Kliničnega oddelka za pljučne
bolezni in alergijo
SOBOTA
-5/4°C
NEDELJA
-3/7°C
32 GORENJSKI GLASpetek, 20. januarja 2012
Anketa
vremenska napoved
PETEK
1/5°C
....
....
....
....
....
....
...
Alenka Hafner, Zavod zazdravstveno varstvo Kranj:
"Železniki so sedma lokalnaskupnost, izbrana v ta pro-gram. Tu se je ponovila zgod-ba o uspehu iz občine Žiri,saj se je delavnic udeležilo vpovprečju 72 udeležencev."
....
....
....
....
....
....
...
Marija Plešec:
"Če bomo uresničili vsaj dro-bec tistega, kar smo slišalina delavnicah, bo od tega ve-lika korist. Kot nekdanja uči-teljica gospodinjstva sem tevsebine poznala že od prej, aizvedeti kaj novega ni odveč."
Martina Logar, koordinatorica projekta:
"Lahko smo zadovoljni s pro-jektom, ki širi duha zdravegaživljenja in je bil v Železnikihdeležen velikega zanimanja.Ljudi spodbuja, da sami večnaredijo za svoje zdravje."
Veronika Benedičič:
"Zame je največji vir zdrave-ga življenja hoja v hribe, kjerse najbolj napolnim z ener-gijo. Tudi na delavnicahzdravega življenja sem sliša-la marsikaj uporabnega, zla-sti v zvezi z zdravo hrano."
Mladen Čalič:
"Kot kuhar sem dnevno vstiku s temami o zdravemprehranjevanju in v vsakda-njosti skušam že sam zapetino zmanjšati škodljivestvari. Delavnice so mi daleše dodatne informacije."
Napoved za Gorenjsko
Danes bo pretežno oblačno s padavinami, ki bodo ponehale. Meja sneženja bo na okoli 800 m. V soboto innedeljo bo delno jasno in suho ter razmeroma toplo.
Agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo
4/9oC
5/10oC
3/7oC
2/6oC
-1/5oC
3/9oC
1/9oC
1/8oC
0/6oC
2/8oC
-1/6oC
Vilma Stanovnik
Škofja Loka - "Kaj vse bi na-redil z milijonom, kaj šele zmilijoni ...," se je zadnje dnizačenjala večina pogovorovcelo med tistimi, ki nikoli neigrajo iger na srečo, kaj šelelota. Precej pa je bilo takš-nih, ki so prvič vplačevaliloto in nerodno izpolnjevalilistke ter iskali sanjske šte-vilke. Vrste pred okenci sobile vsak dan daljše.
"Kakšne res velike gnečepri nas sicer ni, čeprav jezadnje dneve zagotovo večtistih, ki vplačujejo različne
kombinacije. Veliko je stal-nih strank, nekaj več tudidrugih. Seveda so nekateripo žrebanju tudi razočarani,večina pa se zaveda, da je topač igra," je povedala MatejaBogataj v škofjeloški poslo-valnici Lota, ki je ena redkih,ki ni v nakupovalnem cen-tru, na Petrolu ali na pošti,
kjer je bila zadnje dni gnečatudi zaradi vplačil lota.
"Nekateri hodijo v gostile,jaz pa sedem evrov raje pri-nesem sem in vplačam loto.To počnem praktično vse živ-ljenje, čeprav kakšnega večje-ga dobitka še ni bilo. Upam,da bo sedaj ... Saj vem, da jeza sedmico malo možnosti,toda če ne plačaš, je pač niniti toliko," je povedal DragoPralica. Te dni tudi on sevedarazmišlja, kaj bi z vsemi mi-lijoni. "Nekaj bi zagotovo po-rabil za tisto, kar bi rad posto-
ril doma, kaj bi šlo za druži-no, del bi gotovo dal na ban-ko in živel od obresti. Vendarpa bi zagotovo še naprej ho-dil v službo, ki jo rad oprav-ljam," je še dodal Drago.
Tako on kot vsi drugi, ki sominule dni vplačali v Slove-niji rekordno sedmico, ki jebila vredna okoli 3.350.000,so v sredo težko čakali žreba-nje, vendar pa sreča igral-cem lota ni bila naklonjena,saj kombinacije za sedmico(9, 16, 18, 22, 23, 32, 39 indodatna 25) ni vplačal prav
nihče. Dva igralca sta vplača-la listka z dobitno kombina-cijo za dobitek 6+1. Vsak odnjiju bo od vrednosti dobitka34.479,40 evra po plačiludavka prejel 29.307,49 evra.Eden je listek vplačal v Mari-boru, eden pa na Otočcu.
Loto mrzlica pa se bo očit-no nadaljevala vsaj do nede-lje zvečer. V skladu je na-mreč nov rekordni znesek vigrah na srečo v Sloveniji,štirje milijoni evrov.
Vplačila sprejemajo do ne-delje do 18. ure!
-1/5oC
-3/2oC-1/5oC
Loto milijoni še čakajoMinule dni je Slovenijo zajela prava loto mrzlica, ki pa se bo še nadaljevala, saj v sredo rekordna sedmica ni bila izžrebana, v nedeljo pa bo vredna kar štiri milijone.
Širijo duhazdravega življenjaDanica Zavrl Žlebir
V Železnikih se je ta tedenkončal projekt Živimo zdra-vo, ki je potekal v sodelova-nju občine in Zavoda zazdravstveno varstvo Kranj.Kako njegovo uspešnostocenjujejo udeleženci?Foto: Tina Dokl
V poslovalnicah lota je bila zadnje dni precej večja gneča kot običajno. / Foto: Gorazd Kavčič
Kranj
Novi histeroskopska in kolposkopska ambulanta
V Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj je začeladelati histeroskopska ambulanta, ki jo vodita ginekologinjiIrena Virant in Sava Rant Hafner. V ambulanti izvajajo dia-gnostično histeroskopijo pa tudi manjše histeroskopske po-sege in vaginalno sterilizacijo. Posege izvajajo brez anestezi-je, v primeru, da to ni mogoče, pa pacientke uvrstijo na ča-kalni seznam za operacijo v splošni anesteziji. Ambulantadeluje ob ponedeljkih med 8.30 in 13. uro, naročite se lahkona številko 2082 805 vsak delovni dan med 7. in 8. uro. Vkranjski bolnišnici je začela delati tudi kolposkopska ambu-lanta, ki jo vodi zdravnica Tadeja Štrumbelj. Poglavitna vlogakolposkopije je preprečevanje raka materničnega vratu zzgodnjim odkrivanjem predrakavih sprememb. Hkrati so za-čeli tudi izvajati ekscizije, to je izrezovanje predrakavih spre-memb materničnega vratu z električno zanko. Ambulantadeluje vsak ponedeljek med 7. in 9. uro, naročite se lahkoosebno vsak delovni dan med 12. in 13. uro ali na telefonskoštevilko 2082 810 vsak delovni dan med 12. in 13. uro. S. K.
Kranj
Splošna ambulanta začasno z Golnika v Kranj
V Bolnišnici Golnik dvakrat tedensko delujeta splošna am-bulanta, ki sodi pod Zdravstveni dom Kranj, in petkrat te-densko zobna ambulanta, ki je v sestavi Zobne poliklinikeKranj. Obe ambulanti imata slabe razmere za delo in jimainšpekcija že dalj časa grozi z zaprtjem. Splošna ambulantase bo zato ta ponedeljek, 23. januarja, začasno preselila vkranjski zdravstveni dom v 3. nadstropje. Tam je namrečena od prenovljenih ambulant zaradi pomanjkanja zdravni-kov trenutno prazna. Po obnovi ambulante na Golniku bosplošna ambulanta znova preseljena nazaj v prostore naGolnik. Zobna ambulanta še naprej ostaja v Bolnišnici Gol-nik. V. S.
Kamnik
Drsališče le še do nedelje
Drsališče, ki je bilo od začetka decembra urejeno na Glav-nem trgu in je vseskozi privabljalo številne drsalce, pred-vsem najmlajše, bo odprto še do nedelje, 22. januarja. Tadan bodo drsalci lahko še zadnjič v tej sezoni preizkusili ledeno ploskev, ki se jo Kamničani in številni okoličani vsa-ko zimo močno razveselijo. Ob 17. uri bo zbrane pozdravilapodžupanja Julijana Bizjak Mlakar, nastopile pa bodo tudikamniške mažoretke. Z Agencije za turizem in podjetništvoKamnik so sporočili, da bodo drsališče postavili tudi v letoš-njem decembru. J. P.
V Sloveniji je bila rekordna sedmica vredna 3.195.599,45 evrain je bila izžrebana 10.julija 2005. Razdelila stasi jo dva igralca, ki stalistke vplačala v Ljubljani: vsak je prejelpo 1.597.799,73 evra.
