Embed Size (px)
Citation preview
PETEK, 22. julija 2011
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Prepovedali fasade kričečih barv Domžalski svetniki so sprejeli odlok,ki na fasadah dovoljuje le uporabosvetlih barv zemeljskih odtenkov, sajnaj bi živobarvne in kričeče fasadepredstavljale nasilje nad okoljem.Omejitve večinoma podpirajo takoobčani kot stroka.
2,3
AKTUALNO
Danes bo spremenljivo oblačno.Popoldne bodo plohe in nevi-hte. V soboto in nedeljo bopretežno oblačno z občasnimipadavinami. Hladno bo.
VREME
jutri: spremenljivo oblačno ....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Požar izbruhnil sredi nočiV noči na četrtek je v Podjelju požarpovsem uničil gospodarsko poslopjein precejšen del stanovanjske hiše.Lastnico in sina so zaradi zastrupitvez dimom odpeljali v jeseniško bolniš-nico.
12
KRONIKA
Najboljša maturantkanajraje nakupuje Špela Kokelj iz Lesc sodi v skupinošestnajstih slovenskih maturantov, kiso na maturi dosegli vseh štiriintride-set možnih točk. Šolanje bo nadalje-vala na medicinski fakulteti. Prostičas preživlja s prijatelji, rada pa tudinakupuje.
15
Stari stan bo muzej naprostemV bohinjski občini so propadajoči, stopetdeset let stari Knoflnov stan napokljuški planini Goreljek odkupili inobnovili. V njem bi radi uredili muzejna prostem, v katerem bi prikazovaliživljenje planšarja na planini.
32
ZADNJA
64 let Prvi predhodnik tednik Gorenjec leta 1900Gorenjski časnik od leta 1947
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
GG+
13/19°C
97
70
35
26
66
02
5
Boštjan Bogataj
Kranj - V javnosti je najprejodmevala anonimka Iskrate-lovcev, ki so prejeli nove po-godbe o zaposlitvi z deset dodvajset odstotkov nižjo plač-no osnovo, hkrati naj bi jimvodstvo grozilo z odpovedmi,če pogodb ne bi podpisali."Delavci so prizadeti, raz-položenje je slabo, še sreča,da je pred vrati kolektivni do-pust," pravi Leon Gros, pred-sednik hišnega sindikata.
Nadaljuje, da se je svet de-lavcev z vodstvom že predčasom dogovoril za znižanjeplač za desetino, vendar s
pomembno razliko: da jobodo delavcem izplačali vdobrih časih. Prvo leto je bilta znesek celo obrestovan z1,3 odstotno obrestno mero,zadnje leto in pol (rok se iz-teče konec avgusta) obrestini več. Po novem pa tudi po-računa, nove individualnepogodbe o zaposlitvi začnejoveljati 1. septembra, ne boveč. "Gre za samostojno od-ločitev vodstva, mi smo pre-verili zakonske možnosti zaodziv, vendar ne moremonič. Enostavno povedano,zaposleni bodo za isto deloin naloge pod novo sistemi-zacijo delovnih mest dobili
za desetino nižje osnovneplače," pojasnjuje Gros.
Iskratelova uprava, vodi joAndrej Polenec, odgovarja,da so morali zaradi nove ko-lektivne pogodbe podpisatitudi nove pogodbe o zapo-slitvi. "Plače niso nič nižje,kot jih prejemajo delavcizadnjih 30 mesecev," pravijoin zavračajo, da so delavcemgrozili z odpustom: "Le za-kon o delovnih razmerjihsmo jim predstavili." Pravijoše, da bi bilo izplačevanjeplač iz rezervacij in preteklihdobičkov pot v pogubo.
Iskratelovi delavci besni na upravoZaposleni v Iskratelu nezadovoljni z novimi pogodbami o zaposlitvi, ki jimznižujejo osnovne plače za desetino. Uprava pravi, da gre za krizne ukrepe,nihče naj ne bi prejel nižje plače kot zadnji dve leti in pol.
Zaposleni želijo Iskratelu pomagati in se zato odrekajo desetini plače, vendar želijo ta denarv boljših časih nazaj. / Foto: Gorazd Kavčič
Leto LXIV, št. 58, cena 1,50 EUR, 13 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in 0b petkih [email protected] www.gorenjskiglas.si
Cveto Zaplotnik
Bled - Pojavu lubadarja v goz-dovih se ni možno povsemizogniti, na blejskem gozdnogospodarskem območju jenormalna letna količina 20 ti-soč kubičnih metrov, a "bi-lanca" zadnjih treh let je pre-cej višja: v letu 2008 so mora-li zaradi lubadarja posekati84 tisoč "kubikov" smreke,predlani 74 tisoč in lani 91 ti-soč. Kaj pa letos? Podatki ka-žejo, da se lubadar še neumirja. Gozdarji blejske ob-močne enote zavoda za goz-dove so doslej odkazali za po-sek 35 tisoč kubičnih metrovsmreke. Čeprav je količina
primerljiva z enakim lan-skim obdobjem, letos ne pri-čakujejo novega rekorda, bopa številka verjetno zelo blizulanske. Največ žarišč je na Je-lovici, Mežakli in na vzpeti-nah okrog Vintgarja. Kot jepovedala Vida Papler - Lam-pe, vodja odseka za gojenje invarstvo gozdov, so bili letos zizjemo suhega aprila dokajneugodni pogoji za razvoj lu-badarja, a druga generacija jeizletela prav v vročih julijskihdneh in se "zavrtala" v zdravadrevesa na že saniranih žariš-čih in v oslabele sestoje nagozdnih robovih.
Smrekov lubadar se še ne umirjaNa Zgornjem Gorenjskem so letos zaradi pretirane namnožitve smrekovega lubadarja odkazali zaposek že 35 tisoč kubičnih metrov drevja. Lubadar se je naselil tudi v drevje, ki ga je 7. junijapoškodoval veter.
Simon Šubic
Kranj - Sprejeti dokumentmed drugim predvidevaukinitev prostovoljnegazdravstvenega zavarovanja inuvedbo obvezne participaci-je, katere višina bo vezana nadohodninski razredposameznika. Z njo naj bizbrali dodatnih 244 mili-jonov evrov. S tem se pobesedah ministra za zdravjeDorjana Marušiča povečujesolidarnost. Zdravstvena re-forma bo tudi na novo opre-delila vsebino košaricezdravstvenih pravic, ki bovsebovala vse za zdravjepomembne storitve, ki bodo
krite v celoti, iz nje pa sebodo izločile socialne storitve(npr. pogrebnine in posmrt-nine) in nenujni prevozi terzdraviliško zdravljenje, ki ninadaljevanje bolnišničnega.Predvidene so tudi novetrošarine na izdelke, ki sozdravju škodljivi, tudi za slad-karije in sladke pijače. Pred-lagano je tudi povišanjepavšalnega prispevka za avto-mobilske škode v zdravstvona 15 odstotkov, kar bi vzdravstveno blagajno prines-lo dodatnih 30 milijonovevrov. Javnofinančneizračune učinkov ukrepovzdravstvene reforme bodopripravili predvidoma jeseni.
Vlada potrdilazdravstveno reformo Vlada je v sredo potrdila dokument nadgradnjezdravstvenega sistema.
Posek od lubadarja napadenega drevja v bližini Vintgarja � 8. stran
Foto
: Vid
a Pa
pler
- La
mpe
, ZG
S-O
E B
led
� 7. stran
2GORENJSKI GLAS
petek, 22. julija 2011AKTUALNO [email protected]
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
3. Festival kranjske klobaseTudi letos bo v Sori pri Medvodah od 17. do 20. avgusta po-tekal Festival kranjske klobase. Ker ste naročniki Gorenjske-ga glasa lani za ta dogodek pokazali veliko zanimanja, vasobveščamo, da so organizatorji letos uvedli novost festivalain sicer degustacijo specialitet s kranjsko klobaso in razsta-vo zaščitenih prehranskih proizvodov v Sloveniji. Degustaci-ja bo potekala v soboto, 20. avgusta, od 10. do 16. ure. Ob-stoječe naročnike vabimo, da sprejmejo izziv in se pomeri-jo v spretnosti pridobivanja novih naročnikov Gorenjskegaglasa. Prvih deset obstoječih naročnikov, ki bodo pridobilinovega naročnika za najmanj eno leto, bo prejelo po dvevstopnici za degustacijo - za obstoječega in novega naročni-ka. Zdaj pa se le preizkusite v spretnosti prepričevanja inpotencialnim novim naročnikom razložite, da je Gorenjskiglas zvest prijatelj, ki vas redno obiskuje vsak torek in petek.Ko boste pridobili novega naročnika, nas pokličite na tel. št.:04/201 42 41 ali pišite na: [email protected]. Seveda sepri nas lahko oglasite tudi osebno. Pa veliko sreče!
Mimogrede: Ali veste, kako pravilno skuhamo kranjsko klobaso?
Damo jo v mrzlo vodo in jo kuhamo do vretja. Ko voda za-vre, lonec odstavimo in klobaso pustimo stati v vodi še 10minut. Potem jo vzamemo iz vode in postrežemo, dodatkipa so stvar vaše gurmanske domišljije. Dober tek!
Jasna Paladin
Domžale - Živobarvnim fa-sadam, ki so se v zadnjih le-tih kot nekakšno tekmovanjev drugačnosti in izstopanjurazširile tudi v podeželskemokolju, bo počasi odklenkalo.Za zdaj vsaj v domžalski ob-čini, kjer bo septembra v ve-ljavo stopil odlok, ki so gasvetniki sprejeli v okvirusprememb in dopolnitev od-loka o prostorskih ureditve-nih pogojih.
Gre za amandma občinskeuprave, sprejet soglasno inbrez večje razprave, ki po no-vem določa: "Na fasadah sedovoli uporaba svetlih barv vspektru sivih barv in v spek-tru različnih zemeljskihbarv. Dopustni so fasadnipoudarki v močnejših barv-nih tonih do 25 odstotkov fa-sadne površine. Prepoveda-na je uporaba barv, ki so vprostoru izrazito moteče inneavtohtone (citronsko ru-mena, vijolična, živo oz. trav-niško zelena, živo, temno oz.turkizno modra ipd.). Barvafasade mora biti usklajena zbarvo strehe, cokla in stavb-nega pohištva. Poslikave fa-sad niso dopustne, izjeme sosakralni objekti, gasilski do-movi, objekti za kulturne de-javnosti in drugi objekti sim-bolnih pomenov ter napisina fasadah, ki oglašujejo de-javnost v objektu. Barva fasa-de mora biti v projektu zapridobitev gradbenega dovo-ljenja določena."
"Spremembe smo vneslina podlagi številnih pripomb
občanov, ki nasprotujejo kri-čečim fasadam, in odlok jebil sprejet soglasno. To je se-daj ena od tistih rešitev, kibodo v Sloveniji za seboj ver-jetno potegnile kakšno reak-cijo, verjetno tudi nasproto-vanja. Nekaj je bilo govoratudi o svobodi izbire, vendarmi trdimo, da je to nasiljenad okoljem. Vse več je bilo
takih, ki so pročelja svojihhiš izkoriščali tudi za komer-cialne namene in za okolicoje to lahko moteče. Stvari seza nazaj ne da popraviti, a priobnovi fasad in pri novih fa-sadah bo ta odlok preprostotreba upoštevati," je odločendomžalski župan Toni Dra-gar, ki je v zadnjih tednihmed kolegi župani naletel na
precejšnjo podporo, novica odomžalskem odloku pa se jerazširila celo v sosednjo Hr-vaško. Domžalčani so po pr-vih odzivih sodeč omenjeneomejitve sprejeli z odobrava-njem, prav tako stroka, kot jerazvidno iz razmišljanj našihsogovornikov.
"Absolutno podpiram tak-šen predlog," pravi Matej
Darilo
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
izžrebanemu naročniku časopisa
Knjigo prejme ANDREJ DOBRAVEC iz Srednje vasi v Bohinju.
Kučina, krajinski arhitekt, kije do tovrstnega uničevanjaokolja zelo kritičen. "Tej ma-niji fluorescentnih barv sampravim avstrijska kuga, kerso k nam prišle z avstrijski-mi fasadnimi sistemi. Šeboljši se mi zdi predlog kole-gov Aleša Vrhovca in VanjeGregorc, ki sta pred kratkimpredlagala, da bi se anomali-je pri enodružinskih objektih
sankcionirale oz. regu-
lirale z nepremičninskimdavkom. Primerjava medSlovenijo in tujino ni rele-vantna zaradi različne zako-nodaje, okolja in kulturneganivoja. Na Norveškem naprimer ni nikakršnega zako-na, pa obstaja samo nekajbarv: rdeča, bela, golobjesiva, občasno rumena. Če binekdo slučajno pobarval hišov fluorescentno roza, bi bilnaslednji dan v časopisu,pod hudim udarom kritik.Pri nas smo še vedno talci"horuk socialističnega samo-graditeljstva", kjer zna vsaksam zgraditi hišo, arhitektiin ostali strokovnjaki pa sonepotreben strošek. Rezulta-ti so vidni, krajina je praktič-no za vedno uničena."
Podobnega mnenja so tudioblikovalci. "Vizualnega nasi-lja vseh oblik je v našem oko-lju na pretek. Imamo poraz-no slabe javne usmerjevalnekomunikacije, povsem zgre-šeno oglaševanje vsepovsod,arhitekturo, ki si včasih zelotežko zasluži tak naziv, horti-kulturne ureditve na ravniplevela ... Vsekakor je poskus,da se v nekem okolju ustvarired na tem področju, lahkozelo dobrodošel, je pa vpraša-nje, kako je predlog strokov-no pripravljen in utemeljen.Dvomim tudi, da bi v okoljurazsežnosti Domžal lahkoopazno učinkoval. Treba jepoiskati ključne komponenteidentitete okolja. V svetu sostvari urejene - na grških oto-kih so hiše bele, polkna mo-dra, v Dubrovniku je fasadale kamen, podboji in polknapa so temnozele-
ne barve. To na posameznihlokacijah lahko deluje kot iz-jemna prednost in kulturnanadgradnja, a ne znam si
predstavljati, kako bi kajtakega lahko
uspelo
v Domžalah," je domžalskiodlok komentiral podpred-sednik Društva oblikovalcevSlovenije Jurij Dobrila.
3GORENJSKI GLASpetek, 22. julija 2011 AKTUALNO [email protected]
Prepovedali fasade kričečih barv Domžalski svetniki so sprejeli odlok, ki na fasadah dovoljuje le uporabo svetlih barv zemeljskih odtenkov, saj naj bi živobarvne in kričeče fasade predstavljale nasilje nadokoljem. Omejitve, kot kaže, večinoma podpirajo tako občani kot stroka.
ODGOVORNA UREDNICA Marija Volčjak
NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICECveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir
UREDNIŠTVONOVINARJI - UREDNIKI:
Marjana Ahačič, Maja Bertoncelj, Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Ana Hartman,Igor Kavčič, Suzana P. Kovačič, Jasna Paladin, Urša Peternel, Mateja Rant,
Vilma Stanovnik, Simon Šubic, Ana Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir;stalni sodelavci:
Matjaž Gregorič, Jože Košnjek, Milena Miklavčič, Miha Naglič
OBLIKOVNA ZASNOVAJernej Stritar, IlovarStritar d.o.o.
TEHNIČNI UREDNIKGrega Flajnik
FOTOGRAFIJA Tina Dokl, Gorazd Kavčič
LEKTORICA Marjeta Vozlič
VODJA OGLASNEGA TRŽENJAMateja Žvižaj
GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas,d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-pošta: [email protected]; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 / Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkihin petkih, v nakladi 19.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska (enkrat letno), TV okno in osemnajst lokalnih prilog / Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče /Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,50 EUR, letna naročnina 2011: 156,00 EUR; redni plačniki (fizične osebe) imajo 10 % popusta, polletni 20% popusta, letni 25 % popusta;v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa dopisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: poceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.
Simon Šubic
Kranj - Vseslovenska civilnapobuda Dimnik poziva dr-žavljane, da ji pošljejo raču-ne za opravljene dimnikar-ske storitve za obdobje od de-cembra 2009 do maja 2010,na katerih je zaračunan tudiprevoz. Zoper dimnikarskapodjetja, ki so neupravičenozaračunavala prevoze, in zo-per ministrstvo za okolje inprostor (MOP) kot nadzornoinstitucijo namreč namera-vajo vložiti skupno tožbo.
Predsednik Dimnika ToneKristan je razložil, da se zarazveljavitev sedanje zakono-daje zavzemajo že sedem let,pri njihovih prizadevanjih paji podpira tudi večina držav-ljanov. "Vemo, da so to dim-nikarsko zakonodajo pripra-vili (ne dimnikarji) dimni-karski menedžerji, ki so jodali (z navodili) birokratomMOP-a v izvedbo, ki je sledi-la sprejemu na vladi. Za ne-sposobne birokrate MOP-aniso važni vsi državljani, kiprotestirajo proti zakonodajiin izvajanju le-te ter zahteva-jo razveljavitev. Raje vidijo,da ti monopolisti pošiljajo,
preko njihovih nedelujočihinšpekcij, poštene državljanev zapor," je Kristan napisal vpismo, ki ga je poslal pred-sedniku vlade, protikorupcij-ski komisiji in računskemusodišču.
Po Kristanovem mnenjuhočejo "dimnikarski tajkunibogateti brez dela, ne dovoli-jo birokratom MOP-a razve-ljaviti te zakonodaje, kar po-meni, da jih zaradi nečesadržijo v šahu". "To se lepovidi pri ceniku, kjer je bilonekaj časa prepovedano za-računavanje prevozov, a so tovseeno počeli. Ker si MOP-ovi birokrati niso upali izva-jati sankcij zoper kršitelje, soraje to določilo črtali. To jas-no kaže, kdo koga nadzira inkomandira," piše Kristan.Ob tem dodaja, da se pritož-be državljanov, ki naj bi jihbilo nekaj deset tisoč, če neromajo v koš, na ministrstvuobravnavajo nestrokovno inpovršno. "Resna opozorilana kršitev zakonodaje je po-sredovala tudi tržna inšpek-cija, ki je predlagala razvelja-vitev koncesijskih pogodb -pa zopet nič," opozarjajo vDimniku.
V skupno tožboV civilni iniciativi Dimnik napovedujejo vložitevskupne tožbe zoper dimnikarska podjetja, ki solani neupravičeno zaračunavala prevoze.
Cveto Zaplotnik
Kranj - Če se odpravljate nadaljši dopust ali potovanje vtujino, je pred odhodom tre-ba biti pozoren na dvoje - napremoženje, ki ga puščamodoma, in na denar, ki gajemljemo s seboj. Nekajpraktičnih napotkov o temso zbrali v Gorenjski banki.
Poskrbite, da je vse, karostaja doma, varno pred ta-tovi, predmete večjih vred-nosti shranite v bančnemsefu. Na pot se odpravite zveljavnimi dokumenti, torejtudi z veljavno plačilno alikreditno kartico. Preverite,ali v državi, kamor potujete,sprejemajo vašo vrsto plačil-nih kartic, kako je z razširje-nostjo bankomatov in kakovisoko provizijo vam bo vašabanka zaračunala za dvig go-tovine. Praviloma velja, daso v Evropski unije provizijepodobne kot v Sloveniji, zu-naj unije pa so višje. Vzemi-te s sabo tudi telefonsko šte-vilko avtorizacijskega centra,kamor boste lahko sporočilimorebitno izgubo ali krajo
plačilne ali kreditne karticein tako preprečili zlorabo.Denar, ki ga boste vzeli ssabo, razdelite na gotovinoin potovalne čeke. Preverite,katero valuto je v državi, ka-mor potujete, najlažje zame-njati za lokalno valuto. Ban-kovce tuje valute je priporoč-ljivo v banki naročiti vna-prej, saj nekatere med njimiza pripravo tuje gotovine po-trebujejo dva do tri delovnedni.
Pred odhodom si v bankizagotovite še dve varnostnistoritvi. Prva je t. i. varnostniSMS, ki vam na mobilni te-lefon takoj sporoči uporabekartice, kar v primeru krajeomogoča takojšnjo reakcijo.Druga varnostna storitev jeplačilo zavarovanja pred mo-rebitno izgubo oz. zlorabokartice. Zavarovanje stanedevet evrov in zagotavljapovračilo škode, nastale zzlorabo kartice, in povračilostroškov za nekatere osebnepredmete, ki so pogostoukradeni skupaj s kartico(osebni dokumenti, denar-nica, ključi ...).
Če potujete v tujino ...Pred odhodom na dopust ali potovanje v tujinoje tudi glede osebnih financ treba upoštevatinekaj koristnih napotkov.
Naklo
Jutri slovesnost na Jurčkovem klancu
Občina Naklo vabi na slovesnost v spomin bistriškim žrt-vam, ki bo ob spomeniku na vrhu Jurčkovega klanca naBistrici potekala jutri zvečer z začetkom ob 20. uri. Slavnos-tni govornik bo podpredsednik KUD-a Tabor Podbrezje Mi-lan Debeljak. S. Š.
Kljub nekaterim pomislekom o omejevanju svobode iz-bire posameznikov pa so nedvoumni tudi pravniki. "Česo bila doslej neka pravila napisana pri uporabi strešnekritike, ne vidim razloga, zakaj ne bi bila tudi za barvefasad. V družbi neka pravila pač morajo biti. Pri omejit-vah se moramo vprašati, ali so sorazmerne s ciljem, kiga zasledujejo. Omenjeni odlok sicer omejuje, a hkratiše vedno dopušča dovolj veliko možnost izbire. S pravi-cami pa je tako, da jo posameznik ima, dokler s tem neposega v pravice drugih," pa je povedal Mitja Sever,predsednik Društva pravnikov Gorenjske, in dodal, dase s pritožbami na to temo pri svojem delu še ni srečal,niti jih ne pričakuje v prihodnje.
"Kričeče barve fasad so nasilje nad okoljem, zato smose v Domžalah temu odločili narediti konec," pravižupan Toni Dragar.
FOTO
: GO
RA
ZD
KA
VČ
IČ
FOTO
: GO
RA
ZD
KA
VČ
IČ
4GORENJSKI GLAS
petek, 22. julija [email protected]
Simon Šubic
Kranj - V Zvezi potrošnikovSlovenije (ZPS) so junijapreverili stanje sanitarij na65 počivališčih s sanitarija-mi ob bencinskih servisih,restavracijah ali v posebnihzabojnikih. "Popolnih sani-tarij nismo našli, najslabšepa so se odrezale tiste v za-bojnikih. Na splošno so seglede čistoče in ustreznostinajbolje odrezale sanitarije vrestavracijah in bencinskihservisih, kjer za čistočo,praktično po vsakem obisko-valcu, skrbi osebje. Na drugistrani so se najslabše odreza-le sanitarije na počivališčihbrez bencinskih servisov,kjer so z redkimi izjemamistranišča "na štrbunk", toa-letnega papirja ali metlice nibilo na voljo, zračenje je biloslabo, čistoča pa na nizki rav-ni. Delno lahko priporoča-mo le postanek na počivališ-ču Lipce, a le čez dan, saj po-noči sanitarije niso razsvet-ljene," so sporočili iz ZPS,kjer pa hkrati ugotavljajo, daso pri nas obiski stranišč napostajališčih za razliko odnekaterih drugih držav brez-plačni.
V testiranju so se najboljeodrezale sanitarije ob go-renjski avtocesti, najslabšepa so našli ob italijanski, hr-vaški in madžarski meji.Vodja testiranja pri ZPS
Boštjan Okorn ob tem do-daja, da so med pregledomodkrili dvanajst počivališč,na katerih popotnikom nepriporočajo postanka. Več-inoma gre za počivališčabrez bencinskega servisa, aso tudi na tistih z zidanimobjektom odkrili nekaj sani-tarij, ki občutno odstopajood siceršnjega standarda.Odsvetovana počivališča so Lopata (smer Ljubljane)in Zima (obe smeri) na av-tocesti Ljubljana-Maribor,Studenec (obe smeri) in
Risnik (smer Kopra) na av-tocesti Ljubljana-Koper,Mokrice (smer Ljubljane)na avtocesti Ljubljana-Obrežje, Fernetiči (smerGabrka oz. Ljubljane) na av-tocesti Gabrk-Fernetiči,Pince (smer Madžarske) naavtocesti Maribor-Pince inVrtojba (smer Italija) na av-tocesti Razdrto-Vrtojba. Vsadruga postajališča s sanita-rijami so se odrezala dovoljdobro, da postanek ne bismel ostati v slabem spomi-nu, ocenjujejo v ZPS.
Ocenjevalce so sicer naj-bolj zmotili pomanjkanjeprevijalnih mizic in zakle-njena posebna stranišča zatelesno prizadete in funkcio-nalno ovirane ljudi, katerihključe hranijo pri blagajni,kar je invalidom neprilagoje-na rešitev. Opremljenoststranišč s toaletnim papir-jem, metlico in košem za od-padke je zadovoljiva, ocenje-valci pa so v polovici moškihsanitarij pogrešali pregrademed pisoarji, ki zagotavljajoustrezno zasebnost.
Ponekod raje peljite mimoNa počivališčih ob avtocestah in hitrih cestah se najmanj zaželeni počutijo starši z majhnimi otroki,saj so previjalnice redke, in invalidi, ki morajo pred obiskom stranišča prevečkrat prositi za ključ.
V ZPS so pregledali tudi sanitarije na desetih počivališčih na Gorenjskem. Od pregledanihsanitarij, za katere skrbi Dars, priporočajo le postanek na obeh počivališčih Lipce (na sliki),kjer pa ponoči sanitarije niso razsvetljene. / Foto: Gorazd Kavčič
Marjana Ahačič
Mošnje - Vsa gradbena delana novem gasilskem domu,ki so ga v Mošnjah zgradilikot prizidek h kulturnemudomu, so bila zaključena že vzačetku leta. Gasilci ga kljubtemu še niso začeli uporab-ljati, saj izvajalec, podjetje A-git 2000, investitorju ne iz-roči dokumentacije, potreb-ne za pridobitev uporabnegadovoljenja, ker , kot pravijo,še ni prejel plačila za opravl-jena dela. Izvajalec, podjetjeA-git 2000, se je namreč zinvestitorjem, PGD Mošnje,dogovoril, da je lahko starigasilski dom vključen v cenoobnove - a kot pojasnjuje di-rektorica podjetja MirjanaGajič, ob dogovoru, da jimgasilci zagotovijo tudi upora-bo 12 parkirnih mest oziro-ma zanje zagotovijo primer-no zemljišče na maksimalnirazdalji 150 m od objekta.
"Kot najbolj primerna seje izkazala parcela, kjer je vprihodnosti tudi predvidenagradnja parkirišč, zato je bilos prejšnjim vodstvom KS inprejšnjim županom dogo-vorjeno, da se nam na tejparceli vpiše služnostna pra-vica za potrebe izgradnjevečstanovanjskega objekta.Vsi ti dogovori od prihodanovega vodstva in županastojijo na mrtvi točki. Kot za-časna rešitev se je pojavilaopcija, da izvajalec od občinezačasno najame parkiriščaob cesti za trgovino, vendarle za dobo petih let ter brezgarancije, da se bo našla traj-na rešitev, kar pa je za nasnesprejemljivo."
Na občini Radovljica me-nijo, da je zahteva podjetjaA-git 2000, da bo dokumen-tacijo za tehnični pregled no-vega gasilskega doma predalšele, ko bo imel zagotovljenaparkirišča, neutemeljena.
"Da bi PGD Mošnje lahkočim prej začelo uporabljatinov gasilski dom, je občinaizvajalcu začasno, do izved-be zunanje ureditve pri no-vem gasilskem domu, ponu-dila v najem parkirišča pri tr-govini v Mošnjah, vendar seA-git 2000 s tem žal ni stri-
njal. Upamo, da bo PGDMošnje uspel pridobiti upo-rabno dovoljenje še pred iz-vedbo zunanje ureditve, ki joobčina in KS Mošnje načrtu-jeta v najkrajšem možnemčasu," je pojasnil direktorobčinske uprave Matjaž Er-javec.
Novi gasilski dom še vedno zaprtObčina Radovljica, Krajevna skupnost Mošnje in izvajalsko podjetje A-git 2000 se ne morejo dogovoriti o parkiriščih.
Marjana Ahačič
Radovljiški planinci in šte-vilni drugi ljubitelji gora sominulo soboto s slovesnostjozaznamovali 60-letnico iz-gradnje in otvoritve Pogačni-kovega doma na Kriških po-dih. Dom, priljubljeno izho-dišče za planinske ture dookoliških dvatisočakov, jePlaninsko društvo Radovlji-ca začelo graditi leta 1948,odprli pa so ga 7. oktobra1951. Poimenovali so ga poJožetu Pogačniku (1927-1951), načelniku gospodar-ske komisije PZS in pobud-niku gradnje doma, ki se jesmrtno ponesrečil v Mlinari-ci na poti k odprtju doma.Leta 1973 so k objektu dozi-dali prizidek s sanitarijami,umivalnicami in pralnico terprenovili notranjost, deset-letje za tem pa so iz dolineZadnjice zgradili še tovornožičnico, ki so jo v letih 2001 -2003 povsem obnovili. Predsedmimi leti so obnovili šeostrešje in dom prekrili znovo kritino, za naslednjonalogo pa so si v Planinskemdruštvu Radovljica postaviliše izgradnjo čistilne napra-ve. "S čistilno napravo smolani opremili Valvasorjevdom, pred mesecem in polpa še Roblekov dom na Be-gunjščici," je povedal pred-sednik Planinskega društvaRadovljica Franci Ažman.
"Do leta 2014, ko morajo bitipo zakonu vse planinskekoče opremljene s čistilniminapravami, nas čaka še Po-gačnikov dom. Za investicijobi potrebovali med 50 in 60tisoč evrov, kar je za našedruštvo velik strošek. Ker jetudi gradbena sezona kratka- poleti so v domu planinci,jeseni kmalu zapade sneg -računamo, da bomo projektspeljali v letu 2013."
Dom, ki ga na leto obiščeveč kot 5 tisoč planincev, be-ležijo pa tudi nekaj manj kot2 tisoč nočitev, je odprt od 1.julija do zadnje nedelje v sep-tembru. V gostinskem pros-toru je 45 sedežev, v petih so-bah je 37 postelj, na trehskupnih ležiščih pa 22 ležišč.Na slovesnosti ob šestdeset-letnici sta zbrane pozdravilapredsednik PD RadovljicaFranci Ažman in predsednikPD Škofja Loka Jože Stano-nik, ki je približno sto pla-nincem, ki so kljub slabemuvremenu prišli na 2050 me-trov visoke Kriške pode, pre-bral tudi poslanico podpred-sednika Planinske zveze To-neta Tomšeta; slednji se slo-vesnosti ni mogel udeležiti.V kulturnem programu sosodelovale pevke in pevcipevskih zborov iz Šempasain Branika pod vodstvom di-rigenta Mirana Rustje, bari-tonist Marko Kobal in citrarTomaž Plahutnik.
ŠestdesetletnicaPogačnikovega domaMinulo soboto so na Kriških podih zaznamovali60-letnico izgradnje Pogačnikovega doma.
Preteklo soboto so na Kriških podih obeležili 60. obletnicoPogačnikovega doma. Na slovesnosti se je kljub slabemuvremenu zbralo okoli sto planincev.
Jesenice
V Oslu umrl Ludvik Zajc
Minuli ponedeljek, 18. julija, je po dolgi bolezni v Oslu umrlnaš nekdanji reprezentant in dvakratni olimpijec v smučar-skih skokih Ludvik Zajc. Prvič je na olimpijskih igrah nasto-pil leta 1964 v Innsbrucku, prav gotovo pa je vrhunec šport-ne kariere doživel leta 1968 na zimskih olimpijskih igrah vfrancoskem Grenoblu, kjer je osvojil deveto mesto na velikiskakalnici in štirinajsto mesto na srednji skakalnici. Istegaleta je na znamenitem Holmenkollnu na tekmi svetovnegapokala osvojil tretje mesto, za vse odlične dosežke pa je leta1968 prejel tudi Bloudkovo plaketo. Ludvik Zajc, ki se je ro-dil 21. januarja leta 1943 na Jesenicah, bo številnim ostal vspominu tudi kot uspešen trener smučarjev skakalcev innordijskih kombinatorcev, saj je treniral tako naše kot itali-janske in norveške reprezentante. V. S.
Vrednost investicije je nekaj več kot 300 tisoč evrov, gasilci painvestitorju dolgujejo še približno 162 tisoč evrov. / Foto: Gorazd Kavčič
5GORENJSKI GLASpetek, 22. julija 2011 [email protected]
BSC
PO
SLO
VNO
PO
DPO
RNI C
ENTE
R D
.O.O
., KR
ANJ
Regionalna razvojna agencija Gorenjske (BSC Kranj) kotštipenditor je 20. julija 2011 objavila
Dodatni javni poziv delodajalcem k oddaji vlog za izbor v enotno regijsko štipendijsko shemo (RŠS)Gorenjske za šolsko/študijsko leto 2011/2012
Predmet dodatnega poziva je izbor delodajalcev za vključitevv RŠS v šolskem/študijskem letu 2011/2012 glede na njihove potrebe po kadrih. Na osnovi izbora delodajalcev innjihovih potreb po kadrih bo štipenditor predvidoma jeseniobjavil javni razpis štipendij za šolsko/študijsko leto2011/2012. Potrebe po štipendistih je treba oddati dovključno 27. julija 2011 skladno z navodili, objavljenimi naspletni strani štipenditorja www.bsc-kranj.si.
Dodatne informacije:Barbara Rupar (BSC Kranj): 04/28 17 246, e-naslov: [email protected].
Katja Štruc
Tržič - Prostovoljno gasilskodruštvo Križe, ki pokrivaozemlje štirih krajevnihskupnosti in šteje več kot stočlanov, je eno najbolj aktiv-nih društev v občini in skrbiza požarno varnost več kottri tisoč ljudi. Vendar pa imasamo eno gasilsko vozilo, kije močno dotrajano in neustreza več sodobnim zahte-vam. S podpisom pogodbe onakupu podvozja znamkeRenault Midlum, 300.14,4x4, občina uresničuje ob-ljubo o pomoči pri pridobitvinovega vozila, ki jo je druš-tvu dala lani ob prenovidoma. Društvu bodo s temomogočili, da bo lahko opti-malno opravljalo naloge spodročja zagotavljanja po-žarne varnosti. "Občina jeobljubila pomoč in besedodržala. Prepričan sem, dabomo v letu 2012 imeli sodo-
bno orodno vozilo. Renaultje bil najugodnejši ponud-nik. Znesek je 90.600 ev-rov," je povedal tržiški županBorut Sajovic. "Na uresniči-tev tega načrta smo čakalidobrih deset let. Ta vozila so
nujna, da gasilci lahko nudi-mo pravočasno in učinkovi-to pomoč v primeru nesreče.Niti najbolj usposobljeni ga-silci brez sodobnega vozilana kakšnem resnem požaruali poplavi ne morejo dosti
storiti. Tako da gre velika za-hvala občini Tržič in župa-nu, ki omogoča, da smo lah-ko tako dobro opremljeni,"je pojasnil Dušan Bodlaj,predsednik Prostovoljnegagasilskega društva Križe.
Modernizacija gasilskega vozilaV Tržiču so slavnostno podpisali pogodbe o dobavi novega gasilskega vozila za Prostovoljno gasilskodruštvo Križe.
Predstavnik Renault trucks Matej Janžek, župan Borut Sajovic in predstavniki Prostovoljnegagasilskega društva Križe so podpisali pogodbe za novo vozilo.
Vilma Stanovnik
Kranj - Letošnje svetovno pr-venstvo v kegljanju za slepein slabovidne, ki je bilo v Sa-rajevu, je bil velik dogodektudi za člana Medobčinske-ga društva slepih in slabo-vidnih Kranj Marjana Žalar-ja in Jožeta Lapeta. MarjanŽalar je namreč na tekmi vsvoji kategoriji B3 premagalprav vse konkurente in siprislužil naslov svetovnegaprvaka, Jože Lampe pa je vsvoji kategoriji osvojili pet-najsto mesto. Ob tem uspe-hu je na sprejem v avloMestne občine Kranj obatekmovalca in predstavnike
Medobčinskega društva sle-pih in slabovidnih minulitorek povabil župan MohorBogataj s sodelavci. Kot jepovedal predsednik društvaEmil Muri, je tudi za slepešport pomembna dejavnost,v društvu pa je med športni-mi sekcijami močna tudikegljaška. Po besedah vodjete sekcije Francija Pirca intrenerke Silve Flajšman jezagnanost za kegljanje veli-ka, odraz tega pa so tudi do-bri rezultati. Trenirajo vKranju in Škofji Loki, žal pajim manjka mladih športni-kov kegljačev, ki jih v druš-tvu željno pričakujejo iz vseGorenjske.
Župan Bogataj čestital slepim kegljačem
Župan Mohor Bogataj s sodelavci je ob uspehu kegljačevMarjana Žalarja in Jožeta Lampeta sprejel člane Medobčinskega društva slepih in slabovidnih, čestitk pasta bila deležna zlasti odlična športnika. / Foto: Gorazd Kavčič
Katja Štruc
Bohinjska Bela - Na tradicio-nalnem Marjetinem sejmuna Bohinjski Beli, ki ga jeorganiziralo Turistično druš-tvo Bohinjska Bela v sodelo-vanju z drugimi društvi, sotudi letos predstavljali doma-če jedi in recepte. Tokrat soobiskovalci lahko poskusilidomač želodec s kašo in gov-nač (zelje in zmešan, zdrob-ljen, z ocvirki zabeljen krom-pir). "Marjetin sejem vednopoteka na nedeljo okrog 20.
julija. Namen je prikazati va-ško življenje, na katerem sepredstavijo tudi otroci, do-mačini in drugi. Društvožena in deklet na vasi je pri-pravilo tudi domačo hrano,potico in kruh, skratka vseto, kar se pripravlja na vasi.Na stojnicah prodajamosamo domače stvari, kot stana primer med in medica.Sicer pa je to prijetno druže-nje, spoznavanje domačinovmed seboj in tudi okoliča-nov," je povedala FranckaGregorc, predsednica Turi-
stičnega društva BohinjskaBela. Sejem je združen tudiz razstavo. Letos so bila naogled ročna dela. Na kultur-no zabavnem programu so
se zvrstili pevski in folklorninastopi otrok, vaški pevci ingodci, Gorjanski fantje, Pre-dice KUD Triglav iz Srednjevasi in Disco Kreiners.
Marjetin sejem Letos so predstavili recept za domač želodec skašo in govnač ter razstavljali ročna dela.
Otroška folklorna skupina je prikazala igro "trden most".
Jasna Paladin
Ljubljana - Na Planinskizvezi Slovenije so pred ne-davnim predstavili poletnosezono z vidika družin-skega gorništva. "Otrociimajo naravo sicer zeloradi, a hoje ne marajo pre-več, zato je pomembno, daizlete v gore v celoti prilago-dimo njim," je povedal pod-predsednik PZS Borut Per-šolja in dodal, da je v časurecesije družinski dopust vgorah precej cenejši kot namorju. Poudaril je, da mo-ramo otroke motivirati takopred odhodom kot tudimed samim izletom. Otrocinaj hodijo s svojim nahrb-tnikom, težkim največ de-setino njihove teže. Po-membno je, da se na potiustavljamo v kočah, ki daje-jo zavetje, možnost prehra-ne in oskrbe s pijačo.
Ena izmed možnosti pre-življanja počitnic v naravi soza mlade in najmlajše pla-nince tudi mladinski pla-ninski tabori. Letos bodo povsej Sloveniji, največ paprav na Gorenjskem, pri-bližno sedemdeset, tako dabo pod šotori in v planin-
skih kočah del počitnic podbudnim očesom planinskihvodnikov in mentorjev pre-živelo okoli dva tisoč mladihplanincev. "Za otroke skrbi-mo usposobljeni vodniki, kisvoje delo opravljamo pros-tovoljno, a zato nič manj od-govorno. Z otroki vzpostavi-mo prijateljsko vez in v na-ravi vsi uživamo," je pove-dal Matej Ogorevc, članUpravnega odbora Mladin-ske komisije PZS.
Družine ali posamezniki,ki bi gore radi doživeli, pazato morda nimajo pogumaali gore preslabo poznajo,lahko najamejo tudi gorske-ga vodnika. Teh je v okviruPZS več kot 1280, dobro pasodelujejo tudi z Združe-njem gorskih vodnikov Slo-venije. Vsi skupaj skrbijo zavarne poti planincev in zago-tavljajo kakovostno znanjeter predstavljajo pomembendel preventivne dejavnosti vgorah. Kot so povedali, jihplaninci vse večkrat najame-jo predvsem za prečenjekakšnih manj dostopnih te-renov, plezanje po priljublje-nih alpinističnih smereh,turno smuko ali osvajanje vr-hov v tujini.
Z družino v goreOtroci naj hodijo s svojim nahrbtnikom, težkimnajveč desetino njihove teže.
Predsednik tehnične komisije Združenja gorskih vodnikovFranc Tamše, podpredsednik PZS Borut Peršolja in MatejOgorevc iz Mladinske komisije PZS.
6GORENJSKI GLAS
petek, 22. julija [email protected]
Cveto Zaplotnik
Zgornja Kokra - "Pesnikov jena slovenski zemlji kot"zvezd na nebu, kot peska namorski obali"; pravo abra-hamsko potomstvo! ... Enazvezda in en kamenček jeMarija Grobovšek. Lep, glad-ko izbrušen, skrit v grapimenda najdaljše slovenskevasi. Ko bi bila učiteljica, pani bilo denarja za šolanje,pravi, zdaj pa so te moje pes-mi tako zelo preproste ... Kotda bi visoka vrednost poezijepritekala iz šolskih učilnic?"je v uvod zbirki Marijinihpesmi napisala pisateljicaBerta Golob in dodala: "Nje-ni stihi o naravi, cvetju, drob-nih rečeh, o fantovski pesmi,poletnem večeru, dehtečemnageljnu, Justinini hišici, ro-manju, domači cerkvi, opraznikih, svatbi, avemariji,snidenju in poslavljanju, ve-selju in bolečini, o pomladiin jeseni in še o čem povsemvsakdanjem so njen dar na-zaj v Božje roke. V tihi željiin potrebi pa tudi dar lju-dem. Skrbno zapisane vzvežčiču, kakršnih ni več, seoglašajo preproste, neza-htevne in netekmovalne."
Marija je prve pesmi napi-sala še kot dekle, vseskozi jihje pisala tudi potem, a jih je,kot pravi, tudi veliko požga-la. Ne zato, ker ji ne bi ugaja-le, ampak zato, ker se je po-gosto spraševala, le kaj jibodo. Ko jih je slišal tudiFranci Petrič, odgovorniurednik Družine, se je poro-
dila zamisel, da bi jih izdali vpesniški zbirki. Knjižica znaslovom Spomini je predkratkim zagledala luč sveta.Javno so jo predstavili v pe-tek zvečer v kokrški osnovnišoli, kjer so kulturni dogo-dek popestrili citrarka Fran-cka Šavs s pevkama Ano Va-ljavec in Marijo Bergant(glasbena skupina Planika)in recitator Andrej Krč."Kako lepo je bilo?! Z namije bila Berta Golob, škoda je,ker ni mogel priti tudi Fran-ci Petrič," je Marija sijala odzadovoljstva, presenečenatudi nad tem, koliko ljudi seje zbralo na predstavitvi.
Marija se je rodila leta1924 v Kokri mami gospodi-nji in očetu kovaču. Nikoli nibila zaposlena, delala jedoma, kjer so imeli kravo inpujska, pa na kmetiji pri sta-ri mami, na kmetiji v Žlebeh... V zakonu z možem Fran-
cem sta se ji rodila dva sino-va, Brane in Zvone. Žeosemindvajset let je vdova,sama živi v hiški, kjer si kra-ti čas tudi s pisanjem pesmi.V veliko veselje so ji rože,polno jih ima, rada dela v vr-tičku, rada gre tudi na spre-hod. "Če bi ljudje vedeli, ko-
liko lepega je v naravi, bi jobolj spoštovali," pravi indoda, da se med vsemi letni-mi časi najbolj veseli pomla-di. "Kaj je lepšega na svetu,kot dehteča se pomlad. Kdobi vas ne ljubil, ptički, kdo neimel bi cvetja rad?" je zapisa-la v eni od pesmi.
Srce narekuje, roka piše"Srce narekuje, roka piše, pesmi preproste, v šopek izriše," je verz, s katerim je 86-letna MarijaGrobovšek iz Zgornje Kokre pospremila izdajo svoje prve pesniške zbirke z naslovom Spomini.
Jože Košnjek
Kranj - V nedeljo, 24. julija,bo god svetega Krištofa. Nje-govo izvirno ime Kristoforospomeni po naše Kristono-sec. Legenda pravi, da je bilpo postavi izjemno velik inmočan. Nastanil se je ob de-roči reki, preko katere je ssplavom ali na ramenih pre-našal potnike in blago. Le-genda pravi, da ga je nekočpoklicalo neko dete in gaprosilo, naj ga prenese prekoreke. Velikan ga je vzel na ra-mena, vendar je postajalotrok vedno težji. "Kot da binosil cel svet," je godrnjalKrištof. "Še več kot svet no-siš. Nosiš tistega, ki je ustva-ril nebo in zemljo. Zasadisvojo palico v zemljo in oze-lenela bo. Po tem boš spo-znal, da si res nosil mene,"je odgovorilo dete. Krištofa,ki je umrl mučeniške smrti
okrog leta 250, so izbrali zazavetnika čolnarji, splavarji,nosači, romarji in drugi po-potniki. V novejšem času paje postal zavetnik avtomobi-listov, ki na nedeljo, najbliž-jo njegovemu godu, praznu-jejo Krištofovo nedeljo.
Na Gorenjskem jo bodopraznovali v Stražišču v žup-niji Šmartin, kjer bo v nede-ljo ob deseti uri maša, ki jobosta darovala šmartinskižupnik Bojan Likar in žirov-ski župnik Igor Jereb, rojenv Stražišču. Organizator slo-vesnosti, ki je že deseta povrsti, bo Zveza šoferjev in av-tomehanikov Žiri, ki je leta2004 kot prva v Slovenijirazvila prapor s Krištofovopodobo, vendar je bila dveleti kasneje zaradi tega iz-ključena iz državne zveze šo-ferjev in avtomehanikov. Naslovesnost so vabljeni tudivozniki od drugod.
Marija Grobovšek s pesniško zbirko v rokah na klopi predhiško, med okni polnih rož
Skupinska slika s predstavitve Marijine pesniške zbirke v osnovni šoli
Krištofa so včasih najpogosteje upodabljali ob tovornihpoteh. Ena takih je bila tudi preko Jezerskega vrha doŽelezne Kaple/Eisenkappel. Nekaj kilometrov pred ŽeleznoKaplo je domači slikar Primož Haberle na Pavličevi skalinad potokom Bela/Vellach narisal 12 metrov visokegaKrištofa.
Vozniki za praznik zavetnika Krištofa
Ple
sni s
pekt
akel
30.7.2011 ob 20.30Ruski Kozaki
LTO
- ZA
VOD
ZATU
RIZ
EM
OB
ČIN
EK
RAN
JSK
AG
OR
A, K
OLO
DVO
RS
KA
ULI
CA
1B
, K
RAN
JSK
AG
OR
A
V spomin
Berta Bervar (1921-2011)
Ob koncu meseca maja se je nekaj dni pred svojim 90.rojstnim dnem od nas poslovila dolgoletna profesorica BertaBervar. Rodila se je slovenskim staršem v hrvaškem Osijeku,od koder so se vsi z bratoma preselili v Maribor. Tam je v letu1941 tudi maturirala, istega leta pa so okupatorji celotnodružino izselili v Čačak. Zaradi svoje marljivosti je v tam-kajšnji tovarni papirja napredovala od pomožne pisarniškedelavke do glavne blagajničarke, kjer je delala do osvobodit-ve. Po vrnitvi v Slovenijo se je že v letu 1945 vpisala na ta-kratno juridično fakulteto v Ljubljani, leto zatem pa še naekonomsko fakulteto, kjer je diplomirala 1950. Najprej se jekot pripravnica zaposlila na Šoli za učenje trgovinske strokev Ljubljani, potem je bila profesorica na Vajeniški šoli za tr-govsko stroko v Kranju, od 1. septembra 1957 pa je do upoko-jitve poučevala gospodarsko poslovanje in korespondenco natedanjem Ekonomsko-administrativnem šolskem centruKranj. Profesorica Bervar je bila poleg takratnega ravnatelja,inž. Ažmana, steber nastajajoče ekonomske šole in soustano-viteljica učiteljskega zbora. Ogromno energije je namenilatudi izobraževanju odraslih in dopisnemu šolanju. Pri deluz dijaki je bila stroga, odločna, a obenem izjemno srčna.Ekonomsko stroko je vedno nadgrajevala, prebirala vso tedajdostopno literaturo, poučevala je sistematično in posodablja-la učne pristope. Njeno strokovnost so prepoznali tudi na re-publiški ravni, saj je vodila študijske skupine in bila prizna-na avtorica učbenikov za gospodarsko poslovanje; znotrajšole pa je sodelovala pri pripravi pravilnikov, statutov ...
Del svoje plače je vsak mesec poslala očetu in materi, ki staprejemala nizko pokojnino, svojo humanitarno noto pa jekazala tudi do svojih dijakov. Tistim iz najnižjega družbe-nega sloja je kupovala obleke, čevlje, knjige, jim sofinancira-la zaključne ekskurzije po takratni državi. Na šoli je bilatudi predstavnica Rdečega križa in pobudnica obiskovanjastarejših v Domu starejših občanov Preddvor, ki se je začelov letu 1960. To tradicijo ohranjamo še danes, več kot 50 letpozneje! Takih humantarnih dejanj je zmožen samo človek,ki je sam v življenju izkusil, kaj sta stiska in pomanjkanje.
A vsa njena energija je bila kljub vsemu dodatnemu deluusmerjena v razred. Čutila je, da je šola dejansko vzgoja inizobraževanje. Dijaki se spomnijo, da je v razred vedno no-sila posebno knjižico, iz katere jim je pogosto prebirala lepemisli, življenjska spoznanja, saj si je želela oblikovati ureje-nega, celostnega človeka z občutkom za estetiko in etiko.Takšna je bila tudi sama - vedno urejena, prijazna, odprta.Po upokojitvi se je vrnila v Maribor, a kot pravijo njeni ne-kdanji sodelavci, niso srečanja z njo nikdar minila brez be-sed: O, moj Kranj! Gorenjsko, Kranj, predvsem pa dijake insodelavce je preprosto ljubila - bila je Človek.
Dr. Jurij Šink, ravnatelj, ESIC Kranj
7GORENJSKI GLASpetek, 22. julija 2011 EKONOMIJA [email protected]
������������������ ���������������������������������������������������������������������������������������������������������
Glavne naloge���������������������������������� ���������� ���������
KONSTRUKCIJA IN IZDELAVA ORODIJ ZA BRIZGANJE PLASTIKE TER BRIZGANJE ������������ ������������������������������������������������
��������!�����"���#��������������
PROIZVODNI TEHNOLOG������������������������������������%��������������������������"&�'#����
PROJEKTNI VODJA �����%����������
�()*�+*,-.�/*0-.�*/*',(/ ���������������������������������������%��
0�����������������������/�������� ��1�����������������������/�������������%����%�������%��2��������%��34���4555�6��������������78��������
Nudimo: ��������������������������������%�������� �'��������������������������%����
Pogoji: 999�-��������1��1��%������������������������ ����(%����������������1%�����������1%��������%�� ����*����������(��:��� ����;����<���������������%�1������������������������������������������ ���������� ���������
Zahteve: 999���������.;����������������������� 999���������%�1�������������������
�
Boštjan Bogataj
Begunje - Na redni skupšči-ni družbe Elan so se lastnikiseznanili z revidiranim let-nim poročilom Elana in sku-pine Elan za leto 2010 terpripadajočim mnenjem revi-zorske hiše Deloitte. Revi-zorska hiša je v svojem poro-čilu podala pozitivno mne-nje, saj je v primerjavi z le-tom prej družba Elan poslov-ni rezultat izboljšala, pravtako pa tudi letos poslujeskladno z načrtom. "Lanskaizguba skupine Elan v višini1,5 milijona evrov je precejboljši rezultat od načrtov, sajsmo v načrte zapisali 4,4 mi-lijona evrov in hkrati precejbolje kot v letu 2009, ko jeElan pridelal deset milijonovevrov. Tudi skupni prihodkiso bili lani višji kot leto prej,"
je o lanskih rezultatih poslo-vanja povedal predsednikuprave Robert Ferko.
Lanska izguba gre na ra-čun programa navtike, kjertrg še vedno ni oživel, v Ela-nu pa so razpolovili izguboiz leta prej (lani 3,3 milijonaevrov izgube). "Prodali smo122 plovil, leto prej 118, letosnaj bi jih nekaj več tudi naračun manjšega plovila, kismo ga razvili letos. Pri pro-gramu smuči je naročil v ev-rih več za četrtino, v smučehpa za dvajset odstotkov, tudistoritveni dejavnosti gre bo-lje," pojasnjuje predsednikuprave. Izgubo bodo pokriliiz kapitalskih rezerv.
Kljub temu da je bilo mne-nje revizorja pozitivno, boposebna revizija preverilaposlovanje od 1. februarja2009, Ferko pa to odločitev
skupščine pozdravlja. Novnadzorni svet bo na ta načinzačel svoje mandatno obdo-bje neobremenjeno, odprteteme se bodo razjasnile. Novnadzorni svet sestavljajo:Andrej Polenec, Tanja Vo-gelnik, Matjaž Grm, AlešZupančič ter Kristina Rov-šek. Predsednik novega nad-zornega sveta bo znan poprvi seji nadzornega sveta, kibo avgusta.
Elan posluje dobro in siobeta boljši rezultat kot pre-teklo leto, saj je letos blagov-na znamka predstavila svetunovosti tako na smučarskemkot navtičnem področju,tudi storitvena dejavnost pa je uspešna letos pred-vsem na tujih trgih. Odpo-klic Ferka oziroma njegovodstop ni bila tema skupšči-ne: "O odstopu ne razmiš-
ljam, saj smo vse delali v so-delovanju z lastniki in nad-zorniki. Lani smo morali hi-tro sprejemati odločitve,brez tega pa Elana danes nebi bilo."
Revizorsko poročilo Dolli-tle za lani kaže dvom o ob-stoju podjetja, vendar Ferkopravi, da je to poročilo nepri-merno boljše kot leto prej,da se kaže trend izboljševa-nja poslovanja, seveda pa za-radi izgube še vedno opozar-jajo na težko poslovanje. Do-kapitalizacije ni želel ko-mentirati, saj so v ta namennajeli finančnega svetovalca,ki bo predstavil obvezujočeponudbe že v ponedeljek.Neobvezujoče se je za doka-pitalizacijo zanimalo kar tri-deset podjetij, ali bo kakšenoddal tudi obvezujočo ponud-bo, pa Ferko ne želi ugibati.
Ferko ostaja na vrhu ElanaLastniki Elana so izvolili nove nadzornike, s posebno revizijo bodo pregledali posle predsednika upraveRoberta Ferka v zadnjih dveh letih in pol ter počakali na morebitne kupce. Več bo znano v ponedeljek.
Boštjan Bogataj
Šenčur - MKL systems izŠenčurja spada med vodil-ne slovenske proizvajalcedvižnih garažnih vrat. Letosspomladi so podpisali part-nersko pogodbo z avstrij-skim podjetjem N&R Fen-ster, pred kratkim pa soskupaj v Celovcu odprlinove poslovne prostore.Razlog za sodelovanje jegeografska bližina, dobrovpeljan trg in številne kon-kurenčne prednosti za obepodjetji. Solastnika podjetjasta Marko Likozar in MarkoKobe. S slednjim smo sepogovarjali po odprtju no-vih prostorov v Celovcu.
Zakaj ste se odločili za pro-dor na avstrijski trg?
"V Avstriji delujemo zad-njih pet, šest let, ves ta časprek zastopnika. V montažose zaradi zakonodaje nismospuščali, s 1. majem pa se jespremenilo tudi to. Sedajimamo več možnosti zanaše delo, hkrati pa smo sa-lon odprli skupaj s partner-jem in si na ta način znižalistroške obratovanja."
Kaj pričakujete?"Pospešitev prodaje. Da-
nes dobrih pet odstotkovproizvodnje izvozimo v Av-strijo oziroma prodamo pri-bližno 130 vrat na leto."
Drugo prodate v Slovenijioziroma na Gorenjskem?
"Drugo gre v Slovenijo,večji del na Gorenjsko, zelosmo prisotni v Poljanski inSelški dolini s Škofjo Loko.Pred časom smo imeli tudiprodajno enoto v Celju, ven-dar se ni izkazala za učinko-vito, saj je Slovenija mala injo lahko obvladujemo iz cen-tra. Po vsej državi imamotudi zastopnike."
Ali naložba v nove poslovneprostore v Celovcu pomeni,da je gospodarska kriza zavas preteklost?
"Večji del naše prodaje ježe vseh enajst let skoncentri-rana manjšim investitorjem,družinam. Kriza je sicer tudinam pokazala zobe, namestovsakoletne dvoštevilčne rastismo v zadnjih dveh letih be-ležili upad prodaje za dobrih20 odstotkov, vendar pred-
vsem na račun industrijskihvrat. Te projekte smo nalaščizpuščali, saj ni nihče ponu-dil garancije plačila."
Pri individualnih kupcih papovpraševanje ni padlo?
"Ne, saj moramo vsi sča-soma zamenjati garažna vra-ta. Zamenjana slabo tesnje-na vrata že v dveh letih povr-nejo strošek nakupa. Če ra-čunamo, da so se v tem časupodražili tudi naftni derivati,je strošek izgube toplote vgaraži še toliko večji."
Dvižna garažna vrata so vašosnovni in glavni proizvod.Kaj še ponujate?
"To je naš osnovni pro-gram že od začetka v letu1999. Ponujamo tudi alumi-nijaste nadstreške japonske-ga proizvajalca, ki so zelo
kvaliteten, standardiziranproizvod, ki ga tudi montira-mo. Tako zaokrožujemonašo ponudbo obrambe vozi-la, ali v garaži z vrati ali predobjektom z nadstreškom."
V letu 2008 ste poslovalirekordno. Kdaj boste znovadosegli takratne prodajneštevilke?
"Leto 2008 je bilo zelouspešno, ko smo se tudi pre-selili v nove poslovne prosto-re v Šenčurju. Še prej smodelali v Tržiču, potem v ne-kdanjem Tekstilindusu, sle-dila je selitev v Šenčur, natopa smo zgradili nov objekt vposlovni coni v Šenčurju. Tuimamo boljše pogoje dela,objekt je narejen za našo pro-izvodnjo. Pred tremi leti smoimeli veliko dela, ustvarilismo 2,1 milijona evrov pro-meta. Ocenjujemo, da bomoletos prodali za 1,8 milijonaevrov, prihodnje leto pa ujelipredkrizno obdobje."
Omenili ste, da danes zaenak proizvod zaslužite manj.
"Cene so padle za nekajodstotkov, surovine in mate-riali so dražji, zato je tudinaš zaslužek manjši. Naš ciljje, da ohranimo trenutnoštevilo zaposlenih (18), mor-da bi zaposlili še koga zamontažo vrat v Avstriji.Ohraniti želimo tudi našopozicijo proizvajalca dvižnihgaražnih vrat v Sloveniji,kjer smo po lastni proizvod-nji na prvem mestu."
Odprli prodajni salon v CelovcuMKL systems je vodilno slovensko proizvodno podjetje dvižnih garažnih vrat, ki se z velikimi razvojnimikoraki podaja na avstrijski trg.
Kranj
Predlog stečaja za G Skupino
Časopis Dnevnik je včeraj poročal, da je Gorenjska banka naljubljansko sodišče vložila predlog za stečaj G Skupine, ki jovodi Ani Klemenčič. Za mnenje o razlogih za vložitev pred-loga za stečaj (o tem bo sodišče v Ljubljani odločalo po sod-nih počitnicah) smo vprašali Klemenčičevo, ki nam jepovedala le: "Rajši vprašajte na Gorenjsko banko." Dodaja,da poslujejo z dobičkom, da ne izpolnjujejo niti enegapogoja za stečaj po insolventnem zakonu in redno porav-navajo vse obveznosti. V Gorenjski banki nam predsednikauprave Gorazda Trčka ni uspelo priklicati, sporočili pa sonam, da nam odgovorov na naša vprašanja ne morejoposredovati, saj poslovna razmerja med banko in njenimikomitenti predstavljajo poslovno skrivnost. Zakaj bankaposlovanje G Skupine ocenjuje za insolventno oziromaplačilno nesposobno, ni jasno. B. B.
Marko Kobe in Marko Likozar, lastnika podjetja MKL systems, sta pred kratkim odprla salon dvižnih garažnihvrat v Celovcu. / Foto: Tina Dokl
Uprava razlaga, da novepogodbe z nižjimi plačnimiosnovami nimajo zveze sposlovanjem. Prometa je si-cer več, letos prodajajo med35 in 40 odstotki bolje kot venakem obdobju lani, ven-dar je dobička manj zaradicenene konkurence s Kitaj-skega. Ob koncu leta naj biIskratel dosegel 105 milijo-nov evrov prometa ali zadobro tretjino več kot lani.Zaposleni boljše poslovanjena eni strani in nižanje plačna drugi strani težko razu-mejo. Podjetju želijo poma-gati in se zato odrekajo deluplače, vendar ta delež v bolj-ših časih želijo nazaj. Prinovih pogodbah sindikatani bilo poleg, zato tudi nevedo, ali so plače res nižje
za desetino, lahko so tudiveč. Lani so sicer v Iskrate-lu odpustili 120 delavcev,po letošnjem programu najbi podjetje zapustilo še 70zaposlenih, a zaenkrat od-puščanj ni bilo.
Iskratelovi delavci besni na upravo�1. stran
Andrej Polenec
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
8GORENJSKI GLAS
petek, 22. julija 2011KMETIJSTVO [email protected]
Cveto Zaplotnik
Kranj - Kot je na predstavitvipolletnega dela agencije zakmetijske trge in razvoj po-deželja povedal njen gene-ralni direktor Benedikt Je-ranko, je letošnja kampanjaizpolnjevanja in oddajanjazbirnih vlog potekala breztežav, vlogo so lahko pravo-časno oddali vsi, ki so to že-leli. Kmetijska gospodarstvaso oddala nekaj manj vlogkot lani - 59.646, vendar soprijavila celo nekoliko večpovršin kot leto prej - dobrih453 tisoč hektarjev, od teganajveč za njive in trajne trav-nike. V klasični "papirnati"obliki je bilo oddanih le 175vlog, vse druge pa v elek-tronski obliki. 59.220 vlaga-teljem je pri elektronskemizpolnjevanju in oddaji vlogpomagala kmetijska sveto-valna služba. Končala se ježe tudi oddaja zahtevkov zagovedo, v teku je še zamud-ni rok (do 25. julija), 15.900kmetijskih gospodarstev paje oddalo 19.500 zahtevkovza bike in vole ter za eksten-zivno rejo "ženskih" govedi.
Pomoč pridelovalcem zelenjave
Na agenciji so opozorilitudi na dva ukrepa kmetij-ske politike, ki sta še posebejaktualna. Prvi ukrep je po-moč pridelovalcem zelenja-ve, ki so občutili posledicezaradi okužbe z bakterijoE.coli v Nemčiji. Agencija jedoslej za to prejela tridesetzahtevkov in na terenu žepreverja, ali so pridelovalcires morali umakniti zelenja-vo s trga, opustiti spravilo alise odločiti za zeleno obira-nje. Drugi ukrep je sofinan-ciranje zavarovalne premije,s katerim država prispevapolovico k premiji za zavaro-vanje posevkov in živali.Lani je za sofinanciranje18.700 zavarovalnih policnamenila 6,6 milijona ev-rov, letos doslej za 5.600 po-lic 1,1 milijona evrov.
V okviru ukrepov za razvojpodeželja je na agenciji od-prtih pet razpisov, med nji-mi tudi razpis za pomočmladim prevzemnikomkmetij, za katerega je doslejod skupno 10 milijonov ev-rov razpisanih sredstev za-prošenih 1,3 milijona evrov.V obravnavi je še sedem raz-pisov, pri štirih so zahtevkivišji od razpisanega zneska.
Izplačali dvesto milijonovevrov
Agencija je v letošnjem pr-vem polletju za ukrepe kme-tijske politike izplačala dve-sto milijonov evrov. Dobrih126 milijonov evrov je na-menila za plačila na površi-
ne in za goveda, 48 milijo-nov za kmetijsko okoljskeukrepe in območja z omeje-nimi možnostmi za kmetij-sko dejavnost, 21 milijonovza podpore investicijam vokviru programa razvoja po-deželja, ostalo pa za zgodnjeupokojevanje kmetov, pro-mocijo, sofinanciranje zava-
rovalnih premij in še za ne-katere druge namene. Odveč kot 150 tisoč zahtevkovza izplačilo, ki so jih kmetij-ska gospodarstva vložila zlanskimi zbirnimi vlogami,čaka na obračun le še 76vlog, od tega največ za kme-tijsko okoljske ukrepe in zaplačila na površino.
Manj vlog in več površinLetos je zbirne vloge za plačila oddalo manj kmetijskih gospodarstev kot lani, vendar pa so prijavilacelo nekaj več površin kot leto prej.
Benedikt Jeranko, generalni direktor agencije za kmetijsketrge in razvoj podeželja
Lubadar je napadel že tudidrevje, ki ga je 7. junija po-škodoval veter, ko je v gozdo-vih radovljiško blejske ravni-ne vse do Bohinjske Bele pa-dlo od štiri do pet tisoč kubič-nih metrov drevja. Nadaljnjamnožitev in širitev lubadarjabo odvisna od vremenskihpogojev in skrbnosti lastni-kov pri poseku in spravilunapadenega drevja, bolj za-nesljivo oceno pa bodo goz-darji lahko dali ob konca av-gusta, ko bo predvidoma iz-letela še tretja generacija lu-badarja. Lastniki dokaj sprotipospravljajo napadeno drev-
je, zavod je letos doslej pet-najstim zagrozil z izvršbodel, vendar pa mu je v nobe-nem primeru ni bilo trebauresničiti.
Kostanjeva šiškarica, bukov rilčkar, jesenovožig ...
Poleg lubadarja pestijogozdove na Zgornjem Go-renjskem še nekatere drugetežave. "Kostanjeva šiškarica
se je letos razširila tudi nablejsko gozdno gospodarskoobmočje, vse do Begunj. Do-slej smo jo ugotovili na sed-mih lokacijah, na vsaki je pri-zadetih nekaj dreves. Videznapadenih kostanjev je boljboren, listi ne rastejo, plodo-vi se ne oblikujejo," je dejalaVida Papler - Lampe in doda-la, da se na njihovem območ-ju sicer že dolgo pojavlja tudibukov rilčkar skakač, vendarpa se je letos spomladi moč-no namnožil. Bukev, ki pred-stavlja približno tretjino les-ne zaloge, je bila navzven vi-deti, kot bi bila "posmojena"zaradi pozebe. To so opazili
tudi obiskovalci gozdov inspraševali, kaj je z bukvijonarobe. Gospodarska škodase kaže v nekoliko manjšemprirastu. "Jesenov ožig se jelani z mladih jesenov prese-lil tudi na odrasla drevesa,letos se širi naprej, pred-vsem po ravninskih gozdo-vih, kjer je jesena tudi naj-več. Da les ni razvrednoten,je treba drevje pravočasnoposekati," ugotavlja Vida Pa-pler - Lampe.
Smrekov lubadarse še ne umirja
Kmetje, ki utrpijo škodo zaradi t. i. višje sile, morajo točim prej sporočiti agenciji. Agencija bo le na podlagitakšnega sporočila lahko pri obravnavi zahtevka upoštevala neskladje med podatkom v zahtevku izzbirne vloge in dejanskim stanjem v naravi.
Pomemben del dejavnostiagencije je tudi kontrola zahtevkov iz zbirnih vlog.Medtem ko kontrolanavzkrižne skladnostipoteka vse leto, se je vprvih dneh junija začelakontrola površin naterenu, avgusta pa se bo šekontrola govedi.
Na blejskem gozdno gospodarskem območju je bilolani od 221 tisoč kubičnih metrov celotnega posekaveč kot dve tretjini sanitarne sečnje, to je poseka zaradi ujm, škodljivcev, bolezni in iz drugih razlogov.Velik delež sečnje zaradi lubadarja je posledica ujm vzadnjih letih, zlasti vetrolomov in snegolomov.
�1. stran
Foto
: Mat
jaž
Gre
gori
č
Kostanjeva šiškarica - zavrtane ličinke naredijo šiške tam,kjer bi se moral razviti plod ali list.
Spomladi so bila kot tale list "ožgana" cela drevesa bukve.
Foto
: Vid
a Pa
pler
- La
mpe
, ZG
S-O
E B
led
Foto
: Vid
a Pa
pler
- La
mpe
, ZG
S-O
E B
led
Na seznamu ni večgomoljik
Opozarjajo na širjenje ambrozije
Cveto Zaplotnik
Kranj - Vlada je prejšnji te-den sprejela uredbo o zava-rovanih prosto živečih vr-stah gliv, s katero je določila,katerih vrst v Sloveniji ni do-voljeno nabirati, razen vznanstvene in izobraževalnenamene. Na seznamu jeskupno enainštirideset vrstz Rdečega seznama ogrože-nih vrst gliv, ki so ogroženezaradi nabiranja. Ena od no-vosti je ta, da na seznamu niveč gomoljik, ker so strokov-ne ocene pokazale, da je vr-sto možno trajnostno izko-riščati in ni potrebno popol-no zavarovanje. Po tej ured-
bi je prepovedano zavestnouničevanje zavarovanih vrstgliv, zlasti odvzem iz naraveter uničevanje gob in pod-gobja, prepovedano pa jetudi posedovanje, prenaša-nje, prevažanje ter prodajain zamenjava zavarovanihvrst, odvzetih iz narave. Gli-ve, ki niso ogrožene, je šenaprej dovoljeno nabirati,kot to določajo predpisi s po-dročja gozdarstva, pri tempa za rekreativno nabiranješe naprej velja dnevna ome-jitev dva kilograma na ose-bo. Trajnostno rabo gliv boše dodatno uredilo ministr-stvo za kmetijstvo, gozdar-stvo in prehrano.
Cveto Zaplotnik
Kranj - Pelinolistna ambrozi-ja, ki velja za eno najboljalergenih rastlin in hkratitudi za trdovratni plevel, sevse bolj širi, opozarjajo vKmetijsko gozdarski zborni-ci Slovenije in dodajajo, da jerastline treba uničevati šepred cvetenjem - na vrtovih zruvanjem, na neobdelanihpovršinah s košnjo in na ob-delanih kmetijskih površi-nah z uporabo ustreznihherbicidov. Na kmetijskih zemljiščih,kamor se širi z nekmetij-skih in neobdelanih zem-ljišč pa tudi z bližine avto-
cest, železnic, vodotokov indrugih površin, povzročagospodarsko škodo. V ko-ruznih posevkih je lahkopridelek za polovico nižji,pri vrtninah je izpad pridel-ka lahko do trideset odstot-kov. Ker posredno vpliva nazaraščenost posevkov in navisoko vlago, to lahko prive-de tudi do okužbe vrtnin sčrno listno pegavostjo. Pose-ben problem je v ekološkemkmetovanju, ker je širjenjeambrozije težko preprečiti zdovoljenimi sredstvi. Cvetniprah ambrozije je lahkoškodljiv tudi za ljudi, ki dela-jo na njivah in vrtovih in sonanj alergični.
9GORENJSKI GLASpetek, 22. julija 2011 REPORTAŽA [email protected]
Alenka Bole Vrabec
Jelena Justin
Naš današnji cilj je najboljvzhodna gora v grebenuGrintovcev, ki jo zaradi legelahko imenujemo tudi hišnagora Jermanovih vrat, kot sonekdaj ljudsko imenovaliKamniško sedlo. Jerman jebil kamniški lovec, ki je pre-ko Kamniškega sedla vodilvojsko na pomoč Celovcu priobrambi pred Turki. Danesse bomo povzpeli na Brano.
Izhodišče vzpona je Kam-niška Bistrica. Da si bomorahlo skrajšali vzpon, sebomo zapeljali do Jermance.Na križiščih se držimo des-no. Cesta je mestoma precejrazrita. Skoraj na koncu ce-ste parkiramo. Odpravimo sepo vodoravni lovski poti, kise ji kmalu priključi markira-na pot na Kamniško sedlo izKamniške Bistrice. Nadalju-jemo v smeri markacij dorazpotja, kjer nadaljujemonaravnost oz. levo protiKamniškemu sedlu. Desnogre sicer dobro shojena invidna steza v Repov kot, ki pani markirana.
Sledi vzpon po gozdu, vokljukih proti Pastirjem. Nalevi strani se nam začne kaza-ti Brana s svojo Bosovo grapo,ki pozimi v ugodnih pogojihnudi fantastično plezanje. OdPastirjev dalje sledi še nekajmalega gozda, nato pa se prednami pokaže travnato-rušev-nata pregrada Kamniškegasedla, proti kateremu se potvije v prijetnih okljukih. Nasedlu si malce oddahnimo,
saj, če nismo bili ravno zgod-nji, v teh vročih poletnih dnehvzpon na sedlo zaradi vročineni ravno najbolj prijeten.
Od koče na Kamniškemsedlu nadaljujemo proti Bra-ni in Turski gori. Na razpotjupoti nas smerokaz usmerilevo, desno gre pot protiOkrešlju. Sledi zmerenvzpon po vse bolj kamnitempobočju. Sledi melišče, ki gaprehodimo v prečnem rah-lem vzponu. Če je melišče šesneženo, je nevarnost za zdrsvelika. Sledi še en skalnatidel, ki nas privede na nasled-nje razpotje: desno gre mar-kirana pot proti Turski gori,mi pa zavijemo levo protiBrani. Pot se strmo vzpenjapo severni strani Brane. Zanapredovanje mestoma upo-rabljamo roke, predvsem za-radi ravnotežja. Na nekaj me-stih je celo nekaj metrov je-klenice. Pot je odlično marki-rana, a vseeno bodimo pozor-ni na markacije, saj pot preko
skalnih plošč zavija levo-desno. Tik pod vršnim grebe-nom se pot usmeri ostro levodo izrazite grape, ki jo prostopreplezamo. Na drugi stranije nekaj klinov, ki nas vodijodesno po poti. V naslednjihnekaj korakih smo na vrš-nem pobočju Brane. Tu str-mina popusti, skalni vzponpa dobi bolj spokojno podo-bo, saj nas nezahteven vzponv nekaj minutah pripelje naprostran in razgleden vrh. IzJermance do vrha Brane smopotrebovali tri ure.
Vrh, na katerem stoji križiz leta 1995, nam nudi tisto,zaradi česar je tako lepo pritina višino in se ozreti naokolido horizonta, kamorkolinese oko. Na zahodu je Tur-ska gora, zadaj se vidijo Rin-ke in Skuta, severozahodnoje Mrzla gora. Pogled na se-ver se ustavi na Olševi, za ka-tero se vidi Peca, na seve-rovzhodu je Krofička z gre-benom Ut in Strelovca, na
vzhodu je Planjava, izza kate-re se vidi špica Ojstrice. Čenam je vreme naklonjeno, seproti jugovzhodu vidi tudiveličasten greben Zeleniškihšpic. Streha Brane se prepad-no konča v Koncu, vidi setudi Kokrško sedlo ter Kal-ška gora in Kalški greben.
Z Brane sestopimo po potivzpona. Ker je pot mestomapolna grušča in drobirja, sve-tujem uporabo čelade, saj hi-tro lahko sprožimo kamen,ki ga bo zakon gravitacijevlekel navzdol. Ob sestopuse ustavimo na Kamniškemsedlu, pozdravimo prijazne-ga oskrbnika Simona in siprivoščimo malce počitka,saj nas čaka še dolg sestop;vsaj do Jermance, ali pa celodo Kamniške Bistrice. Od-visno, kje nas čaka zvesti pri-jatelj na štirih kolesih. Nadmorska višina: 2252 mVišinska razlika: 1352 mTrajanje: 5 urZahtevnost: ★★★★★
Planinski izlet: Brana (2252 m)
Hišna gora Kamniškega sedlaGora s prostranim vrhom in čudovitim razgledom. Njene grape pozimi ponujajo fantastično plezarijo.
Lenobni čas, čas počitnic.Kaj vzeti s seboj na ladjo, dapostanejo živci spet lahkotniin jim tudi vročina ne moredo živega. Smeh in dobrodružbo? Ja! A v vrvežu se pri-leže tudi kakšna osamitev zauživancijo. Kompas kaže nazgodbe iz Tisoč in ene noči vkakšni tanjši izdaji. Ta mit-ska Šeherezada mi ne gre izglave. Po tisočih nočeh pri-povedovanja je omečilamoža, da je ni dal umoritikot njene predhodnice, v ti-sočih dneh je trikrat rodila, onjenih drugih ženskih opra-vilih pa ne duha ne sluha. Pomojem je bila od nenehnegapripovedovanja kdaj tudi lač-na ...
Mogoče bi ji teknilo, čebi ji postregla z jedmi, kise spogledujejo z Jutro-vim?
Oblizek iz rdeče leče zžajbljem
Za 4 osebe potrebujemo:180 g rdeče leče, 2 stroka česna,1 spomladansko čebulico, pol lzelenjavne osnove, pol žličkejaneža, pol žličke kumine, 70g rastlinskega namaza ali do-bre margarine, sol, poper, 2 le-pinji, 12 lističev žajblja.
Lečo splaknemo. Čebuloin česen olupimo in zelodrobno narežemo. Lečo, če-bulo in česen damo v poso-do, prelijemo z zelenjavnoosnovo, pokrijemo in kuha-mo do mehkega, približno20 minut. Potem ko se lečaohladi, jo zmiksamo, doda-mo v terilniku strt janež inkumino, 2 žlici rastlinskeganamaza, solimo in popra-mo. Na preostali maščobi
ocvremo lističe žajblja, s ka-terimi okrasimo namaz.
Piščančja bedrca s kuskusom
Za 4 osebe potrebujemo: 4piščančja bedra (vsako okoli250 - 300 g), sol, poper, 2 cmingverjeve korenine, 1 žlico na-rezanega rožmarina, 1 žličkokumine, 60 g masla, četrt l či-ste zelenjavne juhe, 4 šalotke,pol kg zelenih paprik, 2 breskvi,nekaj kapljic limonovega soka.
Ingverjevo korenino nari-bamo in natremo bedra podkožo. Nato jih solimo in po-pramo ter zložimo v ognje-varno posodo. Na bedra ena-komerno razporedimo 4 dagmasla in jih potresemo s ku-mino in tenko nastriženimrožmarinom. Šalotke pre-
polovimo in zložimo v pe-kač. Paprike očistimo, bres-kvi preprežemo na pol in iz-luščimo koščici ter ju poka-pamo z limonovim sokom.V pekač dolijemo četrt l zele-njavne juhe. V pečici, ogretina 200-220 stopinj Celzija(ventilatorska ni primerna),pečemo bedra pol ure, nato vpekač naložimo še paprike,narezane na četrtinke. Če te-kočina v pekaču preveč iz-puhti, dodamo še malo juhe.Četrt ure pozneje dodamopopoprane polovice breskev.Kuskus pripravimo po navo-dilu in ga nato na sredi veli-kega pladnja oblikujemo vstožec, okoli njega naložimobedra, šalotko, papriko inbreskve. Če je v pekaču osta-lo kaj soka, ga precedimo inponudimo v posebni skledi-ci.
Fige na jogurtu
Za 4 - 6 oseb potrebuje-mo: 500 g jogurta, 150 g pusteskute, 2 žlici limonovega soka,agavino sladilo po okusu, 2žlički cimeta, 8 žličk medu, 60g ovsenih kosmičev, pest grobosesekljanih lešnikov, 4 - 6 fig.
Gladko umešamo jogurt,skuto, limonov sok, cimet insladilo po okusu. V majhnikozici segrejemo med, pre-pražimo na njem grobo se-sekljane lešnike in ovsenekosmiče. Ohladimo in pri-mešamo jogurtovi kremi, skatero napolnimo skodelice.Figam odrežemo peclje, jihprevidno razrežemo v cvet inposadimo na kremo. Jogurtin skuta naj bosta dobroohlajena!
Dober tek!
Detajl poti proti vrhu Brane / Foto: Jelena Justin
Prostrani vrh / Foto: Jelena Justin
Pogled na Brano s Kamniškega sedla / Foto: Jelena Justin
M I Z I C A , P O G R N I S EŠeherezada je lačna ...
Simon Šubic
Britof - Nogometno igrišče vBritofu kljub poletnemu pre-moru ne sameva. Na njemse namreč vsakodnevno zbi-rajo mladi ljubitelji okrogle-ga usnja, za katere je nekda-nji nogometaš Živil Naklo,Hita Gorica, Primorja, Tri-glava, izraelskih Hapoela inHerclie ter češkega PlznaRobert Marušič organiziralpoletno nogometno šolo. Se-daj trener ekip mlajših instarejših dečkov v Nogomet-nem klubu Britof je poletnošolo za otroke od sedmegado štirinajstega leta letosorganiziral prvič, nad odzi-vom pa je prijetno presene-čen. "Zanimanje za nogo-metne počitnice je zares veli-ko, med udeleženci pa so tudiotroci iz drugih krajev oziro-ma klubov, ne samo iz Brito-fa. Če bi hoteli sprejeti vse, bijih verjetno bilo okoli sedem-deset. Ker pa šola poteka pr-vič, smo vpis nekoliko omeji-li, tako da jo obiskuje okoli šti-rideset otrok. Med prijavljeni-mi je tudi ena punca, a zaen-krat še ni prišla, bi je pa bilizelo veseli, zato se naj karopogumi," je povedal 37-letniMarušič, ki mu v poletni šolipomagajo še nekateri nogo-metni trenerji - Elvis Rogić,
Andrej Troha, Robert Gajsarin Mirnes Jusufović.
"Nogometna šola je name-njena tistim otrokom, ki želi-jo biti aktivni tudi med dvo-mesečnimi počitnicami. Inmoram reči, da so se zbralisami pravi nogometni nav-dušenci, ki jih ne ustavi nitipoletna pripeka," nam je šezaupal Marušič, ki se ga no-gometni navijači spomnijotudi kot najboljšega strelcanakelskih Živil v njihovi naj-uspešnejši sezoni (1992/93),ko so v prvi slovenski ligi igra-li pod taktirko Braneta Obla-
ka. "Robertovo idejo o pole-tni šoli smo v nogometnemklubu sprejeli odprtih rok inmu njeno izvedbo omogočilina našem novem igrišču zumetno travo. Veseli smo,da jo obiskuje toliko dečkov,saj je to znak, da bo nogometše dolgo šport številka ena vBritofu," je ob tej priložnostipovedal predsednik NK Bri-tof Primož Egart.
V nogometni šoli, ki pote-ka ves julij dvakrat na dan(razen vikendov), se sevedanajveč posvečajo nogometu,za popestritev pa se fantje
pomerijo tudi v raznih igri-cah, občasno se odpravijo nakopanje ali v hribe, usedejose tudi na kolo. "Tu se imamzelo dobro, še posebej, kerza nas skrbijo zelo dobri tre-nerji. Mislim, da se bom na-učil kar nekaj novih nogo-metnih veščin," je dejal tri-najstletni Gašper Šenk. Po-dobno je povedal tudi letomlajši Gašper Csipoe in pri-pomnil, da so lahko nogo-metne počitnice tudi zelo za-bavne, zato mu vroči poletnidnevi precej hitreje mineva-jo.
10 petek, 22. julija 2011GORENJSKI GLAS
Z žogo tudi poletiNa nogometnem igrišču v Britofu julija potekajo nogometne počitnice, mlade nogometaše pa priosvajanju nogometnih veščin ne ustavi niti poletna vročina, zagotavlja trener Robert Marušič.
Jasna Paladin
Kamniška Bistrica - KampAlpe v Kamniški Bistrici jepred dnevi gostil 24 mladihiz petih evropskih držav -Romunije, Bolgarije, Litve,Estonije in Slovenije, ki so seudeležili mednarodne mla-dinske izmenjave z naslo-vom e-Nature.
Projekt je ob koncu klub-ske sezone v okviru progra-ma Mladi v akciji in prekoZavoda Movit organiziralaekipa iz Mladinskega centraKotlovnica, namen druženjapa je bilo v spodbujanju mla-dih k zdravemu načinu živ-ljenja in življenju z naravo,ki se danes zelo hitro spre-minja. Kot je povedal vodjaprojekta Bojan Težak, jebila osrednja tematika iz-menjave ekološka ozavešče-nost mladih in skrb ter so-žitje z naravo, njihov cilj paspodbuditi mlade k prave-mu pogledu na globalnepodnebne spremembe kotenemu največjih globalnihizzivov, ne le Evropske uni-
je, ampak človeštva nasploh. "S tovrstnimi projek-ti želimo spodbujati sodelo-vanje med mladimi iz raz-ličnih socialnih in kultur-nih okolij Evrope. Živeti znaravo pomeni več kot le re-ciklirati odpadke in varčeva-
ti z energijo. Pomeni živetizdravo, poenostaviti načinživljenja in naučiti in vzgo-jiti bodoče generacije vduhu vzdržljivega in zele-nega načina življenja," je obzaključku projekta še pove-dal Težak. Udeleženci izme-
njave so v desetih dneh biva-nja ob vznožju kamniškihplanin raziskovali naravnezanimivosti bližnje in daljneokolice, sodelovali v kreativ-nih delavnicah ter okroglihmizah na temo ekologije inokoljevarstva.
Živeti z naravo ni le recikliranjeV Kamniški Bistrici so pripravili mednarodno mladinsko izmenjavo s poudarkom na ekološki ozaveščenosti in sožitju z naravo.
Prve nogometne počitnice v Britofu, ki jih je organiziral nekdanji nogometaš Robert Marušič, obiskuje okoli štirideset dečkov, starih od sedem do štirinajst let. / Foto: Tina Dokl
Mladi iz petih evropskih držav so naravo v Kamniški Bistrici spoznavali predvsem na družaben in zabaven način. / Foto: arhiv organizatorja
Marjana Ahačič
Podhom - Radovna, rečica,ki si je utrla pot skozi sote-sko Vintgar, ima v najtoplej-ši različici največ 12 stopinjCelzija, zato je v ozki soteski,v katero večina obiskovalcevvstopi na zgornjem delu podvasjo Podhom pri Gorjah,tudi sredi najbolj vročega po-letja prijetno hladno.
"Število obiskovalcev jepredvsem odvisno od vreme-na," pravi Janko Peterman,predsednik Turističnega druš-
tva Gorje, ki upravlja to iz-jemno naravno in turističnoznamenitost. "Če je prevečvroče, so turisti raje ob jezerihin rekah. V Vintgar se pona-vadi odpravijo, ko se nebomalo pooblači." Lani so jihnašteli približno sedemdesettisoč. Če se bo sezona nada-ljevala tako, kot se je začela,jih bo letos še kakih deset ti-soč več.
Kot pravi Peterman, velikovečino sredstev, ki jih zberejoz vstopnino v sotesko (štirievre za odrasle, dva za otro-ke, za člane domačega turi-stičnega društva pa je vstop-nica brezplačna), porabijo zavzdrževanje. "Pred letošnjosezono smo zaradi hudeganeurja decembra lani in natoše v začetku letošnjega junijaza obnovitvena dela moralizagotoviti kar okoli pol mili-jona evrov. Drevje, ki je z ro-bov padalo v sotesko, plazoviin material, ki ga je prinesla
voda, so res naredili velikoškode. Obnoviti in utrditismo morali poti, dva mosto-va zgraditi na novo, ker ju jepodrlo in odneslo s traverza-mi vred, in namestiti števil-ne dodatne zaščitne mreženad potmi. K sreči je bilo vsozimo in pomlad tako lepovreme, da smo lahko do se-zone vse popravili, čepravsmo morali junija sotesko poneurju za nekaj dni spet za-preti. "
Kot pravi Peterman, je var-nost obiskovalcev vedno na
prvem mestu, zato je soteskaza javnost odprta le medaprilom in novembrom. "Čeje lepo vreme, jeseni poteg-nemo še za kakšen mesec,nato postane prenevarno."Največ obiskovalcev je tradi-cionalno avgusta - včasihtudi po 1500 na dan. Prevla-dujejo Izraelci, navdušeninad spektakularnimi stena-mi, zeleno naravo in čisto,bistro Radovno, pa Madžariin Francozi in tudi domačituristi. "V prihodnje želimotemeljito urediti parkirišče,ki ga počasi odkupujemo odlastnika, in še izboljšati var-nost z mrežami. Počasi botreba zamenjati še kakšenmost, drugih večjih posegovpa za zdaj ne načrtujemo," jeo načrtih za prihodnost sote-ske, ki jo je leta 1891 odkril, žedve leti zatem pa za obisko-valce odprl tedanji gorjanskižupan Jakob Žumer, še pove-dal Janko Peterman.
V pričakovanju dobre sezoneTuristično društvo Gorje vsako leto obilno vlaga v obnovo in zaščito soteske Vintgar. Če bosezona dobra, letos do konca oktobra pričakujejotudi do osemdeset tisoč obiskovalcev.
Kot je povedal Janko Peterman, predsednik turističnegadruštva Gorje, sotesko vsak dan natančno pregledajo.
Vintgar si je lani ogledalo okoli sedemdeset tisoč obiskovalcev. Letos jih pričakujejo še več.
[email protected] GLASpetek, 22. julija 2011 11
Vilma Stanovnik
Bled - Med 28. avgustom in4. septembrom bo na Ble-du potekalo svetovno pr-venstvo v veslanju, tekmo-vanja, ki bodo poleg boja zanaslove najboljših na svetuštela tudi kot kvalifikacijskaregata za olimpijske igreprihodnje leto, pa bodozato še bolj atraktivna.
Zanimivo bo vse dni, no-vost v letošnjem programusvetovnega prvenstva pa jefinale osmercev že prvi danfinalnih tekmovanj, v četr-tek, 1. septembra. Kakšenbo epilog večnega boja zazmago med angleškim innemškim osmercem, saj jeslednji letos blestel prav navseh tekmah svetovnegapokala, pa bodo veslaškinavdušenci izvedeli okoli13. ure.
Največja slovenska adutaza kolajno na svetovnemprvenstvu sta tudi tokrat
naša najboljša veslača IztokČop in Luka Špik, ki naj bise v želenem finalu pome-
rila v petek, 2. septembra,njuni predtekmovalni bojipa se bodo začeli že v pone-deljek, 28. avgusta.
"Vstopnice za ogled tek-movanj so potrebne samoza čas finalnih nastopov, to-rej med 1. in 4. septem-brom, medtem ko je med28. in 31. avgustom vstopprost. Ravno tako je vstopbrezplačen za slovesnost obodprtju prvenstva, ki bo 27.
avgusta ob 20. uri v VelikiZaki," dober mesec predprvenstvom poudarjajoorganizatorji in obiskovalcena Bled vabijo že ta konectedna, saj se bodo medBlejskimi dnevi lahko pre-izkusili v veslanju v okvirutako imenovanega Paketaveslaških užitkov, prav takopa bodo že ponudili pripo-močke za navijanje za naševeslače.
Odštevajo dneve do prvenstvaDober mesec oziroma natanko 37 dni je še do začetka svetovnega prvenstva v veslanju, ki ga bo konecavgusta in v začetku septembra gostil Bled, organizatorji pa na veslanje vabijo že ta konec tedna.
Jože Marinček
Kranj - Nemški Wolfsburg, zakaterega igrajo zvezdniki, kotso Mario Mandzukić, HasanSalihamidžič in Srđan Lakić,in ga vodi trener Felix Ma-gath, so na tribune kranjske-ga nogometnega igrišča pri-vabile številne ljubitelje nogo-meta in navijače, čeprav sta seekipi pomerili zgolj na prija-teljski tekmi. Toda domačinogometaši se slovitih in do-sti bogatejših nasprotnikov,ki so trenutno na pripravah vBad Kleinkirchheimu, niso
ustrašili. Že od prvega udarcaso igrali napadalno in si že všesti minuti priigrali prvo pri-ložnost. Sledile so minute go-stov in v 15. minuti je okvirgola rešil Kranjčane. Sedemminut kasneje si je borbeniAndraž Košnik izboril žogo v
dvoboju s Kjearjem, lepo pro-drl po levi strani, ter še lepšezaposlil Dejana Burgarja, ki jerutinirano matiral Diega Be-nalio. V nadaljevanju so siceržogo v svojih nogah imeliNemci, a so bili domači velikobolj nevarni. V zadnjih minu-tah so gledalci lahko na tere-nu pozdravili tudi ŠpancaMatea Jesusa, ki naj bi bil vprihodnjih dneh že član Tri-glava. Gre za mladega napa-dalca, ki je v Slovenijo prišelzaradi študija in si želi zaigra-ti v slovenskem državnem pr-venstvu.
Ta konec tedna se z drugimkrogom nadaljuje državnonogometno prvenstvo. EkipaTriglava jutri gostuje v Vele-nju pri Rudarju, ekipa Dom-žal pa se bo v nedeljo ob 20.uri doma pomerila s CM Ce-ljem.
Najboljša slovenska veslača Iztok Čop in Luka Špik sta se naslova svetovnih prvakov veselila v Münchnu, tudi za letošnje prvenstvo pa sta naša prva aduta.
Kranj
Margeta sodnik v Šanghaju
Čeprav slovenske vaterpolske reprezentance ni med šestnaj-stimi državami, ki sodelujejo na svetovnem prvenstvu na Ki-tajskem, ki se je za vaterpoliste začelo minuli ponedeljek, pabo v vaterpolskih obračunih kot nevtralni sodnik sodelovalKranjčan Boris Margeta. To je njegova že peta udeležba nasvetovnih prvenstvih, lahko pa se pohvali, da je kot sodniksodeloval že na treh olimpijskih igrah ter na mnogih evrop-skih prvenstvih in finalih svetovne ter evropske lige. J. M.
Kamniška Bistrica
Gorski tekači na Grintovec
To nedeljo, 24. julija, bo KGT Papež organiziral enega naj-zahtevnejših in ekstremnih gorskih tekov v Evropi, 13. gors-ki tek na Grintovec. Tek v osrčje Grintovcev pomeniposeben izziv in je eden najbolj priljubljenih med gorskimitekači. Leta 2010 je odpadel, ker je KGT Papež organiziral26. svetovno prvenstvo v gorskih tekih na Veliko planino.Julija je bila namesto teka na Grintovec pokalna tekma naVeliko planino, ki je veljala za izbirno tekmo za svetovno pr-venstvo. Letošnji tek šteje kot 4. tekma za Pokal Slovenije,državno prvenstvo za otroške kategorije in je v okrilju sve-tovne zveze za gorske teke 3. tekma za WMRA Grand Prix.Start bo ob 9. uri pri Domu v Kamniški Bistrici, ob 15. uri pabo tam slovesna razglasitev rezultatov ter podelitev medalj,priznanj in bogatih denarnih ter praktičnih nagrad. V. S.
Trenutno v Amsterdamu poteka svetovno prvenstvoza veslače do 23 let, ki se ga udeležuje tudi slovenskaveslaška reprezentanca. V enojcu nastopa Janez Zupan, v enojcu za lahke veslače Jure Grace, v dvojnem dvojcu Grega in Aleš Zupan, v dvojcubrez krmarja Andraž Borštnar Vasle in Gašper Močnik, med dekleti pa Anja Šešum.
Vilma Stanovnik
Poljane nad Škofjo Loko - Vtako rekoč idealnem vreme-nu za tekmovanje se je letoš-nje kolesarske dirke udeležilokar 155 tekmovalcev in tek-movalk iz vse Slovenije, prišlipa so tudi tekmovalci iz Hrva-ške in Italije. Razdeljeni so biliv šestnajst starostnih kategorij,dirka je štela za pokal Sloveni-je, za prvenstvo občine Gore-nja vas - Poljane, za rekreacij-ske športne igre UE ŠkofjaLoka in tudi za novoustanov-ljen pokal štirih športnih dru-štev, ki delujejo v občini Gore-nja vas - Poljane (ŠD Poljane,ŠD Špik Lučine, ŠD Sveti Ur-ban in ŠD Marmor Hotavlje),za pokal Polanskih Puklov.
Absolutni zmagovalec dirkena Stari vrh je postal GoranIkič (Etiketa Žiri), ki je za pro-go porabil 26 minut in 35 se-kund in tako zaostal za rekor-dom proge Dejana Vračiča izleta 2006 za dobrih 50 se-kund. Drugo mesto je z za-ostankom 14 sekund za zma-
govalcem zasedel Alojz Po-glavc (KK TEMPO), tretji pa jebil Boštjan Dacar (ŠD Bambi)z zaostankom 17 sekund zazmagovalcem.
V ženski konkurenci je naStari vrh najhitreje prikolesa-rila Katja Šorli Peternel (KDBrda Dobrovo), ki je za progopotrebovala 31 minut in 54 se-kund. Drugo mesto je osvojilaŠpela Škrajnar (Genesha
Team) s časom 33 minut 27sekund, tretja pa je bila RadaŽakelj (Pekarna Magušar).
Organizatorji so najboljšimtrem podelili tudi memorial-ne plakete v spomin na DragaKisovca, pionirja in prvegapredsednika ŠD Poljane, ki jebil med drugim navdušen ko-lesar in smučar. "Veseli smobili, da se je vzpona na Starivrh kot tekmovalec udeležil
tudi domači župan Milan Ča-dež, prav tako pa bi se radi za-hvalili našim zvestim spon-zorjem in vsem drugim, ki sopomagali pri organizacijinaše dirke. Naj že sedaj pova-bim tudi na naslednji vzponza pokal Polanskih Puklov, kibo 7. avgusta iz Lučin na Pas-jo ravan," je po prireditvi po-vedal vodja tekmovanja Andrej Dolenc.
Na dirki se je potil tudi župan ČadežKolesarska sekcija Indu Team pri ŠD Poljane je minulo soboto pripravila 11. kolesarsko dirko iz Poljan na Stari vrh, slavila sta Goran Ikič in Katja Šorli Peternel, s trinajstim mestom v svoji kategorijiin drugim mestom za občinsko prvenstvo pa se je izkazal tudi župan Milan Čadež.
Kar 155 kolesarjev in kolesark iz Slovenije in tujine se je udeležilo tradicionalne dirke iz Poljan na Stari vrh.
Zgodovinska zmaga TriglavaNa kranjski zelenici je nogometni prvoligaš Triglav presenetil nemškega prvoligaša Wolfsburg in slavil z golom Dejana Burgarja.
Zmaga nad slovito ekipo nemškega Wolfsburga (v zelenihdresih) bo ostala zapisana v zgodovino nogometnega Triglava. / Foto: Matic Zorman
GORENJSKI GLASpetek, 22. julija 201112 [email protected]
Simon Šubic
Podjelje - V sredo nekaj mi-nut pred polnočjo je v Podje-lju v občini Bohinj zagorelobjekt družine Petrovič, ka-terega večji del je hlev, manj-ši del pa stanovanjska hiša.V požaru je bil hlev popolno-ma uničen, ogenj pa se jerazširil tudi na precejšen delstanovanjskega dela. Zaradizastrupitve z ogljikovim mo-noksidom so 48-letno lastni-co in sedemnajstletnega sinaodpeljali na zdravljenje v je-seniško bolnišnico. Ko soogenj opazili, je bil ta že pre-močan, da bi jim iz hlevauspelo rešiti purane, zato soti pogoreli, medtem ko je ži-vina ta čas k sreči na gorskipaši. Po prvih ocenah je v po-žaru nastalo za okoli štiristotisoč evrov gmotne škode,uradni vzrok požara pa vče-raj popoldne še ni bil znan.Pogorišče so si sicer ogledalitudi forenziki policije.
Požar je po naših podatkihprva opazila lastnica. "Zago-relo je sredi noči, ko so vsi žespali, tako da je bil požar žeprecej razvit, ko so ga opazi-li. Šest minut čez polnoč, koso na kraj prišli prvi gasilci,je na hlevu že pogorela po-lovica strehe, v plamenih pasta bila tudi že druga polovi-ca hleva in stanovanjski del.Ogenj smo pogasili v približ-no uri in pol, nato smo do ju-tranjih ur držali požarnostražo. Dopoldne se je že začelo čiščenje pogorišča,"
je povedal poveljnik občin-skega gasilskega poveljstvaFranc Benedik, ki je skupaj spomočnikom Petrom Do-bravcem vodil intervencijo."Podjelje ni povsem strnje-no naselje, toda tik nad gore-čim objektom je še ena kme-tija, ki pa k sreči ni bila ogro-žena, saj ponoči ni bilo ve-tra," je še pojasnil Benedik.
V gašenju je sodelovalookoli 85 članov prostovoljnihgasilskih društev BohinjskaČešnjica, Savica-Polje, Sred-nja vas v Bohinju, Nomenj,Stara Fužina, Koprivnik,Nemški Rovt, Gradišče inBohinjska Bistrica. V inter-
venciji so imeli največ težavzaradi zagotavljanja zados-tne količine vode, ki so jonajprej pripeljali iz Spodnje-ga Podjelja, kjer pa jo je poBenedikovih besedah hitrozmanjkalo, zato so jo potemdovažali iz Koprivnika inČešnjice, pri prevozu vodepa so s svojima cisternamapomagali tudi prostovoljnigasilci z Bleda in iz Gorij.
Prizadeta družina v nesre-či ni ostala sama. Med dru-gim so s pomočjo Krajev-ne skupnosti Srednja vas žeodprli transakcijski račun,na katerem bodo zbirali do-nacije družini Petrovič (šte-
vilka transakcijskega računa01204 - 6450783609, sklic00 7320). Pomoč je že ponu-dila tudi občina Bohinj. "Vprvi fazi bomo pomagali pričiščenju pogorišča, v drugifazi pa jim bomo tako kot vvseh podobnih primerih na-menili denarno pomoč, ka-tere višine pa še nismo dolo-čili. Upam, da bodo uspeliPetrovičevi pogorel objektčim prej sanirati in znovanormalno zaživeti," je pove-dal župan Franc Kramar.Mati in sin bosta po vrnitviiz bolnišnice začasno prebi-vala pri sorodnikih, smo šeizvedeli.
Požar izbruhnil sredi nočiV noči na četrtek je v Podjelju požar povsem uničil gospodarsko poslopje in precejšen del stanovanjskehiše. Lastnico in sina so zaradi zastrupitve z dimom odpeljali v jeseniško bolnišnico.
Simon Šubic
Rateče - V Julijskih Alpah seje ta teden zaplezalo kar petalpinistov. Gorski reševalciiz Kranjske Gore so se tako vponedeljek okoli poltretjeure zjutraj odzvali klicu trehplezalcev, ki so ostali ujeti vsteni pod vrhom Špika. Re-ševalci so se z vrha Špikaspustili v steno in s pomočjovrvne tehnike pošteno pre-mražene planince do pol-dneva rešili iz stene ter jihpospremili v dolino.
Še bolj dramatično je biloreševanje dveh italijanskihplanincev, ki sta se zaplezalav steni pod vrhom Jalovca, skaterega nista mogla sestopi-ti zaradi slabih vremenskihrazmer. Gorski reševalci izRateč so jima na pomoč pri-
skočili v ponedeljek okoli polšeste zjutraj, vendar so mo-rali akcijo zaradi slabih vre-menskih razmer prekiniti,
tako da sta Italijana, sicer iz-kušena plezalca, še drugonoč prebila v steni. Z akcijoje enajst reševalcev nadalje-
valo v torek, ki so si pomaga-li s helikopterjem, ki jih jepripeljal v bližino Italijanov,ki so ju nazadnje dosegli splezalno tehniko. Italijanasta bila ob prihodu reševal-cev precej premražena, dru-gih težav pa nista imela. Vhelikopter so ju potegnili zvitlom, nato pa so ju srečnain zdrava odpeljali v dolino.
V Gorski reševalni zveziSlovenije gornikom svetu-jejo uporabo ustrezne opre-me, obiskovalcem visoko-gorja pa, da se pred vzpo-nom pri oskrbnikih koč po-zanimajo o razmerah nagori, morebitna snežišča instanje varoval. Gorniki na-mreč zaradi neustrezneopreme pogosto obtičijo nagori in jih je potrebno re-ševati.
Italijana prenočila v steni Jalovca V ponedeljek sta se v steni Jalovca zaplezala italijanska gornika, trije plezalci pa so obtičali podvrhom Špika. Vseh pet so uspešno rešili.
Italijana, ki sta v steni Jalovca bivakirala kar dve noči, so rateški gorski reševalci rešili s pomočjo helikopterja (slika je simbolična). / Foto: Matej Slabe
Škofja Loka
Zabodla ga je z nožem
V ponedeljek popoldne sta se v stanovanju v Škofji Lokisprla 26-letni moški in devetnajstletna ženska, oba domači-na. Prepir je kmalu prerasel v prerivanje, med katerim je de-vetnajstletnica z manjšim kuhinjskim nožem zamahnilaproti moškemu in ga zabodla v prsni koš. Ranjenegamoškega, ki sicer ni v smrtni nevarnosti, so z reševalnimvozilom odpeljali v bolnišnico. Zoper žensko bodo policistinapisali kazensko ovadbo.
Streljal s pištolo za paintball
Precej resno je v torek okoli 14. ure zvenelo obvestilo polici-ji, da v Škofji Loki nekdo med vožnjo iz osebnega vozilamaha s pištolo. Policisti so opisano vozilo kmalu ustavili, vnjem pa našli pištolo za paintball. Devetnajstletni voznik je vpogovoru s policisti pojasnil, da je z njo streljal njegov pri-jatelj, ki ga je tik pred ustavitvijo odložil. Policisti so pištolozasegli in bodo po zbranih vseh obvestilih ustrezno ukrepali.
Kranj
V denarnici je bilo petsto evrov
Neznani storilec je v noči na torek razbil steklo na osebnemavtomobilu, ki je bil parkiran na dvorišču stanovanjske hišev Kranju. Nepridiprav je odtujil denarnico, v kateri je bilo poleg dokumentov tudi približno petsto evrov gotovine. Natem mestu ne bo odveč vnovično opozorilo policije, da na vidnih mestih v vozilih (policah, sedežih) ne puščajtedenarnic, dokumentov, prenosnih računalnikov, GPS naprav,dragih oblačil in drugih vrednejših predmetov.
Lesce
Drzni tatici
V torek dopoldne sta v Lescah dve neznani ženski pristopilido osemdesetletne ženske in jo povprašali za pot do tr-govine. Za zahvalo sta ji izročili verižico iz rumene kovine,za katero sta rekli, da je zlata, čeprav ni bila. Verižico staoškodovanki zapeli okoli vratu, med tem pa sta ji odpelinjeno verižico iz rumenega zlata, ki jo je imela občankaobešeno okoli vratu, ter odšli. Ženski sta bili po izjavioškodovanke Romki, stari okoli dvajset in štirideset let,imeli sta dolge črne lase, spete v čop. Sta manjše postave,oblečeni pa sta bili v pisana oblačila - v krilo in bluzo.
Hrastje
Iz skladišča odnesli bakrene izdelke
V noči na sredo so neznani storilci v Hrastju vlomili vskladišče podjetja in odtujili okoli dve toni bakrenihpolizdelkov. Latniku so nočni obiskovalci povzročili za petnajst tisoč evrov škode.
Bled
Odnesli ročno blagajno
Pred dnevi so neznani storilci na Bledu vlomili v trgovino.Tatovi so odnesli manjšo ročno blagajno, v kateri je bilookoli 1200 evrov gotovine. S. Š.
Kranj
Trčil v policijsko vozilo
V torek nekaj pred polnočjo se je na Ljubljanski cesti v Kranju zaradi prekratke varnostne razdalje 23-letni voznikosebnega avtomobila Renault 19 zaletel v vozilo pred seboj,nato pa se odpeljal naprej, ne da bi oškodovani voznici posredoval svoje osebne podatke. Voznica je seveda pokli-cala policiste, ki so voznika čez nekaj minut izsledili na Bregu ob Savi, kjer je v ovinku zapeljal izven vozišča. Policijskapatrulja, ki je v tistem trenutku prišla na kraj, je tako s službenim vozilom zavarovala kraj prometne nesreče. Triindvajsetletnik je nameraval znova pobegniti, vendar jepri tem trčil v službeno vozilo policije. Policista sta v nada-ljevanju postopka zaradi suma vožnje pod vplivom alkoho-la vozniku odredila preizkus alkoholiziranosti, katerega jevoznik "zaradi zdravstvenih težav" odklonil, zato sta ga nazadnje napotila na strokovni pregled. S. Š.
Požar na domačiji Petrovičevih v Podjelju je uničil tako hlev kot večji del stanovanjske hiše.
www.gorenjskiglas.si
POGOVOR
ZANIMIVOSTI
OD PETKA DO PETKA
NA ROBU
RAZGLED
Od petka do petka PogovorPogovor
Rebalans državnega proračunapripravljen, falcon za predsednika ceneje Stran 14
Radovljičana Andrej Anderle in Slavko Bec ter Leščan Janko Macuh so trije med kakimi dvajsetimi strastnimi igralci taroka, ki jih kopalci vse poletje lahko opazujejo med igro v bifeju na radovljiškem kopališču. Malokdo pa ve, da so bili lani pokalni prvaki Slovenije v taroku. Na sliki: Macuh in Bec med tarokiranjem / Foto: Gorazd Kavčič
Alpinist Marko Prezelj v stenipete najvišje gore sveta Stran 16
Špela Kokelj iz Lesc, zlata maturantka z vsemi možnimitočkami Stran 15
Stran 17
Tarok, telovadba za možgane
14 petek, 22. julija 2011
Od petka do petka
Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik jepredsedniku državnega zbora Pavlu Gantarju predala poročilovaruha za leto 2010, v katerem ugotavlja pomanjkljiva nadzor in zakonodajo. / Foto: T. K.
Novi najemnik oz. upravljavec vladnega falcona naj bi zadržavni vrh zagotavljal cenejše prevoze. / Foto: Gorazd Kavčič
Franc Žnidaršič bo prihodnja štiri leta vodil Demokratičnostranko dela. / Foto: Tina Dokl
Simon Šubic
Rebalans državnega prora-čuna za leto 2011 predvideva9,65 milijarde evrov prihod-kov, kar je 360 milijonov ev-rov manj kot v veljavnemproračunu. Z rebalansom seza 400 milijonov evrov zni-žujejo tudi načrtovani pri-hodki, ki naj bi po novemznašali 7,95 milijarde evrov.Vlada bo rebalans dokončnopotrdila in ga posredovala dr-žavnemu zboru prihodnji te-den. Enako velja tudi za za-kon o interventnih ukrepih,ki je kot del paketa proračun-skih dokumentov prav takože pripravljen. Sprejem reba-lansa proračuna v državnemzboru je za predsednika vla-de Boruta Pahorja glavna na-loga, saj gre po njegovem zausodo države, ker bi z njego-vim sprejemom nadaljevaliproces finančne konsolidaci-je in dokončno pomirili fi-nančne trge, ki so se delomavznemirili zaradi padca po-kojninske reforme. V predlo-gu rebalansa se najbolj krčijosredstva za investicije, ki paše vedno ostajajo na šest od-stotkov višji ravni kot lani.Zaradi tega so z rebalansomnezadovoljni tako v gospo-darstvu kot v opoziciji.
Varuhinja nezadovoljna z nadzorom
Varuhinja človekovih pra-vic Zdenka Čebašek Travnikje v torek predstavila poročilo
varuha za leto 2010, pri tempa opozorila predvsem nadva sistemska problema: po-manjkljiv nadzor in neureje-na zakonodaja. Po besedahvaruhinje je v državi nadzorpomanjkljiv, neučinkovit alipa ga sploh ni, inšpekcijskeslužbe pa prevečkrat ne delu-jejo oziroma so neučinkovite.Čebašek Travnikova tudi opo-zarja, da mnogo sprejetih za-konov prihaja v kolizijo ali vnasprotje z že uveljavljenimipravicami, poleg tega se pre-več odlaša s spremembo za-konodaje, za katero je jasno,da jo je treba spremeniti. Vporočilu varuha za lansko letoso poleg otrok in starejšihmed ranljivimi skupinami iz-postavljeni tudi mladi, ljudje,ki živijo v onesnaženem oko-lju, skupine diskriminiranihin "pozabljeni", ki so izpadliiz zakonodajne ureditve.
Falcon za predsednikeceneje
Vlada namerava poiskatinajemnika za falcona, ki boletalo vzel v upravljanje, pritem pa predsednikom repu-blike, vlade in državnegazbora zagotavljal prevoze poekonomsko upravičeni ceni.Cena za prevoze najvišjihpredstavnikov države bo pobesedah generalne sekretar-ke vlade Helene Kamnar za-gotovo nižja od cene na pro-stem trgu. Pogodba o oddajiletala v petletni najem bomorda sklenjena že jeseni. Vrazpisni dokumentaciji bomed drugim navedeno, damora imeti najemnik za po-
trebe državnega vrha vednoprost termin, če ne drugače,pa s primerljivim letalom.Vlada po poizvedbah na trgupričakuje, da bi lahko za na-jem falcona iztržili okoli dve-sto tisoč evrov na leto, priho-dek pa bi šel v obrambni pro-račun. Falcona je vlada za 33 milijonov dolarjev kupilaleta 2001.
Žnidaršič predsednikstranke dela
Na prvem kongresu De-mokratične stranke dela, kiso jo ustanovili 31. julija lani,so delegati štiriletni predsed-niški mandat podelili držav-nemu poslancu Francu Žni-daršiču, ki je bil doslej začas-ni predsednik stranke. Žni-daršič je napovedal, da bododo konca leta po državi vzpo-stavili strankino mrežo, sajse bo stranka udeležila držav-nozborskih volitev. "Naš pro-gram ima v središču pozor-nosti delo, znanje, sposobno-sti, višje vrednotenje dela,pravičnejšo delitev rezultatovdela, pravno državo in ohra-nitev socialne države ter soli-darnosti med generacijami,"je pojasnil Žnidaršič.
Drugačno vrednotenjenepremičnin
Vlada je na sredini sejisprejela predlog novele zako-na o množičnem vrednote-nju nepremičnin, ki bolj jas-no opredeljuje modele vred-notenja, na podlagi izkušenjs prvim poskusnim izraču-nom vrednosti pa modele
veže na vrsto rabe in ne večna vrsto nepremičnin. Nove-la ohranja pravilo, da se zem-ljišča vrednotijo glede na na-mensko rabo, pozidana zem-ljišča pa glede na njihovo de-jansko rabo. Končno izraču-nano vrednost nepremičnin,na katero ne bi bilo več mož-no podati ugovora, bodo last-niki prejeli po sprejemuuredbe, ki bo določila vredno-tenje, to pa naj bi vlada spre-jela konec leta. Predlog tudipredvideva, da bi morali pro-dajalci nepremičnin o kupo-prodajnih poslih z nepremič-ninami, za katere je bil obra-čunan DDV, sporočati poda-tke v evidenco trga nepremič-nin, najemodajalci nepremič-nin pa bodo morali v eviden-co trga nepremičnin pošiljatipodatke o najemnih poslih.
SVLR vodi državni sekretar Suvorov
Minister za Slovence v za-mejstvu in po svetu BoštjanŽekš je v torek državnemusekretarju Bojanu Suvorovupredal posle predstojnikaslužbe vlade za lokalno sa-moupravo in regionalno po-litiko (SVLR), ki jo je Žekšvodil od aprila letos. Suvorovje bil do sedaj namestnik di-rektorja v vladni službi zarazvoj in evropske zadeve,ukvarjal pa se je predvsem zevropsko kohezijsko politikoin slovensko regionalno poli-tiko. SVLR bo Suvorov vodilkot državni sekretar, saj jevlada 30. junija spremenilaodlok o ustanovitvi in delo-vnih področjih SVLR.
Rebalans znak finančnemu trguS sprejetjem predloga rebalansa državnega proračuna, ki ga bo vlada državnemu zboru poslala prihodnjiteden, bomo dokončno pomirili finančne trge, meni premier Borut Pahor.
Branko Grims, SDS V časih Clemenceauja je vfrancoskem parlamentu levi-čarski poslanec nadvse pretira-val v poudarjanju, da medmoškimi in ženskami ni nobe-ne razlike. Ko je levičar spetzačel: "Med moškim in ženskoniti fizično skoraj ni razlike...!" je stari sivolasi konservati-vec vstal in zagrmel: "Živela tarazlika!" ter požel najglasnejšiaplavz v zgodovini francoske-ga parlamenta.
Najbolj odvratna floskula"Vsi so isti!" je že dve leti šlagertranzicijskih levičarjev. Navi-dez pomeni napredek v politič-ni kulturi, saj so še do leta 2004tranzicijski levičarji in njihoviljubljenci člane demokratičnihstrank desne sredine zmerjali sfašisti oziroma nacisti. Sespomnite grobih žaljivk Todo-rovića, ki so mu tedaj peli slavo
vsi na tranzicijski levici? Žal je"napredek" v politični kulturi zudomačitvijo floskule "Vsi soisti!" le navidezen. Floskula"Vsi so isti!" je namreč v svojembistvu globoko protidemokratič-na in je uperjena proti temelj-nim vrednotam moderne zdru-žene Evrope. Če so vsi isti, po-tem nima smisla iti na volitve.Ljudje se ne zavedajo, da so stem izigrani do konca. Kajtitrdo jedro tistih, ki to odvratnofloskulo ponavljajo do nezave-sti, bo na volitve seveda šlo. Inmorda na njih celo podaljšalosvojo gospodarsko skrajno ne-uspešno (za njih pa še kakoprofitno!) vladavino. Odločajopač tisti, ki se politično angaži-rajo in gredo na volitve. V zibel-ki demokracije, antični Grčiji,so tistim državljanom, ki seniso hoteli ukvarjati s politiko,
rekli preprosto "Idiotes". Ker sonamesto njih odločali drugi ...
Kajti bistvo zgodbe je, da vresnici še zdaleč nismo vsi isti!Eni so stali ob strani, ko je JLArazoroževala slovensko TO,drugi smo pripravljali osamo-svojitev Slovenije in vedeli, dabo vojna manj verjetna, zago-tovo pa bistveno krajša, čebomo dobro oboroženi in na-njo pripravljeni. Eni smo odlič-no vodili Slovenijo in celotnoEU hkrati, zmanjšali deležjavnega dolga ter dosegli najhi-trejšo gospodarsko rast v slo-venski zgodovini. Sedanja raz-padajoča oblastna garniturapa je "dosegla" največjo gospo-darsko katastrofo v slovenskizgodovini in zadolžila še naševnuke. Kaj takega lahko v istikoš vrže le demagog najslabševrste ali pa nekdo, ki je prav-
kar padel z lune. Na glavo. Nikakor pa ne moremo oči-
tati tranzicijskim levičarjem,da v svoji demagogiji niso do-sledni. Pred nekaj meseci some z zlorabo procedure v Dr-žavnem zboru razrešili z me-sta predsednika preiskovalnekomisije o aferi Patrija. Kersem začel razkrinkavati, dagre za pravljičarstvo tranzicij-ske levice in je predpise kršil leMilan M. Cvikl, ki je za izve-denca v preiskavi postavil ose-bo v konfliktu interesov (vodjokonkurenčnega projekta!), karje po evropskih normah korup-tivno dejanje. S podpisi kole-gov iz (resnične) opozicije semse pritožil na Ustavno sodiščein v celoti zmagal (že enajstič...!). Čeprav je celo Ustavno so-dišče, katerega večina članov jeideološko blizu sedanjim vla-
dajočim, povsem pritrdilo mo-jim argumentom o očitni zlo-rabi procedure, je vladajočakamarila mrtvo hladno izjavi-la, da naj bi jaz "kršil usta-vo"?! Po balkansko: "Šta sebabi htilo, ta se babi snilo ...!".Cvikl je bil razrešen po več po-zivih in s kar 9(!) strani dolgoargumentirano obrazložitvijo.Mene pa so razrešili brez enesame pisane besede obrazložit-ve in prav to je sedaj obsodiloUstavno sodišče kot protiustav-no ter zlorabo prava. Ne, resnismo vsi isti. V politiki nikolinismo bili in nikoli ne bomo.Besede so si včasih podobne.Toda ogromne razlike so v spo-štovanju vrednot in v dejanjih.
Demokracija ima svoj smi-sel, ker razlika v resnici obsta-ja. Zato tudi v Sloveniji velja:Živela ta razlika!
Živela ta razlika!
Rebalans proračunapripravljen
15petek, 22. julija 2011
Pogovor
Katja Štruc
Špela se je rodila 31. julija1992 na Jesenicah. Po kon-čani osnovni šoli F. S. Finž-garja Lesce se je vpisala naGimnazijo Kranj, kjer je bilavsa štiri leta odlična. Nekajčasa je bila odločena, da boštudirala fiziko, saj jo zelo za-nima astronomija, vendar seje potem raje odločila za me-dicino. Skoraj ves prosti časpreživi s prijatelji. Med letompredvsem petkove in sobotnevečere, poleti pa skoraj vsakdan, skupaj tudi veliko potu-jejo.
Kaj vam osebno pomeni ta iz-jemen dosežek na maturi into, da ste najboljši med naj-boljšimi? "Ta dosežek na maturi mi jeomogočil, da bom lahko štu-dirala nekaj, kar me veseli. Jepa seveda izjemno dober ob-čutek, ko si med najboljšimišestnajstimi v Sloveniji."
Koliko odrekanja je bilo po-trebnega za tak rezultat? Kdovas je najbolj spodbujal k uče-nju? "Odrekanja ni bilo zelo veliko,mogoče le tista dva tedna predzačetkom mature in natomed maturo, ko se je bilo po-trebno odreči zabavi, malo za-postaviti prijatelje in se boljposvetiti učenju. K učenju some najbolj spodbujali prijate-lji. Ves čas smo se tolažili stem, da moramo samo šemalo potrpeti in da bo kmaluvsega konec, nato pa nas čaka-jo trije meseci počitnic."
Ste pričakovali tolikšen us-peh? Je bil - če se lahko takoizrazim - načrtovan? "Ta uspeh ni bil pričakovan.Skrbelo me je celo, ali bomimela dovolj točk za vpis nafakulteto, saj sem imela popisnih testih precej slab obču-tek. Nikakor pa uspeh ni bilnačrtovan. Želela sem si, dabi bila zlata maturantka, ven-dar pa na 34 točk nisem niko-li niti pomislila."
Kako ste praznovali odličenrezultat? "Uspeh smo proslavili s prija-telji v petek zvečer ob koktaj-lih, prinesli so mi celo torto ssvečkami."
Kako ste se pripravljali namaturo? "Z učenjem in pripravami naizpite sem začela približno
dva tedna pred začetkom pis-nega dela mature. Naredilasem izpiske iz snovi za posa-mezne predmete, nato pa semsamo še reševala stare mature,ki so dostopne na internetu."
Katere izbirne predmete ste iz-brali? "Izbrala sem si fiziko in kemi-jo. Ta dva predmeta me najboljzanimata in mi bosta tudi naj-bolj koristila pri nadaljnjemštudiju."
Ste bili morda pri katerempredmetu v dvomih, da mordapa le ne bo vseh točk? Kateri iz-pit vas je najbolj "skrbel"? "Prepričana sem bila, da bomslabo pisala angleščino in fizi-ko, saj se mi je zdelo, da mi nišlo najbolje pri pisnih izpitih.Najbolj me je skrbela anglešči-na, saj število točk pri anglešči-ni pri vpisu na medicinsko fa-kulteto predstavlja petnajst od-stotkov skupnega seštevkatočk."
Kako bi sami ocenili zahtev-nost mature?"Matura se mi ni zdela prevečzahtevna, vsaj določeni pred-meti, kot so na primer kemija,matematika in slovenščina,ne."
Ste tudi sicer odličnjakinja?"Odlična sem bila vseh osemlet osnovne šole in tudi vsa šti-ri leta na gimnaziji, kjer semdvakrat imela na koncu letatudi povprečje ocen 5,0."
Koliko časa ste v gimnaziji na-menjali šoli, nalogam in uče-nju?"Učila sem se predvsem spro-ti, za ustno spraševanje, kar mini vzelo veliko časa, včasihsamo tiste pol ure zjutraj medvožnjo z avtobusom v Kranj.Naloge sem delala redno, vsajpri predmetih, kot sta mate-matika in fizika, kar mi je tudizelo olajšalo učenje za teste."
Kateri predmeti so vam v časušolanja najbolj ustrezali oziro-ma kateri so vas še posebej za-nimali?"Ker sem bolj naravoslovec,so me vedno bolj zanimali na-ravoslovni predmeti, pred-vsem fizika, kemija in biologi-ja."
Kako sošolci in prijatelji gle-dajo na vas po tem uspehu?Ste morda komu prav poma-gali pri pripravah na maturo alipa že v času rednega šolanja?
"Vsi so navdušeni in pravijo,da so tak rezultat pričakovali.Večkrat sem pomagala sošol-cem pri matematiki in fiziki včasu rednega šolanja, pri pri-pravah na maturo pa samo ne-katerim s svojimi zapiski."
Kaj pa starši? So vaš uspeh pri-čakovali? Zagotovo so se ga iz-jemno razveselili ..."Vseh točk na maturi niso pri-čakovali, so pa pričakovali, dabom zlata maturantka. Uspe-ha so se izjemno razveselili,najprej sploh niso verjeli, da jeto res, zato so me po podelitvispričeval še enkrat poklicali, daso se prepričali."
So vam starši kdaj v letih šola-nja pomagali pri učenju? Kjeso vam največkrat priskočili napomoč?"Pomagali so mi predvsem vnižji stopnji osnovne šole, takokot verjetno vsem. Kasneje pabolj malo, mogoče samo kdajpa kdaj pri zgodovini in geo-grafiji, ki nikoli nista bili mojipodročji."
Vaš domači kraj so Lesce. Bo-ste med študijem prebivalidoma? Če ne - vam bo težkozapustiti domači kraj? "Ne, oktobra se selim v Ljublja-no, kjer bom živela v stanova-nju skupaj s sestrično. Najtežjebo zapustiti udobje, ki sem gavajena doma, kjer vse postorimami. V Ljubljani bom mora-la za to poskrbeti sama. Druga-če pa mi ne bo težko zapustitidomačega kraja in se selitve žezelo veselim."
Kaj počnete, kadar ne delateza šolo? Imate kakšne hobijeali opravila, ki so vam prisrcu?"Kadar ne delam za šolo, sempogosto na kavici s prijatelji.Ob lepem vremenu dnevenajraje preživim na Bledu,grem plavat ali kolesarit, naj-raje pa imam nakupovanje.Zelo rada tudi potujem."
Ste se kdaj ukvarjali s kakš-nim športom ali glasbo? "Osem let sem trenirala plava-nje v Radovljici in nekaj časaimela tudi precej dobre rezul-tate, predvsem v prsnem slo-gu, vendar sem po končaniosnovni šoli s treniranjem za-ključila."
Koliko časa vam ostane za za-bavo? Kako se najraje zabava-te? "Za zabavo mi ostane več kotdovolj časa, najraje pa preži-vim petkove in sobotne večerev družbi prijateljev v kakšnemlokalu ali pa pri komu doma."
In ljubezen? Ostane kaj časatudi za to?"Za ljubezen se vedno najdečas." (smeh)
Ste po značaju borka - verjet-no je treba veliko truda invztrajnosti, da človek doseževse možne točke na maturi? "Da, najbrž. Lahko bi se opisa-la tudi kot perfekcionistka, sajko se podam v neko stvar, nebom odnehala, dokler ta stvarni dokončana. Nikoli nisemzadovoljna samo s povpre-
čnostjo. Verjetno je tudi us-peh na maturi posledicatega."
Odločitev za Gimnazijo Kranjse je izkazala za pravo izbiro.Kako to, da ste se odločili pravza to šolo?"Odločala sem se med Jeseni-cami in Kranjem, vendar meje na koncu Gimnazija Kranjprepričala, sploh ne vem za-kaj, mogoče že zaradi mesta."
Kakšni so vaši načrti za pri-hodnost? Imate morda že za-črtano kakšno življenjsko alikarierno pot? "Glavni cilj za prihodnost jeuspešno dokončati medicin-sko fakulteto v Ljubljani, natopa opravljati specializacijo vtujini. Vem, da bo moja karie-ra povezana z medicino, nevem pa še, ali bom ravnozdravnica ali pa se bom odlo-čila za kakšno raziskovalnodelo, mogoče kaj v povezavi zgenetiko. Sem pa trenutnoodločena, da ne bom delala vSloveniji, ampak si bom delopoiskala v tujini."
Omenili ste mi, da imate zad-nje čase precej dela. Opravlja-te študentsko delo - kakšno? "Na bencinskem servisu či-stim šipe."
Kako boste preživeli zasluženepočitnice? "Na počitnice grem s prijatelji-cami na Ibizo, nato pa še v Ma-drid in septembra verjetno šeza kakšen teden na morje naHrvaško."
Najboljša maturantka najraje nakupuje
Špela Kokelj iz Lesc sodi v skupino šestnajstih slovenskih maturantov, ki so na zrelostnem izpitu dosegli največji možen uspeh - štiriintrideset točk.
”Lahko bi se opisala kot
perfekcionistka.Ko se podam vneko stvar, ne
bom odnehala,dokler ta stvar ni
dokončana. Nikoli nisem
zadovoljna samos povprečnostjo.Verjetno je tudi
uspeh na maturiposledica tega.”
Špela Kokelj
Špela Kokelj / Foto: Tina Dokl
16 petek, 22. julija 2011
Pogovor
"Zanimivo je,da alpinizem vHimalaji medmladimi trenutno nitrend. Raje se lotevajo odprav,kjer so rezultatibolj merljivi,predvsem pa boljverjetni. Takaodprava zahtevapol leta priprav,traja dva meseca, možnosti za dosego cilja paso polovične. Alpinizem je bilvčasih bolj viteški, a danestega ni več."
Jasna Paladin
Makalu, 8463 metrov viso-ko goro v Himalaji, so slo-venski alpinisti prvič osvojilileta 1975, takrat kot prviosemtisočak sploh, a kljubše nekaterim poskusom letaza tem na vrhu vse od takratSlovencem ni uspelo stati.Niti pred kratkim, ko je Ma-kalu skušala preplezati med-narodna alpinistična odpra-va, ki jo je vodil Marko Pre-zelj, 45-letni kamniški alpi-nist, ki je imel s peto najviš-jo goro sveta v zadnjih trehletih tokrat že drugo bližnjesrečanje. Je edini slovenskialpinist, ki je prejel dva zlatacepina, najvišjo mednarod-no nagrado za alpinističnedosežke. Po izobrazbi je ke-mijski inženir, goram in al-pinizmu pa je zapisan žeskoraj trideset let. V temčasu je preplezal več kot dvatisoč alpinističnih tur v Dolo-mitih, Alpah, Himalaji, Pa-tagoniji, Aljaski in drugihgorstvih. Čeprav velja za za-držanega in medijem nedo-stopnega, se izkaže za izjem-no toplega in zanimivega so-govornika, ki je z veseljemprivolil v pogovor ob kavi."Nisem nedostopen, pre-prosto se ne silim v ospredje.Rad kaj povem - le vprašajteme," začne pogovor, ki je bilnamenjen predvsem zadnjiodpravi, s katere so se alpini-sti po dveh mesecih plezanjavrnili v začetku junija.
Ob vrnitvi domov so bilivaši občutki glede uspešno-sti odprave kar nekolikomešani. Ste zdaj že strnilisvoje vtise?
"Ne bom rekel, da sem ra-zočaran, a prvič se mi je zgo-dilo, da sem s kakšne odpra-ve prišel domov z občutkom,da bi lahko nekaj naredil, paza to nisem imel možnosti.Na Makaluju sem bil že leta2008 in takrat mi je ostalomalo strahu in dvoma, ali sesteno sploh da preplezati naalpski način. Tokrat sva s Ste-vom ta dvom pustila v steni,a vreme nama ni bilo naklo-njeno. Preveč bi tvegala. Po-trebovala bi tri dni lepegavremena, tega pa ni bilo.Lahko bi prišla še nekolikovišje, a stene ne bi preplezalain vrha ne bi dosegla. Dogod-ki, ki jih ne morem spreme-niti, me ne bremenijo, zatone gledam nazaj v smislu,kaj bi bilo, če bi bilo."
Zakaj ste si izbrali prav Ma-kalu?
"Videl sem ga že na svojiprvi odpravi v Himalaji leta1987, ko smo plezali LotseShar. Zdel se mi je zelo lephrib in že takrat je bil malorazvpit, saj se je o zahodnisteni govorilo kot o ideji zanaslednje tisočletje. A takratše ni bila zame in tja sem sevrnil šele po več kot dvajsetihletih. To, da je bil s strani Slo-vencev preplezan le enkrat,me ni gnalo. Zanimala me jele strma zahodna stena in povseh izkušnjah sem verjel, dase jo da preplezati, čeprav to valpskem stilu še ni uspelo ni-komur. Letos je bila ta izbiralogično nadaljevanje neuspe-lega poskusa iz leta 2008. Ta-krat namreč sploh nismo za-res vstopili v steno, ker namje to preprečil zelo močan ve-ter in večji kos ledu, ki nam jepadel v šotor."
Vaša odprava je bila zelo pi-sana - Američan Steve House,izkušen Boris Lorenčič, skaterim ste že osvojili zlaticepin, in dva mlada, a per-spektivna alpinista - RokBlagus in Luka Lindič.
"Prav zaradi tega mentor-stva mlajšim je PZS podprlato odpravo. Z Rokom in Lu-kom sem sicer že plezalpredlani v Indiji, in čepravsem tokrat čutil veliko odgo-vornost, se mi zdi prav, dasvoje znanje prenašam na
mlajše. Ne nazadnje semtudi sam izkušnje dobil natak način, največ od AndrejaŠtremflja, ki je mojster take-ga učenja. A ne glede na to,kdo pleza skupaj, je mednami potrebno veliko med-sebojno zaupanje. Zanimivoje, da alpinizem v Himalajimed mladimi trenutno nitrend. Raje se lotevajo od-prav, kjer so rezultati boljmerljivi, predvsem pa boljverjetni. Taka odprava zahte-va pol leta priprav, traja dvameseca, možnosti za dosegocilja pa so polovične. Nočemsoditi, a mlajša generacijaima povsem drugačen načinrazmišljanja. Alpinizem jebil včasih bolj viteški, a da-nes tega ni več."
Načrte vam je tudi tokratpreprečilo zelo nestabilnovreme, težave pa ste imelitudi z opremo.
"Do sedaj se je redko do-gajalo, da bi Nepalci kradli.So pošteni in miroljubni, amaoistična revolucija predleti je v družbo vnesla maloveč agresije. Mlajši nosačizato svoje delo razumejo ne-koliko 'robinhudovsko'. Nasodih z opremo so nam takorazbili pol ključavnic, pregle-dali, kaj je notri, in iz dvehsodov vzeli za več kot dva ti-soč evrov oblačil. K srečismo nato malo kombinirali
med sabo, lahko pa bi vzelikaj, kar bi nam preprečiloplezanje. To je ena taka mot-nja, ki sama po sebi mordani vplivala na končen izid,lahko pa bi."
V steno ste se podali skupajs Stevom Housom, a vajinanaveza ni nič novega. Kakosta se pravzaprav spoznala?
"Steve je bil v Sloveniji žekonec osemdesetih let inprav tu je začel z bolj resnimalpinizmom. Srečala sva sepred leti na letališču na Alja-ski in hitro našla skupen je-zik. Rekla sva si, da bi lahkošla kam skupaj, in že prihod-nje leto sva šla na Nuptse.Od takrat greva vsaj enkratletno kam skupaj plezat."
Kako sta se lotila zahodnesmeri na Makalu?
"Najprej sva se aklimatizi-rala na 7000 metrih in ta-krat sem videl, da se stena dapreplezati, in dvoma ni biloveč. Po počitku sva se mora-la odločiti, kdaj in kako vsto-piti v steno. Vreme je bilo lo-terija, a odpravila sva se, če-tudi ni kazalo najbolje; žezvečer je snežilo in zjutrajsva se zbudila v sneg. Sredidneva se je celo malo plaziloin bila sva v dvomih, kakonadaljevati, saj bi bila višje šebolj izpostavljena vremen-skim razmeram. Nato je
sonce steno, ki kot kakšenkotel akumulira toploto, pre-cej segrelo, zato je kasneje leslab meter od šotora priletelvečji kamen, nekaj minut za-tem pa se je v delu, kjer svanameravala plezati, sprožilše kamnit plaz. Po tehtnempremisleku sva se odločila,da se vrneva. Takrat sva bilana višini 6600 metrov in dovrha sva imela še tri dni ple-zanja."
A vajino plezanje se tu vse-eno ni končalo.
"Ko sva prišla dol, si še nis-va želela v bazo, zato sva seodločila, da skušava vrh dose-či po normalni smeri. Ta jebila v primerjavi z najino vzahodni steni kot avtocesta,ker je shojena, napeljane sofiksne vrvi, veliko ljudi je tamin občutek je povsem druga-čen. Vreme se je izboljšalo,počutila sva se odlično inzdelo se nama je, da bova do-segla vrh. A zjutraj je spet za-pihal močan veter, z vrha sopovsem zdelani prišli trijeŠpanci, in izkazalo se je, dana vrh spet ne bo šlo."
Je bilo v tem času na Maka-luju veliko odprav?
"V zgornji bazi je bilo bli-zu sto ljudi, kar je za to goroveliko, očitno je to nek trend.Komercialen pristop na Eve-rest je pritegnil za sabo to, datisti, ki so na najvišji vrh žestopili, iščejo druge cilje, a zistim pristopom, torej ponormalkah, v tehničnemsmislu najlažjih smereh, sfiksnimi vrvmi, nosači, kisi-kom. Pri tem ekspedicij-skem stilu je vse naravnanozgolj na vrh, način za njego-vo dosego je manj pomem-ben. Mi smo imeli bazostran od hriba, ne tam, kjervsi drugi. Kakšne štiri urehoje je bilo med nami, a biloje bolj toplo, na travi in ime-li smo lepo izhodišče za vsemožne smeri."
Znani ste kot odličen foto-graf. Se je Makalu izkazalza fotogeničnega?
"Fotografija je res mojastrast in Makalu je fotogeni-čen, a ko se grem resno ple-zarijo, to strast težko razvi-jem, saj oboje skupaj ne gre.Navadno na odprave vza-mem 15 kilogramov foto-grafske opreme, a ko sem vsteni, vsega ne morem imetis seboj, misli so takrat drug-je in tokrat sem v plezanjevložil toliko energije, da je zafotografiranje ni ostalo do-volj."
Marko Prezelj (levo) skupaj s Stevom Housom v steni Makaluja / Foto: Marko Prezelj
V steni pete najvišje gore svetaOsrednjo alpinistično odpravo letošnjega leta pod okriljem Planinske zveze Slovenije je vodil kamniški alpinist Marko Prezelj.Cilj preplezati Makalu v alpskem stilu zaradi slabih vremenskih razmer sicer ni bil dosežen, "a splošen vtis ni slab in domovsem se vrnil z mirno vestjo".
MarkoPrezelj,alpinist
17petek, 22. julija 2011
Zanimivosti
Marjana Ahačič
Letos je za njimi že enajst odosemnajstih turnirjev, ki jihorganizira Tarok zveza Slo-venije in se jih redno ali ob-časno udeležuje okoli tisočigralcev iz vse Slovenije. Red-no, pravi štiridesetletni An-drej Anderle, jih na tekmova-nja hodi okoli dvesto, igrajopa na kakih šestdesetih mi-zah, vsak z vsakim, ure in urev popolni tišini. "Tarok smo kot otroci igralivsi, mi trije pa smo v okviruTarok kluba Merkur organizi-rano začeli pred osmimi leti,"pojasnjuje Andrej Anderle,najmlajši od trojice, v kateri statudi upokojenca Slavko Bec inJanko Macuh. Dobivajo se nabalinišču v Lescah, poleti pana radovljiškem bazenu, kjer -resnici na ljubo - ne plavajoprav pogosto. Sedijo za mizoin igrajo tarok, vsaj po tri urena dan. "Včasih trije, včasihštirje," pravi Anderle. "Zadnjida za rundo."Na turnirjih je drugače, ta na-porna tekmovanja potekajo
po ves dan, soigralci se popetkrat zamenjajo. Najboljšije tisti, ki največkrat zmaga.Aktualni rezultati so objavlje-ni na spletnih straneh Tarokzveze Slovenije. "Seveda gre pri našem igra-nju v glavnem za veselje dodruženja, a po nekaj letih red-nega srečevanja smo se odlo-čili, da vendarle poskusimotudi na tekmovanjih," pojas-njujejo "športni" vidik taroka.Turnirji potekajo po vsej Slo-veniji, največ pa v okoliciLjubljane in na Štajerskem.Štajerci, pravijo Anderle, Becin Macuh, so tudi najboljstrastni igralci. Tekmovalci sseboj na turnir prinesejosvinčnik in karte - starim inoguljenim pravijo špeh - sicerpa Slavko Bec pravi, da je kar-ta pač karta, ne glede na to,kakšna je njena zadnja stranin kdaj je bila kupljena; tu ninobene velike filozofije. "Se-deš za mizo in odigraš. Tem-po je odvisen od igralcev."Nekateri so zelo hitri, pove,drugi - predvsem upokojenci,dodaja z nasmeškom - igrajo
bolj počasi. Med igro je strogatišina, v dvorani so sodniki inpravila, ki se jih je treba drža-ti. Imajo kodeks obnašanja inkazen za tiste, ki ga ne upoš-tevajo. Tudi gledalci pridejo,odprtja turnirjev so slovesna. Zbranost, natančnost in sre-ča, pa zmožnost sproti sleditiigri, zelo dober spomin insposobnost predvidevanja sokarakteristike, značilne zadobre igralce. "Gre v bistvuza trening spomina, tarok jenekakšna 'fiskultura' zamožgane, ki ti pomaga, dane zakrniš. Je miselna igra, vkateri potrebuješ še marsikajdrugega kot srečo," pravijo."Ure in ure mirno skoncen-trirano sedimo. Že za to jetreba imeti kondicijo, sicerpa moraš znati igrati tako sslabimi kot z dobrimi karta-mi. Kajti zgodi se lahko, daimaš takšne, slabe karte, vesdan. In nič ne moreš za to,"malce vdano v usodo praviMacuh. Na turnirje jih vleče "vonj"po zmagi in samopotrditvi."Če pridem domov z meda-
ljo, smo vsi veseli. Pozabimo,da se bodo podražili kruh,mleko in meso, na koalicijein referendume ... Sicer pa jeglavno veselje do druženja -če tega ni, je vse skupaj brezsmisla," razlaga Bec. Žensk je med igralci boljmalo, le kakih deset odstot-
kov. "Ne vem zakaj, bistve-nih razlik ni. Najbrž je žen-skam težje vzeti si čas za ig-ranje, ker imajo več dela združino, čeprav včasih sku-paj igrajo celo zakonci. Paspet predvsem starejši, mla-dih je med nami bolj malo,"pojasnjuje Andrej Anderle,
ki taroka že uči svojega 13-let-nega sina. Na vprašanje, ali jih kaj skrbitisti ljudski rek, da kvartopir-ci ne bodo videli nebeškegakraljestva, pa v en glas zatrju-jejo: "Mi pravimo, da ga nebomo videli zato, ker ga ima-mo že zdaj, tu, na zemlji."
Tarok, telovadba za možgane Radovljičana Andrej Anderle in Slavko Bec ter Leščan Janko Macuh so trije med kakimi dvajsetimi strastnimi igralci taroka, ki jih kopalci vse poletje lahko opazujejo med igro v bifeju na radovljiškem kopališču. Malokdo pa ve, da so bili lani pokalni prvaki Slovenije v taroku.
Katja Štruc
Železniki - Miha Markelj ještiriindvajsetletnik, ki večinosvojega časa namenja razis-kovanju. Osrednja tema nje-govih raziskav je Selška doli-na. Za svoje delo je prejelštevilna priznanja, med kate-rimi je najbolj odmevna ev-ropska nagrada Karla Velike-ga za mlade, ki mu jo je letosizročil predsednik evropske-ga parlamenta Jerzy Buzek.
Že v otroštvu vas je gnalo vraziskovanje. Kdo vas je za tonavdušil?"Navdušili so me starši, staristarši in osnovnošolska pro-fesorica zgodovine DamjanaDemšar, ki me je usmerjalak prvim raziskovalnim kora-kom."
Med osnovnošolskim insrednješolskim izobraževa-njem ste prejeli številne na-grade na področju razisko-vanja. Kaj ste najraje razis-kovali? "Sprva sem najraje razisko-val tematike na področjunaravne in kulturne dediš-čine, osredotočene na Sel-ško dolino, v nadaljevanju
pa tudi tiste, ki so se povezo-vale s sorodnimi območji."
Letos ste za projekt Arhitek-turna raziskava - osnova zavzpostavitev več kot osemstolet starih povezav prejeli ev-ropsko nagrado Karla Velike-ga. Kaj je glavno sporočiloraziskave? "Glavno sporočilo je, da je ve-lika škoda, ker je osemsto letstara povezava med Južno Ti-rolsko in Selško dolino pro-padla, in da bi vnovična vzpo-stavitev prinesla veliko pozi-tivnega. Že pri raziskovanjuza diplomsko nalogo semugotovil, da jima ni skupnale arhitekturna povezava,temveč da so bili tudi ljudje zJužne Tirolske koloniziranioziroma priseljeni na ob-močje zgornjega dela Selškedoline."
Kako pa bi se lahko znova po-vezali?"Izhajal sem iz tega, da morabiti povezava vzpostavljenana podlagi aktivnosti, ki ima-jo skupne točke. V tem pri-meru v turizmu, kulturi inizobraževanju. Imamo istekulturne in naravne dejavni-ke. Povezovali bi se lahko na
ta način, da bi mi povzeli do-ločene strategije od njih, onipa od nas. Primer: Južna Ti-rolska je na področju turiz-ma precej razvita, zgornji delSelške doline pa ni. Lahko biuporabili njihove strategije.Po drugi strani pa bi lahkoJužni Tirolski koristile raz-iskave, ki sem jih naredil zaobmočje Selške doline."
Končujete tudi magistrskaštudija arheološka dedišči-Sredozemlja in turizem.Zakaj ste se odločili kar zadva podiplomska študijahkrati?"Na arheološko dediščinoSredozemlja sem se vpisalpredvsem zaradi teoretičnepodlage, ki jo tam lahkopridobim. Na turizem pa,ker je tisti ključni elementoziroma povezava, ki jo lah-ko v realnem svetu uresni-čiš."
V vaših delih največ razis-kujete Selško dolino. Zakajse vam zdi tako posebna,zakaj vas privlači?"Predvsem zaradi srednje-veške kolonizacije, določe-nih obrti, ki jih ni nikjerdrugod, in ker je vse že na
meji pred propadom. Dru-god se to še nekako ohranja,pri nas pa ne. Poleg tega pakot domačin vem, kako tu-kaj stvari potekajo in dokoga moram po informaci-je."
Ali pri vseh obveznostihnajdete čas za zabavo? "V Kopru, kjer študiram, jezelo dobro poskrbljeno zaštudentske zabave. Zame jezabava tudi to, da gremkam na izlet. Izbiram desti-nacije, na katerih izvem kajnovega. Rad imam tudiadrenalinski turizem, kole-sarjenje in pohodništvo."
Kaj pa za dekleta?"Trenutno sem samski."(smeh)
Kakšni so vaši cilji za pri-hodnost?"Septembra imam zagovormagisterijev. Bil sem tudiizbran na pogovor za mla-dega raziskovalca, potempa vpis na doktorski študij.Doslej sem tudi že nekaj-krat predaval na Filozofskifakulteti in ugotovil, da mije to všeč. V prihodnosti biželel v tej smeri nadaljevati."
Mihu Marklju evropska nagradaMiha Markelj iz Železnikov, dobitnik prestižne nagrade Karla Velikega za mlade: "Velika škoda je, ker je osemsto let stara povezava med Južno Tirolsko inSelško dolino propadla."
Andrej Anderle, Slavko Bec in Janko Macuh, lanski slovenski pokalni prvaki v taroku
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
Miha Markelj je za raziskovalni projekt prejel evropsko nagrado Karla Velikega za mlade.
18
Na robu
SODNA KRONIKA TEDNA
ČRNA KRONIKA TEDNA
Minuli teden brez smrtnih žrtevNa slovenskih cestah pretekli teden (od 11. do 17.julija) ni bilo prometnih nesreč s smrtnimizidom, poroča policija. Na Gorenjskem sopolicisti zadnji teden obravnavali 28 prometnihnesreč, v katerih se je šest oseb lažje, dve pahuje poškodovalo. Zaradi vožnje pod vplivomalkohola so gorenjski policisti do streznitvepridržali sedem voznikov, zasegli pa so tudi petvozil. Letos je na slovenskih cestah umrlo 75oseb (lani 73). Gorenjske ceste so v tem času terjale osem smrtnih žrtev (lani sedem).
Damjana Šmid
moj pogled
Mačja zgodba (3)
Naša dva mucka lepo rasteta.Kar pa ne bi mogla reči za vsemladičke, ki v teh dneh priha-jajo na svet. Našli jih bomo vgozdu, ob poteh, v smetnjakihin še kje. Mnogi bodo na kon-cu z močmi in bodo samo ševzdihnili, ko bodo zagledaličloveka. Nekateri se bodo člo-veka bali. Kar je tudi prav,kajti človek ni nevaren samosvoji vrsti, marveč tudi vsemživim bitjem. Prisvoji si ži-val, potem pa mu postanenadloga in se je znebi na tisočin en način. Nekateri jih stre-ljajo, drugi stradajo, tretji br-cajo, četrti pa pustijo, da na-rava opravi svoje. Muce nakmetih še najbolje preživijo,če so le ljudje pravi. Vedno senajde skodelica mleka inkakšna miška, ki teče čez
žito. Lani, ko smo iskali muc-ka po zavetiščih, sem dožive-la posebne izkušnje. V neka-terih zavetiščih so me zasliše-vali, kot bi posvojila otroka.Ponekod ga dajo samo, če ob-ljubite, da brez vas ne bo pre-stopil praga hiše. Meni je vse-eno malo čudno peljati mucona povodcu. Skoraj da bi mo-rala ograditi vrt okrog hiše,tako resna je stvar. Povedatisem morala, kaj si mislim osterilizaciji, kakšen odnosimam do živali in tako na-prej. Skoraj še veroizpoved inštevilko bančnega računa.Poglejmo to življenjsko. Reše-vanje živali in njihova zašči-ta kažeta na to, kakšni ljudjesmo. Zato spoštujem vse, ki ses tem ukvarjajo in so bolj alimanj prepuščeni svoji iznaj-
dljivosti in dobri volji ljudi.Ponekod primakne svoj deležtudi občina, kar je zelo lepo.Delo je sicer večinoma prosto-voljno. Ko enkrat vidite vse ti-ste slike, na katerih so živali,ki so jih ljudje zavrgli, vasprime sveta jeza in ne bi no-bene živali dali nikomur več.Vendar so pravila ponekodres nesmiselna in jaz ne mo-rem podpisati, da muca ne bošla na cesto, kjer jo bo povozilavto. V mestih je to še druga-če in hišne muce so vseenodrugačne kot vaške potepuhi-nje. Vendar ne vem, ali so za-radi tega tudi na boljšem.Pretiravati ne bi smeli ne veno, ne v drugo smer. Poskr-beti za živali "ja", pretiravatis pravili pa je vseeno moj"ne".
Vladka je imela v mladostidobro prijateljico, ki so joklicali Tilčka. Pove mi, dasta nenehno tičali skupaj,obiskovali sta gospodinjskošolo pri nunah, le da se jeTilčka kmalu poročila, Vlad-ka pa se je vpisala še na uči-teljišče. "Zanimivo je bilo to, da bibila bolj vesela, če bi se lah-ko izučila za šiviljo. Strašnorada sem šivala in tudi nuneso rekle, da imam talent. A
je obveljala očetova," je šedodala moja sogovornica.Vladka je na učiteljišču spo-znala bodočega moža, Fran-ca, ali Frančeka, kot so murekli ljubkovalno. Bil je celoleto dni mlajši od nje, karsta zmeraj skrivala, saj je vtistem času veljalo pravilo,da mora biti moški vsaj ne-kaj let starejši od ženske. "Franček je zelo lepo pel,imel je čudovit, žametenglas, njegove recitacije narazličnih prireditvah so bilenepozabne," pripovedujeVladka. Pove, da je bil zelo zaželenfant, vsa dekleta so metaleza njim oči, on pa se je odlo-čil za Vladko tisti trenutek,ko jo je prvič videl. "Sestajala sva se na skrivaj,saj smo bile dekleta neneh-no pod budnim očesom svo-jih učiteljev. Fantje so imeliveč svobode, ki so jo nekate-ri s pridom izkoriščali. Prinas doma so nastopili težkičasi, oče je obležal, komaj seje še za kaj zmenil. Tretjibrat, Lojze, ki je študiral naPoljoprivredno šumarskomfakultetu v Zagrebu, se jeodločil, da bo za kakšno letoprekinil študij in se vrnil do-mov. Nikomur od nas nibilo do tega, da bi kmetijapropadla, čeprav, to pa mo-ram reči, še danes mislim,da je bilo mami vseeno, če-prav bi vse skupaj prodala inse preselila k nam, v mesto,ter skrbela za nas, otrokemed študijem. Potem je pri-šel tisti prekleti informbiro,kmete so strli do kosti, po-brali so nam vse, česar star-ša nista odprodala za našešolanje. Takrat smo šelespoznali, kako bistro sta rav-nala, izobrazbe nam oblastpač ni mogla zapleniti," pri-poveduje Vladka. S Frančekom sta nekaj letslužbovala na različnih kon-cih Slovenije, sicer sta pisalaprošnje, da bi na kakšni
osnovni šoli, čeprav podru-žnični, delala skupaj, žal sose njuni klici na pomoč iz-gubili neznano kje. Vseenosta se, ko je bil na poti žeprvi otrok, poročila, Vladkaje za štiri leta ostala doma,da je skrbela za družino, kaj-ti ni imela nikogar, ki bi jilahko priskočil na pomoč."Zaslužek je bil slab, imelasem vrt, vse, kar je bilo mož-no, sem pridelovala doma,še milo. Prvi sin je bil hudastmatik, tako da ni bilomisliti, da bi se na jesen, koso se začeli napadi, za pedodmaknila od njega. Živelismo v nekem mansardnemstanovanju, kjer je pozimimraz silil iz vseh kotov, po-leti pa smo bili kuhani odvročine. Bilo je leta 1953, kose nam je končno nasmeh-nila sreča. Možev sošolec indober prijatelj je postaluradnik na šolskem ministr-stvu, ne vem sicer, kako muje uspelo, toda oba z možemsva bila dodeljena na osnov-no šolo v bližini mojegarojstnega kraja. Jokala svaod veselja. Prosila sem bra-ta, če lahko stanujeva doma,on je nama rade volje ustre-gel, a pod pogojem, da sva ksebi vzela drugega brata, ti-stega, ki je imel psihične te-žave. Malo me je skrbelo,kako to bo, a se je vse srečnoizšlo, saj je bil miren, edino-le takrat je tulil in norel vsenoči, če je srečal kakšnegaodvezanega psa, kajti teh seje zelo bal."Na šoli se je Franček zelo hi-tro vživel, organiziral je sad-jarski krožek, starši so po-magali nabaviti nekaj čebe-ljih panjev, tako da je imelše s tem nemalo veselja.Vladki pa ni šlo vse gladko.Otroci so jo imeli radi, karpa je šlo v nos eni od kole-gic, ki se je, za povrh, zagle-dala še v njenega moža in joje na vse načine hotela spra-viti s poti.
"To se danes čudno sliši, atakrat so imeli nekateri vsooblast. Spominjam se neke-ga jutra, v šolo sem prišlapremočena do kože in kosem se slačila, sem rekla ne-kako takole: ljubi bog, upam,da boš naredil tako, da se bodo konca dneva zjasnilo. Biloje dovolj, da me je zatožilapri šolskem nadzorniku.Čez kakšen teden se je ne-pričakovano pojavil na vra-tih in vse dopoldne je sedel vzadnji klopi ter spremljalmoje delo v razredu. Nič nipomagalo, da sem mu pove-dala, da smo bili med vojnozavedni, da smo pomagalipartizanom. Zagrozil mi je zzaporom, če bom v šoli šekdaj omenjala boga. Moramreči, da me je zelo prestrašil,če bi z možem izgubila služ-bo, je nikoli več ne bi dobilanazaj, ker bi naju črna pikaspremljala na vsakem kora-ku. Prepričana sem, da muje kolegica, ki me je sovraži-la, sporočala o vsakem mo-jem koraku. Nenehen psihi-čen pritisk pa je botroval od-ločitvi, da grem še naprejštudirat, tako da sem pokoj-nino dočakala kot srednje-šolska profesorica," je svojipripovedi dala Vladka pikona i.
(Konec)
Milena Miklavčič
usode
Piše: Simon Šubic
Zadeva Satex spet nasodiščuZadeva Satex se vrača na sodišče, je poročal časnik Delo. Kazalo je namreč že, da je zadevanovembra lani zastarala, ker se kazenskipostopek ni končal v dveh letih po razveljavitvipravnomočne sodbe v postopku za izrednopravno sredstvo, kot to določa kazenski zakonik.Okrožno sodišče v Mariboru je tedaj namestosklepa o zastaranju izdalo sklep o prekinitvipostopka, na ustavno sodišče pa vložilo zahtevoza oceno ustavnosti določb kazenskega zakonika. Ustavno sodišče je pred kratkim odločilo, da izpodbijani člen ni v neskladju z ustavo, a je hkrati opozorilo, da posledice zastaranja ne nastopijo v vsakem primeru, saj jetreba upoštevati, ali so na iztek roka vplivale tudiovire, ki se nanašajo na obdolženca in zaradi katerih je ta nedosegljiv za državne organe. Tugre predvsem za beg, skrivanje, bolezen inpodobne okoliščine, ki sojenje onemogočajo.Mariborsko sodišče je tako na podlagi odločbeustavnega sodišča že razpisalo nadaljevanjeobravnave. V posojilni aferi Satex naj bi štirjeobdolženi sredi devetdesetih let preko posojilNKBM družbo oškodovali za najmanj enajstmilijonov evrov.
Sodniki imajo počitniceDo 15. avgusta potekajo sodne počitnice. V temčasu sodišča sodnih pisanj ne vročajo, procesniroki pa ne tečejo. Sodišča bodo v tem mesecuodločala in opravljala naroke le v nujnih zadevah.Mednje sodijo preiskave in sojenja v kazenskihzadevah zoper obdolžence, ki so v sodnem alihišnem priporu, ter v kazenskih zadevah zopertujce, ki ne prebivajo v Sloveniji. Med nujnesodijo tudi zadeve zavarovanja, izdajanje začasnihodredb, nepravdne in izvršilne zadeve v zvezi zvzgojo in varstvom otrok ter preživninskimi obveznostmi, prisilne poravnave, stečaji ... Vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov in vlaganjepredlogov za izvršbo preko COVL-a bo potekalonemoteno, vendar sklepi strankam ne bodovročani (razen v zadevah zavarovanja).
petek, 22. julija 2011
Čas na prepihu
19petek, 22. julija 2011
Knjige in ljudje
Jože Košnjek
med sosediGradec je že od nekdaj po-memben za Slovence in slo-venščino. Na tamkajšnjemliceju je bila že leta 1811ustanovljena stolica za slo-venski jezik. V njen spominso leta 2001 odkrili spomin-sko ploščo. Poučevanje inraziskovanje slovenščine seje na Univerzi v Gradcu ob-držalo do danes. Ta nalogaje zaupana Inštitutu za slo-venski jezik, ki ga vodipredstojnik dr. Ludvik Kar-ničar, rojen na eni od slo-venskih kmetij na Obir-skem/Ebriach. PriimekKarničar je v tem delu Ko-roške kar pogost. Dr. Karni-čar je pojasnil, da je bil "Kr-ničar" tisti, ki je živel v krni-ci, v primeru njegove rodbi-ne najverjetneje nekje naJezerskem. Zaradi lepotnihrazlogov in lažjega branjase je še posebej na Koro-škem v besedo vrinila črka
"a" in Krničar je postal Kar-ničar. Sicer pa je krnica imeza naravni kotel, za nekajizdolbenega in kotanjskega,pojasnjuje korenine svojegapriimka dr. Ludvik Karni-čar.Tako kot številni drugi pre-bivalci tega nekdaj najboljzaostalega in najbolj južne-ga dela Koroške je moraltudi mladi Ludvik po zna-nje in kruh v svet, najprej vCelovec, nato na Dunaj in vGradec. Najmanj vsakih šti-rinajst dni se vrača domov."Na Obirskem živi komajdvesto ljudi, pa se toliko do-gaja, kot nas bi bilo dva ti-soč. Ko nastopamo, smoskoraj vsi na odru in ni vdvorani nikogar, ki bi plo-skal," je o bogatem družab-nem in kulturnem življenjuter povezanosti ljudi v nje-govi rojstni vasi povedalgraški profesor.
Dialekti so največje veseljedr. Ludvika Karničarja. Vdijaških in študentovskihletih je nad dvajset let zbi-ral jezikovno gradivo obir-skega narečja. To delo na-daljuje tudi v akademskihletih in izdaja narečni slo-var koroških izrazov, ki sobili kdaj koli zajeti v dialek-tologiji ali etnologiji od ča-sov Urbana Jarnika do kon-ca 20. stoletja. "Koroška jeres značilna po številnihdialektih. Skoraj vsaka vasima svoj glas, podobneslušne vtise. V osnovi pakoroške dialekte delimo nagovore Podjune, Roža, Zi-lje in Obirskega. Obirskidialekt je najbolj podobengorenjskemu. V obeh na-rečjih imamo na primer"sneg" in "most", v drugihkoroških dialektih pa 'snig'in 'must'," je pojasnil dr.Ludvik Karničar.
Miha Naglič
"Spomladi leta 1978 sem zaradijski literarni večer izbralin povezal nekaj odlomkoviz Menueta v dramatično, patudi lirično monodramskopripoved o doživljanju hajkev krimskih gozdovih. Za in-terpreta sem predlagal mla-dega igralca Aleša Valiča, kise je že uveljavljal kot prepo-znaven radijski glas, režijopa je prevzel Hinko Košak,markantni starosta tamkajš-njih studiev in hodnikov, patudi Zupanov znanec, če nekar prijatelj. Gospod Košakje bil ljubezniv mož in zelorad se je pogovarjal, tudi zdokaj mlajšimi, kar sem biltedaj jaz, in ko sem muomenil, da Vitomila Zupanadostikrat videvam v gostiščuPri Julči na obrobju Trnove-ga, a si ga ne drznem ogovo-riti, me je vzpodbudil, češ:'Le dajte ga, saj je že tudi onpovpraševal po vas.' In res,ko sem pisatelja naslednjičzagledal samega sedeti navrtu gostilne, sem se opogu-mil, pristopil in vprašal: 'Alije prosto?', Zupan pa me je(nič čudnega!) skorajda na-drl s protivprašanjem: 'A nidosti praznih miz okrog?'Potem sem se predstavil insem lahko prisedel, in ko seje toplo popoldne nagibalo vvečer, sem ga, povabljen, želahko tikal in tudi pogovor jelepo tekel, zlasti z njegovestrani, o prav zanimivih re-čeh."
V gornjem odstavku AlešBerger opiše, kako se je kotmlad novinar na Radiuosebno spoznal s pisateljemVitomilom Zupanom, s ka-terim sta nato postala prija-telja. V svoji novi knjigi ese-jev pod skupnim naslovomOmara v kleti popiše še večsrečanj s prvaki slovenske li-terarne scene, s katerimimu je (bilo) dano tudi prija-teljevati: z Lojzetom Kovači-čem, Danetom Zajcem, Ru-dijem Šeligom, Nikom Gra-fenauerjem ... Pa srečanja zosebnostmi, ki so mu v živ-ljenju veliko pomenile: zMitjo Mejakom, ki je bil nje-gov prvi radijski šef; s fran-coskim prevajalcem, ki muje bilo ime Jacques Thieriot;dolga leta je vodil medna-rodni kolegij literarnih pre-vajalcev v provansalskemmestu Arles, ki je bil medprvimi te vrste v Evropi in sega je Aleš Berger večkratudeležil. Spominja se dela zavtorji, ki so mu posebejdragi (Cyrano de Bergerac,Moliere, Raymond Quene-au, Kosovel ...), iger, ki jih jenajprej gledal, gostiln, ki jihni več, celo nogometnegakluba Krim ... Predvsem pasvojih bližnjih srečanj sknjigami. Prve so bile tiste,ki so še zdaj v omari v kletinjegove domače hiše, še zla-sti pa tiste, ki jih je ocenje-val, prevajal, urejeval. Knji-ževni in gledališki kritik,prevajalec in urednik AlešBerger je bil večino svojih
službenih let urednik v zalo-žbi Mladinska knjiga, kjer jeurejal tudi legendarni zbirkiKondor in Sivi Kondor. VSloveniji še nismo videlikondorja v letu, v rokah bral-cev in na knjižnih policahpa so sto tisoči papirnatihKondorjev. Berger pripomi-nja, da je uredil "700 do800 naslovov". "Recimo, da je bila povprečna nakla-da 2000 izvodov; potem toznese kak milijon in pol knjig. Veliko? Malo? Sam nevem; kar nekaj pač." Veliko,pač. Velik prispevek v Gu-tenbergovo galaksijo. Ni jeknjižne omare, v katero bise ga dalo zložiti, mnoge odteh knjig pa so v BergerjeviOmari v kleti.Pridenimo utrinek iz Ber-gerjeve uredniške izkušnje."Kako pride do izbire? Vsivemo, da sta poti načelomadve: prevajalec ponudi ured-niku določeno delo ali obra-tno. No, so tudi primeri, koprevajalec priporoči uredni-ku predvsem sebe, češ 'aimaš (imate) kaj dela zame',ali ko se za posrednika pri-kaže (naprošen ali ne, se neve) kakšen kolega, prijatelj,
sorodnik itn., češ 'veš (veste),onile je v stiski, a bi se kajnašlo zanj'. Lahko pa se tudikdaj urednik priporoči pre-vajalcu, ki ga ima bolj v čis-lih, in mu reče 'ti, če boš na-šel kaj dobrega, pa najprejmeni prinesi'; to zlasti v primerih, če se je sodelavec že izkazal kot zanesljiv po-dročni informator oziromasvetovalec. Te podkategorije, kakor so kdaj slikovite, pa ne vnašajo motenj v sistem."Več v eseju z naslovomKnjižni urednik, prvi kritikprevodnega leposlovja ...Berger nam torej s svojoknjigo odpira vpogled vsvojo "omaro v kleti", v svo-je videnje časa, ki ga je ži-vel. Ko bereš o njegovi, pase ti nenadoma in kar samaod sebe odpre tudi tvojalastna omara. Tudi samsem kot ljubljanski gimna-zijec in študent še doživelnekaj Bergerjevih gostiln,ki jih ni več, predvsem pakar nekaj od knjig, ki jih jeprevedel ali uredil, jaz pasem z njimi duhovno rasel.V kleti ima vsak svojo oma-ro, srečujemo pa se v širja-vah Gutenbergove galaksi-je. Elektronska komunika-cija, ki jo omogočajo omari-ce naših osebnih računalni-kov in pametnih telefonov,so nam pri tem v dobrodoš-lo oporo. Knjige niso le poomarah, ampak tudi letijo,kot kondorji nad andskimiali orli nad slovenskimi vi-šavami ...
Knjige in knjigoljubi (108)
Omara v kletiAleš Berger, Omara v kleti, eseji,Mladinska knjiga, Ljubljana, 2011, 204 strani, 22,95 evra,www.emka.si
Dr. Ludvik Karničar z Obirskega
Slovenci v zamejstvu (256)
Po slovensko na graški univerzi
Naslovnica knjige, oblikoval Sašo Urukalo
F. G. Lorca, Ciganski romansero, prevedel in uredil A. Berger, 2007
Knjige iz zbirke Kondor in njena urednika Aleš Berger inUroš Kraigher (desno) / Foto: Matej Kerec
Aleš Berger za enim od Kondorjevih vzletov / Foto: Tomi Lombar, arhiv MK
Skupnost južnokoroških kmetov vabi v nedeljo, 24.julija, na Kmečki praznik, ki bo tokrat na Radišah/Radsberg. Pri organizaciji sodeluje tudi domače Slovensko prosvetno društvo. Program se bo začel obpol enajstih z mašo, popoldne po drugi uri pa bo kul-turni in zabavni program. Na prazniku sodelujejotudi kmetje iz Slovenije in Furlanije - Julijske krajine.
20
razgled
"Ta dva naroda, Slovani inAntje, nimajo enega moža zavladarja, temveč že od nekdajživijo kot demokratično ljud-stvo in zato vedno javno raz-pravljajo o koristnih in škod-ljivih zadevah." To je v 6. sto-letju o naših prednikih in nji-hovi nagnjenosti k demokra-ciji zapisal znameniti Proko-pij, zadnji veliki zgodovinarantičnega sveta. In to poldru-go tisočletje pozneje pravza-prav še vedno drži. Slovenciv Republiki Sloveniji, državi,ki jo imamo komaj dvajset
let, živimo v parlamentarniin ne v predsedniški demo-kraciji, torej nimamo "enegamoža za vladarja", tako kotAmeričani, Francozi, Rusi ...Imamo državni zbor, v kate-rem naši poslanci vneto in še"vedno javno razpravljajo okoristnih in škodljivih zade-vah", zadnje čase bolj o škod-ljivih kot o koristnih. Pred-sednik republike je prvi možte države le formalno, ustavamu ne daje nobene dejanskeoblasti, ni vladar. V dolgihstoletjih, ko smo imeli Slo-venci "enega moža za vladar-ja", naj je bil Habsburžan,Karađorđević ali rajnki Mar-šal, nismo prav veliko parla-mentarizirali, bili smo po-slušno in ubogljivo ljudstvo.Ko smo se po mnogih stolet-jih povrnili v demokratičnostanje, bi najraje samo šerazpravljali, državo bi pa karodpravili.Na svojem nedavnem jav-nem nastopu v ljubljanskemKinodvoru je svetovni filo-zofski zvezdnik Slavoj Žižekspet blestel pred polno dvo-rano in med drugim polemi-ziral tudi s trditvijo JanezaJanše, da potrebujemo Slo-venci "več domovine". Do-movine kot prispodobe "des-ne Slovenije", ki ji vladata JJin RKC. "... me je strah for-mule Janeza Janše, ko pravi,da potrebujemo več domovi-ne. Ne, več države potrebuje-mo. Država nam manjka," jezatrdil Žižek. Sicer ne vemnatančno, kako je to mislil, apo mojem gre za to, da nammanjka pravne države. Saj senam res dogajajo čudne reči.Vlada predlaga parlamentunov zakon, ta ga sprejme, po-tem pa ga "ljudstvo" sesujena referendumu. Vlada v dr-žavnem zboru nima več veči-ne, prvi minister je izgubilskoraj vso avtoriteto, zdaj od-stopa še predsednik državne-
ga zbora. Zdi se, da bo res šenajbolje, če se parlament raz-pusti in gremo na volitve. Akdo ga bo razpustil? V drža-vah, ki imajo "enega moža zavladarja", ima ta tudi ustavnomoč, da razpusti parlament.Naš predsednik je nima.Razpustijo se lahko le po-slanci sami, ti pa si tega naj-brž sploh ne želijo, saj mno-gi niso prepričani, da bodona predčasnih volitvah po-novno izvoljeni. Agonija ob-lasti se tako lahko podaljša šeza eno leto, do rednih volitevjeseni 2012. Novi državni zbor bi moralnajprej spremeniti ustavo.Povišati prag, čez kateregamora tisti, ki predlaga refe-rendum, tako pri številu pod-pisanih predlagateljev kot vvolilni udeležbi; rezultat refe-renduma bi bil veljaven šele,če bi se ga udeležila vsaj po-lovica vseh volilnih upravi-čencev. Kazalo bi tudi, da bidali v ustavi več oblasti pred-sedniku republike - da bi talahko udaril po mizi, kadarbi šlo parlamentariziranje inreferendumiranje le preda-leč. Pri nas premnogi držav-ljani mislijo, da je država istokot državna birokracija, ki jeje dejansko preveč. Vendar,kot rečeno: ne gre za biro-kratske aparate države, tem-več za pravno državo, za nje-no učinkovitost, ko je trebapoloviti in obsoditi tatove dr-žavnega (nekdanjega "druž-benega") premoženja, ko jetreba sprejeti in tudi uveljavi-ti nujne zakone in ne dopu-stiti njihovega rušenja na ne-deljskih referendumih, ki sejih udeležuje le manjši deldržavljanov. Gre za državo,ki bi bila v svojem delovanjucenejša in bolj učinkovita,predvsem pa pravna. Takšnenam gotovo manjka in obdvajsetletnici RS bi bil že čas,da jo dobimo.
Miha Naglič
Mihovanja
Mag. Tatjana Dolžan Eržen Julija nas gore začnejo vabitis posebno močjo in na vrhovese zlivajo množice planincev.Z nahrbtnikom na ramahhodimo po gorskih pašnikihin opazujemo pasoče se krave,se veselimo še ohranjenih pa-stirskih stanov. Ste ob njihkdaj pomislili na stare čase?So tudi nekdanji obiskovalciplanin imeli nahrbtnike? Za prenašanje tovorov v str-mem gorskem svetu so nekdajuporabljali krošnje. To je lese-no ogrodje, na katerega so to-vor privezali, nosili pa so ga spomočjo naramnic na hrbtu.Bile so različno velike in obli-kovane primerno uporabi,
drugačne za les za kurjavo,za orodje, za manjše in večjetovore. Največje, namenjeneza težke tovore, so velike ma-jerske krošnje za prenašanje
vsega potrebnega za življenjev planini. Izdelane so iz kla-nih smrekovih deščic, ki so jihvstavili v paličasto ogrodje,zgornjo in spodnjo polico paza večjo trdnost povezali zdiagonalnimi palicami. Viso-ke so blizu enega metra in polmetra široke. Z njimi so tovornosili ne le na hrbtu s pomoč-jo naramnic, ampak tudi zglavo prek svitka, ki je nameš-čen pod zgornjo polico. To,menda bolj zdravo obremeni-tev hrbtenice, so precej opusti-li v zadnjem stoletju, ko so to-vor lahko prepeljali z vozom.Danes v planine vse prepeljejos traktorji, celo krave.
Malokdo tudi ve, da so se ne-kdaj bohinjski pastirji in živi-na pogosto selili, basali s pla-nine na planino, ker so se rav-nali po prastarem sistemuvečstopenjske planinske paše.O današnji sicer skrčeni več-stopenjski planinski pašiAgrarne skupnosti Češnjica,Jereka, Podjelje in Koprivniksi lahko preberemo na splet-nem portalu Dedi. Vpisanabo tudi v slovenski registerŽive dediščine. V Planšar-skem muzeju v stari Fužinilahko vidimo pastirsko kroš-njo, jerbas in skrinjico, v kate-rih so še pred dobre pol stolet-ja prenašali svoje potrebščine.
Vaš razgled
petek, 22. julija 2011
Države nam manjka
Pes Cufi ali kakorkoli mu je že ime, se ima očitno zelo lepo. Raje je zlezelv poln koš zelenja in se pustil prav po gosposko nesti ... Čisto izkoriščanje:gospa z dvema nogama mora nesti gospoda s štirimi! C. Z. / Foto: Tina Dokl
Ob vsem grdem, kar se dogaja v naši družbi in državi, bi si želeli vsaj malolepega iz Mavrične dežele. A le kako jo ustvariti?! Odgovor na to očitno vedokokriški prostovoljni gasilci. C. Z. / Foto: Tina Dokl
Zgodbe muzejskih predmetovVelika majerska krošnja
PRILOGA GORENJSKEGA GLASA
28 PETE
K_22
. 07.
2011GLASOV ODER
VRNILI SO SE ZLATIIN SREBRNI
Pevci mešane pevske skupine Dr.France Prešeren Žirovnica z umetni-ško vodjo Ireno Kosmač so se udeleži-li 7. International Johannes - BrahmsChoir Festival & Competition.
22
LJUDJE
VODVILSKA BULVARKA NA STUDENCU
V sklopu 11. kulturnega poletnegafestivala Studenec lahko spremljatedomačo gledališko predstavo, kome-dijo Georgesa Feydeauja Dama izMaxima.
KULTURA
GLAVNA NAGRADAZA LETA 2012
Anja Pibernik je s svojo avtorskopredstavo pred kratkim navdušila namednarodnem multimedijskem festivalu Patosoffiranje v Srbiji, kjer jeprejela nagrado za najboljšo predsta-vo./ Foto: Jasna Paladin
23
Jure
Seš
ek, J
ože
Vun
šek
in E
va Č
erne
v D
ami i
z M
axim
a. V
eč n
a st
rani
28/
Fot
o: T
ina
Dok
l
22 PETEK_22. 07. 2011
GLASOV ODER, KINO
Petek, 22. 7. 17.10, 20.00, 22.50 HARRY POTTERIN SVETINJE SMRTI 215.20, 18.10, 21.00, 23.50 HARRYPOTTER IN SVETINJE SMRTI 2, 3D20.20, 22.40 NEKAJ SPOSOJENEGA16.00 SVET OCEANOV, 3D15.00, 19.20 CUKRČEK 217.15, 21.40, 23.59 PINGVINI GO-SPODA POPPERJA20.30, 23.30 TRANSFORMERJI: TEM-NA STRAN MESECA, 3D 15.15, 17.50 AVTOMOBILI 2, sinh.18.00 AVTOMOBILI 2, 3D sinhroniziran
Sobota, 23. 7. 10.00 RATATOUILLE11.30, 14.20, 17.10, 20.00, 22.50HARRY POTTER IN SVETINJE SMRTI 212.30, 15.20, 18.10, 21.00, 23.50HARRY POTTER IN SVETINJE SMRTI 2, 3D20.20, 22.40NEKAJ SPOSOJENEGA16.00 SVET OCEANOV, 3D12.40, 15.00, 19.20 CUKRČEK 217.15, 21.40, 23.59 PINGVINI GO-SPODA POPPERJA20.30, 23.30 TRANSFORMERJI: TEM-NA STRAN MESECA, 3D 12.00, 15.15, 17.50 AVTOMOBILI 2,sinhroniziran
11.00, 13.30, 18.00 AVTOMOBILI 2, 3Dsinhroniziran
Nedelja, 24. 7. 11.30, 14.20, 17.10, 20.00 HARRYPOTTER IN SVETINJE SMRTI 212.30, 15.20, 18.10, 21.00 HARRYPOTTER IN SVETINJE SMRTI 2, 3D20.20 NEKAJ SPOSOJENEGA16.00 SVET OCEANOV, 3D12.40, 15.00, 19.20 CUKRČEK 217.15, 21.40 PINGVINI GOSPODAPOPPERJA20.30 TRANSFORMERJI: TEMNA STRANMESECA, 3D 12.00, 15.15, 17.50 AVTOMOBILI 2,sinhroniziran11.00, 13.30, 18.00 AVTOMOBILI 2,3D sinhroniziran
Ponedeljek, 25. 7. 17.10, 20.00 HARRY POTTER IN SVETI-NJE SMRTI 215.20, 18.10, 21.00 HARRY POTTERIN SVETINJE SMRTI 2, 3D20.20 NEKAJ SPOSOJENEGA16.00 SVET OCEANOV, 3D15.00, 19.20 CUKRČEK 217.15, 21.40 PINGVINI GOSPODAPOPPERJA20.30 TRANSFORMERJI: TEMNA STRANMESECA, 3D 15.15, 17.50 AVTOMOBILI 2, sinhroni-ziran18.00 AVTOMOBILI 2, 3D sinhroniziran
Organizatorji filmskih predstav si pridr-žujejo pravico do spremembe programa.
PLANET TUŠ KRANJ
KINO SPORED
a festival se je pri-javilo deset nem-ških zborov, vtekmovalnemdelu festivala pa
so imeli slovenski predstavni-ki iz Žirovnice z njimi vredkar dvaintrideset konkuren-tov iz praktično vsega sveta -Argentine, Belgije, Kitajske,Danske, Nemčije, Grčije, Iz-raela, Kazahstana, SaudskeArabije, Nizozemske, Poljske,Rusije, Vietnama. Doletela jihje tudi posebna čast, saj jeorganizator za izvajanje festi-valske himne na slovesnostiob odprtju festivala določilravno slovensko skupino.
Na prijateljskem koncertuso jih gostili pevci cerkvene-ga pevskega zbora Kirchen-chor Langeln. Poslušalci sonjihov program sprejeli znavdušenjem, pokramljalipa so tudi v slovenskem jezi-ku, saj so med udeležencinaleteli na rojeno Škofjelo-čanko, ki danes živi v teh kra-jih, Zdenko Kaufmann. Ži-rovniška skupina je naredila
dober vtis tudi na lokalni ča-sopis Volksstimme, ki se je onjih kar precej razpisal, žu-pan mesta Wernigerode Pe-ter Gaffert pa je na svojemsprejemu povedal, da ima vSloveniji prijatelje in da se ježe povzpel na Triglav.
Mešana pevska skupina Dr.France Prešern je izkoristilaobisk festivala tudi za ogledkulturnih znamenitosti, pri-sluhnila drugim zborom natekmovanju, in tudi sama do-segla lep uspeh. V kategorijisakralne glasbe jim je namrečmednarodna žirija iz Avstrije
in Nemčije namenila srebrnoplaketo, v kategoriji ljudskepesmi pa so jim žirantje izNemčije, Kitajske in JužneAfrike podelili zlato plaketo. Sslednjo si je zbor tako pridobi-li certifikat, ki jim prihodnjihpet let omogoča neposrednouvrstitev v finalno tekmova-nje na Svetovnih zborovskihigrah, ki potekajo vsaki dveleti. Že prihodnje leto bodoigre potekale v ameriškemCincinnatiju. Skupni zmago-valec med zmagovalci ome-njenega festivala vseh katego-rij pa je postal zbor Diocesan
Schools Choral Society s Ki-tajskega, ki je štel kar dvainde-vetdeset članov.
Predsednica KD Dr. Fran-ce Prešeren iz Žirovnice Jer-neja Stres se zahvaljujevsem, ki so zboru pomagalitako materialno kot finančnopri udeležbi na tekmovanju,med drugim pa še dodaja, daso na obe plaketi ponosni, insta sedaj to ravno pravšnjamotivacija za pripravo božič-nega koncerta in slavnostne-ga koncerta ob dvajseti oblet-nici neprekinjenega delova-nja omenjene skupine.
VRNILI SO SE ZLATI IN SREBRNIPevci mešane pevske skupine Dr. France Prešeren Žirovnica z umetniško vodjo Ireno Kosmač so seudeležili festivala 7. International Johannes - Brahms Choir Festival & Competition, ki je potekal v organizaciji Interkultur, Musica Mundi od 6. do 10. julija 2011 v nemškem mestu Wernigerode.
Alenka Brun
N
� � �� � �
� � �
� � � � �� �
� � �
� � � ������������ ���������� ����� ������� �������������� ������� �� ������������ ���
Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, dase ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enemizmed odebeljenih devetih kvadratov. Sestavila: P. F.
TEŽJI SUDOKU
Rešitev:
� � � �� � � �
� � � � � �
� � � �� � � �� � �� � �
� � � � �� ������������ ����������� �������������� ����� ������������ ����� ������ ������
LAŽJI SUDOKU
Rešitev:
Redna cena knjige je 9,90 EUR. Če knjigo kupite ali
naročite na Gorenjskem glasu, je cena le 8 EUR +
poštnina. Lahko se odločite za komplet vseh treh
knjig, za kar boste odšteli le 22 EUR + poštnina.
Knjige lahko kupite na Gorenjskem glasu, jih naročite
po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: [email protected].
Prve besede v angleščini, nemščini
ali italijanščini lahko spregovorite s pomočjo knjige
in zgoščenke s pravilno izgovarjavo vseh tujih besed v knjigi.
Spoznajte barve, poklice, nasprotja, živali ter se orientirajte
na morju, v kopalnici in v trgovini. Ob pisanih in živahnih
ilustracijah bo učenje še lažje.
www.gorenjskiglas.si
Foto
: arh
iv o
rgan
izat
orja
Plesno družabni večeri v Kamniku
V kavarni Veronika v Kamniku so oživili poletne plesnedružabne večere, ki bodo potekali vsak petek zvečer od 20.do 24. ure. Ob lepem vremenu na vrtu, ob slabem pa v no-tranjih prostorih kavarne. Prvi ples je bil v petek, obodprtju pa sta se po plesnem prostoru zavrtela UrošAndič in Mateja Juvan, plesalca argentinskega tanga. Zaglasbo je skrbel DJ Aleš, ki s svojimi živahnimi ritmi žedolga leta razveseljuje v Festivalni dvorani in na plesnihvečerih na Viru. Sledili bodo standardno in latinskoame-riški plesi, valček, foxtrot, samba, rumba, pa tudi salsa,bachiata, merenga. A. B.
Mednarodni teater festival 2011, ki poteka v Kranju predCafe Centralom vsak četrtek in soboto do 15. oktobramed 19. in 22. uro, je v četrtek gostil etno koncert obizidu nove plošče skupine Same Babe, v soboto pa jenastopil je Matija Yahn bend. A. B.
Foto
: arh
iv o
rgan
izat
orja
Foto
: arh
iv o
rgan
izat
orja
PETEK_22. 07. 2011 23
KULTURA
oletno kulturno do-gajanje vse bolj za-znamuje ulično gle-dališče, ki se po za-
slugi članov KD Priden mo-žic vse bolj razvija tudi naKamniškem.
Del ekipe kamniških kul-turnih ustvarjalcev je tudi 28-letna Anja Pibernik, ki se je zuličnim gledališčem resnejezačela ukvarjati pred štirimileti, ko se je vpisala v Šolouličnega gledališča AneMonro - Šugla. "Nikoli ni-sem imela toliko samozave-sti, da bi si upala igrati in na-stopati na odru, zato klasičnogledališče pri meni ni prišlov poštev. Ko pa sem pred letina festivalu Ana Desetnicavidela vabilo za vpis v Šuglo,sem se z navdušenjem odlo-čila za vpis. Ulica je namrečprecej drugačna od odra - ra-zumevanje je bolj telesno,sam jezik ni tako pomembenin pri vsem skupaj je velikoimprovizacije, saj nikoli neveš, kako se ti bodo gledalcina ulici morda pridružili vsami predstavi. In prav v temje čarobnost tovrstne igre, sajljudje radi vidijo, kako seznajdeš v takšnih situacijah,"pravi simpatična Anja in na-daljuje: "Pri uličnem gleda-
lišču velja, da je treba vse na-rediti dvakrat večje, dvakratglasnejše in dvakrat počas-nejše, da te vidijo tudi mimo-idoči ali tisti v zadnji vrsti. Inigrati na ulici je težje kot naodru, saj ulica nima sten, mi-moidoči gledalci pa ti takojdajo vedeti, ali si jim všeč aline, in ne čakajo do koncapredstave, če nisi prepričljiv."
Lani je ustvarila svojo prvomono ulično predstavo z na-slovom Leta 2012, s kateronavdušuje tudi letos. "Idejaje moja, tudi scenarij in dra-maturgija, sama sem izdela-
la tudi lutke. Gre za zelo ose-ben projekt. Kot vse uličnepredstave, je tudi ta rasla skomentarji gledalcev in pravv Srbiji mi je uspela najbolj-ša igra. Predstava je sicer ko-mična, saj mora igra na uliciljudi zabavati, a vseeno nosigloblje sporočilo, ki pa govo-ri o direktivi EU pod številko1999/74/EC, s katero naj bikletke za kokoši do leta 2012spremenili v obogatene z večprostora, z gnezdom, gredjoin peščeno kopeljo," praviAnja, ki se je s tovrstno te-matiko pred leti srečevala
tudi kot študentka agrono-mije. Za izvirnost in odličnoigro je pred dnevi na medna-rodnem multimedijskem fe-stivalu Patosoffiranje v srb-skem mestu Smederevo pre-jela prvo nagrado.
Z Letom 2012 bo avgustana Kamfestu nastopila tudipred Kamničani, na različ-nih festivalih po Sloveniji pase to poletje predstavlja že znovo predstavo Latino LoverPersonal, pod katero je sku-paj z Vidom Severjem pod-pisana z umetniškim ime-nom Anja Bezlova.
Jasna Paladin
P
Gorenjski plesi v Litvi
Folklorna skupina v Cerkljah deluje že osem let, a dosedaj znana FS Strmol, ki je delovala v okviru društvaupokojencev, se je pred dnevi osamosvojila in preimen-ovala v Kulturno društvo Folklora Cerklje. Še pred tem paso se plesalci udeležili največje turneje v tujino doslej, insicer so se odzvali vabilu organizatorjev folklornega fes-tivala Baltica, ki ga izmenično vsako leto prirejajo v Litvi,Latviji in Estoniji. Letos je druženje skupin iz treh balt-skih držav, Rusije, Moldavije, Italije, Tanzanije, Mehikein Slovenije potekalo v glavnem mestu Litve, iz Cerkeljpa se je tja odpravilo 21 članov društva. "Naša folklornaskupina je po svojih najboljših močeh skozi gorenjske inštajerske plese, glasbo in petje predstavila malo Sloveni-jo. Številni obiskovalci so vse nastope spremljali z buč-nim aplavzom, predvsem pa so bili navdušeni nad lepourejenimi ljudskimi gorenjskimi nošami iz prve polovice19. stoletja. Obiskovalcem smo predstavili tudi kranjskoklobaso, medico in orehovo potico, slikanje na panjskekončnice, klekljanje, vezenje in šivanje noš. Naši pred-stavniki so bili sprejeti v državnem parlamentu in imelipogovor na okrogli mizi s temo o ljudski kulturi Sloveni-je," je po vrnitvi domov povedal strokovni vodja skupineBrane Šmid in dodal, da je bil festival za upokojence pre-cej naporen, saj se je nastopanje in druženje nemalokratzavleklo pozno v noč. J. P.
Bled
Glasbena delavnica Pikolo Bled
Letošnja 14. glasbena delavnica pikolo bo trajala od da-nes, 22. julija, do petka, 29. julija 2011, v blejskem dija-škem domu. Delavnico bosta vodili priznani imeni aka-demske glasbe Alenka Zupan ter Jenny Brković. Letošnjedelavnice se bo udeležilo štirinajst pikolistk iz Slovenije,njihov predstavitveni koncert pa bo v torek, 26. julija, ob20. uri na Blejskem gradu, zaključni pa v petek, 29. juli-ja, ob 18. uri v Hotelu Golf. A. B.
NAGRADA ZA LETA 2012Anja Pibernik, mlada kamniška ulična ustvarjalka, je s svojo avtorsko predstavo pred kratkim navdušila na mednarodnem multimedijskem festivalu Patosoffiranje v Srbiji.
esela sem, da lah-ko po nekaj letihgostovanj razstavoo dragoceni slo-
venski in evropski kulturnidediščini odpiramo tako re-koč doma, v Kranju. Pripra-vili sva jo skupaj z etnologi-njo Tatjano Dolžan Eržen,bila pa je logičen rezultatštudijskega krožka, sitarstvo,ki ga je vodila," je ob odprtjurazstave o sitih iz konjskežime (z glasbo sta jo popes-trila Dino Gojo in Nejč Sla-par) povedala Helena Rant,ki je skupaj s Tatjano DolžanEržen avtorica razstave.
Sita, tkana iz žime konjskihrepov, so bila namreč od 16.pa do sredine 20. stoletja po-sebnost vasi Stražišče in Bit-
nje, njihov sloves pa se je širilpo vsej Evropi, celo po Afrikiin Ameriki. "Nekaj let, potemko je nehala delovati sitarsko-žimarska zadruga, kar se jezgodilo konec petdesetih let20. stoletja, je ves postopekod žime do sita zapisal in ob-javil Matevž Oman. Kmalu zanjim se je sitarstva lotila ku-stodinja Tehniškega muzejaKatarina Kobe Arzenšek, ki jepripravila razstavo in katalog.Mi pa smo se lotili popisova-nja sit in raziskave, koliko jeta dediščina sedaj v krajih,kjer so nekdaj izdelovali sita,še živa," je tudi povedala He-lena Rant in zbranim obisko-valcem razložila marsikaj za-nimivega o posebnosti izde-lovanja sit iz konjske žime.Čeprav je dejavnost zamrla,se namreč trudijo, da bi de-diščino ohranili, kot je pove-
dala direktorica Zavoda za tu-rizem Kranj Natalija Polenec,pa si boste demonstracijo tka-nja sit lahko ogledali na
Kranjskem semnju prihod-njo soboto, 30. julija, razstavav Kranjski hiši pa bo odprtado 5. septembra.
Vilma Stanovnik
V
IZ STRAŽIŠČA PO EVROPITako nosi naslov nova zanimiva razstava sit, izdelanih iz konjske žime, ki so jo v sredo odprli v galerijiKranjske hiše, demonstracijo tkanja sit pa si bo moč ogledati prihodnjo soboto na Kranjskem semnju. Še nimate
slovenske zastave?
Za vas smo pripravili izredno ugodno ponudbo kakovostnihslovenskih zastav.
Slovenska zastava, svilena, 200 x 100 cm, stane le 24,50 EUR.Slovenska zastava, svilena, 150 x 75 cm , stane le 18,90 EUR.
Zastavo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: [email protected]. Če vam jo pošljemo po pošti, plačate šepoštnino (ok. 3 EUR).
www.gorenjskiglas.si
Anja Pibernik, ki je letos prevzela kamniško izvedbo Ane Desetnice, se jeseni odpravlja všolo fizičnega teatra v Firence. / Foto: osebni arhiv
Avtorica razstave Helena Rant je povedala marsikaj zanimivega o sitarstvu ter o orodju za izdelovanje tkanineiz konjskih repov. / Foto: Gorazd Kavčič
Plesalci folklorne skupine iz Cerkelj so v Litvi navdušilis svojim plesom in nošami. / Foto: arhiv skupine
PETEK_22. 07. 2011 25
REPORTAŽA, SAMOS
zlet smo začeli v jutranjihurah, s krajšo predstavit-vijo mesta Samos, z avto-busom nadaljevali pot do
prvega postanka, zanimivega1036 metrov dolgega Eupali-novega tunela, ki velja za enonajvečjih stvaritev iz vladavi-ne tirana Polikrata in je v ti-stih časih antično mestooskrboval z vodo, hkrati pa jebil uporaben tudi kot skrivniizhod iz mesta v primeru sov-ražnega napada. Sledil je obisk tipičnega moškega sa-mostana Timios Stavros, ki jele nekaj metrov proč od voja-ške baze, kar me spomni nato, da je fotografiranje voja-ških objektov in osebja na Sa-mosu prepovedano. Ženskesmo si cerkev, notranjost sa-mostana lahko ogledale le pri-merno oblečene - gola rame-na, razgaljena kolena in de-kolteji niso zaželeni. Daljesmo se odpravili do vasicePyrgos, kjer smo se ustavilina kavi, skrivnost slavne Pita-gorove čaše, ki vsebuje pose-ben sistem, da lakomnegauživača lahko pusti žejnega,
pa smo odkrivali v keramičnidelavnici v sosednji vasi.
Karlovasi je bolj mirno me-sto. Znano je po vinskem mu-zeju in možnih degustacijah.Mi smo se spoznali s tremivrstami vina: suhim, moder-nim, belim vinom PsilesKorfes; največkrat omenje-nim, ravno tako suhim inaromatičnim Golden Same-na ter osvežujočim in ne-žnim rosejem Selana. Mednajbolj znamenita in pozna-na samoška vina pa spadajosladka, muškatna vina, kotSamos Vin Doux, pa SamosNectar, ki gre zaradi svojesladkosti še najbolje s čokola-do ali kakšnim eksotičnimsadjem. Iz taiste kleti izhajatudi vino, ki ga pri svojih ob-redih uporablja sam papežin je cena steklenice tuditemu primerna.
Sledil je obisk ene najlepšihplaž na otoku, Potami. Valovi,greben, veter, plaža, polnaraznolikega kamenja - kot narazglednici kakšnega tropske-ga otoka. V bližini so tudi zna-meniti Herini slapovi. Kakš-na dva kilometra hoje, ki sezaključi ob majhnem jezeru,od koder so slapovi že vidni,
lahko pa se nanje tudi povzp-nete. Pot smo nadaljevali dopriljubljenega turističnegamesta Kokkari in mimo nasso 'brzele' razglednice najlep-ših samoških plaž. Platana-kia, Tsamadu, Lemonakia.Severni del otoka je bolj vetro-ven, tako da je priljubljenmed kajtarji in surfarji, turistipa se pri izbiri nastanitve - Sa-mos, Pitagorion in Kokkari,vedno znova odločijo za sled-njega. Kokkari namreč s svoji-mi ozkimi ulicami, prijetnimi
lokali in trgovinicami pre-prosto očara. Vzdušje, ki gaposeduje - sploh ko v njem nimnožice turistov, je posebno.Velik vtis je na Glasovce nare-dila Tomasova grška taverna,del, ki ga je poimenoval Wavecafe Bar. Verjetno iz dveh raz-logov: njegov sin Georgos jeporočen s Splitčanko, tako dasmo se za kavo in sok zmeni-li kar po 'naše', okusen in ne-sramno velik kos baklave s pi-stacijami pa je povzročil pra-vo skupinsko mlaskanje.
PLAŽE KOT Z RAZGLEDNIC (2)Intelektina vodiča Petra Badocco in Rok Golaž sta na Samosu Glasovim dopustnikom predstavilaizlete: izlet po otoku, na otok Patmos in obisk Efeza v Turčiji. Večino je zanimal otok Samos.
Alenka Brun
IAndrej in Monika sta se sicer udeležila izleta po Samosu, v naslednjih dneh pa otok raziskovala sama. / Foto: AB
Francka in Vesna Vene ter Draga Marn so na dvorišču samostana našle senco. / Foto: AB
Priljubljeni Kokkari je poln podobnih prizorov. / Foto: AB Samostan Timios Stavros
Ko so Glasovci spoznali skrivnost Pitagorove čaše, so seodločili, da si kakšno kupijo. Glede na izbor, odločitev nibila ravno najlažja. / Foto: AB
Georges je poročen s Splitčanko, kar dela njegovo tavernoslovenskim turistom bolj domačo. / Foto: AB
Eupalinov tunel je danes ena večjih turističnih atrakcij na Samosu. / Foto: ABPotami, plaža, ki vzbuja občutek, kot bi ne bil v Grčiji ... / Foto: AB
26 PETEK_22. 07. 2011
ZA KRATEK ČAS
HOROSKOPTANJA in MARICA
"Levinja"
Oglašam se vam prvič, čepravpreberem vsak vaš odgovor vGG. Imam že leto dni prijate-lja, ki je pol leta starejši. Zani-ma me, kako nama kaže vna-prej. Zanima me tudi, kako jez mojim zdravjem, financamiin z zdravjem mojih otrok tervnuki. Imam sina in hčer, terdva vnuka, tretji pa je na poti.
Vajina zveza lepo napredu-je, ostajata skupaj in z nje-gove strani se vidi vednovečja navezanost. Odločalase bosta tudi o skupnemdomu, nikar se ne umikajte.Zdravstvene težave imatepod kontrolo, kaj posebne-ga ne vidim. Finance sovam v preteklosti delale sivelase, v prihodnosti je videtiprecej boljše stanje, kot stevajeni. Hčerka ima pred se-boj zelo dobro obdobje vposlovnem svetu. Sin je tre-
nutno precej obremenjentudi glede denarnih zadev, ase mu kmalu vse uredi. Vnu-ki so zdravi in polni energi-je. Tretji, ki je na poti, bo po-seben sonček. Lep pozdrav.
"Prihodnost za sina"
Spoštovana g. Tanja! Obra-čam se na vas za pomoč. Zasina bi rada vedela, ali je vbližnji prihodnosti na vidikuslužba, ali naj se odloči za od-prtje male obrti, ali bi muuspelo oz. bi bil uspešen pritem delu. Lepo se zahvalju-jem in vas lepo pozdravljam.
Sin se bo odločil, da začnena svoje, žal mu bo samo,da se ni odločil že prej. Pritem delu bo uspešen, čezčas bo svojo dejavnost tudirazširil. S tem se mu marsi-kaj spremeni na boljše, tudina osebnem področju. Lepose imejte.
"Otrok"
Tanja, pozdravljeni! Veselimse petkov, ko prebiram vašorubriko. In včasih me rado-vednost nagovarja "daj, vpra-šaj". Ali se partnerju v službiobeta napredovanje? Jaz situdi želim službe za polni čas.Ali bom ostala v tem kolekti-vu? Moja največja želja jeotrok. Močno si ga želiva,vendar nama ne uspe. Bomkdaj mama in če, kdaj?Sestra je izgubila službo, ali bonašla zaposlitev? Moj oče imatežave z alkoholom. Bo mamakljub vsemu ostala z njim?
Zvezde oziroma vesolje vamje in bo naklonjeno. Vajinazveza je topla, zvesta in var-na. Strahovi iz preteklostibodo minili. V službi bo part-ner kmalu napredoval in tomu prinese veliko dobre vo-lje. V tej službi boste še karnekaj časa, spremembe vam
vidim v roku štirih let, ko odi-dete na precej boljšo pozicijo.Trenutno delovno mesto niogroženo, sodelavke vas ho-čejo le spraviti v slabo voljo.Sodelavka, za katero me spra-šujete, mi ni preveč všeč, imadva obraza in svetujem vam,da niste preveč zaupljivi. Se-veda boste imeli otroke, naj-manj dva, nosečnost vidim vroku pol leta. Nekaj časa bosestra še stala na mrtvi točki,pred zimo pa se ji obeta služ-ba, brez skrbi. Mama očetane bo zapustila, čeprav birada in bi to morala nareditizaradi sebe. Na njeno odloči-tev se ne da vplivati, škoda,zasluži si biti srečna, a naočeta jo vežejo spomini in na-vade. Letošnje leto in prihod-nje bosta za vas zelo ugodni,sezite po zvezdah. Srečno.
TANJA ODGOVARJA
Elektronski naslov, kamor lahkopošiljate vprašanja:[email protected]
Oven (21. marca - 21. aprila) Veselili se boste nepričakovanega denarja. Prijateljem bo-ste pomagali reševati težave. Na delovnem področju vambodo končno prišle prav vaše dolgoletne izkušnje. Kljubskromnosti boste ponosni na sebe. Čaka vas še zasluže-ni dopust.
Bik (22. aprila - 20. maja)Zdravstvene težave, ki se vam bodo sprožile na začetkutedna, boste hitro in uspešno odpravili. Če se vam bodopri financah pokazale težave, nikar ne delajte panike, sajse vse pozitivno reši, preden bi sploh lahko prišlo do te-žav.
Dvojčka (21. maja - 21. junija)Obetajo se vam romantični časi. Oseba, ki se vam je vpreteklosti izmikala, vam pripravlja prijetno preseneče-nje. Vaši osamljenosti se iztekajo zadnje minute. Na de-lovnem mestu se raje preveč ne izpostavljajte, saj okolicani iskrena.
Rak (22. junija - 22. julija)Na vaše dobro razpoloženje bo vplivala okolica, saj ste ševedno preveč odvisni od dobrih trenutkov drugih. Na čus-tvenem področju se vam bodo pojavila številna vpraša-nja, a na odgovore boste morali še počakati. Sobota bovaš dober dan.
Lev (23. julija - 23. avgusta)Po vsej sili boste hoteli reševati težave drugih, a zato se-daj ni pravi čas. Raje se posvetite svojim interesom in sestoodstotno prepustite svoji ljubljeni osebi. Ker vam jezadnje čase zmanjkovalo časa, imate kar malo slabe ve-sti. Darilo ...
Devica (24. avgusta - 23. septembra)Splet okoliščin vas bo prisilil, da boste naredili drzen ko-rak, ki ga sicer še niste nameravali. Posledice, ki sledijo,vas bodo prijetno presenetile, in žal vam bo za vse tistedni in noči, ko ste razmišljali drugače in seveda nič nare-dili.
Tehtnica (24. septembra - 23. oktobra) V prihodnjih dneh se vas bo držala sreča. Vse slabe izkuš-nje iz preteklosti bodo pozabljene. V iskanju pravih potiboste večkrat prijetno presenečeni in to vam bo še boljutrdilo samozavest. Čaka vas lep uspeh na osebnem po-dročju.
Škorpijon (24. oktobra - 22. novembra)Za nekaj dni vas bodo omrežile in ohromile črne misli, araznim strahovom ne smete dovoliti, da vam prekrižajonačrte, ki ste si jih pred časom zastavili. Voljo in močvam bodo dali tudi prijatelji, ki vam bodo tokrat le staliob strani.
Strelec (23. novembra - 21. decembra)Teden boste preživeli v iskanju novih prijateljev v želji, dabi obnovili stare vezi iz preteklosti in vzpostavili nove zaprihodnost. Kajti ljudje se skozi življenje spreminjamo,naučimo se odpuščati in sprejemati ljudi, kakršni pač so.
Kozorog (22. decembra - 20. januarja)Še posebej v sredini tedna se izogibajte večjemu nakupu.Nasprotno vam lahko postane žal, a se ne bo več dalo po-praviti. Malo več strpnosti vam na trenutke ne bi škodo-valo. V ljubezni se vam obetajo pozitivne spremembe,sprejmite jih.
Vodnar (21. januarja - 19. februarja) Nehote boste padli v besedni nesporazum. Dan, dva vamzaradi tega slaba volja ne uide. Šele pogovor na štiri očivam stanje dobro zaključi. V dnevih, ki prihajajo, boditepazljivi, da ne zapravite več denarja, kot je v vaši možno-sti.
Ribi (20. februarja - 20. marca)Spoznali boste pravi obraz nekoga, ki vas je pred kratkimrazočaral. Vsaka resnica ima vedno dva obraza, in tudi vvašem primeru ne bo nič drugače. Pogovor, ki vam sledi,bo temeljit in uspešen. Konec tedna boste preživeli v ve-seli družbi.
"Pogosto sanjam svojega pokoj-nega dedka. Z njim sem bilaneverjetno povezana. Sanjalasem, da sva bila v njegovemstanovanju in on se je na vsomoč jokal, bilo je čudno, ker ni-sva spregovorila niti ene besede.Druge sanje so bile te, da sva se-dela v njegovi kuhinji, sedela svasi nasproti, vmes pa je bila mojamama, jokala sem in razčišče-vala neke stvari, ki mi še zdaj nedajo miru (najbolj se ne razu-meva), dedek pa je le negibnosedel in me žalostno gledal. Na-slednje sanje so bile zelo čudne.Jasno se spominjam tega, dasva z dedkom hitela po stopni-cah dol. Dedek pa mi je delovalkot pijan ali pa zelo pretiranovesel. Spodnja vrata so bila vi-deti kot rešetke, na eni stranivrat jaz, na drugi strani dedek,zrla sva drug v drugega in jazsem mu rekla, da ga imamrada, rekel mi je, da me imatudi on rad, naslednji hip pa
sem se začela oddaljevati odvrat. Prebudila sem se in imelazelo prijeten občutek, ker semvedela, da me ima dedek rad,in te sanje so bile le potrditev.Danes pa sem dobila neverjetenobčutek, kot da mi želi nekajpovedati ali pa na vsak načinkomunicirati z mano. Prekomobitela sem komunicirala zdedkom, ki je v onstranstvu.Spominjam se le dveh odgovo-rov, prvi je bil zelo zapleteno na-pisan v tem smislu, da nisemveč mala punčka, ampak odra-sla. Drugi odgovor pa je bila 9,zelo močno izražena. Kot zani-miv podatek naj povem, ko jebil dedek na smrtni postelji, nivedel zase, ne za druge okolisebe, edino zame je vedel, kakomi je ime, bila sem edina, ki seje je spomnil. Velikokrat semimela občutek, da je on nekajveč kot samo človek, čepravtudi jaz opažam, da imam darjasnovidnosti. Marjeta
Draga Marjeta,v večini kultur prevladujemnenje, da sanje o umrlihnapovedujejo dobre novice,izpolnitev velike želje ali reši-tev iz težkega položaja. Res-nici na ljubo jih je težko anali-zirati, saj so tovrstne sanje induševno življenje posamezni-ka zelo individualni. Pogostobisk tvojega dedka v sanjahlahko opozarja, da tvoja pod-zavest še ni predelala izgubeljubljene osebe. Močna čus-tva žalosti in izgube delujejokot nevidni okovi, s katerimipreprečujemo drugi dušinjen nadaljnji razvoj. Nujnose sooči s svojo bolečino inče imaš morda občutek, daso pomembne stvari ostaleneizrečene, se nikar ne obo-tavljaj. Prikliči si njegovo po-dobo v zavest in mu povejvse, kar ti leži na duši. V ve-čini religij prevladuje verova-nje, da tovrstne sanje pred-
stavljajo resničen stik z duša-mi umrlih. Včasih potrebuje-jo našo pomoč v obliki molit-ve, včasih pa iščejo odpušča-nje, ker ne najdejo miru. Česmo s pokojnimi bili zelo po-vezani, se pojavljajo v sanjahzato, da nas opozarjajo prednapakami in nam na takšennačin nudijo pomoč. Bodi to-rej pazljiva in upoštevaj na-svete svojega dedka. V sanjahti daje namreč čustveno, du-hovno in moralno podporo.Skupaj s tabo se bori protivsem, kar ti utegne škodovati,in te spominja na vse vredno-te, ki ti jih je posredoval. Žalo-sti ga tvoj nerazčiščen odnosz mamo, saj te negativna čus-tva ovirajo pri napredku (re-šetke). V svojem sporočilu jeuporabil število devet. Le-toje v številnih verovanjih svetoštevilo in namiguje na poten-cirano duhovno moč. Je sim-bol popolnosti, sočutja in no-vega začetka. Z njo povezuje-mo tudi razrešitev težkih inzapletenih življenjskih situa-cij, če se boš izogibala zamer-ljivosti, lenobi in brezciljnosti.Želim ti vse dobro!
ODGOVARJA ANITA DI GRAZIA
POVEJ, KAJ SANJAŠ ...
PETEK_22. 07. 2011 27
NAGRADNA KRIŽANKA
WW
W.G
OR
EN
JSK
IGLA
S.S
I
Še nimate slovenske zastave?
Za vas smo pripravili izredno ugodno ponudbokakovostnih slovenskih zastav.
Slovenska zastava, svilena, 200 x 100 cm, stane le 24,50 EUR.
Slovenska zastava, svilena, 150 x 75 cm , stane le 18,90 EUR.
Zastavo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisovacesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: [email protected]. Če vam jo pošljemo po pošti,plačate še poštnino (ok. 3 EUR).
www.gorenjskiglas.si
www.gorenjskiglas.siNagrade:
1. nagrada: zgoščenka Ljuba si, pomlad zelena2. nagrada: majica Gorenjski glas3. nagrada: športne nogavice Gorenjski glas
Rešitve križanke(nagradno ges-lo, sestavljenoiz črk z oštevil-čenih polj in vpi-sano v kupon izkrižanke) pošlji-te na dopisnicahdo srede, 3. av-gusta 2011, naGorenjski glas,B l e i w e i s o v a cesta 4, 4001Kranj, p. p. 124.Dopisnice lahkooddate tudi vnabiralnik Go-renjskega glasapred poslovnostavbo na Blei-weisovi cesti 4
28 PETEK_22. 07. 2011
ežiser Alojz Stražarje za domačo Damoiz Maxima povedal,da je bilo njenoustvarjanje napor-
no, sedaj je igra postavljena.Prva kostumografinja NadaSlatnar je dodala, da svojedelo obožuje, tako da v konč-nem nobena stvar ni prena-porna. Pomagali sta ji še AnaHomar in Nina Slatnar. Tudilučkarja Janez in Mira Mla-kar, ter tonci - če jih kar podomače poimenujemo, RadoČerne, pa Andraž Breznik,Boštjan Cerar, so se na dangeneralke - prejšnji četrtek,visoko nad sedeži, pod plat-nom pokritega prostora Po-
letnega gledališča Studenecpri Domžalah, pri večernihtridesetih stopinjah, na-smehnili z olajšanjem: ko-medija je bila nared za gle-dalce. Damo iz Maxima, Fey-deaujevo vodvilsko bulvarko,so v igralskem žargonu reče-no 'spravili pod streho' in čev prihajajočih vikendih ni-mate ob večernih urah po-membnejših načrtov, si jooglejte. Vendar vam polaga-mo na srce, da se kljub mo-rebitni večerni vročini oble-čete komarjem primerno,ker drugače tridejanke ne bo-ste zdržali. Komedija ni rav-no enourna zadeva, vendarzaradi dobre scene, zanimi-vih zapletov, številnih nasto-pajočih in dobro odigranihvlog človek malce pozabi na
čas. Pri predstavi sodelujenamreč več kot devetdeset ig-ralcev, pevcev in plesalcev vvlogi gostov, vojakov, nata-karjev, sobaric, služkinj, žan-darjev, kočijažev in plesalcevv kabaretu 'Chez MAXIM'.Glavno žensko vlogo kaba-retne plesalke Puže FrouFrou pa so tokrat zaupaliznani predstavnici slovenskepop glasbene scene Evi Čer-ne. Pevka se v igralski vlogipreizkuša prvič, združuje panjena vloga tudi ples in petje.Lik Puže Eva obvlada, igra jije prirasla k srcu. Ob kvanta-ški Puži pa zelo dobro odig-rata svojo vlogo tudi Jure Se-šek, ki nastopa kot zdravnikPetypon, in Kondi Pižorn, kisvojo vojaško pojavo Petypo-novega strica komentira ne-
kako v smislu ' komično res-na vloga, kjer je lik obenemblazno resen in strašno ko-mičen, kar pomeni precejzahtevno vlogo'. Gegre-mont, Petyponov prijatelj,ravno tako zdravnik; pa go-spa Petypon in Etienne, slu-žabnik pri Petyponovih, soosnovni liki, s katerimi se naodru najprej spoznamo, vnjih pa se zelo dobro znajde-jo Jože Vunšek, Pia Brodnikter Rajko Majdič.
Ludvik Kaluža je o Feydea-uju zapisal, da je bil njegovtemeljni izrek 'Smeh trosimed ljudi zlato zrno sreče!',in režiserju Lojzetu Stražar-ju s svojo številno ekipo indomačo Damo iz Maximadoseganje tega izreka uspe-va.
DRUŽABNA KRONIKA
Najprej študij, potem ljubezen
Dobra novica za vse oboževalke hollywood-skega zvezdnika Jamesa Franca (33). Za-peljivec je namreč razkril, da je dolgolet-na ljubezenska zveza z Ahno O'Reilly(26) končana. Letošnji voditelj podelitveoskarjev je pojasnil, da za zvezo enostav-no ni imel več časa, saj se je povsem po-
svetil študiju. Franco je po diplomi iz angleščine sedajvpisal še podiplomski študij pisanja in filma. Vzorenštudent, ni kaj!
Mišo Kovač v bolnišnici
Legendarni hrvaški pevec Mišo Kovač(70) je znova pristal v bolniški postelji.Le nekaj dni po operaciji zaradi srčnegainfarkta se je moral vrniti v zagrebškobolnišnico, saj se mu je počutje prav nanjegov 70. rojstni dan močno poslabša-
lo. Po tednu dni nege ga čaka dolgotrajna rehabilitacijav toplicah. Po dveh viharnih zakonih, smrti sina, preko-mernem uživanju pomirjeval in poskusu samomora musedaj ob strani stoji žena Lidija.
Leo je priden sinko
Igralka Blake Lively (23), nam dobro zna-na iz serije Opravljivka, je doživela šok,potem ko jo je na željo njegove mamezapustil igralski zvezdnik Leonardo Di-Caprio (36). Na skupnem dopustu v Ita-liji lepotici namreč ni uspelo očarati Leo-ve mame Irmelin, ki je svojemu sinu sve-
tovala, naj razmerje prekine. Kot priden in ubogljiv sin jeLeo njeno željo uslišal, pa čeprav je bilo že govora tudio poroki. Razveza je Blake pahnila v globoko depresijo,prekinila je celo z dieto.
Dvoboj za rokopis Jane Austen
Na londonski avkcijski prodaji nedokon-čanega romana slavne pisateljice JaneAusten (1775-1817) je bilo napeto. Za ro-kopis dela The Watsons sta se na koncupotegovala dva ponudnika - eden karpreko telefona. Šlo naj bi za dvoboj new-yorške in oxfordske knjižnice, zmagali pa
naj bi Američani, ki so za rokopis z opombami in dodatkiplačali malo manj kot milijon funtov, kar je bilo trikrat večod začetne cene. Knjiga je tako že na poti čez 'veliko lužo'.
VODVILSKA BULVARKA NA STUDENCUPo lanski uprizoritvi zgodovinske povesti Pod svobodnim soncem lahko letos v sklopu 11. kulturnegapoletnega festivala Studenec spremljate domačo gledališko predstavo Kulturnega društva Miran JarcŠkocjan pri Domžalah, komedijo Georgesa Feydeauja Dama iz Maxima.
VRTIMO GLOBUS
Alenka Brun
R
Premiera komedije Dama iz Maxima je bila v Studencu 15. julija, ponovitve pa si lahko ogledate vsak petek, soboto in nedeljovse do srede avgusta. / Foto: Tina Dokl
Dvaindvajsetletna Domžalčanka Eva Černe je začelapot na slovenskih glasbenih odrih decembra 2006, koje zmagala pri Mariu v Bitki talentov. Tokrat jo lahkospremljamo v igralsko, plesno, pevski vlogi kabaretskeplesalke Puže Frou Frou v Dami iz Maxima. / Foto: Tina Dokl
Še zadnje priprave pred generalko ... / Foto: Tina Dokl Rado Černe, Andraž Breznik in Boštjan Cerar / Foto. Tina Dokl
Mira Mlakar ter Nada Slatnar / Foto: Tina DoklNasmejani in zadovoljni režiser Alojz Stražar / Foto: Tina Dokl
[email protected], 22. julija 2011GORENJSKI GLAS KAŽIPOT
HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Bleiweisovi cesti 4, v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
Janez Rozman, s. p. - Rozman bus, www.rozmanbus.si, tel.: 04/53 15249: GOLI OTOK: 29. 8.; 11. 9.; MADŽARSKE TOPLICE: 4.-7. 8.; IZOLA: 25.7., 28. 7.; DUGI OTOK: 19.-22. 8.; 19.-26. 8. 22.-29. 8.; OMIŠ: 16.-19. 9. - izletina slapove Krke, otok Brač; BANJA VRUČICA: 13.-16. 8.
Izvedba celovitih geodetskih storitev po ugodnih cenah:■ geodetski načrti■ ureditev meje (dela meje)■ izravnava meje■ parcelacije (delitev, združitev)■ označitev meje v naravi■ evidentiranje zemljišča pod stavbo
■ sprememba bonitete zemljišča■ vpis stavbe in dela stavbe v kataster stavb
■ zakoličbe objektov, komunalnih vodov, cest
■ komasacije stavbnih zemljiščPokličite nas ali se oglasite na sedežu podjetja!
STANOVANJE PRODAMO Kranj, Vodovodni stolp, trisobno vIII. nadstr. izmere 73,80 m2, l. izgr.1965, obnovljeno l. 2005 (kopalnica,WC, CK na plin, instalacije v kuhinjiin kopalnici) vpisano v ZK, klet, bal-kon, cena 119.000,00 EUR.Kranj, Planina III, enosobno + kabi-net v II. nadstr. izmere 58 m2, nizekobjekt, l. izgr. 1988, potrebno delneobnove, cena 87.000,00 EUR.Kranj, bližina avtobusne postaje,enosobno v mansardi (5. nadstr.) vizmeri 44 m2, l. izgr. 1964, delnoprenovljeno l. 2005 (kuhinja, spalni-ca), cena 65.000,00 EUR.Tržič, staro mestno jedro, trisobno v3. nadstr. izmere 64,00 m2, l. izgr.1910, delno prenovljeno l. 2005 (tla-ki, okna, CK na olje), balkona ni, vceni je tudi garaža velikosti 6x3 m2,ki je v isti stavbi, cena 84.000,00EUR.Preddvor, enosobno v mansardi iz-mere 48,00 m2, v hiši so samo štiri
t MM
T F
stanovanja, l. izgr. 1960, stanovanjeizdelano l. 1991, CK, cena 69.000,00EUR.HIŠA - ODDAMO V NAJEMPredoslje, starejša kmečka hiša, pri-tličje v izmeri 96 m2 (opremljena bi-valna kuhinja, dnevna soba s pečjo,spalnica in kopalnica z WC), l. izgr.1930, delno prenovljena 1995, ogre-vanje klasično, cena 350,00 EUR +85,00 EUR fiksni stroški (elektrika,voda, smeti) + 1x varščina, vseljivotakoj.HIŠE - PRODAMOKranj, staro mestno jedro, enonad-stropna s 120 m2 stanovanjske povr-šine na parceli velikosti 262 m2, l.izgr. 1935, prenovljena l. 2002 - okna,vse instalacije, kopalnica, CK na olje,dvorišče, kjer je možno parkiranje zadva avtomobila, terasa s 115 m2 vrta,cena 170.000,00 EUR. Žiri, v centru mesta, visokopritličnatlorisa 10x8 m2 na parceli velikosti477 m2, l. izgr. 1937, lepo vzdrževa-na na zelo sončni lokaciji, CK naolje, vsi priključki, cena 144.000,00EUR. Trstenik, na izredno lepi sončni loka-ciji, medetažna s 300 m2 uporabnestanov. površine na parceli velikosti1144 m2, l. izgr. 1999, cena399.000,00 EUR, v katero je vključe-na tudi vsa oprema izdelana po meri. POSLOVNI PROSTOR - PRODAMOKranj, Struževo, v pritličju izmere103 m 2, l. izgr. 2008, prostor jezgrajen do III. gradbene faze, samo-stojni vhod, namenjen je za storitve-no dejavnost ali pisarne, cena78.000,00 EUR.Tržič, v centru mesta na glavni ulici,pritličje v izmeri 30 m2, l. izgr. 1900,že delno prenovljen, primeren za ne-živilsko trgovino, cena 25.000,00EUR.PARCELA - PRODAMOKranj, proti Naklemu, v industrijskiconi v izmeri 5957 m2 za proizvod-njo, skladišča, parkirišče, cena 144EUR/m2 in še pribl. 18 EUR/m2 zakomunalni prispevek.
jo Dama iz Maxima si lahko na Studencu v Domžalah ogle-date v petek, 5. avgusta, začela se bo ob 21. uri. Prijave invplačila sprejemajo v času uradnih ur v ponedeljek, 25. julija,v društveni pisarni v Spodnjih Bitnjah in sredo, 27. julija2011, v Šmartinskem domu v Stražišču, prijavite se lahkotudi po telefonu 031/585 598 pri Martini Hafner ali 040/350589 do zasedbe avtobusa. Kolesarski izlet na relaciji Cerklje-Moste-Mengeška koča-Stražišče pa bo v petek, 8. avgusta,ob 8. uri. Zbori udeležencev za kolesarjenje so ob 8. uri naBaragovem trgu pred Šmartinskim domom v Stražišču. Na-tančnejše informacije dobite po tel. št. 041/253 366.
Zapori cestBohinj - V Srednji vasi v Bohinju bo v petek, 22. julija, med19. in 22. uro zaradi tradicionalne prireditve Vasovanje po-polna zapora ceste skozi jedro Srednje vasi. Obvoz bo pote-kal po spodnji bohinjski dolini. Na Ribčevem Lazu v Bohinjubo v soboto, 23. julija, med 19.40 in 20.10 zaradi tradicional-ne prireditve Kmečka ohcet popolna zapora mostu pri cer-kvi sv. Janeza, med 20.10 in 20.30 pa bo promet na relacijicerkev sv. Janeza-prireditveni prostor Pod Skalco oviran.Prosimo za razumevanje.
Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat.
Teater festival 2011Kranj - V slaščičarni Cafe Central v Kranju in kavarni TeaterCafe (staro mestno jedro) bo do 15. oktobra vsak četrtek insoboto od 19. do 22. ure potekal Teater festival 2011. Danes,22. julija, ste vabljeni na Mednarodni festival Nasmeh otro-ške duše, potekal bo od 17. do 20. ure. Jutri, v soboto, 23. ju-lija, bodo peli otroci od 4. do 12. leta starosti, sodelovalibodo tudi zmagovalci talentov. Posebna gostja bo Lina Ku-duzovič.
Gasilska veselicaŽabnica - Prostovoljno gasilsko društvo Žabnica prireja vosrednjem delu vasi Žabnica in na športnem igrišču Žabni-ca jutri, v soboto, 23. julija, ob 19.30 gasilsko veselico z an-samblom Modrijani in bogatim srečelovom. V nedeljo, 24.julija, bo ob 17.30 praznovanje 105-obletnice društva in veli-ka gasilska veselica z ansamblom Navihanke in bogati sre-čelov.
Konec tedna v BohinjuBohinj - Danes, v petek, 22. julija, zvečer bodo pod lipo vSrednji vasi člani Kulturnega društva Bohinj uprizorili igro vtreh dejanjih Vasovanje. V njej prikažemo večerno življenjena vasi, kot je nekdaj bilo. Glasbena uvertura bo ob 20. uri,igra pa se bo začela ob 21. uri. Jutri, v soboto, 23. julija, po-poldne bo Etno vikend s tradicionalno Kmečko ohcetjo. Pri-reditev se bo začela ob 18. uri Pod Skalco v Ribčevem Lazu.Tam se odigra prvi del igre - Prihod na nevestin dom (zače-tek ob 19. uri). Od tam bo krenila povorka voz proti cerkvicisv. Janeza, kjer bodo najprej uprizorili bohinjsko šrango, vcerkvici se bo mladi par oženil in nato se bo povorka name-nila proti ženinovemu domu Pod Skalco, na prireditveniprostor. Tu se bo prireditev z ansamblom Dežur začela si-cer že ob 18. uri. V primeru dežja bosta obe prireditvi odpa-dli. V nedeljo, 24. julija, bo v Srednji vasi prava gasilska ve-selica, po katerih je Bohinj že dolgo znan.
Na Krn s planine KuhinjaKranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi svoje člane inostale planince v soboto, 30. julija, na planinski izlet na Krn
IZLETI
PRIREDITVE
s planine Kuhinja. Srednje zahtevne planinske hoje bo zadobrih 9 ur. Prijave in informacije: po SMS oz. po elektron-ski pošti na 031/408 439, [email protected];pisarna društva, Iskratel, vhod na škofjeloški strani pri am-bulanti, ob sredah med 17. in 18. uro. Društvena pisarna bo27. julija zaprta.
V italijanske DolomiteKranj - Pohodniki kranjskih upokojencev vabijo v četrtek, 4.avgusta, na pohod v italijanske Dolomite. Hoje bo za dve uriin pol, a na višji nadmorski višini. Prijave z vplačili spreje-majo v društveni pisarni do ponedeljka, 1. avgusta, oz. dozasedenosti avtobusa.
Na kopalni izletKranj - Iz Društva upokojencev Kranj vabijo v torek, 9. avgu-sta, na kopalni izlet v Pineto pri Novigradu. Prijave z vplači-li sprejemajo v društveni pisarni do zasedbe mest v avtobu-su.
Na Potočko zijalkoKranj - Planinci kranjskih upokojencev vabijo v četrtek, 11.avgusta, pa pohod na Potočko zijalko. Pot je srednje težka,do Potočje zijalke je tri ure in 400 metrov višinske razlike,do Obel kamna štiri ure in pol ter višinske razlike 600 me-trov. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do po-nedeljka, 8. avgusta.
Proučevanje Svetega pisma Kranj - Društvo prijateljev Svetega pisma vabi jutri, v sobo-to, 23. julija, ob 9. uri v Dom krajanov Primskovo na prouče-vanje Svetega pisma z okvirno temo Napredovanje Evange-lija v Braziliji. Razgovor bo povezoval Branko Slana. Vstop-nine ni.
Aktivnosti Društva upokojencev Bitnje-StražiščeBitnje, Stražišče - Iz Društva upokojencev Bitnje-Stražišče va-bijo na naslednje izlete in druge aktivnosti: drugi kopalni danv Izolo bo v petek, 29. julija, tretji in zadnji pa v ponedeljek,8. avgusta. Prijave in vplačila za oba termina sprejemajo včasu uradnih ur v ponedeljek, 25. julija, v društveni pisarni vSpodnjih Bitnjah in v sredo, 27. julija, v Šmartinskem domuv Stražišču, lahko tudi po telefonu 041/706 673 ali 04/2310061 pri Mariji Bogataj. Za izlet 8. avgusta lahko vplačate šeponedeljek, 1. avgusta, v pisarni v Sp. Bitnjah in sredo, 3. av-gusta, v Šmartinskem domu. Pohod na Okrešelj (1396 m) vKamniško-Savinjskih Alpah bo v torek, 2. avgusta. Celotnehoje bo 2 do 3 ure. Prijave in vplačila sprejema Marija Ga-šperlin v ponedeljek, 25. julija, v prostorih društvene pisarnein v sredo, 27. julija, v Šmartinskem domu v Stražišču. Mož-ne so tudi predhodne telefonske prijave na številko 070/870728 (s kasnejšim plačilom na navedenih lokacijah). Komedi-
OBVESTILA
PREDAVANJA
Kamnik
Alpinistična odprava na kitajski Xuelian
V začetku julija se je s podporo Planinske zveze Slovenije napot odpravila alpinistična odprava Kitajska 2011, ki jo ses-tavljajo vodja Aleš Holc iz AO Kamnik, 36-letni alpinist in in-štruktor z 18-letnimi izkušnjami in več kot 500 kakovostnimiplezalnimi vzponi, in Peter Juvan ter Igor Kremser izAkademskega AO. Odprava si je za svoj cilj izbrala alpinis-tično precej neobdelano območje Xuelian v kitajski provinciXinjiang na severozahodu Kitajske, in sicer namerava trojicaalpinistov opraviti prvi pristop na 6231 metrov visokiXuelian Northeast in preplezati vsaj eno od njegovih šenepreplezanih sten, ter opraviti prvi vzpon s severa na 6627metrov visoki Xuelian Feng, glavni vrh gorske skupine, indrugega sploh na goro. Edini pristop na vrh do sedaj so vdevetdesetih letih z južne strani opravili Japonci, s severnestrani pa sta bili do danes na tem območju le dve odpravi.Člani odprave so kljub težavam z dostavo potrebne opremev teh dneh že začeli z aklimatizacijo, domov pa naj bi sevrnili predvidoma 12. avgusta. J. P.
30 MALI OGLASI, ZAHVALE [email protected] GLAS
petek, 22. julija 2011
NEPREMIČNINESTANOVANJAPRODAM
GARSONJERO, popolnoma obnovlje-no, 26 m2, v Škofji Loki - mirno zelenookolje, ☎ 070/502-260 11003441
NOVO stanovanje na Planini v Kranju,s parkirnim mestom, ☎ 051/787-472
11003480
ODDAM
1,5-sobno stanovanje v Cerkljah,opremljeno, garaža, TV, internet, CK,vseljivo 1.8.2011, ☎ 040/650-652
11003495
NAJAMEM
ENOSOBNO stanovanje v Kranju v pri-tličju ali v bloku z dvigalom, ☎040/303-405
11003508
MIRNA, nekadilska družina z rednimiprihodki, najame novejše 3- ali 4-sob-no, opremljeno stanovanje v okoliciKranja (Stražišče, Dulovka ...) za dalj-še obdobje, ☎ 040/146-374
11003488
HIŠEPRODAM
HIŠO na parceli 800 m2, ☎ 051/326-136
11003363
HIŠO na parceli 877 m2 v Javorjah,cena 135.000 EUR, ☎ 04/51-09-364, 041/907-137
11003478
VIKENDI, APARTMAJIPRODAM
VIKEND, lesen in zidan, blizu Morav-skih Toplic, cena 22.000 EUR. Grad-bena parcela ima vodo, elektriko in do-stop po asfaltu, ☎ 041/733-876
11003492
POSESTIPRODAM
PARCELO 7449 m2, v poslovni coni vŽireh, z vsemi pripadajočimi priključki,možna tudi več stanovanjska gradnja,cena 50 EUR/m2, ☎ 041/632-593
11003511
MEŠANI gozd, 5 ha na Jelovici - Zg.Lipnica, cena 0,80 EUR/m2, ☎040/651-284 11003462
POSLOVNI PROSTORIODDAM
LOKAL v centru Medvod, v velikosti 18m2, ☎ 031/387-275 11003497
MOTORNAVOZILAAVTOMOBILIPRODAM
CITROEN Berlingo 1.9 diesel, letnik2000, rdeče barve, reg. do13.06.2012, ☎ 041/967-554
11003510
RENAULT Scenic 1.9 dCi, let. 2004,brezhiben, družinski avto, nikoli poško-dovan, garažiran, Bled, ☎ 031/837-715 11003487
RENAULT Twingo 1.2, letnik 1998,črne barve, ☎ 041/708-590
11003502
AVTODELI IN OPREMAPRODAM
PLATIŠČA in gume za različne avte,akumulatorji preizkušeni že od 10 EURdalje, ☎ 041/722-625 11002816
GRADBENIMATERIALGRADBENI MATERIALPRODAM
HRASTOV parket 15 m2 in hrastovaharmonik vrata, ☎ 041/608-765
11003469
PLOHE, opaž, stiropor, vse rabljeno,cena po dogovoru, ☎ 04/23-54-931,041/317-349, po 17. uri 11003464
STAVBNO POHIŠTVOPRODAM
BELA, notranja vrata, krila s kljuko inključavnico, ☎ 041/686-813 11003479
KURIVOPRODAM
DRVA - metrska ali razžagana, možnadostava, ☎ 041/718-019
11003222
BUKOVA drva, cena 55 EUR, mešanadrva, cena 40 EUR, možnost razrezain dostave, ☎ 040/338-719
11003223
LESNE brikete za kurjavo, ugodno, ☎04/53-31-648, 040/887-42511003398
SUHA bukova drva, ☎ 041/509-10911003472
STANOVANJSKAOPREMAPOHIŠTVOPRODAM
KAVČ, kot postelja, dobro ohranjen,☎ 041/729-037 11003465
USNJENO, kotno, črno sedežno garnitu-ro in belo otroško posteljo z vložkom, 120x 60, ☎ 031/641-868 11003489
OGREVANJE, HLAJENJEPRODAM
BOJLER za centralno Viadrus, 140 li-trov, cena 140 EUR, ☎ 04/23-32-956 11003500
VRTNA OPREMAPRODAM
MIZA in klopi iz masivnega smrekove-ga lesa, debeline 8 cm, ugodno, ☎041/665-360 11003473
ŠPORT,REKREACIJAPRODAM
MOŠKO in žensko kolo, dobro ohra-njena, za simbolično ceno, ☎051/603-995 11003514
KNJIGE,PUBLIKACIJEPRODAM
MISTIKA - knjige iz mističnih (pre)izku-šenj večnosti enega trenutka, nočiduše, ☎ 040/5467-544 11003343
OBLAČILA IN OBUTEVPRODAM
POLETNE moške obleke št. 56, ☎04/53-36-578 11003481
PODARIM
POLETNA moška oblačila, velikost Lin XL, ☎ 04/23-43-800, 031/292-060 11003461
OTROŠKAOPREMAPRODAM
OTROŠKI pograd 190 x 80 brez jogi-jev, dobro ohranjen, ☎ 04/59-46-024, 041/545-089 11003460
MEDICINSKIPRIPOMOČKIOČALA na recept, okulistični pregledi,več sto sončnih očal, popusti za upo-kojence. Optika Aleksandra, QlandiaKranj in Qlandia Kamnik, 04/234-234-2, www.optika.si 11003226
ŽIVALIIN RASTLINEPODARIM
PSIČKE - mešančke, ☎ 051/712-76411003485
KMETIJSTVOKMETIJSKI STROJIPRODAM
PREVOZNI bazen za mleko 200 lit.ter trosilec hlevskega gnoja, ☎041/512-945, 040/800-278 11003509
STOL - stiskalnica za izdelavo butar izvej, izdelava dveh hkrati, s škripcem,☎ 040/383-733 11003507
KUPIM
TRAKTOR Ursus, Zetor, IMT ali podo-bno, ☎ 070/521-564 11003442
TRAKTOR Štore, Zetor, Univerzal ali Imt,dobro plačilo, ☎051/203-387 11003468
PRIDELKIPRODAM
AJDO, rdeče cvetočo, dobro medi inmnogocvetno ljulko, ☎ 041/787-995
11003470
RDEČO peso in krompir, ☎ 041/558-711 11003471
RDEČO peso, rdeče in rumeno kore-nje ter črno-grahaste jarkice, ☎041/205-929 11003483
SENO in slamo v okroglih balah terotavo v kockah, možna dostava, ☎041/675-453 11003512
VZREJNE ŽIVALIPRODAM
2 ČB bikca, stara teden dni, ☎031/356-669 11003498
2 SIMENTALCA stara po 14 dni, ☎04/53-38-040 11003477
3 ČB bikcem, 1 simentalca ter 1 bel-gijca, ☎ 031/334-896 11003486
3 SAMICE zajklje in 1 samca orjaka,starega 1 leto, ☎ 04/51-91-914,051/437-135 11003501
BIKCA simentalca v 7. mesecu staro-sti, ☎ 041/240-549 11003466
ČB BIKCA, starega 2 tedna in kupimcisterno 5000 litrov, ☎ 040/355-865
11003515
ČB BIKCA, starega 1 teden, ☎031/487-080 11003516
ČB BIKCA, ☎ 031/235-118 11003518
ČB TELIČKO, staro 20 dni, ☎041/418-616 11003474
JAGNJETA za nadaljnjo rejo ali zakolter zajce vseh starosti, ☎ 031/330-775 11003475
KRAVO simentalko, dobro mlekarico,☎ 04/53-30-755 11003490
KUMARICE za vlaganje, naročila po15. uri, ☎ 040/326-708 11003454
TELICE simentalke, 3 do 16 mese-cev, A kontrola. Kmetija Matijovc Je-glič, Podbrezje 192, ☎ 041/538-583
11003459
TELICO brejo v osmem mesecu, pas-me lis/lim, po izbiri, ☎ 031/330-775
11003476
TELICO simentalko, brejo 8 mesecev,☎ 031/510-517 11003499
TELIČKO simentalko, staro 10 dni, ☎041/607-467 11003491
TELIČKO simentalko, staro 3 tedne,☎ 041/321-054 11003494
TELIČKO LS, staro 3 tedne in bikcaLS/ČB, star 7 dni, Prebačevo 45, ☎031/247-805 11003505
ZAJCE za zakol ali nadaljnjo rejo, pas-ma francoski sr., meso primerno zadiabetike, ☎ 04/23-11-907
11003187
ZAJCE, pasme kalifornijec, najboljšapasma za meso in hiter prirast, stare 2meseca, ☎ 040/979-622
11003503
ZAJCE - belgijske orjake, različnih sta-rosti, ☎ 04/25-11-813
11003484
KUPIM
BIKA simentalca, starega 10 dni, ☎041/608-616 11003517
BIKCA simentalca, težkega od 200 do300 kg, ☎ 04/53-06-555
11003463
MLADO kravo ali telico, brejo 5 mese-cev, ☎ 04/51-88-119
11003482
ODKUPUJEMO krave, telice, bike - zaizvoz, plačilo takoj ter dostava krmilTMK Črnci, Smrekca center, d.o.o.,Žabnica, ☎ 04/25-51-313
11003221
OSTALOPRODAM
SUHA bukova drva 60 EUR/m3, sad-ni mlin, traktorsko prikolico 220 x 140,traktorsko vitlo 4 t., ☎ 041/608-642
11003519
ZAMENJAM
OSLIČKA zamenjam za drva - Šk.Loka, in kupim bukova drva, ☎041/758-958 11003504
ZAPOSLITVE (m/ž)IŠČEM
DUO Rolo išče delo na obletnicah, po-rokah z zabavno in narodno glasbo, ☎041/224-907
11003380
POSLOVNI STIKI
STORITVENUJNO potrebujem pomoč - košnja,spravilo sena in prodam koše, košareter hruške, ☎ 04/25-51-928
11003520
NUDIM
ASTERIKS SENČILA Rozman Peter,s. p., Cesta na Loko 2, 4290 Tržič,tel.: 59-55-170, 041/733-709; žaluzi-je, roloji, rolete, lamelne zavese, plise zavese, komarniki, markize,www.asteriks.net
11003224
ADAPTACIJE novogradnje od temeljado strehe. Notranje omete, fasade,kamnite škarpe, urejanje in tlakovanjedvorišč, z našim ali vašim materialom,Gradton, d.o.o., Valjavčeva ulica 8,Kranj,, ☎ 041/222-741
11003227
BELJENJE in kitanje sten, barvanje fa-sad in napuščev, barvanje oken in vrat,sanacija vlažnih prostorov vam nudi Pa-vec Ivan s.p., Podbrezje 179, Naklo,☎ 031/392-909
11003255
FLORIJANI, d.o.o., C. na Brdo 41,Kranj izvaja vsa gradbena dela od te-meljev do strehe, adaptacije, omete,omete fasad, kamnite škarpe, tlakova-nje dvorišč, ☎ 041/557-871
11003225
GOZDARSKE storitve, posek in spra-vilo lesa, posek in obrezovanje težjedostopnih dreves ob hišah. Primož Ko-deh s.p., Gorenjska ul. 3, Bled, ☎031/312-204
11003165
IZDELAVA podstrešnih stanovanj posistemu Knauf, montaža strešnih okenVelux in polaganje laminatov, izd. bru-naric in nadstreškov, Damjan Mesec,s. p., Jazbine 3, Poljane, ☎ 041/765-842, www.damjanmesec.si
11003401
ODKUP vse vrste hlodovine, plačilomožno takoj. Mitja Novak s.p., Hudigraben 11, Tržič, ☎ 051/303-981
11003496
SANACIJA dimnikov z nerjavečimi tu-ljavami, vrtanje dimnikov, zidava novihin popravili starih dimnikov, dimneobrobe in kape. Novent - Andrej Jor-dan s.p., Mlinska pot 12. Lj. - Črnuče,☎ 031/520-603
11003249
IŠČEM
GRADBENO skupino za izdelavo be-tonskih stebrov in nosilcev v okoliciŠenčurja, ☎ 031/604-918
11003513
IŠČEM založnika za tisk svoje knjige onajvečjih radostih življenja, Raff, ☎031/209-241
11003467
ZASEBNI STIKI42-LETNI očka želi spoznati žensko,ki nima ali ne more imeti otrok in bisprejela njegovega, ☎ 041/229-649
11003229
ŽIVI ŽIVLJENJE! Za vse vrste zvez instikov agencija z 10-letnimi izkušnjami.Kocka 7 d.o.o., Na hribih 40, Tolmin,☎ 031/712-987
11002997
IZGUBLJENO,NAJDENOIŠČEM
IZGUBILA sem zapestnico iz rumene-ga in belega zlata. Najditelj dobi nagra-do, ☎ 041/943-830
11003493
RAZNOPRODAM
JOGI Dormeo z letvicami in posteljo190x90, dekliško kolo, kroparsko sto-jalo za rože, ☎ 040/389-518
11003506
ZAHVALA
Ob prerani izgubi dragega moža, očeta, dedija, tasta, sina in brata
Stanislava Vrhovnika1951-2011 iz Virmaš
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate-ljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in svečeter spremstvo na njegovi zadnji poti.Posebna zahvala zdravnikom in osebju Onkološkega inštituta vLjubljani, župniku Romanu Poljaku za lepo opravljen pogrebniobred, cvetličarni Flora za prelepo cvetje, pevcem, trobentaču inpogrebni službi Akris.Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
Male oglase sprejemamo: za objavo v petek - v sredo do 14.00 in za objavo v torek do petka do14.00! Delovni čas: ponedeljek,torek, četrtek, petek neprekinjenood 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16., sobote, nedelje in prazniki zaprto.
Mali oglasitel.: 201 42 47fax: 201 42 13 e-mail: [email protected]
FMS Skupina d.o.o., Kotnikova ulica 5, Ljubljana
FESST, d. o. o., nepremičninskadružba,Koroška c 2, Kranj,Telefon: 236 73 73Fax: 236 73 70E-pošta: [email protected]: www.fesst.si
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, Jesenice
LOTO
Rezultati 58. kroga - 20. julija 20115, 12, 17, 19, 21, 34, 38 in 7
Lotko: 5 8 9 2 7 7Loto PLUS: 11, 21, 26, 27, 28, 30, 36 in 9
Rezultati 59. kroga za Sedmico: 1.380.000 EURRezultati 59. kroga za Lotka: 540.000 EURRezultati 59. kroga za PLUS: 550.000 EUR
OSMRTNICA
Vsem, ki ste ga poznali, sporočamo, da je svojo živl-jenjsko pot v 82. letu starosti sklenil naš dragi mož,oče, dedek in tast
Pavel Fojkariz Valjavčeve 5 v Kranju
Od njega se bomo poslovili danes, v petek, 22. julija 2011,ob 15. uri na kranjskem pokopališču. Žara bo na danpogreba od 9. ure dalje na tamkajšnjem pokopališču.
Žalujoči: žena Teja, sin Stojan z družino ter ostalosorodstvoKranj, 22. julija 2011
31petek, 22. julija 2011GORENJSKI GLAS
ZAHVALA
V 90. letu nas je zapustila draga mama, babica, prababica,tašča, sestra ter teta
Frančiška Rženrojena Božnar s Trate pri Škofji Loki
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem inznancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter daroveza svete maše. Zahvala tudi OŠ Stražišče, Mercator diskont,hvala g. župniku Zupanu, pevcem in pogrebni službi za lepoopravljen pogrebni obred. Vsem imenovanim in neimenova-nim še enkrat hvala.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mame, stare mame, prababice, sestre in tete
Marije Orehekrojene Murnik
se iz srca zahvaljujemo dr. Martini Demšar in Bolnišnici Gol-nik za dolgoletno zdravljenje. Hvala gospodu župniku JožetuKlunu za obiske v prvih petkih in za ganljivo opravljen obred,kot tudi vsem sodelujočim pri pripravi zadnjega slovesa. Poseb-no zahvalo izrekamo sosedom, ki so nam nesebično stali ob strani v težkih trenutkih bolezni in smrti ter vsem ostalimžalujočim za podarjeno cvetje, sveče in izrečena sožalja.
Žalujoči: hčerke Snežna, Jana in Meta z družinami in ostali sorodniki
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat, svak, tast in stric
Alojz Pestotnikiz Trboj
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate-ljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče inmaše, ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvalju-jemo sodelavcem hčera za denarno pomoč, pevcem, g. župnikuAlojzu Oražmu, sosedu Janku Staretu za lep poslovilni govor,PGD Trboje, PGD Kamnik ter pogrebni službi Navček. Vsemimenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegoviTrboje, Cerklje, Kamnik
ZAHVALA
V 90. letu je po dolgi in hudi bolezni mirno odšla naša dragamama, stara mama in tašča
Štefka Lotričrojena Grašič, z Zgornje Dobrave
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate-ljem in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, podarjenocvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospo-du župniku za molitve in lepo opravljeno pogrebno slovesnost.Hvala pogrebnemu podjetju Akris in pevcem. Zahvaljujemo sesosedom za pomoč in ge. Anici za ganljive besede slovesa.Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeniZgornja Dobrava, julij 2011
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage tete in sestre
Ivanke Pavcs Srednje Bele pri Preddvoru
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom inznancem za podarjeno cvetje in sveče.
Žalujoči: njeni domači
ZAHVALA
V 84. letu smo pospremili k večnemu počitku
Angelco Likozarroj. Rogelj, iz Predoselj 48
Zahvaljujemo se samostanu Marijinih sester iz Predoselj za oskrbo, vsem sorodnikom inznancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, g. župniku Slavku Kalanu za
slovesno opravljen pogrebni obred, g. Srečku Jermanu za vodenje pogreba, gospe VeriMubi za zaključne molitve, pogrebni službi Navček, g. Andreju Bitencu za poslovilne
besede, pevcem iz Predoselj za zapete pesmi, pritrkovalcem iz Predoselj za zvonjenje invsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem iskrena hvala.
Vsi njeniPredoslje, 17. julija 2011
ZAHVALA
V 88. letu nas je zapustil
Alojz Žibert Kidričeva cesta 17 iz Kranja, nazadnje stanujoč v Domu Petra Uzarja v Tržiču
Zahvaljujemo se vsem, ki ste našega očeta pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga bosteohranili v lepem spominu.
Njegovi
OSMRTNICA
V neizmerni žalosti sporočamo, da nas je v 79. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, ded, praded, brat, stric inprijatelj
Jožef Bohinciz Križev
Od njega se bomo poslovili danes, v petek, 22. julija 2011, ob 16.uri na pokopališču v Križah. Žara bo na dan pogreba od 9. uredalje v mrliški vežici v Križah.
Žalujoči vsi njegoviKriže, 19. julija 2011
Kogar imaš rad, nikoli ne umre,le daleč, daleč je.
Vsi, ki radi jih imamo,nikdar ne umro,le v nas se preselijoin naprej, naprej živijo,so in tu ostanejo ...(J. Medvešek)
Življenje - to niso dnevi,ki so minili,temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili.(P. A. Pavlenko)
ZAHVALA
V 91. letu starosti je tiho odšla od nas draga mama, stara mama,prababica, teta in tašča
Pavla Projroj. Pipan, p. d. Frnckova mama iz Pevna pri Škofji Loki
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate-ljem in znancem za izrečena sožalja. Hvala vsem za podarjenocvetje in sveče ter darove za svete maše. Še posebna zahvalanečakinji Dragici za vso oskrbo in pomoč. Hvala g. župniku dr.Alojziju Snoju za lep pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste joimeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči njeni najdražjiPevno, 8. julija 2011
Srce je omagalo,dih je zastal, a spomin nate, mama, bo večno ostal.
SOBOTA
13/19°C
NEDELJA
13/19°C
32 GORENJSKI GLASpetek, 22. julija 2011
Anketa
vremenska napoved
PETEK
13/23°C
....
....
....
....
....
....
...
Anja Prezelj, Domžale:
"Meni je všeč, če so bloki ra-zličnih barv že zato, danekomu lažje razložiš, kjestanuješ. Prav žive barvefasad mi sicer niso všeč,povsem monotone pa tudine. Normalne naj bodo."
....
....
....
....
....
....
...
Marija Vilar, Domžale:
"Ljudje so že malo zmešaniin kar ponorijo v vseh svojihželjah. Ene fasade so bileres že divje, zato je prav, daso to omejili. Ni treba, da sovse enake, a ni prav, da nasvse bodejo v oči."
Borut Balantič, Domžale:
"Ljudje so bili res proti živo-barvnim fasadam, ker sopreveč izstopale iz naravne-ga okolja. Zato se z omejitva-mi strinjam. Vsi bi radi imelimožnost svobodne izbire, aprostor je pač od vseh."
Branko Šišgorič, Ljubljana:
"Po svetu imajo to že dolgourejeno in prav je, da se tudipri nas na tem področju na-redi red in postavi omejitve.Gre za trend, ki ne sme uitiiz nadzora. Svobodna izbirakljub vsemu ostaja."
Nataša Lederer, Domžale:
"Ne zanima me, kaj ljudjedelajo s svojim denarjem,ampak žive barve fasad so-dijo na morje, ne pa v tookolje. Ne vem, ali imamopravico to omejevati, ampakne razumem okusa ljudi."
Napoved za Gorenjsko
Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Popoldnebodo nastale krajevne plohe in posamezne nevihte. Vsoboto in nedeljo bo pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma plohami in nevihtami. Hladno bo.
Agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo
16/26oC
17/25oC
11/22oC
15/25oC
15/25oC
14/24oC
12/24oC
14/26oC
13/24oC
12/24oC
13/24oC
Marjana Ahačič
Pokljuka - V sredo so na pla-nini Goreljek na Pokljukiodprli 150 let stari stan, kiga je v turistične nameneodkupila in obnovila občinaBohinj. Tako imenovaniKnoflnov stan je ena izmedzadnjih pastirskih stavb naGoreljku, ki ima ohranjeneše vse prvine tradicionalne-ga ljudskega stavbarstva,zato so ga obnavljali še po-sebej pozorno, v sodelova-nju z Zavodom za varstvokulturne dediščine in Tri-glavskim narodnim par-kom, je povedala MilenaKošnik, svetovalka za turi-zem, kmetijstvo in gospo-darske dejavnosti na občiniBohinj. Občina je za zuna-njo obnovo stanu namenila13 tisoč evrov. "Zdaj je navrsti še vsebina. Objektbomo skušali razglasiti zaspomenik lokalnega pome-na in na podlagi tega posku-sili pridobili za vzpostavitevmuzeja na prostem, v kate-rem bi radi prikazali življe-nje planšarja na planini. Nata način bi ohranili kultur-no dediščino in obenem do-dali vrednost turistični po-nudbi Bohinja. Predvsem siželimo k obisku stanu pri-vabiti šole, saj bi otroci na tanačin lahko spoznavali bo-gastvo naše dediščine."
Z novo turistično ponud-bo na Goreljku se bodovzpostavile tudi nove vezimed Pokljuko in dolinskimBohinjem, je prepričan Kle-men Langus, direktor Turiz-ma Bohinj. "Bohinjci, ki ži-vimo v dolini, premalo čuti-mo s Pokljuko in obratno -Pokljuka premalo čuti z Bo-hinjem. Po turistični platiposkušamo to sodelovanjeokrepiti, posebej z obemahoteloma, Šport in Center.Sodelujemo pa tudi pri raz-voju druge turistične ponud-be, posebej pohodniških insprehajalnih poti, ki pred-stavljajo možnost doživlja-nja narave v TNP. Knoflnov
stan je ena od teh možnosti.Stan ne bo klasičen muzej, vkaterem za rdečo vrvico opa-zujemo eksponate, vodič parazlaga, kako so ljudje nekočživeli. Radi bi, da obiskovalciv njem sami izkusijo prete-klost - vidijo, občutijo, zavo-hajo način življenja izpredstoletja in pol. Upam tudi,da stan ne bo le romantičnospominjanje na nekdanječase, temveč da bo služil vizobraževalne namene vsehljudi v Bohinju, da se nauči-jo, kako je mogoče s tem, kosmo ponosni na svojo zgo-dovino in dediščino, prispe-vati k boljšim modernim ča-som."
Stari stan bo muzej na prostemObčina Bohinj je propadajoči, 150 let stari stan na pokljuški planini Goreljek odkupila in obnovila.Predstavljal bo eno od možnosti za dodatno turistično ponudbo.
Raje imajo umirjene fasadeJasna Paladin
V Domžalah fasade ne bodoveč kričečih barv. Tako sonamreč s posebnim odlo-kom odločili občinski svetni-ki. Občane na domžalskihulicah smo vprašali, ali to-vrstne omejitve sprejemajoin kakšne fasade so jim všeč.
Marjana Ahačič
Bled - Od danes pa do nede-lje, 24. julija, se bodo naBledu v okviru tradicional-nih Blejskih dni zvrstile šte-vilne prireditve, ki bodo vr-hunec dosegle v z večernimisvetlobnimi in glasbenimipredstavami na Blejskemjezeru tako v petek kot v so-boto zvečer. V Zdraviliškemparku bo ves konec tednapotekal sejem domače inumetnostne obrti, pripravilibodo žonglerske in umetni-ške delavnice, postavili ple-
zalno steno in organiziraliotroški program, ob večerihpa bodo tam nastopali iz-brani glasbeniki. V petek,22. julija, bodo to Preprostočrni in Express Band, danza tem, v soboto, John Doein Rok 'n' band, v nedeljopa Ziachmusikanten in an-sambel Gregorji. Na blejskipromenadi bodo na voljoštevilne kulinarične dobro-te, informacijske stojniceokoliških občin, pouličnogledališče, promenadnikoncerti Godbe Gorje in po-nudba suhe robe.
12/24oC
9/22oC11/24oC
V obnovljenem Knoflnovem stanu na Goreljku želi občina Bohinj urediti muzej na prostem.
Marjana Ahačič
Bohinj - Ta konec tedna vBohinju pripravljajo dve tra-dicionalni prireditvi: Kmeč-ko ohcet in vasovanje. Kotso sporočili organizatorji, setako imenovani Etno vikendzačne že danes zvečer vSrednji vasi, ko bodo članiKulturnega društva Bohinjuprizorili igro v treh dejanji,v kateri bodo prikazali nek-danje večerno življenje navasi. Z glasbeno uverturobodo začeli ob 20. uri, spredstavo pa ob 21. uri zve-čer. V soboto popoldne Etnovikend nadaljujejo s tradici-onalno Kmečko ohcetjo, kise začne ob 18. uri Pod skal-co v Ribčevem Lazu, kjerbodo ob 19. uri prikazaliprihod na nevestin dom,nato pa bo povorka voz kre-
nila proti cerkvici sv. Jane-za, kjer bodo najprej uprizo-rili bohinjsko šrango. Ob20. uri se bo v cerkvici mla-di par oženil in se po temskupaj s svati odpravil šeproti ženinovem domu, kiga bodo postavili na prire-ditvenem prostoru Podskalco. Igralci KUD Triglaviz Srednje vasi bodo tu odig-rali še zadnje dejanje Kmeč-ke ohceti. Zaradi prireditvebo v soboto med 19.40 in20.10 oviran promet medStaro Fužino in RibčevemLazom, ker bo cesta čezmost zaprta. Prav tako bo vpetek, 29. julija, med 18.30in 22.30 za ves promet zapr-ta cesta skozi vaško jedro vSrednji vasi. Obvoz bo ure-jen preko spodnje bohinj-ske doline. V primeru dežjaobe prireditvi odpadeta.
Vasovanje in kmečka ohcet
Živahni Blejski dnevi
Milena Košnik, višja sveto-valka za turizem, kmetijstvoin gospodarske dejavnostina občini Bohinj
