- 1 -

Collecting Data from Energy Certification to Monitor Performance Indicators for New and Existing buildings

Modelni projekt 1 / Slovenija

Zbiranje in spremljanje podatkov za energetske izkazni-ce novih in obstoječih stavb

– Vsebinsko poročilo –

Gradbeni inštitut ZRMK

Ljubljana, Slovenija

December 2007

with the support of

Contract N°: EIE/05/097

Coordinator: Institut Wohnen und Umwelt, Darmstadt / Germany Project duration: Jan 2006 - Dec 2008

The sole responsibility for the content of this publication lies with the authors.

It does not necessarily reflect the opinion of the European Communities. The European Commission is not responsible for any use that may be made of the information contained therein.

- 2 -

Avtorji: Dr. Marjana Šijanec Zavrl Andraž Rakušček Izdajatelj: Gradbeni inštitut ZRMK, December 2007 Dimićeva 12 SI-1000 Ljubljana www.gi-zrmk.si

- 3 -

Vsebina

1 Povzetek................................................................................................... 5

1.1 Namen in cilji projekta ..................................................................................................5

1.2 Stanje na področju energetskega certificiranja v Sloveniji.......................................5

1.3 DATAMINE Model Project v Sloveniji ..........................................................................6 Opis zbiranja podatkov..............................................................................................................6 Rezultati analize........................................................................................................................7

1.4 Zaključki .........................................................................................................................7

2 Modelni projekt - Slovenija..................................................................... 9

2.1 Cilji in ključni akterji......................................................................................................9

2.2 Opis zbiranja podatkov...............................................................................................11

3 Analiza.................................................................................................... 18

3.1 Splošno ........................................................................................................................18

3.2 Toplotni ovoj stavbe in potrebna energija za ogrevanje .........................................21 Povprečne U vrednosti............................................................................................................21 Spekter toplotne prehodnosti ..................................................................................................23 Potrebna energija za ogrevanje ..............................................................................................25 Preizkus verodostojnosti .........................................................................................................27

3.3 Sistemi v stavbah........................................................................................................29 Splošna statistika sistemov v stavbah.....................................................................................29 Energijske lastnosti kotla.........................................................................................................31 Energijske lastnosti hranilnika in sistema razvoda..................................................................32 Izkoristki sistema.....................................................................................................................32 Preizkus verodostojnosti .........................................................................................................33

3.4 Skupna energija...........................................................................................................33 Primarna energija....................................................................................................................33 Primerjava s pravilnikom PURES 2002...................................................................................34

3.5 Dovedena energija ......................................................................................................35 Izračunana dovedena energija................................................................................................35 Merjena raba energije .............................................................................................................35 Korelacija merjene in izračunane energije za ogrevanje in pripravo tople vode .....................36

4 Zaključki ................................................................................................. 37

5 Dodatek .................................................................................................. 39

- 4 -

Sestavljene spremenljivke analize ..........................................................................................39

- 5 -

1 Povzetek 1.1 Namen in cilji projekta Kljub velikim potencialom za URE in OVE v stavbah, vemo, jih le težko uresničimo. Srečujemo se s problemom preslabih podatkov o stanju stavb, kar predstavlja oviro pri načrtovanju ukrepov. Namen projekta DATAMINE je izboljšati sistem zbiranja podatkov o energetskih karakteristik stavb. Projekt želi uporabiti energetske izkaznice stavb (po EPBD) kot vir podatkov za boljše obvladovan-je stavbnega fonda. Namen projekta je v 12 sodelujočih državah izvesti Modelne projekte, kjer se bo preverila možnost zbiranja indikatorjev iz energetskih izkaznic stavb in spremljanja vrednosti najpomembnejših ener-getskih indikatorjev. Vsak Modelni projekt je individualen, glede na posebnosti stavb in certifikatov v posamezni državi. Posebnosti pa so tudi pri načinu zbiranja podatkov ter pri oblikovanju ciljev spremljanja. Projekt predvideva tudi diseminacijske aktivnosti za promocijo koncepta zbiranja podatkov iz ener-getskih izkaznic na nacionalni in EU ravni. Cilji projekta:

- Uskladitev harmonizirane podatkovne tabele z vhodnimi podatki vezanimi na energetsk cer-tificiranje stavbe

- Izvedba 12 Modelnih projektov za zbiranje podatkov in njihovo spremljanje - Primerjava metod zbiranja podatkov in shem spremljanja indikatorjev po različnih državah - Oblikovanje zaključkov na podlagi izkušenj Modelnega projekta, ob upoštevanju potencial-

nega kasnejšega uvajanja harmoniziranega sistema spremljanja podatkov na državnem in evropskem nivoju.

1.2 Stanje na področju energetskega certificiranja v Sloveniji Prenos direktive EPBD se v Sloveniji izvaja z Zakonom o graditvi objektov, Energetskim zakonom in z Zakonom o varstvu okolja. Amandma k Energetskemu zakonu (UR RS št. 118, 17. nov 2006) je uzakonil izdajanje energetskih izkaznic, ki naj bi se začelo s 1. januarjem 2008 (nove stavbe) in s 1. januarjem 2009 (obstoječe stavbe pri najemu in prodaji). Energetska izkaznica bo bila javna listina, izdajali jo bodo lahko samo pooblaščene organizacije in izdelali jo bodo lahko samo stro-kovnjaki z licencami (licenco bo lahko pridobil posameznik po tečaju in izpitu). Na podlagi izkušenj iz EIE BUDI in CA EPBD je bil v letu 2007 narejen predlog metodologije za novi pravilnik PURES (predvidoma sprejet v aprilu 2008) za izračun energijskih kazalcev za stanovanjske stavbe. Nesta-novanjske stavbe bodo razvrščene v razrede glede na merjeno rabo energije. Osnutek metodologi-je je podlaga za izračun energijskih kazalcev za hlajenje, ogrevanje, za izračun dovedene energije, primarne energije in emisij CO2. Metodologija je bila podlaga za izračun testnih energetskih izkaz-nic od leta 2006.

- 6 -

Tab. 1: Stanje na področju energetskega certificiranja v Sloveniji

1.3 DATAMINE Model Project v Sloveniji Cilji: Slovenski Modelni projekt zasleduje naslednje cilje:

vpogled v energijske in CO2 kazalce obstoječega stavbnega fonda razvrščanje v energijske razrede, ocena energijskih potencialov predstaviti pristojnemu ministrstvu, odgovornemu za vzpostavitev baze energetskih izkaz-

nic, primernost orodja DATAMINE za to nalogo s pomočjo DATAMINE rezultatov podpreti vodenje na nivoju države in lokalnih skupnosti pri

pripravi pobud, določanju minimalnih zahtev, spremljanju učinkov itd. preverjanje podatkov iz energetskih izkaznic preučiti možnost razširitve baze podatkov še na druge vrste stavb

Ključni akterji pri slovenskem modelnem projektu so: občinski stanovanjski skladi, predvsem Javni stanovanjski sklad občine Ljubljana, ki skrbi

za neprofitna stanovanja v Ljubljani, se vključuje v različne energijske programe od ener-getskih pregledov, izdajanja pilotnih energetskih izkaznic, pasivnih prenov in je zgled dru-gim podobnim organizacijam po Sloveniji

Ministrstvo za okolje in prostor, ki je odgovorno za prenos direktive EPBD v slovensko zakonodajo

lokalne skupnosti, ki načrtujejo vzpostavitev energijskega monitoringa (kot eden izmed rezultatov projekta)

Opis zbiranja podatkov Čeprav je v Sloveniji postopek izdajanja energetskih izkaznic še v fazi priprave, pa že od leta 2002 potekajo drugi pilotni projekti v zvezi z energetskimi izkaznicami, ki so namenjeni podpori uvajanja EPDB. Spodaj so naštete baze podatkov iz katerih smo povzeli podatke za DATAMINE:

- 7 -

1 – 23 energetskih izkaznic, ki so bile izdane s strani ZRMK v sklopu pilotnega projekta OPET Slo-venija, FP5, od leta 2002. Projekt je namenjen podpori obvezne sheme dodeljevanja energetskih izkaznic, obravnavane stavbe so večinoma stanovanjske, podatki so bili zbrani ročno. 2 – 15 pilotnih EPBD energetskih izkaznic, pripravljenih v sklopu projekta EIE BUDI, 2005 – 2007. Metodologija izračuna sloni na CEM standardih in je podlaga slovenski metodologiji, ki bo sprejeta z novim pravilnikom PURES. Podatki so bili preneseni z računalniškim programom v DATAMINE. 3 – 40 pilotnih EPBD energetskih izkaznic, pripravljenih v sklopu projekta EIE EffCoBuild, metodo-logija je enaka kot pri zgornji skupini. Podatki za izračun so bili pobrani iz energetskih pregledov. Rezultati izračuna in drugi potrebni podatki za bazo DATAMINE so bili preneseni z računalniškim programom. 4 – 22 energetskih pregledov, Javni stanovanjski sklad mestne občine Ljubljana, izračun temelji na sezonski metodi, predpisani v PURES (2002). Podatki so bili elektronsko preneseni v DATAMINE bazo.

Rezultati analize

Slika 2: Statistika podatkovne baze

Število vnosov 100Energetska izkaznica Vrsta stavbecelotna stavba 100 stanovanjska stavba 86del stavbe - poslovni prostori 7stanovanje - šola -Razvrščanje po fakulteta -računskih kazalcih 100 zdravstvena ustanova -merjenih kazalcih - hotel 2oboje - drugo 5Raba energije Leto izgradnjeogrevanje 100 pre 1900 2priprava tople vode 77 med 1901 in 1940 15hlajenje - med 1941 in 1980 58razsvetljava - med 1981 in 2000 13drugo - po 2001 23

Analizirana baza predstavlja stavbe zgrajena po drugi svetovni vojni. Te stavbe imajo največji energetski potencial prihrankov. Novejše stavbe imajo podobno rabo energije kot stavbe, ki se gradijo danes. Potrebna energija za ogrevanje je v razmerju 7:1 (stare : nove).

1.4 Zaključki Metoda zbiranja podatkov: V slovenski modalnem projektu smo za DATAMINE bazo zbrali podatke iz pilotnih shem energetskih izkaznic. Podatke smo zbrali ročno (23 primerov), jih elektronsko pre-nesli (22 primerov) in izdelali računalniški program za prenos podatkov (55 primerov). Računalniški program je uporaben tudi za prihodnje obdelave večjih baz podatkov. Analiza je pokazala, da je raba energije stavb iz povojnega obdobja do sedem krat višja kot stavb grajenih danes. Povprečna vrednost toplotne prehodnosti ovoja stavbe je pri starih stavbah 1,0 W/m2K in pri novih 0,44 W/m2K. Navkljub majhni velikosti baze, lahko opazimo veliko zanimivih podrobnosti v zvezi z obravnavanimi stavbami.

- 8 -

Orodje DATAMINE se je pokazalo kot primere pripomoček za spremljanje baze energetskih izkaz-nic. Pričakujemo lahko večje možnosti pri zbiranju podatkov o merjeni in računski rabi energije v Sloveniji. Predstavlja pa uvajanje DATAMINE orodja velik izziv v Sloveniji, ker nimamo definirane-ga postopka izdajanja izkaznic in arhiviranja podatkov in rezultatov.

- 9 -

2 Modelni projekt - Slovenija 2.1 Cilji in ključni akterji Cilji: Slovenski modelni projekt zasleduje naslednje cilje:

vpogled v energijske in CO2 kazalce obstoječega stavbnega fonda V Sloveniji ni vzpostavljeno sistemsko zbiranje podatkov o energijskih kazalcih (razen merjenih vrednosti za stanovanjske stavbe in šole). Ni podatkov za javne stavbe, bolnišnice, hotele, terme, itd. Za vzpostavitev takega zbiranja in vrednotenja, bi lahko uporabili DATAMINE orodje. Stavbe v Jesenicah (uporabljene v model projektu) so zelo zanimive za analizo, ker smo lahko obravnavali merjeno in računsko rabo energije.

razvrščanje v energijske razrede, ocena energijskih potencialov Velika baza DATAMINE je lahko podlaga za energijski benchmarking in za odkrivanje potencialov. Izziv predstavlja razvrščanje starih, srednje starih, novih in energijsko učinkovitih stavb v lastne energijske razrede.

predstaviti pristojnemu ministrstvu, ogovornemu za vzpostavitev baze energetskih izkaznic, primernost orodja DATAMINE za to nalogo

Ministrstvo je zavezano k vzpostavitvi arhiva energetskih izkaznic. Poleg tega je potrebno sprem-ljati učinkovitost različnih inštrumentov na zmanjšanje rabe energije in zmanjšanje emisij CO2. Energetska izkaznica vsebuje potrebne kazalce in bo v prihodnje odražala stanje na nepremičnin-skem trgu.

s pomočjo DATAMINE rezultatov podpreti vodenje na nivoju države in lokalnih skupnosti pri pripravi pobud, določanju minimalnih zahtev itd.

Za učinkovito vodenje in sprejemanje planov je potrebno imeti dober vpogled v dejansko stanje. Podatki o tipu stavbe, letu izgradnje in rabi energije so lahko pomembni pri odločanju o višini sub-vencij. (npr. stavba razreda D dobi subvencijo, če se po prenovi premakne v razred B)

zagotavljanje kakovosti izdajanja in preverjanje energetskih izkaznic, Kakovost izdajanja energetskih izkaznic je odvisna od kvalitete izdajateljev, kar je obravnavano v Energetskem zakonu (11/2006). Predpisane so zahteve po izobrazbi in kvalifikacijah izdajateljev in njihovo dodatno izobraževanje. Projektna delavnica je pokazala, da lahko pride do velikih odsto-panj pri izračunu končne energije za ogrevanje (-46% do +38%). Preverjanje indikatorjev z orod-jem DATAMINE bi lahko sistematično odpravilo večje napake pri izračunu.

razširitev baze podatkov (nestanovanjske stavbe) in njena uporaba izven projekta DATAMINE

Strokovnjaki dalj časa opozarjajo na pomembnost vzpostavitve večje baze energijskih kazalcev. Vzpostavitev baze podatkov je povezano z več fazami priprave (baz, orodje za zbiranje in obdelo-vanje podatkov, viri podatkov, testiranje baze in orodji). Ker je DATAMINE v določeni meri že pokril nekatere faze, se zdi smotrno obdržati rezultate projekta in razširiti obstoječo bazo izven okvirov projekta DATAMINE

testiranje postopkov pridobivanja in arhiviranja podatkov

- 10 -

Cilj projekta DATAMINE je preverjanje učinkovitosti zbiranja podatkov obstoječih prostovoljnih shem certificiranja, kot tudi novih obveznih postopkov certificiranja.

Slika. 3: Energetska izkaznica pred in po prenovi nam podaja energijske kazalce pred in po prenovi za bazo podatkov in lahko izvedemo benchmarking obstoječega in saniranega stanja

Ključni akterji pri slovenskem modelnem projektu so:

Občinski stanovanjski skladi, predvsem Javni stanovanjski sklad občine Ljubljana, ki skrbi za neprofitna stanovanja v Ljubljani, se vključuje v različne energijske programe od ener-getskih pregledov, izdajanja pilotnih energetskih izkaznic, pasivnih prenov in je zgled dru-gim podobnim organizacijam po Sloveniji

Ministrstvo za okolje in prostor, ki je odgovorno za prenos direktive EPBD v slovensko zakonodajo

Lokalne skupnosti, ki načrtujejo vzpostavitev energijskega monitoringa (kot eden izmed rezultatov projekta)

- 11 -

2.2 Opis zbiranja podatkov Prenos direktive EPBD se v Sloveniji izvaja z Zakonom o graditvi objektov, Energetskim zakonom in z Zakonom o varstvu okolja. Amandma k Energetskemu zakonu (UR RS št. 118, 17. nov 2006) je uzakonil izdajanje energet-skih izkaznic, ki naj bi se začelo s 1. januarjem 2008 (nove stavbe) in s 1. januarjem 2009 (obsto-ječe stavbe pri najemu in prodaji). Energetska izkaznica bo bila javna listina, izdajali jo bodo lahko samo pooblaščene organizacije in izdelali jo bodo lahko samo strokovnjaki z licencami (licenco bo lahko pridobil posameznik po teča-ju in izpitu). Na podlagi izkušenj iz EIE BUDI in CA EPBD je bil v letu 2007 narejen predlog meto-dologije za novi pravilnik PURES (predvidoma sprejet v aprilu 2008) za izračun energijskih kazal-cev za stanovanjske stavbe. Nestanovanjske stavbe bodo razvrščene v razrede glede na merjeno rabo energije. Osnutek metodologije je podlaga za izračun energijskih kazalcev za hlajenje, ogrevanje, za izračun dovedene energije, primarne energije in emisij CO2. Metodologija je bila podlaga za izračun testnih energetskih izkaznic od leta 2006.

20102009200820072006200520042003

Dire

ktiva

EPB

D

Rok z

a pre

nos

Dire

ktive

EPB

D

Poda

ljšan

je ro

ka za

pr

enos

Dire

ktive

EPB

D

Nove

la En

erge

tskeg

a za

kona

Ener

getsk

a izk

aznic

a za

nove

stav

be

Ener

getsk

a izk

aznic

a za

obsto

ječe s

tavbe

pri

prod

aji in

najem

u

Energetska izkaznica za velike javne stavbe

Prav

ilnik

za

ener

getsk

o izk

aznic

o stav

be

20102009200820072006200520042003 20102009200820072006200520042003

Dire

ktiva

EPB

D

Rok z

a pre

nos

Dire

ktive

EPB

D

Poda

ljšan

je ro

ka za

pr

enos

Dire

ktive

EPB

D

Nove

la En

erge

tskeg

a za

kona

Ener

getsk

a izk

aznic

a za

nove

stav

be

Ener

getsk

a izk

aznic

a za

obsto

ječe s

tavbe

pri

prod

aji in

najem

u

Energetska izkaznica za velike javne stavbe

Prav

ilnik

za

ener

getsk

o izk

aznic

o stav

be

Slika 4: Prenos direktive EPBD v slovensko zakonodajo

- 12 -

Čeprav je v Sloveniji postopek izdajanja energetskih izkaznic še v fazi priprave, pa že od leta 2002 potekajo drugi pilotni projekti v zvezi z energetskimi izkaznicami, ki so namenjeni podpori uvajanja EPDB. Spodaj so naštete baze podatkov iz katerih smo povzeli podatke za DATAMINE: 1 – 23 energetskih izkaznic, ki so bile izdane s strani ZRMK v sklopu pilotnega projekta OPET Slo-venija, FP5, od leta 2002. Projekt je namenjen podpori obvezne sheme dodeljevanja energetskih izkaznic, obravnavane stavbe so večinoma stanovanjske, podatki so bili zbrani ročno.

Slika 5: Pilotne energetske izkaznice, OPET metodologija, prostovoljna shema od leta 2002, izdaja GI - ZRMK

- 13 -

2 – 15 pilotnih EPBD energetskih izkaznic, pripravljenih v sklopu projekta EIE BUDI, 2005 – 2007. Metodologija izračuna sloni na CEM standardih in je podlaga slovenski metodologiji, ki bo sprejeta z novim pravilnikom PURES. Podatki so bili preneseni z računalniškim programom v DATAMINE. 3 – 40 pilotnih EPBD energetskih izkaznic, pripravljenih v sklopu projekta EIE EffCoBuild, metodo-logija je enaka kot pri zgornji skupini. Podatki za izračun so bili pobrani iz energetskih pregledov. Rezultati izračuna in drugi potrebni podatki za bazo DATAMINE so bili preneseni z računalniškim programom.

Slika 6: Pilotne energetska izkaznice, projekt EIE BUDI (2005 – 2007), predloga za obve-zne energetske izkaznice

4 – 22 energetskih pregledov, Javni stanovanjski sklad mestne občine Ljubljana, izračun temelji na sezonski metodi, predpisani v PURES (2002). Podatki so bili elektronsko preneseni v DATAMINE bazo.

- 14 -

Slika 7: Izračun potrebne energije za ogrevanje, osnutek metodologije za izračun ener-gijskih kazalcev stavbe (CEN), predlog za obvezno shemo certificiranja

- 15 -

Dataexported to DATAMINE database

Dataexported to DATAMINE database

Slika 8: Izračun potrebne energije za ogrevanje, osnutek metodologije za izračun ener-gijskih kazalcev stavbe (CEN), predlog za obvezno shemo certificiranja

- 16 -

nemški primer slovenski primer Cesta revolucije 11ID_dataset de-pk03-1 si-1b-0-1 si-1b-0-2indicator_ap b b bstatus_dataset test test testce_date 37986 39102 39104status_ce non-official non-official non-officialsoftware EIE-Budiconsultant e

razlog izdelave energetske izkaznice reason incentive voluntarykazalnik točnosti podatkov data_qualityoznake predlaganih ukrepov measures

type_indicator1value_indicator1type_indicator2value_indicator2type_indicator3value_indicator3type_indicator4value_indicator4type_indicator5value_indicator5type_indicator6value_indicator6type_indicator7value_indicator7

lokacija stavbe: mesto bu_city Hannover Ljubljanalokacija stavbe: poštna številka bu_post_code U 1000lokacija stavbe: regija bu_region Niedersachsen Osrednja Slovenijalokacija stavbe: klimatska cona bu_climate 2-Hannover 2- Ljubljanaleto izgradnje stavbe year1_building 1960 1993leto (zadnje) obnove year2_building 1960 1993(glavna) namembnost stavbe main_utilisation residential residentialdelež glavne namembnosti stavbe f_main 1 1druga namembnost stavbe second_utilisation - -delež druge namembnosti stavbe f_second 0 0tretja namembnost stavbe third_utilisation - -delež tretje namembnosti stavbe f_third 0 0

A_C_national U UA_C_extdim U UA_C_intdim U UA_C_use U U

uporabna površina stavbe [m2] A_C_living 155 605 427brutto volumen stavbe [m3] V_C U 1890 1335,00

building_size - -delež ogrevanega dela stavbe f_heating 1 1delež stavbe, ki se mehansko prezračuje (0-1) f_mecvent 0 0delež stavbe, ki je vezan na HVAC f_ac 0 0število nadstropij n_storey 2 6 4kondicioniran del podstrešja [/] attic_cond delno nekondicioniran del kleti [/] cellar_cond da delnoštevilo stanovanj v stavbi n_apartments 2 12položaj sosednjih stavb (ali stanovanj) attached_neighbours samostojna vrstna

building_indicatorieq

transmisijski koeficient [W/K] H_transmission 568 1307 879,98koef. transmisije toplotnih mostov [W/K] H_bridges 56 38,10celotna površina zunanjih sten (brez oken) [m2] A_wall 225 483 332,00povprečna topl. prehodnost zunanjih sten (brez oken) [W/m2K] U_wall 1,17 1,66 1,75

f_wall_airpovršina zunanje stene 1 (brez oken) [m2] A_wall_1

topl. prehodnost zunanje stene 1 (brez oken) [W/m2K] U_wall_1površina zunanje stene 2 (brez oken) [m2] A_wall_2

topl. prehodnost zunanje stene 2 (brez oken) [W/m2K] U_wall_2površina zunanje stene 3 (brez oken) [m2] A_wall_3

topl. prehodnost zunanje stene 3 (brez oken) [W/m2K] U_wall_3celotna površina oken [m2] A_window 46 189 84povprečna topl. prehodnost oken [W/m2K] U_window 2,8 1,77 1,50

g_windownačin senčenja type_shadingpovršina oken_JUG [m2] A_window_south 63 40površina oken_ZAHOD [m2] A_window_west 126 16površina oken_SEVER [m2] A_window_north 12površina oken_VZHOD [m2] A_window_east 16površina oken_1 [m2] A_window_1 120topl. prehodnost oken_1 [W/m2K] U_window_1 1,4površina oken_2 [m2] A_window_2 69topl. prehodnost oken_2 [W/m2K] U_window_2 2,4celotna površina strehe [m2] A_roof 89,2 130 271,00povprečna topl. prehodnost strehe [W/m2K] U roof 1,12 0,45 1,38

- 17 -

p p p p [ ] _ , , ,tip strehe (tr: poševna, fr: ravna, uc: strop zgornjega nadstropja, r: tip strehe ni znan) type_roof_1 tr trpovršina strehe_1 [m2] A_roof_1 0 130topl. prehodnost strehe_1 [W/m2K] U_roof_1 1,47 0,45tip strehe (tr: poševna, fr: ravna, uc: strop zgornjega nadstropja, r: tip strehe ni znan) type_roof_2 ucpovršina strehe_2 [m2] A_roof_2 89topl. prehodnost strehe_2 [W/m2K] U_roof_2 1,12celotna površina kleti [m2] A_basement 89 130topl. prehodnost kleti [W/m2K] U_basement 1,12 0,39površina kleti_1 [m2] A_basement_1topl. prehodnost kleti_1 [W/m2K] U_basement_1površina kleti_2 [m2] A_basement_2topl. prehodnost kleti_2 [W/m2K] U_basement_2

vrsta 1. generatorja toplote v stavbi (dh: daljinsko ogrevanje, cb: sistem centralnega ogrevanja stavbe, ap: posamezensistem za vsako stanovanje, rm: generator toplote v vsakem prostoru (npr. termoakumulacijske peči, lončene peči, …), other: drugo centralisation_heatgen_1 dhtip 1. generatorja toplote (b: kotel, dh: daljinsko ogrevanje, hp: toplotna črpalka, chp: kogeneracijski sistem, …) type_heatgen_1 dhnosilec toplote 1. generatorja topote ecarrier_heatgen_1 gas dhuporaba 1. generatorja toplote (1 - ogrevanje, 2 - priprava tople vode → 10: samo ogrevanje, 11: ogrevanje in priprava tople vode, 01: samo priprava tople vode) use_heatgen_1 11 10leto vgradnje 1. generatorja toplote year_1_heatgen_1 1993leto zadnje prenove year_2_heatgen_1

vrsta 2. generatorja toplote v stavbi (dh: daljinsko ogrevanje, cb: sistem centralnega ogrevanja stavbe, ap: posamezensistem za vsako stanovanje, rm: generator toplote v vsakem prostoru (npr. termoakumulacijske peči, lončene peči, …), other: drugo centralisation_heatgen_2 rmtip 2. generatorja toplote (b: kotel, dh: daljinsko ogrevanje, hp: toplotna črpalka, chp: kogeneracijski sistem, …) type_heatgen_2 el_dnosilec toplote 2. generatorja topote ecarrier_heatgen_2 eluporaba 2. generatorja toplote (1 - ogrevanje, 2 - priprava tople vode → 10: samo ogrevanje, 11: ogrevanje in priprava tople vode, 01: samo priprava tople vode) use_heatgen_2 ´01

vrsta 3. generatorja toplote v stavbi (dh: daljinsko ogrevanje, cb: sistem centralnega ogrevanja stavbe, ap: posamezensistem za vsako stanovanje, rm: generator toplote v vsakem prostoru (npr. termoakumulacijske peči, lončene peči, …), other: drugo centralisation_heatgen_3tip 3. generatorja toplote (b: kotel, dh: daljinsko ogrevanje, hp: toplotna črpalka, chp: kogeneracijski sistem, …) type_heatgen_3nosilec toplote 3. generatorja topote ecarrier_heatgen_3uporaba 3. generatorja toplote (1 - ogrevanje, 2 - priprava tople vode → 10: samo ogrevanje, 11: ogrevanje in priprava tople vode, 01: samo priprava tople vode) use_heatgen_3

vrsta 4. generatorja toplote v stavbi (dh: daljinsko ogrevanje, cb: sistem centralnega ogrevanja stavbe, ap: posamezensistem za vsako stanovanje, rm: generator toplote v vsakem prostoru (npr. termoakumulacijske peči, lončene peči, …), other: drugo centralisation_heatgen_4tip 4. generatorja toplote (b: kotel, dh: daljinsko ogrevanje, hp: toplotna črpalka, chp: kogeneracijski sistem, …) type_heatgen_4nosilec toplote 4. generatorja topote ecarrier_heatgen_4uporaba 4. generatorja toplote (1 - ogrevanje, 2 - priprava tople vode → 10: samo ogrevanje, 11: ogrevanje in priprava tople vode, 01: samo priprava tople vode) use_heatgen_4tip generatorja daljinskega ogrevanja (1: kotel, 2: kogeneracijski sistem, 3: drugo) types_dh ´01000

Slika 9: Zbiranje potrebnih podatkov za bazo DATAMINE, prenos z računalniškim pro-gramom

- 18 -

3 Analiza 3.1 Splošno Statistična analiza slovenske baze podatkov, ki sestoji iz 100 stavb, ki so bile obravnavane pri raz-ličnih projektih pilotnega certificiranja stavb.

Slika 10: Struktura podatkov

Na sliki 10 lahko vidimo, da nismo uspeli pridobiti vseh podatkov, ki jih je možno vnesti v bazo DATAMINE. Splošni podatki, ki se nanašajo na stavbo in podatki, ki se nanašajo na zunanji ovoj stavbe so bili dostopni, ker jih potrebujemo tudi za obstoječo metodologijo. Ostali podatki, pa so bili dostopni samo pri tistih primerih, ko je bila uporabljena zadnja verzija metodologije za izračun energijskih kazalcev. Ostali manjkajoči podatki pa ali niso del računskega postopka ali pa ne nastopajo v primerni obliki. Če se bo DATAMINE uporabljal za bolj celovite analize energetski računov, se bodo manjkajoči podatki povzeli iz računskega postopka ali pa se bodo ustrezno pripravili.

- 19 -

Slika 11: Obravnavane stavbe glede na namen uporabe stavbe

Večino obravnavanih stavb je stanovanjskih, s tem, da so nekatere tudi nestanovanjske. Za izra-čun energijskih kazalcev je bila pri obeh uporabljena enaka metoda.

Slika 12: Velikost stavbe

Največ stavb ima uporabno površino med 1.000 in 10.000 m2. To so večstanovanjske stavbe v Jesenicah in Ljubljani, ki tvorijo večino naše baze podatkov. Enodružinske stavbe so večinoma montažne, novejše z dobrimi energijskimi lastnostmi.

- 20 -

Slika 13: Leto izgradnje

Izmed 100 stavb, ki predstavljajo slovensko bazo podatkov, jih je bila večina zgrajenih v 60' in 70' letih prejšnjega stoletja. Tako kot drugod po Evropi, je te stavbe potrebo prenoviti in s tem doseči njihovo toplotno učinkovitost.

Slika 14: Izdaja izkaznice

Izkaznica se lahko izda za celo stavbo ali za del stavbe. V slovenski bazi podatkov so podatki iz energetskih izkaznic, ki so bile izdane samo za celo stavbo.

- 21 -

3.2 Toplotni ovoj stavbe in potrebna energija za ogrevanje

Povprečne U vrednosti

Slika 15: Transmisijske izgube na m² ovoja stavbe (specifične transmisijske izgube HT'), v odvisnosti od leta izgradnje stavbe

1,30

0,00

1,04

1,08

1,08

1,02

0,44

0,93

0,0 0,2 0,4 0,6 0,8 1,0 1,2 1,4

<=1900

>1900 in <=1920

>1920 in <=1940

>1940 in <=1960

>1960 in <=1980

>1980 in <=2000

>2000

skupaj

Specifične transmisijske izgubeLeto izgradnje

year_building* h_T*

Pri starejših stavbah je HT' malo večji od 1.0 W/m2K, ki pa pri novejših (po letu 2000) pade na vre-dnost 0.44 W/m2K.

Slika 16: Povprečna toplotna prehodnost (U) zunanjih sten v odvisnosti od leta izgradnje

1,05

0,00

0,93

1,49

1,41

0,72

0,30

1,05

0,0 0,2 0,4 0,6 0,8 1,0 1,2 1,4 1,6

<=1900

>1900 in <=1920

>1920 in <=1940

>1940 in <=1960

>1960 in <=1980

>1980 in <=2000

>2000

skupaj

povprečna toplotna prehodnost zunanjih sten [W/m2K]

leto izgradnje

year building* U_wall

Povprečna toplotna prehodnost zunanjih sten se izboljšuje vzporedno z minimalnimi zahtevami s strani države. Jasno se vidi, da so stavbe zgrajene po drugi svetovni vojni najslabše v tem pogledu in da imajo nove stavbe zelo dobro izolirane zunanje zidove, še več, njihova izolacija presega minimalne zahteve pravilnika iz leta 2002.

- 22 -

Slika 17: Povprečna toplotna prehodnost (U) oken v odvisnosti od leta izgradnje

2,55

0,00

1,83

2,26

2,25

1,68

1,22

1,93

0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0

<=1900

>1900 in <=1920

>1920 in <=1940

>1940 in <=1960

>1960 in <=1980

>1980 in <=2000

>2000

skupaj

povprečna toplotna prehodnost oken [W/m2K]

leto izgradnje

year building* U_window

Toplotna prehodnost oken je bila zmanjšanja, ker so se izboljšala okna iz dvojnih škatlastih do ste-kel z nizko emisivnimi nanosi z izolacijskimi okvirji.

Slika 18: Povprečna toplotna prehodnost (U) streh in stropov proti neogrevan podstrešju v odvisnosti o leta izgradnje

0,74

0,00

1,01

1,22

1,01

0,54

0,21

0,78

0,0 0,2 0,4 0,6 0,8 1,0 1,2 1,4

<=1900

>1900 in <=1920

>1920 in <=1940

>1940 in <=1960

>1960 in <=1980

>1980 in <=2000

>2000

skupaj

povprečna toplotna prehodnost streh [W/m2K]

leto izgradnje

year building* U_roof

Toplotna zaščita streh in stropov proti neogrevan podstrešju se je izboljšala sorazmerno s padcem cen izolacijskega materiala.

- 23 -

Slika 19: Povprečna toplotna prehodnost (U) tal in stropov proti neogrevani kleti v odvi-snosti o leta izgradnje

1,42

0,00

1,00

0,90

0,84

0,57

0,30

0,71

0,0 0,2 0,4 0,6 0,8 1,0 1,2 1,4 1,6

<=1900

>1900 in <=1920

>1920 in <=1940

>1940 in <=1960

>1960 in <=1980

>1980 in <=2000

>2000

skupaj

povprečna toplotna prehodnost tal [W/m2K]

leto izgradnje

year building* U_basement

Toplotna izolacija tal in stropov proti neogrevani kleti se je v prejšnjem stoletju stalno izboljševala.

Spekter toplotne prehodnosti

Slika 20: Površina zunanjih sten glede na U razred

3%

34%

18%

5%

41%

0%

100%

0 20000 40000 60000 80000 100000

U <= 0.25

0.25 < U <= 0.50

0.50 < U <= 1.00

1.00 < U <= 1.50

1.50 < U <= 2.00

U > 2.00

skupaj

površina zunanjih sten [m²]

A_wall_U_class1* A_wall_U_class2* A_wall_U_class3* A_wall_U_class4* A_wall_U_class5* A_wall_U_class6*

Večina analiziranih stavb je bila zgrajenih v 60' in 70' letih, ko je bilo običajno, da se stavba gradi brez toplotne izolacije. (Ustene>1.25 W/m2K, Uoken>2.00 W/m2K, Ustrehe>1.00 W/m2K). Druga večja skupina stavb je bila zgrajena v zadnjih 10 letih, U vrednosti so med 0.25 in 0.50 W/m2K, kar je blizu sedanjim predpisom.

- 24 -

Slika 21: Površina oken glede na U razred

0%

26%

28%

46%

0%

0%

100%

0 5000 10000 15000 20000 25000 30000 35000 40000

U <= 1.0

1.0 < U <= 1.5

1.5 < U <= 2.0

2.0 < U <= 3.0

3.0 < U <= 4.0

U > 5.0

skupaj

površina oken [m²]

A_window_U_class1* A_window_U_class2* A_window_U_class3* A_window_U_class4* A_window_U_class5* A_window_U_class6*

Dvojna vezana ali škatlasta okna pri obstoječih stavbah imajo U vrednost med 2,4 to 2,7 W/m2K. Po prenovi imajo okna U vrednost med 1,7 to 1,1 W/m2K, kar je posledica državnih subvencij v devetdesetih letih in strožjih predpisov po letu 2002.

Slika 22: Površina streh in stropov proti neogrevan podstrešju glede na U razred

20%

8%

35%

36%

1%

1%

100%

0 10000 20000 30000 40000 50000 60000 70000 80000

U <= 0.25

0.25 < U <= 0.5

0.5 < U <= 1.0

1.0 < U <= 1.5

1.5 < U <= 2.0

U > 2.0

skupaj

površina strehe [m²]

A_roof_U_class1* A_roof_U_class2* A_roof_U_class3* A_roof_U_class4* A_roof_U_class5* A_roof_U_class6*

Analiza je pokazala slabo toplotno zaščito streh obstoječih stavb in dobro pri novih stavbah.

- 25 -

Slika 23: Površina tal (strop kleti ali tla na terenu) glede na U razred

8%

38%

51%

2%

0%

0%

100%

0 10000 20000 30000 40000 50000

U <= 0.25

0.25 < U <= 0.5

0.5 < U <= 1.0

1.0 < U <= 1.5

1.5 < U <= 2.0

U > 2.0

skupaj

Površina tal [m²]

A_basement_U_class1* A_basement_U_class2* A_basement_U_class3* A_basement_U_class4* A_basement_U_class5* A_basement_U_class6*

Pri prenovi se pogosto toplotno izolira tla proti terenu ali proti neogrevani kleti. Razlog za to je večinoma v izboljšanju toplotnega ugodja stanovalcev.

Potrebna energija za ogrevanje Na spodnjih grafih so prikazane sovisnosti med številom stavb, letom izgradnje, uporabno površino in potrebno energijo za ogrevanje. Glede na prikaze lahko zaključimo, da je se najvišja potrebna energija za ogrevanje pojavi v stavbah grajenih v 60' in 70' letih prejšnjega stoletja z uporabno površino med 500 m2 in 1000 m2.

Slika 24: Razporeditev potrebne energije za ogrevanje po razredih

20

33

26

11

9

1

0

100

0 20 40 60 80 100 120

<=50

>50 in <=100

>100 in <=150

>150 in <=200

>200 in <=250

>250 in <=300

>300

skupaj

število stavb

- 26 -

Slika 25: Potrebna energija za ogrevanje glede na leto izgradnje

132

0

120

158

124

93

44

105

0 20 40 60 80 100 120 140 160 180

<=1900

>1900 in <=1920

>1920 in <=1940

>1940 in <=1960

>1960 in <=1980

>1980 in <=2000

>2000

skupaj

potrebna energija za ogrevanje na uporabno površino [kWh/(m²a)]leto izgradnje

year_building* Q_H_per_sqm*

Slika 26: Potrebna energija za ogrevanje glede na uporabne površine

86

114

134

93

35

105

0 20 40 60 80 100 120 140 160

<=200

>200 in <=500

>500 in <=1000

>1000 in <=10000

>10000

skupaj

potrebna energija za ogrevanje na uporabno površino [kWh/(m²a)]ogrevana površina [m²]

A_C_living* Q_H_per_sqm*

- 27 -

Preizkus verodostojnosti Za oceno verodostojnosti podatkov smo naredili dva preizkusa po podlogi IWU.

Slika 27: Preizkus verodostojnosti HT' odvisnost HT', ki nastopa kot podatek v DATAMINE bazi in izračunane vrednosti HT' iz podatkov o površinah in U vrednosti

0

0,2

0,4

0,6

0,8

1

1,2

1,4

1,6

1,8

2

0 0,5 1 1,5 2

H_T_per_sqm_envelope

H_T

_per

_sqm

_env

elop

e_ca

lc

0

0,2

0,4

0,6

0,8

1

1,2

1,4

1,6

1,8

2

0 0,5 1 1,5 2

H_T_per_sqm_envelope

rela

tion_

H_T

_cal

c_to

_val

ue

Analiza verodostojnosti je pokazala napako v delu naše baze podatkov. Program, ki smo ga upo-rabili pri izvozu podatkov iz računa energijskih kazalcev v DATAMINE bazo je imel napako. Površi-na stene je bila enaka površini strehe, tako da so izračunane vrednosti HT' (H_T_per_sqm_envelope_calc) pri teh primerih napačne.

- 28 -

Slika 28: Preizkus verodostojnosti potrebne energije za ogrevanje primerjava vrednosti potrebne energije za ogrevanje, ki je bila izračunana po metodo-logiji za izračun energijskih kazalcev za energetsko izkaznico (podatek iz DATAMINE baze) z vrednostjo izračunano po enostavni sezonski metodi1

0

50

100

150

200

250

300

350

400

0 100 200 300

Q_H_per_sqm

Q_H

_gizr

mk_

per_

sqm

0,5

0,6

0,7

0,8

0,9

1

1,1

1,2

1,3

1,4

1,5

0 100 200 300

Q_H_per_sqmre

latio

n_Q

_H_c

alc_

to_v

alue

Vrednosti dobljene s sezonsko metodo so nižje od vrednosti iz DATAMINE baze, ki so večinoma dobljene z mesečno metodo, tako da ne opazimo nobene korelacije.

1Enostavna sezonska metoda: [((H_transmission+V_C*0.136)*bu_climate*24-0.95*((A_C_living*5*24*duration)+(A_window_south*2045+A_window_west*1420+A_window_east*1243+A_window_north*659)*g_window*duration))/1000]/A_C_living

- 29 -

3.3 Sistemi v stavbah

Splošna statistika sistemov v stavbah

Slika 29: Pogostost glavnega energenta

15

0

12

0

0

0

71

0

100

0 20 40 60 80 100 120

naravni plin

tekoči plin

kurilno olje

premog

biomasa

elektrika

daljinsko ogrevanje

drugo

skupaj

število stavb

class_ecarrier*

Večina stavb je priključena na daljinsko ogrevanje. Nekaj je priključenih na naravni plin in kurilno olje.

Slika 30: Pogostost glavnega elementa glede na del stavbe

0 20 40 60 80 100 120

stavba

stanovanje

soba

drugo

število stavb

naravni plin

tekoči plin

kurilno olje

premog

biomasa

elektrika

daljinsko ogrevanje

class_heating_system_1* class_ecarrier_1*

Ta graf je analogen prejšnjemu (slika 29), ker smo obravnavali samo stavbe kot celote.

- 30 -

Slika 31: Način priprave tople vode glede na energent (glavni sistem priprave tople vode)

0 10 20 30 40 50 60

skupaj z ogrevanjem

ločeno

število stavb

naravni plin

tekoči plin

kurilno olje

premog

biomasa

elektrika

daljinsko ogrevanje

class_hotwater_system* class_1st_ecarrier_w*

V tistih primerih, ko je priprava tople vode vezana na ogrevalni sistem, je energent enak kot pri ogrevanju (kurilno olje, naravni plin in daljinsko ogrevanje). Pri več kot polovici primerov, pa se topla voda pripravlja ločeno. Za Slovenijo je značilno, da se pri teh primerih topla voda pripravlja z napravami, ki so priključene ali na elektriko ali na naravni plin. Odstotek z daljinskim ogrevanjem je najverjetneje napaka.

Slika 32: Tip kurilne naprave glede na energent

0 5 10 15 20 25 30

kotel, neznan

nekondenz., kotel, detajli neznani

konst. temp, nekondenz., kotel

nizko temp. nekondenz. kotel

kondenz. kotel

peč

kombinirani

število stavb

naravni plin

tekoči plin

kurilno olje

premog

biomasa

type_heatgen_1* class_ecarrier_1*

Nepoznavanje sistemov ogrevanja v obravnavanih stavbah je razlog za manjkajoče podatke. ener-genta sta naravni plin in kurilno olje.

- 31 -

Slika 33: Tip kotla glede na starost kotla

0 10 20 30

kotel, neznan

nekondenz., kotel, detajli neznani

konst. temp, nekondenz., kotel

nizko temp. nekondenz. kotel

kondenz. kotel

peč

kombinirani

električna peč

toplotna črpalka, neznana

toplotna črpalka na zunanji zrak

toplotna črpalka na zemljino

toplotna črpalka na zavržen zrak

toplotna črpalka na podtalnico

toplotna črpalka, drugo

število stavb

<=1975

>1975 in <=1980

>1980 in <=1985

>1985 in <=1990

>1990 in <=1995

>1995 in <=2000

>2000 in <=2005

>2005

type_heatgen_1* year_heatgen*

Niso vključene stavbe z daljinskim ogrevanjem, zgrajene pred letom 2000. Naveden so samo tiste, ki imajo samostojne kurilna naprave in te so bile vse zgrajene v tem tisočletju.

Energijske lastnosti kotla Ni potrebnih podatkov o lastnosti kotlov, zato lahko izračunamo samo izkoristke sistema kot celoto. V nadaljevanju so prikazani odnosi med dovedeno energijo kotla - Q_in_heatgen, dovedeno ener-gijo za delovenje stavbe - Q_H_gross in dovedeno energijo za pripravo tople vode - Q_W.

- 32 -

Energijske lastnosti hranilnika in sistema razvoda Nimamo podatkov o izgubah hranilnika in sistema razvoda.

Izkoristki sistema Razmerja med Q_in_heatgen, Q_H_gross in Q_W so predstavljena kot izkoristek sistema po energentih e_sys_ecarrier_1 in e_sys_ecarrier_1_h. Visoke vrednosti so zaradi slabe izolacije sis-tema razvoda v neogrevanih prostorih.

Slika 34: Izkoristek sistema ogrevanja glede na energent

1,79

0,00

1,77

0,00

0,00

0,00

1,63

0,00

0,0 0,2 0,4 0,6 0,8 1,0 1,2 1,4 1,6 1,8 2,0

naravni plin

tekoči plin

kurilno olje

premog

biomasa

elektrika

daljinsko …

drugo

izkoristek sistema (samo ogrevanje)

class_ecarrier_1* e_sys_ecarrier_1_h*

Slika 35: Izkoristek sistema ogrevanja in sistema za pripravo tople vode glede na ener-gent

1,37

0,00

1,57

0,00

0,00

0,00

1,41

0,00

0,0 0,2 0,4 0,6 0,8 1,0 1,2 1,4 1,6 1,8

naravni plin

tekoči plin

kurilno olje

premog

biomasa

elektrika

daljinsko …

drugo

izkoristek sistema (ogrevanje in priprava tople vode)

class_ecarrier_1* e_sys_ecarrier_1*

- 33 -

Preizkus verodostojnosti Zaradi premalo podatkov, ne moremo narediti preizkusa verodostojnosti za vgrajene sisteme.

3.4 Skupna energija

Primarna energija

Slika 36: Primarna energija glede na energent in uporabno površino

0 5 10 15 20 25 30 35

<=100

>100 and <=200

>200 and <=300

>300 and <=400

>400 and <=500

>500 and <=600

>600

število stavb

naravni plin

tekoči plin

kurilno olje

premog

biomasa

elektrika

daljinsko ogrevanjedrugo

primarna energijana m² uporabne površine[kWh/(m²a)]

Q_P_per_sqm* class_ecarrier_1*

Potreba po primarni energiji je visoka, ker je večina stavb, ki so obdelane v bazi priključenih na daljinsko ogrevanje, ki ima v Sloveniji koeficient za primarno energijo 1,58.

Slika 37: Izkoristek sistema in koeficient primarne energije (e_P) glede na energent

0 10 20 30 40 50 60

<=0,5

>0,5 in <=1

>1 in <=1,5

>1,5 in <=2

>2 in <=2,5

>2,5 in <=3

>3

število stavb

naravni plin

tekoči plin

kurilno olje

premog

biomasa

elektrika

daljinsko ogrevanjedrugo

Koeficient primarne energije in sistema [ – ]

e_P* class_ecarrier_1* e_P je razmerje med potrebno energijo za ogrevanje in pripravo tople vode in primarno energijo. Ker je večina stavb priključenih na daljinsko ogrevanje in, da imajo sistemi slabe izkoristke, lahko vidimo, da se vrednost tega koeficienta največkrat giblje med 2 in 2,5.

- 34 -

Primerjava s pravilnikom PURES 2002 Primerjava, ki je prikazana na spodnjem grafu, nam kaže da samo stavbe zgrajene v zadnjih 8 letih ustrezajo kriterijem pravilnika iz leta 2002. Za te stavbe so bile vrednosti dobljene na podlagi metodologije OPET, energetske izkaznice, ki jih izdaja ZRMK. Zahteva za nove stavbe: bench=45+40*f0 Razmerje na grafu: comply_net_reg_new = QNH/bench

Slika 38: Razmerje med zahtevami pravilnika in izračunani vrednosti za QNH glede na leto izgradnje

0 10 20 30 40 50

<=1900

>1900 in <=1920

>1920 in <=1940

>1940 in <=1960

>1960 in <=1980

>1980 in <=2000

>2000

število stavb

<=0,5>0,5 in <=1>1 in <=1,5>1,5 in <=2>2 in <=3>3 in <=4>4 in <=5>5

leto izgradnje Razmerje med potrebno energijo za ogrevanje QNH

in zahtevami PURES 2002 [ – ]

year_building* comply_nat_reg_new*

- 35 -

3.5 Dovedena energija

Izračunana dovedena energija

Slika 39: Dovedena energija glede na energent

0 5 10 15 20 25 30 35

<=50

>50 in <=100

>100 in <=150

>150 in <=200

>200 in <=250

>250 in <=300

>300 in <=350

>350 in <=400

>400

število stavb

naravni plin

tekoči plin

kurilno olje

premog

biomasa

elektrika

daljinsko ogrevanje

izračunana dovedena energija za ogrevanje in pripravo tople vode [kWh/(m²a)] glavni energen

Q_del_sum_c_per_sqm_without_aux* class_ecarrier_1* Izračunana dovedena energija je pri tretjini stavb višja od 400 kWh/m2

Merjena raba energije

Slika 40: Merjena raba energije glede na energent (ogrevanje in priprava tople vode na m² uporabne površine)

0 5 10 15 20

<=50

>50 in <=100

>100 in <=150

>150 in <=200

>200 in <=250

>250 in <=300

>300 in <=350

>350 in <=400

>400

število stavb

naravni plin

tekoči plin

kurilno olje

premog

biomasa

elektrika

daljinsko ogrevanje

Merjena poraba energije za ogrevanje in pripravo toplevode[kWh/(m²a)]

Glavni energent

Q_del_sum_m_per_sqm* class_ecarrier_1*

Podatki obstajajo samo za eno skupino stavb (Jesenice).

- 36 -

Korelacija merjene in izračunane energije za ogrevanje in pripravo tople vode Za skupino 40 stavb imamo merjene podatke o rabi energije. Te stavbe so na Jesenicah in energi-jo dobijo z daljinskim ogrevanjem. Na spodnjih grafih lahko vidimo določeno sovpadanje med mer-jenimi in izračunanimi vrednosti.

Slika 41: Primerjava med merjeno in izračunano rabo energije

izračunana proti primerjava razmerja merjena proti računski merjeni rabi energije z računsko

0

50

100

150

200

250

300

350

400

450

500

0 100 200 300 400 500

Q_del_sum_c_per_sqm_without_aux

Q_d

el_s

um_m

_per

_sqm

0

0,2

0,4

0,6

0,8

1

1,2

1,4

1,6

1,8

2

0 100 200 300 400 500

Q_del_sum_c_per_sqm_without_aux

rela

tion_

Q_d

el_m

_to_

c

- 37 -

4 Zaključki V Sloveniji poteka priprava zakonskih aktov, ki bodo opredeljevali postopek izdajanja energetske izkaznice kot javne listine. Do sedaj je bilo od leta 2002, znotraj evropskih projektov, izdanih več kot 100 pilotnih energetskih izkaznic. V slovenskem Model projektu so bili uporabljeni podatkih iz teh izkaznic. Energetski kazalci v pilotnih energetskih izkaznicah so bili izračunani po različnih metodologijah, tako da baza vhodnih in izhodnih podatkov ni homogena. Pri nekaterih primerih je pri prenosu v DATAMINE bazo ostalo veliko polj praznih, pri drugih primerih pa imamo poleg izračunanih vred-nosti zabeleženo tudi merjeno rabo energije, kar nam služi za boljši vpogled v obravnavani stavbni fond. Spodaj so naštete baze podatkov iz katerih smo povzeli podatke za DATAMINE: 1 – 23 energetskih izkaznic, ki so bile izdane s strani ZRMK v sklopu pilotnega projekta OPET Slo-venija, FP5, od leta 2002. Projekt je namenjen podpori obvezne sheme dodeljevanja energetskih izkaznic, obravnavane stavbe so večinoma stanovanjske, podatki so bili zbrani ročno. 2 – 15 pilotnih EPBD energetskih izkaznic, pripravljenih v sklopu projekta EIE BUDI, 2005 – 2007. Metodologija izračuna sloni na CEM standardih in je podlaga slovenski metodologiji, ki bo sprejeta z novim pravilnikom PURES. Podatki so bili preneseni z računalniškim programom v DATAMINE. 3 – 40 pilotnih EPBD energetskih izkaznic, pripravljenih v sklopu projekta EIE EffCoBuild, metodo-logija je enaka kot pri zgornji skupini. Podatki za izračun so bili pobrani iz energetskih pregledov. Rezultati izračuna in drugi potrebni podatki za bazo DATAMINE so bili preneseni z računalniškim programom. 4 – 22 energetskih pregledov, Javni stanovanjski sklad mestne občine Ljubljana, izračun temelji na sezonski metodi, predpisani v PURES (2002). Podatki so bili elektronsko preneseni v DATAMINE bazo. Analiza stavb je pokazala, da je poraba energije stavb zgrajenih po drugi svetovni vojni do sedem krat višja od novih stavb. Koeficient transmisijskih izgub ovoja stavbe se giblje med 1,0 W/m2K (stare stavbe) in 0,44 W/m2K (po letu 2000). Navkljub nehomogeni bazi podatkov, zaradi različnim metodologij izračuna, smo lahko izpostavili mnogo zanimivih dejstev. Primerjava merjene in izra-čunane vrednosti potrebne energije za ogrevanje in pripravo tople vode stavb priključenih na dal-jinsko ogrevanje na Jesenicah je pokazala veliko odstopanje +20% do -40% (pri nekaterih primerih tudi od +40% do -60%), kar si lahko razlagamo z odstopanjem standardnega profila uporabe z dejanskim načinom uporabe stavbe. Z orodjem DATAMINE bi lahko spremljali rezultate obveznega certificiranja stavb v Sloveniji, jih kasneje analizirali in tako dobili boljši vpogled v stanje stavbnega fonda v Sloveniji z energijskega vidika. Uporaba orodja DATAMINE na majhni bazi 100 stavb, kjer smo zaradi poznavanja obravnavanih stavb, lahko predvideli rezultate analiz, je pokazala, da daje DATAMINE pričakovane rezultate. Arhiviranje rezultatov energetskih izkaznic še ni dorečeno in predstavlja določen izziv v Sloveniji. DATAMINE se je izkazal za primerno orodje za to nalogo. Poleg tega bi lahko DATAMINE uporabi-le različne lokalne skupnosti, ki razpolagajo s stavbnim fondom, pri sprejemanju odločitev o uva-janju energijskih ukrepov pri prenovah. Tak primer uporabe je bil demonstriran na Jesenicah, kjer želi dobavitelj energije stimulirati uporabnike stavb k manjši rabe energije s primerjavo energijskih kazalcev stavb. Podobno lahko priporočamo DATAMINE, kot primerno orodje za podporo informi-ranje uporabnikov dobaviteljev energije v sklopu Energy service direktive.

- 38 -

Glede na naše izkušnje pri slovenskem Modelnem projektu, lahko zaključimo: Orodje DATAMINE omogoča:

vzpostavitev baze podatkov energijskega certificiranja, ki bi jo lahko uporabili za arhiviranje

podatkov obvezne sheme certificiranja v Sloveniji (za vzpostavitev takšne baze je zadolže-no Ministrstvo za okolje in prostor),

preizkus verodostojnosti izračunanih energetskih izkaznic,

analizo energijskih lastnosti in emisij CO2 stavbnega fonda,

določanje energijskih razredov za stavbe različne vrst/starosti in posledično določanje potencialov energijskih prihrankov,

na podlagi analiz, osnovanje predlogov, kot pripomoček pri odločanju upraviteljev stavbnih fondov (upravniki, lokalne skupnosti, državne institucije), pri pripravi iniciativ, predpisov in spremljanju učinkov.

- 39 -

5 Dodatek Sestavljene spremenljivke analize Pod vsakim grafom iz prejšnjih poglavij so navedene spremenljivke, ki so na grafu prikazane. Nekatere izmed njih so enake DATAMINE podatkom iz baze. Nekatere pa so sestavljene iz teh osnovnih podatkov (pod grafom so označene z *), njihove definicije so navedene v spodnji tabeli. (enačbe so kopirane iz programa DATAMINE Analysis Tool) A_thermal_envelope =A_wall+A_window+A_roof+A_basement

year_building =if(year1_building>500,if(year2_building>500,(year1_building+year2_building)/2,year1_building),year2_building)

utilisation_type =vlookup(main_utilisation,tab1,2,false)

A_C_ref =if(isnumber(A_C_intdim),A_C_intdim,if(isnumber(A_C_extdim),A_C_extdim*0.85,if(isnumber(A_C_living),A_C_living,if(isnumber(A_C_use),A_C_use*1.4,""))))

H_T_per_sqm_envelope =H_transmission/A_thermal_envelope

H_T_per_sqm_envelope_calc =(A_wall*U_wall+A_window*U_window+A_roof*U_roof+A_basement*U_basement+H_bridges)/A_thermal_envelope

Q_H_per_sqm =Q_H_gross/A_C_living

relation_H_T_calc_to_value =H_T_per_sqm_envelope_calc/H_T_per_sqm_envelope

relation_Q_H_calc_to_value =Q_H_gizrmk_per_sqm/Q_H_per_sqm

A_roof_U_class1 =if(and(U_roof>0,U_roof<=0.25),A_roof,0)

A_roof_U_class2 =if(and(U_roof>0.25,U_roof<=0.5),A_roof,0)

A_roof_U_class3 =if(and(U_roof>0.5,U_roof<=1.0),A_roof,0)

A_roof_U_class4 =if(and(U_roof>1.0,U_roof<=1.5),A_roof,0)

A_roof_U_class5 =if(and(U_roof>1.5,U_roof<=2.0),A_roof,0)

A_roof_U_class6 =if(and(U_roof>2.0,U_roof<=10.0),A_roof,0)

A_window_U_class1 =if(and(U_window>0,U_window<=1.00),A_window,0)

A_window_U_class2 =if(and(U_window>1.0,U_window<=1.5),A_window,0)

A_window_U_class3 =if(and(U_window>1.5,U_window<=2.0),A_window,0)

A_window_U_class4 =if(and(U_window>2.0,U_window<=3.0),A_window,0)

A_window_U_class5 =if(and(U_window>3.0,U_window<=4.0),A_window,0)

A_window_U_class6 =if(and(U_window>4.0,U_window<=10.0),A_window,0)

A_wall_U_class1 =if(U_wall<=0.25,A_wall,0)

A_wall_U_class2 =if(and(U_wall>0.25,U_wall<=0.5),A_wall,0)

A_wall_U_class3 =if(and(U_wall>0.5,U_wall<=1.00),A_wall,0)

A_wall_U_class4 =if(and(U_wall>1.0,U_wall<=1.5),A_wall,0)

A_wall_U_class5 =if(and(U_wall>1.5,U_wall<=2.0),A_wall,0)

A_wall_U_class6 =if(and(U_wall>2.0,U_wall<=10.0),A_wall,0)

A_basement_U_class1 =if(and(U_basement>0,U_basement<=0.25),A_basement,0)

A_basement_U_class2 =if(and(U_basement>0.25,U_basement<=0.5),A_basement,0)

A_basement_U_class3 =if(and(U_basement>0.5,U_basement<=1.0),A_basement,0)

A_basement_U_class4 =if(and(U_basement>1.0,U_basement<=1.5),A_basement,0)

A_basement_U_class5 =if(and(U_basement>1.5,U_basement<=2.0),A_basement,0)

A_basement_U_class6 =if(and(U_basement>2.0,U_basement<=10.0),A_basement,0)

class_ecarrier_1 =vlookup(ecarrier_heatgen_1,tab2,2,false)

class_heatgen_1 =vlookup(type_heatgen_1,tab3,2,false)

class_heating_system_1 =vlookup(centralisation_heatgen_1,tab4,2,false)

class_hotwater_system =if(use_heatgen_1=11,"combined","separate")

class_ecarrier_1_w =if(mid(text(use_heatgen_1,"00"),2,1)="1",vlookup(ecarrier_heatgen_1,tab2,2,false),"")

class_ecarrier_2_w =if(mid(text(use_heatgen_2,"00"),2,1)="1",vlookup(ecarrier_heatgen_2,tab2,2,false),"")

class_ecarrier_3_w =if(mid(text(use_heatgen_3,"00"),2,1)="1",vlookup(ecarrier_heatgen_3,tab2,2,false),"")

class_ecarrier_4_w =if(mid(text(use_heatgen_4,"00"),2,1)="1",vlookup(ecarrier_heatgen_4,tab2,2,false),"")

class_1st_ecarrier_w =if(class_ecarrier_1_w<>"",class_ecarrier_1_w,if(class_ecarrier_2_w<>"",class_ecarrier_2_w,if(class_ecarrier_3_w<>"",class_ecarrier_3_w,if(class_ecarrier_4_w<>"",class_ecarrier_4_w,""))))

year_heatgen =if(year_1_heatgen_1>500,if(year_2_heatgen_1>500,(year_1_heatgen_1+year_2_heatgen_1)/2,year_1_heatgen_1),year_2_heatgen_1)

e_heatgen_1_h =Q_in_heatgen_1/Q_H_gross

e_heatgen_1_hw =if(use_heatgen_1="11",Q_in_heatgen_1/Q_out_heatgen_1,"-")

e_sys_ecarrier_1_h =if(and(Q_in_heatgen_2=0,Q_in_heatgen_3=0,Q_in_heatgen_4=0),Q_in_heatgen_1_h/Q_H_gross,"-")

e_sys_ecarrier_1 =ecarrier_1_c/(Q_H_gross+Q_W)

- 40 -

Q_P_per_sqm =primary_energy/A_C_ref

e_P =primary_energy/(Q_H_gross+Q_W)

comply_nat_reg_new =Q_H_per_sqm/bench

Q_del_sum_m_per_sqm =(ecarrier_1_m)/A_C_ref

Q_del_sum_c_per_sqm_without_aux =(ecarrier_1_c)/A_C_ref

relation_Q_del_m_to_c =Q_del_sum_m_per_sqm/Q_del_sum_c_per_sqm_without_aux

duration =(bu_climate+3750)/30

Q_H_gizrmk =((H_transmission+V_C*0.136)*bu_climate*24-0.95*((A_C_living*5*24*duration)+(A_window_south*2045+A_window_west*1420+A_window_east*1243+A_window_north*659)*g_window*duration))/1000

Q_H_gizrmk_per_sqm =Q_H_gizrmk/A_C_living

f0 =A_thermal_envelope/V_C

bench =45+40*f0