G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A O K R A J A N O V O M E S T O

L A S T N I K I N I Z D A J A T E L J : O k r a j n i odbor S Z D L N o v o mesto - Izhaja vsak četrtek - Posamezna številka 15 d i n - L E T N A N A R O Č N I N A 600 d i n , po l l e tna i00 d i n , četrtletna 150 d i n ; plačljiva je vnapre j — Z a inozemstvo 1200 d i n o z i r o m a * ameriške do lar je - TEKOČI R A Č U N p r i M e s t n i h r a n i l n i c i - K o m u n a l n i b a n k i

v N o v e m mestu štev. 606-70/3-24

Štev. 19 (529) Leto X I .

N O V O M E S T O , 1 2 . M A J A 1 9 6 0

U R E J U J E uredniški odbor — G l a v n i i n odgovorn i u r e d n i k Tone Gošnik -N A S L O V U R E D N I Š T V A I N U P R A V E : Novo mesto. G l a v n i t rg št. 3 (vhod iz Dilančeve ul ice ) — Poštni p r eda l Novo mesto 33 - T E L E F O N uredništva in uprave 5t. 127 — Nenaročenih rokop isov in fotograf i j ne vračamo - T I S K A Časopisna

podjet je »De lo « v L j u b l j a n i

Bodočnost raste iz trdnih in globokih temeljev

Petnajs t let je m i n i l o , o d k a r Je u t i h n i l a v i h r a d ruge sve­tovne vo jne . Fašistični i n n a ­cistični n a s i l n i k i ter n j i h o v i Pomagači so b i l i p r i s i l j e n i po­ložiti orožje p r e d z m a g o v i t i -

zavezniškimi a r m a d a m i ter na rodnoosvobod i lno vo j sko •Jugoslavije,

Štiri l e t a n a s i l n e zasedbe Jugos lav i j e so p o m e n i l a z a okupator je i n n j i h o v e p o m a ­gače štiri l e ta s t r a h u i n vedno večje n e va rnos t i . V s r c u o k u ­p i rane i n pod j a rm l j ene E v r o ­po se je začel n a jugos l o van ­skem p r o s t o ru u p o r p r o t i m o ­gočnemu v o j n e m u s t r o ju , k i je Krožil uničiti ves svet i n ga Spremeni t i v sužnje nemškega nacizma.

P o z i v u Komunistične p a r t i -k i n O s v o b o d i l n e f ronte n a Upor so se odzva l e vse n a ­predne s i l e na rodov J u g o s l a ­vi je , O r g a n i z i r a n e so b i l e vo­jaške enote ; v začetku ma jh -ue, so v n e p r e s t a n i h štirilet-u i h b o r b a h z ras l e v mogočno armado , k i je b i l a sposobna obračunati z v s e m i sovražniki i n očistiti Jugos l a v i j o t u j i h i n domačih to lp .

V z p o r e d n o z rast jo a rmade J« r a s l a l j u d s k a ob las t , k i je b i l a t eme l j r e v o l u c i o n a r n i h

s p r e m e m b v življenju naših na rodov .

C e p r eg l edamo preho j eno pot g r a d i t v e s o c i a l i z m a v p r e ­t e k l i h pe tna j s t ih l e t i h no v o jn i , smo n a naše uspehe l a h k o samo ponosn i . 2e s a m a

F R A N C P I R K 0 V I Č

o b n o v a porušene d o m o v i n e je b i l o o g romno de lo , k i smo ga uspešno dovršili v r a z m e r o m a k r a t k e m času. Z g r a d i l i smo v e l i k o n o v i h t o v a r n , električ­n i h c e n t r a l , povečali i n o d p r l i smo nove r u d n i k e , k i dajejo s u r o v i n e z a i n d u s t r i j o , z g r a ­d i l i smo nove železnice i n av ­t omob i l ske ceste, naš domači

m o r s k i p rome t nas povezu je z v s e m i državami sve ta . U s p e h i našega socialističnega k m e t i j ­s t v a so začudili ves svet .

T u d i D o l e n j s k a s S p o d n j i m Posav j em n e zaosta ja v svo­j e m r a z v o j u z a o s t a l i m i p o k r a ­j i n a m i Jugos l av i j e . Z g r a j e n i h je c e l a v r s t a i n d u s t r i j s k i h obratov , k i dajejo zapos l i t ev našemu d e l o v n e m u človeku: t o v a r n a p a p i r j a i n ce lu loze - D j u r o Salaj*< v V i d m u -Krškem, Novo t eks v N o v e m mes tu i n M e t l i k i , B e l t v Čr­n o m l j u , I n d u s t r i j a m o t o r n i h v o z i l , Novo l es v Straži i n N o ­v e m mes tu , ob ra t i e l e k t r o i n ­dus t r i j e v Semiču, Šentjerne­j u , M o k r o n o g u i n Žužember­k u , t o v a r n a šivalnih stro jev n a M i r n i , I n d u s t r i j a p e r i l a v

N o v e m m e s t u i n K o s t a n j e v i ­c i i n še i n še. V s e to d e l a i n u s t v a r j a d o b r i n e z a boljše i n lepše živl jenje d e l o v n i h l j u d i . Iz te osnove ras te ja podje t ja , k i k r e p e naše gospodarstvo .

D e l a v s k o i n družbeno u p r a v ­l j an je n a m jamči, d a bo šel r a z vo j gospodars tva , prosvete i n k u l t u r e , z d r a v s t v a ter vse­ga življenja p r a v o pot g r a ­d i t v e s o c i a l i z m a .

N a o snov i naših boga t i h i z ­kušenj i z v o j n i h let i n g r a ­d i t v e po v o j n i b o m o doseg l i še večje i n Lepše uspehe . Z n a l i se bomo u p r e t i o v i r a m , k i b i se p o j a v i l e n a naši po t i . P r a v zato p a m o r a m o z v s e m i moč­m i p o d p i r a t i napo r e z a o h r a ­n i t ev m i r u n a s v e tu ter z a so­žitje m e d v s e m i n a r o d i sve ta .

Odlihovancem prisrčne čestitke

J a m s t v o z a t o v a r n o

v i s k o z e

O d b o r n i k i O L O so n a seji . ma ja o d o b r i l i j a m s t v o za

poso j i lo v višini 10 m i l i j o n o v d ina r j e v . Poso j i l o je na j e la občina Brežice za i zde iavo e l abora tov i n načrtov nove v i sko zne tovarne, k i bo sta la n ek j e ob sotočju K r k e i n Save v brežiški občini. Z a i z g rad ­n jo tega g iganta m e d t o va rna ­m i bo p o t r e b n i h čez 24 m i l i ­j a r d d ina r j e v .

p r e d s e d n i k r e p u b l i k e J o s i p B r o z -T i t o je z a letošnj i P r a z n i k d e l a o d l i k o v a l t u d i 58 t ova r i š ev i n t o -va r i š i c i z n a š e g a o k r a j a . O d l i k o v a ­n j a so r a z d e l i l i o d l i k o v a n c e m n a obč in sk ih l j u d s k i h o d b o r i h .

R E D D E L A III. S T O P N J E so p r e j e l i :

Bož i č J a n e z , u p o k o j e n e c , V i d e m -K r š k o ; Jože C e p i n , r u d a r , S e n o v o ; inž. R a d o D v o r š a k , K P Z Č r n o m e l j ; inž. M a t i j a G o l o b , K P Z Č r n o m e l j ; F e r d i n a n d K a p š , u s l u ž b e n e c O b L O Č r n o m e l j ; F i l i p K r e s e , j a m s k i n a d -p a z n i k , S e n o v o ; P a v e l K r o š e l j , n a d o b r a t o v o d j a , T o v a r n « c e l u l o z e in p a p i r j a V l d e m - K r S k o ; R u d i M e ­j a k , u p o k o j e n e c , S e v n i c a : J a n e z M a j c e n , k o p a č , S e n o v o ; A n t o n S t a -niša , v a r i l e c , N o v o t e k s , N o v o m e ­sto ; A n t o n S t r l e k a r , k o p a č , r u d ­n i k S e n o v o ; M i l a n S t i m e c , o b r a -t ovod j a , Z o r a Č r n o m e l j ; V l a d o S k o b e r n e , e l ekt r i ča r , r u d n i k S e n o ­v o ; I v a n S t r i t o f , o b r a t o v o d j a , T o ­v a r n a c e l u l o z e i n p a p i r j a V i d e m -K r š k o ; M a r i j a S v i g e l j , d e l a v k a , N o v o t e k s N o v o m e s t o ; R e z k a V I -r a n t , v o d j a o d d e l k a O b L O N o v o

m e s t o ; A l o j z Z u p a n č i č , d i r e k t o r , K r o j a č , N o v o m e s t o .

M E D A L J O D E L A S O D O B I L I : . . A l o j z B o g o v i č , d e l a v e c . T o v a r n a c e l u l o z e i n p a p i r j a V i d e m - K r š k o ; M a r t i n B u d n a , k o p a č , r u d n i k S e ­n o v o ; V i n k o G o r n i k , p r e v i j a l e c p a ­p i r j a , T o v a r n a c e l u l o z e i n p a p i r j a V i d e m - K r š k o ; Z o r a n ' D u l a r , o b r a ­t ovod j a , T o v a r n a c e l u l o z e i n p a ­p i r j a V i d e m - K r š k o ; Jože F r a n k o , k m e t o v a l e c , O b L O N o v o m e s t o ; A n t o n G o l o b , peča r , T o v a r n a c e l u ­loze i n p a p i r j a V i d e m - K r š k o : F r a n c H a b j a n i č , g r a d b e n i d e l o v o d ­ja . P i o n i r N o v o m e s t o ; M a r t i n M l a s t a n , k o v a č , r u d n i k S e n o v o ; I van I n t i h a r , v o d j a m e h a n i č n e de ­l a v n i c e . Novr.teJrs, N o v o m e s t o , I . ida Jakše , t k a l k a , N o v o t e k s N o ­v o m e s t o ; F r a n c J a r c , p r e d d e l a -vec . K r e m e n N o v o m e s t o ; V a l e n ­t i n J e r m a n , c i r k u l a r i s t , N o v o l e s N o v o m e s t o ; S i l v a Je senšek , u s luž ­b e n k a r u d n i k a S e n o v o ; H e n r i k K a d i v n i k , šo fer , r u d n i k S e n o v o ; D r a g o K a l i n , g r a d b e n i d e l o v o d j a , P i o n i r , N o v o m e s t o ; D u š a n K l i n e c , m o j s t e r . T o v a r n a c e l u l o z e i n p a ­p i r ja V i d e m - K r š k o ; J e l k a K r a l j , t k a l k a , N o v o t e k s N o v o m e s t o -S l a v k o K u m e l j , šo fer . G o r j a n c i

Z A P I S K I Z Z A D N J E S K U P N E S E J E O B E H Z B O R O V O K R A J N E G A L J U D S K E G A O D B O R A

Gozdovi - družbeno bogastvo N a s k u p n i sej i obeh zborov

O L O , 6. ma ja , je ing . M i l a n Bračika, poročevalec Sv e t a za kme t i j s t vo in gozdarstvo , po­ročal o go zda rsk i p o l i t i k i v k r a j u . Sve t je n a k a z a l pot re -

POZDRAV DELEGATOM

J Z P U P r e b i v a l c i o k r a j a z l a ­

s t i p a l epega N o v e g a mesta , s i štejemo v čast, d a ste, d r a g i de legat i Združenja z a p o k l i c n o usmer jan j e , i z b r a l i p r a v naše mesto z a svojo d rugo l e tno skupščino. P o n o s n i i n vese l i smo, d a ste n a m i z k a z a l i t a ­k o p r i z n a n j e ter i z b r a l i z a skupščino p r a v sedež našega pa r t i z anskega ok ra j a .

R a z s t a v a i n skupščina bos ta v v e l i k o pomoč n a ­ši m l a d i n i , l j u d e m , go­spoda r s t vu i n družbe­n i m službam. Po zo rno bomo s l e d i l i d e l u s k u p ­ščine, k i je ze lo po­m e m b n a z a naš nekoč r e v n i k m e t i j s k i i n i n d u ­s t r i j sko n e r a z v i t i o k r a j . P o v o j n i smo doseg l i v e l i k a n s k i nap r edek , p r i m a n j k u j e p a n a m p r a v k a d r o v . S t r o k o v n e l j u d i je od d rugod težko dob i t i , zato se m o r a m o nas l on i t i p r edvsem n a las tne k a d r e i n p rav p r i t em n a m bo p o m a g a l a vaša skupšči i n raz ­s tava .

Žel imo, d a b i se v i , de legat i p r i nas dobro Počutili, d a b i skunščina Po t ek l a v p r i j e t n e m de­l o v n e m vzdušju, ob pro ­stem času n a d a b i se r a z v e d r i l i i n na l e t e l i Povsod n a naša o d p r t a s r c a !

b o po s k u p n e m družbenem u p r a v l j a n j u gozdov obeh sek­tor jev lastništva. O d b o r n i k i so na sej i določili še število čla­nov svetov p r i O L O , p o t r d i l i zaključni račun okra jnega proračuna z a leto 1959 i n re­šili še v rs to d r o b n i h zadev .

Izgubljeni milijoni 44,7 ods to tka a l i 112.578 ha

je v o k r a j u p o k r i t i h z gozdo­v i . L a s t S L P j e 31 ods to tkov gozdov, o s t a l i h 69 odsto tkov pa j e last zasebn ikov . V goz­d o v i h S L P je 5,700.000 kub . met rov lesne zaloge, v zaseb­n i h pa l e 7 m i l i j o n o v kub . metrov , čeprav je n j i h o v a po­vršina d v a k r a t večja. V r e d ­nost gozdov zasebnega l a s t n i ­štva je zato k a r za 9 m i l i j a r d 600 m i l i j o n o v manjša. Z do­b r i m gospodar j en jem b i l a h k o b i l e za loge večje za 12 m i ­l i j onov k u b . me t rov lesa, let­n i p r i r a s t ek p a b i b i l v obeh s ek to r j i h z a 374.000 k u b . me­t r o v večji. N a ta račun i z gu ­b i m o v sako leto, upoštevaje tržno ceno lesa 1 m i l i j a r d o 300 m i l i j o n o v d inar j ev .

V srednje e v r o p s k i h gozdo­v i h p r e v l adu j e j o l i s t a v c i ; pov-vpraševanje po l esu i g lavcev

Začetek popisa kmetijskih

gospodarstev V ponede l jek , 16. m a j a se

bo začel popis k m e t i j s k i h go­spodarstev z n a m e n o m , d a b i ugo tov i l i možnosti za razvo j kme t i j sk e p ro i z vodn j e in za izboljšanje r a z m e r k m e t i j s k e ­ga p r e b i v a l s t v a . Pop i s bomo spe l j a l i n a pod lag i priporoč'la O rgan i z a c i j e za p r e h r a n o i n kme t i j s t vo p r i O r g a n i z a c i j i združenih na rodov ( F A O ) , enake pop ise pa ima jo tud i v d r u g i h državah. V našem o k r a j u bo m*»d to akc i j o pop i ­s a n i h 37.03". gospodin js tev v 1233 vaseh .

je zato večje. T i v r h u vsega tud i h i t r e j e rastejo. R a z m e r j e obo j ih v gozdov ih S L P je ugodno: 40 ods to tkov i g l avcev i n 60 ods to tkov l i s tavcev , v zasebn ih p a je l e 14 ods to tkov i g lavcev . R a z m e r j e m o r a m o zato i z p r e m e n i t i v ko r i s t i g lavcev .

Se neka j številk o potrošnji lesa . 65 ods to tkov vsega lesa v o k r a j u p o r a b i m o za k u r j a ­vo, 76.000 k u b m e t r o v tehnič­nega lesa porab i j o kmečka gospodars tva v s a k o leto v razne namene , 22.000 k u b . m e ­trov ok rog l e ga in žaganega l e ­sa p a prede la jo i ndus t r i j a , obr t in gradbeništvo. Z a k l j u ­ček je doka j žalosten: po k r i v ­d i zasebn ih l a s t n i k o v zagospo­d a r i m o v s a k o l e to v gozdar­s tvu težke m i l i j one .

Lesno industrija

O tej je poročal d i r e k t o r Novo lesa , tovariš Jože K n e z . Na jp re j je o r i sa l razvo j l es ­ne indus t r i j e v sve tu , na to v F L R J in v r e p u b l i k i i n p r i t e m u p o r a b i l številne z a n i m i v e p r imer j ave . O s n o v n a l e sna i n ­d u s t r i j a prede lu je les v p o l i z ­de lke , p r e d e l o v a l n a i n d u s t r i ­j a pa v končne i zde lke . Štirje ob ra t i osnovne lesne i n d u s t r i ­je v našem o k r a j u ( To va rna ce lu loze i n pap i r j a V i d e m -Krško, T o v a r n a v e z a n i h plošč Straža, J u g o t a n i n S e v n i c a in K o p i t a r n a Sevn ica ) se s suro ­v i n a m i že p r eskrbu j e j o tud i i z ven me ja ok ra j a . I ndus t r i j a les še p r ema l o gospodarno i z ­korišča, saj n a p r i m e r Jugo ­t an in u p o r a b i le 5 odstotkov s u r o v i n , o s t a l i h 95 ods to tkov pa p o k u r i . Z n o v i m o b r a t o m za l e sov inske plošče bodo ves odpadek ko r i s tno u p o r a b i l i . K o p i t a r n a S e v n i c a bo z no­v i m i s t ro j i povečala p r o i z v od ­n jo z a 100 odstotkov . S t e v i i o m a j h n i h , z a s t a r e l i h žag bomo m o r a l i zmanjšati, saj zadošča s u r o v i n s k a osnova v ok ra ju Je za 2 sodobno op r em l j en i žagi

(Nadaljevanj* ne 3. sliaml)

T A K O SO P R I Š L I . . .

N o v o m e s t o ; F r a n c L i p o g l a v š e k , = = v o d j a i z m e n e , T o v a r n a c e l u l o z e i n = = p a p i r j a V i d e m - K r š k o ; A n t o n M i r t , = p r e d s e d n i k z a d r u ž n e g a s ve t a K Z = B r e s t a n i c a ; Jože M o t o r e , s k l a d i š č - š n i k , T o v a r n a c e l u l o z e i n p a p i r j a = § V i d e m - K r š k o ; M i h a e l a M o ž e , s o - S S b a n c a , h o t e l K a n d i j a N o v o m e s t o ; ~ A n t o n M u r g e l j , c e s t a r T e h n i č n a g§ s e k c i j a N o v o m e s t o ; J a n e z P a v l o - § = vič, k o p a č , r u d n i k S e n o v o ; F r a n c g§ P e n c a , v o d j a g l a v n e g a sk l ad i šča , s = P i o n i r , N o v o m e s t o ; D r a g o P e t e r - §||= ne l j , s t r o j n i k , E l e k t r a r n a B r e s t a - = n i ča ; Jože P u c e l j , k u r j a č i n k l e t a r , = = hote l K a n d i j a N o v o m e s t o ; F r a n c 1|| P u š n i k , r a č u n o v o d j a , r u d n i k S e - = = n o v o ; J a n e z R a d i , k l j u č a v n i č a r , ^ = r u d n i k S e n o v o ; V t " R a j k , d e l a v - = g k a , N o v o t e k s N o v t T j f l H u c ; M a t e v ž S5 R o b a r , šef u p r a v e O b L O Z u ž e m - = ~ b e r k ; I v a n R o z m a n , p r a l e c c e l u -loze , T o v a r n a c e l u l o z e i n p a p i r j a = V i d e m - K r š k o ; Š te fan S a b o l j , s k u - s=p p i n o v o d j a . P i o n i r N o v o m e s t o ; :=£ A l o j z S a š e k , p r e d d e l a v e c , K r e m e n §=§! - N o v o m e s t o ; F r a n c S r e b r n j a k , E = kopač , K r e m e n N o v o m e s t o ; J a - : = n e z S t r u n a , k v a l i f i c i r a n i ces ta r , ||| T e h n i č n a s e k c i j a N o v o m e s t o ; = = Jože S k o b e r n e , kopač , r u d n i k S e - = § n o v o ; V i t k o S k o b e r n e , č l an u p r a v - = n e g a o d b o r a K Z B r e s t a n i c a ; S t a n e m S o b a r , o b r a t o v o d j a , A v t o p r o m e t = N o v o m e s t o ; M a r i j a Z o n t a , t k a l k a , = = N o v o t e k s N o v o m e s t o ; A l o j z Z u - = panč i č , k m e t , O b L O Ž u ž e m b e r k , Bs j

P r i h o d n j i č e t r t e k :

Š T A F E T A M L A D O S T I j j

V petek, 29. a p r i l a , Je bil T 3 N o v e m m e s t u sestanek pred- H i s i a v n i k o v m l a d i n e , L j u d s k e g t ehn ike , Z B , gas i lcev , S Z D L , [ j| s i n d i k a t o v i n še n e k a t e r i h or- §§| gan i zac i j . N a nJem so r a z - H pravljali o štafeti mladosti, k i g | bo t e k l a t u d i skoz i naš o k r a j — § § od Stične do Bregane . N a to j j g l a vno progo bo prišlo več H | o k r a j n i h priključkov: iz S u h e lf§ kra j ine , z B a z e 20, L a z , s P o d - H grada , z Debenca , iz Sevn i c e , = Brežic, B r u s n i c i n Šentjerneja. = Posebna p roga p a bo vodila še 1§ i z Črnomlja v Kočevje. N a d §§ temi progami ima j o pa t rona t == posamezne organizacije.

Štafeta bo t e k l a sko z i naš H o k r a j 19. maja. M e j o bo p r e - -s t op i l a p r i Stični ob 7.50, pri H B r e g a n i p a bo spre j e l a p a l i c o §§| ob 14.25 sosednja r e p u b l i k a , ||| N a ses tanku so se p o g o v o r i l i H še o n e k a t e r i h d r u g i h s t va r eh | j | v zvezi s štafeto.

A p r i l a 1941 je nava l i l a H i t l e r j e va soldateska n a kra l j ev ino Jugoslavi jo , ječo za t i ran ih narodov, deželo brez demokraci je i n osnovnih p rav i c delavskega razreda. N a zunaj i n znotraj t rh lo državo so združeni sovražniki zaradi izdajstva i n podkupl jenega vodstva štrli v nekaj tednih. Naša s l i ka kaže Nemce p r i p r v i čezmejni akc i j i , ko obstreljujejo most čez Mežo p r i Brančurniku na P reva l j ah (nekol iko nižje v l evem kotu so Ravne na Koroškem). Nalete l i niso n a noben odpor; s t re l ja l i so bol j zaradi zabave. Stare Jugoslavi je resnično n i bi lo težko zrušiti, čeprav je l judstvo v nemočnem besu st iskalo pesti , ko je doživljalo razsulo gnile kra l j ev ine . . .

Nemške tolpe pa so začele takoj nato uresničevati »poslanstvo« satanskega H i t l e r j a i n njegove stranke. »Ustvariti moramo tehniko raz l judovanja. Ce me vprašate, kaj mjpl im z raz-l judovanjem, v a m povem, da nameravam pokonč ' i cele rasne enote in bom to tudi s tor i l , v tem v i d i m — grobo povedano — svojo nalogo. Na rava je okrutna , zato smemo tud i m i b i t i ok ru tn i . Ce lahko pahnem cvet nemškega l judstva v vo jn i pekel , ne da b i m i b i lo količkaj žal pre l i van ja dragocene nemške k r v i , tedaj imam seveda tud i prav ico , da pokončam mi l i jone l jud i nižje rase, k i se množe kako r mrčes.«

Toda v času, ko je Ev r opa ječala v m r a k u fašističnih grozodejstev i n so mi l i j on i sk l on i l i t i ln ike pod škornjem nacistov, so naši narod i pod svetlo, n ikda r omadeževano zastavo Part i j e našli pot k svobodi ! P r o t i s to letnim sovražnikom i n zak l e t im rab l j em prav ice je vstalo l judstvo i n se v narodn i složnosti tesno združilo oko l i avantgarde svojega delavskega razreda — K o m u ­nistične part i je Jugoslav i je . Zmaga l i smo, čeprav je b i lo treba dat i za svobodo najdragocenejše žrtve. Zmaga l i smo i n stopi l i v nov svet luči, sonca i n bratske enakopravnost i nove Jugoslav i je .

IN T A K O SO K O N Č A L I K o je že ves svet s lav i l zmago nad vojaško potolčenim fašizmom, so enote naše l judske

armade p rav na s l a vn ih t leh slovenske Koroške 14. maja dobojevale zadnjo b i tko . Besede spo­men ika p r i P o l j an i nad P r e va l jam i povedo: »TUKAJ SO O M A G A L E 14. M A J A 1945 P O S L E D ­N J E H I T L E R J E V E I N USTAŠKE D I V I Z I J E P O D Z M A G O V I T I M I U D A R C I P A R T I Z A N S K E VOJSKE.« Zato s lav imo kot Dan zmage 15. maj . P rez i r , ujetništvo in poraz je b i lo plačilo okupator jem. Po pičlih petnajst ih l e t ih n j ihov i vod i te l j i spet hujskajo, se oborožujejo i n izz ivajo. Ce so d rug i — nekdanj i zavezn ik i — pozab i l i na mi l i jone pob i t ih vo jakov in žena, otrok, starčkov in,cvetoče mladine, na vse strahote fašizma i n nas i l ja teme, m i nismo pozab i l i ničesar! Budno smo na straži naših svobodnih meja.

Enkrat - a za vse življenje! V nedeljo bo odprto v Novem mestu razstavo poklicev, prva v okraju v takem obsegu in s tako širokim pomenom - Veselje pri delu daje srečo, zato je pravilna izbira usodnega pomena za vse mlade ljudi —

Starši in vodstva šol: ne zamudite pripeljati mladine na to koristno razstavol

Vsako leto konča v našem okraju nekaj nad 2000 šolarjev obvezno osemletko in si potem bolj ali manj posrečeno izbere poklic. Pri izbiri jim včasih uspešno, včasih pa tudi slabo pomagajo starši. Kdor si ni poklica pravilno izbral, je ne­zadovoljen z njim, razočaran, saj krene njegova življenjska pot povsem drugam kot bi si­cer, če bi si izbral poklic, za katerega je res sposoben in za katerega ima veselje. Pred­vsem zato, da se kaj takega ne bi več dogajalo, je skle­nil okrajni ljudski odbor or-panizirati v Novem mestu raz­stavo poklicev. K temu sta organizatorja navajala še dej­stvi: zadnja leta gospodarski razvoj okraja hitro napreduje

in so zato vse večje potrebe po strokovnih kadrih in speciali­zirani delovni sili; prav v ča­su razstave pa bo v Novem mestu tudi zvezna skupščina Združenja za poklicno usmer­janje.

Razstava je namenjena predvsem mladini sedmih in osmih razredov osemletk ter staršem. Seznanjala bo obisko­valce z vsemi poklici našega okraja. Prikazana bodo delov­na mesta in poklici vsega go­spodarstva in družbenih služb, saj sodeluje vsa industrija, obrt, kmetijstvo, gozdarstvo, gradbeništvo, trgovina, turi­zem in gostinstvo, zdravstvo prosveta, izobraževanje odras­lih in JLA. Vsak obiskovalec bo lahko presodil, za kaj

ima pogoje in veselje — skrat­ka: lažje in pravilneje si bo izbral poklic.

Razstava bo odprta v nede­ljo 15. maja ob pol devetih dopoldne v prostorih vajenske šole v Novem mestu. Na slo­vesni otvoritvi bo govoril predsednik Okrajnega odbora SZDL in pokrovitelj razstave Viktor Zupančič, udeležili pa se je bodo tudi delegati skup­ščine. Razstava bo odprta do 22. maja vsak dan od osme do devetnajste ure; svoj namen bo dosegla, če si jo bodo ogle­dali starši in vsaj vsa mladi­na sedmega in osmega razreda osemletk. Razstavo naj si ogleda tudi kmečka mladina; za to naj poskrbe KZ in kme­tijska posestva ter sole, nanjo

pa so vabljeni tudi člani go­spodarskih in družbenih orga­nizacij.

Mladina in starši: od 15. do 22. maja si oglejte razstavo poklicev! Gre za vašo srečo, za vašo bodočnost in za bodoč­nost vaših ntrok'

V R E M E Z A C A S O D 12. D O 22. M A J A :

V r e m e bo nesta lno , a ve ­činoma sončno s pogos t imi n e ­v i h t n i m i p l o h a m i . — M e d 18. in 22. m a j e m pa pričakujemo močno oh lad i t ev , obenem t r a ­j en dež. D r . V . M .

ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Načrt zakona o socialnem zavarovanju privatnih obrtnikov

Letos bomo v vseh repub l ikah i zdani z akon i o zdravstvenem zavarovan ju kmet i j sk ih proiz­vaja lcev. T i zakoni boa j dob i l : vel javo, kot določa zvezni za-kon najkasneje do konca leta V S rb i j i . S loven i j i , v Bosni in Hercegov in i so t i predpis i že i zdan i , k m a l u pa bodo zakonski predlog obravnavale tud i l jud ske skupščine ostal ih republ ik .

Z vključitvijo kmetova lcev v zavarovanje bo uresničena ideja o z a v a r o v a r i i j u vseh prebivalcev naše države. Osta l i so že p r i ­va tn i ob r tn ik i . K o t je nedavno povedal član Zveznega izvršne­ga sveta M o m a Marković, bo

zakon o zavarovan ju p r i va tn ih obr tn ikov i zdan že letos. V so­de lovanju z Obr tno zbornico Jugos lav i je so pr iprav l j ene teze o temel jn ih načelih, na k a ­ter ih je treba ured i t i to zava­rovanje, tako d a bo delo s . te-mt predp is i kma lu zaključeno.

Doslej ie znano, da b o zava­rovanje obr tn ikov temel j i lo na istih osnovah, kakor zdravstve-no poko jn insko in inva l idsko zavarovanje delavcev in usluž­bencev — na načelu vzajemno­sti in medsebojne so l idarnost i , ter da bo obseg prav ic odv i ­sen samo od višine pr i spevka To pomeni , da mora bit i v fon-

Leto dni zapora za surovega očeta

S. S„ p e k iz Sem>ča, s « je p r e ­t e k l i m e s e c z a g o v a r j a l p r e d n o ­v o m e š k i m s o d i š č e m zarada z a n e ­m a r j a n j a l n p r e t e p a n j a s v o j i h o t r o k . O b t o ž e n je b i l , d a je z r o ­k o in s s.'bo p r e t e p e l s e d e m l e t n o hči M a j d o t a k o , d a je tme la t r i -e e t r t t e l e s a v p o d p l u t b a h . P r e l e ­pa] In p r e o b r e m e n j e v a l Je z d e ­l o m še s v o j e g a 13 - le tnega s i n a S t eTana . p r e t e p a l pa tudt ženo , d a m u Je večflcrat p o b e g n i l a - o d d o m a .

S . S. 1« b i l a l k o h o l i k . P i l je v s a k d a n . pogos t e čez m e r o . V e č k r a t s « j e p r e p i r a l z ž eno . Z a d n j i d v e l e t i se 1e p o s e o n o znaša l n a d 7-l e t n o M a j d o l n 13 - l e tn im S t e r a -n o m : v d ruž in i i e pet o t r o k . S r e d s t e v za p r e t e p a n j e n i i z b i r a l K o le zače l t ep s t i , n i zna * k o n ­čati .

v p r e t e k l e m š o l s k e m l e t u Je uč i te l j i ca p o s l a l a Š t e f a n a dva ikra t k zdravn : i "U , k e r 1e pr i še l v šo lo p o š k o d o v a n o d o č e t o v e g a p r e t e ­p a n j a . S. S. i e u p o r a b l j a l s i na t u d i p r i t e ž k e m p e k o v s k e m d e l u . M a l i Š t e f an je I m e l za u č e n i e le m a l o časa. V šo lo Je p r i h a j a l

u t r u j e n i n Je v e č k r a t z a r a d i t e g a v r a z r e d u z a s p a l . P r e t e p e n a j e p r i h a j a l a v šo l o t u d i M a j d a .

0 Z a vse to j e b i l s u r o v i oče o b s o j e n n a leto d n i z a p o r a . T o l e ­to se bo mora - ' o b v e z n o z d r a v i t i p r o t i a l k o h o l i z m u .

»škode bi cj3 bilo . u

Gozdno qospodarstv> B R E Ž I C E

r a z p i s u j e naslednja de lovna mesta: 1. kmet i jskega tehn ika —

srednja kmet. šola in nekaj pVakse;

2. geometra — srednja s t rokovna izobrazba s s t rokovn im i zp i t om;

3. nabavnega referenta — srednja s t rokovna i z ­obrazba.

Plača po tar i fnem p r a v i l ­n i k u . Nastop Silužbe takoj a l i po dogovoru. Stano­vanje zagotovl jeno: pod 1. s-amsko, pod 2. družinsko, pod točko 3. mesto brez stanovanja.

P r e d s o d i š č e m se le p r e d k r a t ­k i m z a g o v a r j a l t u d i A . Z . , d e l a ­v e c p r i P i o n i r j u , k i ie v r R e l t o ­v a r i šu b o l j za šado k o t za res k l a d i v o v p e t o . O k r a j n i z a v o d za s o c i a l n o z a v a r o v a n j e je z a h t e v a l iioo d i n a r j e v o d š k o d n i n e , k e r Je ime l s t r o ške z z d r a v i j e n 1em.

K o j e s o d n i k vp ra f i a l o b t o ž e n c a , če se z p v e d a . d a bi l a h k o z a d e l o n j e g o v e g a t o v a r i š a k l a d i v o v g l a ­v o i n ga u b i l o , se l e ta z a m i s l i l , p o t e m p a d e l a l :

— S k o d T b i ga b i lo . H K a k o r v e č i n a o b t o ž e n c e v , t a ­

k o se le t u d i ta t i k n r e d o b s o d b o » p o m n i l , rta <mi d r u ? i n o . z-> k a t e -ro m o r a s k r b e l i in nai b i u.i znto m i l o s o d i l i . D o k l e r n i n - e n o / n o , se nn n 'hčn r c s p o m n i nn t o !

O h ^ o l e n le b i l Id d n i z n n o r a . r>«v»oinn 7a m o i f t o tPr p lač i lo !inn fi|n o i s u o d n i p p o k r a j n e m u z a v o d u za s o c i a l n o z a v a r o v a n j e .

Prerezan nos S. B . i n J . S. iz Š e n t j e r n e j a si

n i s t a b i l a n ič v sovraštvu c e l o r a c u m e r a sta se, v e n d a r j e p r v i z.obodel d r u e e g a z n o ž e m v nos . O b t o ž e n e c se j e z a a o v a n s l . da je b i l takrat p r e c e j p i j a n i n d a j e t ožn ik tekel v tssto s t r a n , k i e r je Ime l o n = o r a v l j e n o DUfiko. O b t o ­ž e n e c se l e ustraš i l , d a n e bi tož ­n i k naše l n.ieaove o u š k e , za to ga 1e k l * c a l nazaj, ker pa to n i po-mmsn lo . je s t e k e l za n 1 m z o d ­p r t i m n o ž e m s a m o za to . d a bi ga p res t raSll.

— In p o t e m sc je z g o d i l o . . . V e r j e m i t e m i , do s e m 00 nes reč i v eč p r e t r p e l d u š e v n o k o t tožmlik t e j - - n o . ie z a t r j e v a l o b t o ž e n e c .

O Sod i š če je uooštevalo vse nlajfrfvalne In obteževalne okoli­ščine ter obsodilo S. B. na 6 me­secev popolno za tri leta ter Pla­čilo 33.SOJI d i n (za I r n n k i J e n o s t In boln^nirn). m tih mora izročiti to*»iWcu d o 1. oktobra letos.

d ih zavarovanja obr tn ikov do­vo l i sredstev, da bodo k r i l a stroške zdravstvenega, poko j ­ninskega in inva l idskega zava­rovanja . TLsiti, k i 6i obetajo več prav ic , bodo seveda mora l i plačati tudi večji prispevek.

Zvezne organe čak a letos --l i ko dalo p n nadal jn j i izdelavi sistema socialnega zavarovanja V k ra tkem bo zaključen elabo­rat, k i Ea je izdela la širša, iz­ven resorna komis i ja . V tej ko mis i j i so b i l i p reds tavn ik i sek­retariata za delo. socialno po l i ­t iko, za zdravje, za splošne gos­podarske posle, f inance, zavoda za socialno zavarovanje in C e n . tralnega odbora Zveze s ind i ­katov P r i p rav l j en i elaborat bodo dob i l i v obravnavo vs i za interes i rani organi in organi­zacije. Kaže, da bo predložen Zvezni l judsk i skupščini pred izdelavo ustreznih p ravn ih predpisov.

Zvede l i smo tuđi, da bo m i m o tega, izvršena še anal iza pokojninskega in inva l idskega zavarovanja i n otroških dodat­kov. Z a k o n i o inva l idskem in poko jn inskem zavarovanju so uspešno uve l jav l j en i , vendar so se sčasoma po jav i la mnoga vprašanja, za katera je treba predlagat i novo rešitev. Tako je na p r imer treba odločiti, za katere nove kategori je zavaro­vancev naj se ustanovi bene­f i c i ran i de lovn i staž. do katere­ga imajo sedaj pravico rudar j i , p i lo t i , potapljači i n de lavc i , k i de la io v kesonih, pod določeni­mi pogoji pa tudi posamezne kategorije inva l idov in defekt­nih oseb.

Nov i sistem nagrajevanja ter-ia. da se prouči tud i vrišjia osnove za pokojnino, s tem v zvezi r>a tudi s istem kategor i ­zacije de lovn ih mest.

Glede otroškega dodatka bo proučena višina cenzusa (pre­moženja, d jvkov ) in rešena bo­do nekatera vprašanja poveča­nja otroškega dodatka v zvezi s povečanjem stanarine. P r e d ­videno ie, d a bo glede otroškega dodatka urejeno že v prvem pol let ju letošnjega leta.

(Sedma sila)

/..idnjih dneh zasenčil incident z amer i ­škim leta lom, k i so ga sest re l i l i prvega maja nad sovjetskim ozemljem, ko je prelete lo k a k i h dva tisoč k i lometrov . Da ne gre za navaden »obmejni« incident, ko l i ko r j i h je b i lo že nekaj ob sovjetski mej i , ko so ameriška letala hote a l i ne­hote zgrešila pot za nekaj k i lometrov čez mejo, je postalo takoj očitno i z go­vora Hruščeva na zasedanju Vrhovnega sovjeta ZSSR .

2e dejstvo, da je Hruščev govor i l tako obširno in pred takšnim forumom o se­stre l jenem ameriškem leta lu, je značilno. Toda še bol j pomembno je tisto, ka r je povedal . Le ta lo je letelo v globino sov­jetskega prostora, opremljeno je b i lo za izvidniške akci je i n v n jem je b i l samo en pi lot . T a je ime) p r i sebi zeml jev id , na katerem je bi la začrtana pot le ta la : od južne sovjetske meje, to je od Pam i ra , do polotoka Ko le na severu. Le ta lo je vzletelo v Pešavaru i n bi moralo pre-leteti vso evropsko Rusi jo ter se naposled spust i t i na nekem norveškem letališču.

K o so letalo sestre l i l i z raketo, so na­šli med ostanki letala že posnete f i lme ozemlja Z S S R Toda kar je še bol j važno, uje l i so tud i živega pi lota, k i je p r i zna l , da so ga poslal i vohuni t i na sovjetsko ozemlje. Leta lo je b i lo tempirano, da b i se razletelo, a tudi pi lot kapetan Povvers je b i l opremljen z zastrupl jeno iglo. k i povzroča takojšnjo smrt , da ne bi prišel živ v roke sovjetskim oblastvom.

P r v a ameriška reakc i ja je b i l a dokaj na ivna. P r va ameriška verz i ja je b i la . da je b i l o omenjeno letalo m me-

ud je p i lotu zmanjkalo k i s ika in da je potem letalo, k i ga pilot n i mogel več vodi t i , samo preletelo sov­jetsko mejo. To trditev je ovrgel sam pilot Povvers. k i je zan ika l , da b i mu zmanjkalo k i ika , hkra t i pa ga je ovr­glo že dejstvo, da so letalo sestre l i l i pn štirih urah letenja nad sovjetskim ozem­l jem.

Vod i ln i ameriški časopis »The Nevv Vork l ia ies« namreč prav i lno ugotavlja, da je incident z ameriškim letalom osla­b i l zaupanje ameriških zaveznikov v nad­zorstvo predsednika Eisenhovverja nad zunanjo po l i ike Z D A . Ameriški zavez­n i k i so že sooročMi VVashingtonu, da ne bodo dovo l i l i da bi z ameriških oporišč v n j ihov ih državah vz le te la leta la s po-

Ameriško letalo Pozneje je ta trd i tev seveda postala

nevzdržna in ameriško zunanje min is t r ­stvo je v b is tvu pr iznalo , da je imelo le­talo vohunske naloge, obenem pa je spel precej na ivno pr ipomni lo , da obe s t ra ­ni tako in tako vohuni ta in da je zaradi varnost i ZDA i n njenih zaveznikov po­trebno oprav l ja t i izvidniške polete nad sovjetskim ozemljem, ker ZSSR tako l jubosumno varuje svoje sk i i vnos t i na škodo »svobodnega sveta«. Pedsednik Et-senhovver baje n i vedel za ta polet i n jc zaukaza] pre iskavo, da b i ugotov i l , kdo je ta polet odobr i l i n naročil.

Vsakdo se je seveda takoj vprašal: kaj pa s sestankom na v rhu? N i dvoma, da je incident z ameriškim letalom škodi! perspekt ivam 7* uspeh na v rhu . Po vseh znamenj ih sodeč pa sestanka ne bo pre­prečil. Gotovo pa Je. da je pr izadel hudo propagandno in oo l i ' i *no škodo ZDA.

dobn imi nalogami, kako r je imelo letalo kapetana Potversa. Ameriški zunanj i m i ­nister Her ter je že mora l obl jubit i nor­veškemu ve lepos lan iku v VVashingtonu. da Z D A ne bodo uporabl ja le norvešku letališča za podobne polete. Isto zahtevo je posebno čutiti na Japonskem, k jer jc incident z le ta lom močno okrep i l nasprot­nike novega varnostnega pakta nied J a ­ponsko i n Z D A . Zaskrbl jenost je čutili tudi v V e l i k i B i f lan i j i , F ranc i j i , M a r o k u Pak is tanu, na F i l i p i n i h in drug ih državah kjer so ameriška oporišča.

Incident z ameriškim letalom verjetno ne bo zav r l n?porov za ublažitev med­narodne napetosti, je pa zgovoren dokaz, kako lahko je razd i ra t i tisto, ka r je bi lo doslej zgrajeno, mnogo laže kot potrpe­žljivo in vztrajno iskat i pot do trajneg:i m i r u .

T u d i S e v n i c a : Z e l e t o s ! Petletni plan bedo tudi v sevniški občini izpolnili že v Štirih letih — Znaten poras'

bruto proizvodnje v letu 1960 M RAZNIH STRANI N a z a d n j i se j i O b L O S e v n i c a je b i l a o snovna točka

dnevnega r eda r a z p r a v a o družbenem p l a n u i n proračunu občine z a leto 1960. Iz obsežnega p r ed l o ga i n r a z p r a v e o t em osnovnem z a k o n u občine p o v z e m a m o neka te r e osnovne m i s l i i n podatke .

O s n o v n a načela, k i j i h letošnji družbeni p l a n postav­l j a n a p r vo mesto , so zgoščeno povedana n a s l e d n j a : s k l a ­

den i n hitrejši r a z vo j vseh panog gospodars tva , smot rne inves t i c i j e , n a d a l j n j i d v i g p r o d u k t i v n o s t i i n s t em v zvez i porast osebne potrošnje. Posebe j je o m e n j e n še porast čistega d o h o d k a i n i z vo za . S e v eda obsega družbeni p l a n še d r u g a določila, v e n d a r so našteta m e d najvažnejšimi.

Iz obsežnih in s k r b n o p r i ­p r a v l j e n i h tabe l v i d i m o , da je p l an za leto 1961 mogoče do­seči po postavk i letošnjega družbenega bruto p r o i z v oda v višini 89,7%, p l an narodnega

Zaključek knjigovodskih tečajev v Črnomlju

V Č r n o m l j u so z a k l j u č i l i d e l o t r i j e teca . i i z a k n j i g o v o d s k e k a ­d r e , o d t e ga d -a za z a če tn ike in e n n a d a l j e v a l n i Z o r g a n i z a c i j o t e ča j ev je d o s e g e l p o e k n i b o r

KMETIJSKA ZADRUGA NOVO MESTO

bo razprodala

no javni ustni licitaciji v nedeljo, 15. maja ob 8. u r i dopoldne na d v o r i ­šču gosti lne K o š a k v Novem mestu naslednja

osnovna sredstva: 4 okopalnike »Dika« — ročno prevozno škropilni­co »Reneta« — 3 nahrbtne ikropllnice »Baker« — voziček s clrkularko — elektromotor Rade Kon-čar 9.5 K M — 68 m kabla za elektromotor — repo-

reznlco. V s i predmet i so v uporab­

nem stanju.

K O M I S I J A M A S P R E J E M IN O D P U S T D E L A V C E V V

T O V A R N I Č O K O L A D E IN L I K E R J E V

» I M P E R I A L « - Videm-Krško r a z p i s u j e

nas-lednja delovna mesta:

1. f i n a n č n e g a k n j i g o v o d j e

2. m a t e r i a l n e g a k n j i g o v o d j e

3 . m i z a r j a

Pogo j i : pod 1. in 2.: končana srednja ekonomska šola a l i dve let i prakse, pod 3.: k v a l i f i c i r a n mizar , vojaščine p r o s t

Ponudbe p o š l j i t e na gornj i naslov. Nastop službe je mo ­goč takoj . Plača po tar i fnem p r a v i l n i k u podjetja. Razp is ve l ja do 25. maja 1960.

d r u š t v a k n j i g o v o d i j ^ Č r n o m l j a v e l i k u s p e h , saj n u j n o p o t r e b u j e ­m o k n j i g o v o d j e , k i p o z n a j o d a ­n a š n j o stvar »v » * t . P o m a n j k a n j e k v a U l i c i r a n e ^ K n . i a d i a j e o b č u t n o s k o r o v v s e n p o c i j j e t j i l i č r n o m a l j ­s k e o b č i n e i n r a v n o v s l e d t ega p r i h a j a j o n e k a t e r e g o s p o d a r s k e o r g a n i z a c i j e v e č k r a t v f i n a n č n e t e ­ž ave , k e r n i m a j o p r a v o č a s n o u g o ­t o v l j e n i h m a n a l i z i r a n i h p o d a t ­k o v .

Z a k l j u č n e izp i te i z v s e h t r e h t eča j ev j e d e l a l o 77 k a n d i d a t o v ; o d t e h j i h Jest nI u s p e l o i n b o d o m o r a l i s vo j e z n a n j e še p o g l o b i t i . 21 t e č a j n i k o v , kJ so b:lt za s v o j e z n a n j e o d l i č n o o c e n j e n i . Je p r e ­j e l o p o l e g p i s m e n e g a p r i z n a n j a fte kn j r žne n a g r a d e . P r i r a z g l a s i ­t v i u čn ih u s p e h o v so b i l i r a z e n p r e d s t a v n i k o v p o s a m e z n i h p o d j e ­t i j n avzoč i t u d i podTpredisedn.k O b L O Č r n o m e l j F r a n c K o š i r , se ­k r e t a r o b č i n s k e g a k o m i t e j a Z K S F r a n c K o e e v a r t e r p r e d s e d n i k n tajnik D r u š t v a k n j i g o v o d i j N o v o m e s t o F r a n j o S v e n t in R i k o U r h Č l a n a č r n o m a l j s k e g a p o d o d b o r a B r a n k o G r o š e l j i n M i l k a Kofoet i -č eva . k i s ta v l o ž i l a v o r g a n i z a c i ­j o u s p e l i h t e ča j ev n a j v e č t r u d a , sta s p r e j e l a o d t eča ln i ' kov v z a ­h v a l o l n p r t z n a n j e l i čna s p o m t i ­s k a d a r i l a . -pb-

Prv l naftovod v Jugoslaviji Je zače l o b r a t o v a t i l . m e d a m e d R a ­f i n e r i j o S i s a k i n 20 k m o d d a l j e ­n i m n a f t n i m p o l j e m v S t r u ž c u . S t r o k o v n j a k i m e n i j o , d a j e n a t e m p o l j u n a d 16 m i l i j o n o v t o n na f te .

d o h o d k a pa v višini 98,5%'. M a n j k a torej le še 1,3 odnos­no l,5"/t>, pa b i doseg l i r aven , k i je b i l a p l a n i r a n a do konca leta 1961. 2e občinska konfe ­renca S Z D L je o t e m r a z p r a v ­l j a l a ; sk l epe , preseči p l anske obveze z a n a j m a n j t o l i ko , so med t em spre j e l i že tud i posa­mezn i k o l e k t i v i .

I z redno z a n i m i v je t u d i po­datek o po ras tu b ru t o p r o i z v o d ­nje po panogah v p r i m e r j a v i z l e tom 1959. T a znaša za obr t 3 0 % , t r g o v ino 2 2 % , kme t i j s t vo 1 5 % , i n d u s t r i j o 3 % ter gozdar­s tvo i n gos t ins tvo po 2"/o. Te številke kažejo, d a je porast največji p r a v n a t i s t i h področ­j i h , k i so z a d n j a leta zaosta ja­l a in k i so ze lo p o m e m b n a za življenjsko r a v e n vseh l j u d i .

Številke o i n v e s t i c i j ah v l e ­tu 1960 n a m povedo, d a se bo v občini letos i n v e s t i r a l o s k u p ­no 508 m i l i j o n o v d ina r j e v . O d teh je k a r 4 8 % iz sredstev pod­je t i j . R a z e n tega so v občim us t anov i l i s k l a d zdiuženih sred . s lev , k i bo dosege l 38 m i l i j o nov d i n . O d s k u p n i h 508 m i l i j onov d i n a r j e v bo i n v e s t i r a n i ! v gospodars tvo 402 m i l i j o n a , v splošno družbene de javnos t i pa 106 m i l i j o n o v . Odnos m e d te­m a d v e m a p o s t a v k a m a neneh­no raste v ko r i s t inves t i c i j za s t a n d a r d .

P o d a t k i o p r o d u k t i v n o s t i k a ­žejo, d a se bo t a letos d v i g n i l a za 6,6 odseodka pro t i l a n s k e m u l e tu . Poras t po panogah je do­kaj različen; zgorn ja številka

Kakšne pravice imajo kmetijski zavarovanci Mnogo kme t i j sk ih proizvaja lcev še

D« ve, kakšne pravice imajo po za­konu o zdravstvenem zavarovanju kmetirjakih proizvaja lcev ln kakšne so nj ihove dolžnosti. N a okra jnem zavo­d u za soc. zavarovanje smo zvedel i sledeče:

Zakon določa, da Imajo kmet i j sk i zavarovanc i za nekatere bolezni po­po lnoma brezplačno ambulantno, spe­c ia lno i n bolnično zdravl jenje. To so slasti dolgotrajne l n nalez l j ive bolez­n i . Stroški tega zdrav l jen ja bremeni ­j o od 1. ap r i l a 1960 dailje kmet i j sk i sk lad socialnega zavarovanja v celoti . Za ostale kratkotra jne ln nenalezl j ive bolezni pa plača del stroškov zava­rovanec sam neposredno tristemu zdravstvenemu zavodu, k jer se je zd rav i l , ostali del stroškov pa nosi so­c ia lno zavarovanje — kmet i j sk i sk lad.

Brezplačno zdravl jenje imajo kme­tijski pro izva ja lc i v ka ' e r em ko l i zdravstvenem zavodu (bolnici ambu­lanti), če zbol i jo za temile bo lezn imi :

akutna otroška ohromelost. Bango-va bolezen bolezen ka la-azar , četrta venerlčna bolezen, dav lca, gobavc«t, griža, kapav ica , ko lera , koze. kuga, lues, malteška vročica, mehki Cankar mikoza , mrtvičn! krč, na lez l j i va z la ­tenica, nalez l j ivo vnetje možganske mrene, osflovskl kašelj, ošpice, pa ra -tlfus, pegavica, porodna m r z l c a po­v ra tna m r z l i c a , rumena mrz l i ca , smr ­kavost, spalna bolezen, s tek l ina, šen. Skr la t inka trahom, trebušni tifus t u -lareml ja , Va i l o va bolezen, vraničn1

pr isad In zdravl jenje v ustreznem 9<jn**vstvenem zavodu, če tboUja za duševno boleznijo, kadar je bo ln ik

iren za življenje d rug ih ;

če zboli jo za akt i vno tuberkulozo katerekol i ob l ike ;

če zboli jo za revmat i zmom osebe v starost i do 18 let;

če se poškodujejo a l i če zbol i jo za kateroko l i boleznijo na telesnovzgoj-n lh tekmah ali va jah ;

zdravl jenje oseb, k i so v soc ia ln ih a l i prosvetnih zavodih, če zbol i jo za kateroko l i boleznijo;

zdravl jenje učencev in študontov vseh šol, k i Imajo brezplačno oskrbo v Internatih ail so štipendisti, če zbo­l i jo za kateroko l i bolezni jo;

ambulantno zdravl jenje r a k a ; ambulantno zdravl jenje otrok v s ta­

rosti do 3 let vse vrste zdravniške in bablške po­

moči na domu. če je bolezen posle­d ica a l i v zvezi z nosečnostjo In je zdrav '.vena poinoč nujno potrebna;

bolnično zdravl jenje o zdrav l j i v ih oz iroma pop .av l j l v ih telesnih nakaz ;

cepljenje, kadar je obvezno po po­sebnih p redp i s ih ;

razkuževanje stanovanj , če je to za­radi nalez l j ive bolezni zdravstveno potrebno.

Kme t i j s k i zavarovanci pa plačajo sami del stroškov za naslednje zdrav­stvene stor i tve :

ambulantno zdravl jenje (spolšno in specialno) — 2 5 % ;

preglede in zdrav l j en j i ' na bo ln iko ­vem oomu ln potne stroške zd ravn i ­ka — 50%;

zdravl jenje v splošnih In spec ia ln ih bo ln icah: za p r v i h 14 dmi zdrav l jen ja — 50%. za nadal jn j i ča s — 30%;

pc"-o<-tnlška pomoč doma in v bo ln ic i in zdravl jenje v bo ln ic i v zvezi z nosečnostjo aH s porodom — 10*/»;

bolnično zdravl jenje predšolskih otrok ter učencev l n študentov vseh šol — 15%;

bolnJčno zdravl jenje r aka , l e vkemi ­je In drug ih podobnih ma l i gn ih obo­lenj — 2 0 % ;

zdravl jenje s ladkorne bolezni v vsoh zdravstvenih domov ih — 2 5 % ;

zdravl jenje v kateremko l i zdravstve­nem zavodu če zbol i jo za malar i jo , m um psom, mlkrospor i jo , favusom (SČl-tavlco), t r ihof i t l jo a l i 'gripo, kadar se katera od teh bolezni pojavi v ob l ik i epidemije — 10%;

zdravl jenje v ustreznem zdravstve­nem zavodu, če zbol i jo za duševno boleznijo, kada r bo ln ik n i nevaren za življenje d rug ih — 10%;

bolnično zdravl jenje otrok v staro­sti do 3 let i n za oskrbo doječih m a ­ter, k i so pr i o t roku v bo ln ic i — 10%;

bolniško zdravl jenje življenjsko ne­va rn ih poškodb In nujn i zdravniški posegi v bo ln ic i , o čemer odloči zdravn ik — 10%;

cepljenja, k i niso po posebnih pred­pis ih obvezna — 7 5 % ;

Izdiranje zob — 50% zdrav i l a , zdravstvena sredstva ln

sanitetni mater ia l , če to nI vračunano že v ceni za posamezne druge zdrav­stvene stor i tve — 90%.

Osnovno zdravstveno varstvo obsega tudi prevoz z rešilnim voz i lom, kadar je tak prevoz i z zdravstvenih raz lo­gov nujno potreben, in s icer:

če gre za osebo, k i je zbolela za nalez l j ivo boleznijo i n je• zdravl jenje v bo ln ic i obvezno;

če gre za osebo, k i je zbolela za duševno boleznijo l n je nevarna za življenje d r u g i h ;

če gre za osebo, k i se je življenjsko nevarno poškodovala aH glede kate­re so nujn i zdravniški posegi v bo l ­n i c i ;

K a d a r je zdravl jenje bolezni za kmeti jske proizvaja lce brezplačno, je tudi prevoz i rešilnim voz i lom brez­plačen. K a d a r mora zavarovanec zn zdravl jenje bolezni aH poškodbe p la ­čati del stroškov sam, mora v enakem odstotku plačati tudi del stroškov za prevoz z rešlln'm voz i lom v navede­nih p r ime r ih V vseh ostal ih slučajih pa mora zavarovanec plačati rešilni prevoz sam.

Kmet i j sk i pro izva ja lc i ( lastniki po­s e s t e v ) , so za člane svoje družine, k i živijo z n j im i v družinski In gospodar­ski skupnost i kako r tudi za prevžit-karje, k i so socialno zavarovani , dolž­ni p r i j av i t i soc ia lnemu zavarovanju v 8 dneh vsako spremembo, k i nasta­ne v družini (rojstvo, smrt, zaposlitev itd.) na zato predp isanih t iskov inah.

V zgoraj navedenem so obrazložene pravice In dolžnosti kmet i j sk ih pro­izvajalcev, k i l i h določa zakon o os­novnem zdravstvenem zavarovanju. V to osnovno zdravstveno zavarovanje ne spadajo lasni ortopedski , sani tarni in drugI pripomočki (očala, razne prote­ze, pasovi , elastične nogavice, popra­v i lo zobovja Ud.). Zato morajo kmet i j ­ski pro izvaja lc i te pripomočke sami plačati. TI pripomočki spadajo v raz­širjeno zdravstveno zavarovanje, k i ga predv ideva zakon, vendar odloča o tem okra jn i l judsk i odbor za območje okra ja oziroma občinski l judski odbor za območje občine. Za zdaj v okra ju Novo mesto razširjeno zdravstveno za­varovanje še nI uvedeno.

p r eds tav l j a občinsko povpreč­je. D a b i v i d e l i , k a k o se bodo k r e p i l a gospodarska podjet ja , so n a m na razpo lago nas l edn j i p o d a t k i : p l a n i r a n o povišanje čistega d o h o d k a pt.'djeaj znese 9,3 Vc , povečani osebn i d o h o d k i 7,8%. med t em ko se v r ednos t s k l a d o v podjet i j n a p r a m le tu 1959 d v i gne k a r za 14,3%. T o kaže, d a podjet ja zelo gospo-daimo de l i j o us tvar j eno v red ­nost.

I zvoz i z d e l k o v i z občine za ­j ema v g l a v n e m štiri s k u p i n e pro i zvodov . Največ i zvoz jo se­veda p r ede l o va l c i lesa. V r e d ­nost i z voza bo v tem l e tu do­seg la 422 m i l i j o n o v d ina r j e v , ka r je 2 3 % več kot l a n i .

T e h neka j o snovn ih podat­kov i z družbenega p l ana Sev ­n ice za leto 1960 dovo l j jasno kaže n a smer , k i j o gospodar­stvo te občine u b i r a . T u d i p ro . račun je zna tno porase l , saj /.naša za leto 1960 k a r 157,8 m i l i o n o v d ina r j e v . T a znesek .sicer ne p o k r i v a v ce lot i vseh letošnjih potreb, močno pre­ma jhen pa je za k r i t j e i n z a ­dovo l j i t e v vseh želja. T o d a tud i to je napredek . Z n a d a l j n j i m združevanjem sredstev bodo tu l a h k o rešili še m a r s i k a k t r d oreh, sp l oh pa še, k o bodo po­s t a v i l i n o v obrat za p r o i z v o d ­njo l eson i ta i z izluženega t a -n inskega lesa. -ok

Nabirajte zdravilna zelišča Cvet : šmarnice, glog-beli t rn

d iv j i kostanj brez debelega ste­bla , mačje tačice;

L i s t : gozdne jagode, bršljina. regrata, pekoče kopr i ve ;

Ras t l ina : dišeča per la -prve -nec, kop l tn lk s korenino, p le -šec, k r vav i mleček, navadna k l s l l ca , ženikelj, pekoča k o p r i ­va ;

Ko r en ine : replnca, habata-smrdl j l vega bezga, medvedovih tac, t robent ic m a l i h nor ic , pe­koče kopr i ve 6rčrxe moči;

L u b j e : čeSmlnovih koren in , česminovih pal ic , k r h l l k e ;

Razno : hrastov mah , stebel­ca od regrata.

Razen navedenih zdrav i ln ih ze'išč odkupujemo š e razna druga zelišča; vsa pojasni la in cene dobite p r i vaši zadrugi a l i pr i G O S A D , skladišče Novo mesto. S l akova 8,

• i K o n f e r e n c a p r e d s e d n i k o v v l a d B r i t a n s k e s k u p n o s t i n a ­r o d o v j e t r a j a l a n e k a j d n i v L o n d o n u . Z a r a d i p o l i t i k e r a s n e d i s k r i m i n a c i j e oz . » a p a r t h e i d a « v J u ž n o a f r i š k i u n i j i je p r i š l o do h u d e g a r a z d o r a m e d č lan i B r i t a n s k e s k u p n o s t i . P o m n e ­n j u p r e m i e r a N e h r u j a je p o ­l i t i k a j u ž n o a f r i š k e v l a d e t i s t i k a m e n , ob k a t e r e m se u t e g n e r a z b i t i B r i t a n s k a s k u p n o s t n a ­r o d o v .

B V s e k a ž e , d a b o k m a l u p r i š lo do s p o r a z u m a m e d c i p r ­s k o v l a d o i n B r i t a n c i g l ede b r i t a n s k e g a o p o r i š č a n a o t o k u . V t e m p r i m e r u b i b i l a l a h k o že j u n i j a r a z g l a š e n a n e o d v i s ­nost C i p r a .

M V N e w V o r k u Je z a s e d a l a k o m i s i j a O Z N z a m e d n a r o d n o t r g o v i n o s s u r o v i n a m i . M e d z a ­s e d a n j e m je g o v o r i l t u d i J u g o ­s l o v a n s k i de legat d r . J a n e z S t a n o v n i k , k i je p o u d a r i l , d a p r i h a j a j o deže le , k i p r o i z v a j a j o s u r o v i n e , v čeda l j e t ežavne j š l po l oža j . Z a r a d i p a d a n j a c e n s u ­r o v i n n a s v e t o v n e m t r g u so se te d r ž a v e zado lž i l e i n ne m o ­re jo s l e d i t i r a z v o j u g o s p o d a r ­s k o r a z v i t i h d e l o v s ve t a .

s> Z a č a s n a a l ž i r ska v l a d a j e I zda la B e l o k n j i g o , v k a t e r i n a v a j a , d a f r a n c o s k a v o j a š k a sod i š ča ob so j a j o n a s m r l a l ­ž i r ske v o j a k e , k i j i h z a j a m e j o v b o j u , z a p i r a j o j i h v Ječe i n m u č i j o . B e l a k n j i g a p o u d a r j a , d a n i z a k o n i t e g a o p r av i č i l a z a to , d a v a lž i rsk i v o j n i ne u v e ­l j av l j a jo h u m a n i t a r n i h nače l ž e n e v s k e k o n v e n c i j e .

B G e n e r a l n a k o n f e d e r a c i j a K u b e je p o v a b i l a z a s t o p n i k e a m e r i š k i h s i n d i k a t o v , n a j p r i ­de jo n a K u b o i n se s e z n a n i j o z d e j a n s k i m p o l o ž a j e m ter z m i r o l j u b n i m z n a č a j e m k u b a n ­s k e r e v o l u c i j e .

• Z D A b o d o d o b a v i l e I n d i j i lb m i l i j o n o v t o n pšen ice i n m i ­l i jon t o n r iža iz a m e r i š k i h p r e ­s e žkov v v r e d n o s t i ene m i l i ­j a rde i n 275 m i l i j o n o v d o l a r ­jev. Z a p r e v o z t eh d o b a v , k i b o d o I zpo ln j ene v štirih l e t i h , bo p o t r e b n i h 1.500 č e z o c e a n s k i h l ad i j .

M N a š a h o v s k e m d v o b o j u z a p r v e n s t v o s v e t a v M o s k v i je m l a d i s o v j e t s k i v e l e m o j s t e r T a l j p r e m a g a l B o t v l n l k a i n s i t a k o z a g o t o v i l n a s l o v s v e t o v ­n e g a š a h o v s k e g a p r v a k a . B o t -v i n i k Ima p r a v i c o n a p o v r a č i l ­n i d v o b o j s T a l j e m p r i h o d n j e leto .

• H A r a b s k i p r i s tan i šk i d e l a v ­c i so s k l e n i l i p r e n e h a t i z b o j ­k o t o m a m e r i š k i h l a d i j , k o so p r i s t an i šk i d e l a v c i v N e w V o r ­k u n a p o s l e d konča l i b o j k o t e g i p t o v s k e l ad je - K l e o p a t r a - i n Jo zače l i i z t o v a r j a t l .

Pismo Iz Knjnžovca Čestitam vsem k o l e k t i v o m

na D o l e n j s k e m i n v B e l i k r a ­j i n i k doseženim uspehom ob 10. o b l e t n i c i de l avskega samo ­u p r a v l j a n j a in j i m želim še nada l jn j ega n a p r e d k a in uspe­hov ! V o j a k R u d i Vlašič iz Knjaževca v S r b i j i .

I

E L E K T R 0 N O V O M E S T O

ob javil CM; V smislu uredbe o odpravi pavšala za porablje­

no električno energijo sporočamo vsem našim kon ­zumentom, ki imajo napravljene motorske pr ik l ju ­čke brez trofaznega števca, ne da bi imel i pr i jav­ljen elektromotor, da od 1. junija letos dalje ne bo več dovoljena uporaba priključkov za priključeva­nje elektromotorjev brez števca.

Do zgoraj navedenega dne bo podpisano podjetje vse take trofazne priključke odklopi lo in zap lnm-biralo. Vsaka prijava se smatra kot nov priključek, ki mora biti po uredbi opremljen z trofaznim štev­cem, k i ga nabavi naročnik na lastne stroške kot nov konzument.

Predvsem zaradi varnostnih razlogov in po že pred leti izdani uredbi Izvršnega sveta L R S je pre­povedano priključevanje motorjev direktno na omrežie, kar se bo letos brezpogojno izvajalo.

' I P R A V A P O D J E T J A

U s p e š n o p r v o č e t r t l e t j e Zapiski z zadnje seje obeh zborov ObLO Novo mesto — Za 17 odst. višja proizvodnja kot lani — 54% del že nagrajenih po učinku — Tudi brez investicij lahko z uporabo notranjih rezerv znatno povečamo proizvodnjo

Seje O b L O N o v o mesto , k i je b i l a v petek, 29. a p r i l a , se je kot gost udeležil t u d i podpredsedn ik republiškega izvršnega sve ta tovariš V i k t o r A v b e l j — R u d i . M e d r a z ­p r a v o je sp regovo r i l o d b o r n i k o m o p o m e n u nag ra j e van j a po učinku i n o izobraževanju de lavcev . N a se j i so razen o t em r a z p r a v l j a l i t u d i o i z p o l n i t v i p l a n a v p r v e m četrt­l e t ju . Tovariš V i k t o r A v b e l j s i j e v s p r e m s t v u o d b o r n i k o v og l eda l m e d sejo I ndus t r i j o m o t o r n i h v o z i l N o v o mesto . S p r o b l e m a t i k o tega podje t ja smo s e z n a n i l i b ra l c e že v en i z a d n j i h številk, k o smo poročali o se j i O L O .

Družbeni p l a n v občini je b i l v p r v e m četrtletju i z p o l ­n j en z 1 8 , 4 % . V posamezn ih panogah je s l i k a takšna:

i n d u s t r i j a ga je uresničila z 18,2 %, p romet z 20,8 */«, t rgo­v i n a s 25,7 7o, o b r t p a z 1 9 , 8 % . V s e zonsk ih s t r o k a h je o d ­stotek i zpo ln i t v e n e k o l i k o niž­j i . N a r o d n i dohodek je dose­žen z 1 9 , 2 % . Z l a s t i je razve ­se l j ivo , d a je p r o i z v o d n j a po­ras la za povprečno 17 %, šte­v i l o zapos l en ih p a j e l e z a 7 % večje kot l a n i . T o p o m e n i , da *e je s to r i lnos t povečala za 1 0 ^ . I ndus t r i j a je n a r e d i l a k a r za 35 % več, čeprav je letošnji p l a n za 41 % višji od lanskega , t r g o v i n a p a je dose­g la celo za 49 % višji p romet kot l e ta 1959. U s p e h v t r g o v i ­n i je p r edvsem zas luga obeh grosistov, k e r so t r gov ine n a drobno, razen pos l o va ln i c e P e ­ko, vse pod p l a n o m . V ne­m a j h n i m e r i je k r i v a tega s l a ­ba op reml j enos t ma loproda jne mreže. I z b i r a b l a g a je pre­m a j h n a , p r e b i v a l c i zato raje kupu j e j o v L j u b l j a n i i n Z a ­grebu, naša k u p n a moč p a se tako o d l i v a v d ruge okra je . T u d i domača t r govska podjet ja raje kupu j e j o p r i l j u b l j a n s k i h g ros i s t ih , čeprav j i m domače grosistično podjet je R o g n u d i enako b lago po e n a k i h cenah . O d b o r n i k i so zato l j u d s k e m u o d b o r u priporočili, naj p r i po ­more k o d p r a v i o m e n j e n i h s labost i z odločnejšim i n h i ­trejšim u k r e p a n j e m z a spec i ­a l i zac i j o t rgovske mreže, o k a ­te r i s ta o b a zbo ra že sk l epa l a .

V k m e t i j s t v u je s k l e n j e n i h za sode lovanje v v i n o g r a d n i ­štvu, živinoreji i n sad ja rs t vu mnogo m a n j pogodb kot za po­l j ede lske posevke.

N A G R A J E V A N J E S E BL IŽE P R O I Z V A J A L C U

K o l e k t i v i spoznavajo , d a j i m p r i i z po ln j e van ju p l a n a mnogo pomaga nagra jevan je po učin­k u . L a n i je b i l o plačanih po učinku le 38 %, letos p a se je odstotek povečal n a 54. Pos l e ­d i c a tega so večji p r o i z v o d n i

uspeh i v p r v e m četrtletju. V Novo t eksu plačujejo že vsa de­l a po učinku, saj so u v e d l i ekonomske enote; s l ed i pod­jetje B o r Do l en j ske Top l i c e z 9 2 % , I n d u s t r i j a obutve N o v o mesto z 89 %, Op r ema l e s z 69 ods to tk i . O p e k a r n a Z a l o g z 58,7 % i t d . K o l e k t i v i h k r a t i t ud i bol j kot doslej izkoriščajo zmog l j i v os t i . T o je v s e k a k o r ceneje ko t povečevanja z i n ­ves t i c i j am i . N o v i način nag ra ­j e van j a s p o d b u j a h gospodar­nost i t u d i p r i i n v e s t i c i j ah . Pod j e t j a ne s k r b i j o več samo za odplačilo anui te t , t rud i j o se doseči t u d i zaslužek za k o l e k ­t iv .

Nag ra j evan j e m o r a m o k a r na jbo l j približevati p r o i z v a j a l ­cem. D o zdaj je b i l o nos i lec nagra j evan ja podjet je ; eko ­nomske enote i n o b r a t n i de­l a v s k i svet i pa ga bodo res p r i -

i n družbo, k i bodo i z p o p o l n i l i dosedanj i način i n bodo spre ­j e m l j i v i t ako za podjetje, kot za občino, o k r a j , r e p u b l i k o i n zvezo.

P O M E N I Z O B R A 2 E V A L N I H C E N T R O V

De lavec je že spozna l , da sta delo i n zaslužek v v e l i k i m e r i o d v i s n a o d znan ja . Za to se želi izobraževati. P a p i r n a t e k v a l i f i k a c i j e i zgub l ja jo prejš­n j i pomen , k e r zah t e va pove­čevanje p ro i z vodn j e i n s t o r i l ­nost i o d p ro i z va j a l c a vedno več praktičnega znan ja . I n d u ­s t r i j a v našem o k r a j u je z r a ­s la po v o jn i , de lavce smo p r i -

učevali v p r o i z v o d n j i , zato po m a n j k a n j e s t rokovnos t i še prav posebno čutimo. S t rokov ­nost bodo našim de l a vcem n u ­d i l i c e n t r i z a izobraževanje. P r e d v i d e n i so p r i 6 i n d u s t r i j ­s k i h pod je t j ih . V o d s t v a podje­tij i n o r g a n i de l avskega u p r a v ­l j an j a so t em cen t r om doslej p r ema lo pomaga l i . L e v I n d u ­s t r i j i m o t o r n i h v o z i l ga vod i s t r okovn jak . Z a t o m o r a m o po­vsod n a m e s t i t i l j u d i , k i se bo­do z izobraževanjem pok l i cno u k v a r j a l i . Manjša podje t ja pa si bodo l a h k o pomaga la s cen­t r i , k i bodo izobraževali de­lavce i z več podjet i j s o rodn ih s t rok h k r a t i .

cSSBc :>. w

V občini Videm-Krško: že 68 odstotkov!

V soboto, 30. a p r i l a , so n a občinski se j i v V i d m u - K r ­škem r a z p r a v l j a l i o i z p o l n i t v i družbenega p l a n a v p r v e m če­t r t l e t ju . Največji uspeh je do­seg la družbena obr t , k i je i z ­p o l n i l a p l a n s 27,2 % i n us t va ­r i l a 28, 2 % n a r o d n e g a d o h o d ­k a . N a j povemo še to, d a so doseg l i 29,7 % čistega d o h o d k a

i n i z p o l n i l i p l a n o s ebn ih p r e ­j e m k o v le z 2 1 , 6 % . T o j e p r e ­pričljiv dokaz , d a dobro gospo­dar i j o . I n d u s t r i j a j e i z p o l n i l a p r o i z v o d n i p l a n s 23,2 %, n a ­r o d n i dohodek p a z 24,8 % . T r ­gov ina je doseg la 22,8 % p l a n a , gos t inc i p a so ga i z p o l n i l i s 2 3 , 8 % , čeprav je n j i h o v p l a n z a 20 odsto tkov višji od l a n ­skega .

P l a n p r v e ga četrtletja je to­re j res uspešno i zpo ln j en . P r i tem i m a n e m a j h n o zas lugo nagra jevan je po učinku. V občini V i d e m - Krško j e t a način nag ra j e van j a na jbo l j r a zv i t v o k r a j u , saj plačujejo po učinku že 68°/» v s e h de l . V m n o g i h k o l e k t i v i h že razmiš­l ja jo o n a g r a j e v a n j u po eko ­n o m s k i h eno tah i n se n a n j sk rbno p r i p r a v l j a j o .

Odbo rn ik i občinskega l judskega odbora Novo mesto so s i med zadnjo sejo obeh zborov ogledal i prostore Industr i je motorn ih vo z i l i n potek pro izvodnje . P r a v gotovo je treba tako prakse seznanjanja predstavn ikov l judske oblast i s podjet j i samo toplo pozdrav i t i , saj pove v e l i k *

več kot vsa poročila

K o m u n a l n i d i n a r

Podpredsednik Izvršnega sveta Ljudske skupičine LRS tov. V i ktor Avbelj si ogleduje v tovarni IMV izdelovanje avtomobilov IMV-1000. Proces proizvodnje mu je tolmačil direktor podjetja

Jurij Levičnik

bližali s l e h e r n e m u d e l a v c u . T u d i p r i d e l i t v i d o h o d k a v k o ­l e k t i v i h m o r a m o uves t i nače­lo : k d o r je p r i s p e v a l več, bo več d o b i l . Razmišljajmo o t em i n iščimo nove načine z a de­l i t ev d o h o d k a m e d pod je t j em

Šesto l a d j o z a š v i c a r s k e f i r m e — t a k r a t z a f i r m o K e l l e r — j e i z ­d e l a l a l a i d j ede ln i c a »3. m a j « . M o ­t o r n a l a d j a » 2 e n e v a « trna n o s i l n o s t 13.000 t o n i n j e z g r a j e n a p o s p e ­c i a l n i h nač r t ih . — N a m e n j e n a h o p r e v o z u l e s n i h t r a m o v i n r a s t l i n ­s k i h o l j nai p r o R i z a h o d n a A f r i k a — z a h o d n a E v r o p a . Ladt fa je d o l ­ga 153 m e t r o v .

N o v o poš to so o d p r l i 1. matja v B e o g r a d u , h ik r a t i p a liziročili v o b r a t o v a n j e dive n o v i a v t o m a t s k i t e l e f o n s k i c e n t r a l i , v p o s l o p j u n o ­v e po š t e b o d o m o n t i r a l i 8000 n o ­v i h p r i k l j u č k o v , r a z e n t e g a p a b o v n o v i p o s t i n a ra izpo lago t u d i v e č s o d o b n i h t e l e f o n s k i h g o v o r i l n i c , t e l e p r i n t e r j e v l n d r u g i h naprav.

— K a j de la jo z našim dena r ­j em n a občini? se pogosto vprašujejo Novomešoani.

— Razmetu j e j o ga ! je odgo­vor , k i se s a m o d sebe vs i l ju j e prenapetežem. O d g r n i m o torej zaveso! G o v o r i l i smo samo s t r e m i l j u d m i , k i sode lu je jo p r i reševanju k o m u n a l n i h v p r a ­šanj, p a so se n a m naježili lasje. Z v e d e l i s m o z a težke mi l i j one , k i j i h v sako leto po­rab i občina za vzdrževanje k o ­m u n a l n i h nap rav , o n o v i h g r adn j ah p a skora j n i d a b i govo r i l i , t o l i k o sredstev zahte ­vajo.

Le tekoča popravila . . . Načelnik o d d e l k a za gospo­

da r s t vo v novomeški občini N i k o Paulič je poveda l :

— Občina vzdržuje i z p r o r a ­čuna le tekoča p o p r a v i l a n a u l i c a h , cestiščih, k a n a l i z a c i j i , v j a v n i razsve t l j av i , v p a r k i h i n n a s a d i h ter os ta l ih k o m u ­n a l n i h o b j e k t i h . Z a te namene j e v proračunu vedno p r e m a l o s reds tev ; letos je p r e d v i d e n i h 10 m i l i j o n o v d ina r j e v .

Z a no v e gradnje teh n a p r a v u p o r a b l j a m o razpoložljiva sredstva , k i j i h ima jo k o m u ­n a l n a pod je t ja : vodovod ,

Gozdovi - družbeno bogastvo NOTRANJEPOLITIČNI TEDENSKI P R E G L E D

Prihodnji torek se bo sestala repnblilka Ljudska skupščina. Zdi se, da bo to eno najvažnejših zasedanj letošnjega leta, saj bosta oba zbora razpravljala o uvajanju spodbudnih oblik nagra­jevanja v gospodarskih organizacijah in o strokovnem izobraže­vanju, ki naj vpliva na prodnktivnost dela. Mimo tega pa bodo govorili še o važnih zakonih, kot so zakon o hidromelioracijskih sistemih, zakon o izkoriščanju kmetijskega zemljišča na območju hidromelioracijskih sistemov ter o zakonu, ki predvideva dolo­čene ukrepe za napredek živinorejske proizvodnje. Prav tako bodo govorili o odloku, ki bo uredil arondacijo zemljišč. Torej se samo naštevanje kaže, da gre za zares pomemben dogodek.

O poročila, ki govori o uvajanju spodbudnih oblik razde­ljevanja osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah in o strokovnem izobraževanju v zvezi s produktivnostjo dela, so v preteklem tednu raspravljali tudi skupščinski odbori. Iz podat-

P r e d v a ž n i m z a s e d a n j e m

kav je razvidno, da so gospodarske organizacije gospodarile v lanskem letu prav dobro. Predvsem je važna ugotovitev, da je bila bojazen, da bodo podjetja zmanjševala sklade na račnn osebnih dohodkov, odveč. Narobe, velika večina podjetij je celo hitreje povečevala sredstva za sklade kot pa za osebne dohodke ta le malo je takih, kjer so brez upravičenih razlogov uporabili sa osebne dohodke tndl del sredstev, ki so jih v svojih pred­računih predvideli za druge namene, torej za sklade. Podjetja niso predvidela za povečanje osebnih dohodkov vseh sredstev is povečanega čistega dohodka, zlasti pa ne tistih sredstev, ki Jim jih je dražba prepustila s tem, da Je določila ugodnejša merila za delitev sredstev med podjetjem in dražbo. Bolj po domače bi rekli, da je uvajanje spodbudnih sistemov nagraje­vanja po učinku prispevalo k temu, da so bila za večje osebne dohodke porabljena le tista sredstva, ki so bila plod boljšega dela, večje storilnosti in večjih nspehov pri prodaji. Značilno Je, da so bile v Sloveniji v lanskem letu tarifne postavke razmeroma najmanj povečane v primerjavi z dragimi republi­kami. Tndl to opozarja na prednosti nagrajevanja po delu.

Vsekakor je važna ugotovitev, da so pri izpopolnjevanju nagrajevanja zmagale najnaprednejše zahteve, kar velja zlasti *a Industrijo In rndarstvo In manj za gostinstvo, trgovino ln droge dejavnosti. V pripravljalnem postopku so delavski sveti gospodarskih organizacij v industriji predvidevali za osebne dohodke 77,7 odstotka, za sklade pa 22,3 odstotka sredstev clste-t* dohodka. Zaključni računi pa so pokazali, da je industrija založila v sklade celo 24 odstotkov čistega dohodka. V minulem ietn so se uveljavili v podjetjih zelo različni sistemi nagraje­vanja. Eni bolj, drugi manj uspešni In kaže, da bo treba neka­tere zkušnje posredovati. Ce pravimo posredovati je treba '»kušnje, pa ne mislimo, da Je treba sistem nagrajevanja nnl-formatt. Posredovanje Izkušenj naj bi pomagalo, da bomo hitreje *d»ravili tudi nekatere slabosti, na katere opozarjajo prav tisti kolektivi, ki so prvi začeli z uvajanjem spodbudnih oblik nagra­jevanja. Slsbostl bi lahko razdelili na dve skupini. Prvič gre *a slabosti, ki so posledica nedodelanih sistemov, na primer Uveljavljanje neprimernega osebnega ocenjevanja delavcev in *slažbenoev. slabi ceniki del ln podobno. Dragic pa gre za Probleme, ki jih v nagrajevanje vnašajo splošni predpisi. Tu

sa predpise o amortizaciji, za sistem kreditiranja itd., skrat-**• »ploh za delitev dohodka med družbo in podjetjem. Kolektivi °°do morali v letošnjem letu izpopolnjevati sisteme notranje p' itve dohodka. Prav pa bo. Če bodo podkrepljeno opozarjali ^ * * l na slabosti delitve med družbo in podjetjem. Le konkretni * *^"ogl ln konkretne kritike nam bodo pomagale, ds bomo ^ * i na področju te delitve stopili hitreje.

Kot rečeno, b o skupščina razpravljala tndl o nekaterih ***o»lh s p o d r o č i a kmetHstva In v zvezi z nagrajevanjem tud! ? Reso rnem Izobraževanju. V tedenskem pregledu prihodnjega

vas seznanimo tndl s tem.

(Nadaljevanje s 1. strani) N a j m a n j je r a z v i t a l esno

p r ede l o va lna i n d u s t r i j a , zato i m a m o so ra zme rno mnogo ne ­izkoriščenih l e s n i h p o l i z d e l ­kov . L e 3 i n d u s t r i j s k e obra te te v r s t e i m a m o , o s t a l i so zgol j obrtniški. R a z v i j a t i mo ­r a m o tore j p r e d v s e m lesno p r ede l o va lno indus t r i j o , k i bo u p o r a b l j a l a sodobne p o l i z d e l ­k e : vezane , l e s ov inske i n i v e r -ne plošče. Z n o v i m i d e l o v n i m i pos topk i m o r a m o zniževati udeležbo de la , k i o r eds tav l j a zdaj 70 . ods to tkov v r ednos t i končnega i z d e l ka , les p a to­rej l e 30 ods to tkov . Manjši lesno p r e d e l o v a l n i o b r a t i se bodo vključevali v p r o i z v o d ­n jo večjih z r a z n i m i o b l i k a m i kooperac i j e .

Rešitev je v gozdnih skupnostih

V k m e t i j s t v u smo s pogod­beno p r o i z v odn j o že močno p r e h i t e l i gozdars tvo , k j e r je razdrob l j enos t pa r c e l g l a v n a o v i r a za in tenz i vnos t . Z a m u ­jeno b o m o l a h k o n a d o k n a d i l i l e z g o z d n i m i s k u p n o s t m i , n o ­

v o o b l i k o družbenega gospo­da r j en j a v gozdov ih . Z a s e b n i k ne bo i z g u b i l lastništva; les b o m o s eka l i l e v z r e l i h sesto­j i h , osta le p a p u s t i l i ras t i . L a s t n i k u bo names to v njego­v e m že izčrpanem gozdu, les za posek o d k a z a n v z r e l e m področju. Z uporabo m e h a n i ­zac i j e p r i sečnji i n žičnic p r i t r anspo r tu bomo stroške pose­k a in s p r a v i l a zmanjšali, obe­n e m p a p o r a b i l i m a n j s r ed ­stev za gozdne k o m u n i k a c i j e , k i so nas doslej s ta le precej denar j a . V zasebn ih gozdov ih se bo t ako p r i r as t ek b rez več­jega t r u d a povečal z a 2 k u b . m e t r a n a h a a l i z a 100 odstot­kov , k a r pomen i 160.000 k u b . me t r o v več p r i r a s t k a n a leto. K m e t i j s k e zadruge so gozdove dosle j izkoriščale z o d k u p o m l esa l e za svo jo a k u m u l a c i j o . V bodočnosti j i h čaka p r a v n a področju zasebn ih gozdov po ­m e m b n a na loga umneg* ' go­spodar j en ja .

K e r so b i l a poročila ze lo obširna, o d b o r n i k i n i so po­drobne j e r a z p r a v l j a l i . N o v i i n boljši način gospodar j en ja z gozdov i , n a k a z a n v poročilih,

je dolgoročen. Z a h t e v a l bo •popolnejšo semensko , d reves -ničarsko in pogozdova lno službo ter podvo jeno s k r b za gozdarske kad r e . Posebno za pogozdovanje b o m o potrebo­v a l i zna tna i n v e s t i c i j s ka s red ­s tva . K e r občine še n i m a j o svo j ih go zdn ih sk l adov , j i h bodo mora l e us t anov i t i . P o ­maga l a bo t u d i i n d u s t r i j a , k i upo rab l j a les ko t surov ino . N o v a v e l i k a n a l o g a v u p r a v ­l j an ju zasebn ih gozdov pa ob­sega p r edv s em dvo j e : z m a n j ­šati doslej p r e v e l i k o uporabo lesa n a podeželju i n v s k l a d i t i posek l esa s p r i r a s t k o m .

G O S P O D I N J E !

4) Najbol j boste zado­voljne s premogom

RUDNIKA

K A N I Ž A R I C A

PRI ČRN0MLJU1

E l e k t r o , U p r a v a za ceste L R S in D i r e k c i j a za ceste O L O . P o ­magamo s i t u d i s p r i s p e v k i podjet i j . V o l i v c i povedu n a z b o r i h svoje želje. Na t o sesta­v i m o načrt d e l , k e r p a j e de­nar j a vedno premalo , upošte­v a m o načelo nu jnos t i . Občina nato s k r b i , da j e načrt ures­ničen.

Le t o s smo d o b i l i dobrodoš­lega pomočnika v s t anovan j sk i skupnos t i . T a p r e v z e m a n a l o g e

v u r e j an ju življenjskih pogo­jev i n odnosov m e d l j u d m i . V s t a n o v a n j s k i skupnos t i bo razen pomoči podjet i j i m e l zna tno v logo t u d i s amopr i spe ­vek državljanov. O r a z n i h o b l i k a h de l o van ja s t a n o v a n j ­ske skupnos t i smo slišali že to l iko , d a je odveč v s a k a r a z ­laga. Novomeščanom s v e t u ­j em , naj s i p r i določanju s a ­m o p r i s p e v k a v zame jo za zg led deželane. T i so z n a l i z n j i m i n s p ro s t o vo l j n im d e l o m pr i p o p r a v i l u potov na r ed i t i i z enega d i n a r j a , k i j i m ga je d a l a občina, večkrat celo štiri a l i pet d i n a r j e v !

žabja vas — brez prahu Ing . L o j z e Ušaj i z tehnične

sekc i je U p r a v e za ceste L R S v o d i d e l a z a u r ed i t e v ceste o d križišča v Žabji vas i do že­lezniškega p r ehoda v K a n d i j i .

— N a odseku ceste o d K o v i -naTJa do železniškega prehoda h i t imo . Cestišče m o r a m o u r e ­d i t i do z l e ta B r a t s t v a i n enot­nost i . D o bolnišnice ceste ne bomo v e l i k o i z p r e m i n j a l i , o d t a m da l je p a bodo o v i n k i ma lo razširjeni P o d r l i bomo nekaj z idne ograje. M o s t čez Težko vodo bomo g r a d i l i pozneje, k e r ga do z l e ta ne b i uspe l i . B o neko l i ko višji od dosedanjega, k e r b o m o pozneje n a s i p na cesti ma l o zvišali, d a b i zmanjšali padec ceste pro t i mostu i n vzpe t ino pro t i b o l ­nišnici. Cestišče bo široko 6 m , n a obeh s t r aneh bodo 1,5 m široki pločniki. O d bolnišnice napre j bo cesta u re j ena s amo začasno; široka bo le 5 m . A p r i l a smo začeli pop rav l j a t i cesto od križišča p r i k a n d i j -s k e m m o s t u p ro t i Žabji vas i . T a bo široka 7 m , s k u p a j s pločniki p a 10 m . Upaimo, d a bo j u l i j a letos gotova.

I N K O L I K O B O S T A L O ?

Odsek o d K o v i n a r j a do že­lezniškega p rehoda v K a n d i j i je do l g 500 m i n bo v e l j a l b l i z u 7 m i l i j o n o v d inar j ev , cesta p ro t i Žabji v a s i pa n a j ­

brž do 20 m i l i j o n o v d ina r j e v . Obe cestišči bosta a s f a l t i r a n i . V o d o v o d i n k a n a l i z a c i j a p a v cenah, k i s e m j i h poveda l , n i ­sta všteta. Preveč varčujemo, zd i se m i pa , da to n i na jbo l j ­še. Varčnost p r i g r a d n j i cest se p r e r ada maščuje.

Vodovod, kanalizacija, javna razsvetljava

Jože Udovč je re ferent z a k o m u n a l n e zadeve p r i občini N o v o mesto. P o p o k l i c u je g radben i t ehn ik . P o d v t i s o m m i l i j o n o v s em ga vprašal:

— K o l i k o boste p o r a b i l i letos z a k o m u n a l o ?

— V e l i k o ! K a r začnimo z v o ­d o v o d o m ! N a n o v e m cestišču od Žabje vas i do železniškega p rehoda v K a n d i j i po lagamo cevovode z večjim p r e m e r o m . Poseben odcep g r a d i m o p r o t i n o v e m u d o m u T V D P a r t i z a n a na L o k i . D i u g i t ak odcep k slačilnicam n a novem z l e tn em s tad i onu , na to še odcep v R e -gerčo vas, obnov i t e v v o d o v o d ­nega priključka n a Zagrebški cesti i n cevovod po S m i h e l s k i cest i d o postaje. Vse to bo v e ­l ja lo 3 m i l i j o n e 250 tisoč. C e ­vovoda n a Gubčevi i n Zag r eb ­ški cest i bomo spo j i l i , d a b i s k rogo t okom u s t v a r i l i večji p r i ­t i sk z a potrošnike v Žabji v a s i . T o bo sta lo 1 m i l i j o n 200 tisoč d ina r j e v . V o d o v o d pa po t r ebu ­je z a dograd i t ev novega z a ­jet ja, za ured i tev z b i r a l n i k a v Stopičah, pos tav i tev n o v i h či­s t i l n i h , s i g n a l n i h ter m e r i l n i h p r i p r a v i n k l o r i za t o r j e v p r i z b i r a l n i k i h , skupa j 30 m i l i j o ­nov d ina r j e v . T r e b a bo najet i posoj i lo .

K a n a l i z a c i j a do k a n d i j s k e g a mostu i n bolnišnice bo s t a l a 1 m i l i j o n 500 tisoč d inar j ev . O d s tavbe O L O do Žabje vas i bomo letos u v e d l i živosrebrno razsvet l javo . T o bo s ta lo 7 do 8 m i l i j o n o v .

Tovariš Udovč se m i je smeh l j a l , ko sem ( p r i z n a m : ma lce omotičen pod v t i s o m mi l i j onov ) odha ja l . D o b i l pa sem odgovor n a moje i n vaše vprašanje:

K A M G R E D O NAŠI D I ­N A R J I ?

Z v ede l s em celo več: K A M G R E D O NAŠ I M I L I J O N I .

M . J a k o p e c

P r v i d o m a č i s u p e r t a n k e r b o z g r a d i l a r e s k a l a d j e d e l n i c a »3. mat)«. K o b i l i c o za tega 32.600-toh-s k e g a o r j a k a so polož i l i že 24. a p r i l a .

............

Kako si lahko napravimo izobraževalni načrt v podjetju P l a n i r a n j e i n izobraževanje v

pod je t ju je pos ta lo v z a d n j e m ča­su ze lo a k t u a l n o , posebno z a r a d i t e ­ga, k e r mora j o d e l o v n i k o l e k t i v i Iz­de la t i načrt izobraževanja, k i t eme ­l j i n a r e a l n i h p o t r e b a h i n opravičuje uporabo t is tega de l a s reds tev s k l a ­d a za kadre , k i osta ja pod j e t j em. V l a n s k e m l e t u ta s r e d s t v a v n e k a t e r i h g o s p o d a r s k i h o r g a n i z a c i j a h n i so u p o r a b l j a l i n a m e n s k o z a r a d i tega, k e r pod je t ja n iso i m e l a i z d e l a n i h k o m p l e k s n i h p r o g r a m o v za i z o b r a ­ževanje de lavcev .

V večjih pod j e t j ih , k j e r so o r g a ­n i z i r a l i cent re za tehnično i n p r a k ­tično d o p o l n i l n o i z o b r a z b o d e l o v ­nega človeka, so p r o g r a m i že i z d e ­l a n i a l i p a so v p r i p r a v a h . Obs ta j a pa več manjših pod je t i j , k i s a m o ­s t o jn ih cen t rov n ima j o , m o r a j o p a p r a v t ako s k r b e t i za sodobne o b l i k e osva jan ja znan j a , k i je po t r ebno na d e l o v n e m mes tu .

N a v a j a m o neka j m i s l i i n s m e r n i c o t em , k a k o na j se i zde l a , p l a n izobraževanja d a bo p r i t e m u p o ­števal potrebe a l i vsa j večji d e l p o ­treb po i z ob ra zb i v pod j e t ju .

P o m a n j k l j i v a I zobrazba de l avcev ie p r a v i v z rok , z a r a d i ka t e r ega n a ­stajajo v p r o i z v o d n j i težave i n n a ­pake l n to z a r a d i p r ema jhnega znan ja , sp re tnos t i a l i p a n e p r a v i l ­nega odnosa z a p o s l e n i h do de la . D o k l e r ne d o b i m o jasne s l i k e o s t v a r n i h p o t r e b a h p o Izobraževanju, nI v r e d n o pričeti s p l a n i r a n j e m a l i l o t i t i se kakršnega k o l i izobraževa­nja . I z tega s l ed i , d a j e uspešno i n res dobro i n v e s t i r a n o l e t i s to i z o b r a ­

ževanje, k i t eme l j i n a r ea lno ugo ­t o v l j e n i h p o t r e b a h za boljše delo p r i v s a k e m p o s a m e z n i k u . D a p r o ­g r a m ne b i zgrešil svo jega n a m e n a , m o r a m o na jp r e j pričeti z določenim proučevanjem potreb , p r i čemer n a m m o r a b i t i izhodišče d e l o vno mesto, k i i m a določene zahteve po z n a n j u . T e zahteve najlaže r a z b e r e ­m o i z a n a l i t s k i h op i s o v d e l o v n i h mest.

P r i določevanju po t r eb po i z ob ra zb i je t r eba upoštevati sploš­no znanje , k i je v g l a v n e m zajeto z osemle tno šolsko obveznost jo . U p o ­števati je t r e b a po l j udnoznans t v eno znanje , družbeno-ekonomsko i n s t r okovno znan je , k i se de l i v p r a k ­tično l n teoretično. J a s n o je. d a so i n d i k a t o r j i po i z o b r a z b i n a d e l o v ­n e m mes tu neposredne težave, k i nastopajo, k e r de l a vec ne zna , noče a l i p a ne more o p r a v l j a t i določenega de la . L a h k o pa nastopa jo t u d i v oko l j u , k j e i so s l ab i d e l o v n i pogoj i a l i us ta l j ene s labe de l ovne metode. P r o i z v o d n j a z ah t e va rešitev obeh v r s t p r ob l emov . Izobraževanje l a h k o p r i s p e v a svoj delež k p r o d u k t i v n o s t i le v p r v e m p r i m e r u , to jo t am , k jer je t r eba d e l a v c u pomaga t i z določe­n i m znan j em , d a bo dosegel boljšr de lovne uspehe .

V pod je t ju m o r a b i t i določena oseba, k i je zadolžena za izobraže­vanje . V večjih pod j e t j ih so to po ­n a v a d i inštruktorji za i zobrazbo a l i vod je cent rov , v manjših pa odgo­v o r n e osebe v p e r s o n a l n i h a l i k a d ­r o v s k i h o d d e l k i h , k i vod i j o po leg drugega d e l a t u d i izobraževalno službo. O d g o v o r n a oseba t ako ugo ­

t o v i z o s t a l i m v o d s t v e n i m k a d r o m i n družbenimi o r g a n i z a c i j a m i v pod je t ju zahteve po z n a n j u n a d e ­l o v n i h m e s t i h . V s e k a k o r l a h k o p o ­sreduje jo r ea lne poda tke o p o t r e b a h t i s t i , k i d e l o v n a mes ta i n de lavce najbo l je pozna jo i n k i l a h k o dajo po t rebne p o d a t k e ; to so tehnološki odde lek a l i p r i p r a v a de la , k o n t r o l n a služba, a n a l i t i k i i n d r u g i . Z e l o d o ­bre napo tke za izobraževanje n a m d a a n a l i z a p o d a t k o v o p r o z v o d n j i i n učinku.

Z a u g o t a v l j a n j e po t reb po i z ob ra zb i je več načinov i n metod . V o d i l n e osebe v o b r a t i h l a h k o u g o ­tav l j a jo potrebe po i z o b r a z b i s t a t i ­stično, s pomočjo p r ep ro s t i h o b r a z ­cev, v ka t e r e vpišejo vse osebe ter znanje , k i b i prišlo za n j i h v p o ­stov, vse roke , v k a t e r i h ie t r eba izobraževanje izvršiti, vse k a d r e , k i bodo izobraževali i n mesta , k j e r bo izobraževanje po teka lo . Splošne p o ­trebe po izobraževanju l a h k o ugo ­t o v imo tud i s pomočjo anke t i r an j a članov k o l e k t i v a a l i p a z i n t e r v j u j i s p o s a m e z n i k i . P r i z b i r a n j u pot reb je po t r ebno označiti p rednos t to je ka t e ra vprašanja so kritična i n k a ­tere v r s t e znan j a so t r e n u t n o n a j ­potrebnejše. O d te odločitve z a v i s i , k je b o m o pričeli z vzgo jo k a d r o v .

K o zbe remo omenjene poda tke i n ugo tov imo potrebe t u d i po p r i o r i t e t i , n a r e d i m o načrt za izobraževanje v podje t ju , k i ie ses tav l j en iz p l a n a izobraževanja na d e l o v n i h m e s t i h v podje t ju , k i se de l i v teoretični i n praktični de l . ter p l a n a izobraže­v a n j a i z v e n podjet ja , k i ga posre ­duje jo ra zne izobraževalne u s t a n o ­

v e i n končno p l a n a finančnih s r e d ­stev, s k a t e r i m se dado uresničiti zgoraj našteti p l a n i . P o l e g teh o k v i r n i h načrtov je po t rebno i z d e ­l a t i še pod robne p r o g r a m e za p o s a ­mezne seminar j e , tečaje, p r e d a v a ­n ja , t e r m i n s k i i n časovni r a zpo red , p r e d v i d e t i prostore , predavate l j e , p o n a z o r i t v e n a s r eds t va i n pod . P o ­d r o b n i načrti so l a h k o ka j različni. O d v i s n i so od pot reb izobraževanja i n množine snov i . P o d r o b n e načrte l a h k o združujemo t u d i v celoto. S i ­cer pa je o d v i s n a i z b i r a i n določitev od s i s t ema de l a t iste osebe, k i je odgovo rna za i zobrazbo .

P r i uresničitvi g o r n j i h splošnih izobraževalnih načrtov v pod je t ju pa so po t r ebn i t u d i odgovarjajoči učni načrti za poučevanje n a d o l o ­čenem d e l o v n e m mes tu , ana l i z e za d o p o l n i l n o izobraževanje i n načrti za teoretičen p o u k .

S t a k i m načrtniTn izobraževanjem želimo doseči one r e zu l t a t e v p r o ­i z v o d n j i , k i se kažejo v izboljšanju kva l i t e t e , zmanjšanju izmečka, več ­j i s t o r i l nos t i , p r i h r a n k u n a m a t e ­r i a l u , manjšp Število nezgod, boljših o d n o s i h m e d l j u d m i i n v k v a l i t e t ­nejšem družbenem u p r a v l j a n j u .

D e l o v n i m k o l e k t i v o m je s i ce r tež­k o p r e d p i s o v a t i kakršne k o l i p o ­d r o b n o s t i sa1 živl jenje i n po t rebe v pod j e t j i h s le j k o pre j same pokaže­jo, ka j je boljše i n uspešnejše. O b v s a k o d n e v n i h praktičnih izkušnjah i n n o v i h vprašanjih, k i j i h po ra j a p r o i z v odn j a , g r a d i m o p r o g r a m e i n i zpo ln ju j emo o b l i k e i n metode i z ­obraževanja de l ovnega človeka.

T . B .

P R E D V I I . Z L E T O M B R A T S T V A I N E N O T N O S T I V N O V E M M E S T U

SKUPAJ V BORBI IN DELU Mesto K a r l o v a c je b i lo usta­

novl jeno leta 1570. Postalo je središče Hrva t ske vojne kra j i ­ne, k i je imela nalogo, čuvati srednjo in zahodno Evropo pred T u r k i . Obdano je b i lo s t rdn javami , z vodn imi j a r k i in okopi , kater ih s led i je v idet i še danes.

0 Kordunu in Petrovi gori 2arišče vstaje sta bi la leta

1941 Pe t rova gora in K o r d u n . V o d i l i 6o jo karlovški k o m u n i ­st i i n par t i zan i . P r v e akci je komunis tov fio bi le že 6. apr i l a , ko so organ iz i ra l i demonstra­ci je po mestu. V j u l i j u so Pre­k i n i l i električni tok. kasneje pa porušili de l proge Kar lovac — R e k a in še nekatere druge komunikac i j e . V novembru leta 1941 je važen še vpad part iza­nov s Petrove gore v ka r l o v -ako bolnišnico.

Vedno so b i l i v s t i ku s slo­v ensk im i par t i zani — od Samo­bora do Adlešičev. Največkrat pa so b i l i skupaj v Zumberku , k jer so pomagali brani t i M e ­t l iko in Črnomelj. Skupno so napac« j Pletenje, um ika l i so se

v P l an ino nad Semičem, vko ­r a k a l i v Črnomelj i td .

KarLovški par t i zan i so ime l i svoje štabe na Pe t r ov i gori i n v K o r d u n u . N a Pe t rov i gori so imel i tudi bolnišnice in druge potrebne objekte. Zdaj gradi okraj ceste na to goro, k i jo bo spremeni l v p rav i na ravn i m u ­zej.

N a K o r d u n u n i ostala med vojno n i t i ena hiša cela. Narod je grad.1 — ustaši in okupator so požigsali. Narod je spet g ra ­d i l , zločinci pa so znova po­žgali. Nekatere hiše in vasi so bi le upepeljene tudi Po t r i ln štirikrat. Skupno ie b i lo požga-

bi lo v Kolariču, B laga ju in drugod. Ustaši so k l a l i , pobi ja­l i celo v cerkvah. P o l i v a l i so žive i n mrtve z bencinom in j i h zažgali. T a grozodejstva so se dogajala pod plaščem raz­brzdane narodne in verske mržnje; ustaši so kladi Srbe, ka to l ik i pravoslavne.

Nad to narodnostno in vensko mržnjo so se dv i gn i l i le k o m u -niPt i - pa r t i z an i , k i so spreje l i v svoje vrste vse poštene l jud i , brez oz ira na narodnost in ve­ro, k i j i m je b i lo le do tega, da izženejo okupator ja , da pre ­prečilo k l an ja in ne puste več na oblast izkoriščevalcev.

G l a v n a podjetja v okra ju so Jugo turb ina , k i proizvaja tur­bine in d iesel-motorje za elek­trične centrale. Tova rna veza­n i h plošč v V i r g i n mostu, na j ­bolj pa je v okra j n razv i ta tekst i lna industr i ja , k i zapo sluje s a m a 6 tisoč l jud i , skup­no pa je v indust r i j i zaposlenih 33 tisoč prebivalcev.

Najvažnejše letošnje graditve so t k a l n i c a v S lun ju i n e l ek t r i f ikac i ja K o r d u n a . Zgrad i l i in ustanovi l i bodo še več manjših podjetij i n obratov, k i bodo do­po ln jeva l i obstoječa podjetja oz i roma bodo de la l i v koopera­c i j i z n j im i .

O B I S K V O K R A J U K A R L O V A C , N A J V E Č J I S K U P N O S T I K O M U N

B R A T S K E R E P U B L I K E H R V A T S K E , K J E R S E P A R T I Z A N S K A D R U Š T V A

V N E T O P R I P R A V L J A J O N A J U N I J S K O S R E Č A N J E V N O V E M M E S T U

nilh v ok ra ju oko l i 60 tisoč 6treh.

V R a k o v i c i (občina Slunj ) je zakopanih v eni g robn ic i 425 padl ih borcev ln 2019 žrtev fa ­šističnega terorja. Podobno je

O Z A L J n a s v a b i

V nedeljo, 15 .maja, bo občina Ozalj praznovala tri po­membne dogodke: devetnajsto obletnico streljanja delav-cev-komunistov iz apnarne Ozalj, 15. obletnico osvoboditve in 10. obletnico delavskih svetov.

Na ozemlju občine Ozalj n i bilo pred drugo svetovno vojno skoraj nobene industrije, nobenega podjetja, če iz ­vzamemo Elektrarno I, ki je zaposljevala 15 ljudi in kam­nolom, ki je imel samo en drobilec, zaposlenih pa je bilo tu v poletni sezoni največ 80 ljudi. Kl jub tako majhnemu številu delavcev je že leta 1939 delala grupa tovarišev po navodilih K P J ; naslednje leto je bila ustanovljena prva par­tijska celica. Skoraj vsi njeni člani so bili delavci kamno­loma (sedanje apnarne) Zaluka. Takoj po ustanovitvi so bili zelo politično aktivni, po kapitulaciji stare Jugoslavije in proglasitvi N D H pa se je njihova politična aktivnost še paveeala. Prav zaradi tega so ustaši že 15. maja 1941 večino članov celice (imela jih je 15) zaprli, 5. julija pa so jih šest izmed njih v Karlovcu ustrelili. Ozaljski komunisti so bili med prvimi, ki so jih streljali v okraju Karlovac. Pred njimi je bila streljana samo skupina karlovških komunistov.

Med vojno je držal sovražnik mesto Ozalj čvrsto v ro­kah, ostali predeli občine, posebno še Žumberak, Hrašče in Ribnik, pa so bili partizanski. T u se je med vojno začelo tkati bratstvo in enotnost hrvatskih in slovenskih parti­zanov, posebno tesno pa so bili povezani partizani okraja Karlovac z dolenjskimi in belokranjskimi partizani. Naši so imeli v Zumberku bolnišnice. Karlovške enote so bile okoli Črnomlja. Slovenski in hrvatski partizani so skupno napadali sovražnikove postojanke v obeh republikah.

V ozaljski občini imajo danes pet večjih podjetij, šte­vilo zaposlenih delavcev pa se je povečalo iz predvojnih sto na 1200, razen tega pa se jih vozi še okoli 1000 na delo v Slovenijo in Karlovac. Delavski sveti so vse bolj aktivni. Čedalje bolj skrbe za povečanje storilnosti, za nove gradnje itd« Prav na podlagi njihovih sklepov bodo letos obnovili in razširili pet gospodarskih organizacij.

Med ogledovanjem Elektrarne II sem zvedel, da jo je zgradilo Belokranjsko gradbeno podjetje Črnomelj in da to podjetje gradi še več objektov v njihovi občini. Pohištvo, s katerim so opremljene pisarne elektrarne, je tudi proizvod črnomaljskih mizarjev.

— Življenjsko smo vezani na občini Metlika in Črno­melj, pa tudi na Novo mesto. Z vami smo v stalnih trgov­skih, gospodarskih in kulturnih stikih, kakor smo bili nekoč v vojaških. Ozaljčani prihajajo radi v Metliko in Črnomelj. Udeležili smo se proslav v Novem mestu, Dolenjskih toplicah in drugod, prišli bomo k vam spet letos junija, ko bo v Novem mestu Zlet bratstva in enotnosti.

Ozaljčani so povabili prebivalce našega okraja — pred­vsem Beiokranjce in Novomeščan e —, naj se udeleže njihove velike proslave, ki bo v nedeljo, 15. maja, v Ozlju. Tako bodo ponekod že dan pred proslavo krenile na pot kolone pešcev, vozov, biciklov, avtomobilov in motorjev. V lak i v smeri Ozlja bodo imeli ta dan precej več vagonov. Iz Novega mesta bo krenil tak vlak ob 7.24 zjutraj in bo ustavljal na vsaki po­staji. Sindikati, mladina in ostale organizacije, k i nimate last­nih prevoznih sredstev, poslužite se tega vlaka in vzemite ne­deljske karte! Motorizirana kolona (avtomobili, motorji) bo krenila z novomeškega Glavnega trga v nedeljo ob 7.30. Or ­ganizatorji računajo, da se bo proslave, k i je okrajnega zna­čaja, udeležilo okoli 15.000 ljudi.

Program proslave je zelo pester. Ze v soboto bo v ap-narni (bivšem kamnolomu) slavnostna seja delavskega sveta; polagali bodo vence, taborniki bodo imeli več tekmovanj, ku ­rili bodo kresove, organizirali bengalski ogenj, na meji z me­tliško občino pa bodo priredili ognjemet. V nedeljo, 15. maja, bo ob desetih dopoldne v bližini Elektrarne I velik zbor, na katerem bo govoril predstavnik L R Hrvatske. Po govoru bodo skakali iz letal padalci, dve letali bosta izvajali akrobacije. Na Kolpi bo veslaško tekmovanje, ki se ga bo udeležila razen zagrebških klubov in karlovškega kluba tudi »Krka« iz Novega mesta. Na sporedu je še kvalitetna nogometna tekma in več drugih prireditev.

Skratka: kdor želi nedeljo najbolj prijetno preživeti, se zabavati, hkrati pa tudi nekaj doprinesti za še večje zbliža-nje med okrajema, naj se udeleži te proslave. Cez mesec dni se nam bodr. na naše povabilo odzvali Ozaljčani in Karlov­čani, saj se že dobro pripravljajo na zlet, k i bo junija v No­vem mestu. J - P

# Okraj Karlovac ima 25 na. rodnih herojev. V partizanih se je aktivno borilo 15 tisoč ljudi. Zveza borcev Ima še danes okoli 25 tisoč članov, ki so se borili ali drugače sodelovali s partizani. Koliko jih je padlo v vojni, koliko je bilo pobitih ali pa jih je drugače izginilo, še niso ugotovili in točnega števila tudi ne bo mogoče ni ­koli zvedeti. Po vojni je imel samo Kordun okoli 4.500 vojnih invalidov ter več tisoč otrok padlih borcev hi žrtev faši­stičnega terorja. Se danes, 15 let po vojni, šola okraj okoli 200 ten otrok.

# Kordun in ves karlovški okraj ne bo pozabil žrtev in težav, ki jih je skupno s sosed­nimi okraji doprinašal in pre­magoval med vojno. Mladina tega okraja se bo tudi letos

Nekaj zanimivih Številk o Industriji pri sosedih

Okra j K a r l o v a c šteje oko l i 230 tisoč preb iva lcev in je na j ­večji v H r va t sk i . Skoro vsa njegova indus t r i j a je os rado-točena le v dveh mest ih : K a r ­l ovcu i n Dug i Res i . V zadnj ih dveh l e t ih so invest i ra l i sikup-no 3 mi l i j a rde 292 mi l i jonov d inar jev , v nas lednj ih dveh pa bodo inves t i ra l i samo v indu­str i jo 5 m i l i j a r d 600 mi l i j onov . Industr i j ska proizvodnja se je povečala l an i z oz i rom na leto 1958 za 9-2 odstotkov. B ru t op ro -diakt je porase l v indust r i j i od 1957 do 1959 od 27 m i l i j a r d 464 mi l i j onov d inar j ev n a 32 m i l i ­j a rd 207 mi l i jonov , narodni do hodefc pa od 12 m i l i j a rd 169 mi l i jonov na !2 m i l i j a r d 827 mi l i j onov dinarjev. Ce l okupn i brurtoprodukt je b i l land 62 m i -

indutstriji večine podjetij še n i zajelo, da pr iman jku je strokov­n i h l j ud i i td .

Tudi kmetijstvo napreduje V zadnj ih dveh let ih so v

okra ju povečali število traktor­jev od 18 na 137, letos pa j i h bodo k u p i l i še 160. Uporab l ja t i So začeli umetna gno j i la ln ostale agrotehnične mere, za­radi česar so v pre tek lem letu dosegl i rekordne pr ide lke i t a l i ­j ansk ih vrst pšenice in h ibr idne koruze. V z r o k za tak napredek je v vedno večjih invest ic i j -sfcih v laganj rh v kmet i jstvo, k i so porasla od 86 mi l i j onov v letu 1957 na 603 mi l i jone v l a n ­skem letu, v nas lednj ih nekaj le t ih pa bo inves t i ran ih 4.5 m i ­l i jarde d inar jev .

V k m e t i j s t v u . je značilno še to, da imajo kot naša Be la kra j ina , precej s te l jn ikov . L a n i so j i h zora l i 2 tisoč hektarov in dosegl i n a teh površinah že

Detajl spomenika NOB v Karlovcu

Nekaj o stanovanjih Pred nekaj let i je i m e l K a r ­

lovac 6 tisoč nerešenih prošenj za s tanovanja, danes j i h ima še 2 tisoč. P reb i va l cev ima me­sto 50 tisoč. V zadnj ih dveh le t ih so zgrad i l i v K a r l o v c u to l iko stanovanj , ko l i ko r j i h je imelo mesto pred vo jno ! Precej je r a z v i t a p r i n j ih zadružna gradnja. T a ima posebnost, da mora vsak član zadruge v p l a ­čati osnovne vloge 450 tisoč di­narjev, prosvetni delavci pa le 100 tisoč dinarjev; to zato, ker jim prosvetarjev zelo primanj­kuje. Zdaj grade po planu v mestu 320 do 360 stanovanj na leto.

Beseda o šolstvu Bred vojno oko l i polovica

šoloobveznih otrok n i hodila v šolo. V okra ju je b i lo tisoče in tisoče nepismenih. Med vojno so še t isto mađo šol, ki j«h je zgrad i la stara Jugos lav i j a in Avs t r i j a , požgali i n razrušili. Po vo jn i je b i lo ve l iko šol ob­novl jenih i n zgrajenih na no­vo, vendar stanje še na zado­vol j ivo. Razen tega j i m pri ­manjkuje kabinetov i n učnih pripomočkov, p rav tako kot pr i nas. V šolo hodi oko l i 97 ouutotkov šoloobveznih otrok. To s icer še vedno n i zadovo­l j ivo, vendar je b i l dosežen izreden napredek z o z i r om na slanje pred vojno. Danes hodi mlad ina iz krajev, k jer včasih sploh n i b i lo šol. na univerzo.

To je ogromen i n težak skok, zaradi katerega se mars ika j lo­mi , spremin ja — temeljito spremin ja . . .

* Taki so bežni vtisi 6 hitre

poti skozi sosedni okraj. Mno­go znancev in prijateljev ima­mo tam onkraj Kolpe, mnogo z\ estih src tovarišev, bratov po orožju iz vojnih dni, bije tako kot nekoč. Veseli smo na­predka in razvijanja, ki ga tudi tu srečaš na vsakem kioraku. Boj s prejšnjo nerazvitostjo in splošnim zaostajanjem za raz­vojem drugih pokrajin je • marsičem podoben našim pri­zadevanjem, da M dohiteli predele, ki B O imeli v prete­klosti več priložnosti za hitrej­šo rast življenjske ravni svo­jih ljudi. Kakor pri nas, tak* so tudi v okraja Karlovac po­sebno zadnja leta zelo vztrajni, da predvsem z lastnimi silami kar najbolje izkoristijo pomoč socialistične skupnosti in raz­širijo dosedanje in nove pro­izvodne zmogljivosti.

VeKeli pa smo lahko tudi obetov, ki jih daje bratski okraj Karlovac za junijsko srečanje v Novem mestu. Te­meljito se pripravlja na letoš­nji zlet Bratstva in enotnosti in vnaprej se veselimo dragega srečanja s tovariši karlovškega okraja, kot vseh drugih sode­lujočih okrajev iz LR Hrvat­ske in Bosne.

JOŽE PRIMC

Novi del Karlovca: naselje sodobnih, sončnih stanovanj, k i spreminja podobo mesta

udeležila z leta B ra t s t va ta enotnosti , v katerem sodeluje osem okrajev. Zlet , že sedmi po vrst i , je posvečen brats tvu i n enotnosti bosanskih, h rva t ­sk ih i n s lovensk ih okrajev, k i so se nekoč skupa j bo r i l i , da­nes pa skupaj grade soc ia l i ­zem.

Industrijo se Se vedno razvija

Po v o jn i je b i lo v o k r a j u le malo industr i je , ke r so b i l a podjetja In stro j i uničeni. Z a ­čeli so obnavl jat i i n sp loh re­ševati osnovna gospodarska vprašanja. Industr i ja je v g lav­nem tudi še danes zastarela, ker n i b i l a grajena Po nekem sistemu in načrtu. Značilno zanjo je. da ima še vedno p r e ­cej o zk ih g r l i n os ta l ih neso­razmeri j v pro izvodnj i . P r a v zaradi tega je predv iden ih t u ­d i v letošnjem družbenem p l a ­n u več rekonstrukc i j t eks t i ln ih tovarn, tovarne 'kož, Jugotur -bine, opekarne, p ivovarne i td .

čestitko iz Prokuplja O b 15. o b l e t n i c i o svobod i t ve

čestitajo v s e m d e l o v n i m k o ­l e k t i v o m , m l a d i n i , staršem i n s o r o d n i k o m : Rado Les, Miran Simonlč. Jože Konda, Alojz Kmet, Valentin Pečaver, A l ­bert Princ, Niko Kordež i n Karlo Rogelj.

Fantje pozdravljajo Iz P r o k u p l j a pošiljajo po­

zdrave v s e m s o r o d n i k o m i n z n a n c e m v o j a k i Miha Turner, Alojz Kmet, Pavle Irt, Vinko Vodovnik, Jože Urankar i n Martin Iskra.

Domače In sorodnike lepo p o z d r a v l j a vo jak Gvido

Baškovič i z Sa ra j e va i n j i m želi še mnogo d e l o v n i h uspe­hov !

l i j a rd 856 mi l i jonov , ka r pome­n i , da ga odpade na industr i ­jo že nad 50 odstotkov. P r a v tako je p r i narodnem dohodku, k i j e znašal lani v ok ra ju 25 m i l i j a rd 994 mi l i jonov d inar ­jev.

Uspeh Industrije je še večji, če upoštevamo, da znaša istro­šenost strojnega pa rka oko l i 60 odstotkov, da nagrajevanje v

70 lepe donose koruze (60 do mtc na hektar) i n detelje.

S kmet i j s t vom se ukva r j a še 72 odstotkov preb iva lcev . Za kmetovanje je najbolj p r imer ­na zeml ja ob K o l p i , z a v ino ­grade Pleš i v i ca i n V i vodi na, medtem ko je K o r d u n kraški i n je b i l a na n j e m že od nekdaj doma revščina, k i pa počasi, a vedno bolj i zg in ja .

TELOVADCI SE PRIPRAVLJAJO ZA ZLET BRATSTVA IN ENOTNOSTI P r i p r a v e z a z l e t B r a t s t v a i n e n o t n o s t i s o v p o l n e m t e k u ; k a k o

t u d i n e , sa j n a s loči o d n j e g a le še k r a t e k čas . V s i o d d e l k i v naš ih d r u š t v i h n a d v s e s k r b n o p i l i j o z l e tne va j e . U d e l e ž b a n a v a d b e n i h u r a h j e p o l n o š t e v i l n a , o d d e l k i so se v e č i n o m a p o v e č a l i , k j e r J i h p a d o s eda j še n i b i l o , s o j i h n a n o v o f o r m i r a l i .

Č e p r a v so naš i t e l o v a d c i v z a d n j i h l e t i h s o d e l o v a l i n a več j ih n a s t o p i h , k o t Je b i l F e s t i v a l t e l e sne k u l t u r e v L J u b l j a n i l n Z v e z n i z let v B e o g r a d u , m o r a m o u g o t o v i t i , d a s o l e tošn je p r i p r a v e z a z l e t B r a t s t v a m e n o t n o s t i v N o v e m m e s t u za je l e še d o s t i več je š tev i lo i l a n o v . K a k o r j e b i l o d o s l e j o p a z i t i , Je b i l a v r e d n o v a d b o v k l j u ­č e n a p r e t e ž n o š o l s k a m l a d i n a , t a k o m o r e m o p r a v l e tos v n a š e v e l i k o ve se l j e zabe lež i t i , d a so se t u d i č l ansk i o d d e l k i š tev i l čno m o č n o p o p r a v i l i .

P r i p r a v e p a b i n e b i l e p o p o l n e , če b i d r u š t v a v a d i l a i zk l j u čno s a m o zase . Z a t o b o d o v p re težn i več in i p r i r e d i l a v d n e h p r e d z l e t o m v N o v f m m e s t u t e l o v a d n e n a s t o p e v s v o j i h k r a j i h i n n a t a n a č i n p r e g l e d a l a s v o j e v r s t e t e r p o k a z a l a s a d o v e s v o j e g a d e l a .

Z e l o d o b e r t e l o v a d n i n a s t o p p r i č a k u j e m o m e d d r u g i m i o d d r u ­š t v a v Č r n o m l j u . T a m so n a m r e č p r e d č a s o m u s p e š n o reš i l i v p r a š a n j e v o d n i k o v , t a k o d a s eda j r e d n a v a d b a p o t e k a v z a d o v o l j ­s t v o t e l o v a d e č i b i n v o d n i k o v . N a d e l u so v s i o d d e l k i o d n a j m l a j š i h p a d o č l a n o v i n č l an ic . N a j n o v e j š i j e s i c e r o d d e l e k č l an ic , k i s k u š a z a m u j e n o s p r i d n i m d e l o m n a d o k n a d i t i . V s i t i o d d e l k i se b o d o m a j a z v r s t i l i n a t e l o v a d n e m n a s t o p u , k j e r b o d o p r i k a z a l i z l e tne va j e , m l a d i n c i i n m l a d i n k e p a b o d o n a s t o p i l i t u d i n a o r o d j u . Z r e d ­n o v a d b o p o d s t r o k o v n i m v o d s t v o m n a č e l n i k a F r a n c i j a S k e d l j a l n nače ln i c e L i d i j e S a j e t o v e s t a p r a v t a o d d e l k a t o l i k o n a p r e d o v a l a , d a j i m a t u d i na j tež je p r v i n e n e de l a j o p r e g l a v i c .

T a k o i n s l i čno p o t e k a j o p r i p r a v e s k o r o p o v s e h d ruš tv ih . Ž e l i m o le , d a b i t a k n a č i n o s t a l t r a j e n še t u d i p o z l e t u . J . K .

ŠPORTNI M O Z A I K B A N J E L U K E

V Artlčah se pridno pripravljajo na junijsko srečanje v Novem • M S * * : dekleta vadijo sa VII. zlet Bratstva in enotne««

arittko šolo

Svoje prvovrstne pr ide lke

n u d i

KMETIJSKO POSESTVO MATIJA GUBEC

• L E S K 0 V E C PRI KRŠKEM

V o k v i r u z l e t n e g a k o t i č k a b o m o s e z n a n i l i n a š o J a v n o s t z r a z v o j e m t e l e sne v zgo j e i n š p o r t a v p o s a m e z n i h o k r a j i h , k i b o d o l e tos s o d e l o v a l i n a V I I . z l e t u » B r a t s t v a i n e n o t n o s t i « v N o v e m m e s t u . Z a m a r s i k o g a so t i o k r a j i p r a v e n e z n a n k e . L e m a l o k d o v e , k a k š e n Je t r e n u t n i po l o ža j v r a z v o j u t e l e sne k u l t u r e v t e m a l i o n e m o k r a j u . D a n e s o b j a v l j a m o k r a t e k op i s p o l o ž a j a n a t e l e s n o v z g o j n e m i n š p o r t n e m p o d r o č j u v b a -n j a l u š k e m o k r a j u , k a s n e j e p a b o d o pr iš l i n a v r s t o še d rug I o k r a j i - ude l e ženc i z l e t a k o t s o S i s a k , K a r l o v a c , B i h a ć , O g u l i n , P r i j e d o r l n G o s p i ć .

B a n j a l u š k l o k r a j s o d i p o r a z v i t o s t i t e l e s n e v z g o j e l n š p o r t a m e d n a j n a p r e d n e j š e o k r a j e — u d e l e ž e n c e V I I . z l e t a » B r a t s t v a l n e n o t n o ­s t i « . M o r d a m u l a h k o k o n k u r i r a l e k a r l o v š k i o k r a j , m e d t e m k o o s t a l i o k r a j i , t u d i n a š , z a n j i m zaos ta j a j o . S e v e d a p a m o r a m o p r i ­p o m n i t i , d a se t a o c e n a n a n a š a p r e d v s e m n a p o d a t k e o r a z v o j u š p o r t n i h p a n o g , n e p a t o l i k o n a p o d a t k e o r a z v i t o s t i n a š i r š em t e l e s n o k u l t u r n e m p o d r o č j u . T r e n u t n o so n a m d o s t o p n i l e p o d a t k i o p o l o ž a j u n a š p o r t n e m p o d r o č j u , k i j i h o b j a v l j a m o .

B A N J A L U S K I B O R A C - D R 2 A V N I P R V A K V R O K O M E T U K a r l o v a c l a h k o p r i m e r j a m o z B a n j o L u k o le z a r a d i v e č j e g a

š tev i l a š po r tn ih p a n o g , k i so t a m r a z v i t e i n s o d o s e g l e v i s o k o r a v e n . C e p a p o g l e d a m o s t r o go le n a k a k o v o s t i n n a z v e n e č e n a s l o v e d r ž a v n i h p r v a k o v i n r e p r e z e n t a n t o v , k a r s e v e d a n i p r a v i l n o , p o t e m p a s e z B a n j o L u k o n e m o r e p r i m e r j a t i n o b e d e n o d l e tošn j ih u d e l e ­ž e n c e v V I I . z l e t a . V B a n j i L u k i i m a j o n a m r e č c e l o d r ž a v n e p r v a k e , v r s t o d r ž a v n i h r e p r e z e n t a n t o v i n d r u g i h k v a l i t e t n i h š p o r t n i k o v . K d o še n e v e , d a s o r o k o m e t a š l b a n j a l u š k e g a B o r c a d r ž a v n i p r v a k i , d a se n o g o m e t a š i i s t e g a d r u š t v a u s p e š n o b o r i j o v II. z v e z n i l i g i In d a se l e tos p o t e g u j e j o c e l o z a v s t o p v I. z v e z n o l i g o ? K d o n e ve z a u s p e š n e I g ra l ce n a m i z n e g a t e n i s a , k i t e k m u j e j o v II. z v e z n i l i g i , aH p a z a k v a l i t e t n e k o l e s a r j e — p r v a k e B i H ?

K a d a r se g o v o r i o špo r tn i a k t i v n o s t i v B a n j a L u k i , se m o r a v p r v i v r s t i o m e n i t i na jveč j i l n n a j u s p e š n e j š i špo r tn i k o l e k t i v v o k r a j u - b a n j a l u š k l B O R A C . T o j e n a j v e č j e l n na j bo l j p o p u l a r n o d r u š t v o v m e s t u , k i i m a še n i z d r u g i h š p o r t n i h d r u š t e v l n k l u b o v . P r e d le t i j e b i l n o g o m e t v B a n j i L u k i š e A l n 2 v špo r tu , č e p r a v n o g o m e t a š i n i s o d o s e g l i več j ih u s p e h o v . O s t a l e š p o r t n e p a n o g e so b i l e z a p o s t a v l j e n e i n so l e ž ivotar i l e . L e k o š a r k a r j i so b i l i bo l j a k t i v n i , n e k a j k r a t so o s v o j i l i c e l o n a s l o v p r v a k a B i H i n I g ra l i n a k v a l i f i k a c i j s k i h t u r n i r j i h TA v s t o p v z v e z n o )Jgo.

N a j v e č j i v z p o n so zabe lež i l i r o k o m e t a š i . T i so I z r e d n o h i t r o n a p r e d o v a l i . K a r d v a k r a t z a p o r e d o m a s o o s v o j i l i p o k a l J u g o s l a v i j e , l a n i p a so t e m l o v o r i k a m d o d a l i t u d i n a s l o v r o k o m e t n e g a p r v a k a J u g o s l a v i j e . V k r a t k e m ča su so s i p r i d o b i l i l a s t n o obč in s t vo , k i J ih v n e t o b o d r i n a v s e h t e k m a h . P o s a m e z n i m r o k o m e t n i m t e k m a m p r i s o s t v u j e t u d i po 4000 i n v e č g l e d a l c e v , v ča s ih p rece j v eč ko t n o g o m e t n i m t e k m a m i

N O G O M E T A Š I S O N A J B O L J Š I V II. Z V E Z N I L I G I N o g o m e t j e v s e k a k o r n a j b o l j r a z v i t a š p o r t n a p a n o g a v o k r a j u .

V s a m e m m e s t u o b s t a j a n a m r e č 13 n o g o m e t n i h k l u b o v , d e l n o s i n d i ­k a l n i h , d e l n o m l a d i n s k i h , m e d n j i m i pa s o t u d i t ak šn i , k i t e k m u ­j e j o v k v a l i t e t n i h t e k m o v a n j i h . B S K Je č l an c o n s k e l i ge , z e l o uspešn i p a s o t u d i k l u b i B u d u ć n o s t , O l i m p , N a p r i j e d l n 2e l j e zn i ča r . N a j p o ­m e m b n e j š i Je s e v e d a B o r a c , k i se b o r i z a v s t o p v v r s t e na j bo l j š i h n o g o m e t n i h m o š t e v — v i . z v e z n o l i go . T r e n u t n o i m a p rece j u p a n j a n a u s p e h , k e r j e n a p r v e m m e s t u v z a h o d n e m d e l u n. z v e z n e l i ge L e t o s b o d o v B a n j i L u k i d o b i l i n o v s t a d i o n z v s e m i p o m o ž n i m i objekti, k i b o l a h k o s p r e j e l o k o l i 15.000 g l e d a l c e v . S t a d i o n Je v Davnem ie dograjen, svojemu n a m e n u p a ga b o d o izroči l i za Dan

T u d i d r u g e p a n o g e so v B a n j i L u k i z e l o r a z v i t e . K o l e s a r j i B S K so e k i p n i p r v a k i r e k u b l l k e , m e d p o s a m e z n i k i p a Je p r v a k t u d i B a n j a l u č a n - S m a i l a g l č . I g r a l c i n a m i z n e g a t e n i s a so p r a v t a k o d o s e g l i v i d n e u s p e h e . M l a d i n c i S t a d e r l n G a z i ć so s k u p a j s s v o j i m uč i t e l j em F r i g a n o v i ć e m u s p e š n o n a s t o p a l i v II. z v e z n i n a m i z n o t e n l -šk i l i g i . G a z i ć je m l a d i n s k i l n p o s a m i č n i p r v a k B i H , n a d r ž a v n e m p r v e n s t v u p a Je m e d m l a d i n c i z a s e d e l 2. m e s t o .

V t e n i s u n i p r a v e k v a l i t e t e , č e p r a v so n a r a z p o l a g o l e p a Ig r i šča . Isto v e l j a z a p l a v a n j e i n w a t e r p o l o . N e d a v n o so z g r a d i l i m o d e r e n 5 0 - m e t r s k i p l a v a l n i b a z e n , k i b o o m o g o č i l k v a l i t e t n i d v i g p l a v a l n e g a špo r ta . Z e l o r a z v i t je a v t o - m o t o špor t , k i i m a v B a n j i L u k i v e l i k o t r a d i c i j o , saj Je i z tega m e s t a izš lo v e č z n a n i h d i r k a č e v . T u d i k v a l i ­t e t n i h š ah i s tov n e m a n j k a . V s a m e m m e s t u de lu j e j o trt š a h o v s k a d r u š t v a . N a j b o l j š e m o š t v o i m a B u d u ć n o s t , k l j e o s v o j i l a 3. m e s t o n a r e p u b l i š k e m e k i p n e m p r v e n s t v u , l e m a l o s l a b š e e k i p e p a i m a j o š a h o v s k i k l u b i » M i k r o n « l n P T T .

Z a d n j e č a s e j e n e k o l i k o u p a d l o z a n i m a n j e z a b o k s , k i j e b i l včas ih ze lo p r i l j u b l j e n , v e n d a r Je s p a d c e m k v a l i t e t e i z g i n i l a t u d i p r i j u b l j e n o s t . z e l o a k t i v n i s o k e g l j a « , v n j i h o v i h v r s t a h p a j e v e l i k o m l a d i n e , k a r j e še p o s e b n o z a n i m i v o . V m e s t u i m a j o d v e d o b r i keg l j i šč i , k i s ta v e d n o z a s e d e n i . S t r e l s t v o j e po s t a l o p o p u l a r ­n o š e l e z a d n j e čase , k o Je spet zače l a k t i v n o d e l a t i b ivš i d r ž a v n i r e p r e z e n t a n t V l a s t i m l r D j o r d j e v t ć . M l a d i n a i m a n a r a z p o l a g o p o ­s e b n o stre l i šče ^a z r a č n o p u š k o , k i Je v e d n o p o l n o m l a d i h s t r e l ­cev . V n e k o l i k o t ež j em p o l o ž a j u s o k o š a r k a r j i B o r c a , k i so i z g u b i l i s v o j e i g r i š č e i n seda j go s tu j e j o p o š o l a h . T o Je n e k o l i k o z a v r l o r a z c v e t te ze lo d i n a m i č n e š p o r t n e p a n o g e .

A t l e t i k a Je b i l a r a z v i t a , t o d a z a d n j e č a s e se čuti m r t v i l o . V z r o k z a to j e o d h o d t r e n e r j a R a d o v a n o v l č a , k i Je a t l e te t r e n i r a l .

O R O D N I T E L O V A D C I - N A J B O L J Š I V B I H . , . B « n J 1

a l u S k o d r u š t v o P a r t i z a n Je t e d a l j Časa ze lo a k t i v n o l n vk l j u ču j e ze lo v e l i k o p r e b i v a l c e v B a n j e L u k e . V d r u š t v u Ima jo t u d i k v a l i t e t n e t e l o v a d c e . Z n a n o Je, d a Je b i l a t e l o v a d n a r e p r e z e n t a n c a

t e , p r e d k r « t k i m v g l a v n e m s e s t a v l j e n a i z b a n j a l u š k l h t e l o v a d ­cev . T a k o Je b i l N l k l ć d r ž a v n i m l a d i n s k i p r v a k v o r o d n i t e l o v a d b i , p r v e n s t v o F L R J p a Je o s v o j i l a t u d i m l a d i n s k a v r s t a B a n j e L u k e . LetOB p o z i m i j e b i l a a k t i v n o s t b a n j a l u š k e g a P a r t i z a n a n e k o l i k o m a n j š a k o t p r e j šn j a l e ta , to p a p r e d v s e m zato , k e r so n r e u r e j e v a l l d v o r a n o i n D o m P a r t i z a n a .

Z e l o r a z g i b a n o j e š p o r t n o ž iv l j en je v o a n j a l u š k i n šo lah , s r e d n j a tehn ična šola , učite l j i šče i n g i m n a z i j a Ima jo s vo j e š p o r t n e a k t i v e , k i r e d n o t e k m u j e j o , k m a l u p a b o d o p r e r a s t l i v s a m o s t o j n a špo r tna d r u š t v a . P o m e m b e n d e l a k t i v n o s t i n a t e l e s n o k u l t u r n e m p o d r o č j u p r e d s t a v l j a j o d e l a v s k e š p o r t n e i g r e , k i z a j e m a j o p r e d v s e m t iste , M n i s o č lan i t e l e s n o k u l t u r n i h o r g a n i z a c i j . N a j v e č j e u s p e h e so n * I g rah pože l i d e l o v n i k o l e k t i v i t o v a r n e t o b a k a , pod j e t j a » J e l š l n g r a d -l n pod j e t j a - R u d i C a j a v e c « .

S s v o j i m i 60.000 p r e b i v a l c i Je B a n j a L u k a p o m e m b e n c e n t e r v B i H . z e l o p o m e m b n a p a 1e t u d i z a r a d i s vo j e boga te š p o r t n e d e j a v ­no s t i . C e b i b i l o n a r a z p o l a g o še v e č špo r tn ih o b j e k t o v (teh n a v z l l « v e d n o n o v i m g r a d n j a m š e p r i m a n j k u j e ) , b i b i l a š p o r t n a a k t i v n o « * p r a v g o t o v o še več j a .

T o l i k o o š po r tu l n t e l e s n i v z g o j i v B a n j i L u k i . Iz t ega o p i * * špor tne l n t e l e s n o v z g o j n e d e j a v n o s t i Je r a z v i d n o , d a b o d o B a n j a h 1 ' čanl I g ra l i n a z l e t n l h t e k m o v a n j i h v N o v e m m e s t u zelo v i d n o v logo ln d a b o m a r s i k a t e r i p o k a l , p l a k e t a In d i p l o m a r o m a l a v B a n J 0

L u k o . N o v o m e š č a n o m se v z l e t n i h d n e v i h obe ta j o ze lo z a n i n d j ? i n k v a l i t e t n e š p o r t n e b o r b e , p o s e b n o , k e r Ima jo k a r l o v š k i wiff** l n n a i o k r a j v n e k a t e r i h p a n o g a h k v a l i t e t n e e k i p e l n p o s a m «

F R . M T K B C

K U L T U R A I N P R O S V E T A

I z o b r a ž e v a n l e o d r a s l i h (Nadaljevanje in konec)

V ce lot i pa je v i d e n splošen prehod k t e m e l j i t i m o b l i k a m izobraževanja, k c i k l u s o m pre­davan j , k s em nar j em, tečajem, šolam. V s e k a k o r bo t r eba prej a l i s lej d o b i t i natančen pre ­g led i n o k r a j n i z a vod bo m o r a l zagotov i t i s ta t i s t iko , k i bo omogočila, d a bomo ob koncu vsake sezone l a h k o d a l i jasen obračun, kaj smo s t o r i l i za d v i g i zobrazbene r a v n i naših državljanov. S l e h e r n a d e l a v ska un i v e r za p a b i m o r a l a po leg p rogramov i m e t i zb rane po­datke o i z ob razb i p r e b i v a l ­stva i n o po t rebah ter zahte ­v a h naše p ro i z vodn j e i n druž­be po i z ob razb i l j u d i v občini; le tako bo možno s m o t r n o izobraževati. V letošnjih pro ­g r a m i h je namreč še v edno opaz i t i , da n iso g ra j en i na k ra j evn : i rebah, z l as t i ne b a podi ć u diužbene vzgoje i n posredovan ja r a z n i h o b l i k d e l o v n i m k o l e k t i v o m . V s e k a ­kor bo potreba z n a p o t k i i n splošnimi s m e r n i c a m i u t r d i t i , kaj naj vsebu je jo p r o g r a m i , a P redvsem j i m bo t r eba p o m a ­gati z nasve t i , k a k o naj se­stavl jajo p rograme , d a bodo odraz l a s t n i h potreb i n las t ­n i h možnosti.

De l avske i n l judske u n i v e r ­ze m-irajo vede t i , koga i z o b r a ­

žujejo i n z a ka j izobražujejo. B r e z t e m e l j i t i h a n a l z l a h k o zopet zapade jo površnosti i n s t a r emu načinu vzgoje. A n a ­litično i n p l a n s k o delo kad rov pa m o r a b i t i vezano t u d i na smise lno ev idenco kadrov , k i j i h izobražujemo, ka j t i n a te­me l ju natančne ev idence bomo

l a h k o r a z v i j a l i izobraževalno de lo in ga p r e m i k a l i v se više, glede n a rast izobraženosti d r ­žavljanov. S t ako ev idenco pa bomo l a h k o d a l i našim politič­n i m , družbenim i n gospodar­s k i m o r g a n o m t rdno podlaga za p e r spek t i vno kad ro v sko po­l i t i k o .

P E T N A J S T I Z O B R A Ž E V A L N I H C E N T R O V V VEČJ IH

G O S P O D A R S K I H O R G A N I Z A C I J A H

V z a d n j i h t edn ih je v našem o k r a j u v ospred ju tud i politič­no e k o n o m s k a a k c i j a , k i i m a močan poudarek v v seh letoš­n j i h družbenih p l a n i h . Z v e z n : družbeni p l a n , republiški in o k r a j n i p l a n i nas obvezuje jo , d a f o r m i r a m o izobraževalno centre v v seh večjih gospodar­s k i h o rgan i zac i j ah . V našem o k r a j u je po p r edv i d en i r epu ­bliški mreži t r eba o r g a n i z i r a j 15 cent rov . B i s t v ene naloge cent rov so, d a izobražujejo de­l a vce za potrebe d e l o v n i h mest i n to z a praktično kot teoretično znan je ( ko l i ko r j i m ga n i d a l a šola). Izobraževanje v o d i l n i h oseb z a op rav l j an j e s vo j i h dolžnosti, p r e k v a l i f i k a c i ­j a d e l a v cev z a r a d i sp remen j e ­n i h načinov de la a l i s p r e m e m b so v s k l a d u s p o t r e b a m i p r o i z ­vodn j e i n d e l o v n i h mest , pomoč

s a m o u p r a v n i m o r g a n o m p r i izobraževanju za d e l a v s k o i n družbeno u p r a v l j a n j e , posre­dovan je splošno k u l t u r n e g a znan ja , ugo tav l jan je r c a l n i l i potreb po i z ob ra zb i , p l an i ran j e teh potreb z o z i r o m n a mož­nost i , o rgan , z a c i j a i z v edbe : i z ­de l a va učnih načrtov, p rog ra ­mov, pripomočkov, s k r i p t i td . , k o n t r o l a rezu l ta tov , izobraže­van ja , sode lovn ja i n posveto­vanje z v s em i družbenimi o r ­gan i g lede vprašanj izobraže­van ja , sode lovan ja i n posveto­vanje z vsernj družbenimi o rga ­n i g lede vprašanj izobraževa­nja n . pr . s i n d i k a t i , L T , D U . s t r o k o v n i m i šolami, tajništvi za de lo i t d . , pošiljanje de l av ­cev n a izobraževanje i z ven podjet ja, p l a n rotac i je o z i r o m a spreml jan j e de lavcev n a p r a ­ks i — s k r a t k a : načrtno o r g a n l -

Po končanem delu se zbirajo vsako popoldne in vsak večer v tečajih, šolah i n seminarjih. Res, za učenje pri nag nikoli ni prepozno

Nova delavska dramatska skupina Predzadnjo nedeljo se je

predstavila črnomaljskemu ob­činstvu novoustanovljena dra­m a t s k a s k u p i n a Belokranjske­ga g radbenega podjetja i z Čr­n o m l j a .

P o d veščim vods t v om reži­ser ja I v a n a Urbančiča so v r a ­z m e r o m a k r a t k e m času uspeš­no naštudirali i n u p r i z o r i l i Goldoni. j icvo k o m e d i j o " S L U ­G A D V E H G O S P O D A R J E V * . Zasedbo je v r edno t o l i ko bo l j

p o h v a l i t i ker je b i l a v r s t a i g ra lcev prvič n a o d r u i n so k l j u b t e m u svo jo v logo dobro i z v ed l i .

N a b i t o p o l n a d v o r a n a je uspešni nas top »Begradccv« n a g r a d i l a s s p o n t a n i m a p l a v ­zom. N j i h o v p r v i nas top je po­z d r a v i l v i m e n u Sve ta S v o b d i n p r o s v e tn ih društev občine Črnomelj t a j n i k J a n e z K r a m a -rič. N o v i d e l a v s k i d r a m a t s k i s k u p i n i je želel uspešno u d e j -

šola v Adlešičih bo izdala spominsko knjižico

L e t o s v J u r a j u b o š o l a v A d l e -Ši6ith p r a z n o v a l a s t o l e t n i c o s v o j e ­g a o b s t o j a . P o s e b n i o d b o r z a p r o ­s l a v o toga J u b i l e j a b o i z d a l s p o -r n m s k o knj iž ico , k i b o p o l e g z g o ­d o v i n e šo le p r i k a z a l a t u d i z g o d o ­v i n o A d l e š i č e v . i n otool c e . r a z v o j te v a s i v p o v o j n i h l e t i h , n j e n k u l ­t u r n i de l ež , tu r i s t i čne i n z g o d o ­v i n s k e z n a m e n i t o s t i k r a j a , s p o m i ­ne uč i t e l j ev , k i s o t u s l u ž b o v a l i i t d . T a k o b o l a h k o to k n j i ž i c o s p r i d o m u p o r a b i )a1o uč i t e l j s t vo p r i d o m o z n a n s k e m poufltu, p a t u d i t u ­r i s t u , k i g a ipot zanese v A d l e š i č e , b o d o b r o d o š l a .

D a b i o d b o r pr i še l d o d e n a r n i h •redBtev, k i b i m u o m o g o č t l a i z ­d a j o te s p o m i n s k e kn j i ž i ce , se b o o b r n i l n a r a z n a poddet ja in u s t a ­n o v e , k i na'| b i s s v o j i m i *\r\&\, k i b o d o izšli v tej kn j i ž i c : , p o ­k r i l i s t r o š k e n a t i s a . D o s l e j so se v a b i l u o d z v a l a n a s l e d n j a p o d j e t ­

j a i n u s t a n o v e : K m e t i j s k a z a d r u ­g a A d l e š i o i , O b L O Č r n o m e l j , B e ­l o k r a n j s k o g r a d b e n o pod j e t j e Č r ­n o m e l j . R u d n i k r j a v e g a p r e m o g a K a n i ž a r t i a , D o l e n j s k i l ist ( Novo m e s t o , s p l o š n o g r a d b e n o p o d j e t j e » P i o n i r « N o v o m e s t o . Z a l o ž b a » B o ­r e č i L j u b l j a n a , T r g o v s k o pod j e t j e » T k a n i n a « L j u b l j a n a l n T o v a r n a »Ae - ro « C e l j e .

K o se o d b o r z a h v a l j u j e v s e m z go r a j naš te t im z a n i i h o v o r a z u ­m e v a n j e i n d e n a r n o p o m o č , p r o s i t u d i o s t a l a poduet j a l n u s t a n o v e , k i s o ' j i m b i l e p o s l a n e p ro šn j e , d a n a n j e č impre j o d g o v o r i j o i n z o -g l a s o m p o d p r e j o h v a l e v r e d n a p r i ­z a d e v a n j a o d b o r a z a p r o s l a v o s t o ­l e t n i c e šo l e v tej p a r t i z a n s k i v a s i , k i j e b i l a v z adnd i vOjeil r a z e n t r e h hiš v s a oož j fana in r a z r u š e n a .

H k r a t i v a b i o d b o r že zda j v s e b i v š e uč i te l je , p a r t i z a n e i n p r i j a ­te l j e A d l e š i č e v n a . p r o s l a v o , k i bo 26. J u n i j a 1960.

s tvovan je n a naših o d r i h , m e d ­t em, k o j e posebe j p o h v n l i l k o l e k t i v B e g r a d a i z Črnomlja, k i jje s l e d i l r u d a r j e m i z K a n i -/arice ter je z a k u l t u r n o i z ­življanje de lovnega človeka vključil v svo je v rs t e t u d i d r a m a t s k o de javnost .

S k u p i n a bo z naštudiranim de l om gos tova la še v Semiču, Dragatušu i n M e t l i k i , m e d t e m ko i g r a l c i žele nas top i t i t u d i v R i b n i c i .

A .

V Jugoslaviji izhaja 765 dnevnih listov z letno na­klado okoli 600 milijonov izvodov.

Leta 1939 je bilo pri nas 155.000 radijskih naročni­kov, lani pa jih je bilo že 1,310.000.

Filmske predstave s i je leta 1939 ogledalo 20 mi l i ­jonov obiskovalcev, lani pa preko 120 milijonov ljudi.

• Vsako leto tiskamo okoli

5.000 knjig v 26 milijonih izvodih.

z i r an j e i n sp r eml j an j e v seh potreb po izobraževanju, k i te­m e l j i n a po t r ebah pro ' zvodn je i n družbenega u p r a v l j a n j a s c i l j e m : čim večja p r o d u k t i v ­nost i n čim boljše vzdušje v podjet ju .

Z a e n k r a t t akega c en t r a še n i k j e r n i m a m o reg is t r i ranega . P r i p r a v e P a so v t eku p r i P i o n i r j u , C e l u l o z i , B e U u , K a -nižarici, n a Senovem. K r m > l j u , t o v a r n i z d r a v i l K R K A , v N O V O T E K S U . P r e d e n se tak center us t anov i , je po t r ebna ce la v r s t a t e m e l j i t i h p r i p r a v : od vzgo je inštruktorjev za metode, p r i p r a v e inštruktorjev z a praktično delo , za teoretič­no de lo , i n f o rmac i j e ko leg i jev , i zde lava e labora tov , p r i p r a v a m a t e r i a l n e osnove , i zde lave l e t n i h izobraževalnih p rog ra ­m o v d o p l a n i r a n j a sredstev iz s k l a d a z a k a d r e i t d .

Z a v o d za izobraževanje se bo v t e m obdob ju svojega d e l a p rvens tveno posve t i l t e m v p r a ­šanjem i n skušal skupa j s s i n ­d i k a t i , z g o spoda rsk im i o rga ­n i z a c i j a m i i n ob pomoči r e p u ­bliškega zavoda d o jeseni vsaj neka j p r e d v i d e n i h cen t rov

K o r i s t n i p o s v e t i P r e d k r a t k i m so člani

predsedstva okrajnega s v e t a Svobod in P D ob iska l i vse ob­činske svete v okra ju . N a po­svet ih so predvsem razprav l ja ­l i o vključevanju nov ih čla-r.-cv v Svobode in prosvetna društva. A k c i j a bo zajela p red -, i c m p ionir je i n mladino, k i že dela n a ku l turnoprosve tnem področju, vendar n i vključena v društva. Število članov S v o ­bod i n P D se bo s tem pove­čalo v nekalterih občinah z>a 100 odstotkov. Svobode in P D so pričele z agitaci jo za razši­ritev članstva Prešernove druž­be.

» Ž u p a n o v o M i c k a « n a S i n j e m v r h u

24. a p r i l a s e j e p r e d s t a v i l a do­m a č e m u o b č i n s t v u m l a d a -grai-s k a s k u p i n a z L i n h a r t o v o d v o d e -j a n k o Z u p a n o v a M i c k a . P o d s k r b ­n i m v o d s t v o m r e ž i s e r j a Jožeta Z a -b u k o v s k a so m l a d i i g r a l c i u s p e l i v s v o j e m d e l u i n že l i o b i l o p r i ­z n a n j a . S c e n o s o p r i p r a v i l i I g r a l c i s a m i l n j e b i l a p r a v o k u s n a . 1. m a j a so iigro p o n o v i l i l n t o k r a t z a i g r a l i še bo l j s p r o š č e n o (kot p r v i č .

S i n j e v r h č a n i I g r a l c e m k o t trudi režiserju I s k r e n o čest rta m o l n J i m želimo š e n a d a l j a & u s p e h o v i n d a b t n a s i e li i •tfMpaVlll Iflllullll k o t t o k r a t ! 2 . v .

U N I C E F p o d p i r a š e n t r u p e r š k o š o l o

U N I C E F ( O t r o š k i f o n d z d r u ž e ­n i h n a r o d o v ) p o d p i r a s s a n i t a r i ­j a m i i n d r u g o o p r e m o 50 šo l v n o v o m e š k e m o k r a j u . O s n o v n i šo*l S c n t r u p e r t Je U N I C E F p o k l o n i l r a z m e r o m a mnogo, , s r e d s t e v . Š o l ­s k i u n r a v j t e l j B o j a n B r e z o v a r m i j e r a z k a z a l v s o p o d a r j e n o o p r e ­m o .

»Si ivalni s t r o j J u k l . k i s m o g a d o b i l i v d a r , j e za res o d i j c e n . P r i ­spe) je i z T o k i a , m i z i c o z a n j Je p a i z d e l a l a T o v a r n a š i v a ln ih s t r o j e v . M i r n a , z r a v e n s m o d o b i l i t u d i ši -v a n k e , š k a r j e , g u m b e , s u k a n e c — c e l o t n o g a r n i t u r o š i v a l n e g a p r i b o ­r a . G o s p o d i n j s k e g a p o u k a n a naš i šol i s i b r e z t e g a s t r o j a n e m o r e m o več mis l i t ) . «

P o l e g š i v a l n e g a s t r o j a j e s t a l a p r a v t a k o p o d a r j e n a d e c i m a l n a t e h t n i c a z m e r i l c e m .

» V s a k m e s e c t e h t a m o j n m e r i ­m o n a š e šo l a r j e . O m e r i t v a h p o ­r o č a m o C e n t r a l n e m u h i g i e n s k e m u z a v o d u v L J u b l j a n i i n O k r a j n e m u h i g i e n s k e m u z a v o d u v N o v e m m r -s tu , p r i k a t e r i h Ima s v o j e k o m i ­s i je t u đ ) U N I C E F . O t e h i z s l e d k i h se v o d i s t a t i s t i k a i z v s e g a sveta.«

U p r a v i t e l j m e Je pe iJa ) še k v o ­d o v o d n i m n a p r a v a m ;

» Z a seda j nam č r p a v o d o z a šo l ­sk i v o d o v o d e l * k t r f c n a č r p a l k a . L e t o s n a m Je U N I C E F p o s l a l 110 m e t r o v v o d o v o d n i h cevtl. K o b o šola t v r l k l JuPena na k r a j e v n i v o ­d o v o d , k i j e v gTadnji. b o m o č r ­p a l k o v r n i l i U N I C E F . «

» P r i č a k u j e t e *e k a k t n o p o m o č ? « »na, U N I C E F n a m b o z g r a d i l

k o p a l n i c o s tuši . d a se b o d o l a h ­k o na51 učenc i v s a k t e d e n t e m e ­l j i to n k o p a l j . Sa j v e s t e , k a k o j e s k o p a n j e m p r i o t r o c i h n a k m e ­t ih . « i . f.

p r i p r a v i t i t ako daleč, d a bodo pričeli d e l a t i .

O b k o n c u se m i z d i p r a v p o u d a r i t i n a razširjeni se j i . k j e r j e b i l n a m e n i n f o r m a t i v ­no i n o k v i r n o p r i k a z a t i o rga ­n i zac i j o i n delo izobraževa­nja o d r a s l i h , d a sc Svobode kot ostale družbms o rgan i za ­cije s t c :n , ko us tanav l ja jo de­lavske un i v e r z e i n izobraževal­ne centre v podje t j ih n i k a k o r nc odvezuje jo od obveznost i i n dolžnosti z a ideološko i n s tro­kovno i zobrazbo s vo j i h član H v k u l t u r n o p rosve tnem de lu . Svobode mora jo p rav tako v d e l a v s k i h i n l j u d s k i h un i v e r ­zah na j t i mesto za svojo k u l ­turno , prosvetno i n s t rokovno ak t i vnos t . Ne smemo dovo l i t i , da b i Svobode , s i n d i k a t i l n d ruge organizac i je , k i so dosle j ime le določene tečaje, d e l o v n i krožke i n razne druge ob l i k e s m a t r a l i , d a tega n i več t reba, k e r obsta ja de l a vska un i v e r za . De lo , k i i zha j a i z potreb vseh članov določene organizac i j e , m o r a obsta ja t i da l je , m e d l e m k o je d e l a v s k a u n i v e r z a s t a l ­n a o b l i k a pošolskega i z ob ra ­ževanja, v k a t e r i se odražajo potrebe vse naše družbe. T A T J A N A B E L O P A V L O V I C

BOGDAN BORCIC: P T I Č J E S T R A Š I L O I. (akvatinta) — Z razstave sodobne jugoslovanske grafike na Japonskem, Id so jo odprli konec aprila v Tokiu, nato pa jo bodo prenesli

še v Osako

V Celje pojdejo Krčani V nedeljo je biLa v Brežicah

lepa mlad ineka mani festac i ja . N a sektorskem pevskem tekmo­van ju so se zb ra l i najboljši p i on i r sk i pevski zbor i iz spod-njeposavskih občin Sevnica, Senovo, Videm-Krško in B r e ­žice. Nastop i l i so pevski zbor i iz osemletnih šol Bostanj , Sev­nica, Senovo, Raka , Krško, Brežice I i n Brežice II.

K o m i s i j a p r i znan ih s l oven­sk ih g lasbenih delavcev (Rado S imon i t i , Sul lgo j , Arnlč) je ocenjevala nastopajoče zbore, da b i i zb ra la najboljši p i on i r ­sk i zbor za mlad insk i fest ival , k i bo konec maja v Ce l ju .

P r e d začetkom tekmovanja so se vs i p ion i r j i z mlado bre­žiško godbo na p iha la uv rs t i l i v sprevod po Brežicah ln tako povečali slavnostno razpolože­nje pr i red i tve .

Tekmovanje je lepo pokaza­lo t rud posameznih pevovodij i n U6 ipehe n j ihov ih zborov. Re ­publiška komis i j a je najbol je oceni la p i on i r sk i pevsk i zbor iz osemletne šole Krško, enako je b i lo mnenje občinstva, da je ta zbor najbolj-si. Pevovodja profesor K l epac je nedvomno sposoben interpret umetniške pesmi, k i dobro pozna glasovno zmogl j ivost svojega zbora in

RADI BI... Obisk pri SVOBODI na Mirni

TSašel sem" ga pozno zvečer v p i s a r n i T o v a r n e šivalnih s t ro j ev : p r e d s e d n i k a Svobode , Krištofa D a r k o t a . N j egov k o ­njiček j e de l o v društvu, zato se j e n a j i n pogovor h i t r o r a z -živel.

Brž k o s e m ga vprašal o de lu društva, j e že po t egn i l i z p r e d a l a debe lo m a p o a n k e t n i h l i s t . K a j različna vprašanja, še različnejši odgovor i . L i s t a m i n p r e b i r a m pole, a D a r k o ži­v a h n o p r i povedu j e o željah članov, k i b i r a d i m i r e n s k o »mir ­n i « popo ldne i n večer preživeli v društvenem de lu , o u speh ih , k i j i h ima jo *x> t r eh mesec ih obsto ja društva, o s ekc i j ah i n še o t e m i n o n e m .

Z a n i m a l o m e je, k a k o se r a z v i j a novejša o b l i k a p r i n a ­ših društvih, t o j e k l u b i h .

»Radi b i k l u b r a z g i b a l i , r a d i b i o p r e m i l i prostor , k o je s icer p r ime r en , a ne na jdemo sredstev. K a r pa b o m o ob teh pogo j ih l a h k o n a p r a v i l i , to b o m o storili.«

V e r j e l sem m u . K a j p a os ta lo delo , p r edvsem sekc i je? »Ka j n i s i v i d e l p l a k a t o v d r a m s k e sekci je , saj v i s i j o že

nekaj d n i . Naštudiral; so V o h u n k o . P e v s k i zbor bo za p r v o ­ma jske p r a z n i k e zape l n a p r o s l a v i neka j ze lo dobro naštu-d i r a n i h pesmi . Na j d o d a m še to, k o g o v o r i v a o p e v s k e m zbo ­r u . Iz nič u s t v a r i t i to , k a r boš l a h k o sedaj slišal ( namen i l a sva se med t em k p e v s k i vaj i ) , je n e d v o m n o zas luga požrt­vova lnos t i in do lgo l e tne p rakse pevovodkmje . N e s m e m pa prezre t i v n e m e pevcev, z l a s t i v moškem zboru.«

— K o l i k o pa je vključeno mladine,« sem ga p r e k i n i l . » V d r a m s k i s ekc i j i je izključno s a m a m l a d i n a , t u d i v

o s t a l i h s ekc i j ah n i r e d k a . V e n d a r se bo število n e d v o m n o precej povečalo, ko b o k l u b zaživel v dovo l j privlačni o b ­l iki.« . .

V i d e l sem, d a j e p r i m i r e n s k i h s voboda r j i h d o b r a v o l j a doma . D a b i še m a r s i k a j r a d i — razen tega, k a r že ima j o . Za to sem še poba ra l , k a k o je ka j z denar j em.

» Z m a j h n i m i s r e d s t v i smo n a p r a v i l i to, o černer s em t i p r i po v edova l . U p a m , d a b o m o v p r i h o d n j e laže d e l a l i s i ce r p a . . .

Čeprav D a r k o n i redkobeseden, m u je ob t e m beseda o b ­tičala. In tu s v a končala razgovor . K v .

ga lopo o b v l a d a . Z b o r u i n n j e ­g o v e m u p e v o v o c J j i ž e l i m o , d a b: t u d i v Ce l ju u s p e š n o z a s t o ­pala p o s a v s k e p i o n i r j e .

M e d nastopajočimi je l e p o zapel tudi z b o r sevniskah p i o ­nirjev, k i g a v od i pevovodja V i k t o r K r e n č i č . Oba b r e ž i š k a zbora sta n a s nekol iko r a z o č a ­ra la , k e r sta oba n a o b č i n s k e m tekmovanju pela bolje.

Ob zaključku tekmovanja J« prof. Ivan P r e s k a r v i m e n u Okrajnega sveta Svobod i n pro­svetnih društev podel i l v z n a k pr iznanja nastopajočim pev-sikim zborom in n j ihov im pevo-

' v o d j e m l e p e cViplome i n š o p k e t e r s e j i m zahva l i l z a požrtvo­valno delo.

s—S

V e č e r n a p o l i t i č n a š o l a v B r e ž i c a h

V e č e r n a po l i t i čna šo l a v B r e ž i ­c a h Je k o n e c a p r i l a k o n č a l a d e l o . L a n i o k t o b r a Jo Je o r g a n i z i r a l a i d e o l o š k a k o m i s i j a p r i O b č i n s k e m k o m i t e j u Z K . S o i o j e o b i s k o v a l o v z ače tku 26 s lu ša te l j ev , m e d l e ­t o m p a j " ih j e n e k a j z a r a d i p r e ­s e l i t v e l n s l u ž b e n i h p r e m e s t i t e v odipalo. K o n č a l o j e šo l o 18 s l u š a ­te l j ev , k i so p r e d p o s e b n o i z p i t n o k o m i s i j o z a d o v o l j i v o o d g o v a r j a l i n a v p r a š a n j a i z z g o d o v i n e d e l a v ­s k e g a g i b a n j a , t e m e l j e v m a r k s i z ­m a , e k o n o m i i k e i n po l i t i čne e k o ­n o m i j e .

Podeg č l a n o v tapttne k o m i s i j e so p r i s o s t v o v a l i z a k l j u č k u šole t u d i s e k r e t a r o b č i n s k e g a k o m i t e j a Z K B r e ž i c e S i l v o G o r e n c in č l a n a i d e ­o l o ške k o m i s i d e p r i O k r a d n e m k o ­m i t e j u Z K p r o f . E m a M u s e r i n Thorževsiki . k i sta p o h v a l i l a s l u ­šate l je za p o k a z a n e u s p e h e . s - S

R a z p i s š t i p e n d i j

O b L O N o v o m e s t o K o m i s i j a z a p o d e l j e v a n j e š t i ­

p e n d i j p r i O b L O N o v o m e s t o r a z ­p i su j e za š o l s k o l e t o 1960/til n a ­s l e d n j e š t ipend i j e :

4 z a študi j n a u n i v e r z i v L J u b ­l j a n i — n a r a v o s l o v n a f a k u l t e t a (mat .— l i z . ) ;

2 z a š tud i j n a V P S v L J u b l j a n i — tehničn i p o u k i n r i s a n j e ;

1 z a š tud i j n a V P S v L j u b l j a n i ( m a t . — t o . ) ;

1 z a š tudi j n a V P S v L j u b l j a n i ( n em.—ang l . ) ;

2 z a š tud i j n a V i š j i šol i z a t e ­l e s n o vzgeoo v L J u b l j a n i ;

5 z a š tudi j n a uč i te l j i šč ih . P r o s i l c i na j v l o ž i j o p r o š n j e , k a ­

t e r i m j e t r e b a pr i lož it i z a d n j e š o l sko s p r i č e v a l o , p o t r d i l o o v p i ­su , i zkaz o p r e m o ž e n j s k e m s t a n j u s t a r šev i n m n e n j e k r a j e v n e g a o d ­b o r a S Z D L . P r e d n o s t p r i š t i p e n ­d i j a h i m a j o o t r o c i p a d l i h v N O B In t i s t i , k i se i zkaže j o z o d l i č n i m s p r i č e v a l o m . R o k z a v l a g a n j e p ro šen j j e 31. l u l i l 1960.

Nikoli ni Delavska univerza Videm-Krško

Ce pregledamo delo delavske univerze Videm-Krško od 1. septembra preteklega le­ta do 15. apr i l a 1960, lahko ugotovimo, da jo Izvedla v tem razdobju skupno 248 preda­vanj, kater ih se je udcležiilo 22.399 l judi . 2 e

samo ta številka pove, da odpade na posa­meznega preb iva lca občine več kot 1-3 pre­davanja.

V večernih šolah si je pr idob iva lo zna­nje 326 slušateljev v devetnajst ih odde lk ih . Vseh seminar jev in tečajev je b i lo 22, ob i ­skovalo Pa j i h je 554 držvljanov. Omenit i je treba še potujoči k ino, k i je Imel 103 predstave z 8.242 ob l ikova l c i .

K skupnemu številu predavanj so všteta razna predavanja v c i k lus ih in posamezna Predavanja kot n. pr. za kolekt ive , aktualne teme, marksistični krožek, kmet i jska, teh­nična, gosipodinjska vzgojna ln potopisna Predavanja.

Predavanja za kolekt ive so bi la organi ­z irana v podjetj ih, k jer so se člani de lovnih ko lekt ivov seznanjali z vlogo delavskega »veta, d irektor ja , ko lekt iva , z družbenim Planom in njegovimi nalogami, z de l i tv i jo do­hodka, z de lavsk im samouprav l janjem, delno s kmeti jsko po l i t iko na vasi In higieno ter z varnostjo pr ! de lu i « podobnim. Čeprav •0 nekater i ko lekt i v i zelo močni, je odpadlo n a predavanje povprečno 81 l jud i . To je delno opravičljivo, ker so bMa predavan ja "v

prepozno In njeni uspehi v letu 1959-60

večjem ko l ek t i vu kot n. pr. tovarn i c e lu ­loze in papir ja v večini p r imer ih po izmenah. Zan im i vo je, da je b i l povprečen obisk v manjših podjetj ih oz iroma ustanovah mnogo boljši. V z rokov za to ne b i navaja l i , čeprav je znano, da jo kako predavanje tudi odpad­lo zaradi slabega obiska, kot n_ pr. zadnje v tovarni celuloze in papir ja D juro Salaj . V takem p r ime ru ne moremo k r i v i t i delavske univerze, pač pa politične organizacije v podjetju, k i se zadovolj i jo lc s tem. da izobesijo ve l ik lepak, s ka ter im obveščajo člane ko l ek t i va o predavanju, odbornik i pa ob napovedanem času z mi rno vestjo zapu­ščajo tovarno. Vzg led i pač še vedno vlečojo! Rezultat je b i l tn, da je v pr iprav l j eno pre-davj i lnlco pogledal le en član ko lek t i va . K l j u b vsemu pa lahko ugotavljamo, da so bi la predavanja z? ko lekt ive kor istna in po­trebna. V bodoče bodo moralo politično or­ganizacije v podjet.'ih to akci jo bolj podpi ­ra t i , če želimo delavce tud i družbeno-cko-nomsko Izobraziti .

Kmet i j sk ' s t rokovnjaki so v zdmsiki sezo­ni žrtvovali mnogo prostega časa, kajt i ob i ­skova l i so vse bilžnje in daljne vasi i n po­sredoval i razen s t rokovnih predavanj tudi Karde l j eve razprave o socialistični pre­obrazbi vasi Zan imivo je, da niso varčevali s časom, ka j t i ponekod so razprav l j a l i tudi le s sedmimi k m e i j va lc l , k i so potem mnogo

tega prenesl i na sovaščane. Udeležba je b i i a na splošno še ka r zadovol j iva, sa>] je pov­prečno odpadlo na predavanje po 33 kme­tovalcev.

K o so na občinski ideološki komis i j i raz ­prav l j a l i o kmet i j sk ih predavanj ih , so ugo­tav l ja l i , da je delavska un ive r za nared i la vso za uspešno izvedbo predavanj . Nujno pa je, da bodo osnovne organizaci je S Z D L v bodoče v večji mer i zagotovile obisk, ka r bi se dalo doseči predvsem z osebno zadolžit­vi jo. N a predavanja so pr iha ja l i v g lavnem napredni vaščanl, tu ln tam pa so je pojavi l tud i kak nergač. Vsa predavanja so b i l a zelo kor is tna, k a r dokazujejo uspehi v pogodbeni pro izvodnj i . B i l a so podana na preprost na ­čin i.n v nekater ih p r imer ih spreml jana s f i lm i oz i roma d ia f i lmi .

V pr ihodnjem letu bodo mora l i predava­telj* š e v večji mer i uporabl ja t i f ikne, d i a -f i lme ln epldlaskope. Pred predavanj i se bo­do sestajali !n sku->no obdelal i predvidene teme.

De lavska univerza je skupno z odsekom za prosveto v jeseni Izdelala anal izo o stop­nji Izobrazbe delavcev ln uslužbencev. Iz nje je razv idno da je od 1217 delavcev brez popolne osemletne šolske Izobrazbe 885 al i 72.5 odst., od 366 uslužbencev pa nima po­polne osemletne šolske izobrazbe 94, 190 pa je osem razredov osnovne šole, skupno torej 75.5 odst. T e številke ao narekova le nujnost Po organiz i ranju večernih šol. Tako se je vključilo v šest oddelkov večerne osemletne šole 161 l jud i , od kater ih j i h je že pr idobi lo osemletno Šolsko Izobrazbo 44, 23 pa je že oprav i lo p r v i tečaj. V večerni ekonomski srednj i šoJi je trenutno v dveh odde lk ih 56,

v večerni tehniški srednj i šoli pa 72 s l u ­šateljev.

Iz omenjenih podatkov se da sk lepat i , da v občini Videm-Krško z resnostjo rešujejo to pereče vprašanje, saj mis l i jo v jeseni od ­preti še več tečajev za osemletno šolo ln v ko l i ko r bo dovolj kandidatov, Se večerno ekonomsko srednjo šolo.

Omenit i je treba tudi večerno politično šolo, katero je do zaključka v dveh odde lk ih obiskovalo 37 slušateljev. Obisk na tej šoli je b i l v začetku večji, toda z ustanovitv i jo drug ih večernih šol so se nekater i k a n d i ­dati odločili, da si pr idobi jo najprej splošno izobrazro.

M e d občani je najbolj p r i l jub l j en c i ­k lus predavanj »Naše i n tuje dežele v s l i k i in besedi«. Na 22 predavanj ih j e b i l o ka r 7040 l jud i , tako da je bi lo povprečno na po­sameznih predavanj ih po 320 l jud i . Da so ta predavanja tako dobro uspela, je v ve l ik i mer i zasluga delavsko prosvetnega društva »Svobode« Videm-Krško, k i je nudi lo de­lavsk i un iverz i vso pomoč. De lavska un iver ­za je vab i la na predavanja najboljše s loven­ske predavatel je, k i so znani tudi zunaj naših meja. Vsa predavanja so bdla spremljana z ba r vn im i d iapoz i t iv i , neka iera pa tud i z glas­bo. Udeležba na predavanj ih j e b i l a iz tedna v teden večja, tako da so pr i redi te l j i prišli do spoznanja, da je dvorana za take pr imere že znatno pretesna. D a so se ta predavanja zelo p r i l j ub i l a , dokazuje dejstvo, da je tudi preko 50 l judi spremlja lo Izvajanja k a r stoje.

V Vidmu-Krškem se je želja po i zohra -ževanon že v v e l i k i mer ! vzbudMa. k a r doka ­

zuje obisk na omenjenih predavanj ih in ve­l i k a udeležba v večernih šolah. Mnen ja so, da so v v e l i k i mer i vzbud i la zanimanje za Izobrazbo prav ta predavanja. Zato se bo lahko v prihodnjemrt«*tn ta c ik lus predavanj skrčil na račun razn ih drug ih predavanj kot so vzgonja, zunanjepolitična, tehnična ln zdravstvena. D a se bo de lavska univerza zavzela za omenjene c ik luse nI slučaj, tem­več je to željo Izrazilo preko 500 anket i ran ih poslušalcev.

V omenjenih 22 seminar j ih l n tečajih so všteti k ino-operatersk i tečaj, seminar j i o h i ­gienskem m in imumu, seminar za mlade k o ­muniste , tečaji tu j ih jez ikov, s eminar za k lubsko delo Itd.

Vse številke In analize dokazujejo da je de lavska univerza v Vidmu-Krškem v pre ­tek l i sezoni, k i p a še ni zaključena, svoje delo dobro oprav i la . To p a je b i l o mogoče le z vestnim de lom vseh komis i j upravnega odbora In predavatel jev, k i so v vseh p r i ­mer ih sprejete naloge zelo dobro oprav i l i .

Ce bodo hote l i v p r ihodn j i sezoni u resn i ­čiti vse načrte, k i j i h že delno pr iprav l ja jo , bo treba vsekakor nud i t i še večjo pomoč de­lavski un iverz i . Naloga delavske univerze je p r i p rav i t i razne programe, pr idobi t i pre ­davatelje, medtem ko morajo ko l ek t i v i , pod­jetja, ustnove in osnovne organizacije S Z D L skrbet i za udeležbo t ist ih, ka te r im so pre ­davanja, tečaji al i seminar j i namenjeni . Sk ra tka , uspeh v Izobraževanju bo v občini Videm-krško v celoti dosežen 1© takrat , ko se bodo vsd zavedal i da je Izobrazba potreb­na p rav v sem '

M.

O B L E T O Š N J E M T E D N U R D E Č E G A K R I Ž A O D 8. D O 15 . M A J A 1960

Za zdravje in blaginjo skupnosti Lani smo z dobrimi ljudmi po vsem svetu proslavljali

stoletnico izdaje Rdečega križa, ki se je rodila iz rdeče krvi na strahotnem bojišču pri Solferinu. T a človekoljubna ideja se je polagoma širila in čez čas zajela vse narode in države. Prav tako iz krvi je v usodnih časih, v bojih za svobodo leta 1943 v Beli krajini, pognala svoje korenine organizacija Rdečega križa Slovenije.

Po osvoboditvi je Rdeči križ neprestano rastel in se razvil v mogočno množično organizacijo, ki j i je uspelo izredno aktivizirati svoje člane, tudi take, k i so poprej stali ob strani našega javnega življenja. Rdeči križ se za­veda, da n i osamljen v prizadevanju za prevzgojo našega ljudstva v socialističnega človeka, temveč da je le eden izmed členov v družbi naših množičnih organizacij. Rdeči križ je dejansko množična organizacija, ki svojih 23.000 članov vzgaja in vključuje v naše družbeno življenje.

Rdeči križ je prostovoljna z dravstveno-socialna vzgoj­na družbena oranizacija. Ima zelo visoke in obsežne na­loge: boj za ohranitev zdravja, k i je pri nas hkrati boj z zaostalostjo in lahkoverno starokopitnostjo. Vzgoja čla­nov, da se bodo zavedali, da je zdravje steber sreče in blaginje posameznika in celotne skupnosti. Zato ni samo pravica, temveč tudi velika dolžnost vsakega posameznika, da ostane telesno in duševno zdrav sam, njegova družina in vse naše ljudstvo. Vzgojiti moramo prave socialiste, ki ne bodo gledali samo nase, ampak bodo imeli oko in uho, predvsem pa srce za drugega.

bijo za osebno higieno, za či­stočo Po razred ih i n navajajo sošolce na higienske navade. Pomladka r j i pomagajo bo ln im članom in j i m včasih s člana­r ino kupujejo zdrav i la . N a se­s tank ih so se Člani ut r j eva l i v pr izadevanju za higiensko živ­ljenje, v borb i prot i ka jen ju in p i t ju a lkoho ln ih pijač. N a j ­bolj k r e p k i , zdrav i in uspešni

športniki n i t i ne kadi jo in ne pijančujejo. Ravnajo se po n a ­čelu, da kdor hoče druge pre ­magati , mora imeti najprej se­be v oblast i .

Iz pomladkar jev že dorašča-jo vnet i sode lavc i Rdečega k r i ­ža, k i de la io ne samo z besedo in peresom, ampak dajejo mlajšim pa tud i starejšim do­ber zgled.

V S O C I A L I S T I Č N I D R U Ž B I M O R A J O I M E T I B O L ­

N I Š N I C E V E D N O D O V O L J K R V I Z A T R A N S F U Z I J O

tuberkuloze. Zato ie tuberku­loza še vedno pereč družbeni prob lem, k i m u moramo po svečati vso skrb, s icer b i po­stala tuberku loza zopet lahke bolezen št. 1. Zato Rdeči k r i . zdravstveno prosvetl juje s p:c davanj i i n f i lmi zdrave, b o l n -ke pa predvsem vzgaja, da &l

bodo izog ibal i vsega, ka r j ' n i škoduje (alkohola itd.) in da bodo to l iko vestni , da ne bodn okuževaili zdrav ih .

P r i r e d i l i smo t r i seminarje za pomožne patronažne pomoč­nike .

Asanirano perišče in vodna črpalka z rezervoarjem v Rodinah pri Trebnjem, urejeno s pomočjo okrajnega odbora Rdečega

križa in prispevkom domačinov M o r d a se uspeh Rdečega k r i ­

ža v prevzgoj i članov v id i na j ­bolj v uspe l ih , dobro organ iz i ­ran ih akc i jah za darovanje k r ­v i , k i dela v ' našem ok ra ju že sedmo leto. Zre lost in vest so­cialističnega človeka se najlep­še pokaže prav v tem, da da­ruje svojo k r i za življenje ne­poznanemu, toda potrebnemu. K d o r daruje k r i , i m a lahko

pri jetno zavest, da je rešil življenje morda mater i al i oče­tu številne družine.

Z d r a v e m u človeku darovanje k r v i ne škoduje, saj se k r i h i ­tro obnavl ja , potrebnemu pa rešuje življenje.

Danes je čedalje večja potre-oa po transfuz i j i zaradi pogo­stejših nesreč in zaradi izpo­po ln jenih metod zdravl jenja.

N E B O R I M O S E P R O T I P I T J U , T E M V E Č P R O T I P I J A N Č E V A N J U !

ovoje naloge dosega Rdeči ž z vsestranslko dejavnostjo, . ne s k r b i samo z a zdravje, :Tveč pomaga, k jer je pomoč jna, z mater ia lom in nasve-

bor i se prot i pijančevanju, n a l i m i a sanac i j am i pa posega i v v gospodarstvo i n v vzgo-

za delo v kor is t sikupnosti tako dalje,

"tdeči križ novomeškega o k r a ­je organiiziran takole : v N o -

.n mestu je okra jn i odbor

R K , v saka občina ima občinski odbor R K , v 9 občinah pa je še 73 k ra j e vn ih odborov R K .

K e r se je delo okrajnega od­bora R K zelo razmahni lo , dela izvršni odbor po komis i jah . K o _ misi je imajo svoje odbornike, predsednik pa je h k r a t i član izvršnega odbora. Zato bomo delo okrajnega odbora R K naj­laže preg ledal i p 0 posameznih komis i j ah .

K A J P A M A L E A S A N A C I J E ?

Z D R A V S T V E N A P R O S V E T A IN V Z G O J A

zdravs tvena prosveta oziro-i vzgoja spada m e d najvaž-;še dejavnost i Rdečega križa, , posega prav v vse kotmisi-. v kormisijo za male asana-s, za pomladak, za boj pro t i ^oholizmu in tuberku loz i , za rovanje k r v i , razdel jevanje moči i td . to smo pred osmimi let i za -i z zdravs tven im prosvetilje-njem ženske mladine , je ka r /ršalo. Vod i t e l j em in preda-teljem smo p r i p r a v i l i pester m inar , na katerem so preda­la s t rokovnjak i zdravstveni prosvetni de lavc i . P a ne sa-

•) to! Bille so tud i praktične je iz prve pomoči, nege do-nčka i td. Setminaristke so se ajale tudi v pr iprav l jan je i i l po modern ih načelih o i rav i p rehran i . To je b i lo "ed let i še to l iko važnejše, ker danje mreže gospodinjskih •tanov n i b i lo . Danes je v m pogledu mnogo laže, ker .lamo Zavod za napredek go--odinjstva in več gespodinj-: i h učiteljic. Dek le ta so se Oglaševala pa zopet omaho-ala; nazadnje je zmagala p a -

iet in želja po napredku — in ičaji so veselo zaživeli. V s a iov je b i la razdel jena n a dve

, »tri. tako da &o dekleta obi-kovala tečaj dve z imi , pove-in i od novembra do konca fe­

bruarja.

K j e r so se tečaji preživeli r e d v s e m zarad i majhnega šte-' i l a deklet, k i odhajajo v me-,ta i n tovarne, smo uved l i k r a j ->• tečaje i n zaokrožena preda­vanja a l i pa smo sodeloval i z ijospodinjsikirni tečaji. Naše cečaje in predavanja je o b i ­skovalo nad pet tisoč deklet. Mnogo naših bivših tečajnic

dela sedaj akt ivno p r i Rdečem križu, sodelujejo p r i akc i jah za darovanje k r v i i n v pomožni patronažni službi T B C , pred­vsem se pa p o z n a po kmečkih domov in , k i so bolje ure jeni , kot so b i l i popre j , i n so bolj snažni in privlačni.

Poskus i l i amo zdravstvenu, prosvet l i t i in vzgoj i t i fante, ' i ' se navadno vsakega poučeva­nja, z last i 6e j i h spominja m šolo, zelo otepajo. Toda že pt p r v ih , zanje ak tua ln ih preda­van j ih , so b i l i navdušeni. Do­bro se dajo i zkor is t i t i taborje­nja predvojaške vzgoje. S so de lovanjem Zavoda za social no zavarovanje in sindikatov smo začeli s predavanj i po to­varnah o h ig ien i dela, o pre­prečevanju neizgod, o obratnih boleznih m d r u g i h važnih h i g i ­ensk ih vprašanjih. Razvesel j ivo je, da n i b i l Okra jn i zavod za socialno zavarovanje, k i je predavanja finančno omogočil osamljen, ampak da so tudi ne­katera vodstva podjetij začela razumevat i , kako ve l ikega po­mena so taka predavanja ne samo za srečo i n zdravje de­lavcev, ampak tudi za uspeh podjetja in za vse naše gospo darstvo.

Vsako leto prireja OORK nad sto predavanj, več filmskih predstav, tečajev in seminar­jev. Podobno delajo seveda tu­di občinski in krajevni odbori RK sami. Izkušnje kažejo, da so star i i n , m l a d i za zdravstve­na predavanja zelo hvaležni. Imamo sicer svoj k inopro j ek ­tor, toda včasih so težave s prevozom, če so slaibe promet­ne razmere, včasih pa nagaja e l ek t r ika . Toda polagoma se vse izboljšuje.

Danes je že splošno znano, ka i so male asanacije: ure ja­nje in izboljševanje gnojišč in gnojničn'h j am ter greznic, na ­dalje i z v i rkov , vodnjakov, pe-rišč pa ureditev kmečkih do­mačij in nasel i j . Ne ve pa vsak, cia pomenijo asanacije naših vas i p r v i temelj napredka in zdrav ja ter splošne gospodar­ske blaginje. Asanaci je zače­njajo dejansko preobrazbo oko­rele mise lnost i na vas i v soci­alistično razumevanje in ču­stvovanje. Premagujemo stolet­no zakoreninjeno sebičnost in nevoščlj ivost: »Jaz pa moj grunt — drug i me nič ne b r i ­gajo!«

V,3ak začetek je težak in še "f̂ ebej. r e jo treba prelomiti

s t ih p r i speva l i z a b laginjo skupnost i .

In tako druga za drugo r a ­stejo vodopreskrbne zgradbe po vsem okra ju in spodbujajo druge vas i , da j i h posnemajo. Spoznavajo, da je treba pozabi­ti d robna n e s o g l a 6 j a i n se rav ­nati po načelu Rdačega križa: »Pomagajmo drug drugemu!« Zato pr ib i j e jo : »Mi vendar ne smemo zaostajati za njimi.«

Odločilni činitelji n e b i smel i n ik jer pozabi t i , da s tako ma jhn imi sredstv i ne dosegamo prav n ik j e r tako v e l i k ih gospo­darsk ih , mora ln ih , h ig i ensk ih pa tud i političnih uspehov kot prav p r i m a l i h asanaci jah. Doslej smo na novo zgradili »miroma uredili 117 objektov.

Boj prot i pijančevanju je že star. P r ed več kot 1300 let i je Mohamed prepovedal a lkoholne pijače. V e l i k i han K r u m je dal posekati vse v inske trte. S lav ­n i Darvvin prav i , da so a lko ­holne pijače naprav i le največ gorja. P r a v takega mnen ja je b i l Emgelis. P r oh ib i c i j a v ZD 'A se n i obnesla. Države izdajajo zakone prot i pijančevanju. U r a ­dni uk r ep i ne pomagajo. T reba je vzgo j i t i l jud i tako, da bodo ime l i k r epko vol jo. P i j a n c i so večidel slabiči, nesrečni l judje, bo ln ik i . Največ vzrokov je v domačih navadah in v oko l ju . Treba je dajati dober zgled! Mise lnost in zgled mnog ih Solonih in nešolanih izobražen­cev so t ak i , da ov ira jo boj p r o ­ti pijančevanju.

Ne borimo se proti pitju al­koholnih Pijač, temveč samo proti pijančevanju, ki uničuje naše ljudstvo telesno in mo­ralno, uničuje srečo v družinah in hrani naše gospodarstvo. Za stare a lkoho l ike imamo v na ­ši bolnišnici zdravnika-specia-

lokdo pomisdi,. kako m i s tare j ­ši grešimo prot i o trokom, ko ob ra zn ih slovesnostih pi jemo vino, o t rokom pa ne damo p r i ­merne pijače! Vsaj za take pr imere naj imajo gospodinje pr iprav l jene okusne sadne so­kove, k i j i h vs i mlad i rad i p i ­jejo i n k i i i m kor ist i jo , saj po­spešujejo zdrav telesni l n d u ­ševni razvoj .

0 Kupu j t e vedno izdelke

B E L O K R A N J S K E TRIKOTAŽNE INDUSTRIJE

» B E T I « M E T L I K A !

K A J D E L A K O O R D I N A C I J S K A K O M I S I J A

D a b i razdel jevanje živil ameriške pomoči potekalo čim­bolj pravično, so b i l i p r i okra j ­nem odboru kakor tucLi p r i občinskih odbor ih postavljene koordinac i jske komisi je , v n j ih sodelujejo zas topnik i vseh množičnih organizaci j l n pred­s tavn ik i l judske oblasti . P r e ­vzemajo mater ia l , skrb i jo za skladiščenje, za prevoz i n za p rav i lno razdel jevanje mater i ­ala . Razdel jevanje pomoči je zelo težavno, pa je vendar na podlagi točnih navod i l poteka­lo v redu.

V začetku je b i lo več pritožb, ker so ponekod l judje v ide l i le .; mi sebe, sedaj so pa pritožbe

že redke. P r i zna t i moramo, da smo napredoval i v socialistični zavesti , ko potrebni priznajo, da' so d T u g i še bolj potrebni k a k o r ' oni sami .

Čeprav tudi s sodelovanjem občinskih i n k ra j evn ih odborov R K še n i s m 0 mogl i popolnoma prevzgoj i t i nekater ih članov, da b i razumel i , da je treba po­magati vsem potrebnim, na pr imer otrokom manjvredn ih staršev, pi jancev in neporoče­n i h staršev, moramo z vese l jem ugotovi t i , d a tak i predsodki čedalje bo l i izginevajo.

V zadnj ih treh let ih je šlo preko O O R K mater ia la v v r e ­dnosti 430 mi l i jonov d in .

Š O L S K E M L E Č N E K U H I N J E S K R B I J O Z A V S E S T R A N S K I R A Z V O J Š O L A R J E V

Tudi na Brezovi rebri so ljudje toplo pozdravili pomoč Rdečega križa, ko jim je pred leti pomagal obnoviti zapuščeno kapnico in urediti zraven zajetja še sodobno, higienično napa-jališče. Dejavnost na tem področju prinaša največje gospodarske, moralne, higienske in tudi

politične uspehe; marsikje je prav v takih delih prvi napredek vasi

V ok ra ju imamo 151 šol s 25.288 učenci. N a 146 šolah de­lujejo šolske mlečne kuhin je . V n j i h dob iva 23.247 šolarjev toplo mal ico . Vso moko iri m l e ­ko daje Rdeči križ. Razen tega iti v zadnjem, le tu da l za iz­gradnjo oz iroma, opremo kuh in j 1,215.837 d inar j ev ie svo j ih sredstev. Ok ra jn i zavod za cialno zavarovanje pa je dal "idO tisoč dinarjev.

Danes nihče več ne vprašuje, ali so te kuhinje potrebne a l i ne. Učenci prav i jo , da brez n j ih ne b i več šlo. Pedagogi in zd ravn ik i potrjujejo, d a ie se­daj telesni i n duševni razvoj ugodnejši kot poprej . Šolske kuhinje nimajo namena, da bi nadomeščale domačo prehrano,-:impa(k da bi jo dopolnjevale, in sicer predvsem z živalskimi be l jakov inami , k i so v m l eku in k i so talko nujno potrebne za p rav i l en razvoj . Za v i t a m i n ­sk i dodatek naj pa skrb i jo Iz­

najdl j ive voditel j ice kuh in j s sodelovanjem predstavnikov množičnih organizaci j .

Težko je obseči vse drobno delo, k i ga ima O O R K . V raz­n i h težavah s e obračajo nanj p o p o m o č i n nasvet. Naša na ­l o g a v b o d o č e b o še , d a n a novo ustanov imo postaje prve pomoči, stare Pa obnovimo in da organiz i ramo tečaje za nego bo ln ikov na domu.

To ogromno dalo zmore Rde­či križ samo s sodelovanjem požrtvovalnih sodelavcev, k i so iz vrst prosvetnih in zdravstve­nih delavcev pa tudi mnogih drug ih j a v n i h delavcev. Z n a m i uspešno sodelujejo vse mno­žične organizacije. Z a delo Rdečega križa Imajo polno r a ­zumevanje Okra jn i l jut i k i od­bor, Ok ra jn i zavod za socialno zavarovanje in tudi nekater i občinski l judsk i odbori.

Inž. IVO ZOBE'?

K A J D E L A P 0 M L A D E K R D E Č E G A K R I Z A ?

Mnogo šol je, v ka t e r i h so v Pomladek včlanjeni v s i učen­ci , nižje število članov pa je na nekater ih nižjih strokov­

nih dotah. Pomladkarji so se izžlvttjali v raznih krožkih, med najvažnejše dejavnosti pa šte­jemo hJfiierjsfce aktive, ki sfcr-

z g loboko ukoren in j en imi n a ­vadami . V začetku je škripalo, godrnja l i so, češ: »Zakaj pa m o r a m ravno j a z danes voz i t i pesek, k n imamo tolifko druge­ga dela«? P a je vendar šk>. P remaga l i so manjša in večja osebna nasprot ja in složno za ­grab i l i za krampe i n lopate ter po svo j ih močeh i n sposobno-

Na majnišhem izletu pred 40 leti na Koroškem

K o s em p r e d k r a t k i m čul v r a d i u vest, d a n e k a t e r i k r o g i v sosedn j i A v s t r i j i p r i ­p r a v l j a j o posebno s lav j e v s p o m i n n a okto ­b r s k i p l eb i sc i t , k i je p r e d 40 l e t i odločil pod tako z vano m e d n a r o d n o k o n t r o l o p r i k l j u ­čitev Koroške p r v i t a k r a t n i p o vo jn i r e p u ­b l i k i A v s t r i j i , s em se s p o m n i l , k a k o smo t a k r a t n i d i j a k i l j u b l j a n s k e r ea lke meseca m a j a s po s ebn im v l a k o m p o h i t e l i n a K o r o ­ško, d a s i jo og l edamo i n izvršimo t u d i do ­ločeno na logo : p r i d o b i m o naše ro jake , da bodo g l a s o va l a za Jugos l av i j o . Seveda se tega n i s m o t a k r a t ka j posebej z a v eda l i , saj so n a m v šoli p o v eda l i le površno; no naučili smo se neka j r ec i tac i j i n pesm i ter z b r a l i neka j k n j i g , d a smo o b d a r i l i koroške o t roke .

P o s e b n i v l a k nas je odpe l j a l skoz i k a r a ­vanški p r edo r i n p r i Podrožci smo se ra z ­d e l i l i v dve s k u p i n i : m i i z nižjih raz redov s m o se n a m e n i l i k Baškemu jeze ru , višje-šolci pa so n a d a l j e v a l i pot v Ce lovec , k jer so o b i s k a l i Gosposve to i n V r b s k o jezero.

V l epem m a j s k e m dopo l dnevu smo se n a j ­pre j u s t a v i l i v vas i Leden ice , k j e r smo že s p o z n a l i o t roke tamošnje šole. O g l e d a l i smo si j o i n n a s k r o m n i p r i r e d i t v i i z m e n o m a i z ­v a j a l i p r o g r a m . S p o m n i m se, ko sem prece j s t r emo r e c i t i r a l Prešernovo »Zdrav i j ico» , k i je pač p o m e m b n o i z zvene la , v e n d a r pa je n i s m o r a z u m e l i ne m i ne naši koroški ro ­j a k i . Predaleč je b i l še čas, čeprav so ga Korošci tako težko pričakovali, d a b i se p r i ­družili naši J u g o s l a v i j i . T u d i se s p o m n i m , da smo j i m p o k l o n i l i v e l i k omot k n j i g za t a m ­kajšnjo knjižnico, k i pa je po o k t o b r s k e m p l eb i s c i tu m o r a l v a r h i v in kasne je n a g r m a -

T o d a t a k r a t je b i l l ep mesec ma j i n v s i smo m i s l i l i , d a smo že n a ta način d o b i l i Koroško.

P o v z p e l i smo se n a bližnji P e t e l i n jek, od koder je bega l naš pog l ed po bližnjem B a -škem j e ze ru , k j e r se je r o d i l a ona l epa k o ­roška »Gor čez i zaro , gor čez g m a j n i c o « . . . T u d i Dobrač smo zag l eda l i i n be le j ad rn i c e na V r b s k e m j e ze ru . P o p o l d n e smo se še oko ­p a l i v j e zeru , na to p a nas je v l a k spet po­tegn i l n a našo s t ran . In ko smo 10. o k t o b r a istega l e ta b r a l i r e zu l ta te g l asovan ja , pa vest. da Koroška n i več naša, smo prvič šele z a ­čutili, ka j smo i z g u b i l i i n k a k o otroško je b i l o mišljenje t a k r a t n i h s l o v e n s k i h vod i t e ­l jev, da bodo o t roc i n a majniških i z l e t ih rešili našo Koroško! Sa j so za n a m i i z v ed l i enako akc i j o , le v d ruge konce Koroške, tud i osta le l j ub l j anske s redn je šole i n d r u g i .

K o s em po v o j n i v republiški počitniški k o l o n i j i na R e k i — n a Pečinah — d o b i l v va r s t vo o t roke s Koroške i n ko je i z n j i h o v i h gr l z adone la »Gor čez i z a r o * , s em s so l z am i v očeh poslušal ta pozdrav , v enda r p a m e je potolažila, saj naše l juds t vo t a m k l j u b težavam i n o v i r a m še živi i n je zvesto naši n a r o d n i skupnos t i .

K o bodo to jesen i zzvene le zadn je be­sede n e k a t e r n i k o v na Koroškem ob bučnih p ro s l a vah p l eb i s c i t a , smo prepričani, d a bo nekoč le t u d i za naš rod t a m gor i dozore l Prešernov v e r z :

» 2 i v e naj v s i n a r o d i , k i hrepene dočakat dan , da ro j ak prost bo vsak i n ne v r a g — le sosed bo m e j a k ! *

2 e l i m o j i m , d a ob tej 40-letnaci ostanejo t r d n i S S o v e n d ! -mtr-

Z a n j e i smo vložili 10,670.945 di­narjev (OLO, R K in nekaj ObLO), ostalo »o prispevali va­ščanl. Vrednost v»eh zgradb znaša okrog 72 milijonov di­narjev. Drugih, višjih vrednot, ki so se s tem delom rodile, pa ne moremo izraziti z dinarji.

Sistematično proučevanje družbenih zakonitost i je p r ipo ­moglo k spoznanju, da tuber­ku loza n i samo s t var posame­zn ika , temveč je izrazito druž­ben probilem, k i ga je mogoče obvladat i z združenimi napori pr izadet ih l n družbe.

Dispanzer j i novomeškega o-kiraja imajo reg i s t r i ran ih 1398 oseb z akt i vno pljučno tuber kulozo ' n 361 s tuberkulozo d rug ih organov. Dispanzer j i Imajo 7661 oseb v evidenci . Od 7681 oseb, s ka te r im i imajo »kontakt«, so ugotovi l i 236 bo l ­n ih . To je omogočili Rdeči križ, ker kr i j e po t rebn im pot­ne stroške, ko pridejo na pre­gled.

Tuberku loza s icer nd več bo­lezen št. 1, saj se da uspešno zdrav i t i , če se bo ln ik i ravnajo po zdravniških navod i l ih . Med bo ln i k i nI več to l iko mlad ih kot poprej. P r i tem pa maramo vedeti , dla je 66 odstotkov vseh inva l i dn ih upokojencev pred­časno upokojenih v najlepši življenjski dobi prav zaradi

l ista. Rdeči križ se pa p r ed ­vsem t rud i , da b i oh ran i l m l a ­dino pred to boleznijo. P o m l a -dek R K , šolske mlečne k u h i ­nje, sadni sokov i , s okovn ik i , gospodinjske učiteljice so do­segli že mnogo uspehov.

Nabav i l i smo 25 sokovnikov in j i h porazde l i l i 18 šolam. Po nekater ih šolah so s sokov­n i k i n a p r a v i l i tako dobre brez­a lkoholne pijače, da je po tem zg ledu začelo mnogo mater p r i p rav l j a t i sadne sokove. M a -

K U L T U R N I T E D E N V K R M E L J U

D P D S v o b o d a je p r i r e d i l a v času o d 25. a p r i l a do 1. ma ja k u l t u r n i teden z r a z n i m i p r i ­r e d i t v a m i . K u l t u r n i teden je uspel,, v e n d a r ob i sk n a po­s a m e z n i h p r i r e d i t v a h n i b i l tak ko t smo pričakovali.

U s t a n o v l j e n a j e o s n o v n a o r g a n i z a c i j a Z K v g r a d b e n e m p o d j e t j u » S A V A « «

G r a d b e n o podjet je »Sava « v Vidmu-Krškem je poznano v v s e m S p o d n j e m Posav ju , k j e r o p r a v l j a r a zna g radbena de la . Čeprav to podjet je de lu je že več let, še doslej n i ime lo svo­je osnovne organ izac i j e . P o ­sebna p r o b l e m a t i k a podjet ja pa je n a r e k o v a l a , da ustano­v i j o svojo o rgan i zac i j o Z K .

Občinski k o m i t e Z K S k a k o r tud i k o m u n i s t i v omen j enem podje t ju so spozna l i , da je t re­ba čimprej us tanov i t i osnovno o rgan i zac i j o . T a sk l ep so pred k r a t k i m uresničili i n ustano­v i l i o rgan i zac i j o Z K ter i zvo ­l i l i za sekre ta r j a tov. Džoka Andrijaševiča.

T a us tanov i t e v je važna za politično usmer jan je de la , za s ind i ka t , za de lavsko samo­u p r a v l j a n j e in za vsk la j e van j e

odnosov m e d l j u d m i . Ugo to ­v i l i so, da je v k o l e k t i v u m n o ­go m l a d i h de lavcev , k i i z p o l ­njuje jo pogoje za sp re j em v Z K , toda za n j i h se n i nihče resneje zav zema l . Te p o m a n j ­k l j i v o s t i bo ods t r an i l a nova osnovna o r gan i zac i j a in v k l j u ­čevala m lade l j u d i v svojo sredo o z i r o m a vse tiste, k i i z ­po ln ju je jo pogoje. T a sk l ep bo­do uresničili v dog l ednem času.

G r a d n j o s e v e r n e g a p r i s t a n i š č a v S p l i t u b o d o le tos n a d a l j e v a l i i n p o r a b i l i za p o t r e b n o o p r e m o ATO m i l i j o n o v d i n a r j e v . O d te#ai bo š lo p r i b l i ž n o 100 m i l i j o n o v za g r a d ­n j o v e l i k e g a sk l ad i š ča , k i g a b o ­d o začel i g r a d i t i n a s l e d n j i m o s e c . L a n i Je b i l o z a g r a d n j o t ega p r i ­s tanišča p o r a b l j e n i h o k o l i 700 m i ­l i j o n o v d i n a r j e v .

Z A OBČINSKI P R A Z N I K — 15. M A J — ČESTITA V S E M S V O J I M O D J E M A L ­C E M , P O S L O V N I M P R I J A T E L J E M I N P R E B I V A L C E M T R E B A N J S K E OBČINE

Trgovsko podjetje Trebnje

25. a p r i l a je d r a m s k a s e k c i ­j a p o n o v i l a igro O l i v e r T w i s t , k i je b i l a s labo o b i s k a n a . S t e m d e l o m je d r a m s k a s e k c i ­ja gos tova la že v Boštanju in Šentjanžu. N a s l e d n j i d an je b i l o v nab i t o p o l n i d v o r a n i p r edavan j e s skioptičnimi s l i ­k a m i : P o t o v a n j e s k o l e s o m po N i z o z e m s k i . 27. a p - i l a je b i l o napovedano gostovanje K U D M i l a n a M a j c n a iz Šentjanža, p a j e z a r a d i n e p r e d v i d e n i h o v i r odpad lo .

N a s l e d n j e d n i je n a s t o p i l a še šolska m l a d t n a in rudniška godba n a p i h a l a , k i je p o k a z a ­l a l ep napredek . V soboto je b i l a svečana p r o s l a va za 1. maj , nas l edn jega dne pa je b u d n i c a rudniške godbe p re ­b u d i l a Krmeljčane. Dopo ldne je b i l šahovski b r z o t u r n i r , po­po ldne pa l j u d s k o ra jan je .

D P D Svoboda v K r m e l j u je n a b a v i l a tud i c inemaseope, t ako d a bodo tud i f i l m s k e predstave ods le j kvalitetnejše in bo l je ob i skane .

B . D .

» P R I M O R J E « Je n o v a l i n i j s k a l a d j a , k i so j o p r e d k r a t k i m s p l o -v i l l v l a d j e d e l n i c i »3. m a j « n a R e ­k i . L a d o a Je t r e t i a v s en . i l šestih, k i J i h ' l a d j e d e l n i c a g r a d i za J u g o ­s l o v a n s k o l i n i j s k o p l o v b o m i m a n o s i l n o s t 10.500 t o n . P r e d v i đ a m * b o p l u l a m e d J a d r a n o m k i s e v e r ­n o A m e r k o

P r v i o b r a t n o v e t o v a r n e t r i k o ­taže ie začel d e l a t i i . m a j a v S t r u ­g i v M a k e d o n i j i Z a d o g r a d i t e ^ t ega o b j e k t a so p o r a b i l i 116 m U > J o n o v d i n a r j e v . P o d o g r a d i t v i d r u ­g ega o b r a l a za p r o i z v o d n j o s v i l e ­n e l n b o m b a ž n e t rvkotaze bo n o ^ * t o v a r n a doseg l a p r i b l i ž n o l m U l ' J a r d o d i n a r j e v b r u t o p r o i z v o d n a *

Z mladinske police v Vidmu-Krškem 16 m l a d i n c e v je odšlo name­

r o p r e d v i d e n i h 14 z X I I . no­vomeško M D B M a r t i n a Južna, na g radn jo av tomob i l ske ceste v S rb i j o . M l a d i b r i g ad i r j i so b i l i večinoma iz v r s t kmečke n lad ine .

P ros tovo l jnega de la se je z v e l i k o v n e m o l o t i l a m l a d i n a po vsej občini. A k t i v i pr i re ja jo

občasne de l o vne akc i j e za po­p r a v i l a potov olepšavo nase l i j , ured i tev m l a d i n s k i h športnih igrišč i n pomaga jo tud i p n g radn j i r a z n i h j a v n i h objek­tov.

N a R a k i ob nede l j ah p r idno pomagajo p r i poseku lesa in i z kopu zeml je za učiteljski s tanovan j sk i b lok . H k r a t i so-

Posestva KZ večajo površine

Srečanje na Drganjih selih P r a v n a p r v e g a m a j a je ob i ska lo 24 članov

a k t i v a Zveze borcev i z k r a n j s k e tovarne. »Sava« eno naših na jbo l j z n a n i h p a r t i z a n s k i h vas i — D r g a n j a se la . Ze p r i V a v t i vas i je p r i ­čakala goste godbe, n a k a r so skupa j k r e n i l i P r o t i D r g a n j i m se lom. Nek j e n a po t i so j i m P r i p e l j a l i nasp ro t i t r i j e mo to r i s t i , k i so po tem s p r e m l j a l i av tobus do vas i . T u so goste spre ­j e l i p r i s l a v o l o k u z n a p i s o m »DOBRODO­ŠL I « p i o n i r j i . Z b i r a t i so se pričeli t u d i že od ra s l i ; k l j u b s l a b e m u v r e m e n u se je zb ra l o °b s p o m e n i k u s red i vas i prece j domačinov i n okoličanov . /

Z b r a n e , posebno p a S i l v a V i d i c a i n I v a n a L e s k o v c a — p r e d s e d n i k a i n t a j n i k a a k t i v a Z B »Sava« , F r a n c a K o z i n o — p r edsedn ika up ravnega odbo ra tovarne »Sava« , M a r t i n a P a v l i n a — sek re ta r j a ok ra jnega odbo ra Z B N o v o mesto, E r n a S a l i j a — p o d p r e d s e d n i k a občinskega l j udskega odbo ra N o v o mesto i n druge goste je p o z d r a v i l član K r a j e v n e g a odbora I v a n Puge l j . B o r i s P l a n t a n , šolski u p r a v i t e l j , je s e znan i l nato navzoče s k o m a j P r e t e k l i m i dogodk i , z D r g a n j i m i se l i v b o r b i . . .

... leta 1941. Drganja sela in okoliške vasi obiskujejo aktivisti Ivanov, Gregor, Martin iz doline in drugi ter vzbujajo ljudi k uporu. Petdeset borcev je dala ta mala vas in prav toliko jih je pomagalo NOB. Revna Drganja sela niso dajala partizanom ne vem koliko živeža, toda vsak partizan se je počutil pri njih kot doma. Gospodar ali gospodinja sta lačnega borca vedno povabila k mizi, mu pri­nesla žlico in skupaj so zajemali iz sklede, včasih tudi zadnje žgance. Partizani so se po­čutili tu kot doma, kot da so drganjske ma­mice njihove mame ... In med tem, ko so oni počivali, je. staro in mlado stražilo pri števil­

nih poteh, ki vodijo v vas ... . . . i n vendar: — Kot žrtve ste padli v borbi za nas... N a s p o m e n i k u s red i v a s i je v k l e s a n i h šest­

najst i m e n , šestnajst življenj je u t r n i l a su rova s i l a , šestnajst večinoma m l a d i h fantov Drgan j cev je pad lo z a neka j l e p e g a . . . Šest­na j s t im f an t om tega, k a r so d a l i , ne more nihče z ničemer p o v r n i t i . V e n d a r j i h n i smo pozab i l i . V s a D r g a n j a se la so b i l a lepo o k r a ­šena, n j i h o v spomen ik p a najlepše. Gost je iz K r a n j a so položili n a spomen ik d v a v e n ­ca. T u d i on i so se b o r i l i .

S l ed i l o je še več točk. P e v c i i z V a v t e v a s i so zape l i n eka j l e p i h pesmi , godba je i g r a l a , p i o n i r j i so r e c i t i r a l i , domačine p a je v i m e n u gostov i z K r a n j a p o z d r a v i l p r edsedn ik to­varniškega a k t i v a Z B S i l v o V i d i c .

Gost je so p o s k r b e l i še z a posebno presene­čenje — vas i so p o d a r i l i t e l e v i z i j s k i spre j em­n i k , večim domačinom, članom Z B , p a p r a k ­tična d a r i l a . T u d i vaščani so o b d a r i l i goste, seveda m a l o bo l j s k r o m n o , a od s r ca .

P r i j e t n o srečanje so zaključili s prisrčno zabavo . N a s l e d n j i d a n so s i Kranjčani ogle­d a l i še B a z o 20 i n Do l en j ske Top l i c e .

O b i s k a d r a g i h gostov, n e k d a n j i h borcev -par -t i zanov , v v a s i ne bodo po zab i l i .

K m e t i j s k a z a d r u g a Krško je i-tošnje površine povečala za - k r o g 60 hek ta r o v t r a vn ikov , videmska . kmetijska zadruga pa o k r o g 20 hek ta rov t r a v n i ­kov i n o k r o g 12 h a sadovn ja ­kov.

V s a k d a n je več pojavov, d a kmet je ponu ja jo k m e t i j s k i z a ­d r u g i z eml jo , p r edvsem zato, k e r j i m p r i m a n j k u j e de lovne s i l e . T e z eme l j ske površine so n a v a d n o ra zme tane , zato se v vseh p r i m e r i h kme t i j ske z a ­druge ne more j o odločiti, d a b i j i h o d k u p i l e . P r i t a k i h površi­nah j e o b d e l a v a težka, ke r je težko u p o r a b l j a t i m e h a n i z a -zac i jo .

Z u s t anov i t v i j o posestev kme t i j sk e zadruge V i d e m i n Krško so zadruge dob i l e osno­vo, n a ka t e ro bodo l a h k o n a ­vezova le v s a zemljišča, k i j i h nud i j o k m e t o v a l c i . V določe­n i h p r i m e r i h bodo l a h k o o d ­kupova l e t u d i odda l j ena z e m ­

ljišča, ka t e r a bodo n u d i l i k m e ­tom v zamen javo .

K m e t i j s k a z ad ruga Krško ure ju je živinorejsko farmo, kjer bodo p r i d e l a l i živinske k r m e z a o k r o g 100 g lav živine. V z vez i s t e m bodo letos tudi u r e d i l i h l e v za 100 g lav.

T u d i v i d e m s k a z a d r u g a je že n a b a v i l a približno 20 p l e m e n -s i k h k r a v , v k r a t k e m j i h bo p a še 10, t ako d a bodo l a h k o p reb i va l c e mes ta vsaj de lno o s k r b o v a l i z m l e k o m .

T a razširitev pa nu jno na ­r e k u j e u red i t e v mehan i zac i j e . Za to se resno razgovar ja jo , da b i k u p i l i travniški k o m b a j n , k i ga b i obe z a d r u g i upo rab ­l j a l i .

K m e t i j s k a z a d r u g a V i d e m je p r e d k r a t k i m u r e d i l a ze le­n j a vno t r gov ino , k i j o že de lno za laga z m l e k o m lastne p ro i z ­vodnje , m e d t e m k o bo z u r ed i ­t v i j o v r t n a r i j e n u d i l a potrošni­k o m v g l a v n e m svo je p r i de lke .

Modelarski krožek v Metliki V m e t l i š k e m m o d e l a r s k e m k r o ž ­

k u d e l a v e č m l a d m m o d e l a r j e v , k i z v n e m o josdeiugejo m o d e l e l e ­t a l . N a ža lost n lma f lo s v o j e eobe l n se m o r a j o 7ra<Jovoiji*i s p i o n i r ­s k o s obo . O r o d j e J i m p o s o d i šo la i n k l j u b t e ž k i m p o g o j e m i z d e l u j e ­jo p r a v č e d n e m o b č u d o v a n j a v r e d n e m o d e l e Z d a j se p r i p r a v ­l ja jo n a t e k m o v a n j e m l a d i h m o ­d e l a r j e v . M b o i . m a j a v L j u b ­l j a n i .

T u d i v M e r J i k i p r i r e j a j o m e d s e ­b o j n e p r e i z k u š n j e t o d a t o s o le p r a p r a v e z a v e č j a i n v a ž n e j š a t e k . m o v a n j a . Z a s t a r t a n j e m o d e l o v n i m a j o p r i m e r n e g a p r o s t o r a i n j i h m o r a j o s pušča t i k a r p o t r a v ­

n i k i h , k j e r se J i m h i t r o p o k v a ­r i l o .

I z N o v e g a m e s t a s o met l tgk j m o d e l a r j i d o b i l i m o t o r č k a za b r ­z i n e * l n a k r o b a t a . T o s t a b i l a p r v a m o t o r č k a z a m o d e l e v M e t l i ­k i l n k e r j i h m o d e l a r j a n i s t a z n a ­la v l eč i , so se J i m a p o k v a r i l i . Navzoča ljudjje p a s o se s m e j a l ! . T o p a nd p r a v n i č s m e š n o , če se m o d e l a r j u ratzbije m o d e l , z a k a t e ­r e g a j e p o r a b i l neš te to u r , d a g a j e z g r a d i l .

D o b r o b i b i l o , če b i o r g a n rai r a l i m o d e l a r s k e k r o ž k e tuda p o b l i ž ­n j i h v a s e h , saj b i v t a k r o ž e k L a h k o p r i t e g n i l i m n o g o m l a d i n e .

T o n i G a s p e r i č

Po prvomajskih proslavah

N a š e tople čestitke!

1

v

M K o Je b i l o v o j a k o m t re t j e k o m p a n i j e v J u d e n b u r g u d o v o l j p r e l i v a n j a k r v i , dovo l j ze l j a , d o v o l j v o j n e i n l a k o t e , so se 12. m a j a 1918 u p r l i . M e d u p o r n i k i j e b i l t u d i J a n e z Z u p a n č i č , i z N o v e g a m e ­sta , zda j že leznišk i u p o k o j e n e c , o d l l k o v a n e c z r e d o m d e l a I. s t opn j e , n o s i l e c p a r t i z a n s k e s p o m e n i c e , s t a r 60 let.

- V s t a j e s m o n a m e r a v a l i z a n e t i t i Se v oko l i šk ih r e g i m e n t i h -na j p r e j v M u r a v u l n U d i n a h . T o d a že p r i U c m a r k u so n a s o b k o l i l i l n za j e l i . A v s t r i j c i so n a s p r e d a l i M a d ž a r o m , k i so z n a m i ze lo g r d o d e l a l i . S l e k l i so n a s d o go l e ga l n t ep l i . Z a p r t i s m o b i l i v n e ­k e m g r a d u . Ses t n a š i h so ž e u s t r e l i l i , p o t e m p a Je pr i š l a p r e p o v e d , d a na s n e s m e j o v eč s t r e l j a t i .

S lužI l s e m t u d i j u g o s l o v a n s k o v o j s k o ( leta 1921) l n ta Je b i l a o d v s e h . v k a t e r i h s e m b i l , n a j s l a b š a . N e k j e o b a l b a n s k i m e j i s m o l o v i l i k o m i t e . I m e l i s m o s t r g a n e čev l j e i n o b l e k o . O b o j e j e v e d n o bol j p r o p a d a l o . J a z s e m b i l t r i m e s e c e c e l o bos .

B P o t e m je d e l a l 17 let p r i že leznic i . Z a r a d i svo j e po l i t ične a k ­t i v n o s t i Je b i l p r i še fu P r e g l j u s l a b o z a p i s a n . Tož i l i so ga c e l o v B e o g r a d . Z a l e z o v a l i so ga o rožn ik i . N a m e s e c j e zas luži l t a k r a t p o k a k i h 500 d i n , d o m a p a g a Je č a k a l a žena i n št ir je o t r o c i . . .

- K o s m o d o b i l i n o v e g a šeta , P r e t n a r j a , se Je t u d i m o j po l oža j Izbo l j ša l . N a s t a v l j e n s e m b i l z a k u r j a č a l n d o b i l t a k o p o 900 d i n a r ­j e v v e č p l a č e n a m e s e c . K a s n e j e m e j e t u d i o n p r a v p r i s i l i l , d a s e m se začel učiti z a s t r o j e v o d s k i i z p i t , k i s e m ga t u d i o p r a v i l . Z a to n j e g o v o p r t g a n j a n j e s e m m u še d a n e s h v a l e ž e n .

• O v o j n e m Času pa Je p o v e d a l : - Z e J u n i j a 1941 s m o se p o v e z a l i n o v o m e š k i i n l j u b l j a n s k i že lez ­

n ičar j i . T a k r a t s e m d e l a l p r i p r e m i k u . P r e v z e m a l s e m m a t e r i a l , k i * o g a n a m poš i l ja l i l j u b l j a n s k i k o l e g i z a p a r t i z a n e , ga s k r i v a l v p o ­s e b n o - s k l a d i š č e - - m e d d v a snežna p l u g a . T a m s e m i m e l v ča s ih s a p o l v a g o n a m a t e r i a l a . T a m a t e r i a l s e m p o t e m na lož i l n a m o j o l o k o m o t i v o i n šel z n j o p o r i v a t k a k š e n v l a k , k i j e v o z i l p r o t i L J u b ­l j an i . I z v e n m e s t a p a so m e že čaka l i p a r t i z a n i , k i so p r e v z e l i , k a r « e m p r i p e l j a l . C e J ih n i b i l o , s m o z m e t a l i v r e č e z m a t e r i a l o m v P o -toča r j ev s v i n j a k . <er so J ih k a s n e j e d o b i l i p a r t i z a n i . O b k a p i t u l a c i j i K a l i l e s m o r a z b i l i p o m e m b n e j š e s t ro j e i n n a p r a v e te r šli v p a r t i z a n e .

N e k a j ča sa s e m b i l v z a šč i tnem b a t a l j o n u že l e zn l ča r ske b r i g a d e , P o t e m v r a j o n s k e m o d b o r u S t o p l e e , j u n i j a 1944 p a s e m p o s t a l n a c e l -*nk n a r o d r e zašč i te za N o v o m e s t o , č e sa r s e m b i l r a z r e šen o k t o b r a • • t k o s e m šel spet k že leznic i .

P o v o j n i s m o z a c e l i o b n a v l j a t i p r o g o . P o t e m s e m v o z i l p o tn i ške • l a k e n a p r o g i K a r l o v a c — L J u b l j a n a , o d k o d e r so m e le ta 1948 p o t e ­g n i l i v u p r a v i N a j p r e j s e m b i l n a d z o r n i k l o k o m o t i v , p a v o d j a k u r i l n i c e p o t e m I n s t r u k t o r l n s e m p r e v z e m a l l o k o m o t i v e po d e l a v ­n i c a h . N a j b o l j e s e m se v e d n o počuti l n a l o k o m o t i v i . . . 9 H Tov . i r i š Z u p a n č i č Je e d e n a k t i v n i h č l a n o v o b č i n s k e g a o d b o r a Z v e z e b o r c e v , k j e r Je t u d i p o d p r e d s e d n i k . K l j u b t e m u . d a je že **** let u p o k o j e n , Je še v e d n o ze lo d e l a v e n . S a m p r a v i :

J a z m o r a m de l a t i , d r u g a č e b o m k m a l u šel . . . D o k l e r b o m r * a v , b o m d e l a l . Na j bo l j s i že l im z d r a v j a i n tega , d a n e b i b i l o ^ » J n e . . - / T o v a r i š u J a n e z u v s i t o p l o ž e l imo , d a se m u želji I z po ln i t a , z a ^ • d a v n i 60. r o j s tn i d a n pa i s k r e n e čest i tke !

* (Na s l i k i : tovar i * . J a n e z Z u p a n č i č s p r e j e m a Iz r o k p r e d s e d n i k a

tov. N l k a B e l o p a v l o v i č a v i s o k o o d l i k o v a n j e : R E D D E L A I. * N J E , s k a t e r i m g a je ob 40 - letn ic l v e l i k e železnlčartke sttfvke

p r e d s e d n i k r e p u b l i k e . )

N a v z l i c d e ž j u l n p r e c e j h l a d ­n e m « v r e m e n u se Je 30. a p r i l a z v e č e r u d e l e ž i l o m n o ž i č n e g a z b o ­r o v a n j a n a G l a - v n e m t r g u v N o ­v e m m e s t u v e č s to p r e b i v a l c e v . N a z b o r o v a n j u je g o v o r i l z v e z n i l j u d s k i p o s l a n e c , d i r e k t o r i n d u ­s t r i j e m o t o r n i h v o z i l N o v o m e s t o , t ova r i š J u r i j L e v i č n i k . P o u d a r i l je m e d n a r o d n i p o m e n p r a z n o v a ­n j a p r v e g a m a j a te r n a k r a t k o ori6al d o s e d a n j e g o s p o d a r s k e u s p e h e v o k r a j u i n b o d o č i TL-Z-vo j . M e d g o v o r o m so n e b o r a z ­s v e t l j e v a l e r a k e t e , n a o k o l i š k i h h r i b i h p a j e m l a d i n a p r i ž g a l a k r e ­s o v e .

P r o g r a m i m n o ž i č n i h z b o r o v a n j so b i l i z a r a d i s l a b e g a v r e m e n a n a v e č e r p r e d p r v i m mat jem p o ­v s o d o k r n j e n i , z a t o j e s o n c e , k i j e 2. i n 3. m a j a le p r i k u k a l o TBX o b l a k o v , n u d i l o v s e m i z l e t n i ­k o m t o l i k o v e č v e s e l j a i n už i tka v n a r a v i .

Slavje v Šmarjetf 2e v z g o d n j i h u r a h l . m a j a j e

b i l o n a š m a r j e š k e m t r g u z e l o ž i ­v a h n o , k o se j e zbiral i a m n o ž i c a k p r v o m a j s k i p r o s l a v i . P o p r i h o ­d u v o j a š k e g o d b e J L A i z N o v e g a m e s t a je p r e b i v a l s t v o v p o v o r k i o d š l o n a m e s t o , k j e r s o o d k r i l i s p o m i n s k o p l o š č o p a d l i m (gasi l ­c e m v N O B i z S m a r j e t e i n o k o l i ­ce .

P r e d z a k r i t o s p o m i n s k o p l o š čo ie p r o s l a v o zače l p r e d s e d n i k G D L o j z e M a c e d o n i , n a t o p r e d a l b e s edo t a j n i k u G D L o j z e t u B e v -c u . T a je n a k r a t k o o r i s a l d e l o d r u š t v a o d u s t a n o v i t v e do danes , n a t o p a p r e d a l p l o ščo v v a r s t v o o b č i n s k e m u o d b o r n i k u .

V i m e n u o b č i n s k e g a s i l s k e z v e ­ze j e t o v a r i š S t a n e Z u p a n č i č p o ­ložil v e n e c n a s p o m i n s k o p loščo , z a t e m pa j e g o v o r i l F r a n c P r u d i č o p o m e n u d e l a v s k e g a p r a i zn ik a i n n j e g o v i z g o d o v i n i . T u d i z a s t o p n i k O k r a j n e g a s i l s ke z v e z e t ova r i š L e o n . j e p o h v a l j l d e l o g a s i l s k e g a d r u š t v a v S m a r j e t i t e r izroč i l 10.000 d i n š m a r j e š k e m u g a s i l s k e ­m u d r u š t v u . Z b r a n o m n o ž i c o Je

p o z d r a v i l t u d i z a s t o p n i k K r a j e v ­n e g a o d b o r a Z B S m a r j e i a M a r t i n J e r i n .

Po proslavi je sledil pester pro­

gram z reedtaciflami. s petjem i n z vojaško godbo. Prisostvovalo Je okoli 500 ljudi iz Smarjete m bližnje okolice. D . P .

Brežice ob zadnjem prazniku T u d i v brežiški občini so

p r e b i v a l c i l r r d H B v i i l k o l e k t i v i dosto jno p ros l a v i Li d e l a v s k i p r a z n i k 1. ma j . Zvečer p r ed p r a z n i k o m so n a p r o s l a v i v P r o s v e t n e m d o m u Brežic a n i poslušali p r o g r a m svo je m l a ­de godbe n a p i h a l a , k i je pod v ods t v om d i r i g e n t a K oba l a p r eko z i m e o d skora j n e u k i h začetnikov t o l i ko nap redova l a , d a se je t ok ra t že l a h k o p r e d ­s t a v i l a z l e p i m p r o g r a m o m .

V nedel jo z jutra j so m l a d i g o d b e n i k i Brežičarie presene­t i l i z živahno budn ico , d o p o l ­dne pa so j i h ra zvese l i l i s p r o -m e n a d n i m konce r t om .

T u d i v vseh večjih k r a j i h občine so p r a z n o v a l i 1. ma j . N a B i z e l j s k e m so s lovesno o d ­p r l i l ep i n pros toren z d r a v ­s t ven i d o m , k i je sodobno op r em l j en , saj i m a tud i r en t ­gensko apara turo . T a us tanova je b i l a za p reb i va l ce Obsote l j a n u j n o po t rebna i n bo ne­d v o m n o širila i n povečala zd ravs t v eno službo n a tem področju.

Skora j v s i večji d e l o v n i ko ­l e k t i v i so se r a z v e d r i l i z last­n i m i z a b a v n i m i p r o g r a m i n a i z l e t ih v nekatere letoviške kra je i n v brežiško oko l i co .

de luje jo p n g radn j i av tobus­nega postajališča na S m e d n i k u .

M l a d i n a i z Kos tan j e v i c e p r i ­p r a v l j a s p r o s t o vo l j n im de lom športno igrišče. N a n j e m bo občinsko športno t ekmovan j e za dan mlados t i .

N a V e l i k e m T r n u s i p rav tako g rad i j o športno igrišče za odbo jko , s i cer pa p r i dno šahi-rajo, igrajo n a m i z n i tenis i n se vad i j o v s t re l j an ju z zračno puško.

V D o l e n j i vas i je p r i speva l a m l a d i n a že mnogo p ros tovo ' j -n i h d e l o v n i h u r za ured i tev športnega igrišča. Ses tanke .majo redno, m l a d i n a p a se j i h v vse večjem številu udeležu­je. Z a d n j e čase so p r i d o b i l i tud i več n o v i h članov.

P r i g r a d n j i ceste n a Sremič in i z k o p u zeml j e za garaže i n mehanične d e l a vn i c e podjet ja T ranspo r t Videm-Krško p o m a ­gajo s p ros t o vo l j n im de l om

m l a d i n c i i z V i d m a - Krškega, L e skovca i n V e l i k e g a Pod loga . Posebno p r i d n i so va j enc i i n d i j a k i s rednje tehnične šole ter m l a d i n c i i z V i d m a - Krškega, V s i s kupa j so p r i speva l i že n a d 1000 p ros tovo l jn ih u r .

Ideološko vzgo jno delo pote­ka mnogo laže. o d k a r se o d v i j a v o k v i r u p redavan j de l avske univerze .

Leskovški m l a d i n c i so p r i ­p r a v i l i i g ro Jezični dr . P e t e l i n m z njo gostova l i v več k r a ­j i h .

P r v i ma j so i ud m l a d i n c i p ra znova l i nadvse s lovesno. V s i a k t i v i so sode lova l i z družbenimi o r gan i zac i j am i v p r i p r a v l j a n j u proslav, o r g a n i ­z i r a l i so t u d i nekaj samosto j ­n i h p r i r ed i t e v . S l abo v r eme je s i cer p o k v a r i l o p r i r ed i t v e ob k r e sov ih , v občini pa je n a v z l i c t e m u zagore lo n a predvečer 25 kresov .

Prizor s prvomajske parade v Smar je t i (Foto: David Plut)

K o l e k t i v T o v a r n e pohištva je preživel p r a z n i k n a g r a d u B i -ze l jsko, i z dobovskega podjet ja za p o p r a v i l o železniških voz pa so b i l i v O p a t i j i . s-S

D e l o Z R 0 P v m a j u Občinski odbo r Z R O P N o v o

mesto je n a z a d n j i se j i s k l e n i l da bo g l avno de lo o d b o r a i n o snovn ih o r gan i zac i j v m a j u pob i ran je članarine, i z po ln j e ­van je kar tonov , i z v edba s t r e l ­s k i h t ekmovan j i n z b i r a n j e n a ­ročnikov z a »Glasnik*. N a se j i so zadolžili t u d i posamezne člane odbo ra z a d e l o z osnov­n i m i o r gan i z a c i j am i Z R O P . S k l e n i l i so še. na j b i Z R O P s k r b e l ne l e za čisto s t r okovno vojaško vzgojo, a m p a k t u d i za splošno vzgojo. T a k o bodo o r ­g a n i z i r a l i oglede večjih t o va rn v občini i n o k r a j u i n i m e l i več različnih p r edavan j . S e v e d a pr i t e m ne bodo po zab i l i n a vojaško i zobrazbo , saj p r i p r a v ­l ja jo več p r edavan j , n a ka t e ­r i h b i člane s e z n a n i l i z n a j n o ­vejšimi dognan j i vo jne t eh ­n ike .

MALI OGLASI V DOLENJSKEM LISTU: ZANESLJIV USPEH!

Rimski grobovi v Trebnjem K o n e c p re t ek l ega meseca so d e l a v c i p r i z eme l j ­

s k i h d e l i h n a n j i v i poses tn ika G a b r i j e l a i z P r i s t a v e p r i T r e b n j e m n a l e t e l i n a r i m s k e grobove , k i so b i l i ses tav l j en i i z v e l i k i h k a m n i t i h plošč, n e k a t e r i p a tud i z i d a n i . N a žalost so d e l a v c i na jdene grobove razde ­j a l i i n uničili; p redmete , k i so b i l i v n j h , so l e d e l oma p o b r a l i i n s h r a n i l i . H i t r i i n t e r v e n c i j i Do l en j skega m u ­ze ja j e l e uspe lo rešiti večji d e l p r edme tov i z razde­j a n i h grobov . Z a l p a i m a j o t ako p o b r a n i p r e d m e t i dos t i manjšo znans tveno v r ednos t ko t b i j o i m e l i s icer , če bi b i l s t r o k o v n j a k t a k o j p r i r o k i . Vseeno p a se d a i z na j d en ih p redmetov , k i so d e l o m a ze lo l e p i , r a z b r a t i , d a I m a m o n a P r i s t a v i o p r a v k a z r i m s k i m grobiščem iz p r v e ga s to le t ja n . e., n a k a t e r e m so R i m l j a n i svoje m r t v e c e sežigali, n j i h o v pepe l p a po l a ga l i v grobove . G r e tore j z a pokopališče s tare r i m s k e n;>:sr;bine, k i je s t a l a p r ed 1900 l e t i n a t l eh današnjega T r ebn j e ga i n se j e po l a t i n s k o i m e n o v a l a P r a e t o r i u m L a t o b i c o -r u m , k a r prevedeno v slovenščino p o m e n i : Mes to L a -t ob ikov . V g r obov ih je b i l o n a j d e n i h več zelo lepo i z ­d e l a n i h g l i n a s t i h posod r a z n i h v e l i k o s t i . M e d n j i m i je t u d i l epa g l i nas ta s v e t i l k a n a ol je i n m a j h n a s tek le ­nička z a dišave, kakršne so R i m l j a n i po s t a r em običaju po l aga l i m r t v e c e m v grob. Po l e g t eh man.išib na jdb so našli t u d i nagrohn*> ploščo i z k a m n a , na k^-

ter? je v latinščini i z k l e s a n nap is , k i pove, d a je b i l a pod ploščo p o k o p a n a žena, s t a ra 40 let , po i m e n u K o r n e l i j a S e k u n d a ,

R i m s k i g robov i v P r i s t a v i so važen podatek za s t a " ; zgodov ino T r ebn j ega , zato na j bodo l jud je p r i d e l i h p a z l j i v i i n n a j o i z k o p a n i n a h t ako j sporočijo D o l e n j s k e m u m u z e j u v N o v e m mes tu , k e r s icer n a ­stane n e p r e c e n l j i v a škoda i n ra zne nevšečnosti. O na jdbah i z T r e b n j e g a bomo še poročali. K . T .

MIHIH!

T R E B N J E J E N A S E Cankar jevo br igado je vod i l

ma ja 1944 v napad na Trebnje njen komandant tovariš V l d J e r i č , zdaj podpo lkovn ik J t. A . P r ed k r a t k i m smo ga ob iska l i ln popros i l i , naj n a m pove, k a ­ko so se p r i p rav l j a l i za napad, napadal i končno zavzel i Trebnje.

— Nekaj dni pred napadom je prišla naša brigada iz doline Krke ter s e na­mestila v bližini Trebnjega: prvi ba­taljon na Kruškem vrhu, drugi | n štab brigade v Stehanji vasi, tretji na Dabni gori in četrti v Občinah. Bata­ljoni so šteli po približno 150 borcev, skupno Pa je imela takrat brigada 689 ljudi.

Povelje za napad smo prejeli od Štaba, oziroma komandanta 15. divi­zije Franca Kočevarja _ Cirila. 12. maja popoldne. Glasilo se je, da ob­kolimo, napademo In zavzamemo Trebnje. V pomoč so nam dodelili 4 topove iz artilerijske brigade sedmega korpusa. Za našo zaščito so skrbele ostale enote 15. divizije in Zahodnje-dolenjskega odreda ter še del enot sedmega korpusa.

Ze * i 11 večer — ko smo dobili na­logo — so se začele pomikati naše kolone proti Trebnjemu. Prvi bataljon se Je bližal kraja v smeri Pavlinov

hrib, drugi ob cesti is vasi Pekel proti hribčku, kjer je trebanjsko pokopali­šče, tretji od grada čez Temenico in Četrti od Štefan« ob glavni cesti. Topništvo je imelo položaj pri Obči­nah.

Trebnje smo nameravali zavzeti v naskoka naslednjega dne zarana zju­traj. Naši obveščevalci so nam nam­reč prinesli podatke, da je v Trebnjem le malo belih, ki niso pripravljeni na napad in da nimajo nobenih žičnih ovir, bunkerjev in dragih utrdb. Toda ko smo napadli, nas je ustavil močan ogenj iz trdnih, v zemljo skopanih bunkerjev in žične ovire. Naša artile-rija, ki je streljala od Občin, je stre­sala granate po Trebnjem, bunkerji pa so ostali nepoškodovani. Zjutraj smo se morali izpred žičnih ovir povleči na oddaljenejše in boljše položaje.

Podnevi smo usmerjali napade pred­vsem na pokopališče kamor smo obr­nili tudi ogenj naših minometalcev. Na te položaje smo večkrat jurišali, ven­dar je bilo VB.', brez uspeha.

Naslednjo noč smo prenesli glavno smer napada ob cesti iz vasi Pekel proti Trebnjemu, da bi razdelili Treb­nje ns dvs dela in potem uničili po­sadko. Ob cesti proti Trebnjemu smo zavzeli nekaj hiš, tod« tudi ta napad je o«tai brsanspelou, ker ga je

vil močan odpor iz neke hiše. Pri teh bojih sta se posebno odlikovala ko ­mandant in komisar dragega bataljo­na Mirko Rabzel in Štefan Gebart. Tudi poizkusi, da bi čez dan prodrli v Trebnje 'z Starega trga, niso uspeli.

Borbe tretje noči niso dale posebnih rezultatov. Zavzel} smo le ta pa tam kako hišo.

Tretjega dne popoldne, to je 15. ma­ja , pa smo zahtevali, da pride topni­štvo bliže in z direktnimi zadetki uniči bunkerje. Okoli poldne smo še dobili v strelske vrste prvega l n dru­gega bataljona tri topove ln usmerili njihov ogenj v tri bunkerje na Pav-llnovem hriba. Ze po nekoliko strelih smo uničili en bunker. Komandant prvega bataljona Les je s svojimi fanti jarišal na Pavlinov hrib in ga delno (predvsem razbiti bunker) zav­zel. Toda že so jurišali is Trebnjega beli in vrgli prvi bataljon nazaj. V akcijo je spet stopilo naše topništvo. Vsak top je obstreljeval svoj bunker. Po nekaj izstrelkih so naši spet juri­šali, zavzeli vse t r i bunkerje in pole­teli proti trebanjskim hišam, medtem ko so topovi obrnil) cevi proti bun­kerjem na hribčka s pokopališčem. Kmalu smo zavzeli tudi položaje na pokopališča in okoli pokopališča ter še • t« strani prodrli do Trebnjega. Hkrati sta povečala aktivnost tudi

ostala dva bataljona in je bi] sovraž­nik tako do mraka v glavnem raz­bit. ..

. . .»v glavnem« pa spet le po zaslugi obveščevalcev, ki so sporočili, da se bliža proti Dobrniča in nam motorizi­rana sovražna kolona. Zaradi tega sem poslal tretji bataljon proti Do-brniču, da zadrži sovražni napad. Biv­ši položaj tretjeg bataljona je bil zato preveč oslabljen; skozi to praznino je pobegnilo nekaj sovražnikov, vendar ne dosti. Tista »sovražna motorizira­na kolona« pa je bil komandant glav­nega štaba NOV in POS Franc Roz-man-Stane z motorjem in še nekaj spremljevalci ..

V teh borbah je imela naša brigada dva težko ranjena, ki sta kasneje umrla in še 30 težje in lažje ranjenih. Sovražnik je imel 130 mrtvih, 35 pa smo jih ujeli. Razen tega smo zaple­nili 200 pušk, 10 puškomitraljezov, do­mobranskih plaščev za vso brigado in več obleke, precej hrane, sanitetnega materiala, zdravniških instrumentov in drugega

Trebanjci so nas Cankarjevce, ki smo jih tokrat te drugič osvobodili, navdušeno in prisrčno sprejeli. Po­sebno smo bili veseli priznanja ko­mandanta Staneta, ki nam je česti­tal k velikemu uspehu in dejal, da postaja partizanska vojska vedno bolj sodobna vojska, saj zavzema močnejše sovražne postojanke tudi že podnevi. To Je bilo namreč prvič, da smo Can­karjeva zavzeli neko močneje ntrje-no postojanko podnevi in jo potem tndl obdržali.

S P O R T * T E L E S N A K U L T U R A a Š P O R T * T E L E S N A K U L T U R A * Š P O R T * T E L E S N A K U L T U R A

V S O B O T O V N O V E M M E S T U :

Velik otvoritveni atletski miting • A t l e t i ; n a t l e t i n j e n o v o m e s -

ce f lH P a r t i z a n a s o l e t o s ž e v z a ­č e t k u s e z o n e v d o b r i f o r m i . T o j e j o s l e d i c a s k r b n i h p r i p r a v č e z z i ­

m o . A t l e t s k i h t r e m n g o v . k i s t a j i h v o d i l a p r o i . J o ž e G l o n a r i n p r o f . I g o r P e o k o . s e j e r e d n o . i d e l e ž e v a l o p r e c e j a t l e t o v i n t u d i a t l e t i n j . M e d t e m i j e b i l o t u l i ne-kat i n o v i n c e v , • k i v e l i k o o b e t a ­j o . T u d i n a n o v o m e š k i h š o l a h j e še p r e c e j t a l e n t o v , ž a l p a n e k a ­t e r i h š e n i s o u s p e l i t o l i k o p r i t e g -i : t i , d a b i r e d n o o o i s k o v a l i a t l e t ­

s k e t r e n i n g e , k i s e s e d a j ž e o d ­v i j a j o n a a t l e t s k e m s t a d i o n u n a L o k i .

C- N e k a t e r i n a j b o l j š i a t l e t i i n i t l e t . n j e s o l e t o s ž e p o k a z a l i k a j morejo, o t v o r i t v e n i a t l e t s k i m i ­

t i n g , k i bo v s obo to o d 15. u r e d a l j e n a L o k i . bo l e p a p r i l o žnos t za n o v o m e š k e L jubite l je a t l e t i k e ,

Zietni odbor le zasedal Z l e t n i o d b o r z a p r i p r a v o Z l e t a

b r a t s t v a i n e n o t n o s t i j e 5. m a j a r a z p r a v l j a l o s o d e l o v a n j u o r g a n i ­z a c i j i n o s r e d s t v i h . Z a t e l o v a d n i n a s t o p č l a n o v n a s t a d i o n u i m a P a r t i z a n v o k r a j u v k l j u č e n i h p r e ­m a l o o d r a s l i h l j u d i v t e l s n o -v z g o j n l h o r g a n i z a c i j a h . T e ž a v o b o s t a o d p r a v i l a p o d o d b o r s i n d i ­k a t a In P a r t i z a n a s s o d e l o v a n j e m t a k o , d a b o d o v r z e l z a m a š i l i č lani k o l e k t i v o v . N a j b o l j e se dos l e j p r i p r a v l j a j o n a z l e t g a s i l c i , R d e č i k r i ž l n L M S . M l a d i n ­s k a o r g a n i z a c i j a b o m o r a l a p o ­s k r b e t i z a č im v e č j o u d e l e ž b o k m e č k e m l a d i n e . O r g a n i z a c i j e , k i v p r i p r a v a h s o d e l u j e j o , i m a j o

N o v e o b r a t e Je p r e d d n e v i s v e ­č a n o o d p r l o z a g r e b š k o p o d j e t j e R a d i o i n d i u s t r i j a . P o d j e t j e b o ž e l e t o s p r o i z v e d l o 50.000 r a z n i h t i p o v r a d i j s k i h s p r e j e m n i k o v , 10.000 t e ­l e v i z o r j e v i n v e č t i s o č e l e k t r i č n i h g r a m o f o n o v . R a z e n t e g a b o ž e l e ­t o s p r o i z v e d l o p r v i h 6000 ž e p n i h t r a n z i s t o r s k i h s p r e j e m n i k o v rti z a ­č e l o t u d i s p r o i z v o d n j o v e č j i h t r a n z i s t o r s k i h s p r e j e m n i k o v t e r t e ­l e v i z i j s k i h s p r e j e m n i k o v d o m a č e p r o i z v o d n j e .

p r e m a l o s t i k o v s t e h n i č n o k o m i s i ­j o z l e t n e g a o d b o r a . O b č i n s k i š tab i o o d o de l o o p r a v i l i u s p e š n o le., če b o d o n e p r e s t a n o v o s e b n i h s t i k i h z v s e m i o r g a n i z a c i j a m i , k i b o d o n a z l e t u s o d e l o v a l e . V e s p r o g r a m bo p r e n a š a l a t e l e v i z i j a , z a to m o ­r a b i t i res k v a l i t e t e n i n b r e z s p o ­d r s l j a j e v .

P o d p r e d s e d n i k A l e k s a n d a r R a i i -kov i č bo n a d a n Z l e t a s p r e j e l d e ­l egac i j e Z v e z e b o r c e v , Z v e z e v o ­j a š k i h v o j n i h i n v a l i d o v i n Z R O P te r d r u g i h o r g a n i z a c i j z b o r b e n i ­m i t r a d i c i j a m i . S o d e l o v a n j e n a Z l e t u n a j p o m e n i z a v s a k e g a p r e ­b i v a l c a n a š e g a o k r a j a počast i tev , n a j bo s t v a r n a s v s e h !

/ . l e t n i o d b o r r a z p o l a g a z o m e j e ­n i m i s r e d s t v i . N e k a t e r e o r g a n i z a ­c i j e so p r e d l o ž i l e z e l o z a h t e v n e p r e d r a č u n e . O d b o r b o p o m a g a l s s r e d s t v i l e t a m , k j e r b o d o d o b r o v l o ž e n a i n b o d o v o b l i k i r e k v i z i ­t o v i n r a z n i h n a p r a v s l u ž i l a p r e ­b i v a l s t v u t u d i še po z l e t u . K o l e k ­t i v i n a j p r i s p e v a j o , s a j b o d o p r h e . s l ač i ln ice , n o v e špo r tne n a p a r v e n a s t a d i o n u i n v s e d r u g o u p o r a b ­l j a l i t u d i č l a n i d e l o v n i h k o l e k t i ­v o v . S p o r t p o s t a j a z d r a v o r a z v e ­d r i l o z a d e l o v n e g a č l o v e k a . P r e ­h r a n o u d e l e ž e n c e v i n v s e h , k i

b o d o n a z l e t u n a s t o p a l i , b o o s k r ­be l z l e t n i o d b o r . O r g a n i z a c i j e na j s k u š a j o d e n a r , k i g a p o t r e b u j e j o , d o b i t i t u d i o d s v o j i h r e p u b l i š k i h v o d s t e v .

K e r s o s r e d s t v a o m e j e n a , m o r a ­m o v s a d e l a v p r i p r a v a h n a z l e t v r e d n o t i t i k o t p r o s t o v o l j n o d e l o . C e d o m a č i s o d n i k i , z a p i s n i k a r j i in d r u g o oseb j e n a l o k a l n i h Špor t ­n i h p r i r e d i t v a h s o d e l u j e j o b r e z ­p l a čno , n i v z r o k o v , d a b i b i l o n a z l e t u d r u g a č e ! N e m o r e m o p a s e ­v e d a v d r u s o s k r a j n o s t . S v e t S v o ­b o d j e z a t o , k e r n i m a d o v o l j s r e d s t e v , o d p o v e d a l u d e l e ž b o f o l ­k l o r e n a z l e t u . V t a k i h p r i m e r i h se l a h k o p r e d s t a v n i k i p o g o v o r i j o z o d b o r o m . N a s e j i so r a z p r a v ­l j a l i še o z l e t n i šta fet i , o s v e č a ­n e m s p r e v o d u s k o z i m e s t o h i n e -k a t e r n i h t ehn ičn ih p o d r o b n o s t i h .

O d e l u K l a v n e g a z l e t n e g a o d b o r a i n n j e g o v i h k o m i s i j b o m o o d s l e j r e d n o s e z n a n j a l i v s e naSe b r a l c e .

d a v i d i j o » p r i d e l u « r a z e n n a j ­bo l j š ih še o s t a l e . T e k m o v a n j e b o z e l o z a n i m i v o , k e r b o d o n a s t o p i l i t u d i n e k a t e r i n a j b o l j š i a t l e t i i n a t l e t i n j e o l y m p i e . Z A K L j u b l j a ­n e i n S v o b o d e iz L j u b l j a n e , r a ­z e n n j i h p a š e n e k a t e r i t e k m o v a l ­c i i z Č r n o m l j a . M i r n e peči , T r e b ­n j e g a , S t r a ž e i t d . T o b o l e p p r e ­g l e d p r i p r a v l j e n o s t i p o s a m e z n i ­k o v n a l e t o š n j a t e k m o v a n j a — p r e d v s e m n a o k r a j n o p r v e n s t v o p o s a m e z n i k o v ( z a č l a n e , č l a n i c e , m l a d i n c e i n m l a d i n k e ) , k i b o ž e v n e d e l j o , 22. m a j a . v N o v e m m e s t u .

• P r o g r a m s o b o t n e g a m i t i n g a j e n a s l e d n j i : m o š k i b o d o t e k m o ­va l i v t e k i h n a 100, 400. 1500 in 3000 m e t r o v , v štafeti i x 100 m . v m e t i h k r o g l e , d i s k a i n k o p j a t e r v s k o k i h v v i š ino , d a l j i n o i n v t r o s k o k u . Ž e n s k e b o d o t e k m o v a l e n a 100 i n 600 m , v š t a f e t i 4 x 100 m , v m e t u k r o g l e , d i s k a i n k o p j a t e r v s k o k u v v i š ino i n d a l j i n o .

N o v o m e š č c n e o p o z a r j a m o n a z a ­n i m i v a t l e t s k i d o g o d e k , k i s i g a b o z a r a d i n a s t o p a š t e v i l n i h d o m a ­č i h i n t u j i h t e k m o v a l c e v v r e d n o o g l e d a t i .

Nagradno streljanje v Metliki

1. m a j a j e m e t l i š k a s t r e l s k a d r u ž i n a o r g a n i z i r a l a n a g r a d n o s t r e ­l j a n j e z v o j a š k o i n m a l o k a l i b r -s k o p u š k o .

T e k m o v a n j a s o s e r a z e n d o m a č i h u d e l e ž i l i š e s t r e l c i iž* Č r n o m l j a . D o m a č i n i s o b i l i r a z o č a r a n i , k o s o p r i m e r j a l i s v o j e r e z u l t a t e z u s p e ­h o m g o s t o v , v e n d a r u p a j o , d a b o ­d o i m e l i p r i h o d n j i č v e č s r e č e . N I p a n i č č u d n e g a , d a s o z m a g o p r e ­p u s t i l i g o s t o m , s a j j e m e t l i š k a s t r e l s k a d r u ž i n a še z e l o m l a d w . T u d i o r g a n i z a c i j a t e k m o v a n j a n I b i l a n a j b o l j š a . N a s t r e l i š č u n i b i ­l o p r a v e d i s c i p l i n e i n s t r e l j a l o se j e v s e v p r e k .

Z T e z u l t a t o m 802 k r o g o v s o C r -n o m a l i č a n i z a k l j u č i l i t e k m o v a n j e N a j b o l j š i j e b i l J o ž e S p e l i č — 230 k r o g o v , z a n j i m Jože M a o e l e — 181, I v a n V e n e u s t i n d r u g i , k i s o p r e j e l i n a g r a d e . L o j z e Spe l i č

JEDINSTVO (Bihać) : BELA KRAJINA 3:1

Novomeške tekmovalke t ik p r e d razde l i tv i jo l ep ih in praktičnih nagrad

V s r e d o , 4. m a j a j e b i l a v o k v i r u t e k m o v a n j Z l e t a b r a t s t v a i n e n o t ­n o s t i o d i g r a n a v Č r n o m l j u n o g o ­m e t n a t e k m a m e d z a s t o p n i k o m o k r a j a B i h a ć - J e d i n s t v o m , k i j e n a j r e s n e j s i k a n d i d a t z a d r u g o . - .vezno l i g o , i n z a s t o p n i k o m n o v o ­m e š k e g a o k r a j a n o g o m e t n i m k l u ­b o m B e l o k r a j i n o i z Č r n o m l j a .

Z a t o s r e č a n j e j e v l a d a l o v Č r ­n o m l j u v e l i k o z a n i m a n j e i n k l j u b

e m u , d a je b i l d e l o v n i d a n , s e j e n a s t a d i o n u z b r a l o n a d 600 l j u d i , o b 16.10 u r l j e s o d n i k L e g l š a i z N o v e g a m e s t a p r i p e l j a l n a s t a d i o n o b e e n a j s t o r i c i . P r e d p r i č e t k o m ' e k m e j e b i l a m a j h n a s v e č a n o s t , n a k a t e r i j e s p r e g o v o r i l p r e d s e d ­n i k ' P a r t i z a n a i n č l a n p r i p r a v l j a l ­n e g a o d b o r a Z l e t a S r e č k o S k r t . t.nem s t a s i n a s t o p a j o č i e k i p i I z ­m e n j a l i d a r i l a i n s o d n i k j e d a l ' n a k z a z a d e t e k i g r e .

P r v i po l čas j e p o t e k a l v z n a m e ­n j u n e r v o z e s s t r a n i d o m a č i n o v i r e r t b o l j š i m n a s p r o t n i k o m . G o s t j e " . p o k a z a l i l e p i n t ehn i čno d o -• ' • * en n o g o m e t , m e d t e m k o s o

Č r n o m e l j č a n i i g r a l i p o ž r t v o v a l n o . V p r v e m p o l č a s u j e b i l r e z u l t a t 2 :0 .

V d r u g e m d e i u i g r e p a so d o ­m a č i n i z a i g r a l i v e l i k o b o l j e i n p o ­s t a l i e n a k o v r e d e n p a r t n e r g o s t o m .

Razpoiagajmo s tem,

kar imamo S t a n o v a n j s k a skupnos t V i -

dem-Krško je n a z b o r i h v o l i v ­cev 29. a p r i l a s e z n a n i l a p r e b i ­va l ce s s v o j i m d e l o m , z načrt; i n s težavami. P r a l n i s t ro j v p r a l n i c i ne zadošča več, p r e b i ­v a l c i s i želijo kemično čistilni-nico , l i k a l n i c o i n v r s t o i zbo l j ­šav. Za to so se n a z b o r i h odlo-čili za n a k u p novega pra lnega s t ro j a i n z a p r o s i l i občino, naj p r i speva t r i m i l i j o n e i n p o l d i ­nar jev . Občinski l j u d s k i odbo : je prošnjo z a v r n i l . P r i s p e v a l bo l e 500 tisoč d i n a r j e v za m o n t i r a n j e čistilnice i n 11-k a l n i c e t e r novega p ra lne ­ga s t ro ja , o s ta l i znesek pa bo d a l s t a n o v a n j s k i s k u p n o s t i v o b l i k i poso j i l a . Občinske može p r i t e m n i v o d i l a skopost , a m ­p a k želja, d a b i s t a n o v a n j ­sko s k u p n o s t že tako j y začet­k u naučila varčevanja i n do­brega gospodar jen ja .

N a z b o r i h so se pogovor i l i t u d i o o b r a t u družbene pre­hrane . S k u p n o s t ga p r i p r a v l j a v i n d u s t r i j s k e m p r ede lu na V i d m u . O b a dosedan ja načrta z a u r ed i t e v t akega o b r a t a so z a v r n i l i . B i l a s ta p r ed raga , saj je z a h t e v a l p r v i 35 m i l i j onov , d r u g i p a 25 m i l i j o n o v s r ed ­stev. O b r a t družbene p r eh rane bodo u r e j a l i počasi, v zpo r ed ­no s p o t r e b a m i . Le tos bo za preured i t e v p ros to rov v n e k d a ­n j i r e s t a v r a c i j i p r i železniški posta j i zadoščal m i l i j o n d i ­nar jev . K o t l e z a k u h a n j e eno­lončnice i n neka j posode ima jo že o d pre j . K e r se bo k m e t i j ­s k a z a d r u g a i z pros torov v tej s t a vb i i z s e l i l a , bodo l a h k o t a m pozneje u r e d i l i tud i menzo , k i bo s p r e j e m a l a goste v redno p r eh rano . Z a začetek bo obra t p r i p r a v l j a l le enolončnico i n jo d o s t a v l j a l k o l e k t i v o m v to­va rne .

Tovarišico Z a l k o v j a vn i p ra ln i c i videmsko-krške stanovanjske skupnost i r ad i pohval i jo številni ob iskova lc i te prepotrebne ustanove. Več bomo o j a v n i p ra ln i c i v Vidmu-Krškem poročali

prihodnjič

P r e b i v a l c i i n s t anovan j ska skupnos t so upoštevali s taro modrost , d a se i z praznega krožnika ne d a jest i z v e l i k o

žlico. Z a t o so rešili vprašanje j a vne p ra ln i c e ter obra ta druž­bene p r eh rane v splošno z a ­dovo l js tvo .

S IV . T E K M O V A N J A O B 2 I C I O K U P I R A N E L J U B L J A N E

Novomeščanke zopet druge U d e l e ž e n c e m n e d s l j s k e f i a č e t r ­

t e g a p o h o d a » O b ž jc l o k u p i r a n e L j u b l j a n e « b o t a d a n g o t o v o o s t a l v t r a j n e m s p o m i n u L e t o š n j a p r i ­r e d i t e v z v e č k o t 30.000 t e k m o ­v a l a j e p r e s e g l a v s e d o s e d a n j e . V s o b o t o j e t e k m o v a l o 20.OOO p i o ­n i r j e v , v n e d e l j o p a s p e t o k o l i 10.000 č l a n o v , č l a n i c , m l a d i n c e v i n m l a d i n k r a z l i č n i h d r u ž b e n i h , t e -l e s n o k u l t u r n l h i n d i r u g i h o r g a n i ­z a c i j , J L A , L j u d s k e m i l i c e i t d . T o J e r e s l e p a m a n i f e s t a c i j a t o v a ­r i š t v a , m e d s e b o j n e n o m o č i , v z d r ž ­l j i v o s t i i n b o r b e n o s t i .

L e t o š n j a u d e l e ž b a n a t e k m o v a ­n j u j e p r e s e g l a v s a p r i č a k o v a n j a . T u d i i z n a š e g a o k r a j a s i l a h k o v L j u b l j a n i v i d e l t e k m o v a t i š t e v i l n e e k i p e r a z l i č n i h d r u š t e v P a r t i z a n , š p o r t n i h d r u š t e v , t a b o r n i k o v , e k i ­p e p o d j e t i d , š o l i t d . N e k a t e r i s o s o d e l o v a l i v t e k m o v a l n e m p o h o d u n a 20 a H 14 k i l o m e t r o v , d r u g i p a s o se z a d o v o l j i l i s s o d e l o v a n j e m v m n o ž i č n e m p a r t i z a n s k e m m a r ­šu. K e r n a m š e n i s o z n a t i i r e z u l ­ta t i v p o s a m e z n i h k a t e g o r i j a h n i ž ­j e o d p e t e g a m e s t a , še n e m o r e ­m o p o s t r e č i s p o d a t k i , k a k o s o se u v r s t i l e e k i p e i z n a š e g a o k r a j a . E d i n o t e k m o v a l k e n o v o m e š k e g a P a r t i z a n a — G o r š i n o v a , Z a l č e v a , T u r k o v a , K u k m a n o v a i n H u d e t o -v a . M s e u v r s t i l e m e d p e t o r i c o n a j b o l j š i h : v t e k m o v a n j u štafet m e s t n i h r e p r e z e n t a n c . P o n o v i l e s o l a n s k i u s p e h — d r u g o m e s t o i n p r e j H e z e l o I rpe n a g r a d e — v s a ­k a » r e b r n o m e d a l j o i n d o b e r f o ­t o a p a r a t . N j i h o v u s p e h j e v e l i k , l a h k o p a d o d a m o , d a b i b i l š e bo l j š i , č e n e b i b i l o s m o l e .

N a k r a t k o b o m o o p i r a l i , k ' k o J e t e k p o t e k a l : p r v i d e l 9 k m d o l ­ge p r o g e j « i z v r s t n o t e / p i p a G o r ­š i n o v a . P r i b o r i l a i e n e k a j m e t r o « p r e d n o s t i p r e d C e l j e m i n L J u b ­l j a n o . M a i r l l a Ž a l e c j e k o t d r u p a t e k a č i c a t o p r e d n o s t o b d r ž a l a i n pnertata š t a f e t n o p a l i c o T u r k o v i z

n e k a j m e t r i p r e d n o s t i . T u d i T u r ­k o v a n i t e k l a s l a b o , i m e l a p a J e p r e c e j s m o l e , k e r s e J e s i p o t a k -n i l a i n p a d l a . C e l j a n k a i n L j u b ­l j a n č a n k a s t a t o i z k o r i s t i l i i n s i p r i b o r i l i p r e c e j š n j o p r e d n o s t . — K u k m a n o v a j e s i c e r z m a n j š a l a r a z d a l j o , k i j i h j e l o č i l a , v e n d a r n i u s p e l a d o h i t e t i h i t i C e l j a n k e n i t i L j u b l j a n č a n k e . Z a d n j i a d u t n o v o m e š k e š t a f e t e j e b i l a H u d e t o -v a . B e r i l a s e J e k o l i k o r s e j e d a l o . p r e h i t e l a j e L j u b l j a n č a n k o G r i n -t a l o v o , C e l j a n k e G a š p a r u t o v e p a n I u s p e l a d o h i t e t i . T a k o s o s e N o . v o m e S č a n k e s p e t m o r a l e - z a d o v o l j i t i z d r u g i m m e s t o m , k i p a j e š e v s e e n o z e l o l e p u s p e h .

M o š k a š t a f e t a N o v e g a m e s t a J e

Okrajno prvenstvo pionirjev »MED DVEMA OGNJEMA« P r e d k r a t k i m J e O k r a j n a z v e z a

P a r t i z a n p r i p r a v i l a o k r a j n o p r v e n ­s t v o v i g r i » M e d d v e m a o g n j e m a « - , k i j e m e d n a š i m i p i o n i r j i i n p i o ­n i r k a m i z e l o p r i l j u b l j e n a . V o b e l i k a t e g o r i j a h j e n a s t o p i l o 13 e k i p s p r e k o 150 p i o n i r j i i n p i o n i r k a m i .

P r i p i o n i r j i h j e n a s t o p i l o 8 e k i p , k i s o t e k m o v a l e p o k u p s i s t e m u . E k i p a Ž u ž e m b e r k a j e p r e m a g a l a S e m i č , e k i p a M i r n e p e č i B r e ž i c e , e k i p a S t r a ž e B o š t a n j i n e k i p a S t o -p i č N o v o m e s t o . V p o l f i n a l u s o S t r a ž a n i p r e m a g a l i Ž u ž e m b e r k , S t o p i č n n i p a M i r n o p e ć . V f i n a l ­n e m s r e č a n j u s o b i l i b o l j š i p i o n i r ­j i i a S t o p i č , k i s o t a k o p o s t a U l e ­t o š n j i o k r a j n i p r v a k i .

P r i p i o n i r k a h j e n a s t o p i l o 7 e k i p , v e n d a r s t a b l i l e k i p i M i r n e p e č i i n S t o p i č d i s k v a l i f i c i r a n i , k e r s t a i m e l i v s v o j i h v r s t a h t u d i m l a d i n ­k e . P r v o m e s t o l n n a s l o v o k r a j ­n e g a p r v a k a i e o s v o j i l a e k i p a p i o ­n i r k iz Ž u ž e m b e r k a p r e d S r m i č e m i n N o v i m m e s t o m . S l e d i l i s t a i e e k i p i T r e b n j e g a i n B r e ž i c . f m

n a s t o p i l a n e k o l i k o o s l a b l j e n a , k e r j e z a d n j i t r e n u t e k o d p o v e d a l s o ­d e l o v a n j e v š t a f e t i C e r v a n . P o s t o ­p e k t e g a t e k m o v a l c a , k i j e š e n e ­k a j d n i p r e d n a s t o p o m o b l j u b i l , d a b o t e k e l v n o v o m e š k i š t a f e t i , J e t r e b a o b s o d i t i . C e s l u č a j n o š t a ­f e t a n e b i i m e l a r e z e r v e , n e b i m o g l a n a s t o p i t i . R e z e r v e n i s o b i l e c i o r a s l e n a l o g i , z a t o j e u s p e h p r e c e l m a n j š i k o t s m o p r i č a k o v a l i . F a n t ­i č s o v z a č e t k u p r e c e j z a o s t a l i , t a ­k o d n t u d i b o r b e n i D e r g a n c . k i j e t e k e l z a d n j o p r e d a j o ( o k o l i 9 k m ) , n i m o g e l v e l i k o p o m a g a t i .

fm

O b k o n c u i g r e j e u s p e l o g o s t o m . d o s e č i š e e n g o l . D a s i r a v n o j e b i l a b o r b a o s t r a , j e p o t e k a l a v p r i j a ­t e l j s k e m v z d u š j u . S o d n i k L e g i š a j e v o d i l t e k m o z e l o d o b r o i n g l e d a l c i s o o b j e k t i v n o s p r e m l j a l i d o g o d k e n a s t a d i o n u . T a k i h t e k e m s i č r n o ­m a l j s k a š p o r t n a j a v n o s t š e ž e l i .

F i n a l n a t e k m a z l e t a b o v Črnom­l j u 5. j u n i j a .

3. V.

K E G L J A Š K E

N O V I C E V p r v e m d e l u o k r a j n e g a p r v e n ­

s t v a m o š k i h e k i p v b o r b e n i h i g r a h v o d i e k i p a K D G o r j a n c i N o v o m e ­s t o , k i j e v m e d s e b o j n e m t e k m o ­v a n j u š e s t i h e k i p v n e d e l j o 8. 5. 1960 n a e n o s t e z n e m k e g l j i š č u K K R a z l a g v B r e ž i c a h i m e l a š e n a j v e č u s p e h a .

S o d e l u j o č e e k i p e s o se z v r s t i l e s s l e d e č i m i r e z u l t i j l i :

K D G o r j a n c i N o v o m e s t o 346 t o č k , K K R a z l a g 320, K K P i o n i r 305, K K T o p l i c e 275, K K P a r t i z a n 258 i n K K V e n č e k Š e n t j e r n e j 257 t o č k .

D r u g o k o l o o k r a j n e g a p r v e n s t v a b o v n e d e l j o , 15. m a j a n a e n o s t e z ­n e m k e g l j i š č u v D o l . T o p l i c a h , z a d n j i d e l t e k m o v a n j a p a 22. m a j a n a d v o s t e z n e m k e g l j i š č u V r h o v n i k N o v o m e s t o .

P r v a k o k r a j n e z v e z e z a l e t o 1960 b o z a s t o p a l o k r a j N o v o m e s t o v t e k m o v a n j u z a z l e t B r a t s t v a i n e n o t n o s t i 17. i n 18. j u n i j a v N o v e m , m e s t u .

K E G L J A S K A L I G A N O V E G A M E S T A

P o p e t e m k o l u l i g e k e g l j a š k i h k l u b o v N o v e g a m e s t a j e š e v e d n o v v o d s t v u K K P i o n i r I, k i j e v d e r b y s r e č a n j u n a d o m a č e m k e g ­l j i š č u z e k i p o P i o n i r I I d o s e g e l l e t o š n j i n a j b o l j š i r e z u l t a t v l i g i -417 p o d r t i h k e g l j e v . S l e d i j o K K Ž e ­l e z n i č a r ( t u d i s e b r e z i z g u b l j e n e i g r e ) , K K L u k n j a , K K V s e h d e v e t l n t a k o d a l j e . B . V .

Tekme najboljših okrajnih ekip Ljudske milice v Novem mestu V soboto se bodo v našem okraju pomerile najboljše ekipe Ljudske milice LRS v oce­njevalnih in spretno stn i h vožnjah — Zaključek tekmovanj bo v Dolenjskih Toplicah

V o k v i r u v s a k o l e t n i h š p o r t n i h t e k m o v a n j L j u d s k e m i l i c e v naš i l e o u b l i k i b o v s o b o t o , 14. m a j a 1960, v N o v e m m e s t u t e k m o v a n j e n a j b o l j š i h o k r a j n i h e k i p L M v o c e n j e v a l n i i n s p r e t n o s t n l vožn j i . T e k m o v a n j e te v r s t e b o d o p r i r e -

d i l l l e t o s p r v i k r a t . P o k a ž e n a j sipretno6t u s l u ž b e n c e v L j u d s k e m i l i c e p r i u p o r a b i m o t o r n t g a k o ­l e s a . N e m a l o k r a t j e p r a v o d s p r e t n o s t i u p r a v l j a n j a m o t o r n i h v o z i l o d v i s e n u s p e h d e l a n a t e r e ­n u . L e t o š n j e t e k m o v a n j e v m o -

Igor Penko - novi okrajni šahovski prvak šah v Krmelju

DOBER START ATLETOV O t v o r i t v e n i a t l e t s k i m i t i n g i v

L J u b l j a n i . M a r i b o r u i n C e l j u , k a ­t e r i h s o s e u d e l c i ' l l i t u d i n e k a t e r i na jbo l j& i n o v o m e š k i a t l e t i l n a t l e -t m j e , so p r i n e s l i k a p i c o o d l i č n i h r e z u l t a t o v i n c e l o n o v i h r e k o r d o v . T o k a ž e . d a s o s e s l o v e n s k i a t l e t n n a l e t o šn j o o l i m p i j s k o s e z o n o z e l o v e s t n o p r i p r a v i l i . I s t o v e l j a t u d i z a n e k a t e r e n a j b o l j š e t e k m o v a l c e l n t e k m o v a l k e n o v o m e š k e g a P a r ­t i z a n a , k i s o že n a z a č e t k u n o v e s e z o n e d o s e g l i t a k e r e z u l t a t e k o t l a n i p o l e t i a l i j e s e n i , k o s o b i l i v n a j b o l j š i f o r m i . T o j e d o b e r z n a k .

O t v o r i t v e n e g a r e p u b l i š k e g a m i ­t i n g a v L j u b l j a n i s e J e u o e l e z i i a t u d i s k u p . n a a l U V i v i n a t l e t i n j i z N o v e g a 1 m e s t a . V N o v o m e s t o s e Je v r n i l a z u s p e h i , k i J ih n i n i h č e p r i č a k o v a l , s k u p n o s o o s v o j i l i k a r s l i n p r v a m e s t a , d v a d r u g a i t d . V s e m l j u b i t e l j e m a t l e t i k e i n s t r o ­k o v n j a k o m je na j več n * p r e s e n e ­č e n j e p r i p r a v i l N o v o m e š f a n T i n e Z a i e t e l J ( J e š e m l a d i n e c ! ) , k i j e p o n e m n e p r i č a k o v a n o p r e m a g a l n a j b o l j š e » p r i n t e r j e In s k a k a l c e v d a l j i n o , v t e k u n a n a j k r a j š i p v -g i — n a 100 m e t r o v . J e p o n o v i l na j bo l j š i r e z u l t a t i z l a n s k e s e z o n e OtJ ) l n s i t a k o ž e s k o r a j z a g o -tartl m e s t o v d r ž a v n i m l a d i n s k i

r e p r e z e n t a n c i , k i b o I m e l a l e t o s k a r š l i r i n a s t o p e . Z a n i m i v o J e . d a 1

J e Z a l e t e l i z m a g a l t u d i v s k o k u v d a l j i n o (637 c m ) . £ i J e n j e r o v a s t r a n s k a d i s c i p l i n a .

P r e s e n e č e n j e j e p r i p r a v i l t u d i P o t r č v s k o k u v v i š i n o . P r e s k o č i l J e 183 c m . k a r o b e t a , d a se b o l e ­t o s m o r d a l e p o v z p e l d o v i š i n e 19« c m . T u d i o s t a l i t e k m o v a l e ! ( H u d e t o v a n a t.nn m , S p i l a r — 598 c o m v d a l j i n o i " K o t n i k o v a — 140 e m v v i š i n " ) s o p r a v t a k o d o s e g l i s o l i d n e r e z u l t a t e . N a m i t i n g u v M a r i b o r u , k j e r s t a v š o l i , s t a z e l o p r e s e n e t i l a C e r v a n i n l l e r g a n c . — C e r v a n j e dosegel o d l i č e n r e z u l t a t n a 7000 m (8:31 0». k i g a u v r š č a m e d n a j b o l j š e d o l g o p r o g a š e v d r ­ž a v i , p r a v t a k o p a j e p r e s e n e t i l D e r g a n r , k i j e z r e z u l t a t o m 8:53,2 d o s e g e l o s e b n i i n d o l e n j s k i r e k o r d . O b a s t a *f» s e d a j v I z v r s t n i f o r m i .

V s i t i r e z u l t a t i I n u s p e h i v e l i k o o b e t a j o . S m o šel.-? n a z a č e t k u s e ­z o n e , z a t o l a h k o n a p r i h o d n j i h t e k m o v a n j i h p r i č a k u j e m o š e l e p -še u s p e h e . V s e k a ž e , d a b o d o I m e ­l e l e t o s e k i p e n o v o m e š k e g a P a r ­t i z a n a ( m o S k a i n ž e n s k a ) p r e c e j b e ­sa d e v z v e z n i at le/rsf lt l l i g i » B p r o ­g r a m « in d a s e b o d o p o t e g o v a l e c e l o z a p r v o m e s t o . f m

L e t o š n j e o k r a j n o p r v e n s t v o p o -s a m e n z i k o v — d r u g o p o v r s t i , s e J e k o n č a l o z v e l i k i m p r e s e n e č e ­n j e m . Z n a n i a t l e t i n o d b o j k a r n o v o m e š k e g a P a r t i z a n a I go r P E N ­K O , k i j e p r e d m e s e c i k o m a j o s v o j i l I I . k a t e g o r i r j o l n č e t r t o m e s t o n a X . p r v e n s t v u N o v e g a m e s t a , j e n e p r i č a k o v a n o z a s e d e l p r v o m e s t o i n p r e j e l n a s l o v o k r a j n e g a š a h o v s k e g a p r v a k a z a l e t o 1960. S e v e č j e p r e s e n e č e n j e J e n j e g o v r e z u l t e t . O d 11 p a r t i j J e k a r d e s e t k r a t (!) z m a g a l i n l e e n k r a t p o d i p i s a l d e l i t e v t o č k e . M e d n j e g o v i m i » ž r t v a m i « s t a t u d i f a v o r i t a t u r n i r j a — p r v o k a t e g o r -n i k a S k e r l j l n D o k i . d a l j e B a r -t o l j , J e n k o i t d . L e K l e v l š a r j u j e u s p e l o , d a m u j e » o d s č l p n i l « p o l t o č k e .

P e n k o v u s p e h ( d o s e g e l j e 95,5*/» m o ž n i h t o č k ! ) J e p n s e l p o v s e m n e p r i č a k o v a n o . č e p r a v j e b i l o z n a n o , d a s e J e n a t u r n i r z e l o d o b r o p r i p r a v i l . T a u s p e h j e r e ­z u l t a t v e l k e b o r b e n o s t i , v z d r ž l j i ­v o s t i i n d o b r e g a t e o r e t s k e g a z n a ­n j a . N a p o d l a g i t e g a u s p e h a — p r e d r v s e m v i s o k e g a ' o d s t o t k a m o ž n i h t o č k . b o v o d s t v o t u r n i r j a p r e d l a g a l o Š a h o v s k i z v e z i S l o v e ­n i j e , d a s e m u p o d e l i I . k a t e g o ­r i j a , k i J o p o s v o j i I g r i p o p o l n o ­m a z a s l u ž i .

D r u g o p r e s e n e č e n j e l e t o š n j e g a p r v e n s t v a J e p r i p r a v i l J e n k o . D o ­s l e j n a t u r n i r j i h nd d o s e g e l v e č ­j i h u s p e h o v , t u p a J e n e p r i č a k o ­v a n o o s v o j i l 3. m e s t o . S e r i j J e bi'1 t o k r a t d r u g i , d v e t o č k i z a z m a g o v a l c e m . K a ž e . d a n i v p r a ­v i f o r m i , k a j t i n e k a t e r e p a r t i j e j e i g r a l z e l o n e z a n e s l j i v o . I s t o v e l j a t u d i z a D o k i a . k i J e d e l i l č e t r t o

mesto B a r t o l j e m i n d o šesto l i c e m .

P e n k o i n s k e r l j s ta s i p r i d o ­b i l a p r a v i c o n a s t o p a n a re ipubl lš -š k e m » f i l t e r « t u r n i r j u z a v s t o p v f ina le p r v e n s t v a L R S .

• V r s t n i r e d II. o k r a j n e g a p r ­v e n s t v a p o s a m e n z i k o v : 1. I go r p e n k o ( N m ) 1« l n p o l točke (95,5»/i). 2. T o n e S k e r l j (Nm) 8 l n p o l t o č k e , 3. F r a n c J e n k o (Nm ) 7 i n p o l . 4 . — « . S l a v k o D o k i , A l o j z B a r t o l J i n I v a n H c (vs i N m ) p o 6 točk , 7.-8. E g o n P e t r i c i n T o n e O b r a n o v i č (oba Č r n o m e l j ) 4 i n p o l t očke , 9.—10. Z a n K l e v i š a r In

Š a h o v s k a s e k c i j a D P D S v o b o d a K r m e l j j e 1. m a j a p r i r e d i l a v o k v i ­r u k u l t u r n e g a t e d n a i n v p o č a ­s t i t e v d e l a v s k e g a p r a z n i k a n a g r a d ­n i b r z o t u r n i r , k a t e r e g a s e j e u d e ­l e ž i l o 12 i g r a l c e v - m e d n j i m i t u d i 2 p i o n i r j a .

P o z a g r i z e n i h l n r a z b u r l j i v i h b o r b a h j e b i l r e z u l t a t t a k l e :

1. D r a g o P a p e ž (12 t o č k ) a. A l ­f o n z S t a n g e l (8 i n p o l ) 3. B o r i s D e ­b e l a k (8), 4. M i l a n L u k e k (7 i n p o l ) , 5. J a n e z K e b e r (7), 6. S r e č k o L u z a r

t o r l s t i k i b o t e s n o p o v e z a n o z A v t o m o t o d r u š t v o m N o v o m e s t o , m e d t e m k o j e s k r b z a c e l o t n o o rgantoao ido p r i r e d i t e v p r e v z e l O d d e l e k z a n o t r a n j e z a d e v e p r i O L O N o v o m e s t o .

S P O R E D : O b 8.30 b o d o k r e n i l e e k i p e t e k .

m o v a l c e v p o C e s t i t a l c e v n a C e ­sto h e r o j e v :n n a p r e j p o C e s t i k o m a n d a n t a S t a n e t a , k j e r b o d o po l ož i l e p r e d s p o m e n i k p a d l i h b o r c e v v e n e c . O b 8.40 b o d o p r i ­s p e l i t e k m o v a l c i n a G l a v n i t r g , k j e r b o p r e d p o s l o p j e m O b L O

s t a r t . D o p r i č e t k a t e k m o v a n j a b o Lgrita p r e d o b č i n s k o s t a v b o g o d ­b a L M i z L j u b l j a n e .

T e k m o v a l n a p r o g a o c e n j e v a l n e v o ž n j e p o t e k a p r e k o G o r j a n c e v v M e t l i k o , Č r n o m e l j . K o t p r i S e ­m i č u i n v D o l . T o p l i c e . V S t a r i h ž a g a h b o d o t e k m o v a l c i s t r e l j a l i s

p i š t o l o . N a p r o g i s o t r i j e e t a p n i c i l j i : v M e t l i k i , v Č r n o m l j u i n v K o t u p r i S ? m i č u , c i l j p a j e v D o l . T o p l i c a h .

P o p o l d n e o b 15. u r l s e b o z a ­č e l o v D o l . T o p l i c a h t e k m o v a n j e v s p r e t n o s t n i v o ž n j i : v o ž n j a s k o z i v r a t c a , p r e n o s k e g l j a , v o ž n j a p r e ­k o t e h t n i c e , s k o k i z m o t o r n i m i k o l e s i i n p o d .

Z v e č e r o b 30. u r i bodo v D o l . T o p l i c a h r a z g l a s i l i r e z u l t a t e t e k ­m o v a n j a .

U s p e h i i n t e ž a v e K Z

V i n i c a

K m e t i j s k a z a d r u g a V i n i c a je k o o p e r a c i j s k i p l a n p r i k r o m p i r j u preseg la , p r i pr-a-šičih ga j e že skora j doseg la , p r i k o r u z i i n govedu je p a precej p od p l a n o m . S p l o h ima jo vse b e l o k r a n j s k e k m e ­t i j ske z ad ruge težave s p i t a ­n j e m i n o d k u p o m telet i n go­ved, k e r obs ta j a t a še s e jma n a V i n i c i i n v M e t l i k i . N a t eh s e j m i h k u p c i prece j preplaču-je jo najvišjo o d k u p n o ceno zadruge , k i je z v s e m i doda t ­k i 215 d i n a r j e v za k i l o g r a m žive teže. D o k l e r obsta ja ta še ta d v a se jma, je z a m a n govo­r i t i o pogodbenem p i t a n j u goveda in z a d r u g a h .

telet okoliških

V i k t o r c u j n l k ( N m ) 3 ln pol toč - (6), 7. J a n e z F l a j s (5), 8. M i l a n P a -

Brzopotezno prvenstvo v Trebnjem

O K K A J N O B R Z O P O T E Z N O P R ­V E N S T V O b o v počast i tev o b č i n ­s k e g a p r a z n i k a o b č i n e T r e b n j e p r i r e d i l Š a h o v s k i k l u b T r e b n j e v n e d e l j o , 15. m a j a , ob 9. u r i .

T e k m o v a l e b o d o p e t č l a n s k e e k i ­p e iz v s e g a o k r a j a , n a t o p a se b o d o p o m e r i l i p o s a m e z n i k i z a n a ­s l o v o k r a j n e g a b r z o p o t e z n e g a p r ­v a k a z a n . t r o m e s e č j e l e t o š n j e g a l e t a .

T r e b a n j s k i š a h o v s k i k l u l b vato I v s e šahlsrte o k r a j a , d a se p r v e n ­s t v a p o i n o š t e v i l n o udeležiiJo. R a z ­p i s a n e s o t u d l e p e n a g r a d e .

k e . 11 . V i k t o r p o l j a n S e k (T) 3 t očke , 12. F r a n c G o d n j a v e c ( T r e b ­n je ) 2 l n p o l .

šahovski turnir v Sevnici V i d e t i J e . d a s e t u d i v S e v n i c i

o b e t a j o o r g a n i z i r a n e m u š a h o v s k e ­m u ž v l i e n j u b o l j š i č a s i .

A p r u l a J e b i l š a h o v s k i t u r n i r , k a t e r e g a s e j e u d e l e ž i l o 20 i g r a l ­c e v i z v r s t d e l a v c e v , u s l u ž b e n ­c e v i n š t u d e n t o v . T u r n i r n a j b i o r g a n i z i r a l a D P D » S v o t o o d a « , p a n I p o k a z a l a d o v o l j z a n i m a n j a . Z a n i ­m a n j e z a s a h p a J e v e l i k o , z a t o s m a t r a m o , d a j e n u j n o u s t a n o v i t i s a m o s t o j e n š a h o v s k i k l u b a l i v s a j s a m o s t o j n o š a h o v s k o s e k c i j o v o k v i r u » S v o b o d e « .

T u r n i r j e t r a ' j a l o d 5. d o 27. a p r i l a . S p o m o č j o t r e h u d e l e ž e n ­c e v g a j e v o d i l t o v a r i š M a u r e r . I g r a l c i s o v g a v n e m z a d o v o l j i l i , o p a z i t i p a 1e b i l o . d a j c b i l o š t e ­v i l o u d e l e ž e n c e v p r e v i s o k o l n t u r n i r p r e n a p o r e n , z a t o s o n e k a ­t e r i i g r a l c i p r e c e j n i h a l i v k v a l i ­t e t i i g e r .

P r v o o z i r o m a d r u g o m e s t o s t a z a s e d l a R a v t e r l n B l a s . V e č j i h p r e s e n e č e n j n i b i l o , r a z e n t i g r e n a j m l a j š e g a u d e l e ž e n c a . k o m a j 1 3 - l e t n e g a J a m s k a , k i s e j e u s p e š ­no b o r i l s s t a r e j š i m i n a s p r o t n i k i h z a s l u ž i v s o p o h v a l o . ( - r e r )

<rqovke boljše od gimnazijk 26 . Ptprila s o s e v B r e ž i c a h p o ­

m e r i l a v k o š a r k i d e k l e t a T r g o v s k e š o l e z d e k l e t i z g i m n a z i j e , i g r a j e b i l a zelo z a n i m a v a , k a j t i v e č i ­n a j e p r i č a k o v a l a p o r a z t r g o v k . Z e p r v i k o š z a t r g o v s k o š o l o p a J e I z n e n a d i l . S t e m r e z u l t a t o m J e b i l p r v i p o l č a s k o n č a n . V drugem p o l č a s u s o d e k l e t a t r g o v s k e šole i zbo l j š a l e r e z u l t a t n a 13:0. C e b o ­d o v z t r a j a l e ^ b o d o l a h k o dosegle s e l o p e u s p e h e . Gz.R,

pež (4 i n p o l - p i o n i r ) , 9. F r a n c i K o s (4), 10. T o n e Z v a r (3 i n p o l -p i o n i r ) , 11. L o j z e L u ž a r (3) l n 12. F r a n c i B a s t a r d i (1 t o č k o ) .

P r v i t r i j e s o b i l i n a g r a j e n i s p r a k t i č n i m i d a r i l i . S e k c i j a i m a v n a č r t u š e t u r n i r z a p r v e n s t v o s e k ­c i j e l n p r i j a t e l j s k a s r e č a n j a s Š e n t ­j a n ž e m , S e v n i c o in T r e b n j e m .

B . D .

NOVO MESTO : L0DZ (Poljska) 2:3

M o r a m o t a k o j p o v e d a t i , d a s m o b i l i n e k o l i k o r a z o č a r a n i n a d k v a ­l i t e t o p o l j s k i h o d b o j k a r j e v . N a p o ­v e d i s o b i l e t a k e , d a g o s t u j e re ­p r e z e n t a n c a m e s t a , e n e g a i z m e d c e n t r o v p o l j s k e o d b o j k e , v r e s n i c i p a Je b i l t o l e e d e n i z m e d k l u b o v L o d z a , k i t e k m u j e v p o l j s k i z v e z n i l i g i . V p r v i t e k m i v L j u b l j a n i z r e p r e z e n t a n c o S l o v e n i j e ( v n j e j je n a s t o p i l t u d i S i m l č ) , s o P o l j a k i s l a b o I g r a l i , z a t o p o r a z z 0 :3 n I b i l p o s e b n o p r e s e n e č e n j e .

V N o v e m m e s t u Jc d e ž p r e p r e ­č i l , d a s i n i t e k m o , k i J e b i l a m n o ­g o b o l j z a n i m i v a k o t v L J u b l j a n i , o g l e d a l o š e v e č n o v o m e š k i h l j u b i ­t e l j e v o d b o j k e . V z a č e t k u J e b i l a i g r a z e l o s l a b a . O b o j i s o d e l a l i z a -č e t n l š k e n a p a k e . K a s n e j e , k o s o s e n e k o l i k o p r i v a d i l i s p o l z k i i n t e ž ­k i ž o g i t e r r a z m o č e n e m u i g r i š č u , s o o b o j i v e l i k o b o l j e z a i g r a l i . S p r ­v a s o b i l i d o m a č i n e k o l i k o bo l j š i I n s o p o v e d l l v n i z i h z 2:1 toda P o l j a k i s o izenači l i In p o n a p e l i b o r b i v z a d n j e m — o d l o č i l n e m n i z u z m a g a l i s 3:2 (10:15, 15:10, 9:15. 15:12 In 15:11). P r i d o m a č i h s t a b i l a n a j b o l j š a B e r g e r l n S lm ič , p r i go ­s t i h p a R a d o m s k l i n K u s i n s k i T e k m o j e d o b r o s o d i l R o b e r t R o ­m i h i z N o v e g a m e s t a .

Z A B B L B 7 F N O

» S t r i c , r e s n e b o m o n i k o l i v e č . . . ! «

S h i t r o s t j o 80 k m je šv ign i l a v t o m o b i l čez m o s t n a d L c š -n i c o . M o j e r a z m i š l j a n j e o o p r a v k u v V i d m u - K r š k e m , k a ­m o r s e m se p o p o l d n e n a p o t i l Iz N o v e g a m e s t a , Je p r e t r g a l a s l ed neče sa be l ega , k a r je v t e m t r e n u t k u p r e l e t e l o a v t o m o ­b i l s k o ces to . V k o m a j o z c l e n e -l o t r a v i c o n a l e v e m n a s i p u c e ­ste se je zapič i l z a ž e n s k o pest d e b e l k a m e n , še v i s t e m t r e ­n u t k u p a s e m s p o d a j n a d e s n o z a g l e d a l več o t r o šk ih r o k . T u ­d i v n j i h Je b i l o k a m e n j e . . .

S k a m n i n a d a v t o m o b i l e ? T u n e k a j nI v r e d u . H i t r o s em z a v r l i n z a v i l s ceste n a t r a v ­n i k , k i se za o v i n k o m s r e č n o s t i k a s ces t i ščem. S r e č n o p r a ­v i m za to , k e r m e » m a l i j u n a ­ki«, n a s t a r i c e s t i o b Lešn ic l n i so p r i č a k o v a l i . H r i b č e k J i m Je s k r i l a v t o m o b i l n a n o v i c e ­st i , z a to so še s ta l i o b j a r k u In Čaka l i . P r e p l a š e n o so z a -s t r m e l l v a m e , k o s e m j i h p o ­v p r a š a l , l i d o je m e t a l k a m e n j e .

•»Jaz ne , S t a n k o Jc m e t a l . . . -» O ne s a m o j az , t u d i J a ­

nez . . .«- M e d s e b o j n o obtože ­van j e j i h je Izda lo . D a so res S t a n k o , J a n e z i n M a t i j a , so n a m p o v e d a l i n a t o n j i h o v i z v e z k i , k i so j i h fant ič i nn m o j e p r l g o v a r j a n i e p o t e g n i l i i / m a l i h n a h r b t n i k o v . D o m o v <?redo. Iz šo le v O t o č r u , s e m ' .vedel . C e m u so m e t a l i k a m e ­n je? N e v e d o . K a r t a k o . Z a sulo . z a Igro, z a k r a t e k čas . . .

» T I Je že k d a j p a d l a sme t v o k o , Janez?«« s e m p o b a r a l •vajvečjega. P o s t a v i l se Je, rta že In k a k o g a Je s k e l e l o , k o m u j e n e k d o z a g n a l v o b r a z

p rg i šče z e m l j e m e d i g r a n j e m ! •in k a j b i b i l o , če b i k d a j

vaš k a m e n r a z b i l š ipo a v t o m o ­b i l a , p a b i šo fer m o r d a n e v a r ­n o r a n j e n , z a m i ž a l i n se p r i t e m z a l e t e l v k a k š n o d r u g o v o ­z i l o? «

Fan t i čk i so z a s t r m e l i . Re s , k a j b i b i l o , če b i n j i h o v k a ­m e n z a d e l šo f e r j a a v t o b u s a , m o t o r i s t a , k o g a r k o l i n a n o v i c e s t i , k i h i t i p r o t i N o v e m u m e ­stu a H n a K r š k o p o l j e ? P o ­šteno s m o se p o m e n i l i : o k a z ­n i , k i s o Jo z a t a k o l a h k o m i ­se lnos t i n n e v a r n o m e t a n j e k a ­m e n j a zas luž i l i . P a o t e m , k a j b i zda j n a r e d i l a z n j i m i oče aH m a t i , če b i b i l a t u ! In še o t e m s m o g o v o r i l i : k a k o b i b i l o n j i m p r i s r c u , če b i šli z a v t o b u s o m n a šo lsk i i z l e t , p a b i j i m k a k n e p r i d i p r a v r a z b i l m e d po t j o s k a m n o m š ipo i n r a n i l š o f e r j a , p r i č e m e r b i se l a h k o t u d i p r e v r n i l i i n b l m o r ­d a Še k o g a u b i l o . U l j e k o s m o g o v o r i l i , hu j e Je b i l o f an t i čke s r a m i n v očeh se J i m je z a ­čela n a b i r a t i v l a g a . P o t e m Je s p r e g o v o r i l na j s t a r e j š i :

- S t r i c , r e s ne b o m o , n i k o l i več n e b o m o m e t a l i k a m e n j a l *

V e r j e l s e m J i m In še j i m v e r -i .uiH-m. A k o l i k o je ta lc ih J a ­nezov , F r a n č k o v . B r a n k o v , M l -Innov In d r u c l h vzdo lž naš ih eest, k i n a v z l i c s v a r i l o m Se v e d n o m e č e j o k a m e n j e !

Starš i , i m i r i i i . o r g a n i z a c i j e In d r u š t v a : nauč i te o t r o k e , k a j |e p r a v i n k a j ne , d o k l e r nI n r r p o z n o !

In naš o d n o s do t u r i z m a ? Z a r e s : r a z m i s l i m o ! T g -

Podvojeni utrip v Trebnjem V TEM TEDNU VAS ZANIMA 7e b o d o I g r a l e f a n f a r e , n e t a m . M o k r o n o e n P z a o s t a i a ve.--.ticii bodo v l o ž i l i v občim n o TakSno ^ T r e K n m H Q . n^ « i n _ . ••• • ' • I ™" ""^ W I 1 V# » » Ne bodo Igrale fanfare, ne

gnmell topovi in tudi razno­barvne rakete ne bodo razsvet­ljevale neba. P r eb i va l c i občine Trebnje bodo navz l ic temu do­stojno pros lav i l i svoj občinski praznik. 2e teden dni prej so dale to slututi mrzlične pros la­ve.

Vodovod j i h najbolj žuli. Cr ta i zkopanih j a rkov se v z t ra j ­no pomika od K r t i n e naprej proti Trebnjem. V Šentlovren-cu voda že teče. septembra bo tudi v Trebnjem. N a Čatežu in na M i r n i l judje prav tako žele zdravo pitno vodo. Zg led T re -banjcev j i h je pr i tegn i l . Cate-žani bodo letos zgrad i l i zajetje z zb i ra ln ikom ln potegni l i ce­vovod vsaj do osnovne šole, na M i r n i pa letos le zajetje. K m e ­tijska zadruga gradi sušilnico v r tn in ; vodo bodo potreboval i za čiščenje. T u d i Dest i lac i ja D A N A težko Izhaja brez vodo­voda. P reb i va l c i povsod pr idno pomagajo.

Cesta .skozi Trebnje je že asfa l t i rana. Letos bodo po lo­žili še pločnike, pa bo p r a h u i n blatu odklenkalo Novo sodob­no gostišče G r m a d a v T r eb ­njem bo že na občinski praznik sprejelo prve goste. Točilnica, soba za abonente, dve tu jsk i sobi, 4 ležišča, sodobne sani ta­rije in preurejena kuh in ja .

Ikra tka lep gostinski obrat. — »tevilo lešič bodo počasi pove­

čali n a 15. 9. maja je 40 deklet in žena

P r ' č e l 0 obiskovat i tečaj za p le ­tilje. Se letos bo v Trebn jem steku a p l e t i lna konfekc i ja . 90 ž ena in deklet bo delalo v dveh Izmenah. Štirje šivalni stroj i i n 3 3 pletilndh strojev bo s po­močjo p r idn ih rok delalo p le ­teno otroško konfekci jo . P r i ­merne prostore so našli na sta­n e m Maro fu ; z ma jhn imi s red­stvi j i h bodo p reured i l i .

K a m usmerja letošnji družbe­ni p lan gospodarstvo? P r e d ­vsem v kmeti jstvo. 60 odstot­kov zemlje je že zajete v po­godbenem sodelovanju. K r o m ­pir je g lavn i pr idelek, t r a v n i -žtvo in regulaci ja Temenice bo­sta pr ipomogla k razvo ju go­vedoreje. N a M i r n i raste i n d u ­str i jsko središče. Tova rna ši­va ln ih strojev ln dest i laci ja sta

tam. Mokronog ne zaostaja mnogo; obrat Te l ekomunikac i j se lepo razv i ja . Lepo bodočnost ima tudi Vrbople tars tvo . Z a več kot mi l i j a rdo d inar jev naročil imajo, tako da vsega ne bodo zmogl i .

Tur i z em obeta ve l iko. Čatež je b i l pred vojno pr i l jub l j ena Izletniška točka. Debenc bo za­živel bolj kot doslej, le cesto bo treba zgradi t i . Trgov inske lokale v Trebn jem bodo letos preured i l i .

Družbeni p lan za leto l 9 5 9 UJ

b i l Izpolnjen, le v kmet i j s tvu je b i l manjši Izpad. K r i v i so bilr; p reve l ik i p lani za setev pšeni­ce, k i na trebanjskem območju ne uspeva posebno. Zato bodo letos sadi l i to l iko več k r o m p i r ­ja. 283 mi l i jonov dinar jev In­

vesticij bodo vložili v občini po družbenem p lanu za leto 1960, od tega ka r 92 mi l i jonov d inar ­jev negospodarskih. Vodovod je pač draga stvar. L a n i so zgra­d i l i šeststanovanjski b lok. letos gradijo drugega. T u d i n a M i r n i so se odločili za gradnjo stano­vanj . Tovarna se razv i ja , potre­buje strokovnjake, ti Pa zahte­vajo stanovanja.

Socialistična zveza je po obč­nih zbor ih v idno napredovala. Članov je vse več, odstotek se giblje okol i 55, saj so razde l i l i kar 6.000 članskih izkaznic. Os­novne orgnlzacl je so z de l ovn i ­mi programi l judi pr i tegni le , občinsko tekmovanje pa j i h je razživelo. Najboljši so zdaj na Čatežu, v Mokronogu In na B i ­strica.

Takšno j e Trebnje danes, j u ­tr i bo še veselejše l n boljše, saj občani delajo i n hkra t i ustvar­ja lno razmišljajo o bodočnosti.

PROGRAM OBČINSKEGA PRAZNIKA V TREBNJEM 14. maja ob 20. ur i : slav­

nostna akademija v Prosvet­nem domu

15. maja ob 5. ur i : budnica 15. maja ob 7.30 uri : nastop pionirskih pevskih zborov

15. maja ob 9. ur i : slavnost­na seja občinskega ljudskega odbora.

15. maja ob 9.30: prihod slavnostne povorke na zboro­vanje pri spomeniku padlih borcev

Novice iz Artič E L E K T R I K A

V G L O G O V E M B R O D U » K a r ver je t i ne mor emo , d a

smo res d o b i l i elektriko«, mo ­dru je j o l jud je v G l o g o v e m b rodu , k j e r je neka j d n i p r ed p r v i m m a j e m zasve t i l a e l e k t r i ­k a . P r ece j t r u d a i n ma t e r i a l a so vložili tamkajšnji p r e b i v a l ­c i , v e l i k delež pa je p r i speva lo podjet je E l e k t r o Videm-Krško, k i je z g rad i l o v Artičah nov t r ans f o rmato r . T a daje moč­nejšo luč Artičanom i n napa ja omrežje za G l o gov b r od .

D a b i b i l e zadovo l j ene po-

izvenšolskim d e l o m v r a z n i h m e t n i h p redp i sov , 104 so že krožkih. T a k o ima j o foto k r o - o p r a v i l i i z p i t d r u g e i n tretje žek, k m e t i j s k i krožek, tehnič- stopnje, o s t a l i p a ga bodo op ra ­ni krožek i n še neka j d r u g i h , v i l i kasne je . P r i d n o se p r i p ra v l j a j o t u d i za A p r i l a so p i o n i r j i tud i pogoz-Z l e t b ra t s t va i n enotnost i v dova l i , žal p a letos n i mnogo N o v e m mestu . D a ne bo t o l i k o sad ik n a razpo lago . G o z d a r s k i p r o m e t n i h nesreč, bodo v s i pos l ovn i z ve z i s o n a r e d i l i t ud p i o n i r j i po laga l i i zp i t e i z p ro - 46 v a l i l n i c . Martin Zupančič

ŠENTJERNEJ: ustanovili smo šolsko zadrugo

šentjernejski T u d i smo se vključili v

p i on i r j i ve l iko na-

trebe po električni energ i j i n a gradno p ionirsko tekmovanje. našem območju, b i b i l o t reba z g r ad i t i še d v a t r ans f o rma to r ­j a : enega v Dečnem se lu , d r u ­gega v A r n o v e m se lu . P r e k o

V tekmovanje smo uv r s t i l i de­lo ra zn ih krožkov i n tudi šele pred nedavn im ustanovl jeno šolsko zadrugo. Imamo več

vaških o rgan i zac i j S Z D L so že krožkov: sadjarskega, v r tna r -pričeli d e l a t i . K o bodo konča­na g l a v n a p o m l a d a n s k a de la i n ko bo z b r a n i h dovo l j s r e d ­stev, bodo g radn jo dokončno spe l j a l i .

A K C I J A P IONIRJEV IN M L A D I H Z A D R U Ž N I K O V

P i o n i r j i i n m l a d i zadružniki

skega, šahovskega, tehničnega itd. P r i r e d i l i smo že več oddaj »Pokaži, kaj znaš«. Kme t i j s ka zadruga v Šentjerneju n a m je da la nekaj zemlje- i n ob l jubi la , da n a m bo pomagala pr i de lu s stroj i i n dala umetna gnoji la. P r i sad jarskem krožku smo že posadu 11 sadna drevesa, dečki

uspešno tekmuje jo . M i m o šol- p a so očistili s tara drevesa n a skega d e l a se u k v a r j a j o t u d i z šolskem v r t u . Tud i šahovski

Kratke iz sevniške občine

krožek pr idno dela. Ime l i smo že tekimovanje s p ion ir j i iz Skoc jana i n Kostanjev ice . M n o -go s i dopisujemo s p i on i r j i iz drug ih kra jev i n pošiljamo če­st i tke v ra zna podjetja l n ko ­lekt ive. T 0 oprav l j a dopisniški krožek. Naša zadruga, k i smo jo us tanov i l i šele 29. m a r c a le­tos, se imenuje »Mladi udar­niki« in p ion i r j i - zadružnik, upajo, da ne bomo čisto mec zadnj imi v tekmovanju, saj sme že ve l iko nared i l i . Po z im i smo tud i ptičkom tros i l i zrnje, d; niso g ladova l i . Razrede sme okras i l i z rožami in lep imi s l i ­kami . M o r d a pa s i bomo tudi z mode l a r sk im krožkom pr ido ­b i l i na tefcmovanju nekaj točk

Nada Gašpir, učenka 6. razr . osn. šole

Sentj ernej

A 21 s l u š a t e l j e v j e u s p e š n o končalo p r v i le tnik večerne Politične šole v Sevn ic i . Po ­tem, ko so se t r i k ra t n a teden zb i ra l i skozi do lg ih šest mese

pogon. Neka te r i že delajo, d r u ­ge pa še sestavljajo. Tako bo

prav i ln ikov o de lovn ih razmer­j ih . N a dva sk l i ca je prišel le

cev, so zadnj i teden v a p r i l u jale nove izdelke. T u d i v K-r šolo končali in pre je l i d iplome 2al je obremenjenost posame­zn ikom omogočila obiskovanje pouka c i 0 konca, toda ruda 21 izobraženih političnih delavcev je uspeh. Uspe la anketa, k i so .in gojenci i zpo ln i l i ob zaključ­k u , je dala dragocene napotke za delo v drugem letu. ko bo­do šolo še razširili.

% P r v i maj s 0 Sevničani praznova l i v dežju. Na predve­čer je b i l a povorka in akade­mija, mnogim de lovn im l judem Pa je slabo vreme preprečilo načrte. T u d i p lan inska posto­janka na L i s c i je b i l a p r i k ra j -

spet 20 nov ih deklet in žena predsednik. In kaj prav i jo k temu ko l ek t i v i , k i čakajo na prav i ln ike?

# Rev i j a šolskih pevsk ih zborov, k i ie b i l a v nedeljo

vsak ih osem ur sedlo k n j im i n mar l j i v e roke bodo ustvar-

e l ju pr idno šiva 20 žena ln deklet, žal pa imajo premalo 24. apr i l a v Sevn ic i , je uspela.

Pohva l i t i je treba razumevanje ko lekt ivov , k i so nastopajočim otrokom nud i l i toplo mal ico . Zapelo je nad 400 otrok iz vseh krajev občine.

prostora za razširitev obrata. Na up rav i prav i jo , da je dela za Knmei j ka r za 40 žena.

N a občini s e sprašujejo, k a j je s komis i jo za potrjevanje

Cen jen im priporoča

s t rankam se za vsa dela

TAPETNIŠTVO IN DEKORATERfTV0

NOVO MESTO P A R T I Z A N S K A U L I C A 13

žel. postaja K a n d i j a

Pionirji iz Orehovice pišejo T u d i p i on i r j i v Orehov ic i h i ­

t imo, da nas ne b i čas preh i ­te l . Po lagamo temelje p ion i r ­s k i zadrugi . Povezujemo se ^ podjetj i i n s kmet i j sko zadru

in tako, upajmo, bomo tudi m i v življenju de la l i .

K o zaključujemo P r v i da l

pota, vzdržujemo grobove pa d l i h i n spomenik ter drugo Zavedamo se, da si je treb«

šana za večji obisk. Za p r v i g 0 ( ^ ka te r ih naj bi dob i l i po-

tekmovanja, si beležimo, ka r včasih kaj odreči v kor is t s k u p -n a i m je uspelo: učilnice s o lepe nosti.

maj je celo zapadlo več cent i ­metrov snega, k i se Pa n i ob­držal.

4t T r g o v s k o p o d j e t j e S l o g a je pričelo adapt i rat i l oka l v Šmarju. Ured i l i bodo dosedaj

moč. Podjetje K r e m e n n a m je pr ipel ja lo že devet tovornjakov mater ia la za igrišče i n peska za posipavanje dvorišča i n poti

Vključili smo se v tekmova­nje m l a d i h zadružnikov. K e r 3«

i n pr i jazne, urejena je šolska okol ica, v r t in igrišče. P a tudi učni uspehi so letos boljši, k a ­kor so povedale tovarišice.

Naš pevsk i zbor se je k a r usta l i l . K d o r ima količkaj g l a

S ind ika t uslužbencev O L O Novo mesto n a m je za novo­letno je lko podar i l orodja v vrednost i 32 tisoč d inar jev . Ze pre i nam je L judska tehnika O L O Novo mesto podar i l a tud

neprimerne prostore tako, da n a § a § 0 i a v i zraz i to kmečkem bodo bolj odgovarjal i svojemu predelu, smo v tekmovaln i n a -fcamenu. Ma lo dalje pa h i t ro c r t v n e ' s i j tud i ekskurz i je . K a ­

su, poje v zboru. Za občinsko ^ J 2 0 , t i s o č d i j i a ^ e v ^ J a . V tem Imamo srečo. P r i dno se

raste iz zemlje blok železničar­jev. P r i posestvu se bliža g rad­nja stanovanjskega b loka kon­cu. Te dn i je b i la izvršena t u ­di lokac i ja gazdino-kamionske ceste Šentjanž—Kal, k i jo bo g r a d i l a G P Z Zasavje. Cesta bo za izkoriščanje tamkajšnjih go­zdov zelo pomembna, kor i s t i l a bo pa tudi preb iva lcem.

% Kon fekc i j a L i s c a je prete­k l i u .'on dobi la 20 nov ih h i t r i h Biva ln ih strojev na električni

pevsko tekmovanje smo p r i ­prav l j en i . Za prvomajske p r a ­znike snio k a k o r vedno doslej ok ras i l i šolo in domove i n p r i ­p r a v i l i akademijo.

Čutimo, da je naše delo tud i

ko nas je zabolelo, ko n a m je Tovarna papir ja v Krškem na ­šo prvo ekskurz i jo odk lon i l a . V Industr i j i motorn ih voz i l v No­vem mestu pa smo vprašali zunaj šolskih sten. Pomagal i vodiča, če kaj moti jo obiski šol, smo zunaj ured i t i poslopje ga-pa je dejal da ne, ke r to mora 6 i l s k e g a doma. ' 'popravljamo bit i i n s tem že računajo. Lepo so nas spre je l i v Dolenjskem muzeju. Tovarišica, k i nas je vod i l a po sobah, je b i l a z nami zelo l jubezniva . Tako imamo radi . tako nas vzgajajo v šoli

vad imo v ročnih spretnost ih m preizkušamo svoje sposobnosti V šoli se lot imo domala vsa ­kršnih poprav i l . To n i težko, k e r čutimo, da nam je šola d.rugi dom. Vese l imo pa se že majskega Izleta, ke r bomo t a ­krat spoznal i nov i košček naše lepe ožje domovine

Nekaj suhokranjskih

Novomeška k ron i f e

Občinski l judsk i odbor se je prese l i l v novozgrajeno poslop­je, k i je s icer zelo lepo. a za zdravje škodljivo, saj je komaj dograjeno. K e r bodo Zadružni dom preured i l i v prvo euho-kranjsko tovarno, se je mora la izsel i t i tud i kmet i j ska zadruga, k\ je zasedla bivše prostore f i ­nančnega urada.

P r e d nedavn im je u m r l Peč-n ikov Polde, katerega so dobro

^ 2. m a j a je b i l a n a G l a v n e m t r g u o d p r t a d e l i k a t e s n a t r g o v i n a M l e k a r n e . V s o d o b n o u r e j e n e m l o -£ a l u n u d i j o r a z n e n a m a z e , č r n o Kavo , t o l c e n o s m e t a n o , s a d n e s o ­k o v e i n r a Z n e m e s n e I zde lke t e r h k o r j e i n a l k o h o l n e p i j ače v s te ­k l e n i c a h . N o v a d e l i k a t e s a i m a o b r a t o v a l n i čas k o t os ta le t r g o -^ jne . v k r a t k e m p a bo u v e d l a n o n -stop p o s l o v a n j e . P r o m e t v p r v i h a n e h n i b i l p o s e b n o v e l i k , ker i juu je se n e v e d o , d a je l o k a l o d -p r t - Z a l k l j u b n o v o o t v o r j e n e m u , p r o d n o l e p e m u l o k a l u , v p r a š a n j e N o v o m e š k e m l e č n e r e s t a v r a c i j e i n P roda j e m l e k a še nI r e šeno .

• A n s a m b e l D o m a J N A i z B e o -Rrada , k i šteje 70 č l anov , bo j u t r i ,

m a j a , p r i r e d i l v n o v o m e š k e m

poznaill v s i 2u±emberčani i n okoličani. V6 i so ga i m e l i rad i i n ga jemal' , na dnino, dokler je mogel de lat i , potem pa je dob iva l socialno podporo od občine. B i l je nedel jsk i p ismo­noša i n menda zadnj i moški prebivalec žužemberškega gra­du. Njegova družina se je . .a -se l i l a v gradu, ko so se urad i i zse l i l i i n so stavbo zasedle ne­katere družine iz 2užemberka.

L. P.

C e t r t t K , vi. m a j a — P a n k r a c u P e t e k , 13. m a j a — s e r v a c i j S o b o t a , 14. m a j a — B o n i f a c i j N e d e l j a . 15. m a j a — D a n z r n a t e P o n e d e l j e k . 16. m a j a — J a n e z T o r e k , 17. m a j a — M o j c a S r e d a . 16. m a j a — D u b r a v k a

o a r v m u m i K O V I N S K A ^ V ^ * . -L > A . 13. V . i r a n c o s k i l i l r n V.fc*ux-K i P O G L A V A R .

J U L . T O P L I C E : i n . i n 15. V . a m e r i š k i J i l m Z K U A P O Z I V -L J L N J U . lb. i n 10. V . ju&ukK>-v a n s k i l i l m Z A S L E D O V A N J E .

K O S T A N J E V I C A : lo . V . l r u n c o -sksi i i i m O Č K A , M A M I C A . M O ­J A 2 E N A I N J A Z . 18.V. n e m š k i I i i m N I P R O S T O R A Z A D I V J E Ž I V A L I .

M E T L I K A : 14. m lo. V . i t a l i j a n ­s k i l i l m M O Ž J E I N V O L K O V I .

. M O K R O N O G : 14. i n 15. V . a m e ­riški l i l m S E D E M N E V E S T ZA S E D E M B R A T O V .

N O V O M E S T O » K R K A « : O d 13. do 16. V . a m e r i š k i t i l m C A J I N S I M P A T I J A . O d 17. dO 19. V . a m e r i š k i f i l m D E T E K T I V S K A Z G O D B A .

S E M I Č ; lo . V . a n g l e š k i b a r v n i l i l m Č L O V E K , K I J E L J U B I L R D E Č E L A S K E .

. S E N O V O - . 14. i n 15. V . a m e r i š k i i i i m K O V I N S K A Z V E Z D A . 18. i n 19. V . n e m š k i I i i m P O L I -K U S K A .

S E V N I C A : 14. : n 15. V . i t a l i j a n s k i l i l m K R I K .

V I D E M - K R Š K O : 14. m 15. V . a n ­g l e šk i b a r v n i f i l m N E P R I Č A ­K O V A N A L J U B E Z E N . 18. i n 19. V . j a p o n s k i f i l m Ž R T V O V A N A D E K L E T A .

Ž U Ž E M B E R K : 15. V . i t a l i j a n s k ; f i l m V I L A B O R G H R S E .

i i n po rodn i š t vo . A m b u l a n t o )0 v o d i l s p e c i a l i s t - g i n e k o l o g d r . A n t o n G luš i č . O r d i n a c i j s k e u r e b o d o v s a k p o n e d e l j e k , s r e d o i n pe t ek o d 13. d o 15. u r e , v s a k t o ­r e k o d 13. d o 15. u r e p a p o s v e t o ­v a l n i c a z a noseče žene . H k r a t i b o ­m o o p r a v l j a l i k o n t r a c e p c i j s k o s luž­bo. O r d i n a c i j a b o p o s l o v a l a v p r o ­s t o r i h sp l o šne a m b u l a n t e Z D B r e ­žice, M i l a v č e v a 20.

U P R A V A Z D R A V S T V E N E G A D O M A

R A Z P I S U p r a v n i o d b o r D i j a š k e k u h i n j e

v- N o v e m m e s t u r a z p i s u j e m e s t o u p r a v n i k a za d i j a š k o k u h i n j o v \ T o v e m m e s t u . P i s m e n e p ro šn j e pos|jite n a uor?.vo k u h i n j e .

P r e k l i c u j e m vse , k a r s e m g o v o r i l o S l a v k u K r e n u i z M a č k o v c a 2 p r i Ž u ž e m b e r k u k o t n e r e s n i č n o t e r se m u z a h v a l j u j e m , d a j e o d s t o p i l o d tožbe . F r a n c e N o v a k , J a m a p r i D v o r u .

P o d p i s a n a A n g e l a K o c j a n l z V e r d u n a 13, p. S top iče p r e k l i c u ­j e m vse , k a r s e m g o v o r i l a z o p e r V e r o T e k s t i n i z G o t n e v a s i 30.

Z A H V A L E

O b n e n a d o m e s t l j i v i i z g u b i l j u b ­l jene žene , m a m e , s ta re m a m e i n sestre

r V A N K E K N A F E L J C , v d o v e M e d e

se t o p l o z a h v a l j u j e m o v s e m , k i so z n a m i sočus tvova l i i n n a m b i l i v o p o r o v težk ih t r e n u t k i h , p o k o j -n i c o s p r e m i l i n a n j e n o p o s l e d n j o pot i n o b s u l i n j e n g r o b s c v e t j e m . I s k r e n a h v a l a t u d i d r . S a v l j u , b o l ­n išk i ses t r i Z i n k i i n T e r e z i j i t e r p e v c e m za g a n l j i v e ža los t inke .

Ž a l u j oč i m o ž E d i , h č e r k a N a ­d a i n s i n Jože z d r u ž i n a m a i n s e s t r a M a r i j a .

N o v o mes to , 9. m a j a 1960.

P R O D A M N S U III. l a m b r e t o , p r e ­v o ž e n o 6.000 k m . A n t o n S e v e r , S e m i č .

U G O D N O P R O D A M H I S O z g o s p o ­d a r s k i m pos l op j e m i n 2 h a z e m ­lje. P r o d a m t u d i s a m o h išo , k i je o d d a l j e n a 10 m i n u t o d k a n -d i j s k e pos ta je . N a s l o v v u p r a v i l i s ta . (553-60)

P R O D A M n o v g u m i v o z . N a s l o v v u p r a v i l i s t a . (554-60)

P H O D A M V E S P O z a 125.000 d i n v b r e z h i b n e m s t a n j u , r e g i s t r i r a n o za l e to 1960. N a s l o v v u p r a v i l i ­s ta . (555-60)

P R O D A M H I S O Z V R T O M v D o l a h p r i Ško f l j i c i . M e h l i n , D o l e 5, Ško f l j i c a p r i L j u b l j a n i .

P R O D A M B E L O O M A R O , n o č n o o m a r i c o , ž e l e zno pos te l j o . B u k , J e r e b o v a 4, N o v o m e s t o .

P R O D A M M A J H N O P O S E S T V O a l i s a m o h išo v b l i ž in i N o v e g a m e ­sta . P a v e l Koš i r , B r o d .

P R O D A M V O Z Z A P R A V L J r v C E K ( F e d e r w a g e n ) , s k o r a j n o v . A n t o n V i d m a r , S k r j a n č e 7 p r i N o v e m m e s t u .

K U P I M L A H E K K O N J S K I V O Z V d o b r e m s t a n j u . N a s l o v v u p r a v i l i s t a . (560-60^

I S C E M P R I M E R N O S T A N O V A N J E k j e r k o l i n a D o l e n j s k e m , pr i t l i čno i n po možnos t i še o s e b o , k i b i m i s t r e g l a v b o l e z n i a l i m i r n o i n poš teno s o s t a n o v a l k o . N a s l o v v u p r a v i l i s t a . (563-60).

K O L A R J A — m o j s t r a a l i p o m o č n i ­k a s p r e j m e v s t a l n o z a p o s l i t e v K m e t i j s k o po se s t vo — O b r a t V e r d p r i V r h n i k i . S a m s k o s t a n o v a n j e

je n a r a z p o l a g o . 30. A P R I L A s e m i z g u b i l d v i g a l k o

za v o z (v into) o d k a n d i j s k e p o ­staje do V o l č i č e v e u l i c e . P o š t e ­n e g a na j d i t e l j a p r o s i m , d a s p o ­roči n a s l o v v u p r a v o l i s t a . (558-60)

N A C E S T I M E T L I K A — Č R N O M E L J je b i l o I zgub l j eno že l ezno k o l o s p r e m e r o m 35 c m . N a j d i t e l j a n a ­p r o š a m , na j ga v r n e p r o t i n a ­g rad i n a n a s l o v P o l d e Ma l e r i č , V o j n a vas IG, Č r n o m e l j .

Obvestilo prebivalstvu občine Brežice

P r e b i v a l s t v o o b č i n e B r e ž i c e o b ­v e š č a m o , d a z a č n e p r i Z d r a v s t v e ­n e m d o m u B r e ž i c e d e l o v a t i s p e ­c ia l ist ična a m b u l a n t a z a ž enske

N O V O M E S T O V času o d 25. a p r i l a d o 9. m a j a

je b i l o r o j e n i h 26 d e č k o v in 2o d e k l i c .

P o r o č i l i so s e : Jože G o l o b i c , k m e t o v a i e c i z O m o t e , m A n a K r a l j , hč i k m e t o v a l c a z D o l ž a . A l o j z B u r k a t , s in k m e t a i n A n g e l a K r a l j , hč i k m e t a , o b a i z G o r . K a ­m e n e . M i i o r a d Zateza i lo , e l e k t r o ­t e h n i k i z N o v e P a z o v e . i n M i r a S t a n g e l j . h u k a r i c a i z K r a n j a . K a ­rel K a s t r e v e c , m i z a r s k i p o m o č n m iz S m i h e l a , i n Jože f a M a r o l t , d e ­l a v k a iz S t r a n s k e v a s i . M a r t i n Gačniik, s i n k m e t a , i n G a b r i j e l a M r v a r . hči k m e t a , o b a i z B o r l -č e v e g a . A l o j z L e n d e r o . s o b o s l i k a r i z R a d e č , i n A n g e l a B a r b o r i č . d e ­l a v k a z D o l ž a . Jože Cv i tkov ič , i n ­d u s t r i j s k i t ehnUk i z I r c e v a s i . m Š t e f k a V e r š a j , uč i te l j ica iz S m i ­h e l a . M a r t i n L u z a r . s i n k m e t a l z J u g o r ja , i n M a n j a T u n k , hči k m e ­ta i z G a b e r j a . P r i m o ž D u l a r , s t r o j n i k l j u č a v n i č a r iz L j u b l j a n e , i n B e r n a r d a Raijer. p r e d l l k a i z T r ž i č a . S t a n i s l a v K o š m r l j , č e v ­l j a r s P o t o v r h a , m I v a n a B o h t e , š i v i l j a i z S top ič . F r a n c P e l k o , s k l a d i š č n i k i z M a l i h B r u s n i c , i n I v a G o r e n c . d e l a v k a i z B r š l j i n a .

U m r l i so: I v a n a V i d m a r , g o s p o ­d i n j a i z K o b l e r j e v , s t a r a 60 let . Z d r a v k o S t o i r m . d e l a v e c i z S a l k e v a s i , s t a r 61. let. Jo že f a K o v a č i č , d e l a v k a z M a l e g a v r h a , s t a r a 76 let . I v ana M u h i č , u ž i t k a r i c a l z J ume v a s i . s t a r a 75. let. M a r i j a 2 a g a r , g o s p o d i n j a l z B i r č n e v a s i , s t a r a 73 let,

S E V N I C A

A p r i l a n i b i l o r o j s t e v .

P o r o č i l i so se: L e o n K i n k , e l e k ­t r o t e h n i k i z M a l e g a K a m n a i n V a n d a K o l a r i č , u s l u ž b e n k a i z S e v ­n i c e . J o ž e Patlk, d e l a v e c , i n A n a L i s e c , p o l j e d e l k a . o b a i z L e d i n e . Jože f K u h a r , ž e l e z n i č a r i z RadežE., i n J o ž e f a K o l m a n . p o l j e d e l k a i z D r o ž a n j a . M i h a P r a h , k m e t tz K r a j n i h b r d , m J o ž e f a K l e n o v -šek , po l j ede l ika i z P o d g o r i c e . R u ­d o l f L i v i o , d e l a v e c i z S e v n i c e , i n M a t i l d a L a p o r n i t k . p o l j e d e l k a ' i z Jevš . J o ž e M a j e r , r u d a r i z H r a s t ­n i k a , i n M a r i j a P o ž u n . DOljedelka i z L e d i n e . F r a n c K l e n o v š e k , l i ­v a r >z S e v n i c e , i n M a r i j a R a d e J . g o s p o d i n j s k a p o m o č n i c a i z C a n j a . Jože S t e r g a r , p o l j e d e l e c tz V o l j ­ča , i n I d a B e r t o l e , š i v i l j a i z C a ­n j a .

U m r l j e A n t o n D o b r a v e , u p o ­k o j e n e c i z S e v n i c e , s t a r 83 l e t .

B R E Z I C E

A p r i l a so se po roč i l i ; S t a n i s l a v K r i m e r , u s l u ž b e n e c , i n T e r e z i j a B r e č k o , n a t a k a r i c * , o b a l z D O D O -ve. D u š a n M i l o š , o f i c i r J L A iz Z a d r a , i n T e r e z i j a M i l o š , p r o f e s o ­r i c a i z C r n c a . V i k t o r V r s t o v š e k , š o f e r l z V i d m a - K r š k e g a , m M a r i ­l a V o l č a n j š e k , p o l j e d e l k a i z (Sor. L e n a r t a . V i n c e n c J a n k o v i č . m e ­s a r i z K a n a d e , in L j u d m i l a O m e r -ze l , t r g o v s k a p o m o č n i c a i z Peč i c . V J k t o - S k r a b o i j e . ž e l e z n i č a r Iz S a p j a n . l n I v a n k a K r i a n lz B u -košfka. B e n j a m i n H r o v a t i č . m i z a r iz C r n c a , i n Jože fa G r š a k . b o l n i ­č a r k a i z S e n t l o n a r t a .

U m r l Je J a n e z F e r j a n č , k m e t o ­v a l e c i z C m c a , s t a r 83 let .

V p r e t e k l i h š t r j i a j i t i n o n e h s o v n o v o m e š k i D o u i i i * u c i r o d i l e : A n a O b s t e t a r iz L j u D i j ane — a e č k a , C e c i l i j a K r h i n i z D o l . G r a ­d i šča — d e č k a . Tono/va L u z a r i z D o l . S t a r e v a s i — d e k l i c o , Mar i f l « M r ž l j a k i z P o d k l a n c a — d e č k a , A n a G r a c a r i z S e v n i c e — d e k l i c o , K r is U n a R m a n i z M a r t i n j e v a s i — d e č k a , Jože f a K o š m e r l j z V e l . S l a t n i k a — d e č k a , N a d a L e b a r tz U s t j a — d e č k a , T e r e z m a S e g a l z V e l . O r e h k a — d e k l i c o . L j u d m i l a T u r k i z M o k r e g a P o t o k a — d e k l i ­co . A n a K m e t i z P o d l i p e — d e č k a , K o z a l i j a Z u p e n iz M a l e n s k e v a s i — d e k l i c o . A l o j z i j a S p e i k o i z B r o d a — d e č k a , A n i c a F r a n k o v i č iz M a l e g a N e r a j c a — d e č k a , A n i ­c a K u h a r i z S l o v e n s k e v a s i — d e č k a , V i d a S U m o l e i z U s t j a — d e č k a A m a l i j a S k o l i b e r i z M e t l i ­k e — d e č k a . J e l k a U r b č i z M i r n e — d e č k a , A n i c a S k o d a iz G o r . P r e k o p e — d e č k a . R o z a l i j a D r a ­g a n i z S t r aže — d e č k a , A n a S u š a iz C e r o v c a — d e k l i c o .

A m a l i j a P e r š o l j a i z V i d m a - K r -š k e g a — d e k l i c o , F r a n č i š k a M u c iz K o č e v j a — d e k l i c o , Terez i r ja K o v a č i č s K r t i n e — d e č k a . P e p c a B r z i n i z R a v n i k a — d e č k a , F a n l B r e z o v a r iz G o r . K a m e n e — d e ­k l i c o , T e r e z i j a T i s o v iz P r i s t a v e — d e č k a , M a r i j a S o d j a i z S t r e k -i j e v c a — d e č k a , A n a P o v š e iz T r -b i n c a — d e k l i c o . N e ž k a Z u p a n ­čič i z R i h p o v c a — d e k l i c o , K a r o -l i n a M i k l i č i z U r š n i h se l — d e č k a . P a v l a D e j a k iz O točca — d e č k a , M a l č i H u d o r o v a c iz P r e č n e — d e č k a . M a r a Judn i č iz C m o m l j a — d e k l i c o . P a v l a P a v l i c i z L o k e — d e č k a , D o r o t e j a J a r c i z A j d o v ­c a — d e k l i c o . Š t e f an i j a Sa j e l z S e n t l o v r e n c a — d v e d e k l i c i , T e ­r e z i j a P i r e iz D o l . S t r a ž e — d e ­k l i c o , A n a K o b e iz Do to indo l a — d e č k a . M a r i j a B r u l c iz G a b e r j a — d e č k a , J u s t i n a J u r e č i č i z V e l . M r a š e v e g a — d e k l i c o , M a r t i n a F i r iz G o r . L o k v i c e - d e k l i c o , M a r i j a V o v k o i z L e s k o v c a — d e č k a . M i ­h a e l a G r e g o r č i č z O točca — d e č ­k a . T o n č k a S l a k z M a l e g a v r h a — d e č k a , M a r i j a Z e l e z n i k iz Z g . V o d a l — d e č k a , N e ž a s t r a v s i z G a b e r j a — d e č k a , H e d v i k a J e r ­m a n iz B r s l j t n a — d e k l i c o . Jo že f a C o ž i z G o r . L a k o v n i c — d e k l i c o , M i l e n a M e h l e iz L e n d a v e — d e ­k l i c o , Jo že f a P e č a v a r i z N e s t o p -l je v a s i — d e č k a i n m ar i j a Z o r e iz L o g a — d e č k a . T e r e z i j a SmoJič iz Š e n t j e r n e j a — d e č k a , K r i s t i n a K a s t e l l c iz D r a š i č e v — d e k l i c o .

KRON 1 K A O NESREČ V p r e t e k l i h š U r m a j s t i h d n e h s o

se pones reč i l i m i ska l i p o m o č i v n o v o m e š k i bo ln i šn ic i : A n t o n a H u -t a r j a , s t r o j n i k a i z R o ž n e g a d o l a , je u d a r i l ž a g a n j ač o d D i e s e l m o ­to r j a v o b r a z I l i jo G o l e ž a , p o ­s e s t n i k a iz B ra f i l j e v l ce , Je s t i s n i l g n o j n i koš čez l ed j a . F r a n c Z u ­panč ič , u p o k o j e n e c iz M a r t t n j e vas i , j e p a d e l in si p o ^ o d o v a l h r b ­t e n i c o . B r a n k u I l r e k u . s i n u k m e ­ta' i z K a p l j e v a s i , ie t r u g a z a p r e ­v o z p e s k a p a d l a na nogo . A n t o ­n i j a K o v a č i č , žena p o s e s t n i k a i z R o j , j e p a d l a z l e s t ve i o si p o š k o ­d o v a l a l e v o nogo . A n t o n S t an i š a , k l j u č a v n i č a r i z R e g e r č e v a s i . s e je s s e k i r o u s e k a l v l e v o r o k o .

Prvi maj v Črnomlju

13. |*>mu J L A k o n c e r t J u g o s l o v a n s k i h u , n e t n i š k i h ln n a r o d n i h s k l a d b . I_P D a n e s z j u t r a j j c n a G l a v n e m Ž P K U v P r e u r e j e n e m l o k a l u v G o l e -

^V i hišt o d p r l o p r o d a j a l n o čev l j ev ^S robško pod je t j e A s t r a . L o k a l Je

uT 0 " na j l epš ih v N o v e m m e s t u i n o b u t v U d i l P ° t r o S , l i k o m , 0 P ° , z b l r o

m ? ! P M l M k l s i n d i k a l n i svet N o v o Ja i? b o P r i r e d i l v s obo to . 14. m a -8 V M 2 0 - 1 1 r i v t > o m i 1 l j u d s k e p r o -te+nf ^ e č n n o a k a d e m i j o s k v a l i -le tn i s P ° r e d o m v počast i tev 10-nlj» V 2 d e l a v s k e g a s a m o u p r a v l j a ­l i " - v s t o p n i c e i n v a b i l a b o d o d e -

^kt lv i ' { ^ ^ n d i k a l n c p o d r u ž n i c e po k o -

o l N a ž i v i l s kem trgu v p o n e d e ­l j ek , 9, m a j a , n i b i l o p o s e b n e g a p r o m e t a . N a j v e č j e b i l o n a p r o d a j s e m e n i n r a z n i h s a d i k , rož l n s a ­la te . J a j c pa j e b i l o m a l o (15 d in ) . D o b i t i j e b i l o t u d i j u š n o z e l e n j a v o v š o p k i h po 10 d i n , m l e k o p o 33 d i n l i ter , l e s ene I g r ače , p l e t e n i n e i n d o m a č e p l a t n o .

m G i b a n j e p r e b i v a l s t v a : R o d i l e s o : P a v l i n a L u k š i č l z T r d i n o v e 2 -d e č k a ; R o z a l i j a K a s t e l l c i z T r d i n o ­ve u l i c e — d e k l i c o , Jože f a K o š e l e lz Z a g r e b š k e 17 - d e k l i c o , A n a O b r a n o v l č l z D a l m a t i n o v e 1 — d e č ­k a , A n a K o š m e r l j i z S k a d l c k v j e v e št. 6 - d e č k a .

Po roč i l i s o s e : K a r o ! B u d n a , u r a r l z C e l j a , i n M a r i j a G o r i š e k , d e l a v k a lz A d a m i č e v e 12. A l o j z G o l o b m l i n a r s k i p o m o č n i k i z G r o ­sup l j e , i n Jože fa N o v a k , u s l u ž b e n ­k a iz V r h o v č e v e 1. Jože B r a j e r s C e s t e k o m a n d a n t a S t a n e t a 26, l n A n g e l a R o m s C e s t e k o m a n d a n t a S t a n e t a 12. A l o j z P i r n a t , p r a v n i k s C e s t e t a l c e v 4, In S p e l a S m o d e j , p r a v n i c a i z P u g l j e v e 3.

U m r l i s t a : I v a n k a K n a f e l j c , g o ­s p o d i n j a Iz G l a v n e g a t r g a , s t a r a 59 let, i n F r a n č i š k a P l a t n a r , u p o ­k o j e n k a z V r h o v č e v e 16, s t a r a 76 let.

P one s r eč i l se j e D r a g o H m e l l n a , u s l u ž b e n e c s C e s t e k o m a n d a n t a S t a n e t a 13, k i j e p a d e l l n se o b r o b u s to l a poškodova l i .

Prvomajsko praznovanje v črnomaljski občni je neko l iko moti lo muhasto deževno i n hladno vreme, vendar se je od­vi ja lo po programu. P raznova­nje je zajelo vse šole i n pod­jet ja kot družbene i n ostale organizacije. Sole so imele In­terne pr i r ed i t ve ob zaključku pouka, vs i de lovni ko l ek t i v i pa zborovanja pred prazniikom.

N a osrednj i pros lav i , k i je b i la na večer pred prazniikom, se je predstav i la novoustanov­l jena f o lk l o rna skup ina p i on i r ­jev lz Kanižarioe z dvema be­lokran jsk ima plesoma. P r vega maja so lovc i lz Črnomlja —

Loke odpr l i nov dom na Top ­lem v r h u nad Črnomljem. Tod je zras la n a razva l inah ene i z ­med predvo jn ih domačij Učna lovska postojanka, k i bo Požrt­vova ln im lovcem v ponos In htorati v spodbudo p r i n j iho­vem nada l jenjem udejstvova-nju. G rad i t e l j em sta Izrekla pr iznanje predsedniki Lovske zveze Sloveni je dr . Jože B e n i -ger i n predsednik Lovske zveze O L O N o v 0 mesto F ran jo Bu le .

Drugega maja so zalučali p r ­ve krog le na novem dvostez-nem kegljišču v Kanižarici. Rudar j i s o s i tako s prostovol j ­n i m delom obogatil i svoj šport­

n i park še z enim nov im ob­jektom. D i r ek to r rudn ika ing. B ranko Peternel j je ob otvo­r i t v i kegljišča i z reke l željo, naj bi le-to služilo prav rudar jem sam im za razvedr i lo po oprav­l jenem težkem de lu , hkra t i pa naj bo na razpolago tudi osta-1'itm de lovn im l judem iz Črnom­lja ln okolice. V otvor i tvenem dvoboju so se spopr i je l i i n v a l i ­d i iz Črnomlja l n rudar j i lz K a -nižarice. Zmaga l i so rudar j i z raz l iko 59 kegljev.

VSEM PREBIVALCEM NASE OBČINE, V S E M DELOVNIM L J U D E M IN K O L E K T I V O M ČESTITAMO Z A OBČINSKI PRAZNIK Z ZELJO, DA B i SE USPEHI MNOŽILI IN RASLI K O T DOSLEJ !

Obč insk i l j udsk i odbor

T R E B N J E

O B Č I N S K I K O M I T E Z K S

O B Č I N S K I K O M I T E L M S

O B Č I N S K I O D B O R Z V V I

O B Č I N S K I O D B O R S Z D L

O B Č I N S K I O D B O R Z B

O B Č I N S K I O D B O R Z R O P

Z n o v o m e š k e g a

s e j m i š č e

Zaradi odpadlega sejma med prvomajskimi prazniki je bil v ponedeljek 9. maja na novomeškem sejmišču zelo ži­vahen promet. Naprodaj so pripeljali 1760 prašičev raz­nih starosti in velikosti, za katere so zahtevali od 3.500 do 15.000 din. 1523 prašičev je bilo prodanih, osta 1 - pa so ži­vinorejci odpeljali domov.

SPLOŠNO MIZARSTVO

DVOR O P R A V L J A

V S A V S T R O K O

SPADAJOČA D E L A

A IN S E PRIPOROČA!

S M R T N A V R V I M i n i l a sta dva moreča tedna. V noči od 15. na 16. oktober

946 naj b i b i l a sodba izvršena. .jtrogo tajno varujejo dan in .ro, toda v s i obsojenci splošno ačunajo s 14. oktobrom. Med t em je pre je l zavezniški

'.adfcorstveni svet v B e r l i n u še ©katere uradne prošnje za po­

milost itev. P r a v tako je b i l a ela vrs ta zasebnih pr i zadevanj , :sma so pre je l i feldmaršal lontgomerv, prezident T r u -ian, b r i t ansk i m in i s t r sk i pred-•dnik At t l ee . i n celo V a t i k a n 1 b i l po daljnosežnih s t ik ih aprošen Za posredovanje. Bob o steno: sodba je obve l ja la ! V nurmberških zapor ih so

• Mevi po l ze l i dal je. Poostren i anstveni u k r e p i so obdaja l i

I ind idate smrt i . Ce l ice so •^tale ponoči razsvetl jene,

t ražarji niso smel i umakn i t i : i z j e tn ikov . D r . P f l t i cker je oisal v svo j ih spominih , kako 2 m in i l o to moreče obdobje i k a n j a : J o d l je b r a l W i l h e l m a R a a -

3ja. F r a n k je kaza l vsak ikra t , adar ga je ob i ska l zdravn ik , 3Sel obraz i n je navdušeno ovori l o knj ig i F ranza Wer f la Pesem o Be rna rde tti«, R ibben-

- op je ime l vedno na j e z i ku • prašanje, kje pač bo jus t i f i -

acija. K e i t e l je pros i l dr. .- f luokerja, »naj vendar reče rganistu, k i zvečer rad zaigra ekatere pesmice, naj ne igra

• 2č uspavanke »Spi moje dete, :spi«. ker m u vzbuja posebno

" jožne spomine.€ . . . S tem je uganka G o r i n -

• ;>vega samomora rešena — >aj do roba ver jetnost i (Go­n g se je namreg medtem za -r u p i l , verjetno s c i anka l i -infa Po jasn i lo o načinu samo-lo ra je zapust i l v p i smu na

. meriškega stražnega častnika, u javnost Pa je ostala uganka

' or ingovega samomora p rav za -, rav nepojasnjena — op. ured.).

V N i i rnbe r gu pa s 0 bi le vse 3 reči dne 15. oktobra 1946 še avite v temo. Ta in ta je b i l sumljen, da je obtoženca št. 1 sšil v i s l i c . S a m A n d r u s se je al posledic za svoj o vojaško ar iero in naposled je senzaci-nalrai dogode-k treščil v svet :akor bomba in i z r i n i l poroči-a o jus t i f ikac i jah z nas lovn ih

.-trani časopisja. P a naj je Gor ingov samomor

/ t eh pos lednj ih m inu tah še ako zmedel varnostne in j e tn i ­ke- oblast i , vendarle v ničemer II sprevrga l n a t a n k o izdelane-:a načrta just i f ikac l je .

3n bo čim manj nesreč!

Ne vozite vštric! Ne obremenjujte kolesa! Vozite ob robu ceste! Dobre zavore — varna vožnja! Ne vozite brez luči! Ne vozite, če ste p i l i a lkohol ! Starši, poučite otroka o

Žravitni vožnji kolesa! deče odbojno steklo —

varna vožnja! Previdna vožnja — varna vožnja! Na cesti niste sami !

T i k pred eno z jutra j , dne 16. oktobra 1946, so zažvenkljali zapahi na R ibbent ropov i ce l ic i .

»Zaupam v k r i jagnjeta, kn odrešuje grehe sveta,« je reke l R ibbentrop s p r i p r t i m i očmi.

D v a ameriška vojaška po l i -cieta, z be l im i opaši in s rebr ­n i m a čeladama, sta ga vze la v sredo. Zdaj pa na pot t ja čez dvorišče, k te lovadn ic i !

V j a rko razsvet l jenem P ro ­s toru stoje t r i črno opleskana ogrodja. T r ina j s t lesenih stop­nic drži t ja gor na ploščad, nad katero se dvigajo v is l ice . P o ­ve jmo 8 s t va rn im i besedami zd ravn ika dr. P fK i eke r j a : »Ob-

Ob 1.01 privedejo R ibbentro-pa v te lovadnico.

Vse mora b i t i naglo oprav­ljeno. Rab l j eva pomočnika zve-žeta R ibbent ropu roke. N a po­z iv mora glasno povedati svo­je ime. Nato reče: »-Bog ohra ­n i Nemčijo! M o j a poslednja želja je, da b i Nemčija ostala enotna i n da b i se Vzhod in Zahod o tem sporazumela.«

C r n a kapuca. Loputa . Poročevalci, k i j i m niso do­

vo l i l i vstopa ' n zdaj skr i va j preže p r i strešnih okn ih j u -stične palače, od koder lahko v idi jo vsaj dvorišče in vhodna

V založbi zavoda »BOREC« v Ljubljani je prav­kar izšla nadvse zanimiva knjiga v dveh delih: N O R N -BERŠKI PROCES. Avtorja Hevdecker in Leeb sta s to knjigo pogumno odgovorila na pereča vprašanja: Kdo je sprožil drugo svetovno vojno? Kdo je bil odgo­voren za milijone žrtev in za veliko razdejanje, v ka ­kršnem se je znašlo človeštvo pomladi 1945. Koga je bilo treba poklicati na odgovor? Na vsa ta pomembna vprašanja nam obsežno odgovarja knjiga, k i se bere kot napet roman. — Iz drugega dela knjige objavljamo danes odlomek, ki govori o usmrtitvi glavnih naci­stičnih kolovodij. — Vsem, ki se zanimajo za zgodo­vino II. svetovne vojne, toplo priporočamo nakup te zanimive zbirke usodnih dokumentov, ki sodi v vsako priročno knjižnico.

sojenec stopi na sama zaklop-na v ra ta , na loputnico, k i se odpre takoj potem, ko je r a -bei i nade l obsojencu- v r v ; ob­sojenec pade v spodnje nad ­stropje. Spodnje nadstropje v i ­s l ic je zavešeno s p reg r in ja ­lom, tako da se dogodki odi­gravajo skr i to . D v a ameriška zdravn ika nadzorujeta obešen-ce i n ugotavl jata smirt.

» K temu je treba pripomniti,« pr i s tav l ja dr. P f l t i cker , »da po obešenju smrt n i takojšnja, pač pa omedlevica-tolažba, k i s e m jo lahko poprej d e l i l vsem obsojencem.«

Vse naj se odv i ja naglo. V temi zdijo obrazi r e d k i h prič: tu so štirje zavezniški genera­l i , po lkovn ik A n d r u s , osem iz­b ran ih zastopnikov trska, b a ­va rsk i m i n i s t r s k i predsednik dr. VVilhelim Hogler , k i so ga jadrno pok l i c a l i v Nurnbe r g »aa pričo v imenu nemškega ljudstva«. Von j po wh i sky ju , nesikafeju in v i r g i n s k i h c i g a r e ­tah lebdi nad prizoniščem.

Vse se mora naglo odv i jat i . Master-sergeant (višji narednik) J o h n S. Woods iz San A n t o n i a v Teksasu, the USA-hangmtan (ameriški rabelj) i m a d v a po­močnika. Vsakega obsojenca privedejo v dvorano, z dvema črnima j e rmenoma m u z veže jo roke na hrb tu , nakar se po­vzpne po stopnicah na ploščad; vso pot ga vodi ta — na lev i in na desni — vojaška pol ic ista za roko.

Vse se mora naglo odvihati. Nekaj sekund preostane še za poslednjo tolažbo, za poslednje besede. Nato zagrne črna čepi­ca obtožencu svet v temo. Woods m u nadene zanko čez glavo. Tako j nato 6e lopotaje odpro zak lopna vra ta pod no­gami.

vrata v telovadnico, slišijo vo ­t l i lopot sarnozakJjopniih vrat . U r a je natanko 1-14.

V r a t a se odpro, ozek, močan pramen svetlobe pade na dvo ­rišče- V nočni temi se sve t l i ­kata čeladi vo jn ih pol ic istov. W i l h e l m Ke i t e l .

P r i strešnih o k n i h zaslišijo samo daljno, odsekano k l i c a ­nje, nato groz l j i v i šum lopute.

»Boga vsemogočnega pros im, da b i b i l nemškemu l judstvu milostljiv,« so Ke i t l o ve posled­nje besede. »Vse za Nemčijo! H v a l a vam.«

»Vse za Nemčijo!« je tudi Ka l t enbrunner j e v poslednji v zk l i k .

A l f r e d Rose.nbe.rg pove samo svoje ime. Duhovn ika , k i ga vpraša, če naj mo l i zanj, m r k o zavrne : »Ne, hvala!«

Zunaj slišimo ropot samoza-k l opn ih vrat . Spet pade j a r k i pramen na dvorišče, spet kaže sijaj s r eb rn ih čelad poslednjo pot obsojenca- F r i c k .

M o l k . Lopo t zak lopn ih vrat . Nas l edn j i Hans F r a n k . »Hvaležen sem za mi lo sodbo,

k i m l je b i l a dodeljena,« reče F rank . »Boga p ros im , da bi me mi lostno sprejel.«

Lopot. J a r k i p ramen pade skoz v r a ­

ta. Po jav i t a se vojaška po l i c i ­sta. S seboj bolj vlečeta kako r vodita možaka v do lg ih be l ih spodnj icah. Stre icher se je ote­pal i n se ni hote l obleči, b ran i l se je tudi na las tn ih nogah oprav i t i poslednjo pot. K a r n a -pre i odmeva njegovo vreščanje čez dvorišče:

»Heil H i t l e r ! H e l l H i t l e r ! H e i l H i t l e r ! H e i l . . . «

»Heil Hitler!« se sliši njegov poslednj i v z k l i k še skoz streš­na okna justične palače in že ga pogoltne ropot smrtne pasti .

15 izžrebancev V t o r ek d o p o l d n e j e k o m i s i j a i z

v r s t članov uredništva i n u p r a v e p r e g l e d a l a p r i b l . 200 p o s l a n i h re­šitev p r v o m a j s k e n a g r a d n e križan­ke . Večina rešitev j e b i l a p r a v i l ­n i h , izžrebani p a so b i l i :

1. n a g r a d a - 3.000 d i n : Savica Zorko, Ulica prvih borcev, Bre­žice; 2. n a g r a d a - 1.000 d i n : Ivan Slana, dijak, Scntlenart 116, poŠta Brežice.

3.-15. n a g r a d a - 13 knjižnih d a ­r i l p r e j m e j o : Vida Kren, Z o b n a a m b u l a n t a N o v o

mes t o ; Metka Saje, C a n k a r j e v a 35, N o v o m e s t o ; Neva L e b a r , M u r s k a Sobo ta . K o l o d v o r s k a 7; V inko Pav­lin, K r i m s k a 10. L j u b l j a n a ; d r . Ivan Lovšin, Brežice, C e s t a p r v i h bo r cev 48; Peter Stopar, F l o r j a n -s k a 9, S e v n i c a : Beti S e l a k , L u t e r -s k o selo 13 p. Otoeec o b K r k i ; Draguška Lili ja, Birčna vas 1, p . S m i h e l ; Majda KlemenClč, K o m u ­

n a l a . S e v n i c a : D a r j a B o r c e , M i r n a 37; V e r a L u c o v n i k , G r o s u p l j e 45; Jožica L l p e j , K o c e n o v a 7, L j u b -IJna ; A n t o n Seničar, S m o l e n j a vas 42, p. N o v o mes t o .

REŠITEV K R I Ž A N K E : V o d o r a v n o : l . S t o l , 5. v r t o g l a v ,

12. l a p o r , 14. j a d e n , 15. o r i g i n a l e n , 17. K B , 18. V O S , U». govor , 20. t r i , 21. ak , po t en , 23. o r e l , 24. S i s a k , 28. k o r e c , 29. k m e t a , 30. t ro t , 31. tabor , 32. B r a n a , 33. r a k , 34. J a n e z , 35. f l o re , 37. en , 38. r a r o g , 39. v r a ­t a r j i , 41. K o r a n , 42. P r a g a , 43. k a l , 44. a r , 45. d a s i r a v n o , 46. j e za .

Navp ično : i . S l o v a k , 2. t a r o k , 3. op i s , 4. L o g , 6. Rjaveč, 7. t a l o n , B. ode r , 9. gen , 10. L N , 11. v a b i l a , 13. r i g o ro z , 16. no te r , 17. K r e t a , 20. t r e ­n e r k e , 22. pobeg , 23. o m a r a , 24. s t r eha , 25. I r a n , 26. s ok . 27. A t , 28. k a n o n i , 29. k r o t a , 31. T a r a s , 32. b lago , 34. j a r a , 35. F r a n , 36. v i l a , 38. r o d , 39 v r v , 40. j a z , 42. p a .

F r i t z Saucke l , naslednj i , se še pod ogrodjem l ov i za do­mnevno napako v prevajanju i n v z k l i k n e :

»Moje spoštovanje ameriškim of ic i r j em m soldatom, n ikakor pa ne ameriški justioi!«

Se dvak ra t po Sauck lov i usmr t i t v i zalopočejo samoza-k l opna v r a t a : Jod l in Seyss-Inquart . Natanko ob 2.46 je zaključeno poslednje dejanje drame. Ob 2.57 jav i ta zdrav­n i k a , da je tudi Seyss- lnquar t mrtev .

»Večina n j i h so skušali po­kazat i korajžo.,« je poročal K i n g s b u r y SmitJh od poročeval­ske agenture Internat ional News Serv ice , k i je pr isostvo­va l u smr t i t v am kot zastopnik ameriškega t iska. »Nobeden se nii zgrudil«.

Dvana js t m inu t po smrt i Seyssa-Inquarta, ob 3.09 u r i , so še mr tvega Gor inga pr ines l i na nos i l i h v telovadnico. T rup lo so položili na začetek vrste usmrčenih r»ri vznožju v is l ic . To je b i lo simbolično dejanje.

Na tanko ob štirih zjutraj sta se us tav i l a pred telovadnico ntirnberške justične palače dve tovorn jaka ameriške vojske. Tovo rn jaka sta spreml ja la džip i n l i m u z i n a , na ka te r ih so bi le mont i rane strojnice. Oddelek sta vod i la neki ameriški in ne­k i f r ancosk i general.

N a t o v o r l l i so enajst zabojev, podobnim krs tam.

S tulečimi motorj i so zav i l i vozov i na dvorišče, zdrve l i na cesto, ubrai l i pot prot i F i i r t h u . iPr ives i la se j i m j e kača zasebnih avtomobi lov , v katere so se zbasal i poročevalci z vsega sve_ ta V s i l ov i t em d i r u so h i te l i do Br langena . T u se je ko lona ustav i la .

Džip § strojnico se je posta­v i l na k o n c u obeh tovornjakov Po r obu l n neki ameriški čast­n ik je obvest i l poročevalce, da b i b i l o poslej vsakršno n a ­dal jnje zasledovanje smr tno nevarno. Nato so i zg in i la voz i ­l a v j u t r a n j i megli — »najbrž na letališče Er langen, od koder j i h bodo prepel ja l i dal je , v Berlin« s D domneval i zaostali poročevalci.

Resn ica se je šele dokaj let pozneje p r eb i l a na dan. T r u p l a so prepe l ja l i po o v i n k i h v M i inohen i n j i h o n < j i še ist i dan upepe l i l i v k remator i ju vzho­dnega pokopališča. Ameriška vojaška v lada je sama prevzela upravo kremator i j a : d v a n em­ška nameščenca, k a t e r i h se n i ­so mog l i odreči, sta mora la priseči, dta bosta vse življenje molčala.

Uradna objava p rav i suho, da so pepel usmrčenih sesul i »v neko reko nekje v Nemčiji, na kra ju , k i bo za vse čase tajen, i n tako preprečili, da bd na tem k r a j u l ahko kda jko l i po­stav i l i kakšno grobnico.«

0ifmtafc dčtmce

Objav l jamo osmo s l ikovno uganko. Odgovor i t i je treba na dve vprašanji: 1. K A J P R E D S T A V L J A O B J A V L J E N A SLntA? 2. KATERI ZNAMENITI DOGODEK J E BIL V T E M MESTU 18. IN 19. F E B R U ­

A R J A 1944? Rešitev s kuponom vred nam pošljite najkasneje do torka, 17. maja 1960, v l e v i

spodnj i ko t kuver te pa napišite: S L I K O V N A U G A N K A . N a 7. s l ikovno uganko smo dob i l i največ p r a v i l n i h odgovorov iz Semiča in njegove

okol ice. S l i k a je namreč predstav l ja la SEMIČ, katerega železniška postaja je najbližje izhodišče za p lan insko postojanko na M I R N I G O R I . Neka te r i so Semič zamenja l i s Prečno, drug i spet z r a zn im i do l en jsk imi k r a j i . Vedno torej n i lahko p rav i lno odgovor i t i . Izmed 105 p r a v i l n i h rešitev so b i l i izžrebani v torek, 10. maja :

1. nagrada — 1000 d i n : Dinko Skrt, 4.b razred osnovne šole Semič;. 2. in 3. nagrado — 2 l ep i kn j i g i , pa bosta pre j e l i po pošti: Anica Cesar, Osojnik 8, p. Semič, in Magda Adlešič, Dijaški dom, Črnomelj.

Jubilej domačega jogurta Le tos bo 35 let, k a r je J u g o ­

s l a v i j a začela p r a v i l n o i n r a ­c i ona lno p ro i z vodn j o j o gur ta , k i je po p r v i s v e t ovn i v o j n i pos ta l t ako p o p u l a r e n po vsej E v r o p i . Spričo pr i j e tnega , osvežujočega o k u s a pa h r a n i l ­n i h i n z d r a v i l n i h v r ednos t i je

ka j k m a l u t u d i p r i nas posta l p redmet ze lo široke potrošnje. P r a v a i n h i g i ensko us t rezna p r o i z v o d n j a j o g u r t a pa se je začela p r i nas l e ta 1925, k o ga je začela i zde l o va t i t o v a r n a »Jajeks« v H r v a t s k e m Z a ­gor ju .

Vodnjak v sobi K m e t Germanić v s l a v onsk i

v a s i V l a t k o v c u i m a v o d n j a k k a r v sobi , k a r je pr i j e tno z las t i p o z i m i , ko n i t r eba hod i t i n a m r a z po vodo. K o je b i l Germanić m l a d , je k u p i l

Pozdrav iz Jastrebarskega I v a n Nosan, Albert Selič,

F r a n c S u h o r e p c c in F r a n c Roj-ko, fant je , k i služijo vojaški rok v J a s t r e b a r s k e m , pošilja­jo po zd rave s v o j i m z n a n c e m i n p r i j a t e l j em , d e k l e t o m i n domačim ter j i m želijo še ČEMU SE SMEJI TUJINA mnogo uspehov p r i d e l u !

I Vojak iz Pančeva

l epo p o z d r a v l j a mamo , sestro i n b ra t a , p r i j a t e l j e i n p r i j a t e ­l j i ce ter člane k o l e k t i v a K R O ­JAČ : Alojz M i k e c

Čestitka vojaka Z a 77. r o j s tn i d a n , k i ga je

s ta r i oče T A L E K - J O Z E P E -Z D I R C p r a z n o v a l v letošnjem letu, čestitam! P o z d r a v l j a m tud i v se domače i n osta le va-ščane. Jože Pezdirc, v o j ak iz G u s i n j a v C r n i gor i .

Izostajanje z dela — znanstveno vprašanje

— Gospod, če naju Se res ne morete poročiti pred ponedelj­kom, potem nama dajte vsaj do­voljenje za soboto in nedeljo . . .

zemljišče, k j e r je v s r e d i n i s ta l v odn jak , k i so ga skora j vs i vaščani u p o r a b l j a l i za p i t -novodo. Za to ga Germanić n i z asu l , temveč je sez ida l hišo k a r o k r o g n jega o z i r o m a n a d n j i m .

Kamnito pohištvo P r i vas i Oštve b l i z u M a g ­

la ja je pečina, v e l i k a ko t m a n j h n a soba, v n j i pa je v sa o p r e m a iz k a m n a . V pečini nihče ne stanuje , okoličani tud i ne pomni j o , da b i kda j kdo s t anova l . L e g e n d a p r a v i , d a je v n j i ž ive la 'v i la B i s t r a . V pečini so k l o p i , m i z a , peč, z i b k a i n r a z n a posoda.

Po 100 letih zobje 101 leto s ta r i L u c i Rosandić

iz S l a v o n i j e so z r a s l i n o v i zob­je. S t a r a L u c a je sp l oh ko r e ­n i n a , o p r a v l j a v sa hišna de la , t u d i šiva i n n i t z l ahko to vde -ne v ig lo .

Mladi godbeniki Najmlajši p i h a l n i orkester

ima jo v S t a r e m g r a d u na oto­k u H v a r u . O rkes t e r sestav­l j a 30 d i j akov , od k a t e r i h je najstarejši s tar b l i z u 14 let. Z a n j i ho v e koncer te je v S t a ­r em g r a d u i n po d r u g i h k r a j i h v e l i k o z an iman j e .

Z a k a j v J u g o s l a v i j i v sak dan izostane z d e l a o k r o g 100 tisoč l j u d i ? To je vprašanje, n a k a ­terega bodo skušali odgovo r i t i naši m e d i c i n s k i s t r o k o v n j a k i . T i namreč opravičeno t rd i jo , d a to i zosta janje z d e l a p r ed ­s t av l j a enega o d največjih p r ob l emov sodobne indus t r i j e .

M e d i c i n s k i s t r o k o v n j a k i i z ­hajajo i z tega. d a je to i zosta­j an j e z n a k , da v podjet ju a l i pa v delavčevih p r i v a t n i h r a z m e r a h n i vse v r edu . Za to bodo v neka j pod je t j ih , k i imajo največ i zos tankar j ev , eno leto r e g i s t r i r a l i vse i z ­os tanke i n z b r a l i g lede n j i h vse po t rebne podatke . P o t e m bodo vse to g r a d i v o dob i l i s t r o k o v n j a k i — ps iho log i , s ta­t i s t i k i i n z d r a v n i k i , da ugoto-ve, k a t e r i činitelji vse v p l i v a j o n a i zos tanke z de la . S t r o k o v ­n j a k i bodo proučili vse raz ­mere i n pogoje de l a posamez­n i k a , d a b i t ako nadrobno

obde l a l i v sak posamezn i pr i ­mer. O r g a n i z a c i j o tega prouče­v a n j a bo p revze l Z v e z n i svet za l j u d s k o zdrav j e v sodelo­v a n j u Zve znega zavoda za p ro ­d u k t i v n o s t de la .

Fantje iz Čakovca pozdrav l j a j o domače i n so­

rodn ike , vse de lovne ko l ek t i v e i n b ra l c e našega l i s t a : Gusti Bobič, Alojz Velše, Franc Ho­čevar, Janez Gnidica, Anton Vovk, Slavko Kren, Anton Fink, Jože Žagar, Jože Jam-nik, Tone Ilenigman, Stanko Robck i n Jože Župan.

Za 15. obletnico osvoboditve čestitajo do l en j sk i fantje, ki

služijo v o j a k e v D u g e m selu in pozdrav l j a j o svo jce i n z n a n ­ce: Jože Strajnar, Vinko Ža­gar, Jože Konda, Alojz Struna. Stanko Juršič, Franc Bakše. Alojz Rajcr.

— Da, ljubček, jaz bom s tvojo plačo Se kako shajala, toda od

česa boi pa ti živel?

Pozdrav mladini »Vsej m l a d i n i , k i de l a n a

a v t o m o b i l s k i cest i B r a t s t v a i n enotnost i , čestitamo k doseže­n i m d e l o v n i m uspehom, po­z d r a v l j a m o bra l ce Do l en j skega l i s ta , posebno pa starše, brate , sestre, znance i n pr i j a t e l j e : Ivan Kolčne, Jože Novšak, Miha Podržaj, Vinko Rebolj, Franc Robek in Jože Mi rtič, Franc Merlin, Stanko Pust, vo j ak i i z Naš i c «

Šentjemejčani, pozdrav za vas !

D o l e n j s k i fante, k i služijo vojaški rok v Beog radu , po­zdrav l j a j o vse Do len jce , po­sebno pa Sentjernejčane i n tamkajšnje de lovne ko l ek t i v e . P o z d r a v l j a j o tud i znance , do­maČe, fante i n dek l e ta i z šent-j e rne j ske d o l i n e : F r a n c Ko ­smač, Ivan Turk, Jože Vrhov-šek i n Jože Grgovič.

i .

Bojan, Jure in Mišo so bili prijatelji. Stanovali so v isti hiši, se igrali na istem dvorišču in celo v šolo so hodili skupaj. Bi l i so na zunaj povsem različni: Bojan velik in močan, Jure nežen kot deklica, Mišo majhen in navihan kot škrat. Marsikaj so doživeli v domačem mestu, marsikatero zagodli sosedom. Naj­raje so hodili na izlete. Ko so končali tretji razred gimnazije, so se odločili, da pojdejo taborit k morju. Starši jim niso branili, le nešteto napotkov in navodil so j im dali na pot. Fantje so se težko obloženi s nahrbtniki odpravili. »Srečno!« so zaklicali domačemu mestu in vlak j ih j « ponesel v daljave.

2. Naslednjega dne so že zarana korakali po široki cesti nad

morsko obalo. Za njimi je bilo obmorsko mestece. Na obeh straneh ceste so j ih pozdravljale bele skale in borovci. Beli galebi so se z razprostrtimi perutmi spreletavali nad njimi.

»Lep razgled,« je rekel Jure in pokazal na morje, ki je rahlo valovilo v jutranji sapi.

»Raje poglejmo, kje bomo izbrali prostor za svoj tabor,« je rekel Mišo.

Bojan, ki je veljal za vodjo, se je razgledoval po obrežju, kakor daleč je seglo oko. »Kar stopimo naprej,« je odločil. »Najti moramo zaliv.«

»Vse mora b i t i tam,« je rekel Mišo, »peščena plaža t a do­v o l j l esa , da b o m o lahko kurttL«

3. Hodili so še dobre tri ure. Za nekim ovinkom, kjer sc J c

cesta v loku ognila morju, so zagledali skalnato brezino. Spodaj ob morju je ležal ozek zaliv. Na obeh straneh zaliva so se dvi­gale skalne čeri, ki jih je obrobljalo zeleno grmičevje.

»Tamle na nasprotnem bregu jc vodnjak,« jc pokazal J u f e

vzpetino.

»Najvežnejšc je, da je zaliv pripraven za kopanje in tabot>* je rekel Bojan. »Pojdimo in preglejmo, Če je dovo\j na savne*0'"

»Fanta, rečem vama, na svetu nI bolj romantičnega zaliv** kot je tale.« te je navdušil Mišo.