SPoitnina plačana v gotovini Cena din 6 —

Glasilo Osvobodilne fronte okrajev Črnomelj, Kočevje, Novo mesio in Trebnje

Leto II. — s tev . 21 N O V O M E S T O , 26. maja. 1951 Izhaja tedensko

ČLANI OF, SINDIKATOV, MLADINA, SOIM, Z A D R U G E NA VASI:

V Tednu zbiranja odpadkov od 27. maja do 3. junija pre­glejte podstrešja, shrambe, dvorišča, okolico vaših krajev in poslopij — in zberite vse odpadke, ki lahko služijo kot surovina naši industriji vsak košček starega železa, drugih kovin, sta­rega papirja, krp, črepinj stekla, stare gume, kosti — vse to faka na ponovno predelavo, da bo na trgu čimveč izdelkov za široko potrošnjo!

Milijarde v smeteh Splošno pomanjkanje surovin je v zadnjih

mesecih predmet neštetih člankov in razprav v vseh časopisih sveta. Vrsta mednarodnih konferenc v Evropi in Ameriki skuša omi­liti- grozeče pomanjkanje starega železa, vol­ne, papirja, kavčuka, bombaža in pod. Cene surovin na svetovnem trgu neprestano na­raščajo. — Posledice korejske vojne in ko­pičenja zalog najvažnejših surovin v najbor gatejših državah prizadevajo v prvi vrsti manjše države. Tako se je n. pr. dvigala cena bombaža od junija 195(1 do marca 1951 takole: 142«/o, 197%, 226% in 332 odstotkov. Volna se je podražila v isitem razdobju od 273 odstotkov na 310 odstotkov, juta za 172 odstotkov, loj 250«/«, kokosovo olje 154%. Sulfitna celuloza, osnovna surovina za papir, se je podražila za 236 odstotkov, star papir za 179 odstotkov, odpadki barvastih kovin za 179 odstotkov, staro železo za 120 odstot­kov itd. Države, ki te surovine uvažajo, so v zadnjih mesecih občutno podražile tekstil­ne, kovinske, gumijaste in kemične izdelke, Papir, maščobe itd. *

»Kriza surovin« in nagli skoki cen, na drugi strani pa zmanjševanje uvoza iz boga­tih dežel, vse to sili gospodarstvenike vseh držav, da posvečajo zbiranju in čimboljšeimi izkoriščanju najrazličnejših odpadkov vedno večjo pažnjo. Odpadki iz proizvodnje in ši­roke domače potrošnje (volnene in bombažne cunje, ostanki lanenih in, jutastih tkanin, steklo, kosti, star papir, železo in pod.) na>-domeščajo v vedno večji meri uvoz dragoce­nih surovin. Industrijsko najbolj razvite dr­žave — Amerika, Švedska, Anglija, Švica itd. — ki so že v normalnih časih redno zbi­rale odpadke, so razvile v zadnjih mesecih široko propagando za zbiranje najrazličnejših odpadkov. V Ameriki se n. pr. poklicno pe­ca z zbiranjem odpadkov 40.«oo 'Tjnen, ki so s a m ° lani zbrali za nad 4 milijarde vred-n < ? st i odpa<jkov. Letos se bo v Ameriki ta vsota dvignila na 5 milijard dolarjev! Ame­riški načrt, po katerem naj bi letos ameri-kanci zbrali 60 milijonov tton železnih' in drugih odpadkov, 20 milijonov ton starega Papirja, nad 900.000 ton bakrenih odpadkov itd., govori dovolj jasno, da zbiranje odpad­kov ni znak siromaštva, temveč pomemben Sospodarski ukrep.

In kako je pri nas?

Napačna in škodljiva sramežljivost »Kaj bi s temi smetmi, saj nismo berači,

da bi jih zbirali...« Takšne in podobne be­sede lahko pri nas še dostikrat slišiš, kadar nanese beseda na zbiranje in izkoriščanje od­padkov. Tako gledanje na odpadke, v katerih moramo videti izredno važen dopolnilni vir surovin, je skrajno škodljivo. Ce zbirajo in­dustrijske in domače odpadke najnaprednej­še države na svetu, ki imajo nekaterih su­rovin veliko več kakor mi, potem moramo ^videti, da naša, žal le še vse prepogosta sramežljivost in malomarnost, ni na mestu.

° d leta 1947 do 1950 so naša odkupna Podjetja s pomočjo organizacij O F oziroma Ljudske fronte v Jugoslaviji zbrala 25.000 ton tekstilnih odpadkov, 49.000 ton starega »pirja, 9832 ton stare gume, 9030 ton stek-

nih odpadkov, 15.983 ton surovih kosti, 337 tisoč 556 ton starega železa, 20.000 ton litega **leza in 12.400 ton raznih obarvanih kovin r o v 0 m a njihovih odpadkov. Vrednost teh su-nan M a * a e n 0 m i l i J a r d o 400 milijonov di-v po dosedanjih nižjih enotnih cenah rfo? rU p n i n podjetjih za odpadke je delalo " ^ , e i Približno 1500 ljudi. Po statističnih dodatkih p a nismo odkupili niti v teh letih ^novico vseh razpoložljivih odpadkov. Dočim se vrača v inozemstvu približno 80*/» odkupl­jenih surovin v odpadkih nazaj v industrijo,

J* Po podatkih Sveta za predelovalno indn-t i l f V l a d e P L R j ^ t * 1 0 nepredelanih v le-

n 1947—1950 v naši državi surovin v odpad-dinar^e p r i b l l ž n o 2 milijardi 820 milijonov

s u r o v i 0 ' d a d o s l e j z M r a « J i i odpadkov in Potre* ' k i 5 0 s k r i v a J ° v njih nismo posvetili in > n e & k r b i ' J ' e d o k a z n a š e nekulturnosti kot e e k °nomičnega gledanja na gospodarstvo

V celoto. j e to hkrati tudi dokaz naše go­zdarske zaostalosti in problem; vzgoje na-

množic. Ce zbirajo državljani bogatej^. j ' h držav redno odpadke v svojih gospodinj­stvi*1, podjetjih in tovarnah in jih oddajajo Podjetjem za promet z odpadki, potem nam m o r * Postati razumljiva skrb naših gospo­darstvenikom ^ x y r n e industriji vsak ki ­logram uporabnih odpadkov.

(Nadaljevanje na 2. strani)

Zdrav otrok je naša bodočnost Spet smo pred Tednom matere in otroka,

ko se bomo bolj kakor sicer spet spomnili na naše velike dolžnosti, ki jih imamo do naših mater in otrok.

Da bi naloge letošnjega Tedna matere in otroka čimbolje izpolnili, je bil v novome­škem okraju pri svetu za socialno skrbstvo že postavljen poseben odbor, ki bo skrbel za to, da bo sleherni človek v okraju sezna­njen s pomenom tega tedna. — Zdravstveni delavci iz Novega mesta so že sestavili na­črt dela za dni letošnjega tedna. Glavno skrb bodo posvetili zdravstveno ogroženim krajem. Zdravstvena predavanja bodo v Poljanah, Globodolu, Mirni peči, Gor. Sušicah, Rat ju, Sela-Hinjah, Smihelu pri Žužemberku, Dolžu, St. Petru, Gabrju, Smarj. Toplicah in v Šmar­ju. Pred predavanji v teh krajih bodo obiski in zdravniški pregledi v vseh okoliških va­seh.

Zdravniški pregledi bodo tudi na šolah, pravtako tudi predavanja o negi dojenčkov in o splošni higieni. Podeželsko učiteljstvo, krajevni zdravstveni aktivisti in ostali naj sodelujejo pri predavanjih, hkrati pa naj pripravijo smiselne prosvetne prireditve. Po­sebna skrb naj bo posvečena krajem, ki so zelo oddaljeni od središč. Prav v vaseh, kjer je nepoučenost ljudi največja in kjer higi­enske razmere niso ugodne, je največja umr­ljivost dojenčkov v prvih mesecih in letih življenja.

Glavno pomoč bodo nudile odboru za Te­den matere in otroka vsekakor organizacije AF2 . Teden naj poživi vrste naših ženskih organizacij, pomagali pa bodo k večjim uspe­hom tudi pionirska issveti, ostale množične organizacije itd. V socialistični domovini mo­ra biti vsa naša skrb posvečena materi in otrok«.

Kje se bo pokazala ta skrb? Vsakdo bo lahko sodeloval, saj bo treba dati priznanja partizanskim materam, ki so vzgojile zavede­ne otroke, ki so za ceno krvi služili domo­vini, ko je bila stiska največja. S skrbjo za matere in otroke bomo izrazili naše spošto­vanje pred materinstvom žena, ki imajo mnogo otrok; materam, ki so potrebne po­moči in socialne zaščite, bomo pomagali, pravtako šibkim otrokom. Pripravimo vese- j le dneve našim materam, da bodo začutile praznično razpoloženje, pripravimo čimveč veselja otrokom! Odprimo jim otroške živ-žav sejme, srečolove, tombole, rajanje, pojdimo z nf.mj na izlete, poiščimo male igralce in pevce pripravimo jim igrišča, sezonske vrt­ce, ki naj razbremenijo predvsem kmečko ženo. Pripravimo se za dnevno letovanje otrok — plačilo nam bo srečen smeh otro­ških očk.

Novomeški pripravljalni odbor za Teden matere in otroka: je sklenil napovedati tek­movanje okrajem Trebnje. Črnomelj in K r ­ško v naslednjih točkah:

1. v katerem okraju bo organiziranih naj­več zdravstveno-prosvetnih predavanj z naj­večjo povprečno udeležbo;

2. v katerem okraju bo prirejenih največ prireditev za razveselitev otrok;

3. v katerem okraju bodo potrebne mate­re dobile največ pomoči;

4. kateri okraj bo dobil največ rednikov za otroke, ki prihajajo iz mladinskih domov;

5. kateri okraj bo v Tednu matere in otro­ka odprl največ otroških igrišč, sezonskih .vrtcev za kmečke delovne zadruge in ostalih;

6. v katerem okraju bo sodelovalo v pri­

pravah za Teden matere in otroka največ ljudi, organizacij, društev itd.

Tekmovanje naj zajame sleherno vas, vsa. ko hišo, družino in sleherno ženo, Teden ma­tere in otroka pa naj bo samo uvod v stalen način našega prizadevanja za vedno širšo in globljo zdravstveno prosveto in izboljšanje higienskih razmer delovnega človeka na vasi in v mestu.

Le zdrav in krepak otrok je naša bodoč­nost!

O Titovo štafeto je ljudstvo Dolenjske tudi letos poslalo svojemu najdražjemu tovarišu, junaku narodnoosvobod i lne borbe, v e l i kemu učiteJju in voditelju jugoslovanskih narodov maršalu Jos i pu Brozu — Titu najiskre-nejše pozdrave in čestitke k rojstnemu dnevu, prepletene z najglobljimi željami, da bi nas še dolgo vrsto let vodil k novim zmagam v edinstveni herojski borbi z a svobodno, samostojno in o d c e l e g a sveta spoštovano socialistično domov ino Jugos lav i jo .

N a j živi ljubljenec jugoslovanskih narodov — tovariš Titol ČLANI OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV

Zaključeno je tekmovanje lokalnih listov OF Slovenije

Odlikovanje zaslužnih delavcev pri Lesno-industrijskem podjetju

M e d 600 od l ikovanima de lavc i v S l oven i ­j i so tudi t r i je de l avc i Lesno- industr i j skega pod j e t j a v Novemn mestu: sekač Jože Hen i g -man, b r i gad i r i n sekač Ma t i j a V i d i c i n ga-terist I van Kramaršič. Od l ikovane ! , k i so večkratni u d a r n i k i podjetja, so med na jbo l j ­šimi de lavc i n a Rogu i n v d o l i n i K r k e ,

Jože Hen i gman že 30 let v r t i sekiro , v k a t e r i m u je le ma lokdo kos. J e 13-kraitni udarn ik , k i je že l an i v jun i ju i z po ln i l svoj p r v i pe t l e tn i p l a n i n uspešno dela za drugo pet letko.

Vsa strašita do l i na pozna znanega delav­ca Matejo Vid i ica , k i je tud i že l an i v jun i ju izvršil p r v i pe t l e tn i p l an . Je d i s c i p l i n i r an i n vesten gazdini delavec, da ma lo tak ih . Nič n i čudnega, da je b i l za svoje požrtvovalno delo i zvo l jen Za predsedn ika delavskega, sve­ta L e s n o i n d u s t r i j s k e g a podjetja Novo me­sto.

Gater is t I v an Kramaršič je med najbol j ­šimi Žagarji Dolenjske , k i vestno izpolnjuje vse svoje dolžnosti.

P r e z i d i j L judske skupščine F L R J je pode­l i l imenovan im delavcem u d a r n i k o m meda­lje dela III. stopnje, k i so j i m bi le izročene na zadnjem množičnem sestankUi. V s i delav­c i podjet ja so ponosni na tovariše, k i so pre ­j e l i v i s oka p r i znan ja od našega najvišjega vodstva i n j i m želijo p r i nada l jn j em delu nov ih uspehov. Franc Markovič

K o m i s i j a za agitaci jo in propagando p r i Izvršnem odbo ru OF. S loveni je je te dn i ob­jav i l a uspehe 6 mesečnega tekmovan ja do ­p isn ikov lokai lnih l istov f rontn ih glasi l , i z ­med 22 nagra jen ih dop isn ikov v S loven i j i so p r e j e l i nagrc.de za poslane članke tuđi nas lednj i d o p i s n i k i lista 1:

1. Lojze Zupane, ravnatelj i nižje g imnaz i je v 'Podizelmlju, za reportažo »Ljudstvo naj odloča« (objavl jena v 6. štev.) —- 1.000 d in .

2. Franc V o d n i k , mladinec iz D o i . Nemš­k e v i s i p r i Trebnjem, za. poročilo: »Tre­ban j sk i 1'rontovci iboido lekmovaJi z okra j i Crnoroeilji. Grosup l j e in Novo mesta« (ob­jav l jeno v 6. štev.) 500 d in .

3. n eg ina FLr, šiviilja v Met l ik i .zai članek: »Zadružniki v M e t l i k i So zadovol jn i z oo-računom« (objav l jen v 8. štev.) — 500 d in .

4. Pe ter Romanič, Novo mesto, za članek: »Ce se btmein spremeni v žganje, žganje v vodo, upanje v razočaranje.. .« (objavl jen v 13. štev.) .— 500d in

Tekmovanje uredn ikov f rontn ih g las i l , k i je obstajalo v dv i gan ju vsebine i n ob l i ke 1; ikaJnih l is tov, nj ihove pestrosti in ak tua lno , st i , v s k r b i za rast nazornost i i n preprlče-vainositi l i s tov ter razširitvi mreže stalni j i dopisnikov , se je zaključilo z nas ledn j imi uspehi :

1. mesto: G R A D I M O — glas i lo O F L j u b ­ljane

2. mesto: D O L E N J S K I L I S T — gilasilo O F do l en j sk ih okra jev

3. mesto: N O V A G O R I C A — g las i lo O F za. Goriško

4. mesto: JESENIŠKI K O V I N A R — glas i lo O F Jesenic i n radovljiškega o k r a j a

•8IMUIII!lll!!ll!l|ll|im

Obiščite razstavo » desetletnice OF v Ljubljani!

Pismo dolenjskih brigadirjev iz Banja luke P r o t i koncu a p r i l a je odšla iz Trebnjega

na gradnjo proge D o b o j — B a n j a l u k a III. slo­venska mlad inska de lovna br igada »Mihe Marinka«, sestavi j e n a iz mlad ine šestih do­l en j sk ih okrajev . Z njo je odpotoval kot član br igade t u d i naš sitalni dop isn ik iz okra ja Trebnje tovariš F ranc Vodn ik , k i nam je po­sla l z mlad inske proge nas lednj i dopis:

»2e o ' samem potovanju v Bosno b i l a ­hko v e l i ko nap isa l , toda zato p r iman jku j e časa Ln pros to ra v l i s tu . M imogrede naj ome­n im, da smo se iz Ban j a l u k e odpel ja l i s t o vo rn im i av tomob i l i v 25 k m oddal jen i IV . oddelek mlad inske proge Dobo j—Ban j a luka . Names t i l i smo se v p r i j a zn i do l in i c i med n i z k i m i griči, močno podobn imi našim do­l en j sk im gričom. Ba rake smo našli že po­stavljene i n tud i o k o l i c a je b i l a že ka r dobro urejena. To je naprav i l o na nas najboljši v t is . Seveda smo s i tu pa tam še kaj. u r ed i l i po svo jem okusu, z last i pa smo o k r a s i l i p ro ­store Za p r v i maj .

Koma j smo čakali tretjega maja, koi smo šli prvič n a delo. De lamo v kamno l omu ; že takoj p r v e d n i smo pre j e l i desetdnevno na­logo* odvoz 1900 kubičnih metrov kamenja i n 300 kubičnih metrov zemlje. D a bo naše

D u h s v o b o d e še v e d n o živi v l judstvu

Ob deset letnici narodnoosvobodi lnega bo­ja jugos lovansk ih narodov je da l znan i ame­riški nap r edn i delavec in pub l i c i s t George Seldes d o p i s n i k u Tan juga tole iz javo:

»Gibanje odpora v Jugos lav i j i je b i lo eden največjih dogodkov v sodobni zgodo­v i n i , homerska ep izoda našega časa.

D u h svobode, k i je dob i l k r i l a p red de­set imi l e t i , še vedno živi v l judstvu . Jugo­s lovan i še napre j dokazujejo* svetu, d a je svoboda v r edna vseh žrtev i n da jo je mo­goče obdržati samoi z nenehn im odporom p r o t i vsem' n j e n i m sovražnikom.

S l ehe rn i , k i je sodeloval p r i jugoslovan­skem odporu , je v reden danes čestitk svo­bodn ih l jud i z vsega sveta,« je dejal na kon ­cu Seldes.

delo čimbolj uspešno, smo o rgan i z i r a l i p ro ­izvodne br igade po 10 članov. V s a k a pro i z ­vodna br i gada je dob i la ime po enem izmed naših voditel jev. T a način de la se je takoj i zkaza l kot dober. B r i gade že tekmuje jo med seboj, p r a v tako posamezn ik i . Das i v de lu še n ismo dovol j u t r j en i , presegamo dnevne obveznost i t ud i do 136%. Odločili smo, da bomo te obveznost i v bodoče presegal i še ve l i ko bolj kot v p r v i h dneh. Poleg p ro i z ­vodn ih b r i gad imamo še dve s t rokovn i b r i ­gadi za popravi lo , orodja.

O našemi dedu in življenju v br igad i , k j e r m lad ina T i tove Jugos lav i j e gradi novo pro­go i n sebe, bomoi še poročali,. Pošiljamo vsem mlad insk imi a k t i v o m n a i Do l en j skem br i gad i r ­ske pozdrave i n j i h pros imo, naj tudi on i ka j napišejo o svojem delu v Do l en j sk i l ist .

Franc Vodnik

„Pionir" je p r i s p e v a l 1 0 0 . 0 0 0 d i n z a D o m tržaških S l o v e n c e v

Delovni ; k o l e k t i v gradbenega podjetja »Pi­onir« v N o v e m mestu, k i je med našimi najboljšimi podjet j i v r e p u b l i k i - podjetje s i je p r i b o r i l o naslov zaslužnega k o l ek t i v a L R S , prehodno zastavo resornega min i s t r s t va in v t ra jno last zastavo G lavnega odbora O F Sloveni je v 6-mesečnem tekmovanju — se je m e d p r v i m i na Dolenjskem, odzval k l i c u tr -žaškib S lovencev za obnovi tev n j ihovega k u l ­turnega doma.

De l a v c i i n uslužbenci podjetja so poda­r i l i od svo j ih zaslužkov 21.000 d in . V r e d ­nost oprav l jenega prostovo l jnega dela na zgradbah znaša 29.000 d i n 0 30.000 d i n je po­k l o n i l a upravai podjetja, 10.000 d i n pa s in­d ika lna podružnica. V prvoma jskem tekmo­van ju , k i ga je razp isa la G l a v n a d i rekc i ja gradbenih podjet i j L R S , je P I O N I R dosegel tretje mesto, prejeto nagrado d in 10000 p a je pok l on i l za D o m tržaških Slovencev,

S k u p n o vsoto 100.000 d i n pok lan ja delov­n i k o l e k t i v odboru za obnovitev tržaškega ku l tu rnega doma' S lovencev i n dokazuje s •tem, d a m i s l i na brate onstran meja. »Pio-nirjevei« so z n o v a dokaza l i svojo v isoko dr­žavljansko zavest

KMETIJSKI SVETOVALEC

Več semen krmnih rasilih! Osnova za dobro živinorejo je predvsem

v zadostnem p r i d e l k u kakovostne k rme . S lab p r ide l ek sena i n detelji z a v i r a izboljšanje1 sta­n ja živine v pog ledu števila, k a k o r tud i k a ­kovost i . Za rad i tega je nu jno potrebno, da izboljšamo t ravn ike i n da posvečamo več po­zornost i p r ide lovan ju k rme gia n j i v sk ih po­vršinah.

P r ide l ovan j e semen k r m n i h r a s t l i n — z la . sti črne detelje i n lucerne — so kme tova l c i v zadn j ih l e t ih zelo opust i l i . V z r o k i za to stanje so razn i . V p r e t ek l em l e tu je brez-dvomno na pr ide lovan je semen vp l iva la : ob-čutnai suša, k i bo pus t i l a posledice tudi v letošnjem le tu , k e r so b i l i strniščni posevk i detelj zelo s lab i . Z e l o slabe posledice i m a p r i nas tud i upo raba s labega i n neočiščenega semena, k i ga prodaja jo r a zn i proda ja lc i . Z a ­rad i slabega odkupa »Semenarna« za S love­n i jo v prejšnjih l e t ih n i i m e l a za prodajo dovol j semeni. Letos je b i l o na razpolago* dovol j semena detelj , katerega je lahko pre ­j e l vsakdo, k i je sk l en i l p r ide l ova lno po­godbo.

Z a r a d i zagotovitve odkupa k a k o r tud i prodaje kakovos tn ih semen detelj želi »Se­menarna« za S loven i jo p r i d o b i t i stalne p r i ­delovalce. Sedaj je v teku sklepanje pogodb po K m e t i j s k i h zadrugah za prodajo semen detelj . K r a j e v n i l j udsk i odbor i so že pre j e l i od ok ra jn ih l j u d s k i h odborov potrebna; na ­vod i l a .

K m e t o v a l c i , k i bodo ali . so že sk l en i l i p r i ­de lova lne pogodbe in so se zaveza l i , da bodo seme detel j p r o d a l i »Semenarni«, imajo v le. tošnjem le tu razne ugodnost i . O b p r i l i k i p ro ­daje semen detelj v jeseni bo prodaja lec , k i

je sk l en i l pogodbo, pre je l za p rodano ' seme do 2 0 % več denar ja kot on i , k i n i sk l en i l pogodbe. P r i d e l o va l c i , k i sklenejo pogodbe za prodajo semen detelj, pre jmejo tud i su-perfosfat. V okra ju Novo mesto bodo p re j e l i za 1 k g semena detelj (če so s k l e n i l i po-godbo) po 5 kg superfnsfata. Proda jne cene bodo v jeseni; ugodne z o z i r a m n a cene v p r e t ek l ih l e t ih . P r i d e l o v a l c i r a zn ih semen, k i bodo s top i l i v k r o g s ta ln ih pr ide lova lcev , bodo p r e j ema l i od »Semenarne« najboljša se­mena r a zn ih kme t i j sk ih ras t l in . K d o r želi po­stat i s ta ln i pr ide lova lec , naj se p r i j a v i p r i svoj i kmetijisiki zadrug i z navedbo, katere v r ­ste' semen bo p r ide l ova l i n j i h sta v i j a l na razpolago »Semenarni«.

D a s i končno, zagotovimo zadostno, k o l i ­čino kakovos tn ih semen detelj , je naloga k ra j e vn ih l judsk ih odborov, d a v tem pogle­d u pomagajo p r i sk l epan ju pogodb kmet i j ­s k i m zadrugam. O d de la k r a j e v n i h odborov i n z last i kme t i j s k ih zadrug ter od razumeva­nja kmetova lcev zav is i , če bo »Semenarna« l ahko vsako leto n u d i l a dovol j semen k r m ­n i h ras t l in . Odkupl jenei količine semen de­telj »Semenarna« očisti vseh p r i m e s i kot n . p n predenice i n r a zn ih p leve lov . Vsa odkup ­l jena semena bodo stavl jena v proda jo i n s i bodlo l ahko oni , k i n imajo možnosti: p r ide ­l ova t i seme sami , kup i l i ! zadostne količine se­men. S tem bo odpadlo tud i prekupčevanje s semenom detelj , k e r so proda ja l c i n u d i l i največkrat seme dvoml j i ve vrednost i . O tem se je že mars i kdo sam. prepričal. Z uporabo kakovostnega semena bomo i m e l i čiste po­sevke detetjišč z d o b r i m i p r i d e l k i , k a r bo izboljšalo pogoje za napredek v živinoreji.

O. V.

Po osvoboditvi je v dolenjskih okrajih že 526 mojstrov prejelo obrtna dovoljenja

Kako pripravljamo modrogalično - apneno brozgo Temeljno pravilo za uspešno borbo proti

raznim škodljivcem in boleznim v sadjarstvu in vinogradništvu je in ostane: škropivo pri ­pravi pravilno, škropljenje izvrši pravočas­no in pravilno! Ker naši vinogradniki in sadu jar ji večkrat škropiva ne pripravijo pravilno, tudi uspeh izostane, pa četudi škropljenje izvršijo pravilno in pravočasno. Zato ne bo odveč, če si ogledamo, kako pripravljamjo modrogalično apneno brozgo.

To brozgo, ki jo imenujemo tudi bordo-ška uporabljamo predvsem za škropljenje vinske trte proti peronospori. V splošnem za­dostuje za škropljenje l n/ 0-na raztopina, v pretežno vlažnem vremenu pa 1,5 do 2%-na, Ce je vinograd pobila toča, škropimo takoj z 2%-no raztopino. Pr i pripravi te brozge vinogradniki pogosto delajo napako, posebno v pogledu količine apna. Ce v brozgi pri -

U m r l j e z a d n j i b e l o k r a n j s k i r e z b a r

V M e t l i k i je u m r l zadnj i be l ok ran j sk i rezbar i n s l i k a r nabožnih podob V i n k o Jereb , s ta r 70 let. B i l je izredno, pošten In dciber možakar, k i se je sk romno preživljal v zadn j ih l e t i h z oibdielovanjem< n j i v i ce , saj m u pok l i c n i več prinašal k r u h a . R. R.

(Nadal jevanje s 1. s trani ) Od 27. maja do 3. junija bo zopet Teden

zbiranja odpadkov. Odkupnim podjetjem bo­do pomagale z delom in nasveti množične organizacije. Letos moramo popraviti napake prejšnjih let. V prvi vrsti bomo zbrali vse odpadke starega železa, litine, barvastih ko­vin, papirja, stekla, tekstilne odpadke in gu­mo. — Odpadke sortirajmo, da jih bo »Od­pad« lahko takoj odposlal tovarnam in pod­jetjem.

Zbiralcem povejmo, da so se cene zbra­nim odpadkom zvišale. Za kilogram starega železa bodo dobili od 2.10 din dalje, za vol­nene krpe od 6 din dalje, za papir od 3.70 din dalje, za steklene črepinje od 3.50 din dalje, za kosti od 2.40 in za gumo od 3.50 din dalje. Čeprav pri zbiranju ne gre samo za zaslužek, temveč predvsem za nujno pomoč naši proizvodnji, bodo zbiralci vendarle la­hko zaslužili lepe zneske. Marsikje v Slove­niji so si pionirji že kupili radijske aparate za denar, zbran za oddane odpadke. Frontov-ci XIV. terena v Ljubljani so si z izkupič­kom opremili svojo dvorano; lepe denarce so n. pr. v Bršljinu pri Novem mestu zaslužili pridni pionirji — zbiralci odpadkov.

Za zbiranje naj se torej v letošnjem Te­dnu zbiranja odpadkov zavzamejo z vso vne­mo vse množične organizacije, zadruge po va­seh, šolska mladina in sindikati. Sindikalne podružnice v Novem mestu bodo n. pr. tekmo­vale med seboj, katera bo zbrala in oddala več odpadkov. S .tekmovanji bodo prav go­tovo lahko marsikje dosegli lepe uspehe.

Čimveč odpadkov naši industriji pa po­meni končno dvig naše življenske ravni: de-settisoče ton več tekstilnega blaga, papirja, gumijastih izdelkov, kostne moke, lepil, po­ljedelskih strojev in drugega orodja bo pri­šlo lahko na trg poleg rednih planskih koli­čin, namenjenih široki potrošnji.

manjku je apna, nastanejo na listih močne opekline. Na splošno vsamerao na en del modre galice ravno toliko' ali pa malo več dobrega gašenega apna. Brozgo pripravi jamo vedno tako, da vlivamo raztopino modre gau lice med neprestanim mešanjem v apneni be­le ž. Ce delamo narobe, dobimo slabšo broz­go, ki ni dovolj lepljiva. Najbolje ugotovi­mo kvaliteto brozge z lakmusovim rdečim papirjem, k i v pravilno pripravljeni brozgi pomodri, ali pa z fenolftaleinovim papirjem, ki v pravilno pripravljeni brozgi pordeči. V kolikor torej ne dobimo pri preizkušanju omenjene barve, je to znak, da ni dovolj apna in da ga je treba še dodati. Ce nimamo pri roki lakmusovega ali fenolftaleinovega papirja, poznamo pravilno pripravljeno broz­go po i z raz i to p-lav i — nebesni ba.rxji. K e r je sveža brozga najbolj učinkovita, jo vedno pripravimo le toliko, kolikor je pač pora­bimo v enem dnevu. Ce smo zaradi dežja prisiljeni prekiniti s škropljenjem, lahko upo­rabnost brozge podaljšamo, če dodamo en l i ­ter posnetega mleka ali pa 5 do lOdkg slad­korja na 100 litrov brozge.

Zaradi zatiranja gozdnega sukača ali se-nenega črva dodajamo modrogalični apneni brozgi na 100 litrov 400 g svinčenega ali ap-nenega arzenaita, šei boljši pa je »Nirozan«, ki ga dodamo 1 kg. Nirozan je boljši zaradi tega, ker ni strupen kakor arzenovi prepa­rati, pri katerih je treba biti zelo previden.

Ce brozgi dodamo še razne žveplene pre­parate kot so »Cozan« ali »Sulikol«, opra­vimo obenem tudi žvepljanje proti oidiju. T i preparati se dodajajo po 10 dkg na 100 litrov pripravljene brozge.

Kakor kaže, bomo letos imeli več dela s peronosporo in bo treba večkrat škropiti. Za 1 ha vinograda si bomo morali pripraviti 50 do 80 kg modre galice.

O pravočasnem in pravilnem škropljenju, posebno proti peronospori bomo še govorili. Terenska postaja za obnovo vinogradništva, sadjarstva in fitosanitetno službo Grm —

Novo mesto

Obrtništvo ima p r i p r e s k r b i p reb iva l s tva s p r edmet i drobne potrošnje i n z las t i p r i ob r tn ih uslugah v e l i ko vlogo. D o b r o razv i to obrtništvo pr iva tnega , zadružnega in držav­nega sektor ja l ahko v v e l i k i m e r i k r i j e po­trebe po p r edmet ih široke potrošnje, k i j i h zaenkrat naša industr i ja, še ne more izdelo­va t i , a so za dv i g življenjske).'ravni p r eb i va l ­stva tako nu jno pot rebni . Z a l se je s s trani nekate r ih l o k a l n i h organov vse preveč pod­cenjevala v l oga obrtništva, z last i p a se je n a p r i va tne ob r tn ike gledalo večkrat pre ­več mačehovsko. To je šlo predvsem v ško­do osnovne naloge obrtništva.

O s k r b a obrtništva s su rov inami in orod­j em je prece j pereča že dal j časa. Dočim je b i l a oskrba s s u r o v i n a m i do l e ta 1950 še do neke mere zadovol j iva , se je v l e tu 1950 znatno poslabšala. Prejšnja obr tna zadruga je b i l a uk in j ena ; nadomest i lo jo je trgovsko podjetje »Servisi«, k i je prevze lo preskrbova-nje obrtništva vseh teh sektorjev. Oskrba^ s su rov inami je zdaj še slabša, oskrba z orod­j em p a postaja iz dneva v dan bol j pereča. Dogod i se, da pre jme »Servis« za več sto ob r tn ih de lavn ic po nekaj k i l o g ramov ene a l i druge obrtne potrebščine, n a p r i m e r 10 a l i 15 k g barvev K a k o na j se to razde l i , da bo nekomu res kor i s t i l o , to seveda b i r ok ra t ­skemu d is t r ibute r ju n i nič mar .

Poseben p rob l em v obrtništvu so vajen­c i . T eh ne p r iman jku j e povsod. V neka te r ih s t rokah j i h je celo preveč, v neka t e r ih p a po več let n i nobenega vajenca. Take obr t i so d imn ikars t vo , vodovodno inštalaterstvo, urars tvo i n še nekatere druge. Občutno je pomanjkanje vajeniškega k a d r a v b r i v sko -f r i z e r sk i stroki^ dbčim j i h je v mizars tvu , krojaštvu, zlasti 1 p a v s t ro jnem ključavničar­s tvu mnogo preveč. Vse to bo t r eba v bo­doče p r i spre jemanju vajencev upoštevati i n usmer jat i vajence v take ob r t i , k j e r še sedaj močno p r i m a n j k u j e k a d r a in 1 ga bo v bodoče še bol j . V e l i k o je pritožb s s t ran i mojstrov,

da so va jenci precej ned i sc ip l in i ran i , k a r — resn ic i na l jubo — v v e l i k i me r i tudi dr­ži.

Soc ia lno zavarovanje mojstrov privatnega sektor ja je p rav tako stvar, k i neugodno vp l i ­v a n a razvoj p r i va tnega obrtništva. Ljudska oblast je s icer i zda l a zakon o državnih moj­s t r ih , s čimer je- b i l o dano v isoko priznanje našemu obrtništvu, vendar se v naših kra j ih šej .noben p r i v a t n i mojster ni| odločil, da prevzame ta v i s o k i naslov, k i ga lahko do­seže ob r tn ik le v socialistični državi kot je naša. V z r o k za to bo menda i s t i kot P r ' kme tu za pr is top v zadrugo. Ne more se spri­j a zn i t i s tem, da b i de lavn ica i n orodje, & je največkrat zraslo iz žuljev njegovih a l 1

očetovih rok , ne bi lo več izključno njegova last, čeprav m u država v zameno n u d i naj­več k a r more človek, k i j e b i l vedno odvisen od zaslužka svo j ih rok, pričakovati: socialn« zavarovanje s p rav i co do poko jn ine , zajam­čen zaslužek po. sposobnosti i n del s t imula­ci je p r i dohodk ih obrata .

Z a lansko, razstavo l oka lne obr t i i n i n ­dustr i je v Novemi mestu so. p r i v a t n i obrt­n i k i precej p r i speva l i . Razočarani p a so b i l i . k e r j i m nihče n i poveda l , ko l i ko je b i lo iz­gube a l i dobička i n k a m se je eventualn i dobiček po rab i l . P regovor p r a v i : »Cisti r a ­čuni — dob r i prijatelji«; pregovor b i b i l v t em p r i m e r u verjetno n a mestu. T u d i letoš­nje razstave se bodo o b r t n i k i udeležili, ven­dar p a n i odv isno toi s a m o od n j i h , pač P a

tudi ' od drug ih , z last i pa od dodel itve ma­ter ia la .

V a p r i l u letošnjega l e ta je naprav i l o v N o v e m mestu 65 ob r tn ikov i zp i t za mojstra. K a n d i d a t i so b i l i i z območja 'bivšega okrož­ja; samo i z kočevskega ok ra j a j i h je b i l o 44. Od 1 kand ida tov Je b i l o 14 mizar jev , 13 kro ja -čev, 5 mesarjev, 9 čevljarjev, 4 b r i v c i , 4 ko­vači, 4 ključavničarji, 3 lončarji, 2 k l epar ja . 2 ko l a r j a i n še pet i z posameznih strok.

P. R.

Kako so tekmovali sindikati v Novem mestu O k r a j n i s i n d i k a l n i svet Novo mesto je v

počastitev 10. obletnice O F in p rvega maja razp i sa l desetdnevno tekmovanje za čimbolj-šo p r i p r a v o pros lav obeh p ra zn ikov , čišče­nje i n okras i tev pos l o vn ih prostorov, delo-višč i n de lavnic ter za čimvečjo udeležbo na prostovo l jnem de lu . Od! več ko t 50 s ind i ka l ­n i h podružnic v okra ju je pos la lo poročila le 26 podružnic,. Nava jamo nekaj podatkov iz tega tekmovanja .

Preobširno b i b i l o poročati kaj so v tem času n a p r a v i l i »Pionirjevci«, čeprav b i b i l o to potrebno za vzg led mars ika t e r i drugi, po-dru/nicij. Z a uredi tev gradilišč. de lavnic , obra­tov, s tanovanjsk ih objektov, igrišč ter uprav ­n i h prostorov so. vložili nič manj ko t 6154 pros tovo l jn ih de lovn ih ur . V tem času je 710 članov k o l e k t i v a i z v en rednega delovnegži časa n a p r a v i l o 9442 ur , zaslužek v znesku 29.000 d i n pa so p o k l o n i l i za gradnjo, k u l t u r ­nega doma v T r s tu . Po leg tega so v is t i n a ­m e n zb ra l i še 21.000 d i n pros tovo l jn ih p r i ­spevkov.

L e p o so se odzvale t ekmovan ju še po­družnice: ok ra jn i l j udsk i odbor, obe zdrav­stveni podružnici, gozdarj i , lesne industr i je , sodlšča-i ekonomi je Srebrniče, železniških prevozn ih delavcev, postaje Novo mesto, k u ­r i l n i c e , induistnijjei perilaj, trgorv;s|kih pod(je,-t i j , k o m u n a l n i h podjet i j , t eks t i lne tovarne, to­varne igrač, gost inskih podjet i j , O Z K Z , ko ­v inske industr i je , okrajnega avto-podjetja., državnega posestva G r m , K e r a m i k e in čev­l jar jev Novo mestoi.

S ind ika lne podružnice gost inskih podjeti j so same imenovale posebno komis i jo , k i je n a koncu preg leda la uspehe tekmovamja n j i ­h o v i h podjet i j . Soglasno je p r i z n a l a p r v o mesto de lovnemu k o l e k t i v u hote la Met ropo l , k jer so vzorno počistili i n u r ed i l i vse pro­store. N e k o l i k o slabše so se odrezale podruž­nice v menz i D U R , mestni k a v a r n i , b i fe ju , i n otroški res tavrac i j i , k jer so sicer zbol j -

NAPOVED CVELBARJA IZ PREKOPE SE NI URESNIČILA

Ob vprašanjih naše preskrbe in trga

»DOLENJSKI LIST«

Odprava obvezne oddaje nekaterih kmeč­kih pridelkov je prinesla med potrošnike za­jamčene preskrbe dokaj preplaha in nego­tovosti. Vsak se je bal, da bo to poslabšalo življenjsko raven potrošnika. No, že po pr­vih dneh trgovine po prostih odkupih se je vsak lahko prepričal, da je bila vsaka bo­jazen odveč in da bo sedaj prav nasprotno kot so prerokovali nekateri črnogledi.

Mleka dobijo zdaj potrošniki v mestu ve­liko več kot so ga prej in celo po nižjih cenah. Dovoz mleka v mesto se je že v pr­vih dneh zvišal za 15% in se še iz dneva v dan veča, cena pa je padla že na 20 din za liter. Z obračunavanjem dodatnih bonov, ki so jih prejeli upravičenci za nakup mleka in mesa po nižjih cenah, lahko dobijo mleko po 4 din in 4 bone: Pred sprostitvijo je bilo mleko po 6 din. Nekoliko je še nevolje, ker niso dobili dodatnih bonov tisti, ki so bili prej upravičeni do mlečne karte, ne pa tudi do odrezkov za meso, ker imajo maščobo doma. Kot izgleda, se bo tudi to v kratkem uredilo.

Sprostitev oddaje in proste trgovine s predmeti dosedanjega obveznega odkupa pa terja od našega trgovskega kadra več iznajd­

ljivosti in prožnosti. Pretežna večina poslo­vodij kmetijskih zadrug in okrajnega maga­zina je to sprostitev toplo pozdravila. Ze na skupnem sestanku pred sprostitvijo odkupa so poslovodje trgovskih obratov novomeške­ga okraja zavzeli pravilno stališče in se spo­razumeli za odkupno ceno posameznih pred­metov. Izjema med vsemi je bil le Cvelbar iz Prekope, ki je zahteval, da se mora od­kupna cena mleka določiti na 30 din liter, ker drugače baje ne bo mogoče odkupiti niti litra. Dejstva so Cvelbarjevo napoved posta­vila na laž. Mleko se plačuje kmetovalcem po 15 din liter in se odkupljena količina dviga daleč nad količine, ki so bile kdaj koli prej dosežene pri obveznem odkupu.

Nekoliko teže kot z mlekom gre pri me­su. Razumeti pa je treba, da mesa še dalj časa ne bo dovolj na razpolago, ker smo prej z obveznim odkupom posegali živo v stanje živinoreje. Čeprav so odkupne cene za kme­ta zelo ugodne, ta ne bo prodal živinčeta, če to ne kažejo njegovi gospodarski načrti, ampak bo v prvi vrsti gledal, da si stalež živine poveča. Res pa je tudi, da bodo od-kupovalci morali začeti spet odkupovati ži­vino, česar so se v zadnjih letih odvadili.

šali delo, vendar b i l ahko n a r e d i l i še več. S labo so se i zkaza l i : menza šole učencev

v gospodarstvu, okra jna menza i n dijaški dom> v Sm ihe lu , ka t e r i je kaza l še najbolj žalostno l ice. Pod: o k n i so v i s e l i s tar i venci , menda še od vo l i tev , namesto zelenja i n za­stavic p a s& v i s e l i na o k n i h s tar i čevlji različnih v e l i k o s t i . . .

Mnoge s ind ika lne podružnice oz i roma nj i ­hov i člani so v tekmovanje vložili velik° t ruda . Člani s ind ika lne podružnice sodišča so o p r a v i l i 130 u r prostovol jnega dela, ekono­mi je Srebrniče 259 ur , k u r i l n i c a 72 u r (P°" leg tega 3BOU K g nabranegai starega železa'' postaja Novo mestoi 962 ur , indust r i j a per i ' « 40 ur , t eks t i lna t o va rna 292 ur i n še posebej 1180 u r za O F , tovarna igrač 355 ur , O Z K Z 114 ur , t rgovska podjet ja št. 4. 167 ur , O L O 313 ur , okra jno avto-podjetje 136 ur , po­sestvo G r m 324 ur , bo ln i c a 110 ur , K e r a m i k a 59 u r In čevljarji 80 ur . O m e n i t i je vzgledno akc i jo lesno-indUistri jskega podjet ja Novo me­sto, k j e r je vsaik delavec i n uslužbenec iz­v e n rednega delovnega časa, n a p r a v i l naj­m a n j 8 u r i n zaslužek p o k l o n i l okra jnemu odboru O F . S k u p n o so p o k l o n i l i vsoto 28 t i ­soč dinar jev .

D v e i zmed podružnic sta pos la l i o tekmo­van ju negat ivno poročilo. S i n d i k a l n a podruž­n i ca nadžorništva proge Novo mesto je v dveh v r s tah sporočila, da se t ekmovan ja n i ­so udeležili. Nič b o l j - n i »vzgledno« poročilo s ind ika lne podružnicei odkupnega podjetja, v ka t e r em sporočajo, da razp isane točke tek­movan ja zanje n iso prišle v poštev. T u d i s i nd ika lna podružnica Narodne banke je spo­ročila, da se t ekmovan ja niso mog l i udele­žiti, k e r imajo dnevno s t rokovn i i n politični študi j . . .

Udeležba p r i t ekmovan ju je poka.zala za­vest posameznega člana, i n s ind ika ln ih pod­ružnic,. P r ihodn je tekmovanje, k i ga razpi ­suje ok ra jn i s i nd ika ln i svet z a zbiranje Od« padkov za našo industr i jo , naj zajame vse s ind ika lne podružnice v okra ju .

Kmetje sprejemajo dohodninske knjižice

N a pobudo davčnih zavezancev je m i n i ­strstvo za f inance L R S izda lo Uredbo o uvedb i dohodn insk ih knjižic, k i bodo v ve­l i k i m e r i p r ipomog le k zboljšanju davčnega poslovanja. K r a j e v n i l j udsk i odbor i so v t e n

dneh skoraj že povsod ra zde l i l i davkopla­čevalcem — kme tom dohodninske knjiži^-k i so j i h ti. po zd rav i l i , saj p m doslej 1

K L O

dost ikrat niso m o g l i da t i točnih podatkov o stanju davčnih obremeni tev i n vplačil. Do­hodninske knjižice predstav l ja jo zdaj J 1 * 5 * , dokument, v katerega bo K L O vp isova l ^ koplačevalcu njegove davčne predpise, pise, predplačila, in vsa ostala r edna P a ­čila. Vsakdo bo odslej lahko sprot i ugotovi^ k o l i k o ima davčnega predpisa , ko l iko- je *~ plačal i n k o l i k o i m a še plačati. O« P * * * bodo razna po t rd i l a i n druge nevšečnosti. » so j i h doslej dost ikrat ime l i davčni z' zanci , ne bo se p a tud i t reba bat i , da D kdo i z gub i l po t rd i l o . .... \

Pos lovanje z dohodminskimii knjižicam, je zelo preprosto, saj bo nov- način poslo­van ja o r i h r a n i l precej dela tud i K L O , p rav ­tako pa bomo p r i h r a n i l i tudi, lepe količine pap i r ja , k i smo ga doslej i zdaja l i z a t r ­d i la i n podobno. H.

Otmar Ska le star.:

N O V O MESTO P R E D DESETLETJ I (Nadal jevanje)

Omemb© v redna se m i zd i otvor i tev kme--tijske šole na Grmu. p r i Novem mestu ane 18. novembra 1886, k i se je p rese l i l a iz S lapa P r i V i p a v i . V o d j a j i je b i l R i h a r d Dolenc iz V ipave , pr is tav pa V . R o h r m a n iz Novega mesta. Pomožni učitelj; za živino zdravstvo na tej šole je pos la l ve ter inar O t m a r Ska le i n podučevai do 28. X # 1929, torej 43 let.

A p r i l a 1887 je " b i l kup l j en za G r m s k o šolo v inograd n a Trški gor i od dr . Roz ine z a 3400 gl.

Za oddih po resnem, trudapolnem' de lu je bilo v mestu i n oko l i c i vsako, leto več večjih i n manjših veselic, k i so j i h p r i r e ­jala narodna društva, posebno »Narodna či­talnica«. Dolenjsko! pevsko društvo i n »Novo­meški Sokol«. Društva so p r i r e j a l a izlete v najrazličnejše kraje ' Dolenjske .

Na rodna d.ruštvm »Čitalnica«, Dolenjsko Pevsko društvo i n »Sokol« 6p v Narodnem domu p r i r e j a l a vedno več vesel ic n a leto, k i so bi le vedno, z z a n i m i v i m prog ramom i n dobro obiskane. Omenim' le vsakoletno »Vodnikovo: slavnost« v jeseni od Čitalnice to »Prešernovo slavnost« Do len jskega pev­skega društva spomlad i i n nešteta gledaliških Predstav od Čitalnice.

Od Citalniških vesel ic je b i l a vsako leto naj sijaj nejša »Silvestrova« z številno udelež­

bo meščanstva. Opolnoči Še je predsednik s slavnostnim' govorom pos lov i l od Starega leta in- pozdravi l i Novo leto-

Citalniiško maškeradO' n a pus tn i torek je b i l o šteti med najbolj: obiskane vesel ice z e l egantn imi i n s l i kov i t im i , i z v i r n i m i ma­s k a m i i n skup inami . N a te maškarade so p r iha j a l i tud i deželani.

Maškaradi je s led i la na pepelnlčno, sredo običajna s lan ikova po jed ina v r a zn ih gosti l­nah , p a tud i i z v en mesta so h o d i l i meščani »arenka drt«, tako. k Drenku-Ce f id i lu v Bršljin i n n a Gor , Stražo, k j e r je v krčmi n a voga lu ceste pr iredi l* r a n j k i vod ja Dolenc imeni tno j užino z običajno laško- solato.

Ne smem pozabi t i n a »Debeli četrtek« pred pustom, k i je b i l r a z n i m Novomeščanom p o l p r a z n i k a . T a dan je moralai b i t i n a m i z i tolsta »špehovka«, kolač nadevan s špehom oz. špehovimi o c v i r k i . Samoumevno je b i lo , da je bilo- t reba špehovko dobro za l i t i .

Z a zaključek: pomembn ih pus tn ih p ra zn i ­kov so neugnani meščani p raznova l i še »Mali pust« n a četrtek poi pepe in ie i . T a dan je dieto n a po l počivalo, da so se l judje l ahko dostojno pos l o v i l i o d puistai. Sp l oh soi pustne praznike 1 'bolj strogo p raznova l i ko t prave cerkvene. Težavna je b i l a ločitev od l ep ih pus tn ih praznikov. '

(Se nadaljuje)

Vprašanje ljudske knjižnice v Novem mestu

„Miklova Zala" je obiskala Belokranjce Gradaško K U D »Oton Zupančič« je pod

nov im predsedstvom tov. J u l i j a Hočevarja zaživelo bogato ku l tu rno življenje, saj se v letošnjem letu po p r a v i c i ponaša, da je nud i l o domačemu i n okoliškemu p r eb i v a l ­s t vu največ k u l t u r n i h p r i r ed i t ev od vseh ku l tu rno umetniških društev v B e l i k r a j i n i . Po

pr i zadevan ju tov. M ladenke Hanze l j , štu­dentke a rh i t ek tu re i n njenega brata tov. Zvonko ta H a n zel ja, je gradaško k u l t u r n o umetniško društvo povečalo dvorano v Do-rcm l judske prosvete, zgradi lo nov, moder­no ure jen oder za gledališke predstave, ga oskrbelo z n o v i m i k u l i s a m i stare pa obno­vi lo . P r i vsem tem de lu je gradaškim p r i j a ­te l jem l judskega odra izdatno pomagal tud i

„Veseli d a n a l i Matiček s e ženi" n a n o v e m Topliškem o d r u

Kulturno umetniško društvo v Dolenjskih Toplicah je po presledku več let uprizorilo na novem odru zadružnega doma v soboto 5- maja A . Linhartovo veseloigro »Veseli dan *U Matiček se ženi«. Člani društva so #ami ^Jtelaii kulise za mvo: predstavo in j ih lepo Poslikali z o l jnat imi barvami. Za požrtvovalno

\«. trud j im je treba izreči priznanje' i n P^nvalo.

'̂ STo so dobro pr ipravi l i i n se vživeli v vloge, -fi'edvajanije je bilo prav dobro, kar so gledalci potrdili s .primernim priznanjem. V režiji in igrah posameznikov so bile sicer pomanjklj i ­vosti, k i j ih bo treba .popraviti, upoštevati pa je treba pri oceni prve igre, da so igralci d i -Jeta-nti, k i že več let niso bil i na odru, precej £>a je bilo tudi takih, k i so prvič nastopili, razsvetljava je bila p r i prvi predstavi ^spriimerna, ker je zasenčila obraze nastopa­jočih, pni drugi uprizoritvi pa je bila ta po­manjkljivost že odpravljena.

Nova dvorana je akustična, glas v njej lepo °<Jrrieiva in je zato primerna za razne glasbene Prireditve. Dolenjske Toplice so z zadružnim d o m o m pridobile primeren in zdraviliškemu Kraju potreben prostor, k i bo dobro služil vsem kul turnim prireditvam.

Lep uspeh prve prireditve naj vzpodbudi igralsko družino, da nas bo kmalu spet raz­veselila z novimi predstavami. ' D G

u p r a v n i k Deškega vzgajališča v Gradacu , to­variš C i r i l Za lohar , k i je s svo j imi gojenci o r gan i z i r a l p r a v 0 delovno br igado v pomoč pros tovo l jn im delavcem, k i so b i l i zaposleni p r i p r eu r ed i t v i D o m a l judske prosvete.

Z a letošnji 1. m a j pa: je K U D v G r a d a c u dostojno p ros l av i l o zmago svojega neumor­nega dela s tem, da je postav i lo na novoure-j en i oder l judsko igro v 9. s l i kah , »Miklovo Zalo« v p r i r e d b i F r a n a Žižka. Gradac še n i doživel takšnega uspeha svoje igra lske družine! V režiji tov. J u l i j a Hočevarja je b i l a »Miiklova Zala« odlično naštudirana,. upr i zo r i t ev p a So poživili o r i g ina ln i kostu­m i , k i s i j i h je gradaška i g ra l ska družina izposodi la v l jub l j ansk i D r a m i , D v o r a n a je b i l a nabito po lna , i g r a l c i p a so za svoje •brezhibno prednašanje v log želi hvaležno pr i znan j e domačinov i n okoličanov. Lepo se je vživela v v logo M i k l o v e Zale m a r l j i v a M i l k a Skabar , odlični so b i l i nadal je tov. F r a n c i Pavlinič, J u l i j Hočevar, Maks A d a ­mič, P a v l e S m r t n i k , I vanka Marentič, M a ­r i j a K r i s t a n , R u d i D i m i td . i td. Zares nam prostor ne dopušča, da bi pohvalili vse in vsakega posebeji. Gradaškermu K U D česti­tamo k uspe l i p r i r e d i t v i , k i so jo zadnjo nedel jo ponov i l i v Semiču, obl jubl jajo pa ob iska t i tud i Me t l i k o , Črnomelj, Podzemel j in Dragatuš. — c .

Mirnopečani so gostovali v Dobrniču P r v i in deveti maj so letos v M i r n i peči

lepo proslavi l i . Kul turno umetniško društvo je poleg domačih proslav 6. maja ponovilo t r i -dejanko »iMostovi« tudi na Dobrniču. Igro je režirala učiteljica tov. Mi lena Radej. i g ra l c i in igralke so dobro zaigrali , posebno pa Slavka PiceLj, Zvone Obrekar, Tonček Rozman i n Je lka Koleno. Obisk je b i l razmeroma dober, malo pa je pr i tem nagajala gasilska veselica na Vrheh pr i Trebnjem. Gledalci so b i l i hvaležni za igro, le mladina se je nedostojno vedla v* dvorani navzl ic vsem opominom. — Oder je na Dobrniču vel ik, dvorana lepa in dobro oprem-

M e d ustanovami , k i izpričujejo višjo a l i nižjo k u l t u r n o raven naših večjih kra jev , z las t i most so nedvomno i z redno važne javne

l judske knjižnice. S ta t i s t i ka t a k i h knjiž­n ic nami pove zelo v e l i k o o o m i k i , razgle­danost i i n duševni u s m e r i t v i p r eb i va l c e v naših bo l j a l i manj pomemibnih prosve tn ih središč. Knjižnica je skoroda najpomemb­nejšo m e r i l o ( da ne r a b i m sodobno časopi­sno skovano: pokazatel j ) ku l tu rnega stanja širokih p las t i našega ljudstva'. I n sk rb za l judske knjižnice m o r a b i t i v ospredij u naše prosvetne dejavnost i , t a ko glede prostorov, nabave k n j i g i n nj ihove »poti« med bralce.

Novo mesto i m a dive knjižnici: bogato Studi jsko, k i že p 0 svojemi namenu n i do stopna širšemu občinstvu, i n l judsko knjiž­n i co S K U D »Dušan Jereb« T a edina, novo> meška j a vna knjižnica o p r a v l j a delo, k i je vse pomembnejše, kako r bii m o r d a sodi l površni opazovalec. I n kaže, da so t ak i po­vršni opazova lc i tud i m e d našimi odločujo­čimi faktor j i . Knjižnico strokovno in z resnično vmetcistjo i n idea l i zmom vod i tov. Vovtk s pomočjo svoje žene. T o svojo nalogo •— posredovanje k n j i g b r a l c e m — izpoln juje knjižnica nad! vse1 častna Dokaz, je t u d i po­sebno p r i znan j e i n pohva l a novomeški s ind i ­k a l n i knjižnici od I O O F Sloveni je

D r u g a je p a z n j e n i m i prostor i , o z i r oma prostorčkom. N j e n l o k a l v D o m u L judske prosvete b i ne b i l pr imeren! n i t i z a skromno branjar i jo , kakoi šele za osrednjo mestno knjižnico. Na j vs top i n o t r i deset l jud i , že se ne more jo g ibat i . K n j i g e mora jo čakati v skladišču, k e r je t i s t ih nekaj pičlih po l ic , k i l a h k o stojijo, v l o k a l u , že zdavnaj po ln ih . Odbor S K U D »Dušan Jereb« s i je v e l i k o pr i zadeva l , da b i dob i l a knjižnica vsaj še sosedin jo sobo, k j e r je (v D o m u l judske prosvete!! ) p r a l n i c a . Uspe lo m u sevedai n i . Pr i zna jmo, d a b i taka rešitev bi la: ma lone t o l i ko kb t nič. Knjižnica potrebuje večje prostore, ka j t i n i dovol j , dia1 ima samo omare s kn j i g am i , ime t i m o r a tud i svojo čitalnico i n spodoben pros tor za izida janje in vpisova­nje kn j i g , Povedano kra tko in jasno:

Novomeška l judska knjižnica mora do­b i t i dovo l j ve l ike in lepe' prostore, i n to čimprej, ka j t i to je l judska knjižnica*, ne m o r d a sk romna knjižna b ran ja r i j a nekdanje­ga l jub l janskega G ion t in i j a . P o m e n knjiž­nice, z l as t i mestne knjižnice, za sodobno duševno i n politično izobrazbo l jud i , b i b i l o danes poudarjat i , skoraj smešno. Pač p a po­udar imo, da bo i m e l a knjižnica sedaj, ob podlražitvi kn j i g , še vse večjo posredovalno v logo medl knjigo, i n bnailcelrra.

K j e na j t i pros tor za novoi knjižnico? D a ne' ostanemo samo pn i nekem meglene mi ugi ­banju , pokažimo k a r s p rs t om prostor, k j e r b i novomeška j avna knjižnica dostojno re ­prezen t i ra l a sebe i n Novo mestoi ter izpod-fadla We zmeromi upravičene očitke naše zapilankanoisitii •

ljena. Če bi imeli take prostore v M i r n i peči, bi se K U D lahko čisto drugače razžlvelo in nudilo okol ic i in preveč mirn im Mirnopečanom še .marsikatero igro.

Ob tej p r i l i k i je treba spomniti Mirnope-čane, a l i so vo l jn i dogradit i začeti zadružni dom, k i naj b i b i l odprt vsaj 29. novembra 1951. Stavbni odbor naj bi se zbudi l i n organiziral delo, potem bo prišla tudi pomoč. Prepotrebni dom, k i naj b i postal središče kulture, pro­svete, gospodarstva in pol i t ike v kra ju, kliče po delavcih! B . A .

T a k prostor je v hiši Okra jnega magaz ina n a mestnem 1 trgu- L o k a l , s k a t e r i m las tn ik p rav zap rav ne ve kaj početi, saj venomer kameleonsko spremin ja svojo notranjščino. Res l e p i n .okusno ure jen prostor je b i l s p r v a prazen , zatem' so m u zadela l i v e l i k a o k n a i n n a p r a v i t i notr i skladišče (vsi l juje se p r i m e r : k a k o r dia b i n a mestn i trg prišli taborit c igani ) , zdaj, p a prodajajo tam ste-kileninoi i n pohištvo dasi ne m a n j k a p r o ­storov za tovrstno trgovinico.

Omen jen i i n ' t a k o nerodno i z rab l j en i l oka l Okra jnega magaz ina je ed in i p r i m e r n i pro­stor (lepoi ure j en i n v r h u tega še n a G l a vnem trgui), k j e r b i naša osrednja javna, knjižnica i m e l a spodoben stan. Pros tor b i dobi le vse knj ige , u r ed i l a b i se l ahko čitalnica — kdo si m o r e naročati vse naše rev i je i n l iste; — i n sp loh b i b i l tam. nekak novomeški k u l t u r n i kotiček. Vzemimoi s i vzg led po knjižnicah v L jub l j an i . Ce l ju , K r a n j u i n drugod. Na j res v tem1 prekos i jo Novo mesto, k i se bahato t r k a Po p r s ih , da je do lenjska — presto ln ica? N a z i v sam. i n bahanje je vse­k a k o r premalo . Pokažimo j i m tud i v de ja­n ju , z last i k e r b i b i l ' p rob l em novomeške knjižnice z omen jen im l oka l om rešen lahko h i t ro , brez t ruda i n najceneje. Prostor , k i n i k a k o r n i ure jen, ne p r i m e r e n za trgov ino a l i ce lo skladišče, pa b i dob i l svojega pravega stanovalca. K e r ima ustanova 1, pod 'katero knjižnica sedaj spada, v sekakor preslabe »komolce«, naj b i knjižnic 0 p revze lo mest ) , a l i p a tako močno podprlo, S K U D »Dušana Jereba«, da bo knjižnico lahko prese l i lo in preured i l o .

V e m — marsikdo, m i s l i : Ne, tovariši! Bodiimoi enkrat k r a t k i i n odločni, ne b i ro ­kratskih temveč udarniški. Probletrni novo­meške1 javne knjižnice je l ahko h i t r o fin z l ahka rešljiv. Ce fcdio pomena take ku l tu rne ustanove ne razume, bo treba pač prek njega. Novo ustanov l jen i k u l t u r n i svet p r i M L O more tuka j k r e p k o pomagat i . I n za-pišijmoi s i g loboko v možgane: novo urejena j avna knjižnica v N o v e m mestu bo Novo­meščanom v ponos, na zunaj ;pa pomembno spričevalo k u l t u r n e i n politične zavest i .

Prostovoljno delo na cesti v Novem mestu

Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. — Naslov uredništva i n uprave: Novo mesto, Kapucinski trg 3. — Telefon uredništva štev. 127. — TekočI račun pr i Komunalni banki v Novem mestu štev. 616-1-90322-1 — Letna naročnina 300 din, polletna 150 din,

četrtletna 75 din. — T iska t iskarna »Slovenskega poročevalca« v L jubl jani .

Miha Hrastar:

N a Daljnem vrhu cvetijo j a b l a n e . . . N a o v i n k u podi vasjo, sem si na po l stroh­

ne l ih t r amov ih oddahni l . K a k o daleč se vidli z Da l jnega v r h a ! Po-

^ I g o v a t hrbet Gor jancev je podoben živali, k i se je' o b r n i l a skoraj od v zhoda p ro t i zahodu in, s k r i v a g lavo nekam globoko v t la ; temna gmota Kočevskega, Rogai se počasi i z t e z a odi v rhov , k i skr iva jo B e l o k ra j ino , Pa tja. p ro t i No t ran j sk i . K a k o r n a d l a n i leži Pokra j ina predi menoj . In K Z u Pančiičevi Afn*. pa r t i z ansk i mate r i

vdov i n a Daljneimi v r h u , sem. se napot i l ** ^ * t e k obisk. ?~j&> s o Zupančičevi?«

redi zaklenjeno hišo m i i z za sosednjega P°ua odlgovarja Možetov str ic, k i p r a v k a r

aklada^gnabtje i n v i l e na voz: »Bašljevj, grabijoi l istje, lahko j i h bos

ase l ! V Vrtači so kar zavi j čez, t ravn ike , » a mimo: b o g C a n f l ; d e s n a «

V do l in i se sve t l ikata dve kot las tank i }• Železnica , S e t u ^ č n o vzpenja p ro t i

JE? P e < 5 % ° , b n j e j se tu in tam svetijo J g a n i l ado zelenje o g n j e n a rebra razne , đ'attn l ^ l i i 3 ™ l 9 k i h b u « ' k a r j e V . Hodim 1 i n gle-^ a f l J r 5 s , e m ' v S O z d l U ' " s t a v l j a m se cib in na M ' S t ^ U d r e v ^ a m £ r™ovij, na boge a Pr,] U r

S n o pot P a s e m M imogrede pozabi l , se v i č * t a n po bližnjicah i n . s t e z a h M p a , J ^ »kozi mlado hosto n a V s e s t ran i , spet š ć o t rok na robu gozda m e sprav i kje n ? Piano, odkoder m i kmet pokaže, g ' lohel^ ^° u , b ' e , m T l i P ° č e z 'm P a r a v n o , s t v

Sledam i ? e b l l i bukev in m l a d i h hrastov za-rjave ]• n ž i x ° Zupančićeve. Bele i n svet lo . z a i e y I S e v Prežene živine so m l j i h poka-

P r a v i g'lobačasti Vrtači so.

N a . v o z u stoji Baši jeva mama . Skora j je zasuta z l ist jem, k i jI, ga podaja, hčerka M i c k a , s in Tone pa ga grabi k vozu. Ob uigašajočem ognju. sttcjH Vnuček M i l a n , k i zažene ob mojem p r i h o d u p resun l j i v jok i n nerodno kobaca k mater i .

Bašljeva mama s hčerko in sinom

Nekoč je grabi lo listje v Bašljevem gozdu šest domačih l jud i , Danes ga, t r i j e . . .

K d a j je b i lo to? V apri lu, je b i l o deset let, o d k a r se je

začelo, prav im, Bašljevi mami . Vem,, dobro vem, odgovar ja njen. topel pogled, mise l pa j i sp lava nazaj v dn i , ko, se je zajeto tud i n a Dailnjem v r h u . 1941,, 1,942{, .|. Spornimi oživljajo.

»Četrtega avgusta dvainštiridesetega lete so nas hotel i I ta l i jan i prvič odpel jat i v internaci jo , pa smo j im vs i ušli. Samo mene so' dob i l i na pol ju, pa sem se nared i l a kot

d a m i je slabo. P u s t i l i so me p r i sosedovih n a poste l j i i n odšli po av tomobi l , medtem, p a sem: b i l a že v gozdu Devet mesecev smo b i l i nato na K a m e n j u . P r v i m v vas i so, nam' is t i dan požgali ped, hišo pa, so z a k u r i l i n a štirih k ra jh .

Mož F r a n c e je b i l z d rug im i domačini v r ed terenski akt iv is t . Devetega f ebruar ja 1943 so b i l i i zdani . V , z i d a n i c a h p r i K a m n j a h so p a d l i K i c iz, D o l n j i h Kamene , Pate, Jane, G r a b n a r i n naš_ Spreoblečeni domačini so v o d i l i fašistei za Z i dno vasjo, nad naše. K o smo s e približato mrličem, so I ta l i j an i užgall po nas, d a smoi mora le spet bežati.

L e t a 1943, je odšel v par t i zane sedeim-najstleini slin France . Bil i je- obveščevalec v Gubčevi b r i gad i , njegov prijatelj i , sosedov Skuibčev Loijlzie p a kur i r i . V edno sta b i l a skupaj . Naš, je pade l 27. septembra 1944 n a P r e s k i p r i L i t i j i , Lo jze štirinajst d n i za< njilmi potemni, k o je rešil mini Trebnjemi z važnim obvest i lom celo četo pred pog inom. Teden dimi za Francetom, je šla, v part izane dvajset letna hčerka, Anica' . Pet mesecev p,rea svobodo: je u m r l a z a t i fusom n a Lesenem K a m n u n a R o g u . • .

T i h o se1 je razpleta l naš1 pogovor sredi b u k e v v Vrtači. Iz ust B a s i je ve mame nr prišla besedica tožbe.

»Prej nas je ime lo šest dost i dela, pa smo osta l i tr i je. Tone bo, šel jeseni k vo>-jakolm. Z M i c k o b o v a potem, sami za vise. Pa, bo' že šlo; nekaji nami pomagajo sosedje, m l pa, njiim. Saj so tud5 d r u g i t rpe l i ; Može je i zgub i l s ina, Skubčevim sta pad la dva, Grmovškovi mož, B e r u s o v i m s in, p r i AubeT-j e v ih gospodarjev bra t i n tako da l j e . . . «

D a l j n i v r h , ma jhna vas ica sred i dolenj­s k i h gričev, ena izmed, stoter ih naših vas i . k i j e s, k r v a v i m d a v k o m po t rd i l a , d a nam je svoboda, draga čez vse n a svetu. D v a otroka in moža je darova la Bašljeva mama

domov in i , domačije še vedno n i obnov i la , dvajset tisočakov je dolžna za obnovo oddaje v r e d u izpolnjuje , dtabro v od i srednjo k m e ­tijo, — p a ne toži. O pomoči d r u g i m vašča-nomi govori , o žrtvah, k i so j i h ime l i tud i d rug i .

Tone je rnedi tem' z Vo lmi potegni l voz po s t rm in i ma pot, m i p,a, se vzpenjamo sko z i gozdi in, na to p o bližnjicah čez t ravn ike p ro t i vas i . Zai n a m i je ostal nad Vrtačo hmteljniški gradi. N a gričku t ik za vasico siva z Bašljevo mamo obstala.

Oko l i : n a j u cvcfcijo jabflame, v pr i j e tno topel pomladansk i dian enaikomerno brenčijo čebele.

»Na Kamencah smo pokr .pa l i moža. France je ostal m e d tovariši nad L i t i j o , A n i c a po­čiva n a Rogu. P o vsej naši zeml j i spijo ps r t i z an i , zato v em , da ne bo n i k o l i več nazaij ne gra jsk ih , ne be l ih i n nobenih druigih nas i ln ikov . Preveč smo presta l i , da si ne b i znaili s ami gospodariti.«

D o v r h o v Gor jancev ' i n Roga (segata na j ina pogleda. P ok ra j i na se kop l j e v z la t i luči, zeml ja diši po obrn jen ih brazdah Nič več m i n i treba vpraševati, raeulmel sem Bašljevo mamo.

T e dn i je Bašljeva mama obesi la na steno največje sobe .obnovljene domačije k fotografijami svoj ih najljubših l epo spomenic") s podp isom tovariša Tita,. Imena moža Franceta , hčerke An i ce i n s ina Franceta se blestijo, medi besedami priznanja,, s ka te r im i se je l judstvo zahva l i l o tud i Zupančičevi A n i — Bašljevi m a m i za žrtve, 'ki so nam ustvar i le svobodno domovino.

P o vsej naši zemlj i spijo part izani . N i k d a r več ne bo nazaj starega Z a svobodo, za nas so na mr t v i straži naši najdražji.

»DOLENJSKI LIST<

TRIBUCE PRI ČRNOMLJU V nedel jo 13. maja simio i m e l i v Tribučah

lepo 1 slavje. Gas i l sko diruštvo je piroslavi lo 20 le tnico obstoja. Ob 5. u r i je b i l a budnica , ob desetih dopoldne vaja, popoLdne p a ve­sel ica. V s e h gasilcev je 70, med' n j i m i 19 m l a d i h deklet . P r i va j i so b i l a dekleta n a p r v e m mestu, hitrejša so b i l a od moških za 1 minuto . V kalui v v a s i so načrpala voao v črpalko, jo- p r i p e l j a l a db gasi lskega duma i n se spet v r n i l a s črpalko do k a l a v dveti i n po l m inutah . Vesel je je b i l o gledati za­gorela u r n a dekleta n a va j i , n j ihovo spret­nost i n d isc ip l ino . Poveda t i p a m o r a m se, d a so se dek le ta v a d i l a za nastop samo cTva tedna p o d vqdstvomi Jožeta Vlasiča, n j i ­hov*.-g a pove l jn ika .

Tovariš Malerič, namestnik pove l j n ika okra jne gasi lske zveze v Črnomlju, je p r e d vrs to gasi lcev po zd rav i l četo v Tribučan. J a v n o je pohva l i l nastop in; delo gasilcev v Tribučah k i so m e d p r v i m i v B e l i k r a j i n i .

K. A. SMRTNA NESREČA NA KOLP I

PRI DAMLJUj V sosedni Hrvaški je m e d pravos lavn im

prebivalstvom, še vedno običaj, da čimbolj počastijo J u r j e v dan . D a b i ga dobro za l i la , sta se n a Jur j e vo poda la d v a moža i z vasi P o n i k v e p r i O g u l i n u na. našo stran po v ino . K o sta se dobro obložena i n na t rkana sama vračala s čolnom čez naras l o Ko lpo , ju je zaneslo n a jez p r i Fo r tunovem mil inu v D a m i ju . E d e n je skočil i z čolna n a jez,-drugega p a je voda s čolnom v r e d odnesla napre j . T i s t i n a jezu se je nekaj, časa držal, k m a l u p a ga je voda izpodnesla, d a je pade l to u ton i l . Njegov tovariš se je n e k a k o sko­bacal iz čolna i n se rešil n a breg.

Utop l jenca so šele nas lednj i dan potegni i i z vode_ S tar je b i l 43 let i n . je 'zapusti l doma 4 otroke- — Nesreče sta, k r i v a sama, k e r sta se poda l a n a nevarno vožnjo čez naras lo K o l p o , namesto da b i p ros i l a za po­moč koga izmed domačinov, J . F-

RAZGIBANA K U L T U R N A N E D E L J A V BELI KRAJINI

V nedeljo 13. maja je b i to v B e l i k r a j i n i mnogo k u l t u r n i h pr i red i tev , k i izpričujejo, da so k u l t u r n o utmetniškai društva v B e l i k r a j i n i prešla v dobo izredno, živahne pro­svetne dejavnosti .

V Dobličah so gostoval i ruda r j i kočev­skega p remo gokopa, k i so s svojimi p e v sk im zborom i n o rkes t r om pokaza l i p r a v lepe uspehe k u l t u r n e g a udejstvovanja. N a K r a -sineu i n n a Tanči goni so p r i r e d i l i gasi lc i svoj l e tn i p razn ik , združen s tehničnimi va jami i n zabavnim, programom,- Gas i l sko društvo v Tribučah p a je ta, dan, s lav i lo 30 le tnico .svoje čete.

Crnome l j sko K U D je pod vodstvom refe­renta za l j u J s k o prosveto tov; Janeza Smre -ka r j a ob iska lo Gr i b l j e z d ramo M i r e Pucove »Operacija«. V Podzeml ju so gostoval i i g ra lc i iz, Birčne vas i z igro »Bele vrtnice«. Igra je b i l a v nabi to p o l n i d vo ran i toplo sprejeta in so, i g ra l c i želi za svoj i g r a l sk i začetek in k a r lepo predhašanje tudi- zasluženo pr i znanje .

V Gradac so p r i h i t e l i d i j a k i črnomeljske gimnazi je, o r gan i z i r an i v m lad insko K U D i n so p o d vodstvom prof . A n d r e j a Pe tka in prof. M i r a L j u b i c a p r i r e d i l i koncert pev­skega zbora i n harmon ikarskega zbora, združen z nastopom fo lk lo rne skupine, k i je lepo prednašala stare s lovenske i n srbske plese. Zal\ da pevsk i zbor n i ime l v svojem p rog ramu n i t i ene be lokran jske pesmi i n d a f o l k l o rna s k u p i n a n i naštudirala n i t i ene­

ga belokranj,sfeega plesa. Četudi je b i l nastop črnomeljskih d i jakov top lo sprejet, je b i l a t i ha želja 1'jiudi, k i so, napo ln i l i gradaško dvorano v D o m u l judske prosvete da b i n a m dijaška f o l k l o rna skup ina p r i k a z a l a tud i nekaj b e l ok ran j sk ih p lesov iz bogate zakladnice be l okran j sk ih l j udsk ih obredi j , pevsk i zbor pa, zapel beloikranjse pesmi v p r i r e d b i E . Adamič ai a l i Matije: Tome a. M n e n j a smo, da, b i b i l a pirvenstvenai naloga črnomeljse- dijaške f o lk l o rne skupine, goj i t i i n razširiti belokranjsko- pesemi i n be l ok ran j ­ska k o l a ter obredja,, k i nudi jo s svojo bo­gato vsebino mnogo možnosti, d a b i se doraščajočli kade r be lokranjske intel igence t u d i v i svo jem [kulturnemu udieijstvovanju tesno približal1 duši belokranjskega, človeka.

-C. IZ M O K R O N O G A

P r e d meseci je bilo v M o k r o n o g u usta­novl jeno p l an insko društvo d rugo na Do­lenjskem. P o ustanov i t v i je, b i l a p r v a skrb razširitev vrs t članstvai, m e d kater im- je tudi že nekaj m lad inc e v iru pionirjev 1 . Število, d r u ­štvenih članov bii se lahko, že prece j pou večalo, če b i b i l i bolj d e l avn i pove r j en ik i društva v B i s t r i c i , St. Rupe r tu , Tržišču, K r -me l ju , M a l k o v c u , Telčah, Sv . V r h u , L a k e n c i h i n Trebe lnem.

V m a r c u je P D sodelovalo p r i T i t o v i p l a n i n s k i štafeti. V k r a t k e m bo začelo z markac i j am i , p r i p r a v l j a tud i izlete v bližnjo i n daljno, cikotico, p a tud i n a Gorjance, l i s c i , M r z l i c o i n K u m . Po l e t i bo, na Priči večja p l a n i n s k a pr i red i t ev .

N a Priči (430m), s katere je prekrasen razgled n a M i r n s k o in Sentruperško pol je, na, gorice St. Ruperških, St. Janških, Gorn je -leskovških in B r u n s k i h goric, v i d i pa, se tudi Snežnik, Tr i g lav , Kamniške p lan ine , K u m , Mrz l i co , Pohorje, L isco , Bohr , boe, '.©onačko goro, zagrebško Sleme, Gor jance i n Kočevsko gorovje, bo društvo gradilo, p l a n i n s k i dom In ured i l o Ob njemi park . D o uresničitve načrta bo služila i z l e t n i k o m biiižnjai Majcnova z u danica, v k a t e r i bo na razpolago več sob. Posto janka bo k m a l u oskrbovana . T u d i v samem, Miolkronjcagu so ' i z l e tn ikom n a raz,-polago sobe. - S. P .

P L O D E N SESTANEK 2 E N A V N O V E M MESTU

Preteklo ' sredo- se je zbra lo v dvo ran i S ind ika lnega doma čez 150 žena na mestni) konferenco AFŽ. k i je i z redno dobro, uspela,. Politični preg led je podala ženam tovarišica M a r i j a Kapov , za njo, p a je gevor i l a to­varišica M i l k a Kol'enčeva, pover jenik za trgovino n a O L O , o načinu nove preskrbe i n o n o v ih d o d a t n i h , bornih y:t nr-i-kiip ž iv i* . Zene so b i l e z obema referatima; zelo zado­voljne, k a r je potrdilo, živahno, razprav l janje v katerega je poseglo 15 navzočih 2ena m mater

Tov. Mavrlčeva, je med razprav l janjem' obrazložila načrt za letošnji Teden matere in otroka , k i b o v samem, mestu zelo, pester i n vsestransko, dobro p r i p rav l j en , da se ne bodo ponav l ja le napake iz prejšnjih let. Za otroke bo sestavljen lep spored pr i r ed i t ev , kako naji se p r i p r a v i j o otroški sejmi i n pod-— Tak ih , vsestransko z an im i v ih i n p l odn ih sestankov si članice A F Z še želijo. M. U .

SODNA KRONIKA

16 let za uboj pri Šmarjeti P r e d sodn ik i okrajnega sodišča v N o v e m

mestu leži n a m i z i v po ro tn i d vo ran i težka krampača, t aka kot jo, unorabljajoi v ino­g r a d n i k i za kopanje. V r okah nav idez te-llesno šibkega, toda pijači to pretepaštvu vdanega 20 letnega Jožeta, -Dulca je povzro ­čila smrt Jožeta Gruibarja.

Vzrok; ubo ja je težko določiti. Vmes je nesrečni a lkoho l , osebnai mržnja, drobec fantovske 1 l jubezn i , p redvsem p a k u l t u r n a zaostalost v predlelu, kj!er je b i l \Gruba,r ubit. 18. a p r i l a letos, so se vračali kopači z dlela v v inogradu. M e d n j i m i so bi l i , Jože Gruibar, njegovo, dek l e A n i c a St imfe l j i n ta­koj; za njima, Jože Du l c . Na križišču pot i Zalovče — Goren ja vas je D u l c r eke l G r u -bar ju, naj gre takoj domov. Nič hudega s lu ­teči G r u b a r je m i r n o odlgovoril d a že gre, medltem p a je stopili D u l c za njega, i n ga s, krampačo dvakra t s i lov i to u d a r i l po, g lav i . G r u b a r se1 je takoj- zg rud i l , nakar ga je D u l c u d a r i l še enkrat po hrb tu . Anica , S t i m ­fe l j je zavp i l a : »Joj, ka j s i naredil!«

Du l c je zagroz i l še njej in se spustili za njo proti, z idan ic i , a St impf l j eva m u je ušla.

Udarec je G r u b a r j u p r e b i l lobanjo n a več mest ih. Z a r a d i no t ran j ih k rvav i t ev možganov je G r u b a r po 6 u rah umr l .

P r i r a zp rav i se je obtoženi Du lc zago­var ja l , da, ga jie poko jn i G r u b a r mr z i l že od takrat , k o je ime l on, D u l c , Grubar jevo sestro za dekle. Izgovarjal se je tudi s teim d a je G r u b a r prejšnji dan- nagovoril ! dva fanta, naj Dulca, pretepieta- k a r se je tudi res zgodilo, vendar p a ne n a Gru-barjevo p r i ­govarjanje. D u l c je fanta i z z i va l , ka r sta nć ra zp rav i priči po t rd i l i , pre tepa l i p a so se res s krampačami (mordai n a krajevno-obi-čajien način?) D u l c se je izgovar ja l tudi na pijanost, vendar pa, se je do podrobnosti spominja l vsega, k a r se je zgodilo.

Priče so ovrgle obdolžencev zagovor kot lažniv. Ra zp ra va je pokaza la , da je b i l po­k o j n i G r u b a r trezen- i n m i r e n fant, Dulc p a je, čeprav še zelo m lad , udan pijači in znan pretepač. •

Sodišče je obsodi lo D u l c a n a 16 let od­vzema prostost i s p r i s i l n i m delom, izgubo državljanskih p rav i c za 5 let i n plačilo po­grebnine. •

riZKULTURAo^ŠPOKT ^ Š A U N A M I Z N O T E N I S K I D V O B O J T D M I R N A —

T D N O V O M E S T O Prvo srečanje T D Mirne in T D Novo mesto

v namiznem tenisu se je zaključilo z zmago mirenskih igralcev. Rezultat 15:11 za T D Mirno je v skladu s potekom igre, povratni dvoboj pa so zaključili novomeški igralci v svojo korist z rezultatom 24:11. Za T D Mirno, so bili naj­uspešnejši Kolenc, šolar in M. Bule, za T D Novo mesto pa Pučko, Dolenc in Romih.

P R E M A L O P O Ž R T V O V A L N A I G R A »KRKI « NI P R I N E S L A Z M A G E

Nedeljska: prvenstvena zvezna tekma v od­bojki med Lokomotivo iz Zagreba in novome­ško K r k o domačinom na L o k i n i prinesla priča­kovane zmage. Tekma, k i se je zaključila z rezultatom 3:2 za Lokomotivo, v celotnem po­teku n i bila na višini tekem moštev v avezni ligi. N i t i igralci Lokomotive, niti do­mačini niso igrali dovolj borbeno in požrtvo­

valno. Tesne razl ike posameznih iger (12:15, 15:12, 13:15, 15:13 in 15:11) kažejo navidezno enakost obeh -moštev, k i pa bi jo igralci K rke z malo več volje nekaterih igralcev lahko obr­nil i v svojo korist.

V moštvu gostov so ise odlikovali Bukovina, K i rac in Batorac, p r i domačih pa Dolenc, Pučko in SAmič. Pred približno 200 gledalci je dobro sodi l tekmo Šinkovec iz Ljubljane.

BOLJŠA J E B I L A Ž E N S K A V R S T A » K R K E « Preteklo nedeljo je igrala ženska odbojkar­

ska vrsta K r k e prijateljsko tekmo z Železni­čarjem II v Ljubljani. Odbojkarska vrsta de­klet K r k e je -pokazala lepo i n požrtvovalno igro ter zasluženo premagala tehnično boljše domačinke. Rezultat 3:1 <17:15, -15:9, 5:15 in I7r7> pomeni velik uspeh igralk Krke , saj imajo članice Železničarja v svojih vrstah odlične igralke. Z dobro igro- se je postavila med čla­nicami K rke Lenča Knafljič. s. Doki

G i b a n j e p r e b i v a l s t v a v o k r a j u T r e b n j e v a p r i l u 1951 V a p r i l u je b i l o v trebanjskem: ok ra ju

ro j en ih 27 otrok, odi teh 13 dečkov i n 14 de­k l i c Umirlbi je 38 oseb, o d teh 20 moških i n 18 žensk. Porok je b i l o 12.

Poročili so, se: Glavam Franc , mali- kmet, Vrbovo , i n Krajšek A m a l i j a , posest, hči St. Janž. Baike Janez, m a l i kmet i z St. Janža, i n Purušek Mar i j a , hči pos. iz St. Janža. S t rus Ignacij,, s in sred. k m e t a i z V e l . Gab ra , in T r i ep Mar i j a , hči sredi kmeta iz Sela-Sumberka,. Ba r l e Jože, kmet iz Dobrniča i n Crče-k A m a l i j a , hči kmeta i/. Si-la-Smni.c-rk Koželj F ranc . pos. sin iz Dobrniča in Pe-kol j Ma r i j a , šivilja iz Dobrniča. Por l e Stanko ,

tesar i z Telč, in Zupančič Jus t ina , po l j ska de l avka i z Dpbrniča. G r d e n Jože m a l i kmet i z Grosup l j ega in hočevar Ana , ' hči kmeta-

„Govejiš-ek Otmar , rudar i z Griž i n Slapšek Frančiška, kmet. del . iz St. Lov renca . Pov-šič Rudol f , pos. s in iz Tržišča i n Hočevar Ana>, :po3, hči iz St. Ruper ta . Grab l j e v i c An ton , posestnik i z Sv. Križa, i n Zupančič Jožefa, pos. hči iz Sv. Križa. Anžur V l a -dis lav, s in posestnika iz Čateža in, Zupančič Ange la , hči ma lega kmeta iz Čateža. Uše-l l i i i v i i k - J a w » Z . V m ^ l r - i H la l - i i raar . ;M.,\. V i M,t>a* in i T/užar M a r i j a . kmet t de lavka iz M i rne vas i . Čestitamo!

M A L I O G L A ' S I H A R M O N I K O »HOHNER« , popolnoma novo, po­

ceni prodam. Had l Drago, absolvent veterine, Novo mesto, Zagrebška \,

P R E K L I C U J E M izgubljeno sindikalno legitima, cijo-: Hočevar Mar inka, Novo mesto.

K U P I M O dobro ohranjen pisalni stroj. Ponudbo z navedbo znamke in cene poslati upravi lista.

VSEM NAŠIM NAROČNIKOM IN B R A L C E M Zaradi znatne podražitve papirja, k i rje prisilila vse dnevne in ostale liste

v naši državi in v tujini, da so dvignili naročnino za 100 (do 1500/0|, smo bali prisiljeni povišati tudi naročnino za Dolenjski list. Celoletna naročnina za 1951 znaša, odslej 300 dinarjev, polletna 150 in četrtletna 75 dinarjev, posamezna, številka v drobni prodaji pa 6 dinarjev. Podražitev je stopila v veljavo l . maja 1951.

Čeprav se je uprava našega časopisa odločila za ta korak le zaradi nastalega položaja s papirjem, smo vendar prepričani, da nam bodo naši bralci in naročniki še vnaprej ostali zvesti. Potrudili se bomo, da bo postal Dolenjski list še bolj zanimiv, pester in privlačen. Od zavesti in naklonjenosti naših naročnikov in bralcev je odvisno nadaljnje izhajanje dolenjskega frontnega glasila.

Eni prihodnjih številk bomo priložili čekovne položnice in prosimo vse naročnike, da čimprej poravnajo zaostalo naročnino oz, vplačajo razliko med prejšnjo in novo naročnino. Naročnina se vplačuje odslej v n a p r e j tako, da mora imeti vsak naročnik poravnano vsaj četrtletno naročnino. — Vse, ki tednika no želijo prejemati, prosimo, naj pravočasno pošljejo pismeno odpoved.

Uredništvo in uprava Dolenjskega lista

LOJZE ZUPANC:

V deželi bobojedistansiki je že tako: mno ­go l jud i si p r i zadeva , da b i - s t r d i m in ko­r is tn im de lom us tvar i l o sobi in potomcem srečno življenje, mnogo je p a tud i takšnih, k i M i s l i j o , d a j i m je vse dovoljeno, da smejo mesar i t i z l judskimi premoženjem-, da so upravičeni za brezdelje pre jemat i plačo a l i da smejo v treh dneh zaslužiti toliko-, ikol ikor zasluži nameščenec v ce l em mesecu itd-i td .

Tale »itd.««, k i n i nič drugega ko ok ra j ­šava za besedice: in tako dalje p a je tisto, E&radi česar ss je Cičigoj o n i dan napo t i l po Bobojed is tanu Vide] je mnogo, oj, preveč! Slišal je mnogo, o j , preveč, da b i bi lo mogoče opisat i vse, k a r k o l i m u n i b i l o všeč.

V Bobo j ed i sUnu je b i l a nekoč cesta. K a ­dar je b i l o sončno vreme, so se pc> cesti pod i l i osebni in tovorn i av tomobi l i i n spre­m i n j a l i cesto v ob lake . Srečni Bobo jed is lanc i ! Živeli so k a k o r v p r a v l j i c i , v t ist i p rav l j i c i , k i pr ipoveduje , k a k o so s i l judje zg rad i l i gradove V o b l a k i h Obla ik i prahu^ v ten o b l a k i h botoojedistanske hiše i n hišice, vmes p a tud i p r a v i p ravca t i g rad — k d o b i ne b i l srečen! A v s a k a sreča je opoteča. Bobo-jedistanci so sk l en i l i —, ker v resničnem življenju p r a v l j i c a n i zaželena — da boao cesto, k i se je v deževnih dneh spremin ja la v b latno reko. p o k a t e r i h so- ubogi meščani hod i l i v urade , v tovarne i n šole k a r po hc(du[ljah, t l akova l i z g r an i tn im i .kockamri Rečeno — stor jene! , Od " nekod so naročili cestni val jar , p r ekopa l i cesto podolgem m

počez, nameta l i na, ozko- pešpot x>b robu ceste gomile g ran i tn ih kock, t l akova l i cesto O G začetka do polov ice , drugo polovico p a p u ­st i l i razr i to .

P r i h a j a l i so tu jc i i n se čudili de lovni vnemi , ka j t i t lakovanje ceste je trajalo p o l ­drugo leto, po tem pa, ko so Bbbojed is tanc i dosegli po lov ico delovnega p lana , so pus t i i i vse vnemar . Spet so prišli tu j c i i n spet so se čudili. »T i pa znajo, so se smeja l i , mesto Boibojedistan p a k r s t i l i — k e r je z vojno na K o r e j i prišel v medo j aponsk i jez ik — z eksotičnim imenom: Sama — jama . . .

Toda to- n i še nič! Bobojed is tanc i so še drugačni tiči! Kaj i b i le Cičigoj gordnjal za­rad i ceste! Cesta v Bobojed is tanu je taikore-koč vsakemu, V idna , nič novega n i povedali Cičiigoj, boste r e k l i . Res je tako, zato je Cičigoj odšel po s t ransk ih mestn ih u l i cah ne­znanemu c i l j u naspro t i : N a blatnem, dvo r i ­šču stare boboj-edistanske hiše je zagledal ostanke spomenika, k i je še pred- dobrim; le-tomi k r a s i l p ros t ran i trg mesta, bobojediistan-sikega. T i s t i spomenik, kako r prav i jo Boiboje. d lstanci , mestu n i bi ] v kras in ponos. Toda to so ugotov i l i Boboijeddstanci šele potlej , k o j ih je mnogo l jud i iz. d rug ih mest in kra j e v dežele bobojedistanske opozor i lo , da spome­n ik n i zre^ , umetniško delo. Zre lo umetniško delo spomenik zares, n i b i l . k a k o r je ugo­tovi l tudi Cičigoj, k i pa- je le obžaloval ne­zrele Bobojedistance. k e r so ostanke spome­n ika VTgJH na smetišče, namesto da b i ga kot dokaz bobojedistanske ga zanesenjaštva spra­

v i l i v muzaj dežele bobojedistanske. 7- A l i so se Bobojed is tanc i sp r l i s ku l tu ro? Kdo ve?

•Se da l je in dalje je Cičigoja vod i l repor^ tersk i nos, dok l e r ga n i p r i p e l j a l do nekakšne »vzorne« trgovine. T i s ta t rgov ina je b i l a za­res samo Kmet i j ska zadruga, njen poslovod­j a p a k a k o r Judje staro zavezo spoštuje t ist i narodn i pregovor, k i p r a v i : »-Ne zna se, k C o pije i n k d o p lača . , - « — V r a t a v trgov ino so b i l a vso- z imo brez uporabne k l juke . Se prav i , v r a t a so ime l a kljuko-, a ključavnica je b i l a pokva r j ena in vrat vso z imo n i b i lo mogoče zapret i . S r ed i trgovine j,e stala P e -čica, krasen gašperček, v ka te rem je gorel ogenj od ju t r a do večera. A h , le kaj b i se jez i l Cičigoj! Saj d r v n i k u p i l poslovodja, temveč Kmet i j ska , zadruga! Streha te zadru­ge je pričela kaza t i r eb ra : bur ja je odpih­nila, nekaj strešnikov. Ma lenkos t ! Poslovodja Kme t i j ske zadruge vendar n i kakšen krovec ! L j u b i dežek p a je namaka l i n še namaka ndovje stavbe, k i je l judska last. T emu se p r a v i : varčevanje z l judskimi premoženjeuiir

Nekje v deželi bobojedistanski je hiša, v ka t e r i je p i sa rna Kra j evnega l judskega od ­bora in pošta. Lep-a hišica sredi pr i jaznega trga, ob sami g lavn i cesti, takorekoč. Ob hišici, p r a v pioikraj ceste pa, je v zadnjem času nastalo- smetišče Pap i r , cunje, kos t i , stare i n smrdljive- kouzervne škatle se z"c*-rajo n-a, temi pokopališču' nesnage. I n da je vtis še lepši: nad smetiščem, je »ljudski umetnik« nar i sa l celo zb i rko g rd ih napisov in, r isb, k i »krase« hišico in pričajo, da, so-v a r u h l hišice zares l judje, k i se razumejo na narodovo čast i n ku l tu r o . Cičigoj b i seveda ne b i l Cičigoj. če b i ne vprašal mimoidočih, a l i na smetišče odlaga pap i r in odpadke mo­

goče sam tajnik K L O a l i poštarica,. Nihče m u n i znal tega povedati-. N i t i ta jn ik n i t i poštarica p a smetišča ne v i d i t a i n j u ne mot i , da, nap i s i in, r isbe pornografske vseb ine spadaj/01 na sitenot hišice; koder delata l z

dneva v dan. T e m u se p r a v i : k u r j a s lepota!

Nekje v deželi bobojedistanski — tako je zvedel Cičigoj — p a So ustanov i l i igralsKO družinico, k i je dve leti upr i za r ja la igre i * 1

z a vsako ig ro i z ter ja la odi ob iskova lcev p r i ­red i tve p o pa r tisočakov. Ig ra lska družinica pa b i ne b i l a družinica. če b i ne ostalo vse v družini (kar se zgodi nepravi lnega! ) NI vse za vse l j u d i ! T u d i to na j drug ih l jud i ne-zanima, kam, je i zg in i l denar od, pr i red i tev .

»Naj ostane vse lepo v družini« , si misHi° člani druižinieet, M so n a vprašanjie, kjle imajo denar od' pr i r ed i t ev , samo skpmiign i l|; z ramen i . Potem; p a vse t iho j e b i lo ! Igralc i Pa še danes n ima jo urejene dvorane, k ! J e

brez s-edežev, brez najpotrebnejše odrske opreme, sk ra tka b rez vsega, Cičigoj je zve­del, da so bne l i i g ra lc i učitelja, * k i J? Učil iger, k o p a je učitelj želel zvedet i , kam, so »vložil i« a l i boljše »založili« denar od pr i r ed i t ev , b i m u k m a l u odigrizrii l i nos — tako so b i l i užaljeni n a d tem vprašanjem-T e m u se p r a v i : i zgubl jena i g ra ., .

Mars ika j je še v ide l i n slišal radovedni Cičigoj. Toda vsega n i mogoče opisati- ^ a p ^^ vzdrži vse, to je že res. vprašanje pa • bo vse vzdržal t u d i Oičigojev hrbe , j t is t i , k i m i e C i * g o S k d a j * , ' , so se, se se i n se bodo-, 00'** .. procv i ta la dežela bo too j ed i^nska^ j u n a č ^

»Cičigoj je p a zares nergač! Pre j ne W m u ne bomo prešteli re-

m i r o v a l , dokler m u n c f ber . . ,«