f?o$tnina p l a ć a n a v go tovin i Cena din 6.

Glasilo Osvobodilne fronte okrajev Črnomelj, Kočevje, Novo mesio in Trebnje

Leto II. — gtev. 22 N O V O M E S T O , 1. j un i j a 1951 Izhaja tedensko

» . . . O r g a n i z a c i j e O F morajo postati torišče m n o ž i č n e g a ide jno-po l i t i čnega dela, ki ga vodi in usmerja. Partija. V okviru Osvobodilne fronte je treba še bolj razviti vzdušje svobodne izmenjave mnenj o posameznih tekoč ih , pa tudi o o b č i h d r u ž -beno-po l i t i čn ih in gospodarskih vprašanj ih . Le tako bo mogoče pjo kri t ični presoji raz l i čn ih s ta l i šč sprejemati in izvajati naj­boljše predloge in sklepe.«

Iz resolucije III. kongresa O F .

P r i d o b i v a n j e kremenčevega p e s k a b i b i l o t r e b a povečati

Na, desnem bregu K r k e , ne d a l e č od bo l ­nice, stoji srednje v e l i k o , m l i n u podobno Poslopje, v ka t e rem noč i n dan b r n i j o s t roj i . To j« p r e d dvema le toma zgrajena p ra ln ipa k r e m e n č e v e g a peska, v a ž n e surovine za n a š o industri jo.

Obra t sam je popolnoma' mehan iz i r an . Pesek p r ipe l j e jo s kamiioni do v e r i ž n e g a transporterja, k i ' ga dvigne do m e š a l n e g a stroja, odkoder ga m o č a n curek vode o d n a š a Preko n e š t e t i h c e v i i n p r e t o č n i h kana lov v zb i ra ln i bazen. K o je bazen p o l n , preusme­r i jo cu rek v d r u g i bazen, da l ahko p rvega izpraznijo.

Zmogl j ivos t obra ta je p r e c e j š n j a , l ahko p a

t>i b i l a še enk ra t tol ikšnai , č e b i i m e l obra* svoj t ransformator . T a k o se delo v e č k r a t ustavi za rad i pomanjkan ja e l e k t r i č n e g a toka, č e p r a v n a š a s tek la r ska i n ž e l e z a r s k a indu- . strij;, t e ž k o č a k a t a n a č i s t i k r e m e n č e v pesek.

' Zaloge k r e m e n č e v e g a peska so na p o d r o č ­jih n o v o m e š k e g a okradla skoraji n e i z č r p n e . Zdaj ga deloma i z k o r i š č a j o v B i r č n i vas i , Leskovcu i n M o k r e m po l ju . P r i d o b i v a n j e pa je tako p r i m i t i v n o , da so s t r o š k i večj i 1 kot je vrednost peska . N u j n o ^potrebno b i b i lo e l ek t r i f i c i r a t i z las t i o d k o p v L e s k o v c u W vsaj de loma m e h a n i z i r a t i t ud i druga odkopr na l ež i š ča peska,, z . a v e č j e i n c e n e j š e i z k o ­r i š č a n j e b i za enkrat zadostovalo n e k a ji man j ­ših e lektromotor jev, s k a t e r i m i b i s p r a v i l i Pesek iz odkopa do n a k l a d a l i š č a , k a r povz ro ­ča p r i sedanjem n a č i n u i z k o r i š č a n j a n a j v e č dela i n sevedai t u d i s t r o š k o v .

Č e p r a v je i z k o r i š č a n j e p e s k a , še zelo skromno, p r idob iva jo vendar že 11 vrs t pe­ska. P o v p r a š e v a n j e po pesku je ze l« v e l i k o . T e ž k a indlustrijai b rez k r e m e n č e v e g a peska ° e n i o r f , ob-raitovRti. C o «« doma dovol j ne P r lTd , r a i v . i T n o ^ g a j e trebai u v a ž a t i ! K r e m e n č e v pesek je osnovna su rov ina s teklarske indu­strije, rabi jo ga p a t u d i n a š e ž e l e z a r n e , i n - ' d u s t r i j a mila: i n dlrugei industr i je . Z l a s t i ve­l iko zanimanje je za v r s t o drobno zrnatega Peska i z M o k r e g a po l ja , k i zd r ž i v e l i k o v r o ­čino. Sedaj postavl ja jo v p r a l n i c i poseben s t r o j za sort i ranje tega peska .

S t r o š k e p r i p r i d o b i v a n j u peska p o v e č u j e tudi to, da mora jo pesek i z p r a l n i c e pireva-**tf na postajo s kon j sko vprego, k e r je po­staja baje z a p r evoz s k a m i o n o m p r e b l i z u . T a k a je p a č n e k a uredba. P r e v o z enega v a ­gona peska iz p r a l n i c e do postaje v K a n d i j i stane s konjsko vprego 1.200 dan, č e b i p a v o z i l i z laslnimj k a m i o n o m , b i stal le 280 d in . d v o m i m o , če bodo še m o g l i p repoved upo­rabe k a m i o n a u p o š t e v a t i w i novem f i n a n č ­nem sis temu.

C e b i ho te l i zadost i t i vsem. n a r o č n i k o m Peska vseh vrst , k i j i h lahkol p r i d o b i v a m o , bi b i lo pot rebno obra t vsaj pe tkra t p o v e č a t i , •^gospodarsko je k r e m e n č e v pesek u v a ž a t i 1 2 inozemstva, k o ga i m a m o d o m a v e č kot P r e v e č .

» K r e m e n « , okra jno podjetje v N o v e m me­stu, i m a vse pogoje za š i rok razmah. Po t reb­na m u j e le p o m o č , d a bo te pogoje l ahko uresn ič i lo . O b š i r n e j š e i n n a č r t n e j š e i z k o r i ­ščanje p r i r o d n i h bogastev obeta n o v o m e š k e ­mu o k r a j u m o č a n i n stalen v i r n o v i h do­godkov. P.

O d k r i t j e s p o m i n s k e plošče n c , r o d n e m u h e r o j u v Čatežu

v Č a t e ž u p r i T r e b n j e m je Z v e z a borcev p r ^ l e k l e m tednu o d k r i l a spominsko p l o š č o

. r o d n e m u hero ju S i m o n č i č u V i n k u - G a s p e r -V* n a n jegovi rojs tni hiši;. O d k r i t j u sta p r i ­sostvovala zvezn i poslanec tov. J o ž e B o r š t -

ar m znan i k o r o š k i Slovenec tov. P r u š n i k ^asper . z a s t o p n i c O I L Q T r e b n . j e , j A , v e ] i k o tevuo i z l e tn ikov i n d < ) m a č i n o v . ' Z a č a s t n e

JHSte i n svojce heroja, je b i l a postavl jena <fruT' p r i s o t n i so b i l i tudi svojci 52

' u g ' h p a d l i h borcev, t a l c e v - n ž r i e V i -le ta dan razdeljene S ; p o m e n i c e .

NAŠI OTROCI - NAŠA BODOČNOST

P m b i l

ž a v n o T ; O S t j e Z a C t r e b a n j s k a godba z dr -B ° r š t n a r ^ ' s v e č a n nagovor p a j e ]jne\ tov. je govoH. \ i e t u d i ° d 1 p l o š č <>- Z a n j im K o r o š k e ? , , ° v ' P r u š n i k ' h e r o ^ e v s o b o r e c s S l o v e n c i 5 1 i e z l a s t i o r i s a I b o r b o k o r o š k i h Pr&vn f Z a S i Y O l b o d o ' neodvisnost hm enako-bj,l her • G o v o , r n i k a J « t a poudar ja la , d a je Sovražnih S i m o n č * ć n e u s t r a š e n borec, strah Variš in D o s t o J a n k , nadvse p o ž r t v o v a l e n to .

skrben komandant . , 'LP^k^Uu j (

l iki , ] i r u ž t

^udskTnV* — • S • k u l t U r m m i prireditvami in nadal jeval - U z , n i ^ a m < k J e r s e ^ e s l a v n o , s t

na k a r so p r i so tn i v p o v o r k i

ra janjem. M . M .

V borbi za vzgojo so­cialističnega človeka, ki ljubi svojo državo in spo­štuje druge narode, člo­veka z bogatim notranjim življenjem, ki odločno in pogumno misli in dela, ki ima široke nazore, ki je telesno in moralno zdrav, krepak in cel, kakršen mora biti državljan nove socialistične Jugoslavije -v te i borbi pripada Anti-fašistični fronti žena poleg Partije, države in drugih množičnih organizacij važna vloga.

V i d a 1 o i n s i č

O d 1. d o 1 0 . j u l i j a b o r a z s t a v a l o k a l n e g a g o s p o d a r s t v a

Dobro nam je š e v spominu uspela raz­stava lokalnega gospodarstva, ki je lani pokazala velik napredek in razmah krajev­nih podjetij, tovarn, obrtnikov in komu­nalne delavnosti n o v o m e š k e g a okraja. Kak­š e n je bil napredek v letu dni. nam bodo podjetja in obrtnikj pokazali v dneh od i . do 10. julija. Na razstavi bomo videli nove proizvode, p o v e č a n o izbiro dosedanjih izdel-kov krajevnih podjetij in obrtnikov, pred­vsem Pa se boimo seznanili s skrbjo, ki jo razstavljalci p o s v e č a j o dvigu kakovosti. Da pa bo lokalna proizvodnja in komunalna delavnost pokazana v pravi luči , so razstav-Ijalei ž e zače l i s pripravami. Lokalna indu-strija,, obrt, gozdarstvo,, kmetijstvo, komu­nalno gospodarstvo in promet bodo razstav­ljali v zak l jučen ih prostorih, središče nji­hovega dela pa bo p o s v e č e n o udobnosti č loveka , dvigu ž i v l j e n j s k e ravni in skrbi za zadostitev vsakdanjih potreb delovnih ljudi. Razstavljene bodo n. pr. kompletne kuhinje z vsemi potrebšč inami , ki jih izdeluje lo­kalna proizvodnja, dnevne sobe, spalnice s p o h i š t v o m in pod-

Posebna skrb bo p o s v e č e n a predmetom, ki jih doslej obrtniki in lokalna podjetja niso izdelovala, izkor iščanju lokalnih virov surovin, izrabi odpadkov, novatorstvu, racio. nialiizatorstvu, udarni š tvu , posebno pa visoki storilnosti dela.

Posebnost le tošnje razstave bo tudi to, da bodo vsi razstavljeni predmeti razprodani.

Pripravljalni odbor v a b i vsa podjetja; m obrtnike, da pohitijk> s pripravami za leios-njo razstavo oz. sejem lokalnega gospodar­stva, hkrati pa pr iporoča obiskovalcem, da si v dneh od 1. do 10. julija ogledajo raz­stavo oz. okrajni sejem izdelkov lokame proizvodnje.

i N o v o m e š č a n o m v p o m i s l e k }

»Se deset let ne bo cesta t l akovana , č e bo š l o tako počaisd n a p r e j ! «

T a k o ka j r a d pogod'rpja ta a l i d rug ; N o v o r n e š č a n , k o z r o k a m i v ž e p u gleda de­lavce n a cesti . Pogle jmo, k o l i k o smo dose. daj na red i l i , k d o i n tolikokrat je d e l a l na cesti, i n ugotovimo, a l i m o r d a k r i t i k a ne zadene tud i nas. Nava j amo preg led op rav ­ljenega dela sindikalnih podružnic:

Okrajni ljudski odbor: na delu 5-krat, de la lo skupno 213 lijudj 614 ur; sod i šče 3-krat, 26 l jud i 71 ur; Se rv i s 3-krat, 18 l j ud i 57 ur; O Z K Z 4-krat, 37 l j u d i 133 ur; o k r a j n i magaz in 4-krat, 82 l j ud i 276 ur; V o j . trg,, poči. 5- k ra t , 51 l j u d i 165 ur ; M e s t n i l j u d s k i odbor 6- k ra t ; 45 l j u d i 148 ur ; M L O t rgov ina e n ­krat , 8 l j u d i 24 ur ; i ndus t r i j a č e v l j e v 3-krat ;

67 l j u d i 226 ur ; č e v l j a r s t v o 3-krat, 58 l j ud i 317 ur; š iv i l j e 6-krat, 51 l j u d i 148 ur; k o v i ­n a r s k a de lavn ica 5-krat , 44 l j u d i 128 ur; kamnosek i 3-krat, 6 l j u d i 30 u r ; k r o j a č i 7- krat, 52 l j u d i 141 u-r; t k a l n i c a 2-krait, 33 l j u d i 183 ur; pekar i ja 3-krat, 5 l j u d i 14 ur ; p r e v o z n i š t v o 3-krat, 5 l j u d i 17 ur; v r t n a r i j a 2-krat, 4 l judje 12 ur ; b i fe 2-krat . 3 l judje 9 ur ; k a v a r n a 3-krat, 5 l j u d i 17 ur ; menza D U R 5-krat, 9 l j u d i 25 ur ; hotel K a n d i j a 2- krat , 4 l judje 12 ur ; M e t r o p o l 3-krat, 7 l j u d i 19 ur; i ndus t r i j a p e r i l a 6-krat, 78 l j ud i 156 u r ; miza r s tvo M i L O 3-krat, 2 8 ' l j u d i 63 ur; elektropodjetje 4-krat , 18 l j u d i 44 ur .

V o d o v o d 2-krait, 17 l j u d i 51 ur; O d k u p n o podjetje 5-krat, 98 l jud i 311 ur ; p r i v a t n i o b r t n i k i 3-krat, 52 l j ud i 160 ur; Gozdno avto-podijetje 2 lkra t , 13 l j u d i ^46 ur ; i n v a ­l i d i 3-krat, 82 l j u d i 220 ur ; K r e m e n 3-krat, 15 l j u d i 54 ur; k l a v n i c a 4-krat, 14 l j u d i 54 ur; lesno indus t r i j sko podjetje 3-krat, 31 l j u d i 62 ur; b o l n i c a 1-krat, 20 l j u d i 40 ur; DE.S 3-krat , 28 l j u d i 88 ur ; o k r a j n i komi t e O O O F 3-krat, 23 l j u d i 69 ur ; t ova rna i g r a č 3- krat , 124 l j u d i 336 ur; gas i lc i 1-kraV, 22 l j u d i 45 ur ; no t ran ja u p r a v a 2-krat, 25 l jud i 87 ur ; gozdna u p r a v a 3-krat, 24 l j u d i 78 u r (enkrat so p r i š l i i n se v r n i l i , ne d a b i de­l a l i ) .

»P ion i r« 6-krat, 140 l j u d i 338 ur; K e r a ­m i k a 4-krat, 70 l j u d i 152 ur ; Jugope t ro l 5-krat, 11 l j u d i 40 u r ; d r ž . posestvo G r m 2-krat, 5 l j u d i 19 u r ; Narodi, b a n k a 4-krat, 30 l j u d i 64 ur; P u t n i k 2-krat, 2 u d e l e ž . 7 u r ; Tobak 3-krat. 6 l j u d i 18 ur ; kme t i j ska šota 1-krat, 45 l j u d i 180 u r ; ž e l e z n i c a 4-krat , 142 l jud i 334 ur; t eks t i lna t ova rna 4-krat, 10b l j u d i 252 ur ; okra jno av topod je t j e 5-krat , 73 l j u d i 267 ur; D O Z 4-krat, 34 l j u d i 84 ur ;

Cegrad' 2-krat, 14 l j u d i 42 ur ; K o t e k s 2-krat, 4 i j udje 10 uir; Gosad 2 oisetoi 4 ure; D L S 6 l j u d i 18 ur; J A 20 l j u d i 60 ur; p red v o j a š k a vzgojai 35 obv . 35 u r ; K o m u n a l n a banka 8 l j ud i 20 ur ; O D P A D 4 l judje 7 ur.

Terenske Frontne organizacije: I. teren: dosedaj u d e l e ž e n o na. delu 89 l jud i , naprav­l jeno 177 ur ; II. teren: 98 - l jud i — 210 ur ; III . teren: 66 l j u d i — 168 ur ; I V . teren: d v a u d e l e ž e n c a — 6 ur ; V . teren: 13 l j u d i — 41 ur; 2ab j a vas 19 l j u d i — 57 ur ; Ragovo 6 l j ud i — 19 ur. — S k u p n o je b i l o torej na­re jen ih na cesti od februar ja do 21. maja 7542 prostovoljnih ur, od k a t e r i h so pr i spe­v a l i č l a n i s i n d i k a l n i h p o d r u ž n i c 6751 ur, č l a n i O F posameznih terenov pa 791 ur.

N a j v e č u r je b i l o op rav l j en ih v m a r c u (2606), najmanj v ma ju (do 21. m a j a koma] 896, k i p a ,so j i h v ce lo t i o p r a v i l i č l a n i s in­d ika tov , dločim n i bi lo. č l a n o v O F s terenov v ma ju še nobenkra t n a de lo) .

D a b i delo po teka lo po n a č r t u , b i b i l o p o t r e b n 0 vsako popoldne na cestj poleg stalne de lovne skupine 1 vsaj 40 prostovolj­cev, l ahko p a b i j i h priš loi seveda t ud i v e č .

R a č u n i so dovol j jasni . B rezpomembno je vsako, godrnjanje i n s p r a š e v a n j e , kdaj bo cesta t l akovana . V p r a š a j m o raje sami sebe. K a d a r pa smo na v r s t i , ne stojmo z r o k a m i dia komolcev v ž e p i h db strani , t e m v e č po­p r i m i m o za delo n a cesti , k i jo t l aku Jemo zase.

V Dol. Toplicah so že izvolili svete državljanov V p r e t e k l e m tednu so v T o p l i c a h na, zbo­

rih, v o l i v c e v v o l i l i č l a n e v svete d r ž a v l j a ­nov. H k r a t i se je K L O p o g o v o r i l z gospo.-dlarji o. odda j i p r a š i č e v za . p r v o po lov ico leta. K e r je b i l a oddaja z n i ž a n a za polo­v ico , m n o g i gospodarj i p a so svojo obvezo že i z p o l n i l i , ostane za oddajo samo še sedem mrša ivcev . V neka te r ih vaseh je b i l a ude­l e ž b a p r a v dobra, v s amih T o p l i c a h pa se goispodarji n iso ude l ež i l i v zadostnem šte­v i l u zbora vo l ivcev . P r e m a l o sodelujejo p r i r e š e v a n j u k r a j e v n i h gospodarskih, v p r a š a n j , p r i nasve t ih i n de lu . P r a v na sestanku v Topl icaih p a so se ob ravnava l e za napredeK z d r a v i l i š k e g a k r a j a n e o d l o ž l j i v e zadeve. Iz­vol jen je b i l n . p r . odsek, k i bo skrbe l d a bo vodovod , k i pogosto nei dela. vedno' v

diD.bremi stanju. Ure j eno bo tudi p o k o p a l i š k e , k i že v e č let ne d e l a T o p l i c a m časiti. Pose­ben odbor bo poskrbe l za n a č r t , po ka t e r em bo ure jeno p o k o p a l i š č e . ^

Sve t i d ržav l j anov ' , k i bodo v p o m o č k r a ­j evnemu l judskemu odboru , bodo i m e l i oo-gpvorno i n pomembno delo . T a k o bo n . pr . svet z a prosveto in k u l t u r o podp i r a l de*o prosve tn ih de lavcev p r i nadaljnjem, r a z v i ­janju prosvetnega de la . n a č e t i pa bo m o r a l tudi v p r a š a n j e nove šo le , k e r sedanja stavba v e č ne ustreza ne v p ros tor ih , .ne v p o ­g ledu higiene, p r i m e r n e lege i td . Sve* bo skrbel 1 tud i za. poitrefce n iž j e gimnazije , k i nalaga k ra j evnemu l judskemu odboru odgo­vorne naloge. D . G ,

Plenum okrajnega odbora AFŽ v Novem mestu V nedeljo, 20. maja se je sestal v N o v e m

mestu oka.*® j n i p l e n u m p r o t i f a š i s t i č n e fronte žena , ka terega se je u d e l e ž i l o lepo. š t ev i lo delegatk. O d glavnega, odbora A . F 2 se je p l enuma u d e l e ž i l a tovatr iš ica S i l v a K m e t o v a , od! okra jnega komltejai sekretar- M a r t i n , . Z u -geij i n o r g . sekre tar J o ž e P l ave , od o k r a j ­nega odbora O F sekretar Tone P o č r v i n a .

Plenum^ je v g lavnem r a z p r a v l j a l o p r i ­p r a v a h za izvedbo Tedna matere i n o t roka . Tov. K a s t e l i c J e l k a je podala, nai p l e n u m u referat o v z g o j i otroka', tov. B u č a r M i l e n a o negi i n h i g i e n i o t roka , tov. M a r t i n a P e t r i č p a o zašč i t i o t roka v n a š i diržavi.

Delegatke i z posameznih k ra j ev - so poro­č a l e o ž i v a h n i h p r i p r a v a h za Teden matere

i n otrokai. Vsepovsod 1 p r i p r av l j a jo o t rokom čirn v e č veselja, o t r o š k e sejme, ku l tu rne p r i r ed i t ve ' i n izlete. Z a zdravstvene skupine i z Novega mesta bodo p r i p r a v i l e vse po­trebno, da bo uspeh pregleda čirn bo l j š ' . Ob i ska l e bodo bolne matere in. o t roke in. j i m p r i p r a v i l e r azvedr i lo . P r i r e ševan ju , raznm socia ln ih p rob l emov na vasij bodo tesno so­delovale s Svetomi za socia lna skrbstvo • pr t o k r a j n e m ljudskem, odboru. K e r so spoznale, da ž iv i jo ž e n e z juga d r ž a v e vsled ! n e p o u č e -nosti v v e l i k o bol j ' nehigienskih i n n e k u l ­t u r n i h razmerah, so sklenile, da bodo pova , b i l e v goste nekaj deklet z juga. Seznanile j i h bodo z osnovnimi gospodinjskimi del i , s higieno i n podobnim.

KMETIJSKI S V E T O V A L E C

K a k o p r i p r a v l j a m o žvepleno-apneno b r o z g o Z a kuhanje ž v e p l e n o - a p n e n e brozge po­

trebujemo ž v e p l e n i p rah , ž v e p l e n i cvet i n n e g a š e n o apno. N e g a š e n o apno zamenja tud i g a š e n o , č e je čisto:, mastno i n ne prestaro. K u h a m o v ž e l e z n i a l i ema j l i r an i posodi . B a ­krene i n a lumini jas te posode niso uporabne, k e r j i h b rozga razjeda. Na jbo l j š i so- že l ezn i k o t l i . K e r ne b i b i lo p r a k t i č n o , da si brozgo p r i p r a v l j a vsak posameznik, je v e l i k o bo l j še , da se brozga skuha Za v e č sadjarjev skupaj . Z a p r i p r a v o 100 l i t r o v ž v e p l e n o - a p n e n e broz­ge potrebujemo 24 k g žvep la j 12 k g nega.se-nega apna i n 100 l i t r o v vode. Ce uporabl jamo že g a š e n o apno, ga moramo vze t i okrog 30 k g .

K u h a m o na s l edeč i n a č i n : V ko te l v l i j emo p r i b l i ž n o eno č e t r t i n o t. j . 25 l i t r o v vode. Na to z a k u r i m o i n dodamo celotno k o l i č i n o p r ip r av l j enega apna. K o se ap.no pogasi , do­dajamo po lagoma ž v e p l o i n stalno m e š a m o . P r i kuhan ju mora t a b i t i torej dve osgfci.' P r i m e š a n j u m o r a m o paz i t i , da se vse ž r e p l e n e grudice zdrobi jo , tako da dobimo e n o l i č n o k a š o . Na to dodamo ostalo k o l i č i n o vode do 100 l i t r o v ter s i na k o t l u zaznamujemo do kje sega k o l i č i n a . K u h a m o naprej i n maso stalno m e š a m o , da se apno in ž v e p l o ne b i na dnu k o t l a spr i je la . K u h a m o še eno u ro potem, k o je masa z a č e l a v r e t i . K e r p r i kuhan ju voda

izh lapeva , jo m o r a m o od č a s a do č a s a . do­dajat i v ma jhn ih k o l i č i n a h . Dodajamo jo v ma jhn ih k o l i č i n a h zato,, da se vrenje ne b i ustavi lo . T e k o č i n a postane p r o t i k o n c u k u -Jianja r u m e n k a s t o r d i e č a i n č i s t a . K o je brozga kuhana , jo oh lad imo i n pus t imo, da. se gosto secede na dno ko t l a . K o je ohlajena, č i s to brozgo p r e v i d n o odl i jemo. T a k o smo d o b i l i koncen t r i r ano brozgo., k i jo za š k r o p l j e n j e kot tako ne smemo uporab i t i , t e m v e č jo raz­r e d č i m o .

P r i z i m s k e m š k r o p l j e n j u p ro t i a m e r i š k e ­m u kapa r ju uporabljamo. 25% koncentraci jo , p r i le tnem p a 1—2%-.

U č i n e k tako p r ip r av l j ene brozge povečai-mo, ako j i dodamo na 100 l i t r o v 1 k g pre-, sejane p š e n i č n e moke . M o k o najprej zme­š a m o v m a n j š i k o l i č i n i hladne vode i n tako k a š o v l i j e m o v 5 l i t r o v vode ter kuhamo 20 minu t s s t a ln im m e š a n j e m .

K o se oh lad i , jo. dodamo m a n j š i k o l i č i n i p r i p r av l j ene brozge i n raz redč imo. , tako raz­r e d č e n o p a za š k r o p l j e n j e p r i p r a v l j e n i k o l i ­č in i .

Tako p r i p r a v l j e n a b rozga se lahko h ran i dalje č a s a v zap r t i posodi . K o posodo od­premo, pa. moramo brozgo v n a j k r a j š e m času p o r a b i t i .

PRI ZADRUŽNIKIH VPODHOSTI:

„Še s a m s e čudim, d a g r e v s e i a k o n a g l o o d r o k " 2e iznad M e n i š k e vas i p r i T o p l i c a h l ahko

z a p a z i š podi vasjo Podhosta obrise v e l i k e stavbe iz r d e č e opeke.

» Z a d r u ž n i k i iz Podhoste zidajo h ^ v , « t i pove vsak o t rok v o k o l i c i .

K o p r i d e m v Podhosto, iz radovednost i zav i j em s ceste p r o t i g r a d b i š č u , k j e r gradi jo z a d r u ž n i k i v e l i k z a d r u ž n i h lev za 5 4 glav goveje ž i v i n e . O p e č n i 1 z i d je že sezidan do venca, n a ka terega bo p r i š l o o s t r e š j e . Z i d a r j i imajo o p r a v k a z betoniranjem v r a t n i h ok­v i r o v , ' z a d r u ž n i k i p a p r i p r a v l j a j o betonsko m e š a n i c o .

»Gle j ga, še eden nam. gre p o m a g a t , « p r a ­v i jo v ša l i , k o me zagledajo.

« K a r p r i p r a v i m u lopato, p a t is to v e l i k o , k e r zgleda m o č a n ! « p r i p o m n i p r a v i a k o v ša l i znanec F r a n c e B e d r a č . N e k a ž e d r u g a č e , s lec i suknjo, zavihaj rokave i n pomagaj p r i m e š a n j u betona!

»Mi v s i d e l a m o , « p r a v i predsednik za­druge L o j z e B e d r a č , k o se ves p r a š e n od cementa p r i k a ž e nekje i z z a novega z idu . To je res. M l a d a kn j igovodk in j a , rdeče l ič -na svet­lo l a ska pomaga p r i m e š a n j u i n p r e n a š a n j u betona kot m o š k i . N j e n »par« p r i p r e n a š a n j u betona je pove r j en ik za kmetijstvo, okrajnega l judskega odbo ra N o v o mesto J o ž e P e l k o , , k i je p r a v tako k a k o r jaz p r i š e l pogledat novo stavbo, p a so m u tud i p o n u d i l i lopato. Ni t n i b i l h u d ko t jaz ne, saj je med t a k i m i p r i j a z n i m i l j u d m i vesel je p r i j e t i ' za delo. L e š k o d a , da je b i l a p r e h i t r o n o č .

T a k o zidajo č l a n i ene n a j b o l j š i h k m e č k i h d e l o v n i h zadrug n o v o m e š k e g a o k r a j a nov moderen h lev . P r v e g a maja so s k l e n i l i , da moral b i t i h l e v sez idan do venca v desetih tednih , p a je b i l gotov š e p r e d koncem, maja. L e s je p r i p r a v l j e n , m a n j k a j i m le še s t r e š n a opeka . P r a v i j o , da bodo novo k r m o s p r a v l j a l i že nadl h lev .

» S a m se č u d i m , k a k o h i t ro gre delo. od r o k « , p r a v i p redsednik L o j z e , » č e p r a v n a m je

d e ž precej nagajal , smo poleg gradnje p ro-v o č a s n o o p r a v i l i vsa spomladanska d e l a « .

P r i de lu j i m precej pomagajo v a š č a n i M e n i š k e vas i , celo v e l i k o več kot sosedje n e z a d r u ž n i k i i z d o m a č e vas i . Z i d a r j i D a l m a ­t inc i , k i so zaposleni p r i z idanju h leva , p r a ­v i jo , da š e n ik j e r n iso b i l i tako zadovol jn i kot so tu. P o č u t i j o se -ot z a d r u ž n i k i i n redno pr isostvujejo zad ružn imi sestankom. Z n j i m i se vesel i jo uspehov zadruge i n z vesel jem delajo.

T a k o je p r i z a d r u ž n i k i h v Podhost i . K r e p ­k o so zao ra l i v č r n o p r h l j i c o pod Rogom,-N o v i , m o d e r n i z a d r u ž n i h lev bo v i d e n d a l e č o k o l i po T o p l i š k i d o l i n i kot k a ž i p o t os ta l im vasem v napredno soc i a l i s t i čno kmeti js tvo.

P.

K a k o je s c e s t o v Črnomlju P o daLjšemi p r e s l e d k u so 10, a p r i l a obno­

v i l i d e l a n a t l akovanju ceste v Č r n o m l j u . P r i prevozu, peska, z e m l j a ^ J u i zkopavan ju c e v i je b i l o od a p r i l a do zu. maja o p r a v ­l j e n i h na cesti 2700 p ros tovo l jn ih d e l o v n i h ur , p r i cemier so se najbol j pos t av i l i č l a n i s inni-kalne p o d r u ž n i c e »Zore« ( 2 2 0 u r ) i n o k r a j ­nega gradbenega podje t ja Č r n o m e l j ( 2 0 0 ' u r ) . Pri , p ros tovol jnem de lu so pomaga l i tudi u s l u ž b e n c i f i n a n č n e g a pover jen i št va. i n po-sameHniki iz, mes tn ih podjet i j . P r i v o ž n j a h peska s postaje- na cesto 'sodelujejo s p ro ­s tovo l jn imi v o ž n j a m i č r n o m e l j s k i v o z n i k i , medl k a t e r i m i je doslej najboljisii S tanko Sprajcar , k i je sami z v o z i l ž e vagon peska.

S l a b š e p a je s p r o s t o v o l j n i m deltom; v o l i v ­cev Č r n o m l j a , k i so l a n i s icer v e l i k o o b l j u ­d i i- z a novo cesto, venda r p a j i h p r i t lako­van ju n i b l i z u . M a l e n k o s t n a š t e v i l o u r n j i ­hovega pros tovol jnega d e l a je letos slabo s p r i č e v a l o zavesti , M a r so n a lastne obiju'oe piO'zeibili? Ce bo. delo napredovalo s sedanjo »nag l i ca« , ces t i š če v Č r n o m l j u ne bo t lako­vano p r e d jesenjo, č e p r a v imajo v n a č r t u , da bo cesta že j u l i j a popo lnoma gotova.

Neusmiljen boj lubadarju - uničevalcu naših gozdov Doka j m i l o podnebje dolenjskega o b m o č ­

ja p r i j a š k o d l j i v c u lubadar ju , da se je po­nekod že k a r nevarno r a z š i r i l i n n a r azn ih k r a j i h p o v z r o č i l v e l i k o š k o d o . L a n s k a huda suša je b i l a z a r a z p l o d lubadar ja ze lo ugod­na. M o k r a l e t o š n j a z i m a je p o v z r o č i l a v smre­k o v i h gozdov ih precej po lomov dreves, Poi-loml jena drevesa so p r a v i raj za tega škod ­l j i v c a . Vestmi gospodarj i so polome in v r h a -če že davno ods t r an i l i i n p o r a b i l i bod i s i za sebe a l i p a odda l i lesnemu odseku, toda ža l , ves tn ih gospodarjev i m a m o bore malo . N e ­k a t e r i so les samo z v o z i l i na kupe i n ga tami p u s t i l i neojbeljene|gal S tem. sfc» mjalo k o r i s t i l i , k e r lubadar najde tak les k j e r k o l i , t ud i doma n a tna lu . S k r a j n i čas je, da kmet ­je vse po loml jene smreke a l i druge iglavce i n v r h a č e takoj sp rav i jo iz gozda i n j i h obe­l i j o , lubje i n vejevje p a sežge jo .

Se bol j vestno je t reba r a v n a t i tam, k je r je b i l o drevje napadenoi že v jeseni, ka j t i i z njega bo v a p r i l u a l i z a č e t k o m maja i z - I l e te l h r o š č . T a bo seveda takoj napadal b l i ž ­n j a i n da l jna drevesa ter spet p o v z r o č i l ve- j

V dveh letih je indusf M e d d e l o v n i m i k o l e k t i v i , k i so si v šes t ­

m e s e č n e m tekmovanju na. č a s t desete ob­letnice O F p r i b o r i l i v trajno last prehodno d ip lomo okra jnega odbora O F , je n a p r v e m mestu indus t r i j a p e r i l a N o v o mesto. To je že peto v idno pr iznanje , k i ga je podjetje do­b i lo v dveh le t ih ; dvakra t je dob i lo že re­p u b l i š k i d i p l o m i . K e r je de lovn i k o l e k t i v znan celo i zven meja n a š e r epub l ike p red­vsem po svoj ih p r v o v r s t n i h i z d e l k i h , a tud i po p r a v o č a s n e m izpoln jevanju m e s e č n i h i n l e tn ih nalog, me je nov ina r ska radovednost p r i p e l j a l a m e d nje. P o v p r a š a l sem po v z r o k i h i n pogoj ih , za rad i k a t e r i h je delo podjetja tako u s p e š n o .

» P r e d p o g o j za dobro kakovos t i zde lkov je dnevna skrb vseh de lavk , vodstva i n up rav ­nega odbora ter s ta lna kontrola, i zde lkov . Seveda je vse odvisno od delovne zavest i posameznega č l a n a in p a od s t ro jev ,« m i je po jasn i l d i rek tor Ferdo. Ge rned l .

Podjetje i m a že svojo t r ad ic i jo , saj. ob­stoja že b l i z u 30 let. Imajo lastne kroje , k i so j i h n a p r a v i l i na pod lag i do lgole tn ih i z ­k u š e n j i n stalnega izpopolnjevanja . Z a od­dano blago n ima jo n i k d a r noben ih r e k l a m a ­c i j , k a r je n a j b o l j š e s p r i č e v a l o za kakovost i zde lkov . V e d n o se t rudi jo , d a i z v r š u j e j o n a r o č i l a po že l j i kupca . Dogod i se t u d i p r i n j ih , da niso v s i i z d e l k i dovol j k v a l i t e t n i , toda teh ne dajo v promet, t e m v e č j i h p re ­delajo oz. popravijo 1 . V podjetju delajo na t ekoč i t rak. D e l o v n i prjjces traja n a p r i m e r za m o š k o srajco p o v p r e č n o 46 m i n u t in 26 sekund. V tem č a s u w#\3fn ivH*4ajn. in usk la ­dišč i jo .

Ce p o g l e d a š s t ro jn i p a r k i n prostore, kjer delajo š iv i l j e podjetja, po tem š e l e l ahko oce­n i š zavest de lavs tva i n vodstva, k i v s k o ­

raj n e m o g o č i h pogo j ih dosegata to l ike uspehe. S t r o j i so p o v e č i n i s t a r i že 30 let in popo l ­noma i z r ab l j en i . Č u d i š se p o ž r t v o v a l n o s t i i n prizadevnosti i de lavs tva , da na t a k i h s ta r ih ropotu l jah sp loh l ahko dela. 2e dolgo č a s a imajo obl jubl jene nove stroje, toda samo. na obl jubah se ne da n i č š i v a t i . P ros to r i , k je r delajo, so gotovo m e d najbolj n e h i g i j e n i č n i m i v mestu a l i v okra ju , jSvetlobe nobene razen e l e k t r i č n e , sonce n i k d a r ne posve t i v delav­nice, z r a č e n j e je o t e ž k o č e n o . Podje t ju bo t reba nujno p re sk rbe t i poleg n o v i h strojev boljše, prostore.

N a sejah upravnega odbora, podrobno pre­tresajo p rob leme podjetja, z las t i p a vse, k a r v p l i v a na kakovost i zde lkov i n z b o l j š a n j e

l i k o škodo . D o l ž n o s t vsakega gospodarja je, da vestno preg leda svoj gozd i n takoj ukre­ne vse pot rebno za zatiranje tega škodl j iv­ca. Š k o d l j i v e c lubadar se neverjetno hitro m n o ž i . Njegova razvojna pot od jajčeca- do popolnega h r o š č a je 70 dn i . Ce nismo pravo­č a s n o ods t ran i l i napadenih dreves, imamo že v j u n i j u a l i j u l i j u d r u g i zarod. V s a k a sa­

m i c a 'zleze ok rog 80 ja jčec . N a š i gozdovi so žal m o č n o r a z r e d č e n i ; za­

to m o r a m o za t i ran ju lubadar ja p o s v e č a t i to­l i k o v e č pažnje, . Vse , k a r b i m u koris t i lo , moramo, takoj ods t ran i t i iz gozda. N i dovolj, d a se za to b r iga jo samo logar j i . V s a k gozdni posestnik je v p r v i v r s t i dolžan* izvrševat i p redpise o za t i ranju š k o d l j i v c a . Ce b i naš kmet vsaj de l p a ž n j e , k i jo p o s v e č a vino­gradu, posve t i l gozdu, b i danes n a š i gozdovi d r u g a č e izglediađi. I n venda r s i brez go^da ne moremo m i s l i t i n a š e g a gospodarstva!. T u ­d i za razvoj, poljedelstva, je gozd neobhodno potreben. Tega b i se m o r a l i v s i dobro zave­dat i , p a b i b i l i n a š i gozdovi l epš i i n bolj gojeni . , —et.

rija perila v Novem mestu dobila že pet priznanj

dela. Sodelovanje d i r ek to r j a i n upravnega odbora je dobro. K o sem b i l š e v p i sa rn i , j e

pr ines l a p redsednica upravnega odbora Jevč-n i k o v a d i r ek to r ju pokazat nove vzorce, n a

k a t e r i h je o p a z i l a malenkostno, r a z l i k o v b a r v i . Samo s t rokovno okoi lahko: opaz i t° r a z l i k o . Venda r , kot je dejal d i rektor , b i t° l ahko vpl iva lo , na kakovost i zde lkov . P o krat­k e m posvetu so s k l e n i l i , k a k o i n kaj bodo u k r e p a l i , da do tega ne bo p r i š l o .

N o v e s p r o š č e n e t rgovine se v podjetji samo vesel i jo , k e r vedo, da bodo p r a v tako kot doslej za svoje p rvovrs tne izdelke vedno n a š l i dovol j kupcev . V podjetju p a b i bilo potrebno uves t i a k o r d n i sistem dela namesto dosedanjih norm. S tem b i še bolj p r i š l a do i z r a z a s t rokovna usposobljenost delavke in specia l iz i ranost na posamezne predmete, kar b i kakovost le še dv ign i lo .

V p r a š a n j e kakovos t i i zde lkov p a je v n<> , v o m e š k i industr i j i ' p e r i l a že vseskozi naj­v a ž n e j š e v p r a š a n j e . P. R,

Dobrniška d o l i n a j e d o b i l a n o v o m o t o r n o g a s i l s k o b r i z g a l n o

P r e d 25 l e t i so v D o b r n i š k i d o l i n i začeh z agi taci jo za ustanovi tev prostovol jne g a ' s i lske če t e . S p o m o č j o p ros tovo l jn ih prispev­kov , k i so j i h d o b i l i od l j u d i v tej d o l i n i , so si k m a l u k u p i l i gas i lsko br izga lno ; ta j i m J* dobro s l u ž i l a vse do druge' svetovne v o j n e ' Posebno so se eas i lc i i z k a z a l i p r i ga&*£$ p o ž a r o v v l e t i h 1 9 3 0 — 1 9 4 0 , k o je D I B V TJ°-brnišfci d o l i n i v e l i k o p o ž a r o v .

K o so f a š i s t i č n e tolpe leta, 1941 vdr le v

n a š o domovino i n u n i č e v a l e gospodarske jekte, so u n i č i l e tud i gas i lsko br izga lno d ° ' b r n i š k e gasilske če t e . T a k o je č e t a ostali" brez v s a k i h sredstev, s k a t e r i m i b i se l a l i k 0

b o r i l a p r o t i p o ž a r o m . Stalna, že l j a doibrniškib gasi lcev i n l juds tva te do l ine je b i l a , naba­v i t i s i ponovno gasi lsko br izga lno . To želj° j i m je u r e s n i č i l a l j u d s k a oblast, k o j i m J* p re t ek lo nedeljo b r e z p l a č n o pode l i l a novo motorno b r i zga lno .

Ze t akoj p r v o nedeljoi .so novo br izga 1 - 1 1 0

p r e i z k u s i l i n a sektorska gas i l sk i va j i , kjer so b i l i t u d i gas i lc i i z Trebnjega, V e l . Loke , G o r . V r h a i n K o r i t , P r i va j ah so se d o b r n i š k i gasj ici zelo dobro i z k a z a l i , saj j e b i l njihov v o d m e d n a j b o l j š i m i , čeravno" že dalj časa niso i m e l i va j . » G . L .

Priznavanje semenskih žit in krompirja D o b e r p r ide l ek žit a l i k r o m p i r j a je od­

v i sen v p r v i v r s t i od dobrega semena. N e pomaga mnogo dob ra obde lava i n gnojenje n j i v s k i h s a d e ž e v , če za setev ne uporab l jamo n a j b o l j š e g a semena. Z a č in i v e č j e p r i d e l k e se morajo zan ima t i v s i kme tova l c i , k e r bo n a ta n a č i n i m e l vsakdo v e č j e k o l i č i n e za prodajo i n s i bo s t em zago tov i l v e č j e dohodke. V zadn j ih l e t i h je zanimanje za zamenjavo se­m e n — bodis i za ž i t a a l i k r o m p i r — m o č n o pad lo . V z r o k o v je za to v e č , g l a v n i vz rok p a je b i l ta, da so mar s ik j e p r e j e l i t ud i slabo seme, k i je r a z o č a r a l a kmetovalce .

T u d i letos bodo v č a s u zorenja ž i t i n v č a s u cvetenja k r o m p i r j a posebne komis i j e s t rokovn jakov p r i z n a v a l e ž i t a i n k r o m p i r . O d b i r a posevkov bo letos stroga, i n bodo p r i ­znan i za seme samo t ak i posevk i , k i imajo vse n a j b o l j š e dedne lastnosti . V s e v jeseni odkupl jene k o l i č i n e semen ži t i n k r o m p i r j a bodo na razpolago vsem, k i bodo že le l i p r v o ­v r s t n a p r i z n a n a semena. K o m i s i j e bodo p r i ­znavale samo omejeno š t e v i l o sort, k i so se dosedaj izkaza le kot n a j b o l j š e . O d k r o m p i r j a bodo p r i znava l e p redvsem sorte B in t j e , O n e i -da, J u b e l , K a r d i n a l , R o ž n i k , V o l t m a n , A k e r -segen, B d h m o v r an i i n poznii i n V o r a n . Koi-m i s i j e bodo l ahko v k l j u č i l e v p r iznavanje t ud i ostale sorte, k i so p r e i z k u š e n e .

S o c i a l i s t i č n a gospodarstva i n kmetovalce seveda zan ima , k a k š n e ugodnosfl imajo , če bodo p r i d e l a l i p r i z n a n o seme. ž i t i n k r o m ­p i r j a . V p r e j š n j i h l e t ih je b i l a v e č i n a neza­dovol jna , k e r so b i l i dodatk i , t. j . p remi je za semensko ž i t o a l i k r o m p i r , n i z k i .

Le tos bo » S e m e n a r n a « za S loven i jo kot p r e v z e m n i k vseh p r i z n a n i h semen i zp l ače -

2 - »DOLENJSKI LIST«

v a l a p r a v ugodne p remi je . Posevki 1 se bodo z o z i r o m na kakovos t kot n . pr . sortno č i ­stost, odpornost p r o t i bo lezn im, v e l i k p r ide­lek i td . ocenjeva l i v t r i razrede t. j . .v L , II . i n III. razred . P r i semenskih ž i t i h bo z n a š a l a p r e m i j a z o z i r o m na ocenjeni r az red 4.—, 3.— i n 2.— d i n za k g . K d o r i m a obvezno oddajo žit , se m u bo oddaja p r i z n a n i h semen š t e l a v obvezno oddajo-, d o b i l p a bo za vsak od-danlii k g p remi jo v znesku 4.—, 3,— i n 2.— d i n a r j a C e p a bo oddal v semenski fond proste v i š k e , bo dob i l nazaj is to kol ič ino, t rgovskega ž i t a i n i z p l a č a n o u s t r e z a j o č o p remi jo . P r i k r o m p i r j u , k i ne spada v obvezno, oddajo, dobe p r o i z v a j a l c i p remi jo , k i bo znašala , do 6.— d i n za kg , p r evze t i k r o m p i r p a bo p l a č a n po t a k r a t n i h p ros t ih t r ž n i h cenah z dodatkom premi je . D o l o č e n e p remi je so p r i m e r n e i n bodo n o v n a č i n p l a č e v a n j a semenskih ž i t a l i k r o m p i r j a p o z d r a v i l i v s i p ro i zva j a l c i ,

S p r i d e l k o m kakovostnega semena, bomo lahko najhi t reje uspe l i zv i ša t i hektarske p r i d e l k e i n s t em celotno pro izvodnjo . D a je odvisen dober p r i de l ek v glavnem, od semena, bo p r i z n a l vsakdo.

K m e t o v a l c i , k i imajo č i s te i n dobre po­sevke ži t i n k r o m p i r j a , naj se p r i j av i j o p r i d o m a č i k m e t i j s k i zad rug i a l i p r i ok ra jnem p o v a r j e n i š t v u za kmet i j s tvo , k jer bodo j a v i l i naslov, vrste posevka^ sorte i n p o v r š i n e , k i b i p r i š l e v p o š t e v zal p r i znavan je . S o c i a l i ­s t i č n a gospodarstva p r i j a v i j o posevke za p r i ­znavanje p o v e r j e n i š t v u za kmet i j s tvo a l i Z a d r u ž n e m u skladu.

P r i p r i z n a v a n j u semen imajo važno, vlogo tud i semenski odseki p r i k m e t i j s k i h zadrt* g ah'-. K m e t i j s k e zadruge naj n a svojem pod­r o č j u pr idobe pot rebno š t e v i l o d o b r i h pr ide­lova lcev , k i bodo s k r b e l i za pr ide lovanje

p r v o v r s t n i h semen, V temi le tu l ahko pr idobe stalne p r ide lova lce , k i bodo> p re j ema l i od » S e m e n a r n e « p r i z n a n a semena za r a z m n o ž e ­vanje. V s i o n i , k i že l e , da b i j im 1 priznavadne komis i j e p r i zna l e posevke, naj se p r i j a v i j o p r i k m e t i j s k i h zadrugah a l i pa p r i pover­j e n i š t v u za kmet i j s tvo do 2. jun i j a . O, V .

O d zadružnega sveta in sklada zadružniki mnogo pričakujejo

V nedeljo 20, m a j a se je v Novem; mestu sestal n a drugo zasedanje o k r a j n i z a d r u ž n i sveti. U p r a v n i odbor z a d r u ž n e g a sveta i n d i ­r ek to r z a d r u ž n e g a sk lada sta poda la delega­tom zadrug i n ekonomi j p o r o č i l o o doseda­njem delu , delegat i K D Z i n ekonomij p a so p o r o č a l i o uspehih i n t e ž a v a h .

N a v z l i c - o rgan i zac i j sk im hibam' s k l a d i — saj je v n j em de la l dolgo č a s a le tov. B r u l c — je ta dosedaj- p o k a z a l nekaj uspehov, Ze v p r v i h mesec ih je i m e l preko, p o l m i l i j o n a d ina r j ev dohodkov i n nekaj manj izdatkov. T r g o v i n a z a d r u ž n e g a sklada, v N o v e m mestu je i m e l a dosedaj 620.000 d in prometa . T r a k ­t o r j i z a d r u ž n e g a sk lada so p r e o r a l i 60% p-red-vidienih p o v r š i n . N e k o l i k o je strojno oranje z a v i r a l dež , p a t ud i t raktor is t , k i je. b i l za­poslen v B e l i c e r k v i i n St. P e t r u , je precej nagajal,. De lega t i so soglasno, s k l e n i l i , dia je t reba ned i sc ip l in i r ane t raktor is te takoj od ­pus t i t i .

P r i semenju je z las t i p r imanjkova lo : zgod­njega krompirja), jedi lne 'pese i n č e b u l č k a . Prece j h l evskega gnoja je da l a z a d r u ž n i k o m na razpolago komanda J A . Setev je bila. v g l a v n e m op rav l j ena š e dokaj p r a v o č a s n o ' . Ne­redna so še p o r o č i l a i z K D Z O r e h o v i c a i n Pol jane , Z a d r u ž n i k i so b i l i mnenja , da, je to k r i v d a p o v r š n o s t i knj igo-vodkinj . Pravijo-, da b i k n j i g o v o d k i n j a - m o r a l a od č a s a dO. č a s a s topi t i na pol je a l i v vinograd' , pa t ud i v

h lev , k e r b i ime la tako- več vpogleda v delo i n b i l a ž e sestavl jala t o č n a p o r o č i l a . Tako kn j igovodk in jo i m a zadruga v Podhos t i i n s° z njo p r a v zadovol jn i .

Z a d r u ž n e delegate je najbolj zanimalo , ka­k o bodo ods le j g r a d i l i h leve i n ostalo, ko bo vse g rad ivo v p ros t i p roda j i po v i š j i h cenah. P r a v v . t e m č a s u d o b i v a sklad! v e l i k p o m e n V o k v i r u sk lada je t reba o rgan iz i r a t i delav­n ice i n us tanavl ja t i p r o i z v o d n a podjetja ^ gradbeni ma te r i a l . S k l a d je za to ž e začel skrbe t i . M i z a r s k a de l avn i ca je že z a č e l a obra­tovat i . Trdia- je borba za m e h a n i č n o delav­n ico v N o v e m mestu, za m i z a r s k o de l avn ic 0

v St. Je rne ju p.a so že p r ip rav l j ene prostore m o r a l i odstopi t i . N o v e prostore morajo š e l e

prez ida t i , s č i m e r se bo p ro izvodnja zavlekla za na jmanj 3 mesece. K o b o dograjena mi ­za rska de lavn ica , j i bodot, P r i k l j u č i l i še l a r sko i n sodarsko, v b l i žn j i b o d o č n o s t i V* še k o v a š k o delavnico . Nujno pot rebna b i biw opekarna . Vse z a d r u ž n e delavnice bodo nu­d i l e zadrugam i n z a d r u ž n i k o m pro izvode P j l as tn ih p r o i z v o d n i h cenah, s č i m e r bo &>* d rugam k a p i t a l n a gradnja znatno o I a f * , ^ ' Jasno p a je, dia bo d r ž a v a t u d i naprej n u e i w z a d r u ž n i k o m vso p o m o č .

Baizgovor z a d r u ž n i k o v se je r a zv i j a l še 0

r a z n i zamenjavi blaga, o sajenju bolj d nosnih k u l t u r i n še m a r s i č e m , .ka r z 3 " 1 ™ z a d r u ž n i k e . T r g o v i n o je t reba loč i t i od s k J

r ^ a

i n jo pos tavi t i n a lastne noge. T a bo ™ o r , . a >

skrbet i tud i za i zvozno blago, d a

n a w j . p druge p r i š l e do po t rebn ih deviz K a l a je strojev. - Delegat ekonomije p o r o č a l tojto, d l 2 J S B ^ ! b n o ^ k r o m -obcutno skodto m n i v a h P p i r j e v i h nasadih . K a j aei<» .

Posvetovanje je pokazalo , da ] e v loga - * d r u ž n e g a sveta i n sk lada vedno V^f^ ša, N j u n a u t rd i tev pomeni zato h k r a t i tu utr jevanje n a š i h de lovn ih zadrug.

^Erispetfftt h. ggodopini ^Dotenjske: f

O trna r 3.1 B s'tcM" *

NOVO MESTO PRED DESETLETJI (Nadaljevanje.)

P o m e m b n a slovesnost je b i l a v dnev i l i od' 8. dO 10. j un i j a 1899, k 0 Je b i l a r azv i t a zastava » D o l e n j s k e g a Soko la« . Gostje so b i l i : P o k u p s k i S o k o l i z K a r l o v c a , L j u b l j a n s k i , So­ko l , ko lesa r j i i z Ljubl jane ' i n ce l j sk i gostje. 8 j un i j a je b i l a bak l ada i n serenada k u m i c l dr. S l ancev i ; v sprevodu so b i l i S o k o l i , godoa. D 'VenjsM^ peVsko dafuštvo, d r u š t v o rokodelskih p o m o č n i k o v z l a m p i o n i ; koncer t je b i l tudi na B r u n e r j e v e m v r t u .

10. j un i j a se je s trel jalo s top ič i , b i l a je budnica, s l avo loka sta stala p r i Skaberne-tovi h i š i i n v K a n d i j l , k je r so b i j i spre­j emi Goste sta p o z d r a v i l a ž u p a n dr. Pozniic i n .starosta dr . Ros ina, z a h v a l i l a p a . sta^ se dr. V a m b e r g e r iz K a r l o v c a i n Iv. H r i b a r i z L jub l j ane ter J . D r a ž i l za »S lavca« . Sle­dil 1 je slavnostni sprevod p o mestu, z godbo. Sodelovalo je gasilstvo i z Č r n o m l j a , T r e b ­njega, Ž u ž e m b e r k a , M i r n e p e č i z zas tavami, n o v o m e š k o rokodelsko d r u š t v o z zastavo, l jub l jansk i kolesar j i , S o k o l i i z K a r l o v c a i n Ljub l jane i n naposled: D o l e n j s k i S o k o l ter ogromno ljudstva.. M e d pot jo so m l a d i n x e obsipale Sokole s š o p k i i n cvetjem. G l a v n a slavnost je b i l a na Glavnem, t rgu p red K o -t o v ž e m . S l a v n o s t n i govor je i m e l dr. Slane, zatem je govor i l a namestnica k u m i c e ter pr ipela , na zastavo krasen, dragocen t rak. S led i lo je zabijanje žeb l j e v po k u m i c i , o k r . g lavar ju E M U . dr , P o z n i k u . g. R o h r m a n o v i . starosti k a r l o v š k e g a i n l jubl janskega So­kola , podpr . »S lavca« , pneds.. kolesarjev, preds. Č i t a l n i c e i n Do len j skega ' pevskega d r u š t v a , n a č e l n i k i h gas i ln ih d r u š t e v In k o n č n o starosti Dolenjskega S o k o l a dr . Ro-s in i . N o v o m e š k e ž e n e so pr i t rd i le ' n a za ­stavo k r a s e n t rak z nap i som » N o v o m e š k e S lovenke Dolen j skemu ' S o k o l u « . Z b o r je mo­g o č n o zapel Foer.ste,rjevo »Sokolsko« , l jud ­stvo: p a *je n a v d u š e n o pozdrav l j a lo zastavo.

S p r e v o d se je nato p o m i k a l dalje v Kamdijo, od tam: p r e d N a r o d n i dom, k jer je b i l razhod'. O b en ih popoldne je b i l slav­nostni banket v N a r o d n e m d o m u ; u d e l e ž i l o &e ga je nad 150 oseb. P r i š l o je 40 b rzo­javk. O b pol ' pe t ih je b i l sprevod v Z u n -

- k o v o hosto k j a v n i l j u d s k i vese l i c i , ob de­ve t ih z v e č e r p a je b i l a vese l ica v N a r o d n e m d o m u ,s pe t jem i n plesom:. V s i p ros to r i so b i l i p renapoln jen i .

P r i h o d n j i dam so se1 gostje z b r a l i na T u č k o v e m v r t u i n o b .po] enajs t ih o d š l i na G r m k obisku: kmet i j ske šote . Vod ja R . D o ­lenc je sprejel i n p o z d r a v i l goste, r a z k a z a l Žolo i n postregel z izvrs tn im, d o m a č i m ' v i n o m m tn ' i».i ' lzkmn. O b d v e h popoldne so se i***Ju p o s l o v i l i o d Novega mesta i n se o d -Peljali na 50 vozeh v Topl ice ; k je r j i h je Pozdrav i l ž u p a n K u l o v e c . N a pros to ru p r e d T o p l i c a m i i n v p a r k u je b i l a na rodna vese­l ica , s t re l j a l i so s top ič i .

Petem, so «e k a r l o v š k i i n l j ub l j ansk i So­k o l i p o s l o v i l i . M i n i l a je v e l i č a s t n a i n k ra sna naredna slavnost kot sen, k" n a m ostane Vedno v p r i j e tnem spominu. S t a k i m i nastopi Se. je b u d i l a narodna, zavest.

22. V I I . 1893. le ta je p r i r e d i l o Dolen j sko pevsko ' d r u š t v o ' p e v s k i v e č e r p r i T u e k u (zdaj v dr. V a s i č e v i h i š i ) s pevovodjem l g n . Hladnikom. ,

D e c e m b r a 1893 je us tanovi lo D o l . pev­sko d r u š t v o n a pred log O . Ska le t a tambu­r a š k i orkester , k i je p r v i č nas topi l 31. III. 1894. p r i pomladanskem konce r tu v N a r o d ­nem' domu.

A p r i l a 1894 je b i l koncer t s petjem:, t am­b u r a š k i m zborom:, z glasbo: i n igro » S t e m p l -har mla j š i« v kor is t pogore lcem na Z a j č j e m v r h u .

7. avgusta 1894 je b i l a v e l i k a s k u p š č i n a D r u š t v a sv. C i r i l a i n M e t o d a v Novem, me­stu, k i se je je ude l ež i l o o k o l i 300 osen, N a posta j i je b i l s lavnostni sprejem gostov po: mestnem, zas topniku župana . P e r k u . Zbo­rovanje je b i l o v v e l i k i dvo ran i Narodne'ga doma. Popoldne obisk kmeti jske šole, z v e č e r koncert p r i B rune r j u . U d e l e ž b a je b i i a ogromna, ^Zborovanja i n obeda <se je udele­ži l t u d i o k r a j n i g lavar p l . V e s t e n e c k . . . V n o v o m e š k e m ! p o d r u ž n i č n e m odboru d r u š t v a soi b i l i : K r a j e c , predsednik; Ska le , t a jn ik i n Rozman, blagajnik.

26. o k t o b r a 1896 so p r i r e d i l i s lovenski a k a d e m i k i vese l ico s koncer tom, g l e d a l i š k o igro. i n plesom.. D o b i č e k je b i l namenjen d r u š t v u akademikov na D u n a j u in v G r a d c u .

18. X I . 1896 je b i l a s lavnostna akademija v N a r o d n e m domu o b p r i l i k i 150-letnice, o d k a r je cesar ica M a r i j a T e r e z i j a ustano­v i l a n o v o m e š k o : g imnaz i jo (1746. le ta) .

20. X I . 1899 je p r i r e d i l a Mes tna godba v Narodnem: d o m u koncer t za d i j a š k o pod­porno d r u š t v o : i n za pogorelce v D r a š č i vas i ,

15. V I I . 1900 je b i l a p ros l ava 25-letnice r azv i t j a zastave n o v o m e š k e m e š č a n s k e garde.

7. o k t o b r a 1900 So p r i r e d i l e n o v o m e š k e g o s p o d i č n e g l e d a l i š k o predstavo, ž ive s l ike in koncert za P r e š e r n o v spomenik.

8. m a r c a 1902 je p r i r e d i l a g imnazi ja koncert i n dramatsko- predstavo v kor i s t d l j , podp. d r u š t v a — r e ž i r a ! prof. Wester . ,

5. I V . 1902 je p r i r e d i l a » G l a s b e n a M a ­tica« v N o v e m mestu koncert šo le v koris t l evn im: u č e n c e m . Sodelovalo D o l . pevsko d r u š t v o ( H l a d n i k ) .

14. III . 1903 je p r i r e d i l a ž e n s k a p o d r u ž ­n i ca D r u š t v a sv. C i r i l a i n Metoda- igro »Cvrček« .

3. o k t o b r a 1903 je p r i r e d i l a gledal, umet­nica Z o f i j a B o r š t n i k o v a - Z v o n a r j e v a v N a ­rodnem domu đ r a m a t u r š k i - g o v o r a i š k i v e č e r .

(Se nadaljuje.)

S p o m i n i n a p a r t i z a n s k o D o l e n j s k o :

K a k o s m o obveščali I t a l i j a n e

V novembru 1889. leta je b i l a slavnostna predstava » i z u i r u k a « v N a r o d n e m domu v č a s t o d h a j a j o č e m u okr . g lavar ju J . E k l u , k i je b i l vedno zelo nak lon jen n a r o d n i m d r u š t v o m ; g o v o r i l je d r . P r e v e č . — N a j v e č zaslug za g l e d a l i š k e predstave je i m e l prof. V r h c v e c , rojen L j u b l j a n č a n .

15. V I I I . 1891 je obhajalo, gas i lsko d r u ­š t v o 15-letnico obstoja s sodelovanjem. D o ­lenjskega S o k o l a i n s p o p o l d a n s k i m iz le tom V Zunkovo: hosto.

V s a k d o , k i je sodeloval v našem, odpor­n i š k e m g ibanju a l i p a je vsaj k o l i k o r to l iko redno zas ledoval našo. p ropagando v l e t ih vojne, je k m a l u spoznal , d a je t eme l j i l a vsa n a š a propaganda na resn ic i . S^mo taka p r o ­paganda je: i m e l a i n ima trajno vrednost in: ne more razočarati tega, k o m u r je name­njena. Š t e v i l n i n a č i n i propagande med vojno sio. našim, l j u d e m še dobro v spominu. M a n j znani so! n a č i n i , s k a t e r i m i smo s l a b i l i v o . jaiško silo: okupator ja , zato o teh nekaj spo­minov .

V k o l i k o r spi prepros t i i t a l i j ansk i v o j a k i p r i š l i v stik z n a š i m p r e b i v a l s t v o m i z v e n postojank — v č a s i h pa. tudi v samih posto­jankah, smo v i d e l i , d a o svetovnem, potu­caju n imajo pojma. N j i h o v a k o m a n d a j i m je spretno: p r i k r i v a l a vse poraze, tiri j i h je d o ž i v l j a l a n a d r u g i h bo j i š č ih , z last i izgut>e v A f r i k i , p r av tako p a je m o l č a l a seveda tud i o p o r a z i h h i t l e r j evsk ih armadi. M e d i t a l i j a n s k i m i v o j a k i je (bito. precej nepisme­n i h l j u d i , k a r je komanda spretno izrab­l j a l a za p r i k r i v a n j e resnice.

N e o b v e š č e n o s t i t a l i j ansk ih vo jakov je vze la na m u h o n a š a propaganda. K a k o do­s tavi t i i t a l i j a n s k i m vo j akom pisano resnico v otoJikii; literature v njihove postojanke? T u i n t a m je v z e l a k a k š n a ak t iv i s tka , k i je šla s p re tvezo o p r a v k o v v i ta l i janske posto­janke, s seboj tudi l i t e ra tu ro v i t a l i j a n š č i n i , vendar je b i l o to p r e m a l o i n dost ikrat pre­več tvegano. Več n a š i h d o b r i h »vez« je š lo zarad i tega v in te rnac i jo a l i , p a v zapore. T r e b a je b i lo i z k o r i s t i t i izpade I ta l i janov iz postojank, v k o l i k o r pa j i h n iso de l a l i sami, j i h je b i l o t reba k temu i zzva t i .

Iz postojanke v V i m o l j u (v P o l j a n s k i d o l i n i o b K o l p i ) so i m e l i I t a l i j an i telefon­sko zvezo s pos to jankama v P r e d g r a đ u i n Stanem trgu. Dve' ž ic i sta v i s e l i n a zas i ln ih d rogov ih ajb g l avn i cesti . M e n d a n i šel n i h č e od nas n i k d a r čez cesto, da ne b i poreza l vsaj nekaj desetin me t rov te žice. V b a r a k i smo jo u p o r a b l j a l i za razsvet l javo. Izo lac i ja na žici je, p r i ž g a n a n a enem' koncu , p r a v dobro i n 'počas i gorela. P r e r e z a n a ž i ca je b i l a s l aba t o č k a i ta l i janske posadke i n to smo i z r a b i l i v propagandne namene.

' " ' l i l IIIIMIlIlllllIMf 11 i i n t i i i f i i M r i E i M i

Kulturno življenje v Novem mestu Navz l i c r a z n i m t o ž b a m i n k r i t i k a m p r i ­

znajmo odkrito., da i m a k u l t u r n o ž iv l j en j e v N o v e n i mestu v e l i k r azmah i n da u s p e š n o op rav l j a svoj^ p l emen i to poslanstvo, k i je k r a t k o povedano, dvoje:

1. vzgajanje' č l o v e k a za sprejemanje in d o ž i v l j a n j e k u l t u r n i h vrednot ; 2. posredo­vanje teh vrednot (g l eda l i š če , koncer t i , & e t j e , predavanja itd 1.). In priznajmo' tudi . ? a je n o v o m e š k o o b č i n s t v a res k u l t u r n o l z o b r a ž e n o i n zavedno, o č e m e r najbolj p r i e a i o o b i s k i k u l t u r n i h p r i r e d i t e v K o so zadn j i č k n j i ž e v n i k i i z L j u b l j a n e o b i s k a n Novo mesto, so b i l i p r e s e n e č e n i n a d boga­timi. o b i s k o m i n nad — disc ip l in i ranos t jo p o s l u š a l c e v . p r a y tako je b i l marsikdo: od drugod p r e s e n e č e n nad obiskom predavan] l judske u n i v e r z ^ k a k o r b i b i l tud i ob š te­v i lu oblidkovalceV d r u g i h ku l tu rn ih , p r i r e ­ditev.

P o m i s l i t i moramo, d a Novo mesto n i r^gve k a k o v e l i k o in da je v p r i m e r i z v e č -i z S l i - m e s l i n j e H O V O k u l t u r n o ž i v l j en je :n treh a t l i e n a k a r d o s l ° J n i v i š in i . To je b i lo s . a » » u d a r i t i v b r k t i s t im, k i venomer

° Sode jo i n tarnajo, kaj bi lahko vse 1 0 , » a ni, i n t ako dalje; ko t d a je vse

b e

J V l v - ! m e s t o e n s a m ' k u W u r n i zavod, v s i god­ne k l , i g r a l c i i n p e v c i pa imajo ' Z a , s a i t )o V t^v™ k a k ' e akademije in konservator i je . r evn P r i m e r j a v i se s tvar p o k a ž e kajpak

p a je, če n a š e kul turnoi ž iv-jev it, P r e t e h t a n i o s stališča: d r u g a č n i h pogo-ce] m P r Q v i n c i j s k e g a mesta. I n č e se naj da » r t , ? K m o ' z a k l ' k i i z u ž a l j e n e g a samol jubja v rze j ^ h o v i t o « i r a z ; o , d a j e b i l a n a . p r i , m e i .

a u n i v e r z a samo » S t u d e n i o v s k i t e a t e r «

( p r i tem je celo sam. k u l t u r n i de lavec) , je to p a č k l a v r n o za. njegovo: ku l t u rno pojmo­vanje, ne p a za kul turno ' d e l o i n pos lan­stvo l judske un ive rze v N o v e m mestu i n n jenih š t e v i l n i h ob i skova lcev , k i to duhov i ­tost, p a naj: bodo odras l i a l i d i j a k i , m o ž u m i r n o zataknejo za k lobuk .

T a a l i o n i sodi o n o v o m e š k e m k u l t u r n e m ž i v l j e n j u tudi samo glede na u s p e š n o delo S K U D » D u š a n a J e r e b a « . Res, da ie to n a š a osrednja ku l tu rno-prosve tna organizac i ja , k i i m a svoj dober o r k e s t e r (zdaj je o s n o v a t « tudi godbo n a pihala,), m o š k i p e v s k i zbor, k n j i ž n i c o , in k i v o d i n o v o m e š k o , g l eda l i š če . T u d i ve l ja , d a so njene p r i r ed i tve u m e t n i š k o kva l i t e tne ( v č a s i h bol j , vča s ih manj , vedno pa. na dostojni v i š i n i i n z o b č u t k o m k u l ­turne odgovornos t i ) . Toda tudi i zven te osrednje organizac i je polje 1 k u l t u r n o ž iv l j e ­nje: K U D na .gimnazi j i , p e v s k i zbor u č i t e ­l j i šča i n pevsk i zbor p ion i r j ev , lepo r a z v i ­ja joč i se p e v s k i zbor i v neka t e r i h ustanovah in podjet j ih, i g r a l s k i k r o ž e k v tovarn i Igrač , na G r m u , nas topi Glasbene šole , p r i ­redi tve p r i » P i o n i r j u « , r azne pros lave , vneto delo k u l t u r n o - u m e t n i š k e g a d r u š t v a v S m l -helu ( k i ga l a h k o š t e j e m o skoraj za pred­mestje Novega »mesta, razna gostovanja od drugod i n tako dalje.

S k r a t k a : N o v o mesto v k u l t u r i k r e p k o ž iv i i n diria.

K a r t renutno najbolj pot rebujemo in za ka r se je t reba z vso s i lo zavzet i , je osrea-nji pevsk i zbor, k i ga zdaj sploh n i , das i se je b i l p red č a s o m ž e k a r lepo r a z v i l . T reba je p o ž i v i t i i g r a l sko d r u ž i n o S K U D » D u š a n a J e r e b a « , p r i t egn i t i n o v i h č l a n o v ,

Nas ledn j i dan, k o je b i l a žica porezana, so p r i š l i i t a l i j a n s k i telefonist i i n jo spet zveza l i . P r i š l i so. seveda vedno z m o č n o n a ­sedlo i n dvema o k l o p n i m a av tomobi loma. K e r je b i l a ž i c a nape l jana ob robu ceste, so se I t a l i j an i navadno p o č a s i p r i p e l j a l i v avtioiblindah do- mesta, k j e r je b i l a zveza prekin jena . P o temel j i t i ognjeni p r i p r a v i i n potem, k o s 0 n a r e d i l i zasedo o k o l i » n e v a r ­n e g a « mesta., so> p r e v i d n o prihajal ' ! vea.no b l i ž e k p o r e z a n i m ž i cam, tam p a j i h je že čakaila o b i l n a l i t e r a tu ra v i t a l i j a n š č i n i , k i smo.- jo n a t r o s i l i p o grmovju- ob cest i m pod. Z la s t i smo j im 1 p r i p r a v l j a l i » B u l l e t t i n o r ad io« .

K o so I ta l i j an i kasneje zagroz i l i , da bodo "požgali v a s i b l i z u kra jev , k je r bo ob po re . zan ih te lefonskih zvezah najdena taksna l i t e ra tu ra smo v i d e l i , da smiQ zadel i v živo.

ja.nk, k e r smo vedel i , da svoj ih postojank oz streh nad glavo L a h i ne bodo zaž iga l i .

V V i m o l j u je b i l a n e k a k š n a p o č i t n i š k a postojanka, k a m o r so pr iha ja le n a j b o l j š e f a š i s t i č n e edinice na »oddih« p 0 svojem k r v a v e m delu. Pos to janka je b i l a o k r o g i n ok rog u t r jena z m o č n i m i b u n k e r j i , zavaro­vana p a z dvojno žico i n m i n s k i m pol jem. V vas i n i b i l o dovol j vode za vso vojsko i n konje — zato smo tudi to i z k o r i s t i l i .

K e r je b i l a vas na č i s t in i — za to so sk rbe l i I t a l i j an i sami , ke r so poseka l i oo zadnjega vse sadno i n drugo drevje — smo piodnevi odi d a l e č opazova l i v sako n j ihovo gibanje. Dopoldne o k o l i 9. ure sT* gon i l i na ­pajat konje v n a p a j a l i š č e med V i m o l j e m i n C e p i j ami . T a m smo. j i m p o n o č i nas tav i l i letake, ča sop i se i n drugo l i t e ra turo . Z bl iž­njega h r i b a sem naslednje dopoldne z da l jnogledom opazoval u č i n e k , n a š e akc i je . S k u p i n a vojakov je o k o l i p o l desete u re p r igna l a neka j konj i z postojanke n a napa­ja l i šče . O b v o d i so takoj p o s k a k a l i s kon) i n p o b i r a l i letake, j i h v ' g r u č i b r a l i a l i p a samo og ledova l i o d vseh s trani pobrane pa ­pir je . Nag ib so spet za:jahali in o d d i r j a l i v postojanko. K m a l u je b i l a v pos to janki »uzbuna« , zbor za nevarnost, nato p a se je z v i l a i z vas i dolga k o l o n a o b o r o ž e n i h voja*, k o v i n se od dveh s t rani p r i b l i ž e v a l a »ne­v a r n e m u « m e s t u ' Napa ja l išče so ohkrojžlili od vseh strani i n se m e d besnim s t re l ja , n jem p o t r ebuh ih p l a z i l i do vode. K a r Je ostalo prej ' konjar jem, so zdaj p o b r a n sc vo jak i .

Cez d v a dn i nam je j a v i l a o b v e š č e v a l n a s l u ž b a iz postojanke o pos led icah n a š e ak­cije. P o o fenz iv i je komandant odred i l zbor vseh, k i so sodeloval i p r i nevarnem delu . Osobno je v s a k e m u v o j a k u i n podof ic i r J u preiskali ž e p e i n - p r i t reh a l i š t i r i h n a š e l nevarne papi r je . Vsakega je ok lo fu t a l i n obrca l . K a j se j e zgodi lo s t emi v o j a k i potem, n i smo zvede l i .

V P r e g r a d u je b i l a i t a l i j anska i n be lo . g a r d i s t i č n a postojanka. P a s t i r j i iz te vasi so ko t o b i č a j n o gon i l i ž iv ino n a p a š o k tako imenovanemu R e l e v e m u k a l u i n L i p j u . T u d i to. živimo smo: i z k o r i s t i l i v propa­gandne namene. N a p a š i smo uje l i Ma je r -le tovega — a l i po d o m a č e P i k e č e g a — š i m e l j n a (konja s ivca) . N a čelo smo "mu n a s l i k a l i vel iko, rdečo, pe te rokrako zvezdo, g r i v o zaveza l i nazaj, da. je b i l a zvezda še bolj v idna , na vrat pa smo m u naveza l i z i t a l i j ansko telefonsko ž i co i ta l i janske i n slo­venske par t izanske letake ter ga pognal i v N a š i h v a s i za rad i tega nismo hotel i izpo

s tavl jat i nevarnos t i . Z a č e l i smo reza t i ž ige ' vas. Se dolgo potem se je kon ja d r ž a l o ime v neposredni b l i ž i n i i t a l i j ansk ih posto- j » k o m u n i s t i č n i k u r i r « , Pe te r R o m a n i

Okrožni plenum OF v letu 1942 B i l o je lepe zimske nedelje v z a č e t k u

j anuar ja 1942. leta., k o smo se v D o b r n l č u p r i p r a v l j a l i , da gremo n a sestanek F ron te v m a l o vasico. K a l , oddaljeno u ro hoda oa D'O'brniča p r o t i M i r n i p e č i . D a bo. sestanek važen , nem: jia b i l o znano:, k e r smo vedel i , da bodo p r i š l i tja tud i t o v a r i š i i z Novega mesta, M i r n e p e č i i n Trebnjega, seveda p a tudi pa r t i z an i s r'ra.te. Z vesel jem s cm se p r i p r a v i j a l a n a t a .sestanek, saj j e b i l o mojo s k r i v a l i š č e za l i t e ra tu ro že porazno. L i t e r a ­turo smo sicer redno d o b i v a l i , venda r se je

Iz D o b r n i č a na.s je šlo na p r v j o k r o ž n i p l e n u m pet: Ko ta r j ev J o ž e , P r eb i t kov a S t a ­na, K a j ž e r j e v J o ž e - V l a d i m i r , b ra t L u d v i k i n jaz. N a K a l u smo se d o b i l i v gos t i ln i še s t o v a r i š i i z o s t a l i h krajev, zadnja, sta p r i š l a s Fra te bra t Jože -S i lvo . i n E f e n k a . T o v a r i š iz Novega mes ta je zače l plenum,. G o v o r i l je o p r v i temel jn i točk i Osvobodi lne fronte. K a r zagledamo i ta l i j anske karabiner je v spremstvu d o m a č i h o r o ž n i k o v , k i so ko ra ­kal'! s ceste p r o t i gost i ln i . B r e z leg i t imaci je je ibi l samo brat J o ž e , k i je b i l i legalec od

m a n j š a l a zaloga po p r idnos t i r a z p e č e v a l c e v . j j u l i j a 1941, E f e n k a pa je še i m e l legi t ima-V polet ju 1941 so l i t e ra tu ro stalno vo>zili j c i jo .

s ko l e s i najprej N o v o m e š č a n i , nato pa O j -s t r i č e v in P o v š e t o v J o ž e iz M i r n e p e č i . V z a č e t k u s e m b i l a h u d a n a te mlade a k t i ­viste, k i So s p r a š e v a l i za b ra tom.

»Kje je J o ž e , a l i : k je je L u d v i k ? « N o , pa to je bilo: po le t i 1941. S p o m l a d i leta 1942. pa sem pos ta la č l a n rajonskega, odbo ra m sem- odgovar ja la za agitacijo' i n propagando ter je to postalo moje delo.

K a r a b i n j e r j l so nas. p o z d r a v i l i z »Legi­t imac i j e !« H i t r o je nastala pot rebna gneCa in za h r b t i a k t i v i s t o v jo je p o p i h a l J o ž e -S i l v o s k o z i v r a t a v b l i ž n j i gozd,. K a r a b i ­n jer j l se dolgo liisoi p o b r a l i iz g o s t i l n i š k e sobe, k o n č n o p a je uspelo M a r i R u p e n o v i , d a j i h je odvedla, v d rugo sobo, a b i lo je že prepozno, da b i se p l e n u m takrat nada­l j eva l . S l a k o v a F r a n c k a

l l t l l l l l l l l l lMllMlMl,!

kjer je sedanji kader premajhen, k r a tkoma lo poseč i v g lobino i n š i r i n o ter na sedanjih, že u t r jenih temel j ih dv iga t i i n bogat i t i h r a m ku l tu rnega ž i v l j e n j a v dolenjski p res to ln ic i .

P r ema lo je, kot imajo neka te r i navado.

da sedeš na lovo r ike pa se p o t r k a š : K a j sem nared i l ! T r e b a se je v p r a š a t i tudi v seda. n j i k u : K a j delam.? K a j t i ž iv l j en j e t e č e m zahteva nenehno: delo. i n pr izadevanje . In če nato k o g a potisne ob stran, kdo je k r i v ?

Velike Lašče se pripravljajo na proslavo 400-letnice slovenske knjige

Letos poteka 400 let, odkar sta b i l i t i­skan i p r v i s lovenski k n j i g i Abecedn ik in K a t e k i z e m , k i preds tavl ja ta za nas Slovence p rve z a č e t k e ku l tu rnega ž i v l j e n j a . P r i ne se l j i h je b u r n i čas reformaci je . N i torej s lu ­ča jno , da se je p rav ta čas , k o jie t le la revo­luc ionarna mise l p o d pepelom, s silo za t r t ih k m e č k i h uporov, p o j a v i l P r i m o ž Truba r . T o je b i l čas , k o je č l o v e k i ska l po t i , da se reš i spon s r e d n j e v e š k e ' zaostalosti , duhov­nega s u ž e n j s t v a i n b rezobz i rnega i z k o r i ­š č a n j a .

P r i m o ž T ruba r , pisec p r v i h s lovenskih knjig., se je r o d i l na Raš i c i p r i V e l i k i h L a ­ščah . Za to so se L a š č a n i od loč i l i , da. bodo p r a z n o v a l i 400-letnico slovenske knj ige v

p r i r e d i l o d o m a č e prosvetno d r u š t v o . Po iag tega bo odpr ta vel ika, razs tava s lovenske knj ige v L j u b l j a n i , m a n j š a pa v V e l i k i n L a š č a h .

L a š č a n i bodo do pros lave dograd i l i za­d r u ž n i d o m , k i bo eden n a j v e č j i h , " o d e r p a n a j m o d e r n e j š i v S l o v e n i j i . O b n o v i l i bodo šolo, .b ivšo sodni jo i n si los, p r i v a t n i k i p a bodo u r e d i l i svoje h i še , V n a č r t u je tud i t lakovanje ceste i n obnovi tev ž e l e z n i š k e postaje, za k a r b i m o r a l i nos i t i glavno b r t m e cestna u p r a v a in ž e l e z n i š k a direk­ci ja .

Z a d n j i čas se je delo zalo p o ž i v i l o . P r e d k r a t k i m so sk l i c a l i skupen sestanek z odborr vseh m n o ž i č n i h organizac i j i n us tanovi l i

T r u b a r j e v e m kra ju . U s t a n o v i l i so p r i p r a v - i komis i jo , k i bo v o d i l a prostovoljno delo. l j a ln i odbor i n zače l i p r i p r a v l j a t i vse po­trebno za pros lavo. K e r p a ne bo p ros l ava le k ra jevnega a l i okrajnega, t e m v e č 'Vseslo­venskega znača j a , sodelujejo p r i pr ipravan, tud i O L O Grosup l j e i n L j u d s k a prosveta Sloveni je .

P r o s l a v a bo 9. septembra t. 1. Z a č e t e k proslave b o na Raš i c i , k j e r bodo o d k r i l i T ruba r j ev spomenik. O s t a l i d e l proslave bo v V e l i k i h L a š č a h , k j e r bodo nas top i l i m la ­d i n s k i p e v s k i zbor i , fo lk lorne skupine, godbe i td . i z vse repub l ike . Z v e č e r bo p r e d ­stava » T u g o m e r j a « na prostem, k i ga bo

V s e organizaci je bodo. imele s svoj im č lan­stvom sestanke, d a se pogovori jo o delu. Mlad ina je že sprejela obvezo za 1500 ur prostovoljnega dela.

P ros l ava 400-letnice slovenske knjige TJO v ok ra ju , k i je da l dosedaj na jveč k n j i ž e v ­n i k o v Po leg Trubar ja so se rod i l i v okraju Grosup l j e S t r i t a r Levs t ik , J u r č i č , J a k l i č m v A m e r i k i ž iveč i Lou i s A d a m i č . T o daje poseben poudarek kra ju , kjer pr.-islava.

R M .

»DOLENJSKI LIST« — *

FIZKULTURAO^SPOkT h^sah Še o f i z k u l t u r i n a D o l e n j s k e m

V 7. š t e v i l k i » D o l e n j s k e g a l i s ta« smo letos v februar ju g o v o r i l i o neka t e r ih n a p a k a h i n n e p r a v i l n i h odnosih do f i zku l tu r e v neka t e r ih do len j sk ih o k r a j i h . U g o t o v i l i smo, da n a v a ž ­no konferenco, na k a t e r i naj b i se osnoval o k r o ž n i odbor za f i z k u l t u r o za vso Dolen jsko s s e d e ž e m v ^ N o v e m mestu, zas topnikov o k r a ­jev Trebnje i n Č r n o m e l j ni bilo, č e p r a v je b i l a seja sk l i cana že d r u g i č .

U p a l i smo, d a bodo o k r a j n i f o r u m i r a z u ­m e l i n a š č l a n e k , poleg tega p a so po tem č l a n i p r i p r a v l j a l n e g a , i n i c i a t i vnega odbora osebno o b i s k a l i odgovorne t o v a r i š e v o k r a j n i h vodi-s t v i h i n j i h seznan i l i z n a č r t o m , da se tud i na D o l e n j s k e m č i m p r e j osnuje O k r o ž n i t e lo ­v a d n i odbor, k a k r š n i ž e poslujejo v vseh osta­l i h p r e d e l i h S loven i j e . V e n d a r p a je b i l o tud i to ponovno pr izadevanje zaman. D n e 6. ma ja je b i l a v N o v e m mestu že tretj ič s k l i c ana s k u p š č i n a delegatov t e lovadn ih d r u š t e v do ­l e n j s k i h okra jev , toda namesto 40 delegatov je p r i š l o vsega samo 15 delegatov: 3 so b i l i i z ok ra j a Trebnje , 12 i z n o v o m e š k e g a okra ja . P r i s p e l je tud i delegat T Z S i z L j u b l j a n e i n smo skupno ugo tov i l i , da t e lovadba na D o ­len j skem res š e sp i . Č u d i l i smo se, da je p o ­novno manjkal zastopnik Bele krajine, k jer se je p o v o j n i f i z k u l t u r a že lepo r a z v i l a . K j e so os ta l i n j i h o v i zas topn ik i , Č e p r a v so ob­l j u b i l i , da bodo p r i š l i ?

K j e so v z r o k i za tako malomarnos t i n b r e z b r i ž n o s t ? D a se ne b i f i z k u l t u r n o de lo ­vanje divje r a z v i j a l o a l i š lo celo m i m o nas,

smo s k l e n i l i n a zadnjem sestanku, d a dose­danj i p r i p r a v l j a l n i odbor venda r l e z a č n e t a ­koj z de lom. V a n j sta vs top i l a še dva č l a n a i z Trebnjega. P o g o v o r i l i smo se takoj o p r v i h nalogah, k a k o bo s T i t ovo š t a f e to , s sezijo l e t ­n i h t e lovadn ih nastopov, o p r e d e l a v i v a j i n r a z š i r i t v i m r e ž e t e lovadn ih d r u š t e v na D o ­lenjskem.

P a š e tole: Z a d n j i č smo g ra ja l i v n a š e m l i s tu slabo delo O T O v Trebnjem, k je r p a se je stanje precej p o p r a v i l o . V samem T r e b ­njem v e č odde lkov redno dela, nas top i l i so že na p r o s l a v i O F , u r e d i l i so s i te lovadnico i n m i s l i j o na pole tno dobo. D r u š t v o n a Mirni pr idno in redno dela, s l abše p a je v St. Ru-pertu, Mokronogu i n Krmelju.

V n o v o m e š k e m o k r a j u je delovno T D No­vo mesto, k i i m a redno telovadbo, dobro de la tudi S m i h e l , k i p a se b o r i za prostore , nekaj gibl je tud i St. Peter, vendar p remalo , n a j s l a b š i d r u š t v i v o k r a j u pa sta v Smarjeti In v Dolenjskih Toplicah. T u d i i z S top ič , Ž u ­žemberka , Mirne peč i i n St. Jerneja n i v zadnjem č a s u noben ih ves t i o te lovadnem pr izadevanju .

V B e l i k r a j i n i se je te lovadba takoj po v o j n i lepo r a z v i l a v Črnomlju , Metliki, Kani* žarici , Starem trgu i n S e m i č u — a danes, vse pusto i n p razno . V Metliki s icer neko l i ko telovadijo, n i p a od1 n j i h nobenega glasu, morda t ud i še kje drugje , p a po m o l k u tega ne m o r e š sk lepa t i .

V te lovadnice, zborf U č o .

L a h k o a t l e t s k i m i t i n g K r k e 27. maja je š p o r t n o d r u š t v o K r k a n a č a s t

rojstnega dneva m a r š a l a T i t a p r i r e d i l o p r v i l e t o š n j i l ahkoa t l e t sk i mi t ing , na ka t e r em je sodelovalo b l i z u 40 atletov. M i t i n g je b i l p r i ­p r a v a za z a č e t e k r e p u b l i š k e g a tekmovanja . D o s e ž e n i so b i l i p o v p r e č n i r ezu l t a t i z i z j e ­m a m i skoka v da l j ino — V i n k o Rod io 6.01 m, meta d i s k a — L u k a Do lenc 37,50 m i n rezul ta t A n i c e J e n i č v t eku n a SOOm (2:45). T e k m o ­v a l c e m se je poznalo, da j i m man jka rednega t reninga, č e p r a v imajo mnog i pogoje, da b i pos ta l i d o b r i l ahkoa t le t i . — O r g a n i z a c i j a t ekmovan ja je b i l a od l i čna , k a r je novost za N o v o mesto. Tekmovanje , k i je b i lo n a š t a ­d i o n u v K a n d i j i , je v o d i l profesor J o ž e G l o n a r .

Posamezn i r ezu l t a t i : 60 m ( ž e n s k e ) : V o g r i n c M a r i j a 8 8 sek.) ,

C a v l o v i č M i r a (9,1) L o n č a r i č E l a (9,2). 100 m moški : K o r d i š A n t o n — 12,7 sek

R o d i č V i n k o 12,8 sek., R o d i č L u d v i k 12 9* sekunde. ' ,

400 m moški : K r h i n M i h a 59 0 sek., B l a t ­n i k V i n k o 60 0 sek

800 m moški : D o k i S l a v k o 2:27,5 T r a t n i k Ignac 2:28,3.

800 m ženske : J e n i č A n i c a 2:45 K r e v s Š t e f k a 2:50. Z a m i d a M a r t a 3:01.

Kopje — č lani : Ce rne M i l a n ( izven) 45,00. Rober t R o m i h 39 00 m

Kopje — mladinci: A g n i č A n d r e j 33 85 m, P e t r e Ivan 32,25 m . M i r t i č J o ž e 28,68 m .

1500 m — moški : L e n a r t F r a n c — 4,44 minu te .

V i š i n a — ženske : C a v l o v i č M i r a 120 c m V o g r i n c M a r i j a 120cm, M i s l e j D r a g a 115 cm!

V i š i n a — mladinci: Sma lc Tone 156 cm. R o d i č L u d v i k 153, K o t n i k L a d o 150 cm.

Viš ina — č lan i ; Do lenc L u k a 165 c m . R o d i č V i n k o 153 cm.

Krogla — mladinci: A g n i č A n d r e j 11,62 m Pa te I v a n 11,0 m, S m a l c T o n e 10 85 m .

Krogla — mladinke: E r j a v e c B o ž a 6,50 m . B e l e M i r n i 5,70 m .

Krogla — č lani : C e r n e M i l a n ( izven) 10.0 met ra . P e r i c L u d v e 8 98 m

Krogla — č lan ice : M i s l e j D r a g a 6,80 m . Daljina — ž e n s k e : C a v l o v i č M i r a 3,90 mi

E r j a v e c B o z a 3,85 m , M i s l e j D r a g a 3 53 m Daljina — mošk i : R o d i č V i n k o 6,01 m '

Pa te Ivan 5,46 m , R o d i č L u d v i k 5,31 m . Disk ( ž e n s k e ) : K n a f l i č L e n č a 24 1 0 m . Disk ( m o š k i ) : Do lenc L u k a 37,50 m P e r i c

L u d v e 28,02 m . P u č k o F r a n c 28.22 m . *

Š A H O V S K O P R V E N S T V O G I M N A Z I J E V N O V E M M E S T U

N a iprvenstvu .g.lim*mz.lje v" Sahu v o đ i Sila (2V:stoeki), sledijo mu Janko Sitar (IV« točke) , Doki, Rejec In Skrlj (po Vi točke).

Najboljši p r i „PIONIRJU" s o p r e j e l i n a g r a d e Zelo r ado se dogodi , da ta a l i ona usta­

nova , s i n d i k a l n a p o d r u ž n i c a , a l i podjetje r a z p i š e tekmovanje o t e m i n onem. Neka j č a s a se vod i evidenca, po lagoma pa vse ne­k a m zveden i i n n a k o n c u t ekmovan ja se p r a v z a p r a v ne ve, k d o je zmagal .

P r i s p l o š n e m gradbenempedje t ju » P I O N I R « n i tako; p r i n j i h je tekmovanje s ta len na­č i n dela, zato vod i jo t o č n o ev idenco i n na koncu, vsakega t ekmovan ja razdel i jo naj-bol jš.iim nagradte'. •

V t ekmovan ju z a p o č a s t i t e v 1. maja je n a j b o l j š e g r a d b i š č e v Č r n o m l j u p re je lo na ­gradio 5000 d i n , d r u g o nagradoi p a kovinarska , de l avn i ca Novo. mesto v znesku 3000 d i n , V t r i m e s e č n e m tekmovanju , k i se je k o n č a l o 1. maja , s i je Tomiše tova tesarska brigaera p r i b o r i l a nas lov udarne br igade im 4000 diin nagradie, S t jepanova t e ž a š k a b r i g a d a nasrov zasilužne' b r igade i n 3000 dlin, U r h c v a t e ž a š k a brigadla pai nas lov pohvalna, brigada, i n 2000 d in . P o l e g teh s i je v mesecu a p r i l u p r i -b r igada p a naslov pohva l j ena b r i g a d a in 1 2000 nagrade b r igada M e s a r i c i v K o č e v j u , g r a d ­b i š če Senovo nas lov n a j b o l j š e g a g r a d b i š č a

v temi mesecu in 4000 d i n nagrade, . m e d s t r a n s k i m i clbrati m i z a r s k a de lavn ica v N o v e m mestu nas lov n a j b o l j š e g a obrata i n 2000 d i n nagrade, sektor Č r n o m e l j p a nas:ov na jbol j šega! sektorja.

N i č n i bo l j naravnega kot to, da grad­b i šča , skupine i n posamezn ik i ,pri »Pioni r ju« n a v d u š e n o , tekmujejo., saj veo,o, da. , ima i a vodstvo, podjet ja i n s ind ika lna p o d r u ž n i c a t o č n o ev idenco o tastih, k i s i n a j v e č pr lza-dlevajo., da bodo. letne cibveze p r e d č a s n o i z v r š e n e . P.

Premalo in preveč . . . V B r š l j i n u imajo, kot k a ž e , p r e v e č orne

zemlje. To sodimo p o tem, d a ' VVindišarjeva n j i va , k i jo ima v n a j emu ž e l e z n i š k a menza, do konca ma ja še n i b i l a v sa p reo rana i n obde­lana . C e menza m o r d a ne potrebuje zemlje i n zelenjave (kar spet sodimo po tem, da je tud i p reo rana zeml ja slabo obdelana) naj b i jo ods topi la t ak im, k i b i jo z vesel jem obde­l a l i . N e k a t e r i celo pr ipovedujeje , da kupuje menza so la to . .

T e d e n o d p a d k o v z a O D P A D "

S T R E L C I , N A P L A N ! Z a s t r e l sk i š p o r t je b i l o v n o v o m e š k e m

okra ju vedno v e l i k o zanimanje . Z a l da smo v zadnjem č a s u ta l e p i š p o r t precej zanema­r i l i . V l e tu 1949 je b i l o sicer o r g a n i z i r a n i h šes t s t r e l sk ih d r u ž i n s p r i b l i ž n o 300 č l an i , vendar do p rave razgibanos t i n i p r i š l o . N e k o ­l i k o k r i v d e za tako stanje je v tem, da n i b i l o okra jnega vodstva, k i b i dajalo pobude i n p o m o č s t r e l sk im d r u ž i n a m .

N a pobudo okra jnega o d b o r a Zveze borcev je b i l te d n i i z v o l j e n o k r a j n i i n i c i a t i v n i odbor s t r e l sk ih d r u ž i n , k i je p r e v z e l nalogo, da s p r a v i k ž i v l j e n j u že postavl jene strelske d r u ž i n e i n o r g a n i z i r a nove povsod, k j e r so podan i pogoj i ; Povsod , k j e r so že b i l e do se­daj s t relske d r u ž i n e , p a t ud i d rugod — zlas t i na s e d e ž i h k r a j e v n i h organizac i j Zveze b o r ­cev — bodo te d n i pos tav l jen i i n i c i a t i v n i o d ­b o r i za strelske d r u ž i n e . T i odbor i bodo v p i ­

sova l i č l a n s t v o in z njegovo p o m o č j o u r e d i l i s t r e l i š č a ter v o d i l i d r u ž i n e do o b č n e g a zbora .

V a b i m o vse č l a n e Zveze borcev, lovce obvezn ike p r e d v o j a š k e vzgoje i n t u d i vse ostale, k i imajo veselje do streljanja, da se v p o l n e m š t e v i l u v k l j u č i j o v to lepo i n k o ­r is tno organizaci jo . P u š k e i n nabo j i so na razpolago, P.

O d v e č bi bilo š e pisati o pomenu zbiranja in predelovanja odpadkov, ki jih tako nujno potrebuje razvi jajoča se industrija.

Kje jih bomo nabirali? Povsod, kjerkoli se nahajajo: na podstrešj ih , po dvor i šč ih , ob cestah, na smet i šč ih — č e smo bili tako ne­

rodni in smo Jih doslej tja nosili ali vozili — v sk lad i šč ih in šupah, skratka povsodv kjer leži neuporabno staro že lezo , star papir, ko­sti, cunje, stare kovine, č r e p i n j e stekla in odpadki gume.

Kam jih bomo oddajali? Na vaseh so zbir­ni centri v vš%h kmetijskih zadrugah, v me­stih pri sk ladišč ih »Odpada«. V posameznih hišah pripravimo odpadke, zbrane posebej, da jih bodo odpeljali pionirji ali mladinci v ttOdpadova« skladišča . Koliko je š e navlake po podstreš j ih , smo videli n. pr. ob bombar­diranju v pretekli vojni, ko so bile strehe odkrite! Star papir in drugi odpadki pred­stavljajo marsikje nevarnot za požar , zato v Tednu zbiranja odpadkov z njimi k » O d ­padu«!

Malo v e č ž iv l j enja pa naj p o k a ž e tudi vod­stvo n o v o m e š k e g a »Odpada«! Okrajni š tab pri O O O F sam ne bo mogel opraviti vsega,

Kronika nesreč

Gradac je B e l o k r a n j c e m že dalj č a s a znan po svo j i zavednost i , naprednost i i n po stalno n a r a š č a j o č i k u l t u r n o - p rosve tn i i n p o l i t i č n i dejavnost i , k i b i v zadnjem č a s u l ahko s luž i la m a r s i k a t e r i b e l o k r a n j s k i vas i za vzgled 1. — Mars ika t e r ega B e l o k r a n j c a , p a tud i l jub i te l ja zgodov insk ih zan imivos t i bo ver je tno z a n i ­m a l a k r a t k a zgodovina Gradaca , k a k o r tud i g r a d a š k e g a gradu, ok rog katerega se d o m a č a vasica , v ponos d o m a č i n o v , vedno bol j i n bolj r a z v i j a .

G r a d v G r a d a c u je b i l zgrajen v 14. sto­let ju. V z a č e t k u je b i l a pos tavl jena samo p r v a v i s o k a stavba, k i je še danes po. svoj i ob l ikov i to s t i res najbolj podobna gradu. Zgra j en je b i l n a k ra ju , k je r še danes stoji , vendar s to r a z l i k o , da so grajske stavbe ob ­segale takrat p r i s t avo i n grad s s tolpom, p r e d k a t e r i m je b i l p r i d v i ž n i most. Se danes je p red vhodom v g rad globok jarek, p reko ka terega v o d i m o s t i č na mestu, k j e r je b i l v č a s i h p r i d v i ž n i g ra j sk i most. V č a s i h t u r ­š k i h vpadov v slovenske p o k r a j i n e so se p r e ­b i v a l c i G r a d a c a i n o k o l i š k i h vas i za teka l i v grad .

P r v i l a s t n i k i g r a d u so b i l i b a r o n i v o n G r a t z i , odtod tud i k a s n e j š e ime za vas G r a ­dac. P r v o t n o je l e ž a l a vas na d r u g e m mestu k a k o r danes, baje na t akozvan ih »Nj ivah« . K o p a je vas pogore la , so si p r e b i v a l c i p o ­s t a v i l i h i š i c e ob r e k i L a h i n j i , k i t e č e skoraj v o b l i k i k r o g a o k r o g i n ok rog gradu.

P r e d p r i b l i ž n o 300 l e t i so pos ta l i l a s tn ik i g radu b a r o n i G u š i č i . Z a d n j i ba ron G u š i č p o č i v a v g robn ic i na gra j skem v r t u oz i roma , k a k o r se d o m a č i n i raje* i z r aža jo , v pa rku-

M A L I O G L A S I Note za klavir od d o m a č i h in tu j ih s k l a ­

dateljev za r a z l i č n o l ahko glasbo p roda J o ž e Sma lce l j , P r e d g r a d 53, p o š t a S t a r i t rg ob K o l p i .

Pisalni stroj kupimo. Ponudbe z navedbo cene, znamke stroja i n vzorec pisave pos la t i h a u p r a v o » D o l e n j s k e g a l i s t a « ; -

U m r l je p r e d p r i b l i ž n o 130 le t i p r i nekem g r a š č a k u v N o v e m mestu. Odtod ga je p e š p r e k o Gorjancev, prenes lo 18 n jegovih h l a p ­cev v leseni k r s t i v g r a d a š k o grobnico, k je r so ga p o l o ž i l i k p o č i t k u . K r s t a je v v e l i k e m k a m n i t e m sarkofagu, k i š e danes stoj i na i s tem mestu, k i p a so ga ža l že neka jkra t med zadnjo vojno, p a tud i ž e po v o j n i , s s i lo o d ­p i r a l i r a z n i neodgovorn i l judje. V o p o r o k i je poslednj i ba ron G u š i č do loč i l , da se ob n je ­govi s m r t i h k r a t i us t re l i t a tud i njegov j aha ln i konj i n pes. To se je t ud i zgodi lo; k o n j je b i l nato zakopan na l e v i s t ran i p r e d grobnico, pes p a na desni . Zgodov inska k r o n i k a pa p o ­roča) t ud i .o v e l i k i t ragedi j i , k i jo je p o v z r o č i l poslednj i ba ron G u š i č . V T r o p i n k u , gozd iču p reko Lah in j e , k jer je danes drevesnica, v t re t jem odde lku na desni , je zakopana n je­gova 14-letna hč i , ka te ro je sam v r g e l z n a j ­v i š j e g a grajskega ba lkona n a skalnate č e r i , k i so b i l e tedaj pod gradom na bregu L a h i ­nje. L e lesen k r i ž je nekaj č a s a k r a s i l njen grob, vendar p a tudi tega že zdavnaj n i v e č .

G u š i č e v i na s l edn ik i so g rad p r o d a l i . K u ­p i l ga je v i t ez F r e i h e r r v o n F r i e d a u . T a je da l sezidat i 1. 1850 v T r o p i n k u , na mestu, k jer stoj i danes vodnjak s ta lno vodo, v e l i k o ž e -l ezo l iva rno . V njo je v lož i l 3 m i l i j o n e f o r i n -tov- V s i m o š k i iz G r a d a c a i n b l i ž n j e oko l ice so b i l i u s l u ž b e n i v tej ž e l e z o l i v a r n i . Seveda so b i l i p r v i d e l a v c i - s t r o k o v n j a k i v t ova rn i n e m š k e g a pokolen ja , k e r so j i h tu j i f evda lc i p a č p o k l i c a l i v G r a d a c i n tu k o l o n i z i r a l i , — G r a d a š k a imena Svajger , S tampohar , L o z a r itd- d o p u š č a j o t u d i domnevo, da se je v to­v a r n i r e k r u t i r a l celo del K o č e v a r j e v .

Stane Grandlj ič , s t rugarski vajenec v n o v o m e š k i k u r i l n i c i , je 17. ma ja n a š e l doma. med s t a r im ž e l e z o m v o j a š k i naboj, k i m u je eksp lod i ra l v r o k i i n ga p o š k o d o v a l .

Z o r e A n t o n , posestnik rva. X<nxwki t i , K t . o Se la-Hinje , jo 14. maja. pase] na t r a v n i k u konja . Nenadoma sta ga napadla b r a t a K a r e l i n C i r i l Zo re s .samokresom i n n o ž e m . K e r se samokres n i sp rož i l , se je A n t o n u Zo re tu p o s r e č i l o , da je zbeža l , na begu pa se je spo takni l i n pade l . K a r e l Zore , k i je tekel za njimi, ga je obs t r e l i l v g lavo i n v levo roko.

20. maja sta ,se Miha Brajer i n Rafae; Pavlin, poses tn ika i z S v . Š t e f a n a št. 8, v o ­z i l a z motor jem i z G r a d i š č a p r o t i T rebn j e ­m u . M e d potjo sta zadela v voz i n se p o š k o ­dova la na nogah.

S m r t n a n e s r e č a s petrolejem. O n e v a r n i h o p e k l i n a h zaradi v ž g a n e g a benc ina a l i pe­t ro le ja smo že v e č k r a t p o r o č a l i , k a ž e pa., da neka te r ih te nevarnos t i ne n a u č i j o p r av n i č e s a r . 19, m a j a je M a r i j a K o n d a , ž e n a v ra t a r j a č rnomel j i ske tovarne uč i l , hotela pogretj m l e k o za o t roka . N a š t e d i l n i k u je i m e l a d rva , k i j i h je p o l i l a s petrolejem., p r i t em p a se je p o l i l a sama i n se hudo poškodova la , p o celem telesu. Z a r a d i t e ž k i h

opek i i n je 20. m a j a u m r l a .

m u m

P o p r ipovedovan ju s ta r ih l j u d i p a je vse ­k a k o r resnica, da je ž e l e z o l i v a r n a razvoj k r a ­ja samo p o s p e š e v a l a . , T o v a r n a je i zde lova la vo jn i ma te r i a l , posebno za f rancosko vojsko, kot n . p r . k rog le za l a h k o i n srednje t e ž k o a r t i l e r i jo .

H k r a t i so b i l i doz idan i os ta l i d e l i gradu, to so poslopja , k i so ok rog grajskega d v o r i š č a . Pod » t u n e l o m « levo so b i l e p isarne , zgoraj pa stanovanja. D v o r i š č n e stavbe so s luž i l e za stanovanja de lavcem, poslopja na l e v i s t ra ­n i , t ako imenovana » m o d e l - š u p a « , p a je s l u ­ži la m i z a r j e m za izdelovanje modelov za tovarno.

Ž e l e z o l i v a r n a je b i l a 1. 1882 r a z p u š č e n a . O d k u p i l a jo je » A l p i n s k a montanskai d r u ž b a « ( » A l p i n e M o n t a n G e s e l l s c h a f t « ) za 8 m i l i j o ­nov go ld inar jev z namenom, da b i tovarno k o n k u r e n č n o u n i č i l a . S t r o j i so b i l i odpel jan i na N e m š k o i n Š t a j e r s k o . V o z n i k i so j i h v o ­z i l i z v o z o v i do Zidanega mosta . H k r a t i je b i l o p u š č e n p remogovn ik p r i Č r n o m l j u (da ­n a š n j a K a n i ž a r i c a ) , k i je s luž i l dotlej samo po t rebam ž e l e z o l i v a r n e . R a z r u š i l i so nato celo samo t o v a r n i š k o poslopje. G r a d a š k i most, k i je b i l p o r u š e n v l e t i h narodnoosvobodi lne voj Jne, je b i l po r azpadu tovarne zgrajen iz t o v a r n i š k e g a ma te r i a l a i n kamenja . T u d i ne ­kaj g r a d a š k i h h i š , kot n . p r . s tavba A n t o n a Pezd i r ca , J u l i j a n a Mazze le t t a i n pod. , je b i lo sez idanih i z t o v a r n i š k e opeke, k i so jo d o b i l i p redvsem i z razdr te p e č i . D e l a v c i , k i so v č a s u obra tovanja l i v a r n e v e č i n o m a s tanoval i v gra jsk ih pos lop j ih , so se po u k i n i t v i tovarne nase l i l i v p r e t e ž n i m e r i v k r a j u samem i n s tem za stalno p o v e č a l i p r eb iva l s tvo Gradaca , k i se zaradi premajhne p o v r š i n e orne zemlje

č e se podjetje ne bo povezalo s š tabom in z njim sodelovalo! Brez g ibčnost i , iznajdljivo­sti, osebnih stikov s poslovodji kmetijskih za­drug in upravitelji šol , kakor tudi brez po­vezave z organizacimi O F in L M S ne bo š l o ! Ce upravnika podjetja ne bo k okrajnemu odboru O F nič na spregled, da bi se pogo­vorili z v a ž n i h nalogah, ki so pred nami v Tednu zbiranja odpadkov, tudi uspehov ver­jetno ne bo veliko. Kmetijske zodruge bi laft-ko že mesece in mesece zbirale odpadke, P 3

se jih ni n i h č e spomnil. Dokaz — nobena ni odklonila zbiranja, ko smo jim ga zdaj, tik pred Tednom zbiranja odpadkov, ponudili-..

Podjetja, posnemajte okrajni ljudski odbor v Novem mestu, ki je lani oddal »Odpadu« 1374 kg starega papirja, od leta 1949 do no­vembra 1950 pa celo 6133 kg starega papirja v vrednosti 8576 din! Res je, da ga letos O L O ni oddal š e nič , kakor je to pred kratkim po­ročala »Ljudska prav ica« , res pa je tudi, da ga imajo spet pripravljenega nekaj č e z 150 kg-Poleg tega je O L O oddal ž e 167 kg starih av-togum, 18. maja pa je spet odpeljal »Odpadu« 18 starih avtomobilskih gum in 5 kolesnift-p laščev .

A l i ne bi š lo lahko tako pri vseh naših podjetjih, ustanovah, pisarnah itd.? v Tednu zbiranja odpadkov p o k a ž i m o svojto pripravlje­nost za p o m o č industriji, ki nam bo dala iz predelanih odpadkov nove izdelke za š i roko potrošnjo .

O B J A , V J L

Gozdno gospodarstvo Novo mesto, Desti-larna e t e r i č n e g a olja v Obrhu pri Podturnu, kupuje iz gozdov privatnih gozdnih posestni­kov vsako k o l i č i n o smrekovih, jelovih in bo­rovih iglic. Cena vsem vrstam je 1.10 din za kilogram, postavljeno v de&tilamo. Vejevje pri iglicah ne sme biti d e b e l e j š e od pol cm. Na enem pripeljanem vozu sme biti samo ena vrsta iglic. P r i p o r o č a m o , da so iglice zve­zane v snope aH butare, vendar to ni. nujno.

Voznik oziroma posestnik, ki pripelje igli­ce v destilarno, lahko dobi tam enako koli­č i n o prekuhanih, razrezanih iglic, ki so bo l j še za steljo in v zemlji kot gnoj hitreje razpa­dejo kakor cele iglice. Z a en voz teh iglic p lača 50 din. Direkcija gozd. gospodarstva

Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Kapucinski trg 3 — Telefon ured­ništva: štev. 127 — Čekovni račun prt Komu­nalni banki v Novem mestu Štev. 616-1-90322-1 — Četrtletna naročnina 75 din, polletna 150 din» celoletna 300 din — Naročnina se plačuje vna­prej — Tiska Tiskarna »Slovenskega poročeval­ca« v Ljubljani.

n i mogel r a z v i t i v t i p i č n o k m e č k o naselje, t e m v e č je b i l i n je še danes iz raz i to o b r t n i ­š k i k r a j .

P o opus t i tv i ž e l o z o l i v a r n e je grad pogosto menja l las tnike . P o i z v r š e n i d e m o n t a ž i je grad k u p i l veleposestnik Grt insvald . T a k r a t je h g r a d a š k e m u g radu spadal še grad P u s t i G r a ­dec p r i D r a g a t u š u .

Nas ledn j i las tn ik g r a d a š k e g a gradu je p o ­stal sudetski Nemec K i i n e l (hlapec) , k i je i m e l grad v posesti 30 let. V č a s u njegovega gospodarjenja p a so z a č e l a gospodarska p o ­slopja razpadat i . U n i č i l je vse dragocene l i s t i ­ne i n a rh iv gradu. T u d i k r o n i k a je b i l a v tem č a s u izgubl jena . O p u š č e n a je b i l a grajska kape l i ca , p r i o r Učafc p a je r e l i k v i j e i n drago­cenosti odnesel v farno cerkev v Podzemel j .

Kasne je sta pos ta la l a s tn ika g r a d u v b iv š i J u g o s l a v i j i g r a d a š k i ž u p a n M a z z e l l e i n n * * 1

žid B e n e d i k . D e d tedanjega ž u p a n a M a z z e l -le ta je p r i š e l v Gradac s K o č e v s k e g a .

O d nj i ju ' je k u p i l grad i n vso grajsko ve-leposestvo lesni ve le indus t r i ja lec A n t o n S u -tej, g l a v n i d e l n i č a r d r u ž b e » S u m o g r a d « . T a j e

b i l po k o n č a n i zadnj i v o j n i z agrarno refor­mo r a z l a š č e n , posestvo z g radom v r e d p a je p r e š l o v sklop l judskega p r e m o ž e n j a , s\kT^[ r i m je u p r a v l j a l g r a d a š k i k r a j e v n i l ju odbor. — K e r so neka te r i l judje ^ e S ^ " J

r ^~ sko p r e m o ž e n j e « sma t ra l i l e za neko p š i r o k pojem, je l j udska oblast grao, m nj -govo posestvo v a p r i l u le ta 1»49 ]z!?cll%J upravo D r ž a v n e g a d e š k e g a vzgajal isca. Z a ­v o d ima danes v g radu _svoje prostore, n* posestvu p a ekonomijo k i se p r a v lepo r az ­v i j a i n n u d i gojencem, k i jo obdelujejo. jsko raj vso prehrano. —jko.