Embed Size (px)
Citation preview
TOREK, 20. septembra 2011
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
..
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Pri bioplinarni znova gradijoOgorčeni okoliški prebivalci Biopli-narne Organica Petač v Zgornjih Pir-ničah predvidevajo, da gre za gradnjohleva. Skupaj z organizacijo AlpeAdria Green so podali prijavo inšpek-cijskim službam.
3
AKTUALNO VREME
jutri: večinoma sončno
97
70
35
26
66
01
8
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Je avstrijski gams vredenveč kot slovenski?V enem od avstrijskih katalogov (Mis-tral), ki ponujajo lovska potovanja povsem svetu, lahko preberemo, damora lovski gost v Avstriji za uplenje-nega gamsa s sto točkami odšteti3.865 evrov, v Sloveniji pa le 2.020 evrov.
8
KMETIJSTVO
Ko župan v sod zabije pipoKer vsi nimajo ne časa ne denarja, dabi obiskali Oktoberfest v Münchnu,so se Pr'Sedmic v Gorenji vasi žepred leti odločili, da pripravijo sicerskromnejšo različico pivskega festi-vala, ki so jo poimenovali Oktober-fejst.
32
Danes bo delno jasno. Jutri inv četrtek bo povečini sončno,zjutraj in del dopoldneva boponekod po nižinah megla alinizka oblačnost.
64 let Prvi predhodnik tednik Gorenjec leta 1900Gorenjski časnik od leta 1947
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
. ZADNJA
10/23°C
Leto LXIV, št. 75, cena 1,50 EUR, 13 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in 0b petkih [email protected] www.gorenjskiglas.si
Simon Šubic
Velesovo - V soboto so v Ve-lesovem namenu slovesnopredali nogometni center.Kot je ob tej priložnosti pove-dal župan Franc Čebulj, jeObčina Cerklje v zadnjem de-setletju v športni park Veleso-vo vložila 1,4 milijona evrov, vkar je vštet tudi odkup 4,7hektarja velikega zemljišča.Poleg glavnega nogometnegaigrišča so v zadnjih dveh letihzgradili tudi večnamenskiobjekt. V novem nogomet-nem centru so poleg garde-rob tudi sejna soba, soba zasodnike, soba za prvo po-moč, masažo, fitness in go-
stinski lokal. Ob nogomet-nem centru je zraslo tudi ve-liko asfaltirano parkirišče,uredili so košarkarsko igriš-če, letos pa so ob centralnemigrišču zgradili še novo tribu-no. "Investicija še ni povsemkončana, saj bomo postaviliše reflektorje in otroška igra-la, v prihodnosti pa želimo vsodelovanju z Nogometnozvezo Slovenije urediti tudinogometno igrišče z umetnotravo," je napovedal cerkljan-ski župan.
Predsednica Nogometne-ga kluba Velesovo Silva Doli-nar je povedala, da so noveprostore nujno potrebovali,če so hoteli obdržati štiri žen-
ske ekipe, ki tekmujejo v slo-venski ligi, selekcija mladinkU-17 pa je celo državni pr-vak. "Doslej nam je šla nogo-metna zveza kar na roko innam je kljub neprimernimrazmeram začasno podaljše-vala licenco. Zgraditev nove-ga centra je tako ohranilaženski nogomet na Veleso-vem. Enako pomembno paje, da imamo sedaj odličnerazmere za delo z najmlajši-mi, ki že sedaj dobro potekav sodelovanju z Osnovnošolo Davorina Jenka v Cer-kljah v sklopu njenih šport-no-interesnih dejavnosti, do-bro pa sodelujemo tudi z vrt-ci," je razložila Dolinarjeva.
Odprli nov nogometni centerObčina Cerklje je za športni park Velesovo namenila 1,4 milijona evrov.
Urša Peternel
Jesenice - Jeseniški županTomaž Tom Mencinger jena naslednjo sejo občinskegasveta - ta bo 29. septembra -uvrstil tudi Odlok o sofinan-ciranju Evropskega prven-stva v košarki 2013. ObčinaJesenice je bila namreč iz-brana za eno od gostiteljicprvega dela prvenstva, ki bopotekalo v dvorani Podmeža-kla septembra 2013. Za to, dabo lahko gostila šest repre-zentanc, ki bodo v šestihdneh skupaj odigrale pet-najst tekem, pa bo morala so-financirati izvedbo prvenstvain organizatorju, to je Košar-karski zvezi Slovenije, plača-ti najprej šestdeset tisoč ev-
rov kotizacije in nato še 550tisoč evrov za sofinanciranjeizvedbe prvenstva. Skupaj to-rej 610 tisoč evrov, ki naj bijih plačali po obrokih, iz ob-činskih proračunov za leta2012, 2013 in 2014. O tembodo odločali občinski svet-niki na seji občinskega svetakonec meseca, in to po hi-trem postopku. Že na eni odprejšnjih sej pa so se na totemo pojavila nekatera vpra-šanja, občinski svetnik stran-ke Narcisa - Stranka rdečegaprahu Boštjan Smukavec jedenimo župana vprašal, aliso pripravili finančni načrt,koliko bodo znašali stroški inkoliko bodo s prvenstvomsploh zaslužili.
Za prvenstvo 610 tisoč evrovPotem ko je bila Občina Jesenice izbrana za eno od gostiteljic Evropskega prvenstva v košarki 2013,bo morala plačati 610 tisoč evrov za kotizacijo in sofinanciranje izvedbe.
�2. stran
Še vedno (pre)dolge vrste se krajšajo Pred letom dni je začel veljati pravil-nik o najdaljših dopustnih čakalnihdobah, minister za zdravje DorijanMarušič pa je po letu dni z doseženi-mi rezultati zadovoljen.
13
ZDRAVJE & LEPOTA
Predtekmovanja evropskega prvenstva v košarki leta 2013bodo potekala v jeseniški dvorani Podmežakla, ki jo bodopreuredili za potrebe košarke. / Foto: Tina Dokl
Nogometni center Velesovo so zgradili v zadnjih dveh letih. / Foto: Matic Zorman
V nesreči na avtocestiumrli ItalijankiV hudi prometni nesreči na avtocesti v bližiniDragomlja sta v nedeljo umrli dve osebi, v Špitaliču (občina Kamnik) pa se je v peteksmrtno ponesrečil 35-letni Celjan.
Prometno nesrečo na avtocestnem odseku Domžale-Šentjakob, ki je terjala življenji dveh Italijank, je zaradi neprilagojene hitrosti povzročil 36-letni voznik iz Domžal.
Foto
: Jak
a A
dam
ič (
Dne
vnik
)
2GORENJSKI GLAS
torek, 20. septembra 2011AKTUALNO [email protected]
Simon Šubic
Kranj - Čeprav je vožnja povseh planinskih poteh prepo-vedana, se v Sloveniji vse boljuveljavlja turno kolesarstvo,lahko bi rekli kar planinarje-nje na kolesih. V okviru Pla-ninske zveze Slovenije (PZS)tako od leta 2007 deluje ko-misija za turno kolesarstvo,katere namen je predvsemvzgoja in izobraževanje kole-sarjev za varno in zabavno, ahkrati neškodljivo vožnjo vnaravi. Na Gorenjskem tre-nutno deluje le en lokalniturnokolesarski odsek(TKO), ki so ga pred letomdni ustanovili v Planinskemdruštvu Kranj. Njegovi članisi prizadevajo, da bi turno ko-lesarstvo vendarle dobilo svojprostor pod soncem, bolje re-čeno na planinskih poteh.
"Turno kolesarjenje je tre-nutno dovoljeno le po kolo-vozih in makadamskih po-teh, nikakor pa ne po ureje-nih planinskih poteh. Kernas je vedno več in radi uži-vamo v naravi, predlagamo,da vsaj del planinskih potiodprejo tudi za turne kole-sarje po vzoru Italije, kjer jeturno kolesarstvo dovoljenopovsod, kjer ni izrecno pre-povedano. Celo v narodnihparkih so določene poti, pokaterih je dovoljeno kolesari-ti," pravita turna kolesarjaBlaž Šmid in Tomaž Ovse-nik, sicer načelnik in podna-čelnik TKO pri Planinskemdruštvu Kranj. Sogovornikamenita, da bi problematikonajlažje rešili sedaj, ko se pri-pravlja nov zakon o vožnji zvozili v naravnem okolju.
"Zakon bi moral biti bolj živ-ljenjski do turnih kolesarjev,ki spoštujemo naravo ter sezavzemamo za etično obna-šanje in sobivanje z drugimiplaninci in uporabniki gor-skega okolja. V takšnemduhu v našem TKO kolesar-je, trenutno nas je 23, tudi izobražujemo. 17. in 18. sep-tembra smo na Krvavcu
organizirali seminar tehnikevožnje, kjer smo gostili kole-sarje iz vse Slovenije in celoHrvaške," poudarja Šmid.
Predsednik PZS Bojan Ro-tovnik se strinja, da bi lahkodel urejenih planinskih potiodprli za turno kolesarstvo,opozarja pa, da je v Slovenijivečina od devet tisoč kilome-trov planinskih poti za turno
kolesarjenje neprimerna - potiv visokogorju, na zavarovanihobmočjih, kjer poti potekajona ozkem pasu zemljišča ..."V PZS zagovarjamo stališče,da bomo skladno z določbamizakona o planinskih poteh priskrbnikih poti oziroma pla-ninskih društvih preverili in-teres, da se posamezne potiodprejo za dvonamenskorabo, torej za planince in kole-sarje. Seveda moramo predtem pripraviti ustrezna stro-kovna merila, da kasneje nebo prihajalo do neljubih situa-cij na terenu. Kjer bomo ugo-tovili, da na podlagi strokov-nih meril in s soglasjem takoskrbnikov kot uporabnikovlahko odpremo planinsko pot- del ali v celoti - tudi za kole-sarje, bomo to tudi naredili.Te poti bodo označene zustreznimi tablami, za vsedruge planinske poti pa bo šenaprej veljalo, da so za kole-sarje zaprte," je razložil.
S kolesi po planinskih potehV Planinski zvezi Slovenije napovedujejo, da bodo nekatere planinske poti odprli tudi za turne kolesarje.
Darilo
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
izžrebanemu naročniku časopisa
Knjigo prejme JANKO ŽNIDAR iz Bohinjske Bistrice.
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Refleksna masaža stopalVzhodnjaški načini zdravljenja temeljijo na teoriji, da bole-zen povzroči več vzrokov, vključno z notranjo težavo, kioslabi naravno obrambo telesa. Bolezen skušajo zdravititako, da okrepijo telo, odstranijo ovire za dobro počutje inizboljšajo pretok energij. Ena od metod, ki določene zdrav-stvene težave omili, ali pa jih celo odpravi, je tehnika na-ravnega zdravljenja telesa z refleksno masažo stopal. Dvanaročnika, ki bosta imela srečo pri žrebu, imata možnost,da jo bosta sama preverila kot zvesta naročnika na Gorenj-ski glas. Vse, kar morate storiti, je, da odgovorite na na-gradno vprašanje: Naštejte nekaj simptomov, ki jih lahkoomilimo z refleksno masažo stopal. Odgovore s svojimipodatki nam pošljite do ponedeljka, 26. septembra, na naslov: Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, Kranj ali na:[email protected]. V salonu Refleksoterapija v Kranju ima-te tudi sicer naročniki 12-odstoten popust na vse storitve,kar pomeni, da boste za 45 minut refleksne masaže plača-li 22 namesto 25 evrov.
Magic od The Dance so si ogledali: Petra Odar in Janez Pod-peskar iz Kranja ter Zlata Ramovš iz Škofje Loke. Čestitamo!
Konkretnega odgovora ni do-bil, je pa župan Tomaž TomMencinger poudaril, da bosoorganiziranje prvenstvapovečalo prepoznavnost ob-čine, imelo bo pozitiven uči-nek na razvoj turizma in dru-gih gospodarskih panog vobčini in torej pomeni dolgo-ročno naložbo v razvoj inprepoznavnost občine. Drugpomislek glede prvenstva naJesenicah pa se dotika fi-nančne soudeležbe sosed-njih občin, to je KranjskeGore in Bleda. Ker v jeseni-ški občini nimajo nobenegahotela, bodo tekmovalci, de-legati in gledalci nameščeniv kranjskogorskih in blejskihhotelih, s čimer bosta prav tidve občini pobrali tudi naj-več zaslužka. Na vprašanje,ali bosta pri plačilu 610 tisočevrov za soorganizacijo kajprispevali tudi Občina Bledin Občina Kranjska Gora, jeBožena Ronner iz kabinetajeseniškega župana odgovo-rila: "Za zdaj je v igri le Obči-na Jesenice, čakamo na so-glasje občinskega sveta. Kobodo formalnosti pokrite inznani tudi drugi možni dr-žavni finančni viri, se bo žu-pan vključil s predlogom zasofinanciranje Bleda inKranjske Gore; najkasneje vzačetku leta 2012."
Sicer pa se je v začetkumeseca delegacija z Jesenicmudila na ogledu košarkar-skega prvenstva v Litvi, kjersi je ogledala prizorišča inskušala pridobiti čim več in-formacij, ki bi organizator-jem na Jesenicah lahko kori-stile čez dve leti. Kot je pove-dala podžupanja JesenicVera Pintar (poleg nje sobili v Litvi še predsednik je-seniškega organizacijskegaodbora za izvedbo prvenstvaSilvo Poljanšek, predstavni-ca jeseniške občine in dvapredstavnika kranjskogor-skih hotelov), so bili nad pri-zorišči v Litvi navdušeni,glede na velikost vsega vide-nega, zlasti cest in parkirišč,pa se jim je zdelo vse skoraj-da predimenzionirano.Dvorane v času predtekmo-vanj niso bile povsem polne,je povedala Pintarjeva, lit-vanski organizatorji so veli-ko pozornost namenili var-nosti, pri organizaciji je so-delovalo ogromno prosto-voljcev, zlasti mladih. Gledena videno v Litvi, podžupa-nja meni, da bodo organiza-torji na Jesenicah imeli šenajveč težav s prometnoureditvijo, zlasti bo nujnoobnoviti cesto med Jesenica-mi in Kranjsko Goro, trebabo poskrbeti tudi za zados-tno število parkirišč za obis-kovalce.
Za prvenstvo 610 tisoč evrov
Turni kolesarji si želijo, da jih zakon ne bi tako omejeval pri vožnji po gorskem svetu.
�1. stran
Danica Zavrl Žlebir
Kranj - Od 16. do 22. septem-bra že desetič poteka Evrop-ski teden mobilnosti, najboljrazširjena kampanja za traj-nostno mobilnost v svetu.Promet v Evropi namreč po-rabi največ energije, kar tret-jino, v Sloveniji celo več, šti-rideset odstotkov. Zato seosrednja tema letošnjegatedna mobilnosti glasi Potuj-mo drugače in poudarjaučinkovito rabo energije vprometu. Geslo spodbujamesta, njihove uprave in pre-bivalstvo k uporabi trajnost-nih načinov mobilnosti: hoji,kolesarjenju, javnemu prevo-zu, in k alternativnim pogo-
nom vozil z namenomzmanjšanja naše odvisnostiod nafte.
V Sloveniji v Evropskemtednu mobilnosti letos sode-luje trideset občin, ki v temtednu pripravljajo različneaktivnosti. Med gorenjskimisodelujejo Gorje, Radovljicain Škofja Loka. Med akcija-mi, ki jih pripravljajo v sled-nji, omenimo brezplačno iz-posojo električnih koles do22. septembra, risanje pro-metnih motivov v okolicivrtcev, predavanje za sred-nješolce na temo Potujmovarno - naj hitrost ne ubijain podelitev nagrad najbolj-šim dijakom o poznavanjuprometne varnosti. Četrtek,
22. septembra, ko bo danbrez avtomobila, bo prevozna avtobusni liniji mestne-ga prometa Podlubnik-Lipi-ca brezplačen. Škofja Lokapa k Evropskemu tednu mo-bilnosti prispeva tudi dvatrajna ukrepa: uvedba noveletne prenosne vozovnicena avtobusni liniji Podlub-nik-Lipica za ceno 120 evrovza vse uporabnike (že odaprila je sicer na tej linijiprevoz cenejši in pogostejši)in postavitev dveh prikazo-valnikov hitrosti "Vi vozite"v Podlubniku in pri SvetemDuhu, pojasnjuje lokalnikoordinator akcije MilošBajt s škofjeloške občinskeuprave.
Promet porabi največ energijeUčinkovito ravnanje z energijo je osrednje sporočilo letošnjega, desetegaEvropskega tedna mobilnosti. Sodeluje trideset slovenskih občin, med njimi tudi tri gorenjske.
Blaž Šmid / Foto: Gorazd Kavčič Tomaž Ovsenik / Foto: Gorazd Kavčič
Foto
: Maj
a B
erto
ncel
j
Železniki
Končujejo štiri pomembne naložbeJeseni v Železnikih končuje-jo štiri pomembne naložbe,je na seji občinskega svetaporočal župan Mihael Prevc.Prva je trg pred plavžem, kibo kmalu končan, na občinipa skupaj s turističnim inmuzejskim društvom raz-mišljajo o tem, kako nove-mu trgu dati dušo. Končujese tudi gradnja vrtca priosnovni šoli, ki je bil po po-ročanju župana zelo zahte-ven projekt zaradi pojavazalednih voda pri gradnji te-meljev, kar je gradnjo zavle-klo. Zavlekle pa so jo tudi te-žave gradbenikov. Tretja jegradnja dražgoške šole, kjerse končuje prva faza, svetni-ki pa so prejšnji teden spre-jeli investicijski program zavse tri faze. Dograjena pa ječistilna naprava v Dolenjivasi, urejajo še okolico, pri-klopi so se že začeli. D. Ž.
3GORENJSKI GLAStorek, 20. septembra 2011 AKTUALNO [email protected]
Maja Bertoncelj
Zg. Pirniče - O bioplinarniOrganica Petač v Zg. Pirni-čah je bilo že veliko napisa-nega, problematika pa šezdaleč nima epiloga. Grad-bena inšpektorica je že v za-četku leta izdala odločbo, damora investitor v roku os-mih mesecev odstraniti, kotje ugotovila, nelegalno grad-njo, in vzpostaviti zemljiščev prejšnje stanje. Investitor,gre za podjetje Bioštrom, ka-terega lastnik je Miha Petač,se je na odločbo pritožil, pribioplinarni pa znova gradi.
Krajani predvidevajo, dagre za gradnjo načrtovanegahleva. Gradbeno dovoljenjeiz leta 2007 je bilo namrečpridobljeno za selitev kmeti-
je, za gradnjo stanovanjskehiše, hleva, naprave za bio-plin in pripadajočih naprav.Miha Petač je že spomladidejal, da je do sprememb pribioplinarni prišlo zaradi teh-nološkega razvoja v zadnjihletih in da je bila bioplinarnazato posodobljena, nikakorpa povečana. Gradbena in-špektorica je ugotovila dru-gače, s trditvami investitorjapa se ne strinjajo niti okoli-ški prebivalci. Slednji pravi-jo, da ne dobijo nobenih in-formacij niti pojasnil o seda-nji gradnji. Miha Petačasmo poklicali tudi mi, a namodgovora ni posredoval. Jepa njegov pravni zastopnik,odvetnik Franci Matoz, zaenega izmed medijev pojas-nil, da gradnja poteka po
črki zakona. Krajani so sku-paj z organizacijo AlpeAdria Green že podali prija-vo na inšpekcijske službe.Zaradi preteklih izkušenj inugotovitev se namreč bojijo,da gradnja ni v skladu zgradbenim dovoljenjem.
"Kot najbližji sosed ugo-tavljam, da kljub očitnimnepravilnostim pri gradnjidržavni organi ne ukrepajo.Prijava je bila podana nagradbeni inšpektorat, z nji-hovimi aktivnostmi pa ni-smo seznanjeni. Ker se izte-ka rok za rušenje, ki ga jedoločila gradbena inšpekci-ja, in ker investitor kljubvsemu gradi, se bojim, dabo prevladal interes kapitalanad pravnimi regulativami,"je ogorčen Franci Lavrinc.
Na stran krajanov se je po-stavila tudi organizacijaAlpe Adria Green. Predsed-nik Vojko Bernard pojasnju-je: "Bioplinarna je grajenazunaj norm. Gradbeno do-voljenje je investitor prido-bil za nekaj drugega, kot jetam zgradil. Obrnili smo sena pristojne službe, vendardo danes konkretnih odgo-vorov nismo dobili. Objektbi moral porušiti, je pa začelznova graditi." Kot je dejal,bodo še naprej zahtevali ru-šenje bioplinarne: "Ne sodiv vas. Kot slišimo, investitorzatrjuje, da gradijo po zako-nodaji, mi se s tem ne stri-njamo. Čakamo odgovorglavne inšpektorice za oko-lje in prostor in ministra zaokolje in prostor."
Pri bioplinarni znova gradijoOgorčeni okoliški prebivalci Bioplinarne Organica Petač v Zg. Pirničah predvidevajo, da gre za gradnjohleva. Skupaj z organizacijo Alpe Adria Green so podali prijavo inšpekcijskim službam.
ODGOVORNA UREDNICA Marija Volčjak
NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICECveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir
UREDNIŠTVONOVINARJI - UREDNIKI:
Marjana Ahačič, Maja Bertoncelj, Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Ana Hartman,Igor Kavčič, Suzana P. Kovačič, Jasna Paladin, Urša Peternel, Mateja Rant,
Vilma Stanovnik, Simon Šubic, Ana Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir;stalni sodelavci:
Matjaž Gregorič, Jože Košnjek, Milena Miklavčič, Miha Naglič
OBLIKOVNA ZASNOVAJernej Stritar, IlovarStritar d.o.o.
TEHNIČNI UREDNIKGrega Flajnik
FOTOGRAFIJA Tina Dokl, Gorazd Kavčič
LEKTORICA Marjeta Vozlič
VODJA OGLASNEGA TRŽENJAMateja Žvižaj
GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas,d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-pošta: [email protected]; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 / Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkihin petkih, v nakladi 19.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska (enkrat letno), TV okno in osemnajst lokalnih prilog / Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče /Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,50 EUR, letna naročnina 2011: 156,00 EUR; redni plačniki (fizične osebe) imajo 10 % popusta, polletni 20% popusta, letni 25 % popusta;v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa dopisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: poceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.
Danica Zavrl Žlebir
Železniki - Sedanja Ratitov-ška obzorja izhajajo trikratletno, kar se programski sku-pini, ki predlaga nadgraditevlokalnega časopisa, zdi pre-malo. Kot je dejal Peter Me-sec iz svetniške skupinestranke Premik, želijo boljšiin pogostejši časopis ter boljsveže informacije, njegovoizdajanje pa cenejše, kot jesedaj vse obveščanje v občiniŽelezniki. Sedanji stroški ob-jav v različnih medijih so ve-liki, denar uhaja po dolini, zboljšim in pogostejšim izha-janjem Ratitovških obzorijpa bi to ostalo v Železnikih.Predlog odloka je za razpra-vo pripravil odbor za družbe-ne dejavnosti. Ker je bilo ne-
kaj nejasnosti, katero oddveh besedil, ki so ju dobilisvetniki, je pravo, je JanezFerlan (SLS) predlagal, naj sevrne odboru, češ da zaradinejasnosti ni mogoče glaso-vati. Predsednik odbora Leo-pold Nastran (SD) je večkratpojasnil, kako je prišlo dokratkega stika, vračanje odlo-ka odboru pa ocenil kot ne-potrebno zavlačevanje. TudiAlojz Demšar (SDS) je me-nil, da gre predlog kljubtemu lahko v prvo obravna-vo, Andreja Čufar (SLS) pa jedejala, da si želi sodobnejšičasopis in da je tudi samaprispevala več pripomb, ven-dar žal na verzijo, ki sploh niveljavna. Več vsebinskih pri-pomb je nanizal župan Mi-hael Prevc, ki predlaga, naj
med občani naredijo anketoo lokalnem časopisu, odpredlagateljev pa pričakuje,da bodo predstavili tudi fi-nančno konstrukcijo more-bitnega novega glasila. Nav-sezadnje so svetniki z deveti-mi glasovi podprli predlogodloka in avtorjem naložili,naj do druge obravnave pro-učijo dane pripombe.
Tudi sicer so s področjadružbenih dejavnosti sprejeliveč odločitev. Podprli sopredlog odloka o ustanovitviJavnega zavoda Gorenjske,ob čemer so izvedeli, da le-karna v Železnikih posluje zizgubo. Bi jo kazalo združitis katero drugo, je zanimaloPetra Mesca, Alojz Demšarpa je menil, da bi zasebna le-karna zagotovo poslovala z
dobičkom. Lekarno želimoobdržati za vsako ceno, je de-jal župan Prevc. Da je z njotoliko stroškov, pa pripisujetemu, da je bila po poplavahpopolnoma obnovljena. Svet-niki so vztrajali, da občina odGorenjskih lekarn zahtevaizdelavo ocene tržne vredno-sti lekarne Železniki in celo-tnega javnega zavoda po po-sameznih enotah. Po skraj-šanem postopku so sprejeliše odlok o spremembah indopolnitvah odloka o razgla-sitvi starega jedra Železnikovza urbanistični in kulturnispomenik (nanj je namrečvezan sprejem državnega lo-kacijskega načrta, spremem-be pa so zaradi umestitve ob-voznice mimo Železnikov inukrepov poplavne varnosti)in odlok o razglasitvi enoteStudeno - kozolca toplarja zakulturni spomenik lokalnegapomena. Sprejeli pa so tudinovo ekonomsko ceno pro-gramov v Antonovem vrtcu.Cena za starše ostaja enaka,razliko do ekonomske pa po-krije občina.
Denar uhaja po doliniVeliko polemike je na občinskem svetu v Železnikih sprožila obravnava odloka o ustanovitvi občinskega časopisa.
Investitor pri bioplinarni v Zg. Pirničah znova gradi, krajani so skupaj z organizacijo Alpe Adria Green podali prijavo na inšpekcijske službe, na odgovor pa še čakajo.
Železniki
Urejajo trg pri plavžu
Dela pri urejanju trga pri plavžu v Železnikih, ki so se zače-la pred poletjem, gredo h koncu. Gradbeniki delajo tudi obnedeljah. Trg so tlakovali, naredili nov cestni priključek naregionalno cesto, novo ulično opremo in komunalno infra-strukturo z vodovodom in meteorno kanalizacijo. Za uredi-tev trga je občina dobila tudi evropska sredstva. Za prihod-nje leto v Železnikih načrtujejo obnovo še enega trga, tiste-ga pri cerkvi sv. Antona. D. Ž.
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
Škofja Loka
Dnevi turizma in kulturne dediščine
V četrtek, 22. septembra, se začenjajo Dnevi turizma na Lo-škem. Predstavili bodo vodnik Slikar Jernej iz Loke in njegovadela na Loškem, v Škofji Loki bo s turistično in kulinarično po-nudbo nastopilo pobrateno mesto Tabor s Češke, v mestubodo glasbeniki, bogato bo založena rokodelska in živilskatržnica, pod strokovnim vodenjem bodo lahko obiskovalci šlipo poti treh gradov. Dnevi turizma, deseti po vrsti, se bodonadaljevali do 1. oktobra, med zanimivimi dogodki pa veljanašteti predstavitev turističnih društev škofjeloškega območ-ja in predstavitev zgodovinskega mesta Ptuj. V Gorenji vasi,Poljanah in Žireh bodo pohodniki odšli po sledeh Rupnikovelinije. V Škofji Loki bodo tudi kulinarična delavnica z Andre-jem Goljatom, Mala Groharjeva slikarska kolonija, odprtjerazstave Združenja umetnikov Škofje Loke, zadnji dan papredstavitev del slikarjev in rokodelcev, rokodelske in slikar-ske delavnice za otroke, druženje s slikarjem Mirom Kačarjemin slavnostno odprtje Centra domače in umetnostne obrti.Hkrati z dnevi turizma bodo potekali tudi Dnevi evropske kul-turne dediščine s predstavitvijo knjige domačina dr. FrancetaŠtuklja Po poti kulturne dediščine Škofje Loke in tremi zani-mivimi predavanji, povezanimi z letošnjo petstoto obletnicovelikega potresa na Slovenskem. D. Ž.
4GORENJSKI GLAS
torek, 20. septembra [email protected]
Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št.33/07, 108/09) in Statuta Občine Preddvor (Uradno glasilo ObčinePreddvor št. 8/09 in 1/11) župan Občine Preddvor objavlja naslednje
JAVNO NAZNANILOO JAVNI RAZGRNITVI IN JAVNI OBRAVNAVI DOPOLNJENEGA OSNUTKA OBČINSKEGA
PROSTORSKEGA NAČRTA (OPN) IN OKOLJSKEGA POROČILA (OP) ZA CELOVITO PRESOJO VPLIVOV NA
OKOLJE (CPVO) ZA OPN OBČINE PREDDVOR
I.Javno se razgrne dopolnjen osnutek Občinskega prostorskega načrta(OPN), ki ga je izdelalo podjetje RRD, Regijska razvojna družba, d. o.o., Domžale, Ljubljanska cesta 76, p. 1230 Domžale, ter Okoljsko poročilo, ki ga je izdelalo podjetje MARBO, d. o. o., Bled, Alpska cesta 43, p. 4248 Lesce.
II.Javna razgrnitev bo trajala od 28. septembra 2011 do 28. oktobra 2011.
III.Gradivo bo javno razgrnjeno v sejni sobi Občine Preddvor, Dvorski trg 10, p.4205 Preddvor (ogled je možen v času uradnih ur občinske uprave) ter na spletni strani http://www.preddvor.si/.
IV.V času javne razgrnitve bo občinska uprava organizirala javno obravnavov torek, 18. oktobra 2011, ob 18. uri v prostorih Doma krajanov Preddvor,Dvorski trg 18, 4205 Preddvor.
V.V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predlogena dopolnjen osnutek. Pripombe in predloge se lahko poda pisno na mestu javne razgrnitve ali na naslov Občine Preddvor, Dvorski trg 10, p. 4205 Preddvor, z oznako "Javna razgrnitev OPN in OP - pripombe inpredlogi". Rok za podajo pripomb in predlogov k razgrnjenemu gradivupoteče zadnji dan razgrnitve.
VI.To javno naznanilo se objavi na spletni strani Občine Preddvor, v časopi-su Gorenjski glas in na oglasni deski Občine Preddvor.
Številka: 3505-0001/07Datum: 16. septembra 2011
Župan Miran Zadnikar
Hrastje pri Kranju
Obnovili Šimnovčevo kapelo
V nedeljo je župnik Urban Kokalj blagoslovil prenovljeno ka-pelico Marije Brezmadežne v Hrastju pri Kranju. Leta 1930 seje Šimnovčev oče zaobljubil, da za ozdravitev težke bolezniMariji v čast postavi kapelico; kip Marije so pripeljali iz Italije.Družina Mrak že desetletja skrbi, da je kapelica vedno ureje-na, vendar pa jo je načel zob časa in kapelico je bilo treba ob-noviti. Kip Marije je restavrirala Minca Marolt. Nedeljsko slo-vesnost, ki so se je udeležili številni sorodniki in prijatelji, jedružina Matjaža Mraka posvetila v zahvalo staršema Mariji inAntonu ter bratu Toniju. Lična kapelica stoji sredi vasi in najk temu dodamo, da je Jana Mrak lani prejela tudi priznanjeTurističnega društva Kranj za najlepše urejen vrt v Kranju. S. K.
Od leve: zlatomašnik Vinko Prestor, Jana Tišler, Jana Mrak,Urban Kokalj, Florjan Tišler, Matjaž Mrak, Jožica Sodnik inMinca Marolt
Jesenice
Eriki Kocjan priznanje za najsrčnejšo babico
Za najsrčnejšo babico v Sloveniji so v letošnji akciji revijeZdravje razglasili Eriko Kocjan iz Splošne bolnišnice Jeseni-ce. Po mnenju bralcev, ki so glasovali zanjo, Erika Kocjan iz-stopa tako po strokovnosti in predanosti. Delo babice že vseod začetka, to je kar 29 let, opravlja v jeseniški bolnišnici,doslej je na svet pomagala že več kot dva tisoč otrokom. Na-ziv najsrčnejša babica jo je presenetil. "To je lepo priznanjeza moj trud z bodočimi mamicami," je povedala. U. P.
Katja Štruc
Ukanc - Letos organizatorjiKravjega bala kljub slabi vre-menski napovedi drugačekot lani prireditve niso odpo-vedali, kar se je izkazalo zadobro odločitev, ki je razve-selila številne obiskovalce;po oceni organizatorja jih jeprišlo samo v nedeljo prekoštiri tisoč. Prireditev se je za-čela v petek s Planšarskimdnevom, kjer so si obiskoval-ci ogledali Bohinjsko sirarnoin prikaz obrti Srenjskih pre-dic. V soboto je potekal re-kreativni kolesarski maratonv Bohinju s krajšo progo,dolgo trideset in daljšo šest-deset kilometrov.
Tradicionalni Kravji bal splanšarji in majerji, ki so zvišje ležečih planin prignaliokrašene trope živine in naramenih prinesli "basengo"(vse, kar potrebujejo za izde-lavo sira in za življenje naplanini), pa je z zabavnimspremljevalnim programompotekal v nedeljo na priredit-venem prostoru v Ukancu."Danes smo prišli s planineBlato naravnost v Ukanc. NaKravji bal prihajam že pet-indvajset let, pred tem pa jeprihajal oče. S seboj sem naogled prinesel staro opremo,ki je pripadala še mojemupradedu. Na planini preživi-mo tri mesece v letu," je po-vedal majer Jože Cerkovnikiz Ukanca.
Po predstavitvi planšarjevin majerjev so si obiskovalci
ogledali nastope folklornihskupin, godbenikov, citrar-jev, ljudskih pevcev, orgličar-jev... Za zabavo je skrbel an-sambel Gregorji, za popestri-tev skupina Disco kreiners,za humor pa Kondi Pižorn.Udeleženci so lahko okušalitudi raznoliko tradicionalnohrano, kot so žganci, bohinj-ski sir, bohinjska postrv,kranjska klobasa ... "Letossmo popestrili turistično po-nudbo in se z gostinci dogo-
vorili, da so si razdelili vrstehrane, da ni bilo podvajanjain da smo tako dobili večjoraznolikost. Prav tako smose dogovorili, da na Kravjem
balu ne bo čevapčičev, saj et-nografsko ne sodijo sem," jepovedal glavni organizatorprireditve Jure Sodja iz Turi-stičnega društva Bohinj.
Majerji, živina in ”basenga” Pretekli konec tedna je bil v Bohinju že 55. tradicionalni Kravji bal, na katerem so prvič podelilizvonce trem najlepšim cikam.
Majerji in planšarji so prignali živino in prinesli "basengo".
Glavne ”zvezde” Kravjega bala so vedno krave, še zlasti bohinjske cike.
Urša Peternel
Jesenice - "V življenju je tre-ba trdo delati. Biti dobre vo-lje. Pa veliko po hribih hodi-ti ..." Tako se glasi življenjskirecept danes 98-letne ErikeHeim, Jeseničanke, ki je bilaže pred drugo svetovno voj-no ena prvih slovenskihsmučark in alpinistk. Bila jeena najbolj dejavnih članictedanjega Turistovskega klu-ba Skala, katerega člani - enaredkih žensk med njimi jebila prav Heimova - so poletihodili v hribe, pozimi pasmučat na Rožco, kjer jeklub imel kočo. Tako je Hei-mova preplezala vse sloven-ske dvatisočake, plezala je zlegendarnim Jožem Čopom,pozimi se je udeleževala zna-menitih Triglavskih smu-
kov, leta 1939 pa je tudi zma-gala na prvem državnem pr-venstvu v alpski kombinacijiza ženske. Nad danes 98-let-no gospo, njeno življenjskoenergijo in bogato športnopreteklostjo se je navdušilsodelavec Gornjesavskegamuzeja Jesenice Marko Mu-gerli in letos poleti jo je več-krat obiskal na njenemdomu na Jesenicah, kjer ševedno živi sama. Še vednočila gospa mu je v številnihpogovorih razkrila koščkespominov na preteklost, naotroštvo, ki ga je preživela vŠkednju pri Trstu, na vrnitevna Jesenice leta 1920, nadruščino v klubu Skala, namedvojni čas, ko se je šolalaza zobozdravnico na Duna-ju, posebej živi pa so spomi-ni na marec 1945, ko so bile
Jesenice tarča bombardiranjin se je porušil tudi hotel Tri-glav, kjer si je Heimova ure-jala zobozdravniško ordina-cijo in se je med napadomkomaj rešila na varno ...Marko Mugerli je njene spo-mine posnel tudi na kameroin nastal je šestnajstminutnifilm z naslovom Živeti z go-
rami, ki ga je prvič prikazal včetrtek zvečer v Kosovi graš-čini v sklopu večera Muzej-skega društva Jesenice. Kotje dejal, sta ga energija in vo-lja do življenja Erike Heimtako navdušili, da si je zaže-lel, da bi to začutili tudi dru-gi, kar mu je s filmom tudiodlično uspelo.
Živeti z goramiMarko Mugerli iz Gornjesavskega muzeja Jesenice je naredil film o danes 98-letni ErikiHeim, eni prvih slovenskih smučark in alpinistk.
Erika Heim in Marko Mugerli v četrtek zvečer v Kosovi graščini na Jesenicah
Zvonce za najlepše cikeso prejele cika iz Fatovega tropa s planineDedno polje in Ovčarija,cika iz tropa s planineZajamniki in cika iz tropas planine Velo polje.
5GORENJSKI GLAStorek, 20. septembra 2011 [email protected]
Na podlagi 3. točke 39. člena v zvezi s četrtim odstavkom 62. členaZakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor(Uradni list RS, št. 80/10 in 106/10 - popr.) Ministrstvo za okolje inprostor, Direktorat za prostor in Ministrstvo za gospodarstvo, Direktoratza energijo s tem
JAVNIM NAZNANILOMobveščata javnost o javni razgrnitvi
osnutka državnega prostorskega načrtaza prenosni plinovod R297B Šenčur-Cerklje na Gorenjskem
I.Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za gospodarstvo naznanjatajavno razgrnitev: - osnutka državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod R297B
Šenčur-Cerklje na Gorenjskem, ki ga je pod številko projekta 650/10septembra 2011 izdelal Razvojni center PLANIRANJE, d. o. o., Celje (v nadaljnjem besedilu: osnutek državnega prostorskega načrta);
- povzetka za javnost;- ostalih strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve osnutka državnega
prostorskega načrta.
II.Gradivo iz prejšnje točke bo od 28. septembra 2011 do 28. oktobra2011 javno razgrnjeno:- na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor,
Dunajska cesta 21, Ljubljana,- na Ministrstvu za gospodarstvo, Direktoratu za energijo,
Kotnikova 5, Ljubljana,- v prostorih Občine Šenčur, Kranjska cesta 11, Šenčur,- v prostorih Občine Cerklje na Gorenjskem, Trg Davorina Jenka 13,
Cerklje na Gorenjskem.
Gradivo iz prve in druge alinee prejšnje točke bo v obdobju iz prejšnjegaodstavka javno razgrnjeno tudi v digitalni obliki na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor in Ministrstva za gospodarstvo.
III.Javna obravnava bo potekala 11. oktobra 2011 s pričetkom ob 17. uri vdvorani Doma krajanov Šenčur, Kranjska cesta 2, Šenčur.
V.V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predlogena osnutek državnega prostorskega načrta. Pripombe in predlogi se lah-ko do 28. oktobra 2011 dajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis vknjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Ministrstvo zaokolje in prostor, Dunajska cesta 48, Ljubljana, oziroma na elektronskinaslov [email protected], pri čemer se v rubriki "zadeva" navedejo ključnebesede "DPN plinovod Šenčur".
Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za gospodarstvo bosta v roku60 dni preučili pripombe in predloge javnosti in do njih zavzeli stališče. Mi-nistrstvo za okolje in prostor jih bo objavilo na svoji spletni strani in jih tudiposredovalo občinama Šenčur in Cerklje na Gorenjskem.
Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in pri-imka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov vstališču, ki bo objavljeno na zgoraj navedeni spletni strani in posredovanonavedenim občinam. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihovaimena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti.
Dr. Mitja PAVLIHA Mag. Janez KOPAČGeneralnI direktor GENERALNI DIREKTOR
DIREKTORATA ZA PROSTOR DIREKTORATA ZA ENERGIJO
Foto
: Mat
jaž
Gre
gori
č
Vilma Stanovnik
Stražišče - Veliko domači-nov pa tudi obiskovalcev seje minuli četrtek popoldnezbralo na križišču Hafner-jeve in Križnarjeve poti vStražišču, kjer so s plesomin pesmijo uradno odprlipomembno pridobitev. Odavgusta leta 2009, ko se jepričela gradnja, so namrečzgradili nov fekalni in pa-davinski kanal ter obnovilivodovod na Hafnarjevi inKrižnarjevi poti, cesta natem območju pa je bila tudiobnovljena in posodobljenas sistemom odvodnjavanja.Gradnjo prve faze je po po-godbi zgradil in financiralGradbinec GIP Kranj, zagradnjo druge faze pa je ne-kaj več kot 335 tisoč evrovplačala kranjska občina izproračuna, nekaj več kot222 tisoč evrov pa je dodaladržava.
"Lahko rečem, da je grad-nja kanalizacijskega omrež-ja na tem področju Stražiš-ča za nas zelo pomembendosežek, saj je bilo doslejprecej težav z zalednimi vo-dami, poplavami, vse je na-prej teklo po kanalu. Sedajimamo ločeno meteorno in
fekalno kanalizacijo in stem projektom lahko re-čem, da je pokritost omrež-ja v Stražišču 99-odstotna,"je ob za kraj veliki pridobit-vi poudaril predsednik sve-ta Krajevne skupnosti Stra-žišče Jure Kristan in dodal,da jih v bodoče čaka še pre-nova kanalizacijskega in so-
časno vodovodnega omrež-ja, saj zaledna voda z ob-močja Šmarjetne gore pov-zroča velike težave na čistil-ni napravi. "Za nas nov po-memben projekt je tudišportna dvorana," je dodalKristan, nato pa sta z župa-nom Mohorjem Bogatajemsimbolično prerezala vrvico
nad obnovljeno cesto. "Vsa-ka pridobitev v krajevnihskupnosti v občini je za nasvelik korak. Opravičujemse domačinom, ki ste mora-li potrpeti v času obnove,vendar to pomeni izboljša-nje kvalitete življenja v pri-hodnosti," je poudaril žu-pan Bogataj.
Po korakih do urejenega krajaDel Stražišča ima novo kanalizacijo in vodovod, hkrati pa so obnovili tudi Hafnerjevo in Križnarjevo pot.
Župan Mohor Bogataj in predsednik Krajevne skupnosti Stražišče Jure Kristan sta ob pomoči in aplavzu domačinov iz Hafnarjeve in Križnarjeve poti simbolično prerezala trak.
Suzana P. Kovačič
Kranj - Pomembnega do-godka za kranjsko občino inokolico se je udeležila dr.Ana Krajnc, ki je s sodelavciljubljanske univerze razvilamodel slovenske Univerzeza tretje življenjsko obdo-bje. Takole je Krajnčevazbrane nagovorila v Kranju:"V Sloveniji je 45 univerz zatretje življenjsko obdobje v43 krajih. Zelo nas veseli, dase je ta praznina zapolnila vKranju, saj so se vaši rado-vedni upokojenci doslej vo-zili v Ljubljano, kar vsaj po-zimi ni lahko. Predvide-vam, da se bo usul plazvseh, ki so čakali na to pri-ložnost v domačem mestu.Tako bi lahko naenkratvzklilo več krožkov, dva-najst do petnajst študirajo-čih v posamezni skupini zmentorjem. V tretjem živ-ljenjskem obdobju imamopravico, možnost in svobo-do, da prisluhnemo samimsebi, da delamo tisto, karnas zanima, da se učimo ti-sto, kar nas je zanimalo ževsa leta, pa se nismo moglinikoli temu posvetiti. To je
obdobje duhovnih vrednot,prijateljstva, kvalitetnih od-nosov. Študijski krožek jeprimarna skupnost, malasocialna skupina, ki dobinaravo družine."
"Na seminarjih nas učijo,kako pomembno je, da mož-gani delajo celo življenje. Dastarejši z dnem upokojitvene ostanejo doma in ne reče-jo, kako fino je, ko jim ni tre-ba nič delati. Zdaj, ko ima-mo tudi toliko mladih upo-kojencev, sem nekako čutiladolžnost, da v Kranju ven-darle s tem začnemo, in mi-slim, da bomo prav kmalulahko ustanovili tudi druš-tvo," je povedala direktoricaLjudske univerze Kranj Dar-ja Kovačič. Sredinega dogod-ka se je udeležila tudi kranj-ska podžupanja Nada Mihaj-lovič. "Vseživljenjsko učenjeje potreba in način življenjain upam si trditi, da je to šeposebno pomembno v tret-jem življenjskem obdobju;da do novega znanja, skup-nih interesov in ciljev pride-mo na prijazen način. Naj-pomembnejše v tem obdo-bju pa je to, da ostanemopsiho-fizično aktivni, da se
družimo, da ne zapademo vosamo," je povedala Mihajlo-vičeva in potrdila, da je v raz-vojni strategiji MO Kranj za-pisan tudi projekt univerzeza tretje življenjsko obdobjein da so ga iz črk na papirjuspravili v življenje pri Ljud-ski univerzi Kranj.
Študijski krožki delujejoodprto, pri Ljudski univerziKranj so aktualni jezikovnitečaji, računalništvo, ustvar-jalnice (likovni krožek,
aranžmaji iz naravnih mate-rialov, izdelava rož iz papir-ja), telesna dejavnost (pometodi Feldenkrais, nordij-ska hoja ...), samozdravlje-nje in samopomoč ter oseb-na rast (debatni krožek, re-ševanje konfliktov, meditaci-ja, joga smeha) in tudi umet-nostna zgodovina, umetnostoblačenja, glasbena umet-nost. Kot je še poudarilaDarja Kovačič, so odprti tudiza nove ideje in pobude.
Dejavni tudi v jeseni življenjaPri Ljudski univerzi Kranj so v sredo odprli vrata Univerzi za tretje življenjsko obdobje.
Od leve: Nada Mihajlovič, Darja Kovačič in Ana Krajnc obdrevesu ginko, ki so ga simbolično posadili ob LU Kranj.
Foto
: Mat
ic Z
orm
an
Duplje
Nova streha na šoliNa Podružnični šoli Duplje menjajo streho, delo bodo kon-čali v nekaj dneh. "Prejšnja streha je bila dotrajana in tudinevarna, saj bi kak strešnik lahko padel na koga. Iz občin-skega proračuna smo za zamenjavo strehe namenili 54 tisočevrov," je povedal Marko Mravlja, župan občine Naklo. S. K.
Preddvor
Prvi Mednarodni Ex Tempore
Likovno društvo Preddvorski samorastniki, društvo Galerie/ Verein Ante - Pante z Bele / Vellach iz avstrijske Koroškein društvo Sončni Hribček z Olševka pri Preddvoru priprav-ljajo v petek celodnevno slikarsko delavnico 1. MednarodniEx Tempore - Preddvor 2011. Prijavljenih je sedemnajst slikarjev iz Nemčije, Avstrije in Slovenije. A. B.
MIN
ISTR
STV
O Z
A O
KO
LJE
IN P
RO
STO
R,
DU
NAJ
SK
A C
. 4
8,
LJU
BLJ
ANA
Boštjan Bogataj
Gorenja vas - Utrdbe Rupni-kove linije na Golem vrhu inHrastovem griču smo ževečkrat predstavili, v zadnjihmesecih pa so se ureditve indeloma tudi vsebin lotili šeštudenti arhitekture. ObčinaGorenja vas-Poljane je predmeseci tudi prek projektaCultex uredila nekdanji,med vojno porušen glavnivhod v utrdbo na Golemvrhu. "Zdaj se posvečamodejavnostim. S pomočjostrokovnjakov bomo utrdbizaščitili in očistili, nato pa biradi tako z bunkerji kot z do-godki privabili čim več obis-kovalcev," pravi Marjeta Šif-rar iz gorenjevaško-pol-janske občinske uprave.
"Pred sedmimi desetletjiso zelo dobro zgradili utrd-be, saj so danes kljub proni-canju vode in brez vzdrževa-nja v dobrem stanju," je vuvodu povedal Igor Seljak, kije bil s kolegom Aleksan-drom Ostanom mentor štu-dentov ljubljanske Fakulteteza arhitekturo. Utrdbe so odzunaj skorajda nevidne, pra-vi Seljak: "Na vrhu Golegavrha imamo dva bunkerja inpo novem še vhod. Prviukrep bi bil sondiranje ma-teriala in morebitna sanacijapodzemne gradnje, natoureditev dostopa in tudi pre-veritev radioaktivnega seva-nja v utrdbah."
Študenti so se posvetiliosvetlitvi, ki ne sme biti pre-močna, saj bi sicer podzem-ni svet izgubil skrivnost-nost, urediti bo treba pre-zračevalne sisteme, medidejami, ki so jih našteli štu-
denti za oživitev utrdb, paso tako adrenalinske (hišastrahov), poslovne (kongres-ni turizem, sirarna, gojenjegliv) kot tudi vojaški muzejin druge dejavnosti, ki senaslanjajo na turistično po-nudbo teh krajev Poljanskedoline. "Osredotočili smo sena arhitekturne rešitve, kijih bodo te utrdbe potrebo-vale za katerokoli dejavnost.Ponujamo več rešitev za ob-jekt na vhodu v utrdbo, kizajema večnamensko vstop-no dvorano, sanitarije inpredstavitveni prostor," po-jasnjuje Seljak. Hkrati sopripravili še rešitve ureditvein prekritja sedaj (vremen-sko) nezavarovanih in nedo-
končanih vhodov na vrhuHrastovega griča.
V drugem delu so se pre-maknili iz podzemnega sve-ta v okolico. "Naše rešitve sopovsem neobremenjene,upoštevali smo izjemno kra-jino, bogato naravno in kul-turno dediščino, ki jo je smi-selno vključevati v ponudboza obiskovalce Rupnikove li-nije," pravi Ostan. Na Žirov-skem vrhu so številni bun-kerji, nekateri atraktivnisami zase, druge bi lahko(vsaj začasno) preuredili. Na-men tega pa je, da bi obisko-valce spodbudili k širšemudoživljanju teh krajev. "Ško-da bi bilo, da bi ti objekti pro-padli, čeprav se s staranjem
dogaja prav to. Vdahniti jimmoramo novo življenje," paje predstavitev zaključil Se-ljak.
Župan Milan Čadež pravi,da želijo pridobiti čim večidej za uporabo bunkerjev:"Nekatere so zelo ambicioz-ne, nekatere blizu našemuokolju, vse pa nakazujejopot, po kateri bi radi v našekraje privabili obiskovalce injim pokazali atraktivne ob-jekte na naraven, pristen na-čin." V občini želijo ponud-bo, kot so občinski kolesar-ski krog, pot poljanskih do-brot, terme Kopačnica inutrdbe Rupnikove linije, po-vezati in s tem privabiti čimveč obiskovalcev.
Prostora kot v manjši šoliPodzemne utrdbe Rupnikove linije dajejo neizmerne možnosti uporabe. Domačini želijo z njimi privabiti obiskovalce, študenti arhitekture so jim pomagali z idejami.
6GORENJSKI GLAS
torek, 20. septembra [email protected]
Kranj
Kljub suši nabrali 270 različnih vrst gob
Gobarsko društvo Kranj je minula petek in soboto v Merca-tor centru na Primskovem v Kranju pripravilo gobarsko raz-stavo, na kateri so se lahko obiskovalci seznanili s približno270 različnimi vrstami gob. "Takšno število gob je za letoš-nje sušno leto, ki nikakor ni idealno za rast gob, zelo veliko,zato se moram zahvaliti tudi članom drugih gobarskih dru-štev, ki so pomagali pri postavitvi razstave. So pa take raz-mere primerne za rast kakšne redke gobe. Na tokratni raz-stavi smo tako imeli tudi žlahtnega deda, ki sem ga videldrugič v štiridesetletni gobarski karieri," je povedal FranciVrhovnik, determinator v Gobarskem društvu Kranj. Na go-barskih razstavah je najpomembneje, da se obiskovalci ozi-roma gobarji seznanijo s smrtno nevarnimi gobami, gobar-ji pa lahko na razstavo tudi prinesejo primerke gob, katerihne poznajo, in jim bodo člani gobarskih društev pomagaliugotoviti, ali so užitne. "Gobarjem bo v večjo pomoč, da sizapomnijo, katere gobe so nevarne za zdravje, kot pa, daobčudujejo kilogramske jurčke. Letos v Sloveniji beležimože štiri primere zastrupitve z gobami," je pojasnil Vrhovnikin dodal, da nepoučeni gobarji največkrat zamenjajo zelenomušnico z dežnikarico, majhno zeleno mušnico pa z golo-bico. Kot svetuje, je treba nabirati le gobe, ki jih dobro po-znamo, druge pa je bolje pustiti pri miru. "Gob, ki jih ne na-beremo, ne brcamo, tudi strupenih ne, saj ima vsaka svojofunkcijo v ekosistemu," je še pojasnil. S. Š.
Zgornje Palovče
Ustanovili sekcijo za narodne noše
Člani Turističnega društva Kamn’k, ki so z začetkom sep-tembra na podlagi javnega razpisa Občine Kamnik še za dveleti dobili v upravljanje Budnarjevo muzejsko hišo v Zgor-njih Palovčah, so ustanovili sekcijo kamniške narodne noše.Kot so sporočili, je glavni cilj sekcije povezovanje in izobra-ževanje vseh tistih, ki jim za oblačilno dediščino ni vseeno.Društvo je bilo aktivno tudi na letošnjih Dnevih narodnihnoš in oblačilne dediščine, kjer so organizirali že šesto tekmovanje harmonikarjev. J. P.
V sredo, 28. septembra, vas ob 18. uri vabimo v avlo Gorenjskega glasa na predavanje:
ZDRAVO PARTNERSTVO ZA BOLJŠE STARŠEVSTVOPartnerska zveza je pot od otroštva k odraslosti. Ko zaljubljenost mine, poskušamo
partnerja spremeniti, da bo tak, kot ga želimo mi. In ko pridejo otroci, že zelo kmalu
želimo spreminjati njih. Za zrelo in odgovorno starševstvo in partnerstvo pa je potreb-
no, da najprej spoznamo sebe in odnose v družini.
Partnerstvo in starševstvo sta povezana. Morda celo bolj, kot smo pripravljeni sprejeti.
Partnerski odnos zelo vpliva na vzgojo in odnos do otrok in je največja popotnica, ki jo
lahko damo naprej. To, da se starši zavestno ljubijo, je najboljša garancija, da bodo v
pravi meri upoštevali tudi potrebe svojih otrok in jih pospremili na poti odraščanja v
odgovorne odrasle.
Predavala bosta Tadeja Milivojevič Nemanič in Tjaž Nemanič. Tadeja je specializan-
tka psihoterapije, Imago svetovalka in vodja seminarjev pri Familylabu Slovenija. Za-
nimajo jo predvsem odnosi v družini, tako partnerski kot starševski. Ukvarja se s part-
nerskim in individualnim svetovanjem, skupaj z možem Tjažem, s katerim imata štiri
otroke, pa vodi delavnice, seminarje in predavanja s partnersko starševsko tematiko.
Vabljeni vsi starši, stari starši, bodoči starši in sploh vsi, ki vas ta tematika zanima. Po predavanju bo čas za vaša vprašanja in pogovor. Vstop prost.
Tadeja Milivojevič Nemanič in Tjaž Nemanič
Študenti arhitekture z mentorji in županom pred na novo urejenim vhodom v utrdbo naGolem vrhu
7GORENJSKI GLAStorek, 20. septembra 2011 EKONOMIJA, FINANCE [email protected]
Cveto Zaplotnik
Ljubljana - Nadzorni svet jev četrtek končal razpravo ooceni poslovanja banke dokonca letošnjega leta in oprojekciji kapitalske ustrez-nosti v obdobju do koncaleta 2013, pri tem pa se jestrinjal z novim predlogomuprave o dokapitalizacijibanke v višini štiristo milijo-nov evrov. Če banka dokapi-talizacije v tem znesku nebo izvedla do konca leta, bomorala dopolniti strategijoNLB Skupine. Kot je znano,dokapitalizacijo zahtevaBanka Slovenije. Bančna re-gulativa je namreč po poja-vu krize spremenila pravilaza zagotavljanje ustreznegakapitala in od bank pričaku-je precej višje količnike kapi-talske ustreznosti, kot je toveljalo pred krizo. Tako imaNLB zdaj višji kapitalski ko-ličnik kot v preteklosti (obpolletju je znašal 12,1 odstot-ka), vendar ne dosegaustreznega količnika najbolj
kvalitetnega kapitala (Tier 1),ki bi ob koncu letošnjegaleta moral doseči najmanjdevet odstotkov.
Banka ima pri izvajanjustrategije NLB Skupine zaobdobje do leta 2015 precejtežav, še zlasti pri prodajinekaterih naložb. ProdajaBanke Celje ne poteka popričakovanjih, podaljšujejopa se tudi postopki prodajezaseženih vrednostnih pa-pirjev. Ker se njihovi tečajiznižujejo, jih mora v portfe-lju prevrednotiti, to pa se ne-posredno odraža tudi v re-zultatih poslovanja. V go-spodarstvu so še naprej za-ostrene razmere, v nekate-rih panogah se še poslabšu-jejo, to pa vpliva tudi na do-datno oblikovanje slabitev inrezervacij za slaba posojila.V banki ocenjujejo, da boposlovni rezultat ob konculeta negativen, vendar pahkrati poudarjajo, da bankaostaja visoko likvidna, sajnjene likvidnostne rezervepresegajo tri milijarde evrov.
Dokapitalizacija NLB s štiristo milijoni evrovNadzorni svet NLB je podprl predlog uprave odokapitalizaciji banke v višini štiristo milijonovevrov.
Boštjan Bogataj
Kranj - "Na trgih je zopet ču-titi krizo in nevarnost ponov-nega udara recesije, kateregavpliv na naše poslovanje mo-ramo predvideti. V družbiVeyance Technologies se za-vedamo, kako pomembna jehitrost prilagajanja naglospreminjajočemu se poslov-nemu okolju. Tega smo senaučili iz recesije leta 2009in tako bo prožnost našegaposlovnega modela glavnovodilo našega poslovanja,"pravi David Da Silva, direk-tor kranjske tovarne Veyan-ce Tehnologies.
V podjetju so lani ustvariliskoraj 76 milijonov evrov pri-hodkov ali skoraj 15 odstotkovveč leto prej, a še vedno 17,4odstotka manj kot v letu prednastopom gospodarske krize.V primerjavi s preteklim le-tom se je izboljšala tudi do-bičkonosnost, dobiček iz po-slovanja je znašal 2,3 milijonaevrov, poslovno leto 2010 paje Veyance Tehnologies Eu-rope zaključila s čistim dobič-kom v višini 121 tisoč evrov."V prvi polovici leta smo po-slovali skladno z načrti in pri-čakujemo, da bo tako tudi ko-nec leta," pravi Da Silva.
Prihodnost poslovanjatudi za nekaj mesecev naprejsicer v družbi težko napove-dujejo. "Ekonomska nesta-bilnost in negotovost staglavna vzroka, zaradi katerihje težko natančno napoveda-ti, samo poslovanje zahtevaveliko več fleksibilnosti," po-jasnjuje direktor. Zato si pri-zadevajo za povečanje učin-kovitosti poslovanja na vsehpodročjih, med njimi ključza uspeh v prihodnosti vidijo
v inovativnosti. "Nekateri si-cer zamenjujejo inovativnostin tehnični napredek, mi jorazumemo kot vpetost v vsaposlovna področja, vključnoz logistiko in oskrbovalno ve-rigo," pravi direktor.
Vsako leto si zastavijo ciljpovečanja produktivnosti indodane vrednosti za štiri od-stotke, skladno s tem pa iz-vajajo razne aktivnosti. Laniso tako uvedli Veyanceov si-stem poslovanja, ki kaže pot
stalnega učenja in stalnih iz-boljšav. Veyance Technolo-gies Europe sicer proizvajaindustrijske elemente zaprenos moči, nadomestneavtomobilske izdelke in avto-mobilske izdelke za prvovgradnjo. Proizvaja in tržiindustrijske in avtomobilskepogonske elemente, izdeluješiroko paleto industrijskih inavtomobilskih cevi blagovneznamke Goodyear, proizva-jajo in tržijo tudi zračnevzmeti za nastavljivo zračnovzmetenje v gospodarskihvozilih, avtobusih in tirnihvozilih. Podjetje VeyanceTechnologies Inc. pa je vo-dilno v proizvodnji trans-portnih trakov na svetu.
Prihodnost kateregakoliproizvodnega programa tedružbe bo odločena na podla-gi njegove konkurenčnosti vposameznem okolju delova-nja. "Če se bo globalno pov-praševanje po izdelkih druž-be Veyance Technologieszmanjševalo, bo podjetje po-stavilo merila uspešnostikonkurenčnosti svojih glo-balnih proizvodnih lokacij,da bi zagotovilo kar najboljšiizkoristek stroškovno najboljugodnih proizvodnih kapaci-tet," še pravi David da Silva.
Tudi letos dobiček v VeyancuKranjski Veyance Tehnologies Europe znova povečujejo število zaposlenih, enako tudi dobiček. Letosnaj bi ga znova šteli v milijonih.
Direktor David Da Silva / Foto: Aleks Štokelj
Cveto Zaplotnik
Ljubljana - Zavarovalnica je vletošnjem prvem polletjuzbrala 45,5 milijona evrovbruto premij, od tega 37,2milijona evrov s premoženj-skimi zavarovanji in 8,3 mili-jona evrov z življenjskimi.Zbrane premije so bile za4,4 milijona evrov ali 10,7odstotka višje kot v prvi po-lovici lanskega leta, pri tempa so pri premoženjskih za-varovanjih beležili kar 11,3-odstotno povečanje. Čisti do-biček je znašal 1,5 milijonaevrov in je bil za dobri dvepetini višji kot v enakem lan-skem obdobju oz. skoraj to-likšen kot v vsem lanskemletu. Zavarovalnica tudi širiposlovno mrežo, letos se ji jepridružilo 27 novih poslov-
nih partnerjev s svojimi po-slovalnicami. "Še bolj kot naspodbudno rast zbranih pre-mij in dobička ter na širitevposlovne mreže smo ponos-ni na zadovoljstvo in lojal-nost naših strank," je dejalGregor Pilgram, predsednikuprave Generali Zavaroval-nice, in dodal, da je raziskavaZavarovalniški monitor po-kazala, da je kar 91 odstotkovzavarovancev, ki so pri njihuveljavljali škodne zahtevke,zelo zadovoljnih ali zadovolj-nih. Do konca leta pričakuje-jo nadaljnjo rast premij, šeposebej pri premoženjskihzavarovanjih, kjer so pri avto-mobilskih zavarovanjih nad-gradili avtomobilsko asisten-co z brezplačno vleko vozilbrez omejitve kilometrov vSloveniji.
Zbrali desetino več premijeV Generali Zavarovalnici so v letošnjem prvempoletju zbrali za dobro desetino več premij kot venakem lanskem obdobju.
Boštjan Bogataj
Cerklje - Zavarovalnica Mari-bor (ZM) naj bi letos poslova-la s petodstotno rastjo gledena leto 2010 ali zbrala 272,7milijonov evrov kosmate pre-mije. Ob polletju so beležili5,2 milijona evrov čistega do-bička, ob koncu leta naj bi taznašal 9,3 milijona evrov.Veliko poudarka namenjajopospeševanju življenjskih za-varovanj. "Medtem ko smona področju premoženjskihzavarovanj v koraku z drža-vami Evropske unije, je priživljenjskih zavarovanjih raz-korak zelo velik. Če povpre-čen Evropejec na leto za sled-nja nameni prek 1200 evrov,povprečen Slovenec zgolj do-brih tristo evrov," pravi Ev-gen Likl, izvršni direktormarketinga v ZM.
Dodaja, da imajo danes slo-venske zavarovalnice podo-bno razvite produkte kot ev-ropske, še 15 let nazaj, ko sose pojavila življenjska zavaro-vanja, je bilo povsem druga-če. "Sklenjenih imamo pri-
bližno 1,2 milijona življenj-skih zavarovanj, zavarovanciso večinoma podzavarovani,"ugotavlja Likl in dodaja, da sose klasična zavarovanja pro-dajala glede na dohodke po-sameznika in manj glede nazavarovalno vsoto.
Potreba po življenjskih za-varovanjih se v različnih živ-ljenjskih obdobjih spremi-nja. Izhaja iz potrebe po var-nosti družine, saj lahko smrtenega od staršev finančnomočno prizadene družino.
Bistvo tega zavarovanja je va-rovanje bližnjih ali potom-cev. "Nekdo, ki nima kredi-tov ali otrok, ne potrebuje za-varovanja za primer smrti,zato pa potrebuje visoko ne-zgodno zavarovanje," pojas-ni Likl. Starši s sklenjenimživljenjskim zavarovanjemposkrbijo tudi, da bi imeliotroci v primeru smrti dovoljdenarja za nadaljnje šolanje,posamezniki, ki imajo najetaposojila, pa poskrbijo, da po-sojila ne padejo na pleča nji-
hovih dedičev, po poplačiluposojil je na vrsti tudi motivdodatne pokojnine ...
V ZM so letos ponudili živ-ljenjsko zavarovanje Prizmahibrid. "Prvi v Sloveniji smoponudili zavarovanje, ki iznaložbenega prehaja v varče-vanje," pojasnjuje Lea Jerič,direktorica poslovne enoteKranj. Dodaja, da šablon, ko-liko naj bi posameznik plače-val mesečno za življenjskozavarovanje, ni več, priporo-čilo nemškega strokovnjakapa pravi, da naj bi se posa-meznik zavaroval za dva- doštirikratno letno neto plačo.ZM-jev Prizma Hibrid je me-šanica klasičnega in naložbe-nega življenjskega zavarova-nja. Združuje aktivno uprav-ljanje premoženja, ob tem pazavarovancem ponuja velikovarnost in donosnost. "Naj-slabše je stornirati zavarova-nja, saj imamo vsi s tem lestroške, zato smo pri Hibriduubrali individualni pristopmed različnimi tveganji," šepravi Evgen Likl. V ZM letosbeležijo vse več stornacij.
Življenjska zavarovanja v porastuZavarovalnica Maribor je lani obračunala 656 milijonov evrov zavarovalne oziroma pozavarovalne premije za vsa življenjska zavarovanja ali slabih trideset milijonov več kot leto prej.
Ljubljana
Raiffeisen Banka ponuja tudi lizinške storitve
V osmih poslovalnicah Raiffeisen Banke so sedanjo ponud-bo bančnih in zavarovalnih storitev dopolnili še s ponudbostoritev družbe Raiffeisen Leasing za fizične kot pravne ose-be. Pri lizinških storitvah dajejo poudarek lizingu nepremič-nin, projektnemu financiranju in razvoju lastnih nepremič-ninskih projektov, v prihodnje pa bodo v ponudbo vključilitudi financiranje vozil, opreme in drugih premičnin. C. Z.
Evgen Likl / Foto: Matic Zorman Lea Jerič / Foto: Matic Zorman
8GORENJSKI GLAS
torek, 20. septembra 2011KMETIJSTVO [email protected]
Cveto Zaplotnik
Kranj - V enem od avstrijskihkatalogov (Mistral), ki ponu-jajo lovska potovanja po vsemsvetu, lahko preberemo, damora lovski gost v Avstriji zauplenjenega gamsa s sto toč-kami odšteti 3865 evrov, vSloveniji le 2020 evrov, zagamsa z devetdesetimi točka-mi v Avstriji 2335 evrov, prinas samo 1520 evrov ... Zakajtolikšna razlika v ceni, ko pagamsa iz različnih držav v na-ravi lahko loči le deset, stometrov? Je to mogoče razu-meti tudi kot razprodajo dr-žavnega premoženja?
Na ministrstvu za kmetij-stvo, gozdarstvo in prehranoso pojasnili, da je divjad vskladu z zakonom o varstvuokolja sicer državna lastnina,a ker je država lovsko pravicoprenesla na upravljavce loviščs posebnim namenom in nalovske družine, je uplenjenadivjad last upravljavcev lovišč,ki pa so pri določanju cen lov-skih storitev samostojni. Zalovišča s posebnim name-nom jih določajo Zavod zagozdove Slovenije, javni za-vod Triglavski narodni parkin javni gospodarski zavodProtokolarne storitve RS, za
vsa druga lovišča pa lovskedružine na podlagi priporočilLovske zveze Slovenije.
Dohodek od lovnega turiz-ma je izključno prihodekupravljavcev lovišč. Uprav-ljavci lovišč s posebnim na-menom uporabljajo prihod-ke za svoje delovanje, lovskedružine pa morajo vsako letoplačati koncesijsko dajatev,ki za posamezno lovišče zna-ša 15 odstotkov od povpre-čnega dohodka. Osnova zaizračun je petletno povprečje
letnih prihodkov od gospo-darjenja z loviščem, to je odprodaje divjačine in lovnegaturizma, v zadnjih petih le-tih. Na kmetijskem ministr-stvu ne razpolagajo s poda-tkom o številu lovskih go-stov, iz finančnega poročilaZavoda za gozdove Slovenijeza leto 2010 pa je razvidno,da je zavod imel od lovišč sposebnim namenom nekajveč kot 2,2 milijona evrovprihodkov, od tega 493.567evrov od prodaje divjačine,880.132 evrov od trofej,332.797 evrov od storitev lov-skim gostom, 42.535 evrovod netrofejne divjadi,349.776 evrov od male divja-di, 107.913 evrov pa je bilodrugih prihodkov. Lovskedružine so v obdobju 2003-2007 imele v povprečju 2,8milijona evrov letnih prihod-kov, od tega od lovskega tu-rizma v povprečju 937.685evrov na leto.
Lovska zveza izdaja informativni cenik
V Lovski zvezi Slovenijeprecej zanesljivo lahko zatr-dijo, da se avstrijski ponud-nik lovskih potovanj za cene,kot so navedene v kataloguMistral, ni dogovoril s katerood lovskih družin, ampak zzavodom za gozdove, kiupravlja večino lovišč s po-sebnim namenom. Kot jepovedal direktor strokovnihslužb zveze Srečko Žerjav,lovska zveza izdaja informa-tivni cenik odstrelov posa-meznih vrst divjadi, ki pa sega lovske družine lahko drži-jo ali pa tudi ne. Cene obliku-jejo na podlagi informacij oponudbi v sosednjih drža-vah, pri tem pa so izrazitokonkurenčna nekatera hrva-
ška in srbska lovišča. Lovskigostje so lani v loviščih lov-skih družin uplenili 1177 div-jadi, od tega največ srnjadi.Med gosti je bilo 532 italijan-skih, 386 avstrijskih in 188slovenskih lovcev. Vsi doma-či lovci niso plačali odstrela,saj se v skladu s pravili posa-meznih lovskih družin lahkodogovorijo za izmenjavo od-strelov, ki se ne plačujejo.
Kriza se pozna tudi prilovnem turizmu
Kot ugotavlja Janko Mehle,vodja službe za lovišča s po-sebnim namenom v Zavoduza gozdove Slovenije, se rece-sija pozna tudi pri lovnem tu-rizmu, saj narašča število go-stov, ki želijo loviti trofejnomanj vredno in torej cenejšodivjad. Ker želijo v zavodu odlovskih gostov iztržiti čimveč, razmišljajo o spremem-bah cenika in že za prihodnjosezono načrtujejo manjše po-pravke cen pri najmočnejšihkategorijah za gamsa. Pri nasso vedno prevladovali lovskigostje iz sosednjih držav indržav Srednje Evrope, precej-šen del teh gostov pa se je zrazvojem turizma in z večjodostopnostjo lovsko zanimi-vih območij preusmeril vdruge države, kjer lahko lovi-jo tudi bolj eksotične vrstedivjadi. "To se nedvomno ne-gativno pozna po povpraševa-nju (in cenah) pri nas," ugo-tavlja Janko Mehle in dodaja,da je cena, ki jo ponujajoagencije, odvisna od višineagencijske provizije pa tudiod tega, ali so v ceno vključe-ni tudi prevozi gostov po lo-višču, dnevna pristojbina,uporaba lovskih koč, iskanjemorebitne zastreljene divja-di, zavarovanja ...
Je avstrijski gams vredenveč kot slovenski?V Avstriji mora lovski gost za uplenjenega gamsa s sto točkami odšteti 3865 evrov, v Sloveniji pa le2020 evrov.
Pri nas je pri cenah za uplenjeno divjad zelo malo razlik med posameznimi lovišči, precejšnje razlike pa so, sodeč po cenah iz avstrijskega kataloga, med slovenskimi in avstrijskimi lovišči. / Foto: arhiv Gorenjski glas (Janko Rabič)
Redna cena knjige je 12,50 EUR.
Če knjigo kupite ali naročite na Gorenjskem glasu,
je cena le 10,50 EUR + poštnina.
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu,
Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.:
04/20142 41 ali na: [email protected]. ww
w.g
oren
jski
glas
.is
Nova knjiga, novi
kulinarični izzivi,
praktična spiralna
vezava, ugodna cena!
Knjiga je razdeljena na
štiri poglavja: zavitki,
pite in krostate, rezine
ter slane pite in prigrizki.
Med več kot 120 recepti
boste zagotovo našli
veliko jedi, s katerimi
boste razveselili vaše
drage. Vsi recepti so
preizkušeni, zato
vam bodo uspeli že
prvič in prav
vsakega spremlja
tudi slika.
Cene lovišča s posebnim namenom Kozorog Kamnik in informativne cene Lovske zveze Slovenije (LZS) za nekaterevrste (in kategorije) divjadi. Vse cene so v evrih in brez davkana dodano vrednost.
Kategorija Kozorog LZSJelenjad
do 120 točk 250 215 od 120,01 do 130 točk 490 380od 130,01 do 140 točk 870 540od 140,01 do 150 točk 1020 810od 150,01 do 160 točk 1180 1080od 160,01 do 170 točk 1358 1350od 170,01 do 175 točk 1625 1620od 175,01 do 180 točk 1908 1890od 180,01 do 185 točk 2300 2300od 185,01 do 190 točk 2708 2700od 190,01 do 195 točk 3250 3200od 195,01 do 200 točk 3792 3750
Srnjaddo 70 točk 200 200od 70,01 do 75 točk 240 200od 75,01 do 80 točk 260 220od 80,01 do 85 točk 290 240od 85,01 do 90 točk 320 270od 90,1 do 95 točk 340 310
Gamsdo 60 točk 329 330od 60,1 do 65 točk 433 400od 65,01 do 70 točk 500 480od 70,01 do 75 točk 558 570od 75,01 do 80 točk 607 570od 80,01 do 85 točk 700 680od 85,01 do 90 točk 875 810od 90,01 do 95 točk 1025 970od 95,01 do 100 točk 1242 1180
Kranj
Paradižnik zrasel tri metre visoko, a še raste
Slavko Juršak s Primskovega rad preživlja upokojenske uricev sadnem in zelenjavnem vrtu. Letos je zadovoljen z letino, šeposebej s paradižnikom. Resda je spomladi za sadiko odštelkar štiri evre, a se mu je "naložba" bogato obrestovala. Para-dižnik je zrasel že tri metre in štirideset centimetrov visoko, aše raste, tako da bo verjetno presegel štiri metre. Slavko muje že trikrat zamenjal oporni kol, vsak dan ga zalije s petimi li-tri vode, "obira" ga s pomočjo lestve. Nekaj posebnega sotudi plodovi. Ko dozorijo, so rumene barve, debelejši od po-maranč in tudi malo bolj sladki. "Veliko ga pojemo sami, ševeč ga razdam sorodnikom," je povedal Slavko. C. Z.
Bašelj
Jabolko z enim pecljem in dvema muhama
Da se bliža jesen in spravilo pridelkov, občutimo tudi vuredništvu. Kličejo nas vrtičkarji in nam sporočajo o debelihsadežih, o pridelkih nenavadne oblike, o zanimivih "igrah"narave ... Tako smo tudi zvedeli, da so v sadnem vrtu v Baš-lju na eni od jablan pridelali kar več jabolk z enim pecljemin dvema muhama. Dva med njimi prikazuje tudi slika. C. Z
[email protected] GLAStorek, 20. septembra 2011 9
Maja Bertoncelj
Rudno polje - Minuli konectedna so slovenski biatloncina Pokljuki tekmovali za na-slove poletnih državnih pr-vakov. Namesto smuči soimeli na nogah rolke. TejaGregorin (ŠD Nika Ihan) inJakov Fak (ŠD Pokljuka) stabila najboljša tako v sprintukot v zasledovanju. Pri člani-cah je bila obakrat podprva-kinja Andreja Mali (ŠD Malisvet), tretja pa Lili Drčar (SKIhan). Pri članih sta bila nazmagovalnem odru še JanezMarič (TSK OGP GradBled), drugi v sprintu in tret-ji v zasledovanju, in PeterDokl (SK Ihan), tretji v sprin-tu in drugi v zasledovanju.Po koncu tekmovanja smose pogovarjali s Tejo Grego-rin in Jakovom Fakom.
Na državnem prvenstvu vpoletnem biatlonu sta osvoji-la suvereni zmagi in z na-skokom premagala konku-rente.
Teja: "Pokazala sem for-mo, ki smo jo vsi pričakova-li. Za realnejšo sliko bi semorali pomeriti z močnejšotujo konkurenco, kot je biloto na primer na pripravah vRuhpoldingu. Tako se vsajpribližno vidi, kam spada-mo. Na državnem prvenstvutake konkurence seveda ni.Potrebno pa se je bilo vseenopotruditi. Hitro se zgodi, da
zgrešiš kakšen strel preveč.So pa tekme v Ruhpoldingupokazale, da sem konku-renčna, tudi Nemki Henklo-vi. Prav vesela sem, da grevse po načrtih."
Jakov: "Vsake zmage semvesel. Pred prvenstvom smoimeli kar težke priprave tu-kaj na Pokljuki, tako da se jepoznala utrujenost. Imamveliko željo po napredovanjuin zaenkrat dobro kaže."
So priprave na sezono doslejpotekale brez težav?
Teja: "Zaenkrat ni bilo no-benih večjih težav."
Jakov: "Po pripravah vRuhpoldingu sem bil malcebolan, a sem se hitro pozdra-vil. Uspešno sem naredil ce-lotni plan. Kot edini sem biltudi že na snegu. Pred Ruh-poldingom sem bil dva dni vtunelu v Oberhofu, kjer semtestiral posebne rokavice zgrelcem. Mislim, da bomodo zime imeli tudi ta delopreme. Ne želim pa postatiodvisen od njih. Želim si bitizdrav in tekmovati kot drugi.Rajši bi videl, če mi jih ne bopotrebno uporabljati. Prst, skaterim sem imel težave, insem zato moral izpustiti za-ključek sezone, vključno ssvetovnim prvenstvom, jesedaj v redu. Težav nimamveč, bomo pa videli, kako bov mrazu. V tunelu so biletemperature le od minus šti-ri do minus šest stopinj."
Kakšna je trenutna strelskaforma?
Teja: "Kot kaže, v redu. Čegledam na prejšnja leta, semi zdi, da nisem nikoli takodobro streljala kot letos. Dvazgrešena strela na enem po-stanku sta že redkost. Kakš-nih večjih sprememb nis-mo naredili, morda sembila bolj pridna in naredilaveč suhih strelskih trenin-gov."
Jakov: "Gre navzgor.Vmes sem imel eno strel-sko krizo, a smo ugotovilinapake, jih odpravili in se-daj ohranjujemo nivo."
Pravijo in tudi videti je bilo,da sta v teku zelo suverena,kar nekaj pred drugimi.
Teja: "Tek je dober, vednopa se še da napredovati.Opravim trening, ki ga na-pišejo trenerji. Moraš imetitudi malce sreče, da si v pra-vem trenutku v pravi formi.Težko je pa biti MagdalenaNeuner. Ona ima tekaški ta-lent, ki ga morda jaz ni-mam."
Jakov: "Ne bi tako rekel.Vsak dan je drugačen, od-visno tudi od počutja. Tru-dim se dati na vsakem tre-ningu maksimum. Če do-bro narediš vse treninge, jetudi pripravljenost primer-na. Na preglednih medna-rodnih tekmah v Ruhpol-dingu s streljanjem nisembil zadovoljen, je bil pa tek v
redu. Tekel sem najbolje odvseh, a se ne hvalim rad,tako da bom rekel le, dasem konkurenčen."
Do zime in do prvih tekemsta še dobra dva meseca.Kako ju boste izkoristili?
Teja: "Večino pripravbomo imeli na Pokljuki. En-krat gremo še na Obertilli-ach. Čaka nas piljenje for-me. Komaj že čakam sneg,ker takrat potem dobim ob-čutek, da se res že bližajotekme."
Jakov: "Prostora za napre-dek imam tako v teku kot vstreljanju. Pri slednjem mo-ram ohraniti pravilne vzor-ce, do zime najti optimalnečase streljanja pod višjoobremenitvijo. Pri teku sotudi še rezerve, tako da mis-lim, da bomo dobro priprav-ljeni na začetek sezone."
Kakšni bodo cilji?Teja: "Odgovor je enak
kot že nekaj let, kolikor ča-kam na prve stopničke. To-rej nič novega. Želim si pr-vih stopničk in čim boljšesezone."
Jakov: "V lanski sezoni ni-sem izpolnil ciljev, tako dazaenkrat ostajajo isti. To jepetnajsto mesto v skupnemseštevku svetovnega pokala.Če je potem boljše, si bolj za-dovoljen. Je visok cilj, ki gaše nisem dosegel. Postopo-ma želim iti navzgor."
Teja in Jakov poletnabiatlonska prvakaTeja Gregorin in Jakov Fak sta postala dvakratna državna prvaka v poletnem biatlonu in nakazala, da bosta, če bo šlo tako naprej, prvi slovenski puški v prihajajoči zimi.
Jakov Fak je dobro pripravljenost potrdil na obeh poletnihtekmah državnega prvenstva.
Teja Gregorin je imela po zasledovalni tekmi pred najbližjokonkurentko skoraj tri minute prednosti.
Jutri začetek lige SLO hokej
Ekipe v ligi EBEL so konec tedna odigrale četrti krog. V petekje bil na sporedu tudi prvi slovenski derbi, v katerem je ekipaAcroni Jesenic gostovala v Tivoliju. V zanimivi in do koncanapeti tekmi so obe točki osvojili hokejisti Tilie Olimpije, kiso zmagali s 4 : 3. Zanimiv in do konca neodločen je bil v ne-deljo tudi obračun na Jesenicah, kjer so gostovali hokejistiRed Bull Salzburga. Lanski zmagovalci lige EBEL so na kon-cu v Podmežakli slavili z 2 : 3, Jeseničani pa so v svojo stati-stiko vknjižili še četrti letošnji poraz in ostali na dnu lestvice,na kateri vodi ekipa KAC-a. V petem krogu, ki bo na sporeduv petek, so Jeseničani prosti, ekipa Tilie Olimpije pa domagosti Orle Znojmo. Že jutri, v sredo, pa se začne liga SLO ho-kej. V dvorani Zlato polje v Kranju bo ob 19. uri gorenjski ob-račun med Triglavom in Jesenicami mladimi, saj so se primoštvu Jesenice mladi odločili, da tudi letos nastopajo v temtekmovanju. Ekipa HDD Bled gostuje v Mariboru, preostalapara pa sta Olimpija - Slavija in Partizan - Medveščak. V. S.
Točke za Triglav, Garmin Šenčur in Roltek Dob
Konec tedna je bil v prvi slovenski nogometni ligi odigran 9.krog. Gorenjska predstavnika sta skupaj osvojila točko.Domžale so z 1 : 3 izgubile z Olimpijo, Triglav Gorenjska paje z 0 : 0 remiziral v Kopru. Na lestvici vodi Maribor, Dom-žale so tretje, Triglav pa sedmi. Prvenstvo se nadaljuje žedanes in jutri, ko bo na sporedu deseti krog. Domžale igra-jo danes ob 20. uri z Rudarjem, Triglavani pa jutri gostujejopri Nafti. Tekma se bo prav tako začela ob 20. uri. V drugislovenski nogometni ligi je bil odigran šesti krog. GarminŠenčur je doma z 2:1 premagal Belo Krajino, Roltek Dob jeosvojil točko na gostovanju v Šmartnem ob Paki (0 : 0), Kal-cer Radomlje pa je doma klonil proti vodečemu Aluminiju z1 : 0. Na lestvici vodi Aluminij, Garmin Šenčur je na drugemmestu, četrti je Roltek Dob, osmi pa Kalcer Radomlje. V petem krogu v tretji slovenski nogometni ligi je Calcit Kam-nik s 4 : 0 premagal novinca v ligi Jesenice, Kranj pa je zma-gal na gostovanju v Izoli s 3 : 1. Na lestvici vodi Krka, drugije Calcit Kamnik, deveti Kranj, enajste pa so Jesenice. J. M.
Triatlonci ob sedmih zjutraj v jezeru
Minuli konec tedna je bil Bled v znamenju triatlona. V sobo-to je potekal Garmin Triatlon Bled z več kot sedemsto tekmo-valci, v nedeljo pa še Petrol Loveman 2011, slovenska ironpolovička, ki je štela tudi za državno prvenstvo v dolgem tri-atlonu. Nastopilo je 166 triatloncev, ki so startali že ob sed-mi uri zjutraj. Po 1,9 km plavanja, 90 km kolesarjenja brezzavetrja in 21,1 km teka se je naslova državnega prvaka podobrih štirih urah veselil Jaroslav Kovačič (TK Krško), med-tem ko je pri ženskah naslov ubranila Nataša Nakrst (TKLjubljana). Na sobotnem evropskem pokalu se je v močnimednarodni konkurenci mladink med Slovenkami najbolj iz-kazala 17-letna Kamničanka Maruša Klemenc, skupno tretja,med mladinci pa Jaka Kaplan s 17. mestom. Vrhunec sobot-nega dogajanja je bil olimpijski triatlon (1,5 km plavanja, 40km kolesarjenja in 10 km teka). Na vrhu so bili tuji tekmoval-ci. Najhitrejši Slovenec je bil Sašo Meden (TK Trisport) na če-trtem mestu, med ženskami pa Jana Zevnik (TK Gorenjska),prav tako na četrtem mestu. M. B.
Redna cena knjige je 9,90 EUR. Če knjigo kupite ali
naročite na Gorenjskem glasu, je cena le 8 EUR +
poštnina. Lahko se odločite za komplet vseh treh
knjig, za kar boste odšteli le 22 EUR + poštnina.
Knjige lahko kupite na Gorenjskem glasu, jih naročite
po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: [email protected].
Prve besede v angleščini, nemščini
ali italijanščini lahko spregovorite s pomočjo knjige
in zgoščenke s pravilno izgovarjavo vseh tujih besed v knjigi.
Spoznajte barve, poklice, nasprotja, živali ter se orientirajte
na morju, v kopalnici in v trgovini. Ob pisanih in živahnih
ilustracijah bo učenje še lažje.
www.gorenjskiglas.si
Miroslav Braco Cvjetičanin
Novinarji sodijo za pisalnestroje, ne na sedeže koles.Novinarji so leni in se pre-mikajo ravno toliko, kolikorpotrebujejo vrstic za svoj čla-nek. Novinarji so bili najboljnesrečni zaradi kadilskegazakona. Če bi ne bilo kadil-skega zakona, novinarja nebi nikoli spravili na teren.Roko na srce: obstajajo tuditaki, ki sami iščejo informa-cije, da bi jih čim prej posre-dovali bralcu, poslušalcu aligledalcu. So tudi taki, ki raz-iskujejo skrito, da bi razkrilicelemu svetu. Poznamo tuditake, ki ne morejo biti sekun-de zamišljeni, in take, ki gre-do na drug konec sveta, da binam sporočili, da tam nima-jo vode. Novinarski poklic jekrasen le v primeru, ko grevse slabo. Takrat so brani inposlušani. Tisti, ki pišejo kajdobrega, so hitro pozabljeni,če so sploh kdaj omenjeni.Če niste vedeli, so v "razvi-tih" državah trenutno najboljpopularni tisti novinarji, ki siupajo povedati nekaj, kar jimni naročeno. V vsej naglici inkoličini besedil, ki jih morapošten in ubog novinar spra-viti v enem delovniku na mo-nitor, je nemogoče pričako-vati, da bo vmes razmišljal šes svojo glavo, zato preprostonapiše ali pove tisto, kar somu povedali tisti, ki mu jih jeuspelo vprašati. Sogovorniki,ki sami hočejo nekaj poveda-ti, pa vemo, kakšni so. Tisti,ki vse vedo, pa so ponavadinekje v ozadju, v kotu, pijejosangrijo in berejo kulturne ališportne strani. Novinarstvo jezakon, odkar se je pojavil Wi-kiLeaks in tisti "bedak", ki se
je oznanil za lastnika. Novi-narstvo je v totalnem drekuzato, ker so tisti v komerciali,marketingu, oglaševanju po-polnoma zaspali in poštennovinar ne dobi plače, ker sečasopis, revija ne prodaja, kerse oddaje, za katere delamo,ne gledajo. Ljudje imajo de-nar, še vedno ga imajo, ven-dar jim ga naši komercialistine znajo izpuliti iz žepov. Aja,tu, kjer je bilo letošnje prven-stvo, je pa res lepo. Zelo jevroče in hotelirji komaj čaka-jo, da končamo in da zaprejohotel do naslednje sezone.Vsi imajo že poln kufer pole-tne sezone, ki niti ni bila takoslaba. Ej, to bom napisal, kose vrnem. Poletna sezona najadranski italijanski obali nitini bila tako slaba ...
Tri dni sem poslušal take inpodobne stavke. Imenitno semi je zdelo, ko nihče ni vedel,da jih snemam. Vedno, kosem se pogovarjal s kakim no-vinarjem, sem na telefonu pri-tisnil snemalnik glasu. Takosem dobil cel kup informacij"iz novinarskega zakulisja".
Svetovno prvenstvo v cest-nem kolesarstvu za novinar-je je vsakoleten poseben do-godek. Zberejo se zares takikolesarji, ki imajo kaj pove-dati. Seveda imajo vsi zaskupni imenovalec kolo intekmovanje, vendar večinanima zveze s športom. Letosje prvenstvo gostilo italijan-sko obmorsko zelo turističnomestece Gabicce Mare, kileži deset kilometrov odvsem znanega Riminija. Pri-poročam obisk, da boste vi-deli, kakšen bo turizem nanaši obali čez pet do deset let.Slovensko zastavo je zastopa-lo dvanajst novinarjev in pravtoliko kolajn smo dobili. Lu-
cija B. Petavs, urednica revijeMedicina danes, pa je postalasvetovna prvakinja v posa-mični vožnji na čas. Prvič vdvanajstih letih, odkar ta tek-movanja obstajajo, je Slove-niji uspelo zmagati. Kot je re-kel selektor reprezentance
Primož Kališnik z Dela, smomed novinarji prava svetov-na kolesarska velesila. Če pato opazijo novinarji, potemso naši kolesarji skupaj zmajhnostjo dežele še boljprepoznavni na cestah po ce-lem svetu.
GIBAJTE SE Z NAMIMiroslav Braco Cvjetičanin
10 torek, 20. septembra 2011GORENJSKI GLAS
Evropsko prvenstvo v košar-ki je med nami, navdušeniminavijači, spet sprožilo ne-skončno kopico vprašanj, kismo jih v glavnem reševali obšankih in velikih ekranih vsenci gostinskih vrtov. Ta obi-čaj, to šankovsko navijanje mije postalo kar všeč, čeprav semna začetku bil nekoliko nepo-trpežljiv do tistih, ki so preti-ravali v evforiji kot navijanjuin ne spodbujanju kot se spo-dobi za ljudi, ki imajo nekajali nekoga rad.
Makedonija kot prvo prese-nečenje prvenstva ima manjprebivalcev kot ima Rusijamest. Makedonija ima manjkošarkarskih igrišč kot imaRusija košarkarskih klubov ...in še kup primerjav med ko-šarkarsko geografsko majh-nostjo tako majhne sončne de-žele, kot je makedonska, inpravzaprav vsem drugim vEvropi. Teh primerjav sem žesit in zato sem se spomnilvprašanja, ki mi ga je ne dol-go nazaj posmehljivo postavilprijatelj iz Srbije: Kako se po-čuti človek, ki živi v državi, kine bo nikoli svetovni prvak?Seveda je bilo mišljeno samo v"pravih moških" športih, kotso nogomet, košarka, vaterpo-lo, rokomet in seveda tenis.Potem ko sem mu odgovoril,da imamo smučarko svetovnoprvakinjo in metalca kladivaje seveda planil v huronskismeh, češ kakšna je to država,ki se ponaša z uspehom smu-čarke in metalca kladiva? Jeto šport ali samo zabava dvehposameznikov, ki nista uspelav "konkretnih" športih? Po-tem si seveda nisem upal ome-njati kanujev in vesel in dvoj-cev takih in drugačnih ter ti-stih, ki se zvirajo po telovad-nih orodjih ali streljajo s pu-škami, kegljajo, balinajo in ...Uh, je bil globok vdih in po-tem še izdih. Ker sem politič-
no neopredeljen, sem se takojspomnil ravno na tiste, ki sonas spravili v majhne okvirje,ki so nas iz hiše spravili v gar-sonjerico, ki so me prisililiiskati izgovore, da smo pre-majhni, da bi lahko bili do-bri. Trde glave izza šankaimajo k sreči vedno bolj trhlenogice, zato smo se moralikmalu usesti, da bi analizira-li našo in v tem primeru ma-
kedonsko majhnost. Moja pri-ljubljena debata ima naslov:Kaj bi jim delali, če bi bili ševedno Jugoslavija? To je takozaostalo in trapasto vpraša-nje, da se ga politiki najrajeizognejo, če je le možno. Pavendar: kaj ima majhen člo-vek od majhne države, čenima dobrega športa? Pre-usmeriti se mora na športe,primerne posmehu tistih veli-kih? Naj bom ponosen, če jeSlovenec najboljši v metu kla-diva in Slovenka v vijuganjumed količki po snegu? Zakajpa ne? Ampak mi bi radi bilidobri v košarki, nogometu,vaterpolu ... Sanje? Niti ne.Globalizacija športa, kapita-lizem in ukinitev socializmav največjih svetovnih športnihsilah so pripeljali do točke, koje vse možno. Danes je mož-no tudi to, da Makedonija vkošarki premaga Rusijo, takokot jo je Slovenija v nogome-tu. Možno je celo to, da Fin-ska premaga Hrvaško v ko-šarki, in možno je celo to, daje Hrvat najboljši smučar nasvetu in Srb najboljši tenisač.Možno je celo to, da sta kardva Luksemburžana najbolj-ša kolesarja na svetu. Luksem-burg se da prekolesariti na zadnjem kolesu po dolgem inpočez. Danes so debate o veli-kosti in majhnosti v športubrezpredmetne. Odkar sošportniki samostojni podjetni-ki, ni več geografskih izgovo-rov. Odkar imamo informaci-je na dlani in svet na ekranu,ni več izgovorov, da nečesa neznamo ali ne zmoremo. Ško-da je edino ta, da se zdaj, kovsakdo vsakogar lahko prema-ga, vse manj mladih ljudi od-loča za šport. Zdaj, ko prihajačas, da bi mogoče celo naj-manjši lahko najvišje skakaliv košarki, pa ni zanimanjaza ta šport. Kako vem, da nizanimanja? Še tekme za tret-
je mesto evropskega prven-stva, katerega smo hotelizmagati, televizija ne prena-ša. Vsaj na nacionalnem pro-gramu ne, kaj šele, da bi štel ti-ste, ki radi mečejo na koš ...Kdaj ste nazadnje videli zasede-no košarkarsko igrišče za vašošolo? Še ne dolgo tega smo se te-pli za vsak prost koš ... Mogočeso zaradi tega danes tako dobri.Kaj pa bo čez nekaj let?
Majhni in veliki
Novinarsko pedaliranje
Kako se počuti človek, ki živi v državi, ki ne bo nikoli svetovni prvak? Seveda je bilo mišljenosamo v "pravih moških" športih, kot so nogomet,košarka, vaterpolo, rokomet in seveda tenis. Potem ko sem mu odgovoril, da imamo smučarko svetovno prvakinjo in metalca kladiva,je seveda planil v huronski smeh, češ kakšna je to država, ki se ponaša z uspehom smučarke in metalca kladiva?
Delček novinarske reprezentance, ki je zastopala Slovenijo,od leve: Saša Mejač, Anita Mejač (Kamniški občan), Robert Bauman (Radio Kranj), Braco Cvjetičanin (Gorenjskiglas), Primož Kališnik (Delo Polet), Marjetka Conradi (DeloPolet), Marko Koghee, (Noordhollands Dagblad).
Prva novinarska svetovna prvakinja v cestnem kolesarstvuje Lucija B. Petavs (Medicina danes), na sredini, druga je bila Anita Mejač (Kamniški občan), levo, in tretja Marjetka Conradi (Delo Polet), desno.
Stojan Saje
Trdkova - Goričko je znanoGorenjcem, a verjetno jih jele malo slišalo za Trdkovo inMartinje ob meji z Madžar-sko. Še manj jih ve, da sotam lani prvič uspešno izpe-ljali kolesarski maraton z večkot osemdesetimi udeležen-ci. Na drugem maratonu 11.septembra letos se je zbralože 115 kolesark in kolesarjeviz Slovenije, Avstrije in Hrva-ške. Seveda smo bili zraventudi Gorenjci!
"Privoščite si razkošje en-kratnega spoznavanja neokr-njene gričevnate pokrajine obavstrijsko madžarsko sloven-ski tromeji," so zapisali v va-bilu organizatorji iz podjetja
Goričanka, ki ga vodi SrečkoKalamar. Kdor se je odzvalvabilu, ni ostal razočaran, sajso domačini gostoljubnosprejeli in obdarili obiskoval-ce. Srečkova žena Irena, ki seje na Goričko priselila izŠkofje Loke, je za vse ročnoizdelala lesene priponke z li-kom kolesarja. A prej se jebilo treba zanjo potruditi naeni od dveh prog. Sam semizbral 25-kilometrsko trasoTrdkova-Grad-Dolnji Slaveči-Gornji Slaveči-Kuzma-Dolič-Trdkova, mnogi pa so garalina 53 kilometrov dolgi progi.Kot se je izkazalo, niti krajšaproga ni bila od muh, saj se jezadnji klanec vlekel nekaj ki-lometrov do cilja. Tudi gorič-ki klanci so vredni vsega spo-
štovanja, sem prepričan poštirih maratonih letos. Na ci-lju v Trdkovi so čestitali vsem,ne le najhitrejšim. Posebej sonagradili najštevilnejšo eki-po, najmlajšega in najstarej-šega udeleženca. Slednjo na-grado sem prejel edini Gore-njec, upokojeni novinar Go-
renjskega glasa Stojan Saje,ki sem vozil v dresu Športne-ga društva GG. Pozneje se jeizkazalo, da dve leti starejšikolesar iz Ruš ni napisal let-nice rojstva v prijavnico, a sotudi njega obdarili. Res veli-kodušno, zato bo gotovo tretjimaraton še bolj obiskan.
Trda kolesarska izkušnjaDrugi kolesarski maraton Trdkova na Goričkemje privabil 115 udeležencev. Edini Gorenjec je vozil za Gorenjski glas.
Zadnji klanec se je vlekel nekaj kilometrov skoraj do ciljana Trdkovi. / Foto: Jože Bokan
torek, 20. septembra 2011 NASVETI [email protected] GLAS
KUHARSKI RECEPTIZa vas izbira Danica Dolenc
Pavla Kliner
Vsak glavobol še ni migre-na. Ta oznaka je navadno re-zervirana le za izrazit glavo-bol, ki traja od 4 pa tudi do72 ur, zanj pa je značilnautripajoča bolečina, ki sesprva pojavi le na eni straniglave in se nato razširi še nadrugo stran. Glavobol navad-no spremljajo slabost, draže-nje na bruhanje, velika ob-čutljivost na hrup in svetlo-bo. Napad migrene najpogo-steje izzovejo motnje v pre-krvitvi možganov. Zoženjekrvnih žil povzroča pomanj-kanje kisika in bolečine, ki vdrugi fazi, ko se žile spet raz-širijo, hitro naraščajo. Mi-greno lahko sprožijo različnidejavniki - stres, zatrta čus-tva, hormonske spremembe,določena hrana in pijača, de-nimo čokolada, arašidi, pre-zrele banane, sir, kava inrdeče vino, lakota, hrup, os-tra svetloba ...
Izganjalci migrene
V ljudskem zdravilstvu ve-lja za enega najboljših izga-
njalcev migrene navadnirman (Achillea millefolium).Skodelica vročega rmanove-ga čaja, ki ga pijemo po po-žirkih, lahko odžene ali pavsaj omili napad migrene. Vboju proti migreni se zelo do-bro obnese tudi beli vratič(Tanacetum parthenium), kiširi krvne žile v možganih intako blaži migreno zaradislabše prehodnih žil. Vzame-mo ga ob prvih znakih napa-da. Po nekaterih virih naj biže en sam zaužit list belegavratiča na dan omilil težave zmigreno. Drugi viri priporo-čajo pitje čaja ali grizljanje tri
do pet svežih lističev na dan.Skorja bele vrbe (Salix alba)vsebuje predstopnjo acetilsa-licilne kisline, zato delujeprotibolečinsko. Žličko nare-zane vrbove skorje počasi za-vemo v četrt litra vode, čaj od-stavimo in ga pustimo statipet minut. Spijemo do dveskodelici čaja na dan. Učin-kovita protimigrenska zeliš-ča, ki blažijo bolečine in po-mirjajo, so tudi baldrijan (Va-leriana officinalis), materinadušica (Thymus serpyllum),hmelj (Humulus lupulus),luštrek (Levisticum officina-le), močvirski oslad (Filipen-dula ulmaria), pomladanskijeglič (Primula veris), vijolica(Viola odorata), lipovo cvetje(Tilia platyphyllos), kamilica(Matricaria recutita), sporiš(Verbena officinalis), citron-ka (Aloysia triphylla) ... Bla-godejna je denimo čajna me-šanica iz melise (Melissa offi-cinalis), poprove mete(Mentha piperita) in žajblja(Salvia officinalis). Na danspijemo dve do tri skodelicečaja.
Obloge
Napade migrene pogostozelo dobro blažijo obloge zzmečkanimi zeljnimi ali listitrte, s čebulo ali hrenom, zmaterino dušico ali timija-nom (Thymus vulgaris) tertudi obloge s kumino (Ca-rum carvi) oz. zdrobljenimisemeni kumine z vodo.
Eterična olja
Olajševalni občutek prina-šajo tudi nekatera eteričnaolja, s katerimi si namažemočelo, senca in tilnik. Najboljese izkažejo eterična olja siv-ke (Lavandula angustifolia),poprove mete, čajevca (Mela-leuca alternifolia), evkalipta(Eucalyptus globulus) in rož-marina (Rosmarinus offici-nalis).
Ingver deluje hitro inučinkovito
Ayurveda, tradicionalni in-dijski način zdravljenja, zazdravljenje migrene že odnekdaj uporablja enega naj-bolj učinkovitih sredstevproti bolečinam, vnetjem inslabosti - ingver (Zingiber of-ficinale). Zmešati ga je trebas toplo vodo in vtreti v glavo.Zelo koristno je tudi, če za-užijemo pol žličke svežegaali ingverja v prahu takoj, koobčutimo prve bolečine. Po-dobno kot zdravila proti mi-greni tudi ingver zmanjšabolečine z blokiranjem ke-mičnih snovi, ki povzročajorazdraženost v žilah v mož-ganih.
Au, migrenaSte eden tistih, ki jih mučijo napadi migrene in sami pri sebi večkrat tarnate? Da bi se enkrat za vselej znebili neznosnih glavobolov, ste gotovo poskusili tudi z uporabo nekaterih domačihpripravkov. Za vsak primer vam ponujamo še nekaj rastlinskih namigov - od blizu in daleč.
11
Izdelovalci mlinskih kamnov
Sprememba velikostikamnov
Povpraševanje po mlinskihkamnih se je povečalo predzačetkom druge svetovne voj-ne, še več naročil pa je bilomed vojno in po njej, ko sokmetje postavljali svoje mline,predvsem zato, da jim oblastne bi vzela preveč pridelka.Kmetje pa niso potrebovalitako velikih kamnov, saj somleli le svoje žito, zato je očezačel izdelovati kamne raz-ličnih velikosti. Najmanjši soimeli premer petdeset centi-metrov. Dela je bilo toliko, daje zaposlil še Lojzeta Grosa izNaklega, ko je ta odšel, padva Dolenjca in enega Va-raždinca.
Kamne je pošiljal po vsejSloveniji pa tudi na Hrvaško.Po letu 1960 pa so kmetje svo-je mline opuščali, pojavili so sevaljčni mlini. Pomanjkanjahrane ni bilo več in tako jetudi povpraševanje po mlin-skih kamnih počasi upadalo.Franc Puhar je v kamnolomuostal sam. Leta 1974, pri svo-jih sedemdesetih letih, je na-pravil zadnji mlinski kamenin se upokojil.
Danes stare mlinske kamneljudje iščejo žal le še za mizena svojih vrtovih. Na Polici pani več slišati udarcev kladiv,ostali so le ovali odtrganihkamnov in konglomeratnaskala, ki pomni najstarejšozgodovino nastajanja naše po-krajine.
Puharji zunaj kamnoloma
Puharji so trdo delali, biliugledni meščani in se velikoukvarjali s kulturnimi dejav-nostmi v Kranju. Nekateri so biličlani amaterskega gledališča,prepevali so v moškem pevskemzboru, bili so celo pobudniki zaustanovitev zbora. Vsi štirjekamnoseki s Police so igrali v pi-halnem orkestru, Francova hčer-ka Jožica pa je bila pozneje prvačlanica. Brata Gašper in Francsta bila več let tudi predsednikatega orkestra. Podatki veljajo leza zadnja dva rodova, JanezaPuharja in Franca Puharja.Slednji ni bil samo glasbenik, bilje tudi športnik, saj je s svojimizmagami v kegljanju posegel vsam slovenski vrh. (konec)
5Mara Črnilec
Priprava orodja
Beli vratič
Ingverjeva korenina
Merjenje širine mlinskega kamna
Tedenski jedilnik
Nedelja - Kosilo: juha iz bučk, svinjski zrezki v naravni omaki,blitva s krompirjem po dalmatinsko, endivija s korenjem v so-lati, češpljev zavitek; Večerja: topli kruhki, pečena paprika.Ponedeljek - Kosilo: špageti s panceto in sirom, mešana so-lata, lubenica; Večerja: čevapčiči iz ponve, kumarična solatas krompirjem, sladoled.Torek - Kosilo: brokolijeva kremna juha, ocvrt piščanec, pra-žen krompir, radič s fižolom v solati; Večerja: knapovskepolpete, jogurt.Sreda - Kosilo: juha iz začimb z vlivanci, puranji zrezki v ma-jonezni omaki, dušen riž, na sopari kuhana stebla blitve vsolati z jajcem, grozdje; Večerja: telečja jetra na žaru, solataiz stročjega fižola.Četrtek - Kosilo: polnjena paprika, pire krompir, mešana so-lata; Večerja: kruhovi cmoki s slanino, zeljnata solata.Petek - Kosilo: paradižnikova juha, sardelice ali ribji fileti izponve, krompir v koscih, zelena solata, breskve; Večerja:skutni češpljevi cmoki, kompot.Sobota - Kosilo: marinirana svinjska rebra na žaru, okisankrompir, ajvar, pečene paprike, sadne kupe; Večerja: rezinešunke, francoska solata, toast.
Češpljev zavitek
Vlečeno testo; nadev: 12 dag masla, 12 dag drobtin, 1,5 kg češ-pelj, malo cimeta, 10 dag grobo narezanih orehov, 12 dag slad-korja, malo olja, sladkor za posip.Testo zvaljamo, malce namastimo z oljem, ga tanko razvle-čemo in dve tretjini testa potresemo z na maslu prepraženi-mi drobtinicami, s češpljami, ki smo jih razrezali na četrti-ne, s cimetom, orehi in sladkorjem. Preostalo tretjino testapoškropimo s stopljenim maslom. Testo zdaj zvijemo, po-ložimo v namaščen pekač in v pečici pečemo približno 45minut pri 180 stopinjah Celzija. Še vročega potresemo ssladkorno moko.
Knapovske polpete
Potrebujemo: 4 jajca, 8 žlic moke, 4 žlice mleka, 75 dag surove-ga naribanega krompirja, sol, maščoba za peko.Jajca, mleko in moko razžvrkljamo, dodamo surov naribankrompir, solimo. Oblikujemo hlebčke in jih na olju zlato ru-meno zapečemo. Zraven ponudimo solato ali kislo mleko.
Juha iz začimb
Potrebujemo: 1 liter vode ter različne začimbe in zelišča: poper,peteršilj, zelena, timijan, origano, bazilika, šetraj, koriander inpodobno, sol.Začimbe kuhamo v osoljeni vodi 15 minut, po želji dodamoše jušno kocko, nato pustimo kakšne pol ure stati, precedi-mo in zakuhamo poljubno jušno zakuho.
GORENJSKI GLAStorek, 20. septembra 201112 [email protected]
Simon Šubic
Dragomelj, Špitalič - Minulikonec tedna sta se na širšemobmočju Gorenjske zgodilidve prometni nesreči, ki staterjali tri človeška življenja.
Na odseku Šentjakob-Domžale na avtocesti Ljub-ljana-Kamnik je v nedeljookoli 12.30 trčilo sedem vo-zil. Po ugotovitvah policije je36-letni Domžalčan z oseb-nim vozilom BMW X6 ame-riških registrskih označbdomnevno zaradi neprilago-jene hitrosti v bližini Dra-gomlja (občina Domžale) tr-
čil v spredaj vozeč osebni av-tomobil Toyota Camry, kate-rega voznik je zaradi nasta-jajoče kolone pred njim za-viral in zmanjševal hitrost.Po trčenju je Toyoto odbilonaprej, tako da so verižno tr-čili še štirje avtomobili v ko-loni, medtem ko je povzroči-telj trčil tudi v osebni avto-mobil Citroen C4. V nesrečista umrli potnici v Toyoti,86- in 58-letna državljankaItalije, tretji potnik, 56-letniItalijan, pa se je huje ranil. Vnesreči se je lažje ranilo šeosem oseb. Vse ponesrečen-ce so odpeljali v ljubljanskiklinični center. Poslediceprometne nesreče sta si
ogledali tudi dežurni pre-iskovalna sodnica in držav-na tožilka.
V petek popoldne pa seje na regionalni cesti Kam-nik-Vransko smrtno po-nesrečil 35-letni motorist izokolice Celja. Pri Špitaličuje pripeljal iz desnega ne-preglednega ovinka v levipregledni ovinek, ki potekapo klancu navzdol, pri tempa je domnevno zaradi ne-prilagojene hitrosti izgubiloblast nad vozilom, zape-ljal desno z vozišča in trčilv bližnji stanovanjski ob-jekt. Motorist je zaradi hu-dih ran umrl na kraju ne-sreče.
Na avtocesti umrli Italijanki
Simon Šubic
Kranj - Na Okrožnem sodiš-ču v Kranju sodijo trideset-letnemu Hamdiji Amidži-ću z Jesenic, ki naj bi 6. ju-nija 2009 v gostinskem lo-kalu Pr' Čbular na Jeseni-cah najprej s pestmi, natopa s steklenico piva po glaviudaril tedaj 41-letnega Sea-da Čehića. Kot je navedlaokrožna državna tožilkaMarija Marinka Jeraj, je Če-hiću z udarci zadal takohude poškodbe glave, meddrugim obsežno akutnooteklost možganov in krva-vitev možganskega debla,da je zaradi njih dva dnikasneje umrl v ljubljan-skem Kliničnem centru.Zoper Amidžića na kranj-skem sodišču poteka tudipostopek zaradi spolneganapada na osebo, mlajšo odpetnajst let.
Zagovornik Izet Hodžićje že uvodoma sodnemusenatu, ki mu predsedujesodnica Andreja Ravnikar,pojasnil, da se obdolženi nečuti krivega. Amidžić je vzagovoru pojasnil, da mu jebil Čehić dolžan denar. Žekakšno leto pred usodnimdogodkom je pri avstrijskibanki s sodelavcem Elvi-som Folićem najel deset ti-soč evrov posojila, ki sta sijih razdelila na pol. "Posoji-lo sem redno vračal, po stoevrov na mesec, nato semse odločil, da izplačam celo-tno vsoto, to je 3500 evrov.Čehić, bil mi je sodelavecin prijatelj, me je tedaj pre-govoril, naj denar raje poso-dim njemu, ker ne moreniti otrok peljati na morje,in bo on vsak mesec vračalpo sto evrov. Nekaj mese-cev je to tudi počel, ko pa je
odšel v Avstrijo, je prenehalplačevati, zato sem moralspet sam prevzeti odplače-vanje posojila. Bilo je hudo,bil sem živčen zaradi tega,žena je mislila, da sem po-sojilo v celoti že odplačal.Veliko sva se kregala, tedajme je tudi zapustila. Čehićasem večkrat klical, vednomi je govoril, da nima de-narja," je začel pripovedo-vati.
Šestega junija 2009 jeAmidžić ugotovil, da je Če-hić na Jesenicah, zato se ježelel z njim pogovoriti ovračilu dolga. Našel ga je vpiceriji Pr' Čbular. "Prišelsem, da se pogovoriva, ni-sem se želel tepsti. Začelme je žaliti, nato je šel nad-me še s steklenico piva.Vzel sem mu jo iz rok in ga
udaril z desno roko po ob-razu. Padel je na bližnjoograjo in se udaril v glavo.Nato je še enkrat planil pro-ti meni in sem ga znovaudaril, tako da je še enkratzadel v ograjo. Tudi samsem vzel steklenico od ko-kakole, a mi jo je ArminHasanagić, ki je bil tuditam, vzel iz rok. Po drugemudarcu je Čehić ostal s sklo-njeno glavo nad mizo, šenekaj je govoril, jaz pa semodšel. S steklenico ga ni-sem udaril," je razložilAmidžić in med pripovedo-vanjem za krajši čas planiltudi v jok. Kot je še pojas-nil, težko spi in je precejvzkipljiv, zato redno jemljeantidepresive, kar je počeltudi že pred obravnavanimdogodkom.
Sodni izvedenec medi-cinske stroke Tomaž Bene-dik je ugotovil, da je pokoj-ni prejel dve vrsti udarcev -z roko in ovalnim predme-tom, najverjetneje stekleni-co, slednje pa je tudi pov-zročilo usodne poškodbe."Glede na izvide avtopsijebi skoraj izključil možnost,da bi šlo za dva vzporednamočnejša udarca ob ograjo.Pri tem je bistveno, da staugotovljeni poškodbi bilipovsem vzporedni. Silaudarca je morala biti kar ve-lika, da je prišlo do tako hu-dih poškodb," je pojasnil.
Sojenje se bo nadaljevalooktobra, ko bodo poskušalizaslišati tudi ključno pričoArmina Hasanagića, ki mudoslej vabila na obravnavoniso uspeli vročiti.
Prijatelja pretepel do smrti Jeseničan Hamdija Amidžić se je na kranjskem sodišču začel zagovarjati zaradi domnevnega uboja,za kar je zagroženo od pet do petnajst let zapora.
Uboja obtoženi Hamdija Amidžić (desno, ob njem odvetnik Izet Hodžić) trdi, da pokojnegaSeada Čehića ni udaril s steklenico po glavi.
Tržič
Po nesreči odpeljal naprej
V petek ob 15. uri se je na lokalni cesti Križe-Zadraga zgodi-la prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena kolesar inneznani voznik oziroma voznica osebnega avtomobila Re-nault Scenic sive barve. Vozilo je poškodovano po vetro-branskem steklu in sprednjem delu. Po nesreči je neznanivoznik odpeljal v smeri Kranja, ne da bi lažje ranjenemu ko-lesarju pomagal. Zaradi razjasnitev vseh okoliščin nesrečepolicija naproša morebitne priče, da pokličejo na številko113 ali na anonimni telefon policije 080 1200. S. Š.
Kranj, Žiri
Policisti so se branili z razpršilnikom
Gorenjski policisti so imeli zadnje dni kar nekaj dela z vroče-krvneži, ki so jih umirili šele z uporabo plinskih razpršilnikov.Že v četrtek pozno zvečer sta policista v Kranju hotela ustavi-ti osebni avtomobil Hyundai H1, vendar se 35-letni domačinni odzval na prižgane modre luči, ampak je s povečano hi-trostjo nadaljeval vožnjo. Nazadnje je zapeljal na zasebnodvorišče in hotel oditi v stanovanjsko hišo. Policista staKranjčana še pravočasno dohitela in mu odredila preizkus al-koholiziranosti, katerega je odklonil, zato sta se policista od-ločila za njegovo pridržanje. Tedaj se je v postopek vmešalnjegov brat. Skupaj sta se uprla policistoma, ki sta moralauporabiti fizično silo in plinski razpršilec. Zaradi kršitve jav-nega reda in miru ter napada na policista sta policista pridr-žala brata 35-letnega Kranjčana. V nedeljo dopoldne pa je vŽireh po cesti skakal 46-letni domačin in ustavljal mimoido-če. Ko se je na kraj pripeljala policijska patrulja, je razgreti Ži-rovec brcnil v vrata policijskega avtomobila in zbežal. Polici-sta sta ga dohitela, pri tem pa ju je moški pričel zmerjati in senedostojno vesti ter mahati proti njima. Obvladala sta ga šeles plinskim razpršilcem, nato pa ga pridržala. Sledi kazenskaovadba zaradi poskusa preprečitve uradnega dejanja. S. Š.
Ljubljana
Gorenjci odlični na gasilskem tekmovanju
Na Rudniku v Ljubljani je minuli konec tedna minil v zname-nju velikih gasilskih bitk - v licenčnem tekmovanju Firefigh-ter Combat Challenge oziroma v najtežjih dveh minutah všportu, kakor tudi oglašujejo zelo zahtevno gasilsko tekmo-vanje, s katerim so v Sloveniji prvi začeli radovljiški prosto-voljni gasilci. Radovljičani, ki so prvo tovrstno tekmovanjepri nas organizirali lani, so v petek in soboto v Ljubljani iz-peljali slovensko tekmovanje, v nedeljo pa tudi prvo evrop-sko tekmovanje v Firefighter Combat Challengeu, na kate-rem so se med predstavniki sedmih držav zelo dobro odre-zali tudi gorenjski gasilci. Med posamezniki je namreč dru-go mesto zasedel Tilen Feldin, četrto pa David Brodar, obaprostovoljna gasilca iz Most pri Komendi. Še uspešnejši sobili gorenjski gasilci v tekmovanju dvojic, saj sta Anže Hab-jan (PGD Radovljica) in Gregor Stanonik (PGD Gorenja vas)zmagala, Feldin in Brodar pa sta bila druga. Slovenski gasil-ci so bili v ekipnem tekmovanju četrti; zmagali so profesio-nalni gasilci iz ZDA. S. Š.
�1. stran
Škofja Loka
Pobrali zlatnino
Nekaj noči nazaj so neznan-ci vlomili v stanovanje vPodlubniku. Odnesli so zaokoli dva tisoč evrov zlatni-ne.
Vlomili na gradbišče
Neznani tatovi so minuli ko-nec tedna vlomili na grad-bišče v okolici Škofje Loke.Ukradli so različno orodje,skupaj vredno okoli osem ti-soč evrov.
Izginila kosilnica
V noči na ponedeljek je ne-kdo z dvorišča stanovanjskehiše v okolici Škofje Lokeukradel kosilnico BCS. Last-nik je škodo ocenil na 3500evrov. S. Š.Fo
to: T
ine
Kuš
ar
Časopis izhaja občasno www.gorenjskiglas.si
NASVETZANIMIVOSTI
Ušivost je bolezen inne sramotaUšivost je nadloga, s katerose vzgojitelji in učitelji sreču-jete v vrtcih in šolah, kot tudidoma v vlogi že tako prezapo-slenih staršev. Je tipičen pri-mer bolezni, katero se rešuje- zdravi v domačem okolju.
Otroci brez plavalnihobročev Vodne igrarije, ki potekajo vŠkofji Loki in v Begunjah, soposebno vodno doživetje zaotroke med četrtim mesecemin enim letom, ter od enegado tretjega leta. So nadgrad-nja metode Halliwick.
Zdravje & lepota je priloga časopisa Gorenjski glas Urednica: Suzana P. Kovačič
Zdravje ● Kakovost bivanja ● Zdrava prehrana ● Napredek v zdravstvu ● Zdravila ● Kozmetika ● Nasveti za dolgo življenje
Suzana P. Kovačič
spešno obvlado-vanje čakalnihdob močno pri-speva k zdravjudržavljanov. Že
nekaj časa lahko preverimo,v kateri bolnišnici bomo naj-hitreje na vrsti za poseg ozi-roma za pregled pri speciali-stu, saj so podatki objavljenina spletni strani Inštituta zavarovanje zdravja," je na pet-kovi novinarski konferencina Inštitutu za varovanjezdravja RS (IVZ RS) poveda-la Marija Seljak, direktoricaIVZ RS. Leto dni po uvedbiPravilnika o najdaljših do-pustih čakalnih dobah se je
število čakajočih za posa-mezne zdravstvene storitvezmanjšalo s 83.642 čakajo-čih na 42.676. Na IVZ RS zbirajo podatkeza 52 zdravstvenih storitev, okaterih poroča 74 izvajalcev sskupno 364 seznami. Napodlagi pravilnika so uvedlitudi stopnjo nujnosti: redno,hitro in nujno. Pa smo naspletni strani IVZ RS na-ključno preverili trenutne ča-kalne dobe v ambulantah zabolezni dojk in mamografijoza redne preglede; v Splošnibolnišnici Jesenice boste ča-kali 160 dni, v kranjski Bol-nišnici za ginekologijo in po-rodništvo prav tako 160 dni,edina, kjer ni čakalne dobe,
je Splošna bolnišnica Mur-ska Sobota. Sicer se je številočakajočih za ambulantno ob-ravnavo dojk in mamografijood začetka maja znižalo z do-brih 15 tisoč na nekaj manjkot 11 tisoč. Tudi število čaka-jočih na magnetno resonan-co se je znižalo iz 9317 na5848. Vendar pa v Univerzi-tetnem kliničnem centruLjubljana 177 kardiovaskular-nih bolnikov še vedno čakanad dopustno mejo, v drugihpetih centrih za kardiovasku-larne bolnike v Sloveniji pa sčakalno listo nimajo težav,saj je ta povsod pod dopustnomejo šestih mesecev.
"Prečiščevanje čakalnihseznamov smo v letu dni
izvedli dvakrat z namenom,da ugotovimo podvojene,celo potrojene zapise v ča-kalnih seznamih pri istihali različnih izvajalcih. 4,6odstotka oseb je bilo avgu-sta letos v čakalne seznamevpisanih dvakrat, od tega jebilo 2,4 osebe vpisane v ča-kalne sezname za operacijosive mrene ali artroplastikokolena. 0,2 odstotka iz ča-kalnih seznamov jih jemedtem umrlo," je poveda-la Metka Zaletel iz IVZ RS.S tem so dosegli zmanjša-nje večkrat vpisanih pacien-tov. "Bistvena pa je pravicado spoštovanja pacientove-ga časa. Pacienti morajobiti vpisani v seznam povrstnem redu naročanja,obravnavani pa v vrstnemredu, kot so bili vpisani vseznam, seveda ob upošte-vanju stopenj nujnosti zazdravstveno storitev. Prinaših nadzorih tudi zeloredko najdemo še ročno vo-
dene čakalne sezname," jedejala glavna zdravstvenainšpektorica Dunja Sever.Zdravstvena inšpektoricaEva Kompan pa je poudari-la, da se "preskakovanjemimo vrste" kar hitro ugo-tovi: "Pregledam, kdaj je bilpredviden pregled z veljav-no napotnico in kdaj je bildejansko izveden. Če ugo-tovim, da je bila storitevopravljena prej, preverimzakaj. Tega v zadnjem letudni ni bilo veliko." Minister za zdravje Dorijan
Marušič je z doseženimi re-zultati zadovoljen. Čakalnedobe, ki so kazalnik delova-nja zdravstvenega sistema,je označil kot skupen doberdosežek. Kot pomemben na-slednji cilj pa je minister iz-postavil prizadevanja, da biod začetka obravnave bolni-ka pa do konca obravnaveminilo čim manj časa, pričemer je pomembna kako-vost opravljene storitve.
Pred letom dni je začel veljati Pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah, minister za zdravje Dorijan Marušič je po letu dni z doseženimi rezultati zadovoljen. Na Inštitutu za varovanje zdravja zbirajo podatke o čakalnih dobah za 52 zdravstvenih storitev, podatki pa so bolnikom javno dostopni.
stran 17
U
stran 16
Še vedno (pre)dolge vrste se krajšajo
stran 20
Dorijan Marušič / Foto: Gorazd Kavčič Marija Seljak / Foto: Gorazd Kavčič Metka Zaletel / Foto: Gorazd Kavčič Dunja Sever / Foto: Gorazd Kavčič
Z materino metodočudežno napreduje
Sedemletni Benet Tasevski, z za-četno diagnozo popolne negibno-sti in umske zaostalosti, je shodil,začel razmišljati in sodelovati.
stran 18
V bolečino nacepljen strah
Psihične težave, socialne stiske se lahkoodrazijo kot nespecifična bolečina v križu.Človeka boli, bolečina ne preneha, z re-ceptom pa se nič ne reši ... Več o tem zanesteziologinjo Matejo Lopuh, ob njejna sliki je diplomirana medicinska sestraAna Bassanese iz SB Jesenice.
V devetih mesecih letošnjega letase je občutnoznižalo številočakajočih naddopustno mejoin sicer od14.443 na 4717 čakajočih.
CU
TIS
NO
STR
A, M
IHE
C P
OG
AČN
IK S
.P.,
JAN
ŠE
VA U
LIC
A 1
, LJ
UB
LJAN
A
14 Zdravje&lepota, torek, 20. septembra 2011
Samopomoč
Maja Korošak
anes, ko je na vo-ljo toliko različ-nih oblik pomoči,si je skoraj nemo-goče zamisliti, da
še pred nekaj desetletji nibilo na voljo ničesar. Bolniceso bile prepuščene same sebiin nikjer niso mogle dobitiodgovorov na vprašanja, ki sojih pestila. Mimi Resman,članica kranjske skupine, kije zbolela pred 35 leti, se spo-minja, da so se bolnice vsepomenile kar med sabo, vbolnišnični sobi ali na bolniš-ničnih hodnikih. "Pile smopetrolej in jedle konjskomeso." Takrat je to namreč
veljalo kot nekaj, kar pomagapri rakavih obolenjih. MimiResman je od vsega začetkavodilo neomajno prepričanje,da bo ozdravela, in zato se jetudi oprijela vsake pomoči, kibi zanjo pomenila napredekv okrevanju. Najprej so bile toknjige, potem se je v Ljublja-ni leta 1983 ustanovila prvaskupina za samopomoč, ki joje redno obiskovala. Ko se jeustanovila prva takšna skupi-na na Gorenjskem, bila je ra-dovljiška, je šla tudi tja. Inpred šestimi leti se je pridru-žila kranjski. Dobivajo se vsak drugi petekv mesecu v prostorih Zdrav-stvenega doma Kranj. Skupi-no vodi koordinatorica, to je
ena od bolnic, ki ni več nazdravljenju, ter strokovnavodja Marija Eržen, diplomi-rana medicinska sestra. Na-men skupine je predvsem vizmenjavi izkušenj. Skupinaje točka, kjer izvedo največ,in tudi varen prostor, kjervsaka od njih ob razumeva-nju in podpori drugih lahkoizrazi tisto, kar jo teži. Zanjih ni tabujskih tem, pogo-varjajo se o vsem, tudi o dru-žinskih problemih, ki jih jenjihova bolezen sprožila, inpovsem intimnih dilemah,kako se počutiti in doživljatikot ženska tudi po operaciji.Druži jih namreč skupna iz-kušnja hude bolezni, ki pa ninepremagljiva.
Kaj jim še daje skupina?"Novo moč za življenje," zatr-juje Francka Jošt, ki je zbole-la pred petnajstimi leti. "Prvičsem lahko javno spregovorilao svoji bolezni in se je takonehala sramovati." Na večjihskupnih srečanjih skupin paje videla množico veselihžensk. "Če zmorejo one,zmorem tudi jaz." In tako jebilo. Francki Jošt se zdi zelopomembno tudi to, da "jenaša skupina usmerjena v to,da pomagamo druga drugi.In da me, starejše članice,damo sebe na voljo tistim, kiprihajajo. Vprašajo nas lahkovse, kar jih zanima. To, karsmo me dobile od starejšihčlanic takrat, ko smo to potre-bovale, dajemo danes naprej.Tistim, ki to potrebujejo.""Povsem drugače se je od-preti in spregovoriti o svojibolezni in o tem, kar doživ-ljaš in preživljaš, nekomu, kije prestajal enake stvari,"
pove Zora Bajde. "O temsem povsem odprto govorilaže prej, tudi doma sem imelaveliko podporo, enako v služ-bi in pri prijateljih, vendar pasem šele v skupini dobila ti-sto, kar sem zares potrebova-la. Ko za svojo bolezen povešnekomu, ki je ni prebolel, tivsak hoče pomagati z nekiminasveti. Takrat ti je to pov-sem odveč, saj veš, da on ni vtvoji koži. Ko sem prvič prišlav skupino in sem v njej vide-la ženske, ki so že toliko intoliko let po operaciji, sem se
počutila povsem zdrava, pačeprav takrat nisem imelaenega lasu na glavi."Nina Hladnik, tudi članicaskupine, pa poudarja, da jezelo pomembno, da ženskapride v skupino takoj, koizve za diagnozo. Žal je veli-ko takšnih, ki še dolgo pooperaciji zavračajo vsak po-govor o tem. Ne želijo spre-jeti svoje bolezni. "Vendar:različne smo si in spoštuje-mo odločitev vsake posa-meznice," je še povedalaHladnikova.
Daje jim novo moč za življenje
D
Kranjska skupina za samopomoč ženskam, obolelim za rakom dojk, je enaod devetnajstih, ki pod okriljem Društva onkoloških bolnikov Slovenije delu-jejo pri nas. Članice v njej najdejo medsebojno podporo, upanje in zaupanjeter informacije, ki jih zanimajo oz. jih potrebujejo.
www.gorenjske-lekarne.si, [email protected]
Lekarniške enote: Bled Zlatorog, Bohinjska Bistrica, Cerklje, Gorenja vas, Jesenice, Kranj, Kranjska Gora, Kropa, Lesce, Planina, Planina II, Podlubnik, Preddvor, Primskovo, Radovljica, Stražišče, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica, Farmakoinformativna služba, Galenski laboratorij, Kontrolno analizni laboratorij
Samozdravljenje je omejeno na pomoč pri prepreče-vanju in zdravljenju tistih zdravstvenih težav, ki ne za-htevajo posvetovanja z zdravnikom. V ožjem pomenubesede samozdravljenje predstavlja uporabo zdravilbrez recepta, ki ga izvajajo bolniki na lastno pobudo inlastno odgovornost, s pomočjo ali brez pomoči ali na-sveta lekarniškega farmacevta ali drugega zdravstve-nega delavca. Obdobje, za katero je samozdravljenje
primerno, se lahko spreminja glede na okoliščine,vendar običajno ne sme biti daljše od treh do sedemdni. Širše vključuje samozdravljenje tudi druge dejav-nosti za ohranjanje zdravja. Pri samozdravljenju jebolnik odgovoren za pravo oceno resnosti zdravstve-ne težave, odločitev za izbiro zdravila, uporabo zdravi-la skladno z navodili in spremljanje poteka samo-zdravljenja.Lekarniški farmacevt lahko bolniku pomaga pri oceniresnosti zdravstvenega stanja in s tem pri odločanjuza samozdravljenje, pri spremembi življenjskega slogaali izbiri primernega zdravila za samozdravljenje. Naosnovi resnejših simptomov in/ali znakov ter drugihspremljajočih stanj bolnika napoti k zdravniku. Ko seodločamo za samozdravljenje, je pomembno vedeti:koliko je bolnik star, je ženska noseča ali doji, kolikočasa trajajo težave, kakšni so bolezenski znaki in simp-tomi, kakšno je bilo dosedanje zdravljenje ter ali imabolnik katero od kroničnih bolezni in uporablja zdravi-la, izdana na recept. Posebno pozornost je torej po-trebno nameniti samozdravljenju dojenčkov in majh-nih otrok, nosečnic in doječih mater, starostnikov inkroničnih bolnikov. Še zlasti v teh primerih pogovor zlekarniškim farmacevtom bistveno zmanjša tveganje,ki ga bolnik nosi pri samozdravljenju.Lekarne bomo 26. septembra, ko godujeta zavetnikalekarništva, brata Kozma in Damijan, obeležile že 7.Dan slovenskih lekarn. Osrednja pozornost bo letosnamenjena odgovornemu samozdravljenju ter pravil-ni in varni uporabi zdravil brez recepta. Ob tej prilož-nosti bodo v vseh lekarnah brezplačno na voljo in-formativne knjižice O pravilni in varni uporabizdravil - Zdravila in samozdravljenje.
Mag. Nina Pisk, mag. farm.
Zdravila in samozdravljenje
Maja 2011 je pri Slovenskem farmacevtskem društvu izšla knjiga Samozdravljenje - priročnik za bolnike, ki smo ga za vas napisali lekarniški farmacevti, da vam pomagamo pri odločanju za samozdravljenje in pri izbiriprimernih zdravil za vaše zdravstvenetežave, ki ne zahtevajo posveta zzdravnikom. Knjiga je na voljo tudi v lekarniških enotah Gorenjskih lekarn.
Nina Hladnik Zora Bajde
Suzana P. Kovačič
rbtenica je lah-ko boleča vvseh delih, vvratnem, prs-nem, ledve-
nem delu, tudi križnica lah-ko boli. "Daleč najpogostej-ša nespecifična bolečina paje bolečina v križu, saj ponekaterih podatkih prizade-ne kar osemdeset odstotkovodrasle populacije. To je bo-lečina, ki nima nekega pra-vega organskega vzroka inki zelo pogosto, pri tridese-tih odstotkih bolnikov pre-raste v kronično bolečino,če to dopustimo," je poveda-la asist. mag. Mateja Lopuh,spec. anesteziologinja vSplošni bolnišnici Jesenice,in poudarila, da je bolečinav križu pogosto povezana sprekomernim nepravilnimnaporom: "Veliko bolnikov,ki imajo bolečine v križu,povedo, da so celo življenjetrdo delali v nepravilnih po-ložajih. Včasih ni bilo tolikovedenja o tem, kako pravil-
no dvigovati težka bremena,nihče ni dvigoval iz počepa,temveč so dvigovali s steg-njenimi nogami. Včasihtudi vadbe niso pretiranoslonele na tem, kako čuvatihrbtenico. Veliko težav ima-jo športniki, veslači na pri-mer, ki so dolgo časa napač-no trenirali in niso ščitilisvoje hrbtenice."
Bolniki dobijo občutek,da jim nihče ne verjameSamo zdravila ne pomagajoali pa sploh ne pomagajo.Odrasel človek, ki ima žedlje časa akutno nespecifič-no bolečino, naj ne bi opu-stil vsakdanjih aktivnosti.To je osnovna terapija, kotpoudari zdravnica: "Da setorej bolnik ne uleže v po-steljo za dva dni, ampak daohrani minimum osnovnihaktivnosti. Da denimo žen-ska še vedno skuha kosilo,opravi gospodinjska dela, dahodi, se giba do bolečine. Nise izkazalo, da bi v temakutnem stanju bistveno
pripomogle ciljane vaje k iz-boljšanju stanja ali fiziotera-pija v prvih treh do šestihtednih po zagonu bolečine.Najbolj pomembno je, dačlovek giba." Takšne vrste bolečine najzdravniki danes niti ne biveč obravnavali izolirano."V terapijo vključimo vsesegmente, pri obravnavi go-vorimo o bio-psihosocial-nem modelu. Če vidimo, dabolnik ne reagira na običaj-no predpisano terapijo, ki bipo naših izkušnjah moralapomagati, potem iščemovzroke drugod. Pogosto seizkaže, da je bolečina v kri-žu odraz določenih psihič-nih težav, težav na delov-nem mestu, ki jih bolnik nata način rešuje z bolniškimstaležem, lahko so prisotneše težje socialne simptoma-tike. Vemo, da križ kot takne more biti osnovni pro-blem, ampak da je v to bole-čino nacepljen hud strah,osamljenost, skratka nekdrug dejavnik, ki človekuprepreči, da bi se rehabiliti-
ral tako, kot je treba. Nespe-cifični bolečini ne moremonajti pravega vzroka, saj toniso bolniki, ki imajo naprimer tumor v hrbtenici alizdrsnjen disk, ki ga je trebaoperirati. Največji problempa je, da pogosto bolniki, kože obiščejo številne zdravni-ke, dobijo občutek, da jimnihče več ne verjame. Tru-dijo se povedati, pokazati nemorejo nič, ker so vsi izvidinormalni in izgubijo zaupa-nje, da jim bo sploh kdo po-magal. To še dodatno poten-cira njihovo že tako slabostanje," je izpostavila pro-blem zdravnica.
"Ne vprašam več, kaj vasboli, ampak ..."Pa vendarle, so tudi primeri,ko je bolečina lahko namiš-ljena - takim bi po domače re-kli "bleferji" - še vprašamoMatejo Lopuh. "Kaj pod tosmatrate? Pravih 'bleferjev'po mojem mnenju ni. Veste,če ima nekdo res hude težavev službi ali doma in ne najde
izhoda, ga "na srečo" malozačne boleti križ in vse to zli-je v svojo bolečino. On v res-nici ni blefer, v resnici ima te-žavo. Samo da težave s tem,da napišem samo recept, nemore rešiti. Ljudje so v različ-nih stiskah in vsi nimajo raz-vitih mehanizmov, s kateri-mi bi se lahko uspešno spo-padali z njimi. Ker pa je tudimedicina zašla v ozke speci-alnosti, denimo samo ozkozdravljenje bolečine v križubrez celotne slike bolnika, sebolnik težko reši iz začarane-ga kroga."Najbolj prizadeta je aktivnapopulacija med štiridesetimin petdesetim letom, je še
dejala sogovornica: "Pogo-sto ljudje prav v teh letih iz-gubijo službo brez posebne-ga upanja, da bodo dobilinovo, s tem se poveča soci-alna ogroženost. Ko se je za-čelo govoriti o zakonu o po-daljšanju delovne dobe, jebil velik naval bolnikov, kiso pred upokojitvijo in so setega zelo ustrašili. Vsakataka stvar običajno psihičnestiske ljudi zelo poslabša into se odraža na telesnem ni-voju. Danes govorimo o poj-mu trpljenje; kot zdravnicabolnika ne vprašam več, kajvas boli, ampak kolikšnotrpljenje vam ta bolečinapovzroči."
H
Zdravje&lepota, torek, 20. septembra 2011
Hrbtenica
15
V bolečino nacepljen strahPsihične težave, socialne stiske se lahko odrazijo kot nespecifična bolečina v križu. Človeka boli, bolečina ne preneha, z receptom pa se nič ne reši ...
Bodite aktivni med sedenjem
Sodoben ergonomski stol
Terapevtska žoga
Stol SpinaliS
Sem Karmen Ažman, ena izmed prodajnih zastopnic na Gorenjskem. Našimstrankam in potencialnim kupcem omogočam lažji dostop do predstavitvestolov Spinalis, prednosti pri uporabi in vseh potrebnih informacij, ki vambodo pomagale pri odločitvi oz. priporočilu naših proizvodov. S tem pristopomsmo na trgu naredili korak naprej in lahko rečemo: SpinaliS je prišel med Vas!Za predstavitev prednosti sedenja na naših stolih v vaših prostorih (služba/dom)ali pa katere druge informacije v zvezi z našimi stoli SpinaliS me pokličite ali mi pišite: Karmen Ažman, prodajna zastopnica, GSM: 040/614 066, e-naslov: [email protected]
Postanite tudi vi del velike skupine zadovoljnih uporabnikov stolov SpinaliS!
Glavna korist, ki jo med stoli omogoča samo SpinaliS, je stalnakrepitev hrbtnih mišic, saj gibljivo sedalo na vzmeti zahteva, datelo ves čas aktivno ohranja svoje težišče v centru. Tako omejujenepravilno sedenje ter lomljenje v križu.
Ugodni učinki SpinaliS stola:● razbremenitev diskov in vretenc● vzravnana drža● krepitev hrbtnih in trebušnih mišic● izboljšanje mišičnega tonusa● preprečevanje nastanka degenerativnih sprememb hrbtenice● zmanjša se pritisk na žile krvnega obtoka● opornik za roke razbremeni mišice ramenskega obroča
PASIVNO SEDENJE : AKTIVNO SEDENJE
SpinaliS je edini stol na svetu, ki skrbi za vašo hrbtenico,medtem ko vi sedite.
Zaradi gibljivega sedeža, ki sledi nagibu telesa je hrbtenica ves čas v pravilnem položaju
Sedenje na spinalisu posnemasedenje na terapevtski žogi
Hrbtenica se pri nagibu telesa lomi v križu, kar privede do poškodb in bolečin
Asist. mag. Mateja Lopuh I Foto: Kaja Smole
KAR
ME
N A
ŽMAN
S.P
., S
UH
A P
RI P
RE
DO
SLJ
AH 5
, K
RAN
J
Bolečine v hrbtu so pogostepri pacientih srednjih let in pristarejših, predvsem pri pisarni-ških uslužbencih. Ponavadibolečine povzročajo patološkespremembe v vratnih in prsnihvretencih. Spremembe v vrat-nih vretencih povzročijo bole-čine v hrbtu, ki se klinično po-javijo kot pekoča bolečina vpredelu med lopaticami in hrb-tenico, kakor da bi na ta predelpritiskala utež. Bolečina se po-veča po težjih obremenitvah, vnekaterih primerih je bolj očit-na v jutranjem času. Mnogo-krat jo spremlja tudi nelagodjev komolcu in rami. V vratnihvretencih lahko otipamo zatrdli-no ali izboklino, ki je zelo ob-čutljiva na dotik. Nekateri sepočutijo izredno utrujene in soneprestano zaspani. Vratna vretenca glede na biolo-ško mehaniko podpirajo težocele glave, najbolj sta obreme-njeni peto in šesto vratno vre-tence. Pri ljudeh, ki dolgotraj-no sklanjajo glavo ali delajo zobema rokama hkrati, je tapredel neprestano obreme-njen, kar lahko povzroči dislo-kacije, delovne poškodbe terrefleksno pekočo bolečino vpredelu ramen, komolcev inob zgornjem delu hrbtenice. Bolečina v hrbtu se lahko kažena različne načine, predvsemkot bolečina hrbta ponoči inzbujanje sredi noči zaradi bole-čine. Po kitajski medicini jehrbtni predel zbirališče yangenergije. Po hrbtu poteka tudit.i. meridian Du in izredno po-membne akupunkturne točkeShu, ki so odgovorne za delo-vanje vseh organov v telesu.Dolgoletne delovne obrabe aliizpostavljenost hladnemu vre-menu lahko povzročijo nepre-točnost energije po hrbtnihmeridianih. Kadar energija ni
pretočna, takrat nastopi bole-čina. Današnja medicina to-vrstne probleme zdravi s proti-vnetnimi, protibolečinskimi ta-bletami ter s tabletami za spro-ščanje mišic. Lahko si poma-gamo tudi s toplimi obkladki,infrardečimi žarki ... Tradicio-nalna kitajska medicina prepi-suje zdravljenje z akupunkturoin masažo. S tuina masažovečinoma vračamo vretenca vprvotno lego, tako da z meto-dami pritiskanja, gnetenja in
ščipanja sprostimo napetosti inzatrdline v mehkem tkivu. Natoz raztegovanjem in podobnimimetodami lajšamo obremenit-ve na posameznih mišicah in vligamentih. Z akupunkturopredvsem spodbujamo pretokenergije po meridianih, spod-bujamo krvni obtok, kajti kadarenergija neovirano poteka, nemorejo nastati bolečine. Paci-entom tudi svetujem določenegibalne vaje za okrepitev močiv vratnih mišicah.
Li Furu, doktor kitajske medicine / Foto: Matic Zorman
Bolečine v hrbtu
LI F
UR
U S
.P.,
CE
STA
1.
MAJ
A 5
1,
KR
ANJ
16 Zdravje&lepota, torek, 20. septembra 2011
Prehlad ali gripa
Suzana P. Kovačič
a leto preboli-mo šest, se-dem prehla-dov, otroci panekaj več. Za-pleti so redki,
v manj kot enem odstotkupride do vnetja obnosnihvotlin, pri dveh odstotkih dovnetja srednjega ušesa.Tega je več pri otrocih. Pre-hlad je najpogostejša okuž-ba zgornjih dihal, povzročaga več kot 150 različnih dozdaj znanih virusov, mednjimi najpogosteje rino vi-
rusi. Najpomembnejša jepreventiva s higienskimiukrepi. Okužba se prenašakapljično s kihanjem, kaš-ljanjem, govorjenjem, medotroki pa tudi z nosnim iz-cedkom in z dotikanjempredmetov, zato je zelo po-membno umivanje rok.Kašljamo v robčke za en-kratno uporabo. Zaradi pre-hlada je dobro ostati kakdan doma, predvsem zato,da ga ne raznašamo na-okrog. Tudi hitreje se po-zdravimo, če kak dan leži-mo. Če vročina ne preseže38 stopinj in traja le nekaj
dni, še ni treba hoditi kzdravniku.S prihodom mrzlih mese-cev pridejo k nam tudi viru-si sezonske gripe. Običajnose v času intenzivnega širje-nja gripe poveča število bol-nikov s pljučnicami in števi-lo ljudi, ki morajo na bolniš-nično zdravljenje zaradi po-slabšanja drugih kroničnihbolezni, kot so astma, bron-hitis ali srčno popuščanje.Gripa ogroža celotno prebi-valstvo, predvsem starejšeljudi, bolnike s kroničnimiboleznimi ter majhne otro-ke in nosečnice. Širjenje
gripe je mogoče omejiti zupoštevanjem higienskihpriporočil in s cepljenjem,ki je najučinkovitejša zašči-ta. Če zbolite za gripo, po-kličite po telefonu osebnegazdravnika in se pogovorite znjim. Osebni zdravnik naj-bolje pozna bolnika in ve,ali ima kakšne pridruženebolezni in kakšna zdravilajemlje. Najlažje tudi oceni,ali bo potrebno zgolj simp-tomatsko ali še kakšno dru-gačno zdravljenje. Sicer pana splošno velja, da je gripotreba odležati in piti velikotekočine.
Pomembno je, da res počivate
N
PLA
NIN
A 3
PRI NAS DOBITE:- GOTOVINSKI POPUST ZA UPOKOJENCE, MLADE MAMICE IN DIABETIKE
- NARAVNO KOZMETIKO- ZDRAVO HRANO- VEČ VRST PREHRANSKIH DOPOLNIL- VSE ZA DOMAČO LEKARNO- PRAKTIČNA DARILA- IN ŠE IN ŠE
PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE SAMI!NAŠE FARMACEVTKE SI BODO Z VESELJEM VZELE ČAS ZA VAS IN VAM PRIJAZNO SVETOVALE.
ZA VAS SMO ODPRLI NOVO PRIJAZNO SPECIALIZIRANO PRODAJALNO
KJE SE NAHAJAMO?
TRGOVINA , PLANINA 3, KRANJ
VLJUDNO VABLJENI!
Qlandia
Mercator
simptomi prehlad gripa
telesna temperatura, redko zvišana visoka 3 do 4 dni
glavobol blag do zmeren izrazit
bolečine v mišicah in sklepih blage do zmerne izrazite
splošno slabo počutje blago traja 2 do 3 tedne
izčrpanost nikoli nenadna in izrazita
zamašen nos pogosto redko
kihanje pogosto redko
bolečina v grlu pogosto redko
bolečine v prsih, kašelj blage do zmerne pogosto, kašelj je lahko izrazit
Foto
: Tin
a D
okl
MIN
INTE
RN
ACIO
NAL
E D
.O.O
., P
LAN
INA
3,
KR
ANJ
Katja Štruc
odne igrarije,ki potekajo vŠkofji Loki in vBegunjah naGorenjskem,
so posebno vodno doživetjeza otroke med četrtim me-secem in enim letom, ter odenega do tretjega leta. Sonadgradnja metode Halli-wick, ki se sicer najpogoste-je uporablja za otroke s po-sebnimi potrebami, a je pri-poročljiva tudi za zdraveotroke.Glavni cilj je otroke prekoigric prilagoditi na vodo,tako da jo tudi po rojstvu ševedno dojemajo kot nekajprijetnega. Ob tem pa krepi-jo mišice, razvijajo motorič-ne sposobnosti, naučijo sepravilnega dihanja v vodi inpodaljšajo že v osnovi priro-
jen pogojni refleks za zaprt-je dihalnih poti. "Naša dru-ženja so dejansko igrarije,preko katerih se s pesmica-mi in igricami predvsem za-bavamo, a obenem sponta-no navajamo na vodo in iz-koriščamo njene lastnosti,"pove Irena Kožuh, direktori-ca in idejna vodja Igrarij zadojenčke in malčke. "Ohra-njamo, kar otroci prinesejos sabo na svet: pozitiven od-nos do vode, določene ref-lekse, kot je breztežnost inpodobno. Ob druženju,špricanju, polivanju, umiva-nju in igranju se socializira-mo ter spoznavamo dojen-čkove sposobnosti."Plavanje po tej metodi pote-ka brez plavalnih pripo-močkov, kot so obroči alirokavčki. "Naš prvotni ciljje bil in ostaja 'prvinskost',zabava in druženje mamic
z dojenčki. Seveda s sesta-vinami pravilnega rokova-nja. Kar nekaj naših 'čofo-talčkov' je istočasno z igra-rijami obiskovalo tudi raz-vojno ambulanto, kjer sozaznali občutno hitrejšeokrevanje in tako nehotepri pregledih otrok ugotovi-li, da je tem otrokom skup-ni dejavnik - obiskovanjeigrarij," nadaljuje Kožuho-va. "Vodne igrarije, ki te-meljijo na metodi Halli-wick, otroku omogočijo naprijazen način doživeti vod-no okolje in pozitivno vpli-vajo na razvoj motoričnihspretnosti. Tečaj je v skladus principi, ki jih upošteva-mo v razvojno-nevrološkiobravnavi. V večini tečajevnamreč uporabljajo obroče,ki pa jih mi zelo odsvetuje-mo," pojasni Andreja Ko-vač, specialistka pediatrije v
Razvojni ambulanti v Kra-nju in Škofji Loki. Prvi obiski pri nekajmeseč-nih dojenčkih temeljijopredvsem na dotikanju, bo-žanju, objemanju, masaži,programu 'koža na kožo' inkomunikaciji skozi pesmi-ce in mimiko, kar se počasinadgrajuje z urjenjem spre-tnosti z različnimi razno-barvnimi žogicami, plavajo-čimi živalskimi figuricami,lončki, tulci in blazino. "Če-prav so kakršnakoli druže-nja dobrodošla kadarkoli,sem opazila, da čim mlajšije dojenček, bolje se odziva,bolj pridno sodeluje in seprepušča. Tudi rezultati soboljši. Starejše dojenčke paže veliko bolj zanimata tudiokolica in ostali udeleženci,kar pa ima prav tako poziti-ven učinek, saj so to le igra-rije," še pove vaditeljica.
V
Otroci brez plavalnihobročev
Prvi obiski pri nekajmesečnih dojenčkih temeljijo predvsem na dotikanju, božanju, objemanju, masaži, programu 'koža na kožo'.
Debelost nas ogroža!Debelost nas ogroža!Andreja Širca Čampa
Energijsko in hranilno uravnotežena ter specifičnimpotrebam posameznika prilagojena prehrana je edennajbolj pomembnih pozitivnih dejavnikov varovanjazdravja. Porušeno ravnovesje med vnosom in poraboenergije ima za posledico naraščanje telesne mase, kiob ne-ukrepanju vodi v debelost.
Tako prekomerna telesna masa kot debelost sta po-membna dejavnika tveganja za nastanek številnihkroničnih zapletov in bolezni, kot so: dislipidemija,ateroskleroza, druge bolezni srca in ožilja, sladkornabolezen tip II, osteoartritis, določene vrste raka, teža-ve z dihali, prekinitve dihanja med spanjem in druge.
Kdaj govorimo o prekomerni telesni masi?Prekomerno telesno maso opredeljujemo kot indekstelesne mase (ITM) med 25,0 in 29,9 kg/m2, o debelo-sti pa govorimo, ko je ITM nad 30,0 kg/m2. Posebejzdravje ogrožajoča je visceralna debelost, kjer semaščevje kopiči v notranjosti telesa in ne le v podkož-ju. Najpogostejša mesta kopičenja visceralnega maš-čevja je okolica trebušne slinavke in jeter. Telesna za-maščenost igra pomembno vlogo v mehanizmu na-stanka inzulinske rezistence in metabolnega sindro-ma. Za ugotavljanje tovrstne debelosti je najpo-membnejši kazalec obseg pasu. Za Evropejce velja,da visceralno debelost opredelimo pri ženskah, kate-rih obseg pasu je večji od 80 cm in pri moških večji od94 cm.
Prehranski vzorci SlovencevTako kot v drugih razvitih državah sveta se prehranskivzorci tudi v Sloveniji v zadnjih nekaj desetletjih izra-zito spreminjajo. Podatki, zbrani v okviru nacionalne-ga programa preventive bolezni srca in ožilja, ki so za-jeli 278.185 preiskovancev, ugotavljajo povišano tele-sno težo kar pri 74 odstotkih in debelost pri 29 od-stotkih pregledanih odraslih Slovencev. Nadalje imazvišane vrednosti krvnega holesterola kar 70 odstot-
kov pregledanih, zvišan krvni tlak 49 odstotkov, mo-teno presnovo glukoze pa več kot 20 odstotkov pre-gledanih oseb.
Kako shujšati?Glavnina "modernih" redukcijskih diet, ki na žalostdosežejo zelo širok krog populacije, je usmerjena k iz-boljšanju estetskega videza uporabnika in ne v izbolj-šanje njegovega dejanskega zdravstvenega stanja terpreprečevanja kroničnih obolenj. Standardni, z medicinske stroke podprti, programi zazmanjševanje telesne teže temeljijo na negativni
energijski bilanci (energijska poraba je 500 kcal/danvečja od energijskega vnosa), spremembi sestave po-sameznih obrokov, povečanju telesne aktivnosti. To-rej koreniti spremembi prehranjevalnih ter gibalnihnavad. Kot uspešna se po naših izkušnjah kaže pre-hrana z nižjo vsebnostjo ogljikovih hidratov (manj kot50 odstotkov), s poudarkom na sveži zelenjavi, sadjuin škrobnih živilih z nizkim glikemičnim indeksom(GI), nekoliko povečanim vnosom beljakovin (do 20odstotkov), maščobe pa v varnih mejah (do 30 od-stotkov), s poudarkom na kvalitetnih maščobah ras-tlinskega izvora.
Dobrodošla doma pri Snelly,
v centrih za oblikovanje in razvajanje telesa Linea Snella.
od 5 - 95 % popusta pridobiš
od 5 - 95 cm obsega izgubiš
Družim se z ženskami po vsem svetu, ki mi zaupajo že 25 let. Zame so Superženske. Zato, ker so zadovoljne same s sabo. Center LS Lesce
Ti-do Železniška ulica 5
04/531 50 [email protected]
Center LS ŠenËur pri KranjuAndreja Širca, »ampa s.p.
Poslovna cona 18 A04/279 19 67
Zanesljivo pridobiš od 5 % do 95 % popusta na vse programe Linea Snella.
"Odlični Halliwickovi osnovi smo dodali temelje igre, ki se prepletajo s plavalnimi zakonitostmi innasveti zdravstvenih strokovnjakov," pravi Irena Kožuh.
Glavni cilj je otroke preko igricprilagoditi na vodo, tako da jotudi po rojstvu še vedno dojemajo kot nekaj prijetnega.
AND
RE
JA Š
IRC
A Č
AMP
A s.
p.,
TRAT
A 1
B,
RAD
OM
LJE
Zdravje&lepota, torek, 20. septembra 2011
Zanimivosti
17
Zdravje&lepota, torek, 20. septembra 2011
Zgodba
18
Katja Štruc
tiridesetletni SašiTasevski, magistri-ci ekonomije in ne-koč uspešni poslov-ni ženski s službo vtujini, je poslovnoslavo pred sedmi-
mi leti prekinilo rojstvo sinaBeneta, ki je napovedalodrugačnost. A se ni zakopa-la v žalost in nemoč, temvečje trdno odločena, da sinupomaga, skupaj z njegovovoljo dosegla neverjeten na-predek, tako na njegovemduševnem kot motoričnempodročju. Benet se je rodil popolnomanegiben, z mišično hipoto-nijo. "Če si ga dvignil, se jenjegovo telo upognilo kotvolnena odeja, saj je bilo po-polnoma mehko in brezmoči v mišicah. Ni imel do-volj moči niti za samostojnodihanje. Temu so kasnejedodali dolgo listo diagnoz.Do tretjega leta so vse sku-paj zbrali pod imenom dol-gotrajno bolni otrok s hudomotnjo v razvoju," poveSaša Tasevski.
Kljub umski zaostalostizačel razmišljati in sodelovati Pri treh letih je Benet dobilinvalidski voziček: "Priznatimoram, da ga nisem hotela
uporabljati, saj sem vedela,da je to le uteha. Zame je toenako kot zdravila. Zdravijoposledice in so navideznoučinkovita. Toda ne odpra-vijo vzroka bolezni, zato setežka situacija ponavlja invedno znova pride na dan vtej ali oni obliki. Pri sinusem posegla na druge ravni,ki so večinski javnosti pona-vadi skrite, a zagotovo nenedosegljive. Začela sem gavoditi v vzgoji človeškihvrednot, ki se trudi, da po-
leg posvetnega znanja dušipomaga, da vzpostavi stik ssvojim lastnim srcem - to-rej s tistim delom sebe, kjerima vsaj teoretično enakaizhodišča kot vsi ostali. To-vrstna vzgoja uči moči no-tranje koncentracije, močiljubezni do vseh živih bitijin moči takšnega delovanja,ki bo v prid celemu človeš-tvu in ne le samemu sebi.Sin je po nekaj letih zable-stel, ne le s tem, da je sho-dil, temveč predvsem vtem, da je postal 'socialno'
prijazen spremljevalec,"pojasni Tasevska in v sme-hu pove, da Benet s takš-nim veseljem pomiva poso-do, da bi ga vzela marsika-tera ženska k sebi namestosvojega moža. Meni, da jesocialen razvoj sina večjičudež kot to, da je shodil,kajti: "Na svetu še ni pozna-ne terapije, ki bi odsotnium - umsko zaostalost naj-višje stopnje - uspela spra-viti k razmišljanju in sode-lovanju."
Do vitalnosti mu je pomagala presna prehranaSaša Tasevski je sinu polegokolja, v katerem je vanj ver-jela, mu dajala priložnosti inmu omogočala duhovnevaje, pomagala tudi s presnoprehrano. "Presna hrana ninič drugega kot to, da telesuomogočimo, da se samodej-no prečisti in povrne v sta-nje naravne vitalnosti.Temu primerno se zbistrijomisli in dobimo večjo jas-
nost, saj sta telo in um tesnopovezana," pove Saša, kipiše tudi knjigo o presnemnačinu prehranjevanja.
Z njima lahko preživitenekaj časaZaradi pozitivne izkušnje,ki jo je doživela s sinom,Saša Tasevski želi pomagatitudi drugim. V ta namenorganizira različne duhovnedelavnice za odrasle in otro-ke. "Nudim okolje ljubezniin vere v sočloveka. Kar semse naučila s sinom, sedajdelam z drugimi. Glavni na-men vsega je, da se ljudempovrne naravno stanje sa-
mozavesti in sreče, tako ssamim seboj kot v odnosihz drugimi. Srečanja so zelorazlična. Na nekaterih lepredavam o presni hrani.Na drugih osebam nudimnekajdnevno (ali daljše) ob-dobje skupnega druženja inzdravljenja pri nas doma. Vtem primeru ljudje preživi-jo ves čas z nama in sovključeni v najin ritem de-javnosti, od duhovnih vaj,do priprave presne hraneter druženja za razvoj soci-alnih veščin ljubezni. To-vrstna srečanja so najmoč-nejša, saj so na svetu naj-redkejša. Nudijo namrečmožnost spoznanja žive ku-
hinje, duhovne podpore inljubečega doma. Vse venem. Nekaj, kar ne moreškupiti na nobeni polici du-hovne knjižnice ali samopo-strežne trgovine, pa čepravbi bila presnojedska samo-postrežnica. Občasno orga-niziram tudi delavniceosebne rasti za odrasle inotroke," svoje delo opisujeSaša in smeje se doda:"Morda je to paradoks, sajsem bila skoraj celo življe-nje zagrizena ateistka. Ti-pična ekonomistka! Zdaj pame zanima vse, kar je nena-vadnega, neotipljivega, akljub temu praktično upo-rabnega."
Š
Z materino metodo čudežnonapreduje
Benet danes prehodi tudi po deset kilometrov na dan, razmišlja in sodeluje. I Foto: Tina Dokl
Sedemletni Benet Tasevski, z začetno diagnozo popolne negibnosti in umskezaostalosti, je shodil, začel razmišljati in sodelovati.
S. K.
etošnji Svetovnidan srca potekapod geslom Ensvet, en dom, enosrce. Slovenija setako pridružuje
več kot stotim državam, ki siprizadevajo za zmanjšanjevse pogostejših bolezni srcain ožilja. Po podatkih Svetov-ne zdravstvene organizacijevsako leto zaradi teh bolezniumre več kot 17 milijonovljudi. Kar 82 odstotkom pre-zgodnjih smrti zaradi bolez-ni srca in možganske kapi bise lahko izognili, če bi od-pravili glavne dejavnike tve-ganja: kajenje, visok krvnitlak, nezdravo prehranjeva-nje in telesno nedejavnost.Tudi na Gorenjskem naraš-
čajo bolezni srca in ožilja.Gorenjska podružnica je zato skupaj z vodstvom hotelaŠpik v Gozd-Martuljku pri-
pravila športni dan s strokov-nimi meritvami najpogostej-ših dejavnikov tveganja. In-štruktorica nordijske hoje
Erika Povšnar je udeležen-cem strokovno pokazala pra-vilno uporabo palic za nor-dijsko hojo.Po uvodnem predavanju soudeleženci vsak po svojihmočeh krenili proti Martulj-škim slapovom. Gorenjskapodružnica, ki povezuje večkot tristo članov, je opravilatudi meritve najpogostejšihdejavnikov tveganja: hole-sterola, krvnega sladkorja,
krvnega tlaka in indeksa te-lesne maščobe. ZdravnicaNataša Kern je po opravlje-nih meritvah posamezni-kom priporočila, kaj lahkonajprej sami storijo za bolj-še zdravje in odpravo dejav-nikov tveganja. Udeležencigorenjskega Dneva srca sotudi s plavanjem v bazenuhotela Špik razgibali svojetelo in dan sklenili v športno-rekreativnem razpoloženju.
To je bil dan brez stresa, vsak-danje skrbi, povezane s služ-bo in družino in drugimi teža-vami, pa so potisnili v ozadje.To je bilo tudi prvo navodilo,ki ga je udeležencem priporo-čila predsednica gorenjskepodružnice Društva za zdrav-je srca in ožilja Milica OmanOgrizek. Za svoje člane bopodružnica jeseni pripravilapreventivna predavanja, pove-zana s skrbjo za zdravje.
En svet, eno srce ...Gorenjska podružnica Društva za zdravje srca in ožilja je v soboto predbližnjim Svetovnim dnevom srca pripravila srečanje Storimo skupaj več za svoje zdravje.
L
Benet in Saša bosta njun načinživljenja predstavila na Gorenjskem glasu v ponedeljek,7. novembra ob 17. uri.
Nagrada Svetovne zveze za srce
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije je zapreventivni program Ujemi svoj ritem prejelo nagrado Svetovne zveze za srce. Nagrado je vimenu društva na kongresu evropskih kardiologovv Parizu prevzel starosta društva prim. BorisCibic, dr. med. To je potrditev življenjske močidruštva in obeta boljše čase za preventivo boleznisrca in ožilja v Sloveniji. Končni cilj preventive paje seveda manj bolezni srca in ožilja in boljkvalitetno življenje. Društvo ponuja številne ak-tivnosti in vas vabi: "Pridružite se nam. Skupajbomo skrbeli za zdravje naših src."
Dobro je vedeti ...
Udeleženci so z nordijskimi palicami spoznavali vse bolj priljubljeno obliko gibanja.
Foto
: Alj
až K
ern
Zdravje&lepota, torek, 20. septembra 2011
Zdravilišče
19
Oddih v Šmarjeških Toplicah je prava odločitev v vsakem letnemčasu. Je naložba v zdravje in protiutež običajnemu vsakdanu. Ob 5.obletnici šmarješkega sprostitvenega centra Vitarium so za gostepripravili več posebnih paketov - da vsak najde prav tisto, karpotrebuje in si želi. In to po še posebej ugodnih cenah.
UGODEN IN UDOBEN ODDIHPri odločitvi in nakupu krajšega jesenskega oddiha nudi eden odpaketov kar 50 odstotkov popusta za drugo osebo. Polegugodne cene vas bo pritegnil tudi zanimiv družabni in rekreacij-ski program. Poleg plavanja in organizirane telesne vadbe v vodiso med gosti zelo priljubljeni sprehodi in potepanja po nordijsko(s palicami za nordijsko hojo), obiski lokalnih kulturnih znameni-tosti, ob večerih pa prijetna druženja ob glasbi in plesu. Nikakor pane smemo v tem času pozabiti na obisk tradicionalnih dolenjskihzidanic in pokušino sladkega mošta, pa tudi nabiranje kostanja voktobru.
Doživite vse lepote jeseni na Dolenjskem. Kostanjevi pikniki,pokušine mošta v zidanicah, obisk čebelarja, vodeni sprehodi ...
NOVO: Z GENSKO ANALIZO DO ZDRAVJA Če želite izkoristiti počitnice za prve korake na bolj zdravi poti vvašem življenju, vam ponujajo šmarješki zdravstveni in wellnessstrokovnjaki kar dve najboljši možnosti: Mini Slim-Fit in Mini Vita-Detox. Oba programa vodita strokovnjakinja za prehrano in osebna trenerka, letošnja novost pa je, da si ob doplačilu naročite še gensko analizo in tako rezultate hujšanja ali razstrupljanja vašegatelesa še izboljšate. Gensko analizo opravijo na podlagi vzorcasline.
Mini Slim-Fit učinkovito rešuje problem prekomerne telesne teže,poleg svetovanj prehranske strokovnjakinje in osebne trenerkevključuje številne telesne aktivnosti in terapije, ki omogočajoučinkovito "kurjenje" maščobnih oblog, učvrstitev in lifting ohlap-nih delov telesa.Akcijska cena 5-dnevnega programa s polnim penzionom v HoteluVitarium**** superior je 535 EUR.
Mini Vita-Detox je krajša oblika programa razstrupljanja, kipospešuje izločanje strupenih snovi iz telesa. Temelji na razstrup-ljanju telesa s sveže iztisnjenimi sadnimi in zelenjavnimi sokovi invključuje prilagojeno telesno vadbo in številne tretmaje zarazstrupljanje, med drugim tudi kolonhidroterapijo. Akcijska cena 5-dnevnega programa s polnim penzionom v Hotelu Vitarium****superior je 494 EUR.
JESEN V TOPLICAH
V Termah Šmarješke Toplice praznujejoSpomin na poletje je še svež, a misel, da tople in brezskrbne počitniške dni podaljšamo v barvito jesen, jevsekakor vredna razmisleka. Še zlasti, če vam namignemo, da v jesenskih mesecih v Termah Šmarješke Toplicepraznujejo 5. obletnico centra Vitarium in ob tem razvajajo svoje goste. Ste za kratek skok v toplice?
TERME ŠMARJEŠKE TOPLICEtel.: 07/ 38 43 400
DARILO OB 5. OBLETNICI WELLNESS CENTRA VITARIUM50 % popusta za drugo osebo
3x ali 4x polpenzion v dvoposteljni sobi, termalniužitki: neomejeno kopanje v bazenih (32 °C), well-ness razvajanja: 1x vstop v svet savn, bogat pro-gram telesnih aktivnosti: jutranja hidrogimnasti-ka, vodna aerobika, vodeni sprehodi, nordijska hoja,in da vam res ne bo dolgčas: večerna druženja zvedno nasmejanim hotelskim gostiteljem, posebenanimacijski program.
UGODNO ZA SENIORJEVaren oddih za vsakogarZa vse, ki si želite spremembe okolja in varnegabrezskrbnega počitnikovanja. Počitnice na recept vTermah Šmarješke Toplice, kjer je 24 ur na dan nadosegu tudi zdravnik specialist.
Program vključuje:● 5x, 7x ali 10x nočitev s polpenzionom ● zdravo in okusno hrano: dnevno 4 menije (po želji
ločevalno prehrano ali redukcijske diete), jedilnikiso obogateni z živili, pridelanimi na okoliškihkmetijah
● neomejeno kopanje v termalnih bazenih, vodnoaerobiko (4x dnevno), romantično petkovo nočnokopanje ob penini in v soju sveč
● 1x savnanje (primerno tudi za srčne bolnike) ● telesne aktivnosti: nordijska hoja z inštruktorjem,
kardiovadba z inštruktorjem, vodene sprehode ● družabni program
CENA ZA 2 OSEBIdo 28. 10. 201 6. - 30. 11. 2011
3 noči 4 noči 3 noči 4 noči
Hotel Toplice**** 278 371 257 342
Hotel Šmarjeta**** 312 416 291 388
Hotel Vitarium**** superior 330 439 308 411Upoštevani so že vsi možni popusti (razen otroških). Cene so v EUR.
Do 27. 10. 2011 5 noči 7 noči 10 noči
Hotel Šmarjeta**** (1/2) 296,00 414,00 579,00251,30 351,82 491,44
Hotel Toplice**** (1/1) 304,00 426,00 594,00258,19 361,46 509,90
28. 10. - 28. 12. 2011 5 noči 7 noči 10 noči
Hotel Šmarjeta**** (1/2) 275,40 385,56 538,56234,09 327,73 457,78
Hotel Toplice**** (1/1) 283,50 396,90 554,40240,98 337,37 471,24
Cene so v EUR, veljajo na osebo in že vključujejo upokojenski popust.Dodatni popust: 10 % za člane Kluba Terme Krka.
Janja Strašek, strokovnjakinjaza prehrano v Termah Šmarješke Toplice
Zelenjavni sokovi pri programurazstrupljanja
20 Zdravje&lepota, torek, 20. septembra 2011
Gorenjci in zdravje
”Štirikrat na teden grem pred službo na Jošta, čez dan pa za kaj več zmanjka časa. Doma velikokratjemo hrano na žlico, zelo rad imam tudi ribe. Pojem pa premalo zelenjave in sadja.”
Marko Mravlja, župan občine Naklo
Ušivost je nadloga, s katerose vzgojitelji in učitelji sreču-jete v vrtcih in šolah, kot tudidoma v vlogi že tako prezapo-slenih staršev. Je tipičen pri-mer bolezni, ki jo rešujemo -zdravimo v domačem okoljuin zahteva angažiranje vsehvpletenih staršev. In ravno tuse pojavijo problemi. V pri-meru, da eden od staršev svo-jemu otroku ne odpravi uši,se te ponovijo tudi pri otro-cih, ki so se te nadloge že re-šili. Dokazano je, da uši pri mo-dernem človeku povzročajonelagodje, predvsem zaradipodzavestnega odpora, stra-hu do žuželk, po izkušnjah izzgodovine uši povezujemo sslabimi higienskimi razme-rami in prenašanjem bolezni.Uši ne letijo, ne skačejo, se pa
dokaj hitro gibljejo po trdnipodlagi. Najpogosteje se ušinalezemo pri tesnih stikih -stikanju glav, uporabi skup-nih blazin za telovadbo ali po-čitek, pri uporabi skupnih po-krival, kar se dogaja v vrtcu inšoli. Včasih pa je dovolj, da žesamo naslonimo glavo na na-slonjalo v avtobusu ali vlakuali obesimo oblačilo na obe-šalnik, na katerem visi oblači-lo okužene osebe. Skratka vprimeru, da so okoli nas oku-žene osebe, se okužbi ne mo-remo izogniti in prav zato jeušivost res nadloga. Pogostnost okužbe z naglav-no ušjo med štiri do trinajstlet starimi otroki se giblje popodatkih iz različnih državmed petnajst do dvajset od-stotkov. Uši so krvosesi inpovzročajo drobne ranice na
koži. Te ranice se zaradi pra-skanja pogosto vnamejo, po-sledica je lahko brazgotinje-nje in izguba las. Ušivost jepreprosto spoznati. Glavniznak je srbenje. Odraslo ušteže opazimo v temnih laseh,obratno jajčeca - gnide v sve-tlih. Odrasla žival se najrajezadržuje na temenu in za uše-si. Veliko laže je pregledovatimokro kot suho lasišče. Pripregledu lasišča uporabljajmoglavnik, ki ima zobce zelo nagosto s priporočeno razdaljotri milimetre. Priporočljivo je,da po umivanju uporabimobalzam ali kis, ki omogočalažje izčesavanje gnid.Ker uši brez hrane zunaj go-
stitelja lahko živijo sedem dodeset dni, je potrebno očistitiin posesati tudi vse tekstilnepovršine, s katerimi je bila
oseba v kontaktu (sedeži vavtu, kavči, preproge,...). Pri-bor za osebno higieno, pokri-vala, šale, perilo, vzglavnike,posteljnino ter igrače iz blagaje potrebno oprati na tempe-raturi vsaj 60 stopinj Celzija.Predmete, ki jih ne moremooprati, damo za štiriindvajsetur v zamrzovalnik ali za dvatedna zapremo v neprodušnozaprto vrečo. Ob pojavu ušivosti pri eniosebi v družini je potrebnopregledati lasišča še pri vsehdrugih družinskih članih intesnih kontaktih. Pri vseh ti-stih, kjer najdemo znake uši-vosti, je potrebno za odpravoušivosti uporabiti preparate,ki jih dobimo v prosti prodajiv lekarni. Pred razuševanjemje potrebno dobro izprati bal-zam ali znova oprati lase, ker
balzam zmanjšuje učinkovi-tost kemičnih preparatov.Otroci, stari manj kot enoleto, alergiki, astmatiki, no-sečnice in doječe ženske najse pred uporabo preparatovposvetujejo z lečečim zdrav-nikom. Pranje las s preparatiproti ušem uniči le žive uši,vse gnide pa je potrebno do-datno mehansko odstraniti zlasišča z ustreznim glavni-kom ali z rokami. Vodi za iz-piranje las lahko dodamo kis,ker na ta način lažje odstrani-mo gnide. Postopek pregledo-vanja lasišča ponovimo potreh do petih dneh in po dese-tih do dvanajstih dneh. V pri-meru, da še najdemo uši alignide, je potrebno ponovnopranje las s preparati protiušem po sedmih do desetihdneh.
doc. dr. Irena Grmek Košnik, Zavod za zdravstvenovarstvo Kranj
nasvet
416 svečk na Kongresnem trgu
bmočno združenje Rdečega križa (OZ RK)Kranj v sodelovanju s Krajevno skupnostjoPlanina-Huje in sofinanciranjem Mestne ob-čine Kranj pripravlja osmi tečaj Nege bolnikana domu. "Tečaj je namenjen vsem tistim, kinimajo zdravstvene izobrazbe in želijo domapomagati svojcem, ki imajo različna kroničnain akutna obolenja. Seznanili se bodo s teža-vami, ki nam jih prinaša starost, kot sta de-menca, težave z gibanjem in podobno. Spo-znali bodo znake poslabšanja bolezni in daja-nja prve pomoči do prihoda reševalcev, nauči-li se bodo nege nepokretnega bolnika pri bo-lezni in poškodbah, naučili se bodo tudi upo-rabe medicinskih pripomočkov ...," je poveda-la Ana Koritnik, ena od treh medicinskih sester, ki bodo vodile tečaj. Tečaj se bo začel11. oktobra in bo potekal petnajst pedagoškihur ob torkih in četrtkih od 17. do 19.30 v pros-torih Osnovne šole Jakoba Aljaža Kranj. Prija-ve do zasedbe - petnajst do dvajset kandidatov- sprejemajo na OZ RK Kranj sprejemajo natelefonsko številko 20 18 670. S. K.
Tečaj Nege bolnika na domu
prejšnjem tednu so v antirabični ambulantiZavoda za zdravstveno varstvo Kranj obrav-navali kar tri ugrize oseb, ki jih je ugriznilpolh. Pri vseh treh primerih je do ugriza priš-lo tako, da so starši polha ujeli in ga dali vškatlo, ker pa otroci nimajo samo oči in sožival hoteli božati, je prišlo do ugriza. "Tu sezadeva zaplete, posebej še, če po ugrizu živalizpustimo oziroma uide sama. Otrok, katere-ga je ugriznila divja žival, mora biti obravna-van v antirabični ambulanti po veljavni dok-trini. Steklina je smrtna bolezen in je vSloveniji še vedno občasno prisotna pri živa-lih. Zato takih ugrizov ne smemo ignorirati,"so opozorili zaposleni v antirabični ambulan-ti, ki tudi pozivajo starše, vzgojitelje in učitel-je, da ob stiku z živaljo otroke podučijo omožnosti ugriza ter težavah, ki temu sledijo.Živali je potrebno pustiti pri miru, tudi če soše tako ljubke. Delovni čas antirabične ambu-lante pri Zavodu za zdravstveno varstvo Kranjje vsak dan od 7. do 14. ure. Tudi v primeru,da žival izgine, morate obvestiti antirabičnoambulanto na številko 20 17 163. S. K.
Trije ugrizi polha
O D Vruštvo OZARA Slovenija je desetega septem-bra, na svetovni dan preprečevanja samomorana Kongresnem trgu v Ljubljani organiziralodogodek, na katerem je zagorelo kar 416svečk; 336 za moške in 80 za ženske, ki so silani vzeli življenje. Ozara Slovenija želi z ak-cijo ljudi spodbuditi k razmisleku, spominuin zmanjšanju stigme, ki jo nosijo svojci vsehljudi, ki si sami vzamejo življenje. Strokov-njaki trdijo, da je na enega človeka, ki sivzame življenje, neposredno in močnoprizadetih kar šest njegovih najbližjih. Leta2009 je namreč najbolj žalostna slovenskastatistika znašala 448 izgubljenih življenj."Slovenci še vedno ne znamo dobro spreje-mati okoliščin takšnega dejanja in bližnjimne nudimo podpore, kot bi je bili sicer deležniob naravni smrti, prav tako pa jih tudi še veliko prevečkrat stigmatiziramo," je opozorilpredsednik društva Ozara Slovenija BogdanDobnik in dodal, da v društvu Ozara že nekajlet izvajajo preventivne dejavnosti, za kar soletos s strani Svetovne zveze za preprečevanjesamomora dobili posebno priznanje. S. K.
Foto
: Tin
a D
okl
Foto
: Ag
enci
ja G
ied
on
Ušivost je bolezen in ne sramota
Foto
: Go
rayd
Kav
čič
”
PRILOGA GORENJSKEGA GLASA
28 TORE
K_20
. 09.
201
1GLASOV ODER
MADŽARI S HARMONIKO
Narodnozabavni vikend z VeselimiBegunjčani je tokrat postregel tudi zzanimivim nastopom madžarskeskupine Krain Baby.
22
LJUDJE
ČISTO PRAVINEDELJSKI IZLET
Tokrat so se Glasovi izletnikiodpravili na izlet med koncem ted-na. V nedeljo, smer Gorenjska -natančneje Bohinj. / Foto: AB
KULTURA
LJUBEZEN NOVEGASTOLETJA
Prva letošnja premiera Prešernove-ga gledališča, odrska dramatizacijaromana Proti severnemu vetru,avstrijskega avtorja Daniela Glat-tauerja, je več kot dobra napoved zanovo sezono.
23
Gla
sovi
izle
tnik
i so
se to
krat
odp
ravi
li na
Gor
enjs
ko. V
eč n
a st
rani
28.
/ Fo
to: A
B
22 TOREK_20. 09. 2011
GLASOV ODER
eseli Begunjčani siše niso čisto od-dahnili od popoto-vanja po Ameriki,avgust je minil
zelo hitro in že je prišel sep-tembrski tradicionalen narod-no zabavni vikend pod šoto-rom v Begunjah. Trajal je tridni, pester program pa jekljub kar nekaj prireditvam, kijih je med vikendom ponujalaGorenjska, privabil kar lepoštevilo obiskovalcev. Opazilismo tudi ljubitelje harmonikeiz sosednje Avstrije.
V soboto zvečer smo v sklo-pu programa na odru pod šo-torom lahko spremljali zani-miv nastop. Občinstvu se jenamreč predstavila madžar-ska skupina Krain Baby, kate-re posebnost je izvajanje pri-redb svetovnih uspešnic raz-ličnih zvrsti glasbe, osnovninavdih pa so našli v avstrijskiskupini Global Kryner. PevkaJudit nam je prišepnila, dafantje obvladajo narodno za-bavne napeve, kjer prevladu-jeta pozavna in harmonika,medtem ko njenega glasu pritem ne potrebujejo; kadar paona poje, takrat so v ospredjubolj priredbe, na njihov, mo-dernejši način. Njena naj-ljubša je tako ena uspavank vdixie stilu, ki jo dekle poje vmadžarščini. Tako smo lah-
ko prisluhnili različnim zna-nim napevom, med njimitudi pesmi, ki jo izvajajoFrankie Valli and The 4 Sea-sons Can't Take My Eyes off
You, v precej živahni priredbimadžarske skupine, pa šeharmonika je dodala svoje.Ker pa so Krain Baby nastopi-li po Veselih Svatih, ki so v
sobotnem večeru nastopiliprvi, dodobra ogreli množicopod odrom, potem odhitelina preddvorski Pirfest, se jeplesni oder za trenutek spraz-nil in obiskovalci so najprejprisluhnili njihovim izved-bam. Za zaključek sobotnegavečera pa je poskrbel ansam-bel Saša Avsenika. Med od-mori pa sta v slovenščini innemščini krmarila Maja inHubi.
Zadnji dan Vikenda, v ne-deljo, se je prireditev začelaže v opoldanskih urah: naodru so se zvrstili Gorenjskikvintet, ansambel RobertaZupana, Mladi korenjaki, Ga-šper s prijatelji, Ognjeni mu-zikanti, spet pa ste lahko pri-sluhnili skupini Krain Baby.
MADŽARI S HARMONIKONarodno zabavni vikend z Veselimi Begunjčani je tokrat postregel tudi z zanimivim nastopom madžarske skupine Krain Baby.
Na popevki slavilaMarko Vozelj inRudi Bučar
Na nedeljski Slovenskipopevki 2011 je strokov-na žirija podelila štirinagrade, občinstvo paje s telefonskim glaso-vanjem nagradilo enegaizvajalca. Veliko nagra-do strokovne žirije jetako za najboljšo sklad-bo v celoti prejela sklad-ba Naj traja v izvedbiRudija Bučarja. Za naj-boljše besedilo so izbra-li skladbo Drobne slike,ki jo je izvajala Bilbi,najbolje je interpretiralaAnika Horvat z pesmijoIn situ, kot najbolj per-spektiven avtor ali izva-jalec je navdušil SamoBudna s popevko Sonč-na hiša, ljudstvo pa seje odločilo za skladboTukaj si izvajalca MarkaVozlja. A. B.
� �� � � �
� �� � �
�� � �
� �� � � �
� � �
� � � � �� � �� �
� � ��
� � � �� �
� � �� � � � � �
Alenka Brun
VMadžarska skupina Krain Baby / Foto: Kaja Smole
Veseli svatje so poskrbeli, da so marsikoga zasrbele pete. / Foto: Kaja Smole
��� ������������� � �������������� ������ ����� ���������� ���� �������������� ��
Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, dase ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enemizmed odebeljenih devetih kvadratov. Sestavila: P. F.
Rešitev:
TEŽJI SUDOKU
��������������� ������ ������ ����������� ���� �������������� � ����������� ����
Rešitev:
LAŽJI SUDOKU
Torek, 20. 9. 15.10, 17.20, 19.30, 21.40 JOHNNY ENGLISH 216.00, 18.10 SMRKCI18.40, 21.10 TA NORA LJUBEZEN20.20 KAKO SE ZNEBITI ŠEFA?16.40 PINGVINI GOSPODA POPPERJA
Sreda, 21. 9. 15.10, 17.20, 19.30, 21.40 JOHNNY ENGLISH 216.00, 18.10 SMRKCI18.40, 21.10 TA NORA LJUBEZEN20.20 KAKO SE ZNEBITI ŠEFA?16.40 PINGVINI GOSPODA POPPERJA
Četrtek, 22. 9. 15.10, 17.20, 19.30, 21.40 JOHNNY ENGLISH 215.30, 17.10, 18.50 MEDVEDEK PU15.20, 17.30, 19.40 SMRKCI21.50 ZELENA SVETILKA20.30 KAKO SE ZNEBITI ŠEFA?
Petek, 23. 9.15.10, 17.20, 19.30, 21.40, 23.50 JOHNNY ENGLISH 215.30, 17.10, 18.50 MEDVEDEK PU15.20, 17.30, 19.40 SMRKCI21.50, 0.10 ZELENA SVETILKA20.30, 22.40 KAKO SE ZNEBITI ŠEFA?
Sobota, 24. 9.13.00, 15.10, 17.20, 19.30, 21.40, 23.50JOHNNY ENGLISH 212.10, 13.50, 15.30, 17.10, 18.50 MEDVEDEK PU13.10, 15.20, 17.30, 19.40 SMRKCI21.50, 0.10 ZELENA SVETILKA20.30, 22.40 KAKO SE ZNEBITI ŠEFA?
Nedelja, 25. 9.13.00, 15.10, 17.20, 19.30, 21.40 JOHNNY ENGLISH 212.10, 13.50, 15.30, 17.10, 18.50 MEDVEDEK PU13.10, 15.20, 17.30, 19.40 SMRKCI21.50 ZELENA SVETILKA20.30 KAKO SE ZNEBITI ŠEFA?
Ponedeljek, 26. 9.15.10, 17.20, 19.30, 21.40 JOHNNY ENGLISH 215.30, 17.10, 18.50 MEDVEDEK PU15.20, 17.30, 19.40 SMRKCI21.50 ZELENA SVETILKA20.30 KAKO SE ZNEBITI ŠEFA?
Torek, 20. 9. 16.00, 17.00, 18.20, 19.20, 20.40, 21.40 JOHNNY ENGLISH 218.30, 21.00 TA NORA LJUBEZEN16.50, 19.10 OSKRBNIK20.35 BREZ POVRATKA 5, 3D21.25 HUDA UČITELJICA16.10 SMRKCI, sinhroniziran15.50, 18.15 SMRKCI, 3D, sinhroniziran
Sreda, 21. 9. 16.00, 17.00, 18.20, 19.20, 20.40, 21.40 JOHNNY ENGLISH 218.30, 21.00 TA NORA LJUBEZEN16.50, 19.10 OSKRBNIK20.35 BREZ POVRATKA 5, 3D21.25 HUDA UČITELJICA16.10 SMRKCI, sinhroniziran15.50, 18.15 SMRKCI, 3D, sinhroniziran
Petek, 23. 9. 18.00 CUKRČEK 220.00 STRIC BOONMEE SE SPOMINJA
Sobota, 24. 9. 18.00 CUKRČEK 220.00 STRIC BOONMEE SE SPOMINJA
Nedelja, 25. 9. 18.00 V LETU HIP HOPA20.00 STRIC BOONMEE SE SPOMINJA
Sobota, 24. 9. 18.00 KUNG FU PANDA 2
Nedelja, 25.9.11.00 KUNG FU PANDA 2
Organizatorji filmskih predstav si pridržujejo pravico do spremembe programa.
KINO ŽELEZAR, JESENICE
KINO RADOVLJICA, LINHARTOVA DV.
PLANET TUŠ KRANJ
KOLOSEJ DE LUXE, KRANJ (CENTER)
KINO SPORED
inuli konectedna je v Kra-nju potekalsvetosavski fol-klorni festival,
katerega vrhunec sta bila so-botna dopoldanska predsta-vitev folklornih skupin invečerna parada skozi staromestno jedro. Prav tako sofolklorniki, skupaj s številni-mi obiskovalci, postavljali re-kord v organiziranem jav-nem plesanju užičkega kola."Kar se do sedaj ni spomnilodeset milijonov Srbov v Srbi-ji, smo se v Kranju. Rekord jevsekakor postavljen, saj se jeužiško kolo plesalo prvič, toč-no število plesalcev pa boznano, ko bomo organizator-ji dobili uradni odgovor in re-gistracijo rekorda," je pove-
dal predsednik SKPD SvetiSava Kranj Igor Kalabič.
Sicer pa je v okviru savske-ga folklornega festivala v Kra-nju potekala vrsta prireditev,od predavanj do literarnega
večera, za konec pa so se ude-leženci iz Srbije, Avstrije,Bosne in Hercegovine, Hrva-ške in Slovenije pomerili še všportnih igrah in si ogledalikranjske znamenitosti.
REKORD V UŽIČKEM KOLUVilma Stanovnik
M
V središču Kranja so folkloristi navdušili z izjemnimi nastopi in pisanimi narodnimi nošami. / Foto: Matic Zorman
TOREK_20. 09. 2011 23
KULTURA
a dober obet v se-zono so uvodomaposkrbeli v "uprav-nem delu" gleda-
lišča, saj so čez poletje pre-novili dvorano, ob njenemodprtju pa je kranjski županMohor Bogataj dejal tudi, dabo do konca mandata poskr-bel še za nekatere druge, zadelovanje gledališča nujneinvesticije. Klimatska napra-va v dvorani bi zagotovo kori-stila tudi letošnjo zadnjo po-letno soboto, ko smo v novosezono pospremili prvokranjsko premiero, odrskopriredbo romana Proti sever-nemu vetru avstrijskega avtor-ja Daniela Glattauerja.
Roman Proti severnemu ve-tru je velika novodobnaknjižna uspešnica in je kottaka nedvomno zanimiv"material" za gledališče alifilm, hkrati pa se bralcu ingledalcu ob dvojni izkušnjivselej pojavlja večno vpraša-nje, kaj je bilo boljše, knjigaali predstava? V Prešerno-vem gledališču, predstavo sopripravili v koprodukciji zMestnim gledališčem Ptuj,so se lotili predvsem poseb-nosti besedila samega, grenamreč za roman, ki je zapi-san v elektronski pošti. So-dobna virtualna ljubezenskazgodba se začne povsem ponaključju zaradi tipkarskenapake. Emma Rothner(igra jo Vesna Pernarčič) želiodjaviti neko žensko revijo, ato sporoči na napačen e-pošti naslov, pred "i" se vri-ne "e" in pošlje sporočilo nanaslov nekoga po imenu LeoLeike (Rok Vihar). Ime osta-ne med Emminimi nasloviin on od nje dobi tudi sku-pinsko novoletno čestitko.Med njima se razvije dopiso-
vanje, ki od prvih "da se ne-kaj zanimivega dogaja" poštprerase v ljubimkanje na da-ljavo. Dopisovalca, ona sreč-no poročena, njega je prav-kar zapustilo dekle, se vsebolj pogosto srečujeta namedmrežju, dan začenjatain končujeta z mislijo drugna drugega in ... seveda seželita srečati. Vendar pa dotega zaradi različnih razlo-gov, mogoče ju je tudi strah,da bi bilo poslej drugače inbi s tem izstopila iz "čudovi-tega virtualnega sveta", ven-darle ne pride. Pravzaprav setudi njuna ljubezenskazgodba konča zaradi črke, to-krat "i". Preden se Emmaodpravi na zmenek z Leom,jo mož pokliče tako kot elek-tronski ljubimec, Emmi ...
Predstavo je režiral izkuše-ni Alen Jelen, ki je v predsta-
vi, ki z odmorom traja kakidve uri, vendarle uspel ohra-niti nekaj tistega "žmohta",ki roman sicer dela za zelobranega. Igralcema je prikreiranju vloge v mnogo-čem pustil odprt ustvarjalniprostor, kar sta oba s pridomizkoristila. Rok Vihar in Ves-na Pernarčič sta idealen odr-ski par, če on v vlogi dopiso-valca zna biti moški in onaženska, pa sta bila oba pre-pričljiva tudi v tistem, kar jeobema spoloma enako, najbo to vzburljivost, ki jo pri-naša neznano, in lastno ilu-zijo o le-tem. Na odru deluje-ta suvereno, v za gledališčeprecej neobičajnem početju,kljub temu da se niti enkratne dotakneta, sta vseskozi naodru in v stiku skozi mono-loge, ki se vrstijo v več kot šti-ridesetih prizorih, gledalce
vseskozi držita v napetosti.Pogosto preoblačenje obehigralcev ob zatemnjeni lučije posrečen režiserjev doda-tek k njuni že siceršnji ero-tični pojavnosti.
Predstavo dopolnjuje do-miselna scena, vsak od lju-bimcev je vseskozi v svojisobi, moški ima na voljo šeposteljo, prav tako je še endodatek k virtualnosti me-njajoče se slikovno ozadje,od priškrnjenih žaluzij domnožice oken stanovanjskezgradbe, ki sta jih prispevalaVasilija Fišer oziroma TaniaMendillo. Precizen je tudi iz-bor glasbe Darje Hlavka Go-dina. Proti severnemu vetru,ta novodobni Zadnji tango vParizu, je vsekakor odličenzačetek nove sezone v Pre-šernovem gledališču, ki boletos še dolga ...
LJUBEZEN 21. STOLETJAPrva letošnja premiera Prešernovega gledališča, odrska dramatizacija romana Proti severnemu vetru,avstrijskega avtorja Daniela Glattauerja, je več kot dobra napoved za novo sezono.
Rok Vihar in Vesna Pernarčič sta idealen odrski par. / Foto: Mare Mutić
Igor Kavčič
Zrejšnji četrtek, naDan priključitve Pri-morske k matičnidomovini, je bilo še
posebej praznično vzdušje vnovi Mestni knjižnici Kranj.V gosteh so namreč imeli dvavelika tržaška umetnika, le-tošnjega Prešernovega nagra-jenca, pesnika Miroslava Ko-šuto in slikarja Klavdija Palči-ča, nagrajenca Prešernovegasklada leta 1984. Prvi tovrstnidogodek v novi kranjskiknjižnici, pogovor s Košutoin hkrati tudi razstavo ilustra-
cij Palčiča, je pospremilo veli-ko Kranjčanov, ki so v prijet-nem vzdušju uživali tako obbesedah iskrivih sogovorni-kov kot ob pesmih iz ust nji-hovega avtorja in v ilustraci-jah njegovega prijatelja, kibodo mesec dni krasile stenerazstavišča knjižnice. Druže-nje z obema umetnikoma seje nadaljevalo v Galeriji Pre-šernovih nagrajencev, kjer soodprli obsežno preglednorazstavo Klavdija Palčiča, onjem je spregovoril tudi Mi-roslav Košuta, nekaj njegovihpesmi iz zlatih let slovenskepopevke pa je zapela jazzov-ska pevka Metka Štok.
V GOSTEH VELIKAPRIMORCA
Igor Kavčič
P
Kranj
Potop v piramido
V četrtek, 22. septembra, ob 21. uri bo v Hiši Layer pro-jekcija dokumentarnega filma z naslovom Potop v pira-mido. V začetku letošnjega leta so v mestu Visoko v Bos-ni in Hercegovini odkrili rove, ki naj bi bili povezani zdomnevno največjo piramido na svetu, tako imenovanoPiramido sonca. Nekaj teh rovov je bilo zalitih z vodo,zato so kot strokovnjaka poklicali jamska potapljača Bo-jana Švabiča iz Kranja in Marka Krašovca iz Ljubljane,da kot prva na svetu raziščeta ter posnameta te skriv-nostne podvodne rove. Zaradi zanimivosti odkritja inmožnosti pridobitve ekskluzivnih posnetkov novo odkri-tih rovov je padla odločitev, da o tem posnamejo doku-mentarni film Potop v piramido, ki so ga v celoti posneliprostovoljno in brez finančnih sredstev. Skoraj vsa film-ska ekipa prihaja iz Kranja in jo sestavljajo Toni Cahu-nek (režija), Aljoša Korenčan (direktor fotografije) terGrega Švabič (oblikovalec zvoka). Vstop je prost do za-polnitve sedežev. I.K.
Škofja Loka
Po poteh del Jerneja iz Loke
V četrtek, 22. septembra, Muzejsko društvo Škofja Lokavabi na predstavitev vodnika Slikar Jernej iz Loke in nje-gova dela na Loškem. Predstavitev se bo začela ob 17.uri v cerkvi sv. Miklavža na Godešiču, pot pa nas bo po-tem vodila na ogled Jernejevih fresk v cerkve na Suhi, vBitnjah in na Križni Gori. Vodnik in Jernejeve freske bo-sta podrobneje predstavila urednica Mojca Ferle in av-tor besedila, umetnostni zgodovinar Dušan Koman. Vcerkvi na Križni Gori bodo organizatorji pripravili tudiglasbeno presenečenje. Za vse, ki nimajo prevoza, bodoorganizirali prevoz z osebnimi avtomobili ob 16.45 naparkirišču pred Tehnikom. I. K.
Prvi kulturniški dogodek v Mestni knjižnici Kranj sta zvoditeljico Petro Puhar Kejžar oplemenitila iskriva tržaškaumetnika Miroslav Košuta in Klavdij Palčič.
Foto
: Kaj
a Sm
ole
24 TOREK_20. 09. 2011
VREME IN POČUTJE
torek
9/19°C ....
....
....
....
.... sreda
10/22°C ....
....
....
....
....
21.9.četrtek
11/24°C ....
....
....
....
....
22.9.petek
8/22°C ....
....
....
....
....
23.9.sobota
8/22°C ....
....
....
....
....
24.9.nedelja
8/24°C ....
....
....
....
....
25.9.
....
....
....
....
.... torek
8/24°C ....
....
....
....
....
27.9.sreda
12/24°C ....
....
....
....
....
28.9.četrtek
13/18°C
29.9.
desetdnevna napoved
setveni koledar obremenitev vzhod zahod
ivimo v času, ko jedobro počutje red-kost, zdravstvenostanje večinomanestabilno ter sta-
ranje pospešeno. Veliko sstresom nakopičenih ljudi sepo pomoč obrne k naravnimdanostim. Pri premagovanjunegativnosti, ki jih vsrkava-mo v vsakodnevnem življe-nju, pa si lahko pomagamotudi z energetskimi slikami.Te so narejene v povezavi spozitivno energijo in nisoobičajna umetniška dela.Vsaka slika posebej ima vsebi močno, podporno pozi-tivno sporočilo, ki ga oddajain vpliva na naše zaznavanjein dobro počutje, nam je po-jasnila Lombar - Peternelo-va, ki pravi, da vibracija ener-getskih slik vnaša v prostorpozitivno energijo,ta pa ne-posredno vpliva na ljudi, kise v tem prostoru nahajajo,jim prinaša mir, sproščenostin pozitivno razmišljanje.
In kaj je bistvo te umet-nosti? Slike nastajajo v mir-nem okolju - v ateljeju ali vnaravi. Pri tem je najboljpomembno, da je slikar mi-ren in sproščen. Umetnik,ki sliko riše, ne ve, kakšnabo nastala, temveč se po-polnoma prepusti pozitiv-nemu ustvarjanju. Pravtako se ne vpleta v barve,tehniko in linije, temveč se
prepusti trenutnim občut-kom. Posamezna slika lah-ko nastaja več dni, kadar paje energija močnejša, na-stane tudi več slik v nekajurah.
Vsaka slika pa ima svojosporočilnost. "Zanimivo je,da velikokrat najdemo v sli-ki podobe, ki se navezujejona sporočilo slike, čeprav nibil namen slikarja, da bi toupodobil. Tako na primer v
slikah, podpornih partner-stvu in ljubezni, najdemomotive, kot so srčki, labodi,tudi štorklje in ustnice; vslikah, ki predstavljajo no-tranji mir, pa so naslikanigolobi, labodi in angeli,"razkriva Tanti, ki se je žepredstavila širši javnosti zrazstavami v Šenčurju, Les-cah in Ljubljani. Obiskoval-ce njenih razstav pa so pri-tegnila različna dela, sporo-čilnost teh pa je sovpadala z
njihovimi življenji. "Ko jeslika narejena za določenoosebo, jo ta največkrat tudiprepozna, saj ga nekako po-vleče k sebi," nam je še po-jasnila mlada umetnicaTanti, ki jo vodi le en cilj -pomagati želi čim več lju-dem, upa, da se pozitivnaenergija razširi v vsak domin da se ljudem vrne upa-nje, vera v pozitivne rezul-tate in s tem zagon za pre-magovanje negativnosti.
ponedeljek
8/23°C
20. tor. Svetlana korenina do 18h 6.46 19.05
21. sre. Matej cvet 6.47 19.03
22. čet. Mavricij cvet 6.48 19.01
23. pet. Slavojko list zelo ugodno 6.49 16.59
24. sob. Nada list do 10h, plod od 11h 6.51 18.57
25. ned. Gojmir plod 6.52 18.55
26. pon. Justina plod do 19h, korenina od 20h 6.53 18.53
VREMENSKE ZANIMIVOSTI......................................................................................................
tedenska vremenska napoved
PREGOVOR.......................................................................................................
20. september Kakršno vreme o kimavca mlaji, takšno je vso jesen najraji.
Biovremenski podatki
Vremenska obremenitev in bolezenski znaki bodo okrep-ljeni. Veliko ljudi bo imelo težave, povezane z vremenom.Priporočamo večjo previdnost.
Napoved za gorski svet
Danes bo pretežno jasno, nekateri vrhovi bodo v oblakih. Pi-hal bo šibak severovzhodnik. Temperatura na 1500 metrihbo okoli 8 stopinj, na 2500 metrih pa le štiri stopinje.
Vremenske zanimivosti
Najnižja temperatura - V merilnem nizu, ki beleži čas med17. avgustom in 16. septembrom, je bila na mrazišču Dolin-ca izmerjena najnižja temperatura zraka 29. avgusta. Ter-mometer je kazal le 0,1 stopinje Celzija. V zadnjih dneh seje temperatura na mrazišču občutneje spustila še 7. sep-tembra (2,1 °C), 16. septembra (2,6 °C) in 30. avgusta, ko sonamerili 3,7 °C. V mrazišču je bilo najtopleje 22. in 26. av-gusta, ko so se je ogrelo na 33,9 stopinje Celzija.
20.9. 26.9.
POZITIVNOST SE VSEKAKOR IZPLAČANataša Lombar Peternel - Tanti se z energijo ukvarja že dobri dve leti, pred kratkim pa je svoje pridobljeno znanje usmerila v slikarstvo. Kljub temu da se s to posebno umetnostjo ukvarja šele dobra dva meseca, so za njo že prve uspešne razstave.
Tjaša Kržišnik
Žrva polovica septem-bra je bila radodarna ssončnim vremenom,temperature so se gi-
bale od 25 do 30 stopinj Celzi-ja, nekaj dni pa so celo prese-gle vrednost 30 stopinj Celzi-ja. Kateri meteorološki dejav-niki vplivajo na to?
"Res se je vročina iz drugepolovice avgusta nadaljevalatudi v september. Povprečnednevne temperature so biletudi do sedem stopinj višjeod običajnih. Padlo je kar ne-kaj absolutnih septembrskihtemperaturnih rekordov.Prve dni septembra je nadvzhodnim Atlantikom in ju-gozahodno Evropo nastalodokaj obsežno ciklonsko ob-močje. Na njegovi sprednjistrani je z južnimi do jugo-zahodnimi vetrovi proti ob-močju Alp pritekal vroč afri-ški zrak. Stacionarna mejamed tem subtropskim zra-kom in hladnejšim nad sred-njo in severno Evropo je po-tekala zonalno prek alpskegamasiva. Takšna situacija prinas povzroča "vročinske va-love", svoje pa k visokimtemperaturam prispeva tudidolgo sušno obdobje, saj sesuha tla bolj grejejo kot vlaž-na oz. mokra."
Nazadnje je bil septemberpri nas tako vroč leta 1973.Leto poprej pa zasledimo po-datke o septembrskem sne-ženju pod 500 m nadmor-ske višine. So takšne razlikeznačilne za naše območje?
"Septembra 1973 smo vLjubljani beležili pet vročihdni, letos pa do 13. septem-bra že sedem. Nagle in veli-ke temperaturne spremem-be so za območje srednje Ev-rope in Alp značilne."
Kakšno vreme pričakujemov drugi polovici septembrater kasneje? Bomo deležni''indijanskega'' poletja?
"Izraz "indijansko" oziro-ma "babje" poletje ponava-di uporabljamo za topla ob-dobja v mesecu oktobru alicelo novembru. Napovediza nekaj mesecev vnaprejna našem območju žal nisozanesljive, ne kaže pa, da bijesen in zima kaj posebejodstopali od dolgoletnegapovprečja. Prav gotovobomo priča tudi hladnejšimobdobjem, vnaprej pa jihžal ni možno datumsko na-povedati. Po ohladitvi lahkov nadaljevanju pričakujemoobičajne temperature zadrugo polovico septembra,torej zjutraj okoli deset, po-poldne pa okoli 20 stopinjCelzija."
VROČINA PODIRALAREKORDEO razlogih za nadpovprečne temperature v septembru ter o vremenski napovedi za jesensmo znova povprašali meteorologa Branka Gregorčiča.
Samo Lesjak
P
Umetnica Nataša Lombar Peternel - Tanti na eni izmed svojih razstav / Foto: arhiv umetnice
TOREK_20. 09. 2011 25
lovensko društvoza proučevanje invarstvo netopirjevv sodelovanju z lo-kalnimi organiza-
cijami vsako leto pripravi za-nimive aktivnosti, ki sezna-njajo otroke ter odrasle z živ-ljenjem, prehranjevanjem inohranjanjem teh nenavad-nih, nam slabo poznanih ma-lih bitij. Minuli petek je dogo-dek potekal v Pirčevem domuna Taboru v Podbrezjah. Pri-reditev se je začela z otroškimpevskim nastopom, po nekajpozdravnih besedah AlenkePetrinjak iz Slovenskega dru-štva za preučevanje in varstvo
netopirjev pa je sledilo odprt-je razstave izdelkov učencevPodružnične šole Podbrezje.Otroci so na tematiko netopir-ji narisali zanimive plakate,risbice, glinene ter papirnateizdelke ter jih postavili naogled svojim staršem, kraja-nom in drugim obiskoval-cem. Sledilo je zanimivo pre-davanje s pestrim slikovnimgradivom, ki se ga je udeleži-lo okoli sto ljudi, kar je za takomajhen kraj zares veliko. Naj-bolj zanimivo in težko priča-kovano pa je bilo večernoopazovanje in poslušanje ne-topirjev. "Res je, odpravili sebomo na teren in z ultrazvoč-nimi detektorji, ki pretvorijoultrazvočne klice netopirjev vnam slišne zvoke, poslušali
netopirje ter jih tudi opazova-li, je povedala Petrinjakova, kipravi, da je zaletavanje neto-pirjev v človeške glave oz. lasenajbolj zmotno človeško miš-ljenje, saj netopirji zaznajostvari, ki so tanjše od našegalasu. Otroci pa so izdelali tudiumetno zatočišče za netopir-je, ki jim pravimo netopirni-ce. Po besedah Alenke Petri-njak gre za lesene škatle, kijih izdelamo z namenom, datem živalim ponudimo do-datno zatočišče. V Sloveniji toizvajamo približno pet let,vendar še nobena ni naselje-na, medtem ko so se v tujininetopirji že kar dobro navadi-li na te domove.
Netopirske novice pa sopritegnile tudi enajstletne-
ga Gala Dobravca iz Pod-brezij. "Netopirji so mi zelovšeč. Zanimivi so predvsemtakrat, ko spijo z glavo nav-zdol. Prišel sem si pogledattudi razstavo, pri kateri jesodelovala moja mlajša ses-tra," je še dodal mlad ljubi-telj netopirjev.
In zakaj netopirska nočravno v Podbrezjah? "Ževeč let opazujemo ter pre-učujemo netopirje, ki se čezpoletje naselijo na podstre-ho tukajšnje šole, zato smov sodelovanju s KUD Taborter Podružnično šolo Pod-brezje izvedli ta projekt, kije pritegnil lepo število lju-di," je za konec povedalaPetrinjakova, poznavalkateh nenavadnih sesalcev.
NETOPIRSKI DAN V PODBREZJAHOd prvega septembra v različnih slovenskih krajih potekajo aktivnosti v sklopu trinajste Evropskenoči netopirjev. Dogodek, ki ga koordinira organizacija Eurobats, poteka v več kot tridesetih evropskih državah, netopirje pa smo spremljali tudi na Gorenjskem.
Tjaša Kržišnik
S
Drugačna
Pred mojim oknom češnjavsa v belem kot nevesta,
čebele hitijo s cveta na cvet,po poletju diši,
kako sladek bo med.
Rada bi se dotaknilakrhkih, vitkih vej,
cvetove opojne vonjala,poslušala ptice v krošnji,v njeni senci zadremala.
A to ostala bo le želja,neizpolnjena vse žive dni.
Noge moje so korak izgubile,me na voziček priklenile,
breme dvigovati so nekdaj močne roke pozabile.
Le oči so, ki še živijoin glava, nje misli, ušesa
ter usta, da govorijo.Dotik si z njimi naslikam,
pobožajo vas namesto mojih dlani.
Božena
Nisem ravno rosno mlada, a moje srce je in bo vednoostalo mlado. Pošiljam vam eno pesem izmed mnogih,ki sem jih napisala, tako za pokušino. To besedilo je kpesmi pripisala gospa Božena. Kot že rečeno je ta rubri-ka namenjena vsem, mladim in tistim, ki so mladi posrcu. Prelepa pesem, nimam besed, vesela bom vašihpesmi. Lep pozdrav, Meta.
Pesmi pošljite na elektronski naslov [email protected] alipisno na naslov: Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj.
PESMI MLADIH
Otroci so pozorno poslušali ter navdušeno sodelovali pri predavanju o netopirjih.
AMC
STU
DIO
, d.
o.o.
, D
UN
AJS
KA
CE
STA
15
8,
LJU
BLJ
ANA
AMC
STU
DIO
, d.
o.o.
, D
UN
AJS
KA
CE
STA
15
8,
LJU
BLJ
ANA
OTROŠKA PERESA
Hruška in buška
Z drevesa je padla hruškain na glavi mi je zrasla buška.
Pogledala sem navzgor in,in zagledala čuden prizor.
Veverica je hruške v tačkah držala,in jih na tla metala.
Julija Premrov, 2. AOsnovna šola Franceta Prešerna Kranj
26 TOREK_20. 09. 2011
AVTOMOBILIZEM
ri marsikateri ugledniavtomobilski znamkivedo, da je južnoko-rejski tiger Hyundai
vse bolj resen tekmec v vseveč razredih. Po dokaj blediin neuspešni Sonati, s kateroso lahko le od strani opazova-li uspešne evropske tekmece,so se zdaj odločili, da je tudi vsrednjem razredu napočilčas, da si odrežejo večji kostržne pogače. Novi i40, kinajprej prihaja v kombijevskikaroserijski izvedbi, z vsemilastnostmi kaže, da pri Hyun-daiju ni več šale. Oblikovanjein tehnični razvoj sta ploddela Hyundaijevega evrop-
skega razvojnega centra, kjerso novincu ukrojili sodobnokaroserijo, prilagojeno pred-vsem kupcem na stari celini.Avtomobil meri v dolžino4,77 metra, potnikom ponujaudobno notranjost in prosto-
ren 553-litrski prtljažnik, ki gaje s podiranjem zadnje klopimogoče povečati na 1779 li-trov. Enako temeljiti kot prizunanjosti so bili oblikovalcitudi pri notranjosti, poskrbeliso za razgibano podobo arma-
turne plošče in kakovostnemateriale. Pogonu so name-njeni štirje različni motorji,bencinski del začenja 1,6-litrs-ki štirivaljnik z 99 kilovati (135KM), medtem ko 2,0-litrskirazvije 130 kilovatov (177 KM).Oba turbodizelska stroja ima-ta 1,7 litra gibne prostornine,šibkejši iztisne iz sebe 85 kilo-vatov (116 KM), močnejši pa100 kilovatov (136 KM). Polegšeststopenjskega ročnega jeza doplačilo na voljo tudi šest-stopenjski samodejni menjal-nik. Tudi pri opremi Hyundaine skopari, i40 ima že vosnovnem nivoju veliko do-datkov za varnost in udobje.Tik pred koncem leta se bokombijevski izvedbi pridruži-la še štirivratna limuzina.
Z RESNOSTJO VSE DO CILJAHyundai z novim i40 resno meša štrene v srednjem razredu.
Matjaž Gregorič
P
isto, kar je za AudiA3 in za Mercedes-Benz kupejevskidel razreda C, je za
bavarski BMW serija 1. Tre-nutno najmanjši model so za-čeli izdelovati leta 2004 in doletošnje menjave generacij soga prodali v več kot milijonprimerkih, uspešen pa je tudina slovenskem trgu, kjerpredstavlja tretjino BMW-jeveprodaje. V novi generacijskipodobi je petvratni BMW seri-je 1 v osnovi ostal zelo podo-ben predhodniku, razpozna-ven pa je predvsem po agre-
sivnejšem sprednjem delu, kiga naredi širšega. Tudi v res-nici so mere v primerjavi spredhodnikom nekoliko raz-tegnjene, avtomobil je za 8,5
centimetra daljši, posledičnopa je to vplivalo na bolj rado-darno odmerjene centimetrev potniški kabini. Tudi prtljaž-ni prostor se je povečal, zdaj
meri 360 litrov, po potrebi sepodre tudi naslonjalo zadnjeklopi. Pod motornim pokro-vom so trije novi oziroma iz-popolnjeni dizelski in dvabencinska pogonska stroja.Razpon zmogljivosti pri dizel-skih sega od 85 kilovatov (116KM), preko srednjega s 105 ki-lovati (143 KM) do najmočnej-šega s 135 kilovati (184 KM),šibkejši bencinski razvije 100kilovatov (136 KM), močnejšipa 125 kilovatov (170 KM). Vsimotorji imajo šeststopenjskiročni menjalnik, za doplačilopa tovarna ponuja tudi osem-stopenjsko avtomatiko. Obasistenčnih sistemih za varč-no in varno vožnjo sta v po-nudbi še dva stilistična paketaopreme, eden BMW serije 1naredi bolj športni, drugi boljurbani avtomobil. Cene zaprenovljenega bavarca se za-čenjajo pri 24.700 evrih.
Matjaž Gregorič
T
hevrolet si je z mo-delom Cruze, ki soga predstavili leta2009, ustvaril pre-
cejšen tržni uspeh, hkrati paso s tem modelom nakazalinove oblikovne smernice. Šti-rivratni limuzini se zdaj pri-družuje še petvratna karoserij-ska izvedba s športnejšim zad-kom, ki se skladno ujema s ce-lotno zunanjostjo.
Kombilimuzinski zadek vsebi skriva 413-litrski prtljaž-nik, ki se s pomočjo podiranjazadnje klopi poveča na 883 li-trov, v avtomobilu pa je tudiveliko odprtih prostorov in
predalov za shranjevanje drob-narij. Notranjost je sicer do po-tankosti enaka kot pri štirivrat-ni limuzini, kar velja tudi zarazgibano armaturno ploščo.Tudi v motorni paleti so že
znani pogonski stroji, dva ben-cinska in dizelski. Osnovni je1,6-litrski štirivaljnik, ki razvije91 kilovatov (124 KM), med-tem ko je 1,8-litrski nekolikomočnejši in iz sebe iztisne 104
kilovate (141 KM). Za sedajedini dizelski motor, 2,0-litrs-ki štirivaljnik s 120 kilovati(163 KM), bo kmalu dobildružbo, pri Chveroletu nam-reč za pogon tega modela pri-pravljajo 1,7-litrski turbodizel-ski štirivaljnik, ki bo na voljo vzačetku prihodnjega leta.
Poleg preverjene tehnologi-je Cruze stavi tudi na opremoza varnost in udobje, pri večinirazličic je vanjo vključen tudielektronski sistem stabilnosti,in pri osnovnem nivoju ročna,sicer pa samodejna klimatskanaprava. Petvratni Cruze jenaprodaj po enaki ceni kot šti-rivratna limuzina, kar pome-ni, da po ceniku osnovna iz-vedba stane 13.979 evrov.
PROSTORSKI IN OBLIKOVNI DODATEKChevrolet Cruze še s petimi vrati in kmalu z novim motorjem
Matjaž Gregorič
C
PREOBRAZBA PO SEDMIH LETIHBMW-jeva serija 1 z agresivnejšimi potezami in posodobljenimi motorji.
TOREK_ 20. 09. 2011 27
NAGRADNA KRIŽANKA
Za izžrebance smo pripravili: 1. nagrada - vrednostni bon za 30 EUR, 2. nagrada - vrednostni bon za 20 EUR, 3. nagrada - vrednostni bon za 10 EUR. Tri nagrade prispeva Gorenjski glas.
Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljitena dopisnicah do srede, 5. oktobra 2011, na Gorenjski glas,Bleiweisova cesta 4, 4001 Kranj. Dopisnice lahko oddatetudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo.
VAN
JA Š
TIB
ELJ
S.P
., T
EN
ETI
ŠE
43
, G
OLN
IK
Radi bi obvestili vse naše zveste stranke, da nas sedaj najdejo v novi in večji trgovini v Adamičevi hiši na Maistrovemtrgu 11 v Kranju.
Zadnji, prvi in drugi delovni dan v mesecu smo pripravili posebne popuste za upokojence.
Obiščite nas, ne bo vam žal.
Delovni čas je od 9. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure.
Tel. št. je 04/202 1008
28 TOREK_20. 09. 2011
edelja ni bila enatistih, ko bi lepojutranje vremeobljubljalo zelovisoke tempera-
ture, prej je nad glavami iz-letnikov visela bolj neobeta-joča vremenska napoved, konaj bi bila ravno nedelja pre-lomna in naj bi se vremespremenilo. Pa vendar se jedež 'oglasil' šele v poznih po-poldanskih urah, malo preddogovorjeno uro, ko se je iz-let že bližal zaključnemu de-janju.
Zjutraj pa je bila prva po-staja Bohinjska Bistrica, pla-vanje v bazenih Vodnega
parka Bohinj. Kljub slabi vre-menski napovedi je bila Bis-trica že ob deveti, deseti zju-traj presenetljivo živahna.Vladalo je prijetno razpo-loženje, bolj pa ko se je bližalčas kosila, več ljudi se je usta-vilo v bližnjem penzionu Tri-pič. Po obutvi sodeč, so seravno vrnili iz bližnjih hri-bov, morda le z daljšega spre-hoda. Kosilo se je po vodniosvežitvi prileglo tudi Glaso-vim izletnikom. Nekateri žedolgo niso bili v teh krajih inje bila že sama vožnja do Bo-hinjske Bistrice in kasneje doUkanca - ustavili smo se šena Kravjem balu - pravo doži-vetje. Od njihovega zadnjegaobiska se je precej spremeni-lo. Predvsem je bila zanimiva
nova avtocesta, krožišča, do-stop do Bleda. Očarala sta jihtudi pogleda na Bohinjsko inBlejsko jezero.
Po izdatnem in okusnemkosilu pri Tripiču, dobri kavi-ci in prijetnem klepetu se jeGlasova karavana podala na-prej, na obisk Kravjega bala,znane bohinjske prireditve,ki je že zdavnaj prerasla okvi-re manjše prireditve za do-mačine in postala dogodek,ko se ob koncu turistične inpašne sezone skupaj veselijoplanšarji, gostinci in obisko-valci iz vseh koncev Sloveni-je. Dandanes Kravji bal trajakar tri dni, čeprav je osrednjaprireditev ravno na nedeljo.Začel se je že v dopoldanskihurah, na prireditvenem pros-
toru v Ukancu je bilo veselo.Spremljevalni kulturni pro-gram je bil bogat, Glasovi iz-letniki pa so se oglasili v po-poldanskem času. Pretiranegneče ni bilo, čeprav je biloobiskovalcev veliko. Mordaje nekatere pregnalo vreme,je bilo pa kar nekaj takih, kise niso strinjali z vstopninoin takoj našli kakšno primer-javo - recimo, s ceno piva naprireditvenem prostoru.
Tik preden pa se je ulilo,so se Glasovci že odpraviliproti domu in večina se jeodločila, da če je že obiskalaKravji bal, potem se nika-kkor ne more vrniti domovbrez manjšega ali večjegakosa pravega, domačega bo-hinjskega sira.
DRUŽABNA KRONIKA
Popolna sreča
Ameriški igralec Brad Pitt (47) je za re-vijo Parade spregovoril o svojem sreč-nem zasebnem življenju. "Res sem za-dovoljen, naredil sem pravilne življenj-ske poteze. Našel sem žensko, ki joljubim in si skupaj z njo ustvaril čudo-vito družino. To, da sem zaživel z An-
gie in pustil nekdanjo ženo, je bila ena izmed mojih pa-metnejših in boljših odločitev", je povedal zvezdnik. Pet-letni zakon z Jennifer Aniston je opisal z besedo - dolgo-časen.
Mlada mamica
Zvezdnica serije Mad man, triintride-setletna January Jones je postalamama sinčku Xanderju Daneju Jone-su. "Oba z otrokom se dobro počuti-ta," je povedal neznani vir. Otrokovspol je bil vse do zadnjega prava ugan-ka, saj se je igralka pustila presenetiti.
Nosečnost je potrdila aprila ter se vse od tedaj priprav-ljala na novo vlogo samske mame.
Še ena poroka
Nekdanji Beatle Paul Mcartney (69) innjegova zaročenka Nancy Shevell (51)stopata v zakonski stan. Par, ki se jespoznal leta 2007 in je zaroko oznanilmaja letos, bo dahnil usodni "da" vLondonu. Za Paula bo to tretji zakon,za Nancy pa drugi.
Zvezdnica prihodnosti
Komaj dvomesečna dojenčica HarperSeven Beckham je pristala na prvemmestu InStylove lestvice najpopular-nejših zveznic, mlajših od petindvajsetlet. Harper pa ni bila edini otrok slav-nih staršev, ki so jo objavili ob desetiobletnici omenjene modne revije. Na
drugem in tretjem mestu sta pristala sinova rokericeGwen Stephani, četrto mesto pa je zasedla Suri Cruise,hči Katie Holmes in Toma Cruisa.
ČISTO PRAVI NEDELJSKI IZLETTokrat so se Glasovi izletniki odpravili na izlet med vikendom. V nedeljo, smer Gorenjska - natančneje Bohinj. Kljub slabi vremenski napovedi je vreme zdržalo in izlet je uspel.
VRTIMO GLOBUS
Alenka Brun
N
Tokrat so se udeleženci Glasovega izleta odpravili na pravi gorenjski nedeljski izlet. / Foto: AB
Valentin in Marjeta Kristan ter Marija Zihrl iz škofjeloškegakonca so bili 'sveži' izletniki. / Foto: AB
Simpatične natakarice, sicer še dijakinje - Kelly, Metain Kaja, so na sobotnem večeru narodnozabavnega vikenda v Begunjah na domiseln način povedale, dajim je všeč glasba Saša Avsenika. / Foto: Kaja Smole
Sta kar redna gosta izletov Gorenjskega glasa: Marjan in Anica Perčič iz Tenetiš. / Foto: AB
Rajko Kepic iz Luž je bil v družbi vnukov Gregorja in Tjaše.
Foto
: AB
Prihod na Kravji bal. Vreme je zdržalo.
Foto
: AB
[email protected], 20. septembra 2011GORENJSKI GLAS ZANIMIVOSTI, OGLASI
Katja Štruc
Cerklje - V petek so v Cer-kljah podelili priznanja šte-vilnim čebelarjem, udele-žencem državnega ocenjeva-nja medu, ki ga je organizi-ralo Čebelarsko društvo Cer-klje s podporo občine. Oce-njevalci so bili strokovnjaki zBiotehniške fakultete. Pode-
lili so 133 zlatih, srebrnih inbronastih priznanj, pokalšampion pa je za akacijevmed prejel Bogdan Bergoč izVolčje Drage. "Ocenjevanjase je udeležilo 78 čebelarjeviz vse Slovenije. Vesel semtolikšne udeležbe in morampriznati, da se iz leta v leto iz-boljšuje celo podoba kozar-cev, v katerih prinašajomed," je povedal Franc Stru-pi, predsednik Čebelarskegadruštva Cerklje, ki čebelariže trideset let. "Ocenjevanjamedu so pomembna pred-vsem zato, da se čebelarjiprepričajo, kakšen med pri-delujejo. Tukaj se ocenjujepredvsem čistost posameznesorte medu. Slovenski čebe-larji smo sposobni pridelova-ti sortne medove, kar v tujinini praksa," je povedal pred-sednik Čebelarske zveze Slo-venije Boštjan Noč.
Gorenjska ima v Slovenijinadpovprečno število čebe-larjev, med osemsto in de-vetsto. Mednje se uvrščatudi župan Občine CerkljeFranc Čebulj, ki je za gozd-ni med prejel srebrno pri-znanje: "Čebelar sem se-dem let. Imam dvaindvajsetčebeljih družin in v povpre-čju pridelam 35 kilogramov
medu na panj." Stane Ferniz Bukovega Vrha nad Polja-nami je čebelar tri leta. Medje dal prav v Cerkljah prvična ocenjevanje in prijetnopresenečen prejel tako sre-brno kot zlato priznanje.Povedal je, kaj je posebnostnjegovega cvetličnegamedu, za katerega je prejelzlato priznanje: "Cvetličnimed je pri nas dober tudizato, ker imamo v bližini ve-liko čemaža. Čebele ga zelorade obirajo, da pa posebenokus." Ivana Meglič iz Trži-ča, dobitnica bronastega pri-znanja za gozdni med, imadeset čebeljih družin: "Če-belar je bil mož. Po njegovismrti sem se tudi sama za-čela ukvarjati s čebelar-stvom. Zdaj se s tem ukvar-jam že peto leto," pripovedu-je in prizna, da ji takšen hobivzame veliko časa.
Ocenjevanja medu so pomembna predvsem zato, da se čebelarji prepričajo, kakšen med pridelujejo. / Foto: Gorazd Kavčič
Čebelarjem podelili priznanja Med oseminsedemdesetimi čebelarji, ki so seudeležili državnega ocenjevanja medu, je bilo kartri četrtine Gorenjcev.
Danica Zavrl Žlebir
Sorica - Naloga turističnegadruštva je promocija turiz-ma in ohranjanje starih obi-čajev, prireditev Sadovi jese-ni pa združuje oboje, je po-vedal predsednik Turistične-ga društva Sorica MarjanPeternelj, ki je na nedeljskiprireditvi nastopil tudi v večglasbenih točkah. "Začelo seje že v petek z otroškim živ-žavom in prikazom filmaLucija, ki je bil leta 1966 po-snet v Sorici. V soboto smopripravili pohod pod obronkiRatitovca, srečanje domačihpevcev in godcev ter veselico,žal pa nam ni uspela tržnicakmetijskih pridelkov iz zgor-njega dela Selške doline, kerni bilo odziva ponudnikov. Vdvorani Ivana Groharja smoodprli razstavo domačihustvarjalcev. Glavnina je jeposvečena portretom pokoj-nega amaterskega slikarjaMatevža Jenstrla, soriškegakulturnega in športnega de-lavca, sicer pa se domačiumetniki predstavljajo s sli-kami, čipkami, pletenjem indrugimi izdelki. Povabili pasmo tudi na voden ogled So-rice od Groharjevega spome-nika, ki je najlepša razglednatočka po bližnjih hribih, do
cerkve in Liparjeve domači-je, kjer hranijo zanimivozbirko starega kmečkegaorodja, nato pa nazaj v sre-dišče Sorice, kjer imamo se-daj res lepo dvorano za prire-ditve. Te smo zelo veseli inse bomo trudili, da ne bo lestala, pač pa da se bo v njejtudi ves čas kaj dogajalo.Ogled je vodila profesoricaJožica Grohar," je povedal
Marjan Peternelj. Letos jebilo v Sorici ob stoletnicismrti domačina, velikegaslovenskega impresionistaIvana Groharja že več prire-ditev, prihodnje leto pa bodopraznovali še eno stoletnico.Toliko časa je namreč mini-lo, odkar je v Sorici zasvetilaelektrika.
Sklepna etnološka priredi-tev Sadovi jeseni, ki jo je du-
hovito vodila Ana Golja, paje postregla z glasbo (nasto-pili so harmonikarka Mari-na, ženski tercet, cerkvenipevci, citrar Stane je sprem-ljal pevca Marjana), folklor-nim plesom (otroci iz sori-ške šole) in prikazom starihkmečkih običajev od spravilasena, pridelave sadja, stiska-nja mošta in kuhanja sadjev-ca do priprave drv.
Pobirali so sadove jeseniPrikaz jesenskih opravil, glasba in ples so zaznamovali letošnjo prireditev Sadovi jeseni v Sorici. Tridnevno dogajanje je vključevalo tudi razstavo, pohode in dogodke za otroke.
Na nedeljski prireditvi Sadovi jeseni so prikazali tudi spravilo sena s soriških strmihkošenic. / Foto: Matic Zorman
Okoli Jasne postavili ograjo
Ob prebiranju članka zzgornjim naslovom sem sevprašal: Ali res lahko nekdo vimenu nedotakljivosti zasebnelastnine prepreči dostop do na-ravne ali kulturne znamenito-sti nekega kraja? Je res lokalnaskupnost in država v tem pri-
meru brez moči? Konkretnomislim na postavitev ograjeokoli Jasne. Jasna z jezeromain kipom zlatoroga je simbolKranjske Gore, simbol te po-krajine - Zlatorogove dežele, jeturistična in kulturna zname-nitost in kraj, kjer se človekustavi, oddahne, naužije lepo-te in pomisli, kako lepo deželosi je izbral za svoj obisk. Nadrugi strani je lastnik, ki meni,
da s svojo lastnino lahko po-čne, kar hoče. S tem, da jeogradil svoje ozemlje, verjetnores ni storil kaznivega dejanja,je pa s tem uničil del turističneinfrastrukture Kranjske Gorein ne nazadnje, norčuje se izvseh tistih domačinov, ki z lju-beznijo negujejo svoje vrtičke,svoje hiše, zaradi njih samih,pa tudi zaradi turistov, ki seraje vračajo v negovane kraje,kot zanemarjene. Turizem po-meni za njih preživetje, delov-na mesta, daje jim kruh. Tudi
na Bledu je podoben "biser"Riklijeva hiša in tudi tu so lo-kalne in državne oblasti brezmoči. Je v takih primerih za-sebna lastnina res tako nedo-takljiva in lokalna skupnost,ter država resnično tako ne-močna, da ne more zaščitititudi interesov lokalne skup-nosti? Morda bi vprašali našesosede, kako take primere re-šujejo.
Avgust Mencinger, Radovljica
PREJELI SMO
SEELINE, D. O. O., VOGEL 35, 4201 ZG. BESNICA
Iščemo nove sodelavce ob odprtju nove športne trgovine v Kranjski Gori
Objavljamo prosta delovna mesta:
PRODAJALEC/POSLOVODJA (m/ž)● najmanj V. stopnja izobrazbe● vsaj 2 leti delovnih izkušenj na področju dela v trgovini● dobro znanje vsaj dveh tujih jezikov (angleščina, nemščina)● vozniški izpit kategorije B ● samostojnost● pozitivna osebna naravnanost● odgovornost in natančnost● pripravljenost na skupinsko delo● urejenost in komunikativnost● podjetniški pristop in razmišljanje● poznavanje računalniških programskih orodij● zaposlitev je za določen čas z možnostjo podaljšanja
Prijave zbiramo do 27. septembra na zgornji naslov ali na elektronski naslov [email protected].
UNION, LADJICA IN KRISTALNA PALAČANa avtobusni postaji v Radovljici vas bo avtobus čakal ob 8.45, na avtobusni postaji pred
Creino ob 9. uri, pred Mercator centrom na Primskovem pa ob 9.15. Najprej se bomo
ustavili v Pivovarni Union, kjer si bomo ogledali predstavitveni film, Pivovarski muzej in
proizvodne obrate. Ogled bomo končali z golažem in pokušino pijač. Sledil bo peš vo-
den ogled mestnega jedra Ljubljane, ki bo trajal približno dve uri. Nato se bomo vkrcali
na ladjico za vožnjo po Ljubljanici, ki bo trajala eno uro. Enodnevni izlet bomo zaključili
z ogledom najvišje, 89 metrov visoke dvajsetnadstropne stavbe v Sloveniji - Kristalne pa-
lače, ki so jo slovesno odprli 1. septembra. Če želite izvedeti, katere stavbe ji sledijo po vi-
šini, se izleta enostavno morate udeležiti. Organizator izleta je TA Odisej.
Cena izleta za naročnike Gorenjskega glasa je 25 EUR.
Cena vključuje: avtobusni prevoz, vodenje, oglede, prevoz z ladjico, malico, kosilo,
nezgodno zavarovanje.
Za rezervacijo se pri nas oglasite osebno, čim prej pokličite na tel. št.: 04/201 42 41ali pišite na: [email protected]. Prosimo, da si sedež rezervirate samo resni
interesenti, za odjave v ponedeljek bomo zaračunali 20 odstotkov od celotnega
zneska (stroški prevoza).
TOREK, 27. SEPTEMBRA 2011
30 KAŽIPOT, OGLASI [email protected] GLAS
torek, 20. septembra 2011
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, Jesenice
Komercialist v gostinstvu m/ž (različne regije Slovenije) Za območje cele Slovenije bomo izbrali 5 najprimernejših kandidatov, ki bodoregijsko (Primorska, Gorenjska, Dolenjska, Štajerska in Ljubljana) obdelovali trg.Odgovorni boste za iskanje in pridobivanje novih strank, oblikovanje ponudb,prodajo našega prodajnega programa in doseganje zastavljenih ciljev. Gala, Živil-ska industrija, d. o. o., Liminjanska 94F, Lucija, 6320 Portorož, prijave zbiramo do11. 10. 2011. Več na www.mojedelo.com.
Elektrotehnik - monter specialist m/ž (Slovenija ali tujina) Od kandidatov pričakujemo: strokovno izobrazbo elektro smeri IV. ali V. stopnje;samostojnost, samoiniciativnost, zanesljivost; pripravljenost za nadaljnje izo-braževanje in strokovno usposabljanje; zaželeno znanje tujih jezikov; delovneizkušnje na področju krmilne tehnike in automatizacije. ELT Bako Industrieanla-genmontage, Hauptstrasse 27a, D-85376 Giggenhausen, prijave zbiramo do 07.10. 2011. Več na www.mojedelo.com.
Veterinar - m/ž (farme KŽK in zasebni rejci govedi) Veterinarska ambulanta KŽK išče veterinarja m/ž. Pričakujemo najmanj VII. stopnjoizobrazbe - doktor veterinarske medicine, več let delovnih izkušenj s področja veterinarstva, vozniški izpit kategorije B, lasten prevoz, usposobljenost za delo zračunalnikom (Word, Excel, internet). Delovno razmerje bomo sklenili za določenčas s poskusno dobo, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas ... Veterinarska am-bulanta KŽK, d. o. o., Šuceva ulica 27, 4000 Kranj, prijave zbiramo do 05. 10. 2011. Večna www.mojedelo.com.
Vodja živinorejske proizvodnje - m/ž (na sedežu družbe (Kranj) in farmah KŽK) Pogoji in pričakovana znanja kandidata: najmanj VII. stopnja izobrazbe živinore-jske ali veterinarske smeri, delovne izkušnje s področja živinorejske proizvodnje,izpit kategorije B, lasten prevoz, poznavanje aktualne kmetijske politike. Delovnorazmerje bomo sklenili za določen čas 12 mesecev s poskusno dobo, z možnostjozaposlitve za nedoločen čas. KŽK, kmetijstvo, d. o. o., Šuceva ulica 27, 4000 Kranj,prijave zbiramo do 05. 10. 2011. Več na www.mojedelo.com.
Komercialist m/ž (Bled) Pričakujemo: zaključena izobrazba inženir, diplomirani inženir ali univerzitetnidiplomirani inženir strojništva (VI. ali VII. stopnja); dobro poznavanje rezilnegaorodja za obdelavo kovin; izkušnje na podobnih delovnih mestih; pripravl-jenost na terensko delo; dobre komunikacijske, pogajalske in prodajne veščine;delovne navade, komunikativnost, urejenost, vozniški izpit kategorije B.Prochrom-Comp, d. o. o., Pod Kozarco 2, 4260 Bled, prijave zbiramo do 30. 09. 2011. Več na www.mojedelo.com.
Serviser m/ž (Bled) Pričakujemo: poklicna ali srednja šola elektro oz. mehatronične smeri (IV. ali V.stopnja); izkušnje na podobnih delovnih mestih; pripravljenost na terenskodelo; delovne navade, komunikativnost, logično razmišljanje; sposobnostsamostojnega in timskega dela ter pozitiven odnos do sodelavcev; tehničnanaravnanost; pogovorno in pisno znanje angleškega jezika; vozniški izpit kate-gorije B. Prochrom-Comp, d. o. o., Pod Kozarco 2, 4260 Bled, prijave zbiramo do30. 09. 2011. Več na www.mojedelo.com.
Izkušeni orodjar m/ž (Kamnik) Iščemo kandidate s primerno izobrazbo: orodjar ali strugar ali brusilec ali ob-likovalec kovin ali ključavničar ali strojni tehnik, zaželeno določeno znanje inizkušnje na področju sestave orodij ali struženja ali brušenja ali erodiranja,smisel za organizacijske sposobnosti, samostojnost, samoiniciativnost, k rešit-vam usmerjena osebnost, ki se ne ustraši izzivov in priložnosti. Plamtex, d. o. o.,Šubičeva 1, 1234 Mengeš, prijave zbiramo do 25. 09. 2011. Več na www.mojedelo.com.
Svetovalci za osebna zavarovanja m/ž (Gorenjska) Lasten telefonski studio in obstoječa baza stalnih strank, varna zaposlitev v us-pešnem podjetju, odlično plačilo za uspešno delo, samostojno in dinamičnodelo na terenu, fleksibilen delovni čas, službeni telefon, stalno dodatnostrokovno izobraževanje. Ponujamo vam verjetno daleč najboljše pogoje zadelo na področju zavarovalništva. Preizkusite sami! Regija dela je Gorenjska.Triglavko, d. o. o., Ulica XXX. divizije 23, 5000 Nova Gorica, prijave zbiramo do25. 09. 2011. Več na www.mojedelo.com.
Vodja franšize m/ž (Ljubljana, Gorenjska, Primorska, Dolenjska) Zaradi širjenja franšiz v Sloveniji potrebujemo več novih sodelavcev s področ-ja marketinga: vodje skupin, promotorje, tržne potnike. Delo obsega komuni-ciranje s strankami, organiziranje in vodenje skupine, skrb za doseganje pro-dajnih planov, poprodajne aktivnosti, promocije, itd. Nudimo delo v prijetnemokolju, strokovni razvoj, stimulativen dohodek ... Aninet S.R.O., Hlavne namestie 4, 93601 Shahy, prijave zbiramo do 12. 10. 2011. Več nawww.mojedelo.com.
MOJE DELO, spletni marketing, d.o.o., Litostrojska c. 44c, 1000 Ljubljana, Slovenija, T: 01 51 35 700 VEČ INFORMACIJ IN ZAPOSLITVENIH OGLASOV (300 - 500) NA: www.mojedelo.com, [email protected]
LOTO
Rezultati 75. kroga - 18. septembra 20112, 13, 16, 22, 23, 31, 37 in 32
Lotko: 2 9 2 4 6 2Loto PLUS: 6, 13, 22, 23, 25, 34, 38 in 19
Sklad 76. kroga za Sedmico: 1.140.000 EURSklad 76. kroga za Lotka: 435.000 EURSklad 76. kroga za PLUS: 50.000 EUR
HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Bleiweisovi cesti 4, v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat.
110 let župnije Besnica Zgornja Besnica - Župnija Besnica in Kulturno umetniškodruštvo Sejalec Besnica vabita na slovesno praznovanje, kibo v nedeljo, 25. septembra, ob 15. uri v župnijski cerkvi sv.Tilna v Zg. Besnici. Ljubljanski kanonik in stolni župnik pre-lat Jožef Lap bo daroval sv. mašo za vse pokojne besniškeduhovnike, pel bo Mešani zbor Koledva iz Krope in domačiMešani zbor Janez Kozjek, gledališki igralec Pavle Ravnohribpa predstavil knjigo Zaznamovala sta našo zgodovino avto-rice Marije Šolar.
Partizanski miting na PangršiciKranj - Združenje borcev za vrednote NOB Kranj organizi-ra v soboto, 24. septembra, ob 11. uri Partizanski miting vlovski koči na Pangršici, ki je posvečen 70. obletnici OF ter70. obletnici ustanovitve Kranjske in Kokrške čete. Slav-nostna govornica bo tovarišica Maca Jogan, prepeval pa boMoški pevski zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine.
Sredin večer: Pravljični svet gozdnega vsakdanaBled - Ob mednarodnem letu gozdov bo jutri, v sredo, 21.septembra, ob 20. uri v Info središču TNP Triglavska rožaodprtje likovne razstave akad. slik. Anje Tolar in okroglamiza s sodelujočimi sogovorniki Dušico Kunaver, Anjo To-lar in Tomažem Miheličem.
Predavanja in molitve o odrešenju in ozdravljenjuKokrica - V dvorani Krajevne skupnosti Kokrica bodo od 22.septembra do 3. oktobra potekala predavanja in molitve Pa-mele Karlsson iz biblijskega inštituta Victory iz Oklahome vZDA. Program predavanj: četrtek, 22. septembra, ob 19. uri- Sv. Duh - pomoč v stiskah; sobota, 24. septembra, ob 19.uri - Bog ozdravlja, pridite!; ponedeljek, 26. septembra, ob18. uri - Darovi Svetega Duha; petek, 30. septembra ob 19.
PRIREDITVE
uri - Ozdravitev zakona, družina; ponedeljek, 3. oktobra, ob18. uri - Vera, ki premika gore.
Geološki dan v KaravankahPlanina pod Golico - RAGOR v soboto, 24. septembra, vabina tematski Geološki dan v Karavankah. Ob strokovnem vo-denju geologa boste spoznavali geološke posebnosti Kara-vank v okolici Savskih jam. Zbor ob 9. uri pred TIC-em Jese-nice, udeležba brezplačna. Prijave so obvezne po tel.:04/581 34 16 ali e-pošti [email protected].
Na Trupejevo poldneKranj - Planinci kranjskih upokojencev vabijo v četrtek, 29.septembra, na pohod na Trupejevo poldne (1931 m) v Kara-vankah. Pot je srednje težka, planinska. Prijave z vplačili spre-jemajo v društveni pisarni do ponedeljka, 26. septembra.
Meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterolaCerklje - Krajevna organizacija Rdečega križa Cerklje vabiobčane na preventivne meritve krvnega tlaka, sladkorja inholesterola v krvi. Meritve bodo v prostorih Občine v Cer-kljah v soboto, 24. septembra, od 7. do 11. ure. Da bodo me-ritve potekale brez čakanja, se prijavite po telefonu 04/25 22436 ali po e-pošti [email protected].
Krvodajalska akcijaCerklje - Krajevne organizacije Rdečega križa Cerklje, Vele-sovo in Zalog vabijo na krvodajalsko akcijo. Odvzem krvi bov torek, 27. septembra, od 7. do 13. ure v Športni dvorani vCerkljah. Vabljeni stari in novi krvodajalci. Razpored odvze-mov: ob 7. uri - Zgornji Brnik, Spodnji Brnik, Vopovlje; ob 8.uri - Zalog, Lahovče, Glinje, Cerkljanska Dobrava; ob 9. uri -Cerklje, Vasca, Pšenična Polica, Šenturška Gora; ob 10. uri -Šmartno, Poženik, Pšata, Štefanja Gora; ob 11. uri - Grad,Dvorje, Ambrož, Stiška vas; ob 12. uri - Velesovo, Adergas,Trata, Praprotna Polica, Češnjevek.
Kranj - Rdeči križ Kranj vabi na krvodajalsko akcijo, ki jobodo organizirali v petek, 23. septembra, za potrebe ZTMenota Jesenice. Odhod avtobusov bo ob 7. uri z avtobusne
OBVESTILA
IZLETI
postaje Podbrezje in ob 8.30 pred KS Zlato polje, Ul. F. Roz-mana Staneta 13.
Ekološka tržnicaŠkofja Loka - V sredo, 21. septembra, bo na Mestnem trgu vŠkofji Loki od 16. do 19. ure potekala že tretja Ekološka trž-nica. Bogato ponudbo ekoloških pridelkov in izdelkov bododopolnjevali ponudniki blagovne znamke Babica Jerca inDedek Jaka - naravni izdelki iz škofjeloških hribov.
Vpis v angleške uriceJesenice - Občinska knjižnica Jesenice obvešča, da se bodov mesecu oktobru v Občinski knjižnici Jesenice spet začeleredne dejavnosti za otroke. Otroke od petega do desetegaleta vabijo, da se s pomočjo zabavnih iger, pesmic in zgod-bic učijo angleškega jezika. Angleške urice bodo potekalevsak torek. Obvezna je prijava.
V kranjski župnijski cerkviKranj - V četrtek, 22. septembra, se bo ob 19.45 v kranjskižupnijski cerkvi sv. Kancijana in tovarišev začel koncert, nakaterem bosta nastopili vrhunski umetnici Sabira Hajdaro-vič (mezzosopran) in Angela Tomanič (orgle).
Prodajna razstava lokalnih umetnicMojstrana - Razvojna agencija Zgornje Gorenjske vabi naodprtje prodajne razstave lokalnih umetnic v sklopu projek-ta Umetnik - podjetnik. Zaključna prireditev v sklopu projek-ta bo potekala v petek, 23. septembra, ob 19. uri v Sloven-skem planinskem muzeju v Mojstrani.
Letna razstava Društva likovnikov CerkljeCerklje - Društvo likovnikov Cerklje prireja letno razstavo, kijo bodo odprli jutri, v sredo, 21. septembra, ob 19. uri v žup-nijski dvorani v Cerkljah. Razstava bo na ogled od četrtka,22., do nedelje, 25. septembra, vsak dan od 9. do 12. in od16. do 19. ure.
Cyber Ex TemporaKranj - Danes, v torek, 20. septembra, bo v Layerjevi hišiprojekcija fotografij in odprtje razstave fotografij s prvegamednarodnega fotografskega Cyber Ex Tempora. Videli bo-ste lahko fotografije, posnete v istem času 27. avgusta v os-mih evropskih mestih.
Triglavski narodni park v Bohinju - Alpska filmotekaBohinjska Bistrica - Triglavski narodni park v petek, 23. sep-tembra, ob 20. uri vabi na filmski večer Triglavski narodnipark v Bohinju: Alpska filmoteka - dokumentarni film TNP,ki bo v Domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. Ogled filmovje brezplačen.
PREDSTAVE
RAZSTAVE
KONCERTI
NEPREMIČNINESTANOVANJAPRODAM
ŠK. LOKA - Podlubnik, gar. 27 m2 v13 nad. stolpnice, obn. 2011, delnoopremljena, takoj vseljiva, 55.000EUR, SVET RE d.o.o., Struževo 3,Kranj, ☎ 04/28-11-000 11004368
KRANJ - Struževo, 2 SS, 47,11 m2skup. pov., 2 nad. 4-stanovan. hiše,potrebno obnove, urejena etažna last.,pripada. zemljišče in garaža, prevzemtakoj, l. 1940, 59.000 EUR, SVET REd.o.o., Struževo 3, Kranj, ☎ 04/28-11-000 11004370
KRANJ - Rakovica, 3 SS, 64 m2 z atri-jem, garažo, obn. 2008, solastništvona kmetijskem zemljišču, 119.000EUR, SVET RE d.o.o., Struževo 3,Kranj, ☎ 04/28-11-000
11004369
KUPIM
STANOVANJE, sem resen kupec, ☎041/725-225 11004486
ODDAM
ENOSOBNO stanovanje, 33 m2, Pla-nina 1, ☎ 040/270-096
11004466
POSLOVNI PROSTORIPRODAM
PRODAM ali oddam poslovno stavbo700 m2 in 2000 m2 pripadajočegazemljišča, ☎ 041/510-367
11004476
ODDAM
POSLOVNE PROSTORE v IOC naSavski cesti v Kranju (bivša Trenča),velikosti od 260 do 1.200 m2, cena2,95 EUR/m2, ☎ 041/426-898
11004217
MOTORNAVOZILAAVTOMOBILIPRODAM
FORD Fiesta, letnik 1996, 80.000km, ugodno, ☎ 04/25-51-087,041/744-187
11004460
MOTORNA KOLESAKUPIM
MOPED Tomos APN 6, ☎ 031/842-788 11004492
TEHNIKAPODARIM
BARVNI televizor, ☎ 031/201-39311004439
STROJIIN ORODJAPRODAM
SEKULAR za žaganje drv s koritom inmizo, ☎ 04/20-46-578, 031/812-210 11004449
GRADBENIMATERIALGRADBENI MATERIALPRODAM
SUHE jesenove plohe, ☎ 041/250-971 11004499
STAVBNO POHIŠTVOPODARIM
SKORAJ nove vratne kljuke, notranjein nov lovski nahrbtnik, ☎ 051/427-576 11004477
KURIVOPRODAM
DRVA - metrska ali razžagana, možnadostava, ☎ 041/718-019 11004139
BUKOVA drva, cena 55 EUR, mešanadrva, cena 40 EUR, možnost razrezain dostave, ☎ 040/338-719 11004140
DRVA bukovih in hrastovih krajnikov, lah-ko v butarah ali narezana na kratko, mož-na dostava, ☎ 041/639-348
11004483
KOSTANJEVA drva in drobna meša-na, razžagana za kiperbuš, možna do-stava, ☎ 04/51-81-086, 041/214-500 11004503
KVALITETNA mešana ter bukovadrva, možen razrez in prevoz, ☎051/412-165 11004480
LESNE brikete za kurjavo, ugodno, ☎04/53-31-648, 040/887-42511004321
SUHA mešana drva, cena po dogovo-ru, ☎ 031/576-935 11004494
SUHA bukova drva, možen razrez indostava, ☎ 041/456-052 11004504
SUHA bukova drva in do 10 m okro-glih, ☎ 031/864-145 11004508
KUPIM
5 M3 drv in prodam 300 kom. beton-skih kvadrov, ☎ 041/316-617 11004500
STANOVANJSKAOPREMAPOHIŠTVOPODARIM
KNJIŽNO omaro, ☎ 04/23-32-833,Albin iz Kranja 11004364
GOSPODINJSKI APARATIPODARIM
ZAMRZOVALNO omaro, ☎ 04/25-11-286 11004424
ŠPORT,REKREACIJAIŠČEM
4 - 6 PARTNERJEV za rekreacijo vmanjši telovadnici, 1 x tedensko, spol nipomemben, ☎ 041/275-651 11004496
HOBIKUPIM
STAR denar, srebrn, zlat, ure, značke,medalje, srebrnino, nalivke, ☎030/670-770
11004507
MEDICINSKIPRIPOMOČKIOKULISTIČNI pregledi, očala na re-cept, sončna očala, korekcijski okvirji žeod 29.- EUR naprej, Optika Aleksandra,Qlandia Kranj in Qlandia Kamnik,04/234-234-2, www.optika.si 11004143
ŽIVALIIN RASTLINEPRODAM
6 CIPRES za živo mejo Thuja Sma-ragd, velikosti 170 cm, ugodno, ☎041/242-394 11004478
POSLOVNI STIKI
KMETIJSTVOKMETIJSKI STROJIPRODAM
SNEŽNO frezo Muta, rabljeno, okroglipriklop, ☎ 04/25-22-086, 040/522-329 11004493
TRAKTOR IMT in trosilec za hlevskignoj Sip s poviški za silažo, ☎041/865-675 11004505
VEČ hrastovih kadi za namakanje sad-ja, ☎ 04/25-51-726 11004488
KUPIM
SILOREZNICO Eple in BCS kosilni-co, ☎ 051/673-752 11004506
TRAKTOR Ursus, Zetor, IMT, Štore,Universal, Deutz, kiper prikolice terostale priključke - lahko v slabšem sta-nju, ☎ 041/678-130 11004127
PRIDELKIPRODAM
BELO štajersko vino, ugodna cena, ☎031/352-583 11004487
JABOLKA elstar in gala, HRUŠKE vilja-movke lahko dobite na Kmetiji Markuta,Čadovlje, ☎ 04/25-60-048 11004022
JABOLKA, jabolčni sok (tudi stisne-mo), hruške, krompir. Kmetija Mati-jovc, Jeglič, Podbrezje 192, Naklo, ☎04/53-31-144, 041/538-583 11004399
KROMPIR za krmo in jedilni, možnadostava, ☎ 041/378-918 11004402
SENO in slamo v okroglih balah, mož-na dostava, ☎ 041/675-453 11004437
VEČ sort jedilnega krompirja, oves za se-tev ali krmo, ☎ 041/584-048 11004502
VZREJNE ŽIVALIPRODAM
2 KOZI, stari 3 mesece in motor TomosYoungster, ☎ 04/25-91-449 11004495
2 KRAVI simentalki, s teletom, osem-enjene z bikom limuzin, ☎ 031/365-573 11004479
BIKCA simentalca, starega 4 mese-ce, ☎ 041/540-513 11004498
BIKCA simentalca, starega 14 dni, ☎041/586-662 11004501
KOBILO primerno za jahanje, ☎041/896-134 11004484
TELICO, brejo 7 mesecev in teličko si-mentalko, staro 2 meseca, ☎ 04/53-36-448 11004490
VEČ brejih telic, ☎ 041/650-97211004481
KUPIM
ODKUPUJEMO krave, telice, bike - zaizvoz, plačilo takoj ter dostava krmil invitaminov TMK črnci, svetovanje nadomu Smrekca center, d.o.o., Žabni-ca, 04/25-51-313 11004147
OSTALOPRODAM
SENO balirano in gajbice za krompir ali ja-boka, z dostavo, ☎031/463-250 11004497
ZAPOSLITVE (m/ž)NUDIM
IŠČEM dekleta za delo v strežbi, mož-nost zaposlitve. Bar Monika, Luže. Ši-pec Monika s.p., Velesovo 56/a, Cer-klje, ☎ 040/330-060 11004163
ZAPOSLIMO prodajalko za delo v živilski tr-govini. Pekarna Zevnik, d.o.o., Ljubljanskac. 36/a, Kranj, ☎031/506-691 11004405
REDNO ali honorarno zaposlimo telefo-nistko. Španovina, d.o.o., Savska loka21, Kranj, ☎ 041/510-367 11004475
ZARADI širitve prodajne poti zaposli-mo več komercialistov. Založba Novarevija, d.o.o., Cankarjeva 10 b, Ljublja-na, ☎ 031/532-862 11004482
IŠČEM
IŠČEM DELO - čiščenje, gospodinj-ska dela, pomoč starejšim, Kranj zokolico, ☎ 051/605-303 11004485
IŠČEM DELO - varovanje otrok in sta-rejših ali v trgovini ali gostinstvu, ☎031/301-139 11004491
STORITVENUDIM
ASTERIKS SENČILA Rozman Peter, s.p., Cesta na Loko 2, 4290 Tržič, tel.: 59-55-170, 041/733-709; žaluzije, roloji, ro-lete, lamelne zavese, plise zavese, komar-niki, markize, www.asteriks.net 11004141
ASFALTIRANJE, tlakovanje dvorišč,dovoz. poti, parkirišč, polag. robnikov,pralnih plošč, izd. betonskih in kamni-tih škarp, Adrovic & Co, d. n. o., Jelov-škova 10, Kamnik, ☎ 01/83-94-614,041/680-751
11004363
BELJENJE, glajenje sten, barvanjevrat, oken in napuščev, sanacija vlaž-nih prostorov, dekorativni ometi inopleski vam nudi Pavec Ivan s.p., Pod-brezje 179, Naklo, ☎ 031/392-909
11004445
IZDELAVA kamnitih škarp, polaganjeploščic, tlakovanje dvorišč, Memet Ta-filaj s.p., Bleiweisova c. 45, Kranj, ☎051/365-545
11004431
IZVAJAMO vsa gradbena dela od teme-ljev do strehe, kvalitetno, Dionita, d. o.o., Glavni trg 14, Kranj, ☎ 041/257-328
11004351
SANACIJE dimnikov z nerjavečimi tu-ljavami, vrtanje dimnikov, zidava novihin popravili starih dimnikov, dimneobrobe in kape. Novent - Andrej Jor-dan s.p., Mlinska pot 12. Lj. - Črnuče,☎ 031/520-603
11004148
FLORIJANI, d.o.o., C. na Brdo 41,Kranj izvaja vsa gradbena dela od te-meljev do strehe, adaptacije, omete,omete fasad, kamnite škarpe, tlakova-nje dvorišč, 041/557-871
11004142
TESNJENJE OKEN IN VRAT, uvože-na tesnila, do 30 % prihranka pri ogre-vanju. Prepiha in prahu ni več! Zmanj-šan hrup, 10 let garancije. BE & MA,d. o. o., Ekslerjeva 6, Kamnik, 01/83-15-057, 041/694-229, 040/653-373
11004205
RAZNOPRODAM
CISTERNO, pvc, 1100 litrov na paleti,odlična za vodo, možna dostava, ☎041/320-701
11004489
MISTIKA! Mistika!! Tapiserije, knjige,razglednice, ☎ 040/567-544
11004342
PODARIM
AVTOMAT za vodo, Kranj, ☎041/826-863 11004403
31torek, 20. septembra 2011GORENJSKI GLAS
[email protected] OGLASI, ZAHVALE
Maistrov trg 12, 4000 KranjTel. 04/202 13 53, 202 25 66
GSM 051/320 700, Email: [email protected]
d.o.
o.
OSMRTNICA
Sporočamo, da je 18. septembra 2011, v 76. letu starosti svojo življenjsko pot sklenil naš dragi mož, oče, brat in dedi
Aleksander Sašo Štravs st.Od njega se bomo poslovili v sredo, 21. septembra 2011, ob 15. uri
na pokopališču v Kranju.
Dragi Tata, počivaj v miru.
Žena Stanislava, sin Sašo in vnukinji Sabina in Neža
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre, tete in sestrične
Vide Urbančekrojene Kešnar iz Velesovega
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in darove za sv. maše. Hvala vsem,
ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo namenjamo g. župniku Slavku Kalanu za lep pogrebni obred, pevcem, Mirotu in Domnu
Istenič za odigrano melodijo, ge. Ivanki Novak za pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni
Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 88. letu starosti za-pustila naša draga žena, mama, babica, prababica, praprababicain sestra
Slavka Kalan rojena Černivecs Primskovega, Kurirska pot 33, Kranj
Od nje se bomo poslovili danes, v torek, 20. septembra 2011, ob16. uri na kranjskem pokopališču. Žara bo od 9. ure dalje vtamkajšnji poslovilni vežici.
Žalujoči: vsi njeniKranj, 16. septembra 2011
Lju
dsk
a u
niv
erza
- K
ran
j, St
anet
a Ž
agar
ja 1
, 400
0 K
ran
j
Male oglase sprejemamo: za objavo v petek - v sredo do 14.00 in za objavo v torek do petka do14.00! Delovni čas: ponedeljek,torek, četrtek, petek neprekinjenood 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16., sobote, nedelje in prazniki zaprto.
Mali oglasitel.: 201 42 47fax: 201 42 13 e-mail: [email protected]
Objavljamo prosto delovno mesto
DIPLOMIRANE MEDICINSKE SESTRE ž/m
v referenčni ambulanti s skrajšanim delovnim časom.
Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite na naslov: Vitalija, d. o. o., Gosposvetska 10a, KranjVitalija, d. o. o, Damijana Pogačnik Peternel, Ambulanta splošne medicine, Gosposvetska 10a, 4000 Kranj
Ni te več na vrtune v hiši,nič več se tvoj glas ne sliši.Če lučko na grobu upihnil bo vihar,v naših srcih je ne bo nikdar.
OSMRTNICA
SREDA
10/23°C
ČETRTEK
11/23°C
32 GORENJSKI GLAStorek, 20. septembra 2011
Anketa
vremenska napoved
TOREK
10/20°C
....
....
....
....
....
....
...
Franc Kalič, podpolkovnik,poveljnik kontingenta:
"Pričakujem, da bodo našečete profesionalno in častnoopravile svoje naloge. Polleta so se usposabljali, meddrugim tudi skupaj z ameri-ško vojsko v Nemčiji."
....
....
....
....
....
....
...
Marko Stanar iz Ljubljane:
"Mednarodna operacija jeza vojaka neka nova izkuš-nja, na katero se pripravljadoma in v tujini. Glede sta-nja na Kosovu me ni strah,saj smo se na misijo teme-ljito pripravljali."
Tomaž Klevišar iz Kranja:
"Na misijo na Kosovu sepripravljamo od začetkaleta. Od nas se pričakuje, danaredimo, za kar smo uspo-sobljeni. Zame je to prvamisija, v vojski sicer službu-jem osem let."
Tadej Rakovec iz Domžal:
"Doslej še nisem bil na med-narodni operaciji. Ne obču-tim strahu ali tesnobe, vojakmora pač biti pripravljen nakakršne koli razmere, polegtega pa smo za misijo tudidobro usposobljeni."
Manca Bole iz Zvirč:
"Po osmih letih, odkar semv vojski, sem slednjič doča-kala svojo prvo mednarod-no misijo. Komaj že čakamna odhod. Nič me ne skrbistanje na Kosovu, saj za-upam vase in v sodelavce."
Napoved za Gorenjsko
Danes bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Pihal bo severni veter. V sredo in četrtek bo povečini sončno,zjutraj in del dopoldneva bo ponekod po nižinah megla alinizka oblačnost.
Agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo
15/25oC
14/23oC
10/18oC
10/20oC
8/18oC
12/17oC
10/17oC
12/24oC
10/17oC
10/17oC
11/17oC
Vilma Stanovnik
Gorenja vas - Med težko pri-čakovanimi prazniki v Nem-čiji je zagotovo tradicionalniOktoberfest, ki je minuli konec tedna vrata v bavar-ski prestolnici odprl že sto-oseminsedemdesetič. Pipo vlesen sod je zabil župan ba-varske prestolnice ChristianUde in naznanil, da se zaba-va lahko začne. Lani se je na-mreč v času tega najbolj po-pularnega pivskega festivalana prizorišču zbralo več kotšest milijonov obiskovalcev,letos organizatorji pravijo,da jih pričakujejo vsaj toliko.
Med ljubitelji piva in zaba-ve iz vsega sveta je vedno ne-kaj tudi Slovencev, ki pa(tako kot večina) niso nič kajnavdušeni, da se cena pri-ljubljene "litrce" redno zvi-šuje, tako da je zanjo trebaletos odšteti že 8,60 evra,kar je še 40 centov več kotlani.
Ker pa številni nimajo nečasa ne denarja, da bi v časuOktoberfesta (letos bo trajaldo 3. oktobra) potovali protiNemčiji, so se v priljubljenigostilni Pr'Sedmic v Gorenjivasi že pred leti odločili, datudi pripravijo sicer skrom-nejšo različico pivskega festi-vala, ki so jo poimenovaliOktoberfejst. V deveti pono-vitvi se je začel minuli petek
zvečer, ko je gorenjevaškižupan Milan Čadež v lesensod piva zabil pipo, ter z vr-čkom piva nazdravil s prvimiobiskovalci, med katerimi jebil tudi župan Naklega Mar-ko Mravlja.
Koliko svetlega, temnegain mešanega piva bo do 3.
oktobra steklo po grlih obis-kovalcev v Gorenji vasi, si ni-hče ni upal napovedati, gle-de na to, da je cena litražlahtne hmeljne tekočineskoraj polovico nižja kot ti-sta, s katero nazdravljajo vMünchnu, pa obiskovalcevgotovo ne bo manjkalo.
Ko župan v sod zabije pipoTakrat se Münchnu v Nemčiji začne tradicionalni praznik Oktoberfest, v Gorenjski vasi v Poljanskidolini pa Oktoberfejst.
Nov kontingentna KosovoDanica Zavrl Žlebir
V prihodnjih dneh odhaja vmednarodno operacijo KFORna Kosovo tristo pripadni-kov 24. kontingenta Sloven-ske vojske. Pred odhodomso jih slovesno postrojili vkranjski vojašnici.Foto: Matic Zorman
8/17oC
5/17oC8/16oC
V Gorenji vas je pipo v lesen sod s pivom zabil domači župan Milan Čadež, ki je zadnja letapri tem delu postal že zelo spreten.
V več kot dvestoletnizgodovini je bil Oktoberfest 24-kratodpovedan, običajnozaradi vojne ali epidemijnalezljivih bolezni.
Kranjska Gora
Železniški dom bo wellness center
Slovenske železnice so pred kratkim objavile razpis, s kate-rim iščejo zasebnega partnerja za projekt prenove Železni-škega doma v Kranjski Gori. Kot je navedeno v razpisu, že-lijo objekt, ki je lociran na 5500 kvadratnih metrov velikemzemljišču v središču Kranjske Gore in je v njihovi stoodstot-ni lasti, v javno-zasebnem partnerstvu preoblikovati v well-ness center s prenočitvenimi kapacitetami oziroma more-bitno drugo turistično kapaciteto s prenočitvenimi zmož-nostmi in turistično ponudbo, ki bi jo predlagal zasebnipartner. V sklopu projekta bo moral partner zagotoviti in iz-vesti še obnovo apartmajske hiše v Gozd-Martuljku, ki jeprav tako v lasti Slovenskih železnic. Zasebnemu partnerjubo glede na razpis oddana tudi pravica upravljanja in vode-nja Term - wellness centra in namestitvenih kapacitet zadaljše, a omejeno časovno obdobje. M. A.
Leše
Drugi astronavtski dan
Krajevna skupnost Leše in Tržiški muzej bosta s pomočjoAstronavtsko raketnega kluba Vladimir Komarov iz Ljubljanepripravila v soboto, 24. septembra, v prostorih stare osnov-ne šole v Lešah drugi astronavtski dan. Ob 16. uri bo dr. EdvardKobal iz Slovenske znanstvene fundacije predstavil knjigo z naslovom Sunita Williams - državljanka vesolja, ob 17. urise bodo začele ustvarjalne delavnice sestavljanja letalskih in raketnih modelov, uro kasneje pa bo prikaz izstrelitve letalskih in raketnih modelov, narejenih na delavnici. C. Z.
Če je davčni zavezanec preveč priden ...
"Naš" davčni zavezanec ni med tistimi, ki davkariji (po stanjuna 30. junij) dolgujejo skoraj šeststo milijonov evrov, ampakeden takšnih, ki položnice plačujejo redno - raje prej kot prepozno. A pridnost ni vedno dobra. Ko je pred dnevi prekelektronske banke hotel hkrati plačati prvi in drugi obrokdavka na premoženje (za prvega je rok 30. september in zadrugega 28. oktober), mu je banka sporočila, da račun, nakaterega želi nakazati drugi obrok, ne obstaja. Presneto!Obrnil se je na davkarijo, kjer so mu pojasnili, da bo računza drugi obrok "živ" šele po prvem oktobru in da to tudi pišev izreku odločbe o odmeri davka. Res piše, a je že tako, davečina zavezancev pogleda le znesek, drobni tisk pa pravilomale takrat, če se jim ta zdi previsok ...
GLASOV JEŽ
