of 23/23
URBANISTIČNO NAČRTOVANJE 2011/12 DOKUMENTIRANJE STANJA IN UGOTAVLJANJE RAZVOJNIH TEŽENJ 1. Nariši model procesa izdelave urbanističnega načrta. 2. Opredeli merila za vrednotenje stanja in teženj v prostoru. NEG: razpršene gradnje, fizična degradacija prostora, kopičenje nezdružljivih dejavnosti, slaba in neenakomerna opremljenost s storitvami, slaba opremljenost s prometno in komunalno infra., okoljske motnje, oviranje dostopnosti, ogroženost z naravnimi nesrečami, privatizacija javnega prostora... POZ: vedute na krajinske ali grajene domonante, urejeni kulturni spomeniki, ohranjeni elementi krajine, urejene in dostopne javne in zelene površine, urejena območja strnjene stan. gradnje, dobra dostopnost in infrastrukturna oprema, zgoščenost in raznolikost programov, javne storitve, javni prevoz, urejene površine za šešce... 3. Na katere prvine razčlenimo prostor, ko ga dokumentiramo s fotografijo? GRAJENO: tipologija, vzorci zidave, robovi naselij... KRAJINA: tipi krajine, gozd, agralna krajina, krajinske ureditve INFRASTRUKTURA: promet, energetika, telekomunikacije, vodovod... RABA: vozlišča dejavnosti, stanovanja, kmetijstvo, javne storitve, šport... URBANISTIČNO NAČRTOVANJE 1. Razloži pojme urbanizem, načrtovanje in urbanistično načrtovanje. URBANIZEM: je družbeni sistem upravljanja z naravnimi in ustvarjenimi viri, ki z pomočjo splošnih družbenih in tehničnih norm ter dogovorjenih postopkov njihove uporabe zagotavlja uveljavljanje in varovanje javnega interesa v prostoru. NAČRTOVANJE: v širšem smislu je postopek sistematičnega zbiranja med različnimi možnostmi rešitve določenega problema v danih pogojih in predpostavkah. URB. NAČRTOVANJE: uporablja metode in tehnike za: - razporejanje in usmerjanje različnih rab v prostoru - opredeljevanje lokacij za javno rabo - organizacijo dejavnosti - organizacijo prometnih in komunikacijskih omrežij - organizacijo komunalne in teh. infrastrukture - organizacijo prostorskih vzorcev 1

Un_vsa Vprašanja Skupaj

  • View
    54

  • Download
    10

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Urbanism development planning and regulations.

Text of Un_vsa Vprašanja Skupaj

  • URBANISTINO NARTOVANJE 2011/12

    DOKUMENTIRANJE STANJA IN UGOTAVLJANJE RAZVOJNIH TEENJ1. Narii model procesa izdelave urbanistinega narta.

    2. Opredeli merila za vrednotenje stanja in teenj v prostoru.NEG: razprene gradnje, fizina degradacija prostora, kopienje nezdruljivih dejavnosti, slaba inneenakomerna opremljenost s storitvami, slaba opremljenost s prometno in komunalno infra.,okoljske motnje, oviranje dostopnosti, ogroenost z naravnimi nesreami, privatizacija javnegaprostora...POZ: vedute na krajinske ali grajene domonante, urejeni kulturni spomeniki, ohranjeni elementikrajine, urejene in dostopne javne in zelene povrine, urejena obmoja strnjene stan. gradnje, dobradostopnost in infrastrukturna oprema, zgoenost in raznolikost programov, javne storitve, javniprevoz, urejene povrine za ece...

    3. Na katere prvine razlenimo prostor, ko ga dokumentiramo s fotografijo?GRAJENO: tipologija, vzorci zidave, robovi naselij...KRAJINA: tipi krajine, gozd, agralna krajina, krajinske ureditveINFRASTRUKTURA: promet, energetika, telekomunikacije, vodovod...RABA: vozlia dejavnosti, stanovanja, kmetijstvo, javne storitve, port...

    URBANISTINO NARTOVANJE1. Razloi pojme urbanizem, nartovanje in urbanistino nartovanje.

    URBANIZEM: je drubeni sistem upravljanja z naravnimi in ustvarjenimi viri, ki z pomojo splonihdrubenih in tehninih norm ter dogovorjenih postopkov njihove uporabe zagotavlja uveljavljanje invarovanje javnega interesa v prostoru. NARTOVANJE: v irem smislu je postopek sistematinega zbiranja med razlinimi monostmi reitvedoloenega problema v danih pogojih in predpostavkah. URB. NARTOVANJE: uporablja metode in tehnike za: - razporejanje in usmerjanje razlinih rab v prostoru- opredeljevanje lokacij za javno rabo- organizacijo dejavnosti- organizacijo prometnih in komunikacijskih omreij- organizacijo komunalne in teh. infrastrukture- organizacijo prostorskih vzorcev

    1

  • 2. Z modelno skico in opisom predstavi gradnike in smisel urbanistinega nartovanja.

    3. Natej ravni urbanistinega nartovanja in opredeli njihove znailnosti. ?-NARTOVANJE (KAJ): ocena stanja in znailnosti: tenje / procesi, endogeni, eksogeni cilji= vrednote/cilji-LOCIRANJE: (KJE): ponudba prostora: zmogljivosti ustvarjene, naravne danosti: primernost, obutljivost ugotavljanje monosti soasne rabe= ocena-NARTOVANJE (KAJ): sektorji, preb., delovna mesta: projekcije povpraevanja po prostoru: potrebe-PROJEKTIRANJE (KAKO): sooanje modelov, razporeditev rab in ureditev vzorcev = scenarij urb.zasnove ureditve prostora

    4. Shematsko prikai sosledje urbanistinih dokumentov obine in njihovo medsebojnosoodvisnost po slovenski zakonodaji (Zakon o prostorskem nartovanju).AARHUKA KONVENCIJA, AGENDA 21, SVET EVROPE, LEIPZIKA LISTINA, 2007, VIZIJA MOL2025, STRATEKI PROSTORSKI NART MESTNE OBINE LJUBLJANA, OBINSKI PROSTORSKINART MOL

    5. Razloi pojem odprto nartovanje.Pojem pomeni sistematino urejanje prostora, tako da puamo odprte monosti za nadaljnirazvoj, zgoujemo kjer je potreba po zgostitvi in poasi irimo mesto (Rudnik, Pirnie).

    6. Razloi povezave med uvajanje meanih rab v prostor in potrebami sodobne urbanedrube.Z UVELJAVLJANJEM MEANIH RAB V PROSTORU ZAGOTAVLJAMO KRITINEMU UPORABNIKUPESTRO IZBIRO DEJAVNOSTI, KI SE SKLADAJO Z NJEGOVIM IVLJENSKIM SLOGOM . ZATO JEPOTREBNO ZAGOTOVITI NA ISTEM MESTU IM VE MEANE RABE, NPR. OBMOJE ASTRE ZABEIGRADOM- STANOVANJA,DELOVNI PROSTOR, PROSTOR ZA DRUENJE...

    7. Poimenuj in prikai s skico ustroj osnovne enote rabe prostora. ?

    2

  • 8. Razloi pojem omreje javnega prostora in ga prikai s skico.Povezuje grajene strukture v celoto, tako da je zagotovljena prepustnost tokov in stalno odprtamonost za nove ureditve.

    RAZVOJNI CILJI1. Pojem razvojni cilji: opredelitev.

    So drubeno legitimne vrednote = javni interes. Cilji razvoja v prostoru niso poljubni. so rezultatdrubenih procesov oblikovanja vrednot.

    2. Opii proces demokratinega oblikovanja razvojnih ciljev.Demokratini proces oblikovanja drubeno legitimnih razvojnih ciljev= kombinacija bottom up in topdown. Sprememba v prostoru je hkrati globalna in lokalna.

    3. Kateri razvojni cilji so drubeno legitimni?Tisti razvojni cilji, ki so v javnem interesu. So rezultat drubenih procesov oblikovanja vrednot

    4. Katera pravica dravljanov je prvi v zgodovini zavarovana z Aarhuko konvencijo?sodelovanje javnosti pri okoljskem odloanju

    5. Opredeli izvor in vsebino pojma trajnostni razvoj ter ga predstavi z grafom.

    Trajnostni ali zadrani ali vzdrni razvoj je tenja po izboljanju kakovosti ivljenja tako, da bomo iveli v okviru nosilnih zmogljivosti podpornih ekosistemov.

    6. Zakaj je uresnievanje ciljev trajnostnega razvoja nujni pogoj za preivetje sodobnedrube?Ker je prostor pomemben in omejen naravni vir = nosilne zmogljivosti podpornih ekosistemov sokonne

    7. Razloi aktualno globalno finanno krizo (2008-2012) s teorijo trajnostnega razvoja.1. Vzpon tevilnih podjetij in tudi deel se kona s kolapsom, kar presenea mnoge strokovnjake. ti eniso opazili, da so odloilne mejne vrednosti e davno prekoraene.2. Kibernetska razlaga je preprosta: e razvoj prekorai maksimalno toleranno stopnjo, lahkokadarkoli tri na kako absolutno mejno vrednost, ki povzroi, da se sistem porui. 3. Reitev se skriva v tem, da ne prezremo toke zasuka. Ravnati se moramo po logistini krivulji, ki jeznailna za vse sisteme, ki so sposobni preivetja in ostati znotraj tolerannih mejnih vrednosti.

    3

  • 8. Natej temeljne cilje urejanja prostora, ki so utemeljeni z vrednotami trajnostnega razvoja.isto, varno, zdravo okolje; nizka, gosta stanovanjska zazidava; meanje zdruljivih dejavnosti;uravnoteeno omreje javnih storitev; urejena omreja javnih prostorov; uporaba javnega prometa;varovanje in prenova dediine; zaita in urejanje sklenjene mree krajinskih sistemov

    9. Kaj je Agenda 21 in kakno je njeno sporoilo?Je neobvezujo, prostovoljni akcijski nart zdruenih narodov v zvezi z trajnostnim razvojem.Pokriva ve sekcij, med drugim:-naselja: dostopna stanovanja, komunalna infr., lokalni mat. varnost pred naravnimi nesreami...-potronike navade: sprememba navad k manjemu troenju virov in onesnaevanju okolja-prebivalstvo: zagotoviti sredstva za preivljanje, zdravje, kvaliteto ivljenja, izboljati poloaj ensk-trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri: zrak, zemlja, voda gozdovi, ravnanje z nevarnimi odpadki,kmetijstvo...-krepitev vloge pomembnejih skupin: enske, otroci, mladina, domorodna ljudstva, nevladne org.,lokalne oblasti, delavci, podjetniki-orodja za izvajanje: prenos tehnologij, znanost, izobraevanje in javna zavest, informiran

    10. Navedi in razloi razvojne cilje ministrov EU odgovornih za regionalno planiranje (CEMAT2000). -uravnoteena razvitost in konkurennost regij- povezovanje mest v urbana omreja- uravnoteen odnos mesto: podeelje- uravnoteena fizina dostopnost- dostopnost znanja in informacij- zmanjanje kodljivih vplivov na okolje- alternativni viri energije-omejevanje vplivov naravnih nesre- varovanje naravnih virov in naravne dediine- prenova kulturne dediine- razvoj kakovostnega turizma

    11. Komentiraj cilje ministrov EU odgovornih za regionalno planiranje (CEMAT 2000) z vidika razvoja Slovenije.CILJI: isto, varno in zdravo okolje, nizka in gosta stanovanjska zidava, meanje zdruljivih dejavnosti,uravnoteeno omreje javnih storitev, urejanje omreja javnih prostorov, uporaba javnega prometain koles, varovanje in prenova dediine, zaita in urejanje sklenjene mree krajinskih sistemov

    12. Navedi naela Vizije Ljubljane 2025 in komentiraj njihovo usklajenost z evropskimi inglobalnimi cilji.LJUBLJANA BO:- sonaravno mesto: zeleno je lepo, podeelje in mesto, zmanjali bomo promet v mestu- idealno mesto: sodelovanje vseh pri razvoju- vseslovenska metropola: talilnica Slovencev in novih priseljencev, potniki center Ljubljana= teievelikega mesta, mesto ima dobre gospodarje.Vizija Ljubljane je dobro usklajena z Evropskimi in globalnimi cilji, kar se kae tudi po e uresnienihciljih: javni promet, KOLESA, prenova dediine, itd...

    13. Navedi ime internetnega portala, preko katerega pridobivamo informacije o stanju innartovanih spremembah v prostoru mestne obine Ljubljana. Skiciraj vsebinski ustrojportala.urbanizem.ljubljana.si - URBINFO

    4

  • 14. Navedi vsaj tri splone cilje iz veljavnega Stratekega prostorskega narta mestne obine Ljubljana.- kakovostno nadgraditi e urbanizirana obmoja-sanirati razpreno gradnjo ali drugae neustrezno izrabljene povrine-dopolniti drubeno in gospodarsko javno infrastrukturo-racionalno iriti poselitev, kjer je za razvoj MOL nujno potrebno

    CILJI LJUBLJANE1. Natej nekaj imen baz prostorskih podatkov za obine v Sloveniji.

    ATLAS OKOLJA, PISO, IOBINA, GERK, GEODETSKA UPRAVA RS, PROSTOR PORTAL, URBIINFO, MOL...

    2. Navedi podatke, ki so dostopni na portalu Urbinfo in kratko razloi njihovo vsebino. nart namenske rabe; PRIKAE EMU JE PROSTOR NAMENJEN: STANOVANJA, GOZDOVI,

    NJIVE... nart prometne infrastrukture; PRIKAE PROMETNE POVEZAVE, CESTE, ELEZNICE,

    KOLESARSKE, PE POTI nart omreja javnih storitev (drubena infrastruktura);POKAE KJE SO TRGOVINE,

    INDUSTRIJSKE CONE nart varstva in urejanja zelenih ter vodnih povrin; POKAE KJE JE VODA, KAKO

    POPLAVLJA, KJE SO GOZDOVI, PARKI... nart varstva grajenega tkiva in kulturne dediine; POKAE DO KAM SE SME POSEGATI,

    KATERI DELI NASELJA SO ZAITENI, KJE SE NAHAJA KULTURNA DEDIINA... prikaz ogroenosti z naravnimi nesreami in nartovane ukrepe; POKAE PLAZENJE TAL,

    POPLAVLJANJE VODA... prikaz onesnaenost okolja in nartovane ukrepe; PRIKAE KJE JE OKOLJE NAJBOLJ

    ONESNAENO IN KAKNI SO NARTI, DA BI TO ONESNAENOST PREPREILI.

    3. Navedi vsaj dva razvojna cilja iz dokumenta Vizija Ljubljane 2025 in razloi njuno povezavo z naeli trajnostnega razvoja.LJUBLJANA BO SONARAVNO MESTO: Zeleno je lepo ,Zmanjali bomo promet v mestuIDEALNO MESTO Sodelujte pri razvoju

    kakovostno nadgraditi e urbanizirana obmoja, sanirati razpreno gradnjo ali drugae neustrezno

    izrabljene povrine, dopolniti drubeno in gospodarsko javno

    infrastrukturo in racionalno iriti poselitev, kjer je to za razvoj MOL

    nujno potrebno.

    4. Opredeli pojem naravne danosti in jih natej. Shematsko prikai pojavne oblike preoblikovanih naravnih danosti.

    5

  • 5. Navedi plasti naravnih danosti.

    6. Razloi kdo so nosilci urejanja prostora in kakna je njihova vloga v sistemu urejanja prostora v Sloveniji.

    Delovati morajo skladno

    7. Razloi vsebino in cilj analize zmogljivosti in obutljivosti prostora.vsebina cilj

    8. Opii korake pri izdelavi analize zmogljivosti in obutljivosti prostora. Ponazori z naslovi kart iz vaj.

    RELEVANTNE PLASTI ZA SINTEZO DOLOIMO NA PODLAGI RAZVOJNIH CILJEV IN OCENE STANJA NA TERENU SPECIFINO ZA VSAK PROJEKT POSEBEJ.Naslovi kart:KARTA RANLJIVOSTI PROSTORA, VAROVANE POVRINE, osonenje, relief, VIINE PO PLASTNICAH,NAKLONI PO PLASTNICAH, VPLIVI NA OKOLJE / HRUP, VPLIVI NA OKOLJE / ONESNAENOST ZRAKA, JAVNI PROSTOR: GRAJENI, ZELENI, JAVNE STORITVE IN OSKRBA (DEJAVNOSTI), ZASEBNE STORITVE IN OSKRBA (DEJAVNOSTI)

    6

  • 9. Shematsko prikai postopek in tehnike obdelave informacij za namen ugotavljanja zmogljivosti prostora in omejitev za razvoj.

    10. Navedi in opii vsebino vsaj treh podatkovnih baz za naravne danosti.ATLAS OKOLJA, NARAVOVARSTVENI ATLAS, CORINE - EEA

    11. Natej poglavitne prvine reliefa in klime, ki vplivajo na lego in obliko grajenega tkiva. RELIEF: KLIMA: NAKLONI, OSONENJE, VIINE, PREVETRENOST RAZGLEDI.

    12. S skico in opisom razloi osnovno naelo umeanje stavbe na parcelo.

    13. Razloi odvisnost med lego stavbe in njeno energetsko uinkovitostjo.

    7

  • 14. Navedi priporoene minimalne vrednosti osonenosti stanovanjskih stavb.

    15. Navedi naklone reliefa, ki so primerni za gradnjo.0 - 10% (0 - 5,7) primerno za gradnjo10 - 30% (5,7 - 16,7) pogojno primerno za gradnjo(z dodatnimi tehninimi ukrepi)nad 30% (nad 16,7) neprimerno za gradnjo

    16. V kaknem formatu nam GURS posreduje podatke DMV? Kako jih odpremo v Autocad Map 3d? format .xyz s programom Global Mapper konvertiramo v format .asc za branje z AutoCAD MAP 3D, natannost DMV 5 je najve 1 m, zato je primeren za urbanistino nartovanje, ne pa za arhitekturno projektiranje.

    17. Kakna je horizontalna in vertikalna natannost podatkov DMV?DMV 5: izdelan na gridu 5x5 m, natannost 1 m na odprtih obmojih in 3 m na zaraenemterenu, vertikalna natannost DMV je omejena na 1-3 metre

    18. Opii postopek za izris plastnic (izohips) v Autocad Map 3d.- V programu po obiajnem postopku odpremo DMV.-V stranskem meniju Task Pane kliknemo ikono Data > New Contour Layer... Pri tem mora bitispodaj oznaen layer z DMV-Odpre se okno Generate Contour. Vnesemo razpon izohips (Contour elevation interval) terrazpon poudarjenih izohips (Major contour every: ). Izohipsam lahko dodamo oznake viin(Label the elevation)-Kliknemo OK. Program izrie izohipse kot polyline, ki se jih lahko obdeluje v AutoCADu.OPOZORILO: Natannost DMV je omejena na 1-3 metre, zato so manje izohips nenatanne

    19. Kaj pomeni, e je v Style Editorju pri urejanju DMV prigana oz. izklopljena funkcijaHillshade Band? Pri katerih analizah naj bo prigana in kdaj izklopljena ter zakaj?e je funkcija vklopljena, bo prikazano senenje terena. Funkcija mora biti prigana prianalizi osonenja ter izklopljena pri analizi naklonov. Z izklapljanjem in vklapljanjem funkcijesi omogoimo laje branje podatkov na razlinih analizah, saj bi krianje barv povzroiloneberljivost analize.Vendar pa se s pravimi nastavitvami da barve prilagoditi in zdruiti vse analize hkrati, tako, daso e zmeraj berljive.

    8

  • ANALIZA OBUTLJIVOSTI IN RAZVOJNIH ZMOGLJIVOSTI PROSTORA:USTVARJENE DANOSTI-RABA POVRIN IN PROMET

    1. Kaj je osnovna enota in kaj zbirna enota rabe povrin?Osnovna enota rabe povrin je parcela.Izbirna enota rabe povrin je obmoje.

    2. Katero geodetsko podlogo uporabljamo za prikaz rabe povrin. S skico prikai elemente te podloge.Prikazano je na digitalnem katastrskem nartu.

    3. Navedi skupine osnovne rabe urbaniziranih povrin in tri primere osnovne rabe.OSNOVNE RABE: -stanovanjske povrine-povrine za storitve in oskrbo-povrine za oskrbo z javnimi storitvamipovrine za komunalno in energetsko oskrbo ter zveze-povrine za proizvodnjo-zelene povrine-prometne in transportne povrine

    4. Opii in skiciraj nain standardnega oznaevanja osnovnih kategorij rabe povrin v urbanistinih nartih.Oznaujemo jih z razlinimi barvami ali rafurami ter s kratico.

    9

  • 5. Kaj je vsebina matrike skladnosti rab in kako jo uporabljamo?Je neke vrste anketa, ki se jo da reiti prebivalcem nekega obmoja. Oni z znaki (plus, minus,krogec) oznaujejo, katere rabe se po njihovem mnenju v prostoru lahko meajo. Npr:stanovanja naj se meajo z storitvami in oskrbo(+), se lahko meajo z obrtjo (o) in se nesmejo meati z industrijo ( - )Matrika skladnosti rab nam pokae na kaken nain in koliko lahko meamo razline dejavnosti pri namenski rabi povrin. Npr: industrija se ne sme meati s stanovanji, lahko pa se mea z obrtjo, parki in tovornimi prometnimi terminali...

    6. Natej vrste urbanih omreij.DEJAVNOSTI: omreje javnih storitev, omreje storitev in servisov, javni prostorINFRASTRUKTURA: ceste, vodovod, kanalizacija, energetika, zveze

    7. Opredeli povezavo med pojmoma dostopnost in javni prostor.DOSTOPNOST zagotavljamo z OMREJEM JAVNEGA PROSTORA. Dostopnost je merilokakovosti urbane strukture.

    8. Pojasni pravilo za umeanje javnih zgradb v prostor.Javne storitve morajo biti dostopne iz javnih prostorov. Razvrajo naj se vzdol glavnih ulic, na trgih in na vozliih. Vse to zaradi laje dostopnosti.

    10

  • 9. Natej vrste varovanih obmoij in pojasni,, kako jih oznaujemo v urbanistinem nartu.-Kulturna in naravna dediina: razglaena in evidentirana dediina vseh kategorij,arhitekturne, krajinske in urbanistine posebnosti-rezervati: energetske, cestne, komunalne infrastrukture; drugi rezervati...npr: rpaliavode, odlagalia odpadkov, obmoje za potrebe obrambePrikaz v urb. nartu:

    10. Razloi pojem promet in njegove pojavne oblike.Promet si lahko razlagamo kot skupek gospodarskih dejavnosti (transport) in prometnihnaprav (na tleh, na vodi, v zranem in brezzranem prostoru), ki sestojijo iz prometnihomreij in cestnih povrin.

    11

  • 11. Skiciraj in opii tipe prometnih omreij.Poznamo TRADICIONALNO, SODOBNO ter HIBRIDNO cestno omreje.Omreja so:-VIRTUALNA-FIZINAOptimalno omreje je hibridno omreje, ki je kombinacija tradicionalnega omreja glavnihcest (LG), na katere se navezujejo nije kategorije cest ( LZ, LK in JP) v obliki sodobnegacestnega omreja. Zbirne mestne ali krajevne ceste (LZ) se navezujejo v obliki zank.

    12. Razloi pojem kategorizacija cest.Ceste kategoriziramo na: -avtoceste (AC): namenjene daljinskemu prometu motornih vozil in so sestavni delavtocestnih povezav s sosednjimi dravami. njihov sestavni del so tudi posebej zgrajeniprikljuki nanje.- glavne mestne ceste (LG): nadaljevanje dravnih cest skozi mesto namenjene prometnemupovezovanju mestnih obmoij in etrti; skladno s predpisi o varnosti cestnega prometa je nanjih lahko dovoljena vija hitrost od splone omejitve hitrosti v naselju.-zbirne mestne ceste ali zbirne krajevne ceste (LZ): ki so namenjene zbiranju in navezovanjuprometnih tokov iz posameznih obmoij ali etrti mest in delov naselij na ceste vijekategorije-mestne ceste ali krajevne ceste (LK): so kot nadaljevanje cest vije kategorije namenjenedostopu do zakljuenih prostorskih enot (stanovanjske soseske, blokovne in individualnegradnje, ind. cone, nakupovalni centri, itd...) v posameznih obmojih ali etrtih mest innaselij.

    13. Skiciraj in opii prvine prenega profila ceste.

    12

  • 14. Pojasni pojem Trajnostna mobilnost.Trajnostna mobilnost = zmanjevanje uporabe motornih vozil pri enakih ali boljihstandardih dostopnost

    15. Kaj je osnova za dimenzioniranje cestnih naprav?Osnova so vozila in peci.

    16. Opredeli pojem transportne povrine in navedi vsaj dva primera iz Slovenije.To so logistine povrine prometnih terminalov.Primera:- elezniki terminal Polje- Luka Koper ?

    17. Kako doloimo potrebne povrine za parkiranje?Na podlagi normativov za parkirna mesta, pri emer moramo upotevati redukcijske faktorje zaradi alternativnih nainov transporta oseb.

    18. Navedi ukrepe in naprave za umirjanje ter zmanjevanje prometa v naseljih. Podaj vsaj dva primera iz Ljubljane.-naprave (ovire, kriia, ...)- reimi (obmoje za pece in meana obmoja, omejitve hitrosti, zaraunavanje parkirnin-javni prevoz (bus, vlak, mini-bus)-promocija kolesarjenja in peaenja, javnega prevoza

    13

  • Primeri: BicikLJ, pobiranje parkirnin, pe-cone,...

    SCENARIJI-MODELIRANJE SISTEMOV ZA URBANISTINE NARTE1. S katerim kriterijem vrednotimo trajnostno kakovost urbanega sistema?S kakovosti bivanja (Mercerjeva lestvica):

    prehodnost in preprosta orientacija , kakovost oblikovanja in gradnje, pestrost ponudbe, zasebnost, varnost, ista voda, zrak in zemlja hoji prijazna ureditev, dobra dostopnost do javnega prometa, dostopnost do zelenih povrin

    2. Zakaj analiziramo urbane sisteme po plasteh?

    Z nalaganjem razlinihomreij enega prekodrugega v posameznihprogramskih oziromafunkcionalnih plasteh sevzdrujejo pogoji za rastkompleksnosti sistema. Pestrost, ki se poraja izzloenosti razlinihplasti, zagotavljaneposreden dostop dorazlinih omreij inponuja irok izbornjihove uporabe.

    3. Opredeli pojem scenarij in navedi vrste scenarijev glede na razvojne cilje.RAZVOJNI SCENARIJ=napoved verjetnega stanja sistema na podlagi izbranih ciljev. Ta obsega modelni prikaz:zasnove socialnega, ekonomskega, programskega in organizacijskega razvoja projekta ter nartovanje postopnosti izvedbe projekta.Glede na razvojne cilje ga delimo na: EKOLOKI IN TRNI SCENARIJ

    4. Navedi in pojasni znailnosti trnega scenarija.-PRISTOP OD ZGORAJ NAVZDOL (TOP-DOWN)-cilje opredeljujejo vlagatelji izven lokalnega okolja/drava, mesto, zasebni vlagatelji/-danosti v obmoju in interesi lokalne skupnosti so podrejeni interesom vlagateljev po profitu(trenje zelenih tehnologij, gradnja stanovanj za trg, )Posledice v prostoru se kaejo kot onesnaevanje okolja, pomanjkanje javnega prostora in javnih storitev za lokalno prebivalstvo, nerazvitost lokalnega omreja komunikacij, nepovezanosti obmoja z neposredno okolico.

    5. Navedi in pojasni znailnosti ekolokega scenarija.-PROSTOP OD SPODAJ NAVZDOL (BOTTOM-UP)

    14

  • -razvojni cilji drave in zasebnih vlagateljev so podrejeni interesom lokalne skupnosti in javnih koristi-izhodie preurejanja so interesi lokalnih prebivalcev in varovanje okolja (socialno podjetnitvo, samooskrba s hrano,)Posledice v prostoru se kaejo kot izvajanje ukrepov za sanacijo degradiranega okolja, urejanje omrejajavnih prostorov, gradnja socialnih stanovanj in omreja javnih storitev, obnova kulturne dediine, varovanje naravnih vrednot, pridobivanje delovnih mest za lokalno prebivalstvo, izboljanje dostopnosti do dobrin in storitev za vse prebivalce.

    1. Razloi pojma: raba povrin in namenska raba povrin.Namenska raba prostora je razporejanje dejavnosti v prostoru. Osnovna porazdelitev zemljia na posamezne rabe je pomembna s stalia zagotavljanja potrebnih povrin za doloene dejavnosti na lokalnem nivoju. Predvsem je potrebno opredeliti zamljia za javno rabo. Namenska raba je dejavno, operativno in nadzorno orodje prostorskega narta.

    1. emu je namenjen nart namenske rabe povrin?NART NAMENSKA RABE = DEJAVNO, OPERATIVNO IN NADZORNO ORODJE PROSTORSKEGA NARTA, KI SLUI ZA RAZVOJ IN KONTROLO NARTOVANIH DEJAVNOSTI V PROSTORU.

    2. Natej in opii tri temeljne vsebine narta namenske rabe povrin.RAZLIKOVANJE PO FUNKCIJI: glavne temeljne ali primarne dejavnosti, ki kaejo funkcionalno usmerjenost naseljaRAZLIKOVANJE PO POMEMBNOSTI: dejavnosti ki podperajo vodilno funkcijo v naseljuRAZLIKOVANJE PO PROSTORSKEM VZORCU: homogena obmoja, hetorogena obmoja, posamine razprene lokacije.

    3. Razloi pojem: razvojne strategije in navedi nekaj primerov uporabe.Razvojne strategije doloajo reime urejanja posameznih obmoij, ne glede na njihovo obstojeo ali predvideno rabo. Loimo jo na 2 dela: 1. Omejitve ki veljajo za posamezna obmoja na podlagi posebnih zakonov in predpisov, ki itijo javni interes, ter 2. Orodja ekonomske in prostorske politike za doseganje doloenih ciljev.1. OBMOJA DELNIH POSEGOV 2. OBMOJA VARSTVA NARAVNIH IN USTVARJENIH DANOSTI3. OBMOJA PRENOVE DEDIINE IN DEGRADIRANIH OBMOIJ2. NAMENSKA RABA POVRIN KOT STRATEGIJA ZA USMERJANJE RAZVOJA 4. RAZVOJNI PROJEKTI JAVNEGA SEKTORJA

    4. Zakaj uvramo varstvo in prenovo med razvojne strategije?Zato ker sta pomembna za usmerjanje razvoja, zaradi veje prilagodljivosti in dinamike dejavnostiv prostoru, kot so varstvo in urejanje voda, plodna zemljia, gozdovi....

    5. Zakaj je meanje rab nujno potrebna razvojna strategija za doseganje ciljev trajnostnega razvoja.Soitje skladnih rab in kakovost urbanega prostoru dajejo raznolikost programov indejavnosti ljudem zagotavlja raznolikost drubenih, ekonomskih in doivljajskih monosti, kijih razlini uporabniki razlino izkoriajo.

    6. Natej in opredeli vsaj tri urbanistine kazalce. Bruto povrina obmoja; je celotna povrina obravnavanega obmoja Neto povrina obmoja; obsega lahko eno samo zemljie npr: stanovanjskemu objektu

    raunamo vsoto vseh zazidanjih zemlji Dele prostih povrin: p+SZ=100% Stopnja zazidanosti SZ= dele pozidanih povrin v odstotku od celotne povrine

    15

  • N tevilo nadstropij nad terenom Neto tlorisna povrina na 3 je tlorisna povrina med navpinimi elementi, ki omejujejo

    prostor

    7. Zakaj so urbanistini kazalci nadzorno orodje izvajanja urbanistinega narta?8. SAJ Z NJIHOVO POMOJO IN ZAHTEVAMI ZAGOTAVLJAMO DOBRE POGOJE ZA BIVANJE IN

    DELO V IVLJENSKEM OKOLJU.

    9. Zakaj je gosta gradnja eden najpomembnejih ciljev trajnostnega razvoja in kako jomerimo?

    VISOKE GOSTOTE ZIDAVE ZMANJUJEJO UPORABO OSEBNIH AVTOMOBILOV, SPODBUJAJOUPORABO JAVNEGA PREVOZA, KOLESARJENJE IN PEAENJE, EKONOMINO IZRABLJAJODRUBENO INFRASTRUKTURO TER OMOGOAJO ENERGETSKO VARNO GRADNJO.GOSTOTOMERIMO S KAZALCI IZRABE PROSTORA:KOLINIK IZRABE PROSTORA /FIZ/, KOLINIK (STOPNJA)ZAZIDANANOSTI /FZ/, GOSTOTA STANOVANJ, GOSTOTA PREBIVALCEV

    10. Opredeli kolinik izrabe prostora (FIZ) in kolinik zazidanosti zemljia (FZ).FIZ= KAE S KOLIKO NADSTROPIJ JE ZAZIDANA POVRINA ZEMLJIA, TOREJ KAE S KOLIKONADSTROPIJ LAHKO PREKRIJEMO DANO OBMOJE DELIMO JO NA FIZ BRUTO IN FIZ NETO FZ PA POMENI DELE POZIDANIH POVRIN NETO POVRINE GRADBENEGA ZEMLJIA VODSTOTKIH OD CELOTE POVRINE. STOPNJA ZAZIDANOSTI ALI FZ %= ZAZIDANA POVRINA/NETOPOVRINA

    11. Natej vrste javnih in javno-zasebnih gradenj, s katerimi uresniujemo urbanistine strategije. Navedi vsaj tri primere.uresnievanja kombiniranega scenarija: Mountain dwellings, BIG Biarke IngelsGroup+JDS Architects, Orestadt, Copenhagen: socialna stanovanja, pretena raba, zaokroena obmojauresnievanja ekolokega scenarija: Berlin, opuen stadion: zaasna raba, prenova, zelene povrine, projekt javnega sektorjauresnievanja trnega scenarija: London-olimpijski park: meane rabe, prenova, etapnost, javne storitve, infrastruktura

    12. Navedi vsebino operativne karte namenske rabe povrin.OPERATIVNA KARTA NAMENSKE RABE POVRINPRIKAEMO:1. OSNOVNA RABA (STANOVANJA, STORITVE, INDUSTRIJA .)+2. POGOJI RABE (MEANA, PRETENA, ZAASNA..)+3. STRATEGIJE ( VARSTVO, PROJEKTI JAVNEGA SEKTORJA, PRENOVA)

    13. Natej razvojna orodja, ki opredeljujejo pogoje namenske rabe povrin.GLEDE NA CILJE RAZLIKUJEMO 2 OSNOVNA SCENARIJA : EKOLOKI IN TRNITRNI: PRISTOP OD ZGORAJ NAVZDOL (TOP-DOWN). CILJE OPREDELJUJEJO VLAGATELJI IZVENLOKALNEGA OKOLJA /DRAVA, MESTO, ZASEBNI VLAGATELJI/, DANOSTI V OBMOJU IN INTERESI LOKALNE SKUPNOSTI SO PODREJENI INTERESOM VLAGATELJEV PO PROFITU.EKOLOKI: PRISTOP OD SPODAJ NAVZGOR (BOTTOM-UP).RAZVOJNI CILJI DRAVE IN ZASEBNIH VLAGATELJEV SO PODREJENI INTERESOM LOKALNE SKUPNOSTI IN JAVNIH KORISTI.IZHODIE PREUREJANJA SO INTERESI LOKALNIH PREBIVALCEV IN VAROVANJE OKOLJA

    14. Natej razvojno strateke projekte javnega sektorja in navedi vsaj tri primere.TO SO: SANACIJA DEGRADIRANIH OBMOIJ, REVITALIZACIJA IN PRENOVA MESTNIH SREDI, GRADNJA SOCIALNIH STANOVANJ, GRADNJA TEHNINE INFOSTRUKTURE, SANACIJA

    16

  • RAZPRENE GRADNJE, GRADNJA DRUBENE INFOSTRUKTURE, GRADNJA ZAOKROENIH OBMOIJ MEANE RABE...PRIMERI:

    PRIMER IDEJNEGA NARTA NAMENSKE RABE POVRIN: KOOLHAAS MELUN SNART, NATEAJ, 1987

    17

  • VPRAANJA UN 2013-141. Kaj prikazuje analiza povezljivosti (sintakse prostora)?

    To je analiza povezanosti cest in poti. Prikazuje dostopnost prostora, ki je odvisna od stopnje povezanosti javnega prostora. Dostopnost pa je merilo kakovosti urbane strukture.

    2. Skiciraj in razloi naela za razporejanje dejavnosti ob glavnih cestah.

    3. Razloi razliko v pomenu pojmov transport (prevoz) in promet.

    Transport = prevoz, ima gospodarski pomen za Evropo. Zaposluje 6% ljudi in predstavlja 6,3% BDP.

    4. Natej negativne in pozitivne vplive prevoza.Negativno: onesnaenje okolja, velika poraba asa za prevoz, troenje naravnih virov energijePozitivno: gospodarska rast, zaposlenost, svoboda gibanja

    18

  • 5. Navedi naela trajnostne prometne politike.- UN in UO se morata izogibati irjenju zmogljivosti infrastrukture za pretok

    ljudi in blaga- Mesta in regije morajo s politiko trajnostne mobilnosti zagotoviti enako ali

    boljo dostopnost ob hkratnem zmanjanju kodljivih izpustov (trajnostna mobilnost)

    - Z nartovanjem meanih funkcij, vijih gostot zidave in meanjem razlinih drubenih skupin oblikujemo mesta, ki zagotavljajo boljo dostopnost po naelu zdruiti prostor in ljudi

    6. Natej ukrepe za doseganje trajnostne mobilnosti.- Javni prevoz- Krepitev eleznikega prevoza za ljudi in blago- Krepitev omreij kolesarskih in pepoti- Zagotavljanje uravnoteene dostopnosti do storitev, delovnih mest in

    zelenih povrin- Nadomeanje potovanj z informacijsko-komunikacijskimi tehnologijami- Umirjanje prometa v naseljih- Ozaveanje javnosti

    7. Opredeli pojem trajnostna mobilnost.To je sistem ukrepov za zmanjevanje uporabe motornih vozil pri enakih ali boljih standardih dostopnosti.

    8. Razloi pojem koncept TOD.To je koncept nartovanja urbane oblike za trajnostno mobilnost na podlagi nartovanja dostopnosti z javnim prevozom. Vsebuje pet znailnosti, ki doloajo potovalne vzorce prebivalcev ''5D'' pet dejev:1. Density gostota ljudi, zidave, delovnih mest2. Diversity raznolikost rab, stavbnih tipologij, ljudi3. Design oblika ulice po meri peca in kolesarja, gosta in povezana ulina

    mrea4. Destination accessibility dostopnost cilja, npr.delovnih mest v

    30min=20% manj voenj5. Distance to transit oddaljenost od postaje javnega prevoza do 6min in

    hoje ali radij 650m9. S skico prikai sovisnost urbane oblike in potovalnih tokov.

    10. Natej uinke koncepta TOD na razvoj urbane oblike in kakovost bivanja.- Prepreuje razpreno rast grajenega tkiva- Usmerja rast mesta v omreje transportnih koridorjev, ob katerih se nizajo

    zgoena naselja- Zmanja tevilo voenj za 50%, pri emer gospodinjstva prihranijo 20%

    svojih dohodkov11. Skiciraj in razloi razliko med klasinimi in TOD transportnimi koridorji.

    19

  • 12. Opii razmerje med gostoto poselitve in uinkovitostjo javnega prevoza.Z vijo gostoto poselitve, se vea tudi tevilo potovanj, ki jih prebivalci na leto opravijo z javnim prevozom.

    13. Natej vsaj tiri znailnosti organizacije mestnega predela po konceptu TOD.- Gravitira k postajaliu javnega prevoza v radiu 650m- Ob postajaliu so okrog javnega prostora zdruene storitve in delovna

    mesta- Gostota grajenega tkiva je najvija ob postajaliu- Kratki stavbni bloki, uinkovita ulina mrea, parkirni reimi in meana raba- Kakovostno urejene povrine za pece- Umirjanje prometa- Razline stavbne tipologije in cenovne kategorije stanovanja- Dnevne aktivnosti na oddaljenosti 5-10min hoje- Zdruevanje rab, ki lahko dnevno ali tedensko delijo potrebe po parkiranju

    zmanja potrebo po parkirnih povrinah za 30%14. Zapii definicijo razvojnega scenarija in njegove sestavne dele.

    Razvojni scenarij je napoved verjetnega stanja sistema na podlagi izbranih ciljev. Obsega: - MODELNI PRIKAZ zasnove socialnega, ekonomskega, programskega in

    organizacijskega razvoja projektater nartovanje postopnosti izvedbe projekta

    - KRITERIJE izbranih ciljev trajnostnega razvoja (pametna rast, trajnostna rast, vkljuujoa rast)

    - VREDNOTENJE prednosti in slabosti glede na zastavljene razvojne cilje15. Natej splone cilje trajnostnega razvoja v Evropski skupnosti (EU).

    - PAMETNA RAST raziskave, izobraevanje in razvoj- TRAJNOSTNA RAST uinkovita raba virov, zeleno gospodarstvo- VKLJUUJOA RAST socialna pravinost in povezanost

    16. Natej vsaj pet kriterijev trajnostnega razvoja za merjenje kakovosti urbanega okolja po Mercerju.- prehodnost in preprosta orientacija ,- kakovost oblikovanja in gradnje,- pestrost ponudbe,- zasebnost,- varnost,- ista voda, zrak in zemlja

    20

  • - hoji prijazna ureditev,- dobra dostopnost do javnega prometa,- dostopnost do zelenih povrin

    17. Pojasni opredelitev celovite politike urbanega razvoja v Leipziki listini?Je opredeljena kot proces, v katerem se usklajujejo prostorski, sektorski in asovni vidiki kljunih podroij urbane politike.

    18. Pojasni pojem Baukultur.Pojem opisuje visok standard ivljenjskega okolja. Dosegli naj bi ga z okrepitvijo povezanosti arhitekture, nartovanja infrastrukture in urbanega nartovanja, da bi ustvarili privlane javne prostore, prilagojene potrebam uporabnikov.

    19. Pojasni povezavo med stanovanjsko politiko in socialno kohezivnostjo (drubeno povezanostjo).Stanovanjska politika je lahko uinkovit instrument za dosego ciljev socialne kohezije in integracije v mestih ter urbanih obmojih. Izboljati je potrebno monosti za izobraevanje in usposabljanje, ki bodo osredotoene na potrebe otrok in mladih, ki tam ivijo (enakovredni dostop do javnih storitev).Izboljati obstojei grajeni fond v ogroenih mestnih predelih, predvsem z vidika njihovega oblikovanja, fizinih lastnosti in energetske uinkovitosti.

    20. Navedi in opii pet razvojnih ciljev Evropske skupnosti do leta 2020.- zaposlovanje: 75% zaposlenost- R&D (reserach and development = raziskave in razvoj): vlaganja v viini

    3% BDP EU (v SLO=2,6%).- klimatske spremembe in energetska trajnost:

    20% manj ogljikovih izpustov, 20% energije iz obnovljivih virov, 20% poveati uinkovitost izrabe energije.

    - izobraevanje najmanj 40% prebivalcev med 30 in 45 let dosee tretjo stopnjo

    izobrazbe, manj kot 10% prebivalcev predasno opusti olanje.

    - revina in socialna izkljuenost: 20 milijonov manj prebivalcev ogroenih zrevino in socialno izkljuenih

    21. S skico prikai obliko trajnostnega in modernistinega mesta.

    22. Skiciraj in opii osnovni geometriji regulacijskih mre.

    21

  • 22

  • 23