Rimsko pravo vprašanja+odgovori

  • View
    70

  • Download
    5

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Rimsko pravo vprašanja+odgovori

Text of Rimsko pravo vprašanja+odgovori

VPRAANJA IZ RIMSKEGA PRAVA

PAGE 1Zbrala Tecka S.S.

VPRAANJA IZ RIMSKEGA PRAVA

1. UVOD

1. Kateri pravniki spisi so se ohranili izven digest

Gajeve Institucije, Pavlove Sentence, Ulpijanov Liber Singularis Regularum

2. Kaj je ius respodnendi

Avgust podeli najuglednejima pravnikoma Labeu in Capitu pravico, da dajeta pravna pojasnila in nasvete z enako avtoriteto, kot bi to storil cesar sam. S to pravico dobi delovanje rpavnikov javen pomen. Sodniki sicer niso bili pravno vezani na tak odgovor, vendar je imel de facto zelo mono avtoriteto,

3. Pravni spisi kot pravni vir?

V postklasini dobi zane kvaliteta prava upradati, zato posegajo po pravnih spisih iz klasine dobe. Ker pa so klasini pravniki veliko pisali in imeli razlina mnenja glede istih zadev, se je vasih pojavila teava, koga upotevati. Vladarji so skuali uporabo pravnih spisov usmerjati z zakoni:

Kasacijski zakon Konstantin prepove uporabo Pavlovega in Ulpijanovega komentarja k Papinijanu

Pavlovim sentencam pa pripozna obvezno mo, dobijo znaaj zakona

Zakon o navajanju Teodozij II. in Valentinijan III., sodnik mora upotevati mnenja 5 klasikov: Papinijana, Ulpijana, Pavla, Gaja in Modestina; e vsi ne zastopajo enekega stalia, se upoteva veina, e veine ni se upoteva Papinijan; e se on o doloenem vpraanju ne izree, sme sodnik ravnati po svoji presoji 4. Kaj so Gajeve Institucije in zakaj so pomembne? Gajeve institucije in razdelitev snovi v njih.

Gajeve Institucije so pravni ubenik, ki se deli na 4 knjige: 1.knjiga: osebno, rodbinsko, varuko in skrbniko pravo, 2. in 3.knjiga: stvarno, obligacijsko in dedno pravo (=premoenjsko pravo), 4.knjiga: civilni pravdni postopek. Pomembne so zaradi tega, ker so eno od treh del klasinih pravnikov, ki je ohranjeno zunaj Digest. Poleg tega jih je Justinijan prevzel v svoje Institucije, in preko Justinijanovih Institucij je razdelitev v Gajevih Institucijah prila v kodifikacije civilnega prava v 19. stoletju.

5. Opii zunanjo in notranjo delitev justinijanovih digest. Vsebinska razdelitev snovi v Digestah.

Zunanja delitev: 50 knjig, knjige se delijo na naslove, naslovi na odlomke, odlomki na paragrafe. Prvi paragraf se imenuje principum, ele njemu sledei paragraf nosi tevilko 1. Tri knjige (30,31,32) skupaj nosijo en naslov. Vsak odlomek ima inskripcijo, z imenom in spisom klasika, od koder je bil prevzet.

Notranja delitev: na 4 mase, ki povedo po kaknem vrstnem redu si sledijo fragmenti znotraj naslova

Sabinova masa: odlomki o civilnem pravu

Ediktna masa: odlomki o honorarnem pravu

Papinijanova masa: odlomki iz responzne literature

Dodatne masa: teko opredeljivi spisi

6. Kaj je to Corpus Iuris Civile

V srednjem veku je dobila Justinijanova kodifikacija skupaj z Novelami ime Corpus Iuris Civilis.

7. Pojem in asovna uvrstitev kavtelarne jurisprudence. Kaj jo je nasledilo?

Kavtelarna jurisprudenca je delovanje sveenikov, ki se ukvarjajo s pravo in dajejo nasvete glede pravnih vpraanj, z nasveti skuajo obvarovati obane kasnejih sporov, hranijo tobene obrazce. Delovali so preden so se s pravom zaeli ukvarjati klasini pravniki. Nasledila jo je regularna jurisprudenca, prizadevanje pravnikov, da bi pravna pravila izrazili v kratkih, jedrnatih stavkih.

8. Natej cesarske zbirke?

Codex Gregorianus zasebna zbirka cesarskega prava, ki vsebuje cesarske konstitucije od Hadrijana do Diokleciana. Nastal je leta 295.

Codex Hermogenianus zasebna zbirka cesarskega prava, ki vsebuje cesarske konstitucije Diokleciana in sovladarjev. Nastal je v letih 293 in 294.

Codex Theodesianus uradna zbirka cesarskega prava, ki vsebuje konstitucije od Konstantina naprej. Nastal je leta 438.

Codex Iustinianus uradna zbirka cesarskega prava, ki vsebuje vse veljavne cesarske konstitucije, odpravi vse prejnje kodekse. Nastal je 529. Leta 534 ga revidirajo.

9. Natej cesarske konstitucije? Kaj so konstitucije. Vrste in zbirke.

Od Hadrijana naprej so cesarskim konstitucijam priznavali zakonsko veljavo. Cesarji so z njimi uvajali nove pravne norme

Edikt objava ljudstvu v kateri cesar ureja neko pomembno podroje; leta 212 je Karakala z Constitutio Antonina raziril veljavnost rimskega prava na celotno ozemlje rimskega imperija

Dekret sodba; cesar je imel pravosodno oblast in je s sodbo reil kak problem, taka sodba cesarja je postala obvezna za vse enake primere

Reskript pojasnilo, ki ga je dobil posameznik iz cesarjeve pisarne kot odgovor na vpraanje kaj je veljavno pravo

Mandat cesarjeva navodila uradnikom pred nastopom slube, s asoma dobijo pravne veljavo

10. Natej dele Justinijanove kodifikacije in letnice izdaje? Kaj sestavlja Justinijanovo kodifikacijo in kdaj je bil izdan posamezen del?

Condex Iustinianus 529, zbrane vse veljavne cesarske konstitucija, uradna zbirka cesarskega prava, leta 534 je bil revidiran, odpravljene so napake in ponovitve, imenuje se Codex Repetitae Praelectionis

Digeste 533, vsebujejo odlomke iz del klasinih pravnikov, uzakonjeni spisi klasinih pravnikov

Institucije 533, ubenik prava, ki hkrati velja kot zakonik, povzema vsebino kodeksa in digest, veji del je prevzet iz Gajevih Institucij

11. Razlika med obim in obiajnim pravom?

Obe pravo skupno pravo, uporabljalo naj bi se povsod po Evropi, eprav dejansko ni bilo tako, ker so povsod vpletali razne vplive pravnih obiajev, sestavljeno iz recipiranega rimskega prava, delov kanonskega prava in lombardskega fevdnega prava

Obiajno pravo pa je izraz tihega soglasja ljudstva, ki se je udomailo z dolgotrajno uporabo, med ljudmi veljalo za obvezno, vendar o njem ni dokazljivega nastanka, gre za nain obnaanja doloene skupnosti, ohranja se v ustnem ali katerem drugem izroilu, ko se zapie, obiajno pravo preide v postavljeno pravo

12. Recepcija pretorskega prava v civilno?

Sasoma je ve dolob prelo iz pretorskega prava v obiajno, od tam pa v civilno, kar imenujemo recepcija pretorskega prava v civilno. Marsikatere obligacije, ki so konec klasine dobe veljale za civilne, so bile na zaetku samo honorarne, poasi pa so iz pretorjevega edikta prele v obiajno in s tem civilno pravo.

13. Natej vrste in pristojnosti rimskih ljudskih skupin?

Kurijatne skupine ostanek iz preteklosti, v asu republike nimajo ve velikega pomena, potrjujejo funkcionarje, zakonov ne sprejemajo

Centurijatne skupine zbori odraslih mokih dravljanov, razdeljeni na osnovi vojakih formacij in premoenja; volijo vije magistrate (konzule, pretorje in cenzorje), sprejemajo zakone

Tributne skupine zbirali so se po okrajih; sprejemali so zakone in volili nije magistrate

14. Razloi Lex Datae, Rogatae, Dictae?

Lex Datae po senatovem pooblastilu jih je za osvobojeno provinco ali mesto izdal zmagujoi vojskovodja sam ali poseben, v ta namen izbran magistrat, senat pa jih je potem naknadno potrdil.

Lex Rogatae ker so magistratov poziv skupini naj zakonski predlog sprejme oz. uzakoni imenovali rogatio, se je tak od magistrata izproen zakon imenoval Lex Rogata ali Lata.

Lex Dictae s tem zakonom so po cesarjevem naroilu urejali pravne odnose v rudnikih in na domenah

15. Periodizacija razvoja rimskega prava? Obdobja rimskega prava in na osnovi esa se delijo.

Glede na dejavnik, ki je najbolj vplival na razvoj rimskega prava, loimo civilno, pretorsko, klasino in postklasino dobo.

civilna doba Zakonik XII plo, 451/449 pr.n.t 201 pr.n.t., republika

pretorska doba konec II. punske vojne, 201 pr.n.t 27 pr.n.t, republika

klasina doba Avgust Dioklecian, 27. pr.n.t 230/300 n.t. principat

postklasina doba Dioklecian Justinijan, 230/300 n.t. 527/565 n.t., dominat

16. Recepcija rimskega prava.

Recepcija rimskega prava traja od 12. do 19. stoletja. V srednjem veku so ponovno zaeli posegati po rimskem pravu, ker je cvetela obrt in trgovina, zaeli so se pojavljati komplicirani pravni odnosi in pravo srednjega veka ni ve zadoalo, ni bilo dovolj kvalitetno. Rimsko pravo uporabljajo, ker ureja podobne odnose, velja subsidiarno.

Teoretina recepcija teoretine preprianje, da se mora uporabiti rimsko pravo takrat, ko domae pravo ne daje odovora

Praktina recepcija dejanska uporaba rimskega prava v upravni in sodni praksi

17. Zakonodajalci posameznih obdobij rimskega prava?

V republiki ljudske skupine, v principatu senat, v dominatu cesar

18. Kako velja obe pravo?

Subsidiarno

19. Kdaj je nastal Zakonik XII. plo in kaj je urejal?

Zakonik XII plo je nastal v letih 451 449 pr.n.t. Je vir vsega javnega in zasebnega prava, odraa znailnosti takratne rimske drube. Obravnava samo tiste stvari, ki so sporne. Posega na vsa pravna podroja stvarno, obligacijsko, dedno pravo, kazenskopravne dolobe, civilni pravdni postopek, sakralne dolobe. Ima precej abstraktnih pravnih norm, kljub kazuistinemu pristopu rimskega prava.

20. Kdo je rimskim klasikom dal javni pomen?

Avgust in sicer s tem, ko je Labeu in Capitu podelil iur respondendi, pravico dajati odgovore z avtoriteto, kot bi dal odgovor cesar sam

21. Kaj je edictum perpetuum? Pojasni dvojni pomen izraza edictum perpetuum!

To je trajni edikt. Pretor na zaetku leta v svojem ediktu objavi tobene obrazce, napove kdaj bo dajal pravno varstvo, kdaj bo dovolil exceptio Kasneje je Hadrijan naroil pravniku Julijanu naj uredi besedilo edictum perpetuum. Od takrat naprej so smeli pretorji uporabljati samo e edictum perpetuum v Julijanovi redakciji.

22. Kako se imenujejo senatni zakoni?

Senatovi sklepi senatus consultum, od cesarja Tiberija naprej jim pripoznavajo znaaj zakona

23. Kako se imenujejo zakoni plebejskih zborov?

Imenujejo se Plebis Scitum. V zaetku so obvezni samo za plebejce, z zakonom Lex Hortensia pa postanejo obvezni tako kot zakoni sprejeti v ljudskih skupinah.

24. Kaj so reskripti? Kdo jih je lahko izdajal?

Reskripti so pojasnila, ki jih posameznik dobi iz cesarske pisarne o tem, kaj je veljavno pravo. Izdajal jih je cesar.

25. Kaj so Digeste in kdaj so izle?

V Digestah so zbrani in uzakonjeni odlomki iz spisov klasinih pravnikov. So del Justinijanove kodifikacije. Izle so leta 533.

26. Bazilike

Bazilike ali Kraljevi zakoni so najvaneja izantinska zvirka, povzemajo najvanejo vsebino Justinijanove kodifikacije, napisane so v grkem jeziku, niso razdeljene na codex, digeste in institucije, obsegajo 60 knjig, so zelo obsene in nepregledne.

27. Constitutio Antoniniana.

Cesarska konstitucija s katero je Karakala leta 212 raziril veljavnost rimskega prava na celotno ozemlje rimskega imperija.

28. Kdo je bil, kdaj je ivel in po em je znan A. Capito?

Capito je ivel v asu Avgustovega vladanja. Bil je eden najuglednejih pravnikov zato mu je Avgust podelil ius respondendi, pravico dajati odgovor z avtoriteto kot bi dal ta odgovor cesar. Spadal je v olo Sabinijancev.

29. Natej navajalne juriste in opredeli nain sodnikovega odloanja po zakonu navajanja iz 426.

Sodnik mora pri odloanju upotevati mnenja 5 navajalnih juristov: Ulpijan, Pavel, Papinijan, Gaj, Modestin. e so si mnenja razlina mora upotevati veinsko stalie, e veine ni odloa Papinjanovo mnenje. e tudi Papinjan ne poda mnenja lahko sodnik odloi po svoje.

30. Nastanek in razvoj cesarske zakonodaje.

Od Hadrijana naprej so cesarskim konstitucijam priznavali zakonsko veljavo. Cesarji so posredno uvajali nove pravne norme z edikti, reskripti, dekreti in mandati

31. Vsebinsko in asovno opredeli obe pravo.

Je pravo, ki naj bi veljalo v Evropi v obdobju recepcije rimskega prava. Bilo naj bi enako povsod po Evropi, vendar dejansko ni bilo, ker so se vanj vpletali vplivi pravnih obiajev. Sestavljeno je iz recipiranega rimskega prava, iz delov kanonskega prava in iz lombardskega fevdnega prava

32. Opredeli pojem in natej vrste pretorjevih ediktov.

Edictum perpetuum trajni edikt, razglaen na zaetku leta v njem je pretor napovedal kdaj bo dajal pravno varstvo, kdaj bo dovolil exceptio, in oblavil tobene obrazce

Edictum repentium nenadni edikt, s njim je pretor lahko dopolnil svoj edikt, e se mu je zdelo potrebno

Edictum tralaticium preneseni edikt, ko je minila pretorjeva doba, je prenehal veljati njegov edikt., novi pretor je izdal nov edikt, lahko pa je po svoji presoji prevzel e preskuene dolobe iz starega edikta prejnjega pretorja, jedro, ki so da povzemali iz starega edikta v nov edikt se imenuje edictum tralaticium

33. Rimski klasiki, njihova dela in njihov pomen.

34. Postopek pravdanja po rimskem pravu.

35. Natej 3 temeljne razlike med rimskim pravom in sodobnim civilnim pravom!1. Rimsko pravo je kazuistino izviralo je iz posameznih primerov, torej naeloma ni naklonjeno uzakonitvam. Sodobno civilno pravo je uzakonjeno.

2. Na zaetku velja rimsko pravo samo za rimske dravljane v tem obdobju velja pravo po personalnem naelu. Danes veja pravo po teritorialnem naelu.

3. Rimsko pravo je zaprt sistem akcij samo e je predvidena posebna toba (actio), lahko upravienec uveljavlja svojo pravico. Sodobno civilno pravo pa je sistem pravic in pravnih dolnosti tisti, ki ima neko pravico je samoumevno upravien, da jo, e je to potrebno, s tobo uveljavlja.

36. Kakna je najvaneja razlika med Justinijanovo kodifikacijo in sodobnim civilnim zakonikom? V Justinijanovi kodifikaciji ne velja derogacijska klavzula, sestavljena je iz teh delov, veinoma obsega mnenja starih klasikov in med njimi prihaja vekrat do antinomije. Sodobni civilni zakonik upoteva derogacijsko klavzulo, je enoten skup zakonov, med katerimi ni antinomije.

37. Ali so imeli spisi klasinih pravnikov znaaj zakona? Argumentiraj!

Najprej pravniki spisi niso imeli znaaj zakona. Leta 327 pa Konstantin Pavlovim Sentencam pripozna obvezno mo (znaaj zakona). Delno so dobili znaaj zakona tudi z zakonom o navajanju (426). S tem, ko je Justinijan uvrstil v svoje Digeste odlomke iz pravnikih spisov, so v tej obliki v kateri so bili prevzeti postali uzakonjeno pravo (dobili znaaj zakona).

38. asovno opredeli pretorsko pravo. Kaj je edictum tralaticum?

39. Bazilike in njihova povezava z Justinijanovo kodifikacijo.

40. Kaj je glosa, interpolacija, lex imperfecta, antinomija?

41. Cesarsko pravo in kje se pojavlja.

42. Nekaj nael iz rimskega prava se danes pojavlja v naem civilnem pravu. Od kod in kako so prila tja?

43. Kako so razdeljene Gajeve institucije in na kaj je vplivala njihova delitev?

44. asovno in vsebinsko opredeli pojem decemviralno pravo!45. Vsebinsko in asovno opredeli naslednje pojme: vulgarizacija, recepcija, kontinuiteta. 46. Kaj je corpus iuris civilis in kaj corpus iuris canonici? Opredeli asovno obdobje. V srednjem veku je dobila Justinijanova kodifikacija skupaj z Novelami ime Corpus Iuris Civilis.

Corpus iuris canonici se od leta 1580 naprej uradno imenuje celotno stareje, po veini v srednjem veku nastalo pravo katolike cerkve.

47. asovno umesti in opredeli honorarno pravo. 48. Kaj je, kdaj in kako se uporablja obe pravo? 49. Kaj je ius civile? V em se razlikuje s sedanjim pojmovanjem civilnega prava? Ius civile je bilo pravo, ki je veljalo samo za Rimljane. Veljalo je po personalnem naelu, danes pa velja teritorialno naelo. Ius civile je obsegalo vse pravne panoge, danes pa je civilno pravo samo ena izmed pravnih panog.

50. Kaj je ius respondendi in v em je njegov pomen?

51. Je leto 490 in ti si sodnik in mora razsoditi v skladu s tistim asovnim obdobjem. Po tvojem mnenju bi toenca oprostil. Lahko to napravi ali mora e kaj upotevati?

52. Kdo so bili zakonodajalci v posameznih obdobjih in kako je bilo ime zakonom?

1. civilna doba: ljudske skupine

2. honorarna doba: ljudske skupine

3. klasina doba: senat senatus consultum (senatov sklep)

4. postklasina doba: cesar

53. Pretorski edikt - kdo je dal naroilo zanj in komu? Posledice?

54. Kako so se imenovali zakoni plebejskih zborov in za koga so bili obvezni?55. Kdaj so delovali postglosatorji? (od - do) V em so se razlikovali od glosatorjev (poleg tega da so komentirali glose)?

Delovali so od leta 1100 do 1250. So mnogo bolj teili k povezavi s takratnim pravom. Navadno niso ve segali po Justinijanovih virih, ampak so gradili naprej na dosekih glosatorjev ter so jih po svoje obdelovali. S tem svojim razirjenim delovanjem so utirali pot tudi mednarodnemu zasebnemu pravu. Najugledneja komentatorja sta bila: Bartolus in Baldus.

56. Razlika med Justinijanovo kodifikacijo in sodobnim zakonom?57. Kaj so responzi in kaj reskripti. Kdo jih je lahko dajal? (2 stavka)58. Civilno pravo v rimskem pravu in danes?59. Zakon o navajanju. Kaj je to? Kdaj je bil sprejet? Na kaj kae? (3 stavki)Izdala sta ga cesarja Teodizij II. in Valentinijan III. leta 429. Z njim sta skuala urediti uporabljanje mnenj klasinih pravnikov. Po tem zakonu se je sodnik moral drati mnenja, ki ga je soglasno zastopalo 5 klasikov: Papinijan, Pavel, Ulpijan, Gaj in Modestin.

e med njihovimi mnenji ni bilo soglasja ( za sodnika obvezno mnenje veine od njih

pri enakosti glasov ( za sodnika obvezno mnenje Papinijana

e se Papinijan ni izjavil ( sodnik odloi po svoji presoji

Ta zakon dokazuje, da je bilo pravoznanstvo v tem asu na nizki stopnji.

60. Kaj je recepcija rimskega prava? Njen predmet in rezultat!61. Kaj je obiajno pravo, na em temelji in kdaj obiajno pravo preneha veljati.62. Pojem in asovna uvrstitev kavtelarne jurisprudence. Kaj jo je nasledilo?

63. Razlika med ius cogens in ius dispositivum?

2. SPLONI DEL

1. Kaj je presumptio? Primer.

Presumptio je pravna domneva. Ker mora sodnik odloiti o nekem vpraanju, eprav mu niso znana vana dejstva, ima nekaj za resnino, ker je tako po splonem izkustvu najbolj verjetno. Gre za nain sklepanja od splonega h konkretnemu. Pravna domneva velja takrat, kadar ni mogoe dokazati nasprotnega. Domnevo je mogoe zavrniti in jo izpodbijati z nasprotnim dokazom.

2. Kaj je to izjava poslovne volje?

Za veljaven pravni posel mora biti poslovna volja izjavljena tako da postane spoznavna in pravno upotevana.

Oblina izjava volje se uporablja za sklepanje vanih pravnih poslov. Izjava mora imeti izrecno doloeno obliko v kateri mora stvarna izjaviti svojo voljo. Oblinost prevladuje v primitivnem pravu, stranki hoe vzbuditi zavest da sklepa vaen in daljnoseen pravni posel. Ni dvoma ali je bila poslovna volja izjavljena.

Pri brezoblini izjavi volje zadoa da stranka izjavi svojo poslovno voljo v kakrni koli obliki, samo da je navzven spoznavna. To lahko stori ustno, pisno, mole, s prikimavanjem, odkimavanjem... V doloenih primerih lahko dejanja smatramo za izraanje volje, e gre za dejanje iz katerega nedvoumno izhaja strankina volja, eprav stranka niesar ne ree gre za konkludentna dejanja. Takih sklepov pa ne smemo napraviti, e stranka izrecno izjavi, da njenega dejanja ne smemo imeti za konkludintno gre za reservatio.

3. Katere sestavine pravnih poslov pozna? V em se naravne sestavine razlikujejo od bistvenih?

Bistvene sestavine so tiste, brez katerih pravni posel ne more obstajati. Naravne sestavine so tiste, ki jih ima vsak pravni posel in so same po sebi umevne, obstajajo tudi brez posebnega dogovora. Sluajne sestavine so tiste, za katere se stranki izrecno dogovorita.

4. Predpostavke za veljavost pravnega posla.

Treba je imeti ustrezno poslovno voljo in sposobnost imeti voljo. Voljo je treba izjaviti da postane navzven spoznavna. Med izjavo in voljo mora biti soglasje, izjava mora ustrezati resnini volji stranke. e gre za dvostranski pravni posel mora biti soglasje volj obeh strank.

5. Upotevanje nagiba v rimskem pravu. Natej pravna sredstva!

Nagib so predstave, ki vplivajo na stranko da sklene pravni posel, tisto, kar stranko nagne k netu da sklene pravni posel. Naeloma nagib ni upotevan. Pretor prizna dve izjemi v katerih upoteva nagib in sicer e je stranka sklenila pravni posel pod vplivom sila in strahu ali zaradi prevare. Na voljo ima actio quod metus causa oz. actio doli e je e izpolnila pravni posel v svojo kodo ker je bila v to prisiljena oz. zaradi prevare, s tobo lahko zahteva odkodnino. Na voljo je tudi exceptio quod metus causa oz. exceptio doli e je stranka sklenila pravni posel ker je bila v to prisiljena oz. zaradi prevare, zdaj pa je toena na izpolnitev pravnega posla. Tretje pravno sredstvo je restitutio in integrum, postavitev v prejnje stanje.

6. Ali zmota in e, katera povzroi ninost pravnega posla?

Zmota o pravnem poslu povzroi ninost ni soglasja o tem kateri pravni posel se sklepa. Zmota o osebi vasih povzroi ninost. Zmota o stvari povzroi ninost ker ni soglasja o bistveni vsebini pravnega posla. Zmota o imenu ne povzroi ninosti, e imata obe stranki v mislih isto osebo. Zmota o snovi vasih povzroi ninost.

8. Veljavnost Justinijanovega izreka: pri pogodbenikih ve velja tisto, kar je hoteno, kot pa tisto, kar je simulirano str 67Simuliran pravni posel ni veljaven, ker ni hoten. Lahko pa je veljaven prikriti pravni posle, e je izpolnjeno vse kar je potrebno da nastane prikriti pravni posel.

9. Kaj preprei zmota o osebi?

10. Vrste zmot? Posledice dejanske zmote in pravne zmote?

Zmota je lahko pravna ali dejanska. Dejanska zmota ne kodi, razen e stranka nekega dejstva ki ga poznajo vsi in bi ga morala poznati tudi ona. Pravna zmora koduje, ker se stranka ne more sklicevati na to, da ni poznala pravnih predpisov. Izjema tega pravila velja za voljake, enske, nedoletne, neizobraene.

14. Zastopanje po rimskem pravu.

Rimsko pravo pozna direktno in indirektno zastopanje. Pri indirektnem zastopanju sklepa zastopnik pravni posel v lastnem imenu na tuj raun, stranka s katero sklepa pravni posel ne ve da sklepa posel z zastopanim, zastopnik sklene pravni posel zato da bi uinke pravnega posla prenesel na zastopanega, zastopani je zavezan in upravien da prevzame pravice od zastopnika. Pri direktnem zastopanju sklepa zastopnik pravne posle za zastopanega v njegovem imenu, druga stranka ve, da sklepa pravni posel z zastopanim, zastopani takoj postane zavezan in upravicen, zastopani mora biti vsaj poslovno sposoben, zastopnik pa mora biti vsak pravno sposoben postati in biti subjekt pravic in obveznosti. Rimsko civilno pravo naeloma ne priznava direktnih pravnih poslov razen v 4 izjemah. V Justinijanovem pravu se uveljavi pravilo da sme vsakdo pridobivati za vsakogar ne glede na to ali zastopani za to ve ali ne.

15. Izjeme pri direktnem zastopanju?

Curator furiosi agnatski strbnik umobolnega, lahko odsvaja da mu priskrbi sredstva potrebna za ivljenje, ne more pa zanj pridobivati.

Bonorum possesio za dedovanje lahko namesto dedia zaprosi njegov zastopnik.

Prosurator ominum bonorum osvobojenec ki upravlja gospodarjevo premoenje in zanj e vedno pridobiva lastnino in posest tudi potem, ko je e prost.

Varuh nedoraslega za nedoraslega pridobiva titularno posest, ne glede na to ali zastopani to ve ali ne

16. Konvalescenca in konverzija.

17. Actus legitimi.

Pravni posli ki ne trpijo ne roka ne pogoja. Oblini pravni posli.

18. Kaj je pogoj? Kaj so perpleksni pogoji?

Pogoj je bodoe, objektivno degotovo dejstvo ali dogodek od katerega izpolnitve je odvisna veljavnost pravnega posla. Perpleksni ali nesmiselni pogoji so tisti, ki notranje nasprotujejo pravnemu poslu za katerega veljajo, povzroijo ninost pravnega posla.

19. Vrste pogojev. Uinki suspenzivnega in resolutivnega pogoja?

So pozitivni, negativni, kazualni, potestativni, meani. Pri pozitvnih pogojih je pravni posel odvisen od uresnienja nekega dogodka ali dejstva, gre za spremembo stanja. Pri negativnih pogojih je pravni posel odvisen od neuresnienja nekega dogodka ali dejstva, gre za ohranitev stanja. Pri kazualnih pogojih je uresniitev pogoja popolnoma neodvisna od strankine volje. Pri potestativnih pogojih je uresniitev pogoja popolnoma odvisna od strankine volje. Pri meanih pogojih je uresniitev pogoja samo delno odvisna od strankine volje.

Suspenzivni pogoj odlaga uinek pravnega posla, dokler se postavljeni pogoj ne izpolni. Resolutivni pogoj povzroi da veljaven pravni posel postane neveljaven, e se pogoj uresnii.

20. Kaj je visenost pogoja?

Pogoj visi dokler ni jasno ali se bo izpolnil ali ne. V tem asu pravni posel e ne velja, vendar e stranka, ki je zainteresirana zato, da se pravni posel ne bi izpolnil preprei izpolnitev pogoja, velja, kot da bi bil pogoj izpolnjen.

21. Kaj odlaga rok in kaj pogoj?

Rok odlaga uinek pravnega posla do trenutka, ki je doloen kot rok. Pogoj odlaga uinek pravnega posla dokler se pogoj ne izpolni.

23. Neveljavni pravni posli.

Pravni posli ki zaradi neke pomanjkljivosti niso veljavni, gre za neuinkovite, neuspene pravne posle, za veljaven pravni posel morajo biti izpolnjeni vsi elementi, ki jih pravni red predpisuje.

24. Simulacija.

25. Sila in strah.

26. Pojasni onerozne in lukrativen pravne posle!

27. Pojasni pojem presumptio iuris!

30. Pogoj - vpliv na pravni posel

31. Razlika med ius cogens in ius dispositivum

32. Opredeli razliko med tempus utile in tempus continuum.

33. Naravno in civilno tetje asa.

34. Kaj je nalog? Problem iztoljivosti.

35. Beneficium competentiae.36. Formularni postopek (civilno pravo).37. Kaj je litis contestatio.

38. Kakna je izrecna izjava poslovne volje?

3. OSEBNO PRAVO

1. Kaj je poslovna sposobnost in kaj pravna sposobnost?

2. Omejitve poslovne sposobnosti po rimskem pravu?

3. Kdo so nedoletne osebe in kaj je vsebina zakona lex Pltoria?

4. Restitutio in integrum.

5. Trojni status osebe

6. Kaj je capitis deminutio vrste in razlika.

7. Poslovna sposobnost nedoraslih

4. STVARNO PRAVO

1. Kaj je zastavna pravica?

Zastavna pravica je stvarna pravica na tuji svari, ki jo ima zastavni upnik zato, da zavaruje svojo terjatev. Je absolutna pravica, ker jo zastavni upnik lahko uveljavlja zoper vsakokratnega lastnika zastavljene stvari. Pretor mu nudi posestno varstvo zoper vsakogar tudi zoper zastavitelja. Je akcesorna pravica, ki ne more obstajati sama od sebe, ampak nastane zato, da zavaruje neko terjatev. e zastavitelj v doloenem roku ne poravna svoje obveznosti sme zastavni upnik stvar prodati in z izkupikom poplaati svojo terjatev, ostanek pa izroi zastavitelju oz. ostalim upnikom, e je stvar zastavljena veim.

2. Razlika med pignusom in hipoteko?

Pignus je rona zastavitev stvari. Zastavitelj zastavi stvar in jo prepusti zastavnemu upniku v posest, e vedno pa ostane njen lastnik. Zastavni upnik ima pravico da stvar tako dolgo obdri v posesti, dokler dolg ne bo plaan. e dolg ni plaan sme stvar prodati in se z izkupikom poplaati

Hipoteka je pogodbena zastavitev stvari. Zastavitelj zastavi stvar, vendar jo se naprej obdri v posesti in jo lahko uporablja. Zastavna pravica je ustanovljena samo s pogodbo, brez istoasne prepustitve stvari v posest. Upnik mora v doloenem roku plaati dolg, sicer lahko zastavni upnik od njega zahteva naj mu prepusti stvar v posest. e zastavitelj noe prepustiti stvari zastavnemu upniku v posest, ga ta lahko toi z actio hypothecaria in rem, e pa zastavitelj nima stvari v svoji posesti lahko zastavni upnik naperi actio serviana zoper tistiga, ki ima posest na stvari, pa je noe prepustiti.

3. Na kaken nain nastane hipotena pravica?

Nastane s pogobo vendar brez istoasne prepustitve posesti. Zastavitelj je e naprej posestnik in lastnik stvari.

4. Pravice zastavnega upnika pri pignusu?

Zastavni upnik ima pravico da stvar tako dolgo obdri v posesti, dokler dolg ni plaan. Sasoma je upnik, ki je bil gospodarsko moneji lahko zahteval od zastavitelja da mu prizna veje pravice s posebnimi dogovori. e sta zastavni upnik in zastavitelj sklenila pactum de vendendo pignore je smel zastavni upnik stvar prodati in se iz izkupika poplaati, preostanek pa je moral izroiti zastavitelju. e sta sklenila pactum antihreticum sme namesto obresti od svoje terjatve pridobivati plodove stvari. Kasneje je to iz sluajne sestavine postala naravna sestavina pravnega posla. Pod tiho antihrezo sme zastavni upnik pridobiti vsaj toliko plodov, kolikor bi znaale zakonite obresti, eprav je terjatev brezobrestna. Po pignus Gordianum je smel zastavni upnik stvar obdrati kljub izpolnitvi obveznosti, e je imel zoper istega dolnika e katero drugo terjatev. Po lex commissoria je sme zastavni upnik obdrati stvar zase namesto plaila, e obveznost ni bila pravoasno izpolnjena

5. Kakna sestavina pravnega posla je izrecni dogovor pri pignusu?

Izrecni dogovor o pridobivanju plodov (pactum antihreticum) je bil v zaetku sluajna sestavina, kasneje pa je postal naravna sestavina in je veljal tudi e ni bil izrecno dogovorjen (tiha antihreza)

6. Kakna skrbnost se zahteva od zastavnega upnika?

Zastavni upnik mora s stvarjo ravnati tako, kot bi ravnal skrben druinski poglavar

7. Pactum de vedendo pignore razvoj skozi rimsko pravo.

Pactum de vedendo pignore je dogovor med zastavnim upnikom in zastaviteljem, da sme zastavni upnik zastavljeno stvar prodati, e obveznost ne bo plaana pravoasno. V zaetku sta se morala zastavni upnik in zastavitelj to izrecno dogovoriti in je bil pactum de vedendo pignore sluajna sestavina pignusa. Sasoma je postal naravna sestavina in je veljal tudi brez izrenega dogovora. Po Justinijanovem pravu pa je pactum de vedendo pignore sploh veljal za bistveno vsebino in brez tega dogovora pignus sploh ni mogle obstajati.

8. S katero tobo bo zastavitelj zahteval stvar nazaj?

Zastavitelj lahko stvar zahteva z actio pigneratitia directa nazaj potem, ko dolg preneha. e je upnik stvar prodal zahteva izroitev preseka. S to tobo lahko zahteva tudi povrailo morebitne kode, za katero je zastavni upnik odgovoren. e mu zastavni upnik ni hotel izroiti stvari potem, ko je bil dolg e plaan, je lahko zastavitelj naperil rei vindicatio.

9. S katero tobo bo zastavni upnik od zastavitelja zahteval povrnitev odkodnine?

Z actio prineratitia contraria zastavni upnik zahteva od zastavitelja povrnitev potrokov, ki jih je ime z zastavljeno stvarjo in tudi kodo, ki mu jo je stvar povzroila

10. Naela slunosti.

Ni mogoa slunost na lastni stvari, e lastnik sluee stvari postane slunosti upravienec, slunost preneha confusione

Slunost je treba izvrevati kulturno in obzirno, lastniku sluee stvari se ne sme povzroati nepotrebne kode.

Ni mogoa slunost na slunosti.

Slunost ne sme nalagati lastniku sluee stvari nobene pozitivne dajatve ali storitve, samo nekaj trpeti ali opustiti.

11. Razloi accesio cedit principali

To je naelo po katerem glavna stvar pripade stranski stvari. Lastnik glavne stvari postane lastnik stranske stvari. To naelo je e posebej pomembno kadar gre za spojitev stvari dveh razlinih lastnikov. O tem kaj je glavna stvar in kaj stranska stvar odloa gospodarsko naziranje.

12. Kaj je rei vindicatio?

Rei vindicatio je lastninska toba, ki jo naperi lastnik, ki svoje stvari nima v posesti zoper tistega, ki ima njegovo stvar v posesti. Namen tobe je zasledovati stvar. Toenec se je lahko izognil pravdi tako, da je stvar pustil brez obrambe in dovolil toniku, da jo vzame v svojo posest. Tonik je moral dokazati da je lastnik stvari, e je to dokazal, mu je moral toenec prepustiti stvar v posest ali plaati njeno vrednost, e toniku ni uspelo dokazati lastninske pravice je stvar ostala v toenevi posesti. Toba vsebuje restitutorno klavzulo po kateri mora sodnik toenca najprej pozvati naj sporno stvar vrne lastniku, e tega ni storil ga je obsodil na vrednost stvari. Vrednost stvari je ocenil tonik, ki je lahko ocenil tudi subjektivni, ustveni odnos do stvari. e je tonik plaal vrednost stvari je postal njen lastnik kakor e bi jo kupil.

13. Ali lahko z reivindikacijo toimo vsakega posestnika?

Ne, samo tistega, ki stvar poseduje ob litiskontestaciji. Zato pretor uvede fiktivnega posestnika, ki je toen tedaj, ko dejanski posestnik ne more biti toen.

14. Ali je mogoe toiti nekoga, ki ni posestnik? Fiktivni posestnik.

Fiktivnega posestnika je mogoe toiti takrat, ko ni mogoe toiti dejanskega posestnika. Za fiktivnega posestnika se teje, kdor je pred litiskontestacijo nala opustil posest stvari, da bi se izognil pravdi, zato se teje, kot da bi imel stvar e vedno v posesti. Kdor zavede toenca s tem, da se spusti v pravdo, kot e bi stvar imel v posesti eprav je v resnici nima. S svojim ravnanjem je morda povzroil, da tonik ni pravoasno naperil rei vindicatio zoper resninega posestnika stvari, ki je stvar med tem e priposestvoval.

15. Kako je s plodovi pri reivindikaciji pred litisontestacijo in po njej?

Dobrovernemu posestniku ni treba vrniti plodov, ki jih je pridobil pred litiskontestacijo, po Justinijanu pa mora vrniti tiste, ki jih e ima. Po litiskontestaciji mora dobroverni posestnik vrniti vse plodove, ki bi jih mogel pridobiti.

Zloverni posestnik mora vrniti vse plodove, ki bi jih mogel pridobiti pred litiskontestacijo. Po litiskontestaciji pa mora vrniti vse plodove, ki bi jih lahko pridobil lastnik.

16. Kaj je traditio?

Tradicija ali izroitev je brezoblien pravni posel s katerim se prenaa lastninska pravica. Pridobitelj na res nec mancipi pridobi civilno lastnino, na res mancipi pa bonitarno lastnino. Po Justinijanovem pravu se s tradicijo pridobi lastninsko pravico na vseh stvareh, ki so v pravnem prometu. Uporabljajo jo lahko tujci in Rimljani. Je izveden nain pridobitve lastninske pravice. Odsvojitelj prepusti pridobitelju svojo stvar v posest, da bi ga napravil za lastnika, pridobitelj pa vzame stvar v posest z namenom, da na njej pridobi lastninsko pravico. Tradicija je lahko omejena z odlonim pogojem ali prietnim rokom. Za veljavno tradicijo se uveljavi 5 pogojev: izroitelj mora biti lastnik stvari, pridobitelj mora biti sposoben postati lastnik stvari, stranki morata imeni namen (hoteti) prenesti in pridobiti lastninsko pravico, zadosten pravni temelj, izroitelj mora prepustiti stvar pridobitelji v posest.

17. Kaken nain prenosa lastninske pravice je traditio?

Tradicija je izvedeni nain pridobitve lastninske pravice. Odsvojitelj prenese lastninsko pravico na pridobitelja. Velja naelo, da nihe ne more prenesti na drugega ve pravic, kot jih ima sam.

18. Kateri pogoji morajo biti izpolnjen, da je tradicija uspena?

izroitelj mora biti lastnik stvari

pridobitelj mora biti sposoben postati lastnik stvari

stranki morata imeni namen (hoteti) prenesti in pridobiti lastninsko pravico

potreben je zadosten pravni temelj

izroitelj mora prepustiti stvar pridobitelji v posest.

19. Kaj je priposestvovanje?

Priposestvovanje je izvedeni nain pridobitve lastninske pravice. S priposestvovanjem se pridobi lastninska pravica na stvari zato, ker jo ima nekdo e toliko asa v posesti. Ko pretee priposestvovalna doba posestnik postane lastnik stvari, prejnji lastnik stvari pa izgubi lastninsko pravico, ker se zanjo toliko asa ni pobrigal. Pokrijeta je dejansko in pravno stanje.

20. Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da je priposestvovanje uspeno?

stvar mora biti taka, da jo je mogoe priposestvovati biti mora res habils, ne sme biti ukradena, nasilno pridobljena, ne sme biti meja med zemljiema, ne sme biti cesarjeva ali fiskalna stvar

iustus titulus pravni naslov na podlagi katerega se prenese lastnina, mora biti resnien

bona fides dobroverni posestnik je moral stvar, ki jo je hotel priposestvovati, pridobiti v dobri veri, preprian je moral biti da s tem ni storil nobene krivice, ni kodilo e je med priposestvovanjem stvari izvel, da ni postal lastnik stvari, ki jo priposestvuje

possessio priposestvujeta lahko bonitarni lastni in dobroverni posestnik

tempus priposestvovalna doba je 2 leti za zemljia in 1 leto za ostale stvari, e med priposestvovalno dobo lastnik zahteva svojo stvar nazaj se priposestvovanje prekine, priposestvovalec mora imeti stvar v svoji posesti celo priposestvovalno dobo, e je izgubil posest stvari je priposestvovalna doba zaela tei znova

21. Bona fides v zvezi s priposestvovanjem.

Dobroverni posestnik je moral stvar, ki jo je hotel priposestvovati, pridobiti v dobri veri, preprian je moral biti da s tem ni storil nobene krivice, ni kodilo e je med priposestvovanjem stvari izvel, da ni postal lastnik stvari, ki jo priposestvuje.

22. Kaj je iustus titulus?

Iustus titulus je pravni naslov na podlagi katerega se prenese lastninska pravica, biti mora resnien.

23. Ve zastavnih pravic na isti stvari?

Odkar je bilo mogoe ustanoviti zastavno pravico brez prepustitve posesti je lastnik lahko zastavil isto stvar ve upnikom. To je lahko storil istoasno ali zaporedoma.

Lastnik je zastavil svojo stvar ve upnikov istoasno, vsak izmed njih je lahko naperil hipotekarno tobo, prednost je imel tisti, ki je imel stvar v posesti.

e je bila stvar zastavljena zaporedoma je samo prvi upnik je lahko naperil hipotekarno tobo. Pomemben je vil vrstni red upnikov. Stareja pravica je imela prednost pred mlajo. Prvi upnik je odloal kdaj se bo stvar prodala, imel je pravico da celotni izkupiek od prodane stvari porabi za poplailo svoje terjatve. Drugi upnik ima pravico samo e do preseka po poplailu prvega upnika, tretji upnik je imel pravico samo e do preseka po poplailu prvega in drugega upniak Pozneji zastavni upnik je lahko ponudil prvemu da mu plaa njegov terjatev in stopi na njegovo mesto.

24. Katera je najbolj priviligirana zastavna pravica?

Najbolj priviligirana je fiskusova zastavna pravica.

25. Kako je s pridobivanjem plodov?

S separacijo pridobivajo lastninsko pravico na plodovih lastnik matine stvari, dobroverni posestnik, emfitevta in uitkar na ivalskih mladiih. Z percepcijo pridobiva lastninsko pravico uitkar na plodovih in zakupnik

26. Kdo pridobiva z loitvijo?

Z loitvijo pridobivajo lastninsko pravico na plodovih lastnik matine stvari, dobroverni posestnik, emfitevta in uitkar na ivalskih mladiih.

27. Med katere stvarne pravice na tuji stvari spada uitek?

Uitek je osebna slunost. Lastninska pravica na sluei stvari je omejena v korist individualno doloene osebe. Traja najdlje do uitkarjeve smrti. Uitkar lahko uporablja stvar in pridobiva vse njene redne donose. Plodove pridobiva s percepcijo, ivalske mladie pa s separacijo. Uitkar je samo imetnik zato nima posestnega varstva. S stvarjo mora ravnati kot dober gospodar, stvari ne sme pokodovati ali spremeniti njene namembnosti, lahko pa jo prepusti, da v najem, zakup, proda, zastavi. Lastnik ima samo golo lastninsko pravico. Predmet uitka je nepotrona stvar, e je predmet potrona stvar gre za nepravi uitek. S cautio ususfructaria uitkar obljubi lastniku stvari da bo s stvarjo ravnal poteno in da mu jo bo na koncu vrnil, s tem nastane med uitkarjem in lastnikom obligacijsko razmerje.

28. Naini ustanovitve slunosti po civilnem pravu.

Z mancipacijo, in iure cessio, s pridrkom slunosti, z volilom, s priposestvovanjem in s prisoditvijo. Kasneje pa e s pactionibus et stipulationibus, s quasi traditio in po zakonu

29. Lastniki in nelastniki posestnik.

Lastniki posestnik je tisti, ki stvar poseduje zato, ker misli da je njegova

lastnik civilni lastnik stvari

dobroverni posestnik misli da je postal lastnik stvari, pa v resnici ni, ker je stvar pridobil od nelastnika

zloverni posestnik ve da ni lastnik vendar se obnaa tako, kot da je

Nelastniki posestnik

pekarist stvar dobi na pronjo v neodplano rabo, tako da je lastnik lahko stvar vsak hip zahteval nazaj

emfitevta dedni zakupnik, ki je dobil zemljie v trajni zakup

superficiar ima dedno stavbno pravico, na tujem zemljiu lahko zgradi stavbo in jo uporablja

zastavni upnik dobi stvar zato, da zavaruje svojo terjatev

sekvester shrani stvar o kateri tee pravda, po pravdi jo izroi tistemu, ki izpolnjuje pogoje

30. Ali je pretor brezpogojno varoval posestnika z interdikti?

Ne. Pretor ni varoval vicioznega posestnika. S tem je lahko izkljuil marsikaterega zlovernega posestnika.

31. Posestno varstvo. Na kaken nain iti pretor posest?

Pretor varuje posestnike z interdikti, to so posebne zapovedi in prepovedi. Posestno varstvo imajo lastnik, dobroverni posestnik, zloverni posestnik, pekarist, emfitevta, superficiar, zastavni upnik, sekvester. Posestnega varstva nimajo imetniki, viciozni posestniki. Uitkar ima po Justinijanovem pravu na voljo analogne interdikte. Posestno varstvo pride v potev e je posestnik moten v posesti ali e mu je posest vzeta. Namen posestnega varstva je prepreiti da bi se spori reevali s silo. Pretor varuje dejstvo da je nekdo posestnik.

Interdictum retinendae possessionis interdikt zaradi motenja posesti, namen je ohraniti posest, prepoveduje uporabo sile, je dvojni ker se lahko obrne zoper katero koli stranko. Interdictum uti possidetis se uporabi e je nekdo moten v posesti nepreminine, interdictum utrubi se uporabi e je kdo moten v posesti preminine

Interdictum recuperandae possessionis interdikt zaradi odvzema posesti, namen je povrniti posest prejnjemu posestniku, interdikt se obraa le na toenca zato je enojni edikt. Interdictum de vi cottidiana se uporabi e je bil posestnik pregnan z navadno silo, dovoljen ugovor relativno viciozne posesti, interdictum de vi armata se uporabi e je bil posestnik pregnan z oboroeno silo, ni nobenih ugovorov, ker hoe pretor zatreti uporabo oboroene sile, interdictum de pecario nudi varstvo pekaristu zoper vsakogar, razen zoper pecario dansa, zoper njega ni ugovora.

32. Kaj je pignus gordianum (retencija)?

e je zastavitelj plaal dolg, izpolnil obveznost, lahko zastavni upnik obdri zastavljeno stvar samo v primeru, da ima zoper istega zastavitelja e kakno terjatev.

33. Pojasni cautio ususfructuaria!

Varina, ki jo da uitkar lastniku sluee stvari. Z varino obljubi, da bo stvar po konani uporabi vrnil in da bo z njo ravnal poteno. S tem nastane med lastnikom in uitkarjem obligacijsko razmerje.

34. Ali je mogo prenos lastnine brez prepustitve posesti? Pojasni!

Da, to je mogoe v primeru posesorinega konstituta. Pridobitelj pridobi posest nudo animo, samo z voljo, ne dobi pa fizine oblasti, corpusa. To se zgodi v primeru ko lastnik stvari postane imetnik, naprimer: proda hio vendar ostane v njej najemnik. Nima ve posestne volje ima pa fizino oblast, stvar dri za lastnika.

35. Razloi pojem relativno vicozne posesti!

36. A predela B-jevo stvar. Katere tobe ima na voljo B?

e je A predelal stvar v dobri veri potem ima B zoper njega condictio sine causa. e je A zloverno predelal B-jevo stvar ima ta zoper njega actio furti, condictio furtiva ali actio legis Aquiliae

37. Imisije.

Imisije so prekomerni posegi v tujo lastninsko pravico. Ni mogoe prepovedati uporabe zemljia, lahko se prepove le delovanje, ki povzroa imisije.

38. Ali lahko uspeno tradira stvar tudi nelastnik?

Da, e je to cesar, fiskus, mandatar, zastavni upnik, sin pod oetovo oblastjo, suenj, varuh, skrbnik umobolnega

5. OBLIGACIJSKO PRAVO

1. Katere so bistvene sestavine kupne in prodajne pogodbe?

2. Po katerem naelu odgovarja zastavni upnik za katero stopnjo krivde?

3. Kaj je depositum? Kako je z vrnitvijo shranjenih stvari?

4 .S kakno skrbnostjo mora ravnati depozitar?

5. Za katero stopnjo krivde odgovarja depozitar?

6. V em se depositum irregulare razlikuje od prave shranjevalne pogodbe?

7 .Kako je stvarnopravno s stvarjo pri depositum irregulare?

8 .Toba iz shranjevalne pogodbe? Kdo ima direktno in kdo kontrarno tobo?

9 .Katere obligacije niso iztoljive?

10 .Katere obligacije loimo po izvoru?

11. Kaj je kontrakt?

12. Kakna mora biti terjatev, da lahko uveljavimo pobotanje?

13. Napake stvari pri kupni pogodbi.

14. Pravne napake pri kupni pogodbi?

15. Kakne pravice ima kupec pri pravnih in stvarnih napakah?

16. Definicija mandata.

17. Skrbnost mandatarja pri izvrevanju mandata.

18. Tobe, ki izvirajo iz mandata.

19. Kaj je mandatum qualificatum?

20. Znailnosti podjetnike pogodbe.

21. Za kaj podjetnik odgovarja?

22. Kaj je poravnava?

23. Posledice upnikove in dolnikove zamude.

24. Za kaj odgovarja dolnik, e je species po nakljuju unien?

25. Negotorium gestio.

26. Kdaj poslovodja brez naroila odgovarja samo za naklep?

27. Vloga cedenta in cesionarja pri cesiji.

28. Kateremu poslu stvarnega prava je cesija podobna?

29. Katerih terjatev ni mogoe odstopiti?

30. Posojilna pogodba. S katero pogodbo se je po rimskem pravu e dalo sposoditi denar?

31. Tobe iz posojilne pogodbe.

32. Deli in vrste formularnih postopkov.

33. Actio Pauliana pri okodovanju upnikov.

34. Prenehanje obligacij.

35. Kaj je in kdaj se rabi exceptio non adimpleti contractus?

36. Razlika med pactum de non petendo in akceptilacijo.

37. Lex Anastasiana- kaj je vseboval?

38. Pojasni mandat in rem suam!

39. Pojasni vlogo in pomen pogodbene globe!

40. Temeljno naelo cesije!

41. Razloi obligacijske obveznosti nakljune premoenjske skupnosti!

42. Kaj je zastavna pogodba in tobe v zvezi z njo.

43. ao Pauliana - namen, predmet, aktivna in pasivna legitimacija?

44. Navedi primer za abstraktno in kavzalno stipulacijo.

45. Restitutorna klavzula - kje se uporablja in kako se glasi?

46. Pobotanje (= compensatio)

47. Navidezna izpolnitev

48. Kupna-prodajna pogodba cena

49. Nemonost izpolnitve - pojem, delitev, posledice (str. 226)

50. Kako fiduciant odgovarja fiduciarju po Justinijanovem pravu za skrbnost zapuinskih stvari?

51. Monost nadomestitve - pojem in primer. (=facultas alternativa)

52. Bistvena razlika med tobama rei vindicatio in actio furti?

53. Pogoji za pobotanje po Justinjanovem pravu. Opii. (4-medsebojnost, likvidnost, dospelost, enakovrstnost)

54. Utilitetno naelo. Izjeme od tega naela.

55. Napake pri kupni in prodajni pogodbi.

56. Kaj je culpa in concreto?

57. Facultas alternativa in alternativne izpolnitve.

6. DEDNO PRAVO

1. Natej vrste volil in razlike med njimi.

2. Kaj je lahko predmet damnacijskega volila?

3. Na kaken nain je lahko predmet damnacijskega volila stvar tretje osebe?

4. Kaj pomeni postavitev dedia na doloeno stvar?

5. Problemi glede posatavitve dedia na doloeno stvar in reitve, ki jih ima rimsko pravo.

6. Kaj je substitucija? Vrste substitucij.

7. Oblike oporoke. Kaj stori zapustnik pri mancipacijski oporoki?

8. Kaj je materialno nujno dedovanje?

9. Kaj je formalno nujno dedovanje?

10. Intestatno dedovanje. Vstopna ali reprezentacijska pravica.

11. Oporoka brez pri.

12. Obljube na dan smrti.

13. Transmisija.

14. Delacijski razlogi.

15. Neveljavnost oporoke.

16. Trije so sodedii, eden umre preden pridobi dediino. Napii vse o transmisiji, substituciji in akrescenci ter kako si sledijo.

17. Razlike med agnatskimi in kognatskimi sorodniki po rimskem dednem pravu!

18. Razlika med domaimi in zunanjimi dedii in zakaj so pomembne?

19. Natej razloge za razveljavitev oporoke!

20. S katero tobo so svoj dele zahtevali prezrti pri materialnem nujnem dedovanju?

21. Kdaj mora biti po rimskem pravu dedi pasivno oporono sposoben?

22. Kaj je akrescenca?

23. Kantovo pravilo!

24. Problem postavitve dedia na doloeno stvar?(izjava-volja) po klas. in Just. pr.!!

25. Dvojnost nujnega dedia.

26. Zakoni za omejevanje volil.

27. Materialno nujni dedi ne dobi ni po oporoki. Kaj lahko zahteva? Navedi pravno sredstvo.

28. Fidekomisorina substitucija.

29.Omejitev dedieve odgovornosti za zapustnikove dolgove.

30. Fikcije leee zapuine.

7. PRIMERI

1. A hoe posoditi B-ju 100 sestercev. Ta jih sprejme misle, da so mu podarjeni.

A je hotel skleniti posojilno pogodbo B pa je mislil da gre za darilno pogodbo. Gre za zmoto o pravnem poslu.Ker stranki ne izrazita ustrezne poslovne volje ne nastane darilna niti posojilna pogodba.

2. A hoe kupiti od B-ja odsotnega sunja Stiha, B pa sklene prodajno pogodbo glede Pamfila.

Pogodba ni veljavna, ker gre za zmoto o osebi.

3. Zapustnik je v oporoki odredil, da naj bo njegov dedi A, e bo njegov dedi tudi B (Moj dedi bodi A, e bo moj dedi tudi B). Za kakno postavitev dedia gre in kaj bo z njeno veljavnostjo?

5. A da B-ju prstan, naj ga B podari C-ju, B pa ga izroi v svojem imenu. Kakno je razmerje med njimi? Eventuelne tobe. (137)

Prstan ni postal last C-ja, ker ga B na C-ja ne more prenesti ve pravic, kot jih ima sam. Ker je B dal C-ju ukraden prstan, ga C ne more priposestvovati. e A toi C-ja z actio doli ima C ugovor (exceptio doli) ker je A tako ali tako hotel, da ima C prstan in je konen rezultat isti.

6. A ukrade B-ju sunja in ga proda dobrovernemu kupcu C-ju. Kaj svetuje C-ju, e je e plaal kupnino in kaj e e ni plaal kupnine?

e je C e plaal kupnino naj zoper A-ja naperi actio empti in zahteva, naj mu povrne interes, ki ga ima C na tem, da bi postal lastnik kupljene stvari. e C e ni plaal kupnine naj uveljavi ugovor pretee evikcije in odloi plailo kupnine.

7. A in B sta solastnika sunja. A ga z manumisijo izpusti. Kakne posledice ima ta pravni posel?

Po Justinijanovem pravu je imela oprostitev sunja, ki jo je izvril samo eden od solastnikov to posledico, da so morali tudi ostali solastniki prodati svoj delee katere so imeli na sunju in je tako dobil prostost favor libertatis

8. A in B skleneta kupoprodajno pogodbo glede konja. Prodajalec A obljubi tudi, da bo B-ja uil jahati. Kako lahko B iztoi ure jahanja?

Kupoprodajna pogodba je bonae fidei, zato je dogovor v zvezi z njo iztoljiv z tobami iz te pogodbe z actio empti

9. Lastnik zemljia A ima stvarno pravico zajemanja vode na B-jevem zemljiu. Ali lahko A nese C-ju vodo? Tobe B-ja! (226)

Ne zato ker sme A uporabljati zemljiko slunost le v toliknem obsegu kolikor je to potrebno za njegovo zemljie. B lahko zoper njega naperi slunostno tobo.

**10. Kaj se zgodi, e je A v oporoki zapisal: Vse deduje moj prijatelj, e bo maeval mojega sina. Moj drugi sin bo razdedinjen, ker noe maevati svojega brata.

11. Ladja vozi tovor petih trgovcev, ki ga imajo v solastnini. Ladjo ugrabijo skupaj z enim trgovcem-solastnikom. Ta trgovec plaa ugrabiteljem 10000 sestercev odkupnine, da rei sebe in tovor. Komentiraj!

e je bila ladja odkupljena od ugrabiteljev morajo k temu prispevati vsi. e pa so ugrabitelji okodovali samo tovor tistega ki je bil ugrabljen in je ugrabljeni odkupil svoje blago, ostalim ni treba sorazmerno prispevati

12. Stipulator si s stipulacijo da od promisorja (dolnika) obljubiti denar, ki ga ima promisor spravljenega pri sebi v svoji blagajni. Naslednji dan je denar iz blagajne ukraden. Kaj lahko stori stipulator? (344)

e je bil denar ukraden brez promisorjeve (dolnikove) krivdo, potem stipulatorju ne dolguje niesar.

13. Lastnik zemljia v svojo stavbo vgradi tuje gradivo. Komentiraj kakne tobe ima lastnik vzidanega gradiva. (183)

Naeloma vse kar je trdno spojeno z zemljiem pripada lastniku zemljia. Vendar pa lastnik tramu ne preneha biti njegov lastnik. V tem asu ne more naperiti ne rei vindicatio ne actio ad exhibendum, ker Zakonik XII. plo doloa, da tistega, ki je vzidal tuj tram ni mogoe prisiliti da bi ga vzel iz zgradbe ampak mora plaati njegovo dvojno vrednost. e ej bil graditelj dobroveren je s tem postal lastnik tramu, e je bil zloveren pa je lastnik lahko naperil e rei vindicatio takrat ko je bila stavba poruena.

14. B si e dolgo eli fotoaparat. A ga vidi po polovini ceni in ga kupui za B-ja. Kakno je razmerje med njim? Tobe.

Med A-jem in B-jem nastane poslovodstvo brez naroila, ker A ni imel nobenega mandata od B-ja. A lahko zahteva povrnitev potrokov, ki jih je imel zaradi poslovodstva brez naroila s tobo actio negotiorum gestorum contraria, vendar mora B povrniti potroke samo e je posel ustrezal njegovi volji in je bil zanj koristno zaet. A ne more zahtevati potrokov e s svojim poslovanjem ni hotel zavezati gospodarja, ampak je stvar kupil v darilnem namenu.

**15. Dva nelastnika kupita isto stvar. Kdo ima prednost? Tobe.

16. A je v dobri veri kupil ukradenega sunja, ki je kmalu pobegnil. Ali ga lahko A priposestvuje? Navedi vse pogoje za uspeno priposestvovanje. (knjiga, str. 162)

Ne, ker priposestvovanje ukradene stvari ni mogoe in je tudi dobroverni posestnik ne more priposestvovati,. Na taki stvari se priposestvovanje sploh ne more zaeti dokler ne pride nazaj v lastnikovo posest. Priposestvovanje preminin je bilo zato zelo omejeno. Pogoji za uspeno priposestvovanje:

-res habilis stvar mora biti taka, da jo je mogoe priposestvovati (ni mogoe priposestvovati meje med zemljii, ukradenih ali nasilno pridobljenih stvari, fiskalne in cesarjeve stvari, stvari varovancev in nedoletnih oseb),

-iustus titulus pravni naslov na podlagi katerega se prenese lastnina mora biti resnien,

-bona fides dobroverni priposestvovalec mora biti v dobri veri da s pridobitvijo lastnine ni storil nobene krivice

-possessio priposestvovala sta lahko samo dobroverni posestnik in bonitarni lastnik

-tempus priposestvovalna doba je 2 leti za zemljia in 1 leto za ostale stvari

17. A je ukradel ovco in jo prodal B-ju, ki je postal dobroverni posestnik. Pozneje je B izvedel, da prodajalec ni bil lastnik. Ali bo B lahko priposestvoval ovco? Kako je z mladii in volno?

B ne bo mogel priposestvovati ovce, ker ukradenih stvari ni mogoe priposestvovati. Na mladiih in volno pa bo pridobil lastninsko pravico s separacijo (loitvijo)18. A je s silo pregnal z zemljia B-ja. B je zbral sorodnike in na silo pridobil zemljie nazaj. Komu bo pretor nudil varstvo in kakno pravno sredstvo bo dal na voljo?

Z interdictum de vi cottidiana je B dosegel da mu je A vrnil posest, ki jo je od B-ja pridobil z navadno silo, razen e je ni B e prej viciozno pridobil posest od A-ja (ugovor relativne vicioznosti). A lahko silo zavrne s silo.

Z interdictum de vi armata je B dosegel da mu je A vrnil posest, ki jo je B-ja pridobil z oboroeno silo, tudi e je B pridobil viciozno pridobil posest od A-ja (ni ugovora relativne vicioznosti). A ne more opraviiti uporabe oroja eprav je bila B-jeva posest viciozna

19. A proda B-ju obolelega konja, ki kmalu pogine. e prej pa okui ostalo B-jevo ivino. Kaj svetuje B-ju Upotevaj dobrovernost, zlovernost? (primera 560, 569)

e je bil A dobroveren in ni vedel da je bil konj bolan, mora B-ju na temelju kupoprodajne pogodbe povrniti samo tisto, za kolikor manj bi B stvar kupil, e bi vedel da je taka.

e je bil A zloveren in je vedel da je bil konj bolan, potem je B-ja prevaral in mu je moral povrniti vso kodo, ki mu je nastala zaradi kupoprodajne pogodbe. e je bolni konj okuil e ostalo ivino mora A povrniti B-ju interes, ki ga ima B na tem, da bi mu bila prodana zdrava ival.

Edikt kurulskih edilov ustanovi posebne dolobe glede prodaje zivine in sicer to, da je treba napake ivie javno napovedati. Prodajalec je bil za napake odgovoren e jih je poznal ali ne. Kupec je lahko zoper prodajalca v 6 mesecih naperil actio redhibitoria zaradi napak ki so se pokazale po izroitvi stvari. Zahteval je razdor pogodbe.

**20. A prosi B-ja, da ga z vozom pelje v Rim. Med potjo B konja tako priganja, da konju spodrsne in si zlomi nogo.Ali lahko B terja od A-ja odkodnino za konja? Kako je s plailom cestnine?

Cestnino mora plaati B e je vedel da bo el po cesti, kjer je treba plaati cestnino.

21. A izroi B-ju svojo stvar, ki je res mancipi, s tradicijo. Ali B lahko postane lastnik?

Lahko ampak ele potem ko pretee priposestvovalna doba. Dokler priposestvovalna doba tee ga pretor varuje kot bonitarnega lastnika.

22. A ukrade B-jevega konja. Kako je z lastninsko pravico?

Lastninska pravica e vedno obstaja. e vedno je lastnik B.

23. A prepusti B-ju sekiro v prekarij. Kako je s prekarijskim razmerjem?

B ima kot pekarist posestno varstvo zoper vsakogar razen zoper pecario dansa. Pecario dans da pekaristu stvar v neodplano rabo in jo lahko vzame nazaj kadarkoli hoe.

**24. A v dobri veri kupi zemljie od nelastnika B-ja, ki mu ga tudi prepusti, nato pa vzame isto zemljie od lastnika C-ja v zakup. Kako je s posestvijo, kako z lastninsko pravico na zemljiu?

25. Lastnik A shrani pri B-ju svojo stvar, nakar mu isto stvar proda. Kako je s posestjo? Kako je z lastninsko pravico pred in po sklenitvi kupne pogodbe?

B je samo imetnik stvari, stvar ima v fizini oblasti (ima corpus) nima pa posestne volje (nima animusa) zato ni posestnik in nima posestnega vastva. B-ju lastnik A stvar proda, pridobi B e animus. To se imenuje brevi manu traditio ali izroitev na kratko roko.

26. Ticija izroi Mevijevega sunja A-ju. Ko Mevij toi A-ja na vrnitev, da A sunja C-ju, ki pa ga ubije. Proti komu lahko naperi Mevij vindikacijsko tobo? Utemelji! (203)

Mevij lahko naperi rei vindicatio tobo zoper A-ja. A je fiktivni posestnik, zoper katerega se naperi toba.

27. A naroi B-ju, naj mu kupi stvar. B to tudi stori. Kdaj postane A lastnik stvari?

Med A-jem in B-jem je obligacijsko razmerje mandat. A postane lastnik stvari takrat ko mu B s izroi (tradira) stvar in nanj prenese vse obveznosti in upravienja, ki jih je zanj prevzel.

28. A in B (ki je oskrbnik) sta kupila neko stvar in ta stvar je bila izroena B-ju. Kdo je postal lastnik stvari? (105)

A je postal lastnik stvari, ker po Justinijanovem pravu velja da lahko vsakdo pridobi lastninsko pravico in posest za drugega, pa e drugi zato ve ali ne.

29. B je s silo odvzel stvar A-ju (lastniku), B-ju pa jo je s silo odvzel C. Ali bo B uspeno naperil interdikt zoper C-ja? Kakno pravno sredstvo ima na voljo lastnik A, da bo priel nazaj do svoje stvari? Proti komu ga lahko naperi?

Da. B lahko uspeno naperi interdictum de vi zoper C in posest bo dobil povrnjeno nazaj. A ima na voljo rei vindicatio. To je lastninska toba, ki jo naperi lastnik stvari, ki svoje stvari nima v posesti zoper tistega, ki stvar ima v posesti, toba zasleduje stvar, lahko se jo naperi zoper tistega, pri katerem se stvar najde.

30. A je kupil stvar od lastnika B v preprianju, da je B nelastnik. Ali bo sme priposestvovati ali ne?

Lahko, zato, ker je vaneje dejansko stanje, kot pa osebno preprianje. A postane lastnik, eprav misli da stvari ni kupi od lastnika, e mu je stvar v restnici izroil lastnik.

31. Mo podari eni briljanten prstan. Ali bo tradicija veljavna?

Ne, ker so darila med zakoncema nina.

32. Ali postane divja ival, ki smo jo tako ranili, da se da ujeti, naa. (78)

Divja ival postane naa last samo, e jo ujamemo.

33. A je postavil hio na B-jevem zemljiu. Kako je z lastninsko pravico hie?

Lastninsko pravico na hii dobi B po naelu superficies solo credit.

34. A vdela B-jev diamant v svoj prstan. Ali lahko B naperi zoper A-ja kakno tobo na vrnitev diamanta?

Dokler je diamant vdelan v prstan B ne more uveljavljati lastninske pravica na svojem diamantu, ker lastninska pravica na diamantu miruje. B mora zoper A-ja najprej naperiti actio ad exhibendum, to je predloitvena toba, s katero zahteva loite prstana in diamanta. Ko sta stvari loeni lastninska pravica na diamantu spet oivi in B lahko naperi rei vindicatio.

35. A-jevo zemljie meji na B-jevo zemljie in oba sta lastnika teh sosednjih zemlji. A ima na svojem zamljiu kamnolom in drobci kamenja letijo na B-jevo zemljie. Katero tobo ima B in ali jo bo sploh lahko naperil zoper A-ja?

Gre za imisije, prekomerne posege v tujo lastninsko pravico. Lastnik B ni dolan trpeti tega, da iz A-jevega zemljia letijo drobci kamenja na njegovo zemljie. B sicer ne more prepovedati A-ju uporabljanja zemljia, lahko pa mu prepove delovanje, ki povzroa imisije. Zoper A-ja lahko B naperi negatorno tobo

**36. A je neko svojo res mancipi prodal in jo samo izroil B-ju. Ta jo je nato posodil C-ju. Po C-jevi smrti jo je C-jev dedi F, ki jo je smatral za C-jevo stvar (torej je mislil, da jo je podedoval), prodal in jo tradiral (ali mancipiral) D-ju., ki jo je pridobil v dobri veri in s tem postal bonae fidei possessor. Kaj se zgodi? Kdo je lastnik?

37. A izroi umobolnemu B-ju, ki pa je v tistem trenutku miren in ga ima za duevno zdravega, posest. Ali bo B pridobil posest? Ali jo je A izgubil? (111)

Umobolni B ne bo pridobil posesti, A pa je posest izgubil.

38. A je izgubil neko stvar in ne ve, kje je. Ali jo je zato nehal posedovati?

Da. e tisto kar posedujemo izgubimo tako, da ne vemo kje je, prenehamo posedovati.

39. A je B-ju zaupal svojo stvar, da bi jo ta v njegovem imenu izroil C. B pa je stvar v lastnem imenu izroil D-ju.

D ne bo pridobil na stvari lastninske pravice, ker nihe ne more na drugega prenesti ve pravic kakor jih ima sam. A lahko toi B-ja zaradi tatvine.

40. A je pasel ovce. Prili so volkovi in mu jih uplenili. B je imel posebno trenirane pastirske pse in je volkove zasledoval ter jim meso tudi odvzel. Kdo je lastnik tega mesa? Ali je to meso lahko predmet okupacije?

Lastnik mesa je A, ker odvzeta stvar ostane lastnikova tako dolgo asa, dokler jo je mogoe stvar dobiti nazaj. B si ne more prilastiti mesa. e si ga prilasti ima A zoper njega tobo iz naslova tatvine (actio furti in condictio furtiva). A ga lahko toi tudi s predloitveno tobo in potem z rei vindicatio.

42. A je postavil na B-jevem zemljiu montano hiico. Kako je z lastninsko pravico na njej?

teje se kot da je montana hiica premina, zato ima lastninsko pravico na hiici e vedno A.

43. A je prebival v B-jevi stavbi in je kot dobroverni posestnik vzidal nova okna in vrata. Ko je lastnik B pridobil stavbo nazaj, je odstranil okna in vrata. Ali jih lahko A zahteval povrailo potrokov?

e je A vzidal okna in vrata ker je bilo to nujno (nujni potroki) ali ker se je s tem poveala uporabnost in koristnost stvari (koristni potroki) bo dobil potroke povrnjene. e pa je vzidal okna in vrata zato da je stvar izgledala lepe (potroki za olepavo) pa je imel ius tollendi pravico odvzeti stvari tisko, kar sem ji dodal, vendar se stvar zaradi tega ne sme postati slaba kot je bila prej.

45. A mora B-ju vrniti denar, namesto denarja mu vrne uro. B-ju je ura kasneje evincirana. Katero tobo lahko naperi zoper A-ja?

Gre za dajatev namesto plaila. Velja kot da bi bila med A-jem in B-jem sklenjena kupoprodajna pogodba, zato ima B na voljo vse tobe iz kupoprodajne pogodbe. Zoper A-ja naperi actio empti, in zahteva povrailo interesa, ki ga ima na tem da bi stvar obdral v posesti.

46. A je prodal hio z zemljiem B-ju, C pa ima uitek na zemljiu. Katare tobe izhajajo iz te situacije?

47. A je sosedu elel pokriti streho zaradi bliajoe nevihte. Pri tem je po nesrei razbil kip. Pojasni nastalo razmerje, morebitne tobe, odkodnine!

48. A je B-ju plaal 1000 sestercev za osvoboditev njegovega sunja. B ga ni osvobodil. Pojasni razmerje in pravne zahtevke!

49. A je B-ju prodal sunja in ga odsvojil z mancipacijo, pri kateri ni bilo zadostno tevilo pri. Pojasni lastninsko pravico in kakno pravno varstvo ima B!

50. A je ukradel neko stvar in jo dal v zastavo B-ju. Pojasni razmerje med njima in njune zahtevke!

51. A je B-ju ukradel konja in ga prodal C-ju. Ali je kupo-prodajna pogodba veljavna. Kakne tobe ima C, e mu B odvzame konja.

52. Dedi A je plaal B-ju nek zapustnikov dolg, ker ni vedel, da ga je pokojni e poravnal. B je znesek sprejel. Pojasni, razloi!

54. Mizar naredi postelje za A-ja in jih postavi na javni prostor. Edil jih z ukazom unii in polomi. Kdo trpi kodo? Komentiraj. Mone tobe.

55. Ticij proda A-ju Tomaevo zemljie. Kasneje Ticij confusione postane lastnik zemljia in ga kasneje proda B-ju. A ga ne priposestvuje. Kaj toi A?

56. A zastavi B-ju za potovanje, C-ju popravilo hie in D-ju za nakup sunja, svoje zemljie. Kako se poplaajo?

57. 3 dedii, 1 dedinja, ki umre - mone reitve; substitucija, transmisija, akrescenca

58. A je zastavil svojo hio B-ju. Med trajanjem zastavne pravice hia pogori, A proda zemljie C-ju, C pa tam zgradi novo hio. Kaj je z zastavno pravico? Svetuj B-ju.

Zastavno pravico ima B in jo lahko uveljavlja zoper vsakogar z actio hipotecaria in rem, C-ju pa mora povrnit potroke za gradnjo, in sicer samo toliko za kolikor je zemljie ve vredno).

59. A je B-ju izroil 20 gladiatorjev tako, da sta se dogovorila, da mu da za vsakega, ki se vrne iv 20, e pa umre 1000. Kakno je to razmerje? Kako A iztoi plailo, e mu B noe plaati? (primer 586)

60. A je B-ju ukradel neko stvar. Ker ga je bilo strah, da ga bodo odkrili je stvar hranil pri Meviju. Kdo lahko od Mevija zahteva stvar in s katero tobo?

62. A da B-ju v shrambo 100 zlatnikov, kasneje mu dovoli, da jih porabi. e preden jih B porabi, mu jih nekdo ukrade. Kakno je razmerje med A in B? Kdo trpi nastalo kodo?

63. A s stipulacijo obljubi B-ju sunja ali denar do doloenega roka. Suenj pred iztekom roka umre. Kaj lahko zahteva B?

64. A da B-ju 10 zlatnikov, da bi ta osvobodil sunja. B tega ne stori. V kaknem razmerju sta A in B? Kaj svetuje A-ju?

67. A da B-ju prstan, naj ga B podari C-ju. Kakno je razmerje med njimi? Eventuelne tobe.

68. A ukrade B-ju sunja in ga proda dobrovernemu kupcu C-ju. Kaj svetuje C-ju, e

a) je e plaal kupnino?

b) e ni plaal kupnine? (primer 282)

69. A je v dobri veri kupil ovco. Pozneje je izvedel, da prodajaqlec ni bil lastnik. Ali jo bo lahko priposestvoval? Kako je z mladii in volno?

73. A je ukradel ovco in jo prodal B-ju, ki je postal dobroverni posestnik. B je ovco ostrigel. igava je volna?

75. A je ukradel ovco, jo ostrigel in volno prodal.Ali lahko dobroverni kupec volno priposestvuje ali ne?

76. A kupi karje in pove prodajalcu, da jih rabi pri anatomiji za seciranje. Potem karje rjavijo. Kaj lahko stori kupec? Prodajalec se izgovarja, da v pogodbi ne pie da morajo bit karje nerjavee in se na to sklicuje.

77. A pie rimsko pravo in mu zataji pisalo. Prosi B-ja naj mu posodi drago pisalo. Ker gre B prej domov kot A, A pisala ne vrne in prosi soseda C-ja naj pisalo vrne A-ju. Vendar pa C pisalo izgubi. Kdo nosi odgovornost?

78. A-jev sin B si sposodi denar od C-ja,da bi si odprl neko delavnico. C mu posodi 20.000, nakar mu jih B ne vrne. Kaj lahko stori C? Ali lahko denar terja od (oeta) A?

A je kupil od B-ja 5 ukradenih sunjev. Pojavi se lastnik, ki sunje A-ju evincira. Zaradi zastoja dela na polju, ker ni imel sunjev, je utrpel veliko kodo. (Upotevaj dobrovernost in zlovernost prodajalca).

Brivec brije sunja na javnem kraju, prileti oga in brivec prereze vrat in suenj umre.

a) Kdo odgovarja za nastalo situacijo?

b) Morebitna toba in kaj se z njo zahteva?

A obljubi B-ju:"Ali mi da 10, e mi ne izroi sunja Stiha do pred 1.10?" Suenj Stih umre pred 1.10. Katero tobo ima na voljo B in kaj z njo terja?

A zaide v dolgove in steaj. Na sreo pa je pred 8 meseci odsvojil zemljie, ki je bilo glavni del njegovega premoenja. Komentiraj monosti upnikov za poplailo.

A kupi od B-ja zemljie s hio, na katerem C uveljavlja zastavno pravico. Kakne zahtevke in monosti imajo med sabo?

A dolguje B-ju 100, ki bi jih moral vrniti pred 1.2. B pa si 1.3. sposodi od A 50, ki jih mora vrniti do 1.4. Kaj lahko A predlaga B-ju?

A in B sta sklenila kupoprodajno pogodbo, B hoe odstopiti in za to A-ju ponudi dvojno kupnino, ali jo je A dolan sprejeti?

A proda in izroi dobrovernemu B-ju vazo C-ja. Po enem mesecu A kot C-jev dedi postane lastnik vaze. Ali lahko z reivindikacijo terja B-ja? Utemelji e bo uspeen. e A odvzame B-ju vazo nazaj, katere tobe in e jih sploh ima na voljo B?

Ticij:"Ali mi obljubi dati 500, e bo umrl?" Mevij :"Obljubim." Kdaj in e bo lahko Ticij terjal Mevija? Navedi morebitne tobe.

A je na tleh nael prstan, ga dal v ep in ez as pozabil nanj. Ko je bil na sprejemu pri egipanskem veleposlaniku, mu pade iz epa na tla. Veleposlanik ga prepozna za svojega in ga obtoi tatvine. Ali bo uspel? Upotevaj razline monosti!

A in B se dogovorita, da A spravi B-jev fotoaparat v svoj sef. A mu aparat vrne, ko mu na njegovo zahtevo da B 100. Kakna pravna sredstva ima B? Monosti! Kakno je razmerje?

B je dolan A-ju denar, ki mu ga je posodil. Javi se C, da poravna dolg. Kakna pravna sredstva ima A in monosti?

A eli prodati B-ju neko stvar, B se ne strinja. Potem A pravi, da naj kupi, drugae pokae njegovi eni pismo njegove ljubice, na katero je ena e vedno ljubosumna. B se omeha in kupi. Potem si premisli. Kaj mu svetuje, da naj stori?

A je B-ju hipotetino zastavil kmetijsko zemljie. Po zastavitvi ga je zael intenzivno obdelovati. Posadil je trto in zgradil klet, v kateri je imel sode, stiskalnico in traktor s kropilnico. ez as je B zahteval prepustitev zastavljene stvari. S im lahko to stori? Kaj bo lahko zahteval od B-ja?

A je B-ja prosil za denarno posojilo. B ni imel denarja, imel je pa terjatev v znesku 1000 nasproti C-ju. Kako lahko prenese B to terjatev na A-ja? Kdaj se teje, da je terjatev prela na A-ja?

A je prodal B-ju C-jevo stvar. ez as je postal A C-jev dedi. Stvar je zahteval nazaj od B-ja z rei vindikacijo. Ali bo uspel? Utemelji!

A je dal B-ju v najem vinski sod. Ko je B vanj natoil vino, je to izteklo. Ali lahko B zahteva od A-ja povrailo kode in s katero tobo?

A je e dolgo akal na gradbeno dovoljenje. B mu je svetoval, da naj da referentu na obini kuverto z denarjem. A je to storil, vendar dovoljenja kljub temu ni dobil. Nekdo mu je dejal, da je mogoe zahtevati denar, ki ga nekdo plaa brez razloga, nazaj. Ali bo A denar lahko zahteval nazaj? Utemelji!

A je B-ju, ki je na loteriji zadel velik znesek, svetoval, da naj denar prepusti v upravljanje C-ju, ki je bil znan strokovnjak za borzo. B je to storil, C pa je denar vloil v podjetje Bluff d.o.o., ki pa je kmalu za tem propadlo. Svetuj B-ju. Kakna razmerja so v tem primeru sploh nastala?

A kupi tiri tramove, drugi dan jih pride iskat, da jih odpelje. Ugotovi, da so bili ukradeni. Komu? Utemelji!

A posodi B-ju 10. B se zavee, da vrne 11 zaradi obresti. Komentiraj!

A prosi B-ja naj mu posodi tipkalni stroj, kasneje pa glede njega skleneta najemno pogodbo. Kakno je razmerje in kaj je s posestjo stvari?

A ima hi, ki se bo poroila z B-jem. Oe A noe dati dote, ker noe, da bi se hi poroila z B-jem. A-jev sin pa vzame posojilo za sestro in ji da doto, da ne bo osramoena. Upniki imajo teak poloaj, svetuj jim kako lahko od sina zahtevajo vrnitev posojila.

A je hotel postaviti hio. Pred njo je hotel postaviti dragocen antini grki steber. Upravljalec dvigala, ki je dvigoval steber, je prej zamenjal staro vrv z novo in atestirano. Vrv se je strgala in steber se je prelomil. Kdo odgovarja za kodo? (2 stavka)

Toenec pri rei vindikaciji, ki je tekla o lastninski pravici ladje, je le-to poslala na morje. V viharju se je potopila. Ali bo tonik lahko od njega zahteval njeno vrednost?

A je kupil od B-ja avto - predvsem zato, ker je imel avto naknadno vgrajen navigacijski sistem - GPS. Obljubiti si ga je dal s stipulacijo. B je pred izroitvijo avta odstranil GPS. Svetuj A-ju! (2 stavka)

A je e drugi zalotil B-jevo eno na svoji njivi. Najprej jo je krepko alil potem pa e oklofutal. A in B gresta vsak do svojega odvetnika. Kaj se lahko iz tega izcimi? (2 stavka)

24 letni A, ki je delal v oetovem podjetju, je vzel kredit in kupil avto s katerim je obasno razvaal pice. Po 3 obrokih je ugotovil, da ne bo mogel plaevati. Upnik ga je toil, A pa se je skliceval na to da so ivljenjski stroki previsoki. Svetuj upniku in dolniku. (2 stavka)

A je od B-ja vzel v zakup sobo od junija do oktobra. Ker se je B pripravljal na diplomo iz trobente je veliko vadil. A je bil sicer veino asa na faksu vendar je bil alergien na zvok trobente. A je na koncu z ivci. Kaj lahko stori? (2 stavka)

A se je z B-jem dogovarjal da bi mu dal kredit in se mu je s stipulacijo vnaprej zavezal (preden je bilo posojilo izplaano), da mu bo vrnil s 5% obrestmi. Potem je ugotovil, da ne bo mogle plaevati. Kaj lahko stori, za kakne vrste stipulacijo gre in kdaj velja? Komentiraj! (3 stavki)

A se je uil za izpit rimsko pravo a je veino asa preivel za raunalnikom in spremljal klepetalnico. Sostanovalec B je vedel da tako izpita ne bo naredil in mu je raunalnik skril in na to pozabil. Spomnil se je ele, ko ga je obiskal kriminalist. A je izpit med tem naredil in je B-ja toil zaradi tatvine. Svetuj B-ju (pomagaj si z rekom)! (1 stavek)

A je imel na gozdu rabo. Ko si je pripravljal drva je mimo priel B, ki so mu bila drva zelo ve in je ponudil da jih odkupi nad trno ceno. A je privolil. Komentiraj! (2 stavka)

A se je pripravljal na proslavo svojega 25. rojstnega dne, do katerega mu je manjkalo e dva tedna. Ker je hotel povabiti veliko prijateljev, je iskal ustrezno dvorano. Dvorano mu je ponudil B, ki pa je dejal, da mu dvorano lahko da v najem le proti vnaprejnjem plailu 1000, ker ima z ljudmi slabe izkunje. A je dvorano najel in plaal 1000. Ko so gostje prili je bila dvorana zasedena. Lastnik dvorane C je povedal, da B nima nobene pristojnosti, da bi oddajal dvorano, saj ni lastnik in tudi ni pri njem v slubi. Nekateri od povabljenih so bili besni. Znesli so se nad okni in dve povsem uniili. Svetuj strankam! (3 stavki)

A je zaskrbljeno opazoval, kako se zid sosedove hie, ki je stala na strmem poboju nad njegovo hio vse bolj nagiba in grozi, da se bo zruil in pokodoval njegovo hio. Kaj lahko stori? (3 stavki)

A je sprejel v zastavo od B-ja, kateremu je bil posodil 1000, pet novih avtomobilskih gum. B je moral na svojem avtu zamenjati gume. Zato je vrnil A-ju 800 in ga prosil, da mu vrne 4 gume. Ali bo uspel? Utemelji (z navedbo ustreznega reka)! (2 stavka)

Pri A-ju se je oglasil B s pronjo, da mu posodi motorno ago, ki jo je videl v njegovi garai. A je dejal, da ni njegova in da jo je pri njem pozabil mojster C, ki mu je popravljal ostreje. Ker je B vztrajal, da jo nujno rabi, mu jo je A prepustil v uporabo, ne da bi za to zahteval plailo. Za kaj gre? Navedi morebitne zahtevke! (3 stavki)

A je B-ja hudo razalil vprio ve ljudi. B ga je toil in zahteval od njega visoko odkodnino. Med postopkom je A umrl. B zdaj zahteva plailo od A-jevega dedia C-ja. Ali bo uspel? Za kaj sploh gre? Utemelji! (2 stavka)

A je pri B-je ogledal tramove in se dogovoril za ceno. A odide. ez no tramove ukradejo. Kdo trpi kodo?

A med predavanji ukrade uro in jo skrije v kotliek strania. Po predavanju A vzame uro in odide. Na poti ga ustavi policija in pri njem najde uro. Ali gre za oitnega tatu? Kdaj je bil po rim. pravu tat oiten?

Nevesta se pripravlja na poroko. Obleko je e kupila, ampak ker se je tako zredila, obleko nese h krojau, da jo raziri na obleki nastane koda. Kdo trpi kodo? Kako je s krojaem?

A je B-ju posodil raunalnik za izdelavo seminarske naloge. Ker je to trajalo predolgo asa, sta se zmenila, da B A-ju plaa 1000 tolarjev na mesec. Kakno je bilo razmerje prej in kakno po tem dogovoru? A je videl, da so se zrahljali vijaki plahte, ki je pokrivala verando B-jeve hie. el jih je priviti nazaj. Ko je bil pri zadnjem vijaku, mu je padel izvija na avto, parkiran pod verando in razbil vetrobransko steklo. Za kakno razmerje gre, kdo nosi odgovornost za nastalo kodo?

A proda svoje kolo B-ju. Dogovorita se, da ga bo B dvignil pri njemu doma, ko se bo vrnil s tekme. Medtem pride k A-ju C in vidi kolo ter ga hoe kupiti. A mu ga proda in C ga odpelje. Ko se B vrne prevzeti kolo, ne najde ne kolesa ne A-ja. Drugi dan v mestu srea C-ja in vidi, da ima njegovo kolo ter sproi tobo. Kdo bo zmagal v tobi (kakne tobe itd.)?

A gre na potovanje in hoe shraniti svoj raunalnik pri B-ju. Ta za to zahteva 1000 na mesec. Med odsotnostjo A-ja, je iz B-jevega stanovanja raunalnik ukraden. Za kakno razmerje gre in kdo odgovarja za kodo?

Amaterski vinogradnik A je v trgovini kupil rpalko za vino. Pri drugem prerpavanju je opazil, da vino udne barve. rpalka je sprva sijajno delala, po skrbnem pregledu pa je ugotovil, da rpalka zarjavela zaradi vinske kisline. Za kaj gre? Kaj lahko stori A?

A in B imela vsak enega konja in se dogovorila, da bosta oblikovala par, s katerim bosta vsak enkrat obdelovala polje. A-jev konj pogine, ko ima konja B. Vrsta pogodbe? Kaj lahko stori A?

A po elektronski poti naroi slaiarju porono torto, toda zmoti se pri roku - namesto 1.okt napise 1.nov. Slaiar torto dostavi dan po poroki, tj. 2.okt. Kaj lahko stori A, ki je moral manje tortice kupiti pri konkurenni slaiarni, da je postregel goste?

A in B sta sklenila, da bosta zdruila svoje ovce in pridelovala ovji sir. Nekega dne A opazi pokodovano ogrado, kjer so ovce in odloi se, da jo bo popravil po ogledu tekme formule 1. Med tekmo nekaj ovc strmoglavi v prepad. B od A-ja zahteva odkodnino. Ali bo uspel? Za kaj gre? Utemelji!

A na B-jevi hii opazi kripec, ki so ga pustili delavci, ki so odli na malico. Na kripcu je bil navezan zaboj opek, na drugi strani pa privezana samokolnica. Za kakno stanje gre in pod kaknimi pogoji? Posledice.Zapustnik ima dva otroka, rojena pred njegovo smrtjo, tretji se rodi po njegovi smrti, ena pa umre pri porodu. Kako bodo dedovali, e ne napravi oporoke? Do esa pride?

A polje B-ju pismo, pismo ne prispe. Kdo trpi kodo?

A da B-ju na posodo prenosni raunalnik. B-ju ta pade na tla in se pokvari. Kako bi obravnavali primer po klasinem pravu?

A dvigne svojo stavbo za dve nadstropji, s imer B-jevi stavbi odvzame svetlobo, zaradi esar dva arhitekta, ki imata stanovanji v najemu, B-ju odpovesta najem. Kaj lahko stori B?

A najame B-ja, da mu izkoplje jarek za vodovod. Takoj, ko ga izkoplje, se jarek zasuje. Kdo trpi kodo? Za kaj gre?

A je imel medveda, ki ga je nauil plesati in je z njim dobro sluil. Medved je bil v kletki. Mimo je priel B, ki se mu je medved zasmilil in ga je izpustil v gozd, da ga ni bilo mo ujeti. Kaj sledi? Kaj pa, e medveda kasneje ujame lastnik cirkusa in ga vkljui v svojo predstavo?

A je B-ju s stipulacijo obljubil 10 zlatnikov. Ko mu jih nese, mu padejo v potok, ki jih odnese za vedno. Komentiraj!

A je imel pri B-ju shranjen raunalnik. Na obisku je bil C, ki mu je bil raunalnik ve in je prosil A-ja, e mu ga posodi. A mu je posodil raunalnik. Ali pogodba velja? Komentiraj!

A je posodil B-ju vazo. Ko jo je hotel nazaj, se mu je B zlagal, da so mu jo ukradli. B umre, njegov dedi v zapuini najde vazo, ki jo kot volilo prepusti C-ju. ez tri leta B odkrije vazo pri C-ju. Kaj mu svetuje? Ali je morda B-jev dedi D odgovoren za namerno poslabanje stvari (ki ga je zagreil B)? A si v B-jevem skladiu ogleda tramove za ostreje in se z B-jem dogovori za ceno. Ponoi tramove ukradejo-komu so jih ukradli?

A zastavi B-ju kravo. Kako je z mlekom?

A proda zemljie za 80. ez nekaj asa v asopisu prebere, da so dan pred sklenitvijo pogodbe cene narasle. A ugotovi, da bi lahko prodal tudi za 200. Kaj lahko stori?

Napii primer za abstraktno, kavzalno, certam in incertam stipulacijo

Maturantka ima sposojeno ogrlico. Soolec jo opozori na monost izgube. Pri mizi naroi enemu soolcu naj popazi vsake toliko na njeno jakno, v katerem epu je ogrlica. Ogrlica med plesom izgine. Razmerja, kdo odgovarja, tobe?

A zastavi B-ju vola. Izkae se da je vol vreden 400, dolg pa je 1000. Monosti B-ja.

A je nepooblaeno odsvojil stvar od B-ja C-ju. Kasneje je C to izvedel in je elel

reiti stvari z B-jem, vendar ga ni nael. Nekdo mu je rekel, da lahko vseeno priposestvuje, vendar je C preprian, da ne more priposestvovati. Kako je s priposestvovanjem?

B je prodal res mancipi A-ju in mu jo tudi izroil. Kasneje je A mancipiral stvar C-ju. Potem pa je civilni lastnik B toil z rei vindicatio C-ja, da mu stvar vrne in tudi zmagal. Ali bo lahko C zahteval od A-ja odkodnino zaradi interesa? Katero pravno sredstvo je na voljo?

A je pregnal B-ja z zemljia. ez nekaj asa je B pregnal A-ja. Komu bo nudil pretor po klasinem pravu posestno varstvo?

A je B-ju zastavil tujo stvar. Razloi obligacijskopravni in stvarnopravni vidik!

A je obljubil B-ju 100. Vendar v stipulaciji nista tono navedla, da gre za doto. Kasneje se zaroenca razideta. Kaj lahko stori A, e ga je B toil na izpolnitev s stipulacijo dolgovanega zneska? Za kakno stipulacijo gre?

A je s stipulacijo obljubil B-ju 100, pod pogojem, da gre B naslednji teden v Rim. Kako uinkuje pogoj, ali bo B terjatev lahko iztoil? Navedi morebitno tobo.

Ali je lahko predmet prave shranjevalne pogodbe potrona stvar? Utemelji!

"Pars pro indiviso" Kaj pomeni ta izraz?

"Mi obljubi dati svojega sunja Stiha, e je Gladiator veraj zmagal na igrah?" "Obljubim." Je ta pravni posel veljaven?

A obljubi B-ju psa Sultana in Kazana, pred iztekom roka pa Sultana pozoti avto. A, ki ne more iveti brez psa se odloi, da bo B-ju Kazana dal ele, ko mu C izroi drugega psa. Dan po preteku roka, v katerem bi psa moral izroiti B-ju, Kazana ugrizne klop in pes umre. Kdo nosi kodo, kaj je to in kaj lahko kdo zahteva?

A prosi B-ja naj da C-ju posojilo. Kaj se zgodi, e B to sprejme? Kaj lahko zahtevata A in C? Kaj lahko stori B, e mu C noe plaati dolga?

A kupi od B-ja les, mizar C pa mu iz njega napravi pograd. Pograd se zaradi slabe kvalitete lesa podre in unii starinsko mizico, ki je stala zraven. Kdo lahko kaj zahteva?

A zastavi B-ju raunalnik. Ker pa pie seminarsko, mu obljubi, da ga bo izroil ele ez 1 mesec. Pred koncem meseca pa A raunalnik proda C-ju. Kaj lahko napravi C? Ali je kupoprodajna pogodba veljavna?

A trenira v metanju diska na nekem igriu, kjer je oskrbnik B. A opazi, da je v sicer visoki ograji luknja, zato vekrat opozori B-ja, da naj luknjo popravi, da ne bi disk zletel skozi. B obljubi, da bo, pa tega ne stori. A e dalje trenira, ker se pripravlja na olimpiado, tako, da nekega dne disk zleti skozi in ubije nekega psa. Kdo odgovarja za kodo in na katerem temelju?

A vidi pri B-ju kolo, ki ga je ve let vozil njegov pokojni oe. A ree B-ju, da je to kolo od njegovega oeta. B to zanika in ree, da je on to kolo, dal njegovemu oetu samo za ve let na posodo. A mu ne verjame. A-ju sosed svetuje naj zoper B-ja naperi hereditatis petitio. Ali jo lahko naperi in ali bo uspel?

A in B se dogovorita, da bosta la tekmovat na konjsko dirko za tiri konje. Ker gojita konje bo vsak prispeval dva. Pred dirko eden konj pogine. Kdo trpi kodo. Kako imenujemo to razmerje. Kako bi bilo, e bi nastala korist?

A kupi v trgovini z rabljenimi oblaili obleko. Ko pride domov pa opazi, da ima obleka luknje v epu in da je znotraj oguljena. Kaj lahko stori? (3 stavki)

A kupi konja od B-ja za 5000. Ker gre za dosti denarja se poleg A-ja z adpromisijo kot porok zavee e Ticij. Konj pred izroitvijo zaradi nakljuja pogine. B terja od poroka denar. Ali bo uspel? Utemelji! (3 stavki)

Rek:"Zmota o imenu ne koduje." Kaj pomeni? Navedi primer.

Oseba A prosi osebo B, ki odhaja v Ameriko, da mu kupi fotoaparat. Ta ga kupi, a ga ne eli izroit. Kakno razmerje, kaj lahko naredi oseba B?

Oseba A zastavi traktor osebi B, a ga e rabi za delo na njivi zato ji ostane v posesti. e pred dokonanim delom ga proda osebi C. Razmerje, kaj lahko naredi oseba B?

Oseba A ima njivo, ki je peena in slabo obrodi. Enaka situacija je s sosedoma B in C. Oseba pa ima na svoji zemlji potok. Ali lahko oseba A ustanovi slunost ?

Oseba A nevede proda ukradeno stvar osebi B. Pojavi se dejanski lastnik, ki stvar zahteva nazaj. Ali kupna pogodba velja, monosti B-ja?

A podari B-ju 10000 in mu naroi, da opravi 100 ur prostovoljnega dela za bolninico. B tega ne stori, hkrati A izve, da ga B naokrog obrekuje, ali in smei. Za kaj gre in kaj lahko A naredi?

A in B skleneta kupno pogodbo za dva psa, Sultana ali Kavkaza. Po sklenitvi pogodbe najprej pogine Sultan. Pred izroitvijo pogine e Kavkaz. Za kaj gre?

A postavi pred svojo gostilno svetilko. B vzame svetilko in stee. A ga e pravoasno opazi in stee za njim. B napade A-ja z palico. A tako hudo pretepe B-ja, da mu zlomi roko. Za kaj gre? Tobe?

A prosi B-ja, da C-ju da 1000. Kakna so to razmerja? Tobe?

Navedi primer za razpolagalni in obvezujoi pravni posel! Kakne so povezave med njima?

A proda B-ju zemljie, pred vrati mu izroi kljue, B odklene vrata in vstopi na zemljie. Kako imenujemo to pridobitev posesti? Kdaj jo je B pridobil? In kdaj je pridobil lastninsko pravico na zemljiu?

A da B-ju v zakup zemljie. Sosed C pride na to zemljie in utrga jabolka poleg tega e ukrade zaboj jabolk. Zakaj sploh gre? Kdo bo lahko kaj terjal od koga?

A proda B-ju neko stvar. Poleg tega se je bilo sklenjeno, da e ne bo plaana kupnina do 1.3. da bo veljalo, kot da stvar ni prodana. Ker A res ni dobil kupnine do takrat, se je odloil 15.3. stvar terjat nazaj. Ali bo uspel, s kakno tobo in zakaj sploh gre?

A gre na safari. B najde psa od A-ja, ki je bil e precej v slabem stanju. Odloi se, da bo psa reil, gre do veterinarja, in ga oskrbuje z zdravili tono tako kot mu je veterinar naroil. ez as pes umre. Ali bo B lahko zahteval potroke od A-ja?

Lastnik da svojo stvar v zakup. Kdo je posestnik? Utemelji! (2 stavka)

Med A-jem in B-jem tee spor o lastninski pravici o ladji. Posestnik A jo polje na plovbo, kjer se ladja potopi. Kdo trpi kodo? Utemelji! (2 stavka)

A s stipulacijo obljubi B-ju prenosni raunalnik. Ko ga izroi B-ju ta zauden opazi, da ni nobene programske opreme, zato jo zahteva od A-ja. Ali bo uspel? (2 stavka)

A in B skleneta kupoprodajno pogodbo o zemljiu. B zamoli A-ju, da bo sosed kupljenega zemljia C s katerim je A e dolgo v sporu in nasploh nista v dobrih odnosih. Kaj lahko stori A?

A, ki nima denarja, ki bi ga rad posodil B-ju, naroi C-ju naj posodi denar B-ju. Po izteku roka je B vrnil C-ju ele polovico posojenega zneska. Kaj lahko stori C? Katero tobo ima zastavni upnik in kaj lahko z njo zahteva?

A je prodal hio z zemljiem B-ju, C pa ima uitek na tem zemljiu. Katere tobe izhajajo iz te situacije?

a) Ali obljubi dati Stiha ali Pamfila? Obljubim Pamfila.

b) Ali obljubi dati 100 ali 200? Obljubim 100.

Komentiraj!

A proda stvar B-ju, tako da:

a) Ticij doloi ceno;

b) mu B da toliko, kolikor se mu zdi;

c) mu B da toliko, kolikor ima v blagajni.

Komentiraj.

A:"Ali mi obljubi 100, e je veraj deevalo?" B:"Obljubim." Kdaj posel velja? Kdaj ne velja?

B je s silo odvzel stvar lastniku A-ju , B-ju pa jo je s silo odvzel C. Ali bo B uspeno naperil interdikt zoper Cja? Kateri od interdiktov bi lahko priel v potev? Kakno pravno sredstvo ima na voljo lastnik A, da bo priel nazaj do svoje stvari? Proti komu ga lahko naperi?

A prepusti B-ju sekiro v prekarij. Kako je s prekarijskim razmerjem?

A je na svojem zemljiu nastavil past, vanjo se je ujel divji prai. Mimoidoemu Bju se je zasmilil, zato ga je osvobodil in prai je zbeal v blinji gozd. Razmerje, tobe.

A predela B-jevo stvar. Katere tobe ima na voljo B? Upotevaj razline monosti!

A je B-ju prodal sunja in ga odsvojil z mancipacijo, pri kateri ni bilo zadostno tevilo pri. Pojasni lastninsko pravico in kakno pravno varstvo ima B.

Od nedoraslega sem kupil konja. Ali ga lahko priposestvujem?

Oseba A je ukradla osebi B vola in ga prodala osebi C. B je kmalu izvedel za to, od C-ja je vzel vola v zakup. Kako je s posestjo, kako z lastnino?

Oseba A je kupila konja, ki ga po zakonu ne more priposestvovati. Utemelji.

A kupi stvar od B-ja v preprianju, da mu posebna pravna norma prepoveduje njeno priposestvovanje. Ali bo stvar kljub temu priposestvoval, e taka pravna norma v resnici sploh ne eksistira? Utemelji.

A ukrade B-jevega konja. Kako je z lastninsko pravico?

Oseba A ukrade osebi B zlat prstan. Ko izve, da ga bo B toil, ga vre v Tibero. Razleni.

A je bil toen iz negatorne tobe. Kljub temu je spet posegel v B-jevo pravico. S katero obligacijsko tobo ga lahko toi B?

A je prodal B-ju sunja za katerega trdi, da zna zelo dobro kuhati. Kmalu se izkae, da suenj sploh ne zna kuhati. Kakno pravno sredstvo ima na voljo B in kaj lahko z njim zahteva?

Najemodajalec je prepovedal najemniku imeti ogenj v stanovanju. Ker je najemnika zeblo, je previdno zakuril ogenj, da bi se ogrel. Nato se je ogenj po nakljuju raziril in cela hia je zgorela. Kdo nosi kodo? Morebitne tobe.

A je dolan B-ju 100. B privoli, da mu A