of 26/26
15.3.2005 1. pogoji za dopustno pridobitev lastnega poslovnega deleža 2. realno zmanjšanje osn kapitala pri d.d. : 3 razlika v odgovornosti obvladujoče družbe pri pogodbenem in dejanskem koncernu 4. izpodbojnost sklepov skupščine d.o.o 12.4.2005 1. Formula, ki izhaja iz definicije delniške družbe in delnica ko alikvotni del OK. 2 komanditist in firma k.d. 3 Standardi po ZGD-H 4. na kakšna 2 načina se ustanovijo gospodarski subjekti 5. Primer: družba XY d.d. ima Ok 100.000.000, izdala je 1000 delnic. v prvem poslovnem letu ima 10.000.000 izgube. skupščina po prvem posl. letu sprejme sklep o povišanju OK za 100.000.000 in izdaji druge serije 1000 delnic z nom. vrednostjo... (se ne spomnim) ali je tak sklep skupščine v skladu z zakonom in utemelji zakaj. 17.5.2005 1.spregled pravne osebnosti po ZFPPod 2. slovenski računovodski standardi: koliko jih je, kdo jih sprejema, kako so zgrajeni 3. oblike dvojne družbe 4.underwriterstvo -672str 5. mandatory bid 21.6.2005 1.) načelo statutarne strogosti! 2.) izpodbojnost skupščinskih sklepov v d.d.! 3.) firma dvojne družbe! 4.) načelo overriding v bilančnem pravu- V skladu z generalno klavzulo pa se lahko opusti uporaba posameznih zakonskih določb, tudi o členitvi bilance stanja. V tem primeru generalna klavzula prevlada nad posameznimi določbami (načelo overriding). Vendar se bo generalna klavzula kot utemeljitev za odstopanje od posameznih zakonskih določb uporabila le izjemoma, ker bo praviloma, v skladu z drugim odstavkom 61. člena ZGD-1, zadoščalo že dodatno pojasnilo v prilogi k izkazom. 5.) zaključna bilanca stanja-primer! 6.9.2005 1. Nameravana firma

izpitna vprašanja status

  • View
    155

  • Download
    5

Embed Size (px)

Text of izpitna vprašanja status

15.3.2005 1. pogoji za dopustno pridobitev lastnega poslovnega delea 2. realno zmanjanje osn kapitala pri d.d. : 3 razlika v odgovornosti obvladujoe drube pri pogodbenem in dejanskem koncernu 4. izpodbojnost sklepov skupine d.o.o 12.4.2005 1. Formula, ki izhaja iz definicije delnike drube in delnica ko alikvotni del OK. 2 komanditist in firma k.d. 3 Standardi po ZGD-H 4. na kakna 2 naina se ustanovijo gospodarski subjekti 5. Primer: druba XY d.d. ima Ok 100.000.000, izdala je 1000 delnic. v prvem poslovnem letu ima 10.000.000 izgube. skupina po prvem posl. letu sprejme sklep o povianju OK za 100.000.000 in izdaji druge serije 1000 delnic z nom. vrednostjo... (se ne spomnim) ali je tak sklep skupine v skladu z zakonom in utemelji zakaj. 17.5.2005 1.spregled pravne osebnosti po ZFPPod 2. slovenski raunovodski standardi: koliko jih je, kdo jih sprejema, kako so zgrajeni 3. oblike dvojne drube 4.underwriterstvo -672str 5. mandatory bid 21.6.2005 1.) naelo statutarne strogosti! 2.) izpodbojnost skupinskih sklepov v d.d.! 3.) firma dvojne drube! 4.) naelo overriding v bilannem pravu- V skladu z generalno klavzulo pa se lahko opusti uporaba posameznih zakonskih dolob, tudi o lenitvi bilance stanja. V tem primeru generalna klavzula prevlada nad posameznimi dolobami (naelo overriding). Vendar se bo generalna klavzula kot utemeljitev za odstopanje od posameznih zakonskih dolob uporabila le izjemoma, ker bo praviloma, v skladu z drugim odstavkom 61. lena ZGD-1, zadoalo e dodatno pojasnilo v prilogi k izkazom. 5.) zakljuna bilanca stanja-primer! 6.9.2005 1. Nameravana firma 2. Pogojno poveanje OK 3. Setavine letnega poroila 4. Izpodbijanje sklepa o uporabi bilannega dobika 5. Primer, ki se ga pa ne spomnim na pamet, lo je za efektivno zmanjevanje in nominalno

poveevanje ok itd... 8.11.2005 1. Izloitev drubenikov po posameznih pravnoorganizacijskih oblikah. 2. Pridobitev lastnih deleev v d.o.o. 3. Pojasni trojni pomen osnovnega kapitala 4. Imenovanje, odpoklic, mandat direktorja v d.o.o. 5. Primer glede steaja drube. Eden izmed drubenikov ima svojo terjatev zavarovano z loitveno pravico, ostali ne. Podane so njihove terjatve - izraunaj in pojasni koliko se bodo drubeniki poplaali (tisti, ki ima loitveno pravico in e eden)...... 1.12.2005 1. Agio pojem, pomen in bilannopravni vidik 2. Natej rezerve iz dobika 3. Pogoji za izpodbojnost sklepa skupine o razdelitvi bilannega dobika 4. Odloanje velanske uprave dolobe zgd primer narii konno bilanco stanja dan je bil ok, ki je bil vplaan s 3% agijem, potem so kupili tovorna vozila, avto, avto se je razbil, zavarovalnica je priznala totalko, 1 drubenik je dal drubi posojilo, pa e kupili so nekaj iz nega nekaj izdelali in imeli dobiek 14.12.2005 1.naloga-narisi bilanco stanja in izkaz poslovnega izida 2.premozenjske pravice delniarjev v d.d. in s tem povezane obligacijske pravice 3.hostile take over 4.split up 5.dividendna obveznica 17.1.2006 1. Smrt komanditista. (st.379) 2. Formalna ninost skupinskih sklepov (st.702). 3. Redno zmanjanje OK. (st.653) 4. Vezane rezerve in njihov pomen (st.432). 5. A vloi 200K sit v denarju B pa 400K sit v stvarenem vloku. OK je 400K sit. Po treh letih imata 30M sit dobika. Polovico si izplaata kot devidende, polovico pa data v rezerve. OK prepolovita. Tretji se eli pridruit kot enakopraven drubenik. Koliko mora vplaati v OK? Koliko mora vplaati da bo primerljiv po ekonomskem vloku? Kaken je pravni znaaj preseka? V KATERI BILANNI POSTAVKI JE TO PRIKAZANO?

1.6.2006 1. Natej vezane rezerve 2. Primerjava poslovnega delea z delnicami 3. Izloitev, izstop drubenika pri d.o.o. 4. Ninost skupinskih skepov pri d.o.o., d.d. 5. Primer - bilanca stanja 20.6.2006 1. Sprememba drubene pogodbe v d.o.o. in vloga notarja. -> 450. len ZGD 2. Sodni postopki po ZGD, nepravdni, pravdni in konkretni primeri. -> 8. len ZGD, poglavje v ZGD 6A 3. Izstop drubenika iz d.o.o., vrste, postopek, posledice. -> 436. in 437. len ZGD 4. Upravienci za sklic skupine d.d. -> 283. in 284. len ZGD 5. Steajna masa Alfa d.o.o., je 1 mio sit. 5 upnikov ima naslednje terjatve: A=250.000 sit, B=280.000 sit, C=375.000 sit, D=100.000 sit, E=413.000 sit. D ima terjatev v celoti zavarovano z loitveno pravico. Koliko (izraunaj) dobita upnika D in B? Napie, kaj je loitvena pravica. D dobi celotno terjatev, ker ima zavarovano z loitveno pravico, kar pomeni, da dobi v primeru steaja prvi poplaano celotno terjatev. Seteje ostale terjatve in izrauna, koliken del v procentih pripada vsakemu (terjatev A deli z vsoto terjatev, nato ta procent mnoi z 900.000, kar je ostala steajna masa po poplailu upnika D). Izrauna za B in to je to. Pride cca 191.000 (nekaj ve). 5.9.2006 1.) Izkaz poslovnega izida, 2.) Ninost sklepov d.d. in nain uveljavljanja, 3.) Nosilec tihe drube in tiha druba, 4.) lanske pravice delniarjev, 5. DRuzba Alfa je 75% udelezena v druzbi Beta, Gama 17%, Delta 8%. Druzba Beta se pripoji k druzbi Alfa. Ali druzba Alfa lahko sprejme sklep o povecanju OK, za koliko in komu lahko izda nove delnice? 26.9.2006 1. Zakonske dolobe o k.d. in poloaju komandistista.

2. Dodatni zakonski pogoji za pridobitev lastnih delnic. 3. Vrste zmanjanja OK v d.d. in d.o.o. in katere vrste zamnjanja OK pti d.o.o. zakon substanno ureja? 4. Posebnosti enoosebne drube. 5. A in B ustanovita Gama d.o.o. z osnovnim kapitalom 400.000 sit. Vsak da pol. A da 200.000 sit, B pa stvarni vloek vreden 1 mio sit. Deset let dobro poslujeta in ustvarita 30 mio dobika. Za dividendo uporabita pol dobika, ostalo gre v rezerve iz dobika. ez tri leta se odloita nominalno poveati osnovni kapital z uporabo kapitalskih rezerv in ga hkrati efektivno zmanjati za pol. C bi se jima rad pridruil kot enakopravni lan. - Za koliko se mora poveati osnovni kapital Gama d.o.o.? - Koliko mora vplaati C, da je njegova udeleba v firmi upraviena? - Kako se imenuje vplailo? - Kam se bilanno zavede? 14.11.2006 1. Pravno organicijska oblika dvojne drube, njene prednosti in navedite primer? 2. Lasni delei v d.o.o.? 3. Kapitalsko posojilo v d.o.o. po ZGD-1( mislim da je tukaj len 498 in 499. len ZGD-1) 4. Ustanovitev delnike drube? 5. Primer: A in B ustanovita delniko drubo vsak po 500 kosovni delnic po 1000 sit, B da 10% premijo. Kupita 3 stroje po 20.000sit, kopita nek material po 10.000sit prodata izdelke po 15.000sit. A da posojilo drubi 5000enot druba pa da posojilo B-ju 3000enot. Napii konno bilanco stanja. ( nekaj podobnega se ga ne spomnim tono, naj me nekdo popravim). Meni je priel konni zbesek na vsaki strani(Aktivi in Pasivi 1.060.000sit) O.K. sem dal 2x500x1000sit=1.000.000sit pa B da 10% premijo 50.000sitAGIO in je skupaj O.K. 1.050.000sit Glede primera: formula glede kosovnih delnic je sledea RV=O.K./t.Delnic RV=raunska vrednos, lahko bi rekli tudi pripadajo znesek v primeru si imel dan pripadajo znesek 1.000sit in t.delnic 2x500 in dobi O.K. Bi pa opazoril da to ni nujno O.K., lahko je samo premoenje drube, kajti kosovne delnice se delijo na prave in neprave....vzajemno s tem pa pride potem tudi do drugane strukture razerev, lahko se da celotno premoenje v razerve za delitev devident ali pa ne, to se spreminja na pasivi...govorim pa o 10% premiji, ki jo je plaala oseba B in to ne predstavlja AGIO-a ali pa tudi odvisno za katere kosovne delnice gre.... 12.12.2006 1. trojna fjk. osnovnega kapitala 2. pridobivanje lastnih delnic 3. Agio 4. Koncernske zdruitve 5. Primer

16.1.2007 1) Kapitalske rezerve in dve obliki Pri dveh oblikah je veina tudentov pisala o zakonskem rezervnem skladu in o vezanih rezervah). Sam sem bil med njimi, tako, da upam, da je prav. 2) Agio (pojem, pomen, bilanni vidik) 3) Ninost sklepov skupine d.d. 4) Vse mone pravnoorganizacijske oblike delitev. 5) Ustanovitelj delnike drube vpie 1000 delnic z nominalo 1.000 eurov, vplaa pa jih s 5% agiom. Po vpisu drube v sodni register druba kupi 2 stroja, za vsakega plaa 20.000 eur, kamion za katerega plaa 20.000 eur ter slubeni avto za katerega plaa 30.000 eur. Na slubeni poti direktor drube doivi prometno nesreo in avto popolnoma razbije, tako, da mu zavarovalnica prizna (ali plaa - ne vem tono) totalko. Cene nepreminin se na trgu dvignejo za 10% zato, se druba odloi, da bo prodala pisarno. Napiite otvoritveno in zakljuno bilanco stanja. Otvoritvena: - aktiva 1.050.000,00 - pasiva 1.050.000,00 (OK+50.000 agio) Zakljuna: Denarja pri banki je ob ustanovitvi torej: 1.050.000,00 - 40.000 (2 stroja) - 20.000 (kamion) - 30.000 (pisarna) - 30.000 (avto) +33.000 (proda pisarno za 10%ve) -----------------------------------------------963.000,00 (denar na aktivi oz. dobroimetje pri banki). Na aktivni strani druba e izkazuje: STVARI - 40.000 (2 stroja), 20.000 (1 kamion) (avta ve ni, ker ga je "nerodni" direktor razbil. Pisarne pa tudi ve ne, ker jo je prodal in zasluil 3.000 eurov).

PRAVICE 30.000 (terjatev do zavarovalnice) (e pa mu je ta znesek zavarovalnica e plaala, gre to v postavko denarnih sredstev. Na aktivi imamo tako: 1.053.000 Kaj se je dogajalo na pasivi? Ni kaj dosti. OK je ostal isti, prav tako agio. Nova postavka na pasivni strani je dobiek v znesku 3.000 eurov, kar nam v setevku uravnotei bilanco stanja tudi na pasivi, t.j. 1.053.000,00, kajti kot se slikovito izraa prof. Kocbek: "Aktiva in pasiva morata biti enaki - to mora pilati!"

13.3.2007 1. izstop drubenika iz d.o.o. 2. izkljuitev delniarja 3. zastopniki v pravnih osebah 4. vrste povezovalnih drub 5. 5. DRuzba Alfa je 75% udelezena v druzbi Beta, Gama 17%, Delta 8%. Druzba Beta se pripoji k druzbi Alfa. Ali druzba Alfa lahko sprejme sklep o povecanju OK, za koliko in komu lahko izda nove delnice? Druba Alfa se kot 3/4 lastnik delea v drubi Beta. Slednja se pripoji drubi Alfa. Napisala sem, da druba Alfa v celoti prevzame vse delee ostalih drub ( pipojitev) in lahko povea OK za 25 %. Za to razliko izda nove delnice, pri katerih imajo seveda prednostno pravico ostale drube ( Gama, Delta). Spremembo drube iz d.o.o. v d.d. je potrebno vpisati v sodni register pravnih oseb. 10.4.2007 1. naelo statutarne strogosti. 2. actio peo socio po ZDG 3.Bistvene sestavine pogodbe o obvladovanju. 4. koncernske zdruitve 5. raunanje steajne mase. druba ki gre v steaj ima 1.000.000. ima 5 upnikov- A,B,C,D,E. D ima loitveno pravico (terjatev znaa 100.000). izraunaj koliko dobita B in D. Ostalih vsot pa se ne spomnim! 5.6.2007 1. Vezani kapital in vezane rezerve 2. Naelo statutarne strogosti.

3. Izpodbojnost skupinskih sklepov DD 4. Naini ustanovitve SE 5. A in B sta ustanovila Gama d.d. vsak jevplaal 500 kosovnih delnic s spripadajoim zneskom 1000. b je vplaal delnice z 10% premijo. nato sta kupila 3 stroje, vsakega po 20.000, kupila surovine za 10.000, jih predelala v nek izdelek ter ga prodala za 15.000. druba gama d.d. je nato ustanovila herinsko drubo beta d.o.o. vloek game d.d. je 50.000. nato se je gama d.d. pripojila herinski drubi beta. takole nekako se je glasila naloga. Dogajanja v AKTIVI Game d.d.: Denar: +500.000 (vloek A-ja) +550.000 (vloek B-ja) - 60.000 (3 stroji) - 10.000 (surovine) + 15.000 (izdelki) - 50.000 (ustanovitev Beta d.o.o.) -------------------------------------------------------------945.000 (SKUPAJ DENARNIH SREDSTEV) Stvari: + 60.000 (3 stroji) Pravice: + 50.000 (poslovni dele v Beta d.o.o.) SKUPAJ VREDNOST AKTIVE GAMA D.D. = 1.055.000 Jaz sem si teh 50.000 (poslovni dele v Beta d.o.o.) ob pripojitvi odtel od aktive Gama d.d., saj je to premoenje e v OK Bete d.o.o.! Na tem mestu se mi je zdel potreben korektiv, saj bi v nasprotnem prilo do podvajanja sredstev v zakljuni bilanci po pripojitvi. (tukaj nisem prikazoval pasive saj se mi je ta prila enako kot aktiva) Tako se mi je na koncu spet izel rezultat vrednosti Bete d.o.o. PO pripojitvi Game d.d. 1.055.000 . 15.5.2007 1. katere dolobe ZGD-1 za DD se smiselno uporabljajo za DOO 2. actio pro socio po ZGD-1 3. bistvena razlika med dejanskim in pogodbenim koncernom glede materialnih obveznosti

obladujoe drube 4. vinkulacija delnic nejavnih in javnih DD - katere so bistvene razlike 5. A ustanovi X d.d. pri emer vplaa 1000 delnic po 1000 plus 10% agio. potem kupi 2 stroja vsakega po 20.000 , slubeni avto 30.000 poslovni prostor za 30.000, dele v Y d.o.o. za 5.000 . razbije avto in zavarovalnica oceni totalko (vendar mu ne izplaa). ez 3 leta cena nepreminin zraste za 30% in A se odloi prodati poslovni prostor. zoper Y d.o.o. se uvede steajni postopek, ki ga sodie po ugotovitvi, da steajna masa Y d.o.o. ne zadoa niti za stroke postopka, ustavi. Glede na to, da je naa druba (e se ne motim) Y imela delnice, torej "terjatev" do drube X, ki v konni fazi ni imela niti toliko sredstev, da bi bil bil izpeljan steajni postopek, so "nae" delnice te drube po prenehanju drube X vredne 0 - sama sem jih v bilanci dobesedno rtala (po enaki logiki kot bi npr. v aktivi denarna sredstva zmanjala za doloen znesek, e bi druba kupila nekaj, kar bi pozneje propadlo - recimo, e bi pogorelo skladie ali kaj podobnega). Nastalo razliko, tj. (ustvarjen dobiek = 10 000, zmanjan za izgubljen znesek 5000 na raun delnic propadle drube) pozitivni izid = 5000 pa v pasivi - e me spomin ne vara- vpie v druge rezerve iz dobika. Aktiva in pasiva se potem v konni fazi poveata za enak znesek.

Zacetek: OK je 1000000 agio je 100000 aktiva pasiva 1100000 agio + OK = 1100000 vmesno: dogajanje v aktivi 1100000 - 40000 (stroji) - 30000 (avto) - 30000 (poslovni prostor) - 5000 (delez v doo) ----------------------------------= 995000 (denarnih sredstev)

stvari: 40000 (stroji) 30000( avto) 30000 (pisarna) pravice 5000 delez v d.o.o. Nato: Proda poslovni prostor za 30% vec, kar znasa 39000, ki se pristeje k denarnim sredstvom (kupnina), 9000 je iztrzil dobicka (to stejemo v pasivi, o tem kasneje) 995000 + 39000 = 1034000 (denarnih sredsev) avto fizicno ne obstoji vec, spremeni se v terjatev (totalka ni izplacana) v visini 30000 prav tako ni poslovnega prostora, zato ga tukaj ne stejemo. stecaj ni bil opravljen, zato je druzba izgubila pravice iz tistega deleza, zato se ne steje torej nasa aktiva znasa: 1034000 + 40000 (stroji) + 30000 (terjatev) = 1104000

Gremo v pasivo Tam imamo agio 100 000 OK 1 000 000 dobicek (ki ga je dobil ko je prodal poslovni prostor) v visini 9000 100 000 + 1 000 000 + 9000 = 1109000 od tega odstejemo 5000 (tisto kar je druzba izgubila v stecaju, nekaksna izguba) 1109000 - 5000 = 1104000 Nevem, jst sem tko resevala, prav tako kolega Tuntek in obema je prisel enak rezultat. Upam da so stevilke prave. 21.6.2007 1. Oblike prednostnih delnic po ZGD-1! 2. Posledice nezekonite pridobitve lastnih delnic (opii posledice zavezovalnega in razpolagalnega posla)! 3. Underwriterstvo!

4. Podjetnike pogodbe! 5. Primer je bil isti kot nazadnje (bilanca s pripojitvijo) - napisati si moral samo zakljuno bilanco. 19.9.2007 1.Sestavine sklepa o uporabi bilancnega dobicka 2.GIZ - posebnosti pri poslovodenju in odgovornosti 3. Ukrepi za zmanjsanje OK pri DD in DOO 4. Pogoji za lastne deleze - zakonska ureditev 5. A in B ustanovita d.d. Osnovni kapital znaa 100. Izdata delnice (vrednost 100). Dogovor o lastnitvu (50% : 50%). Vplaata denar pred registracijo. Zaneta poslovati. A (direktor) kupi poslovni prostor 2 pisatni (vrednost cca 1 mio SIT). Banka mu posodi 1 mio SIT. Obresti so 10% na leto dni. Plaa poslovne prostore z denarjem od banke. Pride do poara, 1 pisarna zgori. Povabita C-ja, da vplaa v drubo, pa postane solastnik. C postane lastnik polovice, druba izda 100 novih delnic, ki jih dobi C. Teh delnic ne kupi po nominali, ampak mora zanje plaati 1 mio. (C se strinja). S tem 1 mio kupita novo pisarno (vrednost 500.000 SIT), za ostalih 500.000 SIT pa potroni material. Izdelata raunalniki program, ki ga prodata za 3 mio. Direktor kupi na borzi lekove delnice (vrednost 1 mio. SIT). Na koncu plaajo e obresti za kredit. Hej, moji odg. cisto na kratko! Vse mogoce ni cist ok, samo je bilo zgleda koncno dovolj za ustnega! 1. Pri zmanjanju OK za d.d.: -z zmanjsevanjem nominalne vrednosti delnice, oz. zdruzevanje, e so kosovne delnice, potem s prenosom dela ok v kapitalske rezerve-nominalno, in pa z umikom delnic, tu pa poznamo prisilni umik in umik pridobljenih lastnih delni. Potrebna pa je 3/4 veina pri sklepanju zastopanega ok! - skupinski sklep! za d.o.o. - pa sem napisal ono, da morajo dati dve pisni objavi, ......prijavo v register pa najprej leto dni po zadnji objavi, skratka upnika je treba o tem obvestiti, potem pa da poznamo po skrajanem postopku, efektivno - redno in pa z umiki poslovnih deleev! 2. Za sklep o bilannem dobiku sem napisal, da mora vsebovati vsoto koliko ga je in pa koliko ga porabijo za izplaila - dividende, koliko pa ga prerazporedijo v rezerve. Tukaj nisem isto ziher e je prav!!!!! 3. D.O.O. lahko pridobi lastne delee pod pogojem, da vse vloke v celoti plaa in pa pred tem oblikuje v bilanci rezeve za lastne delee od koder rpa denar. 4. Pri giz pa sem napisal, da so vsi drubeniki osebno odgovorni z vsem svojim premoenjem in da pri poslovodenju lahko vodijo drubo skupaj, ali pa koga pooblastijo! 5.Bilanca! Tukaj, pa je bila caka samo v tem, da potem ko se je c pridruil, si mogo ok poveati za

100 in sicer na 200, ostanek njegovega vloka pa si dal v AGIO in seveda celoten 1 000 000 tudi pripisal na aktivi k denarju. V glavnem mislim, da mi je prislo na koncu okoli 1 300 900, ampak v to cifro nisem ziher! Mislim pa da sem to nalogo ziher prav izracunal in da je bila res fora v tem da si povisal ok, ker ostalo pa je bila tako samo osnovna bilanca! 100 gre v OK, 999.900 pa v agio, na aktivi pa lahko ali napie celoten znesek ali pa tako kot na pasivi (se pravi ali 1.000.000 ali pa 100 in 999.900). 4.9.2007 1.Spregled pravne osebe 2.Obligatorne sestavine statuta 3.Velanska uprava v d.d. (zastopanje, vodenje) 4.GIZ in EGIZ (viri, razlike) 5.A in B imata vsak po 50% poslovnih deleev. OK = 5 000 000 E .B vloi za 5 000 000 AGIO-a. V prvem letu imata 10 000 000 dobika. Sledi likvidacija. Kako si razdelita lividacijsko maso? 6.11.2007 1.OPREDELI PRAVNOORGANIZACIJSKO OBLIKO DVOJNE DRUBE 2.KATERO PRAVNO SREDSTVO IMA NA VOLJO DRUBENIK OB ZAKONSKEM IZTOPU IZ DRUBE 3.NAVEDI RAZLIKE MED VEZANIMI REZERVAMI IN ZAKONSKIM REZERVNIM SKLADOM 4.RAZLIKA V VINKULACIJI JAVNIH IN NEJAVNIH PODJETJIH 5.BILANCA Z NEKIMI KOSOVNIMI DELNICAMI IN PRIPOJITVIJO S HERINSKO DRUBO. 11.12.2007 1. drubo gama d.d. ustanovita a in b ter vsak vplaata po 500 kosovnih delnic s pripadajoim zneskom 5000 . po registraciji kupita tri stoje, vsakega po 25000, kupita material za 10000, izdelata neki izdelek in dobita za njega 15000. druba gama d.d. ustanovi drubo omega d.o.o. ki ima osnovni kapital 20000 . ez pol leta pa se gama d.d. pripoji drubi omega d.o.o. napiite zakljuno bilanco drube. 2. pogoji za pridobitev lastnih poslovnih deleev pri d.o.o. 3. agio -pomen in bilanni vidik. 4. trojni pomen osnovnega kapitala. 5. naelo prudence (to je ono najdalje s tremi podnaeli, previdnost), 1.2.2008 1. poslovno poroilo

2. razlika med bilannim in istim dobikom 3. Sklep skupine d.d. - definicja 4. povezane drube - natej 5 vrst povezanih drub po ZGD-1 (glede na medsebojna razmerja drub) 5. Drubenika A in B ustanovita Gama d.d. in vplaata vsak po 500 delnic v nominalnem znesku 5000 eurov. Po vpisu kupita dve pisarni, vsaka stane 30000 eurov, nabavita material v znesku 10000 eurov ki ga nato prodata v obliki izdelka in dobita znesek 15.000 eurov. Gama d.d. ustanovi dve herinski drubi Omega d.o.o. in Delta d.o.o. z vlokom 20000 eurov za vsako. Nato Omega d.o.o. takoj ustanovi herinsko Omega invest d.o.o.. Omega d.o.o. se ez pol leta pripoji k Delti d.o.o. Zapiite zakljune bilance za vse drube. 11.3.2008 1. Sestavine konsolidiranega letnega poroila 2. Izpodbijanje skupinskih sklepov d.o.o. 3. Posebnosti izdaje delnic pri stvarnih vlokih v d.d. 4. Ugotovitev bilannega dobika 5. Bilanca: 2 drubenika ustanovita Gama d.d. vsak s 500 kosovnih delnic s pripadajoim zneskom 5000 EUR. Nato kupita 4 stroje za predelavo PVC materiala, vsak je vreden 25.000 EUR. Kupita material za 15.000 iz katerega izdeleta izdelke in jih prodata za 17.000 EUR. Nato Gama d.d. ustanovi Beta d.o.o. z 20.000 EUR vlokom. ez 2 leti se Beta d.o.o. pripoji k Gami d.d. Napii zakljuno bilanco drube! 12.6.2008 -vezani kapital in vezane rezerve -izpodbojnost sklepa skupine -znailnosti formalnega statusnega preoblikovanja -izjeme za pridobivanje lastnih delnic -bilanca, kjer se je herinska druba pripojila k drubi materi 27.6.2008 1. Vezani kapital in vezane rezerve 2. Naelo statutarne strogosti 3. Izpodbojnost sklepa skupine 4. Naini ustanovitve evropske delnike drube 5. Drubenika A in B ustanovita Gama d.d. in vplaata vsak po 500 kosovnih delnic v pripadajoem znesku 5000 eurov. Po vpisu kupita dve pisarni, vsaka stane 30000 eurov, nabavita material v znesku 10000 eurov ki ga nato prodata v obliki izdelka in dobita znesek 15.000 eurov. Gama d.d. ustanovi dve herinski drubi Omega d.o.o. in Delta d.o.o. z vlokom 20000 eurov za vsako. Nato Omega d.o.o. takoj ustanovi herinsko Omega invest d.o.o.. Omega invest d.o.o. se ez 2 meseca pripoji k Delti d.o.o. Zapiite zakljune bilance za vse drube.

29.8.2008 1. nacelo prudence 2. trojni pomen OK 3. agio - pomen in bilanni vidik 4. predpostavke / pogoji pridobivanja lastnih delnic 5. primer: Dva ustanovitelja delnike drube Alfa vpieta vsak po 400 delnic z nominalnim zneskom 1000 EUR. Ustanovitelj A v gotovini plaa 500.000 EUR, ustanovitelj B pa drubi izroi (1) poslovni prostor, katerega ocenjena vrednost je 150.000 EUR, (2) 5 delnic drube Gama d.d., katerih skupna nominalna vrednost je 100.000 EUR, borzna cena pa 150.000 EUR, ter (3) vplaa 200.000 EUR v gotovini na transakcijski raun drube pri poslovni banki. Po vpisu drube v sodni register uprava izvede naslednje poslovne aktivnosti: - kupi tri (3) stroje za termino obdelavo kovine, za vsakega plaa 20.000 EUR, - kupi 5 ton elezove rude, za katero plaa 10.000 EUR, - surovino predela v kovake izdelke, ki jih proda ter zanje prejme kupnino v viini 15.000 EUR, - izplaa plae in prispevke zaposlenim, v skupni viini 500 EUR, - med letom druba od delniarja najame brezobrestno posojilo v viini 5000 EUR, ter hkrati od njega odkupi 10 delnic; - lanom uprave zagotovi brezobrestno posojilo v skupni viini 300 EUR. Hkrati pa delniarja A in B ugotovita, da je glede na obseg poslovanja drube njen lastni kapital previsok. Zato sprejmeta 2 sklepa: - sklep o nominalnem poveanju osnovnega kapitala, pri emer kot vir poveanja uporabita celotne kapitalske rezerve, ter - sklep o rednem zmanjanju osnovnega kapitala tako, da ta po vpisu v sodni register znaa 700.000 EUR. Napiite popolno otvoritveno in zakljuno bilanco stanja v zvezi s predstavljenim dejanskim stanjem! Zaetna: AKTIVA: denar: 500.000(A-gotovina) 200.000(B-gotovina) stvari: 150.000(B-posl.prostor) pravice:

150.000(B-delnice Game) --------------------skupaj = 1.000.000

PASIVA: OK = 800.000(2 drubenika x 400x1000) agio= 200.000 --------------skupaj = 1.000.000

Zakljuna: AKTIVA: denar: 700.000 -60.000( nakup strojev) -10.000( el- ruda) +15.000(kov. izdelki) -500(plae) +5000( dobi posojilo) -10.000(kupi delnice) -300(da posojilo) ------------------------------skupaj = 639.200

stvari: 150.000( posl. prostor) 60.000(stroji)

pravice:

150.000 (delnice GamE) 10.000 (delnice) 300 (dano posojilo) -----------------------------skupaj = 1.009.500

PASIVA: agio 200.000 ok 800.000 dobiek 4500( zrauna ga iz tistega , ko je pri denarju povdarjeno pisano) 5000( obveznosti) ------------------------skupaj= 1.009.500

* To je pred sprejetima sklepoma Pri prvem sklepu(nominalno poveanje ok) samo agio rta in priteje k ok; pri drugem sklepu(redno zmanjanje ok), pa od ok odteje 300.000 na pasivi, na aktiv pa od denarja 300.000 ( 639.200 - 3000.000) in ti mora na obeh straneh prit 709.500. 15.9.2008 1. vezan kapital in vezane rezerve 2. izjeme za dopustno pridobivanje lastnih poslovnih deleev 3. izpodbojnost sklepa skupine d.o.o. 4. materialna statusna preoblikovanja 5. bilanca...naj se kdo drug spomni prosim:) 17.2.2009 1. pojasni pomen poslovnega poroila. 2. raloi izraun bilannega dobika 3. sankcije za kritve ZPre-1 4. katere oblike povezanih drub obstajajo po ZGD-1 (glede na medsebojno povezanost) neki takega 5. primer: Druba Alfa d.d. je udeleena 60% v drubi Beta d.o.o, druba Gama d.o.o 30%, Delta d.o.o. pa 10%. Nato se druba Beta pripoji k drubi Alfa. Ali lahko Alfa povea OK, za koliko, komu sme ponuditi delnice in v kaknem razmerju?? 24.11.2009

1. Beneficium inventarii v d.n.o. 2. Korporacijski zahtevek pri vrailu prepovedanih plail 3. Kako je ZGD-1B drugae uredila stvarne vloke 4. Prostovoljni in obvezni prevzem po ZPre-1 5. Steajna masa Alfa d.o.o., je 1 mio sit. 5 upnikov ima naslednje terjatve: A=250.000 sit, B=280.000 sit, C=375.000 sit, D=100.000 sit, E=413.000 sit. D ima terjatev v celoti zavarovano z loitveno pravico. Koliko (izraunaj) dobita upnika D in B? 17.2.2009 1. pojasni pomen poslovnega poroila. 2. raloi izraun bilannega dobika 3. sankcije za kritve ZPre-1 4. katere oblike povezanih drub obstajajo po ZGD-1 (glede na medsebojno povezanost) neki takega 5. primer: Druba Alfa d.d. je udeleena 60% v drubi Beta d.o.o, druba Gama d.o.o 30%, Delta d.o.o. pa 10%. Nato se druba Beta pripoji k drubi Alfa. Ali lahko Alfa povea OK, za koliko, komu sme ponuditi delnice in v kaknem razmerju?? 24. 3. 2009 1. zdg-1 vrste prednostnih delnic 2. going in concern (vrednotenje postavk v racunovodskih izkazih) 3. razlogi za odpoklic uprave d.d. 4. druzbeniki v dno (odgovornost) 5. dno : razdelitev dobicka in koliko znasajo kap.delezi potem? 100 000 dobicka A kapitalski delez je 15 000 B 35 000 C 50 000 8.6.2009 - split up (kaj to je, oblike) - ninost sklepa iz moralnih razlogov (dodati je bilo potrebno primer) - vezan kapital in vezane rezerve (pomen) - pridobitev lastnih delnic - PRIMER: Y ustanovi d.d. in vplaa 1000 delnic z nominalo v vrednosti 1000 in sicer vplaa z 10% Agiom. Po vpisu drube v sodni register kupi poslovni dele v drubi X (mislim da d.o.o.) v viini 5000, dva stroja po ceni 20000 za vsakega, poslovne prostore v vrednosti 30000 ter avto v vrednosti 20000, ki ga razbije na poslovnem potovanju - zavarovalnica mu prizna totalko, ki mu je ne izplaa v denarju, ampak mu prizna terjatev. Ker so cene nepreminine poskoile za 3o%, se odloi in poslovne prostore proda.

Druba X je la v steaj - ker ni imela premoenja niti za stroke steaja, se je le ta zakljuil po hitrem postopku... nekaj v tem smislu... Izraunajte zakljuno bilanco stanja. 24.6.2009: 1) Pojasnite pojem raunovodskega poroila! 2) Pojasnite izraun bilannega dobika! 3) Sankcije za kritve po Zpre-1! 4) Pojasnite katerih 5 vrst povezanih drub doloa ZGD-1? 5) A in B ustanovita drubo Gama d.d. Vsak vplaa 500 kosovnih delnic s pripadajoim zneskom 5000 eur. Po vpisu drube v sodni register kupita dva stroja, vsak v vrednosti 25000 eur, nato kupita material v vrednosti 15000 eur. Iz materiala izdelata izdelke, ki jih prodata za 17000 eur. Gama d.d. ustanovi herinsko drubo Omega d.d.-osnovni vloek je 20000 eur. Po dve mesecih se Omega d.d. pripoji Gami d.d. Napiite zakljuno bilanco stanja drube. 500 + 500= 1000 kosovnih delnic 1000*5000=5 000 000 torej je OK 5 000 000 5 000 000 - 2* 25 000= 4 950 000 4 950 000 - 15 000= 4 935 000 4 935 000 + 17 000= 4 952 000 zacetna bilanca stanja AKTIVA: denar: 2 * 2 500 000 PASIVA: OK: 5 000 000 koncna bilanca stanja AKTIVA: denar: 4 952 000 stvari: 2* 25 000

= 5 002 000 PASIVA: dobicek: 2000 ( - 15000+ 17000= 2000) OK: 5 000 000 = 5 002 000

Gama ustanovi hcerinsko druzbo: AKTIVA: denar: 4 932 000 (4 952 000 - 20 000= 4 932 000) stvari: 2* 25 000 pravice: 20 000 (pravice iz hcerinske druzbe) = 5 002 000

PASIVA : dobicek: 2000 ( - 15000+ 17000= 2000) OK: 5 000 000 = 5 002 000

Omega se pripoji gami: AKTIVA: denar: 4 952 000 ( 4 932 000 + 20 000) stvari: 2* 25 000

= 5 002 000 PASIVA : dobicek: 2000 ( - 15000+ 17000= 2000) OK: 5 000 000 = 5 002 000 28.8.2009 1.) Naelo prudence v bilannem pravu? 2.) Trojni pomen osnovnega kapitala? 3.) Agio pomen in bilanni vidik? 4.) Kritev notarske oblinosti sklepa skupine? 5.) A in B ustanovita drubo Gama d.d. Vsak vplaa 500 kosovnih delnic s pripadajoim zneskom 5000 eur. Po vpisu drube v sodni register kupita dva stroja, vsak v vrednosti 25000 eur, nato kupita material v vrednosti 15000 eur. Iz materiala izdelata izdelke, ki jih prodata za 17000 eur. Gama d.d. ustanovi herinsko drubo Omega d.d.-osnovni vloek je 20000 eur. Po dve mesecih se Omega d.d. pripoji Gami d.d. Napiite zakljuno bilanco stanja drube. 15.9.2009 1) Vezani kapital in vezane rezerve. 2) Pridobitev lastnih poslovnih deleev. 3) Izpodbojnost skupinskih sklepov v d.d. 4) Novela ZGD-1B 5) Bilanca: Gama dd. ustanovi potem omego in delto, omega ustanovi omego invest, ki se pripoji k delti, rii zakljune bilance za vse. Podatki so e nekje, se mi ne da vseh pisati. Odgovori: 1. Vezan kapital: vezane rezerve + osnovni kapital. Ime vezan zato, ker si ga ne morejo izplaati (varstvo upnikov). Vezane rezerve: kapitalske rezerve + zakonske rezerve. Nateje vseh 6 kapitalskih rezerv in na kratko pove, zakaj se vezane rezerve uporabljajo (glej 64. len/ 1. in 10. odst). 2. Lastni poslovni delei (ta pojem se pojavlja pri d.o.o.): Izjeme so napisane v 500. lenu (vloki v celoti vplaani, obvezno oblikovanje rezerv, odplana pridobitev, druba ne more pridobiti vseh poslovnih deleev). 3. Izpodbojnost sklepov d.d. (395. - 398. len): Vsebinski (vsebina v nasprotju z zakonom ali

statutom) in formalni razlogi (pri sprejetju sklepa kren zakon ali statut + kritve vplivajo na veljavnost sklepa - omemba teorije relevance in izjema od te teorije v 2.odstavku: kritev delniarjeve pravice o obveenosti). Kdo lahko izpodbija, rok za vloitev tobe in od kdaj rok tee, napoved izpodbijanja in uinek ex tunc in proti vsem. 4. zgd-1b 5. naloga bilance je popolnoma enaka kot je opisano e nekje na forumu (pri bilanci Game je bilo potrebno samo na aktivi odteti denar, ki ga je "porabila" za ustanovitev omege in delte in pri pravicah zapisati poslovne delee; delta je imela v bilanci pred pripojitvijo samo OK in denar, omega pa zraven tega e poslovne delee omega invest). Ko se omega invest pripoji k delti, samo seteje bilanci obeh drub. Reitev naloge si poglej na forumu, je nekje postopek natanno obrazloen. 24.11.2009 1.) Pojasni razmerje: Gospodarska druba/podjetje/pravna oseba in delniar/delnica/premoenje d.d./pravice delniarja. 2.) Novela ZGD-1C 3.) Korporacijskopravni zahtevek za vrailo prepovedanih plail 4.) Razlika obvezni/prostovoljni prevzem 5.) steaj ... iz/loitvena pravica ... stara raunska naloga 11.2.2010: 1. Poslovno poroilo 2. Izraun bilannega dobika 3. Bistvene novosti novele ZGD-1C 4. 5 vrst povezanih drub po ZGD-1, glede na medsebojna razmerja 5. Bilanca (e objavljena- O drubah Gama, Omega in Omega invest) vpraanja 23.11.2010 1. poslovno poroilo 2. derivativna pridobitev lastnih delnic 3. 5 vrst povezanih drub po zgd-1 4. izloitev druenika v d.n.o. z odpovedjo (se mi zdi no 5. Bilanca )

1.Kako je ZGD-1 drugae uredila stvarne vloke? 2.Kritev notarske oblinosti sklepa skupine? 3. Naelo statutarne strogosti in izjeme. 4. Primerjava poslovnega delea z delnicami? 5. Bistvene sestavine pogodbe o obvladovanju?

6. Katere dolobe ZGD-1 se smiselno uporabljajo za d.o.o.? 7. Sklep skupine d.d.-definicija?

1. poveanje OK v d.o.o (knjiga 2009 str. 884 - 886)2. Obvezna prevzemna ponudba (knjiga str. 1088) 3. Uredbe EU ( zapiski predavanj oz. knjiga str. 823 - Uredba o SE; Uredba o mednarodnih raunovodskih standardih, Uredba o EGIZ . knjiga str. 1017, Uredba o evropski d.o.o (v pripravi) 4. Enotirni, dvotirni sistem upravljanja ( knjiga str. 582) 5. Bilanca 5. A vloi 200K sit v denarju B pa 400K sit v stvarenem vloku. OK je 400K sit. Po treh letih imata 30M sit dobika. Polovico si izplaata kot devidende, polovico pa data v rezerve. OK prepolovita. Tretji se eli pridruit kot enakopraven drubenik. Koliko mora vplaati v OK? Koliko mora vplaati da bo primerljiv po ekonomskem vloku? Kaken je pravni znaaj preseka? PRVA NALOGA a) v OK mora vplaati 100.000, ker po zmanjanju OK znaa 200.000 - torej vsak drubenik je v OK udeleen z 100.000, ker so vloki drubenikov enaki). OK pa se pri tem mora poveati za 100.000. b) Da pa bo primerljiv po ekonomskem vloku pa mora vplaati 7.600.000, saj ekonomsko gledano delea A in B znaata 7.600.000. Namre 15 mio je ostalo na strani pasive in vse skupaj deli z dva, pa priteje 100.000 osnovnega vloka. Tako tretji, e hoe C tretjinski poslovni dele, je edino poteno da plaa 7.600.000 c) Pravni znaaj preseka je v tem, da ima naravo aggia - se izkazuje na pasivni strani bilance. Gre za vplaan preseek kapitala. 5. A in B ustanovita Gama d.o.o. z osnovnim kapitalom 400.000 sit. Vsak da pol. A da 200.000 sit, B pa stvarni vloek vreden 1 mio sit. Deset let dobro poslujeta in ustvarita 30 mio dobika. Za dividendo uporabita pol dobika, ostalo gre v rezerve iz dobika. ez tri leta se odloita nominalno poveati osnovni kapital z uporabo kapitalskih rezerv in ga hkrati efektivno zmanjati za pol. C bi se jima rad pridruil kot enakopravni lan. - Za koliko se mora poveati osnovni kapital Gama d.o.o.? - Koliko mora vplaati C, da je njegova udeleba v firmi upraviena? - Kako se imenuje vplailo? - Kam se bilanno zavede?

DRUGA NALOGA nominalno poveanje OK za 1/2 (mislim da gre tu za 1/2, ker je ena podobna naloga v enih vajah) 400.000 + 200.000 (aggio) = 600.000 (ostaliih 600.000 ostane v aggio) efektivno zmanjanje OK za 1/2 600.000 - 300.000 (to gre za izplaila drubenikom) = 300.000 OK a) OK se mora poveati za 150.000. Po zmanjanju je namre v OK vsak drubenik udeleen z 150.000. Da pa se tretji sploh lahko jima pridrui mora plaati enak vloek, to je 150.000 b) da bo njegova udeleba v drubi upraviena pa mora vplaati 1/2 premoenja drube (tu izrauna bilanco, zdej se mi ne, ker jih mam dans e vrh glave )

c+d) njegovo vplailo, ki presega osnovni vloek se uvrsti med kapitalske rezerve - aggio na pasivni strani bilance to je v bistvu tolk da ne prepisano iz enih vaj, ko so ful podobne vaje. sam ka sm cifre spremenila, princip pa je isti 1. poslovno poroilo 2. derivativna pridobitev lastnih delnic 3. pet vrst povezanih drub po zgd-1 (glede na medsebojna razmerja) 4. pojasni POMEN zmanjanja kapitalskega delea v d.n.o 5. a in b ustanovaita drubo Gama d.d., vsak vplaa po 500 kosovnih delnic s pripardajoim zneskom 1000. DRUBENIK B vplaa 5% premijo. P o vpisu kupi druba dva stroja vsak v vrednosti po 20.000 eur, material za 15.000 eur in tega izdelata polizdelke in jih prodata po 22.000 eur. Druba Gama ustanovi drubo hero omega d.o.o. z vlokom 50.000 eur. ez as se Omega pripoji k drubi Gami. Zapii zakljuno bilanco stanja. Pojasni razmerje: Gospodarska druba/podjetje/pravna oseba in delniar/delnica/premoenje d.d./pravice delniarja?

1. poslovno poroilo 2. izraun bilannega dobika 3. organi v sistemu enotirnega upravljanja 4. pri katerih zdruitvah je potrebno soglasje upnikov in s kakno veino 5. bilanca-druba ima 100 delnic z nominalno vrednostjo 1000. poleg tega ima e zakonske rezerve 400000 in rezerve iz dobika 500000.obveznosti nima. pridobi 20% lastnih delnic po

2000 za vsako.ez as jih umakne po poenostavljenem zmanjanju kapitala!napii bilanco po zmanjanju ok? 2. Izpit 27.8.2010 1. Sestavine letnega poroila 2. Derivativna pridobitev lastnih delnic 3. Koncern in holding ureditev v ZGD-1 4. Prevzemni prag, dodatni prevzemni prag, konni prevzemni prag 5. Bilanca z lastnimi delnicami Najprej sem si napisal zaetno bilanco stanja. Nato sem se odloil, da napiem, da je druba pridobila delnice odplano (lahko bi tudi napisal, da jih je prejela neodplano in ne bi bilo e nobenih sprememb v aktivi in ne v pasivi). No glede na to, da je druba dobila te delnice odplano se je na aktivi vrednost denarnih sredstev (oznaka bilanne postavke: B.V.) zmanjala za 40.000, prav tako pa se je na pasivi zmanjala vrednost drugih rezerv iz dobika (oznaka bilanne postavke: A.III.5.) za isto vrednost 40.000. Ker je druba pridobila lastne delnice, ki se poknjiijo v rezervah iz dobika, v postavko lastnih delnic (oznaka bilanne postavke: A.III.3.), kot odbitna postavka (t.j. - 40.000), mora druba v tem poslovnem letu tudi ustvariti rezerve za lastne delnice (oznaka bilanne postavke: A.III.2.), ki so v tem primeru 40.000. Te rezerve za lastne delnice pa druba ustvari z zmanjanjem ostalih rezerv iz dobika (A.III.5), zgolj z bilanno operacijo. Nato je druba umaknila navedene delnice po poenostavljenem postopku, pri emer se osnovni kapital zmanja (oznaka bilanne postavke: A.I.1.) iz 100.000 na 60.000, poveajo pa se rezerve iz umika delnic (oznaka bilanne postavke: A.II.5.) za navedeno vrednost 40.000. In tako ti pride na aktivi in pasivi 960.000 EUR, e pa dela tako, da druba pridobi lastne delnice neodplano pa sta aktiva in pasiva v vrednosti 1.000.000 EUR, pri emer nato nima nobenih bilannih operacij na aktivi, ampak samo na pasivi, kjer zane s postavko lastnih bilanc, kot odbitne postavke in nadaljuje kot sem napisal. Bistveno pri tem pa je, da vsako bilanno postavko oznai z oznako iz 64. lena ZGD-1, kjer je razlenitev bilance stanja. e nima teh oznak, naloge skorajda ne naredi prav in ne dobi nobenih pik. 1. Sestavine konsolidiranega letnega poroila 2. Actio pro socio 3. Umik delnic po ZGD-1 4. Kakni so pogoji za uveljavljanje ninosti vpisa drube v register? 2. 1.Razlika giz/egiz 2.Javna trgovinska druba? 3.Fiktivni posli -- v zvezi z novelo 1A 4.Kje je lahko pravna os. poslovodna? a v d.o.o.? 5.Formalni in materialni razlogi ninosti skupinskih sklepov? 6.Razlika med pogodbenim in zakonskim izstopom? 7.Razlika med ninostjo delnicami danimi v zastavo in tistimi, ki so odsvojene?

8.esa novela h ni uredila? 9.Vsotno naelo?Preoblikovanje zadruge v d.d.? 10.Razlika pri zmanjanju ok glede upnikov pri d.d. in d.o.o.? 11.Razlika med s.p. in nosilcem s.p.? 12.kaj je srl? 13.Zmanjanje ok in s tem povezane spremembe po neki noveli? 14.Interna razdelitev delnic? 3. izpit 17.9.2010 1. konsolidirano letno poroilo - sestavine 2. ninost vpisa v sodni register 3. umik delnic ureditev v zgd 4. actio pro socio 5. kapitalski delei pri d.n.o.