KAZENSKO

PROCESNO PRAVO

Izpitna vpraanja

Alja Podlesnik, 2. letnik

2012/2013

1

PRVI DEL: TEORETINA VPRAANJA

1. Kdo je upravien vloiti pritobo zoper sodbo prve stopnje (junij 2009)?

Glej 367 ZKP.

Pritobo zoper sodbo prve stopnje imajo pravico vloiti:

- stranke (obtoenec in toilec),

- zagovornik,

- obtoenev zakoniti zastopnik in

- okodovanec.

V korist obtoenca jo lahko vloijo tudi:

- obtoenev zakonec oz. zunajzakonski partner,

- krvni sorodnik v ravni vrsti,

- posvojenec,

- posvojitelj,

- sestra,

- brat,

- rejnik.

Prav tako se lahko pritoi tudi:

- tista oseba, ki ji je bil vzet predmet ali ji je bila odvzeta premoenjska korist, pridobljena s KD,

- na koncu pa e pravna oseba, ki ji je bil izreen odvzem premoenjske koristi.

2. Natejte primere, ko dravni toilec kljub naelu legalitete ni dolan zaeti pregona (junij 2009).

Naelo legalitete: 20 ZKP.

Izjeme od naela: 161.a do 163, 443.a, 466

3. Pogoji, pod katerimi je obvezna formalna obramba (marec 2008).

4. Katere razloge preizkua sodie druge stopnje po uradni dolnosti, ko odloa o pritobi (marec 2008)?

5. Kdaj sodie izda sodbo, s katero zavrne obtobo (januar 2009)?

6. Kakne so pristojnosti dravnega toilca (januar 2009)?

7. Pristojnosti ZOS po vloitvi zahteve za preiskavo (marec 2009).

8. Natej, kdaj ZOS ustavi preiskavo (junij 2010).

9. Kdo vse lahko obdolencu vzame zagovornika (marec 2009)?

10. Pogoji za sojenje v nenavzonosti obdolenca (junij 2009).

11. Pritobeni razlogi zaradi kritev KZ-1 (junij 2009).

12. Natejte 5 procesnih institutov, s katerimi zagotavljamo kontradiktornost v postopku pritobe

(september 2009).

2

a. Recimo da vabilo na obravnavo, pravica do odgovora, pravica do navzonosti, pravica predlagati

nove dokaze ... Gorki je rekel, da bi upoteval tudi pravica do zagovornika, eprav mi tega

ugmanova ni upotevala (proton).

b. monost predlaganja novih dokazov, zaslianje strank e je potrebno, glavna obravnava pred

sodiem 2. stopnje, pravica do pritobe obeh strank, pa v zapiskih sm zasledila da je moen

ugovor na pritobo (to mi ni ist jasno e je res), js bi to napisala, samo e zdale nisem sigurna

(bajna)

13. Kaj mora vsebovati odredba za tajno opazovanje (september 2009)?

a. Glej 149.a/VII ZKP.

14. Pogoji za zaslianje obdolenega in prie s pomojo videokonference (oktober 2009).

15. Katere sankcije lahko izreemo s kaznovalnim nalogom (oktober 2009)?

16. Kdaj se nujno zavrne nalog za prijetje in predajo (januar 2010)?

17. Pet primerov stvarne pristojnosti Vrhovnega sodia (januar 2010).

a. VSRS: odreja krajevno prisojnost, kadar se po ZKP ne da ugotovit katero sodie je pristojno;

odloa o podaljanju pripora v preiskavi za k.d., za katero je predpisana kazen zapora nad 5 let

(se pravi, da se bo pripor podaljal e za tri mesece); odloa o zahtevi za varstvo zakonitosti;

odloa o zahtevi za izredno omilitev kazni; odloa o pritobi zoper sodbo sodia II. stopnje

18. Kako se lahko zaiti prio (marec 2010)?

19. Razlogi za zavrenje obtonice med glavno obravnavo (marec 2010).

20. Kakna mora biti vsebina pritobe (maj 2010)?

a. Glej 369 ZKP.

b. Pritoba mora obsegati: navedba sodbe, pritobeni razlogi, obrazloitev pritobe, predlog da se

sodba deloma ali v celoti razveljavi oz. spremeni, podpis pritonika.

21. Naloge, ki jih dravni toilec da osumljencu, ko pogojno odloi kazenski pregon (maj 2010)?

a. odprava ali poravnava kode, plailo v javne ali dobrodelne namene, oprava splono koristnega

dela, poravnava preivninske obveznosti

22. Natej pet pogojev za izroitev (junij 2010).

a. Glej 522 ZKP.

23. Formalna preiskovalna dejanja policije (september 2010).

24. Kdaj se lahko na GO prebere zapisnik o zaslianju pri brez soglasja strank (september 2010)?

25. Vsebina odredbe za preiskavo elektronske naprave (oktober 2010).

26. Vsebina zasebne tobe (oktober 2010).

27. Pod katerimi pogoji se lahko sodi obtoencu v nenavzonosti v rednem postopku (januar 2011)?

3

28. Katere ukrepe poznamo za zaito pri (januar 2011)?

29. Zahtevki v adhezijskem postopku (marec 2011).

30. V katerih primerih se prislukovanje odredi le na zahtevo preiskovalnega sodnika (marec 2011)?

31. Natej 3 prikrite preiskovalne ukrepe, ki se ne nanaajo na realni as, ampak na e obstojee podatke

(maj 2011).

32. Na kratko natej 5 (obligatornih) razlogov za zavrnitev ENPP (maj 2011).

33. Razlogi, kdaj se sme postopek, ki je konan s pravnomono sodbo, obnoviti v korist obsojenca. Ali pa:

Kateri razlogi za obnovo se morajo dokazovati s pravnomono sodbo (maj 2011)?

34. Absolutne bistvene kritve, ki pomenijo kritev obtonega naela (maj 2011).

35. Postopek zaasnega odvzema voznikega dovoljenja (junij 2011).

36. Katere so pristojnosti dravnega toilca za usmerjanje predkazenskega postopka (junij 2011)?

37. Natej 5 pristojnosti, ki jih ima ZOS okronega sodia (september 2011).

38. Natej 3 okoliine, ki izkljuujejo kazenski pregon (september 2011).

39. Natej 5 udeleencev kazenskega postopka, ki lahko pogledajo v spis (september 2011).

40. Natej prometne podatke, ki se jih po ZKP lahko posreduje v okviru PPU (september 2011).

41. Pod katerimi pogoji lahko sodie opravi glavno obravnavo v nenavzonosti obdolenca (bilo je treba

nateti 4 pogoje) (oktober 2011)?

42. Kdo lahko v fazi preiskave predlaga preiskovalnemu sodniku opravo preiskovalnih dejanj (natej 4

subjekte) (oktober 2011)?

43. Kateri udeleenci oz. stranke kazenskega postopka so lahko prisotne pri ogledu (januar 2012)?

44. Razlogi, da DT zavre kazensko ovadbo (januar 2012).

45. Katere sankcije se lahko predlagajo v kaznovalnem nalogu (marec 2012)?

46. Kdaj je mona pritoba na sodbo sodia II. stopnje (marec 2012)?

47. Kaj ne more biti predmet sporazuma o priznanju krivde (junij 2012)?

a. Glej 450.b len/II ZKP.

48. Kaj vsebuje vabilo na predobravnavni narok (junij 2012)?

a. Glej 285.a len/III ZKP.

4

49. Natej pet omejevalnih dejanj, s katerimi sodie zagotovi prisotnost na glavni obravnavi (junij 2012).

50. Vsebina odredbe za zaseg elektronske naprave (junij 2012).

51. Kaj mora vsebovati sklep o priporu (september 2012)?

52. Na kaj mora sodie druge stopnje pri pritobi paziti po uradni dolnosti (september 2012)?

53. Kdo vse lahko pogleda v kazenski spis (september 2012)?

54. Pet razlogov, kdaj je mogoe izkljuiti javnost (oktober 2012).

55. Pet razlogov, kdaj je mogoa prekinitev preiskave (oktober 2012).

56. Postopek odvzema voznikega dovoljenja (januar 2013).

57. Katere so pristojnosti DT za usmerjanje predkazenskega postopka (januar 2013)?

58. Vsebina odredbe (v knjigi je zapisana samo vsebina odredbe pridobivanje podatkov o prometu v

elektronskem komunikacijskem omreju, tako, da so verjetno to zahteval, vendar vpraanje je bilo

kraje od: pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omreju) (marec 2013).

59. Kdo je oproen prievanja (marec 2013)?

DRUGI DEL: ESEJSKA VPRAANJA

1. Edicijska dolnost in privilegij zoper samoobtobo (marec 2008).

2. Pomen zagovornika v privilegiju zoper samoobtobo (september 2007).

3. Privilegij zoper samoobtobo in kako se ta kae v pravici do zagovornika (maj 2007).

4. Pravica do zagovornika in privilegij zoper samoobtobo (maj 2011).

5. Privilegij zoper samoobtobo in nepristranskost sodnika v povezavi z izjavo (ne spomnim se izjave)

(junij 2009).

6. Povezava naela nepristranskega sodnika in domneve nedolnosti z izjavo sodnika: "Imate pravico

molati. Priznanje se vam upoteva kot olajevalna okoliina". (nisem isto prepriana, da je bilo

vpraanje tono tako) (januar 2010).

7. Kako naelo iskanja materialne resnice vpliva na to, da je dokazno breme na toilcu (junij 2010)?

8. (Ne)monost uporabe izloitvenega pravila v vseh treh kazenskih postopkih (akuzatorni, inkvizitorni,

meani) (marec 2008).

9. V akuzatornem postopku nosi dokazno breme toilec. Razloi, zakaj to za meani postopek ne velja

popolnoma (september 2007)?

10. Ali je vloga toilca v meanem postopku oslabljena? Komentiraj (maj 2005).

11. Dokazno breme v vseh treh zgodovinskih postopkih (september 2009).

5

12. Prikai razvoj pojmovanja zasebnosti skozi prakso Vrhovnega sodia ZDA in Evropskega sodia za

lovekove pravice (september 2007).

13. Razvoj pojmovanja zasebnosti kot ga je opredelilo Vrhovno sodie ZDA in ESP (maj 2006).

a. Najprej je bla lastninska koncepcija zasebnosti (Olmstead v. US - do posega v pravico do

zasebnosti pride, e pride hkrati do posega v lastninsko pravico - drugae ne gre za poseg v

zasebnost; se ne uporablja ve), potem se je pojavu koncept priakovane zasebnosti (Katz v. US -

zasebnost je tam, kjer jo posameznik priakuje, vendar samo takrat, kadar je ta zasebnost

drubeno upraviena - subjektivni in objektivni test priakovane zasebnosti -->) in na koncu

koncept priakovane zasebnost ESP raziri e na delovno mesto (Halford v. United Kingdom)

14. Kontradiktornost pri odvzemu premoenjske koristi (maj 2007).

15. Zahtevek za odvzem premoenjske koristi (maj 2011).

16. Primerjava evropskega naloga za prijetje in predajo in ekstradikcije (junij 2007).

17. Pojasni naelo vzajemnega priznavanja sodnih odlob v okviru prava EU. Skozi razlike med postopkom

izroitve in predaje po evropskem nalogu za prijetje in predajo pojasni, kako se to konkretno kae

(september 2009).

a. naelo vzajemnega priznavanja = sodna odloba, ki jo izda ena lanica EU mora biti sprejeta in

priznana v vseh ostalih dravah lanicah EU. Izroitev - tega naela ni bilo, zato je vedno preverjal

e vsebinski vidik zaprosila za izroitev - ali je sploh upravien (presoja se utemeljenost suma).

ENPP - ni vsebinske presoje ravno zarad tega naela (sodni organ, ki dobi tak nalog za predajo

samo pogleda ali je formalno korekten - ne sme pa presojat vsebinskega vidika).

18. Obligatoren pripor - ali je/ni v skladu z domnevo nedolnosti in z delitvijo procesnih funkcij (junij

2007).

19. Razloi pojem psiholoke okube. Kateri institut temu slui (maj 2006)?

20. Zakaj je ekskluzija nujno potrebna za enakopravnost strank (september 2005)?

21. Sodnik zaradi instrukcijske maksime ni pristranski. Za in proti (september 2005).

22. Vloga priznanja v inkvizitornem in akuzatornem postopku (maj 2005).

23. Razloi razliko med ancilarnim in avtonomnim konceptom kazenskega postopka; kateri je uveljavljen

pri nas (november 2008)?

24. Smisel izdajanja pisnih odlob pri posegih v zasebnost; kako je to pri nas, kje v ZKP to najdemo

(november 2008)?

25. Katere ustavno pravno varovane dobrine so krene s tajnim opazovanjem (v povezavi z razumnim

priakovanjem zasebnosti) (januar 2009)?

26. Razlogi za in proti, da je po teoriji o priakovani zasebnosti posameznik varovan tudi glede okoliin

telekomunikacij (januar 2009).

a. Bistvo sta dva primera iz US, kjer en trdi, da vsak samostojno posreduje klicane tevilke

zunanjemu svetu, drug pa pravi, da je res, da operater potrebuje te podatke za obraunavanje

6

klicev, vendar so integralni del samega pogovora, zato se tudi tu prizna zasebnost -> Olmstead

vs. US in Katz vs. US, ESP pa je sledilo Katzu s sodbo Halford vs. UK.

27. Habeas corpus act v povezavi s kontradiktornostjo (marec 2009).

a. habeas corpus se pri nas izraa v tem, da morjo osebo takoj po prijetju peljat k sodniku - 157/1,

kontradiktornost predkazenskega postopka se pa tud ravno v tem kae, ma v praktikumu to

glede habeas corpusa, glede kontradiktornosti pa v kompilaciji (bajna)

28. Doktrina zastrupljenih sadeev (marec 2009).

29. Kaken pomen ima prekoraitev obtonice za delitev procesnih funkcij (januar 2009).

a. s tem ko sodie prekorai obtonico, bom vzela da in objektivne identitete, se sodie

pravzaprav postavi na funkcijo pregona. ker naloga toilca je da sestavi obtonico in preganja

obtoenca za to dejanje, tuki pa sodie vzame stvari v svoje roke, poleg tega je kreno naelo

akuzatornosti, kjer mora toilec zaet pregon, brez toilca ni spora (neki tazga je tist rek), tuki pa

sodie pravzaprav prevzame pregon.

30. Pojasnite razliko med pojmom pria kot ga pozna ZKP, in pojmom pria, kot ga razumemo v

kontekstu pravice do neposrednega zaslianja obremenilnih pri (junij 2009).

a. Pria po ZKP je vsak, ki ve karkoli pomembnega o okoliinah k.d., pria, kot jo razumemo pri

pravici do neposrednega zaslianja obremenilne prie pa tisti, ki je s svojo izjavo obremenil

obtoenega (oz. obdolenca) in je sodie preteno oprlo svojo odlobo na njegovo izjavo. e

sem bolj konkreten - prii po ZKP ne moreta biti soobdoleni in izvedenec, lahko pa sta "prii" kot

ju razumemo pri pravici do neposrednega zaslianja obremenilne prie (na kar se nanaa tudi

ena odloba US RS).

31. Pojasnite, kaj je to teza o loitvi med predkazenskim in kazenskim postopkom in kaken pomen za

njeno uveljavitev ima uvedba policijskega zaslianja osumljenca.

a. V predkazenskem postopku naj bi se opravljala neformalna preiskovalna dejanja, zbirale info.,

obvestila... V kazenskem pa naj bi se opravljala formalna preiskovalna dejanja. Teza o loitvi

predazenskega in kazenskega postopka je, da je kazenski postopek zane z uvedbo preiskave (oz.

neposredno obtonico), a imer se v postopek vkljui tudi sodna veja oblasti. Policijsko zaslianje

osumljenca pa prebija to tezo, ker se lahko opravi e v predkazenskem postopku, zaslianje p je

namre formalno preiskovalno dejanje. Tako se dejansko kazenski postopek ne zane ele z

uvedbo preiskave, ampak z osredotoenjem preiskovanja na doloeno osebo (osumljenca) in od

tega trenutka mora osumljenec tudi dobiti p. pouk.

32. Domneva nedolnosti v primerjavi s posegi v posameznikovo osebnost (oktober 2009).

a. naeloma gre za to, da domneva nedolnosti ni absolutna (drugae se kp sploh ne bi mogel

uvesti) - ve, ko imajo dokazov zoper obdolenca, se pravi viji dokazni standar ko je doseen bolj

se lahko posega v njegovo osebnost (pri razlogih za sum zgolj zbiranje obvestil, pri URS prikriti

preiskovalni ukrepi, US omejevalni ukrepi). Poanta je, da domneva nedolnosti skozi postopek

poasi pada (seveda samo takrat, ko imamo za to dosti dokazov) in na koncu ali dokonno pade

(OBSODBA) ali pa preraste v neizpodbojno domnevo (sodba je zavrnilna ali oprostilna - velja za

ABSOLUTNO NEDOLNEGA). Po drugi strani, pa je domneva nedolnosti tudi nujni pogoj za

privilegij zoper samoobtobo - se pravi so organi pregona omejeni s tem, da pa ne smejo vplivat

na njegovo voljo s silo, preslepitvijo. ...

33. Nekaj v zvezi z mutabiliteto obtonice in da to primerja z naelom akuzatornosti in naelom

materialne resnice (oktober 2009).

34. Naelo oficialnosti v razlinih zgodovinskih tipih kazenskega postopka (junij 2009).

7

35. Vloga sodia v vseh treh zgodovinskih postopkih (marec 2010).

36. Kaken je odnos med KPP in KMP, e se nezakonito pridobljeni dokazi sankcionirajo le z disciplinskim

ukrepom?

37. Predsednik senata po razglasitvi sodbe v roke dobi pomembno listino in opre nanjo obrazloitev

sodbe. Komentiraj z vidika a) pravice do obrambe in b) naela enakosti oroij (marec 2010).

38. Katere razloge preizkua sodie II. stopnje po uradni dolnosti, ko odloa o pritobi?

a. tuki najprej pove 383. len ZKP, potem pa lahko govori e od beneficium cohaesionis, potem

da po uradni dolnosti ugotovi, e je podan upravien dvom v resninost odloilnih dejstev,...

39. Razlike med predajo po Zakonu o evropskem nalogu za prijetje in predajo ter izroitvijo po ZKP.

a. dve fazi, samo sodna; preverjanje dvojne kaznivosti, za k.d. nad 3 leta zapora in 32 natetih ni; ni

izroanja dravljanov rs, izroimo tudi dravljane rs; loh da je e kej, se ne spomnem zdle

40. Test sorazmernosti in omejevalni ukrepi. Pojasni, kako se to dvoje odraa na primeru pripora na

abstraktni in konkretni ravni (maj 2010).

a. pri naelu sorazmernosti v primeru pripora sodie odloa po naslednjih merilih: 1. ali se

zasleduje kak ustavno dopusten cilj 2. PRIMERNOST-ali je pripor primeren za dosego tega cilja, 3.

NUJNOST-ali je pripor nujno potreben za dosego tega cilja oz. ali se tega cilja ne bi moglo dosei

s kaknim milejim ukrepom (npr. hini pripor, varina,..), 4. SORAZMERNOST v ojem smislu-ali

je ta cilj pomembneji od lovekovih pravic v katere se posega(v primeru pripora v lovekovo

svobodo)..

41. Skozi merila odloanja o dokaznih predlogih pojasni, kateremu tipu kazenskega postopka je slovenski

sistem najblije (maj 2010).

a. Tega nisem najbolj znala, ampak kolikor sm potem v praktikumu zasledila, je bolj podoben

akuzatornemu postopku, saj v inkvizitornem sploh ni mogoe izvesti pravice do izvajanja

dokazov, medtem ko je v akuzatornem modelu ta pravica popolnoma samoumevna in da inkv.

model sploh ne potrebuje dokaznih pravil, ker je tam iskanje resnice v celoti prepueno prosti

presoji inkvirenta.

42. "Obdolenec je dokazno sredstvo" povei to a) s privilegijem zoper samoobtobo in b) s pravico do

zasebnosti (junij 2010).

43. Kaznovalni nalog v zvezi s pravico do molka in pravico do sodnega varstva (september 2010).

44. Razvoj naela vzajemnega priznavanja sodnih odlob v okviru prava EU (september 2010).

45. Sodnik izjavi: Niesar vam ni treba izjaviti, e pa priznate se vam bo to telo za olajevalno

okoliino. Opredeli v povezavi z a) privilegijem zoper samoobtobo in b) nepristranskostjo sodnika

(oktober 2010).

46. Loitev procesnih funkcij pri prekoraitvi obtobe (oktober 2010).

8

47. ENPP in naelo vzajemnega priznavanja sodnih odlob v EU (januar 2011).

60. Ali je doloba o obligatornem priporu v skladu z domnevo nedolonosti in naelom delitve funkcij v

kazenskem postopku (januar 2011)?

61. Natej 5 primerov za vloitev zahteve za varstvo zakonitosti.

a. zaradi kritve kazenskega zakona;zaradi bistvene kritve dolob kazen. postopka iz 1. odst.

371.lena; zaradi drugih kritev dolob kazen. postopka, e so te kritve vplivale na zakonitost

sodne odlobe; med kazen. postopkom, ki ni pravnomono konan se sme vloiti zahteva za

varstvo zakonitosti samo zoper pravnomono odlobo o odreditvi prpora, zoper pravnomono

odlobo o podaljanju pripora pa le v primeru podaljanja s sklepom senata vrhovnega sodie in

v primeru podaljanja po vloitvi obtonice; DT sme vloiti zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi

vsake kritve zakona

62. Sprememba obtobe v povezavi z iskanjem materialne resnice in dokaznim bremenom (marec 2011).

63. Kako domneva nedolnosti vpliva na poseg v posameznikovo zasebnost (marec 2011)?

64. Primerjaj procesnopravni poloaj DT in zasebnega toilca (maj 2011).

65. Razloi glede na dokazne prepovedi, kaj pomeni zvoni posnetek obdolenevega zagovora (maj 2011).

66. Primerjajte poloaj okodovanca in prie (junij 2011).

67. Kaj pomeni naelo vzajemnega priznavanja, za katere pravne akte se uporablja, katero naelo je

nadomestilo (junij 2011)?

68. Izsiljevanje izjav in domneva nedolnosti (september 2011).

69. Naelo sorazmernosti in prikriti preiskovalni ukrepi (september 2011).

70. Ekskluzija v slovenskem kazenskem postopku in naelo proste presoje dokazov (september 2011).

71. Akuzatorni in inkvizitorni elementi pripora (september 2011).

72. Naelo sorazmernosti v povezavi z omejevalnim ukrepom - pripor. Obrazloitev na abstraktni in

konkretni ravni (oktober 2011).

73. Dokazni predlogi strank in pogoji, pod katerimi jih sodie presoja. Kateremu kazenskemu postopku je

ZKP s tega stalia podoben (oktober 2011)?

74. Kako je pravo germanskih plemen vplivalo na dokazna sredstva pred IV. lateranskim koncilom (januar

2012)?

75. Primerjava osebne preiskave in pregleda osebe v skladu s kriterijem sorazmernosti (januar 2012).

9

76. Odnos med KPP in KMP, e je sankcija za pridobljeno izjavo s silo, le disciplinski ukrep policistu (marec

2012).

77. Razlike med izroitvijo po ZKP in predajo po ZSKZDEU (marec 2012).

78. Posredna pria v povezavi z naelom neposrednosti in naelom proste presoje dokazov (junij 2012).

79. Gradacija dokaznih standardov v povezavi z domnevo nedolnosti (junij 2012).

80. Osumljenec da priznanje tajnemu delavcu. Kaj je to tajno delovanje, v katere ustavne pravice posega

ter razloi ali bo sodie lahko uporabilo osumljenevo priznanje (september 2012)?

81. Primerjaj procesne posledice sprejetega priznanja o krivdi na predobravnavnem naroku ter opustitvijo

ugovora zoper kaznovalni nalog (september 2012).

82. Privilegij zoper samoobtobo v povezavi z pravico do molka (september 2012).

83. Institut klasine porote in kako pripomore k uinkovitosti ekskluzijskega pravila (oktober 2012).

84. Komentiraj trditev: Dokazni standardi so v nasprotju z domnevo nedolnosti in so dokaz da je nekdo

kriv kaznivega dejanja (oktober 2012).

85. Kaj pomeni naelo vzajemnega priznavanja, za katere prave akte velja, katero naelo je nadomestilo

(januar 2013)?

86. Primerjaj procesni poloaj prie in okodovanca (januar 2013).

87. Naelo neposrednosti in kako se kae v akuzatorno-inkvizitornem kazenskem postopku (marec 2013).

88. Kako vpliva naelo proste presoje dokazov na delitev procesnih funkcij pri nas (marec 2013)?

TRETJI DEL: ZGODBA

MAJ 2005:

- koncept priakovane zasebnosti,

- veliko ekskluzije,

- kaj je lahko dokaz in kaj ne,

- pritoba

MAJ 2006:

- izjava dana sefu pod prisilo

- hine preiskave

- problem soglasja za hino preiskavo (delavec ali sefe)

- zaslianja pri PS

- aretacija med patruljo hitrosti

- 2 kaznivi dejanji, za katera je predpisana zaporna kazen 3 in 2 leti

10

- postopek odloitve vloitve obtonice (162 ZKP)

- SKRAJAN POSTOPEK!!!!

- vloitev obtonega akta prepozno

- pripor

- glavna obravnava in sodba, oprta na nezakonite dokaze

- postopek pritobe na vije sodie

JUNIJ 2006:

Marjan preprodaja nezakonito cigarete ez mejo. Dane (carinik) ga ima na sumu. Pride v skladie, ki ga ima

Marjan najetega in opravi z njim zaslianje, ter preie prostore (pisarno) in odvzame dokumentacijo kljub

protestom Marjana. Dane naredi zapisnik. Zaseeno dokumentacijo da policiji, ki na podlagi tega povabi

Marjana, da pride na PP. Marjan noe priti, zato ga prisilno privedejo na PP, ter z njim opravijo zaslianje.

Nato ga privedejo pred preiskovalnega sodnika, ki da Marjanu pouk in z njim opravi razgovor zapisnik.

Medtem asom Danetov prijatelj Peter (policist) opravi hino preiskavo skladia z dovoljenjem lastnika

skladia. Tam zasee vejo koliino cigaret in o tem napravi zapisnik. Dravni toilec predlaga za Marjana

javljanje na policijski postaji. Preiskovalni sodnik se s tem ne strinja in odredi za Marjana pripor. Na glavni

obravnavi preiskovalni sodnik opre dokaze na zapisnik Daneta, zapisnik policista o zaslianju in zapisnik o

hini preiskavi. Dravni toilec se nato pritoi v korist Marjana, a vije sodie njegovo pritobo zavrne, e da

se sodba lahko opre na take dokaze. Kasneje si Marjan le vzame zagovornik (prej ga ni imel) in ta vloi

zahtevo za varstvo zakonitosti. Polje ga v roku 3 mesecev, a Vrhovno sodie jo zavrne, ker je ta rok e

potekel, glede na to, kdaj je dobil sodbo v roke Marjan. Zagovornik je dobil sodbo, teden kasneje kot

obsojenec Marjan, zato naj bi bila njegova zahteva prepozna.

SEPTEMBER 2009:

- veliko ekskluzije,

- zahteva za varstvo zakonitosti,

- edicijska dolnost,

- izvedenec iz CFP (kva je fora pr tem?),

- izpovedba prie, dana v preiskavi brez da bi obdolenec to vedel, pol pa ta pria umre, in a se lahko

izpovedba prebere na GO (a se lahko?),

- pria prepozna obdolenca iz slike (kaj je blo pa tle?)

MAREC 2010:

- redna in izredna pravna sredstva

- malo ENPP

MAJ 2010:

- po obutku standardna,

- poudarek na:

o preiskovalnih ukrepih,

o hini preiskavi,

o pravici do zasebnosti,

o pridranju po 157/II ...

MAJ 2011:

- PKP,

- preiskava,

11

- tajno delovanje,

- hina preiskava pisarne pa pol e stanovanja,

- pripor,

- na koncu pa en odstavek od pritobe.

OKTOBER 2011:

- nekaj stvari v zvezi s hino preiskavo ob pogojih iz 218 lena ZKP,

- odvzem prostosti,

- pridranje,

- veliko ekskluzije,

- na koncu pritoba.

OKTOBER 2012:

- hina preiskava brez odredbe, brez pri, ob 4. zjutraj, brskanje po raunalniku, zaseg predmetov z

raunalnika, drugo kaznivo dejanje, neprisotnost imetnika stanovanja,

- odvzem prostosti po 157/II,

- kritev privilegija zoper samoobtobo,

- izsiljevanje priznanja,

- veliko ekskluzije,

- nekaj sadeev zastrupljenega drevesa,

- e enkrat nezakonit odvzem prostosti drugemu loveku,

- preiskava pisarne,

- kritev pravice do sooenja z obremenilno prio ...

PRIMER:

Vojko je bil v kazenskem postopku zaradi suma storitve kaznivega dejanja umora. Policija je imela vsebinske

razloge za aretacijo. Pri aretaciji so mu povedali, da je sicer upravien do odvetnika, da pa na njegovem

mestu odvetnika ne bi klicali, saj bodo pogovor z njim hitreje opravili, e ga ne bo. Vojko je bil zmeden,

ampak ker je bil bolj zaupljive sorte je sledil nasvetu policista in se odloil, da odvetnika ne bo klical. Na

policijski postaji sta ga potem poakala nova dva policista, Genovefa in Role. Genovefa se je do njega vedla

korektno, Role pa je bil veliko manj potrpeljiv. Nad Vojkom je vekrat povzdignil glas in ga v navalu besa, ko

je Vojko zatrjeval, da rtve sploh ni poznal, kaj ele da bi jo ubil, prijel za srajco in ga skoraj udaril, e ga

kolegica Genovefa ne bi pravoasno ustavila. Takrat je dokonno ponorel, od Vojkota zahteval, da si dobi

odvetnika, saj bi ga on rad zaslial, ne pa se samo brezciljno pogovarjal. Vojko je potem rekel, da ima tega

dovolj, in da eli zaslianje tudi brez odvetnika, samo da bo hitro minilo. Role s to idejo ni imel teav, zato je

Vojkota zael spraevati kako je zbeal s kraja umora. Vojko je zael mencati, da na tistem kraju sploh ni bil,

ko je Role postavil novo vpraanje: Ali ni res, da se je rtev branila? Vojko se je takrat zmedel in Roletu

rekel, da se je branila in da jo je zato zael udarjati e moneje. Ko se je zavedel svojih besed je planil v jok in

vse priznal.