of 42/42
1. Nacionalna varnost in nacionalno varnostni sistem! Nacionalna varnost Je stanje, ki se nanaša na samostojno, suvereno državo in ki uresničuje delovanje demokratične, pravne, suverene in ozemeljske enote in nedeljive države RS. Vitalni sestavini nacionalne varnosti sta narod in država. Je stanje varnosti, v katerem je zagotovljen uravnotežen fizični, duhovni, psihični in materialni obstoj nacionalne varnosti v odnosu do drugih držav oz. mednarodnega sistema kot celote. 2. Razvoj policijske dejavnosti! Milica oz. policija zlasti njen uniformiran del, je od nastanka ves čas doživljala organizacijske spremembe. Neprestano se je spreminjal njen položaj v okviru Ministrstva za notranje zadeve in odnos do družbeno – politične skupnosti in sicer od močne vertikalne organizacijske povezanosti do precejšnje decentralizacije. OBDOBJE OD LETA 1945 DO 1967 – policijska postaja se je do leta 1950 imenovala postaja narodne milice , po tem letu pa postaja ljudske milice oz. ljudske postaje milice. Podrejena je bila neposredno Upravi narodne milice Ministrstva za notranje zadeve. Bila je osnovna enota splošne narodne milice za območje mesta ali za eno ali več vasi . Postajo je vodil komandir, ki ga je imenoval in razreševal minister za notranje zadeve . Po letu 1956 se je postaja še vedno imenovala postaja ljudske milice . Bila je osnovna policijska enota , praviloma organizirana v vsaki občini , lahko pa je imela ena občina več policijskih postaj . Komandirja in namestnika komandirja policijske postaje je imenoval in razreševal državni sekretar . Policijsko postajo je ustanovil državni sekretar v soglasju z okrajnim ljudskim odborom. OBDOBJE OD LETA 1967 DO 1980 – Za to obdobje je značilna decentralizacija . Policijska postaja se je preimenovala iz postaje ljudske milice v postajo milice . Bila je samostojni organ občine za neposredno opravljanje zadev javne varnosti. Ustanovila jo je občinska skupščina v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve . Komandirja, njegovega pomočnika in komandirja oddelka je imenovala in razreševala občinska skupščina v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve . Do leta 1972 je bil komandir policijske postaje za njeno delo odgovoren občinski skupščini in njenemu svetu , ki je bil pristojen za notranje zadeve, po letu 1972 pa je prišlo do spremembe v tem, da je bil komandir policijske postaje za delo odgovoren tudi republiškemu sekretarju za notranje zadeve. 3. Konkretne naloge policije po Zakonu o policiji! 1

Policijsko pravo - vprašanja

  • View
    111

  • Download
    5

Embed Size (px)

Text of Policijsko pravo - vprašanja

1. Nacionalna varnost in nacionalno varnostni sistem! Nacionalna varnost Je stanje, ki se nanaa na samostojno, suvereno dravo in ki uresniuje delovanje demokratine, pravne, suverene in ozemeljske enote in nedeljive drave RS. Vitalni sestavini nacionalne varnosti sta narod in drava. Je stanje varnosti, v katerem je zagotovljen uravnoteen fizini, duhovni, psihini in materialni obstoj nacionalne varnosti v odnosu do drugih drav oz. mednarodnega sistema kot celote. 2. Razvoj policijske dejavnosti! Milica oz. policija zlasti njen uniformiran del, je od nastanka ves as doivljala organizacijske spremembe. Neprestano se je spreminjal njen poloaj v okviru Ministrstva za notranje zadeve in odnos do drubeno politine skupnosti in sicer od mone vertikalne organizacijske povezanosti do precejnje decentralizacije. OBDOBJE OD LETA 1945 DO 1967 policijska postaja se je do leta 1950 imenovala postaja narodne milice, po tem letu pa postaja ljudske milice oz. ljudske postaje milice. Podrejena je bila neposredno Upravi narodne milice Ministrstva za notranje zadeve. Bila je osnovna enota splone narodne milice za obmoje mesta ali za eno ali ve vasi. Postajo je vodil komandir, ki ga je imenoval in razreeval minister za notranje zadeve. Po letu 1956 se je postaja e vedno imenovala postaja ljudske milice. Bila je osnovna policijska enota, praviloma organizirana v vsaki obini, lahko pa je imela ena obina ve policijskih postaj. Komandirja in namestnika komandirja policijske postaje je imenoval in razreeval dravni sekretar. Policijsko postajo je ustanovil dravni sekretar v soglasju z okrajnim ljudskim odborom. OBDOBJE OD LETA 1967 DO 1980 Za to obdobje je znailna decentralizacija. Policijska postaja se je preimenovala iz postaje ljudske milice v postajo milice. Bila je samostojni organ obine za neposredno opravljanje zadev javne varnosti. Ustanovila jo je obinska skupina v soglasju z republikim sekretarjem za notranje zadeve. Komandirja, njegovega pomonika in komandirja oddelka je imenovala in razreevala obinska skupina v soglasju z republikim sekretarjem za notranje zadeve. Do leta 1972 je bil komandir policijske postaje za njeno delo odgovoren obinski skupini in njenemu svetu, ki je bil pristojen za notranje zadeve, po letu 1972 pa je prilo do spremembe v tem, da je bil komandir policijske postaje za delo odgovoren tudi republikemu sekretarju za notranje zadeve. 3. Konkretne naloge policije po Zakonu o policiji! Konkretne naloge policije po Zakonu o policiji so: Varovanje ivljenja, osebne varnosti in premoenja ljudi Prepreevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrkov, odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in prekrkov, drugih iskanih oseb ter njihovo izroanje pristojnim organom in zbiranje dokazov ter raziskovanje okoliin, ki so pomembne za ugotovitev premoenjske koristi, ki izvira iz kaznivih dejanj in prekrkov Vzdrevanje javnega reda Nadzor in urejanje prometa na javnih cestah in na kategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za javni promet Varovanje dravne meje in opravljanje mejne kontrole Opravljanje nalog, doloenih v predpisih o tujcih Varovanje doloenih oseb, organov, objektov in okoliev 1

Varovanje doloenih delovnih mest in tajnosti podatkov dravnih organov, e z zakonom ni drugae doloeno Izvajanje nalog, doloenih v zakonu o policiji in drugih zakonih in podzakonskih predpisih

4. Pravica do pritobe zoper postopek policista! e posameznik meni, da so bile s policistovim dejanjem ali opustitvijo dejanja krene njegove pravice ali svoboine, se lahko v 30 dneh od trenutka, ko je izvedel za kritev pritoi na ministrstvo ali policijo. Vsako pritobo zoper policista, mora najprej obravnavati in preveriti vsa dejstva v zvezi z njo, vodja organizacijske enote policije, v kateri dela policist, na katerega se pritoba nanaa, ali od njega pooblaeni policist. Z ugotovitvami seznani pritonika, ki se v primeru strinjanja z ugotovitvami vodje organizacijske enote policije, lahko odloi, da je s tem postopek reevanja pritobe zakljuen. To se zabelei v zapisniku o obravnavanju pritobe, v katerem se povzame bistvene ugotovitve vodje organizacijske enote policije in ki ga podpie tudi pritonik. Ta postopek mora biti zakljuen v 15 dneh od prejema pritobe. e se pravilno vabljeni pritonik vabilu na razgovor ne odzove in pisno ne sporoi policiji, da bo nadaljeval postopek, se njegov molk teje za odstop od pritobe, ki se vnese v zapisnik o obravnavi pritobe. e se pritonik ne strinja z ugotovitvami vodje organizacijske enote policije, kakor tudi v primerih, ko iz pritobe izhaja sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolnosti, vodja org. enote celoten spis tako odstopi ministrstvu, ki vodi nadaljnji postopek reevanja pritobe. Reevanje pritobe na ministrstvu se izvaja v senatih, ki jih sestavljajo trije lani, in sicer pooblaenec ministra in dva predstavnika javnosti. Postopek na ministrstvu se zakljui s posredovanjem odgovora pritoniku v 30 dneh od zakljuka postopka pri vodji org. enote. Z odgovor pritoniku, je pritobeni postopek zakljuen, pritonik pa ima na razpolago e vsa pravna in druga sredstva za varstvo njegovih pravic in svoboin. 5. Pristojnosti in vodenje Generalne policijske uprave! PRISTOJNOSTI Spremlja, analizira in ocenjuje varnostne razmere, ugotavlja stanje na podroju izvrevanja policijskih nalog, vodi, usmerja in usklajuje delo uprav, zagotavlja strokovno in tehnino pomo, nadzoruje njihovo delo, skrbi za izpopolnjevanje organiziranosti sistema in metod, dela, skrbi za delovanje policije v izrednem stanju ali v vojni, skrbi za zakonito izvrevanje predpisov s podroja dela policije ter izvaja ukrepe za uinkovito delovanje policije Ukrepa na podroju zatiranja kriminalitete, varnosti prometa, mejnih zadev in tujcev javnega reda v primerih, ko je potrebno usklajeno delovanje na irem obmoju in odloa na drugi stopnji v zadevah prehajanja ez dravno mejo Organizira, vodi in izvaja varovanje doloenih oseb, organov, objektov, okoliev, delovnih mest in tajnih podatkov Opravlja kriminalistino tehnina raziskovanja ter daje strokovna mnenja s tega podroja Skrbi za izvajanje mednarodnih sporazumov s podroja naloge policije Sodeluje s policijami tujih drav in z mednarodnimi organizacijami s podroja dela policije Zbira in obdeluje, posreduje in hrani podatke s podroja dela policije Skrbi za zaposlovanje policistov in drugih delavcev v policiji, jih razporeja ter organizira Predlaga in izvaja finanne narte in predlaga narte nabav policije 2

Doloa sistematizacijo, standardizacijo in tipizacijo materialno tehninih sredstev in opreme policije

VODENJE Policijo vodi generalni direktor policije, ki vodi tudi delo generalne policijske uprave. Imenuje se za dobo petih let z monostjo enkratnega ponovnega imenovanja. Ima dva namestnika, ki mu pomagata pri vodenju policije v okviru pooblastil, ki jih doloi generalni direktor policije s pisnim pooblastilom. V primeru njegove odsotnosti ali zadranosti generalni direktor policije doloi namestnika, ki ga nadomea z ustreznimi pooblastili. 6. Pristojnosti in vodenje Policijske uprave! PRISTOJNOSTI Usklajuje in usmerja delo policijskih postaj, jim daje strokovna navodila, izvaja nadzor nad njihovim delom ter jim zagotavlja strokovno pomo Odkriva in preiskuje doloena kazniva dejanja, odkriva in prijema storilca takih dejanj in jih izroa pristojnim organom Zagotavlja izvajanje nalog s podroja javnega reda, ko je potrebno usklajeno delovanje na obmoju uprave ali ko gre za huje kritve javnega reda Zagotavlja in izvaja naloge s podroja in urejanja prometa in nadzora Opravlja doloene naloge s podroja varovanja doloenih oseb in objektov Zagotavlja in izvaja doloene naloge za mejno kontrolo in varovanje dravne meje Izvaja postopke s tujci Sodeluje z obmejnimi policijskimi organi sosednjih drav Na prvi stopnji izdaja odlobe v zadevah prehajanja ez dravno mejo Opravlja doloene naloge s podroja delovanja policije v izrednem stanju ali vojni

VODENJE Policijsko upravo vodi direktor. Za svoje delo in za delo policijske uprave je odgovoren generalnemu direktorju policije. 7. Katere Policijske uprave so v RS?

Slovenija je razdeljena na 11 policijskih uprav, in sicer: PU Celje, Koper, Kranj, Krko, Ljubljana, Maribor, Murska sobota, Nova Gorica, Novo Mesto, Postojna, Slovenj Gradec 8. Policijska postaja in njene naloge!

Je obmona organizacijska enota policije, ustanovljena za neposredno opravljanje nalog policije na doloenem obmoju ali za doloeno podroje dela policijske uprave. Obmoje in sede policijske postaje doloi minister. Vodi jo komandir, ki je za svoje delo in delo policijske postaje, ter stanje na policijske postaji odgovoren direktorju policijske uprave. NALOGE Varuje ivljenje, osebno varnost in premoenje ljudi Z organi lokalnih skupnosti sodeluje pri ukrepih za izboljanje varnosti 3

9.

Sodeluje z drugimi organi, organizacijami in institucijami, katerih dejavnost je usmerjena k zagotavljanju veje varnosti Sporazumno ustanavlja svete, sosvete, komisije ali druge oblike partnerskega sodelovanja Preuuje, odkriva, preiskuje kazniva dejanja ter odkriva, prijema in izroa pristojnim organom storilce k.d. Ugotavlja in nadzoruje kriminalna aria na svojem obmoju Organizira iskanje, odkrivanje in prijemanje pogreanih, pobeglih in drugih iskanih oseb ter jih izroa pristojnim organom Vzdruje javni red na javnih shodih in javnih prireditvah, na krajih in v objektih, kjer je kren javni red Nadzoruje in ureja promet na javnih in ne kategoriziranih cestah in ukrepa zoper kritelje cestnoprometnih predpisov ter izvaja predpisane ukrepe Preiskuje prometne nesree Opravlja mejno kontrolo, prepreuje migracije, protipravno prenaanje mamil in oroja Opravlja naloge za varovanje dravne meje Nadzoruje spotovanje predpisov, ki urejajo gibanje in prebivanje tujcev Izdaja odlobe na prvi stopnji v zvezi z gibanjem in zadrevanjem na mejnem prehodu Kakne pristojnosti ima MNZ v razmerju do Policije?

Pristojnosti MNZ v razmerju do policije: Doloa razvojne, organizacijske, kadrovske in druge temeljne usmeritve za delo policije Pripravlja letne finanne narte nabav policije, nadzira njihovo izvrevanje in izvaja finanno poslovanje policije Izvaja naloge investicijske dejavnosti in investicijskega vzdrevanja nepreminin v uporabi policije ter izvaja nart nabav Koordinira in usklajuje projektiranje, gradnjo in vzdrevanje informacijskega in telekomunikacijskega sistema policije ter skrbi za njegovo skladnost s sistemi drugih dravnih organov Usmerja in nadzoruje izvajanje nalog policije opravlja druge naloge v skladu z zakonom

10. Policijska pooblastila. Natej nekaj splonih policijskih pooblastil! Policijska pooblastila so z zakonom doloeni ukrepi, ki policistom omogoajo opravljanje nalog. Posamezno pooblastilo se izvede samo ob pogojih doloenih v zakonu in na nain, ki ga doloa zakon, pravilnik o policijskih pooblastilih ali drug predpis, ki doloa policijska pooblastila. Pri izvajanju pooblastil ne sme biti nihe podvren muenju, nelovekemu ali poniujoemu ravnanju. Pooblastila mora policist izvesti strokovno in odlono, vendar obzirno, tako, da po nepotrebnem ne prizadene dostojanstva osebe v postopku. Izvajanje pooblastil ne sme povzroiti kode, ki ni v sorazmerju z njihovim namenom in cilji njihove uporabe, prav tako izvede pooblastila tako, da ne ogroa ivljenja ali varnosti oseb, ki niso v postopku, da teh oseb po nepotrebnem ne vznemirja in jim ne nalaga nepotrebnih obveznosti. Nain izvajanja policijskih pooblastil predpie minister na predlog generalnega direktorja policije. Pooblastila so: opozorilo, ukazovanje in ugotavljanje identitete izvajanje identifikacijskega postopka 4

varnostno preverjanje oseb in vabljenje opravljanje varnostnega pregleda prepoved gibanja opravljanje protiteroristinega pregleda prostorov, objektov, naprav in obmoij prijetje in prevedba, pridranje osebe zaseg predmetov, vstop v tuje stanovanje in prostore uporaba prisilnih sredstev uporaba prevoznih in komunikacijskih sredstev

11. Naela za izvajanje policijskih pooblastil! Naelo zakonitosti je ustavnopravna kategorija, ki bi morala zagotavljati funkcioniranje pravne drave in je najpomembneje naelo naega pravnega sistema. Z njim je izraena zahteva, da morajo biti zakoni v skladu z ustavo, da morajo biti abstraktni pravni akti v skladu z zakoni, na podroju policijskega prava pa pomeni to naelo, da smejo policisti uporabljati samo tista pooblastila, ki jih doloa Zakon o Policiji in Pravilnik o policijskih pooblastilih in samo na ta nain kot ga doloa zakon in pravilnik. To pomeni, da sme policist uporabljati le pooblastila, ki so doloena v ustavi in zakonih. Naelo enakega obravnavanja obanov je ustavno naelo, ki doloa, da so vsakomur zagotovljene enake lovekove pravice in temeljne svoboine, ne glede na narodnost, raso, jezik, spol, vero, politino ali drugo preprianje.. To naelo pri uporabi pooblastil pomeni, da je potrebno policijska pooblastila ob enakih oz. podobnih primerih izvajati do posameznikov enako. Policist mora torej v primeru, e obstajajo zakonski pogoji enako ravnati oz. ukrepati proti vsakomur. Naelo strokovnosti je upotevano, kadar policist svoja pooblastila izvajajo strokovno profesionalno, za kar morajo biti tudi ustrezno strokovno usposobljeni. Strokovno pomeni izvajati policijska pooblastila na nain, ki ga doloa zakon in v skladu z ustreznimi navodili ter spoznanji stroke. Strokovnost se kae zlasti s pravili ravnanja in etinim kodeksom, zastavljenim strokovnim izobraevanjem in usposabljanjem. Zaradi tega morajo biti policistovi postopki odloni, hitri in uinkoviti, hkrati pa vljudni, humani, taktni in spotljivi v odnosu do tistih, s katerimi imajo postopek. Naelo humanosti je naelo ki se kae v spotljivem, obzirnem, humanem in vljudnem ravnanju do obanov in ljudi pri izvajanju pooblastil, zato morajo policisti izvajati pooblastila tako, da ne kodujejo asti in dobremu imenu tistih, proti katerim jih uporabljajo, da ne prizadenejo njihovega dostojanstva in da jih po nepotrebnem ne vznemirjajo oz. da jim ne nalagajo nepotrebnih obveznosti. Pri izvedbi pooblastil ne sme biti nihe podvren muenju, nelovekemu ali poniujoemu ravnanju. Naelo sorazmernosti je naelo, ki narekuje policistu, da mora biti tea e uporabljenih pooblastil in prisilnih sredstev sorazmerna zakonitemu cilju njihove porabe. Tako lahko policist ukrepa samo na nain, ki je doloen v zakonu in da z najmanjimi kodljivimi posledicami dosee izvritev naloge. e je glede na okoliine dopustno uporabiti ve pooblastil oz. razlina pooblastila, je dolan uporabiti najprej tisto pooblastilo, ki osebi najmanj koduje. Policist mora z uporabi pooblastil prenehati tako, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil uporabljen. Naelo varstva lovekovih pravic in temeljnih svoboin je naelo, ki ga je potrebno dosledno upotevati, saj je poseg v lovekove pravice in temeljne svoboine dopusten samo v primeru, kot to doloa ustava ali zakon. 12. Opozorilo in ukaz razlika! Z opozorilom policisti opozarjajo osebe, dravne organe, gospodarske drube, samostojne podjetnike posameznike, organe, organizacije in samoupravne lokalne skupnosti na okoliine ali ravnanja, ki ogroajo ivljenje, osebno varnost ali premoenje ljudi, kot tudi na splono nevarnost, medtem ko z ukazom policisti dajejo navodila in zahteve za ukrepe in dejavnosti, ki jih mora kdo storiti ali opustiti, da bi se zavarovalo ivljenje ljudi, premoenje pred unienjem, pokodovanjem, tatvino in drugimi oblikami kodljivega ravnanja. 5

Policist opozarja ustno ali pisno, z uporabo tehninih sredstev ali preko javnih medijev, medtem ko ukazuje lahko neposredno ustno. Ko pa je zaradi zagotavljanja varnosti potrebno izvajati nujne ukrepe, lahko ukazuje tudi na druge naine. 13. Ugotavljanje istovetnosti! Ugotavljanje istovetnosti je ukrep, dejanje oz. opravilo s katerim se ugotavlja ali je doloena oseba resnino tista, za katero se izkazuje ali za katero se misli da je. Policisti ugotavljajo identiteto osebe, ki: jo je treba prijeti, privesti, ji odvzeti prostost ali jo pridrati je na obmoju, na katerem je prepovedano ali omejeno gibanje ter je na obmoju, v kraju ali objektu, v katerem se izvajajo ukrepi za iskanje ali izsleditev storilca k.d. ali prekrka ali predmetov in sledi, ki so pomembne za kazenski postopek ali postopek o prekku s svojim obnaanjem, ravnanjem ali zadrevanjem na doloenem kraju ali asu vzbuja sum, da bo izvrila, izvruje ali je izvrila k.d. ali prekrek je po opisu podobna iskani osebi je oitno nebogljena in je ugotavljanje identitete nujno za zagotovitev pomoi bi lahko dala koristne podatke za opravljanje uradnih nalog policije

Ta ukrep izvajajo policisti tako, da od osebe, katere istovetnost ugotavljajo, zahtevajo, da jim pokae in izroi na vpogled osebno ali drugo javno veljavno listino s fotografijo na podlagi katere ugotovijo njeno istovetnost. e je oseba zakrita ali zamaskirana, sme policist zahtevati, da se odkrije, zato da lahko nedvomno ugotovi njeno identiteto. e policist dvomi o pristnosti javne listine ali je oseba nima, lahko ugotavlja identiteto z razgovorom, v katerem preverja podatke o identiteti s pomojo podatkov iz evidenc drugih listin. Policist mora osebi, ki to zahteva pojasniti razlog za ugotavljanje identitete. Znanih oseb se praviloma ne evidentira, njihovo istovetnost lahko policist ugotavlja le v primeru, ko mora zaradi nadaljnjega postopka proti osebe pridobiti natanne osebne podatke. 14. Kaj je varnostni pregled? Varnosti pregled obsega pregled osebe, njenih stvari in prevoznega sredstva, pri emer se ugotavlja ali je oseba oboroena in ali ima pri sebi oz. s sabo druge nevarne predmete in sicer v primeru, ko obstaja verjetnost napada ali samopokodovanja. Varnostni pregled se opravlja neposredno ali s tehninimi sredstvi. Pri pregledu policist z rokami pretipa oblaila osebe, rokavice, pokrivalo in lase ter pregled obutev. e pri tem zazna predmet ali snov, to vzame in pregleda. Varnostni pregled osebe praviloma opravlja oseba istega spola, razen kadar varnostnega pregleda ni mogoe odloiti. Policist lahko pravi tudi pregled stvari in prevoznega sredstva, ki so v neposredni bliini in dostopni osebi, ki jo varnostno pregleduje, pri tem pa pregleda notranjost vozila, prtljanika in drugih prostorov za prtljago ali opremo vozila. Lahko uporablja tudi tehnina sredstva ali slubenega psa za iskanje eksplozivnih in drugih nevarnih sredstev. 15. Prijetje in privedba! PRIJETJE s prijetjem policisti zaasno omejijo gibanje doloeni osebi z namenom, da jo privedejo, jo pridrijo ali opravijo kakno drugo dejanje, e je njena navzonost za to potrebna. Prijetje lahko traja le nujno potreben as. Policist mora ugotoviti identiteto osebe, ki jo namerava prijeti. e med postopkom ugotovi, da ni razlogov za prijetje ali drug zakonit ukrep, mora postopek takoj konani in osebi dovoliti, da neovirano odide. Ob prijetju mora policist osebo v njenem materinem jeziku ali 6

jeziku ki ga razume obvestiti o razlogih prijetja, kaj mora storiti, opustiti in jo opozoriti na posledice, e nebo upotevala ukazov. PRIVEDBA s privedbo policisti privedejo osebo v svoje uradne prostore, v uradne prostore drugega organa ali na doloen kraj. Privedba se lahko opravi na podlagi odredbe pristojnega organa. Brez privedbe pa se opravi, e policist ne more ugotoviti identitete osebe, e se oseba ne odzove vabilu ali v drugih primerih, ko je privedba potrebna za izvedbo drugega pooblastila policije. Policist osebi, za katero je privedba odrejena izroi pisno odredbo o privedbi in ji ukae naj gre z njim. e se oseba upira, jo policist privede prisilno. e odredbe zaradi objektivnih okoliin ni mogoe takoj vroiti jo policist seznani z njeno vsebino, odredba se se vroi takoj ko je to mogoe, najpozneje na sedeu organa h kateremu je privedena. Policist ne sme privesti osebe, katere gibanje je zelo oteeno zaradi bolezni, onemoglosti, telesne pokodbe ali nosenosti, katere zdravstveno stanje bi se zaradi privedbe poslabalo. 16. Pridranje po Zakonu o policiji in Pravilniku o policijskih pooblastilih! Policisti pridrijo osebo, ki moti ali ogroa javni red, e javnega reda ne morejo drugae vzpostaviti oz. e ogroanja ne morejo drugae odvrniti. Pridranje pa sme trajati najve 24 ur. 48 ur pa sme biti pridrana oseba, ki jo je treba izroiti tujim varnostnim organom, ali pa je bila sprejeta od tujih varnostnih organov in jo je treba izroiti pristojnemu organu. Pridranje se odredi z odlobo, ki mora biti izdana in vroena pridrani osebi v roku estih ur od odvzema prostosti. Pridrana oseba pa ima, dokler traja pridranje pravice do pritobe zoper odlobo o pridranju, o pritobi pa odloa pristojno okrono sodie v roku 48 ur. Ob pridranju mora biti oseba takoj, v njenem materinem jeziku ali jeziku ki ga razume obveena, da je pridrana in o razlogih, polega tega jo je treba pouit da ni dolna niesar izjaviti, da ima pravico do pravne pomoi zagovornika, ki si ga sama izbere in da se na njeno zahtevo obvesti njene najblije. e je oseba tujec se mora o njenem pridranju obvestiti diplomatsko konzularno predstavnitvo drav,e katere dravljan je. Prav tako mora policist odloiti vsa dejanja do prihoda zagovornika, vendar najdlje za dve uri od tedaj, ko je bila osebi dana monost, da obvesti zagovornika. Pridranje osebe po pravilniku o policijskih pooblastilih je odvzem prostosti osebe. e je prijetje opravljeno zaradi pridranja se as pridranja teje od prijetja. Policist pridri osebo v uradnem policijskem prostoru za pridranje ali v za to doloenem prostoru drugega organa. Pridrana oseba ima ves as odvzema prostosti pravico do molka, do zagovornika, obveanja blinjih in do obveanja diplomatsko konzularnega predstavnitva, e je pridrana oseba tujec. Pri tem pa mora policija o pridranju tujca obvestiti tudi Ministrstvo za zunanje zadeve RS. e pridrana oseba uveljavlja pravico do zagovornika, ga obvesti policist, do njegovega prihoda pa mora odloiti vsa dejanja, vendar najve za dve uri. Pri tem mora policist omogoiti neoviran stik in pogovor s pridrano osebo, isto velja tudi ob obisku varuha l.p., predstavnika konzularnega diplomatsko konzularnega predstavnitva in predstavnikov mednarodnih institucij za l.p. O pridranju mora policist sestaviti uradni zaznamek ali pa odlobo ali sklep. Iz uradnega zaznamka morajo biti razvidni podatki o pridrani osebi, kraj in toen as in nain zagotavljanja pravic pridrani osebi. Policist mora pridrani osebi zasei predmete in snovi, ki so primerni za napad, pobeg in samopokodovanje, podatke o temu zapie oz. opie v potrdilu o zasegu. Po konanem pridranju pa policiste zaseene predmete vrne razen tistih, ki jih mora zasei zaradi nadaljnjega postopka. Oseba, ki je pridrana ve kot 12 ur, ji morajo biti zagotovljeni trije obroki hrane na dan, prav tako jim mora biti omogoeno gibanje na prostem, razen e varnostni razlogi tega ne dopuajo. Pridrana oseba ima pravico do osemurnega nepretrganega poitka v 24 urah. 7

17. Vstop v tuje stanovanje brez odlobe sodia! Policisti lahko brez odlobe sodia vstopijo v tuje stanovanje in druge prostor, e je to potrebno zaradi prepreitve samomora, e se preverjajo okoliine, ki kaejo na smrt doloene osebe v tem prostoru, ali e gre za prepreitev konkretne nevarnosti za ljudi in premoenje. Pred vstopom v tuje stanovanje in druge prostore policist osebo v notranjosti seznani z razlogi za vstop, razen e tega ni mogoe storiti, ker je treba ukrepati takoj in nepriakovano. Policist sme tudi uporabiti tudi silo, kadar vstop v stanovanje ni mogo, pred nasilnim vstopom pa osebo v notranjosti opozori, razen e bi bila zaradi opozorila ogroena varnosti ljudi in premoenja ali izvedba postopka. Policist se sme zadrevati v tujem stanovanju in drugih prostorih samo toliko asa, dokelr obstajajo razlogu za vstop. O vstopu pa mora izdati potrdilo lastniku, najemniku ali uporabniku, v katerem navede razloge za vstope in morebitne pokodbe ki so nastale pri vstopu. 18. Kdaj je dovoljena uporaba tujega prevoznega sredstva ali sredstev zvez? Policisti lahko uporabijo tuje prevozno sredstvo ali sredstvo zvez e morajo prijeti storilca kaznivega dejanja ali prepeljati v najbliji zdravstveni zavod osebo, ki potrebuje nujno zdravniko pomo ali pa e morajo opravito drugo nujno nalogo in tega ne morejo storiti drugae. 19. Natej prisilna sredstva, ki jih lahko uporabijo policisti! Za izvajanje nalog sme policist uporabljati samo tista prisilna sredstva, ki so tipizirana in sistematizirana za uporabo v policiji. Sredstva, ki jih lahko uporabijo so: sredstva za vklepanje in vezanje plinski razprilec fizino silo palico plinska in druga sredstva za pasivizacijo vodni curek konjenico posebna motorna vozila slubenega psa sredstva za prisilno ustavljanje prevoznih sredstev strelno oroje

20. Opii naela in pravila za uporabo prisilnih sredstev! Policisti smejo uporabiti samo tista prisilna sredstva, s katerimi z najmanjimi kodljivimi posledicami za osebo, proti kateri se uporabijo, opravi njihova uradna naloga. Policist mora uporabo prisilnih sredstev stopnjevati. To pomeni, da morajo policisti, e je glede na okoliine dopustno uporabit ve prisilnih sredstev, najprej pa morajo uporabit tisto, ki osebi najmanj koduje. Pri uporabi prisilnih sredstev morajo spotovati lovekovo osebnost in ne sme aliti lovekovega dostojanstva. Pri tem pa mora tudi paziti, da ne posega v njegove pravice in njegovo osebnost. Z uporabo prisilnih sredstev mora prenehati takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih jo je uporabil. Vsako nadaljevanje uporabe prisilnih sredstev pomeni zlorabo pooblastil oz. prisilnih sredstev, posledica takega ravnanja pa je disciplinska ali kazenska odg. Posamezna prisilna sredstva mora policist uporabiti tako, da pri tem ne ogroa ivljenja in varnsoti tretjih oseb ter tistega, proti kateremu jih uporablja. Prisilnih sredstev policist praviloma ne sme uporabiti proti doloenim osebam in sicer proti otrokom, vidno bolnim, ostarelim, vidno tekim invalidom in vidno noseim enskam, razen e ti neposredno ogroajo ivljenje ljudi ali policista. 8

Policist sme uporabit sredstva samo takrat, ko ne more drugae opraviti svoje uradne naloge. 21. Sredstva za vklepanje in vezanje! Sredstva za vklepanje in vezanje sme policist uporabiti e je nevarnost, da se bo oseba samo pokodovala, upirala, izvedla napad ali pobegnila, ali e je to potrebno zaradi varne izvedbe prijetja, privedbe ali pridranja. Uporaba tega sredstva je mileje sredstvo kot uporaba fizine sile. Sredstva za vklepanje in vezanje so lisice, plastina zatega in vrvica. Pod sredstva za vklepanje in vezanje pa lahko tejemo tudi prirona sredstva kot so lepilni trak, usnjen ali platnen pas, vezalke in druge primera sredstva. Le-ta sredstva pa mora prenehati uporabljati takoj, ko so dosegljiva tipizirana in sistematizirana sredstva. Policist mora paziti na to, da osebam, ki jih vklene oz. zvee, ne prizadene nepotrebnih pokodb, predvsem pa mora paziti na to, da ne zaustavlja pretoka krvi na okoninah, kjer izvaja vklepanje oz. vezanje. 22. Uporaba fizine sile! Fizino silo lahko policist uporabi e ne more drugae obvladati upiranja osebe, ki ne izpolnjuje zakonitih ukazov, moti javni red, ali upiranje osebe, ki jo je treba prijeti, privesti ali ji odvzeti prostost, kot tudi e mora odvrniti napad na osebe ali objekte, ki jih varuje, ali napad na sebe ali koga drugega. Za uporabo fizine sile se teje neposredna uporaba sile policista s strokovnimi prijemi, udarci in meti. Za fizino silo se tejejo tudi strokovni pritiski, individualna ali skupinska uporaba telesne sile za potiskanje, odrivanje ali prenaanje oseb in potiskanje, odrivanje ali razdvajanje mnoice. Fizina sila sme biti uporabljena samo strokovno, kar pomeni, da morajo biti policisti za to ustrezno usposobljeni in izurjeni. Fizina sila, ki jo uporabi policist, ni protipravni napad, dejanje temve pravno oz. zakonito dejanje oz. ravnanje policista, kar pomeni, da tisti proti kateremu policist uporabi fizino silo, zoper to silo en sme upreti in se nima pravice sklicevati na silobran, da se brani. Policist je dolan uporabljati fizino silo tako, da z najmanjimi posledicami dosee zakonit namen, z uporabo mora prenehati takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila fizina sila uporabljena ali ob ugotovitvi, da zakonitega namena ne bo mogoe dosei. Strokovni prijemi so prijemi, povzeti iz nekaterih borilnih vein, predvsem aikida in se opirajo na tehniko vzvodov. Izvajajo se na razlinih delih lovekega telesa, najpogosteje na zapestju, rokah in komolcu. Sem sodijo tudi razline tehnike davljenja. Strokovni meti so povzeti predvsem iz tehnik metov, ki se uporabljajo pri borilni veini judo. Uvreni so med najhujo uporabo fizine sile, saj vre nasprotnika na tla, pri tem pa lahko pride do razlinih ali zeli hudih pokodb. Strokovni udarci so udarci povzeti iz borilne veine karate. Loujemo predvsem udarce z roko, robom dlani, glavo in z nogo. Ne sme udarjati v tiste dele telesa, pri katerih se lahko telo hudo pokoduje. Je huja oblika fizine sile od strokovnega prijema in laja od strokovnih metov. Drugi posamini in skupinski prijemi so primeri dvigovanja ali prenosa oseb s kraja na katerem s pasivnim ali aktivnim upiranjem ogroajo lastno varnost, varnost drugih ljudi ali premoenja ter potiskajo in razdvajajo skupino. 23. Plinska sredstva in druga sredstva za pasivizacijo! Poleg plinskega razprilca, fizine sile in palice, smejo policisti uporabiti plinska sredstva in druga sredstva za pasivizacijo, e je potrebno vzpostaviti javni red, kadar je ta huje ali mnoino kren. Plinska sredstva so: plinska pitola in puka za izstreljevanje plinskih nabojev ali snovi, plinska rona bomba in druga sredstva za razprevanje plinskih snovi. Sredstva za pasivizacijo pa so bomba z zvonim, svetlobnim ali kombinacijo teh uinkov, gumijasti izstrelek in druga sistematizirana sredstva, ki se lahko uporabijo v ta namen. 9

Uporabo odredi generalni direktor policije, direktor policijske uprave ali policist, ki ga za to pooblasti generalni direktor ali direktor policijske uprave. Pri teroristinem dejanju, ugrabitvi ali za prijetje osebe, ki se upira, napada, zabarikadira ali drugae onemogoa izvedbo naloge ali ogroa ivljenje policista, sme le-ta uporabiti ta sredstva e ugotovi, da z milejim prisilnim sredstvom naloge ni mogoe opraviti. 24. Kdaj je dovoljena uporaba slubenega psa? Za uporabo slubenega psa se teje postopek policista vodnika, pri katerem slubeni pes s telesom ali z ugrizom neposredno deluje na osebo. Za opravljanje nalog policije se lahko uporabljajo samo slubeni psi, ki so ustrezno izurjeni in opremljeni in jih vodijo usposobljeni policisti vodniki. Slubenega psa z nagobnikom in na vrvici sme policist uporabiti v vseh primerih, ko je dovoljena uporaba plinskega razprilca, fizine sile ali palice. Slubenega psa z nagobnikom in brez vrvice sme policist uporabiti za prepreitev bega in prijetje storilca k.d., ki se preganja po uradni dolnosti, za prepreitev bega osebi, ki je storila prekrek zoper javni red, za odvrnitev napada nase, na koga drugega ali na objekt, ki ga varuje in za vzpostavitev javnega rega. Slubenega psa brez nagobnika in na vrvici sme policist uporabiti za vzpostavitev javnega reda, e je z dejanji skupine ogroeno ivljenje ali osebna varnosti ljudi ali premoenje veje vrednosti in za prijetje storilca kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolnosti. Slubenega psa brez nagobnika in vrvice sme policist uporabiti, e ne more drugae: zavarovati ivljenja ljudi prepreit bega osebi, ki je zalotena pri k.d. za katero je po zakonu mogoe izrei kazen zapora treh let ali ve prepreiti bega osebi, ki ji je odvzeta prostost ali osebi za katero je bil izdan nalgo za odvzem prostosti, ker je storila k.d. za katero je po zakonu mogoe izrei kazen zapora treh let ali ve odvrniti napada na varovano osebo ali objekt odvrniti od sebe neposrednega protipravnega napada, s katerim je ogroeno njegovo ivljenje.

25. Kdaj je dovoljeno uporabiti sredstva za prisilno ustavljanje prevoznih sredstev? Sredstva za prisilno ustavljanje prevoznih sredstev sme policist uporabiti: za prepreitev bega s prevoznim sredstvom osebi, zaloteni pri storitvi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolnosti za prepreitev bega s prevoznim sredstvom osebi, ki ji je bila vzeta prostost ali za katero je bil izdan nalog za odvzem prostosti za prepreitev nezakonitega prehoda s prevoznim sredstvom ez dravno mejo za prepreitev nadaljnje vonje s prevoznim sredstvom osebi, ki je bila pred tem najmanj dvakrat pravilno ustavljena in ni upotevala zakonitega policistovega ukaza za prepreitev nedovoljenega dostopa s prevoznim sredstvom do objekta ali na obmoje kjer se zadruje ali biva varovana oseba za prepreitev nadaljnje vonje s prevoznim sredstvom osebi, ki se pasivno upira ali ne upoteva zakonitega ukaza policista ali poskua nadaljevati z vonjo, pa ne izpolnjuje pogojev za vonjo.

26. Kdaj je dovoljena uporaba strelnega oroja? Pri opravljanju nalog sme policist uporabiti strelno oroje samo, e ne more drugae: 10

zavarovati ivljenja ljudi, Prepreiti bega osebi, ki je zalotena pri kaznivem dejanju, za katero je po zakonu mogoe izrei kazen zapora nad 10 let Prepreiti bega osebi, ki ji je odvzeta prostost ali osebi za katero je izdan nalog za odvzem prostosti, ker je storila k. d. iz prejnje alinee, e je v nalogu za prijetje, privedbo oz. spremljanje osebe izrecno doloeno, da sme policist uporabiti strelno oroje, e bi taka oseba poskuala pobegniti Odvrniti napada na varovano osebo ali varovani objekt Odvrniti od sebe neposrednega protipravnega napada, s katerim je ogroeno njegovo ivljenje.

27. Kateri so posebni ukrepi policije na vodah? Posebni ukrepi policije na vodah: Preveriti zastavo plovila Ustaviti plovilo, ga pregledati in preiskati Pregledati listine plovila, lanov posadke in potnikov Uporabiti druga policijska pooblastila, e je to potrebno.

Policisti smejo zasledovati, zajeti in odpeljati k pristojnemu organu plovilo in lane posadke, e obstaja sum, da so bili kreni predpisi RS, mednarodne pogodbe ali pravila mednarodnega prava. 28. Kaj je kazenska ovadba? Na podlagi zbranih obvestil sestavi policija kazensko ovadbo, v kateri navede dokaze, za katere je zvedela pri njihovem zbiranju. V kazensko ovadbo ne vpie vsebine izjav, ki so jih posamezne osebe dale pri zbiranju obvestil. Kazenski ovadbi priloi tudi predmete, skice, fotografije, priskrbljena poroila, zapise o tem, kaj je ukrenila in storila, uradne zaznamke, izjave in drugo gradivo, ki utegne biti koristno za uspeno izvedbo postopka. e policija po vloitvi kazenske ovadbe izve za nova dejstva, dokaze ali sledove kaznivega dejanja, mora zbrati potrebna obvestila in poslati o tem dravnemu toilcu poroilo v dopolnitev kazenske ovadbe. Policija polje poroilo dravnemu toilcu tudi v primeru, e na podlagi zbranih obvestil ni podlage za kazensko ovadbo.

29. Zaslianje osumljenca!Zaslianje osumljenca se sme opraviti samo v navzonosti zagovornika. Pri zaslianju je lahko navzo tudi dravni toilec, o emer ga mora na primeren nain obvestiti policija. Zaslianje osumljenca opravi policija po dolobah Zakona o kazenskem postopku, ki veljajo za zaslianje obdolenca (227. do 233. len). O zaslianju se sestavi zapisnik po dolobah 79. do 82. lena omenjenega zakona. Ta zapisnik se lahko uporabi kot dokaz v kazenskem postopku. Zaslianje osumljenca se lahko po predhodnem obvestilu posname z napravo za zvono in slikovno snemanje. e osumljenec ni bil pouen o svojih pravicah ali e dani pouk in izjava osumljenca glede pravice do zagovornika nista zapisana v zapisnik ali e je bil zaslian brez navzonosti zagovornika ali e je bilo ravnano v nasprotju z dolobami osmega odstavka 227. lena zakona,(proti obdolencu se ne smejo 11

uporabiti sila, gronja ali druga podobna sredstva - tretji odstavek 266. lena, da bi se dosegla kakna njegova izjava ali priznanje), sodie ne sme opreti svoje odlobe na njegovo izpovedbo. 30. Napotitev oseb najdene na kraju kd k preiskovalnemu sodniku! Policisti imajo pravico napotiti osebe, ki jih najdejo na kraju storitve kaznivega dejanja ali osebe, ki imajo bivalie v tujini, k preiskovalnemu sodniku ali jih zadrati do njegovega prihoda, e bi mogle dati za kazenski postopek vane podatke in e je verjetno, da jih pozneje ne bi bilo mogoe zasliati ali da bi bilo to zvezano s precejnjim zavlaevanjem ali z drugimi teavami. Zadranje takih oseb na kraju storitve kaznivega dejanja ne sme trajati ve kot est ur. 31. Katere tajne ukrepe lahko izvajajo policisti? (9.8 do vkljuno 9.14) e obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je doloena oseba izvrila, izvruje ali pripravlja oziroma organizira izvritev katerega izmed kaznivih dejanj, navedenih v etrtem odstavku tega lena, pri tem pa je mogoe utemeljeno sklepati, da policisti z drugimi ukrepi tega dejanja ne morejo odkriti, prepreiti ali dokazati oziroma bi bilo to povezano z nesorazmernimi teavami, se lahko zoper to osebo odredi tajno opazovanje. Izjemoma se lahko tajno opazovanje odredi tudi zoper osebo, ki ni osumljenec, e je mogoe utemeljeno sklepati, da bi opazovanje te osebe privedlo do identifikacije osumljenca iz prejnjega odstavka, katerega osebni podatki niso znani, do prebivalia ali lokacije, kjer se nahaja osumljenec iz prejnjega odstavka, oziroma do prebivalia ali lokacije, kjer se nahaja oseba, zoper katero je bil odrejen pripor, hini pripor, tiralica ali odredba za privedbo, pa je pobegnila ali se skriva, in policisti z drugimi ukrepi teh podatkov ne morejo pridobiti oziroma bi bilo to povezano z nesorazmernimi teavami. Tajno opazovanje se izvaja z neprekinjenim ali ponavljajoim opazovanjem ali sledenjem z uporabo tehninih naprav za ugotavljanje poloaja in gibanja ter tehninih naprav za prenos in snemanje glasu, fotografiranjem ter video-snemanjem, in je osredotoeno na spremljanje poloaja, gibanja ter aktivnosti osebe iz prejnjih odstavkov. Tajno opazovanje se sme izvajati na javnih ter javno dostopnih odprtih in zaprtih prostorih ter krajih in prostorih, ki so vidni z javno dostopnega kraja oziroma prostora. Pod pogoji iz tega lena se sme tajno opazovanje izvajati tudi v zasebnih prostorih, e v to privoli imetnik prostora. Kazniva dejanja, v zvezi s katerimi se lahko odredi ukrep tajnega opazovanja, so: - kazniva dejanja, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora petih ali ve let, - kazniva dejanja iz 2. toke drugega odstavka 150. lena tega zakona in kazniva dejanja protipravnega odvzema prostosti po 143. lenu, ogroanja varnosti po 145. lenu, goljufije po 217. lenu, prikrivanja po 221. lenu, izdaje in neupraviene pridobitve poslovne tajnosti po 241. lenu, zlorabe notranje informacije po 243. lenu, ponarejanja in uporabe ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev po 250. lenu, ponarejanja listin po 256. lenu, posebnih primerov ponarejanja listin po 257. lenu, zlorabe uradnega poloaja ali uradnih pravic po 261. lenu, izdaje uradne tajnosti po 266. lenu, pomoi storilcu po storitvi kaznivega dejanja po 287. lenu, povzroitve splone nevarnosti po 317. lenu, obremenjevanja in unienja okolja in prostora po 333. lenu, vnaanja nevarnih snovi v dravo po 335. lenu, onesnaenja pitne vode po 337. lenu, ter onesnaenja ivil ali krme po 338. lenu Kazenskega zakonika. Konkretna odreditev tajnega opazovanja 12

Ukrep tajnega opazovanja s pisno odredbo dovoli dravni toilec na pisni predlog policije, razen v primerih iz estega odstavka tega lena, ko je potrebna odredba preiskovalnega sodnika. Ukrep tajnega opazovanja s pisno odredbo odredi preiskovalni sodnik na pisni predlog dravnega toilca v naslednjih primerih: - e se pri izvajanju ukrepa predvideva uporaba tehninih naprav za prenos in snemanje glasu, pri emer je ta ukrep dopustno odrediti zgolj za kazniva dejanja iz drugega odstavka 150. lena tega zakona, - e izvedba ukrepa zahteva namestitev tehninih naprav za ugotavljanje poloaja in gibanja osumljenca s tajnim vstopom v vozilo ali drug zavarovan oziroma zaprt prostor ali predmet, - za uporabo ukrepa v zasebnih prostorih, e v to privoli imetnik prostora, - za izvajanje ukrepa zoper osebo, ki ni osumljenec (drugi odstavek tega lena). Vsebina odredbe Predlog in odredba, ki postaneta sestavni del kazenskega spisa, morata vsebovati: - podatke, ki omogoajo dololjivost osebe, zoper katero se predlaga oziroma odreja ukrep, - utemeljitev oziroma ugotovitev utemeljenih razlogov za sum;, - v primeru iz drugega odstavka tega lena podatke, ki omogoajo dololjivost osumljenca iz prvega odstavka tega lena, ter utemeljitev verjetnosti, da bi izvajanje ukrepa privedlo do identifikacije osumljenca, lokacije, kjer se nahaja, oziroma njegovega prebivalia, - v primeru izvajanja ukrepa v zasebnih prostorih, e v to privoli imetnik prostora, pisno soglasje imetnika prostora, - nain izvajanja ukrepa, njegov obseg in trajanje ter ostale pomembne okoliine, ki narekujejo uporabo ukrepa, - utemeljitev oziroma ugotovitev neogibne potrebnosti uporabe ukrepa v razmerju do zbiranja dokazov na drug nain. Izjemoma, e pisne odredbe ni mogoe pravoasno pridobiti in e obstaja nevarnost odlaanja, lahko v primeru iz petega odstavka tega lena na ustni predlog policije dravni toilec, v primeru iz estega odstavka tega lena pa na ustni predlog dravnega toilca preiskovalni sodnik, dovoli zaetek izvajanja ukrepa z ustno odredbo. O ustnem predlogu napravi organ, ki je izdal ustno odredbo, uradni zaznamek. Pisna odredba, ki mora vsebovati utemeljitev razloga za predasno izvrevanje, mora biti izdana najkasneje v dvanajstih urah po izdaji ustne odredbe. Za predasno izvrevanje mora obstajati utemeljen razlog, v nasprotnem primeru sodie ne glede na sicernjo upravienost uporabe ukrepov vselej postopa po etrtem odstavku 154. lena tega zakona. e pride oseba, zoper katero se ukrep izvaja, v stik z drugo neidentificirano osebo, za katero obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je vpletena v kriminalno dejavnost v zvezi s kaznivimi dejanji, zaradi katerih se izvaja ukrep, lahko policija to osebo tajno opazuje tudi brez odredbe iz petega ali estega odstavka tega lena, e je to nujno potrebno za ugotovitev identitete te osebe ali pridobitev drugih 13

podatkov, pomembnih za kazenski postopek. Policija mora za tako opazovanje pridobiti predhodno ustno dovoljenje dravnega toilca, razen, e tega ni mogoe pravoasno pridobiti in e obstaja nevarnost odlaanja. V tem primeru policija takoj, ko je mogoe in najpozneje v estih urah od zaetka izvajanja ukrepa, obvesti dravnega toilca, ki lahko prepove nadaljnje izvajanje ukrepa, e meni, da zanj ni utemeljenih razlogov. Ta ukrep sme trajati najve dvanajst ur od stika z osebo, zoper katero se ukrep izvaja. Policija pri izvajanju ukrepa iz tega odstavka ne sme uporabljati tehninih naprav in sredstev iz 1. in 2. toke estega odstavka tega lena, niti izvajati ukrepa v zasebnih prostorih. Policija takoj po prenehanju taknega opazovanja napravi uradni zaznamek, ki ga brez odlaanja polje dravnemu toilcu, ki je izdal dovoljenje iz tega odstavka, in organu, ki je izdal prvotno odredbo za tajno opazovanje. Uradni zaznamek postane del kazenskega spisa. Trajanje ukrepa tajnega opazovanja Izvajanje ukrepa lahko traja najve dva meseca, iz tehtnih razlogov pa se lahko njegovo trajanje s pisno odredbo podalja vsaki za dva meseca. Skupno lahko ukrep traja: - v primeru iz estega odstavka 149. a lena najve est mesecev;, - v primerih iz petega odstavka 149. a lena najve tiriindvajset mesecev, e gre za kazniva dejanja iz etrtega odstavka tega lena; in najve estintrideset mesecev, e gre za kazniva dejanja iz drugega odstavka 151. lena tega zakona. Policija preneha z izvajanjem ukrepa takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil odrejen. O prenehanju brez odlaanja pisno obvesti organ, ki je ukrep odredil. Policija poilja organu, ki je ukrep odredil, mesena poroila o poteku izvajanja ukrepa in pridobljenih podatkih. Organ, ki je ukrep odredil, lahko v vsakem trenutku na podlagi tega poroila ali po uradni dolnosti, e oceni, da ni ve razlogov za uporabo ukrepa, ali da se ta izvaja v nasprotju z njegovo odredbo, s pisno odredbo odredi, da se izvajanje ukrepa ustavi. e se ukrep zoper isto osebo izvaja ve kot est mesecev, zakonitost in utemeljenost izvajanja ukrepa ob prvem podaljanju nad est mesecev, in nato vsakih nadaljnjih est mesecev, preveri senat (esti odstavek 25. lena). Organ, ki je izdal odredbo za podaljanje, senatu polje celotno gradivo, ta pa odloi v roku treh dni. e senat oceni, da ni razlogov za izvajanje ukrepa ali da niso izpolnjeni vsi zakonski pogoji, izda sklep, s katerim odredi prenehanje uporabe ukrepa. Zoper ta sklep ni pritobe. Tajno opazovanje mora policija izvrevati na nain, na katerega se v najmanji moni meri posega v pravice oseb, ki niso osumljenci. Pridobitev podatkov o udeleencih, okoliinah in dejstvih elektronskega komunikacijskega prometa e so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno, da se izvruje ali da se pripravlja oziroma organizira kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolnosti in je za odkritje tega kaznivega dejanja ali storilca potrebno pridobiti podatke o prometu v elektronskem komunikacijskem omreju, lahko preiskovalni sodnik na obrazloen predlog dravnega toilca odredi operaterju elektronskega komunikacijskega omreja, da mu sporoi podatke o udeleencih, okoliinah in dejstvih elektronskega komunikacijskega prometa, kot so: tevilka ali druga oblika identifikacije uporabnikov elektronskih komunikacijskih storitev, vrsta, datum, as in trajanje klica oziroma druge elektronske komunikacijske storitve, koliina prenesenih podatkov in kraj, iz katerega je bila elektronska komunikacijska storitev opravljena.

14

Predlog in odredba morata biti pisna in morata vsebovati podatke, ki omogoajo identifikacijo komunikacijskega sredstva za elektronski komunikacijski promet, utemeljitev razlogov, asovno obdobje, za katerega se podatki zahtevajo, ter ostale pomembne okoliine, ki narekujejo uporabo ukrepa. e so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno, oziroma da se pripravlja kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolnosti in je za odkritje tega kaznivega dejanja ali storilca potrebno pridobiti podatke o lastniku ali uporabniku doloenega komunikacijskega sredstva za elektronski komunikacijski promet, ki niso objavljeni v naronikih imenikih in o asu, v katerem je tako sredstvo bilo oziroma je v uporabi, lahko policija od operaterja elektronskega komunikacijskega omreja zahteva, da ji na njeno pisno zahtevo, tudi brez privolitve posameznika, na katerega se ti podatki nanaajo, sporoi te podatke. Operater elektronskih komunikacijskih omreij svoji stranki ali tretji osebi ne sme razkriti, da je ali da bo doloene podatke posredoval preiskovalnemu sodniku ali policiji. Drugi tajni ukrepi e obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je doloena oseba izvrila, izvruje ali pripravlja oziroma organizira izvritev katerega izmed kaznivih dejanj, navedenih v drugem odstavku 150. lena in e obstaja utemeljen sum, da se za komunikacijo v zvezi s tem kaznivim dejanjem uporablja doloeno komunikacijsko sredstvo oziroma raunalniki sistem ali bo to sredstvo oziroma sistem uporabljeno, pri tem pa je mogoe utemeljeno sklepati, da se z drugimi ukrepi ne bi dalo zbrati dokazov oziroma bi njihovo zbiranje lahko ogrozilo ivljenje ali zdravje ljudi, se lahko zoper to osebo odredi: - nadzor elektronskih komunikacij s prislukovanjem in snemanjem ter kontrola in zavarovanje dokazov o vseh oblikah komuniciranja, ki se prenaajo v elektronskem komunikacijskem omreju, - kontrola pisem in drugih poiljk, - kontrola raunalnikega sistema banke ali druge pravne osebe, ki opravlja finanno ali drugo gospodarsko dejavnost, - prislukovanje in snemanje pogovorov s privolitvijo vsaj ene osebe, udeleene v pogovoru. Kazniva dejanja, v zvezi s katerimi se lahko odredijo ukrepi iz prejnjega odstavka, so: - kazniva dejanja zoper varnost Republike Slovenije in njeno ustavno ureditev in kazniva dejanja zoper lovenost in mednarodno pravo, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora petih ali ve let, - kaznivo dejanje ugrabitve po 144. lenu, prikazovanja, posesti, izdelave in posredovanja pornografskega gradiva po 187. lenu, neupraviene proizvodnje in prometa z mamili po 196. lenu, omogoanja uivanja mamil po 197. lenu, izsiljevanja po 218. lenu, zlorabe notranje informacije po 243. lenu, nedovoljenega sprejemanja daril po 247. lenu, neupravienega dajanja daril po 248. lenu, pranja denarja po 252. lenu, tihotapstva po 255. lenu, jemanja podkupnine po 267. lenu, dajanja podkupnine po 268. lenu, sprejemanja daril za nezakonito posredovanje po 269. lenu, dajanja daril za nezakonito posredovanje po 269. a lenu, hudodelskega zdruevanja po 297. lenu, nedovoljene proizvodnje in prometa oroja ali razstrelilnih snovi po 310. lenu ter povzroitve nevarnosti z jedrskimi snovmi po tretjem odstavku 319. lena kazenskega zakonika,

15

- druga kazniva dejanja, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora osmih ali ve let. Odreditev prislukovanja in opazovanja v tujem stanovanju e obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je doloena oseba izvrila, izvruje ali pripravlja oziroma organizira izvritev katerega izmed kaznivih dejanj, navedenih v drugem odstavku tega lena, pri tem pa je mogoe utemeljeno sklepati, da se bo lahko v tono doloenem prostoru pridobilo dokaze, katerih se z milejimi ukrepi, vkljuno z ukrepi iz 149. a, 149. b in 150. lena tega zakona ne bi dalo zbrati oziroma bi njihovo zbiranje lahko ogrozilo ivljenje ljudi, se lahko zoper to osebo izjemoma odredi prislukovanje in opazovanje v tujem stanovanju ali drugih tujih prostorih, z uporabo tehninih sredstev za dokumentiranje in po potrebi s tajnim vstopom v navedene prostore. Ukrep iz prejnjega odstavka se lahko odredi v zvezi z vsemi kaznivimi dejanji iz 1. toke drugega odstavka 150 lena, kaznivimi dejanji iz 2. toke istega odstavka, razen za kazniva dejanja ugrabitve po 144. lenu, omogoanja uivanja mamil po 197. lenu, izsiljevanja po 218. lenu, pranja denarja po prvem, drugem, tretjem in petem odstavku 252. lena in tihotapstva po 255. lenu kazenskega zakonika, v zvezi z drugimi kaznivimi dejanji iz 3. toke istega odstavka, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora osmih ali ve let pa le, e obenem obstaja resna nevarnost za ivljenje ljudi. Odreditev ukrepa Ukrepe iz 150. in 151. lena tega zakona s pisno odredbo odredi preiskovalni sodnik na pisni predlog dravnega toilca. Predlog in odredba morata vsebovati: - podatke, ki omogoajo dololjivost osebe, zoper katero se predlaga oziroma odreja ukrep, - utemeljitev oziroma ugotovitev razlogov za sum, da gre za izvrevanje, pripravo, ali organizacijo v 150. oziroma 151. lenu tega zakona doloenih kaznivih dejanj, - kateri ukrep se predlaga oziroma odreja, nain izvajanja ukrepa, njegov obseg in trajanje, tono doloitev prostora ali kraja, v katerem se ukrep izvaja, elektronsko-komunikacijsko sredstvo in ostale pomembne okoliine, ki narekujejo uporabo posameznega ukrepa, - utemeljitev oziroma ugotovitev neogibne potrebnosti uporabe posameznega ukrepa v razmerju do zbiranja dokazov na drug nain in uporabe ostalih milejih ukrepov, - utemeljitev razloga za predasno izvrevanje odredbe v primeru iz drugega odstavka tega lena. Izjemoma, e pisne odredbe ni mogoe pravoasno pridobiti in e obstaja nevarnost odlaanja, lahko na ustni predlog dravnega toilca preiskovalni sodnik odredi izvrevanje ukrepov iz 150. lena tega zakona z ustno odredbo. O ustnem predlogu dravnega toilca preiskovalni sodnik napravi uradni zaznamek. Pisna odredba mora biti izdana najkasneje v dvanajstih urah po izdaji ustne odredbe. Za predasno izvrevanje mora obstajati utemeljen razlog; v nasprotnem primeru sodie ne glede na sicernjo upravienost uporabe ukrepov vselej postopa po etrtem odstavku 154. lena tega zakona. (3) e pri izvrevanju ukrepa iz 2. toke prvega odstavka 150. lena tega Zakona o kazenskem postopku policija oceni, da je vsebina pisma ali druge poiljke takna, da bi utegnila biti dokaz v kazenskem postopku, mora s tem nemudoma seznaniti preiskovalnega sodnika, ki odloi, kako se bo s poiljko ravnalo. O tem preiskovalni sodnik sestavi poseben zapisnik. Trajanje ukrepa 16

Izvajanje ukrepov iz 150. in 151. lena tega zakona lahko traja najve en mesec, iz tehtnih razlogov pa se lahko njihovo trajanje podalja vsaki za en mesec, vendar za ukrepe iz 150. lena tega zakona skupno najve est mesecev, za ukrep iz 151. lena tega zakona pa skupno najve tri mesece. Odredbo iz prvega odstavka izvri policija. Operaterji elektronskih komunikacijskih omreij so policiji dolni omogoiti izvritev odredbe. Policija preneha z izvajanjem ukrepov iz 150. in 151. lena tega zakona takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bili odrejeni. O prenehanju brez odlaanja pisno obvesti preiskovalnega sodnika. Preiskovalni sodnik lahko v vsakem trenutku po uradni dolnosti, e oceni, da ni ve razlogov za izvajanje ukrepov, ali da se ti izvajajo v nasprotju z njegovo odredbo, s pisno odredbo odredi, da se izvajanje ukrepov ustavi. Ukrepe iz 150. in 151. lena tega zakona mora policija izvrevati na nain, na katerega se v najmanji moni meri posega v pravice oseb, ki niso osumljenci. Hramba posnetkov, sporoil in predmetov Po prenehanju uporabe ukrepov iz 149. a, 150., 151., 155. in 155. a lena tega zakona mora policija vse posnetke, sporoila in predmete, pridobljene z uporabo teh ukrepov, skupaj s poroilom, ki obsega povzetek zbranih dokazov, predati dravnemu toilcu. Dravni toilec celotno gradivo, zbrano z ukrepi, ki jih je odredil preiskovalni sodnik, preda preiskovalnemu sodniku; ta pa preizkusi, ali so se ukrepi izvajali na nain, kot so bili odobreni. Organ, ki je odredil ukrep, lahko odredi, da se posnetki telefonskih pogovorov in drugih oblik komuniciranja v celoti ali deloma prepiejo. Glede prepisa teh posnetkov se uporabljajo dolobe petega odstavka 84. lena tega zakona. e dravni toilec izjavi, da ne bo zael kazenskega pregona zoper osumljenca ali e v roku dveh let po koncu izvajanja ukrepov, ki jih odreja dravni toilec, ne poda takne izjave, preiskovalnemu sodniku preda tudi celotno gradivo zbrano s temi ukrepi. Preiskovalni sodnik nato ravna po drugem odstavku 154. lena tega zakona. Podatke, sporoila, posnetke ali dokazila, pridobljene z uporabo ukrepov iz 149. a, prvega odstavka 149. b, 150., 151., 155., 155. a in 156. lena tega zakona, hrani sodie, dokler se hrani kazenski spis, oziroma do unienja po drugem odstavku tega lena. e dravni toilec izjavi, da ne bo zael kazenskega pregona zoper osumljenca ali e v roku dveh let po koncu izvajanja ukrepov iz 149. a, prvega odstavka 149. b, 150., 151., 155., 155. a in 156. lena tega zakona ne poda takne izjave, se gradivo iz prejnjega odstavka pod nadzorstvom preiskovalnega sodnika unii. O tem unienju napravi preiskovalni sodnik uradni zaznamek. Pred unienjem obvesti preiskovalni sodnik o uporabi teh ukrepov osumljenca, oziroma v primerih iz drugega ali devetega odstavka 149. a lena tega zakona, osebo, zoper katero se je ukrep izvajal, ki ima pravico seznaniti se s pridobljenim gradivom, v primerih vejega obsega tega gradiva pa s poroilom iz prvega odstavka 153. lena tega zakona. V primeru, ko so bili uporabljeni ukrepi iz drugega ali devetega odstavka 149. a lena tega zakona, in dravni toilec proti osumljencu zane kazenski pregon, preiskovalni sodnik najpozneje do vloitve obtonice oziroma takoj po tem, ko je bila oseba, zaradi katere se je ukrep izvajal, prijeta, obvesti o uporabi teh ukrepov osebo, zoper katero so se ukrepi izvajali, ki ima pravico seznaniti se s pridobljenim gradivom. e je mogoe utemeljeno sklepati, da bo zaradi seznanitve z gradivom nastala nevarnost za ivljenje in zdravje ljudi 17

ali iz drugih tehtnih razlogov, lahko preiskovalni sodnik na predlog dravnega toilca ali po uradni dolnosti odloi, da osumljenca, oziroma v primerih iz drugega ali devetega odstavka 149. a lena tega zakona, osebo, zoper katero se je ukrep izvajal, z delom vsebine ali s celotno vsebino pridobljenega gradiva ne bo seznanil. Ne smejo se uporabiti kot dokaz podatki, sporoila, posnetki ali druga dokazila, e so bili pridobljeni z izvajanjem katerega od ukrepov po 149. a, 150., 151., 155., 155. a in 156. lena tega zakona, in se ne nanaajo na katero izmed kaznivih dejanj, za katere je posamien ukrep mogoe odrediti. e so bili ukrepi iz 149. a, 149. b, 150., 151., 155., 155. a in 156. lena tega zakona izvreni brez odredbe dravnega toilca (peti in deveti odstavek 149. a lena, prvi odstavek 155. lena, tretji odstavek 155. a lena) oziroma brez odredbe preiskovalnega sodnika (esti odstavek 149. a lena, prvi odstavek 149. b lena, 153. len, etrti odstavek 155. a lena, prvi in tretji odstavek 156. lena) ali v nasprotju z njo, ali e daljega izvajanja ukrepov ni preveril senat (dvanajsti odstavek 149. a lena), sodie ne sme opreti svoje odlobe na tako dobljene podatke, sporoila, posnetke ali dokazila. Dolobe 237. lena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za podatke, posnetke, sporoila in dokazila, pridobljena z uporabo ukrepov iz 150., 151. in 155. a lena tega zakona. e so ukrepi iz 149. a, 150., 151., 155. in 155. a lena tega zakona uporabljeni v zadevi, ki je predmet preiskave, kazenskega pregona ali sodnega postopka v eni ali ve dravah, morajo biti izvedeni v skladu z obstojeimi dvostranskimi ali vestranskimi sporazumi ali pogodbami oziroma s sporazumom iz 160. b lena tega zakona, e teh ni, pa se dogovori sklenejo za vsak posamezen primer posebej ob popolnem spotovanju suverenosti in notranje zakonodaje pogodbenice, na katere ozemlju bo potekala takna preiskava. Odreditev ukrepa navideznega odkupa, navideznega sprejemanja oz. dajanja daril in podkupnin e je mogoe utemeljeno sklepati, da je doloena oseba vpletena v kriminalno dejavnost v zvezi s kaznivimi dejanji iz drugega odstavka 150. lena tega Zakona o kazenskem postopku, lahko dravni toilec na podlagi obrazloenega predloga policije s pisno odredbo dovoli ukrep navideznega odkupa, navideznega sprejemanja oziroma dajanja daril ali navideznega jemanja oziroma dajanja podkupnine. Predlog in odredba postaneta sestavni del kazenskega spisa. Odredba dravnega toilca se lahko nanaa le na enkraten ukrep. Predlog za vsak nadaljnji ukrep zoper isto osebo mora vsebovati razloge, ki utemeljujejo njegovo uporabo. Pri izvrevanju ukrepov iz prvega odstavka tega lena policija in njeni sodelavci ne smejo izzivati kriminalne dejavnosti. Pri ugotavljanju ali je bila izzvana kriminalna dejavnost, je potrebno presojati predvsem ali bi ukrep na nain, kot je bil izveden, napeljal k storitvi kaznivega dejanja osebo, ki tovrstnega kaznivega dejanja sicer ne bi bila pripravljena storiti. e je bila izzvana kriminalna dejavnost, je to okoliina, ki izkljuuje kazenski pregon za kaznivo dejanje, storjeno v zvezi z ukrepom iz prvega odstavka tega lena. Glede predmetov, pridobljenih z ukrepi iz prvega odstavka tega lena se uporabljajo dolobe 110., 131., 498. in 498. a lena tega zakona. Tajno delovanje

18

e obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je doloena oseba izvrila katerega izmed kaznivih dejanj iz etrtega odstavka 149. a lena tega zakona, oziroma e je mogoe utemeljeno sklepati, da je doloena oseba vpletena v kriminalno dejavnost v zvezi s kaznivimi dejanji iz etrtega odstavka 149. a lena tega zakona, pri tem pa je mogoe utemeljeno sklepati, da se z drugimi ukrepi ne bi dalo zbrati dokazov oziroma bi bilo to povezano z nesorazmernimi teavami, se lahko zoper to osebo uporabi tajno delovanje. Tajno delovanje se izvaja z vkljuitvijo tajnih delavcev in neprekinjenim ali ponavljajoim zbiranjem podatkov o osebi ter njeni kriminalni aktivnosti. Tajno delovanje pod vodstvom in nadzorom policije, s pomojo prirejenih podatkov o osebi, prirejenih podatkov v zbirkah podatkov ter uporabo prirejenih dokumentov z namenom prepreitve, da bi bilo takno zbiranje podatkov ali vkljuitev razkrita, izvaja eden ali ve tajnih delavcev. Tajni delavec je lahko policist, policijski delavec tuje drave ali izjemoma, e izvedba tajnega delovanja drugae ni mogoa, druga oseba. Tajni delavec sme biti pod pogoji iz tega lena s prirejenimi dokumenti udeleen v pravnem prometu, pri zbiranju podatkov pa sme pod pogoji iz tega lena uporabiti tudi tehnine naprave za prenos in snemanje glasu, fotografiranje in video-snemanje. Ukrep tajnega delovanje s pisno odredbo dovoli dravni toilec na pisni predlog policije, razen v primerih iz etrtega odstavka tega lena, ko je potrebna odredba preiskovalnega sodnika. Odredba lahko obsega tudi dovoljenje za izdelavo, pridobitev in uporabo prirejenih podatkov in dokumentov. Ukrep tajnega delovanja, pri katerem bo tajni policijski delavec uporabil tehnine naprave za prenos in snemanje glasu, fotografiranje in video snemanje, se lahko odredi samo v zvezi s kaznivimi dejanji iz drugega odstavka 150. lena tega zakona. Ukrep s pisno odredbo odredi preiskovalni sodnik na pisni predlog dravnega toilca. Predlog in odredba, ki postaneta sestavni del kazenskega spisa, morata vsebovati: - podatke, ki omogoajo dololjivost osebe, zoper katero se predlaga oziroma odreja ukrep, - utemeljitev oziroma ugotovitev utemeljenih razlogov za sum, - nain izvajanja ukrepa, njegov obseg in trajanje in ostale pomembne okoliine, ki narekujejo uporabo ukrepa, - vrsto, namen in obseg uporabe posameznih prirejenih podatkov in dokumentov, - v primeru, da bo tajni delavec udeleen tudi v pravnem prometu, dovoljen obseg tovrstne udelebe, - v primeru, da tajni delavec ni policist ali delavec policije tuje drave, ampak druga oseba, utemeljitev, zakaj je potrebno uporabiti tako osebo. - v primeru iz prejnjega odstavka opredelitev vrste in naina uporabe tehninih naprav za prenos in snemanje glasu, fotografiranje in video snemanje, - utemeljitev oziroma ugotovitev neogibne potrebnosti uporabe posameznega ukrepa v razmerju do zbiranja dokazov na drug nain. Izvajanje ukrepa lahko traja najve dva meseca, iz tehtnih razlogov pa se lahko njegovo trajanje s pisno odredbo podalja vsaki za dva meseca, vendar skupno najve tiriindvajset mesecev, v

19

primeru uporabe ukrepa za kazniva dejanja iz drugega odstavka 151. lena tega zakona pa skupno najve estintrideset mesecev. Glede prenehanja izvajanja tajnega delovanja, mesenega poroanja policije in preverjanja daljega trajanja s strani senata (esti odstavek 25. lena) se smiselno uporabljajo dolobe enajstega in dvanajstega odstavka 149. a lena tega zakona. Ukrepi iz tega lena se morajo izvrevati na nain, na katerega se v najmanji moni meri posega v pravice oseb, ki niso osumljenci. Pri izvrevanju ukrepa tajni policijski delavec ne sme izzivati kriminalne dejavnosti. Glede izzivanja kriminalne dejavnosti se smiselno uporabljajo dolobe tretjega in etrtega odstavka 155. lena tega zakona. Posebni ukrepi za pridobitev podatkov, ki jih vodijo finanne institucije Preiskovalni sodnik lahko na obrazloen predlog dravnega toilca odredi banki, hranilnici ali hranilno kreditni slubi, da mu sporoi zaupne podatke in polje dokumentacijo o vlogah, depozitih, stanju in prometu na raunih ali drugih poslih osumljenca, obdolenca in drugih oseb, za katere je mogoe utemeljeno sklepati, da so udeleene v finannih transakcijah ali poslih osumljenca ali obdolenca, e bi ti podatki utegnili biti dokaz v kazenskem postopku ali e so potrebni zaradi zasega predmetov ali zavarovanja zahtevka za odvzem premoenjske koristi oziroma premoenja v vrednosti premoenjske koristi. Banka, hranilnica ali hranilno kreditna sluba mora zahtevane podatke in dokumentacijo iz prejnjega odstavka posredovati preiskovalnemu sodniku brez odlaanja. Pod pogoji iz prvega odstavka tega lena lahko preiskovalni sodnik na obrazloen predlog dravnega toilca odredi banki, hranilnici ali hranilno kreditni slubi, da tekoe spremlja finanno poslovanje osumljenca, obdolenca in drugih oseb, za katere je mogoe utemeljeno sklepati, da so udeleene v finannih transa transakcijah ali poslih osumljenca ali obdolenca in da mu sproti sporoa zaupne podatke o transakcijah ali poslih, ki jih pri njih opravijo ali nameravajo opraviti navedene osebe. V odredbi preiskovalni sodnik doloi rok, v katerem mu mora banka, hranilnica ali hranilno kreditna sluba sporoati podatke. Izvajanje ukrepa iz prejnjega odstavka lahko traja najve tri mesece, iz tehtnih razlogov pa se lahko na predlog dravnega toilca njegovo trajanje podalja do najve est mesecev. Banka, hranilnica ali hranilno kreditna sluba svoji stranki ali tretji osebi ne sme razkriti, da je ali da bo podatke in dokumentacijo poslala preiskovalnemu sodniku. Organ, ki je pristojen za izdajo pisne odredbe, s katero se odredi ali dovoli izvajanje ukrepov iz 149. a, 149. b, 150., 151., 155., 155. a in 156. lena tega zakona, mora odloiti najpozneje v osemintiridesetih urah od prejetja pisnega predloga in svojo odloitev brez odlaanja sporoiti organu, ki je podal predlog. 32. Kaj je tajno opazovanje? Pogoji za odreditev

20

e obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je doloena oseba izvrila, izvruje ali pripravlja oziroma organizira izvritev katerega izmed kaznivih dejanj, navedenih v etrtem odstavku tega lena, pri tem pa je mogoe utemeljeno sklepati, da policisti z drugimi ukrepi tega dejanja ne morejo odkriti, prepreiti ali dokazati oziroma bi bilo to povezano z nesorazmernimi teavami, se lahko zoper to osebo odredi tajno opazovanje. Izjemoma se lahko tajno opazovanje odredi tudi zoper osebo, ki ni osumljenec, e je mogoe utemeljeno sklepati, da bi opazovanje te osebe privedlo do identifikacije osumljenca iz prejnjega odstavka, katerega osebni podatki niso znani, do prebivalia ali lokacije, kjer se nahaja osumljenec iz prejnjega odstavka, oziroma do prebivalia ali lokacije, kjer se nahaja oseba, zoper katero je bil odrejen pripor, hini pripor, tiralica ali odredba za privedbo, pa je pobegnila ali se skriva, in policisti z drugimi ukrepi teh podatkov ne morejo pridobiti oziroma bi bilo to povezano z nesorazmernimi teavami. Tajno opazovanje se izvaja z neprekinjenim ali ponavljajoim opazovanjem ali sledenjem z uporabo tehninih naprav za ugotavljanje poloaja in gibanja ter tehninih naprav za prenos in snemanje glasu, fotografiranjem ter video-snemanjem, in je osredotoeno na spremljanje poloaja, gibanja ter aktivnosti osebe iz prejnjih odstavkov. Tajno opazovanje se sme izvajati na javnih ter javno dostopnih odprtih in zaprtih prostorih ter krajih in prostorih, ki so vidni z javno dostopnega kraja oziroma prostora. Pod pogoji iz tega lena se sme tajno opazovanje izvajati tudi v zasebnih prostorih, e v to privoli imetnik prostora. Kazniva dejanja, v zvezi s katerimi se lahko odredi ukrep tajnega opazovanja, so: - kazniva dejanja, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora petih ali ve let, - kazniva dejanja iz 2. toke drugega odstavka 150. lena tega zakona in kazniva dejanja protipravnega odvzema prostosti po 143. lenu, ogroanja varnosti po 145. lenu, goljufije po 217. lenu, prikrivanja po 221. lenu, izdaje in neupraviene pridobitve poslovne tajnosti po 241. lenu, zlorabe notranje informacije po 243. lenu, ponarejanja in uporabe ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev po 250. lenu, ponarejanja listin po 256. lenu, posebnih primerov ponarejanja listin po 257. lenu, zlorabe uradnega poloaja ali uradnih pravic po 261. lenu, izdaje uradne tajnosti po 266. lenu, pomoi storilcu po storitvi kaznivega dejanja po 287. lenu, povzroitve splone nevarnosti po 317. lenu, obremenjevanja in unienja okolja in prostora po 333. lenu, vnaanja nevarnih snovi v dravo po 335. lenu, onesnaenja pitne vode po 337. lenu, ter onesnaenja ivil ali krme po 338. lenu Kazenskega zakonika. Konkretna odreditev tajnega opazovanja Ukrep tajnega opazovanja s pisno odredbo dovoli dravni toilec na pisni predlog policije, razen v primerih iz estega odstavka tega lena, ko je potrebna odredba preiskovalnega sodnika. Ukrep tajnega opazovanja s pisno odredbo odredi preiskovalni sodnik na pisni predlog dravnega toilca v naslednjih primerih: - e se pri izvajanju ukrepa predvideva uporaba tehninih naprav za prenos in snemanje glasu, pri emer je ta ukrep dopustno odrediti zgolj za kazniva dejanja iz drugega odstavka 150. lena tega zakona,

21

- e izvedba ukrepa zahteva namestitev tehninih naprav za ugotavljanje poloaja in gibanja osumljenca s tajnim vstopom v vozilo ali drug zavarovan oziroma zaprt prostor ali predmet, - za uporabo ukrepa v zasebnih prostorih, e v to privoli imetnik prostora, - za izvajanje ukrepa zoper osebo, ki ni osumljenec (drugi odstavek tega lena). Vsebina odredbe Predlog in odredba, ki postaneta sestavni del kazenskega spisa, morata vsebovati: - podatke, ki omogoajo dololjivost osebe, zoper katero se predlaga oziroma odreja ukrep, - utemeljitev oziroma ugotovitev utemeljenih razlogov za sum;, - v primeru iz drugega odstavka tega lena podatke, ki omogoajo dololjivost osumljenca iz prvega odstavka tega lena, ter utemeljitev verjetnosti, da bi izvajanje ukrepa privedlo do identifikacije osumljenca, lokacije, kjer se nahaja, oziroma njegovega prebivalia, - v primeru izvajanja ukrepa v zasebnih prostorih, e v to privoli imetnik prostora, pisno soglasje imetnika prostora, - nain izvajanja ukrepa, njegov obseg in trajanje ter ostale pomembne okoliine, ki narekujejo uporabo ukrepa, - utemeljitev oziroma ugotovitev neogibne potrebnosti uporabe ukrepa v razmerju do zbiranja dokazov na drug nain. Izjemoma, e pisne odredbe ni mogoe pravoasno pridobiti in e obstaja nevarnost odlaanja, lahko v primeru iz petega odstavka tega lena na ustni predlog policije dravni toilec, v primeru iz estega odstavka tega lena pa na ustni predlog dravnega toilca preiskovalni sodnik, dovoli zaetek izvajanja ukrepa z ustno odredbo. O ustnem predlogu napravi organ, ki je izdal ustno odredbo, uradni zaznamek. Pisna odredba, ki mora vsebovati utemeljitev razloga za predasno izvrevanje, mora biti izdana najkasneje v dvanajstih urah po izdaji ustne odredbe. Za predasno izvrevanje mora obstajati utemeljen razlog, v nasprotnem primeru sodie ne glede na sicernjo upravienost uporabe ukrepov vselej postopa po etrtem odstavku 154. lena tega zakona. e pride oseba, zoper katero se ukrep izvaja, v stik z drugo neidentificirano osebo, za katero obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je vpletena v kriminalno dejavnost v zvezi s kaznivimi dejanji, zaradi katerih se izvaja ukrep, lahko policija to osebo tajno opazuje tudi brez odredbe iz petega ali estega odstavka tega lena, e je to nujno potrebno za ugotovitev identitete te osebe ali pridobitev drugih podatkov, pomembnih za kazenski postopek. Policija mora za tako opazovanje pridobiti predhodno ustno dovoljenje dravnega toilca, razen, e tega ni mogoe pravoasno pridobiti in e obstaja nevarnost odlaanja. V tem primeru policija takoj, ko je mogoe in najpozneje v estih urah od zaetka izvajanja ukrepa, obvesti dravnega toilca, ki lahko prepove nadaljnje izvajanje ukrepa, e meni, da zanj ni utemeljenih razlogov. Ta ukrep sme trajati najve dvanajst ur od stika z osebo, zoper katero se ukrep izvaja. Policija pri izvajanju ukrepa iz tega odstavka ne sme uporabljati tehninih naprav in sredstev iz 1. in 2. toke estega odstavka tega lena, niti izvajati ukrepa v zasebnih prostorih. Policija takoj po prenehanju taknega opazovanja napravi uradni zaznamek, ki ga brez odlaanja polje dravnemu toilcu, ki je izdal dovoljenje iz tega odstavka, in organu, ki je izdal prvotno odredbo za tajno opazovanje. Uradni zaznamek postane del kazenskega spisa. 22

Trajanje ukrepa tajnega opazovanja Izvajanje ukrepa lahko traja najve dva meseca, iz tehtnih razlogov pa se lahko njegovo trajanje s pisno odredbo podalja vsaki za dva meseca. Skupno lahko ukrep traja: - v primeru iz estega odstavka 149. a lena najve est mesecev;, - v primerih iz petega odstavka 149. a lena najve tiriindvajset mesecev, e gre za kazniva dejanja iz etrtega odstavka tega lena; in najve estintrideset mesecev, e gre za kazniva dejanja iz drugega odstavka 151. lena tega zakona. Policija preneha z izvajanjem ukrepa takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil odrejen. O prenehanju brez odlaanja pisno obvesti organ, ki je ukrep odredil. Policija poilja organu, ki je ukrep odredil, mesena poroila o poteku izvajanja ukrepa in pridobljenih podatkih. Organ, ki je ukrep odredil, lahko v vsakem trenutku na podlagi tega poroila ali po uradni dolnosti, e oceni, da ni ve razlogov za uporabo ukrepa, ali da se ta izvaja v nasprotju z njegovo odredbo, s pisno odredbo odredi, da se izvajanje ukrepa ustavi. e se ukrep zoper isto osebo izvaja ve kot est mesecev, zakonitost in utemeljenost izvajanja ukrepa ob prvem podaljanju nad est mesecev, in nato vsakih nadaljnjih est mesecev, preveri senat (esti odstavek 25. lena). Organ, ki je izdal odredbo za podaljanje, senatu polje celotno gradivo, ta pa odloi v roku treh dni. e senat oceni, da ni razlogov za izvajanje ukrepa ali da niso izpolnjeni vsi zakonski pogoji, izda sklep, s katerim odredi prenehanje uporabe ukrepa. Zoper ta sklep ni pritobe. Tajno opazovanje mora policija izvrevati na nain, na katerega se v najmanji moni meri posega v pravice oseb, ki niso osumljenci. 33. Kaj je tajno delovanje? e obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je doloena oseba izvrila katerega izmed kaznivih dejanj iz etrtega odstavka 149. a lena tega zakona, oziroma e je mogoe utemeljeno sklepati, da je doloena oseba vpletena v kriminalno dejavnost v zvezi s kaznivimi dejanji iz etrtega odstavka 149. a lena tega zakona, pri tem pa je mogoe utemeljeno sklepati, da se z drugimi ukrepi ne bi dalo zbrati dokazov oziroma bi bilo to povezano z nesorazmernimi teavami, se lahko zoper to osebo uporabi tajno delovanje. Tajno delovanje se izvaja z vkljuitvijo tajnih delavcev in neprekinjenim ali ponavljajoim zbiranjem podatkov o osebi ter njeni kriminalni aktivnosti. Tajno delovanje pod vodstvom in nadzorom policije, s pomojo prirejenih podatkov o osebi, prirejenih podatkov v zbirkah podatkov ter uporabo prirejenih dokumentov z namenom prepreitve, da bi bilo takno zbiranje podatkov ali vkljuitev razkrita, izvaja eden ali ve tajnih delavcev. Tajni delavec je lahko policist, policijski delavec tuje drave ali izjemoma, e izvedba tajnega delovanja drugae ni mogoa, druga oseba. Tajni delavec sme biti pod pogoji iz tega lena s prirejenimi dokumenti udeleen v pravnem prometu, pri zbiranju podatkov pa sme pod pogoji iz tega lena uporabiti tudi tehnine naprave za prenos in snemanje glasu, fotografiranje in video-snemanje. Ukrep tajnega delovanje s pisno odredbo dovoli dravni toilec na pisni predlog policije, razen v primerih iz etrtega odstavka tega lena, ko je potrebna odredba preiskovalnega sodnika. Odredba lahko obsega tudi dovoljenje za izdelavo, pridobitev in uporabo prirejenih podatkov in dokumentov. 23

Ukrep tajnega delovanja, pri katerem bo tajni policijski delavec uporabil tehnine naprave za prenos in snemanje glasu, fotografiranje in video snemanje, se lahko odredi samo v zvezi s kaznivimi dejanji iz drugega odstavka 150. lena tega zakona. Ukrep s pisno odredbo odredi preiskovalni sodnik na pisni predlog dravnega toilca. Predlog in odredba, ki postaneta sestavni del kazenskega spisa, morata vsebovati: - podatke, ki omogoajo dololjivost osebe, zoper katero se predlaga oziroma odreja ukrep, - utemeljitev oziroma ugotovitev utemeljenih razlogov za sum, - nain izvajanja ukrepa, njegov obseg in trajanje in ostale pomembne okoliine, ki narekujejo uporabo ukrepa, - vrsto, namen in obseg uporabe posameznih prirejenih podatkov in dokumentov, - v primeru, da bo tajni delavec udeleen tudi v pravnem prometu, dovoljen obseg tovrstne udelebe, - v primeru, da tajni delavec ni policist ali delavec policije tuje drave, ampak druga oseba, utemeljitev, zakaj je potrebno uporabiti tako osebo. - v primeru iz prejnjega odstavka opredelitev vrste in naina uporabe tehninih naprav za prenos in snemanje glasu, fotografiranje in video snemanje, - utemeljitev oziroma ugotovitev neogibne potrebnosti uporabe posameznega ukrepa v razmerju do zbiranja dokazov na drug nain. Izvajanje ukrepa lahko traja najve dva meseca, iz tehtnih razlogov pa se lahko njegovo trajanje s pisno odredbo podalja vsaki za dva meseca, vendar skupno najve tiriindvajset mesecev, v primeru uporabe ukrepa za kazniva dejanja iz drugega odstavka 151. lena tega zakona pa skupno najve estintrideset mesecev. Glede prenehanja izvajanja tajnega delovanja, mesenega poroanja policije in preverjanja daljega trajanja s strani senata (esti odstavek 25. lena) se smiselno uporabljajo dolobe enajstega in dvanajstega odstavka 149. a lena tega zakona. Ukrepi iz tega lena se morajo izvrevati na nain, na katerega se v najmanji moni meri posega v pravice oseb, ki niso osumljenci. Pri izvrevanju ukrepa tajni policijski delavec ne sme izzivati kriminalne dejavnosti. Glede izzivanja kriminalne dejavnosti se smiselno uporabljajo dolobe tretjega in etrtega odstavka 155. lena tega zakona. Posebni ukrepi za pridobitev podatkov, ki jih vodijo finanne institucije Preiskovalni sodnik lahko na obrazloen predlog dravnega toilca odredi banki, hranilnici ali hranilno kreditni slubi, da mu sporoi zaupne podatke in polje dokumentacijo o vlogah, depozitih, stanju in prometu na raunih ali drugih poslih osumljenca, obdolenca in drugih oseb, za katere je mogoe utemeljeno sklepati, da so udeleene v finannih transakcijah ali poslih osumljenca ali obdolenca, e bi ti podatki utegnili biti dokaz v kazenskem postopku ali e so potrebni zaradi zasega predmetov ali

24

zavarovanja zahtevka za odvzem premoenjske koristi oziroma premoenja v vrednosti premoenjske koristi. Banka, hranilnica ali hranilno kreditna sluba mora zahtevane podatke in dokumentacijo iz prejnjega odstavka posredovati preiskovalnemu sodniku brez odlaanja. Pod pogoji iz prvega odstavka tega lena lahko preiskovalni sodnik na obrazloen predlog dravnega toilca odredi banki, hranilnici ali hranilno kreditni slubi, da tekoe spremlja finanno poslovanje osumljenca, obdolenca in drugih oseb, za katere je mogoe utemeljeno sklepati, da so udeleene v finannih transa transakcijah ali poslih osumljenca ali obdolenca in da mu sproti sporoa zaupne podatke o transakcijah ali poslih, ki jih pri njih opravijo ali nameravajo opraviti navedene osebe. V odredbi preiskovalni sodnik doloi rok, v katerem mu mora banka, hranilnica ali hranilno kreditna sluba sporoati podatke. Izvajanje ukrepa iz prejnjega odstavka lahko traja najve tri mesece, iz tehtnih razlogov pa se lahko na predlog dravnega toilca njegovo trajanje podalja do najve est mesecev. Banka, hranilnica ali hranilno kreditna sluba svoji stranki ali tretji osebi ne sme razkriti, da je ali da bo podatke in dokumentacijo poslala preiskovalnemu sodniku. Organ, ki je pristojen za izdajo pisne odredbe, s katero se odredi ali dovoli izvajanje ukrepov iz 149. a, 149. b, 150., 151., 155., 155. a in 156. lena tega zakona, mora odloiti najpozneje v osemintiridesetih urah od prejetja pisnega predloga in svojo odloitev brez odlaanja sporoiti organu, ki je podal predlog. 34. Katera preiskovalna dejanja lahko policija opravi pred preiskavo? Policija sme e pred zaetkom preiskave zasei predmete po 220. lenu Zakona o kazenskem postopku, e bi bilo nevarno odlaati, in ob pogojih iz 218. lena tega zakona opraviti hino in osebno preiskavo. e preiskovalni sodnik ne pride takoj na sam kraj, sme policija tudi sama opraviti ogled ter odrediti potrebno izvedensko delo, razen obdukcije in izkopa trupla. e prispe preiskovalni sodnik na sam kraj med opravo teh dejanj, lahko prevzame in sam opravi ta dejanja. O dejanjih teh dejanjih mora policija oziroma preiskovalni sodnik brez odlaanja obvestiti dravnega toilca. e je storilec kaznivega dejanja neznan, lahko upravieni toilec predlaga preiskovalnemu sodniku, da opravi posamezna preiskovalna dejanja, za katera je glede na okoliine primera smotrno, da jih opravi, e preden se uvede preiskava. e se preiskovalni sodnik ne strinja s predlogom, zahteva naj odloi o tem senat (esti odstavek 25. lena). Zapisniki o opravljenih preiskovalnih dejanjih se poljejo dravnemu toilcu. 35. Katere evidence vodi policija? V zvezi z izvajanjem policijskih pooblastil policija vodi in vzdruje evidence: evidenco kaznivih dejanj; evidenco kriteljev in prekrkov; evidenco iskanih oseb; evidenco identifikacij; evidenco operativnih informacij;

25

evidenco oseb, zoper katere so bili izvedeni prikriti preiskovalni ukrepi iz zakona, ki ureja kazenski postopek; evidenco DNK preiskav; evidenco dogodkov; evidenco pridranih in zadranih oseb; evidenco varnostno preverjenih oseb; evidenco pritob; evidenco uporabe prisilnih sredstev; evidenco daktiloskopiranih oseb; evidenco fotografiranih oseb; evidenco iskanih in najdenih predmetov; evidenco usmerjenega zbiranja obvestil na podroju terorizma in mednarodnega organiziranega kriminala; evidenco vstopov in gibanja oseb v varovanih objektih policije in na obmoju okoliev teh objektov; evidenco izdanih odredb za prepoved priblievanja; evidenco prikritih evidentiranj in namenskih kontrol; evidenco posnetkov postopkov.

36. Delavci policije in njihov status! Delavci policije so policisti in drugi delavci, zaposleni v policiji. Policisti so uniformirani ali ne uniformirani delavci policije, ki opravljajo naloge policije in imajo pravico in dolnost izvrevati policijska pooblastila. Za poklic policista se zahteva najmanj srednja strokovna izobrazba. Policisti imajo slubeno izkaznico, s katero izkazujejo pooblaenost za izvajanje policijskih pooblastil. Slubeno izkaznico izda generalni direktor policije. Obrazec slubene izkaznice in postopek za njeno izdajo predpie minister. 37. Kakni so pogoji za delo v policiji? Delovno razmerje za opravljanje nalog policije lahko sklene oseba, ki poleg pogojev doloenih v predpisih, ki urejajo sklenitev delovnega razmerja javnih uslubencev, izpolnjuje e pogoje: da ima ustrezne psihofizine sposobnosti; da ni bila pravnomono obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolnosti in da ni bila obsojena na nepogojno kazen zapora v trajanju ve kot tri mesece; da ni v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja iz prejnje alineje; da je dravljan Republike Slovenije s stalnim prebivaliem v Republiki Sloveniji; da je bila varnostno preverjena in da zanjo ne obstaja varnostni zadrek; da ni uveljavljala oziroma da ne uveljavlja pravice do ugovora vesti vojaki dolnosti; da nima dvojnega dravljanstva.

38. Kdaj se lahko policistu odvzamejo pooblastila? Generalni direktor policije lahko z odlobo odvzame policistu pravico izvajati policijska pooblastila: e le-ta uporabi policijska pooblastila v nasprotju s predpisi; e ne ravna v skladu z dolobo etrtega odstavka 30. lena tega zakona policisti so dolni ob vsakem asu prepreevati nezakonita dejanja ter ukrepati in uporabiti z zakonom

26

doloena pooblastila, e je zaradi nezakonitega dejanja ali zaradi splone nevarnosti neposredno ogroeno ivljenje, osebna varnost ali premoenje ljudi e tretji ne opravi preizkusa iz prejnjega lena; e opravlja dela iz 83. lena tega zakona policist ne sme opravljati dela, ki bi ga oviralo pri opravljanju policijskih nalog

Generalni direktor policije z odlobo odvzame policistu pravico izvajati policijska pooblastila, e ugotovi, da je policist lan politine stranke. 39. Delo policistov v posebnih pogojih! Delavci policije so dolni opravljati delo v posebnih delovnih pogojih, kadar je to potrebno za izvajanje z zakonom doloenih nalog. Posebni delovni pogoji so: delo v neenakomernem delovnem asu; delo v izmenah; delo ob sobotah, nedeljah, praznikih in drugih dela prostih dnevih; delo preko polnega delovnega asa; popoldansko in nono delo; pripravljenost za delo v delovnih prostorih, na doloenem kraju ali doma; delo v deljenem delovnem asu.

40. Kdo je lahko pripadnik pomone policije? Pripadnik pomone policije je dravljan, ki je sklenil pogodbo o prostovoljni slubi v pomoni policiji in je usposobljen za izvajanje policijskih nalog. V asu opravljanja slube v policiji ima vsa policijska pooblastila. Kandidat za pomonega policista je oseba na osnovnem usposabljanju. V pomoni policiji lahko sodelujejo enske in moki od dopolnjenega 18. leta starosti do konca koledarskega leta, v katerem dopolnijo enske 40 let, moki pa 50 let, in ki izpolnjujejo pogoje iz 67. lena Zakona o policiji ter imajo najmanj triletno poklicno izobrazbo. Usposabljanje za opravljanje nalog v pomoni policiji je osnovno, nadaljevalno in dopolnilno. Izbira kandidatov za osnovno usposabljanje se opravi na podlagi potreb policije. Dolina osnovnega usposabljanja ne sme biti kraja od tirih mesecev. S kandidatom za pomonega policista se za as osnovnega usposabljanja sklene zaasna pogodba. S kandidati, ki so uspeno opravili osnovno usposabljanje, se praviloma sklene pogodba o prostovoljni slubi v pomoni policiji za obdobje najmanj petih let. Med osnovnim usposabljanjem kandidati ne morejo samostojno izvajati policijskih pooblastil. Nadaljevalna in dopolnilna usposabljanja se organizirajo za pomone policiste, ki so sklenili pogodbo o prostovoljni slubi v pomoni policiji. Generalni direktor policije predpie programe usposabljanj iz prvega odstavka tega lena in ureja. Kandidat in pomoni policist imata med usposabljanjem in izvajanjem nalog policije pravico do prejemkov, povrail, odsotnosti ter druge pravice in dolnosti, ki jih ta zakon doloa za policiste. V asu trajanja pogodbe pomoni policisti prejemajo plailo za pripravljenost. 27

Kandidatom in pomonim policistom med usposabljanjem in med izvajanjem nalog iz prvega odstavka pogodba o zaposlitvi ne preneha veljati in je delodajalec ne sme odpovedati. Po opravljenem usposabljanju in opravljenih nalogah policije se kandidat in pomoni policist takoj, najkasneje pa v dveh delovnih dneh, vrne k delodajalcu, kjer ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Urejanje pogodbenih razmerij med kandidati in pomonimi policisti ter policijo ni vezano na soglasje delodajalcev. Policija z nartom usposabljanja kandidata za pomonega policista in pomonega policista pisno seznani delodajalca do 31. marca v tekoem letu. Vlada podrobneje doloi splone pogoje za sklenitev pogodbe o prostovoljni slubi v pomoni policiji, naine izvajanja nalog, merila za izbor kandidatov, nadomestila, druge prejemke, odsotnost in povraila ter pravice in dolnosti pomonih policistov in kandidatov za pomone policiste, viino plaila za pripravljenost ter razloge za prenehanje in odpoved pogodbe. Pomoni policisti sklenejo pogodbe o prostovoljni slubi v skladu z aktom o organizaciji pomone policije. Pomoni policisti na usposabljanju in pri opravljanju nalog policije nosijo policijsko uniformo in imajo enake pravice, dolnosti in pooblastila kot policisti. Pomoni policisti se morajo odzvati na poziv za izvajanje nalog policije v naslednjih primerih: ob naravnih in drugih nesreah; za zavarovanje dravne meje; v drugih primerih, ko je huje ogroena notranja varnost; ko je treba nadomestiti angairanje velikega tevila aktivnih policistov pri izvajanju nalog visokega varnostnega rizika; v primerih iz 17. lena Zakona o policiji. O uporabi pomone policije iz prejnjega odstavka odloi minister na predlog generalnega direktorja policije. Pomoni policist je na usposabljanje oziroma opravljanje nalog policije, razen za primere iz pete alineje prvega odstavka, lahko v istem koledarskem letu poklican za dobo do enega meseca. V primerih iz prvega odstavka lahko minister odloi tudi o izroitvi vozil, strojev, objektov in drugih sredstev na podlagi materialne dolnosti. Policija vodi evidenco kandidatov in pomonih policistov ter evidenco obveznikov materialne dolnosti. Evidenca iz prejnjega odstavka vsebuje naslednje podatke: ime in priimek, enotno matino tevilko, rojstni datum in kraj, stalno in zaasno prebivalie, zdravstveno stanje, olsko izobrazbo, zaposlitev, poklic, strokovno usposobljenost za opravljanje nalog v pomoni policiji, znanja, pomembna za sklepanje pogodbe in njegovo razporejanje v skladu z organizacijo in sistemizacijo policije, o sklenitvi in prekinitvi pogodbe, napredovanjih in prejetih priznanjih ter bivanju v tujini, ki traja ve kot tri mesece.

28

Kandidat ali pomoni policist mora policiji najkasneje v 15 dneh sporoiti spremembo podatkov iz prejnjega odstavka, ki je pomembna za urejanje njegovega statusa oziroma bi lahko vplivala na pravice in obveznosti strank iz pogodbe. Evidenca obveznikov materialne dolnosti se vodi v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje materialne dolnosti. Vsakdo ima pravico do vpogleda v osebne podatke, ki jih o njem vodi policija na podlagi prejnjih odstavkov. Upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, ki vodi zbirke osebnih podatkov o vojakih obveznikih, je dolan dati policiji osebne podatke o vojakih obveznikih-kandidatih za sklenitev pogodbe o prostovoljni slubi v pomoni policiji. 41. Kakna je zaita uniforme, poloajnih oznak in simbolov? Dravni organi, gospodarske drube, samostojni podjetniki posamezniki, drutva ter druge pravne in fizine osebe ne smejo reproducirati ali uporabljati uniforme in oznak, ki so po barvi, kroju, oznabah nazivov in posebnih oznabah enake ali podobne uniformi in poloajnim oznakam ali simbolom policije, ter reproducirati in uporabljati v prometu vozil, ki so po grafini podobi enaka vozilom in drugim prevoznim sredstvom policije. Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s prejnjim odstavkom, se kaznuje za prekrek z globo najmanj 2.000 evrov. Odgovorna oseba pravne osebe ali dravnega organa oziroma fizina oseba, ki stori prekrek iz prvega odstavka tega lena, se kaznuje z globo najmanj 400 evrov. Predmete, ki so bili izdelani ali uporabljeni v nasprotju s prvim odstavkom tega lena, sme policist zasei na kraju prekrka. 42. Katera so temeljna naela Kodeksa policijske etike? Prepreiti bega osebi, ki je zalotena pri kaznivem dejanju, za katero je po zakonu mogoe izrei kazen zapora nad 10 let Prepreiti bega osebi, ki ji je odvzeta prostost ali osebi za katero je izdan nalog za odvzem prostosti, ker je storila k. d. iz prejnje alineje, e je v nalogu za prijetje, privedbo oz. spremljanje osebe izrecno doloeno, da sme policist uporabiti strelno oroje, e