of 53/53
Kotnik; December 2005 1. Pojasni razliko med pravno poslovno izjavo volje in realnim dejanjem! Pravno poslovna izjava volje je izjava z besedami, z običajnimi znaki ali z drugim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da obstoji. Biti mora svobodna in resna. Napake volje povzročajo neveljavnost pr. posla. Realno dejanje je ravnanje določene osebe, je pozitivno – nekaj da, stori; ali negativno – nekaj dopusti ali opusti. Je, v nasprotju s pravnim poslom, tisto človekovo ravnanje, pri katerem pravni red veže pravne posledice na dejanja ne glede na voljo strank. Sem spada npr. najdba stvari, okupacija, avtorsko delo ali izum, silobran, ravnanje v skrajni sili… 2.Zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic po 134 čl. OZ! Vsak ima pravico zahtevati od sodišča ali drugega pristojnega organa, da odredi prenehanje dejanja s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, ali kakšna druga osebnostna pravica; da prepreči tako dejanje in odstrani njegove posledice. Sodišče ali drug prisojen organ lahko odredi, da kršitelj preneha z dejanjem. Če kršitelj s tem ne preneha mora sicer plačati prizadetemu denarni znesek. 3.Pojasnite razliko med odložilnim(dilatornim) in izključujočim (preemptornim) ugovorom! Navedite primer enega in drugega! Odložilni(dilatorni ) so ugovori s katerimi se odlaga zahtevek nasprotne stranke samo začasno. Npr. Stranka ugovarja z ugovorom, da rok še ni nastopil in da pogoji še niso ustvarjeni). Izključujoči (preemptorni ) – razdiralni, trajni so ugovori s katerimi se v celoti zavrne zahtevek ali tožba, trajno se zadrži možnost postavitve zahtevka. Npr. Ugovor zastaranja – ko je zahtevek zastaran, ga ni mogoče več uveljavljati. Iztožljiva obveznost z zastaranjem postane neiztožljiva, naturalna. 4. Razlika med standardi in običaji? Standardi so merila, ki jih v določenem družbenem okolju splošno priznavajo in upoštevajo (družbeni, poklicni, strokovni standardi) – so ustaljena, splošna in povprečna merila, to kar se največkrat zgodi. Ocenjuje človekovo ravnanje in ga primerja s povprečnim oz normalnim ravnanjem v določenem položaju. Običaj je pravilo, ki določa vedenje in ravnanje človeka v družbi. Uporabljajo se za razlago in dopolnitev pravnih predpisov, uporabljati se smejo samo tisti običaji, ki niso v nasprotju s pravnim redom, pravni predpisi morajo izrecno napotiti na uporabo običajev. 1

vprašanja+odgovori Kotnik

  • View
    86

  • Download
    5

Embed Size (px)

Text of vprašanja+odgovori Kotnik

Kotnik; December 2005 1. Pojasni razliko med pravno poslovno izjavo volje in realnim dejanjem! Pravno poslovna izjava volje je izjava z besedami, z obiajnimi znaki ali z drugim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da obstoji. Biti mora svobodna in resna. Napake volje povzroajo neveljavnost pr. posla. Realno dejanje je ravnanje doloene osebe, je pozitivno nekaj da, stori; ali negativno nekaj dopusti ali opusti. Je, v nasprotju s pravnim poslom, tisto lovekovo ravnanje, pri katerem pravni red vee pravne posledice na dejanja ne glede na voljo strank. Sem spada npr. najdba stvari, okupacija, avtorsko delo ali izum, silobran, ravnanje v skrajni sili 2.Zahteva za prenehanje s kritvami osebnostnih pravic po 134 l. OZ! Vsak ima pravico zahtevati od sodia ali drugega pristojnega organa, da odredi prenehanje dejanja s katerim se kri nedotakljivost lovekove osebnosti, ali kakna druga osebnostna pravica; da preprei tako dejanje in odstrani njegove posledice. Sodie ali drug prisojen organ lahko odredi, da kritelj preneha z dejanjem. e kritelj s tem ne preneha mora sicer plaati prizadetemu denarni znesek. 3.Pojasnite razliko med odloilnim(dilatornim) in izkljuujoim (preemptornim) ugovorom! Navedite primer enega in drugega! Odloilni(dilatorni) so ugovori s katerimi se odlaga zahtevek nasprotne stranke samo zaasno. Npr. Stranka ugovarja z ugovorom, da rok e ni nastopil in da pogoji e niso ustvarjeni). Izkljuujoi (preemptorni) razdiralni, trajni so ugovori s katerimi se v celoti zavrne zahtevek ali toba, trajno se zadri monost postavitve zahtevka. Npr. Ugovor zastaranja ko je zahtevek zastaran, ga ni mogoe ve uveljavljati. Iztoljiva obveznost z zastaranjem postane neiztoljiva, naturalna. 4. Razlika med standardi in obiaji? Standardi so merila, ki jih v doloenem drubenem okolju splono priznavajo in upotevajo (drubeni, poklicni, strokovni standardi) so ustaljena, splona in povprena merila, to kar se najvekrat zgodi. Ocenjuje lovekovo ravnanje in ga primerja s povprenim oz normalnim ravnanjem v doloenem poloaju. Obiaj je pravilo, ki doloa vedenje in ravnanje loveka v drubi. Uporabljajo se za razlago in dopolnitev pravnih predpisov, uporabljati se smejo samo tisti obiaji, ki niso v nasprotju s pravnim redom, pravni predpisi morajo izrecno napotiti na uporabo obiajev. 5. Razlika med objekti I. in objekti II. reda? Pojasnite pomen razlikovanja (t.i.Larenzova klasifikacija). Objekti I. reda: -so predmeti naravnega sveta, ki jih je mogoe imeti v oblasti in jih je mogoe uporabljati -na teh predmetih se konstruirajo pravice -stvari (materialni deli narave, ki so drugani od oseb in so sposobni, da jih lovek obvlada zaradi zadovoljevanja svojih potreb jih rabi, uiva in z njimi razpolaga) -duhovne stvaritve -opredmeteni izrazi oseb (slike, osebna korespondenca, avdiozapisi,..) Objekti II. reda: -so predmeti s katerimi je mogoe razpolagati (jih prenesti, obremeniti, spremeniti ali ukiniti) -so pravice, ki se konstruirajo na objektih I. reda in pravna razmerja

1

Kotnik; December 2005 6. Razlika med zastaranjem in prekluzijo! ZASTARANJE Praviloma se nanaa samo na terjatve kot obligacijske pravice oz. dedne pravice Pomeni prenehanje pravno-varstvenega zahtevka, ker ga upravienec v doloenem asu (zastaralnem roku) ni uveljavil. Civilna, iztoljiva terjatev se spremeni v neiztoljivo, naturalno terjatev. Izpolnitev terjatve je mogoa. Mogoe je pretrganje in zadranje zastaranja. Zastaranje se upoteva le na ugovor Sodie zahtevek zavrne. Za zastaranje velja splona ureditev (izjema so zakonsko doloeni roki zastaranja) Poznamo ga samo pri procesu. PREKLUZIJA Prekluziji so podvrene terjatve in tudi druge pravice (npr. oblikovalno upravienje) Pomeni prenehanje pravice po preteku v zakonu doloenega roka. Izpolnitev ni ve mogoa. Teka prekluzivnih rokov ni mogoe zadrati ali pretrgati. Iztek rokov se upoteva sua sponte po uradni dolnosti. Sodie zahtevek zavre. Prekluzija mora biti posebej predpisana. Za vsako pravico posebej. Poznamo jo v procesnem in materialnem pravu.

7. Forma ad valorem in forma ad probationem! forma ad valorem je oblika, ki jo zakon ali stranke doloijo kot pogoj za veljavnost pravnega posla. e forma ad valorem ni izpolnjena je posel NIEN. forma ad probationem je pogoj za dokazovanje pravnega posla. e pravni posel ni sklenjen v predpisani obliki ni mono dokazovanje pravnega posla. Pravni posel JE veljaven. 8. Oblikovalna pravica, tobena oblikovalna pravica, sodelovalna pravica! Oblikovalne pravice so posebna vrsta pravic, ki dajejo svojim imetnikom pravico, da z enostransko izjavo volje ustanovijo, spremenijo ali ukinejo svoje ali tuje pravice ali pravna razmerja. (nazaj kupna pravica, pravica izpodbijati pravni posel) Tobena oblikovalna pravica je pravica vloiti posebno oblikovalno tobo za uinkovanje na pr. poloaj. Sama gola izjava volje ne zadoa. Sodelovalna pravica: nosilcem teh pravic je omogoeno sodelovanje pri oblikovanju volje pravne osebe in udeleba pri sodelovanju v pravni osebi. So prenosljive, samostojno ali kot korporacijske pravice (delnice). To so udelebene in lanske pravice. V doloenih primerih se jim pridruijo tudi pravica do udelebe na dobiku. Veljajo inter partes in so premoenjske narave. Sodelovalne pravice so za pravne osebe, oblikovalne pa za fizine. 9. Premoenje v drubi civilnega prava! Druba civilnega prava ali societeta ima premoenje, ki je razlog za nastanek societete, je v drubo vloeno s strani drubenikov in nastaja z delovanjem drube. Govorimo s solastninski skupnosti, kjer je premoenje razdeljeno po deleih. e delei niso doloeni, se teje, da so enaki. Vsak solastnik drubenik lahko s svojim deleem ravna samostojno, o pomembnejih vpraanjih pa odloajo drubeniki soglasno. Drubena pogodba pa lahko doloa, da je odloanje veinsko. 2/3 vseh drubenikov (kvorum 2/3 kvalificirana veina).

2

Kotnik; December 2005 10. Obseg pravne sposobnosti pravne osebe in teorija ultra vires! Ultra vires - drube smejo opravljati gospodarske posle le v okviru dejavnosti, ki je vpisana v register. Prepovedane so tudi pogodbe v zvezi z nevpisano dejavnostjo Varovanje pravnega prometa, strank, tretjih oseb. Pravni posli, ki jih sklene druba s tretjimi osebami in s katerimi prekorai v registru vpisano dejavnost ali sicer dovoljene posle, so veljavni, razen e je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoraitev. Navedba dejavnosti v registru e ne pomeni, da je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoraitev Navezovanje na OZ 86/2: e je sklenitev doloene pogodbe prepovedana samo eni stranki, ostane pogodba v veljavi, razen e ni v zakonu za posamezen primer doloeno kaj drugega, stranko, ki je prekrila zakonsko prepoved, pa zadenejo ustrezne posledice. Pogodba je civilnopravno veljavna Objektivni pogoj: dovoljenost posla Subjektivni pogoj: dobra vera druge stranke Tretji ni dobroveren e ni ravnal dovolj skrbno (skrbnost dobrega gospodarja), e bi iz okoliin bi lahko sklepal, da druba ne sme sklepati taknih pogodb 11. Obiaji kot vir civilnega prava! Obiaj je pravilo, ki doloa vedenje in ravnanje loveka v drubi. Nastane zaradi dolgorone uporabe in postane nujno. Glede uporabe obiajev veljajo 3 naela: Rabijo za razlago in dopolnitev pravnih predpisov, Uporabljati se smejo samo tisti obiaji, ki niso v nasprotju s pravnim redom, Pravni predpisi morajo izrecno napotiti na porabo obiajev. Posebna vrsta kodificiranih obiajev so uzance. 12. Delitev ustanov glede na namen! Ustanova je na namen vezano premoenje. Po namenu se razdelijo na splonokoristne in dobrodelne. Namen ustanove je dobrodelen, e je namen ustanov pomagati osebam,ki so pomoi potrebne. Namen ustanove je splonokoristen, e je ustanova ustanovljena na podrojih kulture, olstva, znanosti, porta, izobraevanja 13. Natejte in na kratko opiite znailnosti osebnostnih pravic! 1. Osebnostne pravice so pravice, ki izhajajo iz lovekovih pravic. 2. Pripadajo loveku kot taknemu glede na dejstvo obstoja in njegove telesne sposobnosti, vsem enako, konkretno pa glede na posameznikove sposobnosti. 3. Razvoj prava in drube vpliva na nastanek novih pravic in na spremembe e obstojeih pravic (npr. informatika in sledenje na streniku, raunalniki kriminal, ki posega v posameznikovo sfero,..) 4. So civilne pravice in uivajo civilnopravno varstvo 5. Niso premoenjske pravice, eprav kritev izraamo s sankcijami v premoenju 6. So absolutne in strogo osebne. Niso prenosljive. 7. Posebnost: prenehajo s smrtjo nosilca, ostane pa rezidium, ki ga lahko uveljavljajo dedii in tudi drugi (npr. varujejo dobro ime in ast pokojnika) 8. Omejene so s pravicami drugih in z zakonom, e gre za zavarovanje nekega interesa ali dobrine. 9. Pridobivati jih zaenjamo z rojstvom 10. Neizvrevanje pravice ne pomeni odrekanje tej pravici

3

Kotnik; December 2005 14. Dolnostno upravienje! Osrednja prvina pravice je monost, da pravni subjekt na doloen nain ravna. Konkretna pravica je voljne narave. Pravni subjekt ima monost pozitivne ali negativne izbire e tega abstraktno upravienje ne omogoa, pravni subjekt se ne more odloiti za pasivno ravnanje govorimo o dolnostnem upravienju. Pravica in dolnost sta tako tesno povezani, da se zlijeta v eno. 15. Sposobnost biti stranka in procesna sposobnost pravnih oseb. Pravni osebi sta praviloma priznani sposobnost biti stranka v postopku in procesna sposobnost. Sposobnost biti stranka je sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju. Je pedant pravni sposobnosti. Procesna sposobnost je sposobnost stranke samostojno in veljavno opravljati procesna dejanja. Je pedant poslovni sposobnosti. Stranka lahko sama ali preko pooblaenega zastopnika uveljavlja procesne pravice in dolnosti. V Sloveniji je procesna sposobnost priznana tudi statusni obliki oz tvorbi, ki nima pravne sposobnosti npr. vakim skupnostim, upnijskemu uradu,.. (ZPP 2 odst. 76. l) pravdno sodie odloi (izjemoma in pod doloenimi pogoji) lastnost stranke tudi drugim oblikam zdruevanja. 16. Naini pridobivanja in prenos pravic (derivatna ali izvedena pridobitev pravic in njene variante, originarna ali izvirna pridobitev pravic)! ORIGINARNI (izvirni) nain: naslednik pridobi pravice ne glede na pravice prednika. Gre za nastanek nove pravice. Taka je pridobitev v primeru posvojitve nikogarnje stvari, na temelju priposestvovanja, pomeanja, zmeanja, predelave, najdbe, lanstva DERIVATNI (izvedeni) NAIN: naslednik pridobi samo tiste pravice, ki jih je imel prednik pravno nasledstvo. Pogoj: - nihe ne more prenesti na drugega ve pravic, kot jih sam ima (nemo plus iuris ad alium transferre postes quam ipse habet) - prenaalec ima pravico in razpolagalno mo (mo volje in monost razpolaganja) - razpolagalne moi ni, e je izrpana oz. je nima pravna oseba v steaju Pravice se lahko prenaajo: - Translativno na naslednika preide pravica v enakem obsegu, kot jo je imel prednik (prenos last. pravice) - Konstitutivno na naslednika preide drugana in manj obsena pravica, ki izhaja iz druge (prenos slunosti) Pri translativnem prenosu pa poznamo e: - Univerzalno nasledstvo / sukcesija preide vso premoenje ali njegov alikvotni del; prenos se opravi z enim samim pr. naslovom in pridobitnim nainom; mogoe je le v zakonsko predvidenih situacijah (npr. dedovanje) - Singularni nasledstvo / sukcesija na naslednika preide samo posamezna premoenjska pravica ali posamezne, v skladu z naelom specialnosti individualizirane pravice. 17. Pravna teorija kot vir civilnega prava! Pravna znanost vpliva na nastajanje in uporabo prava, vendar po splonem mnenju ne teje med pravne vire. V novejem asu je na mesto pravne teorije stopil zakon. Pravna teorija razvija pravne pojme in besednjak, ki ga uporablja zakonodajalec, metode spoznavanja prava in razlage zakonov. Spoznanja in dognanja pravne teorije uporabljata zakonodajalec in praksa kot nasvet.

4

Kotnik; December 2005 18. Sistem ustanovitve drutev v Sloveniji! - minimalno tevilo ustanoviteljev ni doloeno; praksa dopua ustanovitev z najmanj 3 lani - tujci so lahko ustanovitelji, e imajo v Sloveniji stalno ali zaasno prebivalie ve kot 1 leto - na ustanovnem zboru se mora sprejeti odloba o ustanovitvi drutva in temeljni akt drutva (statut, pravila) - pisna oblika ustanovnega akta; potrditev lanov in overitev pri notarju; hramba pri UE - za ustanovitev velja normativni sistem, zato pridobi drutvo pravno subjektiviteto z vpisom v register (za vodenje in vpis v register je pristojna UE, na obmoju katere je sede drutva) - V statutu morajo biti doloene sestavine: Ime in sede drutva Namen in naloge, ki jih bo drutvo opravljalo Pridobitev in prenehanje lanstva Minimalna organizacijska struktura Nain sprejemanja temeljnega akta Temeljne pravice in dolnosti lanov Kdo zastopa drutvo v pr. prometu Kako je drutvo financirano Nain nadzora nad delovanjem Javnost drutva Prenehanje drutva Usoda premoenja ob prenehanju drutva (ni nujna sestavina, je pa priporoljiva) lahko se prenese na drugo drutvo s sorodnim namenom ali pa na lokalno skupnost 19. Opiite raunanje asa po dolobah OZ o roku! - Rok je doloen v dnevih. Tei zane prvi dan po dogodku od katerega se rauna; kona se z iztekom zadnjega njegovega dne. - e je rok doloen v tednih, mesecih ali letih, se kona tistega dne, ki se po imenu in tevilki ujema z dnevom nastanka dogodka od katerega zane tei. e taknega dneva v zadnjem mesecu ni (npr. 29.2.), pa se kona zadnji dan tega meseca. - e zadnji dan roka sovpada z dnem, ki je z zakonu doloen kot dela prost dan, se za zadnji dan roka teje naslednji delavnik. - Zaetek meseca oznauje prvi dan v mesecu, sredina petnajsti, konec pa zadnji dan v mesecu. 20. Opiite funkcijo zahtevkov iz naslova neupraviene pridobitve kot instrumenta zavarovanja osebnostnih pravic! (obogatitveni zahtevek) Neupraviena obogatitev je neupravien prehod premoenja na drugo osebo. Okodovani lahko z obogatitvenim zahtevkom zahteva vrnitev obogatitve (naturalna restitucija). 190. OZ: (1) Kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na kodo drugega, je prejeto dolan vrniti, e je to mogoe, sicer pa nadomestiti vrednost doseene koristi. (2) Z obogatitvijo je miljena tudi pridobitev koristi s storitvijo. (3) Obveznost vrnitve oziroma nadomestitve vrednosti nastane tudi, e kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresniila ali je pozneje odpadla. Okodovani je upravien do denarne odkodnine neodvisno od premoenjske kode (tudi, e je ni). Gre za zadoenje satisfactio. Okodovani ima na voljo tudi odkodninski zahtevek za povrnitev gmotne in negmotne kode, ki jo je utrpel (civilna restitucija).

5

Kotnik; December 2005 21. Pridobitev pravice od neupraviene osebe pojem, pogoji, primer v naem pravu! Ali je to derivatna pridobitev pravice in zakaj? Pridobitev od neupraviene osebe je pridobitev od nelastnika, ki nima razpolagalne moi. Pridobitev ni prava derivatna pridobitev, temve je med derivatnostjo in originarnostjo. Navidez in po zahtevah spominja na derivatno pridobitev, sama pridobitev pa je originarna (pravico pridobimo na novo, nismo nasledniki). Gre za izjemo od pravila nihe ne more na drugega prinesti ve pravic kot jih sam ima. Pogoji za pridobitev pravice od neupraviene osebe so: -Pravico pridobimo od osebe, ki se poklicno ukvarja s prenosom lastninskih pravic (prodajalec) -Pravico pridobimo na javni drabi -Pravico pridobimo na stvari od osebe, ki ji jo je zaupal lastnik -iti mora za lastninsko ali drugo pravico na premini stvari -pridobitev z odplanim pr. poslom -pridobitelj mora biti dobroveren -priposestvovanje: *dobroverna posest (verjeti moramo, da smo lastniki, ne smemo vedeti, da smo pridobili posest od nelastnika) *lastnika posest (stvar moramo imeti v posesti kot lastnik; sebi priznavamo vijo pravico na stvari kot drugim) *pretei mora doloen as (priposestvovalni as) - s priposestvovanjem pridobimo pravico originarno; tistemu, komur je bila ukradena, pa ugasne 22. Pojasnite razliko med uinki direktnega in indirektnega zastopanja. Direktno zastopanje je zastopanje v imenu in za raun zastopanega. V imenu zastopanega pomeni, da pravice in dolnosti, ki nastanejo, nastanejo za zastopanega. Za raun zastopanega pa pomeni, da se premoenjski uinek, ki izhaja iz dejanj zastopnika, ustvarja v premoenju zastopanega. Pogodba, ki jo sklene zastopnik v imenu zastopanega in v mejah pooblastil, zavezuje neposredno zastopanega in drugo pogodbeno stranko. Indirektno zastopanje: pogodba se sklene v imenu zastopnika. Pogodbena stranka je zastopnik. Koristi in obveznosti pa nastajajo za zastopanega. Je zastopanje v lastnem imenu in za raun zastopanega. To drugi pogodbeni stranki (3. osebi) ni znano. Zastopani je v pravnoposlovnem razmerju samo do svojega zastopnika, ne pa do 3.os. (3. oseba ima odkodninski zahtevek) 23. Pojasnite razliko med sodnim in avtonomnim varstvom pravic civilnega prava! Sodno varstvo je dravno varstvo. Na sodia se mora obrniti stranka s svojim pravnovarstvenim zahtevkom tobo (v pravdnih zadevah) ali predlogom (pri nepravdnem in izvrilnem postopku), s imer sproi postopek za uveljavljanje svojih pravic in zahtevkov. Nasprotna stranka se lahko brani z ugovori in z zanikanjem dejstev. Pri avtonomnem varstvu pa stranke prepustijo reevanje sporov avtonomnim (nedravnim) organom najpogosteje arbitrae, mediacije in poravnave, alternativni naini reevanja sporov, pogajanja. Avtonomno varstvo temelji na pogodbeni svobodi. Odloba arbitrae je izenaena s sodno odlobo in je izvrilni naslov.

6

Kotnik; December 2005 24. Obrazloite podobnosti in razlike med prevaro in zmoto! O prevari ali zvijai govorimo, e nekdo namenoma napelje z lanim prikazovanjem ali prikrivanjem dejstev drugega, da sklene pr. posel. Stranka v zmoti lahko zahteva razveljavitev taknega posla tudi, e zmota ni bila bistvena; ima pa tudi pravico do odkodnine. Prevara, ki jo stori kdo tretji vpliva na veljavnost pogodb: sopogodbenik sodeluje s tretjo osebo pravni posel ne velja. Sopogodbenik ne ve za prevaro tretje osebe: a.) e je pravni posel neodplaen ne velja, b.) e je pravni posel odplaen velja naelo enakih vrednosti dajatev (8 OZ), c.) v primeru gronje kot prevare je pravni posel izpodbojen. Stranka pridobi tobeno oblikovalno pravico s katero lahko zahteva razveljavitev pp . Subjektivno rok je 1 leto, objektivni pa 3 leta os sklenitve pp. Pri neodplanih pr. poslih prevara vpliva na veljavnost vedno! Takna pogodba je nina. Zmota je napana predstava o okoliini pr. posla. Da je pravno upotevna mora biti opraviljiva in bistvena. opraviljiva je kadar je stranka ravnala dovolj skrbno skrbnostjo dobrega gospodarja. Bistvena je, kadar se nanaa na bistvene lastnosti predmeta, osebe ali okoliine in je odloilna, ker sicer stranka ne bi sklenila takne pogodbe. Zmota v nagibu ne vpliva na veljavnost pp razen kadar gre za neodplane pp. V taknem primeru je pogodba nina. (40. OZ) 25. Varstvo osebnostnih pravic pravne osebe! Pravo priznava nekatere osebnostne pravice pravnim osebam. Prav tako kot pri fizinih osebah, ima tudi pr. oseba na voljo pr. institute za varstvo priznanih osebnostnih pravic. Ta pravna sredstva so: 1) ugotovitvena toba, 2) zahteva za preklic izjave, 3) zahteva za prenehanje kritev pravice osebnosti, 4) in odstranitveni zahtevek, 5) odkodninska toba (gmotna, negmotna), 6) obogatitveni zahtevek (verzija), 7) popravek. 26. Razpolagalna sposobnost ali mo! Razpolagalna sposobnost je sposobnost fizine ali pravne osebe, da lahko s stvarjo ali pravico razpolaga. Pravna oseba mora biti poslovna sposobna, torej mora biti sposobna z lastno voljo in dejanji pridobivati pravice in obveznosti imeti pa mora tudi razpolagalno mo. Razpolagalna mo pomeni, da ima pravna oseba voljo, ki jo lahko izrazi na pr. relevanten nain in monost razpolaganja s stvarjo ali pravico (lahko jo prenese, spremeni, obremeni ali ukine). Razpolagalno mo ima imetnik, praviloma lastnik pravice, izjemoma pa tudi nelastnik npr. steajni upravitelj. 27. Pojasnite pojme obiaj, pravni obiaj in obiajno pravo. Obiaj je tipizirano drubeno priznano pravilo vedenja in ravnanja loveka v drubi. Obiajno pravo pa sestavljajo tisti obiaji, ki jih je drava sankcionirala. Pravni obiaji so pa v bistvu tehnina pravila, ki jih v pravu uporabljamo subsidiarno, e ni pozitivnih predpisov oz. e pozitivni predpisi izrecno napotujejo na uporabo obiaja.

7

Kotnik; December 2005 28. Kdaj govorimo o zlorabi pravice? Pravice zakoni v njihovi abstraktni vsebini priznavajo zaradi zadovoljevanja doloenih pr. interesov. Doseganje tega interesa pa ni vsebina pravice. Njen namen je abstraktno doloiti monost, nain za zadovoljevanje svojih koristi, kar pomeni, da se morajo pravice uporabljati v skladu z njihovim namenom. O zlorabi govorimo, ko subjekt (fizina ali pravna oseba) zlorabi rko zakona in ravna v nasprotju z namenom pravice izigra njeno vsebino in po sami definiciji pravice le te ne kri, vendar pa jo izrablja za nedopusten (nemoralen, nezakonit) namen (izvruje pravico v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bila pravica ustanovljena in priznana). OZ pravi: pravice iz obligacijskih razmerij so omejene s pravicami drugih. Za navidezno izvrevanje pravice gre, e njen nosilec ravna z namenom , da drugemu koduje. 29. Razlika med konvalidacijo in konverzijo! Konvalidacija je ozdravitev pr. posla. Pr. posel ostane v veljavi, eprav niso izpolnjene vse predpostavke veljavnosti, e stranki e izpolnili del svojih obveznosti. Konvalidacija je mona, e gre za prepoved manjega pomena. Konvalidira v celoti (kot da ni bila obremenjena z napakami). O konverziji pravnega posla pa govorimo, ko je pr. posel, ki sta ga stranki sklenili nien, istoasno pa izpolnjuje pogoje drugega pr. posla, ki ostane v veljavi, e je to v skladu z namenom, ki sta ga imeli stranki ob sklenitvi pogodbe in e se lahko teje, da bi stranki sklenili to drugo pogodbo, e bi vedeli za ninost prvotne pogodbe. 30. V em je temeljna razlika med pr. osebami societetnega tipa in korporacijami? Korporacija je zdruenje oseb, ki se lahko menjajo brez posledic za obstoj korporacije in imajo preko avtonomnega organa monost odloanja. Nastane s sklepom ustanovitve, sprejemom ustanovnega akta (statuta) in registracijo. Organi korporacije so lahko imenovani tudi iz nelanov. lani ne odgovarjajo za obveznosti pravne osebe. Pr. oseba societetnega tipa je zdruenje oseb, ki temelji na drubeni pogodbi. -pri nas sta pravni osebi k.d., d.n.o. -drubeniki so osebno povezani- e drubenik umre, izstopi preneha tudi pravna oseba -drubo upravljajo drubeniki sami -poslovanje izvajajo skupaj in enakopravno - sami so organi (organi so drubeniki) Odgovornost drubenikov ostaja, eprav je subsidiarna. Primarno odgovarja pravna oseba. 31. Kdaj lahko pravno zavarovano priakovanje opredelimo kot priakovano pravico? Pravno zavarovano priakovanje lahko opredelimo kot priakovano pravico, ko pravica v nastajanju dosee tak poloaj, da drugi ne morejo ve prepreiti njenega nastanka. Npr. A (sin) bo dedi po Bju (e ni zakonca). Priakovanje dediine je deloma zavarovano, saj sin lahko zanesljivo priakuje, da bo vsaj nujni dedi.

8

Kotnik; December 2005 32. Pojasnite nain ustanovitve ustanove! Ustanova je na premoenje vezan namen. Ustanovitelj je lahko pravna ali fizina oseba (samo ena). Sede ustanove pa mora biti na obmoju RS. -Nain ustanovitve ustanove je koncesijski. Ustanova nastane z izdajo odlobe pristojnega ministrstva. -Pr. oseba obstaja e pri podelitvi dovoljenja za ustanovitev, vpis v register pa je samo deklaratorne narave. -Pristojni organ za podelitev dovoljenja je pristojno ministrstvo glede na namen ustanove. e ustanova zajema ve namenov, se doloi preteni namen in je pristojno ministrstvo glede na preteni namen. e pretenega namena ni mogoe doloiti, je pristojno ministrstvo za javno upravo. -Ustanovitelj je lahko domaa ali tuja fizina ali pravna oseba. Sede ustanove mora biti v RS -Ustanovi se s pr. poslom t.j. ustanovnim aktom enostranske narave ena oseba izrazi voljo. *med ivimi inter vivos (notarski zapis, nepreklicna izjava) *za primer smrti mortis causa (oblinost kot se zahteva za oporoko) -Ustanovni akt mora vsebovati: Ime in sede prebivalie ustanovitelja Ime ustanove in oznako ustanova Namen in razlikovalne oznabe Navedba vsega premoenja in ocena premoenja v denarju Nain in postopek oblikovanja uprave Imenovana prva uprava to ni obvezna sestavina, je pa priporoena. e je ni, doloi prvo upravo organ pristojen za podelitev dovoljenja) - Ustanova pridobi pravno osebnost z dnem izdaje soglasja k aktu o ustanovitvi. Poseben vpis v register zato ni potreben. Obstaja pa evidenca ustanov, ki jo vodi pristojno ministrstvo. Vpis v evidenco je evidenne in ne konstitutivne narave. - e se ustanova ustanavlja z pravnim aktom inter vivos mora biti ta sestavljen v obliki notarskega zapisa. Notar ustanovitveni akt predloi pristojnemu ministrstvu. Z dnem sestave ustanovitvenega akta ustanovitelj s premoenjem ne more ve razpolagati. Statut mora biti predloen ministrstvu v treh mesecih od izdaje soglasja. 33. Navedite temeljne znailnosti osebnostnih pravic! - pripadajo loveku kot taknemu glede na dejstvo obstoja in njegove telesne sposobnosti. Vsem enako, konkretno pa glede na sposobnosti - razvoj prava in drube vpliva na nastanek novih pravic in spremembe e obstojeih pravic (npr. razvoj informatike vpliva na razvoj varstva pravic na medmreju, varnost os. podatkov,) - so civilne pravice, ki uivajo civilnopravno varstvo - niso premoenjske pravice, eprav kritev izraamo s sankcijami v premoenju - so abstraktne in strogo osebne pravice, ki jih ne moremo prenaati na druge osebe so neprenosljive - prenehajo s smrtjo nosilca; ostane pa rezidium, ki ga lahko uveljavljajo njegovi dedii in tudi drugi (npr. varujejo dobro ime in ast pokojnika) - omejene so s pravicami drugih in z zakonom, e gre za zavarovanje nekega upravienega interesa ali pa gre za uradno dolnost drave - pridobivati jih zanemo z rojstvom - neizvrevanje pravice ne pomeni odrekanje tej pravici.

9

Kotnik; December 2005 34. Pojasnite razliko med kavzo in nagibom ter pojasnite njun vpliv na veljavnost pr. posla! Kavza je podlaga ali razlog za sklenitev pr. posla; je tisti neposredni cilj, ki ga stranke elijo dosei s pr. poslom (npr. plailo 1000 zaradi izpolnitve obveznosti iz naslova nakupa). Skupni namen pogodbenih strank. e je kavza za sklenitev kakega pr. posla nedopustna ali e je ni, je pr. posel nien. Nagib ali motiv je tisti posredni cilj, ki ga stranka s sklenitvijo pr. posla eli dosei, ki pa praviloma ni pomemben za sklenitev pogodbe (npr. plailo 1000 za nakup kolesa, da se bom lahko vozil v olo). Izjemoma je nedopusten nagib upoteven, e je bistveno vplival na odloitev pogodbene stranke in je drugi pogodbenik to vedel ali bi moral vedeti. Takni pravni posel je neveljaven. (kupec kupi kolo, da se bo lahko vozil po parku pa ne ve, da je vonja tam prepovedana, prodajalcu pa je to znano in tudi pozna nagib kupca). Zmota v nagibu je pri odplanih pr. poslih pomembna le pri prevari, pri neodplanih pr. poslih pa je vedno relevantna (povzroa ninost). 35. Pravne osebe javnega prava! - Glavni opredelilni element je ustanovni akt, ki je zakon ali drug oblastni akt. - Naelo numerus clausus ne velja dosledno, ker lahko drava z oblastnim aktom (zakonom) vedno ustanovi posebno pr. osebo javnega prava in ji doloi status sui generis (javne agencije) Pomoni kriteriji pri razlikovanju od pr. oseb zasebnega prava so (opredelilni elementi): - izvajanje javnih pooblastil in javnih nalog, - uporaba prisilnih sredstev, - Izvajanje dravnih (oblastnih nalog), - obvezen obstoj, - dolnost javnih naroil, - obvezno lanstvo, e gre za lansko obliko, Pravne osebe so: Korporacije javnega prava: -obmone (teritorialne) korporacije (zajemajo osebe na doloenem obmoju -obine) -osebne korporacije (zdruenja oseb, ki jih povezujejo enaki poklici zdravniki, ali druge sorodne lastnosti ali cilji npr. gospodarski; gospodarske zbornice,) -realne, interesne korporacije (povezovanje oseb glede na lastnino na nepreminini ali doloenih stvareh lovske in ribike zveze, KGZ,) Ustanove javnega prava (namensko vezano premoenje,namenjeno posebnim javnim nalogam): Javni zavodi (posebna oblika zdruenj za posebne vrste dejavnosti, ki niso gospodarske; organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraevanja, znanosti, kulture, porta, zdravstva,.. ali drugih dejavnosti, e cilj dejavnosti ni pridobivanje dobika; javni zavodi se ustanovijo za opravljanje javnih slub, izjemoma tudi za druge dejavnosti. Ustanovijo jih drava , obine, Pravno osebnost pridobi z vpisom v sodni register.) Javni skladi (pr. oseba javnega prava, ki upravlja in razpolaga s premoenjem, ki ga je drava ali lokalna skupnost namenila za zagotavljanje javnega interesa javni finanni sklad; javni nepremininski sklad; javna ustanova; Ustanovi ga drava - Vlada ali lokalna skupnost) Javne agencije (so samostojne pr. osebe, ki se ustanovijo za opravljanje regulatornih, razvojnih ali strokovnih nalog v javnem interesu, e zanje z zakonom ni predvidena druga statusna oblika)

10

Kotnik; December 2005 36. Razlika med osebnimi in lovekovimi pravicami! Osebnostne pravice so civilne pravice, osebnost varujejo proti vsem in ne le dravi. So tudi lovekove pravice in ne le osebnostne (zdravja, telesne integritete, asti in ugleda, imena, lastne podobe, zasebnosti(po Fingarju)). Njihova narava je nepremoenjska, lahko pa je sankcija za njihovo kritev premoenjske narave. Mogoe jih je z zakonom omejiti, vendar mora biti podan upravien interes ali pa uradna dolnost. So absolutne, nepodedljive, neprenosljive neloljivo povezane z osebo (nosilcem). Z njo nastanejo in tudi ugasnejo. lovekove pravice so temeljne pravice. Drava je dolna vzpostaviti pravno varstvo za varovanje teh pravic. Vzpostaviti mora pravni sistem, ki varuje lovekove pravice tako horizontalno kakor tudi vertikalno. varovane tako proti posamezniku kot proti dravi. Pri lovekovih pravica gre predvsem za vertikalno odnos drava dravljani. Tipine so: enakost pred zakonom, javnost sojenja, pravica do pravnega sredstva, naelo zakonitosti v kz Njihova narava zavzema tudi vse ostale nivoje prava: premoenjske (ne samo osebnostne, nepremoenjske), gospodarske, socialne, ekonomske pravice, pravice pred dravnimi organi, 37. Uzance za blagovni promet! Uzance so posebna vrsta kodificiranih obiajev, ki veljajo v trgovini t.j. blagovnem prometu. Ti obiaji morajo biti takni, da lahko iz njih izpeljemo pr. pravilo, urejajo medsebojna pr. razmerja strank ustvarjalno vplivajo na nastanek, obseg, spremembo in prenehanje medsebojnih pravic in obveznosti strank. Znailno zanje je, da so vsebovale domnevno voljo strank in so imele zato naravo dispozitivnega zakona. Stranke pa so lahko uporabo uzanc tudi izkljuile. Uzanca ni trgovinski obiaj! Trgovinski obiaj je nastal v poslovanju zaradi medsebojne trgovske ustreljivosti. To so obiaji, ki zajemajo ve doloenih strok ali pa splono trgovinsko poslovanje. Pravilo je, da pri nas med trgovinskimi obiaji in uzanci ni nobene pr. relevantne razlike. 38. Pravna pravila kot vir civilnega prava! Pravna pravila se kot vir civilnega prava uporabljajo na podlagi zakona o razveljavitvi predpisov (ZRPP) izdanih pred 6.4.1941 -Ta ZRPP dopua, da smemo pod doloenimi pogoji uporabljati pr. pravila, ki jih vsebujejo zakoni in predpisi izpred 6.4.41,e niso v nasprotju s pravnim redom (npr. iz ODZ), pr. red sam pa posameznega podroja ne ureja (pr. praznina) Upotevati je potrebno tudi ustvarjalno vlogo sodi, ki uvajajo v ivljenje nova splona pr. pojmovanja, eprav sodna praksa ni formalni pravni vir. 39. Primeri omilitve ninosti ! Ninost pomeni absolutno neveljavnost pr. posla, ki sploh ne ustvarja pr. uinka med strankami. tejemo, kot da pr. posel ni bil sklenjen. Sodia in drugi dravni organi jo upotevajo po uradni dolnosti. Pravni posel je nien, e je predmet nemogo, nedopusten, nedoloen. Predmet je nedopusten, e je v nasprotju z ustavo, zakonom, moralo. (OZ 35, 36) Pri ninosti je treba upotevati pravilo: kar je enkrat nino, je za vedno nino! Kadar organ presoja ali je pravni posel nien zaradi kritve ustave, prisilnih predpisov, morale mora presojati namen predpisa iz katerega ninost izhaja in ali morda predpis ne otkazuje na milejo sankcijo. Konvalidacija je ozdravitev pr. posla. Pr. posel ostane v veljavi, e je prepoved manjega pomena in sta stranki e izpolnili del ali celotno obveznost. Konvalidacija je mona, e gre za prepoved manjega pomena. Konverzija; o konverziji pravnega posla govorimo, ko je pr. posel, ki sta ga stranki sklenili, nien, istoasno pa izpolnjuje pogoje drugega pr. posla, ki ostane v veljavi, ki bi ga stranke elele, e bi vedele, da je posel ,ki ga sklepajo nien. teje lahko, da obvelja ta drugi pravni posel za katerega so izpolnjene predpostavke. Delna ninost, e je nino samo kakno doloilo pogodbe potem pogodba lahko ostane v veljavi, rta se samo sporni len. Pravni posel ostane v veljavi, tudi e je nino doloilo zanjo pogoj, e je namen ugotovitve ninosti ravno v tem, da bi se pogodba doloila znebila in bi veljala brez njega. e je pogodba prepovedana samo eni stranki pogodba ostane v veljavi stranko (ki ima prepoved) pa zadanejo ustrezne posledice. 11

Kotnik; December 2005 40. Zahtevek za prenehanje kritve osebnostnih pravic! 134. OZ: vsak ima pravico zahtevati od sodia ali drugega pristojnega organa: 1. da odredi prenehanje dejanja, s katerim se kri njegova osebnostna pravica (nedotakljivost lovekove osebnosti, osebnega in druinskega ivljenja,..), 2. da preprei tako dejanje in 3. da odstrani njegove posledice Sodie ali drug pristojni organ lahko odredi, da kritelj preneha z dejanjem, ker bo sicer moral plaati prizadetemu doloen denarni znesek civilna kazen. 41. A na svojem zemljiu skoplje jamo in s tem B prikraja za vodo - B bi ga toi, A pa vseeno misli, da ni naredil ni narobe. 42. Pretrganje in zadranje zastaranja! Zastaranje je pr. dejstvo, ki ex lege ustavi ugovor; je proces, ki pripelje do izpremembe pravice. Zastarajo samo terjatve, razen, e je v zakonu izrecno zapisano, da terjatev ne more zastarati. Pravica se spremeni iz civilne iztoljive v naturalno neiztoljivo samo, e se uporabi ugovor zastaranja. Pretrganje zastaranja pomeni, da zaradi doloenega dejstva zastaralni rok preneha tei. S tem se iznii vso preteeno zastaranje, razen, e ni morda prisotno tudi zadranje zastaranja. Vzroki za pretrganje zastaranja: 1) pisno pripoznanje dolga, pravice 2) dajatev za zavarovanje dolga 3) delno poplailo dolga 4) toba za sodno ugotavljanje 5) izvrilni postopek Zadranje zastaranja pomeni,da med doloenimi osebami doloen as zastaranje ne tee. Ko odpadejo razlogi za zadranje zastaranja, se zastaranje nadaljuje. Razlogi za zadranje: 1) med zakonci ali zunajzakonskimi pari 2) med otroci in stari v asu trajanja rodit. Pravice 3) med skrbnikom in varovancem 4) med okupacijo za osebe v vojni, 5) e prilo do nepremagljivih ovir (OZ 363) Zadranje zastaranja za mladoletnike: terjatev zoper mladoletnika, ki nima zastopnika zastara po dveh letih od pridobitve poslovne sposobnosti (OZ 362) 43)Avtonomno varstvo pravic Pri avtonomnem varstvu pa stranke prepustijo reevanje sporov avtonomnim (nedravnim) organom najpogosteje arbitrae, mediacije in poravnave, alternativni naini reevanja sporov, pogajanja. Avtonomno varstvo temelji na pogodbeni svobodi. Odloba arbitrae je izenaena s sodno odlobo in je izvrilni naslov. 44) Sodna praksa kot vir civilnega prava. Sodna praksa je uporaba pravil v konkretnih zadevah na sodiu. Praviloma je ne tejemo med formalne pr. vire. Vrhovno sodie vodi evidenco sodne prakse sodi v RS in spremlja sodno prakso meddravnih sodi. Skrbi za enotno sodno prakso. Obna seja vrhovnega sodia sprejema naelna mnenja o vpraanjih, ki so pomembna za enotno uporabo zakonov, sprejema pravna mnenja o vpraanjih sodne prakse, odloa o pobudah za izdajo ali spremembo zakona, doloa nain spremljanja sodne prakse na sodiih. Pravno mnenje senata vrhovnega sodia se lahko spremeni samo na novi obni seji. Nija sodia upotevajo sodbe vijih sodi, eprav ne zavezujejo formalno.

12

Kotnik; December 2005 45) Societeta. -Societeta je zdruenje 2 ali ve oseb, ki se zaveejo, da si bodo s svojimi prispevki prizadevali dosei skupen namen. -Pravo tej obliki ne priznava statusa pr. osebe (ne priznava pr. subjektivitete). -Podlaga za nastanek je drubena pogodba. e ima druba premoenje, gre za premoenjsko skupnost. lani societete so lani pogodbenega razmerja in lani skupnega premoenja. -Drubena pogodba je neoblina in zakonsko urejena: vsak je dolan v drubo prispevati, kar je z pogodbo doloeno (denar, stvar, pravica, terjatev, lahko pa tudi storitev, dopustitev ali opustitev, ki ima premoenjsko vrednost), prispevki so naeloma enaki, razen, e je s pogodbo drugae doloeno (prispevek je lahko tudi raba ali uivanje premoenja) drubeniki odloajo o pomembnejih zadevah soglasno (o uporabi dobika, vstopu novega drubenika, preklicu poslovodstva, prenehanju pogodbe,); ali z veino 2/3 kvalificirano veino; poslovodstvo opravljajo drubeniki skupno in samostojno (vsak posebej, v skupini, eden izmed njih ali druga oseba, ki jo drubeniki imenujejo soglasno) vsak drubenik mora posle drube upravljati s tako skrbnostjo in na tak nain kot s svojimi lastnimi posli (skrbnostjo dobrega gospodarja oz. dobrega strokovnjaka, e opravljajo dejavnost, ki je njihov poklic) Vsak drubenik je upravien do koristi in je dolan nositi del izgube (delei pri koristih in izgubah so enaki deleem prispevkov, e ni drugae s pogodbo doloeno) Indirektno zastopanje drubenika nasproti 3. osebam: pravice in obveznosti pridobi ta drubenik sam; direktno zastopanje: vsi drubeniki postanejo solidarni upniki oz. dolniki (drugaen dogovor med drubeniki nima uinka nasproti 3. osebam) obveznosti drubenikov do upnikov ne prenehajo s prenehanjem drube! Na premoenju drube, ki nastane s prispevki ali s poslovanjem drube imajo drubeniki enake solastninske delee, razen e pogodba ne doloi drugae Stroki in obveznosti nasproti 3. osebam se poravnajo iz premoenja drube, e se ne, so dolni to storiti drubeniki po enakih delih, razen e pogodba ne doloi drugae (drubenik, ki je poravnal ve, kot znaa njegov dele, ima pravico do povraila sorazmernega dela od drugih drubenikov - regres) V drubo lahko vstopi nov drubenik, razen e pogodba drugae doloa (dolan je dati enak prispevek kot drugi drubeniki, upravien je do koristi, ki nastanejo po njegovem vstopu v drubo; za obveznosti odgovarja le, e so nastale po njegovem vstopu) drubenik ne more prenesti svoj poloaj na 3. osebo, na drugega drubenika pa le, e to dopua pogodba ob izpolnjevanju pogojev iz pogodbe Drubenik je lahko izkljuen s tobo ali po odloitvi drubenikov samih (prizadeti sme s tobo zahtevati razveljavitev sklepa, e meni, da je ta neutemeljen) pravico ima do vraila trne vrednosti svojega delea (izplaan mora biti v 3 letih) Druba preneha: -ko potee as za katerega je ustanovljena -ko je doseen namen ali ko postane dosega namena nemogoa -po sklepu drubenikov 13

Kotnik; December 2005 -e drubenik umre, izgubi poslovno sposobnost ali se je proti njemu zael post. steaja, likvidacije ali prisilne poravnave, -e je drubenik kot pravna oseba prenehal obstajati, -e je drubenikov dele po izvrbi pridobila kakna 3. oseba -e je drubeniku z aktom dravnega organa prepovedano opravljanje dejavnosti, ki je . nujna za doseganje namena dr. pogodbe -e drubenik odpove pogodbo (lahko, e je tako doloeno v pogodbi) Ob prenehanju drube, so drubeniki dolni opraviti likvidacijo (poravnajo obveznosti nasproti 3. osebam; nadomestijo drubenikom stroke in izplaila, ki presegajo to, kar je doloeno v pogodbi; ostanek pa razdelijo med drubenike po enakih delih, ki veljajo za prispevke, razen e je v pogodbi drugae doloeno). e sredstva drube ne pokrivajo stroke in obveznosti, morajo manjkajoi del pokriti drubeniki v razmerju, ki velja za prispevke. 46. Originarna pridobitev pravic! Pri izvirni ali originarni pridobitvi pravic pridobi naslednik (sukcesor) svoje pravice ne glede na pravice prednika. Kdaj se pridobi pravica izvirno, doloa pozitivno pravo. Izvirno pridobi lastninsko pravico dobroverni kupec od tatu s priposestvovanjem, okupacijo zavrenega predmeta, prilastitev zaklada, Praviloma gre za pridobitve pravic na podlagi zakona 47. Oblinost kot predpostavka veljavnosti pravnih poslov. Oblinost je zunanja manifestacija izraanja poslovno relevantne volje. 1. neformalna oblika ne zahteva nikakrne formalne oblike. Lahko je pisna ali ustna, konkludentno ravnanje, tudi molk (naeloma velja, kdor moli, ne soglaa) ni vpliva na veljavnost pr. posla 2. formalna in realna oblika e je predpisana ali se stranke dogovorijo - ad valorem, je pogoj za veljavnost (pisna oblika +prie; pisna oblika +potrjevanje dejstev; notarski zapis; sodni zapis; notarski zapis +prie;) 3. Forma ad probationem je predpisana za laje dokazovanje pravnega posla. Neoblinost v tem primeru ne pomeni neveljavnosti, pomeni pa, da pravnega posla ne bomo mogli dokazovati. 4. slovesna oblika praviloma uporabljana za pravne posle javnega prava Pravilo 1: Predpogodba mora biti sklenjena v isti obliki, ki se zahteva za glavno pogodbo Pravilo 2: Pooblastilo mora biti dano v obliki kakrna se zahteva za pravni posel za katerega je namenjeno (notarski zapis, e mora biti pravni posel sklenjen v obliki notarskega zapisa) - e oblinost ni nujna lahko pride do konverzije, e so izpolnjeni pogoji drugega pr. posla. - e je oblika predpisana zaradi varstva samih strank, je konvalidacija mona, e pa je oblika predpisana zaradi varstva 3. oseb, konvalidacija ni mogoa! 48. Sistemi nastanka pravnih oseb (natej in opii v enem stavku) Koncesijski sistem drava da dovoljenje, vpis v register je deklaratorne narave Normativni sistem izpolniti se morajo doloeni pogoji, ki jih drava preveri; vpis v register je konstitutivnega znaaja Svobodni sistem pr. oseba nastane brez vmeavanja drave ob izpolnitvi pogojev; vpis v evidenca samo zaradi nadzora 49. Numerus clausus oblika pravnih oseb! Numerus clausus je naelo omejenega tevila pr. oseb ter prepoved meanja oblik. Za pravne osebe zasebnega prava velja to naelo dosledno in v okviru tega lahko ustanovitelji ustanovijo le tiste pr. osebe, ki jih pr. red izrecno ureja. Za pravne osebe javnega prava pa ta prepoved meanja oblik ne velja dosledno, saj poznamo izjeme t.i. dvojne drube in pr. osebe sui generis, ki jih ustanovi DZ z zakonom (javne agencije,..) zaradi javnega interesa in zaradi zadovoljevanja le-tega! 14

Kotnik; December 2005 50. Sposobnost kot pogoj za veljavnost pravnega posla! Sposobnost za sklepanje pravnega posla imenujemo opravilna ali poslovna sposobnost; ki je potrebna za izraanje pr. relevantne (poslovne) volje, da se prevzamejo pravice in obveznosti. Fizina oseba pridobi popolno poslovno sposobnost s polnoletnostjo (18. letom), prej jo pridobi, e sklene zakonsko zvezo ali postane roditelj (z emancipacijo), e so za to pomembni razlogi. O tem odloa sodie v nepravdnem postopku. Delno poslovno sposobnost pa pridobi e s 15. letom sklepa lahko posle, ki mu jih pr. red, zakon dopua (naprava oporoke, ostale pr. posle z dovoljenjem ali odobritvijo zastopnika ali skrbnika) Pravne osebe po veinskem mnenju nimajo poslovne sposobnosti, ker nimajo lastne volje. Lastno voljo pa imajo organi (ljudje), ki sklepajo pr. posle v imenu pr. osebe. Pr. oseba ima sposobnost za pr. dejanja v mejah zakona, statuta in drugih splonih aktov (sposobnost za dejanja), nima pa poslovne ali voljne sposobnosti. 51. Derivativni prenos lastninske pravice Pri derivatnem nainu pridobi naslednik samo tiste pravice, ki jih je imel prednik pr. nasledstvo. Pogoj: - nihe ne more prenesti na drugega ve pravic, kot jih sam ima (nemo plus iuris ad alium transferre postes quam ipse habet) - prenaalec ima pravico in razpolagalno mo (mo volje in monost razpolaganja) - razpolagalne moi ni , e je izrpana oz. je nima pravna oseba v steaju Pravice se lahko prenaajo: - Translativno na naslednika preide pravica v enakem obsegu, kot jo je imel prednik (prenos last. pravice) - Konstitutivno na naslednika preide drugana in manj obsena pravica, ki izhaja iz druge (prenos slunosti) Pri translativnem prenosu pa poznamo e: - Univerzalno nasledstvo / sukcesija preide vso premoenje ali njegov alikvotni del; prenos se opravi z enim samim pr. naslovom in pridobitnim nainom; mogoe je le v zakonsko predvidenih situacijah (npr. dedovanje) - Singularni nasledstvo / sukcesija na naslednika preide samo posamezna premoenjska pravica ali posamezne, v skladu z naelom specialnosti individualizirane pravice 52. Terjatve (pojem in prenos) Terjatve so posebna kategorija pravic, ki upraviujejo subjekte, da lahko od drugih subjektov zahtevajo neko ravnanje (da nekaj dajo, storijo ali trpijo) ali zadranje. Po naravi so relativne. Nimajo uinka proti vsakomur (uinkujejo inter partes), zato je za prenos potrebna samo sklenitev zavezovalnega (obligacijskega) pr. posla (npr. veljavna prodajna pogodba,..). Samo terjatev pa lahko tudi odstopimo 3. osebi z posebnim razpolagalnim pr. poslom cesijo. Pri terjatvah sta pomembna 2 trenutka: - nastanek terjatve (ko nekdo izpolni in s tem zavee drugega) - zapadlost terjatve; pravne posledice se navezujejo na zapadlost! as nastanka in as zapadlosti se lahko ujemata, ali pa sta loena. Tem pravicam oz. zahtevkom pravimo tudi zahtevki materialnega prava. Potrebno jih je loiti od procesnih zahtevkov, ki se postavijo v procesnih aktih pred dravnim organom. Procesni zahtevki pa navadno izhajajo iz materialnih zahtevkov ni pa to nujno. Terjatve se prenesejo s cesijo. To je razpolagalni pravni posel. Na prevzemnika preidejo tudi stranske terjatve (hipoteka, zastava). Zastavljeno stvar sme odstopnik izroiti prevzemniku le s privolitvijo zastavitelja, sicer stvar ostane pri odstopniku. Neplaane zapadle obresti s cesijo preidejo na prevzemnika. Za prenos ni potrebno soglasje dolnika. Odstopnik mora dolnika o odstopu obvestiti. Izpolnitev pred obvestilom je veljavna, e dolnik za odstop ni vedel. e je terjatev odstopljena veim osebam pripada tistemu prevzemniku o katerem je bil dolnik najprej obveen ali se je pri dolniku prvi oglasil.

15

Kotnik; December 2005 53. Vrednostni papir kot objekt civilnega prava (pojem, vrste in prenos) Vrednostni papirji so specifini, ker je stvar (papir) spojena s pravico. Poznamo: -materializirane vred. papirje (vred. papir + pravica) -nematerializirane vred. papirje (registriranje (vpis v zemljiko knjigo) + pravica) Glede na intenzivnost spoja papirja in pravice loimo: - popolne vred. papirje (prinosni vrednostni papir) pravica se spoji s papirjem tako mono,da se zane obnaati kot stvar (spojitev v celoti) za prenos pravice veljajo enake lastnosti kot za prenos papirja. Je pisna listina s katero se izdajatelj zavezuje, da bo na njej zapisano obveznost izpolnil njenemu zakonitemu imetniku. Za vrednostni papir teje tudi zapis na mediju, e je to doloeno s posebnim zakonom. - nepopolne vred. papirje pravica ni mono integrirana v papir; posebej se prenaa pravica na papirju in posebej papir. Imenski vrednostni papirji se prenaajo s posebno obliko cesije. Dolnik ohranja ugovore, ki jih je imel zoper odstopnika, tudi proti prevzemniku. Orderski papir glasi na prinosnika. Prenaajo se z indosamentom. To je zapis na listini, s katerim se ta prenese na pridobitelja. Obiajno se nahaja na hrbtni strani orderskega vrednostnega papirja. Pri indosamentu se ugovori ne prenesejo in jih dolnik ne more uporabiti proti prevzemniku. 54. Pojasnite razliko med realnim dejanjem in pravnim. poslom! Primer realnega dejanja! Realno dejanje je ravnanje doloene osebe, je pozitivno nekaj da, stori; ali negativno nekaj dopusti ali opusti. Je, v nasprotju s pravnim poslom, tisto lovekovo ravnanje, pri katerem pravni red vee pravne posledice na dejanja ne glede na voljo strank. Sem spada npr. najdba stvari, okupacija, avtorsko delo ali izum, silobran, ravnanje v skrajni sili Pravni posel pa so tisti izrazi volje, ki imajo pravno posledico. Z njimi stranke pridobivajo, spreminjajo ali ukinjajo doloene pravice. 55. Pogoj! Pogoj je negotovo dejstvo (v prihodnosti, sedanjosti ali preteklosti), na katerega navezujemo nastop neke pr. posledice. Doloajo jih stranke same. Vrste: - Odloni ali suspenzivni pogoj pr. posledica, pr. razmerje ali pravica nastane z nastopom ali nenastopom dogodka, ki je kot pogoj nastavljen. - Razvezni ali resolutivni pogoj pr. razmerje nastane takoj; pr. razmerje pa preneha, e dogodek nastopi ali ne, odvisno kako je zastavljen pogoj (pozitivno ali negativno) - Hoteni ali potestativni pogoj nastop ali nenastop dogodka je odvisen od volje neke stranke - Nakljuni ali kavzalni pogoj nastop ali nenastop ni odvisen od volje strank - Nemogo in nedopusten pogoj dogodek, ki ga stranke predvidijo, se ne more ali ne sme uresniiti 56. Prepoved zlorabe pravice! Pravice iz obligacijskih razmerjih so omejene z enakimi pravicami drugih. Izvrevati jih je treba v skladu s temeljnimi naeli (enakopravnost subjektov, dispozitivnost,..)in z njihovimi namenom. Pri izvrevanju svojih pravic, se morajo stranke vzdrati ravnanja, s katerim bi bila oteena izpolnitev obveznosti drugih udeleencev. 57. Premoenjski substrat kot podlaga pr. osebe! Stvarni ali premoenjski substrat predstavlja premoenjsko podlago pravne osebe. To je najpogosteje denar (zlasti ob ustanovitvi), lahko pa so tudi preminine, nepreminine ali pravice. Za premoenje se lahko opredeli vse kar ima premoenjsko vrednost. Kot stvarni vloek pri gospodarski. drubi pa se lahko pojavi tudi t.i know kow , ki pa mora biti trajen, vrednost pa mora biti gospod. ugotovljiva. e je premoenje obvezni element pravne osebe mora ustanovitveni akt vsebovati obvezne dolobe o premoenju in doloati premoenje. Lahko pa vsebuje tudi tudi vire pridobivanja, nain upravljanja 16

Kotnik; December 2005 58. Pojasnite pojem in funkcijo pridobitnega naina in navedite pojavne oblike pridobitnega naina za stvarne pravice na preminih stvareh! Pridobitni nain je 3. pogoj za pridobitev pravice s pomojo pr. posla (poleg pr. naslova in razpolagalnega pr. posla). Modus adquirendi je po svoji naravi realno dejanje, ki pomeni zunanjo manifestacijo prenosa pravice s katero postane pr. posel transparenten navzven. Za premine stvari se zahteva pridobitni nain izroitev =traditio; dejanska izroitev, ki lahko pomeni prepustitev posesti (premina stvar se izroi fizino v oblast upravienca) ali pa simbolina izroitev (izroitev kljuev od avta pomeni izroitev avta) Pri nepreminini je razpolagalni posel zemljikoknjino dovolilo (enostranski pravni posel), pridobitni nain pa je vpis v zemljiko knjigo. Pri relativnih pravicah pridobitni nain ni potreben. 59. Standardi kot vir civilnega prava! Standardi so merila, ki jih v doloenem drubenem okolju splono priznavajo in upotevajo (drubeni, poklicni, strokovni standardi; nanje se pr. predpisi vekrat sklicujejo) so ustaljena, splona in povprena merila, to kar se najvekrat zgodi. Standard dobrega gospodarja, dobrega gospodarstvenika, dobrega strokovnjaka, 60. Varstvo osebnostne pravice do asti in ugleda! Okodovanec ima: - Na voljo ima sankcije: preklic izjave in popravek besedila ter objava sodbe (namen sodbe je predvsem odstranitev kritve) - Povrnitev premoenjske kode, ki je bila storjena z kritvenim dejanjem - Denarna odkodnina za nepremoenjsko kodo, e okoliine , stopnja bolein in trajanje to opraviujejo 61. V kaknem roku je mogoe uveljavljati izpodbojnost in v kaknem ninost pr. posla? Ninost ali absolutno neveljavnost upotevajo sodia in drugi dravni organi po uradni dolnosti; nanjo pa se lahko sklicujejo vsaka oseba, ki ima interes in drava. (Neposredno v postopku ali s tobo na ugotovitev ninosti) Pravica do uveljavljanja ninosti nikoli ne zastara. Pogodba je izpodbojna: -e jo je sklenila stranka, ki je poslovno omejeno sposobna -e so bile pri sklenitvi napake glede volje strank -e je v zakonu tako doloeno (npr. ezmerno prikrajanje) Izpodbojnost se uveljavlja s tobo na podlagi tobene oblikovalne pravice. Vloitev tobe je vezana na prekluzivni rok (1 oz. 3 leta). Izpodbojnost - subjektivni rok 1 leto od kar je upravieni zvedel za napako - objektivni rok 3 leta od sklenitve pr. posla Pravni posel postane NEIZTOLJIV, ko je prilo do zastaranja! Pogodbena stranka, v katere interesu je bila ugotovljena izpodbojnost, lahko zahteva, da se pogodba razveljavi. Njen sopogodbenik lahko zahteva, da se izree ali ostaja pri pogodbe ali ne v doloenem roku, ki ne sme biti kraji od 30 dni. e se ne izree, se teje, da je pogodba razveljavljena.

17

Kotnik; December 2005 62. Pojasnite temeljno razliko med civilno kaznijo in odkodninsko sankcijo! Civilna kazen je kazen, kjer se prvotno zahteva izvritev; e pa le ta ni uspena, je kazen plailo v denarju (premoenjska) Odkodninska sankcija je sredstvo ali nain s katerim se povrne koda. Lahko je naravna oz naturalna (restitucija ali povrnitev v prvotno stanje)in denarna oz. civilna (ekvivalenca oz denarni znesek, ki ustreza ocenjeni kodi. Satisfakcija oz. zadoenje, denarna odkodnina za prizadejano moralno ali materialno kodo). Odkodninska sankcija je znotraj civilne kazni. 63. Kaj razumemo po pojmom avtonomno varstvo pravic? Primerjajte tovrstno varstvo z dravnim varstvom pravic! Avtonomno varstvo pravic Dravno varstvo pravic Avtonomni, nedravni organi Dravni organi, praviloma sodia Arbitrae S pravnovarstvenim zahtevkom: Alternativno reevanje sporov (ARS / Ang. ADR) s tobo (dajatvena kondemnatorna; ugotovitvena Pogajanja in poravnave deklarativna; konstitutivna) Mediacija s predlogom Stranke pooblastijo arbitra z arbitranim Nasprotna stranka se brani z zanikanjem dejstev in sporazumom za bodoe ali e nastale spore. ugovori Odloba arbitrae je izenaena z odlobo sodia in je izvrilni naslov. 64. Pojasnite odnos med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom in praktini primer! Zavezovalni pr. posel je obligacijski pr. posel, pr. naslov na podlagi katerega se nekdo zavee, da bo prenesel pravico. (Npr. e hoem dobiti kolo, ga kupim; s prodajalcem sklenem prodajno pogodbo, ki mi daje pr. naslov) Razpolagalni pr. posel pa je stvarnopravni posel, ki uinkuje neposredno na pravico z namenom razpolage s pravico(prenos, obremenitev, sprememba ali ukinitev pravice). Gre za izraeno voljo, da se s pravico razpolaga. (Npr. kolo kupim z dvostranskim pr. poslom. Prodajalec izrazi voljo, da proda kolo (last. pravico prenese na kupca), kupec pa izrazi voljo, da kupi kolo.) Toplak: Je stvarnopravni posel, ki uinkuje v sferi pravne razpolage. Pravna razpolaga predstavlja: prenos, obremenitev, spremembo ali ukinitev pravice. Uinkuje neposredno na obstojeo pravico tako, da jo: - obremeni ali omeji z novo pravico - obstojeo pravico prenese iz premoenja ene osebe v premoenje druge osebe. Za veljaven prenos lastninske pravice se zahteva zavezovalni pravni posel, ki ga razumemo kot sporazum med odsvojiteljem in pridobiteljem glede prenosa lastninske pravice. Odsvojitelj izjavlja svojo voljo, da lastninsko pravico prenaa. Pridobitelj pa voljo, da lastninsko pravico sprejema. Za razpolagalni pravni posel veljajo splona pravila za pravne posle, doloena v OZ. Tem splonim pogojem je treba dodati e POSEBEN POGOJ, da ima ODSVOJITELJ razpolagalno sposobnost!

18

Kotnik; December 2005 65. Pojasnite naelo specialnosti (doloenosti) v civilnem pravu in pojasnite pojme doloenost in dololjivost predmeta obveznosti! Naelo specialnosti: Samo individualno doloena samostojna stvar je lahko predmet stvarnih pravic, razen e zakon doloa drugae. Doloenost predmeta obveznosti pomeni, da je predmet stvarnih pravic posamien, singularen. Povsem jasno je, kaj se prenaa. Dololjivost predmeta obveznosti pa pomeni, da predmet e ni doloen, ga pa lahko na podlagi doloenih lastnosti doloimo. 66. Vpliv nagibov na veljavnost pr. poslov! Nagib je vzrok zaradi katerega hoe stranka s pr. poslom dosei poslovni namen in praviloma ni pomemben za veljavnost pr. posla. Pri odplanih pr. poslih je zmota o nagibu pomembna le pri prevari (nekdo namenoma z lanim prikazovanjem ali prikrivanjem dejstev napelje drugega, da sklene pr. pogodbo) stranka lahko zahteva razveljavitev, prevarana stranka ima pravico do odkodnine Pri neodplanih pr. poslih pa je zmota o nagibu vedno relevantna (se lahko vedno razveljavi) 67. Pojasnite naelo dispozitivnosti v civilnem pravu! Naelo dispozitivnosti pomeni svobodno voljo strank. Od strank je odvisno, ali elijo stopiti v civilnopravno razmerje ali ne oz. kakno vsebino mu elijo dati (stranke se svobodno dogovorita o ceni, pogojih, o sestavinah pr. razmerja). kogentnih (zavezujoih) pravnih pravil stranke ne morejo spreminjati. Stranke same si lahko uredijo razmerje drugae, kot je to zapisano v zakonu. 68. Oblikovalno upravienja pojem ter njegova kritika in pojavnost v civilnem pravu. Oblikovalno upravienje je posebna kategorija pravic, ki daje imetnikom mo, da sami z izjavo volje brez sodelovanja drugih uinkujejo na pr. poloaj. Na ta nain se lahko ustvari nova pravica, spremeni obstojee pr. razmerje ali pa se pravica ukine. 69. Kaj je pravni predmet (objekt) v civilnem pravu? Pojasnite razlikovanje med objekti I. in objekti II. reda. Predmet v civilnem pravu so: 1. premoenjska razmerja 2. nepremoenjska razmerja, ki uivajo civilnopravno varstvo in je sankcija tudi premoenjska 3. lovekova dejanja, ravnanja (storitve in opustitve), pravice (premoenjske in osebnostne) Objekti I. reda: -so predmeti naravnega sveta, ki jih je mogoe imeti v oblasti in jih je mogoe uporabljati -na teh predmetih se konstruirajo pravice -stvari (materialni deli narave, ki so drugani od oseb in so sposobni, da jih lovek obvlada zaradi zadovoljevanja svojih potreb -jih rabi, uiva in z njimi razpolaga) -duhovne stvaritve -opredmeteni izrazi oseb (slike, osebna korespondenca, avdiozapisi,..) Objekti II. reda: -so predmeti s katerimi je mogoe razpolagati (jih prenesti, obremeniti, spremeniti ali ukiniti) -so pravice, ki se konstruirajo na objektih I. reda in pravna razmerja

19

Kotnik; December 2005 70. Nesporazum in gronja kot napaka volje. O nesporazumu govorimo, ko se pogodbeni volji strank nista ujeli. Gre za t.i. obojestransko zmoto. Stranki sta prepriani, da se strinjata, dejansko pa je med njima nesporazum o: naravi pogodbe ali o podlagi ali predmetu obveznosti. Pogodba ne nastane! OZ 16. O gronji pa govorimo, e je stranka ali tretji z nedopustno gronjo povzroil pri drugi utemeljen strah, tako da je ustrahovana stranka zaradi tega sklenila pr. posel. Stranka lahko zahteva razveljavitev pogodbe! Gronja je vzrok za razveljavitev pr. posla, e so izpolnjeni 3 elementi: - pri stranki se mora vzbuditi utemeljen strah (iz okoliin je razvidno, da je grozila resna nevarnost ivljenju, ali telesni ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega (OZ 45) objektivna merila intenziteta gronje, verjetnost uresnienja; subjektivna merila telesne in duevne lastnosti stranke) - gronja mora biti protipravna (tisti, ki grozi, po zakonu ni upravien groziti) - povzroiti jo mora nasprotna stranka ali tretji v sodelovanju z nasprotno stranko 71. Kdo je subjekt in kaj je objekt pri osebnostnih pravicah? Subjekt je strogo samo lovek glede na dejstvo obstoja in njegove telesne znailnosti. Objekt so pravice, ki so neloljivo povezane s lovekovo osebo in pravica, ki varuje lovekovo osebnost. Povezane so s osebnimi dobrinami, kot so osebna svoboda, telesna integriteta, ast in ugled, svoboda vesti, nedotakljivost stanovanja, 72. V em je izrazit pomen Evropske konvencije o varstvu lovekovih pravic in temeljnih svoboin (EKP Rim 1950) v sistemu varstva temeljnih pravic? V em se ta konvencija razlikuje od drugih mednarodnih aktov, ki varujejo temeljne lovekove pravice in svoboine? EKP je mednarodna konvencija regionalnega znaaja, ki prva na svetu vzpostavlja sistem nadnacionalnega sodnega varstva lovekovih pravic. Dravljani drav pogodbenic imajo po izrpanju nacionalnih pr. sredstev pravico vloiti tobo za varstvo na nadnacionalno sodie za lovekove pravice v Strassbourgu. 73. V em se razlikujeta korporacija in ustanova? Korporacija Ustanova Zdruenje oseb z nekim namenom, pridobitne Na namen vezano premoenje narave Ustanovitev s sklepom o ustanovitvi, sprejemom Z ustanovnim aktom enostranske narave inter temeljnega akta in vpisom v sodni register vivos ali mortis causa - koncesijski sistem normativni sistem Organi so: Organi so: Mandatorna organa skupina ali obni zbor Ustanovitelj (eden ali ve) - uprava ali zastopnik Fakultativni organi: Donatorji prispevajo z neodplanimi darili *nadzorni organ Destinatarji upravienci iz ustanove *disciplinska komisija ali razsodie lani - ustanovni Uprava ustanove (najmanj 3 lani) - redni Avtomatino z izjavo volje 1 lan je predsednik, ki nastopa kot zastopnik - podporni Po odloitvi organa ustanove (izpolnjevanje - astni pogojev strokovna lanov ni! zdruenja) Prenehanje: Prenehanje: - Na podlagi sklepa skupine - izguba premoenja - Oblastno prenehanje (Upravni organ tako - doseganje namena postane nemogoe odloi) - upravni organ ugotovi, da ni ve pogojev - Ex lege (na podlagi zakona) - cilj oz. namen je doseen - Likvidacija razdelitev premoenja - steaj - e je v ustanovnem aktu tako zapisano; odloitev uprave, ki ga mora potrditi pristojno ministrstvo 20

Kotnik; December 2005 74. Izpodbojnost pr. posla! Izpodbojni pravni posli so tisti, pri katerih lahko praviloma uveljavljajo neveljavnost samo stranke, tretje osebe pa v primeru, e se je ta pravica nanje prenesla ali pa jim jo je zakon priznal. Neveljavnost se uveljavlja s pomojo tobene oblikovalne pravice. Pravni posel velja, dokler sodie na predlog stranke ne ugotovi, da je neveljaven. Ugotovitev: Izpodbojnost je stanje, ko pogodba e vedno velja, vendar obstaja nevarnost, da bo postala neveljavna. Uinek take sodne ugotovitve velja od asa sklenitve pravnega opravila (ex tunc za nazaj). Stranka, ki jo je taken pravni posel prikrajal, lahko zahteva povrailo koristi, ki bi jih imela od pravnega posla negativna pogodbena korist, vrnitev tega, kar je na podlagi takega pravnega posla dala in podobno e je bila v dobri veri. Razlogi za izpodbojnost pogodbe: -e jo je sklenila stranka, ki je poslovno omejeno sposobna -e so bile pri sklenitvi napake glede volje strank -e je v zakonu tako doloeno (OZ ali drug predpis, npr actio Pauliana ezmerno prikrajanje)) Posledica izpodbojnosti: Pogodbena stranka, v katere interesu je bila ugotovljena izpodbojnost, lahko zahteva, da se pogodba razveljavi. Njen sopogodbenik lahko zahteva, da se izree ali ostaja pri pogodbe ali ne v doloenem roku, ki ne sme biti kraji od 30 dni. e se ne izree, se teje, da je pogodba razveljavljena. Posledice razveljavitve: e je bilo na podlagi izpodbojne pogodbe, ki je bila razveljavljena, kaj izpolnjeno, je to treba vrniti ali dati ustrezno denarno nadomestilo. Odgovor na razveljavitev: Pogodbenik, ki je kriv za izpodbojnost, je svojemu sopogodbeniku odgovoren za kodo, ki jo utrpi zaradi razveljavitve pogodbe, e ta ni vedel in tudi ni mogel vedeti za vzrok izpodbojnosti pogodbe. Pri nas pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe preneha s: 1) potekom 1 leta od dneva, ko je upravienec izvedel za izpodbojnost 2) pretekom 1 leta od prenehanja sile 3) pretekom 3 let od dneva, ko je bila pogodba sklenjena v vsakem primeru! Roki so prekluzivni! 75. Pojasnite razlikovanje med kavzalnimi in abstraktnimi pr. posli! Kakno je v naem pravu razmerje med zavezovalnim in razpolagalnim pr. poslom? Praviloma so pr. posli kavzalni. To so posli, ki morajo imeti pravno podlago nekaken ekonomski smoter. V naem pravu se zahteva kavzalnost pravni posli morajo imeti veljavno pravno podlago. Razen e zakon izrecno doloa, da kavza (podlaga) ni potrebna. (Abstraktni pr. posli so izjeme in ne rabijo kavze (pravne podlage) (ek, menica, banna garancija, pridobivanje lastnih delnic)npr. izstavitev menice A se zavee B, da mu bo dal nek znesek. Iz tega posla ni razviden poslovni namen strank. Posledica abstraktnosti: B tega denarja ne more iztoiti, ker ni poslovnega namena in ni jasno za kaken pr. posel gre. Zavezovalni pr. posel je obligacijski pr. posel, pr. naslov na podlagi katerega se nekdo zavee, da bo prenesel pravico. (Npr. e hoem dobiti kolo, ga kupim; s prodajalcem sklenem prodajno pogodbo, ki mi daje pr. naslov) Razpolagalni pr. posel pa je stvarnopravni posel, ki uinkuje neposredno na pravico z namenom razpolage s pravico(prenos, obremenitev, sprememba ali ukinitev pravice). Gre za izraeno voljo, da se s pravico razpolaga. (Npr. kolo kupim z dvostranskim pr. poslom. Prodajalec izrazi voljo, da proda kolo (last. pravico prenese na kupca), kupec pa izrazi voljo, da kupi kolo.) V Sloveniji je razmerje med zavezovalnim in razpolagalnim pr. poslov kavzalne narave razpolagalni pr.posel je odvisen od zavezovalnega oz. zavezovalni pr. posel je kavza razpolagalnega pr.posla. 21

Kotnik; December 2005 Npr. Pridobitev lastninske pravice s pomojo pr. posla: - zahteva se obstoj in veljavnost pr. posla, ki je kavza - e je zavezovalni pr. posel nien nina je kavza razpolagalni pr. posel je neveljaven 76. Pojasnite pojem in razlike med krivdno in objektivno odgovornostjo po slovenskem pravu. Krivdna odgovornost; povzroitelj je kriv za kodo, e je vedel, oz bi moral vedeti, kaj se bo zgodilo, ali, e je elel, dovolil, da se je koda zgodila (naklep, malomarnost) Objektivna odgovornost je kavzalna odgovornost, odgovornost brez krivde. Ta se zaznava kraji as kot krivdna odgovornost, nastane pa z uporabo doloenih nevarnih dejavnosti Za obstoj odkodninske obveznosti povzroitelja kode mora obstajati vzrona zveza med kodnim dogodkom in posledicami tega dogodka 77. a) Matine knjige (pojem, namen, vrste) b) Ali je vpis v matino knjigo konstitutivne ali deklaratorne narave? Matine knjige so registri, ki dajejo pregleden razvid podatkov v nai dravi in pred naimi predstavnitvi v tujini. V Sloveniji nimamo ve matinih knjig (rojstna, porona MK, MK umrlih), temve imamo enotni matini register, kamor se vpisujejo vsi podatki, ki so pravno relevantni (osebno stanje posameznikov, rojstva, sklenjene zakonske zveze, smrti,..) Matini registri so javne knjige, zaradi tega imajo vpisi dokazno mo (vsakdo jih lahko pogleda; iz njih izdajajo izpiske na zahtevo prizadetih strank). V takem primeru govorimo o deklaratorni naravi matinih registrov. Ko govorimo o konstitutivni naravi matinih knjig, pa mislimo na razne sodne registre in evidence. Z vpisom v tak register pridobi zdruenje oseb pr. subjektiviteto in govorimo o nastanku pr. osebe. 78. Pojasnite pomen pojmov damnum emergens lucrum cessans. damnum emergens dejanska, prizadejana koda (zmanjanje premoenja, povzroitev telesnih in duevnih bolein, strahu) lucrum cessans - izgubljeni dobiek (prepreitev poveanja premoenja) 79. Natej in na kratko opii pr. sredstva civilnega prava za varstvo osebnostnih pravic. 1. Ugotovitvena toba izkazati je treba pr. interes na zahtevano ugotovitev; lahko se zahteva ugotovitev da obstaja oz. ne obstaja pravica ali pr. razmerje. Vloi se takrat, kadar ni pogojev,da se vloi kakna druga, dajatvena toba. 2. zahteva za objavo sodbe, popravka, preklic izjave (178 OZ)3. Zahteva za prenehanje kritve pravice osebnosti in odstranitveni zahtevek - Vsak ima pravico zahtevati od sodia ali drugega pristojnega organa, da odredi prenehanje dejanja s katerim se kri nedotakljivost lovekove osebnosti, ali kakna druga osebnostna pravica; da preprei tako dejanje in odstrani njegove posledice. Sodie ali drug prisojen organ lahko odredi, da kritelj preneha z dejanjem. Kritelj ne preneha prizadetemu denarni znesek. 4. Odkodninski zahtevek - povrnitev gmotne kode pri alitvi asti in irjenju neresninih trditev - povrnitev negmotne kode; objava sodbe ali popravka na stroke okodovalca - denarna odkodnina za nematerialno kodo pripada okodovancu, e okoliine primera, stopnja bolein ter njihovo trajanje to opraviujejo Da bi obstajala odkodninska odgovornost morajo biti izpolnjene predpostavke za obstoj odkodninske odgovornosti: obstoj kode, protipravno dejstvo (napravljen je bil delikt), vzrona zveza med kodo in deliktom, 22

Kotnik; December 2005 odgovornost povzroitelja, krivda (naklep, malomarnost). 5.Obogatitveni zahtevek ob neupravieni, neutemeljeni pridobitvi oz. obogatitvi. Okodovalec obogati na raun doloene kritve osebnostne pravice drugega, ob predpostavki, da je okodovanec tudi zares utrpel doloene duevne boleine. 6. Popravek objavljenega obvestila; Pravico do popravka ima vsakdo. Zahteva lahko brezplano objavo njegovega popravka objavljenega besedila, s katerim sta bila prizadeta njegova pravica ali interes. Zahteva se lahko v 30 dneh od objave obvestila oz. od dneva, ko je zainteresirana oseba izvedela za objavo Toba zoper odgovornega urednika, e ne objavi popravka vloi se lahko v 30 dneh po preteku roka za objavo popravka oz. od dneva, ko je bil popravek objavljen na nain, ki ni v skladu z zakonom. 80. Voljna sposobnost in njen pomen v civilnem pravu. Voljna, opravilna sposobnost ali sposobnost za dejanja, je sposobnost, ki je odvisna od stopnje razuma in volje pr. subjekta. Je sposobnost osebe, da ima za pr. dejanja potrebno voljo, da lahko z lastnimi dejanji spreminja, prenaa ali ukinja pravice in obveznosti. Potrebna je prava, normalna volja. Voljno sposoben ne more biti, kdor ni pravno sposoben! Loimo: - voljno sposobnost za sklepanje pr. poslov = poslovna ali opravilna sposobnost (oseba lahko samostojno sklepa pr. posle, pridobiva pravice in se sam zavezuje; pomanjkanje opravilne sposobnosti lahko nadomesti z voljo zakonitega zastopnika roditelj, posvojitelj ali uradnega skrbnika skrbnik) - voljno sposobnost za nedopustno ravnanje = krivdna ali deliktna sposobnost naklepno ravnanje (osebi, ki je krivdno ravnala, lahko naloimo za njeno ravnanje odgovornost) malomarno ravnanje (oseba zanemari tisto pazljivost, ki je potrebna, da ne pride do kodljive posledice) 81. Sila kot element napake volje pri sklepanju pr. posla. Sila je lahko fizina prisila, ki jo kdo uporabi v trenutku sklenitve pr. posla. V takem primeru ni podana poslovna volja in pr. posel sploh ni veljaven. Stranka lahko taken pravni posel izpodbija v roku 1 leta od prenehanja sile ali v treh letih od trenutka nastanka pravnega posla. V kolikor je pravni posel sklenjen zaradi gronje, ki je povzroil utemeljen strah lahko stranka zahteva razveljavitev pogodbe. Strah je utemeljen, e gronja pomeni resno nevarnost za ivljenje oz. telesni ali drugi dobrini pogodbene stranke ali koga drugega. 82. Pogodbena volja kot vir civilnega prava! Pogodbena volja kot vir prava so sploni pogoji, ki jih ena pogodbena stranka doloi vnaprej pri sklepanju formularnih pogodb. Veinoma so napisani na hrbtni strani pogodb (standardiziran katalog klavzul) so vir avtonomnega gospodarskega prava, ki ima dokajnji vpliv na razvoj civilnega prava. 83. Kaj pomeni trditev, da je konkretna pravica voljne narave? Kaj ui teorija volje o naravi pravice in kaj interesno-voljna teorija? Konkretna pravica je voljne narave, kar pomeni, da ima nosilec monost pozitivne ali negativne izbire (odloitev po lastni volji). Teorija volje meni, da je pravica po pravu dana mo posameznikovi volji, da gospodari na doloenem podroju oz. je oblast nad tretjimi osebami. Teorija interesa pravi, da je pravica interes, ki je pravno zavarovan. Interesno voljna teorija poudarja, da je pravica mo, ki jo pr. red poudarja kot sredstvo z zadovoljevanje lovekovih interesov. 84. Ali je ival stvar? Pojasnite zakaj da oz zakaj ne! ivali so posebna vrsta objektov stvari. To so ivi objekti narave, utea in inteligentna bitja, ki jim pravo nudi posebno varstvo KZ (sankcionira muenje ivali), ZZ. 23

Kotnik; December 2005 Da bi lahko ivalim priznali pravice in sprejeli deklarativne akte, pa bi morali ivalim priznati vsaj delno sposobnost imeti pravice, kar pomeni, da bi jih morali vsaj delno izenaiti z ljudmi. 85. Ugotovitvena toba in varstvo pravic! Ugotovitvena toba (deklarativna) izkazati je treba pr. interes na zahtevano ugotovitev. Lahko se zahteva ugotovitev, da obstaja oz. ne obstaja pravica ali pr. razmerje. Vloi se takrat, kadar ni pogojev,da se vloi kakna druga, dajatvena toba. 86. Razlika med preminimi in nepreminimi stvarmi in pojem skupnosti stvari (zbirne stvari)? Nepreminina je prostorsko odmerjen del zemeljske povrine skupaj s vsemi sestavinami. Vse druge stvari so preminine Skupnost stvari ali zbirna stvar je ve stvari, ki se po splonem pojmovanju teje za eno stvar. (npr. 2 evlja sta 1 par evljev) 87. Predpogodba! - Predpogodba je takna pogodba, s katero se prevzema obveznost, da bo kasneje sklenjena druga, glavna pogodba.e je predpisana oblika pogoj za veljavnost glavne pogodbe, mora biti predpogodba sklenjena v isti obliki. - Vee, e vsebuje bistvene sestavine glavne pogodbe. - e druga stranka noe skleniti glavne pogodbe, lahko sodie na zahtevo zainteresirane stranke doloi rok za sklenitev glavne pogodbe. Sklenitev glavne pogodbe se lahko zahteva 6 mesecev od izteka roka doloenega za njeno sklenitev. (e rok ni doloen, pa od dneva, ko bi po naravi posla in okoliinah pogodba morala biti sklenjena) - Predpogodba ne vee, e so se okoliine od njene sklenitve tako spremenile, da ne bi bila sklenjena, e bi bile okoliine takne e ob sklenitvi. 88. Pojasnite razliko med garantiranimi in deklariranimi osebnostnimi (temeljnimi) pravicami. Kot kakne bi opredelili osebnostne pravice, ki so natete v Ustavi Republike Slovenije? Deklarirane (formalne) Garantirane (zajamene) - So v ustavi - Zanje jami pr. red - Zakonodaja ali praksa pa ne daje garancij za - toba, naprej doloen organ, predpisan postopek varstvo in sankcija (tobe / zahtevki se lahko kumulirajo) Osebnostne pravice natete v URS so deklarirane in hkrati tudi garantirane, saj je v RS Ustava najviji pr. akt, katerega dolobe so lovekove temeljne pravice, ki so tudi varovane s strani drave. V Sloveniji predstavlja ustavno varstvo najvije varstvo posameznih pravic. 89. Zadranje zastaranja! Zadranje zastaranja pomeni, da med doloenimi osebami doloen as zastaranje ne tee. Ko odpadejo razlogi za zadranje zastaranja se zastaranje nadaljuje. Zastaranje ne tee: - med doloenimi osebami v druini (npr. med zakoncema), - med mobilizacijo, vojno ter za terjatve oseb v vojaki slubi, - e upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitev obveznosti, - proti mladoletniku ali drugim poslovno nesposobnih osebam, - proti osebi, ki slui vojaki rok. 90. Pojem razpolage s pravico! (glej tudi odg. 26) Pravica razpolaganja je upravienje (funkcija) lastninske pravice. pomeni pravico lastnika, da s stvarjo razpolaga in z njenimi plodovi in jo daje v promet. Lastnik daje v promet pravico na stvari, ker pravni promet ne ustvarja neposrednih uinkov na stvari v realnem svetu. Pravna razpolaga predstavlja PRENOS, OBREMENITEV, SPREMEMBO ali UKINITEV pravice. Razpolagalni pravni posel je pravni posel, ki uinkuje neposredno na pravico z namenom razpolage s pravico. Gre za izraeno voljo, da se s pravico razpolaga. Za uinkovitost razpolagalnega pr. posla pa je potrebna tudi 24

Kotnik; December 2005 RAZPOLAGALNA SPOSOBNOST t.j. posebna sposobnost, ki se naeloma izvaja iz lastninske pravice. Ta sposobnost pa se lahko prizna tudi osebi, ki ni lastnik (ste. Upravitelj). Lastnik pa lahko svojo razpolagalno spodobnost izgubi. Za pridobitev lastninske pravice je tako potreben: - pravni naslov - razpolagalni pravni posel - pridobitni nain 91. Prioritetno naelo! Pozneji pridobitelj, ki se je prvi vpisal, pridobi lastninsko pravico na nepreminini. Prejnji nevpisani pridobitelj pa ima naeloma le monost zahtevkov proti odsvojitelju na osnovi neizpolnitve pogodbe. e obstaja na isti stvari ve stvarnih pravic, ima prej pridobljena stvarna pravica iste vrste prednost pred pozneje pridobljeno stvarno pravico. 92. Simulirani pravni posli! Bistveno za simulacijo je, da obe stranki izjavita, da hoeta skleniti pravni posel, vendar v resnici tega pravnega posla noeta skleniti. Stranki se zavedata, da s svojima izjavama ne izraata resnine volje. Pod simuliranim pravnim poslom se navadno skriva drug (prikriti) pravni posel, ki ga sicer hoeta skleniti, vendar zanj ne izjavita potrebne poslovne volje. Pri simulaciji je pravni posel nien. ABSOLUTNA SIMULACIJA; stranki izjavita, da bosta sklenili doloeno pravno opravilo, eprav tega noeta (A samo navidezno podari B nepreminino). RELATIVNA SIMULACIJA; stranski skleneta namesto pravega posla, ki ga v resnici hoeta, drug pravni posel, ki ga v resnici noeta, tako da prikrijeta tisto pravno opravilo, ki ga v resnici elita (A podari B avto, da to prekrije pred dedii pa skleneta prodajno pogodbo). 93. Pojem pravnega razmerja v civilnem pravu! Pravno razmerje je drubeno razmerje to je razmerje med ljudmi. Civilno pravo ureja t.i. premoenjskopravna razmerja, to je razmerja, ki jih lahko merimo z denarjem in so pravno urejena. V civilno pravo uvramo tudi doloena nepremoenjska razmerja (npr. osebnostne pravice, ker sankcija za kritev premoenjska). Sankcije v civilnem pravu so samo premoenjske. Razmerje se pri veini civilnopravnih razmerij nanaa na STVARI, ki so predmet razmerja in s tem tudi pravic. Predmet razmerja pa so tudi lovekova dejanja, ravnanja Pogoj za civilnopravno razmerje je, da v njem obstaja vsaj ena pravica in vsaj ena njej odgovarjajoa lastnost. Civilno pravo ureja premoenjska razmerja med enakopravnimi subjekti: dravljani in pravnimi osebami kot zasebniki. 94. Pojem akcesornih pravic! Premoenjske pravice so lahko samostojne ali odvisne. Samostojne (temeljne, glavne, principalne) pravice so tiste, ki nastajajo ali jih izvajamo samostojno, ne da bi predpostavljali obstoj e kakne druge pravice. AKCESORNE PRAVICE so odvisne pravice, ki predpostavljajo obstoj temeljne samostojne pravice. Primer; pravica nasproti subsidiarnemu poroku = akcesorna pravica, zastavna pravica je akcesorna pravica, ki ne more obstajati brez glavne pravice.

25

Kotnik; December 2005 95. Deliktna sposobnost! Deliktna sposobnost je sposobnost odgovarjati za kazniva dejanja, prekrke, civilni delikt. Voljno ali opravilno sposobnost sestavlja POSLOVNA SPOSOBNOST (sposobnost, da nekdo s svojimi lastnimi voljnimi dejanji in delom pridobi pravice in sprejema obveznosti) ter KRIVDNA oz. DELIKTNA SPOSOBNOST, ki pa je tista voljna sposobnost, ki lahko tisti osebi, ki je krivdno ravnala, naloimo za njeno ravnanje odgovornost (naklepno, malomarno dejanje). Deliktne sposobnosti nimajo osebe do 7 let. Od 7 do 14 let je pogojna deliktna sposobnost, e se dokae, da je bil pri povzroitvi kode sposoben razsojati. 14 polna deliktna sposobnost. 96. Spregled in zlorabe pravnih oseb! Pravna oseba, kot poseben pravni institut je lahko predmet zlorab. Zlorabijo jo lahko njeni lani, drubeniki, lastniki, ustanovitelji O spregledu pravnih oseb govorimo kadar zakon, drug akt ali organ zavestno prezre pravno osebo in prenese uinke na osebe, ki stojijo za to pravno osebo (lane, drubenike). Za obveznosti pravne osebe odgovarja drubenik, e storil pravno kritev. Spregled je moen tako v zasebnem kot javnem pravu. V SLO je spregled pravne osebe doloen v 8. len ZGD . O spregledu pravne osebe govorimo takrat, kadar drubeniki za obveznosti drube odgovarjajo s svojim premoenjem, in sicer ker: so izrabili premoenje drube in z njim ravnali kot s svojim lastnim so v svojo ali korist nekoga tretjega zmanjali premoenje drube. e so drubo kot pravno osebo zlorabili za okodovanje svojih ali njenih upnikov. e so drubeniki drubo zlorabili za to, da bi dosegli cilj, ki je njim kot posameznikom prepovedan. Jamevalni spregled pomeni, da drubenik jami za obveznosti drube za katere sicer odgovarja pravna oseba. 97. Kakna je vloga uzanc kot vira civilnega prava? Uzance so posebna vrsta kodificiranih obiajev. Veljajo v trgovini. Uzance morajo biti takne, da iz njih lahko izpeljemo pravno pravilo. Poznamo splone uzance (veljajo za vse stroke) in posebne uzance (veljajo za tono doloene stroke). Bistveno za uzance je,da so vsebovale domnevno voljo strank. Njihovo uporabo so stranke lahko izkljuile, morale pa so to izrecno uveljaviti. Sistematizirajo in zbirajo se v posebnih ZBORNIKIH pri Gospodarski zbornici Slovenije. OZ doloa, da se za presojo posebnih ravnanj in njihovih uinkov v oblig. raz. med gosp. subjekti upotevajo poslovni obiaji, UZANCE in praksa, ki je vzpostavljena med strankami. Uzance so uporabljajo tudi e se stranke ne dogovorijo o njihovi uporabi. Dispozitivna norma OZ ima prednost pred uporabo uzanc. 98. Katere so predpostavke za veljaven razpolagalni pravni posel! Razpolagalni pravni posli so usmerjeni e na neko pravico, ki jo elijo spremeniti, prenesti, obremeniti, ukiniti. Predmet takih poslov je pravica ali pravno razmerje. Navadno so ti pravni posli abstraktni. Vsaka prejnja razpolaga izkljuuje poznejo, ki je z njo v nasprotju. Za veljavnost pravnega posla veljajo splone predpostavke (pravila) za veljavnost pravnih poslov. (poslovna sposobnost, poslovna volja, dopustnost p.p., podlaga (kavza), oblinost, e je zahtevana). Poleg tega pa se za njegovo uinkovitost zahteva e RAZPOLAGALNA SPOSOBNOST (glej odg. 26) 99. Razpolagalni pravni posel pojem, predpostavke za veljavnost, razmerje do zavezovalnega pravnega posla, razmerje do pridobitnega naina. (glej tudi odg. 98) Z zavezovalnim pravnim poslom se stranka zavee za doloeno ravnanje. Z njim nastaneta terjatev in zaveza. Primer: Pri prodajni pogodbi se prodajalec zavee, da bo doloeno stvar prepustil kupcu, kupec pa s tem pridobi terjatev. Poleg te pogodbe se sklene e razpolagalni pravni posel, ko prodajalec izroi kupcu stvar, kupec pa prodajalcu denar. Sam razpolagalni pravni posel ne zadoa za resnino razpolago s pravico. Pravno razmerje mora postati transparentno navzven in zato je potreben e ustrezen PRIDOBITNI NAIN ali MODUS (izroitev stvari v fizino oblast). 26

Kotnik; December 2005 Prenos lastninske pravice je sestavljen iz zavezovalnega in razpolagalnega dela. Zavezovalni del je zavezovalni pravni posel (kupoprodajna pogodba ali kaj podobnega). Razpolagalni del pa je sestavljen iz razpolagalnega pravnega posla in pridobitnega naina. Razpolagalni pravni posel je posel stvarnega prava. Da bo posel veljaven je potrebno stvar se tudi dejansko prenesti (pridobitni nain). Z njim ustvarjamo uinke razpolage: prenos, spremembo, obremenitev, ukinitev. Lahko so enostranski ali dvostranski. Razlika je, ali gre za preminino ali nepreminino. Pri nepreminini je razpolagalni posel zemljikoknjino dovolilo (enostranski pravni posel), pridobitni nain pa je vpis v zemljiko knjigo. Pri preminini razpolagalni posel ni tako oiten, je pa sporazum, da bo lastninska pravica prenesena (ta sporazum se ne sklepa posebej, ampak je dejansko volja za prenos in volja za sprejem LP), pridobitni nain pa je izroitev stvari. 100. Kako lahko ustanovitelji in donatorji vplivajo na delovanje ustanove? Ustanova je skupek premoenja, ki mu je podeljena pravna subjektiviteta. Ustanovitelj s posebnim ustanovitvenim aktom nameni premoenje za ustanovo kot pravno osebo. S tem is zagotovi trajnost premoenja in svojega imena. Donatorji pa ustanovam darujejo svoje premoenje, za kar ne dobijo nobene protikoristi. Lahko so v organih ustanove. Ustanovitelj in donatorji lahko vplivajo na delovanje ustanove v fazi ustanavljanja, ko se doloa namen za katerega se bo premoenje koristilo. Donatorji so lahko v organih ustanove. Kakrnokoli spremembo v delovanju ustanove mora odobriti pristojno ministrstvo. 101. Sploni pogoji poslovanja in standardi kot vir civilnega prava! Sploni pogoji poslovanja so zbrana pravna pravila, ki regulirajo doloeno vrsto pravnih razmerij ali poslov ter so vir avtonomnega gospodarskega prava. Gre za pogoje, ki jih ena pogodbena stranka doloi vnaprej pri sklepanju pogodb, najpogosteje pa so vsebovani v formularnih pogodbah. Objavljeni morajo biti na obiajen nain. Stranko zavezujejo, e so ji bili ali bi ji morali biti znani. e se sploni in posebni pogoji ne ujemajo veljajo posebni. Nina so doloila, ki nasprotujejo namenu pogodbe, poslovnim obiajem. Sodie lahko uporabo posameznih doloil splonih pogojev zavrne, e ti jemljejo drugi stranki pravico, do ugovorov ali so zanjo prestrogi. Standardi so merila, ki jih v doloenem drubenem okolju splono priznavajo in upotevajo. Gre za ustaljena, splona, povprena merila (to kar se najvekrat dogodi). Na drubene ali poklicne/strokovne standarde se pravni predpisi vekrat sklicujejo. 102. ODZ in njegov vpliv na civilno pravo v RS! Obni dravljanski zakonik je pomemben vir pravnih pravil, ki jih uporabljamo tudi v naem civilnem pravu. Velja kot sekundarni pravni vir, v katerem so zajeta osnovna pravna pravila po katerih se presojajo pravna razmerja. Sprejet je bil leta 1818, noveliran pa 1915-16. Veji del zakona e danes velja. naih zakonih pa vsebinsko ivi v moderneji obliki. Teoretino posamezne dolobe pridejo v potev na podlagi ZRPP pred 6. 4. 1941. Prevzel je rimsko pravo v obliki enega kodeksa. 103. Status drutva med ustanovitvijo in pridobitvijo pravne osebnosti! Drutvo ima poseben status v asu po ustanovitvi do formalne pridobitve pravne sposobnosti. Govorimo o t.i. PREDDRUTVU. Le-ta obstaja od sprejema statuta do vpisa v register. Drutvo postane pravna oseba z vpisom v register. Do vpisa v register se med drubeniki uporabljajo pravila o drubeni pogodbi. Oseba, ki pred vpisom v register nastopa v imenu predrutva odgovarja z vsem svojim premoenjem, e jih je ve odgovarjajo solidarno. e pri taknem nastopanju drubeniki pridobijo kakne pravice jih morajo kasneje prenesti na drubo. (ZGD 5) Teorija pravi, da je pravilneje uporabljati pravila, ki veljajo za drutva brez pravne sposobnosti.

27

Kotnik; December 2005 104. Avstrija je leta 1988 kot novelo vnesla v Obni dravljanski zakonik (ODZ, ABGB) novi paragraf 285a, ki doloa ivali kot objekte civilnega prava. V slovenskem pravu to vpraanje ni urejeno. Ali se to doloilo lahko uporablja v RS kot pravno pravilo in s tem subsidiarni vir civilnega prava ter zakaj? V RS ival tejemo kot posebno kategorijo objektov (stvari) civilnega prava, ki uivajo prav posebno varstvo. V veljavi je zakon o zaiti ivali ki ustvarja poseben zaitni reim za ivali in omejuje lastninsko pravico lastnika. Ker imamo na tem podroju svoje predpise ne potrebujemo pravnih pravil ODZ kot subsidiarni vir civilnega prava. 105. Pomen razlikovanja med pravnimi normami javnega in zasebnega prava! Pravne norme delimo po vsebini na: - zapovedujoe (upravno pravo) - pooblaujoe (civilno pravo) - prepovedujoe (kazensko pravo) Za civilno pravo je pomembna delitev norm na: - IMPERATIVNE (kogentne, prisilne): norme se morajo uporabiti takne kakrne so ne glede na to ali ustrezajo volji strank ali ne. Po svoji vsebini so prepovedujoe in zapovedujoe. Pomembne so za javni red in varstvo morale. (javne norme) - DISPOZITIVNE NORME (dovoljevalne); stranke lahko izkljuijo njihovo uporabo subsidiarna uporaba (zasebno pravo). - SANKCIJE ZA KRITEV NORM: (stroge, absolutne): najstroje (doloa poleg civilne tudi kazensko sankcijo), stroga norma (civilna sankcija), mileja sankcija (civilna sankcija vendar samo na zahtevo stranke), norma brez strogosti (ni sankcije). 106. Kaj je rok (pojem, vrste)! ROK je potek doloenega asa ali doloen trenutek, zaradi nastopa katerega zane ali preneha doloeno pravno razmerje. Gre za potek doloenega asa (30 dni) ali za doloeno asovno toko (20.6.1982) Delimo jih na: 1. ZAETNE in KONNE (zane se neka pravica ali kona), 2. DOLOLJIV in NEDOLOLJIV (ko bo prvi deevalo), 3. GOTOVE in NEGOTOVE (negotov rok = pogoj!) 4. MATERIALNI in PROCESNI 5. ZASTARALNI in PREKLUZIVNI 107. Razlika med enostranskimi in dvostranskimi pravnimi posli ter odplanimi in neodplanimi pravnimi posli! Pravne posle delimo na enostranske in dvostranske, glede na to ali mora izraziti voljo ena ali ve oseb. Pri enostranskih pr. poslih izrazi voljo ena sama stranka (ponudbe, oporoke, javne obljube). Gre za enostransko izjavo volje. Delijo se na sprejemne in nesprejemne. Sprejemni so npr. pooblastilo, kjer ni nobenega uinka dokler pooblaenec o pooblastilu ni obveen in seveda se mora z njim strinjat. Nesprejemni so tisti, ki ustvarjajo uinke brez, da bi se tisti na katerega se posel nanaa prej o njem pouil (bil informiran) npr. oporoka. Dvostranske pravne posle imenujemo tudi pogodbe in so izraz soglasno izraene volje, na katero zakon vee doloene posledice. Pravne posle delimo glede na odplanost na odplane in neodplane. Odplani pravni posli so tisti, kjer se za korist iz pravnega posla plaa nasprotni stranki ustrezna premoenjska korist. Neodplani pa so tisti, kjer se za vrednost, ki se iz pravnega posla priakuje, ne plaa (darilna pogodba).

28

Kotnik; December 2005 108. Zakaj drubeniki, delniarji, lani drutva, ustanovitelji zavoda ipd. niso lastniki gospodarske drube, drutva, zavoda ipd.? Zato, ker so delnike gospodarske drube, drutva, zavodi ipd. pravne osebe. Pravne osebe so subjekti prava, nad subjekti pa ni mono imeti lastninske pravice. Subjekti niso objekti. Subjekt je tudi lovek, torej bi lahko imeli oblast tudi nad lovekom. Subjekti imajo psihofizine lastnosti. Zlato v zobu postane del subjekta. Se spoji s telesom ni ve stvar kot objekt prvega reda. 109. Ravnanje v stiski (skrajna sila) v civilnem pravu! O skrajni sili govorimo takrat, ko storilec zato, da bi od sebe ali koga drugega odvrnil soasno nezakrivljeno nevarnost, prizadene zlo (kodo). 110. Zmota kot element napake volje pri sklepanju pravnega posla! Zmota je napana predstava o nekem elementu pravnega opravila. Gre za osrednjo napako volje. Najbolj pravno relevantna je BISTVENA ZMOTA in ZAKRIVLJENA. Zmota je bistvena, e se nanaa na: - bistvene lastnosti predmeta - osebo s katero se sklepa pogodba - okoliine, ki se po obiajih v prometu ali po namenu strank tejejo za odloilne, ker sicer stranka, ki je v zmoti, take pogodbe ne bi sklenila - Stranka, ki je v zmoti, ne more zahtevati razveljavitve pogodbe, e pri njeni sklenitvi ni ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v pravnem prometu. e je pogodba zaradi zmote razveljavljena, ima druga potena stranka pravico zahtevati povrnitev kode, ki ji je zaradi tega nastala, ne glede na to, da stranka, ki je bila v zmoti, za svojo zmoto ni kriva OBJEKTIVNA ODKODNINSKA ODGOVORNOST. Neodplani