of 66 /66
NVS SOTLAR NACIONALNOVARNOSTNI SISTEM 1. OPREDELI TAJNOST KOT DRUŽBENI FENOMEN Tajnost je sredstvo za zaščito določenih interesov in je odvisno, ali gre za družbeno upravičeno rabo tajnosti ali pa za njeno zlorabo. Pri tem fenomenu gre ob njegovi površni registraciji za stvari, ki so vsakomur razumljive same po sebi. Razumne so kot dejstvo, ki je poznano le omejenemu krogu ljudi, in so utemeljeni družbeni ali zasebni interesi, da zanj ne zvedo drugi. Tajnost ne smemo enačiti s pojmom skrivnost. Pri tajnosti gre za znano stvar, ki jo njen posestnik ne sme ali noče narediti dostopno širši javnosti. Interesov za obstoj tajnosti je več: država, posameznik, organi in organizacije oblasti, državna uprava ali njen posamezni del , itd. Tajnost se v določenih primerih tudi kazensko pravno varuje. Obstoj tajnosti opravičujejo naslednji razlogi: - obstoj nasprotujoči sil interesov, - izrecno pravno opredeljeni interesi, ki so predmet varovanja tajnosti, - obstoj konkretnih nosilcev varovanja tajnosti, - da predstavlja kršitev tajnosti družbi oz. posamezniku nevarna ali škodljiva ravnanja, - da je namenjena za varovanje, obrambo in zaščito obstoja države, njene ustavne ureditve, državne dejavnosti ali pa posebnim interesom pri varovanju človekovih pravic, - da so določeni podatki, katerih upravljavci so imenovani in pomenijo: državno, poslovno ali uradno tajnost, - da so določene stopnje zaupnosti, njihovo varovanje in ukrepi, s katerimi se preprečuje njihovo prilaščanje, odstopanje, spreminjanje ali pridobivanje. Tajnost je mogoče tudi zlorabiti. Posest nad tajnostjo je lahko močno politično, ekonomsko ali kakšno drugo orodje in orožje, zagotovo pa je moč in dobrina. Dobrina sicer, ki je nujno potrebna, toda pravi strup, če je zlorabljena. Pri preučevanju fenomen tajnosti kaže zlasti upoštevati: - problem odnosov med človekom in njegovim socialnim okoljem. Ta odnos je zagotovo eden izmed nerešenih problemov socialne psihologije. Normativni akti rešujejo problem tajnosti: - zakon o tajnih podatkih, - zakon o policiji (varovanje določenih oseb, organov, objektov) - zakon o obrambi (določa podatke, pomembne za obrambo, stopnje zaupnosti in ukrepe za njihovo varovanje,…) 1

NVS - vprašanja in odgovori

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: NVS - vprašanja in odgovori

NVS SOTLAR

NACIONALNOVARNOSTNI SISTEM  

1. OPREDELI TAJNOST KOT DRUŽBENI FENOMEN Tajnost je sredstvo za zaščito določenih interesov in je odvisno, ali gre za družbeno upravičeno rabo tajnosti ali pa za njeno zlorabo. Pri tem fenomenu gre ob njegovi površni registraciji za stvari, ki so vsakomur razumljive same po sebi. Razumne so kot dejstvo, ki je poznano le omejenemu krogu ljudi, in so utemeljeni družbeni ali zasebni interesi, da zanj ne zvedo drugi. Tajnost ne smemo enačiti s pojmom skrivnost. Pri tajnosti gre za znano stvar, ki jo njen posestnik ne sme ali noče narediti dostopno širši javnosti. Interesov za obstoj tajnosti je več: država, posameznik, organi in organizacije oblasti, državna uprava ali njen posamezni del , itd. Tajnost se v določenih primerih tudi kazensko pravno varuje. Obstoj tajnosti opravičujejo naslednji razlogi:

- obstoj nasprotujoči sil interesov,- izrecno pravno opredeljeni interesi, ki so predmet varovanja tajnosti,- obstoj konkretnih nosilcev varovanja tajnosti,- da predstavlja kršitev tajnosti družbi oz. posamezniku nevarna ali škodljiva

ravnanja,- da je namenjena za varovanje, obrambo in zaščito obstoja države, njene

ustavne ureditve, državne dejavnosti ali pa posebnim interesom pri varovanju človekovih pravic,

- da so določeni podatki, katerih upravljavci so imenovani in pomenijo: državno, poslovno ali uradno tajnost,

- da so določene stopnje zaupnosti, njihovo varovanje in ukrepi, s katerimi se preprečuje njihovo prilaščanje, odstopanje, spreminjanje ali pridobivanje.

Tajnost je mogoče tudi zlorabiti. Posest nad tajnostjo je lahko močno politično, ekonomsko ali kakšno drugo orodje in orožje, zagotovo pa je moč in dobrina. Dobrina sicer, ki je nujno potrebna, toda pravi strup, če je zlorabljena. Pri preučevanju fenomen tajnosti kaže zlasti upoštevati:

- problem odnosov med človekom in njegovim socialnim okoljem. Ta odnos je zagotovo eden izmed nerešenih problemov socialne psihologije.

Normativni akti rešujejo problem tajnosti:- zakon o tajnih podatkih,- zakon o policiji (varovanje določenih oseb, organov, objektov)- zakon o obrambi (določa podatke, pomembne za obrambo, stopnje

zaupnosti in ukrepe za njihovo varovanje,…)- kazenski zakonik

Državna tajnost so podatki MNZ, ki so določeni za državno tajnost in so tako pomembni, da bi z njihovo izdajo nastale ali bi lahko nastale škodljive posledice za varnost države ali njene politične in gospodarske koristi.Uradna tajnost so podatki MNZ, ki so določeni za uradno tajnost in so tako pomembni, da bi z njihovo izdajo nastale ali bi lahko nastale hujše škodljive posledice za delovanje služb MNZ.

2. SVET EVROPE JE L. 1979 SPREJEL ''DEKLARACIJO O POLICIJI''. OPREDELI TOČKO ''C'', KI GOVORI O VLOGI POLICIJE V VOJNI!

Maja l.1979 je RS sprejela ''Deklaracijo o policiji''. Poglavje ''C'' govori o vlogi policije v vojni in sicer je poglavje razdeljeno na 7 točk od C1 do C7. Ni pravni akt,

1

Page 2: NVS - vprašanja in odgovori

NVS SOTLAR

je predvsem moralno zavezujoč in priporočljiv dokument, ki ima težo glede na našo ustavo, ki pravi, da morajo biti zakoni in drugi predpisi v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava .

C1: policist mora v času vojne še naprej delovati v interesu civilnega prebivalstva in  dalje opravljati svoje naloge; policist nima statusa borca

C2: civilne osebe v vojnem času ščiti civilna policija C3: okupacijska oblast nima pravice policistom nalagati nalog C4: v primeru okupacije policist ne sme sodelovati proti uporniškemu

gibanju in pri izvajanju ukrepov, katerih cilj je organiziranje prebivalstva v vojaške namene ter zavarovanje vojaških objektov

C5: če policist med okupacijo izstopi iz policije, ker je bil prisiljen izvajati nezakonite ukaze, v nasprotju z interesi civilnega prebivalstva, mora biti ponovno sprejet v policijske vrste, kakor hitro je okupacije konec, ne da bi izgubil katerokoli pravico oz. prednost

C6: niti med okupacijo in niti po njej ne more biti policist predmet kazenskega ali disciplinskega postopka, če je v dobri veri izvršil ukaz oblasti, ki je bila v tistem trenutku za to pristojna, izvrševanje ukaza pa je bilo po predpisih v policijski pristojnosti

C7: zasedbena oblast ne sme disciplinsko ali sodno ukrepati zoper policistov, ki so pred okupacijo izvrševali ukaze pristojnih oblasti

 3. NAŠTEJ PROTISLOVJA DRUŽBENEGA RAZVOJA!

OSAMOSVAJANJE (NEODVISNOST) – POVEZOVANJE (ODVISNOST) Lahko gre za problem posameznika, družbene skupine, institucije, kot tudi raven države vseh protislovij v procesu njihove manipulacije. Na problem osamosvajanja lahko gledamo kot na celostno vsebino, ki jo determinirajo tri sestavine:

- samo opredelitev delovanja- ne vmešavanje v zasebnost subjekta- uresničevanje lastnih zmožnosti

SODELOVANJE – KONFLIKT Meja med sodelovanjem in konfliktom je npr. ko se ena od strank zave nezdružljivosti svojih želja z drugo stranko. Vrste konfliktov so: socialni, politični, vojaški, varnostniKONFORMIZEM, OPORTUNIZEM, NEODGOVORNO EKSPERIMENTIRANJE IN KARIERIZEM Kaže se navidezni splošni interesODNOS DO PRETEKLOSTI; RAZMERJE MED STARIM IN NOVIM Potrebno je preseganje in ne zanikanje starega z mišljenjem (stari sistem je krivec za vse). Blokado v razvoju varnostnih služb povzročajo novodobne zmote, ko so: zavračanje izkušenj iz preteklosti, kadrovske prenove, uvajanje neformalnega strankarskega vpliva…CIVILNA DRUŽBA – DEMOKRACIJA – DRŽAVA Elementi, ki jih morajo vsebovati demokratično politični sistemi so:

- demokratska procedura- redne ustavne priložnosti za zamenjavo vladajočih funkcionarjev- skupek institucij in pravil, ki dovoljujejo tekmovanje - politična demokracija

''VREDNOTENJE'' VREDNOT Gre za izločanje starega, favorizirali so se višji (ideološki) cilji, pozabljali so se nižji . V vrednostni vakuum, ki je nastal ob tranziciji (razpad YU) so se vrinile tri ideologije:

- religija

2

Page 3: NVS - vprašanja in odgovori

NVS SOTLAR

- nacionalizem- reformirani komunizem

INDIVIDUACIJA (osamosvajanje) – GLOBALIZACIJA (povezovanje)

VARSTVO – OGROŽANJE, KRŠITVE ČLOVEKOVIH PRAVIC Imamo dvojni problem obravnave in uveljavljanja človekovih pravic:

- deklerativno opredeljene in vnaprejšnje pristajanje na njihovo spoštovanje,- varovanje človekovih pravic

Kršenje in ogrožanje človekovih pravic je lahko posredno ali neposredno. Pojavila se je zahteva po omejevanju državne prisile.  4. OZNAČI DVOJNOST ODNOSA OBVEŠČEVALNO–VARNOSTNIH SLUŽB DO POLITIČNEGA SISTEMA!

Dvojnost odnosa OVS do PS se kaže predvsem v dejstvu, da je Državni zbor tisti organ oblasti, ki tem službam daje strateške in politične usmeritve, poleg tega pa izvaja politično nadzorstvo nad njimi, ki pa ga usmerja in koordinira vlada ~ to pomeni, da državni zbor preko parlamentarnega nadzorstva nad OVS nadzoruje tudi vlado samo. To je mogoče le takrat kadar je vlada pripravljena sodelovati z nadzorstvom; PS lahko vpliva in spodbuja strokovnost, teh organov in služb, lahko pa jim jemlje ugled pred javnostjo.

5. OPIŠITE OBSTOJEČI MODEL NADZORSTVA NAD OBVEŠČEVALNO-VARNOSTNIMI SLUŽBAMI V RS SLOVENIJI!

V RS imamo politično oz. parlamentarno nadzorstvo nad varnostnimi službami.- sinonim za politično nadzorstvo je parlamentarno nadzorstvo- pri političnem nadzorstvu je bistveno to, da je z njim pripravljena

sodelovati izvršna oblast- funkcije političnega nadzorstva ni mogoče uresničiti - politični nadzor lahko funkcionira le v pravni državi- bistvo tega nadzorstva je, da parlament preko ustreznega

parlamentarnega telesa neposredno in s političnimi merili nadzoruje delo varnostnih služb

- politično nadzorstvo je politično odločanje - če se političnemu nadzorstvu želi vlada izogniti, tega nadzorstva ni- politično nadzorstvo je izjemno pomemben dejavnik varstva človekovih

pravic

a) SPLOŠNE OBLIKE PARLAMENTARNEGA NADZORSTVA- poslanska vprašanja interpelacija (posledica je odločanje, 10 poslancev

mora podpisati interpelacijo)- računsko sodišče (pogojno, ker ni sestava parlamenta, njegova naloga pa

je preverjanje porabe javnih sredstev)- parlamentarna preiskava

b) POSEBNA OBLIKA- koncentracija pooblastil v enem organu (Komisija za nadzor nad OVS) ~

komisija je bila ustanovljena z odlokom DZ RS; sestavljena je iz 7 članov, predsednika in podpredsednika; vsak član pripada določeni stranki in vsaka stranka ima svojega člana v komisiji;

Sestava komisije:

3

Page 4: NVS - vprašanja in odgovori

NVS SOTLAR

- ima predsednika, podpredsednika in 7. članov- sestavljajo jo člani iz vseh parlamentarnih političnih strank

Kritika obstoječe rešitve - slabost je že v tem, da bi moralo biti področje nadzorstva urejeno z

zakonom- komisija nima konsistentnih meril za svoje delo- zdi se, da komisija ne uživa polnega zaupanja ne pri javnosti, ne pri DZ in

ne pri varnostnih službah- člani komisije niso posebej zavezani k molčečnosti- komisijo in njeno delo obremenjujejo strankarski interesi- slabo je sodelovanje s splošnim nadzorstvom- velika je neizkušenost - k delu komisije so strokovnjaki vabljeni le izjemoma

Predmet nadzora - obravnava informacij in poročil varnostnih služb (redne in izredne informacije)- razprava o finančnem načrtu. Komisija bi morala na osnovi obravnave

nevtralno razvrščenih finančnih postavk v različnih ministrstvih, politično ugotavljati primernost dejavnosti služb

- obravnava poročil o delu podkomisije za nadzor nad omejevanjem pisemske, poštne in telefonske tajnosti

- obravnava zakonskih pobud- pravica zasliševanja in vpogleda v pisemske zbirke osebnih podatkov- obravnava informacij posameznih delavcev varnostnih služb- obravnava pobud za izboljšanje dela in učinkovitosti varnostnih služb- predlaganje ukrepov državnemu zboru

6. OPIŠITE PREVLADUJOČE MODELE NADZORSTVA NAD OVS V SODOBNIH PARLAMENTARNIH DRŽAVAH!

- splošna oblika nadzora, ki ga opravljajo posamezni odbori in parlament v obliki poslanskih vprašanj, interpelacije in parlamentarne preiskave kakor tudi ;

- posebno obliko nadzora, ki je v obliki komisije ali odbora, ki je določen z zakonom in deluje na osnovi zakonskih pooblastil. Ravno tako obstaja oblika nadzora s strani javnosti. Sinonim za nadzorstvo je kontrola, pregledovanje.

Takšen nadzor ima tri faze:- preverjanje in primerjava predvidenega in doseženega- ocena po opravljenem nadzoru- faza intervencije, realizacija izrečene ocene

Nadzorstvo ne sme biti le formalistično, enkratno in usmerjeno le na posamične primere. Motiv nadzorstva ne sme biti le ugotavljanje nepravilnosti.

7. OPREDELI BISTVO ''PARTNERSTVA ZA MIR''!

Program PzM je bil sprožen januarja 1994. Obseg dejavnosti, v katerih danes sodelujejo partnerske države, je zelo širok. Tako lahko program PzM na primer vključuje skupne vojaške vaje in urjenje, ima pa tudi pomembno politično razsežnost, saj vsaki dejavni članici PzM, ki ocenjuje, da je njena varnost ogrožena, omogoča posvetovanje z NATO-m. Druga področja, na katerih lahko poteka sodelovanje pa so npr. oblikovanje obrambnega proračuna, civilno-

4

Page 5: NVS - vprašanja in odgovori

NVS SOTLAR

vojaška razmerja ali uresničevanje procesa periodičnega obrambnega  načrtovanja in ocenjevanja, oblikovanega v skladu z NATO-vimi izkušnjami na tem področju.Sodelovanje v okviru PzM pomaga:

zagotavljati večjo preglednost na področju obrambnega načrtovanja in obrambno proračunskih postopkov;

zagotavljati demokratični nadzor nad obrambnimi silami; ohranjati zmogljivost in stopnjo pripravljenosti držav, razvijati kooperativne vojaške odnose z zavezništvom, v smislu skupnega

načrtovanja, urjenja in izvajanja vojaških vaj, za sprejemanje nalog na področju ohranjanja miru, iskanja in reševanja, humanitarnih operacij in na drugih področjih;

8. OBVEŠČEVALNE SLUŽBE ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE IN PARLAMENTARNO NADZORSTVO NAD NJIMI!

Obveščevalne in varnostne službe: ZVEZNA OBVEŠČEVALNA SLUŽBA (BND) ZVEZNI URAD ZA VARSTVO USTAVNE UREDITVE (BfV) VOJAŠKA OBVEŠČEVALNA SLUŽBA (MAD)

Funkcije obveščevalnih služb:- zbiranje, analiziranje in ocenjevanje obveščevalnih podatkov- zbiranje informacije o dogajanju v državi,- prognoziranje oz. predvidevanje,- varstvo ustavne ureditve,- zbiranje podatkov o levem in desnem ekstremizmu,- zbiranje podatkov o dejavnosti tujih obveščevalnih služb proti ZRN- zbiranje podatkov o tujcih, ki pomenijo ogrožanje varnosti  

Oblike parlamentarnega nadzora:

o oblike splošnega nadzora so:  

1. PREISKOVALNI ODBOR 2. ZVEZNI ZBOR (Bundestag) ima na zahtevo ¼ svojih članov dolžnost

imenovati ta odbor; javnost je lahko izključena; 3. ODBOR ZA NOTRANJE ZADEVE nadzira Zvezni urad za varstvo

ustavne ureditve (BfV) 4. ODBOR ZA OBRAMBO nadzira  Vojaško obveščevalno službo (MAD) 5. POSLANSKA VPRAŠANJA 6. INTERPELACIJA…..

  Posebna oblika parlamentarnega nadzora:  ~ slabosti splošnega nadzora so pripeljali do nujnosti posebnega nadzora v enem telesu => PARLAMENTARNA NADZORNA KOMISIJA (PKK)~ PKK je bila ustanovljena z zakonom iz l.1978~ zakon ne določa število članov, ne sestave in ne načina dela PKK~ praksa od l.1978 kaže na to, da je v komisiji po 8 članov~ v PKK so izvoljeni poslanci z največ ugleda~ komisija se mora sestati najmanj enkrat na 3 mesece~ PKK izmenično predsedujejo njeni člani in sicer izmenično iz opozicije in pozicije~ seje PKK so tajne

5

Page 6: NVS - vprašanja in odgovori

NVS SOTLAR

- vsebina dela PKK je: obravnava poročil vlade razprava o neposrednih informacijah delavcev OS vpogled v pravne akte pravica zaslišanja razprava o finančnih načrtih sodelovanje z drugimi organi nadzora

 

~ pristojnosti PKGr: vlada pod posebnimi pogoji PKGr dovoljuje vpogled v akte v datotekah;

izpraševanje sodelavcev OVS in obiske gremija pri službah za izvršitev nadzornih pristojnosti lahko PKGr v posameznih primerih

odredi preiskavo izvedencev sodelavci tajnih služb se lahko v uradnih zadevah neposredno obračajo na

PKGr  

7. DEFINIRAJ OGROŽANJE NOTRANJE VARNOSTI RS!

Ogrožanje notranje varnosti je ena izmed treh oblik ogrožanja nacionalne varnosti RS. Gre za grožnje notranjega izvora (ogrožanje, teroristična dejavnost, kriminaliteta organiziran kriminal, trgovina z orožjem in drogami, gospodarski kriminal…), ekonomske grožnje, množične kršitve javnega reda in miru, množično prihajanje beguncev, mejni incidenti, ogrožanje v smislu opravljanja jedrskih, kemičnih in bioloških poskusov…  Notranja varnost zajema kazniva dejanja, ki jih storijo v škodo posameznika, institucije ali družbe. Med ogrožanje notranje varnosti spadajo:

neposredni in posredni nasilni posegi subverzivno organiziranje in delovanje z namenom povzročanja izrednega

stanja zloraba slovenskega ozemlja naraščanje kriminalitete in mednarodnega organiziranega kriminala različne oblike ekonomskega ogrožanja (kazniva dejanja v procesih

lastninjenja) množične kršitve JRM nižja raven prometne varnosti mejni incidenti množično prihajanje beguncev

8. OBRAMBNI SISTEM RS – POJEM, NALOGE, SUBJEKTI!

Obrambni sistem je del varnostnega sistema v širšem smislu. Naloga vseh subjektov varnostnega in obrambnega sistema je odvračanje nevarnosti, ogrožanja ter napada na naše temeljne vrednote. Obrambni sistem RS je del strukture, namenjena zagotavljanju obrambno-zaščitnih vidikov nacionalne varnosti. Njegove temeljne naloge so:

odvračanje morebitnega napadalca obramba državnega ozemlja zaščita prebivalstva in materialnih dobrin pred naravnimi in drugimi

nesrečami ter odpravljanje posledic agresije neoboroženo upiranje agresiji

6

Page 7: NVS - vprašanja in odgovori

NVS SOTLAR

zagotavljanje delovanja političnega in drugih družbenih podsistemov v vojni

Temeljni cilj obrambnega sistema je varovanje in obramba ustavnih vrednot ter življenjsko pomembnih in strateških interesov države.Elementi obrambnega sistema RS so:

OBRAMBNA POLITIKA VOJAŠKA OBRAMBA CIVILNA OBRAMBA ZAŠČITA IN REŠEVANJE

Elementi so povezani v organizacijsko strukturo, ki jo upravno in strokovno vodi MORS VOJAŠKA OBRAMBA: je obramba države z orožjem in drugimi vojaškimi sredstvi, njen glavni nosilec pa je Slovenska vojska CIVILNA OBRAMBA: je celota ukrepov in dejavnosti državnih organov, organov lokalne samouprave … ter državljanov, s katerimi se z nevojaškimi sredstvi podpira in dopolnjuje vojaška obramba države, zagotavlja delovanje oblasti, preskrba, zaščita in preživetje prebivalstva v vojnem stanju; poudarek na nenasilnosti, nevojaštvu ZAŠČITA IN REŠEVANJE: je samostojen sistem organiziran predvsem za varstvo ljudi in materialnih dobrin pred naravnimi in drugimi nesrečami v miru, izrednem stanju in vojni 

9. VSEBINA PARLAMENTARNEGA NADZORSTVA NAD VARNOSTNIMI IN OBVEŠČEVALNIMI SLUŽBAMI V ZRN!

Vsebina dela PKK (Parlamentarno nadzorna komisija) je: obravnava poročil vlade razprava o neposrednih informacijah delavcev OS vpogled v pravne akte pravica zaslišanja razprava o finančnih načrtih sodelovanje z drugimi organi nadzora

PKK ne nadzira dejavnosti služb na področju nadziranja pošte in telekomunikacij – to nadzorstvo opravlja KOMISIJA G-10

10. VLOGA REPRESIVNIH ORGANOV V ''BREZKONFLIKTNEM OBDOBJU''!

To obdobje ima dve pod obdobji: ''brez konfliktno'' obdobje z izrazitim centralizmom (1945-1967) ''brez konfliktno'' obdobje ''milejšega tipa'' (1967-1974)

Prevladujoče   vrednostne usmeritve: enakost, socialna harmonija, nagrajevanje lojalnosti, privrženost sistemu, netolerantnost do drugače mislečih, socialistični ekskluzivizem, lojalnost, preteklost je sinonim zaostalosti – novo pa sinonim napredka…Vse te vrednote so se hotele uveljaviti, čeprav so jih ljudje sprejemali le deklarativno. Konflikt ni bil možen, razen takrat, ko se je represija soočala z ''razrednim'' sovražnikom.

Značilnosti VS v tem obdobju: kriminalistična služba in milica sta opravljali tudi naloge ''varstva'' ustavne

ureditve in ne le javno varnostne naloge totalitarno nadzorstvo nad ljudmi in dogajanji številčno močna in razvejana policija

7

Page 8: NVS - vprašanja in odgovori

NVS SOTLAR

partizacija in militarizacija policije SDV nadzira tudi javno varnostne službe pretok kadrov iz policije v politiko in obratno popolna odsotnost nadzorstva nad represijo s strani zakonodajne oblasti odsotnost osnovnih elementov pravne države nespoštovanje človekovih pravic popolna regulacija odnosov med ljudmi popolna centralizacija varnostnih služb

 Vloga organov za notranje zadeve se je tudi v tem obdobju spreminjala – najprej je bila namenjena vzpostavitvi in utrditvi ljudske oblasti, nato pa je bila uporabljena za množično ukrepanje proti celotnemu prebivalstvu 

11. CIVILNA OBRAMBA – POJEM, SUBJEKTI IN POSEBNOSTI ORGANIZIRANOSTI V SLOVENIJI!

Civilna obramba je celota ukrepov in dejavnosti državnih organov, organov lokalne samouprave, gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij ter državljanov, s katerimi se z nevojaškimi sredstvi in načini dopolnjuje in podpira vojaška obramba države, zagotavlja neprekinjenost delovanja oblasti in delovanje gospodarstva ter preskrba, zaščita in preživetje prebivalstva v izrednem in vojnem stanju ter drugih krizah. Civilna obramba obsega ukrepe za delovanje drugih neoboroženih oblik odpora.

o GOSPODARSKA OBRAMBA: obsega zlasti nujne priprave in ukrepe za zagotovitev gmotnih, zdravstvenih in drugih potreb obrambnih, varnostnih in zaščitnih sil ter prebivalstva v vojni

OBRAMBNI UKREPI OBLASTNIH IN DRUGIH ORGANOV: obsegajo priprave in ukrepe, s katerimi se zagotavlja nepretrganost njihovega delovanja v vojni

PSIHOLOŠKA OBRAMBA: obsega priprave za delovanje občil v vojni ter propagandno in psihološko delovanje proti agresorju

NEOBOROŽEN ODPOR: obsega vse druge vrste in oblike dejavnosti, s katerimi se agresorju preprečuje nadzor institucij civilne družbe ali podpira oborožen odpor; vsakdo ima pravico sodelovati ali izvajati neoborožene oblike odpora

Državni organi (vlada, ministrstva), organi lokalne samouprave (občinski in pokrajinski organi, župan) in sistem upravnih zvez izvajajo ukrepe za izvajanje civilne obrambe Civilna obramba mora biti organizacijsko in funkcionalno usklajena s pripravami in izvajanjem vojaške obrambe. Temeljni pogoj, ki civilni zaščiti daje poseben mednarodni status je, da opravlja humanitarne naloge. Pripadniki lahko nosijo tudi orožje, vendar le za samoobrambo ali vzdrževanje reda. Civilno obrambo sestavljajo: civilna zaščita, gospodarska obramba, psihološka obramba, državljanska nenasilna obramba, politična obramba.Dejavnosti civilne zaščite: alarmna služba, evakuacija in reševanje, sanitetna služba, protipožarna služba, dekontaminacija.

12. OPIŠI SESTAVO NACIONALNOVARNOSTNEGA SISTEMA SODOBNE DRŽAVE! 

Nacionalno varnostni sistem je sestavljen iz treh prvin: varnostna politika, varnostna struktura in varnostno samoorganiziranje civilne družbe.

8

Page 9: NVS - vprašanja in odgovori

NVS SOTLAR

VARNOSTNA POLITIKA: - v širšem smislu: gre za vnaprejšnjo pripravo pred viri ogrožanja - v ožjem smislu: Skupek vseh ukrepov, dejavnosti in ravnanj, ki so

namenjeni vzpostavitvi in delovanju NVS.Cilj: zasnova mehanizmov in sredstev, s katerimi se zagotavljata notranja in zunanja varnost družbe  VARNOSTNA STRUKTURA : je namenjena zagotavljanju varnosti na ravni

celotne družbe in je specifična za vsako državo.naloge obrambne prvine so: odvračanje morebitnega napadalca, obramba državnega ozemlja, neoboroženo upiranje agresiji, zagotovitev delovanja političnega, gospodarskega in drugih družbenih podsistemov v vojni in krizah. Za uresničevanje teh funkcij ima obrambna prvina varnostnega sistema 2 temeljna elementa: oborožene sile in civilno obrambo. Sestavni elementi za izvajanje teh funkcij so policija, obveščevalne službe, inšpekcijske službe, carina in drugi organi formalnega družbenega nadzorstva ter pravosodje.  VARNOSTNO SAMOORGANIZIRANJE CIVILNE DRUŽBE Je možnost zagotavljanja varnosti na individualni in skupinski ravni. Pri tem gre tako za spontano obrambo in samozaščitno delovanje posameznikov kot tudi za različne oblike in stopnje varnostnega samoorganiziranja družbenih skupin (interesne, lokalne skupnosti) na temelju ''naravne pravice'' vsakega subjekta do samoobrambe, samozaščite in samopomoči.

13. OPREDELI POJMA ''NADZORSTVO'' IN ''POLITIČNO NADZORSTVO''! NADZORSTVO (kontrola, pregledovanje) o Pomeni ugotavljanje možnih odstopanj določenih opravil ali dejavnosti od

postavljenih zahtev. o Nadzorstvo ne sme biti le formalistično, enkratno in usmerjeno le na

posamične primere. Nadzorstvo mora biti vgrajeno v sistemske mehanizme.

o Motiv nadzorstva ne sme biti le ugotavljanje nepravilnosti. o Nadzorstvo je nujna sestavina načela odgovornosti. o Pri nadzorstvu obstajata 2 subjekta – eden, ki ga opravlja (nadzira) in eden,

ki se mu podreja. Vsako nadzorstvo ima psihološke in sociološke posledice. o Cilj nadzorstva je doseganje konformizma ter vzdrževanje družbene

discipline. o Subjekt , ki izvaja nadzor mora imeti za to ustrezno moč. Bistvo nadzora je,

da morajo nadzorstveni organi ponuditi rešitev za izboljšanje.

POLITIČNO NADZORSTVO (parlamentarno nadzorstvo) o Politično nadzorstvo nad varnostnimi službami, ga razumemo kot tisto

obliko poseganja v delo varnostnih služb, ki je sankcionirana le s političnimi sankcijami.

o Parlamentarno nadzorstvo nad varnostnimi službami ima lahko trojni pomen:

- Prvi pomen se kaže v tem, da opredelitev različnih oblik in subjektov nadzorstva zagotavlja političnemu sistemu ustrezno legitimnost,

- Drugi pomen se izraža v tem, da različne oblike nadzorstva lahko razumemo kot svojevrstno obliko nezaupanja v varnostne službe.

- Tretji pomen pa opozarja na nujnost dojemanja in razumevanja varnostnih funkcij varnostnih služb. Dejstvo je, da le te vplivajo na politične odnose in procese.

9

Page 10: NVS - vprašanja in odgovori

NVS SOTLAR

o Politično nadzorstvo je izrazito politično in ne pravno vprašanje, z njim je pripravljena sodelovati izvršna oblast.

o Funkcije nadzorstva ni mogoče uresničiti o Politično nadzorstvo lahko funkcionira le v pravni državi. o Njegovo bistvo je, da parlament preko ustreznega parlamentarnega telesa

neposredno in s političnimi merili nadzoruje delo varnostnih služb.

14. DEFINIRAJ ''CIVILNO-VOJAŠKA RAZMERJA'' IN NAŠTEJ NAČINE REŠEVANJA NJIHOVIH KONFLIKTOV!Civilno vojaška razmerja lahko definiramo kot vlogo oboroženih sil v družbi in njuno medsebojno razmerje. To sta dve organizirani družbeni skupini, ki imata svoje lastne in specifične interese, ki med seboj tekmujeta, si nasprotujeta, se pogajata, postavljata pravila igre, se izsiljujeta, si dajeta koncesije in druga na drugo računata zaradi uslug.

Poznamo 4 načine reševanja konfliktov CVR in sicer: zatiranje pretvorba in moralna stimulacija toleranca favoriziranje oboroženih sil  

15. NAŠTEJ SUBJEKTE, KI SE V SLOVENIJI UKVARJAJO Z BVEŠČEVALNO-VARNOSTNO DEJAVNOSTJO IN OPREDELI NJIHOVA GLAVNA PODROČJA DELOVANJA!

Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (SOVA) kot samostojna vladna služba in Obveščevalno varnostna služba MORS (OVS). Koordinacijsko nalogo opravlja SOVANALOGE SOVE: agencija pridobiva in vrednoti podatke in posreduje informacije:

o iz tujine, pomembne za zagotavljanje varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države

o o organizacijah, skupinah in osebah, ki s svojo dejavnostjo iz tujine ali v povezavi s tujino ogrožajo ali bi lahko ogrozile nacionalno varnost države in njeno ustavno ureditev

agencija sodeluje s pristojnimi državnimi organi in službami pri varnostnem preverjanju ter posreduje podatke, pomembne za varnost  določenih oseb, delovnih mest, organov, objektov in okolišev

agencija opravlja naloge na podlagi zakona v skladu s prednostnimi nalogami, ki jih določi vlada na podlagi nacionalno varnostnega programa, ki ga sprejme Državni zbor.

POSREDOVANJE INFORMACIJ:   SOVA o svojih ugotovitvah obvešča predsednika vlade, kadar gre za zadeve iz njihove pristojnosti pa tudi predsednika republike, predsednik državnega zbora in pristojne ministre.SOVA posreduje podatke o svojih ugotovitvah pristojnim ministrom ter drugim organom državne uprave.SOVA pripravlja informacije in analize s svojega delovnega področja za potrebe Sveta za nacionalno varnost in za potrebe delovnih teles Državnega zbora za izvajanje nalog z njihovega delovnega področja.

MORS - OVS Opravlja strokovne obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne naloge na obrambnem področju. Obveščevalne in protiobveščevalne naloge obsegajo

10

Page 11: NVS - vprašanja in odgovori

NVS SOTLAR

zbiranje, dokumentiranje in analiziranje informacij ter podatkov, ki so pomembni za obrambne interese države oz. varovanje takih podatkov, zlasti pa:

ugotavljanje in ocenjevanje vojaških in politično varnostnih razmer ter vojaških zmogljivosti izven države.

zbiranje in ocenjevanje podatkov o razmerah na območjih, kjer med izvrševanjem obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah, oz. pri opravljanju vojaške službe delujejo tudi pripadniki SV

odkrivanje in preprečevanje dejavnosti obveščevalnih služb vojaških organizacij ter drugih organov in organizacij, ki ogrožajo obrambne interese države, SV ali MORS

VARNOSTNE NALOGE NA OBRAMBNEM PODROČJU SO: odkrivanje, preiskovanje in preprečevanje ogrožanja varnosti preiskovanje kaznivih dejanj v skladu z zakonom proučevanje in predlaganje rešitev za fizično in tehnično varovanje operativno varovanje določenih oseb, delovnih mest, objektov in okolišev,

ki so posebnega pomena za obrambo varnostno preverjanje oseb v skladu s predpisi usmerjanje dela vojaške policije pri opravljanju določenih varnostnih nalog

v skladu s tem zakonom

POSREDOVANJE INFORMACIJ:OVS je organizacijska enota in ima svoje izpostave v SV. Podatke in informacije, zbrane pri opravljanju obveščevalnih in protiobveščevalnih ter varnostnih nalog, so podlaga za analitične in operativne ocene, opravljanje štabno varnostnih nalog v vojski, izdelavo načrtov uporabe vojske in drugih obrambnih priprav ter za načrtovanje in izvajanje obrambnih ukrepov. OVS s pomembnejšimi ugotovitvami seznanja ministra za obrambo, načelnika generalštaba, predsednika vlade, predsednika republike in po odločitvi predsednika vlade tudi druge organe. Če pri opravljanju nalog zaznata kaznivo dejanje storjeno izven MO ali Slovenske vojske, o tem obvestita policijo

16. PRIMERJAJ PARLAMENTARNO NADZORSTVO NAD OVS V ZRN S TISTIMI V SLOVENIJI - IZPOSTAVI RAZLIKE IN PODOBNOSTI!

Parlamentarno nadzorstvo nad obveščevalno varnostnimi službami se deli na splošno parlamentarno nadzorstvo, obe državi, tako Slovenija kot ZRN, pa imata tudi posebno obliko parlamentarnega nadzorstva.

Splošni obliki parlamentarnega nadzorstva v obeh državah sta:- interpelacija , pomeni sredstvo nadzora nad delovanjem vlade ali ministra.

Najmanj 10 poslancev v DZ lahko sproži interpelacijo, če večina vseh poslancev izreče nezaupnico vladi ali posameznemu ministru, DZ vlado ali ministra razreši.

- Poslanska vprašanja , pomeni obliko neposredne komunikacije poslanca z vlado.. Vsak poslanec lahko postavi vprašanje o zadevah, ki sodijo v delovno področje vlade. Naslovniku ga lahko naslovi pisno ali ustno, v isti obliki pa mora biti praviloma tudi odgovor.

Ostali obliki splošnega parlamentarnega nadzora v Sloveniji sta še:- računsko sodišče v ustavi je opredeljen kot najvišji organ kontrole državnih

računov, državnega proračuna in celotne javne porabe. o Parlamentarna preiskava DZ lahko odredi preiskavo o zadevah

javnega pomena, mora pa to storiti na zahtevo 1/3 poslancev DZ ali

11

Page 12: NVS - vprašanja in odgovori

NVS SOTLAR

na zahtevo državnega sveta. Parlamentarna preiskava v zadevah javnega pomena se opravi z namenom da se ugotovi in oceni dejansko stanje.

Ostale oblike splošnega parlamentarnega nadzora v ZRN pa so:- preiskovalni odbor ima pravico, na zahtevo ¼ svojih članov pa dolžnost

sestaviti preiskovalni odbor. - odbor za notranje zadeve - odbor za obrambo - proračunski odbor

17. OPREDELI NALOGE SVETA ZA NACIONALNO VARNOST RS (SNAV)!

Svet za nacionalno varnost je posvetovalni in usklajevalni organ vlade za področje nacionalne varnosti: svetuje vladi pri sprejemanju njenih ukrepov in aktov, pred obravnavo na vladi svetuje ministrstvom pri ukrepih in aktih ministrstev, usklajuje mnenja in ukrepe ministrstev pred obravnavo na vladi usklajuje mnenja ministrstev in drugih državnih

organov ugotavlja in ocenjuje varnostna tveganja, ogrožanje države ter ukrepe in

usmeritve za zagotavljanje NV daje mnenja k vprašanjem, pobudam in predlogom daje mnenja vladi o sredstvih proračuna za delo SNAV v vojnih in izrednih razmerah se SNAV preoblikuje v Državni operativni štab

obrambe v skladu z določbami zakona, ki ureja obrambo  18. NAPIŠI SESTAVO SNAV RS!

predsednik vlade, ki je predsednik SNAV minister za obrambo minister za notranje zadeve minister za zunanje zadeve minister za finance minister za pravosodje minister za okolje in prostor direktor SOVE na seje so lahko vabljeni tudi predsednik republike, predsednik Državnega

zbora …. Ter predstavniki drugih organizacij… k sodelovanju pri delu SNAV so lahko povabljeni drugi ministri in

strokovnjaki na sejah sodeluje generalni/a sekretar/ka vlade

 

19. NAPIŠI SESTAVO SEKRETARIATA SNAV RS!

Sestavlja jo:   direktor SOVE, ki vodi sekretariat generalni direktor policije načelnik Generalštaba SV državni sekretar v MZZ državni sekretar v MO poveljnik Štaba RS za civilno zaščito direktor Službe Vlade RS za zakonodajo svetovalec predsednika vlade za NV oz. oseba, ki jo ta določi

12

Page 13: NVS - vprašanja in odgovori

NVS SOTLAR

Strokovna in administrativno tehnična dela za sekretariat SNAV opravlja služba, ki jo določi vlada 

20. PRISPEVEK MINISTRSTVA ZA NOTRANJE ZADEVE PRI ZAGOTAVLJANJU NV RS!

MNZ v varnostnem sistemu z vidika NV opravlja naslednje zadeve: zadeve notranje varnosti zadeve javne varnosti , ki se nanašajo na varovanje življenja in premoženja,

osebne varnosti ljudi; vzdrževanje javnega reda in miru (JRM); preprečevanje in odkrivanje terorističnih skupin, organizacij in posameznikov …

upravlja upravne notranje zadeve kot so: interesna združenja, osebne izkaznice, javna zbiranja in zborovanja, prijavo in odjavo bivališča, matične knjige …

v izrednem in vojnem stanju opravlja naloge s svojega delovnega področja dosledno upošteva spoštovanje človekovih fizičnih, informacijskih

zasebnosti, zakonitosti sodeluje z drugimi tujimi institucijami (Interpol, agencije OZN)

21. VLOGA IN FUNKCIJA POLITIČNIH STRANK V URAVNAVANJU DRUŽBENIH ODNOSOV!

Politične stranke vplivajo na družbeno okolje formalno in neformalno. Preučevanje strankarstva, še zlasti pa raziskovanje vloge in funkcij političnih strank, je ne samo politološki, temveč tudi obramboslovni izziv. Temeljne funkcije političnih strank so:

IZVRŠILNA (VOLILNA) FUNKCIJA: je osrednja funkcija; izraža se v tem, da stranke konkretno oblikujejo volilne sisteme, spreminjajo faze volilnega procesa, ter si ga prilagajajo v želji za izboljšanje svojega položaja na oblasti.

FORMALNO IN NEFORMALNO VPLIVANJE na družbeno okolje in odnose: gre za medijsko sredstvo s katerim se vpliva na človekovo zavest

OBLIKOVANJE POLITIČNIH ELIT: gre za ljudi, ki imajo moč vplivanja na strankarske in tudi širše odločitve

FUNKCIJA IZVRŠEVANJA OBLASTI: ključna naloga je prevzem oblasti in vladanje, do česar pa ni nujno, da stranka pride samo s pomočjo volilnih rezultatov

NADZORSTVENA FUNKCIJA: stranke poleg izvrševanja oblasti izvršujejo tudi nadzor nad njo.

PROGRAMSKA FUNKCIJA  22. DEFINIRAJ CIVILNO DRUŽBO IN OPREDELI NJENO VLOGO V URAVNAVANJU DRUŽBENIH ODNOSOV!

o Civilna družba je tisti pomemben del globalne družbe, ki mu načela politike, načela moči in avtoriteta moči ne vladajo. Ne zapovedujejo mu niti elementi ekonomske moči. Civilna družba je svojstven opazovalec in varuh diferenciacije in kot takšen nujno pogoj družbenega razvoja.

o Civilna družba je lahko definirana kot neformalna institucija, v kateri prevladuje celota načel, odnosov in zahtev, ki se vedno pojavlja tam kjer

13

Page 14: NVS - vprašanja in odgovori

NVS SOTLAR

država ne more ali noče biti prisotna, predvsem na področju človekovih pravic, pravne države, antimilitarizma, nasprotovanje represiji.

o Civilna družba korekcijsko deluje na družbene odnose s tem, da si prizadeva za omejevanje represije, manjšinsko pravo, odpravo tajnosti in za upoštevanje svojih zahtev; pri tem pa mora tudi civilna družba upoštevati interese pravne države

Danes je civilna družba šibka, pa bi jo zelo potrebovali, še zlasti pa;a) iskanje novih oblik demokracijeb) prizadevanje za socialni pluralizemc) varnostno samoorganiziranjed) kultura miru in nenasiljae) alternativne oblike zaposlovanjaf) oblikovanje javnega mnenja

23 NAŠTEJ SESTAVINE NACIONALNO VARNOSTNEGA SISTEMA SODOBNE DRŽAVE!Nacionalno varnostni sistem tvorijo njegovi subjekti (državni organi in službe), pa tudi njihove funkcije (dejavnosti). Ti subjekti zagotavljajo varnost s preventivno in kurativno dejavnostjo. Nacionalno varnostni sistem je sestavljajo: varnostna politika, varnostna struktura in varnostno samoorganiziranje civilne družbe. Varnostna struktura se deli na obrambno prvino, zaščitno reševalno prvino in notranje varnostno prvino. Obrambna prvina pa je sestavljena iz dveh elementov in sicer iz vojaške obrambe in civilne obrambe.

24. NAŠTEJ OBLIKE SPLOŠNEGA PARLAMENTARNEGA NADZORSTVA NAD OBVEŠČEVALNIMI SLUŽBAMI V RS!

poslanska vprašanja interpelacija parlamentarna preiskava

 25. OPREDELI POJEM ''NACIONALNA VARNOST''!Je stanje varnosti državnega naroda ali nacije katere vitalni sestavini elementa sta narod in država ter zajema:

- varnost državnega ozemlja- varnost ljudi in njihove lastnine- ohranitev in vzdrževanje nacionalne suverenosti- uresničevanje temeljnih funkcij družbe

Je stanje, ki se nanaša na samostojno, suvereno državo in ki uresničuje delovanje demokratične, pravne, suverene in ozemeljske enotne in nedeljive države Republike Slovenije. Vitalni sestavini nacionalne varnostni sta narod in država.

26. NAŠTEJ OBLIKE OGROŽANJA NV V RS!RS je objektivno še vedno potencialno ogrožena. Najbolj ogrožene so notranje šibke države, relativno ranljive pa so lahko tudi močnejše in močne države. OBLIKE OGROŽENJA SO:

VOJAŠKO OGROŽANJE: Na vojaško ogrožanje vplivajo tako pozitivni kot negativni procesi. Vojaško ogrožanje NV lahko nastane zaradi:

nerazrešenih nacionalnih, gospodarskih, političnih, vojaških in drugih odnosov med državami,

zaradi možnih zahtev popravljanja meja

14

Page 15: NVS - vprašanja in odgovori

NVS SOTLAR

zaradi večjega zastoja v zmanjševanju napetosti ali integraciji v Evropi vojaško ogrožanje vpliva tudi sposobnost RS za uporabo danih resursov in

integracijski procesi v evropske obrambne integracije

OGROŽANJE NOTRANJE VARNOSTI: Notranja varnost zajema kazniva dejanja, ki jih storijo posamezniki, organizacije, skupine ali združbe v škodo posameznika, institucije ali družbe. Med ogrožanje notranje varnosti spadajo:

neposredni in posredni nasilni posegi subverzivno organiziranje in delovanje z namenom povzročanja izrednega

stanja zloraba slovenskega ozemlja naraščanje kriminalitete in mednarodnega organiziranega kriminala različne oblike ekonomskega ogrožanja (kazniva dejanja v procesih

lastninjenja) množične kršitve JRM nižja raven prometne varnosti mejni incidenti množično prihajanje beguncev

 OGROŽENOST ŽIVLJENSKEGA OKOLJA

o nesmotrno onesnaževanje zraka o naravne in tehnološke nesreče o čezmerna izraba prostora in naravnih virov o graditev ekološko spornih objektov doma in v bližini meja

  27. NAŠTEJ SUBJEKTE VARNOSTNEGA SISTEMA (V OŽJEM SMISLU)! Organi in službe, ki zagotavljajo varnost s preprečevanjem in odpravljanjem ogrožanja, temeljnih vrednot, ki jih določajo ustava in zakoniTi organi in službe so:a) MNZ (upravni organi, policija kot organ v sestavi MNZ…)b) varnostne in obveščevalne službec) nadzorni organi (carina, urad RS za preprečevanje pranja denarja…)d) inšpekcijski organie) pravosodni organi 28. DEFINIRAJ POJEM ''VARNOST''!Varnost je stanje v katerem je zagotovljen uravnotežen fizični, duhovni, duševni ter gmotni obstoj in vsestranski razvoj posameznika in družbene skupnosti v razmerju do drugih posameznikov, družbene skupnosti in narave.

29 OPREDELITE BISTVO PARLAMENTARNEGA NADZORSTVA!Bistvo parlamentarnega nadzorstva je da parlament preko ustreznega parlamentarnega telesa neposredno in s političnimi merili nadzoruje delo varnostnih služb. Je politično odločanje, parlament ocenjuje ali je delo obveščevalno varnostne službe ali vlade v skladu s politiko, ki jo opredeljuje zakon. Če se parlamentarnemu nadzorstvu želi vlada izogniti, tega nadzorstva ni. Cilj nadzorstva je doseganje določenega konformizma in vzdrževanje družbene discipline. Pri parlamentarnem nadzorstvu nad varnostnimi službami gre predvsem za politično in ne pravno vprašanje.

30. UGOVOR VESTI VOJAŠKI OBVEZNOSTI!Nosilec ugovora vesti je oseba, ki zaradi osebnih razlogov ugovarja vojskovanju ali vojaški službi. Poznamo dva tipa oseb, ki uveljavljajo ugovor vesti:

15

Page 16: NVS - vprašanja in odgovori

NVS SOTLAR

osebe, ki ugovarjajo vojni, so pa pripravljene služiti v oboroženih silah in opravljati ne bojne naloge

osebe, ki ugovarjajo tako vojni kot služenju v oboroženih silah pod kakršnimikoli pogoji

Ugovor vesti vojaški dolžnosti v RS ureja Zakon o vojaški dolžnosti. Nabornik, ki nasprotuje uporabi orožja v vseh okoliščinah, uveljavlja ugovor vesti vojaški dolžnosti in služi vojaški rok brez orožja ali pa opravi nadomestno civilno službo. Civilna služba se izvršuje v zdravstvenih, socialnih in drugih organizacijah, ki so javnega pomena. Ugovor vesti lahko uveljavlja zaradi religioznih, filozofskih in humanitarnih razlogov, potrjevati pa jih mora njegov splošni način življenja in ravnanja. Ugovor vesti je mogoče uveljavljati tudi med služenjem ali po služenju vojaškega roka.

31. OPREDELI POJEM ''VARNOSTNI SISTEM''! Varnostni sistem je celota mehanizmov, ki zagotavljajo nacionalno varnost s preprečevanjem in odpravljanjem ogrožanja. Je del NVS ki je usmerjen v :

- varovanje in zaščito človekovih pravic, - boj proti kriminalu,- varovanju in zaščite ustavne ureditve. - Zagotovitvi nepretrganega delovanja sistema oblasti

Njegova učinkovitost se ne izraža le v tem, da uspešno odpravlja vire ogrožanja svojih vrednot, temveč tudi v njeni sposobnosti, da zagotavlja takšne politične, ekonomske in druge razmere, ki so potrebne za materialno in duhovno blagostanje svojih državljanov.

32. NALOGE SLOVENSKE VOJSKE! izvaja vojaško strokovno usposabljanje za oborožen boj in druge oblike

vojaške obrambe zagotavlja potrebno bojno pripravljenost ob napadu na državo izvaja vojaško obrambo odvračanje napada morebitnega sovražnika na RS sodeluje pri zaščiti in reševanju ob hudih naravnih in drugih nesrečah v skladu

s svojo organizacijo izvršuje obveznosti, ki jih je država sprejela v mednarodnih organizacijah  33. OPREDELI NVS SODOBNE DRŽAVE Nacionalno varnostni sistem sestavljajo: varnostna politika, varnostna struktura in varnostno samoorganiziranje civilne družbe. Temelji na zavarovanju temeljnih družbenih vrednot pred zunanjim in notranjim ogrožanjem in zagotavljanju gospodarskega, političnega, znanstvenega, tehnološko-tehničnega in sploh družbenega razvoja.Iz te definicije izhaja, da NVS tvorijo njegovi subjekti (državni organi in službe), pa tudi njihove funkcije (dejavnost). Ti subjekti zagotavljajo varnost s preventivno dejavnostjo (preprečevanje) in s kurativno dejavnostjo (odkrivanje, preiskovanje…). Vsa ta dejavnost, s katero se ohranjajo temeljne vrednote, mora temeljiti ne samo na ustavi in zakonih, temveč tudi na mednarodnem pravu ter na drugih standardih mednarodnih organizacij (na resolucijah, konvencijah…). Vsak NVS, zlasti njegovi nosilci, morajo upoštevati določene specifičnosti:

določitev subjektov varnosti in objektov varnosti določitev varnosti v odnosu do vira ogrožanja iz družbenega okolja določitev varnosti kot objektivne kategorije določitev varnosti, kot statičnega ali razvojnega dejavnika opredelitev stopnje oz. ravni varnosti

16

Page 17: NVS - vprašanja in odgovori

NVS SOTLAR

postavljanje dilem, ali je mogoče v celoti opredeliti in oceniti stopnjo varnosti

34. OPREDELI POJEM ''OBVEŠČEVALNO-VARNOSTNA DEJAVNOST'' IN NAŠTEJ SUBJEKTE, KI JO OPRAVLJAJO! Z obveščevalno varnostno dejavnostjo se zagotavlja pristojnim organom nujne informacije ter analitične in operativne ocene, ki so potrebne za odločanje pri zagotavljanju varnosti RS in sicer:

informacije, ki so potrebne za zagotavljanje varnosti v državi informacije o prizadevanju tujih držav, organizacij, skupin informacije, ki imajo zunanje politični, varnostni, obrambni in gospodarski

pomen za državo informacije o delovanju terorističnih in organiziranih kriminalnih skupin in

organizacij

Varnostne službe odkrivajo, preiskujejo, preprečujejo, medtem ko obveščevalne službe zbirajo, dokumentirajo in analizirajo informacije in podatke. Obveščevalno – varnostno dejavnost v Sloveniji opravljata dve službi: SOVA in MORS.

35. OPREDELI POJEM ''VARNOSTNA DEJAVNOST'' IN NAŠTEJ SUBJEKTE, KI JO UPRAVLJAJO!Pretežno temelji na ukrepanjih na osnovi ''policijskih'' pooblastil, vključno s pravico do uporabe posebnih operativnih metod in sredstev – posebnih policijskih ukrepov.

Varnostna dejavnost pomeni preprečevanje, preiskovanje in odpravljanje določenih oblik ogrožanja varnosti. Varnostna dejavnost je predvsem ukrepanje. Subjekti: policija, SOVA in OVS. 36. OPREDELITE BISTVO POLITIČNEGA NADZORSTVA!Sinonim za politično nadzorstvo je parlamentarno nadzorstvo. Bistvo tega nadzorstva je, da parlament preko ustreznega parlamentarnega telesa neposredno in s političnimi merili nadzoruje delo varnostnih služb. Politično nadzorstvo je izjemno pomemben dejavnik varstva človekovih pravic.

37. NAŠTEJ VSE 3 OBRAMBNE DOLŽNOSTI DRŽAVLJANOV RS IN NAPIŠI KATERE DOLŽNOSTI ZAJEMA ''VOJAŠKA DOLŽNOST''!Vrste obrambnih dolžnosti:

vojaška dolžnost delovna dolžnost materialna dolžnost

Državljan, ki se pri opravljanju vojaške dolžnosti seznani z državno, vojaško, uradno in poslovno skrivnostjo, jo je dolžan varovati v skladu s predpisi 

Vojaška dolžnost obsega: naborno dolžnost dolžnost služenja vojaškega roka dolžnost služenja v rezervnem sestavu

 38. OPREDELI POJEM ''OBVEŠČEVALNA DEJAVNOST''!Obveščevalna dejavnost je proces zbiranja in analitične obdelave surovih podatkov in izdelave celovitega obveščevalnega izdelka za uporabnika (za

17

Page 18: NVS - vprašanja in odgovori

NVS SOTLAR

sprejemanje odločitev na državniškem, političnem, gospodarskem in varnostnem področju)Je zavestna, razumska, načrtna, organizirana dejavnost; v sodobnem času podprta tudi s sodobnimi tehnologijami.

V širšem smislu: organizirano pridobivanje novega znanja in informacij o dogodkih, pojavih, procesih z običajnimi načini (legalnimi, netajnimi) zbiranja podatkov, ki so javno dostopniV ožjem smislu: kadar jo izvaja državna institucija, ki ima zakonska pooblastila, da zbira tudi tajne podatke na posebne načine (o nacionalni varnosti, mednarodnih odnosih, gospodarstvu…) – obveščevalne, protiobveščevalne, varnostne službe, službe za zaščito ustavne ureditveObveščevalni ciklus: načrtovanje, zbiranje podatkov, analitična obdelava in izdelava obveščevalnih izdelkov, posredovanje končnih izdelkov obveščevalne dejavnosti uporabnikom 

39. NALOGE SOVE!SOVA je služba vlade RS, ki pridobiva in vrednosti podatke ter posreduje informacije:

- iz tujine, pomembne za zagotavljanje varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države;

- o organizacijah, skupinah in osebah, ki s svojo dejavnostjo iz tujine ali v povezavi s tujino ogrožajo ali bi lahko ogrozile nacionalno varnost države in njeno ustavno ureditev.

Agencija sodeluje s pristojnimi državnimi organi in službami pri varnostnem preverjanju, ter posreduje podatke, pomembne za varnost določenih oseb, delovnih mest, organov, objektov in okolišev. Agencija opravlja naloge na podlagi zakona v skladu s prednostnimi nalogami, ki jih določi vlada na podlagi nacionalno varnostnega programa, ki ga sprejme državni zbor.

40. SODELOVANJE SV PRI ZAŠČITI IN REŠEVANJU!Zaščita in reševanje je samostojen sistem, organiziran predvsem za varstvo ljudi in materialnih dobrin pred naravnimi in drugimi nesrečami v miru, izrednem stanju ali vojni. Slovenska vojska v sladu z zakonom, svojo organiziranostjo, opremljenostjo in usposobljenostjo sodeluje v sistemu zaščite in reševanja zlasti z letalskimi enotami, enotami za jedrsko, kemijsko in biološko obrambo, inženirskimi enotami, zdravstveno službo in drugimi enotami. Slovenska vojska (SV) sodeluje po predhodni odločitvi vlade, v nujnih primerih pa ministra za obrambo na predlog poveljnika civilne zaščite RS.Ob naravnih in drugih nesrečah SV sodeluje pri zaščiti in reševanju zasebnega in družbenega premoženja, kulturnih dobrin, ter življenja ljudi, ter zaščita pred vojnim razdejanjem 

41. VODENJE IN POVELJEVANJE V/S SLOVENSKI/O VOJSKI/O! VODENJE:

Minister preko Generalštaba SV odreja potrebne razvojne, organizacijske, tehnične in druge ukrepe in usmeritve, ki jih izvršuje GŠ SV in podrejeni poveljniki. Minister določa planiranje in opremljanje, vrsto oborožitve in druge vojaške opreme…Minister po predhodnem mnenju predsednika RS določa generalštabu letne usmeritve  

POVELJEVANJE:

18

Page 19: NVS - vprašanja in odgovori

NVS SOTLAR

Vrhovni poveljnik SV je predsednik republike.Vojaško poveljevanje s podrejenimi poveljstvi načelnika GŠ in drugih poveljnikov.Vojaško poveljevanje temelji na načelih enostarešinstva, subordinacije in obveznega izvrševanja povelj. 

43. OPREDELITE NACIONALNOVARNOSTNI SISTEM (VARNOSTNI SISTEM V ŠIRŠEM SMISLU) SODOBNE DRŽAVE IN NAŠTEJTE NJEGOVE TEMELJNE SESTAVINE.

Temelji na zavarovanju temeljnih družbenih vrednot pred zunanjim in notranjim ogrožanjem in zagotavljanju gospodarskega, političnega, znanstvenega, tehnološko-tehničnega in sploh družbenega razvoja. Iz te definicije izhaja, da NVS tvorijo njegovi subjekti pa tudi njihove funkcije. Ti subjekti zagotavljajo varnost s preventivno dejavnostjo in s kurativno dejavnostjo. Vsa ta dejavnost, s katero se ohranjajo temeljne vrednote, mora temeljiti ne samo na ustavi in zakonih, temveč tudi na mednarodnem pravu ter na drugih standardih mednarodnih organizacij.Vsak NVS, zlasti njegovi nosilci, morajo upoštevati določene specifičnosti:

določitev subjektov varnosti (posameznik, politične stranke, država…) in objektov varnosti

določitev varnosti v odnosu do vira ogrožanja iz družbenega okolja (notranji in zunanji) in iz naravnega okolja

določitev varnosti kot objektivne kategorije (npr. nesprejemljivo stanje razmer) in kot subjektivne kategorije (npr. občutek varnosti)

določitev varnosti, kot statičnega ali razvojnega dejavnika opredelitev stopnje oz. ravni varnosti postavljanje dilem, ali je mogoče v celoti opredeliti in oceniti stopnjo

varnosti Pomembna je kredibilnost, legitimnost in optimalnost NVS.

Sestavine (prvine) nacionalno varnostnega sistema so: varnostna politika, varnostna struktura in varnostno samoorganiziranje civilne družbe.

44. NAŠTEJ IN POJASNI VIRE OGROŽANJA NV RS PO RESOLUCIJI O STRATEGIJI NACIONALNE VARNOSTI RS (RESNV RS)!

Viri ogrožanja: o zdravstveno-epidemiološka ogrožanja o subverzivna dejavnost o grožnja z agresijo o vojaški napad o množične migracije o terorizem o organiziran kriminal o uničevanje okolja o gospodarske blokade vključno z energetsko krizo o informacijske oz. kibernetične blokade ali delovanje o naravne in druge nesreče

 Ob upadanju pomena vojaških virov ogrožanja se vedno jasneje kažejo nevojaški viri ogrožanja, tveganja in izzivi, ki pa lahko, prav tako kot vojna, močno ogrozijo sodobne države in družbe. Ti so pogosto medsebojno povezani in soodvisni in učinkujejo transnacionalno. Vire ogrožanja predstavljajo prikrita dejavnost, grožnja z agresijo, vojaški napad, množične migracije, terorizem, organiziran kriminal, uničevanje okolja,

19

Page 20: NVS - vprašanja in odgovori

NVS SOTLAR

gospodarske blokade vključno z energetsko krizo, informacijske oz. kibernetične blokade ali delovanje, zdravstveno-epidemiološka ogrožanja ter naravna in druge nesreče.Oboroženi spopadi večjih razsežnosti, ki bi neposredno ogrozili tudi RS, so možni le ob pojavu globoke evropske ali svetovne krize.Zaradi svoje lege se RS sooča s transnacionalnimi grožnjami v obliki organiziranega kriminala, ilegalnih migracij, trgovanja z belim blagom, trgovanja z mamili, ilegalne trgovine z orožjem in materiali, terorizmom in pranjem denarja.Notranje ogrožanje varnosti predstavljajo tudi splošna, gospodarska in posebne oblike kriminalitete. RS, kot razvita informacijska družba, postaja ranljiva tudi na področju informacijske varnosti. Prometna infrastruktura, telekomunikacijsko omrežje, zdravstveni in socialni sistem, finančni sistem in preskrba so samo nekatera od področij, katerih delovanje je možno omejiti ali popolnoma preprečiti z ukrepi informacijskega značaja.Ekološko tveganje za državo predstavljajo kemična, radioaktivna in druge vrste onesnaževanja ter nenadzorovani posegi v naravo. Vse to se kaže v svetovnih klimatskih spremembah, škodljivih genetskih posledicah, živalskih in rastlinskih boleznih, zdravstveno oporečni hrani in vodi širših razsežnosti ter čezmejnih vplivih nekaterih ekoloških nesreč.

45. AŠTEJTE NALOGE SLOVENSKE VOJSKE IN POJASNITE NJENO VLOGO PRI ZAŠČITI IN REŠEVANJU!

- vojaško in strokovno usposabljanje za izvajanje oboroženega boja in za druge oblike

- vojaškega odpora- zagotavljanje potrebne bojne pripravljenosti,- izvajanju vojaške obrambe ob napadu na državo,- pomoč ob velikih naravnih in drugih nesrečah,- izvrševanje morebitnih obveznosti, ki jih SLO sprejme v skladu s ustavo v

mednarodnih - organizacijah,- SLO vojska mora biti nepolitična.

Zaščita in reševanje je samostojen sistem, organiziran predvsem za varstvo ljudi in materialnih dobrin pred naravnimi in drugimi nesrečami v miru, izrednem stanju ali vojni. Slovenska vojska v sladu z zakonom, svojo organiziranostjo, opremljenostjo in usposobljenostjo sodeluje v sistemu zaščite in reševanja zlasti z letalskimi enotami, enotami za jedrsko, kemijsko in biološko obrambo, inženirskimi enotami, zdravstveno službo in drugimi enotami.

46. OPREDELITE ''VARNOSTNI SISTEM'' (V OŽJEM SMISLU) SODOBNE DRUŽBE IN NAŠTEJTE NJEGOVE TEMELJNE SUBJEKTE! Varnostni sistem je celota mehanizmov, ki zagotavljajo nacionalno varnost s preprečevanjem in odpravljanjem ogrožanja temeljnih vrednot v skladu z ustavo in mednarodno priznanimi standardi razvitih parlamentarnih demokracij ter mednarodnih organizacij. Varnostni sistem sestavljajo organi in službe, ki zagotavljajo varnost s preprečevanjem in odpravljanjem ogrožanja temeljnih vrednot, ki jih določa ustava in zakoni.  Ti organi in službe so:

MNZ policija OVS

20

Page 21: NVS - vprašanja in odgovori

NVS SOTLAR

Državno tožilstvo inšpekcijski organi pravosodni organi drugi nadzorni organi (Carina, Urad RS za preprečevanje pranja denarja,

Komisija za preprečevanje korupcije…) k notranji varnosti prispeva tudi dejavnost zasebnega varstva, ki ga

sestavljata zasebno varovanje in detektivska dejavnost  47. OVS REPUBLIKE ITALIJE IN PARLAMENTARNO NADZORSTVO NAD NJIMI!

V Italiji se je Obveščevalno-varnostni sistem oblikoval skozi 3 obdobja: čas od združitve Italije do nastopa fašizma obdobje fašizma obdobje pravne in demokratične države

Obveščevalno varnostne službe nastajajo daljši čas. OVS so se prilagajale tako varnostni problematiki, kakor tudi impulzom od zunaj . OVS so sestavina političnega sistema. Na vojaškem področju deluje SISMI. SISMI je organizacija znotraj ministrstva za obrambo. Direktorja SISMI imenuje minister za obrambo.   OBLIKE PARLAMENTARNEGA NADZORA:

SPLOŠNO NADZORSTVO (poslanska vprašanja, interpelacija, preiskovalne komisije)

POSEBNA OBLIKA NADZORSTVA: COPACO (parlamentarni nadzorni odbor): sestavljen je iz 8 članov (4 poslanci, 4 senatorji); člane imenujeta predsednika obeh zbornic; opravlja nadzor nad izvajanjem načel, ki jih določa zakon 801; obravnava:

pisna poročila vlade informacije predsednika vlade o bistvenih smereh dejavnosti služb odklonitve poročila s strani vlade ugotovitve splošnega parlamentarnega nadzorstva

Seje COPACO so tajne. Člani COPACO so vezani k molčečnosti. 

48. OBRAMBNI SISTEM RS – POJEM NALOGE SUBJEKTI!Obrambni sistem Republike Slovenije sestavljata vojaška in civilna obramba. Obrambni sistem Republike Slovenije izvaja vojaške, tehnološke, organizacijsko-tehnične, kadrovske, normativne, materialne in druge priprave za obrambo države.Slovenija ima svoje oborožene sile, slovensko vojsko, ki je namenjena odvračanju morebitnih napadov. Slovenska vojska je namenjena tudi pripravam in izvajanju vojaške obrambe ob zunanji agresiji ali drugih nasilnih posegih tujih oboroženih sil. Subjekta obrambnega sistema sta Slovenska vojska in Civilna obramba.

49. OPREDELITE POJEM NACIONALNA VARNOST!Nacionalna varnost je stanje, ki se nanaša na samostojno, suvereno državo, ki prevzem odgovornost za lastno varnosti, pa tudi odgovornost za globalno varnost. Gre torej za varnost naroda, ki zajema:

- varnost nacionalnega ozemlja- zaščito življenja ljudi- zaščito osebnega in drugega premoženja- varovanje človekovih pravic in svoboščin- ohranitev in vzdrževanje nacionalne suverenosti - uresničevanje temeljnih funkcij družbe

21

Page 22: NVS - vprašanja in odgovori

NVS SOTLAR

- varstvo okolja

49. OPREDELITE POJEM VARNOSTNA DEJAVNOST!Varnostna dejavnost je dejavnost, ki pretežno temelji na ukrepanjih (tudi preventivnih) na osnovi »policijskih pooblastil«, vključno tudi s pravico do uporabe posebnih operativnih metod in sredstev dela. Te pa se razlikujejo od tistih metod in sredstev dela, ki jih tudi uporabljajo obveščevalne službe. Gre torej za to, da varnostne službe s svojo dejavnostjo odkrivajo, preiskujejo, preprečujejo itd., medtem ko obveščevalne službe zbirajo, dokumentirajo in analizirajo informacije in podatke.

50. OPREDELITE SISTEM NOTRANJE VARNOSTI (VARNOSTNI SISTEM V OŽJEM SMISLU) SODOBNIH DRŽAV IN OPIŠITE TEMELJNE NALOGE OBVEŠČEVALNO VARNOSTNIH SLUŽB KOT SUBJEKTOV TEGA SISTEMA!Varnostni sistem je celota mehanizmov, ki zagotavljajo nacionalno varnost s preprečevanjem in odpravljanjem ogrožanja temeljnih vrednot v skladu z ustavo in mednarodno priznanimi standardi razvitih parlamentarnih demokracij ter mednarodnih organizacij. Ključna stalnica sodobne varnosti je nacionalno varnostni sistem. Njegova učinkovitost se ne izraža le v tem, da uspešno odpravlja vire ogrožanja svojih vrednot, temveč tudi v njeni sposobnosti, da zagotavlja takšne politične, ekonomske in druge razmere, ki so potrebne za materialno in duhovno blagostanje svojih državljanov. Varnostni sistem sestavljajo organi in službe, ki zagotavljajo varnost s preprečevanjem in odpravljanjem ogrožanja temeljnih vrednot, ki jih določa ustava in zakoni.  Ti organi in službe so:

MNZ policija OVS Državno tožilstvo inšpekcijski organi pravosodni organi drugi nadzorni organi (Carina, Urad RS za preprečevanje pranja denarja,

Komisija za preprečevanje korupcije…) k notranji varnosti prispeva tudi dejavnost zasebnega varstva, ki ga

sestavljata zasebno varovanje in detektivska dejavnost

Temeljne naloge obveščevalno varnostnih služb:Z obveščevalno varnostno dejavnostjo se zagotavlja pristojnim organom nujne informacije ter analitične in operativne ocene, ki so potrebne za odločanje pri zagotavljanju varnosti RS in sicer:

informacije, ki so potrebne za zagotavljanje varnosti v državi oz. o osebah, ki bi lahko ogrožale varnost določenih oseb ali objektov

informacije o prizadevanju tujih držav, organizacij, skupin, ki so usmerjene proti obstoju varnosti in ustavni ureditvi države

informacije, ki imajo zunanje politični, varnostni, obrambni in gospodarski pomen za državo

informacije o delovanju terorističnih in organiziranih kriminalnih skupin in organizacij

Varnostne službe odkrivajo, preiskujejo, preprečujejo, medtem ko obveščevalne službe zbirajo, dokumentirajo in analizirajo informacije in podatke.

22

Page 23: NVS - vprašanja in odgovori

NVS SOTLAR

51. NAŠTEJ VRSTE KONFLIKTOV ZNOTRAJ CIVILNO-VOJAŠKIH RAZMERIJ IN NAČINE NJIHOVEGA RAZREŠEVANJA! Civilno vojaška razmerja lahko definiramo kot vlogo oboroženih sil v družbi in njuno medsebojno razmerje. Sta dve organizirani družbeni skupini, ki imata svoje lastne in specifične interese, ki med seboj tekmujeta, si nasprotujeta, se pogajata, postavljata pravila igre, se izsiljujeta, si dajeta koncesije in druga na drugo računata zaradi uslug.Konflikti:

razmerje med oboroženimi silami in družbo kot celoto (organi in organizacije, oblasti, civilna družba)

odnos med častniškim poklicem in drugimi intelektualnimi poklici razmerje med poveljujočimi častniki in političnimi voditelji

Načini razreševanja konfliktov:- Zatiranje – Z njim se politična moč in funkcionalni pomen vojaštva

zreducirata na še sprejemljiv minimum. Vojaštvo ostaja na obrobju družbenega dogajanja.

- Pretvorba in moralna stimulacija – Z njo se oborožene sile uskladijo z družbo, vojaške funkcije se razširijo, velik pomen se da vrednotenju vojaškega poklica.

- Toleranca – Družbene vrednote se spremenijo v smeri konzervatizma.- Favoriziranje oboroženih sil – Kaže se v tem, da se rezultati

družbe(ekonomski, socialni) podrejajo koristim (potrebam) vojaštva.

52. INTERPELACIJA KOT OBLIKA SPLOŠNEGA PARLAMENTARNEGA NADZORSTVA NAD DELOM OVS! O tej poslanski pravici posebej govori ustava. Najmanj 10 poslancev sproži v državnem zboru interpelacijo o delu vlade ali posameznega ministra. Če po razpravi o interpelaciji večina vseh poslancev izreče nezaupnico vladi ali posameznemu ministru, DZ vlado ali ministra razreši .Interpelacija je sicer podobna po svoji vlogi poslanskemu vprašanju, vendarle pa pomeni močnejše sredstvo nadzora nad delovanjem vlade ali posamičnega ministra. Gre za vprašanje politične odgovornosti vlade oz. posameznega poslanca. Interpelacija pomeni, da parlament ni zadovoljen z delom vlade in predstavlja obliko pritiska nanjo in svojevrstno obliko nadzorstva nad njo. Njen osnovni namen je, da se začne razprava o politični odgovornosti vlade ali posameznega ministra.Interpelacija se vloži pisno. V njej mora biti natančno postavljeno in obrazloženo vprašanje, ki je njen predmet. Predloži se jo predsedniku DZ.

Posledice glasovanja so lahko različne: lahko pride do izreka nezaupnice lahko pa se v zvezi s politično odgovornostjo sprejmejo sklepi, izjave ali

resolucije, ki nimajo za posledico padca vlade Interpelacija je vsekakor resna oblika splošnega parlamentarnega nadzorstva nad vlado in njenimi varnostnimi službami.

 53. OPREDELI POJEM ''DRUGE NEVOJAŠKE OBLIKE OBRAMBE''! Druge nevojaške oblike obrambe opredeljuje Zakon o obrambi. Državljani imajo v vojnem stanju pravico organizirati in izvajati različne nevojaške oblike obrambe,

23

Page 24: NVS - vprašanja in odgovori

NVS SOTLAR

kot so bojkot, sabotaža, nespoštovanje odredb napadalca in druge. Državljani se seznanjajo in usposabljajo za nevojaške oblike obrambe na neobvezen način. Za usposabljanja skrbijo ministrstva v okviru svojih pristojnosti. Državni organi po potrebi usmerjajo in usklajujejo nevojaške oblike obrambe.

54. OPREDELI POJEM ''NACIONALNO VARNOSTNA POLITIKA RS'' PO RESNV RS! Nacionalnovarnostna politika Republike Slovenije je uravnotežena celota dejavnosti, programov in načrtov države za doseganje ciljev nacionalne varnosti. Sestavljajo jo zlasti zunanja politika, obrambna politika, politika zagotavljanja notranje varnosti, gospodarska politika, politika varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter politika varovanja in ohranjanja okolja in prostora, ob upoštevanju demografskih, socialno-zdravstvenih, znanstvenih, informativnih, tehnoloških in drugih vidikov.Nacionalno varnostna politika Republike Slovenije temelji na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin ter temeljnih načelih demokracije in mednarodnega prava. Namen nacionalno varnostne politike je, da Republika Slovenija s sprejetjem obveznosti in odgovornosti prispeva k vzdrževanju in krepitvi trajnega miru, varnosti in stabilnosti na lokalni, regionalni in globalni ravni.

55. INTERESI RS PO RESNV RS! Trajna, življenjsko pomembna interesa Republike Slovenije sta ohranitev nacionalne identitete in samobitnosti slovenskega naroda, tako znotraj meja Slovenije kot v zamejstvu in po svetu, ter ohranitev neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti države v razmerah pospešenega vključevanja v mednarodne integracije.Strateški interes Republike Slovenije je zagotovitev delovanja demokratičnega parlamentarnega političnega sistema, krepitev pravne in socialne države, dosledno spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno z zaščito pravic narodnih manjšin ter zagotavljanjem ohranjanja in razvoja slovenskih avtohtonih narodnih manjšin v zamejstvu, zagotovitev stabilnega gospodarskega razvoja in krepitev konkurenčnega gospodarstva ter vključevanje v Evropsko unijo in NATO. 56. ZUNANJA POLITIKA PO RESNV RS! Naloga zunanje politike je zagotoviti varnost in blaginjo državljanov v pogojih miru in stabilnosti v Evropi in svetu. RS se zavzema za mirno reševanje sporov in zavrača uporabo sile; podpira nadzor oboroževanja, razoroževanja in neširjenja orožij za množično uničevanje ter spoštuje in podpira nadzor do samoodločbe; zavzema se za krepitev sodelovanja in zaupanja ter za celovito spoštovanje človekovih pravic, kot jih določajo mednarodne pogodbe oz. mednarodno običajno pravo. Prednostna naloga slovenske zunanje politike je vključitev RS v EU in NATO.

57. OBRAMBNA POLITIKA PO RESNV RS! Usmerjena je v zagotavljanje obrambne sposobnosti države in v nadaljnji razvoj obrambnega sistema. RS si prizadeva doseči ustrezno pripravljenost, ki vključuje primerno opremljenost in usposobljenost SV ter subjektov civilne obrambe za opravljanje nalog, ki jih nalagajo tako vojaški, kot nevojaški viri ogrožanja. RS si prizadeva za članstvo v NATO in s tem za vključitev v sistem kolektivne obrambe. Načrtovanje obsega in strukture SV ter njenega razvoja, opremljanja in delovanja bo temeljilo na poglobljeni presoji potreb in zmogljivosti slovenske države.

24

Page 25: NVS - vprašanja in odgovori

NVS SOTLAR

RS bo nadaljevala z izgradnjo sistema civilne obrambe, ki mora zagotoviti celovito, realno in stalno ocenjevanje nevarnosti ter sprotno prilagajanje civilne obrambe spremenjenim razmeram. Obrambna politika bo zagotavljala usklajenost civilne obrambe z vojaško obrambo in drugimi dejavnostmi sistema nacionalne varnosti. RS bo zagotovila tudi razmere za delovanje civilne obrambe v mednarodnih mirovnih in humanitarnih operacijah, kjer bo civilna obramba logistično in informacijsko dopolnjevala in podpirala napore SV pri opravljanju njenih mednarodnih obveznosti. Obrambna politika bo zagotovila financiranje obrambnih potreb, ki bo po obsegu in strukturi primerljivo s financiranjem v državah članicah NATO 

58. POLITIKA ZAGOTAVLJANJA NOTRANJE VARNOSTI PO RESNV RS! RS zagotavlja notranjo varnost z zaščito ustavne ureditve, demokratičnega političnega sistema, človekovih pravic ter temeljnih svoboščin ter z vzdrževanjem notranjepolitične stabilnosti. Za to je zelo pomembno uravnoteženo delovanje zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblasti, učinkovita gospodarska politika in ustrezne politike na socialnem, zdravstvenem, zaposlitvenem in drugih področjih. RS poskuša obvladovati varnostno okolje na različnih področjih človekovega dela in življenja, družbe in države. Za uspešno zagotavljanje notranje varnosti je pomembno delovanje policije, obveščevalnih in varnostnih služb, državnega tožilstva, pravosodnih in inšpekcijskih organov. Naloga RS na področju notranje varnosti je nadzor in varovanje meja RS na kopnem, morju in v zračnem prostoru. 

59. GOSPODARSKA POLITIKA PO RESNV RS! Usmerjena je v krepitev gospodarske stabilnosti in rasti. Dinamičen, trajnostni gospodarski razvoj in spodbujanje mednarodnega gospodarskega sodelovanja zmanjšujeta verjetnost napetosti, tveganj in konfliktov tako znotraj države, kot v mednarodnem prostoru. Opredeljena je s strategijo gospodarskega razvoja RS. Temeljni mehanizmi za krepitev kakovosti razvojnih dejavnikov so:

prehod v na znanju temelječo družbo krepitev konkurenčnosti gospodarstva in nadaljevanje investicij v

gospodarsko infrastrukturo in infrastrukturo varstva okolja izboljšanje učinkovitosti države politike za uspešno vključitev v notranji trg EU – politika konkurence,

politika državnih pomoči in politika ekonomskih odnosov s tujino regionalno skladnejši razvoj

 60. POLITIKA VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI PO RESNV RS! Naravne in druge nesreče sodijo med najpogostejše dejavnike ogrožanja varnosti RS; zato bo država največjo pozornost namenila aktivnostim za zmanjševanje števila nesreč ter preprečitev oz. ublažitev njihovih posledic. Nadaljevati se mora prilagajanje sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami nevarnostim in ogroženosti ter zagotavljanju usklajenega odzivanja na nevarnosti in nesreče (izboljšati medsebojno sodelovanje ministrstev in državnih organov ter organov lokalne samouprave in sposobnost za samostojno in učinkovito odzivanje na nevarnosti in nesreče). Sile za zaščito, reševanje in pomoč bodo temeljile na usklajeni uporabi razpoložljivih človeških in materialnih virov ter skupni infrastrukturi. Cilji sodelovanja so preventiva, medsebojna podpora držav pri razvijanju lastnih sistemov za obvladovanje nesreč in kriznih pojavov, medsebojna pomoč ob nesrečah ter izvajanje skupnih mednarodnih humanitarnih in reševalnih akcij 

25

Page 26: NVS - vprašanja in odgovori

NVS SOTLAR

61. POLITIKA VAROVANJA IN OHRANJANJA OKOLJA IN PROSTORA PO RESNV RS! Večina ekoloških nesreč so posledica človekovega delovanja na okolje in neustreznega delovanja državne uprave in lokalne samouprave. RS si prizadeva za tehnološko visoko razvito gospodarstvo, ki bo čim manj negativno vplivalo na okolje.  

62. TEMELJI SISTEMA NACIONALNE VARNOSTI PO RESNV RS! Sistem NV temelji na pravnih, političnih, gospodarskih, materialnih, socialno-zdravstvenih, informacijskih, infrastrukturnih, znanstvenih, izobraževalnih in drugih zmogljivostih države in na varnostni kulturi.

PRAVNI TEMELJ SISTEMA NV: predstavljajo ustava, zakoni in drugi predpisi, sklenjene mednarodne pogodbe ter splošno veljavna načela mednarodnega prava

POLITIČNI TEMELJ SISTEMA NV: so demokratično izvoljeni in oblikovani organi zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblasti

GOSPODARSKI TEMELJ SISTEMA NV: je stopnja razvitosti gospodarstva in njegova učinkovitost

SOCIALNO-ZDRAVSTVENI TEMELJ NV: je mreža socialnih in zdravstvenih zavodov ter drugih pravnih in fizičnih oseb, ki skrbijo za počutje in zdravje ljudi v vseh razmerah

INFORMACIJSKI TEMELJ: delovanja sistema NV so predvsem informacije, ki se nanašajo na prepoznavanje in analiziranje tveganj ter nevarnosti za nacionalno varnost

INFRASTRUKTURNI TEMELJ: ustrezna prometna, komunikacijska, energetska in preskrbovalna infrastruktura, potrebna za nemoteno in učinkovito delovanje nacionalno varnostnega sistema

IZOBRAŽEVALNI TEMELJ SISTEMA NV: so vsi izobraževalni, vzgojni, vrednotni in drugi elementi, s katerimi se zagotavlja pripravljenost in usposobljenost ljudi, organov, organizacij in služb za zagotavljanje lastne in skupne varnosti

VARNOSTNA KULTURA DRŽAVLJANOV, posebej tistih na vodilnih in vodstvenih položajih, saj stopnja razvitosti varnostne kulture vpliva na učinkovitost delovanja sistema nacionalne varnosti in njegov razvoj

 

63. CIVILNO VOJAŠKA RAZMERJA JE MOGOČE ANALIZIRATI PREK PREUČEVANJA TREH RAVNI ODNOSOV. NAŠTEJ IN OPIŠI JIH!

razmerje med oboroženimi silami in družbo kot celoto – kaže na dejstvo, da je vojaštvo integralni del družbe; dejstvo je, da je vojaška moč še vedno dominantni dejavnik politične moči neke države ter pooseblja prevladujočo družbeno silo in ideologijo; obrambni ministri so vedno iz vrst vladajočih družbenih sil .

odnos med častniškim poklicem in drugimi intelektualnimi poklici – možnih je več vzorcev: med njimi je možna tesna povezanost, ko je vojak po svoji karieri sposoben prevzeti izobrazbi primeren gospodarski ali politični položaj (npr. ZDA, Izrael…);

razmerje med poveljujočimi častniki in političnimi voditelji družbe (politično elito) označuje v sodobnih parlamentarnih sistemih naslednje odgovornosti poveljnikov: poveljniki do političnih vodij oblikujejo potrebo po vojaški varnosti in od njih zahtevajo sredstva, ki so po njihovem mnenju potrebna za zagotovitev vojaške varnosti;

Vsa ta razmerja niso idealna, sožitje ni popolno, soglasje je boleče odnosi so večkrat napeti in ne manjka nesporazumov.

26

Page 27: NVS - vprašanja in odgovori

NVS SOTLAR

64. PARLAMENTARNA PREISKAVA KOT OBLIKA SPLOŠNEGA PARLAMENTARNEGA NADZORSTVA NAD DELOM OBVEŠČEVALNO-VARNOSTNIH SLUŽB! V pravnem sistemu RS je to povsem nov ustavni institut in pomeni obliko parlamentarnega nadzorstva.Opredeljuje jo ustava, ki določa, da lahko državni zbor odredi preiskavo o zadevah javnega pomena, mora pa to storiti na zahtevo 1/3 poslancev državnega zbora ali na zahtevo državnega sveta; v ta namen imenujejo komisijo, ki ima v zadevah poizvedovanja in preučevanja enaka pooblastila kakor pravosodni organi.

Pri vseh oblikah parlamentarnega nadzorstva so določene slabosti kot npr. splošno nadzorstvo je pomanjkljivo, ker je le načelno odgovorno

nadzorovati varnostne službe nobena od oblik splošnega nadzorstva ne pozna posebnosti in značilnosti

organizacijskega in funkcionalnega vidika varnostnih služb ampak le njene segmente

obstajajo pomisleki glede varovanja tajnosti, če se podatki visoke stopnje in vrste zaupnosti obravnavajo na sejah državnega zbora, ki so načeloma javne

vprašljiva je njegova učinkovitost, saj ga večinoma uporablja kot tradicionalno orožje parlamentarnega nadzorstva le opozicija (spopad in nadzorstvo znotraj parlamenta – med opozicijo in pozicijo)

omenjene oblike splošnega parlamentarnega nadzorstva ne morejo zagotoviti sistematičnega in kontinuiranega nadzorstva nad varnostnimi službami

splošna oblika nadzorstva lahko le delno ustvarja zaupanje javnosti v delo varnostnih služb, ki pa je ključnega pomena za njihovo delovanje; obenem pa s premalo diskretnosti in prepogostim delovanjem lahko predstavlja resno oviro za funkcijsko sposobnost varnostnih služb

 Ne glede na vse kritične ugotovitve, je vendarle mogoče trditi, da je splošno parlamentarno nadzorstvo pomembna, toda le pomožna oblika nadzorstva 

65. OPREDELITE POJEM CIVILNA OBRAMBA! Civilna obramba; je celota ukrepov in dejavnosti državnih organov, organov lokalne samouprave, gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij ter državljanov s katerimi se z nevojaškimi sredstvi podpira in dopolnjuje vojaška obramba države, zagotavlja delovanje oblasti ter preskrba, zaščita in preživetje prebivalstva.Civilna obramba obsega: a.) gospodarsko obrambo, b.) obrambne ukrepe državnih in drugih organov, c.) psihološko obrambo, d.) druge oblike neoboroženega odpora.

66. PRISTOJNOSTI IN NALOGE KOMISIJE ZA NADZOR OBVEŠČEVALNIH IN VARNOSTNIH SLUŽB!

komisija nadzoruje, ali so nadzorovana dejavnost in nadzorovani ukrepi OVS v okviru ustave in zakona

nadzira dejavnost OVS v zvezi s skladnostjo s sprejeto politiko nacionalne varnosti

obravnava letni program dela OVS

27

Page 28: NVS - vprašanja in odgovori

NVS SOTLAR

obravnava poročila o delu in o finančnem poslovanju OVS obravnava predlog državnega proračuna in predloge drugih aktov, ki se

nanašajo na financiranje OVS obravnava predloge zakonov in drugih aktov, ki se nanašajo na delovanje

OVS obravnava obvestila in pobude posameznikov in organizacij, ki se nanašajo

na pristojnosti in naloge komisije nadzira uporabo s sodno odločbo odrejenih nadzorovanih ukrepov nadzira odreditev in uporabo nadzorovanih ukrepov, ki se ne odrejajo s

sodno odločbo   67. KDO IN NA ČIGAV PREDLOG IMENUJE IN RAZREŠUJE GENERALNEGA DIREKTORJA SLOVENSKE POLICIJE!Imenuje in razrešuje ga vlada na predlog ministra za notranje zadeve; generalni direktor policije je za svoje delo odgovoren ministru. 68. KDO IN NA ČIGAV PREDLOG IMENUJE IN RAZREŠUJE NAČELNIKA GENERALŠTABA SLOVENSKE VOJSKE!Imenuje in razrešuje ga vlada na predlog ministra za obrambo 

69. VARNOSTNO PREVERJANJE PO ZAKONU O TAJNIH PODATKIH – OPREDELITEV IN POSTOPEK!Varnostno preverjanje osebe je poizvedba, ki jo pred izdajo dovoljenja za dostop do tajnih podatkov opravi pristojni organ, in katere je namen je zbrati podatke o morebitnih varnostnih zadržkih.

Glede na predvideni dostop osebe do podatkov različnih stopenj tajnosti pristojni organ opravi:    1. osnovno varnostno preverjanje,    2. razširjeno varnostno preverjanje in    3. razširjeno varnostno preverjanje z varnostnim poizvedovanjem.Z osnovnim varnostnim preverjanjem se preverijo podatki o osebi, ki naj bi dobila dovoljenje za dostop do tajnih podatkov stopnje ZAUPNO, razširjeno se varnostno preverijo podatki o osebi, ki naj bi dobila dovoljenje za dostop do tajnih podatkov stopnje TAJNO, razširjeno z varnostnim poizvedovanjem se preverijo podatki o osebi, ki naj bi dobila dovoljenje za dostop do tajnih podatkov stopnje STROGO TAJNO.

Ustrezen varnostni vprašalnik za pridobitev dovoljenja za dostop do tajnih podatkov posameznih stopenj tajnosti je:

- ZAUPNO osnovni vprašalnik za pridobitev dovoljenja za dostop do tajnih podatkov

- TAJNO osnovni in posebni vprašalnik za pridobitev dovoljenja za dostop do tajnih podatkov ter

- STROGO TAJNO – osnovni, posebni in prvi del dodatnega vprašalnika za pridobitev dovoljenja za dostop do tajnih podatkov.

Če je zoper osebo, ki ima dovoljenje za dostop do tajnih podatkov, sprožen disciplinski postopek zaradi kršitve pravil obravnavanja tajnih podatkov ali kazenski postopek zaradi suma storitve naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali je podan sum varnostnega zadržka iz Zakona o tajnih podatkih, se opravi vmesno varnostno preverjanje.

28

Page 29: NVS - vprašanja in odgovori

NVS SOTLAR

70. KATERE OSEBE LAHKO V ZVEZI Z OPRAVLJANJEM SVOJE (JAVNE) FUNKCIJE DOSTOPAJO DO TAJNIH PODATKOV BREZ DOVOLJENJA ZA DOSTOP DO TAJNIH PODATKOV!V zvezi z opravljanjem svoje funkcije lahko do tajnih podatkov brez dovoljenja za dostop do tajnih podatkov dostopa:

predsednik republike predsednik vlade poslanec državni svetnik župan in občinski svetnik minister in predstojnik vladne službe, ki je neposredno odgovoren

predsedniku vlade varuh človekovih pravic in njegov namestnik guverner, namestnik in vice guverner centralne banke član računskega sodišča sodnik generalni državni tožilec generalni državni pravobranilec

71. UPRAVLJANJE IN VODENJE SISTEMA NACIONALNE VARNOSTI RS PO RESNV RS!Skladno s parlamentarno ureditvijo države so v upravljanje in vodenje sistema nacionalne varnosti vključeni zakonodajni in izvršilni organi oblasti. Državni zbor predstavlja institucionalno, politično raven upravljanja sistema nacionalne varnosti; določa zakonske okvire in dolgoročne smernice razvoja NV politike ter sprejema proračun; določa tudi strateške smeri zunanje, obrambne, notranjevarnostne, gospodarske, obveščevalne in varnostne politike in izvaja nadzor nad zakonitostjo dela obveščevalnih in varnostnih služb.Predsednik republike je vrhovni poveljnik obrambnih sil.Vlada kot nosilka izvršilne veje oblasti skrbi za uresničevanje nacionalnovarnostne politike in delovanje sistema NV na vseh področjih in ravneh.

72. OBLIKE ZASEBNEGA VAROVANJA DO L.2003 IN OD L.2004 DALJE! Prva prava zasebnovarnostna podjetja so se v Sloveniji pojavila s spremembo političnega in družbenega sistema na začetku devetdesetih let 20 stoletja. Pred tem so vse podobne dejavnosti izvajala varnostna podjetja, ki so temeljila na družbeni lastnini, svojstveni socialističnemu političnemu sistemu bivše Jugoslavije – podjetja so zagotavljala varnost različnim strankam, najpogosteje pa tovarnam v družbeni lasti, poslovnim stavbam , nakupovalnim centrom itd. Ker je bila zasebna lastnina omejena, se varnostna podjetja niso pretirano ukvarjala z varovanjem lastnine državljanov njih samih. Po osamosvojitvena preobrazba političnega sistema iz socializma v demokracijo zahodnega tipa, je pripeljala do denacionalizacije in reprivatizacije gospodarstva, kar je vplivalo na ponovno rojstvo zasebne lastnine, ta pa je vplivala tako na nastanek in organizacijo pravih zasebno varnostnih podjetij kot tudi na samo varnostno tržišče. Leta 1994 je Državni zbor sprejel zakon, ki je urejal področje zasebnega varovanja in njegove odnose z državo (Zakon o zasebnem varovanju in o obveznem organiziranju službe varovanja).

Zakon je dejavnost zasebnega varovanja razdelil v dve obliki:- fizično varovanje – varovanje oseb in premoženja pred uničenjem,

poškodovanjem, tatvino in drugimi oblikami škodljivega delovanja in

29

Page 30: NVS - vprašanja in odgovori

NVS SOTLAR

- tehnično varovanje – varovanje oseb in premoženja s tehničnimi sredstvi in napravami po predpisih in standardih.

Zasebnovarnostna podjetja so morala pridobiti licenco z opravljanje ene ali obeh oblik varovanja. Leta 2003 je Državni zbor sprejel Zakon o zasebnem varovanju, ki je pričel veljati 2.1.2004 in ki je nadomestil zakon, ki je urejal zasebnovarnostni sektor skorajda celo desetletje. Nov zakon je prinesel mnogo novosti.

OBLIKE ZASEBNEGA VAROVANJA PO NOVEM ZAKONUVAROVANJE OSEB: varovanje življenja in telesne nedotakljivosti fizičnih oseb z varnostniki – telesnimi stražarji VAROVANJE PREMOŽENJA: varovanje premičnega in nepremičnega premoženja pred uničenjem, tatvino in drugimi škodljivimi vplivi z varnostniki oz. s tehničnimi sistemi in mehanskimi napravami po predpisanih standardih PREVOZ IN VAROVANJE DENARJA TER DRUGIH VREDNOSTNIH POŠILJK: prevoz denarja ter drugih vrednostnih pošiljk (zlato, drago kamenje, umetnine, vrednostni papirji…) z varnostniki ter s pomočjo posebej prirejenih vozil na motorni pogon VAROVANJE JAVNIH ZBIRANJ: zagotavljanje reda na javnih shodih in javnih prireditvah s pomočjo varnostnikov UPRAVLJANJE Z VARNOSTNO-NADZORNIM CENTROM:  upravljanje in stalen fizičen nadzor nad vgrajenimi tehničnimi sistemi in napravami za varovanje premoženja, območja ali varovane osebe, in nadzor s telekomunikacijskimi potmi prenosa alarmnih signalov, ki se opravlja v varnostno-nadzornem centru NAČRTOVANJE IN IZVAJANJE VARNOSTNIH SISTEMOV:

- izdelava načrtov instalacij in izvedbe varovanja objektov, območij in prostorov (študij, idejnih rešitev, projektov za razpis, pridobitev gradbenega dovoljenja, izvedbo del in izvedenih del, ocen ogroženosti…)

- neposredna izvedba tehničnih rešitev varovanja in nadzor nad njegovo izvedbo ter vzdrževanje sistemov in mehanskih naprav za varovanje

73. POKLICI NA PODROČJU ZASEBNEGA VAROVANJA! ODGOVORNA OSEBA ~ oseba, ki je pri imetniku licence odgovorna za

opravljanje zasebnega varovanja – varnostni menedžer VARNOSTNIK ~ varnostnik čuvaj/varnostnica čuvajka,

varnostnik/varnostnica, varnostnik telesni stražar/varnostnica telesna stražarka, varnostnik nadzornik/varnostnica nadzornica

VARNOSTNI TEHNIK ~ oseba, ki pri imetniku licence montira in vzdržuje tehnična sredstva in mehanske naprave za varovanje

POOBLAŠČENI INŽENIR VARNOSTNIH SISTEMOV~ oseba, ki pri imetniku licence opravlja dela odgovornega projektanta tehničnih sistemov in mehanskih naprav za varovanje oz. dela odgovornega vodje teh del skladno z zakonom, ki ureja graditev objektov

OPERATER VARNOSTNO-NADZORNEGA CENTRA~ oseba, ki pri imetniku licence upravlja s tehničnimi sredstvi in napravami v varnostno-nadzornem centru

 Vsi, ki opravljajo omenjene poklice morajo imeti ustrezno nacionalno poklicno kvalifikacijo 

30

Page 31: NVS - vprašanja in odgovori

NVS SOTLAR

74. PRISTOJNOSTI MINISTRSTVA ZA NOTRANJE ZADEVE NA PODROČJU ZASEBNEGA VAROVANJA V RS! Z novim zakonom je država vzela nazaj nekaj javnih pooblastil, ki jih je zadnjih deset let imela Zbornica RS za zasebno varovanjeMNZ na področju zasebnega varovanja opravlja naslednje naloge:

podeljuje, spreminja in odvzema licence za opravljanje zasebnega varovanja

podeljuje in odvzema službene izkaznice na predlog zbornice določa vsebino in potek strokovnega izobraževanja daje soglasje tujim pravnim in fizičnim osebam za opravljanje posameznih

storitev opravlja nadzor nad izvajanjem odločb ZZasV in predpisov izdanimi na

njegovi podlagi, ki urejajo zasebno varovanje vodi register in evidence iz 64. člena ZZasV

 75. JAVNA POOBLASTILA ZBORNICE RS ZA ZASEBNO VAROVANJE NA PODROČJU ZASEBNEGA VAROVANJA V RS! Zbornica Republike Slovenije za zasebno varovanje (ZRSZV) je še vedno pravna oseba javnega prava in je obdržala nekatera javna pooblastila.Ohranjeno je obvezno članstvo v zbornici. Izvaja naslednje naloge:

izvaja programe strokovnega izobraževanja zagotavlja kadrovske, materialne in prostorske pogoje ter opremo za

izvajanje programov strokovnega izobraževanja vodi evidenco strokovnega izobraževanja pripravlja predloge katalogov standardov strokovnih znanj in spretnosti v

skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije predlaga člane komisij za preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih

kvalifikacij in opravlja druge naloge določene z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije

 76. DEJAVNOSTI NEZDRUŽLJIVE Z ZASEBNIM VAROVANJEM! Imetnik licence ne sme sklepati pogodb o opravljanju ali opravljati nalog, za katere je z zakonom določena oziroma pooblaščena policija, pravosodni organ, OVS MO ali Vojaška policija (pregon storilca KD, izterjevanja dolgov…).Imetnik licence ne sme sklepati pogodb o opravljanju ali opravljati poslov za domače in tuje obrambne, varnostne ali protiobveščevalne službe.Imetnik licence ne sme skleniti pogodbe o varovanju oseb ali premoženja, če je v isti zadevi že sklenjena pogodba o varovanju z drugim imetnikom licence.Imetnik licence ne sme uporabljati posebnih operativnih metod in sredstev, ki jih lahko v skladu z zakonom uporablja policija, SOVA in OVS MO. 

77. UKREPI IN DOLŽNOSTI VARNOSTNIKA! Pri upravljanju nalog zasebnega varovanja sme varnostnik izvajati naslednje ukrepe:

opozoriti osebo naj se oddalji z območja ali prostora, ki ga varuje, ugotoviti istovetnost osebe pri vstopu oziroma izstopu z varovanega

območja, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja, površinsko pregledati vrhnja oblačila, notranjost vozila in prtljago osebe pri

vstopu oziroma izstopu z varovanega območja preprečiti osebi vstop oziroma izstop z varovanega območja, če ta odkloni

pregled iz prejšnje alinee zahtevati od osebe, ki ogroža varnost ljudi ali red na varovanem območju,

da z ogrožanjem takoj preneha ali da zapusti varovano območje

31

Page 32: NVS - vprašanja in odgovori

NVS SOTLAR

zadržati osebo, ki je bila zalotena pri KD, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti ali na predlog oškodovanca, do prihoda policije

uporabiti sredstva za vklepanje, uporabiti fizično silo, če drugače ne more preprečiti osebi vstopa oziroma

izstopa z varovanega območja, uporabljati video nadzore sisteme in voditi evidenco obiskovalcev na

varovanem območju  78. NOŠENJE IN UPORABA STRELNEGA OROŽJA ZASEBNEGA VARNOSTNIKA! Med opravljanjem nalog zasebnega varovanja sme varnostnik nositi strelno orožje v skladu z zakonom, ki ureja posest in nošenje orožjaPri opravljanju nalog zasebnega varovanja sme varnostnik uporabiti strelno orožje samo, če ne more drugače:

zavarovati življenja ljudi odvrniti neposrednega protipravnega napada, s katerim je ogroženo

njegovo življenje ali življenje osebe, ki jo varuje Preden varnostnik uporabi strelno orožje, mora, kadar okoliščine to dopuščajo, osebo, zoper katero naj bi uporabil strelno orožje, opozoriti s klicem:'' Stoj, streljal bom!'' in z opozorilnim strelom 

79. OBVEZNO ORGANIZIRANJE SLUŽBE VAROVANJA! Vlada RS z uredbo določi gospodarske družbe, samostojne podjetnike, posameznike, zavode, državne organe in organizacije, ki so dolžni organizirati službo varovanja:

če uporabljajo oziroma hranijo radioaktivne snovi, jedrska goriva, odpadke in druge ljudem in okolju nevarne snovi in naprave, na predlog ministra, pristojnega za okolje, oziroma ministra, pristojnega za gospodarstvo

če hranijo arhivsko gradivo in predmete, ki predstavljajo kulturno dediščino, na predlog ministra, pristojnega za kulturo

če upravljajo z javnimi letališči ali z morskimi pristanišči za mednarodni javni promet, na predlog ministra, pristojnega za promet

v drugih primerih, ko je to iz posebnih varnostnih razlogov nujno potrebno, na predlog ministra, pristojnega za notranje zadeve, oziroma ministra, pristojnega za obrambo, oziroma ministra, pristojnega za pravosodje

 Poseben varnostni razlog je podan takrat, ko zavezanec opravlja dejavnost, pri kateri obstaja predvidljiva možnost nepričakovane nevarnosti oziroma povečana stopnja tveganja za varnost ljudi ali njihovo premoženje oziroma premoženje zavezanca. Če zavezanec ne organizira službe varovanja, lahko MNZ v upravnem postopku z odločbo določi obseg in način varovanja ter rok izvršitev teh del. Službo varovanja lahko zavezanci organizirajo kot lastno službo ali pa trajno zagotovijo varovanje tako, da v ta namen sklenejo pogodbo z zasebnovarnostnim podjetjem.  80. BISTVO INŠPEKCIJSKEGA NADZORSTVA NAD ZASEBNIM VAROVANJEM! Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb zakona o zasebnem varovanju in predpisi, izdanih na njegovi podlagi izvaja MNZ prek inšpektorjev za zasebno varstvo. Inšpektor samostojno opravlja naloge inšpekcijskega nadzora, izdaja odločbe in sklepe v upravnem postopku in odreja druge ukrepe. Policija zagotavlja pomoč inšpektorjem skladno z določbami zakona, ki ureja policijo. Inšpektor upravlja nadzor nad izvrševanjem predpisov na področju zasebnega varovanja s tem, da:

preverja statusne zadeve zasebnega

32

Page 33: NVS - vprašanja in odgovori

NVS SOTLAR

preverja strokovne zadeve zasebnega varovanja preverja obstoj in vsebino evidenc pri imetniku licence ugotavlja kršitve opravljanja dejavnosti iz 38. člena zakona preverja vzpostavitev obveznega organiziranja službe varovanja pri izvajanju inšpekcijskega nadzora sodeluje z državnimi organi in

organizacijami ter organizacijami z javnimi pooblastili  81. KAJ JE DETEKTIVSKA DEJAVNOST V SLOVENIJI? Detektivska dejavnost je zbiranje in posredovanje informacij, pridobljenih v skladu s pravicami, ki jih detektivom daje Zakon o detektivski dejavnosti. L. 1994 je DZ RS sprejel zakon, ki je urejal področje detektivske dejavnosti in njene odnose z državo (Zakon o detektivski dejavnosti). Ta zakon je bil l.2002 spremenjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o detektivski dejavnosti.

82. KDO LAHKO OPRAVLJA DETEKTIVSKO DEJAVNOST V SLOVENIJI? Detektivsko dejavnost opravljajo detektivi kot svoboden poklic. Detektiv lahko opravlja svoj poklic individualno ali v detektivski družbi. Detektivi se obvezno združujejo v Detektivsko zbornico RS. Za opravljanje detektivske dejavnosti mora imeti licenco, ki mu jo lahko izda zbornica na njegovo prošnjo, če izpolnjuje naslednje pogoje:

da je državljan RS da ima končano višjo ali visoko šolo in opravljen detektivski izpit da ni pravnomočno obsojen na naklepno KD, ki se preganja po uradni

dolžnosti da v zadnjih dveh letih ni opravljal nalog pooblaščenih uradnih oseb MNZ

ali OVS da aktivno obvlada slovenski jezik da je vreden zaupanja za opravljanje detektivske dejavnosti

 Detektivski izpit se opravi pred komisijo, sestavljeno iz:

dveh predstavnikov zbornice dveh predstavnikov MNZ

Zaupanja za opravljanje detektivske dejavnosti ni vreden – kdor je bil pravnomočno obsojen za KD, zaradi katerega je moralno nevreden za opravljanje detektivske dejavnosti.Če zoper prosilca za pridobitev licence zasebnega detektiva teče kazenski postopek zaradi naklepnega KD, ki se preganja po uradni dolžnosti, se odločitev o tem, ali prosilec izpolnjuje pogoje za pridobitev licence, odloži do pravnomočnosti odločbe v tem postopku. 

83. KAJ SME POČETI DETEKTIV? Detektiv sme pridobivati informacije neposredno od osebe, na katero se podatki nanašajo, lahko pa tudi od drugih oseb, ki imajo podatke in so jih pripravljene dati prostovoljno, in iz sredstev javnega obveščanja in sicer izključno:

o osebah, ki so pogrešane ali skrite, o dolžnikih, o avtorjih anonimnih pisem in o povzročiteljih materialnih in nematerialnih škod

o predmetih, ki so ukradeni ali izgubljeni o dokaznem gradivu, potrebnem za zavarovanje ali dokazovanje pravic o

zvestobi delavcev pri izvajanju konkurenčne klavzule o podatkih o uspešnosti in poslovnosti pravnih oseb o KD, ki se preganjajo na zasebno tožbo ter o njihovih storilcih o disciplinskih kršitvah in disciplinskih kršiteljih

33

Page 34: NVS - vprašanja in odgovori

NVS SOTLAR

o kandidatih za zaposlitev, v okviru vsebine pisnega soglasja kandidata za zaposlitev

Pri pridobivanju informacij je detektiv dolžan osebo predhodno opozoriti, da podatke daje prostovoljno. Detektiv lahko za fizične in pravne osebe opravlja tudi svetovalne naloge na področju preprečevanja KD ter drugih škodljivih dejanj; to velja npr. za:

vse vrste civilnih sporov (odškodninski, lastninski, posestni, delovni, zakonski, družinski…)

zasebne tožbe za KD zoper čast in dobro ime (razžalitev, obrekovanje, opravljanje…)

izvršilne postopke (preverjanje možnosti izvršbe)  84. DOLŽNOSTI IN PREPOVEDI DETEKTIVA! Detektiv je v zadevah, ki jih opravlja oziroma ki so mu bile zaupane, zavezan k molčečnosti. Informacije in podatki, ki jih je detektiv zbral za stranko, se štejejo za poslovno tajnost in se ne smejo posredovati tretjim osebam – detektiv jih je dolžan varovati kot poslovno tajnost tudi po opravljeni detektivski storitvi za stranko V primeru, ko pri svojem delu pride do podatka o storitvi KD, ki se preganja po uradni dolžnosti, je detektiv dolžan podati ovadbo pristojnemu organu. Detektiv je dolžan po izpolnitvi pogodbe stranki izročiti vse v okviru pogodbe zbrane podatke. Detektiv ima izkaznico s sliko, ki jo izda zbornica – kadar se sklicuje na pooblastila, ki jih ima po zakonu, je izkaznico dolžan pokazati. V vsakem primeru je izkaznico dolžan pokazati na zahtevo inšpektorja za zasebno varstvo ali policista. Detektiv je dolžan voditi evidence:

pogodb o opravljanju detektivskih storilcev zbranih informacij naznanjenih kaznivih dejanj

Strelno orožje lahko pridobi in nosi le v skladu z zakonom o orožju.

85. PRISTOJNOSTI DETEKTIVSKE ZBORNICE RS! DZ RS opravlja naslednje naloge kot javna pooblastila:

daje in odvzema licenco detektiva v soglasju z ministrstvom, pristojnim za notranje zadeve določi program

detektivskega izpita, in način opravljanja detektivskega izpita DZ opravlja tudi naslednje naloge:

spremlja in obravnava delo članov sprejema kodeks poklicne etike in ukrepe ob njegovem kršenju vodi evidence detektivov opravlja druge naloge, določene s statutom in predpisi državnih organov opravlja nadzor nad delom članov določi obrazec izkaznice

 86. BISTVO INŠPEKCIJSKEGA NADZORSTVA NAD DETEKTIVSKO DEJAVNOSTJO! Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb zakona o detektivski dejavnosti in predpisi, izdanih na njegovi podlagi izvaja MNZ prek inšpektorjev za zasebno varstvo. Inšpektor samostojno opravlja naloge inšpekcijskega nadzora, izdaja odločbe in sklepe v upravnem postopku in odreja druge ukrepe. Inšpektor samostojno nadzira izvrševanje predpisov na področju detektivske dejavnosti, in sicer:

preverja obstoj in veljavnost licence za opravljanje detektivske dejavnosti preverja obstoj in vsebino evidenc, ki jih je detektiv dolžan voditi ugotavlja opravljanje nedovoljenih dejavnosti

34

Page 35: NVS - vprašanja in odgovori

NVS SOTLAR

ugotavlja način pridobivanja in vrsto pridobljenih informacij ugotavlja način varovanja podatkov pri detektivu, pridobljenih pri

opravljanju detektivske dejavnosti ali v zvezi z njo pri izvajanju inšpekcijskega nadzora sodeluje z državnimi organi in

organizacijami ter organizacijami z javnimi pooblastili  87. OPREDELITEV TERORIZMA! Problem z definicijo: tisto, kar je za ene teroristično dejanje, predstavlja za druge zgolj metodo legitimnega boja za dosego nacionalnih, političnih, ideoloških, socialnih, religioznih ciljev in pravic. Sankar Sen: mednarodni terorizem je grožnja ali dejanska uporaba nasilja za dosego političnih ciljev, kadar ima taka akcija namen vplivati na stališča in obnašanje neke ciljne skupine, prej, kot pa povzročati posledico nad trenutno žrtvijo.  88. VRSTE TERORIZMA PO MICKOLUSU!

INTERNACIONALNI TERORIZEM: izvajajo ga skupine ali posamezniki, ki jih nadzoruje suverena država

TRANSNACIONALNI TERORIZEM: izvajajo ga skupine ali posamezniki, ki niso povezani s suverenimi državami, čeprav lahko uživajo določeno podporo tistih držav, ki odobravajo njihove cilje

DOMAČI TERORIZEM: vključuje le državljane ene države in avtonomne nedržavne subjekte

DRŽAVNI TERORIZEM:  izvaja ga država znotraj svojih meja  89. VRSTE TERORIZMA PO DIMITRIJEVIĆU!

DRŽAVA PROTI NEDRŽAVNEMU SUBJEKTU (nacistična Nemčija, Rdeči Khmeri v Kampučiji…)

NEDRŽAVNI SUBJEKTI PROTI DRŽAVI (rdeče brigade v Italiji, RAF v ZRN) NEDRŽAVNI SUBJEKTI PROTI DRUGEMU NEDRŽAVNEMU SUBJEKTU (IRA) DRŽAVA PROTI DRŽAVI (teroristična dejanja v času, ko obstaja formalno

stanje miru; Indija-Pakistan, Izrael-Egipt, Egipt-Libanon) MEDNARODNI TERORIZEM (teroristična dejanja imajo določeno

mednarodno komponento)  90. VRSTE TERORIZMA PO SENU!

KRIMINALNI (materialna korist) PSIHOLOŠKI (religiozni, mistični cilj) VOJNI (zmanjšati moč sovražnika) POLITIČNI (revolucionarni in represivni politični cilji)

 91. KAKO UREJA PROBLEM TERORIZMA KAZENSKI ZAKONIK RS! TERORIZEM (355. člen): kdor z namenom, da bi ogrozil ustavno ureditev ali varnost RS, povzroči eksplozijo ali požar, ali stori kakšno drugo splošno nevarno dejanje ali nasilje, ali zagrozi z uporabo jedrske snovi ali drugih sredstev za množično pobijanje ljudi in tako ustvari pri ljudeh občutek negotovosti ali prestrašenosti, se kaznuje za zaporom najmanj 3 let - MEDNARODNI TERORIZEM (388. člen)(1) Kdor z namenom, da bi škodoval tuji državi ali mednarodni organizaciji, ugrabi kakšno osebo ali stori kakšno drugo nasilje, povzroči eksplozijo ali požar ali s kakšnim splošno nevarnim dejanjem ali splošno nevarnimi sredstvi povzroči nevarnost za življenje ljudi ali za premoženje velike vrednosti, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let. (2) Kdor z namenom, da bi prisilil kako pravno osebo, mednarodno organizacijo

35

Page 36: NVS - vprašanja in odgovori

NVS SOTLAR

ali državo, da kaj stori ali ne stori, zagrozi…(3) Če ima dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec kaznuje z zaporom najmanj petih let. (4) Če storilec pri izvršitvi dejanja iz prvega ali drugega odstavka tega člena naklepoma vzame življenje eni ali več osebam, se kaznuje z zaporom najmanj desetih let ali z zaporom tridesetih let. - FINANCIRANJE TERORISTIČNIH DEJANJ (388.a člen)(1) Kdor zagotovi ali zbere denar ali premoženje z namenom, da bo deloma ali v celoti uporabljeno za storitev kaznivih dejanj iz 144., 330., 331., 352., 353., 354., 355., 360., 388., 389. ali 390. člena kazenskega zakonika ali kakšnega drugega nasilnega dejanja, katerega cilj je rušenje ustavnega reda Republike Slovenije, povzročiti hujše motnje v javnem življenju ali gospodarstvu, povzročiti smrt ali hudo telesno poškodbo oseb, ki aktivno ne sodelujejo v vojaškem spopadu ali katerega namen je prestrašiti ljudi ali prisiliti državo ali mednarodno organizacijo, da kaj stori ali opusti, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.(2) Enako se kaznuje storilec dejanja iz prejšnjega odstavka tudi, če z namenom zagotovljena ali zbrana denar ali premoženje nista bila dejansko uporabljena za storitev v prejšnjem odstavku navedenih kaznivih dejanj.(3) Če je bilo dejanje iz prejšnjih odstavkov storjeno v hudodelski združbi, se storilec kaznuje z zaporom najmanj treh let.(4) Denar in premoženje iz prejšnjih odstavkov se vzameta.

92. ZNAČILNOSTI TERORIZMA! POLITIČNI CILJI:

o prepričanje teroristov, da lahko s svojimi dejanji izzovejo politične spremembe

o zaradi dejanskih političnih posledic dejanja NASILNO DEJANJE: terorizem uporablja razne oblike fizičnega nasilja, ki je

lahko manifestno ali latentno (javno in prikrito) NELEGITIMNO DEJANJE: teroristično nasilje je v nasprotju z ustaljenimi

normami in zakoni PONAVLJAJOČE DEJANJE: teroristi ne uporabljajo enkratnih dejanj ampak

delujejo dokler ne uresničijo svoj cilj ZAVESTNO DEJANJE: teroristi se svojih dejanj zavedajo in skrbno načrtujejo

vsako fazo dejanja, vključno s posledicami SEKUNDARNI UČINEK: cilj terorističnega nasilja je vplivati na širšo ciljno

skupino, medtem ko je trenutna žrtev za teroriste sekundarnega pomena (predstavlja le instrument)

IZZIVANJE STRAHU IN DRUGIH PSIHIČNIH REAKCIJ: primarni cilj teroristov je ustvarjanje strahu in drugih reakcij – pri ljudeh želijo ustvariti občutek nevarnosti, kar naj bi povzročilo, da ljudje začnejo obtoževati vlado, da je nesposobna – pritisk na vlado

KOMUNIKATIVNOST TERORISTIČNEGA DEJANJA: izreden pomen sredstev množičnega obveščanja – teroristi računajo, da bo zavest o tem, da obstaja neko akcijsko gibanje, izzvala množično gibanje oziroma vstajo

BREZOBZIRNOST: teroristi napadajo brezobzirno in ne izbirajo žrtev ORGANIZIRANOST: teroristične skupine so praviloma zelo dobro organizirane

in imajo dobro razvite vse potrebne dejavnosti (obveščevalno-varnostno, logistiko, rekrutacijo, urjenje…)

OPREMLJENOST: teroristične skupine so dobro opremljene tako z orožjem kot z drugimi sredstvi – opremljanje financirajo s kriminalno dejavnostjo, s prispevki privržencev ter s pomočjo držav, pokroviteljic terorizma

36

Page 37: NVS - vprašanja in odgovori

NVS SOTLAR

IZURJENOST: urjenju posvečajo veliko pozornosti KONSPIRATIVNOST: teroristične organizacije delujejo tajno, ker se dobro

zavedajo, da so prednostna tarča varnostnih sil

 93. VZROKI ZA NASTANEK TERORIZMA! Različno zaznavanje in vrednotenje problemov, različni vrednostni sistemi, različne ideologije, različne religije, različne zgodovine in različne psihologije med protagonisti konfliktov ne vodijo samo v različno percepcijo terorizma, kar zmanjšuje možnost njegovega omejevanja, ampak pogosto tudi v (zavestno ali nezavestno) zamenjevanje vzrokov in posledic terorizma, zaradi česar je nemogoče pričakovati tudi izkoreninjenje (odpravo oz. popravo) vzrokov za nastanek terorizma, kar bi edino lahko prineslo dolgoročne uspehe v boju zoper terorizem. Predstavljena sta dva okvira za proučevanje vzrokov terorizma. Klasifikacija vzrokov na osnovi objektivnosti in subjektivnosti vzrokov:

OBJEKTIVNI VZROKI: o zunanji: kolonializem in njegove posledice, agresija, tuja okupacija,

vpletanje v notranje zadeve tuje države… o notranji: rasizem, rasna diskriminacija in apartheid, genocid,

fašizem, nepravičnost, siromaštvo, beda, lakota…)

SUBJEKTIVNI VZROKI o socialno-psihološke reakcije žrtev in teroristov

 Klasifikacija vzrokov na osnovi teorije o vzrokih notranjih konfliktov:Terorizem ni popolnoma izoliran, neodvisen pojav, ampak oblika oz. metoda boja med protagonisti določenega notranjega ali mednarodnega konfliktaObstajata dve skupini vzrokov za nastanek notranjih konfliktov:

- osnovni vzroki –- neposredni vzroki –Obe skupini vzrokov sta tesno povezani in soodvisni.

94. POJASNI VZROKE ZA NASTANEK TERORIZMA Z UPORABO TEORIJE O VZROKIH NOTRANJIH KONFLIKTOV! Terorizem ni popolnoma izoliran, neodvisen pojav, ampak oblika oziroma metoda boja med protagonisti določenega notranjega ali mednarodnega konflikta. Obstajata dve skupini vzrokov za nastanek notranjih konfliktov:

OSNOVNI VZROKI: dejavniki in okoliščine, ki povzročijo, da so določena območja in situacije na svetu bolj nagnjene k nasilju kot druga

NEPOSREDNI VZROKI: povodi ali sprožilec – katalitični dejavniki, ki sami po sebi ne bi povzročili konflikta, v kolikor ne bi že obstajale neke druge konfliktne situacije – osnovni vzroki

Obe skupini vzrokov sta tesno povezani in soodvisni  OSNOVNI VZROKI:

o STRUKTURNI DEJAVNIKI: ~ neučinkovite institucije države ~ notranjevarnostni problemi ~ etnična podoba države –POLITIČNI DEJAVNIKI: ~ diskriminatorne politične institucije ~ izključujoče nacionalne ideologije (Alžirija, Afganistan, Iran)

37

Page 38: NVS - vprašanja in odgovori

NVS SOTLAR

~ politika med skupinami (židovski priseljenci v Izrael)~ politika elit (Hrvaška, Srbija) 

SOCIALNO-EKONOMSKI DEJAVNIKI ~ ekonomski problemi~ diskriminatorni ekonomski sistemi – ''ekonomska diskriminacija'' (S Irska)~ ekonomski razvoj in modernizacija (problemi globalizacije) 

KULTURNO-ZAZNAVNI DEJAVNIKI: ~ ''kulturna diskriminacija'' (SZ, Tibet, Bolgarija)~ zgodovinski razvoj problematičnih skupin (Srbi in Hrvati) 

NEPOSREDNI VZROKI – POVODI ali SPROŽILCI NOTRANJI – NARAVNI MNOŽIC – ''pereči domači problemi'' (npr. Panjab) ZUNANJI NA RAVNI MNOŽIC – ''slabo sosedstvo'' (npr.Kambodža) ZUNANJI NA RAVNI ELIT – ''slabi sosedi'' (npr. vloga ZDA v Čilu) ZUNANJI NA RAVNI ELIT – ''slabi voditelji'':

95. UKREPI V BOJU PROTI TERORIZMU PO KRUNIĆU! fizična zaščita pomembnih ustanov in pomembnih oseb onemogočanje teroristom prevelike pozornosti s strani množičnih medijev obveščevalna dejavnost (vključno z uporabo vrinjenih agentov v

teroristične skupine) rigorozno kaznovanje teroristov in njihovih sponzorjev mednarodna izolacija in sankcije zoper države, ki podpirajo terorizem mednarodno politično in varnostno sodelovanje

 96. NAŠTEJ MOŽNE POTI IZ TERORIZMA PO WILKINSONU!

Wilkinson opisuje 6 možnih poti (situacij) iz terorizma: TERORISTI REŠIJO PROBLEM POD SVOJIMI POGOJI: dosežejo svoje cilje in se

odpovejo nasilju, ker ni več potrebno (zelo redko; v glavnem v dekolonizacijah)

TERORISTI UVIDIJO NEIZBEŽEN NEUSPEH SVOJE KAMPANJE in se odpovejo nasilnemu boju, ne da bi dosegli svoje cilje (IRA, 1962)

TERORIZEM JE IZKORENINJEN ZNOTRAJ DRŽAVNIH MEJA z odločno in učinkovito vojaško akcijo (Urugvaj)

POLITIČNA REŠITEV POD POGOJI DRŽAVE, KI PA VSEENO DAJE ZADOSTNE KONCESIJE NASPROTNI STRANI, da izpodrine terorizem kot metodo boja – ''izsuši vodo, v kateri plava teroristična riba'' (J Tirolska, delno Baskija in Korzika)

BOJ Z DOMAČIM TERORIZMOM JE V PRVI VRSTI STVAR POLICIJE IN SODSTVA, ki smatrata teroristično dejanje kot huda kriminalna dejanja in jih obravnavata skladno z kazenskim zakonikom (RAF v ZRN, Rdeče brigade v Italiji)

EDUKATIVNA REŠITEV – kombinacija izobraževalnih naporov demokratičnih političnih partij, množičnih medijev, sindikatov, cerkva, šol, fakultet in ostalih najpomembnejših družbenih ustanov, ki uspe prepričati teroriste ali znaten delež njihovih podpornikov, da je terorizem tako nezaželen, kot kontraproduktiven za realizacijo njihovih političnih idealov (dolgoročni napori, delno uspešno v primeru ETE in Rdečih brigad)

 97. POJASNI REŠITEV TERORIZMA PO EDUKATIVNI POTI PO WILKINSONU!   EDUKATIVNA REŠITEV – kombinacija izobraževalnih naporov demokratičnih političnih partij, množičnih medijev, sindikatov, cerkva, šol, fakultet in ostalih

38

Page 39: NVS - vprašanja in odgovori

NVS SOTLAR

najpomembnejših družbenih ustanov, ki uspe prepričati teroriste ali znaten delež njihovih podpornikov, da je terorizem tako nezaželen, kot kontraproduktiven za realizacijo njihovih političnih idealov (dolgoročni napori, delno uspešno v primeru ETE in Rdečih brigad). Edukativna rešitev pomeni prevzgojiti ljudi. Edukativni pristop bi moral postati temelj pri reševanju problematike terorizma.

98. TEMELJNE ZNAČILNOSTI ODPRTIH DRUŽBENIH SISTEMOV! ENTROPIJA

- Vodi vse sisteme v dezintegracijo – razpadanje- Negativna entropija ( sprejemanje viška energije iz sistema in ustvarjanje

rezerve )

HOMEOSTAZA- Težnja po nenehnem stabiliziranju v okolju z razvijanjem obrambnih

mehanizmov pred negativnimi vplivi iz okolja- Sistem se prilagaja okolju tako, da si poskuša podrediti zunanje sile, pri

te pa ohranja značilnosti sistema- Oblikovanje posebnih organizacijskih enot – podsistemov ( za upravljanje,

vzdrževanje, ohranjanje, prilagajanje sistema okolju )

DIFERENCIACIJA- vodi sisteme z razvojem v notranje razčlenjevanje - iz preprostejših nastajajo sestavljeni sistemi

CENTRALIZACIJA- en podsistem si prizadeva prevzeti prevladujočo vlogo v sistemu- najmanjša sprememba v enem delu sistema povzroči spremembo v

celotnem sistemu

VARIABILNOST IN KRHKOST- težka obvladljivost odprtih sistemov zaradi nenehnih vplivov iz okolja, ki jih

ni mogoče predvideti in nadzirati- največja spremenljivka je človek ( se delno vključuje v več sistemov )

SISTEMSKA INTERAKCIJA- proces nenehne menjave energije, materije in informacij znotraj sistema

ter med sistemom in okoljem ( drugimi sistemi )- enakovrednost menjave ( outputov ) med sistemi- sistemske interakcije tečejo v naravi samodejno- človek si prizadeva zavestno usmerjati sistemske interakcije – to je

vsebina upravljanja

99. RAZLOŽITE HIERARHIČNO STRUKTURO ODPRTIH DRUŽBENIH SISTEMOV!

- hierarhija je sistem odnosov med nadrejenimi in podrejenimi enotami- hierarhična struktura pokaže razčlenjenost sistema po različnih ravneh- Funkcionalna hierarhičnost- proces delegiranja ali pooblaščanja – hierarhično - struktura vodstvene funkcije – hierarhična lestvica - hierarhične stopnje ( o zgoraj navzdol )- instance – hierarhične stopnje opazovane z vidika obsega pristojnosti

oziroma pooblastil ( od spodaj navzgor )

39

Page 40: NVS - vprašanja in odgovori

NVS SOTLAR

- vertikalna razsežnost strukture vodstvene funkcije – kontrolni razpon- hierarhična piramida – od zgoraj navzdol teče smer ukazovanja

100. KOALICIJSKA TEORIJA!- organizacija kot zveza partnerjev, posameznikov ali skupin, ki tvorijo

interesno koalicijo- interesi partnerjev niso enaki ampak združljivi ( čeprav so lahko celo

različni )- vsi partnerji vidijo v združevanju prednost glede na položaj,ko bi morali

uveljavljati svoje interese sami – sodelovanje je egoistično- funkcionalna inercija tehnične dejavnosti – brez opravljanja neke konkretne

dejavnosti bi koalicija razpadla

101. TEORIJA O ORGANIZACIJSKEM RAVNOTEŽJU! ( Barnard – Simonova ) Teorija o organizacijskem ravnotežju:

- v organizaciji ljudje uveljavljajo svoje interese, interese ima tudi organizacija

- nagrade in prispevki- nagrade morajo biti vsaj tolikšne, če ne večje, kot so prispevki ( odvisno od

vrednostnih meril )- če prevladajo interesi sistema nad interesi njegovih članov in obratno

nastane nevarnost razkroja sistema – entropije

102. OPREDELITE SISTEM!SISTEM je celota, ki je sestavljena iz istovrstnih ali raznovrstnih elementov, ki so med seboj povezani in odvisni. Sistem oblikuje človek, zaradi zadovoljevanja določene potrebe. Nasprotje sistema je kaos, anarhija. Sistem ni preprost seštevek elementov, ampak gre za svojevrstno kooperacijo, interakcijo, odnose, pravice in dolžnosti. Sistemov je več in jih delimo glede na njihovo vsebino, funkcijo ( biološki, tehnični, družbeni ) in jih razlikujemo po različnih merilih ( dejavnost, odnos do okolja, sestavljenost, spremembe ).

103. OPREDELITE SISTEMSKO METODO!SISTEMSKA METODA je metoda, s katero raziskujemo različne sisteme. SISTEMSKI PRISTOP obravnave pojavov v družbi in naravi je zasnovan na dveh temeljnih spoznanjih:

- vsak pojav je le del večje celote, zato je treba upoštevati, kako deluje na celoto in kaj pomeni v njej ( sistemsko diferenciranje ),

- vsak pojav ( posamezni del ) je z različnih zornih kotov videti drugačen, zato ga je potrebno obravnavati celostno.

SISTEMSKA TEORIJA je celota trditev o razmerju med odvisnimi in neodvisnimi spremenljivkami, v kateri spremembe v eni ali več spremenljivkah povzročijo spremembe tudi v drugih.

104. OPREDELITE TERMIN »EKSTREMIZEM«!Ekstremizem je v svojem bistvu političen termin, ki označuje dejavnosti, ki so moralno, ideološko ali politično v nasprotju z zapisanimi ter nezapisanimi normami države. Ekstremizem je tudi dejavnost, ki je skrajno nestrpna do drugih, zavrača demokracijo kot sredstvo vladanja in način reševanja problemov. Nenazadnje pa ekstremizem zavrača obstoječi družbeni red. Pri pojmovanju ekstremizma pa nam lahko pomaga tudi. Ekstremizem kot beseda se pojavlja v negativni čustvenosti. V vsakem pogledu beseda ekstremizem

40

Page 41: NVS - vprašanja in odgovori

NVS SOTLAR

označuje neko ekstremno skupino ljudi ali politično stranko z nesprejemljivimi, nerazumnimi in ekstremno negativnimi prepričanji in težnjami.

105. NAŠTEJTE OBLIKE EKSTREMIZMA V SLOVENJI!V Sloveniji se pojavlja ekstremizem v smislu nestrpnosti do Neslovencev, homoseksualcev, Romov, temnopoltih ter drugih marginalnih skupin in sicer predvsem v obliki sovražnih govorov.Naslednja oblika ekstremizma je politični radikalizem, pojavljati pa se je pričel po propadu komunizma ter pojavu desničarskih radikalcev, ki so pri nas zelo pragmatični ( podpirali so vladne predloge ter tako ostali na oblasti – po volitvah 2004 ), pred tem pa so velik uspeh doživeli na volitvah leta 1992, v vmesnem obdobju pa so izgubljali »ostrino«. V začetku 1990-ih so se pojavili tudi skinheadi, vendar so bili redki primeri. Naslednja oblika ekstremizma v Sloveniji je prot globalizacijsko gibanje, ki pa nastane problem šele takrat, ko je gibanje aktivno ( demonstracije, srečanje Bush – Putin l. 2001 ). Proti globalisti namreč vnaprej načrtujejo kako bodo potekale demonstracije: pretepanje s policisti, uničevanje tuje lastnine, ipd ( pri nas se je Policija na proteste dobro pripravila in ni bilo takšnih problemov kot v tujini ). Ostali pojavi ekstremizma v Sloveniji so zelo redki; praktično pa nismo imeli še nobenega pojava terorizma, ki je tesno povezan z ekstremnim nasiljem s to razliko, da je pri terorizmu prisotno politično ozadje. 106. VLOGA POLITIČNIH ELIT V BOJU ZOPER EKSTREMIZEM V DRUŽBI!Politična elita se pojavlja v zakonodajni funkciji, mednarodnem sodelovanju. Predvsem je pomemben tudi osebni zgled na področju ekstremizma ter na področju rasizma in ksenofobije, ustvarjati pa se morajo pogoji za preprečevanje osnovnih in neposrednih vzrokov notranjih konfliktov. Moramo pa reči, da se v Sloveniji nekateri člani politične elite počasi ( če sploh ) odzivajo na nekatere oblike ekstremizma, predvsem sovražne govore namenjene že omenjenim marginalnih skupinam. Sovražni govorniki se skrivajo za »svobodo izražanja kot temeljno človekovo pravico«, nekateri člani politične elite pa se s takšnim obnašanjem odkrito ali prikrito strinjajo.

107. VLOGA DRŽAVNIH ORGANOV V BOJU ZOPER EKSTREMIZEM V DRUŽBI!Državni organi, ki se ukvarjajo z ekstremizmom so policija, obveščevalno varnostne službe, državno tožilstvo, sodstvo, varuh človekovih pravic, državni zbor in državni svet.Način delovanja teh državnih organov zoper ekstremizem je naslednji: Osnovna demokratična načela, spoštovanje človekovih pravic in svoboščin, kazenski zakonik kot »biblija« za represivne organe, obravnavanje oziroma ovrednotenje vsakega ekstremnega pojava.

108. VLOGA NEDRŽAVNIH INSTITUCIJI V BOJU ZOPER EKSTREMIZEM V DRUŽBI !Nevladne institucije, ki se ukvarjajo z ekstremizmom so univerzitetne in raziskovalne institucije in druge »klasične« nevladne organizacije. Te institucije opravljajo raziskave na tem področju, razpravljajo o vzrokih in posledicah ekstremnih pojavov ter izobražujejo in osveščajo javnost o nevarnostih ekstremizma.Lahko bi rekli, da tudi množični mediji odigrajo pomembno vlogo pri ekstremizmu. Lahko je ta vloga pozitivna, ko problem izpostavijo in se družba zave tega problema ter se primerno odzove. Lahko pa so ( v negativnem smislu ) množični mediji orodje za ekstremistične skupine.

41

Page 42: NVS - vprašanja in odgovori

NVS SOTLAR

109. NAPAKE POLITIČNIH ELIT PRI ZAGOTAVLJANJU VARNOSTI!Moramo reči, da se v Sloveniji nekateri člani politične elite počasi odzivajo na nekatere oblike ekstremizma, predvsem sovražne govore namenjene že omenjenim marginalnih skupinam. Sovražni govorniki se skrivajo za »svobodo izražanja kot temeljno človekovo pravico«, nekateri člani politične elite pa se s takšnim obnašanjem odkrito ali prikrito strinjajo.Politične elite in v kasnejši fazi tudi represivni organi pa nimajo prave percepcije o ekstremizmu oziroma je njihov tolerančni prag previsok. Dokler si ne bomo ustvarili »ničelne tolerance« (za vsakogar - povprečnega državljana in tudi politika ) veliko na področju reševanja ekstremističnih problemov ne bomo dosegli. Seveda imajo zopet tukaj največji vpliv politične elite, ki pa v pri pojavu ekstremizma ne znajo ( ali nočejo ) odigrati svoje vloge. Kot napako zagotavljanja varnosti »notranjih konfliktov« pa bi lahko šteli tudi samo politiko med elitami in sicer netenje (med)etničnih strasti in iskanje grešnega kozla, ki sta priljubljena vzorca obnašanja političnih elit, ki v igro vključujejo tudi množične medije. Tovrstno politiko odvračanja pozornosti javnosti stran od dejanskih problemov, temeljnih razvojnih vprašanj družbe in lastne nesposobnosti je v bolj ali manj hudi obliki moč najti v številnih primerih zato kaže, da je to zelo učinkovit način medsebojnega obračunavanja med elitami ( primer Srbije in Hrvaške.Napake političnih elit pri zagotavljanju varnosti pa so tudi:

o ogrožanje notranje stabilnosti na račun varnosti,o ogrožanje mednarodne stabilnosti,o izguba legitimnosti zaradi neupoštevanja strokovne in laične javnosti,o neustrezno vrednotenje mednarodnega varnostnega sodelovanja

110. BISTVENE ZNAČILNOSTI OSNOVNIH VZROKOV NOTRANJIH KONFLIKTOV!STRUKTURNI DEJAVNIKI (neučinkovite institucije države – »šibke države«, notranjevarnostni problemi, etnična podoba države – »etnična geografija«).POLITIČNI DEJAVNIKI (diskriminatorne politične institucije – »političa diskriminacija«, izključujoče nacionalne ideologije, politika med skupinami, politika elit).SOCIALNO, EKONOMSKI DEJAVNIKI (ekonomski problemi, diskriminatorni ekonomski sistemi – »ekonomska diskriminacija«, ekonomski razvoj in modernizacija).KULTURNO ZAZNAVNI DEJAVNIKI (kulturna diskriminacija, zgodovinski razvoj problematičnih skupin).

Osnovni vzroki za nastanek konfliktov so dejavniki in okoliščine, ki povzročijo, da so določena območja in situacije na svetu bolj nagnjene k nasilju kot druga.Osnovni vzroki notranjih konfliktov so bili do sedaj dokaj dobro proučevani, predvsem njihove splošne okoliščine, ki so same po sebi pogojevale nastanek konfliktov.

111. BISTVENA ZNAČILNOSTI NEPOSREDNIH VZROKOV OZIROMA POVOD NOTRANJIH KONFLIKTOV!

- NOTRANJI ( na ravni množic, na ravni elit – slabi voditelji ).- ZUNANJI ( na ravni množic, na ravni elit ).

Neposredni vzroki – povodi ali sprožilci : katalitični dejavniki, ki sami po sebi ne bi povzročili konflikta, v kolikor ne bi že obstajale neke druge konfliktne situacije – osnovno vzroki.

42

Page 43: NVS - vprašanja in odgovori

NVS SOTLAR

112. POJASNITE STRUKTURNE DEJAVNIKE OSNOVNIH VZROKOV NOTRANJIH KONFLIKTOV! NEUČINKOVITE INSTITUCIJE DRŽAVE – »ŠIBKE DRŽAVE« :države nastale na pogoriščih kolonialnih imperijev v Afriki in jugovzhodni Aziji.

o primanjkovanje politične legitimnosti, urejenih državnih meja in političnih ( oblastnih ) institucij, ki bi bile dejansko sposobne popolnoma izvajati oblast nad celotnim ozemljem države.

o države pogosto postajajo šibkejše zaradi zunanjih dogodkov o do slabitve državnih institucij prihaja tudi zaradi notranje pogojenih težav

kot so korupcija, nestrokovnost uprave in nesposobnost pospeševanja gospodarskega razvoja.

o takšne razmere vodijo v intenziviranje političnih in etničnih bojev pa tudi kriminalnih spopadov v državi, ki ne uspeva povsem kontrolirati situacije

NOTRANJEVARNOSTNI PROBLEMI:ko državni aparat ni več sposoben izvajati dejanske oblasti na celotnem ozemlju, se pojavi vprašanje zagotavljanja elementarne ( notranje ) varnosti državljanov.posamezne skupine ( etnične in druge ) pogosto postanejo ogrožene s strani drugih, pa čeprav je takšna zgolj njihova percepcija in ni nujno, da takšno ogrožanje tudi zares obstaja.kadar je pričakovati, da bo država iz dneva v dan šibkejša, se začenjajo posamezne skupine celo pripravljati na oboroženo obrambo lastnih interesov, takšne vojaške priprave pa ogrožajo varnost drugih skupin in rog medsebojne ogroženosti je sklenjen.tovrstni varnostni problem je zelo pogost ob razpadu imperijev ali večnacionalnih držav, ko so posamezne etnične ali nacionalne skupine čez noč prepuščene same sebi.da bi si vsaj na zaznavni ravni zagotovile lastno varnost ustanavljajo oborožene sile s te pa nujno izzovejo reakcijo svojih sosedov.

ETNIČNA PODOBA DRŽAVE – »ETNIČNA GEOGRAFIJA«:Van Evera – države z etničnimi manjšinami so bolj nagnjene h konfliktu kot ostale in to toliko bolj kolikor so manjšine zatirane s strani večinskega ( vladajočega ) naroda.čeprav primer etnično homogenih držav kot so Švedska, Poljska, Češka, Madžarska, idr.,potrjuje zgornjo hipotezo, pa to še ne pomeni, da etnična homogenost že apriori zagotavlja tudi notranjo harmonijo – primer Somalije.Ob tem ni nepomembno ali etnične skupine živijo pomešane z ostalimi skupinami in večinskim narodom ali pa naseljujejo določeno območje v državi kjer lahko predstavljajo celo večino. V kolikor neka manjšina poseljuje območje, ki meji na matični narod ali etnijo v drugi državi, se še poveča verjetnost secesionističnih teženj ali teženj po formiranju lastne države v katero bi se združili vsi predstavniki naroda ali etnije.

113. POJASNITE POLITIČNE DEJAVNIKE OSNOVNIH VZROKOV NOTRANJIH KONFLIKTOV!DISKRIMINATORNE POLITIČNE INSTITUCIJE - »politična diskriminacija »:

o možnost konfliktov je zelo majhna v kolikor politični sistem zagotavlja enake možnosti za vse prebivalce neke države.

o zelo nevarna lahko postane situacija ( avtoritarni sistemi ), če se spoštujejo pravice le ene od manjšin ostale pa zanemarjajo ali celo potlačujejo.

43

Page 44: NVS - vprašanja in odgovori

NVS SOTLAR

o tudi v demokratičnih državah lahko pride do konfliktov v kolikor niso manjšine enakomerno razporejene po javnih funkcijah (vlada , sodišča , vojska).

o v kolikor pride do opisanega stanja se začne počasi pojavljati vprašanje legitimnosti

IZKLJUČUJOČE NACIONALNE IDEOLOGIJE:o obstaja velika verjetnost, da med nacionalnimi ideologijami in

diskriminatorskim ravnanjem političnih institucij obstoji neposredna zveza.o v nekaterih državah nacionalizem in državljanstvo temeljita bolj na

etničnih razlikah kot pa na splošno uveljavljeni civilizacijski ideji, da vsakdo v državi, brez obzira na spol, starost, nacionalno ali etnično pripadnost, jezik, kulturo ali svetovni nazor, uživa enake pravice.

o civilni nacionalizem, temelječ na enakih in univerzalnih državljanskih pravicah, je odvisen od zakonskega okvira,

o etnični nacionalizem ne temelji na institucijah ampak na kulturi. o izključujoče nacionalne ideologije pa ne temeljijo vedno na etnični osnovi

ampak tudi na religiozni.

POLITIKA MED SKUPINAMI:o politika, ki poteka med različnimi skupinami znotraj družbe ( etničnimi,

političnimi, verskimi, rasnimi… ) je zelo pogost vzrok nasilnih konfliktov.o kadar imajo določene skupine zelo ambiciozne cilje in jih ob tem preveva

moča občutek identitete ter uporabljajo strategijo konfrontacije je možnost nasilja zelo velika.

o konflikt je zelo verjeten v situaciji, ko so cilji med skupinami izrazito nasprotujoči, ko so skupine zelo močne in odločne, ko sta akcija in uspeh možna in ko pride do tekmovanja med skupinami ter se v skupinah pojavi strah pred nadvlado druge skupine. Tudi pojav novih skupin, ki spremenijo razmerje moči med skupinami deluje še posebej destabilizirajoče ( primer novih židovskih priseljencev v Izraelu ).

POLITIKA ELIT: Kot napako zagotavljanja varnosti »notranjih konfliktov« pa bi lahko šteli tudi samo politiko med elitami in sicer netenje (med)etničnih strasti in iskanje grešnega kozla, ki sta priljubljena vzorca obnašanja političnih elit, ki v igro vključujejo tudi množične medije. Tovrstno politiko odvračanja pozornosti javnosti stran od dejanskih problemov, temeljnih razvojnih vprašanj družbe in lastne nesposobnosti je v bolj ali manj hudi obliki moč najti v številnih primerih zato kaže, da je to zelo učinkovit način medsebojnega obračunavanja med elitami ( primer Srbije in Hrvaške pod vodstvom elit Tuđmana in Miloševića ter njihovih medijev ).

114. POJASNITE SOCIALNO-EKONOMSKE DEJAVNIKE OSNOVNIH VZROKOV NOTRANJIH KONFLIKTOV!EKONOMSKI PROBLEMI:celo države z veliko gospodarsko rastjo lahko pridejo do napetosti če ni rast takšna kot je bila pričakovana, oziroma če ni dovolj visoka, da bi držala korak s socioetalnimi potrebami družbe.ekonomske težave s katerimi se srečujejo države tretjega sveta in vzhodne Evrope ter vse tiste, ki prehajajo iz centralnega-planskega v tržno gspodarstvo.visoka stopnja nezaposlenosti in inflacije.nazadovanje, stagnacija ali celo zlom gospodarskega sistema so zelo destabilizirajoči dejavniki, ki ponujajo spretnim populističnim voditeljem iskati krivice ne pri tistih, ki dejansko razpolagajo z vsemi vzvodi politične in

44

Page 45: NVS - vprašanja in odgovori

NVS SOTLAR

ekonomske moči, ampak največkrat pri marginalnih družbenih skupinah ( etničnih, rasnih, verskih manjšinah, tujcih…).

DISKRIMINATORNI EKONOMSKI SISTEMI – »EKONOMSKA DISKRIMINACIJA:diskriminatorni ekonomski sistemi, ki temeljijo na razrednem ali etničnem razlikovanju povzročajo zamere in frustracije, ko vodijo v nasilje.neenake ekonomske možnosti, neenake možnosti do zemlje in kapitala, velike razlike v življenjskem standardu so stvari zaradi katerih zatirani člani družbe začnejo dvomiti o poštenosti sistema (Severna Irska ).tudi ekonomski razvoj sam po sebi ne pomeni rešitve za vse težave in nasprotja v družbi, še posebej v kolikor ga ne spremljata tudi razvoj politične demokracije in ustreznega vrednostnega sistema ( primer Južna Koreja ).problem nepoštene delitve bogastva lahko blaži le država tako da določene resurse nameni za socialne transferje. Kot takšni socialni državi sta v svetu že vrsto let znani Švedska in Danska. EKONOMSKI RAZVOJ IN MODERNIZACIJA:slednje povzroča negativne posledice, ki se odražajo v spremenjeni podobi družbe kot sistema. Procesi ekonomskega razvoja, industrializacije in uvajanja novih tehnologij namreč povzročajo celo vrsto globalnih socialnih sprememb. proces migracije in urbanizacije ruši obstoječe družinske in družbene sisteme in spodkopava tradicionalne politične institucije. boljša izobrazbena raven, večja pismenost povečuje zavest o položaju ljudi v družbi.prav tako pa zvišuje ekonomska in politična pričakovanja ljudi kar zlahka vodi v frustracije v kolikor se pričakovanja ne izpolnijo.glavni problem pa predstavlja razvij političnih institucij izza socialnih in ekonomskih sprememb - to pomeni da mora tako ekonomsko ekspanzijo nujno spremljati tudi razvoj institucij in institutov političnega sistema.

115. POJASNITE KULTURNO-ZAZNAVNE DEJAVNIKE OSNOVNIH VZROKOV NOTRANJIH KONFLIKTOV !KULTURNA DISKRIMINACIJA:

- kulturna diskriminacija etničnih manjšin obsega predvsem neenake izobraževalne možnosti, zakonske in politične ovire uporabe in poučevanja jezikov manjšin ter omejevanje verske svobode.

- vprašanje t.i. uradnih jezikov in pravice pripadnikov narodnih manjšin za komuniciranje v materinem jeziku, predvsem v upravnih postopkih in v šolah ( primer Slovenije in Italije ).

- V najbolj ekstremnih primerih lahko celo pride do nasilnih poskusov asimilacije manjšine oziroma spreminjanja etnične podobe določenega območja s priseljevanjem drugih etničnih skupin na območje določene etnične manjšine, kar vse skupaj predstavlja obliko kulturnega genocida ( primer SZ v 30-ih in 40-ih letih – Kavkaz; Kitajska – Tibet; Bolgarija – nasilna asimilacija turške manjšine ).

ZGODOVINSKI RAZVOJ PROBLEMATIČNIH SKUPIN: - gre za vprašanje zgodovine posameznih skupin in predstave ter skupin o

drugih skupinah in njih samih.- zgodovina in mit – skupine ena o drugi gojijo zrcalne podobe (primer

Hrvaško –Srbskega konflikta).

45

Page 46: NVS - vprašanja in odgovori

NVS SOTLAR

116. POJASNITE NOTRANJE NEPOSREDNE VZROKE NOTRANJIH KONFLIKTOV –NA RAVNI MNOŽIC!

- posledica hitrega ekonomskega razvoja in modernizacije ali oblik politične in ekonomske diskriminacije znotraj države.

- tako imenovani »pereči domači problemi«.- modernizacija in migracija kot oblika negativnega delovanja ekonomsko

socialnih dejavnikov, ki so sprožili konflikt v Punjabu v Indiji ( »zelena revolucija« ).

- v Šrilanki je sistematična politična, ekonomska, socialna in kulturna diskriminacija večinskega Singalskega prebivalstva ( okrog 70 % celotne populacije ) nad manjšinskimi Tamilci ( okrog 17 % ) privedla do oboroženega konflikta. Po odhodu Britancev ( 1948 ) so Singalci začeli uvajati ( celo ustavne ) omejitve uporabe tamilskega jezika, univerzitetnega izobraževanja za mlade Tamilce, uvedli so budizem kot uradno vero, Tamilci pa so se zatekli k oboroženemu nasilju.

- naslednji primer je moč najti v konfliktu v Gornjem Karabahu, pretežno z Armenci poseljeno območje v Azerbajdžanu, ki so ga sprožili zapletena etnična geografija, razne oblike diskriminacije in dvolično vmešavanje Rusije v notranji konflikt.

117. POJASNITE NOTRANJE NEPOSREDNE VZROKE NOTRANJIH KONFLIKTOV –NA RAVNI ELIT Tukaj gre predvsem za slabe voditelje -ideološki boji na osnovi ideoloških prepričanj političnih elit (Afganistan in Alžirija sredi 90-ih)-boji za oblast med konkurenčnimi elitami na osnovi osebnih političnih ciljev (španska državljanska vojna ,Gvatemala, Indonezija, Turčija, Bosna in Hrvaška srdi 90-ih, Kosovo, Kenija, Čečenija, Filipini )-etnični spopadi na osnovi nacionalizma in politične motivacije voditeljev posameznih etničnih skupin (Bosna, Hrvaška, Kosovo, Turčija, zakavkaške države bivše SZ)-kriminalni napadi na suverenost države na osnovi pretežno ekonomskih motivacij organiziranega kriminala (Kolumbija, Afganistan, Brazilija, Burma, Venezuela, Tadžikistan, Peru, Mehika)

118. POJASNITE ZUNANJE NEPOSREDNE VZROKE NOTRANJIH KONFLIKTOV-NA RAVNI MNOŽIC!-negativne posledice, ki jih za stabilnost države predstavljajo oborožene skupine iz obmejnih območji ali pa radikalizirano politično ozračje v celotni regiji »slabo sosedstvo« (državljanska vojna v začetku 70-ih let v Kambodži in Laosu, državljanska vojna v Libanonu)

119. POJASNITE ZUNANJE NEPOSREDNE VZROKE NOTRANJIH KONFLIKTOV -NA RAVNI ELIT!-zavestna odločitev vlad držav da sprožijo notranji konflikt v sosednjih državah iz političnih, ekonomskih ali ideoloških razlogov (ciljev) -vendar ti dejavniki ne bi mogli biti uspešni v kolikor ima ciljna držav stabilno oblast in pravično družbo-v koliko torej osnovni vzroki oziroma razmere za nastanek konflikta niso dovolj izražene, potem tudi vpliv »slabih sosedov« ne more sprožiti konflikta-o tovrstnih sprožilcih ne vemo prav dosti, ponavadi se omenjajo v povezavi z delovanjem obveščevalnih služb (strategija posrednega nastopanja), kar nam seveda daje vedeti da v ozadju sproduciranega konflikta stoji namera določene vlade, da brez uporabe oboroženih sil in brez vojne ter v strogi tajnosti doseže

46

Page 47: NVS - vprašanja in odgovori

NVS SOTLAR

določene politične cilje. (delovanje ameriške vlade v Čilu v začetku 70-ih, intervencija SZ v Afganistanu)

PROMETNA POLITIKA IN VARNOST CESTNEGA PROMETA

120. KATERA PODROČJA SO PREDMET USKLAJEVANJA PROMETNE POLITIKE ?

- VARNOST (varnost cestnega prometa, ki je najbolj izstopajoč ter ostalih vrst prometa-železniški, letalski, vodni…; zmanjševanje št.nesreč..)

- EKONOMIJA (čim manjši stroški ob čim več prepeljanih potnikih oz. tovoru)

- EKOLOGIJA ( racionalna raba prostora, zmanjšanje emisij izpušnih plinov v zrak, preprečevanje onasnežavanja voda, zemlje, zmanjšanje hrupa, reciklaža starih vozil, ozaveščanje ljudi..)

- MOBILNOST (čim hitreje po čim bolj moderni poti-AC, železnice, letala, ladje, do cilja, ker je v moderni dobi »čas – denar«)

121. OBRAZLOŽITE ZAKAJ SO SI POSAMEZNA PODROČJA PROMETNE POLITIKE V MEDSEBOJNEM NASPROTJU ?Vsa štiri področja prometne politike se konstantno prepletajo in tudi združujejo. Glede na dejstvo, da ima vsako področje svoje interese in cilje, prihaja do medsebojnih nasprotij. Ker je slednje neizbežno je pomembna uravnoteženost teh štirih področij, kar je naloga prometne politike v vseh državah Evrope.Usklajena pa mora biti tudi z državnimi razvojnimi programi, prostorskim planiranjem, investicijsko, gospodarsko in denarno politiko ter z veljavno zakonodajo. Vsi ti pogoji pa morajo nato biti usklajeni še z ostalimi področji (varnost, ekonomija, ekologija, mobilnost).

122. PRAKTIČNO OPIŠITE PRIMER KAKO VARNOST CESTNEGA PROMETA VPLIVA NA UČINKOVITOST NACIONALNEGA GOSPODARSTVA !Varnost cestnega prometa je pomemben dejavnik nacionalnega gospodarstva. V primeru prometne nesreče, ki je posledica slabe varnosti, nastane materialna škoda na vsaj enem vozilu, lahko pa tudi kakšnemu obcestnemu objektu. Prav tako prometna nesreča (odvisno od kraja in s tem kategorije ceste, števila udeleženih vozil ter posledice le-te ) povzroči oviro drugim udeležencem v cestnem prometu ( lahko večurne zastoje – čas je denar- prevoz pokvarljivega blaga, živih živali??). V primeru prometne nesreče s telesnimi poškodbami vedno intervenira Policija ter lahko tudi zdravstvo, v hujših primerih pa tudi druge službe (gasilci, cestno podjetje…). Prometne nesreče kot posledice slabe prometne varnosti ter naštete posledice zagotovo močno vplivajo na nacionalno gospodarstvo. Velik strošek za nacionalno gospodarstvo predstavljajo tudi stroški za rehabilitacijo telesno poškodovanih v prometnih nesrečah v zdravstvenih organizacijah, odsotnost iz dela zaradi bolniškega staleža, posebno velika izguba tudi za gospodarstvo pa je smrt vsakega udeleženca v nesrečah .

123. PRAKTIČNO OPIŠITE PRIMER KAKO STOPNJA MOBILNOSTI VPLIVA NA UČINKOVITOST NACIONALNEGA GOSPODARSTVA !Mobilnost je prav tako pomemben dejavnik nacionalnega gospodarstva. Kakovost cest in zgrajena cestna infrastruktura (glede na to, da se v Sloveniji po cestah prevaža večji del blaga, tako mednarodnega kot notranjega, prav tako pa je stopnja motorizacije zelo visoka in narašča iz leto v leto ter prekaša tudi napovedi strokovnjakov) vpliva na mobilnost prometa na njej. Glede na dejstvo, da so v

47

Page 48: NVS - vprašanja in odgovori

NVS SOTLAR

Sloveniji ceste zelo obremenjene s prometom, se zaradi slabe pretočnosti prometa ter zastojev, mobilnost zelo zmanjša. Posledica slabše mobilnosti je tudi skoraj vsakoletno povečanje tovornega prometa iz Vzhodne Evrope za 15%. Nadalje ima vpliv na mobilnost tudi različna razvitost prometnih podsistemov (ceste, železnice, letališča..) Vse to vpliva na povpraševanje ter cene na trgu in s tem na nacionalno gospodarstvo.

124. KATERE PROMETNE PODSISTEME POZNAMO ?- VODNI PROMET- CESTNI PROMET- ŽELEZNIŠKI PROMET- ZRAČNI PROMET

125. ZARADI KATERIH ELEMENTOV JE CESTNI PODSISTEM VARNOSTNO NAJBOLJ IZPOSTAVLJEN V PRIMERJAVI Z OSTALIMI PODSISTEMI V PROMETNI POLITIKI?

- Zaradi same prometne politike, ki je v Sloveniji nimamo ( bili so poskusi vendar zgolj teoretični, saj obstajajo zgolj različne publikacije, strateškega dokumenta na državni ravni pa nimamo ),

- Na naših cestah se vozijo preveč različno misleči ter usposobljeni vozniki, (novi predpisi, nova križišča- npr. vožnja v krožnem prometu, vožnja na »vasi« ali v mestu oz. moderni cesti-AC, predori.., zdravstveni pogoji-podaljšanje VD do 80 leta starosti je zelo vprašljivo…)

- Prometne poti so preveč razvejane ter različno kvalitetne, (premalo rekonstrukcij in slabo vzdrževanje cest..)

- Slaba kakovost vozil oziroma različna tehnična brezhibnost (čeprav se vozni park iz leta v leto izboljšuje)

126. KAKŠEN JE EVROPSKI CILJ NA PODROČJU VARNOSTI CESTNEGA PROMETA?

- Zmanjšati število smrtnih žrtev prometnih nesreč v UE za 50 % do leta 2010. V Sloveniji bi to pomenilo, da do leta 2010 ne bi smelo umreti več kot 135 ljudi na slovenskih cestah, čeprav je ta cilj v RS verjetno utopija, a bi se ga z velikimi napori mogoče dalo doseči oz. se mu vsaj približati. Danes smo še kar daleč od tega cilja.

127. KATERE DRŽAVE ČLANICE EVROPSKE UNIJE SE V LETU 2005 NISO PRIBLIŽALE EVROPSKEMU CILJU?

- Slovenija, Litva, Latvija, Estonija, Madžarska, Češka.

128. NAŠTEJ VSAJ 2 SISTEMSKA RAZLOGA ZAKAJ ?- Države niso vložile dovolj denarja za varnost prometne politike, kar

je lahko tudi posledica slabega oz. neuspešnega gospodarstva,- Prometna kultura voznikov v teh državah je zelo nizka.- Tehnična izpravnost vozil (slab vozni park, ekološko onasneževanje,

posebej v državah Vzhode Evrope…)- Neusklajenost prometnih podsistemov ( različen razvoj cest,

železnice, letališč) - Vse omenjene države so šele pred kratkim vstopile članstvo EU in

nimajo izdelane prometne politike ( vsaj ne v takšni meri kot ostale članice, Slovenija še zdaj nima izdelanega strateškega dokumenta na državni ravni!! ).

48

Page 49: NVS - vprašanja in odgovori

NVS SOTLAR

129. KOLIKO LJUDI VSAKO LETO UMRE IN SE POŠKODUJE NA SLOVENSKIH CESTAH?Vsako leto na Slovenskih cestah umre v povprečju od 340 do 360 ljudi. Telesno je letno poškodovanih več kot 10000 ( posebno hudo, hudo oz. lahko telesno poškodovanih- pri čemer se lahko številka pri mrtvih iz kategorije poškodovanih nekoliko spremeni, ker se med prometne nesreče s smrtnim izidom prištevajo tudi mrtvi, ki umrejo v bolnišnicah v roku do 30 dni po prometni nesreči- vendar prvo omenjena številka zaradi tega bistveno ne varira!!)

141. KATERO MINISTRSTVO JE ODGOVORNO ZA PRIPRAVO NACIONALNE PROMETNE POLITIKE V SLOVENIJI ? Ministrstvo za promet.142. KATERO MINISTRSTVO BI MORALO OPRAVLJATI NALOGE PRIPRAVE, USKLAJEVANJA IN NADZIRANJA NACIONALNEGA VARNOSTNEGA SISTEMA V SLOVENIJI ? Ministrstvo za promet.

130. ALI IMA STOPNJA RAZVITOSTI NACIONALNEGA GOSPODARSTVA VPLIV NA STOPNJO VARNOSTI CESTNEGA PROMETA ?DA. Visoka stopnja razvitosti nacionalnega gospodarstva pomeni visoko stopnjo prometne varnosti (slednje je dognala Francija pred 2,5 leti). Dober primer visoke razvitosti nacionalnega gospodarstva in s tem visoke stopnje varnosti so države: Švedska, Norveška, Velika Britanija, Nizozemska.

131. NAŠTEJ PODROČJA AKTIVNOSTI, KI JIH POGOJUJE NACIONALNI PROGRAM VARNOSTI CESTNEGA PROMETA V SLOVENIJI ?Program obravnava varnost cestnega prometa celovito, tako da je iz njega možno jasno razbrati odgovore na štiri ključna vprašanja. Kje smo, Kam želimo, Kako bomo tja prišli in Kdaj bomo tam? Med ključne aktivnosti lahko prištevamo: vzgojo in izobraževanje v prometu, tehnične ukrepe, nadzor nad spoštovanjem varnostno pravnih standardov, raziskovanje varnosti cestnega prometa, medijska aktivnost in drugi ukrepi usmerjeni v spremembe prometno-varnostnih stališč. Odgovor na tretje vprašanje ni možen brez ustanovitve Nacionalne organizacije za varnost CP.

132. OPREDELITE CILJE NACIONALNEGA PROGRAMA VARNOSTI CESTNEGA PROMETA V SLOVENIJI ?Cilji nacionalnega programa so v najkrajšem času doseči največje možne učinke. Izpostavljajo se tri najbolj ogrožene skupine udeležencev ( pešči, kolesarji, mladi vozniki ) in dva najpogostejša vzroka prometnih nesreč ( hitrost, alkohol ). Do konca leta 2005 naj bi se število mrtvih v vseh teh skupinah zmanjšalo za 50 %, glede na leto 1995 ( skupaj največ 210 mrtvih v prometnih nesrečah ). Poleg teh ciljev pa je enako pomembna tudi vzpostavitev sistematičnega, strokovnega, usklajenega, uspešnega, učinkovitega, racionalnega in kontinuiranega dela na področju prometne varnosti v RS, za dolgoročnejšo izboljšanje varnosti cestnega prometa.

133. NAŠTEJTE NOSILCE POSAMEZNIH PROJEKTOV IZ NACIONALNEGA PROGRAMA VARNOSTI CESTNEGA PROMETA V SLOVENIJI ?MINISTRSTVO PRISTOJNO ZA PROMET ( PEŠEC, kolesar ), Ministrstvo pristojno za šolstvo in znanost ( mladi voznik ), Ministrstvo z notranje zadeve ( hitrost ) in Ministrstvo pristojno za zdravje ( alkohol ).

49

Page 50: NVS - vprašanja in odgovori

NVS SOTLAR

134. VLOGA IN NALOGE NACIONALNE ORGANIZACIJE ZA VARNOST CESTNEGA PROMETA ?Podlaga za ustanovitev nacionalne organizacije je v Zakonu varnosti cestnega prometa (ZVCP-1).- Organizacija skrbi za koordinacijo izvajanja programov, ki zahtevajo

sodelovanje vladnih organov, drugih organizacij, civilne družbe in strokovnjakov;

- Odloča o razporejanju sredstev zbranih na podlagi programa, določa prioritete glede na stroškovno učinkovitost programov in skrbi za namensko in smotrno uporabo sredstev;

- Pomaga pri delu lokalnih odborov in sodeluje pri usklajevanju programov za reševanje problemov, ki presegajo lokalno raven;

- Skrbi za promocijo programa.

135. OVIRE PRI IZVAJANJU NACIONALNEGA PROGRAMA VARNOSTI CESTNEGA PROMETA ?Ovire delimo na ZUNANJE in NOTRANJE.»zunanje ovire«IGNORIRANJE PROGRAMA; Ljudje se namreč ne zavedajo pomena tega programa URADNIŠKA MODROST; Pripravljavci programa lahko predvidijo negativne rezultate. PREMAJHNA POLITIČNA PODPORA; Odločitev, da se bo program začel izvajati je politična.

»notranje ovire«POMANJKLJIVO ZNANJE IZVAJALCEV PROGRAMA; Če posamezna faza programa ni uresničena je izredno težko pospravljati za nazaj. Predhodne slabe ocene položaja ter ne-uresničevanje faz gre pripisati:

- preširoko zastavljenim ciljem programa,- nepravilno izbranim ciljem,- nepravilnim določitvam ukrepov za dosego ciljev,- neustreznim povratnim informacijam izvajalcem programa.

POMANJKANJE OPREME, PODATKOVNIH BAZ, NEDOREČENI POSTOPKI; Spreminjanje ciljev programa med izvajanjem.PREMAJHNA PODPORA LJUDI; Je odvisna od podpore nekaterih ključnih oseb, ki pospešujejo izvajanje programa:

- izvajanje programa ne vodijo tisti, ki so ga načrtovali;- ključne osebe so odšle na druga delovna mesta;- najodgovornejši za izvajanj programa niso dovolj aktivni;- slaba komunikacija med izvajalci programa in med izvajalci ter

okolico.

136. KAKŠEN VPLIV IMA POLICIJA NA STANJE VARNOSTI CESTNEGA PROMETA ?

Najdi odg.na netu!

137. KDAJ JE KAZEN UČINKOVITA ?A. Takrat, ko je stopnja verjetnosti, da bo kaznovan, zelo visoka. Stopnja

verjetnosti pa pomeni, da kršitelja zalotiš takrat, ko stori prekršek ( z zvišanjem tehnološke ravni in ne z več Policisti ).

B. Kazen mora biti dovolj visoka.C. Čas od storitve prekrška in poravnavo kazni mora biti čim krajši.

50

Page 51: NVS - vprašanja in odgovori

NVS SOTLAR

51