Vprašanja in Odgovori (44 STR)

  • View
    83

  • Download
    0

Embed Size (px)

DESCRIPTION

F

Text of Vprašanja in Odgovori (44 STR)

  • 5/22/2018 Vpra anja in Odgovori (44 STR)

    1/44

    Rokasl

    1

    Vpraanja in odgovori FPJF

    1. Vrste proraunov in opredelite po vrednostni strukturi

    Redni proraun: o njem govorimo takrat, kadar se z rednimi proraunskimi prihodki

    pokrivajo odhodki, ki jih redno zajema vsak proraun, in ki se financirajo na osnovi

    prorauna

    Izredni proraun: o njem govorimoe se dodatna sredstva- izredni prihodki- kot

    neplanirani oz. nezadostno planirani odhodki vnesejo v poseben proraun

    Naknadni proraun: o njem govorimo v primeru, da se izredni proraun sprejme med

    proraunskim letom, v katerem se izvaja glavni- redni proraun

    Dvoletni ali veletni:e se proraunski prihodki in proraunski odhodki planirajo in

    odobravajo za obdobje, ki je dalje od enega leta

    Ciklini proraun:e se naj proraunsko ravnoteje uresnii v doloenem

    gospodarskem ciklusu in ne v doloenem proraunskem letu

    Aneksi proraun: s tem proraunom se doloajo prihodki in odhodki dravnih

    gospodarskih drub, ki opravljajo javne slube

    Avtonomni proraun: se ne sprejema v okviru postopka pred parlamentom, temve

    ih sprejemajo posamezni dravni organi

    2. Naloge prorauna

    Dravni proraun je pomemben instrument, ki ga ima drava (vlada) na voljo pri izvajanju

    veletne makroekonomske politike, katere cilj je zagotavljanje stabilnih javnih financ inpospeevanje gospodarskega ter drubenega razvoja. Sredstva prorauna se uporabljajo za

    financiranje funkcij dravnih in obinskih organov, za izvajanje njihovih nalog in druge namene,

    ki so opredeljeni z ustavo, zakoni ali obinskimi predpisi ter v viini, ki je nujna za delovanje in

    izvajanje njihovih nalog in programov.

    3. Sprejemanje prorauna RS

    Postopek sestavljanja in sprejemanja prorauna poteka v vefazah. Uvodno fazo predstavlja

    izdaja predloga za izdajo zakona o proraunu za prihodnje proraunsko leto. Ta predlog

    doloi vlada in ga do predpisanega roka polje parlamentu.Drugo fazo predstavlja izdelava osnutka zakona o proraunu, ki ga doloi vlada v skladu ze

    sprejetim predlogom. V proraunskih sistemih drav opravljajo to funkcijo finanna

    ministrstva, ki im pripada t.i. proraunska iniciativa pri sestavi prorauna. Da bi lahko

    finanno ministrstvo sestavilo osnutek prorauna mu morajo vsi bodoi koristniki

    proraunskih sredstev predloiti svoje delovne programe in dokumentirane predloge svojih

    finannih nartov ter predraunov za zahtevke po sredstvih za delo doloenega segmenta

    avnega sektorja. V ta namen Ministrstvo za finance pozove vse koristnike proraunskih

    sredstev, da mu posredujejo podatke o sredstvih, ki jih potrebujejo v doloenem

    proraunskem letu. Prav tako je potrebno opraviti uskladitev proraunskih prihodkov in

    predvidenih odhodkov. Pristojni organ Ministrstva za finance sestavi predraun in ga

    predloi vladi. Na svoji seji vlada sprejme nart osnutka predrauna in ga predloi

  • 5/22/2018 Vpra anja in Odgovori (44 STR)

    2/44

    Rokasl

    2

    parlamentu, k er ga pred razpravo obravnavajo njegova strokovna telesa. e se z nartom

    prorauna strinja parlament oz. njegov za to pristojni organ, zadoli vlado, da pripravi

    predlog zakona o proraunu in pri tem upoteva stalia in pripombe, ki so rezultat

    parlamentarne razprave.

    Proraun se pravilom sprejme v obliki zakona in se v celoti ali deloma objavi v uradnem listu

    RS.ele ko je zakon sprejet in objavljen, se lahko zane njegovo izvajanje in s tem financiranje

    nalog drave in dravnih organov.

    4. Izredni avni prihodki dravnega prorauna

    Izredni proraun imamo takrat, kadar z rednim proraunom ne moremo pokriti neplaniranih

    oziroma premalo planiranih izdatkov oziroma pridobimo izredne prihodke, s katerimi bomo

    v posebnem proraunu(izrednem) pokrili nepredvidene izdatke. Izredni proraun je v

    nasprotju z naelom proraunske enotnosti.

    Izredni prihodki se ne pobirajo trajno, temvepredhodno ali zaradi kakne posebne

    prilonosti. Ti so lahko predvidljivi(samoprispevek) ali nepredvidljivi.

    Sem spadajo:

    - izredni dohodki iz dravnega premoenja

    - izredne davine

    - dohodki od izdaje novega (dravnega) denarja za kritje izrednih javnih izdatkov

    - avna posojila

    - dediine

    - darila- reparacije(priznani zahtevki iz naslova vojne odkodnine)

    - mednarodne denarne pomoi

    5. Natej nove metode planiranja prorauna in eno opii

    To so: metoda ppbs, racionalne odloitve, program-proraun, proraun z nielnim izhodiem,

    objektivne poslovne odloitve, ocene programa, obraunska metoda strokov in koristi

    Analiza strokov in koristi (CBA - Cost-Benefit Analysis)

    Eno od orodij za izbiranje ideje za nadaljnji razvoj je analiza strokov in koristi, ki pokae, ali

    obstajajo sredstva, ki bodo podprla razvoj koncepta v nov izdelek.

    CBA je eden od temeljev poslovnega narta, ki ima naslednjo strukturo:

    Skupen povzetek

    Kratka predstavitev projekta, definicija izdelka, panoge in ciljnega trga, zgodovina podjetja in

    projekta, poslanstvo podjetja, predstavitev aktivnosti za nadaljnji razvoj, kritine toke razvoja

    projekta in zdruenja, ki jih bo treba zasnovati.

    Marketinki nart, ki mora vsebovati analizo trga, ciljne odjemalce, analizo konkurentov, analizo

    SWOT, strateko pozicioniranje, trenjski splet, napoved prodaje.Organizacijski nart vsebuje organizacijsko strukturo, kljune elemente za pripravo

  • 5/22/2018 Vpra anja in Odgovori (44 STR)

    3/44

    Rokasl

    3

    organizacijskega narta in vrsto organizacijske strukture.

    Nart proizvodnje, ki izhaja iz plana prodaje. Vsebuje podatke o strokih surovin, stroki

    lovekih resursov, drugih direktnih strokih in na koncu strokih na enoto.

    Finanni nart, ki vsebuje plan investicij in financiranja (vkljuno z viri financiranja) ter zaetno

    bilanco, proraun itd.

    Namen priprave poslovnega narta je poiskati in zagotoviti notranje ali zunanje financiranje za

    razvojni proces izdelka ali, sploneje, za zaetek ali raziritev poslovnega podviga. Do

    selekcioniranja idej o izdelku in razvoja koncepta je obiajno porabljeno zanemarljivo malo

    denarja. Najveji vloki se zanejo s stopnjo razvoja. Zato je obvezno, da poslovni nart

    oblikujemo, preden se lotimo razvoja. Poslovni nart zahteva informacije od razlinih ljudi z

    razlinih vodilnih poloajev v podjetju. Zgolj ena oseba ne bi bila nikoli sposobna podati vseh

    odgovorov, potrebnih za razvoj poslovnega narta. Rezultat poslovnega narta je ponavadi ocena,

    ali bo prilo do donosnega povraila, v tem primeru investicije razvoja izdelka.

    6. Prihodki v proraun obine

    Za financiranje zagotovljene porabe obinam pripadajo:

    davek na dediine in darila

    davek na odbitke od iger na sreo

    davek na promet nepreminin

    upravne takse

    posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic

    del prihodkov od dohodnine (30%)

    Za financiranje drugih nalog:

    davek od premoenja

    nadomestilo za uporabo stavbnega zemljia

    krajevne takse

    komunalne takse

    pristojbine

    odkodnine in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaevanje okolja

    odkodnine zaradi spremembe namembnosti kmeti skega zemljia in gozda

    prihodki uprave prihodki doloeni z drugimi akti

    7. Davni vidiki koncesij za d avni proraun

    V primeru koncesij lahko govorimo da gre za doloenost davka. Drava npr. nikoli ne ve koliko

    bo dobila denarja od podjetja X na raun davkov (saj je dobiek podjetja, od katerega se obrauna

    davek, nedololjiv). Z koncesijo se pa tono doloijo obveznosti podjetja, ki ga mora izpolnit in

    posledino tudi davek, ki ga mora podjetje plaat. Drava navadno nadzira oblikovanje cen in

    kakovost opravljenih storitev prejemnika koncesije. Drava tako neposredno vpliva na viino

    dobika in na uspenost poslovanja organizacije oz. celo na izgubo, posledino pa tako tudi na

  • 5/22/2018 Vpra anja in Odgovori (44 STR)

    4/44

    Rokasl

    4

    viino davka. S koncesijami si drava na nek nain zagotovi viino davka, ki ga bo dobilo od

    podjetja na podlagi koncesije.

    Koncesija- pojem oznauje monopol, ki ga drava podeli neki osebi za opravljanje storitev ali

    dejavnosti, ki so za dravo javnega pomena. Gre za izvajanje aktivnosti, ki imajo javno korist, te

    pa so: opravljanje transportnih storitev, izkorianje rudnih ali naftnih bogastev, preskrba z

    energijo in vodo, izgradnja razlinih infrastrukturnih objektov in ostale javne storitve.

    8. Kaj so koncesnine in obrazloi na primeru

    Koncesnina je plailo za koncesijo oz. za pridobitev neke izkljune pravice, nato pa se sklene

    koncesijska pogodba.

    Primer

    Drava podeli koncesijo nekemu gospodarskemu subjektu za izkorianje rudnih bogastev, ta pa

    plaa koncesnino da lahko potem sklene koncesijsko pogodbo.

    9. Natej finanne instrumente in enega opii

    Finanni instrumenti so:

    Dravni plan

    Proraun-je akt, ki ga sprejema najviji organ oblasti drave oz. lokalne skupnosti v

    doloeni obliki za dobo enega leta. Proraun vsebuje po obsegu in virih prihodke in

    izdatke posamezne politino teritorialne enote

    Finanni plani

    Kreditna bilanca

    Plailna bilanca

    Bilanca denarnih dohodkov in izdatkov

    Dravne bilance

    Evidenca

    Posebni finanni instrumenti

    Od mnoice posebnih finannih instrumentov so pomembni: menica,ek, akreditiv,

    nalog za vplailo, nalog za izplailo, poslovne knjige itd.

    10. Navedi veje finan

    ne znanosti in eno izmed njih opi

    i

    Temeljna znanost, ki prouuje javne finance, je finanna veda.Finanna vedaprouuje in razlaga

    posamezne finanne zakonitosti in pojave.Finanna politikapa pomeni uresniitev finanne vede

    v vsakdanji praksi.

    11. Natej znane teoretike, ki so najbolj zaznamovali finanno pravo

    Razvoj klasinih ekonomskih nael obdavenja se prine z Adamom Smithom. Bil je prvi klasik, ki

    e podal sistematien pregled davnih nael. Veliko kasnejih teoretikov je analiziralo in

    dopolnjevalo Smithova naela. Pomembni klasiki soe J.B. Say, ki je trdil, da je najbolji proraun

    tisti, ki je najmanji; David Ricardo in Adolph Wagner, ki je Smithova naela dodelal in izpolnil.

  • 5/22/2018 Vpra anja in Odgovori (44 STR)

    5/44

    Rokasl

    5

    Odgovor na odprta vpraanja uporabnosti Smithovih in Wagnerjevih nael je podala

    keynesijanska teorija.

    12. Pomen Adama Smitha v davnem pravu/ Ustavna naela v povezavi z Adamom Smithom

    Z Adamom Smithom se prine razvoj klasinih ekonomskih nael. Bil je prvi klasik, ki je

    podal sistematini pregled davnih nael. Analiziral in sintetiziral je predvsem naeli davne

    splonosti in davne enakomernosti, ki so ju kasneji-postklasini- teoretiki skupaj razumeli

    kot najvije ekonomsko naelo- naelo davne pravinosti. Poleg tega je opozoril tudi na

    druga davna naela (kot so npr.: naelo davne doloenosti, naelo davne cenenosti in

    naelo davnih ugodnosti), ki so e izhodia za nekatera sodobna ekonomska in pravna

    naela. Smith je ugotovil da dohodek posameznikov izhaja iz treh razlinih izvorov: rente,

    dobika in mezde, zato se mora tudi vsak davek plaati iz enega od teh virov. To nadalje

    pomeni, da so vrste davkov odvisne od dohodka. Smith je loil davke na rento, davke na

    dobiek, davke na mezdo in davke, ki ne sodijo v nobeno od teh kategorij.

    Tako lahko reemo da so ustavna naela dobila svoje izhodie v Smithovih naelih.

    13. Definiraj doloenost po Adamu Smithu

    Smith je podal naelo, da mora davek, ki ga naj plaa posameznik, biti doloen in ne samovoljen.

    Davni zavezanci morajo vnaprej poznatias, znesek in nain plaila davka. Kjer je to urejeno

    drugae, je vsak zavezanec v neupravieni diskrecijski oblasti davkarja. Ta lahko samovoljno

    povea davek neljubemu davnemu zavezancu, ali izsili zase kakno darilo ali dodatni

    neupravieni dohodek. Nedoloenost obdavenja povzroa predrznost davkarjev in pomaga k

    podkupljivosti te skupine ljudi. Dolo

    enost tega, kar mora vsak posameznik pla

    ati, je priobdavenju tako pomembna, da velika stopnja neenakosti ni niti priblino takno zlo kot majhna

    stopnja nedoloenosti.

    14. Wagnerjev model davnih nael

    Wagner je davna naela razvrstil vtiri skupni:

    I. Finanno politina naela: naelo izdatnosti davkov, naelo elastinosti davkov

    II. Ekonomsko-politina naela: naelo izbire davnega izvora, naelo izbire davne oblike

    III. Socialno-politina naela: naelo univerzalnosti davne obveze, naelo enakomernosti

    obdavenjaIV. Davno tehnina naela: naelo davne doloenosti, naelo najugodnejega plaila davka,

    naelo najcenejega pobiranja davkov

    15. Administrativno- ravna naela

    To so:

    naelo davne doloenosti- davna doloenost pomeni, da ni davkov,e jih prej ne

    predpie zakon, da ni davkov zunaj zakona, da ni davkov proti zakonu. Po naelu

    doloenosti mora biti davna obveznost vnaprej znana, kar pomeni, da jeretroaktivno delovanje davnih zakonov prepovedano

  • 5/22/2018 Vpra anja in Odgovori (44 STR)

    6/44

    Rokasl

    6

    naelo najugodnejega plaevanja davkov- na podlagi tega naela naj bi drava

    omogoila davkoplaevalcem, da izvedejo plailo svoje davne obveznosti na

    najbolj ugoden nain

    naelo najcenejega pobiranja davkov- pobiranje davkov mora biti im ceneje

    zato, ker je od strokov pobiranja med drugim odvisna tudi viina obdavenja

    16. Objektivno davno pravo

    Davno pravo kot pozitivno pravo je del celovitega sistema pravnih pravil in nael, ki s

    pravno pravilnostjo urejajoivljenjsko pomembno zunanje vedenje in ravnanje ljudi v

    dravno organizirani drubi. Po svoji vsebini je pozitivno davno pravo objektivno ali

    subjektivno. Objektivno davno pravo predstavljajo veljavna davno-pravna naela ter

    splona in abstraktna davno pravna pravila, ki vnaprej povedo, kako naj se vede nedoloeno

    tevilo pravnih subjektov. (Subjektivno davno pravo predstavljajo pravno zavarovana

    upravienja ali pravice, ki jih imajo pravni subjekti na temelju objektivnega davnega prava.)

    17. Naelo ekonominosti (pojasni na primerih)

    Pomen naela je, da mora biti zbiranje davkovim ekonomineje (ceneje) oz. povezano z

    najnijimi monimi stroki.

    Stroki pobiranja davkov so odvisni od razlinih okoliin, kot npr.tevila davnih oblik,

    tevila davnih olajav, organizacije davne slube, kvalifikacijske strukture zaposlenih v

    davnih organih ipd.

    *Redukcija olajav. *Optimalna organizacija davnih slub. *Velika razlika med bruto in neto

    prihodki iz naslova davkov negativno vplivajo na davno moralo.

    Primer: bolja organizacija davne slube, manji stroki

    18. Davno naelo sorazmernosti in Weber

    Naelo sorazmernosti pri uvedbi davkov pomeni, da mora zakonodajalec predhodno presoditi, ali

    e obdavitev oz. uvedba posameznega davka z doloeno vsebino nujna in ali zaelenega cilja ni

    mogoe dosei z drugimi sredstvi. Sorazmernost zakonodajalcu nalaga dolnost, da obdavenje,

    kot poseg v lastninsko pravico davnih zavezancev, omeji le na primere, v katerih bi bil tak poseg

    v razumnem sorazmerju z zakonodajalevim ciljem.

    19. Ustava v povezavi davnim pravom

    Okvir, ki ga davno pravo ne sme prekoraiti, je ustavno pravo. Zlasti so pomembne omejitve

    drave pri poseganju v zasebno, premoenjsko sfero posameznikov. Drava, ki v davnem

    razmerju nasproti posamezniku sicer nastopa oblastno oz. avtoritativno, mora kljub temu

    spotovati ustavno doloene pravice posameznika. Pomemben vir davnega prava je Ustava

    RS, v kateri so zapisane pravice posameznika, ki jih je treba spotovati, v njej pa najdemo tudi

    naela, ki so pomembna za davno pravo. Tako je npr. v ustavi naelo enakosti, ki je na

    podroju (davnega) prava vpeljano kot naelo enakosti pred zakonom in v zakonu. Potem je

    v ustavie zapisano da je Slovenija pravna drava in seveda je tudi naelo pravne drave

  • 5/22/2018 Vpra anja in Odgovori (44 STR)

    7/44

    Rokasl

    7

    pomembno naelo davnega prava. Skratka Ustava predstavlja pomemben vir davnega

    prava, v kateri so zapisana pomembna naela, ki jih je treba upotevati pri davnem pravu.

    20. Troarine

    Troarina e posebna dajatev, ki jo plaajo troarinski zavezanci dravi in predstavlja vir javnihprihodkov za dravo. Troarina se plauje od troarinskih izdelkov, proizvedenih na obmoju

    Republike Slovenije ali vnesenih z ozemlja dravlanic Evropske unije v Slovenijo ali troarinskih

    izdelkov, ki se uvozijo v Evropsko unijo ( s strani tretjih drav- katerakoli drava, ki ni sestavni

    del EU)

    Predmet troarinskih obveznosti so troarinski izdelki, in sicer:

    Alkohol in alkoholne pijae

    Tobani izdelki

    Energenti

    Elektrina energija

    Troarinski zavezanec je tako:

    Proizvajalec troarinskih izdelkov

    Pooblaeni prejemnik troarinskih izdelkov

    Uvoznik troarinskih izdelkov

    Trgovec s troarinskimi izdelki na debelo, oz. druga oseba na katero se prenese

    troarinska obveznost

    Troarinski zavezanec mora imeti za prodajo troarinskih izdelkov posebno dovoljenje-

    troarinsko dovoljenje, ki mu ga izda carinski organ.

    Prihodki troarin pripadajo proraunu RS.

    21. Naelo pravne drave- ormalna komponenta

    Naelo pravne drave je v veini drav osrednje univerzalno naelo. Ima dve komponenti, in sicer

    formalno in materialno. Najprej se je razvila formalna komponenta, ki zagotavlja zlasti pravno

    varnost- delitev oblasti, vladavina prava, zakonitost, dolonost, varstvo zaupanja v pravo, naelna

    prepoved retroaktivnosti, sodno varstvo zoper upravne akte ipd. (Materialna komponenta pa

    zagotavljaloveko pravinost-lovekove pravice in temeljne svoboine,lovekovo dostojanstvo,

    enakost, svoboda in podobno.) Obe komponenti sta nujni pogoj za ohranitev pravne drave.

    22. Pojasni javnofinanno razmerje na primeru

    Primer javnofinannega razmerja je davnopravno razmerje. To je razmerje med dvema

    doloenima strankama, na podlagi katerega je ena stranka (davni upnik) upraviena, da od

    druge stranke zahteva doloeno dajatev, storitev, opustitev ali trpljenje, druga stranka (davni

    zavezanec) pa je dolna tako zahtevo izpolniti. Z vidika upnika predstavlja takno razmerje

    davni zahtevek, z vidika dolnika pa davno obveznost. Davnopravno razmerje sestoji iz dveh

    delov, in sicer iz formalnega dela (procesnopravnega razmerja) in iz materialnega dela

    (davnodolnikega razmerja). Kljub temu da je to razmerje sestavljeno iz dveh delov, je vendarle

    enotno, ker so vsi njegovi instituti usmerjeni k istemu cilju- plailu davka.

  • 5/22/2018 Vpra anja in Odgovori (44 STR)

    8/44

    Rokasl

    8

    23. Davna reforma EU

    Z letom 2007 je prilo do modernizacije davnega sistema ter v tem okviru do bolj enakomerne

    porazdelitve davnega bremena, poenostavitve davnega sistema in administrativnih postopkov

    ter prilagoditev pravnemu redu EU. Davna reforma je prinesla tudi preoblikovanje zavarovalnic

    in pooblaenih investicijskih drub, oblikovanje univerzalnih finannih institucij za vejo

    konkurennost na domaem finannem trgu ter njihovo dostopnost v celotni Sloveniji. Prilo je

    tudi do razvoja razlinih finannih instrumentov in do odpravljanja kljunih razlogov za finanno

    nedisciplino.

    24. Navedi osnovne razlike med aktivnimi in pasivnimi davnimi subjekti

    Aktivni davni subjekt davnega sistema je drava. Drava enostransko prepisuje in ureja davno

    obveznost. Drava ima pravico pobirati davke od pravnih in fizinih oseb, ki so dolne davek

    plaati.

    Pasivni davni subjekt davnega sistema je davni zavezanec. To je fizina ali pravna oseba, ki ji je

    na podlagi davnega predpisa odmerjen davek. Zavezan je k izpolnitvi davne obveznosti

    25. Davno- ravno razmerje z vidika nastanka in prenehanja

    Davno-pravno razmerje je drubeno razmerje, ki je urejeno z davno-pravnimi pravili

    (normami). Pogoj za nastanek, spremembo in prenehanje davno-pravnega razmerja je

    hkratni obstoj abstraktne pravne norme in nastop pravno relevantnega dejstva.

    Dav

    no-pravno razmerje pomeni prakti

    no udejanjanje dav

    nega prava. Formalna podlaga zanjegov nastanek je v tem, da mora biti vnaprej regulirano, temeljiti mora na vnaprej dolo eni

    abstraktni in sploni davno-pravni normi, nastane pa takrat, ko nastopi pravno relevantno

    dejstvo.

    Pravno relevantna dejstva pa so dogodki ali lovekova dejanja, ki jim davno-pravna pravila

    pripisujejo davno pravne posledice.

    26. Osnovni reprezentativni elementi davka

    Zna

    ilnosti davkov so:

    enostranskost- davke doloi drava ali lokalna skupnost enostransko s pravnim

    aktom

    prisilnost- davki za zavezance niso prostovoljna, temveprisilna dajatev, za katere

    izvritev skrbi drava prek svojih organov oblasti

    nerecipronost- davki niso vezani na neposredne ali posebne protidajatve, ki bi jih

    davnim zavezancem zagotavljala drava

    nepovratnost- drava postane lastnik sredstev

    nedololjivost porabe davkov (javne potrebe)

    denarna oblika- davki so denarni dohodki drave, izjemoma so lahko v naravi

  • 5/22/2018 Vpra anja in Odgovori (44 STR)

    9/44

    Rokasl

    9

    27. Sintetini in cedularni (analitini) davki- ojasni ter povej kje zasledimo v dohodnini

    cedularnost / Cedularni davki in kje jih najdemo v ZDoh-2

    Sintetini (univerzalni) davki so tisti, s katerimi se obdavuje vsa ekonomska modavnega

    zavezanca. Davna osnova za sintetine davke so skupni prihodki davnega zavezanca v

    doloenemasovnem obdobju, ne glede na davni izvor. Univerzalno obdavenje je znailno za

    neposredne davke, s katerimi so obdaveni dohodki davnega zavezanca za preteklo obdobje

    enega leta.

    Cedularni (analitini) davki pa so, nasprotno od univerzalnih, tisti s katerimi se obdavujejo

    posamezni prihodki davnega zavezanca. Davne stopnje cedularnih davkov so proporcionalne in

    za posamezne vrste dohodkov razline.

    ZDoh-2 predvideva cedularni nain obdavitve za obdavitev dohodkov iz kapitala, kamor se

    uvrajo obresti, dividende in kapitalski dobiki. Poleg teh vrst dohodkov, deluje dohodnina

    cedularno, v primerih, ko imamo opravka z dohodki nerezidentov, ki se v skladu z zakonskimidolobami obdavujejo po viru in torej niso zavezani k vloitvi napovedi za odmero dohodnine. V

    takih primerih so posamezne vrste dohodkov podvrene obdavitvi s samostojnimi, dokonnimi

    vrstami davkov, ki za zavezance za dohodnino predstavljajo zgolj akontacije dohodnine, za

    nerezidente pa pomenijo dokonno obdavitev s pomojo davkov po odbitku.

    28. Davki, ki se plaujejo iz naslova davnega zavezanca in davki, ki se plaujejo iz aslova

    lanika

    Davki, ki se plaujejo iz naslova davnega zavezanca so neposredni davki, to so tisti, kjer so

    davni zavezanec in davni planik ista oseba. Viina davka je odvisna od dohodkov in

    premoenja konkretnega davnega zavezanca.

    Davki, ki se plaujejo iz naslova davnega planika, pa so posredni davki, za katere po definiciji

    velja, davni planik praviloma ni davni zavezanec. Davni planik je davni destinatar, torej

    oseba, ki po volji zakonodajalca nosi davno breme,eprav ni davni zavezanec. Posredni davki

    bremenijo promet proizvodov in storitev.

    29. Navedite nezakonito evazijo / Navedite nekaj primerov nezakonite davne evazije/ Davna

    taja

    Nezakonita davna evazija (ang.: tax evasion) pomeni namerno, nedopustno in nezakonito

    davno utajo, kjer davna obveznost ni plaana oziroma sploh ni ugotovljena, zato ker davni

    zavezanec ni upoteval in spotoval dolobe davnega prava. Tax evasion se deli na naklepno

    izmikanje, ki je kaznivo dejanje in nenaklepno izmikanje, ki ima za posledico dolnost plaila

    celotnega davka, lahko pa je podkrepljeno celo s plailom denarne kazni. Ta se izvede bodisi z

    opustitvijo vloitve davne napovedi, ali z navajanjem neresninih podatkov v vloenih davnih

    napovedih, z goljufivo samoobdavitvijo ali premajhnim obraunom davkov po odbitku. Zato se

    davna utaja, katere namen je izogniti se plailu davkov na nezakonit nain, ter s tem prikrajati

    dravo za davne prihodke, ki ji pripadajo, ali pridobiti zase ali koga drugega ve je premoenjske

    koristi, vtevilnih dravah obravnava kot prekrek ali kaznivo dejanje, katere posledica je plailo

    davne obveznosti in davnih kazni katerim v hujih primerih davnih utaj sledi tudi zapornakazen. Katera dejanja je mogoeteti za nezakonita ali kazniva, pa doloajo nacionalne zakonodaje

  • 5/22/2018 Vpra anja in Odgovori (44 STR)

    10/44

    Rokasl

    10

    vsake posamezne drave, zato se definicije zakonitega / nezakonitega dejanja oz. ravnanja med

    posameznimi dravami lahko tudi razlikujejo.

    Med nezakonito davno evazijo spadata defravdacija (utaja davkov) in kontrabanda (tihotapstvo).

    Metode dokonanja davne utaje:

    neprijava dejavnosti

    odjava poslovanja ponarejanje listin za uveljavljanje davnih olajav

    nezajemanje prihodkov

    oblikovanje navideznih poslovnih pogojev

    Primer: Nezakonita davna evazija: Zavezanec med stroke knjii fiktivni raun od missing trader drube, s

    tem izkae nijo davno osnovo in plaa manji davek od dobika pravnih oseb in tudi odbija si vstopni

    DDV, ki ga missing trader druba nikoli ni in ne bo plaala.

    30. Prikai na prime u razliko med zakonito in nezakonito davno evazijo

    Davnega nartovanja in izogibanja plailu davka, ki je izvedeno z uporabo zakonitih metod insredstev (t.im. zakonita davna evazija),eprav pogosto tudi na nelegitimen nain, ne moremo in

    ne smemo enaiti z davno utajo (t.im. nezakonito davno evazijo), ki pomeni nezakonito

    izogibanje plailu davkov.

    Izogibanje (izmikanje) plailu davka oz.zakonita davna evazija (ang.: tax avoidance) je izraz, s

    katerim se oznaujejo dopustna ravnanja davnih zavezancev, namenjena zmanjevanju njihove

    davne obveznosti, s katerimi se dejansko ne krijo zakonske dolobe, so pa ta dejanja po svoji

    naravi v nasprotju z duhom ali namenom zakona in zato nesprejemljiva in vedno tudi nelegitimna

    (spotovanje splonih pravnih nael in pravinosti). Med pojavi davnega izogibanja se natevajo

    primeri davnega nartovanja, kot na primer: prenos sredstev v drave z ugodnejim davnim

    reimom, prenos kapitalskih dobikov v drave z nijimi davnimi stopnjami, razdelitev

    dohodkov med razline davne zavezance, ki so obdaveni z nijimi mejnimi davnimi stopnjami,razdelitev dejavnosti na vedelov zaradi izogibanja registracije za DDV, itd

    V ekonomski teoriji obstajajo trije osnovni naini davnega izogibanja: prenos dohodka, preloitev

    davkov, davno arbitriranje.

    Nezakonita davna evazija (ang.: tax evasion) pomeni namerno, nedopustno in nezakonito

    davno utajo, kjer davna obveznost ni plaana oziroma sploh ni ugotovljena, zato ker davni

    zavezanec ni upoteval in spotoval dolobe davnega prava. Tax evasion se deli na naklepno

    izmikanje, ki je kaznivo dejanje in nenaklepno izmikanje, ki ima za posledico dolnost plaila

    celotnega davka, lahko pa je podkrepl eno celo s plailom denarne kazni. Ta se izvede bodisi z

    opustitvijo vloitve davne napovedi, ali z navajanjem neresninih podatkov v vloenih davnih

    napovedih, z goljufivo samoobdavitvijo ali premajhnim obraunom davkov po odbitku. Zato se

    davna utaja, katere namen je izogniti se plailu davkov na nezakonit nain, ter s tem prikrajatidravo za davne prihodke, ki ji pripadajo, ali pridobiti zase ali koga drugega ve je premoenjske

    koristi, vtevilnih dravah obravnava kot prekrek ali kaznivo dejan e, katere posledica je plailo

    davne obveznosti in davnih kazni katerim v hujih primerih davnih utaj sledi tudi zaporna

    kazen. Katera dejanja je mogoeteti za nezakonita ali kazniva, pa doloajo nacionalne zakonodaje

    vsake posamezne drave, zato se definicije zakonitega / nezakonitega dejanja oz. ravnanja med

    posameznimi dravami lahko tudi razlikujejo.

    Metode dokonanja davne utaje:

    neprijava dejavnosti

    odjava poslovanja

    ponarejanje listin za uveljavljanje davnih olajav

    nezajemanje prihodkov oblikovanje navideznih poslovnih pogojev

  • 5/22/2018 Vpra anja in Odgovori (44 STR)

    11/44

    Rokasl

    11

    Primer: Nezakonita davna evazija: Zavezanec med stroke knjii fiktivni raun od missing trader drube, s

    tem izkae nijo davno osnovo in plaa manji davek od dobika pravnih oseb in tudi odbija si vstopni

    DDV, ki ga missing trader druba nikoli ni in ne bo plaala.

    31. Problemi davnih umikov

    Pri davni evaziji se davni zavezanec izogne plailu davka, zaradi tega je prizadet fiskus.

    Problem predstavljajo nezakoniti davni umiki:

    DEFRAVDACIJA namerna utaja davka

    KONTRABANTA nezakonita dejanja z namenom evazije

    32. Navedite vrste blagajn v katere se stekajo davine

    Blagajne so: pokojninska, socialna, finanna in obinska, z uredbo regij bo e regijska

    Prorauni so: zdravstveni (socialni), pokojninski in centralni

    33. Opii faze prevalitve davkov

    Te faze so:

    perkusija ali impact doloitev davnega zavezanca

    reperkusija ali dejanska prevalitev davni zavezanec prevzame breme, vendar ga skua

    prenesti na nekoga drugega

    incidenca oseba, ki jo je davek prizadel, davnega bremena ne more prevaliti na naine

    iz prejnjih faz

    difuzija ali sploni uinek obdavitve - zmanjanje globalne proizvodnje

    34. Predpostavke dohodnine

    Predpostavke oz. znailnosti so naslednje:

    zavezanci za dohodnino so fizine osebe

    e letni davek- odmeri se 1x na leto

    e neposredni davek- davni zavezanec in davni planik je ista oseba

    e subjektivni davek- pri odmeri se upotevajo subjektivne okoliine na strani

    davnega zavezanca e sintetini davek- obdavena je vsa ekonomska modavnega zavezanca, nanaa se

    na celoten dohodek davnega zavezanca

    e progresiven davek- za dohodnino je znailna stopniasta progresija: predpisi

    doloijo mejne davne stopnje, ki naraajo z rastjo osnove, vendar se zviana davna

    stopnja uporablja samo za tisti del osnove, ki presega mejo spodnjega razreda osnove

    e republiki davek je vir za polnjenje proraunske blagajne

    relevanten je neto dohodek

  • 5/22/2018 Vpra anja in Odgovori (44 STR)

    12/44

    Rokasl

    12

    35. Kako se po ZDoh-2 uresniuje negativna definicija dohodka?/ Dohodek po ZDoh-2

    Negativna definicija dohodka pomeni, da so obdavljivi vsi prihodki davnega zavezanca, razen

    tistih, za katere zakon izrecno doloa drugae (obdavljivo je vse, kar ni izrecno izvzeto).

    Kljub temu, da zakon temelji na negativni definiciji dohodka in so z zakonom urejene vse oblikedohodkov fizinih oseb, ki so naeloma posledica udejstvovanja davnega zavezanca na trgu, pa

    niso vsi dohodki, ki jih zakon ureja, predmet obdavitve z dohodnino kot letnim davkom.

    Dohodki, ki jih ZDoh-2 ureja so:

    dohodki iz zaposlitve

    dohodki iz dejavnosti

    dohodki iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti

    dohodki iz oddajanja premoenja v najem in prenosa premoenjske pravice

    dohodki iz kapitala

    drugi dohodki

    Vsi navedeni dohodki, razen dohodkov iz kapitala, se vkljuujejo v t.i. letno davno osnovo

    zavezanca in so torej podvreni sintetini obdavitvi z dohodnino kot letnim davkom. Dohodki iz

    kapitala (obresti, dividende in kapitalski dobiki) pa so obdaveni s cedularnim davkom in se ne

    vkljuujejo vev letno davno osnovo zavezanca.

    36. Kdaj je dohodek v smislu obdavitve dohodnine prejet/ Kdaj zavezanec v smislu predmeta

    obdavtve pri dohodnini prejme dohodek

    Z dohodnino so obdaveni dohodki fizine osebe, ki so bili pridobljeni oziroma doseeni vdavnem letu, ki je enako koledarskemu letu. Dohodek je pridobljen oziroma doseen v davnem

    letu, v katerem je prejet,e ni ZDoh-2 drugae doloeno.teje se, da je dohodek prejet, ko je

    izplaan fizini osebi ali je kako drugae dan na razpolago fizini osebi.

    37. Praktino- v em je bistvo drugih dohodkov

    Namen drugih dohodkov je v zagotovitvi funkcioniranja negativne definicije dohodka. Kategorija

    drugih dohodkov, kot je oblikovana v ZDoh-2, je povsem samostojna oblika dohodkov, katere

    edini namen je v prestrezanju dohodkov, ki niso bili predmet obdavitve v okviru drugih vrst

    obdavljivih dohodkov.

    38. Kateri so drugi dohodki, ki zapadejo pod dohodnino?

    Drugi dohodki v smislu ZDoh-2 so vsi dohodki, ki se v skladu z zakonom o dohodnini ne tejejo

    za dohodke iz zaposlitve, za dohodke iz opravljanja dejavnosti, za dohodke iz osnovne kmetijske

    in osnovne gozdarske dejavnosti, za dohodke iz najema ali prenosa premoenjske pravice ali za

    dohodke iz kapitala. Kot drugi dohodki so obdaveni tako vsi ostali dohodki, ki:

    niso dohodki v smislu ZDoh-2, kot to doloa 19.len zakona

    niso oproeni plaila dohodnine v skladu z 20. Do 32.lenom zakona

    niso oproeni plaila dohodnine, oz. se ne vtevajo v davno osnovo v skladu z drugimi

    dolobami ZDoh-2, in

    niso predmet obdavitve v okviru katerekoli druge vrste dohodkov, kot jih ureja ZDoh-2

  • 5/22/2018 Vpra anja in Odgovori (44 STR)

    13/44

    Rokasl

    13

    Drugi dohodki vkljuujejo:

    nagrade

    darila

    dobitke v nagradnih igrah (ki niso igre na sreo)

    priznavalnine po Zakonu o republikih priznavalninah in Zakonu o uresnievanju

    javnega interesa na podroju kulture

    kadrovske in drugetipendije

    druinske invalidnine in druinski dodatek po Zakonu o vojnih invalidih

    nadomestila, prejeta v zvezi z ustanovitvijo ali obremenitvijo pravice in drugi dohodki,

    doseeni s prenosom oz. odstopom pravice na premoenju, ki je prenosljiva in katere

    vrednost je mogoe izraziti v denarju

    izplaila odkupne vrednosti v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem

    zavarovanju in Zakonom o prvem pokojninskem skladu RS in preoblikovanju

    pooblaenih investicijskih drub

    dohodek, ki se neteje za dohodek iz zaposlitve, za dohodek iz dejavnosti, za dohodek iz

    osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, za dohodek iz premoenja, ter za

    dobiek iz kapitala, in ni dohodek, ki se ne teje za dohodek po ZDoh-2 oz. ni dohodek,

    oproen plaila dohodnine po ZDoh-2

    39. Bonitete po ZDoh-2 (primeri) in kako se jim doloa davna osnova

    Boniteta je vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo

    delojemalcu ali njegovemu druinskemulanu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z

    zaposlitvijo.

    Kot najbolj tipine vrste dohodkov iz zaposlitve, ki imajo naravo bonitet, zakon eksemplifikativno

    navaja:

    uporabo osebnega avtomobila za privatne namene

    nastanitev

    posojilo brez obresti ali z obrestno mero, ki je nija od trne

    popust pri prodaji blaga in storitev

    izobraevanje delojemalca in njegovega druinskegalana

    zavarovalne premije in podobna plaila

    darila, ki jih zagotovi delodajalec na podlagi ali zaradi zaposlitve nekdanjemu,

    sedanjemu, ali bodoemu delojemalcu ali njegovemu druinskemulanu

    pravico delojemalcev do nakupa delnic

    Dohodki, ki se netejejo za boniteto, pa so:

    ugodnosti manjih vrednosti, ki jih delodajalec zagotavlja vsem zaposlenim pod enakimi

    pogoji

    plaila delodajalca za zdravstvene preglede delojemalcev, ki jih je delodajalec dolan

    zagotoviti na podlagi zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu, in bi opustitev

    zdravstvenega pregleda oz. plaila pomenila kritev zakona

  • 5/22/2018 Vpra anja in Odgovori (44 STR)

    14/44

    Rokasl

    14

    ugodnosti, ki jih delodajalec delojemalcu ne zagotavlja redno ali pogosto, in sicer do

    zakonsko doloene viine

    Znesek bonitete se praviloma doloa na podlagi primerljive trne cene.e primerljive trne cene

    ni mogoe doloiti, se znesek bonitete doloi na podlagi stroka, ki je nastal delodajalcu v zvezi z

    zagotavljanjem bonitete,e ni z ZDoh-2 drugae doloeno. Tako ugotovljena boniteta se zmanja

    za plaila, ki jih delojemalec plaa delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem doloene bonitete,e ni z

    ZDoh-2 drugae doloeno.

    40. Natejte zvrsti dohodninskih olajav (vrste+primeri)

    ZDoh-2 navaja naslednje olajave:

    Splona olajava: vsakemu rezidentu se prizna zmanjanje davne osnove v viini 2.800

    letno, pod pogojem, da drug rezident za njega ne uveljavlja posebne olajave za

    vzdrevanega druinskegalana

    Osebne olajave: do taknih olajav so upravieni:

    o invalidi s 100% telesno okvaro,e jim je priznana pravica do tuje nege in pomoi

    o osebe (rezidenti) po dopolnjenem 65. Letu starosti

    o prejemniki pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja

    delovni invalidi, ki so prejemniki nadomestil iz obveznega invalidskega

    zavarovanja

    o prejemniki priznavalnin po Zakonu o republikih priznavalninah in Zakonu o

    uresnievanju javnega interesa na podroju kulture

    posebne osebne olajave: med posebne osebne olajave spada olajava za izobraevanje.

    Le ta se prizna rezidentu, ki se izobrauje, ima status dijaka alitudenta, e ni dopolnil 26.leta starosti (izjemoma je mogoa prolongacija uveljavljanja olajave tudi po 26. Letu

    starosti,e so izpolnjeni zakonsko doloeni pogoji). Druga vrsta olajave, ki spada med

    posebne osebne olajave, pa je olajava za samozaposlene delavce v kulturi in samostojne

    novinarje. Uveljavljanje olajav je odvisno od izpolnjevanja zakonsko doloenih pogojev,

    olajava pa se v obeh primerih prizna v enakem odstotku (15%) od letnih prihodkov, e

    prihodki na letni ravni ne presegajo zakonsko doloenega zneska.

    Posebna olajava (olajava za vzdrevane druinskelane): zakon ohranja olajavo za

    vzdrevane druinskelane, ki je zavezancem omogoena zaradi poveanih strokov, ki

    jih imajo zaradi dolnosti vzdrevanja druinskihlanov. Do olajave so upravieni le

    rezidenti Slovenije, ki lahko uveljavljajo olajavo za osebe in ki:

    o Imajo na obmoju Slovenije prijavljeno bivalie, ali

    o So dravljani RS ali druge dravelanice EU, ali

    o So rezidenti drave, s katero ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo o

    izogibanju dvojnega obdavenja dohodka

    Osebe, za katere lahko zavezanec v skladu z zakonom uveljavlja olaj avo za vzdrevane

    druinskelane, lahko razdelimo v naslednje kategorije:

    o zakonci, razvezani zakonci in izvenzakonski partnerji

    o otroci

    o stari oz. posvojitelji zavezanca ali zavezanevega zakonca

  • 5/22/2018 Vpra anja in Odgovori (44 STR)

    15/44

    Rokasl

    15

    olajava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje: davne olajave so odvisne od

    pogojev, ki jih predpisuje zakon. Delene so jih osebe, ki vplaujejo premije dodatnega

    pokojninskega zavarovanja. Premije lahko plaujejo bodisi zaposleni sami v svojem imenu

    in za svoj raun, bodisi delodajalci za zaposlene v svojem imenu in za tuj raun. Tako

    lahko davne olajave in spodbude koristijo tako zaposleni, kot tudi delodajalci

    olajave za rezidente dravlanic EU oz. EGP: Fizina oseba, ki je rezident dravelanice

    EU oziroma EGP, ki ni Slovenija, in v Sloveniji dosega dohodke iz zaposlitve,

    dohodke iz dejavnosti, dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti,

    dohodke iz oddajanja premoenja v najem in prenosa premoenjske pravice ter druge

    dohodke, lahko uveljavlja olajave, doloene v 111., 112. in 114. lenu tega zakona,e z

    dokazili dokae, da znaajo navedeni dohodki, doseeni v Sloveniji, najmanj 90% njenega

    celotnega obdavljivega dohodka v davnem letu, ine dokae, da so v dravi njenega

    rezidentstva dohodki, doseeni v Sloveniji, izvzeti iz obdavitve ali so neobdaveni

    41. Dohodek iz drugega (odvisnega) pogodbenega razmerja/ Napii definicijo dohodka od

    drugega pogodbenega razmerja o ZDoh-2

    Dohodek iz drugega pogodbenega razmerja vkljuuje vsak posamezni dohodek za opravljeno

    delo ali storitev. Gre za dohodke, ki po navadi temeljijo na sklenjeni pogodbi o delu (podjemni

    pogodbi), ki je predmet urejanja OZ, in ki so obasnega ali zaasnega znaaja. Ne glede na splono

    opredelitev dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja zakon kot takne izrecno opredeljuje

    tudi:

    dohodke, prejete za stvaritev in izvedbo avtorskega dela, in sicer ne glede navrsto

    pogodbe, ki je podlaga za njihovo izplailo

    dohodke iz opravljenega dela ali storitev, ki ni dohodek iz dejavnosti ali v zvezi z

    dejavnostjo, in

    dohodke verskih delavcev iz naslova razmerja z versko skupnostjo, ki nima vsehelementov delovnega razmerja

    42. Odlog ugotavljanja davne obveznosti o ZDoh-2 in njegove pravne posledice / Odlog pri

    dobiku iz kapitala / Odlog plaila davka iz kap. dobika

    Odlog ugotavljanja davne obveznosti je namenjen predvsem omilitvi zakonskih dolob, ki

    davno obveznost iz naslova kapitalskih dobikov razirjajo na vse primere odsvojitev kapitala.

    Kadar zavezanec odsvoji kapital na zakonsko doloen nain, se davna obveznost zavezanca v

    trenutku odsvojitve ne ugotavlja. Odlog ugotavljanja davne obveznosti je mogoe uveljavljati le

    pri:

    podaritvi kapitala zakoncu ali otroku zamenjavi deleev v okviru zamenjave kapitalskih deleev, zdruitev in delitev, kot jih

    opredeljuje ZDDPO-2

    zamenjavi investicijskih kuponov podsklada za investicijske kupone drugih podskladov v

    okviru prehajanja med podskladi pri istem krovnem vzajemnem skladu, ki ga upravlja

    druba upravljanje, v kolikor je zagotovljena sledljivost prehodov med podskladi

    Posledica uveljavitve odloga ugotavljanja davne obveznosti je odloitev davnih posledic, ki bi

    po normalnem teku stvari nastopile, do naslednje odsvojitve kapitala, to je do naslednje

    obdavljive odsvojitve kapitala s strani obdarjenca v primeru podaritve kapitala, ali zavezanca v

    primeru zamenjave deleev ali investicijskih kuponov.

  • 5/22/2018 Vpra anja in Odgovori (44 STR)

    16/44

    Rokasl

    16

    43. Dohodek iz oddajanja premoenja v najem in iz prenosa remoenjske pravice

    Dohodek iz oddajanja premoenja v najem je dohodek, doseen z oddajanjem nepreminega in

    doloenega preminega premoenja v najem ali podnajem. Za oddajanjem premoenja v najem se

    teje:

    Vsako oddajanje premoenja na podlagi pogodbe ali na drugi pravni podlagi, s katerimnajemodajalec prepusti najemniku doloeno premoenje v uporabo ali mu prepusti

    pravico do uporabe premoenja, najemnik pa mu je zato dolan plaati ustrezno

    najemnino ali drugo nadomestilo

    Drugi primeri uporabe premoenja, kadar tisti, katerega premoenje uporablja nekdo

    drug ali ima pravico do uporabe premoenja nekdo drug ali ima nekdo drug pravico, da

    od njega zahteva opustitev doloenih dejanj, ki bi jih imel sicer pravico izvrevati na

    svojem premoenju, prejem ustrezno nadomestilo,e ni z ZDoh-2 doloeno drugae

    Kot dohodek iz oddajanja premoenja v najem se obdavuje najemnina in druga nadomestila

    v zvezi z oddajanjem premoenja v najem, ki vkljuujejo zlasti:

    Obveznosti in storitve, za katere se je zavezal ali jih je opravil najemnik, razen

    obratovalnih strokov, ki jih za najeto premoenje plauje najemnik Premije, nadomestila, odkodnine in podobne dohodke, ki ne predstavljajo dohodka

    iz oddajanja premoenja v najem

    Davna osnova je dohodek iz oddajanja premoenja v najem, zmanjan za normirane stroke v

    viini 40% od dohodka, doseenega z oddajanjem premoenja v najem

    Kot dohodek iz prenosa premoenjske pravice se obdavuje dohodek, doseen z odstopom

    uporabe oz. izkorianja ali odstopom pravice do uporabe oz. pravice do izkorianja:

    Materialne avtorske pravice in materialne pravice izvajalca

    Izuma, videza izdelka, znaka razlikovanja, tehnine izboljave, narta, formule,

    postopka, podobne pravice oz. podobnega premoenja in informacij glede

    industrijskih, komercialnih ali znanstvenih izkuenj, ne glede na to, ali so zavarovanipo zakonu

    Osebnega imena psevdonima ali podobe

    Kot davno relevanten dohodek iz prenosa premoenjske pravice seteje vsak dohodek, prejet

    kot nadomestilo za prenos premoenjske pravice, ki vkljuuje zlasti nadomestilo za uporabo,

    izkorianje ali odstop pravice do uporabe oz. pravice do izkorianja premoenjske pravice.

    Davna osnova je vsak posamezen dohodek iz prenosa premoenjske pravice, od katerega

    lahko zavezanci odbijejo potrebne stroke, in sicer v obliki normiranih strokov v

    maksimalnem znesku 10% doseenega dohodka.

    44. Obdavitev dohodka iz zaposlitve

    Za dohodek iz zaposlitve seteje dogodek, prejet na podlagi pretekle ali sedanje zaposlitve. Za

    zaposlitev seteje vsako odvisno pogodbeno razmerje, v katerega vstopa fizina oseba pri

    opravljanju fizinega in intelektualnega dela, vkljuno z opravljanjem storitev in ustvarjanjem ali

    izvedbo avtorskega dela, ne glede naas trajanja. Za odvisno pogodbeno razmerje se teje:

    Delovno razmerje in

    Vsako drugo pogodbeno razmerje, ki glede nadzora in navodil v zvezi z opravljanjem

    dela ali storitev, naina opravljanja dela ali storitev, plaila za opravljeno delo ali storitev,

    zagotavljanja sredstev in pogojev za opravljanje dela ali storitev in drugih pravic ter

    odgovornosti fizine osebe in delodajalca kae na odvisno pogodbeno razmerje med

    delodajalcem in fizino osebo

  • 5/22/2018 Vpra anja in Odgovori (44 STR)

    17/44

    Rokasl

    17

    Dohodek iz zaposlitve vkljuuje vsako izplailo in boniteto, ki sta povezana z zaposlitvijo.

    Dohodek iz zaposlitve e dohodek iz delovnega razmerja in dohodek iz drugega pogodbenega

    razmerja ali razmerja na drugi podlagi.

    Zakon doloa za dohodek iz zaposlitve dva naina obdavitve, in sicer:

    Davna osnova za dohodke iz delovnega razmerja je dohodek iz delovnega razmerja, kotje opredeljen v zakonu, zmanjan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki so

    opredeljeni s posebnimi predpisi in ki jih je dolan plaevati delojemalec

    Davna osnova za dohodke iz drugega pogodbenega razmerja ali razmerja na drugi

    podlagi e vsak posamezni dohodek, zmanjan za normirane stroke v viini 10%

    45. Razlika v obdavitvi med dohodki iz delovnega razmerja in dohodki iz drugega odvisnega

    ogodbenega razmerja, kot so dohodki iz zaposlitve po zakonodaji o dohodnini

    Pri dohodkih iz delovnega razmerja predstavlja davno osnovo dohodek iz delovnega razmerja,

    kot je opredeljen v ZDoh-2, zmanjan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki so opredeljeni s

    posebnimi predpisi in ki jih je dolan plaevati delojemalec. Uporablja se progresivno obdavenje.Dohodek iz delovnega razmerja se obdavujee med letom. Torej se e med letom plauje

    akontacija dohodnine glede na dejansko viino dohodka. Tako padev enega izmed 3. tarifnih

    razredov.

    Davna osnova za dohodke iz drugega pogodbenega razmerja je vsak posamezni dohodek,

    zmanjan za normirane stroke v viini 10%. Obdavuje pa se proporcionalno. Dohodek iz

    drugega pogodbenega razmerja se obdavuje ne glede na viino dohodka in plaa vsak 25%

    akontacije.

    46. Obdavitev izuma

    V primeru obdavitve izuma gre za dohodek iz prenosa premoenjske pravice, torej se v tem

    primeru kot dohodek iz prenosa premoenjske pravice obdavuje dohodek, doseen z odstopom

    uporabe oz. izkorianja ali odstopom pravice do uporabe oz. pravice izkorianja izuma.

    Kot davno relevanten dohodek iz prenosa premoenjske pravice seteje vsak dohodek, prejet kor

    nadomestilo za prenos premoenjske pravice, ki vkljuuje zlasti nadomestilo za uporabo,

    izkorianje ali odstop pravice do uporabe oz. pravice do izkorianja premoenjske pravice.

    Davna osnova je vsak posamezen dohodek iz prenosa premoenjske pravice, od katerega lahko

    zavezanci odbijejo potrebne stroke, in sicer v obliki normiranih strokov v maksimalnem znesku

    10% doseenega dohodka.

    47. Obdavitev kapitalskih dobikov iz naslova prometa poslovnih deleev po ZDoh-2

    Kapitalski dobiki niso vedel osnove sintetine obdavitve v okviru osebne dohodnine temve

    so predmet cedularne-singularne obdavitve, kar pomeni, da bo kapitalski dobiek predmet

    samostojne obdavitve-viina davka bo odvisna od viine dobika in dobe imetnitva poslovnega

    delea.

    48. Pojasnite davek od dobika iz ZDoh-2 iz naslova nepreminin

    Gre za dohodek iz kapitala in sicer za kapitalski dobiek. Predmet obdavitve so tako kapitalskidobiki, ki jih zavezanec dosee ob odsvojitvi nepreminine, ne glede na to, ali je bila

  • 5/22/2018 Vpra anja in Odgovori (44 STR)

    18/44

    Rokasl

    18

    nepreminina odsvojena v spremenjenem ali nespremenjenem stanju. Davna osnova je torej

    pozitivna razlika med prodajno vrednostjo nepreminine in njeno nabavno vrednostjo (vrednostjo

    ob pridobitvi).

    Treba je opozoriti na dolobo 153. lena ZDoh-2, ki v skladu z dolobami ZDoh-2 iz obdavitve

    izvzema nepreminine (kapitalske dobike iz naslova nepreminin), ki so bile pridobljene pred1.1.2002. Kapitalski dobiek doseen ob odsvo itvi nepreminine, pridobljene pred navedenim

    datumom, bo torej neobdaven,etudi bo odsvojitev opravljena po 1.1.2007 (po dnevu zaetka

    uporabe ZDoh-2)

    Davka od kapitalskega dobika v primeru odsvojitve nepreminine se ne plauje tudi v primerih:

    e je nepreminina predmet dedovanja

    odsvojitve nepreminine po pogodbi o dosmrtnem preivljanju ali po darilni pogodbi za

    primer smrti

    prenosa nepreminine iz naslova razlastitve

    zastavitve nepreminine, prenos nepreminine posojilojemalcu in nazaj iste nepreminine

    rubea nepreminine v postopkih prisilne izterjave obveznih dajatev

    Kot izhodina davna stopnja za obdavitev kapitalskih dobikov, ustvarjenih na podlagi

    odsvojitve nepreminine, je doloena 20% davna stopnja. Izhodina davna stopnja pa se

    zniuje, in sicer vsakih pet let imetnitva kapitala za 5%.

    49. Dividende po zakonu o dohodnini / Kako ZDoh-2 opredeljuje dividende

    ZDoh-2 kot davno relevanten dohodek opredeljuje dividende in druge dohodke na podlagi

    lastnikega delea.

    Za lastniki deleseteje vsak dele, ki ga ima fizina oseba, na podlagi vloenih sredstev vgospodarski drubi, zadrugi in drugih oblikah organiziranja, vkljuno s premoenjskim vlokom

    tihega drubenika v podjetje nosilca tihe drube in premoenjskim vlokom fizine osebe v

    katerokoli drugo obliko organiziranja, ki ima preteno naravo lastnikega kapitala.

    Kot dividenda se po ZDoh-2 obdavuje vsaka razdelitev dohodka imetniku delea iz premoenja

    planika oz. povezane osebe planika na podlagi njegovega lastnikega delea v planiku, ki ne

    predstavlja zmanjanja njegovega lastnikega delea, vkl uno z razdelitvijo v obliki delnic ali

    zamenljivih obveznic ter pripisom dobika kapitalskemu deleu drubenika.

    Kot dividende so po ZDoh-2 obdavuje tudi:

    Prikrito izplailo dobika, doloeno v zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb Dobiek, ki se razdeli v zvezi z dolnikimi vrednostnimi papirji, ki zagotavljajo udelebo

    v dobiku planika

    Dohodek, ki ga zavezanec dosee na podlagi delitve istega dobika vzajemnega sklada

    ali delitve prihodkov vzajemnega sklada, ki niso zajeti z 81.lenom ZDoh-2

    50. Obdavitev vrednostnih papirjev

    ZDoh-2 opredeljuje, da se kot kapital, katerega dobiki so v primeru odsvojitve le- tega predmet

    obdavitve,tejejo tudi vrednostni papirji. Torej gre v tem primeru za obdavitev dobika iz

    kapitala.

    Davna osnova od dobika iz kapitala je ustvarjen dobiek, ki se definira kot razlika med (vijo)vrednostjo kapitala od odsvojitvi in (nijo) vrednostjo kapitala ob pridobitvi.

  • 5/22/2018 Vpra anja in Odgovori (44 STR)

    19/44

    Rokasl

    19

    Izhodina davna stopnja znaa za kapitalske dobike 20%, priemer se davna stopnja na

    vsakih dopolnjenih pet let imetnitva kapitala znia za 5%.ele po dvajsetih letih imetnitva

    kapitala je davna stopnja enaka 0% in so tako kapitalski dobiki neobdaveniele po poteku

    dvajsetletnega obdobja imetnitva kapitala.

    51. Obdavitev investicij

    ZDoh- 2 je obdavitev dohodkov iz naslova nalob uredil v okviru tistega dela zakona, kamor

    po svoji naravi tudi spadajo, in sicer v kolikor davni zavezanec iz naslova tovrstne nalobe

    prejme obresti, so takni dohodki obdaveni kot obresti, v kolikor prejme dividende, se

    dohodki obdavijo kot dividende,e se pri odsvojitvi investicijskega kupona realizira

    kapitalski dobiek, je tovrsten dohodek v celoti obdaven kot kapitalski dobiek in se tudi

    presoja z vidika pravil, ki veljajo za obdavitev kapitalskih dobikov.

    52. Davni odtegljaj po ZDoh-2

    Od dohodkov, od katerih se v skladu z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb,izraunava, odteguje in plauje davni odtegljaj, se izraunava, odteguje in plauje davni

    odtegljaj,e jih v okviru opravl anja dejavnosti dosega zavezanec po ZDoh-2. Davni odtegljaj se

    izraunava, odteguje in plauje od osnove in po stopnji, doloeni z zakonom, ki ureja davek od

    dohodkov pravnih oseb.

    Davni odtegljaj se izraunava, odteguje in plauje tudi od plail, ki ih zavezanec po davku iz

    dejavnosti dosega v okviru opravljanja dejavnosti nastopajoega izvajalca aliportnika. Davni

    odtegljaj se izraunava, odteguje in plauje od posameznega plaila, zmanjanega za normirane

    stroke v viini, doloeni v prvem odstavku 59. lena ZDoh2-2, po stopnji, doloeni z zakonom, ki

    ureja davek od dohodkov pravnih oseb. Zavezanec nerezident, ki nima poslovne enote v Sloveniji,

    lahko namesto normiranih strokov uveljavlja posamezni aktivnosti v Sloveniji neposrednopripisljive dejanske stroke, ki se priznajo na podlagi dokazil.

    Davni odtegljaj se ne izraunava, odteguje in plauje,e zavezanec, rezident ali nerezident, ki

    ima poslovno enoto v Sloveniji, izplaevalcu dohodka predloi svojo davnotevilko.

    53. Razlika v obdavitvi daril in dediine po ZDoh-2 in po ZDDD

    Po ZDoh-2 dediine in volila (razen tistih, ki jih fizina oseba prejme v zvezi z opravljanjem

    dejavnosti) ter darila, prejeta od fizine osebe, ki ni delodajalec prejemnika (ali z delodajalcem

    povezana oseba) ali delodajalec osebe, ki je povezana s prejemnikom (razen daril, ki jih fizi na

    oseba prejme v zvezi z opravljanjem dejavnosti), se ne tejejo za dohodek, ki se obdavi zdohodnino. Medtem ko so pa darila in dediina po ZDDD predmet obdavitve.

    54. Davna osnova po ZDDPO-2

    Davna osnova za davek rezidenta in nerezidenta za dejavnost oz. posle v poslovni enoti ali preko

    poslovne enote v Sloveniji, je dobiek, ki se ugotovi v skladu z dolobami ZDDPO-2. Dobiek je

    preseek prihodkov nad odhodki, ki so doloeni z ZDDPO-2.e ZDDPO-2 ne doloa drugae, se

    za ugotavljanje dobika priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oz.

    letnem poroilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida in prikazuje prihodke, odhodke in poslovni

    izid, na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi raunovodskimi standardi. Dobiek

    poslovne enote nerezidenta Slovenije je dobiek, ki se lahko pripie tej poslovni enoti. Poslovni

  • 5/22/2018 Vpra anja in Odgovori (44 STR)

    20/44

    Rokasl

    20

    enoti se lahko pripie tisti dobiek, za katerega bi se lahko priakovalo, da bi ga ta poslovna enota

    imela,e bi bila samostojni zavezanec, ki opravlja enako ali podobno dejavnost oz. posle.

    55. Kaj se obdavuje pri nerezidentih po davku od dohodka pravnih oseb

    Nerezidenti so po ZDDPO-2 obdaveni le za dohodke, katerim je glede na zakonske kriterijemogoe doloiti vir v Sloveniji. Dohodki, ki imajo skladno s kriteriji v ZDDPO-2 vir v Sloveniji so

    opredeljeni ozko in so taksativno nateti po naelu: v Sloveniji imajo davni vir tisti dohodki, ki so

    v zakonu izrecno navedeni, ostali dohodki pa nimajo vira v Sloveniji.

    Naslednji dohodki nerezidenta imajo po ZDDPO-2 vir v Sloveniji pod naslednjimi pogoji:

    Dohodek nerezidenta, doseen v poslovni enoti tega nerezidenta ali preko poslovne enote

    tega nerezidenta, ima vir v Sloveniji,e se poslovna enota nahaja v Sloveniji

    Dohodki od nepreminin in pravic na nepremininah imajo vir v Sloveniji,e gre za

    nepreminine, ki se nahajajo v Sloveniji

    Dohodki iz kmetijske in gozdarske dejavnosti imajo vir v Sloveniji,e se dejavnost

    opravlja na zemljiih, ki se nahajajo v Sloveniji

    e drugi zakonsko doloeni pogoji

    Po ZDDPO-2 so predmet obdavitve:

    Dobiek, ki je doseen v poslovni enoti nerezidenta v Sloveniji

    Dohodki, od katerih se izraunava in plauje davni odtegljaj

    Dobiek poslovne enote nerezidenta v Sloveniji, je dobiek, ki se lahko pripie tej poslovni enoti.

    Poslovni enoti se lahko pripie tisti dobiek, za katerega bi se lahko priakovalo, da bi ga ta

    poslovna enota imela,e bi bila samostojni zavezanec, ki opravlja enako ali podobno dejavnost

    oziroma posle. Prihodki, ki so doseeni z opravljanjem dejavnosti oziroma poslov v poslovni enoti

    ali preko poslovne enote nerezidenta v Sloveniji in dejanski stroki, ki nastanejo za namene te

    poslovne enote, vkljuno s poslovodnimi in splonimi upravnimi stroki, se pripiejo tej poslovnienoti,e nastanejo v Sloveniji ali izven nje.

    56. Kateri dohodki so po ZDDPO-2 podobni dividendam

    Za dohodke, podoben dividendam, setejejo:

    dobiek, ki se izplaa v zvezi z vrednostnimi papirji in krediti, ki zagotavljajo udelebo v

    dobiku izplaevalca;

    dobiek, rezerve iz dobika, osnovni kapital v delu, ki se je oblikoval iz predhodnega

    poveanja osnovnega kapitala iz dobika ali rezerv iz dobika in skrite rezerve

    izplaevalca, ob prenehanju izplaevalca;

    izplaana vrednost delnic ali poslovnih deleev, zmanjana za njihovo emisijsko vrednostin za sorazmerni del kapitalskih rezerv, ob izkljuitvi ali izstopu delniarja, drubenika ali

    lana izplaevalca;

    izplailo na podlagi rednega zmanjanja osnovnega kapitala izplaevalca v delu, ki se je

    oblikoval iz predhodnega poveanja osnovnega kapitala iz dobika ali rezerv iz dobika;

    izplaana vrednost pridobljenih lastnih delnic ali lastnih poslovnih in drugih lastnih

    deleev, zmanjana za njihovo emisijsko vrednost in za sorazmerni del kapitalskih rezerv;

    dobiek, prenesen na podlagi podjetnike pogodbe v skladu z zakonom, ki ureja

    gospodarske drube;

    prikrito izplailo dobika, ki se opravi osebi, ki ima neposredno ali posredno v lasti

    najmanj 25 % vrednosti alitevila delnic ali deleev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru

    izplaevalca ali obvladuje izplaevalca na podlagi pogodbe ali na nain, ki se razlikuje odrazmerij med nepovezanimi osebami

  • 5/22/2018 Vpra anja in Odgovori (44 STR)

    21/44

    Rokasl

    21

    57. Katere so glavne predpostavke DDV- a/ Navedite nekaj znailnosti DDV- a na notranjem

    trgu

    Povzemimo glavne znailnosti slovenskega DDV:

    zanj velja ozemeljsko naelo;

    obraunava se pri vsakem prometu, na vseh stopnjah prometa (vsestopenjski davek);

    obraunavajo ga vsi, ki opravljajo promet proizvodov ali storitev (pravne osebe, zasebniki

    in fizine osebe);

    ima le dve davni stopnji;

    pri izvozu proizvodov in storitev se ne obraunava;

    osnova za obraun je vrednost, ki jo plaa kupec (praviloma izkazana na prodajni listini);

    zavezanci poraunavajo obraunani DDV z vstopnim (nabavnim) DDV;

    tisti, ki so oproeni obrauna DDV, nimajo pravice do porauna vstopnega DDV.

    Po 1. maju 2004 se z ZDDV

    e vedno ohranja osnovno na

    elo, da DDV v Sloveniji temelji na:potroni obliki

    Potrona oblikaDDV omogoa davnim zavezancem vrailo vstopnega davka za vse nabave

    blaga oziroma storitve, ki so potrebne za opravljanje dejavnosti (za reprodukcijski material,

    trgovsko blago, nadomestne dele, potroni material, osnovna sredstva). Z vidika davnega

    zavezanca je namreDDV popolnoma nevtralen davek, saj se lahko vsi vstopni davki

    zaraunani pri nabavah (razen nekaterih izjem kot so npr. stroki reprezentance, prehrane,

    nastanitev, nabava osebnih avtomobilov) poraunajo z izstopnimi davki zaraunanimi pri

    prodajah v doloenem obraunskem obdobju. To pomeni, da so blago in storitve, dokler so v

    prometu med davnimi zavezanci, neobdavene,dejansko je obdavena le konna poraba

    blaga in storitev.

    ozemeljskem naeluOzemeljsko naelopomeni, da se ZDDV tudi po 1. maju 2004 uporablja le za obdavevanje

    prometa blaga in storitevna obmoju Slovenije in se neiri na obmoje celotne Evropske unije.

    naelu namembnega kraja

    Pri obdavitvi prometa blaga sistem DDV temelji na naelu namembnega kra a, na podlagi

    katerega je blago obdaveno tam, kjer je porabljeno oziroma uporabljeno. To pomeni, da

    davni zavezanec kot prodajalec blaga izstavi raun brez obraunanega DDV, davni

    zavezanec kot kupec blaga pa mora obraunati DDV po stopnjah veljavnih v njegovi dravi

    (npr. slovenski davni zavezanec proda blago nemkemu davnemu zavezancu - la-ta mu

    pred izstavitvijo rauna predloil svojo identifikacijskotevilko). Tako obraunani DDV pa

    lahko kupec upoteva istoasno kot svoj vstopni DDV. Z uporabo naela namembnega kraja je

    tako zagotovljena enakopravna obravnava plaila DDV. Omenjeno naelo se torej uporablja lev primerih, ko gre za dva davna zavezanca, ki sta registrirana za namene DDV, in sicer vsak

    v svoji dravilanici.

    naelu porekla

    Pri storitvah se tudi po 1. maju 2004 ohranja sistemobdavitve po naelu porekla. To pomeni,

    da se storitev obdavi tam, kjer ima davni zavezanec, ki opravlja storitev svoj sede, razen pri

    tono doloenih storitvah, ko je kraj opravljene storitev sedeprejemnika storitve.

    58. Pojasnite ali DDV davek na porabo, na novo ustvarjeno vrednost, na potronjo ali na

    romet ter trditev argumentirajte

    DDV je vse od navedenega. DDV uvramo med davke na potronjo, saj je obdavena potronja(konni nosilec davka je kupec- potronik). DDV je tudi posredni davek in davek na promet blaga

    in storitev, s katerim se obdavujejo izdelki in storitve v vseh fazah prometa, od proizvajalca,

  • 5/22/2018 Vpra anja in Odgovori (44 STR)

    22/44

    Rokasl

    22

    trgovca, do konnega potronika. Je tudi davek na novo ustvarjeno vrednost, saj je obdavena

    dodana vrednost v posamezni fazi proizvodnje. Zavezanec za DDV torej obrauna in plaa

    dejansko le davek, ki bremeni vrednost, dodano v njegovi fazi proizvodnje ali prodaje.

    59. Regresivnost DDV. Elementi za prepreevanje regresivnosti pri DDV

    Regresivnost je najizraziteja negativna znailnost DDV- a, ki se odraa v asocialni funkciji. To je

    razumljivo, saj je obseg obdavitve pri dodatni vrednosti veliko veji,tevilo stopenj pa omejeno.

    Drave uporabljajo standardno in eno ali veznianih davnih stopen . Zmanjevanjetevilnih

    davnih oprostitev kakor tudi odstopanje od selektivnega pristopa obdavenja prometa blaga in

    storitev poveuje regresivno delovanje DDV.

    Reitev za regresivnost je oprostitev plaila davka na doloene stvari kot npr. hrana, oblaila,

    zdravstveno varstvo, stanovanje, in nekatere druge storitve. Vendar pa imata zero-rating in

    oprostitev plaila davkov v kontekstu blaitve regresivnosti svoje pomanjkljivosti. Prva je velika

    izguba dravnega prihodka. Neuinkovitost je v tem,da bi taka metoda najvepomagala tistim

    druinam, ki ne spadajo k revnim, torej tistim, ki niso v skupinah, ki jim je tak ukrep namenjen.

    60. Vsebina in pomen nevtralnosti v smislu DDV / Na primeru razloi nevtralnost davka/ naelo

    evtralnosti posrednih davkov ter praktini primer

    Gre se za to, da davek ni diskriminatoren in je za vse enak. Nevtralnost ureditve DDV je v tem, da

    omogoa pravico do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost. Zavezanec se z odbitkom

    davka popolnoma rei bremena davka, ki ga je plaal pri opravljanju svoje ekonomske dejavnosti.

    Z vidika davnega zavezanca je namreDDV popolnoma nevtralen davek, saj se lahko vsi vstopni

    davki zaraunani pri nabavah (razen nekaterih izjem kot so npr. stroki reprezentance, prehrane,

    nastanitev, nabava osebnih avtomobilov) poraunajo z izstopnimi davki zaraunanimi pri

    prodajah v doloenem obraunskem obdobju. To pomeni, da so blago in storitve, dokler so v

    prometu med davnimi zavezanci, neobdavene,dejansko je obdavena le konna poraba blaga instoritev.

    Nevtralnost se ne odraa samo v razmerjutevila prometnih transakcij, marvetudi v razmerju

    med varevanjem in porabo. Nevtralnost se odraa tudi pri odloitvi, kdaj opraviti pravni promet,

    takoj ali pozneje.

    O nevtralnem davku govorimo takrat, ko so vsi proizvodni dejavniki obdaveni samo enkrat pri

    enaki davni stopnji. Namen nevtralnosti je tudi, da nam omogoa nevtralnost na dalje obdobje.

    Na dravni ravni nam DDV z njegovo enkratno stopnjo obdavitve omogoa enakost kot pri

    zmanjevanju tekoih prihrankov, zato ne moremo govoriti, da nam zmanjuje prodajo, ampak

    daje nevtralnost.

    Nevtralnost za davnega zavezanca, kupca blaga in storitev pomeni pravico, da od davne

    obveznosti v davnem obdobju odteje vstopni davek, ki so mu ga zaraunali dobavitelji.

    Primer: Veletrgovec kupi blago, na raunu, ki ga prejme, je obraunan davek, ki si ga veletrgovec lahko

    odbija kot vstopni davek (njegov stroek je torej neto cena brez davka). Nato veletrgovec to blago proda

    drugemu trgovcu, ki ima prodajalno, na raunu je spet obraunan davek, ki si ga maloprodajalec odbija kot

    vstopni davek in ima kot stroek spet samo neto ceno brez davka. Maloprodajalec nato to blago proda

    konnemu kupcu, na raunu spet obrauna davek, ki ga konni kupec plaa in si ga ne sme odbijati.

    61. Vstopni DDV(oprostitev, nielna stopnja in interkomunitarni sistem)

    Vstopni DDV je DDV, ki je zavezanec plaal ali ga je dolan plaati. Izkazan je na prejetih raunih.

    Izkae se v nacionalni valuti. Posebnost se pojavlja v okviru spremembe valute, in sicer nastajajoteave pri evidentiranju vstopnega DDV v evidence DDV. DDV se namreupoteva na dan izdaje

  • 5/22/2018 Vpra anja in Odgovori (44 STR)

    23/44

    Rokasl

    23

    rauna. Praktini primer za teave pri evidentiranju DDV je recimo naslednji dolnik prejme

    raun za stroke, ki se nanaajo na december 2006, ele januarja 2007. Ker gre za stroke, ki se

    vsebinsko nanaajo na tolarje, je raun izdan v tolarjih. Razhajanja nastajajo pri knjienju in

    evidentiranju DDV dolnik bo moral knjiiti prejeti raun v tolarjih v stroke leta 2006, na

    vstopni DDV in na obveznost do dobavitelja. V evidence DDV pa bo potrebno vpisati znesek v

    evrih. Ker je raun prejetele januarja 2007 je pravica do odbitka vstopnega DDV nastala vanuarju, ta pa se izpolnjuje v evrih (pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane

    obveznost obrauna DDV 62.l. ZDDV-1).

    Oprostitev pomeni, da davnemu zavezancu ni treba plaati DDV- a v fazi, ki ga zadeva

    oprostitev. Pri tem pa tudi nima pravice odbiti davka, ki ga je plaal ob nakupu inputa. To

    pomeni, da se plailo davka prenese iz ene faze prometa v naslednjo fazo. Vse esar davni

    zavezanec ni plaal v prejnji fazi mora plaati v naslednji. Davni zavezanec, ki je zapadel v fazo

    oprostitve plaila davka, deluje izven sistema DDV in ima poloaj konnega potronika. Oseba, ki

    deluje v fazi oprostitve, ne vodi posebnega raunovodstva za DDV, mora pa zato plaati DDV v

    vseh predhodnih fazah prometa. Oprostitve DDV so predvidene za aktivnosti v javnem interesu,

    ki ne povzroajo izogibanje plailu davka ali davne utaje. Oprostitev je znailna za proizvode, skaterimi seeli dosei zmanjano regresivnost davka.

    Nielna stopnja gre za davne zavezance, kjer je blago obdaveno z davno stopnjo 0%.

    Prodajalec taknega blaga ne plaa DDV-ja, ima pa pravico odbiti preddavek(vstopni davek), torej

    davek, ki ga je plaal za input. Davni zavezanec izpolni davno prijavo. Pri presoji uinkov v

    obdavitvi porabe je treba vedeti, da posamezna oprostitev, ki zveni za davnega zavezanca

    prijetno,e ne pomeni olajave v celoti, saj to kar davni zavezanec pridobi z oprostitvijo,e v

    naslednji obdaveni fazi izgubi, saj ima zaradi manjega davka ob nabavi tudi manje povrailo

    preddavka oziroma ga sploh nima. Uporablja se za izvoz blaga.

    Interkomunitarni sistem sistem prodaje najprej znotraj ozemlja skupnosti EU.

    62. Nielna stopnja DDV pri nas- kje se uporablja i obrazloitev

    V primeru davne stopnje 0% davni zavezanec pri prodaji ne zarauna DDV, pri obraunu davka

    pa lahko upoteva vstopni davek kot odbitno postavko, saj blago, obdaveno s stopnjo 0%,

    predstavlja obdaven promet. Stopnja 0% se uporablja v izvozu (blago vstopi v dravo uvoznico

    neobremenjen z DDV). Davek torej je, vendar je stopnja le tega 0%. Zavezanec ki je opravil

    transakcijo, pa ima pravico do povraila vstopnega davka.

    63. Razlika med nielno stopnjo in oprostitvami pri DDV

    Posledica obeh je, da davni zavezanec ne plaa davka, vendar pa obstaja med njima bistvena

    razlika. V primeru davne stopnje 0% davni zavezanec pri prodaji ne zarauna DDV, pri

    obraunu davka pa lahko upoteva vstopni davek kot odbitno postavko, saj blago, obdaveno s

    stopnjo 0%, predstavlja obdaven promet. Stopnja 0% se uporablja v izvozu (blago vstopi v

    dravo uvoznico neobremenjen z DDV). V primeru oprostitve pa davni zavezanec ne

    obraunava DDV ter ne sme uveljavljati vstopnega davka kot odbitne postavke, saj je blago

    izvzeto iz sistema DDV (transakcija je oproena plaila davka. To pomeni da prodaja ni

    obdavena, zato vstopnega davka ni mogoe zahtevati). Oprostitev DDV velja predvsem za tiste

    dejavnosti, ki so v javnem interesu (npr. zdravstvene, socialnovarstvene,

    izobraevalne,),zavarovalne in finanne storitve,

  • 5/22/2018 Vpra anja in Odgovori (44 STR)

    24/44

    Rokasl

    24

    64. Prodajna cena je 100 enot. Preko splone (zniane) davne stopnje DDV- a prikaite vsefazno

    obdavitev.

    Primer

    P1 proda blago podjetniku P2 za 100 enot+20% (8,5%) 20 enot

    120 enot

    Plailno breme je 20 enot.

    P2 proda blago podjetniku P3 za 150 enot

    +20% (8,5%) 30 enot

    180 enot

    Plailno breme je 10 enot (30 enot- 20 enot vstopni davek)

    P3 proda blago potroniku za 300 enot

    +20% (8,5%) 60 enot360 enot

    Plailno breme je 30 enot (60 enot-30 enot vstopni davek)

    Plailna bremena skupaj: 20+ 10+30= 60 enot

    60 enot ustreza DDV, ki odpade na konnega potronika.

    Iz prikazanega se vidi da se davek plauje na vsaki stopnji, ki jo opravi blago. Prodajne cene

    podjetnikov se razumejo vkljuno z davkom na dodano vrednost. Tako plaa podjetnik 2 podjetniku 1

    120 enot, podjetnik 3 plaa podjetniku 2 180 enot, vsak podjetnik pa si lahko davek na dodano

    vrednost, ki ga je plaal svojemu dobavitelju, zarauna kot vstopni davek.

    65. Davna osnova pri DDV

    Pri dobavah blaga ali storitev davna osnova vkljuuje vse, kar predstavlja plailo (v denarju, v

    stvareh ali v storitvah), ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali izvajalec od kupca, naronika

    ali tretje osebe za te dobave, vkljuno s subvencijami, ki so neposredno povezane s ceno takih

    dobav,e ni z ZDDV-1 drugae doloeno.

    V davno osnovo se vtevajo,ee niso vteti:

    Troarine in drugi davki, takse, uvozne in druge dajatve, razen DDV

    Postranski stroki, kot so provizije, stroki pakiranja, prevoza in zavarovanja, ki jih

    dobavitelj ali izvajalec zarauna kupcu oz. naroniku storitve

    Davna osnova pri prometu blaga in storitev, ki se obravnavajo kot pridobitve blaga znotraj Unijeiz 12. In 13.lena ZDDV-1, je nabavna cena blaga ali podobnega blaga, ki ne vkljuuje davka na

    dodano vrednost, oz. lastna cena, doloena v trenutku dobave.

    Davna osnova pri uvozu blaga je carinska vrednost, doloena v skladu z veljavnimi carinskimi

    predpisi Unije. Davna osnova vkljuuje tudi:

    troarine in druge davke, prelevmane in druge dajatve, ki se plaajo zunaj dravelanice

    uvoza in tiste, ki se plaajo zaradi uvoza, razen DDV

    postranske stroke (provizije, pakiranje, prevoz, zavarovanje,) do prvega namembnega

    kraja na ozemlju dravelanice uvoza ter postranske stroke, ki nastanejo v drugem

    namembnem kraju na ozemlju Unije,e je ta kraj znan v trenutku nastanka obdavljivega

    dogodka

  • 5/22/2018 Vpra anja in Odgovori (44 STR)

    25/44

    Rokasl

    25

    66. Pojasnite preraunano stopnjo DDV

    DDV se obraunava po stopnji 20% oz. 8,5% od davne osnove. Pri izraunu zneska DDV, ki je

    vsebovan v plailu, se uporablja preraunana davna stopnja, ki se izrauna na naslednji nain:

    stopnja DDV x 100

    preraunana davna stopnja =100 + stopnja DDV

    Preraunana stopnja 20% znaa 16,6667%, preraunana stopnja 8,5% pa znaa 7,8341%

    67. Izraunaj izstopni davek pri DDV

    Izstopni davek oz. davek ob prodaji je enak prodajni vrednosti, pomnoeni z davno stopnjo.

    Prodajna vrednost x davna stopnja = izstopni davek!

    68. aktura (raun) DDV

    V sistemu davka na dodano vrednost je raun zelo pomemben element. Z raunom se na eni

    strani izkazuje davna obveznost dobavitelja in na drugi strani pravica kupca do odbitka za

    davek, ki mu je bil zaraunan (vstopni davek na dodano vrednost).

    Vsak davni zavezanec mora zagotoviti, da je raun izdan za:

    Dobave blaga ali storitev, ki jih je opravil drugemu davnemu zavezancu ali pravni

    osebi, ki ni davni zavezanec

    Dobave blage, pri katerih je kraj obdavitve tam, kjer se prevoz kona

    Oproene dobave blaga v drugo dravolanico

    Vsako predplailo, ki ga prejme

    Druge dobave blaga in storitev, ki jih je opravil na ozemlju Slovenije

    Raun lahko pod predpisanimi pogoji izda tudi kupec blaga ali naronik storitev ali tretja oseba v

    imenu in za raun davnega zavezanca. Davni zavezanec, ki na ozemlju Slovenije opravi ve

    posameznih dobav blaga ali storitev, lahko izda skupni raun.

    V skladu s slovenskim Zakonom o davku na dodano vrednost mora davni zavezanec na raun

    navesti najmanj naslednje podatke:

    Datum izdaje rauna

    Zaporednotevilko, ki omogoa identifikacijo rauna

    Ime in naslov davnega zavezanca in njegovega kupca ali naronika

    Koliino in vrsto dobavljenega blaga oz. obseg in vrsto opravljenih storitev Stopnjo davka na dodano vrednost

    Ine ve

    Zakon o davku na dodano vrednost v doloenih primerih dopua tudi izdajo poenostavljenih

    raunov.

    Znesek na raunu je lahko izkazan v katerikoli valuti, s tem da mora biti znesek davka na dodano

    vrednost, ki ga je treba plaati, izraen v evrih. Raun se lahko izda v papirni obliki, lahko pa tudi

    v elektronski obliki,e s tem soglaa kupec oz. naronik ine so izpolnjeni pogoji za elektronsko

    poslovanje.

  • 5/22/2018 Vpra anja in Odgovori (44 STR)

    26/44

    Rokasl

    26

    69. Kako se pri DDV skozi obraun izkazuje kreditna metoda

    To smiselno izhajae iz samega sistema DDV, po katerem se izstopni DDV odmeri na vsaki

    stopnji v dobavni verigi do konnega kupca in se hkrati pri vsakokratnem prejemniku blaga, ki je

    davni zavezanec, uveljavlja odbitek tega davka (kreditna metoda).

    DDV se lahko obrauna po treh metodah, in sicer po odtevalni, kreditni in setevalni. Slovenski

    zakon temelji na kreditni metodi, po kateri davni zavezanec odteje znesek DDV, obraunan ob

    nabavah, od zneska, obraunanega ob dobavah. V odtetem znesku je ves DDV, plaan ob

    nabavah opreme. Kreditna metoda je obvezna za drave Evropske unije. Za DDV je znailno, da

    ima malo davnih stopenj (v dravah Evropske unije od ene do tiri). Slovenski zakon ima dve

    davni stopnji (8,5 %in 20 %, do 31. decembra 2001 pa 8 % in 19%), ki se uporabljata tako za

    promet proizvodov kot tudi za promet storitev.

    70. DDV- lailo in fakturiranje

    Plailo DDV primarno izhaja iz obligacijskega razmerja med prodajalcem in kupcem, ki izhaja iz

    fakture. Pri tem ni pomembno ali je kupec zavezan za DDV ali ne; pomembna ni niti legalnost

    oziroma nelegalnost dejavnosti(npr. nima gradbenega dovoljenja). ele po tej prvi fazi nastopi

    davna obveznost do drave davno pravno razmerje. DDV se vedno plaa, vano je ali si ali

    nisi zavezanec za DDV.

    Torej lahko loimo dve fazi:

    civilnopravno razmerje- prodajalec izstavi raun, ki ga je treba plaati. Gre za obligacijsko

    razmerje med strankama

    davnopravno razmerje- razmerje med davnim zavezancem in dravo. Pomembno je, da

    je bil davek v 1. Fazi (med strankama) pravilno in pravoasno zaraunan v doloenem

    obraunskem obdobju

    Naeloma je DDV koncipiran na t.i. fakturirani realizaciji. Faktura je aktivna legitimacija, ki

    zavezanca prisili k plailu davka. Ko je faktura izdana je davek potrebno plaati. DDV je potrebno

    plaati tudi,e ga zavezanec sploh ni zaraunal alie mu kupec sploh ni plaal. Pomembno je le,

    da je fakturo izstavil.

    V RS je uveden koncept t.i. PLAANE REALIZACIJE- zavezanec je dolan plaati DDV ele

    takrat, ko je fakturae plaana s strani kupca. Ta sistem olajuje situacijo zavezanca (ampak samomalega zavezanca) tako, da se jim s tem zagotovi enakopraven gospodarski poloaj.

    71. Razlika med plaano in fakturirano realizacijo v sistemu DDV

    Naeloma je DDV koncipiran na t.i. fakturirani realizaciji. Faktura je aktivna legitimacija, ki

    zavezanca prisili k plailu davka. Ko je faktura izdana je davek potrebno plaati. DDV je potrebno

    plaati tudi,e ga zavezanec sploh ni zaraunal alie mu kupec sploh ni plaal. Pomembno je le,

    da je fakturo izstavil.

    V RS je uveden koncept t.i. PLAANE REALIZACIJE- zavezanec je dolan plaati DDV ele

    takrat, ko je fakturae plaana s strani kupca. Ta sistem olajuje situacijo zavezanca (ampak samo

    malega zavezanca) tako, da se jim s tem zagotovi enakopraven gospodarski poloaj.

  • 5/22/2018 Vpra anja in Odgovori (44 STR)

    27/44

    Rokasl

    27

    72. Slabe strani plaane realizacije DDV za davnega zavezanca

    Ima pa obraunavanje DDV po realizaciji tudi slabe plati. Vstopni DDV od prejetih raunov se

    lahko odbija ele, ko je prejeti raun dejansko plaan. Potrebna pa je tudi veja pazljivost pri

    evidentiranju in spremljanju plail, saj sta obveznost obrauna, pa tudi pravica do odbitka DDV

    vezana na plaila. Plaana realizacija se ne more uporabljati za nazaj, temvele za naprej. Nekateri

    poslovni dogodki pa se morajo e vedno evidentirati po splonih pravilih, in ne po plaani

    realizaciji. Tako prihaja do meanice dveh sistemov za obraun DDV, kar pa pomeni manjo

    preglednost.

    73. Vrste davnih utaj pri indirektnih davkih/ Davni Vrtiljak

    Indirektni davek oz. posredni davek je DDV zato lahko primerno na njem opredelimo vrste

    davnih utaj. Najpogosteje so naslednje oblike nezakonitega izogibanja plaevanju davka:

    neregistriranje davnih zavezancev in pretirana prijava terjatev

    neregistrirani obdavljivi nakupi

    terjanje vstopnega davka od neregistriranih davnih zavezancev

    kreditni zapisi o nakupih, ki pri davni prijavi vkljuujejo neprikazan davek na dodano

    vrednost

    zahtevani vstopni davek za obdavene dobave, uporabljen pri davka oproenih poslih

    prijave manjih vrednosti od dejanske

    opustitev plaila davka za lastno porabo

    ponarejanje izvoznih terjatev in lani davni zavezanci

    dogovor o direktni menjavi blaga

    raunovodske napake itd.

    V zadnjemasu je na podroju davka na dodano vrednost prisotna najnevarneja oblika

    davne utaje, t.i. davni vrtiljak.

    Davni vrtiljak, kot primer utaje ali neupraviene pridobitve davka na dodano vrednost, je

    oblika davnih goljufij v prometu med dravamilanicami. Gre za to, da dobavitelj

    zaraunanega davka na dodano vrednost nikoli ne plaa v dravni proraun, prejemnik oz.

    kupec blaga pa uveljavlja vrailo njemu zaraunanega davka. Gre za sistemsko in

    organizirano davno utajo davka na dodano vrednost, ki jo omogoajo drube, ustanovljene z

    izkljunim namenom pridobitve koristi iz obraunanega davka na dodano vrednost, ki ga

    nikoli ne plaajo dravi, kjer pridobijo vstopni davek na dodano vrednost (Torej kupec

    uveljavlja vrailo vstopnega DDV preden je prodajalec le tega plaal dravi. Medtem pa

    prodajalec drubo zapre). Znailno za navedeno utajo je, da zgornje meje za davno izgubo ni,

    ker se ta kopi

    i, dokler deluje mehanizem vrtiljaka. Ker so take goljufije resna gro

    nja tudi zaslovenski proraun je s slovenskim Zakonom o davku na dodano vrednost urejeno, da morajo

    vsi davni zavezanci, ki zanejo poslovati na novo, oddajati davne obraune za davek na

    dodano vrednost vsak mesec, ne glede na vrednost priakovanih prihodkov.

    74. Pogoji za DDV zavezanca

    neodvisnost

    opravljanje dejavnosti (mora biti tudi prijavljena)

    da znesek obdavljivega prometa presee 25.000 EUR

  • 5/22/2018 Vpra anja in Odgovori (44 STR)

    28/44

    Rokasl

    28

    75. Razlika med kmetom pavalistom in kmetom DDV zavezancem / Vloga in pomen kmeta

    avalista

    Davni zavezanec iz drugega odstavka 94.lena ZDDV-1 (mali davni zavezanec) ima ob dobavi

    kmetijskih in gozdarskih pridelkov ter kmetijskih in gozdarskih storitev, ki so rezultat osnovne

    kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, pravico do pavalnega nadomestila DDV pod pogojiin na nain, doloenimi z 95lenom ZDDV-1.

    Pravico do pavalnega nadomestila imajo le tisti davni zavezanci, ki opravijo dobave blaga in

    storitev ,ki so rezultat osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti davnim zavezancem,

    ki morajo obraunavati in plaevati DDV v skladu z ZDDV-1

    Davni zavezanci kupci blaga oziroma naroniki storitev, ki so rezultat osnovne kmetijske in

    osnovne gozdarske dejavnosti, so dolni plailu za opravljeno dobavo priteti znesek pavalnega

    nadomestila v viini 8% od odkupne vrednosti.

    Davni zavezanci kupci blaga oziroma naroniki storitev, ki so rezultat osnovne kmetijske in

    osnovne gozdarske dejavnosti, imajo pravico, da pavalno nadomestilo odbijejo kot DDV pod

    pogoji, doloenimi s tem z ZDDV-1.

    Davni zavezanci imajo pravico do pavalnega nadomestila,e so predhodno pridobili dovoljenjedavnega organa. Imetnik dovoljenja mora za obdobje veljavnosti dovoljenja sestaviti obraun

    pavalnega nadomestila in ga predloiti davnemu organu do 31. januarja tekoega leta za

    preteklo koledarsko leto

    Kmet zavezanec za DDV pa obrauna DDV po stopnji 8,5% ali 20 %.

    76. Obdavitev kmeta iz vseh virov

    Kmetje pavalisti se obdavijo na podlagi potencialnega trnega dohodka (katastrski dohodek) in

    drugih dohodkov v zvezi z opravljanjem kmetijske dejavnosti. To pomeni, da se ne rauna posebej

    koliko je dobil kmet za prodajo ita, mleka, krompirja ipd. temvese gleda katastrski dohodek, ki

    bi naj zajemal vse potencialne dohodke.

    77. Mali zavezanci DDV

    Mali davni zavezanec je oseba, ki opravlja ekonomsko dejavnost v smislu davka na dodano

    vrednost, vendar je zaradi obsega obdavljivega prometa na ravni 12 mesecev pod predpisanim

    pragom, oproena obraunavanja davka na dodano vrednost.

    Davni zavezanec je tako oproen obraunavanja DDV,e v obdobju zadnjih 12 mesecev ni

    presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel znesek 25.000 eurov obdavljivega prometa.

    Obraunavanja DDV je oproena tudi dobava blaga in storitev v okviru osnovne kmetijske in

    osnovne gozdarske dejavnosti, kot jo doloajo predpisi o dohodnini,e se zanjo dohodek ne

    ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranihodhodkov in,e katastrski dohodek vseh lanov kmekega gospodinjstva za zadnje koledarsko

    leto ne presega 7. 500 eurov. Za osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost se kot davni

    zavezanec za namene tega zakonateje eden odlanov kmekega gospodinjstva, zavezancev za

    dohodnino od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki ga lani

    kmekega gospodinjstva, zavezanci za dohodnino iz te dejavnosti doloijo za predstavnika.

    Ne glede na to,pa se lahko davni zavezanec odloi za obraunavanje DDV v skladu z ZDDV-1.

    Davni zavezanec mora izbiro vnaprej priglasiti pristojnemu davnemu uradu in jo uporabljati

    najmanj 60 mesecev.

  • 5/22/2018 Vpra anja in Odgovori (44 STR)

    29/44

    Rokasl

    29

    78. Kako gospodarski subjekt postane zavezanec DDV

    Pravna ali fizina oseba se lahko identificira za namene DDV e s prvimi, navzven vidnimi

    aktivnostmi, ki so usmerjene na opravljanje dejavnosti. Kot dokazilo, da namerava opravljati

    dejavnost, davnemu organu predloi: pogodbe ali predpogodbe, poslovni nart, listine o

    nabavah za namene opravljanja dejavnosti ipd.

    Davni zavezanec mora vloiti zahtevek za izdajo identifikacijske tevilke za DDV davnemu

    organu, kjer je vpisan v davni register.

    Pravna ali fizina oseba postane identificirana za namene DDV s pridobitvijo identifikacijske

    tevilke za DDV.

    Prag za male davne zavezance v viini 25.000 evrov (ko presee ta prag) ; pravna

    oseba; pridobitna dejavnost

    79. Razloi meseni obraun davnega zavezanca za DDV, pri katerem je vstopni davek veji odzstopnega in konkretno opredeli kaj lahko v tem primeru stori

    e je vstopni DDV veji od izstopnega, pomeni, da je zavezanec v obraunu izkazal preseek

    DDV, ki ga ima pravico iz prorauna zahtevati nazaj. Na obraunu DDV okljuka kvadratek

    Zahtevam vrailo in drava mu bo v 60 dneh od predloitve obrauna vrnila viino preseka

    DDV. Od 01.01.2010 bo drava preseke vraala v roku 21 dni. V kolikor bi v obraunu

    izkazal izstopni DDV viji od vstopnega, bi izkazoval obveznost za plailo DDV, ki bi jo moral

    plaati najkasneje zadnji delovni dan v mesecu, ki sledi mesecu, za katerega se oddaja

    obraun.

    80. Vrste vodenja evidenc zavezanca za DDV

    Podroje DDV evidence sestavlja 5 programov:

    Knjiga prejetih raunov

    Knjiga izdanih raunov

    Posebna evidenca uvoza

    Knjiga prejetih raunov za pridobitve blaga znotraj EU

    Knjiga izdanih raunov za dobave blaga znotraj EU.

    81. Naini dobav blaga znotraj Skupnosti

    Naini dobav blaga znotraj skupnosti!

    Dobave blaga znotraj skupnosti so podvrene veji pozornosti in administraciji kot pridobitev

    blaga znotraj skupnosti. Za vsako dobavo, ki jo davni zavezanec opravi drugim osebam v EU, je

    potrebno izdati raun. Pri tem mora davni zavezanec paziti na to, komu je dobava opravljena.

    Sistem pozna vesituacij, in sicer:

    dobava drugemu davnemu zavezancu, ki je identificiran za namene DDV v drugi dravi

    lanici;

    tristranska dobava;

    dobava novih prevoznih sredstev;

    dobava blaga davnim zavezancem- kmetom pavalistom; poiljne dobave blaga konnim kupcem.

  • 5/22/2018 Vpra anja in Odgovori (44 STR)

    30/44

    Rokasl

    30

    82. Nastanek davne obveznosti pri prometu nepreminin za vse oblike prometa ( po Zakonu o

    davku na promet nepreminin)

    Davna obveznost nastane takrat, ko je sklenjena pogodba, na podlagi katere se prenese

    nepreminina ali ustanovi oziroma prenese stavbna pravica ali s pravnomonostjo sodne odlobe.

    e je za prenos nepreminine ali ustanovitev oziroma prenos stavbne pravice potrebno dovoljenjedravnega organa ali drug pravni akt, nastane davna obveznost takrat, ko je davnemu

    zavezancu vroeno dovoljenje oziroma ko postane pravni akt pravnomoen,eprav je bila

    pogodba sklenjena prej.

    Pri pridobitvi lastninske pravice na podlagi priposestvovanja davna obveznost nastane na d