Vprašanja in odgovori na temo MiFID II/MiFIR VARSTVO ......Vprašanja in odgovori na temo MiFID II/MiFIR VARSTVO VLAGATELJEV Opozorilo: Ker Agencija za trg vrednostnih papirjev v

Vprašanja in odgovori na temo MiFID II/MiFIR

VARSTVO VLAGATELJEV

Opozorilo:

Ker Agencija za trg vrednostnih papirjev v odgovorih na vprašanja tolmači evropske predpise

opozarjamo, da se lahko izraženo mnenje v odgovorih na vprašanja spremeni zaradi drugačnih

pojasnil pristojnih evropskih institucij. Agencija za trg vrednostnih papirjev odgovarja le na

konkretna vprašanja, vezana na obveznosti subjektov po MiFIR in MiFID II, in ne pojasnjuje

oziroma odgovarja na vprašanja, vezana na razlike oziroma primerjavo med obstoječimi

predpisi (ZTFI, MiFID) ter MiFIR in MiFID II

Kazalo

OPREDELITVE POJMOV IN IZJEME ................................................................................... 7

Vprašanje 1 (Zadnja posodobitev 22.12.2017) ................................................................... 7





Vprašanje 6 (Zadnja posodobitev 21.3.2018) ....................................................................10




Vprašanje 10 (Zadnja posodobitev 29.5.2018) ..................................................................12


Vprašanje 12 (Zadnja posodobitev 15.10.2018) ................................................................12







INVESTICIJSKO SVETOVANJE .........................................................................................21













INVESTICIJSKE RAZISKAVE .............................................................................................28



PRIMERNOST IN USTREZNOST ........................................................................................30





IZVRŠEVANJE NAROČIL STRANK ....................................................................................33


Vprašanje 1a (Zadnja posodobitev 21.3.2018) ..................................................................33




Vprašanje 3b (Zadnja posodobitev 23.11.2018) ................................................................35




SPODBUDE .........................................................................................................................39
















OBVEŠČANJE STRANK .....................................................................................................49








Vprašanje 5b (Zadnja posodobitev 21.3.2018) ..................................................................54

Vprašanje 5c (Zadnja posodobitev 29.5.2018) ..................................................................54

Vprašanje 5d (Zadnja posodobitev 29.5.2018) ..................................................................56


Vprašanje 6a (Zadnja posodobitev 23.11.2018) ................................................................57


Vprašanje 6c (Zadnja posodobitev 23.11.2018) ................................................................59






Vprašanje 11a (Zadnja posodobitev 15.10.2018) ..............................................................63























Vprašanje 27b (Zadnja posodobitev 23.11.2018) ..............................................................79

Vprašanje 27c (Zadnja posodobitev 23.11.2018) ..............................................................80









PRITOŽBE STRANK ...........................................................................................................86






ORGANIZACIJSKE ZAHTEVE IN POGOJI POSLOVANJA INVESTICIJSKIH PODJETIJ .89










ODVISNI BORZNOPOSREDNIŠKI ZASTOPNIK ................................................................99


TRŽENJE SKLADOV IN STROŠKI ................................................................................... 100

Vprašanje 1 (Zadnja posodobitev 21.3.2018) .................................................................. 100






Vprašanje 7 (Zadnja posodobitev 15.10.2018) ................................................................ 104

OPREDELITVE POJMOV IN IZJEME

Vprašanje 1 (Zadnja posodobitev 22.12.2017)

MiFID2 zahteva, da bo treba imet vsako komunikacijo s stranko na trajnem nosilcu podatkov.

Kako se vzpostavi tovrsten arhiv komunikacije (zahteve) in kaj se šteje za trajni nosilec na

splošno in v primerih, ko ima BPD samo sestanke s stranko? Ali se kot trajni nosilec smatra

primerno tudi telefonsko snemanje?

Odgovor 1

Opredelitev (trajnega) nosilca podatkov in zahteve za investicijska podjetja povezane z njim v

največji meri urejajo uvodna stavka 57 in 82 ter 62. točka prvega odstavka 4. člena

(opredelitev), 16. člen (organizacijske zahteve), 23. člen (nasprotje interesov) in 25. člen

(presoja primernosti in ustreznosti ter poročanje strankam) Direktive 2014/65/EU in Delegirana

uredba 2017/565. Iz navedenih določb izhaja, da je pojavnih oblik trajnega nosilca podatkov

lahko več, vendar mora ta izpolnjevati pogoje določene z njegovo opredelitvijo ter druge pogoje

(glej na primer pogoj iz 3. člena Delegirane uredbe 2017/565).

Pri sestankih investicijskega podjetja s stranko se tako kot primeren trajni nosilec podatkov

lahko šteje tudi zabeležka sestanka v pisni obliki na papirju. Zabeležke osebnih pogovorov s

strankami morajo vsebovati vsaj informacije o datumu in času sestanka, lokaciji sestanka,

udeležencih, pobudniku sestanka in o relevantnih informacijah o naročilu stranke, kar vključuje

ceno, obseg in vrsto naročila ter kdaj se bo naročilo posredovalo ali izvršilo.

Kot trajni nosilec podatkov se lahko (če shranjevanje podatkov nas njem ustreza pogojem za

to) šteje tudi snemanje telefonskih pogovorov, pri čemer mora biti stranka pred opravljanjem

storitve sprejemanja in posredovanja naročil oziroma izvrševanja naročil o snemanju ter o

hrambi takšnih posnetkov, v skladu z osmim odstavkom 76. člena Delegirane uredbe

2017/565, obveščena.


Kakšna je definicija za counterparty in kakšna za stranko oz. razlika?

Odgovor 2

Stranka je v 9. točki prvega odstavka 4. člena Direktive 2014/65/EU opredeljena kot katera koli

fizična ali pravna oseba, za katero investicijsko podjetje opravlja investicijske ali pomožne

storitve. Direktiva 2014/65/EU nadalje razmejuje tudi med profesionalnimi strankami,

neprofesionalnimi strankami in primernimi nasprotnimi strankami (angl. eligible counterparty).

Opredelitev prvih in drugih je podana v 10. in 11. točki prvega odstavka 4. člena Direktive

2014/65/EU, medtem ko opredelitev primerne nasprotne stranke izhaja iz drugega odstavka

30. člena Direktive 2014/65/EU in zajema, če zakon tako določa, tudi osebe, ki so določene s

tretjim in četrtim odstavkom 30. člena Direktive 2014/65/EU. Postopek v zvezi z opredelitvijo

primerne nasprotne stranke je opredeljen tudi v 71. členu Delegirane uredbe 2017/565.

8


Prosimo za definiranje razlike med execution only in investicijskim svetovanjem ter

upravljanjem premoženja po Mifid II?

Odgovor 3

V izogib ponavljanju se Agencija v tem delu sklicuje na opredelitve pojmov, ki so že

opredeljene v Direktivi 2014/65/EU oziroma v iz nje izvedeni Delegirani uredbi 2017/565, kot

sledi:

- pojem investicijskega svetovanja je opredeljen v 4. točki prvega odstavka 4. člena Direktive

2014/65/EU ter v 9. členu Delegirane uredbe 2017/565,

- pojem gospodarjenja (upravljanje portfeljev) je opredeljen v 8. točki prvega odstavka 4.

člena Direktive 2014/65/EU,

- pojem izvrševanja naročil v imenu strank je opredeljen v 5. točki prvega odstavka 4. člena

Direktive 2014/65/EU.

Medtem ko razlika med posameznimi storitvami izhaja že iz same opredelitve le teh, pa

Agencija dodatno pojasnjuje, da se izraz »execution only« uporablja za potrebe opredelitve

izjem od pojasnilnih obveznosti v zvezi s presojo primernosti in ustreznosti stranke iz četrtega

odstavka 25. člena Direktive 2014/65/EU. Pojem se nanaša na storitve izvrševanja oziroma

sprejemanja in posredovanja naročil strank ter na morebitne pomožne storitve povezane z

navedenima investicijskima storitvama, pri čemer se opravljanje teh storitev nanaša izključno

na enega ali več nekompleksnih finančnih instrumentov iz točke (a) četrtega odstavka 25.

člena Direktive 2014/65/EU.

Pri opravljanju storitve »execution only« morajo biti izpolnjeni vsi pogoji iz četrtega odstavka

25. člena Direktive 2014/65/EU. Hkrati mora veljati, da investicijsko podjetje, kadar se

opredeljuje kot »execution only«, stranki ali potencialni stranki ne sme investicijsko svetovati

v zvezi z njenimi investicijskimi odločitvami (ali pri teh posameznih poslih opravljati drugih

investicijskih storitev in poslov), saj navedeno pomeni kršitev vsaj določbe tretjega odstavka

24. člena Direktive 2014/65/EU, tj. zahteve, da morajo biti vse informacije, vključno s tržnimi

sporočili, ki jih investicijsko podjetje naslovi na stranke ali potencialne stranke, poštene, jasne

in ne smejo zavajati.


Ko smo v družbi ponovno študirali prihodnje obveze, ki jih prinaša MIFID 2 in vse Uredbe na

njegovi podlagi, smo pri predmetni Uredbi (Delegirana uredba 2017/565, op.a.), natančneje

razdelali 1. člen (predmet urejanja in področje uporabe) in ugotovili, da se 62. člen ne uporablja

za družbe za upravljanje.

Odgovor 4

62. člen Delegirane uredbe 2017/565 je uvrščen v oddelek 4 poglavja III navedene uredbe in

se tako uporablja tudi za družbe za upravljanje v skladu s členom 6(4) Direktive 2009/65/ES1

1 Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP)

9

ter upravljalce alternativnih investicijskih skladov v skladu s členom 6(6) Direktive

2011/61/EU2. Pri zapisu prvega odstavka 1. člena Delegirane uredbe 2017/565 je prišlo do

napake pri navedbi členov 59(4) in 60, in sicer bo navedeni člen predmet popravka z

namenom, da se prej navedena člena nadomestita s sklicem na četrti odstavek 64. in 65. člen

Delegirane uredbe 2017/565.


Naše podjetje se ukvarja s trgovanjem z električno energijo, pri čemer se določene terminske

pogodbe (z obveznim fizično pa tudi s finančno poravnavo) sklepajo tudi na organiziranih trgih

oziroma večstranskih sistemih trgovanja (MTF).

Glede na to, da ne presegamo pragov, določenih s strani ESMA-e, želimo uveljavljati t.i.

''ancillary activity exemption''.

Po našem razumevanju direktive moramo uveljavljanje navedene izjeme prijaviti pristojnemu

regulatorju, torej Agenciji za trg vrednostnih papirjev, zato bi vas prosili za nadaljnje

informacije, kako postopati v zvezi s tem.

Odgovor 5

Direktiva MiFID II je trenutno predmet prenosa v slovenski pravni red. Določbe navedene

direktive (tudi določbe glede izjem od uporabe navedene direktive) bodo prenesene v nov

Zakon o trgu finančnih instrumentov, ki je trenutno v postopku priprave pri resornem

ministrstvu, osnutek predloga pa je javnosti na voljo na spletni strani Ministrstva za finance3.

Pragovi za določitev o tem, kdaj se dejavnost šteje za pomožno dejavnost h glavni dejavnosti

na ravni skupine ter postopki izračuna v zvezi s tem so določeni v Delegirani uredbi Komisije

(EU) 2017/592 z dne 1. decembra 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega

parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede meril za določitev, kdaj

se dejavnost šteje za pomožno dejavnost h glavni dejavnosti (v nadaljevanju Delegirana

uredba 2017/592). Uredba je bila dne 31. 3. 2017 objavljena v Evropskem Uradnem listu št.

87, objavljena pa je tudi na spletni strani Agencije4.

Delegirana uredba 2017/592 poleg dveh vrst testov za določitev, kdaj se dejavnost šteje za

pomožno dejavnost h glavni dejavnosti, podrobneje določa tudi način izračuna ter obdobje

zajetja podatkov. Podatke, ki so podlaga za izračun je na svojih spletnih straneh v mnenju5 že

2 Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 3 URL: http://www.mf.gov.si/si/o_ministrstvu/direktorati/direktorat_za_financni_sistem/sektor_za_financni_sistem/predpisi_v_pripravi/ 4 URL: http://www.a-tvp.si/Default.aspx?id=412 5 URL: https://www.esma.europa.eu/press-news/esma-news/esma-issues-opinion-mifid-ii-standards-ancillary-activities

http://www.mf.gov.si/si/o_ministrstvu/direktorati/direktorat_za_financni_sistem/sektor_za_financni_sistem/predpisi_v_pripravi/

http://www.mf.gov.si/si/o_ministrstvu/direktorati/direktorat_za_financni_sistem/sektor_za_financni_sistem/predpisi_v_pripravi/

http://www.a-tvp.si/Default.aspx?id=412

https://www.esma.europa.eu/press-news/esma-news/esma-issues-opinion-mifid-ii-standards-ancillary-activities

https://www.esma.europa.eu/press-news/esma-news/esma-issues-opinion-mifid-ii-standards-ancillary-activities

10

objavil tudi Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), v zvezi z navedeno tematiko

pa ESMA na svojih spletnih straneh objavlja tudi Q&A na navedeno temo6.

Subjekt, ki bi želel uporabiti izjemo iz člena 2(1)(j) direktive MiFID mora izvesti izračune na

način, kot to izhaja iz dokumentov, navedenih na prejšnji strani tega dopisa ter pristojni

nadzorni organ prvič do 3. 1. 2018 ter kasneje vsako leto do 1. 4. obvestiti o uporabi navedene

izjeme ter na zahtevo tega nadzornega organa, na podlagi tretje alineje podtočke (ii) člena

2(1)(j) direktive MiFID II, poročati tudi o podlagi za uporabo te izjeme.

Za poročanje zaenkrat ni predvidene oblike, subjekt pa mora Agencijo o uporabi izjeme

obvestiti z dopisom poslanim po pošti na naslov Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana oziroma

preko elektronske pošte na naslov [email protected].


Kdaj namerava ATVP sprejeti nove sklepe/derogirati obstoječe skladno z novimi pravili

ESMA/novo zakonodajo?

Odgovor 6

Nova pravila (izvedbeni akti EU), ki se vežejo na Uredbo (EU) 600/2014, so neposredno

uporabljiva v Sloveniji od 3.1.2018 in imajo višjo pravno veljavo, kot nacionalni predpisi. Zato

ti predpisi derogirajo (razveljavijo) obstoječe slovenske predpise, ki obravnavajo isto materijo.

Nova pravila (izvedbeni akti EU), ki se vežejo na Direktivo 2014/65/EU pa bodo v Sloveniji

začela veljati šele z uveljavitvijo ZTFI-1, ki bo v slovensko zakonodajo prenesel določbe te

direktive. ZTFI-1 bo razveljavil vse podzakonske atke, ki so bili izdani na podlagi ZTFI, in

pooblastil Agencijo, da predpiše nove. Agencija jih bo predpisala le za tista področja, kjer ji to

predpisuje ZTFI-1. Nabor podzakonskih aktov bo precej ožji, saj je večina določb direktive

podrobneje predpisana z izvedbenimi uredbami, ki so neposredno uporabljive, zato se bo

uporabljalo te predpise. Izvedbeno direktivo pa bo potrebno prenesti v podzakonski akt

Agencije predvidoma v roku 6 mesecev od uveljavitve ZTFI-1. V enakem roku bo potrebno

predpisati tudi druga izvedbena pravila, ki se ne vežejo na direktivo.


Kako bo uveljavitev delegirane uredbe št. 2017/565/EU, ki bo veljala neposredno, vplivala na

vsebino podzakonskih aktov ATVP (npr. Sklep o pogojih za opravljanje investicijskih in drugih

storitev za borznoposredniške družbe, Sklep o poslovanju DZU)? Ali bodo organizacijske

zahteve vzporedno (podobno in ne enako) urejene v podzakonskih predpisih ATVP?

Odgovor 7

Agencija bo izdajala tiste podzakonske oziroma splošne akte, za izdajo katerih bo imela

izrecno podlago v zakonu. Organizacijske in druge zahteve in pogoji poslovanja investicijskih

6 ESMA Q&A on MiFID II commodity derivatives topics, URL: https://www.esma.europa.eu/questions-and-answers

mailto:[email protected]

https://www.esma.europa.eu/questions-and-answers


11

podjetij, so v veliki meri urejene že z Delegirano uredbo 2017/565. Če bo zakonodajalec za

njihovo smiselno podobno oziroma bolj podrobno ali dodatno urejanje z zakonom pooblastil

Agencijo, potem bo vsebina izdanega podzakonskega oziroma splošnega akta takšna, da ne

bo v nasprotju z določbami Delegirane uredbe 2017/5657.


Ali bo obveznost kliringa in stiskanja portfelja še vedno urejena v skladu z EMIR uredbo?

Odgovor 8

Da. MiFID II / MiFIR ne vplivata na obveznosti po uredbi EMIR, ampak zgolj določata katere

določbe teh dveh aktov se v primeru kliringa in stiskanja portfelja uporabljajo oziroma določata

dodatne obveznosti pri tem.


151. čl. ZISDU-3 določa določbe ZTFI, ki veljajo za DZU, ki opravlja tudi storitve gospodarjenja

s FI in pomožne storitve. V ZTFI-1 bo številčenje drugačno, smiselna raba v zadnjem osnutku

ni urejena – prosimo za informacijo, katere določbe ZTFI-1 bodo veljale za DZU.

Odgovor 9

V predlogu ZISDU-3C je za družbo za upravljanje, ki opravlja storitve iz 1. in 2. točke prvega

odstavka 150. člena ZISDU-3, v zvezi z opravljanjem teh storitev določena smiselna uporaba

41. člena, drugega odstavka 63. člena, 239. do 245. člen, 249. do 263. člen, 282. do 284. člen

in 288. do 314. člen ZTFI-1.

Družba za upravljanje, ki opravlja storitve iz 1. in 2. točke prvega odstavka 150. člena ZISDU-

3, v zvezi z upravljanjem dodatnih tveganj naj bi smiselno upoštevala določbe ZTFI-1, ki urejajo

upravljanje borznoposredniške družbe s tveganji.

Družba za upravljanje, ki opravlja storitve iz 1. in 2. točke prvega odstavka 150. člena ZISDU-

3, naj bi Agenciji poročala v skladu s 24. do 27. členom Uredbe (EU) št. 600/2014, zadnjič

spremenjena z Uredbo (EU) 2016/10338.

7 V zvezi z navedenim glej npr. 261. člen Predloga Zakona o trgu finančnih instrumentov (EVA: 2017-1611-0002) z dne 6. 2. 2018, ki določa: (1) Agencija predpiše:

podrobnejša pravila o pripravljanju finančnih instrumentov za prodajo strankam in upravljanja teh instrumentov iz 233. in 253. člena tega zakona,

podrobnejši način vodenja evidenc in hrambo dokumentacije iz 237. člena tega zakona, podrobnejša pravila o ravnanju s finančnimi instrumenti in denarnim dobroimetjem strank ter

prenosu lastninske pravice v zavarovanje iz 239. do 241. člena tega zakona, podrobnejša pravila o prejemanju provizij, spodbud ali katerihkoli drugih denarnih ali nedenarnih

koristi v zvezi z opravljanjem investicijskih in pomožnih investicijskih storitev za stranke od tretjih oseb iz 251. člena tega zakona,

podrobnejša pravila o vodenju, pogojih za vpis in javni dostopnosti registra odvisnih borznoposredniških zastopnikov,

druga podrobnejša pravila o opravljanju investicijskih storitev za stranke. (2) Agencija pred sprejemom predpisov iz 1., 3. in 4. točke prejšnjega odstavka predhodno pridobi

mnenje ministrstva, pristojnega za finance. 8 Uredba (EU) 2016/1033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. junija 2016 o spremembi Uredbe (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih instrumentov, Uredbe (EU) št. 596/2014 o zlorabi trga in Uredbe (EU)

12


Ali si je Slovenija izgovorila kakršnekoli izjeme pri EU regulatorjih, da kakšna obveznost/režim

MIFID II ali Delegirane uredbe za Slovenijo ne velja in je relevantna za banke?

Odgovor 10

Izjeme glede Direktive 2014/65/EU so predpisane v sami direktivi. Poleg tistih določenih v 2.

členu direktive, države članice lahko določijo še posamezne izjeme, če se za to odločijo,

skladno s 3. členom direktive. Takšna izjema je v predlogu ZTFI-1 predvidena za malo

borznoposredniško družbo.

Posameznih izjem, ki bi se nanašale na oprostitev določenih zahtev, v Republiki Sloveniji ni,

prav tako nimamo informacij, da bi takšne izjeme obstajale za druge države članice.


Ciljni trgi – Kje bodo objavljeni, na Bloombergu? Za slovenski trg - KDD? Kaj pa trgi izven EU?

Bo Agencija predpisala skupna merila za profil vlagatelja?

Odgovor 11

Kako se opredelijo ciljni trgi je določeno v Smernicah o zahtevah glede upravljanja produktov

iz Direktive 2014/65/EU, ki jih je izdala ESMA, uporabljale pa se bodo tudi v Sloveniji.

Smernice določijo kategorije, ki jih je potrebno pri ciljnih trgih določiti:

vrsta strank (profesionalne, neprofesionalne, primerne nasprotne stranke);

znanje in izkušnje strank (kupci zapletenih produktov bi morali izkazati boljše poznavanje

prvin, ki omogočajo razumevanje produkta);

finančni položaj stranke (kakšna izguba je za stranko še sprejemljiva – ne subjektivno

temveč objektivno);

subjektivna pripravljenost stranke sprejeti tveganja (visoko / nizko tvegan produkt);

cilji in potrebe strank (npr. etična naložba, davčna optimizacija, zaščita pred valutnim

tveganjem…).

Pri opredelitvi ciljnega trga je treba upoštevati tudi značilnosti produkta (profil tveganosti,

likvidnost, inovativnost). Smernice so dostopne na spletni strani ATVP: http://www.a-

tvp.si/Documents/EU%20zakonodaja/esma35_43_620_guidelines_on_mifid_ii_product_gove

rnance_sl.pdf.


Zanima nas, na kakšen način se bodo presojali in preverjali kriteriji iz 12. člena Delegirane

uredbe 2017/565.

št. 909/2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah (UL L št. 175 z dne 30. 6. 2016, str. 1)

http://www.a-tvp.si/Documents/EU%20zakonodaja/esma35_43_620_guidelines_on_mifid_ii_product_governance_sl.pdf



13

Odgovor 12

Iz 12. člena Delegirane uredbe 2017/565 izhaja, da se investicijsko podjetje šteje za

sistematičnega internalizatorja v skladu z 20. točko prvega odstavka 4. člena Direktive

2014/65/EU v zvezi z vsako delnico, potrdilom o lastništvu, investicijskim skladom, ki kotira na

borzi (ETF), certifikatom in drugim podobnim finančnim instrumentom, če izvaja internalizacijo

v skladu z naslednjimi merili:

a) redno in sistematično za finančni instrument, za katerega obstaja likviden trg, kot je

opredeljen v točki (b) 17. točke prvega odstavka 2. člena Uredbe (EU) 600/2014, pri čemer

je v zadnjih šestih mesecih:

i. število poslov OTC, ki jih je izvedlo za svoj račun pri izvrševanju naročil strank, enako ali

večje od 0,4 % skupnega števila poslov z zadevnim finančnim instrumentom, izvršenih

v Uniji na katerem koli mestu trgovanja ali OTC v istem obdobju;

ii. v povprečju dnevno izvajalo posle OTC za svoj račun pri izvrševanju naročil strank v

zvezi z zadevnim finančnim instrumentom;

b) redno in sistematično za izvedeni finančni instrument, za katerega ne obstaja likviden trg,

kot je opredeljen v točki (b) 17. točke prvega odstavka 2. člena Uredbe (EU) 600/2014, pri

čemer je v zadnjih šestih mesecih pri izvrševanju naročil strank v povprečju dnevno izvajalo

posle OTC za svoj račun;

c) v znatnem obsegu za finančni instrument, pri čemer je obseg poslovanja z OTC, ki ga je

izvedlo za svoj račun pri izvrševanju naročil strank v zadnjih šestih mesecih, enak ali večji

od:

i. 15 % skupnega prometa z navedenim finančnim instrumentom, ki ga je investicijsko

podjetje ustvarilo s trgovanjem za svoj račun ali za račun strank na mestu trgovanja ali

OTC;

ii. 0,4 % skupnega prometa z navedenim finančnim instrumentom, ustvarjenega v Uniji s

trgovanjem na mestu trgovanja ali OTC.

Pravno podlago za ugotavljanje oziroma določanje »kriterijev« iz navedenega člena, to je:

skupno število poslov z zadevnim finančnim instrumentom, izvršenih v Uniji na katerem koli

mestu trgovanja ali OTC v istem obdobju;

skupni promet z navedenim finančnim instrumentom, ustvarjen v Uniji s trgovanjem na

mestu trgovanja ali OTC.

skupni promet z navedenim finančnim instrumentom, ki ga je investicijsko podjetje ustvarilo

s trgovanjem za svoj račun ali za račun strank na mestu trgovanja ali OTC,

predstavljajo zlasti 3., 6., 8., 10., 12. in 13. člen Uredbe (EU) 600/2014, v skladu s katerimi

med drugim:

1) upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, objavijo trenutne

ponujene nakupne in prodajne cene ter globino trgovskih interesov pri teh cenah, ki se

oglašujejo prek njihovih sistemov za delnice, potrdila o lastništvu, investicijske sklade, a

katerimi se trguje na borzi, certifikate in druge podobne finančne instrumente, s katerimi

se trguje na mestu trgovanja. Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto

trgovanja, zagotavljajo, da so te informacije v času običajnih ur trgovanja stalno na voljo

javnosti;

14

2) upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, investicijskim

podjetjem, ki so v skladu s 14. členom navedene uredbe obvezana objavljati svoje

ponudbe glede delnic, potrdil o lastništvu, ETF, certifikatov in drugih podobnih finančnih

instrumentov, ob razumnih poslovnih pogojih in na nediskriminatoren način zagotovijo

dostop do sistemov, ki jih uporabljajo za objavljanje informacij iz predhodnega odstavka;

3) upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, objavijo ceno,

obseg in čas izvršenih poslov v zvezi z delnicami, potrdili o lastništvu, ETF, certifikati in

drugimi podobnimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na tem mestu trgovanja.

Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, objavljajo

podrobnosti vseh teh poslov čim bolj sprotno, kolikor je to tehnično izvedljivo;


podjetjem, ki so v skladu z 20. členom navedene uredbe obvezana objavljati podrobnosti

o svojih poslih z delnicami, potrdili o lastništvu, ETF, certifikati in drugimi podobnimi

finančnimi instrumenti, ob razumnih poslovnih pogojih in na nediskriminatoren način

zagotovijo dostop do sistemov, ki jih uporabljajo za objavljanje informacij iz predhodnega

odstavka;

5) upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, objavijo trenutne

ponudbene nakupne in prodajne cene ter globino trgovskih interesov pri teh cenah, ki se

oglašujejo prek njihovih sistemov za obveznice, strukturirane finančne produkte, pravice

do emisij, izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na mestu trgovanja, in

paketna naročila. Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja,

zagotavljajo, da so te informacije v času običajnih ur trgovanja stalno na voljo javnosti.

Obveznost objave ne velja za posle z izvedenimi finančnimi instrumenti nefinančnih

nasprotnih strank, pri katerih je mogoče objektivno izmeriti, da zmanjšujejo tveganja, ki so

neposredno povezana s poslovno dejavnostjo ali dejavnostjo financiranja zakladnice

nefinančne nasprotne stranke ali te skupine;


podjetjem, ki so v skladu z 18. členom navedene uredbe obvezana objavljati svoje

ponudbe glede obveznic, strukturiranih finančnih produktov, pravic do emisij in izvedenih

finančnih instrumentov, ob razumnih poslovnih pogojih in na nediskriminatoren način


odstavka;

7) upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, objavijo ceno,

obseg in čas izvršenih poslov v zvezi z obveznicami, strukturiranimi finančnimi produkti,

pravicami do emisij in izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na mestu

trgovanja. Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, objavljajo

podrobnosti vseh teh poslov čim bolj sprotno, kolikor je to tehnično izvedljivo;


podjetjem, ki so v skladu z 21. členom navedene uredbe obvezana objavljati podrobnosti

o svojih poslih za obveznice, strukturirane finančne produkte, pravice do emisij in izvedene

finančne instrumente, ob razumnih poslovnih pogojih in na nediskriminatoren način


odstavka;

9) upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, dajo informacije,

objavljene v skladu s členi 3, 4 in 6 do 11, na voljo javnosti, tako da podatke o preglednosti

pred trgovanjem in po njem zagotovijo ločeno;

15

10) ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo zagotavljanje

podatkov o preglednosti pred trgovanjem in po njem, vključno z ravnijo razdruževanja

podatkov za objavo v skladu z predhodnim odstavkom9;

11) ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 3. julija

2015. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov

iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe 1095/201010;

12) upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, dajo informacije,

objavljene v skladu s 3., 4 in 6. do 11. členom navedene uredbe, na voljo javnosti ob

razumnih poslovnih pogojih in zagotovijo nediskriminatoren dostop do njih. Te informacije

so brezplačno na voljo 15 minut po objav;

13) komisija sprejme delegirane akte v skladu s 50. členom navedene uredbe, s katerimi

pojasni razumne poslovne pogoje za objavo informacij v skladu z predhodnim odstavkom.

To pomeni, da bodo lahko investicijska podjetja za ugotovitev oziroma določitev »kriterijev« iz

12. člena Delegirane uredbe 2017/565 pridobila podatke o številu oziroma obsegu poslov s

finančnimi instrumenti od mest trgovanja na zgoraj opisane načine. Pri tem je potrebno

poudariti, da bo v skladu z odgovorom na vprašanje št. 1 ESMA Q&A (glej opombo št. 7),

ESMA prvič objavila vse potrebne podatke za ugotavljanje oziroma določitev navedenih

»kriterijev« dne 1. 8. 2018 (podatki so bili objavljeni za obdobje od 3. 1. 2018 do 30. 6. 2018),

investicijska podjetja pa so morala začeti uporabljati omenjene podatke s 1. 9. 2018, oziroma

morajo s 1. 9. 2018 uskladiti svoje poslovanje z obveznostmi, ki jih imajo v zvezi z navedenim

kot sistematični internalizatorji (in o tem poročati svojemu pristojnemu nadzornemu organu).


Prosimo za razlago meril, na podlagi katerih se presoja, ali FX Forward izpolnjuje določene

pogoje iz 10/1b člena uredbe 2017/565, in sicer:

da gre za plačilno sredstvo (means of payment),

ki se sklene zaradi lažjega plačila za opredeljivo blago, storitve ali neposredno naložbo.

Odgovor 13

Delegirana uredba 2017/565 v 10. členu določa značilnosti drugih pogodb o izvedenih

instrumentih, ki se nanašajo na valuto, a pri tem niso finančni instrument. V zvezi z navedenim

tako prej omenjeni člen določa, da takšna pogodba ni finančni instrument, če je:

a) promptna pogodba v smislu drugega odstavka 10. člena Delegirane uredbe 2017/565 ali

b) plačilno sredstvo, ki izpolnjuje vse naslednje pogoje:

9 Glej tudi 7. razdelek ESMA Questions and Answers On MiFID II and MiFIR transparency topics (ESMA70-872942901-35 z dne 18.3.2018; v nadaljevanju ESMA Q&A) - https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/esma70-872942901-35_qas_transparency_issues.pdf, 10 Navedeni regulativni tehnični standardi so določeni z Delegirano uredbo (EU) 2017/572 z dne 2. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) No 600/2014 Evropskega Parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o podrobni določitvi zagotavljanja podatkov o preglednosti pred trgovanjem in po njem ter ravni razdruževanja podatkov za objavo in Delegirano uredbo (EU) 2017/567 z dne 18. maja 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z opredelitvijo pojmov, preglednostjo, stiskanjem portfelja ter nadzornimi ukrepi glede poseganja v zvezi s produkti in pozicij.

https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/esma70-872942901-35_qas_transparency_issues.pdf

https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/esma70-872942901-35_qas_transparency_issues.pdf

16

i. mora biti fizično poravnano iz razlogov, ki niso neizpolnjevanje obveznosti ali drugi

razlogi za prenehanje;

ii. ga sklene vsaj oseba, ki ni finančna nasprotna stranka v smislu osmega odstavka 2.

člena Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (EMIR)

iii. se sklene zaradi lažjega plačila za opredeljivo blago, storitve ali neposredno naložbo in

iv. ni vključeno v trgovanje na mestu trgovanja.

Torej, da gre pri nestandardizirani valutni terminski pogodbi (angl. FX Forward) za plačilno

sredstvo, morajo biti izpolnjeni vsi pogoji iz točke b) zgoraj in šele, ko je takšna pogodba tudi

promptna pogodba, se takšna pogodba ne šteje za finančni instrument po Direktivi

2014/65/EU. Posledično se, skladno z uvodnim stavkom št. 10 Delegirane uredbe 2017/565,

iz opredelitve finančnih instrumentov izključijo pogodbe na tujo valuto, ki jih sklenejo

nefinančna podjetja, ki za izvoz opredeljivega blaga in storitev sprejemajo plačila v tuji valuti,

ter nefinančna podjetja, ki za uvoz specifičnega blaga in storitev plačujejo v tuji valuti. Med

plačilna sredstva tako, skladno z uvodnim stavkom št. 13 Delegirane uredbe 2017/565, ni

mogoče šteti opcij na valuto in valutnih zamenjav.


Na podlagi 189/2/6 člena predloga ZTFI-1 mora uprava BPD opredeliti, potrditi in nadzorovati

politiko glede investicijskih storitev in poslov ter pomožnih investicijskih storitev, ostalih storitev

in produktov, ki jih BPD ponuja, v skladu z dovoljenim tveganjem BPD ter značilnostmi in

potrebami strank BPD, ki jim bodo navedene storitve ali produkti ponujeni ali zagotovljeni,

vključno z opravljanjem stresnih testov. Na kakšen način oz. v kakšnem smislu mora BPD

opredeliti dovoljena tveganja BPD? Na kakšen način oz. kakšne stresne teste mora opravljati

BPD?

Odgovor 14

Omenjena določba prenaša točko b) tretjega odstavka 9. člena Direktive 2014/65/EU. Pojem

»dovoljenega tveganja« ali angleško »risk tolerance« se nanaša na nagnjenost investicijskega

podjetja k tveganjem, pojem, ki je podrobneje opredeljen v 8. točki drugega odstavka 3. člena

Sklepa o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja

ustreznega notranjega kapitala za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 72/16) in

pomeni vnaprej dogovorjeno skupno raven tveganj, vključno z ravnmi posameznih vrst tveganj,

ki jih je investicijsko podjetje še pripravljeno prevzeti za namen uresničevanja svojih poslovnih

ciljev, strategij, politik in načrtov, ob upoštevanju sposobnosti za prevzemanje tveganj

(opredeljeno v 10. točki drugega odstavka 3. člena istega sklepa), strategij in politik

prevzemanja in upravljanja tveganj, ter politik kapitala, likvidnosti in prejemkov družbe.

Investicijsko podjetje je namreč lahko izpostavljeno različnim tveganjem (kreditno, tržno,

operativno, likvidnostno, tveganje skladnosti…), ki zahtevajo dovolj visoko kapitalsko

ustreznost (višino razpoložljivega kapitala) glede na obseg izpostavljenosti posameznemu

tveganju in vsem tveganjem skupaj. Kapitalska ustreznost je zagotovilo, da lahko investicijsko

podjetje tveganja, ki jim je izpostavljeno, prevzame. Investicijsko podjetje mora imeti ob

vsakem trenutku dovolj kapitala, da je kapitalsko ustrezno. Zato se kapitalska ustreznost

izračunava sprotno in se mora prilagajati tveganjem, ki jim je investicijsko podjetje

izpostavljeno. Če se poviša izpostavljenost tveganjem, se poviša višina zahtevanega kapitala

in obratno.

17

Dovoljena tveganja investicijskega podjetja so torej tista, ki ustrezajo višini razpoložljivega

kapitala, ki ga investicijsko podjetje zagotavlja. Če je investicijsko podjetje kapitalsko ustrezno

v določenem trenutku, nima pa presežnega kapitala, ki bi ga lahko uporabilo pri povečanju

tveganj, ne sme sprejeti novih tveganj in hkrati paziti, da se mu obstoječa tveganja ne

povečajo, saj bi v teh primerih potrebovalo več kapitala. Uprava mora tako zagotoviti, da

investicijsko podjetje ne sprejema večjih tveganj, kot jih kapitalsko lahko prenese ali, z drugimi

besedami, zagotavljati mora kapitalsko ustreznost glede na vsa tveganja, ki jim je investicijsko

podjetje izpostavljeno ob vsakem času.

Upravljanje s tveganji podrobneje določa 5. poglavje ZTFI-1 in se v veliki meri veže na določbe

Zakona o bančništvu. Trenutno se za tveganje borznoposredniških družb uporablja Sklep o

ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega

notranjega kapitala za borznoposredniške družbe, ki opredeljuje limite tveganj (torej dovoljena

tveganja):

»limiti tveganj« so sprejete kvantitativne omejitve in ukrepi, na podlagi katerih

borznoposredniška družba obvladuje prevzemanje tveganj in njihove koncentracije po

produktih, naložbah, strankah, poslovnih področjih, osebah v skupini ali drugih merilih

upravljanja tveganj ter, ki borznoposredniški družbi omogočajo alokacijo tveganj po poslovnih

področjih in vrstah tveganja in jih borznoposredniška družba določi ob upoštevanju svoje

nagnjenosti k tveganjem, različnih stresnih scenarijev in drugih meril.

Sklep stresni test opredeli kot: »stresni test, tudi obremenitveni test, tudi test izjemnih, a

verjetnih situacij, (v nadaljevanju: stresni test)« pomeni uporabo različnih, kvantitativnih in

kvalitativnih tehnik testiranja občutljivosti borznoposredniške družbe na izredne, vendar

verjetne dogodke, ki jih na podlagi različnih kombinacij sprememb v dejavnikih tveganja

(stresnih scenarijev) določi borznoposredniška družba.

Uporabo stresnih testov določa 22. člen Sklep o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem

organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za borznoposredniške družbe.


ATVP prosimo za pojasnilo s konkretnim primerom, kaj pomeni v točki 2 navedeni pojem

strategije »Podjetje zlasti obvesti stranko, ki je izdajatelj, in z njo sodeluje v zvezi s kakršno

koli strategijo varovanja pred tveganji ali stabilizacije, ki jo namerava izvajati v zvezi s ponudbo,

vključno s tem, kako lahko te strategije vplivajo na interese stranke, ki je izdajatelj.«, ker nam

ta točka ni povsem razumljiva.

Želimo poudariti, da ima banka tako ali tako že zaradi druge regulative vzpostavljene sisteme,

kontrole in postopke za opredelitev in obvladovanje nasprotij interesov. Poleg tega pri izdajah

in prvih prodajah, pred določitvijo končnih pogojev finančnega inštrumenta s strani izdajatelja,

opravimo tudi sondiranje trga (market sounding v skladu z EU predpisi) pri potencialnih

vlagateljih; rezultate le-tega komuniciramo izdajatelju, ki določi končne pogoje finančnega

instrumenta. Zato menimo, da zahteve člena 39 že izpolnjujemo oz. nam člen ne nalaga

dodatnih zahtev. ATVP prosimo za potrditev pravilnosti našega razumevanja.

18

Odgovor 15

Iz 39. člena Delegirane uredba 2017/565 izhaja, da morajo investicijska podjetja imeti

vzpostavljene sisteme, kontrole in postopke za opredelitev in obvladovanje nasprotij

interesov, ki nastanejo v zvezi z možno določitvijo:

prenizkih ali

previsokih cen

za izdajo finančnih instrumentov ali vključenostjo zadevnih strank v postopek (oziroma za

zaračunavanje stroškov strankam, ki želijo izdati finančni instrument).

Iz 39.člena Delegirane uredbe 2017/565 nadalje izhaja, da morajo investicijska podjetja v zvezi

z navedenim zlasti vzpostaviti, izvajati in vzdrževati vsaj takšno notranjo ureditev, ki zagotavlja:

(a) da cena ponudbe ne podpira interesov drugih strank ali samega (investicijskega)

podjetja na način, ki je v nasprotju z interesi stranke, ki je izdajatelj, in

(b) da je zagotovljeno preprečevanje in obvladovanje primerov, ko osebe, odgovorne za

izvajanje storitev za stranke podjetja, ki so vlagatelji, neposredno sodelujejo pri

odločitvah v zvezi s podjetniškim finančnim svetovanjem glede cen stranki, ki je

izdajatelj.

Investicijska podjetja strankam zagotovijo informacije o tem, kako se določi priporočilo

glede cene ponudbe in zadevnih časovnih okvirov. Podjetje zlasti obvesti stranko, ki je

izdajatelj, in z njo sodeluje v zvezi s kakršno koli strategijo varovanja pred tveganji ali

stabilizacije, ki jo namerava izvajati v zvezi s ponudbo, vključno s tem, kako lahko te

strategije vplivajo na interese stranke, ki je izdajatelj. Podjetja med postopkom ponudbe

sprejmejo tudi vse razumne ukrepe za obveščanje stranke, ki je izdajatelj, o vseh dogajanjih v

zvezi z določitvijo cene izdaje.

Stabilizacija pomeni vsak nakup ali ponudbo za nakup vrednostnih papirjev ali poslovanje s

povezanimi instrumenti, ki so jim enakovredni, ki ga izvede kreditna institucija ali investicijsko

podjetje v okviru večje distribucije takih vrednostnih papirjev izključno z namenom podpreti

tržno ceno teh vrednostnih papirjev v vnaprej določenem obdobju zaradi pritiska na

prodajo teh vrednostnih papirjev11. Investicijsko podjetje mora zato obvestiti stranko, ki je

izdajatelj, in z njo sodeluje pri stabilizaciji, ki jo namerava izvajati v zvezi s ponudbo finančnih

instrumentov o tem, kakšen vpliv ima stabilizacija na interese stranke pri izdaji finančnih

instrumentov. Če bi npr. investicijsko podjetje po naročilu svoje stranke zaradi dokapitalizacije

izdalo nove vrednostne papirje stranke, hkrati pa bi glede navedenih vrednostnih papirjev že

izvajalo stabilizacijo, potem bi moralo stranko obvestiti, kakšen vpliv (npr. na zagotavljanje

cene vrednostnih papirjev, za katere zagotavlja stabilizacijo) imajo novo izdani vrednostni

papirji.

Iz določb 39. člena Delegirane uredbe 2017/565 je prav tako razvidno, da morajo investicijska

podjetja imeti vzpostavljene sisteme, kontrole in postopke za opredelitev in obvladovanje

nasprotij interesov, ki nastanejo v zvezi z možno določitvijo cene finančnih instrumentov, ki

11 Glej točko d) drugega odstavka 3. člena Uredbe (EU) št. 596/2014

19

jih izdajo njihove stranke. Prav tako so dolžna svojim strankam pojasniti, na kakšen način je

določena cena finančnih instrumentov, ki jim jo priporočajo.

Sondiranje trga so stiki med prodajalcem finančnih instrumentov in enim ali več potencialnimi

vlagatelji z namenom, da bi navedeni prodajalec pridobil zanimanje potencialnih vlagateljev za

morebitni posel, njegovo ceno, velikost in strukturo. Sondiranje trga se uporablja za pridobitev

mnenja potencialnih vlagateljev, vzpodbujanje dialoga med vlagatelji, zagotovitev, da posli

potekajo tekoče in da so pogledi izdajateljev, obstoječih delničarjev oziroma potencialnih novih

vlagateljev usklajeni. Možnost izvajanja sondiranja trga v skladu s predpisi je pomembna za

pravilno delovanje finančnih trgov, zato se ne obravnava kot zloraba trga12.

Glede na navedeno postopki, ki jih morajo investicijska podjetja imeti oziroma voditi za

obvladovanje nasprotja interesov pri določitvi cene finančnih instrumentov za stranke,

praviloma niso povsem enaki kot tisti, ki jih morajo investicijska podjetja voditi v zvezi s

sondiranjem trga. Zato mora investicijsko podjetje tudi v primeru, če že ima vzpostavljene

sisteme, kontrole in postopke za opredelitev in obvladovanje nasprotij interesov (npr.

za potrebe sondiranja trga) ponovno preveriti takšne postopke v luči zahtev iz 39. člena

Delegirane uredbe 2017/565 in jih primerno dopolniti tako, da bodo skladni z navedenimi

določbami uredbe.


Kaj v okviru zahtev glede informacij o stroških pomeni pojem »priporoča« ali »trži« (pojem, ki

ga uporablja Delegirana Uredba 2017/565) oz. »prodaja« (pojem, ki ga uporablja predlog ZTFI-

1)?

Odgovor 16

Peti odstavek 50. člena Delegirane uredbe 2017/565 določa, da se obveznost pravočasne

zagotovitve polnega predhodnega razkritja informacij o skupnih stroških in dajatvah v zvezi s

finančnim instrumentom ter opravljeno investicijsko ali pomožno storitvijo za investicijska

podjetja uporablja med drugim tudi v primeru, kadar investicijsko podjetje priporoča ali

trži finančne instrumente strankam.

Tretji odstavek 301. člena predloga ZTFI-1 pa npr. določa, da mora borznoposredniška družba

prek računa gospodarjenja opravljati vse prenose vrednostnih papirjev, ki jih kupuje in prodaja

za račun stranke na podlagi pogodbe o gospodarjenju s finančnimi instrumenti. Izraz »prodaja«

(in ne »trženje«) vsebujejo tudi druge določbe predloga ZTFI-113.

Navedeno pomeni, da je pojem trženja (finančnih instrumentov) iz petega odstavka 50. člena

Delegirane uredbe 2017/565 npr. enak pojmu prodaje (finančnih instrumentov) iz predloga

301. člena ZTFI-1.

12 Glej tudi točke od 32 do 36 recitala in 11. člen Uredbe (EU) št. 596/2014. 13 Edina izjema je drugi odstavek 180. člena predloga ZTFI-1, ki govori o »trženju« v zvezi z opravljanjem storitev upravljanja investicijskih skladov in ne investicijskih storitev in poslov. Ta določa, da lahko borznoposredniška družba za investicijske sklade, ki izpolnjujejo pogoje za trženje in prodajo v Republiki Sloveniji, na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 122. člena ZISDU-3 oziroma pooblastila iz prvega odstavka 58. člena ZUAIS opravlja posamezne storitve upravljanja investicijskih skladov iz 99. člena ZISDU-3 oziroma 57. člena ZUAIS.

20


Kakšni so kriteriji glede opredelitve »nesistematični, priložnostni, neredni in občasni« in na

kakšen način se bodo ti kriteriji presojali in preverjali?

Odgovor 17

Navedeni kriteriji so opredeljeni v točki (a) prvega odstavka 23. člena MiFIR in se nanašajo na

vrste poslov investicijskih podjetij in kreditnih institucij, za katere ne velja osnovno pravilo

obveznosti trgovanja z delnicami na mestu trgovanja.

MiFIR natančneje ne določa kriterijev glede opredelitve nesistematičnih, priložnostnih,

nerednih in občasnih poslov. Prav tako ESMA nima podeljenega mandata v zvezi z nadaljnjo

opredelitvijo teh kriterijev na podlagi Uredbe (EU) 600/2014. Agencija v zvezi s tem izhaja iz

pojasnila ESMA na strani 101 posvetovalnega dokumenta na temo MiFID II/MiFIR z dne

22. 5. 2014 (ESMA/2014/548)14, kjer slednja zavzema stališče, da je pri opredelitvi zgoraj

navedenih pojmov smiselno upoštevati opredelitve, sicer nasprotnih pojmov, ki se uporabljajo

za opredelitev sistematičnega internalizatorja (glej npr. 12. člen Delegirane Uredbe 2017/565).

Agencija bo ob upoštevanju navedenega ter na podlagi njej razpoložljivih podatkov navedeno

tudi preverjala in presojala v okviru svojih nadzornih pooblastil.


Poglavje »clients assets« se verjetno ne tiče tistih investicijskih podjetij, ki trgujejo v svojem

imenu in za svoj račun?

Odgovor 18

Ne, saj je namen določb, vezanih na varovanje sredstev strank, predvsem v tem, da se

prepreči investicijskemu podjetju uporabljati sredstva strank, ki se hranijo pri tem

investicijskem podjetju, za svoj račun (glej osmi, deveti in deseti odstavek 16. člena Direktive

2014/65/EU oziroma 303. – 309. člen predloga ZTFI-1, ki v slovenski pravni red prenaša

Direktivo 2014/65/EU).

14 Na voljo na spletni strani https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/2015/11/2014-

548_discussion_paper_mifid-mifir.pdf

https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/2015/11/2014-548_discussion_paper_mifid-mifir.pdf

https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/2015/11/2014-548_discussion_paper_mifid-mifir.pdf

21

INVESTICIJSKO SVETOVANJE


Ali je obvezna licenca za svetovanje, v kolikor tržniki tržijo samo vzajemne sklade in opravljajo

spremembe naložb skladno s svetovalno IT rešitvijo?

Odgovor 1

Obveznost pridobitve dovoljenja za opravljanje investicijske storitve investicijskega svetovanja

se nanaša na osebe, ki v okviru svoje redne dejavnosti opravljajo navedeno storitev. V tem

pogledu morajo osebe, ki na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali kakšni drugi pravni podlagi

opravljajo dela in naloge pri investicijskem podjetju oziroma kreditni instituciji, ki za eno ali več

družb za upravljanje opravlja storitev trženja njenih skladov in poleg tega opravlja investicijsko

storitev investicijskega svetovanja predhodno pridobiti dovoljenje Agencije za trg vrednostnih

papirjev. Enote kolektivnih naložbenih podjemov so namreč, skladno z določbo Zakona o trgu

finančnih instrumentov, finančni instrumenti, svetovanje v zvezi s tem pa, ob upoštevanju

opredelitve pomena investicijskega svetovanja in pojasnil ESMA15 pomeni opravljanje

investicijske storitve, za katero je potrebno pridobiti predhodno dovoljenje pristojnega

nadzornega organa. Pri tem velja izjema iz točke (k) prvega odstavka 2. člena Direktive

2014/65/EU, ki določa, da se za osebe, ki izvajajo investicijsko svetovanje v okviru opravljanja

druge poklicne dejavnosti, za katero Direktiva 2014/65/EU ne velja, pod pogojem, da izvajanje

takega svetovanja ni posebej nagrajeno, navedena direktiva ne uporablja.


Ali v poslovalnicah kjer se tržijo vzajemni skladi zaposleni potrebujejo licenco za svetovanje v

kolikor uporabljajo program za pomoč pri izbiri produktov?

Odgovor 2

Enote kolektivnih naložbenih podjemov so, skladno z določbo Zakona o trgu finančnih

instrumentov, finančni instrumenti, svetovanje v zvezi s tem pa, ob upoštevanju opredelitve

pomena investicijskega svetovanja in pojasnil ESMA16 pomeni opravljanje investicijske

storitve, za katero je potrebno predhodno pridobiti dovoljenje pristojnega nadzornega organa.

Pri tem velja izjema iz točke (k) prvega odstavka 2. člena Direktive 2014/65/EU, ki določa, da

se za osebe, ki izvajajo investicijsko svetovanje v okviru opravljanja druge poklicne dejavnosti,

za katero Direktiva 2014/65/EU ne velja, pod pogojem, da izvajanje takega svetovanja ni

posebej nagrajeno, navedena direktiva ne uporablja. Uporaba programa za pomoč pri izbiri

produktov ne pomeni, da pri stranki ali potencialni stranki v postopku nudenja posameznega

finančnega instrumenta investicijska storitev investicijskega svetovanja ni bila opravljena.

Skladno z opredelitvijo investicijskega svetovanja iz Zakona o trgu finančnih instrumentov in

9. člena Delegirane uredbe 2017/56517 morajo osebe, ki opravljajo določene storitve in posle

jasno in natančno razmejevati med dajanjem informacij strankam ali potencialnim strankam in

dajanjem osebnih priporočil tem strankam ali potencialnim strankam v zvezi z enim ali več

15 URL: https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/2015/11/10_293.pdf 16 URL: https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/2015/11/10_293.pdf 17 Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/565 z dne 25. aprila 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z organizacijskimi zahtevami in pogoji poslovanja investicijskih podjetij ter opredeljenimi izrazi za namene navedene direktive

https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/2015/11/10_293.pdf


22

finančnimi instrumenti. Slednje namreč pomeni opravljanje investicijske storitve investicijskega

svetovanja, za izvajanje katere pa morajo osebe, ob upoštevanju že navedene izjeme, pridobiti

ustrezno dovoljenje pristojnega nadzornega organa.


Izvedba izdaje in prve prodaje obveznic in komercialnih zapisov za podjetja, ki jih izvaja takrat,

ko prejme s strani izdajatelja ustrezen mandat za izvedbo izdaje in prve prodaje, pri čemer gre

za zaprte prodaje, brez obveznosti odkupa, pogoje finančnih inštrumentov določi izdajatelj. Le-

ti so skupaj z informacijami o izdajatelju vsebovani v predstavitvenem dokumentu (info memo)

finančnega inštrumenta, za katerega vsebino odgovarja izdajatelj sam. Na podlagi vsebine

predstavitvenega dokumenta podajo vlagatelji v zahtevanem roku svoje zavezujoče izjave za

nakup finančnega inštrumenta. Izdaje oz. prodaje so izvedene na podlagi 49. člena ZTFI (t.j.

izjeme od obveznosti objave prospekta), saj gre za ponudbo vrednostnih papirjev, naslovljeno

na manj kot 150 fizičnih ali pravnih oseb v posamezni državi članici, ki nimajo položaja dobro

poučenega vlagatelja. Po našem razumevanju so tovrstne storitve zajete v Prilogi 1 MIFID,

Oddelek A (Investicijske storitve in posli), točka (6): izvedba prodaje primarne izdaje finančnih

instrumentov. Pri tem še razumemo, da ne gre za storitve pod točko (5) investicijsko

svetovanje.

Odgovor 3

Pojem investicijskega svetovanja je natančneje opredeljen v Zakonu o trgu finančnih

instrumentov ter 9. členu Delegirane uredbe 2017/565, odgovori na posamezna vprašanja v

zvezi z opredelitvijo investicijske storitve investicijskega svetovanja pa so podani tudi v več

dokumentih ESMA18. Ob upoštevanju vsega navedenega Agencija pojasnjuje, da glede na

opisano in pa samo naravo storitve izvedbe prve ali nadaljnje prodaje finančnih instrumentov

z obveznostjo odkupa (ali brez nje) takšna storitev navadno ne vsebuje investicijskega

svetovanja. Pri navedeni storitvi gre namreč navadno za prodajo določenih finančnih

instrumentov bolj ali manj omejenemu krogu vlagateljev ali potencialnih vlagateljev, pri čemer

je vsebina ponudbe splošne narave in navadno ne zajema ocene znanj, izkušenj, investicijskih

ciljev stranke in sposobnosti stranke, da nosi finančne posledice investicijske odločitve, ki jo

ta stranka sprejme.

Navedenemu navkljub lahko investicijsko podjetje tudi v okviru izvajanja storitve izvedbe prve

ali nadaljnje prodaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa (ali brez nje) vlagateljem

nudi storitev investicijskega svetovanja. Stranka lahko sama, v okviru izvajanja storitve prve

ali nadaljnje prodaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa (ali brez nje) – tudi primarna

storitev, zaprosi za investicijski nasvet v zvezi s finančnim instrumentom, ki je predmet

primarne storitve ali v zvezi s katerim koli drugim finančnim instrumentom. Prav tako lahko

investicijsko podjetje v okviru primarne storitve za stranko ali potencialno stranko investicijsko

storitev investicijskega svetovanja opravi tudi na lastno pobudo (namenoma ali ne), pri čemer

pa mora v obeh primerih upoštevati vse relevantne zahteve v zvezi z nudenjem takšne storitve.

18 Kot na primer na tej https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/2015/11/10_293.pdf in tej https://www.esma.europa.eu/press-news/esma-news/esma-publishes-new-qa-investor-protection-under-mifid-ii spletni povezavi.


https://www.esma.europa.eu/press-news/esma-news/esma-publishes-new-qa-investor-protection-under-mifid-ii

https://www.esma.europa.eu/press-news/esma-news/esma-publishes-new-qa-investor-protection-under-mifid-ii

23

Investicijsko podjetje mora jasno razmejiti opravljanje posamezne storitve in na podlagi določb

Zakona o trgu finančnih instrumentov ter 38. do 41. člena Delegirane uredbe 2017/565 omejiti

morebiten konflikt interesov pri opravljanju takšnih storitev za stranko. V primeru, da konfliktov

interesov ni mogoče v celoti odpraviti in ti še vedno obstajajo, pa stranki le te jasno razkriti in

prikazati vsa tveganja v zvezi s tem ter stranko seznaniti, katere storitve v danem primeru

investicijsko podjetje dejansko opravlja (storitev izvedbe prve ali nadaljnje prodaje finančnih

instrumentov z obveznostjo odkupa (ali brez njega), ki ne vključuje investicijskega svetovanja).


MiFID2 določa v 7.b odstavku 24. člena, da investicijsko podjetje pri samostojnem opravljanju

investicijskega svetovanja obvesti stranko, da ne sprejema pristojbin, provizij ali kakršnih koli

denarnih ali nedenarnih koristi, ki jih plača ali zagotovi tretja oseba, ali oseba, ki v zvezi z

zagotavljanjem storitve stranki ukrepa za račun tretje osebe. Prav tako mora razkriti manjše

nedenarne koristi, s katerimi se lahko izboljša kakovost opravljanja storitev za stranko in ki

zaradi svojega obsega in narave ne bi mogle ogrožati izpolnjevanja dolžnosti investicijskega

podjetja, da deluje v najboljšem interesu stranke. Do kakšnega obsega se bo ta določba

uporabljala v praksi na eni strani za neodvisnega svetovalca in na drugi strani za tako

imenovanega odvisnega svetovalca ter kaj bo dejansko dovoljeno in kaj ne?

Odgovor 4

Poleg določbe 24. člena Direktive 2014/65/EU19 področje odvisnega in neodvisnega

investicijskega svetovanja, in posebej v zvezi s tem kakovost opravljanja storitve za stranko

natančneje določajo še Delegirana uredba 2017/565, Delegirana direktiva 2017/59320 in Q&A

ESMA na temo varstva vlagateljev in posrednikov21. Drugi odstavek 11. člena Delegirane

direktive 2017/593 jasno določa, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da se pristojbina, provizija

ali nedenarna korist, ki je bila prejeta/dana iz naslova opravljanja katere koli investicijske ali

pomožne investicijske storitve šteje za namenjeno povečanju kakovosti zadevne storitve za

stranko. Nadalje četrti odstavek istega člena določa hrambo dokazil s katerimi investicijsko

podjetje dokazuje prejem takšnih pristojbin, provizij ali nedenarnih koristi, peti odstavek pa

razkritje informacij strankam v zvezi s tem.

Pri opravljanju investicijske storitve neodvisnega investicijskega svetovanja oziroma

gospodarjenja s finančnimi instrumenti lahko investicijsko podjejte zadrži samo manjše

nedenarne koristi (ne pa tudi denarnih), kot so navedene v tretjem odstavku 12. člena

Delegirane direktive 2017/593. Iz navedenega torej izhaja, da mora investicijsko podjetje pri

opravljanju neodvisnega investicijskega svetovanja oziroma gospodarjenja s finančnimi

instrumenti vzpostaviti politike in postopke za prenos vseh pristojbin, provizij in koristi (razen

19 Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU 20 Delegirana direktiva Komisije (EU) 2017/593 z dne 7. aprila 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zaščito finančnih instrumentov in sredstev, ki pripadajo strankam, obveznostim glede upravljanja produktov in pravili, ki se uporabljajo za zagotavljanje ali prejemanje pristojbin, provizij ali kakršnih koli denarnih ali nedenarnih koristi 21 Zadnja verzija dokumenta objavljena na spletnem naslovu ESMA: https://www.esma.europa.eu/document/qa-mifid-ii-and-mifir-investor-protection-and-intermediaries-topics

https://www.esma.europa.eu/document/qa-mifid-ii-and-mifir-investor-protection-and-intermediaries-topics

https://www.esma.europa.eu/document/qa-mifid-ii-and-mifir-investor-protection-and-intermediaries-topics

24

nekaterih manjših nedenarnih koristi) na stranko in slednjo o tem tudi primerno obvestiti, pri

opravljanju drugih investicijskih oziroma pomožnih investicijskih storitev pa mora spoštovati

določbe 24. člena Direktive 2014/65/EU in 11. člena Delegirane direktive 2017/593.


Kateri so primeri zagotovitve dodatne storitve ali storitve na višji ravni za stranko? Nekaj jih je

primeroma navedenih, ali bi lahko prejeli usklajen seznam še drugih storitev?

Odgovor 5

Da se lahko pristojbina, provizija ali nedenarna korist šteje za namenjeno povečanju kakovosti

zadevne storitve za stranko, morajo biti izpolnjeni vsi pogoji iz drugega odstavka 11. člena

Delegirane direktive 2017/593. Primeri zagotavljanja dodatne storitve ali storitve na višji ravni

za stranko so primeroma navedeni v podtočkah (i) do (iii) točke a) drugega odstavka 11. člena

Delegirane direktive 2017/593, seznam pa ne zajema vseh storitev, ki se štejejo kot

dodatne/na višji ravni.

Na podlagi dokazil iz četrtega odstavka 11. člena Delegirane direktive 2017/593 bo Agencija

za trg vrednostnih papirjev v okviru svojih pooblastil preverjala in ugotavljala ali posamezne

pristojbine, provizije in nedenarne koristi, ki jih je investicijsko podjetje plačalo ali prejelo,

izboljšujejo kakovost storitev za stranke, pri čemer priprava usklajenega seznama vseh storitev

ni predvidena. Investicijsko podjetje mora namreč sámo, na podlagi svojega modela

poslovanja ter vsebine prejetih/danih pristojbin, provizij oziroma nedenarnih koristi, beležiti

kako navedene pristojbine, provizije oziroma nedenarne koristi izboljšujejo kakovost storitve

za stranko ter hraniti dokazila o tem.


Svetovanje in storitve pri združitvah in prevzemih podjetij ter nakupih in prodajah podjetij so

po našem razumevanju storitve zajete v Prilogi 1 MIFID, Oddelek B (Pomožne storitve), točka

(3): ... ter svetovanje in storitve v zvezi z združevanji in nakupi podjetij.

ATVP prosimo za potrditev pravilnosti opredelitve teh storitev.

Odgovor 6

Agencija se v načelu strinja z navedeno trditvijo, vendar opozarja, da mora subjekt, ki takšne

storitve opravlja jasno razmejevati in ločevati med storitvami, ki jih v takšnem procesu opravlja.

Kot odgovor na navedeno vprašanje je potrebno upoštevati tudi odgovor Agencije na

vprašanje št. 3 na temo investicijskega svetovanja.


V povezavi s Prilogo 1, Oddelek A in B: Izhajajoč iz storitev izvedbe izdaje in prve prodaje

obveznic in komercialnih zapisov za podjetja in storitev svetovanja in storitev pri združitvah

podjetij ter nakupih in prodajah podjetij menimo, da investicijsko podjetje v teh primerih opravlja

investicijske storitve in posle, ne pa investicijskega svetovanja.

ATVP prosimo za potrditev pravilnosti opredelitve teh storitev.

25

Odgovor 7

Agencija naprej v izogib nejasnostim navaja, da je storitev investicijskega svetovanja zgolj ena

izmed investicijskih storitev, ki jih ureja Direktiva 2014/65/EU oziroma zakon, ki ureja trg

finančnih instrumentov.

Tudi v postopku izvedbe prodaje primarne izdaje finančnih instrumentov in/ali plasiranja

finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa (ali brez nje) lahko investicijsko podjetje opravlja

več (investicijskih in pomožnih) storitev hkrati. Investicijsko podjetje mora pri tem opravljanje

posameznih storitev jasno razmejiti in na podlagi določb zakona, ki ureja trg finančnih

instrumentov ter 38. do 41. člena Delegirane uredbe 2017/565 omejiti morebiten konflikt

interesov pri opravljanju takšnih storitev za stranko. Odgovor na navedeno vprašanje pa je bil

deloma podan tudi v odgovoru Agencije št. 3 na temo investicijskega svetovanja.


Kako je z licenco za svetovanje? Ali je obrazložitev produkta in promoviranje produkta

svetovanje?

Odgovor 8

Ob upoštevanju izjeme iz točke (k) prvega odstavka 2. člena Direktive 2014/65/EU je

opravljanje investicijskega svetovanja opravljanje investicijske storitve, za katero je potrebno

predhodno pridobiti dovoljenje pristojnega nadzornega organa. V Republiki Sloveniji lahko

takšno dovoljenje pridobijo naslednje pravne oziroma fizične osebe: banka, podružnica

kreditne institucije ali posebne finančne institucije države članice, kreditna institucija tretje

države, borznoposredniška družba, podružnica investicijskega podjetja države članice

oziroma tretje države, odvisni borznoposredniški zastopnik, družba za upravljanje ter

upravljalec alternativnih investicijskih skladov, fizične osebe, ki takšno storitev za eno izmed

navedenih družb (ali samostojno kot odvisni borznoposredniški zastopnik) opravljajo, pa

morajo opraviti tudi ustrezen izpit ter pridobiti dovoljenje Agencije za opravljanje te storitve.

Investicijsko svetovanje je opredeljeno v 4. točki prvega odstavka 4. člena Direktive

2014/65/EU ter v 9. členu Delegirane uredbe 2017/565. Dodatno je pojem investicijskega

svetovanja opredeljen tudi v dokumentu ESMA22, kjer so prikazani tudi primeri

ponujanja/opravljanja takšne storitve.

Medtem ko sama obrazložitev produkta in njegovo promoviranje navadno štejeta za dajanje

informacij oziroma splošnih priporočil, pa lahko ob upoštevanju osebnih okoliščin stranke,

oseba, ki opravlja takšne storitve za stranko, namerno ali nenamerno tej nudi tudi storitev

investicijskega svetovanja. Subjekti, ki opravljajo takšne storitve so dolžni poznati naravo in

vsebino storitev, ki jih opravljajo, znati razmejevati med dajanjem splošnih priporočil in

informacij in nudenjem investicijskega svetovanja ter v primeru slednjega zagotoviti, da imajo

osebe, ki takšno storitev opravljajo, zato tudi vsa potrebna znanja in dovoljenja pristojnega

organa.

22 Na voljo spletni povezavi https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/2015/11/10_293.pdf


26


Kdaj in kako bo Agencija predpisala merila zahtevanih znanj in usposobljenosti za investicijsko

svetovanje?

Odgovor 9

Agencija bo predpisala tista merila zahtevanih znanj in usposobljenosti za investicijsko

svetovanje, ki bodo zahtevana skladno z evropskimi predpisi oziroma z določbami zakona, ki

ureja trg finančnih instrumentov oziroma, ter v rokih, ki jih bodo ti predpisi zahtevali.


Ali ponujanje izvedenih finančnih instrumentov stranki za namen ščitenja pred valutnim ali

obrestnim tveganjem predstavlja investicijsko svetovanje?

Odgovor 10

V skladu s četrtim odstavkom 4. člena Direktive 2014/65/EU investicijsko svetovanje pomeni

dajanje osebnih priporočil stranki na njeno zahtevo ali na pobudo investicijskega podjetja glede

enega ali več poslov v zvezi s finančnimi instrumenti23.

Po 9. členu Delegirane uredbe 2017/565 se za namene opredelitve izraza „investicijsko

svetovanje“ za osebno priporočilo šteje priporočilo, ki se da osebi v vlogi vlagatelja ali

potencialnega vlagatelja oziroma osebi v vlogi zastopnika vlagatelja ali potencialnega

vlagatelja. Navedeno priporočilo se predstavi kot primerno za navedeno osebo ali pa je

oblikovano ob upoštevanju okoliščin, v katerih se nahaja navedena oseba, in predstavlja

priporočilo za:

a) nakup, prodajo, vpis, zamenjavo, odkup oz. izplačilo, imetništvo ali izvedbo prve prodaje

določenega finančnega instrumenta;

b) uveljavljanje ali neuveljavljanje kakršnih koli pravic, ki izhajajo iz določenega finančnega

instrumenta za nakup, prodajo, vpis, zamenjavo ali odkup oz. izplačilo finančnega

instrumenta.

Priporočilo se ne šteje za osebno priporočilo, če je izdano izključno za javnost.

V skladu z navedeno definicijo osebno priporočanje izvedenih finančnih instrumentov stranki

na njeno zahtevo ali na pobudo investicijskega podjetja za namen ščitenja pred valutnim ali

obrestnim tveganjem predstavlja investicijsko svetovanje. Ker so posamezna dejanska

ravnanja oziroma aktivnosti investicijskih podjetjih takšna, da je v konkretnem primeru včasih

težje določiti, ali posamezno ravnanje oziroma aktivnost pomeni »investicijsko svetovanje«, je

CESR24 izdal dokument z vprašanji in odgovori, ki podrobneje pojasnjujejo pojem

»investicijskega svetovanja« (Question & Answers - Understanding the definition of advice

23 Enako določa peti odstavek 11. člena Predloga Zakona o trgu finančnih instrumentov (EVA: 2017-1611-0002) z dne 22. 1. 2018 in sicer: Investicijsko svetovanje je dajanje osebnih priporočil stranki bodisi na njeno zahtevo bodisi na pobudo investicijskega podjetja glede enega ali več poslov v zvezi s finančnimi instrumenti. 24 Committee of European Securities Regulators (predhodnik ESMA).

27

under MiFID25). V skladu s točko 30 navedenega dokumenta je mogoče vsako svetovanje, ki

se nanaša na določen finančni inštrument, ne glede na to, ali je bila transakcija z omenjenim

finančnim instrumentom tudi dejansko izvedena, moč razumeti kot investicijsko svetovanje. Pri

presoji, ali posamezno konkretno ravnanje (oziroma konkretno svetovanje) izpolnjuje vse

znake investicijskega svetovanja, je zato priporočljivo uporabiti navedeni dokument oziroma

se ravnati v skladu s stališči, ki jih je v navedenem dokumentu zavzel CESR.


ATVP prosimo za potrditev, da storitve izdaje in prve prodaje, ki jih izvaja IP, ne spadajo pod

investicijsko svetovanje v smislu tega člena.

Odgovor 11

Za odgovor na navedeno vprašanje glej odgovor na vprašanje št. 3 in 7 iz tega poglavja.


Menimo, da v poslovalnici PF niti pri storitvi izdaje in prve prodaje niti storitvi svetovanja pri

združitvah in prevzemih podjetij ter nakupih in prodajah podjetij ne opravljamo investicijskega

svetovanja, ki ga regulira Oddelek 2. ATVP prosimo za potrditev pravilnosti našega

razumevanja.

Odgovor 12

Za odgovor na navedeno vprašanje glej odgovor na vprašanje št. 3 in 7 iz tega poglavja.

25 Question & Answers - Understanding the definition of advice under MiFID (Ref. CESR/10-293 z dne 19. 4. 2010) – https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/2015/11/10_293.pdf


28

INVESTICIJSKE RAZISKAVE


IP v zvezi s storitvijo izdaje in prve prodaje predhodno naredi tržno raziskavo za interne

namene, pri kateri preveri javno dostopne pogoje zadolževanja izdajateljevih konkurentov, s

katerimi seznani tudi izdajatelja; izdajatelj potem sam določi pogoje finančnega inštrumenta

kot so obrestna mera, ročnost, višina izdaje itd. Menimo, da navedena storitev ne spada pod

pomožno storitev iz Priloge 1, Oddelek B, točka (5) investicijske raziskave in finančne analize

ali druge oblike splošnih priporočil v zvezi s posli s finančnimi instrumenti, temveč pod ostale

Pomožne storitve, natančneje točko (7) Oddelka B, ki zajema podlage za opravljanje storitev

oddelka A in B.

ATVP prosimo za potrditev pravilnosti opredelitve teh storitev, saj je natančna umestitev teh

storitev IP v luči direktive MiFID II in Delegirane uredbe zelo pomembna za razumevanje

obveznosti, ki jih ta dva dokumenta nalagata.

Odgovor 1

Pojem investicijske raziskave je opredeljen v 36. členu Delegirane uredbe 2017/565 kot

raziskava ali druge informacije, na podlagi katerih se eksplicitno ali implicitno priporoči ali

predlaga investicijska strategija v zvezi z enim ali več finančnimi instrumenti ali izdajatelji

finančnih instrumentov, vključno z mnenjem glede sedanje ali prihodnje vrednosti ali cene takih

instrumentov, namenjenih za distribucijske kanale ali za javnost, ter v zvezi s katerimi so

izpolnjeni še dodatni pogoji, da so te raziskave ali informacije označene ali opisane kot

investicijska raziskava ali podobno, oziroma so sicer predstavljene kot objektivna ali neodvisna

obrazložitev zadev vsebovanih v priporočilu in če bi investicijsko podjetje zadevno poročilo

dalo stranki, to ne bi predstavljalo investicijskega svetovanja za namene Direktive 2014/65/EU.

Ravnanja, ki izhajajo iz vprašanja tako skladno s prej navedeno opredelitvijo ne pomenijo

izdelave investicijske raziskave.

Dodatno Agencija poudarja, da navedena storitev ne spada niti pod pomožno storitev iz točke

7 Oddelka B Priloge 1 Direktive 2014/65/EU (saj se ta lahko izvaja pri opravljanju investicijskih

storitev in poslov in pomožnih investicijskih storitvah v zvezi z osnovo pri izvedenih finančnih

instrumentih, ki so tam navedeni), temveč je mogoče zgoraj opisano dejavnost izvajati v okviru

investicijske storitve izvedbe prodaje primarne izdaje finančnih instrumentov in/ali plasiranja

finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa ali brez njega ali v okviru pomožne storitve v

zvezi z izvedbo prodaje primarne izdaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa, pri tem

pa je potrebno upoštevati zlasti določbe oddelka 3 Poglavja II Delegirane uredbe 2017/565.


V skladu z MiFID II oz. Delegirano Direktivo 2017/593 (13/1/iv) mora BPD redno ocenjevati

kakovost kupljenih raziskav na podlagi trdnih meril kakovosti in njihove zmožnosti prispevanja

k boljšim investicijskim odločitvam. Ali obstaja kakšen seznam trdnih meril kakovosti, na

podlagi katerih mora BPD presojati kupljene raziskave?

29

Odgovor 2

V času priprave odgovora na to vprašanje ne obstaja konkreten seznam trdnih meril kakovosti

iz točke iv 1.b odstavka 13. člena Delegirane Direktive 2017/593, na podlagi katerih bi

investicijsko podjetje redno ocenjevalo kakovost kupljenih raziskav. Praviloma bi ta merila

investicijsko podjetje vključilo v svojo splošno politiko, ki jo uvedejo in izvajajo za zagotavljanje

izpolnjevanja zahtev glede spodbud iz 12. in 13. člena omenjene delegirane direktive.

30

PRIMERNOST IN USTREZNOST


Kaj je primeren rok za redno ocenjevanje ustreznosti/primernosti naložb strank?

Odgovor 1

Primernega roka za redno ocenjevanje ustreznosti/primernosti investicijskih storitev oziroma

finančnih instrumentov za stranke zakonodaja eksplicitno ne določa. V zvezi z obstoječimi

smernicami ESMA o nekaterih vidikih zahtev glede primernosti iz direktive MiFID26 je potrebno

oceno primernosti razumeti kot celoten proces zbiranja informacij o stranki in naknadno oceno

primernosti zadevnega finančnega instrumenta za to stranko. Informacije o strankah morajo

biti v vsakem trenutku zanesljive, investicijsko podjetje pa mora zagotoviti primerne postopke,

ki opredeljujejo kateri del informacij bo predmet posodobitve in kako pogosto ter način

posodobitve ter ukrepe, ki jih mora sprejeti investicijsko podjetje, če prejme dodatne ali

posodobljene informacije, ali če stranka ne zagotovi zahtevanih informacij.

Pogostost posodobitve se tako lahko razlikuje glede na profil tveganja stranke, njene starosti

ter drugih pomembnih sprememb v zvezi z informacijami o stranki. Dodatno mora biti iz

evidenc jasno razvidno vsako evidentiranje vseh pomembnih informacij o oceni

primernosti/ustreznosti in informacij o stranki ter finančnih instrumentih, ki jih je investicijsko

podjetje priporočilo stranki ali pridobilo/odtujilo stranki v njenem imenu (vključno s

spremembami v zvezi s tem), in sicer na način, da lahko nadzorni organ do njih kadarkoli

dostopa in opravi nadzor nad preverjanjem ustreznosti postopka ocenjevanja

primernosti/ustreznosti.


Ali lahko ob izdelavi profila tveganja stranke v banki upoštevamo celotno premoženje stranke

(depoziti, stanje na TRR...)?

Odgovor 2

Na podlagi 54. in 55. člena Delegirane uredbe 2017/565 mora investicijsko podjetje od stranke

za potrebe presoje primernosti investicijske storitve oziroma finančnega instrumenta za

stranko ali potencialno stranko pridobiti vse informacije, ki jih investicijsko podjetje potrebuje,

da se seznani z osnovnimi dejstvi o stranki in pridobi razumno osnovo za odločitev, ali

specifičen posel, ki bo priporočen ali sklenjen med opravljanjem storitve gospodarjenja s

finančnimi instrumenti oziroma investicijskim svetovanjem uresničuje naložbene cilje stranke,

ji omogoča, da je sposobna nositi vsa tveganja v zvezi s tem in je primeren strankinim

izkušnjam in znanjem ter da slednja razume tveganja, povezana s poslom ali z upravljanjem

portfelja.

Ob upoštevanju smernic ESMA o nekaterih vidikih zahtev glede primernosti iz direktive MiFID27

je nivo obsega zbranih podatkov lahko različen, v odvisnosti od narave ponujene storitve in

26 URL: http://www.a-tvp.si/Documents/2012_87_sl1.pdf; Smernice na navedeno temo, nanašajoč se na Direktivo 2014/65/EU, so v času priprave tega odgovora v fazi javnega posvetovanja. 27 URL: http://www.a-tvp.si/Documents/2012_87_sl1.pdf; Smernice na navedeno temo, nanašajoč se na Direktivo 2014/65/EU, so v času priprave tega odgovora v fazi javnega posvetovanja.

http://www.a-tvp.si/Documents/2012_87_sl1.pdf

http://www.a-tvp.si/Documents/2012_87_sl1.pdf

31

finančnega instrumenta. Tako je na primer pri nelikvidnih finančnih instrumentih od stranke

potrebno pridobiti tudi informacije o višini rednih in skupnih prihodkov stranke oziroma njenih

obveznostih, ki pa poleg depozitov, stanja na TRR pri npr. banki, vključuje tudi drugo

premoženje (premičnine, nepremičnine ter vrsta le teh) ter obveznosti (krediti in druge občasne

obveznosti), ki niso nujno predmet pogodbenega odnosa z banko, ki izdeluje profil tveganja te

stranke.


V zvezi z 263/5 določbo osnutka ZTFI-1 prosimo za pojasnilo, v kakšnem smislu naj bi se pri

gospodarjenju s finančnimi instrumenti izjava o ustreznosti naložbe glede na profil stranke

posodabljala, če se naložbena politika ne spreminja, stranka pa ne pošlje novih podatkov v

zvezi z določitvijo njenega profila (k temu je ni potrebno pozivati?)?

Odgovor 3

Skladno s sedmim odstavkom 54. člena Delegirane uredbe 2017565 mora investicijsko

podjetje zagotoviti, da so informacije o stranki točne in zanesljive. Pri dolgotrajnem razmerju

je potrebno informacije posodabljati, da investicijsko podjetje lahko zagotovi, da je naložbena

politika, ki jo ima stranka še primerna.

Posodabljanje informacij se lahko za različne profile izvaja različno. Potrebno je določiti sistem

po katerem se informacije posodabljajo. Če je naložbena politika bolj tvegana ali zapletena in

je za takšno politiko potrebno izpolnjevati višje zahteve, je potrebno stranko bolj redno

preverjati oziroma posodabljati informacije o njej. Stranke z bolj preprostimi naložbenimi

politikami pa so lahko preverjane na daljša obdobja. Spodbuja se pristop na podlagi tveganosti

posameznih naložbenih politik oziroma strank.

Investicijsko podjetje mora stranke pozvati k temu, da posodobijo informacije, če stranke tega

ne počnejo same (ob sklenitvi pogodbe jim je treba razložiti, da morajo sporočati pomembne

spremembe glede na odgovore, ki jo jih dale v procesu ocenjevanja ustreznosti).


Primernost in ustreznost storitve je bila urejana že z obstoječo ureditvijo v ZTFI, ki je v uporabi.

Ali je glede tega kakšna sprememba?

Odgovor 4 Presoja primernosti in ustreznosti ter poročanje strankam je urejeno v členu 25. členu Direktive

2014/65/EU, podrobneje pa v Oddelku III (členi 54 do 58) in Oddelku IV (členi 59 do 63)

Delegirane uredbe 2017/565. Na konkretna vprašanja v zvezi s primernostjo in ustreznostjo

po Direktivi 2014/65/EU je odgovarjala tudi Q&A ESMA on MiFID II and MiFIR investor

protection and intermediaries topics (glej 2. in 10. sklop vprašanj)28. Dodatno opozarjamo, da

so bile sprejete tudi Smernice ESMA za oceno znanja in usposobljenosti29 osebja, ki ponuja

investicijsko svetovanje strankam ali jim zagotavlja informacije o finančnih instrumentih,

28 https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/esma35-43-349_mifid_ii_qas_on_investor_protection_topics.pdf 29 Smernice ESMA za oceno znanja in usposobljenosti z dne 22. 3. 2016 (ESMA/2015/1886SL).

http://www.a-tvp.si/Documents/EU%20zakonodaja/delegirana_uredba2017_565.pdf

https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/esma35-43-349_mifid_ii_qas_on_investor_protection_topics.pdf

32

strukturiranih vlogah, investicijskih storitvah ali pomožnih storitvah in jih mora prav tako

upoštevati, saj se jih je Agencija zavezala uporabljati30.

Po preučitvi vseh navedenih predpisov bo moralo investicijsko podjetje ugotoviti, v katerem

delu bo potrebno njeno drugačno ravnanje, kot je zahtevano po obstoječi ureditvi ZTFI, in

poslovanje prilagoditi spremembam.

30 Sklep o uporabi smernic in priporočil evropskega organa za vrednostne papirje in trge (Uradni list RS, št. 11/17 in 22/17).

33

IZVRŠEVANJE NAROČIL STRANK


MiFID 2 določa v 27. členu, da morajo investicijska podjetja pri izvrševanju naročil zagotoviti

dovolj podrobnosti in spoštovati svojo politiko izvrševanja naročil. Letno morajo investicijska

podjetja povzeti in objaviti za vsak finančni instrument 5 najpomembnejših izvršilnih mest kjer

borznoposredniška družba izvršuje naročila. Ta določba ni jasna, zato menimo, da bi jo bilo

potrebno zelo natančno razdelati v ZTFI.

Odgovor 1

Skladno s točko (b) desetega odstavka 27. člena Direktive 2014/65/EU je ESMA pripravila in

Evropski komisiji predložila osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih je določila

vsebino in obliko informacij, ki jih morajo investicijska podjetja objavljati v skladu s šestim

odstavkom 27. člena prej navedene direktive. Vsebina regulativnih tehničnih standardov je bila

s strani Evropske komisije sprejeta v obliki Delegirane uredbe 2017/57631, kjer so natančneje

opredeljene informacije, ki jih morajo investicijska podjetja letno objaviti o identiteti mest

izvrševanja in o kakovosti izvrševanja.

Vprašanje 1a (Zadnja posodobitev 21.3.2018)

Prosimo za informacijo, ali in v kakšnem obsegu bodo določbe o izvrševanju naročil veljale za

DZU – povzetek prvih petih mest, kjer je bilo izvršenih največ poslov; info o kvaliteti izvršitev

poslov?

Odgovor 1a

Družba za upravljanje na podlagi trenutno veljavne zakonodaje ne more opravljati investicijske

storitve izvrševanja naročil strank, ker za navedeno storitev ni pridobila ustreznega dovoljenja

pristojnega nadzornega organa. Navedeno posledično pomeni, da se določbe v zvezi z

izvrševanjem naročil, torej tudi določbe v zvezi s povzetkom prvih petih mest, kjer je bilo

izvršenih največ poslov ter informacije o kvaliteti izvršitev poslov, ki izhajajo iz Delegirane

uredbe 2017/576 za družbo za upravljanje ne uporabljajo. Kljub navedenemu, pa Agencija

opozarja, da je v času pisanja tega odgovora v postopku popravek prvega odstavka 1. člena

Delegirane uredbe 2017/565, ki bo za družbe za upravljanje, ki opravljajo investicijsko storitev

gospodarjenja s finančnimi instrumenti po novem, namesto četrtega odstavka 59. člena ter 60.

člena Delegirane uredbe 2017/565, zajel četrti odstavek 64. člena ter 65. člen Delegirane

uredbe 2017/565.

Navedeno pomeni, da bodo družbe za upravljanje, ki opravljajo investicijsko storitev

gospodarjenja s finančnimi instrumenti po uveljavitvi spremembe Delegirane uredbe 2017/565

bile dolžne izpolnjevati tudi obveznosti iz prvega odstavka 24. člena Direktive 2014/65/EU v

zvezi s splošnimi načeli in informacijami za stranke in zahteve iz četrtega odstavka 64. člena

ter četrtega do sedmega odstavka 65. člena Delegirane uredbe 2017/565. Družba za

upravljanje, ki opravlja storitev gospodarjenja za stranke, mora slednjim zagotoviti informacijo

31 Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/576 z dne 8. junija 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za informacije, ki jih morajo investicijska podjetja letno objaviti o identiteti mest izvrševanja in o kakovosti izvrševanja

34

o politiki posredovanja naročil ter enkrat letno, za vsak razred finančnih instrumentov pripraviti

povzetek in objaviti pet najpomembnejših investicijskih podjetij, po obsegu trgovanja, katerim

je v predhodnem letu posredovala ali oddala v izvršitev naročila strank, ter podatke o kakovosti

izvrševanja, vse v smislu informacij, pripravljenih na podlagi desetega odstavka 27. člena

Direktive 2014/65/EU oziroma na tej podlagi sprejete Delegirane uredbe 2017/576.


MiFID II in predlog ZTFI-1 prinaša spremenjeno ureditev in terminologijo glede mest trgovanja,

organiziranega trga oz. izvrševanja naročil zunaj teh mest oz. trgov. Ali mora BPD od

obstoječih strank na novo pridobiti (spremenjeno oz. prilagojeno) soglasje za izvrševanje

naročil zunaj mest trgovanja, ne glede na to, da je od le-teh predhodno pridobila izrecno

soglasje za izvrševanje naročil zunaj organiziranega trga ali MTF? Bi zadoščalo, če se

spremenjeno soglasje (za namene obstoječih strank) navede v splošne pogoje poslovanja?

Ob sklepanju novih pogodb pa bi bilo spremenjeno oz. posodobljeno soglasje tudi del

pogodbe.

Odgovor 2

V danem primeru investicijskemu podjetju od stranke, ki je soglasje za izvršitev naročil strank

zunaj organiziranega trga ali MTF že pridobilo, ni potrebno zahtevati in pridobiti novega

izrecnega soglasja stranke. Ker Direktiva 2014/65/EU razširja pojem večstranskega sistema

trgovanja (poleg reguliranega trga, tj. organiziranega trga po ZTFI in MTF tudi OTF) so sedaj

posli, ki jih je v preteklosti investicijsko podjetje izvršilo na mestu trgovanja tipa OTF, in za

katere je takrat potrebovalo izrecno soglasje stranke, sedaj že vključeni v pojem mesta

trgovanja in zanje ni potrebno pridobiti izrecnega soglasja stranke (še vedno pa velja zahteva

po pridobitvi predhodnega soglasja stranke k politiki izvrševanja naročil strank oziroma k

politiki v primeru opravljanja izključno storitve sprejemanja in posredovanja naročil strank).


Ali je potrebno glede na prejšnjo direktivo BEX dopolniti?

Odgovor 3

V zvezi z obveznostjo izvršitve naročil strank pod pogoji, ki so za stranko najugodnejši, je

potrebno upoštevati vsaj naslednje določbe:

24., 25. in 27. člen Direktive 2014/65/EU

oddelek 5 Delegirane uredbe 2017/565 ter


Upoštevaje navedeno, Agencija pričakuje, da bodo investicijska podjetja svoje politike

izvrševanja naročil strank (oziroma politike, kjer se opravlja storitev sprejemanja in

posredovanja naročil strank) primerno dopolnile na način, da bodo te v vsem skladne z

določbami prej omenjene zakonodaje. Nova politika izvrševanja bo tako med drugim morala

biti bolj prilagojena aktivnostim posameznega investicijskega podjetja, prilagojena glede na

razred finančnega instrumenta in vrsto storitve ter vključevati vse informacije iz tretjega do

šestega odstavka 66. člena Delegirane uredbe 2017/565.

35


Kakšne vsebinske spremembe splošnih pogojev in politike izvrševanja naročil so sploh

potrebne, saj se položaj strank zaradi sprejema novih pravil že po samem zakonu izboljšuje,

vsaj iz vidika zahtev po transparentnosti pred in po sami transakciji?

Odgovor 3a

Zakon in izvedbeni predpisi bodo določili višje standarde varovanja interesov strank, s čimer

se bo položaj strank v pogodbenem razmerju izboljšal. Tem predpisom bodo morala slediti

pravila (splošni pogoji, politike in ostala pravila, ki opredeljujejo delovanje) borznoposredniških

družb, ki ne smejo biti v nasprotju s predpisi. Zato se bodo morala spremeniti tudi pravila v

tistih delih, ko ne dosegajo novih, višjih standardov, ki jih predpisuje zakonodaja (bodo z njimi

v nasprotju). Ocenjujemo, da radikalnih sprememb zato ne gre pričakovati, saj so temelji

predpisov podobni, v podrobnostih pa bo potrebno nekaj prilagajanja novim pravilom.

Vprašanje 3b (Zadnja posodobitev 23.11.2018)

Kaj se šteje za predhodno privolitev strank na politiko izvrševanje naročil? Je dovolj, da je

navedeno v Splošnih pogojih in pogodbi, ali bi morala stranka tudi ta dokument podpisati? 27.

člen MiFID II

Odgovor 3b

Predlog ZTFI-1, ki v slovenski pravni red prenaša Direktivo 2014/65/EU, v četrtem odstavku

268. člena določa, da je borznoposredniška družba dolžna pred začetkom opravljanja

investicijskih storitev in poslov od stranke pridobiti predhodno soglasje k politiki izvrševanja

naročil stranke (glej tudi peti odstavek 27. člena Direktive 2014/65/EU).

Navedeno torej pomeni, da je dolžnost borznoposredniške družbe, da preden opravi prvo

investicijsko storitev za stranko, pridobiti njeno soglasje k politiki izvrševanja naročil. Zaradi

dokazovanja izpolnjevanja navedene obveznosti je najbolj primerno, če stranka politiko

izvrševanja naročil podpiše, s čimer je njeno soglasje jasno izraženo. Na kakšen način bo

borznoposredniška družna to področje uredila (torej ali bo šlo za ločeno izjavo, za določbo v

pogodbi o borznem posredovanju, za določbe v splošnih pogojih poslovanja ipd.) pa je

poslovna odločitev borznoposredniške družbe. Vsebina politike izvrševanja naročil, s katero je

dolžna borznoposredniška družba seznaniti stranko, je določena v 66. členu Delegirane

uredbe 2017/565.


Uredba 600/2014 v 23. členu določa obveznost trgovanja za investicijska podjetja, in sicer:

»1. Investicijsko podjetje zagotovi, da z delnicami, uvrščenimi v trgovanje na reguliranem trgu

ali s katerimi se trguje na mestu trgovanja, trguje na reguliranem trgu, v MTF, prek

sistematičnega internalizatorja ali na mestu trgovanja v tretji državi, ki je v skladu s členom

25(4)(a) Direktive 2014/65/EU ocenjeno kot enakovredno, kot je ustrezno, razen če so takšni

posli

(a) nesistematični, priložnostni, neredni in občasni ali

(b) opravljeni med primernimi in/ali profesionalnimi nasprotnimi strankami in ne prispevajo k

postopku oblikovanja cen.«.

36

1. V hipotetičnem primeru Investicijsko podjetje (IP) izvaja za račun naročnika odkup lastnih

delnic. Družba naročnika je javna družba, katerih delnice kotirajo na LJSE. Odkup lastnih

delnic IP izvaja, skladno s sklepom skupščine naročnika in programom odkupa, izven

organiziranega trga, in sicer na podlagi obveščanja strank, da lahko svoje delnice prodajo

v eni izmed poslovalnic IP-ja (OTC). Ali bi bilo nadaljevanje odkupa lastnih delnic izven

organiziranega trga v nasprotju s 23. členom uredbe 600/2014 oz. ali lahko v danem primeru

IP uporabi izjemo iz točke a) in sicer, da so odkupi lastnih delnic nesistematični, priložnostni,

neredni in občasni, saj se izvajajo le, ko ima družba za to pooblastilo skupščine?

Prav tako imajo delničarji družbe, v skladu z ZGD-1 (smiselna uporaba 337. člena glede na

inverzno situacijo), prednostno pravico do prodaje delnic družbi glede na svoj korporacijski

delež delnic in glede na število lastnih delnic, ki jih družba lahko odkupi v skladu s sklepom

skupščine. Če želi družba spoštovati prednostno pravico delničarja do prodaje delnic lahko

potemtakem lastne delnice odkupuje le na neorganiziranem trgu v zvezi s čimer morda to

omogoča uporabo katere izmed izjem iz točke a) in b)?

2. V hipotetičnem primeru Investicijsko podjetje (IP) izvaja za račun naročnika odkupe delnic.

Delnice družbe naročnika so uvrščene na SI-ENTER. Odkup delnic IP izvaja, skladno s

sklenjenim sporazumom s stranko, izven organiziranega trga, in sicer na podlagi

obveščanja strank, da lahko svoje delnice prodajo v eni izmed poslovalnic IP-ja (OTC). Ali

bi bilo takšno nadaljevanje odkupa delnic (uvrščenih na SI-ENTER) izven organiziranega

trga v nasprotju s 23. členom uredbe 600/2014 oz. ali lahko v danem primeru IP uporabi

izjemo iz točke a) in sicer, da so odkupi delnic nesistematični, priložnostni, neredni in

občasni?

Odgovor 4

Posli navedenega tipa ne zapadejo pod obveznost iz 23. člena Uredbe (EU) 600/2014, saj so

takšni posli nesistematični, priložnostni, neredni in občasni ter tako predstavljajo izjemo iz

točke (a) prvega odstavka 23. člena Uredbe (EU) 600/2014.


Zanima nas, kdaj se pričakuje objava registra ESME iz 34. člena uredbe MiFIR.

Poleg tega prosimo za potrditev, da v primeru, da določen finančni instrument ni uvrščen v

zgoraj omenjen register finančnih instrumentov, za katere velja obveznost trgovanja iz 32.

člena MiFIR, zanj ne velja obveznost razkritja po trgovanju (post-trade transparency) iz 20. in

21. člena MIFIR ter obveznost poročanja o poslih (transaction reporting) iz 26. člena MiFIR

(glej na primer mnenje ESMA https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/esma70-

156-117_mifir_opinion_on_totv.pdf).

Odgovor 5

Register iz 34. člena Uredbe (EU) 600/2014 je ESMA na svojih spletnih straneh objavila 9. 1.

2018 in je dosegljiv na tej spletni povezavi https://www.esma.europa.eu/press-news/esma-

news/esma-publishes-register-derivatives-be-traded-venue-under-mifir.

Finančni instrumenti, za katere velja obveznost poročanja o poslih po 26. členu Uredbe (EU)

600/2014, so določeni v drugem odstavku tega člena in tako velja za:

a) finančne instrumente, ki so uvrščeni v trgovanje ali se z njimi trguje na mestu trgovanja ali

za katere je vložen zahtevek za sprejem v trgovanje;

https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/esma70-156-117_mifir_opinion_on_totv.pdf

https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/esma70-156-117_mifir_opinion_on_totv.pdf

https://www.esma.europa.eu/press-news/esma-news/esma-publishes-register-derivatives-be-traded-venue-under-mifir

https://www.esma.europa.eu/press-news/esma-news/esma-publishes-register-derivatives-be-traded-venue-under-mifir

37

b) finančne instrumente, katerih osnova je finančni instrument, s katerim se trguje na mestu

trgovanja, ter

c) finančne instrumente, kadar je osnova indeks ali košarica, sestavljena iz finančnih

instrumentov, s katerimi se trguje na mestu trgovanja.

Obveznost velja za posle s finančnimi instrumenti iz točk od (a) do (c), ne glede na to, ali so

takšni posli izvedeni na mestu trgovanja ali ne.

Obveznost razkritja po trgovanju za investicijska podjetja pa se na podlagi 20. in 21. člena

Uredbe (EU) 600/2014 nanaša na finančne instrumente, s katerimi se trguje na mestu

trgovanja, kadar posel z njimi ni bil sklenjen na mestu trgovanja.


Zastavna pravica na sredstvih stranke za poravnavo stroškov mora tudi v bodoče ostati. Lahko

je omejena le s tem, da so upniki primorani pred njo uporabiti druge stroškovno manj

obremenjujoče načine poplačila svojih terjatev. Prav tako so lahko omejeni s tem, da jo

razumno uporabijo. Torej da se ne proda delnica vredna 1.000 EUR, če je stranka dolžna 5

EUR.

Odgovor 6

Nova pravila prepovedujejo investicijskemu podjetju sklepati z neprofesionalno stranko

dogovore o prenosu lastninske pravice v zavarovanje njenega dolga, kar pa ne gre enačiti z

zastavno pravico. Zakon še zmeraj predpisuje zakonsko zastavno pravico investicijskega

podjetja na finančnih instrumentih stranke za njene obveznosti do investicijskega podjetja. V

tem delu se predpisi ne spreminjajo.

Prepoved prenosa lastninske pravice v zavarovanje določa Direktiva 2014/65/EU, vendar gre

za različni institut od zastavne pravice. Oba instituta v Sloveniji določa Stvarnopravni zakonik,

ki je dostopen na tej povezavi: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3242.

Zastavno pravico ureja zakonik od 128. člena naprej, prenos lastninske pravice v zavarovanje

pa od 201. člena naprej.


Ali se naročila za terminske nakupe valut obravnavajo kot klasična naročila in ali je potrebno

v tem primeru voditi tudi knjigo naročil in zagotavljati »best execution«?

Odgovor 7

Agencija predvideva, da gre v danem primeru za tako imenovane OTC izvedene finančne

instrumente, ki jih investicijsko podjetje oblikuje za stranke, skladno z njenimi potrebami. Ob

upoštevanju navedenega je potrebno pri pravilih v zvezi z najboljšo izvedbo za stranko

upoštevati pravilo, da se mora investicijsko podjetje pri opravljanju investicijskih storitev

oziroma pomožnih investicijskih storitev do stranke vedno obnašati pošteno, pravično in

profesionalno v skladu z najboljšimi interesi stranke in zlasti spoštovati načela iz 24. in 25.


Dodatno k temu je potrebno upoštevati tudi določbo četrtega odstavka 64. člena Delegirane

uredbe 2017/565, ki določa, da mora investicijsko podjetje pri izvrševanju naročil ali

38

sprejemanju odločitev o trgovanju s produkti OTC, vključno s produkti, oblikovanimi za

specifične potrebe strank, preveriti poštenost cene, predlagane stranki, tako, da zbere tržne

podatke, uporabljene pri oceni cene takega produkta, in jih primerja s podobnimi ali

primerljivimi produkti. Pristopi v zvezi s preverjanjem poštene cene so lahko v tem pogledu

seveda različni (podatki pridobljeni s strani različnih ponudnikov informacij, cene izvršenih

poslov na mestih trgovanja s podobnimi finančnimi instrumenti, lastne izkušnje, cene na drugih

platformah, druge oblike ocen), vendar mora investicijsko podjetje vzpostaviti postopke in

pravila v zvezi z ugotavljanjem poštene cene takšnih finančnih instrumentov ter hraniti

evidence, ki preverjanje poštene cene tudi dokazuje.

Investicijsko podjetje mora v zvezi s temi odločitvami o trgovanju voditi ustrezne evidence na

podlagi 74. člena Delegirane uredbe 2017/565.

Pri poslovanju s primernimi nasprotnimi strankami Direktiva 2014/65/EU v 30. členu dovoljuje

nekatere izjeme od zgoraj navedenega, vendar pa se na podlagi uvodnega stavka št. 103 v

splošnem šteje, da primerne nasprotne stranke delujejo kot stranke. Ob upoštevanju slednjega

in dejstva, da uporaba šestega odstavka 16. člena Direktive 2014/65/EU ni predvidena kot

možna izjema od uporabe za primerne nasprotne stranke, se zato na tej podlagi obveznost

vodenja evidence naročil strank in odločitev o trgovanju oziroma evidence o sklenjenih poslih

in obdelavah naročil iz 74. oziroma 75. člena Delegirane uredbe 2017/565 (oba člena sprejeta

na podlagi šestega odstavka 16. člena Direktive 2014/65/EU) uporablja tudi za primerne

nasprotne stranke.

39

SPODBUDE


Ali banka mora za ECP opraviti enhancement glede na to, da gre za vlagatelje, ki poznajo vse

finančne instrumente?

Odgovor 1

Na podlagi 30. člena Direktive 2014/65/EU lahko investicijska podjetja izvršijo ali sklenejo

posle s primernimi nasprotnimi strankami, ne da bi morale izpolnjevati obveznosti iz člena 24,

razen odstavkov 4 in 5, člena 25, razen odstavka 6, člena 27 in člena 28(1) glede teh poslov

ali glede morebitnih pomožnih storitev v neposredni zvezi s temi posli.

Navedeno pomeni, da investicijskemu podjetju na primeru primerne nasprotne stranke ni

potrebno upoštevati določb glede prejema/plačila pristojbin in provizij oziroma nedenarnih

koristi v zvezi z opravljenimi investicijskimi storitvami ali pomožnimi storitvami (določbe

sedmega do devetega odstavka 24. člena Direktive 2014/65/EU se torej za primerne

nasprotne stranke ne uporabljajo). Slednje seveda pod pogojem, da takšna stranka ne izkoristi

možnosti, ki jo ima v skladu z drugim pododstavkom drugega odstavka 30. člena Direktive

2014/65/EU.

Pri tem morajo investicijska podjetja v odnosih s primernimi nasprotnimi strankami vedno

ravnati pošteno, pravično in profesionalno ter komunicirati na pošten, jasen in nezavajajoč

način ob upoštevanju narave primerne nasprotne stranke in njenih dejavnosti.


Ali je potrebno ECP vračat pridobljene inducemente?

Odgovor 2

Glej odgovor k vprašanju 1 na to temo.


Ali je za ECP (primerne nasprotne stranke) potrebno vodit inducement in enhancement

register?

Odgovor 3

Za primerne nasprotne stranke se določbe glede pristojbin, provizij ali kakršnih koli denarnih

ali nedenarnih koristi in zahteve glede povečanja kakovosti za takšno stranko iz sedmega do

devetega odstavka 24. člena Direktive 2014/65/EU ne uporabljajo, razen v primeru, ko takšna

stranka izkoristi možnost, ki jo ima v skladu z drugim pododstavkom drugega odstavka 30.



Ali je potrebno inducment in enhancement register voditi na nivoju končne stranke?

Odgovor 4

Način in vsebina hrambe dokazil, da so vse pristojbine, provizije ali nedenarne koristi, ki jih je

investicijsko podjetje plačalo ali prejelo, namenjene povečanju zadevne storitve za stranko je

določena v četrtem odstavku 11. člena Delegirane direktive 2017/593. Način in vsebina razkritij

40

stranki v zvezi s spodbudami pa je določena v petem odstavku istega člena navedene

direktive.

Zakonodaja v zvezi s tem nikjer eksplicitno ne določa, da je potrebno dokazila v zvezi s

plačanimi ali prejetimi spodbudami voditi na nivoju končne stranke. Odvisno od poslovnega

modela investicijskega podjetja ter izvajanja investicijskih storitev in pomožnih investicijskih

storitev v zvezi z opravljanjem katerih investicijsko podjetje plača oziroma prejme spodbude je

nadalje tudi odvisno, na kakšnem nivoju (nivo stranke, nivo storitve) se takšna dokumentacija

tudi vodi.

Primeroma Agencija navaja primer spodbud v zvezi z investicijskimi raziskavami, ki je

predstavljen v odgovoru na vprašanje št. 1 Dela 7 v dokumentu ESMA Q&A na temo varstva

vlagateljev in posrednikov po MiFID II in MiFIR32.


Obravnava spodbud – katere in za kakšen namen so dovoljene, predvsem katere bodo

upoštevane za quality enhancement?

Odgovor 5

Investicijska podjetja, ki plačajo pristojbine ali provizije ali sprejmejo plačilo pristojbin ali provizij

ali zagotovijo ali prejmejo nedenarno korist v zvezi z zagotavljanjem investicijske storitve ali

pomožne storitve stranki zagotovijo, da so izpolnjeni pogoji iz devetega odstavka 24. člena

Direktive 2014/65/EU in zahteve iz drugega do petega odstavka 11. člena Delegirane direktive

2017/593. Poleg splošne omejitve spodbud, ki morajo biti namenjene povečanju kakovosti

zadevne storitve za stranko in ki velja za opravljanje vseh investicijskih storitev oziroma

pomožnih storitev za stranko, pa velja tudi omejitev iz 12. člena Delegirane direktive 2017/593,

ki se nanaša na prepoved zadržanja pristojbin, provizij in kakršnih koli denarnih koristi, ki jih je

plačala ali zagotovila katerakoli tretja oseba in ki jih je prejelo investicijsko podjetje v zvezi z

zagotavljanjem neodvisnega investicijskega svetovanja oziroma gospodarjenja s finančnimi

instrumenti.

Investicijska podjetja lahko v zvezi z izvajanjem investicijskih storitev neodvisnega

investicijskega svetovanja oziroma gospodarjenja s finančnimi instrumenti prejemajo zgolj

manjše nedenarne spodbude, ki se lahko okvalificirajo kot take in ki izpolnjujejo pogoje iz

tretjega odstavka 12. člena Delegirane direktive 2017/593.

Pristojbina, provizija ali nedenarna korist se na podlagi drugega odstavka 11. člena Delegirane

direktive 2017/593 šteje za namenjeno povečanju kakovosti zadevne storitve za stranko, če

so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a) utemeljena je z zagotovitvijo dodatne storitve ali storitve na višji ravni zadevni stranki,

sorazmerno z ravnjo prejete spodbude, na primer:

i. investicijsko svetovanje, ki ni samostojno, glede širokega nabora primernih

finančnih instrumentov, vključno z ustreznim številom instrumentov ponudnikov

produktov tretjih oseb, ki niso tesno povezani z investicijskim podjetjem, in

dostopa do takih instrumentov;

ii. investicijsko svetovanje, ki ni samostojno, združeno s: ponudbo stranki, najmanj

na letni osnovi, za ocenjevanje kontinuirane primernosti finančnih instrumentov,

v katere je stranka investirala, ali drugo redno storitvijo, ki bo verjetno

32 Na voljo na spletnem naslovu: https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/esma35-43-349_mifid_ii_qas_on_investor_protection_topics.pdf



41

dragocena za stranko, kot je svetovanje glede predlagane optimalne

porazdelitve sredstev stranke; ali

iii. zagotavljanje dostopa po konkurenčnih cenah do širokega nabora finančnih

instrumentov, ki bodo verjetno zadovoljili potrebe stranke, vključno z ustreznim

številom instrumentov ponudnikov produktov tretjih oseb, ki niso tesno povezani

z investicijskim podjetjem, skupaj z zagotavljanjem orodij z dodano vrednostjo,

kot so orodja za objektivne informacije, ki zadevni stranki pomagajo pri

sprejemanju investicijskih odločitev ali ji omogočajo spremljanje, modeliranje in

prilagajanje nabora finančnih instrumentov, v katere je investirala, ali

zagotavljanjem rednih poročil o uspešnosti ter stroških in dajatvah, povezanih

s finančnimi instrumenti;

(b) ne koristi neposredno podjetju prejemniku, njegovim delničarjem ali zaposlenim brez

oprijemljive koristi za zadevno stranko;

(c) utemeljena je z zagotavljanjem stalne ugodnosti zadevni stranki v zvezi s tekočo

spodbudo.

Pristojbina, provizija ali nedenarna korist se ne šteje za sprejemljivo, če je zagotavljanje

zadevnih storitev stranki zaradi pristojbine, provizije ali nedenarne koristi pristransko ali

izkrivljeno.


Kakšne so zahteve iz MiFID II glede (ne)sprejema in (ne)obdržanja pristojbin, provizij ali

kakršnihkoli denarnih in nedenarnih koristi v vseh relevantnih členih (investicijsko podjetje,

broker, zavarovalnica) in povezano s tem, kaj so manjše denarne koristi? Kako MiFID II

ureja/vpliva/spreminja »soft dollars«?

Odgovor 5a

Določba 24. člena MiFID II od investicijskih podjetij zahteva, da ta opravljajo investicijske in

pomožne investicijske storitve pošteno, pravično in profesionalno, v skladu z najboljšimi

interesi strank, kamor sodijo tudi njihove obveznosti glede (ne)sprejema in (ne)obdržanja

pristojbin, provizij ali kakršnihkoli denarnih in nedenarnih koristi s strani tretjih oseb pri

opravljanju teh storitev (glej sedmi do deveti odstavek 24. člena MiFID II).

Glede opravljanja investicijskih storitev (razen za investicijsko svetovanje in gospodarjenje s

finančnimi instrumenti), MiFID II dovoljuje investicijskemu podjetju sprejeti in obdržati

pristojbino, provizijo oziroma kakršnokoli denarno ali nedenarno korist, ki jih plača ali zagotovi

tretja oseba le, če bi se s tem lahko izboljšala kakovost opravljanja storitev za stranko in ki

zaradi svojega obsega in narave ne bi mogle ogrožati izpolnjevanja dolžnosti investicijskega

podjetja, da deluje v najboljšem interesu stranke. Za opravljanje investicijskih storitev

investicijskega svetovanja in gospodarjenja s finančnimi instrumenti lahko investicijsko

podjetje sprejme manjše nedenarne koristi, s katerimi se lahko izboljša kakovost opravljanja

storitev za stranko in ki zaradi svojega obsega in narave ne bi mogla ogrožati izpolnjevanja

dolžnosti investicijskega podjetja, da deluje v najboljšem interesu stranke, a morajo biti te jasno

razkrite (sedmi in osmi odstavek 24. člena MiFID II).

Prav tako MiFID II v devetem odstavku 24. člena določa, da investicijska podjetja lahko tretji

osebi plačajo ali od nje prejmejo pristojbino ali provizijo ali ji zagotovijo ali od nje prejmejo

nedenarno korist v zvezi z opravljanjem investicijske ali pomožne investicijske storitve, če je

42

ta namenjena povečanju kakovosti določene storitve za stranko in ta ne vpliva na obveznost

investicijskega podjetja ravnati pošteno, pravično in profesionalno v skladu z najboljšimi

interesi stranke.

Področje spodbud je podrobneje urejeno v Delegirani direktivi 2017/59333. Tako so v drugem

odstavku 11. člena navedene direktive določeni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da investicijsko

podjetje pristojbino, provizijo ali nedenarno korist šteje za povečanje kakovosti zadevne

storitve za stranko. V tretjem odstavku 12. člena Delegirane Direktive 2017/593 pa so

navedena merila, na podlagi katerih investicijsko podjetje ugotavlja sprejemljiva manjša

nedenarna korist pri spodbudah v zvezi z investicijskima storitvama investicijskega svetovanja

in gospodarjenja s finančnimi instrumenti.

Na vprašanja s področja spodbud napotujemo tudi na Q&A ESMA on MiFID II and MiFIR

investor protection and intermediaries topics (Inducements).

V zvezi z vplivom MiFID II na »soft dollars«, pa opozarjamo še na ureditev v 13. členu

Delegirane direktive 2017/593, ki podrobneje ureja sistem spodbud v zvezi z raziskavami

oziroma kdaj se te ne štejejo za spodbudo.


Na kakšen način naj BPD stranki razkrije spodbude (vključno z nedenarnimi koristmi), ki jih

BPD v okviru storitve izvrševanja naročil prejme v času trajanja pogodbenega razmerja s

stranko? V MiFID II oz. Delegirani Direktivi 2017/593 (13/1/iv) je določeno samo, da mora BPD

spodbudo razkriti pred zagotovitvijo storitve.

Odgovor 6

Iz petega odstavka 11. člena Delegirane direktive 2017/593 izhaja, da morajo investicijska

podjetja za vsako plačilo ali korist, ki so jo prejele od tretje osebe ali so jo plačale tretji

osebi, stranki razkriti naslednje informacije:

(a) pred zagotovitvijo zadevne investicijske ali pomožne storitve investicijsko podjetje

stranki razkrije informacije o zadevnem plačilu ali koristi v skladu z drugim pododstavkom

člena 24(9) Direktive 2014/65/EU. Manjše nedenarne koristi se lahko opišejo na splošno.

Druge nedenarne koristi, ki jih investicijsko podjetje prejme ali plača v zvezi z investicijsko

storitvijo, zagotovljeno stranki, se cenovno ovrednotijo in razkrijejo ločeno;

(b) če investicijsko podjetje predhodno ni moglo oceniti zneska plačila ali koristi, ki jo bo

prejelo ali plačalo, in je namesto tega stranki razkrilo metodo izračuna tega zneska,

podjetje svojim strankam naknadno zagotovi tudi informacije o točnem znesku

prejetega ali plačanega plačila ali koristi in

(c) vsaj enkrat na leto, dokler investicijsko podjetje prejema (tekoče) spodbude v zvezi z

investicijskimi storitvami, ki jih zagotavlja zadevnim strankam, investicijsko podjetje

33 Delegirana direktiva Komisije (EU) 2017/593 z dne 7. aprila 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU

Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zaščito finančnih instrumentov in sredstev, ki pripadajo

strankam, obveznostim glede upravljanja produktov in pravili, ki se uporabljajo za zagotavljanje ali

prejemanje pristojbin, provizij ali kakršnih koli denarnih ali nedenarnih koristi.

43

svoje stranke individualno obvesti o dejanskem znesku prejetih ali plačanih plačil

ali koristi. Manjše nedenarne koristi se lahko opišejo na splošno.

V 13. členu Delegirane direktive 2017/593, ki je izpostavljen v vprašanju, pa je zlasti

opredeljena nasprotna situacija oziroma pogoji, v skladu s katerimi se raziskave, ki jih tretje

osebe zagotovijo investicijskim podjetjem, ki strankam zagotavljajo storitve upravljanja

portfeljev ali druge investicijske ali pomožne storitve, ne štejejo za spodbudo in sicer če se

spodbude prejmejo v zameno za kar koli od naslednjega:

(a) neposredna plačila investicijskih podjetij iz njihovih lastnih sredstev;

(b) plačila s posebnega plačilnega računa za raziskave, ki ga nadzira investicijsko podjetje,

če so izpolnjeni naslednji pogoji v zvezi z vodenjem računa:

(i) plačilni račun za raziskave se financira iz posebne dajatve za raziskave, zaračunane

stranki;

(ii) investicijska podjetja v okviru vzpostavitve plačilnega računa za raziskave in

dogovarjanja o višini dajatve za raziskave s strankami določijo in redno ocenjujejo

proračun za raziskave kot notranji upravni ukrep;

(iii) investicijsko podjetje je odgovorno za plačilni račun za raziskave;

(iv) investicijsko podjetje redno ocenjuje kakovost kupljenih raziskav na podlagi trdnih

meril kakovosti in njihove zmožnosti prispevanja k boljšim investicijskim odločitvam.

Če investicijsko podjetje uporablja plačilni račun za raziskave iz točke (b) prvega odstavka 13.

člena navedene direktive mora strankam zagotoviti naslednje informacije:

(a) pred zagotovitvijo investicijske storitve strankam, informacije o proračunsko določenem

znesku za raziskave in znesku ocenjene dajatve za raziskave za vsako stranko;

(b) letne informacije o skupnih stroških, ki jih je imela vsaka stranka zaradi raziskav, ki so jih

opravile tretje strani.

Če ima investicijsko podjetje plačilni račun za raziskave, države članice (oziroma njihovi

nadzorni organi op.a.) zagotovijo, da mora investicijsko podjetje na zahtevo svojih strank ali

pristojnih organov tudi zagotoviti povzetek ponudnikov, ki so prejeli plačila s tega računa,

skupni znesek, ki jim je bil izplačan v določenem obdobju, koristi in storitve, ki jih je prejelo

investicijsko podjetje, in primerjavo skupnega zneska, porabljenega s tega računa, s

proračunom, ki ga je za to obdobje določilo podjetje, pri čemer navede vse popuste ali prenose

morebitnih preostalih sredstev na računu v naslednje obdobje.

V petem odstavku 13. člena navedene direktive je nadalje določeno, da se mora investicijsko

podjetje v dogovoru o upravljanju investicij ali splošnih pogojih poslovanja s strankami

dogovoriti o dajatvi za raziskave, kot jo v proračunu določi podjetje, in pogostosti odtegnitve te

posebne dajatve za raziskave od sredstev stranke v danem letu.

Proračun za raziskave se sme povečati šele potem, ko so bile strankam zagotovljene jasne

informacije o takšnih načrtovanih povečanjih. Če je ob koncu obdobja na plačilnem računu za

raziskave presežek, mora imeti investicijsko podjetje vzpostavljen postopek za povrnitev tega

44

zneska stranki ali njegovo izravnavo s proračunom in dajatvijo za raziskave, izračunanima za

naslednje obdobje.

13. člen navedene direktive določa tudi nekatere druge pogoje in druga razkritja strankam za

potrebe ugotavljanja pogojev, v skladu s katerimi se raziskave, ki jih tretje osebe zagotovijo

investicijskim podjetjem, ki strankam zagotavljajo storitve upravljanja portfeljev ali druge

investicijske ali pomožne storitve, ne štejejo za spodbudo.

Obveznosti investicijskih podjetij, ki jih določa Delegirana direktiva 2017/593, vključno z

obveznostjo posameznih razkritij strankam, bodo v pravni red Republike Slovenije prenesene

z zakonom, predvidoma novim Zakonom o trgu finančnih instrumentov34.


BPD lahko v okviru borznega posredovanja prejme spodbudo (npr. raziskavo) pod pogojem,

da BPD na tej podlagi poveča kakovost/raven storitve za stranko/e. Na kakšen način BPD

lahko upraviči spodbudo, ko BPD plača provizijo ali zagotovi nedenarno korist (npr. brezplačno

raziskavo) tretji osebi, ki ni stranka BPD? Ali mora v tem primeru kakovost/raven storitve

dvigniti tretja oseba, ki je prejela spodbudo (za svoje stranke) ali (tudi) BPD, ki je plačala oz.

zagotovila spodbudo?

Odgovor 7

Investicijsko podjetje lahko sprejme spodbudo (npr. v obliki raziskave) v zvezi z opravljanjem

investicijske storitve ali pomožne storitve, če je sama stranka investicijskega podjetja, od

katerega je spodbudo sprejela, in ji pri tem ni potrebno izpolnjevati pogoja povečanja kakovosti

določene storitve za stranko (glej prvi odstavek 30. člena Direktive 2014/65/EU). Investicijsko

podjetje se namreč v tem primeru šteje za primerno nasprotno stranko in se tako določbe glede

pristojbin, provizij ali kakršnihkoli denarnih ali nedenarnih koristi in zahteve tudi glede

povečanja kakovosti za takšno stranko iz devetega odstavka 24. člena Direktive 2014/65/EU,

ne uporabljajo (če ni uporabljena izjema iz 2. pododstavka drugega odstavka 30. člena

Direktive 2014/65/EU).

Če pa investicijsko podjetje plača provizijo ali zagotovi nedenarno korist tretji osebi (torej ne

stranki investicijskega podjetja) z namenom zagotavljanja investicijske storitve ali pomožne

storitve za stranko, bo moralo investicijsko podjetje na primeren način izkazati, da se je s tem

povečala kakovost storitve za stranko (glej tudi pogoje iz drugega do petega odstavka 11.

člena Delegirane direktive 2017/593) in da prejeta provizija/nedenarna korist ne vpliva na

obveznost investicijskega podjetja ukrepati pošteno, pravično in profesionalno v skladu s

najboljšimi interesi stranke (glej določbo devetega odstavka 24. člena Direktive 2014/65/EU).

Investicijsko podjetje ima torej obveznost izkazati povečanje kakovosti storitve za stranko, ker

je tretji osebi plačala provizijo oziroma prejela nedenarno korist z namenom opravljanja

investicijske storitve ali pomožne storitve za stranko. Če je tretja oseba prav tako investicijsko

podjetje, mora tudi ta v primeru prejema provizij oziroma zagotovitve nedenarnih koristi od

34 Predlog Zakona o trgu finančnih instrumentov (EVA: 2017-1611-0002) z dne 6. 2. 2018.

45

tretje osebe, ravnati skladno z zahtevami Direktive 2014/65/EU in Delegirane direktive

2017/593 in torej med drugim izkazati, kako se je s tem povečala kakovost določene storitve

za njeno stranko – v nasprotnem primeru prejem spodbud ni dovoljen.


BPD izdela informacijo ali gradivo, ki izpolnjuje pogoje za raziskavo. Ali se takšna raziskava

šteje za spodbudo, če jo BPD zagotovi oz. posreduje svojim strankam? Če da, ali lahko BPD

to raziskavo posreduje svojim strankam brezplačno in s tem zagotovi višjo kakovost/raven

storitve?

Odgovor 8

Če investicijsko podjetje samo izdela raziskavo za opravljanje investicijskih storitev ali

pomožnih storitev za svoje stranke, se takšno ravnanje ne šteje za spodbudo (glej deveti

odstavek 24. člena Direktive 2014/65/EU). Investicijsko podjetje pa je dolžno, ne glede na to

ali raziskavo stranki posreduje brezplačno ali ne, ravnati pošteno, pravično in profesionalno v

skladu z najboljšimi interesi stranke in spoštovati vsa načela in zahteve iz Direktive 2014/65/EU

in na njegovi podlagi izdanimi predpisi glede ustreznega informiranja strank (tudi glede vseh

stroškov in dajatev) in preprečevanja nasprotij interesov.


V skladu z MiFID II oz. Delegirano Direktivo 2017/593 (člen 13/9) morajo investicijska podjetja,

ki zagotavljajo storitev izvrševanja naročil, opredeliti ločeno dajatev za stroške, povezane z

izvršitvijo posla, in stroške, povezane z izdelavo raziskave. Ali to pomeni, da BPD ne sme

sprejeti brezplačne raziskave od investicijskega podjetja niti za namene borznega

posredovanja pod pogojem zagotovitve višje kakovosti/ravni storitve? V kolikor da, kako naj

BPD ravna v primeru investicijskih podjetij, ki niso zavezana po MiFID II (npr. Balkan ipd.), ki

svoje distribucije raziskav ne bodo prilagodili MiFID II? Ali je edina možnost, da BPD takšne

brezplačno raziskave, prejete s strani izpolnitvenih pomočnikov, zavrne?

Odgovor 9

Sprejemanje raziskav investicijskih podjetij s strani tretjih oseb je podvrženo pravilom spodbud,

kot jih ureja sedmi do deveti odstavek 24. člena Direktive 2014/65/EU (odvisno od storitev, ki

jih investicijsko podjetje opravlja) in 11. ter 12. člen Delegirane direktive 2017/593, razen, če

so glede raziskave izpolnjene zahteve iz 13. člena Delegirane direktive 2017/593. Vsako

investicijsko podjetje mora imeti izdelan sistem pravil in politik, katerega namen je ugotavljanje

(ne)dopustnosti zagotavljanja storitev, koristi oziroma plačil, prejetih s strani tretjih oseb.

Brezplačno posredovanje raziskav ni dovoljeno, če ni bila narejena ocena o izpolnjevanju

pogojev glede spodbud iz sedmega do devetega odstavka 24. člena Direktive 2014/65/EU, ali

če ni dogovora glede plačila, ki je skladen z določbo 13. člena Delegirane direktive 2017/593

(glej tudi ESMA Q&A On MiFID II and MiFIR investor protection and intermediaries topics,

razdelek Inducement, Vprašanje 3 in odgovor).

Določbe Direktive 2014/65/EU in na njegovi podlagi izdani predpisi veljajo za subjekte EU/EEA

in ti subjekti so dolžni ravnati tudi skladno z določbami glede spodbud (glej tudi glej ESMA

Q&A On MiFID II and MiFIR investor protection and intermediaries topics, razdelek

Inducement, Vprašanje 4 in odgovor). Če torej v konkretnem primeru investicijsko podjetje, ki

46

izdela raziskavo, ni zavezano ravnati skladno z Direktivo 2014/65/EU (torej ne gre za subjekt

EU/EEA), je to glede sprejemanja raziskav investicijskega podjetja (za katerega pa se ta

pravila uporabljajo) nepomembno, saj investicijsko podjetje lahko sprejme le raziskavo, ki

izpolnjuje pogoje iz Direktive 2014/65/EU in Delegirane direktive (EU) 2017/593.


BPD mora v okviru storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti manjše nedenarne koristi

razkriti na splošno in opisno pred zagotovitvijo predmetne storitve. V kakšni obliki oz. na

kakšen način mora BPD razkriti te koristi? Ali zadostuje splošno opisno razkritje BPD (npr. v

SPP ali v objavljenem dokumentu BPD), da BPD občasno sprejema manjše nedenarne koristi

kot so (i) informacije ali gradiva v zvezi s finančnim instrumentom, ki so splošne narave, (ii) se

udeležuje konferenc in seminarjev o koristih in značilnostih določenega finančnega

instrumenta? V nasprotnem primeru bi morala BPD o posamičnih konkretno sprejetih manjših

nedenarnih koristih, ki jih BPD sprejme med tekom opravljanja storitve, stranke obveščati

sproti, npr. v okviru rednih poročil.

Odgovor 10

Dve zahtevi morata biti izpolnjeni, da lahko govorimo o manjših nedenarnih koristih, in sicer,

da te koristi lahko povečajo kakovost storite, ki jo investicijsko podjetje opravi za stranko in

njihov obseg in narava ne bi mogle ogrožati izpolnjevanja dolžnosti investicijskega podjetja,

da deluje v najboljšem interesu stranke (7.b točka 24. člena Direktive 2014/65/EU). Nadalje so

določbe v zvezi z manjšimi nedenarnimi koristmi navedene v tretjem odstavku 12. člena

Delegirane direktive 2017/593, med drugim tudi, da mora investicijsko podjetje manjše

nedenarne koristi razkriti pred zagotovitvijo zadevnih investicijskih ali pomožnih storitev

strankam, malim investitorjem, in sicer lahko na splošno. Peti odstavek 11. člena istega

predpisa, Delegirane direktive 2017/593 pa natančno določa način in vsebino razkritja za

vsako plačilo ali korist, ki so jo investicijska podjetja prejela od tretje osebe ali so jo plačale

tretji osebi, pri čemer, kot že omenjeno, manjše nedenarne korist lahko opišejo na splošno.

Informacija je na primer lahko vključena tudi v poročilo strankam iz osmega odstavka 13. člena

Delegirane direktive 2017/593, ki je strankam na razpolago.

Natančen odgovor o načinu razkrivanja spodbud, vključno z nedenarnimi koristmi, je Agencija

objavila v svojem dokumentu vprašanj in odgovorov s področja varstva investitorjev, (odgovor

6 dokumenta:

http://www.atvp.si/Documents/MiFIIDIIMiFIR/Vprasanja_odgovori/ATVP_Varstvo_vlagateljev.

pdf).


Ali je sprejem brezplačnih raziskav možen oz. dopusten za namene testiranja kakovosti

raziskav v testnem obdobju in se posledično te (testne) raziskave ne štejejo kot spodbuda

(tako v okviru storitve gospodarjenja s FI kot tudi drugih investicijskih in pomožnih storitev). Ali

obstajajo oz. kakšne so usmeritve glede testnih obdobij za raziskave (obseg, trajanje ipd.), in

sicer tako z vidika ponudnikov testiranja kot z vidika prejemnikov raziskav v testnem obdobju?

http://www.atvp.si/Documents/MiFIIDIIMiFIR/Vprasanja_odgovori/ATVP_Varstvo_vlagateljev.pdf

http://www.atvp.si/Documents/MiFIIDIIMiFIR/Vprasanja_odgovori/ATVP_Varstvo_vlagateljev.pdf

47

Odgovor 11

ESMA odgovarja v zvezi s poskusnim (testnim) obdobjem ponujanja raziskav v obsežnem

odgovoru št. 12 na strani 62 dokumenta:

https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/esma35-43-

349_mifid_ii_qas_on_investor_protection_topics.pdf.

Osnovne določbe v zvezi z raziskavami so v prvem odstavku 13. člena Delegirane direktive,

kjer je določeno, da raziskave, ki jih investicijskemu podjetju, ki upravlja premoženje ali opravlja

ostale investicijske ali pomožne storitve, ne predstavlja spodbud, če investicijsko podjetje

zanje plača. V času testnega obdobja investicijsko podjetje ne plačuje za dostop do raziskav.

Dostop do raziskav tretjih oseb v testnem obdobju, v katerem za raziskave ne plačuje, šteje

za spodbudo (nedenarna korist), ki je opravljena v povezavi z nudenjem investicijskih ali

pomožnih storitev. Investicijsko podjetje, skladno z drugim odstavkom 12. člena navedene

Delegirane direktive, ne sme sprejeti nedenarne koristi, ki ne pomenijo sprejemljivih manjših

nedenarnih koristi.

ESMA je na to vprašanje pripravila precej obsežen odgovor, saj je v Uniji zaznala omenjeno

prakso, zato je pomembo pojasniti ali omogočanje raziskav v brezplačnih testnih obdobjih

lahko štejemo kot sprejemljive manjše nedenarne koristi, skladno z določbami točke (e)

tretjega odstavka 12. člena Delegirane direktive. Meni torej, da omenjena praksa šteje za

manjšo nedenarno korist, kadar so izpolnjeni določeni pogoji, našteti v citiranem dokumentu

(med njimi obseg raziskav, natančno določeno obdobje in ostalo).


BPD s strani različnih investicijskih podjetij prejema številna elektronska sporočila, ki večinoma

vsebujejo povzetek oz. pregled dogajanj na finančnih trgih. Predmetna sporočila ne

izpolnjujejo pogojev za raziskavo. Ali takšni splošni pregledi dogajanj izpolnjujejo pogoje za

manjše nedenarne koristi (z vidika gospodarjenja s FI) oz. nedenarne koristi (z vidika drugih

investicijskih storitev) in morajo biti posledično (splošno in opisno) razkrita strankam (pred

zagotovitvijo storitve)?

Odgovor 12

Osnovne določbe so v osmem odstavku 24. člena Direktive 2014/65/ES (manjše nedenarne

koristi), recitalu št. 29 ter v tretjem odstavku 12. in 13. členu Delegirane direktive 2017/593

(spodbude v zvezi z raziskavami), podrobnejša pojasnila pa v dokumentu ESMA Q&A, in sicer

v odgovoru št. 6 na temo spodbud:


349_mifid_ii_qas_on_investor_protection_topics.pdf

Investicijska podjetja so načeloma dolžna vzpostaviti notranje politike in postopke, po katerih

ocenijo ali gre za raziskave ali manjše nedenarne koristi, temelj za oceno pa je vsebina

predmeta in ne mnenje samega ponudnika. Splošni pregledi dogajanj, ki izpolnjujejo kriterije

iz recitala št. 29 Delegirane direktive 2017/593 predstavljajo manjše nedenarne koristi.





48

Nedenarna korist je omenjena tudi v odgovoru ESMA št. 12 na temo spodbud v primeru

dostopa do prejema raziskav v t.i. poskusnem obdobju, ko so izpolnjeni določeni pogoji.


BPD A v okviru storitve izvrševanja naročil strank vrne svoji stranki/partnerju BPD B del

provizije. Ali se to šteje za spodbudo? V kolikor da, na kakšen način se lahko takšna spodbuda

upraviči skozi povečanje kakovosti storitve za stranko? Mora povečati kakovost storitve BPD

A ali stranka BPD B, ki dobi to spodbudo za svoje stranke?

Odgovor 13

Da. Investicijsko podjetje B je pridobilo spodbudo, saj je pri izvrševanju naročil svojih strank (ki

jih je posredovala investicijskemu podjetju A) dobila vrnjen (plačan) del provizije, ki jo je

zaračunala svojim strankam. Investicijsko podjetje A ni dalo spodbude, saj je provizijo vrnilo

svoji stranki (investicijskemu podjetju B), ki je naročila posredovala (ta pogoj pa izključi določbe

devetega odstavka 24. člena Direktive 2014/65/EU, ki opredeli zahteve pri spodbudah).

Stranke investicijskega podjetja B niso stranke investicijskega podjetja A, zato med strankami

investicijskega podjetja B in investicijskega podjetja A ne obstaja nobena vez. Investicijsko

podjetje A torej ne rabi dvigniti raven storitve. Investicijsko podjetje B pa je pridobilo spodbudo

in mora dokazati dvig ravni storitve za svoje stranke. Če ne dvigne ravni storitve za svoje

stranke, spodbude ne sme sprejeti oziroma jo mora v celoti prenesti na svoje stranke.

Glede določb o dvigu ravni storitve glej prejšnje odgovore v tej temi.


Stranka BPD pokliče analitika BPD v zvezi s konkretno delnico slovenskega izdajatelja. Analitik

stranki zagotovi informacije, ki po vsebini predstavljajo raziskavo. Ali se takšen klic šteje za

spodbudo? Če da, ali lahko BPD takšen klic svojim strankam zagotovi brezplačno in s tem

zagotovi višjo kakovost/raven storitve?

Odgovor 14

Določba devetega odstavka 24. člena Direktive 2014/65/EU predpisuje, da je spodbuda le

tisto, kar investicijsko podjetje pridobi ali odsvoji (odplačno ali neodplačno) tretji osebi (ki ni

stranka ali strankin pooblaščenec). V tem primeru tako ne gre za spodbudo.

49

OBVEŠČANJE STRANK


62. člen Delegirane uredbe komisije (EU) 2017/565 z dne 25. aprila 2016 o dopolnitvi Direktive

2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z organizacijskimi zahtevami in pogoji

poslovanja investicijskih podjetij ter opredeljenimi izrazi za namene navedene direktive (v

nadaljevanju: uredba) v zvezi z dodatnimi obveznostmi poročanja za posle upravljanja

portfeljev ali posle s pogojnimi obveznostmi določa, da investicijsko podjetje, ki izvaja storitev

upravljanja portfeljev, v primerih, ko se skupna vrednost portfelja, kot je bila ocenjena na

začetku vsakega obdobja poročanja, zmanjša za 10 % in potem za večkratnike 10 %, stranke

o tem obvesti.

Naše mnenje je, da stranko obvestimo, ko donosnost njenega portfelja doseže ali preseže

mejo -10 %, -20 %, -30 % itd., vendar je ne obveščamo za vsak dan, ko je donosnost pod eno

mejo, vendar ne preseže naslednje meje, torej v času, ko npr. preseže -10 % in ne doseže -

20 %, temveč le prvi dan, ko preseže mejo.

Za lažjo ponazoritev našega tolmačenja zahteve uredbe, v nadaljevanju pošiljamo primer

gibanja donosnosti portfelja stranke v enem poročevalskem obdobju. Izhodišče izračuna

donosnosti je začetno stanje na prvi dan obdobja (oz. končno stanje na zadnji dan prejšnjega

obdobja) in izhodiščna donosnost je 0 %. (Obdobja poročanja po uredbi so 1. 1. - 31. 3., 1. 4.

- 30. 6., 1. 7. - 30. 9., 1. 10. - 31. 12., prikazan je začetek prvega obdobja).

Obveščanje stranke se izvede:

v trenutku, ko donosnost portfelja doseže mejo -10 % ali manj, se vlagatelja obvesti o

zmanjšanju;

prvo obveščanje o zmanjšanju je 6.1., ko je presežena meja -10 %;

nato se do 12. 1. ne obvešča vsak dan;

naslednje obveščanje o zmanjšanju je 12.1., ko je presežena meja -20 %;

nato se stranke ne obvešča vsak dan, ko je donosnost pod -20 % in tudi ne, ko se dvigne

nad to mejo in je še vedno pod -10 %;

meja za obveščanje -20 % se ponastavi 14.1., ko je donosnost nad mejo -20 %;

meja za obveščanje -10 % se ponastavi 17.1., ko je donosnost nad mejo -10 %;

nova meja za obveščanje od 17.1. dalje je tako -10 %;

50

18.1., ko je donosnost ponovno pod -10 %, se izvede ponovno obveščanje.

Prosimo vas za potrditev našega tolmačenja oziroma drugačno navodilo, če naše tolmačenje

ni pravilno.

Odgovor 1

Poročanje stranki se opravi, ko se skupna vrednost portfelja, kot je bila ocenjena na začetku

vsakega obdobja poročanja (vsaj kvartalno, lahko pa tudi pogosteje), zmanjša za 10 % (ne več

oziroma manj in ne vsak dan, ko je vrednost portfelja manjša za 10 % oziroma njegov

večkratnik), in sicer najpozneje do konca delovnega dne, na katerega je prekoračen prag,

oziroma, če je prag prekoračen na nedelovni dan, do zaključka naslednjega delovnega dne.


Po MiFID II bo treba stranko obveščati v primeru, da naložba zaniha za 10 %, vendar ni jasno

ali je takšno obveščanje potrebno za vsako naložbo oz. za paket naložb? Menimo, da ta

določba velja za portfelj naložb v primeru individualnega upravljanja, torej ne za vsako

posamezno naložbo. Kako je s tovrstnim obveščanjem v primeru investicijskega svetovanja

oziroma izvrševanja naročil.

Odgovor 2

62. člen Delegirane uredbe 2017/565 se nanaša na dve različni vrsti obveščanja o zmanjšanju

vrednosti portfelja stranke. Prva obveznost se nanaša na vse vrste strank (profesionalne,

neprofesionalne, primerne nasprotne stranke) v zvezi z investicijsko storitvijo gospodarjenja s

finančnimi instrumenti (prvi odstavek 62. člena Delegirane uredbe 2017/565) in ki zajema

poročanje o padcu vrednosti portfelja stranke in ne posameznega finančnega instrumenta

znotraj tega portfelja.

Druga obveznost pa se nanaša na obveščanje neprofesionalnih strank, za katere investicijska

podjetja vodijo račune finančnih instrumentov, ki vključujejo pozicije v finančnih instrumentih s

finančnim vzvodom ali pozicije v poslih s pogojnimi obveznostmi. Poročanje se v tem primeru

nanaša na posamezen finančni instrument z vzvodom ali finančni instrument, ki je predmet/del

pogojne obveznosti, razen, če je s stranko dogovorjeno drugače.

Pogojna obveznost mora v skladu z Delegirano uredbo 2017/565 zajemati vsakršno dejansko

ali potencialno obveznost za stranko, ki presega stroške nakupa instrumenta. Investicijsko

podjetje mora stranki na podlagi drugega odstavka 48. člena Delegirane uredbe 2017/565

dodatno opisati tudi posamezna tveganja (če je to relevantno za vrsto finančnega instrumenta

ali vrsto stranke in njeno stopnjo znanja) ter stranko med drugim obvestiti tudi o dejstvu, da bi

lahko stranka zaradi poslov s takimi instrumenti poleg stroškov pridobitve instrumentov

prevzela tudi finančne in druge dodatne obveznosti, vključno s pogojnimi obveznostmi.


Za katere posle oz. za katere finančne instrumente velja obveznost poročanja o zmanjšanju

skupne vrednosti portfelja/finančnega instrumenta za 10 % in potem nadaljnje večkratnike 10

%? Se lahko stranke obvešča samo z obvestilom/objavo preko elektronske banke?

51

Odgovor 3

Za odgovor k temu vprašanju glej odgovor na vprašanje št. 2 tega poglavja. Stranke se mora

o navedenem obveščati na trajnem nosilcu podatkov. Stranko lahko banka obvesti o

spremembi vrednosti portfelja oziroma finančnega instrumenta tudi preko elektronske banke,

pod pogojem, da takšen sistem zadosti opredelitvi trajnega nosilca podatkov iz 62. točke

prvega odstavka 4. člena Direktive 2014/65/EU.


Člen 62, delegirane uredbe 2398, investicijskemu podjetju nalaga obveznost poročanja

strankam o zmanjšanju vrednosti portfelja, v primeru, ko se vrednost portfelja zmanjša za 10

% in potem za večkratnike 10 %.

a) Ali se za izračun spremembe upošteva donosnost portfelja (s tem izločimo vpliv vplačil in

izplačil) – metoda izračuna time-weighted rate of return (TWR)? Glede na izpostavljen vidik

stranke bi bil bolj primeren izračun po metodi internal rate of return (IRR). Prosimo za vaše

stališče.

b) Rok za obveščanje stranki je naveden najpozneje do konca delovnega dne, na katerega je

prekoračen prag. Vrednotenje portfeljev se vedno izvaja z enodnevnim zamikom (objava

tečajev), zato je obveščanje mogoče šele, ko investicijsko podjetje pridobi vrednosti

portfelja. Prosimo za potrditev.

c) Skladno s členom 25, odstavek 6, direktive 2016/65/EU, investicijsko podjetje stranki na

trajnem nosilcu podatkov zagotovi primerna poročila o storitvah. Ali se obveščanje o

zmanjšanju portfelja izvaja na navedeni način oz. kaj v primeru, ko se slednje obvestilo

pošlje po pošti in stranka prejme obvestilo z minimalnim dvodnevnim zamikom in v tem

primeru ni obveščena pravočasno?

Odgovor 4

K vprašanju iz a)

Agencija za trg vrednostnih papirjev izhaja iz določbe 62. člena Delegirane uredbe 2017/565

in odgovorov na vprašanja, pripravljena s strani ESMA35 v zvezi z omenjeno tematiko. Na

podlagi ESMA Q&A št. 2 in 4 iz poglavja 8 (Post-sale reporting) se upošteva začetna vrednost

portfelja sredstev stranke na posamezen referenčni datum na način, da se v primeru

morebitnih denarnih vplačil (ki niso reinvestirana) le ta iz izračuna izloči, medtem ko se

vrednost morebitnih naknadnih denarnih vplačil, ki so reinvestirana oziroma dodatne finančne

instrumente, ki so vključeni v portfelj po referenčnem datumu, upošteva pri izračunu vrednosti

portfelja. Investicijska podjetja se morajo izogibati ravnanjem, ki bi stranke spodbujale k

odločitvam (reinvestiranju denarnih sredstev oziroma dodajanju finančnih instrumentov v

portfelj), ki bi imele za posledico izogibanje investicijskih podjetij poročanju glede padca

skupne vrednosti portfelja stranke (na primer reinvestiranje oziroma dodajanje finančnih

instrumentov ob koncu obdobja za izračun vrednosti portfelja). Obveznost poročanja se

nanaša na spremembo skupne vrednosti portfelja stranke v posameznem obdobju poročanja.

35 Dosegljivo na spletni strani ESMA: https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/esma35-43-349_mifid_ii_qa_on_investor_protection_topics.pdf

https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/esma35-43-349_mifid_ii_qa_on_investor_protection_topics.pdf


52

K vprašanju iz b)

Glede obveščanja stranke v zvezi s padcem vrednosti njenega portfelja velja, da mora

investicijsko podjetje vsaj enkrat dnevno vrednotiti vrednost portfelja stranke ter na podlagi

tega ugotavljati morebiten padec njegove vrednosti. Konec dneva investicijsko podjetje ugotovi

vrednost portfelja stranke in če ta pade za 10 % ali več nastane obveznost poročanja, ki jo je

potrebno izpolniti najkasneje do konca istega delovnega dne. V primeru, da je prag prekoračen

na nedelovni dan, je potrebno stranko o tem obvestiti do zaključka naslednjega delovnega

dne. Referenčni čas določanja vrednosti portfelja stranke si investicijsko podjetje lahko določi

sámo (primeroma glej ESMA Q&A št. 1 iz poglavja 8).

K vprašanju iz c)

Obveščanje stranke o zmanjšanju vrednosti njenega portfelja se mora, skladno z določbo

šestega odstavka 25. člena Direktive 2014/65/EU, zagotoviti na trajnem nosilcu podatkov.

Pojem trajnega nosilca podatkov je opredeljen v 62. točki prvega odstavka 4. člena prej

navedene direktive, pri tem pa je potrebno upoštevati tudi določbo 3. člena Delegirane uredbe

2017/565. Investicijsko podjetje mora stranko najpozneje do konca delovnega dne (oziroma

do zaključka naslednjega delovnega dne v primeru prekoračitve na nedelovni dan) obvestiti o

prekoračitvi praga zmanjšanja vrednosti portfelja. Za obvestilo se na primer šteje datum

oddane poštne pošiljke, investicijsko podjetje pa mora biti vedno sposobno dokazati, da je v

roku stranki takšno obvestilo tudi posredovalo oziroma jo o tem obvestilo.


Na podlagi 62/2 člena Delegirane Uredbe 2017/565 mora BPD obveščati neprofesionalne

stranke v zvezi s pozicijami v finančnih instrumentih s finančnim vzvodom ali v poslih s

pogojnimi obveznostmi v primeru, ko se začetna vrednost vsakega instrumenta zmanjša za 10

% in potem za večkratnike 10 %. V MiFID II so v prilogi - Oddelek C finančni instrument le

našteti, medtem ko podrobnejše razlage za finančne instrumente s finančnim vzvodom ni.

Uvodna pojasnila DU 2017/565 pa v točki (96) pravijo: »Za namene obveznosti poročanja v

zvezi z upravljanjem portfelja bi moral posel s pogojnimi obveznostmi zajemati vsakršno

dejansko ali potencialno obveznost za stranko, ki presega stroške nakupa instrumenta.«

Smatramo, da se obveznost obveščanja iz druge točke 62. člena, ki zajema tako pozicije v

finančne instrumente s finančnim vzvodom kot tudi posle s pogojnimi obveznostmi, nanaša le

na tiste pozicije v finančnih instrumentih s finančnim vzvodom, kjer lahko dejanska ali

potencialna obveznost presega stroške nakupa (to je kupnino in stroške izvedbe posla), do

česar lahko pride npr. ob t.i. nakupu na kritje (margin). Obveznost poročanja pa se torej ne

nanaša na finančne instrumente, kjer dejanska ali potencialna obveznost ne presega stroškov

kupnine, povečanih za stroške izvedbe posla. Prosimo za vaše stališče

Odgovor 4a

Obveznost poročanja se v danem primeru nanaša samo na finančne instrumente s finančnim

vzvodom ali posle s pogojnimi obveznostmi. Vezano na odgovor k temu vprašanju je potrebno

upoštevati tudi že podan odgovor Agencije na vprašanje št. 2 v tem poglavju.

53


Ali je dovolj, če predhodno informacijo o stroških stranki v primeru telefonsko oddanega

naročila za nakup/prodajo (snemane linije) posredujemo po elektronski pošti? Ali mora stranka

obvestilo prejeti v papirni obliki?

Odgovor 5

Informacije (tudi te v zvezi s stroški in povezanimi dajatvami) se morajo stranki na podlagi

tretjega odstavka 46. člena Delegirane uredbe 2017/565 zagotoviti ne trajnem nosilcu

podatkov. Informacije se lahko stranki na podlagi prvega odstavka 3. člena Delegirane uredbe

2017/565 zagotovijo na trajnem nosilcu podatkov, ki ni papir samo, če je zagotavljanje

informacij na navedenem nosilcu podatkov primerno glede na okoliščine, v katerih poteka ali

bo potekalo poslovanje med investicijskim podjetjem in stranko in če ima oseba, ki se ji morajo

zagotoviti informacije, možnost izbire med informacijami na papirju ali na navedenem drugem

trajnem nosilcu podatkov ter izrecno izbere informacije na navedenem drugem nosilcu.


Mifid II direktiva določa, da je potrebno stranke o tem, da se telefonski pogovori snemajo

obvestiti samo enkrat, pred začetkom izvajanja storitev za stranko. Kakšno je razmerje te

določbe do ureditve v Zakonu o varstvu osebnih podatkov ter nove uredbe s področja varstva

osebnih podatkov?

Odgovor 5a

Direktiva 2014/65/EU bo v pravni red Republike Slovenije prenesena z novim Zakonom o trgu

finančnih instrumentov (ZTFI-1), ki naj bi glede zadevne problematike upošteval tako zahteve

predmetne direktive kot tudi predpise s področja varstva osebnih podatkov. Po obstoječem

predlogu ZTFI-1 je v 238. členu določeno, da »borznoposredniška družba pred začetkom

opravljanja investicijskih storitev obvesti svojo stranko, da se telefonski pogovori, ki vodijo ali

lahko vodijo k prejemu naročila stranke za trgovanje, beležijo. Stranke so v komunikaciji

predhodno obveščene tudi o namenu in trajanju hrambe posnetka«. Takšna dikcija zakona je

bila oblikovana po pripombah Informacijskega pooblaščenca v javni razpravi, predlagana

ureditev pa naj bi zahtevala, da se stranko pred vsakim snemanjem telefonskega pogovora

obvesti o dejstvu, da se le-ta snema, ter o namenu in trajanju hrambe posnetka.

Dodatno je potrebno opozoriti na 76. člen Delegirane uredbe 2017/565, kjer je v osmem

odstavku določeno, da preden investicijska podjetja novim ali obstoječim strankam zagotovijo

investicijske storitve in dejavnosti v zvezi s sprejemom, posredovanjem in izvršitvijo naročil, jih

obvestijo o naslednjem:

(a) da se pogovori in komunikacije snemajo oz. beležijo in

(b) da bo pet let oziroma, če to določi pristojni organ, do sedem let na zahtevo na voljo kopija

takih posnetih oz. zabeleženih pogovorov in komunikacij s strankami. Informacije iz

prvega pododstavka se predstavijo v istem jeziku ali jezikih, uporabljenih pri zagotavljanju

investicijskih storitev strankam.

54

Tudi iz citirane določbe delegirane uredbe je razumeti, da je potrebno stranko pred vsako

oddajo naročila obvestiti o tem, da se telefonski pogovor snema, ter o namenu in trajanju

hrambe posnetka.


Ali »pre-post transparency« lahko zagotavljamo pri sprejemanju naročil preko telefona le ustno

ali mora stranka prejeti pisni dokument, ki ga tudi potrdi?

Odgovor 5b

Vsebina poročanja strankam je opredeljena v členih 23 do 25 Direktive 2014/65/EU,

podrobnejša opredelitev informacij, ki jih je potrebno podati stranki, kot tudi način zagotavljanja

teh informacij, pa je določena v Poglavju 3 Delegirane uredbe 2017/565.

Skladno s sedmim odstavkom 16. člena Direktive 2014/65/EU je dolžno investicijsko podjetje

beležiti telefonske pogovore v zvezi s sprejemanjem, posredovanjem in izvrševanjem naročil

strank, tudi tiste telefonske pogovore, ki naj bi privedli do opravljanja teh storitev za stranko.

Skladno s sedmim odstavkom 16. člena Direktive 2014/65/EU pa se zabeleženi telefonski

pogovori hranijo v evidencah, ki jih je investicijsko podjetje dolžno hraniti 5 let za potrebe strank

in 7 let za potrebe opravljanja nadzora pristojnega organa. Investicijsko podjetje pa mora

poskrbeti, da se hranijo evidence o vseh storitvah, dejavnostih in poslih, ki morajo biti

zadostne, da pristojnemu organu omogočajo opravljanje nadzora (sedmi odstavek 16. člena

Direktive 2014/65/EU).

Skladno z določbami Direktive 2014/65/EU in Delegirane uredbe 2017/565 je tako dolžno

investicijsko podjetje stranko seznaniti z vsemi relevantnimi informacijami glede na storitev, ki

jo želi stranka pri investicijskemu podjetju opraviti, pri tem pa mora biti evidenca o izpolnjevanju

pojasnilnih dolžnosti zagotovljena (pisno, na trajnem nosilcu podatkov, v določenih primerih

na spletni strani) – torej, če investicijsko podjetje sprejme naročilo stranke po telefonu, mora

biti vsebina pojasnilnih obveznosti investicijskega podjetja stranki dostopna in evidentirana.

Vprašanje 5c (Zadnja posodobitev 29.5.2018)

Skladno s predlogom 238. člena ZTFI-1 je potrebno zagotavljati beleženje telefonskih

pogovorov in elektronsko komunikacijo v zvezi s posli sklenjenimi za svoj račun in izvajanjem

storitev sprejemanja in posredovanja naročil ter izvrševanje naročil za račun strank ter ko le-ti

vsebujejo podatke o prejemu naročil za trgovanje, posredovanje in izvršitvi teh naročil.

V zvezi s tem se postavlja vprašanje, ali sme v primeru ko borznoposredniška družba (banka)

z internim aktom določi prepoved uporabe službenih mobilnih telefonov za kakršnokoli

komunikacijo s strankami v zvezi s posli sklenjenimi za svoj račun in v zvezi z izvajanjem

storitev sprejemanja in posredovanja naročil ter izvrševanja naročil za račun strank, posledično

opustiti snemanje tovrstne komunikacije na službenih mobilnih telefonih.

Družba bi trgovcem dala na razpolago službene mobilne telefone, vendar za namene

zagotavljanja stalne dosegljivosti sodelavcem, ne pa za komunikacijo v zvezi z naročili strank,

sklepanjem poslov za račun družbe ali sklepanje drugih transakcij.

Družba prepoveduje uporabo službenih in privatnih mobilnih telefonov oseb za komunikacijo

s strankami v zvezi s sprejemom in izvrševanjem naročil oziroma sklepanjem poslov za račun

55

družbe (vključno s komunikacijo, ki lahko vodi do oddaje naročila ali sklenitve posla), in sicer

iz naslednjih razlogov:

1. Komunikacija v zvezi s sprejemom naročil strank ali sklepanje poslov za račun družbe izven

prostorov družbe ni dovoljena, saj trgovcu ni na voljo ustrezna infrastruktura, ki omogoča

celovito obravnavo stranke in njenega naročila oziroma posla, in sicer:

pri oddaji naročila oz. sklepanju posla s stranko preko mobilnega telefona ni možno

preverjanje identitete stranke preko trgovalne aplikacije (sistem preverjanja gesel za

oddajo naročila), kar je pogoj za veljaven sprejem naročila oz. sklenitev posla;

brez dostopa do trgovalno-zalednega sistema ni možna kontrola ustreznosti pogodbene

dokumentacije v smislu zahtev ZPPDFT, ZTFI/Direktiva 2014/65/EU (veljavnost

pogodbe in osebnih podatkov, ustreznost soglasij, avtorizacija stanja, pregled stroškov

naročila...);

brez dostopa do trgovalno zalednega-sistema trgovec stranki ne more posredovati

ustreznih podatkov glede stanja na trgu in ostalih relevantnih informacij, ki so za stranko

pomembne pred posredovanjem naročila oz. sklenitvijo posla;

brez dostopa do trgovalno zalednega-sistema ni omogočena takojšnja obdelava naročila

skladno z vrstnim redom prejema naročil (izvršitev naročila, sklenitev posla).

2. V pogodbeni dokumentaciji, ki je uporabljena za poslovanje s strankami (splošni pogoji,

pogodba), so ustrezno dogovorjeni komunikacijski kanali, ki jih stranke lahko uporabljajo za

komunikacijo v zvezi z izvrševanjem naročil in sklepanje poslov in ti so: snemane fiksne

telefonske linije, osebna oddaja naročila v poslovalnici družbe ter uporaba spletnih platform.

Oddaja naročila na mobilni telefon trgovca ni dogovorjena in zato ta način ni dopuščen.

Glede na to, da strankam skladno s splošnimi pogoji poslovanja ni omogočena oddaja naročil

na službene mobilne telefone trgovcev, slednjim pa skladno z internim pravilnikom družbe

sprejem naročil na službeni mobilni telefon ni dovoljen, štejemo, da službenih mobilnih

telefonov trgovcev ni potrebno snemati.

V zvezi s pojasnili zgoraj sprašujemo:

ali po vašem mnenju borznoposredniška družba (banka), v primeru da z internim aktom določi

prepoved uporabe službenih mobilnih telefonov za kakršnokoli komunikacijo s strankami v

zvezi s posli sklenjenimi za račun družbe ali v zvezi z izvajanjem storitev sprejemanja in

posredovanja naročil ter izvrševanja naročil za račun strank (vključno s komunikacijo, ki lahko

vodi do oddaje naročila ali sklenitve posla), posledično lahko opusti snemanje komunikacije

na službenih mobilnih telefonih?

Odgovor 5c

Namen omenjene določbe ZTFI-1, kot tudi Direktive 2014/65/EU in Delegirane uredbe

2017/565 je beleženje oziroma snemanje vseh tistih pogovorov, ki vsebujejo podatke in

informacije, ki vodijo ali bi lahko vodili k sklenitvi posla za svoj račun ali k prejemu naročila

stranke za trgovanje, posredovanje ali izvršitev naročila, ne glede na to, ali je bil posel za svoj

račun sklenjen ali je borznoposredniška družba prejela strankino naročilo za trgovanje.

V primeru, da je v notranjih pravilih ali pogodbah ustrezno navedeno, da prek službenih

mobilnih telefonov do zgoraj omenjenih podatkov in informacij ne more priti ter da se te določbe

uveljavlja tudi v praksi, potem ni potrebe po snemanju službenih mobilnih telefonov, saj prek

njih nikoli ne more priti do vsebine, ki jo je potrebno snemati oziroma beležiti.

56

Če družba zagotovi, da prek mobilnih telefonov, ki jih je omogočila svojim zaposlenim, ne bo

prihajalo do komunikacije, ki jo je potrebno snemati, potem ni potrebno snemati pogovorov

prek teh naprav.

Vprašanje 5d (Zadnja posodobitev 29.5.2018)

V zvezi z elektronsko komunikacijo in snemanjem telefonskih razgovorov iz 243. člena osnutka

ZTFI-1 prosimo za pojasnilo, ali pravilno razumemo, da se - kot izhaja iz Mifid II (7. točka 16.

člena) - navedeni člen nanaša izključno na posle sklenjene za svoj račun in na storitve

sprejemanja, posredovanja in izvrševanja naročil strank (ne pa tudi npr. na storitev

gospodarjenja s FI) ter posledično predmetna določba ne velja za družbe za upravljanje, ki

opravljajo storitve gospodarjenja in investicijskega svetovanja (ter bo to upoštevano pri

oblikovanju prehodne določbe, ki bo na novo definirala določbe ZTFI-1, ki veljajo za DZU).

Odgovor 5d

Sedmi odstavek 16. člena Direktive 2014/65/EU se uporablja izključno za storitve iz 1. do 3.

točke oddelka A priloge I direktive (sprejemanje in posredovanje naročil, izvrševanje naročil

ter poslovanje za svoj račun). Storitev gospodarjenja in investicijskega svetovanja je zajeta v

bolj splošni določbi o vodenju evidenc in dokumentacije (šesti odstavek 16. člena direktive).

Ne glede na navedeno, bi se morala specifična navodila stranke za nakup določenega

finančnega instrumenta v okviru gospodarjenja (če pogodba med investicijskim podjetjem in

stranko to omogoča) dana prek elektronske komunikacije ali telefona snemati, saj bi dejansko

spadala pod izvršitev naročila stranke.


Direktiva (2014/65/EU, op.a.) zahteva, da se stranki razkrije informacije o vseh stroških in

povezanih dajatvah. Ali je dovolj, da se te stroške razkrije stranki ob oddaji naročila preko

telefona ali mora biti razkritje na kakšnem drugem mediju? Katere vse stroške je potrebno

razkriti stranki? Za katere skupine strank in pri katerih storitvah so potrebna razkritja stroškov?

Odgovor 6

Vezano na prvo vprašanje glej odgovor na vprašanje št. 5 zgoraj. Pri tem dodatno

pojasnjujemo, da so informacije o vseh stroških in povezanih dajatvah načeloma stranki (če

ima stranka možnost izbire in se ta s takšnim načinom posredovanja informacij strinja) lahko

posredovana tudi preko telefona, vendar je potrebno pri tem zagotoviti, da je stranki posnetek

telefonskega pogovora v zvezi s tem kadarkoli dostopen. V kolikor tega investicijsko podjetje

ni sposobno zagotoviti, mora informacije o stroških in dajatvah stranki zagotoviti na papirju ali

drugem trajnem nosilcu podatkov (ponovno ob upoštevanju prej navedenih pogojev).

Na podlagi Direktive 2014/65/EU je potrebno stranki vnaprej in naknadno razkriti informacije v

zvezi z investicijskimi in pomožnimi storitvami, vključno s stroški svetovanja, kadar je ustrezno,

stroške finančnega instrumenta, ki se stranki priporoči ali prodaja, in informacije o možnih

načinih plačila s strani stranke, vključno z morebitnimi plačili tretjih oseb. Dodatno se, na

zahtevo stranke, slednji predloži tudi razčlemba vsaj po postavkah, navedenih v preglednici 1

in 2 Priloge II Delegirane uredbe 2017/565. Razkritja so potrebna za vse investicijske in

pomožne investicijske storitve, ki se opravljajo ali se nameravajo opraviti za stranko ali

57

potencialno stranko, podatki pa se razkrivajo za vse vrste strank (neprofesionalne,

profesionalne, primerne nasprotne stranke), pri čemer lahko za profesionalne in primerne

nasprotne stranke, ob dogovoru z njimi, investicijsko podjetje, skladno z določbo prvega

odstavka 50. člena Delegirane uredbe 2017/565, omeji uporabo zahtev po razkrivanju

informacij o stroških in dajatvah.


Ali se lahko neprofesionalna stranka odpove predhodnemu razkrivanju stroškov s strani BPD

(na podoben način kot izjava o nenakazovanju denarnih sredstev)?

Odgovor 6a

V relevantnih predpisih s tega področja, torej Direktiva 2014/65/EU (na primer 24. člen),

Delegirana uredba 2017/565 (na primer 50. člen) ter odgovori na vprašanja ESMA s področja

varstva investitorjev ni izrecne določbe, ki bi investicijskim podjetjem omogočale, da

neprofesionalnim strankam, ki bi se odpovedale predhodnemu razkrivanju stroškov, le teh ne

bi bilo potrebno posredovati.

Tako iz splošnih določb (recitali), kot tudi specifičnih izhaja obveznost investicijskih podjetij, da

strankam – še posebej neprofesionalnim, posredujejo informacije, pri tem pa lahko upoštevajo

nekatere izjeme oz. olajšave, kot na primer:

Recital 84 Direktive 2014/65/EU na primer na splošno določa:

»Nobena določba v tej direktivi ne bi smela zavezovati investicijskih podjetij, da takoj in hkrati

zagotovijo vse zahtevane informacije o investicijskem podjetju, finančnih instrumentih, stroških

in povezanih izdatkih ali v zvezi z varovanjem finančnih instrumentov stranke, pod pogojem,

da izpolnjujejo splošno obveznost zagotavljanja ustreznih informacij pravočasno pred rokom,

ki je določen v tej direktivi. Če stranka informacije prejme pravočasno pred opravljanjem

storitve, nobena določba v tej direktivi podjetij ne zavezuje, da jih zagotovijo ločeno ali tako,

da jih vključijo v pogodbo s stranko.«.

Recital 75 Delegirane Uredbe 2017/565:

»Ob upoštevanju splošne obveznosti ravnanja v skladu z najboljšimi interesi strank in

pomembnosti predhodnega obveščanja strank o vseh stroških in dajatvah bi morala biti v sklicu

na finančne instrumente, ki se priporočajo ali tržijo, navedena zlati investicijska podjetja, ki

opravljajo storitve…«.

50. člen Delegirane Uredbe 2017/565 (odstavka 5 in 6):

(5) Obveznost pravočasne zagotovitve polnega predhodnega razkritja informacij o skupnih

stroških in dajatvah v zvezi s finančnim instrumentom ter opravljeno investicijsko ali

pomožno storitvijo se za investicijska podjetja uporablja v naslednjih primerih:

(a) kadar investicijsko podjetje priporoča ali trži finančne instrumente strankam; ali

(b) kadar mora investicijsko podjetje, ki opravlja kakršne koli investicijske storitve, v skladu

z zadevno zakonodajo Unije strankam v zvezi z relevantnim finančnim instrumentom

zagotovili dokument s ključnimi podatki za vlagatelje (KIID), ki se uporablja za KNPVP,

ali dokument s ključnimi informacijami (KID) o paketnih naložbenih produktih za male

vlagatelje in zavarovalni naložbenih produktih.

58

(6) Investicijska podjetja, ki ne priporočajo ali tržijo finančnega instrumenta stranki ali jim v

skladu z zadevno zakonodajo Unije stranki ni treba zagotoviti KIID/KID, svoje stranke

obvestijo o vseh stroških in dajatvah v zvezi z opravljeno investicijsko in/ali pomožno

storitvijo.

ESMA v svojem dokumentu Q&A (št. 14 v oddelku 9 – »Costs and Charges«)


349_mifid_ii_qas_on_investor_protection_topics.pdf razlaga način predhodnega razkrivanja

stroškov strankam, v primeru, ko niso znani vsi podatki o dejanskih stroških, kar kaže na

obveznost investicijskega podjetja po predhodnem razkritju stroškov.

Iz navedenega lahko sklenemo kot v uvodu, da ni možna odpoved tej obveznosti

investicijskega podjetja, podobno kot tudi ne v primeru, kadar bi stranka sama določila svojo

primernost in po tej logiki investicijskemu podjetju ne bi bilo potrebno opraviti presoje

primernosti in ustreznosti (25. člen Direktive 2014/65/EU).


BPD s strani različnih investicijskih podjetij prejema številna elektronska sporočila, ki večinoma

vsebujejo povzetek oz. pregled dogajanj na finančnih trgih. Predmetna sporočila ne

izpolnjujejo pogojev za raziskavo. Ali takšni splošni pregledi dogajanj izpolnjujejo pogoje za

manjše nedenarne koristi (z vidika gospodarjenja s FI) oz. nedenarne koristi (z vidika drugih

investicijskih storitev) in morajo biti posledično (splošno in opisno) razkrita strankam (pred

zagotovitvijo storitve)?

Odgovor 6b

Vsako investicijsko podjetje mora imeti izdelan sistem pravil in politik, katerega namen je

ugotavljanje (ne)dopustnosti zagotavljanja storitev, koristi oziroma plačil, prejetih s strani tretjih

oseb. Tako mora investicijsko podjetje skozi vnaprej določene postopke ugotoviti, ali se (kot je

naveden primer v vprašanju) elektronska sporočila povzetkov oziroma potekov dogajanj na

finančnih trgih s strani drugih investicijskih podjetij štejejo za spodbudo.

Investicijsko podjetje lahko sprejme spodbude v zvezi z opravljanjem investicijskih ali

pomožnih storitev, če je to stranka investicijskega podjetja, od katerega je spodbudo sprejelo,

in mu pri tem ni potrebno izpolnjevati pogoja povečanja kakovosti določene storitve za stranko

(glej prvi odstavek 30. člena Direktive 2014/65/EU). Investicijsko podjetje se namreč v tem

primeru šteje za primerno nasprotno stranko in se tako določbe glede pristojbin, provizij ali

kakršnihkoli denarnih ali nedenarnih koristi in zahteve, tudi glede povečanja kakovosti za

takšno stranko iz sedmega do devetega odstavka 24. člena Direktive 2014/65/EU, ne

uporabljajo (če ni uporabljena izjema iz 2. pododstavka drugega odstavka 30. člena Direktive

2014/65/EU).

Če pa investicijsko podjetje prejme spodbudo od tretje osebe (torej ne gre za stranko

investicijskega podjetja) z namenom zagotavljanja investicijske ali pomožne storitve za stranke

tega investicijskega podjetja, bo moralo investicijsko podjetje na primeren način izkazati, da

se je s tem povečala kakovost storitve za njene stranke (glej tudi pogoje iz drugega do petega



59

odstavka 11. člena Delegirane direktive 2017/593) in da prejeta spodbuda ne vpliva na

obveznost investicijskega podjetja ukrepati pošteno, pravično in profesionalno v skladu s

najboljšimi interesi stranke (glej določbo devetega odstavka 24. člena MiFID II).

Investicijsko podjetje ima torej obveznost izkazati povečanje kakovosti storitve za svoje

stranke, če od tretje osebe prejme spodbudo z namenom opravljanja investicijskih ali

pomožnih storitev za stranke.

Posebna ureditev velja glede spodbud, ki se nanašajo na opravljanje investicijskih storitev

investicijskega svetovanja in gospodarjenja s finančnimi instrumenti (glej sedmi in osmi

odstavek 24. člena MiFID II ter 12. člen Delegirane Direktive 2017/593). V teh primerih

investicijsko podjetje ne sme sprejeti oziroma obdržati nobenih spodbud s strani tretje osebe,

razen če gre za manjše nedenarne koristi (merila so opredeljena v tretjem odstavku 12. člena

Delegirane Direktive 2017/593), s katerimi se lahko izboljša kakovost opravljanja storitve za

stranko in ki zaradi svojega obsega in narave ne bi mogle ogrožati izpolnjevanja dolžnosti

investicijskega podjetja, da deluje v najboljšem interesu stranke; takšne manjše nedenarne

koristi morajo biti tudi jasno razkrite.


BPD A izdela raziskavo in jo posreduje BPD B, ki je stranka BPD A. Kdo ima dolžnost glede

povečanja kakovosti/ravni storitev za svoje stranke? BPD A je namreč v konkretnem primeru

samo v poslovnem razmerju z BPD B, ne pa tudi s strankami BPD B. Ali lahko BPD A zagotovi

raziskavo brezplačno, če BPD B zagotovi višjo kakovost/raven storitev strankam? Kaj v

primeru, da BPD B ni zavezana po MiFID II?

Odgovor 6c

Če investicijsko podjetje A posreduje investicijskemu podjetju B raziskavo, ki jo mora

investicijsko podjetje B plačati, gre v tem primeru pri investicijskem podjetju A za opravljanje

pomožne investicijske storitve, za katero je dobila plačilo in nasproti svojim (ostalim) strankam

nima nobenih obveznosti. Investicijsko podjetje B je plačalo raziskavo, zato se zanjo uporablja

13. člen Delegirane direktive 2017/593 in se raziskava ne šteje za spodbudo. Tako tudi

investicijsko podjetje B nima obveznosti za dvig ravni storitve. Investicijsko podjetje B pa mora

ravnati skladno z zahtevami iz 13. člena Delegirane direktive 2017/593, kjer mora predvsem

paziti na tiste določbe, ki se vežejo na plačilo raziskave iz plačilnega računa za raziskave. V

tem delu glej odgovor k vprašanju 6 na to temo.

Če investicijsko podjetje A posreduje investicijskemu podjetju B raziskavo, ki jo investicijsko

podjetje B pridobi brezplačno, pomeni, da je investicijsko podjetje B pridobilo nedenarno

spodbudo. V tem primeru mora investicijsko podjetje B ravnati skladno z določbami sedmega

do devetega odstavka 24. člena Direktive 2014/65/EU in 11. in 12. člena Delegirane direktive

2017/593. Pri tem je potrebno omeniti, da investicijska podjetja v zvezi z izvajanjem

investicijskih storitev neodvisnega investicijskega svetovanja oziroma gospodarjenja s

finančnimi instrumenti lahko prejemajo zgolj manjše nedenarne spodbude, ki se lahko

okvalificirajo kot take in ki izpolnjujejo pogoje iz tretjega odstavka 12. člena Delegirane direktive

2017/593. Predvsem je potrebno paziti, da manjša nedenarna spodbuda ne ogrozi zahteve,

60

da borznoposredniška družba ravna vestno, pošteno in z ustrezno profesionalno skrbnostjo

ter pazi na interese strank, ki ji morajo biti vodilo pri opravljanju storitev zanje. Navedeno je

skladno z odgovorom ESMA v dokumentu Q&A na temo varstva vlagateljev in posrednikov po

MiFID II in MiFIR na vprašanje 6 in 8 v delu 7 Inducements (research), ki je na voljo na tej

povezavi: https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/esma35-43-

349_mifid_ii_qas_on_investor_protection_topics.pdf, kjer je navedeno, da bi določene

raziskave lahko šteli kot manjše nedenarne spodbude, če bi bile te na voljo vsem investicijskim

podjetjem hkrati oziroma bi bile javno objavljene.

Opozoriti velja še na določbo iz točke e) tretjega odstavka 12. člena Delegirane direktive

2017/593, ki omogoča državi članici, da določi kaj se še lahko šteje kot manjša nedenarna

spodbuda. Tako bo za dokončno opredelitev ali je lahko posamezna raziskava manjša

nedenarna spodbuda počakati na prenos evropskih direktiv v slovenski pravni red in

izoblikovanje določene prakse na tem področju.

Obveznosti investicijskega podjetja A, če investicijsko podjetje A posreduje investicijskemu

podjetju B raziskavo, ki jo investicijsko podjetje B pridobi brezplačno pa so odvisne od različnih

dejavnikov. Če investicijsko podjetje A tudi izvršuje naročila skladno z določili Direktive

2014/65/EU, se zanjo uporablja deveti odstavek 13. člena Delegirane direktive 2017/593, ki

določa, da se za zagotovitev vsake druge koristi ali storitve (ki ni izvrševanje naročil) istega

investicijskega podjetja investicijskim podjetjem s sedežem v Uniji uporablja ločeno

zaračunavanje storitev. To pomeni, da mora investicijsko podjetje A opredeliti ceno za

posredovanje raziskave investicijskemu podjetju B, ki pa mora zagotavljati, da se upošteva

zahteva, da investicijsko podjejte A ravna vestno, pošteno in z ustrezno profesionalno

skrbnostjo ter pazi na interese strank, ki ji morajo biti vodilo pri opravljanju storitev zanje.

Tudi v teh primerih menimo, da bo potrebno izoblikovati prakso, ki bo določila smernice katere

spodbude so dovoljene in katere ne.


V kolikor je posel sklenjen in poravnan v tuji valuti (npr. v USD) in je del stroškov obračunan

v tuji valuti (npr. USD), del pa v EUR. Ali je potrebno na obvestilu za stranko (obračun posla)

navesti tudi menjalni tečaj tuje valute (USD/EUR)?

Odgovor 7

Na podlagi tretjega odstavka 50. člena Delegirane uredbe 2017/565 morajo investicijska

podjetja, kadar je kateri koli del skupnih stroškov ali dajatev potrebno plačati v tuji valuti ali

predstavlja znesek v tuji valuti, navesti zadevno valuto ter veljavni menjalni tečaj in stroške.

Poleg navedenega morajo investicijska podjetja zagotoviti tudi informacije o ureditvah za

plačevanje in drugih načinih izpolnjevanja obveznosti.

Pri opravljanju investicijskih storitev za profesionalne stranke oziroma primerne nasprotne

stranke se lahko investicijska podjetja s temi strankami dogovorijo o omejeni uporabi zahtev v

zvezi s stroški in povezanimi dajatvami. Navedeno ne velja, kadar investicijsko podjetje za

profesionalno stranko zagotavlja investicijske storitve investicijskega svetovanja ali



61

gospodarjenja s finančnimi instrumenti ali kadar imajo, ne glede na opravljeno investicijsko

storitev, zadevni finančni instrumenti vgrajen izvedeni finančni instrument oziroma kadar imajo,

ne glede na opravljeno investicijsko storitev za primerno nasprotno stranko, zadevni finančni

instrumenti vgrajen izvedeni finančni instrument in jih namerava ta primerna nasprotna stranka

ponuditi svojim strankam.


Ali je dovolj, da na obvestilu o stroških prikažemo zgolj absolutno vrednost obračunanih

stroškov ali je potrebno stroške zapisati tudi kot nek delež (npr. od vrednosti posla,...). V kolikor

je potrebno zapisati kot delež, kako naj to izračunamo pri preknjižbi VP (FOP), kjer vrednosti

posla nimamo?

Odgovor 8

Na podlagi četrtega odstavka 24. člena Direktive 2014/65/EU in drugega odstavka 50. člena

Delegirane uredbe 2017/565 je potrebno združene stroške in dajatve sešteti in izraziti kot

denarni znesek in tudi kot odstotek. Navedeno velja tako za predhodno, kot tudi za naknadno

razkrivanje informacij o stroških in dajatvah, razkrivajo pa se samo tisti stroški in dajatve, ki

bodo/so dejansko nastali.

Na podlagi osmega odstavka 50. člena Delegirane uredbe 2017/565 se pri predhodnem

izračunu stroškov in dajatev kot merilo za pričakovane stroške in dajatve uporabijo dejansko

nastali stroški. Kadar dejanski stroški niso na voljo, investicijsko podjetje izvede smiselno

oceno teh stroškov, predhodne predpostavke pa se preverijo glede na naknadne izkušnje ter

se po potrebi prilagodijo. Pri odgovoru na zastavljeno vprašanje investicijsko podjetje upošteva

tudi odgovor ESMA št. 14 na to temo36.


Kako morajo biti specificirani stroški prikazani na obvestilih za stranko (ex-ante in ex-post

razkrivanje)? Trenutno imamo na večini obvestil prikazane zgolj stroške, ki jih obračuna banka

(po ceniku banke). Dodatnih podatkov (koliko banka za to storitev plača drugi instituciji npr.

KDD, LJSE) na večini obvestil ne prikazujemo.

Odgovor 9

V izogib podvajanju, je odgovor na zastavljeno vprašanje mogoče najti v odgovoru ESMA št.

13 na temo informacij o stroških in dajatvah37.


Ali moramo strankam prikazati kakšne stroške jim bo obračunala banka za posamezno storitev

ali je potrebno razkriti tudi koliko bo banka plačala zunanjemu izvajalcu za opravljeno storitev

(npr. provizije, ki jih KDD in LJSE obračunavata za posamezne posle)?

36 Dosegljivo na spletni strani ESMA: https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/esma35-43-349_mifid_ii_qa_on_investor_protection_topics.pdf 37 Dosegljivo na spletni strani ESMA: https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/esma35-43-349_mifid_ii_qa_on_investor_protection_topics.pdf





62

Odgovor 10

Investicijsko podjetje mora stranki ali potencialni stranki na podlagi drugega odstavka 50. člena

Delegirane uredbe 2017/565 predhodno in naknadno razkriti informacije o stroških in dajatvah

v zvezi z/s:

a) opravljenimi investicijskimi oziroma pomožnimi storitvami za stranko,

b) finančnimi instrumenti in

c) plačili tretjih oseb, ki jih v zvezi z opravljenimi investicijskimi oziroma pomožnimi

storitvami prejmejo investicijska podjetja, in ki se navedejo ločeno po posameznih

plačilih.

Na zahtevo stranke mora investicijsko podjetje nadalje razkriti najmanj stroške in dajatve

navedene v preglednicah 1 in 2 Priloge 2 Delegirane uredbe 2017/565. Dodatno mora

investicijsko podjetje upoštevati tudi odgovor ESMA št. 13 na temo informacij o stroških in

dajatvah38. Znesek, ki ga bo investicijsko podjetje plačalo zunanjemu izvajalcu za opravljeno

storitev mora biti vključen v delu, ki se nanaša na strošek ali dajatev za opravljeno investicijsko

oziroma pomožno storitev oziroma v delu, ki se nanaša na strošek ali dajatev za finančni

instrument, bolj podrobno pa se morajo posamezni stroški in dajatve (v danem primeru stroški

KDD in LJSE) razkrivati stranki zgolj na njeno zahtevo. Investicijsko podjejte lahko navedene

stroške in dajatve podrobneje razkriva na prostovoljni osnovi, tudi če stranka tega ne zahteva.


Ali je naše razumevanje pravilno in bomo morali sedaj prikazovati tudi informacijo o tem koliko

druge institucije za posamezne storitve obračunavajo banki? V kolikor, da ali moramo v

primeru prodaje prikazati posebej stroške, ki jih zaračuna KDD in posebej stroške, ki jih

zaračuna LJSE, ali je to lahko zapisano v eni, združeni postavki npr. stroški KDD in LJSE

skupaj. Kako potem poročati stranki za posle s tujimi VP, kjer je dejanske stroške posla izredno

težko izračunati (preveč parametrov v ceniku tujega posrednika, ki vplivajo na stroške

povezane s posameznim poslom)? Ali lahko v tem primeru tako kot pri ex-ante poročanju

operiramo z nekimi približki stroškov?

Odgovor 11

Investicijsko podjetje mora stranki ali potencialni stranki na podlagi drugega odstavka 50. člena

Delegirane uredbe 2017/565 predhodno in naknadno razkriti informacije o stroških in dajatvah

v zvezi z/s:

a) opravljenimi investicijskimi oziroma pomožnimi storitvami za stranko,

b) finančnimi instrumenti in

c) plačili tretjih oseb, ki jih v zvezi z opravljenimi investicijskimi oziroma pomožnimi

storitvami prejmejo investicijska podjetja, in ki se navedejo ločeno po posameznih

plačilih.

Na zahtevo stranke mora investicijsko podjetje nadalje razkriti najmanj stroške in dajatve

navedene v preglednicah 1 in 2 Priloge 2 Delegirane uredbe 2017/565. Dodatno mora




63

investicijsko podjetje upoštevati tudi odgovor ESMA št. 13 na temo informacij o stroških in

dajatvah39.

Informacijo o tem koliko druge institucije za posamezne storitve obračunavajo investicijskemu

podjetju bo moralo investicijsko podjetje stranki razkriti na njeno zahtevo. Brez zahteve stranke

lahko investicijsko podjetje takšne stroške in dajatve razkriva na prostovoljni osnovi. Ne glede

na navedeno, morajo biti ti stroški in dajatve vključeni v predhodno in naknadno razkritje

stroškov v smislu tabele, predstavljene v odgovoru ESMA št. 13 iz prejšnjega odstavka,

investicijsko podjetje pa mora biti stranki v vsakem trenutku sposobno prikazati oziroma

zagotoviti tudi podatke o stroških in dajatvah vsaj v zvezi z elementi iz preglednic 1 in 2 Priloge

2 Delegirane uredbe 2017/565.

Vezano na razkrivanje stroškov in dajatev v zvezi s posli s tujimi finančnimi instrumenti, kjer

nastopa eden ali več tujih investicijskih podjetij pa je potrebno upoštevati določbo sedmega

odstavka 50. člena Delegirane uredbe 2017/565, ki določa, da kadar investicijske ali pomožne

storitve za stranko opravlja več kot eno investicijsko podjetje, vsako investicijsko podjetje

zagotovi informacije o stroških investicijskih ali pomožnih storitev, ki jih izvaja. Investicijsko

podjetje, ki svojim strankam priporoča ali trži storitve, ki jih izvaja drugo podjetje, združi strošek

in dajatve svojih storitev s stroškom in dajatvami storitev, ki jih zagotovi drugo podjetje.

Pri predhodnem izračunu stroškov in dajatev investicijska podjetja na podlagi osmega

odstavka 50. člena Delegirane uredbe 2017/565 uporabijo dejansko nastale stroške kot merilo

za pričakovane stroške in dajatve. Kadar dejanski stroški niso na voljo, investicijsko podjetje

izvede smiselno oceno teh stroškov. Smiselnost ocene je nadalje opredeljena v odgovoru

ESMA št. 14 na temo informacij o stroških in dajatvah40.


Razčlenitev cenikov: V Sloveniji imamo evropski unikum, da so računi posameznih strank na

KDD (poddepozitarju) vodeni poimensko. Zato bi si nekdo to lahko razlagal, da je treba tudi

stroške KDD natančno predstaviti stranki. Tukaj pričakujemo evropsko obravnavo, kot da je

KDD vmesni poddepozitar v daljši verigi depozitarjev. In stroškov takih poddepozitarjev ne bo

nihče v EU razkrival strankam, ker to tehnično ni izvedljivo, saj ni možno stroškov natančno

pripisati končni stranki. MIFID-2 to zahteva za druge produkte (strukturirani produkti) ne pa

klasično borzno posredovanje.

Odgovor 11a

Na podlagi točke c) četrtega odstavka 24. člena Direktive 2014/65/EU in 50. člena Delegirane

uredbe 2017/565 morajo informacije o stroških in dajatvah zajemati tudi informacije v zvezi z

investicijskimi in pomožnimi storitvami, informacije pa morajo biti predstavljene v zbirni obliki,

da bo stranka lahko razumela celoten strošek in kumulativni učinek na investicijo. Zgolj na

zahtevo stranke se slednji predloži tudi razčlemba po postavkah. Ob upoštevanju Preglednice

39 Dosegljivo na spletni strani ESMA: https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/esma35-43-349_mifid_ii_qa_on_investor_protection_topics.pdf 40 Dosegljivo na spletni strani ESMA: https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/esma35-43-349_mifid_ii_qa_on_investor_protection_topics.pdf





64

1 iz Priloge II Delegirane uredbe 2017/565 se stranki razkrivajo tudi tekoče dajatve, povezane

z opravljanjem investicijske storitve kot tudi vse druge dajatve, ki so povezane s pomožnimi

storitvami in ki v obeh primerih lahko vključujejo tudi stroške hrambe finančnih instrumentov

pri poddepozitarjih. Pri tem mora investicijsko podjetje upoštevati vsaj še odgovora na

vprašanji št. 13 in 14 v odgovorih na vprašanja ESMA na temo informacij o stroških in

provizijah41. Izjeme obstajajo zgolj za podajanje informacij o stroških finančnih instrumentov,

ki jih stranki ni potrebno zagotoviti, če investicijsko podjetje stranki finančnega instrumenta ne

priporoča ali trži.


Kako pri ex-ante razkrivanju stroškov prikazati različne scenarije v primeru novih VP (npr.

skladov, ki so na novoustanovljeni, in nimajo neke zgodovine) – ali lahko pri pripravi teh

scenarijev izhajamo iz hipotetičnih zneskov za lažjo ilustracijo (npr. prikažemo vse stroške in

učinke teh stroškov na donos na nekem izmišljenem znesku, recimo 100.000 EUR, ali pa

moramo operirati z dejanskim zneskom potencialne naložbe (govorimo o ex-ante, ko ni nujno

znan končni znesek naložbe))?

Odgovor 12

Na podlagi osmega odstavka 50. člena Delegirane uredbe 2017/565 mora investicijsko

podjetje pri predhodnem izračunu stroškov in dajatev uporabiti dejansko nastale stroške kot

merilo za pričakovane stroške in dajatve. Kadar dejanski stroški niso na voljo, investicijsko

podjetje izvede smiselno oceno teh stroškov. Investicijska podjetja preverijo predhodne

predpostavke glede na naknadne izkušnje in te postavke po potrebi prilagodijo. Pri navedenem

mora investicijsko podjetje skladno z odgovorom ESMA št. 14 na temo informacij o stroških in

dajatvah42 upoštevati dejanske razpoložljive podatke, ki so podjetju na voljo, v drugih primerih

pa na podlagi razumnih predpostavk priti od ocene stroškov in dajatev ter pri tem podati

ustrezna pojasnila (glej določila uvodnega stavka 79 Delegirane uredbe 2017/565).


Proučujemo zahteve MiFID II in možnosti implementacije v aplikacije Shark/Online. Dva izmed

segmentov direktive sta tudi informativni prikaz stroškov pred oddajo naročila in kvartalno

poročilo strankam. Prosili bi, če lahko ta dva dela malo podrobneje razčlenimo oz. preverimo

naš koncept za implementacijo.

Informativni prikaz stroškov:

Glede na to, da se naročila oddajajo tudi preko Online aplikacije sklepamo, da v tej točki ni bilo

mišljeno, da se pred oddajo že naredi celoten obračun in razdela vse posamezne postavke, ki

bodo nato dejansko obračunane? To bi namreč proces precej zakompliciralo in upočasnilo

41 Dokument na voljo na tem spletnem naslovu: http://www.a-tvp.si/Documents/esma35_43_349_mifid_ii_qas_on_investor_protection_topics.pdf, zadnja verzija z dne 12. 7. 2018 42 Dosegljivo na spletni strani ESMA: https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/esma35-43-349_mifid_ii_qa_on_investor_protection_topics.pdf

http://www.a-tvp.si/Documents/esma35_43_349_mifid_ii_qas_on_investor_protection_topics.pdf




65

delovanje. Že sedaj v naših online aplikacijah ponujamo okvirni izračun stroškov glede na

izbrani trg papirja in sicer nekaj podobnega kot je prikazano v sliki spodaj.

Bi takšna razdelitev in prikaz stroškov po vašem mnenju ustrezala tudi novim zahtevam

direktive?

Odgovor 13

Informacije o stroških in dajatvah morajo predhodno in naknadno zajemati informacije v zvezi

z investicijskimi in pomožnimi storitvami, vključno s stroški svetovanja, kadar je ustrezno,

stroške finančnega instrumenta, ki se stranki priporoči ali prodaja, in informacije o možnih

načinih plačila s strani stranke, vključno z morebitnimi plačili tretjih oseb. Na zahtevo stranke

se predloži tudi razčlemba po postavkah, ki so navedene v preglednicah 1 in 2 Priloge II

Delegirane uredbe 2017/565. Grafično je primer prikaza stroškov predstavljen tudi v odgovoru

ESMA št. 13 na temo informacij o stroških in dajatvah43. V prikazu je torej potrebno stroške




66

najprej razdeliti na stroške, ki so posledica opravljene investicijske oziroma pomožne

investicijske storitve, na stroške v zvezi s finančnim instrumentom in na dajatve, ki jih v zvezi

z opravljanjem storitev prejme investicijsko podjetje s strani tretjih oseb (ločeno za vsako

dajatev posebej) ter skupni znesek stroškov in dajatev v denarnem znesku in v odstotkih. Na

zahtevo stranke se morajo stroški v zvezi z opravljeno investicijsko/pomožno storitvijo ter

stroški v zvezi s finančnimi instrumenti še naprej dodatno razčleniti na postavke določene v

preglednicah 1 in 2 Priloge II Delegirane uredbe 2017/565, navedene pa morajo biti tudi

možnosti načina plačila stranke. Investicijsko podjetje lahko podatke o stroških in dajatvah

predstavi še bolj razdelano.


Ali se glede na zahteve direktive MiFID II obveščanje strank o sklenjenih poslih oziroma letno

obveščanje strank o izvršenih transakcijah kakorkoli spreminja oziroma je potrebno

kakršnokoli dodatno poročanje (redno oziroma najmanj letno) in če da, kdaj in kako?

Odgovor 13a

Veljavni ZTFI v 262. členu določa obveznost borznoposredniške družbe, da stranki enkrat

letno izda izpisek stanja in letnega prometa na računu stranke, ki ga vodi, lahko pa se s stranko

dogovori za krajša obdobja poročanja.

Skladno s predlogom novega 261. člena ZTFI-1, lahko Agencija izda tudi druge podzakonske

akte, s katerimi predpiše podrobnejša pravila o opravljanju investicijskih storitev za stranke,

torej tudi podrobnejše zahteve glede izpiskov o stanju in prometu na računu strank.

Skladno z določbo šestega odstavka 25. člena Direktive 2014/65/EU 60. člen Delegirane

uredbe 2017/565 določa, da mora investicijsko podjetje stranko obveščati o opravljenih

transakcijah, in sicer:

kadar za stranko opravlja storitev upravljanja premoženja, mora stranki posredovati

periodične informacije oz. izjave, ki vključujejo pošten prikaz aktivnosti, ki jih je investicijsko

podjetje opravilo za stranko. Delegirana uredba natančno določa katere informacije bi naj

vsebovala izjava, poslati pa jo je, razen v posebej določenih primerih, potrebno četrtletno.

v primeru, da stranka želi prejemati informacije o vseh opravljenih transakcijah, je poročilo

potrebno posredovati na trajnem mediju, najmanj enkrat letno.

Za storitve, ki niso storitve upravljanja premoženja, mora investicijsko podjetje poročati skladno

z določbami 59. člena iste delegirane uredbe.

O vseh stroških in dajatvah mora investicijsko podjetje strankam poročati letno, skladno z

določbo devetega odstavka 50. člena Delegirane uredbe 2017/565. Investicijska podjetja

morajo zagotoviti letne naknadne informacije o vseh stroških in dajatvah, povezanih tako s

finančnim instrumentom oz. instrumenti kot investicijsko ali pomožno storitvijo oz. storitvami,

če so priporočila ali tržila finančni instrument oz. instrumente ali če so stranki zagotovila

dokument KID/KIID v zvezi s finančnim instrumentom oz. instrumenti in imajo ali so imela

tekoče razmerje s stranko med letom. Isti odstavek tudi navaja, da se lahko investicijska

67

podjetja take informacije odločijo zagotavljati skupaj z morebitnimi obstoječimi rednimi poročili

strankam.

Podrobnejše pojasnilo, ki se nanaša na citirani 59. in 60. člen Delegirane uredbe 2017/565 je

ESMA podala v odgovoru št. 5 na 68. strani v dokumentu44, ki določa, da je formalna zahteva

za poročanje o celotnih stroških in povezanih dajatvah enkrat letno (razen če omenjena člena

MiFID II ne določata drugače), vendar pa lahko investicijsko podjetje omenjene informacije

posreduje bolj pogosto, pri tem pa mora biti pozorno na prilagoditev zneskov na krajše obdobje

poročanja od letnega.


Kaj je potrebno dejansko prikazovati stranki v kvartalnem poročilu? Prikaz stanja in stroškov v

obdobju za posamezno naložbo (ISIN) ali prikaz stanja na nivoju celotne pogodbe (portfelja).

Pri vrednotenju posamezne naložbe in prikaza stroškov na njej imamo namreč velik izziv v

primeru korporacijskih dejanj (split-ov, spin off-ov,...) in delitev ležarin, ki so navadno vezane

na posamezne trge in je težko pravilno prikazati, da bi bil tak podatek stranki razumljiv. Iz tega

razloga se nagibamo k temu, da se poleg stanj v portfeljih po posamezni naložbi na začetku

in na koncu obdobja, stroški in vrednotenje (padec vrednosti, donosi) prikazujejo na nivoju

portfelja in ne posamezne naložbe. Prilagamo sliko, kot primer povzetka obdobja na nivoju

celotnega portfelja in prosimo za vaše mnenje. Bomo pa v ta povzetek dodali še postavko za

ležarine, ki v tej sliki ni prikazana.

Odgovor 14

Agencija za trg vrednostnih papirjev predpostavlja, da se »kvartalno poročilo« v danem

vprašanju nanaša na poročilo, ki je stranki posredovano v okviru opravljanja investicijske

storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti. Periodika predložitve takšnega poročila stranki

je natančneje določena v tretjem odstavku 60. člena Delegirane uredbe 2017/565, natančnejša

vsebina rednega poročila za stranko pa je določena v drugem odstavku istega člena. Ta

določa, da mora poročilo zagotavljati pošten in uravnotežen pregled dejavnosti, ki so se

izvajale, in donosnost portfelja v obdobju poročanja, ter vključuje, kjer je relevantno, naslednje

informacije:

44 Questions and Answers on MiFID II and MiFIR investor protection and intermediaries topics, št. ESMA 35-43-349 z dne 18.12.2017

68

a) naziv investicijskega podjetja;

b) ime ali drugo oznako strankinega računa;

c) poročilo o vsebini in vrednotenju portfelja, vključno s podrobnimi podatki o vsakem

finančnem instrumentu, njegovi tržni vrednosti ali pošteni vrednosti, če tržna vrednost ni na

voljo, stanju denarnih sredstev na začetku in na koncu obdobja poročanja, ter donosnosti

portfelja v obdobju poročanja;

d) skupni znesek opravnin in dajatev v obdobju poročanja, pri čemer se po postavkah

razčlenijo vsaj skupne opravnine za upravljanje in skupni stroški, povezani z izvršitvijo, kar

vključuje, če je relevantno, izjavo, da bo na zahtevo pripravljena tudi natančnejša

razčlenitev;

e) primerjava uspešnosti v obdobju, ki ga pokriva poročilo, z referenčnim merilom za

uspešnost naložbe (če obstaja), dogovorjenim med investicijskim podjetjem in stranko;

f) skupni znesek dividend, obresti in drugih plačil, prejetih v obdobju poročanja v zvezi s

portfeljem stranke;

g) informacije o drugih korporativnih dejanjih, iz katerih izhajajo pravice v zvezi s finančnimi

instrumenti v portfelju;

h) za vsak posel, izvršen v obdobju, informacije iz člena 59(4)(c) do (l) Delegirane uredbe

2017/565, če je primerno, razen če se stranka odloči, da bo prejemala informacije o

izvršenih poslih za vsak posel posebej; v tem primeru se uporablja četrti odstavek 60. člena


Investicijsko podjetje lahko podatke o tem predstavi še bolj razdelano.


Na kaj se nanaša 10. točka 50. člena delegirane uredbe Evropske Komisije (št.2398), ki govori

o tem, da morajo institucije prikazati tako stroške, ki so bili strankam napovedani (pred poslom)

kot tudi dejansko realizirane stroške (po poslu). Se ta točka navezuje na letno poročanje

strankam o stroških ali to velja za poročanje stranki po izvršenem poslu (npr. na obračunu

posla)?

Odgovor 15

Vprašanje se verjetno nanaša na določbo desetega odstavka 50. člena Delegirane uredbe

2017/565, ki pravi, da morajo investicijska podjetja strankam pri izvajanju investicijskih storitev

s ponazoritvijo prikazati kumulativni učinek stroškov na donos. Taka ponazoritev se mora

zagotoviti tako predhodno kot naknadno. Investicijska podjetja morajo zagotoviti, da

ponazoritev izpolnjuje naslednje zahteve:

a) ponazoritev prikazuje učinek vseh stroškov in dajatev na donos naložbe;

b) ponazoritev prikazuje vsa pričakovana povišanja ali nihanja stroškov in

c) ponazoritev spremlja opis ponazoritve.

Ker se ponazoritev in njen opis nanašata na predhodno in naknadno razkrivanje informacij o

stroških in dajatvah strankam, se navedena točka nanaša tudi na letno poročanje temveč, ki

se izvaja v smislu devetega odstavka 50. člena Delegirane uredbe 2017/565, ob izpolnitvi v

tem odstavku navedenih pogojev (investicijsko podjetje priporoča ali trži finančni instrument,

stranki zagotovi dokument KID/KIID in ima (ali je imelo) s stranko tekoče razmerje med letom).

69


V ATVP Q&A (Obveščanje strank - Odgovor 15) je v zadnjem odstavku navedeno, da se

naknadno razkrivanje informacij o stroških nanaša na poročanje, ki se izvaja v smislu člena

50/2 DU, pri tem pa je v oklepaju navedeno: »(tj. ... ter takoj po izvedbi le-te).« Iz vseh aktov

(MiFID II, ZTFI-1, DU, ESMA Q&A, Final report) izhaja, da se naknadno razkrivanje informacij

o stroških nanaša na letno razkrivanje stroškov, ne pa na razkrivanje stroškov takoj po poslu.

Sicer so stroški posla stranki razkriti v obračunu, izdanemu po poslu, vendar pa obračun ne

zajema vseh informacij, ki so zahtevane v letnih naknadnih informacijah stranki. Prosimo za

stališče oz. obrazložitev.

Odgovor 15a

Ponazoritev stroškov (illustration) in njen opis (kot to določa deseti odstavek 50. člena

Delegirane uredbe 565/2017 se nanašata tako na predhodno kot naknadno razkrivanje

informacij o stroških in dajatvah strankam. Naknadno poročanje o stroških pa se zagotavlja

stranki tudi periodično (vsaj enkrat letno), če je to primerno (poslovno razmerje še traja).

Ponazoritev stroškov je torej potrebna pred poslom (ex ante) takoj po poslu (ex post – obračun)

in enkrat letno, če je to primerno (ex post periodično).


Predhodno informacijo o stroških moramo stranki zagotoviti za vse posle (nakupe, prodaje,

preknjižbe, zastave,...)? Ali nam tega ni potrebno razkriti za posle, opredeljene v Delegirani

uredbi 4733, člen 2, točka 5?

Odgovor 16

Vprašanje se nanaša na posle, opredeljene v petem odstavku 2. člena Delegirane uredbe

2017/59045. Elementi iz točk (a) do (o) so v prej navedenem odstavku 2. člena Delegirane

uredbe 2017/590 navedeni samo za potrebe opredelitve posla za namene 26. člena Uredbe

(EU) 600/2014. Predhodno informacijo o stroških je zato potrebno stranki zagotoviti vsaj v

zvezi z vsemi investicijskimi oziroma pomožnimi storitvami, ki se bodo opravljale za stranko ali

potencialno stranko in lahko zato vključuje tudi katero koli od storitev, dejavnosti ali pogodb

(ali več njih) iz točk (a) do (o) petega odstavka 2. člena Delegirane uredbe 2017/590.


Moramo stranki pred sklenitvijo posla razkriti informacije o predvidenih stroških v obliki npr.

pisnega obvestila ali je dovolj, da ji predložimo veljaven cenik banke, ki se mu doda primere

za različne vrednosti in različne finančne instrumente?

Odgovor 17

Predhodne informacije o predvidenih stroških se morajo stranki razkriti na trajnem nosilcu

podatkov, tj. na papirju, razen, če je s stranko dogovorjeno drugače in so upoštevane omejitve

iz prvega odstavka 3. člena Delegirane uredbe 2017/565. Razkritje o stroških je lahko torej

45 Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/590 z dne 28. julija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za poročanje o poslih pristojnim organom

70

stranki razkrito tudi s predložitvijo veljavnega cenika investicijskega podjetja na trajnem nosilcu

podatkov, vendar mora razkritje vsebovati tudi podatke o stroških v zvezi z investicijsko

oziroma pomožno storitvijo, finančnimi instrumenti, morebitnimi dajatvami, ki jih prejme

investicijsko podjetje s strani tretje osebe in pa načine možnosti plačila stranke, vse

predstavljeno v denarnem znesku ter kot odstotek. Pri tem se mora upoštevati osmi odstavek

50. člena Delegirane uredbe 2017/565 in odgovor ESMA št. 14 na temo informacij o stroških

in dajatvah46, tj. da se uporabijo dejanski podatki, oceni pa se samo vrednost začetne

investicije (če ta ni znana), stroški in dajatve pa se določijo na podlagi preteklih dejanskih

stroškov in dajatev v podobnih primerih, oziroma če ti niso na voljo, na podlagi smiselne ocene

teh stroškov.


Ali za redna poročila o gospodarjenju iz odstavka 1 člena 60, delegirane uredbe 2398, velja

tudi člen 50, ki opredeljuje informacije o stroških in povezanih dajatvah? V členu 60 so

navedeni zahtevani podatki na poročilu, za katere pa se ne zahteva tako podroben prikaz kot

v členu 50.

Odgovor 18

Določba četrtega odstavka 24. člena Uredbe (EU) 600/2014 se nanaša tudi na razkrivanje

ustreznih informacij v zvezi s stroški in povezanimi dajatvami pri opravljanju investicijskih in

pomožnih storitev za stranke in potencialne stranke. Navedeno vključuje tudi razkrivanje

informacij pri opravljanju investicijske storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti.

Delegirana uredba 2017/565 v 60. členu določa obveznosti poročanja v zvezi z upravljanjem

portfeljev. Redno poročilo v zvezi s storitvijo gospodarjenja s finančnimi instrumenti, ki se

stranki praviloma zagotovi vsake tri mesece, med drugim vsebuje tudi informacije o skupnem

znesku opravnin in dajatev v obdobju poročanja, pri čemer se po postavkah razčlenijo vsaj

skupne opravnine za gospodarjenje s finančnimi instrumenti in skupni stroški, povezani z

izvršitvijo, kar vključuje, če je relevantno, izjavo, da bo na zahtevo stranke pripravljena tudi

natančnejša razčlenitev. Prav del, ki se nanaša na skupni znesek opravnin in dajatev, pa mora

biti pripravljen ob upoštevanju določbe 50. člena Delegirane uredbe 2017/565. V kolikor

stranka izrazi željo po prejemanju informacij o izvršenih poslih za vsak posel posebej, mora

takšno obvestilo prav tako vsebovati tudi informacije o provizijah in stroških, ki morajo biti prav

tako predstavljene na način, kot je to določeno v 50. členu Delegirane uredbe 2017/565.


Informacije o stroških in dajatvah morajo zajemati tudi informacije o možnih načinih plačila s

strani stranke. Na kakšen način je to predvideno/mišljeno. Ali lahko kot način plačila zadostuje

informacija, da se znesek za plačilo stroškov nakaže na TRR BPD oz. se poračuna iz

denarnega dobroimetja stranke na trgovalnem računu?




71

Odgovor 18a

Iz tretjega odstavka 50. člena Delegirane uredbe 2017/565 izhaja, da v primeru, če mora

stranka investicijskemu podjetju plačati kateri koli del skupnih stroškov oziroma dajatev v tuji

valuti ali če gre za plačilo zneska (s strani stranke) v tuji valuti, je investicijsko podjetje dolžno

stranki sporočiti vrsto navedene valute ter veljavni menjalni tečaj in stroške. Investicijska

podjetja morajo strankam oziroma potencialnim strankam prav tako zagotoviti informacije o

ureditvah za plačevanje ali drugih načinih za izpolnjevanje obveznosti.

Informacija o ureditvah za plačevanje oziroma o načinu plačila sredstev investicijskemu

podjetju lahko vključuje tudi informacijo, da je potrebno znesek za plačilo stroškov nakazati na

transakcijski račun investicijskega podjetja, oz. da se znesek za plačilo stroškov lahko

poračuna iz denarnega dobroimetja oziroma sredstev stranke na denarnem računu stranke.

Če pa mora stranka investicijskemu podjetju v celoti ali delno plačati posamezne stroške

oziroma dajatve v tuji valuti ali če stranka sama plača znesek v tuji valuti, je investicijsko

podjetje dolžno stranki sporočiti vrsto valute (v prvem primeru), veljavni menjalni tečaj valute

in morebitne stroške, povezane s takšnim načinom plačila.


Kako poročati stranki za posle s tujimi VP, kjer je dejanske stroške posla vnaprej nemogoče

izračunati (odvisni so npr. od števila transakcij v mesecu, od prihodnjih vrednosti…..)?

Razumemo, da v tem primeru stroške ocenimo z modeli na podlagi preteklih zaračunanih

stroškov.

Odgovor 18b

Skladno z uvodnim stavkom 78 in osmim odstavkom 50. člena Delegirane uredbe 2017/565

investicijsko podjetje uporabi dejansko nastale stroške oziroma predvideni znesek naložbe kot

merilo za pričakovane stroške in dajatve. Kadar dejansko stroški niso na voljo, investicijsko

podjetje izvede smiselno oceno teh stroškov. Investicijska podjejta preverijo predhodne

predpostavke, glede na naknadne izkušnje in te postavke po potrebi prilagodijo. V primeru, ko

določeni podatki niso na voljo, lahko investicijsko podjetje (tudi z modeli na podlagi preteklih

zaračunanih stroškov za dani obseg in vrsto naročila) stroške oceni. Za odgovor na navedeno

vprašanje je potrebno upoštevati tudi ESMA Q&A na temo varstva vlagateljev in posrednikov

št. 14 in 15 na temo informacij o stroških in provizijah47.


Kje in kako se bodo objavljala tveganja za vsak finančni instrument?

Odgovor 19

Na podlagi četrtega odstavka 24. člena Direktive 2014/65/EU mora investicijsko podjetje

strankam ali potencialnim strankam pravočasno zagotoviti ustrezne informacije tudi glede

finančnih instrumentov, ki med drugim zajemajo tudi opozorila glede tveganj v zvezi z

investicijami v te instrumente. Informacije morajo biti predstavljene na način, da so stranke

47 Na voljo na tem spletnem naslovu: https://www.a-tvp.si/Default.aspx?id=1445.

https://www.a-tvp.si/Default.aspx?id=1445

72

sposobne razumeti naravo in tveganje specifične vrste ponujenega finančnega instrumenta ter

na tej podlagi sprejeti investicijske odločitve. Informacije se lahko stranki posredujejo v

standardizirani obliki.

Dodatno mora investicijsko podjetje upoštevati določbe glede dajanja poštenih, jasnih in

nezavajajočih informacij, ki so v zvezi s tveganji za posamezno vrsto finančnega instrumenta

opredeljene tudi v 44., 46. in 48. členu Delegirane uredbe 2017/565. Informacije v zvezi s

tveganji za posamezno vrsto finančnega instrumenta (ter pomembne spremembe le teh) se

stranki zagotovijo pred začetkom opravljanja investicijskih ali pomožnih storitev na trajnem

nosilcu podatkov ali na spletni strani (če ta ni trajen nosilec podatkov), vendar le, če so v zvezi

s slednjim izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 3. člena Delegirane uredbe 2017/565.


Ali je potreben KID za produkt gospodarjenja premoženja? V kolikor je potreben ali potreben

za vsako vrsto gospodarjenj posebej (individualno upravljanje premoženja, upravljanje

premoženja z ETF-ji, upravljanje premoženja v krovnem skladu)?

Odgovor 20

KID oziroma dokument s ključnimi podatki za vlagatelje, je dokument, ki se uporablja pri

opravljanju storitev upravljanja investicijskih skladov in za vsebino katerega veljajo določbe

Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-3). Direktiva 2014/65/EU

oziroma drugi predpisi, ki urejajo področje opravljanja investicijskih storitev in poslov, ne

določajo vsebine ali obveznosti priprave KID. Glede informiranja strank pa vsebuje Direktiva

2014/65/EU in na njegovi podlagi izdani predpisi številne določbe, ki so jih osebe, ki opravljajo

investicijske storitve in posle, pri svojem delu dolžne spoštovati.


ESMA v Final Report-u48 poudarja da je edina informacija, ki jo BPD lahko zagotovi na

generični osnovi, ocena vrednosti naložbe. Vse ostale informacije morajo odsevati resnične

stroške, ki jih bo stranka plačala. Ali lahko BPD na tej podlagi stranki predhodno razkrije

stroške na podlagi več vnaprej določenih primerov, torej s predpostavljeno vrednostjo naložbe,

pri čemer bi primeri vsebovali izračun dejanskih stroškov, ki bi nastali pri določeni investicijski

oz. pomožni storitvi ali finančnemu instrumentu (ob predpostavljeni vrednosti naložbe)? Te

primeri bi bili kot priloga Cenika objavljeni na spletni strani BPD ter na smiselno enak način kot

Cenik tudi posredovani stranki.

Primer prikaza ex-ante stroškov bi npr. zajemali naslednje primere:

izvršitev naročila stranke za nakup delnice, uvrščene v trgovanje na LJSE v vrednosti

10.000 EUR

sprejem in posredovanje naročila stranke za nakup tujih delnic v vrednosti 10.000 EUR

izpolnitvenemu pomočniku;

pomožna storitev vodenja računa in vzdrževanja stanj FI – za slovenske vrednostne papirje

v vrednosti 10.000 EUR;

48 Poglavje »Information to clients on costs and charges« točka 32.

73

pomožna storitev vodenja računa in vzdrževanja stanj FI – za tuje vrednostne papirje v

vrednosti 10.000 EUR.

Odgovor 21

Iz v vprašanju navedenega dokumenta ESME »Final Report - ESMA’s Technical Advice to

the Commission on MiFID II and MiFIR z dne 19. 12. 2014 (ESMA/2014/1569) - točka. 32,

stran 120, objavljenega na spletni strani ESMA«, izhaja, da je edina informacija, ki se lahko

strankam (vnaprej) zagotovi na splošno, predpostavljeni znesek naložbe. Vse druge

informacije morajo odražati dejanske stroške oziroma stroške, ki jih bo stranka plačala. V

primeru, da je borznoposredniška družba stranki poslala predhodno (ex-ante) obvestilo o

stroških ob vnaprej predpostavljenih zneskih naložbe stranke, mora navedeno razkritje o

stroških temeljiti na razumnih predpostavkah, pri čemer mora borznoposredniška družba

razkritju priložiti razlago, da projekcija stroškov temelji na predpostavkah, ki lahko odstopajo

od stroškov, ki bodo dejansko nastali. Ne glede na navedeno pa mora borznoposredniška

družba oziroma investicijsko podjetje naknadno (ex-post), to je po nastanku, stranki osebno

neposredno razkriti vse navedene dejanske stroške.

Osmi odstavek 50. člena Delegirane uredbe 2017/565 namreč določa, da pri predhodnem

izračunu stroškov in dajatev investicijska podjetja uporabijo dejansko nastale stroške kot

merilo za pričakovane stroške in dajatve. Kadar pa dejanski stroški niso na voljo, investicijsko

podjetje izvede smiselno oceno teh stroškov. Investicijska podjetja preverijo predhodne

predpostavke glede na naknadne izkušnje in te postavke po potrebi prilagodijo.

Borznoposredniška družba lahko zato v skladu z omenjeno določbo delegirane uredbe razkrije

stroške tudi na v vprašanju izpostavljen način, pri čemer je priporočljivo, da v zvezi z

navedenim upošteva priporočila iz dokumenta ESMA »Vprašanja in odgovori o vprašanjih

MiFID II in MiFIR v zvezi z zaščito vlagateljev in posrednikov«49.


Člen 24/5 MiFID II določa, da se morajo informacije iz 24/4 zagotavljati v razumljivi obliki in na

način kot določeno v členu 24/5, pri čemer MiFID II nadalje v členu 24/5 določa, da lahko

države članice dovolijo, da se te informacije posredujejo v standardizirani obliki. Glede na to,

da predlog ZTFI-1 določa v členu 257/9, da BPD informacije iz člena 257/3 in 4 lahko da v

standardizirani obliki (člen 257/3 med drugim določa, da mora BPD strankam oz. morebitnim

strankam zagotoviti ustrezne in razumljive informacije o stroških in nadomestilih, povezanih s

tem), razumemo, da lahko BPD predhodna (in tudi naknadna) razkritja glede informacij o

stroških razkrije v standardizirani obliki, in ne prilagojeno na dejansko stranko, stanje oz.

primer. Namreč člen 50 DU, ki v 8. in 9. odstavku določa, da je pri izračunu stroškov in dajatev

potrebno uporabiti dejansko nastale stroške kot merilo za pričakovane stroške in dajatve (ex-

ante) oz. da morajo informacije temeljiti na nastalih stroških ter biti zagotovljene na ravni

posameznih primerov (ex-post), dopolnjuje člen 24/4 MiFID II, ne vpliva oz. dopolnjuje pa člena

49 Glej dokument ESMA »Questions and Answers on MiFID II and MiFIR investor protection and intermediaries topics« z dne 18. 12. 2017 (ESMA35-43-349), odgovora na vprašanji št. 14 in 15, stran 73 do 75.

74

24/5 MiFID II, ki omogoča posredovanje podatkov iz člena 24/4 MiFID II v standardizirani obliki.

Glede navedenega prosim za obrazložitev, na kakšni podlagi se zahteva predhodno in

naknadno razkrivanje stroškov, prilagojeno na dejansko stranko, stanje oz. primer.

Odgovor 22

Iz zadnjega odstavka četrtega odstavka in petega odstavka 24. člena Direktive 2014/65/EU

izhaja, da se informacije o vseh stroških in dajatvah, tudi tistih v zvezi z investicijsko storitvijo

in finančnim instrumentom, ki niso posledica uresničitve povezanih tržnih tveganj, predstavijo

v zbirni obliki, da bi lahko stranka razumela celoten strošek, pa tudi kumulativni učinek na

donos investicije, na zahtevo stranke pa se predloži razčlemba po postavkah. Te informacije

se, kadar je potrebno, predloži stranki redno vsaj vsako leto v času trajanja investicije.

Navedene informacije je potrebno zagotavljati v razumljivi obliki na tak način, da so stranke ali

potencialne stranke v razumni meri sposobne razumeti naravo in tveganja investicijske storitve

in specifične vrste ponujenega finančnega instrumenta ter na obveščeni podlagi sprejemati

investicijske odločitve. Države članice lahko dovolijo, da se te informacije posredujejo v

standardizirani obliki.

V tretjem odstavku 251. člena predloga ZTFI-150 je določeno, da mora borznoposredniška

družba strankam oziroma morebitnim strankam pravočasno zagotoviti ustrezne in razumljive

informacije o:

1. borznoposredniški družbi in njenih storitvah,

2. finančnih instrumentih in predlaganih naložbenih strategijah,

3. mestu sklepanja poslov s finančnimi instrumenti in

4. stroških in nadomestilih, povezanih s tem.

Nadalje je v devetem odstavku 251. člena predloga ZTFI-1 določeno, da lahko omenjene

informacije borznoposredniška družba da v standardizirani obliki.

Osmi odstavek 50. člena Delegirane uredbe 2017/565 določa, da pri predhodnem izračunu

stroškov in dajatev (ex-ante) investicijska podjetja uporabijo dejansko nastale stroške kot

merilo za pričakovane stroške in dajatve. Kadar pa dejanski stroški niso na voljo,

investicijsko podjetje izvede smiselno oceno teh stroškov. Investicijska podjetja preverijo

predhodne predpostavke glede na naknadne izkušnje in te postavke po potrebi prilagodijo.

Glede na navedene določbe direktive, delegirane uredbe in predloga ZTFI-1 je moč ob

predpostavki, da bo ZTFI-1 sprejet v predlagani obliki, zaključiti naslednje:

1) Osmi odstavek 50. člena Delegirane uredbe 2017/565 ureja položaj, če se kakšna država

članica EU ne odloči za (prostovoljni oziroma fakultativni) prenos petega odstavka 24.

člena Direktive 2014/65/EU v svoj pravni red. V tem primeru lahko investicijska podjetja, za

katere se uporablja pravo navedene države članice EU, pri predhodnem izračunu stroškov

in dajatev (ex-ante) uporabijo dejansko nastale stroške kot merilo za pričakovane stroške

in dajatve (in jih nato sporočijo strankam). Le kadar investicijsko podjetje iz objektivnih

50 Predlog ZTFI-1 - nujni postopek (EVA:2018-1611-0054), ki je bil dne 27. 7. 2018 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

75

razlogov ne more uporabiti dejanskih stroškov oziroma ti objektivno niso na voljo, lahko

investicijsko podjetje izvede smiselno oceno teh stroškov. Podoben je položaj pri ex-post

oziroma naknadno zagotovljenih informacijah o stroških. Na podlagi devetega odstavka 50.

člena Delegirane uredbe 2017/565 morajo namreč investicijska podjetja zagotoviti letne

naknadne informacije (ex-post) o vseh stroških in dajatvah. Take informacije morajo

temeljiti na nastalih (dejanskih) stroških oziroma se morajo zagotoviti na ravni

posameznih primerov;

2) Če pa se kakšna država članica EU odloči za (prostovoljni oziroma fakultativni) prenos

petega odstavka 24. člena Direktive 2014/65/EU v svoj pravni red (kot npr. Republika

Slovenije v devetem odstavku 251. člena predloga ZTFI-1), potem lahko investicijska

podjetja, konkretno tudi investicijsko podjetje oziroma borznoposredniška družba s

sedežem v RS, podajajo pojasnila o stroških, povezanih z izvajanjem investicijske storitve

oz. posla51, tudi v standardizirani obliki (in torej ne samo glede na dejanske stroške

konkretne stranke).


V členu 50/9 DU 2017/565 je določeno, da mora BPD letne naknadne informacije o vseh

stroških in dajatvah zagotoviti strankam, če je BPD priporočila ali tržila finančni instrument ali

če je stranki zagotovila dokument KIID/KID v zvezi s finančnim instrumentom in ima ali je imela

tekoče razmerje s stranko med letom. V drugem odstavku je dodatno določeno, da lahko BPD

informacije iz 1. odstavka zagotavlja skupaj z morebitnimi obstoječimi rednimi poročili

strankam. V zvezi s tem vas prosimo za podlago, iz katere izhaja, da mora BPD zagotavljati

naknadno razkrivanje stroškov tudi v primeru, ko za stranko izvaja zgolj investicijske storitve

sprejemanja, posredovanja in izvrševanja naročil strank, in pri tem ne priporoča oz. trži

finančnega instrumenta stranki.

Odgovor 23

Iz devetega odstavka 50. člena Delegirane uredbe 2017/565 izhaja, da morajo investicijska

podjetja zagotoviti letne naknadne informacije o vseh stroških in dajatvah, povezanih tako s

finančnim instrumentom oz. instrumenti kot investicijsko ali pomožno storitvijo oz. storitvami:

če so priporočila ali tržila finančni instrument oz. instrumente ali

če so stranki zagotovila dokument KID/KIID v zvezi s finančnim instrumentom oz.

instrumenti in imajo ali

so imela tekoče razmerje s stranko med letom.

Omenjene informacije morajo temeljiti na nastalih stroških ter se zagotavljati na ravni

posameznih primerov. Prav tako iz omenjene določbe delegirane uredbe izhaja, da se lahko

investicijska podjetja odločijo zagotavljati navedene informacije o stroških in dajatvah

51 povezanih s finančnim instrumentom oz. instrumenti kot investicijsko ali pomožno storitvijo oz. storitvami, če so priporočila ali tržila finančni instrument oz. instrumente ali če so stranki zagotovila dokument KID/KIID v zvezi s finančnim instrumentom oz. instrumenti in imajo ali so imela tekoče razmerje s stranko med letom.

76

investicijskih storitev in finančnih instrumentov skupaj z morebitnimi obstoječimi rednimi

poročili strankam.

Na podlagi navedene določbe delegirane uredbe mora borznoposredniška družba zagotavljati

naknadno razkrivanje stroškov tudi v primeru, ko za stranko izvaja zgolj investicijske storitve

sprejemanja, posredovanja in izvrševanja naročil strank52, in pri tem ne priporoča oz. trži

finančnega instrumenta stranki, če je imela tekoče (to je redno, npr. na podlagi pogodbe o

opravljanju investicijskih storitev in poslov temelječe) razmerje s stranko med letom.


Ali drži, da predhodno razkrivanje stroškov ni potrebno v primeru, ko BPD trži sklade, ampak

zadostuje zgolj predložitev dokumenta KIID? To namreč izhaja iz zadnjega odstavka odgovora

13 ESMA Q&A (Investor protection topics; Information on costs and charges).

Odgovor 23a

Da, odgovor ESMA št. 7 v oddelku 9 – »Costs and Charges«


349_mifid_ii_qas_on_investor_protection_topics.pdf potrjuje, da PRIIPs KID vsebuje

natančne informacije o stroških. Komponente stroškov, kot so predstavljene v KID zajemajo

vse komponente stroškov, s katerimi investicijsko podjetje izpolni svojo obveznost iz MiFID II

v zvezi s predhodnimi razkrivanjem stroškov.

Skladno z odgovorom na vprašanje 8, ki sledi zgoraj omenjenemu, pa PRIIPs KID ne velja za

finančne produkte, ki ne ustrezajo PRIIPS, torej ne za korporacijske delnice ali državne

obveznice oz. alternativne sklade, ki so namenjeni profesionalnim investitorjem.


Ali je potrebno pri naknadnem razkrivanju stroškov stranki, na podlagi njene zahteve, na enak

način in v enakem obsegu razčleniti stroške kot pri predhodnem razkrivanju?

Odgovor 24

Da. Način razkrivanja je enak. Spodbuja pa se način razkrivanja, ki bo tako natančen, da bodo

stranke lahko že iz poročila razbrale vse podatke, ki bi jih lahko zanimali. Več o tem glej še

odgovor ESMA na vprašanje 13, Information on Costs and Charges, Q&A On MiFID II and

MiFIR investor protection and intermediaries topics, ki je na voljo na tej povezavi:


349_mifid_ii_qas_on_investor_protection_topics.pdf.


Iz ESMA Q&A (Information on costs and charges; Odgovor 13, 4. odstavek) izhaja, da mora

BPD pri predhodnem in naknadnem razkrivanju stroškov prikazati le tiste postavke, ki so

52 Ker gre za informacijo o stroških in dajatvah, povezanih s finančnimi instrumenti (kot investicijsko storitvijo sprejemanja in posredovanje naročil v zvezi z enim ali več finančnimi instrumenti in izvrševanja naročil za račun strank).





77

dejansko zaračunane, torej ji določenih postavk iz preglednice 1 in 2 Priloge 2 DU 2017/565

pri razčlenjenem razkritju ni potrebno navajati, če te postavke niso zaračunane oz. ne

predstavljajo stroška. Iz ESMA Q&A (Information on costs and charges; Odgovor 20) pa izhaja,

da mora BPD eksplicitno prikazati tudi postavke, kjer strošek ne obstaja.

Odgovor 25

Četrti odstavek odgovora 13 in odgovor 20 govorita o različnih temah. V četrtem odstavku 13.

odgovora ESMA pojasnjuje kako razčleniti stroške v enotni tarifi (all-in fee). Enotna tarifa je

tista, ki jo investicijsko podjetje zaračuna ne glede na posamezne stroške v dejanski transakciji

(npr. nakup vrednostnega papirja stane 5 enot, ne glede na to, da je nakup v ZDA dražji kot

na Japonskem, ne glede na različne tarife mest trgovanj in poravnave). V takšnem primeru

mora investicijsko podjetje razkriti samo tiste postavke enotne tarife, ki so dejansko nastali.

Odgovor 20 pa govori o običajnih tarifah, ki se gradijo iz različnih postavk (npr. provizija inv.

podjetja 2, provizija tujega pomočnika 1, stroški trga 1, stroški poravnave 1, skupaj 5). V teh

primerih pa je potrebno razkriti vse postavke, tudi če te znašajo 0.


Ali je v primeru zahteve po razčlenitvi dovolj, da BPD razčleni stroške zgolj po kategorijah,

določenih v preglednicah 1 in 2 Priloge Delegirane Uredbe 2017/565 (npr. Enkratne dajatve,

Tekoče dajatve), ali mora znotraj posamezne kategorije navesti točne nazive postavk iz cenika

BPD, ki po svoji naravi spadajo v to kategorijo (npr. v okviru postavke »Vsi stroški, ki so

povezani s posli, začetimi v okviru investicijske storitve« navedba borznoposredniške provizije,

provizije KDD, provizije LJSE). V ESMA Q&A je navedeno, da BPD lahko minimalno razčleni

stroške zgolj po kategorijah iz preglednice. Iz določenih ATVP Q&A namreč to ne izhaja oz.

izhaja nasprotno (npr. da bo morala BPD informacije o tem koliko druge institucije (KDD, LJSE)

zaračunajo za svoje storitve, razkriti stranki na njeno zahtevo).

Odgovor 26

ESMA v odgovoru 13, Information on Costs and Charges, Q&A On MiFID II and MiFIR investor

protection and intermediaries topics, ki je na voljo na tej povezavi:


349_mifid_ii_qas_on_investor_protection_topics.pdf navede, da je potrebno stranki stroške

razčleniti skladno s tabelama v Prilogi 2 k Uredbi 2017/565, vendar našteje samo vrstice v

tabelah, ne pa tudi kaj to vsebinsko pomeni. Tabela navede, da so npr. vsi stroški, povezani s

posli, začetimi v okviru opravljanja investicijske storitve naslednji: posredniške provizije,

vstopne in izstopne dajatve, ki se plačujejo upravitelju sklada, provizije uporabe platforme,

pribitki (vključeni v transakcijsko ceno), kolkovina, davki na transakcije in stroški menjave tuje

valute.

Skladno z navedenim zaključujemo, da je treba stranki na njeno zahtevo podati vse stroške,

ki so bili plačani zaradi opravljene transakcije, saj investicijsko podjetje z njimi razpolaga (v

nasprotnem primeru ne bi moglo izračunati končnega stroška), stranka pa je upravičena, da

so ji ti stroški razkriti.



78

Nenazadnje tudi ESMA v odgovoru navede, da je potrebno informacije o stroških podati na

način, da bodo stranke lahko razbrale vse podatke, ki jih zanimajo in da bodo poizvedbe s

strani strank redke. To se lahko zagotovi samo na način, da se posamezni stroški razčlenijo

na postavke kjer so nastali.


Pri predhodnem in naknadnem razkrivanju stroškov mora BPD s ponazoritvijo prikazati

kumulativni učinek stroškov na donos. Spodaj navajamo dva osnovna primera takšne

ponazoritve (za ex-ante in ex-post) in vas prosimo za potrditev našega primera/razumevanja

oz. za vaše stališče:

Prikaz kumulativnega učinka stroškov (ex-ante) - ob predpostavki, da je pri ex-ante razkrivanju

možno prikazati zgolj učinek stroškov na vrednost naložbe, ne pa na donos:

Prikaz kumulativnega učinka stroškov (ex-ante) - ob predpostavki, da je pri ex-ante razkrivanju

možno prikazati zgolj učinek stroškov na vrednost naložbe, ne pa na donos:

Vrednost (začetne) naložbe 1.000 EUR

Stroški 50 EUR

Delež stroškov glede na vrednost (začetne) naložbe 5 %

Prikaz kumulativnega učinka stroškov (ex-post)

Znesek v EUR

Vrednost (začetne) naložbe na dan 1.1. 1.000

Vrednost naložbe na dan 31.12. 1.200

Stroški 50

Donos Znesek v

EUR

Odstotek

donos ob neupoštevanju stroškov – bruto donos 200 20%

donos ob upoštevanju stroškov – neto donos 150 15%

Odgovor 27

Takšen prikaz kumulativnega učinka stroškov na donos je primeren. Ob tem opozarjamo, da

je to res osnovni primer, kjer imamo vrednost začetne naložbe na dan 1.1. in se ta naložba do

31.12. ne spreminja (število finančnih instrumentov je enako).


V okviru zahteve po ponazoritvi kumulativnega učinka stroškov na donos pri predhodnem

razkrivanju stroškov je ponazoritev (ob našem razumevanju) možna zgolj ob

predpostavki/oceni ustvarjenega donosa finančnega instrumenta (borzno posredovanje) oz.

portfelja (gospodarjenje s FI). Predpostavke glede prikazovanja donosov so lahko v odnosu

do strank zelo občutljive in tudi zavajajoče, poleg tega pa ne vidimo smiselnosti oz.

informativne vrednosti učinka stroškov na donos, ki temelji zgolj na predpostavki/oceni. Ali

lahko v okviru te zahteve BPD stranki prikaže (predvsem pri storitvi borznega posredovanja)

zgolj vpliv stroškov na (začetno) vrednost naložbe, ne pa tudi na donos? Primer:

79

Začetna vrednost naložbe 10.000 EUR 100%

Stroški 50 EUR 5%

Vrednost naložbe ob upoštevanju stroškov 9.500 EUR 95%

Odgovor 27a

Da. Pri predhodnem razkrivanju stroškov investicijsko podjetje upošteva začetno vrednost

naložbe in na to vrednost prikaže učinek stroška na donos naložbe. S tem stranka dobi

informacijo kakšen je njen neto vložek ob začetku investicije.


V okviru oddaje naročil preko spletne aplikacije načrtujemo vzpostaviti sistem, kjer se stranki

ob vnosu naročila preko spletne aplikacije (in pred potrditvijo naročila) prikaže hiperpovezava,

ob kliku na katero se bo stranki naložil dokument, ki bo vseboval vse potrebne informacije

glede predhodnega razkrivanja stroškov. Prosimo za vašo potrditev, da je takšna rešitev

skladna z zahtevami MiFID II oz. prosimo za vaše stališče.

Odgovor 27b

ESMA Q&A na temo varstva vlagateljev (odgovor št. 13 na temo Informacij o stroških in

provizijah)53 na primer potrjuje, da je dobra praksa pri razkritju stroškov v primeru

elektronskega poslovanja takšna, ki strankam omogoča pridobivanje informacij s pomočjo

hiperpovezav. Kot je navedeno v vprašanju, naj bi se stranki ob kliku na ustrezno

hiperpovezavo naložil dokument, ki bo vseboval vse potrebne informacije.

Skladno z Direktivo 2014/65/EU je potrebno stranki vnaprej in naknadno razkriti informacije v

zvezi z investicijskimi in pomožnimi storitvami, vključno s stroški svetovanja, kadar je ustrezno,

stroške finančnega instrumenta, ki se stranki priporoči ali prodaja in informacije o možnih

načinih plačila s strani stranke, vključno z morebitnimi plačili tretjih oseb.

Investicijsko podjetje mora, na zahtevo stranke po natančnem razkritju stroškov, prikazati

razčlenitev (na način, ki je stalen in tako omogoča ustrezno agregiranje) najmanj na ravni

stroškov, ki so navedeni v tabelah priloge II Delegirane uredbe 2017/565, tako skupni znesek

stroškov kot v odstotkih za naslednje vrste stroškov:

enkratni stroški,

tekoči stroški povezani z opravljanjem investicijskih storitev,

vsi stroški, povezani s transakcijo,

morebitni stroški, ki so povezani s pomožnimi storitvami in

dodatni stroški.

Več podrobnejših informacij ponuja tudi odgovor Agencije, št. 12 in 13 v segmentu Obveščanje

strank54.

53 Spletna stran: https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/esma35-43-349_mifid_ii_qas_on_investor_protection_topics.pdf 54 Spletna stran: http://www.a-tvp.si/Documents/MiFIDII/QA_MiFIDII_MiFIR_ATVP21032018_Varstvo_vlagateljev.pdf



http://www.a-tvp.si/Documents/MiFIDII/QA_MiFIDII_MiFIR_ATVP21032018_Varstvo_vlagateljev.pdf

http://www.a-tvp.si/Documents/MiFIDII/QA_MiFIDII_MiFIR_ATVP21032018_Varstvo_vlagateljev.pdf

80

Pri predhodnem izračunu stroškov in dajatev investicijska podjetja na podlagi osmega

odstavka 50. člena Delegirane uredbe 2017/565 uporabijo dejansko nastale stroške kot merilo

za pričakovane stroške in dajatve. Kadar dejanski stroški niso na voljo, investicijsko podjetje

izvede smiselno oceno teh stroškov. Smiselnost ocene pa je opredeljena v odgovoru št. 14

omenjenega ESMA dokumenta.


Kako je potrebno stranki za storitev borznega posedovanja prikazati podatke, da bo razumela

celoten strošek, pa tudi kumulativni učinek na donos investicije?

Odgovor 27c

Obveznost investicijskega podjetja, da strankam razkrije informacije o vseh stroških in

povezanih dajatvah, je opredeljena v četrtem in petem odstavku 24. člena Direktive

2014/65/EU. Podrobneje so informacije o stroških in povezanih dajatvah opredeljene v 50.

členu Delegirane uredbe 2017/565, kjer je tudi določeno, da investicijska podjetja strankam pri

izvajanju investicijskih storitev s (predhodno in naknadno) ponazoritvijo prikažejo kumulativen

učinek stroškov na donos. ESMA je v Q&A ESMA on MiFID II and MiFIR investor protection

and intermediaries topics (glej 9. sklop vprašanj) odgovarjala tudi na vprašanja, vezana na

način/obliko prikaza celotnega stroška, ki so lahko v pomoč pri izpolnjevanju te obveznosti

investicijskega podjetja; prav tako je odgovore na vprašanja pripravila Agencija (glej Varstvo

vlagateljev, sklop Obveščanje strank, na spletni strani http://www.a-tvp.si/vprasanja-in-

odgovori/vprasanja-in-odgovori-atvp).


Ali se prikaz ponazoritve kumulativnega učinka (pri ex-ante in ex-post razkritju) zahteva samo

na podlagi zahteve po razčlembi ali v vsakem primeru?

Odgovor 28

Ponazoritev kumulativnega učinka se skladno z določbo četrtega odstavka 24. člena Direktive

2014/65/EU zahteva v vsakem primeru, saj se le tako lahko stranki predstavi boljša informacija

glede dejanske vrednosti investicije.


Na kakšen način in v kakšni obliki stranki predhodno (ex-ante) ponazoriti prikaz kumulativnega

učinka stroškov na donos pri oddaji naročila po telefonu?

Odgovor 28a

Agencija je že pripravila nekaj odgovorov na vprašanja v primerih telefonsko oddanih naročil

za nakup ali prodajo. Najprej je potrebno poudariti, da morajo investicijska podjetja informacije

(tudi v zvezi s stroški in povezanimi dajatvami) stranki na podlagi tretjega odstavka 46. člena

Delegirane uredbe 2017/565 zagotoviti na trajnem nosilcu podatkov. Stranki lahko informacije

o vseh stroških in povezanih dajatvah načeloma posredujete tudi preko telefona, vendar je

potrebno pri tem zagotoviti, da je stranki posnetek telefonskega pogovora v zvezi s tem

kadarkoli dostopen in to le v primeru, če ima stranka možnost izbire in se s takšnim načinom

posredovanja informacij strinja.

http://www.a-tvp.si/vprasanja-in-odgovori/vprasanja-in-odgovori-atvp

http://www.a-tvp.si/vprasanja-in-odgovori/vprasanja-in-odgovori-atvp

81

Glede vsebine obvestila je več informacij na voljo v dokumentu Agencije na temo odgovorov

na vprašanja v zvezi z varstvom vlagateljev.

Odgovora št. 2 in 3 v poglavju »Informacije o stroških in provizijah« dokumenta ESMA na temo

varstva vlagateljev55 razlagata prikaz vpliva stroškov na donose, skladno z določbami

desetega odstavka 50. člena Delegirane uredbe 2017/565.


V kolikor mora BPD naknadno poročati strankam o stroških (najmanj enkrat letno), ali ta

obveznost velja že za naknadno razkrivanje stroškov, nastalih v letu 2017, ali ta obveznost

začne veljati glede razkrivanja stroškov v letu 2018 in jih BPD strankam razkrijejo v začetku

leta 2019 (skupaj s stanjem in letnimi transakcijami)?

Odgovor 29

V času priprave odgovora na navedeno vprašanje, zakon, ki ureja trg finančnih instrumentov

in ki bi prenašal določbe Direktive 2014/65/EU še ni bil sprejet in zato zahteve glede

naknadnega razkrivanja stroškov in provizij strankam še ni mogoče aplicirati. Ne glede na

navedeno Agencija pojasnjuje, da bo moralo investicijsko podjetje, vsaj enkrat letno (in ne

nujno tudi tako po koncu leta) stranki razkriti vse stroške, ki so dejansko nastali. Za informacije

o stroških in provizijah, kjer le ti niso (v celoti) na voljo ali pa so bili na primer deloma zaračunani

v skladu z določbami Direktive 2004/39/EU, pa lahko investicijsko podjetje uporabi izračun,

sledeč zahtevam Direktive 2014/65/EU ali pa stranki razkriti stroške po obeh omenjenih

direktivah, s pojasnilom glede osnov, na podlagi katerih so bili ti stroški in provizije izračunani.

V zvezi s tem je ESMA v odgovoru na vprašanje št. 21 na temo informacij o stroških in

provizijah56 tudi delno že nakazala odgovor na vaše vprašanje.


BPD pri storitvi borznega posredovanja (execution-only) ne opravlja storitve investicijskega

svetovanja (»priporoča«) ali trženja finančnih instrumentov (»trži). Prosimo za potrditev, da

mora BPD v tem primeru predhodno razkriti le informacije o stroških v zvezi z opravljeno

investicijsko ali pomožno storitvijo (t.j. glede izvrševanja oz. sprejemanja in posredovanja

naročil). Ali je v tem primeru dovolj, da BPD stranki (za namene borznega posredovanja)

predstavi stroške na podlagi nekaj, v naprej določenih primerov, ki so predstavljeni v prilogi

cenika – v obliki razpredelnice (npr. nakup KRKG za 5.000 EUR, 10.000 EUR in 50.000 EUR)

ali je potrebno stranki predstaviti stroške pred vsakim poslom oz. oddanim naročilom, in sicer

prilagojeno na konkretni posel oz. naročilo?

Odgovor 30

Ob upoštevanju četrtega odstavka 24. člena Direktive 2014/65/EU in 50. člena Delegirane

uredbe 2017/565 je pri prikazu stroškov in provizij stranki upoštevati finančni instrument, ki ga

55 https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/esma35-43-349_mifid_ii_qas_on_investor_protection_topics.pdf 56 Dokument na voljo na tem spletnem naslovu: http://www.a-tvp.si/Documents/esma35_43_349_mifid_ii_qas_on_investor_protection_topics.pdf, zadnja verzija z dne 12. 7. 2018





82

kupuje/prodaja stranka ter tudi vrsto investicijskih/pomožnih storitev, ki se v zvezi s transakcijo

opravlja za stranko. Vezano na vprašanje Agencija opozarja, da je pojem »priporočanja« širši

od pojma »investicijskega svetovanja« in gre lahko v primerih, ko investicijsko podjetje

investicijske storitve investicijskega svetovanja ne opravlja še vedno za priporočanje

določenega finančnega instrumenta. Opravljanje investicijske storitve investicijskega

svetovanja mora zadostiti določenim pogojem, ki so obširno opisani v dokumentu ESMA na to

temo57.

V kolikor investicijsko podjetje ne priporoča ali trži finančnega instrumenta, investicijsko

podjetje svoje stranke obvesti o vseh stroških in dajatvah v zvezi z opravljeno investicijsko

oziroma pomožno storitvijo, brez stroškov finančnega instrumenta. Predhodno razkrivanje

stroškov mora temeljiti na dejansko nastalih stroških ali smiselni oceni (kadar pretekli dejansko

nastali stroški niso na voljo). Pri tem je potrebno v največji možni meri potrebno upoštevati

dejansko razpoložljive podatke za stranko, generični primeri pa se lahko uporabijo predvsem

za potencialne stranke, ki bodo stranke investicijskega podjetja šele postale. V zvezi z

vprašanjem glejte tudi odgovor ESMA na vprašanje št. 14 na temo informacij o stroških in

provizijah58.


Grafični primer prikaza stroškov v ESMA Q&A (odgovor 13) po našem mnenju v delu ne sledi

DU 2017/565. V prikazu so namreč skupaj združena tudi prejeta plačila s strani tretjih oseb,

za katere je izrecno določeno, da se prikazujejo ločeno, pri tem pa ni zahtevano, da se njihov

znesek prikazuje v odstotku. Poleg tega prejeta plačila s strani tretjih oseb tudi ne morejo

predstavljati združenega stroška skupaj z ostalima postavkama kot prikazano, saj ne vplivajo

oz. ne morejo vplivati na donos stranke. Prosimo za vaše stališče oz. potrditev, da lahko BPD

prikazuje podatke o prejetih plačilih v ločeni razpredelnici, in ne skupaj s stroški.

Odgovor 31

Drugi pododstavek drugega odstavka 50. člena Delegirane uredbe 2017/565 jasno določa, da

se za namene točke (a) »plačila tretjih oseb, ki jih prejmejo investicijska podjetja v povezavi z

investicijsko storitvijo, opravljeno za stranko, navedejo ločeno po posamezni plačilih, združeni

stroški in dajatve pa se seštejejo ter izrazijo kot denarni znesek in tudi kot odstotek.«. Odgovor

ESMA na vprašanje št. 13 na temo informacij o stroških in provizijah59 torej sledi določbam

Delegirane uredbe 2017/565, ob pojasnilu, da plačila tretjih oseb v danem odgovoru ESMA

niso ločena po posameznih plačilih (bodisi zaradi poenostavitve bodisi zato, ker je takšno

plačilo samo eno). Ne glede na to, tudi za plačila tretjih oseb velja, da jih je potrebno sešteti

ter njihov seštevek prikazati v denarnem znesku in v odstotku, kot prikazano v odgovoru

ESMA. Plačila tretjih oseb se, tudi zaradi medsebojne primerljivosti, ne prikazujejo v ločenih

57 Objavljeno na teh dveh spletnih naslovih: https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/2015/11/10_293.pdf in https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/2015/11/10_293.pdf 58 Dokument na voljo na tem spletnem naslovu: http://www.a-tvp.si/Documents/esma35_43_349_mifid_ii_qas_on_investor_protection_topics.pdf, zadnja verzija z dne 12. 7. 2018 59 Dokument na voljo na tem spletnem naslovu: http://www.a-tvp.si/Documents/esma35_43_349_mifid_ii_qas_on_investor_protection_topics.pdf, zadnja verzija z dne 12. 7. 2018







83

razpredelnicah, pač pa skupaj s stroški, vezanimi na investicijske oziroma pomožne

investicijske storitve in stroški, povezanimi s finančnimi instrumenti.


Na podlagi 50. člena Delegirane Uredbe 2017/565 mora BPD naknadno razkriti stroške v zvezi

s finančnim instrumentom in opravljenimi investicijskimi in pomožnimi storitvami, če je BPD

priporočila ali tržila FI in je imela tekoče razmerje s stranko med letom. Predlog ZTFI-1 trenutno

teh pogojev ne določa in je glede naknadnega razkrivanja precej strožji (generalna zahteva).

Prosimo za stališče, ali mora BPD, ki za stranko opravlja le storitev borznega posredovanja

(execution-only), stranki naknadno razkrivati informacije o stroških?

Odgovor 31a

Pojasnilo termina »tekoče razmerje s stranko« je ESMA objavila v dokumentu Q&A, in sicer v

zadnjem objavljenem, to je v zadnjem poglavju - druge zadeve (strani 103 in 104 – verzija z

dne 25.5.2018).60

Skladno z 262. členom ZTFI mora investicijsko podjetje enkrat letno izdati izpisek stanja in

letnega prometa na računu stranke, ki ga vodi, lahko pa se s stranko dogovori za krajša

obdobja poročanja. Po predlogu novega 261. člena ZTFI-1, bo lahko Agencija izdala tudi druge

podzakonske akte, s katerimi bo predpisala podrobnejša pravila o opravljanju investicijskih

storitev za stranke, torej tudi podrobnejše zahteve glede izpiskov o stanju in prometu na računu

strank.

60. člen Delegirane uredbe 2017/565 v skladu z določbo šestega odstavka 25. člena Direktive

2014/65/EU določa, da mora investicijsko podjetje stranko obveščati o opravljenih

transakcijah, in sicer v primerih, ko za stranko opravlja storitev upravljanja premoženja. Za

druge storitve mora poročati po 59. členu omenjene delegirane uredbe. Slednje pomeni, da

mora strankam redno, na trajnem nosilcu podatkov, posredovati ključne informacije o

opravljenih storitvah borznega posredovanja in strankam posredovati (na trajnem nosilcu

podatkov) obvestilo o potrditvi izvedbe naročila kakor hitro je mogoče, in ne kasneje kot prvi

delovni dan po opravljeni transakciji.


Ali moramo v cenik (če velja kot zadosten pogoj za ex-ante poročanje) vključiti vse potencialne

stroške (nakupe, prodaje, preknjižbe, zastave,...)?

Odgovor 32

Trenutni ceniki investicijskih podjetij po mnenju Agencije ne zadostijo pogojem, ki veljajo za

ex-ante poročanje o provizijah in stroških, ki morajo biti razkriti strankam investicijskega

podjetja na podlagi četrtega odstavka 24. člena Direktive 2014/65/EU in 50. člena Delegirane

uredbe 2017/565, saj ti navadno prikazujejo zgolj stroške in provizije, ki niso prilagojeni

posameznemu poslu stranke. Skladno z recitalom 78 Delegirane uredbe 2017/565 je

60 Spletna stran: https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/esma35-43-349_mifid_ii_qas_on_investor_protection_topics.pdf



84

predhodne informacije o stroških, povezanih s finančnim instrumentom ali pomožno storitvijo

mogoče zagotoviti na podlagi predvidenega zneska naložbe. Razkriti stroški in dajatve pa bi

morali predstavljati stroške, ki bi jih stranka dejansko imela na podlagi predvidenega zneska

naložbe. Cenik investicijskega podjetja naj vsebuje vse potencialne stroške, namenjen pa je

predvsem potencialnim strankam. Stroške, ki bi jih stranka z opravljeno storitvijo oziroma

poslom s finančnim instrumentom dejansko imela, pa ji mora razkriti investicijsko podjetje, ob

upoštevanju predvidenega zneska naložbe stranke.


V postopku implementacije določb MiFID II in predvsem Delegirane Uredbe Komisije (EU)

2017/565 (v nadaljevanju: Delegirana Uredba) vas prosimo za potrditev našega stališča oz. za

posredovanje morebitnega drugačnega stališča glede morebitne obveznosti za

borznoposredniško družbo, izhajajoče iz 63. člena Delegirane Uredbe.

V 63. členu Delegirane Uredbe je navedeno, da mora investicijsko podjetje, ki je imetnik

finančnih instrumentov ali sredstev strank (v ang. verziji: »investment firms that hold client

financial instruments or client funds«), vsaj vsako četrtletje posamezni stranki, za katero je

imetnik finančnih instrumentov ali sredstev, posredovati poročilo o navedenih finančnih

instrumentih ali sredstvih na trajnem nosilcu podatkov. Nadalje je v odstavku 2 navedeno, da

mora to poročilo vsebovati določene informacije, ki se v prevladujočem delu nanašajo na posle

financiranja z vrednostnimi papirji oz. zavarovanja na finančnih sredstvih.

V borznoposredniški družbi na trgovalnih računih oz. poddepojih vodimo stanja finančnih

instrumentov strank, pri čemer borznoposredniška družba ni imetnik finančnih instrumentov ali

sredstev strank niti ne »drži« finančnih instrumentov ali sredstev strank. Na podlagi tega

razumemo, da predmetna določba ne zajema primerov, kjer borznoposredniška družba vodi

račun finančnih instrumentov (tj. slovenskih VP, izdanih v CRVP – zgolj delnice, obveznice,

KZ ipd., brez IFI, strukturiranih FI ipd.) oz. vodi poddepo finančnih instrumentov (tj. tujih VP -

zgolj delnice, obveznice, KZ ipd., brez IFI, strukturiranih FI ipd.) in se posledično še vedno

uporablja 262. člen ZTFI oz. 308. člen predloga ZTFI-1, kjer je določeno, da mora BPD stranki

enkrat letno izdati izpisek stanja in letnega prometa na računu stranke, ki ga vodi. Kot

razumemo se predmetna obveznost iz 63. člena Delegirane Uredbe nanaša zgolj na poročanje

o posameznih finančnih instrumentih, katerih imetnik je borznoposredniška družba za stranke

oz. katere le-ta drži za stranke, pri čemer gre za finančne instrumente kot so npr. izvedeni

finančni instrumenti, finančni instrumenti z vzvodom (npr. margin) ipd., ne pa na splošno na

vse finančne instrumente.

Odgovor 33

Besedilo 63. člena Delegirane uredbe 2017/565 se nanaša na vodenje finančnih instrumentov

in denarnega dobroimetja stranke, kot to opredeljuje 1. točka prvega odstavka 10. člena

Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI). Skladno s tem borznoposredniška družba

izpolnjuje pogoje, ki jih določa uredba (investment firms that hold client financial instruments

or client funds) in posledično mora poročati svojim strankam kot to določa omenjeni člen

uredbe.

85

S tem se obveznost poročanja poveča iz letnega na četrtletno. Predlog novega Zakona o trgu

finančnih instrumentov (ZTFI-1) ne vsebuje več določbe o izpisku o stanju in prometu na

računu, kot je to določal 268. člena ZTFI, saj so predmetne določbe zapisane v Uredbi, ki je

neposredno uporabljiva.

Povečanje frekvence poročanja naj bi predstavljal korak k boljši obveščenosti strank pri

poslovanju s finančnimi instrumenti. Možne so tudi izjeme, a zgolj v primerih, da se

enakovredno poročanje opravi skupaj z drugim poročanjem oziroma obveščanjem strank.

86

PRITOŽBE STRANK


V 38. točki uvoda Delegirane uredbe 2017/565 je navedeno: »Strankam ali potencialnim

strankam bi bilo treba omogočiti, da v interesu zaščite vlagateljev in za izboljšanje

izpolnjevanja obveznosti s strani investicijskih podjetij izrazijo svoje nezadovoljstvo z

investicijskimi storitvami, ki jih zagotavljajo investicijska podjetja. V okviru funkcije za

upravljanje pritožb bi bilo treba pritožbe strank ali potencialnih strank obravnavati učinkovito in

neodvisno. V skladu z načelom sorazmernosti bi to funkcijo lahko opravljala funkcija za

zagotavljanje skladnosti s predpisi.«. V povezavi s pritožbami strank nas zanima ali se vsako

nezadovoljstvo z investicijskimi storitvami, ki jih zagotavlja investicijsko podjetje in ki po vsebini

sicer ni reklamacija in/ali odškodninski zahtevek smatra kot pritožba stranke (npr. strankino

nezadovoljstvo s cenami storitev in provizijami,…).

Prosili bi za mnenje regulatorja oziroma usmeritev ali se kot pritožbe strank obravnava

(spremlja, evidentira,…) zgolj reklamacije in morebitne odškodninske zahteve strank ali tudi

ostale (upravičene in/ali neupravičene) pritožbe strank.

Odgovor 1

Pritožbo stranke je potrebno gledati v luči 38. točke uvodnega stavka Delegirane uredbe

2017/565 ter tudi Smernic o obravnavanju pritožb sektorja vrednostnih papirjev (ESMA) in

bančništva (EBA)61. Skladno z navedenim je zato potrebno kot pritožbo šteti vsako izjavo o

nezadovoljstvu, ki jo fizična ali pravna oseba naslovi na družbo in se nanaša (med drugim) na

zagotavljanje ene ali več investicijskih storitev ali poslov. Investicijsko podjetje lahko v okviru

internih pravil sicer vzdržuje evidenco pritožb strank, kjer so te prikazane po različnih kriterijih,

vendar pa mora biti ob tem izpolnjen pogoj, da je takšna evidenca popolna (zajema podatke o

vseh prejetih pritožbah ter ukrepih sprejetih za njihovo reševanje) ter da se takšna evidenca

vodi v skladu s prvim odstavkom 72. člena Delegirane uredbe 2017/565. Takšna evidenca

mora vsebovati vse pritožbe strank, ne glede na njihovo vsebino (še vedno povezano z

opravljanjem investicijskih storitev in poslov) ter njihovo (ne)upravičenost.


V členu 26 Direktiva 2014/65/EU govori o reševanju pritožb in v členu 26(5) navaja, da

investicijska podjetja strankam ali potencialnim strankam sporočijo stališče investicijskega

podjetja glede pritožbe ter jih obvestijo o njihovih možnostih, kar vključuje možnost, da stranka

pritožbo posreduje organu za alternativno reševanje sporov, kot je opredeljen v členu 4(h)

Direktive 2013/11/EU Evropskega parlamenta in Sveta o alternativnem reševanju potrošniških

sporov, ali da se odloči za civilno tožbo. Ali je potrebno navedeno obvestilo dodati na vsak

pisni odgovor na strankino pritožbo? V primeru, da investicijsko podjetje s stranko glede

reševanja pritožbe komunicira po telefonu, mora biti tak pogovor sneman?

Odgovor 2

Obvestilo stranki ali potencialni stranki v zvezi z možnostjo, da lahko slednja svojo pritožbo

posreduje tudi organu za alternativno reševanje sporov, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja

61 Povezava: https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/2015/11/sl_-_jc_2014_43_-_joint_committee_-_complaints-handling_guidelines.pdf

https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/2015/11/sl_-_jc_2014_43_-_joint_committee_-_complaints-handling_guidelines.pdf

https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/2015/11/sl_-_jc_2014_43_-_joint_committee_-_complaints-handling_guidelines.pdf

87

izvensodno reševanje potrošniških sporov, ali da se odloči za civilno tožbo, mora biti sestavni

del vsakega obvestila investicijskega podjetja glede njegovega stališča v zvezi s prejeto

pritožbo stranke ali potencialne stranke. Navedeno velja tudi v primerih, ko je pisanj, ki

vsebujejo stališče investicijskega podjetja v zvezi s pritožbo stranke, več. Obvestilo je lahko

stranki posredovano v standardizirani obliki.

Direktiva 2014/65/EU oziroma zahteve, ki v zvezi z vodenjem evidenc izhajajo iz Delegirane

uredbe 2017/565 so tehnološko nevtralne. Navedeno pomeni, da mora investicijsko podjetje

zagotoviti, da se evidence (tudi te glede reševanja pritožb) hranijo na nosilcu podatkov, na

katerem se lahko informacije shranijo tako, da lahko pristojni organ v prihodnosti do njih

dostopa ter v taki obliki in na tak način, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 72. člena


V kolikor torej investicijsko podjetje s stranko glede reševanja pritožbe komunicira po telefonu,

so takšni pogovori (ob predhodni seznanitvi stranke s tem) lahko snemani, uporabljajo pa se

lahko samo za namene, določene z zakonom. V kolikor investicijsko podjetje ne zagotavlja

snemanja takšnega pogovora (ter s tem ne zagotovi hrambe evidence na trajnem nosilcu

podatkov), se mora v zvezi s pritožbo stranke poslužiti drugih načinov (npr. prepis pogovora

na drug trajni nosilec (papir, elektronski dokument) ter potrditev njegove vsebine s strani

stranke), s katerimi bo investicijsko podjetje zagotavljajo skladnost poslovanja z 72. členom



Ali je zunajsodno reševanje sporov možnost, s katero se morata strinjati obe stranki v

konkretnem sporu?

Odgovor 362

Zakon o trgu finančnih instrumentov zunajsodno reševanje sporov ureja v poglavju 7.4, kjer je

določeno, da mora borznoposredniška družba (smiselna uporaba tudi za banke, ki opravljajo

investicijske storitve in posle ter družbe za upravljanje, ki opravljajo storitve iz 150. člena

zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje) omogočiti zunajsodno reševanje

sporov med borznoposredniškimi družbami in njihovimi neprofesionalnimi strankami iz njihovih

medsebojnih pogodbenih razmerij pred neodvisnim subjektom, ki izpolnjuje pogoje in

zagotavlja postopek v skladu z določili zakona, ki ureja izvensodno reševanje potrošniških

sporov.

Da bi investicijska podjetja zagotovila hitre in organizirane alternativne postopke reševanja

sporov in bi takšni postopki prinašali želene rezultate (in so torej takšni postopki učinkoviti -

angl. efficient and effective) je sodelovanje investicijskih podjetij v takšnih postopkih, ob

upoštevanju določbe tretjega odstavka 8. člena zakona, ki ureja izvensodno reševanje

potrošniških sporov, obvezno in se ga mora investicijsko podjetje udeležiti vselej, kadar se

potrošnik za to odloči.


Ali v povezavi z obravnavo in spremljanjem ter vodenjem evidenc reklamacij neprofesionalnih

strank direktiva MiFID II uvaja kakršnekoli dodatne zahteve in/ali večje spremembe?

62 Odgovor predstavlja neobvezujoče mnenje Agencije, ki ni nujno enako tolmačenju zakonodajalca.

88

Odgovor 4

Pri obravnavi in spremljanju ter vodenju evidenc pritožb strank oziroma potencialnih strank je

potrebno upoštevati vsaj določbe 16. in 24. člena Direktive 2014/65/EU, členov 22, 26, 44 in

72 Delegirane uredbe 2017/565 ter Smernice o obravnavanju pritožb sektorja vrednostnih

papirjev (ESMA) in bančništva (EBA). Delegirana uredba 2017/565 določa vzpostavitev

posebne funkcije za upravljanje pritožb, ki je odgovorna za njihovo reševanje, organizacijsko

pa je funkcija lahko umeščena tudi v okviru funkcije skladnosti poslovanja. Investicijska

podjetja morajo strankam in potencialnim strankam omogočiti, da pritožbe predložijo

brezplačno, evidenca prejetih pritožb in ukrepov sprejetih za njihovo reševanje pa se, v skladu

z Delegirano uredbo 2017/565, vodi za vse vrste strank, ne glede na njihov status in razvrstitev

(profesionalne, neprofesionalne, primerne nasprotne stranke).


Prosimo za pojasnilo o uporabi določbe 26. člena delegirane uredbe 2017/565? Ali bo sistem

reševanja pritožb (vključno s sistemom alternativnega reševanja sporov) potrebno razširiti tudi

na profesionalne stranke in potencialne stranke? Vzpostavitev funkcije za upravljanje pritožb?

Odgovor 5

26. člen Delegirane uredbe 2017/565 med drugim določa, da:

investicijska podjetja vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo učinkovite ter pregledne politike in

postopke za upravljanje pritožb, ki se uporabljajo za hitro reševanje pritožb strank ali

potencialnih strank;

investicijska podjetja vzpostavijo funkcijo za upravljanje pritožb, ki je odgovorna za

preučevanje pritožb. To funkcijo lahko izvaja funkcija zagotavljanja skladnosti s predpisi;

investicijska podjetja strankam ali potencialnim strankam sporočijo stališče podjetja glede

pritožbe ter jih obvestijo o njihovih možnostih, kar vključuje možnost, da stranka pritožbo

posreduje organu za alternativno reševanje sporov, kot je opredeljen v členu 4(h) Direktive

2013/11/EU Evropskega parlamenta in Sveta o alternativnem reševanju potrošniških

sporov, ali da se odloči za civilno tožbo.

Iz navedenega izhaja, da morajo investicijska podjetja vzpostaviti učinkovit sistem za

reševanje pritožb strank in potencialnih strank. Za navedeno reševanje pritožb strank morajo

investicijska podjetja vzpostaviti funkcijo za upravljanje pritožb strank, ki je lahko samostojna

funkcija, lahko pa jo izvajajo tudi osebe, ki izvajajo funkcijo zagotavljanja skladnosti s predpisi.

Investicijska podjetja so dolžna stranke in potencialne stranke obvestiti tudi o možnosti, da

svojo pritožbo bodisi posredujejo organu, pristojnemu za alternativno reševanje sporov, bodisi

da vložijo civilno tožbo pred sodiščem.

Iz določb 26. člena Delegirane uredbe 2017/565 ne izhaja, da se omenjene določbe ne bi

uporabljale za profesionalne stranke.

89

ORGANIZACIJSKE ZAHTEVE IN POGOJI POSLOVANJA INVESTICIJSKIH

PODJETIJ


Delegirana direktiva 2017/593 v 7. členu določa, da države članice zagotovijo, da investicijska

podjetja določijo odgovorno osebo z dovolj strokovnega znanja in avtoritete izrecno za zadeve,

povezane s tem, kako podjetje izpolnjuje svoje obveznosti v zvezi z zaščito finančnih

instrumentov in sredstev strank. Katere osebe ATVP predvideva na tem mestu? Člane uprave,

direktorje služb, posebej določene pooblaščene osebe?

Odgovor 1

Iz 7. člena Delegirane direktive 2017/593 izhaja, da države članice zagotovijo, da investicijska

podjetja določijo odgovorno osebo z dovolj strokovnega znanja in avtoritete izrecno za

zadeve, povezane s tem, kako podjetje izpolnjuje svoje obveznosti v zvezi z zaščito finančnih

instrumentov in sredstev strank. Nadalje iz 7. člena navedene direktive izhaja, da države

članice investicijskim podjetjem dovolijo, da se ob zagotavljanju popolne skladnosti s to

direktivo odločijo, ali bo imenovana odgovorna oseba opravljala samo to nalogo ali pa lahko

to nalogo učinkovito opravlja skupaj z drugimi nalogami.

Določba 7. člena Delegirane direktive 2017/593 podrobneje opredeljuje zlasti splošno določbo

drugega odstavka 16. člena Direktive 2014/65/EU, ki določa, da investicijsko podjetje

vzpostavi primerne politike in postopke, ki zadostujejo za to, da se zagotovi, da podjetje,

vključno s poslovodji, zaposlenimi in vezanimi zastopniki, izpolnjuje obveznosti v skladu

s to direktivo ter ustreznimi predpisi, ki urejajo osebne posle takih oseb.

Konkreten način prenosa določbe 7. člena Delegirane direktive 2017/593 v pravni red

Republike Slovenije bo določil zakon, predvidoma nov Zakon o trgu finančnih instrumentov

(ZTFI-1), ki je v času pisanja tega komentarja še v obravnavi v Državnem zboru (v nadaljevanju

predlog ZTFI-1)63. Zato je mogoče pri odgovorih na zastavljena vprašanja izhajati le iz

predlogov zakonodajnih rešitev, ki izhajajo iz predloga ZTFI-1. Iz 185. člena predloga ZTFI-1

izhaja, da se za člane uprave in izvršne direktorje (v nadaljevanju član uprave)

borznoposredniške družbe med drugim smiselno uporabljajo tudi določbe 45. in 136. člena

Zakona o bančništvu64 (v nadaljevanju ZBan-2). Iz 45. člena ZBan-2 je tako razvidno, da mora

član uprave borznoposredniške družbe ves čas opravljanja funkcije med drugim ravnati v

skladu s profesionalno skrbnostjo in zlasti zagotoviti, da uprava borznoposredniške družbe

deluje v skladu s 136. členom ZBan-2. Iz smiselne uporabe 136. člena ZBan-2 pa izhaja, da

mora uprava borznoposredniške družbe vzpostaviti in izvajati takšno ureditev notranjega

upravljanja borznoposredniške družbe, ki omogoča učinkovito in skrbno upravljanje

borznoposredniške družbe na podlagi jasne opredelitve pristojnosti in odgovornosti ter politik

in ukrepov za preprečevanje nastanka nasprotja interesov, pri čemer je za navedene namene

uprava borznoposredniške družbe med drugim v celoti odgovorna za poslovanje

borznoposredniške družbe in njeno upravljanje tveganj, vključno z odobritvijo strateških

ciljev borznoposredniške družbe, določanjem, sprejemanjem in rednim pregledovanjem

63 Glej Predlog Zakona o trgu finančnih instrumentov-1 (ZTFI-1), objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. 64 Zakon o bančništvu (Uradni list RS, št. 25/15, 44/16 – ZRPPB, 77/16 – ZCKR in 41/17).

http://imss.dz-rs.si/imis/efc795b317d1936de291.pdf

90

strategije prevzemanja in upravljanja tveganj ter ureditvijo notranjega upravljanja

borznoposredniške družbe ter zagotavljanjem učinkovitega nadzora nad višjim vodstvom.

Prav tako mora član uprave borznoposredniške družbe ob smiselni uporabi drugega

odstavka 136. člena ZBan-2 med drugim zagotoviti, da borznoposredniška družba posluje

v skladu z akti, ki urejajo opravljanje investicijskih storitev in poslov, ki jih opravlja

borznoposredniška družba, in predpisi ter pravili dobre poslovne prakse in zaščite potrošnikov.

V skladu s šestim odstavkom 185. člena predloga ZTFI-1 pa morata ne glede na določbe 136.

in 137. člena ZBan-2 nadzorni svet oziroma uprava borznoposredniške družbe opredeliti,

potrditi in nadzorovati tudi:

1. organizacijo borznoposredniške družbe za opravljanje investicijskih storitev in poslov ter

pomožnih investicijskih storitev, vključno s spretnostmi, znanjem in izkušnjami, ki se

zahtevajo od zaposlenih, in, ob upoštevanju narave, obsega in zapletenosti teh storitev in

poslov ter ostalih zahtev, ki jih mora izpolnjevati borznoposredniška družba, tudi vire,

postopke in ustrezne dogovore glede opravljanja investicijskih storitev in poslov ter

pomožnih investicijskih storitev,

2. politiko glede investicijskih storitev in poslov ter pomožnih investicijskih storitev, ostalih

storitev ali produktov, ki jih borznoposredniška družba ponuja, v skladu z dovoljenim

tveganjem družbe ter značilnostmi in potrebami strank družbe, ki jim bodo navedene

storitve ali produkti ponujeni ali zagotovljeni, vključno z opravljanjem stresnih testov,

3. politiko prejemkov oseb, ki opravljajo storitve za stranke, katere cilj je spodbujati odgovorno

poslovanje, pošteno obravnavanje strank ter preprečevanje nasprotja interesov v odnosih

s strankami.

Iz predloga ZTFI-1 tako izhaja, da je uprava borznoposredniške družbe v celoti odgovorna

za poslovanje borznoposredniške družbe in njeno upravljanje tveganj ter zato da

borznoposredniška družba posluje v skladu z akti, ki urejajo opravljanje investicijskih

storitev in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi ter s profesionalno skrbnostjo in z najvišjimi

etičnimi standardi ter pravili dobre poslovne prakse in zaščite potrošnikov. Zato je član uprave

borznoposredniške družbe lahko odgovorna oseba v smislu 7. člena Delegirane direktive

2017/593, saj bi glede na svojo funkcijo moral imeti dovolj strokovnega znanja in avtoritete

izrecno za zadeve, povezane s tem, kako podjetje izpolnjuje svoje obveznosti v zvezi z zaščito

finančnih instrumentov in sredstev strank, seveda ob pogoju, da lahko to nalogo učinkovito

opravlja skupaj z drugimi nalogami, ki jih ima kot član uprave. Za opravljanje navedene funkcije

lahko uprava borznoposredniške družbe pooblasti tudi direktorje služb ali druge pooblaščene

osebe, za katere oceni, da imajo za to delo zadostno strokovno znanje in avtoriteto. Tudi za

navedene osebe velja, da ni nujno, da opravljajo samo omenjeno funkcijo, če jo lahko

učinkovito opravljajo skupaj z drugimi nalogami, za katere so zadolženi.


Delegirana uredba 2017/565 v 22/3(d),(e) določa, da se zadevne osebe, vključene v funkcijo

zagotavljanja skladnosti s predpisi, ukvarjajo z opravljanjem storitev ali dejavnosti, ki jih

spremljajo in dopušča drugačno ureditev v skladu s četrtim odstavkom istega člena, ki določa,

da lahko IP ne izpolnjuje ureditve iz 22/3(d),(e), če lahko dokaže, da glede na naravo, obseg

in kompleksnost poslovanja ter naravo in nabor investicijskih storitev in dejavnosti zahteve iz

91

točke (d) ali (e) niso sorazmerne in da je njegova funkcija zagotavljanja skladnosti s predpisi

še naprej učinkovita. Kaj bo ATVP štel za dokaz, da je (glede na trg v SI) pogoj iz 22/4

izpolnjen?

Odgovor 2

Iz točk d) in e) tretjega odstavka 22. člena Delegirane uredbe 2017/565 izhaja, da lahko

funkcija zagotavljanja skladnosti s predpisi iz drugega odstavka 22. člena navedene uredbe

pravilno in neodvisno opravlja svoje naloge, če investicijsko podjetje zagotovi, da so med

drugim izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) funkcija zagotavljanja skladnosti s predpisi ima potrebne pristojnosti, vire, strokovno

znanje in dostop do vseh relevantnih informacij;

(b) upravljalni organ imenuje in zamenja odgovorno osebo za zagotavljanje skladnosti s

predpisi, ki je pristojna za funkcijo zagotavljanja skladnosti ter vsako poročanje v zvezi s

skladnostjo z zahtevami na podlagi Direktive 2014/65/EU in člena 25(2) te uredbe;

(c) funkcija zagotavljanja skladnosti s predpisi poroča na ad hoc podlagi neposredno

upravljalnemu organu, če ugotovi, da obstaja pomembno tveganje, da podjetje ne bo

izpolnjevalo svojih obveznosti v skladu z Direktivo 2014/65/EU;

(d) zadevne osebe, vključene v funkcijo zagotavljanja skladnosti s predpisi, se ukvarjajo z

opravljanjem storitev ali dejavnosti, ki jih spremljajo;

(e) metoda določanja prejemkov zadevnih oseb, pristojnih za funkcijo zagotavljanja skladnosti

s predpisi, ne sme vplivati na njihovo objektivnost, niti ne sme biti verjetno, da lahko vpliva

nanjo.

Iz četrtega odstavka 22. člena Delegirane uredbe 2017/565 nadalje izhaja, da investicijskemu

podjetju ni treba izpolnjevati določb točke (d) ali točke (e) tretjega odstavka 22. člena navedene

uredbe, če lahko dokaže, da glede na naravo, obseg in kompleksnost poslovanja ter

naravo in nabor investicijskih storitev in dejavnosti zahteve iz točke (d) ali (e) niso

sorazmerne in da je njegova funkcija zagotavljanja skladnosti s predpisi še naprej

učinkovita. V tem primeru investicijsko podjetje oceni, ali je ogrožena učinkovitost funkcije

zagotavljanja skladnosti s predpisi. Ocena se redno pregleduje.

Iz četrtega odstavka 22. člena Delegirane uredbe 2017/565 so razvidne izjeme, ko osebam, ki

nameravajo opravljati funkcijo zagotavljanja skladnosti s predpisi, ni potrebno izpolnjevati

pogoja, da se ukvarjajo z opravljanjem storitev ali dejavnosti, ki jih spremljajo in pogoja, da

metoda določanja prejemkov navedenih oseb ne sme vplivati na njihovo objektivnost, niti ne

sme biti verjetno, da lahko vpliva nanjo. Navedena izjema se lahko uporabi, če investicijsko

podjetje dokaže, upoštevajoč naravo, obseg in kompleksnost poslovanja ter naravo in nabor

investicijskih storitev in dejavnosti, ki jih opravlja, da pogoji oziroma zahteve iz točke (d) ali (e)

tretjega odstavka 22. člena navedene uredbe niso sorazmerne in da je njegova funkcija

zagotavljanja skladnosti s predpisi (kljub izjemi) še naprej učinkovita.

Če npr. investicijsko podjetje opravlja le nekaj investicijskih poslov poslovanja za svoj račun

mesečno z delnicami oziroma obveznicami, ki praviloma niso kompleksni finančni instrumenti,

potem so pogoji za uporabo izjeme iz četrtega odstavka 22. člena Delegirane uredbe 2017/565

praviloma lahko izpolnjeni (dokazno breme je na strani investicijskega podjetja) zato osebam,

92

ki opravljajo funkcijo zagotavljanja skladnosti s predpisi ni potrebno izpolnjevati pogoja, da se

ukvarjajo z opravljanjem storitev ali dejavnosti, ki jih spremljajo in pogoja, da metoda določanja

prejemkov navedenih oseb ne sme vplivati na njihovo objektivnost (niti ne sme biti verjetno,

da lahko vpliva nanjo). Investicijsko podjetje mora torej dokazati nesorazmernost navedenih

pogojev oziroma zahtev in dejstvo, da je njegova funkcija zagotavljanja skladnosti s predpisi

(kljub izjemi) še naprej učinkovita.

Nasprotno pa, če npr. investicijsko podjetje redno oziroma pogosto opravlja investicijske

storitve in posle sprejemanja in posredovanja naročil v zvezi z enim ali več finančnimi

instrumenti, investicijsko svetovanje, izvrševanje naročil za račun strank oziroma

gospodarjenje s finančnimi instrumenti, zlasti če gre v navedenih primerih za opravljanje

investicijskih storitev in poslov, ki se nanašajo na npr. izvedene finančne instrumente, potem

pogoji za uporabo izjeme iz četrtega odstavka 22. člena Delegirane uredbe 2017/565

praviloma niso izpolnjeni (dokazno breme je na strani investicijskega podjetja) in morajo zato

osebe, da lahko opravljajo funkcijo zagotavljanja skladnosti s predpisi izpolnjevati tudi pogoj,

da se ukvarjajo z opravljanjem storitev ali dejavnosti, ki jih spremljajo in pogoj, da metoda

določanja njihovih prejemkov ne sme vplivati na njihovo objektivnost (niti ne sme biti verjetno,

da lahko vpliva nanjo).


Iz delegirane uredbe pod tč 2. (2017/565) 29. člen določa obveznost IP v primeru osebnih

poslov (osebne transakcije). Kako IP zagotovijo sledljivost in evidence, če ima zadevna oseba

odprt trgovalni račun pri drugem IP (tujina) in ne izpolnjuje obveznosti poročanja o teh poslih?

Odgovor 3

V drugem odstavku 29. člena Delegirane uredbe 2017/565 je določeno, da investicijska

podjetja zagotovijo, da zadevne osebe ne sklepajo osebnih poslov, ki izpolnjujejo vsaj eno od

naslednjih meril:

(a) navedeni osebi je prepovedano sklepanje tovrstnih poslov na podlagi Uredbe (EU) št.

596/2014;

(b) vključujejo zlorabo ali nepravilno razkritje navedenih zaupnih informacij;

(c) so v nasprotju ali bodo verjetno v nasprotju z obveznostjo investicijskega podjetja na

podlagi Direktive 2014/65/EU.

V skladu s točko b) petega odstavka 29. člena Delegirane uredbe 2017/565 se investicijsko

podjetje nemudoma oziroma takoj obvesti o vsakem osebnem poslu, ki ga sklene zadevna

oseba in sicer z uradnim obvestilom o takem poslu ali z drugimi postopki, ki podjetju omogočajo

identifikacijo takih poslov.

V praksi je potrebno navedeno določbo razlagati na tak način, da lahko investicijsko podjetje

vse osebe, ki v njegovem imenu opravljajo dejavnosti, ki bi lahko privedle do nasprotja

interesov, ali imajo dostop do notranjih informacij v smislu prvega odstavka 7. člena Uredbe

(EU) št. 596/2014 ali drugih zaupnih informacij v zvezi s strankami ali posli s strankami (ali za

stranke) pogodbeno ali z drugim ustreznim dogovorom pisno obveže, da ga v postavljenih

rokih redno obveščajo o sklenitvi omenjenih poslov. Če investicijsko podjetje za osebo, ki zanj

93

opravlja delo, opravlja tudi investicijske storitve in posle, lahko v pogodbi, na podlagi katere za

navedeno osebo opravlja tovrstne posle, določi, da ga obvešča o omenjenih poslih oziroma,

da lahko poleg ali namesto tega uporabi druge postopke, ki mu omogočajo identifikacijo

navedenih poslov.

V skladu s točko c) petega odstavka 29. člena Delegirane uredbe 2017/565 mora investicijsko

podjetje voditi evidenco za tisti osebni posel, o katerem je obveščeno ali ga identificira, vključno

z dovoljenji ali prepovedmi v zvezi s takim poslom. Če zadevna oseba investicijskega podjetja

kljub izrecni zavezi tega ne obvesti o opravljanju zgoraj navedenih poslov (npr. da je sklenila

posel prodaje finančnega instrumenta s posredovanjem investicijskega podjetja s sedežem v

tujini, kjer ima odprt trgovalni račun), niti ni investicijsko podjetje za navedeni posel izvedelo

na drug način, potem takšnega posla investicijsko podjetje seveda ne mora vpisati v evidenco,

saj zanj niti ne ve. Gre pa v omenjenem primeru za kršitev pogodbenih obveznosti zadevne

osebe do investicijskega podjetja, kar ima lahko v primeru kasnejšega razkritja za posledico

odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma druge pogodbe s strani investicijskega podjetja zadevni

oseb.


Iz delegirane uredbe pod tč 2. (2017/565) 34. člen določa obveznost IP redno, tj. vsaj enkrat

letno, pregledajo politiko obvladovanja nasprotij interesov, vzpostavljeno v skladu s členi 1 do

4, ter sprejmejo ustrezne ukrepe za odpravo morebitnih pomanjkljivosti. Čezmerno zanašanje

na razkrivanje nasprotij interesov se šteje za pomanjkljivost v politiki obvladovanja nasprotij

interesov investicijskega podjetja. Katera dejanja in ukrepe bo ATVP štel za primerna in s tem

označil nadzor za ustrezen?

Odgovor 4

V skladu s petim odstavkom 34. člena Delegirane uredbe 2017/565 morajo investicijska

podjetja oceniti in redno, tj. vsaj enkrat letno, pregledovati politiko obvladovanja nasprotij

interesov, vzpostavljeno v skladu s členi 1 do 4 oziroma v skladu s prvim do četrtim odstavkom

34. člena Delegirane uredbe 2017/565 ter morajo nadalje sprejeti ustrezne ukrepe za odpravo

morebitnih pomanjkljivosti. Čezmerno zanašanje na razkrivanje nasprotij interesov se šteje za

pomanjkljivost v politiki obvladovanja nasprotij interesov investicijskega podjetja.

Agencija bo zato štela za primerna takšna dejanja in ukrepe, ki jih bodo izvajala investicijska

podjetja v skladu s prvim do četrtim odstavkom 34. člena Delegirane uredbe 2017/565, ki bodo

zagotavljala ohranjanje učinkovite politike obvladovanja nasprotij interesov, ki bo primerna

glede na velikost in organizacijo investicijskega podjetja ter naravo, obseg in kompleksnost

njegovega poslovanja. V zvezi z navedenim bodo zlasti primerna tista dejanja in ukrepi, ki

bodo v čim večji meri zagotavljala oziroma dajala prednost odpravi nasprotij interesom, manj

pa tista, ki bodo dajala prednost razkrivanju nasprotij interesom strankam, saj gre za skrajno

sredstvo, ki se uporabi le v izjemnih primerih65.

65 Drugi odstavek 23. člena Direktive 2014/65/EU določa, da kadar organizacijski ali administrativni ukrepi, ki jih v skladu s tretjim odstavkom 16. člena omenjene direktive sprejme investicijsko podjetje za to, da nasprotje interesov ne bi škodilo interesu stranke, ne zadoščajo, da bi lahko s primerno stopnjo verjetnosti zagotovili, da bo nevarnost škodovanja interesom strank preprečena, mora investicijsko

94

Če bo investicijsko podjetje član skupine, bo moral redni pregled politike obvladovanja

nasprotij interesov upoštevati tudi morebitno spremembo okoliščin, s katerimi je navedeno

podjetje seznanjeno ali bi moralo biti seznanjeno, ki lahko privedejo do nasprotja interesov

zaradi strukture in poslovnih dejavnosti drugih članov skupine.


Odgovornost ponudnika storitve do stranke za dejanja poddepozitarja naj bo omejena na

skrben izbor poddepozitarja. Ne sme pa vključevati ostalih odgovornosti recimo za

nepredvidljiva (kriminalna) dejanja poddepozitarja.

Odgovor 5

Če je stanje finančnih instrumentov na računu borznoposredniške družbe v centralnem depoju

ali drugem vmesnem poddepoju, prek katerega borznoposredniška družba vodi finančne

instrumente strank, manjše od skupnega stanja teh finančnih instrumentov, vpisanih v

poddepoju, ki ga vodi borznoposredniška družba, borznoposredniška družba v razmerju do

svojih strank odgovarja za ta primanjkljaj, ne glede na to, ali v razmerju med

borznoposredniško družbo in katerimkoli vmesnim poddepozitarjem ali centralnim

depozitarjem za ta primanjkljaj odgovarja borznoposredniška družba ali drug vmesni

poddepozitar oziroma centralni depozitar. Borznoposredniška družba lahko s pogodbo svojo

odgovornost za primanjkljaj v poddepoju, za katerega odgovarja drug vmesni poddepozitar

oziroma centralni depozitar, omeji ali izključi66.

Zato odgovornost borznoposredniške družbe oziroma ponudnika storitve do stranke za dejanja

poddepozitarja ni omejena samo na skrben izbor poddepozitarja, pač pa je borznoposredniška

družba v razmerju do stranke odgovorna tudi za morebiten primanjkljaj finančnih instrumentov

na poddepoju, prek katerega vodi finančne instrumente strank, razen če zanj odgovarja drug

vmesni poddepozitar oziroma centralni depozitar in je to svojo odgovornost v pogodbi,

sklenjeni s stranko omejila oziroma izključila.


Ali je potrebno beleženje telefonskega pogovora s stranko (posnetek) povezati s knjigo naročil

v zalednem sistemu za vodenje finančnih instrumentov?

Odgovor 6

Iz določbe 237. člena obstoječega predloga ZTFI-1, ki bo v slovenski pravni red prenesel

Direktivo 2014/65/EU, izhaja, katere podatke vodi borznoposredniška družba v evidenci naročil

in poslov. Dalje pa iz 238. člena predloga ZTFI-1 (prenos sedmega odstavka 16. člena

podjetje stranki jasno razkriti splošno naravo in/ali vire nasprotja interesov ter ukrepe, sprejete za blažitev teh tveganj, preden začne poslovati za njen račun. Razkritja strankam v skladu z navedeno določbo direktive so zato po četrtem odstavku 34. člena Delegirane uredbe 2017/565 le skrajno sredstvo, ki se uporabi samo, kadar učinkovite organizacijske in upravne ureditve, ki jih je investicijsko podjetje vzpostavilo za preprečevanje ali obvladovanje nasprotij interesov ne zadoščajo za zagotavljanje s primerno stopnjo verjetnosti, da bo nevarnost škodovanja interesom strank preprečena. 66 Glej 293. člen Predloga Zakona o trgu finančnih instrumentov (EVA: 2017-1611-0002) z dne 6. 2. 2018. Predlog navedene zakonske določbe je praktično enak veljavni ureditvi iz 252. člena ZTFI.

95

Direktive 2014/65/EU) izhaja, da evidence in dokumentacija iz 237. člena ZTFI-1, vsebujejo

tudi zabeleženo vsebino telefonskih pogovorov in elektronsko komunikacijo v zvezi s:

1. posli sklenjenimi za svoj račun,

2. izvajanjem storitev sprejemanja in posredovanja naročil ter izvrševanja naročil za račun

strank ter vsebujejo podatke o prejemu naročil za trgovanje, posredovanju in izvršitvi teh

naročil.

Beleženje telefonskih pogovorov in elektronska komunikacija iz prejšnjega odstavka vsebuje

tudi podatke in informacije, ki vodijo ali bi lahko vodili k sklenitvi posla za svoj račun ali k

prejemu naročila stranke za trgovanje, posredovanje ali izvršitev naročila, ne glede na to, ali

je bil posel za svoj račun sklenjen ali je borznoposredniška družba prejela strankino naročilo

za trgovanje. Borznoposredniška družba za izpolnitev določb iz tega člena zagotovi beleženje

vseh telefonskih pogovorov in shranjevanje vse elektronske komunikacije, ki bi lahko vodila do

sklenitve posla za svoj račun ali prejema strankinega naročila in je bila prejeta, poslana ali

ustvarjena z opremo, ki jo je borznoposredniška družba zagotovila osebam, ki zanjo izvajajo

investicijske storitve in posle, ali pa jim je borznoposredniška družba takšno opremo dovolila

uporabljati.

Iz citiranih določb predloga ZTFI-1 in Delegirane uredbe 2017/565 izhaja, da mora evidenca

naročil in poslov vsebovati vsaj podatke, določene v oddelku I Priloge IV prej navedene uredbe,

torej tudi vrsto naročila, lahko pa vsebuje (glede na tehnično izvedbo evidence) tudi

zabeleženo vsebino telefonskih pogovorov (in morebitno elektronsko komunikacijo).


Ali iz naslova novih smernic izhajajo (poleg obveznosti za zaposlene v poslovnih delih IP) tudi

kakršnekoli nove oz. spremenjene zahteve glede znanj in izkušenj zaposlenih v zalednih

službah finančnih trgov, ki izvajajo zgolj poravnave sklenjenih poslov za stranke in za lastni

račun, obračunavanje storitev, obveščanje strank, poročanje regulatorju,…?

Odgovor 7

Smernice ESMA za oceno znanja in usposobljenosti67 (v nadaljevanju Smernice) so

namenjene določitvi meril za oceno zahtevanega znanja in sposobnosti iz prvega odstavka 25.

člena Direktive 2014/65/EU. Ta določa, da države članice od investicijskih podjetij zahtevajo,

da na zahtevo pristojnih organov zagotovijo in dokažejo, da imajo fizične osebe, ki v imenu

investicijskega podjetja opravljajo investicijsko svetovanje za stranke ali jim dajejo

informacije o finančnih instrumentih, investicijskih ali pomožnih storitvah, potrebno

znanje in so primerno usposobljene za izpolnjevanje svojih obveznosti iz 24. in 25. člena

Direktive 2014/65/EU.

V prilogi 1 navedenih Smernic so določeni primeri, ki pojasnjujejo, katere osebe so pri

investicijskih podjetjih izvzete iz področja uporabe Smernic, in sicer so to:

- uslužbenci, ki stranki le pokažejo, kje lahko najde informacije;

67 Dokument št. ESMA/2015/1886 SL z dne 22. 3. 2016 - glej Sklep o uporabi smernic in priporočil Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA) - Uradni list RS, št. 11/17 in 22/17.

96

- uslužbenci, ki strankam delijo brošure ali letake, ne dajejo pa jim dodatnih informacij v zvezi

z njihovo vsebino in zanje ne opravljajo nobenih nadaljnjih investicijskih storitev;

- uslužbenci, ki na željo stranke le zagotavljajo informacije, kot so ključne informacije za

vlagatelje, ne zagotavljajo pa dodatnih informacij v zvezi z njihovo vsebino in ne opravljajo

nadaljnjih investicijskih storitev za te stranke, in

- uslužbenci zaledne pisarne, ki niso v neposrednem stiku s strankami.


Pri izvajanju notranjih kontrol oddajanja naročil strank bank in borznoposredniške družbe

opažajo, da imajo nekatere stranke za izvrševanje svojih naročil pooblaščenca, ki pa je hkrati

pooblaščen na več računih različnih strank. Stranka lahko za trgovanje na svojem trgovalnem

računu sicer pooblasti pooblaščenca v skladu z 74. členom Obligacijskega zakonika. Stranka

lahko v skladu z določbami ZTFI daje borznoposredniški družbi/banki naročila za nakup in/ali

prodajo v okviru borznega posredovanja tudi po pooblaščencu, ki je fizična oseba. Banka

oziroma borznoposredniška družba stranki ob sklenitvi poslovnega razmera in opredelitvi, da

bo stranka poslovala preko pooblaščene osebe razkrije tveganja, ki so povezana s takim

načinom poslovanja.

Stranka pooblaščeno osebo hkrati pooblasti s pisnim pooblastilom, ki ga podpiše v navzočnosti

stranke in pooblaščenca pri banki oziroma je notarsko overjeno. Stranki se ob pooblastitvi

razložijo tveganja povezana s takšnim načinom poslovanja. Predstavi se ji dejstvo, da bo le

pooblaščenec prejel pojasnila o primernosti finančnega instrumenta za stranko (pri čemer bo

tudi končno odločitev o nakupu/prodaji neprimernega finančnega instrumenta sprejel

pooblaščenec), da bo stranka sproti prejela vsa potrdila o oddaji naročila ter vse obračune, ne

glede na to, kdo je oddal naročilo.

Ob pregledu osnutka ZTFI-1 ugotavljamo, da tovrstno področje ni posebej urejeno, zato vas

prosimo za mnenje glede poslovanja predvsem tistih pooblaščencev, ki so pooblaščeni s strani

večih strank, in sicer:

ali morajo banke/borznoposredniške družbe razločevati med običajnimi pooblaščenci ter

pooblaščenci, ki so pooblaščeni s strani večjega števila strank (npr. po številu pooblastitev,

ugotavljanjem ali gre za družinske člane)

ali morajo biti banke/borznoposredniške družbe posebej pozorne v takih primerih oziroma

na kakšen način je dolžna borznoposredniška družba/banka obravnavati stranke, ki imajo

take pooblaščence.

Odgovor 8

Niti Direktiva 2014/65/EU niti trenuten predlog novega zakon, ki ureja trg finančnih

instrumentov ne predvidevata posebnih organizacijskih zahtev za investicijska podjetja v zvezi

z spremljanjem in nadziranjem oseb, ki jih stranke investicijskega podjetja pooblastijo, da

opravljajo eno ali več dejanj v zvezi z investicijskimi storitvami. Tozadevno investicijskim

podjetjem ni potrebno razlikovati med »običajnimi pooblaščenci« in »pooblaščenci, ki so

pooblaščeni s strani večjega števila strank«. Prav tako ni potrebna posebna obravnava strank,

ki imajo takšne pooblaščence, saj to področje za investicijska podjetja ni posebej urejeno.

Ne glede na navedeno, pa je potrebno opozoriti, da je naloga pooblaščencev samih, da

poznajo omejitve s področja opravljanja investicijskih storitev in poslov, med drugim tudi

97

določbe 3. točke prvega odstavka 34. člena zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov ter na

tej podlagi sprejetega Sklepa Agencije za trg vrednostnih papirjev o opredelitvi opravljanja

pomožne dejavnosti k redni dejavnosti na ravni skupine in opredelitvi, kdaj se dejavnost

opravlja občasno v okviru druge redne dejavnosti (Uradni list RS, št. 85/16; v nadaljevanju

Sklep o občasni dejavnosti). Po navedenem sklepu se namreč za občasno opravljanje

investicijskih storitev pri opravljanju svoje redne dejavnosti štejejo (in je za takšne primere

predvidena izjema od uporabe določb zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov) primeri, ko

se dejavnost investicijskih storitev izvaja največ 2 delovna dneva v koledarskem mesecu, pri

čemer je letni obseg opravljenih investicijskih storitev omejen na vrednost največ 5 % letnih

celotnih prihodkov osebe, razvidnih iz letnega poročila oziroma drugega izkaza letnih

rezultatov poslovanja osebe.

V kolikor investicijsko podjetje sumi, da gre pri pooblaščencih strank za primere, ki bi lahko

kazali na kršitev določbe Sklepa o občasni dejavnosti, lahko o tem obvesti Agencijo za trg

vrednostnih papirjev, ki bo v zvezi s prijavo ravnala v skladu s svojimi pooblastili.


Variabilno nagrajevanje zaposlenih je lahko vezano na ustvarjene prihodke, vse dokler je

variabilna nagrada bistveno manjša od osnovne plače.

Odgovor 9

Področje politik in praks glede prejemkov zaposlenih v investicijskih podjetjih je urejeno v 27.

členu Delegirane uredbe 2017/565. Ta določa, da lahko investicijska podjetja določijo in

izvajajo politike in prakse v zvezi s prejemki v skladu z ustreznimi notranjimi postopki, pri čemer

upoštevajo interese vseh strank podjetja, s ciljem, da se zagotovi, da se s strankami ravna

pošteno in da njihovim interesom ne škodijo prakse v zvezi s prejemki. Politike in prakse

glede prejemkov morajo biti zasnovane tako, da ne vodijo do nasprotja interesov ali do

spodbud, zaradi katerih bi zadevne osebe dajale prednost svojim interesom ali interesom

investicijskega podjetja pred interesi katere od strank.

Investicijska podjetja morajo zagotoviti, da se njihove politike in prakse glede prejemkov

uporabljajo za vse osebe, ki neposredno ali posredno vplivajo na investicijske in

pomožne investicijske storitve, ki jih opravljajo, in sicer ne glede na vrsto stranke, v kolikor

lahko prejemki takih oseb in podobne spodbude ustvarijo nasprotja interesov, ki bi jih

spodbujale k ravnanju v nasprotju z interesi strank tega investicijskega podjetja.

Politike prejemkov investicijskega podjetja mora odobriti (po predhodnem posvetovanju z

osebo, ki je pristojna za skladnost poslovanja) njegov organ upravljanja (npr. uprava, direktor,

glavni izvršni direktor). Za dnevno izvajanje politike prejemkov je odgovorno višje vodstvo

investicijskega podjetja, prav tako pa za spremljanje tveganj glede skladnosti s predpisi, ki se

nanašajo na politike prejemkov.

Prejemki in podobne spodbude ne smejo temeljiti izključno ali pretežno na kvantitativnih

poslovnih merilih, pač pa morajo v celoti upoštevati tudi ustrezna kvalitativna merila, kot so

npr. spoštovanje veljavnih predpisov, pošteno obravnavo strank in kakovost storitev,

opravljenih za stranke. Pri tem je ves čas potrebno ohranjati ravnotežje med fiksnim in

98

variabilnim delom prejemkov, tako da struktura prejemkov ne daje prednosti interesom

investicijskega podjetja ali osebam, ki delujejo v imenu navedenega podjetja pred interesi

katere od strank.

99

ODVISNI BORZNOPOSREDNIŠKI ZASTOPNIK


Kako je s postopki nadzora pri odvisnih borznoposredniških zastopnikih - ali je potrebno

zagotavljati enake kontrole pri njih - vprašanje se nanaša tako na ocene znanja in

usposobljenosti kot tudi širše na področje skladnosti - vključenost v risk assesment, risk based

monitoring program, poročila itd ...

Odgovor 1

Da. Odvisni borznoposredniški zastopnik (OBPZ) bo prav tako moral na zahtevo Agencije

dokazati, da fizične osebe, ki v imenu OBPZ dajejo strankam informacije o finančnih

instrumentih, investicijskih in pomožnih investicijskih storitvah razpolagajo z ustreznim

znanjem in so usposobljene za izpolnitev zahtev do strank iz oddelka 7.2. zakona, ki ureja trg

finančnih instrumentov.

V delu, kjer OBPZ opravlja storitve za borznoposredniško družbo, je borznoposredniška

družba neomejeno odgovorna za njegova ravnanja in posledično v tem delu za OBPZ veljajo

enaka pravila kot za borznoposredniško družbo (le-ta namreč v tem delu prenese svoj sistem

na OBPZ, ki je nanjo tudi ekskluzivno vezan).

100

TRŽENJE SKLADOV IN STROŠKI


V zvezi z implementacijo MiFID II nas zanima, ali ima banka kot distributer točk skladov

obveznost poročanja strankam glede stroškov (vstopni/izstopni stroški, upravljavska provizija,

transakcijski stroški,…) ter vzpodbud? Glede na to, da družbe za upravljanje niso dolžne

razkrivati vseh podatkov je namreč v primeru, da iz njihove strani slednjih ne dobimo vprašljivo

na kakšen način oz. na podlagi česa poročati strankam.

Odgovor 1

Banka pri opravljanju navedene storitve nastopa v vlogi tržnika za družbo za upravljanje in se

zanjo v tem delu uporabljajo določbe veljavnega zakona, ki ureja poslovanje investicijskih

skladov in družb za upravljanje. Navedeno hkrati pomeni, da se za razkrivanje stroškov in

morebitnih vzpodbud uporabljajo določbe navedenega zakona, iz njega izvedenih

podzakonskih aktov ter uredb Evropske Komisije in Sveta izpeljanih iz direktive 2009/65/ES

oziroma v primeru upravljalcev alternativnih investicijskih skladov določbe zakona, ki ureja

njihovo poslovanje, iz tega zakona izvedeni podzakonski predpisi in uredbe Evropske Komisije

in Sveta, izpeljanih iz direktive 2011/61/EU. Določbe, ki izhajajo iz zakona o trgu finančnih

instrumentov se za banke (oziroma investicijska podjetja) v zvezi s spodbudami ter razkritjem

informacij o stroških in dajatvah uporabljajo samo v primerih kadar pri storitvi trženja opravlja

tudi eno ali več investicijskih oziroma pomožnih investicijskih storitev.

Določbe glede razkrivanja informacij o stroških in dajatvah ter (ne)sprejemanja oziroma

(ne)dajanja provizij se za družbe za upravljanje oziroma upravljalce alternativnih investicijskih

skladov uporabljajo le v delu, ko ti opravljajo storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti

oziroma pomožno storitev investicijskega svetovanja ter dodatno pri upravljalcih alternativnih

investicijskih skladov še storitev sprejemanja in posredovanja naročil v zvezi z enim ali več

finančnimi instrumenti.


Banka je posrednik pri prodaji točk investicijskih skladov. Pri poslovanju za stranko nastanejo

stroški:

(a) vstopni stroški, ki jih v celoti dobi banka kot posrednik v obliki spodbude (izstopnih stroškov

ni)

(b) upravljavska provizija, katere vnaprej znani del dobi banka, vendar vnaprej ne celotna

upravljavska provizija ne del za banko kot posrednika nista znana v absolutnem znesku

(c) stroški sklada za upravljanje s premoženjem (skrbniški stroški, transakcijski stroški,

morebitni davčni odtegljaji….), ki skladu niso v naprej poznani, banki kot posredniku pa

sploh niso znani niti niso objavljeni v prospektu.

Katere stroške / spodbude in na kakšen način mora banka kot distributer točk skladov poročati

strankam, ki preko banke vpisujejo točke investicijskih skladov?

Odgovor 2

Banka pri opravljanju navedene storitve nastopa v vlogi tržnika za družbo za upravljanje in se

zanjo v tem delu uporabljajo določbe veljavnega zakona, ki ureja poslovanje investicijskih

101

skladov in družb za upravljanje. Navedeno hkrati pomeni, da se za razkrivanje stroškov in

morebitnih vzpodbud uporabljajo določbe navedenega zakona, iz njega izvedenih

podzakonskih aktov ter uredb Evropske Komisije in Sveta izpeljanih iz direktive 2009/65/ES

oziroma v primeru upravljalcev alternativnih investicijskih skladov določbe zakona, ki ureja

njihovo poslovanje, iz tega zakona izvedeni podzakonski predpisi in uredbe Evropske Komisije

in Sveta, izpeljanih iz direktive 2011/61/EU. Določbe, ki izhajajo iz zakona o trgu finančnih

instrumentov se za banke (oziroma investicijska podjetja) v zvezi s spodbudami ter razkritjem

informacij o stroških in dajatvah uporabljajo samo v zvezi z opravljanjem ene ali več

investicijskih oziroma pomožnih investicijskih storitev.

Določbe glede razkrivanja informacij o stroških in dajatvah ter (ne)sprejemanja oziroma

(ne)dajanja provizij se za družbe za upravljanje oziroma upravljalce alternativnih investicijskih

skladov uporabljajo le v delu, ko ti opravljajo storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti

oziroma pomožno storitev investicijskega svetovanja ter dodatno pri upravljalcih alternativnih

investicijskih skladov še storitev sprejemanja in posredovanja naročil v zvezi z enim ali več

finančnimi instrumenti. V zvezi z navedenim je potrebno upoštevati tudi odgovor ESMA

vprašanje št. 4 na temo spodbud68.


Ali glede poročanja strankam obstaja razlika med:

a) investicijskimi skladi za katere banka deluje le kot distributer (stranka odda pristopno izjavo

v banki, plačilo izvrši neposredno na račun sklada in obračun o izvršenem poslu prejme

neposredno s strani sklada, sklad vodi evidenco v imenu in za račun posamezne stranke)

ter

b) investicijskimi skladi, za katere banka deluje kot t.i. »transfer and paying agent« (stranka

odda pristopno izjavo v banki, plačilo izvrši na račun banke, ki sredstva prenese na račun

sklada, in stranka obračun o izvršenem poslu prejme s strani banke, sklad vodi evidenco

točk v imenu banke in za račun strank).

Odgovor 3

Poročanje strankam v primerih, ko banka deluje kot distributer oziroma kot »transfer and

paying« agent določa zakon, ki ureja investicijske sklade oziroma družbe za upravljanje

oziroma zakon, ki ureja upravljalce alternativnih investicijskih skladov in poročevalske zahteve

v zvezi s tem niso predmet Direktive 2014/65/EU oziroma Uredbe (EU) 600/2014 vse dokler,

banka pri tem ne opravlja ene ali več investicijskih oziroma pomožnih investicijskih storitev.


Ali lahko skladi takoj pristopimo k uskladitvi KIIDov na PRIIPS direktivo? Ali za to potrebujemo

dovoljenje ATVP? Kako reševati probleme sestavljenih produktov, kadar se na ravni izdajatelja

zahteva PRIIPS, na ravni sklada pa še ne?

68 Dosegljivo na spletnem naslovu https://www.esma.europa.eu/questions-and-answers


102

Odgovor 4

Družba za upravljanje mora imeti KIID kot ga zahteva ZISDU-3, lahko pa hkrati izdela tudi KID

po Uredbi (EU) 1286/2014. PRIIPS KID pa ne more nadomestiti KIID po ZISDU-3. Navedeno

izhaja iz pojasnila Komisije, ki je v 13. odstavku Smernic za uporabo Uredbe (EU) 1286/2014

zapisala, da so KNPVP in AIS, za katere velja obveznost priprave KIID, do 31. decembra 2019

izvzeti iz določb Uredbe (EU) 1286/2014 v skladu z njenim členom 32(1), Uredba 1286/2014

pa hkrati ne vsebuje nobene določbe, ki bi omogočala nadomestitev KIID s KID. Za izpostaviti

je tudi dejstvo, da mora Komisija na podlagi Uredbe PRIIPs v prehodnem obdobju dopolniti

tehnično delo evropskih nadzornih organov z izvedbo potrošniškega testiranja glede prikaza

PRIIPS KID. Pregled delovanja uredbe mora EK opraviti štiri leta po začetku njene veljavnosti.

Pri pregledu bo morala upoštevati spremembe na trgu, kot je pojav novih oblik PRIIP, razvoj

na drugih področjih prava Unije in izkušnje držav članic. Med drugim bo EK preučila, ali bi bilo

smiselno prehodno obdobje, ki velja za KNPVP podaljšati oziroma bo preučila druge možnosti

za obravnavo tovrstnih skladov, kot na primer zadržanje KIID kot ekvivalentnega PRIIPS KID

ali nadomestitev KIID s PRIIPS KID.

Za sklade KNPVP in AIS, za katere se v zvezi z obliko in vsebino dokumenta s ključnimi

informacijami za vlagatelje uporabljajo 78. do 81. člen direktive 2009/65/ES, velja prehodno

obdobje izvzetja na podlagi Uredbe (EU) 1286/2014. Delegirana uredba Komisije (EU)

2017/65369 določa, da je za te sklade potrebno zagotoviti dosledno prehodno pravno ureditev,

ki proizvajalcem PRIIP omogoča, da lahko obstoječe dokumente s ključnimi informacijami za

vlagatelje še naprej uporabljajo v zvezi s PRIIP, ki tovrstne KNPVP oziroma AIS ponujajo kot

edine osnovne naložbene možnosti ali skupaj z drugimi osnovnimi naložbenimi možnostmi.

Če se proizvajalci PRIIP odločijo uporabiti dokumente s ključnimi informacijami za vlagatelje

pri PRIIP, ki ponujajo navedene vrste skladov poleg drugih naložbenih možnosti, naj generični

dokument s ključnimi informacijami prikazuje en sam razpon razredov tveganja v obliki lestvice

tveganj PRIIP. Razpon razredov tveganj za vse osnovne naložbene možnosti, ki se ponujajo

v določenem PRIIP, mora v tem primeru kombinirati sintetični kazalnik tveganja in donosa v

skladu z 8. členom Uredbe Komisije (EU) 583/201070 za sklade KNPVP ali AIS, in zbirni

kazalnik tveganja v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/653, za druge osnovne

naložbene možnosti. Če PRIIP kot naložbene možnosti ponuja samo sklade KNPVP ali AIS,

je proizvajalcu PRIIP dovoljeno, da uporablja predstavitev in metodologijo iz člena 10 Uredbe

(EU) št. 583/2010.


Katera poročila/analize za stranke, se bodo morala zaračunati? Dnevna poročila o dogajanju

na trgu, analize podjetij ali samo za poročila, katera imajo jasen investicijski namig?

69 Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/653 z dne 8. marca 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP) z določitvijo regulativnih tehničnih standardov glede prikaza, vsebine, pregleda in revizije dokumentov s ključnimi informacijami ter pogojev za izpolnitev zahteve po posredovanju takih dokumentov 70 Uredba Komisije (EU) št. 583/2010 z dne 1. julija 2010 o izvajanju Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s ključnimi podatki za vlagatelje in pogoji, ki jih je treba izpolniti pri posredovanju ključnih podatkov za vlagatelje ali prospekta na trajnem nosilcu podatkov, ki ni papir, ali na spletni strani

103

Odgovor 5

Iz petega odstavka 13. člena Delegirane direktive 2017/593 izhaja, da se lahko investicijsko

podjetje v dogovoru o upravljanju investicij ali splošnih pogojih poslovanja s strankami

dogovori o dajatvi za raziskave, kot jo v proračunu določi podjetje, in pogostosti odtegnitve

te posebne dajatve za raziskave od sredstev stranke v danem letu. Proračun za raziskave se

sme povečati šele potem, ko so bile strankam zagotovljene jasne informacije o takšnih

načrtovanih povečanjih. Če je ob koncu obdobja na plačilnem računu za raziskave presežek,

mora imeti investicijsko podjetje vzpostavljen postopek za povrnitev tega zneska stranki ali

njegovo izravnavo s proračunom in dajatvijo za raziskave, izračunanima za naslednje obdobje.

V skladu z uvodnim stavkom št. 28 navedene direktive je raziskave v tem kontekstu treba

razumeti tako, da zajemajo raziskovalno gradivo ali storitve v zvezi z enim ali več finančnimi

instrumenti ali drugimi sredstvi ali izdajatelji ali potencialnimi izdajatelji finančnih instrumentov

ali da so tesno povezane s posameznim industrijskim sektorjem ali trgom, tako da pojasnjujejo

stališča o finančnih instrumentih, sredstvih ali izdajateljih v tem sektorju. Tovrstno gradivo ali

storitve izrecno ali implicitno priporočajo ali predlagajo investicijsko strategijo ter zagotavljajo

utemeljeno mnenje o sedanji ali prihodnji vrednosti ali ceni takšnih instrumentov ali sredstev

ali na drug način vsebujejo analize in izvirne ugotovitve ter zaključke, sprejete na podlagi novih

ali obstoječih informacij, ki bi se lahko uporabili pri oblikovanju investicijske strategije in zaradi

svoje pomembnosti ustvarili dodano vrednost pri odločitvah investicijskega podjetja v imenu

njegovih strank, ki jim zaračuna te raziskave.


Vezano na prodajo vzajemnih skladov XX banke ta posreduje pri prodaji skladov družbe za

upravljanje YZ in ima pri izvajanju teh storitev izključno vlogo finančnega posrednika. Stranka

stopi v pogodbeno razmerje z družbo YZ in vsa naročila glede nakupov, prodaje in prenosov

enot premoženja se izvajajo preko družbe YZ. XX banka v tej vlogi ne izvaja nobenih naročil,

ne hrani denarnih sredstev in tudi ni vpletena v pripravo in izdajanje produktov. Izvajanje teh

storitev urejata ZISDU in UCITS regulativa. Naše vprašanje je ali izvajanje opisanih storitev

zapade pod regulativo MiFID 2 oziroma kakšna je relacija ZISDU in MiFID 2?

Odgovor 6

ZISDU-371 v prvem odstavku 6. člena določa, da je KNPVP odprt investicijski sklad, ki

premoženje zbira javno in:

1. katerega enote je mogoče na zahtevo imetnika oziroma imetnice (v nadaljnjem besedilu:

imetnik) unovčiti in izplačati iz sredstev sklada, oziroma investicijski sklad, za katerega je

kako drugače ustrezno zagotovljeno, da je cena, po kateri se z njegovo enoto trguje na

organiziranem trgu, ves čas enaka njeni izračunani vrednosti oziroma se od nje bistveno ne

razlikuje,

2. katerega edini namen je nalaganje sredstev v vrednostne papirje in druge likvidne finančne

naložbe po načelih razpršitve tveganj, in

3. ki je ustanovljen ter upravljan v skladu s 4., 6., 7., 8. in 9. poglavjem tega zakona oziroma

predpisi držav članic, sprejetimi zaradi prenosa Direktive 2009/65/ES.

71 Uradni list RS, št. 31/15, 81/15 in 77/16

104

ZISDU- 3 v 26. členu nadalje določa, da trženje enot KNPVP obsega vse storitve in posle, ki

so kakorkoli povezani z distribucijo enot KNPVP od družbe za upravljanje do vlagatelja.

Trženje vključuje tudi aktivnosti, povezane z oglaševanjem, obveščanjem in prodajo enot

KNPVP.

V skladu s 122. členom ZISDU-3 lahko družba za upravljanje, ki v skladu s 100. členom

navedenega zakona opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov, pisno pooblasti drugo

osebo (vključno z banko), da v njenem imenu in za njen račun opravlja posamezne storitve

oziroma posle, ki v skladu z 99. členom ZISDU-3 spadajo med storitve upravljanja

investicijskih skladov, to pa so tudi storitve trženja enot investicijskega sklada, ki javno

zbira premoženje.

Trženje enot investicijskega sklada, ki javno zbira premoženje je torej ena od storitev

upravljanja investicijskih skladov iz 99. člena ZISDU-3, ki jo lahko po pooblastilu družbe

za upravljanje v njenem imenu in za njen račun opravlja tudi banka. V navedenem primeru

torej ne gre za investicijsko storitev oziroma posel iz Direktive 2014/65/EU. Trženje enot

KNPVP obsega vse storitve in posle, ki so kakorkoli povezani z distribucijo enot KNPVP od

družbe za upravljanje do vlagatelja, vključuje pa tudi aktivnosti, povezane z oglaševanjem,

obveščanjem in prodajo enot KNPVP (vključno s prodajo KNVP, ki jo po pooblastilu družbe

za upravljanje opravlja banka).


Ali drži, da naknadno razkrivanje stroškov ni potrebno v primeru, ko BPD trži sklade, saj BPD

sicer trži konkretne vzajemne sklade, vendar z vlagateljem ni v (dalj časa trajajočem)

pogodbenem razmerju.

Odgovor 7

Če borznoposredniška družba z vlagateljem ni v dalj časa trajajočem pogodbenem razmerju,

ji skladno z devetim odstavkom 50. člena Uredbe 2017/565 ni potrebno razkriti letne naknadne

informacije o vseh stroških in dajatvah.