Click here to load reader

obligacije vprašanja in odgovori

  • View
    350

  • Download
    7

Embed Size (px)

Text of obligacije vprašanja in odgovori

OBLIGACIJSKO PRAVO vpraanja in odgovori

VPRAANJA IN ODGOVORI izpitne pole obligacijsko pravoStareje 1. FIDENSOR ET SOLUTOR?Fidensor et solutor je porok kot izpolnitelj obveznosti iz pogodbe. Porok se je s porotveno pogodbo nasproti upniku zavezal, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolnika, e ta tega ne bi storil. V tem primeru, se je porok zavezal kot solidarni porok in dolnik, upnik ima pravico terjati ali glavnega dolnika ali poroka, vrstni red ni vaen, porok pa tudi ne more uporabiti ugovora beneficum ordinis. e ni drugae doloeno, je porotvo subsidiarno, torej lahko upnik najprej terja dolnika in ele nato, e dolnik ne izpolni, lahko terja poroka (benificium ordinis) Porok, ki je plaal upniku njegovo terjatev, lahko zahteva od dolnika, naj mu povrne vse, kar je zanj plaal, ter obresti od dneva plaila regresni zahtevek poroka zoper dolnika. Pravico ima tudi do povraila strokov, nastalih v sporu z upnikom od takrat, ko je o sporu obvestil dolnika, kot tudi do povraila morebitne kode.

2. RAZLIKA V NOMOTEHNINI UREDITVI NEIZPOLNITVE IN NEPRAVILNE IZPOLNITVE IN KJE JE TO V OBLIGACIJSKEM ZAKONIKU (OZ)?Neizpolnitev (exceptio non adimplenti contractus) pomeni, da dolnik ne izpolni in tudi ne eli izpolniti. Nepravilna izpolnitev (exceptio non rite adimplenti contractus) pa pomeni, da dolnik izpolni in tudi eli izpolniti, vendar upnik z izpolnitvijo ni zadovoljen, ker izpolnitev vsebuje napake. V pravnem pogledu je bolja neizpolnitev, saj je poloaj upnika v primeru nepravilne izpolnitve (prekluzivni roki, notifikacija) teji kot pri neizpolnitvi (sploni zastaralni rok). Pri nepravilni izpolnitvi mora upnik dokazati, da je dolnik nepravilno izpolnil in to takoj, v primeru neizpolnitve pa ima upnik monost, da zahteva izpolnitev toi dolnika. Na pravni sistem (OZ) loi glede napak izpolnitev in neizpolnitev, primerjalno pravni sistemi npr. Danska, ki jo uporabimo v primeru mednarodnih pogodb pa loi bistveno in nebistveno kritev pogodbe. V OZ-u najdemo ureditev pri dvostranskih pogodbah (sinalagmatine, vzajemne) in sicer pri poglavju o odgovornosti za stvarne in pravne napake izpolnitve, ugovor neizpolnjene pogodbe (pravilo soasne izpolnitve, izpolnitev obveznosti ene stranke postane negotova 100-102 l. OZ) Nepravilna izpolnitev: zamuda stvarne in pravne napake aliud

3. RAZLIKA PRI PERSONALNI SUBROGACIJI NA AKTIVNI IN PASIVNI STRANI GLEDE AKCESORIJEV (pravica do prednostnega poplaila, hipoteka, zastava, porotvo, pravica do obresti, pravica do pogodbene kazni)Personalna subrogacija pomeni spremembo subjekta obligacijskega razmerja. Na aktivni strani se spremeni upnik (npr. cesija), na pasivni strani pa dolnik (npr. prevzem dolga, pristop k dolgu, prevzem izpolnitve). Pri personalni subrogaciji na aktivni strani preidejo s terjatvijo na upnika vse stranske pravice ( npr. porotvo, hipoteka, zastava) in tudi bremena (npr. notifikacija) kakor tudi klavzule o pristojnosti. Vendar sme odstopnik (cedent) izroiti zastavljeno stvar prevzemniku (cesionarju) le, e zastavitelj v to privoli, sicer ostane stvar pri odstopniku (cedentu), da jo hrani za prevzemnika. Slednje pa je tudi edina izjema od akcesornosti pri cesiji. Domneva se, da so zapadle pa neplaane obresti odstopljene z glavno terjatvijo. Pri personalni subrogaciji na pasivni strani, pa stranske pravice, ki so dotlej obstajale poleg terjatve, ostajajo e naprej, vendar pa porotva in zastave, ki so jih dale tretje osebe prenehajo , e poroki in zastavitelji ne privolijo v to, da bodo odgovarjali tudi za novega dolnika. e ni drugae dogovorjeno, prevzemnik ne odgovarja za neizterljive obresti, ki so zapadle do prevzema.

1

Tina G.

OBLIGACIJSKO PRAVO vpraanja in odgovori

4. RAZLIKA MED UPRAVIENCA?

PREDKUPNO

IN

ODKUPNO

PRAVICO

S

STRANI

Predkupna pravica pomeni, da se lastnik stvari (prodajalec) zavezuje, da bo predkupnega upravienca obvestilo nameravani prodaji stvari doloeni osebi ter o pogojih te prodaje ter mu ponudil naj jo on kupi pod enakimi pogoji. Torej predkupni upravienec ima pravico pred vsemi drugimi kupci, kupiti predmet prodajne pogodbe pod enakimi prodajnimi pogoji. O nameravanem kupu, mora predkupni upravienec v 30 dneh po prejemu lastnikovega obvestila o prodaji,na zanesljiv nain obvestiti lastnika - prodajalca in hkrati z obvestilom plaati tudi kupnino oz. jo poloiti pri sodiu. Predkupna pravica ni podedljiva, ni prenosljiva ter ni je mogoe uveljavljati pri prisilni javni drabi, objektivni rok trajanja predkupne pravice je pet let (torej e dolina predkupne pravice ni doloena s pogodbo potem traja najve 5 let). Odkupna pravica je na novo zakonsko urejena v SPZ in pomeni enostransko oblikovalno upravienje z uresniitvijo katerega je sklenjena pogodba med odkupnim upraviencem in zavezancem, ki je odkupno pravico podelil. Odkupni upravienec ima pravico doloiti, kdaj bo pogodba sklenjena lahko se asovno omeji. (Cigoj to je nazaj-kupna pravica; drugana definicija: prodajalec lahko kupi stvar nazaj, od kupca zahteva, naj mu stvar proda nazaj takna ureditev je bila napana.) 38. len SPZ odkupna pravica = lastnik se lahko s pravnim poslom zavee, da bo drugi pogodbeni stranki pod dogovorjenimi pogoji na njeno zahtevo prodal doloeno stvar. Prava odkupna pravica ni prenosljiva, lahko se asovno omeji, uinkuje erga omnes z vpisom v ZK, preneha s smrtjo/ prenehanjem (pravne osebe) druge osebe. Poznana je tudi V ZNVP (zakonu o nematerializiranih vrednostnih papirjih) kot call opcija. Vpie se v centralni register nematerializiranih VP, vendar pri nas e ni vpisana nobena (se e ni uveljavilo).

5. KATERI (LEN) ZAKON UREJA POSLOVNO ODKODNINSKO ODGOVORNOST V OKVIRU SUBJEKTIVNO OBJEKTIVNE KONCEPCIJE?240. len OZ - oprostitev dolnika odgovornosti (uinki obveznosti pravica do povraila kode). Subjektivno objektivna koncepcija POO (poslovna odkodninska odgovornost) po naih splonih predpisih velja naelo subjektivne odgovornosti, vendar pa lahko obstajajo tudi okoliine, zaradi katerih mora dolnik odgovarjati, ker izhajajo iz njegove pravne sfere (dogodki s katerimi lahko rauna, da ga zadenejo v njegovem obratovanju oz. poslovanju) pa e prav ni kriv. Tako je sistem subjektivne odgovornosti korigiran z elementi objektivne odgovornosti. 240. len OZ dolnik je prost odgovornosti za kodo, e dokae, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti oz. da je zamudil z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel prepreiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti. Gre za ekskulpacijske razloge (ti so: ne prepreiti, ne odpraviti, ne izogniti), kjer se ne zahteva vija sila oz. zunanjost vzroka, lahko jo ekskulpira. Objektivna koncepcija zaradi priakovanosti. Tudi vzrok, ki prihaja iz notranjosti stvari (ne gre za objektivno odgovornost). Monost ekskulpacije pri subjektivno objektivni koncepciji pa je tako majhna, da gre e skoraj za objektivno odgovornost., vendar pa zaradi notranjosti vzroka ne gre za objektivno odgovornost. Pri gospodarskih pogodbah je ta ekskulpacija e teja, skoraj nemogoa.

Januar, Marec 2002 6. ZAMUDNE OBRESTI PRI ODKODNINSKI ODGOVORNOSTI?165. len OZ odkodninska obveznost se teje za zapadlo od trenutka nastanka kode. Zamudne obresti se odmerjajo po cenah na dan izdaje sodne odlobe. Do uveljavitve OZ je bilo urejeno, da teejo zamudne obresti od dneva izdaje prvostopenjske sodbe. Danes pa teejo zamudne obresti od dneva vloitve zahtevka za povrnitev kode oz. zahtevka za odkodnino. Za stare zahtevke oz. zadeve, ki so bile vloene pred 1.1.2002, zanejo zamudne obresti tei od 1.1.2002 (1061. len OZ - z dnem uveljavitve OZ neha veljati 6. len Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in TOM)2 Tina G.

OBLIGACIJSKO PRAVO vpraanja in odgovori

Od 28.6.2003 (1.1.2004) velja ZPOMZO-1A, ki predpisuje 15,5% obrestno mero zamudnih obresti letno.

7. PACTUM DE PIGNORE DANDO?Je zastavna obljuba (konsenzualni kontrakt). Straki se z njo zveeta skleniti zastavno pogodbo. Zastavljena stvar se lahko izroi ele po sklenitvi pogodbe.

8. POSEBNI PRIMERI CESIJE?1. inkaso cesija (odstop v izterjavo datio pro solvendo): dolnik odstopi svojemu upniku svojo terjatev samo v izterjavo. Odstopi mu zato, da upnik kasira namesto njega in ne zase. Taka terjatev ugasne oz. se zmanja ele tedaj, ko upnik izterja odstopljeno terjatev. Dolnik odstopljene terjatve lahko izpolni svojo obveznost tudi odstopniku celo, e je bil obveen o odstopu. Terjatev ne preide iz cedentovega premoenja. 2. odstop namesto izpolnitve: dolnik odstopi upniku svojo terjatev ali njene del namesto izpolnitve svoje obveznosti. Obveznost kot taka ugasne takrat, ko je sklenjena pogodba o odstopu, in sicer njegova obveznost do odstopljene terjatve. Bistvo tega odstopa je v spremembi izpolnitve (datio in solutum). Upnik se zadovolji s poplailom svoje terjatve proti dolniku tako, da sprejme njegovo terjatev proti drugemu dolniku. 3. odstop v zavarovanje (fiduciarna cesija): terjatev je bila odstopljena v zavarovanje prevzemnikove terjatve proti odstopniku in tako je prevzemnik dolan kot dober gospodar oz. gospodarstvenik skrbeti za izterjavo odstopljene terjatve in po izterjavi, potem, ko obdri zase, kolikor je potrebno za poplailo njegove lastne terjatve proti odstopniku, temu izroi preseek. Prevzemnik ne more take terjatve realizirati takoj, pa pa ele, ko terjatev ob dospelosti ni bila plaana. e cedent svoje dolgove poplaa je cesionar dolan cedirati terjatev nazaj fiducia cum creditore contracta, v nasprotnem primeru se sme cesionar iz terjatve poplaati. Fiducia cum creditore contracta: ustanovljena je varina namesto zastavne pravice. Stvar obdri fiduciant, ker jo potrebuje. Fiduciar ima varino v lastninski pravici, ki se ustanovi s posesorinim konstitutom. Fiducia cum amico contracta: lastnika fiducija. Nekdo odsvoji stvar drugemu, ki se mora izkazati kot upravienec, toda teh stvari v resnici ne potrebuje trajno (npr. prenos VP v inkaso)