Javna uprava odgovori na vprašanja

8/13/2019 Javna uprava odgovori na vpraanja

1/33

1.Pojasni vlogo Henrija Fayola pri razvoju sodobne uprave oz. sodobne znanosti o upravljanju .

Je bil zaetnik sodobne znanosti o upravljanju, sicer praktik iz gospodarstva.Govoril je o tem, daimamo na eni strani linijo, na drugi strani tab; vlada je najviji dravni (upravni organ) in jestrokovno- tehnina podpora parlamentu.Henri Fayol je poskusil razviti univerzalni pristop k problematiki upravljanja najrazlinejih organizacij.

Henri Fayol je trdil, da v vsaki organizaciji poteka proces upravljanja, ki ima naslednje elemente :- Nartovanje- Organiziranje

- Ukazovanje

- Koordinacija

- Kontrola (nadzor).

2. Pojasni vlogo Fridrericka Taylorja pri razvoju sodobne uprave oz. sodobne znanosti o

upravljanju.

Friederick Taylor (1858-1915) je bil zaetnik ideje o znanstveni organizaciji dela v organizaciji.Govorimo o osebi, ki je delovala v organizacijah zasebnega sektorja in znanstveno pristopa k analizi

delovnega procesa (delovni proces v organizaciji je treba analizirati) ter k vpraanju, kako razgraditiposamezne elemente delovnega procesa na najmanje sestavne dele (posamezne delovne operacijeje treba razstaviti na najmanje integralne dele), kako potem te sestavne dele kar se da boljracionalizirat (delovne operacije je treba racionalizirati) oz. iz teh operacij odstranit vse tisto, kar ni

nujno potrebno zato, da se posamezna operacija izvaja.

Friederick Taylor(18581915)zaetnik ideje o znanstveni organizaciji dela v organizaciji:- delovni proces v organizaciji je treba analizirati

- posamezne delovne operacije je treba razstavit na najmanje integralne dele- delovne operacije je treba racionalizirati

3. Pojasni vlogo Luthra Urwicka pri razvoju sodobne uprave oz. sodobne znanosti o upravljanju.Pojasni tudi vsebino akronima PODSCORB.

Je ustanovitelj znanosti o upravljanju, z Gulickom sta integrirala ideje Fayola v obirno splono teorijoo upravljanju v organizacijah in skupaj tudi ustanovila revijo Administrative Science Quarterly

Zakonitosti poslovnega upravljanje je teoretino posploeval, kar je kasneje omogoilo prenaanjedoloenih ugotovitev tudi na podroje javnega sektorja in kasneji razvo novega upravljanja v javnemsektorju.

Akronim PODSCORB pa naj bi predstavljal 7 nalog menederjev in sicer:PlaninignartovanjeOrganizingorganiziranjeDirectingusmerjanje, ukazovanjeStaffingkadrovska funkcijaCoordinatingkoordinacijaReportingporoanjeBugetingplaniranje finannega poslovanja .4. Pojasni vlogo Maxa Webra pri razvoju sodobne uprave oz. sodobne znanosti o upravljanju. Kaj je

njegov najpomembneji prispevek v tem kontekstu ? Kakno obliko organizacije promovira Weber?

Max Weber je bil politini ekonomist in sociolog. Razvil je model t.i. racionalne birokratskeorganizacije, bil je zaetnik znanosti o organizaciji v njeni moderni oblikiprvi je ugotovil univerzalnost upravljanja

zdruil je oba tokova prouevanja uprave: tok prouevanja poslovne (business)injavne (public)uprave (business administration-public administration)

osvetlitev odnosov med upravo in politiko: uprava je sredstvo v rokah

politike in je ni mogoe obravnavati kot samostojen faktor oblasti


2/33

ampak: oblast se izvaja preko uprave, kar upravi daje veliko mo znailnosti birokratske organizacije:

delitev dela in specializacija nalog

hierarhini piramidalni sistemdelovnih mest v birokratski organizaciji delo je stalni poklic, ki zahteva doloena znanja in spretnosti

delo se opravlja po doloenih pravilih in postopkih (ni samovolje) razmerja v organizaciji so brezosebna in slubena poudarek poslovanja je na pisni dokumentaciji

5. Kako Max Weber gleda na vpraanje razmerja med politiko in stroko? Pojasni natannovsebino tega stalia in sodobne poglede na to vpraanje.

Prvo, kar je pomembno, je osvetljeval to razmerja med upravo in politiko. Ugotovil je, da je uprava

vselej sredstvo v rokah politike in da uprava ne more biti mesto, kjer se doloajo vrednostnepremise, kjer se doloajo vrednosti, ampak je uprava predvsem strokovno-tehnini mehanizem, kimora zagotavljati izvrevanje vrednosti, ki jih doloi politini nivo v sistemu (osvetlitev odnosov med

upravo in politiko: uprava je sredstvo v rokah politike in je ni mogoe obravnavati kot samostojenfaktor oblasti). Oblast sevselej izvaja preko uprave, kar upravi daje veliko drubeno mo, ampakpri delovanju represivnih upravnih sistemov uprava predvsem v tej svojih represivni funkciji nikoli ne

sme biti samostojna, ampak mora biti vselej pod civilnim nadzorom, pod doloenimi mehanizmicivilnega usmerjanja... Kot temeljne znailnosti birokratske organizacije, ki jo je Weber povelieval vprimerjavi s prejnjo logiko absolutnega neomejenega vladanja, je najprej delitev dela, delitevposameznih operacij v delovanju organizaciji, in specializacija nalog, kjer je poudaril ta hierathinimodel upravne strukture (hierarhini piramidalni sistem delovnih mest v birokratski organizaciji),torej model hierarhije, kjer se je vodilna funkcija nahaja na samem vrhu hierarhije in po logiki

linijskega izvrevanja morajo niji nivoji sistema izvrevati tisto, kar je na vrhu hierarhije. Poudarjal je,da je upravno delo stalni poklic, da so za to potrebni stalni uslubenci, ki to funkcijo opravljajo

premanentno, ki so za to funkcijo posebej usposobljeni, ki imajo za to doloena znanja inspretnosti... in da je delo v sodobni birokratski organizaciji potrebno opravljati v skladu z vnaprejdoloenimi pravili in postopki in da te odloitve ne smejo biti ad hoc doloene, se ne smejo sprotidoloati ni samovolje. To je povezano z idejo o pravni varnosti v sodobni dravi. To kar je velikpreskok v primerjavi s patrimonialno dravo, je dejstvo, da so razmerja, odnosi v birokratskiorganizaciji brezosebna in slubena, da ni pomembno, kakni so osebni nefunkcionalni odnosi medposamezniki, ampak da gre tukaj za razmerje med razlinimi funkcijami znotraj organizacije, medrazlinimi vlogami v tem delovnem procesu. Poudarek poslovanjapri njem je na pisni dokumentaciji,torej na postopkih, ki so vnaprej doloeni, dokumentirani, kar omogoa kasneje dokazovanje vprimeru razlinih sporov itn.

Weber: osvetlitev odnosov med upravo in politiko: uprava je sredstvo v rokah politike in je ni mogoeobravnavati kot samostojen faktor oblasti., vedndar se oblasti izvaja preko uprave, kar daje upravi

veliko mo.

Znailnosti birokratske organizacije:- delitev dela in specializacija nalog

- hierarhini piramidalni sistem delovnih mest v birokratski organizaciji

- delo je stalni poklic, ki zahteva doloena znanja in spretnosti

- delo se opravlja po doloenih pravilih in postopkih (ni samovolje)

- razmerja v organizaciji so brezosebna in slubena

- poudarek poslovanja je na pisni dokumentaciji.


3/33

6. Pojasni dva temeljna naela (principa), ki predstavljata osnovo za organizacijo dravneoblasti v sodobni dravi. Navedi tudi tipine oblike sistemov organizacije dravne oblasti, ki

se skladajo s prvim naelom in tiste, kise skladajo z drugim naelom.

Dve temeljni naeli organizacije dravne oblasti:

-

sistemi delitve oblasti(predsedniki, pol-predsedniki in parlamentarni sistemi),pri emer se dravna oblast louje v ve vej. Tipina je delitev dravne oblasti nasodno, izvrilno in zakonodajno.

- sistemi enotnosti oblasti(skupinski sistemi nekdanja SFRJ, vica), kjer delitveoblasti ni, vsa oblast je v celoti v rokah enega organa.

7. Navedi definicijo oz. elemente pojma organizacija ?

Pojem organizacije lahko opredelimo iz dveh vidikov: funkcionalnega ali strukturnega.

Po funkcionalni opredelitvije organizacija PROCESORGANIZIRANJE delitve dela in hkratnegasistematinega povezovanja delovnih operaci, razdeljenih med razline subjekte.

Po strukturni opredelitvipa je organizacija skupina ljudi, subjektov, ki delujejo skupaj, da bi doseglidoloen skupni cilji. Element (katere koli) organizacije so:

- cilji (predpisi, strategije)

- ljudje (vrste zaposlenih v JU)

- sredstva (proraun)- samostojnost (relativna, strokovna avtonomija)

- notranja organizacija (struktura)

8. Pojasni razliko med pojmoma mikro-organizacija in makro-organizacija doloeneorganizacijske strukture. V em je bistvo razlike ?Organizacija dravne uprave je predvsem predmet preuevanja organizacijske zananosti, vendar ima

tudi pravne dimenzije. Ustava v prvem odstavku 120. lena doloa, da organizacijo uprave in njenepristojnosti ureja zakon. Jasno je, da organizacije uprave v celoti ne more urediti zakon. Zakon urejatemelje organizacije, makoorganizacijo uprave (ki pri nas temelji na resornem principu). Nadaljnaorganizacija, mikroorganizacija pa je urejena s podzakonskimi predpisi in internimi akti! S pojmommikro-organizacija tako oznaujemo notranjo organizacijo, sistematizacijo delovnih mest in nazivov vorganih dravne uprave.

9. Pojasni pojem upravljanje. Na katerih dveh osnovnih nivojih poteka proces upravljanja v

kateri koli organizaciji ? Kakna je temeljna razlika med pojmoma upravljanje in uprava ? Upravljanje pomeni doloanje ciljev organizacije in usmerjanje delovanja organizacije k doseganjuteh ciljev. Pojem uprava opredelimo na dva naina kot proces oziroma dejavnost(funkcionalna

ali objektivna opredelitev) in kot strukturo oziroma organizacijo(organizacijska ali subjektivnaopredelitev). Drugae povedano: pri funkcionalni opredelitvi odgovarjamo na vpraanje, kaknadejavnost je uprava, pri organizacijski pa kateri subjekti predstavljajo upravo.

Proces upravljanja v kateri koli organizaciji poteka na dveh ravneh: institucionalni (doloa cilje) ininstrumentalni (doloa naine doseganja ciljev in jih izvruje.Upravljanje je torej iri pojem, uprava je del procesa upravljanja.

10. Pojasni pojem oz. vsebino pojma javno upravljanje ? V okviru katerih organizacijskih

struktur poteka proces javnega upravljanja ? V kakni zvezi s tem je pojem javni interes ?Javno upravljanje je upravljanje v javnih zadevah,javna uprava pa uprava v javnih zadevah, pri

emer pa se zasleduje zadovoljevanje javnega interesa. Proces javnega upravljanja poteka v

javnopravnih skupnostih -najira taka je drava v primeru katere gre za zadovoljevanje vseh javnih


4/33

potreb, obstajajo pa tudi oje teritorijalne javnopravne skupnosti npr. obine, pri katerih gre zazadovoljevanje lokalnih potreb.

Ko govorimo o javni upravi oziroma upravi v javnih zadevah, gre za del procesa javnega upravljanja, ki

poteka na instrumentalni (operativno-strokovni) ravni.

Javnopravne skupnosti: drava, obina

Javnopravne organizacije: ministrstva, javni zavodi

11. Pojasni pojem upravno-politinega procesa glede na znano shemo poteka upravno-politinega procesa (shema teoretika Parsonsa). Na katerem nivoju je v zvezi s tem delovanjesistema javne uprave ? Zakaj ?

Izraz politika ima dva pomena. Pomeni lahko dejavnost, ki je usmerjena v pridobivanje inohranjanje politine oblasti (oblasti nad ljudmi na doloenem teritoriju). Pomeni pa lahko tudi sistemdrubenih vrednot oziroma koristi, ki veljajo v neki drubi v doloenem asu. Politiniprocesi soneposredno povezani s procesom javnega upravljanjatako zelo povezani, da teorija govori oenovitem upravno-politinem procesu. Povezava se kae zlasti v vrhu upravnega procesa na njegovi

institucionalni ravni. Politini procesi boja za oblast so namre usmerjeni prav v osvojitev vrhaupravnega procesa, kjer se doloajo cilji, usmeritve, politika drubene skupnosti. Nosilci politinihinteresov elijo uveljaviti svoje interese, svoje vrednote, svoje poglede na javne zadeve prav prekoinstitucionalnega dela upravnega procesa. Politini procesi potekajo na formalen nain (zlasti prekovolitev), a tudi na neformalen nain (preko uveljavljanja drugih virov drubene moi).

12. Zakaj velja trditev, da se na institucionalni organizacijski ravni doloajo vrednote oz. primarnicilji organizacije ? Kaj pa se v zvezi s tem dogaja na t.i. instrumentalni organizacijski ravni ?

Pojasni !

Parson je govoril o dveh ravneh upravnega procesao institucionalni ( doloanje ciljev organizacije)in o instrumentalni ( odloanje o nainu doseganja teh ciljev). V tem procesu odloitve na

instrumentalni ravni pomenijo konkretizacijo odloitev, sprejetih na institucionalni ravni. Odloitvesprejete na institucionalni ravni upravnega procesa, so izrazito vrednostne, interesne odloitve.Uprava deluje na instrumentalni ravni, saj sama nima svojih ciljev in jih tudi ne oblikuje. Uprava izvaja

politiko, je pa ne oblikuje. V doloenem delu uprava s svojim imputom o okolju nudi podporo prioblikovanju odloitev. V tem je tudi bistvena razlika med institucionalno tj. politino ininstrumentalno tj. upravno ravnjo upravnega procesa.

13. Navedi vse sestavne dele organizacijske strukture javne uprave. Na kratko pojasni kateri deli te

organizacijske strukture so se razvili relativno avtonomno, kateri pa so se izloili iz podsistemadravne uprave ?

dravna uprava

paradravne organizacije na centralni ravni(specializirane paradravne organizacije)

lokalna samouprava

paradravne organizacije na lokalni ravni (specializirane paradravne organizacije) javne slube(gospodarske ter negospodarske javne slube) nosilci javnih pooblastil (razlini subjekti javnega in zasebnega prava, tudi javne slube

izvajajo javna pooblastila)

Funkcionalno je javna uprava dejavnost upravljanja v javnih zadevah na instrumentalni (izvrilni)ravni

Organizacijskoje javna uprava skupek organov, ki vrijo funkcijo javnega upravljanja.

14. Navedi nekaj splonih znailnosti t.i. pravnih oseb javnega prava. Kaj pomeni trditev, da te

pravne osebe delujejo pod posebnim pravnim reimomOsebe javnega prava :


5/33

- se ustanovijo za izvajanje javnih nalog(nalog, ki so v javnem interesu)

- financirajose iz javnih sredstev

- so pod posebnim pravnim reimom(npr. javni uslubenci, plae, javna naroila,

nadzor)

Osebe javnega prava so pravni subjekti, med katere spadajo fizine osebe ter pravne osebe(organizacije, ki jim pravni red daje status pravnega subjektaker je to bolj praktino). Med pravneosebe spadajo osebe zasebnega prava, katerih skrb je doseganje zasebnih ciljev, to so npr. sindikati,

politine stranke, zadruge, gospodarske drube, zavodi, drutva, Poleg oseb zasebnega prava paspadajo med pravne osebe e osebe javnega prava, ki skrbijo za doseganje javnih ciljev. Ustanovljenaso za izvajanje javnih nalog (nalog v javnem interesu), financirajo se iz javnih nalog (so pa tudi izjeme

gledalie se delno financira tudi iz vstopnine), imajo poseben pravni reim (javni uslubenci, plae,javna naroila, nadzor).

15. Kako delimo t.i. pravne osebe javnega prava ? Kateri vrsti t.i. upravnega sistema se prilega

posamezna oblika t.i. pravih oseb javnega prava ? Pojasni zakaj ?

Pravne osebe javnega prava delimo na:

a. teritorialne - teritorialni upravni sistem- drava (najira pravna oseba javnega prava) centralni teritorialni upravni

sistem

- lokalne skupnosti (samoupravne lokalne skupnosti)lokalni teritorialni upravni

sistem

b. specializiranefunkcionalni upravni sistemi- javni zavodi

- javi skladi

-

javne agencije

- zbornice, komisije, dravne univerze

Dvotirni upravni sistem: Je upravni sistem, ki temelji na tem, da delujeta na istem obmoju takodravni, kot lokalni teritorialni upravni sistem vzporedno (paralelizem).

Upravne sisteme loimo na teritorialne, funkcionalne in asociativne upravne sisteme.

16. Navedi katere tri globalne drubene sektorje poznamo. V katerega izmed teh sektorjev sodiorganizacijska struktura sistema javne uprave ? Zakaj ?

Loimo tri glavne drubene sektorjein sicer:1) javni(cilj je zagotavljanje javnih storitev in dobrin ter izvajanje oblasti v javnem

interesu, neprofitnost)

2) zasebni (cilj je pridobivanje dobika, parcialni interesi) in

3) tretji (civilni) sektor (nepridobitnost, dobrodelnost, a preteno parcialni

interesi)

Organizacijska struktura sistema javne uprave, zaradi ciljev, ki jih zasleduje, spada vjavni sektor.

Pojem javnega sektorjaje iri od pojma javna uprava, vendar vkljuuje tudi ta pojem.Organizacijsko v javni sektor spadajo vse osebe javnega prava, ki so posredni ali neposredni

proraunski porabniki, opravljajo funkcije javnega pomena in katerih ustanovitelji ali preteni lastniki

so drava ali lokalna skupnost.


6/33

17. Pojasni bistvo razlike med pojmi: javni sektorjavna pravadravna uprava. Kateri pojem jeiri in kateri oji ? Zakaj ?Javni sektorje eden izmed treh globalnih drubenih sektorjev.

Javna upravaje uprava v javnih zadevah.

Dravna upravaje del javne uprave in zajema (A)vlado in vladne slube, (B)ministrstva z organi vsestavi in izpostavami ter (C)upravne enote. Najiri pojem je javni sektor, oji je javna uprava, najojipa dravna uprava.

18. Navedi kdaj se zane razvijati sodobna dravna uprava ? S kaknimi reformami in v katerihdravah se zane v Evropi razvoj sodobne drave ? Kaj v tem kontekstu pomeni prehod iz t.i.patrimonialne v policijsko dravo ?

Razvoj drave in uprave poteka v tirih fazah in sicer:- koncentracija dravne oblasti v rokah absolutistinega monarha in njegove uprave- Dekoncentracija demokratine reforme in revolucije 18. In 19.stoletja npr. francoska

revolucija- Ponovna koncentracija v prvih treh etrtinah 20 st. ( nacistina Nemija, faistina Italija,

komunistina Sovjetska zveza)- Ponovna dekoncentracija pred koncem 20. Stoletja z obnovo politinega pluralizma ter

lovekovih pravicKonec patrimonialne in uvajanje policijske drave je zgodovinski napredek: namesto fevdalnega sezane uvajati profesionalen nain upravljanja

19. Katere tri znane drubene teorije predstavljajo temeljza razumevanje problemov organizacije(sodobne) dravne oblasti ? Kako te teorije vplivajo na dravno organizacijo in procese javnegaupravljanja ?

Poznamo tri izjemno pomembne drubene teorijeza razumevanje problemov organizacije dravneoblasti in konstrukcije delovanja dravnega mehanizma v celoti:

1) Teorija o drubeni pogodbi

2) Teorija o suverenosti ljudstva

3) Teorija o delitvi oblasti

1) Teorija o drubeni pogodbi, ki jo razvijejo predvsem Hobbes, Lock, Jaen JacquesRousseau (s svojim temeljnim delom Contrat social drubena pogodba, kjer zagovarja

tezo, da ni sprejemljiva nikakrna posredna oblika demokracije, ni sprejemljiva nobenaoblika zastopanja suverenega ljudstva). Drubena pogodba je teorija, ki razloi prehod iznaravnega v dravno stanje, kjer morajo v naravnem stanju posamezniki sami skrbeti zasvojo lastno varnost. Po prehodu v to dravno stanje pa se zanejo procesi javnegaupravljanja. ele v taknempoloaju je moen razvoj mehanizmov javnega upravljanja.

2) Teorija o suverenosti ljudstva je teorija, ki se postopoma razvije najprej iz teorije o

teokratski dravi, torej o tem da je drava boanska drava, da ljudje na zemlji pravzapravsamo zaasno izvrujejo neke funkcije oblasti, ki so drugae boanska kategorija. Iz tefaze potem teorija razvije v teorijo suverenosti vladarjarazlini teoretiki srednjega vekaso razlagali, da je vladar pravzaprav tisti, ki je suveren, da posamezniki, ki so podrejeni

vladarju, nimajo nikaknih suverenih pravic, da je vladar tisti, ki svojo suvereno oblsta

izvaja neposredno od boga. ele kasneje z Rousseau-jem, razsvetljenskimi razlinimiteorijami se postopoma razvije teorija o suverenosti ljudstva, ki pravi, da je ljudstvo tisto,


7/33

ki je nosilec, da so posamezniki zdrueni v neko dravno skupnost, neposredni nosilcisuverenosti. ele od takrat naprej lahko govorimo o nekaknem temelju legitimnosti

javnega upravljanja v sodobni dravi. ele od tukaj naprej je mono razumeti ta procesjavnega upravljanja, kjer kot pravi Rousseau se pri odloanju o vseh javnih zadevahformira volont gnrale, torej nekakna skupna volja to je tudi podlaga za

razumevanje ideje o javnem interesu. Volont gnrale je temelj za razvoj mehanizmovjavnega upravljanja in iz te skupne volje (danes se oblikuje na volitvah) se formirajo

organi dravne oblasti. Ta teorija predstavlja temelj legitimnosti razlinih mehanizmovsodobnega javnega upravljanja in nain, kako se formirajo mehanizmi sodobnega javnegaupravljanja.

3) Teorija o delitvi oblasti je teorija, ki jo je na nek nain najbolj jasno artikuliralMontesquieu. Ta teorija je bila razvita v razlinih delih starjeih britanskih avtorjev prednjim. Montesquieu je avtor, ki je sistematino obdelal to zadevo in se teje, da jenekaken zaetnik ideje o delitvi oblasti. Ta ideja je razvita v tem, da je vsakrna oblastnagnjena h korupciji, zlorabam in da samo razdelitev posameznih pristojnosti oz. razlinihfunkcij oblasti predstavlja garancijo, da ta zloraba ne bo prevladala, da ne bo temelj

unienja oblasti. Zato pravi Montesquieu, da je najbolja varianta, da ena oblast zaviradrugo, da ena omejuje drugo. To je tudi podlaga za teorijo o zavorah in ravnovesju(checks and balances). Iz teh teorij se potem razvijejo nai mehanizmi javnegaupravljanja, ki jih danes poznamo. Iz teh teorij se razvijejo tudi organizacijski mehanizmi

in institucije, ki jih danes poznamo kot institucije za izvajanje funkcij javnega upravljanja.

20. Pojasni pojem in vsebino drubene teorije o drubeni pogodbi. Kaj je bistvo vsebine teteorije in v kakni zvezi je ta teorija z vpraanjem organizacije drave ?Teorija drubene pogodbe govori o tem, da zato, ker ni varnosti ljudi ali premoenja v tempreddravnem stanju, se ljudje zdruijo in se odpovedo osebnemu medsebojnemu maevanju, terse prostovoljno podredijo skupni avtoriteti, seveda v dravi,ki mora zagotavljati svobodo, red in mir

21. Pojasni pojem in vsebino drubene teorije o suverenosti ljudstva. Kaj je bistvo vsebine teteorije in v kakni zvezi je ta teorija z vpraanjem organizacije drave ?Teorija o suverenosti ljudstvaje teorija, ki se postopoma razvije najprej iz teorije o teokratski dravi,

torej o tem da je drava boanska drava, da ljudje nazemlji pravzaprav samo zaasno izvrujejo neke

funkcije oblasti, ki so drugae boanska kategorija. Iz te faze potem teorija razvije v teorijo

suverenosti vladarjarazlini teoretiki srednjega veka so razlagali, da je vladar pravzaprav tisti, ki je

suveren, da posamezniki, ki so podrejeni vladarju, nimajo nikaknih suverenih pravic, da je vladar

tisti, ki svojo suvereno oblsta izvaja neposredno od boga. ele kasneje z Rousseau-jem,

razsvetljenskimi razlinimi teorijami se postopoma razvije teorija o suverenosti ljudstva, ki pravi, da je

ljudstvo tisto, ki je nosilec, da so posamezniki zdrueni v neko dravno skupnost, neposredni nosilci

suverenosti. ele od takrat naprej lahko govorimo o nekaknem temelju legitimnosti javnega

upravljanja v sodobni dravi.ele od tukaj naprej je mono razumeti ta proces javnega upravljanja,

kjer kot pravi Rousseau se pri odloanju o vseh javnih zadevah formira volont gnrale, torej

nekakna skupna volja to je tudi podlaga za razumevanje ideje o javnem interesu. Volont gnrale

je temelj za razvoj mehanizmov javnega upravljanja in iz te skupne volje (danes se oblikuje na

volitvah) se formirajo organi dravne oblasti. Ta teorija predstavlja temelj legitimnosti razlinih

mehanizmov sodobnega javnega upravljanja in nain, kako se formirajo mehanizmi sodobnega

javnega upravljanja.


8/33

22. Pojasni pojem in vsebino drubene teorije o delitvi oblasti. Kaj je bistvo vsebine te teorije inv kakni zvezi je ta teorija z vpraanjem organizacije drave ?Teorija delitve oblasti ima za namen prepreevati pretirano koncentracijo oblasti v rokah enesame osebe, ker so praktine izkunje pokazale, da je takna politina ureditev lahkokodljiva. Zato se je razvila zahteva po delitvi zakonodajne, izvrilne in sodne pristojnosti na

razline organe. Ta teorija pa pravzaprav deli oblast na posamezne skupine poslov znotrajdrave, ki jih je mogoe zdruevati v dravne dejavnosti. Ustavo-zakonodajna dejavnostpomeni posle, ki se opravljajo znotraj zakonodajne veje oblasti. Izvrilno-politinain upravnadejavnost zdruujeta posle, ki se opravljajo znotraj izvrilne veje oblasti. In pravosodnadejavnost zdruuje tiste posle, ki se opravljajo znotraj sodne veje oblasti.teorija o delitvi oblasti (dualistini, trialistini, ali kvadrialistini koncept); ZDA stroga delitev, parlamentarni sistemveliko ve sodelovanja in soodvisnost.. Zato pravi Montesquieu, da je najbolja varianta, da ena oblast zavira drugo, da ena omejuje drugo.To je tudi podlaga za teorijo o zavorah in ravnovesju (checks and balances). Iz teh teorij se potem

razvijejo nai mehanizmi javnega upravljanja, ki jih danes poznamo. Iz teh teorij se razvijejo tudiorganizacijski mehanizmi in institucije, ki jih danes poznamo kot institucije za izvajanje funkcij javnega

upravljanja.

23. Navedi najpomembneje trende in tendence v razvoju sodobne drave oz. uprave in pojasni, vkaknem razmerju sta tendenca rasti in tendenca diferenciacije do vpraanja organizacijesodobne dravne oblasti ? Pojasni svoje stalie.

1) RAST (IRITEV)sistema javne uprave oz. javnega upravljanja. Gre za konstantno irjenje tegasistema javne uprave. Od relativno majhnega monolitnega modela dravne uprave (draveokoli vladarja), danes se lahko vidi ta velik sistem javne uprave, ki porabi priblino polovicodrubenega produkta, ki v Sloveniji porabi priblino 8 milijard vsako leto za razline funkcijein lastnega ohranjevanja, lastnega mehanizma in za razline druge javne potrebe, javnestoritve, ki jih zagotavlja drava.

2) DIFERENCIACIJAlogina posledica rasti sistema javnega upravljanja. Diferencija pomeni, daiz monolitne strukture patrimonialne in policijske drave, kjer je samo izvrilni segmentdrave, ki je bil koncentriran okoli vladarja, se je ta sistem diferenciral, veliko tevilo razlinihfunkcij in podfunkcij je nastalo iz te neko monolitne policijske drave. Ta proces sistemskediferenciacije poteka ves as razvoja sodobne drave. Npr. prilagajanje Slovenske javneuprave ob vstopu v EU. Proces sistemske diferenciacije je znailnost sodobnega sistemadravnega upravljanja oz. sistema javne uprave.

3) ZMANJEVANJE VLOGE PRISILE: V zgodovinskem procesu razvoja sistema javnegaupravljanja je oitna tendenca edalje manja vloga prisile, edalje manja vloga uporabemehanizmov za prisilno drubeno regulacijo. Od nekdanje izkljuno regulatorne funkcijedrave, izkljune funkcije (organiziranega) prisiljevanja je danes uporaba mehanizmov prisilnedrubene regulacije samo zadnje stredstvo, ki se uporabi samo takrat, ko drugi mehanizmiodpovedo, ko ve ne funkcionirajo drugi mehanizmi za drubeno regulacijo.

4) PROFESIONALIZACIJA je tudi pomemben trend. Danes si teko predstavljamo sistem javneuprave brez izobraenih javnih uslubencev, brez javnih uslubencev, ki so sposobnipripravljati tudi najbolj kompleksne, komplicirane reitve sodobnih kompleksnih problemov,torej brez posameznikov, ki delujejo na razlinih segmentih javne uprave, ki se olajo napravnih in drugih fakultetah in potem kvalificirano reujejo probleme sodobne javne uprave.

5) PROCES STALNEGA PRILAGAJANJA IN MODERNIZACIJE sistema javne uprave je nekaj, kar

tee nenehno v vseh sodobnih sistemih in ki predstavlja nekakno stalnico pri razvoju vsistemu sodobne javne uprave.


9/33

24. Od katere toke naprej se zane spreminjati narava sodobne drave ? Kdaj se v tem procesupojavi t.i. servisna funkcija sodobne drave in kako to vpliva na vpraanje organizacije javneuprave sodobne drave ? Pojasni svoje stalie !Drava je bila v zgodovinsko starejih pojavnih oblikah organizacija v rokah ene osebe (vladarja) alioje skupine oseb, drubenega sloja ali razreda. Z DEMOKRATIZACIJO pa postane drava

organizacija, s katero v lastnem interesu upravljajo vsi njeni lani dravljani. Demokratizacija jepovezana z razpritvijo dejanske drubene moi in z vzpostavljanjem institucij in mehanizmov, kiomogoajo odloanje dravljanov o javnih zadevah (volitve, referendum).

V procesu sodobnega pojmovanja drave in javne uprave, ki se pojavi z demokratizacijo, stapomembna 2 PRESKOKA:

1) Drava ni ve monopol organizirane prisile: Prvo je to, da se drava ne tretira ve zgolj kotmonopol fizine prisile, v tej svoji funkciji ius imperiiuma, v tej funkciji prisilne drubeneregulacije, ampak je edalje bolj pomembna socialna, razvojna oz. servisna funkcija(pojmovanje drave: drava ni ve zgolj monopol organizirane fizine sile (klasina oblast),

ampak tudi sredstvo za reevanje drubenih problemov, kar je povezano z nastankomsocialne drave in javnih slub).2) Raziritev obsega javne uprave: javna sfera se nenhno iri, javna sfera se dejansko v

zgodovini iri z vkljuevanjem razlinih paradravnih struktur in celo posameznikov, preksistema javnih pooblastil, v svojo funkcionalno strukturo. Gre za raziritev obsega javneuprave: javne slube obsegajo dejavnosti, za katere monopol sile ni nujna predpostavka,(dravljani iz podanikov spreminjajo v dravljane in uporabnike uslug oziroma storitev

javnih slub).

Razvoj drave je preel skozi razline faze, od zaetne absolutistine drave, preko liberalne dravedo drave kotservisne slube (kar se kae z zagotovitvijo javnih slub) in nazadnje do socialnedravedrave blaginje, ko drava prevzema odgovornost za blaginjo svojih dravljanov.

25. Pojasni poloaj vlade v modelih organizacije dravne oblasti, ki jih poznamo kot: predsedniki,pol-predsedniki (predsedniko-parlamentarni), parlamentarni in skupinski sistem ?Parlamentarni sistem:

Vlada kot nosilka izvrilnoupravne oblasti je odvisna od zaupanja parlamenta,ki je nostileczakondajne veje dravne oblasti, ministry so lani parlamenta. Dravni poglavar vlada, a ne upravlja;upravlja vlada kot poesben kolektivni organ. Vlada se oslanja na parlamentarno veino; lahkopredlaga razpustitev parlamenta dravnemu poglavaru, eji je izglasovana nezauprica.Predsedniki sistem:Ni vlade kot posebnega kolektivnega organa, nosilec vladne dejavnosti je predsednik sam, ki je hkrati

dravni poglavar, predsednik samostojno void zunanjo in notranjo politico.Parlamentarno predsedniki sistem:Predsednik ima bistveno bolj okrepljeno vlogo kot dravni poglavar v parlamentarnem sistemu. Obnjem je vlada, ki je odvisna od zaupanja parlamenta. Predsednik imenuje prvega ministra, na njegov

predlog pa imenuje in razreuje tudi minister, ti niso lani parlamenta. Predsednik predseduje sejamvlade in podpisuje njene akte.

Skupinski sistem:Zgled za demokratino pojmovanje naela enotnosti dravne oblasti. Skupina sprejema kljunepolitine in pravne odloitve; te odloitve nastajajo v njej. Vlada (izvrni svet( povsem podrejenparlamentu (skupini), vlada le izvruje sprejete zakone. Primer: vica.


10/33


11/33

nove Vlade. e je bil predsednik Vlade izvoljen z navadno veino, se mu z enako veino lahko izreetudi nezaupnica. Vlada lahko pade le tako, da se oblikuje nova konstruktivna veina.

30. Navedi funkcije vlade v slovenskem sistemu organizacije javne uprave. Posebej natannopojasni pojem upravne funkcije vlade ?

politino predlagalna(zakoni, proraun, nacionalni programi, kljune javne politike)politino izvrilna(skrb za izvrevanje zakonov in drugih aktov parlamenta-neposredno izvrevanje:dravna uprava)upravna funkcija(je vrh sistema dravne uprave, usmerja in nadzira delovanje dravne uprave).

Vlada je vrh izvrilne oblasti (njegov drugi del je kot reeno dravna uprava) in vez med parlamentom(Dravnim zborom) in dravno upravo kot neposredno izvrevalko politike, ki jo doloa Dravni zbor.Vlada je v upravnem procesu nahaja na najvijem mestuinstrumentalnega segmenta-glede na njenposeben poloaj bi lahko govorili celo o posebnem vmesnem delu upravnega procesa (medinstitucionalnim in instrumentalnim), ki bi ga imenovali izvrilni... Vlada je najviji organ izvrilneoblastiin hkrati najviji organ dravne uprave. Vlada in dravna uprava sta neloljivo povezana

segmenta izvrilne veje oblasti. Nain oblikovanja vlade in struktura vlade kaeta na to, da ima vladavlogo vmesnika med parlamentom in dravno upravo (knjiga str 46!!!)

Pazi: dravna uprava =ministrstva + organi v sestavi + upravne enote + vladne slube!

31. Pojasni poloaj vlade v okviru t.i. upravno-politinega procesa. Na katerem nivoju tegaprocesa se nahaja vlada v Sloveniji in kaj je bistvo tega poloaja ? Pojasni svoje stalie.Vlada je vrh izvrilne oblasti (njegov drugi del je kot reeno dravna uprava) in vez med parlamentom(Dravnim zborom) in dravno upravo kot neposredno izvrevalko politike, ki jo doloa Dravni zbor.Vlada je v upravnem procesu nahaja na najvijem mestu instrumentalnega segmenta-glede na njenposeben poloaj bi lahko govorili celo o posebnem vmesnem delu upravnega procesa (med

institucionalnim in instrumentalnim), ki bi ga imenovali izvrilni... Vlada je najviji organ izvrilneoblasti in hkrati najviji organ dravne uprave. Vlada in dravna uprava sta neloljivo povezanasegmenta izvrilne veje oblasti. Nain oblikovanja vlade in struktura vlade kaeta na to, da ima vladavlogo vmesnika med parlamentom in dravno upravo (knjiga str. 46!!)Pazi: dravna uprava= ministrstva + organi v sestavi + upravne enote + vladne slube! Vlada jeodgovorna parlamentu, VENDAR je pri svojem delu, na osnovi naela delitve oblasti, kot glavninosilec izvrilne veje oblasti SAMOSTOJNA!!!

32. Navedi bistvo personalne in organizacijske strukture vlade v Sloveniji. Kako je v

organizacijskem smislu sestavljena vlada (kakne so relevantne organizacijske strukture, kaknevrste ministrstev sestavljajo vlado, kaj je posebnost t.i. ministrov brez resorja) ?

Vladaje sestavljena iz ministrov, ki so hkrati predstojniki posameznih upravnih resorjev. Kot lanivlade se pogosto pojavljajo ministri brez resorja, ministri, ki vodijo oziroma koordinirajo ve

resorjev. Vlada je kolegijski organ in deluje po kolegijskem naelu-to pomeni da odloitve sprejema

na sejah, na katerih se o predlogih glasuje..

Predsednik vladeni le predsedujoi kolegijskemu organu, temve tudi nosilec posebnih politinih

nalog: predstavlja Vlado, predlaga kandidate za minister, predlaga njihovo razreitev, usklajuje delo

ministrov ne more pa odloati namesto vlade. Pri glasovanju je enak med enakimi. tevilo lanov

vlade je praviloma doloeno z zakonom, lahko pa je prepueno predsedniku vlade.

Sestava vlade: Slovensko vlado sestavljajo predsednik vlade, 15 resornih ministrov in neomejeno

tevilo ministrov brez resorja. Funkcijo podpredsednika vlade opravlja minister, ki ga doloi


12/33

predsednik vlade. Sestava vlade pri nas torej v celoti sledi specializaciji upravnih resorjev: vsak resor

ima svojega ministra kot lana vlade.

Ministriso politini funkcionarji, strokovna izobrazba ni pogoj za njihovo imenovanje.

Ministrstva: Loimo tri osnovne oblike ministrskih resorjev:

1. dravotvorna:MNZ, MZZ, MO, MF, MP (5)notranje in zunanje zadeve, obramba,

finance, pravosodje.

2. gospodarska:gospodarstvo, kmetijstvo gozdarstvo in prehrana, okolje in prostor,

promet (4)

3. socialna oziroma drubena: olstvo in port, kultura, zdravje, delo druina in socialne

zadeve, visoko olstvo znanost in tehnologija, javna uprava (6)

Organizacijske strukture vladeso: Urad predsednika vlade, vladna telesa, skupna delovna telesa,

ministrstva (z organi v sestavi in upravnimi enotami), vladne slube.

33. Pojasni pojem vladne slube v slovenskem sistemu organizacije javne uprave. Kakne vrsteteh slub poznamo z vidika vsebine njihovih delovnih nalog ? Navedi nekaj konkretnih (delujoih)vladnih slub v slovenskem sistemu.Za opravljanje svojih funkcij, je Vladi na voljo celoten aparat dravne uprave, ki pokriva vsa upravna

podroja. Vlada pa potrebuje tudi organizacijsko, strokovno, tehnino, informacijskopodporo za

svoje lastno delovanje. Potrebno je torej poskrbeti tudi za funkcije te interne uprave.

Zakon o Vladi doloa, da lahko vlada ustanovi Urad predsednika vlade za koordinacijske in strokovne

naloge. Urad predsednika vlade vodi generalni sekretar Vlade, ki ga imenuje in razreuje Vlada.

Poleg Urada lahko vlada za opravljanje strokovnih nalog, ki so potrebne za njeno delo, ustanavljanje

e druge vladne slube. Poleg tega lahko ustanavlja tudi servise, centre in druge oblike slub za

organizacijske, tehnine in druge naloge za svoje potrebe.

Pri vladi deluje vrsta vladnih slub kot npr.:- sluba za zakonodajo

- urad za informiranje

-center za informatiko

- servis skupnih slub

- kadrovska sluba

- urad za evropske zadeve

- urad za narodnosti

- sluba za lokalno samoupravo

Predstojnike vladnih slub imenuje razreuje Vlada.


13/33

34. Navedi glavne pravne predpise, ki urejajo organizacijo sistema javne uprave v Republiki

Sloveniji (ureditev vlade, dravne uprave, lokalne samouprave, javnih slub, paradravnihorganizacij, nosilcev javnih pooblastil).

Dravna uprava :-

Zakon o dravni upravi- Zakon o inpekcijskem nadzoru

Posredna uprava:

- Zakon o javnih agencijah

- Zakon o javnih skladih

- Zakon o javnih zavodih

Lokalna samouprava:

- Zakon o lokalni samoupravi

HMR v javni upravi

- Zakon o javnih uslubencih- Zakon o sistemu pla v javnem sektorju-

Zakon o splonem upravnem postopku- Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu

- Zakon o dostopu do informacij javnega znaaja- Zakon o javnih financah

Vlada

- Zakon o vladi RS

- Ustava RS

35. Pojasni pojem dravna in nedravna uprava. Kako ta delitev vpliva na organizacijskostrukturo sistema dravne uprave ? Kateri subjekti sodijo v organizacijsko strukturo t.i. nedravneuprave, kateri pa v organizacijsko strukturo dravne uprave ?Tako v funkcionalnem kot tudi v organizacijskem smislu lahko v teoriji zasledimo delitev javne uprave

na:

1. Dravno (javno) upravo, ki obsega dejavnosti dravne uprave, ki se izvajajo v organizacijski

obliki ministrstev in drugih oblik upravnih organov (upravni organ kot skupen izraz za vse

organizacijske oblike izvajanja nalog v dravni upravi), in

2. Nedravno (javno) upravo, ki obsega dejavnosti lokalne samouprave, javnih slub in drugih

nosilcev javnih pooblastil, izvaja pa se po organih in organizacijah v obinah in drugih

samoupravnih lokalnih skupnostih ter v vseh organizacijskih oblikah izvajanja javnih slub in

izvrevanja javnih pooblastil (javna podjetja, javni zavodi, zbornice, univerzi, agencije,

gospodarske drube in podjetniki posamezniki).

36. Navedi funkcije dravne uprave v slovenskem sistemu organizacije javne uprave. Posebejnatanno pojasni pojem servisna funkcija in razvojna funkcija dravne uprave in kako taknefunkcije vplivajo na organizacijsko strukturo sodobne javne uprave?

Funkcije dravne uprave razdelimo na:- Regulatorno funkcijo

- Servisno funkcijo

- Razvojno funkcijo.

Servisna funkcija pomeni predvsem zagotavljanje javnih dobrin, ki jih ni mogoe zagotoviti prekomehanizma trne menjave, ker je njeno zagotavljanje preteko, predrago, jo je dravljanom potrebnovsiliti (npr. cepljenje) ali pa je njene uporabnike teko ali nemogoe natanno definirati (ceste,

razsvetljava), so pa v nujno potrebne zadelovanje drube. Drava predhodno regulatorno doloi kaj je


14/33

javna dobrina. Oblikovan je poseben pravni reim javnih slub.O razvojni funkciji pa govorimo, kouprava sama ali pa preko drugih oseb javnega prava spodbuja, pospeuje in usmerja drubeni razvoj.

37. Pojasni vsebino naloge dravne uprave, ki se glasi zagotavljanje izvajanja javnih slub. Kaj jevsebina te naloge, in kdo sodobni dravi operativno izvaja takne naloge ?

V poglavju v funkcijah uprave je doloeno, da uprava zagotavlja upravljanje javnih slub (11.l). S temzakonom je zagotovljen strokovni nadzor in nadzor nad zakonitostjo opravljanja dejavnosti javnihslub, kar izvaja uprava.Naloga uprave: zagotavljanje opravljanja javnih slub v javnih zavodih,gospodarskih drubah in v drugih oblikah v skladu z zakonom.Zagotavljanje v javnih zavodih, gospodarskih drubah in drugih oblikah, ki jih doloa zakon.

38. Pojasni poloaj dravne uprave v okviru t.i. upravno-politinega procesa. Na katerem nivojutega procesa se nahaja dravna upava v Sloveniji in kaj je bistvo tega poloaja ? Pojasni svojestalie.Dravna uprava nima pomembne vloge le zaradi svoje tevilnosti, ampak zaradi dejavnosti, ki joizvaja, saj izvruje politiko in v doloenem pogledu usmerja drubeni razvoj in to ji daje veliko mo.

eprav sta upravljanje in politika tesno povezana, ju loimo v dva procesa: upravni proces in politiniproces.S politinim procesom se politina mo pridobiva, ohranja in uporablja za uveljavljanje pravdoloenih interesov (odloanje o ciljih). Z upravnim procesom pa naj bi prili do objektivne ocenestanja na doloenem podroju, do predlogov ukrepov za izboljanje stanja in do izvajanja vseh tistihupravnih opravil, ki so potrebne za doseganje ciljev politike in uprave.

Dravna uprava je izvrevalka politike, ne njena oblikovalka. Za uinkovito izvrevanje politike pa jepotrebno strokovno znanje s posameznih upravnih podroij. Pri odloanju na instrumentalni ravni negre ve za vrednostno politino odloanje, temve za izvrevanje politinih odloitev. Pri temuprava sprejema nove odloitve, ki pa so vezane predvsem na strokovne premise odloanja. Priupravnem delovanju ne gre za ugotavljanje, kaj je drubeno koristno, temve za izvajanje tistega, kar

je zakonodajalec e spoznal za drubeno koristno.

39. Navedi organizacijsko strukturo aktualne dravne uprave v Republiki Sloveniji. Katere so glavneorganizacijske oblike v tem sistemu in kakna so razmerja med njimi ?Dravna uprava je del javne uprave. Sestavljajo jo naslednji ORGANI DRAVNE UPRAVE:

- Vlada in vladne slube

- Ministrstva z organi v sestavi in izpostavami ter

- Upravne enote

Makroorganizacija dravne uprave temelji na resornem principu. V skladu z ustavo mora ministrstva

in njihova delovna podroja doloiti zakon (Zakon o dravni upravi ZDP-1). Ministrstvaso

individualno vodeni organivodi jih minister, ki odloa o vseh zadevah iz pristojnosti ministrstva.

Ministrstva so med seboj enakopravna, med njimi mora potekati sodelovanje (skupna delovna

telesa). O sporih med ministrstvi odloa vlada.

Znotraj ministrstev delujejo organi in organizacije v sestavi ministrstev(ustanavlja jih vlada z

uredbo). Upravni organi v sestavi ministrstva so uprava, urad in inpektorat, organizaciji v sestavi pa

sta agencija in direkcija. Organi in organizacije v sestavi so individualno vodeni, vodijo jih predstojniki,ki jih imenuje Vlada na predlog ministra. Razmerja med ministrstvom in upravnim organom ali


15/33

organizacijo so hierarhina (smernice, navodila, strokovni napotki in pomo, nadzor, odloanje o

pritobah).

Upravne enoteso teritorialni organi dravne uprave (jih je 58) in izvajajo dekoncentrirane naloge

dravne uprave na svojem obmoju. Zakon o upravi doloa, da upravne enote odloajo na prvi stopnji

o upravnih zadevah iz dravne pristojnosti. Upravne enote izvajajo e tevilne druge upravne naloge:vodijo razline evidence, izdajajo potrdila, opravljajo svetovalno dejavnosti ipd. Upravna enota je

individualno voden organ, void jo naelnik, imenuje ga vlada na predlog ministra, pristojnega za

upravo. Naelnik je javni uslubenec, in ne funkcionar. Upravna enota je notranje organizirana na

oddelke in druge notranje organizacijske enote. Oddelki se organizirajo po resornem principutorej

za posamezna upravna podroja. Razmerje med upravno enoto in ministrstvom je hierarhino.

40. Pojasni pojem mikro-organizacija doloenega organa dravne uprave. Kaj zajema ta pojem in

kakne so glavne organizacijskeenote, na katere se nanaa ta pojem ? Kaj je naloga generalnegasekretariata v tem kontekstu ?

Temelje markoorganizacije dravne uprave doloa zakon, nadaljnjo organizacijo (mikroorganizacijo)pa je urejena s podzakonskimi predpisi in z internimi akti.

S pojmom mikro-organizacija oznaujemo notranjo organizacijo, sistematizacijo delovnih mest innazivov v organih dravne uprave.

Ta organizacija se regulira z Uredbo o skupnih temeljih za notranjo organizacijo in sistemizacijo

(uredba vzpostavlja ustrezne kriterije s katerimi se dosee medsebojna primerljivost organizacijskihenot med ministrstvi, hkrati pa tudi prepreevanje pretirane razdrobljenosti notranje organizacije).V dravni upravi so relevantne naslednje organizacijske enote:

direktorat: organizira se za izvajanje upravnih nalog na zaokroenemdelovnem podroju v ministrstvu;

sektor: vmesna organizacijska enota med direktoratom in oddelkom

oddelek: najmanj 5 zaposlenih oseb.

Izjemoma se (za zaokroeno delovno podroje) lahko ustanovi tudi urad

V ministrstvu se v skladu s posebnim zakonom imenuje generalni sekretar za neposredno pomoministru pri obravnavanju zadev in opravljanju organizacijskih nalog organa. Generalnega sekretarja

imenuje vlada na predlog ministra.

Sekretariatse oblikuje v ministrstvu za opravljanje spremljajoih, metodolokih, strokovno tehninihin drugih podobnih nalog. Sekretariat opravlja naloge iz prejnjega odstavka na podroju organizacijeministrstva, stikov z javnostmi, protokolarnih zadev, finannega in materialnega poslovanja,stratekega nartovanja in programiranja dela, upravljanja s kadrovskimi viri, upravljanja odnosov zuporabniki, poslovanja z dokumentarnim gradivom, upravljanja kakovosti, informatike in pravnih

zadev. e se naloge na podroju stikov z javnostmi in protokolarnih zadev ne opravljajo vsekretariatu, se njihovo opravljanje organizira v posebni slubi, ki je neposredno odgovornaministru, v primeru majhnega obsega nalog (manj kot trije zaposleni) pa v kabinetu. Sekretariat

oziroma sluba iz tretjega odstavka tega lena lahko v skladu z zakonom opravlja naloge iz tega lenatudi za organ v sestavi ministrstva.

41. Pojasni pojem ministrstvo in kakna je notranja organizacijska struktura taknega dravnegaorgana v slovenskem sistemu dravne uprave ? Kaj pomeni resorni princip organizacije v sistemu

dravne uprave ?


16/33

Ministrstva so monokratino oz. individualno vodeni organi, ki jih vodi minister, ki odloa o vsehzadevah iz pristojnosti ministrstva. Minister kot lan vlade skupaj s predsednikom vlade in drugimiministri uresniuje politiko in izvaja pooblastila, ki jih ima vlada, kot ef ministrstva pa vodi svoj resor.Minister ima dvojno vlogo, saj je na eni strani lan vlade, na drugi pa predstojnik vsem zaposlenim vministrstvu.

Ministrstvo: Vodi ga minister, njegov namestnik je dravni sekretar. Ministrstvo je sestavljeno izdirektoratov in generalnega sekretariata. Direktorate vodijo generalni direktorji direktoratov.Generalni sekretariat pa vodi generalni sekretar. Doloena ministrstva pa sestavljajo organi v sestavi,kot je na MORS-u GSV, ki ga vodi naelnik. Direktorati so sestavljeni iz sektorjev, generalnisekretariat pa iz slub.ministrstva so temeljna organizacijska oblika dravne uprave , ustanovijo sepo t.i. resornem principu, kar pomeni, da ministrstvo pokriva eno ali ve med seboj povezanihupravnih podroij.

42. Pojasni t.i. dvojno vlogo ministra v sistemu slovenske dravne uprave. V em je bistvotaknih poloajev ministra in v kakni zvezije to z vpraanjem organizacije ministrstva ?Minister ima dvojno vlogo, saj je na eni strani lan vlade, na drugi pa predstojnik vsem zaposlenim v

ministrstvu. kot lani vlade in kot predstojniki ministrstev, kar se kae tudi v njihovi dvojniodgovornosti, ki je kolektivna in individualna. Kolektivna odgovornost ministra pomeni, da je vsakminister odgovoren za vsako odloitev vlade, ne glede na to, ali se z njo strinja ali ne. Individualnaodgovornost pa se kae v tem, da je vsak minister odgovoren za delo ministrstva, ki ga vodi, in sevedaza svoje lastno delo. Vlada torej nadzoruje delo ministrstev, jim daje politine usmeritve in skrbi zaizvrevanje njihovih funkcij.

43. Pojasni ustavno ureditev vpraanja organizacije uprave v slovenskem pravnem sistemu. Kako jev zvezi s tem reeno vpraanje zakonske ureditve organizacije dravne uprave ? Ali je v zvezi s temspotovana ustavna doloba lena 120 ustave ?

120. len Ustave doloa da organizacijo uprave, njene pristojnosti in nain imenovanja njenih

funkcionarjev ureja zakon. Upravni organi opravljajo svoje delo samostojno v okviru in na podlagi

ustave in zakonov. V 121. lenu je doloeno, da z zakonom ali na njegovi podlagi lahko pravne osebe

ali fizine osebe dobijo javno pooblastilo za opravljanje doloenih nalog dravne uprave.Ustava

vsebuje nekaj temeljnih nael za delovanje uprave. To so:

- naelo zakonitosti

- naelo samostojnosti in

- pravica do sodnega varstva proti odloitvam in dejanjem upravnih organov in nosilcev javnih

pooblastil.

V skladu z 120 lenom Ustave mora organizacijo uprave, njene pristojnosti in nain imenovanja

njenih funkcionarjev urejati zakon. Ta zakon je Zakon o dravni upravi. Vendar organizacije uprave v

celoti ne more urediti Zakon. Zakon ureja temelje organizacije, makroorganizacijo uprave.

Nadaljnja organizacijamikroorganizacija- pa je urejena s podzakonskimi predpisi in internimi akti.

Kar je deloma z nasprotju z doloili 120 lena Ustave.

44. V kaknih treh oblikah se pojavljajo oz. na katere tri oblike ministrskih resorjev lahkoteoretino razdelimo ministrstva v Republiki Sloveniji ? Katera ministrstva sodijo v t.i.dravotvorna ministrstva ?

Ministrstva lahko razdelimo na:- Dravotvorna (MNZ, MZZ, MO, MF, MP)


17/33

- Gospodarska: gospodarstvo, kmetijstvo gozdarstvo in prehrana, okolje in prostor, promet

- Socialna oz. Drubena: olstvo in port, kultura, zdravje, delo druina in soialne zadeve,JAVNA UPRAVA

45. Katero ministrstvo se organizira v letu 2004 kot novo ministrstvo v Vladi Republike Slovenije ?

Katera so njegova najpomembneja delovna podroja in zakaj je bilo pomembno organiziranje oz.ustanovitev tega ministrstva ?Leta 2004 je ustanovljeno Ministrstvo za javno upravo.

Ustanovitev tega ministrstvaje bila potrebna zaradidotakratne razprenosti slub, ki so imele za cilj

boljo dravno upravo, obasne neusklajenosti delovanja teh slub in potrebe po racionalizaciji tako

zaposlenih kot sredstev.

Najpomembneja delovna podroja so:

- javne uprave, sistema javnih uslubencev in planega sistema v javnem sektorju

- sistema dravne uprave in lokalne samouprave

-organizacije in razvoja uprave

- delovnih razmerij v javni upravi

- upravne inpekcije

- inpekcije za sistem javnih uslubencev

- usposabljanje in izpopolnjevanje ter strokovne izpite v upravi, in

- upravne statistike

V ministrstvu so TIRJE GENERALNI DIREKTORATI za:

- organizacijo in kadre

- plae v javnem sektorju

- e-upravo in upravne procese

- investicije, nepreminine in skupne slube dravne uprave

46. Pojasni pojem organ v sestavi ministrstva. Na katere organizacijske oblike v sistemu dravneuprave se nanaa ta pojem v slovenskem pravnem sistemu in kdaj pride do bistvene spremembet.i. sistema makro-organizacije sistema dravne uprave v Republiki Sloveniji ? Kaj je bistvo tespremembe ?

ustanovitev organa v sestavi:z uredbo vlade

pogoji za ustanovitev:obseg in povezanost nalog

poimenovanje: uprava, urad, inpektorat ... samostojnost: predstojnik, finanni nart, kadrovski nart, strokovna samostojnost

razmerje do ministrstva:priprava prorauna in kadrovskega narta, usmerjanje in nadzor, obveznanavodila ministra.

47. Katera dva pomembna pravna akta doloata organizacijsko strukturo sistema dravne uprave v

Sloveniji ? Kaken je postopek spreminjanja teh dveh aktov in zakaj lahko trdimo, da nova ureditev


18/33

vnaa vejo stopnjo fleksibilnosti v organizacijsko strukturo sistema dravne uprave v RepublikiSloveniji po letu 2002 ?

Akta, ki doloata organizacijsko strukturo sistema dravne uprave sta:

Zakon o dravni upravi , ZDU-1

Uredba o organih v sestavi ministrstva

Pred sprejemom ZDU-1 so se organi v sestavi ustanavljali z zakonom - to je bil Zakon o organizaciji in

delovnem podroju ministrstev, kar je bilo leta 2002 s sprejemom ZDU-1 spremenjeno. Od takrat

lahko organe v sestavi ustanavlja vlada z uredbo, kar je pripoboglo k veji fleksibilnosti organizacijske

structure sistema dravne uprave.

48. Kakne so oblike strokovne samostojnosti, ki so zagotovljene t.i. organom v sestavi vslovenskem sistemu dravne uprave ? Kaken je odnos med ministrstvom in posameznim organomv sestavi posameznega ministrstva v slovenskem pravnem sistemu?

Organi in organizacije v sestavi ministrstev ustanavlja vlada z uredbo. So individualno vodeni, vodijo

jih predstojniki, ki jih imenuje vlada na predlog ministra. Razmerja med ministrstvom in organom v

sestavi so hierarhina (enako minister-predstojnik organa). Za hierarhina razmerja v dravni upravi

je znailno, da hierarhino viji organ podrejenemu organu daje usmeritve, navodila, strokovne

napotke, strokovno pomo, nadzira njegovo delo. Hierarhini organ ima naeloma tudi pravico do

substitucije. Podrejeni organ ima dolnost poroati o svojem delu, njegov predstojnik pa je

odgovoren ministru.

Oblike stokovne samostojnosti v organih v sestavi: finanni nart, sistemizacija delovnih mest, vloga

predstojnika pri izvrevanje pravic in obveznosti delodajalca (kadrovski nart).

49. Pojasni pojem teritorialna ureditev dravne uprave in kaj je znailno za takno ureditev vRepubliki Sloveniji ? Koliko t.i. upravnih enot imamo v Sloveniji ?

Vseh nalog javne uprave ni mogoe izvajati centralno. Javna uprava mora z izvajanjem svojih nalog

pokriti celotno dravno ozemlje, zato se mora nujno organizirati po teritorialnem naelu. Govorimo o

upravni teritorializaciji.

Upravna enotaje osnovna oblika teritorialne organizacije dravne uprave v Sloveniji in izvajajo

dekoncentrirane naloge dravne uprave na svojem obmoju. Lahko jo oznaimo kot sploni upravni

okraj. Imamo 58 upravnih enot, ustanovljene so bile na obmojih nekdanjih obin.

Loimo dve obliki upravne teritorializacije: politino decentralizacijo in upravno decentralizacijo

(imenovano tudi upravna dekoncentracija). Prva pomeni prenos odloanja o javnih zadevah lokalne

skupnosti prenese na njihove predstavnike organe (lokalna samouprava), druga pa pomeni zgolj

prenos izvrevanja upravnih nalog na teritorialne organe brez elementov politine samouprave. Pri

slednji gre za proces prenaanja izvrevanja dravnih upravnih nalog na nije ravni upravnega sistema

ob hkratni ohranitvi centraliziranega nadzora nad tako izvajanimi nalogami.


19/33

V Sloveniji smo uvedli tki. meani model upravne dekoncentracije, ki je kombinacija splonih

upravnih okrajev (drava se razdeli na oje teritorialne enote) ter funkcionalnih okrajev (ustanovitev

specializiranih-funkcionalnih okrajev).

Za ta model je znailno, da se za posamezna upravna podroja ne oblikujejo posebni upravni organi,

temve za opravljanje dekoncentriranih upravnih nalog poskrbi kar centralni organ, tako da senotranje organizira po teritorialnem principu (preko obmonih enot in izpostav).

50. Kakno je razmerje med teritorialno ureditvijo dravne uprave in lokalne samouprave vSloveniji ? Koliko je t.i. upravnih enot in koliko obin v Sloveniji ? Kaj lahko sklepamo iz razmerjamed temi tevilkami ?V Sloveniji imamo 58 upravnih enot, ustanovljene so bile na obmojih nekdanjih obin in praviloma

pokrivajo obmoje ene ali ve dananjih obin. Danes je ustanovljenih 211 obin. Po veinskem

mnenju velja, da teritorialni obseg upravnih enot ni najprimerneji, saj naj bi delovale v okviru

premajhnih teritorialnih enot in da bi bilo potrebno obseg veine dananjih upravnih enot poveati

do tiste ravni, ki zagotavlja koordinacijo vseh zdruenih funkcij in njihovo racionalno izvajanje (Trpin).

51. Kakni so trije tipini (modelski) naini teritorialne organizacije v Republiki Sloveniji ?Kateremu tipinemu modelu pripada sedanja teritorialna ureditev sistema dravne uprave vRepubliki Sloveniji ? Pojasni svoje stalie !Loimo tri tipine naine teritorialne organizacije:

sploni upravni okrajivse naloge dravne uprave na teritoriju so umeene v upravne

okrajet.j. upravne organe prve stopnje, ki se organizirajo teritorialno (vse pod eno

streho). V vsaki enoti se ustanovi teritorialni organ dravne uprave, ki izaja vsedekoncentrirane naloge dravne uprave na doloenem obmoju.

funkcionalni okraji - izpostaveteritorializacija se izvede posebej za posamezna podroja

(resorje) Posebni upravni okraji se oblikujejo npr za podroje javne varnosti, za vodno

upravo, za inpekcijski nadzor

meani modelkombinacija upravnih in teritorialnih okrajevsedaj v Sloveniji

52. Kakna sta dva temeljna razloga za oblikovanje posebne teritorialne strukture sistema dravneuprave (zakaj imamo pravzaprav te upravne enote) ? Natanno pojasni oba razloga!

Razlogi za teritorialno organiziranost (teritorialno dekoncentracijo):

priblievanje upravnih storitev dravljanom; in to ne le v prostorskem smislu, temve

tudi v smislu boljega poznavanja specifinih lokalnih razmer in problemov. Z

racionalno organizacijo se poveuje uinkovitost in ekonominost izvajanja nalog,

izvajajo se hitreje, kvalitetneje in z manjimi stroki. Z dekoncentracijo se tudi

olajuje dostop strank do upravnih organov, kar pomeni manja izguba asa in niji

stroki. Omeniti pa velja e monost tesnejega sodelovanja z organi lokalne

samouprave.


20/33

vestopenjsko upravno odloanje, ki omogoa nadzor nad zakonitostjo dela

teritorialnih upravnih enot ter zaito strank pred nezakonitimi odlobami upravnih

enot.

Katere naloge je torej treba teritorialno organizirati ? Vodilo bi moralo biti naelosubsidiarnosti.

53. Ali se izvajanje nalog dravne uprave kona na nivoju upravnih enot v teritorialnem smislu, alise izvajanje teh nalog lahko spusti e nije v vertikalni strukturi sistemateritorialne ureditvesistema dravne uprave v Sloveniji ? e da, na kaknem nivoju se lahko opravlja izvajanje teh nalogpod nivojem upravnih enot ? Pojasni svoje stalieDravljani imajo pravico pritobe zoper posaminih aktov, ki so izdani na prvi stopnji v skladu z ZUP.Pritobe reuje ministrstvo, ki je organ na 2. stopnji. Zoper slednje pa je mono kot izredno pravnosredstvo vloiti tobo v skladu z ZUS na Upravno sodie.e obstaja organ v sestavi (2. stopnja.), potem sledni odloa o pritobi na 1. stopnji, ki jo je izdalaupravna enota

Pravilnik o merilih za organiziranje krajevnih uradov v upravnih enotah (ko je potrebno stalno

dislocirano opravljanje nalog, se organizira in ustanovi krajevni urad) - krajevni urad se organizira kotnotranja organizacijska enota upravne enote ali njenega oddelka za obo upravo.

54. Katere so glavne naloge upravnih enot in v kaknem razmerju je izvajanje teh nalog dodelovanja ministrstev ? Kaj je posebnost razmerja delovanja upravnih enot in Ministrstva za javno

upravo ?

Naloge upravnih enot:

UE kot teritorialni organi dravne uprave izvajajo dekoncentrirane naloge dravne uprave

na svojem obmoju

UE na prvi stopnji odloajo o upravnih stvarehiz dravne pristojnosti

UE so ustanovljene za dekoncentrirano opravljanje nalog praviloma za vsa ministrstva

oziroma za vse upravne naloge

vsako ministrstvo ne doloi svoje posebne teritorialne organiziranosti (funkcionalni upravni

okraji) -izjeme, ki so danes uveljavljene v posebnih zakonih, so npr. podroja obrambe,

davne in geodetske slube, tudi razlini inpektorati

Upravne enote so hierarhino vezane na ministrstva. To pomeni, da ministrstva dajejo UE usmeritve,strokovne napotke in drugo strokovno pomo, kakor tudi obvezna navodila za izvrevanje nalog.

Ministrstva spremljajo organizacijo dela v UE, usposobljenost uslubencev in uinkovitost dela.

Izvajajo tudi nadzor nad izvajanjem nalog s svojega delovnega podroja in odloajo o pritobah zoper

odlobe, ki jih na prvi stopnji izdaja upravna enota. Ministrstvo lahko UE naloi, da v mejah njene

pristojnosti opravi doloene naloge ali sprejme doloene ukrepe in ministrstvu o tem poroa.

Naelnik UE mora redno poroati ministrstvom o izvrevanju nalog iz njegovega delovnega podroja,

ki jih opravlja UE. Naelnik je odgovoren ministru, pristojnemu za upravo, in Vladi. e minister

ugotovi, da naelnik ne izvruje svojih nalog oziroma ne izvruje pravilno in pravoasno, predlaga

Vladi zaetek postopka za ugotavljanje odgovornosti naelnika in njegovo razreitev.


21/33

Sluba za upravne enote pri Ministrstvu za javno upravo: je zadolena za usklajevanje delovanja

upravnih enot na kadrovskem, finannem in organizacijskem podroju, z namenom zagotavljanja

spotovanja nael zakonitosti, preglednosti, uinkovitosti, uspenosti in gospodarnosti pri delovanju

upravnih enot, ki so bile ustanovljene z namenom opravljanja nalog dravne uprave in so

organizirane teritorialno. S podajanjem usmeritev in navodil za izboljanje organizacije, sluba za

upravne enote nenehno stremi k uinkovitosti inkakovosti dela 58 upravnih enot.

55. Navedi tipino organizacijsko strukturo doloene upravne enote. V em je posebnost takneorganizacijske strukture v razmerju do vpraanja razmerja med centralnim in lokalnim nivojemsistema dravne uprave ?Upravna enota je notranje organizirana na oddelke in druge notranje organizacijske enote. Oddelki

se ustanavljajo po resornem principu, torej za posamezna upravna podroja. V upravni enote izda

akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest naelnik na predlog resornih ministrov in v

soglasju z Vlado. Notranje org. enote vodijo vodje. Le-ti so viji upravni delavci, ki jih prav tako

imenuje Vlada, in sicer na predlog resornih ministrov.

Upravna enota je lahko notranje organizirana tudi po teritorialnem principu. Lahko ima izpostave, s

katerimi izvajanje najbolj frekventnih upravnih nalog e bolj priblia strankam. V praksi se je za

izpostave upravne enote ponekod ohranilo ime krajevni uradi.

Naelnik je predstojnik UE. Njegova naloga je, da koordinira delo notranjih org. enot. Koordinacija

med posameznimi ministrstvi in UE mora potekati preko naelnika. Naelnik predstavlja enoto,

odloa o zadevah v zvezi z delovnimi razmerji, o imenovanju in razreitvi upravnih delavcev, skrbi za

sodelovanje z lokalnimi skupnostmi ter zagotavlja opravljanje strokovnih in org. nalog za delovanje

upravne enote. Pooblaen je tudi za izdajanje upravnih odlob.

56. Pojasni pojem para-dravne organizacije v organizacijski strukturi sistema dravne uprave.Kakne statusne pravno-organizacijske oblike se lahko pojavijo med temi para-dravnimiorganizacijami ? Navedi vsaj tri oblike !

Drava postajavse bolj strukturirana: iz nekdaj klasine strukture, ki jo je v izvrilnem delupredstavljala predvsem dravna uprava, se je razirila na nove organizacijske oblike, ki v veliki meriprevzemajo izvrevanje njenih nalog; Posameznikdanes ve ne vstopa zgolj v razmerja z organidravne uprave in z drugimi dravnimi organi, temve tudi v tevilna razmerja z drugimiorganizacijami(le-te imajo poseben pravni poloaj oseb javnega prava, ali pa kot osebe zasebnegaprava izvrujejo javna pooblastila oz. izvajajo doloene funkcije uprave

Paradravne organizacijepostopno prevzemajo tevilne upravne funkcije(prenos nalog izvendravne uprave poveuje prilagodljivost uporabnikom)

Osebejavnega prava (paradravne organizacije)niso del dravne uprave, vendar so na dravo tesnovezani npr. tako da:

a) jih drava ustanovis svojim aktomb) se financirajoiz dravnega proraunac) drava izvruje ustanoviteljske praviced) izvajajo dejavnost v javnem interesu.

Gre za t.i. paradravne organizacije(Para-governmental Organisations), oziroma specializirane osebejavnega prava (agencije, skladi, komisije, zavodi ipd.). Bistveno je, da so organizacijsko izven sistema
http://www.mju.gov.si/si/delovna_podrocja/kakovost_v_javni_upravi/zadovoljstvo_strank_in_zaposlenih/http://www.mju.gov.si/si/delovna_podrocja/kakovost_v_javni_upravi/zadovoljstvo_strank_in_zaposlenih/


22/33

dravne uprave(tako npr. Agencija Republike Slovenije za zavarovalni nadzor ni v sestavi dravneuprave, ampak je pravna oseba javnega prava).

Oblike paradravnih organizacij: Javne agencije, Javni skladi, Javni zavodi, Javni gospodarski zavodi indruge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki proraunskih sredstev.

. Javne agencije: AJPES, Agencija za energetiko, Agencija za poto in telekomunikacije, Agencija za trgvrednostnih papirjev.

67. Kateri so osnovni razlogi za obstoj t.i. para-dravnih organizacij v nekem sistemu javneuprave ? e posebej natanno pojasni razlog t.i. odmika od dnevne politike !Dekoncentracija upravnega sistema s prenosom nalog na paradravne subjekte, seizvaja zaradi:Dekoncentracija upravnega sistema s prenosom nalog na paradravne subjekte specializirane osebe

javnega prava -, se izvaja zaradi:

(1) zagotovitve menederske samostojnosti, fleksibilnejega in uinkovitejega izvajanje upravnih

nalog

(2) odmika izvajanja upravnih nalog od dnevne politikein zmanjanje vpliva na odloanje (kadar je

posebej poudarjena potreba po upotevanju zgolj strokovnih parametrov pri odloanju regulatorna

telesa - agencije)

(3) priblianje upravnih storitev njihovim uporabnikom

(4) zagotovitve monosti samoregulacije(avtonomno odloanje doloenih subjektov civilne drube

o doloenih zadevah, ki se jih tiejo - zbornice) in

(5) zagotovitve dodatnih finannih sredstevza izvajanje upravnih nalog

68. Pojasni pojem in pravno ureditev delovanja t.i. javne agencije ? Katere oblike agencij

poznamo v slovenskem pravnem sistemu (v kaknih pravno-statusnih oblikah se lahko pojavijoagencije) ?

Izraz agencija se uporablja za:

a) organe v sestavi ministrstev

b)javne agencijeparadravne institucije izven neposrednega sistema dravne uprave(zlasti

regulatorne agencije)

c) zmedo pa e poveuje uporaba tega izraza tudi za tevilne organizacije zasebnega sektorja

npr. nepremininske agencije, potovalne agencije )

Javne agencije so specializirane osebe javnega prava, se pojavljajo na centralnem dravnem in

lokalnem nivoju, ustanavljajo pa se na podlagi Zakona o javnih agencijah. Loiti jih moramo od

agencij, ki so organi v sestavi ministrstev in nimajo znaaja javnih agencij. Znailnosti javnih agencij

so:

krenje funkcij uprave- opozorilo: loiti te agencije in agencije, ki so organi v sestavi

ministrstev (gospodarska promocija, kmetijski trgi, okolje, zdravila)

pravna subjektiviteta:obvezen vpis v sodni register in obvezna je objava v Uradnem listu RS

oz. v slubenem glasilu lokalne skupnosti)

sede: obvezno mora biti v RS

naziv: v nazivu mora biti izraz javna agencija


23/33

Torej so lahko agencije: (a) kot organ v sestavi ministrstev brez lastne pravne subjektivitete in (b) kot

javna agencija, ki je pravna oseba javnega prava.

69. V kaknih treh oblikah se pojavljajo javne agencije v Republiki Sloveniji ? Katera oblika je po

vaem mnenju najpomembneja ? Utemelji svoje stalie ! Navedi vsaj dve konkretni javni agencijiv Sloveniji !Za ustanovitev javne agencije ustanovitelj mora imeti podlago v posebnem zakonu, ki daje podlago

za ustanovitev javne agencije. Javna agencija se ustanovi za opravljanje regulatornih, razvojnih ali

strokovnih nalog v javnem interesu, e zanjez zakonom ni predvidena druga statusna oblika.

Zatojavne agencije v RS delimo na:

a. regulatorne

b. strokovne in

c.

razvojne

Javne agencije v RS so:

- Agencija za energijo - Agencija za zavarovalni nadzor

- Agencija za javnopravne evidence in storitve - Agencija za trg vrednostnih papirjev

- Agencija za poto in elektronske komunikacije - Javna agencija za regionalni razvoj

-Agencija za radioaktivne odpadke - Javna agencija za elezniki promet

- Agencija RS za gospodarsko promocijo Slovenije - Javna agencija za tehnoloki razvoj

in tuje investicij - Javna agencija za raziskovalno dej.

70. Kakna je lahko vsebina javnih pooblastil, ki jih lahko dobijo javne agencije ? Kaj pomeninujnost obstoja izvrilne klavzule za izvajanje t.i. regulatorne funkcijejavnih agencij ?Za ustanovitev javne agencije ustanovitelj mora imeti podlago v posebnem zakonu, ki daje podlago

za ustanovitev javne agencije, v zakonu mora imeti tki izvrilno klavzulo. Kriterij za ustanovitev javneagencijeje bolj uinkovito opravljanje nalog kot v dravni upravi, e se lahko financira z upravnimi

taksami in ni potreben stalen politini nadzor.

Javna agencija v skladu z zakonom dobi javno pooblastilo za:

- Izdajanje predpisov (regulatorna funkcija - vendar mora za to imeti izvrilno klavzulov

samem zakonu!!)

- Izdajanje konkretnih aktov (npr. odlob) in

- Opravljanje oblastnih dejanj


24/33

71. Kaj so kriteriji za ustanovitev t.i. javnih agencij, katere organe ima takna javna agencija in kdoso lahko ustanovitelji taknih agencij ? Kdo nastopa v imenu posameznega ustanovitelja vslovenskem pravem sistemu ureditve delovanja javnih agencij ?

Kriteriji za ustanovitev javne agencijeje:

bolj uinkovito opravljanje nalog kot v dravni upravi,

e se lahko financira z upravnimi taksami in

ni potreben stalen politini nadzor.

Ustanovitelji javnih agencijso lahko:

- drava Slovenija oz zanjo vlada RS (paradravne organizacije) ali

-

samoupravne lokalne skupnosti (organ samoupravne lokalne skupnosti, ki ga doloa sploniakt) oziroma zveza samoupravnih lokalnih skupnosti.

Organi javnih agencijso:

- direktor javne agencije, ki ga imenuje ustanovitelj na predlog Sveta agencije (obvezen javni

nateaj)

- Svet agencije, lani Sveta NE morejo biti lani sveta ne morejo biti:

zaposleni v tej javni agenciji,

funkcionarji v izvrilni veji oblasti in

osebe, za katere obstaja monost konflikta interesov

72. Pojasni pojem in pravno ureditev delovanja t.i. javnega sklada ? Kaj je bistvo pravno-

statusne oblike javnega sklada ?

Javni sklad je v bistvu namenskopremoenje, oziroma premoenje, ki ga javnopravna skupnost

nameni za doloen namen javni interes (npr. gradnja stanovanj, razvoj znanosti in umetnosti, ipd.).

Javni skladi so lahko:

finanni,

nepremininski in

javna ustanova.

Zakon o javnih skladih: Javni sklad je pravna oseba javnega prava, ki upravlja in razpolaga s

premoenjem, ki ga je Republika Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost namenila za

zagotavljanje javnega interesa.

Ustanovitelji javnega sklada, ki ne odgovarjajo za obveznosti sklada so identini kakor pri javni

agenciji in sicer:


25/33


26/33

- samoupravne lokalne skupnosti (oziroma zanjo organ samoupravne lokalne skupnosti, ki ga

doloa sploni akt) oziroma zveza samoupravnih lokalnih skupnosti.

76. Pojasni pojem javnopravni model zbornice. Kakne oblike zborninih zdruenj poznamo zaspekta vsebine dejavnosti posameznega zborninega zdruenja ? Ali so lahko zbornice nosilci

javnih pooblastil ? Pojasni svoje stalie !V posameznih dravah so zbornice urejene na razline naine. Loimo dva poglavitna modela:

1) model prostovoljnega interesnega povezovanja ("zasebnopravni model") in

2) model obveznega lanstva ("javnopravnimodel")

Za javnopravni model je znailno, da:

1) zbornice ustanovi drava (so oblika paradravnih organizacij)

2)

v njih pa je lanstvo obveznoza vse subjekte dejavnosti

3) dejavnost javnopravnih zbornic se obiajno financira iz posebnega vira, ki ima oblikolanarine ali posebnega davka (viino predpie drava ali zbornica sama)

Zbornice so lahko nosilci javnih pooblastil!

77. Pojasni pojem javna sluba in kako se razvijejo javne slube v zgodovinsko-razvojnem smislu? Ali so javne slube vkljuene v organizacijsko strukturo sistema javne uprave v Sloveniji ? Pojasnisvoje stalie !V preteklosti je bil pojem javna sluba pojmovan tako iroko, da je zajemal celotno delovanje

drave in lokalnih skupnosti v javnem interesu. Francoski teoretik Duguitje oznail javno slubo kotvsako dejavnost, ki je neobhodno potrebna za obstoj in razvoj drube in jo morajo zagotoviti, ureditiin nadzirati tisti, ki vladajo. V francoskem pravu je pojem javne slube e vedno pojmovan zeloiroko, tako da zajema tudi avtoritarno dejavnost dravnih organov, npr. pravosodje, diplomacija,skrb za javni red in mir...

Pri nas je pojem javna sluba bistveno oji, saj zajema le servisno dejavnost drave in lokalnihskupnosti, ne pa tudi njihovih oblastnih funkcij. Pojem javne slube je v naem pozitivnem pravu inteoriji opredeljen funkcionalno . Javna sluba je torej DEJAVNOST, preko katere se zagotavljajo javnedobrine. Javne slube so vkljuene v organizacijsko strukturo javne uprave!

78. Pojasni pojem in pravno-organizacijske oblike izvajanja t.i. gospodarskih in t.i.

negospodarskih javnih slub. Za katere oblike je znailen monopolen, za katere pa nemonopolennain izvajanja ? Pojasni ! NEGOSPODARSKE JAVNE SLUBE(drubene dejavnosti) - olstvo, zdravstvo, soc. varstvo,

kultura, ipd. Ponavadi se izvajajo NEMONOPOLNO(s temi dejavnostmi se lahko ukvarja

vsakdo, ki izpolnjuje doloene pogoje); ponavadi se financirajo iz prorauna (javnih sredstev)

GOSPODARSKE JAVNE SLUBE (DRAVNE-LOKALNE),infrastrukturne dejavnosti splonega

drubenega pomena, ponavadi se izvajajo MONOPOLNOs temi dejavnostmi se v principu

lahko ukvarjajo samo javne slube, ki so za to ustanovljene (do liberalizacije oz.

demonopolizacije); ponavadi se financirajo iz plail uporabnikov (takse ipd.)

Javne slube delimo na gospodarskein negospodarske.


27/33


28/33

izvaja javno slubo, da ustanovitelj doloa cene, imenuje direktorja in sprejmeposlovno poroilo. Gre za podroja energetike, vodnega gospodarstva, eleznikegaprometa, telekomunikacij in potnih storitev.

koncesije (osebam zasebnega prava)

vlaganje dravnega kapitala v osebe zasebnega prava

Tipino se gospodarske javne slube pojavljajo na podrojih:

varstvo okolja (ravnanje z odpadki, oskrba s pitno vodo, komunalne in odpadne vode )

komunalne dejavnosti (oskrba s plinomizbirna j.s.);

energetika (premogovnitvo, jedrska energ., nafta-plin, elektrogospodarstvo, toplovod);MONOPOLI !

telekomunikacije (govorna telefonija, telex, RTV Slo)

potne storitve(prenos pisem do 1000 g)

elezniki, cestni transport(npr. mestni potn. promet);

gospodarjenja s stavbnimi zemljii(pridobivanje in razpol.)

pokopalika in pogrebna dejavnost(tudi urejanje pokopali)

80. Pojasni razliko med t.i. dravnimi in lokalnimi javnimi slubami ter med t.i. obveznimi inizbirnimi javnimi slubami. Kaj je posebnostizvajanja dejavnosti t.i. gospodarskih javnih slub ?Navedi nekaj primerov t.i. obveznih in nekaj primerov t.i. izbirnih lokalnih javnih slub.Javne slube lahko delimo na lokalne in dravne. Dravne so tiste, za katerih zagotavljanje jeodgovorna drava, lokalne pa tiste, za katerih zagotavljanje so odgovorne lokalne skupnosti. Polegtega deli zakon gospodarske javne slube na obvezne in izbirne. Obvezne so tiste, ki jih drava alilokalna skupnost mora zagotavljati kot javne slube, izbirne pa tiste, ki jih lahko zagotavlja.Izbirne lokalne javne slube so npr: urejanje in vzdrevanje pokopali, vzdrevanje javnerazsvetljave, urejanje prometne in neprometne signalizacije...

Obvezne lokalne javne slube pa so npr: oskrba s pitno vodo, odvajanje in ienje komunalne in

padavinske odpadne vode, zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, urejanje in ienje javnihpovrin, gasilska sluba...

81. Pojasni pojem koncesija in nain (postopek) podelitve koncesije doloenemu pravnemusubjektu zasebnega prava.

Koncesijaje oblika privatiziranega izvajanja javne slube. Gre za pooblastilo, ki ga drava da osebizasebnega prava - ponavadi gospodarski drubi za IZVAJANJE NALOG, katerega namen je zlastizagotoviti izvajanje upravnih nalog pod ugodnejimi pogoji. Podelitev koncesije pomeni privatizacijoizvajanja javne slube in ne liberalizacijo. Javna sluba se e vedno izvaja pod javnopravnim reimom(nadzor, doloene cene, monopolni poloaj izvajalca), le izvajalec je oseba zasebnega prava.Liberalizacija pa v nasprotju pomeni prehod dejavnosti iz javne v zasebno sfero.

S podelitvijo koncesije nastane razmerje med koncedentom to je dravo ali lokalno skupnostjo, kikoncesijo podeli in koncesionarjem-osebo zasebnega prava, ki javno slubo izvaja. Koncesionar jelahko fizina ali pravna oseba, e izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti.

Postopek dodelitve koncesije:

akt o nainu izvajanja javne slube (sprejeta odloitev, da se neka gospodarska javna sluba izvajakot koncesionirana)

koncesijski akt(se doloi predmet in pogoje za izvajanje koncesije) izvedba javnega razpisa (koncedent izbira koncesionarja)

izbor koncesionarja (z upravno odlobo)

sklenitev koncesijske pogodbe(je pogodba civilnega prava nastane s sporazumno izjavo voljeobeh strank


29/33

Prenehanje koncesijskega razmerja po ZGJS:

s prenehanjem koncesijske pogodbe

z odkupom koncesije

z odvzemom koncesije

s prevzemom koncesionirane gospodarske javne slube v reijo

82. Navedi, kaj so to negospodarske javne slube, kakne so pravno-organizacijske oblikeizvajanja teh slub, in na katerih podrojih se tipino pojavljajo takne javne slube.

Javne slube delimo na gospodarskein negospodarske.Negospodarske javne slubesreamo na podroju dejavnosti vzgoje in izobraevanja, znanosti,kulture, porte, zdravstva, socialnega varstva, otrokega varstva, invalidskega varstva in socialnegazavarovanja. Zakon o zavodih doloa, da se kot javne slube opravljajo z zakonom oziroma odlokomobine na podlagi zakona doloene dejavnosti, katerih trajno in nemoten opravljanje zagotavlja v

javnem interesu drava ali obina.

Razlike med gospodarskimi in negospodarskimi javnimi slubami so: gospodarske se obiajno izvajajo monopolno, negospodarske pa nemonopolno gospodarske se veinoma financirajo preko cen storitev, negospodarske pa iz javnih sredstev

Pravno-organizacijske oblike izvajanja negospodarskih javnih slub:- javni zavodi

- druge osebe, ki si pridobijo koncesijo (pravne osebe zasebnega prava, fizine osebe...)

Za opravljanje javnih slub se ustanovijojavni zavodi. Javni zavodi se lahko ustanovijo tudi zaopravljanje dejavnosti, ki niso opredeljene kot javne slube, e se opravljanje dejavnosti zagotavlja nanain in pod pogoji, ki veljajo za javno slubo. Javnezavode ustanovijo republika, samupravne lokalne

skupnosti in druge pooblaene javne pravne osebe. (Zakon o zavodih) Opravljanje negospodarskejavne slube pa lahko na podlagi doloil Zakona o javno zasebenm partnerstvu opravljajo tudi osebezasebnega prava, ki si pridobijo koncesijo.

83. Kaj je posebnost izvajanja dejavnosti t.i. negospodarskih javnih slub ? Kakna je tipinaorganizacijska struktura posameznega javnega zavoda ?

Negospodarske javne slubesreamo na podroju dejavnosti vzgoje in izobraevanja, znanosti,kulture, porte, zdravstva, socialnega varstva, otrokega varstva, invalidskega varstva in socialnegazavarovanja-torej za opravljanje neprofitnih dejavnosti. Zakon o zavodih doloa, da se kot javneslube opravljajo z zakonom oziroma odlokom obine na podlagi zakona doloene dejavnosti, katerihtrajno in nemoten opravljanje zagotavlja v javnem interesu drava ali obina.

Za izvajanje javnih slub na podroju ti drubenih (negospodarskih) dejavnosti se ustanovijo javnizavodi. Javni zavod ima enake statusne znailnosti kot drugi zavodi, razen nekaterih posebnosti.Ustanovitelj je drava ali lokalna skupnost, kot soustanovitelj pa lahko nastopajo tudi subjektizasebnega prava. Javni zavod je praviloma pravna oseba, lahko pa je tudi organizacijski del dravneali obinske uprave (torej brez lastne pravne subjektivitete).Javni zavodi so organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraevanja,znanosti, kulture, porta, zdravstva, socialnega varstva, otrokega varstva, invalidskega varstva,socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, e cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobika

Organizacijska struktura javnega zavoda:

-svet zavoda (po tripartitnem naelu: zaposleni, ustanovitelj in koristniki v enakem tevilu)

- direktor zavoda (javni razpis)


30/33

84. Ali se lahko pravno-organizacijska oblika koncesije pojavi kot oblika izvajanja t.i.

negospodarskih javnih slub? Pojasni svoje stalie in navedi vsaj en primer izvajanja takne javneslube.

Negospodarske javne slubesreamo na podroju dejavnosti vzgoje in izobraevanja, znanosti,kulture, porta, zdravstva, socialnega varstva, otrokega varstva, invalidskega varstva in socialnegazavarovanja. Zakon o zavodih doloa, da se kot javne slube opravljajo z zakonomoziroma odlokomobine na podlagi zakona doloene dejavnosti, katerih trajno in nemoten opravljanje zagotavlja v

javnem interesu drava ali obina.

Za izvajanje javnih slub na podroju ti drubenih (negospodarskih) dejavnosti se ustanovijojavnizavodi. Javni zavod ima enake statusne znailnosti kot drugi zavodi, razen nekaterih posebnosti.Ustanovitelj je drava ali lokalna skupnost, kot soustanovitelj pa lahko nastopajo tudi subjektizasebnega prava. Javni zavod je praviloma pravna oseba, lahko pa je tudi organizacijski del dravneali obinske uprave (torej brez lastne pravne subjektivitete).

Zakon o zavodih pozna poleg javnega zavoda e en nain izvajanja javne slube koncesijo.Takozakon doloa, da se lahko koncesija za opravljanje negospodarskejavne slube podelizavodu (ne

javnemu!!!!), podjetju, drutvu, drugi organizaciji ali posamezniku, ki izpolnjuje za opravljanje javneslube predpisane pogoje. Zakon sploh ne ureja postopka oddaje koncesije

Koncesija je oblika privatiziranega izvajanja javne slube. Gre za pooblastilo, ki ga drava da osebizasebnega prava - ponavadi gospodarski drubi za IZVAJANJE NALOG, katerega namen je zlastizagotoviti izvajanje upravnih nalog pod ugodnejimi pogoji. Podelitev koncesije pomeni privatizacijoizvajanja javne slube in ne liberalizacijo. Javna sluba se e vedno izvaja pod javnopravnim reimom(nadzor, doloene cene, monopolni poloaj izvajalca), le izvajalec je oseba zasebnega prava.Liberalizacija pa v nasprotju pomeni prehod dejavnosti iz javne v zasebno sfero.

Pravno-organizacijske oblike izvajanja negospodarskih javnih slub:- javni zavodi

- druge osebe, ki si pridobijo koncesijo za opravljanje javne negospodarske slube

Za opravljanje javnih slub se ustanovijojavni zavodi. Javni zavodi se lahko ustanovijo tudi zaopravljanje dejavnosti, ki niso opredeljene kot javne slube, e se opravljanje dejavnosti zagotavlja nanain in pod pogoji, ki veljajo za javno slubo. Javne zavode ustanovijo republika, samupravne lokalneskupnosti in druge pooblaene javne pravne osebe. (Zakon o zavodih) Opravljanje negospodarske

javne slube pa lahko na podlagi doloil Zakona o javno zasebenm partnerstvu opravljajo tudi osebe

zasebnega prava, ki si pridobijo koncesijo.Primeri izvajanja negospodarske javne slube na podlagi koncesije: zasebne ole, vrtci, domi zaupokojence, zdravstvene ambulante...

85. Kako se izvaja nadzor nad izvajalci javnih pooblastil ? Kdo izvaja ta nadzor ? Navedi nainkontrole vsebine splonih aktov za izvajanje javnih pooblastil

Ta vpraanja sistematino ureja ZDU-1.

Nadzor nad zakonitostjo splonih in posaminih pravnih aktov, izdanih za izvrevanje javnih

pooblastil, opravlja resorno ministrstvo.

O pritobizoper odlobo, ki jo je na prvi stopnji izdal nosilec javnega pooblastila, odloastvarno pristojno ministrstvo


31/33

Upravno inpekcijo opravlja pri nosilcih javnih pooblastilministrstvo pristojno za upravo

(nadzorstvo nad izvajanjem predpisov o notranji organizaciji, poslovnem asu, uradnih urah,

poslovanju z dokumentarnim gradivom, kakovosti poslovanja in poslovanja s strankami)

Izdajanje splonih aktov, izdanih za izvrevanje javnih pooblastil, je funkcija dravne uprave, ki je bila

na nosilce javnih pooblastil prenesena z zakonom v skladu s 121. lenom Ustave Republike Slovenije.Nadzor nad zakonitostjo splonih in posaminih pravnih aktov, izdanih za izvrevanje javnihpooblastil, izvajajo pristojna ministrstva v skladu s prvim odstavkom 72. lena Zakona o dravniupravi (Uradni list RS, t. 113/2005-uradno preieno besedilo), razen za javne agencije, za katere vskladu s petim odstavkom istega lena in 27. in 50. lena zakona o javnih agencijah (Uradni list RS, t.52/02) nadzor opravlja ustanovitelj.

86. Pojasni kako se organizacijska struktura sistema lokalne samouprave vkljuuje v organizacijskostrukturo javne uprave. Katere organizacijske strukture poznamo v okviru podsistema lokalne

samouprave v Sloveniji sedaj ?

Lokalna samouprava je del javne uprave. Je oblika samostojnega urejanja in reevanja ivljenskih

potreb prebivalstva v ojih krajevnih okvirih in na organiziran, vendar neoblasten nain. Za njo soznailni avtonomija ter samostojnost, decentralizacija in demokratizacija.Glavne organizacijske strukture v okviru podsistema lokalne samouprave so upan, obinski svet inobinska uprava.Obinski svet je najviji organ odloanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolnosti obine. teje 7-45 lanov. Voli se po veinskem sistemu (ve kot 12lanov) ali po proporcionalnem sistemu. Imaodbore in komisije, ki so njegova delovna telesa. Ti nimajo pristojnosti odloanja, temve leobravnavajo predloge in oblikujejo stalia do njih.upan je izvrilni organ in je izvoljen na neposrednih volitvah. Skrbi za izvrevanje odloitevobinskega sveta, predlaga spremembe statuta, odloke, proraun, je predstojnik obinske uprave,predstavlja obino, zastopa jo kot pravno osebo

Obinska uprava opravlja strokovne naloge, vodi jo direktorNadzorni odborje najviji organ nadzora javne porabe v obini

87. Pojasni potek upravno-politinega procesa na lokalnem nivoju. Kateri so glavni nivoji in glavninosilci funkcij v okviru upravno-politinega procesa na lokalni ravni?Obinski svet je najviji organ odloanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolnosti obine. teje 7-45 lanov. Voli se po veinskem sistemu (ve kot 12 lanov) ali po proporcionalnem sistemu. Imaodbore in komisije, ki so njegova delovna telesa. Ti nimajo pristojnosti odloanja, temveleobravnavajo predloge in oblikujejo stalia do njih.upan je izvrilni organ in je izvoljen na neposrednih volitvah. Skrbi za izvrevanje odloitevobinskega sveta, predlaga spremembe statuta, odloke, proraun, je predstojnik obinske uprave,

predstavlja obino, zastopa jo kot pravno oseboObinska uprava opravlja strokovne naloge, vodi jo direktor, ki je javni uslubenec.

88. Navedi glavne organe v organizacijski strukturi sistema lokalne samouprave in kakna sorazmerja med temi organi na nivoju organizacijske strukture sistema lokalne samouprave ?

Obinski svetje najviji organ odloanja o vseh zadevah v okvir

Documents

Javna uprava odgovori na vprašanja