Izpitna vprašanja interna medicina, november 2013

1. Tipična bolečina ob ishemiji srčne mišice ima naslednje značilnosti: a. je topa, tiščočab. je ostrac. nastane v minutahd. nastane v hipue. spremljajoči simptom je motnja zavestif. spremljajoči simptom je dispnejag. širi se v levo rokoh. širi se v hrbet

A: a,d,e,hB: b,d,e,hC: a,c,f,gD: b,c,e,gE: a,d,f,h

2. Tipična bolečina ob perikarditisu ima naslednje značilnosti:a. je topa, tiščočab. je ostrac. pojavlja se in izginja počasid. pojavlja se in izginja hitroe. odvisna je od položaja telesa, hujša je, če bolnik leži vznakf. hujša je po obilnem obrokug. hujša je po telesnem naporuh. po telesnem naporu je nespremenjena

A: a,d,e,hB: b,d,e,hC: a,c,f,gD: b,c,e,gE: a,d,f,h

3. Za tipično bolečino ob disekciji aorte je značilno:a) je huda, trgajočab) je blaga, zbadajočac) bolečina nastane nenadomad) bolečina se razvija počasie) bolečina se lahko seli po poteku aortef) spreminja se z dihanjem in telesnim položajemg) bolečina seva najpogosteje v čeljusth) bolečina seva najpogosteje v hrbet

A: a,d,e,hB: b,c,e,hC: a,c,e,hD: a,c,e,g

E: a,d,f,h

4. Za bolečino ob akutni pljučni emboliji – akutnem pljučnem srcu je značilno:a) boleča točka je nad mestom embolijeb) bolečina je podobna angini pektorisc) bolečina nastopi hitro, v nekaj minutahd) razvije se postopno, v nekaj urahe) je topaf) je ostrag) prevladujoči simptom je praviloma dispneja h) prevladujoči simptom je praviloma bolečina

A: a,c,e,hB: b,d,e,hC: b,c,e,hD: a,c,e,gE: b,c,e,g

5. Za bolečino ob vnetnih boleznih dihal velja:a) pljučni parenhim ima le receptorje za ostro bolečino, zato je značilno zbadanjeb) zbadajoča bolečina ob vnetjih dihal je znak prizadetosti rebrne mrenec) bolečina je lahko topad) bolečina se vedno poslabša ob telesnem naporue) snemanje EKG pri bolnikih z bolečino v prsih in znaki vnetja ni potrebno (je celo

kontraindicirano)f) EKG je nujna preiskava pri vsaki bolečini v prsnem košug) Pri astmatičnem napadu niti pri traheobronhitisu ni bolečine v prsihh) Pri astmatičnem napadu in pri traheobronhitisu je lahko prisotna bolečina v prsih

A: b,c,f,hB: b,d,f,hC: b,c,e,hD: a,c,f,hE: a,c,f,g

6. Kako bi najbolj pravilno opredelili palpitacije ?a) neprijetno zaznavanje srčnega utripab) občutek prehitrega srčnega utripac) občutek nerednega srčnega utripad) občutek občasnih prezgodnjih utripov, ki jim sledi pavzae) občutek vrtoglavice ob aritmiji

7. Za palpitacije velja: a) če se njihova pojavnost ob telesnem naporu zmanjša, je to dober prognostični

znakb) postopen nastanek hitrega utripanja srca je značilen za paroksizmalno

supraventrikularno tahikardijoc) vrtoglavica, ki spremlja palpitacije, ni neugoden prognostični znakd) bolniki, ki imajo ob palpitacijah stenokardijo potrebujejo avtomatični defibrilator

e) če je EKG, ki ga posnamemo pri bolniku s palpitacijami normalen, so palpitacije najverjetneje psihogene

8. Značilnost sinkope je:a) nastane največkrat pri nevroloških boleznihb) vazovagalno sinkopo zdravimo z vazodilatatorjic) vazovagalno sinkopo zdravimo z vazokonstriktorjid) je nadležna, vendar vedno povsem nenevarnae) lahko napoveduje nenadno srčno smrt

9. Kakšne srčne šume lahko najdemo tudi pri zdravih ljudeh?a) tihe, mezosistoličneb) tihe, diastoličnec) tihe, ki se ojačajo med izvajanjem Valsalvinega manevrad) tihe, sistolične, ki se širijo v vrate) šum na srcu vedno pomeni bolezen

10.Organski šum pomeni:a) bolezensko spremenjeno hemodinamikob) vzrok je v drugem organu (ne v srcu)c) srce je morfološko spremenjeno tako, da nastaja šumd) vzrok je v umetnem materialu v srcu (npr. umetna zaklopka)e) ni znak srčne bolezni

11.Akcidentalni šum je:a) posledica poškodbe (npr. prometne nesreče s topo poškodbo prsnega koša)b) naključno ugotovljen v zgodnji fazi srčne boleznic) najpogostejši pri otrocihd) tih in največkrat diastoličene) največkrat posledica aortne stenoze

12. Intermitentne klavdikacije se praviloma pojavljajo:a) intermitentno, neodvisno od telesne aktivnostib) ob hojic) z bolečino najprej v mišicah stegnad) z bolečino najprej v mečihe) ob akutni zapori arterije v spodnji okončinif) ob kronični zožitvi arterije v spodnji okončinig) pogosteje ponočih) pogosteje ob anemiji

A: a,d,f,hB: b,d,e,hC: b,c,f,hD: b,d,f,hE: a,d,f,g

13.Hemoptiza pomeni:a) izkašljevanje čiste krvi, več kot 250 ml v 24 urah

b) bruhanje krvic) izkašljevanje krvavega izmečkad) izločanje krvavega blatae) krvav izpljunek

14.Hemoptoa pomeni:a) izkašljevanje čiste krvi, več kot 250 ml v 24 urahb) bruhanje krvic) izkašljevanje krvavega izmečkad) izločanje krvavega blatae) krvav izpljunek

15.Bolnik s kroničnim bronhitisom izkašljuje:a) enakomerno preko celega dneb) večino celodnevnega izmečka izkašlja zjutrajc) večino celodnevnega izmečka izkašlja ponočid) predvsem ob telesnem naporue) samo ob okužbi dihal

16.Kaj od naštetega je verjetnejši vzrok piskanja med vdihom?a) poslabšanje astmeb) zožitev glavnega bronha, npr. zaradi tumorjac) KOPBd) poslabšanje KOPB ob okužbi dihale) levostransko srčno popuščanje

17.Občutek težkega dihanja, ki ga podaja bolnik v anamnezi, najbolje označi termin: a) ortopnejab) tahipnejac) dispnejad) platipnejae) trepopneja

18.Med naštetimi boleznimi nastopi dispneja najhitreje pri: a) pljučni rakb) perikardni izlivc) pljučnicad) poslabšanje KOPBe) pljučna embolija

19.Hitro nastala dispneja, ki jo spremlja kašelj in piskanje ob izdihu, je med naštetim najverjetneje posledica:

a) pljučne embolijeb) tujka v dihalihc) poslabšanja astmed) pljučnega edemae) pnevmotoraksa

20.Hitro nastala dispneja, ki jo spremlja kašelj in piskanje ob vdihu, je med naštetim najverjetneje posledica:

a) pljučne embolijeb) tujka v dihalihc) poslabšanja astmed) pljučnega edemae) pnevmotoraksa

21.Hitro nastala dispneja in kašelj, ki jo spremljajo obojestranski poki ob vdihu, je med naštetim najverjetneje posledica:

a) pljučne embolijeb) tujka v dihalihc) poslabšanja astmed) pljučnega edemae) pnevmotoraksa

22.Stridor pomeni:a) hripavostb) piskanje med vdihomc) piskanje med izdihomd) plevralno trenje med vdihome) izrazite vibracije ob palpaciji prsnega koša med izgovarjanjem »33«

23.Dispepsija pomeni:a) bolečina v zgornjem delu trebuhab) »zgaga«c) skupni izraz za neprijetne občutke v zgornjem delu trebuhad) regurgitacija želodčne vsebine v požiralnike) skupni izraz za vse simptome, ki so posledica neustreznega izločanja pepsina

24.60-letnemu bolniku, ki pride k zdravniku zaradi dispepsije a) moramo opraviti gastroskopijob) najprej za 14 dni predpišemo antacid ali blokator receptorjev H2c) najprej predpišemo eradikacijsko zdravljenje za H. pylorid) opravimo gastroskopijo v primeru anemijee) najprej za 14 dni predpišemo ulkusno dieto

25.Med »znake alarma«, ki pri dispepsiji upravičujejo takojšnjo gastroskopijo so vsi našteti razen:

a) hujšanjeb) anemijac) tipen tumord) bolečina dlje kot 2 tednae) bolečina pred obrokom (»na prazen želodec«)

26.Barva kavne usedline pri izbruhani masi najbolj kaže na:a) ileusb) zastrupitev z alkoholomc) predoziranje črne kaved) krvavitev iz zgornjih prebavile) krvavitev iz spodnjih prebavil

27.Vonj po fekalijah pri izbruhani masi kaže na:a) ileusb) zastrupitev z organofosfatic) krvavitev iz prebavild) bolezen žolčnega sistemae) meteorizem

28.Katera je običajno prva preiskava ob sumu na predrtje prebavne cevi:a) ultrazvokb) pregledni rentgenogram trebuhac) CTd) lab. preiskave krvie) rektalni pregled

29.Kolika je značilen primer:a) visceralne bolečineb) parietalne bolečinec) prenesene bolečined) fantomske bolečinee) nič od naštetega

30.Za visceralni tip bolečine je značilno:a) ob bolečini vedno nastane mišični defans b) spremljata jo navzea in bruhanjec) za razliko od prenešene bolečine je dobro lokaliziranad) poslabša se ob kašljanju, kihanju in premikanjue) nikoli se ne širi nad prepono

31.Prenešena bolečina je:a) dobro lokaliziranab) vedno proksimalno od prizadetega organac) vedno distalno od prizadetega organad) hujša ob palpaciji dermatoma, ki pripada istemu segmentu hrbtenjače kot

prizadeti organe) sinonim za fantomsko bolečino

32.Če pri perkusiji bolečega trebuha zaznamo timpanizem, gre od naštetega najverjetneje za:

a) perforacijo votlega organab) prosto tekočino v trebuhuc) prosto tekočino retroperitonealnod) ileuse) nosečnost

33.Za bolečino ob akutnem apendicitisu je značilno da:a) se poslabša s premikanjem in kašljemb) seva v desno ramoc) je boleča palpacija Erbove točked) ima količen značaj, nastopa v napadihe) ni povratne bolečine

34.Na infarkt črevesa pomislimo:a) ob hudi bolečini v trebuhu, ki ji sledi močna izpraznitev črevesab) kadar bolečina popusti po 3-4 urah, ko odmre ves ishemični predelc) ob defansu, ki nastane že ob nastopu bolečined) ob bolečini, ki nastopa v napadihe) pri mladih ljudeh z nenadno hudo bolečino v trebuhu

35.Zlatenica postane vidna ob koncentraciji bilirubina, ki:a) preseže zgornjo mejo normaleb) preseže zgornjo mejo normale za 50%c) preseže zgornjo mejo normale za 100%d) preseže zgornjo mejo normale za 300%e) je lahko tudi v normalnem območju

36.Bilirubin v urinu je znak:a) direktne hiperbilirubinemijeb) indirektne hiperbilirubinemijec) prehepatične zlateniced) bolezni ledvice) Gilbertove bolezni

37.Direktna hiperbilirubinemija ter zvišanje alkalne fosfataze in gGT zbuja sum na:a) zaporo žolčevodov z žolčnimi kamnib) hemolitično anemijoc) Gilbertov sindromd) resorbcijo krvi iz velikega hematomae) nič od naštetega

38. Indirektno hiperbilirubinemijo najdemo pri:a) Gilbertovem sindromub) alkoholni jetrni boleznic) žolčnih kamnihd) primarni biliarni cirozie) krvavitvi v prebavila

39.Povečana in palpatorno boleča jetra so med naštetimi vzroki najverjetneje znak: a) karcinomab) akutnega holecistitisac) alkoholne jetrne cirozed) akutnega levostranskega srčnega popuščanjae) virusnega hepatitisa

40.Močno povečana koncentracija alkalne fosfataze kaže najbolj na:a) akutni hepatitisb) zaporo žolčevodac) alkoholno jetrno cirozod) zastrupitev z ogljikovim monoksidome) ekstravaskularno hemolizo

41.Pri zvišanju direktnega bilirubina najprej napravimo:a) UZ jeter in žolčevodovb) CT trebuhac) gastroskopijo (in po potrebi endoskopski ultrazvok)d) punkcijo kostnega mozgae) lumbalno punkcijo

42.Normalizacija podaljšanega protrombinskega časa pri bolniku s hiperbilirubinemijo po tridnevnem dajanju vitamina K govori najbolj v prid naslednji od naštetih diagnoz:

a) Gilbertov sindromb) alkoholni hepatitisc) virusni hepatitisd) karcinom žolčnih izvodile) zastrupitev s paracetamolom

43.Driska pri ulceroznem kolitisu jea) osmoznab) sekretornac) eksudativnad) motilitetnae) nič od naštetega

44.Osmotsko drisko od sekretorne ločimo s pomočjo:a) stradalnega testab) hematesta blatac) rektalnega pregledad) gastroskopijee) avtopsije

45.Šestdesetletni kronični alkoholik pride k zdravniku zaradi 14 dni trajajoče otekline leve spodnje okončine distalno od kolena. Med naštetimi vzroki je najverjetnejši:

a) srčno popuščanje (alkoholna kardiomiopatija)b) hipoproteinemija zaradi neustrezne prehranec) nefrotični sindromd) lokalno vnetjee) jetrna ciroza

46.Edemi so lahko posledica vsega od naštetega razen: a) bolezni srcab) bolezni jeterc) bolezni ledvicd) podhranjenostie) diabetesa insipidusa

47.Jutranji edem okrog oči je značilen za:a) hipoproteinemijob) srčno popuščanjec) hipertirozo

d) sindrom zgornje vene kavee) nič od naštetega

48.Edem spodnjih okončin, ki nastane čez dan (v pokončnem položaju) in se ponoči zmanjša, je značilen za:

a) srčne bolnikeb) ledvične bolnikec) jetrne bolniked) maligne boleznie) hipotirozo

49.Pri simptomatičnem zdravljenju edemov omejimo vnos NaCl na:a) ničb) manj kot 10 mg dnevnoc) manj kot 500 mg dnevnod) manj kot 10 g dnevnoe) ne omejujemo vnosa NaCl

50.Katera od naštetih motenj zavesti je kvalitativna:a) somnolencab) zmedenostc) sopord) komae) nobena od naštetih

51.Kaj od naštetega je najverjetnejši vzrok za nenadno izgubo zavesti, ki spontano popolnoma mine po 2 minutah:

a) motnja srčnega ritmab) hipoglikemijac) možganska krvavitevd) epiduralni hematome) hipertenzivna encefalopatija

52.Normalen izvid vestibulookularnega testa je:a) zrkli se obrneta v smer dražljajab) zrkli se obrneta proč od dražljajac) zrkli mirujetad) zrkli nekajkrat blago zanihata v smer dražljaja in proče) bolnik trzne z vekama

53.V zvezi z ukrepi pri nezavestnem bolniku velja:a) epileptične krče moramo nujno prekiniti – najbolj učinkovito z mišičnim

relaksantomb) ob sumu na hipoglikemijo nastavimo hitro infuzijo 400 ml 50 % glukozec) podhladitve ne preprečujemo; blaga podhladitev je v vseh primerih zaželjenad) povsem nereaktivni zenici ponavadi pomenita zastrupitev ali dokončno

možgansko smrte) vsem bolnikom z nepojasnjenim vzrokom nezavesti in normalnim izvidom CT

glave opravimo lumbalno punkcijo

54.Za kateri mehanizem šoka je značilno znižanje centralnega venskega tlaka ob zvišanem sistemskem žilnem uporu?

a) hipovolemičnib) kardiogenic) obstrukcijskid) distribucijskie) noben od naštetih

55.Za kateri mehanizem šoka je značilno znižanje centralnega venskega tlaka ob znižanem sistemskem žilnem uporu?

a) hipovolemičnib) kardiogenic) obstrukcijskid) distribucijskie) noben od naštetih

56.Pri kateri vrsti šoka pričakujemo zvišan minutni volumen srca?a) hipovolemičnib) kardiogenic) obstrukcijskid) distribucijskie) noben od naštetih

57.Kateri mehanizem cirkulacijskega šoka je v ospredju pri Addisonski krizi:a) hipovolemičnib) kardiogenic) obstrukcijskid) distribucijskie) noben od naštetih

58.Kateri od naštetih znakov se v razvoju šoka najprej pojavi:a) hipotenzijab) tahikardijac) oligurijad) povečana koncentracija serumskega laktatae) zmedenost

59.V večini primerov šoka je prvo zdravilo:a) adrenalinb) noradrenalinc) dopamind) infuzija natrijevega bikarbonatae) infuzija tekočine

60.Pri bruhanju delno prebavljene hrane je najmanj verjetno, da gre za: a) možgansko kapb) srčno kapc) nosečnostd) Zenkerjev divertikele) Meckelov divertikel

61.Kaj od naštetega pričakujete, da bo vedno prisotno pri manifestnem cirkulatornem šoku katerekoli vrste?

a) huda hipotenzijab) tahikardijac) motnja zavesti (kvantitativna ali kvalitativna)d) bleda, potna kožae) anurijaf) povišan serumski laktat

A: c,e,fB: a,e,fC: b,e,fD: c,d,eE: c,d,f

61. Kateri znaki šoka so posledica aktivacije kompenzacijskih mehanizmov?a. tahikardijab. anurijac. motnja zavesti (kvantitativna ali kvalitativna)d. bleda, potna kožae. hipotenzija

A: a,bB: a,d,bC: a,dD: a,eE: b,c

62. Kateri znaki šoka so posledica okvare delovanja organov?a. tahikardijab. anurijac. motnja zavesti (kvantitativna ali kvalitativna)d. bleda, potna kožae. hipotenzija

A: a,bB: a,dC: b,dD: a,eE: b,c

63. V katerem primeru se moramo vedno odločiti za lajšanje bolečine?a. Kadar je bolečina kroničnab. Kadar je bolečina visceralnac. Kadar presega stopnjo 3 po lestvici VASd. Kadar je vzrok rakava bolezene. Kadar gre za nevropatično bolečino

64. Kaj je glavni cilj zdravljenja srednje hude in hude bolečine?a. Bolečino želimo prekinitib. Bolečino želimo olajšati do te mere, da bo znosna (pod 3 po lestvici VAS)c. Bolečino želimo zmanjšati za vsaj 2 točki po lestvici VASd. Glavno merilo pravilne uporabe analgetikov je, da ne pripelje do odvisnosti od opiatove. Bolečino zmanjšujemo vse do prenehanja bolečine ali do pojava stranskih učinkov analgezije

65. Kateri od naštetih analgetikov bi izbrali za začetno zdravljenje naštetih stanj?Bolečina: a. Žolčne in ledvične kolikeb. Huda kronična bolečina pri rakavih boleznihc. Akutni glavobold. Huda akutna bolečina pri poškodbiAnalgetik: 1. Metamizol s spazmolitikom2. Močan opiat v obližu3. Nesteroidni antirevmatik naproksen4. Močan opiat i.v.

Pravilne kombinacije: A: a1, b2, c3, d4B: a4, b3, c3, d1C: a3, b4, c1, d3D: a2, b3, c4, d1E: a1, b2, c4, d3

66. Kateri od naštetih načinov dajanja analgetikov ni primeren za zdravljenje na domu?A. infuzija analgetika pod kožo z balonsko črpalkoB. intravenska infuzija analgetikaC. epiduralna analgezijaD. obliži z opioidiE. vsi našteti načini se lahko po uvedbi izvajajo na domu

67. Kako preprečujemo odtegnitveno reakcijo pri ukinjanju močnega opioida po daljšem zdravljenju?A. dnevni odmerek opioida zmanjšujemo na dva dni za 15–25 odstotkov,

predpišemo pomirjevalaB. bolnika prevedemo na metadonC. opioid ukinemo naenkrat in predpišemo pomirjevala in katapresanD. odtegnitveno reakcijo preprečimo z neopioidnimi analgetikiE. bolnika napotimo na psihiatrično ustanovo

68. Katerega od naštetih znakov hipotermije pričakujemo pri bolniku z blago hipotermijo?A. soporB. mišični drgetC. anurijaD. arefleksijaE. z mehaničnim dražljajem lahko sprožimo prekatno fibrilacijo

69. Kako oživljamo hudo podhlajenega bolnika?a. če je telesna temperatura pod 33 °C bolnika s srčnim zastojem ne oživljamob. dokler telesna temperatura ne doseže 33 °C je smiselno vztrajati z oživljanjem kljub neuspehuc. adrenalin uporabljamo šele ko naraste telesna temperatura nad 30°C, intervale doziranja dvakrat podaljšamod. adrenalina ne uporabljamoe. Defibrilacije ne izvajamo do telesne temperature 30 °Cf. Defibrilacijo poskusimo enkrat, nato šele ko dosežemo telesno temperaturo 30 °C

A: a,c,fB: b,d,fC: b,c,eD: a,c,eE: b,c,f

70. Kateri od naštetih je najhitrejši način segrevanja podhlajenega bolnika?a. topel čaj po nazogastrični sondib. dializac. topla odejad. izventelesni krvni obtoke. topla intravenska infuzija

71. Kateri so glavni trije povzročitelji vročine nejasnega vzroka?a. okužbeb. simulirana vročinac. zdravilad. rakave boleznie. avtoimunske bolezni

A: a,b,eB: b,d,eC: a,c,dD: a,d,eE: a,c,e

72. Kaj od naštetega velja za toplotno izčrpanost?a. znižana telesna temperatureb. vedno je prisotna hipernatriemijac. pri večini bolnikov gre za hiponatriemijod. bolnik ne sme prenehati s telesnim naporome. zdravimo jo z infuzijo hipotoničnih raztopin

73. Kaj ne velja za vročinski udar? a. telesna temperatura poraste preko 38 °Cb. telesna temperatura poraste preko 40 °Cc. pogoste so motnje zavestid. pogosta je rabdomiolizae. pogosta je akutna ledvična odpoved

74. Kaj od naštetega ni kriterij za diagnozo sistemski vnetni odgovor?a. telesna temperatura nad 38 ali pod 36 ºCb. tahipneja >20 vdihov na minuto ali pCO2 v arterijski krvi pod 4,27 kPac. tahikardija > 90 utripov na minutod. pordela ali marmorirana kožae. levkocitoza > 12 G/l ali levkopenija < 4 G/l ali >10 % nezrelih nevtrofilcev v diferencialni beli krvni sliki

75. Kaj vse od naštetega mora biti izpolnjeno, da postavimo diagnozo septičnega šoka?a. sistemski arterijski tlak mora biti nižji od 90 mm Hgb. moramo imeti dokazano mesto primarne okužbe (npr. pljuča, sečila)c. okužba mora povzročiti sistemski vnetni odgovord. zaradi neustrezne prekrvitve telesa odpovedujejo organi, stanje se popravi že po infuziji tekočinee. gre za odpovedovanje organov, ki se ne popravi samo po infuziji tekočine

A: a,c,dB: a,c,eC: c,eD: c,dE: a,b,c

76. Česa ne vključuje nujno podporno zdravljenje pri hudi sepsi?

A. takojšnja hitra infuzija tekočine (npr. 1000 ml kristaloida v 30 minutah)B. infuzija vazoaktivnih zdravilC. infuzija inotropnih zdravilD. hidrokortizon i.v.E. infuzija humanega albumina

77. Kdaj začnemo z infuzijo tekočine in antibiotikom pri zdravljenju hude sepse ali septičnega šoka?a. infuzijo tekočine in antibiotik damo takoj, kužnine za mikrobiološko analizo odvzamemo naknadnob. infuzijo tekočine in antibiotik damo takoj, pred antibiotikom odvzamemo kužninec. infuzijo tekočine damo takoj, z antibiotikom počakamo dokler ne prejmemo mikrobiološkega izvidad. infuzijo tekočine damo, ko imamo na razpolago meritev centralnega venskega tlaka, antibiotik damo takoje. infuzijo tekočine damo, ko imamo na razpolago meritev centralnega venskega tlaka, z antibiotikom počakamo dokler ne prejmemo mikrobiološkega izvida

78. Če ugotovimo pri bolniku hiponatriemijo in obenem osmolalnost seča >100 mOsm, gre za: A. hiponatriemijo, ki je nastala z izgubo Na s potenjem in ob sočasnem

nadomeščanju vode brez elektrolitovB. sindrom neustreznega izločanja arginin-vazopresinaC. diabetes insipidusD. psihogeno polidipsijoE. hiperaldosteronizem

79. Pri katerem od naštetih stanj ni prisotna hiponatriemija?

A. hipoaldosteronizemB. Addisonova bolezenC. diabetes insipidusD. dolgotrajno bruhanjeE. zdravljenje srčnega popuščanja s tiazidnimi diuretiki

80. Za akutno hiponatriemijo velja: a. nastane v manj kot 48 urahb. lahko je posledica večurnega telesnega napora, potenja in pitja vode brez elektrolitovc. glavni vzrok simptomov je možganski edemd osmotska demielinizacija pri hitri popravi hiponatriemije je redkae. lahko privede do smrti zaradi možganskega edema in zastoja dihanja

A: aB: a,bC: a,b,cD: a,b,c,dE: a,b,c,d,e

81. Pri kateri skupini bolnikov najpogosteje opažamo hipernatriemijo?

A. pri bolnikih z diabetes insipidusomB. pri transfuziji koncentriranih eritrocitovC. pri dehidriranih bolnikihD. pri dializnih bolnikihE. pri Addisonovi bolezni

82. Katero zdravilo od naštetih ne povzroča hiperkaliemije?a. furosemidb. spironolaktonc. inhibitorji konvertaze angiotenzinad. digoksine. sukcinilholin

83. Kaj od naštetega je znak hiperkaliemije v elektrokardiogramu?a. povečan simetričen val Tb. razširjen kompleks QRSc. val P izgined. zlitje kompleksa QRS z valom Te. vse kar je zgoraj našteto

84. Kaj od naštetega pride v poštev pri nujnem zdravljenju hude hiperkaliemije ([K+ > 6,5 mM/l] ?a. injekcija kalcijevega glukonatab. infuzija inzulina z glukozoc. infuzija natrijevega bikarbonatad. zdravljenje s kationsko izmenjevalno smoloe. hemodializa

A: a,c,eB: b,dC: a,b,d,eD: b,c,d,eE: a,b,c,d,e

85. Kaj od naštetega ne povzroča hipokaliemije?a. bruhanjeb. zdravljenje s furosemidomc. hiperaldosteronizemd. huda metabolična acidozae. zdravljenje z inzulinom

86. Katerega od ponujenih načinov zdravlkjenja bi izbrali bolniku s hipokaliemijo [K+ = 2,5 mM/l] in napadi neobstojne prekatne tahikardije?

a. injekcija kalcijevega glukonata, infuzija inzulina z glukozo, kationska izmenjevalna smola p.o.b. peroralno zdravljenje, 40 mM kalijevega klorida, po potrebi ponovimoc. parenteralno zdravljenje, 10 mM/h, bolnik mora biti na kardiološkem oddelkud. parenteralno zdravljenje, 20 mM/h, bolnik mora biti na intenzivnem oddelkue. z dializo, bolnik mora biti na intenzivnem oddelku

87. Kakšna je povezava med celokupno plazemsko koncentracijo Ca2+ in albuminom?a. če (hipotetično) v vzorcu krvi znižamo koncentracijo albumina za 10 g/l, znižamo obenem koncentracijo celokupnega Ca2+za 0,2 mM/l. b. sprememba koncentracije albumina v krvi nima vpliva na celokupno koncentracijo Ca2+ v plazmic. če (hipotetično) v vzorcu krvi znižamo koncentracijo albumina za 10 g/l, zvišamo obenem koncentracijo celokupnega Ca2+za 0,2 mM/l. d. če (hipotetično) v vzorcu krvi znižamo koncentracijo albumina za 10 g/l, znižamo obenem koncentracijo celokupnega Ca2+za 2 mM/l. e. nič od zgoraj naštetega ne drži

88. Katerega od naštetih diuretikov bi izbrali za zdravljenje akutnega pljučnega edema?a. manitolb. acetazolamidc. furosemidd. hidroklortiazide. spironolakton

89. Kako bi imenovali motnjo acidobaznega ravnovesja, pri kateri je pH 7,33, HCO3 = 12 mM/l, pCO2 = 3 kPa?a. Kompenzirana metabolična alkalozab. kompenzirana metabolična acidozac. metabolična in respiratorna acidozad. kompenzirana respiratorna alkalozae. kompenzirana respiratorna acidoza

90. Katera dva od naštetih znakov sta posledica hude metabolične acidoze?a. hiperventilacija (Kussmaulovo dihanje)b. hipoventilacijac. slabost, bruhanjed. paraliza skeletnih mišice. psihoza

A: a,bB: a,cC: b,cD: c,d

E: a,e

91. Kaj od naštetega lahko povzroči presnovno alkalozo?a. hiperventilacijab. zastrupitev z etilenglikolomc. bruhanjed. cirkulatorni šoke. Zdravljenje z diuretiki

A. a,cB: b,dC: c,eD: a,de: b,e

1. V kateri funkcijski razred po NYHA klasifikaciji spada bolnik, ki nima občutka težkega dihanja pri vsakodnevnih opravilih (umivanje, hoja po ravnem), težave pa se pojavijo pri srednjih naporih (hoja po stopnicah eno nadstropje):

a. Ib. IIc. IIId. IVe. V

2. Največja razlika krvnega tlaka med obema rokama, ki jo štejemo še za fiziološko, je:

a. 0 mmHgb. 5 mmHgc. 10 mmHgd. 20 mmHge. 40 mmHg

3. Za katero od naštetih stanj je značilen konvergentni krvni tlak? a. hudo aortno insuficiencob. mitralno insuficiencoc. kardiogeni šokd. septični šoke. anafilaktični šok

4. Topovski venski val a značilen za: a. sinusno bradikardijob. sinusno tahikardijoc. atrioventrikularno disociacijod. trikuspidalno regurgitacijoe. pljučno hipertenzijo

5. Izrazit venski val v vidimo pri: a. konstrikcijskem perikarditisub. tamponadi srcac. hipervolemijid. mitralni regurgitacijie. trikuspidalni regurgitaciji

6. Značilnosti prvega srčnega tona so: a. na srčni konici je glasnejši od drugega tonab. je izrazito visokofrekvenčen tonc. levokračni blok povzroči široko cepljen prvi tond. desnokračni blok povzroči cepljen prvi tone. na bazi je glasnejša trikuspidalna komponenta prvega tona

Pravilna kombinacija odgovorov je:1. a,b,c2. a,b,c,d3. a,c,d,e4. a,d5. a,d,e

7. Kaj velja za tretji srčni ton: a. je vedno patološka najdbab. je nizkofrekvenčen tonc. slišimo ga tik pred prvim tonomd. glasnost ni sorazmerna s kliničnim pomenome. redko je slišen pri srčnem popuščanju

8. Shematsko so prikazane avskultacijske značilnosti, ki jih najdemo pri:

a. kombinirani aortni hibib. kombinirani hibi pulmonalne zaklopkec. defektu preddvornega pretinad. defektu prekatnega pretinae. hudi mitralni regurgitaciji

9. Shematsko so prikazane avskultacijske značilnosti, ki jih najdemo pri:

a. hudi aortni regurgitacijib. aortni stenozic. defektu preddvornega pretinad. defektu prekatnega pretinae. mitralni regurgitaciji

10. Paradoksni pulz je: a. pulz, ki nastane zaradi prezgodnjega (izrednega) utripab. čezmerno zmanjšanje pulza med vdihomc. čezmerno zmanjšanje pulza med izdihomd. značilen pri ventrikularni ektrasistolijie. značilen pri tamponadi srcaf. značilen pri hudi aterosklerozi aorte

Pravilna kombinacija je:A: a,dB: b,e C: c,eD: b,fE: c,f

11. Značilnosti za centralni venski tlak (CVP): a. pri zdravem človeku je med 10 in 20 mmHgb. je znižan pri pljučni embolijic. val v v krivulji CVP je višji pri trikuspidalni insuficiencid. topovski val a je znak atrioventrikularne disociacijee. pri atrijski fibrilaciji je v krivulji CVP povdarjen val a

Pravilna kombinacija je:A: a,cB: a,eC: a,b,cD: a,c,dE: c,d

12. Značilnosti srčnih tonov so: a. tretji ton je visokofrekvenčen tonb. tretji ton se pogosto sliši pri športnikihc. četrti ton slišimo v telediastoli

d. povišan tlak v pljučni arteriji povzroči paradoksno cepljen II. tone. pri atrijski fibrilaciji četrtega tona ne slišimo

Pravilna kombinacija je:A: a,dB: a,eC: b,cD: c,eE: c,d

13. Kako je definirana ortostatska hipotenzija?a. če ugotovimo padec sistoličnega krvnega tlaka, ko bolnik vstane iz ležečega položajab. če ugotovimo padec sistoličnega in diastoličnega krvnega tlaka, ko bolnik vstane iz ležečega položajac. če ima bolnik sinkopo ali vrtoglavico, ko bolnik vstane iz ležečega položajad. če pade krvni tlak vsaj za 30/20 mm Hg, ko bolnik vstane iz ležečega položajae. če pade krvni tlak vsaj za 60/30 mm Hg bolnik vstane iz ležečega položaja

14. S tipanjem pulza lahko razločimo: a. frekvenco pulzab. ritem pulzac. polnjenost pulzad. obliko pulznega valae. vse našteto pod a,b,c in d

15. Pri tipanju pulza ocenjujemo njegovo polnjenost. Kdaj polnjenost NI povečana?a. pri vrednosti hemoglobina v krvi 60 g/lb. pri telesni temperaturi 40 st. Cc. pri hudi stenozi aortne zaklopked. pri hudi insuficienci aortne zaklopkee. pri telesnem naporu

16. Katera srčna napaka se kaže s šumom, ki je shematično prikazan na sliki?

a. stenoza aortne zaklopkeb. mitralna insuficiencac. aortna insuficiencad. mitralna stenoza

e. defekt prekatnega pretina

17. Katera srčna napaka se kaže s šumom, ki je shematično prikazan na sliki?

a. stenoza aortne zaklopkeb. mitralna insuficiencac. aortna insuficiencad. mitralna stenozae. defekt prekatnega pretina

18. Katera srčna napaka se kaže s šumom, ki je shematično prikazan na sliki?

a. stenoza aortne zaklopkeb. mitralna insuficiencac. aortna insuficiencad. mitralna stenozae. prolaps mitralne zaklopke

19. Kdaj NE pričakujete široko cepljenega 2. srčnega tona?a. pri pljučni embolijib. pri desnokračnem blokuc. pri levokračnem blokud. pri defektu prekatnega pretinae. pri primarni pljučni hipertenziji

20. Za katero od naštetih stanj NISO značilne prekomerno napete vratne vene?a. pljučna embolijab. tamponada srcac. sindrom zgornje votle vened. infarkt desnega prekata

e. lobarna pljučnica

21. Na rentgenski sliki so prikazane strukture srca. Označi pravilno kombinacijo.

a. 1-levi atrij, 2-levi prekat, 3-desni prekat, 4-aorta, 5-leva pljučna arterija, 6-desna pljučna arterija

b. 1-levi prekat, 2-desni prekat, 3-desni atrij, 4-aorta, 5-leva pljučna arterija, 6-desna pljučna arterija

c. 1- levi prekat, 2-desni prekat, 3-desni atrij, 4-aorta, 5-pljučna arterija, 6-zgornja votla vena

d. 1- levi prekat, 2-desni prekat, 3-desni atrij, 4-pljučna arterija, 5-aorta, 6-zgornja votla vena

e. 1-levi atrij, 2-levi prekat, 3-desni atrij, 4-aorta, 5-pljučna arterija, 6-zgornja votla vena

22. Česa NE vidimo na pregledni sliki prsnih organov pri popuščanja levega srca? A: povečana srčna sencaB: prerazporeditev obtoka v zgornje dele pljučC: neostra žilna risbaD: Kerleyeve črte BE: Westermarkov znak

23. Zaradi česa vse lahko nastane plevralni izliv, ki ga vidimo na pregledni rentgenski sliki prsnih organov?

A: levostransko srčno popuščanjeB: pljučnica, ki sega do plevreC: karcinoza plevreD: vnetnje reberne mreneE: desnostransko srčno popuščanje

Pravilna kombinacija: a: Ab: A, BC: A, B, Cd: A, B, C, De: A, B, C, D, E

24. Po čem lahko s pregledne rentgenske slike prsnih organov sklepamo na povišan pljučni arterijski tlak?A: razširjena senca pljučnih hilusovB: poudarjen pulmonalni lok na obrisu srcaC: poudarjena žilna risba v pljučnih poljihD: diseminirani infiltrati po pljučihE: pomik mediastinumma v desno

Pravilna kombinacija: a: A, Bb: A,Cc: B, Cd: C, De: B, E

25. Kako je opredeljen povečan srčni obris na pregledni rentgenski sliki prsnega koša?a: Obris srca sega preko mediane črte v desnob: Premer srčnega obrisa je večji od polovice premera prsnega košac: Premer srčnega obrisa je večji kot dve tretjini premera prsnega košad: Obris srca sega do levega roba prsnega košae: Velikosti srčnega obrisa ne ocenjujemo iz pregledne slike

26. Označite, kdaj ne dobimo povečanega obrisa srca na pregledni rentgenski sliki prsnih organov. a. Pri normalno velikem srcu če slikamo v izdihub. Pri normalno velikem srcu če slikamo ob globokem vdihuc: Pri anevrizmi levega prekatad: pri dilatacijski kardiomiopatijie: Pri vellikem perikardnem izlivu

27. Obkroži pravilno kombinacijo odgovorov, ki veljajo za srčno popuščanje. ( 131)

a. intersticijski pljučni edem nastane, ko se dvigne pljučni kapilarni tlak nad 10 mmHg

b. alveolarni pljučni edem nastane, ko se dvigne pljučni kapilarni tlak nad 25 mmHg

c. Kerleyeve linije B so značilne za intersticijski pljučni edem in predstavljajo širše periferne pljučne vene

d. Kerleyeve linije A so značilne za intersticijski pljučni edem in predstavljajo zadebeljene peribronhialne mezgovnice

e. Pri srčnem popuščanju nastane perivaskularni edem najprej v zgornjih pljučnih režnjih zaradi manjšega alveolarnega tlaka

1. a,b,c2. a,e3. b,c4. b,d5. c,d

28. Pravilen položaj elektrod pri snemanju EKG je: a. prvo prekordialno elektrodo namestimo v drugo medrebrje desno

parasternalnob. prvo prekordialno elektrodo namestimo v drugo medrebrje levo parasternalnoc. prvo prekordialno elektrodo namestimo v četrto medrebrje desno

parasternalnod. tretjo prekordialno elektrodo namestimo v četrto medrebrje levo

medioklavikularnoe. elektroda za odvod V8 leži v medioskapularni liniji levo

Pravilna kombinacija je:A: a,dB: a,eC: b,dD: c,dE: c,e

29. Katere okoliščine povzročajo levi odklon srčne osi? a. debelostb. sprednjestenski infarktc. spodnjestenski infarktd. levokračni bloke. desnokračni blok

Pravilna kombinacija je:A: a,b,dB: a,c,dC: a,b,dD: b,dE: b,e

30. Kaj od naštetega vidimo v normalnem eektrokardiogramu? a. val T je negativen v aVRb. širina QRS kompleksa je med 100 in 150 msc. p val v aVL je negativend. širina p vala je 4-5mme. električna os je med 0 in (-90)

31. Kdaj je v EKG lahko prisoten odklon srčne osi v levo: a. vitka postavab. sprednjestenski infarktc. spodnjestenski infarktd. pljučna embolijae. levi zadnji hemiblok

Pravilni odgovor: c

32. Kaj od naštetega je elektrokardiografsko merilo za hipertrofijo levega prekata? a. pozitiven R v V1b. kompleks QRS širši od 125 msc. desna srčna osd. majhen R v aVLe. [(S v V1) + (R v V5)] > 35mm

6. Kakšen je tipičen zapis vala P v ekstremitetnem odvodu II pri obremenitvi levega atrija: ( 139)

A. a.B. b.C. c.D. d.E. e.

33. Kaj je vidno v zapisu EKG?

a. levokračni blokb. desnokračni blokc. levo- in desnokračni blokd. sindrom WPWe. EKG je značilen za hudo perkaliemijo

34. Kaj od naštetega vidite v elektrokardiografskem zapisu?

a. levokračni blokb. desnokračni blokc. levo- in desnokračni blokd. sindrom WPW

e. EKG je značilen za hudo perkaliemijo

35. Kaj od naštetega vidite v elektrokardiografskem zapisu?

a: levokračni blokb: desnokračni blokc: hipertrofija levega prekatad: hipertrofija desnega prekatae: desna srčna os

36. Kaj od naštetega vidite v elektrokardiogramu?

a: levokračni blokb: desnokračni blokc: hipertrofija levega prekatad: hipertrofija desnega prekatae: desna srčna os

37. EKG zapis je značilen za:

a. srčni infarkt sprednje steneb. ventrikularno tahikardijoc. hipertrofijo levega prekatad. hiperkaliemijoe. hipokaliemijo

38. Pri AMI stranske stene bo dvig ST veznice v EKG viden v odvodih: a. II, III, aVFb. aVR, V4Rc. I, V1, V2d. V2, V3, V4, e. I, aVL, V6

39. Pri AMI spodnje stene bo dvig ST veznice v EKG viden v odvodih: a. II, III, aVFb. aVR, V4Rc. I, V1, V2d. V2, V3, V4, e. I, aVL, V6

40. Pri AMI sprednje stene bo dvig ST veznice v EKG viden v odvodih: a. II, III, aVF

b. aVR, V4Rc. I, V1, V2d. V2, V3, V4, e. I, aVL, V6

41. Zamislite si, da snemamo elektrokardiogram z elektrodo nad področjem, ki je ishemično zaradi tromboze in popolne zapore koronarne arterija. V kakšnem vrstnem redu si bodo slledile spremembe v tem odvodu?

a: A, B, C, Db: D, C, B, Ac: B, A, C, Dd: C, B, A, De: D, A, B, C

42. V ambulanto pripeljejo dializnega bolnika, ki je doma močno oslabel, tako da ni mogel več hoditi; na elektrokardiografskem monitorju vidite takšnole krivuljo:

Na kaj posumite?

a. gre za prekatno tahikardijob. gre za preekscitacijo tipa WPW in ortodromno tahikardijoc. gre za idioventrikularni ritem ob kompletnem atrioventrikularnem blokud. gre za hipokalcemijoe. gre za hiperkaliemijo

43. Kdaj rečemo, da je srčna os v elektrokardiogramu normalna?a. če je med 30 in 60 ºb. če je med 0 in 90 ºc. če je 45 ºd. če je med -30 in 90 ºe. če je med -60 in 120 º

44. Indikacije za transezofagealno ehokardiografijo vključujejo: a. sum na endokarditis

b. letni kontrolni pregledi pri bolniku z aortno stenozoc. ocena regurgitacije umetne mitralne zaklopked. sum na anevrizmo ascendentne aortee. ocena delovanja srca pri sekundarni sistemski arterijski hipertenziji

Pravilna kombinacija je:1. a,c,d2. a,d3. b,c,d4. b,c,e5. d,e

45. Hitrost toka krvi skozi zoženo aortno zaklopko je v primerjavi z normalno zaklopko:

a. nespremenjenab. povišanac. znižanad. ni odvisna od stopnje zožitvee. je odvisna od stopnje zožitve

Pravilen odgovor je:1. a,d2. b,d3. b,e4. c,d5. c,e

46. Česa NE moremo izmeriti z ultrazvočno preiskavo srca?a. dimenzij srčnih votlinb. dimenzij srčnih strukturc. hitrosti in smeri gibanja krvi v srcud. preseka aortne zaklopkee. zasičenosti arterijske krvi s kisikom

47. Česa NE ocenjujemo z rutinsko transtorakalno ultrazvočno preiskavo srca?a. premer levega prekatab. krčenje levega prekatac. stopnja mitralne insuficienced. velikost perikardnega izlivae. prekrvitev srčne mišice

5. Kako izvedemo obremenitvenoo ehokardiografijo?a. ehokardiografija, pri kateri uporabimo obremenitev s kontrastnim sredstvomb. ultrazvočni pregled po telesni obremenitveic. ultrazvočni pregled pred in po telesni obremenitvid. ultrazvočni pregled med pritiskom pod desni reberni loke. ultrazvočni pregled med Valsalvinim manevrom

48. Ehokardiografija je indicirana pri bolniku s sumom na:A. Tamponado srcaB. Mehanični zaplet srčnega infarktaC. Stenozo aortne zaklopkeD. Hipertonično srceE. Disekcijo aorte

A. Pravilni odgovori so: A, B, C, Č, DB. Pravilni odgovori so: A, C, Č, DC. Pravilni odgovori so: C, Č, DD. Pravilni odgovori so: A, C, ČE. Pravilni odgovori so: A, B, C, D

49. Indikacije za transezofagealno ehokardiografijo so:A. Akutni koronarni sindromB. Novonastala paravalvularna regurgitacija na umetni mitralni zaklopkiC. Nepojasnjeni sistemski embolizmiD. Sum na atrijski septum defektE. Nepojasnjene prekatne motnje ritma

A. Pravilni odgovori so: A, DB. Pravilni odgovori so: A, B, CC. Pravilni odgovori so: B, C, ČD. Pravilni odgovori so: Č, DE. Pravilni odgovori so: B, C

50. Za neinvazivno oceno sistoličnega gradienta preko aortne zaklopke potrebujemo podatek:

A. Največja hitrost toka krvi prek aortne zaklopke v sistoliB. Največjo hitrost toka krvi prek aortne in pulmonalne zaklopke v sistoliC. Premer iztočnega trakta levega prekata in največjo hitrost toka krvi prek

aortne zaklopke v sistoliČ. Največjo hitrost toka krvi prek aortne zaklopke in sistemski sistolični tlak

D. Največjo hitrost toka krvi prek aortne zaklopke in ocenjen centralni venski tlak

51. Z dopplerko ehokardiografijo in modificirano Bernoullijevo enačbo neinvazivno ocenimo:

A. Katerikoli gradient tlakov v srcuB. Samo sistolični tlak v desnem prekatuC. Samo gradient prek stenotične aortne zaklopke

Č. Centralni venski tlakD. Samo pljučno arterijsko hipertenzijo

52. Kateri radiofarmak uporabljamo pri scintigrafiji srca, kadar ugotavljamo viabilnost srčne mišice?

a. s fluorom označeno deoksiglukozo (18-FDG)b. metajodbecilgvanidin (MIBG)c. s tehnecijem označene eritrocited. s tehnecijem označeno palmitinsko kislinoe. C-14 hidroksiefedrin (HED)

53. Kaj velja za single photon emission computed tomography (SPECT) preiskavo srca:

a. prikaže nam anatomijo koronarnih arterijb. uporabljamo izotope, ki sevajo pozitronec. omogoča oceno reverzibilne ishemijed. ne omogoča ocene reverzibilne ishemijee. oceni velikost brazgotine srčne mišice po prebolelem infarktu

Pravilna kombinacija je:1. a, c2. a,b,d3. b,c,e4. c,e5. d,e

54. Značilnost pozitronske tomografije (PET) srca je: a. daje boljšo ločljivost slik kot SPECT (single photon emission computed

tomography)b. je hitro dostopna in poceni preiskavac. uporabljamo radioaktiven tehnecij (99mTc)d. uporabljamo z radioaktivnim florom označen piruvate. pri uravnoteženi ishemiji miokarda je preiskava nediagnostična

55. Kaj je najpomembnejša med naštetimi indikacijami za perfuzijsko scintigrafijo srčne mišice?a. ocena viabilnosti srčne mišice pri bolniku, ki je kandidat za kirurško revaskularizacijob. ocena stopnje stenoze na koronarni arterijic. ocena krčenja sten levega prekatad. za odločitev glede urgentnega reperfuzijskega zdravljenja pri akutnem koronarnem sindromue. za oceno levo-desnega shunta po rupturi pretina ob akutnem srčnem infarktu

56. Kontraindikacije za obremenitveno testiranje so (obkroži pravilno kombinacijo): a. srčni infarkt pred mesecem dnib. nestabilna angina pektorisc. huda aortna stenozad. hudo srčno popuščanje (NYHA 4)e. atrijska fibrilacija

Pravilna kombinacija je:

A: a,bB: a,c,dC: a,d,eD: b,c,dE: b,d,e

57. Kaj velja za sistemski arterijski tlak med telesno obremenitvijo pri zdravem preiskovancu? ( 153)

a. sistolični krvni tlak ne spremenib. sistolični krvni tlak padec. sistolični krvni tlak porasted. diastolični tlak padee. diastolični tlak poraste

Pravilna kombinacija je:1. a,d2. a,e3. b,d4. c,d5. c,e

58. Kaj velja v zvezi z obremenitvijo srčne mišice? a. močno se poveča ekstrakcija kisika iz arterijske krvib. pride do vazokonstrikcije koronarnih arterijc. pretok v koronarnih arterijah se lahko poviša do 5xd. znaki ishemije se pojavijo že pri 30% zožitvi koronarne arterijee. dvojni produkt ni ustrezno merilo za obremenitev srčne mišice

59. Kaj velja za obremenitveno testiranje (obremenitveno elektrokardiografiijo): a. je obvezna preiskava pred koronarografijob. uporablja se predvsem pri ljudeh z velikim tveganjem za koronarno bolezenc. pri ljudeh z nizkim tveganjem za koronarno bolezen ima preiskava visoko

specifičnostd. za odkrivanje koronarne bolezni je najbolj primerna pri ljudeh z zmerno

predtestno verjetnostjo koronarne boleznie. pri simptomatski aortni stenozi nam pomaga pri odločitvi o nujnosti

operativnega posega

60. Za ishemijo pozitiven izvid obremenitvenega testiranja (obremenitvene elektrokardiografije) je, kadar: a. se pojavi horizontalna ali descendentna depresija ST v elektrokardiogramu med obremenitvijo s sočasno bolečino v prsihb. se pojavi ascendentna depresija ST v elektrokardiogramu med obremenitvijo brez sočasne bolečino v prsihc. kadar poraste sistolični krvni tlak med obremenitvijo na 200 mm Hgd. kadar s interval QT med obremenitvijo skrajša za 20 %e. če se med obremenitvijo pojavi kračni blok

61. Za CT angiografij velja: :a. je zamudna preiskavab. uporablja se jodno kontrastno sredstvo, ki je nefrotoksičnoc. omogoča 3D prikaz žilja s pomočjo rekonstrukcijed. v primerjavi s koronarografijo je doza sevanja bistveno manjšae. ima nizko specifičnost pri ugotavljanju pljučne embolije

Pravilen odgovor je:1. a,c2. b,c3. b,d4. c,d5. d,e

62. Kaj je kontraindikacija za magnetnoresonančno angiografijo?A: močno oslabljena ledvično delovanjeB: kovinski tujek v očesuC: alergija na jodD: močno oslabljena pljučna funkcijaE: napredovala jetrna ciroza

Pravilna kombinacija: a: A,Bb: B,Cc: C,Dd: D,Ee: C

63. Kdaj se odločimo za katetrsko angiografijo namesto za računalniško tomografsko ali magnetno resonančno angiografijo?a. če želimo poceniti preiskavob. če želimo takoj po slikanju žile opraviti na žili katetrski poseg, npr. embolizacijo krvaveče arterijec. nikoli, preiskave so si enakovredned. če želimo, da dobi bolnik manjšo količino kontrastae. če gre za nujni primer, ko šteje vsaka minuta in želimo prikaz arterije čim prej

64. Katere bolezni rutinsko dokazujemo z računalniško tomografsko angiografijo prsnega koša?A: miokarditisB: pljučna embolijaC: srčni infarktD: disekcija prsne aorteE: perikarditis

a: A,Bb: C,D

c: B,Ed: B,De: A,C,E

65. Za koronarno angiografijo je značilno: a. je invazivna preiskava, ki ima 2% smrtnost, zato jo izvajamo le pred

predvidenimi srčnimi operacijami in pri zdravljenju srčnega infarktab. najpogostejši zaplet je disekcija aortec. med preiskavo je bolnik v anestezijid. vstopno mesto je ponavadi femoralna arterijae. vstopno mesto je ponavadi femoralna vena

Pravilna kombinacija je:A: a,b,dB: a,c,dC: c,dD: c,eE: d

66. Ugotovite za katero srčno votlino je pravilno navedena normalna vrednost tlaka. a. srednja vrednost krvnega tlaka v desnem preddvoru je med 1 in 5 mmHgb. sistolični tlak v pljučni arteriji je med 35 in 45 mmHgc. pljučni zagozditveni tlak je med 20 in 25 mmHgd. končni diastolični tlak v levem prekatu je med 15 in 20 mmHge. končni diastolični tlak v levem prekatu je med 50 in 80 mmHg

67. Kaj velja za katetrsko arteriografijo:a. je neinvazivna preiskavab. uporaba kontrasta ni potrebnac. je le diagnostična preiskava, zaenkrat še nimamo možnosti endovaskularnega

zdravljenjad. je kontraindicirana pri arterijskih krvavitvahe. uporablja se za diagnostiko arterijskih anevrizm

68. Kako zdravimo psevdoanevrizmo, ki nastane kot lokalni zaplet pri katetrski angiografiji:

a. večinoma zdravljenje ni potrebno, psevdoanevrizma sama trombozirab. ultrazvočno vodeno tiščanje na mestu »vratu« psevdoanevrizmec. vbrizg trombina v njeno vrečod. kirurška odstranitev

Pravilen odgovor je:A. aB. b,cC. b,c,dD. c

E. c,d

69. Tlačna krivulja na sliki prikazuje tlak v:

a. periferni venib. desnem preddvoruc. desnem prekatud. pljučni arterijie. pljučni kapilari

70. Tlačna krivulja na sliki prikazuje tlak v:

a. zgornji votli venib. desnem preddvoruc. desnem prekatud. pljučni arterijie. levem prekatu

71. Kakšna je normalna vrednost končnega diastoličnega tlaka v levem prekatu:a. 0-4 mmHgb. 5-12 mmHgc. 15-30 mmHgd. 65-90 mmHge. 90-130 mmHg

72. Izberite pravilno kombinacijo veje koronarne arterije in področja, ki ga oskrbuje: a. diagonalna veja leve descendentne koronarne arterije – interventrikularni

septumb. diagonalna veja leve descendentne koronarne arterije – spodnja stena levega

prekatac. marginalna veja leve cirkumfleksne koronarne arterije – sprednja stena levega

prekatad. desna koronarna arterija – interventrikularni septume. desna koronarna arterija – desni prekat

73. Izberite pravilno kombinacijo veje koronarne arterije in področja, ki ga oskrbuje: A. Desna koronarna arterijaB. Cirkumfleksna veja leve koronarne arterijeC. Prednja descendentna veja leve koronarne arterije

1. Sprednja stena levega prekata2. Spodnja stena levega prekata in desni prekat3. Spodnje in stranska stena levega prekata

Pravilna kombinacija: a. A1, B2, C3b. A2, B3, C1c. A3, B1, C2d. A1, B3, C2e. A2, B1, C3

74. Pri kateterizaciji levega prekata dobimo več različnih podatkov o strukturi in delovanju srca. Česa si NE prikažemo s kateterizacijo levega prekata?a. krčenja levega prekatab. debeline stene levega prekatac. stopnje mitralne regurgitacijed. področnih motnje krčenja levega prekatae. velikosti votline levega prekata

75. Kaj je srčni indeks?a. frekvenca srčnega utripa deljena s telesno površinob. frekvenca srčnega utripa deljena z indeksom telesne masec. minutni srčni volumen deljen s telesno površinod. minuti srčni volumen deljen s telesno maso x 100e. minutni srčni volumen deljen z indeksom telesne mase

76. Pri bolniku opravimo med desnostransko kateterizacijo določitev zasičenosti hemoglobina s kisikom na več mestih. Izmerimo v desnem preddvoru 70%, v pljučni arteriji 85 %, pulzni oksimeter kaže zasičenost arterijske krvi 100 %. Kaj sklepamo iz teh vrednosti?a. gre za normalne vrednostib. gre za desno-levi shunt zaradi defekta prekatnega pretinac. gre za levo-desni shunt zaradi defekta prekatnega pretinad. gre za desno-levi shunt zaradi defekta preddvornega pretinae. bolnik ima odprt Botallov vod

77. Za akutno srčno popuščanje je značilno:a. pogosto najdemo periferne edemeb. srce je ponavadi povečanoc. krčenje levega prekata je vedno močno oslabljeno

d. najpogostejši razlog je ishemija miokardae. pljučni edem je pogost

Pravilna kombinacija je:A: a,b,cB: a,b,dC: b,dD: b,c,eE: d,e

78. Katere skupine zdravil uporabljamo pri zdravljenju akutnega srčnega popuščanja:

a. blokatorje beta adrenergičnih receptorjevb. agoniste adrenergičnih receptorjev c. diuretiked. nitratee. statine

Pravilna kombinacija je:A: a,c,d B: b,c,dC: b,c,eD: c,dE: d,e

79. Kakšen je pravilen način zdravljenja srčnega popuščanja glede na vrednosti hemodinamskih spremenljivk?

a. 1 – tekočine, 2 – nadzor, 3 – vazodilatator in diuretik, 4 – vazodilatator in inotrop

b. 1 – nadzor, 2 – vazodilatator in inotrop, 3 – vazopresor, 4 – diuretik in inotropc. 1 – nadzor, 2 – vazodilatator in diuretik, 3 – tekočine, 4 – vazodilatator in

inotropd. 1 – tekočine, 2 – vazopresor, 3 – inotrop, 4 – inotrop in diuretike. 1 – diuretik, 2 – diuretik, 3 – inotrop, 4 – inotrop

Srčn

i ind

eks (

l/min

/m2

Zagozditveni tlak v pljučni arteriji (mmHg)

2.2

18

1 2

3 4

80. Za kardiogeni šok je značilno:a. nastopi pri 2-3% bolnikov z akutnim srčnim infarktomb. bolnišnična umrljivost bolnikov je 20%c. zmanjšana je ekstrakcija kisika v tkivihd. bolnike je praviloma potrebno intubirati in umetno ventiliratie. presnovna acidoza z normalno anionsko vrzeljo

81. 56-letnega gospoda pripeljejo na internistično prvo pomoč, ker zadnja 2 dni vse težje diha. Ima znano srčno popuščanje. Povišane telesne temperature ni imel. Gospod je hladen, poten, najlažje diha če sedi, RR je 170/110 mm Hg, SpO2 na OHIO maski je 91%. Pri avskultaciji pljuč je slišati inspiratorne in ekspiratorne poke obojestransko, pri avskultaciji srca pa sistolični šum nad apeksom. S seboj prinaša rentgensko sliko. Kaj je diagnoza?

a) obsežna lobarna pnevmokokna pljučnicab) pljučni edemc) blag intersticijski zastoj v sklopu srčnega popuščanjad) KOPB v poslabšanju zaradi infektae) akutni napad astme

82. Kako pričnemo zdraviti pljučni edem na terenu? a) furosemid 40 mg i.v., amoksicilin s klavulansko kislino, infuzija tekočine

b) furosemid 40 mg i.v., vpihe nitroglicerinskega pršila pod jezik, morfij 0,1 mg/kg, kisik

c) infuzija dobutamina 10 mikrog/kg/min, kisik, morfijd) takojšnja intubacija in umetna ventilacija, infuzija tekočinee) nič, bolnika moramo takoj prepeljati v bolnišnico

83. Pri bolniku s pljučnim edemom začetno zdravljenje (morfij, edemid, kisik) ni bilo uspešno – dihalna stiska se poglablja, SpO2 pada. Kaj bi bil najprimernejši naslednji ukrep?

a) širokospektralni antibiotikb) inhalacijski beta agonistic) kortikosteroidid) neinvazivna ventilacija s pozitivnim tlakome) intubacija in mehanska ventilacija

Pravilna kombinacija odgovorov je: a) a,b,cb) b,c,ec) d,ed) a,ee) b,c

84. Kaj velja za pljučni arterijski kateter?a. zaradi vedno večjega števila bolnikov s srčnim popuščanjem se njegova

uporaba večab. vstavi se ga preko arterije femoralis ali arterije radialisc. za vstavitev je nujno potrebna rentgenska diaskopijad. omogoča neprekinjeno merjenje saturacije arterijske krvie. omogoča merjenje zagozditvenega tlaka v pljučni arteriji, ki je praktično enak

polnilnemu tlaku levega prekata

85. S katero laboratorijsko preiskavo lahko potrdimo v klinični praksi srčno popuščanje kot vzrok dispneje ob naporu? Z določitvijo koncentracije: ( 175)

a. troponina Tb. troponina Ic. atrijskega natriuretičnega peptida (ANP)d. možganskega natriuretičnega peptida (BNP)e. eritropoetina

86. Kaj je značilno za kardiogeni šok:a. znižan centralni venski tlakb. znižan pljučni arterijski tlakc. znižan zagozditveni tlak v pljučni arterijid. znižana zasičenost mešane venske krvi s kisikome. znižana koncentracija laktata v arterijski krvi

87. S katero preiskavo najlažje ugotovimo vzrok akutnega srčnega popuščanja:

a. z 12-kanalnim elektrokardiogramomb. z rentgensko sliko prsnih organov c. z ehokardiografijod. s CT-preiskavo prsnega košae. z magnetno resonančno tomografijo srca

88. Kakšen položaj najlaže prenaša bolnik z akutnim srčnim popuščanjem:a. Trendelenburgov položajb. ležeč položaj na hrbtuc. položaj na desnem bokud. položaj na levem bokue. sedeč položaj

89. Katera od ponujenih kombinacij začetnega podpornega zdravljenja je najbolj pravilna za bolnika v kardiogenem šoku:a. diuretik, vazopresorb. diuretik, vazodilatatorc. diuretik, infuzija koloidad. inotrop, mehanična podpora krvnemu obtokue. digitalis, nitrat

90. Pri starostniku s klinično sliko pljučnega edema, ki ima krvni tlak 200/110 mmHg, pokaže ultrazvok srca zadebeljene stene levega prekata in normalen iztisni delež levega prekata. Katera od naštetih trditev je najbolj verjetna:

a. gre za nekardiogeni pljučni edem, ki je posledica povišane kapilarne prepustnosti v pljučih

b. gre za kardiogeni pljučni edem, ki je posledica sistolične disfunkcije levega prekata

c. gre za kardiogeni pljučni edem, ki je posledica diastolične disfunkcije levega prekata

d. gre za nekardiogeni pljučni edem, ki je posledica hipervolemijee. gre za zastrupitev z verapamilom

91. Katero od naštetih zdravil, s katerimi zdravimo bolnike s kroničnim srčnim popuščanjem, izboljšuje njihovo preživetje?

a. zaviralci konvertaze angiotenzinab. tiazidni diuretikic. preparati digitalisad. vazodilatatorji e. inotropna zdravila

92. Katero od naštetih zdravil, s katerimi zdravimo bolnike s kroničnim srčnim popuščanjem, izboljšuje njihovo preživetje?

a. blokatorji receptorjev betab. tiazidni diuretiki

c. preparati digitalisad. vazodilatatorji e. inotropna zdravila

93. Kontraindikacija za zdravljenje kroničnega srčnega popuščanja z zaviralci konvertaze angiotenzina je:

a. srčna frekvenca v mirovanju < 50/minb. hipokaliemija (< 3,5 mmol/L)c. stenoza obeh ledvičnih arterijd. edem okoli gležnjeve. vrednost kreatinina nad 100 µmol/l

94. Kontraindikacija za zdravljenje kroničnega srčnega popuščanja z blokatorji receptorjev beta med naštetimi možnostmi je:

a. srčna frekvenca v mirovanju < 70/minb. hipokaliemija (< 3,5 mmol/L)c. atrioventrikularni blok II. stopnjed. edem okoli gležnjeve. iztisni delež levega prekata <30%

95. Kaj velja za uvajanje zdravljenja kroničnega srčnega popuščanja z blokatorji receptorjev beta?

a. pričnemo zdraviti z visokimi odmerki, ki jih postopoma nižamo, glede na srčno frekvenco

b. pričnemo zdraviti z nizkimi odmerki, ki jih postopoma višamo, dokler ne dosežemo optimalne - ciljne doze ali stranskega učinka, ob katerem nehamo višati dozo

c. pričnemo zdraviti z nizkimi odmerki, ki jih postopoma višamo, dokler ne pade srčni utrip pod 70 na minuto

d. pričnemo zdraviti s ciljnimi odmerki, ki jih postopoma nižamo, če bolnik zdravljenja ne prenaša

e. pričnemo zdraviti v akutni fazi srčnega popuščanja s ciljnimi odmerki

96. Kaj velja za zdravljenje kroničnega srčnega popuščanja z diuretiki: a. če je le možno, naučimo bolnike samoodmerjanjab. nikoli jih ne uporabljamo v kombinaciji z zaviralci konvertaze angiotenzinac. v stabilnem obdobju bolezni je ob rednem diuretičnem zdravljenju potrebna

kontrola dušičnih retentov 1x mesečnod. ledvična okvara je kontraindikacija za uporabo furosemidae. najpogosteje uporabljamo tiazidne diuretike

97. Kaj velja za učinke digitalisa pri bolnikih s srčnim popuščanjem:a. ima blago negativno inotropno delovanjeb. poviša izločanje reninac. ne podaljša preživetja

d. ne izboljša telesne zmogljivostie. učinek je največji pri bolnikih v funkcijskem razredu I ali II po NYHA

98. Stranski učinek zaviralcev aldosterona je:a. hipokaliemijab. hiperkaliemijac. hipernatremijad. hiperglikemijae. metabolična acidoza

99. Kaj velja za zdravljenje srčnega popuščanja z resinhronizacijskim srčnim spodbujevalnikom:

a. vstavitev je indicirana samo pri AV bloku II. ali III. stopnjeb. vstavimo 2 elektrodi, eno v desni preddvor in eno v desni prekatc. v poštev pride samo pri širokem QRS kompleksu in nesinhronem krčenju

levega prekatad. izboljša telesno zmogljivost e. zmanjša umrljivost

Pravilna kombinacija je:1. a,b2. a,c3. a,b,d4. b,d,e5. c,d,e

100. Enoletno preživetje bolnikov po presaditvi srca je:a. 10%b. 30%c. 50%d. 70%e. 90%

101. Desetletno preživetje bolnikov po presaditvi srca je:f. 10%g. 30%h. 50%i. 70%j. 90%

102. Kaj ni kontraindikacija za presaditev srca:a. starost nad 70 letb. sladkorna bolezenc. sistolični pljučni tlak v pljučni arteriji >60 mmHg, ki se ne zniža po zdravilihd. aktivna okužbae. aktiven maligni proces v zadnjih 5 letih

103. Kaj velja za bolnika s presajenim srcem:a. v nasprotju s presaditvijo ostalih organiv imunosupresivna terapija ni potrebnab. v zgodnjem obdobju po presaditvi antibiotična preventiva ni potrebna,

preventivno dajemo le virostatikec. ker srce po presaditvi ni oživčeno, je pogosta sinusna tahikardijad. zaradi zgodnjega odkrivanja zavrnitve presadka izvajamo rutinske biopsije

srčne mišicee. koronarna bolezen v presajenem srcu poteka počasneje

104. V poznem obdobju po presaditvi srca je pomemben dejavnik obolevnosti::a. virus hepatitisa Bb. virus influence A (H1N1)c. citomegalovirusd. JC viruse. adenovirus

105. Kakšno je 1-letno preživetje bolnikov s srčnim popuščanjem v funkcijskem razredu NYHA IV:

a. 5%b. 20%c. <50%d. >70%e. 95%

106. Najpogostejša razloga za kronično srčno popuščanje sta:a. prirojene srčne napakeb. hibe zaklopkc. ishemična bolezen srcad. miokarditise. arterijska hipertenzija

Pravilna kombinacija je:A: a,bB: b,cC: b,eD: c,eE: d,e

107. Katera zdravila dokazano podaljšujejo življenje pri kroničnem srčnem popuščanju?

a. diuretiki zankeb. zaviralci ACEc. beta adrenergični zaviralcid. digitalis

e. spironolaktonPravilna kombinacija je:A: a,bB: a,b,cC: a,eD: b,c,dE: b,c,e

108. Značilnosti atrijske fibrilacije (AF) so:a. pogosteje se pojavlja ob ponedeljkih in po praznikihb. frekvenca prekatov je vedno nad 100/minc. upočasnitev prekatne frekvence dosežemo z digitalisomd. upočasnitev prekatne frekvence dosežemo z blokatorji beta receptorjeve. pri kronični AF je potrebno antikoagulacijsko zdravljenje

Pravilna kombinacija je:A: a,b,dB: a,c,d,eC: b,c,d,eD: b,d,eE: c,d

109. Značilnosi prekatne tahikardije so:a. pri obstojni prekatni tahikardiji je vedno potrebna defibrilacijab. pri elektrokonverziji obstojne prekatne tahikardije je potrebna sinhronizirana

elektrokonverzija z nizko energijo (50 J)c. pri stabilnih bolnikih lahko napad prekinemo z amiodaronomd. hemodinamična prizadetost bolnika ni odvisna od frekvence tahikardijee. večje tveganje za razvoj polimorfne prekatne tahikardije imajo bolniki s kratko

dobo QT v elektrokardiogramu

Pravilna kombinacija je:A: a,bB: a,eC: b,cD: b,eE: c,e

110. Obkrožite pravilno trditev, ki velja za atrioventrikularni. (AV) blok:a. pri AV bloku I. stopnje vsak drugi p val sproži kompleks QRSb. AV blok Mobitz II redko napreduje v popolni AV blokc. Pri popolnem AV bloku (III. stopnje) so kompleksi QRS vedno širokid. najpogostejši razlog za nastanek AV bloka so infekcijske boleznie. AV blok v sklopu spodnjestenskega srčnega infarkta se praviloma popravi, v

sklopu sprednjestenskega infarkta pa je praviloma trajen

111. Za preekscitacijo Wolf–Parkinson–White (WPW) velja (obkroži pravilno kombinacijo):

a. ker prevajanje vzburjenja poteka po akcesorni poti, je PQ doba podaljšanab. pri ortodromni tahikardiji so kompleksi QRS normalno širokic. pri antidromni tahikardiji so kompleksi QRS razširjenid. atrijsko fibrilacijo v sklopu WPW lahko zdravimo z digoksinome. atrijsko fibrilacijo v sklopu WPW lahko zdravimo z verapamilom

Pravilna kombinacija je: A: a,b,dB: b,cC: b,c,dD: b,c,d,eE: c,d,e

112. Oblika zobcev P v elektrokardiogramu je pri sinusni tahikardiji:a. normalnab. zobci p so negativnic. zobci p imajo nižjo amplitudod. amplituda zobcev p se spreminjae. prisoten je val delta

113. Pri paroksizmalni supraventrikularni tahikardiji in motnjah prevajanja (kračnem bloku, ventrikularni preekscitaciji), so kompleksi QRS: a. ozkib. širokic. neenakid. prihaja do izpadov posameznih kompleksov QRSe. enaki kot brez motenj prevajanja

114. Pri atrijski undulaciji je meja frekvence preddvorov:a. pod 220/minb. nad 350/minc. od 220 – 350/mind. od 120 – 250/mine. od 280 – 390/min

115. Sinusne tahikardije ne povzroča:a. pljučna embolija b. srčno popuščanje c. bolečina d. hipotiroza e. slabokrvnost

116. Pri atrijski fibrilaciji je v več kot 70 % aritmogeno žarišče v:a. pljučnih venah

b. desnem preddvoru c. desnem prekatu d. pljučnih arterijah e. preddvornem pretinu

117. Uporaba digitalisa in verapamila je absolutno kontraindicirana pri:a. atrijski fibrilaciji b. atrijski undulaciji c. atrijski tahikardiji d. atrijskih ekstrasistolah e. atrijski fibrilaciji pri bolniku s preekscitacije tipa WPW

118. Z zdravili kot so digitalis, verapamil, diltiazem, blokatorji receptorjev beta dosežemo pri atrijski fibrilaciji: a. pospešenje prekatnega odgovorab. konverzijo v sinusni ritemc. upočasnitev prekatnega odgovorad. ni bistvenih sprememb e. manj trombemboličnih zapletov

119. V elektrokardiogramu vidimo prekatno tahikardijo, katere kompleksi QRS imajo spreminjajočo se električno os in se v obliki vijačnice zvijajo okrog izoelektrične črte. Aritmija se pojavi v obliki kratkotrajnih, v kratkih časovnih presledkih ponavljajočih se napadih. Pojavlja se pri ljudeh, ki imajo dolgo dobo QT v elektrokardiogramu in so bradikardni. Katero tahikardijo opisuje sestavek?a. monomorfna prekatna tahikardijab. prekatna fibrilacija c. torsade de pointes d. prekatna undulacija e. polimorfne prekatne ekstrasistole

120. Prekatno tahikardijo tvori določeno število zaporednih prekatnih utripov. O prekatni tahikardiji lahko govorimo, kadar je zaporednih prekatnih utripova. najmanj 2 b. najmanj 3c. najmanj 4 d. najmanj 5e. najmanj 6

121. Označi pojem, ki ni v zvezi z boleznijo sinusnega vozla: a. sinusna bradikardijab. sinoatrijski blokc. sinusni zastoj d. bradikardno-tahikardni sindrom

e. atrioventrikularni blok

122. Sinusni zastoj je trajno ali začasno prenehanje tvorbe dražljajev v sinusnem vozlu. Elektrokardiografski izvid je najbolj podoben:

a. sinoatrijskemu bloku III. stopnje b. sinoatrijskemu bloku II. stopnje c. sinoatrijskemu bloku I. stopnje d. sinusni bradikardijie. atrioventrikularnemu bloku

123. O atrioventrikularnem bloku I. stopnje lahko govorimo, kadar znaša interval PQ:a. najmanj 0,10 sb. najmanj 0,20 sc. najmanj 0,30 s d. najmanj 0,40 se. najmanj 0,35 s

124. Če pri elektrokonverziji udarec toka sovpade z vrhom vala T predhodnega utripa (ranljivo območje), lahko povzroči:a. sinusno bradikardijob. prekatno fibrilacijo c. nič posebnega d. atrijsko fibrilacijoe. atrioventrikularni blok

125. Kaj se zgodi, če stimuliramo receptorje beta?a. srčna frekvenca se povečab. srčna frekvenca se zmanjšac. pospeši se oksigenacija d. pride do hipotenzijee. ne pride do nikakršnih sprememb

126. Najbolj uspešen način prekinitve prekatne fibrilacije je:a. kardioverzijab. defibrilacijac. zdravila d. zunanja masaža srcae. umetno dihanje

127. AV vozel lahko generira srčno frekvenco v razponu:a. 40-60 b. 60-100 c. 20-40

d. 40-80 e. AV vozel nima te zmožnosti

128. Adenozin : a. pospeši prevod skozi AV vozelb. zavira prevod skozi AV vozel c. ima zelo dolg razpolovni časd. inhibira prevodnost v SA vozlue. zniža volumen tekočine v pljučih

129. Nereden srčni ritem brez jasno vidnih zobcev P v EKG zapisu je najverjetneje:a. prekatna tahikardijab. prekatna fibrilacijac. sinusni ritemd. atrijska fibrilacijae. sinusna aritmija

130. Kaj se zgodi, če blokiramo receptorje beta v srcu?a. srčna frekvenca se povečab. srčna frekvenca se zmanjšac. pospeši se oksigenacija d. pride do hipotenzijee. ne pride do nikakršnih sprememb

131. Elektrokardiografska merila, ki določajo prekatno tahikardijo so A. širina kompleksov QRS nad 0,14 s B. ujeti in spojeni utripiC. atrioventrikularna disociacijaČ. odsotnost zobcev PD. širina kompleksov QRS pod 0,14 s

A. Pravilni odgovori so: A, B, CB. Pravilni odgovori so: B, C, Č, C. Pravilni odgovori so: C, Č, DD. Pravilni odgovori so: A, Č, DE. Pravilni odgovori so: B, C, Č

132. Klinični znaki in EKG spremembe pri atrijski fibrilaciji so:A. nereden in različno polnjen arterijski pulz B. reden in enakomerno polnjen arterijski pulz C. topovski toniČ. različno glasen prvi srčni ton D. manjkajo zobci P, prisotni so fibrilacijski zobci različnih amplitud

A. Pravilni odgovori so: A, B, C

B. Pravilni odgovori so: B, C, Č, C. Pravilni odgovori so: C, Č, DD. Pravilni odgovori so: A, Č, DE. Pravilni odgovori so: B, C, Č

133. Pojavne oblike drugostopenjskega atrioventrikularnega bloka so:A. Wenckebachova periodika B. popolna prekinitev atrioventrikularnega prevajanja C. Mobitz IIIČ. Mobitz II D. napredovali atrioventrikularni blok

A. Pravilni odgovori so: A, B, CB. Pravilni odgovori so: B, C, Č, C. Pravilni odgovori so: C, Č, DD. Pravilni odgovori so: A, Č, DE. Pravilni odgovori so: B, C, Č

134. Popolni atrioventrikularni blok:A. je ogrožujoče stanje, ki nujno zahteva zdravljenje B. ima ohranjeno preddvorno aktivnost (zobci P ali f) vidno na EKGC. ima popolno atrioventrikularno disociacijo vidno na EKGČ. je nenevaren, zdravljenje ni potrebno D. kompleksi QRS so največkrat ozki

A. Pravilni odgovori so: A, B, CB. Pravilni odgovori so: B, C, Č, C. Pravilni odgovori so: C, Č, DD. Pravilni odgovori so: A, Č, DE. Pravilni odgovori so: B, C, Č

135. Vsaditveni kardioverter-defibrilator (ICD) deluje na tri različne načine:A. aparat uporablja visoke energije (200-300J) za defibrilacijoB. pri prekatni tahikardiji uporabi antitahikardno stimulacijo ali kardioverzijo C. v primeru bradikardije srce spodbuja Č. pri prekatni fibrilaciji uporabi defibrilacijo D. aparat zmore vsega skupaj 10 do 20 šokov

A. Pravilni odgovori so: A, B, CB. Pravilni odgovori so: B, C, Č C. Pravilni odgovori so: C, Č, DD. Pravilni odgovori so: A, Č, DE. Pravilni odgovori so: B, C, Č

136. Elektrokardiografska opredelitev sindroma Wolff-Parkinson-White (WPW) je naslednja:

A. kratka doba PQ (0,12 s ali manj)B. podaljšan interval Q-TC. prisotnost vala U Č. razširjen kompleks QRS (nad 0,10 s) D. val delta

A. Pravilni odgovori so: A, B, CB. Pravilni odgovori so: B, C, Č, C. Pravilni odgovori so: C, Č, DD. Pravilni odgovori so: A, Č, DE. Pravilni odgovori so: B, C, Č

137. Za kakšno motnjo srčnega ritma gre (glej prekordialne odvode, kjer se ritem spremeni)?

a. prekatna tahikardijab. atrijska fibrilacijac. SVT s funkcionalnim kračnim blokomd. sinusna tahikardijae. intermitentna prekatna ekstrasistolija

138. Za kakšno motnjo srčnega ritma gre ?

a. VT

b. atrijska fibrilacijac. atrijska undulacijad. sinusna tahikardijae. atrijska tahikardija

139. Na zgornji sliki vidimo sinusni utrip, nato pa prvič prehod v salvo prekatnih prezgodnjih utripov in drugič v prekatno tahikardijo in fibrilacijo (2. in 3. slika). Kaj je nedvomno sprožilo prekatno tahikardijo?

a. prezgodnji sinusni utripb. atrijska ekstrasitolac. prekatna ekstrasistola na T vald. draženje vagusae. intermitentna prekatna ekstrasistolija

140. 70-letni bolnik s Parkinsonovo boleznijo. Za kakšno motnjo srčnega ritma gre?

a. atrijska undulacijab. atrijska fibrilacijac. ni motnje ritma, gre za artefakt zaradi tremorjad. sinusna tahikardija

e. intermitentna prekatna ekstrasistolija

141. Za kakšno motnjo srčnega ritma gre ? Za natančno analizo je prikazan odvod V1 v povečani obliki.

a. atrijska undulacijab. atrijska fibrilacijac. atrijska tahikardija z blokom 2:1d. sinusna tahikardijae. atrijska ektopična aktivnost

142. Kakšen ritem je v posnetku?

a. AV blok I. stopnjeb. AV blok II. stopnje tip Ic. AV blok II. stopnje s prevodom 2:1d. AV blok III. stopnje e. normalen sinusni ritem

143. Za kakšno motnjo srčnega ritma gre ?

a. AV blok I. stopnjeb. Mobitz Ic. Mobitz IId. AV blok III. stopnje e. normalen sinusni ritem

144. Za kakšno motnjo srčnega ritma gre?

a. kompletna AV disociacijab. AV blok II. stopnje tip Ic. napredovali AV blok II. stopnje 3:1d. AV blok III. stopnje e. normalen sinusni ritem

145. Sliki prikazujeta spodbujanje srca na način resinhronizacije, ki ga uporabljamo pri bolnikih z napredovalim srčnim popuščanjem. Kje običajno ležijo elektrode?

a. v obeh preddvorih in koronarnem sinusub. v obeh preddvorih in desnem prekatuc. v desnem preddvoru, desnem prekatu in koronarnem sinusud. v levem preddvoru (2x) in desnem prekatu e. v desnem prekatu (2x) in koronarnem sinusu

146. Bolnik z vsajenim kardioverterjem/defibrilatorjem (ICD) je ob kontroli navajal občasne palpitacije. V EKG beležnici ICD je bil registriran zapis 14 zaporednih utripov s širokimi kompleksi QRS. Kako bi opredelili aritmijo?

a. neobstojna VTb. obstojna VTc. paroksizem atrijske fibrilacijed. sinusna tahikardijae. polimorfne prekatne ekstrasistole

147. Za kakšno motnjo srčnega ritma gre?

a. VTb. atrijska fibrilacijac. bradikardno-tahikardni sindromd. sinusna tahikardijae. intermitentna prekatna ekstrasistolija

148. Na slikah vidimo eno izmed oblik elektrostimulacije srca s stalnim srčnim spodbujevalnikom. Kako so nameščene elektrode?

a. transvenskob. transseptalnoc. diafragmalnod. transkutanoe. epikardno

149. Kaj prikazuje EKG (monitorski odvod)?

a. SVT, ki se po pavzi ponovi v enaki oblikib. spontani preskok iz prekatne tahikardije v sinusni ritem c. preskok iz atrijske fibrilacije v sinusni ritemd. preskok iz supraventrikularne tahikardije v sinusni ritem s pomočjo električnega sunka (kardioverzije)e. preskok iz prekatne tahikardije v sinusni ritem s pomočjo električnega sunka (kardioverzije)

150. Po aplikaciji adenozina se je pri bolniku, katerega EKG je na zgornji sliki, vzpostavil ritem, ki je prikazan na spodnji sliki. Razloži mehanizem nastanka.

a. pospešitev prevoda skozi AV vozelb. zavora prevoda skozi AV vozel c. stimulacija prevodnosti v SA vozlud. inhibicija prevodnosti v SA vozlue. stimulacija vagusa

151. Kateri od naštetih je najpogostejši vzrok za sinusno tahikardijo: a. hipertirozab. arteriovenska fistulac. sepsad. zdravilae. diabetična avtonomna nevropatija

152. Kaj velja za izredne utripe – ekstrasistole: a. utrip po ekstrasistoli je močnejšib. prekatna ekstrasistola je hemodinamično bolj učinkovita kot preddvornac. čim zgodnejša je ekstrasistola, bolj je hemodinamično učinkovitad. ekstrasistole, ki izhajajo iz bazalnih predelov, so hemodinamično učinkovitejše

v primerjavi s tistimi, ki izhajajo iz konicee. ekstrasistol bolniki praviloma ne čutijo

153. Kaj velja za preddvorno plapolanje: a. v večini primerov nastane v strukturno normalnem srcub. mesto kroženja depolarizacije je vedno v desnem preddvoruc. frekvenca preddvorov je med 110 in 240/mind. frekvenca preddvorov je med 220 in 350/mine. frekvenca prekatov je ob preddvornem plapolanju vedno redna

154. Ponavljanje napadov preddvornega plapolanja najuspešneje preprečujemo z: ( 191)

a. blokatorjem receptorjev betab. verapamilomc. digitalisomd. vsaditvijo avtomatičnega defibrilatorjae. katetrsko ablacijo

155. Kaj velja za preddvorno migetanje: a. incidenca narašča s starostjob. prevalenca pri starosti nad 60 let je okoli 5%c. bolniki z atrijsko fibrilacijo imajo 2x višjo umrljivostd. večje je število neodvisnih kroženj depolarizacije, večja je možnost spontane

prekinitve aritmijee. pri nezdravljeni aritmiji je frekvenca prekatov običajno med 70 in 90/min

Pravilna kombinacija je:1. a,b,c2. a,c,e3. b,d4. b,e5. c,e

156. Kaj je značilno za preddvorno migetanje (atrijsko fibrilacijo): a. pri paroksizmalnem migetanju se epizoda aritmije prekine sama najpogosteje

v prvih 24 urah, najkasneje pa v 7 dnehb. po uspešni elektrokonverziji bolniki s povišanim tveganjem za

trombembolizme ne potrebujejo antikoagulacijske terapijec. če je trajanje atrijskega migetanja med 24 in 48 ur, je pred poskusom

konverzije potrebno vpeljati antikoagulacijsko zaščitod. pri hemodinamični prizadetosti bolnika je kardioverzija kontraindiciranae. aritmogena žarišča so najpogosteje okoli vtočišča votlih ven v desni preddvot

157. Kaj velja za zdravljenje atrijskega migetanja: a. pri permanentni obliki se ponavadi odločimo za kardioverzijob. učinkovitost katetrske ablacije pri paroksizmalni obliki je 50%c. pri katetrski ablaciji najpogosteje odpravimo aritmogena žarišča z električno

izolacijo pljučnih vend. pri permanentni obliki srčno frekvenco najpogosteje znižujemo s kombinacijo

blokatorjev beta receptorjev in verapamilome. pri bolnikih s sindromom WPW frekvenco prekatov upočasnimo z digitalisom

158. Kaj je značilno za atrioventrikularno krožečo tahikardijo: a. je redka oblika supraventrikularne tahikardijeb. depolarizacija doseže atrija prej kot prekata, zato so v EKG vidni p valovi tik

pred QRS kompleksi

c. vagalni manevri pogosto prekinejo motnjo ritmad. blokatorji beta receptorjev so kontraindiciranie. pri pogostih napadih je zdravljenje izbora katetrska ablacija počasne poti

prevajanjaPravilna kombinacija je:

1. a,b,c2. a,d,e3. b,d4. c,e5. d,e

159. Značilnost atroventrikularne krožeče tahikardije z udeležbo akcesorne poti je: a. pri ortodromni tahikardiji so kompleksi QRS širokib. pri ortodromni tahikardiji pogosto vidimo negativne p valove tik za QRSc. antidromno tahikardijo zdravimo z verapamilomd. ortodormno tahikardijo zdravimo z digitalisome. zdravljenje s katetrsko ablacijo je uspešno

Pravilna kombinacija je:1. a,b,c2. a,c3. a,d,e4. b,e5. c,d,e

160. Značilnost prekatne tahikardije je: a. občasno so QRS kompleksi lahko ozkib. v EKG lahko najdemo t.i. spojene in ujete utripec. praviloma je hemodinamično pomembnad. neobstojna prekatna tahikardija traja največ 3 mine. neobstojna prekatna tahikardija ima slabšo prognozo kot obstojna

Pravilna kombinacija odgovorov: A: a,bB: b,cC: b,dD: c,eE: c,d

161. Kakšen ritem je na posnetku:

a. spremembe so artefaktib. atrijsko migetanje

c. najverjetneje atrioventrikularna nodalna tahikardijad. polimorfna ventrikularna tahikardijae. ventrikularna fibrilacija

162. Polimorfna ventrikularna tahikardija: a. se pogosto pojavlja pri bolnikih s kratko dobo QT b. se pogosteje pojavlja pri ljudeh s sinusno tahikardijoc. se lahko pojavi pri zdravljenju z antiaritmiki in zdravili, ki podaljšujejo dobo QT d. se pogosteje pojavlja pri hipokaliemiji in hipomagnezemijie. je pri nekaterih bolnikih indikacija za vstavitev kardioverterja-defibrilatorja

Pravilna kombinacija je:1. a,b,d2. a,e3. b,c,e4. c5. c,d,e

163. S čim lahko skušamo prekiniti napad prekatne tahikardije pri hemodinamično stabilnem bolniku: a. z vagalnim manevromb. digitalisomc. lidokainomd. amiodaronome. elektrokonverzijo

Pravilna kombinacija je:1. a,b,c,d2. b,c,d,e3. c,d,e4. d,e5. e

164. S čim lahko skušamo prekiniti napad prekatne tahikardije pri hemodinamično nestabilnem bolniku: a. z vagalnim manevromb. digitalisomc. lidokainomd. amiodaronome. elektrokonverzijo

165. Za ventrikularno fibrilacijo je značilno: a. uspešno jo prekinemo z amiodaronomb. če nastopi pred našimi očmi, jo poskusimo prekiniti z sinhrono konverzijo s

50Jc. potrebno je takojšnje oživljanje in čimprejšnja defibrilacija

d. če nastopi ob akutnem srčnem infarktu, potrebuje bolnik vstavitev kardioverter-defibrilatorja

e. če ni najdenega očitnega vzroka za nastanek VF, bolnike zdravimo farmakološko

Pravilna kombinacija je:1. a,c,d2. a,c,e3. b,d4. c5. c,d,e

166. Za bolezen sinusnega vozla je značilno: a. pogosta je sinusna tahikardijab. največkrat je posledica degenerativnih sprememb v sinusnem vozlu in atrijuc. zaradi sinusne bradikardije se pojavijo ubežne tahikardne motnje ritmad. je reverzibilna bolezene. poznamo več stopenj sino-atrijskega blokaPravilna kombinacija je:

1. a,b2. a,d,e3. b,c,e4. b,d5. c,d,e

167. Kaj je značilno za atrioventrikularni blok: a. pogostnost s starostjo naraščab. pogosteje se pojavlja pri bolnikih z arterijsko hipertenzijoc. vzrok za akutni atrioventrikularni blok so lahko nekatere infekcijske boleznid. kronični blok uspešno zdravimo s simpatikomimetikie. blokatorji receptorjev beta ne vplivajo na atrioventrikularni prevod

Pravilna kombinacija je:1. a,b,c2. a,b,c,d,e3. a,c,e4. b,cd5. c.d.e

168. Za prvostopenjski atrioventrikularni blok je značilno: a. podaljšanje intervala PQ nad 0,1sb. podaljšanje intervala PQ nad 0,2sc. podaljšanje intervala QT nad 440 msd. podaljšanje trajanja QRS nad 120 mse. občasna prekinitev prevajanja preko AV vozla in izpad kompleksa QRS

62. Katero motnjo srčnega ritma vidite v EKG: ( 201)

a. sinoatrijski blok I. stopnjeb. popolni sinoatrialni blokc. atrioventrikularni blok I. stopnjed. atrioventrikularni blok II. stopnjee. atrioventrikularno disociacijo

169. Katero motnjo srčnega ritma vidite v EKG:

a. atrijsko undulacijo (preddvorno plapolanje)b. atrioventrikularni blok I. stopnjec. atrioventrikularni blok II. stopnje s prevodom 2:1d. atrioventrikularni blok II. stopnje Mobitz IIe. atrioventrikularni blok III. stopnje

170. Za levi prednji hemiblok je značilno: a. QRS kompleks je širok manj kot 120 msb. QRS kompleks je širok več kot 120 msc. električna os je pomaknjena v levod. električna os je normalnae. nujna je čimprejšnja vstavitev srčnega spodbujevalnika

Pravilna kombinacija je:1. a,c2. a,c,e3. a,d4. b,c5. b,d,e

171. Indikacije za vstavitev trajnega srčnega spodbujevalnika so: a. napad GMAS ob AV bloku II. stopnje Mobitz Ib. asimptomatični AV blok II. stopnje Mobitz IIc. asimptomatični AV blok III. stopnjed. asimptomatične pavze v EKG daljše od 2 se. tahikardno-bradikardni sindrom, ki zahteva diferentno antiaritmično zdravljenje

tahikardij

Pravilna kombinacija je:1. a,b,c2. a,b,c,e3. a,c,d4. b,c,d5. c,e

172. Kakšen je način elektrostimulacije?

a. AAIb. VVIc. VDDd. DDDe. VAR

173. Kakšen je način elektrostimulacije?

a. AAIb. VVIc. VDDd. DDDe. VXR

174. Kaj predstavlja naslednji EKG?

a. ventrikularno tahikardijob. AV blok II. stopnje Mobitz IIc. normalen EKG z artefaktid. elektrostimulacijo po načinu DDDe. okvaro v delovanju srčnega spodbujevalnika

175. Kateri dodaten fenomen je viden v EKG:

a. dvig točke J b. dvig veznice STc. val U d. val delta e. Osbornov val

176. Značilnost aritmogene displazije desnega prekata je: a. to je na X kromosom vezana dedna bolezenb. značilna je izrazita hipertrofija desnega prekatac. bolniki pogosto umrejo zaradi nenadne srčne smrtid. preiskava izbora za dokaz je koronarografijae. najpogostejša motnja ritma je atrijska fibrilacija (migetanje)

177. Kaj je sindrom Brugada? a. genetska bolezen, ki je pogostejša pri moških, pri kateri obstaja visoko

tveganje za nenadno srčno smrtb. genetska bolezen, ki prizadane kalcijeve kanale in ima za posledico slabše

krčenje srčne mišicec. pojav atrijske fibrilacije pri strukturno normalnem srcud. spremenjeno prevajanje električnih impulzov po kardiomiocitih, kar se kaže z

razširjenim kompleksom QRS e. nič od naštetega

178. Kaj najpogosteje ugotovimo pri bolniku, ki smo mu posneli tak EKG?

a) neprizadeto se pogovarja, pove, da mu srce »skače«b) je nezavesten, agonalno dihac) ima bolečino v spodnjem delu trebuhad) pri avskultaciji ugotovimo nereden in različno glasen 1. srčni tone) srčni toni so odsotni, gre za srčni zastoj

Pravilna kombinacija odgovorov je: a) a,db) b,ec) cd) b,ce) b,d

179. Kako pristopimo k zdravljenju bolnika z atrijsko fibrilacijo na oddelku internistične prve pomoči?

a) takoj defibriliramo in opravljamo zunanjo masažo srca do povrnitve spontane cirkulacije

b) natančno pridobimo anamnezo o trajanju in pogostnosti napadov c) pri bolniku s prvim napadom, ki traja manj kot 48 ur, opravimo konverzijo

srčnega ritmad) po uspešni kardioverziji napada, ki je trajal manj kot 48 ur, uvedemo blokator

receptorjev betae) če bolnik ni hemodinamsko ogrožen, ne potrebuje zdravljenja

Pravilna kombinacija odgovorov je:A. aB. b,c,dC. a,eD. a,d

E. b,e

180. Kako izgleda bolnik takoj potem, ko mu posnamete tak EKG?

a) neprizadeto se pogovarja, pove, da mu srce »skače«b) je nezavesten, agonalno dihac) ima bolečino v spodnjem delu trebuhad) pri avskultaciji ugotovimo nereden in različno glasen 1. srčni tone) srčni toni so odsotni, gre za srčni zastoj

Pravilna kombinacija odgovorov je: a) a,db) b,ec) cd) b,ce) b,d

181. Kako postopamo pri bolniku s prekatno fibrilacijo? a) takoj defibriliramo in opravljamo zunanjo masažo srca do povrnitve spontane

cirkulacijeb) fibrilacijo prekatov prekinemo z injekcijo amiodarona ob zunanji masaži srcac) po uspešni defibrilaciji posnamemo EKG, v katerem iščemo znake za akutni

koronarni sindromd) če bolnik ni hemodinamsko ogrožen, ne potrebuje zdravljenjae) pri bolniku, ki je preživel prekatno fibrilacijo, ki ni bila posledica akutnega

koronarnega sindroma, je praviloma potrebna vsaditev kardioverterja defibrilatorja

Pravilna kombinacija odgovorov je:a) b,c,eb) dc) a,ed) a,c,ee) a,c

182. Je bolnik s takim EKG življenjsko ogrožen?

a) nikolib) je, vendar samo, če ima sočasno strukturno bolezen srcac) če ima ob tem normalen krvni tlak, nid) če ob tem nima bolečine v prsih, nie) v večini primerov da

183. Kakšna je tipična anamneza bolnika z atrioventrikularnim blokom III. stopnje lahko:

a) toži samo zaradi občasnih napadov hitrega, nerednega utripanja srcab) je omotičenc) ima občasne izgube zavestid) je nenavadno utrujene) ima dispnejo ob naporu

Pravilna kombinacija odgovorov je:a) a,bb) b,c,d,ec) b,cd) a,de) e

184. Kakšni so možni ukrepi zdravljenja bolnika z atrioventrikularnim blokom III. stopnje, ki v ambulanti pred vami ponovno izgubi zavest?

a) z infuzijo noradrenalinab) s transkutano stimulacijo srcac) s transvensko stimulacijo srcad) z amiodaronome) z blokatorji receptorjev beta

Pravilna kombinacija odgovorov je:a) a,cb) d,ec) a,d,ed) b,ce) a,d

185. Katere prirojene srčne napake sodijo med cianotične napake z normalnim ali zmanjšanim pljučnim pretokom?

A. Ebsteinova anomalija z desno-levim šantom skozi odprt foramen ovaleB. Tetralogija FallotC. ASD tip sinus venosus z levo-desnim šantom

Č. Odprt Botallov vod z levo-desnim šantomD. Koarktacija aorte

A. Pravilni odgovori so: A, BB. Pravilni odgovori so: A, CC. Pravilni odgovori so: A, BD. Pravilni odgovori so: C, Č

E. Pravilni odgovori so: A, Č

186. Po operaciji koarktacije aorte v otroštvu, so odrasli nato:A. Popolnoma zdraviB. Imajo pogosto rezidualno arterijsko hipertenzijoC. So cianotični

Č. Pri njih je pogostejša prirojena dvolistna aortna zaklopkaD. Umirajo zaradi srčnega popuščanja

A. Pravilni odgovori so: A, BB. Pravilni odgovori so: B, CC. Pravilni odgovori so: A, ČD. Pravilni odgovori so: B, ČE. Pravilni odgovori so: C, D

187. Atrijski septum defekt tipa sekundum: A. Izjemno redko odkrijemo v odrasli dobiB. Je najpogosteje odkrita prirojena srčna napaka v odrasli dobiC. Se pogosto zaplete z Eisenmengerjevim sindromom

Č. Ni potrebno zdraviti, če ga odkrijemo šele v odrasli dobi, ker to kaže na njegovo klinično nepomembnost

D. Se v odrasli dobi pogosto razkrije šele ob sočasni sistemski arterijski hipertenziji

A. Pravilni odgovori so: A, DB. Pravilni odgovori so: A, BC. Pravilni odgovori so: B, ČD. Pravilni odgovori so: Č, DE. Pravilni odgovori so: B, D

188. Za tetralogijo Fallot je značilno:A. Pljučna arterijska hipertenzijaB. Defekt interventrikularnega septumaC. Cianoza

Č. Pulmonalna stenozaD. Hipertrofija levega prekata

A. Pravilni odgovori so: A, B, CB. Pravilni odgovori so: B, C, Č, C. Pravilni odgovori so: C, Č, DD. Pravilni odgovori so: A, Č, DE. Pravilni odgovori so: B, C, Č

189. Bolniki s prirojeno srčno napako imajo v primerjavi z zdravimi pogosteje: ( 214)a. anemijo

b. motnje v strjevanju krvic. proteinurijod. motnje srčnega ritmae. trombocitozo

Pravilna kombinacija je:1. a,b,d2. a,c,d3. b,c,d4. b,c,e5. c,d,e

190. Kaj velja za defekt preddvornega pretina tipa sekundum: ( 215,216)a. je defekt v predelu fose ovalis interatrijskega septumab. šant je praviloma desno-levic. Eisenmengerjev sindrom je redekd. v EKG je pogost levokračni bloke. zdravljenje ni potrebno

Pravilna kombinacija je:1. a,b2. a,c3. a,c,e4. c,d5. c,e

191. Kaj drži za bolnike z defektom prekatnega pretina: (216)a. pri majhnem defektu so lahko asimptomatičnib. značilen je holodiastoličen šum levo parasternalnoc. za dokaz je nujna transezofagealna ehokardiografijad. zdravljenje je indicirano, če gre za Eisenmengerjevo simptomatikoe. pri neoperiranem defektu je pri nesterilnih posegih indicirana antibiotična

zaščitaPravilna kombinacija je:

1. a,b,c2. a,d3. a,e4. c,d5. c,d,e

192. Koarktacija aorte je najpogostejša v: ( 217)a. bulbusu aorteb. ascendentnem delu aorte, tik pred odcepom brahiocefalične art.c. aortnem lokud. descendentnem delu aorte, tik za odcepiščem leve a. subklavijee. pod odcepom renalnih arterij

193. Katera napaka ni del Fallotove tetralogije: ( 218)

a. pulmonalna stenozab. hipertrofija desnega prekatac. defekt v preddvornem pretinud. defekt v prekatnem pretinue. jahajoča aorta

194. V ambulanti se je oglasil 46-letni bolnik, ki je tožil o hitri utrudljivosti pri zmernih naporih, blagem otekanju goleni in občasnem nerednem utripanju srca v zadnjih 6 mesecih. Že več let ima zmerno povečan krvni tlak. Dela v tovarni barvil.

Pri telesnem stanju smo ugovili CVT okrog 15 cm vode, RR 165/95, saturacija Hb 0,92, brez zastojnih pokov nad pljuči, bazalno nekaj ekspiratornih piskov, srčna akcija ritmična, 90/min, fiksno in široko cepljen 2. ton, tih iztisni sitolični šum levo zgoraj ob prsnici s širjenjem pod levo ključnico. Jetra niso bila povečana, blag pretibialni edem. Priložen posnetek bolnikovega EKG in rentgenograma prsnih organov

A. Pri bolniku gre najverjetneje za: B. Hipertonično srce s paroksizmi atrijske fibrilacijeC. Cor pulmonaleD. Stenozo pulmonalne zaklopkeE. Atrijski septum defekt

195. Obkroži pravilno kombinacijo odgovorov, ki veljajo za aortno stenozo: a. najpogostejši vzrok aortne stenoze je prebolela revmatična vročina v

preteklostib. pri hudi aortni stenozi pride ob naporu do angine pektorisc. v elektrokardiogramu so pogosto znaki hipertrofije levega prekatad. glasnost sistoličnega šuma je v popolni korelaciji s stopnjo stenozee. bolniki z aortno stenozo imajo lahko sinkope

Pravilna kombinacija je:A: a,b,cB: a,c,d,eC: b,c,d D: b,c,eE: b,d,e

196. Kaj velja za umetne srčne zaklopke: a. mehanične zaklopke imajo boljše hemodinamične značilnosti od biološkihb. bolniki z umetno mehanično srčno zaklopko morajo eno leto po operaciji

prejemati antikoagulacijsko zaščitoc. pri bioloških zaklopkah je nujno doživljenjsko antiagregacijsko zdravljenjed. za biološke zaklopke se odločamo pri mladih bolnikihe. umetno aortno zaklopko lahko vstavimo perkutano brez kirurškega posega

197. Značilni simptomi in znaki degenerativne stenoze aortne zaklopke so:A. Težka sapa pri naporuB. Sinkopa pri naporuC. Predvsem desnostransko srčno popuščanje

Č. Angina pektoris pri naporuD. Sistolodiastolični šum nad Erbovo točko

A. Pravilni odgovori so: A, B, CB. Pravilni odgovori so: B, C, DC. Pravilni odgovori so: B, Č, DD. Pravilni odgovori so: A, B, ČE. Pravilni odgovori so: A, B, D

198. Stopnjo stenoze aortne zaklopke ocenimo najzanesljiveje glede na:A. Glasnost šumaB. Spremembe v EKGC. Hitrst toka krvi prek aortne zaklopke

D. Velikosti površine aortnega ustjaE. Velikost srčne sence na rentgenski sliki prsnih organov

199. Prognostično najslabši simptom pri simptomatični stenozi aortne zaklopke je:A. Angina pektoris pri naporuB. Sinkopa pri naporuC. Težka sapa pri naporu (srčno popuščanje)D. PalpitacijeE. Glavoboli

200. Pri asimptomatičnih bolnikih s hudo stenozo aortne zaklopke se odločimo za menjavo zaklopke v naslednjih primerih:

A. Če se istočasno odločamo za premostitveno operacijoB. Če pade iztisni delež levega prekata na manj kot 50%C. Vedno, če nima spremljajočih bolezniD. Če se pojavijo simptomi pri obremenitvenem testuE. Če je bolnik mlajši od 50 let

A. Pravilni odgovori so: A, B, DB. Pravilni odgovori so: A, B, ČC. Pravilni odgovori so: A, B, CD. Pravilni odgovori so: DE. Pravilni odgovori so: C

201. Za kronično aortno insuficienco NI značilno:A. Povečan pulzni tlak

B. Kapilarne pulzacije na korenu nohtovC. Sistolodiastolični šum v 4 medrebernem prostoru levo

D. Austin-Flintov šum (mezodiastolični šum nad konico)E. Srčna konica je pomaknjena levo in navzdol

202. Pri katerih bolnikih z insuficienco aortne zaklopke je indicirana menjava aortne zaklopke?A: Vsi simptomatični bolniki s hudo aortno regurgitacijoB: Samo tisti simptomatični bolniki s hudo aortno regurgitacijo, ki imajo znižan iztisni delež levega prekataC: Asimptomatični bolniki s hudo aortno regurgitacijoD: Asimptomatični bolniki s hudo aortno regurgitacijo in z znižanim iztisnim deležem levega prekataE: Asimptomatični bolniki s hudo aortno regurgitacijo in hudo dilatacijo levega prekata (končni diastolični premer > 75 mm, končni sistolični > 55 mm)

a. Pravilni odgovori so: A, D, Eb. Pravilni odgovori so: A, Cc. Pravilni odgovori so: B, D, Ed. Pravilni odgovori so: Be. Pravilni odgovori so: B, E

203. Antikoagulacijska zaščita pri stenozi mitralne zaklopke je indicirana:A. Samo pri bolnikih s kronično atrijsko fibrilacijoB. Pri bolnikih s kronično atrijsko fibrilacijo in s paroksizmi atrijske fibrilacije C. Tudi pri bolnikih v sinusnem ritmu, če je levi preddvor večji kot 5,5 cmD. Vedno pri mitralni stenoziE. Pri bolnikih, ki so že doživeli embolični dogodek

A. Pravilni odgovori so: AB. Pravilni odgovori so: A, BC. Pravilni odgovori so: A, B, CD. Pravilni odgovori so: A, B, C, ČE. Pravilni odgovori so: A, B, C, D

204. Za umetne zaklopke veljajo naslednje trditve :A. Biološke zaklopke zapadejo degenerativnim procesomB. Mehanične zaklopke se ne izrabijo in ne degenerirajo C. Trajna antikoagulacijska zaščita je nujna le za mehanične zaklopkeD. Antibiotična zaščita pred posegi z možno bakteriemijo je potrebna le pri

bolnikih z mehaničnimi zaklopkamiE. Antibiotična zaščita pred posegi z možno bakteriemijo je potrebna le pri

bolnikih z biološkimi zaklopkami

A. Pravilni odgovori so: C, D, B. Pravilni odgovori so: C, EC. Pravilni odgovori so: A, D

D. Pravilni odgovori so: B, C, DE. Pravilni odgovori so: A, B, C

205. Obkroži pravilno kombinacijo trditev, ki velja pri stenozi aortne zaklopke: a. motnje srčnega ritma so paradoksno redkejše ob naporub. kot simptom se lahko pojavi angina pektoris brez sočasne koronarne boleznic. glasnost šuma je narašča s stopnjo stenozed. značilna je hipertrofija levega prekatae. stenoza pogosteje nastane na prirojeni dvolistni aortni zaklopki

Pravilna kombinacija je:A. a,b,cB. a,c,d,eC. b,c,eD. b,d,eE. c,d,e

206. Pri katerem bolniku je nedvomno indicirana zamenjava aortne zaklopke: a. simptomatični bolnik s površino ustja 0,8 cm2

b. bolnik, ki je predviden za kirurško revaskularizacijo srčne mišice, ima pa še zmerno aortno stenozo

c. asimptomatični bolnik s površino ustja 0,5 cm2 in začetnim slabšanjem krčenja levega prekata

d. asimptomatični bolnik s površino ustja 0,9 cm2

e. asimptomatični bolnik hudo stenozo in sistolično disfunkcijo levega prekataPravilna kombinacija je:

A. aB. a,b,c,eC. a,b,c,d,eD. b,cE. b,c,d,e

207. Značilnost aortne insuficience je: a. levi prekat slabo prenaša povečano volumsko obremenitev ob aortni

regurgitaciji, zato se pojavi dispneja ob naporu zgodaj v poteku bolezni b. značilen je počasen dvih pulznega vala na vratni arterijic. srčna konica ni povečanad. pogost je četrti tone. krajši ko je diastolični šum, hujša je insuficienca

208. Kaj velja za stenozo mitralne zaklopke: a. je najpogostejša srčna hiba pri starejših od 75 letb. skoraj vedno je posledica revmatične vročinec. nastane nekaj mesecev po preboleli revmatični vročinid. pogosta je pljučna hipertenzijae. v kasnem poteku bolezni je pogosta atrijska fibrilacija

Pravilna kombinacija je:

A. a,b,c,d,eB. a,eC. b,c,eD. b,d,eE. c,d,e

209. Kaj je najpogostejši vzrok mitralne regurgitacije v zahodnem svetu:a. prolaps mitralne zaklopkeb. dilatacija mitralnega obroča zaradi popuščanja levega prekatac. ishemija papilarnih mišicd. infekcijski endokarditise. ruptura horde papilarne mišice

210. Katere so značilne najdbe pri bolniku z mitralno regurgitacijo: a. v pozni fazi kronične mitralne insuficience je pogosta atrijska fibrilacijab. akutna insuficienca se kaže kot akutno levostransko srčno popuščanje,

pogosto kot pljučni edemc. srčna konica je ponavadi pomaknjena v levo in navzgor d. pojav tretjega tona pri mitralni insuficienci pomeni znak srčnega popuščanjae. šum je pri kronični regurgitaciji večinoma nizkofrekvenčen protosistolični

Pravilna kombinacija je: A. a,b,cB. a,b,c,d,e C. b,c,dD. b,c,eE. c,d,e

211. Kaj je najpogostejši vzrok trikuspidalne regurgitacije: a. Ebsteinova anomalijab. karcinoidni sindromc. dilatacija desnega prekata in trikuspidalnega obročad. revmatična vročinae. infekcijski endokarditis

212. Razlika med mehaničnimi in biološkimi umetnimi srčnimi zaklopkami – katere trditve so pravilne?

a. mehanične zaklopke imajo ugodnejše hemodinamične značilnosti od biološkihb. pri bioloških zaklopkah je potrebna le kratkotrajna antikoagulacijska terapija,

pri mehaničnih pa trajnac. biološke zaklopke je potrebno po več letih zaradi degenerativnih sprememb

zamenjati, mahaničnih pa ned. pri obeh vrstah zaklopk lahko pride do hemolizee. biološka zaklopka daje enake srčne tone kot nativna, mehanična pa drugačne

Pravilna kombinacija je:A. a,b,cB. a,c,d

C. b,c,dD. b,c,eE. c,d,e

213. 80-letno gospo pripeljejo na internistično prvo pomoč, ker je prvič v življenju ob hitri hoji po stopnicah pričela težko dihati, tiščalo jo je tudi v prsih. Ob tem se ni takoj ustavila, nato se ji je vrtelo v glavi, sesedla se je in je za kratek čas izgubila zavest. Sicer je bila do sedaj zdrava, ima le arterijsko hipertenzijo, zaradi česar pa se ne zdravi. V EKG je viden sinusni ritem z znaki hipertrofije levega prekata in obremenitve levega preddvora. Pri avskultaciji so nad pljuči slišni inspiratorni poki bazalno obojestransko, nad srcem pa glasen sistolični šum nad celotnim prekordijem s širjenjem v vratne arterije. Kaj je najbolj verjetna diagnoza?

a) stenoza obeh notranjih karotidnih arterijb) simptomatska aortna stenozac) akutno srčno popuščanje zaradi črpalne odpovedi levega prekatad) atrijska fibrilacija s tahikardnim odgovorom prekatove) asimptomatska aortna stenoza

214. Kako postopamo z bolnikom, pri katerem ugotovimo simptomatično aortno stenozo?

a) uvedemo blokator receptorjev beta in dolgodelujoč nitrat, lahko ga odpustimo domov

b) bolnik potrebuje ambulantno diagnostiko pod oznako stopnje nujnosti »redno«, nato pa nadaljnje zdravljenje glede na izvide

c) potrebuje takojšnjo bolnišnično obravnavo ter ustrezno zdravljenjed) potrebuje takojšnjo intubacijo, umetno ventilacijo in zdravljenje na intenzivnem

oddelkue) odpeljemo ga direktno v operacijski blok

215. Kakšni pristopi lahko pomembno izboljšajo preživetje pri zdravljenju simptomatične aortne stenoze? ( 222)

a) kirurška menjava aortne zaklopkeb) perkutana vstavitev umetne aortne zaklopkec) balonska dilatacija aortne zaklopked) resinhronizacijski srčni spodbujevalnike) zdravljenje z zdravili po načelih srčnega popuščanja z nekaterimi

posebnostmi

Pravilna kombinacija odgovorov je:A. a,bB. a,b,cC. a,c,dD. b,c,dE. a,b,c,d,e

216. Z velikim tveganjem v nosečnosti so povezane:

A. Huda stenoza aortne zaklopkeB. Aortna in mitralna insuficienca v fukcijskem razredu > NYHA IIC. Srčne napake s pljučno arterijsko hipertenzijo

Č. Vse srčne napake z oslabljeno funkcijo levega prekata (iztisni delež < 40%)D. Bolnice z mehaničnimi umetnimi zaklopkami

A. Pravilni odgovori so: AB. Pravilni odgovori so: B, ČC. Pravilni odgovori so: B, ČD. Pravilni odgovori so: DE. Pravilni odgovori so: A, B, C, Č, D

217. Kateri mikroorganizmi so najpogostejši povzročitelji infekcijskega endokarditisa: a. Escherichia coli, Pseudomonas aerigunosa, Citrobacter spp.b. Viridans streptokoki, stafilokoki, enterokoki, bakterije skupine HACEKc. Streptokoki skupine A, Stafilokok aureus – MRSA, Escherichia colid. stafilokoki, Candida albicans, Aspergilus fumigatuse. Bartonella, Brucella, Coxiella

218. Za infekcijski endokarditis je značilno: a. vegetacija nastane pogosteje na mestu, kjer je tlak višji (na prekatni strani

mitralne zaklopke, na aortni strani aortne zaklopke)b. zrelo vegetacijo sestavljajo kardiomiociti, fibroblasti, bakterije in vnetne celicec. možganske embolije se pojavljajo pri več kot 2/3 bolnikovd. pri nativnih zaklopkah je pogosta obstrukcija zaradi vegetacijee. endokarditis se kaže z vegetacijami na zaklopki, abscesi v področju zaklopke

in s perforacijo zaklopke

219. Kateri sta glavni klinični diagnostični merili za infekcijski endokarditis (po shemi Duke):

a. ultrazvočni dokaz prizadetosti endokarda (vegetacija, absces)b. umetna srčna zaklopkac. večje arterijske embolije d. pozitivne hemokulturee. Oslerjevi vozliči

Pravilna kombinacija je:A. a,bB. a,cC. a,dD. b,dE. b,e

220. Značilne laboratorijske najdbe pri infekcijskem endokarditisu so:a. levkocitopenijab. Janewayeve lezije

c. povišan CRPd. upočasnjena sedimentacija eritrocitove. mikroskopska hematurija

Pravilna kombinacija je:1. a,c,d2. b,c,e3. b,c,d4. b,d5. c,e

221. Infekcijski enokarditis, ki ga povzročajo streptokoki viridans zdravimo: a. z azitromicinom, 5 dni peroralnob. s kombinacijo ampksicilin/klavulanska kislina, 14 dni peroralnoc. s kombinacijo ampksicilin/klavulanska kislina, 14 dni intravenskod. penicilinom G intravensko v kombinaciji z aminoglikozidom, 14 dnie. penicilinom G intravensko, 4 tedne; prvih 14 dni dodatno aminoglikozid

222. Pri katerih posegih je pri ogroženih bolnikih potrebna antibiotična profilaksa pred infekcijskim endokarditisom:

a. zobozdravstvenih posegih na dlesnib. tonzilektomijic. drenaži abscesad. koronarografijie. biopsiji jeter

Pravilna kombinacija je:A. aB. a,b,cC. a,b,eD. b,c,eE. c

223. Kakšna je priporočena antibiotična shema za preprečevanje infekcijskega endokarditisa pri rizičnih posegih:

a. amoksicilin 2g peroralno 1h pred posegomb. amoksicilin 1g intravensko 3g pred posegom in 3 ure po poseguc. amoksicilin + klavulanska kislina 1g pred posegom in 1g 12h po posegud. azitromicin 500 mg 1 dan pred posegom in 2 dni po posegue. imipenem 500 mg intravensko med posegom

224. Kaj je značilno za revmatično vročino: a. je posledica neposredne okvare srca zaradi toksina, ki ga izločajo

betahemolitični streptokoki skupine Ab. prizadane le endokardc. za akutno fazo je značilen migratorni poliartritisd. revmatični karditis zdravimo s steroidi

e. revmatični artritis zdravimo z visokimi odmerki acetilsalicilne kisline

Pravilna kombinacija je:A. a,b,cB. a,d,eC. b,c,dD. b,d,eE. c,d,e

225. Najpogostejši povzročitelji infekcijskega endokarditisa so: a. gram-pozitivni kokib. gram-negativni bacilic. glived. kardiotropni virusie. intracelularne bakterije

226. Obkroži pravilno trditev, ki velja za infekcijski endokarditis:

a. s transtorakalnim ultrazvokom srca lahko s popolno zanesljivostjo izključimo infekcijski endokarditis

b. kadar je v sklopu infekcijskega endokarditisa prizadeta aorta zaklopka, je potrebna čimprejšnja kirurška menjava zaklopke

c. zdravljenje z antibiotiki je potrebno vsaj 4 tedned. endokarditis ne more povzročiti regurgitacije zaklopkee. streptokokni endokarditis zdravimo z monoterapijo z aminoglikozidi

227. Izberite posege, pri katerih je pri ljudeh, ki so že preboleli endokarditis potrebna antibiotična zaščita:

a. čiščenje zobnega kamnab. puljenje zobc. tonzilektomijad. incizija abscesae. vstavitev centralnega venskega katetra

Pravilna kombinacija je:

A: a,bB: a,b,c,dC: a,b,c,d,eD: b,c,dE: c,d,e

228. Vegetacije pri infekcijskem endokarditisu se pojavljajo:A. Na zdravih in še pogosteje na spremenjenih nativnih zaklopkahB. Na umetnih zaklopkahC. Samo na prej spremenjenih zaklopkah

Č. Na preddvorni strani mitralne zaklopke in na prekatni strani aortne zaklopkeD. Na mestu defekta v srcu, kjer je tlak nižji

A. Pravilni odgovori so: A, B, B. Pravilni odgovori so: CC. Pravilni odgovori so: A, B, Č, DD. Pravilni odgovori so: B, C, ČE. Pravilni odgovori so: B, Č, D

229. Ehokardiografska "major" merila za infekcijski endokarditis so:A. Predhodna revmatična okvara zaklopkB. Predhodno preboleli infekcijski endokarditisC. Oscilirajoča masa na zaklopki

Č. Oscilirajoča masa na subvalvularnem aparatu zaklopkeD. Pojav nove valvularne regurgitacije na nativni ali umetni zaklopki

A. Pravilni odgovori so: A, B, C, Č, DB. Pravilni odgovori so: B, C, Č, DC. Pravilni odgovori so: C, Č, DD. Pravilni odgovori so: Č, DE. Pravilni odgovori so: A, B, C, Č

230. Antibiotična zaščita proti endokarditisu pred posegi z možno bakteriemijo je potrebna:

A. Pri vseh bolnikih, ki so kdaj bili operirani na srcuB. Pri vseh bolnikih z umetnimi zaklopkamiC. Pri vseh bolnikih z aortno in/ali mitralno srčno napako

Č. Pri bolnikih po kirurški revaskularizaciji srcaD. Samo pri bolnikih, ki so že preboleli endokarditis

A. Pravilni odgovori so: B, C, Č, DB. Pravilni odgovori so: A, B, ČC. Pravilni odgovori so: B, C D. Pravilni odgovori so: A, B, ČE. Pravilni odgovori so: A, B, C, Č, D

231. Kaj NE velja za ishemično srčno bolezen?a. V stabilni fazi se tipično pojavlja z bolečino v prsih ob naporub. Ishemija je lahko prisotna brez bolečine (nema ishemija)c. V srednji generaciji je pogostejša pri moških kot pri ženskahd. Pogostost ishemične srčne bolezni je povsem enaka po celem svetue. Nestabilna ishemična srčna bolezen se tipično pojavlja z bolečino v mirovanju

2. Pri kateri stopnji koronarne zožitve se pojavlja ishemija v mirovanju?a. 50% zožitevb. 60% zožitev

c. 70% zožitevd. 80% yožiteve. 90% zožitev

232. Za nestabilno koronarno bolezen velja: A. Iz akutnega koronarnega sindroma z dvigom spojnice ST se največkrat razvije srčni infarktB. Iz akutnega koronarnega sindroma s spustom spojnice ST se največkrat razvije srčni infarktC. Iz srčnega infarkta z dvigom spojnice ST se največkrat razvije infarkt z zobcem QD. Iz srčnega infarkta s spustom spojnice ST se največkrat razvije infarkt z zobcem QE. Infarkt nastane najprej v subendokardnem delu ishemične srčne mišiceF. Infarkt nastane najprej v subepikardnem delu ishemične srčne mišice

Pravilna kombinacija odgovorov:a. A, C, E b. B,C, Ec. A, D, Ed. A, C, Fe. B, C, F

233. Kaj od naštetega predstavlja dokončen dokaz, da gre pri bolniku za srčni infarkt? a. povišana vrednost troponina v krvib. povišana vrednost laktatne dehidrogenaze v krvic. povišana vrednost kreatin-kinatze v krvid. povišana vretnost aspartatne transaminaze v krvie. povišana vrednost mioglobina v krvi

234. Kaj je sindrom X? a. Na kromosom X vezana srčna bolezenb. Mikrovaskularna ishemična srčna bolezen brez prizadetih večjih koronarnih arterijc. Neopredeljena bolečina v prsihd. Nevrovegetativna distonijae. Namišljena bolečina v prsih

235. Kaj je ishemična kardiomiopatija? a. Katerakoli oblika ishemične srčne boleznib. Srčna bolezen, ki je posledica prirojenih sprememb na koronarnih arterijahc. Srčna bolezen, zaradi globalno oslabljenega krčenja levega prekata na račun brazgotin po srčnih infarktih in hibernirane (uspavane) srčne mišiced. To je sinonim za "stunned" (otrplo) srčno mišico, ki je poskledica kratkotrajne ishemije brez nekrozee. O ishemični kardiomiopatiji govorimo, če ob srčnem infatrktu nastane ishemična mitralčna regurgitacija

236. Kaj so lastnosti značilne angine pektoris? A. Bolečina seva v roke in čeljustB. Bolečina seva v hrbetC. Bolečina je jasno lokaliziranaD. Bolnik ne more opredeliti točnega mesta bolečineE. Bolečina je ostra, sproži jo premik telesaF. Bolečina je topa, pekoča, neodvisna od položaja telesaG. Bolečina je konstantna, izjemno huda in se seli iz prsnega koša v trebuhH. Bolečina se po jakosti spreminja, se ne seli

a. A, D, F, Hb. B, D, F, Hc. A, C, F, Hd. A, D, E, He. A, D, F, G

237. Kaj velja za stresno (obremenitveno) ehokardiografijo z visoko dozo dobutamina (20-40 mikrog/kg/min)? a. dobutamin poveča krčenje poprej normalno krčljive ishemične srčne mišiceb. dobutamin v visokem odmerku zmanjša krčenje slabo prekrvljenega dela levega prekata, s čimer dokažemo koronarno bolezenc. dobutamin v visokem odmerku pri koronarnih zožitvah sproži motnje ritma, kar predstavlja pozitiven izvid testad. Stresna ehokardiografija z visokim odmerkom dobutamina se ne izvajae. Stresna ehokardiografija z dobutaminom ne more prikazati ishemične mittralne regurgitacije

238. Česa NE vključuje zdravljenje bolnikov s kronično stabilno angino pektoris? a. Aspirinb. statinc. dolgo delujoči nitratd. blokator receptorjev betae. spironolakton

239. Kaj je najpomembnejša prednost s citostatiki prevlečenih žilnih opornic (drug-eluting stent) v primerjavi z običajnimi kovinskimi opornicami?a. v prevlečenem stentu se bolj redko pojavi restenozab. v prevlečenem stentu se redkeje pojavi trombozac. prevlečeni stenti so mehanično bolj čvrstid. prevlečeni stenti omogočajo krajše dvotirno antiagregacijsko zdravljenje, zato imajo bolniki manj krvaviteve. prevlečeni stenti redkeje povzročajo spazem koronarnne arteriije

240. Kaj velja za koronarni pretok in porabo kisika v srčni mišici: ( 250)a. v mirovanju je izraba kisika iz krvi v srčni mišici majhna, približno 30%

b. izraba kisika iz krvi v srčni mišici je praktično nespremenljiva, približno 70%c. koronarni pretok je konstanten in ni odvisen od obremenitved. za koronarne arterije je značilna hipoksična vazokonstrikcijae. pri pomembni zožitvi koronarne arterije je najbolj ishemičen subepikardni del

srčne mišice

Pravilen odgovor je:1. a,c2. a,c,d3. b4. b,c,d5. b,e

241. Za oceno porabe kisika pri stabilni ishemični bolezni srca uporabljamo t.i. dvojni produkt, ki je zmnožek:

a. sistoličnega in diastoličnega tlakab. srčne frekvence in srednjega arterijskega tlakac. srčne frekvence in sistoličnega krvnega tlakad. srčne frekvence in stopnje dosežene obremenitve v METe. frekvence srca in frekvence dihanja

242. Bolezen »zlomljenega srca« ali morbus takotsubo je posledica: a. kontuzije srcab. zastrupitve s kokainomc. toksičnega učinka kateholaminovd. hude aterosklerozee. obsevanja z rentgenskimi žarki

243. Katere oblike ishemične bolezni srca imenujemo s skupnim imenom akutni koronarni sindrom:

a. asimptomatična koronarna bolezenb. stabilna angina pektorisc. nestabilna angina pektorisd. srčni infarkt brez dviga veznice STe. nenadna srčna smrt

Pravilna kombinacija je:1. a,b,c,d,e2. b,c,d3. b,c,d,e4. c,d5. c,d,e

244. Katera bi bila najbolj smiselna preiskava za izključitev ishemične bolezni srca pri bolniku z občasno netipično prsno bolečino, ki nima dejavnikov tveganja za koronarno bolezen:

a. rentgenogram prsnega koša

b. določitev troponina Ic. 12-kanalni EKGd. stresna ehokardiografijae. CT angiografija koronarnih arterij

245. V kakšnem času po aplikaciji nitroglicerina sublingvalno običajno popusti napad stabilne angine pektoris:

a. takojb. v 30 sc. 2-5 mind. 10 mine. 30 min

246. Katere skupine zdravil ne uporabljamo pri zdravljenju stabilne angine pektoris: a. antiagregacijskih zdravilb. antikoagulacijskihc. nitratovd. statinove. blokatorjev beta receptorjev

247. Pri katerih bolnikih ima prednost kirurška revaskularizacija srčne mišice pred perkutano:

a. oslabljena sistolična funkcija levega prekata, pomembna stenoza na edini preostali koronarni arteriji (kronična zapora preostalih dveh)

b. trižilna koronarna bolezen pri bolniku z neoperabilnim karcinomom pljučc. normalna sistolična funkcija levega prekata, sladkorna bolezen, trižilna

koronarna bolezend. normalna sistolična funkcija levega prekata, dvožilna koronarna bolezene. oslabljena sistolična funkcija levega prekata, enožilna koronarna bolezen

Pravilna kombinacija je:1. a,b,c2. a,c3. a,d4. b,c,d5. c,d,e

248. Kaj velja za akutni koronarni sindrom: a. nastane takrat, ko počasi rastoča aterosklerotična leha doseže kritično zožitev

koronarne arterijeb. za vse oblike je značilna nekroza miokardac. bolečina v prsih nastopi med mirovanjem ali minimalnem telesnem naporud. pri 50% bolnikov je bolečina odsotnae. bolečina večinoma popusti v 2 min po aplikaciji nitroglicerina

249. Kaj velja za 12-kanalni EKG pri sumu na akutni koronarni sindrom (AKS):

a. z normalnim EKG izključimo AKSb. če je prisoten dvig veznice ST, potem je 50% verjetnost tromboze koronarne

arterijec. posneti ga moramo pri vsaki spremembi klinične sliked. horizontalne depresije veznice ST v priležnih odvodih napovedujejo

subepikardno ishemijo e. spust veznice ST je dokaz vazospastične angine pektoris

250. Katera je pravilna kombinacija trditev za zdravljenje akutnega srčnega infarkta z dvigom veznice ST (STEMI):

a. približno 30% bolnikov zdravimo s trombolizob. s perkutano koronarno intervencijo uspešno odpremo >90% akutno zaprtih

koronarnih arterijc. v primerjavi s perkutano koronarno intervencijo (PCI) je preživetje bolnikov

zdravljenih s trombolizo večjed. pri uporabi trombolize je krvavitev več kot pri PCIe. polovico bolnikov zdravimo s kirurško revaskularizacijo (t.i. »bypass«

operacija)

1. a,b,d2. a,c,e3. b,d4. b,d,e5. c,e

251. Kako bi na terenu triažirali bolnika, ki ima tiščočo bolečino v prsnem košu in takšen EKG:

a. izdamo mu napotnico za kardiologab. v primeru, da bolečina v 2h po »MONA« terapiji ne mine, ga odpeljemo v

najbližjo bolnišnicoc. takoj ga voznik reševalec in zdravstveni tehnik odpeljeta v najbližjo bolnišnicod. takoj ga v spremstvu zdravnika odpeljemo v najbližjo bolnišnico

e. takoj ga v spremstvu zdravnika odpeljemo direktno v 24-urni intervencijski center

252. Katera od naštetih zdravil potrebuje bolnik na terenu, ki ima tiščočo bolečino v prsnem košu in takšen EKG:

a. acetilsalicilno kislinob. klopidogrelc. heparind. blokator GPIIb/IIIa receptorjeve. nitroglicerin

Pravilen odgovor je:1. a2. a,b3. a,c,e4. b,c,d,e5. c, e

253. Kdaj je priporočena koronarografija pri bolniku z akutnim koronarnim sindromom, pri kateremu simptomi po medikamentozni terapiji izzvenijo, so pa vidne ishemične spremembe v EKG, troponin je pozitiven:

a. takojb. v <6hc. v <24hd. v 30 dnehe. koronarografija ni priporočljiva, saj so simptomi izzveneli

254. Katero zdravilo ne spada med standardno zdravljenje bolnika z akutnim koronarnim sindromom po odpustu iz bolnišnice:

a. acetilsalicilna kislina

b. warfarinc. blokator beta adrenergičnih receptorjevd. inhibitor angiotenzinske konvertazee. statin

255. Kako izvajamo zdravljenje z inducirano hipotermijo pri bolnikih po srčnem zastoju:

a. bolnikovo glavo obložimo z mrzlimi obkladkib. bolnika shladimo na centralno telesno temperaturo 35-36°C za 6 urc. bolnika shladimo na centralno telesno temperaturo 32-34°C za 6 urd. bolnika shladimo na centralno telesno temperaturo 32-34°C za 24 ure. bolnika shladimo na centralno telesno temperaturo 28°C za 12 ur

256. Za lajšanje bolečine pri srčnem infarktu najpogosteje uporabljamo: a. acetilsalicilno kislino 100 mgb. acetilsalicilno kislino 500 mgc. paracetamol 500 mgd. morfij 1 mg/kg TTe. morfij 0,1 mg/kg TT

257. Kakšno je pravilno ukrepanje na terenu pri bolniku s sumom na akutni koronarni sindrom:

a. če je 12-kanalni EKG normalen, potem bolnišnično zdravljenje ni potrebnob. Aspirin damo samo bolnikom z znaki ishemije srčne mišice v EKGc. bolniki z depresijo ST segmenta v EKG morajo na terenu čimprej prejeti

trombolitično zdravljenjed. potreben je čimprejšnji transport do bolnišnicee. med prevozom v bolnišnico je potrebno spremstvo zdravnika

Pravilna kombinacija je:A: a,b,dB: a,c,d,eC: b,c,d,eD: c,d,eE: d,e

258. Izberite najbolj smiselno od ponujenih kombinacijo zdravil, ki naj bi jo bolnik po srčnem infarktu prejemal:

a. acetilsalicilna kislina, warfarin, inhibitor angiotenzinske konvertazeb. acetilsalicilna kislina, blokator kalcijevih kanalov, statin, nitroglicerinc. acetilsalicilna kislina, klopidogrel, inhibitor angiotenzinske konvertaze,

blokator receptorjev beta, statin d. acetilsalicilna kislina, klopidogrel, inhibitor protonske črpalke, nitroglicerine. klopidogrel, warfarin, blokator receptorjev beta, digoksin

259. 53-letni gospod poišče zdravniško pomoč zaradi tiščoče bolečine v prsih, ki se je pojavila včeraj med hojo v strm klanec. Bolečina je popustila po nekaj minutah počitka. Podobno se mu je ob hujših naporih zgodilo že prej, bolečina je vedno minila po počitku. Posnamete mu EKG, ki je normalen. Troponin je negativen. Kakšna je diagnoza?

a) obremenitvena angina pektorisb) nestabilna angina pektorisc) akutni miokardni infarkt z dvigom ST spojniced) akutni miokardni infarkt brez dviga ST spojnicee) poslabšanje kronične obstruktivne pljučne bolezni

260. 49-letni gospod poišče zdravniško pomoč zaradi tiščoče bolečine v prsih, ki se je pojavila pred 2 urama v mirovanju in ni popustila do pregleda. Podobne bolečine je ob naporih občutil že prej, vendar je vedno minila po počitku. EKG je normalen, prav tako hitri troponinski test. Po aplikaciji 2 vpihov nitroglicerinskega pršila pod jezik bolečina popusti. Kaj je ta trenutek najbolj pravilna diagnoza?

a) obremenitvena angina pektorisb) nestabilna angina pektorisc) akutni koronarni sindrom brez dviga veznice ST d) akutni miokardni infarkt brez dviga ST veznicee) akutni perikarditis

261. Kakšno obravnavo potrebuje bolnik, ki mu v ambulanti ugotovimo akutni koronarni sindrom brez dviga spojnice ST?

a) če je med pregledom bolečina minila, gre lahko domov, prejme napotnico za kardiologa

b) še 2 uri ga zadržimo na opazovanju, če nima ponovnih težav, gre lahko domov, prejme napotnico za kardiologa

c) napotimo ga v najbližjo bolnišnico, spremstva zdravnika ne potrebujed) v spremstvu zdravnika ga napotimo v najbližjo bolnišnicoe) takoj ga v spremstvu zdravnika odpeljemo direktno v 24-urni intervencijski

center

262. 59-letni gospod pokliče zdravniško pomoč zaradi hude tiščoče bolečine v prsih, ki se je pojavila pred 1 uro v mirovanju. Bolečina je nevzdržna. Tako bolečino ima prvič v življenju. V EKG vidite dvig spojnice ST v odvodih II, III, aVF, spust spojnice ST v V1 do V3. Kaj je ta trenutek najbolj pravilna diagnoza?

a) obremenitvena angina pektorisb) nestabilna angina pektorisc) akutni koronarni sindrom z dvigom veznice ST d) akutni koronarni sindrom brez dviga veznice ST e) akutni perikarditis

263. Kakšno obravnavo potrebuje bolnik, kimmu v ambulanti ugotovimo z akutni koronarni sindrom z dvigom spojnice ST?

a) lahko gre domov, prejme napotnico za kardiologab) še 2 uri ga zadržimo na opazovanju, če bolečina mine, gre lahko domov,

prejme napotnico za kardiologa

c) napotimo ga v najbližjo bolnišnico, spremstva zdravnika ne potrebujed) v spremstvu zdravnika ga napotimo v najbližjo bolnišnicoe) takoj ga v spremstvu zdravnika odpeljemo direktno v 24-urni intervencijski

center

264. V ambulanto pride 45-letni gospod s hudo tiščočo bolečino za prsnico s širjenjem v levo roko in čeljust, ki traja 3 ure. Posnamete mu EKG, ki ga vidite na sliki. Hitri troponninski test je pozitiven. Kaj je najbolj pravilna diagnoza?

a) akutni koronarni sindrom z dvigom spojnice ST b) akutni koronarni sindrom brez dviga spojnice ST c) nestabilna angina pektorisd) disekcija aorte z zaporo leve koronarne arteriijee) akutni miokardni infarkt z dvigom spojnice ST

265. Kakšno zdravljenje pride v poštev na terenu pri bolniku z akutnim koronarnim sindromom z dvigom veznice ST?

a) bisoprolol 5 mg, perindopril 4 mg, kisik, nitroglicerinsko pršilo pod jezikb) terapijo prejme le v primeru, če bolečina ne popustic) morfij 0,1 mg/kg, kisik po potrebi, nitroglicerinsko pršilo pod jezik, če je sist.

art. tlak nad 90 mm Hgd) morfij 0,1 mg/kg, kisik, nitroglicerinsko pršilo pod jezik če je sist. art. tlak nad

90 mm Hg, Aspirin 500 mg, po dogovoru z zdravnikom iz intervencijskega centra lahko še dodatna zdravila

e) Aspirin 500 mg.

266. Katero od naštetih načinov nujnega zdravljenja izboljša preživetje pri neprizadetem bolniku z akutnim koronarnim sindromom z dvigom spojnice ST?

a. morfijb. kisikc. nitroglicerin v pršilud. aspirine. reperfuzijsko zdravljenje s perkutano koronarno intervencijo

Pravilna kombinacija: A: a,b,c,d,e

B: b,d,eC: d,eD: a,b,c,dE: a,b,d

267. Kateri izmed bolnikov potrebuje urgentno koronarografijo? a) bolnik z akutnim koronarnim sindromom brez dviga spojnice ST, pri katerem

bolečina po terapiji popustib) bolnik z akutnim koronarnim sindromom z dvigom spojnice ST, pri katerem

bolečina po terapiji popusti, dvig ST pa vztrajac) bolnik z akutnim koronarnim sindromom brez dviga spojnice ST, pri katerem

pride do prekatne fibrilacijed) bolnik z akutnim koronarnim sindromom brez dviga spojnice ST, ki ima pljučni

edeme) bolnik po primarnem srčnem zastoju na terenuf) bolnik z akutnim koronarnim sindromom z dvigom spojnice ST, ki je v

kardiogenem šokuPravilna kombinacija odgovorov je:

a) a,b,c,d,eb) c,d,ec) b,c,d,e,fd) b,d,ee) a,b,c,d

268. Katere izmed naštetih bolezni se kažejo z enako bolečino v prsih kot angina pektoris?

a) perikarditisb) nevrovegetativna distonijac) disekcija aorted) akutni miokardni infarkte) spazem požiralnika

Pravilna kombinacija odgovorov je: a) a,b,cb) a,c,ec) b,c,ed) d,ee) a,b,c,d

269. Kaj od naštetega so pravilni ukrepi pri obravnavi bolnika po prebolelem srčnem infarktu po odpustu iz bolnišnice?

a) vzdrževanje vrednosti celokupnega holesterola < 6,0 mmol/lb) vzdrževanje glikiranega hemoglobina < 10%c) vzdrževanje krvnega tlaka < 140/90 mm Hgd) skrb za redno jemanje predpisanih zdravile) redna zmerna telesna aktivnost

Pravilna kombinacija odgovorov je:a) a,b,cb) a,b,c,d,ec) b,c,e

d) d,ee) c,d,e

270. Kakšni so lahko opozorilni znaki pri bolniku tik pred nenadno srčno smrtjo? a) največkrat jih nib) kratka sapac) omoticad) palpitacijee) nelagoden občutek v prsih

Pravilna kombinacija odgovorov je:a) ab) a,b,cc) b,c,d,ed) c,ee) a,b,c,d,e

271. Primarni zastoj srca pomeni: a) srčni zastoj v bolnišnicib) srčni zastoj na terenuc) vzrok zastoja je v samem srcud) zastoj srca je posledica drugih vzrokov (npr. pljučna embolija, izkrvavitev,

tenzijski pnevmotoraks)e) zastoj srca, katerega vzrok je prekatna fibrilacija

272. Kaj velja za srčne zastoje? a) sekundarnih srčnih zastojev je več kot primarnihb) do primarnega srčnega zastoja pride najpogosteje pri bolnikih s strukturno

boleznijo srcac) primarni srčni zastoj pri bolnikih brez strukturne bolezni srca ni mogočd) najpogostejša ritma pri sekundarnem srčnem zastoju sta prekatna tahikardija

brez pulza in prekatna fibrilacijae) najpogostejši ritem pri primarnem srčnem zastoju je asistolija

273. Kako lahko izgleda bolnik, ki je ravnokar pred vami doživel srčni zastoj? a) agonalno dihab) ima generalizirane tonično-klonične krče (kot pri epileptičnem napadu)c) leži neodziven, ne diha, nima pulzad) odgovarja na klic, vendar le z enostavnimi besedamie) težko diha, vendar je pri zavesti

Pravilna kombinacija odgovorov je: a) a,b,cb) a,cc) d,ed) b,d,ee) c

274. S katerimi ukrepi začnemo pomagati bolniku, ki je pred nami izven bolnišnice doživel srčni zastoj?

a) preverimo zavest, dihanje, lahko kratkotrajno tipamo pulz

b) čimprej obvestimo urgentno služboc) takoj pričnemo s temeljnimi postopki oživljanjad) nekoga pošljemo po najbližji polavtomatski defibrilator, če je na voljoe) najpomembneje je, da bolnika predihavamo

Pravilna kombinacija kombinacija odgovorov je: a) a,cb) a,b,c,dc) a,c,ed) c,de) c,d,e

275. Kaj velja za prognozo bolnikov po srčnem zastoju? a) z zdravljenjem z blago inducirano hipotermijo izboljšamo nevrološki izidb) bolnik, ki je srčni zastoj doživel pred pričami, ki so takoj pričele s pravilnim

oživljanjem, dostopni čas urgentne službe je bil kratek, prvi ritem na monitorju prekatna fibrilacija, po defibrilaciji pa so takoj dosegli hemodinamsko učinkovit ritem, ima najverjetneje dobro prognozo

c) stopnje nevrološke okvare so lahko od normalnega stanja do možganske smrti

d) za izid po srčnem zastoju je pomembna samo okvara možganove) celokupno preživetje bolnikov, sprejetih v bolnišnico po srčnem zastoju izven

bolnišnice znaša 25% če so zdravljeni s hipotermijo in perkutano koronarno intervencijo

Pravilna kombinacija odgovorov je: a) a,c,eb) b,c,dc) a,b,cd) d,ee) c,d,e

276. Kaj velja za sekundarno preprečevanje nenadne srčne smrti v praksi? a) Avtomatični defibrilator (ICD) vsadimo vsem bolnikom po srčnem zastojub) vse bolnike po srčnem zastoju zdravimo z antiaritmičnimi zdravili c) pri bolniku z razrešenim vzrokom za primarni srčni zastoj vsaditev ICD ni

potrebnad) ICD vsadimo tudi vsem bolnikom, ki imajo povečano tveganje za srčni zastoj,

preden so le-tega tudi doživelie) bolniki po srčnem zastoju zaradi ishemične bolezni srca potrebujejo le

agresivno zdravljenje hiperlipidemije

277. Česa NE upoštevamo poleg poleg stopnje hipertenzije pri oceni srčnožilne ogroženosti bolnika s povišanim krvnim tlakom? a. starostb. kajenjec. dislipidemijad. koncentracija glukoze v krvi na tešče na tešče, sladkorna bolezene. zdravljenje s kalcijevimi antagonisti

278. Kaj velja za meritev krvnega tlaka? a. za diagnozo hipertenzije potrebujemo 2-3 preglede s po 2 meritvami tlakab. tlak izmerjen v ambulanti je praviloma nižji kot če ga bolnik izmeri domac. pri debeli roki moramo uporabiti ožjo manšeto, sicer izmerimo previsoko vrednost tlakad. če se tlak na levi roki razlikuje od tlaka na desni, potem upoštevate nižjo izmerjeno vrednoste. pri meritvah tlaka doma je meja za hipertenzijo 155/95 mm Hg

279. Kolikšna je mejna arbitrarna vrednost krvnega tlaka nad katero govorimo o arterijski hipertenziji:

a. 120/80 mmHgb. 130/85 mmHgc. 140/90 mmHgd. 160/100 mmHge. >180/100 mmHg

280. Kaj velja za arterijsko hipertenzijo: a. prevalenca v odrasli populaciji je 10-20%b. prevalenca v odrasli populaciji je 40-50%c. delež bolnikov s sekundarno arterijsko hipertenzijo je 30%d. je dejavnik tveganja za odpoved ledvice. povišan je periferni žilni upor

Pravilna kombinacija je:1. a,c,d2. a,d,e3. b,c,d4. b,d,e5. c,d,e

281. S katerimi metodami iščemo subklinično okvaro organov pri bolniku z arterijsko hipertenzijo:

a. določanjem debeline intime-medije v skupni karotidni arterijib. določitvijo hitrosti pulznega valac. določitvijo mikroalbuminurijed. biopsijo ledvicee. ehokardiografijo

Pravilna kombinacija je:1. a,b,c,d,e2. a,b,c,e3. b,c,d4. b,c,d,e5. d,e

282. Izberi pravilno trditev v zvezi z zdravljenjem arterijske hipertenzije: a. najpogosteje uporabljena zdravila so tiazidni diuretikib. zaviralci angiotenzina II imajo pogoste stranske učinke, zato jih moramo

pogosto zamenjati z drugimi zdravilic. pri bolnikih z metabolnim sindromom je najustreznejša kombinacija atenolol +

tiazidni diuretikd. med kalcijevimi antagonisti je priporočljiva uporaba nedihidropiridinskihe. pri bolnikih s hipertenzijo III. stopnje praviloma že na začetku pričnemo

zdraviti s kombinacijo dveh zdravil

283. Izberi pravino trditev v zvezi z zdravljenjem arterijske hipertenzije: a. pri izolirani sistolični hipertenziji pri starejših je priporočljiv antagonist

kalcijevih kanalovb. tiazidni diuretiki se uporabljajo pogosteje pri bolnikih s kreatininom nad 200

µmol/Lc. pri mikroalbuminuriji so zaviralci angiotenzinske konvertaze kontraindiciranid. pri začetni ledvični okvari je kombinacija ACE in blokatorjev AT II

kontraindiciranae. pri nosečnicah je zdravilo prvega izbora blokator beta receptorjev

284. Cilj zdravljenja maligne arterijske hipertenzije je: a. čimprejšnja normalizacija krvnega tlakab. znižanje sistoličnega tlaka pod 160 mmHg v 6 urahc. znižanje diastoličnega tlaka pod 100 mmHg v 12 urahd. znižati srednji arterijski tlak za 25% v 24-48he. znižanje sistoličnega krvnega tlaka pod 140 mmHg v enem tednu

285. V vašo ambulanto, ki je v 3. nadstropju zdravstvenega doma, prihiti vidno razburjena mlada ženska po nov recept za kontracepcijske tablete, ki se ji zelo mudi, saj mora čez 2 uri ujeti letalo. Sestra ji pred vstopom v vašo ambulanto izmeri krvni tlak, ki je 165/95 mm Hg. Kako bi gospo obravnavali?

a) takoj ji moramo ukiniti kontracepcijske tablete, ki lahko zvišujejo krvni tlakb) uvedemo ji ACE inhibitor v nizkem odmerku, naročimo jo na kontrolo čez 3

mesecec) uvedemo ji blokator receptorjev beta, naročimo jo na kontrolo čez 1 mesecd) verjetno je povišan krvni tlak posledica razburjenosti in fizične aktivnosti,

opozorimo jo na višjo vrednost, priporočamo meritve krvnega tlaka doma, ob ponovnem obisku čez 3 mesece ji bomo ponovno pomerili krvni tlak

e) napotimo jo na internistično prvo pomoč

286. Katere preiskave bi opravili pri 53-letnem gospodu z družinsko anamnezo arterijske hipertenzije, ki ste mu na novo ugotovili arterijsko hipertenzijo povprečni krvni tlak pa ima okrog 165/95?

a) krvni sladkor na tešče, elektrolite z dušičnimi retenti ter oceno glomerulne filtracije

b) hemogram, lipidogram (celokupni , HDL in LDL holesterol, trigliceride)c) angiografijo ledvičnih arterijd) pregled urinae) elektrokardiogram

Pravilna kombinacija odgovorov je:a) a,b,c,d,eb) a,ec) a,b,d,ed) b,d,ee) d,e

287. V vašo ambulanto pride 24-letni moški, ki mu ugotovite arterijsko hipertenzijo. Gospod pove, da si tudi doma večkrat izmeri krvni tlak, ki je povišan, vrednosti so okrog 180/120 mm Hg, sicer pa se dobro počuti. Kako bi postopali pri gospodu?

a) takoj bi uvedli dvotirno antihipertenzivno terapijo, naročimo ga na kontrolo čez 1 mesec

b) odvzeli bi vse rutinske preiskave, naročili bi ga na kontrolo čez 1 mesecc) odvzeli bi vse rutinske preiskave, takoj bi pričeli tudi z diagnostiko za

izključevanje sekundarne arterijske hipertenzije, pričeli bi takoj z dvotirnim zdravljenjem

d) razložili bi mu nefarmakološke ukrepe za znižanje arterijskega tlaka, naročili bi ga na kontrolo čez 1 mesec

e) takoj potrebuje hospitalizacijo, napotimo ga na internistično prvo pomoč najbližje bolnišnice

288. Kateri so možni vzroki za sekundarno arterijsko hipertenzijo? a) renoparenhimske in renovaskularne boleznib) obstruktivna motnja spanjac) zdravilad) bolezni žlez z notranjim izločanjem (feokromocitom, primarni

hiperaldosteronizem, feokromocitom, tirotoksikoza)e) aortna insuficienca in koarktacija aorte

Pravilna kombinacija odgovorov je: a) a,db) a,c,dc) a,b,c,dd) a,b,c,d,ee) c,d,e

289. Kako bi zdravili 68-letno gospo, ki ste ji ugotovili arterijsko hipertenzijo s krvnim tlakom 165/105 mm Hg, ki ima tudi sladkorno bolezen in hiperlipidemijo ter kadi? a) razložili bi ji nefarmakološke ukrepe za znižanje arterijskega tlaka, naročili bi jo

na kontrolo čez 1 mesecb) gospa ne potrebuje zdravljenja, naročimo jo na kontrolo čez 1 letoc) odvzeli bi vse rutinske preiskave, naročili bi jo na kontrolo čez 1 mesecd) odvzeli bi vse rutinske preiskave, razložili bi ji nefarmakološke ukrepe za znižanje

arterijskega tlaka in takoj uvedli zdravila e) takoj potrebuje specialistično internistično obravnavo

14. Na internistično prvo pomoč pride 58-letna ženska, ki je močno vznemirjena, zmedena, toži za glavobolom, dvakrat je bruhala. Izmerite ji krvni tlak 255/130 mm Hg. Kako bi postopali?

a) predpišete ji ampulo diazepama intravensko, pošljete jo v opazovalnico in naročite sestram, naj ji čez pol ure še enkrat izmerijo krvni tlak

b) takoj se dogovorite za računalniško tomografijo glave in pričnete z zniževanjem krvnega tlaka

c) zanesljivo gre za možgansko kap, napotite jo k nevrologud) odvzamete rutinske laboratorijske preiskave, ji uvedete dvotirno

antihipertenzivno terapijo in jo napotite domove) dokler ni komatozna, terapije ne potrebuje

290. Kaj vključujejo ukrepi za zmanjševanje srčnožilnega tveganja pri hipertonikih v zvezi s spremembo življenjskega sloga? A. prenehanje kajenjaB. zmanjšanje nenasičenih maščob v hraniC. redna telesna aktivnostD. zmanjšanje čezmernega uživanja alkoholaE. prenehanje vsakršnega uživanja alkoholaF. zmanjšanje vnosa soli

Pravilna kombinacija: a. A, B,Cb. B, C, Dc. A, B, C, Ed. A, B, C, D, Fe.

291. Najpogostejši vzrok miokarditisa pri nas je: a. okužba s Streptokoki skupine Ab. virusna okužbac. boreliozad. sistemski lupus eritematozuse. zdravljenje z antraciklini

292. Najpogostejši vzrok miokarditisa je: a. okužba s Parvo B19, Coxackie ali Echovirusomb. okužba z Mycoplasma pneumoniaec. okužba z Borelio burgdorferid. sistemski lupus eritematozuse. zdravljenje z antraciklinskimi citostatiki

293. Izberi pravilno trditev, ki velja za miokarditis: a. biopsija miokarda je indicirana pri vseh bolnikih, pri katerih sumimo na

miokarditisb. biopsija je visoko občutljiva metoda za dokaz miokarditisa (občutljivost >95%)

c. digoksin ugodno vpliva na preživetjed. ker so virusi pogost povzročitelj miokarditisa, vse bolnike rutinsko zdravimo z

virostatikie. kljub zdravljenju z imunosupresivi ima več kot 50% bolnikov z gigantoceličnim

miokarditisom hudo srčno popuščanje

294. 28-letni moški pride v ambulanto internistične prve pomoči, ker ga že 2 dni boli v prsnem košu. Pred 4 dnevi je zbolel s povišano telesno temperaturo 38°C, suho pokašljuje. Bolečine ne more povsem opredeliti, malo ga zbada, tudi tišči. Takih bolečin ni imel še nikoli, normalno zmore vse fizične napore. Posnamete mu spodnji EKG. Laboratorijski izvidi so normalni razen levkocitoze, povišanega CRP in malo zvišanega troponina. Kaj od naštetega je najverjetnejša diagnoza?

a) akutni miokardni infarkt sprednje in stranske steneb) akutni mioperikarditisc) akutni apendicitisd) dilatacijska kardiomiopatijae) pljučnica

295. Kako bi postopali pri bolniku z akutnim mioperikarditisom? a) potrebno ga je hospitalizirati na kardiološki oddelek z 24-urnim nadzorom

srčnega ritma ter opraviti nadaljnje preiskave b) potrebno ga je hospitalizirati na kardiološki oddelek, nadzora srčnega ritma

ne potrebujec) če po 12-urnem opazovanju na urgenci nima težav, ga lahko z navodili

odpustimo domovd) če po 24-urnem opazovanju na urgenci nima težav, ga lahko z navodili

odpustimo domove) potreben je le počitek, čim prej naj gre domov

296. Kaj vse lahko pride lahko v poštev pri zdravljenju akutnega miokarditisa?a) počitek

b) antibiotiki, protivirusna zdravilac) mehanična podpora krvnemu obtokud) presaditev srcae) digoksin

Pravilna kombinacija odgovorov je: a) a,b,cb) a,b,c,ec) a,b,c,dd) b,ee) b,c,e

297. Kateri miokarditis zdravimo s kombinacijo ciklosporina in glukokortikoida?a. gigantocelični miokarditisb. vsak virusni miokarditisc. samo fulminantni virusni miokarditisd. bolnike s kroničnim miokarditison in dilatacijsko miokardiopatijoe. bolnike s toksičnim miokarditison po zdravljenju s cikolofosfamidom

298. Kaj je kardiomiopatija? a. primarna bolezen srčne mišice, povezane s spremenjenim delovanjem srca, ki ni posledica bolezenskih sprememb drugih srčnih strukturb. katerakoli bolezen srčne mišicec. katerakoli bolezen srčne mišice, ki ni posledica ishemične srčne boleznid. podedovana bolezen srčne mišicee. vse strukturne bolezni srčne mišice

299. Za dilatacijsko kardiomiopatijo je značilno :A. Pojavlja se lahko družinsko B. Kaže se z znaki srčnega popuščanjaC. Najpogostejši zaplet so trombembolije in aritmije

Č. Na ehokardiografiji so povečane vse štiri srčne votline z oslabljeno funkcijo obeh prekatov

D. Stene obeh prekatov so zadebeljene zaradi edema

A. Pravilni odgovori so: A, B, C, Č, DB. Pravilni odgovori so: A, B, C, ČC. Pravilni odgovori so: B, Č, DD. Pravilni odgovori so: B, ČE. Pravilni odgovori so: A, B, Č, D

300. Za hipertrofično kardiomiopatijo je značilno: A. Ponavadi se pojavlja družinskoB. V iztočnem traktu levega prekata pogosto najdemo obstrukcijoC. Hipertrofija je simetrična

Č. V zgodnjem poteku je motena predvsem diastolična funkcija

D. Značilna je povečana votlina levega prekata

A. Pravilni odgovori so: A, BB. Pravilni odgovori so: A, CC. Pravilni odgovori so: Č, DD. Pravilni odgovori so: A, B, ČE. Pravilni odgovori so: A, B, Č, D

301. Glavna patofiziološka motnja pri restriktivni kardiomiopatiji je: A. Motena diastolična funkcija prekatovB. Moteno krčenje prekatovC. Perikardna konstrikcija

D. Zadebeljene stene obeh prekatovE. Funkcionalna trikuspidalna in mitralna insuficienca

302. Aritmogena kardiomiopatija desnega prekata je:A. Posledica nadomeščanja miokarda desnega prekata z maščobnim in

vezivnim tkivomB. Posledica prekomernega uživanja alkoholaC. Se pojavi le pri bolnikih s prekomerno telesno težo

Č. Je posledica primarne pljučne hipertenzijeD. Povezana je z dolgo dobo QT

303. Kaj je značilno za primarno hipertrofično kardiomiopatijo: a. je posledica dolgoletne nezdravljene arterijske hipertenzijeb. je avtosomno dominantna bolezenc. hipertrofija levega prekata je ponavadi simetričnad. sistolična obstrukcija na nivoju iztočnega trakta levega prekata je pogostae. sistolična funkcija levega prekata je večinoma oslabljena

Obkroži pravilno kombinacijo:A: a,cB: a,d,eC: b,c,eD: b,dE: c,d,e

304. Za dilatacijsko kardiomiopatijo je značilno: a. srčne votline so povečane, sistolična funkcija prekatov je normalnab. srčne votline so povečane, sistolična funkcija prekatov je oslabljenac. tromb v srcu je izjemno redek pri dilatacijski kardiomiopatijid. pogost je pojav atrijske fibrilacijee. petletno preživetje je 90%

Pravilna kombinacija je:1. a,c,d

2. a,d,e3. b,c,e4. b,c,d5. c,d,e

305. Kaj od naštetega je vidno na ehokardiogramu?

a. normalen levi prekatb. dilatacijsko kardiomiopatijoc. hipertrofično kardiomiopatijod. tromb v levem prekatue. obsežen perikardni izliv

306. Izberi pravilno trditev za primarno hipertrofično kardiomiopatijo: a. je posledica dolgotrajne arterijske hipertenzijeb. je dedna bolezen, ki se deduje avtosomno dominantnoc. značilna je simetrična hipertrofija vseh sten levega prekatad. masa prekata je normalna, zato tveganje za motnje srčnega ritma ni

povečanoe. elektrokardiogram je večinoma normalen

307. Bolnik z napredovalim srčnim popuščanjem ima močno zadebeljeno steno levega prekata, ki se skoraj normalno krči, perikardnega izviva ni. V elektrokardiogramu so kompleksi QRS v vseh odvodih < 5 mm. Katera od diagnoz je najbolj verjetna?a. Restriktivna kardiomiopatija zaradi amiloidoze srcab. Primarna hipertrofična kardiomiopatijac. Hipertonično srced. Atletsko srcee. Huda aortna stenoza

308. Na internistično prvo pomoč že tretjič pride 48-letni gospod, ki ima postopno napredujoče težave s težkim dihanjem ob naporu. Pove, da se je sprva zadihal ob hoji na ljubljanski grad, sedaj pa mu dela težave že hoja v prvo nadstropje. Ob predhodnih pregledih so ugotavljali normalen EKG in laboratorijske izvide, na

rentgenski sliki prsnega koša v pljučnem parenhimu ni bilo posebnosti, zato so menili, da gre za astmo. Kljub inhalacijam se stanje ni izboljšalo. Ponovite laboratorijske izvide in EKG, ki so normalni. Na rentgenski sliki od zadnjega pregleda vidite povečano srčno senco. Na voljo imate ultrazvočni aparat, s katerim ob pregledu srca ugotavljate povečane vse štiri srčne votline ter zelo oslabljeno krčenje levega prekata. Najverjetnejša diagnoza je:

a) subakutni miokardni infarkt sprednje steneb) kronična obstruktivna pljučna bolezenc) akutni miokarditisd) dilatacijska kardiomiopatijae) hipertrofična kardiomiopatija

309. Na zdravniškem pregledu pred nastopom nove zaposlitve so 24-letnemu tekaču na dolge proge, ki je tudi v slovenski olimpijski reprezentanci, ob snemanju EKG ugotovili sinusno bradikardijo s fr. 50/min, AV blok I. stopnje in EKG znake za hipertrofijo levega prekata. Gospod sicer nima nobenih težav. Kako boste ukrepali?

a) gre za hipertrofično kardiomiopatijo, takoj ga boste napotili na internistično prvo pomoč

b) gre za športno srce s patološkimi najdbami v EKG, takoj ga boste napotili na internistično prvo pomoč

c) gre za športno srce z pričakovanimi spremembami v EKG, nadaljnje obravnave ne potrebuje

d) Športno srce je manj verjetno, saj se pri tekačih ne pojavlja. Takoj potrebuje nadaljnjo obravnavo.

e) Takoj mora prenehati s športnimi aktivnostmi.

310. Značilnosti srčnih tumorjev so:

a. primarni tumorji so pogostejši od sekundarnihb. tri četrtine primarnih tumorjev je malignihc. sistemske embolije so redek zaplet srčnih tumorjevd. pri odraslih so najpogostejši primarni srčni tumorji atrijski miksomie. kirurško zdravljenje pri simptomatskih benignih tumorjih ni nujna

311. Kaj velja za tumorje srca: a. primarni tumorji so 2x pogostejši od sekundarnihb. sistemske embolije so tipičen zaplet primarnih tumorjevc. pri odraslih je od primarnih tumorjev najpogostejši rabdomiosarkomd. najpogosteje zaseva v srce malignom prostatee. več tumorjev je v prekatih

312. Značilnosti perikarditisa so: a. bolečina je ponavadi ostra in je odvisna od položaja telesab. tipično perikardialno trenje ima trifazni šum c. denivelacije veznice ST v EKGd. konveksne elevacije veznice ST s kontralateralnimi denivelacijami v EKG

e. 80% je idiopatičnih

Pravilna kombinacija je:1. a,b,c2. a,b,e3. a,d,e4. b,c5. b,d,e

313. Katera bolezen ni vzrok za perikarditis: a. okužba z virusom coxackie b. tuberkulozac. sistemski lupus eritematozusd. uremijae. hipertiroza

314. Akutni idiopatični perikarditis zdravimo z: a. antibiotikib. virostatikic. nesteroidnimi antirevmatikid. glukokortikoidie. ciklosporinom

315. T.i. Beckova triada, ki je značilna pri tamponadi srca pomeni: ( 309)a. arterijska hipertenzija, bradikardija, midriazab. hipotenzija, znižanje centralnega venskega pritiska, glasen prvi srčni tonc. hipotenzija, zvišanje CVP, tihi srčni tonid. paradoksni pulz, napete vratne vene, III. srčni tone. tahikardija, potenje, polne vratne vene

316. Vzroki perikarditisa so lahko: a. topa poškodba prsnega košab. uremijac. miokardni infarktd. tuberkulozae. hipertiroza

Pravilna kombinacija je:A: a,b,dB: a,b,c,dC: a,b,c,d,eD: b,c,dE: b,d

317. Na internistično prvo pomoč pripeljejo 29-letnega gospoda, ki je bil do tega dne hospitaliziran v manjši bolnišnici. Tam se je zdravil zaradi zapletene pljučnice. Tekom hospitalizacije so ugotavljali povečano srčno senco, slabše so bili slišni srčni toni. Zaradi suma na perikarditis so ga napotili za sprejem na kardiološki oddelek. Na internistični prvi pomoči je kot vedno gneča, zato nekaj časa čaka v opazovalnici. Sestre opozorijo, da je gospod vse bolj tahikarden, fr. srca je sedaj že 140/min, ob tem je krvni tlak 100/60 mm Hg. Vi ste edini, ki poznate osnove ehokardiografije. Na sliki vidite tole. Diagnoza je:

a) še vedno ima le obsežno pljučnicob) verjetno gre za perikarditis z manjšim perikardnim izlivomc) gre za perikarditis s perikardnim izlivom, ki pa hemodinamsko ni pomembend) gre za perikarditis z obsežnim perikardnim izlivom, ki je verjetno

hemodinamsko pomembene) znakov za perikarditis ni videti

318. Kako bi postopali z bolnikom, ki ima obsežen perikardni izliv nepojasnjene etiologije s kliničnimi in ehokardiografskimi znaki za tamponado srca?

a) dobi hitro infuzijo tekočine in antibiotik, ker je večina perikarditisov posledica okužbe

b) 12 ur ga opazujemo na internistični prvi pomoči, če ne bo imel težav, ga sprejmemo v nenadzorovano sobo kardiološkega oddelka

c) takoj apliciramo diuretik, da čim prej odpravimo perikardni izlivd) potreben je sprejem na kardiološki oddelek zaradi nadzora srčnega ritmae) takoj damo hitro infuzijo tekočine, potrebna je takojšnja perikardiocenteza in

drenaža izliva

319. S katero diagnostično metodo najbolje dokažemo konstrikcijski perikarditis? a. pregledna rentgenska slika prsnih organovb. ultrazvočna preiskava srcac. elektrokardiogramd. računalniška tomografija prsnega koša s kontrastome. magnetno resonančna tomografija

320. S katero diagnostično metodo najbolj zanesljivo dokazujemo tuberkulozni perikarditis?a. z biopsijo perikarda s histološko in mikrobiološko analizo vzorcab. z ultrazvočno preiskavo srcac. z magnetno resonančno tomografijod. z biokemično analizo perikardnega izlivae. z mikrobiološko analizo perikardnega izliva

320. Obkroži pravilno kombinacijo odgovorov, ki veljajo za anevrizmo aorte: ( 309,310)

a. najpogostejša je anevrizma acendentne torakalne aorteb. prevalenca anevrizme abdominalne aorte pri starejših od 50 let je <1%c. anevrizma prsne aorte, ki je posledica deceleracijske poškodbe prsnega koša,

je ponavadi psevdoanevrizmad. blokatorji beta dokazano zmanjšujejo hitrost naraščanja premera anevrizmee. pri širini 4 cm anevrizme abdominalne aorte je indicirana operacija

Pravilna kombinacija je:A: a,b,eB: a,cC: b,dD: c,dE: a,e

321. Kaj velja za disekcijo aorte? a. pri disekciji aorte tipa B lahko pride do tamponade srcab. pri disekciji aorte tipa A lahko pride do ishemije črevesjac. disekcijo aorte tipa A dokažemo z rentgensko sliko prsnega košad. za nižanje krvnega tlaka pri disekciji aorte so najbolj primerni dolgodelujoči

blokatorji kalcijevih kanalove. pri vseh disekcijah aorte tipa B je potrebna nujna operacija

322. Definicija anevrizme aorte je: a. vsaka razširitev aorte nad 3 cmb. razširitev aorte nad 5 cmc. razširitev premera za 20% normalne vrednostid. razširitev za 1,5-krat od normalnega premera v istem segmentue. razširitev za 2-krat od normalnega premera v istem segmentu

323. Najpogosteje se anevrizma aorte pojavi v: a. bulbusu aorteb. ascendentnem delu torakalne aortec. arkusud. descendentnem delu torakalne aortee. infrarenalnem delu abdominalne aorte

324. Pri naključno najdeni anevrizmi trebušne aorte premera 6,5 cm je indicirano: a. CT angiografija 2x letno, zdravljenje v primeru porasta premera za več kot

20%b. antikoagulacijska terapija za preprečevanje embolij in ultrazvočno spremljanjec. terapija z blokatorji beta receptorjev in statini ter ultrazvočno spremljanjed. operacija v roku 1 letae. takojšnja elektivna operacija ali vstavitev stent-grafta

325. Pri kateri dedni bolezni je pogosta pojavnost anevrizme ascendentne aorte: a. sferocitozib. Fabryjevi boleznic. Gaucherjevi boleznid. Nevrofibromatozie. Marfanovem sindromu

326. Katere preiskava lahko uporabimo za dokončen dokaz ali izključitev disekcije aorte:

a. transtorakalna ehokardiografijab. katetrska aortografijac. CT aortografijad. MR aortografijae. rentgenogram prsnih organovf. scintigrafija aorte

Pravilna kombinacija odgovorov: a: a,b,c,db: b,c,dc: b,c,fd: b,c,d,ee: d,e,f

327. Kdaj je indicirano takojšnje kirurško zdravljenje disekcije aorte: a. pri disekciji tipa Ab. pri disekciji, ki zajema arkus aortec. pri disekciji tipa Bd. pri disekciji tipa Ce. pri disekciji tipa B, ki zapira lumen zgornje mezenterialne arterije

Pravilen odgovor je:1. a2. a,b3. a,b,c,d,e4. a,e5. d,e

328. Kaj vključuje akutni aortni sindrom?A. Počena anevrizma aorteB: Disekcija aorteC: hematom v steni aorteD: poškodba aorteE: penetrantna razjeda aorteF: ateroembolična bolezen aorte

Pravilna kombinacija je: a: a,b,c,db: a,b,c,d,ec: b,c,d,e,fd: e,fe: d

329. Bolnika z bolečino v trebuhu smo poslali iz urgentne ambulante na ultrazvočno preiskavo trebuha. Z ultrazvokom ugotovijo, da ima bolnik 6 cm veliko anevrizmo trebušne aorte, ki se začne pod ledvičnimi arterijami. Okoli anevrizme je viden hematom. Bolečina je med preiskavo skoraj ponehala. Kateri med opisanimi pristopi bi bil pravilen?

a. Bolnika napotimo domov, potrebno je strogo mirovanje 2 tedna.b. Bolnika naročimo na pregled k žilnemu kirurgu.c. Bolnika sprejmemo na kardiološki oddelek za opazovanje in dokončno

diagnostiko. d. Pokličemo žilnega kirurga in se dogovorimo za takojšnjo operacijo.e. Dogovorimo se z radiologom za vstavitev pokrite žilne opornice v anevrizmo

naslednji dan.

330. Kateri je najpomembnejši patogenetični dejavnik tveganja za nastanek anevrizme aorte?

a) prirojene motnje v tvorbi vezivnega tkivab) vnetja aortec) poškodba aorted) aterosklerozae) povišan sistolični krvni tlak

331. Na internistično prvo pomoč pripeljejo 65-let staro žensko, ki jo zadnjo uro hudo boli v spodnjem delu trebuha. Reševalci na terenu so ji izmerili pulz 132/min ter krvni tlak 80/55 mm Hg. Gospa izgleda bleda, prizadeta, samo stoka. Hitro jo pregledate

in ugotovite napet trebuh ter zatipate pulzirajočo rezistenco malo nad popkom. Vmes sestre odvzamejo kri za hitre preiskave, hemoglobin je 107 g/L. Katero od naštetih nujnih stanj je najbolj verjetno?

a) akutni apendicitisb) krvavitev iz spodnjega dela prebavilc) ektopična nosečnostd) ruptura anevrizme trebušne aortee) akutna ishemija leve noge

332. Kako boste najbolj varno in smotrno postopali pri bolniku, pri katerem glede na anamnezo in telesni pregled sumite na počeno anevrizmo trebušne aorte?

a) takoj opravite ultrazvočni pregled abdomna, če je ta pozitiven pokličete kirurga da se dogovorite glede operacije ali urgentne vstavitve stenta v aorto

b) naročite kontrolo hemograma, bolnika opazujete v ambulanti, glede na izvide se odločate o ultrazvočni poreiskavi trebuha

c) takoj opravite ultrazvočni pregled abdomna, če je ta pozitiven se dogovorite za računalniško tomografsko angiografijo aorte, nato kličete kirurga da se dogovorite glede operacije

d) bolnika napotite za sprejem na kardiološki oddeleke) naročite laboratorijske preiskave, bolnika napotite domov in naslednji dan

naročite na kontrolo

14. Kako bi najbolj učinkovito zdravili bolnico, ki ima počeno anevrizmo trebušne aorte?

a) najprej bi nadomestili izgubljeno kri, ko bi dosegli normalen tlak in diurezo bi bolnico operirali

b) poskusili bi takoj s katetrsko vstavitvijo znotrajžilne opornice, sicer pa bi jo operirali

c) krvavitev iz anevrizme bi ustavili z embolizacijo anevrizmed) krvavitev bi ustaviili z ultrazvočno vodenim tiščanjem anevrizmee) nadomeščali bi krvne pripravke, krvavitev bi se slej ko prej sama zaustavila

333. V vašo ambulanto svojci pripeljejo 72-letnega gospoda, ki je ob prihodu preko vrat vaše ambulante kolabiral. Svojci povedo, da ga je pred 45 minutami hudo zabolelo v prsih, bolečina je bila neznosna, trgajoča. Izmerite mu krvni tlak, ki je 60/35 mm Hg. Takoj mu nastavite infuzijo in opravite pregled. Levo dihanja sploh ne slišite. Na voljo imate ultrazvok, ki pokaže ehogeno tekočino v levem plevralnem prostoru. Kaj je najverjetnejša diagnoza?

a) ruptura požiralnikab) tenzijski pnevmotoraksc) ruptura anevrizme trebušne aorted) levostranska pljučnica s parapnevmoničnim izlivome) ruptura anevrizme prsne aorte

334. Na internistično prvo pomoč pripeljejo 62-letnega gospoda, ki ga je pred 1 uro pričelo naenkrat neznosno boleti v prsnem košu. Bolečina se je selila navzdol v epigastrij, bila je trgajoča. Od prihoda na urgenco dalje ga boli še leva noga, ki je tudi mravljinčasta. Gospod je hipotenziven in tahikarden. Ob kliničnem pregledu

ugotovite tihe srčne tone, protomezodiastolični šum nad aortno zaklopko in odsotnost pulzov levo ingvinalno. Kaj je najverjetneša diagnoza?

a) ruptura anevrizme trebušne aorteb) trombembolija v levo femoralno arterijoc) disekcija aorte tip Ad) disekcija aorte tip Be) akutni gastritis

335. Kako zdravimo bolnika z disekcijo aorte tip A? a) nižamo arterijski tlak z infuziijo inhibitorja ACE do tarčne vrednosti 90/50 mm

Hg, operacijo lahko odložimo do naslednjega dneb) nižamo arterijski tlak z infuzijo blokatorja receptorjev beta do tarčne vrednosti

sist. krvnega tlaka med 100 in 120 mm Hg, bolnik pa mora biti urgentno operiran

c) nižamo arterijski tlak z infuzijo blokatorja receptorjev beta do tarčne vrednosti sist. krvnega tlaka 70 mm Hg, bolnik pa mora biti urgentno operiran

d) nižamo arterijski tlak z infuziijo ACE inhibitorja do tarčne vrednosti sist. krvnega tlaka med 100 in 120 mm Hg, bolnik pa mora biti urgentno operiran

e) agresivno nadomeščamo tekočine, vzdržujemo art. tlak okrog 140/90 mm Hg do urgentne operacije

336. Kakšna je smrtnost akutne disekcije aorte tipa A? a) takoj umrejo vsi bolnikib) 10% na minuto prvih 5 minut, nato 5% na uroc) 10% na uro prvih 5 ur, nato 5% na urod) 1-2% na uro prvih 48 ure) bolniki redko umrejo zaradi poznih komplikacij

337. Kateri del aorte je napogosteje poškodovan pri vozniku avta, ki je privezan z varnostnim pasom in se zaleti v drevo?

a) na mestu aortne zaklopkeb) ob odcepu brahiocefalične arterijec) prehod aortnega loka v descendentno aortod) na prehodu trebušne aorte v iliakie) ob odcepu renalnih arterij

338. Akutna ishemija uda a) je pogostejša na spodnji okončini kot na zgornjib) je enako pogosta na zgornjih in spodnjih okončinahc) pogosto nastopa pri osebah, ki nimajo nikakršnih spremljajočih boleznid) praviloma predstavlja napredovanje kronične periferne arterijske boleznie) praviloma ne ogroža preživetja prizadetega uda(Vir: Interna medicina, str 314)

339. Med pogoste vzroke akutne ishemije uda prištevamo:a) trombozo nativne arterije ob raztrganju aterosklerotične lehe

b) trombozo ob arteritisu velikih arterijc) trombozo arterijskega obvodad) embolijo iz srčnih votlin, arterijskih anevrizem ali aterosklerotičnih lehe) disekcijo aorte

Kombinacija pravilnih odgovorov je:a) a, b, cb) a, c, dc) b, c, ed) c, d, ee) a, b, e

340. Med simptome in znake akutne ishemije uda NE sodi:a) bledica udab) stiskajoča bolečina v uduc) odsotnost tipnih perifernih pulzov d) okužena razjeda na udue) senzorične in motorične motnje v udu

341. Za klinično sliko akutne ishemije uda velja:a) bolnikovo splošno stanje nanjo nima vplivab) srčno popuščanje, šokovno stanje ali huda anemija poslabšujejo ishemijo udac) kolateralna cirkulacija se bolje vzpostavi ob zapori poplitealne arterije kot ob zapori femoralne arterijed) embolija v distalne arterije uda povzroča hujše težave kot embolija v proksimalno arterijo udae) akutna ishemija uda ne more povzročiti z akutne ledvične odpovedi

342. Diagnoza akutne ishemije uda je verjetnejša od kronične periferne arterijske bolezni, kadara) pri bolniku z akutnimi težavami ugotavljamo atrijsko fibrilacijob) pri bolniku ne tipamo arterijskih pulzov na obeh spodnjih okončinahc) bolnik navaja dolgotrajno intermitentno klavdikacijod) bolnik ne more opredeliti, kdaj je začutil bolečino v udue) na prizadetem udu ugotavljamo izražene trofične spremembe kože in adneksov

343. Osnovni ukrepi zdravnika na terenu ob akutni ishemiji uda so:a) aplicira analgetikb) aplicira heparin i.v., če ni kontraindikacijc) poskrbi za nujni prevoz v bolnišnico z oddelkom žilne kirurgijed) opravi urgentno tromboembolektomijoe) z aktivnim razgibavanjem doseže boljšo prekrvitev ishemičnega uda

Pravilna kombinacija odgovorov je:a) a, b, cb) a, b, d

c) b, d, ed) a, c, ee) b, c, e

344. Izberite pravilni odgovor: Lokalno trombolitično zdravljenje arterijske zapore NI indicirano, kadar:a) je arterijska zapora stara manj kot 6 mesecevb) preživetje uda ni akutno ogroženoc) je pri bolniku povečana nevarnost krvavitve (ulkusna bolezen prebavil, sveža možganska kap, poškodba glave, nedaven kirurški poseg)d) je vzrok arterijske zapore trombozae) v prizadetem udu ni senzoričnih ali motoričnih izpadov

345. Objektivni kriterij za prisotnost periferne arterijske bolezni je vrednost gleženjskega indeksa (razmerja med sistoličnim tlakom v gležnju in na nadlakti pri ležečem bolniku):a) < 0,80b) < 0,90c) > 1,30d) < 1,0e) <0,40

346. Za periferno arterijsko bolezen (PAB) velja:a) asimptomatična PAB je pogostejša od simptomatičneb) prevalenca intermitentne klavdikacije narašča s starostjoc) 10 % bolnikov napreduje letno iz stadija intermitentne klavdikacije do kritične ishemije udad) PAB je pogostejša in hitreje napredujoča pri bolnikih s sladkorno boleznijo in napredovalim ledvičnim popuščanjeme) akutna ishemija uda je pogostejša od kroničnih motenj arterijske prekrvitve uda

Pravilna kombinacija odgovorov je:a) a, b, cb) a, b, dc) b, d, ed) c, d, ee) a, c, e

347. Za intermitentno klavdikacijo je značilno:a) bolečina se pojavi takoj, ko bolnik stopi na nogob) bolečina se pojavlja po določeni prehojeni razdalji in ob počitku hitro popuščac ) bolečina je ostra, zbadajočad) bolečina se pojavlja prej med hojo po ravnem kot v klanece ) ob prizadetosti femoralne arterije je klavdikacijska bolečina najhujša v stegnu

348. Najmanjša stopnja arterijske okvare, pri kateri se lahko pojavijo klavdikacijske bolečine, je a) zožitev svetline po premeru za četrtino b) zožitev svetline po premeru za približno polovico c) zožitev svetline po premeru za za 90%d) zapora na enem mestue) zapora na več zaporednih mestih

349. Izberite, kaj od navedenega NI značilnost Lerichejevega sindroma:a) nastopa ob zapori terminalne aorte ali obojestranski zapori medeničnih arterijb) klavdikacijska bolečina nastopa predvsem v glutealnem in femoralnem predeluc) klavdikacjska bolečina je povezana z odpovedovanjem mišične močid) bolečina se med hojo pojavlja le v stopalue) pri moških se klavdikacijskim težavam pridružuje erektilna disfunkcija

350. Za kronično kritično ishemijo uda velja:a) pri bolniku, ki je imel poprej intermitentno klavdikacijo, se vsaj dva tedna pojavlja ishemična bolečina med mirovanjemb) bolečino v stopalu lahko spremlja razjeda ali gangrenac) bolečina v stopalu je hujša med sedenjem kot med ležanjemd) patološkim spremembam v makrocirkulaciji se pridružujejo spremembe v mikrocirkulacijie) edem uda ne vpliva na oksigenacijo tkivPravilna kombinacija odgovorov je:a) a, b, cb) a, b, dc) b, c, dd) b, d, ee) c, d, e

351. Najpomembnejši del kliničnega pregleda arterijske prekrvitve spodnjih udov jea) avskultacija karotidnih šumovb) avskultacija srcac) tipanje perifernih pulzovd) preverjanje kapilarne polnitve jagodic prstove) ugotavljanje trofičnih sprememb na udih

352. Temeljna objektivna presejalna preiskovalna metoda za ugotavljanje periferne arterijske bolezni jea) tipanje stopalnih pulzovb) merjenje perfuzijskih tlakov v gležnju in nadlakti z Dopplerjevim detektorjemc) skozikožna oksimetrijad) vitalna kapilaroskopijae) arteriografija

353. Zlati standard med morfološkimi preiskavami arterijskega sistema predstavljaa) angiografska preiskavab) ultrazvočna preiskava arterijc) magnetnoresonančna angiografijad) segmentno merjenje perfuzijskih tlakove) angioskopija

354. Za perfuzijski tlak na haluksu velja vse RAZEN:a) meritev je uporabna v primeru mediokalcinoze golenskih arterij, ker mediokalcinoza ne seže v digitalne arterijeb) tlak v digitalnih arterijah je približno 10 mmHg nižji od tlaka v gležnjuc) za kritično ishemijo je značilen tlak na haluksu < 30 mmHgd) vrednost tlaka na haluksu > 50 mmHg praviloma izključuje kritično ishemijoe) metoda podaja anatomsko lokacijo arterijske zožitve ali zapore

355. Izberite, kaj NE velja za ultrazvočno preiskavo perifernih arterij:a) je neinvazivnab) omogoča opredelitev mesta arterijske zožitve ali zaporec) zahteva intravensko vbrizganje ultrazvočnega kontrastnega sredstvad) omogoča merjenje hitrosti toka krvie) omogoča slikovni prikaz arterijske stene in aterosklerotičnih leh

356. Med priporočene ukrepe za preprečevanje srčno-žilnih zapletov pri bolnikih s periferno arterijsko boleznijo sodi vse RAZEN:a) antiagregacijsko zdravljenje, najpogosteje z aspirinomb) opustitev kajenjac) lipolitično zdravljenje s statinid)zdravljenje z makrolidnimi antibiotikie) uravnavanje krvnega tlaka

357. Za intervalni mišični trening pri intermitentni klavdikaciji velja vse RAZEN:a) znatno podaljšuje razdaljo, ki jo bolniki prehodijo brez bolečineb) za doseganje optimalnih učinkov je treba vaditi 3 do 5-krat tedensko po 30 do 50 minc) vadba lahko pomembno zmanjša stopnjo arterijske aterosklerotične zožitved) vadba je sestavljena iz intervalov hoje, ki povzročijo blago ishemično bolečino, in intervalov počitka, med katerimi bolečina popustie) intervalni trening poveča sposobnost hoje bolj kot farmakološko zdravljenje

358. Za farmakološko zdravljenje intermitentne klavdikacije velja:a) je manj učinkovito od intervalnega mišičnega treningab) indicirano je pri bolnikih, ki ne morejo izvajati učinkovitega intervalnega treningac) temelji na uporabi neposrednih vazodilatatorjevd) med preizkušenimi učinkovinami za lajšanje intermitentne klavdikacije sta pentoksifilin in cilostazol

e) med preizkušenimi učinkovinami za lajšanje intermitentne klavdikacije so blokatorji adrenergičnih receptorjev beta

Pravilna kombinacija odgovorov je:a) a, b, cb) a, b, dc) b, c, dd) b, d, ee) c, d, e

359. Za revaskularizacijske posege na perifernih arterijah velja vse RAZEN: a) delimo jih v znotrajžilne in kirurške b) osnovni znotrajžilni revaskularizacijski poseg je perkutana transluminalna angioplastikac) za revaskularizacijske posege se odločamo pri asimptomatski periferni arterijski boleznid) za revaskularizacijske posege se odločamo pri omejujoče kratki klavdikacijski razdaljie) za revaskularizacijske posege se odločamo pri kritični ishemiji uda(vir: Interna medicina 4 str 328)

360. Za perkutano transluminalno angioplastiko (PTA) na perifernih arterijah velja:a) poseg izvajamo praviloma brez rentgenske kontroleb) posega ni mogoče kombinirati s postavitvijo znotrajžilnih opornic (stentov)c) PTA je metoda izbora za revaskularizacijo perifernih arterijskih zožitev in zapor, krajših od 10 cmd) obsežnost in kalciniranost aterosklerotičnih leh ne vplivata na uspešnost PTAe) restenoze po prvi PTA ni mogoče zdraviti s ponovno PTA(vir: Interna medicina 4 str 328)

361. Za kirurško revaskularizacijsko zdravljenje perifernih arterijskih zapor velja vse RAZEN:a) osnovni kirurški revaskularizacijski poseg je našitje žilnega obvodab) žilni obvod je lahko iz sintetičnega materiala ali iz bolnikove venec) v posebnih okoliščinah je mogoče spodnjo okončino revaskularizirati z izvenanatomskim obvodom, npr. iz sosednje dimeljske arterije ali iz aksilarne arterijed) kadar žilni obvod sega pod kolensko špranjo, se bolje obnesejo sintetični obvodi kot avtovenskie) na uspešnost revaskularizacije zapore perifernih arterij s kirurškim obvodom vpliva tudi prehodnost arterij pod zaporo (arterijski iztok)

362. Za amputacijo okončine kot posledico napredovale ishemije uda velja vse RAZEN:a) obsežne, globoke nekroze tkiva je treba odstraniti z amputacijob) če je mrtvina zajela zgornji del goleni, se odločamo za nadkolensko amputacijoc) rezultati rehabilitacije so boljši pri podkolenski kot pri nadkolenski amputaciji

spodnje okončined) pri večini bolnikov se za amputacijo odločamo brez predhodnega revaskularizacijskega zdravljenjae) bolniki, pri katerih je zaradi napredovale ishemije uda potrebna amputacija, imajo pogosto pridruženo koronarno in možganskožilno bolezen.

363. Glede napovedi za bolnike s periferno arterijsko boleznijo velja:a) pri bolnikih z intermitentno klavdikacijo, ki nimajo pridružene sladkorne bolezni ali napredovalega ledvičnega popuščanja, bolezen napreduje do kritične ishemije le v približno 1 % letnob) bolniki s periferno arterijsko boleznijo vsaj 2-krat pogosteje umirajo zaradi srčno-žilnih zapletov kot splošna populacijac) tveganje za srčno-žilne zaplete ni povezano z vrednostjo gleženjskega indeksa d) prevladujoč vzrok smrti pri bolnikih s periferno arterijsko boleznijo je gangrena udae) prevladujoč vzrok smrti pri bolnikih s periferno arterijsko boleznijo so koronarni zapleti

Pravilna kombinacija odgovorov je:a) a, b, cb) a, b, dc) a, b, ed) b, c, de) c, d, e

364. Za Raynaudov fenomen velja:a) gre za močan spazem digitalnih arterij in kožnih arteriol na prstih b) nastopa kot odziv na hladno temperaturo ali čustveni stresc) med spazmom digitalnih arterij je prst rožnato obarvand) primarni Raynaudov fenomen je najpogostejši pri mladih ženskahe) kožne ulceracije in nekroze so značilne za primarni Raynaudov fenomenPravilna kombinacija odgovorov je:a) a, b, cb)a, b, dc) a, b, ed) b, c, de) c, d, e

365. Pri zdravljenju Raynaudovega fenomena priporočamo vse naštete ukrepe RAZEN:a) izogibanje mrazub) izogibanje kajenjuc) masažo z vibrirajočimi aparatid) pri hudih oblikah zdravljenje s kalcijevimi blokatorjie) pri sekundarnem Raynaudovem fenomenu zdravljenje osnovne bolezni

366. Za benigno akrocianozo velja vse RAZEN:

a) gre za dolgotrajno cianozo prstov na rokah, redkeje na nogahb) prekapilarne arteriole so prekomerno skrčene, venule pa dilatiranec) koža na prizadetih okončinah je hladna in se praviloma prekomerno znojid) bolezen je pogosto povezana z antifosfolipidnim sindromom, vaskulitisi ali mikroembolizmie) bolezen je benigna in praviloma ne zahteva zdravljenja

367. Za arteriovenske fistule na udu velja vse RAZEN:a) pridobljene arteriovenske komunikacije so pogosto posledica poškodbe ali medicinskih posegovb) kadar gre za prirojeno obliko, najdemo praviloma številne arteriovenske komunikacijec) velike arteriovenske fistule lahko povzročajo volumsko obremenitev srcad) arteriovenske malformacije lahko zakrvavijoe) zdravljenje multiplih prirojenih arteriovenskih malformacij je praviloma enostavno in zelo učinkovito

368. Za Bürgerjevo bolezen (thromboangiitis obliterans) velja vse RAZEN:a) pojavlja se skoraj izključno pri kadilcih tobakab) najpogosteje prizadene male in srednje velike arterije na nogah in rokahc) patomorfološko gre za vnetje segmentov žilne stene s posledično arterijsko trombozod) bolezen je pogostejša v Evropi kot na Bližnjem in Daljnem Vzhodue) laboratorijske preiskave na avtoimunske bolezni veziva (antinuklearna prootitelesa, antinevtrofilna citoplazemska protitelesa, revmatoidni faktor) so pri Bürgerjevi boleznin navadno negativne

369. Med diagnostične kriterije za Bürgerjevo bolezen NE sodi:a) kajenjeb) nastop bolezni pred 50. letomc) prizadetost golenskih arterij pod ravnijo poplitealne arterijed) prizadetost arterij na rokah ali migrirajoči tromboflebitise) močno izraženi dejavniki tveganja za aterosklerozo poleg kajenja

370. Na arteriografski sliki je za Bürgerjevo bolezen značilno:a) pogosto so prizadete velike arterije medenice in stegnab) vzdolž arterijske zapore vidimo spiralaste (vitičaste) kolaterale, ki se razvijejo iz vasa vasorum in potekajo v žilni stenic) obilne aterosklerotične naplastitve arterij spodnjih udovd) digitalne arterije na rokah in nogah niso nikoli prizadetee) angiografska slika je edini kriterij za diagnozo Bürgerjeve bolezni

371. Za napoved in zdravljenje Bürgerjeve bolezni velja:a) prenehanje kajenja zmanjšuje potrebo po amputaciji prstovb) bolniki z Bürgerjevo boleznijo imajo pogosto prizadete koronarne in možganske

arterijec) aspirin učinkovito zdravi Bürgerjevo bolezend) ob zagonu bolezni je poleg opustitve kajenja pogosto učinkovito zdravljenje z analogom prostaciklina, iloprostome) ob zagonu bolezni je potrebno tudi protibolečinsko zdravljenje in oskrba ran ali gangrene

Pravilna kombinacija odgovorov je:a) a, b, cb) a, b, dc)a, d, ed) b, c, de) c, d, e

372. V vašo ambulanto pride 58-letni gospod, kadilec, z dolgoletno arterijsko hipertenzijo in hiperlipidemijo, ki vam pove, da ima že nekaj dni hude bolečine obojestransko glutealno in v obeh nogah že ob nekaj korakih, opazil je tudi, da je naenkrat postal impotenten. Pri kliničnem pregledu ugotovite, da ne tipate pulza na obeh femoralnih arterijah. Za kaj gre pri bolniku in kako ga boste obravnavali?

a) Gre za periferno obliterativno arterijsko bolezen na nivoju golenskih arterij, ki še ni kritična. Ambulantno ga napotite k angiologu.

b) Gre za periferno obliterativno arterijsko bolezen na nivoju femoralnih arterij, ki še ni kritična. Ambulantno ga napotite k angiologu.

c) Lahko gre za popolno zaporo distalne aorte (Lericheov sindrom). Ambulantno ga napotite k angiologu.

d) Lahko gre za popolno zaporo distalne aorte (Lericheov sindrom). Takoj je potrebna nadaljnja slikovna diagnostika in razrešitev zapore.

e) Lahko gre za popolno zaporo distalne aorte (Lericheov sindrom). Bolnik mora takoj v kardiovaskularno operacijsko dvorano.

373. Gospod z znano anevrizmo trebušne aorte poišče zdravniško pomoč, ker ga že 1 uro hudo boli desna noga od sredine stegna navzdol, poleg tega pa je tudi mravljinčasta. Na pogled je noga očitno bleda in hladna. Na nogi tipate pulz femoralno, nižje so pulzi odsotni. Kaj je diagnoza?

a) napredovala arterijska periferna bolezen, ki pa ne potrebuje takojšnjega ukrepanja

b) ruptura anevrizme trebušne aortec) trombembolija v desno skupno iliakalno arterijod) trombembolija v desno povrhnjo femoralno arterijoe) ileofemoralna globoka venska tromboza

374. Kaj velja za aortno aterotrombotično bolezen? a) do možganske kapi zaradi anterogradnega toka krvi ne more pritib) je posledica sproščanja kristalov holesterola iz aterosklerotičnih leh na aortic) ponovne embolije učinkovito preprečujemo z antiagregacijskimi zdravilid) najnevarnejše so aterosklerotične lehe v ascendentni aorti in aortnem loku, ki

lahko vodijo do ponavljajočih možganskih kapi

e) embolične možganske kapi z izvorom v ascendentni aorti so redke (pod 10% emboličnih kapi)

375. 72-letni gospod pride v vašo ambulanto zaradi bolečine v trebuhu in 2. prstih nog. Na teh prstih je opazil tudi 2 črni piki. Pri pregledu prstov opazite, da gre za nekrozi. V laboratorijskih izvidih je opazen porast kreatinina. Gospod pove, da se je ravno vrnil iz bolnišnice, kjer so mu opravili koronarografijo zaradi tiščočih bolečin v prsih. Koronarogram ni pokazal obstruktivnih lezij. Kakšna je najverjetnejša diagnoza?

a) tromboza golenske arterijeb) kontrastna nefropatijac) holesterolna embolijad) endokarditise) periferna obliterativna arterijska bolezen

376. Najpogostejši vzrok akutne ishemije uda zaradi trombotične zapore večje arterije uda je:

a) tromb z izvorom iz srcab) tromb z izvorom v anevrizmi trebušne aortec) tromb iz umetne srčne zaklopke ob dobro urejenem antikoagulacijskem

zdravljenjud) tromb iz globokih ven spodnjega udae) tromb iz ven roke

377. 63-letni gospod poišče zdravniško pomoč, ker ga je ob 17.32 uri začela močno boleti celotna desna noga. Noga je bela, bleda, hladna in mravljinčasta. Posnamete mu EKG in ugotovite atrijsko fibrilacijo. Gospod naknadno pove, da je obiskal osebnega zdravnika pred 1 mesecem, ker je za 1 uro »pozabil« govoriti. Osebni zdravnik ga je napotil k nevrologu in internistu, vendar ni šel, ker so težave minile. Kaj je najverjetnejša diagnoza?

a) globoka venska tromboza desno ileofemoralno, prebolel je možgansko kapb) akutna ishemija leve spodnje okončine po tem, ko se je strdek odkružil iz ene

izmed možganskih arterijc) akutna ishemija desne spodnje okončine, prebolel je tranzitorno ishemično

atakod) ruptura anevrizme abdominalne aorte, motnjo govora je imel zaradi

hipotenzije ob krvavitvie) globoka venska tromboza desno ileofemoralno, prebolel je pljučno embolijo

378. Najverjetnejši izvor embolusa, ki je povzročil ishemijo noge pri bolniku z atrijsko fibrilacijo, ki je že prebolel tranzitorno ishemično atako, v zgornjem primeru je:

a) avrikula levega atrijab) muralni tromb v desnem prekatuc) muralni tromb v levem prekatud) muralni tromb anevrizme abdominalne aortee) možganska arterija

380. Za vensko trombozo velja vse RAZEN:a) pogostejša je v venah spodnjih kot zgornjih udovb) k razvoju venske tromboze na zgornji okončini prispeva vstavljen kateter v subklavijski venic) najpomembnejši zaplet venske tromboze je pljučna embolijad) pozna posledica venske tromboze spodnjega uda je venska insuficienca s kroničnim otekanjem goleni in kožnimi razjedami (potrombotični sindom)e) venska tromboza je zelo redka bolezen

381. Med pridobljene dejavnike tveganja za vensko trombozo NE sodi:a) nedavna operacijab) rakava bolezenc) nosečnost in poporodno obdobjed)redna telesna dejavnoste) dolgotrajna nepomičnost ali imobilizacija

382. Med prirojene dejavnike tveganja za vensko trombozo NE sodi:a) pomanjkanje antitrombinab) pomanjkanje proteina C ali proteina Sc)družinska hiperholesterolemijad) prisotnost faktorja V Leidene) mutacija protrombina (protrombin 21210)

383. Za klinično sliko venske tromboze velja:a) bolnik ima v nogi občutek napetosti oz. tope bolečine, ki se slabša med stanjem in hojob) prizadeta noga je hladnejša od zdravec) prizadeti ud je navadno otekeld) ob gnetenju je mišičje ob poteku globoke vene bolečee) bolečina in oteklina prizadete nege je najbolj izrazita v kolenskem sklepu

Pravilna kombinacija odgovorov jea) a, b, cb) a, b, dc)a, c, dd) b, c, de) b, c, e

384. Za diagnostiko venske tromboze velja:a) klinična diagnoza je zelo zanesljivab) na osnovi anamneze in kliničnega pregleda lahko ocenimo predtestno verjetnost venske trombozec) metoda izbora za opredelitev venske tromboze na udu je ultrazvočna preiskava vend) visoka koncentracija D-dimera je specifična za vensko trombozoe) pri ultrazvočni preiskavi je za vensko trombozo na udu značilna nestisljiva, s

trombom izpolnjena svetlina venePravilna kombinacija odgovorov je:a) a,b, cb) a, c, dc) b, c, dd)b, c, ee) b, d, e

385. Za zdravljenje venske tromboze velja:a) zdravljenje začnemo s heparinom, običajno z nizkomolekularnim heparinomb) običajno že prvi dan pričnemo uvajati kumarinski pripravekc) željeni antikoagulacijski učinek kumarinov dosežemo običajno drugi dan zdravljenjad) trajanje antikoagulacijskega zdravljenja nikoli ni daljše od 3 meseceve) kadar je antikoagulacijsko zdravljenje kontraindicirano ali neučinkovito, bolniku s svežo vensko trombozo vstavimo filter v spodnjo veno kavoPravilna kombinacija odgovorov je:a) a, b, cb) a, b, dc)a, b, ed)b, c, de)c, d, e

386. Izberite NAPAČNO trditev v zvezi s preprečevanjem pooperativne venske tromboze:a) farmakološka antitrombotična zaščita je indicirana pri bolnikih, strarejših od 40 let, ki so prestali operativni posegb) za preprečevaje venske tromboze ob operacijah najpogosteje uporabljamo nizkomolekularni heparinc) odmerek nizkomolekularnega heparina prilagodimo stopnji tveganja za razvoj venske trombozed) bolniki po ortopedskih operacijah ne smejo dobivati nizkomolekularnega heparinae) pri bolnikih z majhnim tveganjem za pooperativno vensko trombozo je pomembno čimprejšnje vstajanje iz postelje, ni pa potrebna farmakološka antitrombotična zaščita

387. Za površinski tromboflebitis velja:a) tromb vedno sega iz površinskega v globoki venski sistemb) površinski tromboflebitis ne povzroča bolečinec) koža nad prizadeto povrhnjo veno praviloma ne kaže znakov vnetjad) obvezno je dolgotrajno antikoagulacijsko zdravljenjee) ponavljajoči se površinski tromboflebitis se lahko pojavlja pri rakavih boleznih

388. Za kronično vensko insuficienco velja:a) za kronično vensko insuficienco je značilen trajno povečan venski tlakb) kronična venska insuficienca je posledica nepravilnosti venskih zaklopk ali

prevelike popustljivosti žilne stenec) prebolela venska tromboza praviloma ne prispeva k venski insuficiencid) klinično so za kronično vensko insuficienco značilne krčevite bolečine, občutek težkih, utrujenih nog in otekanjee) nošenje umerjenih kompresijskih nogavic pri kronični venski insuficienci ni koristnoPravilna kombinacija odgovorov je:a) a, b, cb)a, b, dc) b, c, dd) b, c, ee) c, d, e

389. Kaj velja za pljučno embolijo: a. incidenca pljučne embolije je približno 1 na 10000 ljudi letnob. za akutno obremenitev desnega prekata je dovolj že zapora 20% pljučnega

žiljac. zaradi nutritivnega obtoka pljuč do pljučnega infarkta v sklopu pljučne

embolije ne more pritid. razgradni produkt fibrina d-dimer je dober pozitivni napovednik za pljučno

embolijoe. pri bolnikih s pljučno embolijo v plinski analizi arterijske krvi pogosto

ugotovimo hipokapnijo

390. Ultrazvočni posnetek je značilen za:

a. tamponado srca

b. kronično

levostransko srčno popuščanjec. akutni miokardni infarktd. akutno pljučno embolijo

e. hipertrofično kardiomiopatijo

391. Obkroži pravilno trditev, ki velja za zdravljenje pljučne embolije: a. zaradi akutno povišane žilne upornosti pri masivni pljučni emboliji kot

podporno zdravljenje uporabljamo nitrateb. ne glede na obseg embolije, je potrebno trombolitično zdravljenjec. pri hemodinamsko nestabilnih bolnikih čimprej pričnemo s peroralno

antikoagulacijod. če je pri masivni pljučni emboliji CVP 10 mmHg bolnik potrebuje infuzijo

tekočin e. vazopresorji niso učinkoviti, zato jih ne uporabljamo

392. Za pljučno embolijo velja:a) najpogosteje je posledica zamašitve ene ali več arterij v pljučnem krvnem obtoku s krvnim strdkomb) pljučno embolijo lahko povzročijo tudi izplavljeni kostni mozeg, tumorske mase ali amnijska tekočinac) pljučna trombembolija je zaplet venske trombozed) pri masivni pljučni emboliji je sistemski krvni tlak povišan, pljučni arterijski tlak pa znižane) za pljučno embolijo je značilna bradikardija

Pravilna kombinacija odgovorov je:a)a, b, cb) a, b, dc) a, b, ed) b, c, de) b, d, e

393. Če venske tromboze ne zdravimo, doživi pljučno embolijo:a) približno 3 od 1000 bolnikovb) približno 10% bolnikovc)približno polovica bolnikovd) skoraj 80% bolnikove) skoraj 100% bolnikov

394. Kadar emboli prekinejo pretok skozi del pljučnega arterijskega povirja, nastanejo predeli pljuč:a) v katerih se obvezno razvije pljučni infarktb) ki so ventilirani, a neperfundiranic) ki so perfundirani, a neventilitanid) v katerih izmenjava plinov ni oviranae) v katerih se poveča izločanje surfaktanta

395. Za masivno pljučno embolijo je značilno vse RAZEN:

a) pospešeno dihanjeb) tahikardijac) hipotenzijad) sinkopae)zmanjšan centralni venski tlak

396. Masivna pljučna embolija povzroča :a) šok z zmanjšanim centralnim venskim tlakomb) šok s povečanim centralnim venskim tlakomc) sistemsko hipotenzijod) pljučno hipertenzijoe) pljučno hipotenzijoPravilna kombinacija odgovorov je:a) a, c, db) a, c, ec)b, c, dd) b, c, ee) c, d, e

397. Za pljučni infarkt velja vse, RAZEN:a) je posledica zapore perifernih vej pljučnega arterijskega sistemab) zaradi prizadetosti plevre ga pogosto spremlja manjši plevralni izlivc) spremlja ga plevritična bolečinad)bolniki imajo praviloma izrazito popuščanje desnega prekatae) lahko se pojavi krvav izpljunek (hemoptiza)

398. Za kronične pljučne embolizme je značilno vse RAZEN:a) večina bolnikov poišče zdravniško pomoč šele kasno v poteku boleznia) razvija se napredujoča pljučna hipertenzijab) pojavlja se zadihanost ob čedalje manjših naporihc) pojavlja se huda plevritična bolečinad) lahko so povezani s trombofilnim stanjem, npr. z antifosfolipidnm sindromom

399. Za preiskave pri pljučni emboliji je pravilno vse RAZEN:a) rentgenogram prsnih organov je pri pljučni emboliji lahko normalenb) na rentgenogramu prsnih organov pri obsežni pljučni emboliji včasih opazimo odsotnost pljučnega žilja v prizadetem delu pljučc) normalen arterijski pO2 zanesljivo izključuje pljučno embolijod) večina bolnikov z obsežno pljučno embolijo ima znižan pO2 arterijske krvi in sočasno znižan pCO2

d) v EKG so pri pljučni emboliji prisotne pri večini bolnikov neznačilne spremembe

400. Za D-dimer v diagnostiki pljučne embolije velja:a) povečana koncentracija D-dimera zadostuje za postavitev diagnoze pljučne embolije

b) majhne vrednosti D-dimera pomenijo majhno verjetnost pljučne embolijec) D-dimer je dober pozitivni napovednik pljučne embolije (potrditveni test)d) D-dimer je dober negativni napovednik pljučne embolije (izključitveni test)e) D-dimer je razgradni produkt fibrina

Pravilna kombinacija odgovorov je:a) a, b, cb) a, b, dc) a, b, dd) b, c, de)b, d, e

401. Izberi NAPAČNO trditev v zvezi s scintigrafsko diagnostiko pljučne embolije:a) uporabljamo kombinacijo perfuzijske scintigrafije in ventilacijske scintigrafije pljučb) v prizadetih področjih je okrnjena perfuzija, ventilacija pa je ohranjenac) c)v prizadetih področjih je ohranjena perfuzija, ventilacija pa je zmanjšanad) verjetnost pljučne embolije je velika, če odkrijemo vsaj dve področji z izpadom

perfuzije in ohranjeno ventilacijoe) scintigrafija pljuč lahko približno oceni obsežnost pljučne embolije

402. Za diagnostiko pljučne embolije s pljučno angiografijo z računalniško tomografijo velja vse RAZEN:a) metoda je bolj občutljiva in zanesljiva preiskava od perfuzijsko-ventilacijske scintigrafije pljučb) embole prikaže kot izpad kontrasta v svetlini pljučnih arterijc)enako dobro lahko zaznamo trombe v centralnem in perifernem pljučnem žilju c) kadar tromb izpolnjuje svetlino pljučne arterije, je embolija praviloma svežad) kadar je tromb pomaknjen ob steno pljučne arterije in je ob njem vzpostavljen pretok, je embolja praviloma starejša

403. Za ultrazvočno preiskavo srca v diagnostiki pljučne embolije velja vse RAZEN:a) razširjen desni prekat, ki se slabo krči, je znak obremenitve desnega prekatab)majhen desni prekat, ki se močno krči, je znak obremenitve desnega prekatac) interventrikularni septum, ki se boči v levi prekat, je znak obremenitve desnega prekatad) povečan sistolični tlak v pljučni arteriji je znak obremenitve desnega prekatae) transezofagealna ultrazvočna preiskava lahko neposredno prikaže trombe v proksimalnih pljučnih arterijah

404. Za zdravljenje pljučne embolije velja:a) pri hemodinamično prizadetih bolnikih je indicirano takojšnje podporno zdravljenje, ki mu praviloma sledi trombolitično zdravljenjeb) za trombolitično zdravljenje se odločamo pri večini bolnikov s pljučno embolijoc) hemodinamično neprizadete bolnike zdravimo s heparinom, če ni zadržkov d) zdravljenje pljučne embolije praviloma nadaljujemo z oralnimi antikoagulacijskimi zdravili

e) ob pljučni emboliji zadostuje kratkotrajno antikoagulacijsko zdravljenje s heparinom

Pravilna kombinacija odgovorov je:a) a, b, cb)a, c, dc) a, c, ed) b, c, de) b, c, e

405. Za napoved pri pljučni emboliji velja:a) čim večji je obseg pljučne embolije, tem večja je umrljivost bolnikovb) pljučni infarkt obvezno pomeni slabo napoved preživetja pri pljučni embolijic) čas do postavitve diagnoze ne vpliva na preživetje bolnikov s pljučno embolijod) umrljivost bolnikov z masivno pljučno embolijo je kljub zdravljenju približno 30%-na.e) pri bolnikih s kroničnimi pljučnimi embolizmi je napoved preživetja odvisna od srednjega tlaka v pljučni arteriji

Pravilna kombinacija odgovorov je:a) a, b, cb) a, b, dc) a, c, ed)a, d, ee) b, c, d

406. Verjetnost nastanka venskega strdka povečajo:A) poškodba endotelijaB) povečana koagulabilnost krviC) zmanjšana koagulabilnost krviD) venska stazaE) pospešen venski pretok

Pravilna kombinacija odgovorov je:a) A, C, Db) A, B, Dc) A, B, Ed) A, C, Ee) C, D, E

407. Antiagregacijska zdravila so: a) aspirin, tiklopidin, klopidogrel, zaviralci IIb/IIIa receptorjevb) aspirin, tiklopidin, klopidogrel, kumarinic) standardni (nefrakcionirani) heparin, nizkomolekularni heparini, kumarinid) zaviralci IIb/IIIa receptorjev, standardni (nefrakcionirani) heparin, nizkomolekularni heparini, kumarini

e) aspirin, tiklopidin, klopidogrel, nizkomolekularni heparini

408. Antikoagulacijska zdravila so: a) aspirin, tiklopidin, klopidogrel, zaviralci IIb/IIIa receptorjevb) aspirin, tiklopidin, klopidogrel, kumarinic) standardni (nefrakcionirani) heparin, nizkomolekularni heparini, kumarinid) zaviralci IIb/IIIa receptorjev, standardni (nefrakcionirani) heparin, nizkomolekularni heparini, kumarinie) aspirin, tiklopidin, klopidogrel, nizkomolekularni heparini

409. Zdravljenje s standardnim (nefrakcioniranim) heparinom nadziramo z merjenjem: a) aktiviranega parcialnega tromboplastinskega časa (APTČ)b) aktivnosti faktorja X (anti-Xa)c) protrombinskega časa, izraženega v mednarodnem umerjenem razmerju (INR) d) časa krvavitvee) agregacije trombocitov

410. Zdravljenje s kumarini nadziramo z merjenjem: a) aktiviranega parcialnega tromboplastinskega časa (APTČ)b) aktivnosti faktorja X (anti-Xa)c) protrombinskega časa, izraženega v mednarodnem umerjenem razmerju (INR) d) časa krvavitvee) agregacije trombocitov

411. Zdravljenje z nizkomolekularnm heparinom nadziramo z merjenjem aktivnosti faktorja X (anti-Xa) pri:A) vseh bolnikih s pljučno embolijoB) bolnikih z ledvično odpovedjo in očistkom kreatinina pod 60 ml/minC) bolnikih z jetrno odpovedjoD) bolnikih s telesno težo nad 100 kgE) bolnikih s telesno težo pod 50 kg

Pravilna kombinacija odgovorov je:a) A, B, Cb) A, D, Ec) B, D, Ed) B, C, De) C, D, E

412. Izberite napačno trditev v zvezi z nizkomolekularnimi heparini: a) vezava na plazemske proteine in endotelijske celice je majhna, zato je njihov antikoagulacijski učinek predvidljivb) predpisujemo jih v obliki podkožnih injekcijc) so vsaj enako varni in učinkoviti kot standardni (nefrakcionirani) heparin

d) heparinsko imunsko trombocitopenijo povzročijo pogosteje kot standardni (nefrakcionirani) heparin e) omogočajo ambulantno zdravljenje bolnikov z nezapletenimi oblikami venske tromboze

413. Najpogostejši zaplet antikoagulacijskega zdravljenja s kumarini je: a) trombocitopenijab) krvavitevc) izpadanje lasd) kožna nekrozae) trombembolija

414. Izberite napačno trditev v zvezi z heparinsko imunsko trombocitopenijo: a) nastane zaradi protiteles proti heparinu, ki povzročijo agregacijo trombocitovb) pojavlja se redko c) nastopi 5. do 10. dan zdravljenja s heparinomd) spremljajo jo arterijske in venske trombembolije e) ob njenem pojavu, zdravljenje s heparinom nadaljujemo

415. Najpogostejše indikacije za dolgotrajno antikoagulacijsko zdravljenje so: A) kronična atrijska fibrilacija z dejavniki tveganja za trombembolijo B) prolaps mitralne zaklopkeC) ponavljajoče se venske tromboze in pljučne embolijeD) biološke umetne srčne zaklopkeE) mehanične umetne srčne zaklopke

Pravilna kombinacija odgovorov je:a) A, B, Eb) A, D, Ec) A, C, Ed) B, C, De) C, D, E

416. Za kollko zmanjša rehabilitacija srčnih bolnikov njihovo srčnožilno umrljivost?a. 83-92 %b. 45-53 %c. 26-31 %d. 16-19 %e. 7-12 %

417. Kaj je vsebina sodobnega rehabilitacijskega programa srčnih bolnikov?a. ocena ogloženosti za srčnižilne boleznib. nadzorovana telesna vadbac. optimiziranje zdravljenja z zdravilid. pomoč pri obvladovanju bolnkovih dejavnikov tveganja

e. genetsko svetovanje

Pravilna kombinacija je: a: ab: a,bc: a, b, cd: a, b, c, de: a, b, c, d, e

418. Za rehabilitacijo bolnikov po srčnem infarktu razdelimo bolnike glede na ogrožennost, ki jo ocenimo kot majhno, srednjo in veliko. izberite dejavnik, ki ga NE upoštevamo pri osnovni oceni:

a. iztisni delež levega prekatab. ishemija ob telesni obremenitvic. prekatne motnje ritma pri telesni obremenitvid. indeks telesne masee. mesto srčnega infarkta (sprednja, spodnje, stranska,itd.. stena)

Pravilna kombinacija je: a: ab: a,bc: a, b, cd: a, b, c, de: a, b, c, d, e

419. Kateri ukrep NE zmanjša srčnožilnega tveganja po prebolelem srčnem infarktu?a. prenehanje kajenjab. redna telesna vadbac. sredozemska prehranad. zmanjšanje prekomerne telesne težee. vzdržnost pri spolnosti

420. Kateri bolniki po srčnem infarktu niso primerni za rehabilitacijo s telesno vadbo?a. bolniki v funkcionalnem razredu NYHA IIb. bolniki v funkcionalnem razredu NYHA IIIc. bolniki v funkcionalnem razredu NYHA IVd. bolniki z indeksom telesne mase nad 40e. bolniki z astmo

Tiščoča bolečina za prsnico je značilna za

a) ishemično bolezen srcab) pljučnicoc) vnetje rebrne mrened) astmo, e) akutni traheitis f) zlom reberg) spondilozo prsne hrbtenice

A. b, c, d, e, f, gB. a, b, e, f, gC. a, b, d, e, gD. a, b, c, d, e, f, gE. a, d, e

Poveži značilnost prsne bolečine z najbolj verjetno diagnozo:

1. plevritis: 2. prizadetost prepone: 3. spondiloza: 4. traheitis: 5. zlom rebra:

a. izžareva v ramob. odvisna od premikanjac. odvisna od pritiskad. tiščočae. zbadajoča

B. 1a, 2b, 3c, 4d, 5eC. 1b, 2a, 3d, 4e, 5cD. 1e, 2b, 3d, 4a, 5cE. 1e, 2a, 3b, 4d, 5cF. 1e, 2b, 3a, 4d, 5c

Katere trditve o značilnosti prsne bolečine pri naštetih boleznih so pravilne?

a. plevritis: zbadajočab. vnetje pdiafragmalne plevre: izžareva v ramoc. spondiloza: odvisna od premikanjad. traheitis: tiščočae. zlom rebra: odvisna od pritiska

A. a, b, c, d, eB. b, d, eC. a, b, cD. a, dE. Nobena trditev ne drži

Katera je značilnost bolečine pri plevritisu diafragmalne prepone?

A. izžareva v ramoB. odvisna od premikanjaC. odvisna od pritiskaD. tiščočaE. zbadajoča

Katera je značilnost bolečine pri traheitisu?

A. izžareva v ramoB. odvisna od premikanjaC. odvisna od pritiskaD. tiščočaE. zbadajoča

Kašelj je najbolj pogost simptom bolezni pljuč. Poveži časovni potek kašlja z najbolj verjetno diagnozo:

A. astma: nočni kašelj; kadilski bronhitis: jutranji kašelj; okužba dihal: kašelj preko celega dne;

B. astma: nočni kašelj; kadilski bronhitis: kašelj preko celega dne; okužba dihal: jutranji kašelj;

C. astma: jutranji kašelj; kadilski bronhitis: nočni kašelj; okužba dihal: kašelj preko celega dne;

D. astma: jutranji kašelj; kadilski bronhitis: okužba dihal: kašelj preko celega dne; nočni kašelj;

E. astma: kašelj preko celega dne; kadilski bronhitis: jutranji kašelj; okužba dihal: nočni kašelj;

Pogosti vzroki za kroničen kašelj so:A. kronični rinitis z zatekanjem sluzi v žrelo, astma, gastroezofagealni refluks in

kadilski bronhitisB. pljučni rak, azbestoza, ekstrinzični alergijski bonhiolitis, ARDSC. silikoza, amiodaronska pluča, aspiracija tujka, D. pljučni vaskulitisi, cistična fibroza, akutni miokardni infarktE. obstruktivna apnea med spanjem, hiperventilacijski sindrom, kifoskolioza

Katero zdravilo ima lahko za stranski učinek kroničen neproduktiven kašelj:A. zaviralci angiotenzinove konvertazeB. zaviralci angiotenzina (sartani)C. zaviralci reninaD. zaviralci ciklooksigenaze-2E. agonisti beta adrenergičnih receptorjev

Kadar bolnik v izmečku opazi sled krvi:

a. govorimo o hemoptoib. govorimo o hemoptizic. govorimo o hemohezijid. v prvi vrsti pomislimo na pljučni rak, pljučni infarkt ali tuberkulozo e. v prvi vrsti pomislimo na Goodpasturejev sindrom ali hemofilijo

A. a, dB. a, eC. b, dD. b, eE. c, d

Pri katerih boleznih bi pričakovali hemoptize?

a. bronhiektazijeb. pljučni rakc. pljučni infarktd. kifoskoliozae. obstruktivna apnea med spanjem

A. pri vseh naštetihB. pri nobeni izmed naštetihC. a, b, cD. a, b, dE. b, e

Pri katerih boleznih bi pričakovali hemoptize?

a. pljučnicab. pljučni rakc. pljučni vaskulitisd. kifoskoliozae. hiperventilacijski sindrom

A. pri vseh naštetihB. pri nobeni izmed naštetihC. a, b, cD. a, b, dE. b, e

Pri katerih boleznih bi pričakovali hemoptize?

a. kardiogeni pljučni edemb. sindrom Goodpasturec. pljučni rakd. astmae. sarkoidoza

A. pri vseh naštetihB. pri nobeni izmed naštetihC. a, b, cD. a, b, dE. b, e

Bolnik ima hemoptize. Naredimo rentgenogram prsnih organov, na keterm ni videti prepričljivih patoloških sprememb. Katera naj bo naslednja preiskava?

A. hemogramB. bronhoskopijaC. CT visoke ločljivostiD. angiografija bronhialnih arterijE. Slikanje pljuč z magnetno resonanco

Kako obravnavamo bolnika s pljučnim abscesom, ki je nenadoma izkašljal 250 ml krvi in smo bolnika uspeli začasno hemodinamsko stabilizirati?

A. naredimo angiografijo bronhialnih arterij in emboliziramo krvavečo arterijoB. Bolnika začnemo zdraviti z antitusiki, da ne bi kašljal, kajti če bolnik ne bo

kašljal se hemoptoa ne bo ponovilaC. Bolnika zdravimo z epsilon amino kaproično kislinoD. Povečamo odmerek antibiotikovE. Damo zavoralce angiotenzinove konvertaze z namenom zmanjšati tlak v

bronhialnih arterijahPiskanje, ki je izrazitejše med izdihom, je verjetno posledica obstrukcije:

A. v nosuB. v grluC. v trahejiD. v bronhihE. v bronhiolih

Piskanje, ki je izrazitejše med vdihom, je verjetno posledica obstrukcije:

a. v grlub. v trahejic. v bronhihd. v bronhiolih

G. a, bH. bI. b, cJ. c, dK. d

Dispneja je opis za

A. hitrejše in globje dihanjeB. dihanje z uporabo pomožnih dihalnih mišicC. občutek pomanjkanja zrakaD. tiščanje v prsnem košuE. smrčanje

Razlogi za dispnejo so lahko:a. bolezni pljučb. bolezni srcac. anemijad. psiha

e. povišan krvni sladkor

A. vse naštete bolezniB. nobena izmed naštetih bolezniC. a, b, c, dD. aE. a, b

Diagnozo dispneja postavimo, čea. bolnik reče, da težko dihab. izmerimo frekvenco dihanja preko 20 na minutoc. opazimo, da ima bolnik sodčast prsni košd. v EKG ugotovimo denivelacijo ST spojnicee. v plinski analizi arterijske krvi ugotovimo znižan delni tlak kisika in zmanjšano

zasičenost krvi s kisikomZa dispnejo pri pljučnih boleznih je značilno

A. izrazitejša je v mirovanju, pri telesni aktivnosti izgineB. izrazitejša je v sedečem kot v ležečem položajuC. bolnik opisuje, da mu med vdihom zrak ne pride dovolj globoko v pljučaD. frekvenca dihanja je majhna (pod 12 na minuto), kajti na ta način bolnik

lažje izdahne zrak iz pljučE. stopnjuje se pri telesnem naporu

Pri katerih boleznih se dispneja začne nenadoma, v minutah?a. spontani pnevmotoraksb. hiperventilacijski sindromc. pljučni rakd. KOPBe. sarkoidoza

A. pri vseh naštetih boleznihB. pri nobeni izmed naštetih bolezniC. a, bD. c, d, eE. b, c, d

a.Pri katerih boleznih se dispneja začne postopno, se stopnjuje v tednih ali mesecih?a. spontani pnevmotoraksb. hiperventilacijski sindromc. pljučni rakd. KOPBe. sarkoidoza

A. pri vseh naštetih boleznihB. pri nobeni izmed naštetih bolezniC. a, bD. c, d, eE. b, c, d

b.

S katero od naštetih preiskav je najbolj koristno začeti diagnostični postopek pri opredeljavanju vzroka dispneje, ki traja nekaj mesecev?

A. SpirometrijoB. EKGC. BronhoskopijoD. Plinsko analizo arterijske krviE. Meritvijo krvnega tlaka

Najpogostejše med boleznimi dihal so:

A. pljučni rakB. virusne in bakterijske okužbeC. astmaD. prirojene nepravilnosti mukociliarnega aparataE. pljučne fibroze

Trije v populaciji pogosti vzroki smrti zaradi bolezni pljuč so:

A. Tuberkuloza, astma, pnevmokoniozeB. Pljučni rak, pljučnica, kronična obstruktivna pljučna bolezenC. Sarkoidoza, alergijska bronhopulmonalna aspergiloza, idiopatska pljučna

fibrozaD. Pnevmotoraks, azbestoza, pljučna embolijaE. Pnevmokonioze, azbestoza, sarkoidoza

Kateri podatki v anamnezi so pomembni, da opredelimo škodljiv učinek kajenja?

a. Ali kadi cigarete s filtrom, brez filtra, cigare, pipob. Koliko cigaret pokadi dnevnoc. Koliko let kadi (je kadil)d. Pred koliko leti je prenehal kaditi

A. a, b, c, dB. a, b, cC. b, cD. bE. d

Katere bolezni imajo pomembno genetično osnovo?

a. Astmab. Azbestozac. Cistična fibroza (mukoviscidoza)d. KOPBe. Pljučnicaf. Pomanjkanje alfa1 antitripsinag. Tuberkuloza

A. a, b, c, d, e, f, gB. a, c, f, gC. a, c, f

D. a, d, gE. c, f, g

Za spirometrijo veljaa. pri spirometriji preiskovanec maksimalno vdahne in nato ves zrak izdahne v

spirometer b. večina zdravih ljudi pri forsiranem izdihu izdahne vsaj 70% vitalne kapacitete v prvi

sekundic. spirometrija je dobro izvedena, kadar se dve najboljši krivulji forsirane vitalne

kapacitete ne razlikujeta za več kot 3%d. s spirometrijo lahko ugotovimo, ali je pljučna funkcija normalna, ali ima bolnik

obstruktivno motnjo ventilacije. Ne moremo pa zanesljivo potrditi restriktivne ventilatorne motnje

A. vse trditve veljajoB. a, cC. b, dD. c, dE. nobena trditev ne velja

Bronhodilatatorni testa. naredimo ga, kadar pri spirometriji ugotovimo, da ima bolnik obstruktivno motno

ventilacijeb. bolnik vdahne bronhodilatator, standard je 400 mikrogramov salbutamolac. spirometrijo ponovimo čez 20 minutd. test je pozitiven, kadar se FEV1 normalizirae. test je pozitiven, kadar je FEV 1 poveča za vsaj 12% in hkrati za vsaj 200 ml

A. a, b, c, dB. a, b, c, eC. a, b, dD. b, c, eE. a, dBronhodilatatorni test naredimo, kadar pri spirometriji ugotovimo, da ima bolnik obstruktivno motno ventilacije.A. Bolnik vdahne bronhodilatator, standard je 400 mikrogramov salbutamola.

Spirometrijo ponovimo čez 20 minut. B. Bolnik vdahne 2 miligrama metaholina. Spirometrijo ponovimo čez 20 minut. C. Bolnik 2 tedna prejema 32 mg metilprednizolona, nato ponovimo spirometrijo. D. Bolnik 1 mesec prejema inhalacijski glukokortikoid, nato ponovimo spirometrijo. E. Bolnika obremenimo na cikloergometru, nato ponovimo spirometrijo

Bronhodilatatorni test naredimo, kadar ima bolnik pri spirometrijiA. zmanšano vitalno kapacitetoB. zmanjšan FEV1C. zmanjšan indeks TiffenauD. slabo ponovljive krivuljeE. tako hud kašelj, da spirometrije brez inhalacije bronhodilatatorja ne moremo

narediti

Bronhialni provokacijski test z metaholinom

a. z njim merimo bronhialno preodzivnostb. naredimo, kadar sumimo na astmo, bolnik pa ima normalno spirometrijoc. naredimo, kadar sumimo na astmo, bolnik pa ima hudo obstruktivno motnjo

ventilacijo in negativen bronhodilatatorni testd. če je pozitiven, je diagnoza astme malo verjetnae. če je negativen, je diagnoza astme malo verjetna

A. a, b, eB. a, c, eC. a, b, dD. a, c, dE. b, d

Meritev največjega pretoka zraka med izdihom (PEF) uporabimo:A. namesto spirometrije, če nimamo spirometraB. da s serijskimi meritvami spremljamo aktivnost astmeC. za ločevanje obstruktivne in restriktivne motnje ventilacijeD. za ločevanje med obstrukcijo v velikih in malih dihalnih potehE. za ugotavljanje zasičenosti arterijske krvi s kisikom

Telesna pletizmografija je nujna, če želimo postaviti diagnozoA. obstruktivne motnje ventilacijeB. restriktivne motnje ventilacijeC. reverzibilne motnje ventilacijeD. hiperventilacijskega sindromaE. motenj difuzije plinov preko alveolokapilarne membrane

S telesno pletizmografijo lahko izmerimoa. celotno pljučno kapacitetob. rezidualni volumenc. upor v dihalnih potehd. maksimalni pretok zraka med forsiranim izdihome. površino alveolokapilarne menbrane

A. Vse naštetoB. a, b, cC. a, c, dD. b, d, eE. Nič od našteteha

S transtorakalnim ultrazvočnim pregledom pljuč lahko ugotovimo:

A. embol v pljučni žiliB. centralno ležeč tumorC. plevralni izlivD. bronhialno obstrukcijoE. tujek v bronhu

Vrednost dušikovega oksida v izdihanem zraku (eNO):

a. Kaže na stopnjo vnetja v dihalnih poteh.b. Kaže na stopnjo zapore dihalnih poti.c. Če je višji od 30 ppb, je diagnoza astme zanesljiva.d. Inhalacijski glukokortikoidi znižujejo vrednost eNO.e. Vrednosti eNO pod 30 ppb zanesljivo izključi diagnozo astme.

A. a,b,cB. a,d,eC. b,d,eD. b,dE. a,d

Kako naj bolnik inhalira bronhodilatator iz pršilnika s potisnim plinom?

a. pred uporabo pršilnika naj odpre pokrovček pršilnikab. pršilnik naj sproži 1-2 sekundi pred začetkom vdihac. vdih naj bo počasen (traja naj 5 sekund)d. po globokem vdihu naj bolnik zadrži sapo za 10 sekunde. po vdihu naj bolnik čim hitreje izdahne

A. a, b, c, dB. a, b, eC. a, c, dD. b, cE. c, d

Tujki v dihalnih poteh

a. ponavadi zaidejo v bronhe levega zgornjega režnjab. pogostejši so pri otrocih in osebah, ki imajo motnje požiranjac. diagnoza je enostavna, ker se tujek dobro vidi na rentgenogramu prsnih

organovd. lahko povzročijo kronično pljučnicoe. ponavadi jih moramo odstraniti z operacijo (lobektomija ali celo pulmektomija)

A. a, cB. a, b, dC. b, c, dD. b, dE. b, c, e

Diagnozo »kronični bronhitis« postavimo

a. kadar bolnik kašlja in izkašljuje večino dni vsaj tri mesece letno 2 leti zapored.b. kadar s spirometrijo ugotovimo obstruktivno motnjo ventilacijoc. izključno kadilcu cigaret

A. a, b, cB. a, b

C. a, cD. aE. b, c

Stran 320

Katere trditve o kronični obstruktivni pljučni bolezni (KOPB) so pravilne?

a. KOPB je med pogostimi vzroki obolevnosti in umrljivosti v razvitih državah.b. KOPB se nikoli ne razvije pri nekadilcu.c. Za KOPB zboli vsaj 50% kadilcev.d. Najbolj poznan genetski dejavnik tveganja za KOPB je dedno pomanjkanje

alfa1 antitripsina.e. Pasivno kajenje ni dejavnik tveganja za razvoj KOPB.

A. b,c,d,eB. a,b,c,dC. a,b,dD. a,c,dE. a,d

Za kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB) velja:

a. V pljučni funkciji zaznamo zaporo dihal, ki je lahko delno odpravljiva, difuzijska kapaciteta pljuč je normalna ali znižana.b. Na rtg p/c so značilno zoženi medrebrni prostori, sploščena prepona in nežne retikulonodularne zgostitve.c. Zelo pomembna je anamneza kajenja. d. V veliko pomoč pri postavitvi diagnoze nam je metaholinski test.e. Avskultatorno je značilno oslabljeno dihanje s podaljšanim izdihom.

A. a,c,eB. a,b,c,eC. a,d,eD. c,eE. c,d,e

Pri telesnem pregledu bolnika s kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB) ugotovimo:

a. vdrt prsni košb. hitrejše dihanje s skrajšanim izdihomc. skrajšan perkutorni zvokd. nizkofrekvenčne poke v zgodnjem vdihu e. piske, ki so izrazitejši med vdihom

A. a, b, c, d, eB. b, c, d, eC. c, eD. d, e

E. d

Pri telesnem pregledu bolnika s kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB) ugotovimo:

a) sodčast prsni košb) dihanje z ustnično priporoc) hipersonoren perkutorni zvokd) nizkofrekvenčne poke v zgodnjem vdihu e) piske, ki so izrazitejši med izdihom

A. a, b, c, d, eB. b, c, eC. c, d, eD. d, eE. d

Pri telesnem pregledu bolnika s kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB) ugotovimo:

a. sodčast prsni košb. nizko položene preponec. dihanje s podaljšanim izdihomd. hipersonoren perkutorni zvoke. piske, ki so izrazitejši med vdihom

A. a, b, c, eB. a, b, c, dC. c, d, eD. d, eE. d

Stran 22

Katera je bistvena funkcijska preiskava za postavitev diagnoze KOPB (kronična obstruktivna pljučna bolezen) ?

A. Rentgenska slika prsnih organovB. EKGC. Ultrazvočni pregled pljuč in srcaD. Spirometrija E. Bronhoskopija

Stran 324

Katere so značilne spremembe v pljučni funkciji bolnika s KOPB (kronično obstruktivno pljučno boleznijo) ?

a. vitalna kapaciteta (VC) je normalna ali zmanjšanab. pretok v prvi sekundi (FEV1) in razmerje FEV1/VC sta zmanjšana

c. pljučna funkcija se normalizira po vdihu bronhodilatatorjad. zmanjšana sta tako difuzijska kapaciteta za CO kot tudi rezidualni volumene. povečana je celotna pljučna kapaciteta

A. a, b, c, dB. a, b, dC. a, b, eD. b, dE. c

Stran 324

Pri zdravljenju kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB):

a. svetujemo prenehanje kajenjab. temeljno zdravilo je glukokortikoid v inhalaciji in ga bolnik prejema redno, ob

težavah pa doda bronhodilatator »po potebi«c. med bronhodilatatorji je najučinkovitejši parasimpatikolitikd. pri odmerjanju metilksantinov (teofilina) pazimo na optimalno plazemsko

koncentracijo zdravilae. pozimi bolniki preventivno prejemajo antibiotik, ki prepreči poslabšanje bolezni

zaradi morebitne okužbe

A. a, b, c, d, eB. a, b, c, dC. a, c, d, eD. a, c, dE. b, e

Za zdravljenje KOPB velja:

a. Inhalacijski glukokortikoidi (IGK) so zdravilo izbora pri vseh stopnjah KOPB.b. Kombinacija simpatikomimetika in antiholinergika uspešneje izboljšuje FEV1

kot posamezno zdravilo.c. Pri ženskah prevladuje emfizem, zato ženskam s KOPB ne predpisujemo

bronhodilatatorjev.d. Pri pogostih poslabšanjih KOPB je potrebno trajno zdravljenje z oralnimi

glukokortikoidi.e. Pri vsakem poslabšanju KOPB je potrebno antibiotično zdravljenje.

Pogosti vzroki poslabšanja dispneje pri bolniku s KOPB so vsi razen:

a. Virusna okužba dihalb. Pljučna embolijac. Prenehanje kajenjad. Srčno popuščanjee. Bakterijska okužba dihal.

Kateri so pogosti povzročitelji poslabšanja kronične obstruktivne pljučne bolezni

(KOPB) zaradi gnojnega bronhitisa?

A. stafilokokiB. klamidija in mikoplazma pnevmonijeC. psevdomonasD. streptokok pnevmonije, hemofilus influence in branhamela kataralisE. bacil tuberkuloze

Kateri so razlogi poslabšanja kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB)?

A. Virusne okužbe, bakterijske okužbe ali onesnaženost zrakaB. Okužbe s klamidijo ali mikoplazmo pnevmonijeC. Izpostavljenost cvetnemu prahu ali pršiciD. Premajhna telesna aktivnostE. bacil tuberkuloze

Stran 329

Stopnjo poslabšanja KOPB opredelimo na podlagi:

a. stopnje dispneje in telesne temperatureb. stopnje dispneje, značaja in intenzitete kašlja, količine in barve izmečkac. spirometrijed. rentgenskih spremembe. avskultatornega izvida nad pljuči

Sindrom negibljivih cilij (primarna ciliarna diskinezija) se lahko kaže z:

a. bronhiektazijamib. sinuzitisomc. neplodnostjod. situs viscerum inversuse. zgodnjo plešavostjo

A. b, c, d, eB. a, b, c, dC. a, b, d, eD. a, b, dE. a, d

Astma je:

A. vsaka bolezen, pri kateri bolnik navaja občasno dušenjeB. bolezen, za katero je značilen povečan upor v bronhiolihC. kronična vnetna bolezen bronhialne sluzniceD. bakterijsko vnetje pljučE. posledica kajenja cigaret

Za astmo velja:

a. Pri postavitvi diagnoze nam je poleg anamneze in kliničnega pregleda v veliko pomoč meritev pljučne funkcije.

b. Diagnozo lahko postavimo na osnovi rentgenske slike.c. Dušikov oksid v izdihanem zraku je pri neurejeni astmi običajno povišan.d. Najznačilnejša simptoma sta gnojav izmeček in jutranji kašelj.e. Ponavadi jo odkrijemo pri bolnikih, starejših od 50 let.

A. a,bB. a,cC. b,dD. c,dE. c,e

Za astmo velja:

a. Je kronična vnetna bolezen dihalnih poti.b. Je predvsem bolezen malih dihalnih poti (bronhiolov).c. Prisotna je zapora dihalnih poti, ki je ireverzibilna.d. Najpomembnejšo vlogo v patogenezi imajo limfociti Th1, nevtrofilci in

interlevkin 8.e. Najpomembnejše zdravilo so agonisti beta-2 adrenergičnih receptorjev, s

katerimi pri večini astmatikov dosežemo dobro urejenost bolezni.

Katere so značilnosti astme?

a. težko dihanjeb. tiščanje za prsnicoc. kašeljd. izkašljevanje gnojnega sputumae. povišana telesna temperatura

A. a, b, c, d, eB. a, b, c, dC. a, b, cD. a, bE. b

Kateri so znaki astme?

a. poki nad pljučnima osnovnica v drugi polovici izdihab. stridorc. poki v začeku vdiha in polifoni piski med izdihomd. številni monofoni visokofrekventni piski med izdihome. sinistroepigastrične pulzacije

A. a, b, d, eB. a, dC. b, dD. c, e

E. d

Simptomatika astme je bolj izražena:

a. ponoči in v zgodnjih jutranjih urahb. po telesnem naporuc. po vdihavanju alergenad. dopoldnee. takoj po jedi

A. a, b, c, d, eB. a, b, cC. a, b, eD. a, c, eE. c, d

Preoblikovanje dihalnih poti pri astmi:

a. Je posledica kroničnega astmatičnega vnetja.b. Predvsem mali bronhi in bronhioli se zožijo zaradi hipertrofije in hiperplazije

gladkih mišic.c. Zaradi kroničnega vnetja se zadebeli bazalna membrana sluznice traheje in

velikih bronhov, zato se močno poveča upor v dihalnih poteh.d. V pljučni funkciji še vedno izmerimo popolno reverzibilnost po

bronhodilatatorju.

A. b,cB. a,bC. a,c,dD. a,dE. b,c,d

Katere so značilne spremembe v pljučni funkciji bolnika z astmo (v času, ko ima simptome) ?

a. vitalna kapaciteta (VC) je normalna ali zmanjšanab. pretok v prvi sekundi (FEV1) in razmerje FEV1/VC sta zmanjšanac. pljučna funkcija se močno izboljša po vdihu bronhodilatatorjad. zmanjšana difuzijska kapaciteta za CO e. zmanjšana celotna pljučna kapaciteta

A. a, b, c, d, eB. a, b, cC. b, c, dD. b, d, eE. d

Metaholinski test:

a. Če je pozitiven, je diagnoza astme zanesljiva.

b. Če je negativen, z zelo veliko verjetnostjo izključuje astmo.c. Je pozitiven, če zaznamo vsaj 15 % upad FEV 1 po vdihavanju 8 mg

metaholina.d. Lahko je pozitiven pri alergijskem rinitisu ali pri okužbi dihal.e. Z uvedbo merjenja dušikovega oksida v izdihanem zraku je postal nepotreben.

A. a,cB. b,d,eC. b,dD. b,c,d,eE. b

Značilnost astme je povečana bronhialna odzivnost. Kako jo merimo?

a. Z razmerjem med vitalno kapaciteto in pretokom v prvi sekundi (FEV1/VC)b. Z merjenjem difuzijske kapacitete za COc. Z merjenjem rezidualnega volumnad. Z metaholinskim testome. S koncentracijo dušikovega oksida v izdihanem zraku

Pri sumu na astmo naredimo metaholinski test:

a. kadar ima bolnik hudo obstrukcijo (Tieffeneaujev indeks pod 50%).b. kadar obstrukcija ne popusti po vdihavanju bronhodilatatorja.c. vedno, kajti brez tega testa diagnoze astme ne moremo postaviti.d. kadar je ob suspektni anamnezi bolnikova pljučna funkcija normalna.e. kadar se bolnik ne more naučiti meritve pljučnih pretokov s PEF-metrom.

Pri zdravljenju astme:

a. svetujemo odstranitev alergenov iz bivalnega okoljab. temeljno zdravilo je glukokortikoid v inhalacijic. med bronhodilatatorji je najučinkovitejši beta adrenergični agonistd. bronhodilatator praviloma uporabljamo v obliki tablet e. mora večina bolnikov prejemati teofilin

A. b, c, d, eB. a, b, c, dC. a, b, cD. a, bE. a

Najmočnejši bronhodilatator, ki ga uporabljamo pri zdravljenju poslabšanja astme, je:

A. inhalacijski glukokortikoidB. beta adrenergični agonistC. parasimpatikolitikD. teofilinE. ciklosporin

Značilnosti aspirinske astme so:

a. Pojavlja se pri več kot polovici astmatikov.b. Ti bolniki brez težav prenašajo nesteroidne antirevmatike.c. Zaužitje acetilsalicilne kisline tem bolnikom lahko sproži smrtno nevarno

poslabšanje astme.d. Bolniki z aspirinsko intoleranco imajo pogosto nosne polipe.e. Vsakemu bolniku z astmo moramo takoj ob postavitvi diagnoze astme

prepovedati jemanje acetilsalicilne kisline (Aspirina) in vseh nesteroidnih antirevmatikov.

a. c,db. a,c,ec. c,d,ed. b,de. b,c,d

Kakšni so možni stranski učinki agonistov beta-2 adrenergičnih receptorjev, če jih uporabljamo iz pršila v priporočenem odmerjanju?

a. tahikardijab. bradikardijac. hipotenzijad. hipertenzijae. hipokaliemija

A. a,cB. a,d,eC. a,dD. b,c,eE. b,e

Katera trditev o teofilinu je pravilna?

a. Ima močan bronhodilatatorni učinekb. Je izbirno bronhodilatatorno/protivnetno zdravilo za astmoc. Lahko povzroči nevarne motnje srčnega ritmad. Nima pomembnih stranskih učinkove. Najustreznejše serumske koncentracije so med 10 in 550 mikromol/l

Zdravilo začetnega zdravljenja astme je:

a. inhalacijski glukokortikoidb. kratkodelujoči agonist beta2 adrenergičnih receptorjevc. aminofilind. zaviralec beta adrenergičnih receptorjeve. kombinacija antilevkotriena, inhalacijskega glukokortikoida in dolgodelujočega

agonista beta-2 adrenergičnih receptorjev

Med vzroke za poslabšanje astme NE sodi:

a. Virusna okužba dihalb. Izpostavljenost alergenuc. Pnevmotoraksd. Izpostavljenost cigaretnemu dimue. Premajhni odmerki inhalacijskega glukokortikoida

Kateri so klinični in laboratorijski znaki zelo hudega poslabšanja astme?

a. glasni piski nad pljučib. tih prsni košc. zmanjšan delni tlak ogljikovega dioksida v krvid. normalen ali zvišan delni tlak ogljikovega dioksida v krvie. pretok (FEV1 ali PEF) manjši od 30% normalne vrednosti

A. a, c, eB. b, cC. b, d, eD. a, cE. a, e

Pri težkem poslabšanju astme:

a. Ne smemo dati kisika, ker bi s tem povzročili zavoro dihalnega centrab. Smemo dati kisik do 1 L/minuto preko nosnega katetrac. Damo kisik preko vsaj 35% masked. Od bronhodilatatorjev je najmočneje deluje teofilin v infuzijie. Antiholinergiki delujejo sinergistično z beta adrenergični agonist v inhalaciji

A. a, d, B. a, d, eC. b, eD. c, d, eE. c, e

Za težko poslabšanje astme velja:

a. Temeljno zdravilo je agonist beta-2 adrenergičnih receptorjev (do 1 vdih/minuto) iz pršila preko velikega nastavka.

b. Kisika ne dodajamo, če je saturacija nad 88%, saj se bojimo hiperkapnije in respiratorne acidoze.

c. Zdravimo s sistemskim glukokortikoidom, običajno metilprednizolonom v odmerku 32-128 mg prvi dan.

d. Aminofilin uporabljamo le pri življenje ogrožujočem poslabšanju.e. Pred pričetkom zdravljenja z bronhodilatatorji moramo opraviti rtg p/c slikanje.

A. a,b,c,d,eB. a,b,c,dC. a,c,dD. a,e

E. c,d,e

Za oceno poslabšanja astme so ključni:

a. anamneza, status in spirometrijab. rentgenska slika pljučc. anamneza, status in krvna slikad. preiskava induciranega izmečkae. merjenje difuzijske kapacitete pljuč

Na intenzivnem oddelku obravnavamo bolnika z astmo, če:

a. to zahtevajo svojcib. ima znake grozeče odpovedi dihanjac. je zmedend. se hipoksemija slabša, oz. nastaja hiperkapnija po začetnem zdravljenjue. je febrilen

A. a,b,c,d,eB. a,b,c,dC. b,c,dD. c,eE. e

Alergijska bronhopulmonalna aspergiloza (mikoza):

a. se kaže s klinično sliko težke pljučniceb. se kaže s klinično sliko težke astmec. v krvi teh bolnikov najdemo protitelesa IgE in IgG proti aspergilusu (glivicam)d. za bolezen so značilne centralne bronhiektazijee. bolezen ozdravimo z antimikotikif. praviloma bolniki potrebujejo zdravljenje s sistemskimi glukokortikoidi

A. a, c, d, eB. a, c, fC. a, d, e, fD. b, c, d, eE. b, c, d, f

Kaj velja za pljučnega raka:

a. Pri človeku, ki kadi 20 let po zavojček cigaret dnevno, je tveganje za razvoj pljučnega raka vsaj 20x povečano.

b. Z višanjem indeksa zavojček-leto se zmanjšuje pogostnost mutacije proteina p53, ki je odgovoren za apoptozo okvarjenih celic.

c. Dejavniki okolja, ki vplivajo na razvoj pljučnega raka so: azbest, radon, arzen, berilij, nikelj, krom.

d. Izpostavljenost azbestu in sočasno kajenje poveča tveganje za razvoj pljučnega raka za 7-krat.

e. Pljučni rak se nikoli ne razvije pri nekadilcu.

Pljučni tumorji so:

a. v glavnem benignib. pogostejši pri ženskah kot pri moškihc. v glavnem bolezen kadilcevd. pogosti pri osebah izpostavljenih azbestue. zelo redka maligna bolezen

A. a, b. dB. a, c, dC. a, cD. b, d, eE. c, d

Značilna prezentacija pljučnega raka je:

A. ponavljajoče pljučnice na istem mestuB. ponavljajoče pljučnice na različnih mestihC. bilateralna pljučnicaD. pljučni abscesE. sepsa

Za pljučni rak drži:

a. Najpogostejši zgodnji simptom bolezni je izkašljevanje krvib. Pojavi se izključno pri kadilcihc. Če je lokaliziran v velikih dihalnih poteh, se lahko pojavi inspiratorni stridord. Hripavost je lahko znak pritiska z metastazami zaseženih bezgavk na levi

povratni laringealni živece. Hornerjev sindrom je posledica pritiska tumorja na zgornjo votlo veno

A. a, b, c, dB. b, c, dC. c, dD. d, eE. e

Sindrom zgornje vene kave:

a. je oteklina vratu, obraza in zgornjih okončin zaradi pritiska povečanih bezgavk na zunanje jugularne vene

b. Nabrekle so vene na vratu in zgornjem delu prsnega koša c. Najpogosteje je znak pljučnega raka

A. a, b, cB. a, bC. b, cD. bE. c

Posamezni simptomi, ki so ob ugotovitvi pljučnega raka prisotni pri več kot polovici bolnikov:

a: dispnejab: kašeljc: hemoptized: bolečine v kostehe: hujšanje

A: a,b,c,d,eB: a,b,c,dC: a,c,d,eD: a,b,eE: b,c,d

Kateri od znakov ni prisoten pri bolnikih s pljučnim rakom, ki imajo Hornerjev sindrom:

a. miozab. Argyll-Robertsonova zenicac. ptoza d. enoftalmuse. anhidroza

Katera od preiskav je najpomembnejša za diagnozo pljučnega raka:

a. transtorakalna igelna biopsijab. citološki pregled sputumac. bronhoskopijad. torakoskopijae. plevralna punkcija

Paraneoplastični sindrom pri bolniku s pljučnim rakom je lahko posledica:

a. pritiska povečanih metastatskih bezgavk na zgornjo votlo venob. posledica pritiska povečanih metastatskih bezgavk na levi povratni laringealni

živecc. zasevkov tumorja v oddaljene organed. izločanja hormonov ali njim podobnih snovi iz rakavih celice. kemoterapije ali obsevanja tumorja

A. a, b, c, d, eB. a, b, c, eC. c, d, e D. d, eE. d

Katere so lahko manifestacije paraneoplastičnega sindroma pri pljučnem raku ?

a. betičasti prsti

b. venske trombozec. hujšanjed. povišana telesna temperaturae. hiperkalciemija

A. a, b, c, d, eB. a, b, c, dC. b, c, eD. a, bE. c

Diagnostični postopek pri sumu na pljučnega raka poteka v naslednjem vrstnem redu:

a. anamneza in klinični pregledb. RTG prsnih organov v dveh projekcijahc. bronhoskopija z odvzemom materiala za cito/histološko opredelitev d. CT prsnega koša, zgornjega dela trebuha in glave

A: a,b,c,d B: a,b,d,c C: a,c,b,dD: b,a,c,dE: c,b,a,d

Kako zdravimo bolnika s pljučnim rakom?

a. drobnocelični rak zdravimo prvenstveno s kemoterapijob. ploščatocelični rak zdravimo prvenstveno s kemoterapijoc. žlezni rak zdravimo prvenstveno z operacijod. velikocelični rak zdravimo prvenstveno z operacijoe. drobnocelični rak zdravimo prvenstveno z obsevanjem

A. a, b, dB. a, b, eC. a, c, dD. b, c, d, eE. c, e

Za radikalno operacijo ploščatoceličnega raka apikoposteriornega segmenta levega zgornjega pljučnega režnja, klinični stadij T1N0M0:

a: je potrebno odstraniti levo pljučno krilo.b: je potrebno odstraniti levi zgornji pljučni reženj.c: je potebno odstraniti apikoposteriorni segment levega zgornjega pljučnega režnja.d: je potrebno odstraniti levostranske hilusne in mediastinalne bezgavke.e: ni potrebno odstranjevati mediastinalnih bezgavk.

A: a,dB: b,d

C: b,eD: c,dE: c,e

Možganske zasevke pri drobnoceličnem pljučnem raku zdravimo:

A: s kemoterapijo na osnovi cisplatina. B: s ciklofosfamidom, doksorubicinom in vinkristinom.C: s preventivnim obsevanjem glave.D: z obsevanjem glave.E: z biološkimi zdravili.

Petletno preživetje operiranih bolnikov s pljučnim rakom v stadiju IA je:

a. Do 3%b. Do 10%c. Do 20%d. Do 20%, vendar le, če po operaciji zdravimo še s kemoterapijoe. 70-80%

Na prognozo bolnikov s pljučnim rakom ne vpliva:

a. stadijb. histološki tip rakac. nevroendokrina diferenciacija tumorjad. splošno stanje bolnikae. prizadetost bezgavk v pljučih in medistinumu

Za rentgensko definicijo okrogle spremembe v pljučih velja vse razen:

a. velikost do 3 cm premerab. se dotika mediastinumac. ni povečanih bezgavkd. ni atelektaze. ni plevralnega izliva

Solitarna okrogla sprememba (lezija):

a. je v premeru večja od 3 cm.b. je jasno omejena. c. ni v stiku s strukturami prsne stene, mediastinuma, prepone.d. ne sme imeti trnastih izrastkov.e. jo večinoma odkrijemo slučajno.

A: a,c,d,eB: a,b,c,eC: a,b,c,D: b,c,d,eE: b,c,e

Katere trditve o karcinoidu pljuč so pravilne:a: Petletno preživetje bolnikov s tipičnim karcinoidom pljuč je pod 40%.b: Polovica bolnikov je ob odkritju pljučnega karcinoida brez simptomov.c: Večina bolnikov s pljučnim karcinoidom ima karcinoidni sindrom.d: Dispneja in hemoptize so posledica rasti karcinoida v velikih dihalnih poteh.e: Karcinoid pri biopsiji pogosto močno krvavi.

A: a,b,cB: a,b,d,eC: b,c,dD: b,d,eE: c,d,e

Kaj je »sekundarna pljučnica«?

A. druga pljučnica v življenjuB. ponovitev pljučnice, ki se pojavi pri bolniku, ki je ravno v fazi rekonvalescence

po pljučniciC. pljučnica, ki se pojavi pri bolniku, ki je ravno prebolel neko akutno bolezenD. pljučnica, ki nastane pri bolniku z neko drugo boleznijo, ki olajša nastanek

pljučnice (bronhialni tumor, bronhiektazije, tujek, zdravljenje z imunosupresivi, imunska pomanjkljivost)

E. pljučnica, ki je manj pomembna od drugih bolezni, ki jih ima bolnik

Stanja, ki spodbujajo kolonizacijo dihal z Gram negativnimi bakterijami:

a. diabetesb. bronhektazijec. kajenjed. zdravljenje z antibiotikie. zdravljenje z bronhodilatatorji

A. a, b,B. a, c, dC. a, b, c, dD. c, d, eE. c, e

Značilna klinična slika bakterijske pljučnice:

a. začetek je počasen z nekajdnevno subfebrilnostjo (temperaturo do 38 stopinj)b. bolnik je nahoden, pečejo ga očic. značilne so bolečine v skeletnih mišicahd. značilen je gnojen sputum opečnate barvee. rada poteka v družinskih epidemijah

A. a, b, c, eB. a, b, dC. a, bD. b, c, e

E. d

Pri telesnem pregledu bolnika z bakterijsko reženjsko pljučnico značilno ugotovimo:

a. počasno in globoko dihanjeb. skrajšan poklep nad obolelim režnjemc. oslabljeno dihanje nad obolelim režnjemd. ojačan pektoralni fremitus in bronhofonijo nad obolelim režnjeme. poke med vdihom nad obolelim režnjem

A. a, b, c, d, eB. a, b, d, eC. a, cD. b, c, eE. b, d, e

Značilna klinična slika atipične (mikoplazmatske) pljučnice:

a. začetek je počasen z nekajdnevno subfebrilnostjob. bolnik je nahoden, pečejo ga očic. značilne so bolečine v skeletnih mišicahd. značilen je gnojen sputum opečnate barvee. rada poteka v družinskih epidemijah

A. a, b, c, d, eB. a, b, c, dC. a, b, c, eD. c, dE. d

Značilnosti sindroma atipične pljučnice:

a. hiter začetekb. splošni simptomi: utrujenost, glavobol, mialgijec. dolgotrajen suh, dražeč kašeljd. mrzlicae. pozitivna hemokultura

A. a, c, d, eB. a, b, cC. b, c, dD. b, cE. b, c, e

Herpes na ustnici pogosto vidimo pri bolniku s pljučnico, ki jo povzroči:

A. Streptokok pnevmonijeB. Mikoplazma pnevmonije C. Legionela pnevmofilaD. Mikobakterija tuberkuloze

E. Herpes virus

Pri reženjski pljučnici na rentgenogramu prsnih organov ponavadi vidimo zračni bronhogram. Ta nastane:

A. ker vnetni eksudat napolni alveole, v bronhih pa ostane zrakB. ker vnetni eksudat napolni bronheC. ker zrak vdre skozi poškodovano pljučno tkivo v rahlo vezivo medpljučjaD. ker bakterije proizvajajo pline, ki se ne morejo odstraniti skozi vnete in zato

zaprte bronhe E. zaradi spremenjenih absorbcijskih lastnosti vnete sluznice bronhov

Razporedi rentgenske značilnosti pljučnic z verjetnim povzročiteljem.

a. homogena prizadetost režnja pljuč, viden zračni bronhogramb. nepravilne alveolarne zgostitve v enem ali obeh pljučnih krilihc. raztresene neostro omejene infiltracije, retikularen vzorec

1. Mikoplazma pnevmonije pri mladem odraslem2. Hemofilus influence pri bolniku s KOPB3. Streptokok pnevmonije pri osebi srednjih let

A. 1a, 2b, 3cB. 1a, 2c, 3bC. 1b, 2a, 3cD. 1c, 2a, 3bE. 1c, 2b, 3a

Kaj velja za sputum pri bolniku s pljučnico?

a. Razmaz po Gramu da uporabne informacije glede izbire antibiotične terapijeb. Vzorc sputuma je primeren za mikrobiološko oceno le, če v vidnem polju

mikroskopa vidimo več kot 25 levkocitov, c. Več kot 10 epitelnih celic v vidnem polju mikroskopa je znak kontaminacije s

slinod. Prisotnost mononuklearnih celic in nič bakterij pri barvanju po gramu je

značilnost nebakterijske okužbee. Bolniku s pljučnico predpišemo antibiotik le, če iz sputuma izoliramo bakterije.

Če bakterij ne izoliramo, je to zanesljiv diagnostični kriterij, da gre za virusno pljučnico.

A. a, b, c, d, eB. a, b, c, dC. a, b, cD. a, bE. e

Virusne in atipične pljučnice v klinični praksi potrjujemo:

A. z izolacijo povzročitelja iz krvi

B. z izolacijo povzročitelja iz sputumaC. s serološkimi testi ali s testom pomnoževanja nukleinskih kislinD. z gramskim razmazom sputumaE. z barvanjem sputuma po Ziehl-Neelsenu

Hujši potek pljučnice in večjo smrtnost pričakujemo:

a. pri osebi, ki je starejša od 65 letb. pri osebi, ki ima kronične bolezni, pri alkoholikih, imunsko oslabelihc. kadar ima bolnik levkocite manj kot 4 x 109/Ld. kadar je zasežen več kot en reženje. kadar je pozitivna hemokultura

A. a, b, c, d, eB. a, b, d, eC. b, d, eD. b, dE. e

Kateri antibiotik izberemo (poišči pravilne 3 kombinacije)?

a. pri doma pridobljeni reženjski pljučnici prej zdrave osebeb. pri doma pridobljeni pljučnici pri bolniku s KOPBc. pri intersticijski pljučnici

1. penicilin2. amoksicilin s klavulansko kislino3. makrolid

A. 1a, 2b, 3cB. 1a, 2c, 3bC. 1b. 2a, 3cD. 1b, 2c, 3aE. 1c, 2a, 3b

Katerega bolnika bi učinkovito zdravili s penicilinskim antibiotikom:

a. bolniku z lobarno pljučnicob. bolniku z intersticijsko pljučnicoc. bolniku s pljučnim abscesomd. bolniku z empiemom plevre

A. a, b, c, dB. a, b, c,C. a, cD. b, cE. c, d

Kateri so pomembni ukrepi zdravljenja pljučnice ?

a. antibiotikb. počitekc. skrb za dobro oksigenacijo krvid. zadosten vnos tekočin in elektrolitove. z maščobami bogata hrana ter magnezijev sulfat

A. b, c, d, eB. a, b, c, dC. a, b, cD. a, bE. b

Česa ne štejemo za simptomatično zdravljenje pljučnice ?

a. dodajanje kisikab. intravensko nadomeščanje tekočinc. počitekd. analgetike. antibiotik

Ocena teže pljučnice vključuje:

a. starostb. pridružene kronične boleznic. psihični statusd. simptomee. laboratorijske izvide

A. a, b, cB. a, b, d, eC. b, d, eD. c, d, eE. a, b, c, d, e

Katera sta pogosta povzročitelja pljučnice domačega okolja?

a. Stafilokokib. Mikoplazma pnevmonijec. Mikobakterija tuberkulozed. Streptokok pnevmonijee. rinovirusi

A. a, dB. b, cC. b, dD. c, dE. d, e

Kateri simptom je značilen pri pljučnici starostnika in ga pri mlajših bolnikih s pljučnico ponavadi ni?

a. kašelj z gnojno ekspektoracijob. povišana telesna temperaturac. mrzlicad. zmedenost e. plevritična bolečina

Dejavnik tveganja za nastanek aspiracijske pljučnice je:

a. KOPBb. pljučni abscesc. diabetesd. nevrološke boleznie. kronična odpoved ledvic

Najbolj verjeten (verjetni) povzročitelj(i) pljučnice pri bolniku s KOPB:

a. S. pneumoniae, rinovirusi, M tuberculosisb. S. pneumoniae, M. catarrhalis, , P. cariniic. S. pneumoniae, M. catarrhalis, H. influenzaed. S. pneumoniae, M. tuberkulosis, glivee. H. influenzae, glive, P. carinii, glive

Bolnišnična pljučnica:

a. nastane več kot 48 ur po sprejemu v bolnišnico.b. nastane več kot 96 ur po sprejemu v bolnišnico.c. smrtnost znaša 40-75%.d. učinkovito jo preprečujemo z minimalno rabo sedativov.e. povzročitelji izvirajo izključno iz bolnišničnega okolja.

A. a, d, eB. b, c, d, eC. a, c, dD. b, c, dE. a, c, e

Kako zdravimo v bolnišnici pridobljeno pljučnico?

a. antibiotika nikoli ne uvedemo, dokler nimamo izvida kulture sputuma in antibiograma

b. vedno takega bolnika premestimo na intenzivni oddelekc. izborno zdravilo je intravenski penicilin v odmerku 10 miljonov enot na 12 urd. izborno zdravilo je makrolide. praviloma začnemo zdravljenje s kombinacijo širokospektralnih antibiotikov, ki

pokrijejo tudi gram negativne bakterije

Aspergilom:

a. je vnetje pljučnega parenhima, ki ga povzročajo plesni iz rodu Aspergillus

b. je glivična masa, ki naseli votline v pljučnem tkivuc. je alergijsko vnetje, v katerem sodeluje imunski odziv proti Aspergillusud. zdravimo z antibiotikie. nikoli ne povzroča hemoptiz

Kakšno je najbolj ustrezno zdravljenje pljučnega abscesa?

a. samo z drenažo abscesne votlineb. s kirurško resekcijo prizadetega segmenta pljučc. samo z antibiotičnim zdravljenjemd. z drenažo abscesne votline in dolgotrajnim antibiotičnim zdravljenjeme. z aplikacijo antibiotika v abscesno votlino

Potek pljučnice se lahko zaplete z:

a. parapnevmoničnim izlivomb. sepsoc. srčnim popuščanjemd. akutno ledvično odpovedjoe. pljučnim abscesom

A. a,b,c,d,eB. b,c,dC. a,b,cD. a,bE. c,d

Tuberkuloza:

a. je kronična nalezljiva bolezen.b. povzroča jo Mycobacterium tuberculosis.c. z bacilom tuberkuloze je okužena vsaj tretjina svetovnega prebivalstva.d. letno zaradi nje na svetu umre več kot miljion ljudi.e. njeno širjenje olajša hkratna epidemija okužbe z virusom HIV.

A. a, b, c, d, eB. a, b, cC. a, bD. aE. b, d

Okužba z Mycobacterium tuberculosis:

a. se prenaša kapljično.b. se prenaša s spolnim kontaktom.c. se prenaša z okuženo krvjo in krvnimi pripravki.d. se prenaša preko okuženih rok in predmetov.e. se prenaša intraplacentarno iz matere na plod.

A. a, b, c, d, e

B. a, dC. aD. b, c, eE. d

Mycobacterium tuberculosis:

a. povzroča tuberkulozo; za okužbo zadostujejo že 1-3 bacili.b. so znotrajcelični paraziti.c. podvojitveni čas bakterij je približno 24 ur, zato so v kulturah spoznavni šele po

4-6 tednih.d. za okužbo so značilni granulomi, ki preprečujejo (zadržujejo) širjenje okužbe.e. v makrofagih ostanejo Mycobacterium tuberculosis v obliki »spečih« bakterij

(perzisterjev) in se ob ugodnih razmerah lahko aktivirajo.

A. a, b, c, d, eB. a, b, c, dC. a, b, cD. a, bE. a

Značilnosti okužbe z bacilom tuberkuloze so:

a. Po okužbi z bacilom tuberkuloze najprej nastane nespecifična vnetna reakcija, ki je ponavadi klinično nema - granulomi začnejo nastajati šele 2-8 tednov po okužbi.

b. Bacile tuberkuloze fagocitirajo makrofagi in jih zanesejo v regionalne bezgavke.

c. Klinično očitna tuberkuloza se ponavadi pojavi šele več let po primarni okužbi.d. Klinično se bolezen rada manifestira pri bolnikih, ki so zdravljeni z

imunosupresivnimi zdravili ali imajo imunsko pomanjkljivost.e. Tuberkuloza se ponavadi klinično pokaže kot lobarna pljučnica.

A. a, b, c, d, eB. a, b, c, dC. a, b, cD. d, eE. e

Primarna okužba z bacilom tuberkuloze:

a. je običajno asimptomatična.b. če osebo v času prebolevanja primarne okužne rentgensko slikamo, ponavadi

opazimo povečane bezgavke v pljučnem hilusu.c. v zaceljenih žariščih v pljučih in bezgavkah se odlaga kalcij, ki da po več letih

značilno rentgensko sliko prebolele primarne okužbe (Ghonov kompleks).d. se lahko manifestira s sliko miliarne tuberkuloze ali tuberkuloznega plevritisa.

A. a, b, c, dB. a, b, c

C. a, bD. b, cE. d

Pljučna tuberkuloza:

a. ponavadi začne nenadno z mrzlico in visoko temperaturob. največkrat so prizadeti spodnji pljučni režnjic. na rentgenski sliki so značilni so infiltrati z razpadid. za napredovalo bolezen je značilno brazgotinjenje, krčenje in vlek pljuč

navzgor

A. a, b, c, dB. a, b, cC. a, c, dD. c, dE. c

Tuberkulozni plevritis:

a. je pogosta manifestacija tuberkuloze; predvsem nastane pri mladih v sklopu primarne okužbe.

b. je praviloma obojestranski.c. je transudat.d. v njem prevladujejo limfociti.e. če plevralni punktat barvamo po Ziehl Neelsenu, ponavadi vidimo maso

acidorezistentnih bacilov.f. diagnozo ponavadi potrdimo s histološkim pregledom bioptata plevre, kjer

najdemo granulome s kazeozno nekrozo.

A. b, c, d, e, fB. a, b, c, d, eC. a, b, c,d, fD. a, c, e, fE. a, d, f

Zelo kužni so bolniki, ki imajo:

a. miliarno tuberkulozob. tuberkulozo plevrec. tuberkulozo kostid. tuberkulozni limfadenitise. tuberkulozni meningitisf. tuberkulozo grla

A. a, b, c, d, eB. a, d, fC. aD. b, d, fE. f

Miliarna tuberkuloza:

a. je posledica hematogenega razsoja bacilov tuberkuloze.b. klinično se kaže predvsem s povišano telesno temperaturo.c. na rentgenogramu vidimo nežne 1,5 mm velike nodularne zgostitve po obeh

pljučnih krilih.d. diagnozo ponavadi lahko postavimo iz pregleda sputuma, ki ga barvamo po

Ziehl Neelsenu, kjer ponavadi vidimo maso acidorezistentnih bacilov.

A. a, b, c, dB. a, b, cC. a, c, dD. c, dE. d

Diagnozo tuberkuloze potrdimo:

a. s štirikratnim porastom titra protiteles proti Mycobacterium tuberculosis.b. s pozitivnim tuberkulinskim testom (premer induracije >10 mm).c. če v kužninah najdemo bacil tuberkuloze.d. če v bioptatu ugotovimo granulome s kazeozno nekrozo.e. če na rentgenski sliki ugotovimo infiltrat z razpadom.

A. a, bB. a, eC. b, eD. c, dE. c, e

Tuberkulinski test:

a. je reakcija kasne preobčutljivosti (tip IV) proti mešanici antigenov mikobakterije tuberkuloze.

b. odčitamo ga po 48-72 urah.c. je pozitiven pri večini bolnikov s klinično očitno tuberkulozo.d. je diagnostični test za tuberkulozo. Če je pri bolniku ta test pozitiven, se uvede

zdravljenje z antituberkulotiki .e. nam olajša spremljanje poteka zdravljenja. Antituberkulotike bolnik prejema

toliko časa, da se tuberkulinski test negativizira.

A. a, b, c, d, eB. a, b, c, dC. a, b, cD. a, d, eE. c, d, e

Principi zdravljenja tuberkuloze so:

a. Zdravljenje začnemo s 3-4 zdravili, ker je nekaj bacilov tuberkuloze primarno

odpornih proti enemu od antituberkulotikov.b. Ker se bacili tuberkuloze počasi razmnožujejo, traja zdravljenje več mesecev

(6-12)c. Povsem baktericidno zdravilo za bacile tuberkuloze je le rifampicin.d. Izoniazid povzroča periferno nevropatijo, ki jo preprečimo s hkratnim jemanjem

piridoksina.e. Zaradi hepatotoksičnega delovanja večine antituberkulotikov se celotnega

dnevnega odmerka antituberkulotikov ne sme zaužiti naenkrat, ampak ga je treba razdeliti v 3-4 odmerke.

f. Zaradi možnega teratogenega delovanja zdravil nosečnic s tuberkulozo ne smemo zdraviti z antituberkulotiki.

A. a, b, c, d, e, fB. a, b, c, d, fC. a, b, c, dD. c, d, e, fE. e

Za bolezni pljučnega intersticija je značilna dispneja:

A. v ležečem položajuB. v mirovanjuC. pri telesni obremenitviD. po zaužitju aspirina E. pri ležanju na boku

Pri boleznih pljučnega intersticija pri telesnem pregledu ponavadi ugotovimo:

a. sodčast prsni košb. podaljšan izdihc. ekspiratorne pisked. inspiratorne pokee. večjo frekvenco dihanja

A. a, b, c, d, eB. a, b, c, eC. a, b, cD. a, d, eE. d, e

Kaj so to »satasta pljuča«?

A. Spremembe na rentgenogramu pljuč pri bolniku z napredovalo pljučno fibrozoB. Spremembe na rentgenogramu pljuč pri bolniku, ki ga je opikal roj čebelC. Spremembe na rentgenogramu pljuč pri bolniku z atipično pljučnicoD. Spremembe na rentgenogramu pljuč pri bolniku z bronhiektazijamiE. Spremembe na rentgenogramu pljuč pri uživalcu kokaina

Pri meritvi pljučne funkcije bolnika z boleznijo pljučnega intersticija ponavadi ugotovimo:

a. zmanjšan FEV1

b. zmanjšano vitalno kapacitetoc. zmanjšano difuzijsko kapaciteto za COd. povečan rezidualni volumen zrakae. povečano totalno pljučno kapaciteto

A. a, b, c, d, eB. a, b, c,C. a, bD. a, dE. b, c, d

Pri katerih boleznih pljučnega intersticija v infiltratu in bronhoalveolarnem izpirku prevladujejo limfociti?

a. sarkoidozib. idiopatskem fibrozirajočem alveolitisuc. intersticijskih boleznih pljuč v sklopu sistemskih bolezni vezivad. eozinofilni pljučnicie. ekstrinzičnem alergijskem bronhioloalveolitisu

A. a, b, c, dB. a, c, dC. a, c, eD. b, d, eE. b, e

Katere so klinične značilnosti kongestije pljuč zaradi srčnega popuščanja?

a. Dispneja, ki je sprva le pri telesni obremenitvi, kasneje tudi v ležečem položaju.b. Penast rožnat izpljunek kaže na alveolarni pljučni edem.c. Tahipneja, tahikardija.d. Pri avskultaciji slišimo inspiratorne poke obojestransko nad spodnjimi deli pljuč.e. Neredko slišimo tudi piske med izdihom.

A. a, b, c, d, eB. b, c, dC. a, b, cD. a, bE. a

Kateri so mehanizmi, preko katerih lahko nastane pljučni edem:

a. preobremenitev telesa s tekočinob. povečanje hidrostatičnega tlaka v pljučnih kapilarahc. zamašitev pljučnih arterij z embolid. povečanje prepustnosti pljučnih kapilare. povečanje pretoka krvi skozi pljuča

A. a, b, c, eB. a, b, dC. b, c, dD. b, cE. c, d, e

Katere so rentgenske značilnosti kongestije pljuč zaradi srčnega popuščanja ?

a. Razširitev žil v zgornjih delih pljuč.b. Interlobularna septa (Kerleyeve linije) se vidijo kot vzporedne do plevre

potekajoče drobne linije.c. Alveolne zgostitve, ki imajo obliko metuljevih kril.d. Plevralni izliv.e. Emfizemske bule.

A. b, c, d, eB. a, b, c, dC. a, b, cD. a, bE. a

Ekstrinzični alergijski alveolitis:

a. je granulomatozno vnetje alveolnih sten in terminalnih bronhiolovb. nastane zaradi toksičnega delovanja spor plesni, izločkov ptic ali lesnega

prahu c. povezan je z izpostavljenostjo azbestud. je najpogosteje bolezen poljedelceve. rad napreduje do pljučne fibroze

A. a, d, eB. a, c, eC. b, c, dD. c, dE. c, e

Katere pljučne bolezni se začnejo z mrzlico?

a. pljučna embolijab. bakterijska pljučnicac. akutni ekstrinzični alergijski alveolitisd. azbestozae. poslabšanje astme

A. a, c, d, eB. a, b, cC. b, c, dD. b, cE. b, e

Za ekstrinzični alergijski alveolitis so značilni:

a. simptomi mrzlice, artralgij, kašelj, dispneja 6-8 ur po izpostavitvi alergenub. poki v zgodnji fazi izdihac. na rentgenski sliki je intersticijski infiltrat izrazitejši v zgornjih režnjihd. plevralni izliv in povečane mediastinalne bezgavkee. obstrukcija v testih pljučne funkcije

A. a, b, c, d, eB. a, b, cC. a, c, dD. a, cE. b, d, e

Pri ekstrinzičnem alergijskem alveolitisu:

a. v bronhoalveolarnem izpirku ponavadi najdemo veliko število limfocitovb. limfociti v bronhoalveolarnem izpirku so v glavnem CD8+c. v histološki sliki pljučnega bioptata je značilen izvid granulom s kazeozno

nekrozo

A. a, b, cB. a, bC. a, cD. aE. c

Kako zdravimo ekstrinzični alergijski alveolitis?

a. s preprečitvijo stika s škodljivim alergenomb. z antibiotikomc. z antihistaminikid. z imunoterapijoe. pri subakutni in kronični obliki je potrebno tudi zdravljenje z glukokortikoidi

A. a, b, dB. a, c, dC. a, eD. b, c, dE. c, e

Akutni poradiacijski pnevmonitis:

a. razvije se 6-12 tednov po obsevanju prsnega koša zaradi rakavih obolenjb. klinično se kaže s kašljem in dispnejoc. pri večini bolnikov se razvijejo betičasti prsti in hipertrofična osteoartropatijad. na rentgenogramu pljuč vidimo ostro omejen infiltrat, ki ima meje obsevalnega

polja

A. a, b, c, d

B. a, b, dC. b, cD. c, dE. d

Če pri bolniku s sistemsko vezivno boleznijo ugotovimo spremembe na pljučih (simptomi, znaki, difuzne rentgenske spremembe), so te spremembe lahko:

a. manifestacija sistemske vezivne boleznib. imunski ali toksični zaplet zaradi jemanja zdravilc. okužbe z oportunističnimi klicami

A. a, b, cB. a, bC. aD. b, cE. b

Pri katerih dveh boleznih pljučnega intersticija se volumen pljuč (na rentgenski sliki) ne zmanjša?

A. Idiopatska pljučna fibroza in Ekstrinzični alergijski alveolitisB. Histiocitoza X in LimfangioleiomiomatozaC. Akutni lupusni pnevmonitis in prizadetost pljuč v sklopu sistemske sklerozeD. Wegenerjeva granulomatoza in Granulomatoza Churg StraussoveE. Idiopatska pljučna fibroza in Akutni lupusni pnevmonitis

Stran 457, 459

Bolezni pljučnega intersticija:

a. so heterogena skupina bolezni, ki jih označuje kopičenje vnetnih celic v alveolnih stenah

b. so heterogena skupina bolezni, ki jih označuje kopičenje vnetnih celic v alveolnih prostorih

c. so heterogena skupina bolezni, ki jih označuje kopičenje vnetnih celic v bronhih

d. so heterogena skupina bolezni, ki jih označuje kopičenje vnetnih celic v stenah pljučnih arteriol

e. so heterogena skupina bolezni, ki jih označuje prestop tekočine zaradi povišanega hidrostatskega tlaka v pljučni mikrocirkulaciji

Med bolezni pljučnega intersticija znane etiologije sodijo:

a. sarkoidoza b. idiopatska pljučna fibrozac. intersticijska prizadetost pljuč pri sistemski sklerozi, intersticijska prizadetost

pljuč pri sistemskem eritematoznem lupusu, intersticijska prizadetost pljuč pri revmatoidnem artritisu

d. ekstinzični alergijski bronhioloalveolitis, limfangiokarcinoza, alveolitis po

obsevanjue. histiocitoza Langerhansovih celic

Značilnosti pljučne prizadetosti pri sistemski sklerozi so:

A. sodčast prsni košB. številni eozinofilci v induciranem sputumuC. povišana koncentracija dušikovega oksida v izdihanem zrakuD. številne bulozne spremembe na rentgenski sliki pljučE. normalni ali skoraj normalni pljučni volumni in zelo znižana difuzijska

kapaciteta

Izrazita pljučna hipertenzija je značilnost katere od sistemskih bolezni?

A. Sistemski eritematozni lupusB. Sjogrenov sindromC. Sistemska sklerozaD. Ankilozirajoči spondilitisE. Temporalni arteriitis

A.Sarkoidoza:

a. je večorganska granulomatoza.b. v obolelih organih se kopičijo predvsem limfociti CD4+.c. ima ponavadi ugodno spontano prognozo.d. bolniki s sarkoidozo imajo ponavadi močno pozitiven tuberkulinski test.

A. b, c, dB. a, b, cC. a, b, dD. a, dE. a

Akutno obliko sarkoidoze ponavadi odkrijemo pri bolniku, ki ima:

a. boleče sklepeb. nodozni eritemc. hemoptized. plevritično bolečino

A. a, b, c, dB. a, b, cC. a, bD. cE. d

Stran 462

Kaj je značilnost stadijev sarkoidoze ?

A. sarkoidoza stadij I pomeni, da na rentgenu pljuč vidimo fibrozo, satasta pljuča, in trakcijo hilusov

B. višji kot je stadij, bolj je učinkovito zdravljenje s sistemskimi glukokortikoidi

C. višji kot je stadij, večja je aktivnost bolezniD. sčasoma bolezen prehaja iz nižjega stadija v višji stadijE. gre le za pet značilnih rentgenskih vzorcev sarkoidoze

Kaj je značilnost I. stadija sarkoidoze?

A. na rentgenu pljuč vidimo fibrozo, satasta pljuča, in trakcijo hilusovB. na rentgenu pljuč vidimo infiltrate v pljučnem parenhimuC. na rentgenu pljuč vidimo povečane bezgavke v obeh hilusih in

infiltrate v pljučnem parenhimuD. na rentgenu pljuč vidimo povečane bezgavke v obeh hilusihE. na rentgenu pljuč ne vidimo patoloških sprememb

O kroničnem pljučnem srcu govorimo, kadar ugotovimo morfološke (hipertrofija stene) in funkcionalne spremembe desnega ventrikla:

A. kot posledica pljučne hipertenzije katerekoli genezeB. kot posledica pljučne hipertenzije zaradi primarne bolezni pljučC. kot posledica pljučne hipertenzije zaradi bolezni levega prekataD. kot posledica stenoze pulmonalne zaklopkeE. kot posledica idiopatske pljučne arterijske hipertenzije

Pri napredovali fazi s kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB) pri telesnem pregledu lahko ugotovimo znake kroničnega pljučnega srca, in sicer

a. sistolične pulzacije v epigastrijub. tahikardijoc. poudarjen drugi srčni ton

A. a, b, cB. a, bC. a, cD. b, cE. b

Kako klinično ugotovimo povečanje polnitvenega tlaka desnega ventrikla?

a. v sedečem položaju so jugularne vene nabrekleb. otipamo sinistroepigastrične pulzacijec. udar srčne konice (ictus cordis) je močan, razširjen in leži izven

medioklavikularne linijed. drugi ton je povdarjen v drugem desnem interkostalnem prostoru parasternalnoe. slišimo sumacijski galop

A. a, b, c, d, e

B. a, b, cC. a, d, eD. aE. b, c, d

Stran 466

Kateri so klinični znaki hipertrofije desnega ventrikla?

a. v sedečem položaju so jugularne vene nabrekleb. otipamo sinistroepigastrične pulzacijec. udar srčne konice (ictus cordis) je močan, razširjen in leži izven

medioklavikularne linijed. drugi ton je poudarjen v drugem levem interkostalnem prostoru parasternalnoe. slišimo sumacijski galop

A. a, b, c, d, eB. a, b, dC. aD. b, c, dE. b, d

Stran 466

Znaki popuščanja kroničnega pljučnega srca so:

a. nabrekle vratne veneb. otekline nogc. povečana jetrad. poki nad pljučnima osnovnicama v kasni fazi izdihae. tiščoča bolečina za prsnico

A. a, b, c, dB. a, b, c,C. a, b, d, eD. b, c, dE. d, e

Stran 466

Kateri so EKG kriteriji za kronično pljučno srce?

a. visok val P v odvodu II (>0,25 mV)b. desna srčna osc. amplituda R ali R' v V1 ali V2 večja od amplitude Sd. elevacija ST spojnice v spodnjih odvodih (D2, D3, aVF)e. nizka voltaža QRS kompleksov

A. a, b, c, d, eB. a, b, c

C. a, b, dD. b, c, dE. d, e

Stran 140

Kronično pljučno srce je lahko posledica:

a. kronične obstruktivne pljučne boleznib. pljučne fibrozec. spontanega pnevmotoraksad. mitralne stenozee. dilatativne miokardiopatije

A. a, b, c, d, eB. a, b, cC. a, b, d, eD. a, bE. d, e

Stran 467

Akutno pljučno srce (kot posledico povečanega tlaka v pljučni arteriji) lahko nastane kot posledica:

a. težkega poslabšanja astmeb. pljučnicec. pljučne embolijed. pljučnega rakae. masivne ekspozicije azbestu

A. a, b, c, d, eB. a, cC. a, b, eD. b, c, dE. e

Katera od naštetih bolezni je najpogostejši vzrok kroničnega pljučnega srca:

A. astmaB. KOPBC. pljučni rakD. sarkoidozaE. idiopatska pljučna arterijska hipertenzija (primarna pljučna hipertenzija)

S katerimi preiskavnimi metodami lahko natančno ocenimo tlak v desnem prekatu?

a. z desnostransko kateterizacijo srca (po Swan-Ganzu)b. z ultrazvočnim dopplerskim pregledom srcac. z magnetno resonančno tomografijo

d. z EKGe. s spirometrijo

A. a, b, c, d, eB. a, b, c, dC. a, b, cD. a, bE. e

Kako zdravimo kronično pljučno srce?

A. s pripravki digitalisaB. z zaviralci angiotenzinove konvertaze (ACE)C. z blokatorji beta adrenergičnih receptorjevD. z zdravljenjem osnovne pljučne bolezniE. z redno telesno vadbo

Katero zdravilo najučinkoviteje zmanjšuje pljučno hipertenzijo pri bolniku z napredovalo KOPB ?

A. zaviralci konvertaze angiotenzina (ACE)B. blokatorji adrenergičnih receptorjev betaC. zaviralci kalcijevih kanalovD. kisikE. sildenafil

Vnetje plevre, ki ga ne spremlja izliv:

a. imenujemo suhi plevritisb. pri dihanju povzroča močno zbadajočo bolečinoc. pogosto ga ugotovimo v sklopu srčnega popuščanjad. poglavitni simptom je dispneja

A. a, b, cB. a, bC. a, dD. b, cE. a, c, d

Plevritična bolečina:

a. je značilno intenzivnejša pri globokem vdihu in kašlju.b. je značilen simptom zunajbolnišnične pljučnice.c. je prisotna pri vsakem plevralnem izlivu.d. je običajno blaga.e. je značilno intenzivnejša pri telesnem naporu.

Pri telesnem pregledu bolnika, ki ima plevralni izliv, ugotovimo:

a. slabšo gibljivost prizadete strani prsnega koša pri dihanju

b. uvlek interkostalnih prostorov in juguluma med vdihomc. zamolklimo pri perkusijid. okrepljen pektoralni fremituse. oslabljeno bronhofonijo

A. a, b, c, d, eB. a, c, d, eC. a, c, eD. b, c, eE. d, e

O plevralnem empiemu govorimo, kadar:

A. najdemo v plevralnem prostoru prosto tekočino.B. najdemo v plevralnem prostoru izliv z visoko koncentracijo beljakovin.C. najdemo v plevralnem prostoru makroskopsko gnojen izliv.D. najdemo v plevralnem prostoru zrak.E. iz plevralnega punktata izoliramo bakterije.

Plevralni empiem zdravimo:

A. z diuretikomB. z antibiotikomC. s plevralno drenažoD. ga ni treba zdraviti, ker se spontano resorbiraE. s pulmektomijo

Za plevralni empiem je značilno:

a. je bisterb. v njem prevladujejo limfociti in mezotelne celicec. koncentracija glukoze je približno enaka kot v krvid. pH je nizek

A. a. b. c. dB. a, b, cC. b. c, dD. c, dE. d

Plevralni izliv je eksudat, če vsebuje:

a. beljakovin 15 g/L(normalna vrednost za serum je 65-80 g/L)b. laktat dehidrogenaze 2 kat/L (normalna vrednost za serum je do 4,12 kat/L)c. razmerje beljakovin med plevralnim punktatom in serumom 0,7d. 300 celic z jedrom v mm3

e. specifična teža 1011 g/L

A. a, b, c, d, e

B. a, b, cC. a, b, d, eD. a, dE. c

Plevralni transudat nastane pri:

a. plevropnevmonijib. mezoteliomuc. popuščanju srcad. hipoalbuminemijie. zasevkih pljučnega raka v plevro

A. a, b, c, d, eB. a, b, cC. a, b, eD. bE. c, d

Plevralni transudat lahko nastane pri:

a. boleznih jeterb. boleznih ledvicc. boleznih srcad. boleznih plevree. boleznih trebušne prepone

A. a, b, c, d, eB. a, b, cC. b, cD. c E. d

Plevralni transudat:

a. je posledica obolele plevre.b. vsebuje malo beljakovin, laktat dehidrogenaze in celic z jedrom.c. lahko nastane v sklopu srčnih, ledvičnih ali jetrnih bolezni.d. nastane, kadar je povečan kapilarni hidrostatični tlak in/ali zmanjšan koloidno

osmotski tlak.e. nastane, kadar je povečana permeabilnost kapilar pod plevro.

A. a, b, c, d, eB. a, b, c, dC. b, c, dD. b, c, eE. c, d

Fantomski tumor v pljučih je rentgenski fenomen in je posledica:

A. bronhialnega karcinoma in situB. lokaliziranega plevralnega izliva v interlobijuC. vdihanega tujka D. primerjave rentgenskega posnetka pred in po operaciji pljučnega rakaE. pljučnice, ki daje podobno rentgensko sliko kot tumor

Značilnost plevralnega izliva pri srčnem popuščanju:

A. velikokrat je obojestranski, ni obilenB. praviloma je enostranski, sega skoraj do vrha pljučC. enostranski, hitro zabrazgotini, tako da nastane fibrotoraksD. obojestranski, hitro zabrazgotini, tako da nastane fibrotoraksE. enostranski, mediastinum je pomaknjen v smer k izlivu

Kaj pomeni najdba eozinofilnih granulocitov v plevralnem izlivu?

a. Da je plevralni izliv alergijske genezeb. Da je plevralni izliv nastal kot posledica krvavitve v plevralno votlinoc. Da je plevralni izliv zelo verjetno posledica zasevkov raka v plevrod. Da je plevralni izliv zelo verjetno posledica tuberkulozee. Da je plevralni izliv zelo verjetno posledica srčnega popuščanja

Za tuberkulozni plevritis je značilno:

a. je eden pogostejših vzrokov plevralnega eksudata pri mladih osebah.b. običajno je obojestranski.c. med vnetnimi celicami v eksudatu prevladujejo limfociti.d. diagnozo tuberkuloznega plevritisa postavimo s pozitivnim tuberkulinskim

testom.e. s histološkim pregledom bioptata plevre ugotovimo granulome s kazeozno

nekrozo.

A. a, b, c, d, eB. a, b, cC. a, c, eD. b, c, d, eE. c, d

Maligni plevralni izliv:

A. je izliv, ki zaradi obsežnosti ogroža življenje bolnika.B. je izliv, ki spremlja težko pljučnico.C. je izliv, v katerem najdemo rakave celice.D. je izliv, ki je makroskopsko malinasto rdeče barve.E. je sinonim za empiem plevre.

Kaj drži za plevralni izliv, ki je posledica zasevkov raka?

a. V plevro največkrat zasevata raka bronhov in dojke.b. Kadar je izliv obilen, potisne mediastinum in srce na zdravo stran.

c. Izliv je običajno transudat.d. Po izpraznitveni plevralni punkciji se ponavadi hitro ponovi.e. Po kirurški odstranitvi primarnega tumorja plevralni izliv spontano izgine.

A. a, b, c, d, eB. a, b, dC. b, c, eD. c, dE. d

Za plevrodezo ni primeren bolnik s karcinozo plevre:

a. z obilnim plevralnim izlivom.b. ki zahteva pogoste izpraznilne punkcije.c. če po izpraznilni punkciji lažje diha.d. če se pljuča po izpraznilni punkciji ne širijo.e. če je ta posledica zasevkov raka pljuč.

Najpogosteje uporabljan način plevrodeze je:a. drenaža in tetraciklinb. drenaža in bleomicinc. drenaža in interferond. drenaža in smukece. kirurška plevrodeza ali plevroperitonealni šant

Bolnik ima hemoragični plevralni izliv. Katero bolezen plevre lahko z največjo verjetnostjo izključimo?

a. Posttravmatski plevralni izlivb. Tuberkulozni plevritisc. Malignom plevred. Zaplet antikoagulantnega zdravljenjae. Pljučni infarkt

Katera trditev velja za plevralni transudat:

a. beljakovine v plevralnem punkratu > 30 g/L(normalna vrednost za serum je 65-80 g/L)

b. razmerje beljakovin izliv/serum > 0,5c. razmerje LDH izliv/serum < 0,6d. število celic/mikroliter > 1000e. LDH > 2/3 normalne vrednosti v serumu

Plevralni mezoteliom:

a. je benigen tumor plevre.b. nastanek je povezan z izpostavljenostjo azbestu.c. simptomi bolezni so torakalna bolečina, suh kašelj in težje dihanje.d. mezoteliom ima po operativne zdravljenju zelo dobro prognozo.

A. a, b, dB. a, b, cC. b, c, dD. b, cE. c, d

Plevritis, ki nastane po poškodbi miokarda:

a. ponavadi nastane približno 3 tedne po poškodbi miokarda, na primer po miokardnem infarktu.

b. lahko nastane po operaciji srca.c. mehanizem nastanka izliva je avtoimunski.d. izliv je lahko hemoragičen.

A. a, b, c, dB. a, dC. b, dD. c, dE. c

Plevralni izliv, ki spremlja pankreatitis:

a. je ponavadi na levi strani.b. je največkrat hemoragičen.c. je transudat.d. v izlivu je velika koncentracija amilaze.

A. a, b, c, dB. a, b, cC. a, b, dD. b, c, dE. c, d

Primarni spontani pnevmotoraks nastane:

a. kot posledica diagnostičnih ali terapevtskih postopkov, npr plevralne punkcije.b. spontano pri bolnikih z boleznijo pljuč.c. ob topih poškodbah prsnega koša, npr udarcu v prsni koš.d. pri osebah s sicer zdravimi pljuči.e. najpogosteje pri mlajših suhih moških.

A. a, c, eB. b, d, eC. b, dD. d, eE. d

Klinična slika spontanega pnevmotoraksa:

a. Značilna je nenadna ostra bolečina, ki ji sledi težje dihanje.

b. Hemitoraks na strani pnevmotoraksa je ožji in je pri dihanju manj gibljiv.c. Na strani pnevmotoraksa ugotovimo perkutorno zamolklino.d. Na prizadeti strani ne slišimo dihanja.e. Klinična slika je tako neznačilna, da diagnoze ne moremo postaviti brez

rentgenskega slikanja.

A. a, b, c, dB. a, b, dC. a, c, dD. a, dE. e

Pri sumu na spontani pnevmotoraks diagnozo najlažje potrdimo:

A. z EKGB. z rentgenskim slikanjem prsnega košaC. z ultrazvočnim pregledom plevreD. s pljučno angiografijoE. z magnetno resonanco

Kateri je najbolj občutljiv način rentgenske diagnostike delnega pnevmotoraksa ?

A. Slika prsnega koša pri stoječem bolniku v PA projekciji med globokim vdihomB. Slika prsnega koša pri stoječem bolniku v stranski projekciji med globokim

vdihomC. Slika prsnega koša pri ležečem bolniku v PA projekciji med globokim vdihomD. Slika prsnega koša pri stoječem bolniku v PA projekciji med izdihomE. Slikanje na boku

Kifoskolioza:

a. je deformacija hrbtenice, ki je upognjena vstran in navzpred in tvori grbo.b. je ponavadi posledica prirojene razvojne motnje hrbtenice.c. posledica deformacije prsnega koša je povečano delo dihanja in manjša

alveolna ventilacija.d. v klinični sliki je značilna dispneja pri telesnem naporu.e. sčasoma se lahko razvije kronično pljučno srce.

A. a, b, c, d, eB. a, b, dC. a, b, cD. b, eE. c

Kaj drži za tumorje v mediastinumu ?

a. Timomi so najpogostejši tumorji v sprednjem-zgornjem mediastinumu b. Nevrogeni tumorji praviloma zrastejo v sprednjem mediastinumu. c. Mediastinalni teratom se v 50% manifestira s klinično sliko miastenije gravis.

A. a, b, cB. a, bC. aD. b, cE. b

Kje najdemo tumorje mediastinuma?.

A. Teratom je tumor srednjega mediastinumaB. perikardialna cista, bronhogena cista so tumorji zadnjega mediastinumaC. nevrinom je tumor sprednjega mediastinumaD. timom je tumor zadnjega mediastinumaE. limfom je tumor sprednjega mediastinuma

Kje najdemo tumorje mediastinuma?.

A. Teratom je tumor zadnjega mediastinumaB. perikardialna cista, bronhogena cista so tumorji zadnjega mediastinumaC. nevrinom je tumor zadnjega mediastinumaD. timom je tumor zadnjega mediastinumaE. limfom je tumor zadnjega mediastinuma

Katera trditev je napačna?

A. Teratom je tumor sprednjega mediastinumaB. perikardialna cista, bronhogena cista so tumorji srednjega mediastinumaC. nevrinom je tumor zadnjega mediastinumaD. timom je tumor zadnjega mediastinumaE. limfom je tumor sprednjega mediastinuma

Diagnozo poklicne astme postavimo:

a. Če bolnik pove, da na delovnem mestu težko dihab. Če bolnik z astmo v anamnezi pove, da dela v delovnem okolju, kjer so prisotni

alergeni s seznama poklicnih alergenovc. Če pri bolniku z astmo v krvi ugotovimo prisotnost specifičnih IgE proti snovem,

ki jim je izpostavljen na delovnem mestud. Če pri bolniku z astmo ugotovimo pozitivne kožne teste s snovmi, ki jim je

izpostavljen na delovnem mestue. Če pri bolniku z astmo dokažemo, da se mu na delovnem mestu pomembno

zmanjša pljučna funkcija

Kako zdravimo poklicno astmo ?

a. Bolnik pred prihodom na delovno mesto vdahne 2-4 vdihe bronhodilatatorjab. Bolnik pred prihodom na delovno mesto vdahne velik odmerek inhalacijskega

glukokortikoidac. Z imunoterapijod. Tako, da bolniku omejimo stik z alergenom na največ 4 ure dnevnoe. Tako da bolnika povsem umaknemo iz okolja, kjer bi lahko prišel v stik z

alergenom

Pri katerem poklicu moka povzroča poklicno astmo?

A. spajkanje (elektronska industrija)B. pekiC. zdravstveni delavciD. proizvodnja poliuretanskih in plastičnih masE. proizvodnja pralnih praškov

Pri katerem poklicu lateks povzroča poklicno astmo?

A. spajkanje (elektronska industrija)B. pekiC. zdravstveni delavciD. proizvodnja poliuretanskih in plastičnih masE. proizvodnja pralnih praškov

Pri katerem poklicu izocianati povzročajo poklicno astmo?

A. spajkanje (elektronska industrija)B. pekiC. zdravstveni delavciD. proizvodnja poliuretanskih in plastičnih masE. proizvodnja pralnih praškov

Pri katerem poklicu kolofonija povzroča poklicno astmo?

A. spajkanje (elektronska industrija)B. pekiC. zdravstveni delavciD. proizvodnja poliuretanskih in plastičnih masE. proizvodnja pralnih praškov

Pri katerem poklicubiološki encimi povzročajo poklicno astmo?

A. spajkanje (elektronska industrija)B. pekiC. zdravstveni delavciD. proizvodnja poliuretanskih in plastičnih masE. proizvodnja pralnih praškov

Pnevmokonioze nastanejo:

a. zaradi izpostavljenosti v vodi dobro topnim delcem.b. zaradi kopičenja slabo topnih delcev v respiracijskih bronhiolih.c. kadar odlaganje delcev manjših od 5 mikrometrov sproži nastanek vnetja in

fibroze.d. nekaj minut po izpostavitvi veliki koncentraciji prašnih delcev.e. nekaj minut po izpostavitvi veliki koncentraciji strupenih plinov.

A. a, cB. d, eC. dD. b, cE. e

Silikoza:

a. je pnevmokoniozab. povzroča jo vdihavanje silikonac. najpogosteje zbolijo delavci v kamnolomih in peskarji v livarnahd. pri nezapleteni obliki bolezni je kljub prominentnim spremembam na

rentgenogramu pljuč funkcija pljuč le malo prizadeta.e. dela hudo obstruktivno motnjo ventilacije

A. a. b. c. dB. a, b, dC. a, c, dD. b, dE. b, e

Izpostavljenost azbestu lahko povzroči:

a. pljučnega rakab. astmoc. mezoteliomd. plevralne plakee. pljučno fibrozo

A. a, b, d, eB. a, b, c, dC. a, c, d, eD. b, c, eE. c, d, e

Za napredovalo azbestozo so značilni klinični simptomi in znaki:

a. težko dihanje pri telesni obremenitvi.b. ortopneja.c. piskanje v prsih.d. gnojen izpljunek.e. slabo prehoden nos.

A. a, b, c, d, eB. a, b, c, dC. a,b, eD. aE. b, c, d

Pri azbestozi s telesnim pregledom pogosto ugotovimo:

a. polifone piske v podaljšanem izdihu.b. vdrte prsi.c. sodčast prsni koš.d. hipersonoren poklep.e. fino inspiratorno pokanje nad obema pljučnima osnovnicama.

A. a, c, dB. a, eC. b, d, eD. b, eE. e

Na rentgenoframu bolnika z azbestozo vidimo:

a. emfizemske bule.b. nizko položene prepone.c. plevralne kape in vlek pljučnih hilusov navzgor.d. plevralne plake.e. zadebeljen pljučni intersticij v spodnjih režnjih.

A. a, b, c, e, B. a, b, eC. c, dD. cE. d, e

Hiperventilacijski sindrom:

a. Ponavadi spremlja anksiozna stanja.b. Ponavadi bolnik navaja, da ne more dovolj globoko vdihniti.c. V klinični sliki so značilne parestezije (mravljinčenje) okrog ust in dlani.d. V plinski analizi arterijske krvi ugotovimo hipoksemijo in hiperkapnijo.e. S spirometrijo ponavadi ugotovimo obstruktivno motnjo ventilacije.

A. b, c, d, eB. a, b, c, dC. a, b, cD. a, bE. a

Značilnosti hiperventilacijskega sindroma so:

a. Med epizodo hiperventilacije v plinski analizi arterijske krvi ugotovimo respiracijsko alkalozo.

b. Med epizodo hiperventilacije je pCO2 zmanjšan.c. S spirometrijo praviloma ugotovimo normalne pljučne volumne in pretoke. d. Epizodo hiperventilacije prekinemo z dihanjem v vrečko.

A. a, b, c, dB. a, b, cC. a, bD. a, dE. b, c, d

Hiperkapnija:

a. je povečana koncentracija CO2 v arterijski krvi.b. nastane zaradi alveolne hiperventilacije.c. lahko nastane pri zdravih pljučih.d. najpogostejši vzrok hiperkapnije je napredovala KOPB.

A. a, b, c, dB. a, bC. a, c, dD. b, c, dE. c

Hipoventilacijski sindrom lahko nastane v sklopu:

a. zastrupitve z morfijemb. mišične distrofijec. izrazite debelostid. pljučne embolijee. plevralnega izliva

A. a, b,c, d, eB. a, b, cC. a, bD. c, dE. d, e

Pickwickov sindrom označujejo:

a. izrazita debelostb. zaspanostc. hiperkapnija d. hipoksemijae. restriktivna motnja ventilacije

A. a, b, c, d, eB. b, c, dC. a, b, cD. a, c, eE. a, b

Apneja med spanjem:

a. Poznamo obstruktivno in centralno apnejo.

b. Diagnostični kriterij je več kot 2 prekinitvi dihanja na uro, ki trajata vsaj 60 sekund.

c. Med epizodo centralne apneje zaznamo ritmične gibe dihalnih mišic .d. Obstruktivna apneja med spanjem je lahko posledica kolapsa faringealnih sten.e. Obstruktivno apneo med spanjem zdravimo z aparatom, ki vzdržuje povečan

tlak (CPAP).

A. a, b, c, d, eB. a, b, c, dC. a, d, eD. b, c, eE. c, d, e

Za obstruktivno apnejo med spanjem veljajo vse trditve, razen ene:

a. pogostost je več kot 1% populacijeb. pri bolnikih z obstruktivno apnejo med spanjem je povečano tveganje srčno-

žilnih boleznic. pogosta je med bolniki s kifoskoliozod. večina bolnikov je debelih (visok indeks telesne mase)e. večina bolnikov ponoči smrči

Za obstruktivno apnejo med spanjem veljajo vse trditve, razen ene:

a. večina bolnikov ponoči smrčib. večina bolnikov je debelih (visok indeks telesne mase)c. to bolezen imajo skoraj izključno žensked. bolnik z obstruktivno apneo med spanjem, preko dneva lahko zaspi tudi med

vožnjo avtomobila ali na delovnem mestue. če bolezni ne zdravimo, je precej povečana verjetnost za možgansko kap,

srčno kap, visok krvni tlak

Somnografija:

a. pomeni »merjenje spanja«b. je diagnostična metoda za ugotavljanje obstruktivne apneje med spanjemc. s to metodo med spanjem spremljamo aktivnost dihalnih mišicd. s to metodo med spanjem spremljamo regularnost dihanjae. s to metodo med spanjem spremljamo zasičenost krvi s kisikom

A. a,b,c,d,eB. a,b,c,dC. a,b,cD. bE. c

Zdravljenje obstruktivne apneje med spanjem vključuje:

A. Pred spanjem mora bolnik vzeti sedativ

B. Redno prejemanje statina, zaviralca angiotenzinove konvertaze, blokatorja adrenergičnih receptorjev beta in aspirina

C. Normalizacija telesne teže. Pri težjih oblikah bolezni aparat za vzdrževanje stalnega pozitivnega tlaka v dihalnih poteh (CPAP)

D. TraheostomijaE. Dolgodelujoči bronhodilatator (npr salmeterol, formoterol)

Sistemski prenos kisika je odvisen od:

a. Parcialnega tlaka kisika v arterijski krvib. Koncentracije hemoglobinac. Minutnega srčnega iztisad. Položaja disociacijske krivulje oksihemoglobina

a) ab) a,cc) a,bd) b,c,de) a,b,c,d

Bolniku s hipoksemijo dovajamo kisik, ker želimo:

a. Izboljšati rezultat plinske analize arterijske krvib. Odstraniti hipoksemijo, zmanjšati delo dihanja in zmanjšati delo srcac. Odpraviti pljučno arterijsko vazokonstrikcijod. Zmanjšati periferno cianozoe. Pomiriti bolnikove svojce

Zdravljenje akutnega poslabšanja kroničnega dihalnega popuščanja:

a. Ker je bolnik adaptiran na hipoksemijo, mu kisika ni treba datib. Če je bolnik hiperkapničen, mu ne smemo dati kisikac. Dati moramo toliko kisika, da vzdržujemo zasičenje arterijske krvi s kisikom

med 85 in 90%d. Dati smemo največ 1 liter kisika na minutoe. Dati moramo kisik preko vsaj 40% maske

Trajno zdravljenje s kisikom na domu (TZKD): katera trditev je napačna ?

a. je primerno za bolnike s stabilnim kroničnim dihalnim popuščanjemb. bolnikom s KOPB in trajno hipoksemijo (pO2 pod 7,3 kPa) TZKD v povprečju

za več let podaljša preživetjec. za TZKD uporabljamo koncentratorje kisika, jeklenske s stisnjenim kisikom ali

jeklenke s s tekočim kisikomd. Če ima bolnik TZKD, potem mu ob poslabšanjih KOPB ni potrebno priti v

bolnišnico, temveč sam poveča pretok kisika do te mere, da si olajša dispnejo.e. Bolnikom, ki imajo dispnejo in so normoksemični, TZKD nič ne koristi

20-letni bolnik je utrpel prometno nesrečo ter je bil več tednov intubiran. Dva meseca po odpustu iz bolnišnice se je začela razvijati dispneja pri telesni aktivnosti. Čez

mesec dni je šel k zdravniku. S spirometrijo je bila ugotovljena huda obstrukcija. Dobil je inhalacijski glukokortikoid, vendar se je dispneja nadaljevala in obstrukcija je ostala enako huda. Naj kaj je treba pomisliti?

a. Za glukokortikoide neodzivna astmab. Akutni virusni bronhiolitis ob intubaciji in zmanjšani imunski zmožnosti pljučc. Poškodba traheje ob podaljšani intubacijid. Posledice poškodbe prsnega koša, ki jih je bolnik utrpel v prometni nesrečie. Pljučni embolizmi zaradi dolgega mirovanja (večtedenska intubacija) in

morebitne poškodbe nožnih ven

Stran ??

30-letna nekadilka, ki ima že nekaj let ugotovljen ima alergijski rinitis, je zbolela pred enim tednom z iztokom iz nosu in vztrajnim suhim kašljem. Na dan pregleda je postala dispnoična, frekvenca dihanja je 30 vdihov/minuto, saturacija arterijske krvi s kisikom je 92%, srčna akcija je 110/min, nad pljuči slišimo monofone piske ob koncu izdiha. Najverjetnejša diagnoza je:

a. KOPBb. Bronhitisc. Poslabšanje astmed. Virusna okužba zgornjih dihale. Pljučnica

30-letna nekadilka je zbolela pred enim tednom z iztokom iz nosu in vztrajnim suhim kašljem. Ugotovljen ima alergijski rinitis. Ob pregledu je dispnoična, frekvenca dihanja je 30 vdihov/minuto, zasičenost arterijske krvi s kisikom je 92%, srčna akcija je 110/min, nad pljuči slišimo monofone piske ob koncu izdiha. Katere preiskave NE BI opravili v urgentni ambulanti pri zgoraj opisani bolnici?

A. Spirometrijo ali merjenje PEFB. Kompletno krvno sliko in CRPC. Rentgenogram pljučD. Bronhodilatacijski test, če bi s spirometrijo izmerili zaporo dihalnih potiE. Metaholinski test

40-letni astmatik, kadilec, v zadnjih dveh mesecih težje diha že ob zmernih naporih, v prsih mu piska. Skoraj vsako noč ga prebuja dražeč kašelj. Od zdravil prejema Ventolin (salbutamol), ki ga je v zadnjem mesecu uporabljal vsaj štirikrat dnevno. Do pred enim letom je prejemal Flixotide (flutikazon), ki pa ga je opustil, ker mu ni takoj pomagal, kadar ga je dušulo. Ob kliničnem pregledu ugotovimo podaljšan izdih s piski. Saturacija arterijske krvi s kisikom je 95%. Vnetni parametri so normalni.

a. Najverjetneje gre za poslabšanje astme ob neustreznem zdravljenju (neprejemanje protivnetnega zdravila).

b. Ob sprejemu čimprej izmerimo pljučne volumne.c. K zdravljenju dodamo inhalacijski glukokortikoid.d. Kajenja mu ne odsvetujemo, saj cigaretni dim zavira razvoj Th2 limfocitov.

e. O uporabi inhalacijskih zdravil ga moramo pred odpustom izdatno poučiti.

A. b,c,d,eB. a,b,cC. a,b,eD. a,b,c,eE. a,b

Stran ??

Pri bolniku s kroničnim kašljem je izhodiščna vitalna kapaciteta (VC) 4900 ml (98% norme), FEV1 2890 ml (76% norme), Tiffeneaujev indeks (TI) 59%, vrednosti po 4 vdihih agonista beta-2 adrenergičnih receptorjev so: VC 4950ml (99%), FEV1 3500ml (92%), TI 71%.

a. Gre za reverzibilno obstrukcijo dihalnih poti.b. Gre za ireverzibilno obstrukcijo dihalnih poti.c. Tak izvid je značilen pri bolniku z astmo.d. Bronhodilatacijski test pri bolniku je negativen, saj nismo zaznali porasta FEV1

za vsaj 20% od izhodiščne vrednosti.e. Gre za normalen izvid spirometrije.

A. a, cB. b, cC. b, dD. dE. e

Stran ??

35-letni bolnik, nekadilec, navaja suh kašelj in zadihanost pri kolesarjenju, s katerim se je zaradi prekomerne teže (BMI 30) začel ukvarjati v letošnjem letu. Kljub rednim treningom 2x tedensko 2 meseca se stanje ne spreminja. Katera diagnostična misel je v ospredju?

a. Astma b. KOPB c. Slaba telesna pripravljenost d. Prekomerna telesna teža e. Plevritis

30-letni bolnik, ki nikoli ni kadil, opaža zadnji mesec dni produktiven izmeček vsak jutro ko se zbudi, dvakrat je bila primešana sraga krvi. Ob tem se slabše počuti, nima apetita, je subfebrilen. Ima neurejene socialne razmere (samski dom). Razvrsti delovne diagnoze od najbolj do najmanj verjetne.

a. Pljučni rak b. Virusni bronhitis c. Tuberkuloza d. Pljučni vaskulitis

e. KOPB

A. b, a, c, d, eB. c, b, a, d, eC. e, c, b, d, aD. b, e,c, a, dE. d, e, a, b, c

75-letni bolnik s KOPB nam prizna, da je strasten kadilec. Ima že hudo načeto pljučno funkcijo s FEV1 33% norme. Katera trditev velja za odvajanje od kajenja?

a. KOPB se pri sedanji hudi okvari pljuč itak ne more več bolj poslabšati, vendar se z opustitvijo kajenja prepreči zbolenje za pljučnim rakom.

b. Opustitev kajenja sicer pospeši upadanje pljučne funkcije, zaradi zmanjšanje prozvodnje bronhialnega sekreta pa se pomembno omili dispneja.

c. Odvisnost od kajenja je zelo močna, zato se bo potrebno zelo potruditi, če želimo bolnika odvaditi od kajenja.

d. Odvajanje od kajenja ni problematično.Opustitev kajenja uspe večini bolnikov s KOPB

e. Sploh ga ne prepričujemo, da naj opusti kajenje

75-letni bolnik pove, da se v zadnjih letih ob telesnih obremenitvah vse hitreje zadiha. Noge mu ne zatekajo, ne rabi visokega vzglavja. Kadi 40 let po 30 cigaret dnevno.Na kaj najprej pomislimo?

a. Astmab. KOPBc. Srčno popuščanjed. Ledvično popuščanje e. Sladkorna bolezen s kasnimi zapleti

20-letna bolnica pove, da jo 2 meseca muči težka sapa, predvsem ob telesnih obremenitvah. Precej se znoji. Ponoči se ne zbuja. Ob pregledu je slišno inspiratorno piskanje predvsem nad vratom. Kaj je prva klinična misel?

a. Astmab. KOPBc. Retrosternalna strumad. Akutni bronhiolitise. Pljučni embolizmi

30-letna bolnica je v starosti 15 let prebolela težko pljučnico. Kmalu zatem se je pojavila dispneja ob telesnih obremenitvah, ki z leti polagoma narašča. Nad pljuči so slišni inspiratorni poki. Spirometrija razkrije opazno obstrukcijo, ki se na bronhodilatator ne odzove. Za katero bolezen najverjetneje gre?

a. astmab. pljučni embolizmic. srčno popuščanjed. KOPB

e. kronični bronhiolitis

40-letni avtoličar pove, da vse težje zmore hojo v klanec. Je kadilec 20 let po 20 cigaret na dan. Precej kašlja. Spirometrija je normalna, telesni pregled je brez posebnosti. Kaj bolnika najverjetneje muči?

a. KOPBb. poklicna astmac. srčno popuščanjed. nič, je hipohondere. KOPB ali poklicna astmab

55-letnem bolniku so naredili rentgensko sliko pred predvideno operacijo dimeljske kile. Na sliki je videti 5 cm veliko okroglo senco v pljučih. Spremembo prikažemo tudi s CT prsnega koša. Katero od naštetih preiskav bi naredili najprej, če bi želeli ugotoviti naravo te spremembe?

a. torakotomijob. endobronhialno ultrazvočno preiskavoc. bronhoskopijo z odvzemom vzorcevd. mediastinoskopijoe. biopsijo plevre

Bolnik je zbolel akutno s temperaturo 39C, gnojno izkašljuje, ob vdihu ga zbada v prsih. Katera je prva delovna diagnoza?

A. srčni infarktB. pnevmotoraksC. gnojna anginaD. kronični bronhitisE. pljučnica

Bolnik je zbolel nenadoma z mrzlico, temperaturo 40C, kašljem, herpesom na ustnici, izkašljuje opečnat sputum. Pri kašlju in globljem vdihu ga močno zbadajoče boli desno spodaj v prsnem košu in desni rami. Na kaj sklepamo?

a. bolnik ima pljučnicob. povzročitelj je najverjetneje pnevmokokc. vneta je rebrna mrenad. najverjetnejša lokacija pljučnice je desni zgornji reženje. bolnik ima plevrodinijo

A. a, b, c, dB. a, b, cC. a, bD. aE. e

Bolnik je na dan pregleda zbolel z bakterijsko reženjsko pljučnico. Ima močno zbadajočo od dihanja odvisno bolečino desno spodaj v prsnem košu. Ta bolečina

najbolj verjetno govori za:

A. vnetje periosta reberB. vnetje bronhov desnega spodnjega pljučnega režnjaC. vnetje rebrne mrene z minimalnim plevralnim izlivomD. obilen plevralni izlivE. vnetje perikarda

Bolnik je star 29 let. 1 mesec suho kašlja, se poti, ima subfebrilne temperature, zbada ga v prsih desno, posebno ob vdihu. Rentgenska slika prsnih organov pokaže prost plevralni izliv desno do višine IV. prednjega rebra. Katera je vaša prva delovna diagnoza?

a. Nespecifični plevritisb. Tuberkulozni plevritis c. Karcinoza plevred. Pljučni infarkte. Plevropnevmonija

Bolnica stara 67 let je imela pred 7 leti odstranjeno desno dojko zaradi raka. Ni bila obsevana, dobila je kemoterapijo. Zadnji mesec težko diha, kašlja, tišči jo v prsih desno. Rentgensko vidimo plevralni izliv, ki sega desno do II. rebra spredaj. Katera je najverjetnejša bolezen?

a. Nespecifični plevritisb. Tuberkulozni plevritis c. Karcinoza plevred. Pljučni infarkte. Plevropnevmonija

Bolnik, ki je delal z azbestom, je sprejet na diagnostiko zaradi težkega dihanja in enostranskega plevralnega izliva, ki sega povsem do vrha pljuč. Katera je najverjetnejša diagnoza ?

a. levostransko srčno popuščanjeb. sistemski eritematozni lupusc. tuberkulozad. mezoteliome. pankreatitis

Pri bolniku, ki je nekaj časa delal z azbestom, na rentgenski sliki ob sistematskem pregledu vidimo plevralne plake. Preiskava pljučne funkcije je normalna. Kaj moramo narediti?

a. predpišemo sistemski glukokortikoid, da preprečimo nadaljnjo rast plevralnih plakov

b. bolnika invalidsko upokojimoc. bolniku izplačamo odškodnino za telesno okvarod. bronhoskopski pregled, da se prepričamo, da nima pljučnega rakae. postavimo diagnozo »azbestna bolezen« in bolnika klinično sledimo

1. Med motilitetne motnje delovanja požiralnika sodi: :A. Mallory Weiss sindromB. nutkraker požiralnikC. planocelularni karcinom požiralnikaD. refluksni ezofagitisE. hiatusna hernija

2. Izberi pravilni odgovor, ki sodi v sklop značilnosti ahalazije :A. propulzivna peristaltika požiralnika je normalnaB. vzrok je lahko propad inhibitornih nevronov v steni požiralnikaC. bolečina v prsih je redek simptomD. antagonisti kalcijevih kanalov so uspešno in trajno zdraviloE. bolniki so dobro hranjeni

3. Kaj od naštetega velja za fiziološki gastroezofagealni refluks :A. pojavi se pred uživanjem hraneB. pojavi se med obrokiC. pojavi se po obrokuD. nastanek je vezan na akt požiranjaE. prisoten je pri 90 % ljudi

4. Za patološki gastroezofagealni refluks NE velja :A. povzroča ga neprimerna sprostitev spodnjega sfinktra požiralnikaB. oslabljeno je čistilno delovanje požiralnikaC. lahko je prisotna hiatusna hernijaD. vsi bolniki s patološkim gastroezofagealnim refluksom imajo refluksni

ezofagitisE. pogostejši je pri debelih

5. Vsakodnevne refluksne težave navaja :A. 40 % ljudiB. 10 % ljudiC. 5% ljudiD. 100% ljudiE. 95% ljudi

6. Kaj praviloma NE spada med simptome bolezni požiralnika? a. bolečina v prsihb. bolečina pod rebernim lokomc. disfagijad. odinofagijae. piroza

7. Izberi kombinacijo pravilnih trditev v zvezi z refluksnim ezofagitisom :a. refluksni ezofagitis se pojavi pri 50 % bolnikov z refluksomb. refluksni ezofagitis povzroča refluks želodčne kislinec. refluksni ezofagitis povzroča refluks duodenalne vsebined. refluksni ezofagitis povzroča okužba s Helicobactrom pylorie. refluksni ezofagitis povzroča hipergastrinemijo

A. pravilne so trditve A, B, EB. pravilne so trditve B, C, DC. pravilne so trditve B, Č, ED. pravilne so trditve A, B, CE. pravilne so vse trditve

8. Kaj od naštetega velja za refluksni ezofagitis :A. diagnozo postavimo z endoskopijoB. diagnozo postavimo z rentgensko preiskavo požiralnikaC. diagnozo posatvimo z laboratorijskimi preiskavamiD. diagnozo vedno postavimo že z anamnezoE. diagnozo postavimo s kliničnim pregledom

9. Kako ugotavljamo motilitetne motnje delovanja požiralnika ?a. s CT prsnega košab. s kontrastno rentgensko preiskavo požiralnikac. z ezofagoskopijod. s pH-metrijo požiralnikae. s kapsulno endoskopijo

10. Simptom oziroma bolezen, ki ni povezana z GERB je :A. astmaB. kronični kašeljC. driskaD. erozije zobnega emajlaE. kronični laringitis

11. Za zdravljenje refluksne bolezni požiralnika lahko bolniku za dva tedna kot terapevtski test predpiše osebni zdravnik :

A. antagonist H2 receptorjev 800 mg/danB. zaviralec protonske črpalke v terapevtskem odmerku 2x dnevnoC. paracetamol 500mg dnevnoD. acetilsalicilno kislino 100mgE. Higiensko - dietetski režim pri GERB

12. Izberi pravilne odmerke zdravil za zdravljenje refluksne bolezni požiralnika :A. lansoprazol 120mg/danB. pantoprazol 2x40mg/dan 14 dni

C. omeprazol 30 mg/danD. omeprazol 2x60 mg/danE. pantoprazol 80mg/dan 14 dni

13. Česa NE štejemo za znak alarma pri gastroezofagealni refluksni bolezni? (.)a. disfagijab. odinofagijac. pozitiven hematest blatad. vztrajno bruhanjee: nočni kašelj

14. Pri bolniku z gastroezofagealno refluksno boleznijo se pojavi disfagija pri uživanju suhe hrane. Kaj bi bil najbolj ustrezen ukrep?

a. Bolniku predpišemo prokinetično zdravilo in ga naročimo na kontrolni ambulantni pregled

b. Bolniku predpišemo blokator protonske črpalke in mu naročimo naj se oglasi ponovno ćez 2 tedna, če težave ne minejo

c. Bolnika napotimo takoj na gastroskopijod. Bolnika sprejmemo v bolnišnico in opravimo takoj CT prsnega košae. Bolniku svetujemo, naj se ogiba suhe hrane

15. Zakaj za trajno zdravljenje gastroezofagealne refluksne bolezni ne uporabljamo zaviralcev protonske črpalke?

a. zaradi kancerogenega učinkab. ker povzročajo steatorejoc. ker imajo pri trajnem zdravljenju le prehoden učinek, ki se ne povrne tudi če

zvečamo dozod. ker so predragi za kronično zdravljenjee. ker so zelo učinkoviti in lahko prikrijejo znake alarma

16. Značilni zaplet dolgotrajnega refluksnega ezofagitisa je :A. atrezija požiralnikaB. ahalazija požiralnikaC. skvamozni rak požiralnikaD. adenokarcinom požiralnikaE. limfom požiralnika

17. Izberi pravilno trditev za Barrettov požiralnik :A. povezan je z nastankom skvamoznega raka požiralnikaB. povezan je s kroničnim laringitisomC. povezan je z nastankom adenokarcinomaD. povezan je s kronično okužbo s Helicobactrom pyloriE. gre za hiperplazijo ploščatoceličnega epitela v distalnem požiralniku

18. Izberi pravilno trditve za Barrettov požiralnik :a. se pojavi pri bolnikih z duodenoezofagealnim refluksomb. histološko gre za metaplazijo žleznega epitela želodčne sluznice v

požiralnikuc. pojavi se v prvem letu hude refluksne boleznid. nastane pri kadilcihe. Barrettov požiralnik zdravimo izključno z zdravili

19. Kaj od naštetega velja za nerefluksno vnetje požiralnika? A. povzročajo ga anaerobne bakterijeB. povzročajo ga virusi skupine humanih herpes virusovC. povzročajo ga dermatofitiD. povzroča ga rota virusE. povzročajo ga aktinomicete

Pravilni odgovor B

20. Z refluksnim ezofagitisom povezujemo :A. aksialno hiatusno hernijoB. paraezofagealno hernijoC. atrezijo požiralnikaD. agenezijo požiralnikaE. divertikle požiralnika

21. Kaj je značilno za ahalazijo?a. odsotnost peristaltike požiralnikab. striktura požiralnikac. divertikel požiralnika, ki ovira peristaltikod. spazem spodnjega sfinktra požiralnikae. razjeda na spodnjem sfinktru požiralnika

22. Kaj od naštetega je tipičen etiološki dejavnik za nerefluksno vnetje požiralnika? a. AIDSb. imunosupresivno zdravljenjec. virus Herpes simplexd. uživanje papricirane hrane e. sindrom sicca, npr. v okviru Sjogrenovega sindroma

Pravilni odgovori so: A: a, b, cB: a, b, dC: b, c, dD: d, eE: a, b, c, e

23. Na Zenckerjev divertikel kažejo vsi našteti simptomi razen :A. tiščanje na vratuB. neprijeten zadahC. regurgitacija nekaj dni stare hraneD. hemohezijaE. disfagija

24. Kaj od naštetega NE velja za rak požiralnika :A. najbolj pogosta oblika pri belcih je adenokarcinomB. povezan je s kajenjem in alkoholomC. lahko povzroči hripavostD. radikalno kirurško zdravljenje je možno pri 70% bolnikovE. prisotna je lahko napredujoča disfagija

25. Za oceno razširjenosti raka na požiralniku uporabljamo : A. endoskopijoB. ultrazvočno preiskavo trebuhaC. klinični pregledD. računalniško tomografijoE. rentgenski pregled požiralnika s kontrastom

26. 19-letni mladenič, ki je bil doslej povsem zdrav in je brez razvad v spremstvu prijateljev pride v urgentno ambulanto zaradi bolečine v prsih in spahovanja. Bolečina je pekoča, lokalizirana za prsnico, širi se iz žličke navzgor v prsi, je jakosti 5/10, stalna, nastopila je pol ure pred prihodom na urgenco - po tem, ko je pri prijateljih spil 2dcl rdečega vina. Bolečina je hujša, če se pripogne. Od nastopa bolečine ni vzel nobenega zdravila, ničesar ni spil.Ob prihodu je neprizadet, orientiran, vznemirjen, po vtisu ni vinjen. Palpacija epigastrija je nekoliko boleča, sicer je izvid telesnega pregleda v mejah normalnega.Glede na anamnezo upoštevaje vse naštete dejavnike tveganja je najverjetnejša delovna diagnoza:

A. akutni miokardni infarktB. alkoholni hepatitisC. ahalazijaD. refluksna bolezen požiralnikaE. pljučna embolija

27. 19-letni mladenič, ki je bil doslej povsem zdrav in je brez razvad v spremstvu prijateljev pride v urgentno ambulanto zaradi pekoče bolečine v prsih in spahovanja. Bolečina je pekoča, lokalizirana za prsnico, širi se iz žličke navzgor v prsi, je jakosti 5/10, stalna, nastopila je pol ure pred prihodom na urgenco - po tem, ko je pri prijateljih spil 2 dcl rdečega vina. Bolečina je hujša, če se skloni. Od nastopa bolečine ni vzel nobenega zdravila, ničesar ni spil.Ob prihodu je neprizadet, orientiran, vznemirjen, po vtisu ni vinjen. Palpacija epigastrija je nekoliko boleča, sicer je izvid telesnega pregleda v mejah normalnega.

Dežurna ekipa je posnela EKG, odvzela kri za osnovne preiskave, ker mladenič še vedno toži za bolečino za prsnico, se dežurni zdravnik odloči za takojšnje zdravljenje.V skladu z delovno diagnozo se bo odločil za:

A. heparin 5.000 enot iv.B. kalcijev antagonist, npr. verapamil 40mg po.C. nitroglicerin pod jezik, Aspirin direkt, kisik in morfij kot analgetikD. zaviralec protonske črpalke v terapevtskem odmerku iv. ali po.E. i.v. infuzijo 0.9% raztopine NaCl z dodatkom 100mg Tiamina

28. 19-letni mladenič, ki je bil doslej povsem zdrav in je brez razvad v spremstvu prijateljev pride v urgentno ambulanto zaradi bolečine v prsih in spahovanja. Bolečina je pekoča, lokalizirana za prsnico, širi se iz žličke navzgor v prsi, je jakosti 5/10, stalna, nastopila je pol ure pred prihodom na urgenco - po tem, ko je pri prijateljih spil 2 dcl rdečega vina. Bolečina je hujša, če se skloni. Od nastopa bolečine ni vzel nobenega zdravila, ničesar ni spil.Ob prihodu je neprizadet, orientiran, vznemirjen, po vtisu ni vinjen. Palpacija epigastrija je nekoliko boleča, sicer je izvid telesnega pregleda v mejah normalnega.Dvajset minut po i.v. injekciji zaviralca protonske črpalke mu odleže. EKG in laboratorijske preiskave so brez odklona od normale. Zdravnik mladeniča pomiri in mu razloži, zakaj je bolečina nastopila in kako bo potekalo zdravljenje v naprej. Kaj je naslednji ustrezni postopek pri takem bolniku?

A. zaviralec protonske črpalke v terapevtskem odmerku 14 dniB. uvedba zdravljenja z antagonisti vitamina KC. Aspirin 100 mg doživljenjskoD. gastroskopijaE. uvedba zdravljenja s kalcijevim antagonistom

29. Značilnosti parietalnih celic želodca so vse naštete razen :A. izločajo želodčno kislino in intrinzični faktorB. izločajo pepsinogenC. so pretežno v fundusu in korpusu želodcaD. vzpodbuja jih gastrinE. vzpodbuja jih histamin

30. Mukusne celice želodca izločajo : a. mukus in pepsinogenb. mukusc. pepsinogend. mukus in HCle. mukus in bikarbonat

31. Na akutni gastritis lahko pomislimo ob naslednjih simptomih :A. bruhanjeB. bolečina v žličkiC. krvavitve

D. vsi trije naštetiE. ob nobenem od naštetih

32. Pri katerem stanju bi pričakovali želodčno hipersekrecijo? a. atrofični gastritisb. po vagotomijic. pri kronični ledvični odpovedi d. pri sindromu Zollinger-Ellisone. zdravljenje z esomeprazolom

33. Kako vpliva na prebavo huda želodčna hipersekrecija? Izberite NAPAČNI odgovor. a. povzroči malabsorpcijob. povzroči steatorejoc. povzroči driskod. povzroči razjede na dvanajstniku in jejunumue. povzroči nepopolno prebavo beljakovin

34. Katera trditev, ki se nanaša na okužbo s H. pylori je pravilna? :A. vodi v nastanek želodčne razjedeB. okužba je povezana s pojavom limfoma MALT C. dokazujemo jo s Schillerjevim testomD. okužbo je lahko celo življenje asimptomatičnaE. lahko pripelje do razjed na dvanajstniku

35. Izberi pravilno kombinacijo, ki vsebuje vse pravilne trditve v zvezi z avtoimunskim gastritisom :

a. povzroča megaloblastno anemijob. značilna so protitelesa proti mitohondrijemc. povzroči atrofijo korpusne sluzniced. zdravimo ga z vitaminom B-12

A. a, cB. a, c, dC. b, dD. bE. vse trditve so pravilne

36. Najpogostejši vzroki peptične razjede želodca in dvanajstnika so :A. Zdravljenje z nesteroidnimi antirevmatikiB. Zollinger-Ellisonov sindromC. Crohnova bolezenD. Zdravljenje z blokatorji kalcijevih kanalovE. Zdravljenje z antagonisti vitamina K

37. Izberi pravilno trditev v zvezi s peptičnim ulkusom :A. bolečina je značilno količnaB. pogoste so krvavitveC. pogosto napreduje v adenokarcinomD. bolečina pogosto seva v desno iliakalno področje, zato ga lahko zamenjamo

za akutno vnetje slepičaE. bolečina je vedno prisotna

38. Zdravila izbora za zdravljenje peptičnega ulkusa v primeru okužbe s H. pylori so :A. antibiotikiB. inhibitorji protonske črpalkeC. oboje (antibiotiki in inhibitorji protonske črpalke)D. blokatorji receptorjev H2 E. antacidi

39. Zdravljenje ulkusne bolezni dvanajstnikav primeru okužbe s H. pylori se sestoji iz :

A. enotedenskega antibiotičnega zdravljenja B. dvotedenskega antibiotičnega zdravljenjaC. tritedenskega zdravljenja z inhibitorji protonske črpalkeD. en teden antibiotiki in inhibitorji protonske črpalkeE. en teden antibiotiki in tri tedne inhibitorji protonske črpalke

40. Zdravilo/a izbora za zdravljenje peptičnega ulkusa je/so :A. bizmutov subsalicilatB. inhibitorji protonske črplakeC. blokatorji receptorjev H2 D. antacidiE. mesalazin

41. Izberi pravilno kombinacijo! Uspešnost eradikacijskega zdravljenja Helicobactra pylori kontroliramo z :

a. biopsijo sluzniceb. serološkimi testic. urea dihalnim testomd. polimerazno verižno reakcijo

A. a in dB. b in cC. c in dD. a in cE. a

42. Med pogoste zaplete ulkusne bolezni sodi vse razen :

A. pilorične stenozeB. krvavitveC. perforacijeD. ileusE. penetracije

43. Simptomi pilorične stenoze so vse našteto razen :A. bolečina po hranjenjuB. bruhanje hraneC. bruhanje hematinizirane vsebineD. bruhanje žolčne vsebineE. slab apetit

44. Zollinger-Ellisonov sindrom povzroča prekomerno izločanje :A. gastrinaB. somatostatinaC. VIP-aD. GlukagonaE. holecistokinina

45. 30-letna bolnica z v preteklosti znano ulkusno boleznijo zgornjih prebavil je poiskala zdravniško pomoč zaradi nenadne hude bolečine v trebuhu. Pri pregledu je prizadeta, trebuh je palpatorno trd. Rentgen trebuha pokaže naslednjo sliko:

Najbolj verjetna diagnoza je: .A. penetracija ulkusaB. krvavitev v zgornja prebavilaC. perforacija ulkusaD. akutni spodnjestenski miokardni infarktE. disekcija trebušne aorte

46. Pri bolniku, pri katerem sumimo zaradi prostega zraka pod prepono na perforacijo votlega ttrebušnega organa, je v nadaljnji obravnavi potrebno:

A. napraviti urgentno endoskopijo zgornjih prebavilB. napraviti ultrazvok trebuhaC. napraviti računalniško tomografijo trebuhaD. bolnika kot nujnega napotiti h kirurguE. napraviti magnetnoresonančno angiografijo trebuha

47. Kako je opredeljena gastropareza? a. Simptomatična motnja v praznjenju želodca, ki ni posledica mehanične ovireb. Katerakoli simptomatična motnja v praznjenju želodcac. Simptomatična ali asimptomatična motnja v praznjenju želodca, ki je posledica aklorhidrijed. Simptomatična ali asimptomatična motnja v praznjenju želodca, ki je posledica možganske kapi

e. Simptomatična ali asimptomatična motnja v praznjenju želodca, ki je posledica vagotomije

48.Sindrom slepe vijuge označuje :A. malabsorbcija di- in polisaharidovB. malabsorbcija maščob in železaC. malabsorbcija saharidov in železaD. malabsorbcija maščob in vitamina B-12E. malabsorbcija tiamina

49. Želodčna bradigastrija je: a. znižana frekvenca nastajanje peristaltičnih valov v želodcub. počasen utrip pri ulkusu želodcac. skrajšan želodec po delni resekcijid. tvorjenje krajših peristaltičnih valov v želodcue. nič, gre za šalo

50. Izberi kombinacijo pravilnih odgovorov! Peptična razjeda na jejunumu lahko nastane pri :

a. Zollinger-Ellisonovem sindromub. glukagonomuc. po resekciji želodca po Billrothu IId. po holedohojejunoanastomozi

A. a in cB. c in dC. b in cD. a in dE. b in d

51. Kaj od opisanega NE velja za želodčno bolezen, ki je posledica nesteroidnih protivnetnih zdravil? a. za bolezen so značilne razjede predvsem želodcab. povzročajo jo aspirin in druga nesteroidna protivnetna zdravila, ki inhibirajo ciklooksigenazoc. selektivni inhibitorji ciklooksigenaze COX-2 ne morejo povzročiti razjed na želodcud. zdravljenje vključuje ukinitev zdravila, ki je bolezen povzročilo in zdravljenje z blokatorjem protonske črpalkee. bolnike, ki imajo veliko tveganje za nastanek želodčne razjede pri jemanju nesteroidnih protivnetnih zdravil, zaščitimo pri jemanju teh zdravil z blokatorjem protonske črpalke

52. Kaj NE velja za stresno bolezen želodca? a. nastane zaradi hipoperfuzije želodca pri bolnikih, ki so v kritičnem stanjub. nastane zaradi povečanega izločanja HCl v želodcu

c. kaže se s krvavitvijo iz želodcad. največkrat gre za erozije želodca, ulkus je manj pogoste. krvavitev iz erozij ustavimo endoskopsko

53. Najpogostejši polipi v želodcu so histološko: A. adenomi (neinvazivna intraepitelijska neoplazija)B. hiperplastični polipiC. adenokarcinomiD. ploščatocelični karcinomiE. polipi fundičnih žlez

54. Najbolj smiselna preiskava pri polipih v želodcu je :A. rentgenski pregled želodca in polipektomijaB. gastroskopija in polipektomijaC. samo rentgenski pregled želodcaD. določitev nivoja onkofetalnih antigenov v serumuE. računalniška tomografija trebuha

55. Želodčni karcinom se NE pojavlja pogosto v naslednjih okoliščinah: :A. pri perniciozni anemijiB. pri atrofiji želodčne sluzniceC. pri intestinalni metaplazijiD. po okužbi s Helicobactrom pyloriE. pri rednem uživanju močno začinjene hrane

56. Za zgodnji karcinom želodca velja naslednje :A. endoskopija je preiskava izboraB. endoskopska biopsija je 100% zanesljivaC. pogosto nastane iz želodčnega ulkusaD. nikoli ne zaseva v bezgavkeE. določanje stadija z dodatnimi preiskavami ob odkritju ni potrebno

57. Zasevanje v bezgavke je lahko prisotno pri :a. zgodnjem raku želodcab. adenomuc. skiroznem želodčnem rakud. napredovalem želodčnem raku

A. a in bB. a, c in dC. a, b in cD. b in dE. c in d

58. V predoperativno obdelavo bolnika z rakom želodca sodi vse razen :A. endoskopija zgornjih prebavilB. histološki pregled odvzemka tkivaC. serologija na Helicobacter pyloriD. ultrazvočni pregled trebuhaE. endoskopski ultrazvok želodca

59. Kaj je od naštetih najbolj zanesljiv znak, da je želodčna razjeda benigna? :A. Kadar se želodčna razjeda zaceliB. Če želodčna sluznica in bezgavke ob želodcu ob endoskopskem ultrazvoku

ne kažejo znakov maligne infiltracijeC. Če se krvavitev iz razjede ne ponovijo v 14 dnehD. Če bezgavke ob želodcu in trunkus celiakusu glede na kriterije CT ne kažejo

znakov maligne infiltracijeE. Za malignom negativna patohistologija vzrocev razjede

60. Izberi kombinacijo pravilnih trditev! Prekancerozne spremembe želodčne sluznice vključujejo :

a. atrofični gastritisb. hiperplazijo endokrinih celicc. intestinalno metaplazijod. adenomski polip

A. a,b in cB. a, c in d C. c in dD. a in bE. a in d

61. Za stresno razjedo velja vse, razen :A. povzročajo jo nevrokirurški posegiB. vodilni simptom je krvavitevC. bolniki imajo značilne bolečineD. krvavitev zaustavljamo endoskopskoE. preprečujemo jo z inhibitorji protonske črpalke

62. Zgodnji rak želodca označuje : A. rašča omejena na mukozo in submukozo, z zasevki v regionalnih bezgavkah

ali brez njihB. rašča omejeno na mukozoC. odsotnost metastaz v bezgavkahD. histološko izključno intestinalni tip po LaurenuE. histološko izključno mešanocelični tip po Laurenu

63. Najpogostejša lokalizacija raka na želodcu je :

A. spodnja tretjina želodcaB. fundus želodcaC. pilorični kanalD. mala krivina želodcaE. korpus želodca

64. Izberi kombinacijo pravilnih trditev! Za razviti karcinom želodca so značilni simptomi :

a. anemijab. bruhanjec. hujšanjed. disfagijae. obstipacija

A. d in eB. c in eC. a, c, d D. b, c, dE. vsi odgovori

65. Nizkomaligni neHodkinov MALT limfom je :A. v 90 % povezan z okužbo s Helicobactrom pyloriB. v 50 % povezan z okužbo z EBVC. zdravimo ga z operacijoD. zdravimo ga z dietoE. zdravljenje začnemo s kemoterapijo

66. Kaj od naštetega NE velja za meleno? :A. melena je najpogosteje znak krvavitve iz zgornjih prebavilB. melena je posledica digestije krvi v svetlini prebavilC. lahko nastopi istočasno s hematemezoD. je pogostejša od hematemezeE. pojavi se že pri nepomembni krvavitvi v prebavila

67. Hematemeza je : A. bruhanje sveže, koagulirane ali stare črne krviB. bruhanje rumene tekočineC. zanesljiv znak za karcinom želodcaD. redka pri krvavitvah iz požiralnikaE. pogosta pri krvavitvi iz jejunuma

68. Hematohezija nastopi pri vseh stanjih razen pri :A. hemoroidihB. tumorjih črevesaC. Crohnovi bolezni

D. peptični razjedi dvanajstnikaE. psevdomembranoznem kolitisu

69. Najpogostejši vir krvavitve iz spodnjih prebavil so A. hemoroidi in črevesni tumorjiB. polipi kolona in hemoroidiC. divertikliD. angiodisplazije kolonaE. kronična vnetna črevesna bolezen

70. Izbirna začetna metoda za lokalizacijo krvavitev v prebavilih je: A. angiografijaB. endoskopijaC. računalniška tomografijaD. scintigrafija z označenimi eritrocitiE. endoskopski ultrazvok

71. Izberi pravilne odgovore, ki se nanašajo na zdravljenje krvavitev iz prebavil :a. največkrat jo zaustavimo endoskopskob. za zaustavitev krvavitve uporabljamo fotokoagulacijoc. za zaustavitev krvavitve uporabljamo fibrinsko lepilod. krvavitve iz zgornjih prebavil v večini primerov zaustavimo šele s kirurškim

posegom, operacijo

A. a, b, dB. a, c, dC. a, b, c D. b, c, dE. a, d

72. Kontraindikacije za urgentno endoskopijo pri krvavitvi iz zgornjih prebavil so :A. slabo splošno stanje bolnikaB. akutni miokardni infarktC. poškodba z zaužitjemluga ali kisline pred več kot 12 uramiD. akutni alkoholni opojE. huda izkrvavljenost

73. Tipični znaki ob šoku zaradi hude krvavitve so vsi razen :A. bledicaB. bradikardijaC. nizek krvni pritiskD. motnja zavestiE. vrtoglavica

74. Pri katerem od opisanih bolnikov se NE bi odločili za transfutzijo koncentriranih eritrocitov? :

a. od prej zdrav bolnik, krvavitev je ustavljena, vrednost hemoglobina 90 g/lb. od prej zdrav bolnik, krvavi še vedno hudo, vrednost hemoglobina 90 g/lc. hud srčni bolnik, krvavitev je ustavljena, vrednost hemoglobina 100 g/ld. hud srčni bolnik, krvavitev ni ustavljena, vrednost hemoglobina 100 g/le. šokiran bolnik, ki še krvavi, od prej zdrav, vrednost hemoglobina 120 g/l

75. Družinskega zdravnika dopoldne v ambulanto pokličejo svojci gospoda z znano jetrno cirozo. Zaradi poslabšanja bolezni z ascitesom in oteklinami nog je bil pred kratkim hospitaliziran na gastroenterološkem oddelku, takrat je bila stopnja okvare jetrne funkcije ocenjena s Child Pugh razred C. Včeraj je popival, zjutraj se je slabo počutil. Dopoldne je dvakrat bruhal svežo kri, kmalu zatem so ga svojci našli ležečega na straniščnih tleh. V straniščni školjki so opazili povsem črno, smrdeče, tekoče blato. Kmalu se je ovedel, vendar je ob telefonskem klicu še »slab«. Katera delovna diagnoza je najverjetnejša?

A. Krvavitev iz razjede v dvanajstnikuB. Krvavitev iz Mallory Weiss pokeC. Krvavitev iz varic požiralnikaD. Krvavitev iz papile VateriE. Krvavitev iz angiodisplazij ozkega črevesa

76. Družinskega zdravnika dopoldne v ambulanto pokličejo svojci gospoda z znano jetrno cirozo. Zaradi poslabšanja bolezni z ascitesom in oteklinami nog je bil pred kratkim hospitaliziran na gastroenterološkem oddelku, takrat je bila stopnja okvare jetrne funkcije ocenjena s Child Pugh razred C. Včeraj je popival, zjutraj se je slabo počutil. Dopoldne je dvakrat bruhal svežo kri, kmalu zatem so ga svojci našli ležečega na straniščnih tleh. V straniščni školjki so opazili povsem črno, smrdeče, tekoče blato. Kmalu se je ovedel, vendar je ob telefonskem klicu še »slab«. Družinski zdravnik je o bolnikovem stanju in najverjetnejši diagnozi obvestil reševalno ekipo. Ob njihovem prihodu je bil bolnik bled, hladen, krvni tlak je 80/50 mmHg, saturacija izmerjena na prstu 88%, prisotni so bili znaki nedavne krvavitve iz prebavil. Urgentni zdravnik je predpisal infuzije koloidne raztopine, kisik po maski s 60% deležem kisika v vdihanem zraku in ga prepeljal na internistično prvo pomoč.Katera preiskava je pri bolniku potrebna v takem primeru?

A. urgentna CT angiografijaB. urgentna rektoskopijaC. urgentni endoskopski ultrazvokD. urgentna angiografija s superselektivno embolizacijo krvaveče žileE. urgentna ezofagogastroduodenoskopija

77. Družinskega zdravnika dopoldne v ambulanto pokličejo svojci gospoda z znano jetrno cirozo. Zaradi poslabšanja bolezni z ascitesom in oteklinami nog je bil pred kratkim hospitaliziran na gastroenterološkem oddelku, takrat je bila stopnja okvare jetrne funkcije ocenjena s Child Pugh razred C. Včeraj je popival, zjutraj se je slabo počutil. Dopoldne je dvakrat bruhal svežo kri, kmalu zatem so ga svojci našli

ležečega na straniščnih tleh. V straniščni školjki so opazili povsem črno, smrdeče, tekoče blato. Kmalu se je ovedel, vendar je ob telefonskem klicu še »slab«. Zdravnik na internistični prvi pomoči je ugotovil anemijo s hemoglobinom 67g/L, naročil je kri za transfuzijo in bolnika napotil na ustrezno urgentno preiskavo, kjer so odkrili in zdravili krvavitev iz prebavil.Kaj lahko pri bolniku, ki je obilno krvavel iz prebavil in ima znano jetrno cirozo Child Pugh C pričakujemo v naslednjih urah?

A. Razvoj ali poslabšanje hepatične encefalopatijeB. Razvoj ileusaC. Perforacijo votlega prebavnega organaD. Razvoj iatrogenega pankreatitisaE. Sepso

78. Učinkovitost resorbcije natrija v tankem črevesu je :A. 30 %B. 60 %C. 90 %D. 99 %E. 10%

79. Hranilne snovi prehajajo preko tankega črevesa z naslednjimi mehanizmi :a. z enostavno difuzijob. endocitozoc. apoptozod. aktivnim transportom

A. cB. c in dC. a in dD. a in cE. a, b in d

80. Železo se resorbira v :A. proksimalnem jejunumuB. distalnem jejunumuC. ileumuD. debelem črevesuE. želodcu

81. Izberi kombinacijo pravilnih odgovorov! Maldigestijo povzročajo :a. kronični pankreatitisb. mukoviscidozac. pomanjkanje laktazed. holecistektomija

A. b, c, d

B. a, bC. aD. c, dE. a, b, c

82. Test oralne resorbcije železa uporabljamo v diagnostiki :A. malabsorbcijeB. hemokromatozeC. steatorejeD. sideroblastne anemijeE. kroničnega pankreatitisa

83. Izberi pravilne trditve v zvezi s protrombinskim časom :a. podaljšan protrombinski čas je lahko znak jetrne boleznib. podaljšan protrombinski čas je pogost pri steatorejic. podaljšan protrombinski čas označuje pomanjkanje vitamina B-12 v hranid. dolžina protrombinskega časa je del klasifikacije jetrne ciroze po Child –

Pough-u

A. aB. bC. b in cD. a, b, d E. a, c, d

84. Pri kakšnem deležu ljudi, starejših od 50 let lahko pričakujemo pomanjkanje laktaze :

A. 5 % prebivalstvaB. 25% prebivalstvaC. 50 % prebivalstvaD. 75% prebivalstvaE. 100% prebivalstva

85. Najpogostejši vzrok malabsorbtivnega sindroma je :A. Whipplova bolezenB. celiakijaC. sklerodermijaD. intestinalni limfomE. kolorektalni karcinom

86. Bakterijsko naselitev ozkega črevesa preprečuje :a. normalna peristaltikab. baktericidno delovanje želodčnega sokac. prisotnost ileocekalne valvuled. zastoj črevesne vsebine

A. aB. a, b, c C. a in bD. cE. a in c

87. Polno izražen sindrom kratkega črevesa je posledica vsega naštetega RAZEN :A. izgube absorptivne površineB. izgube mikrovilov v tankem črevesuC. hitre pasaže hraneD. bakterijske naselitve tankega črevesaE. malabsorbcije hranil in tekočine iz himusa

88. Sindrom kratkega črevesa se razvije, kadar je dolžina tankega črevesa :A. krajša od 500 cmB. krajša od 300 cmC. krajša od 100 cm D. krajša od 200 cmE. daljša od 400cm

89. Izberi kombinacijo pravilnih trditev! Kaj od naštetega velja za celiakijo? a. je intoleranca za glutenb. nastane pri genetično dovzetnih ljudehc. kaže značilno spremenjeno sluznico debelega črevesad. vedno se začenja v otroštvue. vedno se zaplete z limfomom

A. c in dB. a, bC. a, b, cD. b in dE. a, b, e

90. Počem se razlikuje atipična celiakija od tipične? :A. po izvenčrevesni prizadetostiB. po asimptomatičnem potekuC. po odsotnosti protitelesa proti tkivni transglutaminazi 2D. po tem, da je prizadeto debelo črevoE. po normalni histologiji črevesa

91. Značilnost celiakije je :A. debelostB. motnje hranjenjaC. slaba prehranjenost in hujšanje

D. indeks telesne mase nad 30 kg/m2E. eritrocitoza

92. Izberi pravilne trditve v zvezi s celiakijo :a. pogosto se kaže s sideropenično anemijo zaradi krvavitve iz prebavilb. značilen je ponavljajoči se aftozni stomatitisc. racava hoja je znak miopatijed. pogost je hiposplenizem

A. b, c, d B. a, c, dC. c, dD. a, b, cE. b, d

93. Katera izmed naštetih kliničnih slik NE spada med različne oblike celiakije ? A. tipična simptomatična celiakijaB. atipična celiakija z izvenčrevesnimi simptomiC. tropska sprueD. refraktarna sprueE. ulcerativni jejunoileitis

94. Brezglutenska dieta je prva terapija izbora pri bolnikih s/z :A. tipično simptomatično celiakijoB. Whipple-ovo boleznijoC. tropsko sprueD. refraktarno sprueE. Crohnovo boleznijo

95. Celikijo izključuje :A. Odsotnost driskB. Odsotnost anemijeC. DebelostD. Odsotnost podatkov o celikiji v družiniE. Nič od naštetega

96. Whipple-jeva bolezen – velja vse RAZEN :A. značilna je multiorganska prizadetostB. povzročajo jo aktinomiceteC. diagnozo potrdimo histološkoD. potrebno je 14 dnevno zdravljenjeE. če bolnika ne zdravimo, je bolezen smrtna

97. Pri eozinofilnem gastroenteritisu je vedno prisotna :

A. periferna eozinofilija B. periferna levkocitozaC. zvišana prisotnost eozinofilcev v sluznici prebavil ( pogosto nad 50 eo / vidno

polje velike povečaveD. zvišana vrednost CRPE. povišana telesna temperatura

98. Zdravilo izbora za eozinofilni gastroenteritis je :A. LoperamidB. antibiotikC. kortikosteroidD. antihistaminikE. aminosalicilna kislina

99. Za tumorje ozkega črevesa velja :A. največkrat so lokalizirani v Meckelovem divertikluB. najpogostejši so liposarkomiC. so mnogo redkejpi od tumorjev debelega črevesaD. so pogosti pri mladihE. bolniki s karcinoidom imajo okvaro mitralne in aortne zaklopke

100. V diagnostiki tumorjev ozkega črevesa uporabljamo vse našteto razen :A. kontrastne enteroklizeB. koloskopijo z ileoskopijoC. angiografijoD. scintigrafijo z označenimi levkocitiE. enteroskopijo

101. Akutna mezenterialna ishemija – kaj od naštetega velja? Izberi najustreznejšo kombinacijo odgovorov :

a. je najpogosteje posledica embolije ali tromboze zgornje mezenterialne arterijeb. nastanek je povezan z aritmijamic. značilna je masivna krvavitev v prebavilad. diagnostična metoda je nativni rtg trebuhae. značilna je huda bolečina v trebuhu

a. a in eb. a, b, cc. a, b,dd. b, c, ee. a, b, e

102. Pri Crohnovi bolezni je vedno prizadet :A. rektumB. terminalni ileum

C. želodecD. dvanajstnikE. Noben od navedenih

103. Vnetna reakcija, ki se širi v vse sloje sluznice je značilnost :A. ulceroznega kolitisaB. Crohnove bolezniC. celiakijeD. površinskega kolitisaE. gastritisa povezanega z okužbo s H. pylori

104. Za Crohnovo bolezen velja vse RAZEN :A. lahko zajame celotna prebavilaB. vnetje sega do submukozeC. značilno se izmenjujejo segmenti zdrave in prizadete prebavne ceviD. v kasni fazi ima značilno psevdopolipozen izgledE. pri približno tretjini bolnikov nastanejo fistule

105. Globoke fisure in fistule so značilnost :a. ulceroznega kolitisab. Crohnove boleznic. Limfoma ileumad. tuberkuloznega enteritisa

A. a in bB. b in cC. c in dD. a in dE. b in d

106. Izberi kombinacijo pravilnih trditev! Klinične značilnosti ulceroznega kolitisa so :a. krvavo sluzasto iztrebljenjeb. obstipacijac. lažni pozivi na blatod. bolečine v trebuhu

A. a, b, dB. a, c, dC. b, c, dD. a, cE. b, d

107. Zunajčrevesna simptomatika Crohnove bolezni NE vključuje :A. artritisB. ankilozirajoči spondilitis

C. iritisD. herpetiformni dermatitisE. eritema nodosum

108. Značilnost krvne slike pri Crohnovi bolezni NE vključuje :A. levkopenijeB. trombocitozeC. zvišanega C-reaktivnega proteinaD. zvišane sedimentacije erotrocitov E. anemije

109. Izberi kombinacijo pravilnih trditev! Anemija pri Crohnovi bolezni je lahko posledica :

a. krvavitveb. malabsorbcije B-12 in folatovc. malabsorbcije železad. hemolize

A. c, dB. a, b, c C. b, c, dD. a, c, dE. a, b, d

110. Razširjenost in lokalizacijo Crohnove bolezni ocenjujemo z :A. radioizotopno preiskavo z označenimi eritrocitiB. radioizotopno preiskavo z označenimi levkocitiC. samo z gastroskopijoD. samo s kolonoksopijoE. samo z rektoskopijo

111. Izberi vse pravilne trditve v zvezi s Crohnovo boleznijo :a. prizadene največkrat mlade ljudib. z radioizotopno preiskavo z označenimi levkociti si prikažemo mesto krvavitvec. najbolj pogosto sta prizadeta terminalni ileum in kolond. se pogosto pojavlja v določenih družinah

A. a, c, d B. a, dC. a, cD. a, bE. b, c, d

112. Psevdomembranozni kolitis povezujemo z vzročnim dejavnikom :A. uživanjem antibiotikov

B. uživanjem diuretikovC. uživanjem blokatorjev beta receptorjevD. uživanjem odvajalE. intravenoznim injiciranjem drog

113. Za psevdomembranozni kolitis velja :A. gre za okužbo s histolitično ameboB. dokažemo ga z določanjem toksina A Clostridium difficileC. gre za okužbo z glivamiD. gre za virusno okužbo kolonaE. je vrsta ulceroznega kolitisa

114. Izberi pravilne trditve v zvezi s toksičnim megakolonom :a. je zaplet ulceroznega kolitisab. je zaplet Crohnove boleznic. bolniki so visoko febrilnid. za razrešitev je pogosto potrebna kolektomija e. lahko ga spoznamo na pregledni rtg sliki trebuha

A. c, eB. a, b, c, d, eC. a, c, d, eD. b, c, d, eE. a, b, d, e

115. Za zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni uporabljamo vse RAZEN :A. sulfasalazinB. trimetoprim - sulfametoksazolC. 5-aminosalicilno kislinoD. kortikosteroidE. infliksimab

116. Z zdravljenjem dosežemo uspešno remisijo pri kronični vnetni črevesni bolezni v :

A. 30 % primerovB. 10% primerovC. 50 % primerovD. 55 % primerovE. 90 % primerov

117. Znaki divertikulitisa so vsi RAZEN :a. bolečina v trebuhub. levkocitozac. boleča rezistenca v levem sodnjem kvadrantu rebuhad. hematohezija

e. povišani pokazatelji vnetja

118. Pri akutnem sumu na akutni divertikulitis je prva preiskava, ki jo izvedemo :A. fleksibilna sigmoidoskopijaB. irigografijaC. celotna kolonoskopijaD. ultrazvok trebuha z ultrazvokom črevesaE. pregled blata na parazite

119. Najpogostejši polipi debelega črevesa so :A. vnetni polipiB. adenomiC. hamartomiD. displastični polipiE. malignomi

120. Za adenome kolona velja naslednje :a. lahko nastanejo v sklopu družinskih adenomatoznih polipozb. zdravimo jih z endoskopsko odstranitvijoc. večina raka debelega črevesa in danke izvira iz adenomovd. pri bolnikih je potrebna operacija

A. a, b, c B. a, c, dC. c, dD. b, c, dE. a, b

121. Značilnosti družinske adenomatozne polipoze so :a. avtosomalno dominantno dedovanjeb. je prekanceroza s 100 % smrtnostjo zaradi kolorektalnega karcinomac. zahteva presejalno testiranje sorodnikovd. ima nizko penetrancoe. pogosti so pecljati polipi

A. c, d, eB. b, c, dC. a, b, c D. b, d, eE. a, b, e

122. Kaj od naštetega NE velja za družinsko adenomatozno polipozo - FAP :A. mutacija gena APCB. mutacija gena DCCC. nosilce gena odkrijemo s pregledom krvi

D. zdravimo s preventivno kolektomijo E. pri nosilcih gena se zgodaj razvije rak črevesa

123. Zaprtje je posledica motnje :a. motnje v motiliteti kolonab. motenega praznenja dankec. uživanja odvajald. nepravilne prehranee. uživanja prokinetika

A. d, eB. a, cC. a, b D. a, dE. b, c

124. Za dispepsijo velja vse našteto, razen :A. pogosto je funkcionalna motnjaB. pozorni moramo biti na takoimenovane znake alarmaC. večina bolnikov je okužena s Helicobactrom pyloriD. je motnja v praznenju želodcaE. pogosto je prisotna bolečina v zgornji polovici trebuha

125. Rimski kriteriji (Roma III) za diagnozo iritabilnega kolona vključujejo vse RAZEN:

A. trajne ali ponavljajoče se bolečine ali občutek nelagodja v trebuhu vsaj 3 mesece v zadnjih 6 mesecih

B. olajšanje po odvajanju blataC. spremenjena pogostost odvajanja blataD. odvajanje sluzi pomešane s krvjoE. spremenjena trdota blata

126. Za sindrom iritabilnega kolona velja :a. da je najpogostejša funkcionalna bolezen prebavilb. patofiziološki mehanizem nastanka bolezni je poznanc. zbolevajo pretežno moškid. simptomi se izboljšajo pri večini že z dietnimi ukrepi (odsvetujemo kavo,

alkohol, …)e. pogosto ga spremljajo simptomi in znaki vnetnega dogajanja

A. a, d B. d, eC. a, cD. a, b E. b, c

127. Pri sumu na akutni kirurški abdomen so smiselne naslednje preiskave (Interna 4, 51, 515):

a. določitev števila levkocitov v periferni krvib. nativno rentgensko slikanje trebuhac. endoskopski ultrazvok zgornjih prebavild. ultrazvočni pregled trebuha

A. a, c, dB. a, b, d C. b, c, dD. b in cE. b in d

128. Za nevroendokrine tumorje prebavil lahko velja vse RAZEN:A. diareja je pogosto prisotnaB. bolniki vedno hujšajo C. oktreosken je pozitiven v 80-90% primerovD. lahko so benigni ali maligniE. lahko so asimptomatični ali pa povzročajo simptome zaradi izločanja

hormona

129. Za karcinoidni sindrom od naštetega velja :a. je posledica delovanja serotonina, histamina, kalikreina in drugih snovib. simptomi se pokažejo ponavadi predno tumor zaseva v jetrac. najpogosteje se kaže z navali rdečice v obraz in zgornji del telesad. dokazujemo ga z določanjem kateholaminov v urinue. pri karcinoidnem sindromu pričakujemo solitaren tumor brez zasevkovf. prognoza je dobra

A. a, c B. b in cC. a, dD. a, eE. a, f

130. Izberi pravilne trditve v zvezi akutnim pankreatitisom :a. najpogosteje je posledica pankreas divizumab. zdravila nikoli niso vzrok za njegov nastanekc. bolezen poteka v 80% primerov v hudi oblikid. spremlja ga bolečina v trebuhue. dokažemo ga z zvišanjem pankreatičnih encimov v krvi

A. a, eB. b, eC. c, d

D. d, eE. b,d

131. Najpomembnejši začetni dogodek akutnega pankreatitisa je aktivacija :A. lipazeB. amilazeC. transkripcijskih faktorjevD. tripsinogenaE. himotripsina

132. Prosta tekočina v trebuhu je lahko zaplet :A. akutnega holecistitisaB. akutnega pankreatitisaC. akutnega apendicitisaD. peritonitisaE. vsega naštetega

133. Za klinično sliko akutnega pankreatitisa velja :a. pogosto se pojavi po pitju alkoholab. povišana temperatura govori proti pankreatitisuc. lahko se pojavi sočasno z zlatenicod. huda oblika poteka z lokanimi zapleti ali multiplo odpovedjo organove. večina bolnikov ima znano hipertrigliceridemijof. bruhanje ni ogost znak, po bruhanju bolnikom bolečina popusti

A. a, c ,dB. b, dC. a, d, eD. a, e, fE. a, f

134. Akutna psevdocista pankreasa je :a. obdana z epitelijem voda slinavkeb. se razvije pogosteje pri biliarnem kot pri alkoholnem pankreatitisuc. nastane štiri ali več tednov po začetku boleznid. vsi bolniki imajo simptome na račun prevdocistee. psevdocista je običajno sterilna

A. a, c B. a, bC. c, eD. b, cE. c, f

135. Obkrožite pravilne odgovore, ki veljajo za akutni pankreatitis :

a. potrdimo ga z ugotovitvijo zvišanja amilaze in lipaze v krvib. značilno je zvišanje lipaze v urinuc. nivo amilaze se normalizira v 2-3 dneh, nivo lipaze pa po 1 tednud. aktivnost amilaze in lipaze v serumu je merilo jakosti vnetjae. izolirano povišanje amilaze vedno pomeni pankreatitis

A. b, eB. a, b, cC. a, b, c, dD. a, cE. a, b, c, d, e

136. Akutni pankreatitis lahko spremljajo metabolne spremembe :a. hiperglikemijab. hipoglikemijac. hiperamoniemijad. hipertrigliceridemijae. hipokalcemija

A. a, cB. a, b, dC. a, d, eD. c, d, eE. b

137. Rentgenski izvid stražarske vijuge je :a. pogosto znak akutnega pankreatitisab. označuje lokaliziran ileus jejunumac. spremlja akutni apendicitisd. je znak perforacijee. vedno povezan z bruhanjem

A. a, b B. b, cC. a, b, c, dD. a, dE. b, c, d, e

138. Akutni biliarni pankreatitis označuje :a. zvišan indirektni bilirubinb. zvišana alkalna fosfatazac. na ultrazvoku vidni žolčni kamnid. AST je več kot dvakrat bolj povišana kot ALTe. potrebna je endoskopska papilotomija

A. a, c, eB. a, b, e

C. a, d, eD. b, c, eE. b, c, d

139. Ransonove kazalce uporabljamo za klasifikacijo stopnje/jakosti :A. sepseB. akutnega pankreatitisaC. diabetične ketoacidozeD. hipovolemičnega šokaE. multiorganske odpovedi

140. Ransonovi kazalci vključujejo :a. starostb. vrednost hematokritac. število levkocitovd. vrednost amilazee. vrednost CK

A. a, b, c B. a, b, c, eC. a, b, c, dD. c, eE. a, c, d

141. Pri akutnem pankreatitisu je dovoljena uporaba vseh naštetih analgetikov, razen :

A. paracetamolaB. tramadolaC. morfinaD. pentazotocinaE. piritramida

142. Pri sumu na obstrukcijo skupnega žolčevoda ne predpisujemo opiatov :A. ker povzročijo motnjo zavestiB. ker lahko vodijo v zastoj dihanjaC. ker povečajo tonus Oddijevega sfinktraD. ker povečajo tonus pilorusaE. ker lahko sprožijo bruhanje

143. Najpogostejši vzrok kroničnega pankreatitisa je .A. hereditarni pankreatitisB. idiopatski pankreatitisC. alkoholno – toksični pankreatitisD. avtoimunski pankreatitisE. pankreatitis zaradi pankreas divizuma

144. Pri težko potekajočem pankreatitisu z retroperitonealnimi nekrozami je lahko prisoten znak

A. Murphyjev znakB. Blumbergov znakC. Cullenov znakD. Castellov znakE. Traubejev znak

145. Pri 45-letnem doslej zdravem bolniku so na internistični prvi pomoči ugotovili akutni pankreatitis, ki se je po njegovi pripovedi razvil po dietnem prekršku. V laboratorijskih izvidih je petkrat povišana ALT, dvakrat AST, povišani sta gama-glutamil transferaza in alkalna fosfataza, prisotna je direktna hiperbilirubinemija. Bolnik prekomerno uživanje alkoholnih pijač zanika.Katera etiologija pankreatitisa je najverjetnejša?

A. iatrogeni pankreatitisB. idiopatski pankreatitisC. alkoholni pankreatitisD. pankreatitis zaradi jemanja steroidovE. biliarni pankreatitis

146. Pri 45-letnem doslej zdravem bolniku so na internistični prvi pomoči ugotovili akutni pankreatitis, ki se je po njegovi pripovedi razvil po dietnem prekršku. V laboratorijskih izvidih je petkrat povišana ALT, dvakrat AST, povišani sta gama-glutamil transferaza in alkalna fosfataza, prisotna je direktna hiperbilirubinemija. Bolnik prekomerno uživanje alkoholnih pijač zanika.S katero preiskavo bomo potrdili etiologijo pankreatitisa pri opisanem bolniku?

A. gastroskopijaB. etanol v krviC. biopsija trebušne slinavkeD. ultrazvok trebuhaE. rentgen trebuha »na prazno«

147. V klinično sliko kroničnega pankreatitisa sodi :a. prekomerna telesna težab. kronična ali ponavljajoča se bolečina v trebuhuc. steatoreja d. sladkorna bolezen e. pogostejši je pri ženskah

A. a, b, cB. b, c, d C. c, d, eD. a, c, eE. b, c, e

148. Pri zdravljenju kroničnega pankreatitisa uporabljamo vse RAZEN :A. abstinenca alkoholaB. peroralno nadomeščanje vitaminovC. endoskopsko odstranitev kamnov iz pankreatičnega vodaD. antagoniste receptorjev H2E. encimske preparate, ki vsebujejo amilazo

149. Za rak trebušne slinavke velja vse našteto RAZEN :A. je pogostejši pri moških kot pri ženskahB. enoletno preživetje je 20 %C. najpogostejši tip je karcinom acinarnih celicD. kajenje je dejavnik tveganja za nastanekE. če vznikne v glavi trebušne slinavke običajno povzroča zaporno zlatenico

150. Katera je prva ultrazvočna diagnostična slikovna preiskava pri sumu na tumor trebušne slinavke? :

A. ultrazvočna preiskava trebuhaB. računalniška tomografijaC. endoultrazvokD. rentgenski pregled abdomna nativnoE. endoskopska retrogradna holangiopankreatografija (ERCP)

151. Kateri tumorski označevalec je primeren za diagnozo tumorja trebušne slinavke v zgodnji fazi bolezni? :

a. alfa-fetoproteinb. Ca 19-9c. CEAd. ANCAe. Za diagnozo zgodnje faze bolezni ni primernega tumorskega označevalca

152. Katerega od tumorskih markerjev bi izbrali za potrditev napredovalega karcinoma pankreasa (Interna 4, 630):

A. Ca 19-9B. Ca 15-3C. Alfa-fetoproteinD. PSA E. TPA

153. Pri akutnem pankreatitisu (AP) velja :A. Hiperamilazemija je patognomoničnaB. Vedno sta enako povišana oba encima - amilaza in lipazaC. Najpogostejši je avtoimunski vzrok nastankaD. Najpogosteje ostane vzrok AP nepojasnjen – idiopatski pankreatitis

E. Najpogostejši vzrok akutnega pankreatitisa so žolčni kamni in alkohol

154. Povišana urobilinogenurija je znak (Interna 4, 635):A. hemolitične zlateniceB. intahepatične holestazeC. ekstrahepatične holestazeD. steatorejeE. kroničnega pankreatitisa

155. Podaljšan protrombinski čas se popravi po intravenskem dodajanju vitamina K pri :

A. hemolitični zlateniciB. zaporni zlateniciC. parenhimski zlateniciD. akutni jetrni odpovediE. jetrni cirozi

156. Indirektna hiperbilirubinemija je :a. lahko vrojena presnovna motnjab. označuje hemolizoc. nevarna je v odrasli dobid. vzrok bilirubinurijie. histološki pregled jeter pokaže hepatitis

A. a, c, dB. a, b, dC. b, c, dD. a, b, eE. c, d, e

157. Za alkalno fosfatazo v krvi velja: a. tvori se izključno v jetrihb. tvori se v kosteh, črevesu in jetrihc. izloča se predvsem skozi ledviced. izloča se z žolčeme. povišana vrednost je kazalec motene konjugacije bilirubinaf. povišana vrednost je kazalec biliarne zapore

Pravilna kombinacija: a. b, d, fb. a, d, fc. b, c, fd. b, d, ee. b ,c, e

158. Za aminoransferazi ALS in AT velja: a. ALT je bolj specifičen kazalec za prizadetost jeter kot ASTb. ALT in AST sta enako specifična kazalca prizadetosti jeterc. ALT je povišana samo pri hepatitisud. velikost povišanja AST in ALT ni sorazmerna s težo jetrne lezijee. pri cirkulatornem šoku so vrednosti aminotransferaz znižane

159. Izberi pravilne odgovore povezane s hepatitisom A :a. se prenaša po fekalno oralni potib. potrdimo ga z dokazom antigena HAV v serumuc. postane pogosto kroničen s kroničnimi prenašalcid. za preprečevanje okužbe uporabljamo aktivno imunizacjoe. AST je bolj povišana kot ALT

A. a, cB. b, dC. b, eD. d, eE. a, d

160. Izberi pravilne odgovore v zvezi s hepatitisom B a. ima pogosto fulminanten potekb. v 90 % napreduje v cirozoc. običajno se prenaša intrauterinod. spremlja ga lahko nodozni poliarteritise. prvi znak okužbe je prisotnost HBs antigena

A. a, cB. b, dC. b, eD. d, eE. a, d

161. HBc antigen pri hepatitisu B dokazujemo :A. v krviB. v serumuC. v plazmiD. v hepatocitihE. v levkocitih

162. Pri stiku z bolnikom s HBV okužbo je potrebna zaščita z imunoglobulini pri :A. vbod z iglo / stik s sluznico pri necepljenih odraslihB. spolni stik s kroničnim nosilcem HBV, necepljeniC. družinski člani kroničnega nosilca HBVD. spolni stik s kroničnim nosilcem HBV, cepljeniE. pri odraslih z visokim titrom anti HBs protiteles

163. Izberi pravilne odgovore v zvezi z akutnim hepatitisom C :A. okužba s hepatitisom C pogosto poteka kot akutni ikterični hepatitisB. fulminantni potek je v 20 %C. pogosto (v 70-80% primerov) je asimptomatičniD. prehaja v 70-80 % v kronično oblikoE. je pogost vzrok za HCC

a. c, d, eb. b, d, ec. b, c, dd. a, c, ee. a, b, c, d, e

164. Izberi pravilne odgovore, ki se nanašajo na avtoimunski hepatitis :a. je bolezen mladih ženab. pogosto ga spremljajo artralgijec. nikoli ni prisotna splenomegalijad. uspešno ga zdravimo z Interferonom

A. a, cB. b, dC. a, bD. d, eE. a, d

165. Za katero bolezen so značilna protitelesa AMA A. avtoimunski hepatitisB. primarno biliarno cirozoC. primarni sklerozantni holangitisD. alkoholni hepatitisE. kronični C hepatitis

166. Kaj je res v zvezi s kroničnim hepatitisom B ?:a. se razvije pri 80 % okuženih z virusom hepatitisa Bb. bolniki imajo značilne klinične simptomec. dokazujemo ga z določanjem protiteles anti-HBs v serumud. prisotnost HBs antigena v serumu označuje kužnoste. pozni zaplet je lahko hepatocelični rak

A. a, cB. b, dC. b, eD. d, eE. a, d

167. Druga (imunoreaktivna) faza kroničnega hepatitisa B se kaže z: :a. značilnimi simptomib. trajnim zvišanjem ALT in ASTc. pozitivnim HBsAgd. nizka koncentracija HBV DNK v krvie. negativnim HBsAg

A. c, dB. a, dC. d, eD. a, cE. b, e

168. Izberite kaj od naštetega označuje zdrave nosilce HBs antigena :A. prisotnost anti-HBs B. prisotnost antigena HBe C. nizka ali nedoločljiva HBV DNKD. povišani aminotransferaziE. odsotnost HBs-Ag v krvi

169. Kronični hepatitis B zdravimo z :a. interferonom alfa-2b. interferonom beta c. z lamivudinomd. z adefovirjeme. s ciklosporinom

A. c, d, eB. b, d, eC. b, c, dD. a, c, eE. a, c, d

170. Izberi pravilne odgovore, ki se nanašajo na uspešno zdravljenje kroničnega hepatitisa B :

a. označuje ga izginotje HBsAgb. označuje ga znižanje HBV DNKc. je uspešno pri 60 % bolnikovd. normalizacija povišane vrednosti ALT

A. c, d, eB. b, d, eC. b, c, dD. a, c, eE. a, b, d

171. Izberite pravilno trditev, ki se nanaša na hepatitis C: A. bolnik je v 70 % akutno ikteričenB. pogosto napreduje v cirozoC. potrebuje prisotnost HBs antigenaD. potrdimo ga z določanjem HCV DNAE. možna je aktivna profilaksa s cepljenjem

172. Kronični C hepatitis zdravimo z :a. kortikosteroidib. interferonom alfa-2c. ribavarinomd. lamivudinome. najboljši odgovor je pri bolnikih z genotipom 1 B

A. a, cB. b, cC. b, eD. d, eE. a, d

173. Alkoholna jetrna ciroza se razvije ( 589):a. pri 10 % alkoholikovb. pomembna je vrsta alkoholne pijačec. občasna abstinenca poslabša jetrno bolezend. pri moških je delovanje ADH v želodčni sluznici nižje kot pri ženskahe. vzrok je v genetskih dejavnikih

A. a, cB. b, dC. a, eD. d, eE. a, d

174. Za alkoholno jetrno bolezen je značilno :a. pajkasti nevusib. povečana jetrac. razmerje AST : ALT: < 2d. hipertrigliceridemijae. zvišanje sečne kisline

A. b, cB. a, b, c, dC. a, b, c, eD. a, d, eE. a, b, d, e

175. Značilnosti hiperkinetičnega obtoka pri jetrni cirozi so :a. znižan periferni uporb. arterijska hipertenzijac. zvišan minutni volumen srcad. znižan centralni volumen krvi

A. a, cB. b, cC. b, dD. c, dE. a, d

176. Zvišanje IgM je značilnost :A. alkoholne jetrne ciroze B. primarne biliarne jetrne cirozeC. atrezije žolčnih vodovD. alkoholnega hepatitisaE. poslabšanja jetrne ciroze katerekoli etiologije

177. Child-Turcott-Pughova klasifikacija za oceno stopnje jetrne bolezni vključuje :a. oceno encefalopatijeb. višino bilirubina c. oceno ascitesad. koncentracijo globulinov gamae. protrombinski čas

A. b, cB. a, b, c, dC. a, b, c, eD. a, d, eE. a, b, d, e

178. Znaki portalne hipertenzije so ( 598):

a. podaljšan protrombinski čas b. povečana vranicac. hemoroidid. zlatenicae. ascites

A. b, c, eB. b, d, eC. b, c, dD. a, c, eE. a, b, d

179. Katero razliko tlakov med portalno veno in spodnjo veno kavo že štejemo za predklinično portalno hipertenzijo? :

A. 2-5 mm HgB. 5-9 mm HgC. 10-12 mm HgD. 15-20 mm HgE. 20-25 mm Hg

180. Razlika tlakov med portalno veno in spodnjo veno, ki povzroči klinično sliko portalne hipertenzije je:

A. nad >7 mm HgB. nad >10 mm HgC. nad >12 mm HgD. nad >20 mm HgE. nad >30mmHg

181. Katera med naštetimi zdravili uporabljamo za preventivno zdravljenje portalne hipertenzije? :

a. propranololb. nifedipinc. atenolold. nadolole. sotalol

A. a in dB. a in bC. c in dD. d in eE. b in d

182. Krvavitev pri portalni hipertenziji zdravimo :a. z dobutaminomb. z oktapresinomc. z vazopresinomd. endoskopskoe. z dopaminom

A. c, d, eB. b, d, eC. b, c, dD. a, c, eE. a, b, d

183. Delujoči TIPS (transjugularni portosistemski shunt ) lahko poslabša :A. hepatično encefalopatijoB. ascites

C. hipotenzijoD. stanje prehranjenostiE. preživetje bolnikov z jetrno cirozo

184. Hepatična encefalopatija pri jetrni cirozi je :a. posledica zmanjšanja funkcije jetrnih parenhimskih jetrnih celicb. portalne hipertenzijec. anemijed. hiperurikemije

A. c, dB. a, bC. b, cD. a, cE. a, d

185. Hepatično encefalopatijo sprožijo :a. krvavitev v prebavilab. dehidracijac. benzodiazepini, narkotiki, alkohold. paracenteza zelo velikega volumna ascitesae. previsok vnos beljakovin s hrano

A. b, cB. a, b, c, dC. a, b, c, d, eD. a, d, eE. a, b, d, e

186. Značilnosti ascitesa pri cirozi so :a. specifična teža je nižja od 1016b. koncentracija beljakovin je nižja od 25 g/Lc. število levkocitov je višje od 250 cm3d. razlika v koncentraciji albuminov v serumu in albuminov v ascitesu, ki je višja

od 11 g/L je značilna za ascites pri portalni hipertenziji

A. c, dB. a, bC. b, c, dD. a, cE. a, b, d

187. Izberi pravilne ukrepe, ki se nanašajo na zdravljenje ascitesa pri jetrni cirozi :a. omejitev soli na 1-2 g/danb. spironolaktonc. furosemid

d. telesno težo nižamo za 3 kg/dane. paracenteza brez nadomeščanja albuminov

A. c, d, eB. b, d, eC. a, b, cD. a, c, eE. a, b, d

188. Kaj od naštetega velja za hepatorenalni sindrom? a. gre za napredujočo oligurično ledvično odpoved zaradi spremenjene sistemske hemodinamike ob hudi jetrni okvarib. pojavlja se samo pri akutni hudi jetrni okvaric. ustrezno zdravljen ima odlično prognozod. najbolj pogost povod je zdravljenje nesteroidnimi protivnetnimi zdravilie. zdravimo ga s presaditvijo ledvice

36. Spontani bakterijski peritonitis a. je pogost zaplet cirozeb. število levkocitov v ascitesu je nižje od 250 mm3c. večina levkocitov v ascitesu je limfocitovd. zdravimo ga z cefotaksimom 2 g na 8-12 ur iv.

A. a, cB. b, dC. b, cD. d, cE. a, d

189. Kaj od naštetega ni vzrok hemokromatozi ?A. genetski faktorjiB. transfuzijeC. zdravljenje z železomD. srpastocelična anemijaE. uživanje alkohola

190. Med naštetimi boleznimi obkroži tiste, ki so značilni za hemokromatozo .a. cirozab. diabetesc. miokardiopatijad. ledvična odpoved

A. c, d, eB. a, b, cC. b, c, dD. a, c, e

E. a, b, d

191. Genetsko (primarno) hemokromatozo ločimo od sekundarne hemokromatoze po :

A. prisotnosti železa v hepatocitihB. prisotnosti železa v vraniciC. prisotnosti železa v kostnem mozguD. prisotnosti železa v Kupferjevih celicahE. prisotnosti železa v bazalnih ganglijih

192. Hemokromatoza se pokaže pogosteje pri moških : a. nad 45 letomb. nad 55 letomc. nad 65 letom.d. Zdravimo jo z venepunkcijamie. Značilna v serumu sta zvišano železo in znižan ceruloplazmin

A. a, dB. b, dC. b, eD. d, eE. a, d

193. Najpogostejši vzrok smrti nezdravljene hemokromatoze je je:A. sepsaB. levostranska srčna odpovedC. neurejena sladkorna bolezniD. jetrnocelični rakE. hipotiroza

194. Bolniki z genetsko hemokromatozo imajo v telesu nakopičeno A. 3 do 5 g železaB. 10 do 15 g železaC. 20 do 30 g železaD. 25 do 50 g železaE. Več kot 100g železa

195. Sekundarno hemohromatozo preprečujemo tako, da :

A. ob transfuzijah dodajamo deferoksaminB. da opravljamo venepunkcijeC. da zdravimo z deferoksaminskimi tabletamiD. da dajemo bolnikom visoke odmerke vitamina CE. s peroralnim železom

196. Izberi pravilne trditve, ki se nanašajo na Wilsonovo bolezen:a. pogosto se pokaže najprej z nevrološko simptomatikob. v serumu je znižan ceruloplazminc. v serumu je zvišan feritind. bolezen je v zgodnji fazi ozdravljiva z doživljenjskim zdravljenjeme. prisoten je Keyser Fleischerjev obroč

A. a, b, cB. a, b, c, dC. a, b, c, eD. a, d, eE. a, b, d, e

197. CREST sindrom je značilno povezan s :A. primarno biliarno cirozoB. avtoimunskim hepatitisomC. celiakijoD. Crohnovo boleznijoE. MALT limfomom

198. Prvi znaki primarne biliarne ciroze so :a. zlatenicab. srbež kožec. zvišana alkalna fostatazad. zvišani IgMe. znižan holesterol

A. c, d, eB. b, d, eC. b, c, dD. a, c, eE. a, b, d

199. Primarno biliarno cirozo potrdimo laboratorijsko z: a. dokazom protiteles anti-MPOb. dokazom protiteles Sclc. dokazom protiteles proti piruvatni dehidrogenazi mitohondrijevd. dokazom anti-centromernih protitelese. noben laboratorijski test nam ni v pomoč, potrebna je biopsija jeter

200. Jetrna steatoza je povezana z vsem RAZEN:

A. kopičenje trigliceridov v hepatocitihB. debelostC. uživanje alkohola

D. okužba s herpes virusomE. zvišana mobilizacija maščobnih kislin iz maščobnega tkiva

201. Klinične značilnosti steatoze so a. povečana jetrab. povečana jetra in vranicac. pajkasti nevusid. zvišan ALTe. diabetes

A. c, d, eB. b, d, eC. b, c, dD. a, d, eE. a, b, d

202. Nealkoholni steatohepatitis je :A. alkoholni steatohepatitis pri bolniku, ki ne priznava uživanja alkoholaB. kopčenje maščob v jetrnih celicah pri osebah, ki zaužijejo < 30g alkohola na

tedenC. steatoza jeter pri bolniku, ki prejema preveliko dnevno količino glukoze v

parenteralni prehraniD. steatohepatitis, ki je posledica prirojene hiperlipidemijeE. steatohepatitis, ki je posledica zdravljenja z insulinom

203. Izberi pravilno kombinacijo odgovorov. Za nosečnost značilne jetrne bolezni so vse RAZEN :

a. akutna steatozab. HELLP sindromc. intrahepatalna holestazad. primarna biliarna cirozae. avtoimunski hepatitis

A. a, b, cB. a, c, dC. c, d, eD. b, dE. d, e

204. Najpogostejši benigni tumorji jeter pri odraslih so izmed naštetih :A. lipomiB. hemangiomiC. fokalna nodularna hiperplazijaD. hemangioendoteliomiE. germinomi

205. Izberi pravilni odgovor v zvezi z jetrnimi hemangiomi :A. je pogost tumor jeterB. pri večini ljudi povzroča simptomeC. spremlja ga zvišan alfa-fetoproteinD. diagnozo postavimo z jetrno biopsijoE. zdravimo ga z operacijo

206. Izberi kombinacijo pravilnih odgovorov. Katere jetrne tumorje od naštetih povezujemo z uporabo oralne kontracepcije :

a. adenomb. fokalna nodularna hiperplazijac. hemangiond. hepatocelularni karcinome. hemangioendoteliom

A. a, eB. b, cC. b, dD. c, dE. a, b

207. Izberi pravilne odgovore, ki veljajo za hepatocelularni karcinom :a. nastane v cirozib. je pogosto povezan z okužbo s HBV in HCVc. je povezan z izpostavljenostjo vinil kloridud. ima značilno simptomatikoe. citostatično zdravljenje je uspešno

A. b, cB. d, eC. a, cD. a, bE. b, e

208. Za jetrne metastaze je značilno : a. povečanje jeterb. dvig aminotransferazc. dvig alkalne fosfataze in LDHd. večino jih odkrije ultrazvočni preglede. diagnozo postavimo z biopsijo

A. a, b, cB. a, b, c, dC. a, b, c, eD. a, c, d, eE. a, b, d,

209. Za Budd-Chiarijev sindrom velja :a. povzroča ga bolezen hepatičnih venb. bolniki imajo ascitesc. jetra so bolečad. zdravljenje z antikoagulantno terapijo je učinkovito

A. a, b, cB. b, d, eC. b, c, dD. a, c, eE. a, b, d

210. Izberi trditve, ki veljajo za žolčne kamne :a. ima jih 10 do 20 % populacijeb. pogosti so po 60 letuc. najpogostejši so pigmentni kamnid. vzrok je zvišana sekrecija holesterola iz hepatocitove. nastanek zavre aspirin

A. a, b, cB. a, b, c, dC. a, b, c, eD. a, b, d, e E. a, d, e

211. Izberi pravilne trditve, ki veljajo za holecistolitiazo a. je zvečine asimptomatična in jo odkrijemo naključnob. povzroča lahko kolike z zaporno zlatenicoc. ugotovimo jo z ultrazvokomd. asimptomatično holecistolitiazo zdravimo z operacijoe. značilen je Courvoiser-jev znak

A. c, d, eB. b, d, eC. b, c, dD. a, b, cE. a, b, d

212. Izberi pravilne trditve, ki se nanašajo na holedoholitiazo a. je lahko primarna bolezen žolčevodovb. vedno jo spremljajo značilni simptomic. vedno jo spremlja zvišanje amilaze in lipazed. zdravimo jo z endoskopsko papilotomijo

A. c, d

B. a, dC. b, dD. b, cE. a, b, d

213. Najpogostejša oblika holecistitisa je :A. Akutni akalkulozni holecistitisB. Akutni kalkulozni holecistitisC. Kronični akalkulozni holecistitisD. Virusni holecistitisE. Gangrenozni holecistitis

214. Kaj velja za akutni holangitis a. Značilna je Charcotova triada (bolečina, vročina in zlatenica)b. sepsa, ki izvira iz žolčevodac. najpogostejši vir okužbe je portalna krid. indicirana je endoskopska papilotomijae. pogosti povzročitelji okužbe s citomegalovirusom

A. c, d, eB. b, d, eC. b, c, dD. a, c, eE. a, b, d

215. Primarni sklerozantni holangitis je :a. gnojno vnetje žolčevodovb. v 70 % povezan z ulceroznim kolitisomc. označujejo ga protitelesa proti mitohondrijemd. značilno je zvišana alkalna fosfatazae. holangiokarcinom je zaplet pri 10-15 % bolnikov

A. c, d, eB. b, d, eC. b, c, dD. a, c, eE. a, b, d

1. Katero hranilo izmed naštetih je del t.i. funkcionalne prehrane?A. Omega 3 maščobne kislineB. Esenciealne aminokislineC. GlukozaD. Palmitinska kislinaE. Natrij

2. Katera izmed naštetih skupin sestavin hrane ni nujno potrebna za preživetje človeškega organizma?A. BeljakovineB. Ogljikovi hidratiC. MaščobeD. VitaminiE. Vlaknine

3. Koliko energije da 1g beljakovin?A. 35kJB. 20kJC. 50kJD. 4kJE. 17,2kJ

4. Kolikšen delež naj predstavljajo maščobe v dnevni prehrani, da bo tveganje umrljivosti zaradi koronarne srčne bolezni manjše kot pri splošni (zahodni) populaciji?A. Manj kot 50%B. Manj kot 45%C. Manj kot 5%D. Manj kot 30%E. Manj kot 10%

5. Vloga vlaknin v prehrani NI:A. Večanje volumna blataB. Večanje števila iztrebljanj blataC. Vpliv na metabolizem, diferenciacijo črevesnih celicD. Znižanje glikemičnega indeksa zaužite hraneE. Zmanjševanje pogostosti hiperkalemije pri bolnikih z ledvično

odpovedjo

6. Vitamini. Poveži skupini vitaminov s sidromi pomanjkanja in izberi pravilno kombinacijo povezav v danih odgovorih:

a. Vitamin C A. Megaloblastna anemijab. Vitamin K B. Nočna slepotac. Vitamin A C. Hemoragična diatezad. Vitamin B1, Tiamin D. Skorbute. Vitamin B12 E. Wernickejeva encefalopatija

A. aA, bC, cD, dE, eBB. aA, bB, cC, dD, eEC. aD, bC, cB, dE, eAD. aE, bD, cC, dB, eAE. aB, bA, cD, dC, eE

7. Pomanjkanje pantotenske kisline se kaže z:A. Megaloblastno anemijoB. Vlažni beri-beriC. MarazemD. SkorbutE. Znaki pomanjkanja niso povsem znani

8. Hipoenergijske diete – velja:A. Ponudijo več energije kot je človek potrebujeB. Ponudijo točno toliko energije kot so dejanske dnevne potrebe

posameznikaC. Imajo zmanjšano vsebnost vitaminov in mikroelementovD. So namenjenu zniževanju telesne težeE. So namenjene pridobivanju telesne teže

9. Harris Benedictova enačba je:A. Namenjena oceni energijskih potreb med počitkomB. Način izračuna količine vnosa energije med hujšanjemC. Enaka za moške in ženskeD. Rezultat ni odvisen od telesne teže preiskovancaE. Rezultat ni odvisen od starosti preiskovanca

10.Pri pomanjkanju energije in beljakovin v prehrani in hkratnem vnetnem procesu (zaradi okužb in kroničnih vnetnih procesov v telesu) se razvije:A. Kvašiorkorski tip podhranjenostiB. Izolirana sarkopenijaC. Marazemski tip podhranjenostiD. Hipovitaminoza CE. Hipotrigliceridemija

11.Metode, ki nam omogočajo ugotavljanje metabolizma beljakovin v telesu, stanja pomanjkanja beljakovin in količine vnešenih beljakovin s prehrano so vse razen:A. Razmerje med dušikom kreatinina in sečnine v 24h sečuB. Kratininski višinski indeks ali faktorC. 3-Metilhistidin v 24h urinuD. Vrednost CRPE. Koncentracija visceralnih beljakovin (albumin, prealbumin,..)

12.Prehrambena anamneza. NE velja:A. Zbiramo podatke o dinamiki telesne maseB. Zanimajo nas podatki o dosedanjih kroničnih boleznihC. Njen del so podatki o razvadahD. Telesna aktivnost ni podatek, ki sodi v prehrambeno anamnezo

E. Preiskovanec mora opisati jedilnik predhodnega dne

13. Indeks telesne mase izračunamo kot:A. Telesna masa v gramih / (telesna višina v cm)2

B. Telesna masa v kg / (telesna višina v cm)2

C. Telesna višina v m / ( telesna masa v kg)2

D. (Telesna višina v cm)2 / telesna masa v kgE. Telesna masa v kg / (telesna višina v m)2

14.Merjenje podkožnega maščevja. Velja:A. Meritve opravimo na enem tipičnem mestuB. Je dober indeks hitre ocene celotne količine maščobe v telesuC. Je slab indeks ocene celotne količine maščobe v telesuD. Količina podkožnega maščevaj ni odvisna od starosti in spolaE. Hudo zmanjšanje deleža maščevja v telesu nima večjega kliničnega

pomena

15. Izločitvene diete so diete, kjer:A. Iz jedilnika izločimo vse maščobeB. Iz jedilnika izločimo vse ogljikove hidrateC. Je ločevalna dieta, kjer bolnik vsak dan učiva drugo vrsto makrohranila

(beljakovine, ogljikovi hidrati itd.)D. Je dieta, kjer iz prehane izločimo vsa živila, ki povzročajo preobčutljivostE. Trajajo vsaj tri mesece

16.Dieta brez glutena ne sme vsebovati:A. RižaB. KrompirjaC. JečmenaD. KoruzeE. Prosene kaše

17.Enteralna prehrana. Ne velja:A. Hranimo lahko v želodecB. Hranimo lahko v ozko črevoC. Je dražja od parenteralne prehraneD. Povzroča manj zapletov kot parenteralna prehranaE. Je manj fiziološka kot hranjenje na usta

18. Indikacije za popolno parenteralno prehrano:A. Bolnik dalj časa ne želi jestiB. Na oddelku ni ustreznega sistema za enteralno hranjenjeC. Odpoved delovanja prebavnih potiD. Elektrolitsko neravnovesjeE. Šokovno stanje

19.Negativna dušikova bilanca pove:A. Da je bolnik v anabolizmuB. Da je bolnik v katabolizmuC. Da bolnik dobiva premalo beljakovin

D. Da bolnik dobiva preveč energijeE. Da je bolnik prehranjen

20.Zapleti parenteralnega hranjenja so vsi razen:A. HiperglikemijaB. Steatoza jeterC. Tromboza osrednje vene, kjer je nameščen kateterD. Katetrska sepsaE. Driska

Priporočena prehrana bolnika s sladkorno boleznijo vsebujea. 45-60% ogljikovih hidratovb. 45-60% beljakovinc. 45-60% maščobd. Veliko vlaknin

A. a, dB. b, dC. c, dD. dE. vsi odgovori so pravilni

Najbolj pogost stranski učinek zdravljenja z insulinom jea. lokalna lipodistrofijab. preobčutljivostna reakcijac. hipoglikemijad. insulinski edemie. hirzutizem

Izberi pravilne trditve.a. V nosečnosti lahko pričakujemo poslabšanje pre-obstoječe diabetične retinopatije

in diabetične nefropatije.b. V nosečnosti se lahko na novo pojavi sladkorna bolezen, po porodu pa se

toleranca za glukozo normalizira.c. Ženske, ki so imele nosečnostno sladkorno bolezen, imajo visoko tveganje za

nastanek sladkorne bolezni tipa 1.

a. bb. cc. b,cd. a,be. vse trditve so pravilne

Nezdravljena ali novoodkrita sladkorna bolezen tipa 2 se klinično izrazi z:

a) poliurijob) oligurijoc) nikturijod) znižanjem telesne težee) zvišanjem telesne teže

a) ab) a,c,dc) a,c,ed) b,de) b,e

Najpogostejši sprožilni dejavnik za diabetično ketoacidozo je:a) neustrezno odmerjanje insulina

b) opustitev insulinskega zdravljenjac) novoodkrita sladkorna bolezend) okužbae) zdravljenje s kortikosteroidi

Progres diabetične retinopatije pospeši: Označi nepravilni odgovor.

a) arterijska hipertenzijab) akutni miokardni infarktc) ledvična odpovedd) hitro znižanje glukoze v krvie) nosečnost

Diabetična retinopatijaa) je posledica angiopatijeb) je posledica nevropatije c) iščemo jo pri odkritju sladkorne bolezni tipa 1d) iščemo jo pri odkritju sladkorne bolezni tipa 2

a) a,b,cb) a,c,c) a,c,dd) a,de) vsi odgovori so pravilni

50-letni bolnik je pripeljan na urgenco z motnjo zavesti – soporjem. Frekvenca dihanja 24/min, fr. srca 116/min, telesna temperatura 35.7 st. C. Iz laboratorijskih izvidov razberemo: glukoza v krvi 22 mmol/l, CRP 5, sečnina 16,5, kreatinin 130, pH krvi 7,1, pO2 14.0 kPa, pCO2 4.6 kPa, anionska vrzel 15, ketoni v urinu pozitivni. Najverjetnejša diagnoza je:

a) poslabšanje astmeb) akutni miokardni infarktc) diabetična ketoacidozad) DAHSe) sepsa

Pri zdravljenju diabetičnega aketotičnega hiperosmolarnega sindroma je v prvi uri ob odsotnosti pomembnega srčnega popuščanja pravilna hitrost nadomeščanja kristaloidnih raztopin.

a) 50 mlb) 100 mlc) 200 mld) 1000 mle) 2000 ml.

Diabetična nefropatija. Obkroži nepravilni odgovor:

a) skoraj vsi bolniki imajo diabetično retinopatijob) pred pričetkom zdravljenja potrebujemo natančno slikovno in histološko diagnostikoc) bolnikom s sladkorno boleznijo tipa 1 pričnemo kot presejalni test določati izločanje

albuminov v urinu komaj 5 let po ugotovljeni sladkorni bolezni, pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 pa takoj ob ugotovitvi sladkorne bolezni

d) dobro urejena sladkorna bolezen lahko vpliva na upočasnitev boleznie) kajenje direktno vpliva na poslabševanje ledvične funkcije

Obkroži pravilne trditve v zvezi z diabetično ledvično boleznijo.a) pojav mikroalbuminurije je zanesljiv znak začetne diabetične ledvične bolezni pri sladkorni

bolezni tipa 1b) pojav mikroalbuminurije je zanesljiv znak začetne diabetične ledvične bolezni pri sladkorni

bolezni tipa 2c) proteinurija je osnovni znak diabetične ledvične boleznid) hematurija je osnovni znak diabetične ledvične bolezni

a) a,cb) a,dc) b,cd) b,de) vsi odgovori so pravilni

Katera oblika nevrološke prizadetosti ni značilna za diabetično nevropatijo?a) spastična hemiparezab) sindrom karpalnega kanalac) avtonomna nevropatijad) simetrična senzorimotorna nevropatijae) simetrična proksimalna nevropatija spodnjih udov

Najpogostejši vzrok smrti pri sladkornem bolniku je:a) diabetična ketoacidozab) diabetična ledvična bolezenc) diabetična polinevropatijad) makroangiopatijae) malignom

52-letni bolnik z arterijsko hipertenzijo in z zvišanim holesterolom je v zadnjih 14-ih dneh opazil, da je zelo žejen, spil je tudi po 5 litrov Coca-cole dnevno. Poleg tega je odvajal urin po 10x dnevno, ponoči vsaj 2x. Ni več jasno videl napisov na televiziji, bil je zelo utrujen in oslabel. K izbranemu zdravniku je prišel na vrsto šele popoldne, le-ta ga je poslal v laboratorij, kjer so mu namerili v krvi vrednost glukoze 16.3 mmol/l. Kaj je najbolj ustrezen naslednji korak izbranega zdravnika?

A. Bolniku pove, da ima sladkorno bolezen in mu uvede terapijo.B. Bolniku pove, da ima verjetno sladkorno bolezen, vendar je treba izvid zvišane vrednosti glukoze v krvi potrditi drug dan na tešče.C. Bolniku pove, da ima verjetno sladkorno bolezen, vendar je treba za natančno opredelitev opraviti še oralni glukozno tolerančni test na tešče.D. Bolniku pove, da ima verjetno sladkorno bolezen, vendar mora za dokončno potrditev opraviti določitev glukoze še na drug dan in takrat mora biti krvna glukoza v diagnostičnem območju.E. Bolniku pove, da naj se ne obremenjuje s to vrednostjo glukoze, saj iz dotičnega laboratorija vedno prihajajo nekoliko zvišane vrednosti glukoze in so verjetno nerealne.

Obkroži specifični zaplet sladkorne bolezni:

A. akutni miokardni infarktB. diabetična kardiomiopatija

C. diabetična nefropatijaD. Charcotovo stopaloE. cerebrovaskularni insultBolniku, ki navaja, da je nekaj tednov zelo utrujen, žejen in pogosto odvaja seč, ob ambulantnem pregledu v laboratoriju izmerimo KS 13.4 mmol/l. Kaj je previlen ukrep?

A. bolniku povemo, da ima sladkorno bolezen.B. za dokončno diagnozo je potrebno preveriti, ali je ob odvzemu krvi bil teščC. za dokončno diagnozo je potrebno opraviti še eno meritev glukoze na teščeD. za dokončno diagnozo je potrebno opraviti še standardni tolerančni testE. za dokončno diagnozo je potrebno opraviti še UZ trebuha s pregledom trebušne slinavke

Standardni diagnostični test za ugotavljanje sladkorne bolezni je

A. glukagonski testB. oralni glukozni tolerančni test C. intravenski glukozni tolerančni test D. intravenski insulinski tolerančni testE. oralni insulinski tolerančni test

Oralno glukozni tolerančni test izvajamo:

a. po treh dneh pravilne diabetične dieteb. po 8-12 urnem stradanjuc. po zajtrkud. dan pred opravljanjem testa se izogibamo hrani, ki vsebuje ogljikove hidrate in nasičene

maščobne kisline

Obkroži pravilni odgovor:

a) a, db) ac) cd) be)b, d

Sladkorna bolezen tipa 1 nastane zaradi

A. gensko pogojene patološke molekule insulinaB. uničenja beta celic zaradi avtoimunega vnetjaC. uničenja beta celic ob akutnem pankreatitisuD. sprememb v mitohondrijski DNAE. zmanjšane regenerativne sposobnosti pankreatičnih beta-celic

Kronično hiperglikemijo lahko povzročijo

a. hipertirozab. Cushingova bolezenc. akromegalija d. feokromocitom

Pravilne so trditve:A. a in bB. a in cC. b in dD. vsi odgovori so pravilniE. nič od navedenega

Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2 imajo običajno naslednje lastnosti:

a. mlajši od 40 letb. prekomerna telesna težac. ob pojavu bolezni je insulinska sekrecija nezadostna d. ob pojavu bolezni je insulinska sekrecija še prisotna

e. rodbinska nagnjenost

Pravilne so trditve:A. b, c, B. a, b, c,C. b, c, d, e,D. a, d, eE. a,c,d

Pomanjkanje insulina v telesu povzročaa. lipolizob. centralno lipolizo, periferno lipogenezoc. zvišano glukoneogenezod. zmanjšano glukoneogenezoe. proteolizof. zvečano sintezo beljakovin

Pravilne so trditve:A. a, cB. a, c, eC. b, c, f D. b, d, eE. b,f

Za sladkorno bolezen tipa 1 je značilno a. ob odkritju bolezni so prisotna protitelesa na antigene, ki so sestavni deli membrane

in citoplazme beta celiceb. značilno patogenetski proces traja največ nekaj tednov pred pojavom kliničnih znakovc. klinična manifestacija bolezni z blagimi in neznačilnimi simptomid. pri odkritju bolezni je lahko prisotna ketoacidoza

Pravilne so trditveA. a, bB. a, b, dC. b, cD. dE. a, d

Priporočena prehrana bolnika s sladkorno boleznijo.A. prevladujejo naj beljakovine ali maščobeB. prevladujejo naj beljakovineC. prevladujejo naj maščobeD. prevladujejo naj ogljikovi hidrati E. ogljikovi hidrati naj bodo v minimalnem odstotku, ker je sladkorna bolezen bolezen z

motnjo presnove ogljikovih hidratov

Pravilna kombinacija odgovorov:A. a, dB. b, dC. c, dD. dE. noben odgovor ni pravilenOsnova uspešnega zdravljenja sladkorne bolezni tipa 2 je

A. metforminB. zdrava uravnotežena prehranaC. nadomeščanje insulinaD. zadostna hidracijaE. kombinirano zdravljenje z metforminom in sulfonilsečnino

Spodbujevalci izločanja insulina so naslednja zdravila:a. metforminb. sulfonilsečninac. akarbozad. metilprednisolon

Pravilna kombinacija odgovorov:

A. aB. a, b C. bD. c, dE. d

Med operativnim posegom lahko bolnik s sladkorno boleznijo, ki jo doma zdravi s sulfonilsečnino, prejema:

A. sulfonilsečnino subkutanoB. sulfonilsečnino intravenskoC. insulin subkutanoD. insulin intravenskoE. ne sme prejemati nobene terapije, da ne pride do neprepoznane hipoglikemije

Hiperglikemija v nosečnosti lahko povzročia. sladkorno bolezen pri plodub. hipoplazijo beta celic trebušne slinavkec. anomalije plodad. dehidracijo plodae. pomanjkanje plodovnice

Obkroži pravilno kombinacijo odgovorov:A. a,dB. a,eC. b,cD. cE. e

Metformin lahko povzroči laktacidozo pri bolniku s:A. hudo ishemično srčno boleznijoB. napredovalo kronično ledvično boleznijoC. napredovalo kronično jetrno boleznijoD. hudo kronično obstruktivno pljučno boleznijoE. vsemi naštetimi boleznimi

Najpogostejši zaplet zdravljenja z metforminom je:A. laktacidozaB. arterijska hipertenzijaC. ginekomastijaD. poslabšanje delovanja ledvicE. diareja

Metformin:A. je znan po pogostih življenjsko nevarnih stranskih učinkihB. je zdravilo z najmanj stranskimi učinki za zdravljenje SB tipa 2C. povzroča ledvično okvaroD. se izloča pretežno preko jeterE. noben odgovor ni pravilen

Metformin:a. je zdravilo prvega izbora za zdravljenje SB tipa 2b. zaradi številnih stranskih učinkov se odločamo za njegovo uvedbo le pri izbrani populaciji

bolnikovc. zaradi nevarnih stranskih učinkov in ozkega terapevtskega okna redno kontroliramo

njegovo koncentracijo v krvi d. s pridom ga uporabljamo tudi pri bolnikih s SB tipa 1e. gastrointestinalni stranski učinki pogosto pripeljejo do ulkusov zgornjih prebavil

Pravilna kombinacija odgovorov:A. a, dB. aC. bD. b,cE. b,c,e

Zdravila iz skupine sulfonilsečnin lahko kombiniramo z:A. insulinomB. akarbozoC. metforminomD. z vsemi naštetimiE. z nobenim od naštetih

Normalno delovanje trebušne slinavke pri sladkorni bolezni najbolj posnema zdravljenje s kombinacijo:

A. dveh srednjedolgo delujočih insulinovB. humanega kratkodelujočega insulina in ultrakratko delujočega insulinaC. kratkodelujočega in srednjedolgo- do dolgo-delujočega insulinaD. srednjedolgo in dolgodelujočega insulinaE. peroralne terapije z ultrakratko delujočim insulinomV nosečnosti praviloma zdravimo sladkorno bolezen z:A. le z dieto, ker je nosečnostna sladkorna bolezen praviloma blagaB. dieto in po potrebi s čaji zdravilnih rastlinC. dieto in po potrebi s sulfonilsečninoD. dieto in po potrebi z metforminomE. dieto in po potrebi z insulinomPreobčutljivost na insulin:

a) je zelo redka komplikacija zdravljenja z insulinomb) je zelo pogosta komplikacija zdravljenja z insulinomc) najpogosteje se kaže kot lokalna reakcijad) najpogosteje se kaže kot sistemska reakcijae) pogostejša je pri debelih bolnikih

Pravilna kombinacija odgovorov:A.B. A. a, d, eC. B. a, d, eD. C. b, dE. D. a, cF. E. b, c, eG.

Insulinski edemi:

a) se pojavljajo redko ob zdravljenju z insulinomb) se pojavljajo pogosto ob zdravljenju z insulinomc) največkrat zdravljenje ni potrebnod) največkrat potrebno večdnevno agresivno zdravljenje z diuretikom, zato bolnike praviloma hospitaliziramoe) gre za neposredni učinek insulina, ki povzroči zastajanje natrija v telesu.

Pravilna kombinacija odgovorov:

A. a, c, eB. a, cC. b, d, eD. b, dE. b, c, e

Diabetična ketoacidoza napogosteje nastopi pri:a) dementnem bolnikub) mladem bolnikuc) prekomerno prehranjenem bolnikud) normalno prehranjenem bolnikue) podhranjenem bolniku

Pravilna kombinacija odgovorov:A. a, eB. b, cC. b, dD. d, eE. a, e

Zdravljenje akutnih zapletov sladkorne bolezni zahteva:

a) nadomeščanje insulinab) nadomeščanje tekočinc) nadomeščanje elektrolitovd) korekcijo acidozee) preprečevanje trombembolij

Pravilna kombinacija:A. aB. a, bC. a, b, cD. a, b, c, dE. vsi odgovori so pravilni

Kateri simptomi so značilni za DAHS?a) bolečina v trebuhub) hipotermijac) zelo visoke vrednosti glukoze v krvid) dehidracijae) zmerno zvišani dušični retenti

Pravilna kombinacija odgovorov: A. a, c, d, eB. a, b, c, dC. b,c,dD. a,c,eE. c,d,e

Za DAHS velja:

A. zdravimo ga z dolgodelujočim insulinom s.c.B. zdravimo ga s kratkodelujočim insulinom s.c.C. zdravimo ga z dolgodelujočim insulinom i.v.D. zdravimo ga z bolusi kratkodelujočega insulina i.v.E. zdravimo ga z infuzijo kratkodelujočega insulina

Diagnoza diabetične ledvične bolezni je zelo verjetna, če

a) sladkorna bolezen traja več kot 5 letb) je prisotna diabetična retinopatijac) znaša stalna proteinurija več kot 0,5 g/dand) je prisotna arterijska hipertenzijae) so odsotne pogoste okužbe sečil

Pravilna kombinacija odgovorov:A. a,c,eB. b,c,eC. a,b,c,eD. b,cE. vsi odgovori so pravilni

Mikroalbuminurija:a) Je specifična sprememba pri diabetični ledvični boleznib) Pomeni zvečano izločanje albuminov v urinuc) Pomeni zmanjšano izločanje albuminov v urinu d) Pomeni izločanje majhnih albuminov v urinue) Je slabši napovedni dejavnik za napredovanje ledvične bolezni pri SB tipa 1 kot pri SB tipa

2

Pravilna kombinacija odgovorov:A. a,bB. bC. a,dD. a,d,eE. b,e

Določanje mikroalbuminurije:a) določamo jo le, če ugotavljamo makroalbuminurijob) rezultat je zanesljiv le, če jo določamo v zbranem 24h sečuc) pri normalnem izločanju albuminov v urinu preiskavo ponovimo vsakih 5 let

Obkroži pravilno kombinacijo odgovorov:A. aB. a,bC. b,cD. cE. noben odgovor ni pravilen

Obkroži pravilne trditve v zvezi z diabetično ledvično boleznijo.

a) pojav mikroalbuminurije je zelo verjeten znak začetne diabetične ledvične bolezni pri sladkorni bolezni tipa 2

b) proteinurija je pogosti znak diabetične ledvične boleznic) hematurija je pogosti znak diabetične ledvične boleznid) bolniki s hematurijo imajo najkrajše preživetje

Pravilna kombinacija odgovorov:A. a,bB. a,cC. c,dD. bE. noben odgovor ni pravilen

Avtonomna nevropatija pri sladkorni bolezni.a) polovica bolnikov z avtonomno nevropatijo umre v prvem letu po postavitvi te diagnoze

b) k avtonomnim motnjam prištevamo erektilno disfunkcijo in nočne driskec) bolniki imajo lahko stalno bradikardijo ali posturalno hipotenzijod) bolnike s tem zapletom najbolj ogrožajo nenadne motnje srčnega ritma

Pravilna kombinacija odgovorov:A. a,b,c,dB. a,b,cC. c,dD. b,c,dE. a,b,d

Posebnost koronarne bolezni pri diabetesu je:A. odsotnost tipičnih sprememb v EKGB. odsotnost tipične prsne bolečine

C. odsotnost porasta encimov srčno-mišičnega razpadaD. slabši odgovor na zdravljenje z nitroglicerinomE. slabši odgovor na zdravljenje z beta-blokatorjem

Pri diabetesu je najmočnejši dejavnik tveganja za koronarno srčno bolezen:

A. hiperglikemijaB. arterijska hipertenzijaC. dislipidemijaD. zvečan obseg pasuE. zvečana agregabilnost trombocitov

Značilnost sladkorne bolezni tipa 2 je:

a. kjub zdravljenju teži k presnovnemu poslabševanjub. družinsko pojavljanje ni izrazitoc. ob pojavu se manifestira z burno klinično slikod. izločanje insulina ni okrnjenoe. velikokrat se pojavi po pogostih pankreatitisih

Obkroži pravilne trditve v zvezi z makrovaskularnimi zapleti sladkorne boleznia) pogosteje jih razvijejo ženske kot moškib) zaradi velikega tveganja za makrovaskularne zaplete vsem bolnikom s sladkorno boleznijo priporočamo antiagregacijsko zaščito c) verjetnost koronarne srčne bolezni je večja ob prisotnosti ledvične prizadetostid) ateroskleroza zajame večje področje arterijskega žilja in tudi žilje manjšega kalibra

Pravilna kombinacija odgovorov:A. a,bB. a,b,cC. c,dD. cE. vsi odgovori so pravilni

Obkroži pravilne trditve:

a) V nosečnosti lahko pride do poslabšanja diabetične retinopatije.

b) V nosečnosti lahko pride do poslabšanja diabetične nefropatije.c) Hiperglikemija v nosečnosti lahko povzroči diabetično fetopatijo.d) Hiperglikemija povzroča večje število poznih intrauterinih smrti.

Pravilna kombinacija odgovorov:

A. a, cB. b,cC. a,dD. b,dE. vsi odgovori so pravilni.

Nosečnostno sladkorno bolezen zdravimo z

a) dietob) preparati sulfonilsečninec) metforminomd) insulinom

Pravilna kombinacija odgovorov:A. aB. a,bC. a,cD. a,dE. vsi odgovori so pravilni

Obkroži pravilne odgovore:a) sladkorna bolezen v nosečnosti je dejavnik tveganja za kasnejši razvoj sladkorne bolezni tipa 2 pri materib) Sladkorna bolezen v nosečnosti je dejavnik tveganja za kasnejši razvoj sladkorne bolezni tipa 2 pri otrokuc) Poostren nadzor ploda pri materi z nosečnostno sladkorno boleznijo je potreben predvsem v prvem trimestru nosečnostid) Nezdravljena ali slabo zdravljena sladkorna bolezen v nosečnosti povzroča mikrosomijo.Pravilna kombinacija odgovorov:

A. aB. a,bC. a,cD. b,dE. a,b,c

Obkroži pravilne odgovore v zvezi s sladkorno boleznijo v nosečnosti. a) Glukoza prehaja v placento z aktivnim transportom.b) Hiperglikemija pri materi povzroči hiperplazijo celic B pankreasa pri otroku in lahko povzroča hipoglikemije pri novorojenčku.c) Tako hiperglikemija kot hipoglikemija v zgodnji nosečnosti sta teratogeni.Pravilna kombinacija odgovorov:

A. aB. bC. cD. a,bE. a,c

Antihipertenzivi, ki poslabšajo toleranco za glukozo so:

A. tiazidni diuretikiB. blokatorji receptorjev alfaC. antagonisti angiotenzinskih receptorjevD. kalcijevi antagonistiE. inhibitorji angiotenzinske konvertaze55-letnemu bolniku, ki se 8 let zdravi zaradi sladkorne bolezni tipa 2, smo v ambulanti že tri-krat izmerili krvni tlak 150/90. Nima znanih zapletov sladkorne bolezni. Kot zdravilo prvega izbora uporabimo:A. inhibitor angiotenzinske konvertazeB. indapamidC. beta-blokatorD. alfa-blokatorE. kalcijev antagonistNovoodkrita sladkorna bolezen tipa 1 se klinično izrazi z:a) poliurijob) oligurijoc) nikturijod) znižanjem telesne težee) zvišanjem telesne teže

Pravilna kombinacija odgovorov:A. aB. a,c,dC. a,c,eD. b,dE. b,e

Edini natančni način za postavitev diagnoze sladkorne bolezni je:a) določanje glukoze na teščeb) oralni glukozno tolerančni testc) prisotnost kliničnih simptomov in znakov hiperglikemije

Pravilna kombinacija odgovorov:A. aB. bC. cD. b,aE. b,c

Opredeli pravilne trditve.a) Sladkorna bolezen je etiološko heterogena bolezen.b) Sladkorna bolezen je pogosto asimptomatična.c) Stopnja tolerance za glukozo se pri bolnikih z moteno toleranco za glukozo lahko spreminja.

Pravilna kombinacija odgovorov:A. noben odgovor ni pravilenB. a,bC. b,cD. a,c

E. vsi odgovori so pravilniIzberi pravilne trditve.

a) Mejne vrednosti med patološkim in normalnim območjem glikemije so bile določene glede na pojav mikroangipatije.b) Mejne vrednosti med patološkim in normalnim območjem glikemije so bile določene glede na pojav makroangipatije.c) Standardni način za postavljanje diagnoze sladkorne bolezni je določanje krvne glukoze na tešče.d) Za ljudi z moteno toleranco za glukozo je značilno večje tveganje za razvoj mikroangiopatičnih zapletov.

Pravilna kombinacija odgovorov:A. a,c,dB. b,c,dC. a,cD. b,dE. a,d

Za sladkorno bolezen tipa 1 je značilno:a) zmanjšano delovanje beta celic Langerhansovih otočkovb) zvečana insulinska rezistencac) je pogostejša od sladkorne bolezni tipa 2d) za postavitev diagnoze opravimo preiskave na najpogostejše vpletene antigene in protitelesa

Pravilna kombinacija odgovorov:

A. noben odgovor ni pravilenB. aC. a,c,dD. a,dE. vsi odgovori so pravilni

Sladkorna bolezen tipa 2:a) nastane zaradi zmanjšane sposobnosti izločanja insulinab) ob odkritju imajo vsi bolniki simptomatsko hiperglikemijo c) ob odkritju lahko ugotovimo znake prizadetosti velikih žild) ob odkritju lahko ugotovimo znake mikroangipatijePravilna kombinacija odgovorov:

A. a,dB. a,b,cC. b,c,dD. a,c,dE. vsi odgovori so pravilni

Za sladkorno bolezen tipa 1 je značilno:

a) velika rodbinska nagnjenostb) avtoimunske značilnostic) možna življenjska odvisnost od insulinad) popolna skladnost monozigotnih dvojčkovPravilna kombinacija odgovorov:

A. a,bB. a,b,dC. bD. b,cE. b,c,d

Za sladkorno bolezen tipa 1 velja:

a) vidimo sezonsko nihanje v pojavljanjub) vidimo stalen porast incidencec) koristno bi bilo presejanje zanjo, vendar trenutno zdravstvena blagajna nima dovolj denarjad) vrh pojavljanja je v zgodnjem otroštvu, ko so tudi okužbe dihal zelo pogoste

Pravilna kombinacija odgovorov:A. a,bB. a,dC. b,cD. b,dE. vsi odgovori so pravilni

Za sladkorno bolezen tipa 2 velja:a) incidenca pojavljanja je najvišja po 65. letu starostib) pojavnost je zaradi dobre preventive v upadanjuc) popuščanje celice beta trebušne slinavke ima značilno tendenco k poslabševanjud) pomemben dejavnik tveganja za njen pojav je debelost

Pravilna kombinacija odgovorov:A. a,bB. a,cC. a,c,dD. b,dE. c,d

Sladkorna bolezen se pogosteje pojavlja pri naslednji bolezni:

A. albinizemB. Cushingov sindromC. nefrotski sindromD. sarkoidozaE. kronična vnetna črevesna bolezen

Izberi pravilne trditve:

a) genetične okvare delovanja insulina so pomemben mehanizem nastanka sladkorne bolezni b) veliko ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2 ima nediagnosticirano sladkorno bolezenc) Slovenija je v pojavnosti sladkorne bolezni tipa 1 v samem vrhu med Evropskimi državami

Pravilna kombinacija odgovorov:A. aB. b

C. cD. a,cE. b,c

60-letna gospa, ki je sicer popolnoma zdrava, si na rojstnodnevni zabavi svoje vnukinje po kosilu izmeri na znančev glukometer vrednost krvne glukoze 18.1 mmol/l. Ob tem je popolnoma pretresena in gre naslednji dan k izbranemu zdravniku. Kaj so najboljši naslednji koraki, ki jih naredi izbrani zdravnik?

A. Gospo napoti naslednji dan na merjenje krvne glukoze na tešče. Ker je na tešče krvna glukoza 9.0 mmol/l, ji razloži, da ima sladkorno bolezen in ji uvede zdravljenje.B. Gospo napoti na merjenje krvne glukoze na tešče ob dveh različnih dnevih. Enkrat je vrednost 9.0 mmol/l, drugič 8.1 mmol/l. Gospe razloži, da ima sladkorno bolezen in ji uvede zdravljenje.C. Gospo napoti na merjenje krvne glukoze na tešče ob dveh različnih dnevih. Enkrat je vrednost 9.0 mmol/l, drugič 8.1 mmol/l. Gospe razloži, da verjetno nima sladkorne bolezni, saj ima krvni sladkor trend k nižanju in bo ob dieti verjetno kmalu v normalnem območju.D. Gospo napoti naslednji dan na merjenje krvne glukoze na tešče. Ker je na tešče krvna glukoza 9.0 mmol/l, ji izda napotnico še za oralni glukozni tolerančni test, da se z natančno metodo prepriča ali je sladkorna bolezen res prisotna.E. Gospo napoti naslednji dan na merjenje krvne glukoze na tešče in glukoze v urinu. Krvna glukoza znaša 9.0 mmol/l, urinska je +++. Zaradi dveh patoloških rezultatov ji pove, da ima sladkorno bolezen in ji uvede zdravljenje.

42-letni bolnik ima po oralnem glukozno tolerančnem testu na tešče vrednost krvne glukoze 4.5 mmol/l, v 120. minuti pa 10.0 mmol/l. Bolnik ima najverjetneje:

A. normoglikemijoB. sladkorno bolezenC. mejno bazalno glikemijoD. moteno toleranco za glukozoE. dedno glikogenozo

80-letnemu gospodu ob dveh različnih priložnostih izmerimo na tešče krvni sladkor 7.5 in 7.4 mmol/l. Obkroži najbolj pravilno trditev.

A. Gospod ima normoglikemijo.B. Gospod ima mejno bazalno glikemijo.C. Gospod ima moteno toleranco za glukozo.D. Gospod ima starostno sladkorno bolezen, ki ne zahteva nadaljnjega ukrepanja. E. Gospod ima sladkorno bolezen.

Obkroži specifični zaplet sladkorne bolezni:

A. utesnitev n. medianusaB. diabetična retinopatija C. diabetična kardiomiopatijaD. insulinomE. cerebrovaskularni insult42-letni (sicer zdrav) gospod pride zaradi 14 dni trajajočega slabega počutja na pregled k izbranemu zdravniku. Opisuje povečano žejo, pogosto odvajanje vode, motnje vida in spomina, hudo oslabelost. V zadnjem mesecu je nenamerno shujšal za 6 kg.V laboratorijskih izvidih v krvi Hb

145 g/l, levkociti 7.0 x 109/l, trombociti 250 x 109/l, glukoza 17 mmol/l, kreatinin 80 mikromol/l, natrij, kalij, klor, pH , pO2, pCO2, bikarbonat so brez posebnosti. V urinu glukoza +++, proteini +, ketoni +++.

Bolnik ima najverjetnejeA. SIADHB. sladkorno bolezen tipa 1C. sladkorno bolezen tipa 2D. prirojeno glikogenozoE. dilucijsko hiponatriemijo

Značilno za C-peptid je:a) Izloča se iz beta-celic trebušne slinavkeb) Tvori se iz prekurzorske molekule v krvnem obtokuc) Izloča se v ekvimolarni količini kot insulind) Lahko deluje kot inhibitor delovanja insulinae) Tvorba je odvisna od koncentracije krvne glukoze

Kombinacija pravilnih odgovorov:A. a,dB. a,c,eC. b,eD. b,c,dE. a,c,d

Izločanje insulina iz beta-celic trebušne slinavke pospeši:a) glukozab) maščobne kislinec) ketonid) aminokisline

Kombinacija pravilnih odgovorov je:A. aB. a,bC. a,b,cD. a,dE. vsi odgovori so pravilni

Končni izločki beta celice trebušne slinavke so:

A. insulinB. insulin, C-peptidC. insulin, C-peptid, proinsulinD. insulin, C-peptid, proinsulin, preproinsulinE. insulin, C-peptid, proinsulin, preproinsulin, glukoza

Glukoza vzpodbudi beta-celico trebušne slinavke, da izloči insulin:A) preko difuzijeB) preko aktivnega transportaC) preko osmotskega gradientaD) preko vezave na receptor na membrani beta celice

E) preko vezave na intracelularni receptor beta celice

Glavno tarčno tkivo za delovanje insulina je:

A. mišica, jetra, maščevjeB. srce, jetraC. srce in možganiD. ledviceE. eritrociti

Najmočnejši dražljaj za izločanje insulina iz beta celice trebušne slinavke je:

A. glukozaB. maščobne kislineC. ketoniD. argininE. izolevcin

Glavna hormonska zaščita pred hipoglikemijo med obroki je:

A. somatostatinB. glukagonC. adrenalinD. glukokortikoidiE. rastni hormon

Izberi pravilne trditve o insulinu:

a) ob njegovem pomanjkanju prevlada katabolizemb) ob njegovem pomanjkanju prevlada anabolizemc) ekstrakcija insulina v jetrih je večja po hranjenjud) ekstrakcija insulina v jetrih je večja med stradanjem

Kombinacija pravilnih odgovorov:A. a,cB. a,dC. b,cD. b,dE. b

Izberi pravilne trditve o insulinu:a) Izloča se stalnob) Izloča se po obrokihc) Najpomembnejši učinek v jetrih je zavora lipolized) Najpomembnejši učinek v jetrih je vzpodbuda lipolize

Kombinacija pravilnih odgovorov:

A. a,cB. a,dC. b,c

D. b,dE. a

K presnovnemu sindromu prištevamo:

A. moteno toleranco za glukozoB. sladkorno bolezenC. moteno toleranco za glukozo, zvečan krvni tlakD. moteno toleranco za glukozo, zvečan krvni tlak, obseg pasuE. moteno toleranco za glukozo, zvečan krvni tlak, obseg pasu, motnje vida, zvišani plazemski

trigliceridiZa presnovni sindrom je značilna:

A. uremijaB. hiperinsulinemijaC. hipoinsulinemijaD. hiperglukagonemijaE. hipoglukagonemija

Za sladkorno bolezen tipa 1 je značilno:a) je pretežno imunsko povzročenab) je pretežno idiopatičnac) ob manifestaciji bolezni je propadlo skoraj 50% beta celicd) ob manifestaciji bolezni je propadlo tri četrtine beta celic e) ob manifestaciji bolezni so propadle praktično vse beta celice

Obkroži kombinacijo pravilnih odgovorov:

A. a,cB. a,dC. a,eD. b,cE. b,e

Pri sladkorni bolezni tipa 1:a) je pogosto poleg Langerhansovih otočkov prizadeta tudi eksokrina pankreatična funkcijab) poleg Langerhansovih otočkov ni značilna prizadetost eksokrine pankreatične funkcijec) je pogosto poleg Langerhansovih otočkov prizadeto tudi izločanje glukagonad) izločanje glukagona ni prizadetoe) zaradi citotoksičnega tkivnega odziva je pogosto prizadeto izločanje somatostatina

Obkroži kombinacijo pravilnih odgovorov:A. a,c,eB. a,dC. b,dD. b,c,eE. e

Za sladkorno bolezen tipa 2 je značilno:

a) izločanje insulina v bazalnem stanju je nekoliko šibkejše pri debelihb) izločanje insulina v bazalnem stanju je močnejše pri debelih

c) Z višanjem koncentracije glukoze po obremenitvi se izločanje insulina iz trebušne slinavke sorazmerno zvišuje

d) Z višanjem koncentracije glukoze po obremenitvi se izločanje insulina iz trebušne slinavke sorazmerno znižuje

Obkroži pravilno kombinacijo odgovorov:A. aB. bC. a,cD. a,dE. b,c

Za sladkorno bolezen tipa 2 je značilno:

A. izločanje insulina je v vsaki fazi bolezni nezadostnoB. izločanje insulina je v začetnih fazah bolezni zadostno, potem pa se zniža in postane

nezadostnoC. izločanje insulina je v vseh fazah bolezni zadostno, hiperglikemija je posledica insulinske

rezistenceD. izločanje insulina je v vseh fazah bolezni zadostno, hiperglikemija je posledica nezavrte

jetrne glukoneogenezeE. izločanje insulina je zadostno, vendar je hiperglikemija posledica tako nezavrte jetrne

glukoneogeneze kot zmanjšane odzivnosti maščevja in mišic na že obstoječi insulin

Za sladkorno bolezen tipa 2 je značilno:

a) nastop bolezni je nenadenb) etiopatogeneza je podobna kot pri moteni toleranci za glukozoc) etiopatogeneza je podobna kot pri mejni bazalni glikemijid) ob razvoju sladkorne bolezni je lahko še vedno prisotna hiperinsulinemija

Obkroži kombinacijo pravilnih odgovorov:A. aB. a,b,cC. b,cD. b,dE. b,c,d

Za sladkorno bolezen tipa 2 velja:

a) gre za klinično homogeno bolezenb) gre za klinično heterogeno bolezenc) okvarjena je insulinska odzivnost tako na poreceptorskem kot na prereceptorskem nivojud) vedno je prisotna tudi okvara izločanja insulina

Obkroži pravilno kombinacijo odgovorov:A. a,cB. b,dC. bD. b,c,dE. a,c,d

Oceno morebitnih kroničnih zapletov sladkorne bolezni izvajamo:A. ob odkritju sladkorne bolezni tipa 1B. pet let po odkritju sladkorne bolezni tipa 1 C. pet let po odkritju sladkorne bolezni tipa 2 D. vsako leto, ne glede na tip sladkorne bolezniE. le ob izrazitih simptomih okvare perifernih organov, ker zapletov ne moremo pozdraviti,

lahko le lajšamo simptome

Za sladkorno bolezen tipa 2 velja:a) Slovenija ima nižjo prizadetost kot sosednje državeb) Slovenija ima podobno prizadetost kot sosednje državec) Pogostejša je pri ženskahd) Ob odkritju je večinoma simptomatska

Kombinacija pravilnih odgovorov:A. aB. bC. a,cD. b,cE. a,c,d

Za ketoacidozo velja:a) je posledica nebrzdane lipolizeb) je posledica nebrzdane glukoneogenezec) se ne pojavlja pri sladkorni bolezni tipa 2d) vodilni presnovni proces je anabolizem

Obkroži kombinacijo pravilnih odgovorov:A. aB. bC. a,cD. b,cE. a,c,d

Najprimernejša dieta pri sladkorni bolezni je:

A. dieta s čimmanj ogljikovih hidratov in čimveč beljakovinamiB. dieta s čimmanj ogljikovih hidratov in maščob in čimveč beljakovinamiC. dieta s prevladujočimi sestavinami sadja in zelenjaveD. presna prehranaE. dieta, ki temelji na priporočilih zdrave prehrane

Obkroži pravilno trditev o prehrani pri sladkorni bolezni.

A. Živila, ki vsebujejo enostavne ogljikove hidrate so absolutno prepovedana.B. Živila z ogljikovimi hidrati morajo biti razporejena pri vseh dnevnih obrokih.C. Živilom z ogljikovimi hidrati se izogibamo.D. Vitamini in minerali so pomembna energijska živila v prehrani pri sladkorni bolezni.E. Zaradi vpliva na zaplete povzročene s hiperglikemijo, vsakemu bolniku svetujemo dodatek

antioksidantov in mineralov.

Sulfonilsečnine:

A. ne povzročajo hude hipoglikemijeB. delujejo preko zmanjševanja insulinske rezistenceC. spodbujajo tvorbo insulinaD. spodbujajo eksocitozo insulina iz trebušne slinavkeE. so varna zdravila, tudi pri kronični ledvični bolezni

Sulfonilsečnine:

A. lahko jih varno uporabljamo za zdravljenje nosečnostne sladkorne bolezniB. lahko povzročajo hipoglikemijoC. lahko jih uporabljamo tako pri sladkorni bolezni tipa 1 kot tipa 2D. imajo pogoste stranske učinke in jih zato zelo redko uporabljamo v zdravljenjuE. redno je potrebno monitorizirati nivoje zdarvila v plazmi

Hipoglikemija pri sulfonilsečnini:

a) praviloma potrebuje hospitalizacijob) najnevarnejši so pripravki s kratkotrajnim a intenzivnim učinkomc) pogoste so pri ledvični okvarid) v primeru diareje ali bruhanja ali teščega stanja sulfonilsečnine ne zaužijemo zaradi strahu

pred hipoglikemijo

Kombinacija pravilnih odgovorov:

A. noben odgovor ni pravilenB. vsi odgovori so pravilniC. a,bD. b,cE. a,c,d

Pri zdravljenju z metforminom se najbolj bojimo:A. hipoglikemijeB. poslabšanja ledvične okvareC. ketoacidozeD. laktacidozeE. debelosti

Metformin je široko uporabljano zdravilo, vendar je kontraindiciran pri:

a) obsežni ishemiji spodnjih okončinb) kronični ledvični boleznic) hudi jetrni okvarid) hujši anemijie) pogostih hudih astmatskih napadih

Kombinacija pravilnih odgovorov:A. aB. d

C. e D. noben odgovor ni pravilenE. vsi odgovori so pravilni

Akarboza:

a) kontraindikacija je kronična vnetna črevesna bolezenb) z njo lahko zdravimo vse tipe sladkorne bolezni, vključno z nosečniško oblikoc) praktično nima stranskih učinkovd) v monoterapiji lahko z njo učinkovito dolgoročno uravnavamo glikemijo e) vpliva predvsem na bazalno glikemijo

Najnevarnejši neželeni učinek sulfonilsečnine je:A. ledvična odpovedB. akutni miokardni infarktC. jetrna odpovedD. hipoglikemijaE. alergija

Kakšna je koncentracija insulina v pripravkih, ki so na voljo v Sloveniji:

A. 1 E/mlB. 4 E/m lC. 40 E/mlD. 100 E/ml E. 400 E/ml

MODY je:a) oblika sladkorne bolezni tipa 1b) oblika sladkorne bolezni tipa 2c) značilen je težji potek sladkorne boleznid) značilen je lažji potek sladkorne bolezni

Pravilna kombinacija odgovorov:A. a,cB. a,dC. b,cD. b,dE. a,b,c

K nevroglikopeničnim znakom hipoglikemije ne prištevamo:A. potenjaB. krčevC. kognitvnih motenjD. izgube zavestiE. neobičajnega vedenja

Najpogostejši vzrok hipoglikemijam je:d. alkoholizeme. insulinomf. eksogeni hiperinsulinemizemg. avtoimunsko dogajanjeh. napredovala kronična ledvična odpoved

Nezidioblastoza je:A. funkcionalno prekomerno izločanje insulina po obroku, bogatem z ogljikovimi hidratiB. hiperplazija beta celic pankreasaC. s povečanim izločanjem IGF-1 in IGF-2 spodbujena hipoglikemijaD. podvrsta alimentarne hipoglikemijeE. sindrom hipoglikemij, povzročenih z odpovedjo hipofize

Kaj ne velja za alkoholno hipoglikemijo:A. Je pogost vzrok hipoglikemijamB. Je posledica slabe hranjenosti, alkohola in jetrne okvareC. Kronična okvara jeter ni pogoj za alkoholno hipoglikemijoD. Zdravimo jo z glukagonom im. ali koncentrirano glukozo iv.E. Huda hipoglikemija ni v povezavi s količino zaužitega alkohola

Idiopatična reaktivna hipoglikemija:a) Največkrat se pojavlja na teščeb) Največkrat se pojavlja 5 ur po mešanem obrokuc) Je posledica funkcionalno prekomernega izločanja insulinad) Večinoma gre za adrenergično stimulacijo po obrokue) Pogostejša je pri debelih f) Pogostejša je pri čustveno labilnih ženskah

Obkroži kombinacijo pravilnih odgovorov:A. a,B. b, c,d,e,fC. c,d,fD. a,e,fE. a,c,f

Hipoglikemija:a.) zanjo je značilna pestra množica vzrokov, a specifični skupek simptomov b.) večinoma je enostavno prepoznavnac.) najpogosteje se pojavlja pri čustveno labilnih ženskahd.) pojavlja se pri pretežno suhih bolnikihe.) Je značilen simptom številnih priprejenih motenj presnove

Obkroži pravilno kombinacijo odgovorov:A. a,c, eB. cC. b,c,dD. a,b,c,eE. e

Za sladkorno bolezen tipa 1 je značilno protitelo:A. ACEB. MPOC. GADD. TtgE. EMAPresejalni test za diabetično retinopatijo:

A. pregled s špranjkoB. slikanje očesnega ozadja s fundus kameroC. pregled visusa, fundusa in campusaD. slikanje žilja s fluorescenčno tehnikoE. laboratorijsko spremljanje

Diabetična avtonomna nevropatija:

A. pojavi se pri več kot 20-letnem trajanju sladkorne bolezniB. povezana z visoko smrtnostjoC. spada med najbolj raziskane zaplete sladkorne bolezniD. diagnozo postavimo na podlagi nevrološkega telesnega pregledaE. presejalna preiskava za njeno odkrivanje je test s Semmes-Weinsteinovim

monofilamnetom Za zdravljenje sladkorne bolezni z insulinsko črpalko velja:

a) priporočamo jo predvsem mladim bolnikomb) priporočamo jo predvsem bolnikom s sladkorno boleznijo tipa 2c) nujen pogoj za zdravljenje je zavedanje hipoglikemijd) poveča tveganje za ketoacidozoe) priporočamo jo vsem nosečnicam s sladkorno boleznijo

Obkroži pravilno kombinacijo odgovorov:A. a,c,eB. a,eC. c,dD. dE. a,c,d,e

Za zdravljenje sladkorne bolezni z insulinsko črpalko velja:A. Kontraindicirana je pri dojenčkihB. Bolniku črpalka že zna svetovati pri uravnavanju glikemijeC. gre za kontinuirano intravensko dovajanje majhnih količin insulinaD. primerna je za aplikacijo prandialnih, ne pa korekcijskih odmerkov insulinaE. v primerjavi z injektorji gre za manjše tveganje za hiperglikemijo

Insulinsko zdravljenje:A. pri SB tipa 2 je potrebno le izjemomaB. uvajamo ga izključno hospitalnoC. osnovni odmerek insulina pri SB tipa 1 je 0,6-0,8 E/kg TTD. z dvofaznimi insulini praviloma natančneje uredimo glikemijo kot z bazalnimi in

prandialnimi insuliniE. v kombinaciji s peroralno terapijo je kontraindicirano

Najpogostejša med diabetičnimi nevropatijami je:A. avtonomna nevropatijaB. pareza n. facialisaC. sindrom caude equineD. utesnitveni sindrom n. medianusaE. distalna simetrična periferna polinevropatija

Obkroži pravilne trditve.

a) Razlika med hipoglikemično komo in diabetično ketoacidozo (DKA) je, da je pri hipoglikemični komi začetek nagel, pri DKA pa počasnejši.

b) Pri hipoglikemični komi in DKA je srčna akcija tahikardna.c) Pri hipoglikemični komi in DKA je prisotno Kussmaulovo dihanje.

Pravilna kombinacija:

A. noben odgovor ni pravilenB. vsi odgovori so pravilniC. aD. a,b

E. b,c

Alkoholna hipoglikemija:

a) stopnja hipoglikemije je sorazmerna količini zaužitega alkoholab) hipoglikemija se pogosto pojavi šele, ko znaki opitosti pojenjajoc) kronična okvara jeter je pogoj za alkoholno hipoglikemijod) pri vsakem opitem človeku z motnjo zavesti moramo objektivno izključiti hipoglikemijoe) hipoglikemijo zdravimo z glukozo in glukagonom

Pravilna kombinacija odgovorov:A. a,b,d,e B. a,c,dC. b,c,d,eD. b,dE. a,b,e

Hipoglikemije ne povzroča:

A. Akutna odpoved jeterB. Akutna odpoved ledvicC. Akutni miokardni infarktD. PanhipopituitarizemE. Alkohol

LDL-holestrolni delci

a) iz plazme se odstranjujejo pretežno preko vezave na specifični LDL receptorb) iz plazme se odstranjujejo pretežno z internalizacijo v celice z nespecifičnimi mehanizmic) katabolizem poteka pretežno v jetrihd) katabolizem poteka pretežno s posredovanjem makrofagnih „scavanger“ receptorjev

Pravilna kombinacija odgovorov:A. a,cB. a,dC. b,cD. b,dE. a

Obkroži pravilen odgovor:

A. Po akutnem srčnem infarktu se vrednosti LDL prehodno zvišajo za 24 h.B. Po akutnem srčnem infarktu se vrednosti HDL prehodno zvišajo za 24h.C. Po akutnem srčnem infarktu se vrednosti HDL in LDL prehodno znižajo za nekaj tednov.D. Po akutnem srčnem infarktu se vrednosti HDL in LDL prehodno zvišajo za nekaj tednov.E. Po akutnem srčnem infarktu se vrednosti HDL in LDL prehodno znižajo za 24h.

Obkroži pravilen odgovor.

AMI vpliva na vrednosti serumskih lipidov, zato lipidograma praviloma po AMI ne določamo.

A. Prva trditev pravilna, druga napačna.B. Druga trditev pravilna, prva trditev napačna.C. Obe trditvi pravilni in vzročno povezani.D. Obe trditvi pravilni, nista vzročno povezani.E. Obe trditvi napačni.

Vzrok za sekundarno hiperholesterolemijo ni:

A. hipotirozaB. anoreksija nervozaC. akutna intermitentna porfirija D. hemofilija AE. nefrotski sindrom

Za družinsko hiperholesterolemijo velja:

a) deduje se avtosomno recesivnob) gre za motnjo presnove apoEc) med tipične znake spadajo ksantelazme in arkus roženiced) depoziti holesterolnih estrov se nalagajo na tetivah fleksorjev rokKombinacija pravilnih odgovorov:

A. noben odgovor ni pravilenB. a,bC. b,dD. c,dE. vsi odgovori so pravilni

Statinia) so inhibitorji HMG-CoA oksidazeb) so inhibitorji HMG-CoA reduktazec) znižajo plazemski holesterol v povprečju za 30%d) največji učinek na znižanje LDL se pojavi po 3-eh dnehe) največji učinek na znižanje LDL se pojavi po 3-eh tednih

Pravilna kombinacija odgovorov:A. a,dB. a,c,eC. b,c,dD. b,c,eE. b,e

Najbolj učinkovita zdravila za zdravljenje dislipidemije so:

A. zaviralci absorpcije holesterolaB. statiniC. nikotinska kislinaD. fibratiE. vezalci žolčnih kislin

Obkroži kombinacijo pravilnih odgovorov.

a. Uživanje velikih odmerkov omega-3 maščobnih kislin zniža vrednosti plazemskega

LDL holesterola.b. Uživanje velikih odmerkov omega-3 maščobnih kislin zniža vrednosti plazemskih

trigliceridov.c. Afereza LDL je varna in učinkovita terapevtska možnost, ki se je poslužujemo ob

hudih oblikah hiperlipidemijd. Afereza LDL je nevarna in le občasno učinkovita terapevtska možnost, ki se je zato

poslužujemo le ob hudih oblikah hiperlipidemij.

Pravilna kombinacija:A. a,cB. b,cC. a,dD. b,dE. a,b,d

Najpogostejši neželeni učinki zdravljenja s statini so:

A. navzeja in rdečicaB. žolčne kolikeC. aritmija D. driska in hiperurikemija E. miozitis in patološki hepatogram

Kontraindikacija za zdravljenje s statini je:A. kronična vnetna črevesna bolezenB. nefrotski sindromC. kronična jetrna bolezenD. sladkorna bolezenE. srčna aritmijaPorfirije a) značilna je akutna klinična slika zaradi motenj v presnovi hemab) do manifestacije bolezni pride že pri majhnem zmanjšanju aktivnosti encimovc) hereditarna koproporfirija je najpogostejša klinična oblikad) zastrupitev s svincem povzroči podobno klinično sliko kot akutni napad porfirijee) akutni napad porfirije lahko povzroči klinično sliko akutnega abdomna

Pravilna kombinacija odgovorov:A. a,b,cB. a,d,eC. b,eD. d,eE. vsi odgovori so pravilni

Porfirija cutanea tarda

A. nastane zaradi prekomernega uživanja alkoholaB. je večinoma prirojenaC. klinični potek je akutenD. klinično sliko pogosto zamenjujemo za akutni apendicitisE. napad se sproži ob psihičnem stresuAkutna intermitentna porfirija:

a) simptomi so posledica okvare perifernega, avtonomnega in centralnega živčnega sistemab) sproži jo stres, stradanje, določeni anestetiki in analgetikic) nevropatija je hitro napredujoča in zajame tudi dihalne mišiced) prisotni sta lahko hipertenzija in tahikardijaPravilna kombinacija odgovorov:

A. a,bB. a,b,cC. bD. noben odgovor ni pravilenE. vsi odgovori so pravilni

Najpogostejša genetska hiperlipidemija je:A. družinska hiperholesterolemijaB. družinska kombinirana hiperlipidemijaC. poligenska hiperholesterolemijaD. družinska hilomikronemijaE. družinska disbetalipoproteinemija

Za hilomikrone velja:a) so lipoproteinski delci z največjo gostotob) na tešče jih v plazmi zaznamo v nizki koncentracijic) vsebujejo holesterolno jedro, ki ga obdaja plašč fosfolipidov in beljakovind) nastajajo v jetrih

Pravilna kombinacija odgovorov: A. noben odgovor ni pravilenB. a,b,cC. bD. b,cE. vsi odgovori so pravilni

V LDL delcu prisoten apolipoprotein je:A. apo A-IB. apo A-IIC. apo B-48D. apo B-100E. apo C-III

Katere od sledečih povezav so skladne s principom pozitivne povratne zveze:

a) T3 – TSHb) Estradiol – LHc) Ca – PTHd) Osmolalnost plazme – AVPe) kortizol – ACTH

A. Pravilni so vsi odgovori B. Pravilen je odgovor b C. Pravilna sta odgovora a in dD. Pravilni so odgovori b, c in eE. Pravilni so odgovori b, d in e

Če hormon potuje od mesta nastanka do mesta delovanja po svetlini votlega organa, se to delovanje imenuje

A. avtokrinoB. parakrinoC. lumokrinoD. nevroendokrinoE. klasično

Za plazemski prenos hormonov velja:

a) steroidni hormoni so topni v vodi in ne potrebujejo vezave na plazemske beljakovine

b) steroidni hormoni niso topni v vodi in potrebujejo vezavo na plazemske beljakovine

c) hormon, vezan na beljakovino, ne more vstopiti v celico in je biološko neaktivend) večina peptidnih hormonov je topna v vodie) vezalne beljakovine so lahko specifične ali nespecifične

A. Pravilni so vsi odgovori B. Pravilni so odgovori a, d in eC. Pravilni so odgovor b, c, d in eD. Pravilni so odgovori a, c, d in eE. Pravilni so odgovori a, c in d

Med eikozanoide NE sodi:

A. prostaglandinB. prostaciklinC. interlevkinD. levkotrienE. tromboksan

Za sintezo hormonov veljajo naslednje trditve, razen:

A. Peptidni hormoni se sintetizirajo na ribosomih s prevajanjem s specifične mRNK v obliki preprohormonov, ki postanejo aktivni po ustrezni odcepitvi delov molekule

B. Steroidni hormoni nastajajo iz holesterola, ki se najprej pretvori v pregnenolonC. Steroidni hormoni se kopičijo v celicah, kjer nastajajo, in se izločijo šele na

določen dražljajD. Večino stopenj v sintezi steroidov katalizirajo encimi iz skupine citokrom 450 in

dehidrogenazE. Dušikov oksid (NO) nastaja iz L-arginina v endoteliju, živčnih vlaknih in

makrofagih

Za hipotalamus NE velja naslednja trditev:

A. Tvori povezavo med CŽS in endokrinim regulacijskim sistemomB. Sestavljajo ga jedra nevroendokrinih celicC. Mediana eminenca leži v skrajnem zgornjem delu hipotalamusaD. V hipotalamusu so centri za žejo, sitost, lakoto in regulacijo toploteE. V hipotalamusu je biološka ura

Kateri od naštetih hormonov v glavnem NE nastaja v hipotalamusu?

A. GonadoliberinB. OksitocinC. SomatostatinD. AdrenokortikotropinE. Adiuretin

Katera trditev o regulaciji hipotalamičnih in hipofiznih hormonov NI pravilna?

A. Tiroliberin (TRH) spodbuja izločanje prolaktinaB. Tiroliberin (TRH) spodbuja izločanje tirotropnega hormona (TSH)C. Dopamin spodbuja izločanje prolaktinaD. Somatostatin zavira izločanje rastnega hormonaE. Arginin-vazopresin spodbuja izločanje adrenokortikotropnega hormona (ACTH)

Katera trditev o hipofizi NI pravilna?

A. Hipofiza ali možganski privesek leži v turškem sedluB. Hipofiza tehta do 1 gramC. Pet vrst hipofiznih celic izloča 6 vrst hormonovD. Nevrohipofiza nastane iz Rathkejeve vrečeE. Po prekinitvi hipofiznega peclja se izločanje prolaktina poveča

Katera trditev je pravilna?

A. Po možganski poškodbi je delovanje hipofize zelo redko prizadetoB. Po obsevanju hipofize (zaradi tumorja) se prehodno poveča izločanje

prolaktinaC. Po prekinitvi hipofiznega peclja se izločanje prolaktina zmanjšaD. Dopaminski antagonisti zavirajo izločanje prolaktina

E. Makroprolaktin je izjemno aktivna oblika prolaktina

Lokalni simptomi, ki jih povzročajo hipofizni tumorji, so lahko vsi našteti, razen:

A. Temporalna epilepsija B. LikvorejaC. HidrocefalusD. Prizadetost 5. in 9. možganskega živcaE. Izpadi v vidnem polju

Kateri od naštetih sindromov ne spada med hipotalamične?

A. Kallmanov sindromB. Marfanov sindromC. Laurence-Moonov sindromD. Sindrom Prader-WilliE. Bardet-Biedlov sindrom

Kateri hipofizni adenomi so najpogostejši?

A. Prolaktinomi (laktotropni adenomi)B. Somatotropni adenomiC. TSH adenomiD. Kortikotropni (ACTH) adenomiE. Gonadotropni adenomi

Katere od sledečih navedb so skladne z diagnozo hipofiznega tumorja (oz. ga ne izključujejo)?

a. diplopija zaradi okvare okulomotornega živcab. izpad vidnega polja na enem očesuc. iztekanje likvorja iz nosud. normalni izvidi testiranja hipofizee. normalna velikost turškega sedla na običajnem RTG posnetku

A. Pravilni so vsi odgovori B. Pravilna sta odgovora a in eC. Pravilni so odgovori a, b, c in eD. Pravilni so odgovor b, c in eE. Pravilni so odgovor b, d in e

Morfološki vzrok hipopituitarizma najbolje ugotavljamo z:

A. RTG slikanjem turškega sedla v dveh projekcijahB. CT hipotalamo-hipofiznega področjaC. MR hipotalamo-hipofiznega področjaD. Scintigrafijo z izotopsko označenim oktreotidomE. Scintigrafijo z MIBG

Kateri so najpogostejši tumorji v področju turškega sedla?

A. kraniofaringeomiB. meningeomiC. germinomiD. adenomiE. zasevki karcinoma dojke in pljuč

Tumorji hipofize lahko povzročajo simptome in znake na različne načine. Izključujoč izjemno redke primere gre za vse od naštetih stanj razen za:

A. povečano nastajanje prolaktinaB. moteno nastajanje TSHC. pritisk na optično hiazmoD. metastaze v jetrihE. povečano nastajanje rastnega hormona

Hipofizne tumorje zdravimo načeloma najprej operativno, razen:

A. TSH adenomovB. KraniofaringeomovC. ProlaktinomovD. Somatotropnih adenomovE. Meningeomov

Našteti zapleti operativnega zdravljenja hipofiznih tumorjev po transsfenoidalni poti so zelo redki, razen:

A. Prehodnega diabetes insipidusaB. HipopituitarizmaC. LikvorejeD. MeningitisaE. Novonastalih izpadov v vidnem polju

Za katero od navedenih bolezni je značilno čezmerno izločanje hormona iz endokrinega tumorja

A. Gravesova bolezen (bazedovka)B. Kallmanov sindromC. Addisonova bolezenD. hipopituitarizemE. akromegalija

Med vzroke za sekundarno hiperlipidemijo spadajo vsa našteta stanja razen:

A. nefrotični sindromB. slabo urejena sladkorna bolezenC. tiazidi D. hipertiroza

E. motnje v delovanju jeter

Za akromegalijo so značilne naslednje trditve:

a) prevalenca akromegalije je 3-4 bolniki na milijon prebivalcevb) umrljivost je pri nezdravljeni akromegaliji 2-3 krat večja kot v splošni populaciji c) incidenca akromegalije je 50-70 bolnikov na milijon prebivalcev na letod) diagnozo akromegalija postavimo povprečno 9 let po pojavu prvih simptomove) za akromegalijo zbolevajo moški pogosteje kot ženske

A. Pravilne so kombinacije a, c, dB. Pravilne so kombinacije b, d, eC. Pravilne so kombinacije a, b, c, eD. Pravilne so kombinacije b, dE. Pravilne so vse naštete trditve

Rastni hormon (STH) se pomembno vpleta v presnovo. Katera trditev NE drži?

A. STH je antagonist insulina v presnovi glukozeB. STH zavira izločanje insulina iz beta-celic pankreasaC. STH zavira delovanje insulina na celice in povečuje insulinsko rezistencoD. STH je agonist insulina v presnovi beljakovin, oba delujeta anaboličnoE. STH je antagonist insulina v presnovi maščob in povzroča lipolizo

Bolniki z akromegalijo imajo pogosteje naslednje zaplete, razen:

A. povečan arterijski tlakB. sladkorno bolezenC. atrofijo skeletnih mišicD. prizadeto srčno mišico (kardiomiopatijo)E. sindrom prekinitev dihanja med spanjem

Bolniki z akromegalijo imajo v primerjavi s splošno populacijo pogosteje vse našteto, razen:

A. sindrom karpalnega kanalaB. ledvične kamneC. polipozo širokega črevesaD. prekinitve dihanja med spanjemE. karcinom pljuč

Pri bolnikih z akromegalijo pogosto opazujemo naslednje biokemične značilnosti, razen:

A. Povečano koncentracijo IGF-1B. Znižanje koncentracije rastnega hormona (STH) med OGTT pod 0,4 mcg/LC. Povečano serumsko koncentracijo fosfatovD. Povečano kalciurijoE. Moteno toleranco za glukozo

Katera od naslednjih trditev NI pravilna?

A. Akromegalijo v prvi vrsti zdravimo z operativno odstranitvijo STH adenoma hipofize.

B. Dopaminski agonisti normalizirajo izločanje rastnega hormona iz STH adenoma hipofize pri 50% akromegalikov.

C. Analogi somatostatina vzpostavijo normalno izločanje rastnega hormona in IGF-1 pri 60 – 70% akromegalikov.

D. Oktreotid lahko povzroči zmanjšanje STH adenoma pri več kot polovici bolnikov z akromegalijo.

E. Antagonist receptorjev za rastni hormon pegvisomant normalizira koncentracijo IGF-1 in izboljša klinične znake akromegalije pri več kot 90% bolnikov, izločanja rastnega hormona pa ne zmanjša, lahko ga celo poveča.

Katere od naslednjih trditev so značilne za uspešno zdravljeno akromegalijo:

a) umrljivost bolnikov se zmanjša in izenači s tisto značilno za splošno populacijob) po uspešni operaciji STH adenoma hipofize se STH med OGTT zmanjša pod 0,4 mcg/l c) konc. IGF-1 se zniža v normalno območje za starost in spol bolnikad) varna povprečna koncentracija STH v dnevnem profilu je manjša od 1 mcg/le) če z magnetno resonanco ni več videti ostanka STH adenoma, to pomeni, da je akromegalija zagotovo pozdravljena

A. Pravilne so trditve a, b, c, d, e,B. Pravilne so trditve a, b, c, d,C. Pravilne so trditve c, d, eD. Pravilne so trditve b, c, d, eE. Pravilne so trditve a, b, e

V sklopu akromegalije ima bolnik lahko:

a) anozmijob) artralgijec) arterijsko hipertenzijod) povečano znojenjee) sindrom karpalnega kanala

A. Pravilni so vsi odgovoriB. Pravilni so odgovori b, c, d in eC. Pravilna sta odgovora a in eD. Pravilna sta odgovora c in dE. Pravilni so odgovori a, c in e

Povečana koncentracija prolaktina lahko povzroči:

a) impotencob) galaktorejoc) osteopenijod) amenorejoe) acanthosis nigricans

A. Pravilna sta odgovora a in eB. Pravilni so odgovori a, b, c in dC. Pravilni so vsi odgovori D. Pravilni so odgovor a, d in eE. Pravilni so odgovori b, d in e

Kaj od naštetega je lahko vzrok povečani koncentraciji serumskega prolaktina pri 36-letni ženski ?

a) zdravljenje s fenotiazinib) odvisnost od opioidovc) ledvična odpovedd) ovarijska odpovede) hipertiroza

A. Pravilna sta odgovora a in eB. Pravilni so odgovori a, b, in cC. Pravilni so vsi odgovori D. Pravilni so odgovori a, d in eE. Pravilni so odgovori b, d in e

Med znane vzroke hiperprolaktinemije spadajo:

a) zdravljenje z estrogenib) klorpromazin in haloperidolc) primarna hipotirozad) insuficienca nadledvičnice) Cushingov sindrom

A. Pravilni so vsi odgovoriB. Pravilni so odgovori a, b in cC. Pravilni so odgovori c, d in eD. Pravilni so odgovori a, b in d E. Pravilni so odgovori a, b in e

Za prolaktinome veljajo naslednje trditve, razen:

A. Prolaktinomi so najpogostejši hormonsko aktivni hipofizni adenomiB. Pri neizbranih avtopsijah so odkrili mikroprolaktinome pri 5-10 % odraslih ljudiC. Pri ženskah odkrijemo dvakrat več prolaktinomov kot pri moškihD. Prolaktinomi praviloma vedno povzročajo hiperprolaktinemijoE. Prolaktin se vedno izloča le iz prolaktinomov

Za prolaktin (PRL) NE velja:

A. Normalna koncentracija PRL je pri moških večja kot pri ženskah.B. PRL se izloča v značilnem dnevno-nočnem ritmu, koncentracije so največje ponoči.C. Estrogeni neposredno vplivajo na izločanje PRL iz hipofiznih PRL-celicD. PRL sproži laktacijo iz dojk, na katere so poprej delovali estrogeni.E. PRL pospešuje aktivacijo vitamina D v nosečnosti in med dojenjem in tako poveča absorpcijo kalcija iz hrane

Izločanje prolaktina se poveča v naslednjih stanjih:

a) med spanjemb) stresomc) telesnim naporomd) med orgazmome) po prekinitvi hipofiznega peclja

A. Pravilne so trditve b, c, eB. Pravilni so trditve a, b, c C. Pravilni so trditve a, b, c, d, eD. Pravilni so trditve b, c, dE. Pravilni so trditve a, e

Katere trditve so pravilne?

a) mikroprolaktinomi merijo v premeru manj kot 1 cmb) prolaktinomi se lahko pojavljajo v sklopu multiple endokrine neoplazije tip 2c) mikroprolaktinome zdravimo z dopaminskimi agonistid) prolaktinome najprej zdravimo operativno, transsfenoidalna operacija je

najuspešnejša metoda zdravljenja e) makroprolaktinomi premera več centimetrov se z bromergokriptinom lahko

zmanjšajo na velikost nekaj milimetrov

A. Pravilne trditve so a, b, eB. Pravilne trditve so a, c, eC. Pravilne trditve so a, cD. Pravilne trditve so a, c, dE. Pravilne trditve so a, b, c, d, e

Klinični znaki hiperprolaktinemije so vsi našteti, razen:

A. anovulacijski menstrualni ciklusiB. povečana spolna sla pri moškemC. sekundarna amenorejaD. neplodnostE. hipogonadizem pri moškem

Prolaktinom lahko povzroči pri ženski naslednje znake in simptome:

a) glavobol, izpade v vidnem poljub) galaktorejo in amenorejoc) hirsutizemd) depresijoe) akne

A. Pravilni so odgovori a, b, dB. Pravilni so odgovori a, b, c, d, eC. Pravilni so odgovori a, c, eD. Pravilna sta odgovora a, bE. Pravilni so odgovori b, d, e

Pogoste manifestacije hipopituitarizma so:

a) eritemb) mastni lasjec) hiperpigmentacija kožed) zmanjšana sekundarna poraščenoste) fine gubice okoli oči in ust, ki dajejo videz prezgodaj ostarelega obraza

A. Pravilni so vsi odgovoriB. Pravilni so odgovori a, c in eC. Pravilni so odgovori a, b, c in e D. Pravilna sta odgovora d in e E. Pravilen ni noben odgovor

40) Hipopituitarizem je pogosta posledica naslednjih bolezni in dogodkov, razen:

A. poškodba glaveB. subarahnoidalna krvavitevC. hipofizni in hipotalamični tumorjiD. sarkoidozaE. postpartalna nekroza hipofize

Kateri izmed naštetih znakov in simptomov so značilni za hipopituitarizem?

a) občutljivost na mrazb) utrujenost, ki narašča čez danc) utrujenost, ki je najhujša zjutrajd) izrazita čezmerna poraščenost pri ženskahe) otopelost in ravnodušnost

A. Pravilni so odgovori a, b, eB. Pravilni so odgovori a, c, dC. Pravilni so odgovori c, dD. Pravilni so odgovori a, c, eE. Pravilni so vsi odgovori

Bolniki s hipopituitarizmom običajno nimajo:

A. svetle tanke kožeB. zmanjšane sekundarne poraščenostiC. hiponatriemijeD. hiperkaliemijeE. nizkega arterijskega tlaka

Panhipopituitarizem pri 55-letni ženski bomo zdravili z nadomeščanjem naslednjih hormonov:

a) hidrokortizonb) tiroksinc) trijodtironind) rastni hormone) gonadotropini

A. S hormoni naštetimi pod a, c, eB. S hormoni naštetimi pod a, b, c, d, eC. S hormoni naštetimi pod a, b, dD. S hormoni naštetimi pod b, d, eE. S hormoni naštetimi pod a, c, d

24-letni bolnik, ki je pred tremi leti utrpel poškodbo glave in bil tri dni v komi, je bil tokrat pripeljan v urgentno ambulanto prizadet, hipotenziven, bradikarden, izsušen, svetle polti, skoraj brez sekundarne poraščenosti. Serumska koncentracija natrija je 125 mmol/l, kalija 4,1 mmol/l, glukoze 3,6 mmol/l. Kaj je verjetna diagnoza?

A. posttravmatski sindromB. hipopituitarna krizaC. Addisonova bolezenD. HipotirozaE. Sindrom neustreznega izločanja adiuretina (arginin-vazopresina)

Kako bi zdravili bolnika z novoodkritim hipopituitarizmom, ki je v hipopituitarni krizi?

a) Hidrokortizon 100 mg i.v., nato 200 – 300mg hidrokortizona v trajni infuziji v 24-ih urahb) Tiroksin 50 mcgc) Hidrokortizon 20 mg zjutraj, 10 mg opoldan in 5 mg pozno popoldand) S testosteronom i.m.e) Z rastnim hormonom v visokih odmerkih s.c.

A. Pravilni kombinaciji zdravil sta a, bB. Pravilne kombinacije zdravil so a, c, eC. Pravilne kombinacije zdravil so b, c, dD. Pravilne kombinacije zdravil so a, b, d, eE. Pravilne kombinacije zdravil so a, b, c, e

Katero od naštetih preiskav bi izbrali za dokaz hipofiznega mikroadenoma?

A. merjenje koncentracije serumskega prolaktinaB. pregled vidnega poljaC. računalniško tomografijo s sočasno injekcijo kontrastnega sredstvaD. slikanje z magnetno rezonanco s sočasno injekcijo gadolinijaE. insulinsko-tolerančni test

Pravilni odgovor je D. Vir IM 2005 804

Katera od naslednjih trditev NE velja?

A. Hipofizitis je običajno avtoimunske etiologijeB. Med akutno fazo hipofizitisa se poveča izločanje prolaktinaC. Avtoimuno vnetje vedno sočasno zajame adeno- in nevrohipofizoD. Avtoimuna protitelesa so lahko usmerjena le proti eni vrsti celic adenohipofize,

največkrat proti ACTH celicamE. Avtoimunski hipofizitis se podobno kot avtoimunske bolezni ščitnice, pogosteje

pojavlja po porodu

Katera od naslednjih trditev načeloma NE drži?

A. S humanim rekombinantnim rastnim hormonom (hrSTH) zdravimo otroke, ki zaradi pomanjkanja STH zaostajajo v rasti

B. S hrSTH zdravimo odrasle bolnike s panhipopituitarizmom, ki imajo izrazite klinične znake pomanjkanja STH in jim dokažemo hudo pomanjkanje STH z insulinskim tolerančnim testom

C. S hrSTH zdravimo vse kritično bolne bolnike v intenzivnih enotah, ki so v katabolnem stanju

D. Zdravljenje s hrSTH je kontraindicirano pri bolnikih z maligno boleznijoE. Zdravljenje s hrSTH z anaboličnim delovanjem poveča mišično maso, s

spodbujanjem lipolize pa zmanjša količino maščobnega tkiva, predvsem visceralne maščobe

40-letni bolnik, ki so mu operativno odstranili velik hormonsko neaktiven hipofizni adenom, ima po operaciji panhipopituitarizem z izrazitimi kliničnimi znaki pomanjkanja vseh adenohipofiznih hormonov. Kako bomo bolnika dolgoročno zdravili?

a) z vzdrževalnimi odmerki hidrokortizona 10 mg zjutraj, 5 mg čez 5 ur in 5 mg čez 4 ure

b) s tiroksinom 50 do 200 mcg zjutraj na teščec) s testosteronskim pripravkom (injekcije testosteron undekanoata 1000 mg

enkrat na 12 tednov)d) z injekcijami gonadotropinov, če bomo nameravali spodbuditi spermatogenezo.

V tem obdobju bomo testosteron ukinilie) s 3 tabletami rastnega hormona zvečer pred spanjem

A. Pravilne so vse navedbeB. Pravilne so navedbe a, b, c, dC. Pravilne so navedbe a, b, d, eD. Pravilne so navedbe b, c, eE. Pravilne so navedbe c , d, e

Med vzroke nefrogenenega diabetesa insipidusa spadajo:

a) Sheehanov sindromb) kraniofaringeomc) hiperkalcemijad) litije) glibenklamid

A. Pravilna sta odgovora a in eB. Pravilni so vsi odgovori C. Pravilna sta odgovora c in dD. Pravilni so odgovor a, d in eE. Pravilni so odgovori b, c in d

23-letnega moškega so sprejeli v bolnico zaradi opredelitve poliurije. Sladkorno bolezen, hipokaliemijo, hiperkalcemijo in ledvično odpoved so izključili. Med koncentracijskim testom je bila maksimalna osmolalnost urina 300 mK, ob tem je bila serumska ozmolalnost 570 mK. Med koncentracijskim testom in tri ure po aplikaciji desmopresina je bila osmolalnost urina 307 mK. Katera trditev je pravilna?

A. Bolnika bomo zdravili z dDAVP (desmopresinom)B. Bolnika bomo zdravili z litijemC. Bolnik ima nefrogeni diabetes insipidusD. Bolnik ima centralni diabetes insipidusE. Bolnik ima psihogeno polidipsijo

Diabetes insipidus (DI) je bolezen, ki se kaže s poliurijo (več kot 3 l na dan) in polidipsijo. Vzroki DI so lahko vsi našteti, razen:

A. Pomanjkljivo izločanje arginin-vazopresina (AVP) (adiuretina) B. Neobčutljivost ledvic za AVPC. Okvarjeni kanalčki akvaporini v distalnih ledvičnih tubulih zaradi hiperkalcemije,

hipokaliemije ali litijaD. Pospešena razgradnja AVP v nosečnostiE. Hipotiroza

Katera od navedenih trditev o diabetesu insipidusu (DI) ne drži?

A. Centralni idiopatski DI nastane zaradi avtoimunskega vnetja nevronov v supraoptičnem jedru

B. Idiopatski DI je najpogostejša oblika DI (30-50%)C. Dedni centralni DI se pogosteje deduje dominantno in se pojavi že v zgodnjem

otroštvuD. Wolframov sindrom se kaže z DI, nepravilnostmi uropoetskega trakta,

sladkorno boleznijo, naglušnostjo in gigantizmomE. Gestacijski DI je posledica čezmerne razgradnje AVP (adiuretina) s placentnim

encimom vazopresinazo in po porodu izzveni

Katere trditve o diabetesu insipidusu (DI) so pravilne?

a) simptomi idiopatskega DI nastopijo nenadoma, bolnik lahko pove dan in uro pojava žeje, poliurije in polidipsije

b) za DI je značilno, da bolnik ponoči vstaja, hodi na vodo in pijec) po operaciji v hipotalamo-hipofiznem področju lahko nastaja DI v treh fazah –

najprej ima bolnik znake DI, nato znake sindroma neustreznega izločanja adiuretina, nato spet DI.

d) DI dokažemo z dilucijskim poskusome) DI zdravimo z dDAVP (desmopresinom) v pršilu ali tabletah

A. Pravilne so vse trditveB. Pravilne so trditve a, b, c, dC. Pravilne so trditve a, b, c, e,D. Pravilne so trditve b, d, e,E. Pravilne so trditve b, c, e

Za sindrom neustreznega izločanja AVP (adiuretina) (SNIAVP) veljajo naslednje trditve, razen:

A. SNIAVP je pogost vzrok hiponatriemijeB. Bolniki s SNIAVP so normovolemični C. Za SNIAVP je značilna nesorazmerno velika koncentracija AVP ob znižani

osmolalnosti plazmeD. Pogosto povzročajo SNIAVP zdravila, predvsem psihiatrična E. Izločanje natrija v urinu je ob hiponatriemiji zmanjšano pod 20 mmol/l

Sindrom neustreznega izločanja AVP (SNIAVP) dokažemo z naslednjimi ugotovitvami:

a) normalno stanje hidracije, hiponatriemija z znižano plazemsko osmolalnostjob) osmolalnost urina je neustrezno visoka glede na osmolalnost plazmec) potrdimo hipotirozo in hipokorticizemd) čezmerno izločanje natrija v urinu kljub hiponatriemijie) normalno delovanje ščitnice, ledvic in nadledvičnic

A. Pravilne ugotovitve pri SNIAVP so a, b, d, e,B. Pravilne ugotovitve pri SNIAVP so a, b, cC. Pravilne ugotovitve pri SNIAVP so b, c, dD. Pravilne ugotovitve pri SNIAVP so a, c, dE. Pravilne ugotovitve pri SNIAVP so vse naštete

Bolnik z bronhialnim karcinomom ima sindrom neustreznega izločanja adiuretina – AVP (SNIAVP). Kako ukrepamo?

A. predpišemo mu etanolB. predpišemo mu fenitoinC. predpišemo mu dezmopresinD. predpišemo mu tiazidE. omejimo mu dnevni vnos tekočine na 500-750 ml

Kateri pristopi pri zdravljenju kroničnega sindroma neustreznega izločanja AVP (adiuretina) – SNIAVP, ki ga povzroča neoperabilna arahnoidna cista, so pravilni?

a) omejimo vnos tekočine na 500 – 750 ml/danb) vzdržujemo serumsko koncentracijo natrija okrog 130 mmol/lc) infuzijo 1 molarne raztopine NaCl damo bolniku le, če ima izrazite ogrožujoče

klinične znake hiponatriemijed) svetujemo mu redno pitje alkoholnih pijače) če običajni ukrepi niso uspešni, induciramo nefrogeni diabetes insipidus z

dajanjem demeklociklina

A. Pravilne so trditve a, c, d, eB. Pravilne so trditve a, b, dC. Pravilne so trditve a, b, c, eD. Pravilne so trditve c, d, eE. Pravilne so trditve d in e

Sindrom neustreznega izločanja AVP (adiuretina) se NE pojavlja pri:

A. PljučniciB. Možganskem abscesuC. MeningitisuD. Delirium tremensuE. Hipertirozi

Bolniku s Cushingovo boleznijo so s transfenoidalnim pristopom uspešno odstranili ACTH secernirajoči mikroadenom hipofize. Doma bo potreboval:

A. hidrokortizon 20-30 mg dnevnoB. hidrokortizon 100 mg dnevnoC. hidrokortizon 100 mg dnevno in levotiroksin 0,1 mg dnevnoD. hidrokortizon 100 mg dnevno in adiuretin 2 x 1 kapljicoE. nič od zgoraj navedenega

Pravilni odgovor je A. Vir IM 2005 818 in 856

Katerega od zapletov dolgotrajnega glukokortikoidnega zdravljenja lahko s preventivnimi ukrepi preprečimo ali omilimo?

a) zastoj rasti pri otrocihb) peptični ulkusc) osteoporozod) zavoro hipofizno-nadledvične osie) sladkorno bolezen

A. Pravilni so vsi odgovoriB. Pravilni so odgovori a, b in cC. Pravilna sta odgovora b in cPravilna sta odgovora a in dPravilni so odgovori a, c in e

Debeli ljudje imajo večje tveganje za nastanek naslednjih zapletov z izjemo:

A. hipotirozeB. hiatalne hernijeC. sladkorne bolezniD. arterijske hipertenzijeE. restriktivne motnje ventilacije

Odrasel človek naj bi dnevno zaužil približno

A. 150 miligramov jodaB. 150 mikrogramov jodaC. 500 miligramov jodaD. 500 mikrogramov jodaE. 150 gramov joda

Pri uravnavnju delovanja ščitnice ima najpomembnejšo vlogo

A. ACTHB. PRLC. TSHD. FSHE. STH

Katera trditev NE velja za hipertirozo?

A. poveča se minutni volumen srcaB. zniža se periferni žilni upor, zato se zniža diastolični krvni tlakC. pogoste so nadprekatne motnje srčnega ritmaD. pogoste so prekatne motnje srčnega ritmaE. poveča se srčno delo

Katera trditev NE velja za hipotirozo?

A. koža je hladna in suhaB. bolniki so brezvoljni, zaspaniC. srčna tona sta lahko tišjaD. gibi in govor so upočasnjeniE. pogosto je popuščanje srca

Za hipertirozo zaradi ščitnične bolezni so značilni naslednji laboratorijski izvidi:

A. znižan TSH, zvišan prosti T4, zvišan prosti T3

B. zvišan TSH, normalen prosti T4, normalen prosti T3

C. znižan TSH, znižan prosti T4, znižan prosti T3

D. zvišan TSH, znižan prosti T4, znižan prosti T3

E. zvišan TSH, zvišan prosti T4, zvišan prosti T3

Za bazedovko je značilno:

A. odsotnost protiteles proti tiroglobulinu (antiTg) in tiroidni peroksidazi (antiTPO)B. prisotnost protiteles TSI, ki stimulirajo receptor za TSH C. pogostejša je pri moškihD. nikoli ni znakov očesne prizadetostiE. najpogosteje se prvič pojavi v pozni starosti

Katera trditev NE velja za bazedovko?

A. ščitnica je zmanjšanaB. ščitnica je difuzno povečanaC. ščitnica je trše konsistenceD. prisotno je lahko šumenje (avskultacija)E. prisotno je lahko brnenje (palpacija)

Pravilen je odgovor A (knjiga Interna medicina 2011, stran 895)

Za tirostatike je značilno, da:

a) je njihova učinkovitost neodvisna od znotrajcelične količine jodab) je njihov neželeni učinek lahko agranulocitozac) ne prehajajo v ščitnično celicod) z njimi pričnemo zdraviti bolnike z bazedovkoe) z njimi zdravimo bolnike s hipertirozo zaradi avtonomnega tkiva

A. pravilni so odgovori a, b in cB. pravilni so odgovori a, d in eC. pravilna sta odgovora b in dD. pravilna sta odgovora b in eE. pravilna sta odgovora a in e

Za ščitnično orbitopatijo velja, da je:

A. zunajščitnična manifestacija ščitničnega karcinomaB. zunajščitnična manifestacija golšeC. zunajščitnična manifestacija subakutnega tiroiditisaD. zunajščitnična manifestacija bazedovkeE. zunajščitnična manifestacija avtonomnega tkiva

Za Hashimotov tiroiditis velja:

a) pogostejši je pri moškihb) pogostejši je pri ženskahc) pogosto so zvišana protitelesa proti tiroidni peroksidazi (antiTPO)d) pogosto so zvišana protitelesa proti receptorju za TSH (TSI)e) bolezen je avtoimunska

A. pravilni so odgovori a, c in eB. pravilni so odgovori a, d in eC. pravilni so odgovori b, c in e

D. pravilni so odgovori b, d in eE. pravilna sta odgovora b in c

Za zdravljenje hipotirotične faze Hashimotovega tiroiditisa velja: A. uporabljamo tirostatikeB. uporabljamo L-tiroksinC. zdravljenje začnemo z zelo visokimi odmerkiD. bolniki potrebujejo redne kontrole pri tirologuE. odmerek prilagajamo koncentraciji protiteles proti tiroidni peroksidazi (antiTPO)

45-letna ženska navaja slabo počutje, zvišano telesno temperaturo, bolečine v vratu, ki se širijo v čeljust in uho. Ščitnica je palpatorno zelo boleča. Sumimo na subakutni tiroiditis. Katera kombinacija laboratorijskih izvidov je značilna za akutno fazo subakutnega tiroiditisa?

a) močno zvišana sedimentacijab) normalni ali mejno zvišani levkociti, normalna diferencialna krvna slikac) normalna sedimentacijad) močno zvišani levkociti, pomik v levo v diferencialni krvni slikie) znižan TSH, zvišana ščitnična hormona

A. pravilna sta odgovora a in bB. pravilni so odgovori a, b in eC. pravilni so odgovori a, d in eD. pravilna sta odgovora c in eE. pravilna sta odgovora a in e

Za akutni tiroiditis je značilno, da je:

A. virusno vnetje ščitniceB. bakterijsko vnetje ščitniceC. zelo pogosta bolezen D. ščitnica nebolečaE. bolnik neprizadet

Za evtirotično nodozno golšo je značilno, da:

A. moramo zdraviti vse bolnike B. je zdravljenje z L-tiroksinom zelo učinkovito in ga pogosto uporabljamoC. operacija ščitnice nima zapletovD. po operaciji ščitnice ni potrebno zdravljenje z L-tiroksinomE. jo lahko zdravimo tudi z radioaktivnim jodom

Za učinke amiodarona na ščitnico veljajo naslednje trditve:

a) vsebuje veliko količino jodab) ima kratek razpolovni čas odstranitve iz organizmac) po strukturi je podoben ščitničnim hormonomd) je vir obremenitve z jodom tudi po prenehanju zdravljenja

e) povzroča samo eno vrsto hipertiroze

A. pravilni so odgovori a, b in dB. pravilni so odgovori a, c in dC. pravilni so odgovori a, c in eD. pravilni so odgovori b, c in dE. pravilni so odgovori a, b in c

Za zdravljenje hipertiroze zaradi presežka joda uporabljamo

a) radioaktivni jodb) tirostatike v visokih odmerkihc) perkloratd) L-tiroksine) jodid

A. pravilni so odgovori a, b in cB. pravilna sta odgovora d in eC. pravilna sta odgovora b in cD. pravilna sta odgovora b in dE. pravilni so odgovori a, b in c

50-letni bolnik, ki več let jemlje amiodaron, je postal utrujen, zaspan, porasla mu je telesna teža, koža je postala suha in hladna. Klinično in laboratorijsko ugotovimo hipotirozo. Kakšni so nadaljnji ukrepi?

a) pričnemo ga zdraviti z L-tiroksinomb) pričnemo ga zdraviti s tirostatikomc) ukinemo amiodarond) ne ukinemo amiodaronae) pričnemo ga zdraviti z glukokortikoidi

A. pravilna sta odgovora a in cB. pravilna sta odgovora a in dC. pravilna sta odgovora b in cD. pravilna sta odgovora c in eE. pravilna sta odgovora d in e

Za avtonomno tkivo v ščitnici je značilno:

A. je posledica mutacije gena za receptor za TSH ali za protein GB. je pod vplivom običajnih regulacijskih mehanizmovC. pogostejše je na področjih z ustrezno jodno preskrboD. razvoj avtonomnega tkiva je zelo hiterE. vnos večje količine joda ne poslabša hipertiroze

Za zdravljenje z radioaktivnim jodom (131I) velja:

a) žarki beta povzročijo nekrozo celicb) žarki gama predstavljajo vir sevalne obremenitve bolnika in okolice

c) zdravljenje je varnod) po zdravljenju bolnikov ni treba spremljatie) zdravimo lahko tudi nosečnice in doječe matere

A. pravilni so odgovori c, d in eB. pravilni so odgovori a, b in dC. pravilni so odgovori a, b in eD. pravilni so odgovori a, b in cE. pravilni so odgovori b, d in e

Pri hipertirotični krizi je smrtnost:A. med 5 in 10%B. med 10 in 15%C. med 20 in 50%D. nad 80%E. ob sodobnem zdravljenju zanemarljiva

Za hipertirotično krizo je značilno:

a) hipotermijab) hipertermijac) motnje srčnega ritmad) zaprtjee) bruhanje, driske

A. pravilni so odgovori b, c in eB. pravilna sta odgovora a in dC. pravilni so odgovori b, c in dD. pravilna sta odgovora b in cE. pravilni so odgovori a, c in e

Pravilen je odgovor A (knjiga Interna medicina 2011, stran 906)

Za hipotirotično krizo je značilno:

A. zdraviti jo pričnemo z nizkimi odmerki L-tiroksinaB. zdraviti jo pričnemo z visokimi odmerki L-tiroksina i.v.C. klinična diagnoza je takoj jasnaD. srečujemo jo pogostoE. smrtnost je nizka

Za hipotirotično krizo veljajo naslednje trditve:

a) srečujemo jo redko, odvisna je od ravni zdravstvenega varstvab) značilna je hipotenzija s tahikardijoc) zdravljenje pričnemo z nizkimi odmerki L-tiroksina i.v.d) pri zdravljenju dodajamo tudi glukokortikoide e) klinična slika je podobna cerebrovaskularnemu inzultu ali zastrupitvi

A. Pravilna sta odgovora a in e

B. Pravilni so vsi odgovori C. Pravilni so odgovori a, c in eD. Pravilni so odgovor a, d in eE. Pravilni so odgovori b, c in d

Pri zdravljenju hipertirotiče krize lahko uporabljamo naslednje skupine zdravil:

a) tiamazolb) propiltiouracilc) blokatorji betad) glukokortikoidie) Lugolova raztopina

A. Pravilni so vsi odgovoriB. Pravilni so odgovori a, b in cC. Pravilna sta odgovora a in eD. Pravilna sta odgovora c in dE. Pravilni so odgovori a, c in e

Pri 40-letnem bolniku z utrudljivostjo in izgubo telesne teže sumijo, da ima primarno nadledvično insuficienco (Addisonovo bolezen). Kateri od navedenih podatkov bi povečeval verjetnost te bolezni ?

a) družinska obremenitev z avtoimunskimi boleznimi ščitniceb) lokalizirani predeli hipopigmentacije po koži (vitiligo)c) ortostatska hipotenzijad) bazalna vrednost ACTH 7 pmol/l (normalna vrednost pod 10 pmol/l)e) koncentracija kortizola 209 nmol/l 60 minut po aplikaciji sintetičnega ACTH

(normalno nad 500 nmol/l)

A. Pravilni so vsi odgovoriB. Pravilni so odgovori a, b in cC. Pravilna sta odgovora a in cD. Pravilna sta odgovora c in dE. Pravilni so odgovori a, b, c in e

25-letni bolnik je bil sprejet v bolnišnico zaradi predvidene operacije ingvinalne kile. Namerili so mu krvni tlak 170/105. V anamnezi je navajal predhodne epizode potenja, hitrega bitja srca in glavobolov, tako da je bil postavljen sum na feokromocitom. Katere od naslednjih trditev so pravilne?

a) po operaciji bo potrebno narediti preiskave za izključitev sekundarne hipertenzijeb) potrebne so določitve kateholaminov in njihovih metabolitov v urinu pred operacijoc) potrebno je napraviti stimulacijski test z glukagonomd) podatek o esencialni hipertenziji v družini izključuje možnost feokromocitomae) prisotnost hipokaliemije ne izključuje feokromocitoma

A. Pravilni so vsi odgovoriB. Pravilni so odgovori b, c in eC. Pravilna sta odgovora b in c

D. Pravilna sta odgovora b in eE. Pravilen ni noben odgovor

38-letna bolnica z androidno debelostjo, rdečimi strijami po trebuhu in stegnih ter s hipertenzijo je bila zaradi suma na hiperkorticizem poslana k endokrinologu. Napravili so ji kratki 1 mg deksametazonski test; ob 23 h je zaužila 1 mg deksametazona, naslednje jutro je bila koncentracija kortizola 386 nmol/l (normalno pod 100 nmol/l). Najprimernejši in najracionalnejši naslednji diagnostični postopek je:

A. slikanje turškega sedla z računalniško tomografijoB. sikanje nadledvičnic z računalniško tomografijoC. določanje 17-hidroksi in 17-ketosteroidov v urinuD. 2-dnevni 2 mg deksametazonski testE. scintigrafija nadledvičnic z označenim holesterolom

Pri zdravljenju akutne odpovedi nadledvične žleze:

a) pričnemo z odmerkom 100 mg hidrokortizona i.v.b) kot infuzijsko raztopino uporabljamo Ringer laktatc) odmerek hidrokortizona v 24 urah naj bo 1000-1500 mgd) odmerek hidrokortizona pričnemo zmanjševati šele po tednu dni zdravljenjae) v prvih 24 urah bolnik navadno potrebuje 4-6 l tekočin

A. Pravilni so vsi odgovoriB. Pravilni so odgovori a, b in cC. Pravilna sta odgovora a in eD. Pravilna sta odgovora c in dE. Pravilni so odgovori a, c in e

Za feokromocitom veljajo naslednje trditve:

a) pri malignih feokromocitomih se za zdravljenje lahko uporablja alfa-metil-tirozinb) pri pripravi na operacijo feokromocitoma uporabljamo blokatorje receptorjev alfac) pri operativni predpripravi uporabljamo tudi blokatorje receptorjev betad) diagnozo feokromocitom lahko postavimo že na osnovi klinične slikee) določevanje plazemskih kateholaminov je v primerjavi z urinskimi bolj specifično,

vendar tudi bolj zamudno

A. Pravilni so vsi odgovoriB. Pravilni so odgovori a, c in eC. Pravilna sta odgovora a in cD. Pravilni so odgovori a, b, cE. Pravilen ni noben odgovor

Katera od trditev o Addisonovi bolezni ne drži?

A. Prevalenca bolezni je 40-60 bolnikov na milijon prebivalcevB. Vrh pojavljanja bolezni je med 30. in 40. letomC. Najpogostejši povzročitelj so metastaze pljučnega rakaD. Klinični znaki bolezni nastopijo, ko je uničenih 90 % skorje obeh nadledvičnic

E. Avtoimunska etiologija je danes pogostejša od tuberkulozne

Za adrenalektomijo z zdravili, ki prihaja v poštev za predoperativno predpripravo hudo prizadetih bolnikov ali pri neoperabilnih bolnikih s Cushingovim sindromom, najpogosteje uporabljamo:

A. metiraponB. spironolaktonC. bromokriptinD. ciproheptadinE. deksametazon

Kateri od navedenih laboratorijskih kazalcev NI prisoten pri bolniku z izraženo insuficienco nadledvičnih žlez?

A. povišana koncentracija serumske sečnineB. povišana koncentracija seumskega kalijaC. povišana koncentracija serumske glukozeD. znižana koncentracija serumskega natrijaE. eozinofilija

Katera od navedenih trditev NE velja za kongenitalno adrenalno hiperplazijo (KAH)?

A. je posledica prirojenih motenj v sintezi kortizolaB. je predvsem bolezen otroške dobeC. serumska koncentracija ACTH je povišanaD. defekt 21-hidroksilaze je najredkejša oblika KAHE. na možnost KAH posumino pri mlajših bolnikih nizke rasti

Skorja nadledvičnic izloča:

a) glukokortikoideb) kalcitoninc) kateholamined) mineralokortikoidee) androgene

A. Pravilni odgovori so b, c in e.B. Pravilni odgovori so a, d in e.C. Pravilni odgovori so vsi odgovori.D. Pravilna odgovora sta a in c.E. Pravilen odgovor je c.

Pri bolniku s Cushingovim sindromom lahko najdemo:

a) hipotenzijob) okrogel obrazc) zlome vretenc d) hipoglikemijoe) izgubo telesne teže

A. Pravilni odgovori so a, c, d in e.B. Pravilni odgovori so a, d in e.C. Pravilni odgovori so vsi odgovori.D. Pravilna odgovora sta b in c.E. Pravilen odgovor je e.

Akutno odpoved nadledvičnic zdravimo z:

a) infuzijami 5% glukoze v fiziološki raztopinib) visokimi odmerki (200-300 mg/24h) hidrokortizona v infuzijic) rastnim hormonomd) dodatkom kalcija in vitamina De) dieto

A. Pravilna odgovora sta a in b.B. Pravilna odgovora sta c in d.C. Pravilni odgovori so vsi odgovori.D. Pravilna odgovora sta d in e.E. Pravilen odgovor je e.

104) Za iatrogeni Cushingov sindrom držijo naslednje trditve:

a) nastane zaradi terapevtske uporabe sintetičnih glukokortikoidov b) zelo redka oblika Cushingovega sindromac) tudi nizki sistemski odmerki glukokortikoidov lahko povzročijo Cushingov sindromd) hipofizno-nadledvična os je pri takih bolnikih pogosto zavrtae) lokalna aplikacija sintetičnih glukokortikoidov je bolj nevarna kot sistemska

A. Pravilni odgovori so b, d in e.B. Pravilna odgovora sta a in c.C. Pravilni odgovori so b, c, d in e.D. Pravilni so vsi odgovori.E. Pravilni odgovori so a, c in d. Pri bolniku z Addisonovo boleznijo lahko ugotovimo:

a) hipotenzijob) občasne slabosti in bruhanjec) temne pigmentacije kože in sluznicd) utrujenoste) izgubo telesne teže

A. Pravilna odgovora sta a in b.B. Pravilna odgovora sta c in d.C. Pravilni so vsi odgovori.D. Pravilni odgovori so a, c in d.E. Pravilen odgovor je a.

Pri naključno odkritih tumorjih nadledvičnih žlez (incidentalomih) skušamo odgovoriti na 2 ključni vprašanji:

a. ali je tumor hormonsko aktivenb. ali gre za prirojeno motnjoc. ali je v povezavi s simptomom, zaradi katerega je bolnik opravil slikovni pregledd. ali obstaja velika verjetnost, da gre za nadledvični karcinom ali zaseveke. ali je bolnik zainteresiran za nadaljnjo obdelavo

A. Pravilna sta odgovora a in c B. Pravilna sta odgovora a in b C. Pravilna sta odgovora a in d D. Pravilna sta odgovora b in cE. Pravilna sta odgovora b in e

Hipertenzivnega 27-letnega moškega so poslali na pregled zaradi opredelitve vozliča v ščitnici. Bolnikova stara mati, oče in eden od bratov so imeli karcinom ščitnice. Sestra in teta sta umrli zaradi nepojasnjenih zapletov ob manjših kirurških posegih. Kaj od naštetih nenormalnosti bomo verjetno odkrili pri bolniku?

a) hipokalcemijob) hipoglikemijoc) povečano koncentracijo serumskega T3d) povečano koncentracijo serumskega prolaktinae) povečane koncentracije kateholaminov in/ali njihovih presnovkov v urinu

A. Pravilna sta odgovora a in eB. Pravilen je odgovor eC. Pravilni so vsi odgovori D. Pravilni so odgovor a, d in eE. Pravilni so odgovori b, d in e

Pri primarnem aldosteronizmu

a) so običajno prisotni periferni edemib) značilna je diastolična hipertenzijac) možni sta poliurija in polidipsija d) običajno je prisotna sladkorna bolezene) hipertenzija je povezana s hiperreninemijo

A. Pravilni so vsi odgovoriB. Pravilni so odgovori a, b in cC. Pravilni so odgovori a, c, d in eD. Pravilna sta odgovora b in c E. Pravilni so odgovori a, b in e

(PRAVILNO: D; odgovor Interna medicina 2005, strani857-858)

Katera trditev za primarni aldosteronizem ne drži?

A. Koncentracija aldosterona je povečanaB. Periferna reninska aktivnost je povečanaC. Periferna reninska aktivnost je zavrtaD. Hipokaliemija ni vedno prisotnaE. Bolniki imajo arterijsko hipertenzijo

Katere trditve o primarnem aldosteronizmu (PA) so pravilne?

a) Vzrok PA je adenom skorje nadledvičnicb) Vzrok PA je lahko hiperplazija skorje nadledvičnicc) PA je potencialno ozdravljiv vzrok arterijske hipertenzijed) Karcinom nadledvičnice ne more izločati aldosteronae) Z glukokortikoidi ne moremo zdraviti nobene oblike primarnega aldosteronizma

A. Pravilne so trditve a, b, cB. Pravilne so vse trditveC. Pravilne so trditve a, b, d, D. Pravilne so trditve a, b, eE. Pravilne so trditve a, b, c, e

Katera navedba o primarnem aldosteronizmu (PA) ne drži?

A. Prevalenca med bolniki z arterijsko hipertenzijo je precej večja kot 2%B. Diagnozo postavimo z dokazom povečane koncentracije aldosterona in zavrte

reninske aktivnosti, vsaj ob dveh priložnostihC. Preiskave za dokaz PA je treba obvezno narediti pri mlajših bolnikih s težko

vodljivo arterijsko hipertenzijo D. PA se najpogosteje pojavlja v visoki starostiE. Vzrok hipokaliemije je povečana kaliurija pod vplivom aldosterona, ki spodbuja

reabsorpcijo natrija iz urina

Aldosteron je hormon skorje nadledvičnic, za katerega velja, razen:

A. v distalnih ledvičnih tubulih omogoča reabsorpcijo natrija iz urina v zameno za kalij in vodikov ion

B. čezmerno izločanje aldosterona povzroča hipervolemijo in arterijsko hipertenzijo

C. aldosteron povzroča okvaro in fibrozo srčne mišiceD. hipokaliemija neposredno spodbuja izločanje aldosteronaE. spironolakton zavira mineralokortikoidne receptorje in delovanje aldosterona

Za feokromocitom veljajo naslednje trditve, razen:

A. Bolniki s feokromocitomom imajo značilne napade zvišanja arterijskega tlaka, tahikardije, bledice, znojenja

B. Tretjina bolnikov ima stalno povečan arterijski tlak brez napadovC. Veliko bolnikov s feokromocitomom umre nenadne smrti, preden jim ugotovijo

diagnozo

D. Pojavlja se sporadično ali v familiarnih sindromih (MEN 2, sindrom von Hippel-Lindau, nevrofibromatoza tip 1, zaradi mutacij v genu za sukcinat dehidrogenazo)

E. Feokromocitom ni nikoli maligen tumor

Pri bolnikih s feokromocitomom lahko ugotavljamo vse našteto, razen:

A. Povečano izločanje kateholaminov, metanefrinov in/ali normetanefrinov v urinuB. Povečane koncentracije metanefrinov in normetanefrinov v plazmiC. Zmanjšan volumen krvi zaradi stalne vazokonstrikcijeD. HipoglikemijoE. Ortostatično hipotenzijo

Feokromocitom dokažemo in lokaliziramo z naslednjimi preiskavami, razen:

A. Določanjem kateholaminov in njihovih presnovkov v 24-urnem urinuB. Določanjem plazemske koncentracije metanefrinov in normetanefrinovC. S scintigrafijo z radioaktivnim jod-holesterolomD. S CT trebuhaE. S scintigrafijo celega telesa z meta-jod-benzil-guanidinom (MIBG)

Za karcinom skorje nadledvičnic veljajo naslednje trditve, razen:

A. Karcinom skorje nadledvičnic ima slabo prognozoB. Bolniki imajo lahko znake Cushingovega sindroma C. Ženske s karcinomom skorje nadledvičnic lahko izgubijo menstruacijo in

postanejo androgeniziraneD. Karcinom skorje nadledvičnic vedno izloča hormoneE. Redko karcinom skorje nadledvičnic izloča mineralokortikoide

Za Cushingov sindrom veljajo naslednje trditve, razen:

A. Pri več kot polovici bolnikov je vzrok bolezni ACTH adenom hipofize, imajo torej Cushingovo bolezen

B. Vzrok bolezni je lahko adenom skorje nadledvičniceC. Pri bolniku s karcinomom skorje nadledvičnice, ki avtonomno izloča kortizol, je

izločanje ACTH močno povečanoD. Karcinoidi, mikrocelularni karcinomi pljuč in nekateri drugi tumorji lahko izločajo

ACTH in povzročajo ektopični, od ACTH odvisni Cushingov sindrom.E. Pri ektopičnem ACTH odvisnem Cushingovem sindromu je običajno

koncentracija ACTH zelo visoka, bolniki imajo pogosto hipokaliemijo

Za multiplo endokrino neoplazijo tip II (MEN II) veljajo naslednje navedbe:

a) sindrom se deduje avtosomno dominantnob) tip IIa vključuje medularni Ca ščitnice, feokromocitom, adenom obščitnicc) marfanoidni habitus sodi k tipu IIbd) tip IIa je prognostično ugodnejši od tipa IIbe) sindrom nastane zaradi mutacije proto-onkogena na kromosomu 10

A. Pravilna sta odgovora a in eB. Pravilni so vsi odgovori C. Pravilni so odgovori a, c in dD. Pravilni so odgovor a, d in eE. Pravilni so odgovori b, d in e

Med značilne najdbe pri tipu I multiple endokrine neoplazije (MEN) spadajo:

a) na spol vezan recesivni način dedovanjab) hiperkalcemija, hipergastrinemija in hiperprolaktinemijac) medularni ščitnični karcinom, feokromocitom in paratiroidni adenomd) nevrofibromi, feokromocitom in medularni ščitnični karcinome) insulinom, hipofizni adenom in paratiroidni adenom

A. Pravilni so vsi odgovoriB. Pravilni so odgovori a, b in eC. Pravilna sta odgovora c in eD. Pravilni so odgovori a, b in d E. Pravilna sta odgovora b in e

Za avtoimuni poliglandularni sindrom (APS) velja naslednja trditev:

A. Tip I APS je redka avtosomno dominantna bolezenB. je posledica mutacije v AIRE (»autoimmune regulator«) genuC. pri tipu II ni povezave s HLA aleliD. klinična slika se načelno razlikuje od tiste pri prizadetosti posameznih žlezE. APS je pogostejši pri moških kot pri ženskah

V sklopu avtoimunega poliglandularnega sindroma tip I se pojavljajo naslednje bolezni, razen:

A. Addisonova bolezenB. HipoparatiroidizemC. Kronična mukokutana kandidiazaD. Miastenia gravisE. Zgodnja menopavza

Za Turnerjev sindrom veljajo naslednje trditve:

a) značilen kariotip je 45, X0b) zaostajanje v rasti se prične šele po pubertetic) med razpoznavnimi značilnostmi je kožna guba na vratu – pterigiumd) pogosteje se pojavlja koarktacija aorte e) sladkorna bolezen in tiroiditis nastopata redkeje kot pri zdravi populaciji

A. Pravilna sta odgovora a in eB. Pravilni so vsi odgovori C. Pravilni so odgovori a, c in dD. Pravilni so odgovor a, d in e

E. Pravilni so odgovori b, d in e

Pri bolnici s sindromom policističnih ovarijev bomo najverjetneje našli tudi:

A. nižji glas, povečano mišično maso, hipertrofijo klitorisa in močno povečano koncentracijo serumskega testosterona

B. oligomenorejo, debelost, povečano konc. LH in normalno konc. FSHC. amenorejo, akne, nizki koncentraciji LH in FSHD. hirsutizem, povišane koncentracije ketosteroidov v urinuE. hirsutizem, normalen menstruacijski ciklus in normalne konc. LH in FSH v

serumu

Pri bolnici z androgenizirajočim tumorjem jajčnika bomo najverjetneje našli tudi:

a) nižji glas, povečano mišično maso, hipertrofijo klitorisa in močno povečano koncentracijo serumskega testosterona

b) oligomenorejo, debelost, povečano konc. LH in normalno konc. FSHc) amenorejo, hirsutizem, nizki koncentraciji LH in FSHd) hirsutizem, povečano izločanje kateholaminov v urinue) hirsutizem, normalen menstruacijski ciklus in normalne konc. LH in FSH v

serumu

A. pravilni odgovori so b, c, eB. pravilna odgovora sta a in cC. pravilni odgovor je d D. pravilni odgovori so a, b in dE. pravilni odgovor je b

Absolutne ali relativne kontraindikacije za nadomestno hormonsko zdravljenje po menopavzi so vsa stanja razen:

A. tumorji odvisni od estrogenov ali gestagenovB. aktivna trombembolična bolezen C. huda neurejena arterijska hipertenzijaD. hudo jetrno obolenjeE. hiperholesterolemija

Katera trditev o jajčniku NI pravilna?

A. osnovna enota jajčnika je jajčni folikel z žensko zarodno celico jajčecemB. folikel obdajata dve plasti celic – celice teke in celice granulozeC. na celice teke deluje luteotropin (LH), izločajo androgene testosteron in

androstendionD. na celice granuloze deluje folitropin (FSH), v njih se tvorita estradiol in estron iz

androgenov, ki so nastali v tekiE. progesteron je hormon, ki ga izloča jajčna celica

Motnje menstrualnega cikla se kažejo v različnih oblikah. Katera od naslednjih trditev ne drži?

A. Amenoreja pomeni izostanek menstruacije za več kot 3 meseceB. Pri oligomenoreji so razmiki med menstruacijami 6 tednov do 6 mesecevC. Primarna amenoreja pomeni, da dekle staro 16 let ali več še ni dobilo menarheD. Sekundarna amenoreja pomeni izostanek menstruacije za več kot 6 mesece

pri ženski, ki je prej že imela menstruacijeE. Fiziološke amenoreje so pri deklicah pred puberteto, pri nosečih in doječih

materah in pri ženskah po menopavzi

Amenorejo opredelimo z naslednjimi postopki, razen?

A. anamnezo o dosedanjih menstrualnih krvavitvah, nastopu menarhe, o življenjskem slogu

B. kliničnim in ginekološkim pregledom, izračunamo indeks telesne maseC. določimo gonadotropine LH, FSH, D. določimo koncentracijo prolaktina in tireotropina ter po potrebi androgenih

hormonov testosterona, androstendiona in DHEASE. določimo koncentracijo rastnega hormona in IGF-1

Katera od naštetih endokrinih bolezni običajno ne povzroča amenoreje?

A. Primarni hiperparatiroidizemB. Hipotiroza in hipertirozaC. Addisonova bolezenD. Kongenitalna adrenalna hiperplazija in Cushingov sindromE. Virilizirajoči tumorji nadledvičnic in jajčnika

Za hipotalamično amenorejo (HA) veljajo naslednje trditve, razen:

A. Je najpogostejša hipogonadotropna amenoreja in je v večini primerov funkcionalne narave

B. Funkcionalna HA nastane zaradi dolgotrajnega stresa, hujšanja, pretirane telesne aktivnosti

C. Organska HA nastane po okvari hipotalamusa zaradi rasti tumorja, po poškodbi, subarahnoidalni krvavitvi ali okužbi

D. Pri HA so koncentracije gonadotropinov LH in FSH povečaneE. Redka prirojena oblika HA je Kallmannov sindrom, ki nastane zaradi motenega

embrionalnega razvoja GnRH nevronov, ki izločajo gonadoliberin

Za ovarijsko amenorejo (OA) veljajo naslednje trditve, razen:

A. Pri OA so koncentracije gonadotropinov povečaneB. Odsotnost enega kromosoma X povzroči agenezijo gonad pri Turnerjevem

sindromu C. OA je lahko prisotna pri sindromu policističnih jajčnikovD. Avtoimunsko vnetje jajčnikov povzroči OA in prezgodnji klimakterijE. Bolnice z OA ne potrebujejo zdravljenja

22-letna bolnica nima menstruacije že 4 leta. Menarhe je dobila s 13 leti, menstruacije so bile redne do 17. leta, potem so začele izostajati. Pri 17. letih je bolnica shujšala za

15 kg, sedaj težo vzdržuje pri 50 kg, visoka je 172 cm, ITM je 17. Vsak dan teče 10 km in uživa zdravo mešano prehrano. Kakšne izvide pričakujete, kaj je diagnoza?

a) koncentracija gonadotropinov bo nizka ali nizko normalna, FSH bo večji od LHb) koncentracija estradiola bo v normalnem območju za lutealno fazo ciklusac) test s progesteronom bo negativend) bolnica ima funkcionalno hipotalamično amenorejoe) bolnica ima anoreksijo nervozo

A. Pravilne so trditve a, b, c, eB. Pravilne so trditve a, c, dC. Pravilne so trditve a, b, d, eD. Pravilne so trditve b, c, dE. Pravilne so vse trditve

Za prezgodnjo menopavzo veljajo naslednje trditve, razen:

A. Pomeni odpoved jajčnikov v zgodnjem generativnem obdobju po tem, ko je ženska imela normalen menstrualni ciklus

B. Koncentracija FSH je povečanaC. Vzrok prezgodnje odpovedi jajčnikov vedno odkrijemoD. Med iatrogenimi vzroki prezgodnje menopavze prevladujeta kemoterapija ali

obsevanje tega predela trebuhaE. Bolnice potrebujejo nadomeščanje z estrogeni in gestageni do 50. leta starosti

Za sindrom policističnih jajčnikov (PCOS) veljajo naslednje trditve, razen:

A. PCOS je najpogostejša hormonska motnja pri ženskah v rodnem obdobjuB. PCOS je najpogostejši vzrok neplodnosti pri ženskah z motnjami

menstrualnega ciklaC. Bolnice imajo klinične (hirzutizem, moška plešavost, aknavost) in/ali

laboratorijske znake androgenizacijeD. Večina bolnic s PCOS je vitkihE. Bolnice s PCOS imajo lahko povečano koncentracijo LH in normalen FSH

Sindrom policističnih jajčnikov (PCOS) je raznolik in se lahko kaže z naslednjimi znaki in pojavi, razen:

A. Bolnice s PCOS so nagnjene k debelosti, več kot polovica je debelihB. Naraščanje telesne teže poslabša klinične znake bolezniC. Bolnice imajo povečano občutljivost perifernih tkiv za insulinD. Bolnice pogosto razvijejo moteno toleranco za glukozo in sladkorno bolezen

tipa 2E. Bolnice imajo več dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni

Bolnice s sindromom policističnih jajčnikov zdravimo z naslednjimi ukrepi, razen:

A. S spremembo življenjskega sloga: redna telesna dejavnost in počasno hujšanje

B. Z dopaminskimi agonisti vzpostavimo reden menstrualni ciklusC. Z zdravili za izboljšanje insulinske občutljivosti, npr. z metforminom D. Z zaviralcem androgenih receptorjev spironolaktonom vplivamo na znake

androgenizacijeE. Ovulacijo spodbujamo s klomifen citratom ali gonadotropini

Pri 23-letnem moškem z ginekomastijo so našli kariotip 47, XXY. Ta bolnik ima najverjetneje tudi:

a) patološke jetrne testeb) zmanjšani koncentraciji LH in FSHc) visoke koncentracije estrogenov v serumud) azoospermijoe) povečane testise

A. Pravilni so vsi odgovoriB. Pravilni so odgovori a, b in cC. Pravilen je odgovor dD. Pravilna sta odgovora c in dE. Pravilen je ogovor e

Pri 23-letnem moškem opredeljujemo vzrok hipogonadizma. Katera od naštetih najdb govori v prid primarnemu obolenju testisov ?

A. anozmijaB. evnuhoidni habitusC. povečani koncentraciji LH in FSH D. izguba libida in spolne potenceE. zmanjšano število spermijev in njihove gibljivosti

34-letnega moškega so napotili na pregled zaradi neplodnosti. V kliničnem pregledu ugotavljajo visoko rast, debelost, obojestransko ginekomastijo in majhne, trde testise. Katera od naštetih preiskav bi potrdila neplodnost?

A. kariotip levkocitov (kromosomska analiza)B. biopsija testisaC. analiza semenske tekočine (spermiogram) D. odziv na stimulacijo s humanim horiogonadotropinomE. odziv na stimulacijo z gonadoliberinom

Za modo veljajo naslednje trditve:

a) modo je moška spolna žleza, ki jo sestavljajo semenske cevke in intersticijb) v semenskih cevkah poteka spermatogeneza, ki je eksokrina funkcija modc) intersticij z Leydigovimi celicami je endokrini in parakrini del modd) Sertolijeve celice izločajo testosterone) Leydigove celice nudijo oporo in prehrano zarodnim celicam v semenskih

cevkah

A. Pravilne trditve so a, b, c, d, e,

B. Pravilne trditve so a, b, c, C. Pravilne trditve so a, b, d, eD. Pravilne trditve so a, b, eE. Pravilne trditve so a, b, d

Za Sertolijeve celice mod veljajo naslednje trditve, razen:

A. nudijo oporo in prehrano zarodnim celicam v semenskih cevkahB. na Sertolijeve celice delujeta hormona testosteron in folitropin (FSH)C. Sertolijeve celice kontrolirajo zorenje in migracijo zarodnih celicD. Sertolijeve celice izločajo inhibinE. Izloček Sertolijevih celic inhibin spodbuja hipofizo k izločanju FSH

Za Leydigove celice mod veljajo naslednje trditve, razen:

A. Leydigove celice tvorijo 10-20 % volumna intersticija v modihB. Sintetizirajo in izločajo androgene hormone, predvsem testosteronC. Testosteron izločajo v značilnem diurnalnem ritmu z najvišjimi vrednostmi

zjutrajD. Leydigove celice spodbujajo izločanje luteinizirajočega hormona (LH) iz

hipofizeE. Hipofizni hormon LH spodbuja Leydigove celice k izločanju testosterona

Za moški spolni hormon testosteron veljajo naslednje trditve, razen:

A. Testosteron izločajo Leydigove celice v kri in v lumen semenskih cevkB. Testosteron je polipeptidni hormonC. Večina testosterona v obtoku je vezana na vezalni globulin za spolne hormone

(SHBG) in ni aktivnaD. Le majhen delež testosterona v obtoku je prost in aktivenE. Testosteron se v celicah, ki imajo encim 5-alfa reduktazo, aktivira v

dihidrotestosteron (DHT) in se veže na svoj jedrni receptor

Kakšne učinke ima testosteron?

a) v embrionalnem razvoju inducira razvoj nadmodka, semenovoda in pomožnih spolnih žlez

b) dihidrotestosteron spodbudi razvoj zunanjega spolovila (penis, skrotum)c) v fizioloških koncentracijah testosteron zavira spermatogenezod) povzroča sekundarno telesno poraščenoste) zmanjšuje mišično maso in čvrstost kosti

A. Pravilne trditve so a, b, dB. Pravilne trditve so b, c, e, C. Pravilne trditve so c, d, eD. Pravilne trditve so a, b, c, dE. Pravilne trditve so vse

Pravilne so naslednje trditve o spermatogenezi, razen:

A. Spermatogeneza je proces nastajanja in zorenja semenčicB. Spermatogeneza traja 64 dniC. Semenčica – spermatozoid še 12 dni po sprostitvi v svetlino semenskega

kanalčka zori med transportom skozi nadmodekD. Semenčica ima diploidno število kromosomovE. Spermatociti se z mejozo pretvorijo v haploidne spermatide

Motnje v delovanju mod se lahko kažejo z naslednjimi znaki, razen:

A. z neplodnostjo – azoospermijoB. izostankom pubertete C. evnuhoidno telesno gradnjoD. z osteoporozoE. z nizko telesno rastjo

Za moški hipogonadizem je značilno:

a) moteno izločanje testosterona ali neobčutljivost ciljnih tkiv za testosteron b) zmanjšana sekundarna poraščenostc) ginekomastijad) zmanjšan libido in potencae) navali vročine

A. Pravilne so vse navedbeB. Pravilne so navedbe a, c, d, C. Pravilne so navedbe b, c, d, eD. Pravilne so navedbe a, b, dE. Pravilne so navedbe a, b, c, e

Za primarni hipogonadizem pri moškem veljajo naslednje trditve, razen:

A. pri primarnem hipogonadizmu je primarno okvarjeno delovanje modB. primarni hipogonadizem pomeni, da se je hipogonadizem razvil pred pubertetoC. pri bolniku s primarnim hipogonadizmom sta povečani koncentraciji FSH in LHD. Pogosta oblika primarnega hipogonadizma je Klinefelterjev sindromE. Sinonim za primarni hipogonadizem je hipergonadotropni hipogonadizem

Vzroki primarnega hipogonadizma pri moškem so vsi našteti, razen:

A. prirojena odsotnost mod ali anorhijaB. izguba mod zaradi poškodbe ali operacije tumorjaC. okvara mod zaradi kemoterapije ali obsevanjaD. motena migracija GnRH nevronov in odsotno izločanje gonadoliberinaE. motnja v mejotični delitvi (non-disjunction) in posledično trije spolni kromosomi

– XXY

Normalen izvid ejakulata zadošča naslednjim kriterijem, razen:

A. volumen > 2mlB. pH 7,2-8,8

C. koncentracija semenčic 20 milijonov/ml ali večD. gibljivih semenčic 50 % ali večE. levkocitov v izlivu več kot 20 milijonov/ml

Katera od naslednjih trditev o spermiogramu NI pravilna?

A. Aspermija – v ejakulatu ni semenčicB. Oligozoospermija – število semenčic je manjše kot normalnoC. Astenozoospermija – gibljivost semenčic je manjša od normalneD. Teratozoospermija – več kot 70 % semenčic je nepravilnih oblikE. Kriptozoospermija – v sedimentu ejakulata najdemo posamezno semenčico

Katera od naslednjih trditev o moški neplodnosti ne drži?

A. Pri hipogonadotropnem hipogonadizmu vzpostavimo spermatogenezo z injekcijami gonadotropinov

B. Popolnega zastoja spermatogeneze ni možno zdravitiC. Pri bolezni aplazija zarodnih celic (Sertoli-cell-only-sindrom) pridobimo

semenčice z biopsijo modD. Pri bolniku z azoospermijo in obstojem spermatogeneze v modih pridobimo

semenčico z biopsijo modaE. Moško neplodnost lahko zdravimo z direktnim injiciranjem pridobljene

semenčice v citoplazmo jajčne celice (metoda ICSI)

18-letna lepotica z dobro razvitimi dojkami, brez sekundarne poraščenosti, še ni dobila menstruacije. V levih dimljah je zatipala okroglo zatrdlino. UZ trebuha pokaže, da je brez maternice, jajčnikov in jajcevodov, nožnica je kratka in slepo končuje. Podobno zatrdlino kot levo ingvinalno najdejo tudi v mali medenici desno. Ugotovijo povečano koncentracijo testosterona v zgornjem normalnem območju za moške in povečane koncentracije gonadotropinov. Kaj bodo najverjetnejše ugotovitve nadaljnjih preiskav?

a) Ima Turnerjev sindromb) Ima kariotip 46 XYc) Ima popolno okvaro androgenih receptorjevd) Diagnoza je testikularna feminizacija ali Morrisov sindrome) Zatrdlini v l. dimljah in desno v mali medenici sta testisa

A. Pravilni so odgovori a, b, cB. Pravilni so odgovori b, c, d, eC. Pravilni odgovor je aD. Pravilni odgovor je eE. Pravilni odgovori so b, c, e

Če bolnik navaja znake in simptome pomanjkanja testosterona in s seboj prinese že izvid zmanjšane koncentracije testosterona, naredimo naslednje preiskave za opredelitev hipogonadizma, razen:

A. Še enkrat določimo koncentracijo testosterona med 7. in 11. uro B. Določimo koncentracijo gonadotropinov LH in FSH

C. Določimo koncentracijo prolaktina, ker hiperprolaktinemija lahko povzroča hipogonadizem

D. Pregledamo prostato, določimo PSA in hemogramE. Pregledamo očesno ozadje

Bolnika s hipogonadizmom zdravimo z nadomeščanjem testosterona. Katera od naslednjih trditev ni pravilna?

A. Testosteron je kontraindiciran pri raku prostate B. Testosteron je kontraindiciran pri povečanem hematokritu >0,52C. Testosteron lahko poslabša srčno popuščanje zaradi zadrževanja tekočineD. Testosteron lahko poslabša sindrom prekinitev dihanja med spanjemE. Testosteron lahko poslabša osteoporozo

Po 40. letu starosti ali že prej se začne izločanje testosterona pri moškem postopoma manjšati, sčasoma se razvijejo znaki pomanjkanja testosterona. Katera trditev NI pravilna?

A. Izločanje celokupnega testosterona se zmanjšuje za 1 % na leto, prostega testosterona pa za 2-3 % na leto

B. Pomanjkanje testosterona se kaže z upadom libida in potenceC. Znaki pomanjkanja testosterona so manjšanje mišične mase in mineralne

kostne gostote ter večanje maščobnih zalogD. Pomanjkanje testosterona povzroča izboljšanje miselnih – kognitivnih

sposobnosti moškegaE. Pomanjkanje testosterona lahko povzroči navale vročine in nočnega potenja

ter depresivno razpoloženje

Nadomestno zdravljenje s testosteronom v obliki injekcij ali kožnega gela ima naslednje ugodne učinke, razen:

A. Poveča spolno slo in izboljša erektilno funkcijoB. Poveča mišično maso in zmanjša količino maščobnega tkiva, predvsem

visceralno, s tem izboljša metabolično urejenost, predvsem pri bolnikih z metaboličnim sindromom in tipom 2 sladkorne bolezni

C. Izboljša razpoloženje in kognitivne sposobnosti moškegaD. Poslabša depresivno stanjeE. Poveča eritropoezo

Organski del kostnine sestavljajo:

a) kalcijev fosfatb) osteoblastic) osteoklastid) kolagene) hidroksiapatit

A. Pravilna odgovora sta a in b.B. Pravilna odgovora sta b in c.C. Pravilni odgovori so b, c in d.

D. Pravilna odgovora sta d in e.E. Pravilen ni noben odgovor.

Za kostno remodelacijo velja:

a) vključuje razgradnjo in izgradnjo kostib) gre za bolezenski procesc) gre za fiziološki procesd) poteka le v obdobju rastie) nanjo lahko vplivamo s hormoni in zdravili

A. Pravilna odgovora sta a in b.B. Pravilna odgovora sta b in c.C. Pravilni odgovori so b, c in d.D. Pravilna odgovora sta d in e.E. Pravilni odgovori so a, c in e.

Med najpogostejše osteoporozne zlome sodijo zlomi:

a) gležnjab) kolkac) vretencd) obraznih kostie) zapestja

A. Pravilna odgovora sta a in b.B. Pravilna odgovora sta b in d.C. Pravilni odgovori so b, c in e.D. Pravilna odgovora sta d in e.E. Pravilni odgovori so a, c in e.

Med dejavnike tveganja za nov osteoporozni zlom spadajo:

a) nizka mineralna kostna gostotab) visoka starostc) predhodni zlomid) nagnjenost k padceme) redno uživanje mleka in mlečnih izdelkov

A. Pravilni odgovori so a, b in d .B. Pravilna odgovora sta b in c.C. Pravilni odgovori so b, c, d in e.D. Pravilni odgovori so vsi odgovori.E. Pravilni odgovori so a, b, c in d.

(PRAVILNO: E; odgovor Interna medicina 2005, stran 918).

Osteoporozo lahko zdravimo z:

a) glukokortikoidi

b) vitaminom Dc) kalcijemd) bisfosfonatie) železom

A. Pravilni odgovori so b, c in d.B. Pravilna odgovora sta b in c.C. Pravilni odgovori so b, c, d in e.D. Pravilni odgovori so vsi odgovori.E. Pravilni odgovori so a, c in d.

Primarni hiperparatiroidizem se lahko zaplete z:

a) ledvičnimi kamnib) žolčnimi kamnic) osteoporozod) depresijoe) drisko

A. Pravilna odgovora sta a in b.B. Pravilna odgovora sta c in d.C. Pravilni odgovori so vsi odgovori.D. Pravilni odgovori so a, c in d.E. Pravilen odgovor je e.

Osteomalacijo lahko od osteoporoze ločimo zaradi:

a) bolečin v kostehb) povišanega kalcija v krvic) zmanjšane mišične močid) deformacij kostie) preveč vitamina D v krvi

A. Pravilna odgovora sta a in b.B. Pravilna odgovora sta a in c.C. Pravilni so vsi odgovori.D. Pravilna odgovora sta d in e.E. Pravilen odgovor je d.

Med sekundarne vzroke osteoporoze spada:

a) debelostb) hipertirozac) visok krvni tlakd) plazmocitome) hiperlipidemija

A. Pravilna odgovora sta a in b.B. Pravilna odgovora sta b in c.C. Pravilni odgovori so b, c in d.

D. Pravilna odgovora sta b in d.E. Pravilni odgovori so a, c in e.

Bolniki s primarnim hiperparatiroidizmom imajo v krvi običajno:

a) zvišan kalcijb) zvišan fosfatc) zvišan parathormond) zvišano alkalno fosfatazoe) zvišan bilirubin

A. Pravilni odgovori so b, c in d.B. Pravilni odgovori so a, c in d.C. Pravilni odgovori so b, c in d.D. Pravilna odgovora sta d in e.E. Pravilni odgovori so a, c in e.

Kaj od navedenih bolezni, stanj in zdravil sodi med verjetne vzroke osteomalacije:

a) pomanjkanje vitamina Db) celiakijac) antikonvulzivid) kronična ledvična bolezene) resekcija želodca ali dela tankega črevesa

A. Pravilni so vsi odgovori.B. Pravilna odgovora sta b in c.C. Pravilen je odgovor d.D. Pravilna odgovora sta b in d.E. Pravilen je odgovor e.

Kostna masa pade v področje osteoporoze, ko se zniža glede na največjo kostno maso v odrasli dobi za:

A. 1,5 standardnega odklonaB. 2,0 standardnega odklonaC. 2,5 standardnega odklonaD. 3,0 standardnega odklonaE. 3,5 standardnega odklona

Za osteomalacijo je značilna naslednja laboratorijska konstelacija: a) hiperkalcemijab) hipokalcemijac) hiperfosfatemijad) hipofosfatemijae) povišana aktivnost alkalne fosfataze

A. Pravilni so vsi odgovoriB. Pravilni so odgovori a, b in c

C. Pravilna sta odgovora a in eD. Pravilna sta odgovora c in dE. Pravilni so odgovori b, d in e

Pri zdravljenju osteoporoze spadajo med zaviralce kostne razgradnje (za razliko od pospeševalcev tvorbe nove kosti) vse naštete vrste zdravil razen:

A. estrogeniB. kalcitoninC. teriparatidD. bisfosfonatiE. vitamin D

Sekundarna osteoporoza lahko nastopi v sklopu naslednjih bolezni:

a) hipogonadizemb) hipertirozac) hipotirozad) Cushingov sindrome) hipoparatiroidizem

A. Pravilni so vsi odgovoriB. Pravilni so odgovori a, b in cC. Pravilni so odgovori a, c, d in eD. Pravilni so odgovori a, b in d E. Pravilni so odgovori b, c in e

Za primarni hiperparatiroidizem veljajo naslednje trditve:

a) bolezen je pogostejša pri ženskahb) bolezen se lahko pojavlja v sklopu multiple endokrine neoplazije (MEN)c) največkrat povzroča bolezen solitarni obščitnični adenomd) diagnostična je konstelacija hiperkalcemije ob povišani koncentraciji PTHe) koncentracija serumskega fosfata je navadno znižana

A. Pravilni so vsi odgovoriB. Pravilni so odgovori b, c in dC. Pravilni so odgovori a, c, d in eD. Pravilni so odgovori a, b in d E. Pravilni so odgovori a, b in e

Za sekundarni hiperparatiroidizem veljajo naslednje trditve:

a) pri sekundarnem hiperparatiroidizmu so navadno povečane vse štiri obščitniceb) sekundarni hiperparatiroidizem lahko preide v terciarnegac) koncentracija serumskega kalcija je pri sekundarnem hiperparatiroidizmu vedno

znižana d) koncentracija serumskega PTH je navadno višja kot pri primarnem

hiperparatiroidizmue) koncentracija serumskega fosfata je navadno znižana

A. Pravilni so vsi odgovoriB. Pravilni so odgovori b, c in eC. Pravilni so odgovori a, c, d in eD. Pravilni so odgovori a, b in d E. Pravilni so odgovori a, b in e

Za hipoparatiroidizem veljajo naslednje trditve razen:

A. hipoparatiroidizem delimo v avtoimuni, prirojeni in pridobljeni B. hipomagnezemija zavira izločanje PTHC. za hipoparatiroidizem sta značilni hipokalcemija in hipofosfatemijaD. pri 20% bolnikov so vidne na CT kalcinacije v predelu bazalnih ganglijevE. med zdravljenjem se lahko pojavi hiperkalciurija s posledično nefrolitiazo

Za Pagetovo bolezen veljajo naslednje trditve:

a) značilne so bolečine v prizadetih kostehb) pogost je pojav naglušnosti zaradi pritiska kosti na slušni živecc) sarkom se pojavi pri 1% bolnikov s simptomatsko poliostotično oblikod) najboljši označevalec aktivnosti bolezni je aktivnost kisle fosfatazee) za zdravljenje simptomatične bolezni uporabljamo največ bisfosfonate

A. Pravilni so vsi odgovoriB. Pravilni so odgovori b, c in eC. Pravilni so odgovori a, b, c in eD. Pravilni so odgovori a, b in d E. Pravilni so odgovori a, b in e

Za osteogenesis imperfecta veljajo vse navedbe razen:

A. bolezen je redka prirojena motnja vezivnega tkivaB. za bolezen je značilna povečana gibljivost sklepovC. bolezen lahko spremlja insuficienca aortne ali mitralne zaklopkeD. rentgensko je bolezen v odrasli dobi zelo podobna osteoporoziE. za bolezen je značilna povečana aktivnost alkalne fosfataze

36-letnega moškega, pri katerem so pred 6 meseci uspešno presadili ledvico, so napotili zaradi opredelitve perzistentne hiperkalciemije ( 2,7-3,0 mmol/L). Izmerjena koncentracija serumskega PTH je bila zelo povečana. Retgenogram rok pokaže subperiostalno resorpcijo. Kakšno bi bilo najustreznejše zdravljenje?

A. kalcitriolB. kalcijev karbonat p/oC. paratiroidektomijaD. antacidi, ki vežejo fosfatE. nič od naštetega

Katera od naštetih najdb je najbolj značilna in diagnostično uporabna v rentgenski diagnostiki osteomalacije:

A. generalizirana demineralizacija kostiB. subperiostalna resorpcija kosti C. kompresijske frakture hrbteniceD. psevdofrakture (Milkmanove linije ali Looserjeve cone)E. nič od naštetega

Kaj od naštetega NE spada med laboratorijske znake pomanjkanja vitamina D?A. hipokalcemijaB. hipofosfatemijaC. povečana koncentracija PTHD. zmanjšana aktivnost alkalne fosfatazeE. nizke koncentracije 25-OH-D3 vitamina

Kaj od naštetega NI dejavnik tveganja za osteoporozo? A. debelostB. kajenje cigaretC. jemanje glukokortikoidovD. povečan vnos alkoholaE. telesna neaktivnost

V skupino bisfosfonatnih zdravil NE sodi:A. alendronatB. ibandronatC. risedronat¸D. teriparatidE. etidronat

Za katero od navedenih zdravil ni dokazov za preprečevanje nevretenčnih zlomov?

A. alendronatB. risedronatC. stroncijev ranelatD. raloksifenE. teriparatide

Za glukokortikoidno osteoporozo velja, da:

A. se ne razvije po glukokortikoidih v pršiluB. glukokortikoidi pospešujejo resorpcijo, ne zmanjšujejo pa tvorbe kostiC. uvedemo zdravljenje z bisfosfonati že pri mineralni kostni gostoti s T manjšim od –

1 SDD. zaradi pospešenega izločanja kalcija dodajamo samo vit D, ne pa CaE. pričnemo zdravljenje le, če bo predvideno dajanje GK > 6 mesecev

Katera od navedenih trditev je pravilna?

A. zlom zaradi osteoporoze po 50 letu starosti doživi vsaka druga ženska in vsak peti moški

B. bisfosfonati povečujejo tveganje za nastanek venske trombozeC. vretenčni zlomi so asimptomatični v 10-15 %D. število zlomov pri ljudeh z mineralno kostno gostoto večjo od T= –2,5 SD je

zanemarljivo majhnoE. UZ merjenje kosti po natančnosti presega merjenje z DXA

60-letno bolnico so uspešno kirurško zdravili zaradi primarnega hiperparatiroidizma z odstranitvijo solitarnega paratiroidnega adenoma. Po operaciji se je razvilo dolgotrajno obdobje hipokalcemije, v katerem je bilo potrebno bolnico zdraviti z visokimi odmerki aktivne oblike vitamina D in kalcija. Po 2-3 mesecih se je potreba po vitaminu D in kalciju zmanjšala, bolnica je postala normokalcemična brez zdravil. Pri opisani bolnici je šlo najverjetneje za:

A. akcidentalno destrukcijo drugih treh paratiroidnih žlezB. odstranitev napačne paratiroidne žlezeC. hud pankreatitis povzročen s hiperparatiroidizmomD. neprepoznan psevdohipoparatiroidizemE. hudo bolezensko prizadetost kosti

Kostno razgradnjo zmanjšujejo vsi spodaj navedeni dejavniki razen:

A. paratiroidni hormonB. estrogeniC. kalcitoninD. kalcijE. bisfosfonati

Kaj od naštetega nakazuje pomanjkanje vitamina D?

a) hipokalcemijab) hiperfosfatemijac) povečana koncentracija PTHd) zmanjšana aktivnost alkalne fosfatazee) nizke koncentracije 25-OH D3 vitamina

A. Pravilni so vsi odgovoriB. Pravilni so odgovori a, c in eC. Pravilni so odgovori a, b, c in e D. Pravilna sta odgovora d in e E. Pravilen ni noben odgovor

Kaj od naštetega je dejavnik tveganja za osteoporozo?

a) debelostb) kajenje cigaretc) premajhen vnos beljakovind) povečan vnos alkoholae) zmanjšana telesna aktivnost

A. Pravilni so vsi odgovori

B. Pravilni so odgovori a, b in cC. Pravilna sta odgovora a in eD. Pravilna sta odgovora c in dE. Pravilni so odgovori b, c, d in e

34-letna ženska je bila v zadnjem letu 3-krat hospitalizirana zaradi nefrolitiaze. Ob vsaki hospitalizaciji so ji ugotavljali hiperkalciurijo, kalcij v serumu pa je bil med 2,5 in 2,8 mmol/l (normalno do 2,6 mmol/l). Koncentracija serumskega fosfata je bila 0,77 mmol/l (normalno od 0,8 do 1,5 mmol/l). Koncentracija serumskega parathormona je bila 229 ng/l (normalno pod 65 ng/l). Najustreznejše zdravljenje je:

A. prednizon 40 mg dnevno in postopno nižanje v 4 tednihB. tiazidni diuretik za zmanjšanje kalciurijeC. simptomatsko zdravljenje nefrolitijazeD. zdravljenje s kalcijem, da preprečimo izgubo kostne maseE. paratiroidektomija

Hipopituitarizem lahko nastane zaradi:

a) čezmernega izločanja hormona iz endokrinega tumorjab) destrukcije endokrine žleze s tumorjem, travmo ali infarktomc) stimulacije endokrine žleze po avtoimunskih mehanizmihd) destrukcije endokrine žleze po avtoimunskih mehanizmihe) anomalije v razvoju olfaktornega režnja in okolnih struktur

A. Pravilni odgovor je a, cB. Pravilni odgovor je b, c, dC. Pravilni odgovor je bD. Pravilni odgovor je b, dE. Pravilni odgovor je a, e

Bazedovka (Gravesova bolezen) nastane zaradi:A. čezmernega izločanja hormona iz endokrinega tumorjaB. destrukcije endokrine žleze s tumorjem, travmo ali infarktomC. stimulacije endokrine žleze po avtoimunskih mehanizmihD. destrukcije endokrine žleze po avtoimunskih mehanizmihE. anomalije olfaktornega režnja in okolnih struktur

Prirojeni hipogonadotropni hipogonadizem je pogosto povezan z/s:A. čezmernim zločanjem hormona iz endokrinega tumorjaB. destrukcijo endokrine žleze s tumorjem, travmo ali infarktomC. stimulacijo endokrine žleze po avtoimunskih mehanizmihD. destrukcijo endokrine žleze po avtoimunskih mehanizmihE. anomalijo olfaktornega režnja in okolnih struktur CŽS

Primarna odpoved skorje nadledvičnic (Addisonova bolezen) najpogosteje nastane zaradi:

A. čezmernega izločanja hormona iz endokrinega tumorjaB. destrukcije endokrine žleze s tumorjem, travmo ali infarktom

C. stimulacije endokrine žleze po avtoimunskih mehanizmihD. destrukcije endokrine žleze po avtoimunskih mehanizmihE. anomalije olfaktornega režnja in okolnih struktur

Katere trditve so pravilne?

a) Večina ščitničnih hormonov je v krvi vezanih na transportne beljakovineb) Večina ščitničnih hormonov je v krvi prostihc) V tkivih so učinkoviti samo vezani ščitnični hormonid) V tkivih so učinkoviti samo prosti ščitnični hormonie) Trijodtironin (T3) je v celicah bolj učinkovit kot tetrajodtironin (T4)f) Tetrajodtironin (T4) je v celicah bolj učinkovit kot trijodtironin (T3)g) Ščitnični hormoni so potrebni za normalen razvoj možganov

A. Pravilni so odgovori a, c, fB. Pravilni so odgovori a, d, e, gC. Pravilni so odgovori a, d, eD. Pravilni so odgovori b, d, e, gE. Pravilni so odgovori b, c, f, g

Značilnosti hipertiroze so

a) Suha in hladna kožab) Topla in vlažna kožac) Palpitacijed) Hujšanjee) Potenjef) Slabo prenašanje mrazag) Nemir

A. Pravilni so odgovori a, c, fB. Pravilni so odgovori a, d, e, gC. Pravilni so odgovori b, c, d, e, gD. Pravilni so odgovori b, c, d, e, fE. Pravilni so odgovori a, d, f, g

60-letna bolnica je opazila oteklino na spodnji strani vratu desno nad ključnico. Oteklina raste zadnje 3 mesece. Je ne boli. Vedno težje diha. Posumimo, da ima nodus v ščitnici. Katere diagnostične postopke mora specialist opraviti pri takšni bolnici?

a) Inspekcija in palpacija ščitnice in vratub) Ultrazvok ščitnicec) Rentgensko slikanje vratne hrbteniced) Rentgensko slikanje sapnikae) Ultrazvočno vodena tankoigelna biopsija f) Scintigram ščitnice s 99mTc

A. Pravilni so vsi odgovoriB. Pravilni so odgovori a, b, c, fC. Pravilni so odgovori b, e, fD. Pravilni so odgovori a, b, d, e, fE. Pravilni so odgovori a, b, c, e, f

Katera trditev velja za maligne ščitnične tumorje?

A. Maligni ščitnični tumorji so zelo pogosti malignomiB. Najbolj maligen potek ima papilarni rak ščitniceC. Papilarni rak ščitnice je najmanj pogost ščitnični tumorD. Bolniki z anaplastičnim rakom ščitnice večinoma umrejo nekaj mesecev po

diagnoziE. Moški imajo maligne ščitnične tumorje pogosteje kot ženske

Pri katerih bolezenskih stanjih so pogosto čezmerno polnjene vratne vene?

a) Ščitnica, povečana do stopnje Ib) Ščitnica, povečana do stopnje IIc) Ščitnica, povečana do stopnje IVd) Insuficienca trikuspidalne zaklopkee) Desnostransko srčno popuščanjef) Subakutni tiroiditis

A. Pravilni so odgovori c, d, eB. Pravilni so odgovori a, d, fC. Pravilni so odgovori b, d, eD. Pravilni so odgovori c, d, fE. Pravilni so odgovori a, d, f

Pri kronični ledvični bolezni držijo naslednje trditve:

a. Anemija in sekundarni hiperparatiroidizem sta pomembni komplikaciji kronične ledvične boleznib. Kronična, počasi napredujoča ledvična bolezen lahko dolga leta poteka asimptomatsko c. Hiperfosfatemijo pri kronični ledvični bolezni ni potrebno posebej zdravitid. Bolniku z anemijo zaradi kronične ledvične bolezni je potrebno čimprej aplicirati eritropoetine. Pred začetkom zdravljenja z eritropoetinom je vedno potrebno preveriti zaloge železa in železo nadomestiti, če so zaloge nezadostne

A) b, c, eB) a, c, eC) a, b, cD) a, b, eE) b, c, d

Za akutni pielonefritis so značilni:

a. Zvišana telesna temperaturab. Poliurijac. Dizurijad. Ledvene bolečinee. Bolečine v presredku

A) a, b, cB) a, c, dC) c, d, eD)a, c, eE) a, b, e

Za akutni cistitis je značilno:

a. Bolečine v predelu sečnega mehurjab. Pogosto odvajanje sečac. Odvajanje majhnih količin motnega sečad. Pekoča mikcijae. Vse našteto

Simptomi in znaki hiperkaliemije so:

a. mišična slabost in ohlapna ohromelost, ki začne v spodnjih udih, napreduje v mišice trupa in zgornje udeb. dihalne mišice in mišice, ki jih oživčujejo možganski živci, navadno niso prizadetec. z večanjem serumske koncentracije kalija se značilno spreminja EKGd. generalizirani krčie. izguba sluha

A) a, b, eB) a, b, c C) a, b, dD) c, d, eE) a, d, eBrezsimptomna proteinurija pomeni:

a. Proteinurija 150 mg do 3 gramov /danb. Proteinurija 100-140 mg / danc. Proteinurija nad 3 g /dand. Proteinurija brez simptomove. Proteinurija 150 mikrogramov do 3 miligramov /dan

Katera naloga NI naloga hemodialize?

a. odstranjevanje uremičnih toksinovb. zdravljenje renalne anemijec. urejanje elektrolitnega ravnovesja d. urejanje vodnega ravnovesjae. urejanje acido-baznega ravnovesja

Za preprečevanje strjevanja krvi v dializnem sistemu med hemodializno proceduro uporabljamo:

a. Kumarineb. Standardni heparinc. Nizkomolekularni heparin d. Aspirine. Citrat

A) c, d, eB) a, d, eC) b, c, eD) b, d, eE) b, c, dSodobna definicija kronične ledvične bolezni je

a. Funkcijska okvara ledvic z zmanjšano glomerulo filtracijo, ki traja več kot 3 meseceb. Strukturna okvara ledvic z normalno glomerulno filtracijo, ki traja več kot 3 mesecec. Strukturna okvara z zmanjšano glomerulno filtracijo, ki traja več kot 3 meseced. Funkcijska ali strukturna okvara ledvic z normalno ali zmanjšano glomerulno filtracijo, ki traja več kot 3 mesecee. Strukturna ali funkcijska okvara ledvic, ki potrebuje nadomestno zdravljenje z dializoMed dejavniki tveganja za napredovanje kronične ledvične bolezni sta najpomembnejša:

a. Starostb. Osnovna bolezenc. Proteinurija

d. Hiperlipidemijae. Arterijska hipertenzijaf. Kajenje

A) a, cB) b, cC) c, eD) e, fE) b, e

Absolutni zadržki za začetek nadomestnega zdravljenja končne ledvične odpovedi z dializo so:

a. Starost bolnikab. Srčno popuščanjec. Maligne boleznid. Slabo socialno stanjee. Ni absolutnih zadržkov

Za nefrotski sindrom je značilno:

a. proteinurija večja kot 3 g/dan oz. 3,5 g/dan/1.73 m2, hipoalbuminemija, otekline, bakteriurijab. proteinurija večja kot 3 g/dan oz. 3,5 g/dan/1.73 m2, hipoalbuminemija, otekline, piurijac. proteinurija večja kot 3 g/dan oz. 3,5 g/dan/1.73 m2, hipoalbuminemija, otekline, hematurijad. proteinurija večja kot 3 g/dan oz. 3,5 g/dan/1.73 m2, hipoalbuminemija, otekline, hiperlipoproteinemija, lipidurijae. proteinurija večja kot 3 g/dan oz. 3,5 g/dan/1.73 m2, hipoalbuminemija, hipertenzija, hematurija

Dvajsetletni bolnik se je oglasil k zdravniku, ker je en dan pred pregledom opazil, da je bil zjutraj, ko se je zbudil, zelo otečen v obraz. Opazil je tudi, da hodi manj na vodo in da je urin rdečkasto-rjave barve, kot bi izločal kokakolo. Čez da je dobil občutek, da je zatekel tudi v spodnje okončine. Po dodatnem vprašanju je povedal, da je slaba dva tedna pred tem preboleval akutno okužbo žrela, verjetno angino, ki jo je sicer prebolel že večkrat. Ni šel k zdravniku, temveč se je sam začel zdravili z Ospenom.Pri pregledu je bil zabuhel v obraz, imel je nakazane vtisljive otekline goleni. Krvni tlak je bil 150/100 mm Hg. Napravili so osnovne laboratorijske preiskave. V urinu so s testnim lističem potrdili proteinurijo 3, dokazali so prisotnost krvi in tudi levkocitov. Mikroskopski pregled urina je potrdil hematurijo, prisotni so bili tudi eritrocitni cilindri, povečano je bilo število levkocitov v vidnem polju.

Kakšna je (najverjetnejša) diagnoza tega bolezenskega stanja?

a. akutni pielonefritisb. akutni postinfekcijski glomerulonefritis

c. nefrotski sindromd. akutni intersticijski nefritis po zdravilihe. nobena diagnoza ni pravilna

Glavne značilnosti kontinuirnih dializnih metod so:

a. uporabljamo jih pri bolnikih s končno ledvično odpovedjob. uporabljamo jih pri kritično bolnih v intenzivnih enotahc. praviloma se izvajajo 24 ur dnevnod. primerne so za zdravljenje hiperkaliemije ker imajo visoke očistke za majhne molekulee. omogočajo večjo cirkulatorno stabilnost v primerjavi s klasično hemodializo

A) b, c, eB) a, d, eC) c, d, eD) b, d, eE) b, c, dKatera vrsta ledvičnega nadomestnega zdravljenja omogoča najdaljše preživetje?

a. Hemodializab. Peritonealna dializac. Presaditev ledviced. Hemodiafiltracijae. Hemofiltracija

Kaj pri bolniku NI absolutna kontraindikacija za presaditev ledvice?

a. Starost bolnika nad 65 letb. Neozdravljeni malignomc. Aktivna okužbad. Odvisnost od alkohola in droge. Nesodelovanje pri zdravljenju

Katera je najpogostejša oblika akutne ledvične odpovedi:

a) prerenalna akutna okvara ledvicb) parenhimska akutna okvara ledvicc) postrenalna akutna okvara ledvic zaradi akutne obstrukcije votlega sistema sečild) okvara ledvic zaradi prejemanja nefrotoksičnih zdravile) okvara ledvic po uroloških operacijah

Kaj so glavne prednosti peritonealne dialize primerjaje s hemodializo?

a. Ni potrebe po žilnem pristopub. Izvaja se na domuc. Ima visoke očistke za majhne molekuled. Preostalo ledvično delovanje je dlje časa ohranjeno

e. Primerna je za hitre korekcije elektrolitnih motenj

A) a, b, cB) b, d, eC) a, b, dD) b, c, dE) a, d, e

Med dejavnike tveganja za zapleteno okužbo sečil sodijo:

A. anatomske ali funkcijske nepravilnosti sečilB. ponavljanje okužbe sečilC. trajni urinski kateterD. sladkorna bolezenE. spolno prenosljiva okužba

Odgovori so:A. A, B, CB. A, C, DC. A, D, ED. B, C, DE. C, D, E

Katera je najbolj pogosta cistična bolezen ledvic pri odraslih?

A. Enostavne ledvične cisteB. Pridobljena cistična ledvična bolezenC. Avtosomno dominantna policistična bolezen ledvic D. Sindrom Hippel-Lindau

Katera slikovna preiskava sečil je danes pri nas zaradi dostopnosti, neinvazivnosti, velikega števila informacij, možnosti izvedbe ob postelji bolnika, poljubnega ponavljanja preiskav in spremljanja patoloških stanj ter vodenih posegov najpogosteje uporabljena:

a. Pregledna rtg slika sečilb. Ultrazvočno-dopplerske preiskavec. Intravenska urografijad. Računalniška tomografijae. Magnetna resonanca

Hematurija pomeni:

a. Povečano število eritrocitov v seču (več kot 2 eritrocita v sedimentu seča pri 400-kratni povečavi)b. Vsaj 1 eritrocit v seču pri 400-kratni povečavic. Več kot 2 eritrocita v seču pri 400-kratni povečavi in rdečkast urind. Rdečkast urine. Sočasna prisotnost ledvičnih kamnov in rdečkastega urina

 Pri oligurični akutni ledvični okvari je diureza:

a. <100 ml/danb. <400 ml/ danc. < 1000 ml/ dand. <50 ml/ dane. <750 ml/dan

Pri akutni intrinzični (parenhimski) ledvični okvari je dnevni porast koncentracije serumskega kreatinina:

a. 100- 120 µmol/ L/danb. 44-88 µmol/ L/danc. 120-200 µmol/ L/dand. 200- 300 µmol/ L/dane. > 300 µmol/ L/dan

V katerih pogojih očistek kreatinina odraža glomerulno filtracijo?

a. Kadar se ledvično delovanje hitro slabšab. Le ko je ledvično delovanje stabilnoc. Tudi če bolnik ne zbere vseka 24-urnega sečad. Ko je koncentracija kreatinina v seču zmanjšanae. Očistek kreatinina ne odraža glomerulne filtracije

Cistatin C je beljakovina:

a. Ki je zvišana v času vnetjab. Ki je boljši pokazatelj glomerulne filtracije od serumske koncentracije kreatininac. Ki nastaja samo v ledvičnih tubulihd. Ki nastaja samo v glomerulihe. Ki jo vnašamo v telo s hrano in ni primerna za oceno glomerulne filtracijeGlavni laboratorijski kazalec akutne zavrnitve ledvičnega presadka je: a. Levkociturijab. Eritrociturijac. Proteinurijad. Porast serumske koncentracije kreatininae. Pospešena sedimentacija eritrocitov

Intrinzična (parenhimska) akutna okvara ledvic najpogostejše nastane zaradi:

a. Tromboze ledvične arterijeb. Akutne tubulne nekrozec. Bolezni malih ledvičnih žil d. Akutnih tubulointersticijskih boleznie. Tromboze ledvične vene

Kateri je najpomembnejši dejavnik, ki povečuje tveganje za kontrastno okvaro ledvic?

a. Srčno popuščanjeb. Sladkorna bolezenc. Hipotenzijad. Zmanjšano ledvično delovanjee. Hipovolemija

Za presaditev ledvice velja:

a. Po odpovedi presajene ledvice je možna ponovna presaditevb. Vzdrževalno imunosupresivno terapijo lahko ukinemo eno leto po presaditvi c. Pred presaditvijo je potrebno pri vseh bolnikih preiskati stanje srca in arterijd. Pri večini umrlih darovalcev ledvic je vzrok smrti možganska krvavitev ali poškodbae. Starost darovalcev ne vpliva na preživetje presajene ledvice

A) a, b, cB) b, c, dC) b, d, eD) a, d, eE) a, c, dKatera trditev je pravilna za IgA nefropatijo:

a. Je med primarnimi glomerulnimi boleznimi redka, se kaže kot proteinurija, redko kot hematurijab. Je med primarnimi glomerulnimi boleznimi najpogostejša, se kaže kot makrohematurija ali mikrohematurija ali kot kronični nefritični sindrom, redko se kaže kot nefrotični sindrom, maligna arterijska hipertenzija ali hitronapredujoči glomerulonefritisc. Je eden glavnih vzrokov nefrotskega sindromad. Akutna ledvična odpoved je pri IgA nefropatiji pogostae. Ker je klinična slika IgA nefropatije dokaj značilna, za diagnozo ne potrebujemo ledvične biopsije

Osmotska demielinizacija nastane pri:

a. Pri prepočasni korekciji akutne hiponatriemijeb. Prehitri korekciji kronične hiponatriemijec. Prepočasni korekciji kronične hiponatriemijed. Uporabi hipertonične raztopine NaCl

Pri preprečevanju kontrastne okvare ledvic pri bolnikih z velikim tveganjem je najpomembnejši ukrep:

a. Hidracija z infuzijo 0.45% NaClb. Acetilcistein 600 mg per os pred in po poseguc. Acetilcistein 1200 mg per os pred in po posegud. Acetilcistein 1200 mg intravensko pred in po posegue. Hidracija z infuzijo 0.9% NaCl

Kateri je najbolj pomemben škodljiv stranski učinek kalcinevrinskih zaviralcev?

a. Hepatotoksičnostb. Nevrotoksičnostc. Nefrotoksičnostd. Hiperkaliemijae. DiabetogenostVzrok mikroalbuminurije je iskati v:

a. Glomerulonefritisub. Amiloidozic. Diabetični in hipertenzivni nefropatijid. Tubulointersticijski boleznie. NefroskleroziUkrepi za preprečevanje napredovanja kronične ledvične bolezni

a. Zdravljenje arterijske hipertenzijeb. Zmanjševanje proteinurijec. Dietad. Zdravljenje presnovne acidozee. Prepoved fizične aktivnosti

A) a, b, cB) a, c, dC) a, bD) c, eE) a, b, d

Kakšne so značilnosti enostavne ciste?

A. Število in velikost cist naraščata s starostjoB. Imajo tanko, gladko in okroglo steno, ki je dobro ločena od okoliceC. V cisti so pregrade, nehomogeni vključki in hitro rasteD. Cista se poveča povprečno za 2 mm letno

A) A, b, cB) A, b, dC) A, c, dD) B, c, d

Katera je najbolj pogosta policistična bolezen ledvic pri odraslih?

A. Multiple enostavne ledvične cisteB. Pridobljena cistična ledvična bolezenC. Avtosomno dominantna policistična bolezen ledvic D. Avtosomno recesivna policistična bolezen ledvic

Kateri so možni zapleti, ki jih lahko povzroči velika ledvična cista?

a. Bolečina b. Arterijska hipertenzijac. Okužba ciste d. Krvavitev v cisto in hematurija

A) a, b, cB) a, c, d

C) b, c, dD) Vse našteto

Brezsimptomna proteinurija pomeni:

a. Proteinurija 150 mg do 3 gramov /danb. Proteinurija 100-140 mg / danc. Proteinurija nad 3 g /dand. Proteinurija brez simptomove. Proteinurija 150 mikrogramov do 3 miligramov /dan oz. 3.5 miligramov/dan/1.73 m2O nefrotski proteinuriji govorimo, če je v 24 urnem seču:

a. 150 mg do 0,5 g beljakovinb. >1 g do 2 g beljakovinc. Več kot 3 g beljakovin ali 3,5 g /1,73 m2 površined. 0,6 -1,0 g beljakovine. > 2g do 3 g beljakovin

Metode za določitev glomerulne filtracije so:

a) Očistek kreatinina in ocenjevanje stopnje glomerulne filtracije z meritvijo serumskega kreatininab) Ocenjevanje stopnje glomerulne filtracije s pomočjo enačb, ki temeljijo na koncentraciji serumskega kreatininac) Določanje dnevne proteinurijed) Določitev koncentracije sečninee) Meritev dnevne diureze

A) a, bB) a, b, cC) a, cD) a, b, c, dE) a, b, c, d, e

Najpogostejše indikacije za ledvično biopsijo so:

a. Nefrotski sindrom, akutni in kronični nefritični sindromb. Akutni pielonefritis c. Akutna ledvična okvara d. Kronična ledvična bolezen e. Neoplazma ledvicf. diabetična nefropatija Standardni pogoji, ki omogočajo varno izvedbo ledvične biopsije so:

a) Urejen krvni tlakb) Normalni testi hemostazec) Normalna koncentracija kreatininad) Koncentracija hemoglobin > 100 g/Le) Vzdolžni premer ledvice vsaj 11 cm

A) a, b, cB) a, b, dC) a, b, eD) a, c, eE) b, d, e Pri diagnostiki glomerulnih bolezni je poleg natančne anamneze in kliničnega pregleda pomembno:

a) pregled seča, ocena delovanja ledvic, morfološki prikaz ledvic z UZ preiskavo, serološke imunološke preiskave in histopatološki izvid ledvičnega tkiva

b) izotopske preiskave ledvic, CT,MRc) določanje osmolalnosti seča in elektrolitov v serumu in sečud) določanje acido - baznega stanjae) določanje funkcionalne ledvične rezerve

Akutni nefritični sindrom ali akutni glomerulonefritis se začne: a. z oligurijo, hematurijo, oteklinami, arterijsko hipertenzijo, proteinurijo, eritrocitnimi cilindri v urinu, zmanjšano glomerulno filtracijob. bolečinami ledveno, povečano telesno temperaturo, slabostjo in bruhanjemc. dizurijo, polakisurijo, nikturijo, piurijod. proteinurijo, hematurijo, polidipsijo, poliurijoe. proteinurijo, hematurijo, dizurijoNa izvor hematurije v ledvičnem parenhimu kaže:

a) eritrocitni cilindri, proteinurija običajno > 500 mg/dan, dismorfni eritrociti, akantociti

b) suprapubična bolečina, dizurija, krvni strdki v seču, odsotnost eritrocitnih cilinidrov, normalni eritrociti v seču

c) količna bolečina ledveno, hematurijad) dizurija, hematurija, e) polakisurija, hematurija

Za kronični glomerulonefritis ali kronični nefritični sindrom je značilno:

a) arterijska hipertenzija, proteinurija, na UZ velike, sočne ledviceb) arterijska hipertenzija, proteinurija < 3 g/dan, glomerulna eritrociturija,

zmanjšano delovanje ledvic, morfološko zmanjšane ledvice s stanjšano parenhimsko plastjo in zvišanim rezistenčnim indeksom

c) zagoni febrilnega stanja z napadi ledvičnih kolik, pogosto hematurijo in piurijod) huda proteinurija, vendar ultrazvočno normalne ledvicee) arterijska hipertenzija, proteinurija, hematurija, morfološko normalno velike ali

nekoliko povečane ledvice, očistek kreatinina je povečanZa hitronapredujoči glomerulonefritis je značilno:

a. napreduje hitreje kot akutni glomerulonefritisb. poteka z enakimi simptomi in znaki kot akutni glomerulonefritis, le da se pri akutnem glomerulonefritisu vse zgodi v nekaj dneh, pri hitronapredujočem glomerulonefritisu pa večinoma v nekaj tednihc. znaki in simptomi so bolj izraženi pri starejših osebah, znamenja sistemske bolezni so običajno odsotnad. poleg slabšanja ledvičnega delovanja je prisotna hujša proteinurija, poliurija,

hujšanje nima večjega vpliva na delovanje ledvic

Akutni nezapleteni cistitis pri mlajši ne-noseči ženski zdravimo empirično z:

a. Nitrofurantoinom peroralno 5 dni; trimetoprim-sulfametoksazolom 3 dni če poznamo občutljivost povzročiteljab. Enkratnim velikim odmerkom antibiotikac. 7- dnevnim zdravljenjem z antibiotikomd. 10 - dnevnim zdravljenjem z antibiotikome. 14 - dnevnim zdravljenjem z antibiotikom

Proteinurijo zaradi primarne glomerulne bolezni pripisujemo:

a) nevrohumoralnim vzrokomb) aktivaciji simpatičnega sistemac) okvari glomerulne prepustnostid) okvari tubulne reabsorpcijee) okvari tubulne sekrecije

Za potrditev akutne bakterijske okužbe sečil je pomembna:

a) najdba proteinuruje in eritrociturijeb) najdba piurije in bakteriurijec) najdba izostenurije in cilindrurijed) najdba eritrocitnih cilindrove) najdba hialinih cilindrov

Koliko bolnikov v svetu se je zdravilo s kronično dializo zaradi končne ledvične odpovedi konec leta 2012?

a. Okrog 100.000b. Okrog 1.000.000c. > 2.000.000d. 400.000-500.000e. 200.000

Asimptomatsko bakteriurijo, najdbo 105 ali več bakterijskih kolonij v ml seča v dveh zaporedno vzetih jutranjih vzorcih seča pri osebi brez piurije ali kliničnih znakov za okužbo sečil pri odraslih:

a) ne zdravimo, razen pri nosečnicah, bolniki s sečnimi kamni ali trajnim urinskim katetrom pred načrtovanim invazivnim ali operativnim posegom

b) vedno zdravimoc) nikoli ne zdravimod) običajno zdravimoe) zdravimo pri starostnikih

Euvolemično hiponatriemijo srečamo pri:

A. Srčnem popuščanjuB. Hipotireozi

C. Jetrni ciroziD. Zdravljenju z diuretiki E. Sindromu neustreznega izločanja antidiuretičnega hormona

A. Pravilni odgovori so: A, BB. Pravilni odgovori so: A, C, EC. Pravilni odgovori so: A, B, ED. Pravilni odgovori so: B, E

Kot akutno hiponatriemijo opredelimo hiponatriemijo, ki je nastala v manj kot:

A. 24 urahB. 36 urahC. 48 urahD. 72 urah

Kronično asimptomatsko hiponatriemijo popravljamo s hitrostjo:

A. Največ 6 mmol/l v 24 urah B. Največ 12 mmol/l v 24 urah C. Največ 18 mmol/l v 24 urah D. Največ 24 mmol/l v 24 urah

Ledvično delovanje najbolj natančno ocenimo z:

1. v krvi določimo serumsko koncentracijo sečnine in kreatinina2. napravimo osnovno preiskavo seča s testnim lističem3. ocenimo hitrost glomerulne filtracije4. ocenimo proteinurijo5. izmerimo krvni tlak

Za oceno vzroka ledvične bolezni je najpomembnejše:

1. v krvi določiti serumsko koncentracijo sečnine in kreatinina2. napraviti osnovno preiskavo seča s testnim lističem 3. oceniti hitrost glomerulne filtracije4. napraviti osnovno preiskavo seča s testnim lističem in pregledati sediment

seča5. izmeriti krvni tlak

Za N-acetil-beta-glukozaminidazo (NAG) v seču velja vse razen:

1. je encim, ki se nahaja v tubulnih celicah2. se izloča samo z glomerulno filtracijo3. zvišana koncentracija NAG v seču je značilna za poškodbo tubulov4. koncentracija NAG v seču je povečana pri okvari tubulov zaradi nefrotoksičnih

zdravil5. je pomemben encim za ocenjevanje okvare ledvičnih tubulov

Katera trditev ni pravilna: zmanjšana hitrost glomerulne filtracije je:

1. posledica akutne ledvične bolezni

2. posledica kronične ledvične bolezni3. posledica preledvičnih dejavnikov4. znak povečanega srčno-žilnega tveganja, če je nižja od 60 ml/min/1,73 m2

5. izključno posledica intrinzične ledvične bolezniNa serumsko koncentracijo kreatinina v krvi ne vpliva:

1. zaužitje rdečega mesa2. mišična masa3. morbidna debelost4. jemanje trimetoprima5. podhranjenost

Očistek kreatinina določamo:

1. ko se ledvično delovanje hitro slabša2. ko je ledvično delovanje stabilno3. ko se serumska koncentracija kreatinina zniža pod 100 umol/L4. ko se količina urina zmanjšuje5. ko sta hkrati zvišani serumska koncentracija kreatinina in sečnine

Katera od trditev je nepravilna:

1. v zgodnji fazi ledvične bolezni, ko je glomerulna filtracija le blago zmanjšana, je serumska koncentracija kreatinina še normalna

2. za oceno hitrosti glomerulne filtracije je MDRD enačba v praksi najprimernejša3. pri vsakdanjem delu praviloma uporabljamo za oceno hitrosti glomerulne

filtracije MDRD enačbo 4. kreatinin se v urin izloča samo z glomerulno filtracijo5. ocenjena hitrost glomerulne filtracije po MDRD enačbi < 60 ml/min/1,73 m2

pomeni, da je povečano tveganje za srčno-žilne dogodke in smrt Katera trditev ni pravilna:

1. serumska koncentracija sečnine je odvisna od vnosa beljakovin s hrano2. serumska koncentracija sečnine je zvišana pri bolnikih, ki krvavijo v prebavila3. serumska koncentracija sečnine pri suhih ljudeh dobro oceni glomerulno

filtracijo4. serumska koncentracija sečnine je zmanjšana pri alkoholikih in podhranjenih

ljudeh5. serumska koncentracija sečnine se pri dehidraciji bistveno bolj poviša kot

serumska koncentracija kreatininaCistatin C je beljakovina:

1. katere serumska koncentracija se pri nenadnem zmanjšanju hitrosti glomerulne filtracije zviša, še preden se spremeni serumska koncentracija kreatinina

2. ki nastaja samo v ledvičnih tubulih3. ki nastaja samo v glomerulih4. ki jo vnašamo v telo s hrano in ni primerna za oceno glomerulne filtracije

Katera trditev ni pravilna:

1. prisotnost kronične ledvične bolezni in hitrost njenega napredovanja ugotavljamo z oceno hitrosti glomerulne filtracije z MDRD enačbo

2. z oceno hitrosti glomerulne filtracije z MDRD enačbo je možno oceniti tveganje za srčno-žilne zaplete

3. tveganje za kontrastno nefropatijo lahko pri preiskovancu predvidimo s pomočjo ocene hitrosti glomerulne filtracije z MDRD enačbo

4. z oceno hitrosti glomerulne filtracije z MDRD enačbo je možno predvideti zaplete kronične ledvične bolezni

5. za prilagoditev odmerkov zdravil, ki se izločajo preko ledvic, je serumska koncentracija kreatinina primernejša od ocene hitrosti glomerulne filtracije z MDRD enačbo

Za oceno hitrosti glomerulne filtracije v praksi najpogosteje uporabljamo:

1. očistek kreatinina 2. serumsko koncentracijo kreatinina 3. MDRD enačbo4. radioizotopsko metodo5. Cockcroft Gaultovo enačboKatera trditev ni pravilna:

1. prvi curek seča preiskujemo pri sumu na uretritis2. srednji curek seča je najprimernejši za diagnostiko bolezni ledvic3. srednji curek seča je primeren za urinokulturo4. za pravilen odvzem srednjega curka seča so značilne številne ploščate

epitelne celice pri pregledu sedimenta seča5. curek seča po masaži prostate preiskujemo pri sumu na kronični prostatitisRdečkasta barva seča ni posledica:

1. prisotnosti krvi v urinu2. prisotnosti hemoglobina v urinu3. prisotnosti levkocitov v urinu4. prisotnosti mioglobina v urinu5. uživanja rdeče peseIzberite nepravilno trditev:

1. primarni ultrafiltrat v glomerulu ima specifično težo 1,0102. v hiperosmolarni ledvični sredici je specifična teža seča 1,0403. prvi jutranji urin s specifično težo 1,020 pomeni, da je koncentracijska

sposobnost ledvic ohranjena4. izostenurija pomeni, da imajo bolniki specifično težo seča vsaj 1.020 in nikturijo5. osmotsko aktivne snovi v seču povečajo specifično težo sečaGlukozurija je značilna za:

A. bolnike s sladkorno boleznijo, ko je serumska koncentracija glukoze višja od 10 mmol/L

B. bolnike s Fanconijevim sindromomC. bolnike z okužbo sečilD. motnjo v delovanju distalnih tubulovE. nosečnice in po porodu izzveni

Odgovori so:1. A, B, E

2. A, C, D3. B, D, E4. C, D, E5. B, C, E

V primeru pozitivne reakcije na hemoglobin pri testiranju urina s testnim lističem in sočasno odsotno eritrociturijo pri pregledu sedimenta seča, je možna:

A. akutna ledvična okvara zaradi akutnega srčnega popuščanjaB. akutna ledvična okvara zaradi hiperplazije prostateC. hemoliza eritrocitov v urinu v primeru alkalnega pH D. hemoliza eritrocitov v urinu v primeru majhne relativne gostote E. mioglobinurija zaradi razpada mišičnih celic

Odgovori so:1. A, B, C2. B, C, D3. C, D, E4. A, C, E5. B, D, EZa glomerulno eritrociturijo so značilne najdbe:

A. hialini in granulirani cilindriB. levkociturijaC. eritrocitni cilindriD. dismorfni eritrocitiE. akantociti

Odgovori so:1. A, B, C2. B, C, D3. B, D, E4. A, C, E5. C, D, E

Alkalna vrednost pH seča:

1. je značilna za okužbo z bakterijami, ki izločajo ureazo2. je diagostična najdba v urinu pri bolnikih s presnovno acidozo3. ne povzroča hemolize celic v urinu4. za analizo urina nima posebne vrednosti5. je vedno povezana z zmanjšano količino izločenega sečaZa proteinurijo je značilno:

A. pri zdravem človeku se večina beljakovin v seču reabsorbira v tubulihB. bolezensko izločanje beljakovin s sečem presega 150 mg dnevnoC. za analizo je najprimernejši srednji curek drugega jutranjega vzorca sečaD. nikoli je ne določamo s testnim lističemE. večji telesni napor ne vpliva na določitev proteinurije, ampak samo na

izločanje kreatinina iz mišic

Odgovori so:1. A, B, C2. B, C, D3. C, D, E4. B, D, E5. A, C, E

Specifična teža jutranjega seča 1,020 pomeni:

1. preiskovanec je celo noč pil tekočino in ustrezno koncentriral seč2. koncentracijska sposobnost ledvic je verjetno ohranjena3. bolnik ima nikturijo4. ne pomeni ničesar5. prisotna je izostenurija

Hemoglobin v seču je prisoten:

1. pri znotrajžilni hemolizi2. pri hemolizi eritrocitov v seču3. pri eritrocituriji in nepravilnem shranjevanju seča4. v seču z majhno specifično težo, ker eritrociti razpadejo5. vsi odgovori so pravilni

S testnim lističem za pregled seča ne moremo ugotoviti:

1. bakteriurije 2. eritrociturije oz. hemoglobinurije 3. cilindrov v seču4. levkociturije 5. glikozurije

Katera trditev za glomerulno eritrociturijo ni resnična:

1. dismorfni eritrociti so znak neglomerulne eritrociturije2. akantociti so znak glomerulne eritrociturije3. odsotnost dismorfnih eritrocitov ne izključi glomerulne eritrociturije4. glomerulno eritrociturijo potrjujejo eritrocitni cilindri v seču5. verjetnost glomerulne eritrociturije je večja pri sočasno prisotni proteinuriji

Za cilindre v seču ne velja:

1. osnova cilindrov je Tamm-Horsfallova beljakovina2. levkocitni cilindri so lahko znak akutnega pielonefritisa3. eritrocitni cilindri so značilni za akutni pielonefritis4. maščobni cilindri so značilni za bolnike z nefrotskim sindromom5. hialini cilindri so lahko normalna najdba v seču

Katera trditev ni pravilna:

1. v sedimentu seča prepoznamo Trichomonas vaginalis2. s pregledom sedimenta seča ne moremo ugotoviti proteinurije3. pri zdravih ljudeh ima najdba kristalov v seču diagnostični pomen4. v urinu je pomembna najdba cistinskih kristalov, ki so značilni za cistinurijo5. pri zastrupitvi z etilenglikolom so v seču diagnostični kristali kalcijevega

oksalataZa nefrotsko proteinurijo je značilno izločanje beljakovin:

1. več kot 2 g dnevno2. manj kot 3 g dnevno3. več kot 3 g dnevno4. več kot 10 g dnevno

S testnim lističem za analizo urina dokažemo:

1. vse vrste beljakovin v seču2. pretežno albumin v seču3. lahke verige v seču4. tubulno proteinurijo5. pretežno težke verige v seču

S sulfasalicilno kislino dokažemo:

1. vse vrste beljakovin v seču2. pretežno albumin v seču3. samo lahke verige v seču4. tubulno proteinurijo5. pretežno težke verige v seču

Odsotnost proteinurije s testnim lističem in pozitivna reakcija s sulfasalicilno kislino pomeni:

1. prisotnost lahkih verig v seču2. napako pri izvedbi preiskave3. napačno vrednotenje preiskave4. da ima bolnik akutni glomerulonefritis5. da ima bolnik nefrotski sindrom

Velikost proteinurije ocenjujemo:

1. z določitvijo beljakovin in kreatinina v drugem jutranjem vzorcu seča2. z določitvijo beljakovin v seču v g/L, ki jo pomnožimo s količino izločenega

seča3. s 6-urnim zbiranjem seča z določitvijo proteinurije in količino izločenega seča4. z določitvijo proteinurije v pokončnem položaju5. z vsemi naštetimi metodami

Katera trditev je napačna:

1. pri glomerulni proteinuriji je povečana prepustnost samo za imunoglobuline2. pri glomerulni proteinuriji je povečana prepustnost za albumine in

imunoglobuline3. pri tubulni proteinuriji je v seču povečano izločanje beta-2-mikroglobulina in

alfa-1-mikroglobulina4. pri tubulni okvari je v seču povečano izločanje encima N-acetil-beta-D-

glukozaminidaze (NAG)5. prelivna proteinurija je posledica povečane filtracije imunoglobulinov, lahkih in

težkih verig v seču Za dokaz proteinurije kot prvo presejalno preiskavo uporabimo:

1. preiskavo urina s testnim lističem2. preiskavo urina s testnim lističem in precipitacijsko metodo za določanje

beljakovin, npr. sulfosalicilno kislino3. precipitacijsko metodo za določanje beljakovin, npr. sulfosalicilno kislino4. izključno samo razmerje beljakovine/kreatinin v vzorcu seča5. najprej določimo proteinurijo v 24-urne zbranem seču, potem šele ostalo

Nezapletena okužba se praviloma pojavi pri:

1. starostnikih2. bolnikih s sladkorno boleznijo3. mladih nosečih ženskah4. ženskah v rodnem obdobju5. osebah z vstavljenim urinskim katetrom

Med dejavnike tveganja za zapleteno okužbo sečil sodijo:

A. anatomske ali funkcijske nepravilnosti sečilB. ponavljanje okužbe sečilC. trajni urinski kateterD. sladkorna bolezenE. spolno prenosljiva okužba

Odgovori so:1. A, B, C2. A, C, D3. A, D, E4. B, C, D5. C, D, E

Za zapleteno okužbo sečil je značilno:

1. zbolevajo predvsem mladi spolno aktivni moški2. zbolevajo predvsem spolno aktivne ženske v rodnem obdobju3. uvedeno antibiotično zdravljenje ni učinkovito4. nikoli se ne najde žarišča okužbe5. zapleti so redki

Nezapletena okužba med naštetimi je običajno:

1. akutni pielonefritis pri starejšem moškem2. akutni pielonefritis pri ženski v rodnem obdobju3. aktuni pielonefritis pri ženski v menopavzi4. akutni cistitis pri ženski v menopavzi5. akutni prostatitis

Za akutni prostatitis so značilni:

A. zvišana telesna temperaturaB. poliurijaC. dizurijaD. ledvene bolečineE. bolečine v presredku

Odgovori so:1. A, B, C

2. A, C, D3. C, D, E4. A, C, E5. A, B, E

Za akutni pielonefritis so značilni:

A. zvišana telesna temperaturaB. poliurijaC. dizurijaD. ledvene bolečineE. bolečine v presredku

Odgovori so:1. A, B, C2. A, C, D3. C, D, E4. A, C, E5. A, B, E

Zapleteni akutni pielonefritis:

A. ne povzroča sepse ali smrtiB. je akutni pielonefritis, ki se po 48-72 urah ne odzove na antibiotično zdravljenjeC. je pogosto posledica anatomskih ali funkcijskih motenj D. lahko poteka pri sladkornih bolnikih brez ledvenih bolečinE. zdravimo na domu s peroralnim antibiotikom 4 do 6 tednov

Odgovori so:1. C, D, E2. A, D, E3. B, C, D4. A, B, D5. A, B, C

Za akutni cistitis je značilno:

1. bolečine v predelu sečnega mehurja2. pogosto odvajanje seča3. odvajanje majhnih količin motnega seča4. pekoča mikcija5. vse našteto

Za potrditev akutne bakterijske okužbe sečil:

1. je diagnostična piurija2. je diagnostična bakteriurija3. pregled urina ni potreben4. sta diagnostični piurija in bakteriurija5. pregledamo urin po treh dneh zdravljenja

Preiskava s testnim lističem potrdi okužbo sečil, če:

1. je prisotna glikozurija2. sta pozitivna esterazni in nitritni test3. je relativna gostota seča pod 1,010

4. je pH urina kisel5. je v urinu eritrociturija

Asimptomatska bakteriurija pomeni:

1. prisotnost bakterij v številu 106/ml urina2. prisotnost bakterij v številu 103/ml urina pri simptomatski osebi3. prisotnost bakterij v številu 105/ml urina pri osebi brez simptomov okužbe sečil4. prisotnost bakterij v številu 105/ml urina pri osebi s simptomi okužbe sečil5. da je oseba zelo ogrožena zaradi okužbe

Za empirično zdravljenje akutnega nezapletenega cistitisa pri ženski, ki ni noseča, praviloma predpišemo:

1. nitrofurantoin peroralno za 5 dni2. trimetoprim-sulfametoksazol za 7 dni3. amoksicilin za 10 dni4. ciprofloksacin za 1 dan5. ciprofloksacin za 14 dni

Za empirično zdravljenje akutnega nezapletenega pielonefritisa pri ženski, ki ni noseča, praviloma predpišemo:

1. nitrofurantoin peroralno za 5 dni2. trimetoprim-sulfametoksazol za 10 dni3. amoksicilin za 7 dni4. ciprofloksacin za 7 dni5. ciprofloksacin za 10 dni

Kot akutni zapleteni pielonefritis opredelimo:

1. vsak akutni pielonefritis pri nosečnici2. akutni pielonefritis pri moškem3. akutni pielonefritis pri bolniku s kronično ledvično boleznijo4. akutni pielonefritis pri bolniku z vstavljenim urinskim katetrom5. vse našteto

Urinokulturo pred pričetkom zdravljenja okužbe sečil odvzamemo:

1. če sumimo na akutni nezapleteni cistitis2. če sumimo na akutni nezapleteni pielonefritis3. vedno ne glede na zapletenost okužbe4. vedno ne glede na lokacijo okužbe 5. nikoli, ker je klinična slika značilna

Pri starostnikih s stalnim urinskim katetrom:

1. pregledujemo urin rutinsko vsak mesec2. vsak mesec enkrat pošiljamo na pregled urin za urinokulturo in antibiogram3. so okužbe sečil izjema, ker urin prosto odteka iz sečnega mehurja4. opravimo preiskavo urina in urinokulturo v primeru, če ima oseba simptome

okužbe sečil5. levkociturija ali bakteriurija vedno pomenita invazivno okužbo

Akutni prostatitis:

1. je nezapletena okužba sečil

2. je zapletena okužba sečil, ki jo pozdravimo s 14 dnevno antibiotično terapijo3. je zapletena okužba sečil, ki jo zdravimo z antibiotično terapijo vsaj 4 tedne4. je izjemno redka okužba in če je ne zdravimo, nima posebnih posledic5. je okužba pri bolniku z vstavljenim urinskim katetrom

Za ponavljajoči se akutni nezapleteni cistitis je značilno:

1. zbolevajo ženske v rodnem obdobju2. akutni cistitis se pojavi 3 ali večkrat letno3. morfološke preiskave sečil so normalne4. zbolevajo spolno aktivne ženske5. vse našteto

Kot profilaktične ukrepe in terapijo za preprečevanje okužbe sečil pri ženski štejemo:

A. po spolnem odnosu zaužije antibiotik v prilagojenem odmerkuB. vsak večer redno jemlje antibiotik v prilagojenem odmerkuC. po spolnem odnosu izprazni sečni mehurD. vsak dan spije vsaj 5 litrov tekočineE. vsaj 1 mesec jemlje antibiotično terapijo

Odgovori so:1. A, B, C2. B, C, D3. C, D, E4. A, C, E5. B, D, E

Spolno prenosljive okužbe:

1. povzroča samo Chlamidija trachomatis2. praviloma jih spremlja visoka febrilnost3. lahko povzročijo sterilnost pri moških in ženskah4. se prenašajo v bazenih in savnah5. lahko diagosticiramo s pomočjo urinokulture

Nefrotoksični učinek nesteroidnih antirevmatikov se kaže kot:

1. hemodinamsko povzročena akutna ledvična okvara2. akutni tubulointersticijski nefritis3. nefrotski sindrom4. kronična ledvična bolezen5. vse našteto

Hemodinamski učinek nesteroidnih antirevmatkov na ledvice je posledica:

1. hipovolemije in vazodilatacije v ledvicah2. povečane diureze zaradi spodbujenega izločanja ADH3. akutnega intersticijskega nefritisa4. zmanjšanega nastajanja prostaglandinov v ledvicah zaradi zavore encima

ciklooksigenaze 25. retence tekočine in srčnega popuščanja

Značilne laboratorijske najdbe pri nastali akutni ledvični okvari zaradi jemanja nesteroidnih antirevmatikov so:

A. hiponatriemijaB. hiperkaliemijaC. hipokaliemijaD. zvišana serumska koncentracija kreatinina in zmanjšana hitrost glomerulne

filtracijeE. hipernatriemija

Odgovori so:1. B, D, E2. A, B, D3. A, C, D 4. C, D, E5. A, C, E

Za nefrotski sindrom zaradi jemanja nesteroidnih antirevmatikov je značilno:

1. nefrotskemu sindromu je pridružena akutna ledvična okvara2. bolniki imajo vedno artralgije zaradi alergične reakcije3. ledvično delovanje se po ukinitvi nesteroidnega antirevmatika spontano nikoli

ne popravi, ampak šele po imunosupresivni terapiji4. ledvična biopsija za opredelitev bolezni ni potrebna5. najpogosteje zaradi tega zbolevajo mladi ljudje

Dejavniki tveganja za nastanek hemodinamske akutne ledvične okvare ob jemanju nesteroidnih antirevmatikov so:

1. kongestivno srčno popuščanje2. jetrna ciroza3. kronična ledvična bolezen4. hipovolemija5. vse našteto

Koliko odstotkov kalija v telesu odraslega je v celicah?

A) 10%B) 50%C) 70%D) 98%E) 100%

Velika večina kalija, ki pride v telo, se izloči skozi:

A) jetraB) ledvice v proksimalnih tubulihC) ledvice v kortikalnih zbiralcihD) črevoE) kožo O hiperkaliemiji govorimo, če je koncentracija serumskega kalija:

A) nad 4,5 mmol/LB) nad 5,0 mmol/LC) nad 5,5 mmol/LD) nad 6,0 mmol/L

E) nad 6,5 mmo/L

A) Pravilen odgovor: A,B,C D, EB) Pravilen odgovor: B,C,D, EC) Pravilen odgovor: C, D, ED) Pravilen odgovor: D,EE) Pravilen odgovor: E

Lažno hiperkaliemijo označuje:

A) nastane med ali po odvzemu krvnega vzorcaB) najpogosteje je vzrok mehanska hemoliza pri hitri aspiraciji krvi skozi tanko iglo.C) najpogosteje je vzrok nastanka je huda levkocitoza ali trombocitoza.D) serum je značilne rdeče barve.E) simptomi in znaki hiperkaliemije.

A) Pravilen odgovor: A,B,DB) Pravilen odgovor: A,C,DC) Pravilen odgovor: C,D,ED) Pravilen odgovor: A,C,EE) Pravilen odgovor: B,D,E

Vzroki hiperkaliemije so:

A) povečan vnos kalija v teloB) premik kalija iz celic v zunajcelično tekočinoC) zmanjšano izločanje kalija s sečemD) zmanjšano izločanjene kalija skozi črevoE) zmanjšano izločanje kalija skozi kožo

A) Pravilen odgovor: A,B,CB) Pravilen odgovor: A,B,DC) Pravilen odgovor: A,B,ED) Pravilen odgovor: B,D,EE) Pravilen odgovor: C,D,E

Kaj ne more biti vzrok hiperkaliemiji?

A) jemanje kalijevih nadomestkovB) uživanje hrane bogate s kalijemC) transfuzija starih eritrocitovD) prehitra intravenska infuzija kalijaE) bruhanjeKaj ni vzrok premika kalija iz celic ?

A) pomanjkanje insulina, hiperglikemija in hiperosmolarnost zunajcelične tekočineB) presnovna alkalozaC) presnovna acidoza zaradi presežka neorganskih kislin

D) razpad tkiv (rabdomioliza, masivna znotrajžilna hemoliza, krvavitev v prebavila, zdravljenje malignih limfomov s citotoksičnimi zdravili)E) zdravila (neselektivni beta-adrenergični blokatorji ali sukcinilholin ali digitalis)Kaj ni vzrok zmanjšanega izločanja kalija s sečem ?

A) ledvična odpovedB) zmanjšanje efektivne arterijske prostornine (npr. hipovolemična stanja)C) jemanje diuretka Henlejeve zankeD) hipoaldosteronizemE) zdravila (zaviralci angiotenzinske konvertaze, blokatorji receptorjev angiotenzina II, nesteroidna protivnetna zdravila, spironolakton, eplerenon, amilorid, triamteren, ciklosporin, takrolimus, heparin, trimetoprim, pentamidin)

Vzrok smrti pri hiperkaliemiji je:

A) fibrilacija ali zastoj prekatovB) zastoj dihanjaC) ileusD) akutna tamponada srca E) pljučna trombembolija

Katera stopnja hiperkaliemije že terja urgentno zdravljenje ?

A) serumski kalij = 6,0 mmolLB) serumski kalij > 6,5 mmol/LC) serumski kalij > 7.0 mmol/LD) serumski kalij > 7,5 mmol/LE) serumski kalij > 8,0 mmol/L

Kateri od petih ukrepov urgentnega zdravljenja hiperkaliemije je potreben prvi?

A) kalcij i.v.B) insulin in glukoza i.v.C) natrijev bikarbonat i.v.D) kationska izmenjalna smolaE) akutna hemodializa

Koliko je najdlje mogoče preživeti s kronično hemodializo?

a. do 10 letb. do 15 letc. več kot 40 let d. do 20 lete. do 30 let

Najpomembnejši in najpogostejši zaplet med hemodializo je:

a. aritmija

b. krvavitevc. krči d. hipotenzijae. prsna bolečina

Glavne značilnosti kontinuirnih dializnih metod so:

a. uporabljamo jih pri bolnikih s končno ledvično odpovedjob. uporabljamo jih pri kritično bolnih v intenzivnih enotahc. praviloma se izvajajo 24 ur dnevnod. primerne so za zdravljenje hiperkaliemije ker imajo visoke očistke za majhne molekulee. omogočajo večjo cirkulatorno stabilnost v primerjavi s klasično hemodializo

A) b, c, eB) a, d, eC) c, d, eD) b, d, eE) b, c, dKaj so glavne prednosti peritonealne dialize primerjaje s hemodializo?

a. Ni potrebe po žilnem pristopub. Izvaja se na domuc. Ima visoke očistke za majhne molekuled. Preostalo ledvično delovanje je dlje časa ohranjenoe. Primerna je za hitre korekcije elektrolitnih motenj

A) a, b, cB) b, d, eC) a, b, dD) b, c, dE) a, d, e

Katere so bolezni najpogostejše vzrok za končno ledvično odpoved in potrebo po nadomestnem zdravljenju v razvitem svetu?

a. Kronični pielonefritisb. Diabetična nefropatijac. Glomerulonefritisid. Hipertenzivna ledvična bolezene. Obstruktivna nefropatija

A) a, b, cB) a, c, dC) b, c, dD) c, d, eE) a, d, e

Najboljši trajni žilni pristop za kronično hemodializo je:

a. Jugularni kateterb. Subklavijski hemodializni kateterc. Nativna arteriovenska fistulad. Arteriovenska fistula s pomočjo umetne žilee. Femoralni dializni kateterNajpogostejši kronični zapleti hemodializnih katetrov so:

a. Krvavitevb. Slabo delovanje katetrac. Sepsad. Akutna tromboza vene, v katero je vstavljen katetere. Okužba izstopišča katetra

A) b, c, eB) a, d, eC) c, d, eD) b, d, eE) b, c, dNajpomembnejši zaplet peritonealne dialize je:

a. Zatekanje ob peritonealnem katetrub. Peritonitisc. Hematoperitonejd. Trebušna kilae. Težave z dihanjemPri hemodializi bolnikov z visokim tveganjem krvavitve najpogosteje izvajamo:

a. Hemodializo s prostaciklinomb. Citratno hemodializoc. Heparinsko hemodializod. Hemodializo z nizkomolekularnim heparine. Brezheparinsko hemodializo z izpiranjem dializnega sistema

A) a, bB) a, eC) b, cD) b, eE) b, dKaj velja za disekvilibrijski sindrom:

a. Pojavlja se zaradi preveč hitre korekcije presnovnih motenj med prvimi hemodializamib. Med hemodializo ali po njej pride do možganskega edemac. Preprečujemo ga z dolgimi prvimi hemodializamid. Preprečujemo ga z zmanjševanjem učinkovitosti prvih hemodialize. Pojavi se lahko pri bolnikih na peritonealni dializi

A) c, d, eB) a, d, e

C) b, c, eD) b, d, eE) a, b, dZadržki za peritonealno dializo so:

a. Predhodne večje operacije v trebuhub. Končna ledvična odpoved pri otrocihc. Neoskrbljene trebušne kiled. Nezmožnost izvajanja menjav dializne raztopine e. Končna ledvična odpoved pri starejših od 65 let

A) a, c, dB) a, d, eC) b, c, eD) b, d, eE) a, b, dPri kakšni vrednosti glomerulne filtracije (oz. očistka kreatinina) pri asimptomatskem bolniku s končno ledvično odpovedjo začnemo z dializnim zdravljenjem?

a. manj kot 20 ml/minb. manj kot 10 ml/minc. manj kot 5 ml/mind. med 10 in 15 ml/mine. med 20-25 ml/min Peritonealno dializa je časovno lahko izvajamo:

a. 30 letb. 20 letc. 15 letd. do 10 let oz. manje. največ 3 letaDializna raztopina je po sestavi podobna:

a. Fiziološki raztopinib. Plazemski vodic. Glukozi v fiziološki raztopinid. Plazmie. Serumu

Za hemodializo velja:

a. Glavni mehanizem prečiščevanja krvi je difuzijab. Med hemodializo pride do pomembne izgube albuminovc. Običajni krvni pretok med hemodializo je 250-300 ml/mind. Za pripravo dializne raztopine lahko uporabljamo navadno vodovodno vodoe. Za pripravo dializne raztopine lahko uporabljamo le prečiščeno vodo

A) a, c, dB) a, c, eC) b, c, e

D) b, d, eE) a, b, dZa dializno amiloidozo velja:

a. Pojavi se kmalu po začetku dializnega zdravljenjab. Po 20-ih letih dializnega zdravljenja jo imajo skoraj vsi bolnikic. Je posledica odlaganja amiloida, ki nastane zaradi polimerizacije beta-2-mikroglobulinad. V klinični sliki je najpogostejši sindrom zapestnega prehoda (karpalnega kanala) e. pri zdravljenju uporabljamo kortikosteroide

A) a, c, dB) a, c, eC) b, c, dD) b, d, eE) a, b, dV primeru potrebe po hemodializi pri bolniku, ki nima žilnega pristopa, bi se za femoralni kateter odločili v naslednjih primerih:

a. Pri nepokretnih bolnikihb. Pri pokretnih bolnikihc. Pri bolnikih z motnjami hemostazed. Pri bolnikih, ki potrebujejo hemodializo takoje. Pri inkontinentnih bolnikih, ki imajo pleničke

A) a, c, dB) a, c, eC) b, c, dD) b, d, eE) a, b, dZa hemodializne katetre velja:

a. V obdobju med dvema dializama so zaprti in napolnjeni s citratom ali heparinomb. V obdobju med dvema hemodializama so napolnjeni s fiziološko raztopinoc. Uporabljamo jih le za izvajanje dializnih procedurd. Hemodializne katetre lahko neomejeno uporabljamo za infuzije ali parenteralno prehranoe. Vstavljanju hemodializnih katetrov v subklavijsko veno se izogibamo zaradi pogostih stenoz ali okluzij ven

A) a, c, dB) a, c, eC) b, c, dD) b, d, eE) a, b, dZa arteriovensko fistulo za hemodializo velja:

a. Možno jo je konstruirati pri vseh dializnih bolnikihb. Pred konstrukcijo je potrebna ultrazvočna ocena arterij in ven zgornjih okončinc. Dobra arteriovenska fistula zagotavlja pretok krvi od 300 ml/min ali več

d. Isto arteriovensko fistulo lahko uporabljamo največ 10 lete. Isto arteriovensko fistulo lahko uporavljamo več desetletij

A) a, c, dB) a, c, eC) b, c, eD) b, d, eE) a, b, dVečina hemodializnih bolnikov se dializira

a. Enkrat tedensko 4-5 urb.Trikrat tedensko po 4-5 urc. Dvakrat tedensko po 6 urd. Trikrat tedensko po 8 ure. Enkrat tedensko po 8 ur

Najdaljše preživetje hemodializnih bolnikov pričakujemo pri bolnikih, ki se zdravijo z dializnim režimom:

a. dolgih, celonočnih, 8-urnih hemodializb. kratkih dnevnih dializc. 4-5 urnih dializd. dvakrat tedenskih dialize. štirikrat tedenskih dializ

Za plazmaferezo velja:

a. Je ločitev plazme od krvnih celicb. Uporabljamo jo pri zdravljenju elektrolitnih motenjc. Uporabljamo jo pri zdravljenju nekaterih imunsko pogojenih boleznid. Uporabljamo jo pri zdravljenju nekaterih okužbe. Odstranjeno plazmo je potrebno nadomestiti z albuminsko mešanico ali svežo zmrznjeno plazmo

A) a, c, dB) a, c, eC) b, c, eD) b, d, eE) a, b, d Ko izvajamo plazmaferezo pri trombotični trombocitopenični purpuri, odstranjeno plazmo nadomeščamo:

a. z mešanico albuminov in hemofiltracijskega infuzatab. z mešanico albuminov in fiziološke raztopinec. s svežo zmrznjeno plazmod. z albuminie. s fiziološko raztopinoKatero od spodaj naštetih bolezni NE zdravimo s plazmaferezo?

a. Anti-GBM bolezen (Goodpasturejev sindrom)

b. Revmatoidni artritisc. Trombotična trombocitopenična purpurad. Miastenia gravise. Sindrom Guillain-BarreZa »suho« dializno težo pri kroničnem hemodializnem bolniku velja:

a. Bolnik je dehidriran in nujno potrebuje infuzijeb. Je teža, ki jo določimo empirično, in pri kateri je bolnik normotenzivenc. Je teža, pri kateri se bolnik dobro počutid. Je teža, pri kateri bolnik nima krčev med dializnim postopkome. Je teža, pri kateri je bolnik hipotenziven

A) a, c, dB) a, c, eC) b, c, dD) b, d, eE) a, b, d Akutno hipotenzijo med hemodializo zdravimo s:

a. Prekinitvijo hemodializne procedureb. Prekinitvijo odvzemanja tekočine med hemodializoc. Vazopresorjid. Hitro infuzijo fiziološke raztopinee. Namestitvijo bolnika v Trendeleburgov položaj

A) a, c, dB) a, c, eC) b, c, dD) b, d, eE) a, b, dNajpogostejši razlog za dispnejo pri kroničnih hemodializnih bolnikih je:

a. Aritmijab. Hipervolemija zaradi prevelikega pribitka telesne teže med dvema hemodializamac. Neurejena arterijska hipertenzijad. Ishemična srčna bolezene. Kronična obstruktivna pljučna bolezen

3. Katera zdravila predstavljajo hrbtenico imunosupresije po presaditvi ledvice:

a. Azatioprinb. Kalcinevrinski zaviralcic. Mikofenolatd. Everolimuse. Glukokortikoidi6. Presadek darovalca, presajen prejemniku iste vrste, ki imata različen genotip, je:

a. Singenskib. Izogenskic. Alogenski

d. Ksenogenskie. Avtologni7. Pri presaditvi ledvice ugotavljamo med darovalcem in prejemnikom ledvice:

a. Skladnost v krvni skupini ABOb. Skladnost v drugih sistemih (npr. Rhesus, Lewis)c. Skladnost v glavnih histokompatibilnih antigenihd. Skladnost v drugih histokompatibilnih antigenih (»minor antigen«)e. Prisotnost protiteles proti darovalčevim antigenom HLA v serumu prejemnika

A) a, b, cB) b, c, dC) c, d, eD) b, d, eE) a, c, e8. Pri kolikšni hitrosti glomerulne filtracije je bolnik z napredujočo kronično ledvično boleznijo že lahko kandidat za presaditev ledvice:

a. 5 ml/minib. 10 ml/minc. 15 ml/mind. 20 ml/mine. 30 ml/min9. Preživetje presajenih ledvic je najboljše, če je darovalec ledvice:

a. Nesorodniški živi darovalecb. Umrli darovalecc. Sorojenecd. Izogenski dvojčeke. Roditelj

10. Katera trditev NI pravilna?

a. Praviloma presadijo bolniku le eno ledvicob. Ledvico vsadijo v levo ali desno iliakalno ložoc. Ledvico vsadijo namesto prej odstranjene lastne ledviced. Ledvico vsadijo ekstraperitonealnoe. Žilnim povezavam sledi povezava sečevoda vsajene ledvice in mehurja

11. Katere tri učinkovine najpogosteje uporabljamo za dolgotrajno preprečevanje zavrnitve presajene ledvice?

a. Ciklosporinb. Antitimocitni globulinc. Mikofenolat mofetild. Metilprednisolone. Everolimus

A) a, b, cB) b, c, d

C) a, c, dD) c, d, eE) a, b, e15. Odmerek azatioprina je potrebno zmanjšati na 25% običajnega odmerka pri sočasnem jemanju:

a. Amoksicilinab. Azitromicinac. Amlodipinad. Alopurinolae. Akarboze16. Katere učinkovine lahko uporabljamo za zdravljenje akutne celične zavrnitve?

a. Rituksimabb. Velike odmerke (pulze) metilprednisolonac. Baziliksimabd. Antitimocitni globuline. OKT3 (protitelesa anti CD3)

A) a, b, cB) b, c, dC) b, d, eD) a, d, eE) a, c, ePri kateri bolezni je smotrna presaditev ledvic in jeter (presajena jetra nimajo encimske okvare, ki je povzročila osnovno bolezen)?

a. Primarni fokalni glomerulni sklerozib. Diabetični nefropatijic. Primarni oksalozid. IgA nefropatijie. Fabry-evi bolezniKateri virus je najpogostejši vzrok okužbe po presaditvi ledvice?

a. Polioma virus BKb. Humani virus citomegalije (CMV)c. Virus Epstein-Barrd. Hepatitis B viruse. Hepatitis C virusVečina bolnikov, ki so jim presadili ledvico, umre zaradi:

a. Okužbeb. Aterosklerotične srčno-žilne boleznic. Malignomad. Pljučne embolijee. Odpovedi jeter

Kateri malignom je po presaditvi ledvice najpogostejši?

a. Karcinom materničnega vratu

b. Nehodgkinov limfomc. Karcinom kožed. Karcinom prostatee. Karcinom dojkeKaj pri živem darovalcu NI zadržek za darovanje?

a. Arterijska hipertenzijab. Sladkorna bolezenc. Navzočnost anti-HBs protiteles v krvid. Glomerulna filtracija < 80 ml/mine. Proteinurija, nepojasnjena eritrociturija in levkociturijaNajpogosteje mesto osteonekroze, zaplet zdravljenja z glukokortikoidi, je:

a. Kondil stegneniceb. Vretencec. Majhne kosti roke in noged. Glavica nadlahtnicee. Glavica stegneniceKateri imunosupresiv je potrebno ukiniti pred zanositvijo:

a. Ciklosporinb. Mikofenolat mofetilc. Takrolimusd. Azatioprine. MetilprednisolonPovprečno desetletno preživetje ledvic živega darovalca je:

a. < 10 %b. 15 %c. 20 %d. 55 %e. 95 %Povprečno desetletno preživetje ledvic umrlega darovalca je:

a. < 10 %b. 15 %c. 40-45 %d. 75 %e. 95 %

Za primarno fokalno segmentno glomerulno sklerozo NE velja:

a. Po presaditvi se ponovi redkob. Po presaditvi se ponovi pogostoc. Pogosto povzroči odpoved presajene ledviced. Ponovi se lahko zelo zgodaj, že prve dni po presaditvie. Ponovitev bolezni na presajeni ledvici lahko učinkovito zdravimo s plazmaferezo

Za presaditev ledvic velja:

a. Po odpovedi presajene ledvice je možna ponovna presaditevb. Vzdrževalno imunosupresivno terapijo lahko ukinemo eno leto po presaditvi c. Pred presaditvijo je potrebno pri vseh bolnikih preiskati stanje srca in arterijd. Pri večini umrlih darovalcev ledvic je vzrok smrti možganska krvavitev ali poškodbae. Starost darovalcev ne vpliva na preživetje presajene ledvice

A) a, b, cB) b, c, dC) b, d, eD) a, d, eE) a, c, d Diagnoza akutne zavrnitve ledvičnega presadka temelji na:

a. Kliničnih kazalcihb. Ultrazvočno-dopplerskem pregledu presadkac. Pregledu urinad. Histološkem pregledu vzorca ledvičnega tkiva, ki ga dobimo z biopsijo presajene ledvicee. Angiografiji presadka

Kateri vzrok slabega delovanja presajene ledvice praviloma NI popravljiv:

a. Akutna tubulna nekrozab. Tromboza ledvične arterije c. Stenoza ledvične arterijed. Trombotična mikroangiopatija zaradi kalcinevrinskega inhibitorjae. Zapora sečevoda

Kaj NE velja za okužbe po presaditvi ledvice:

a. Od drugega do šestega meseca po presaditvi se pojavljajo predvsem oportunistične okužbeb. Bolniki s pozitivnim tuberkulinskim testom pred presaditvijo dobivajo izoniazid eno leto po presaditvi c. Po presaditvi ledvice ni potrebna nobena protimikrobna profilaksad. Citomegalovirusno infekcijo preprečujemo z uporabo ganciklovira ali vanglanciglovirae. Trimetoprim-sulfametoksazol uporabljamo za preprečevanje okužb sečil in okužb s Pneumocystis jiroveciiKlinični znaki zožitve ledvične arterije so:

a. Nenaden nastanek arterijske hipertenzijeb. Počasen nastanek arterijske hipertenzijec. Nepojasnjeno zmanjšanje glomerulne filtracijed. Akutna ledvična okvara po zdravljenju z zaviralci ACE ali blokatorji ATIIe. Šum v trebuhuf. Edemi

A) a, c, d, eB) b, d, f

C) b, c, e, fD) b, c, fE) b, c, d, e, fKaj velja za ledvično cisto?

A. Razširitev dela šibkega ledvičnega tubula, ki se izpolni s tekočinoB. Razširjeni del izvenledvičnega votlega sistema sečil, najpogosteje sečevod C. Ciste so lahko pridobljene, prirojene ali dedneD. Razvoj ciste omogočijo proliferacija tubulnega epitelija, nenormalni tubulni

ciliji in prekomerno izločanje tubulne tekočine

A. A, c, dB. B, c, dC. A, b, cD. A, b, d

Katera zdravila so najpomembnejši vzrok prerenalne akutne ledvične okvare?

a. Antibiotikib. Nesteroidni antirevmatikic. Zaviralci angiotenzinske konvertazed. Noradrenaline. Kortikosteroidi

A) b, c, eB) b, c, dC) a, b, cD) b, d, eE) a, c, d

Pri Goodpasture-jevem sindromu:

a. Pomembna je hitra diagnoza in zdravljenje z glukokortikoidi, ciklofosfamidom in plazmaferezami. Nezdravljeni ima visoko umrljivost in praviloma vodi v končno ledvično odpoved.b. Zdravimo izključno z glukokortikoidic. Plazmafereza pri zdravljenju nima mestad. Če preživijo, ne-zdravljenje praviloma ne vodi v končno ledvično odpovede. Z diagnozo se ne mudi, ker je zdravljenje simptomatsko, glukokortikoidi in cistostatiki nimajo mesta, bolezen pogosto sama izzveni brez posledic na delovanje ledvicZa hitronapredujoči glomerulonefritis je značilno:

a. Otekline, huda proteinurja (> 3g/dan), hipoalbuminemija, hiperholesterolemija, lipidurijab. Hitro slabšanje ledvičnega delovanja, ki lahko povzroči odpoved ledvic v nekaj dneh ali tednih, ali pa ugotovimo podvojitev serumske koncentracije kreatinina v 3 mesecih, proteinurija (običajno < 3g/dan), glomerulna eritrociturija z eritrocitnimi cilindri, pri patohistološkem pregledu ledvičnega tkiva običajno najdemo zunajkapilarno proliferacijo

c. Bolečina ledveno, povečana telesna temperatura, piurija, signifikantna bakteriurija, slabše delovanje ledvicd. Hematurija, dizurija, uremijae. Proteinurija, arterijska hipertenzija, dispnoe, oligurija, otekline50-letni bolnik, ki prej ni imel težav, se zaradi splošnega slabega stanja zadnjih nekaj tednov zglasi pri svojemu zdravniku, ki opravi osnovne laboratorijske preiskave in ga napoti na IPP. Gospod, ki se sicer nikoli ni zdravil, je v zadnjih tednih večkrat jemal nesteroidne antirevmatike zaradi glavobolov (tablete si je »sposodil« od soproge). Diureze je imel dobre, mikcijskih težav ni imel. Urin ni bil moten ali krvav. Ob pregledu je bil bledejši, okrog gležnjev in pretibialno so bili prisotni blagi edemi, krvni tlak je je bil 180/110 mm Hg, v ostalem je klinični status bil brez posebnosti. V laboratorijskih preiskavah so našli anemijo s Hb 87 g/L, sečnino 45 mmol/l, K 6.9 mmol/l, kreatinin 943 µmol/l, fosfat 2.6 mmol/l, celokupni Ca 1.9 mmol/l. V urinu je bila proteinurija 2+ in nekaj eritrocitov. Ultrazvočna preiskave sečil je pokazala poln mehur brez posebnosti ter majhne, sfrknjene ledvice (vzdolžno 6-7 cm), komaj ločljive od okolice, v vsaki je bilo nekaj majhnih cist.

Kateri trditvi sta pravilni:

a. Pri bolniku gre za akutno ledvično odpoved ob jemanju nesteroidnih antirevmatikovb. Pri bolniku lahko pričakujemo pomembno izboljšanje ledvičnega delovanjac. Pri bolniku gre za končno ledvično odpoved in ga je potrebno pripraviti na nadomestno zdravljenjed. Potrebno je narediti ledvično biopsijo, da bi opredelili vzrok ledvične odpovedie. Ob vseh laboratorijskih nenormalnosti ga življenjsko najbolj ogroža hiperkaliemija

A) a, bB) b, eC) b, dD) c, eE) b, c Zdravljenje hitronapredujočega glomerulonefritisa sestavljajo:

a) začetno ali indukcijsko, s katerim želimo doseči čimprejšnjo umiritev aktivnosti bolezni

b) vzdrževalno, s katerim preprečimo, da bi se bolezen ponovilac) preventivno, s katerim želimo preprečiti pojav boleznid) etiološkoe) simptomatsko

odgovori:A) a+bB) a+cC) b+dD) c+eE) a+d

Dejavniki tveganja za nastanek sečnih kamnov so:

a. Majhen vnos vodeb. Arterijska hipertenzija

c. Hiperkalciurijad. Nesteroidni antirevmatikie. Hiperoksalurijaf. Hiperurikozurijag. Hipercitraturijah. Hipocitraturijai. Velik vnos beljakovinj. Putikak. Cistinurija

A) a, c, e, f, h, i, j, kB) a, b, c, d, e, gC) b, d, g, iD) a, b, c, e, f, gE) a, d, g, j, k

Najpogostejši klinični sindromi glomerulnih bolezni so:

a) brezsimptomna proteinurinja in hematurijab) makroskopska hematurijac) nefrotski sindromd) akutni nefrotični sindrom (akutni glomerulonefritis)e)sindrom hitronapredujočega glomerulonefritisaf) kronični nefritični sindrom (kronični glomerulonefritis)g) piurijah) bakteriurija

odgovor: A) a)b)c)d)e)f)B) d)e)f)g)h)C) a)b)c)d)e)f)g)h)D) a)c)f)E) a)b)g)h)

Kaj je značilno za nefrotski sindrom:

a) piurija in hematurijab) proteinurija > 3g/dan oz. 3,5 g/dan /1,73 m2 ali 50 mg /kg telesne teže,

hipoalbuminemija, otekline, hiperholesterolemija, lipidurijac) arterijska hipertenzija, otekline, hematurija, hiperholesterolemijad) proteinurja ne glede na velikost, otekline, slabše delovanje levice) proteinurija, poliurija, polidipsija

Zdravljenje nefrotskega sindroma:

a) dieta z malo soli ( 4 g /dan)b) dieta z veliko solic) dieta z beljakovinskim vnosom 0,8-1g/kg telesne teže/dand) bogata beljakovinska dieta z več kot 1,2 g/kg/dan

e) zaviralci ACE, blokatorji AT 1 receptorjevf) zdravljenje hiperlipidemijeg) preprečevanje trombozh) preprečevanje in zdravljenje okužb

odgovori:A) a+d+e+f+g+hB) a+c+e+f+g+hC) b+c+e+f+g+hD) a+d+e+gE) b+d+e+f

Katera trditev je pravilna za IgA nefropatijo:

a) je med primarnimi glomerulnimi boleznimi redka, se kaže kot proteinurija, redko kot hematurja

b) je med primarnimi glomerulnimi boleznimi najpogostejša, se kaže kot makrohematurija ali mikrohematurija ali kot kronični nefritični sindrom, redko pa kot nefrotični sindrom, maligna arterijska hipertenzija ali hitronapredujoči glomerulonefritis

c) je eden glavnih vzrokov nefrotskega sindromad) akutna ledvična odpoved je pri IgA nefropatiji pogostae) ker je klinična slika IgA nefropatije dokaj značilna, za diagnozo ne potrebujemo

ledvične biopsije

Za IgA nefropatijo velja:

1. je bolezen starejših ljudi, ki se kaže kot minimalne spremembe v urinu2. je bolezen, ki je lahko pridružena drugim imunskim in vnetnim boleznim, npr.

kroničnim jetrnim boleznim3. izjemno redko privede do končne ledvične odpovedi4. nikoli ne povzroči nefrotskega sindroma5. se na presajeni ledvici ne more ponoviti, ker presajena ledvica ni bolnikova

Vzrok IgA nefropatije je:

1. prekomerno sproščanje citokinov in posledična tkivna okvara ledvic2. zmanjšan imunski odziv in posledična sklerozacija glomerulov3. povečano nastajanje aberantnega IgA1, ki deluje kot avtoantigen in sproži

nastajanje IgG4. genetski, zato imajo vsi potomci bolnikov IgA nefropatijo5. neimunski, ker v ledvičnem tkivu ne ugotovimo odlaganja imunskih kompleksov

IgA nefropatija se lahko izrazi kot:

1. minimalne spremembe v urinu2. akutna ledvična odpoved3. kronični glomerulonefritis4. nefrotski sindrom5. vse našteto

Bolnika z IgA nefropatijo s proteinurijo > 1 g dnevno sprva zdravimo:

A. z zdravili iz skupine ACE zaviralcev ali angiotenzinskih receptorskih blokatorjev, da zmanjšamo proteinurijo pod 1 g dnevno

B. z ACE zaviralci za ureditev krvnega tlaka pod 150/90 mmHgC. z ribjim oljemD. s ciklosporinom AE. z ureditvijo krvnega tlaka pod 125/75 mmHg

Odgovori so:1. A, B, D2. A, C, E3. B, C, D4. A, B, C5. C, D, E

Imunosupresivno zdravljenje predpišemo pri IgA nefropatiji:

A. če ima bolnik nefrotski sindrom B. če ima bolnik kronični nefritični sindrom in kljub ureditvi krvnega tlaka < 125/75

mmHg in antiproteinuričnemu zdravljenju po 6 mesecih vztraja proteinurija > 1 g dnevno

C. samo, če ima bolnik še ohranjeno hitrost glomerulne filtracije nad 90 ml/min/1,73 m2

D. kadar ne moremo urediti krvnega tlaka z zdravili tako, da bi bil pod 125/75 mmHg

E. kadar ima bolnik hitronapredujoči glomerulonefritis

Odgovori so:1. A, B, E2. A, B, C3. C, D, E4. B, C, E5. A, C, E

Pokazatelji slabega izhoda IgA nefropatije so:

1. makrohematurija, moški spol, večja starost, večja proteinurija, arterijska hipertenzija

2. manjša starost, manjša proteinurija, arterijska hipertenzija3. pogosta vnetja zgornjih dihal, posledična makrohematurija in proteinurija > 1 g

dnevno4. slabše delovanje ledvic ob odkritju bolezni, moški spol, večja starost, večja

proteinurija, arterijska hipertenzija5. stabilno ledvično delovanje brez proteinurije z eritrociturijo, ki ob prehladih

preide v makrohematurijoZa IgA nefropatijo je značilno:

A. za postavitev diagnoze ni potrebna ledvična biopsijaB. okužba dihal in makrohematurija se pojavita sočasnoC. za dokaz bolezni ni specifičnih pokazateljev v krvi ali sečuD. večino bolnikov takoj zdravimo z metilprednisolonomE. makrohematurija praviloma napoveduje boljšo prognozo

Odgovori so:1. A, B, D2. B, C, D3. B, C, E4. C, D, E5. A, B, E

Pogost razlog za nastanek pljučno-ledvičnega sindroma je:

1. esencialna mešana krioglobulinemija2. tromboza ledvične vene s pljučno embolijo3. Henoch-Schöenleinova purpura4. hemolitično-uremični sindrom5. Wegenerjeva granulomatoza

Serološka diagnostika je najpomembnejša pri:

1. sindromu kroničnega glomerulonefritisa2. nefrotskem sindromu3. sindromu hitro-napredujočega glomerulonefritisa4. sindromu kroničnega glomerulonefritisa5. ponavljajoči se makrohematuriji

Pogostejša posledica nefrotskega sindroma je:

1. anemija zaradi pomanjkanja železa kot posledica izgubljanja transferina2. zamašitev ledvičnih kanalčkov z lipidi3. nagnjenost h krvavitvam4. zvečano tveganje za koronarno smrt zaradi pospešene ateroskleroze5. nobena od naštetih

Kaj ne sodi v opredelitev akutnega nefritičnega sindroma:

1. pojav hipertenzije2. proteinurija do 3,5 g/dan3. povečana koncentracija serumskih lipidov 4. zmanjšanje glomerulne filtracije5. oligo-anurija

Kaj ne sodi v opredelitev nefrotskega sindroma:

1. otekanje2. lipidurija3. hiperlipidemija4. povečan krvni tlak 5. hipoalbuminemija

Kaj ne sodi v opredelitev kroničnega nefritičnega sindroma:

1. cilindrurija2. mikrohematurija3. normalen krvni tlak4. proteinurija < 3 g/dan5. zmanjšano ledvično delovanje

Pri bolniku z nefrotskim sindromom je smiselno vse razen:

1. omejitve soli v prehrani2. povečanja vnosa beljakovin s hrano3. omejevanja vnosa beljakovin s hrano 4. zdravljenja z diuretikom5. zdravljenja z antilipemikom

Za Goodpasture-jev sindrom je značilno vse razen:

1. dedni dejavniki za nastanek niso pomembni2. lahko ga sproži vdihavanje hlapnih ogljikovodikov3. odstranjevanje protiteles proti glomerulni bazalni membrani s plazmaferezo je

ključen element specifičnega zdravljenja4. pljučni simptomi se pogosto pojavljajo pred ledvičnimi5. včasih je lahko pridružen sistemskemu vaskulitisu

Za akutni poinfekcijski glomerulonefritis je značilno vse razen:

1. mikroskopska mikrohematurija je lahko prisotna še 1 do 2 leti2. pri ledvični biopsiji ugotovimo normalen izvid3. pri bolnikih z osteomielitisom so koncentracije komplementa in njegovih

komponent normalne ali celo povečane4. pri okrog 30% odraslih bolnikov se po desetletju in več pojavijo proteinurija,

arterijska hipertenzija in slabšanje ledvičnega delovanja5. zdravljenje je običajno simptomatsko

Med pogoste vzroke za nastanek kroničnega intersticijskega nefritisa prištevamo vse razen:

1. analgetično nefropatijo 2. urično nefropatijo3. plazmocitom4. Sjögrenov sindrom5. kronični pielonefritis

Petindvajsetletno študentko, ki je bila do tedaj vedno zdrava, z izjemo občasnih okužb spodnjih sečil v zadnjih letih, je družinski zdravnik napotil na IPP zaradi dvotedenskih težav, ki jih ni znal pojasniti. Zbolela je s splošnim slabim počutjem, povečano utrujenostjo, bolečinami po sklepih ter nekajdnevno povišano telesno temperaturo. Dva dni pred pregledom pri zdravniku je opazila temnejši seč. Pri tem ni imela bolečin v trebuhu, je pa nekaj dni pred tem čutila pečenje med mikcijami, dva dni je šla pogosteje na vodo. Tri dni je jemala Primotren, s katerim se je običajno zdravila ob okužbah sečil. Že med jemanjem Primotrena se je izločanje seča zmanjšalo. Povedala je tudi, da je nekajkrat v tem času čutila mravljinčenje v prstih rok. Nekaj dni jo je tudi močno bolela glava. Mati, ki je bolnico spremljala, je dodatno povedala, da se je ob pojavu glavobolov hči na trenutke »čudno« obnašala. Kazala je znake zmedenosti, ki so trajali do 30 minut. Po takšnih »napadih« je navajala še dodatno utrujenost. Pri pregledu osebni zdravnik razen blage bledice in povečanja krvnega tlaka 150/100 mm Hg ni našel drugih nenormalnosti. Pri laboratorijskem pregledu krvi je ugotovil normocitno anemijo z vrednostjo Hb 102 g/l, zmanjšano koncentracijo trombocitov 110 x 109/l. Ugotovil je tudi povečanje serumske koncentracije sečnine (18 mmol/l) ter kreatinina (245 μmol/l), v seču pa blago proteinurijo (testni listič 2) ter mikrohematurijo. Napotili so jo za sprejem v Klinični oddelek za nefrologijo.

1. Oslabljeno ledvično delovanje je najverjetneje posledica:

a) kronične ledvične bolezni – kroničnega pielonefritisab) akutne prerenalne ledvične odpovedic) akutne ledvične odpovedi zaradi nefrotoksičnih učinkov zdravild) druge vrste parenhimske akutne ledvične odpovedie) akutne okužbe sečil

2. Med slikovnimi preiskavami je pri opredeljevanju nepojasnjenega oslabljenega ledvičnega delovanja izbirna preiskava:

a) pregledna slika sečilb) i.v. urografijac) UZ ledvic z dopplerskim pregledomd) računalniška tomografija e) magnetna resonanca

3. Kombinacija akutne ledvične odpovedi, trombocitopenije, mikroangiopatične hemolitične anemije, nevroloških simptomov in povečane telesne temperature je značilnost:

a) hemoragične vročice z renalnim sindromomb) hemolitično uremičnega sindromac) sistemskega lupusa eritematozusad) trombotične trombocitopenične purpuree) primarnega antifosfolipidnega sindroma

4. Za dokaz mikroangiopatične hemolitične anemije je značilno vse razen:a) povečanje koncentracije LDHb) prisotnost shistocitov – fragmentiranih eritrocitovc) zvečanje koncentracije haptoglobinad) povečanje koncentracije nekonjugiranega bilirubinae) negativen direktni Coombsov test

50-letni bolnik, ki prej ni imel težav, se zaradi splošnega slabega stanja zadnjih nekaj tednov zglasi pri svojemu zdravniku, ki opravi osnovne laboratorijske preiskave in ga napoti na IPP. Gospod, ki se sicer nikoli ni zdravil, je v zadnjih tednih večkrat jemal nesteroidne antirevmatike zaradi glavobolov (tablete si je »sposodil« od soproge). Diureze je imel dobre, mikcijskih težav ni imel. Urin ni bil moten ali krvav. Ob pregledu je bil bledejši, okrog gležnjev in pretibialno so bili prisotni blagi edemi, krvni tlak je je bil 180/110 mm Hg, v ostalem je klinični status bil brez posebnosti. V laboratorijskih preiskavah so našli anemijo s Hb 87 g/L, sečnino 45 mmol/l, K 6.9 mmol/l, kreatinin 943 micromol/l, fosfat 2.6 mmol/l, celokupni Ca 1.9 mmol/l. V urinu je bila proteinurija 2+ in nekaj eritrocitov. Ultrazvočna preiskave sečil je pokazala poln mehur brez posebnosti ter majhne, sfrknjene ledvice (vzdolžno 6-7 cm), komaj ločljive od okolice, v vsaki je bilo nekaj majhnih cist.

Katera trditev ni pravilna:

a. Verjetno gre za akutno ledvično okvarob. Hipokalcemija in hiperfosfatemija govorita v prid sekundarnega hiperparatiroidizmac. Potrebno je urgentno zdravljenje hiperkaliemijed. Pri sfrknjenih ledvicah ne izvajamo ledvične biopsijee. Kronična ledvična bolezen lahko poteka asimptomatsko leta

Pri razlikovanju prerenalne od drugih oblik akutne ledvične odpovedi nam je v pomoč vse razen:

1. anamneze2. frakcioniranega izločanja Na+

3. specifične teža seča4. velikosti diureze5. razmerja med koncentracijo kreatinina v seču in plazmi

Akutna ledvična odpoved zaradi netravmatske rabdomiolize lahko nastane pri bolnikih z ishemijo ledvic različnih vzrokov in zdravljenjem z:

1. zaviralci ACE2. zaviralci HMG-CoA reduktaze (hipolipemiki)3. nesteroidnimi antirevmatiki4. diuretiki Henleyeve pentlje5. cefalosporinskimi antibiotiki

Med slikovnimi preiskavami je pri opredeljevanju nepojasnjene ledvične insuficience izbirna preiskava:

1. i.v. urografija2. UZ ledvic z dopplerskim pregledom3. računalniška tomografija4. retrogradna pielografija 5. magnetna resonanca

Za akutno ledvično okvaro zaradi akutnega intersticijskega nefritisa je značilno vse razen:

1. povzroči ga okužba s Psevdomonasom aeruginoso2. v seču lahko ugotovimo eozinofilurijo3. kadar se pojavi med zdravljenjem z nesteroidnimi antirevmatiki je pojav

izpuščaja redek4. lahko se pojavi med okužbo z leptospiro5. zdravimo jo lahko z glukokortikoitid

Med dejavniki, ki so vpleteni v napredovanje kronične ledvične bolezni so pomembni vsi razen:

1. ženski spol2. kajenje3. povečan krvni tlak4. debelost5. proteinurija

Ciljni krvni tlak ≤ 125/75 mm Hg je pri kronični ledvični bolezni priporočen pri:

1. bolnikih z dokazano sočasno ishemično srčno boleznijo2. pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 in mikroalbuminurijo3. pri bolnikih s proteinurijo > kot 3,0 g/dan4. pri bolnikih z avtosomno dominantno policistično ledvično boleznijo5. pri bolnikih s proteinurijo > 1 g/dan

Med zdravljenjem bolnikov s kronično ledvično boleznijo z zaviralci ACE lahko dodatno zmanjšamo proteinurijo z vsem razen z:

1. omejitvijo soli v prehrani

2. dodatkom blokatorja kalcijevih kanalčkov iz nedihidropiridinske skupine3. dodatkom blokatorja A II receptorjev4. dodatkom diuretika5. dodatkom blokatorja kalcijevih kanalčkov iz dihidropiridinske skupine

Pri kronični ledvični bolezni 5. stopnje pričnemo z nadomestnim zdravljenjem z dializo:

1. takoj ko bolnik doseže takšno stopnjo kronične ledvične bolezni2. pri pojavu uremičnih simptomov3. pri kreatininskem očistku < 10 ml/min, tudi ob odsotnosti uremičnih simptomov

ali znakov4. pri koncentraciji serumskega kreatinina > 1000 μmol/l5. šele, ko se razvije A-V fistula do te mere, da je primerna za zbadanje

Za renalno anemijo velja vse razen:1. anemija je normocitna in normokromna2. preživetje eritrocitov je normalno3. anemija je posledica pomanjkanja eritropoetina4. k anemiji lahko prispevajo kronično vnetje in uremični toksini5. zdravljenje z epoetini začnemo lahko šele, če je koncentracija feritina > 100

ng/ml in zasičenje transferina > 20%Najpogostejši stranski učinek zdravljenja z epoetini je:

1. bolečina na mestu vboda2. alergični kožni izpuščaj3. nastanek čiste aplastične anemije4. glavobol5. povečanje krvnega tlaka

Za zdravljenje z epoetini pri dializnih bolnikih velja vse razen: 1. Aktivno kronično vnetje je lahko razlog rezistence na zdravljenje z epoetini2. Pri bolnikih na peritonealni dializi epoetine apliciramo subkutano3. Z epoetini zdravimo renalno anemijo pri večini dializnih bolnikov4. Pri večini dializnih bolnikov je potrebno redno parenteralno nadomeščanje

železa5. Železo pogosto nadomeščamo s peroralnimi preparati

Najpogostejša srčno-žilna nenormalnost pri bolnikih s končno ledvično odpovedjo je:1. kongestivno srčno popuščanje2. hipertrofija levega prekata3. uremični perikarditis4. motnje srčnega ritma5. uremična kardiomiopatija

Ledvično biopsijo izvajamo praviloma:

1. Na desni ledvici2. Na levi ledvici3. Na obeh ledvicah4. Na manjši ledvici5. Upoštevamo bolnikovo željo

Akutna ledvična odpoved, ki jo ugotovimo pri hospitaliziranih bolnikih, je najredkeje posledica

1. Izgube tekočine skozi prebavila2. Zapore v sečilih3. Zdravil, ki povzročijo sistemsko vazodilatacijo4. Zdravil, ki okvarijo avtoregulacijo v ledvicah5. Zmanjšanega minutnega srčnega volumna

Za ishemično srčno bolezen pri bolnikih s končno ledvično odpovedjo velja vse razen:

1. pri neznačilni prsni bolečini so nam kazalci nekroze srčne mišice manj povedni kot pri bolnikih brez kronične ledvične bolezni

2. gostota kapilar v uremičnem srcu je zmanjšana3. incidenca bolnikov s tiho ishemijo ni poznana4. pred odločitvijo za invazivno srčno diagnostiko moramo odpraviti vse druge

razloge za morebitno ishemijo srčne mišice npr. popraviti anemijo5. diagnostika in zdravljenje bolnikov z ishemično srčno boleznijo potekata

bistveno drugače kot pri bolnikih brez primarne ledvične bolezniMed zdravljenjem s hemodializo velja vse, razen:

1. hipotenzija je najpogostejši akutni zaplet2. majhne molekule se odstranjujejo z difuzijo in konvekcijo3. pretok krvi med hemodializo ne sme biti večji kot 200 ml/minuto4. ultračista dializna voda je primernejša kot običajno pripravljena dializna voda5. zaradi velikosti por dializne membrane se bolje odstranjujejo majhne molekule

Za preprečevanje disekvilibrijskega sindroma med hemodializo se poslužujemo vsega naštetega razen:

1. med hemodializo dodajamo bikarbonat2. izvajamo kratke, do 3-urne hemodialize3. med hemodializo dodajamo manitol4. omejujemo krvni pretok5. v prvih dneh nadomestnega zdravljenja izvajamo kratke hemodialize več dni

zaporedZa dializno amiloidozo velja vse razen:

1. bikarbonatna hemodializa je najprimernejša metoda za njeno preprečevanje2. je posledica odlaganja beta-2-mikroglobulina3. v klinični sliki je značilen sindrom karpalnega kanala4. pogosteje se pojavljajo zlomi kosti5. po presaditvi ledvic se lahko dializna amiloidoza popravi

Za peritonealno dializo veljajo vse trditve razen:

1. omogoča večjo svobodo bolnika v primerjavi s hemodializo2. sklerozirajoči peritonitis je zelo resen zaplet zdravljenja 3. rezidualno ledvično delovanje je dalj časa ohranjeno4. dializna amiloidoza je pogostejša kot med zdravljenjem z eno od

hemodializnih metod5. arterijsko hipertenzijo je mogoče lažje obvladovati kot med hemodializo

Za standardno peritonealno dializo (CAPD) velja:1. menjave vrečk dializne raztopine napravimo vsaj 6-krat dnevno2. menjave izvajamo izrecno podnevi, ponoči je trebušna votlina prazna3. menjave izvajamo 4 krat dnevno z 1,0 litrskimi vrečkami dializne raztopine

4. menjave izvajamo 4 krat dnevno z 2,0 litrskimi vrečkami dializne raztopine5. menjave se izvajajo s pomočjo posebnega aparata samo čez noč

Za peritonitis med zdravljenjem s CAPD velja vse razen:1. je zelo pogost zaplet in se pojavlja na 12 bolnikovih mesecev2. dokaz mikrobov je pomemben ne pa obvezen dokaz za njegov obstoj3. moten izpirek z več kot 100 levkocitov v 1 mm3 izpirka je eden od diagnostičnih

kriterijev4. koagulaza negativni stafilokoki so najpogostejši povzročitelj5. zdravljenje peritonitisa se začne empirično takoj, naknadno se prilagodi

mikrobiološki preiskavi izpirkaZa presnovno acidozo pri bolniku s kronično ledvično bolezen velja vse razen:

1. poveča sproščanje Ca2+ iz kosti2. razgradnja beljakovin v mišicah je pospešena 3. zdravimo jo z rednim jemanjem kalcijevega karbonata4. pojavi se pri zmanjšanju glomerulne filtracije pod 60 ml/min5. soda bikarbona je primerna učinkovina za zmanjševanje presnovne acidoze pri

kronični ledvični bolezni tretje do pete stopnjeNajpogostejša glomerulna bolezen pri starostnikih je:

1. membranski glomerulonefritis 2. fokalna segmentna glomeruloskleroza3. IgA nefropatija4. ANCA pozitivni imunsko borni zunajkapilarni glomerulonefritis5. bolezni odlaganja monoklonskih Ig

Prevalenca bakteriurije pri na videz zdravih starostnikih je:

1. zelo majhna, < 5%2. pojavlja se pri > 50 %3. prisotna je v 10% - 15%4. o tem ni pravih podatkov5. ugotovimo jo lahko pri 35% - 40%

Za dokaz primarne fokalne segmentne glomeruloskleroze zadostuje:

1. ugotovljena značilna patomorfološka sprememba na ledvicah2. pojav hudega nefrotskega sindroma pri mladi ženski3. kombinacija nefrotskega sindroma z zmanjšanim ledvičnim delovanjem4. pojav nefrotskega sindroma in dokaz značilne patomorfološke spremembe5. značilna patomorfološka sprememba pri bolniku z limfomom

58-letna gospa je bila poslana na IPP zaradi akutne ledvične okvare. Pred enim tednom je zaradi suma na okužbo dihal začela zdravljenje z amoksicilinom. Ob takratni ambulantni kontroli je bil kreatinin 85 µmol/l. Po enem tednu je zaradi vztrajanja slabega počlutja, utrujenosti in subfebrilnih temperature odšla na kontrolni pregled. Osebni zdravnik jo je zaradi porasta kreatinina napotil na IPP. Na IPP je kreatinin bil 175 µmol/l, v diferencialni krvni sliki nevtrofilija (85%), eozinofilija (14%), CRP 14 mg/L, v sediment seča eritrociturija, levkociturija, proteinurija 1+. Rtg p.c. pokaže infiltrate v levem pljučnem režnju v regresiji. Kateri je prvi naustreznejši naslednji ukrep pri obravnavi akutne ledvične okvare:

a. ledvična biopsijab. določitev eozinofilcev v seču

c. ukinitev amoksicilinad. medrol 0.8 mg/kg TT per ose. nesteroidni antirevmatik

Med dejavnike tveganja za nastanek ishemične ledvične bolezni sodijo vsi razen:

1. starosti2. kajenja3. drugih znakov sistemske ateroskleroze4. ženskega spola5. sladkorne bolezni

Na možnost obstoja ishemične ledvične bolezni posumimo pri vseh naštetih stanjih razen:

A. pri bolnikih z rezistentno arterijsko hipertenzijo in izraženo azotemijoB. pri nastanku akutne ledvične odpovedi ob uporabi blokatorjev kalcijevih

kanalčkovC. pri nenadno nastalem pljučnem edemu pri bolnikih s sicer dobrim srčnim

delovanjemD. pri starejših bolnikih z nedavno nastalo arterijsko hipertenzijo E. pri znani renovaskularni arterijski hipertenziji in slabšanjem ledvičnega

delovanjaPri blagi hipoperfuziji ledvic pride do aktivacije kompenzatornih mehanizmov, ki zagotovijo normalni glomerularni filtracijski tlak in normalno glomerulno filtracijo: kateri so kompenzatorni mehanizmi?

a.sistemska vazodilatacijab.vazodilatacija v splanhničnem področjuc. dilatacija arteriole aferensd. konstrikcija arteriole eferense.dilatacija arteriole eferens

A) a,bB) a,eC) b,dD) b,dE) c,d

Kaj je avtoregulacija v ledvicah?

a. Povečanje sistemskega krvnega tlakab. Zmanjšanje perifernega uporac. Konstrikcija arteriole aferensd. Dilatacija arteriole aferense. Konstrikcija arteriole eferens

Navedi srednji arterijski tlak pri katerem je avtoregulacija največja.

A. A .>100 mmHgB. >120 mmHgC. 90-100 mm HgD. 70-80 mmHg

E. e. <40 mm HgPrerenalna akutna ledvična okvara (pri predhodno okrnjeni ledvični funkciji) zaradi jemanja zaviralcev angiotenzin konvertaze (zaviralci ACE) ali blokatorjev receptorjev angiotenzina II je posledica:

a. Zmanjšanega delovanja angiotenzina II na arteriolo aferensb. Zmanjšanega delovanja angiotenzina II na arteriolo eferensc. Povečanja sistemskega krvnega tlaka d. Znižanja sistemskega krvnega tlakae. Zmanjšanja diureze

20-letni bolnik je bil pregledan na Internistični prvi pomoči (IPP zaradi driske, bruhanja in splošne oslabelosti. Pred dvema dnevoma je jedel gobe, ki jih je sam nabral. Nekaj ur za tem je začel močno bruhati, pojavila se je tudi driska. Izbruhal je vso zaužito tekočino. Opazil je da zadnjih 12 ur ni šel na vodo. Ob pregledu je bolnik izsušen, hipotenziven, RR 80/40, haloniranih (vdrtih) oči, praznih vratnih ven. V laboratorijskih izvidih: povišani dušični retenti, sečnina 30 mmol/l, kreatinin 350 µmol/l, K 5.5 mmol/l, HCO3 19 mmol/l. Izvidi jetrnih testov (transaminaze, bilirubin, ptrotrombinski čas) so bili normalni. Bolnika sprejmemo na nefrološki oddelek. Dobi centralni kanal (subklavijski kateter). Izmerimo CVP, ki je 0. Nastavimo mu infuzije 0.9% NaCl , prve 3 ure 500 ml/uro, potem 500 ml/2 uri. Po 6 urah se pojavi diureza. CVP se je postopoma dvignil na +4, potem na +8 cm H2O. Med opazovanjem ni bilo več bruhanja in driske. Naslednji dan po sprejemu smo kontrolirali dušične retente, ki so bili nižji, sečnina 15 mmol/l, kreatinin 150 mmol/l. Čez teden dni je bil odpuščen z normalnimi biokemičnimi izvidi. 1.Diagnoza je:

a. Prerenalna akutna ledvična odpovedb. Postrenalna ledvična odpovedc. Intrinzična ledvična odpovedd. Ortostatska hipotenzijae. Oligurija

2.Vzrok akutne ledvične odpovedi je:a. Toksična okvara ledvic zaradi zaužitja gobb. Dehidracijac. Predhodna kronična ledvična bolezend. Anurija 12 ur pred pregledom na IPP

3.Ali lahko pričakujemo razvoj kronične okvare ledvične funkcije?a. Da, blageb. Nec. Da, hitro potekajoče

4. Zakaj je bolnik dobil centralni venski (subklavijski) kateter?a. Ker je lažje infundiranje večjih količin infuzijskih tekočinb. Zaradi merjenje CVP in ocena hidracijec. Ker je to najpreprostejši žilni pristopd. Ker teče infuzija direktno v srcee. Manjša verjetnost tromboflebitisa in flebotromboze

Odgovori: 1. a, c, d2. b, c, e3. a, d, e4. a, b, e

5.Kako bi prilagodili infuzije, če bi bil krvni tlak normalen, če bi CVP naraščal in diurez ne bi bilo?

a. Nadaljevali bi z infuzijami in čakali na diurezob. Povečali bi količino infuzijc. Zmanjšali bi količino infuzij za polovico d. Zmanjšal bi količino infuzij na količino, ki nadomesti dnevno izgubo tekočine

70-letni bolnik je bil urgentno operiran zaradi rupture anevrizme abdominalne aorte. Potrebne so bile transfuzije več litrov krvi. Bolnik je bil 4 ure šokiran (RR 70/40). Postoperativni potek je bil ugoden, opazili pa so, da so po operaciji sprva velike diureze usahnile do anurije. Drugi dan po operaciji je postal visoko febrilen. Pričeli so zdravljenje z antibiotiki, z Tazocinom (piperacillin in tazobaktam) 4.5 g / 8 ur in Garamycinom (gentamicin) 3x80 mg (polna doza), uvedli so noradrenalin v trajni infuziji. Zaradi anurije kličejo nefrologa. Ob pregledu ima bolnik periferne edeme, je hipotenziven RR 90/60, dušični retenti so zvišani, sečnina 40 mmol/l, kreatinin 350 µmol/l, K 4.5. Nefrolog svetuje omejitev vnosa tekočine, Lasix (furosemid) 1 g/24 ur v infuziji, prilagoditev doze Garamycina, in pa kontrolo koncentracije in nadaljevalno dozo 30 mg/ 24 ur ter naroči, da se opravi ultrazvok in Doppler ledvic. Ultrazvočna preiskava pokaže velike, sočne ledvice, brez dilatacije votlega sistema, z dobro ohranjeno perfuzijo. Naslednji dan se ob anuriji poslabša izvid plinske analize arterijske krvi (hipoksemija kljub 100 % kisiku na respiratorju), bolnika priključijo na respirator.. Na RTG p.c. so znaki akutnega respiratornega distresnega sindroma, zaradi česar bolnika pričnejo takoj zdraviti s kontinuirno venovensko hemodiafiltracijo (CVVHDF). Žilni pristop sta 2 femoralna katetra. V poteku zdravljenja visoka temperatura vztraja, pojavi se levkocitoza s pomikom v levo, povišana sta C reaktivni protein (CRP) in prokalcitonin (PCT). Bolnik umre po 7 dneh CVVHDF v septičnem šoku. 1.Akutna ledvična okvara je:a. Prerenalnab. Postrenalnac. Verjetno intrinzična (parenhimska)d. Posledica tromboze ledvičnih arterije. Neoligurična

2. Glavni vzročni dejavnik, ki je pripeljal do akutne okvare ledvic je: a. Hemoragični šokb. Febrilno stanjec. Velika operacijad. Antibiotična terapija

3. Ali je bila naslednji dan po konziliarnem pregledu nefrologa potrebna takojšnja hemodializa?

a. Ne, ker je bolnik dobil vso potrebno terapijob. Ne, ker so bili dušični retenti relativno nizki.

c. Ne, ker ni bilo hiperkalemijed. Da, zaradi akutnega respiratornega distresnega sindroma ob anuriji

Kaj je alergija ?a. srbeč kožni izpuščajb. imunski sistem se z vnetjem odzove proti snovem, ki niso nič škodljive in s

tem naredi organizmu škodoc. bolniku ob virusnem prehladu močno teče iz nosud. kožni izpuščaj, ki se pojavi med sončenjeme. napenjanje v trebuhu po obilnem obroku

Atopija:A. Je dedna nagnjenost k tvorbi protiteles IgEB. Ugotavljamo jo s kožnimi vbodnimi testi alergije ali merjenjem specifičnih

protiteles IgE v krviC. Obvezno morajo biti prisotni simptomi alergijske bolezniD. Ponavadi se manifestira s kontaktnim alergijskim dermatitisomE. Je redka. Ugotovimo je pri manj kot 1% populacije

a. A,B,C,D,Eb. A,Bc. D,Ed. A,B,De. B,C

Simptomi alergijske reakcije po tipu takojšnje preobčutljivosti nastanejo zaradi:a. neposrednega delovanja alergenov na histaminske receptorjeb. toksičnega delovanja alergenov na tkivoc. zaradi delovanja histamina, ki se sprosti iz mastocitov ob stiku z alergenomd. zaradi delovanja histamina, ki se sprosti iz limfocitov Th2 ob stiku z

alergenome. Zaradi aktivacije komplementa, ko ga sprožijo imunski kompleksi med

alergenom in specifičnimi protitelesi IgEAlergijske bolezni

A. pogostost v populaciji je okrog 20%B. najpogostejša alergijska bolezen je alergijski rinitisC. so sistemske bolezniD. pogostejše so v razvitih deželahE. pogostejše so v mestih kot na deželi

a. A,B,C,D,Eb. A,B,Cc. B,Dd. C,Ee. C

Alergeni, ki sprožijo tvorbo protiteles IgE, so po kemijski sestavi v veliki večinia. beljakovineb. težke kovinec. lipidid. ogljikovi hidratie. aromatski ogljikovidiki

Kdaj oziroma kje je v zraku veliko cvetnega prahu?a. kadar pada dežb. v spalnicic. pozimid. v sončnem in vetrovnem vremenue. ponoči

Cvetni prah kot alergen:a. simptomi alergije za cvetni prah so enakomerni preko celega letab. alergijo povzroča pretežno cvetni prah vetrocvetnih rastlin. Le malo bolnikov

ima probleme zaradi alergije za žužkocvetne rastlinec. bolniki, preobčutljivi za pelod breze, imajo značilno največ težav v mesecu

februarjud. leska in trave cvetijo ob istem časue. največ cvetnega prahu je v zraku takrat, kadar pada dež

Po katerem vrstnem redu v koledarskem letu cvetijo alergogene rastline ?a. najprej navadni pelin, nato leska, nato vrba, nato breza, nato traveb. najprej trave, nato leska, nato vrba, nato breza, nato navadni pelinc. najprej breza, nato leska, nato vrba, nato trave, nato navadni pelind. najprej leska, nato vrba, nato breza, nato trave, nato navadni peline. najprej leska, nato vrba, nato trave, nato navadni pelin, nato breza

Kateri pogoji olajšajo preživetje pršic ?A. temperatura preko 20 stopinjB. visoka relativna vlagaC. pogosto (vsaj enkrat tedensko) temeljito čiščenje stanovanjaD. tapison, preproge in oblazinjeno pohištvo v spalniciE. akaricidna sredstva

a. A,B,C,D,Eb. A,C,Ec. A,B,Dd. B,C,D,Ee. C,E

Kateri pogoji olajšajo preživetje pršic ?a. temperatura pod 20 stopinjb. nizka relativna vlaga (pod 50%)c. pogosto (vsaj enkrat tedensko) temeljito čiščenje stanovanjad. tapison, preproge in oblazinjeno pohištvo v spalnicie. akaricidna sredstva

Kje najdemo veliko pršic?A. v posteljiB. v plišastih igračahC. v preprogahD. v hladilnikuE. na nadmorski višini preko 2000 metrov

a. A,B,C,D,Eb. A,B,Cc. A,Ed. C,De. D,E

Pršice kot alergen:a. pršice sodijo med bakterijeb. pršice dobro uspevajo v zemlji v cvetličnih lončkihc. pršica se dobro razvija v hladnih in suhih bivalnih prostorihd. alergen pršice so njene kožne luskee. alergen pršice je sestavina hišnega prahu

Poglavitni alergen pršice je va. njenem iztrebkub. njeni slinic. njenih luskahd. njenem urinue. njenih solzah

Bolnik z alergijskim rinitisom, ki je preobčutljiv za cvetni prah breze, lahko dobi alergijsko reakcijo, kadar uživa:

a. mlekob. arašidec. jabolkad. mesoe. jajca

Precej bolnikov, ki imajo anafilaktično reakcijo ob stiku z lateksom, ima tudi alergijsko reakcijo po:

a. mlekub. arašidihc. lešnikihd. jajcihe. banani

Principi zdravljenja bolezni takojšnje preobčutljivosti:a. če povsem odstranimo alergen iz bolnikovega bivalnega okolja, potem bolnik

nima več simptomov alergijske boleznib. če bolnik prejema zdravila z antihistaminskim učinkom, potem mu stik z

alergenom ne povzroči nobenih težavc. antihistaminik v obliki tablet učinkoviteje zmanjšuje simptome alergijskega

konjunktivitisa kot antihistaminik v obliki očesnih kapljicd. s specifično imunoterapijo alergijsko bolezen povsem in za vedno pozdravimoe. antihistaminiki bistveno bolj zavirajo alergijsko vnetje kot glukokortikoidi

Katere trditve veljajo za antihistaminike ?A. kadar jih predpišemo v obliki tablet, moramo bolnika opozoriti na to, da imajo

ta zdravila nevarne stranske učinkeB. učinkovitost lokalnih antihistaminikov za oči je mnogo manjša od učinkovitosti

antihistaminikov v tabletahC. učinek tablet antihistaminika se pokaže po približno 10 dneh rednega jemanjaD. antihistaminiki preprečijo sproščanje histamina iz mastocitovE. antihistaminik v obliki tablet deluje vsaj 24 ur, antihistaminik v obliki očesnih

kapljic pa nekaj urKdaj začnemo uporabljati lokalni nosni glukokortikoid pri bolniku s pelodnim rinitisom?

a. dajanje lokalnega glukokortikoida na nosno sluznico je kontraindiciranob. ko simptomi rinitisa postanejo nevzdržnic. ko se v ozračju pojavi alergogen cvetni prah, kar bolnik izve preko pelodne

napovedi

d. ko se simptomom rinitisa pridružijo še simptomi konjunktivitisae. redno ga uporablja preko celega leta

Epidemiologija alergijskih boleznia. Alergijske bolezni sodijo med redke bolezni (prevalenca je 10-20 na 100.000

ljudi)b. Alergijske bolezni se ponavadi začnejo po 60. letu starostic. Najpogostejša alergijska bolezen je alergijski gastroenterokolitisd. Prognoza bolnika z alergijsko boleznijo je slaba. Petletno preživetje je pod

50%e. Najpogostejši razlog smrti med anafilaktičnim šokom je zadušitev zaradi

otekline grla in glasilkAlergijski rinitis:

a. največkrat je vzrok zanj alergija za kravje mleko ali kurje jajceb. za občasni alergijski rinitis, ki je posledica preobčutljivosti za cvetni prah

leske, je značilen simptom mašenje nosuc. mašenje nosu pri trajnem alergijskem rinitisu od vseh zdravil najučinkoviteje

odpravijo antihistaminikid. diagnozo alergijskega rinitisa potrdimo tako, da določimo delež eozinofilnih

granulocitov v krvi. Delež eozinofilnih granulocitov ≥13% je zanesljiv diagnostični kriterij za alergijski rinitis

e. kadar je bolnik preobčutljiv za cvetni prah, se rinitisu praviloma pridruži tudi konjunktivitis

Katero od naštetih zdravil najučinkoviteje deluje na simptome trajnega alergijskega rinitisa?

a. antihistaminik v obliki tabletb. antihistaminik v obliki nosnih kapljicc. lokalni glukokortikoidd. antilevkotriene. natrijev kromoglikat

Simptomi trajnega alergijskega rinitisa so:a. kihanje, voden izcedek, srbež oči, ki traja največ 1 mesec v letub. zamašen nos, bolečine v mišicah, povišana telesna temperaturac. slabše prehodni nosnici, zatekanje sluzi v žrelo, pogosti glavoboli, utrujenost

zaradi slabšega spanjad. krvavitve iz nosu, smrdeč zadah e. trajna neprehodnost ene nosnice, ponavljajoč enostranski sinuzitis

Simptomi pelodnega alergijskega rinitisa zaradi preobčutljivosti za brezo so:a. kihanje, voden izcedek, srbež oči, ki traja največ 1 mesec v letub. zamašen nos, bolečine v mišicah, povišana telesna temperaturac. slabše prehodni nosnici, zatekanje sluzi v žrelo, pogosti glavoboli, utrujenost

zaradi slabšega spanjad. krvavitve iz nosu, smrdeč zadah e. trajna neprehodnost ene nosnice, ponavljajoč enostranski sinuzitis

Kateri simptom alergijskega rinokonjunktivitisa antihistaminiki slabo zdravijo?a. srbež nosub. kihanjec. izcedek iz nosud. zamašen nose. srbeče oči

Kako ukrepamo pri bolniku s pelodnim alergijskim rinitisom, ki ima moteče simptome

kihanja in pekočih oči kljub temu, da redno prejema tablete antihistaminika?a. ukinemo tablete antihistaminika, ker so neučinkoviteb. zamenjamo mu tablete antihistaminika za drugo vrsto tablet antihistaminikac. zamenjamo mu tablete antihistaminika za antilevkotriend. dodamo lokalni antihistaminik v nos in v očie. zamenjamo mu tablete antihistaminika za vazokonstriktorne kapljice za nos in

očiBolnik pelodnim alergijskim rinitisom, je lansko leto imel hude težave z rinitisom in konjunktivitisom. Letos med sezono cvetenja prejema tablete antihistaminika, vendar ima še vedno moteče simptome kihanja in izcedka. Kako ukrepamo?

a. ukinemo tablete antihistaminika, ker so neučinkoviteb. zamenjamo mu tablete antihistaminika za drugo vrsto tablet antihistaminikac. zamenjamo mu tablete antihistaminika za antilevkotriend. dodamo lokalni nosni glukokortikoide. zamenjamo mu tablete antihistaminika za vazokonstriktorne kapljice za nos in

očiKaj je sindrom alergije v ustih?

a. kovinski okus in pečenje, ki nastaneta zaradi električne napetosti med zobnimi plombami

b. oteklina ustne sluznice med sistemsko anafilaktično reakcijoc. takojšnja kontaktna alergijska reakcija med uživanjem koščičastega sadja, ki

nastane zaradi navzkrižne alergije s cvetnim prahom brezed. alergijska reakcija ustne sluznice zaradi preobčutljivosti za amalgame. vnetje sluznice ust zaradi preobčutljivosti za sestavine zobne paste

Alergija za hrano:a. ima jo približno 1% otrok in 6% odraslih ljudi b. približno 40% bolnikov senzibiliziranih za cvetni prah breze dobi srbež v ustih,

kadar uživajo rakce ali lignjec. bolniki, ki dobijo drisko in napenjanje v trebuhu v roku ekaj minut do ene ure

po zaužitju mleka, imajo prisotna specifična protitelesa IgE proti laktozid. je posledica prisotnosti histamina in biogenih aminov v nekaterih živilihe. se lahko manifestira s klinično sliko anafilaksije

Kako bi ločili laktozno intoleranco od alergije za mlečne beljakovine?a. bolezni se ne da ločitib. simptomatika laktozne intoleranca se pojavi že po požirku mleka, alergija pa

šele po zaužitju vsaj 2 decilitrov mlekac. pri laktozni intoleranci ima bolnik trebušne simptome: napenjanje in drisko, pri

alergiji za mleko pa nastopijo sistemski simptomi (urtikarija, dušenje, hipotenzija)

d. pri bolniku z laktozno intoleranco bi našli specifična protitelesa IgE proti laktozi, pri bolniku z alergijo za mlečne beljakovine pa bi našli specifična protitelesa IgE proti laktalbuminu

e. pri laktozni intoleranci ima bolnik simptome po svežem in prekuhanem mleku, pri alergiji za mleko pa le po svežem mleku, ker se alergogene beljakovine med kuhanjem denaturirajo

Katera hrana vsebuje histamin in biogene amine in po zaužitju lahko povzroči simptome podobne alergiji?

a. kruhb. mlekoc. fermentirana hrana (vino, pivo, kislo zelje)

d. agrumie. sveže koščičasto sadje

Bolniku se delajo srbeče urtike večino dni že 3 mesece. Posamezni izpuščaji trajajo nekaj ur. Lokalizirani so po celem telesu. Jasnega sprožilnega dejavnika za nastanek urtik bolnik ni izluščil. Katera je najbolj verjetna diagnoza:

a. akutna urtikarijab. fizikalna urtikarijac. kronična idiopatska urtikarijad. urtikarijski vaskulitise. hereditarni angioedem

Bolnik je imel epizodo urtikarije, ki je trajala 5 dni. Kateri je najverjetnejši razlog?a. alergija za arašide, ki jih je jedel tik pred pojavom urtikarijeb. tableta paracetamola, ki ga je vzel zaradi glavobolac. avtoimunostd. fizikalna urtikarijae. virusna okužba

Kadar se bolniku urtike vsakodnevno pojavljajo več mesecev, je najverjetnejši vzrok zanje:

a. vsakodnevno prejemanje acetilsalicilne kislineb. alergija (IgE protitelesa) za pšenično mokoc. psihični stresd. prisotnost avtoprotiteles proti receptorjem za IgE na mastocitihe. takojšnja preobčutljivost (sIgE) za svinjsko meso

Pri kateri vrsti urtikarije diagnozo postavimo s histološkim pregledom kožnega bioptata?

a. akutna urtikarijab. fizikalna urtikarijac. kronična idiopatska urtikarijad. urtikarijski vaskulitise. hereditarni angioedem

Diagnozo hereditarnega angioedema postavimo, če pri bolniku s ponavljajočim otekanjem:

a. pri jemanju družinske anamneze izvemo, da je otekanje prisotno pri več družinskih članih

b. v krvi dokažemo povečano koncentracijo zaviralca prve komponente komplementa

c. v krvi dokažemo prisotnost avtoprotiteles proti prvi komponenti komplementad. v krvi dokažemo prisotnost avtoprotiteles proti mastocitome. ugotovimo zmanjšano koncentracijo četrte komponente komplementa (C4)

Kako zdravimo angioedem pri bolniku s hereditarnim angioedemom?a. z adrenalinomb. z antihistaminikomc. z glukokortikoidomd. s pripravkom C1 inhibitorja, z ikatibantom ali s svežo zmrznjeno plazmoe. z acetilsalicilno kislino

S katerim zdravilom zdravimo večino bolnikov s kronično idiopatsko urtikarijo?a. s sistemskimi glukokortikoidib. z lokalnimi glukokortikoidnimi mazilic. s sistemskimi nesedativnimi antihistaminikid. z lokalnimi antihistaminskimi mazili

e. z antilevkotrieniBolnika je pičila čebela v prst na roki. Čez nekaj minut ga začne srbeti koža po telesu, ki postane tudi rdeča. Čez 10 minut bolnik kolabira. Otečen je v jezik. Pulz ima 120/ minuto, krvni tlak 80/40 mmHg. Po kakšnem vrstnem redu ukrepamo v okviru nujne medicinske pomoči?

a. bolnika poležemo tako, da mu dvignemo noge, poiščemo venski pristop, damo mu glukokortikoid v veno, damo mu antihistaminik v veno, damo mu adrenalin 0,5 mg v mišico

b. bolnika posedemo v polsedeč položaj, damo mu glukokortikoid v veno, damo mu antihistaminik v veno, damo mu adrenalin 0,5 mg v mišico

c. bolnika poležemo tako, da mu dvignemo noge, damo mu adrenalin 0,5 mg v mišico, poskusimo dobiti venski pristop, damo mu antihistaminik v veno, damo mu glukokortikoid v veno

d. bolnika posedemo v polsedeč položaj, damo mu adrenalin 0,5 mg v mišico, damo mu aminofilin v veno, damo mu glukokortikoid v veno

e. bolnika poležemo tako, da mu dvignemo noge, poiščemo venski pristop, damo mu adrenalin 0,5 mg v veno, damo mu antihistaminik v veno, damo mu glukokortikoid v veno

Katera trditev drži?a. Bolnik je imel alergijsko reakcijo po piku ose. Če tega bolnika piči čmrlj, je

skoraj zanesljivo, da se bo tudi po tem piku pojavila alergijska reakcija.b. Bolnik je imel alergijsko reakcijo po piku ose. Če tega bolnika piči sršen, je

zelo malo verjetno, da se bo tudi po tem piku pojavila alergijska reakcija.c. Bolnik je imel alergijsko reakcijo po piku čebele. Če tega bolnika piči sršen, je

skoraj zanesljivo, da se bo tudi po tem piku pojavila alergijska reakcija.d. Bolnik je imel alergijsko reakcijo po piku čebele. Če tega bolnika piči čmrlj, je

zelo malo verjetno, da se bo tudi po tem piku pojavila alergijska reakcija.e. Bolnik je imel alergijsko reakcijo po piku ose. Če tega bolnika piči sršen, je

skoraj zanesljivo, da se bo tudi po tem piku pojavila alergijska reakcija.Značilni simptomi / znaki alergijske reakcije po piku čebele so:

a. srbež kože, tahikardijab. mravljinčenje okrog ust, občutek praznine v glavic. lokalna bolečina na mestu pika, povišan krvni tlakd. mrzlica, povišana telesna temperaturae. slabost s siljenjem na bruhanje, nizek krvni tlak in bradikardija

Katere bolnike z alergijo po piku žuželk zdravimo s specifično imunoterapijo?a. bolnike, ki so imeli anafilaksijo po piku komarjab. bolnike, ki so po piku čebele ali ose v podlaht imeli teden dni otečeno celo

zgornjo okončinoc. bolnike, ki so po piku čebele ali ose izgubili zavest, z diagnostičnimi testi pa

nismo ugotovili specifičnih protiteles IgE proti strupu čebele ali osed. bolnike, ki so po piku čebele ali ose imeli generalizirano urikarijo, z

diagnostičnimi testi pa smo ugotovili specifična protitelesa IgE proti strupu čebele ali ose

e. bolnike, ki so po piku čebele ali ose izgubili zavest, z diagnostičnimi testi pa smo ugotovili specifična protitelesa IgE proti strupu čebele ali ose

Za specifično imunoterapijo s strupom čebele velja vse, razen:a. indicirana je pri bolnikih, ki so po piku žuželke imeli reakcijo z dušenjem ali

izgubo zavesti, v krvi pa jim ugotovimo specifična protitelesa IgE proti strupub. začetno fazo imunoterapije izvedemo v bolnišnici

c. izvajamo jo s podkožnimi injekcijami majhnih količin zelo razredčenega alergena (količina, ki ustreza približno tisočinki strupa, ki ga žuželka izbrizga pri piku)

d. izvajamo jo 3-5 lete. po koncu imunoterapije je verjetnost alergijske reakcije po piku žuželke

manjša od 20% pa še te reakcije so ponavadi blage.Preobčutljivost za zdravilo:

a. je posledica prevelikega odmerka zdravilab. je posledica vpliva ene bolezni na učinke zdravila, predpisanega zaradi druge

boleznic. nastane, če bolnik prejema več zdravil hkrati in eno zdravilo vpliva na

presnavljanje drugega zdarvila (interakcij)d. je posledica normalnega farmakološkega učinka zdravile. je nepričakovan neugoden učinek zdravil, ki ga je bolnik vzel v pravilnem

odmerkuKatera reakcija na zdravilo poteka po prvem tipu preobčutljivostnih reakcij?

a. kožni izpuščaj na mestu mazanja z antibiotičnim mazilom b. kašelj ob prejemanju zaviralcev angiotenzinove konvertazec. anafilaksija po mišičnem relaksantu med uvajanjem v splošno narkozod. serumska bolezen po tetanusnem antiserumue. hemolitična anemija po zdravljenju s penicilinom

Katera reakcija na zdravilo poteka po drugem tipu preobčutljivostnih reakcij?a. kožni izpuščaj na mestu mazanja z antibiotičnim mazilom b. kašelj ob prejemanju zaviralcev angiotenzinove konvertazec. anafilaksija po mišičnem relaksantu med uvajanjem v splošno narkozod. serumska bolezen po tetanusnem antiserumue. hemolitična anemija po zdravljenju s penicilinom

Katera reakcija na zdravilo poteka po tretjem tipu preobčutljivostnih reakcij?a. kožni izpuščaj na mestu mazanja z antibiotičnim mazilom b. kašelj ob prejemanju zaviralcev angiotenzinove konvertazec. anafilaksija po mišičnem relaksantu med uvajanjem v splošno narkozod. serumska bolezen po tetanusnem antiserumue. hemolitična anemija po zdravljenju s penicilinom

Katera reakcija na zdravilo poteka po četrtem tipu preobčutljivostnih reakcij?a. kožni izpuščaj na mestu mazanja z antibiotičnim mazilom b. kašelj ob prejemanju zaviralcev angiotenzinove konvertazec. anafilaksija po mišičnem relaksansu med uvajanjem v splošno narkozod. serumska bolezen po tetanusnem antiserumue. hemolitična anemija po zdravljenju s penicilinom

Pri diagnostiki preobčutljivostne reakcije po zdravilu:a. izmerimo specifična protitelesa IgE proti osumljenemu zdravilu. Če je test

pozitiven (ugotovimo prisotnost sIgE), zaključimo, da je bolnik preobčutljiv na osumljeno zdravilo. Negativen test pa preobčutljivost izključi.

b. specifična protitelesa IgE lahko potrdijo le preobčutljivost po tipu takojšnje preobčutljivosti, ne pa ostalih vrst preobčutljivostnih reakcij

c. negativen kožni vbodni test z zdravilom zanesljivo izključi preobčutljivostd. ugotovitev specifičnih protiteles razreda IgG proti osumljenemu zdravilu potrdi

diagnozo preobčutljivostie. ugotovitev specifičnih limfocitov proti osumljenemu zdravilu potrdi diagnozo

preobčutljivosti

Katera od reakcij na zdravilo je imunološka imunološke (jo povzročajo specifična protitelesa oziroma specifični limfociti T)?

a. kašelj ob prejemanju zaviralcev angiotenzinove konvertaze?b. oteklina ustnic in prstov rok po zaužitju nesteroidnega antirevmatika?c. Bronhospazem, urikarija in hipotenzija med injiciranjem mišičnega relaksanta

med uvodom v splošno narkozod. padec pritiska med preiskavo z intravenskim rentgenskim kontrastom?e. kolaps, bledica in bradikardija po infiltriranju dlesni z lokalnim anestetikom?

Katere od reakcij na zdravila so imunološke (jih povzročajo specifična protitelesa oziroma specifični limfociti T)?

A. kašelj ob prejemanju zaviralcev angiotenzinove konvertaze?B. oteklina ustnic in prstov rok po zaužitju nesteroidnega antirevmatika?C. Bronhospazem, urikarija in hipotenzija med injiciranjem mišičnega relaksanta

med uvodom v splošno narkozoD. Makulopapulozni izpuščaj ob terapiji z amoksicilinomE. kolaps, bledica in bradikardija po infiltriranju dlesni z lokalnim anestetikom?

a. A,B,D,Eb. A;B;C;Dc. B;C;D;Ed. C;D,Ee. C;D

Bolniku nameravamo odstraniti kožni nevus. Zato mu okolico nevusa infiltriramo s podkožno injekcijo lokalnega anestetika. Med vbrizgavanjem anestetika bolnik postane bled, znojen in kolabira. Izmerimo mu pulz, ki je 50/minuto, šibak. Kako ukrepamo?

a. bolniku damo adrenalin 0,5 mg v mišicob. bolniku nastavimo infuzijo adrenalinac. bolniku damo 1 ampulo antihistaminika v žilod. bolniku damo 1 ampulo antihistaminika in 1 ampulo glukokortikoida (80 mg

metilprednizolona) v žiloe. bolnika položimo in mu dvignemo noge (trendelenburgov položaj)

Kateri simptom / znak ni značilen za anafilaksijo ?a. srbež podplatovb. stridorc. bleda, hladna in potna kožad. inkontinenca blata in vodee. nezavest

Principi zdravljenja anafilaksije: a. adrenalin dobro zavira vezanje histamina na receptorjeb. intravenski glukokortikoid prepreči sproščanje histamina iz mastocitovc. adrenalina ne smemo dati v mišico, ker se zaradi hipotenzije ne absorbira v

krid. antihistaminik prepreči sproščanje histamina iz mastocitove. adrenalin je funkcionalni antagonist histaminu

Kateri je primeren začetni odmerek adrenalina pri anafilaksiji?a. 1 g v mišicob. 0,5 g pod kožoc. 0,5 mg intravenskod. 0,3 mg v mišico

e. 0,01 mg v mišicoPo piku čebele se bolniku izpustijo urtike po celem telesu, oteče v ustnice, postane hripav, lovi sapo. Kakšen bi bil primeren vrstni red ukrepanja:

A. izmerimo srčni pulz in krvni tlakB. damo metilprednizolonC. damo antihistaminik D. damo adrenalinE. damo kisik

a. B, C, D, E, Ab. A, D, E, C, Bc. C, E, D, A, Bd. D, B, C, E, Ae. E, B, A, C, D

Določanje celotnih protiteles IgE v krvi:a. je dober (zelo občutljiv in specifičen) presejalni test za alergijske boleznib. normalna koncentracija protiteles IgE v krvi zanesljivo izključi alergijsko

bolezenc. skoraj vsi atopiki imajo povečano koncentracijo protiteles IgE v krvid. koncentracija protiteles IgE v krvi je v pozitivni korelaciji s težo alergijske

boleznie. veliko koncentracijo protiteles IgE v krvi ugotovimo pri okužbi s črevesnimi ali

tkivnimi parazitiCelotna protitelesa IgE v krvi:

A. Pri alergijskih boleznih takojšnje preobčutljivosti so vedno povišanaB. Povišana so lahko pri bolnikih okuženih z virusom HIVC. Skoraj vsi atopiki imajo povečano koncentracijo protiteles IgE v krviD. Povišani so lahko pri bolnikih z jetrno cirozoE. veliko koncentracijo protiteles IgE v krvi ugotovimo pri okužbi s črevesnimi ali

tkivnimi paraziti

a. A,B,C,D,Eb. B,D,Ec. A,C,Ed. A,Ce. E

Specifična protitelesa razreda IgE:a. skoraj 50% vseh protiteles IgE je vezanih na bazofilce in mastociteb. najučinkoviteje jih določamo s kožnimi testi alergijec. vse osebe, ki imajo v krvi specifična protitelesa IgE, imajo tudi simptome

alergijske bolezni, če so izpostavljene alergenu.d. določanje specifičnih protiteles IgE z laboratorijskimi metodami in-vitro je

cenejše od kožnih vbodnih testov alergijee. jemanje antihistaminikov moti določanje specifičnih protiteles IgE z

laboratorijskimi metodami in-vitroKožni testi alergije:

a. so uporabni za testiranje preobčutljivosti po 1. in 4. tipu b. so uporabni samo za testiranje preobčutljivosti po 1. tipuc. so uporabni za testiranje preobčutljivosti po 2. in 3. tipu d. so uporabni za testiranje preobčutljivosti po 1., 2., 3. in 4. tipu

e. so uporabni za testiranje neimunske preobčutljivosti Kožno vbodno testiranje alergije:

A. Test delamo tako, da na kožo kanemo pripravek alergena in skozi kapljico vbodemo z lanceto

B. Za testiranje lahko uporabimo tudi sveža živila. V tem primeru z lanceto najprej vbodemo v živilo, nato pa v kožo.

C. Rezultate testa ocenimo po 15-30 minutahD. Če bolnik prejema tablete antihistaminika, testa ne delamoE. Če bolnik prejema inhalacijski glukokortikoid, testa ne delamo

a. A,B,C,D,Eb. A,B,C,Dc. A,D,Ed. B,Ee. B,C,D

Vsaj 3 dni pred kožnim vbodnim testiranjem alergije je treba ukiniti:a. Lokalne nosne antihistaminikeb. Sistemske antihistaminikec. Inhalacijske glukokortikoided. Antikoagulantno terapijo z warfarinom (bolnika se prevede na heparin)e. Antilevkotriene

Vsaj 3 dni pred kožnim vbodnim testiranjem alergije je treba ukiniti:A. Lokalne nosne antihistaminikeB. Sistemske antihistaminikeC. Inhalacijske glukokortikoideD. Antikoagulantno terapijo z marivarinom (bolnika se prevede na heparin)E. Antilevkotriene

a. A;B;C;D;Eb. A;Bc. Bd. De. B;D;E

Kadar ima bolnik pri kožnem vbodnem testiranju alergije pozitivno reakcijo (urtiko premera večjo od 3 mm) pri vseh testiranih alergenih in tudi pri negativni kontroli, zaključimo:

a. da je bolnik preobčutljiv za vse testirane alergeneb. bolnik je preobčutljiv za vse testirane alergene in za fiziološko raztopinoc. bolnik ni preobčutljiv za testirane alergene, ampak ima kožni dermografizem

(fizikalno urtikarijo)d. da moramo teste narediti še enkrat, vendar z bolj nežnimi vbodie. da moramo test ponoviti ob prejemanju antihistaminika

Katera trditev ne velja za primarne imunske pomanjkljivosti (PID)?a. so genetske bolezni, posledica mutacijb. manifestirajo se lahko šele v odrasli dobic. vse PID se kažejo z oportunističnimi okužbamid. zgodnja prepoznava bolnika s PID je bistvena za uspešno zdravljenje in

ugoden izid boleznie. za nekatere PID so značilni tudi displastični znaki (npr mikrocefalija,

nepravilno oblikovan nos…)

Katera trditev ne velja za selektivno pomanjkanje IgAa. Je najpogostejša primarna imunska deficiencab. Dve tretjini bolnikov nimata kliničnih težavc. 20-40% teh bolnikov ima protitelesa IgG ali IgM, ki so usmerjena proti

protitelesom IgAd. Če se bolniku ponavljajo okužbe, ga zdravimo z nadomeščanjem serumskih

gamaglobulinove. Pri nadomeščanju serumskih gamaglobulinov lahko pride do anafilaksije, če

ima bolnik specifična IgE proti protitelesom razreda IgA

Za krvotvorne matične celice je značilna:a) Sposobnost samoobnovitveb) Sposobnost fagocitozec) Sposobnost transporta kisikad) Sposobnost diferenciacije v usmerjene krvotvorne matične celicee) Sposobnost diferenciacije v nehematopoetske celice

A. Pravilni odgovori so: a, b, cB. Pravilni odgovori so: b, c, d, C. Pravilni odgovori so: c, d, eD. Pravilni odgovori so: a, d, eE. Pravilni odgovori so: b, c, d

Pri odrasli zdravi osebi nastajajo eritrociti v:f. Rdečem in rumenem kostnem mozgug. Rdečem kostnem mozguh. Rumenem kostnem mozgui. Vranicij. Rdečem kostnem mozgu in limfatičnih organih

Za eritroblaste je značilno:a. z dozorevanjem se celica manjšab. nimajo jedrac. tekom dozorevanja se pojavi izrazita bazofilija citoplazmed. v citoplazmi so prisotna bazofilna zrncae. z dozorevanjem se celica veča

Hemoglobin A je sestavljen iza. 2 verig alfa in 2 verig betab. 2 verig alfa in 2 verig deltac. 2 verig alfad. 2 verig alfa in 2 verig gamae. 2 verig gama

Multipotentna matična celica mieloične vrste dozoreva v vse naštete usmerjene matične celice RAZEN:

a) Rdeče vrsteb) Nevtrofilno – monocitne vrstec) Limfatične vrsted) Megakariocitne vrstee) Eozinofilne in bazofilne vrste

Med zrele celice bele vrste - levkocite - štejemo:a. nevtrofilceb. monocitec. megakariociteč. limfocited. mieloblaste

A. Pravilni odgovori so: a, b, cB. Pravilni odgovori so: b, c, č, C. Pravilni odgovori so: a, b, čD. Pravilni odgovori so: a, b, dE. Pravilni odgovori so: c, č, d

Prva celica granulocitne vrste, ki se ne deli več, je:a. mieloblastb. promielocitc. mielocitd. metamielocite. paličasti granulocit

Za nevtrofilni granulocit je značilno:a. da ima jedro 2 do 5 segmentovb. intenzivno oranžno rdeče obarvane granulacijec. odsotnost granulacijd. v vsakem segmentu jedra je vidno jedrcee. da nima jedra

Za nevtrofilne granulocite je značilno:a. da jih najdemo le v periferni krvib. da iz krvi hitro prehajajo v tkivac. da živijo v tkivih več mesecevd. da se v tkivih preobrazijo v makrofagee. da ostanejo ves čas v kostnem mozgu

Eozinofilni granulociti: a. ne prehajajo iz krvi v tkivab. niso sposobni fagocitozec. so pomembni pri zgodnji preobčutljivostni reakcijid. so pomembno mesto nastanka protitelese. so predstopnja plazmatk

Med zrele celice limfocitne vrste uvrščamo:a. limfocite Bb. limfocite T – celice zaviralkec. limfocite T – celice ubijalkeč. limfocite T – celice pomagalked. limfoblaste

A. Pravilni odgovori so: a, b, c, čB. Pravilni odgovori so: a, c, č, dC. Pravilni odgovori so: a, b, c, dD. Pravilni odgovori so: b, c, č, dE. Pravilni odgovori so: b, c, d

Plazmatke se razvijejo iza. limfocitov T- celic pomagalkb. iz limfocitov Bc. iz granulocitovd. iz nekrvotvornih celice. iz monocitova

Monociti: a. nastanejo iz matične celice limfatične vrste T b. nastanejo iz matične celice limfatične vrste Bc. tvorijo imunoglobulined. se v tkivih pretvorijo v makrofage – histiocitee. jih najdemo izključno v periferni krvi

Makrofagi sodelujejo pri imunskem odzivu tako, daa. sintetizirajo imunoglobulineb. posredujejo antigen limfocitom Tc. posredujejo antigen limfocitom Bd. posredujejo antigen plazmatkame. posredujejo antigen granulocitom

Vranica odraslega človeka:a. je pomemben organ hematopoezeb. je pomemben limfatični organc. je pomembna pri odstranjevanju ostarelih/poškodovanih krvnih celicč. pomemben rezervar eritrocitovd. pomemben rezervar trombocitov

A. Pravilni odgovori so: a, b, cB. Pravilni odgovori so: a, b, čC. Pravilni odgovori so: a, b, c, čD. Pravilni odgovori so: b, c, č, dE. Pravilni odgovori so: b, c, d

Za trombocite je značilno, da:a. nastanejo z razpadom robnega dela citoplazme megakariocitovb. nastanejo z razpadom jedra megakariocitovc. vsebujejo v citoplazmi zrnca alfa, gosta zrnca in lizosomeč. imajo trislojno membrano z veliko vsebnostjo fosfolipidovd. da imajo le nekajurno življensko dobo

A. Pravilni odgovori so: a, c, čB. Pravilni odgovori so: b, c, čC. Pravilni odgovori so: a, č, dD. Pravilni odgovori so: b, č, dE. Pravilni odgovori so: b, c, d

Kaj od naštetega ni sprememba v velikosti, obliki in obarvanosti eritrocitov?a. Shizocitib. Poikilocitozac. Centrocitid. Anizocitozae. Sferociti

Priporočljivo je, da pregledamo razmaz periferne krvi, čea. Je število levkocitov >15 x 109/Lb. Je število trombocitov <100 x 109/L c. Je delež limfocitov >0,50 d. Je število levkocitov 4-10 x 109/Le. Je delež eozinofilcev <0,20

a. Pravilni odgovori so: a,b,cb. Pravilni odgovori so: b,c,dc. Pravilni odgovori so: c,d,ed. Pravilni odgovori so: a,c,ee. Pravilni odgovori so: a,b,d

Normalno razmerje med krvotvornimi celicami in maščobo v kostnem mozgu je

a. 1:2b. 1:1c. 2:1d. 3:1e. 4:1

Povprečno količino Hb v eritrocitu (MCH) izračunamo iz:a. Koncentracije Hb v krvi (g/L) in števila eritrocitovb. Koncentracije Hb v krvi (g/L) in povprečnega volumna eritrocitov

c. Hematokritad. Koncentracije Hb v krvi (g/L) in hematokritae. Koncentracije Hb v krvi (g/L)

Za kronično mieloično levkemijo je značilna kromosomska translokacijaa. t(8;21)b. t(12;21)c. inv(16)d. t(9;22)e. del(13)(q14.3)

Določitev kromosomskih nepravilnosti pri levkemijah in limfomih je pomembno za

a. Določitev imunofenotipab. Dokončno opredelitev diagnozec. Prognozod. Sledenje učinkovitosti zdravljenjae. FAB klasifikacijo levkemij

a. Pravilni odgovori so: a,b,cb. Pravilni odgovori so: b,c,dc. Pravilni odgovori so: c,d,ed. Pravilni odgovori so: a,c,ee. Pravilni odgovori so: a,b,d

Pri akutni levkemiji običajno v krvni sliki najdemo naslednje spremembe:a. Zvečano ali zmanjšano število levkocitovb. Vedno zmanjšano število levkocitovc. Anemijod. Zmanjšano število trombocitove. Zvečano število trombocitov

a. Pravilni odgovori so: a,b,cb. Pravilni odgovori so: b,c,dc. Pravilni odgovori so: c,d,ed. Pravilni odgovori so: a,c,de. Pravilni odgovori so: a,b,d

72-letna bolnica z revmatoidnim artritisom se zdravi med drugim tudi s solmi zlata. Zadnje tedne je oslabela, hitreje se zadiha. Po golenih je opazila drobne krvavitve, nekajkrat je krvavela iz nosu. Zadnje tri dni jo boli pri požiranju, telesna temperatura je porasla preko 38,0 °C. Jemala je penicilinski antibiotik, vendar brez izboljšanja. Pri pregledu je febrilna, bleda, s posameznimi krvavitvami po nebu in drobno purpuro po golenih. Žrelo je pordelo, brez oblog. Povečanih bezgavk, jeter in vranice ni. Na

rokah ima za revmatoidni artritis značilne deformacije. Krvna slika je naslednja: L 1,1 x 109/L, v DKS 0,2 x 109/L nevtrofilnih granulocitov, brez nezrelih celic, koncentracija hemoglobina 67 g/L, trombociti 12 x 109/L.

Katera od spodaj navedenih diagnoz bi bila najverjetnejša?1. Akutna mieloblastna levkemija2. Čista aplastična anemija3. Dlakastocelična levkemija4. Aplastična anemija5. Agranulocitoza

Ena od naslednjih bolezni se ne kaže s pancitopenijo v periferni krvia. aplastična anemijab. megaloblastna anemijac. mielodisplastični sindromid. čista aplastična anemijae. hipersplenizem

Pri 60- letnem bolniku z aplastično anemijo je najuspešnejše zdravljenjea. z imunosupresivnimi zdravilib. nadomestno zdravljenje s krvnimi pripravkic. z avtologno presaditvijo krvotvornih matičnih celicd. z alogenično presaditvijo krvotvornih matičnih celice. z eritropoetinom

Fanconijeva anemijaa. je podedovana aplastična anemijab. spremljajo jo tudi druge anomalijec. je sinonim za čisto aplastično anemijod. pogosto preide v akutno levkemijoe. pogoste so spontane remisije

A. Pravilni odgovori so: a, b, cB. Pravilni odgovori so: a, b, dC. Pravilni odgovori so: a, c, dD. Pravilni odgovori so: c, d, eE. Pravilni odgovori so: b, c, e

Med klonske bolezni krvotvornih matičnih celic ne sodijoa. akutne levkemijeb. kronične levkemijec. mielodisplastični sindromid. paroksizmalna nočna hemoglobinurijae. podedovane hemolitične anemije

Dolgotrajno zdravljenje aplastične anemije s transfuzijami eritrocitov ima za posledico:a. hemosiderozob. prehod v akutno levkemijoc. prehod v mielodisplastični sindromd. nima neželenih posledice. eritrocitozo

30. Pri hudi aplastični anemiji praviloma ugotovimo v krvi: a. hudo normocitno anemijo z retikulocitozob. pancitopenijo z retikulocitozoc. pancitopenijo z znižanim številom retikulocitovd. v kostnem mozgu so prisotni znaki diseritropoezee. hiposegmentacijo nevtrofilcev

31. Katera preiskava je najprimernejša za oceno gostote celic v kostnem mozgu pri aplastični anemiji ?

a. punkcija in citološki pregled KM b. biopsija in histološki pregled KMc. Magnetna resonanca d. Računalniška tomografijae. ultrazvok

32. Pri bolnikih mlajših od 20 let z zelo hudo aplastično anemijo se odločimo za:

a. imunosupresivno zdravljenjeb. zdravljenje z rastnimi dejavnikic. alogenično presaditev krvotvornih matičnih celicd. avtologno presaditev krvotvornih matičnih celice. redno zdravljenje s transfuzijami koncentriranih eritrocitov

33. Če so gube na dlaneh enako blede kot koža okrog njih, je koncentracija Hb v krvi običajno manjša od:

a. 100 g/lb. 90 g/lc. 70 g/ld. 60g/Le. 50 g/l

34. Stanja kjer koncentracija Hb v krvi ne odraža dejanskih sprememb celotne količine Hb ali eritrocitov v telesu so:

a. Akutna hemolizab. Anemija takoj po akutni krvavitvi c. Dehidracijad. Hiperhidracijae. Anemija ob kroničnem vnetju

A. Pravilni odgovor: a,b,c B. Pravilni odgovor: a,d,eC. Pravilni odgovor: b,c,d D. Pravilni odgovo: b,c,eE. Pravilni odgovor: c,d,e

35. Kateri element krvne slike uporabimo za razlikovanje med anemijo zaradi pomanjkljivega nastajanja eritrocitov in anemijo zaradi čezmernega razpada eritrocitov (hemolitično anemijo):

a. Stopnja anizocitozeb. Stopnja poikilocitozec. Število retikulocitovd. Povprečni volumen eritrocitov (PVE, MCV)e. Volumen stisnjenih eritrocitov (VSE, hematokrit)

36. Katere od naštetih anemij lahko spremlja zlatenica:a. Hemolitično anemijob. Anemijo zaradi pomanjkanja Fec. Megaloblastno anemijod. Aplastično anemijoe. Anemijo po akutni krvavitvi

A. Pravilni odgovor: a,b B. Pravilni odgovor: a,cC. Pravilni odgovor: b,cD. Pravilni odgovor: c,dE. Pravilni odgovor: d,e

37. Kateri trije izsledki krvne slike so ključni za opredelitev anemij (po stopnji in vrsti):

a. Koncentracija Hb v krvib. Število eritrocitov v krvi c. Število retikulocitov v krvid. PHE (MCH)e. PVE (MCV)

A. Pravilni odgovor: abcB. Pravilni odgovor: abdC. Pravilni odgovor: aceD. Pravilni odgovor: bdeE. Pravilni odgovor: bce

38. Katere od naštetih anemij so mikrocitne:a. Mieloftizična anemijab. Talasemijac. Avtoimunska hemolitična anemijad. Megaloblastna anemijae. Anemija zaradi pomanjkanja Fe

A. Pravilni odgovor: abB. Pravilni odgovor: acC. Pravilni odgovor: bcD. Pravilni odgovor. bdE. Pravilni odgovor: be

39. Folati se absorbirajo predvsem v:a. Dvanajstniku in zgornjem delu jejunumab. Spodnjem delu jejunumac. Enakomerno v celotnem ileumud. Terminalnem ileumu e. Enakomerno v celotnem tankem črevesu

40. Megaloblastna anemija je v čisti obliki vedno:a. Normocitnab. Hipokromnac. Mikrocitnad. Makrocitnae. Hipokromna in mikrocitna

41. Za megaloblastno anemijo obolevajo :a. predvsem mlajše osebeb. predvsem starejše osebec. predvsem moškid. predvsem ženskee. otroci

42. Potrebe po folatih so večje kot običajno:a. Pri pomanjkanju vit. B12b. Med nosečnostjoc. Pri hemolitični anemijid. Pri vegetarjanski prehranie. Pri kroničnem alkoholizmu

A. Pravilni odgovor: aceB. Pravilni odgovor: adeC. Pravilni odgovor: bcdD. Pravilni odgovor: bceE. Pravilni odgovor: cde

43. Najbolj pogost vzrok za megaloblastno anemijo pri nas je:a. Bolezen terminalnega ileumab. Pomanjkanje vit. B12 zaradi sindroma slepe vijugec. Perniciozna anemijad. Pomanjkanje folatov e. Pomanjkanje folatov pri kr. alkoholizmu

44. Zaloge folatov v telesu zadoščajo za:a. Nekaj dnib. 4-5 tednovc. 4-5 mesecevd. 1 letoe. 4-5 let

45. Zaloge vitamina B12 v telesu zadoščajo za: a. Nekaj dnib. 3-6 tednovc. 3-6 mesecevd. 3-6 lete. 9-10 let

46. Kateri simptom ali znak srečamo pri megaloblastni anemiji:a. koilonihijob. Hunterjev glositisc. Ragade v ustnih kotihd. Plummer-Vinsonov sindrome. Pojav pica

47. Verjetnost megaloblastne anemije je majhna, če v krvnem razmazu ne najdemo:

a. Izrazite makrocitoze ( PVE>120 fL)b. Anizocitozec. Hipersegmentacijo nevtrofilcevd. Bazofilnih punktacije. Howell-Jollyjevih telesc

48. Za pomanjkanje vit. B12 so značilne sledeče spremembe v serumskih koncentracijah nekaterih metabolitov:

a. Zvečan homocistein + normalna metilmalonična kislinab. Zvečan homocistein + zvečana metilmalonična kislinac. Normalen homocistein + normalna metilmalonična kislinad. Zvečan homocistein + normalna metilmalonična kislinae. Zmanjšan homocistein + normalna metilmalonična kislina

49. Za pomanjkanje folatov so značile sledeče spremembe v serumskih koncentracijah nekaterih metabolitov:

a. Zvečan homocistein + normalna metilmalonična kislinab. Zvečan homocistein + zvečana metilmalonična kislinac. Normalen homocistein + normalna metilmalonična kislinad. Zvečan homocistein + normalna metilmalonična kislinae. Zmanjšan homocistein + normalna metilmalonična kislina

50. Sum na perniciozno anemijo potrdimo, če ugotovimo: a. Visoko aktivnostjo laktat dehidrogenaze (LDH) v serumub. Protitelesa proti intrinzičnemu faktorjuc. Protitelesa proti parietalnim celicamd. Povečano koncentracijo homocisteina v serumue. Povečano količino metilmalonične kisline v urinu ali serumu

51. Pri megaloblastni anemiji hude stopnje lahko ugotovimo v krvni sliki:a. PVE>120 in megalociteb. Hiposegmentacijo nevtrofilcevc. Pancitopenijod. Retikulocitozoe. Hipersegmentacijo nevtrofilcev

A. Pravilni odgovor: aceB. Pravilni odgovor: adeC. Pravilni odgovor: bcdD. Pravilni odgovor: bceE. Pravilni odgovor: cde

52. Kateri od ukrepov je napačen pri asimptomatičnem bolniku z megaloblastno anemijo, če še nimamo izsledka koncentracije B12 in folatov:

a. Zdravljenje samo z vit. B12b. Zdravljenje z vit. B12 in folatic. Zdravljenje samo s folatid. Čakanje na izvid koncentracije vit. B12 in folatov v serumue. Zdravljenje pridruženih bolezni

53. Za korekcijo anemije zaradi pomanjkanja B12 in napolnitev zalog v telesu zadošča (na tržišču so le inj. hidroksikobalamina po 2,5 mg):

a. Ena injekcija hidroksikobalamina 2,5 mg (1 amp) im. b. Dve injekciji hidroksikobalamina po 2,5 mg (2 amp) im.c. Štiri injekcije hidroksikobalamina po 2,5 mg (1 amp) im. v presledku

1-2 dnid. Deset injekcij hidroksikobalamina po 2,5 mg (1amp) vsak drugi dane. Dvajset injekcij hidroksikobalamina po 2,5 mg (1amp) vsak drugi dan

54. Ustaljen način vzdrževalnega zdravljenja perniciozne anemije pri nas je:a. Hidroksi kobalamin 2,5 mg (1 amp) intramuskularno enkrat mesečnob. Hidroksi kobalamin 2,5 mg (1 amp) im. enkrat mesečno in folati 5

mg/dan per osc. Hidroksi kobalamin 2,5 mg (1 amp) intravenozno na 2-3 meseced. Hidroksi kobalamin 2,5 mg (1 amp) intramuskularno na 2-3 mesecee. Hidroksi kobalamin 2,5 mg per os na 2-3 mesece

55. Katera od naštetih anemij ne sodi v krog anemij, ki so lahko makrocitne:a. Anemija pri kroničnih jetrnih boleznihb. Anemija pri hipotirozic. Aplastična anemijad. Anemija pri kroničnih vnetjihe. Mieloftizična anemija

56. 63-letna ženska je prišla k zdravniku, ker se v zadnjih treh mesecih utrudi že pri vsakdanjih opravilih. Pri kliničnem pregledu je bila koža bledorumenkasta, na srčni bazi je bil slišen vretenast sistoličen šum. Drugih nenormalnosti ni bilo. Ovzeli so ji kri za preiskave.Izsledki preiskav so pokazali: Hb 54 g/L, PVE (MCV) 132 fL, retikulociti 14x109/L, levkociti 2,4x109/L, nevtrofilci 1,4x109/L s hipersegmentacijo nevtrofilcev, trombociti 82x109/L. Tako krvno sliko je spremljala LDH 62,8 ukat/L, celokupni bilirubin 22 umol/L, konjugirani 7 umol/L.

Katera spodaj navedenih diagnoz bi bila najpravilnejša:

a. Hemolitična anemijab. Megaloblastna anemijac. Aplastična anemijad. Refraktarna anemijae. Hipersplenizem

57. Dejavniki v nastanku anemije kroničnega vnetja: a. Motnja v presnovi železab. Skrajšana življenjska doba eritrocitov c. Neustrezno sproščanje eritropoetina iz ledvicd. Premajhne zaloge uskladiščenega železae. Krvavitev

A. Pravilni odgovor: abcB. Pravilni odgovor: bcdC. Pravilni odgovor: acdD. Pravilni odgovor: aceE. Pravilni odgovor: cde

58. Anemijo kroničnega vnetja lahko ugotovimo pri: a. Osteomielitisub. Osteoporozic. Revmatoidnem artritisud. Hodgkinovem limfomue. Hipotirozi

A. Pravilni odgovor: abcB. Pravilni odgovor: acdC. Pravilni odgovor: adeD. Pravilni odgovor: bdeE. Pravilni odgovor: bcd

59. Pri anemiji zaradi kroničnega vnetja lahko ugotovimo:a. Zvečano ali normalno koncentracijo feritina v serumub. Zmanjšano koncentracijo feritina v serumuc. Zmanjšano koncentracijo Fe v serumud. Zvečano koncentracijo Fe v serumue. Zmanjšano koncentracijo transferina v serumuf. Zvečano koncentracijo transferina v serumu

A. Pravilni odgovor: aceB. Pravilni odgovor: acfC. Pravilni odgovor: adeD. Pravilni odgovor: adfE. Pravilni odgovor: bcf

60. Najustreznejši način zdravljenja anemije kroničnega vnetja je:a. Z eritropoetinomb. Z glukokortikoidic. S pripravki železad. Zdravljenje osnovne vnetne boleznie. Transfuzije eritrocitov

61. Najpomembnejši dejavnik pri razvoju anemije pri ledvičnem odpovedovanju je:

a. Zavora eritropoeze zaradi uremičnih toksinovb. Pomanjkanje Fec. Izgube folatov zaradi hemodialize

d. Skrajšana življenska doba eritrocitov e. Pomanjkljiva tvorba eritropoetina v ledvicah

62. Značilnosti i anemije pri ledvičnem odpovedovanju so: a. Anemija je normocitna b. Anemija je mikrocitnac. Anemija je makrocitnad. Povečano je število retikulocitov v krvie. Zmanjšano je število retikulocitov v krvif. Koncentracija eritropoetina v serumu je znižana

A. Pravilni odgovori so: adfB. Pravilni odgovori so: aefC. Pravilni odgovori so: bcdD. Pravilni odgovori so: bdfE. Pravilni odgovori so: cde

63. Kako bi zdravili anemijo pri ledvičnem odpovedovanju, če je Hb 96 g/L in PVE (MCV) 85 fl:

a. S transfuzijami eritrocitovb. Z glukokortikoidic. Z eritropoetinomd. S folatie. S pripravki železa

64. Katera od trditev drži za anemijo pri kronični jetrni bolezni:A. Anemija je normocitna ali blago makrocitnaB. Anemija je praviloma mikrocitnaC. V krvnem razmazu ugotovimo shizociteD. V krvnem razmazu lahko ugotovimo sferocite E. V krvnem razmazu lahko ugotovimo kodocite

A. Pravilni odgovor: ADB. Pravilni odgovor: ACC. Pravilni odgovor: AED. Pravilni odgovor: BCE. Pravilni odgovor: BD

65. Katere bolezni endokrinih žlez lahko spremlja anemija:

A. HipotirozaB. HipertirozaC. Addisonova bolezenD. Cushingov sindromE. panhipopituitarizemF. Akromegalija

A. Pravilni odgovor: ACEB. Pravilni odgovor: ADEC. Pravilni odgovor: BCED. Pravilni odgovor: BCFE. Pravilni odgovor: BDE

66. V obdobju nosečnosti se priporoča preventivno dajanje pripravkov :A. ŽelezaB. Vitamina B12C. Vitamina B6D. Vitamina C E. Folatov

A. Pravilna odgovor: ABB. Pravilna odgovor: AEC. Pravilna odgovor: BCD. Pravilna odgovor: CDE. Pravilna odgovor: ABC

67. Mieloftizična anemija je lahko posledica:a. Infiltracije kostnega mozga z rakastimi celicami b. Mielofibrozec. Miliarne tuberkulozed. Lipidozee. Vsega naštetega

68. Na mieloftizično anemijo pomislimo, če je:a. Anizocitoza in poikilocitoza eritrocitovb. Levkoeritroblastna krvna slika c. Kodociti v krvnem razmazud. Shizociti v krvnem razmazue. Akantociti v krvnem razmazu

69. 60-letni bolnik je prišel k zdravniku zaradi pojava slabega počutja, povečane utrudljivost in dispnoe ob naporu. Bolniku je bil pred 2 letoma operiran (lobektomija) zaradi bronhialnega karcinoma. V krvni sliki so ugotovili koncentracijo Hb 90 g/L, MCV(PVE) 85 fL, retikulociti 100x109/L, levkociti 5x109/L, trombociti 280x109/L), pomik v levo v diferencialni beli krvni sliki (promielociti 1%, mielociti 5%, paličasti nevtrofilci 5% segmentirani nevtrofilci 65%). V krvi je bilo tudi 1% eritroblastov ter anizocitoza in poikilocitoza eritrocitov.

Katera spodaj navedenih diagnoz bi bila najpravilnejša:A. Hemolitična anemijaB. Mieloftizična anemijaC. Anemija kroničnega vnetja D. Megaloblastna anemijaE. Refraktarna anemija (MDS)

70. Značilnosti krvne slike pri anemiji zaradi pomanjkanja železa so:A. zmanjšan PVE (MCV) B. povečan PVEC. povečano št. retikulocitovD. zmanjšano ali normalno št. retikulocitovE. hipokromija

A. Pravilni odgovor: ABC

B. Pravilni odgovor: ADEC. Pravilni odgovor: BCDD. Pravilni odgovor: BCEE. Pravilni odgovor: CDE

71. Najpogostejši vzrok za pomanjkanje Fe pri ženskah v rodni dobi je:a. prikrita krvavitev iz prebavilb. mikrohematurijac. povečane izgube krvi z mesečnim perilomd. neustrezna prehranae. hormonska kontracepcija

72. Zaloge Fe v telesu običajno ocenimo iz:a. koncentracije železa v serumub. koncentracije feritina v serumuc. koncentracije hemoglobina v serumud. koncentracije protoporfirina v eritrocitihe. barvanja kostnega mozga na železo

73. Glavni kriterij za oceno uspešnosti zdravljenja s pripravki Fe je:a) porast koncentracije Fe v serumub) porast koncentracije feritina v serumuc) porast koncentracije hemoglobina v prvih 3 tednih zdravljenja za

>20g/Ld) odsotnost simptomov pomanjkanja Fee) porast PVE (MCV)

74. Anemija zaradi pomanjkanja železa jea) najpogostejša anemijab) zelo redka anemijac) pogosta je pri odraslih moškihd) redka je pri ženskah v rodni dobie) pojavlja se samo pri otrocih

75. Za železo v človeškem organizmu veljaa) je sestavina celiceb) sodeluje v številnih kemičnih reakcijahc) v tkivih se železo nahaja kot prosti kationd) uskladiščeno je v obliki feritina in hemosiderinae) železo v obliki hema se slabše absorbira kot ionsko

železo

A. Pravilni odgovori so : A,C,EB. Pravilni odgovori so : A,B,DC. Pravilni odgovori so : B,C,DD. Pravilni odgovori so : C,D,EE. Pravilni odgovori so : B,D,E

76. Kaj velja za anemijo zaradi pomanjkanja železaa) anemija nastane postopoma

b) najprej se porabi uskladiščeno železoc) v nosečnosti je potreba po železu zmanjšanad) pri ženskah v rodni dobi so najpogostejši vzrok anemije

obilne menstruacije e) kljub resekciji želodca je resorbcija železa iz hrane

normalna

A. Pravilni odgovori so : A,B,CB. Pravilni odgovori so : B,C,DC. Pravilni odgovori so : A,B,DD. Pravilni odgovori so : C,D,EE. Pravilni odgovori so : A,D,E

77. Za absorpcijo železa v prebavilih veljaa) železo v obliki hema se bolje absorbira kot ionsko železob) pri zdravem se iz hrane absorbira 10% vsega železac) železo se absorbira pretežno v dvanajstniku in jejunumud) absorpcija železa je boljša, če je želodčni sok manj kisele) pri pomanjkanju železa se delež absorbiranega železa iz

hrane zmanjša

A. Pravilni odgovori so : A,D,EB. Pravilni odgovori so : A,B,CC. Pravilni odgovori so : C,D,ED. Pravilni odgovori so : A,B,EE. Pravilni odgovori so : B,D,E

78. Kaj velja za anemijo zaradi pomanjkanja železa:a) anemija nastane hitrob) najprej se porabi uskladiščeno železoc) koncentracija serumskega feritina je zmanjšanad) kronična krvavitev je najpogostejši vzrok pomanjkanja

železae) v dobi hitre rasti potrebujejo otroci manj železa

A. Pravilni odgovori so : B,C,DB. Pravilni odgovori so : A,B,CC. Pravilni odgovori so : A,C,DD. Pravilni odgovori so : B,D,EE. Pravilni odgovori so : A,D,E

79. Pri anemiji zaradi pomanjkanja Fe lahko poleg splošnih znakov anemije ugotovimo tudi:

a) ragade v ustnih kotihb) spremembe na nohtih rok (koilonihija)c) Hunterjev glositis d) subikteruse) motnje pri požiranju (Plummer Vinsonov sindrom)

A. Pravilni odgovori so : A,C,EB. Pravilni odgovori so : A,B,DC. Pravilni odgovori so : C,D,ED. Pravilni odgovori so : B,C,DE. Pravilni odgovori so : A,B,E

80. 45-letno bolnico smo sprejeli zaradi 14-dnevnega slabega počutja, glavobola in bolečin v mečih pri hoji. 2 dni pred sprejemom je občutila hudo pekočo bolečino za prsnico pri hoji po stopnicah. Zadnje pol leta je imela močne menstrualne krvavitve, ki so trajale tudi 12 dni. Ginekolog je odkril miom maternice. Pri kliničnem pregledu smo ugotovili bledico kože in sluznic, ragade ustnih kotov in nohte sploščene v obliki urnega stekla. V laboratoriju smo ugotovili: konc. hemoglobin 70 g/l, MCV (PVE) 66 fl, število trombocitov, levkocitov in bela diferencialna krvna slika so bili v mejah normale. Koncentraciji serumskega železa in serumskega feritina sta bili znižani, TIBC zvečan, zasičenje transferina pa zmanjšano. Vrednosti sečnine, kreatinina, bilirubina, elektrolitov aktivnosti transaminaz so bile v mejah normale prav tako izvid urina.

Katera od spodaj navedenih diagnoz bi bila najpravilnejša?A. idiopatska megaloblastna anemijaB. hemolitična anemijaC. anemija zaradi pomanjkanja železaD. sideroblastna anemijaE. sindrom talasemije

81. Ekstrakorpuskularne hemolitične anemije so:A. prirojeneB. pridobljeneC. prirojene in pridobljene

Korpuskularne hemolitične anemije so: D. prirojeneE. pridobljeneF. prirojene in pridobljene

A. Pravilna odgovora: ADB. Pravilna odgovora: CEC. Pravilna odgovora: BDD. Pravilna odgovora: BEE. Pravilna odgovora: BF

82. Korpuskularne hemolitične anemije so dedne izjema je le:A. Anemija srpastih celicB. Talasemija betaC. Paroksiznalna nočna hemoglobinurijaD. Talasemija alfaE. Pomanjkanje G-6-PD

83. Laboratorijski znaki hemolize so:A. Znižana koncentracija haptoglobina v serumuB. Zvečana koncentracija haptoglobina v serumuC. Zvečana koncentracija nekonjugiranega bilirubinaD. Zvečana koncentracija konjugiranega bilirubinaE. Retikulocitoza

A. Pravilna odgovor: ACEB. Pravilna odgovor: ADE C. Pravilna odgovor: BCDD. Pravilna odgovor: ABCE. Pravilna odgovor: CDE

84. Laboratorijski znaki hude intravaskularne hemolize so:A. HemoglobinurijaB. HemoglobinemijaC. MethemalbuminemijaD. MethemoglobinemijaE. Hemosiderinemija

A. Pravilna odgovor: ABCB. Pravilna odgovor. ADEC. Pravilna odgovor: BDED. Pravilna odgovor: BCEE. Pravilna odgovor: CDE

85. Znak kronične ali ponavljajoče intravaskularne hemolize je:A. HemoglobinurijaB. Hemosiderin v urinskem sedimentuC. HemoglobinemijaD. MethemalbuminemijaE. Methemoglobinemija

86. Katera sprememba eritrocitov je prisotna pri hemolitični anemiji zaradi mehanične okvare eritrocitov:

A. KodocitiB. ShizocitiC. DrepanocitiD. SferocitiE. Heinzova telesca

87. Katera sprememba eritrocitov je prisotna pri avtoimunski hemolitični anemiji:

A. KodocitiB. ShizocitiC. DrepanocitiD. SferocitiE. Heinzova telesca

88. Katera sprememba eritrocitov je značilna za homozigota s HbS:A. KodocitiB. ShizocitiC. DrepanocitiD. SferocitiE. Heinzova telesca

89. Kodociti v krvnem razmazu so prisotni pri:A. HbSB. Pomanjkanje G-6-PD C. TalasemijiD. Paroksizmalni nočni hemoglobinurijiE. Vse zgoraj našteto

90. S katero preiskavo potrdimo avtoimunsko hemolitično anemijo:A. Indirektnim Coombsovim testomB. Direktnim Coombsovim testomC. Dokazom sferocitov v krvnem razmazuD. Testom ozmotske rezistence eritrocitovE. Imunofiksacijo

91. Približno tretjina primerov simptomatične avtoimunske hemolitične anemije je se pojavi pri:

A. Virusnih okužbah B. Limfoproliferativnih bolezenihC. Revmatičnih bolezenihD. Kroničnih vnetjihE. Nehematoloških malignih novotvorbah

92. Topla avtoprotitelesa pri avtoimunski hemolitični anemiji običajno pripadajo imunoglobulinom razreda:

A. IgMB. IgAC. IgGD. IgEE. IgD

93. Pri avtoimunski hemolitični anemiji s toplimi protitelesi so lahko prisotni našteti znaki RAZEN:

A. BledicaB. IkterusC. Povečana vranicaD. Povečana jetraE. Cianoza

94. Zdravljenje novodkrite avtoimunske hemolitične anemije s toplimi protitelesi pričnemo z:

A. ciklosporinom AB. glukokortikoidiC. ciklofosfamidomD. azatioprinom

E. rituksimabom95. Pri 45-letni bolnici so slučajno ugotovili blago makrocitno anemijo z retikulocitozo. Klinični pregled je bil razen subikterusa normalen. Izsledki laboratorijskih preiskav: Hb 110 g/L, PVE 109 fL, retikulociti 480x109/L, levkociti 9,6, nevtrofilci 8,2, trombociti 259, v krvnem razmazu so posamezni sferociti, direktni Coombsov je pozitiven, celotni bilirubin 59 µmol/L, direktni 8 µmol/L.

Katera spodaj navedenih diagnoz bi bila najpravilnejša:A. Megaloblastna anemija B. Avtoimunska hemolitična anemijaC. Mieloftizična anemijaD. Dedna sferocitozaE. Talasemija

96. Značilnosti bolezni zaradi hladnih aglutininov so vse RAZEN:A. Akrocianoza, ki se pojavi na hladnemB. Visok titer hladnih aglutininovC. Negativen direktni Coombsov test z monospecičnim serumom za IgGD. Pozitiven direktni Coombsov test z monospecičnim serumom za

komplementE. Je vedno posledica limfatičnih novotvorb

97. Avtoprotitelesa pri bolezni hladnih aglutininov pripadajo imunoglobulimom razreda:

A. IgAB. IgGC. IgE D. IgME. IgD

98. Tipični vzroki za nastanek mehanične okvare eritrocitov so vsi našteti RAZEN:

A. Napakah aortne zaklopkeB. Trombotični trombocitopenični purpuriC. Pri sindromu DIKD. Med daljšim tekom po trdem zemljiščuE. Arterijske žilne opornice (stenti)

99. Značilnosti anemije zaradi mehanske okvare eritrocitov:A. Hemoliza je intravaskularnaB. Hemoliza je ekstravaskularnaC. V krvnem razmazu so vidni shizociti D. V krvnem razmazu so vidni akantociti E. V eritrocitih so Howell-Jollyjeva telesca

A. Pravilna odgovor: ACB. Pravilna odgovor: ADC. Pravilna odgovor: BCD. Pravilna odgovor: BDE. Pravilna odgovor: BE

100. Paroksizmalna nočna hemoglobinurija je:A. Pridobljena hemolitična anemijaB. Prirojena hemolitična anemijaC. Korpuskularna hemolitična anemijaD. Ekstrakorpuskularna hemolitična anemijaE. Hemoliza je ekstravaskularnaF. Hemoliza je intravaskularna

A. Pravilna odgovor: ACEB. Pravilna odgovor: ACFC. Pravilna odgovor: BCED. Pravilna odgovor: BCEE. Pravilna odgovor: BDF101. Za katere od naštetih anemij je značilna intravaskularna hemoliza:

A. Bolezen hladnih aglutininovB. Paroksizmalna nočna hemoglobinurijaC. Dedna sferocitozaD. Anemija zaradi mehanične okvare

eritrocitovE. Paroksizmalna hemoglobinurija zaradi

ohladitve

A. Pravilni odgovori: ABCB. Pravilni odgovori: ADEC. Pravilni odgovori: BCDD. Pravilni odgovori: BDEE. Pravilni odgovori: CDE

102. Za paroksizmalno nočno hemoglobinurijo veljajo vse trditve RAZEN:

A. Je klonska bolezenB. Prisotna je značilna napaka v membrani

krvnih celicC. Prisotne so lahko citopenije različne stopnjeD. Povečano je tveganje za venske trombozeE. Število retikulocitov je zmanjšano, zato je

anemija mikrocitna103. Značilnosti dedne sferocitoze so:

A. Na spol vezano dedovanjeB. Povečana vranica C. Prehodna hitra poslabšanja anemije (krize)D. Hemoliza je intravaskularnaE. Sodi med ekstrakorpuskularne hemolitične

anemije

A. Pravilni odgovor: ABB. Pravilni odgovor: BCC. Pravilni odgovor: CDD. Pravilni odgovor: CE

E. Pravilni odgovor: DE104. Podedovano sferocitozo zdravimo z:

A. GlukokortikoidiB. SplenektomijoC. Transfuzijami eritrocitovD. ImunoglobuliniE. Ciklosporinom A

105. 26-letni bolnik je iskal pomoč zaradi več let trajajoče zlatenice. Ta je v zadnjih mesecih izrazitejša. Oče in stric sta prav tako imela zlatenico in so jima odstranili vranico. Pri pregledu je bled, koža in beločnice so slamnato rumene, vranica je tipljiva 4 cm pod rebrnim lokom. Laboratorij: Hb 87 g/L, PVE 85 fL, retikulociti 142x109/L, v krvnem razmazu so sferociti, koncentracija celotnega bilirubina je 102 µmol/L, indirektnega 6,8 µmol/L.

Katera spodaj navedenih diagnoz bi bila najpravilnejša:

A. Avtoimunska hemolitična anemijaB. Megaloblastna anemijaC. Mieloftizična anemijaD. Dedna sferocitozaE. Talasemija

106. Pomanjkljiva aktivnost glukoza-6-fosfatdehidrogenaze (G-6-PD):

A. Je v svetovnem merilu najpogostejša encimopatija

B. Gen za G-6-PD se nahaja na kromosomu YC. Gen za G-6-PD se nahaja na kromosomu XD. Akutno hemolizo lahko sproži okužba ali

nekatera zdravilaE. V krvi ugotovimo drepanocite

A. Pravilna odgovor: ABDB. Pravilna odgovor: ABEC. Pravilna odgovor: ACDD. Pravilna odgovor: BCEE. Pravilni odgovor: CDE

107. Značilnosti talasemije beta minor so:A. Zmanjšan PVE (MCV) B. zmanjšana serumska koncentracija Fe in

feritinaC. zvečana serumska koncentracija Fe in

feritinaD. zvečan delež Hb A2 v eritrocitihE. Zmanjšan delež Hb A2 v eritrocitih

A. Pravilna odgovor: ABEB. Pravilna odgovor: ABD C. Pravilna odgovor: BCDD. Pravilna odgovor:ACDE. Pravilni odgovor: CDE

108. Značilnosti anemije srpastih celic so:A. Bolečinske krizeB. KoilonihijaC. Ragade v ustnih kotičkihD. Hunterjev glositisE. Prisotni so znaki hemolitične anemije

A. Pravilna odgovor: AB B. Pravilna odgovor: ACC. Pravilna odgovor: ADD. Pravilna odgovor: AEE. Pravilna odgovor: DE

109. Kaj je levkoeritroblastna krvna slika:A. v krvi je povečano število eozinofilcev in trombocitovB. v krvi je povečano število nezrelih granulocitov in normoblastovC. v krvi je povečano število normoblastov in retikulocitovD. v krvi je povečano število limfocitov in retikulocitovE. v krvi je povečano število eozinofilnih granulocitov in retikulocitov

110. Značilnosti agranulocitoze so:a. število granulocitov v krvi je

manjše od 0,2 x 109/Lb. nekrotizirajoča angina s sepsoc. število granulocitov v krvi je

manjše od 1,0 x 109/Ld. pojavi se po uživanju nekaterih

zdravile. pojavi se vedno po vakcinaciji

A. Pravilni odgovori so: A, B, EB. Pravilni odgovori so: A, B, D C. Pravilni odgovori so: C, B, DD. Pravilni odgovori so: C, D, EE. Pravilni odgovori so: A, B, F

111. Značilnosti idiopatične levkocitoze pri kadilcih so:A. Število levkocitov v krvi do 29 x 109/L in normalna diferencialna bela

krvna slikaB. Število levkocitov v krvi do 15 x 109/L in normalna diferencialna bela

krvna slikaC. Število levkocitov v krvi do 29 x 109/L in povečano število

eozinofilcev

D. Število levkocitov v krvi do 29 x 109/L in zmerna anemija E. Število levkocitov v krvi do 29 x 109/L in pospešena sedimentacija

eritrocitov

112. Postopek zdravljenja okužbe pri bolniku s hudo akutno nevtropenijo:

A. odvzamemo hemokulturo in druge vzorce kužnin

B. zdravimo s širokospektralnim protibakterijskim zdravilom parenteralno

C. zdravimo z glukokortikoidiD. zdravimo z protiglivičnim zdravilom

parenteralnoE. zdravimo z G-CSF 5 ug/kg telesne

mase

a. Pravilni odgovori so: A,B,Eb. Pravilni odgovori so: A,B,D c. Pravilni odgovori so: C,B,Dd. Pravilni odgovori so: A,C,De. Pravilni odgovori so: A,B,C

113. Bolnika z mielodisplastičnim sindromom (MDS) začnemo zdraviti:

A. takoj ob ugotovitvi bolezniB. šele takrat, ko imajo bolniki težaveC. mesec dni po ugotovitvi bolezniD. ko se pojavi huda trombocitopenijaE. nikoli

114. Značilnosti mielodisplastičnih sindromov so:

a. makrocitna anemija b. najpogostejša je pri mlajših osebahc. najpogostejša je pri starejših osebahd. bolezen pogosto preide v akutno mieloblastno levkemijoe. bolezen pogosto preide v akutno limfoblastno levkemijo

A. Pravilni odgovori so: A,B,EB. Pravilni odgovori so: A,B,D C. Pravilni odgovori so: B,C,DD. Pravilni odgovori so: A,C,DE. Pravilni odgovori so: A,B,E

115. Za opredelitev mielodisplastičnega sindroma potrebujemo naslednje preiskave:

a. celotna krvna slika in citološki pregled kostnega mozga b. barvanje kostnega mozga na železoc. preiskave hemostazed. elektroforeza seruma in urinae. citogenetična preiskava

A. Pravilni odgovori so: A,B,EB. Pravilni odgovori so: A,B,D C. Pravilni odgovori so: B,C,DD. Pravilni odgovori so: A,C,DE. Pravilni odgovori so: A,B,C

116. Značilne kromosomske nepravilnosti malignih limfomov:

a. Določajo naravni potek boleznib. So nepomembne za določanje

naravnega poteka boleznic. Omogočajo diferencialno diagnostično

prepoznavo limfomad. Omogočajo napoved uspešnosti

zdravljenjae. So nepomembne za napoved

uspešnosti zdravljenja

A. Pravilni odgovori so: A,B,EB. Pravilni odgovori so: A,C,D C. Pravilni odgovori so: C,B,DD. Pravilni odgovori so: A,C,DE. Pravilni odgovori so: A,B,C

117. Za diagnozo malignega limfoma potrebujemo naslednje preiskave:

a. citološko in histološko preiskavo prizadetega tkiva

b. določitev celičnih označevalcev na limfomskih celicah

c. citogenetične in molekularnogenetične preiskave

d. biokemične preiskave krvie. citokemična barvanja

A. Pravilni odgovori so: A, B, EB. Pravilni odgovori so: A, B, D C. Pravilni odgovori so: C, B, DD. Pravilni odgovori so: A,C, DE. Pravilni odgovori so: A, B,C

118. Pri malignem limfomu so najpogosteje prizadeti:

a. bezgavke v vratu in nadključnični kotanji

b. bezgavle v pazduhahc. bezgavke v dimljahd. povečana vranicae. bezgavke v medpljučju

A. Pravilni odgovori so: A, B, EB. Pravilni odgovori so: A, B, D C. Pravilni odgovori so: C, B, DD. Pravilni odgovori so: A,C, DE. Pravilni odgovori so: A, B,C

119. Pri diseminiranemu plazmocitomu ima bolnik najpogosteje težave zaradi:

a. bolečine v križub. ledvičnega popuščanjac. pogoste pljučniced. arterijske hipertenzijee. popuščanja srca

A. Pravilni odgovori so: A, B, EB. Pravilni odgovori so: A, B, D C. Pravilni odgovori so: C, B, DD. Pravilni odgovori so: A,C, DE. Pravilni odgovori so: A, B,C

120. Značilnosti kronične limfocitne levkemije so:

a. somerno povečane bezgavke v vratu, pazduhah in dimljah

b. povečana vranicac. pancitopenija v krvid. v krvi več kot 4,0 x 109/L limfocitov e. pojavi se pred 50. letom starosti

A. Pravilni odgovori so: A, B, EB. Pravilni odgovori so: A, B, D C. Pravilni odgovori so: C, B, DD. Pravilni odgovori so: A,C, DE. Pravilni odgovori so: A, B,C

121. Značilnosti kronične limfocitne levkemije klinično razvojne stopnje C so:

a. konc. hemoglobina <100 g /L ali štev. trombocitov <100 x 10-9/L

b. povprečno preživetje manj kot 2,5 letic. zelo povečane vse obodne bezgavked. zelo povečana vranicae. konc. hemoglobina <70 g /L

A. Pravilni odgovori so: A, BB. Pravilni odgovori so: A, D C. Pravilni odgovori so: A, CD. Pravilni odgovori so: C, DE. Pravilni odgovori so: B, E

122. Velikocelični B limfom in folikularni limfom: Ko se odločimo za zdravljenje, ga zdravimo z:

A. fludarabinomB. klorambucilomC. R-CHOP (rituksimab-ciklofosfamid,

doksorubicin, vinkristin in prednison)D. imatinibomE. interferonom alfa

123. Pri klinično razvojni stopnji IIIB Hodgkinove bolezni so prisotni naslednji znaki bolezni:

a. povečane so bezgavke nad preponob. povečane so bezgavke nad in pod

preponoc. prisotni so splošni znaki boleznid. bolezen je razširjena v kostni mozege. konc. hemoglobina <100 g /L

A. Pravilni odgovori so: A, BB. Pravilni odgovori so: A, D C. Pravilni odgovori so: B, CD. Pravilni odgovori so: C, D

E. Pravilni odgovori so: B, E

124. Značilnosti difuznega velikoceličnega B limfoma so:

a. je najpogostejši B limfom, hitro napredovanje, predvsem s povečanimi bezgavkami in sočasno prizadetostjo drugih organov

b. za potrditev napravimo histološki pregled prizadetega tkiva in določitev celičnih označevalcev na limfomskih celicah

c. zdravimo običajno le z glukokortikoidid. pogosto najdemo v razmazu krvi

dlakaste celice za potrditev diagnozee. običajno ga zdravimo s kombinacijo R-

CHOP (rituksimab-ciklofosfamid, doksorubicin, vinkristin in prednison)

A. Pravilni odgovori so: A, B, EB. Pravilni odgovori so: A, B, D C. Pravilni odgovori so: A, B, CD. Pravilni odgovori so: A, C, DE. Pravilni odgovori so: B, C, E

125. Najučinkovitejše zdravljenje diseminiranega plazmocitoma pri večini bolnikov je:

A. zdravljenje z velikimi odmerki glukokortikoidov

B. indukcijsko zdravljenje s citotoksičnimi zdravili in avtologna presaditev s krvotvornimi matičnimi celicami

C. zdravljenje s kombinacijo R-CHOP (rituksimab-ciklofosfamid, doksorubicin, vinkristin in prednison)

D. zdravljenje z interferonom alfaE. zdravljenje z alogensko presaditvijo

krvotvornih matičnih celic

126. Najučinkovitejše podporno zdravljenje in preprečevanje zapletov pri bolniku z diseminiranim plazmocitomom je:

a. redno dajanje bisfosfonatov za

zmanjšanje osteoklastične aktivnostib. obsevanje z ionizirajočimi žarki

osteolitičnih sprememb na statično pomembnih delih skeleta

c. dajanje i.v. imunoglobulinov pri bolnikih s pogostimi okužbami

d. stalno zdravljenje z glukokortikoidie. dajanje interferona alfa

A. Pravilni odgovori so: A, B, EB. Pravilni odgovori so: A, B, D C. Pravilni odgovori so: A, B, CD. Pravilni odgovori so: A, C, DE. Pravilni odgovori so: B, C, E

127. Najpogostejša histološka vrsta Hodgkinovega limfoma je:

A. prevladovanje limfocitovB. nodularna sklerozaC. oblika z različnimi celicamiD. oblika z malim številom celic E. vse štiri histološke vrste so

enakomerno zastopane

128. Značilnosti dlakastocelične levkemije so:

a. nevtropenija in dlakaste celice v krvib. povečana vranicac. »suha punkcija« kostnega mozgad. povečane bezgavke v vratu in

pazduhahe. povečana vranica in jetra

A. Pravilni odgovori so: A, B, EB. Pravilni odgovori so: A, B, D C. Pravilni odgovori so: A, B, CD. Pravilni odgovori so: A, C, DE. Pravilni odgovori so: B, C, E

129. 68-letni bolnik je imel 2 dni zvečano telesno temperaturo brez mrzlice, bolečine v okončinah in serozen izcedek iz nosu. V vratu in v pazduhah je imel več povečanih posameznih, premakljivih, nebolečih bezgavk. Povečanih organov v trebuhu nismo otipali. V krvni sliki je imel koncentracijo hemoglobina

138 g/L, število retikulocitov 58 x 109/L, število levkocitov 58,8 x 109/L, število limfocitov 55,3 x 109/L, število trombocitov 156 x 109/L in Gumprechtove sence v razmazu krvi.Bolnik ima najverjetneje:

A. dlakastocelično levkemijoB. velikocelični difuzni B limfomC. kronično limfocitno levkemijoD. limfoplazmocitoidni limfomE. diseminirani plazmocitom

130. 62-letni bolnici, ki se zdravi zaradi zvečanega krvnega tlaka in ima 2 meseca bolečine v križu, so ugotovili močno pospešeno sedimentacijo eritrocitov (93 mm/uro). Pri pregledu bolnice smo ugotovili zmanjšano gibljivost hrbtenice v križu z omejenim predklonom, zaklonom in odklonom v stran. V krvni sliki je imela koncentracijo hemoglobina 108 g/L, število retikulocitov 32 x 109/L, število levkocitov 6,2 x 109/L in število trombocitov 172 x 109/L. V proteinogramu je bila povečana koncentracija globulinov beta (monoklonski zobec 32 g/L). Na rentgenogramih skeleta so ugotovili difuzno demineralizacijo aksialnega okostja, kompresijske zlome 4. in 5. telesa ledvenih vretenc, ter osteolize v medenici in lobanji.

Bolnica ima najverjetneje:a. kronično limfatično levkemijob. velikocelični difuzni B limfomc. bolezen težkih verigd. limfoplazmocitoidni limfome. diseminirani plazmocitom

131. Katera od preiskovalnih metod ni ključna pri razvrstitvi, diagnostiki in kasnejšem zdravljenju akutnih levkemij ?

A. citološki pregled kostnega mozgaB. biopsija (histološki pregled) kostnega mozga C. imunofenotip levkemičnih celicD. citogenetične značilnosti (nepravilnosti)

levkemičnih celicE. molekularno-genetične značilnosti

(nepravilnosti) levkemičnih celic

132. »Philadelphia kromosom«, translokacija med kromosomoma 9 in 22 (t(9;22)) je značilna za:

A. akutno mieloično levkemijo in akutno limfatično levkemijo

B. akutno mieloično levkemijo in ne-Hodgkinove limfome

C. akutno limfatično levkemijo in kronično limfocitno levkemijo

D. kronično mieloično levkemijo in kronično limfocitno levkemijo

E. akutno limfatično levkemijo in kronično mieloično levkemijo

133. Katere klinične značilnosti bolezni lahko vidimo pri bolniku z novoodkrito akutno levkemijo ?

a. podkožne in sluznične krvavitveb. dispnejo zaradi pljučnice in/ali septičnega stanjac. hipertrofijo dlesnid. klinično sliko možganske krvavitvee. hitro napredujoč telesni propad (izguba telesne teže, utrujenost …)

A. Pravilni odgovori so: A, C, EB. Pravilni odgovori so: B, C, DC. Pravilni odgovori so: vse razen CD. Pravilni odgovori so: B, D, EE. Pravilni odgovori so: vse od naštetega

134. Klorom (granulocitni sarkom) je:

A. mešana oblika akutne mieloične in akutne limfatične levkemijeB. solidna levkemična tumorska rašča zunaj kostnega mozga C. kopičenje amiloida v levkemičnih celicahD. levkemični infiltrat v gonadah (testisi ali ovarij)E. levkemični infitrat v dolgih kosteh skeleta

135. Diagnozo sindroma diseminirane intravaskularne koagulacije pri bolniku z akutno levkemijo potrdimo z:

A. plinsko analizo arterijske krviB. krvno sliko C. testi hemostazeD. osnovnimi biokemičnimi preiskavamiE. Dopplersko preiskavo arterij in ven

136. Pri kateri obliki akutne levkemije obstoji velika nevarnost ogrožujoče krvavitve zaradi sindroma DIK ob razpadu levkemičnih celic pri prvem zdravljenju:

A. akutna monoblastna levkemijaB. akutna mielomonocitna levkemija C. akutna megakariocitna levkemijaD. akutna promielocitna levkemijaE. akutna eritroblastna levkemija

137. Pri zdravljenju akutnih levkemij s transfuzijami koncentriranih eritrocitov zdravimo z namenom, da okvirno vrednost hemoglobina vzdržujemo večjo od:

A. 60 g/LB. 70 g/LC. 90 g/LD. 110 g/LE. 120 g/L

138. Glede na celične imunološke označevalce (imunofenotip) na limfoblastnih celicah bolnikov z akutno limfatično levkemijo ločimo:

A. B ALL in T ALLB. B ALL in M ALLC. M ALL in Ph ALLD. B ALL in Ph ALLE. Ph ALL in T ALL

139. Za klonske citogenetične nepravilnosti pri bolnikih z akutno limfatično levkemijo (ALL) je značilno:

a. prisotne so pri več kot polovici bolnikovb. prisotne so le izjemomac. imajo velik vpliv na zdravljenje in potek boleznid. najpogostejša nepravilnost je t(9; 22) – Philadelphia kromosome. imajo določen prognostični pomen samo pri bolnikih starejših od 65 let

A. Pravilni odgovori so: A, D, EB. Pravilni odgovori so: A, B, EC. Pravilni odgovori so: A, C, DD. Pravilni odgovori so: B, C, DE. Pravilni odgovori so: B, D, E

140. Limfoblasti pri bolnikih z akutno limfatično levkemijo (ALL) izven kostnega mozga najpogosteje tvorijo levkemične infiltrate v:

A. trebušni slinavkiB. srčni mišiciC. orbitiD. centralnem živčnem sistemuE. ledvicah

141. Sekundarna akutna levkemija je posledica vsega naštetega RAZEN:

a. okužbe z nekaterimi RNK virusi (npr. HTLV-1; človeški T-levkemični virus tipa 1)

b. predhodnega zdravljenja z alkilirajočimi citostatiki (npr. ciklofosfamid, melfalan)

c. izpostavljenosti benzenu in še nekaterim kemičnim spojinam

d. obsevanja z ionizirajočimi žarkie. izpostavljenosti težkim kovinam

(npr. svinec, živo srebro)

142. Krvotvorne matične celice za avtologno ali alogenično presaditev krvotvornih matičnih celic (PKMC) lahko pridobimo iz:

a. cerebrospinalne tekočineb. popkovne krvic. periferne krvid. punkcije jetere. kostnega mozga

A. Pravilni odgovori so: A, D, EB. Pravilni odgovori so: A, B, EC. Pravilni odgovori so: A, C, DD. Pravilni odgovori so: B, D, EE. Pravilni odgovori so: B, C, E

143. Za multipotentne krvotvorne matične celice značilen celični imunološki označevalec (antigen) na

njihovi membrani je:

a. CD 4b. CD8c. CD20d. CD34e. CD56

144. Pri alogenični presaditvi krvotvornih matičnih celic (PKMC) je ustrezen darovalec krvotvornih matičnih celic (KMC) lahko:

a. antigensko HLA povsem skladen brat

b. antigensko sicer HLA neskladen brat, vendar z isto krvno skupino

c. antigensko HLA povsem skladna sestra

d. antigensko sicer HLA neskladna sestra, vendar z isto krvno skupino

e. antigensko HLA skladen nesorodni darovalec

A. Pravilni odgovori so: A, D, EB. Pravilni odgovori so: A, B, EC. Pravilni odgovori so: A, C, ED. Pravilni odgovori so: B, D, EE. Pravilni odgovori so: B, C, E

145. V kolikor ima bolnik enega brata, je verjetnost, da bo le ta ustrezen darovalec krvotvornih matičnih celic:

a. 20%b. 25%c. 30%d. 40%e. 50%

146. Reakcija presadka proti tumorju/levkemiji (GVT/GVL) je značilnost:

A. indukcijskega zdravljenja s kemoterapijo

B. konsolidacijskega zdravljenja s kemoterapijo

C. imunosupresivnih zdravil, ki jih uporabljamo v hematologiji

D. alogenične presaditve krvotvornih matičnih celic

E. avtologne presaditve krvotvornih matičnih celic

147. Najpogostejšo indikacijo za zdravljenje z alogenično presaditvijo krvotvornih matičnih celic (alogenično PKMC) predstavljajo:

a. akutna mieloična in akutna limfocitna levkemija

b. limfoproliferativne boleznic. mieloproliferativne boleznid. mielodisplastični sindromie. autoimunske bolezni

148. Najpogostejšo indikacijo za zdravljenje z avtologno presaditvijo krvotvornih matičnih celic (avtologno PKMC) predstavljajo:

a. akutna mieloična in akutna limfatična levkemija

b. plazmocitomc. aplastična anemijad. mielodisplastični sindromie. autoimunske bolezni

149. Prvih 10-14 dni po presaditvi krvotvornih matičnih celic (PKMC), so pri bolniku v obdobju hude aplazije kostnega mozga, med okužbami najbolj pogoste:

a. virusne okužbeb. okužbe z mikobakterijamic. glivične okužbed. okužbe s paraziti (npr.

toksoplazmoza)e. bakterijske okužbe

150. Med pogostejše zaplete zdravljenja z alogenično presaditvijo krvotvornih matičnih celic (alogenično PKMC) sodi vse RAZEN:

A. akutna reakcija presadka proti gostitelju (aGVHD)

B. kronična reakcija presadka proti gostitelju (cGVHD)

C. venookluzivna bolezen jeterD. akutni autoimunski tiroiditisE. pojav oportunističnih okužb

151. Med pozne posledice zdravljenja s presaditvijo krvotvornih matičnih celic sodijo:

a. psihoorganski sindromb. neplodnost pri moškem in ženski c. pojav sekundarnih rakavih bolezni več let po PKMC d. hipofunkcija endokrinih žleze. post-transplantacijska ledvična bolezen

A. Pravilni odgovori so: A, D, EB. Pravilni odgovori so: A, B, EC. Pravilni odgovori so: B, C, DD. Pravilni odgovori so: B, D, EE. Pravilni odgovori so: B, C, E

152. Kronična mieloična levkemija je:

A. redka bolezenB. pogosta bolezenC. etiologija bolezni je znanaD. najpogosteje obolevajo med 20 in 30 letom starostiE. pri njej je ne najdemo kromosomskih sprememb

153. H kroničnim mieloproliferativnim boleznim prištevamo:

a. esencialno trombocitemijob. maligne limfomec. akutno mieloblastno levkemijod. difuzni plazmocitome. amiloidozo

154. Za kronično mieloično levkemijo je značilno:

a) da je pridobljena bolezenb) prisotnost kromosoma

Philadelphia (t(9;22) (q 34: q 11))

c) bolezen poteka v dveh obdobjih

d) opazujemo osteolitične lezije v lobanji

e) število levkocitov ob odkritju bolezni je znižano

A. Pravilni odgovori so: A,B,CB. Pravilni odgovori so: A,C,DC. Pravilni odgovori so: C,D,ED. Pravilni odgovori so: A,E,DE. Pravilni odgovori so: B,C,D

155. Katero zdravilo je bistveno izboljšalo uspešnost zdravljenja kronične mieloične levkemije ?

a. citozinarabinozidb. ciklofosfamidc. imatinib mesilatd. hidroksiureae. klorambucil

156. Prava policitemija je:

a) kronična mieloproliferativna bolezenb) najpogostejša je med 40 – 60 letom starostic) bolniki tožijo zaradi glavobola, vrtoglavice,

šumenja v ušesihd) vranica ni nikoli povečanae) vrednost hematokrita je v mejah normale

A. Pravilni odgovori so: B,D,EB. Pravilni odgovori so: C,E,BC. Pravilni odgovori so: A,B,CD. Pravilni odgovori so: C,D,EE. Pravilni odgovori so: B,C,D

157. Srbečica kože po kopanju nastane pri pravi policitemiji zaradi:

a. povečanega izločanja histamina iz krvnih bazofilcevb. povečane vranicec. zvečanega hematokritad. zvečanega števila trombocitov

e. pogostih venepunkcij

158. Pri pravi policitemiji je koncentracija serumskega eritropoetina:

a. normalnab. zvečanac. zmanjšanad. je ne določamoe. včasih zvečana, včasih zmanjšana

159. Kronična idiopatska mielofibroza je:

a. klonska mieloproliferativna bolezenb. pri njej zelo redko ugotavljamo anemijoc. pogosto je prvi znak povečana vranicad. število trombocitov je vedno zvečanoe. značilno je razraščanje vezivnega tkiva in nastajanje novega

kostnega tkiva v kostnem mozgu

A. Pravilni odgovori so: a,c,eB. Pravilni odgovori so: b,c,dC. Pravilni odgovori so: a,c,eD. Pravilni odgovori so: b,d,eE. Pravilni odgovori so: a,d,e

160. Za kronično idiopatsko mielofibrozo velja :

A. vedno jo pričnemo zdraviti takoj s citostatikiB. čimprej se odločamo za alogenično presaditev krvotvornih matičnih

celicC. bolniki pogosto potrebujejo transfuzije eritrocitovD. zdravilo izbora je imatinib mesilatE. v krvni sliki je ob odkritju dosti atipičnih limfocitov

161. Za esencielno trombocitemijo je značilno:

a. je klonska mieloproliferativna bolezenb. nastane zaradi sevanja z ionizirajočimi žarkic. značilno je razraščanje megakariocitov v kostnem mozgud. krvavitve so posledica motene funkcije trombocitove. je ozdravljiva bolezen

A. Pravilni odgovori so: b,c,dB. Pravilni odgovori so: a,c,dC. Pravilni odgovori so: c,d,eD. Pravilni odgovori so: a,c,eE. Pravilni odgovori so: b,d,e

162Pri esencialni trombocitemiji je:

a. funkcija trombocitov je normalnab. število trombocitov je običajno nad 600 G/Lc. prisoten je Philadelphia kromosom v kostnem mozgud. vranica je zelo povečanae. vedno je prisotna anemija

163. Za idiopatski hipereozinofilni sindrom je značilno:

a. več kot 1,5 x 109/L eozinofilcev v periferni krvib. prisoten je Philadelphia kromosom v kostnem mozguc. je klonska mieloproliferativna bolezend. bolezen prizadene srce, pljuča, centralni živčni sistem, kožo,

prebavilae. vranica ni nikoli povečana

A. Pravilni odgovori so: A,B,CB. Pravilni odgovori so: A,C,DC. Pravilni odgovori so: C,D,ED. Pravilni odgovori so: B,C,DE. Pravilni odgovori so: A,D,E

164. Kronično mielomonocitno levkemijo danes uvrščamo med:

a. mielodisplastične sindromeb. mieloproliferativne sindromec. mielodisplastično – mieloproliferativne sindromed. limfoproliferativne boleznie. maligne limfome

165. Za kronično mielomonocitno levkemijo velja:

a. je bolezen starejših ljudib. v krvni sliki je več kot 1 x 109/L monocitovc. vedno se kasneje razvije akutna levkemijad. v klinični sliki sta povečana vranica in jetrae. v kostnem mozgu je vedno prisoten Philadelphia kromosom

a. Pravilni odgovor: C,D,Eb. Pravilni odgovor: A,B,Dc. Pravilni odgovor: B,C,Dd. Pravilni odgovor: A,D,Ee. Pravilni odgovor: B,D,E

166. 40-letni bolnik je mesec dni občutil tiščanje pod levim rebrnim lokom. Obiskal je zdravnika, ki je ugotovil visoko število levkocitov in ga napotil v hematološko ambulanto. Pri pregledu smo otipali povečano vranico 12 cm pod levim rebrnim lokom, jetra pa 3 cm pod desnim rebernim lokom. Laboratorijske preiskave: levkociti 353 x 109/L, Hb 117 g/L, trombociti 360 x 109/L. V diferencialni krvni sliki so prevladovali nevtrofilci v različnih stopnjam dozorevanja, najštevilčnejši so bili segmentirani nevtrofilci in mielociti. Vrednosti sečne kisline in aktivnost LDH sta bili zvečani. Kariotip iz kostnega mozga: prisoten je bil Philadelphia kromosom (t(9;22))

Katera od spodaj navedenih diagnoz bi bila najpravilnejša ?

A. Akutna mieloblastna levkemijaB. Kronična mieloična levkemijaC. Esencielna trombocitemijaD. Kronična mielomonocitna levkemijaE. Kronična limfatična levkemija

167. Primarna hemostaza je:

A. Proces nastanka trombocitnega strdka na mestu poškodbe žilne stene

B. Proces nastajanja fibrina v strdkuC. Aktivnost inhibitorjev koagulacijeD. Aktivnost fibrinolitičnega sistemaE. Krvavitev na mestu poškodbe žilne stene

168. Sistem hemostaze v normalnih razmerah omogoči učinkovito zaustavljanje krvavitve. Izberi glavne dejavnike:

a. Trombociti in žilna stenab. Levkocitic. Koagulacijske in fibrinolitične beljakovine d. Inhibitorji koagulacije in fibrinolizee. Endotelijske celice

A. Pravilni odgovori so: a, b, cB. Pravilni odgovori so: b, c, d C. Pravilni odgovori so: a, d, eD. Pravilni odgovori so: a, c, dE. Pravilni odgovori so: b, d, e

169. Velikost hemostatičnega strdka določa:a. aktivnost trombocitov in koagulacije,b. aktivnost trombocitov, koagulacije, fibrinolize,

c. aktivnost koagulacije,d. aktivnost fibrinolizee. aktivnost žilne stene

170. Trombociti sodelujejo v procesu primarne hemostaze s tremi dogodki:

a. Adhezija ali zlepljanje za subedotelijska tkiva b. Agregacija ali medsebojno zlepljanje trombocitovc. Sekrecija ali izločanje iz granuld. Raztapljanje strdkae. Inhibicija ali zavora koagulacije

A. Pravilni odgovori so: a, b, cB. Pravilni odgovori so: b, c, d C. Pravilni odgovori so: c, d, eD. Pravilni odgovori so: a, c, dE. Pravilni odgovori so: b, c, e

171. Agregacija trombocitov je povezava dveh sosednjih receptorjev trombocitov. Kaj je povezovalna molekula?

a. Von Willebrandov faktorb. fibrinogenc. ADP in serotonind. Protein Ce. Koagulacijski faktorji

172. Določi lastnosti endotelijskih celic!

a. imajo antikoagulacijske lastnosti,b. so povsem inertne in so meja med krvjo in tkivom,c. imajo prokoagulacijske lastnosti,d. imajo fibrinolitične lastnosti

A. Pravilni odgovori so: a, b, cB. Pravilni odgovori so: b, cC. Pravilni odgovori so: a,b,dD. Pravilni odgovori so: a, c, dE. Pravilni odgovori so: c, d

173. Koagulacijske beljakovine nastajajo:

a. v jetrih,b. v ledvicah,c. v makrofagih, megakariocitih, trombocitih, endotelijskih celicahd. v kostnem mozgu

A. Pravilni odgovori so: a, cB. Pravilni odgovori so: b, d C. Pravilni odgovori so: a, dD. Pravilni odgovori so: c, dE. Pravilni odgovori so: a,b,c

174. Katera od trditev je pravilna?

A. V raziskavah so ugotovili, da poteka koagulacija in vitro po intrinzični in ekstrinzični poti. In vivo je potek drugačen.

B. V raziskavah so ugotovili, da poteka koagulacija in vitro po intrinzični in ekstrinzični poti. In vivo je potek enak, a bolj zapleten.

C. V raziskavah so ugotovili, da poteka koagulacija in vitro po intrinzični in ekstrinzični poti. In vivo poteka le po intrinzični poti.

D. V raziskavah so ugotovili, da poteka koagulacija in vitro po intrinzični in ekstrinzični poti. In vivo poteka le po ekstrinzični poti.

E. V raziskavah so ugotovili, da poteka koagulacija in vitro po intrinzični in ekstrinzični poti. In vivo ne vemo kako poteka.

175. Petehije so:

a. Drobne krvavitve v koži ali sluznicahb. Krvavitve v mišicec. Krvavitve v skleped. Krvavitve v telesne votlinee. Krvavitve pri hemofiliji

176. Spontane krvavitve v sklepe srečamo skoraj izključno pri:

a. Levkemijahb. Hemofilijic. Trombocitopenijid. Raku prostatee. Plazmocitomu

177. Krvavitve, ki se pojavijo prvič pri odraslem človeku, so večinoma:

a. Prirojeneb. Pridobljenec. Obilned. Okultnee. Nepomembne

178. Pri 20-letnem dekletu je v drugi polovici nosečnosti nastala venska tromboza. Kaj je lahko vzrok?

a) dedno pomanjkanje inhibitorjev koagulacijeb) nosečnostc) kombinacija dednega pomanjkanja inhibitorjev koagulacije in

nosečnostid) hemofilijae) večplodna nosečnoat

A. Pravilni odgovori so: a,b,cB. Pravilni odgovori so: b,c, C. Pravilni odgovori so: a,b,dD. Pravilni odgovori so: a,c,dE. Pravilni odgovori so: c, d

179. Izberi pravilno trditev!

a. Patogenezo krvavitve lahko opredelimo samo prek laboratorijskih preiskav.

b. Patogenezo krvavitve opredelimo prek kliničnega pregleda.c. Diagnostika krvavitve obsega anamnezo, klinični pregled in

laboratorij.d. Laboratorijske preiskave so edino pomembne za opredelitev

vzroka krvaviteve. Anamneza je edino merilo za opredelitev vzroka krvavitev

180. Smiselno poveži pojme, da dobiš bolezen+ izgled krvavitve+ mesto krvavitve!

a. hemofilijab. Von Willebrandova bolezenc. trombocitopenijad. petehijee. hematomf. krvavitveg. sluzniceh. koža, sluznicei. mišice, sklepi

Odgovori:A. A+E+I/ B+F+G/ C+D+HB. A+F+I/ B+E+H/ C+E+GC. A+D+I/ B+D+G/ C+D+ID. A+E+H/ B+F+I/ C+F+GE. A+D+I/ B+E+G/ C+D+I

181. Izberi pravilno trditev! Z INR ocenimo motnjo:a. ekstrinzične koagulacijeb. intrinzične koagulacijec. fibrinolized. trombocitne funkcijee. žilne stene

182. Testi za oceno primarne hemostaze so:a) Določitev števila trombocitovb) Protrombinski časc) Zapiralni časd) Parcialni tromboplastinski čase) Agregometrija

A. Pravilni odgovori so: a, b, cB. Pravilni odgovori so: b, c, d C. Pravilni odgovori so: c, d, eD. Pravilni odgovori so: a, c, eE. Pravilni odgovori so: b, c, e

183. Zapiralni čas je:

a. Presejalni test za oceno delovanja trombocitovb. Omogoči oceno števila trombocitovc. »In vivo« preiskava za oceno delovanja žilne stened. Test za oceno aktivnosti intrinzičnega sistema koagulacijee. Test za oceno aktivnosti ekstrinzičnega sistema koagulacije

184. Z agregometrijo ocenjujemo:

a. Število trombocitovb. Koncentracijo hemoglobina v krvic. Funkcijo trombocitov »in vitro«d. Fagocitno sposobnost levkocitove. Delovanje vranice

185. O trombocitopeniji govorimo, kadar je število trombocitov:

a. Zvečanob. Zmanjšanoc. Normalnod. Pri število trombocitov pod 300 x 109/Le. Pri številu trombocitov nad 300 x 109/L

186. Idiopatična trombocitopenična purpura je bolezen:

a. Otrokb. Odraslihc. Otrok in odraslihd. Moškihe. Žensk

187. Akutna idiopatična trombocitopenična purpura je predvsem bolezen:

a. Otrokb. Odraslihc. Otrok in odraslihd. Moškihe. Žensk

188. Kronična idiopatična trombocitopenična purpura je predvsem bolezen:

a. Otrokb. Odraslih, pogosteje ženskc. Odraslih, pogosteje moškihd. Otrok in odraslihe. Moških

189. Ali lahko pri bolnikih z idiopatično trombocitopenično purpuro pride do življenje ogrožajoče krvavitve?

a. Neb. Da, pri manj kot 1%c. Da, pri 10%d. Da, pri 20%e. Da, pri 30%

190. Trombocitopenija je lahko posledica:a) Okvare matične celice v kostnem mozgub) Infiltracije kostnega mozga z levkemijo, limfomomc) Idiopatične trombocitopenične purpured) Hemolitične anemijee) Hemofilije

A. Pravilni odgovori so: a, b, cB. Pravilni odgovori so: b, c, d C. Pravilni odgovori so: c, d, eD. Pravilni odgovori so: a, c, eE. Pravilni odgovori so: b, c, e

191. Kakšne krvavitve so značilne za trombocitopenijo?

a) Petehije v koži in sluznicahb) Globoki podkožni hematomic) Purpura v koži in sluznicahd) Ekhimoze v koži in sluznicahe) Krvavitve v sklepe

A. Pravilni odgovori so: a, b, cB. Pravilni odgovori so: b, c, d C. Pravilni odgovori so: c, d, eD. Pravilni odgovori so: a, c, dE. Pravilni odgovori so: b, c, e

192. Zdravljenje bolnikov z idiopatično trombocitopenično purpuro je indicirano pri številu trombocitov:

a. Pod 100 x 109/Lb. Pod 30 x 109/Lc. Pod 50 x 109/L, če so prisotne krvavitved. Pod 50 x 109/L in če so prisotni rizični dejavniki za krvavitev, kot

so arterijska hipertenzija, ulkusna bolezene. Šele pod 10 x 109/L

A. Pravilni odgovori so: a, b, cB. Pravilni odgovori so: b, c, d C. Pravilni odgovori so: c, d, eD. Pravilni odgovori so: a, c, dE. Pravilni odgovori so: b, c, e

193. S heparinom povzročena trombocitopenija (HIT) se pojavi:

a) Pogosteje po zdravljenju s standardnim heparinom b) Pogosteje po zdravljenju z nizkomolekularnim heparinomc) Med 5. In 14. dnem po začetku zdravljenja s heparinomd) Pri 50% bolnikov, ki jih zdravimo s heparinom

A. Pravilni odgovori so: a, bB. Pravilni odgovori so: b, c C. Pravilni odgovori so: c, dD. Pravilni odgovori so: a, cE. Pravilni odgovor je: c

194. Pri kakšnih spremembah v krvni sliki moramo pomisliti na možnost trombotične trombocitopenične purpure?

a. Levkopeniji in anemijib. Levkopeniji in trombocitopenijic. Mikroangiopatični hemolitični anemiji in trombocitopenijid. Mikrocitni anemijie. Trombocitopeniji

195. Pravilne trditve so:

a. pri lahki obliki hemofilije ni povečane incidence krvavitev po poškodbi in operaciji

b. pri lahki obliki hemofilije so spontane krvavitve redkec. pri srednje hudi obliki hemofilije so spontane krvavitve odsotned. pri srednje hudi obliki hemofilije so spontane krvavitve občasno

A. Pravilni odgovori so: a, cB. Pravilni odgovori so: b, d C. Pravilni odgovori so: a, dD. Pravilni odgovori so: c, dE. Pravilni odgovori so: b, c

195. Bolnik z znano hemofilijo A išče pomoč zaradi bolečine v kolenu. Pri pregledu ni zunanjih znakov krvavitve. Kako ukrepamo?

a. Opazujemo do pojava znakov krvavitve in potem zdravimo z nadomeščanjem manjkajočega koagulacijskega faktorja,

b. Takoj nadomestimo manjkajoči koagulacijski faktor, nato se odločamo za ostale postopke

c. Najprej koleno slikamo, nato izvajamo ostale ukreped. Napravimo UZ kolena, nato ostale ukrepee. Damo analgetik in bolnika pošljemo domov

196. Gre za krvavitev v koleno pri hemofiliji B po kolesarjenju. Zdravljenje obsega:

a. zaustavljanje krvavitve,b. mirovanje in hladne obloge,c. fizioterapija po sanaciji krvavitve,d. nesteroidni antirevmatiki in aspirin zaradi bolečine v kolenu,e. prepoved vsake športne aktivnosti.

A. Pravilni odgovori so: a, b, cB. Pravilni odgovori so: b, c, d C. Pravilni odgovori so: c, d, eD. Pravilni odgovori so: a, c, d

E. Pravilni odgovori so: b, c, e

197. Protitelesa za koagulacijski faktor VIII nastanejo:

a. pri hemofiliji A po zdravljenjub. pri starostnikih, a redkoc. pri venski trombozid. pri hemofiliji Be. Pri von Willebrandovi bolezni

A. Pravilni odgovori so: a, cB. Pravilni odgovori so: b, c C. Pravilni odgovori so: a, bD. Pravilni odgovori so: c, dE. Pravilni odgovori so: d, e

198. 20-letna bolnica ima pogoste krvavitve iz nosu in menoragije, sicer zdrava. Izberi eno od možnosti!

a. sumljivo za hemofilijo, ali prenašalko hemofilije,b. sumljivo za von Willebrandovo bolezen,c. krvavitve so nepomembne in naključned. sumljivo za pridobljeno hemofilijoe. sumljivo za imunsko trombocitopenijo

199. Izberi pravilne trditve:

a) tip 1 von Willebrandove bolezni je najbolj pogost. Krvavitve običajno niso hude.

b) Tip 2 von Willebrandove bolezni je enako pogost kot tip 1, krvavitve so redke.

c) Tip 3 von Willebrandove bolezni je zelo redek, krvavitve so pogoste in hude kot pri hemofiliji.

A. Pravilni odgovori so: a, bB. Pravilni odgovori so: b, c C. Pravilni odgovori so: a, cD. Pravilni odgovori so: a, b, cE. Pravilni odgovori so: a

200. Pri von Willebrandovi bolezni nastanejo krvavitve zaradi:a) zmanjšane koncentracije von Willebrandovega faktorja (VWF),b) spremenjene zgradbe VWF,c) zmanjšane aktivnosti F VIII.

A. Pravilni odgovori so: a,b,c

B. Pravilni odgovori so: b,c C. Pravilni odgovori so: a,bD. Pravilni odgovori so: a,cE. Pravilni odgovori so: b

201. Pridobljeno pomanjkanje koagulacijskih faktorjev II, VII, X je lahko pri:

a. boleznih jeterb. pri pomanjkanju vitamina Kc. pri pomanjkanju vitamina Cd. zdravljenju ali zastrupitvi s kumarinie. kroničnem vnetju (npr. revmatoidni artritis)

A. Pravilni odgovori so: a, b, cB. Pravilni odgovori so: b, c, d C. Pravilni odgovori so: c, d, eD. Pravilni odgovori so: a, b, dE. Pravilni odgovori so: b, c, e

202. Diseminirana intravaskularna koagulacija se pojavi kot zaplet pri številnih boleznih. Značilen je pojav vsega naštetega RAZEN:

a. trombozeb. krvavitvec. trombocitopenijad. ishemija organov in tkive. normalna vrednost D-dimera

203. Diseminirana intravaskularna koagulacije je pričakovan zaplet pri vsem naštetem RAZEN:

a. sepsi,b. hudih poškodbah in operacijah,c. malignih tumorjih,d. opeklinah,e. zdravljenju z nefrakcioniranim heparinom

204. Za diseminirano intravaskularno koagulacijo so značilne laboratorijske spremembe:

a. trombocitopenija,b. motnje koagulacije,c. aktivirana fibrinoliza,d. INR več kot 5.

A. Pravilni odgovori so: a,b,c

B. Pravilni odgovori so: b,c,d C. Pravilni odgovori so: a,b,dD. Pravilni odgovori so: a,c,dE. Pravilni odgovori so: a, b, c, d

205. Razporedi elemente zdravljenja diseminirane intravaskularne koagulacije po pomembnosti !

a) heparin,b) transfuzije trombocitov in plazme,c) zdravljenje osnovne bolezni.

A. Pravilni vrstni red odgovorov je: a,b,cB. Pravilni vrstni red odgovorov je: b,c,a C. Pravilni vrstni red odgovorov je: c,b,aD. Pravilni vrstni red odgovorov je: a,c,bE. Pravilni vrstni red odgovorov je: b,a,c

206. Pri prej zdravem moškem nastane po večji operaciji prostate dolgotrajna krvavitev. Katera od možnosti je najbolj verjetna?

a. hemofilija B,b. hemofilija A,c. von Willebrandova bolezen,d. lokalna hiperfibrinoliza,e. trombocitopenija.

207. Izberi pravilne trditve!a. Antitrombin (AT) je ključni inhibitor koagulacije.b. AT je ključni inhibitor fibrinolize.c. Pomanjkanje AT je povezano s trombozo.d. Pomanjkanje AT je dedno ali pridobljeno.

A. Pravilni odgovori so: a,b,cB. Pravilni odgovori so: b,c,d C. Pravilni odgovori so: a,b,dD. Pravilni odgovori so: a,c,dE. Pravilni odgovori so: b,c

208. 18-letni fant je obiskal zdravnika zaradi krvavitve iz obeh nosnic in drobnih pikčastih krvavitev v koži goleni, trebuha in v ustni sluznici. Zadnje tri dni je bil nekoliko prehlajen, zvečane telesne temperature si ni nameril. Voda ga ni pekla, driske ni opažal, blato je bilo normalne barve. Grlo ga ni bolelo, s požiranjem ni imel težav. V zadnjem času ni prejemal nobenih zdravil. Klinični status je bil v mejah normale razen drobnih petehij in purpure v koži

goleni, trebuha in v sluznici ustne votline. V obeh nosnicah je imel sprednjo nosno tamponado, ki so jo napravili v ambulanti osebnega zdravnika. Laboratorijske preiskave: v krvni sliki so L 6,4 x 109/L, Hb 145 g/L, MCV 85 fl, in št. trombocitov Tr 4 x 109/L. Vse biokemične preiskave so bile v mejah normale. Vnetni parametri niso bili zvečani.

Katera od spodaj navedenih diagnoz bi bila kot delovna diagnoza najpravilnejša?

a. Akutna idiopatična trombocitopenična purpurab. Kronična idiopatična trombocitopenična purpurac. Trombotična trombocitopenična purpurad. S heparinom povzročena trombocitopenijae. Diseminirana intravaskularna koagulacija

209. 20-letno dekle so starši pripeljali na internistično urgenco zaradi vse hujše zmedenosti in zaspanosti, ki se je pojavljala v zadnjih 2-3 dneh. Doma je ob tem navajala še glavobole, nekoliko slabši vid ter paretične spremembe prstov leve roke, ki so v nekaj urah izzvenele in se nato pojavile v prstih desnice. Poleg tega so opazili drobne krvavitve v koži goleni. Pred tem je bila zdrava.V kliničnem statusu je bila občasno neorientirana, sicer eupnoična, febrilna do 37,5°C. Status srca in pljuč v mejah normale. Trebuh mehak, brez povečanih organov, v koži goleni nekaj drobnih petehij.Laboratorijske ter mikrobiološke preiskave: levkociti L 5,6 x 109/L, koncentracija hemoglobina Hb 85 g/L, MCV 90 fL, št.trombocitov Tr 15 x 109/L, št. retikulocitov 150 x 109/L, v DKS prisotnost številnih fragmentiranih eritrocitov (shizociti). Coombsovi testi negativni. Povečana je bila aktivnost LDH, sečnina in kreatinin sta bila v mejah normale, ravno tako testi hemostaze. Mikrobiološke preiskave so ostale negativne.

Katera od spodaj navedenih diagnoz bi bila kot delovna diagnoza najpravilnejša?

a. Kronična idiopatična trombocitopenična purpurab. Trombotična trombocitopenična purpurac. S heparinom povzročena trombocitopenijad. Diseminirana intravaskularna koagulacija

Vprašanje1. Bolečinam v sklepu, ki so posledica revmatske bolezni, rečemo:

A. jutranja okorelostB. mialgijaC. artralgijaD. artritisE. artroza

2. Značilni simptomi in znaki revmatskih bolezni so vsi razen:

A. otekline in bolečine v sklepihB. tahikardijaC. bolečine v mišicahD. jutranja okorelost sklepovE. povišana telesna temperatura

3. Pri kateri od revmatskih bolezni ni povišane telesne temperature?

A. sistemski lupus eritematozusB. granulomatoza s poliangiitisom (Wegenerjeva granulomatoza) C. gigantocelični arteriitisD. reaktivni artritisE. artroza

4. Neposredno življenje ogrožajoča stanja v revmatologiji so:a) revmatoidni artritis, ankilozirajoči spondilitisb) granulomatoza s poliangiitisom (Wegenerjeva granulomatoza), nodozni poliarteriitisc) gigantocelični arteriitis d) sistemski lupus

Odgovor:A b, dB a, b, c, dC b, c, dD a, dE c, d

5. Za Raynaudov fenomen je značilno, da

A. prsti najprej pobledijo, potem pomodrijo in na koncu pordečijoB. prsti najprej pobledijo, potem pordečijo in na koncu pomodrijoC. prsti najprej pordečijo, potem pomodrijo in na koncu pobledijoD. prsti najprej pordečijo, potem pobledijo in na koncu pomodrijoE. prsti najprej pomodrijo, potem pordečijo in na koncu pobledijo

6. Čezmerno izpadanje las je značilno za

A. sistemski lupus eritematozusB. artrozoC. gigantocelični arteriitis

D. psoriatični artritisE. IgA vaskulitis (purpura Henoch-Shoenlein)

7. Suhost očesne veznice, sluznice ust in nožnice je značilnost

A. sistemskega lupus eritematozusaB. Sjögrenovega sindromaC. gigantoceličnega arteriitisaD. poliarteriitis nodozaE. protina

8. Razjede na nosni sluznici in trdovraten gnojen izceden iz nosu sta značilnost

A. sistemskega lupus eritematozusaB. granulomatoze s poliangiitisom (Wegenerjeve granulomatoze)C. gigantoceličnega arteriitisaD. ankilozirajočega spondilitisaE. polimiozitisa in dermatomiozitisa

9. Če bolnica navaja spontane splave ali mrtvorojenega otroka, pomislimo na

A. Lymsko boreliozoB. antifosfolipidni sindromC. eozinofilno granulomatoza s poliangiitisom (sindrom Churg Straussove)D. IgA vaskulitis (purpura Henoch-Shoenlein)E. Sistemsko sklerozo

10. Pri pregledu sklepov se poslužujemo pravila 5P. To pomeni:

A. pogledati, potipati, premakniti, pomeriti, primerjati z nasprotno stranjoB. pogledati, potipati, potrkati, premakniti, primerjati z nasprotno stranjoC. pogledati, potipati, potrkati, poslušati, premaknitiD. pogledati, potipati, potrkati, poslušati, primerjati z nasprotno stranjoE. pogledati, potipati, premakniti, poslušati, pomeriti

11. Otekel in vroč sklep je posledicaa. aktivnega sinovitisa v sklopu revmatske boleznib. okužbec. s kristali povzročenega artritisad. revmatične polimialgijee. artroze

A. a, b, c, d, eB. a, b, c, dC. a, b, cD. a, bE. a

12. Atrofija mišic: poveži vzrok in posledicoA. Atrofija interosalnih mišic rok je značilna za sindrom zapestnega prehoda. Atrofija

kvadricepsa je značilna za artritis malih sklepov pri revmatoidnem artritisu. Atrofija palčeve kepe je značilna za kronični artritis kolena.

B. Atrofija interosalnih mišic rok je značilna za sindrom zapestnega prehoda. Atrofija kvadricepsa je značilna za kronični artritis kolena. Atrofija palčeve kepe je značilna za artritis malih sklepov pri revmatoidnem artritisu.

C. Atrofija interosalnih mišic rok je značilna za artritis malih sklepov pri revmatoidnem artritisu. Atrofija kvadricepsa je značilna za sindrom zapestnega prehoda. Atrofija palčeve kepe je značilna za kronični artritis kolena.

D. Atrofija interosalnih mišic rok je značilna za artritis malih sklepov pri revmatoidnem artritisu. Atrofija kvadricepsa je značilna za kronični artritis kolena. Atrofija palčeve kepe je značilna za sindrom zapestnega prehoda.

E. Atrofija interosalnih mišic rok je značilna za kronični artritis kolena. Atrofija kvadricepsa je značilna za sindrom zapestnega prehoda. Atrofija palčeve kepe je značilna za artritis malih sklepov pri revmatoidnem artritisu.

13. Jutranja okorelost

A. Značilnost artroze je jutranja okorelost, ki traja 1-4 ureB. Jutranjo okorelost bolnik skrajša tako, da sklep masira z ledomC. Za zgodnji revmatoidni artritis je značilna jutranja okorelost kolen in rameD. močna jutranja okorelost je značilnost revmatične polimialgije in

revmatoidnega artritisaE. jutranjo okorelost najbolj učinkovito zdravimo z antibiotiki

14. Livedo retikularis pogosto videvamo v sklopu:

A. antifosfolipidnega sindroma in nodoznega poliarteriitisa, B. Sjögrenovega sindromaC. fibromialgije in gigantoceličnega arteriitisaD. revmatoidnega in psoriatičnega artritisaE. lymske borelioze

15. Najpogostejša razloga za monoartritis sta

A. revmatoidni artritis in spondilartritisB. okužba sklepa in s kristali povzročen artritisC. sistemske bolezni veziva in vaskulitisiD. okužba sklepa in sistemske bolezni vezivaE. revmatoidni artritis in s kristali povzročen artritis

16. Katere trditve veljajo za HEP-2 test?a) pri pozitivnem izvidu z gotovostjo potrdimo avtoimuno bolezenb) opazujemo pozitivno reakcijo potencialno navzočih avtoprotiteles v jedru v času delitve, nukleolih in citoplazmic) je po navadi prvi presejalni test za avtoprotiteles pri diagnostiki avtoimunih bolezni d) pri sindromih prekrivanja je test večinoma negativen

Odgovor: A a, b, cB c, d,C b, dD bE b, c

17. Katere trditve veljajo za protijedrna protitelesa -ANA:a) preiskava je del HEP-2 testab) ANA je pogosto pozitivna pri bolnikih s sistemskim lupusom eritematozusom,

Sjögrenovim sindromom in sistemsko sklerozoc) z aktivnostjo avtoimunskih bolezni se titer ANA spreminjad) ob odsotnosti bolezenskih znakov je titer ANA 1:80 ali nižji nepomemben

Odgovor:A a, b, cB b, c, dC a, dD a, b, dE b, c

18. Kot presejalni test za odkrivanje avtoprotiteles uporabimo

A. sedimentacijo eritrocitovB. določanje C-reaktivnega proteinaC. preiskavo na celičnem substratu HEp-2 in anti-ENAD. preiskavo anti-ds-DNAE. preiskavo antinevtrofilnih protiteles (ANCA) in antiendomizijskih protiteles

(EMA)19. Kot prvi presejalni test na navzočnost avtoprotiteles v revmatologiji uporabljamo:

A. Protitelesa proti cikličnemu citruliranemu peptidu (ACPA)B. Protitelesa proti dvojnovijačni DNA (anti dsDNA)C. Antikardiolipinska protitelesa (aCL)D. HEP-2 testE. Antinevtrofilna protitelesa (ANCA)

20. Pri sumu na sistemsko bolezen veziva je rezultat ANA 1:40

A. diagnostičen, bolnik ima zanesljivo eno od sistemskih bolezni vezivaB. diagnostičen, vendar le za sistemski lupus ertitematozus. Pri ostalih

sistemskih boleznih veziva ANA niso vedno prisotnaC. zelo suspekten, verjetnost sistemske bolezni je vsaj 80 procentnaD. diagnostičen za eno od sistemskih bolezni veziva, vendar le če ima bolnik

hkrati tudi pospešeno sedimentacijo eritrocitov.E. tak rezultat dobimo pri 30 % zdravih oseb, zato je diagnostična vrednost

tega rezultata zanemarljivo majhna21. Protijedrna protitelesa lahko najdemo pri

a. bolnikih z vnetno revmatsko boleznijob. bolnikih z avtoimunskim tiroiditisomc. bolnikih s kroničnimi okužbamid. bolnikih z rakome. zdravih nosečnicah in pri starostnikih

A. a, b, c, d, eB. a, b, c, dC. a, b, eD. a, bE. a

22. Katere trditve veljajo za HEP-2 test?A. Za substrat uporabimo nevtrofilne granulociteB. S tem testom lahko zaznamo avtoprotitelesa proti antigenom jedra v času delitve, celice v delitvi in citoplazmeC. S tem testom zaznamo avtoprotitelesa proti Fc delu imunoglobulina GD. Pri negativnem izvidu z gotovostjo izključimo avtoimunsko bolezenE. Pri zdravih osebah je test vedno negativen

23. Katere trditve veljajo za test ANA?

a) je del HEP-2 testab) protitelesa vrednotimo količinsko in jih izražamo s titromc) Negativen rezultat pomeni, da niti v jedru, niti v citoplazmi ne vidimo florescenced) pri bolnikih z vnetno revmatsko boleznijo so titri ANA 1:80 ali nižjie) titer ANA se glede na aktivnost bolezni spreminja

Odgovor:A a, b, cB a, c,dC b, d, eD c, d, eE a, d, e

24. Protitelesa poti piruvat-dehidrogenaznemu kompleksu (anti-PDH) so najbolj značilna za

A. Primarno biliarno cirozoB. Revmatoidni artritisC. Hashimoto tiroiditisD. PutikoE. Gigantocelični arteriitis

25. Protitelesa poti piruvat-dehidrogenaznem kompleksu (anti-PDH)

a. so značilna za primarno biliarno cirozob. so značilna za antifosfolipitni sindromc. so usmerjena proti mitohondrijemd. so usmerjena proti DNAe. dajo značilen tip fluorescence pri testu na HEp-2 celicah

A. a, b, c, eB. a, b, d, eC. a, b, dD. a, c, eE. b, c; e

26. Prisotnost protiteles proti dvojnovijačni DNA - anti-dsDNA:a) so eden od kriterijev za postavitev diagnoze sistemskega lupusa eritematozusa (SLE)b) najdemo jih pri več kot polovici bolnikov s SLE

c) so eden od kriterijev za postavitev diagnoze revmatoidnega artritisad) enako poveden je test proti enovijačni DNA e) količina protiteles se z aktivnostjo bolezni ne spreminja

Odgovor:A a, bB a, b, d, eC a, b, cD cE c, d, e

27. Za sistemski lupus eritematozus so diagnostično najbolj specifična protitelesa

A. Proti enojnovijačni DNAB. Proti dvojnovijačni DNAC. Proti RNAD. Proti histonomE. Proti mitohondrijem

28. Med antifisfolipidna protitelesa sodijoa. Protitelesa Ro, LA in Jo-1b. Antikardiolipinska protitelesac. Protitelesa proti dvojnovijačni DNAd. Lupusni antikoagulantie. Protitelesa proti beta2-glikoproteinu

A. a, b, c, d, eB. a, b, d, eC. b, c, d, eD. b, d, eE. b, d

29. Antifosfolipidna protitelesa -aPL:a) so neodvisni napovedni dejavnik za nastanek arterijske in venske trombozeb) določamo jih 2x v razmiku dveh tednovc) določamo jih 2x v razmiku 12 tednovd) ob akutni trombozi zaradi antifosolipidnega sindroma so vrednosti lahko negativne

Odgovor:A a, b, cB cC a, c, dD b, dE a, c

30. Pri katerem bolniku ni potrebno določiti antifosfolipidnih protiteles?A. 70 letnemu bolniku z rakom prostate, ki je dobil pljučno embolijoB. Pri 40 let starem bolniku s trombozo cerebralne arterijeC. Pri 30 letni ženski, ki je imela 5 spontanih splavovD. Pri bolniku s ponavljajočimi globokimi venskimi trombozami in anamnezo, da

je več sorodnikov imelo pljučno embolijo

E. Pri 50 letnem bolniku, ki je imel pred dvema letoma trombozo pazdušne vene, sedaj pa ima ishemični cerebrovaskularni inzult

31. Revmatoidni faktor so protitelesa protiA. Dvojnovijačni DNAB. HistonomC. Fc fragmentu človeškega imunoglobulina IgGD. MitohondrijemE. Nevtrofilnim granulocitom

32. Za revmatoidni faktor velja:a) lahko ga ugotovimo pri bolnikih s Sjögrenovim sindromomb) lahko ga ugotovimo pri bolnikih s mešano krioglobulinemijoc) visoka aktivnost zgodaj v poteku revmatoidnega artritisa napoveduje agresivnejši potek boleznid) z rednim ponavljanjem (na 6 mesecev) lahko spremljamo aktivnost bolezni

Odgovor:A a, b, c, dB cC c, dD a, b, cE a, b

33. Kaj velja za protitelesa ANCA?a. To so protitelesa proti nevtrofilnim granulocitomb. To so protitelesa proti nuklearnim antigenomc. Citoplazensko florescenco dajejo največkrat protitelesa proti mieloperoksidazid. Perinuklearno fluorescenco dajejo največkrat protitelesa proti protenazi-3e. Perinuklearno fluorescenco dajejo največkrat protitelesa proti

mieloperoksidazi

A. a, c, dB. a, eC. a D. b, c, dE. b, e

34. Za ANCA velja:a) so najverjetneje neposredno vključena v patogenezo vaskulitisovb) sodelujejo pri aktivaciji nevtrofilnih granulocitovc) so vedno prisotna v serumu bolnikov z vaskulitisom d) spremembe v ravneh ANCA odražajo aktivnost bolezni

Odgovor:A a, bB a, b, dC a, b, cD c, dE b, c, d

35. Za ANCA velja:a) navzoča so pri večini bolnikov z granulomatozo s poliangiitisom

(Wegenerjevo granulomatozo)b) navzoča so pri bolnikih z mikroskopskim poliangiitisomc) ločimo 2 značilna tipa imunofluorescence (p-ANCA in c-ANCA)d) Za določitev ANCA uporabljamo HEP-2 test

Odgovori:A a, b, dB a, cC b, c, dD a, b, cE b, c

36. Za ANCA velja:a) c-ANCA se vežejo na proteinazo 3 (PR3) v citoplazmi nevtrofilnih granulocitovb) p-ANCA se vežejo na mieloperoksidazo (MPO) v citoplazmi nevtrofilnih granulocitovc) spremembe v ravneh ANCA so po navadi povezane s spreminjanjem aktivnosti boleznid) z določanjem zaporednih ravni ANCA lahko spremljamo odzivnost na zdravljenje

Odgovor:A a, b, cB a, bC c, dD dE a, b, c, d37. Za ANCA velja:

a) p-ANCA ugotovimo pri sistemskih nekrotizirajočih vaskulitisihb) atipična ANCA je označevalec za kronično vnetno črevesno bolezenc) c-ANCA ugotovimo pri večini bolnikov z granulomatoza s poliangiitisom (Wegenerjevo granulomatozo)d) atipična ANCA je lahko prisotna pri avtoimunem hepatitisu ali sklerozirajočem holangitisu

Odgovor:A a, b, cB a, b, c, dC a, cD dE b, d

38. Za ANCA velja:a) p-ANCA ugotovimo pri sistemskih nekrotizirajočih vaskulitisihb) je pozitivna pri večini bolnikov z artritisomc) c-ANCA ugotovimo pri večini bolnikov z Wegenerjevo granulomatozo (granulomatoza s poliangiitisom)d) atipična ANCA je lahko prisotna pri avtoimunem hepatitisu ali sklerozirajočem holangitisu

Odgovor:A a, cB a, b, c, dC a, c, dD b, dE d

39. Za ANCA velja:a) c-ANCA se vežejo na mieloperoksidazo (MPO) v citoplazmi nevtrofilnih granulocitovb) p-ANCA se vežejo na proteinazo 3 (PR3) v citoplazmi nevtrofilnih granulocitovc) raven protiteles ANCA je pri bolnikih več ali manj konstantna in se z aktivnostjo bolezni ne spreminjad) z določanjem ravni ANCA v zaporednih vzorcih lahko spremljamo odzivnost na zdravljenje

Odgovor:A dB a, b, cC a, b, dD c, dE a, b, c, d

40. Revmatoidni artritis na začetku najpogosteje prizadeneA. Metakarpofalangealne in metatarzofalangealnesklepeB. KolenaC. Distalne interfalangealne sklepeD. Osnovni sklep palca na nogiE. Temporomandibularna sklepa

41. Revmatoidni faktor -RF:a) Če je negativen, je diagnoza revmatoidnega artritisa izključenab) visoki titri kažejo na agresivnejši potek revmatoidnega artritisac) prisoten je lahko tudi pri bolnikih, ki nimajo revmatskih boleznihd) prisoten je pri več kot polovici bolnikov s Sjögrenovim sindromom in mešano krioglobulinemijo

Odgovor:A a, b, dB b, cC a, c, dD aE b, c, d42. Protitelesa proti cikličnemu citruliranemu peptidu - ACPA:

a) najdemo pri 15-30% bolnikih z revmatoidnim artritisom (RA), ki imajo negativni RFb) so značilna za RA in se pojavljajo neodvisno od revmatoidnega faktorja (RF)c) pojavljajo se pozno v poteku RAd) napovedujejo ugodnejši (milejši) potek bolezni

Odgovor:A a, bB a, dC a, c, dD b, dE a

43. Protitelesa proti citoplazemskim antigenom nevtrofilnih granulocitov (ANCA):a) se pojavljajo pri psoriatičnem artritisu in so zanj značilnab) z aktivnosti bolezni se koncentracija ANCA spreminjac) prisotna so pri nekaterih vaskulitisih in nekaterih glomerulonefritisihd) so značilna za sistemsko sklerozo

Odgovor:A a, dB b, cC a, dD a, b E d

44. Protitelesa proti citoplazemskim antigenom nevtrofilnih granulocitov (ANCA)a) citoplazemsko fluorescenco (c-ANCA) dajejo protitelesa proti proteinazi 3 (PR-3) in se pojavljajo z visoko diagnostično vrednostjo pri granulomatozi s poliangiitisom (Wegenerjevi granulomatozi)b) perinuklearno fluorescenco (p-ANCA) dajejo protitelesa proti mieloperoksidazi (MPO) in prevladuje pri mikroskopskem poliangiitisu in glomerulonefritisihc) z aktivnostjo bolezni se spreminja njihova koncentracija d) pogosto so prisotna pri kronični vnetni črevesni bolezni (KVČB)

Odgovor:A noben odgovor ni pravilenB a, bC a, b, dD a, b, c, dE d

45. Pri revmatoidnem artritisu:f. do razvoja nepovratnih destruktivnih sprememb pride zgodaj (znotraj 1 meseca) v poteku boleznig. rentgenološka preiskava nima patognomoničnih znakovh. sklepna prizadetost je ponavadi simetričnai. roka je testni predel za slikovno diagnostiko

Odgovor:A a, dB b, c, dC b, dD aE vsi odgovori so pravilni

46. Pri revmatoidnem artritisu na rentgenogramu vidimo:a) zadebelitev obsklepnih mehkih delovb) simetrično prizadetost malih sklepov rok in stopal s prizadetostjo distalnih interfalangealnih sklepovc) simetrično prizadetost malih sklepov rok in stopal brez prizadetosti distalnih interfalangealnih sklepovd) vnetje se širi proksimalno na druge sklepe (zapestja, komolce, skočne sklepe in kolena)

Odgovor:A a, c, dB a, b, dC b, dD nič od opisanega, sprememb na rentgenogramu pri RA ne ugotavljamo. Spremembe so vidne samo z ultrazvočno (UZ) ali magnetno-resonančno (MRI) preiskavoE d

47. Obkrožite pravilno kombinacijo odgovorov:1) zgodnji rentgenski znaki pri revmatoidnem artritisu (RA)2) pozni rentgenski znaki pri revmatoidnem artritisu (RA

f. zožitev sklepne špranjeg. zadebelitev obsklepnih mehkih tkivh. razširitev sklepne špranjei. subluksacija ulne in radiusaj. deformacije v obliki labodjega vratuk. obsklepna osteoporoza

Odgovor:A 1a, 1b, 1e, 2c, 2d, 2fB 1b, 1c, 1d, 2a, 2e, 2f, C 1a, 1b, 1e, 2c, 2d, 2fD 1b, 1c, 1f, 2a, 2d, 2eE 1a, 1b, 2c, 2d, 2e, 2f

48. Pozno v poteku revmatoidnega artritisa ugotavljamo:a) luksacije posameznih karpalnih kosti, na interfalangealnih sklepih so vidne deformacije v obliki labodjega vratub) zapestni sklepi niso prizadetic) sprednjo atlantoaksialno subluksacijo in subluksacijo aksisa, ki lahko privedeta do tetraplegije in smrtid) pri funkcionalnem slikanju je vidna prekomerna razširitev predentalnega prostora

Odgovor:A a, b, cB b, c, d,C a, c, dD a, b, c, d

E a, d

49. Pri spondiloartritisih ugotavljamo:a) prisotnost vnetnih procesov na nasadiščih sklepnih ovojnic, tetiv, aponevrozb) nasadišče Ahilove tetive in nasadišča tetiv na črevnico so redko prizadetac) najpogosteje so prizadeta nasadišča sprednjega vzdolžnega ligamenta vretencd) spremembe sakroiliakalnih sklepov

Odgovor:A a, c, dB a, dC a, cD a, b, c, dE a

50. Pri sumu na ankilozirajoči spondilitis opravimo naslednje slikovne preiskave:A RTG obeh zapestij, kolen, stopal, funkcionalno slikanje atlanto-okcipitalnega sklepa, po potrebi UZ malih sklepov rokB UZ ramenskega obroča, po potrebi še CT in MRI ramenskega obroča C RTG sakroiliakalnih sklepov, po potrebi še magnetno resonanco (MRT) sakroiliakalnih sklepovD RTG zapestij, stopal, po potrebi še UZ sklepnih špranjE MRI kolen

51. Tipične RTG spremembe pri ankilozirajočem spondilitisu vidimo:a) na zgornjem delu sakroiliakalnega sklepa na križnični stranib) v aktivnem obdobju bolezni potekajo procesi destrukcije in reparacije, zato je radiološka slika raznolikac) z MRI prikažemo zgodnjo sinovijsko proliferacijo in obsklepno hiperemijod) že zgodaj se pojavlja ankiloza in zožitev sklepne špranje

Odgovor:A b, cB a, c, dC a, dD a, b, cE b, c, d

52. Pri ankilozirajočem spondilitisu:a) sakroileitis se praviloma pojavlja pred spondilitisomb) spondilitis je prva in pogosto edina ugotovitev v sklopu ankilozirajočega spondilitisa c) vnetni proces se širi po hrbtenici navzdol od vratu do križniced) z normalnim RTG izvidom zanesljivo izključimo spondilitis

Odgovor:A a, c, dB b, dC a

D b, cE b53. Pri ankilozirajočem spondilitisu ugotavljamo:

f. na RTG hrbtenice sliko bambusove palice zaradi sindezmofitovg. vnetna sinovijska aktivnost je podobno aktivna kot pri revmatoidnem artritisuh. lahko poteka brez prizadetosti perifernih sklepovi. v primerjavi z RA so atlantookcipitalni sklepi so redkeje prizadeti

Odgovor:A a, c, d B a, dC vsi odgovori so pravilniD nič od naštetega ne veljaE c54. Za ankilozirajoči spondilitis velja:

a) pogosto so prizadeti veliki sklepi (kolki, ramena)b) ni izrazitejših sklepnih erozij, obsklepne osteoporoze in psevdocistc) koksitis je pogosto prvi znak boleznid) pogosto so prizadeti majhni sklepi rok in nog

Odgovor:A a, cB a, bC a, d D b, cE a, b, d55. Pri psoriatičnem artritisu praviloma ugotavljamo:

e. simetrično prizadetost proksimalnih sklepov rokf. asimetrično (izolirana) prizadetost distalnih interfalangealnih sklepov rokg. izolirano prizadetost vseh sklepov istega prsta (klobasast prst) h. destruktivni proces, ki pa je blago izražen

Odgovor:A vsi odgovori so napačniB a, bC a, dD bE b, c56. Pri psoriatičnem artritisu:

f. zgodaj ugotavljamo izrazito periostozog. prisotna je asimetrična prizadetost malih sklepov rok in nogh. lahko nastane izrazita destrukcija celotnega sklepai. sočasna prizadetost hrbtenice in sakroiliakalnih sklepov z veliko verjetnostjo izključi psoriatični artritis

Odgovor:A a, b, dB b, c, dC vsi odgovori so pravilniD a, b, c

E a, c57. Za psoriatični artritis velja:

a) prizadetost sakroiliakalnih sklepov (sakroileitis) je praviloma enostranskib) sindezmofiti in parasindezmofiti so grobi, asimetričnic) pogoste so kostne spojitve posameznih interfalangealnih sklepovd) atlanto-okcipitalni sklepi pri psoriatičnem artritisu niso nikoli prizadeti

Odgovor:A a, b, cB a, b, dC c, d, dD a, b, c, dE d58. Pri slikovni diagnostiki reaktivnega artritisa ugotavljamo:

e. asimetrični mono-, oligo- ali poliartritisf. pogosteje so prizadeti sklepi spodnjih okončin, sklepi rok redkog. destruktivne spremembe sklepov so manj obsežne kot pri psoriatičnem artritisuh. spremembe na hrbtenici in sakroiliakalnih sklepih so podobne kot pri psoriatičnem artritisu

Odgovor:A nič od naštetegaB vse od naštetegaC a, bD aE c, d59. Pri uričnem artritisu so pogosto prizadeti:

A. metatarzofalangealni sklep palca, tarzometatarzalni sklepiB. skočni in kolenski sklepiC. distalni sklepi prstov rok in nogD. zapestja, atlantookcipitalni sklepiE. sakroiliakalni sklep

60. Pri uričnem artritisu:e. so RTG spremembe v začetku borne, slika je neznačilna, šele v poznejših fazah so vidni značilni tofif. že po prvem napadu opažamo zabrisanost kortikalne kostnine in zožitev sklepne špranjeg. luksacije in subluksacije so ena od značilnih znakov bolezni h. pozno v poteku bolezni vidimo sekundarne artroze

Odgovor:A a, dB aC c, dD a, b, dE a, c, d61. Pri sumu na psevdoprotin opravimo RTG slikanje:

A. ledvenega dela hrbtenice, vratu, sakroiliakalnih sklepov

B. kolen, medenice in zapestijC. malih sklepov rokD. malih sklepov nogE. atlantookcipitalnega sklepa

62. Bolezen odlaganja kalcijevega hidroksiapatita:a) ločimo od protina zgolj na osnovi punkcije sinovijske tekočine in analize punktata (pregled kristalov pod polarizacijskim mikroskopom, laboratorijske preiskave)b) je pogostejša pri primarnem hiperparatiroidizmu in sarkoidozic) kalcinacije so praviloma simetrično razporejene in majhne (< 1mm)d) kalcinacije se najpogosteje odlagajo zunaj sklepov

Odgovor:A a, cB bC dD b, c, dE b, d63. Pri osteoartrozi so s slikovnimi preiskavami (RTG, MRT) vidne naslednje spremembe:

a) subhondralna skleroza in psevdocisteb) nalaganje nove kostnine na razgaljenih predelihc) zoženje sklepne špranje, osteoskleroza sklepne kostnine

Odgovori:A a, bB a, cC b, cD vse od naštetegaE nič od naštetega64. Revmatoidni artritis:

a) pogostejše ugotovimo pri ženskah kot pri moškihb) med nosečnostjo se značilno potek bolezni poslabša, po porodu nastopi spontana remisijac) vrh pojavnosti je med 30 in 55 letomd) bolezen prizadene samo sklepe

Odgovor:A a, bB vse od naštetegaC a, cD b, c, dE nič od naštetega

65. Za imunopatogenezo revmatoidnega artritisa velja:a) interlevkina 1 in 6 ter tumor nekrotizirajoči faktor alfa delujeta provnetnob) osrednje bolezensko dogajanje poteka v sinovijic) ene od osrednjih celic, ki sodelujejo v patogenezi, so aktivirani eozinofilcid) ene od osrednjih celic, ki sodelujejo v patogenezi, so aktivirani limfociti T

Odgovor:A b, dB a, b, dC a, c, dD nič od naštetegaE a, b, c

66. Za revmatoidni artritis velja:g. začetni potek je pogosto nagel, burenh. spremljajo ga lahko zunajsklepni simptomi in znaki i. značilno je prizadet metatarzofalangelani sklep palcaj. sklepna prizadetost je simetrična (simetrični poliartritis)

Odgovor:A b, cB a, dC b, dD vsi odgovori so pravilniE a, c, d

67. Pri revmatoidnem artritisu so najpogosteje prizadeti:A. metakarpofalangealni sklepi, proksimalni interfalangealni sklepi, zapestja, metatarzofalangealni sklepi B. čeljustni sklepi, atlantookcipitalni sklepiC. sakroiliakalni sklepiD. kolčni sklepi in kolenaE. distalni interfalangealni sklepi rok

68. Revmatoidni artritis na začetku najpogosteje prizadeneA. metakarpofalangealne in metatarzofalangealne sklepeB. kolenaC. distalne interfalangealne sklepeD. osnovni sklep palca na nogiE. temporomandibularna sklepa

69. Za revmatoidni artritis velja:a) okorelost se pogosto ujema z aktivnostjo bolezni b) značilna je ulnarna deviacija prstovc) značilna je radialna deviacija prstovd) pri dolgotrajni bolezni opažamo atrofijo interosalnih mišic

A a, b,B a, cC a, b, dD dE c, d

70. Za revmatoidni artritis velja:F. pri dolgotrajni bolezni opažamo atrofijo interosalnih mišic

G. sinovitis nastane redkoH. pogost je sočasno potekajoč vaskulitis, ki prizadene predvsem aorto in velike žile na vratud) revmatski vozliči se pojavljajo na mehanično izpostavljenih predelih

Odgovori:A a, bB b, c, dC a, dD c, dE vse od naštetega

71. Vaskulitis v sklopu revmatoidnega artritisa:a) prizadene srednje velike arterije, arteriole in venuleb) prizadene kožo, pljuča, srce, ledvice, kostic) kaže se z trombotičnimi zaporami koronarnih arterijd) ugotavljamo močno povišano C3 sestavino komplementae) ugotavljamo močno povišano C4 sestavino komplementa

Odgovor:A a, bB b, cC a, b, c, dD a, dE c, e

A.72. Prizadetost pljuč v sklopu revmatoidnega artritisa:

A. je hujša pri serološko negativnem revmatoidnem artritisuB. se pojavi le pri bolnikih z deformantno sklepno prizadetostjoC. je potrjena, kadar plevralnem punktatu ugotovimo revma faktorD. prizadet je lahko pljučni parenhim, žilje in/ali plevraE. vedno je prisoten kašelj

73. Za izvensklepno prizadetost v sklopu revmatoidnega artritisa velja:a) pri visoki koncentraciji glukoze v plevralnem punktatu moramo vedno pomisliti na prizadetost pljuč v sklopu revmatoidnega artritisab) infarkti ležišča nohtov, periferne nevropatije in akroosteoliza so posledica vaskulitisa c) prizadetost oči se kaže najpogosteje kot katarakta, predvsem pri bolnikih, ki so bili zdravljeni z zlatomd) najpogostejši nevrološki zaplet so utesnitveni sindromi

Odgovor:A a, dB b, dC a, b, c, dD b, c, dE a

74. V plevralnem izlivu pri revmatoidnem artritisu najdemo

a. Kriterije za transudat, nizko koncentracijo glukoze, znižano aktivnost komplementa ter revmatoidni faktor

b. Kriterije za transudat, koncentracijo glukoze enako kot v serumu, zvečano aktivnost komplementa ter revmatoidni faktor

c. Kriterije za eksudat, koncentracijo glukoze enako kot v serumu, znižano aktivnost komplementa ter revmatoidni faktor

d. Kriterije za eksudat, nizko koncentracijo glukoze, znižano aktivnost komplementa ter revmatoidni faktor

e. Kriterije za eksudat, nizko koncentracijo glukoze, zvečano aktivnost komplementa ter revmatoidni faktor

75. Za izvensklepno prizadetost v sklopu revmatoidnega artritisa velja:a) vratna mielopatija je posledica zoženja hrbteničnega kanalab) v sklopu revmatoidnega artritisa se ne razvije periferna nevropatijac) utesnitveni sindromi nastanejo zaradi pritiska na živec v bližini prizadetega sklepad) pogoste so periferne gangrene, zaradi katerih so potrebne amputacije

Odgovor:A b, c, dB cC a, b, cD a, dE a, c76. Za revmatoidni artritis velja:

a) sedimentacija eritrocitov je v sorazmerju z aktivnostjo boleznib) koncentracija C-reaktivnega proteina slabo korelira s sedimentacijo eritrocitovc) pri manj kot polovici bolnikov ugotovimo v krvi prisotnost revmatoidnega faktorja (RF)d) protitelesa proti citruliranemu peptidu (ACPA) so zelo specifična za revmatoidni artritis

Odgovor:A a, dB a, c, dC b, dD a, cE b, c

77. Za revmatoidni artritis velja:a) sočasna prisotnost protiteles proti citruliranemu peptidu (ACPA) in revmatoidnega faktorja (RF) kažeta na manj ugoden potek boleznib) sedimentacija eritrocitov po navadi korelira z vrednostmi C-reaktivnega proteina in je v sorazmerju z aktivnostjo boleznic) negativni revmatoidni faktor pomeni, da bolnik nima revmatoidnega artritisad) pozitivni revmatoidni faktor je prisoten le pri okoli 80% bolnikih z revmatoidnim artritisom

Odgovor:A a, cB a, b

C a, b, dD vsi odgovori so pravilniE b, d

78. Shematski sliki prikazujeta tipično prizadetost sklepov rok in nog pri:

A. psoriatičnem artritisuB. revmatoidnem artritisuC. uričnem artritisuD. sakroileitisuE. osteoartrozi

79. Kadar pri bolniku posumimo na revmatoidni artritis (RA), moramo biti pozorni, da ne spregledamo drugih diferencialno diagnostičnih možnosti:

a) začetni znaki RA so lahko nespecifični in podobni drugim artritisomb) če se pojavi fotodermatoza, moramo pomisliti na sistemski lupus eritematozusc) povišana raven sečnine v serumu kaže na možnost putike tudi pri bolnikih, ki imajo prizadetih več sklepovd) virusne okužbe pogosto potekajo s sklepnimi bolečinami in tudi z otekanji sklepov

Odgovor:A a, bB b, cC a, b, dD a, b, c, dE c, d80. Pri zdravljenju revmatoidnega artritisa velja:

f. terapevtski učinek COX-2 je boljši kot pri uporabi COX-1g. nesteroidni antirevmatiki preprečijo destruktivne okvare sklepovh. priporočena je uporaba več nesteroidnih antirevmatikov sočasnoi. bolnikom z večjim tveganjem za krvavitev iz zgornjih prebavil sočasno predpišemo inhibitor protonske črpalke

Odgovor:A a, bB a, c, dC b, c, dD dE a, d

81. Temeljna zdravila za zdravljenje revmatoidnega artritisa so:

a) nesteroidni antirevmatiki, infliksimabb) leflunomid, sistemski glukokortikoid, metotreksatc) sulfasalazin, metotreksat, leflunomid, antimalarikid) ciklosporin, sistemski glukokortikoide) paracetamol

82. Za temeljna zdravila, ki jih uporabljamo pri zdravljenju revmatoidnega artritisa velja:

a) učinke se pojavi šele po nekaj tednih zdravljenjab) s temeljnimi zdravili lahko dosežemo popolno remisijoc) bolnike z zmerno aktivnostjo revmatoidnega artritisa zdravimo s kombinacijo dveh temeljnih zdravild) za bolnike s hudo potekajočim revmatoidnim artritisom je učinkovita kombinacija metotreksata in leflunomida

Odgovor: A a, dB a, bC a, b, cD b, dE a, b, d

83. Za ankilozirajoči spondilitis velja:e. sakroileitis se pogosteje pojavi pred spondilitisomf. vnetni proces se širi po hrbtenici navzgorg. popolna kostna ankiloza sakroiliakalnega sklepa je redkah. radiološke spremembe se pojavljajo najprej na spodnjih delih sakroiliakalnih sklepov

Odgovor:A a, b, dB b, c, dC a, b, cD a, c, dE a, d

84. Za zdravljenje revmatoidnega artritisa velja:a) z nesteroidnimi antirevmatiki izboljšamo simptome bolezni in prognozo b) selektivni zaviralci ciklooksigenaze (COX-2) so učinkovitejši od klasičnih nesteroidnih antirevmatikov (COX-1)c) bolnikom z večjim tveganjem za srčno-žilne zaplete poleg COX-2 selektivnega nesteroidnega antirevmatika dodamo še zaviralec protonske črpalked) pri bolnikih s srčnim popuščanjem in napredovalo ledvično odpovedjo se odločimo za COX-2 selektivne nesteroidne antirevmatike

Odgovor:A vsi odgovori so pravilniB noben odgovor ni pravilenC a, cD a, c, d

E a, d

85. Za zdravljenje revmatoidnega artritisa velja:a) neželeni učinki pri uporabi temeljnih zdravil so redki (manj kot 5% bolnikov)b) temeljna zdravila vedno kombiniramo med saboc) učinek zdravljenja po navadi opazimo po 2-3 dneh, pri metotreksatu nekoliko pozneje (do dva tedna)d) s temeljnimi zdravili lahko zaustavimo napredovanje erozivnih in deformantnih sprememb

Odgovor:A a, bB a, b, dC a, c, dD a, dE d

86. Za sočasno uporabo glukokortikoidov pri zdravljenju revmatoidnega artritisa se odločimo:

g. vednoh. sočasno s temeljnimi zdravili v premostitvenem obdobju, ko temeljna zdravila še ne učinkujejoi. pri sočasni prizadetosti notranjih organov in vaskulitisu v sklopu revmatoidnega artritisa j. pri bolnikih, kjer z uporabo nesteroidnih antirevmatikov nismo dosegli zadovoljivega protivnetnega in analgetičnega učinka

Odgovor:A aB b, cC b, dD c, dE b, c, d

87. Biološka zdravila za zdravljenje revmatoidnega artritisa:e. blokirajo TNF-alfa, IL-1, IL-6 ali limfocite Bf. protitelesa proti TNF- alfa in IL-6 učinkujejo po 3-6 tednihg. protitelesa proti TNF- alfa in IL-6 učinkujejo po nekaj dnehh. zmanjšujejo znake bolezni in napredovanje erozivnih sprememb

Odgovor:A a, bB c, dC a, c, dD a, b, dE d

88. Za zdravila, ki jih uporabljamo pri zdravljenju revmatoidnega artritisa, velja:a) pri zdravljenju s metotreksatom lahko pride do toksičnega učinka na jetra, kostni mozeg in pljuča

b) pri zdravljenju z nesteroidnimi antirevmatiki se poveča tveganje za srčno-žične zaplete in krvavitve iz zgornjih prebavilc) pri dolgotrajnem zdravljenju s temeljnimi zdravili se med drugim lahko razvije osteoporozad) temeljno zdravilo izbora za zdravljenje revmatoidnega artritisa pri alkoholiku je metotreksat

Odgovor: A a, cB a, dC a, bD b, cE a, c, d

89. Infliksimab:a) je protitelo usmerjeno proti TNFb) je protitelo usmerjeno proti limfocitom Bc) pri zdravljenju revmatoidnega artritisa je dolgoročno učinkovitejši v kombinaciji s metotreksatomd) pri zdravljenju revmatoidnega artritisa izboljšanje lahko opazimo že po prvi aplikaciji zdravila

Odgovor:A a, c, dB b, c, dC a, dD b, dE b

90. Med zaviralce TNF-alfa sodijo:f. etanercept, adalimumab, golimumabg. adalimumab, golimumab, omalizumabh. adalimumab, leflunomidi. rituksimab, golimumabj. omalizumab

91. Na katero okužbo je potrebno misliti pri bolnikih, ki se zaradi revmatoidnega artritisa zdravijo z zaviralci TNF-alfa?

a. Pnevmokokna pljučnab. Gram negativna sepsac. Reaktivacija tuberkulozed. Citomegalovirusna pljučnicae. Bakterijsko vnetje sklepov

92. Pri zdravljenju z zaviralci TNF-alfa:a) je pogostejša “klasična” kavernozna oblika pljučne tuberkuloze, ki se po navadi razvije med drugim in petim mesecem zdravljenjab) med zdravljenjem lahko nastanejo nevtralizirajoča in druga avto-protitelesac) lahko pride do poslabšanja sistemske sklerozed) moramo biti posebej pozorni na nastanek ali poslabšanje srčnega popuščanja

Odgovor: A a, bB b, cC a, c, dD b, dE c93. Aktivnost revmatoidnega artritisa ocenjujemo:

a) z validiranimi kazalniki aktivnosti bolezni, kot je na primer DAS 28b) na osnovi koncentracije revmatoidnega faktorja (RF) v serumuc) na osnovi odzivnosti na zdravljenje z glukokortikoidid) na osnovi prisotnosti ACPA v serumu

Odgovori:A b B b, cC b, c, dD cE a

94. Kateri znaki napovedujejo težji potek revmatoidnega artritisa?a) prizadetost sklepov zgornjih okončin, prizadetost velikih sklepov, ženski spolb) visoka koncentracija CRP, navzočnost revmatoidnega faktorja in protiteles proti citruliranemu peptiduc) moški spold) prizadetost sklepov aksialnega skeleta

Odgovor:A a, cB c, dC a, bD cE b, c

95. Pri bolnikih, kjer pričakujemo težji potek revmatoidnega artritisa:A. že zgodaj pričnemo zdravljenje s temeljnimi zdraviliB. že zgodaj pričnemo zdravljenje z biološkimi zdraviliC. kombiniramo glukokortikoid, metotreksat in biološka zdravilaD. pričnemo zdravljenje z visokimi odmerki glukokortikoidaE. ne smemo zdravljenja začeti z nesteroidnimi antirevmatiki

96. Med spondiloartritise sodijo:a) ankilozirajoči spondilitis, reaktivni artritis, psoriatični artritisb) sero-negatiavni revmatiodni artritisc) enteropatični artritisd) neopredeljeni spondiloartritis

Odgovor:A a, bB b, cC b, c, d

D a, c, dE b97. Za spondiloartritise velja:

a) pogosteje zbolevajo moškib) v visokem odstotku so povezani z prisotnostjo antigena HLA-B27c) odsoten je revmatoidni faktord) pogosto je družinsko pojavljanje

Odgovor:A a, b, c, dB a, b, cC a, c, dD b, c, dE c

98. Za spondiloartritise velja:a) periferni sklepi so prizadeti predvsem na zgornjih okončinahb) vnetje na perifernih sklepih poteka praviloma nesimetrično in oligoartikularnoc) aktivno moramo iskati sočasno prizadetost oči, kože, sluznic in srcad) entezitisi so redki, še najpogosteje se pojavljajo v predelu kolenskega in ramenskega sklepa

Odgovor:A a, b, cB b, c C a, bD bE a, b, c, d

99. Pri ankilozirajočem spondilitisu je osnovni patološki proces:A. destrukcija stičnih sklepnih površin na točkah največjega pritiska B. entezitisC. sinovijska proliferacijaD. osteoporoza in nekontrolirano nalaganje nove kostnineE. vaskulitis

100. Za ankilozirajoči spondilitis velja:a) največkrat se začne z bolečinami v spodnjem delu hrbtenice, včasih pa začne s perifernim artritisom b) entezitis je mogoč povsod; najpogosteje prizadene nasadišče Ahilove tetivec) značilno so prizadeti mali sklepi rokd) pri ženskah poteka v hujši obliki kot pri moških

Odgovor:A b, c, dB a, bC c, dD b, cE b, d

101. Za postavitev diagnoze ankilozirajočega spondilitisa:

a) moramo opraviti RTG sakroiliakalnih sklepov ter bolečega predela hrbteniceb) diagnostika je v večji meri laboratorijska (preiskave krvi)c) običajno ugotavljamo obojestranski sakroileitis, d) pri kliničnem pregledu ugotavljamo izravnano ledveno lordozo, poudarjeno prsno kifozo in zmanjšano gibljivost hrbtenice zaradi zakostenitve obhrbteničnih vezi

Odgovor:A a, b, dB b, cC c, dD a, c, dE a, d

102. Za ankilozirajočem spondilitisu velja:a) najpogosteje se prične z bolečinami v spodnjem delu hrbtenice in sakroiliakalnem predelu z izžarevanjem v stegna in toraks, b) prisotna je jutranja okorelostc) pri gibanju se bolečine zmanjšajod) zmanjša se gibljivost hrbtenice e) značilna je nočna bolečina, zardi katere se bolniki pogosto prebujajo

Odgovor:A Vsi odgovori so pravilniB b, c, d, eC a, c, dD b, dE a, d, e

103. Za ankilozirajoči spondilitis velja:a) prizadetost oči (iridiociklitis) se pojavlja pri vsaj četrtini bolnikovb) iridiociklitis je po navadi enostranskic) več kot polovica bolnikov ima neme vnetne črevesne spremembe v terminalnem ileumu in debelem črevesu, pri nekaterih bolnikih se razvije kronična vnetna črevesna bolezend) redke izvensklepne manifestacije so aortna insuficienca, pljučna fibroza in amiloidoza

Odgovor:A b, cB a, b, c, dC a, dD c, dE b, c, d

104. Schoberjev test uporabljamo v sklopu diagnostike:A. revmatoidnega artritisaB. ankilozirajočega spondiloartritisaC. sindroma kronične utrujenostiD. Sjögrenovega sindromaE. nodoznega poliarteriitisa

105. Za postavitev diagnoze ankilozirajočega spondilitisa po merilih NY 1984:a) moramo opraviti RTG sakroiliakalnih sklepov ter bolečega predela hrbteniceb) pomagamo si z laboratorijskimi izvidic) za postavitev diagnoze je potrebno potrditi prisotnost antigena HLA-B27d) pri kliničnem pregledu ugotavljamo zmanjšano gibljivost hrbtenice

Odgovor:A a, cB b, cC c, dD a, dE b

106. Feltyjev sindrom je:A. inačica psoriatičnega artritisa s sočasno potekajočo generalizirano psoriazo, levkopenijo in okužbamiB. posledica zapleta zdravljenja revmatoidnega artritisa z biološkimi zdraviliC. inačica revmatoidnega artritisa, ki se kaže s povečano vranico, nevtropenijo, okužbami in razjedami na spodnjih okončinahD. posledica zapleta zdravljenja psoriatičnega artritisa s sistemskimi glukokortikoidi E. kombinacija seronegativnega artritisa, uretritisa in konjunktivitisa

107. Za zdravljenje ankilozirajočega spondiloartritisa velja:A. kombiniramo nefarmakološke in farmakološke ukrepeB. zdravili prvega izbora sta metotreksat ali leflunomidC. zdravilo prvega izbora je paracetamolD. nesteroidni antirevmatiki pri ankilozirajočem spondilitisu naredijo več zapletov kot koristi, zato jih v tej indikaciji ne smemo uporabljatiE. Zaviralci TNF-alfa pri ankilozirajočem spondilitisu ne pridejo v poštev

108. Nesteroidni antirevmatiki pri zdravljenju ankilozirajočega spondilitisa:a) so zdravila izbora b) delovati pričnejo po 48-72 ur, polni učinek se pokaže po 2 tednihc) ublažijo bolečine in okorelostd) učinkovitejši so za zdravljenje nevnetne (mehanične) bolečine e) se sploh ne uporabljajo

Odgovor:A a, b, dB b, c, dC a, b, cD a, b, c, dE e

109. Za zdravljenje ankilozirajočega spondilitisa velja:a) glukokortikoidi so osnovno zdravilo, ki dolgoročno blaži znake in simptome in preprečuje napredovanje boleznib) metotreksat, leflunomid in sulfasalazin nimajo učinka na aksialni skelet

c) sulfasalazin je uspešnejši od leflunomida in metotreksata pri sklepni prizadetosti d) z intravenskimi pulzi metilprednizolona v visokem odmerku (vsaj 375 mg dnevno, 3 dni zapored) lahko kratkoročno ublažimo aktivnost bolezni

Odgovor:A a, bB vse trditve so napačneC aD b, c, dE a, b, c, d

110. Z uporabo zaviralcev TNF-alfa za zdravljenje ankilozirajočega spondilitisa:a) že v nekaj dnevih zmanjšamo vnetje v predelu sakroiliakalnih sklepov ter izboljšamo gibljivost hrbteniceb) umiri se entezitis in periferni artritisc) ugodno vplivamo na mineralno kostno gostotod) ob prekinitvi zdravljenja pri večini bolnikov nastopi poslabšanje bolezni

Odgovor:A a, b, cB b, c, dC bD a, b, c, dE a, d

111. Za zdravljenje ankilozirajočega spondiloartritisa velja:e. bolniki, ki so že ob postavitvi diagnoze imeli visoko aktivno bolezen, imajo hujši potek boleznif. bolniki, ki so že ob postavitvi diagnoze imeli visoko aktivno bolezen, imajo milejši potek boleznig. osteotomijo hrbtenice je potrebno le redko opraviti; pogosteje je potrebna vstavitev proteze za kolčni skleph. pri neodzivnost na nesteroidne antirevmatike, sulfasalazin, metotreksat in po vsaj dveh lokalnih aplikacijah glukokortikoida (v primeru entezitisa) pričnemo zdravljenje z rituksimabom

Odgovor:A a, cB a, c, dC b, c, dD a, dE c

112. Zdravila, ki jih poleg nesteroidnih antirevmatikov uporabljamo za zdravljenje aksialne prizadetosti v sklopu ankilozirajočega spondilitisa so:

a) infliksimab b) metotreksat, c) anakinra d) etanercept

Odgovor:A b, c, dB a, dC a, b, c, dD bE d

113. Za ankilozirajoči spondilitis velja:f. bolezen lahko začne s perifernim monoartritisomg. veliki sklepi (kolčni, kolenski, ramenski) so prizadeti pri 1/3 bolnikov in so praviloma prizadeti asimetričnoh. entezitis pogosto prizadene narastišče Ahilove tetive, medrebrne mišice in plantarne fascijei. pri ženskah poteka agresivnejše

Odgovor:A a, b, c, dB a ,bC a, b, cD b, c, dE c, d

114. Psoriatični artritis:a) je trikrat pogostejši pri ženskah kot pri moškihb) lahko izbruhne pred pojavom luskavicec) je seronegativni artritisd) dednost igra pomembno vlogo v etiopatogenezi

Odgovor:A b, cB a, b, cC a, b, c, dD c, dE b, c, d

115. Za psoriatični artritis velja:a) večinoma bolezen prične, bolniki že imajo ugotovljeno luskavicob) večinoma bolezen prične akutno, kožne spremembe se pojavijo praviloma šele po izbruhu artritisac) artritis se pojavlja pri vseh tipih luskaviced) prizadetost nohtov dobro korelira s sklepno prizadetosjo

Odgovor:A aB a, c, dC b, c, dD a, cE b, d

116. Za psoriatični artritis velja:

A. najpogostejši je simetrični oligoartikularni artritis, ki prizadene distalne interfalangealne sklepe rok in nogB. pri nekaterih bolnikih s somernim psoriatičnim poliartritisom je lahko navzoč v serumu revmatoidni faktorC. zaradi osteonekroze pride do mutilantne oblike (pohabljajočega) artritisaD. artritis pri bolnikih s psoriazo (luskavico) je vedno psoriatični, tudi v primeru, če je v serumu prisoten revmatoidni faktorE. Pojavi se le pri bolnikih, ki imajo z luskavico poleg kože prizadete tudi nohte.

117. Shematični sliki prikazujeta tipično sklepno prizadetost pri:

A. protinuB. revmatoidnem artritisuC. psoriatičnem artritisuD. septičnem artritisuE. osteoartrozi

118. Za psoriatični artritis velja:a) sakroileitis pri psoriatičnem artritisu lahko poteka v sklopu vseh podtipov psoriatičnega artritisa, le izjemoma poteka samostojnob) sakroileitis pri psoriatičnem artritisu je pogostejši pri moških c) najpogostejša izvensklepna manifestacija je pneumonitisd) najpogostejša izvensklepna manifestacija je očesna prizadetost (iritis in iridociklitis)

Odgovor:A a, b, cB a, bC b, cD a, cE a, b, d

119. Klobasast prst (daktilitis) ugotovimo pri:e. psoriatičnem artritisuf. revmatoidnem artritisug. reaktivnem artritisuh. artritisih zaradi odlaganja kristalovi. osteoartrozi

Odgovor:A a, cB a, b, cC a, c, dD a, b, c, dE d, e

120. Za zdravljenje psoriatičnega artritisa velja:f. zmerno aktivni psoriatični artritis zdravimo sistemsko z medrolom, na ta način se sočasno izboljša tudi kožna simptomatikag. entezitis, tendosinovitis, mono- in oligoartritis sprva zdravimo z nesteroidnimi antirevmatiki. Če s tem ne dosežemo remisije, umirimo vnetje z lokalno aplikacijo glukokortikoida h. zmerno aktivni psoriatični artritis zdravimo z nesteroidnimi antirevmatikii. smiselno se zdi kožno in sklepno simptomatiko zdraviti sočasno

Odgovor:A a, dB b, c, dC b, cD dE a, b, c, d

121. Za zdravljenje psoriatičnega artritisa velja:a) entezitis, tendosinovitis, mono- in oligoartritis sprva zdravimo z nesteroidnimi antirevmatiki. Če s tem ne dosežemo remisije, umirimo vnetje z lokalno aplikacijo glukokortikoidab) temeljna zdravila so metotreksat, sulfasalazin in ciklosporinc) zmerno aktivni psoriatični artritis zdravimo z nesteroidnimi antirevmatikid) temeljna zdravila lahko v primeru neuspešne monoterapije med seboj kombiniramo

Odgovor:A a, bB b, d, cC a, b, c, dD a, b, cE c

122. Za zdravljenje psoriatičnega artritisa velja:e. ob hitri ukinitvi sistemskih glukokortikoidov praviloma pride do poslabšanja kožne simptomatikef. ob neodzivnosti na temeljna zdravila lahko uporabimo infliximab, adalimumab, golimumab, etanerceptg. v primeru kroničnega sinovitisa posameznega sklepa opravimo kirurško sinoviektomijoh. temeljna zdravila so metotreksat, sulfasalazin in ciklosporin

Odgovor:A a, b

B a, dC a, b ,cD b, c, dE a, b, c, d

123. Za ankilozirajoči spondilitis velja:A. pogostejši je pri moških, pri njih poteka hujeB. pogostejši je pri ženskah, pri njih poteka hujeC. pogostejši je pri ženskah, potek je ugodnejšiD. pogostejši je pri moških, potek je ugodnejšiE. spol ne vpliva na pogostost ali potek bolezni

124. Katere trditve so pravilne?f. revmatoidni artritis je pogostejši pri ženskahg. ankilozirajoči spondilitis je pogostejši pri ženskahh. psoriatični artritis je enko pogost pri ženskah in pri moškihi. sistemski lupus je pogostejši pri ženskah

Odgovor:A a, dB a, b, c, dC c, dD a, c, dE a, b

125. Z zaviralci TNF alfa zdravimo:a) revmatoidni artritisb) ankilozirajoči spondilitisc) artritis v sklopu sistemskega lupusa eritematozusad) urični artritis

Odgovor:A a, bB aC a, cD a, b, c, dE b, c, d

126. Katere trditve veljajo za psoriatični artritis?a) pri večini bolnikov poteka agresivno, kot mutilantni artritisb) neugodno potek napovedujejo ženski spol, povišana sedimentacija, akutni pojav in poliartritisc) neugoden potek pričakujemo, če poteka po tipu revmatoidnega artritisad) erozivni artritis ima več kot polovica bolnikov

Odgovor:A a, bB b, cC a, dD a, b, c, d

E c, d127. Prizadetost pljuč v sklopu revmatoidnega artritisa:

a) je pogostejša pri bolnikih s seropozitivnim artritisomb) kronična fibrozirajoča pljučnica prizadene difuzno celotna pljučac) difuzni fibrozirajoči alveolitis zajame celotna pljuča in lahko povzroči videz satastih pljučd) je lahko prvi znak bolezni

Odgovor:A a, b, cB a, b, c, dC b, c, dD a, c, dE c, d

128. Za reaktivni artritis velja:a) nastopi po okužbi urogenitalnega trakta, prebavil ali dihalb) za postavitev diagnoze moramo osamiti povzročitelja iz sinovijske tekočinec) najpogosteje ga povzročijo mikoplazme in pnevmokokid) pri večini obolelih ugotovimo HLA–B27

Odgovor:A a, dB a, cC a, b, cD a, b, c, dE c

129. Za reaktivni artritis velja:e. artritis poteka sočasno z okužbof. artritis nastopi 1-4 tedne po okužbig. artritis je praviloma nesomeren, oligoartikularen, pogostejši na spodnjih okončinah (mali sklepi stopal, gležnji, kolena). h. sočasno lahko pride do vnetja ovojnice kit fleksorja - nastane daktilitis

Odgovori:A a, cB b, c, dC a, c, dD b, cE b, d

130. Za reaktivni artritis velja:a. pri približno 40% bolnikov ugotovimo prizadetost aksialnega skeletab. artritis nastopi 1-4 tedne po okužbic. artritis je praviloma nesomeren, oligoartikularen, pogostejši na spodnjih okončinah (mali sklepi stopal, gležnji, kolena). d. sočasno lahko pride do vnetja ovojnice kit fleksorja - nastane daktilitis

Odgovori:

A a, b, cB a, c, dC a, b, c, dD b, c, dE a, d

131. Za reaktivni artritis velja:a) anamnestično včasih ugotovimo pekoče mikcije, okužbo prebavil ali dihal ter prostatitis, balanitis, pri ženskah razjede po zunanjem spolovilub) lahko najdemo hiperkeratotične spremembe na koži stopal, dlanic) redko ugotovimo prizadetost nohtov (zadebeljeni ali razbrazdani nohti)d) Najpogostejši zaplet na očeh je konjunktivitis

Odgovori: A c, dB nič od naštetegaC vse od naštetegaD a, bE a, d

132. Pri mlajšem bolniku s seronegativnim, nesimetričnim oligoartritisom spodnjih okončin moramo pomisliti na:

e. serološko negativni revmatoidni artritisf. psoriatični artritisg. reaktivni artritish. artrozo

Odgovori:A a, b, cB b, cC a, b, c, dD cE a, c, d

133. Za diagnostiko reaktivnega artritisa velja:e. na RTG prizadetih sklepov ne najdemo erozivnih sprememb, prisotna je reaktivna tvorba nove kostnine-linearni periostitisf. v akutni fazi je slikovna preiskava izbora MRIg. pri bolnikih s kroničnim potekom je lahko prisoten sakroilitish. za postavitev diagnoze je potrebna prisotnost HLA-B27

Odgovori:A a, bB a, cC a, b, c, dD b, c, dE a, d

134. Za diagnostiko reaktivnega artritisa velja:a) na RTG prizadetih sklepov ne najdemo erozivnih sprememb, prisotna je

reaktivna tvorba nove kostnine-linearni periostitisb) v akutni fazi je slikovna preiskava izbora UZ, ki pokaže artritis in entezitis c) pri bolnikih s kroničnim potekom je lahko prisoten sakroilitisd) za postavitev diagnoze je potrebno potrditi prisotnost HLA-B27

Odgovori:A bB b, dC a, b, cD b, c, dE a, b, c, d

135. Za zdravljenje reaktivnega artritisa velja:a) zdravimo ga z visokimi odmerki nesteroidnih antirevmatikovb) pod ultrazvočno kontrolo v vnete sklepe in v področje vnete tetive injiciramo glukokortikoidec) kadar nesteroidni antirevmatiki ne ublažijo bolečine, predpišemo še alopurinold) vedno predpišemo antibiotik, ki pokrije tudi klamidije (npr. azitromicin)

Odgovor:A b, dB a, b, cC a, b, c, dD a, bE a, d

136. Reaktivni artritis ima slabšo prognozo:A. pri otrocih in adolescentihB. pri artritisu po urogenitalni okužbiC. ob odsotnosti HLA-B27D. pri ženskahE. kadar v serumu ne najdemo revmatoidnega faktorja

137. Za sklepno prizadetost v sklopu kronične vnetne črevesne bolezni velja:a) pri Crohnovi bolezni je pogostejša prizadetost malih sklepov, vnetje se seli, poteka v zagonih

b) artritis pogosto ostane oligoartikularen, nesomerenc) značilno za Crohnovo bolezen je, da se sočasno s črevesno simptomatiko pojavi spondilitisd) periferni artritis se pojavi sočasno s črevesno simptomatiko

Odgovor:A a, b, dB a, c, dC b, dD cE b, c

138. Za sklepno prizadetost v sklopu kronične vnetne črevesne bolezni velja:

a) sočasno z umirjanjem črevesne bolezni opažamo umirjanje spondilitisab) značilen je simetričen poliartritis malih sklepov rokc) vnetje sklepov se seli, poteka v zagonihd) erozivni artritis je redek

Odgovor:A b, c, dB c, dC a, cD a, c, d E a, b, c, d

139. Za sklepno prizadetost v sklopu kronične vnetne črevesne bolezni velja:a) vnetje perifernih sklepov največkrat prične naglo, v enem sklepu in doseže vrh v 1-2 dnehb) od perifernih sklepov so pogosteje prizadeti gležnji, kolena in kolkic) pri več kot polovici bolnikov se pojavijo kožne spremembe, najpogosteje nodozni eritemd) iridiociklitis in episkleritis se rada pojavita pri bolnikih s spondilitisom

Odgovor:A a, bB c, dC a, b, cD a, b, c, dE b, c

140. Za diagnostiko enteropatičnega artritisa velja:a) približno polovica bolnikov z ulceroznim kolitisom ima v serumu navzočo atipično pANCAb) približno polovica bolnikov s Crohnovo boleznijo ima v serumu navzoča protitelesa proti Aspergilus fumigatusc) približno polovica bolnikov s Crohnovo boleznijo ima v serumu navzoča protitelesa proti Saccharomyces cerevisiaed) z mikroskopskim pregledom sinovijske tekočine ločino enteropatični artritis od reaktivnega

Odgovor:A a, b, dB b, cC c, dD aE a, c

141. Neopredeljeni spondiloartritis:a) je pogostejši pri ženskah, nastopi v vseh starostnih skupinahb) vodilna je zunajsklepna prizadetost (osebnostne motnje, prizadetost oči, srca in pljuč)c) začetek je buren, najpogostejši je sakroileitisd) začetni simptomi so po navadi bolečine v križu in entezitisi; sakroileitis ali

spondilitis ugotovimo redko

Odgovor:A a, cB a, dC b, dD a, b, cE a, b, d

142. Dejavniki tveganja za osteoartrozo so:a) staranje in mehanične obremenitveb) pretirano gibljivi sklepic) debelost d) mlajše ženske

Odgovor:A a, b, c, dB a, dC a, b, cD dE a, b

143. Za primarno osteoartrozo velja:a) prisoten je sinuzitisb) IL-1 deluje destruktivno na sklepni hrustanecc) vnetje sinovije je pomemben povzročitelj bolečined) hrustanec dolgo v poteku bolezni ostane nepoškodovan, destruktivni procesi predvsem prizadanejo subhondralno kostnino

Odgovor:A a, b, c, dB a, c, dC b, cD dE b, c, d

144. Za sekundarno osteoartrozo velja:a) nastane zaradi kopičenja kristalov v sklepnem hrustancub) nastane zaradi predhodnega vnetja v sklepu c) je lahko posledica poškodbe (zlom, izpah)d) nastane pri bolnikih s hemofilijo, ki so večkrat zakrvaveli v sklep

Odgovor:A a, b, c, dB a, bC b, cD a, c, dE a, d

145. Za osteoartrozo velja:

a. okorelost je dolgotrajna (>1 uro) b. pojavijo se krepitacije v sklepuc. artroza nikoli ni erozivnad. obsklepne strukture (vezi, sklepna ovojnica, mišice) pri artrozi niso prizadete

Odgovor:A a , bB aC c, dD dE b

146. V sklopu primarne osteoartroze:a. so najpogosteje prizadeti distalni interfalangealni sklepi rok in kolenob. so lahko prisotni Heberdenova osteoartroza, rizartroza ter Bouchardova

osteoartrozac. so najpogosteje prizadeti mali sklepi nogd. trdi vozliči, ki jih tipljemo ob robu sklepa, so sinovijske ciste

Odgovor:A a, dB b, cC a, bD a, b, dE b, c, d

147. Za osteoartrozo kolena velja:a) bolečina je navadno intermitentna, vezana na hojo, lahko zbadajoča ali topab) osteoartroza kolena prizadane oba spolac) pri napredovanju bolezni lahko v sklepu ugotovimo izlivd) bolezen napreduje počasi

Odgovor:A nobena trditev ne držiB a, c, dC a, dD cE vse trditve držijo

149. Za osteoartrozo kolka velja:a) pogostejša je pri debelih ljudehb) bolečina sega v dimlje, zadnjico, stegnac) okrnjena je notranja rotacija sklepad) najpogosteje je zajet zgornji del sklepa, zaradi česar pride do pogostih aseptičnih nekroz glavice stegnenice

Odgovor:A a, b, cB a, c, dC b, c

D b, c, d E a

150. Za osteoartrozo hrbtenice velja:a) anatomske spremembe, ki jih ugotovimo s slikovnimi preiskavami, dobro korelirajo s klinično slikob) na medvretenčni ploščici pride najprej do sprememb v pulpoznem jedru, nato se v fibrinoznem obroču pojavijo pokec) napredovanje procesa lahko privede do protruzije ali prolapsa medvretenčne ploščed) najpogostejši je postero-lateralni prolaps

Odgovor:A a, cB a, b, c, dC b, c, dD b, cE d

151. Degenerativne spremembe pri osteoartrozi hrbtenice so:a) hondrozab) osteohondrozac) Schmorlova hernijad) spondiloartroza

Odgovor:A a, b, dB a, c, dC a, b, c, dD b, c, dE b, d

152. V sklopu osteoartroze ugotovimo:a) pri cervikocefalnem sindromu ugotovimo simptome zaradi osteoartroze vratne hrbtenice, simptome zaradi simpatičnega živčevja in vertebralnih arterijb) osteoartroza prizadene, podobno kot revmatoidni artritis, predvsem zgornji 2 vratni vretencic) najpogosteje je prizadeta ledvena hrbtenica na nivojih L3-S1. d) klavdikacije, ki nastanejo zaradi stenoze spinalnega kanala, minejo takoj po počitku

Odgovor:A vse trditve držijoB bC b, dD nobena trditev ne držiE a, c, d

153. Za postavitev diagnoze osteoartroze:a) opravimo RTG preiskavo parnega sklepab) ankiloze sklepov niso značilne za osteoartrozo

c) ločevanje primarne od sekundarne artroze ima samo epidemiološki pomen, saj na zdravljenje ali prognozo ne vplivad) laboratorijski testi so po navadi v mejah normale

Odgovor:A a, b, dB a, b, c, dC c, dD a, dE a

154. Diagnoza osteoartroze je manj verjetna, če ugotovite naslednje:a) izolirana prizadetost ramenskega sklepab) izolirana prizadetost kolka c) RF, ACPA, HEP2 so negativni, ni sistemskih znakov d) povišan prokalcitonin

Odgovor:A aB a, dC a, c, dD b, c, dE b, d

155. Za zdravljenje osteoartroze velja:a) nesteroidni antirevmatiki so učinkovitejši analgetiki kot paracetamolb) paracetamol je analgetik izbire pri artrozi kolena in kolkac) pri blagi osteoartrozi kolen, sklepov rok in nog so lahko učinkoviti antirevmatiki v mazilihd) v kolenski sklep lahko tedensko vbrizgavamo glukokortikoide

Odgovor: A bB a, bC a, b, cD a, b, d E a, c

156. Za zdravljenje osteoartroze velja:a) palico za podporo hoji naj bolnik uporablja na isti strani, kot je prizadet sklepb) pri debelih bolnikih je potrebno hujšanjec) osnovno nefarmakološko zdravljenje predstavlja kinezioterapijad) dodatek glukozamina in hondroitin sulfata per os izboljša simptomatiko in s tem kvaliteto življenja

Odgovor:A a, b, c, dB b, c, dC c, dD a, b, c

E a, c

157. Intraartikularno apliciranje hialuronske kisline pri zdravljenje osteoartroze:a) učinek je včasih dolgotrajneši od učinka glukokortikoidovb) zavira posrednike vnetja v sklepuc) stimulira tvorbo hrustančnega matriksad) zmanjšuje viskoznost sinovijske tekočine

Odgovor:A dB a, cC b, c, dD a, b, c, dE b, d

158. Artritis lahko povzroči:a) odlaganje kristalov urata, b) odlaganje kristalov kalcijevega hidroksiapatitac) odlaganje kristalov glukokortikoidovd) odlaganje kristalov bazičnega kalcijevega fosfata

Odgovor:A a, dB a, bC vse trditve držijoD b, c, dE nobena trditev ne drži

159. Za protin velja:a) večinoma zbolevajo ženskeb) z naraščanjem koncentracije sečne kisline v serumu narašča pogostnost protinac) pogostejši je pri debelih in alkoholikihd) pogosto sočasno ugotovimo diabetes tip I

Odgovor:A a, cB a, b, dC b, dD b, cE c

160. Za protin velja:a) večinoma zbolevajo moškib) z naraščanjem koncentracije sečne kisline v serumu narašča pogostnost protinac) pogostejši je pri bolnikih, ki prejemajo diuretiked) pogosto sočasno ugotovimo hipertrigliceridemijo

Odgovor:

A a, bB vse trditve držijoC nobena trditev ne držiD b, cE a, c

161. Kaj zajema pojem »presnovni revmatizem«?A. Vnetni revmatizem zaradi avtoprotitelesB. Vnetni revmatizem zaradi odlaganja kristalov v sklepeC. Revmatično fibromialgijo D. Revmatizem zaradi degenerativnih sprememb sklepnega hrustancaE. Sklepne bolečine pri bolnikih s sladkorno boleznijo

162. Zvišana telesna temperatura in zvišan C-reaktivni protein pri protinu sta posledica

A. Sproščanja kolagenaz iz sinovijskih fibroblastovB. Aktivacije Hagemanovega faktorjaC. Sproščanja lizosomskih encimov iz nevtrofilcevD. Sproščanja interlevkina IL-6 iz sinovijskih fagocitnih celic in monocitovE. Neposrednega delovanja sečne kisline na centralni živčni sistem in hepatocite

163. Za protin velja:a) kristali urata v sinovijski tekočini aktivirajo komplementb) nevtrofilni granulociti po fagocitozi kristalov razpadejo. Sproščajo se lizosomski encimi, ki povzročijo destrukcijo hrustancac) vnetje se pogosto umiri samo od sebe, saj kristale razgradi mieloperoksidaza v levkocitihd) pri nastanku vnetja sodelujejo TNF-alfa, IL-1, IL-6 in IL-8

Odgovori:A vse trditve držijoB b, cC a, bD c, dE nobena trditev ne drži

164. Pri protinu je prva mainfestacija največkratA. Prizadetost distalnih interfalangealnih sklepov rokB. Vnetje metatarzofalangealnega sklepa palca stopalaC. Pojav tofov v uhljihD. Vnetje temporomandibularnega sklepaE. Vnetje kolkov in kolen

165. Za večino bolnikov s protinom velja:a) pri primarnem protinu je hiperurikemija posledica povečane tvorbe uratab) pri primarnem protinu je hiperurikemija posledica zmanjšanega izločanja urata skozi ledvicec) pri sekundarnem protinu je hiperurikemija posledica povečane tvorbe uratad) pri sekundarnem protinu je hiperurikemija posledica zmanjšanega izločanja urata skozi ledvice

Odgovori:A a, d

B b, dC a, cD a, b, cE b, c

166. Povečan nastanek sečne kisline ugotovimo pri bolnikih:a) z malignomi (ki jih zdravimo s citostatiki)b) z luskavicoc) z rabdomiolizod) na kroničnem ledvičnem nadomestnem zdravljenju

Odgovori:A a, cB a, bC a, b, cD a, b, c, dE c, d

167. Za protin velja:a) začetek uričnega artritisa je praviloma počasen, bolečina se razvija nekaj tednovb) ob napadu artritisa se pojavi bolečina, sklep je pordel, prisotna je lahko mrzlica in povišana temperaturac) če se pojavi pri otrocih ali adolescentih, moramo pomisliti na encimski defekt, ki povzroča čezmerno sintezo purinskih nukleotidovd) tipično je prizadet metakarpofalangealni sklep palca

Odgovori:A a, dB a, c, dC bD b, cE b, d

168. Za protin velja:a) pogosto ugotovimo pri prvem napadu monoartritis, po navadi metatarzofalangealnega sklepa palca b) poznejši napadi so poliartikularni in potekajo težjec) nezdravljen protin ima odlično prognozo. Po prvi epizodi so ponovni zagoni redki (manj kot 10% v naslednjih 10 letih)d) poznejši napadi so monoartikularni in potekajo lažje

Odgovori:A a, bB a, dC a, cD a, c, dE c

169. Za prvo epizodo akutnega uričnega artritisa velja:

a) najpogosteje poteka kot monoartritis metakarpofalangealnega sklepa kazalcab) prvi napad lahko poteka poliartikularno s prizadetostjo narta, gležnja, pete, kolena, zapestja in komolcac) ugotovimo tofe d) artritis lahko sproži okužba ali uživanje alkoholnih pijač

Odgovori:A a, dB b, dC a, b, dD a, c, dE a, c

170. Akutnemu uričnemu artritisu metatarzofalangealnega sklepa palca rečemo:A. TofB. PodagraC. PelagraD. DaktilitisE. Feltyjev sindrom

171. Pri obravnavi bolnika s sumom na protin moramo opraviti diagnostiko metabolnega sindroma. Katera stanja ali bolezni iščemo?

a) sladkorno bolezen tip I, hiperparatiroidizemb) MEN-1 (karcinom obščitnic, pankreasa, hiperplazija/tumor hipofize) hiperlipidemija, hipertenzijac) MEN-2 (medularni karcinom ščitnice, hiperparatiroidizem, feokromocitom)d) trebušna debelost, inzulinska rezistenca/sladkorna bolezen

Odgovori:A a, cB a, b, dC a, c, dD a, dE d

172. Poleg sklepne prizadetosti moramo pri protinu sočasno aktivno iskati:a) ledvično prizadetost (intersticijski nefritis, uratni kamni)b) metabolni sindromc) hipotirozod) pljučno intersticijsko prizadetost (odlaganje kalcijevega urata)

Odgovori:A a, bB b, c, dC c, dD a, dE a

173. Za pregled sinovijske tekočine pri bolniku s protinom velja:a) tipične kristale vidimo tudi v punktatu nevnetega sklepa pri bolniku, ki sicer ima protin

b) pri aktivnem artritisu so kristali večinoma prosto plavajočic) med aktivnim vnetjem so kristali večinoma znotraj polimorfonuklearnih levkocitovd) pregled sinovijske tekočine nima nobene diagnostične vrednosti

Odgovori:A a, dB a, cC b, dD dE a

173. Za zdravljenje akutnega protinskega napada velja:a) zdravljenje pričnemo z visokimi odmerki nesteroidnih antirevmatikovb) v primeru kontraindikacij za nesteroidni antirevmatik lahko izberemo leflunomid ali metotreksatc) če sta prizadeta do 2 sklepa, lahko vbrizgamo glukokortikoid, pri poliartikularni prizadetosti uvedemo sistemski glukokortikoidd) uvedemo alopurinol

Odgovori:A a, cB b, cD a, dD dE a, c, d

174. Za zdravljenje uričnega artritisa velja:a) če bolnik prejema losartan, ga moramo ukinit ali zamenjati, saj povzroča hiperurikemijob) če ni ustreznega kliničnega odgovora na zdravljenje ali so druga zdravila kontraindicirana, bolnika zdravimo z anakinroc) če ni ustreznega kliničnega odgovora na zdravljenje ali so druga zdravila kontraindicirana, bolnika zdravimo z etanerceptomd) če bolnik že prejema alopurinol, mu ga med akutnim zagonom putike ne ukinjamo

Odgovori:A a B b, dC a, c, dD dE a, b, d

175. Za psevdoprotin velja:a) značilne so kalcinacije meniskusov kolenb) pogostejši je pri bolnikih s hiperparatiroidizmomc) profilaktično jemanje nesteroidnega antirevmatika zaščiti bolnika pred nastanki kalcinacij hrustancev, zato priporočamo, da jih bolniki jemljejo trajnod) predvsem zbolevajo mladostniki

Odgovori:A a, cB b, c, dC c, dD a, bE a, b, d

176. Za sindrom fibromialgije velja:a) pogosteje prizadene ženskeb) v patofiziologijo je so vpleteni številni mediatorji, pomembno vlogo imata serotonin in noradrenalinc) moški imajo blažjo klinično slikod) pogosto so hkrati prisotne tudi vedenjske ali čustvene motenje

Odgovor:A a, b, dB a, bC b, c, dD a, c, dE c, d

177. Bolniki s sindromom fibromialgije imajo:a) manjši anaerobni prag skeletnih mišicb) povišano raven glukoze in kalija v mišicahc) moteno presnovo ATP in ADPd) mišično okorelost

Odgovor: A a, b, dB a, c, dC b, cD c, dE a, c

178. Za bolečino pri sindromu fibromialgije velja:a) je ostra, nenadna, krčevita, jasno in ozko lokaliziranab) je topa, v globini, bolnik jo težko lokalizirac) pri pregledu ugotovimo tipična bolečinska mesta občutljiva na pritiskd) je aksialno razporejena vzdolž trnastih odrastkov vretenc celotne hrbtenice

Odgovor:A a, dB b, dC b, cD b, c, dE a, c

179. Za zdravljenje fibromialgije velja:a) nesteroidni antirevmatiki so slabo učinkoviti

b) učinkovita je kombinacija telesne vadbe in visoki odmerki antidepresivov (60 mg fluoksetina, 200 mg sertralina, 60 mg duloksetina) c) ob zdravljenju z serotonergičnimi ali kombiniranimi serotonergičnimi in noradrenergičnimi antidepresivi ne smemo sočasno uporabljati tramadolad) zelo učinkoviti so benzodiazepini

Odgovor:A a, dB b, c, dC b, dD a, bE a, b, c

180. Panikulitis ugotovimo pri:a. polimiozitisub. sistemskem lupusuc. sarkoidozid. limfomu

Odgovor:A b, dB b, c, dC c, dD a, dE a, c

181. Za bolečine v rami velja:a) najpogostejši vzrok bolečin v rami so degenerativne spremembe in vnetne prizadetosti kit mišic ramenskega obročab) najpogostejši vzrok bolečin v rami so degenerativne spremembe sklepnega hrustancac) učinkovita je lokalna masažad) učinkovito je lokalno hlajenje

Odgovor:A a, dB a, cC b, cD b, dE nič o naštetega ne drži

182. Tveganje za septični artritis je povečano pri:a) bolnikih, ki prejemajo citostatike zaradi malignomab) bolnikih, ki imajo umetne sklepec) bolnikih z anemijo zaradi kroničnih krvavitev iz prebavild) intravenskih uživalcih drog

Odgovor:A a, b, cB a, b, d

C b, c, dD a, dE a, c, d

183. Za septični artritis velja:a) lahko nastane zaradi hematogenega razsoja bakterij b) okužba se lahko razširi iz okolnih mehkih tkiv (karbunkel, furunkel)c) okužba se lahko razširi iz kosti, kjer je prisoten osteomielitisd) lahko je iatrogen po izpraznitveni punkciji

Odgovor:A aB b, cC a, b, c, dD a, dE b

184. Najpogostejši povzročitelj septičnega artritisa pri odraslih je:A. Neisseria meningitidisB. Pseudomonas aeruginosaC. Escherichia coliD. Staphylococcus aureusE. Proteus mirabilis

185. Za septični artritis pri narkomanih, ki si droge vbrizgavajo, velja:a) najpogostejši povzročitelji so streptokoki skupine B, artritis pa hudo potekajočib) lahko so prizadeti intervertebralni in sternoklavikularni sklepc) najpogostejši povzročitelji so stafilokokid) artritis je praviloma polimikrobni zaradi večkratne uporabe istih brizg in igel ter nečistoč v drogah

Odgovor:A a, bB dC b, c D b, dE a

186. Za septični artritis velja:a) začetek je buren, bolniki so hudo prizadetib) največkrat je prizadeto kolenoc) značilne so fistule, preko katerih odteka gnoj iz sklepad) ponavadi je okuženih več sosednjih sklepov

Odgovor:A a, bB a, b, c, dC a, c, dD b, cE d

187. Za septični artritis velja:a) pri bolnikih, ki imajo revmatsko bolezen (revmatoidni artritis), je potek septičnega artritisa manj burenb) artritis, ki ga povzroča N. Gonorrhoeae, je pogosto migratoren, sočasno lahko opažamo prizadetost obsklepnih tkiv in kožec) septični artritis, ki ga povzroča S. pyogenes lahko sočasno poteka s nekrotizirajočim fasciitisom, DIK-om in ima visoko smrtnostd) nanj posumimo, če se pojavi 2-3 tedne po okužbi prebavil

Odgovor:A a, dB a, b, cC a, b, c, dD a, cE c

188. Za septični artritis velja:a) sklep vedno punktiramo, material pošljemo na bakteriološko in citološko preiskavob) Gramski razmaz in kultura sta pozitivna v večini primerov (>95%)c) vedno opravimo RTG slikanje parnih sklepov d) z MRI zgodaj ugotavljamo okužbo na hrbtenici in sakroiliakalnih sklepih

Odgovor:A a, bB a, b, dC a, c, dD c, dE a

189. Kateri sklepi so najpogosteje prizadeti v sklopu izvenpljučne tuberkuloze?A. hrbtenica, kolkB. gleženj, zapestjeC. sakroiliakalni sklepiD. ramenski sklepE. koleno

190. Za osteoartikularno tuberkulozo velja:a) najpogostejši je spondilitis, sledijo periferni artritisi velikih sklepovb) pri prizadetosti torakolumbalne hrbtenice se lahko pojavijo hladni abscesi in draženje korenin hrbtenjače c) klinična slika je burna, z nenadnim začetkom, mrzlico in visoko temperaturod) vedno poteka sočasno s pljučno tuberkulozo

Odgovor:A a, bB a, dC b, dD b, cE a, c

191. Za diagnostiko tuberkuloznega artritisa velja:a) diagnostična sta mikroskopski dokaz mikobakterij in pozitivna kultura iz bioptičnega materialab) v punktatu sklepa prevladujejo monociti in limfociti c) RTG spremembe se sprva kažejo kot obsklepna osteoporoza, erozije in sekvestracijed) pozno v poteku ugotovimo hudo osteoporozo

Odgovor:A aB b, cC b, c, dD a, dE a, c

192. Glivični artritis:a) ponavadi nastane hematogeno iz oddaljenega okuženega mesta v okolici sklepab) ponavadi nastane zaradi kožne mikoze v bližini sklepac) ponavadi ga povzročajo plesni (Mucor, Aspergilus)d) pri imunokompromitiranih bolnikih ugotovimo okužbo s sporotriksom

Odgovor:A a, dB b, dC a, cD b, cE a, c, d

193. Glivični artritis:a) pri sistemski kandidijazi (kandida sepsa) je pogost glivični artritis (>90%)b) za diagnozo je potrebna pozitivna glivična kultura sinovijske tekočinec) empirično pričnemo zdravljenje z flukloksacilinomd) izpiranje sklepa je potrebno vsak dan

Odgovor:A a, b, cB a, dC b, dD b, c, dE d

194. Artritisi ob virusnih okužbah:a) so akutni, potekajo burno in povzročajo sklepno destrukcijob) so akutni, potekajo blago in ne puščajo sklepnih posledicc) nenaden simetričen poliartritis je mogoč pri okužbi z rdečkamid) nenaden simetrični poliartritis je mogoč pri okužbi z virusom hepatitisa B

Odgovori:

A a, c, dB a, dC b D b, c, dE a, c

195. Za Lymsko boreliozo velja:a) srce je pogosto prizadeto, ponavadi pride do mioperikarditisab) srce je redko prizadeto, ponavadi gre za prehodni atrioventrikulrani blok c) v poznem obdobju se lahko razvijejo različni bolečinski sindromi in prizadetost perifernega živčevjad) prizadetost majhnih sklepov rok je redka

Odgovor:A a, c, dB b, c, dC a, dD bE a, c

196. Za artritis v sklopu Lymske borelioze velja:a) začetek je praviloma nenadenb) največkrat so prizadeti majhni sklepi rok in nogc) artritis je oligoartikularend) v punktatu sklepa ugotovimo limfocite in eozinofilce

Odgovor:A a, bB c, dC a, cD a, dE a, b, c, d

197. Za sindrom fibromialgije velja:a) bolečine lahko zdravimo z zdravili, ki zavrejo ponovni privzem noradrenalin in serotoninab) bolečine lahko zdravimo z zdravili, ki zavrejo ponovni privzem dopaminac) sproži jo lahko Lymska borelioza, čeprav zanjo ni vzrokd) bolezen pri moških ni opisana

Odgovor:A a, b, c, dB b, c, dC a, dD a, cE d

198. Za sistemski lupus velja:A. najpogosteje zbolevajo azijciB. pogosteje zbole moški kot ženskeC. najpogosteje se pojavlja pri starostnikih (>65 let)

D. najpogosteje se pojavlja pri mladostnikih in mlajših odraslih (med 15 in 30 letom)E. najpogosteje se pojavlja pri otrocih mlajših od 15 let

199. Za sistemski lupus velja:a) je monogenetska bolezen, pri nastanku sodelujejo še vplivi okolja in spolni hormonib) je poligenetska bolezenc) pomemben je vpliv spolnih hormonovd) pomembni so dejavniki iz okolja

Odgovor:A aB bC b, c, dD c, dE d

200. Za sklepno prizadetost pri sistemskem lupusu velja:a) prizadetost sklepov je pogosto prvi znak boleznib) značilen je simetričen poliartritis kolen, zapestij in malih sklepov rokc) artritis je že v zgodnjem poteku erozivend) deformacije sklepov so posledica prizadetosti kit

Odgovor:A b, c, dB a, c, dC a, b, cD a, dE a, b, d

201. Pri lupusu je pogosta prizadetost kože in kožnih adneksov. Katera trditev ne velja:

A. Značilen je makulopapulozni izpuščaj na licih in korenu nosu, ki se pojavi po izpostavitvi UV svetlobi (sončni žarki)B. izpuščaji pri lupusu lahko puščajo brazgotineC. vidimo lahko livedo retikularisD. diskoidne spremembe se pojavljajo na delih telesa, ki so izpostavljena svetlobi (uhlji, obraz)E. če se pojavi alopecija, lasje nikoli ponovno ne zrastejo

202. Za lupus velja:A. pri večini (več kot polovici) bolnikov s SLE ugotovimo poliserozitis. V izlivu prevladujejo limfocitiB. sluznične razjede (afte v ustih) so številne in močno bolečeC. poliserozitis praktično izključi diagnozo lupusaD. sočasna prizadetost seroznih mren in sklepov je redkaE. koncentracija glukoze v plevralnem izlivu pri SLE je močno znižana

203. Za prizadetost pljuč in srca v sklopu lupusa velja:

a) lupusni pnevmonitis lahko povzroči zmanjšanje pljučnih volumnov (skrčena pljuča)b) prizadet je lahko perikard, miokard, endokardc) pogost je vaskulitis koronarnih arterij d) pri bolnikih pogosto ugotovimo zmanjšano difuzijsko kapaciteto za ogljikov monoksid

Odgovori:A a, c, dB b, cC a, b, dD a, b, c, dE c, d

204. Za ledvično prizadetost pri bolnikih s sistemskim lupusom velja:a) Ob postavitvi diagnoze SLE ugotovimo ledvično prizadetost pri približno polovici bolnikovb) najpogostejši je glomerulonefritisc) proteinurija je različnih stopenj, lahko je v nefrotskem območjud) vzrok za glomerulonefritis so imunski kompleksi

Odgovori:A a, cB b, c, dC a, dD a, b, cE a, b, c, d

205. Protitelesa proti dvojnovijačni DNA ugotovimo izjemno redko ali nikoli pri:a) kroničnem diskoidnem kožnem lupusub) subakutnem kožnem lupusuc) sistemskem lupusu eritematozusud) sistemskem lupusu zaradi jemanja zdravil

Odgovor:A a, b, dB a, b, cC a, c, dD c, dE d

206. Za sistemski lupus velja:a) prisotnost antikardiolipinskih protiteles tudi brez kliničnih znakov pri bolnikom s SLE pomeni, da imajo hkrati tudi antifosfolipidni sindrom (sindrom prekrivanja)b) sedimentacija eritrocitov je nizkac) v krvi večkrat ugotovimo znižano koncentracijo komponent komplementa C3c in C4 d) pogosto je navzoča limfopenija

Odgovor:

A cB a, b, c, dC c, dD b, c, dE a

207. Za zdravljenje lupusa velja vse razen:A. blag lokaliziran dermatitis zdravimo z glukokortikoidom v kremiB. za sistemski dermatitis je antimalarik prvo zdravilo izbora C. artritis in serozitis (perikardtis, plevritis) zdravimo z nesteroidnimi revmatiki ali antimalarikiD. ciklofosfamid uporabljamo pri hudi ledvični prizadetosti in nevrološki prizadetostiE. kadar ledvične prizadetosti ne moremo obvladati s ciklofosfamidom, uvedemo zaviralce TNF-alfa

208. Za zdravljenje ledvične prizadetosti pri lupusu velja vse, razen:A. v akutni fazi zdravljenja hude ledvične in sistemske prizadetosti bolniki prejemajo visoke odmerke glukokortikoidov (sprva 3 dnevni pulz 750 mg nato 0.4 - 0.8 mg/kg/dan) in ciklofosfamida (500 mg)B. metilprednizolon znižujemo do vzdrževalnega odmerka, ki znaša 4-6 mg dnevnoC. bolnike, ki so dosegli remisijo, zdravimo s ciklofosfamidom doživljenjskoD. v akutni in vzdrževalni fazi lahko uporabljamo mikofenolat-mofetil E. pri neodzivnosti na terapijo pričnemo zdravljenje z rituksimabom

209. Za zdravljenje lupusa velja:a) Če bolnik s hudo levkopenijo dobi sepso, ga poleg antibiotikov in ostalih podpornih oblik zdravljenja, zdravimo tudi s stimulirajočim faktorjem za rast granulocitov (filgrastin)b) hudo trombocitopenijo zdravimo z visokimi odmerki glukokortikoidovc) pri neodzivnosti na terapijo pričnemo zdravljenje z rituksimabomd) pri neodzivnosti na terapijo pričnemo zdravljenje z anti TNF-alfa

Odgovor:A a, dB b, cC a, bD c, dE a, b, c, d

210. Za antifosfolipidni sindrom velja:a) moramo ga izključiti pri ženskah z več zaporednim spontanimi splavi b) vedno je priključen drugim revmatološkim boleznim, najpogosteje sistemskemu lupusuc) pogostost tromboz narašča s titrom antifosfolipidnih protitelesd) prisotne so lahko multiple arterijske in venske tromboze

Odgovor:A a, b

B b, cC a, c, dD a, b, dE c

211. Za katastrofalni antifosfolipidni sindrom velja:a) prizadeto je večje število organovb) značilne so tromboze večjih žil (predvsem velikih arterij) c) lahko poteka podobno kot trombotična trombocitopenična purpurad) možna je huda trombocitopenija

Odgovor:A a, b, cB b, dC a, c, dD bE b, c

212. Za zdravljenje antifosfolipidnega sindroma velja:a) temeljna zdravila so antikoagulantib) temeljna zdravila so glukokortikoidic) temeljna zdravila so statinid) nosečnice zdravimo sočasno z Aspirinom in nizkomolekularnim heparinom

Odgovor:A a, dB b, dC c, dD dE a

213. Za difuzno kožno obliko sklerodermije velja:a) kožne spremembe se razvijajo hitrob) sočasno se pojavijo težave s požiranjem, Raynaudov fenomen, otekline rokc) pojavljajo se ishemične ulceracije na prstih rokd) pogoste so sklepno-mišične težavee) pljučna hipertenzija je običajno blaga, prevladujejo fibrozne spremembe pljučnega intersticija

Odgovori:A a, b, dB a, b, c, d, eC c, d, eD a, c, d, eE a, b, c

214. Za zdravljenje sistemske skleroze veljaa) za zdravljenje ishemičnih razjed uporabljamo iloprostb) pljučno hipertenzijo zdravimo z visokimi odmerki kalcijevih antagonistov, inhibitorji 5- fosfodiesteraze, antagonisti endotelinskih receptorjev

c) za zdravljenje Raynaudovega fenomena uporabljamo blokatorje receptorjev betad) za zdravljenje hitro napredujočih kožnih sprememb uporabljamo metotreksat

Odgovori:A a, cB b, c, dC c, dD a, b, dE a, d

215. Za Sjögrenov sindrom velja:a) pogosto se pojavlja skupaj z drugimi revmatološkimi vnetnimi boleznimib) pogosteje se pojavlja rak žlez slinavkc) domnevni sprožilci so herpesvirusid) v serumu bolnikov pogosto ugotovimo protitelesa Ro in La

Odgovori:A a, cB a, dC b, c, dD b, dE a, c, d216. Za Sjögrenov sindrom velja:

A. artralgije in neerozivni artritis nista značilna za to bolezenB. več kot 90% bolnikov ima B simptome (vročina, hujšanje, nočno potenje)C. večina bolnikov (>90%) ima Raynaudov fenomenD. večina bolnikov ima hud miozitisE. ledvična prizadetost se običajno kaže z intersticijskim nefritisom

217. Za diagnostiko Sjögrenovega sindroma velja:a) osnovna preiskava je biopsija slinavkeb) RF in ANA so pozitivna pri večini bolnikov (>70%)c) strukturne spremembe slinavk lahko ocenjujemo z UZ preiskavod) značilna je limfocitna infiltracija slinavk

Odgovor:A a, b, c, dB b, cC a, dD a, c, dE b, c, d

218. Za zdravljenje Sjögrenovega sindroma velja:a) prizadetost pljuč in ledvic zdravimo z glukokortikoidi in imunosupresivib) neželeni učinek sekretagogov je predvsem potenjec) dobro so učinkoviti zaviralci TNF-alfad) poleg metotreksata lahko uporabljamo rituksimab

Odgovor:

A a, b, cB b, c, dC a, b, dD a, dE a, b, c, d

219. Za polimiozitis velja:a) ob pravilno postavljeni diagnozi je potrebno skrbno iskati morebitni malignom, saj je maligna novotvorba prisotna pri skoraj polovici bolnikovb) pogosteje kot pri splošni populaciji ugotovimo ne-Hodgkinov limfomc) pogosteje zbolevajo moškid) poleg mišic so lahko prizadeti tudi drugi organi (srce, pljuča, sklepi)

Odgovor:A a, dB c, dC a, b, cD a, b, dE b, c, d

220. Za polimiozitis velja:a) v serumu bolnikov najdemo protitelesa proti Jo-1b) v serumu bolnikov najdemo protitelesa proti Mic) vnetne celice zajamejo mišično vlakno v celotid) izguba mišične moči je postopna

Odgovor:A a, b, c, dB a, c, dC b, c, dD a, dE a, c

221. Pri dermatomiozitisu:a) malignomi so pogostejši kot pri polimiozitisub) najpogosteje ugotovimo Hodgkinov limfomc) ugotavljamo vnetni celični infiltrat, ki je lokaliziran okoli žil - histološko gre za vaskulopatijod) bolnik izrazito hujša, razvije se kaheksija

Odgovori:A a, b, B a, cC a, b, c, dD c, dE c

222. Za polimiozitis/dermatomiozitis velja: a) pogosta je hipertrofija mišicb) v sklopu bolezni se lahko pojavi artritis, ki pa ne poteka agresivno

c) najbolj tipični znak je izguba mišične moči v proksimalnih skupinah mišicd) vodilni znak je huda bolečina mišic

Odgovori:A a, dB c, dC b, cD a, b, c, dE a

223. Za dermatomiozitis/polimiozitis velja:a) kožne spremembe prizadenejo obraz, sprednji zgornji del prsnega koša, nikoli pa okončinb) na obrazu je značilno prizadeta spodnja vekac) lasišče je tipično izvzeto iz kožnih spremembd) viden je livedo retikularis in vaskulitične spremembe ob obnohtju

Odgovori:A a, bB a, cC c, dD a, b, dE d

Za dermatomiozitis/polimiozitis velja:a) na obrazu lahko opazimo rdeče-vijolični eritem zgornje veke b) prizadete so proksimalne skupine mišicc) značilni so rahlo dvignjeni plaki nad sklepi prstov rokd) koža distalnih delov prstov je razbrazdana in se lušči (roka mehanika)

Odgovori:A a, b, c, dB a, c, dC a, b, dD b, c, dE a, b, c

224. Za dermatomiozitis/polimioziti velja:A. povišane so vrednosti aldolaze in kreatin-kinazeB. normalne vrednosti kreatin-kinaze izključijo možnost miozitisaC. povišana je koncentracija hemoglobinaD. pri večini bolnikov (preko 80%) ugotovimo avtoprotitelesa proti Jo-1E. protitelesa proti antigenom Mi so pogostejša kot protitelesa anti-Jo-1

225. Za protitelo Jo-1 velja:a) ugotovimo ga pri 20-30% bolnikov s polimiozitisomb) pri bolnikih z dermatomiozitisom ga ugotovimo redkoc) posebej pogost je pri bolnikih s antisintetaznim sindromom (miozitis, vročina, artritis, interstcijska pljučna prizadetost)d) izredno redko ga ugotovimo pri bolnikih s sočasno maligno boleznijo

Odgovori;A a, b, cB a, b, c, dC a, dD b, dE a

226. Za neopredeljeno sistemsko vezivnotkivno bolezen velja:a) poteka agresivno, hudo prizadane notranje organeb) bolniki imajo pogosto poliartritis, asimetrični Raynaudov fenomenc) prisoten je poliserozitisd) prisoten je polimiozitis

Odgovori:A a, cB b, cC a, b, c, dD a, c, dE a

227. Za sindrom prekrivanja velja: a) o njem govorimo, če so v klinični sliki prisotne klinične in laboratorijske značilnosti več sistemskih vezivnotkivnih boleznib) najpogosteje se z drugimi boleznimi prekriva sistemski lupusc) najpogosteje se z drugimi boleznimi prekriva Sjögrenov sindromd) bolnike zdravimo glede na prevladujočo klinično sliko

Odgovori:A a, bB a, cC a, c, dD b, dE c, d

228. Za sindrom prekrivanja velja: a) o njem govorimo, če so v klinični sliki prisotne klinične in laboratorijske značilnosti več sistemskih vezivnotkivnih boleznib) najpogosteje se z drugimi boleznimi prekriva Sjögrenov sindromc) primer sindroma prekrivanja je mešana vezivnotkivna bolezen (MCTD)d) bolnike zdravimo glede na prevladujočo klinično sliko

Odgovori:A a, bB a, cC a, b, cD b, dE a, b, c, d

229. Za mešano vezivnotkivno bolezen velja:

a) je prekrivajoči sindromb) značilna je prisotnost protiteles proti U1RNPc) značilna je prisotnost protiteles proti Jo-1 in La antigenud) v klinični sliki ugotovimo spremembe skladne za sistemski lupus, sistemsko sklerozo in polimiozitis

Odgovori:A a, bB a, dC c, dD b, dE a, b, d

230. Za mešano vezivnotkivno bolezen velja:a) kaže se z deformirajočim poliartritisom rok in nogb) kaže se z eritematoznimi kožnimi spremembamic) prisoten je poliserozitis; polimiozitis se redkeje pojavid) Raynaudov fenomen je redko prisoten

Odgovori:A a, b, c, dB b, cC a, dD dE b, d

231. Za mešano vezivnotkivno bolezen velja:a) pogost je Raynaudov fenomen in difuzna oteklina prstov rokb) prisotnost cANCAc) pojavi se pljučna hipertenzijad) prisotne so bolečine v mišicah

Ogovor:A a, cB a, bC a, c, dD b, c, dE a

232. Za mešano vezivnotkivno bolezen velja vse, razen:A. pogost je Raynaudov fenomenB. difuzna oteklina prstov rokC. visok titer protiteles proti U1-RNPD. izrazita pljučna fibrozaE. prisotne so bolečine v mišicah

233. Za vaskulitise velja:a) zaradi vnetja pride do okvare in odmrtja žilne steneb) vaskulitisi malih žil lahko prizadenejo veliki žilec) vaskulitisi velikih žil nikoli ne prizadenejo žil manjših od arterij

d) vedno so sekundarni, torej posledica neke druge bolezni

Odgovor:A a, b, cB b, dC c, dD bE a, b, d

234. Za sistemske arteriitise ne velja:A. simptomi so lahko neznačilniB. pojavi se lahko klavdikacijska bolečina C. ledvice in pljuča so izjemno redko prizadetiD. prizadeto je lahko periferno in centralno živčevjeE. lahko se kažejo z urtikarijo

235. Temeljna zdravila za zdravljenje vaskulitičnih sindromov so:A. glukokortikoidi in imunomodulirajoča zdravilaB. protitelesa proti TNF-alfaC. antagonisti nukleozidovD. hiperimuni globulini gamaE. nesteroidni antirevmatiki

236. Za Takayasujev arteriitis velja:a) prizadene manjše arterije in arterioleb) značilne so arterijske in vneske trombozec) klinično so prisotni šumi nad prizadetimi arterijamid) prizadetih je lahko več organskih sistemov (centralni živčni sistem, mišice, prebavila)

Odgovor:A a, dB b, cC c, dD a, dE a, b, c, d

237. Za nodozni poliarteriitis velja:a) je nekrotizirajoči vaskulitis majhnih žil in kapilarb) pojavlja se vzdolž žilne stene, prizadene le adventicijoc) zaradi vnetnega procesa nastajajo anevrizmed) pretežno so prizadete srednje velike arterije, redkeje tudi majhne žile

Odgovor:A a, bB a, cC b, cD b, dE c, d

238. Za nodozni poliarteriitis velja:a) pretežno so prizadete srednje velike arterije, redkeje tudi majhne žileb) najpogosteje so prizadeti ledvice, koža, črevesje, periferni živci in sklepic) najpogosteje je idiopatskid) sekundarna oblika se pojavlja v sklopu okužbe z virusom HIV

Odgovor:A a, dB a, b, c, dC b, c, dD a, b, cE a

239. Za nodozni poliarteriitis velja:a) zaradi vaskulitisa žil kože pogosto nastane livedo retikularisb) pogosta je prizadetost ledvic, zaradi ishemije lahko pride do končne ledvične odpovedic) značilna za bolezen je periferna nevropatijad) pogosta je prizadetost kranialnih živcev in bulbarna simptomatika

Odgovor:A a, dB a, b, cC a, c, dD c, dE a, b, c, d

240. Za nodozni poliarteriitis velja:a) diagnozo postavimo na osnovi meril, ki zajemajo splošne znake (utrujenost, hujšanje, mialgije) in večorgansko prizadetostib) povišani so vnetni kazalci (znaki sistemskega vnetnega dogajanja)c) protitelesa ANCA so praviloma navzočad) za postavitev diagnoze opravljamo biopsijo prizadetega tkiva (kože, mišic, suralnega živca…)

Odgovor:A a, b, cB a, c, dC c, dD a, b, dE a, d

241. Za nodozni poliarteriitis velja:a) možna je periferna nevropatija po tipu multiplega mononevritisab) pri moških je možna prizadetost testisovc) koža je redko prizadeta. Prizadetost kože se kaže kot droben srbeč skvamozen izpuščajd) prizadetost mezenterialnega žilja se kaže s krvavitvami iz prebavil

Odgovor:

A a, b, dB a, dC c, dD b, dE a, b, c, d

242. Za zdravljenje nodoznega poliarteriitisa velja:a) pri izolirani prizadetosti kože uporabljamo glukokortikoide

b) sočasno kožno in ledvično prizadetost zdravimo s glukokortikoidi in ciklofosfamidomc) sočasno zdravljenje z antiagregacijskimi zdravili je zaradi vpletanja v sintezo tromboksana A2 kontraindiciranod) pri življenjsko ogrožajočih stanjih (hude krvavitve iz prebavil, huda periferna nevropatija) uporabimo etanercept ali infliksimab

Odgovor:A a, dB c, dC a, bD a, b, cE a, b, c, d

243. Za zdravljenje nodoznega poliarteriitisa velja:a) pri blagih oblikah bolezni (izolirana prizadetost kože, artritis) uporabljamo glukokortikoide v monoterapijib) sočasno zdravljenje z antiagregacijskimi zdravili je zaradi vpletanja v sintezo tromboksana A2 absolutno kontraindiciranoc) sočasno kožno in ledvično prizadetost zdravimo z glukokortikoidi in zaviralci TNF alfad) pri življenjsko ogrožujočih stanjih (hude krvavitve iz prebavil, huda periferna nevropatija) uporabimo pulze glukokortikoidov

Odgovor:A a, bB a, cC c, dD a, dE a, b, c244. Za granulomatozo s poliangiitisom (Wegenerjevo granulomatozo) velja:

a) je sistemski vaskulitis otrokb) predstavlja enega glavnih vzrokov pridobljenih bolezni srca pri mladih odraslih osebahc) povzroča anevrizme na koronarnih arterijahd) zdravimo jo z visokimi odmerki globulinov gama

Odgovor:A b, cB vse trditve so pravilneC a, c, dD a, dE nič od naštetega ne drži

245. Za Kawasakijevo bolezen velja:e) je sistemski vaskulitis otrokf) predstavlja enega glavnih vzrokov pridobljenih bolezni srca v otroštvug) povzroča anevrizme na koronarnih arterijahh) zdravimo jo z visokimi odmerki globulinov gama

Odgovor:A b, cB vse trditve so pravilneC a, c, dD a, dE nič od naštetega ne drži

246. Za vaskulitise malih žil velja:a) značilna je odsotnost ANCA b) pogosto potekajo s sliko hepatorenalnega sindromac) pogoste so spremembe na kožid) histološko se kažejo kot granulomatozni ali levkocitoklastični vaskulitis

Odgovor:A a, c, dB a, b, cC c, dD b, c, dE a, d

247. Za granulomatozo s poliangiitisom (Wegenerjevo granulomatozo) velja:a) Pri večini bolnikov v serumu bolnikov dokažemo c-ANCA, usmerjeno proti proteinazi-3b) značilno je prisoten je nekrotizirajoči granulomatozni vaskulitis malih do srednje velikih žil v pljučihc) pogost je glomerulonefritisd) bolezen je praviloma blago potekajoča s spontano ozdravitvijo

Odgovor:A a, dB b, c, dC a, c, dD b, cE a, b, c

248. Za granulomatozo s poliangiitisom (Wegenerjevo granulomatozo) velja:a) značilna je prizadetost zgornjih dihal (rinitis, sinusitis, hripavost)b) zaradi nekroz mehkih tkiv pride do predrtja nosnega pretina in sedlaste deformacij nosuc) na rentgenogramu pljuč lahko vidimo zgostitve, ki kavitirajod) značilna je izolirana prizadetost spodnjih dihal in ledvic

Odgovori:A a, b, cB dC a, bD b, cE c, d

249. Za granulomatozo s poliangiitisom (Wegenerjevo granulomatozo) velja:a) prisotna je sočasna pljučna in jetrna odpoved (hepatopulmonalni sindrom)b) prisotna so protitelesa proti bazalni membrani ledvic in pljuč - anti GBM (pulmorenalni sindrom)c) prizadetost ledvic se kaže s hitro napredujočo ledvično odpovedjod) pogosta je arterijska hipertenzija

Odgovori:A a, c, dB dC a, b, c, dD cE a

250. Za granulomatozo s poliangiitisom (Wegenerjevo granulomatozo) velja:A. prisotna je sočasna pljučna in jetrna odpoved (hepatopulmonalni sindrom)B. prisotna so protitelesa proti bazalni membrani ledvic in pljuč - anti GBM (pulmorenalni sindrom)C. prizadetost ledvic se kaže s hitro napredujočo ledvično odpovedjoD. pogosta je arterijska hipertenzijaE. značilne so anevrizme koronarnih arterij

251. Za granulomatozo s poliangiitisom (Wegenerjevo granulomatozo) velja:a) oči so zelo redko prizadeteb) prizadetost pljuč se kaže s gnojnim penastim sputumom c) prizadetost ledvic se kaže kot proteinurija, cilindrurija in eritrociturijad) večina bolnikov ima generalizirane artralgije in mialgije

Odgovori:A a, bB a, b, c, dC c, dD b, c, dE a

252. Za postavitev diagnoze granulomatoza s poliangiitisom (Wegenerjeve granulomatoze) velja:

a) pri približno 90% bolnikov je prisotna c-ANCAb) histološko ugotovimo granulomatozno vnetje, nekroze in vaskulitisc) pri več kot polovici bolnikov ugotovimo pozitivni revmatoidni faktord) najbolj poveden je histološki pregleda vzorce kože ali igelne biopsije ledvic

Odgovori:

A a, dB b, dC b, cD a, bE a, b, c

253. Revmatoidni faktor je lahko prisoten v krvi:a) bolnikov z revmatoidnim artritisomb) bolnikov s Sjögrenovim sindromomc) bolnikov z granulomatozo s poliangiitisom (Wegenerjevo granulomatozo)d) starostnikov brez kliničnih znakov in simptomov za revmatoidni artritis

Odgovori:A a, b, c, dB a, dC a, b, cD a, b, dE d

254. Bolniki z Wegenerjevo granulomatozo (granulomatoza s poliangiitisom) imajo:a) povišano telesno temperaturob) povišan C-reaktivni proteinc) p-ANCA v serumud) rentgensko vidne infiltrate na pljuče

Odgovor:A a, b, c, dB a, b, dC b, c, dD a, c, dE b, c

255. Za zdravljenje granulomatoze s poliangiitisom (Wegenerjeve granulomatoze) velja:

a) zdravljenje začnemo s kombinacijo glukokortikoidov in ciklofosfamidab) pri hujših oblikah bolezni poleg zdravljenja z glukokortikoidi in ciklofosfamidom opravljamo še plazmaferezec) pri najtežjih oblikah bolezni pomagajo le zaviralci TNF-alfad) dobro učinkovit je rituksimab

Odgovor:A a, b, c, dB a, b, cC a, b, dD a, bE b

256. Za zdravljenje granulomatoze s poliangiitisom (Wegenerjeve granulomatoze) velja vse, razen:

A. zdravljenje začnemo s kombinacijo glukokortikoidov in ciklofosfamida

B. pri hujših oblikah bolezni poleg zdravljenja z glukokortikoidi in ciklofosfamidom opravljamo še plazmafereze

C. pri najtežjih oblikah bolezni pomagajo le zaviralci TNF-alfaD. dobro učinkovit je rituksimabE. za vzdrževanje remisije navečkrat uporabljamo metotreksat

257. Za Wegenerjevo granulomatozo (granulomatoza s poliangiitisom) velja:a) nezdravljena bolezen je smrtna v visokem odstotku (>90% v dveh letih)b) po končanem indukcijskem zdravljenju je potrebno vzdrževalno zdravljenjec) relapsi se pojavljajo pri polovici bolnikovd) stranski učinki imunosupresivnega zdravljenja so blagi in prehodni

Odgovor:A a, b, c, dB a, dC b, cD a, bE a, b, c

258. Za mikroskopski poliangiitis velja:a) najpogosteje ugotovimo ledvično prizadetostb) v serumu bolnikov ponavadi dokažemo p-ANCAc) vaskulitis lahko prizadene kožo, ledvica, pljuča ali črevesjed) bolezen je asimptomatska, ugotovimo jo naključno s presejalnimi testi

Odgovori:A a, b, cB cC a, b, dD a, c, dE b, c

259. Za mikroskopski poliangiitis velja:a) pljučna prizadetost je pogosta (pri več kot polovici bolnikov); kaže se z alveolarnimi krvavitvami b) na koži lahko vidimo livedo retikularisc) pogosta je prizadetost koronarnih arterijd) pogoste so simetrične artralgije

Odgovori:A a, b, cB a, b, dC c, dD b, c, dE a, b

260. Za eozinofilno granulomatozo s poliangiitisom (sindrom Churg-Straussove) velja:

a) gre za kombinacijo astme, bazofilije in vaskulitisab) vnetje zajame dihala; sočasno je prisoten nekrotizirajoči vaskulitis malih in

srednje velikih žilc) možne so obilne pljučne krvavitved) prizadetost prebavil se kaže z infarkti v povirju mezenterialnega žilja

Odgovori: A a, b, c, dB a, b, cC c, dD b, c, dE a, b

261. Za eozinofilno granulomatozo s poliangiitisom (sindrom Churg-Straussove) velja:

a) v serumu bolnikov najdemo p-ANCAb) večina bolnikov ima c-ANCAc) zbolevajo večinoma starostniki po 70. letud) gre za kombinacijo astme, eozinofilije in vaskulitisa

Odgovor:A a, dB b, dC b, cD a, c, dE c, d

262. Za IgA vaskulitis drobnega žilja (Henoch-Schoenleinovo purpuro) je značilno:a) prisotna je tipna netrombocitopenična purpura kožeb) najpogosteje zbolijo otrocic) purpura je najpogostejša na spodnjih okončinah in zadnjicid) pri odraslih lahko poteka s sočasno prizadetostjo velikih sklepov spodnjih okončin

Odgovori:A a, bB a, cC b, c, dD a, c, dE a, b, c, d

263. Za IgA vaskulitis drobnega žilja (Henoch-Schoenleinovo purpuro) je značilno:a) artralgije in artritis se pojavijo le pri majhnem delu bolnikovb) pri večini bolnikov so prisotna antinevtrofilna protitelesa (ANCA)c) v steni žil dokažemo IgA depozited) bolečine v trebuhu, driska, slabost

Odgovor:A a, b, dB a, b, cC a, c, dD c, d

E b, c

264. Vaskulitis pri krioglobulinemiji se lahko kaže kot prizadetost:a) kožeb) ledvicc) sklepovd) jeter

Odgovori:A a, cB a, b, c, dC nič od naštetega ne držiD b, dE c, d

265. Diagnozo krioglobulinemije postavimo poleg kliničnega pregleda še s pomočjo:a) kapilaroskopijeb) prisotnosti avtoprotiteles (pozitivni HEP-2 test)c) dokazom krioglobulinov v krvi bolnikad) prisotnostjo ANCA

Odgovori:A a, bB c, dC aD b, dE c

266. Dignozo krioglobulinemije postavimo poleg kliničnega pregleda še s pomočjo:A. kapilaroskopijeB. prisotnosti avtoprotiteles (pozitivni HEP-2 test)C. dokazom krioglobulinov v krvi bolnikaD. prisotnostjo ANCAE. pospešene sedimentacije eritrocitov in prisotnosti revnatoidnega faktorja

267. Pri Behçetovi bolezni lahko ugotovimo:a) ponavljajoče se boleče razjede na ustni sluznici in sluznici spolnih organovb) artralgijec) uveitisd) artritise) arterijske in venske tromboze

Odgovor:A a, b, dB b, c, d, eC a, c, dD a, b, c, d, eE e

268. Burgerjeva bolezen:

a) je pogostejša pri nekadilcihb) kaže se s klavdikacijamic) kaže se s povrhnjimi tromboflebitisi d) po navadi ugotovimo povišane vnetne kazalce

Odgovor:A a, b, c, dB a, dC b, cD a, b, cE b, d

269. Za revmatično polimialgijo velja:a) kaže se z bolečinami v področju ramenskega in medeničnega obročab) pospešena je sedimentacija eritrocitovc) prisotna je jutranja okorelostd) pogosteje se pojavi pri bolnikih s gigantoceličnim arteriitisom

OdgovoriA a, b, dB b, c, dC a, b, cD a, b, c, dE a, d

270. Za revmatično polimialgijo velja vse, razen:A. kaže se z bolečinami v področju ramenskega in medeničnega obročaB. na ramenskem in kolčnem sklepu ugotovimo erozije, v krvi pa so prisotna protitelesa ANCA C. pospešena je sedimentacija eritrocitovD. prisotna je jutranja okorelostE. pogosteje se pojavi pri bolnikih s gigantoceličnim arteriitisom

271. Za gigantocelični arteriitis velja:a) je vaskulitis, ki prizadene kranialne arterije, ki izhajajo iz aortnega lokab) tipično je prizadeta temporalna arterijac) pospešena je sedimentacija eritrocitovd) pogosteje se pojavi pri bolnikih z revmatično polimialgijo

Odgovori:A vse trditve držijoB a, c, dC b, cD nobena trditev ne držiE b, d

272. Za gigantocelični arteriitis velja:a) prizadetost žile je segmentna b) ponavadi ga spremlja hud enostranski glavobolc) zaradi zadebelitve intime lahko nastanejo tromboze v povirju prizadete arterije

d) ponavadi začne nenadoma

Odgovori:A a, b, cB c, dC b, c, dD vse trditve držijoE nobena trditev ne drži

273. Za gigantocelični arteriitis velja:a) možne so motnje vida in slepotab) nekateri bolniki imajo ishemično bolečino žvekalnih mišicc) glavobol je blagd) približno tretjina bolnikov ima nevrološko simptomatiko (cerebrovaskularni inzult, tranzitorna ishemična ataka, mono- ali polinevritis okončin)

Odgovori:A b, c, dB a, dC a, bD a, c, dE a, b, d

274. Za revmatično polimialgijo velja:a) začetek bolezni je po navadi postopen, redkokdaj nenadenb) prizadetost mišic je po navadi simetričnac) mišična moč je močno zmanjšanad) prizadetosti proksimalnih mišic značilno sledi prizadetost distalnih mišic

Odgovor:A a, cB a, dC b, cD a, bE b, d

275. Za gigantocelični arteriitis velja:a) za diagnozo opravimo biopsijo temporalne arterijeb) negativni histološki izvid prizadete arterije izključi možnost gigantoceličnega arteriitisac) anamneza o klavdikacijski bolečini žvekalnih mišic govori v prid diagnozid) tipični bolnik je 40-letni moški kadilec s hiperholesterolemijo

Odgovor:A a, cB a, b, c, dC a, dD a, bE d

276. Za zdravljenje revmatične polimialgije velja:A. po navadi zadostujejo nesteroidni antirevmatikiB. zdravila izbora so glukokortikoidiC. zdravljenje s glukokortikoidi je kontraindicirano, saj lahko zakrije sočasno potekajoči gigantocelični arteriitisD. zdravilo izbora je ciklofosfamid E. zdravila izbora so zaviralci TNF-alfa

277. Za zdravljenje gigantoceličnega arteriitisa velja:a) pri okvari vida zdravimo s pulzi medrolab) če z glukokortikoidi ne dosežemo zadovoljive remisije, dodamo metotreksatc) če z glukokortikoidi ne dosežemo remisije, dodamo abciksimabd) za preprečevanje ishemičnih zapletov (izguba vida, CVI) uvedemo Aspirin

Odgovori:A a, c, dB a, dC a, b, dD a, bE d

278. Za antifosfolipidni sindrom velja: a) z osnovnimi presejalnimi testi za ugotavljanje antifosfolipidnega sindroma določamo antikardiolipinska protitelesa - aCL, lupusne antikoagulante - LA in anti beta-2 glikoproteinb) antifosfolipidna protitelesa so neodvisni napovedni dejavnik za nastanek arterijskih in venskih trombozc) za postavitev diagnoze morajo biti aCL prisotna v visoki koncentraciji d) za postavitev diagnoze moramo teste ponoviti vsaj 2x v razmiku vsaj 12 tednov

Odgovor:A a, b, dB a, b, c, dC a, dD a, cE b, d

279. Vaskulitis v sklopu revmatoidnega artritisa:a) prizadene srednje velike arterije, arteriole in venuleb) lahko (a zelo redko) prizadene pljuča, srce, ledvice, kostic) kaže se z trombotičnimi zaporami koronarnih arterijd) najpogosteje se kaže z infarkti ležišč nohtov

Odgovor:A a, bB b, cC a, b, dD a, cE c

280. Za revmatoidni artritis velja:a) prizadetost pljuč se navadno razvije pri dlje časa trajajočemu revmatoidnem artritisub) prizadetost srca ugotovimo pri približno 10% bolnikov; kaže se kot Liebman-Sacksov endokarditisc) očesna prizadetost je pogosta zaradi osnovne bolezni in zdravil, ki jih uporabljamo za zdravljenje revmatoidnega artritisad) ledvična prizadetost v sklopu revmatoidnega artritisa je lahko posledica vaskulitisa ali amiloidoze

Odgovor: A b, c, dB a, cC a, b, cD a, b, dE a, c, d

281. Z zaviralci TNF alfa zdravimo:a) psoriatični artritisb) ankilozirajoči spondilitisc) revmatoidni artritisd) urični artritis

Odgovor:A a, b, dB a, b, cC a, cD a, b, c, dE c, d

282. Za sklepno prizadetost v sklopu kronične vnetne črevesne bolezni velja:a) umirjanje črevesne bolezni ne vpliva na umirjanje spondilitisab) vnetje perifernih sklepov prične nenadomac) pogost je erozivni artritis d) pri Crohnovi bolezni je pogostejša prizadetost malih sklepov

Odgovori:A c, dB a, bC a, cD b, c, d E a, b, d

283. Podagro vidimo pri:A pomanjkanju vitamina B12B pomanjkanju vitamina B6C uričnem artritisuD pomanjkanju cinkaE zastrupitvi s selenom

284. Za septični artritis velja: a) pogostejši je v predhodno okvarjenih/poškodovanih sklepihb) najpogosteje so prizadeti mali sklepi nog in rokc) pri odraslih so najpogostejši povzročitelji po Gramu pozitivni kokid) običajno je prizadet en sklep, redko je prizadetih več sklepov.

Odgovor:A b, c, dB a, b, cC a, dD a, c, dE a, b, d

285. Za septični artritis velja:a) bolnika lahko zdravimo na domu z visokimi odmerki antibiotika, ki ga prejema per osb) pričeti je potrebno z zgodnjim razgibavanjem prizadetega sklepa za preprečitev kontrakturc) kadar je prizadet velik sklep, ga je potrebno vsakodnevno izpiratid) pri sočasnem osteomielitisu je antibiotično zdravljenje podaljšano

Odgovor:A a, b, dB a, dC b, cD b, dE b, c, d

286. Za sistemski lupus velja:a) značilen je erozivni artritis malih sklepov rokb) značilna prizadetost pri lupusu je poliserozitis c) na zaklopkah pogosto nastanejo sterilne vegetacije (Liebman-Sacksov ednokarditis)d) sluznične razjede (afte v ustih) so številne in močno boleče

Odgovor:A a, bB dC a, c, dD b, cE b, d

287. Katere trditve so pravilne?a) prisotnost antifosfolipidnih protiteles v serumu bolnikov s sistemskim lupusom pomeni, da imajo sindrom prekrivanja (sistemski lupus in antifosfolipidni sindrom)b) prisotnost revmatoidnega faktorja pri bolniku, ki ima z biopsijo slinavke dokazan Sjögrenov sindrom in nima sklepne simptomatike, še ne pomeni sočasne prisotnoste seropozitivnega revmatoidnega artritisac) protitelesa anti-Ro lahko najdemo pri ANA negativnem lupusu in Sjögrenovem sindromu

d) pri Wegenerjevi granulomatozi (granulomatoza s poliangiitisom) je značilna prisotnost c-ANCA

Odgovori:A b, c, dB a, bC a, b, cD a, dE c, d

288. Za antifosfolipidni sindrom velja :a) venske tromboze so pogostejše kot arterijskeb) arterijske tromboze najpogosteje prizadenejo centralno živčevjec) tromboze malega žilja so značilne za katastrofalni antifosfolipidni sindromd) pri nosečnicah so prisotni maternalni in fetalni zapleti

Odgovor:A a, dB b, dC a, b, c, dD b, c, dE a, b

289. Za sistemsko sklerozo veljaa) renalna kriza nastane zaradi funkcionalnega spazma ledvičnega arterijskega žiljab) renalna kriza se kaže z hitro napredujočo ledvično odpovedjo, mikroangiopatično hemolitično anemijo s shizocitic) zaradi malabsorpcije bolniki dostikrat hujšajod) miozitis v sklopu sistemske skleroze je značilno burno potekajoč

Odgovor:A b, c, dB a, dC cD a, b, cE a

290. Za zdravljenje sistemske skleroze velja:a) za zdravljenje ishemičnih razjed uporabljamo iloprostb) pljučno hipertenzijo lahko zdravimo z visokimi odmerki kalcijevih antagonistov, inhibitorji 5- fosfodiesteraze, antagonisti endotelinskih receptorjevc) za zdravljenje Raynaudovega fenomena uporabljamo blokatorje receptorjev betad) arterijsko hipertenzijo zdravimo z zaviralci angiotenzinove konvertaze

Odgovori:A a, cB b, c, dC c, dD a, b, d

E a, b, c, d

291. Za Sjögrenov sindrom velja:a) bolezen sodi med ANCA pozitivne vaskulitiseb) suhost sluznic je posledica avtoimunega uničenja žlezc) suhost sluznic je posledica motenj v delovanju avtonomne živčnega sistemad) pogosta je sočasna prizadetost sklepov

Odgovor:A a, bB a, b, dC b, c, dD a, cE c, d

Klinični primeri:

292. 26-letna bolnica pove, da se ji je pojavila “alergija na sonce”. Opazila je namreč srbeč izpuščaj na obrazu, vratu in prsih (glejte sliko). Do sedaj podobnih težav ni imela. Vzela je tableto loratadina (H1 antihistaminik), po katerem ni opazila izboljšanja. Opravite naslednje laboratorijske preiskave: sedimentacijo eritrocitov (62 mm /uro), CRP (20 mg/L), število levkocitov je 3,0x109/L, v DKS 5% limfocitov.

Kakšna je vaša delovna diagnoza?A sistemski lupusB dermatomiozitisC Sjögrenov sindromD alergija na sonceE sinuzitis

293. 26-letna bolnica pove, da se ji je pojavila “alergija na sonce”. Opazila je namreč srbeč izpuščaj na obrazu, vratu in prsih (glejte sliko). Do sedaj podobnih težav ni imela. Vzela je tableto loratadina (H1 antihistaminik), po katerem ni opazila izboljšanja. Opravite naslednje laboratorijske preiskave: sedimentacijo eritrocitov (62 mm /uro), CRP (20 mg/L), število levkocitov je 3,0x109/L, v DKS 5% limfocitov. Revmatoidni faktor in protitelesa proti citruliranemu cikličnemu peptidu so negativna.

Katere ciljane preiskave so indicirane (1487)?a) HEP-2 (ANA titer), anti ds-DNAb) nativni urin in urinski sedimentc) antinevtrofilna protitelesa (ANCA)d) protitelesa proti glomerulni bazalni membrani

Odgovori:A a, cB b, dC c, dD a, bE b, c

294. Pri asimptomatskem 52-letnem moškem z indeksom telesne mase 29 so na “managerskem” pregledu ugotovili hiperurikemijo. Kakšna je ustrezna obravnava?.

a) bolnika napotite v urgentno revmatološko ambulantob) svetujete zmanjšan vnos beljakovin ter povečan vnos ogljikovih hidratov in nasičenih maščobc) svetujete hujšanjed) uvedete alopurinol

Odgovori:A aB bC c, dD nič od naštetegaE b, d

295. 40-letni bolnik poišče vašo pomoč ob 3 uri zjutraj v urgentni ambulanti zaradi otekle noge. Pri pregledu ugotovite močno otečen nart in gleženj. Poškodbo zanika. Oteklina, rdečina in bolečnost so ga zbudile iz spanja, po Aspirinu ne izzvenijo. Gre za debelega bolnika (BMI 34), ki se sicer zdravi zaradi povišanega krvnega tlaka (kombinirano zdravljenje s zaviralcem angitenzinove konvertaze in tiazidnim diuretikom), hiperlipidemije (rosuvastatin). Zadnjih 5 let ima mejno glikemijo, zdravila (očitno tudi dieto) odklanja. Pred 1 letom je med počitnicami imel podobne težave, ki so spontano minile po nekaj dneh. Bolnik je febrilen 38 stC, frekvenca srca 100/min, RR 190/110 mm

Hg, v laboratoriju ugotovite levkocitozo (14x109) povišano sedimentacijo (90), CRP (90) in urat (900 mikromol/L). Kaj morate izključiti oziroma katera so urgentna stanja, ki so najverjetnejša pri bolniku?

A zagon putike ali septični artritis B zagon putike ali osteoartrozaC akutni zagon revmatoidnega artritisaD panični napad, hipertenzivna krizaE granulomatoza s poliangiitisom (Wegenerjeva granulomatoza)

296. 40-letni bolnik poišče vašo pomoč ob 3 uri zjutraj v urgentni ambulanti zaradi otekle noge. Pri pregledu ugotovite močno otečen nart in gleženj. Poškodbo zanika. Oteklina, rdečina in bolečnost so ga zbudile iz spanja, po Aspirinu ne izzvenijo. Gre za debelega bolnika (BMI 34), ki se sicer zdravi zaradi povišanega krvnega tlaka (kombinirano zdravljenje s zaviralcem angitenzinove konvertaze in tiazidnim diuretikom), hiperlipidemije (rosuvastatin). Zadnjih 5 let ima mejno glikemijo, zdravila (očitno tudi dieto) odklanja. Pred 1 letom je med počitnicami imel podobne težave, ki so spontano minile po nekaj dneh. Bolnik je febrilen 38 stC, frekvenca srca 100/min, RR 190/110 mm Hg, v laboratoriju ugotovite levkocitozo (14x109) povišano sedimentacijo (90), CRP (90) in urat (900 mikromol/L). Odločite se za punkcijo močno oteklega sklepa. tekočina je gosta, ne smrdi. Kristalov ne morete določiti, glukoza v tekočini je 6 mmol/L (v serumu 9 mmol/L). Kako boste zdravili bolnika?

a) nesteroidni antirevmatik v visokem odmerku (3x800 mg ibuprofena ali 120 mg etokoksiba 1 teden)b) sistemski glukokortikoid (32 mg Medrola 2-4 dni s hitrim nižanjem do ukinitve) v kolikor s nesteroidnim antirevmatikom ni umiritve simptomovc) paracetamol 8g dnevno v razdeljenih odmerkihd) lokalno hlajenje

Odgovori:A a, dB a, b, dC b, c, dD a, b, c, dE a

297. 27-letna bolnica z ulceroznim kolitisom je ob terapiji z metilprednizolonom dosegla remisijo glede drisk. V zadnjem mesecu slabše spi, ponoči se zbuja zaradi bolečini v križu. Na ciljana vprašanja pove, da ima jutranjo okorelost, bolečine v križu sevajo v ritnici in stegna, popustijo po ketoprofenu. Zanika poškodbo. V ustih je opazila afte. Opravite UZ, ki pokaže artritis kolčnega sklepa, RTG aksialnega skeleta in medenice pokaže sakroileitis. Kakšna je najverjetnejša

diferencialna diagnoza?A. ankilozirajoči spondilitis ali septični artritisB. Behçetova bolezen ali enteropatični artritisC. psoriatični artritis ali lupusD. Behçetova bolezen ali reaktivni artritisE. nič od naštetega

298. 32-letni bolnik, ki ima že vrsto let luskavico s prizadetostjo nohtov, poišče vašo pomoč zaradi oteklega, bolečega, okorelega kazalca desne roke. Zanika poškodbo. Na RTG ne ugotovite obsklepne ali kostne destrukcije, z UZ ugotovite vnete kite fleksorjev. HEP-2, revma faktor in anti-citrulinska protitelesa (ACPA) so negativni, povišan je CRP. Kakšna je vaša delovna diagnoza?

a) seronegativni revmatoidni ali reaktivni artritisb) psoriatični ali reaktivni artritisc) psoriatični artritis ali artritis v sklopu SLEd) seronegativni revmatoidni artritis ali septični artritise) nič od naštetega

299. 32-letni bolnik, ki ima že vrsto let luskavico s prizadetostjo nohtov, poišče vašo pomoč zaradi oteklega, bolečega, okorelega kazalca desne roke. Zanika poškodbo. Na RTG ne ugotovite obsklepne ali kostne destrukcije, z UZ ugotovite vnete kite fleksorjev. HEP-2, revma faktor in anti-citrulinska protitelesa (ACPA) so negativni, povišan je CRP. Kako bi ga zdravili?

a) visoki sistemski odmerki metilprednizolona (375-500 mg dnevno, 3 dni zapored)b) visoki odmerki nesteroidnih antirevmatikovc) lokalna aplikacija glukokortikoidad) metotreksat

Odgovori:A a, bB aC b, cD b, dE d

300. Prevzeli ste ambulanto v odročnem kraju na podeželju. V čakalnici opazite 70 letno bolnico, ki je prišla po recepte za zdravila “za revmo”. Pregledate bolnico in njeno kartoteko ter najdete RTG sliko. Kakšna je vaša diagnoza?

a) mutilantna oblika psoriatičnega artritisab) revmatoidni artritisc) artritis zaradi odlaganja kristalovd) osteoartroza e) reaktivni artritis

301. 30 letna bolnica 1 leto opaža občasno občutek težkih rok, občasno ji otekajo zapestja in metakarpofalangelani sklepi. Med nosečnostjo je bila brez težav, sedaj opaža ponovno otekanje proksimalnih sklepov rok in zapestij. Pri kliničnem pregledu ugotovimo simetrično otekle in boleče metakarpofalangealne in proksimalne interfalangealne. Zanika fotosenzibilnost, afte, izpadanje las. Z usmerjenimi laboratorijskimi preiskavami ugotovimo pozitiven revmatoidni faktor, anti-citrulinska protitelesa (ACPA), povišano sedimentacijo (90 mm/uro) in CRP (60 mg/ml), v DKS ni pomika. Katera je najverjetnejša delovna diagnoza?

A. sistemski lupusB. revmatoidni artritisC. septični artritis D. sistemska sklerozaE. sistemski lupus

302. 30 letna bolnica 1 leto opaža občasno občutek težkih rok, občasno ji otekajo zapestja in metakarpofalangelani sklepi. Med nosečnostjo je bila brez težav, sedaj opaža ponovno otekanje proksimalnih sklepov rok in zapestij. Pri kliničnem pregledu ugotovimo simetrično otekle in boleče metakarpofalangealne in proksimalne interfalangealne. Zanika fotosenzibilnost, afte, izpadanje las. Z usmerjenimi laboratorijskimi preiskavami ugotovimo pozitiven revmatoidni faktor, anti-citrulinska protitelesa (ACPA), povišano sedimentacijo (90 mm/uro) in CRP (60 mg/ml), v DKS ni pomika. Napotimo jo na slikovno diagnostiko. Katera je osnovna slikovna

preiskava, ki bi jo pri opisani bolnici opravili najprej?a) RTG obeh rok in zapestijb) RTG kolen c) MRI sakroiliakalnega predelad) RTG atlantookcipitalnega sklepae) CT rok in zapestja

303. 30 letna bolnica 1 leto opaža občasno občutek težkih rok, občasno ji otekajo zapestja in metakarpofalangelani sklepi. Med nosečnostjo je bila brez težav, sedaj opaža ponovno otekanje proksimalnih sklepov rok in zapestij. Pri kliničnem pregledu ugotovimo simetrično otekle in boleče metakarpofalangealne in proksimalne interfalangealne. Zanika fotosenzibilnost, afte, izpadanje las. Z usmerjenimi laboratorijskimi preiskavami ugotovimo pozitiven revmatoidni faktor, anti-citrulinska protitelesa (ACPA), povišano sedimentacijo (90 mm/uro)) in CRP (60 mg/ml), v DKS ni pomika. Napotimo jo na slikovno diagnostiko. Kakšen izvid RTG rok pričakujete?:

A. hude erozije, deformacijeB. osteosklerozaC. osteofitiD. normalen oz z minimalnimi spremembamiE. osteoporoza

304. 30 letna bolnica 1 leto opaža občasno občutek težkih rok, občasno ji otekajo zapestja in metakarpofalangelani sklepi. Med nosečnostjo je bila brez težav, sedaj opaža ponovno otekanje proksimalnih sklepov rok in zapestij. Pri kliničnem pregledu ugotovimo simetrično otekle in boleče metakarpofalangealne in proksimalne interfalangealne. Zanika fotosenzibilnost, afte, izpadanje las. Z usmerjenimi laboratorijskimi preiskavami ugotovimo pozitiven revmatoidni faktor, anti-citrulinska protitelesa (ACPA), povišano sedimentacijo (90 mm/uro)) in CRP (60 mg/ml), v DKS ni pomika. Na rentgenski sliki rok ni pomembnih sprememb. V laboratoriju dodatno ugotovimo nizko komponento komplementa C3c. Pri bolnici gre najverjetneje za sočasno potekajoči:

a) vaskulitisb) pljučnicoc) nevropatijod) amiloidozoe) CREST

305. 32-letno bolnico so napotili na IPP zaradi suma na globoko vensko trombozo in PE (ena pogostejših napotnih diagnoz na IPP). Z UZ okončin je vidna proksimalna ileofemoralna tromboza. Za izključitev pljučne embolije naročite računalniško tomografijo (CTA), kar bolnica odkloni. Je namreč noseča, otrok nima, do sedaj je imela 4 spontane splave.Katero stanje je potrebno izključiti pri bolnici?

A Henoch Schoenlein purpuraB poliarteriitis nodosaC Behçetovo bolezenD Takayasujev arteriitisE antifosfolipidni sindrom

306. 32-letno bolnico so napotili na IPP zaradi suma na globoko vensko trombozo in PE (ena pogostejših napotnih diagnoz na IPP). Z UZ okončin je vidna proksimalna ileofemoralna tromboza. Za izključitev pljučne embolije naročite računalniško tomografijo (CTA), kar bolnica odkloni. Je namreč noseča, otrok nima, do sedaj je imela 4 spontane splave.Katero ciljano preiskave boste opravili?

A določitev antifosfolipidnih protitelesB določitev antitrombina IIIC določitev ANCAD HEP-2 test (ANA titer) E določitev revmatoidnega faktorja, anti-citrulinskih protiteles (ACPA)

307. 32-letno bolnico so napotili na IPP zaradi suma na globoko vensko trombozo in PE (ena pogostejših napotnih diagnoz na IPP). Z UZ okončin je vidna proksimalna ileofemoralna tromboza. Za izključitev pljučne embolije naročite računalniško tomografijo (CTA), kar bolnica odkloni. Je namreč noseča, otrok nima, do sedaj je imela 4 spontane splave. Odvzamete kri za diagnostični test, ki naj bi potrdil vašo delovno hipotezo, ampak na izvid bo potrebno počakati. Bolnica na vsak način želi nadaljevati z nosečnostjo. Kako jo boste pričeli zdraviti?

A nizki odmerek acetilsalicilne kisline B nizki odmerek acetilsalicilne kisline in nizkomolekularni heparinC nizki odmerek N-acetil-cisteina in kumarinD dabigatran E kumarin in aspirin

308. 32-letno bolnico so napotili na IPP zaradi suma na globoko vensko trombozo in PE (ena pogostejših napotnih diagnoz na IPP). Z UZ okončin je vidna proksimalna ileofemoralna tromboza. Za izključitev pljučne embolije naročite računalniško tomografijo (CTA), kar bolnica odkloni. Je namreč noseča, otrok nima, do sedaj je imela 4 spontane splave.Odvzamete kri za diagnostični test, ki naj bi potrdil vašo delovno hipotezo, ampak na izvid bo potrebno počakati. Začnete jo zdraviti z nizkim odmerkom acetilsalicilne kisline in nizkomolekularnim heparinom. Po 2 mesecih je ponovno napotena k vam. Pove vam, da je imela ponovno spontani splav. V tem času ste že pridobili rezultate ciljanih preiskav na avtoprotitelesa, rezultat je bil pozitiven. Kakšen je vaš naslednji terapevtski ukrep?

A uvedete ji nizkomolekularni heparin

B uvedete ji Aspirin, ki ga bo prejemala doživljenjskoC uvedete ji varfarin, ki ga bo prejemala doživljenjskoD terapiji ni potrebnaE uvedete ji klopidogrel ali tikagretol

309. 40-letna bolnica po obojestranski mastektomiji zaradi hormonsko aktivnega karcinoma dojk je 1 leto po terapiji opazila rdeč izpuščaj po čelu, zgornjih vekah in prsnem košu. Utrujena je, opaža občasno povišano temperaturo do 37.5 stC. Shujšala je za 4 kg (nenamerno). Na ciljana vprašanja pove, da jo občasno bolijo mali sklepi rok. Dodatno je opazila suho, razpokano in luščečo kožo na blazinicah prstov rok. HEP-2 je pozitiven. Anti dsDNA, anti-citrulinska protitelesa (ACPA) in revma faktor so negativni.

Kakšna je vaša delovna diagnoza?A sistemska skleroza B lupusC psoriatični artritisD Wegenerjeva granulomatoza (granulomatoza s poliangiitisom)E dermatomiozitis

310. 40-letna bolnica po obojestranski mastektomiji zaradi hormonsko aktivnega karcinoma dojk je 1 leto po terapiji opazila rdeč izpuščaj po čelu, zgornjih vekah in prsnem košu. Utrujena je, opaža občasno povišano temperaturo do 37.5 stC. Shujšala je za 4 kg (nenamerno). Na ciljana vprašanja pove, da jo občasno bolijo mali sklepi rok. Dodatno je opazila suho, razpokano in luščečo kožo na blazinicah prstov rok. HEP-2 je pozitiven. Anti dsDNA, anti-citrulinska protitelesa (ACPA) in revma faktor so negativni.

Katere dodatne preiskave so smiselne?A biopsija kože in mišic, RTG pc, aldolaza, kreatinkinazaB kapilaroskopijaC UZ mišicD magnetno resonančno slikanje mehkih tkiv vratu E ANCA

311. Pri bolnici srednjih let ste ugotovili migratorni artritis velikih sklepov (kolena) z sočasno depresijo, osebnostnimi motnjami. Katera kombinacija odgovorov pride diferencialno diagnostično najverjetneje v poštev?

A. Whipplova bolezen, Lymska boreliozaB. celiakija, Whipplova bolezen C. ankilozirajoči spondilitis, reaktivni artritisD. artritisi zaradi odlaganja kristalov, Whipplova bolezenE. revmatoidni artritis, celiakija

312. Pri bolniku s splošno utrujenostjo, mialgijami, povišano temperaturo, hujšanjem, proteinurijo, hemoptizami in parezo peroneusa posumite na katere revmatološke bolezni?

a) Wegenerjeva granulomatoza (granulomatoza s poliangiitisom)b) mikroskopski poliangiitisc) Sindrom Churg-Straussove (eozinofilna granulomatoza s poliangiitisom)d) gigantocelični arteriitis

Odgovor:A a, bB a, b, cC b, c, dD a, b, c, d E a, d

1. Kaj so škodljivi neželjeni učinki zdravil? a) neželjene reakcije na zdravilo dano v pravilnem odmerku in na pravilen načinb) neželjene reakcije na zdravilo dano pomotoma v prevelikem odmerku, vendar na pravilen načinc) neželjene reakcije na zdravilo dano v pravilnem odmerku na napačen načind) neželjene reakcije na zdravilo dano v pravilnem odmerku in na pravilen način, vendar nepravemu bolnikue) neželjena reakcija na zdravilo dano ob nepravi indikaciji, vendar na pravilen način

2. Bolniki z zastrupitvijo, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, se v Sloveniji najpogosteje zastrupijo z: a) zdravilib) strupenimi gobamic) prepovedanimi drogamid) plinie) čistili

3. Toksični učinek strupa je vedno sorazmeren z zaužitim odmerkom strupa. Ugotovitve, ki veljajo za farmakokinetiko zdravil v terapevtičnih odmerkih, ne veljajo vedno za kinetiko istega zdravil pri hudih zastrupitvah, kjer zaužiti odmerek presega 10-100-kratni terapevtični odmerek. ( 1445)a) obe trditvi sta pravilnib) obe trditvi sta le delno pravilnic) obe trditvi sta nepravilnid) prva trditev je pravilna, druga trditev je nepravilnae) prva trditev je nepravilna, druga trditev je pravilna

4. Povežite kazalce toksikokinetike a) biološka uporabnostb) porazdelitveni volumenc) hitrostna konstanta izločanja iz krvi (biološka razpolovna doba)d) začetna koncentracija strupa v plazmi

a) količnik med količinama absorbiranega in vnesenega strupab) navidezni volumen telesne tekočine v katerem bi celotna količina strupa v telesu imela enako koncentracijo kakor v krvic) čas v katerem se koncentracija v krvi zmanjša za polovico d) količnik med celotno absorbirano količino strupa in porazdelitvenim volumnom

Odgovori: a) aa, bb, cc, ddb) ab, ba, cc, ddc) ac, bb, cd, dad) aa, bb, cd, dce) ad, bb, ca, dc

5. Strupi z velikim porazdelitvenim volumnom (>1 l/kg telesne teže) se kopičijo v zunajžilnem prostoru. Hemodializa je lahko učinkovita metoda za odstranjevanje strupov z majhnim porazdelitvenim volumnom. (str). a) obe trditvi sta pravilnib) obe trditvi sta pravilni in vzročno povezanic) obe trditvi sta nepravilnid) prva trditev je pravilna, druga trditev je nepravilnae) prva trditev je nepravilna, druga trditev je pravilna

6. Strupi, ki upočasnijo peristaltiko (npr. antiholinergiki) podaljšajo fazo absorpcije strupa iz želodca in črevesja. Veliko količine nekaterih strupov (npr. acetilsalicilna kislina) lahko po zaužitju tvorijo slabo topne konglomerate iz katerih se aktivna snov počasi in dolgo absorbira. (str)a) obe trditvi sta pravilnib) obe trditvi sta pravilni in vzročno povezanic) obe trditvi sta nepravilnid) prva trditev je pravilna, druga trditev je nepravilnae) prva trditev je nepravilna, druga trditev je pravilna

7. Katero zdravilo se lahko v telesu po zastrupitvi presnovi v presnovek, ki je veliko bolj toksičen kot zdravilo samo? (str)a) paracetamolb) benzodiazepinc) nesteroidni antirevmatikd) verapamile) acetilsalicilna kislina

8. Strupi z veliko molekulsko maso in slabo vodotopnostjo se izločajo pretežno z žolčem v prebavila (npr. amanitin - strup zelene mušnice), kjer se lahko ponovno vsrkajo v krvni obtok. S ponavljajočimi odmerki aktivnega oglja lahko prekinemo enterohepatični obtok strupa. (str 1448)a) obe trditvi sta pravilnib) obe trditvi sta pravilni in vzročno povezanic) obe trditvi sta nepravilnid) prva trditev je pravilna, druga trditev je nepravilnae) prva trditev je nepravilna, druga trditev je pravilna

9. Alkalni seč pospeši izločanje šibkih kislin (npr. acetilsalicilne kisline). Forsirana diureza ob ustrezni spremembi pH urina lahko pospeši izločanje zdravil. (str) a) obe trditvi sta pravilnib) obe trditvi sta pravilni in vzročno povezanic) obe trditvi sta nepravilnid) prva trditev je pravilna, druga trditev je nepravilnae) prva trditev je nepravilna, druga trditev je pravilna

10. Strup, ki ga želimo pospešeno odstraniti iz telesa s pomočjo hemodialize mora imeti: a) velik porazdelitveni volumenb) majhen porazdelitveni volumenc) visok odstotek vezave na plazemske beljakovined) nizek odstotek vezave na plazemske beljakovinee) porazdelitve volumen in odstotek vezave na plazemske beljakovine nista pomembna

Odgovor:a) b, db) a, cc) b, cd) ee) b, a

11. V maščobah topne kemikalije dobro prehajajo v mleko in se izločajo z dojenjem. Dojeni otrok se lahko zastrupi z metadonom, če mati, ki ga doji, uživa metadon v prevelikih odmerkih. a) obe trditvi sta pravilnib) obe trditvi sta pravilni in vzročno povezanic) obe trditvi sta nepravilnid) prva trditev je pravilna, druga trditev je nepravilnae) prva trditev je nepravilna, druga trditev je pravilna

12. Za antiholinergični sindrom je značilno: a) solzenje, mioza, bradikardija, nemirb) slinjenje, mioza, tahikardija, sedacijac) suha usta, midriaza, bradikardija, sedacijad) suha usta, midriaza, tahikardija, nemire) suha usta, mioza, retenca urina, povišana telesna temperatura

13. Poveži laboratorijske preiskave s posameznimi zastrupitvami. a) organofosforni insekticidi a) methemoglobin v krvi

b) kumarinski rodenticidi b) acido-bazno stanje c) glikozidi digitalisa c) serumski nivo kalijad) etilenglikol d) INR (protrombinski čas)e) nitriti e) aktivnost psevdoholinesteraze v serumu

Odgovor: a) ae, bd, cc, db, eab) ad, be, cc, db, eac) ab, bd, cc, de, ead) ae, bd, cc, de, ede) ae, bc, cb, de, ea

14. Pri kateri bolezni/zastrupitvi je povečana anionska vrzel? a) zastrupitvi z etilenglikolomb) zastrupitvi s acetilsalicilno kislino (Aspirin)c) diabetični ketoacidozid) zastrupitvi z metanolom e) zastrupitvi s benzodiazepinom

Odgovor:a) a, b, c, db) a, b, ec) b, c, d, ed) ae) b, c

15. Znižan serumski nivo glukoze lahko povzročijo zastrupitve s/z: (str)a) insulinomb) etanolomc) sulfonilsečninami (npr.glikvidon)d) benzodiazepini (npr. diazepam)e) ogljikov monoksid

Odgovor: a) a, b, c b) a, b, c, d, ec) a, cd) ae) d, e

16. Nezavestne zastrupljence položimo na hrbet, ker lahko vdihnejo želodčno vsebino. Aspiracijska pljučnica je najpogostejši zaplet zastrupitev z zdravili. (str)a) obe trditvi sta pravilnib) obe trditvi sta pravilni in vzročno povezanic) obe trditvi sta nepravilnid) prva trditev je pravilna, druga trditev je nepravilnae) prva trditev je nepravilna, druga trditev je pravilna

17. Nezavestnega zastrupljenca pred izpiranjem želodca: a) intubiramo b) namestimo v levi bočni položajc) položimo na hrbetd) namestimo v desni bočni položaj e) obrnemo na trebuh

Odgovor:

a) a, bb) bc) a, cd) a, de) e

18. Izberite pravilno odmerjanje aktivnega oglja pri zastrupitvi (začetni odmerek) .a) 10 g oglja /kg telesne teže oziroma največ 250 gb) 1 tbl oglja /kg telesne teže oziroma največ 25 gc) 1 g oglja/kg telesne teže oziroma največ 25 gd) 10 mg oglja/kg telesne teže oziroma največ 2,5 ge) 0,1 g oglja/kg telesne teže oziroma največ 5 g

19. Pri zastrupitvi s katerim strupom je zdravljenje z aktivnim ogljem kontraindicirano? a) jedkovinob) alkoholc) zdravilad) strupene gobee) heroin

20. Aktivno oglje NI učinkovito pri zastrupitvi: a) s paracetamolomb) z ekstazijemc) z zeleno mušnico d) z etanolome) z metadonom

21. Izberite ustrezne kombinacije zastrupitev in ustreznih antidotov. (od )a) benzodiazepini a) flumazenilb) heroin b) atropinc) metanol c) kalcijev klorid / glukonatd) zaviralci kalcijevih kanalčkov d) etanole) organofosfati e) nalokson

Odgovor:a) aa, be, cd, dc, ebb) ae, ba, cd, dc, ebc) aa, be, cc, db, edd) aa, be, cc, dd, ebe) ae, ba, cc, db, ed

22. Kaj je protistrup pri zastrupitvi z organofosfornimi živčnimi strupi? a) atropinb) fizostigmin

c) kalcijd) naloksone) flumazenil

23. Kaj mora popiti zastrupljenec, ki je po pomoti zaužil jedkovino? (str)a) navadno vodob) mlekoc) nevtralizacijsko sredstvod) ničesare) čimveč katerekoli tekočine

24. Kako izzovemo bruhanje v sklopu prve pomoči pri zastrupitvah? a) z draženjem mehkega neba in zadnje stene žrela b) s slano vodoc) z udarcem v trebuhud) s sirupom ipekakuanjee) izzivanje bruhanja ni potrebno.

25. Pri katerih zastrupitvah je v sklopu prve pomoči izzivanje bruhanja kontraindicirano? :a) zastrupitvah z jedkovinami (kisline, baze, jedke soli)b) zastrupitvah z bencinom, nafto, petrolejemc) zastrupitvah, ki povzročajo krčed) moteni zavesti ali odsotnem žrelnem refleksue) nosečnicah

Pravilen odgovor je a) a, b, cb) a, b, c, d, ec) b, c, ed) ee) a

26. Pri katerih zastrupitvah je v sklopu prve pomoči indicirano izzivanje bruhanja? a) zastrupitvah s kislinamib) zastrupitvah z bencinomc) zastrupitvah z gobamid) zastrupljencih z moteno zavestjo ali odsotnem žrelnem refleksue) nosečnicah

27. Izpiranje želodca je kontraindicirano a) pri zaužitju kislin in lugovb) pri zaužitju zelene mušnicec) pri zaužitju metanola

d) če je zastrupljenec nezavesten in je endotrahealno intubirane) pri zaužitju etanola

28. Hemodializa ni učinkovita pri zastrupitvi s/z: a) salicilatib) benzodiazepinic) etilenglikolom d) etanolome) metanolom

29. Za zastrupitev s katerim strupom/zdravilom sta značilni bradikardija in hipotenzija? a) zaviralci kalcijevih kanalčkovb) benzodiazepinic) teofilind) ekstazie) zelena mušnica

30. Za zastrupitev z amfetamini je značilno: a) sedacija, hipotenzija, bradikardija, suha kožab) nemir, hipertenzija, tahikardija, epileptični krčic) nezavest, ozki zenici, počasno in plitko dihanjed) hipertenzija, tahikardija, počasno in plitko dihanjee) aktivacija parasimpatičnega živčevja

31. Kaj vključuje klinična slika zastrupitve z ekstazijem? a) zmedenost, agresivnost, široke zenice, hitro bitje srca, krči,b) zaspanost, široke zenice, hitro bitje srca, krči,c) zmedenost, agresivnost, ozki zenici, hitro bitje srca, krči,d) zmedenost, agresivnost, široke zenice, počasno bitje srca, krči,e) nezavest, ozki zenici, počasno bitje srca, krči.

32. Katera trditev ni pravilna? a) Zastrupitev z zaviralci kalcijevih kanalčkov povzroči bradikardijo in hipotenzijo.b) Zastrupitev z zaviralci adrenergičnih receptorjev beta povzroči bradikardijo in hipotenzijo.c) Zastrupitev z zaviralci angiotenzinske konvertaze povzroči bradikardijo in hipotenzijo.d) Zastrupitev z zaviralci adrenergičnih receptorjev alfa povzroči tahikardijo in hipotenzijo.e) Zastrupitev s spodbujevalci adrenergičnih receptorjev beta povzroči tahikardijo in hipotenzijo.

33. Pri katerem bolniku moramo takoj pomisliti na zastrupitev z zaviralci kalcijevih kanalčkov: (str)a) hipotenzivnem b) hipotenzivnem in bradikardnemc) hipotenzivnem in tahikardnemd) nezavestneme) bradikardnem

34. Znak zastrupitve z zaviralci kalcijevih kanalčkov ni: (str)a) nezavestb) hipotenzijac) bradikardijad) upočasnjena peristaltikae) bradipneja

35. Zastrupitve s triciklični antidepresivi povzročajo motnje srčnega ritma. Zastrupitve z zaviralci ponovnega prevzema serotonina povzročajo epileptične napade. Zastrupitve z antidepresivi zdravimo s hemodializo. (str)a) vse tri trditve so pravilne.b) prvi dve trditvi sta pravilni, tretja trditev je napačna.c) prva trditev je pravilna, druga in tretja trditev sta napačni.d) prva in tretja trditev sta pravilni, druga trditev je napačna.e) Vse tri trditve so napačne.

36. Katera sprememba EKG zapisa ob zastrupitvi s tricikličnimi antidepresivi najbolj in najpogosteje nakazuje nevarnost pojava motnje srčnega ritma? a) podaljšana doba QT in razširjen kompeks QRSb) skrajšana doba QTc) razširjen kompleks QRSd) podaljšana doba PRe) bradikardija in podaljšana doba QT

37. Eno uro po prepiru je mož našel v postelji nezavestno ženo in poklical reševalce. Pred nekaj dnevi je žena obiskala zdravnika, ki ji je predpisal »pomirjevala«, vendar mož ne ve katerih. Na kaj boste pomislil najprej? ( )a) zastrupitev z benzodiazepinib) možgansko kapc) psihozod) septični šoke) zastrupitev z antidepresivi

38. Kako boste poleg anamneze najhitreje potrdili sum na zastrupitev z benzodiazepini? a) z aplikacijo flumazenila

b) s CT glavec) z aplikacijo kisikad) z aplikacijo nalokosonae) s toksikološko analizo krvi

39. Kaj naredimo pri nezavestnem bolniku s sladkorno bolniku pri katerem posumimo na zastrupitev z insulinom? a) takoj mu damo intravenski odmerek glukozeb) najprej določimo serumski nivo glukoze, ker ima mogoče diabetično ketoacidozoc) takoj mu damo glukagond) v usta mu zlijemo sladkan čaje) damo mu počasno infuzijo glukoze in pazimo, da ne povzročimo hiperglikemije

40. Zastrupitve s katerimi strupi lahko povzročijo antiholinergični sindrom? a) volčja češnjeb) antihistaminikic) spazmolitiki, nap butilskopolamind) antipsihotiki, nap. haloperidole) nesteroidni antirevmatiki

Odgovor: a) a, b, c, db) ac) a, cd) b, d, ee) c, d

41. 16-letna bolnica je zjutraj zaradi slabosti zaužila več tablet antiemetika (tietilpirazin) in prišla popoldne v urgentno ambulantno zaradi hudih bolečin v spodnjem delu trebuha, kjer si zatipala otrdino. Vzorca seča ni mogla oddati. Zakaj? a) verjetno ima vnetje slepiča in zaradi slabosti ni uživala zadosti tekočineb) verjetno ima retenco urina zaradi antiholinergičnega učinka zdravilac) verjetno ima rak maternice ali mehurjad) verjetno je nosečae) vse težave so psihične izvora

42. Kaj boste storili pri bolnici, pri kateri sumite na retenco urina, nastalo po zaužitju več tablet antiemetika (tietilpirazin)? a) bolnico dom takoj poslal na ultrazvočno preiskavo trebuhab) dal ji bom zdravilo proti bolečinamc) vstavil ji bom urinski kateterd) močno bom pritisni na trebuh in preveril ali je priteklo kaj urinae) dal ji bom fizostigmin

43. Najpogostejše zastrupitve z rastlinami so pri mladostnikih zastrupitve z navadnim kristavcem in volčjo češnjo. Znaki zastrupitve z volčjo češnjo in navadnim kristavcem so široki zenici, suhe sluznice, topla in pordela koža, hitro bitje srca, težko odvajanje vode, povišana telesna temperatura, halucinacije, delirij, krči in nezavest. a) obe trditvi sta pravilnib) obe trditvi sta le delno pravilnic) obe trditvi sta nepravilnid) prva trditev je pravilna, druga trditev je nepravilnae) prva trditev je nepravilna, druga trditev je pravilna

44. Poveži zaužito zdravilo in najverjetnejši znak zastrupitve z njim. a) zaspanost a) benzodiazepinb) epileptični krči b) antiepileptik karbamazepinc) počasen utrip c) zaviralec adrenergičnih receptorjev betad) bruhanje, bolečine v trebuhu d) nesteroidni antirevmatik

Pravilen odgovor:a) aa, bb, cc, ddb) ab, ba, cc, ddc) ac, bd, cb, dad) ac, bd, ca, dbe) ad, bc, cb, da

45. Kaj pri zastrupitvah z benzodiazepini NI res? a) so najpogostejše zastrupitve z zdravilib) bolniki so nezavestnic) protistrup je naloksond) bolniki dihajo počasi in plitkoe) bolniki so ohlapni

46. Pri zastrupitvi s katerim strupom se bo zastrupljenec prebudil po aplikaciji flumazenila? a) benzodiazepinomb) heroinomc) tricikličnim antidepresivomd) etanolome) metadonom

47. Kaj je najbolj značilno za zastrupitve z zaviralci adrenergičnih receptorjev beta? a) bradikardija in hipotenzijab) epileptični krči c) nezavestd) hipotenzija in tahikardijae) bradikardija

48. Povežite simptome in znake z ustrezno zastrupitvijo? a) bruhanje in driska a) zelena mušnicab) nezavest b) ogljikov monoksidc) bradikardija in hipotenzija c) zaviralci adrenergičnih receptorjev betad) sindrom neusteznega izločanja AVP d) ekstazie) krvavitev e) rodenticid (strup za podgane)

Odgovori:a) aa, bb, cc, dd, eeb) ae, bb, cc, da, edc) aa, bc, cb, dd, eed) ab, bd, cc, de, eae) ab, ba, ce, dc, ed

49. Povežite zastrupitve in laboratorijske preiskave, ki so pri posameznih zastrupitvah pomembne pri odločitvi o načinu zdravljenja. a) zastrupitev z zeleno mušnico a) INRb) zastrupitev s paracetamolom b) nivo strupa/zdravila v krvi c) zastrupitev z digoksinom c) nivo serumskega kalijad) zastrupitev s kokainom d) EKGe) zastrupitev z ogljikovim monoksidom e) nivo karboksihemoglobina

Odgovor:a) aa, bb, cc, dd, eeb) ab, ba, cd, dd, eec) aa, bb, ce, dc, edd) ab, ba, cc, de, ede) aa, bc, cb, dd, ee

50. Za katero zastrupitev je značilna mioza? a) heroinb) ekstazic) etanold) marihuanae) amfetamini

51. Znaki zastrupitve z ekstazijem so predvsem posledica spodbude simpatičnega živčevja. Najnevarnejša posledica zastrupitve z ekstazijem je hipertermija. a) obe trditvi sta pravilnib) obe trditvi sta pravilni in vzročno povezanic) obe trditvi sta nepravilnid) prva trditev je pravilna, druga trditev je nepravilnae) prva trditev je nepravilna, druga trditev je pravilna

52. Poveži strup in običajno mesto oziroma okoliščino zastrupitve. a) zastrupitev z ogljikovim monoksidom a) tuširanje v kopalnici s plinskim grelcemb) zastrupitev z žveplovodikom b) čiščenje kanalizacijec) zastrupitev z ekstazijem c) plesanje na množični rejv zabavi d) zastrupitev z gama-hidroksibutiratom d) posilstvo na »prijateljevi« zabavi e) zastrupitev z dušikovim oksidom e) polnjenje silosa s krmo

Odgovori:a) aa, bb, cc, dd, eeb) ae, bb, cc, dd, eac) ac, be, cd, dc, ead) aa, bb, cd, dc, eee) aa, be, cc, dd, eb

54. V garaži so našli nezavestnega alkoholika in plinska analiza arterijske krvi ob sprejemu v bolnišnico je pokazala hudo presnovno acidozo. Katera zastrupitev bi lahko pri zgornjem bolniku povzroči hudo presnovno acidozo?a) zastrupitev z etanolomb) zastrupitev z etilenglikolomc) zastrupitev z metanolomd) zastrupitev z ogljikovim monoksidome) zastrupitev z benzodiazepinom

Odgovora) a, b, c, d, eb) a, b, c, dc) b, cd) b, c, d, ee) e

55. Povežite zastrupitve z drogami z ustreznimi simptomi in znaki. a) heroin a) nezavest in ozki zenicib) kokain b) akutni miokardni infarktc) ekstazi c) hipertemijad) kanabis d) slabost, bruhanje, tahikardija, tresenje, strahe) etanol e) nezavest, bruhanje, ohlapnost, zaudarjanje po žganju

Odgovor: a) aa, bb, cc, dd, eeb) aa, bc, cb, dd, eec) ae, bb, cc, dd, ead) aa, bd, cc, db, eee) ad, bc, cb, da, ee

56. Pri kateri zastrupitvi lahko v seču najdemo kristale kalcijevega oksalata? a) etilenglikolb) etanol

c) ocetna kislinad) ogljikov monokside) difenbahija

57. Kaj je lahko vzrok nezavesti pri bolniku, ki prekomerno uživa alkohol in tudi ob pregledu zaudarja po alkoholni pijači? a) zastrupitev z etanolomb) hipoglikemijac) poškodba glaved) jetrna encefaloptija ob cirozi jetere) Wernickejeva encefalopatija ob pomanjkanju vitamina B1

Odgovor:a) a, b, c, d, eb) ac) a, c, ed) a, d, ee) a, b, c, d

58. Pri kateri od naštetih zastrupitev se najpogosteje odločamo za zdravljenje s hemodializo? a) z etilenglikolomb) z etanolomc) z zaviralci kalcijevih kanalčkovd) z antipsihotikie) z ogljikovim monoksidom

59. Zastrupitve z antipsihotiki (fenotiazini) lahko povzročijo: a) nezavestb) plitko in počasno dihanjec) epileptične krčed) motnje srčnega ritmae) hipotenzijo

Odgovor: a) a, b, c, d, eb) a, bc) a, c, dd) b, ee) c

60. Kaj ni značilno za zastrupitev z GHB (gama-hidroksibutirat)? a) nezavestb) počasno in plitko dihanjec) hipotenzijad) bradikardija

e) hipertermija

61. Kaj je značilno za zastrupitev z zeleno mušnico? a) povišan INRb) prvi znaki zastrupitve nastopijo prvo uro po zaužitjuc) miozad) halucinacijee) skrajšan protrombinski čas

62. Za katero zastrupitev ni značilna nezavest ob sprejemu bolnika v bolnišnico? a) zastrupitev z benzodiazepinib) zastrupitev z ogljikovim monoksidomc) zastrupitev s heroinomd) zastrupitev z etanolome) zastrupitev z zeleno mušnico

63. Znaki zastrupitve ob zaužitju jedkovine so lahko: a. bolečina v ustih, žrelu, za prsnico in v trebuhub. slinjenjec. težko požiranjed. bruhanje krvavkaste vsebinee. hripavost

Pravilen odgovor:a) b, c, d, eb) a, b, c, d, ec) a, c, d, ed) a, b, ce) a, b, c, d

64. Za zastrupitev s katerim strupom ni značilna mioza? a) heroinomb) organofosfatic) metadonomd) ogljikovim monoksidome) karbamati

65. Kaj vključuje klinična slika pika gada ali modrasa? ( )a. drobni ranici, ki sta razmaknjeni 5 mmb. hitro napredujoča oteklina na mestu pikac. pomodrelost predela kože z modro rdečimi lisami in črtamid. slabost, bruhanje, driskae. hitro dihanje in hitro bitje srca

Pravilen odgovor:a) a, b, c, d, eb) a, b, c

c) a, b, c, d,d) a, b, c, ee) a, c, e

66. 20-letnega moškega so pripeljali na pregled iz nočnega lokala zaradi hude bolečine za prsnico in občutka dušenja ( 1492)Katero preiskavo bi naredili najprej? a) EKGb) RTG pljučc) toksikološko analizo urinad) serumski nivo troponinae) nobene od naštetih

67. Na zastrupitev s katerim strupom/drogo bi najprej pomislili pri 20-letnem moškem, ki so ga pripeljali na pregled iz nočnega lokala zaradi hude bolečine za prsnico in občutka dušenja? ( 1492)a) kokainb) ekstazic) kanabisd) etanole) heroin

68. Katera droga pospešuje tovorjenje krvnih strdkov in aterosklerozo (seminar za študente)a) kokainb) heroinc) ekstazid) kanabise) etanol

69. V zidanici na Dolenjskem so zvečer našli zmedenega moškega, ki je hitro in globoko dihal ter tekom popoldneva oslepel. Na katero bolezen boste pomislili? a) zastrupitev z metanolb) zastrupitev z etanolomc) zastrupitev z orgonofosfatni insekticidd) zastrupitev z modro galico ob škropenju trtee) možgansko kap

70. Kaj boste takoj dali bolniku, pri katerem sumite na zastrupitev z metanolom? a) etanolb) atropinc) glukozod) nič, počakal bom izvide laboratorijskih preiskave) pomirjevalo

71. Kakšne rezultate laboratorijskih preiskav pričakujete pri zastrupitvi z metanolom? a) presnovno acidozo s povišano anionsko vrzeljob) hiponatremijoc) znižan nivo plazemske holinesterazed) presnovno alkalozoe) presnovno acidozo z normalno anionsko vrzeljo

72. Kaj najdemo pri zastrupitvi z metanolom? a) oksalatne kristale v urinu b) zvečano osmolarno vrzel in presnovno alkalozoc) zvečano anionsko vrzel in presnovno acidozod) zmanjšano anionsko vrzel in presnovno acidozoe) presnovno alkalozo

73. Katera trditev NI pravilna? a) Zastrupitev s paracetamolom povzroči akutno odpoved jeterb) Zastrupitev z zeleno mušnico povzroči akutno odpoved jeterc) Zastrupitev z metanolom povzroči akutno ledvično odpovedd) Zastrupitev s paracetamolom povzroči akutno ledvično odpovede) Zastrupitev z metanolom povzroči akutno jetrno odpoved

74. Kaj povzroči zastrupitev z nesteroidnimi antirevmatiki? a) slabostb) bolečino v trebuhuc) bruhanjed) zmedenoste) zanašanje pri hoji

Odgovor: a) a, b, c, d, eb) a, d, cc) a, c, d) b, d, ee) b, c

75. Kaj ni znak zastrupitve z ogljikovim monoksidom? a) glavobolb) zmedenostc) slabostd) bruhanjee) kašelj

76. Kaj je protistrup pri zastrupitvi z ogljikovim monoksidom?

a) 100% kisikb) 60% kisikc) metilensko modrilod) hiperventilacijae) ogljikov dioksid

77. 18-letno žensko so našli nezavestno v kopalnici, kjer se je tuširala. Med prevozom v bolnišnico se je prebudila, vendar je bila ob pregledu še zmedena in se ni spominjala dogodka. Na glavi je imela manjšo odrgnino. Na katero bolezen boste pomislili najprej? a) zastrupitev s CO b) možgansko krvavitevc) pljučno embolijod) zastrupitev z benzodiazepini ali etanolome) sindrom GMAS

78. S čim boste pričeli zdraviti bolnico, pri kateri sumite na zastrupitev s CO? a) kisikom b) flumazenilomc) glukozod) ničemer, počakal bom izvide laboratorijskih preiskave) takoj jo bom odpeljal na CT glave

79. S katero preiskavo lahko potrdiš diagnozo zastrupitve s CO? a) oksimetrijo (določitev nivoja karboksihemoglobina)b) EKGc) CT glaved) toksikološko analizo urinae) določitvijo nivoja etanola v krvi

80. Na stranišču v gostilni so našli nezavestnega mlajšega moškega. Ob pregledu je imel ozki zenici in plitko ter počasi dihal. Na katero bolezen boste najprej pomislili? a) zastrupitev s heroinomb) zastrupitev s kokainomc) možgansko krvavitevd) pljučnicoe) zastrupitev z etanolom

81. Kako boste najhitreje potrdil sum na zastrupitev s heroinom? a) z naloksonomb) z določitvijo koncentracije prepovedanih drog v urinuc) s CT glaved) z laboratorijske preiskave krvi (CRP, hemogram, plinska analiza krvi) in rentgenogramom pljuč

e) z določitvijo koncentracije etanola

82. Kaj je najverjetneje vzrok poslabšanja respiratorne insuficience nezavestnem pri bolniku, zastrupljenem s heroinom eno uro po sprejemu v bolnišnico? a) zaradi nekardiogenega pljučnega edemab) zaradi ARDSc) zaradi pljučniced) zaradi pnevmotoraksae) zaradi pljučne embolije

83. Kaj so znaki zastrupitve s heroinom? a) nezavest, ozki zenici, počasno in plitko dihanje, šibek utrip, podhlajenost,b) nezavest, široki zenici, počasno in plitko dihanje, šibek utrip, podhlajenost,c) nezavest, ozki zenici, počasno in globoko dihanje, šibek utrip, podhlajenost,d) nezavest, ozki zenici, počasno in plitko dihanje, šibek utrip, povišana telesna temperatura,e) agresivnost, ozki zenici, počasno in plitko dihanje, šibek utrip, podhlajenost.

84. Kaj ni znak zastrupitve s heroinom? a) nezavesta) ozki zenicib) počasno dihanjec) plitko dihanjed) agresivnost

85. Pri zastrupitev s katerim strupom bolniki ob sprejemu v bolnišnico običajno nimajo iluzij ali halucinacij? a) rdeča mušnicab) volčja češnjac) psilocibed) LSDe) heroin

86. Za katero zastrupitev je najbolj značilna akutna jetrna odpoved? a) paracetamolb) ogljikov monoksidc) etanold) ekstazie) benzodiazepini

87. Kaj sta znaka zastrupitve po zaužitju nafte? a) nezavest in krčib) slabost in bruhanjec) kašljanje in dušenje

d) bruhanje in glavobole) hipotenzija in epileptični krči

88. Pri kateri zastrupitvi je pomembna določitev koncentracije zdravila/droge v krvi zaradi odločitve o zdravljenju s protistripom? a) zastrupitev z benzodiazepinib) zastrupitev s paracetamolomc) zastrupitev z antidepresivid) zastrupitev s heroinome) zastrupitev z organofosfati

89. Zastrupitev s katero rastlino je smrtno nevarna? a) jesenski podlesek (Colhicium autumnale)b) pomladanski žafran (Crocus vernus)c) divji bezeg (Sambucus racemosus)d) grenkoslad (Solanum dulcamara)e) dobrovita (Viburnum lantana)

90. 60-letnega »naravnega zdravilca« so našli zmedenega ob gozdu. Ob pregledu je bil nemiren, imel privide, široki zenici in pordelo ter suho kožo. EKG je pokazal sinusno tahikardijo. Na katero bolezen bi pomislili? a) zastrupitev z volčjo češnjob) zastrupitev z etanolomc) zastrupitev z ogljikovim monoksidomd) hipertirozoe) pik strupene kače

91. 45-letna pihalka stekla v steklarni Rogaški slatina je prišla na pregled zaradi večmesečne utrujenosti, slabosti, krčevitih bolečin v trebuhu in zaprtosti. Na katero bolezen boste pomislili? a) zastrupitev s svincemb) zastrupitev z živim srebromc) hipotirozod) malignom prebavile) depresijo

92. Kakšen izvid krvne slike pričakujete pri zastrupitvi s svincem? a) anemijo in bazofilno punktirane eritrociteb) makrocitno anemijoc) mikrocitno anemijod) normalno krvno slikoe) bazofilno punktirane eritrocite

93. Katere laboratorijske preiskave potrebujete za izračun anionske vrzeli? ( )

a) serumsko koncentracijo natrijevega ionab) serumsko koncentracijo kloridnega ionac) serumsko koncentracijo bikarbonatad) serumsko koncentracijo glukozee) pH krvi

Odgovor: a) a, b, cb) a, b, c, dc) a, bd) b, c, d, ee) c, e

94. Kakšen izvid plinske analize arterijske krvi in pulzne oksimetrije pričakujete pri zastrupitvi z ogljikovim monoksidom? (ni v knjigi)a) zasičenost hemoglobina s kisikom določena s pulznim oksimetrom je normalnab) zasičenost hemoglobina s kisikom določena s pulznim oksimetrom je znižanac) zasičenost hemoglobina s kisikom določena s plinsko analizo arterijske krvi je normalnad) zasičenost hemoglobina s kisikom določena s plinsko analizo arterijske krvi je znižanae) parcialni tlak kisika določen s plinsko analizo arterijske krvi je normalenf) parcialni tlak kisika določen s plinsko analizo arterijske krvi je znižan

Odgovor:a) a, c, eb) b, d, fc) b, d, ed) a, c, fe) a, d, f

95. Kaj NI znak zastrupitve z marihuano (THC)? (ni v knjigi, seminar za študente)a) vznemirjenostb) prividi in prisluhic) tiščanje v prsnem košud) razbijanje srca in hiter utripe) nezavest