of 18 /18
AndrejLUKŠIČ OKOLJSKENEVLADNEORGANIZACIJE VSLOVENIJI Prveportretnepoteze Uvod Oblikovanjaučinkovitihjavnihpolitik(publicpolicies)vdružbahkolektivne- gasamopoškodovanjanivečmogočeprepustitizgoljtradicionalnimpolitičnim institucijamkotstaparlamentin(alicelosamo)vladnaadministracija .'Vklju- čevanjeposameznikovaliorganizacijvproceseoblikovanjapolitik(policies) moramorazumetikotimperativ,sajsenatanačinmobilizirajoneizkoriščeniobsto- ječisocialniviri,kiigrajonadvsekoristnovlogoprireševanjukompleksnihin večnivojskihproblemov.Parlamentarnodemokracijojezatopotrebnoinstitu- cionalnonadgraditispolitičnimimrežji(policynetworks),kiposvojifunkciji zapolnjujejoprostormedtrgominhierarhičnoorganiziranimiinštitucijami .V Slovenijismovzpostaviliinstitucionalniaranžmapovzoruparlamentarne demokracije,vzpostavilismotudipravilatržnegaravnanja,čakapanasdruga stopnjademokratizacije,t .j .izgradnjamreži]vposameznihpolitičniharenah .Vto Dr.Andrej Lukšič,docentnaFakultetizadr užbenevede. Nevladneokoljskeorganizacijesovjunijuleta1997zaprimere,koželijovodnosudozunanjih akterjevnastopitikotenotenakter ;sprejeleimeokoljskomrežje . Socialnadiferenciacijasevtehdružbahpojavljanadvanačina,insicervnaraščanjufunkcionalne usmerjenostiinvrazpršitvipomembnihpolitičnihvirov(policyresursov) . VečoslovenjenjupojmanetworkzbesedomrežjesilahkobralecpreberevTIP, š t. 4/96,st :596-603 . IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Povzetek. Razvojokoljskihnevladnihorganizacijinokolj- skegamrežja'vSlovenijijeprispeldotočke,kojezanadalj- njirazvoj1 .nujnaspremembavrazumevanjuvlogein mestanevladnegasektorjasplohpritransformiranjujavne- gasektorjainprirazvojudemokracijein2 .kojetrebaz zavestnejšofinančnopolitikovzpostavitipogojezabolj smeloizraboinnadaljnjirazvojobstoječihvolonterskihin participativnihpotencialov.Prispevekrazkrivanekatere notranjepotencialeokoljskihnevladnihorganizacijinna osnovitegaoblikujepredlogezaspremembenakonceptual- ni,sistemski,strateškiinpolitičniravni . Ključnipojmi: okoljskenevladneorganizacijevSloveniJi, kadrovski,finančni,materialniinkomunikacijskipotencia- liokoljskihNVO,neposrednademokracija,predlogiza demokratizacijo . TEORIJAINPRAKSAlet .35,5/1998,str .877-894 877

OKOLJSKE NEVLADNE ORGANIZACIJE V SLOVENIJIdk.fdv.uni-lj.si/db/pdfs/tip19985Luksic.pdf · ti izvaja manj kot tretjina NVO in lahko rečemo, da te organizacije predstavljajo TEORIJA

  • Author
    buidieu

  • View
    217

  • Download
    2

Embed Size (px)

Text of OKOLJSKE NEVLADNE ORGANIZACIJE V SLOVENIJIdk.fdv.uni-lj.si/db/pdfs/tip19985Luksic.pdf · ti izvaja...

  • Andrej LUKI

    OKOLJSKE NEVLADNE ORGANIZACIJEV SLOVENIJIPrve portretne poteze

    Uvod

    Oblikovanja uinkovitih javnih politik (public policies) v drubah kolektivne-ga samopokodovanja ni ve mogoe prepustiti zgolj tradicionalnim politiniminstitucijam kot sta parlament in (ali celo samo) vladna administracija .' Vklju-evanje posameznikov ali organizacij v procese oblikovanja politik (policies)moramo razumeti kot imperativ, saj se na ta nain mobilizirajo neizkorieni obsto-jei socialni viri, ki igrajo nadvse koristno vlogo pri reevanju kompleksnih invenivojskih problemov. Parlamentarno demokracijo je zato potrebno institu-cionalno nadgraditi s politinimi mreji (policy networks), ki po svoji funkcijizapolnjujejo prostor med trgom in hierarhino organiziranimi intitucijami . VSloveniji smo vzpostavili institucionalni aranma po vzoru parlamentarnedemokracije, vzpostavili smo tudi pravila trnega ravnanja, aka pa nas drugastopnja demokratizacije, t.j . izgradnja mrei] v posameznih politinih arenah . V to

    Dr. Andrej Luki, docent na Fakulteti za dr ubene vede.Nevladne okoljske organizacije so v juniju leta 1997 za primere, ko elijo v odnosu do zunanjih

    akterjev nastopiti kot enoten akter; sprejele ime okoljsko mreje .Socialna diferenciacija se v teh drubah pojavlja na dva naina, in sicer v naraanju funkcionalne

    usmerjenosti in v razpritvi pomembnih politinih virov (policy resursov).Ve o slovenjenju pojma network z besedo mreje si lahko bralec prebere v TIP , t . 4/96, st : 596-603 .

    IZVIRNIZNANSTVENI

    LANEK

    Povzetek. Razvoj okoljskih nevladnih organizacij in okolj-skega mreja' v Sloveniji je prispel do toke, ko je za nadalj-nji razvoj 1. nujna sprememba v razumevanju vloge inmesta nevladnega sektorja sploh pri transformiranju javne-ga sektorja in pri razvoju demokracije in 2 . ko je treba zzavestnejo finanno politiko vzpostaviti pogoje za boljsmelo izrabo in nadaljnji razvoj obstojeih volonterskih inparticipativnih potencialov. Prispevek razkriva nekaterenotranje potenciale okoljskih nevladnih organizacij in naosnovi tega oblikuje predloge za spremembe na konceptual-ni, sistemski, strateki in politini ravni .Kljuni pojmi: okoljske nevladne organizacije v SloveniJi,kadrovski, finanni, materialni in komunikacijski potencia-li okoljskih NVO, neposredna demokracija, predlogi zademokratizacijo .

    TEORIJA IN PRAKSA let . 35, 5/1998, str. 877-894

    877

  • 878

    Andrej LUKI

    nas silijo razlina nereena praktina vpraanja, med katere sodijo tudi ekoloka,okoljska in naravovarstvena vpraanja .

    Dosedanji razvoj in razprave o delovanju okoljskih nevladnih organizacij sopokazale, da je vpraanje institucionalne umeenosti in drubene koristnostinevladnega, neprofitnega in volonterskega sektorja v Sloveniji e odprto . Inte-gralne, sistematine in nartne politike vkljuevanja posameznikov in javnosti,organizirane v razline asociacije in zdruenja, v procese odloanja preprosto ni .Participativne forme, kolikor so obstajale v prejnji politini ureditvi, so bile uki-njene in odpravljene . Na okoljevarstvenem podroju je v vejem obsegu smelaorganizirana javnost participirati le na projektu izgradnje avtocestnega kria . Patudi strokovni potenciali dravljanov, organiziranih v okoljskih nevladnih organi-zacijah, niso bili v okoljsko politiko vkljueni ni drugae kot ad hoc in provi-zorino (sodelovanje pri oblikovanju nekaterih podzakonskih aktov, pri zaitivoda, mokri, ivali itd .) . Sicer pa se na tem kot tudi na drugih podrojih s stranidravnih intitucij ni ni takega poelo, kar bi lahko prepoznali kot namerno si-stematino vzpostavljanje pogojev za javno participacijo .

    Kot politolog, kateremu gre za vzpostavljanje komunikacijskih form, v katerihje ele mogoe kolektivno tehtno premiljati praktina ekoloka, okoljska in na-ravovarstvena vpraanja, sem se usmeril na premiljanje mesta in vloge okoljskihnevladnih organizacij v javnem in politinem prostoru v Sloveniji . Premiljanje jezasnovano na raziskavi, ki jo je izvedla raziskovalna skupina Centra za politolokeraziskave na Intitutu za drubene vede pri Fakulteti za drubene vede v Ljubljani,podatke pa sem dobil v raziskavi Regionalnega okoljskega centra za srednjo invzhodno Evropo. S prispevkom elim zarisati prve portretne poteze in opozoritina obstojee potenciale okoljskih nevladnih organizacij ter nakazati mone smerinadaljnjega razvoja v kontekstu sodobnih tokov in zahtev po participaciji vdravah Evropske unije, ki jih Slovenija mora zaeti spotovati in upotevati v pro-cesu priblievanja in vkljuevanja vanjo .

    Osnovne znailnosti okoljskih nevladnih organizacij

    V sredini prejnjega stoletja so nastale prve prostovoljne organizacije v Slo-veniji, ki so se ukvarjale s podrojem okolja, narave in tudi z ljudmi v njej . Tovrstneorganizacije so se od tedaj dalje mnoile, imele so tudi vedno ve lanov, igrale sorazline kulturno politine in sistemske vloge, imele pa so tudi razline pravne sta-tuse in se tudi razlino imenovale . V devetdesetih letih jih prepoznavamo pod

    To se je najbolj nazorno kazalo skozi politiko financiranja projektov. Finanne podpore so bilerazprene po ministrstvih podr ono omejene enkratne, nedolgorone, nizke in atomizirane brezmonosti za sinergine uinke na podroju okolja .Takna finanna politika govori, da je izvrnadravna oblast na podroju okoljevarstva izvajala koncept, ki nima vgrajene vizije trajnostnega razvojain zato z vidika zahtev Agende 21 v prihodnje nima perspektive.

    V prispevku prikazani empirini podatki so obdelani le do prve ravni (izrauni procenti) . Nadaljnaobdelava ni bila mogoa, ker mi ni bila dostopna baza podatkov . Tam, kjer bi bila nadaljna obdelavasmiselna in v kateri smeri, jo v opombah tudi nakaem .

    TEORIJA IN PRAKSA let . 35, 5/1998

  • Andrej LUKI

    imenom "nevladne organizacije" (NVO)6 . Ta oznaka se je v slovenskem javnemprostoru zaela uveljavljati leta 1993, ko so se drutva zaela prepoznavati kot ne-vladne, volonterske in neprofitne organizacije, zato da bi ustrezale kriterijem tujihfundacij, ki so zaele delovati v Sloveniji, pri dodeljevanju finannih podpor.' S tuji-mi finannimi sredstvi se je v slovenski politini prostor vselilo ne le novo skupnoime za drutva, fundacije in privatne zavode, pa pa se je v druboslovni misli za-el uveljavljati tudi koncept, ki ga v zahodnih razvitih parlamentarnih demokraci-jah poznajo pod irim imenom "tretji sektor" in pa "javna participacija" .

    Vsa drutva, ki so uradno registrirana in bi jih lahko po zunanjih kriterijih ana-litino uvrstili med okoljevarstvene nevladne organizacije, pa se vendarle ne pre-poznajo kot okoljske nevladne organizacije. Zato smemo govoriti, da med okoljskenevladne organizacije sodijo le tista drutva, zavodi in fundacije, ki so se same pre-poznale kot take in se tudi registrirale pri Regionalnemu okoljskemu centru in priMinistrstvu za okolje in prostor. V Sloveniji je taknih organizacij nekaj ve kot 140in v nadaljevanju elim pokazati na nekaj najosnovnejih karakteristik tehsamoopredeljenih okoljskih nevladnih organizacij in jih komentirati s prebliski, kiniso zgolj analitinega znaaja .

    Z nastajanjem strank, razpadom SFRJ ter z osamosvojitvijo in s spremembopolitinega sistema v Sloveniji, drutva in njihove zveze kot organizirani kolektivniakterji niso razpadli ali se kako drugae transformirali . Nasprotno . Na podrojuvarovanja okolja in zaite narave so se pojavila nova drutva, privatni zavodi infundacije, ki so po tevilu lanov manj mnoini, so pa bolj strokovno-akcijskousmerjeni .

    Nevladne organizacije so se pojavile najprej v razvitih zahodnih demokracijah ele z razkrojemsocialne drave konec sedemdesetih in v zaetku osemdesetih let . Z neokonservativno in neliberalno poli-tiko je bila drava razreena opravljanja doloenih socialnih razlog, ki so sicer vitalnega pomena za repro-dukcijo in revitalizacijo drabe in kulture sploh . Za to podroje, za katerega kapital ni bit neposrednozainteresiran, saj ga ni mogoe dobikonosno organizirati, neokonservativistina koncepcija dravnepolitike pa se mu je odpovedala, seje v sociolokih in politolokih teorijah pojavilo ime tretji sektor ; ki soga vsebinsko opredelili kot nekaj, kar ni povezano z vlado oz dravo, kar ni povezano s profitabilnostjoin kije v principu volontersko . Kolektivni akterji, ki so se pojavili na tem tretjem sektorju, so se organiziraliv razlinih pravnih formah, dobili pa so skupni naziv nevladne,, neprofitne, volonterske organizacije . Vtretji sektor sodijo asi tisti kolektivni akterji, ki opravljajo kako drubeno koristno dejavnost ozrazreujejo praktine ivljenjske probleme (predvsem socialne, socializacijske, ekoloke, mirovne itd .) .Dejavnosti primerno so tudi ustrezno drugae organizirani, sicer pa v okviru norm, ki jih pravne dravedopuajo .okoljevarstvene NVO v Slovenija so bili s strani raziskovalca uvreni glede na predpostavljenousmerjenost med organizacije/skupine, ki uveljavljajo javni interes ("skupno dobro" ). Same sebe pa soNVO glede na pomen, ki ga imajo v drubi, opredelile v 7 primerih, da uveljavljajo interese, zadeve, ki sov obe dobro, v enem primeru pa, da uveljavljajo interese svojega lanstva in drugih jedi oz organizacij,ki so v podobnem poloaju oz imajo enake interese kot njihova organizacija oz, lani . S tem dajejo oko-ljevarstvene organizacije zakonodajalcu jasno vedeti, da je dosedanji pravni okvir, ki veino NVO vodika drutvo, neustrezen. Po obstojei zakonodaji so namre drutva organizacije,, ki so namenjene prven-steno zadovoljevanju interesov lanov in ne irih javnih interesov .

    Pravni status se z novim poimenovanjem e na spremenil in ostaja e odprto vpraanje .

    TEORIJA IN PRAKSA let . 35, 5/1998

    879

  • 880

    Andrej LUKI

    Tabela 1: Dinamika ustanavljanja organizacij (NVO) po letih

    Vir: REC (1997) : Problems, Progress and Possibilities

    Iz tabele 1 je razvidno, da se je na tem podroju proces pluralizacije nevladnih,volonterskih in neprofitnih organizacij zael krepiti po letu 1991, da je dosegelvrhunec leta 1993 in da se sedaj poasi umirja . Na osnovi tega lahko zakljuimo, dase je pluralizacija kolektivnih akterjev, ki delujejo na podroju okolja, narave inljudi v njej, bolj ali manj zakljuila in da se tudi v prihodnje ne bo bistveno spre-menila . Tako lahko raunamo, da bo na tem podroju bolj ali manj aktivno delo-valo okoli 150 nevladnih, neprofitnih in volonterskih organizacij . Z aktivnejo poli-tiko bi bilo sicer mogoe spodbuditi e kakne dodatne korekture, v osnovi pa sezdi, da so obstojei potenciali v Sloveniji dobili svojo organizacijsko formo .

    Kje se ti potenciali prostorsko' nahajajo lahko ugotovimo iz podatkov, kjeimajo NVO sede in na kateri ravni delujejo .

    Tabela 2: Levilo organizacij (NVO) glede na sede

    sede

    dele vv Ljubljani 44v enem izmed vejih mest 21v manjem mestu, vasi

    35

    Vir. REC (1997): Problems, Progress and Possibilities

    Nastajanje okolikih NVO v devetdesetih letih je mogoe pogledati tudi v kontekstu upadanja poli-tine moi Zelenih in govori o tem, da seje ekoloka zavest dravljanov nadela drugo organizacijskoformo, in zdi se, primernejo za praktino reevanje okoljskih problemov .

    Na osnovi teh podatkov in medsebojnem krianju bi bilo mogoe natanno doloiti tudi (narisan)prostorsko in podrono pokritost Slovenije z okoljskimi advokati .

    TEORIJA IN PRAKSA let . 35. 5/1998

    leto ustanovitve dele v %do 1979 29do 1989 9,8 38,91990 7,31991 4,91992 8,5 20,71993 161994 111995 9,81996 3,7 40,5

  • Vir. REC (1997): Problems, Progress and Possibilities

    Tretjina NVO v Sloveniji je aktivnih na lokalni ravni, petina na regionalni, karpomeni, da ve kot polovica (55%) NVO deluje na prostoru, ki je oji od dravnihmeja. Malo ve kot etrtina (29%) je aktivnih na celotnem dravnem podroju,malce ve kot estina (16%) pa jih deluje v mednarodnem prostoru .

    Z vidika Agende 21, ki postavlja teie okoljskega delovanja na regionalno inlokalno raven, je porazdelitev NVO glede na ravni delovanja zadovoljiva . Odprtopa ostaja vpraanje, ali vendarle ne obstajajo sive pege na zemljevidu Slovenije, kiniso pokrite z okoljskimi advokati? e takne pege obstajajo, jih je potrebno zzavestnim usmerjanjem finannih tokov in vzpostavljanjem drugih potrebnihpogojev prekriti . Jedro takne politike pa mora biti koncept vesredinega razvo-ja okoljskega mreja in njegove dejavnosti .

    Podroja delovanja

    Okoljske nevladne organizacije programsko niso izkljuno zavezane okolju innaravi in zato tudi ne izvajajo samo okoljskih ali naravovarstvenih projektov .

    Tabela 4: Dele aktivnosti organizacij (NVO) na podroju okolja

    razred aktivnosti

    dele v %edina aktivnost (100%)

    29velik del (50-100%)

    42ena izmed aktivnosti (0-50%)

    29

    Andrej LUKI

    Vir: REC (1997) . Problems, Progress and Possibilities

    Ve kot 2/3 NVO poleg okoljskih projektov izvaja tudi druge dejavnosti, karpomeni, da okolje- in naravovarstvo ni vedno v ospredju in da je lahko enkrat vospredju ta drugi druga dejavnost . Izkljuno okolje- in naravovarstvene dejavnos-ti izvaja manj kot tretjina NVO in lahko reemo, da te organizacije predstavljajo

    TEORIJA /N PRAKSA let . 35, 5/1998

    881

    Tabela 3: Raven delovanja organizacij (NVO)

    raven dele v % kumulativalokalna 34 34regionalna 21 55nacionalna 29 84mednarodna 16 100

  • 882

    Andrej LUKI

    jedro okoljevarstvenih organizacij ." V drugi krog sodijo NVO, katerih okoljskadejavnost predstavlja ve kot 50 % njihove aktivnosti in teh je ve kot 40%, v tretjikrog pa lahko uvrstimo ostalih 29 % NVO, ki imajo okoljevarstvene dejavnosti kotdopolnilo svoji osnovni interesni aktivnosti . Glede na to vpraanje, se nevladniokoljski prostor strukturira na treh ravneh ali v treh koncentrinih krogih, paglede na dele in pomen okoljevarstvene aktivnosti v posamezni NVO. Z vidikanadaljnjega razvoja okoljskega mreja in krepitve njegove participativne moi, jetreba v prihodnje voditi politiko financiranja projektov, ki bo favoriziral tiste NVO,ki imajo na okoljevarstvu zgrajeno tudi lastno identiteto . Sicer pa bi bilo treba vsetri ravni e prespraati glede tega, kakna je njihova prevladujoa zavest in kakniso komunikacijski vzorci, ki jih prakticirajo v odnosih do ostalih pomembnih seg-mentov drube .12

    Okoljske nevladne organizacije pa se vsebinsko (ne)ukvarjajo z naslednjimipodroji

    Tabela 5: Vsebinska podroja dela organizacij (NVO)

    najbolj zastopano podroje v NVOdele vizobraevanje in usposabljanje y%okoljsko delo na terenu, istilne akcije, monitoring itd 42%zbiranje in posredovanje okoljskih informacij 34%javne/alternativne okoljske ekspertize, okoljske ocene itd . 31%posebne raziskave, oblikovanje okoljske tehnol . in ostale storitve 22%lobiranje in sodeIovanje pri oblikovanju zakonov 21%povezovanje z ostalimi NVO in gradnja koalicije 18%okoljske protestne akcije

    14%

    obasno zastopano podroje v NVO

    dele v %povezovanje z ostalimi NVO in gradnja koalicije 59%zbiranje in posredovanje okoljskih informacij 58%javne/alternativne okoljske ekspertize, okoljske ocene itd . 47%lobiranje in sodelovanje pri oblikovanju zakonov 44%posebne raziskave, oblikovanje okoljske tehnol . i n ostale storitve 42%izobraevanje in usposabljanje 38%okoljsko delo na terenu, istilne akcije, monitoring itd . 36%okoljske protestne akcije

    31%

    " Pomembno bi bito ugotoviti, s kaknimi dejavnostmi (projekti) in na katerih podrojih okoljskegadelovanja so te angairane. Pomembno bi bilo tudi ugotoviti, koliko aktivnega lanstva premorejo te NVOin koliko imajo lanstva . Nato bi bilo pomembno ugotoviti njihove vire financiranja, njihov odnos domedijev oblasti in kakne ambicije imajo glede medsebojnega povezovanja itd .

    Na tej osnovi bi bilo mogoe izdelati ustrezne programe za preseganje ovir rut ravni zavesti kolek-tivnih akterjev seveda ob predhodnem posvetovanju z njimi.

    TEORIJA IN PRAKSA let . 35. 5/ 1998

  • nikoli zastopano ali nedefinirano podroje v NVO

    dele vokoljske protestne akcije

    54% poseb. raziskave, oblikovanje okoljske teh. in ostale storitve37 %lobiranje in sodelovanje pri oblikovanju zakonov 35povezovanje z ostalimi NVO in gradnja koalicije 23javne/alternativne okoljske ekspertize, okoljske ocene itd . 22%okoljsko delo na terenu, istilne akcije, monitoring itd 22%zbiranje in posredovanje okoljskih informacij 8%izobraevanje in usposabljanje

    7 %

    Vir: REC (1997): Problems, Progress and Possibilities

    Andrej LUKI

    Nevladne organizacije opredeljujejo kot svojo temeljno aktivnost izobraeva-nje in usposabljanje ter okoljsko delo na terenu, istilne akcije, monitoring itd Daje to res prevladujoa aktivnost NVO, govori tudi podatek, da se za izobraevanjein usposabljanje obasno odloa kar 38%, oziroma da se s to dejavnostjo ne ukvar-ja le 7% NVO . Okoljsko delo na terenu, istilne akcije, monitoring itd . je za 36% NVOpomembna aktivnost, ki pa je po drugi strani ne izvaja ve kot vsaka peta NVO .

    Naslednja pomembna aktivnost NVO, ki je bolj strokovne narave, so zbiranje inposredovanje okoljskih informacij, ki jih obasno izvaja 58% NVO, 8% pa posre-dovanja okoljskih informacij ne opravlja . Po pomembnosti ji sledi izdelovanjejavnih/alternativnih okoljskih ekspertiz in okoljskih ocen, ki se zdijo, da so boljstrokovne narave od posredovanja informacij, saj jih 22% NVO ne izvaja . V ta sklopbolj strokovnih aktivnosti sodijo tudi posebne raziskave, oblikovanje okoljsketehnologije in ostale storitve, ki pa jih tudi obasno izvaja kar 42% NVO, po drugistrani pa se 37% s to dejavnostjo sploh ne ukvarja . Na osnovi teh podatkov lahkougotovimo, da je med NVO posredovanje okoljskih informacij najbolj razirjeno inda so posebne raziskave, oblikovanje okoljske tehnologije in ostale storitve ome-jene na oji krog NVO, e jih primerjamo z izdelovanjem javnih/alternativnih okolj-skih ekspertiz in okoljskih ocen. Te vrste aktivnosti bi bilo smiselno v nadaljnjemrazvoju okoljskega mreja bolj podpreti, saj oblikujejo avtonomno strokovnoosnovo za oblikovanje alternativnih konceptov predlaganim reitvam s stranioblasti in krepi participativni potencial NVO .

    Da je vpliv na zakonodajalca v zavesti NVO mono prisoten govori tudi dejst-vo, da 44% NVO to izvaja kot svojo obasno aktivnost, ni pa mono razirjena, sajkar 35% NVO ne lobira in ne sodeluje pri oblikovanju zakonov .

    Zelo malo NVO (14%) pa si kot svoje pomembno aktivnost izbira organiziranjeokoljskih protestnih akcij, toda to ne pomeni, da vsaka tretja organizacija tedejavnosti obasno ne (bi) izvajala, se pa kar 54% NVO ne angaira na organi-ziranju protestnih akcij . To dejstvo sicer govori, da so NVO na nek nain sedaj boljusmerjene k povezovanju in sodelovanju tako z ostalimi NVO kot tudi z odloe-valci oz . zakonodajalci kot je to veljalo za nova drubena gibanja v osemdesetihletih . Na to opozarja tudi zelo visok odstotek NVO (59%), ki si za obasno aktivnostizbirajo povezovanje z ostalimi NVO in sklepanje koalicije z njivi, kar je razumlji-vo, saj od okoljskih NVO ni mogoe priakovati, da si bodo v veini izbrale za svojo

    TEORIJA IN PRAKSA let. 35. 5/1998

    $83

  • 884

    Andrej LUKI

    glavno dejavnost povezovanje z ostalimi NVO in gradnjo koalicije, in kljub temu jihje za eno od pomembnih aktivnosti izbralo kar 18% NVO . Po drugi strani pa se spovezovanjem ne ukvarja 23% NVO, kar pomeni, da se skoraj etrtino NVO ne za-nima za vzpostavljanje okolje- in naravovarstvenega mreja in v njem ne sodeluje .Ta podatek krepi zavest o tem, da med NVO vendarle obstaja razlina raven iden-titete in da je vendarle treba participativno mo in krepitev mreja kot celote gra-diti na tistih NVO, ki segajo preko svojih ozkih interesnih meja.

    Kadrovski potencial

    Od obstojeega kadrovskega potenciala in njegove aktivnosti je seveda odvis-na tudi mo okoljskih NVO tako pri reevanju praktinih vpraanj kot v procesihodloanja .

    Tabela 6 Dele zaposlenih v organizacijah (NVO) v administraciji in naprojektih

    administracij a

    vodje projektovni redno zapos .

    68,3 %87,2%do 3 osebe

    28 %

    10do 10 oseb

    3,7 %

    1,4 %nad 10 oseb

    /

    1,4 %

    Vir: REC (1997): Problems, Progress and Possibilities

    Ve kot 2/3 NVO temelji na volonterskem administrativnem delu in le 12,4% oz .9 NVO ima profesionalno zaposlene vodje projektov za poln ali polovini delovnias, kar pomeni, da je veina projektov, ki jih izvajajo NVO, prej majhnih kot veli-kih, da so prej manj zahtevni kot bolj zahtevni itd ., skratka taknih, ki jih je mogoez volonterskimi momi najprej pripraviti za izvedbo, potem pa e izvesti . V kon-ceptu in praksi tretjega sektorja v drugih razvitih dravah, je za vzpostavljanjepogojev za izvedbo nekega projekta nastavljena profesionalizirana mo, ki je tudiustrezno nagrajena . Zato se bodo morale NVO v Sloveniji izviti iz volonterskegaobjema popoldanskih okolje- in naravovarstvenikov, e elimo, da prevzamejonase nekatere dejavnosti, ki jih zaradi strokovnega potenciala lahko prevzamejo inki jih sposobne bolje opravljati kot profitno-ciljno usmerjene organizacije alidravne institucije . Ta podroja (trajni projekti) bi bilo treba opredeliti in jih tolikofinanno podpreti, da bi jih bilo mogoe visoko profesionalno voditi in izvajati .

    Na ravni okoljskega mreja pa je treba ustanoviti/okrepiti delo tirih ogelnihintitucij (fundacije, pravna posvetovalnica, raunalniki center, komunikacijskoanalitini center), ki bi opravljale storitve za uinkovitejo izrabo aktivistino instrokovno nakopienega potenciala v okoljskih organizacijah, ki se je pripravljenvolontersko angairati na doloenih okoljskih problematikah in/ali participirati priodloanju .

    TEORIJA IN PRAKSA let . 35 . 5/1998

  • O volonterskem potencialu NVO govorijo tevilke o lanstvu oz . o aktivnihlanih .

    Tabela 7.' Dele aktivnih lanov v organizacijah (NVO)

    Vir: REC (1997) : Problems, Progress and Possibilities

    Tabela 8: Dele lanstva v organizacijah (NVO)

    tevilo vseh lanov v NVO

    dele vdo 5 oseb 0do 20 oseb 12do 40 oseb 21do 100 oseb 21do 200 oseb 11nad 200 oseb

    35

    Vir: REC (1997): Problems, Progress and Possibilities

    Andrej LUKI

    Iz zgornjih ocen aktivnega lanstva je mogoe izraunati, koliko je okoljskihaktivistov v Sloveniji . Teh je najmanj okoli 7.700. Iz tevila lanov pa, koliken jepodporni potencial. Ta znaa okoli 12 .400 .

    Materialni potencial

    Okoljske NVO bi za prevzem pomembneje vloge v okoljevarstveni politini arenipotrebovale tudi urejene prostorske razmere in najosnovnejo pisarniko tehniko .Trenutno stanje pri okoljskih NVO je naslednje :

    Seveda bi bilo potrebno te podatke e naprej kriati z zgoraj omenjenimi tremi ravnimi okoljskihNVO. S tem bi prili do pribline ocene tevila najbolj aktivnega okoljskega jedra, ki se izkljuno ukvarjale z okoljskimi problemi (v katerih NVO, v katerem kraju, kaj delajo, kakna je njihova zavest oposameznih kljunih vpraanjih razvoja okoljskih NVO, kaken komunikacijski koncept razvoja NVOzastopajo, v kaknih razmerjih so do oblasti, kakne izkunje imajo, kaken je izobrazbeni profil . ..).

    TEORIJA IN PRAKSA let . 35, 5/ 1998

    885

    aktivni lani v NVO dele vdo 10 oseb 18do 25 oseb 27do 50 oseb 11do 100 oseb 19do 500 oseb 12do 1000 oseb 1nad 1000 oseb 12

  • 886

    Andrej LUKI

    Tabela 9: Prostorski pogoji za delovanje organizacij (NVO)

    prostorski pogoji

    dele vlastniki svojih prostorov

    11,6v rednem najemu

    38,5obasno najemajo prostor 9,3v prostorih svojih lanov 37,3ne potrebuje prostorov

    3,3

    Vir: REC (1997): Problems, Progress and Possibilities

    NVO posedujejo le malo prostorov, polovica jih za svojo dejavnost najema, okoli40% pa jih izjavlja, da prostore dobijo pri lanih ali da prostorov sploh ne potre-bujejo. Ob morebitni profesionalizaciji organizacijskega dela v NVO se bo odprltudi prostorski problem, ki pa ne bo majhen in lahko reljiv .Za normalno delovanje in prevzemanje pomembneje vloge pri reevanjuokoljskih problemov NVO potrebujejo osnovna komunikacijska in pisarnikasredstva .

    Tabela 10: Dostopnost komunikacijskih sredstev in modemske komunikacije

    Vir REC (1997) : Problems, Progress and Possibilities

    eprav NVO ne premorejo lastnih prostorov, pa so jim komunikacijska sredst-va dokaj dostopna . Kar tri etrtine jih premore raunalnik in etrtina od teh imatudi elektronsko poto in dostop do interneta . Za delovanje okoljskega mreja inmedsebojnega povezovanja na posameznih projektih, je ta potencial zelo pomem-ben in ga bo treba e naprej krepiti .

    Finanni potencial

    Finanni potencial okoljskih NVO nam daje pravzaprav neko realnejo osnovoza oceno o dejanskih monostih profesionalizacije organizacijskega dela pri izva-janju okoljskih projektov in udelebe v procesih odloanja . Najprej si poglejmo

    TEORIJA IN PRAKSA let. 35, 5/1998

    vrsta sredstva dele vtelefon 91,7

    osebni raunalnik 75,4pisalni stroj 66,2

    telefaks 58televizor 26,7

    elektronska pota 25,5videorekorder 24,3

  • Vir: REC (1997): Problems, Progress and Possibilities

    Andrej LUKI

    ocene NVO, ki govorijo o razmerju med finannimi slonostmi in vsebinskim pro-gramom dela .

    - svoj finanni poloaj je 21,5% NVO ocenilo kot zelo dober (3,5%), karpomeni, da nimajo resnih finannih teav, in dovolj dober (18%), kar po-

    meni da imajo dovolj sredstev za podporo svojih glavnih aktivnosti, evedno pa ostajajo brez podpore nekateri perspektivni/novi programi .- 47% je ocenilo svoj finanni poloaj kot nestabilen, kar pomeni, da seveina njihovih projektov bori s finannimi teavami .- kot slabo pa je ocenilo stanje 31 % NVO, kar pomeni, da zaradi finan-nih teav le s teavo izvajajo osnovne aktivnosti in projekte (15%), alizelo slabo, kar pomeni, da ne prejemajo nobene finanne podpore (16%) .

    Ocena NVO glede finannega stanja je zaskrbljujoa . Samo petina NVO razpo-laga s takno koliino finannih sredstev, da ne trpi njihova programska dejavnostt.j . izvajanje projektov ali programov.' Nekoliko manj kot polovica ima finanneteave pri veini svojih projektov", kar vnaa v izvajanje projektov gotovo ele-mente negotovosti . Dvig finanne stabilnosti NVO je predpogoj za to, da se bodvignila profesionalnost izvajanja projektov (monost profesionalizacije vodij pro-jektov), bolj bodo izrabljeni strokovni potenciali NVO, krepila se bo njihova moin vpliv v odloevalnih procesih itd . Zaradi tega je treba razviti strategijo kana-liziranja finannih sredstev iz razlinih potencialnih virov v nevladni okoljski sek-tor. Velike monosti so e pri tujih virih in v podjetjih, bistveno ve pa bo moralaprispevati drava, vsaj v viini kot je znailno za razvite drave (60%) .

    O finanni moi NVO pa bolj natanno govorijo podatki o viini njihovega let-nega budeta.

    Tu je potrebno e ugotoviti ; ali so programske usmeritve teh NVO tako nizke, da jih je mogoe zado-voljiti z nizkim finannim budetom, gre kljub vsemu za pomembne projekte, ki so finanno tudidobro podprti . .

    Ugotoviti bi bilo smiselno, kateri projekti imajo popolno finanno pokritje in katero podroje pokri-vajo, kaken, je njihov obseg itd, pa tudi, kateri projekti se otepajo s finannimi teavami, kateri pa nedobijo finanne podpore in ugotoviti razloge za vse tri razrede, zakaj je temu tako. Ali zaradi (ne)spret-nosti NVO ali zaradi privilegiranega dostopa do virov informacij in financ ali zaradi politik efinancerjev,da so doloeni programi vredni popolne, drugi delne, tretji pa nikakrne finanne podpore . Ali pa so razlo-gi morda e kje drugje npr. nevzpostavljeni informacijski in komunikacijski kanali med potencialnimifinancerji ln NVO.

    TEORIJA IN PRAKSA let. 35, 5/1998

    $$7

  • 888

    Andrej LUKI

    Tabela 11: Razvrstitev organizacij (NVO) glede na viino letnih finannihsredstev

    obseg prorauna v letu 1995US $

    do 500 $do 1000 $do 5000 $

    do 10.000 $do 50.000 $

    do 100 .000 $nad 100 .000 $nedefinirano

    9,5

    Vir: REC (1997): Problems, Progress and Possibilities

    Na osnovi teh podatkov lahko ob predpostavki, da je bilo potrebno za enegaredno zaposlenega v Sloveniji leta 1995 nameniti okoli 1 .700.000 SIT, ugotovimo,da je le 25% NVO premoglo takno viino letnega budeta, da bi lahko zaposlilivsaj eno osebo .' Za razvoj tretjega sektorja na podroju okoljevarstva je treba pod-preti tiste tokove med okoljskimi NVO, ki elijo izvajati projekte irega javnegapomena na osnovi veje profesionalizacije in na finanni stabilnosti, ker se le takokrepi institucionalna mo okoljskih NVO in njihovega mreja. Preko tega pa seodpirajo monosti veje participacije zainteresirane in organizirane javnosti naodloitve, ki se tiejo okolja in narave .

    Sodelovanje z drugimi

    Okoljske nevladne organizacije ocenjujejo, da je sodelovanje z drugimi akterjiza izboljanje okoljskega delovanja, zelo pomembno . V spodnji tabeli so prikazanidelei NVO, kako so se te razvrstile glede na ocenjen pomen sodelovanja zposameznimi vrstami akterjev :

    Razporeditev NVO glede viine letnega budeta nam ne pove hkrati tudi koliko denarja je bilodejansko usmerjenega na okoljevarstvene projekte . Da bi pridi do realnejih podatkov bi morali torazvrstitev kriati s podatki o vrsti NVO (fundacija, zavod, drutvo) in ravnjo, na kateri delujejo. 'Pako biugotovili kateri krog NVO ima najveji letni budet in za raven katerih projektov se porablja . Ugotovili bi,v kateri finanni razred padejo NVO, ki se izkljuno ukvarjajo z okoljskimi projekti, v kateri tiste, katerihokoljski projekti predstavljajo nad 50% in v katerega tiste; katerih dele okolikih projektov je niji kot50%. Na ta ,zaul bi pridi tudi do podatkov, koliko denarja imajo na razpolago oko ljevarstevni projektina lokalni, nacionalni in mednarodni ravni .

    TEORIJA IN PRAKSA let. 35 . 5/1998

    SIT dele v67.500 15

    135.000 9,5675.000 20

    1.350.000 206.750.000 12

    13.500.000 6nad 13 .500.000 7

  • Tabela 12: Ocena organizacij (NVO) glede pomembnosti sodelovanja

    sodelovanje z ostalimi NVO v dravi

    dele vzelo pomembno64%srednje pomembno 33nepomembno2,4%

    sodelovanje z NVO iz sosednjih drav

    dele vzelo pomembno 42srednje pomembno47%nepomembno 3,8%

    sodelovanje z mednar. in zah . org .

    dele vzelo pomembno

    35srednje pomembno

    55nepomembno3,8%

    sodelovanje z oblastjo v dravi

    dele vzelo pomembno 55%srednje pomembno 38 %nepomembno

    6,1 %

    Vir: REC (1997): Problems, Progress and Possibilities

    Andrej LUKI

    Velik dele NVO se zaveda, da je za izboljanje okoljskega dela na podroju, nakaterem deluje njihova organizacija, pomembno sodelovanje (70 NVO se izjasnju-je za sodelovanje), in sicer zelo pomembno se jim zdi sodelovanje NVO v dravi(54 NVO) in tudi sodelovanje z oblastjo (45 NVO). ele nato, menijo NVO vSloveniji, lahko k izboljanju prispeva njihovo sodelovanje z NVO iz drugih drav(najprej sosednjimi, nato z zahodnimi in mednarodnimi organizacijami) . V zelomajhnem tevilu pa menijo, da je sodelovanje nepomembno, in sicer 5 jih meni,da sodelovanje z oblastjo v dravi ni pomembno za izboljanje okoljskega dela nanjihovem interesnem podroju . Pripravljenost med okoljskimi NVO na sodelova-nje z drugimi kolektivnimi akterji je zelo visoka, sistemsko pa e niso razvite komu-nikacijske forme niti niso vzpostavljeni pogoji za izvajanje vejih projektov, nakaterih bi soasno delalo ve NVO. Obema ravnema bo treba v bodoe posvetitive pozornosti .

    Za mednarodno povezovanje pa je poleg komunikacijsko tehninega poten-ciala pomembno tudi znanje tujih jezikov .

    TEORIJA IN PRAKSA let . 35, 5/1998

    889

  • 890

    Andrej LUKI

    Tabela 13: Dele organizacij (NVO) glede na znanje tujih jezikov

    Vir: REC (1997): Problems, Progress and Possibilities

    Okoljske NVO imajo na razpolago sodobna komunikacijsko tehnina sredstva,kar je razvidno iz prejnjih tabel, premorejo pa tudi znanja pomembnih tujihjezikov, s tem pa so dani osnovni pogoji za vstopanje NVO v mednarodno okoljskosceno. Zakaj pa je komunikacija in sploh kakrno koli drugo sodelovanje sloven-skih NVO s tujimi NVO kljub temu na tako nizki ravni, pa je treba ele odgovoriti .Ko bodo prepoznani in reflektirani razlogi, jih bo mogoe sistematino, vztrajnoin potrpeljivo odstranjevati z odpravljanjem pogojev, na katerih se konstituirajoin s katerimi se upraviujejo in opraviujejo .

    Najveji problemi NVO

    Na koncu pregleda obstojeih potencialov okoljskih NVO v Sloveniji naj siogledamo e odgovore o najbolj pereih odprtih vpraanjih, kot so jih opredelileNVO same .

    Tabela 14: Levilo organizacij (NVO) glede na opredelitev najboljaktualnih problemov

    vrsta problema

    t. NVO zelo omembno zanezadostni viri financiranja 71 37pomanjkanje prostovoljne podpore 40 6pomanjkanje sodelovanja z ostalimi okolj . organu . 37 0splono oslabljeno okoljsko gibanje v dravi ali regiji 37 3pomanjkanje oz. odsotnost zaneslj . okoljskih inform . 34 9sploni pravni problemi zaradi nepopolne zakonodaje 30 5nezadostno specifino okoljsko izobraevanjesodelavcev in lanov organizacije

    28

    10omejen dostop do sodobnih nainov komuniciranja-telefon, fax, e-mail itd .

    25

    5

    Vir: REC (1997): Problems, Progress and Possibilities

    TEORIJA IN PRAKSA let . 35, 5/1998

    tuji jeziki dele vangleino 96,3nemino 83,5italijanina 38,3francoina 34,8ruina 11,6panina 3,5

  • Andrej LUKI

    Okoljske NVO najbolj obutijo kot aktualen problem pomanjkanje virov finan-ciranja in nato najbr v tej povezavi e pomanjkanje volonterske zagnanosti, kar jele zrcalna slika . Na tretjem mesto se je znael problem sodelovanja z ostalimi NVOin splono oslabljeno okoljsko gibanje v Sloveniji, torej neka ugotovitev o nepo-vezanosti in nesodelovanju NVO, s katero je mogoe posredno povezan tudi trendslabitve okoljskega gibanja . Nato pridejo na vrsto ele strokovni problemi kot sostrokovne in zanesljive informacije, pravni problemi, nizka stopnja specifinegaokoljskega znanja lanstva itd . Obstaja preprianje, da je mogoe pomanjkanje fi-nannih sredstev nadomestiti z volonterskimi momi, pa to ne dri povsem . Zaveji izkoristek volonterskega potenciala, ki tii v okoljskih NVO in zainteresiranijavnosti, je treba vzpostaviti organizacijske pogoje, ki pa jih je mogoe izvesti le sprofesionalnim angairanjem strokovnih moi, za kar pa so potrebna veja sredstva.

    Zakljuek

    V zakljuku elim sintetizirati zbrane podatke in tako zarisati prve portretnepoteze okoljskega nevladnega gibanja v Sloveniji . V nadaljevanju pa v sklepih inpredlogih sugeriram, kaj je na akcijski ravni smiselno narediti, da se obstojei po-tenciali izkoristijo, okrepijo ter sistematino in sistemsko usmerijo za dosego ciljevAgende 21 in Nacionalnega programa za varstvo okolja (NPVO) .1. Institucionalni potencial: Z nastajanjem strank, razpadom SFRJ ter z osamosvo-jitvijo in s spremembo politinega sistema v Sloveniji, drutva in njihove zveze kotorganizirani kolektivni akterji na podroju varovanja okolja in narave niso razpadliali se kako drugae transformirali. Nasprotno . Na podroju varovanja okolja in za-ite narave so se pojavila nova drutva, privatni zavodi in fundacije, ki so po tevilulanov manj mnoini, so pa bolj strokovno-akcijsko usmerjeni . Pluralizacija kolek-tivnih akterjev, ki delujejo na tem podroju, se je bolj ali manj zakljuila in se tudiv prihodnje ne bo bistveno spremenila . Tako lahko raunamo, da bo na tem pod-roju bolj ali manj aktivno delovalo okoli 150 (samoopredeljenih) nevladnih, ne-profitnih in volonterskih organizacij .2. Potencial ravni delovanja: Z vidika Agende 21, ki postavlja teie okoljskegadelovanja na regionalno in lokalno raven - na tej ravni deluje v Sloveniji ve kot55% NVO, lahko ocenimo, da je glede na ravni delovanja porazdelitev NVO zado-voljiva .3. Potencial podrone usmerjenosti: Bolj zaskrbljujo je podatek, da ve kot 2/3NVO v Sloveniji poleg okoljskih projektov izvaja tudi druge dejavnosti, kar pome-ni, da okolje- in naravovarstvo ni vedno v ospredju in da se le tretjina NVO prven-stveno ukvarja le z okoljevarstveno tematiko .4. Vsebinski potencial. Okoljske NVO se najve posveajo izobraevanju in usposa-bljanju ter okoljskemu delu na terenu, istilnim akcijam, monitoring, manj pa zbira-nju in posredovanju okoljskih informacij, izdelovanju javnih/alternativnih okolj-skih ekspertiz in okoljskih ocen, zelo malo pa z organiziranjem okoljskih protest-nih akcij .

    TEORIJA IN PRAKSA let. 35 . 5/1998

    891

  • 892

    Andrej LUKI

    5. Profesionalni kadrovski potencial : Ve kot 2/3 NVO temelji na volonterskemadministrativnem delu in le 12,4% ima profesionalno zaposlene vodje projektov zapoln ali polovini delovni as.6 Organiziran volonterski potencial: Iz podatkov o aktivnem lanstvu je mogoeizraunati, da je okoljskih aktivistov v Sloveniji najmanj okoli 7.700, iz tevila lanovpa, da je organiziranega podpornega potenciala najmanj okoli 12 .400 .7. Materialni potencial: NVO posedujejo le malo prostorov, polovica jih za svojodejavnost najema, okoli 40% pa jih izjavlja, da prostore dobijo pri lanih ali daprostorov sploh ne potrebujejo . Tri etrtine jih premore raunalnik in etrtina odteh ima tudi elektronsko poto in dostop do interneta .& Finanni potencial : Samo petina NVO razpolaga s takno koliino finannihsredstev, da ne trpi njihova programska dejavnost t .j . izvajanje projektov ali pro-gramov. Nekoliko manj kot polovica ima finanne teave pri veini svojih projek-tov, kar vnaa v izvajanje projektov elemente negotovosti. O viini letnega budetapa zgovorno govori podatek, da je le 25% NVO premoglo takno viino letnegabudeta v letu 1995, da bi lahko zaposlili vsaj eno osebo (ve kot 1.700.000 SIT) .9. Potencial za povezovanje z drugimi (preprianje) : Velik dele NVO se zaveda,da je za izboljanje okoljskega dela na podroju, na katerem deluje njihova orga-nizacija, pomembno sodelovanje (70 NVO se izjasnjuje za sodelovanje), in sicerzelo pomembno se jim zdi sodelovanje NVO v dravi (54 NVO) in tudi sodelova-nje z oblastjo (45 NVO) . ele nato, menijo NVO v Sloveniji, lahko k izboljanju pris-peva njihovo sodelovanje z NVO iz drugih drav (najprej sosednjimi, nato z zahod-nimi in mednarodnimi organizacijami) .10. Potencial za povezovanje z drugimi (materialni, veine) : Okoljske NVO imajona razpolago sodobna komunikacijsko tehnina sredstva, premorejo pa tudi zna-nja pomembnih tujih jezikov. S tem so dani osnovni pogoji za vstopanje NVO vmednarodno okoljsko sceno .11. Potencial samozavedanja obstojeih ovir . Okoljske NVO najbolj obutijo kotaktualen problem pomanjkanje virov financiranja in nato najbr v tej povezavi epomanjkanje volonterske zagnanosti . Na tretjem mestu se je znael problem sode-lovanja z ostalimi NVO in splono oslabljeno okoljsko gibanje v Sloveniji, torej ne-ka ugotovitev o nepovezanosti in nesodelovanju NVO, s katero je mogoe posred-no povezan tudi trend slabitve okoljskega gibanja. Nato pridejo na vrsto ele stro-kovni problemi kot so strokovne in zanesljive informacije, pa pravni problemi innizka stopnja specifinega okoljskega znanja lanstva itd .

    Sklepne misli in predlogi

    - V Sloveniji smo vzpostavili institucionalni aranma po vzoru parlamentarnedemokracije, vzpostavili smo tudi pravila trnega ravnanja, aka pa nas druga stop-nja demokratizacije t .j . izgradnja mrei] v posameznih politinih arenah . V to nassilijo razlina nereena praktina vpraanja, med katere sodijo tudi ekoloka, okolj-ska in naravovarstvena vpraanja .

    TEORIJA IN PRAKSA let, 35, 5/1998

  • Andrej LUKI

    - Obstojei okoljevarstveni potenciali v Sloveniji so v glavnem dobili svojo organi-zacijsko formo, dodatne strukturne korekcije pa bi bile mogoe le ob aktivnejifinanni politiki .- Ob ugotovitvi, da obstajajo podroja v Sloveniji, ki niso pokrita z okoljskimiadvokati (NVO), je ta podroja potrebno pokriti z zavestnim usmerjanjem finan-nih tokov in vzpostavljanjem drugih potrebnih pogojev . Jedro takne politike pamora predstavljati koncept vesredinega razvoja okoljskega mreja in njegovedejavnosti .- Z vidika nadaljnjega razvoja okoljskega mreja in krepitve njegove participativnemoi, je treba v prihodnje imeti takno politiko financiranja, ki bo favoriziral tisteNVO, ki imajo na okoljevarstvu zgrajeno tudi lastno identiteto, prepoznano tudiskozi dele okoljevarstvenih projektov . Participativno mo in krepitev mreja kotcelote je smiselno graditi na tistih NVO, ki segajo v svojih razmiljanjih in delova-nju preko svojih ozkih interesnih meja .- V nadaljnjem razvoju okoljskega mreja bi kazalo strokovne storitvene dejavnostiprioritetno finanno bolj podpreti, saj se na ta nain gradi avtonomna strokovnaosnova in odpirajo se monosti za vdor alternativnih konceptov v komunikacijskein odloevalne procese. S tem se seveda krepi tudi participativni potencial NVO .- e elimo, da NVO in okoljsko mreje prevzame nase nekatere dejavnosti javne-ga pomena, ki jih zaradi strokovnega potenciala lahko prevzame in ki jih je sposob-no bolje opravljati (zaradi sistemske umestitve, specifine logike delovanja in ve-jega potenciala zaupanja javnosti) kot profitno-ciljno usmerjene organizacije alidravne institucije, se bodo morale NVO v Sloveniji izviti iz volonterskega objemapopoldanskih okoljevarstvenih organizacij . Prednostna podroja (trajni projekti),ki naj bi jih NVO in mreje opravljalo, bi bilo treba opredeliti in jih toliko finannopodpreti, da bi jih bilo mogoe visoko profesionalno voditi in izvajati .- Na ravni okoljskega mreja je potrebno prednostno finanno podpreti delovanjetirih ogelnih intitucij (fundacije, pravna posvetovalnica, raunalniki center, ko-munikacijsko analitini center), ki bi opravljale storitve za uinkovitejo izraboaktivistino in strokovno nakopienega potenciala v okoljskih organizacijah, ki seje pripravljen volontersko angairati na doloenih okoljskih problematikah in par-ticipirati pri odloanju.- Ob krepitvi profesionalizacije organizacijskega dela pri izvajanju okoljevarstve-nih projektov se bo odprl tudi prostorski problem, kjer naj bi ti kadri delali . Taproblem je treba razumeti kot vzpostavljanje osnovnih pogojev za institucionalnokrepitev NVO in okoljskega mreja in ga je zato treba zaeti im prej sistematinoreevati .- Za delovanje in medsebojno povezovanje NVO in okoljskega mreja je komu-nikacijsko tehnini potencial zelo pomemben in ga bo treba e naprej krepiti .- Pripravljenost med okoljskimi NVO na sodelovanje z drugimi kolektivnimi akter-ji je zelo visoka, sistemsko pa e niso razvite komunikacijske forme niti nisovzpostavljeni pogoji za izvajanje vejih projektov, na katerih bi soasno delalo veNVO .- Obstaja preprianje, da je mogoe pomanjkanje finannih sredstev nadomestitiz volonterskimi momi, pa to ne dri povsem . Za veji izkoristek volonterskega

    TEORIJA /N PRAKSA let. 35, 5/1998

    893

  • 894

    Andrej LUKI

    potenciala, ki tii v okoljskih NVO in zainteresirani javnosti, je treba vzpostavitiorganizacijske pogoje, ki pa jih je mogoe izvesti le s profesionalnim angairanjemstrokovnih moi, za kar pa je potrebna bolj premiljena in celovita finanna politi-ka na podroju okoljevarstva in seveda veji dele sredstev kot je bil do sedajnamenjen za okoljevarstvene projekte, ki naj bi jih izvajale NVO in okoljsko mreje .- Za razvoj tretjega sektorja na podroju okoljevarstva je treba podpreti tiste tokovemed okoljskimi NVO, ki elijo izvajati projekte irega javnega pomena na osnoviveje profesionalizacije in v pogojih finanne stabilnosti, ker se le tako lahko zaneproces krepitve institucionalne moi okoljskih NVO in okoljskega mreja . S tem pase seveda odpirajo monosti za participacijo zainteresirane in organizirane javno-sti na odloitve, ki se tiejo okolja in narave .- Dvig finanne stabilnosti NVO in okoljskega mreja je predpogoj za to, da se bodvignila profesionalnost izvajanja projektov (monost profesionalizacije vodij pro-jektov). Zaradi tega je treba razviti strategijo kanaliziranja finannih sredstev izrazlinih potencialnih virov v nevladni okoljski sektor . Velike monosti so e pritujih virih in v podjetjih, bistveno ve pa bo morala prispevati drava, vsaj v viinikot je znailno za razvite drave (60%).

    P.S. Zahvaljujem se dr. Danici Fink-Hafner, prvi bralki zgornjega teksta, za su-gestije in pripombe, ki so pripomogle, daje lanek sedaj bolj koncizen in profiliran .

    LITERATURA

    Beck, U.1986 . Risikogesellschaft . Weg in eine andere Moderne, Frankfurt/M .Bibi, A . 1992 . Civilna druba in demokracija, TIP, t. 7-8, str. 769-779.Fink-Hafner, D . in drugi .1997.Oblikovanje policy mre in lobiranje v Sloveniji, raziskava, IDV-

    FDV, LjubljanaJordan, G., Schubert K ., eds . 1992 . Policy Networks, special issue of European Journal of

    Political Research, t .1-2 .Kenis, R., Schneider V. 1991 . Policy Networks and Policy Analysis . . .ln : B.Marin and R . Manytz

    (eds .), Policy Networks : Empirical Evidence and Theoretical Considerations . Frankfurt/-Boulder : Campus/Westview.

    Luki, A . 1996 . Izbira oznaevalca za predmet, ki ga v angleki raziskovalni skupnosti ozna-ujejo z besedo "policy network pojmovno-terminoloka raziskava v okviru projekta"Oblikovanje policy mre in lobiranje v Sloveniji", vol .18 .

    Luki, A . 1990 . Neokonservativizem, magistrska naloga, FDV, LjubljanaLuki, A . 1996 . Razumevanje tehnologije v noveji politini misli,doktorska disertacija, FDV, LjubljanaLuki, A. 1996 . Monosti slovenjenja pojma "network temeljnega pojma analize politik, TIP,

    t . 4/96, str. 596-603Offe, K .1993 . Spona in zavora : Moralni in institucionalni vidiki inteligentnega samoomeje-

    vanja, KZ, t. 152-153, str . 47-70, LjubljanaREC. 1997. Problems, Progress and Possibilities . A Needs Assessment of Environmental NGOs

    in Central and Eastern Europe, Executive Summary, BudapestSchubert, K ., Jordan P. 1992 . A preliminary ordering of policy network labels, special issue of

    European Journal of Political Research, t. 1-2, str. 7-29 .Waarden, F. van . 1992 . Dimension and types of policy networks, special issue of European

    Journal of Political Research, t . 1-2, str. 29-53 .

    TEORIJA IN PRAKSA let . 35, 5/1998

    page 1page 2page 3page 4page 5page 6page 7page 8page 9page 10page 11page 12page 13page 14page 15page 16page 17page 18