ELEKTRONSKO POSLOVANJE PRI PODPORI ... - core.ac.uk · Elektronsko poslovanje pri podpori logističnim procesom v podjetju Vigros, d.o.o. Podjetje, ki si želi biti uspešno se mora

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Maja Uršič

ELEKTRONSKO POSLOVANJE PRI

PODPORI LOGISTIČNIM

PROCESOM V PODJETJU VIGROS,

D.O.O.

diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Celje, januar 2013

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Maja Uršič

ELEKTRONSKO POSLOVANJE PRI

PODPORI LOGISTIČNIM

PROCESOM V PODJETJU VIGROS,

D.O.O.

diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Mentor:

doc. dr. Borut Jereb

Celje, januar 2013

IZJAVA O AVTORSTVU

diplomskega dela

Spodaj podpisan/a Maja Uršič, študent/ka Visokošolskega strokovnega študijskega

programa Gospodarska in tehniška logistika, z vpisno številko 20020462, sem avtor/ica

diplomskega dela z naslovom: Elektronsko poslovanje pri podpori logističnim procesom

v podjetju Vigros, d.o.o.

S svojim podpisom zagotavljam, da:

• je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela;

• sem poskrbel/a, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v

diplomskem delu, navedena oz. citirana v skladu s navodili Fakultete za logistiko

Univerze v Mariboru;

• sem poskrbel/a, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v

seznamu virov, ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu s navodili

Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru;

• sem pridobil/a vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v

diplomsko delo in sem to tudi jasno zapisal/a v diplomskem delu;

• se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata

bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim

so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o

avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleže tudi

ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili;

• se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo

delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru;

• je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektoriral/a Jasmina Muhič, univ.

dipl. spl. jez.

V Celju, ____________________ Podpis avtorja/-ice: _______________

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju na šoli, doc.dr. Borutu Jerebu, za strokovno pomoč pri

izdelavi diplomskega dela. Prav tako se zahvaljujem tudi celotnemu kolektivu podjetja

Vigros, d.o.o., ki mi je omogočilo opravljanje obvezne prakse in s tem tudi izdelavo

diplomskega dela. Posebna zahvala gre mentorju v podjetju, g. Stanku Prelcu, za vse

nasvete, čas in posredovane podatke. Zahvalila bi se tudi staršem, ki so mi ves čas stali

ob stani in me podpirali.

Elektronsko poslovanje pri podpori logističnim procesom v podjetju Vigros, d.o.o.

Podjetje, ki si želi biti uspešno se mora hitro prilagoditi trgu. Stranke so vedno bolj

zahtevne in konkurenca je vedno hujša. Če hočemo obdržati ali pridobiti nove kupce,

moramo uporabiti nove pristope in orodja. Z namenom, da več nebi prihajalo do motenj

pri poslovanju smo predlagali rešitev odsotnosti potnikov in omejenega delovnega časa

naročniške službe. Prišli smo do ugotovitve, da bi bilo za naše podjetje ključnega

pomena uvedba elektronskega poslovanja modela B2C oz. spletna trgovina, kjer bi

imeli kupci možnost samostojnega kupovanja kar preko spleta. To bi jim prineslo tudi

veliko prednosti. Sama vpeljava bi zahtevala organizacijske spremembe v podjetju in

investicijo v novejšo tehnologijo. Kupcu pa pri tem moramo omogočiti varnost nakupa,

zaupanje, vsebino in dober dizajn. Vsebina spletne trgovine mora biti zanimiva,

enostavna, pregledna in ažurna. Z novim elektronskim poslovanjem bi tako zmanjšali

stroške poslovanja in s tem omogočili kupcem konkurenčnejše cene izdelkov ter boljši

odzivni čas.

Ključne besede: nabavna logistika, prodajna logistika, elektronsko poslovanje,

informacijski sistem, spletna trgovina.

Electronic business of supporting logistics processes in the Company Vigros, ltd.

A company which strives to be successful has to be able to adapt to the market very

quickly. The clients are getting to be more and more demanding and the competition is

growing fiercerby the minute. In order to not only keep the clients but also to win new

ones new attitudes and new tools have to be applied. To avoid interruptions in business

operation the proposed solution has called for absence of passengers and limited

working hours of the subscription services. We have found that what our company

needs is for the B2C model of electronic business operation to be introduced, i.e. an

online store where our clients were offered the option of independent online purchase

which would provide them with a number of advantages. The introduction of the above

said electronic business operation would call for changes in the organisation of the

company, along with investment into recent technology which would ensure a safe

purchase, top-notch design, a lot of contents and, last but not least, trust on the part of

the clients. The offer of an online store has to be attractive, simple, clear and up-to-date.

What is more, the electronic business operation would not only cut business costs but

also provide the clients with competitive prices and a smaller amount of response time.

Key Words: procurement logistics, sales logistics, electronic business operation,

information system, online store.

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program

Maja Uršič: Elektronsko poslovanje pri podpori logističnim procesom v podjetju Vigros, d.o.o. v

KAZALO

UVOD ............................................................................................................................... 1

PREDSTAVITEV PROBLEMA ............................................................................................ 1

DOLOČITEV CILJEV, NAMENA IN POTI ZA REŠEVANJE PROBLEMA ................................... 2

PREDSTAVITEV PODJETJA ............................................................................................... 3

Dejavnost podjetja .................................................................................................... 3

Prodajni program podjetja Vigros d.o.o. ................................................................... 4

PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ......................................................................................... 4

METODE DELA ............................................................................................................... 5

1 TEORETIČNE OSNOVE ...................................................................................... 6

1.1 LOGISTIKA, NJENI SISTEMI IN PODSISTEMI .............................................................. 6

1.1.1 Nabavna logistika .......................................................................................... 7

1.1.2 Notranja logistika .......................................................................................... 7

1.1.3 Distribucijska ali prodajna logistika ............................................................. 8

1.1.4 Poprodajna logistika ...................................................................................... 9

1.2 ELEKTRONSKO POSLOVANJE .................................................................................. 9

1.2.1 Vrste in oblike elektronskega poslovanja .................................................... 10

1.2.2 Sestavine elektronskega poslovanja ............................................................. 14

1.2.3 Pravna ureditev elektronskega poslovanja .................................................. 15

1.2.4 Informacijska tehnologija ............................................................................ 17

1.2.5 Informacijski sistem ..................................................................................... 17

1.2.6 Upravljanje investicij v logistiki .................................................................. 19

1.3 INFORMATIKA IN LOGISTIKA ..................................................................... 21

1.4 SWOT ANALIZA ................................................................................................ 22

2 OBSTOJEČE STANJE ........................................................................................ 23

2.1 POSNETEK OBSTOJEČEGA STANJA ........................................................................ 23

2.1.1 Nabavna logistika ........................................................................................ 23

2.1.2 Notranja logistika ........................................................................................ 31

2.1.3 Prodajna logistika ........................................................................................ 32

2.1.4 Informacijski sistem ..................................................................................... 38

2.1.5 SWOT analiza obstoječega stanja ............................................................... 41


Maja Uršič: Elektronsko poslovanje pri podpori logističnim procesom v podjetju Vigros, d.o.o. vi

2.2 KRITIČNA ANALIZA .............................................................................................. 42

2.2.1 Opis vprašalnika .......................................................................................... 42

2.2.2 Analiza rezultatov ........................................................................................ 43

2.2.3 Vzročno-posledični diagram ........................................................................ 45

3 PRENOVA ALI PREDLOG REŠITVE PROBLEMA ..................................... 46

3.1 SINTEZA SPOZNANJ .............................................................................................. 46

3.2 PREDLAGANA REŠITEV ......................................................................................... 46

3.2.1 Načrt predlagane rešitve ............................................................................. 47

3.2.2 Vsebina predlagane rešitve .......................................................................... 49

3.2.3 Pogoji predlagane rešitve ............................................................................ 50

3.2.4 Varnost predlagane rešitve .......................................................................... 51

3.2.5 Oglaševanje predlagane rešitve ................................................................... 52

3.3.1 SWOT analiza .............................................................................................. 53

ZAKLJUČEK ................................................................................................................ 57

OCENA IN VREDNOTENJE USPEŠNOSTI REŠITVE PROBLEMA .......................................... 57

POGOJI ZA UVEDBO REŠITVE ........................................................................................ 58

MOŽNOST NADALJNJEGA RAZVOJA .............................................................................. 58

LITERATURA IN VIRI .............................................................................................. 59


Maja Uršič: Elektronsko poslovanje pri podpori logističnim procesom v podjetju Vigros, d.o.o. vii

KAZALO SLIK

SLIKA 1:LOKACIJA PODJETJA ............................................................................................. 3

SLIKA 2: UDELEŽENCI SISTEMA DISTRIBUCIJSKE LOGISTIKE .............................................. 9

SLIKA 3: VRSTE ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA GLEDE NA UDELEŽENCE ........................ 11

SLIKA 4: PRODAJA KONČNEMU PORABNIKU ..................................................................... 13

SLIKA 5: SESTAVINE ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA ....................................................... 14

SLIKA 6: PRIKAZ POTEKA KOLIČINSKEGA PREVZEMA ....................................................... 26

SLIKA 7: REGALNO SKLADIŠČE ........................................................................................ 31

SLIKA 8: HLADILNICA ...................................................................................................... 32

SLIKA 9: PROCES KOMISIONIRANJA .................................................................................. 35

SLIKA 10: IZHODNA ETIKETA HOMOGENE PALETE ............................................................ 37

SLIKA 11: ANALIZA ZBIRANJA NAROČIL .......................................................................... 43

SLIKA 12: ODZIVNOST KUPCEV GLEDE NA UVEDBO SPLETNE TRGOVINE .......................... 44

SLIKA 13:VZORČNO-POSLEDIČNI DIAGRAM ..................................................................... 45

KAZALO TABEL

TABELA 1: SWOT ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA ......................................................... 41

TABELA 2: SWOT ANALIZA UVEDBE SPLETNE TRGOVINE ................................................ 53


Maja Uršič: Elektronsko poslovanje pri podpori logističnim procesom v podjetju Vigros, d.o.o. viii

SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC

B2B – Business to Business (elektronsko poslovanje med podjetji)

B2C – Business to Consumer (elektronsko poslovanje med podjetjem in potrošnikom)

C2C – Consumer to Consumer (elektronsko poslovanje med potrošniki)

CRM – Customer Relationship Management (sistem upravljanja odnosov s strankami)

G2B – Government to Business (elektronsko poslovanje med vladno organizacijo in

podjetjem)

G2C – Government to Consumer (elektronsko poslovanje med vladno organizacijo in

državljani)

G2G – Government to Government (elektronsko poslovanje med državo)

GS1 – Global Standard (globalni jezik poslovanja)

HACCP - Hazard Analysis Critical Control Point (analiza tveganja in ugotavljanja

kritičnih kontrolnih točk)

IT – Information technology (informacijska tehnologija)

ITTAA – Information Technology Association of America (združenje informacijske

tehnologije Amerike)

MIS – Management Information Systems (vodstveni informacijski sistem)

PIS – poslovni informacijski sistem

RF – Radio Frequency (radio frekvenca)

RFID – Radio Frequency Identification (radio frekvenčna identifikacija)

RIP – računalniška izmenjava podatkov

SCM – Supply Chain Management (upravljanje odnosov v oskrbni verigi)

SEO – Search Engine Optimization (optimizacija za iskalnike)

SET – Secure Electronic Transactions (varna elektronska transakcija)

SSL - Secure Socker Layer (kriptografski medmrežni protokol)

SWOT – Strenghths, Weaknesses, Opportunities, Threats (analiza prednosti,

pomanjkljivosti, priložnosti in nevarnosti)

TLS – Transport Layer Security (varnost transportnih plasti)

TSE – transportno skladiščna enota

ZEPEP – zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu

ZVDAGA – zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih

ZVOP – zakon o varstvu osebnih podatkov

WMS – Warehouse Management System (skladiščno informacijski sistem)


Maja Uršič: Elektronsko poslovanje pri podpori logističnim procesom v podjetju Vigros d.o.o. 1

UVOD

Velik tehnološki razvoj, globalizacija, hitre spremembe in okolje nasploh silijo podjetja

v prilagodljivost svojega časa. Če želimo obdržati ali pridobiti nove kupce, moramo za

to uporabiti tudi nove pristope in orodja ter razširiti trge. Z vpeljavo novih storitev ter

sodobne tehnologije se povečuje učinkovitost in splošna konkurenčnost, posledično pa

se zmanjšajo tudi stroški poslovanja.

Na pomenu in uspešnosti vedno bolj pridobiva elektronsko poslovanje, kar lahko

potrjujejo številni odjemalci. Hitro rast elektronskega poslovanja pa sta posledično

povzročila hitra rast tehnologije in uporabe interneta. Z namenom, da bi izboljšali

poslovanje našega podjetja, smo razmišljali o uvedbi novega sistema za naše stranke

oziroma odjemalce.

V diplomskem delu smo na kratko predstavili podjetje, njihove dejavnosti, prodajni

program ter probleme, s katerimi se soočajo delavci. V nadaljevanju so predstavljene

teoretične osnove logistike in elektronskega poslovanja. Podrobnejše smo predstavili

obstoječe stanje v podjetju z vidika logističnih procesov, ki smo ga nato prikazali s

pomočjo SWOT analize. Na podlagi analize smo predlagali rešitev, ki bo omogočila

kupcu nemoteno kupovanje izdelkov, s tem pa bo podjetje doseglo tudi veliko prednosti

in največji možni učinek upravljanja poslovanja. Izvedli smo tudi anketo, kjer smo

anketirance prosili, da ocenijo zadovoljstvo poslovanja podjetja in kaj menijo o uvedbi

novega sistema.

Predstavitev problema

V podjetju Vigros, d.o.o. se naročila zbirajo v informacijski sistem po sistemu

elektronskega poslovanja, kjer uporabljamo sistema E-logis in CRM. V sistem CRM se

naročila vnašajo v naročniški službi na podlagi telefonskega naročila strank in po

sistemu mobilne prodaje, kjer naročila opravljajo potniki. Tukaj se pojavijo različni

izzivi, in sicer:

odsotnost potnika;

omejen delovni čas naročniške službe;



ni popolnega nadzora nad zalogo blaga;

zgodi se lahko, da en izdelek dvakrat prodamo;

zgodi se lahko, da dve telefonistki v naročniški službi pokličeta istega kupca;

povečani stroški poslovanja.

V nadaljevanju diplomskega dela želimo predlagati rešitev za naša prva dva izziva, tako

da ne bi več prihajalo do motenj pri poslovanju in da bi naši kupci lahko kupovali

nemoteno.

Določitev ciljev, namena in poti za reševanje problema

Namen diplomskega dela je predlagati kako odpraviti izzive, ki se pojavljajo v našem

podjetju. Pri tem se bomo osredotočili na prva dva našteta izziva. Podali bomo rešitev

na obstoječe stanje in s tem zmanjšali stroške poslovanja ter izboljšali učinkovitost

samega poslovanja.

Cilji diplomskega dela so:

analizirati trenutno stanje elektronskega poslovanja;

preučiti elektronsko poslovanje in obstoječi poslovno-informacijski sistem;

izboljšati motnje elektronskega poslovanja;

učinkovitejše poslovanje našega podjetja;

izognitev zasedenosti telefonskih linij;

preglednejše naročanje izdelkov in preprečitev morebitnih nejasnosti pri prevzemu

naročila;

zmanjšanje stroškov;

omogočanje kupcem naročanje izdelkov ob poljubnem času.

Sprva bomo naredili posnetek obstoječega stanja. Predstavili bomo SWOT analizo in

anketni vprašalnik. Na podlagi le-tega bomo naredili kritično analizo in predlagali

izboljšave oz. rešitve in na koncu rešitev podrobneje predstavili. Zastavili smo si glavno

hipotezo, in sicer: »Uvedba spletne trgovine bi se izkazala smiselna rešitev za doseganje

boljših poslovnih rezultatov ter posledično zmanjšanje stroškov poslovanja«.



Predstavitev podjetja

Podjetje Vigros d.o.o. je podjetje, ki se ukvarja s trgovino in distribucijo prehrambnih

izdelkov na območju Slovenije ter seveda s pripadajočimi logističnimi procesi. Firma

ima že večletno tradicijo v gastronomiji, in sicer je bila ustanovljena leta 1991 in je v

večinski lasti podjetja Šiftar d.o.o. Geslo podjetja Vigros d.o.o. se navezuje na odlično

storitev in kvaliteto ob spremenljivih cenah. Logistični procesi se odvijajo v glavnem na

sedežu podjetja in v sklopu družbe zavzemajo še:

distribucijski center v Celju;

distribucijski center v Ljubljani in

distribucijski center v Izoli.

Slika 1:Lokacija podjetja

Vir: Vigros d.o.o., 2012

Dejavnost podjetja

Družba je trgovinsko podjetje, ki zastopa nekaj priznanih tujih blagovnih znamk. Le te

so naslednje:

sladoledi Algida;

torte in slaščice Conditorei Coppenrath & Wiese;

kečapi, omake in gotove jedi Feliks;

zamrznjena zelenjava Iglo;

zamrznjeni krompirjevi izdelki Farm Frites;



olja, masti Kronen in Frivissa.

Izdelke se dnevno distribuira na področju Republike Slovenije. S tem v zvezi pa so

povezani logistični procesi, in sicer:

skladiščenje in shranjevanje blaga;

prodaja blaga na terenu (ambulantna dostava);

distribucija naročenega blaga strankam;

distribucija blaga v dislocirane centre (Celje, Ljubljana in Izola).

Prodajni program podjetja Vigros d.o.o.

Prodajni program obsega prehrambne izdelke, ki so logično razdeljeni v dve skupini:

prehrambni izdelki, ki ne potrebujejo posebnega režima:

o kečap, gorčica, majoneza;

o olja, kisi in

o začimbe.

prehrambni izdelki, ki spadajo v tako imenovani hlajen in zamrznjen program in se

skladiščijo ter distribuirajo po posebnih temperaturnih režimih:

o sladoledi;

o zamrznjena zelenjava in

o meso in mesni izdelki.

Predpostavke in omejitve

Pri pisanju diplomskega dela bomo uporabili domačo literaturo, ki smo jo spoznali v

času študija. Uporabili bomo tudi podatke, ki smo jih prejeli od podjetja Vigros d.o.o.

Predpostavljamo, da se mora podjetje, ki si želi biti uspešno, hitro prilagoditi trgu.

Stranke so vedno bolj zahtevne in konkurenca je vedno hujša. Če hočemo obdržati ali

pridobiti nove kupce, moramo uporabiti nove pristope in orodja.

Pri pisanju diplomskega dela se bomo omejili na logistiko in elektronsko poslovanje, ki

se uporabljajo v podjetju Vigros d.o.o.



Metode dela

Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela, kjer bomo uporabili

različne metode raziskovanja. Predstavili jih bomo s pomočjo naslednjih metod:

metoda deskripcije, s katero bomo opisali teorijo in ključne pojme;

metodo kompilacije, ki pomeni povezavo spoznanj, stališč, sklepov in rezultatov

drugih avtorjev;

metodo analize, s katero povežemo teoretične poglede in dejstva iz prakse v celoto;

metode sinteze, s katero razčlenimo ugotovitve iz prakse in teorije;

induktivna metoda, pri kateri bomo na podlagi posamičnih in posebnih dejstev prišli

do splošnih sklepov;

deduktivna metoda, kjer bomo iz splošnih stališč izvedli posamične sklepe;

metoda anketiranja.

.



1 TEORETIČNE OSNOVE

1.1 Logistika, njeni sistemi in podsistemi

Logistika pomeni zadovoljevanje potreb organizacije po premagovanju prostorskih in

časovnih razlik med viri materiala in proizvodnim podsistemom organizacije, od tod pa

do točke želene dostave proizvodov. Logistika se tudi nenehno spopada z novimi izzivi,

vse hitreje se tudi spreminja, kar je posledica vedno naprednejše tehnologije (Knez,

Cedilnik in Semolič, 2007, str. 115).

Logistiko pojmujemo kot samostojno vedo, ki preučuje logistične sisteme. K opredelitvi

elementov logističnega sistema pa štejemo vse tiste njegove sestavine, brez katerih ta ne

bi mogel opravljati svojih nalog in s tem dosegati zastavljenih ciljev oziroma sploh ne

bi mogel obstajati. Elementi logističnega sistema so:

zunanji transport;

notranji transport;

skladiščenje;

zaloge;

manipuliranje z blagom, informacije, komunikacije in kontrola;

kadri, povezani s sistemom (Rihter, 2006, str. 7).

Logistični sistem pa delimo na različne podsisteme. Najbolj se uveljavila naslednja

delitev (Knez, Cedilnik in Semolič, 2007, str. 143):

nabavna logistika;

notranja logistika;

distribucijska logistika in

poprodajna logistika.

Cilj logističnega sistema je optimalno preskrbovanje proizvodnje s potrebnim

materialom in energijo ter optimalna oskrba porabnikov s proizvodi v želeni količini,

kakovosti in v pravem trenutku. Tukaj se torej dosega optimalna raven preskrbovalnega

in dobavnega servisa (Ogorelc, 1996, str. 23).



1.1.1 Nabavna logistika

Nabavna logistika skrbi za oskrbo poslovnega sistema s potrebnim blagom v ustrezni

količini in kakovosti. Blago je v tem primeru lahko surovina, material, polproizvod ali

proizvod, ki ga potrebuje poslovni sistem za izvedbo proizvodnega programa. Zelo

pomembno pri tem je, da mora biti blago dostavljeno podjetju ob pravem času, na

pravem mestu in z ekonomsko upravičenimi stroški (Logožar, 2004, str. 100).

Glavna cilja nabavne logistike sta, da se vse porabnike v podjetju preskrbuje z

ustreznimi količinami in kvalitetami potrebnega materiala ob planiranih časovnih

terminih in pri tem ciljati k čim večji gospodarnosti celotne dejavnosti (Knez, Cedilnik

in Semolič, 2007, str. 144).

1.1.2 Notranja logistika

Notranja logistika zajema gibanje in mirovanje materiala od skladišča nabavljenega

materiala, prek proizvodnje do skladišča gotovih proizvodov. Funkcija notranje

logistike se začenja s količinskim in kakovostnim prevzemom blaga, ki ga je nabavna

logistika dobavila v poslovni sistem.

Med prvine notranje logistike prištevamo (Knez, Cedilnik in Semolič, 2007, str. 146):

delovno silo;

notranji transport;

transportne poti;

transportna sredstva in naprave;

skladišča in skladiščenje;

pakiranje;

paletiziranje in pretvorne manipulacije;

komisioniranje blaga.



Komisioniranje blaga

Za komisioniranje potrebujemo točne in pravočasne informacije. Na podlagi strukture

naročil in blaga je potrebno oblikovati primerno organiziranje tokov in informacij v

skladišču. Namen komisioniranja je minimiziranje časa za oblikovanje posameznih

pošiljk, hkrati pa tudi pomoč pri optimizaciji skladiščnega poslovanja.

Ločimo enostopenjsko in dvostopenjsko komisioniranje. Pri enostopenjskem

komisioniranju se skladiščnik s posebnim komisionirnim viličarjem zapelje med regale

in s palet direktno pobira izdelke, ki jih potrebuje in ga odpelje na paleto, ki jo vozi

zraven na viličarju. Dvostopenjsko komisioniranje pa je način komisioniranja, ko se

skladiščnik s posebnim viličarjem zapelje med regale, prime paleto in jo odnese ven iz

regalov na določeno mesto za komisioniranje. Ko skladiščnik nabere potrebne izdelke,

paleto vrne nazaj v regale. Ta način komisioniranja je veliko bolj zamudnejši kot

enostopenjski, ima pa veliko prednosti. Na istem prostoru lahko skladiščimo večje

število palet, komisioniramo pa lahko tudi večje in težje izdelke (Stanovnik, 2006, str.

22).

1.1.3 Distribucijska ali prodajna logistika

Mednarodna trgovinska zbornica v Parizu definira, da je distribucijska ali prodajna

logistika kot stanje, ki sledi proizvodnji blaga od trenutka, ko je le-to komercializirano

do njegove izročitve uporabnikom. Zajema razne dejavnosti in postopke, ki omogočajo,

da se blago dostavi kupcem na razpolago zastran njegove predelave ali porabe in se tako

olajša njegova izbira in tudi uporaba (Logožar, 2004, str. 107).

Distribucijska logistika obravnava tok gotovih proizvodov od proizvajalca oziroma

prodajalca do končnih porabnikov tako, da pride proizvod v roke porabnikov ob

zahtevanem času, na določenem kraju, nepoškodovan in tudi z optimalnimi stroški.

Proizvajalec pa največkrat blago ne dobavlja neposredno do končnega porabnika,

ampak je na poti do njega še nekaj vmesnih členov. Te člene podrobneje predstavlja

slika 2, in sicer so to:



trgovci na debelo in drobno (kupujejo blago za nadaljnjo prodajo);

posredniki ali različni zastopniki (posredujejo pri prodaji blaga);

podjetja (transportna podjetja, javna skladišča, banke, propagandna podjetja).

Slika 2: Udeleženci sistema distribucijske logistike

Vir: Logožar, 2004, str. 109

1.1.4 Poprodajna logistika

Poprodajna logistika je najmlajši podsistem mikrologističnega sistema. Oblak (1997,

str. 42) loči dejavnosti poprodajne logistike na:

poprodajne servisne storitve prodajalca (montaža in poskusno delovanje strojev,

servisno, sprotno ter investicijsko vzdrževanje in dostavo rezervnih delov);

razbremenilno logistiko (vračanje pomožnih transportnih sredstev (palet,

kontejnerjev), ponovna uporaba ali uničenje odpadkov oz. ostankov iz proizvodnega

procesa in reklamacija za poškodovano ali nepravilno dostavljeno blago).

Podjetje mora poprodajne servisne aktivnosti izvesti hitro, učinkovito in kakovostno,

kajti na tak način bodo dosegli pričakovani odziv od strank. Pri tem pa bodo dobili še

dobro ime in položaj na trgu.

1.2 Elektronsko poslovanje

Elektronsko poslovanje obsega veliko več kot le navadno izmenjavo računalniških

podatkov (RIP) in delovanje spletne trgovine. Vse kar delamo v sklopu svoje poslovne

dejavnosti s pomočjo računalniških aplikacij in računalniških omrežij imenujemo



elektronsko poslovanje. Poenostavljeno lahko rečemo, da organizacija posluje

elektronsko, kadar posluje brez papirjev oziroma, bolj realistično, s čim manj papirja.

Organizacije in podjetja vedno pogosteje uporabljajo elektronska sredstva za

oglaševanje in trženje izdelkov in storitev na globalnem nivoju.

Elektronsko poslovanje je zelo široko področje, ki zajema (Toplišek, 1998, str. 4):

način dela: elektronska izmenjava podatkov;

vsebine poslovanja, ki so skoraj neomejene: blago, storitve, plačevanje predprodajne

in poprodajne aktivnosti, delovanje državnih organov in javnih služb itd.;

skupine udeležencev so podjetja, državne in javne službe, posamezniki, ki so lahko

potrošniki ali uporabniki. Poslovanje se izvaja znotraj teh skupin in med njimi.

Danes je cilj vsakega podjetja prehod iz papirnatega v elektronsko poslovanje. To

poslovanje je za partnerje ugodneje, ker lahko posel opravijo hitreje in brez zamudnega

izmenjavanja papirjev. Največ koristi imajo od elektronskega poslovanja potrošniki,

zaradi povečane konkurence in s tem povezanega zniževanja cen. Ponudniki blaga ali

storitev si konkurirajo vse bolj neposredno.

1.2.1 Vrste in oblike elektronskega poslovanja

Glavne skupine udeležencev elektronskega poslovanja so podjetja, državne in javne

službe in posamezniki kot potrošniki oziroma končni uporabniki. Gradišar, Jaklič,

Damij in Baloh (2005, str. 140) trdijo, da razlikujemo več vrst elektronskega poslovanja

glede na to kdo so udeleženci:

podjetje – podjetje (angl. Business to Business ali B2B);

podjetje – potrošnik (angl. Business to Consumer ali B2C);

potrošnik – potrošnik (angl. Consumer to Consumer ali C2C);

vladna organizacija – podjetje (angl. Government to Business ali G2B);

vladna organizacija – državljani (angl. Government to Consumer ali G2C);

država – država (angl. Government to Government ali G2G).



Slika 3: Vrste elektronskega poslovanja glede na udeležence

Vir: Gradišar, Jaklič, Damij in Baloh, 2005, str. 141

B2B je največja in najstarejša vrsta elektronskega poslovanja. Poslovanje poteka med

podjetji, ki med seboj nabavljajo ali prodajajo izdelke, plačujejo idr. Zajema različne

oblike poslovanja od elektronskega bančništva za pravne osebe, managementa oskrbne

verige do sodelovanja v virtualnih organizacijah.

C2C predstavlja interakcijo potrošnikov, ki si znotraj forumov na spletnih straneh med

sabo izmenjujejo mnenja in izkušnje ali poslujejo. Poslujejo tako, da uporabljajo njim

namenjene e-tržnice, ki ponujajo tudi e-dražbe ali pa uporabljajo spletne oglasnike.

Posebna vrsta elektronskega poslovanja je, ko kot udeleženec nastopa javna ali državna

uprava. Udeležena je v različnih vrstah elektronskega poslovanja: G2B, G2C in G2G.

Primeri za G2B so izvajanje javnih razpisov, oddajanje napovedi za odmero DDV itd.

Primeri G2C so oddaja napovedi za odmero dohodnine, izdaja izpiska iz rojstne matične

knjige itd. Primer za G2G pa je spremljanje podatkov o realizaciji proračuna Republike

Slovenije (Gradišar, Jaklič, Damij in Baloh, 2005, str. 145–146).

Najpogostejša oblika elektronskega poslovanja pa je nedvomno B2C, ki si jo bomo

ogledali v naslednjem podpoglavju.



Značilnosti B2C

Najpomembnejša in v vsakdanjem življenju najpogosteje uporabljena oblika

elektronskega poslovanja je med podjetji in potrošniki – B2C. Ta način poslovanja se je

razvil iz preprostih internetnih strani, pomemben pa je za podjetja, ki želijo stalni razvoj

in rast svojega poslovanja. Model B2C je odprl številne poslovne priložnosti, omogočil

nastanek novih tržnih niš in okrepil poslovanje na že obstoječih tržnih segmentih.

Velika prednost tega elektronskega poslovanja je hitrost in prilagodljivost pri uvajanju

izdelkov in storitev na trg ter možnost enostavnega in hitrega spreminjanja cen izdelkov

ali storitev. Podjetje na tak način išče nove kupce in nove trge, zmanjšuje stroške

poslovanja in potrebo po večjem številu zaposlenih prodajalcev.

Model B2C omogoča podjetjem, da s pomočjo obsežnega zbiranja podatkov analitičnih

in statističnih metod ugotavljajo želje, navade in interese posameznih kupcev. Z

ustrezno prilagoditvijo tržnih pobud jim lahko ponudijo tiste izdelke ali storitve, ki jih

kupec najbolj potrebuje (Weingerl, 2007, str. 12).

Primeri takega poslovanja so elektronsko bančništvo, elektronsko trgovanja,

izobraževanje na daljavo itd. Najpogostejše oblike B2C, ki jih srečamo tudi v Sloveniji

pa so: elektronske ali spletne trgovine, elektronske blagovnice in elektronske tržnice. Te

oblike poslovanja prinašajo prednosti tako za prodajalce kot za kupce, prav tako pa se

oboji srečujejo tudi z ovirami.

Elektronske ali spletne trgovine omogočajo potrošnikom nakup izdelkov in storitev

preko interneta oziroma svetovnega spleta, ki predstavlja najpomembnejšo internetno

aplikacijo. Ta oblika elektronskega poslovanja je v osnovi kataloška prodaja, ki je

prenesena na splet. Kupci so zaradi enostavnosti in udobnosti uporabe elektronskih

pripomočkov sposobni na hiter način primerjati veliko različnih ponudb in med njimi

izbrati najugodnejšega ponudnika na celotnem trgu, saj izdelke iščejo po različnih

kategorijah. Lahko kupujemo fizične (knjige, oblačila, računalniška oprema) ali

digitalne dobrine (računalniška programska oprema, e-knjige, e-letalske karte,

e-vstopnice). Izbrane izdelke lahko kupijo, trgovec pa jih potem dostavi na dom. Plačajo

lahko na več načinov, s kreditnimi karticami, po povzetju ali kako drugače. Prave



spletne trgovine nimajo skladišča ali svojih prostorov, so brez prodajalcev in običajno

poslujejo brez posrednikov.

Elektronska blagovnica vključuje več neodvisnih elektronskih trgovin. Prednost takšne

prodaje je koncentracija ponudbe in povpraševanja. Elektronska tržnica pa za razliko od

elektronskih trgovin ne prodaja samo blago enega prodajalca, ampak se tukaj srečujejo

različni prodajalci in kupci. Lastnik elektronskih tržnic zaračunava provizijo

prodajalcem vsakokrat, ko uspešno sklenejo posel (Gradišar, Jaklič, Damij in Baloh,

2005, str. 143).

Slika 4: Prodaja končnemu porabniku

Vir: Peteršič, 2005

Slika 4, prikazuje najpreprostejši model za upravljanje e-trgovanja B2C. Najbolj

verejtno je, da končni uporabnik uporablja spletni brkljalnik in se povezuje preko

ponudnika internetnih storitev (Interent Service Provider – ISP). Ko doseže spletno

stran preko požarnega zida, lahko začne nakupovati. Preden se uporabnik odloči za

nakup, ponavadi še hoče brskati po katalogu. Plačilo poteka z uporabo kreditne kartice.



1.2.2 Sestavine elektronskega poslovanja

Tehnološke sestavine vsakega elektronskega poslovanja so računalnik, programska

rešitev oz. aplikacija ali komunikacija in sama organizacija poslovanja. Elektronsko

poslovanje poteka drugače in je zato potrebno prilagoditi tudi organizacijo, saj šele

skupaj z njo osnovne tehnološke sestavine podpirajo cilje poslovnega sistema (Gradišar,

Jaklič, Damij in Baloh, 2005, str. 146).

Slika 5: Sestavine elektronskega poslovanja

Vir: Gradišar, Jaklič, Dami in Baloh, 2005, str. 147

Slika 5 prikazuje obsežnost in zapletenost elektronskega poslovanja z vidika sestavin,

vsebine in infrastrukture. Na vrhu slike je prikazano, kar vidijo uporabniki, torej

aplikacije oz. uporabniške programske rešitve za različne vrste in oblike elektronskega

poslovanja. Izvajanje aplikacij omogoča telekomunikacijska infrastruktura in na njej

temelječa štiri podporna področja (Gradišar, Jaklič, Damij in Baloh, 2005, str. 147):

ljudje (prodajalci, kupci, posredniki, specialisti za informacijske sisteme in drugi);

zakonodaja (zakoni in predpisi, ki določajo delo z elektronskimi dokumenti);



oglaševanje (je zelo pomembno, posebej pri poslovanju B2C);

podporne storitve (veliko storitev je potrebno za podporo elektronskega poslovanja

na področjih kot so transport, plačilni sistemi, varnostni sistemi, razvoj

informacijskih sistemov itd.).

Da se elektronsko poslovanje lahko uspešno odvija, moramo imeti na razpolago

ustrezno infrastrukturo, ki predstavlja temelj elektronskega poslovanja. Gradišar, Jaklič,

Damij in Baloh (2005, str. 147) trdijo, da infrastrukturo sestavljajo:

infrastruktura omrežij (omrežja telekoma in kabelske televizije, internet, ekstranet,

intranet itd.);

infrastruktura za oblikovanje in objavljanje (jeziki za oblikovanje spletnih

dokumentov, svetovnih splet itd.);

infrastruktura za prenos sporočil (elektronska pošta, svetovni splet, klepetalnice,

RIP itd.).

1.2.3 Pravna ureditev elektronskega poslovanja

V Sloveniji elektronsko poslovanje pravno ureja splet zakonov in zakonskih predpisov.

Med njimi so trije ključni zakoni, in sicer Zakon o elektronskem poslovanju in

elektronskem podpisu, Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter

arhivov in Zakon o varstvu potrošnikov.

Enakost elektronske in pisne oblike

Leta 2000 je bil sprejet Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu,

ZEPEP. »Ta zakon ureja elektronsko poslovanje, ki zajema poslovanje v elektronski

obliki na daljavo z uporabo informacijske in telekomunikacijske tehnologije in uporabo

elektronskega podpisa v pravnem prometu, kar vključuje tudi elektronsko poslovanje v

sodnih, upravnih in drugih podobnih postopkih, če zakon ne določa drugače« (Uradni

list RS, št. 57/2000 in Uradni list RS št. 25/2004). Bistveni pomen zakona je, da pod

posebnimi pogoji elektronskemu podpisu priznava enako veljavo, kot jo ima v



papirnatem svetu lastnoročni podpis. V zakonu so uvodoma definirani splošni pojmi, ki

se pojavljajo v zakonodaji, velik del zakona pa je namenjen elektronskemu podpisu in

podpisovanju, ki opredeljuje vlogo potrdil in naloge, odgovornosti in nadzor overiteljev.

V zadnjem delu so navedene kazenske določbe. Tako kot vsi zakoni tudi ta zakon

temelji na sodobnih načelih: načelo nediskriminacije elektronske oblike, načelo

odprtosti, načelo pogodbene svobode strank, načelo dvojnosti, načeli varstva osebnih

podatkov in varstva potrošnikov ter načelo mednarodnega priznavanja.

Hramba podatkov v elektronski obliki

Leta 2006 je bil sprejet Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter

arhivov – ZVDAGA, ki celovito ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva v

fizični in elektronski obliki (Uradni list RS št. 30/2006).

Lesjak (2007, str. 20) trdi, da zakon določa, da se podatki (računovodski, davčni,

finančni ipd.), ki morajo biti hranjeni zaradi kakšnih drugih predpisov, hraniti tudi v

elektronski obliki. Hramba podatkov mora izpolnjevati štiri pogoje, razen v primeru za

katere se zahtevajo posebni pogoji hrambe. Ti pogoji so:

podatki morajo biti dosegljivi in kasneje uporabni;

oblika morajo biti verodostojna;

razbrati je treba pošiljatelja in prejemnika;

tehnologija mora biti uporabljena tako, da ne onemogoča spremembo ali izbris

podatkov.

Varstvo osebnih podatkov

Temeljne pogoje za elektronsko poslovanje predstavlja tudi Zakon o varstvu osebnih

podatkov – ZVOP-1 (Uradni list RS, št. 86/2004, 113/05 (ZinfP), 51/07 (ZUstS-A),

67/07). S tem zakonom so določene pravice, obveznosti, načela in ukrepi, s katerimi se

preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost pri obdelavi

osebnih podatkov. Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če je za to podana pravna



podlaga po zakonu ali privolitev posameznika (8. Člen ZVOP-1). Tudi namen obdelave

podatkov mora biti določen v zakonu.

1.2.4 Informacijska tehnologija

Tehnološki del informacijskega sistema imenujemo informacijska tehnologija (IT). Ta

tehnologija je po definiciji ITTAA (Information Technology Association of America)

študij, načrtovanje, implementacija, podpora in upravljanje informacijskih sistemov, ki

temeljijo na programski in strojni opremi računalnikov.

Jereb (2010, str. 13) trdi, da se IT ukvarja s:

strojno opremo računalnikov;

programsko opremo računalnikov, katera omogoča pretvorbo, shranjevanje, zaščito,

procesiranje in prenos podatkov;

pridobivanjem informacij v vsakem času iz katerega koli vira.

Strojna oprema ali računalniške naprave so materialni del računalniškega sistema. Sem

prištevamo računalnike, tipkovnice, zaslone, miške, tiskalnike ipd. Ta del opreme lahko

otipamo in vidimo, medtem ko programske opreme z našimi čutili ne moremo zaznati.

Programska oprema pa so vsi programi v računalniškem sistemu, ki omogočajo

delovanje informacijskih sistemov skladno z željami uporabnikov, ponavadi pa so

zapisani v energetski obliki.

1.2.5 Informacijski sistem

Jereb (2010, str. 13) trdi: »Informacijski sistem ni samo tehnologija, temveč tudi način

uporabe te tehnologije in medsebojnega vplivanja med ljudmi ter tehnologija pri

izvajanju poslovnih procesov. Informacijski sistemi tako vključujejo komponento

informacijske tehnologije takrat, ko imamo opraviti z interakcijo med ljudmi in

procesi«.



Informacijski sistem v podjetju je sistem, kjer se ustvarjajo, shranjujejo in pretakajo

informacije, katere so osnova za vsako aktivnost v podjetju. V organizaciji nastopa kot

del poslovnega sistema podjetja in omogoča izvajanje ter opravljanje njegove osnovne

dejavnosti ter tako doseganje zastavljenih ciljev. Rešuje probleme premostitve časovne

pregrade tako, da z različnimi tehnikami in pripomočki zapiše podatke na različne

nosilce podatkov, saj se večina teh ne obdela in uporabi v času njihovega nastanka.

Rešuje tudi probleme premostitve prostorske pregrade (Gradišar, Jaklič, Damij in

Baloh, 2005, str. 39).

Sestava informacijskega sistema

Informacijski sistem je sestavljen iz strojne opreme, tj. računalniki, računalniška

omrežja ter diskovje in ostale enote za shranjevanje podatkov. Tvori jih tudi celota vseh

namenskih programov (aplikacij) v podjetju, podatki, ki vanj vstopajo z namenom, da bi

se v njem hranili in v postopku obdelave preoblikovali ter se prenesli k uporabniku kot

informacije. Informacijski sistem sestavljajo tudi postopki, kateri določajo način

delovanja uporabnikov ter ljudje, ki se delijo na informatike in na uporabnike, ki jim je

informacijski sistem tudi namenjen. Gradnike informacijskih sistemov pa lahko delimo

na »trde« in »mehke«. Prvi so povezani s tehnologijo drugi pa z ljudmi, postopki in

procesi (Gradišar, Jaklič, Damij in Baloh, 2005, str. 41).

Poslovni informacijski sistem

Poslovni informacijski sistem zaposlenim omogoča sprejemanje odločitev,

koordinacijo, izvajanje kontrole v podjetju in analiziranje različnih problemov. Tipični

poslovni informacijski sistem vsebuje informacije o zaposlenih, kupcih, dobaviteljih,

izdelkih, naročilih, prodaji itd., torej o podjetju in tistem delu njegovega okolja, ki je z

njim povezan (Gradišar, Jaklič, Damij in Baloh, 2005, str. 41).

Poslovni informacijski sistem zagotavlja, da so avtomatizirani procesi, ročni procesi

medsebojno koordinirani in izvajani skladno s strateškim načrtom in namenom vodstva

podjetja. So podpora poslovni strategiji podjetja in merilno orodje za uspešen finančni

vidik. Danes imamo na voljo veliko modernih orodij, ki razširijo in specializirajo znanja



in sposobnosti poslovnih informacijskih sistemov (Knez, Cedilnik in Semolič, 2007, str.

192):

orodja iz družine CRM (Customer Relationship Management) za upravljanje

odnosov s kupci/dobavitelji;

orodja iz družine SCM (Supply Chain Management) za upravljanje odnosov v verigi

od dobaviteljev do kupcev;

orodja iz družine MIS (Management Information Systems), ki so pomoč vodstvu pri

sprejemanju odločitev ter

številna druga, ozko specializirana orodja.

Če podjetje želi biti uspešno, mora poleg finančnega vidika upoštevati še druge vidike,

kot so vidik notranjih poslovnih procesov, vidik odnosov s kupci ter vidik zmožnosti

učenja, razvoja in rasti posameznikov in s tem organizacije. Ko ima podjetje takšen

uravnotežen sistem kazalnikov, lahko pravilno načrtuje, vpelje, meri in nagrajuje

zaposlene.

1.2.6 Upravljanje investicij v logistiki

Investicije začnemo upravljati v fazi koncipiranja investicij, ki trajajo vse do njene

implementacije oz. do posledično doseženih poslovnih koristi. Velik del poslovne

investicije predstavlja investicija v IT ali logistiko. Raziskave kažejo, da dosežemo

veliko boljše rezultate, če investicije upravljamo z učinkovitim nadzornim ogrodjem

kakor brez njih. Investicije v logistiki lahko upravljamo na različne načine. Če jih

želimo upravljati kakovostno, je smiselno uporabiti projektni način (Jereb, Cvahte in

Rosi, 2011, str. 4).

Projekt je interdisciplinaren in najprimernejši proces za pridobitev novih znanj. To

pridobivanje se strateško in ciljno usmerja, časovno omejuje in planira. Za izvedbo in

vodenje projekta je potrebna integracija vrednot, znanj, vrednosti in izkušenj. Končni

cilj projekta upravljanja investicij v logistiki dosežemo preko podciljev, ki dajejo

pomembne projektne rezultate (Jereb, Cvahte in Rosi, 2011, str. 5).



Mrežo medsebojno odvisnih projektov predstavlja program, ki je potreben in zadosten

za uresničitev poslovnega cilja. Vsebuje lahko spremembo poslovanja, uporabo novih

tehnologij, načina dela posameznikov, spremembo organizacijske strukture in

kompetenc posameznikov. Skupino programov, ki imajo skupni interes in jih

upravljamo s ciljem optimiziranja poslovne koristi pa imenujemo portfelj. Neka stvar je

gledano iz portfelja lahko uspešna ali neuspešna (Jereb, 2008, str. 12).

Želeno ogrodje za upravljanje IT investicij je Val IT, ki nam daje splošne smernice in

pristope, da ugotovimo, če smo na pravi poti in če bo investicija uspešna. To ogrodje je

pri investiranju namenjeno vodstvenemu kadru oz. vodjem poslovnih investicij, s

katerim skušajo vzdrževati obstoječe stanje oz. povečati ali spremeniti poslovanje.

Ključni procesi, ki se pri tem izvajajo, so upravljanje vrednosti, upravljanje investicij in

upravljanje portfelja (Jereb, 2008, str. 7–16).

Ker sta logistika in IT v veliki meri podobni, predpostavljamo, da je v logistiki smiselno

uporabiti ogrodje, ki temelji na Val IT-ju, in je prirejeno za uporabo v logistiki, to je

ogrodje Val Log. V splošnem je to precej kratek dokument, ki vsebuje 22 procesov in je

prilagojeno vodstvu upravljavske piramide. Procesi in navodila so pisani v takšnem

jeziku, da ga vodilni lahko razumejo in pri tem upravljajo poslovne koristi, logistični

portfelj ter investicije v logistiko. Za vsak Val Log proces posebej se tukaj srečujemo

tudi s smernicami za upravljanje (kdo, kaj, kdaj, kje, kako, zakaj ipd.). Val Log podpira

cilje podjetja in se ravna po sklopu načel, ki so omogočeni s ključnimi praksami

upravljanja ter merjeni z učinkovitostjo doseganja ciljev glede na uporabljene metrike.

Temelji na principih, da investicije v logistiko moramo upravljati kot portfelj investicij

skozi njihov celoten življenjski cikel. Upoštevati je potrebno celoten spekter aktivnosti,

ki so potrebne za doseganje poslovne koristi. Za doseganje želenih poslovnih koristi,

moramo upoštevati, da obstaja veliko različnih vrst investicij, ki jih je potrebno vsako

posebej različno upravljati, pregledovati in ocenjevati. To predvsem velja pri ključnih

metrikah, tako da se lahko hitro odzovemo na kakršnekoli nepravilnosti in spremembe v

načrtu. Pri tem je potrebno vključiti vse sodelujoče pri investiciji tako, da so določene

njihove odgovornosti, da so zagotovljeni pogoji za uspešno dokončanje investicije in

dosego poslovnih dobičkov. Ciklično je potrebno izvajati pregledovanje, ocenjevanje in



vrednotenje rezultatov ocenjevanja ter izboljševanje posameznih segmentov investicije

(Jereb, 2011, str. 8–11).

1.3 INFORMATIKA IN LOGISTIKA

Kot smo že omenili v prejšnjem poglavju sta si informatika in logistika v veliki meri

podobni. Obe področji se ukvarjata z informacijami in imata podobne izzive ter veliko

skupnega v odnosu do ostalih poslovnih procesov v podjetju. V IT razpolagamo s

sredstvi, ki jih lahko »vidimo«, vanje investiramo in jih ščitimo. Sem prištevamo

informacije, aplikacije, infrastrukturo in osebje. Informacijska sredstva so baze

podatkov, dokumentacija sistema, uporabniški priročniki in operativna navodila. Pri

aplikacijah imamo sredstva programske opreme kot so uporabniške rešitve, temeljna

programska oprema, razvojna orodja in podporni programi. K infrastrukturi štejemo

fizična sredstva kot so računalniška in komunikacijska oprema, magnetni nosilci

podatkov ter druga tehnična oprema. Pri osebju in ostalem nematerialnem sredstvu pa

gre za razna gesla, zaupne informacije, storitve računalniških obdelav ter tehniške in

komunikacijske storitve (Jereb, Cvahte in Rosi, 2011, str. 7).

Jereb, Cvahte in Rosi (2011, str. 7) trdijo, da k sredstvom oz. virom logistike

prištevamo:

tok blaga in storitev (upravljano mora biti učinkovito od točke izvora do točke

porabe, pri čemer morajo biti dosežena pričakovanja kupcev in storitev);

informacije (povzročijo spremembo v stanju dinamičnega sistema, če je bil sistem

zmožen dešifrirati podatke);

logistični infrastrukturi in suprastrukturi (predstavlja osnovne fizične in

organizacijske strukture, potrebne za logične operacije);

ljudje (lahko so notranji, zunanji ali pogodbeni, ki so potrebni za izvajanje,

načrtovanje, pridobivanje, podporo nadzorovanje logističnih sistemov ali storitev).



1.4 SWOT ANALIZA

Nastanek in uporaba SWOT analize ni povsem jasna oziroma ni dokumentirana.

Začetne črtke kratice SWOT pomenijo:

S – strenghths (prednosti);

W – weaknesses (slabosti);

O – opportunities (priložnosti);

T – threats (nevarnosti).

V fazi iskanja in zaznavanja poslovnih problemov je treba izvesti celotno oceno

prednosti in slabosti podjetja v sedanjosti. Na njeni osnovi in na osnovi rezultatov

podjetniškega predvidevanja je smiselno oceniti poslovne možnosti (priložnosti) in

nevarnosti, ki se kažejo podjetju v prihodnosti. Pri sami analizi je treba izluščiti ključne

razvojne dejavnike v najširšem okolju podjetja v prihodnosti in oceniti privlačnost

panoge, v kateri podjetje deluje (Pučko, 2003, str. 119).

Za takšno analizo lahko začnemo z iskanjem odgovorov na vprašanje, kateri poslovni

rezultat podjetja (stopnja rentabilnosti, stopnja ekonomičnosti, stopnja pokritja, stopnja

rasti podjetja, tržni delež podjetja itd.) so bolj ali manj prispevali k poslovni uspešnosti

so (Pučko, 2003, str. 133):

boljši ali slabši od planiranih velikosti v preteklosti;

boljši ali slabši od dosežkov konkurence;

katere podstrukture in njihove sestavine (tržna, kadrovska, organizacijska itd.);

procesi in njihove sestavine (tehnološki, distribucijski) podjetja.



2 OBSTOJEČE STANJE

2.1 Posnetek obstoječega stanja

V nadaljevanju diplomskega dela bomo opisali obstoječe stanje v podjetju Vigros d.o.o.

z vidika:

logističnih podsistemov in

informacijskega sistem, ki se uporablja v podjetju.

2.1.1 Nabavna logistika

Poglavje zajema postopke od naročila surovin pri dobavitelju do prevzema v skladišče

in uskladiščenja. Najava prevzema se ustvari v nabavni službi, skladišče pa je o

planirani dobavi pravočasno obveščeno in se ima možnost na to ustrezno pripraviti. V

nabavi se izvajajo naročila dobavitelju, poskrbijo za potrditev naročila, vpoklic blaga in

koordinacijo prevoza.

Naročanja izdelkov se oblikuje na oddelku komerciale pri standardnih dobaviteljih.

Naročene količine so določene in običajno prilagojene glede na način transporta.

Naročila so lahko enkratna ali sukcesivna. Postopek naročanja poteka tako, da se v

komerciali oblikujejo naročila, katera se nato posredujejo dobavitelju. Ko dobavitelj

prejme naročilo, ga potrdi in vrne informacijo o prejemu (Interno gradivo podjetja

Vigros d.o.o., 2010).

Priprava na prevzem

Po pridobitvi potrditve naročila dobavitelja se v nabavi (PIS-u) kreira dokument »Nalog

za prevzem« in pošle se ga v program E-logis. Ta nalog vsebuje predviden datum in uro

dobave v skladišču in postavke, katere se bodo prevzemale. Nabavni nalog je lahko

kreiran iz več različnih naročil, s katerimi upravlja nabavna služba. V E-logis se tak

nalog zapiše in razvrsti v definirano skladišče. V vsakem trenutku je mogoče videti

oziroma izpisati dokumente glede na status, v katerem se nalog nahaja (čaka,



pripravljen, v obdelavi, čaka na potrditev ali zaključen), različna časovna obdobja, po

dobaviteljih ali veznih dokumentih (npr. vse prevzeme za določeno naročilo) in

spremlja dogajanje v različnih (dislociranih) skladiščih (Interno gradivo podjetja Vigros

d.o.o., 2010).

Skladiščnik lahko na zaslonu računalnika pregleduje naloge za prevzem, ki vsebujejo

naslednje podatke:

številka prevzemnega dokumenta;

številka veznega dokumenta (nalog za prevzem/naročilo);

dobavitelj;

datum dokumenta;

predviden datum realizacije (dobave);

status;

pozicije;

pozicije (šifra izdelka, identa, količina);

Dokumenti so privzeto sortirani po predvidenem datumu realizacije (Interno gradivo

podjetja Vigros d.o.o., 2010).

Skladiščnik ima v sistemu WMS na razpolago sledeče funkcije:

pregled prevzemnih nalogov – po obdobjih, dobaviteljih idr.;

dodeljevanje prevzemne lokacije, določitev prevzemnega delavca;

aktiviranje prevzema;

tisk etiket (Interno gradivo podjetja Vigros d.o.o., 2010).

Na vhodu v skladišče se kreirajo transportno skladiščne enote (TSE). Iz vidika

manipulacije v skladišču so ti scenariji sledeči:

blago je neoznačeno – etikete za označevanje se natisnejo iz prevzemnih podatkov;

blago je neoznačeno – uporabimo prazne predtiskane etikete, na katere vnesemo

informacije;

blago je označeno po standardu GS1 – uporabimo obstoječe etikete (Interno gradivo




Proces prevzemanja

Vodja skladišča v programu E-logis pregleduje naloge za prevzem. Ko prejme obvestilo

o točnem datumu dobave (prispe kamion), začne s pripravo na prevzem (tiskanje etiket,

določitev prevzemne lokacije, določitev delavca oz. prevzemnika) in planiranjem dela v

skladišču. V trenutku, ko je pričel s pripravo etiket, se v PIS pošlje informacija o

zaklepanju dokumenta in natisnejo se etikete za dotični prevzemni nalog. Od takrat

naprej prevzemnega naloga ni več mogoče popravljati ali kakorkoli spreminjati.

Vodja skladišča se odloči za način prevzema na podlagi znanega prevzemnega naloga.

Nato natisne etikete in s tem aktivira prevzemni nalog. Prevzemu lahko določi

prevzemno lokacijo in prevzemnega delavca. Natisnjene etikete na podlagi znanega

prevzemnega naloga nato preda prevzemnemu delavcu. Število etiket, ki jih je potrebno

natisniti predlaga program E-logis, skladiščnik pa količino lahko tudi sam spremeni. Če

se skladiščnik odloči za prevzem s predtiskanimi etiketami, to sporoči delavcu in mu

izroči kolut predtisaknih etiket. Predtiskane etikete vsebujejo le podatek o zaporedni

številki enote. Etikete, ki pa so natisnjene na podlagi vnaprej znanega prevzemnega

naloga vsebujejo podatke, ki omogočajo identifikacijo izdelka pri prevzemanju in

zaporedno številko nosilne enote (NE). Vsi ostali podatki o vsebini (npr. količina, serija

itd.) se vnesejo s skeniranjem in se nato shranijo v bazo WMS-ja, v nadaljevanju pa so

vedno dostopni uporabniku s skeniranjem črtne kode na etiketi (Interno gradivo podjetja


Količinski prevzem in označevanje na prevzemu

V podjetju Vigros d.o.o. se ne opravlja kvalitetni prevzem blaga po postopkih

kontroliranja ali jemanja vzorcev, ampak se blago preverja le na osnovi:

ogleda in vizualne ocene;

preverja se ustreznost roka trajanja;

preveri se temperaturni režim ob dostavi;

preveri se veterinarska potrdila.



Ko pošiljka zadovoljuje zgornje kriterije, se nadaljuje s količinskim prevzemom, ki se

nanaša zgolj na ugotavljanje količine prispelih enot izdelkov v skladišče in označevanje

le-teh z etiketami. Prevzemnik na RF terminalu izbere funkcijo »Prevzem« in v

naslednji fazi vnese »Prevzemni dokument«. Nato raztovori blago na prevzemno

lokacijo. Pospravljanje na lokacije v skladišču lahko izvaja hkrati ali kasneje, odvisno

od nastavitev in delovnega procesa. Vsako paleto mora označiti z etiketo, pri tem pa

identificira izdelek na podlagi podatka na etiketi in dobaviteljevih oznak. Na skladiščni

enoti mora vnesti količino ali pa potrdi predlagano količino. Enako mora storiti za vse

transportno skladišče enote (TSE) in ko opravi vse opisane faze, količinski prevzem

zaključi na RF terminalu (Interno gradivo podjetja Vigros d.o.o., 2010).

Slika 6: Prikaz poteka količinskega prevzema

V primeru, da je paleta oz. enota, ki jo prevzema, označena po GS1 standardu, bo

prevzemnik uporabil predtiskano etiketo iz koluta (etiketa je prazna in ne vsebuje

nobenih podatkov) in bo skeniral vse kode na dobaviteljevi etiketi. Pri tem postopku

delavca RF terminal vodi in hkrati prepozna vse poskenirane podatke. V primeru, da

kakšen podatke ne ustreza, terminal prevzemnika ustrezno opozori in zahteva ročni

vnos: ident (Al 01, 02), količina (Al 30-37), Lot (Al 10), datum proizvodnje (15) in rok

trajanja (17). Na terminalu se izpisuje naročena količina izdelkov, ki jih prevzemamo,

že prevzeta in manjkajoča količina ter zahteva vnos količine na TSE. V kolikor je

prevzeta količina presežena, sistem s piskom in izpisom na RF terminalu o tem obvesti

uporabnika. V primeru, da je na matičnem podatku o izdelku zabeležena zahteva po

vodenju izdelkov po roku trajanja, sistem zahteva vnos datuma do kdaj je blago

uporabno in vnos datuma proizvodnje (Interno gradivo podjetja Vigros d.o.o., 2010).



Vhodni podatki zajeti s črtno kodo

V podjetju Vigros d.o.o. se skladišči in manipulira v glavnem s prehrambnimi izdelki.

Le ti pa imajo omejene roke trajanja, običajno označene na logističnih nalepkah v obliki

črtne kode. Prav tako se v logističnih procesih uporabljajo določene omejitve, povezane

z dobo trajanja izdelka. Podatke, ki so zapisane v obliki črtne kode, skeniramo in

preberemo s terminali. Med drugimi aplikacijskimi identifikatorji se bosta pojavljala

podatka:

datum roka trajanja (do kdaj se blago še sme uporabljati) označen z Al (17) in

datum proizvodnje označen z Al (15).

Oba omenjena podatka bomo potrebovali in zajemali, podatek o dolžini trajanja izdelka

(število dni od dneva proizvodnje do izteka) pa je sestavni del matičnih podatkov

(Interno gradivo podjetja Vigros d.o.o., 2010).

Posebnosti prevzemanja mesnih izdelkov

Posebnost predstavlja prevzemanje mesnih izdelkov:

prevzemanje se odvija v večernih urah in je časovno zelo omejeno (čim prej je

potrebno pripraviti pošiljke za nadaljnjo distribucijo končnim kupcem);

meso in izdelki v največji meri niso označeni s črtno kodo;

ti izdelki imajo rok trajanja in pogoj je, da v najkrajšem času (nekaj ur) zapustijo

skladišče, obenem pa podležejo pravilom ravnanja HACCP;

takoj po prevzemu sledi priprava pošiljk – komisioniranje.

Pogoj za prevzem mesnih izdelkov je v vsakem primeru dokument za najavo prevzema.

Na podlagi tega dokumenta se bo izvršil prevzem v skladišče (Interno gradivo podjetja


Zaključevanje količinskega prevzema

Ko so formiranje vse TSE, prevzemnik na RF terminalu zaključi prevzem. Prevzemni

dokument preide v status »čaka na potrditev«. Vodja prevzema razpolaga s podatki o



prevzetih TSE. Pri vsakem dokumentu je mogoče videti razlike med naročeno in

prevzeto količino. Prevzemni nalog se zaključi tako, da se potrdi gumb »zaključi

prevzem«. Takoj po zaključku prevzemnega naloga se potrditev prevzema z

realiziranimi količinami in vsemi podatki povezanimi z zagotavljanjem sledljivosti

pošlje v PIS. Vsi izdelki so prevzeti v dotično skladišče in pospravljeni na

mikrolokacije. Prevzemna lokacija pa mora biti načeloma prazna (Interno gradivo


Pospravljanje prevzetih izdelkov

Materiale, ki smo jih pravkar prevzeli na prevzemno lokacijo, je potrebno pospraviti na

mikrolokacijo znotraj skladišča. To je potrebno storiti še pred zaključevanjem

prevzemnega dokumenta. V osnovi je to premik blaga med dvema fizično ločenima

lokacijama znotraj istega skladišča. Proces opravimo z ročnim terminalom, na katerem

izberemo funkcijo »pospravljanje«. Izdelki imajo v matičnih podatkih zapisano

primarno cono v skladišču, kjer se skladiščijo. Ta cona je tudi vodilo predloga za

pospravljanje. Na terminalu namreč predlagamo lokacijo, kjer se ta izdelek že nahaja

oz. se je nahajal, ali pa ob pritisku na smerno tipko listamo še ostale lokacije s tem

izdelkom. Izdelki se tako uskladiščujejo na osnovi svojih lastnosti, le te pa dodelimo

posamezni coni v skladišču, conam pa pripadajo mikrolokacije (npr. zamrznjeno -20°C)


Preskladiščenje

Preskladiščenje je postopek, kjer izdelki zamenjajo lastnika. Lastnik postane drugo

skladišče. Blago lahko:

ostane na isti lokaciji v skladišču (npr. preskladiščenje izdelkov v reklamacijsko

skladišče ne zahteva spremembe lokacije, zamenja se le lastnik blaga);

premaknemo ga na drugo fizično lokacijo v drugem skladišču (npr. preskladiščenje

blaga v skladišče v Ljubljani).



Dokument, ki se kreira v sistemu ob postopku preskladiščenja je preskladiščnica. Proces

preskladiščenja je lahko definiran na dva načina:

v PIS-u tako, da komercialisti izdajo nalog za preskladiščenje in v tem primeru

lahko govorimo o najavljeni preskladiščnici;

lahko pa je iniciran v E-logisu in realizacija je nato poslana v PIS (Interno gradivo


V prvem primeru je scenarij primeren za preskladiščenje blaga, npr. iz skladišča

Puconci v distribucijski center Ljubljana. V drugem primeru pa gre preskladiščenje

poškodovanega blaga iz rednega skladišča v skladišče reklamiranih izdelkov (Interno

gradivo podjetja Vigros d.o.o., 2010).

Organizacijski predpisi vezani na prevzemanje

Zaradi lažjega in zanesljivejšega dela je proces prevzemanja vezan na sledeča

organizacijska pravila:

v nabavi je potrebno zagotoviti dokument »Nalog za prevzem«, ki je lahko vezan na

eno ali več naročil dobavitelju, glede na dejansko dobavo blaga v skladišče;

v nabavi zapirajo naročila dobavitelju. V sistemu E-logis pa je vsak prevzem po eni

dobavi zaključen;

odstopanje od količine – manj lahko, za večje količine se dogovori pravilo (npr. za

večje količine pošlje nabava dodaten nalog za prevzem);

za izdelek, ki se pojavi na prevzemu, pa ga ni na nalogu – nabava poskrbi za nov

dokument (nalog za prevzem);

pomote pri količinah – dokler prevzem ni bil zaključen in poslan v PIS je še možno

popravljati v sistemu E-logis. Po zaključenem prevzemu se popravljanje količine

vrši na strani E-logisa s sprotno inventuro, v PIS pa se pošilja dokument za

izravnavo zalog (višek ali manko) (Interno gradivo podjetja Vigros d.o.o., 2010).



Vračilo dobavitelju in deklariranje izdelkov

Dobavitelju je možno vrniti že prevzeto in dobljeno blago. To storimo z dokumentom

»Vračilo dobavitelju«, ki ga pripravijo v nabavni službi. Materiale je možno vračati, če

seveda še niso bili izdani. Najpogostejša vzroka za vračila sta preveč dobavljena

količina izdelkov in neustrezna kvaliteta izdelkov. Deklarirati je potrebno izdelke, ki

izvorno niso opremljeni z navodili v jeziku države. Izdelke je potrebno opremiti z

ustrezno etiketo v slovenskem jeziku, ki opredeljuje proizvod in njegovo uporabnost

(sestavine, rok uporabe, poreklo, uvoznika, navodila za uporabo). Podatek ali izdelek

potrebuje komercialno etiketo (deklaracijo) in je naveden v šifrantu izdelkov (Interno


Izdelki se opremijo z deklaracijami takoj po prevzemu. Ker večje količine zamrznjenih

izdelkov ni možno deklarirati ob samem prevzemu, se proces deklariranja nadzoruje

računalniško v sistemu E-logis. S pomočjo sistema E-logis je tako možno vedeti, koliko

in kje se nahajajo nedeklarirani izdelki. To tudi pomeni, da je vsaka TSE (vsaka paleta),

ki smo jo podeklarirali, označena s statusom »Deklarirano«. Po tem statusu je možno v

vsakem trenutku prepoznati, katero blago še ni bilo deklarirano in opraviti ta proces

kadarkoli. Nedeklariranega blaga ni možno izdati. Na podlagi tega vodimo evidenco

deklariranja, in sicer mesečni pregled deklariranega blaga in število porabljenih etiket


Pripravo in tisk deklaracijskih nalepk izvajamo s pomočjo sistema E-logis. To izvajamo

v skladišču pod pogojem, da izdelki vsebujejo podatka o vsebini in ime predloge

nalepke. Nalepke je možno pred prevzemom izdelkov vnaprej pripraviti in natisniti.

Sistem E-logis posreduje vse potrebne podatke za izpis komercialne etikete v obliki

job-datoteke in jim posreduje programu Nice Label, ki jih natisne. Ker se dimenzijske

nalepke težko obvladujejo, je za vse izdelke priporočeno, da se natisnejo enake nalepke

z enakimi dimenzijami. Vsebino deklaracijskih nalepk vzdržujejo v nabavni službi,

integracija na matičnih podatkih pa poskrbi, da so na voljo v sistemu E-logis (Interno




2.1.2 Notranja logistika

Skladišča, skladiščenje in notranja oprema

V podjetju imamo fizična in logična skladišča. Informacijski sistem jih pozna

triinosemdeset. Glavno skladišče in primarni distribucijski center je na sedežu podjetja

v Puconcih. Skladišča so tudi distribucijski centri v Celju, Ljubljani in Izoli, kot tudi

vozila, ki jih obravnavamo kot premična skladišča. Kapaciteta regalnega skladišča

znaša skupaj tristo paletnih mest, medtem ko znaša kapaciteta sedemsto petnajst

paletnih mest za hlajeni program. Hladilnice so opremljene z regali, med katerimi so

štiri metre široki hodniki (Interno gradivo podjetja Vigros d.o.o., 2010).

Slika 7: Regalno skladišče

Vir: Vigros, 2012

Naloge našega skladišča so nadzor opravil, nadzor delavcev, prevzem materiala,

izdelava komisonov, izdajanje blaga, skrb za varstvo pri delu, nadzor vzdrževanja

hladilnih režimov in nadzor nad redno higieno. Manipulacija v skladiščih se odvija z

viličarji (električni viličar znamke Yale in Steinbock) in pa z ročnimi paletnimi vozički.

Ti se koristijo tudi pri komisioniranju (Interno gradivo podjetja Vigros d.o.o., 2010).



Slika 8: Hladilnica

Vir: Vigros, 2012

V skladišču se vsi dogodki beležijo v realnem času. Transakcije se zapisujejo v bazo

on-line, opravljajo pa jih lahko le uporabniki sistema (nadzorniki, administratorji ...). Ti

imajo na voljo nekaj podatkov, kot so skupno porabljen čas, ko je bil prijavljen v

sistem, število uskladiščenj, število pobranih izdelkov iz polic, število prestavljanj

blaga, število preskladiščenih postavk, število deklariranj in število opravljenih dnevnih

inventur. Pri tem je mogoče izračunati kakšno težo oz. volumen je nek komisionar

pripravil glede na število opravljenih odvzemov, kakšen je čas komisioniranja za

posamezno operacijo in kakšno je število dokumentov, ki jih je skladiščni delavec

realiziral. Kateri parameter bomo izbrali, pa določimo glede na specifične potrebe

podjetja (Interno gradivo podjetja Vigros d.o.o., 2010).

2.1.3 Prodajna logistika

Naročila za odpremo blaga se pridobivajo in zbirajo dnevno na oddelku komercialne

službe. Vsa naročila se vnesejo v dokument »Začasni nalog za odpremo«, na podlagi

katerega se potem v skladišču pripravi blago oz. komisionira. Prodaja in logistični

procesi so v največji meri odvisni od sezone. Najbolj intenzivna prodaja je v poletnem

času (Interno gradivo podjetja Vigros d.o.o., 2010).



Naročila se zbirajo v informacijski sistem na osnovi:

naročil, poslanih od večjih trgovcev (Mercator, Spar, Engrotuš), po sistemu e-

poslovanja (RIP);

naročil, vnesenih v sistem, na osnovi telefonskih naročil strank;

naročil strank, poslanih v informacijski sistem, po sistemu mobilne prodaje;

naročil po dopolnjevanju asortimenta v vozilih, ki opravljajo ambulantno prodajo

(poslana so preko sistema mobilne prodaje – pošiljajo jih vozniki);

naročil po dopolnjevanju zaloge distribucijskih centrov (Celje, Ljubljana, Izola), ki

se generirajo v informacijski sistem (Interno gradivo podjetja Vigros d.o.o., 2010).

Sistem E-logis tako pridobiva naloge za odpremo izključno iz PIS-a. Iz PIS-a pa se

odpremni nalogi naprej pošiljajo v skladišče, kjer si lahko skladiščnik na računalniškem

zaslonu izbere način prikaza odpremnega naloga s sortiranjem po različnih atributih.

E-logis obravnava vsako skladišče kot celoto in ima lahko le en izdajni dokument za

eno skladišče (Interno gradivo podjetja Vigros d.o.o., 2010).

Tako kot pri prevzetih dokumentih, imajo tudi nalogi za odpremo različne statuse.

Naloge v statusu »Čaka« je mogoče popravljati in spreminjati, prav tako tudi izbrisati

postavko. Ko se nalog začne obdelovati, se v PIS pošlje informacija o zaklepu in

dokument se v sistemu E-logis zaklene. Od takrat naprej naloga za odpremo ni več

mogoče spreminjati. Vodja skladišča oz. dispečer ima v sistemu E-logis na razpolago

naslednje funkcije:

pregled odpremnih nalogov (po obdobjih, kupcih, načinu odpreme idr.);

dodeljevanje odpremne lokacije, določitev komisionarja;

združitev več odpremnih nalogov v komisionirni nalog (Interno gradivo podjetja


Komisioniranje

V podjetju Vigros d.o.o. uporabljamo princip enostopenjskega komisioniranja. Po

prejetju naročil, klasificiramo pripravo pošiljk na naslednjih enotah, in sicer za večje

trgovske centre (supermarkete, hipermarkete), za lokalno dostavo manjšim naročnikom



(šole, vrtci …), za ambulantno prodajo, za končnega kupca in za distribucijske centre

(medskladiščni prenosi) (Interno gradivo podjetja Vigros d.o.o., 2010).

Na podlagi posnetega stanja in opravljene ABC analize in študije premikov blaga v

skladišču je bil izdelan predlog za razporeditev izdelkov glede na pogostost (frekvenco)

odpremljanja izdelkov in pravilno uskladiščenje novo prispelega blaga. Uveden je bil

sistem zalogovnih in komisionirnih lokacij za vsako cono posebej. Na komisionirnih

lokacijah se nahajajo izdelki, ki so razporejeni na osnovi ABC analize. Nad

komisionirnimi lokacijami se nahajajo zalogovne lokacije istega izdelka in na višini tri

do štiri metre so uskladiščeni tudi izdelki z nizko frekvenco pojavljanja. Le te pred

samim procesom komisioniranja premestimo na prazne in rezervirane lokacije. Pri

komisioniranju smo omejeni s številom komisionirnih lokacij (Interno gradivo podjetja


Naloga komisionarja je, da na terminalu vzame odpremni nalog in prične s pripravo v

logični coni. Vsak delavec mora posebej pripraviti en nalog v celoti. Na odpremnem

nalogu ima navedene izdelke in zahtevano količino za izdajo. Nato vzame prazno

nosilno enoto (paleto, voziček, karton ...) in jo opremi s predtiskano nalepko, na kateri

je črtna koda nosilca. To nalepko skenira in prične z nabiranjem izdelkov, kakor ga vodi

terminal. Prvo skenira črtno kodo in vnese predlagano količino. V primeru, da se na isti

lokaciji nahajajo izdelki iz dveh TSE, ki imata različni rok uporabe, bo komisionar sam

z uporabo smernih tipk izbral pravo. Ko zaključi vsako nosilno enoto (palete, voziček,

ali karton), to zaključi ter vzame novo, katero obdeluje po istem postopku. Ob zaključku

priprave celotnega dokumenta potrdi konec komisioniranja iz te logične cone. Blago

čaka na ustrezni odpremni lokaciji in dokument ima status »Čaka na potrditev«. Ko

pošiljko pripravimo, natisnemo še izhodno logistično nalepko in listo pakiranja za vsako

pripravljeno enoto. Komisioniranje se odvija v dveh izmenah. Popoldanska izmena je

številčnejša in komisioniranje po 14. uri je intenzivnejše, ker se glavnina naročil zbere v

informacijski sistem po 13. uri (Interno gradivo podjetja Vigros d.o.o., 2010).



Slika 9: Proces komisioniranja

Vir: Vigros,, 2010

Ker ima naše podjetje opravka s prehrambenimi izdelki, se velikokrat srečujemo z

zahtevami nekaterih kupcev po spoštovanju omejitev, ki jih pogojujejo. Nekateri kupci

želijo imeti izdelke, ki bodo imeli ob prevzemu v njihovem skladišču na razpolago še

dve tretjini prostega roka trajanja, spet drugi imajo podobne kriterije. V ta namen je

potrebno ob procesu izdajanja zagotoviti kontrolo rokov trajanja (Interno gradivo


Posebnost komisioniranja pa še predstavlja postopek označevanj, tehtanja in izdajanja

mesnih izdelkov za naročnike (slovenske trgovce), ki želijo imeti posamezne kose blaga

označene s črtno kodo po nacionalnem standardu. Takšen proces je v sistemu E-logis

možno podpreti na dva načina:

tehnico integriramo v sistem in odtehtek avtomatsko zabeležimo;

s terminalom beremo označeno težo oz. količino (Interno gradivo podjetja Vigros

d.o.o., 2010).



Ambulantna prodaja podjetja Vigros d.o.o.

Poleg dostave vnaprej pripravljenih pošiljk kupcem se izvaja še velik del direktne

prodaje na terenu z uporabo mobilne prodaje. Po vnaprej postavljenem planu voznik

obiskuje standardne kupce in jim prodaja izdelke. V tem primeru se v sistem E-logis

pošlje dokument »Medskladiščni prenos«, na podlagi katerega se bo pripravila pošiljka.

Izdajni partner je v tem primeru fiktivno skladišče voznika (kamion). V nadaljevanju

voznik s pomočjo svojega mobilnega informacijskega sistema (Frontman) prodaja

izdelke in izdajne dokumente pošilja direktno v PIS. Po končanem ciklusu dnevne

prodaje realizacijo prodaje pošlje v podjetje, istočasno pa se generirajo tudi naročila za

dopolnitev svojih zalog (Interno gradivo podjetja Vigros d.o.o., 2010).

Torej, opraviti imamo z večjim številom fiktivnih skladišč, ki so pravzaprav kamioni oz.

pogodbeni vozniki. Zaloga se v takih primerih na fiktivnih skladiščih povečuje in je s

strani sistema E-logis nerelevantna (za pravilne zaloge na teh skladiščih skrbi PIS). V

primeru, ko voznik pripelje (vrne) izdelke nazaj v centralno skladišče, PIS prav tako

poskrbi, da v sistemu E-logis pošlje dokument preskladiščnico. Sami prodajni

dokumenti se obdelujejo v PIS-u in razknižujejo zalogo. Taka fiktivna skladišča se v

sistemu E-logis izpraznijo s samo inventuro (Interno gradivo podjetja Vigros d.o.o.,

2010).

Označevanje pravkar pripravljenih enot in vračilo odpremne količine

Vsaka prazna nosilna enota (paleta, voziček, karton ...) mora v skladišču biti opremljena

z izhodno nalepko, na kateri morajo biti podatki o pošiljatelju, prejemniku, številu

odpremnega dokumenta PIS, številu pošiljke ali palete in o številu kosov v paketu




Slika 10: Izhodna etiketa homogene palete

Vir: Vigros, 2010

V primeru, da kupec želi vrniti blago in se je tako dogovoril s prodajo, mora obvezno

vrniti blago označeno z originalno nalepko. Po skeniranju originalne nalepke bomo

prepoznali vse podatke. Predvideno je, da se dokument za vračilo kreira v prodaji in se

pošlje v sistem E-logis, kjer se realizira. Če se kupec in prodajni referent dogovorita za

uničenje oz. odpis izdelkov na lokaciji kupca, se blago več ne vrača v skladišče. Takšen

dokument prodaja kreira v PIS in takega dokumenta se več ne pošilja v PIS (Interno


Distribucijski centri in dokumenti, ki jih uporabljamo

Osnovna funkcija distribucijskega skladišča je lokalna distribucija blaga. Končnemu

kupcu dostavljajo pošiljke, ki so bile pripravljene v centralnem skladišču. Dostava blaga

v distribucijski center se vrši v nočnih urah, da so potem zjutraj pripravljeni za dostavo

lokalnim kupcem (Interno gradivo podjetja Vigros d.o.o., 2010).

V prodajni logistiki se uporabljajo naslednji dokumenti:

medskladiščni prenos;

začasni nalog za odpremo;



dobavnica;

zbirna odpremnica (Interno gradivo podjetja Vigros d.o.o., 2010).

2.1.4 Informacijski sistem

V podjetju Vigros d.o.o. vodi logistiko poslovni informacijski sistem podjetja Hackel.

Poslovni informacijski sistem pokriva materialno in finančno področje poslovanja.

Uporabljamo ga prav tako v dislociranih distribucijskih centrih, tako da predstavlja

zaokroženo informacijsko celoto v podjetju. Temelji na relacijski bazi in MSSQL

strežniku. S poslovnim informacijskim sistemom je integriran sistem za naročanje

odprem blaga in sistem ambulantne prodaje na terenu (Frontman). Uporabljajo ga

pospeševalci prodaje, vozniki kamionov za prodajanje in naročanje priprave blaga in

hkrati preko njega vozniki pošiljajo v PIS podatke o dnevni prodaji na terenu, prav tako

ga uporabljajo v distribucijskih centrih za naročanje blaga (Interno gradivo podjetja


Informacijski sistem je prav tako integriran s programskimi orodji za elektronsko

komuniciranje z nekaterimi partnerji. Po tem sistemu (RIP – računalniška izmenjava

podatkov) dobivamo naročila iz podjetij kot so Mercator, SPAR in Engrotuš. Naročila

se potrjujejo tudi elektronsko, ne podpirajo pa elektronske dobavnice v obratni smeri.

Poslovno informacijski sistem v tem trenutku podpira logistične procese na opisan način

in zagotavlja potrebno količino informacij potrebnih za odločanje (Interno gradivo


V našem podjetju se izvajata dva informacijska sistema, in sicer:

CRM sistem – sistem z upravljanjem odnosov s strankami;

E- logis – je informacijski sistem za podporo logističnemu poslovanju na osnovi

tehnologije črtne kode in RFID (Interno gradivo podjetja Vigros d.o.o., 2010).

Pomembno je, da sta informacijska sistema med seboj stalno zalogovno usklajena. PIS

se kot glavni informacijski sistem v komercialnem smislu ukvarja z rezervacijami blaga

za posamezna naročila kupcev in posledično pošilja naloge za odpremo v sistem



E-logis. Nikakor se ne sme zgoditi, da pride do večjih odstopanj, saj v tem primeru

pride do težav (Interno gradivo podjetja Vigros d.o.o., 2010).

V podjetju pa še uporabljamo en informacijski sistem, ki smo ga že omenili. To je

sistem za podporo skladiščnemu poslovanju – WMS (Warehouse Management System).

Ta sistem podpira izvajanje fizične distribucije in s tem dosega podjetje večje učinke.

Sistem je namenjen vsem logističnim procesom od prevzema, odpreme blaga do

transporta. Pomaga obvladovati množico podatkov in zagotavlja sledljivost blaga.

Uporabljamo ga za opravljanje zahtevnejših del, kot so komisioniranje blaga, sprejem

bolj občutljivih izdelkov, sestavljanje, etikiranje in ostale dejavnosti po naročnikovi

želji (Interno gradivo podjetja Vigros d.o.o., 2010).

E-logis

E-logis je blagovna znamka podjetja Oria Computers d.o.o., sam informacijski sistem

pa omogoča on-line podporo logističnemu poslovanju. Sestavljen je iz več manjših

aplikacij, ki se med seboj povezujejo in dopolnjujejo. Temelji na osnovi tehnologije

črtne kode in RFID ter omogoča hitro, točno in brezpapirno poslovanje v skladiščih v

vseh fazah logistike. Do njega lahko imamo dostop samo preko internetnega brskalnika,

za varnost podatkov pa skrbi SSL protokol. Namenjen je optimizaciji procesov, kar ima

za posledico nižje stroške dela in večjo kakovost poslovanja. Aplikacija informacijske

tehnologije poteka preko telneta. Zagotavlja sledljivost v celotni oskrbni verigi znotraj

podjetja. Razvit je z uporabo sodobnih orodij na osnovi objektnih tehnologij in nam

omogoča preslikavo realnega sveta v informacijski sistem (Interno gradivo podjetja


Izmenjava podatkov med E-logisom in poslovno informacijskim sistemom poteka na

osnovi izmenjave podatkov. Tako E-logis dobiva naloge za odpremo izključno iz PIS-a.

Fizično nastaja na terenu, lahko jih vnašajo v komerciali, lahko prihajajo v RIP-u.

Vezani so lahko na eno samo naročilo kupca, lahko pa so sestavljeni iz kupčevih še

odprtih naročil. Pozicije so štete, razen v primeru, ko gre za dobavo izrecno diktiranih

dobaviteljevih serij, v kolikor obstaja takšna zahteva. V tem primeru prodajni nalog

vsebuje isti izdelek zapisan dvakrat, vendar vedno z različno serijo. Sistem E-logis



poveča optimalno izkoriščenost sistema PIS. Standardna izmenjava podatkov poteka

preko SOAP protokola. Lahko se namesti tudi integracijski vmesnik, ki lahko pretvori

različne oblike (npr. TXT, ODBC, XML) v ustrezen format (Interno gradivo podjetja


Sistem upravljanja odnosov z strankami – CRM

V podjetju Vigros d.o.o uporabljamo sistem upravljanje odnosov s strankami (angl.

Customer Relationship Management, v nadaljevanju CRM). Ta sistem pomeni poslovno

usmeritev podjetja oziroma način razmišljanja, ki postavlja v ospredje stranko oz.

kupca. To ni samo nekakšna tehnologija, ampak gre tukaj za način dela v podjetju, ki

omogoča spremljanje obnašanja strank s ciljem maksimizacije dobičkonosnosti

obstoječih in novih strank. S tehnološkega vidika je CRM informacijski sistem, ki nudi

pomoč pri poslovnem odločanju. Temelji na enotni osrednji bazi podatkov. V bazi se

shranjujejo vsi podatki o stranki (demografski in psihografski), o odnosih in stikih

zaposlenih s strankami (kdo je komuniciral, s kom, prek katerega komunikacijskega

kanala, kaj je bila vsebina pogovora), o nakupnih navadah in zgodovini nakupov (katere

izdelke je stranka že kupila in kdaj), podatke o morebitnih pritožbah, posebnih zahtevah

in podobno. CRM omogoča dostop do podatkov vsem zaposlenim, ki so v stiku s

strankami in to v realnem času. Tako je mogoče oblikovati bolj pristen odnos s stranko

in povečati učinkovitost poslovanja (Groznik, Trkman in Lindič, 2009, str. 24).

CRM je poslovna strategija, ki omogoča podjetju razumeti in predvidevati potrebe

trenutnih in morebitnih strank. Podatki o strankah v podjetju pridobivajo na več

področjih, shranjujejo se v centralni bazi podatkov in se analizirajo ter distribuirajo na

ključne točke. Ta strategija vodi podjetje do večje dobičkonosnosti na podlagi zvestobe

in baze strank. Če podjetje ne skrbi za svoje stranke, je velika verjetnost, da te odidejo h

konkurenci (Logožar, 2004, str. 114).

Cilja programske opreme CRM sta podpora in spodbujanje optimiranja prodajnih, tržnih

in storitvenih procesov. CRM je sestavljen iz več dinamičnih segmentov, ki omogočajo

uporabo orodij, potrebnih za upravljanje interaktivnih poti, prek katerih prihaja do

stikov podjetja s strankami. Pokrivati mora procese prodaje, trženja, storitev in procese,



ki potekajo med podjetjem in njegovimi partnerji (PRM – Partner Relationship

Management) ter procese, ki potekajo med zaposlenimi v podjetju (ERM – Employee

Relationship Management) (Logožar, 2004, str. 114–115).

Razumevanje CRM-ja nam torej omogoča graditi dolgoročne odnose med organizacijo

in strankami, ki temeljijo na zaupanju in obojestranski koristi. Če stranki ponudimo

pravi izdelek ob pravem času na pravi način, se bodo njena pričakovanja izpolnila in

dobila bo občutek, da je vse prilagojeno njej. Ko je stranka zadovoljna z odnosom

podjetja, je tudi velika verjetnost, da bodo manj dovzetna za konkurenčne ponudbe.

Organizacija pa bo pri tem izpolnila svoje cilje in poveča donosnost.

2.1.5 SWOT analiza obstoječega stanja

Preden se bomo lotili izboljšave izziva, bomo učinkovito predstavili dejavnike, ki bodo

vplivali na našo odločitev. Pomagali si bomo s SWOT analizo, kjer prednosti in slabosti

opisujejo trenutno situacijo podjetja. Priložnosti in nevarnosti so pa so vezane na okolje

podjetja in s tem opisujejo priložnosti in nevarnosti podjetja v prihodnje.

Tabela 1: SWOT analiza obstoječega stanja

PREDNOSTI SLABOSTI

širok in pester spekter ponudbe

kakovost izdelkov

fleksibilnost

ustrezni roki dobave

redno obveščanje zaposlenih o

novostih in pomembnostih podjetja

znanje tujega jezika

nekateri izdelki dražji v primerjavi z

drugimi podjetji

klicanje strank je lahko vsiljivo

čakanje strank na prosto tel. linijo

omejen delovni čas

nepoznavanje tujega trga

dostavni stroški

nemotiviranost zaposlenih v naročniški

službi

pomanjkanje nagrajevanja zaposlenih



PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI

nova tehnologija

širitev na tuji trg

večja prepoznavnost

enostavnost naročanja

slediti željam kupcem

primanjkovanje finančnih sredstev

nezaupanje kupcev

konkurenčne nižje cene

2.2 Kritična analiza

Pri kritični analizi bomo prikazali nevarnosti in slabosti podjetja. Osredotočili smo se na

samo poslovanje podjetje, kjer je osnovni problem upadanje poslovanja in je vedno več

kupcev nezadovoljnih. Da bi ugotovili vzrok nezadovoljstva, smo izvedli anketni

vprašalnik, katerega smo poslali vsem našim kupcem. Kritično analizo bomo še

predstavili s pomočjo vzročno-posledičnega diagrama, ki nam podrobneje prikazuje

kakšne so nevarnosti in slabosti podjetja pri poslovanju.

2.2.1 Opis vprašalnika

Sestavili smo anketni vprašalnik, katerega smo poslali našim kupcem. Kupce smo

prosili, da anketni vprašalnik izpolnijo bodisi vodje nabave, glavni kuharji oz. njihovi

pomočniki. Anketa je bila sestavljena iz štirinajstih vprašanj, kjer smo anketirance

prosili, da ocenijo, kako so zadovoljni s poslovanjem našega podjetja in kaj menijo o

uvedbi novega sistema. Anketiranci so lahko pri vsakem vprašanju izbirali med

različnimi odgovori, katere so morali označiti v kvadrat.

Da bi dobili demografske in druge podatke, smo oblikovali tudi vprašanje o spolu,

starosti in delovnem mestu. Na koncu vprašalnika so anketiranci lahko dodali še svoje

predloge, mnenje oz. opombe. Odgovore smo analizirali s pomočjo računalniškega

programa Microsoft Office Excel in rezultate prikazali s pomočjo grafa.



2.2.2 Analiza rezultatov

Od 350 poslanih anket smo dobili 262 izpolnjenih vprašalnikov, kar predstavlja 74,8 %

izbranih kupcev. Te smo vključili v nadaljnjo obdelavo, pri kateri smo ugotovili, da je

pri anketiranju sodelovalo 69 % moških in 31 % žensk. Anketiranci spadajo v različne

starostne skupine. Njihova povprečna starost je bila 45 let. Imajo različne stopnje

izobrazbe. Največji odstotek pripada tistim, ki so zaključili srednjo poklicno šolo.

Anketirance smo povprašali glede delovnega mesta, ki ga opravljajo in tako ugotovili,

da je 62 % anket izpolnjevalo vodij nabav, 28 % vodij kuhinj, 9 % namestnikov

glavnega kuharja in 1 % ostalih zaposlenih. Pri petem vprašanju glede cen naših

izdelkov, je 22,3 % anketirancev ocenilo, da so cene naših izdelkov poceni, 21,7 % da

so cene običajne, 13,7 % da so zelo visoke, največji delež 42,3 % pa, da so visoke.

Glede odzivnosti naročila je večina anketirancev, torej 63,2 % odgovorilo, da je

zadovoljnih, 23,6 % da je odzivnost običajna in 13,2 % da je zelo slaba.

Slika 11: Analiza zbiranja naročil

NAROČILA



Slika 11 prikazuje analizo o zbiranju naročil. S pomočjo vprašalnika smo ugotovili, da

je največ naročil sprejetih s prejetim telefonskim klicem, manj je z odhodnim klicem in

preko elektronske pošte.

Pri vprašanju 9, 10 in 11 smo ugotovili, da večina kupcev običajno dobi vse potrebne

informacije glede namena, kvalitete, pakiranja in dostave izdelkov, da so zadovoljni z

osebjem pri naročanju izdelkov in da niso pripravljeni plačati za prevoz izdelkov.

Spodnja slika 12, prikazuje odzivnost kupcev glede uvedbe spletne trgovine. Iz

rezultatov lahko ugotovimo, da si naši kupci želijo uvedbe spletne trgovine. Le majhen

del starejših kupcev s tem predlogom ni zadovoljnih, ker ne uporablja interneta ali ima

kakšen drug razlog, večini kupcev pa bi spletna trgovina tudi olajšala oddajo naročila.

Slika 12: Odzivnost kupcev glede na uvedbo spletne trgovine



2.2.3 Vzročno-posledični diagram

Slika 13:Vzorčno-posledični diagram

kupovanje od konkurence nepoznavanje tujega trga

čakanje na prosto tel. linijo slabo vodenje zalog

nezaupanje delovni čas

delo je lahko vsiljivo dražji od konkurence

odsotnost dostavni stroški

kupcev ne vidijo

Na sliki 13 je prikazan vzročno-posledični diagram, ki predstavlja nevarnosti in slabosti

ki se pojavljajo v podjetju. Diagram smo naredili s pomočjo analize o zbiranju naročil

na oddelku naročniške službe in anketnega vprašalnika. Ugotovili smo, da so kupci,

poslovanje podjetja, delo zaposlenih in izdelki glavna področja, kjer se pojavljajo

problemi. Puščice na sliki predstavljajo glavne nevarnosti in slabosti glede na

posamezno področje v podjetju. V naslednjem poglavju bomo podali predloge za

izboljšavo in večjo učinkovitost podjetja.

Nevarnosti

in slabosti

podjetja

KUPCI POSLOVANJE PODJETJA

ZAPOSLENI IZDELKI



3 PRENOVA ALI PREDLOG REŠITVE PROBLEMA

3.1 Sinteza spoznanj

Pri kritični analizi sedanjega stanja podjetja smo ugotovili, da, če želimo obdržati ali

pridobiti nove kupce moramo uporabiti nove pristope in orodja. Z namenom, da bi

izboljšali poslovanje našega podjetja, smo razmišljali o uvedbi novega sistema za naše

stranke oziroma odjemalce.

3.2 Predlagana rešitev

Prišli smo do ugotovitve, da bi bilo za naše podjetje ključnega pomena uvedba

elektronskega poslovanja modela B2C oz. spletna trgovina, kjer bi imeli naši pogodbeni

kupci možnost samostojnega nakupa kar preko spleta. To bi jim prineslo veliko

prednosti. Z novim elektronskim poslovanjem bi zmanjšali stroške poslovanja in s tem

omogočili našim strankam konkurenčnejše cene naših izdelkov in boljši odzivni čas.

Z anketnim vprašalnikom smo ugotovili, da bi z uvedbo novega poslovanja pritegnili

naše zdajšnje in sigurno tudi nove pogodbene kupce. Olajšali bi jim nakup, kajti

današnji čas je prav gotovo stresen in nikoli ni časa za vse. S tem bi dosegli tudi veliko

prednosti. Kupcem bi omogočili nemoteno nakupovanje izdelkov kadarkoli, 24 ur na

dan, 7 dni v tednu in 365 dni v letu. Nakup bi lahko opravili preko računalnika kar iz

službe ali od doma. Imeli bi omogočen večji pogled nad ponudbo, večjo možnost izbire

in primerjave cen z drugimi ponudniki in takoj bi lahko opravili tudi bančne storitve. Ko

bi naredili naročilo, jim ne bi bilo potrebno biti pozorni, kakšen je delovni čas

naročniške službe oz. kateri dan ali praznik je. Pri tem bi pa nedvomno prihranili tudi

časa za opravila drugih obveznosti. Na hiter način bi lahko preprosto primerjali

konkurenčne cene izdelkov in izbrali najugodnejšo varianto.

S pomočjo spletne trgovine bi nudili tudi številne ugodnosti kot so tedenske in dnevne

akcijske ponudbe, kupce bomo na elektronski naslov obveščali o novih izdelkih, nudili



jim bomo določene popuste ali kupone v določeni višini nakupa in jim omogočili

brezplačno dostavo nad določeno vrednostjo nakupa.

3.2.1 Načrt predlagane rešitve

Za predlagano poslovanje preko interneta je zelo pomembna dobra tehnološka

opremljenost. Potrebujemo kvalitetno strojno in programsko opremo. Pri strojni opremi

je pomembna raba zmogljivih računalnikov in njihova povezava v lokalno omrežje. Biti

mora tudi primerna opremljenost s telekomunikacijami in vključenost podjetja v

omrežje Internet. Računalnik mora imeti tudi spomin za hitro obdelavo podatkov, velik

trdi disk in hitro povezavo. Pri programski opremi gre za programirane aplikacije, kjer

moramo izbrati primernega izvajalca, ki bo znal podjetju dobro svetovati in se

prilagoditi potrebam, cilju in strategiji podjetja. Za začetek je potrebna tudi odločitev o

imenu domene in izbiri ponudnika gostovanja. Pri izbiri imena domene je potrebno

upoštevati, da mora biti povezana z dejavnostjo podjetja, kratka, razumljiva in

enostavna, tako da si jo kupec lahko hitro zapomni. Pri izbiri ponudnika gostovanja

imamo možnost postavitve spletne trgovine na lasten strežnik ali na strežnik izvajalca

omrežnih storitev. V slednjem primeru lahko prostor najamemo na njegovem strežniku

ali pa vzpostavimo povezavo med omrežno storitvijo in računalnikom podjetja. Ker pa

imamo z vzpostavitvijo spletne trgovine na lastnem strežniku večji nadzor nad vsebino,

lokacijo in predstavitvijo informacij, se bomo v našem primeru odločili za ta način.

Vpeljava spletne trgovine zahteva velike organizacijske spremembe v podjetju in

ažurno vzdrževanje baze podatkov. Tukaj predlagamo sestavo treh podstruktur:

zunanja;

notranja in

povezovalna.

Pri zunanji podstrukturi predlaganega poslovanja gre za spletne strani, grafični vmesnik,

navodila, novice in promocijo. Pri kreiranju le-tega moramo upoštevati naslednje:

izbrati moramo dobro spletno pozicijo, kjer nas bodo tudi novi kupci zlahka našli;

nuditi moramo čim več informacij o izdelkih;



biti mora zanimivo in zabavno za pregledovanje;

enostaven in hiter pregled izdelkov;

uporabiti akcijske ponudbe, nagradne igre;

nuditi kvalitetno podporo v obliki virtualnih agentov, brezplačne telefonske

številke, nakupovalni vodiči ali izobraževalni članki in

nikakor ne smemo zapravljati obiskovalčevega časa po nepotrebnem.

Pri notranji podstrukturi pa se moramo osredotočiti na sam sistem nakupovanja. Torej

na nakup, plačilo, varnost ter dostavo blaga. Kupcu moramo omogočiti:

kupčev izbor izdelkov in polnjenje navidezne nakupovalne košarice v vsakem

času s pomočjo internetnega brskalnika;

izdelki morajo biti predstavljeni s primerno velikostjo in kvaliteto slik;

informacije glede pomembnosti izdelka;

spreminjanje vsebine kupčeve nakupovalne košarice;

pomoč in svetovanje pri kupčevi izbiri;

prikaz najpogosteje nakupljenih izdelkov;

različne možnosti plačila (Dvoršak, 2001, str. 56–57).

Povezovalna podstruktura se nanaša na prenos, analizo in kontrolo podatkov, ki so

potrebni za osnovanje spletne trgovine. Priporočljivo je, da informacijski sistem spletne

trgovine ne deluje ločeno od obstoječega poslovnega sistema v podjetju. Vedno

moramo težiti k temu, da se vsi podatki vnašajo le enkrat in so na voljo v primeru

vnašanja novih prodajnih izdelkov ter da so hkrati na voljo kot prodajni izdelki v

internet trgovini kakor tudi v klasični trgovini (Dvoršak, 2001, str. 57).

Spletna trgovina lahko deluje uspešno le, če bo zraven dobre postavitve poskrbljeno še

za neprestano kontroliranje in posodabljanje. Pri tem je ključnega pomena informacijski

sistem. Kupci se bodo radi vračali, če bo spletna trgovina dobro vzdrževana in če bodo

upoštevane njihove želje. Na uvodni strani je kupcem potrebno predstaviti čim več

informacij, da lahko čim hitreje najdejo nekaj, kar jih zanima.



3.2.2 Vsebina predlagane rešitve

Vsebina spletnih trgovin mora biti ažurna, slovnično pravilna, pregledna, jedrnata, in

verodostojna. Stalno se mora prilagajati novim tehnološkim dosežkom, standardom in

spreminjajočemu okusu uporabnikov.

Predlagamo naslednjo vsebino:

podatki o podjetju in kontakt (Podane morajo biti točno določene osnovne

informacije o podjetju – sedež podjetja, elektronski naslov, telefonska številka,

transakcijski račun, davčna in matična številka ipd.);

nabor izdelkov (Predstavljajo osnovo spletne trgovine. Kupci pričakujejo podoben

obseg ponudbe kot v klasični trgovini, zraven pa še cenovne in druge ugodnosti, ki

jih bodo prepričale v nakup);

urejeni izdelki v skupine (Našim kupcem moramo zagotoviti, da bodo izdelke našli

hitro in učinkovito. Izdelke je potrebno pregledno in enostavno združiti v skupine in

podskupine.);

postopek nakupa, prijava (Ta del je nujen, kajti z njim potrdimo ali izvedemo nakup.

Postopki ob zaključku nakupa morajo biti enostavni, jasni in pregledni. Vidno

morajo biti izpostavljeni podatki kot so cene, davki, pogoji, informacije, stroški

dostave, možnost preklica.);

iskalnik (Je najpomembnejše orodje v spletni trgovini, ker skrajša čas iskanja tistim

kupcem, ki točno vedno kaj iščejo. Ponuja možnost naprednega iskanja izdelkov po

ceni, proizvajalcu, letu itd. Dober iskalnik mora zraven besed, ki se nahajajo v

opisih izdelkov in kategorij, sprejeti tudi najpogostejše napačno črkovane besede in

sinonime in rezultate urediti po več skupinah.);

košarica (Je avtomatsko zgenerirana podatkovna baza za vsakega uporabnika,

kamor se izpisujejo izdelki, ki jih kupec želi kupiti. V košarico jih lahko

premaknemo s klikom na za to narejen gumb, ki je ponavadi nameščen ob sliki ali

imenu izdelka. Ko želi kupec zaključiti svoj nakup, to naredi tako, da stopi k

blagajni.);



promocijski elementi in povezave (Na prvi strani je potrebno izpostaviti akcije, nove

izdelke in atraktivne izdelke, ki jih stran zgenerira na podlagi prejšnjih nakupov

uporabnika. Do nekaterih izdelkov pa vodijo le povezave in informativne vsebine.);

kakovostna dostava (Kupcu moramo nuditi hiter in brezplačen prevoz izdelkov do

določene meje nakupa.);

blagajna (Ko kupec zaključi nakup, pride do blagajne, kjer mora dobro prebrati

pogoje in navodila za nakupovanje. Pri prvem nakupu preko spleta mora kupec še

izpolniti vse potrebne podatke, kot so naslov in način dostave, naslov in plačnika

računa in način dostave. Pri vseh naslednjih nakupih mora samo potrditi, če se

strinja s podatki iz prejšnjega nakupa, v nasprotnem primeru, jih spremeni.).

Z našteto vsebino lahko upravlja samo lastnik ali administrator oz. upravljavec spletne

trgovine, ki je za dostop do upravljanja zaščiten z uporabniškim imenom in geslom.

Naloga administratorja je, da nenehno izpolnjuje naslednje naloge: urejanje, dodajanje

nove ponudbe, odvzemanje izdelkov, enostavno ažuriranje podatkov o izdelkih (slike,

besedila, cene), dodajanje popustov, določanje sorodnih izdelkov, možnost objave

dvojnih cen (akcijskih in navadnih) ipd. Kupec je zadovoljen s spletno stranjo, pri kateri

je nalaganje hitro, zato mora lastnik poskrbeti, da so spletne strani nameščene na hitrih,

zanesljivih in varnih strežnikih. Spletna stran mora omogočati pravilno prikazovanje

vsebine pri vseh ločljivostih ekrana.

3.2.3 Pogoji predlagane rešitve

Vsaka spletna trgovina mora imeti točno določene pogoje poslovanja, ki jih kupci pred

uporabo morajo pazljivo prebrati. Kupec z uporabo spletne trgovine izrazi svoje

strinjanje z navedenimi pogoji. V nasprotnem primeru trgovec prosi, da se spletna stran

naj ne uporablja. Pogoji poslovanja morajo vsebovati podatke o:

cenah (Vse cene v spletni trgovini morajo biti navedene v ustrezni valuti in

vključevati davek na dodano vrednost, razen, če to ni drugače zapisano. Vse cene, ki

so navedene v spletni trgovini veljajo ob sklenitvi pogodbe oziroma, ko kupec dobi

sporočilo, da je naročilo v obdelavi.);



načinu dostave (Navedeni morajo biti pogodbeni partnerji in v kakšnem območju se

dostava opravlja ter v katerem času se to vrši.);

stroških dostave (Navedena mora biti točno določena cene, ki jo kupec mora

poravnati skupaj z naročenim izdelkom.);

načinu plačila (Možni so sledeči načini plačila: plačilo po predračunu na

transakcijski račun trgovca, plačilo po izdanem računu ali dobavnici na transakcijski

račun trgovca, plačilo z gotovino po povzetju, plačilo z gotovino ob prevzemu,

plačilo preko e-Monete, plačilo s plačilno oz. kreditno kartico ali plačilo z obročnim

plačilom.);

naročanju (Vsi podatki o sklenjeni pogodbi oz. o oddanem naročilu so shranjeni pri

trgovcu oz. v njegovi podatkovni bazi. Naročilo se lahko sklene po telefonu,

elektronski pošti ali na internetu preko spletne trgovine.);

pravici kupca do odstopa nakupa in vračila blaga (Kupec lahko prekliče naročilo v

navedenem roku po elektronski pošti ali telefonu. Določeni morajo biti tudi pogoji

za vračilo izdelkov. V primeru, da kupec z določenim izdelkom ni zadovoljen ima

po prejemu blaga določen čas, da pisno odstopi od pogodbe.);

zalogi izdelkov in o dobavnem roku (Določeno mora biti ali imamo izdelke na

zalogi oz. v kakšnem času lahko kupec kupljene izdelke pričakuje na domu.);

varovanju podatkov (Registracija ali vpis osebnih podatkov v spletno trgovino

trgovca je potreben za izvajanje storitev trgovca. Trgovec pa v nobenem primeru teh

podatkov ne sme posredovati ali kako drugače trgovati z njimi.).

3.2.4 Varnost predlagane rešitve

Za uspešno elektronsko trgovanje je zelo pomembna primerna infrastruktura. To je

predvsem strežniška programska oprema, ki omogoča varno povezavo med kupcem in

internim informacijskim sistemom podjetja.

Predvsem, ko kupcem omogočimo plačilo s plačilnimi karticami, je nevarnost zelo

velika, saj številke plačilnih kartic potujejo nemalokrat tudi čez pol sveta, skozi številne

strežnike, pri katerih pride do številnih zlorab. Zato pri tem ne smemo pozabiti na

varnost poslovanja, kjer lahko uporabimo različne varnostne protokole. Protokol SET



(Secure Electronic Transactions) trgovcem zagotavlja samodejno avtorizacijo transakcij

s kreditnimi karticami prek povezave z bančnimi sistemi, kupcem pa nudi diskretnost.

Temelj varnostnega poslovanja predstavlja SSL protokol (Secure Socket Layer), ki se je

leta 1996 preimenovala v TLS (Transport Layer Security) protokol. Ta skrbi, da so vsi

podatki, ki se prenašajo po omrežju med kupcem in trgovino, šifrirani in tako tudi varni

pred neželenimi vpogledi in morebitnimi zlorabami. Za poslovanje preko protokola pa

potrebujemo certifikat oz. unikaten elektronski šifrirni ključ.

3.2.5 Oglaševanje predlagane rešitve

Ob ustanovitvi spletne trgovine ni dovolj le ponuditi izdelke. Zelo pomembno je, kako

privabiti obiskovalce oz. kupce v čim večjem številu in jih vzpodbuditi k nakupu. Zato

je glavni cilj oglaševanja, da podjetje svojo spletno trgovino naredi prepoznavno ter

hkrati pritegne pozornost kupca. Potrebno je poskrbeti, da bo trgovina vpisana v vse

večje iskalce in spletne imenike. Naslov spletne trgovine se mora objaviti v vseh

katalogih, prospektih, poslovnih vizitkah in drugem propagandnem materialu, kjer se

moramo zavedati, da promocija ni strošek ampak investicija. Zelo učinkovito in

priljubljeno oglaševanje je tudi preko elektronske pošte. Da privabimo čim več kupcev

ob otvoritvi spletne trgovine je zaželeno, da se izvedejo različne nagradne igre,

žrebanja, popusti in razne ugodnosti.

Oglaševanje lahko poteka tudi s pomočjo pasic, ki je ena najučinkovitejših načinov

spletnega oglaševanja. Uporablja se lahko za različne namene, kot so povečanje

prepoznavnosti podjetja, pospeševanje prodaje ali promocija novih izdelkov. Pasice je

potrebno namestiti na pravo mesto na najbolj obiskane spletne strani. Ponavadi so

prikazane s pomočjo slik ali animacij, s klikom nanje pa nas le-te popeljejo na spletno

trgovino ali stran podjetja. Pri tem se oglaševanje meri s številom klikov, ki jih

obiskovalec napravi na določeno pasico.

Če želimo biti videni, najdeni ali obiskani na visokem položaju na seznamu rezultatov

iskanj spletnih iskalnikov pod želenimi ključnimi besedami, je nujno narediti tudi SEO

(Search Engine Optimization) optimizacijo spletne strani. Ker je konkurenca na spletu



mnogo večja, si lahko s pomočjo tega postopka zagotovimo, da kar največ uporabnikov

obišče našo spletno trgovino pred konkurenco.

3.3 Analiza predlagane rešitve

3.3.1 SWOT analiza

Preden se bomo lotili uvedbe predlaganega poslovanja smo izvedli SWOT analizo, ki

nam prikazuje kakšne prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti nam uvajanje

prinaša.

Tabela 2: SWOT analiza uvedbe spletne trgovine

PREDNOSTI SLABOSTI

fleksibilnost

ažurnost

nižje cene

nižji stroški

hitrejše nakupovanje

nakupovanje možno ob vsakem času

kar od doma

opis izdelka

večja možnost izbire

hitrejše vodenje zalog

hitrejša povratna vezava

hitra primerjava cen in kakovosti

enostavno urejanje

hitrejši vstop na nove trge

ni gneče ali stanja v vrsti

potrebna investicija

presežek delovne sile

odsotnost stika s prodajalci

izobraževanje zaposlenih

nekateri ne znajo uporabljati

računalnika



PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI

slediti željam kupcev

avtomatizacija

povezava z drugimi sistemi

novi kupci

večji trg

vdor v zasebnost

poškodovanje računalniških podatkov

računalniški virusi

zloraba kreditnih kartic

izobraževanje zaposlenih, če jim

rešitev predstavlja težavo

Prednosti

Ker na spletu vedno bolj narašča število uporabnikov, je uvedba spletne trgovine velika

prednost za prodajalca, ki mu daje hitrejši vstop na nove trge. Sama postavitev spletne

trgovine zahteva precej nižje stroške za svoje obratovanje kot klasična trgovina.

Podjetje lahko v tem primeru v hipu dodaja ali spreminja izdelke. Izdelki lahko nudijo

opis, njegove karakteristike ter značilnosti. Predstavitev izdelka je možno popestriti tudi

s sliko in zvokom. Urejanje, popravljanje in dodajanje izdelkov v spletni trgovini je

precej enostavno, popolnoma intuitivno in brez potrebe posebnega vmesnika. Zato

lahko trgovec vedno poskrbi za ažurnost podatkov in hitrejše vodenje zalog. Preko

podatkov o kupcih, njihovih interesih lahko prodajalec kupca doda v t. i. mailing listo

ter jim pošilja akcijske ponudbe na njihove naslove. Če kupec več ne želi prejemati

takega reklamnega materiala, se lahko preprosto izbriše iz te liste. Za uspešno

poslovanje preko spleta je zelo pomembna dobro organizacija podjetja, da lahko gre v

korak z drugimi ponudniki.

Največja prednost predlagane rešitve za kupce je udobnost nakupa in neomejen delovni

čas. Nakupovanje je možno ob vsakem času in vse dni v letu. Spletna trgovina ni nikoli

zaprta, izjema je samo takrat, ko je v okvari ali ko jo prenavljajo. V večini primerov so

cene v spletnih trgovinah ugodnejše kot tiste v klasičnih. Samo nakupovanje poteka

izredno enostavno in hitro kar od doma. Kupcem ni potrebno stati v gneči ali hoditi od

trgovine do trgovine. Kupcem daje možnost pregleda celotne ponudbe in primerjave cen



med različnimi ponudniki. Kupci lahko v vsakem trenutku vpišejo svoje pripombe in

pohvale, zato je lahko tudi odziv prodajalcev izredno hiter.

Slabosti

Tako kot za vsak nov projekt je tudi pri vzpostavitvi spletne trgovine potrebna velika

investicija v novejšo tehnologijo in izobraževanje zaposlenih. Ker pa večino dela v

spletni trgovini opravijo spletne aplikacije in funkcije, velike potrebe po delovni sili ni.

Pri kupcih se pri tej obliki poslovanja pogosto pojavlja strah pred prevarami, goljufijami

in vdori v zasebnost. Le-ti nimajo osebnega stika s prodajalci, kar lahko nekatere

pripelje do nezaupanja v spletno trgovino.

Priložnosti

Podjetja s takim načinom poslovanja iščejo nove kupce in nove trge. Z omogočitvijo

pripomb in pohval v spletni trgovini lahko prodajalec hitro sledi željam kupcem. S

pomočjo posebnega programa se lahko analizirajo nakupi za vsakega kupca posebej. Ko

se takšen kupec naslednjič vrne v spletno trgovino, se na prvi strani pojavi samo njemu

namenjena ponudba, ki je sestavljena glede na prejšnje nakupe.

Nevarnosti

Na spletu se vse pogosteje pojavlja možnost zlorab, kajti na internetu je vse več takšnih

uporabnikov, kateri bi radi z računalniškim vdorom prišli do raznih podatkov in naredili

kakšno škodo. Vdor v zasebnost se pojavi skoraj vsakič, ko kupci naročijo izdelke na

elektronski način in njegovi osebni podatki ter nakupovalne navade pridejo v bazo

določenega podjetja. Velika nevarnost je lahko tudi pred vdori računalniških virusov in

posledičnim poškodovanjem računalniških podatkov. Ker pa nova rešitev prinaša tudi

novo uvajanje v sistem, lahko ta za nekatere ljudi predstavlja velik problem. Še posebej

starejši, se neradi prilagajajo spremembam, ker je računalniška nepismenost med njimi

večja.



Analiza

Prednosti nam prikazujejo, da bo podjetje z uvedbo novega poslovanja imelo boljši

konkurenčni položaj na trgu od ostalih. Slabosti, pomenijo, da bo podjetje v podrejenem

položaju na trgu v odnosu s konkurenco. Zelo pogosto se lahko pojavijo tudi

nevarnosti, ki so povezane z raznimi vdori v računalniško voden sistem, ki slabo vpliva

na podjetje.

Trdimo lahko, da smo z analizo SWOT ugotovili, da je uvedba modela B2C oz. spletna

trgovina vsekakor smiselna, saj pomanjkljivosti in nevarnosti ne predstavljajo

prevelikega tveganja.



ZAKLJUČEK

Dandanes, ko je trg nasičen z raznimi ponudniki vsega kar obstaja, je velik problem

kako obdržati dobrega kupca in tudi kako pridobiti novega. Da ne odpiramo novih

klasičnih trgovin na različnih lokacijah, kar je lahko tudi velik finančni zalogaj, je danes

zelo razširjen način prodaje izdelkov preko spleta.

Poslovanje preko spleta je v današnjem času postala nuja, ki pa omogoča mnogo

prednosti tako za prodajalce kot kupce. Prednost imajo podjetja, ki so konkurenčnejša,

hitrejša, močnejša in predvsem bolj privlačna. Zato smo se tega trenda zavedali tudi v

našem podjetju, kateremu bomo skušali tudi slediti.

Uvedba spletne trgovine pa zahteva organizacijske spremembe v podjetju. Kupcu mora

omogočiti varnost nakupa, zaupanje, vsebino in dober dizajn. Pomembno vlogo ima že

začetna stran, saj je za obiskovalce ponavadi ključen že prvi vtis. Vsebina spletne strani

mora biti zanimiva, enostavna, pregledna in ažurna. Nuditi mora čim več informacij o

izdelkih in razne vodnike za pomoč pri nakupovanju. Biti mora kompatibilna z vsemi

spletnimi iskalniki, prenos in nalaganje podatkov pa mora biti hitro. Pravi namen bo

dosegla z ustrezno uporaba marketinga. Tukaj je zelo pomembna izbira dobre domene,

optimizacije za potrebe spletnih iskalnikov, uporaba elektronske pošte in oglaševanja v

raznih medijih.

Ocena in vrednotenje uspešnosti rešitve problema

Na podlagi ocene obstoječega stanja smo naredili kritično analizo in predlagali

primerno rešitev, ki bi podjetju omogočila nižje stroške in učinkovitejše poslovanje.

Ugotovili smo, da je najprimernejša rešitev za doseganje boljših poslovnih rezultatov

uvedba nove tehnologije. Predlagali smo uvedbo modela B2C oz. spletne trgovine, kjer

bi kupcem omogočili enostaven, hiter in lažji način nakupovanja. Kupovanje preko

spleta bi bilo odjemalcem na voljo 24 ur na dan, 7 dni v tednu in 365 dni v letu. Pri tem

bi kupcem nudili še številne druge ugodnosti ter s tem dosegli znižanje stroškov

poslovanja, hitrejši odzivni čas in nižje cene izdelkov. Izboljšal bi se pregled celotnega



poslovanja, kjer bi tudi kupci imeli na razpolago več informacij, večjo izbiro in vpogled

na celotno zalogo izdelkov.

Pogoji za uvedbo rešitve

Uvedba spletne trgovine bi bila za podjetje Vigros d.o.o. smiselna, saj bi strankam

nudila veliko prednosti, ki bi jim bile vedno na voljo. S tem bi tudi podjetje pridobilo

konkurenčno prednost na trgu. Sama uvedba pa za podjetje zahteva velik začetni

strošek. Osnovni pogoj za uvedbo so zmogljivi računalniki, ki imajo dostop do

svetovnega spleta. Priporočljiva je uporaba širokopasovnega interneta. Zagotoviti je

potrebno čas, da se zaposleni privadijo na novo tehnologijo ter poskrbeti, da jih podjetje

skozi izobraževanja ustrezno izobrazi in pouči ter pripravi na delo z novo tehnologijo.

Možnost nadaljnjega razvoja

Svetovni splet postaja vodilno sredstvo oz. medij, preko katerega ljudje komunicirajo,

poslujejo in sprejemajo odločitve. Prinaša nam veliko ugodnosti in si tudi življenja brez

njega ne moremo več predstavljati. V današnjem času nas spremlja že od malih nog.

Starostne meje, ki ga uporabljajo praktično ni več. Podjetja, ki želijo postati

konkurenčna in uspešno prodajati svoje izdelke, se poslužujejo sodobnega načina

poslovanja, in sicer spletne trgovine.

Z vpeljavo spletne trgovine bodo v podjetju prihranili velike stroške, poslovanje pa bo

postalo preprostejše in hitrejše. S povečanjem vsakodnevnih kupcev je potrebno spletno

trgovino tudi ažurno urejati, dodajati nove izdelke in akcije. Obstaja pa tudi možnost

povezovanja podjetja z manjšimi trgovinami, ki imajo v svoji ponudbi drugačne izdelke

ali storitve.



LITERATURA IN VIRI

Dvoršak, M. (2001). Informacijski sistem za elektronsko trgovino: diplomsko delo.

Maribor: Ekonomsko poslovna fakulteta.

Gradišar, M., Jaklič, J., Damij, T. & Baloh, P. (2005). Osnove poslovne informatike.

Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

Groznik, A., Trkman, P. & Lindič, J. (2009). Elektronsko poslovanje. Ljubljana:

Ekonomska fakulteta.

Jereb, B. (2010). Informatika. Celje: Fakulteta za logistiko.

Jereb, B. (2008). Upravljanje IT investicij. Zbornik referatov. 16. Mednarodna

konferenca o revidiranju in kontroli informacijskih sistemov (str. 7-22). Ljubljana:

Slovenski inštitut za revizijo.

Jereb, B., Cvahte, T. & Rosi, B. (2011). Prepoznavanje in analiza tveganj v

oskrbovalnih verigah. Proj. mreža Slov., letn. 14, št. 3, str. 4-12

Knez, M., Cedilnik & M., Semolič B. (2007). Logistika in poslovanje logističnih

podjetij. Celje: Fakulteta za logistiko.

Lesjak, D. (2007). Elektronsko poslovanje. Koper: Fakulteta za manegement.

Logožar, K. (2004). Poslovna logistika: Elementi in podsistemi. Ljubljana: GV

Izobraževanje.

Oblak, H. (1997). Mednarodna poslovna logistika. Maribor: Ekonomsko-poslovna

Fakulteta.

Ogorelc, A. (1996). Logistika. Organiziranje in upravljanje logističnih procesov.

Maribor: Ekonomsko poslovna fakulteta.

Pučko, D. (2003). Strateško upravljanje. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

Rihter, A. (2006). Oskrbne verige. Celje: Fakulteta za logistiko.

Stanovnik, Z. (2006). Analiza uvedbe visokoregalnega skladišča v Danfoss Trata d.o.o.:

diplomsko delo. Kranj: Fakulteta za organizacijske vede.

Toplišek, J. (1998). Elektronsko poslovanje. Ljubljana: Založba Atlantis.

Vigros (2010). Interno gradivo. Ljubljana: Vigros.

Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu. Uradni list RS št. 57/2000.

Zakon o informacijskem pooblaščencu. Uradni list RS št. 113/2005.

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o elektronskem poslovanju in



elektronskem podpisu. Uradni list RS št. 25/2004.

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o ustavnem sodišču. Uradni list RS št.

51/2007.

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu osebnih podatkov. Uradni list

RS št. 67/2007.

Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivov. Uradni list RS št.

30/2006.

Zakon o varovanju osebnih podatkov. Uradni list RS št. 86/2004.

Weingerl, D. (2007). Elektronsko poslovanje in njegov vpliv na poslovanje podjetij:

diplomsko delo. Ljubljana: Višja strokovna šola B&B.

PRILOGE

KAZALO PRILOG

PRILOGA 1: ANKETNI VPRAŠALNIK .......................................................................................................................... 1

1

PRILOGA 1: ANKETNI VPRAŠALNIK

2

3

Documents

ELEKTRONSKO POSLOVANJE PRI PODPORI ... - core.ac.uk · Elektronsko poslovanje pri podpori logističnim procesom v podjetju Vigros, d.o.o. Podjetje, ki si želi biti uspešno se mora