Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR
DIPLOMSKO DELO
ELEKTRONSKO POSLOVANJE V MALEM PODJETJU
Kandidatka: Alenka Flis Romih Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81342817 Program: visokošolski strokovni Študijska smer: Finance in bančništvo Mentor: dr. Samo Bobek
Velenje, junij 2007
2
PREDGOVOR Vsak dan se srečujemo z elektronskim poslovanjem pa naj bo to na banki, v trgovini, v knjižnici, pri zdravniku ipd. Lahko rečemo, da še izredno težko najdemo kakšne storitve, ki jih bodo opravili za nas brez pomoči računalnika. Elektronsko poslovanje je v zadnjih letih poseglo na vsa področja našega življenja. Tudi slovenska podjetja vse bolj spoznavajo prednosti ali nujnost elektronskega poslovanja in moč interneta kot distribucijskega kanala, oglaševalskega in promocijskega medija in nazadnje tudi kot podpore pri poslovanju. V svojem diplomskem delu bom predstavila elektronsko poslovanje v malem podjetju. Tudi sama sem zaposlena v enem izmed malih podjetij in imam lastne izkušnje kako izgleda uvajanje novosti v podjetju. V prvem poglavju bom predstavila pojma elektronsko poslovanje in elektronsko podjetje. Nadaljevala bom s tretjim poglavjem, kjer bom na kratko predstavila pravno ureditev in varnost elektronskega poslovanja pri nas . Četrto in peto poglavje pa bosta zaključila celotno temo elektronskega poslovanja na konkretnem primeru uvajanja elektronskega poslovanja v malem podjetju. Na kratko bom opisala napake, ki se pojavljajo pri uvajanju elektronskega poslovanja, zatem navedla ovire s katerimi se srečujejo mala podjetja in nekak zaključila z opisom različnih storitev, ki jih nudi elektronsko poslovanje in jih že koristimo v podjetju.
3
KAZALO 1 UVOD............................................................................................................................ 4
1.1 Opredelitev problema ............................................................................................ 4 1.2 Namen in cilji ........................................................................................................ 4 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ...................................................................... 5 1.4 Predvidene metode raziskovanja ........................................................................... 5
2 ELEKTRONSKO POSLOVANJE............................................................................... 6 2.1 Opredelitev pojmov ............................................................................................... 6
2.1.1 Elektronsko poslovanje.................................................................................. 6 2.1.2 Elektronsko podjetje .................................................................................... 10
3 PRAVNA UREDITEV ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA V SLOVENIJI......... 12 3.1 Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu............................... 12
4 UVAJANJE ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA V PODJETJE............................ 14 4.1 Najpogostejše napake pri e-poslovanju ............................................................... 14 4.2. Anketa analize uporabe e-poslovanja v slovenskih podjetjih za leto 2006 ......... 15
5 PRIMER ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA V PODJETJU TESARSTVO HUDOVERNIK .......................................................................................................... 18
5.1 Elektronska pošta................................................................................................. 19 5.2 Spletna stran ........................................................................................................ 21 5.3 Elektronsko bančništvo in finančne storitve........................................................ 23 5.4 Druge storitve ...................................................................................................... 26
5.4.1 Borza lesa .................................................................................................... 27 5.4.2 Borza vrednostnih papirjev.......................................................................... 28 5.4.3 Intrastat ........................................................................................................ 29
6 SKLEP......................................................................................................................... 32 7 POVZETEK ................................................................................................................ 33 8 SUMMARY ................................................................................................................ 34 9 SEZNAM SLIK........................................................................................................... 35 10 SEZNAM TABEL................................................................................................... 36 11 LITERATURA ........................................................................................................ 37 12 VIRI ......................................................................................................................... 38
4
1 UVOD
1.1 Opredelitev problema
V diplomskem delu bom predstavila elektronsko poslovanje v malem podjetju. Mala in srednja podjetja so v razvitih gospodarstvih zelo pomemben dejavnik razvoja države. Elektronsko poslovanje pa predstavlja za mala podjetja potencialno prednost, saj jim tako omogoča enakovrednejše tekmovanje na trgu. Najprej bom v drugem poglavju predstavila pojma elektronsko poslovanje in elektronsko podjetje. Za oboje obstaja več različnih definicij, in na podlagi teh bom na kratko opredelila kaj zajema elektronsko poslovanje in kdaj lahko rečemo, da je podjetje elektronsko. V tretjem poglavju bom predstavila pravno ureditev elektronskega poslovanja pri nas (zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu). Četrto in peto poglavje pa bo predstavljalo osrednji del diplomskega dela. Najprej bom na kratko predstavila najpogostejše napake podjetij pri elektronskem poslovanju. Na podlagi Statističnega urada RS iz leta 2006 bom prikazala rezultate ankete analize uporabe elektronskega poslovanja v podjetjih. Glede na razvoj elektronskega poslovanja v svetu na vseh področjih, je že bolj ali manj jasno, da bodo podjetja poslovala elektronsko ali pa sploh ne bodo poslovala. Zaključila pa bom z raziskavo uvajanja elektronskega poslovanja in nadgrajevanje le-tega v malem podjetju, kjer sem zaposlena. 1.2 Namen in cilji
Živimo v obdobju, ki ga zaznamujejo številne spremembe, ki kažejo na prehod iz industrijske v informacijsko družbo, kjer imata ključno vlogo znanje in tehnologija. Uveljavljanje informacijske tehnologije, ter uvajanje elektronskega poslovanja daje podjetjem veliko poslovnih možnosti. In to je namen mojega diplomskega dela, da predstavim na konkretnem primeru malega podjetja, kakšne poslovne možnosti je pridobilo z uvajanjem elektronskega poslovanja. A hkrati je prišlo tudi do spoznanja, da se rabi znanje in usposobljen kader. Cilj mojega diplomskega dela je v opredelitvi pojmov elektronsko poslovanje in elektronsko podjetje. Nadalje predstaviti uvajanje elektronskega poslovanja v malem podjetju, kjer sem zaposlena, ter smotrnost uvajanja elektronskega poslovanja. Konkurenčno prednost in čim manj izgubljenih priložnosti za podjetje, lahko dosežemo s pravočasnim uvajanjem elektronskega poslovanja.
5
1.3 Predpostavke in omejitve raziskave
Predpostavljam, da bodo razsežnosti elektronskega poslovanja v podjetju čedalje obsežnejše in pomembnejše. Glede na to, da pri uvajanju elektronskega poslovanja v podjetju ne zaostajamo za ostalimi podjetji, je to samo prednost. Tako kot pri vsakem poslu je tudi pri uvajanju elektronskega poslovanja pomembno, da si med začetniki. Potrebno se je zavedati, da bodo zamudniki na tem področju zaradi izgubljenih priložnosti manj uspešni. V svojem diplomskem delu sem se omejila na predstavitvi uvajanja elektronskega poslovanja v malem podjetju, kjer sem zaposlena. 1.4 Predvidene metode raziskovanja
Pri pripravi diplomskega dela sem se odločila za poslovno vrsto raziskave, ki obravnava povezave podjetja z okoljem. Uporabila bom deskriptivni pristop, ki daje prednost opisu strukture ali delovanja ali razvoja določenega gospodarskega pojava ali procesa. Z opisovanjem dejstev, procesov in pojavov bom uporabljala metodo deskripcije. Pri proučevanju elektronskega poslovanja v podjetju pa si bom pomagala z literaturo in internetom.
6
2 ELEKTRONSKO POSLOVANJE
2.1 Opredelitev pojmov
2.1.1 Elektronsko poslovanje Opredelitev Elektronsko poslovanje je tako nov pojav, da je že sama opredelitev pojma zahtevno delo. S tem problemom se srečujejo raziskovalci, statistične ustanove in politični organi, pri čemer se nekateri osredotočajo na tehnične vidike, drugi na ekonomske oziroma poslovne. Elektronsko poslovanje se je najprej in najbolj razvilo v združenih državah, zato tudi sam izraz izvira iz angleškega electronic commerce (e-commerce), ki je sprva označeval takšen način poslovanja, sedaj pa se uporablja le za ozek segment elektronskega poslovanja, kjer gre v bistvu samo za elektronsko trgovanje (prodaja/nakup). Namesto tega se danes vse pogosteje uporablja izraz electronic business (e-business), ki bolj ustreza vsebini , in naj bi vseboval tudi servisiranje kupcev oziroma poprodajne storitve, sodelovanje s poslovnimi partnerji in sklepanje transakcij znotraj organizacije. Tako zaradi jasnosti kot prevod e-commerce uporabljamo elektronsko trgovanje, za e-business pa elektronsko poslovanje. Gospodarska zbornica Slovenije je definicijo elektronskega poslovanja povzela kot distribucijo, trženje, prodajo in dobavo blaga in storitev z elektronskimi sredstvi. V Beli knjigi o elektronskem poslovanju v majhnih in srednje velikih podjetjih je podana ena najožjih opredelitev elektronskega poslovanja : Elektronsko poslovanje je poslovni odnos, kjer partnerja uporabita računalnike in omrežja pri izvedbi prodaje ali nakupa, ter tudi ena najširših opredelitev: Elektronsko poslovanje je proces poslovnih aktivnosti, kjer se uporabljajo elektronske tehnologije, metodologije in postopki. (Bela knjiga,1997,37). Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP,2001) definira elektronsko poslovanje kot elektronsko poslovanje v elektronski obliki na daljavo ter z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije. Različni avtorji, različni pogledi na elektronsko poslovanje. Elektronsko poslovanje lahko opredelimo kot uporabo elektronskih telekomunikacij v poslovnih procesih in vključuje: - elektronsko nakupovanje, - elektronsko prodajanje, - zagotavljanje drugih elektronskih storitev (tudi trženja in promocije), - elektronsko poslovanje v organizaciji: računovodenje, poslovodenje. Elektronsko poslovanje je interdisciplinarno področje, saj pokriva področja računovodstva, financ, informacijskih sistemov, marketinga, managementa, upravljanja s človeškimi viri, javne uprave, informatike, inženiringa, psihologije, političnih ved, prava in ekonomije, kar je ponazorjeno na sliki (slika 1)
7
SLIKA 1: ZGRADBA ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA
Vir: Turban, King, str.6
8
Za nemoten potek elektronskega poslovanja morajo biti vključeni (Turban, King, 2002,5-7) - ljudje, ki velikokrat predstavljajo oviralni faktor zaradi odpora do sprememb
obstoječega načina dela; - država, ki ureja zakonodajo o elektronskem poslovanju ter s svojim zgledom in
regulativami dovoljuje in vzpodbuja uporabo elektronskega poslovanja; - tehnični standardi in protokoli, preko katerih poteka prenos informacij
(komunikacijski protokoli), in varnostni protokoli, s katerimi se zagotavlja zaupnost informacij;
- poslovni partnerji; podjetja skušajo zajeti v svoje elektronsko aplikacijo vse podatke o partnerjih, tako dobaviteljev, kupcev in posrednikov; dogovoriti se morajo o uporabljenih protokolih;
- podporne storitve; mnogokrat so v mrežo elektronskega poslovanja zajeti tudi drugi subjekti, ki skrbijo za strokovno pomoč pri uvajanju elektronskega poslovanja.
Oblike elektronskega poslovanja v Sloveniji podjetje – potrošnik (B2C) Opredelimo jo lahko kot tehnološko spletno podporo, ki omogoča stranki (obiskovalcu spletnih strani) neposredno naročanje, nakup, vzdrževanje ipd. znotraj spletnega okolja ponudnika. Vsa opravila so avtomatizirana s pomočjo programske opreme, ki teče na strežniku. Izraz B2C ne pomeni le neposredne prodaje kupcem. To dejavnost bolje opisuje izraz e-trgovina. Ponudnik svojim kupcem nudi 24 ur dnevno različne usluge, ki jih le ta potrebuje ne samo za nakup določenega artikla/storitve, pač pa tudi za vzdrževanje le tega, pravilno uporabo, servisiranje ipd. Dejstvo je, da poslovni subjekti, ki želijo razvoj in rast svojega poslovanja ne morejo zaobiti tega načina poslovanja. Pričakovani donosi v prihodnosti kažejo trend letnega podvojevanja prometa v tem segmentu. B2C je poslovna filozofija podjetja in način poslovanja, ki podjetje in njihove produkte/storitve čimbolj približa njihovim kupce. To pa je formula za uspeh. podjetje – podjetje (B2B) Izraz pomeni internetno trgovanje med poslovnimi subjekti (pa najsi gre za odnos proizvajalec – veletrgovec, proizvajalec – prodajalec). Gre za internetno podporo, ki poslovnim partnerjem določenega podjetja omogoča enostavno elektronsko (spletno poslovanje z njimi. Obsega pa tako dostop do vseh prodajnih artiklov/storitev ponudnika, kakor tudi do tehničnih karakteristik, podatkov o zalogi, časih izdobave, rabatnih sistemov, ki veljajo le za tega kupca, naročanje, kupovanje, reklamiranje… Med poglavitne prednosti sodijo predvsem nižji transakcijski in administrativni stroški, hitrost opravljanja transakcij, avtomatizacija različnih poslovnih procesov, možnost hitrejšega prilagajanja spremembam na tržišču in dostopa do globalnega trga, nove tržne priložnosti se z uvedbo B2B poslovanja odpirajo podjetjem, učinkovitejše poprodajne storitve,… Z uporabo sodobnih tehnologij lahko podjetja tudi bolje optimizirajo zaloge, spremljajo njihovo stanje, oblikujejo učinkovit sistem naročanja, sledijo izdelkom na njihovi distribucijski poti itd (Nasvet, 2007)
9
Eno najhitreje rastočih področij B2B poslovanja so e-tržnice, ki so namenjene trgovanju med potencialnimi kupci in prodajalci skozi celoten cikel izvajanja poslovnih procesov. E-tržnice predstavljajo idealno mesto za trgovsko menjavo, saj zbližujejo dobavitelje, prodajalce in kupce s podobnim poslovnim interesom. Tu se lahko sklepajo pogodbe, izvajajo plačilne transakcije, uporabljajo finančne, logistične in zavarovalniške storitve, itd. Trgovanje je na B2B tržnicah organizirano največkrat po principu dražb, kjer kupci tekmujejo med seboj in licitirajo izdelek. Nekatere B2B tržnice delujejo kot posredniki pri prodaji blaga, ki so ga kupili od prodajalcev in ga nato prodajajo zainteresiranim kupcem. Poleg samega upravljanja e-tržnice in posredovanja pri prodaji oz. nakupu, lahko podjetja, ki nastopajo kot ponudniki storitev e-tržnice, zagotovijo sodelujočim podjetjem tudi številne dodatne storitve: pomoč pri sprejemanju in obdelavi naročil, zagotavljanje storitev varnega nakupovanja, procesiranje plačil, skladiščenje in pakiranje izdelkov, najem oz. koriščenje poslovnih aplikacij, ki se nahajajo na njihovem strežniku, itd. Številni zlomi spletnih podjetij niso ustavili izjemne rasti B2B poslovanja. Upočasnili so samo vstop podjetij v svet e-poslovanja, saj podjetja ne vstopajo več na spletni trg nepremišljeno, temveč veliko bolj pazljivo in premišljeno. Zavedajo se, da imajo neskrbno izbrane in izdelane strategije malo možnosti za uspeh. Izbor najuspešnejših B2B tržnic (Nasvet, 2007): - www.3com.com (telekomunikacije), - www.arvinmeritor.com (avtomobilska industrija) - www.alibaba.com (splošna B2B tržnica) - www.cdw.com (strojna oprema) - www.freemarkets.com (industrija, surovine). javna in državna uprava – podjetja in posamezniki Pomembno področje stikov posameznikov z državo so nedvomno upravne notranje zadeve glede človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter osebnih statusov posameznikov, saj po vsakdanjosti in številčnosti postopkov prekašajo vsa ostala področja. Na upravnih enotah je največji delež vseh postopkov s področja upravnih notranjih zadev. Z elektronsko obdelavo bi drastično povečali učinkovitost in zmanjšali stroške omenjenega področja. Razvoj Četudi je pri izvajanju elektronskega poslovanja že dalj časa v ospredju internet, ne smemo pozabiti, da se je elektronsko poslovanje začelo že mnogo prej. Prve oblike e-poslovnih aplikacij so bile razvite v ranih 70. letih in so omogočale elektronsko transakcijo denarnih sredstev oziroma EFT (Electronic Funds Transfers). Te aplikacije so bile namenjene le finančnim institucijam in so potekala le na zasebnih, zaprtih omrežjih, tako imenovano tradicionalno elektronsko poslovanje. Najbolj znan primer EFT je SWIFT (The Society for Worldwide Interbank Financial Telecomunications), ki ponuja komunikacijske storitve, vključno s plačili, administrativnimi sporočili in varnim prenosom mednarodnemu bančnemu sektorju. Pri mednarodnem plačilnem prometu je še vedno v uporabi, podjetje, ki nakazuje sredstva tujemu dobavitelju v tujino preko svoje poslovne banke, lahko od banke zahteva potrdilo SWIFT. Namreč to potrdilo je jamstvo, da so sredstva res bila nakazana, ker pri plačilih v tujino je lahko zamik tudi 2 dni od izvršene transakcije.
10
Naslednja faza je bilo pošiljanje in sprejemanje naročil, faktur in ostale dokumentacije v strukturirani elektronski obliki, EDI (Electronic Data Interchnge) oziroma RIP (Računalniška Izmenjava Podatkov), ki je z uporabo nekaterih računalniških programov že omogočal delno avtomatizacijo poslovanja. Pravi razcvet e-poslovanja se je začel šele s komercializacijo interneta ter vzpostavitvijo svetovnega spleta oziroma www (World Wide Web) leta 1991 in liberalizacijo telekomunikacij. Internet je kot nov komunikacijski medij prinesel silovit napredek na tem področju. Z razvojem interneta je dobilo elektronsko poslovanje nove razsežnosti. Internet je znižal stroške z učinkovito komunikacijo, odprl poti do novega načina poslovanja in novih trgov, povečal učinkovitost, omogočil vpeljavo večpredstavnih storitev in zagotovil, da je gospodarstvo postalo globalno, podjetja pa globalno povezana. Nazoren prikaz razlik med tradicionalnim elektronskim poslovanjem in elektronskim poslovanjem na internetu pa prikazuje Tabela 1. TABELA 1: RAZLIKA MED TRADICIONALNIM ELEKTRONSKIM POSLOVANJEM IN ELEKTRONSKIM POSLOVANJEM NA INTERNETU Tradicionalno elektronsko poslovanje
Elektronsko poslovanje na internetu
- podjetje – podjetje - podjetje – državna uprava
- podjetje – podjetje - podjetje – državna uprava - podjetje – potrošnik - potrošnik – državna uprava
Zaprti »klubi« , največkrat panožno specifični
Neomejeno tržišče, globalen obseg
Omejeno število partnerjev Neomejeno število partnerjev Zaprta zasebna omrežja Odprta, nezavarovana omrežja Poznani in preverjeni partnerji Poznani in nepoznani partnerji Vir: http://www.nasvet.com./elektronsko-poslovanje-med-podjetji/
2.1.2 Elektronsko podjetje Podobne nejasnosti kot pri opredeljevanju elektronskega poslovanja, se pojavijo tudi pri opredelitvi elektronskega podjetja (e-podjetje). Večini je jasno, da gre za podjetje, ki za potrebe svojega poslovanja uporablja računalniško in komunikacijsko tehnologijo, postavlja pa se vprašanje, kje je ustrezna meja med elektronskim podjetjem in neelektronskim podjetjem. Elektronsko podjetje je širši pojem, saj se ne omejuje na uporabo interneta kot medija, ki omogoča poslovanje med podjetji, ampak je to lahko na
11
primer tudi zaseben sistem elektronske izmenjave podatkov, ki ga uporabljajo samo določena povezana podjetja. Pomembno je, da je elektronsko poslovanje bistveno za dejavnost ali/in strategijo podjetja. Podobno je z opredelitvijo internetnega podjetja. Ni namreč vsako podjetje, ki ima spletno stran, tudi internetno podjetje, ampak je bistveno, da internet predstavlja ključno infrastrukturo za pridobivanje prihodkov. Sem lahko štejemo : - ponudnike internetnih storitev (ISP – Internet sevice provider), - ponudnike vsebine, - podjetja, ki vzdržujejo spletne portale, - podjetja, ki imajo spletne prodajalne, - podjetja, ki poslujejo s svojimi partnerji le s pomočjo interneta, podjetja, ki izvajajo
elektronsko plačevanje in podobno.
12
3 PRAVNA UREDITEV ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA V SLOVENIJI
Uporaba informacijske tehnologije in z njo povezano elektronsko izmenjavanje sporočil ter hranjenje pomembnih dokumentov v digitalni obliki v vsakodnevnem gospodarskem in upravnem poslovanju je vse večja in z uveljavitvijo Interneta dobiva še močnejši zagon. Vendar pa pomanjkanje ustrezne zakonske ureditve lahko znatno ovira sporočanje pravno pomembnih in zavezujočih informacij v elektronski obliki in povzroči splošno pravno negotovost. Zato je nujno zagotoviti pravno varnost najširše uporabe elektronskega poslovanja v domačem in mednarodnem gospodarstvu. Gre za pravno problematiko, ki ureja splošno in zelo široko področje, ki obsega prenos podatkov med računalniki v med pogodbenimi partnerji dogovorjenem standardu (računalniška izmenjava podatkov), izmenjavo elektronskih sporočil z uporabo javnih ali zaščitenih standardov preko javnih ali zasebnih obrežij oziroma najbolj splošno prenašanje golega besedila v elektronski obliki (npr. preko Interneta). Področje namreč ni izredno široko samo zaradi raznovrstnih možnosti uporabe elektronskega poslovanja v gospodarstvu, državni upravi in drugod, temveč zakonodajno urejanje elektronskega poslovanja posega tudi v zelo obširen spekter obstoječe zakonodaje, saj spreminja temeljne pravne pojme kot so izvirnik oziroma original, pisna oblika, lastnoročni podpis pogodbenih strank in podoben pojme, ki jih zasledimo v večini slovenskih zakonov. Na Centru vlade za informatiko že dalj časa poteka projekt z naslovom »Pravna ureditev elektronskega poslovanja«. Med projektnimi izdelki sta tudi Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu1 in Uredba o pogojih za elektronsko poslovanje in elektronsko podpisovanje2. 3.1 Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu
V Sloveniji danes podaja okvir za pravno ureditve elektronskega poslovanja Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP), ki mora zadostiti še dvema zahtevama: - upoštevati mora svetovne izkušnje in odločitve na tem področju ter - ne sme imeti namena s podrobnimi določbami slediti tehnološkemu razvoju, ampak
mora ostati nevtralen (se ne sme osredotočiti le na določene vrste tehnologij). Sprejem zakona je bil zato zelo dobrodošel za vse, ki so želeli v elektronski obliki sklepati posle in na tak način racionalizirati in posodobiti poslovanje. ZEPEP je v Sloveniji zakon, ki je elektronskemu sklepanju pogodb zagotovil pričakovano pravno varnost, saj ureja naslednja (bistvena) področja elektronskega poslovanja: - vrednost podatkov v elektronski obliki – 4. člen (Zakon določa, da zgolj zaradi
elektronske oblike ti podatki niso brez vrednosti oziroma veljavnosti. S tem je povečal vrednost elektronskih podatkov. Do sprejema zakona je namreč veljalo
1 Uradni list RS, št. 57/2000 2 Uradni list RS, št. 77/2000 ter št. 2/2001
13
prepričanje, da ti podatki niso verodostojni, ker jih je mogoče stalno in nenadzorovano spreminjati. Ta določba izenačuje dokazno vrednost podatkov v elektronski obliki s podatki v drugih neelektronskih oblikah);
- predpostavke pri elektronskem poslovanju – 5. - 11. člen (Zakon izrecno določa situacije, ki so bile do sedaj v praksi sporne: kdaj se šteje, da sporočilo izvira od pošiljatelja, kdaj se šteje sporočilo za poslano oziroma sprejeto, kje je kraj pošiljatelja in kje kraj prejemnika pošiljatelja. Pomembno je omeniti, da te določbe niso obvezne in jih pogodbene stranke lahko izključijo.);
- hranjenje podatkov v elektronski obliki – 12. člen (Zakon predpisuje način hranjenja podatkov za primere, ko gre za obvezno hranjenje tudi skladno z drugimi zakoni 3. Iz zapisa (hranjenja) mora biti razvidno, od kod izvira, komu je bil namenjen ter kdaj in od kod je bil poslan. Podatki morajo biti primerni za kasnejšo rabo, tehnologija pa mora zadostno onemogočati izbris ali spremembo podatkov. Zakon omogoča le minimalne standarde za opremo, ki naj zagotovi verodostojnost podatkov.);
- veljavnost poslov, sklenjenih v elektronski obliki – 13. člen (Zakon določa, da je elektronska oblika enakovredna pisni, če so podatki primerni za kasnejšo uporabo, izrecno pa določa, da v elektronski obliki ne morejo biti veljavni naslednji posli: v zvezi z nepremičninami, oporoke, darilne pogodbe, kupne pogodbe s pridržkom lastninske pravice, vsi pravni posli, ki morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa.);
- elektronsko podpisovanje – 14. - 16. in 36. - 37. člen (Zakon določa, da tudi elektronski podpis ustvarja pravne posledice in da se mu ne sme odreči dokazne vrednosti ali veljavnosti samo zaradi svoje oblike ali zato, ker ne temelji na kvalificiranem potrdilu ali potrdilu akreditiranega overitelja. Zakon definira tudi varen elektronski podpis, za katerega velja, da se mu ne sme odreči dokazne vrednosti ter tudi, da je varen (pogoje spet določa zakon), saj je, overjen s kvalificiranim potrdilom, enakovreden lastnoročnemu podpisu in ima zato enako veljavnost in dokazno vrednost.);
- overovitelji – 17. – 35. in 38. člen (Zakon določa nekatere minimalne pogoje za opravljanje overoviteljstva, saj se bo to opravljalo kot dejavnost na trgu, za katero ne bo potrebno dobivati posebnih licenc.).
S sprejetjem tega zakona in z uveljavitvijo jasnih (po možnosti mednarodno usklajenih) pravil igre je dejansko mogoče poenostaviti sklepanje poslov. Prednosti, ki jih prinaša tako elektronsko poslovanje so: hitrejše sklepanje poslov, šifriranje vsebine pogodb in poslovne korespondence, omogočanje zelo natančne identifikacije pogodbenih strank z uporabo šifrirnih ključev, možnost žigosanja in časovnega žiga ter evidenca o celotnem postopku pogajanj med pogodbenima strankama. Na drugi strani ima elektronsko poslovanje tudi nekatere specifične zahteve, zlasti zanesljiv računalniški sistem, ki mora biti zavarovan pred vdori ter dovolj varen in verodostojen za hranjenje podatkov.
3 Npr. za potrebe davčne službe
14
4 UVAJANJE ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA V PODJETJE
Vsi se zavedamo, da uveljavljanje informacijske tehnologije ter uvajanje elektronskega poslovanja daje veliko poslovnih priložnosti, saj omogoča zmanjševanje stroškov poslovanja, pridobivanje novih virov dohodkov in izboljšanje odzivnega časa pri izvajanju poslov. Vedno bolj se zastavlja vprašanje nujnosti in časa uveljavljanja. Pred odločitvijo o elektronskem poslovanju imajo dve izbiri. Lahko prevzamejo pobudo in izkoristijo možnosti, ki jih nudi elektronsko poslovanje, ali pa se odločijo, da bodo z elektronskim poslovanjem še počakali, dokler to ne bo v širši uporabi. Zavedati pa se je treba, da bodo pasivni na področju elektronskega poslovanja tvegali, da na daljši rok zaradi izgubljenih priložnosti ne bodo uspešni. Na podlagi povratnih informacij številnih družb, ki so že začele uporabljati rešitve elektronskega poslovanja, so ključni dejavniki uspešnosti v glavnem povezani s hotenjem najvišjega vodstva, da se njihova družba dejavno vključi v tako poslovanje. Bistvenega pomena je, da se vodilni kadri v podjetju za projekt zavzamejo, pa čeprav ga sami neposredno ne vodijo. Organizacija je v veliki meri odvisna od velikosti podjetja. V majhnem podjetju je vodja omrežnega komuniciranja lahko generalni direktor, pomaga pa mu nekdo z dokaj dobrim znanjem in izkušnjami s področja trženja, računalništva in komunikacij. Mala in srednja podjetja potrebujejo rešitve, ki so pripravljene za takojšnjo uporabo, skupaj z orodji za vključitev v informacijskih tehnologij v poslovanje. Razpoložljivost takih orodij je tesno povezana z obstojem splošno uporabnih paketnih rešitev. Te morajo biti prilagojene velikosti in panogi dejavnosti podjetja. Večina jih mora biti na voljo po nizkih cenah, postopki za njihovo vgraditev, uporabo in vzdrževanje pa morajo biti lahki in enostavni, tako da jih bodo podjetja množično pripravljena sprejeti, podobno kot danes uporabljajo faks ali celične telefone. To je proces učenja obeh: družbe uporabnice in dobavitelja rešitve. 4.1 Najpogostejše napake pri e-poslovanju
Nekatere najpogostejše napake, ki jih delajo podjetja, ko uporabljajo e-poslovanje kot prodajno in marketinško orodje, so: - prepričanje, da sodi vsak posel na internet, - prepričanje, da bo postavitev spletne strani takoj povečala prodajo, - prepričanje, da je uporaba interneta enostavni način za prepoznavnost poslovanja in
prepoznavnost izdelkov po vsem svetu (na svetovnem spletu je približno tretjina milijarde spletnih strani in njihovo število strmo narašča), prisotnost na spletu še ne pomeni opaženosti,
- prepričanje, da bo spletna stran zamenjala vse ostale vrste promocije, namesto da bi jo vključili v celovito promocijsko strategijo podjetja,
- premajhna investicija v promocijo spletne strani, denimo z uporabo elektronskih poštnih sporočil, registracije pri večini glavnih iskalnikov, neposredno sporočanje,
15
posodobitev vizitk in pisemskih glav ter uporaba tiska, televizije in drugih tradicionalnih načinov za oglaševanje spletne strani,
- podjetje je posvetilo premalo časa vsebini spletne strani in njeni postavitvi ter vodniku; najhitrejši način za izgubo potencialnih strank je postavitev strani, ki je neprijazna do uporabnika,
- postavitev spletne strani, pri kateri bo stranka le težko razpoznala prednosti določenega izdelka ali – če stran uporabljate za spletne transakcije – uporaba postavitve, ki bo strankam otežila nakupovanje,
- neredno posodabljanje strani, - prepričanje, da bo brezhibna postavitev strani samodejno povečala prodajo, - če podjetje potrebuje več kot tri dni, da odgovori na zahtevek po dodatnih
informacijah, ki jim ga je stranka poslala po e-pošti, - prepričanje, da bodo posredniki samodejno izginili s prihodom interneta; mnogi
proizvajalci niso opremljeni za sodelovanje z vsakih posameznim podjetjem oz. naročnikom ali pa tega niso pripravljeni početi,
- prepričanje, da bo internet izenačil razlike med velikimi in malimi podjetji; ravno tako kot pri tradicionalnem poslovanju so uveljavljena imena in zadostna finančna sredstva glavni dejavnik uspeha tudi na internetu,
- prepričanje, da bo vse tveganje pri poslovanju s kreditnimi karticami pokrival kupec, v resnici pa je za vse prevare pri poslovanju s kreditnimi karticami odgovoren prodajalec.
4.2. Anketa analize uporabe e-poslovanja v slovenskih podjetjih za leto 2006
Statistični urad RS je spomladi 2006 izvajal raziskavo o uporabi informacijsko komunikacijskih tehnologij v slovenskih podjetjih z 10 ali več zaposlenimi. Večina podjetij že ima dostop do interneta V prvem četrtletju 2006 je imelo dostop do interneta 96 % podjetij z 10 ali več zaposlenimi osebami, kar je enako kot lani v tem obdobju. Stagnacija kaže na to, da ima večina podjetij že dostop do interneta.
16
TABELA 2: UPORABA INTERNETA V PODJETJIH Z 10 ALI VEČ ZAPOSLENIMI OSEBAMI V SLOVENIJI 1. četrtletje
2004 delež (%)
1. četrtletje 2005
delež (%)
1. četrtletje 2006
delež (%) Dostop do interneta
93
96
96
Ozkopasovna povezava (modem, ISDN) 4
35
36
27
Širokopasovna povezava (DSL, kabelska, optična povezava) 4
62
74
75 Uporaba interneta za bančne in finančne storitve
87
87
89 Spletna stran
58
58
62
Vir: Statistični urad Republike Slovenije Prevladujejo širokopasovne povezave V prvem četrtletju 2006 je 75 % podjetij z 10 ali več zaposlenimi osebami imelo dostop do interneta prek vsaj ene izmed širokopasovnih povezav (npr. ADSL, VDSL, kabelski internet, optična povezava). V enakem obdobju lani je bilo takih podjetij 74 %. Podjetja uporabljajo internet predvsem za e-bančništvo 89 % podjetij z 10 ali več zaposlenimi osebami je v prvem četrtletju 2006 uporabljalo internet za bančne in finančne storitve, 73 % pa jih je na internetu spremljalo razmere na trgu. 42 % jih je uporabljalo internet za izpopolnjevanje in izobraževanje zaposlenih. Veliko podjetij uporablja spletne strani državne uprave Državna uprava nudi na svojih spletnih straneh različne storitve, od osnovnih informacij do celovitih elektronskih storitev (t.i. e- uprava). V letu 2005 je e-upravo uporabljalo 75 % podjetij z 10 ali več zaposlenimi osebami, kar je za 3 odstotne točke več kot v letu 2004. Največ podjetij je na spletnih straneh državne uprave pridobivalo informacije (71 %) in obrazce (65 %). Skoraj polovica (49 %) jih je izpolnjene obrazce tudi vračala prek interneta, 37 % pa jih je uporabljalo elektronske storitve (npr. elektronska oddaja podatkov o DDV, o rezultatih poslovanja).
4 Brezžične povezave niso upoštevane
17
Podjetja na svojih spletnih straneh predstavljalo svoje izdelke V prvem četrtletju 2006 je imelo spletno stran 62 % podjetij z 10 ali več zaposlenimi osebami, kar je za 3 odstotne točke več kot v enakem obdobju lani. Na spletnih straneh je večina teh podjetij predstavljala svoje izdelke, polovica pa jih je nudila tudi kataloge in cene (slika 2). SLIKA 2: PODJETJA S SPLETNO STRANJO PO ŠTEVILU ZAPOSLENIH OSEB V SLOVENIJI 1.četrtletje 2005 – 1.četrtletje 2006
Vir: Statistični urad Republike Slovenije Težave pri zaposlovanju oseb z računalniškim znanjem 29 % podjetij z 10 ali več zaposlenimi osebami, ki so v letu 2005 zaposlovali osebe, za katere se zahteva računalniško znanje, je pri tem naletelo na težave. Največ teh podjetij, 70 % je imelo težave zaradi pomanjkanja oseb z ustreznim znanjem uporabe računalnika oz. programov, 53 % jih je imelo težave zaradi pomanjkanja informatikov, 40 % pa zaradi previsokih plač informatikov. Iz navedenih rezultatov raziskave lahko na kratko potegnemo zaključek, in vidimo, da ima večina podjetij dostop do interneta ter da večina poslovanja s poslovnimi bankami, državnimi institucijami že poteka elektronsko z uporabo spletnih portalov. Na področju izmenjave dokumentov med podjetji je še vedno prevladujoča uporaba klasičnih poštnih pošiljk, čeprav tehnologija in zakonodaja omogočata izmenjavo digitalno podpisanih elektronskih dokumentov.
18
5 PRIMER ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA V PODJETJU TESARSTVO HUDOVERNIK
Podjetje Tesarstvo Hudovernik spada med mala podjetja. Pri uvajanju elektronskega poslovanja v mala podjetja obstajata dve nasprotni mnenji. Zagovorniki prvega vidijo prednosti malih podjetij pri elektronskem poslovanju in pri tem navajajo številne zgodbe o uspehu. Drugi pa so zagovorniki stališča, da mala podjetja ne morejo izkoristiti prednosti elektronskega poslovanja zaradi svoje majhnosti, ali celo preživeti v digitalni ekonomiji. Resnica je nekje na sredi, odvisno od spremenljivk, kot so vrsta posla, dovzetnost lastnika, da prevzame tveganje. Uvajanje elektronskega poslovanja , katerega smisel je v izboljšavi poslovnih procesov v podjetju bi lahko razdelili na štiri stopnje. Osnovne izkušnje si ponavadi podjetje pridobi najprej s komuniciranjem prek interneta z uporabo e-pošte in s postavitvijo spletnih strani. V naslednjem koraku se s povezavo interneta poveže z »zunanjim svetom«. Sledi medsebojno povezovanje z drugimi podjetji in strankami, s čimer začne podjetje spreminjati svoj uveljavljeni, tradicionalni način poslovanja. Prave učinke elektronskega poslovanja pa prinese še zadnji korak, ko je potrebno seči globje v podjetje in spremeniti oziroma prilagoditi poslovne procese. Prednost malega podjetja je tudi v tem, da ima dobra izhodišča za prilagajanje novim tehnologijam. Njegova fleksibilnost se kaže v lažjem in hitrejšem prilagajanju novim tehnologijam, ker ima manj birokracije in hierarhije. Elektronsko poslovanje ponuja malim podjetjem nove priložnosti, ko pridobijo nove stranke in dobavitelje na trgih, ki jih s klasičnim poslovanjem recimo niso uspeli. Obstajajo pa različne ovire za vstop tako malih kot velikih podjetij v svet elektronskega poslovanja, a so nekateri vzroki, ki imajo večji vpliv pri malih kot velikih podjetjih. Ti vzroki so naslednji: - fiksni stroški uvajanja IKT (Informacijsko Komunikacijska Tehnologija)5 in
njenega vzdrževanja so za mala podjetja v primerjavi z njihovo prodajo relativno večji kot pri večjih podjetjih. To vključuje na primer tudi vzpostavljanje spletnih strani, uvajanje e-poslovnih aplikacij, možnosti podpore z elektronskimi avkcijskimi shemami, iskalniki itd.;
- mala podjetja so velikokrat prisiljena sprejeti dejanske tržne razmere, saj nimajo ne moči ne pozicije, da bi oblikovala razmere, kot to lahko storijo velika podjetja. Prav tako lahko nejasnosti (finančna negotovost, primanjkljaj zaupanja, nezanesljivost) in ostale mogoče nevarnosti, ki pretijo udeležencem v e-poslovanju, prepričajo mnoga mala podjetja da sprejmejo položaj, nenaklonjen riziku, in se raje odločijo za bolj konzervativen, preudaren način pristopa pri uporabi sodobnih digitalnih tehnologij (počakam in bomo videli). Mnoga obstoječa mala podjetja bodo tako dolgo, kot bodo obstajale nejasnosti glede bodočih priložnosti in koristi uvajanja IKT in e-poslovanja, ugovarjala uporabi novih tehnologij in poslovnih modelov, medtem bodo pogosto novoustanovljena mala podjetja bolj dinamična in pripravljena pričeti s čisto e-poslovno strategijo;
5 IKT se nanaša na izdelke iz prakse, ki se uporabljajo za shranjevanje, zapisovanje in druge vrste obdelav informacij.
19
- mala podjetja imajo pogosto omejene vire za uvajanje novosti in si ne morejo privoščiti dragih napak. Čeprav so omejitve primarno finančne narave, so tudi vprašanje dragocenega časa ter pritiska managementa in zaposlenih. Prav ta faktor je tudi v kontekstu uporabe generičnih tehnologij, kot je IKT, bistven in najresnejši praktičen problem za mala podjetja. IKT je generična zato, ker je fleksibilna v uporabi. Zato bo optimalna uporaba v posameznem podjetju zelo odvisna od posebnih okoliščin v podjetju. Velika podjetja bodo zaradi velikosti veliko lažje organizirala strokovnjake znotraj podjetja in tako stalno izboljševali, vzdrževali in nadgrajevali e-poslovne aktivnosti. Mala podjetja pa se bodo morala veliko več zanašati na svoje zunanje pogodbene izvajalce, ki pa so dragi in velikokrat manj neposredno predani poslovnim aktivnostim podjetja;
- mala podjetja imajo pogosto majhne in jasno definirane tržne niše, ki so omejene na določene regije ali določene dele vrednostne verige. Zato ne želijo vstopiti v globalno poslovanje preko interneta, kajti to bi ustvarilo pričakovanja, ki bi jih bilo težko izpolniti, na primer že zaradi logistične zmogljivosti dostave. Obstoječa mala podjetja na trgu velikokrat temeljijo na neposredni bližini, na zaupanju in trdih odnosih znotraj trga, kjer niso tako velike spremembe;
- mala podjetja so mnogokrat zaskrbljena zaradi integracije zapuščenih informacijskih tehnoloških sistemov, ki so postali zastareli in ne zmorejo opravljati na novo zahtevanih funkcionalnosti. Ker pa so mala podjetja v te sisteme vložila mnogo sredstev, jih želijo integrirati v nove rešitve e-poslovanja.
Elektronsko poslovanje ponuja malim podjetjem priložnosti, da si najdejo nove stranke ali dobavitelje, še posebej na mednarodnih trgih. Takšno priložnost je izkoristilo tudi podjetje Tesarstvo Hudovernik in se je s svojimi izdelki uspelo uvrstiti na evropske trge (Italija, Avstrija, Švica).
5.1 Elektronska pošta
Kaj je elektronska pošta? Elektronska pošta (e-pošta) je način sestavljanja, pošiljanja in sprejemanja sporočil po elektronskih komunikacijskih sistemih. Večina sistemov e-pošte danes uporablja internet, po drugi strani pa je e-pošta ena najpogostejših uporab interneta. E-pošta je namenjena izmenjavi sporočil, ki lahko vsebujejo tudi datoteke, čez računalniško omrežje. Ta izmenjava je postala tako priljubljena, zato ker lahko uporabnik pošlje sporočilo neposredno iz računalnika, ne da bi moral pismo natisniti, ga položiti v ovojnico, nanj prilepiti znamko in ga odnesti do poštnega nabiralnika. E-pošta omogoča, da si lahko s posamezniki ali skupinami ljudi po vsem svetu izmenjujete sporočila v obliki, ki je že pripravljena za obdelavo v računalniku. Zato postaja e-pošta glavni način sporazumevanja med podjetji in ustanovami. Sporočilo e-pošte je v mnogočemu podobno navadnemu, papirnatemu listu z znamko. Sestavljeno je iz: - naslova prejemnika, - predmeta sporočila (kratkega opisa vsebine),
20
- samega besedila sporočila, - morda še priključene datoteke. Da bi e-sporočilo prispelo do naslovnika, morate v program vnesti natančen e-poštni naslov, ki je običajno v obliki: [email protected] Velika prednost e-pošte je, da lahko preberemo svojo pošto tudi, ko nismo poleg svojega računalnika. Nekateri ponudniki dostopa do internega omogočajo branje elektronske pošte preko spletnih strani, zadostuje, da imamo dostop do spleta in že lahko beremo in odgovarjamo na pošto. Vedeti pa moramo svoje uporabniško ime in geslo za dostop do elektronske pošte. Elektronska pošta v Tesarstvu Hudovernik Podjetje ima dostop do elektronske pošte preko ponudnika SIOL. Registriran ima splošni poštni naslov podjetja, ki se glasi na podjetje [email protected]. Še dodatno pa ima registrirane poimenske naslove npr. [email protected]. Prednosti e-pošte: - takojšnja dostava: skoraj takojšnja. Znotraj istega omrežja potuje pošta le nekaj
sekund, vse je odvisno od zasedenosti komunikacijskih kanalov v Internetu. To je za podjetje precejšnjega pomena, včasih je pri nekaterih poslih potreben takojšnji odgovor ali podpisana pogodba ali oddana ponudba, in to danes ni več problem. Prihrani se na času in nadalje prihrani se na stroških, ker v večina primerov ni potrebna več osebna prisotnost npr. zaradi podpisa pogodbe;
- preprosta organizacija: sporočila se shranjujejo v datoteke, ki ustrezajo papirnatim mapam pri navadni pošti. Prednost datotek je, da lahko hitro najdemo staro sporočilo in v tem besedilu natančno tisto kar nas zanima. Sposobnost e-pošte je tudi možnost shranjevanja sporočil v več različnih datotekah hkrati; tako lahko imamo v eni datoteki vsa pisma od določene osebe, v drugi pa vsa, povezana z določeno temo;
- bistroumni odgovori: večina odjemalcev e-pošte omogoča vključevanje besedila o katerem govorimo, v naše odgovore. S tem se zmanjša možnost nesporazumov.
- skupinska sporočila: sporočilo lahko napišemo samo enkrat, nato pa ga pošljemo različnim ljudem, tako prihranimo čas, ki bi ga porabili za večkratno tipkanje.
Podjetje si težko predstavlja, da bo moralo poslovati brez e-pošte. Kljub vsem tem prednostim so pa tudi slabosti, med njimi najbolj izstopajo sledeče: - prenašanje računalniških virusov,7 - problem pošte SPAM8 ( slika 3), - v poplavi e-pošte se začnejo izgubljati tudi želena sporočila, - osebna elektronska pošta zaposlenih je v lasti lastnika oziroma delodajalca. 6 »ponudnik.si« je ime strežnika, ki za uporabnika posreduje in tudi hrani e-pošto, npr. siol.net 7 Računalniški virus je program, ki se je sposoben sam razširjati preko drugih računalniških programov ali dokumentov. Narejeni so z zlobnimi nameni, da uničujejo podatke. 8 SPAM – nadležna, nenaročena, nezaželena pošta, največkrat je reklamna pošta
21
SKLIKA 3: PRIMER SPAM POŠTE
Vir: http://pomoc.siol.net 5.2 Spletna stran
Prvi pristop k oblikovanju spletne strani Prva komunikacija med uporabnikom in spletno stranjo se začne z izbiro domene. Domena je ime, ki enolično določa naslove virov na internetu. Za Slovenijo je kot vrhnja internetna domena določena dvočrkovna oznaka .si. 4.aprila 2005 je stopil v veljavo novi sistem za registracijo domen pod .si. Upravičenci za registracijo domene pod .si so zaenkrat le slovenski poslovni subjekti. Ti lahko registrirajo poljubno domeno, vendar največ 20 domen. Domene so plačljive in se podaljšujejo vsako leto. Registracija in podaljšanje poteka preko registrarjev. Pooblaščeni registrar je tudi Telekom Slovenije, kjer na spletnem naslovu »domene.siol.net« lahko registriraš novo domeno ali podaljšaš registracijo obstoječe domene. Najboljše domene naj bi izpolnjevale sledeče pogoje (Rolih, 2000): - So kratke.
Krajše domene si lažje zapomnimo in jih tudi hitreje napišemo v naslovno vrstico. - So povezane z dejavnostjo, ki jo podjetje opravlja.
S tem ljudem omogočimo, da domeno preprosto uganejo. Če naletijo nanjo pa že vnaprej vedo, kaj lahko pričakujejo na njenih spletnih straneh.
- Ni jih težko zapisati. Domena naj bo preprosta, tako da jo lahko z lahkoto napiše vsakdo, četudi jo sliši v radijskem oglasu. Podvajanje črk in znakov ni priporočljivo.
- Ni si jih težko zapomniti. Dobra domena v mislih potencialnih kupcev ustvari predstavo. Ne vsebuje raznih besed, ki niso splošno znane.
22
Spletna stran podjetja Tesarstvo Hudovernik V podjetju imajo registrirane dve domeni. Glavna dejavnost je žaganje, skobljanje in predelava lesa, iz te dejavnosti izhaja sledeča domena »tesarstvohudovernik.si« (slika 4), iz te osnovne domene pa lahko razberemo, da ima podjetje še eno dodatno dejavnost, ki pa s prvotno nima nič skupnega, zato je še posebej registrirana sledeča domena »carlsberg.si«. V podjetju se zavedajo, da je privlačna stran tudi dobra stran. Spletne strani niso same sebi namen, ampak morajo z njimi v podjetju izpolniti določene cilje. Namreč sama postavitev spletne strani še ne prinese posla, zato je potrebno najprej privabiti krog strank, nato zagotoviti njihovo vračanje, spremljati dogajanje na spletni strani9 in nikakor ne smemo pozabiti spremljati kaj dela konkurenca. Ravno na podlagi konkurence lahko najbolje ocenimo in posledično tudi popravimo svojo spletno stran. Z izdelavo spletne strani v podjetju niso ravno najbolj zadovoljni. Prva vidna napaka je velikost pisave,zaradi premajhne pisave je slaba čitljivost. Posamezne slike v kvadratih na prvi strani niso ravno primerne za to velikost, ker je slaba vidljivost in ostrost slike. Preveč informacij je strnjenih na prvi strani. Potrebno bo še nekaj idej in truda, da bo spletna stran postala bolj privlačna. Ker je podjetje malo, in trenutno nima dovolj strokovno usposobljenega kadra za postavitev in vzdrževanje spletne strani, ima najeto zunanjo strokovno službo, ki se ukvarja s postavitvijo in sprotnim ažuriranjem spletnih strani. Ampak z izdelavo spletne strani za podjetje Tesarstvo Hudovernik niso izpolnili njihovih pričakovanj. Potrebno bo kar nekaj popravkov. Če se podjetje odloči za izdelavo svoje spletne strani, potem naj bo ta izdelana profesionalno in sprotno ažurirana, drugače je bolje, da je nima. Dobra spletna stran je tudi neke vrste ogledalo podjetja. 9 Za spremljanje dogajanja na spletni strani se uporablja spletna statistika, ki poleg števila obiskovalcev pove tudi katere strani so si ogledovali, trajanje njihovega obiska na strani ter stran oziroma strežnik, s katerega so na našo spletno stran prispeli.
23
SLIKA 4: SPLETNA STRAN PODJETJA TESARSTVO HUDOVERNIK d.o.o.
Vir: http://www.tesarstvohudovernik.si 5.3 Elektronsko bančništvo in finančne storitve
S pojmom elektronska banka lahko opredelimo način opravljanja bančnih storitev, ki jih lahko kot bančni komitent opravite neposredno s svojega delovnega mesta ali od doma, brez neposredne pomoči bančnega uslužbenca, in to kadarkoli, 24 ur na dan, 365 dni v letu (Kladivec, 2000, 3). Bančništvo je za elektronsko poslovanje še posebej ugodna dejavnost. Elektronsko poslovanje učinkovito podpira hitro in kakovostno izvajanje bančnih storitev. Z njim je mogoče storitve poceniti, njihova uporaba ni več omejena zgolj na čas, ko so banke uradno odprte, in na lokacijo bančnih poslovalnic, predvsem pa tako bankam kot njihovim strankam omogoča velike prihranke v času. Zato ne preseneča, da se elektronsko poslovanje prav v bančništvu uvaja in krepi hitreje kot v večini drugih dejavnosti. Elektronsko bančništvo je vsekakor bančna storitev prihodnosti. Slovenske banke ponujajo številne transakcijske in informacijske storitve. Med slednje štejemo informacije o stanjih, dogajanjih na kapitalskih trgih, obrestnih merah, pogojih za
24
pridobitev posojil in potrebni dokumentaciji za pridobitev posojila. Svoje storitve nudijo fizičnim in pravnim osebam. Podjetje, ki želi izvajati elektronsko bančništvo pa mora najprej pridobiti digitalno potrdilo. Digitalno potrdilo Digitalno potrdilo izda pooblaščen overitelj npr. Halcom CA d.d., ki je registriran pri Ministrstvu za informacijsko družbo in izpolnjuje najvišje zahteve oziroma priporočila ustreznega zakonodajnega telesa Evropske unije. Digitalno potrdilo se izda na pametni kartici z imenom ENA ZA VSE ali na USB ključih. Izdano digitalno potrdilo za pravne osebe je vstopnica v E-poslovanje z večino bank v Sloveniji in z bankami v tujini, s tem istim potrdilom pa lahko imetnik vstopa v različne portale javne uprave in drugih komercialnih ponudnikov. Tako je trenutno omogočeno varno poslovanje z naslednjimi portali: - eDavki, - eDohodnina, - DURS, - AJPES, - INTRASTAT, - carinska uprava RS, - eUprava, - KDD, - Zavod RS za zaposlovanje. Kvalificirano digitalno potrdilo pa se lahko uporablja pri vsakem drugem e-poslovanju, kot na primer pri elektronskem trgovanju, sklepanju pogodb in podobno. Kako poteka elektronsko bančništvo v podjetju Tesarstvo Hudovernik Pred pričetkom uvajanja elektronskega bančništva je podjetje potrebovalo: - odprt poslovni račun na banki s katero želi elektronsko poslovati, - ustrezen osebni računalnik, - omogočen dostop do interneta, - veljavno pametno kartico Ena za vse, - čitalec pametne kartice (slika 5), - programski paket banke za elektronsko bančništvo (slika 6),
25
SLIKA 5: ČITALEC PAMETNE KARTICE
Vir: http://www.sigov-ca.gov.si/pametne-kartice.php Podjetje uporablja naslednje storitve preko elektronskega bančništva: - pregled dnevnih izpiskov za domač in tuj plačilni promet, - pregled tekočega stanja in tekočega prometa (prilivi, odlivi), - uvoz/izvoz podatkov v/iz datotek v formatih za plačilni promet oziroma plačilnih
nalogih, - pregled tečajnih list zaradi potreb poslovanja s tujimi poslovnimi partnerji, ki niso v
sklopu EU, - ročni vnos nalogov za plačilo, - naročilo potrdil o plačilu, pri tujem plačilnem prometu je to obrazec SWIFT. Prednosti elektronskega bančništva, ki jih občuti podjetje: - Z uporabo elektronskega bančništva lahko vsak trenutek preverijo stanje računa,
pripravijo naloge za tekoči dan ali za naprej. - Prihranek na času, predvsem zaradi tega, ker ima podjetje odprte tri transakcijske
račune pri različnih bankah. Računi so odprti pri različnih bankah, zaradi različnih ugodnosti, ki so svojstvene za vsako banko posamezno. Prenosi med bankami potekajo brez zapletov in v kratkem času. Brez uporabe elektronskega bančništva pa bi bilo to zelo časovno obremenjeno, glede na to da vse tri banke niti niso v enem kraju.
- Je varen in zanesljiv način poslovanja. Poleg elektronskega bančništva pa je možnost koriščenja različnih uslug preko interneta kot so finančno svetovanje, davčno svetovanje, obrazci (asignacije, računi, potni nalogi, vzorci pogodb, itd.)
26
SLIKA 6 : PROGRAM BANKE CELJE ZA ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO Uporabnik: Testno podjetje d.d., CELJE, 06000-0998899897 Povezava na osnovno stran
ČEZMEJNI IN TUJI PLAČILNI PROMET DOMAČI PLAČILNI PROMET
Izpiski/Stanje
Nalog za bremenitev TRR
Nakazilo:čezmejno, v tujino (1450)
Paketi 1450 (prenos z datoteko)
Nalog za akreditiv (1451)
Avtorizacija
Neobdelani nalogi
Prilivi:čezmejni,iz tujine
Obdelani nalogi
Iskanje po prometu
Priljubljeni nalogi
Akreditivi-pregled
Tečajna lista
Izpiski
Stanje/Promet
Iskanje po prometu
Stornirana čakalna vrsta
Nalog - ročni vnos
Paketi
Avtorizacija
Čakalna vrsta
Partnerji
Naročilo potrdila o plačilu
Naročilo potrdila o poslovanju
Potrdila o poslovanju - informacije
Obvestila
POSLOVNO SODELOVANJE
Vir: http://upload.banka-celje.si/demo_EB/EB_osnovna.htm 5.4 Druge storitve
V Sloveniji se najdlje uporablja elektronsko bančništvo kot ena izmed oblik e-poslovanja. Na tem področju so veliko naredile banke same z nenehnim informiranjem o prednostnih e-bančništva.
27
Po ostalih storitvah e-poslovanja kot sta e-nakupi in e-prodaja podjetje Tesarstvo Hudovernik še ne posega prav pogosto. Njihove spletne strani se obiskujejo bolj zaradi samega iskanja ponudb. Podjetje se je kot članica Gospodarske zbornice Slovenija pred kratkim včlanilo v Klub Borza in pričelo s svojo ponudbo oglaševati na straneh Mednarodne Borze ponudb in povpraševanj. Borza omogoča sledeče: - iskanje med že obstoječimi ponudbami in povpraševanji, - uparjanje ustreznih ponudb in povpraševanj (match – making), - naročilo na e-novice, - vnos novih ponudb in povpraševanj, - objavo v Sloveniji in tujini, - povezave na sorodne spletne strani. Mednarodna Borza je namenjena domačim in tujim podjetjem, ki iščejo poslovno sodelovanje. Čeprav v bazi oglašujejo tudi velika podjetja je namenjena predvsem malim in srednje velikim podjetjem in podjetnikom, ki šele vstopajo na tuje trge oziroma iščejo sodelovanje s slovenskimi podjetji. Poslovni oglasi so v bazi 12 mesecev in so brezplačni. Na željo se lahko predhodno brišejo, podaljšajo, dopolnjujejo, osvežujejo. Objava ponudb in povpraševanj je objavljena : v Sloveniji: - baza Borza, - Glas Gospodarstva, - Obrtnik, - Informator PCMG, - Revija les, - Lesarski utrip, - Tekstilec, - Naš poročevalec OZ Maribor, - Gradbenik, - Območne zbornice GZS, - Obrtne zbornice OZS, - glasila združenj GZS, - elektronski mediji. v tujini - Business Proposals from Slovenia, - WCN (World Chambers Network), - EIC, - BFAI.
5.4.1 Borza lesa Podjetje Tesarstvo Hudovernik je zaradi svoje glavne dejavnosti, ki je vezana na les včlanjeno tudi v »borzo lesa«. Podjetja, ki so članice ponujajo in povprašujejo po vsem kar je na kakršnikoli način povezano z lesom. Oglaševanje je brezplačno in lahko 24 ur dnevno vpisujejo in prebirajo male oglase, ter brskajo po cenikih lesa.
28
Za podjetje je izredno pomembno, da je cena lesa ugodna in kvaliteta dobra, zaradi ostre konkurence mora biti s svojo ponudbo izdelkov konkurenčno na trgu EU. V Sloveniji pa je zadnje leto izredno napeto ozračje med predelovalci lesa in kmeti, ki les prodajajo na tuje trge. Na domačem trgu pa tako nastane luknja z oskrbo lesa in zaradi tega je že marsikateri predelovalec prenehal s poslovanjem, ker si ni uspel pravočasno najti drugega vira. Zato pa je v takšnih situacijah v prednosti podjetje, ki lahko pravočasno reagira. Zaradi uporabe elektronskega poslovanja lažje poišče novega ponudnika.
5.4.2 Borza vrednostnih papirjev Predstavitev borze vrednostnih papirjev Borza je poseben, stalno organiziran trg, ki posluje ob točno določenem času, po natančnih pravilih in na njem se v večjih količinah kupuje in prodaja blago, katerega prisotnost ni potrebna. V njenih prostorih so organizirani redni sestanki (shajališča tržnih akterjev), kjer kupci in prodajalci na veliko sklepajo posle o nakupu in prodaji tipiziranega blaga, denarja in vrednostnih papirjev. Današnje borze imajo komajda še malo skupnega s predstavo shajališč tržnih akterjev. Danes se večina poslov opravlja preko računalnika, trgovci pa se med seboj še komajda poznajo. Če je bilo še pred nekaj leti trgovanje na borzi mogoče le neposredno v borzni zgradbi, lahko danes sedimo za svojim računalnikom v Tokiu, Moskvi ali New Yorku in kupujemo ali prodajamo delnice oziroma obveznice, kot če bi se tam tudi nahajali. Borzni posrednik je oseba, ki v borzno posredniških družbah opravljajo posle, za katere so te družbe registrirane. Borzni posrednik je lahko vsaka fizična oseba, ki je pooblaščena za sklepanje borznih poslov, seveda, če izpolnjuje pogoje, ki jih predpisujejo Agencija za trg vrednostnih papirjev in podzakonski akti. Borzni posrednik mora imeti do stranke strogo poslovni odnos, da stranke ne spodbuja in ji ne priporoča nakupa ali prodaje vrednostnih papirjev zgolj zaradi namena pridobitve provizije oziroma zaradi namena, da bi si pridobil premoženjsko korist. Naloga borze je, da ustvari tečaj, po katerem se lahko proda kar največja količina določenega vrednostnega papirja. S tem se prikaže ravnotežje na trgu. Na borzi se oblikuje tržna cena. Pomembno pa je, da je ta cena rezultat proste igre ponudbe in povpraševanja ter ni določena ali načrtovana. Povezava Tesarstva Hudovernik z Borzo vrednostnih papirjev S strokovnim znanjem zunanjih sodelavcev podjetje vlaga del svojih presežkov sredstev v vrednostne papirje. Pri GBD d.d. (Gorenjska Borzna Družba) ima podjetje preko njihove spletne poslovalnice dodeljeno svoje uporabniško ime in geslo s katerim lahko vstopi direktno v splet borznega poslovanja.
29
GBD on-line je elektronski sistem, ki omogoča borzno posredovanje na internetu. Prednosti takšnega posredovanja so: - spremljanje dogajanja na borzi v realnem času, torej v živo, - neposredna oddaja nakupnih ali prodajnih naročil, kar vam zagotavlja najkrajši
možni odzivni čas od oddaje do izvršitve naročila, - evidenca oddanih in aktivnih naročil, - oddaja naročil po GBD on-line sistemu znižuje posredniško provizijo za 10 %, - sistem omogoča 24 ur na dan vpogled v portfelj10 vrednostnih papirjev komitenta. Včasih so potrebne hitre reakcije za nakup ali prodajo določenega vrednostnega papirja, zato se dnevno spremlja trgovanje na borzi preko spletne poslovalnice GBD. To je z direktno povezavo zdaj veliko lažje. V primeru izvršitve naročila o prodaji ali nakupu vrednostnih papirjev, podjetje še isti dan dobi preko elektronske pošte obvestilo o sklenjenem poslu in obračun za nakup oziroma prodajo vrednostnih papirjev.
5.4.3 Intrastat Intrastat je statistični sistem zbiranja podatkov o blagovni menjavi med državami članicami EU. 1.1.1993 je bil med državami EU vzpostavljen prost pretok blaga, s tem je odpadlo carinjenje na notranjih mejah in uporaba carinskih deklaracij, kar je pomenilo izgubo vira pomembnih podatkov za zunanjetrgovinsko statistiko. Tako je bil za zajemanje statističnih podatkov o blagovni menjavi med državami članicami EU, z začetkom prostega pretoka blaga uveden sistem Intrastat, ki je nadomestil zajemanje podatkov s pomočjo carinskih deklaracij. Podjetje, ki poroča v Intrastat sistem je poročevalska enota. Podjetje, ki preseže vključitveni prag, ki trenutno znaša 200.000 EUR letne blagovne menjave v EU, zapade v krog poročevalcev obveznega poročanja v Intrastat. Zaradi prekoračitve vključitvenega praga pri uvozu blaga iz EU je podjetje Tesarstvo Hudovernik dolžno obvezno poročati v Intrastat sistem. Poroča se lahko na papirnem obrazcu ali preko spletnega obrazca. V letošnjem letu so prešli iz poročanja na papirnatem obrazcu na poročanje preko spletnega obrazca. Omogoča zelo enostaven način vnosa podatkov in zaradi varnosti poslovanja se v spletno stran lahko vključijo samo poročevalske enote, ki imajo digitalno potrdilo. Poročanje preko spleta je veliko bolj enostavno, prihranek na času, na stroških (ni več fizičnega pošiljanja preko pošte). Naslednji korak, ki ga imajo v podjetju namen izpeljati je poročanje z elektronsko izmenjavo podatkov tako imenovan sporočilni sistem X.400. Podjetje rabi informacijski sistem, ki samodejno opravlja zajem podatkov iz prejetih faktur in na koncu meseca samodejno tvori poročilo za Intrastat. Njihov programski paket jim tega trenutno še ne dopušča in je potrebna nadgradnja.
10 Portfelj je finančno premoženje, predvsem v različnih vrednostnih papirjih, ki jih ima v določenem trenutku v posesti neko podjetje.
30
Za sodelovanje s poročevalskimi enotami, zbiranjem in kontrolo podatkov v Intrastat sistemu je odgovorna Carinska uprava RS (CURS). Poroča se do 10. v mesecu za pretekli mesec. Programski paket Podjetje v podjetju Tesarstvo Hudovernik Podjetje ima za svoje potrebe z vidika materialnega, računovodskega in kadrovskega področja programski paket Podjetje, ki pa zaenkrat deluje še v DOS11 operacijskem sistemu. S strani podjetja, ki razvija in osvežuje program je obljubljeno, da bo proti koncu letošnjega leta program prestavljen v windows okolje. S prehodom obstoječega programskega paketa v windows okolje bodo napravljene izboljšave, zlasti na področju izdelave preglednic, grafov, tega program trenutno ne omogoča. Za izdelavo preglednic, tabel, grafov je potrebno podatke ponovno vnašati v drug program, ki to omogoča npr. excel. V programskem paketu saldakonti je omogočen izvoz podatkov iz naslova virmanskih nalogov direktno v program banke, kjer se opravlja elektronsko bančništvo in ni potrebno ročno vnašati virmanskih nalogov. Kar pa se tiče uvoza podatkov iz sistema elektronsko bančništvo v saldakonte, kjer bi se avtomatsko poknjižila plačila pa se še ne uporablja. Pri uvajanju interneta in kasnejše nadgrajevanje elektronskega poslovanja v podjetju lahko zaključim, da podjetje vzdržuje korak z ostalimi malimi podjetji, ki so paradni konji. V podjetju se čuti, da direktor, ki je tudi lastnik podjetja, podpira razvoj in nadgradnjo že obstoječega elektronskega poslovanja. V razvoju in znanju se kaže uspešnost podjetja. 11 DOS (Disk Operating System) operacijski sistem, ki je bil dominanten v 80-letih, postopno so ga zamenjale različne verzije operacijskega sistema windows.
31
SLIKA 7: PRIMER PROGRAMSKEGA PAKETA SALDAKONTOV
Vir: Tesarstvo Hudovernik- interni vir
32
6 SKLEP
Vsak konec pomeni začetek nečesa novega. To je že star izraz, ki se mi večkrat pojavi v mislih. Sploh v današnjih časih, ko lahko rečemo, da postaja elektronsko poslovanje skupaj z svojimi rešitvami problemov za današnji čas tako pomembno, kot je bila pisana besede pred 5000 leti. Kot vse predhodne novosti se tudi elektronsko poslovanje srečuje s številnimi izzivi v procesu uvajanja, prilagajanja in sprejemanja. Vendar je povsem jasno, poti ni nazaj. Na podjetjih in njihovih vodstvih leži odločitev kako bodo s pomočjo svojih izkušenj, znanj, občutkov in sodelovanja uspeli čim bolj tekoče in uspešno vpeljati nove zakonitosti v svoja podjetja. V vsakodnevnem poslovanju se čutijo odpori do elektronskega poslovanja in to predvsem v majhnih podjetjih. Njihova reakcija je povsem razumljiva. Prav tako je razumljiv njihov strah pred spremembami, nečem novim in neznanim. Uvajanja novosti poskušajo ovirati s tipičnimi izgovori »ni še pravi čas«, »tu ni pravih finančnih učinkov«, ipd. V njihovih izjavah je celo nekaj resnice. Na začetku uvajanja elektronskega poslovanja je potrebno nekaj več časa, znanja in finančnih sredstev. Ta finančna sredstva pa se res ne povrnejo takoj, ampak so nujno potrebna za uspešno poslovanje in predstavljajo dolgoročno naložbo, ki bo prinašala koristi. Pri vsakem poslu je pomembno, da si med začetniki, ravno tako je pri uvajanju elektronskega poslovanja. Zavedati se je potrebno, da bodo zamudniki na tem področju zaradi izgubljenih priložnosti manj uspešni.
33
7 POVZETEK
Živimo v svetu hitrih sprememb in razvoja. Najvidnejše spremembe v podjetjih so na področju uvajanja interneta in elektronskega poslovanja. Po podatkih Statističnega urada RS je v 1.četrtletju leta 2006 uporabljajo internet kar 96 % podjetij, ki imajo 10 ali več zaposlenih oseb. Ravno iz tega razloga sem se odločila, da v svoji diplomski nalogi predstavim elektronsko poslovanje v malih podjetjih. Elektronsko poslovanje je rdeča nit mojega diplomskega dela, zato sem drugo poglavje namenila predstavitvi elektronskega poslovanja in z njim tesno povezanih področij. S pojavom elektronskega poslovanja pa se je pojavilo tudi precej vprašanj. Eno izmed poglavitnih vprašanj je vprašanje kako je z varnostjo in pravno ureditvijo tega področja. Zato sem v tretjem poglavju napisala povzetek Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu. Sprejem omenjenega zakona je bil izjemno pomemben. Razlikuje med elektronskim in varnim elektronskim podpisom ter med navadnim in kvalificiranim potrdilom (digitalni certifikat). Določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki in uporabniki storitev v zvezi z overjanjem javnih ključev ali z elektronskimi podpisi, določa tehnične zahteve za varno elektronsko podpisovanje, obliko kvalificiranih potrdil ter ureja odgovornost vpletenih subjektov in določa obliko nadzora ponudnikov storitev. Z elektronskim poslovanjem se ponuja priložnost malim podjetjem, da si najdejo nove kupce ali dobavitelje, še posebej na mednarodnih trgih. Ta priložnost je prišla tudi s strani Gospodarske zbornice Slovenije, ki na svojih spletnih straneh nudi svojim članom, kako lahko brezplačno oglašujejo s svojo ponudbo ali povpraševanjem, to sem predstavila v petem poglavju. Peto poglavje je tudi najobširnejše, namreč tu sem poleg priložnosti, ki so dana podjetjem z elektronskim poslovanjem, predstavila podjetje Tesarstvo Hudovernik in njihovo izkoriščenost elektronskega poslovanja v pomoč pri poslovanju in poslovnih odločitvah. Glede na statistične podatke se uporaba elektronskega poslovanja v malih podjetjih strmo dviga. Bistvenega pomena je, da ima vodilni kader v podjetju posluh za novosti. Uspešnost podjetja je pogojena z njegovim razvojem in znanjem. Ključne besede: elektronsko poslovanje, internet, varnost elektronskega poslovanja
34
8 SUMMARY
We are living in the world of quick changes and fast economic development. The most visible changes in companies are in the sphere of initiating internet and electronic operations. Based on statistic information (Statistic bureau of Slovenia) in 1st quarter of 2006 96% of companies with 10 or more employees have been using internet. Because of that I have decided to write my diploma project to introduce electronic operations in small companies. Electronic operations are the key issue of my diploma project, that is why I devoted chapter 2 to present electronic operations and the domains, which are tightly connected with them. With the electronic operations many questions appeared. One of the key questions is how security and legal obligations of this area work. Therefore I have written a summary of the »Act of electronic operations and electronic signature« in chapter 3. The passing of this act was most important. This act distinguishes between electronic or safe electronic signature and common or qualified certificate (digital certificate). It determines conditions which need to be fulfilled by offers and users of services regarded to verification of public keys or with electronic signatures, it determines technical specifications for safe electronic signing, it determines the form of qualified conformation and defines responsibility of the subjects involved and determines the form of supervision on service suppliers. By using electronic operations small companies have the opportunity to find new buyers or suppliers, particularly on international markets. This opportunity has also been offered by the Chamber of Economy of Slovenia, which offers their members on their web site how to advertise their offers or requests. I have presented this in chapter 5, which is also the most extensive. Beside the opportunity, which is given to companies with well developed electronic operations, I have presented the company Tesarstvo Hudovernik, its use of electronic operations that represent a big help with their business decisions. Regarding statistic data the use of electronic operations in small companies is rapidly increasing. The main point is that top managers in companies are open to novelties. The company success depends on its development and knowledge. Key words: electronic operations, internet, safety of electronic operations
35
9 SEZNAM SLIK
Stran SLIKA 1: SLIKA 2. SLIKA 3: SLIKA 4: SLIKA 5: SLIKA 6: SLIKA 7:
ZGRADBA ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA PODJETJA S SPLETNO STRANJO PO ŠTEVILU ZAPOSLENIH OSEB V SLOVENIJI 1.četrtletje 2005 – 1.četrtletje 2006 PRIMER SPAM POŠTE SPLETNA STRAN PODJETJA TESARSTVO HUDOVERNIK d.o.o. ČITALEC PAMETNE KARTICE PROGRAM BANKE CELJE ZA ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO PRIMER SALDAKONTOV
7 22 26 28 30 31 30
36
10 SEZNAM TABEL
Stran TABELA 1: TABELA 2:
RAZLIKA MED TRADICIONALNIM ELEKTRONSKIM POSLOVANJEM IN ELEKTRONSKIM POSLOVANJEM NA INTERNETU UPORABA INTERNETA V PODJETJIH Z 10 ALI VEČ ZAPOSLENIMI OSEBAMI V SLOVENIJI
10 16
37
11 LITERATURA
1. Golob, Izidor. Poslovni model e-POSLOVANJA. Maribor: Gospodarska zbornica
Slovenije, Območna zbornica Maribor 2. Gospodarska zbornica Slovenije. 2007. Široka uporabnost. E-poslovanje. Glas
gospodarstva, 62-64.
3. Groznik, Aleš. 2004. Elektronsko poslovanje. Ljubljana: Univerza v Ljubljani.
4. Kladivec, Janez. 2000. Elektronska banka – priročnik za uporabo sistema PPD E –bank. NLB Ljubljana.
5. Kovačič, Andrej. 2005. Temelji elektronskega poslovanja. Ljubljana: Univerza v
Ljubljani.
6. Marc, Mojca. 2003. Magistrsko delo.Analiziranje poslovanja podjetja v pogojih elektronskega poslovanja. Ljubljana:Univerza v Ljubljani.
7. Osojnik, Mojca. 2002. Skrivnosti elektronskega poslovanja. Priročnik za mala in
srednje velika podjetja. Ljubljana: Gospodarska zbornica Slovenije.
8. Remic, Mihael. 2001. Diplomsko delo. Elektronsko poslovanje in elementi nove ekonomije. Ljubljana: Univerza v Ljubljani.
9. Toplišek, Janez. 1998. Elektronsko poslovanje. Ljubljana: Atlantis.
10. Vlada RS. Center za informatiko. 2001. Zakon o elektronskem poslovanju in
elektronskem podpisu (ZEPEP).
11. Združenje manager. 2000. Elektronsko poslovanje gospodarskih družb. Svetovalni dokument št.13.
38
12 VIRI
1. Borza lesa. Najdem na:
http://www.borzalesa.com [27.05.200]
2. Borzno poslovanje.Najdem na: http://www.spletna-poslovalnica.net [27.05.2007]
3. Elektronsko poslovanje malih in srednje velikih podjetij. Bela knjiga. Najdem na:
http://www.drustvo-informatika.si/publikacije/belaknjiga.pdf [27.05.2007]
4. Elektronsko poslovanje med podjetji. Najdem na: http://www.nasvet.com/elektronsko-poslovanje-med-podjetji/ [27.05.2007]
5. Elektronsko poročanje – intrastat. Najdem na: http://intrastat-surs.gov.si/sporočila.html [27.05.2007]
6. Elektronski sistem borznega poslovanja. Najdem na:
http://gbd.si/gbd_online.php [27.05.2007]
7. Mednarodna konkurenčnost. Najdem na: http://europa.eu/pl/enter/overview_sl.htm [27.05.2007]
8. Podjetja: e-poslovanje. Najdem na: http://www.ris.org/ [27.05.2007]
9. Pravna pojasnila glede ureditve elektronskega podpisa. Najdem na:
http://www.ca.gov.si/pravna-pojasnila.php [27.05.2007]
10. Pravna ureditev elektronskega poslovanja. Najdem na: http://gov.si/cvi/slo/ep/indexep.html [27.05.2007]
11. Rešitve za E-bančništvo. Najdem na:
http://www.hermes-softlab.com/slo/industries/ebanking/ebanking.html [27.05.2007]
12. Sodobni plačilni promet in bančništvo. Najdem na: http://e-uprava.gov.si [27.05.2007]
13. Uvod v e-poslovanje. Najdem na: http://ecom.fov.uni-mb.si/Studenti/Predmeti/Prezentacije/e-Poslovanje1.ppt#1 [27.05.2007]
