13.2.2014
1
TEMELJI EKONOMIJE
Doc. Dr. Joe Kocjani E-mail: [email protected]
Vsebina
PROIZVODNA FUNKCIJA
TRI LASTNOSTI PROIZVODNE FUNKCIJE zakon o padajoem donosu
krivulja enakega produkta
merilo proizvodnje in donosi obsega
SKLEPI
2
Proizvodna funkcija
Proizvodnja je dejavnost, ki ustvarja sedanjo ali bodookorist.
Sedanja koristnost proizvodnjo dobrin za konno potronjo,
Bodoa koristnost proizvodnja dobrin za investicijsko potronjo.
Proizvodnjo opredelimo kot proces, ki spreminjaproizvodne dejavnike (inpute) v proizvode (outpute).
Proizvodni dejavniki: Delo (L),
zemljo (Z),
Kapital (K).
3
13.2.2014
2
Proizvodna funkcija
PROIZVODNA FUNKCIJA opisuje tehnoloko zvezo medproizvodnimi dejavniki in proizvodi.
TEHNOLOGIJA akumulirano znanje drube o razlinihmetodah spreminjanja proizvodnih dejavnikov vproizvode.
Proizvodna funkcija kae maksimalni proizvod(Q), ki ga je mono proizvesti z doloenokombinacijo proizvodnih dejavnikov pri danitehnologiji.
4
Proizvodna funkcija
Predpostavka:
Uporaba tehnologija, ki zaposluje dva proizvodna dejavnika:
delo (L) in kapital (K).
Maksimalni proizvod (Q) zapiemo kot funkcijo dela (L) in
kapitala (K):
Q = f(K, L)
Q = koliina raznovrstnih proizvodov, ki jih je mogoe proizvajati z
razlinimi koliinami kapitala (K) in dela (L).
Funkcijska zveza pa opisuje tehnologijo (proizvodne postopke), s
katero se kapital in delo spreminjata v proizvode.
5
Prikaz proizvodne funkcije s tabelo
6
1 20 40 55 65 75
2 40 60 75 85 90
3 55 75 90 100 105
4 65 85 100 110 115
5 75 90 105 115 120
kapital 1 2 3 4 5delo
Enak proizvod je praviloma mogoe proizvajati z razlinimi kombinacijami
proizvodnih dejavnikov.
13.2.2014
3
Delitev proizvodnih dejavnikov
7
Stalni proizvodni dejavniki
v danem obdobju po koliini ni mogoe spremeniti in vstopajo v
proizvodnjo v enaki koliini.
Spremenljivi dejavniki
katerih koliina se v opazovanem obdobju lahko spreminja.
Kratko obdobje:
eden ali nekaj proizvodnih dejavnikov vstopa v proizvodnjo kotstalni dejavnik
Dolgo obdobje:
ni stalnih dejavnikov, saj je mono vsak dejavnik na novo
proizvesti ali pa ga nadomestiti z drugim dejavnikom
Trije koncepti proizvodne funkcije:
Celotni,
povpreni,
mejni proizvod.
Zakon o padajoem donosu pravi, da bomo dobilimanj in manj dodatnega outputa, ko dodajamo dodatneenote enega inputa, medtem ko ohranjamo druge inputenespremenjene (stalne).
Mejni proizvod vsake enote inputa pada, ko poveujemokoliino tega inputa, vse druge inpute pa ohranjamokonstantne.
8
Obseg Obseg Celotni Povpreni Mejnidela kapitala proizvod proizvod proizvod
0 5 0 -
1 5 20 20
2 5 50 25
3 5 84 28
4 5 120 30
5 5 160 32
6 5 180 30
7 5 175 25
8 5 144 18
9 5 90 10
10 5 20 2
20
30
34
36
40
20
-5
-31
-54
-70
Proizvodnja z enim spremenljivim
proizvodnim dejavnikom
9
13.2.2014
4
Krivulja celotnega in mejnega proizvoda
Krivulja CELOTNEGA PROIZVODA prikazuje obsegcelotnega proizvoda pri razlini koliini spremenljivegaproizvodnega dejavnika.
Krivulja MEJNEGA PROIZVODA prikazuje prirastkecelotnega proizvoda zaradi dodatne nalobespremenljivega dejavnika.
L = sprememba porabe dela
Q = sprememba celotnega proizvoda
Mejni proizvod dela oznaimo kot:
10
Krivulja povprenega in enakega proizvoda
Krivulja POVPRENEGA PROIZVODA dela (APL)prikazuje povprene vrednosti proizvoda glede nanalobe spremenljivega dejavnika.
Povpreni proizvod dela izraunamo tako, da celotni proizvod (Q)delimo s koliino enot dela (L).
KRIVULJA ENAKEGA PROIZVODA ali izokvantaprikazuje vse kombinacije proizvodnih dejavnikov, skaterimi proizvedemo enako koliino proizvoda.
11
koli
ina (
Q)
delo (L)
170
150
130
110
90
70
50
30
10
0
koli
ina (
Q)
delo (L)
35
30
25
20
15
10
5
01
A
B
C
celotni proizvod
B
E
D
mejni proizvod povpreni proizvod
D
2 3 4 5 6
C
A
E
1 2 3 4 5 6
Krivulje celotnega, mejnega in povprenega
proizvoda
12
13.2.2014
5
Kombinacija dela in zemlje za proizvodnjo enakega proizvoda
Krivulja enakega proizvoda
Koliina dela Koliina kapitala Celotni proizvod
6 1 346
3 2 346
2 3 346
1 6 346
Krivulja enakega proizvoda ali izokvanta prikazuje vsekombinacije proizvodnih dejavnikov, s katerimi proizvedemoenako koliino proizvoda.
13
kapital (K)
delo (L)
6
5
4
3
2
1
01 2 3 4 5 6
346
490
548
Zemljevid krivulj enakega proizvoda
14
Mejna stopnja tehnine nadomestljivosti
Zapiemo jo takole:
K in L merita mejne spremembe kapitala in dela vzdol krivuljeenakega proizvoda.
MEJNA STOPNJA TEHNINE NADOMESTLJIVOSTI(MRST) kapitala za delo je koliina enot kapitala, ki gaje treba zmanjati, e poveamo koliino dela za enotoin elimo ohraniti enako proizvodnjo.
15
13.2.2014
6
0 1 2 3 4 5 6
6kapital (K)
delo (L)
K
=3
L=1
K=1
L=1
K=1
L=3
5
4
3
2
1
Mejna stopnja tehnine nadomestljivosti
16
Mejna stopnja tehnine nadomestljivosti
Dodatni proizvod zaradi dodatnih nalob dela:
(MPL) * (L)
Izguba proizvoda zaradi zmanjanja uporabe kapitala:
(MPK) * (K)
(MPL) * (L) + (MPK) * (K) = 0
S preureditvijo te enabe dobimo:
17
Izjeme
Posebna primera produkcijske funkcije:
Krivulja enakega proizvoda pri popolninadomestljivosti proizvodnih dejavnikov.
Krivulja enakega proizvoda pri stalnemrazmerju proizvodnih dejavnikov.
18
13.2.2014
7
0
kapital (K)
delo (L)
Q1 Q2 Q3
A
B
C
Krivulja enakega proizvoda pri popolni
nadomestljivosti proizvodnih dejavnikov
19
K1
0
L1
kapital (K)
delo (L)
Q1
Q2
Q3
A
B
C
Krivulje enakega proizvoda pri stalnem
razmerju proizvodnih dejavnikov
20
Merilo proizvodnje in donosi obsega
Proporcionalno poveanje nalob vseh proizvodnihdejavnikov imenujemo:
POVEANJE MERILA PROIZVODNJE
Lastnost produkcijske funkcije, da opisuje razmerje medobsegom porabe proizvodnih dejavnikov in njihovouinkovito izrabo, imenujemo:
DONOSI OBSEGA
21
13.2.2014
8
0 5 10 15 20 25 30 35
7
6
5
4
3
2
1
0
kapital (K)
delo (L)
10
20
3040
5060
70
80
90
A
P
Donosi obsega
22
Sklepi
PROIZVODNA FUNKCIJA
Maksimalni proizvod, ki ga je mono proizvesti z nekokombinacijo proizvodnih dejavnikov pri dani tehnologiji.
ZAKON O PADAJOEM DONOSU
Pri dodajanju enake koliine variabilnegadejavnika pristalni koliini vseh ostalih dejavnikov, zane mejniproizvod variabilnega dejavnika padati.
Veljavnost: kratek rok
23
Sklepi
KRIVULJA ENAKEGA PROIZVODA
Prikazuje vse kombinacije proizvodnih dejavnikov, s katerimi
proizvedemo enako koliino proizvoda.
MEJNA STOPNJA TEHNINE NADOMESTLJIVOSTI
Koliina enot kapitala, ki ga je treba zmanjati, e poveamo
koliino dela za enoto in elimo ohraniti enako proizvodnjo.
Posebni primeri produkcijskih funkcij:
popolna nadomestljivost proizvodnih dejavnikov,
stalna razmerja proizvodnih dejavnikov.
24
13.2.2014
9
ANALIZA STROKOV
Vsebina
ANALIZA STROKOV
EKONOMSKI IN RAUNOVODSKI STROKI
KRATKORONI STROKI
vrste strokov
krivulje kratkoronih strokov
DOLGORONI STROKI
optimalna kombinacija proizvodnih dejavnikov
funkcije dolgoronih strokov
26
Ekonomska analiza strokov
STROKI cenovno opredeljeni potroki proizvodnihdejavnikov.
e porabljene koliine proizvodnih dejavnikovpomnoimo z njihovimi cenami in tako dobljene zmnokesetejemo, dobimo stroke za dani obseg proizvodnje.
To so vidni stroki, na primer plae, stroki materiala,rente, ipd. in jih imenujemo EKSPLICITNI STROKI.
eksplicitni - vsi dodatni spremenljivi ali stalni stroki, ki jih povzroiopazovana odloitev;
implicitni - oportunitetni stroki, ki nastanejo zaradi uporabe proizvodnihdejavnikov s poslovno odloitvijo.
27
13.2.2014
10
Ekonomska analiza strokov
Ekonomist stroke presoja z vidikaalternativnih nalob. Razmilja torejo OPORTUNITETNIH STROKIHpodjetja.
Med oportunitetne stroke teje vseeksplicitne stroke, pa tudi strokeIZGUBLJENIH ALTERNATIV.
28
Vrste strokov v kratkem obdobju
Stalni stroki (FC):
Stroki porabe stalnih dejavnikov.
Stalni stroki podjetja nastopajo ne glede na obseg proizvodnje inse s spreminjanjem obsega proizvodnje ne spreminjajo.
Spremenljivi stroki (VC): Stroki porabe spremenljivih dejavnikov.
Spreme
