Click here to load reader

Temelji ekonomije

  • View
    90

  • Download
    1

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Temelji ekonomije

Text of Temelji ekonomije

  • 13.2.2014

    1

    TEMELJI EKONOMIJE

    Doc. Dr. Joe Kocjani E-mail: [email protected]

    Vsebina

    PROIZVODNA FUNKCIJA

    TRI LASTNOSTI PROIZVODNE FUNKCIJE zakon o padajoem donosu

    krivulja enakega produkta

    merilo proizvodnje in donosi obsega

    SKLEPI

    2

    Proizvodna funkcija

    Proizvodnja je dejavnost, ki ustvarja sedanjo ali bodookorist.

    Sedanja koristnost proizvodnjo dobrin za konno potronjo,

    Bodoa koristnost proizvodnja dobrin za investicijsko potronjo.

    Proizvodnjo opredelimo kot proces, ki spreminjaproizvodne dejavnike (inpute) v proizvode (outpute).

    Proizvodni dejavniki: Delo (L),

    zemljo (Z),

    Kapital (K).

    3

  • 13.2.2014

    2

    Proizvodna funkcija

    PROIZVODNA FUNKCIJA opisuje tehnoloko zvezo medproizvodnimi dejavniki in proizvodi.

    TEHNOLOGIJA akumulirano znanje drube o razlinihmetodah spreminjanja proizvodnih dejavnikov vproizvode.

    Proizvodna funkcija kae maksimalni proizvod(Q), ki ga je mono proizvesti z doloenokombinacijo proizvodnih dejavnikov pri danitehnologiji.

    4

    Proizvodna funkcija

    Predpostavka:

    Uporaba tehnologija, ki zaposluje dva proizvodna dejavnika:

    delo (L) in kapital (K).

    Maksimalni proizvod (Q) zapiemo kot funkcijo dela (L) in

    kapitala (K):

    Q = f(K, L)

    Q = koliina raznovrstnih proizvodov, ki jih je mogoe proizvajati z

    razlinimi koliinami kapitala (K) in dela (L).

    Funkcijska zveza pa opisuje tehnologijo (proizvodne postopke), s

    katero se kapital in delo spreminjata v proizvode.

    5

    Prikaz proizvodne funkcije s tabelo

    6

    1 20 40 55 65 75

    2 40 60 75 85 90

    3 55 75 90 100 105

    4 65 85 100 110 115

    5 75 90 105 115 120

    kapital 1 2 3 4 5delo

    Enak proizvod je praviloma mogoe proizvajati z razlinimi kombinacijami

    proizvodnih dejavnikov.

  • 13.2.2014

    3

    Delitev proizvodnih dejavnikov

    7

    Stalni proizvodni dejavniki

    v danem obdobju po koliini ni mogoe spremeniti in vstopajo v

    proizvodnjo v enaki koliini.

    Spremenljivi dejavniki

    katerih koliina se v opazovanem obdobju lahko spreminja.

    Kratko obdobje:

    eden ali nekaj proizvodnih dejavnikov vstopa v proizvodnjo kotstalni dejavnik

    Dolgo obdobje:

    ni stalnih dejavnikov, saj je mono vsak dejavnik na novo

    proizvesti ali pa ga nadomestiti z drugim dejavnikom

    Trije koncepti proizvodne funkcije:

    Celotni,

    povpreni,

    mejni proizvod.

    Zakon o padajoem donosu pravi, da bomo dobilimanj in manj dodatnega outputa, ko dodajamo dodatneenote enega inputa, medtem ko ohranjamo druge inputenespremenjene (stalne).

    Mejni proizvod vsake enote inputa pada, ko poveujemokoliino tega inputa, vse druge inpute pa ohranjamokonstantne.

    8

    Obseg Obseg Celotni Povpreni Mejnidela kapitala proizvod proizvod proizvod

    0 5 0 -

    1 5 20 20

    2 5 50 25

    3 5 84 28

    4 5 120 30

    5 5 160 32

    6 5 180 30

    7 5 175 25

    8 5 144 18

    9 5 90 10

    10 5 20 2

    20

    30

    34

    36

    40

    20

    -5

    -31

    -54

    -70

    Proizvodnja z enim spremenljivim

    proizvodnim dejavnikom

    9

  • 13.2.2014

    4

    Krivulja celotnega in mejnega proizvoda

    Krivulja CELOTNEGA PROIZVODA prikazuje obsegcelotnega proizvoda pri razlini koliini spremenljivegaproizvodnega dejavnika.

    Krivulja MEJNEGA PROIZVODA prikazuje prirastkecelotnega proizvoda zaradi dodatne nalobespremenljivega dejavnika.

    L = sprememba porabe dela

    Q = sprememba celotnega proizvoda

    Mejni proizvod dela oznaimo kot:

    10

    Krivulja povprenega in enakega proizvoda

    Krivulja POVPRENEGA PROIZVODA dela (APL)prikazuje povprene vrednosti proizvoda glede nanalobe spremenljivega dejavnika.

    Povpreni proizvod dela izraunamo tako, da celotni proizvod (Q)delimo s koliino enot dela (L).

    KRIVULJA ENAKEGA PROIZVODA ali izokvantaprikazuje vse kombinacije proizvodnih dejavnikov, skaterimi proizvedemo enako koliino proizvoda.

    11

    koli

    ina (

    Q)

    delo (L)

    170

    150

    130

    110

    90

    70

    50

    30

    10

    0

    koli

    ina (

    Q)

    delo (L)

    35

    30

    25

    20

    15

    10

    5

    01

    A

    B

    C

    celotni proizvod

    B

    E

    D

    mejni proizvod povpreni proizvod

    D

    2 3 4 5 6

    C

    A

    E

    1 2 3 4 5 6

    Krivulje celotnega, mejnega in povprenega

    proizvoda

    12

  • 13.2.2014

    5

    Kombinacija dela in zemlje za proizvodnjo enakega proizvoda

    Krivulja enakega proizvoda

    Koliina dela Koliina kapitala Celotni proizvod

    6 1 346

    3 2 346

    2 3 346

    1 6 346

    Krivulja enakega proizvoda ali izokvanta prikazuje vsekombinacije proizvodnih dejavnikov, s katerimi proizvedemoenako koliino proizvoda.

    13

    kapital (K)

    delo (L)

    6

    5

    4

    3

    2

    1

    01 2 3 4 5 6

    346

    490

    548

    Zemljevid krivulj enakega proizvoda

    14

    Mejna stopnja tehnine nadomestljivosti

    Zapiemo jo takole:

    K in L merita mejne spremembe kapitala in dela vzdol krivuljeenakega proizvoda.

    MEJNA STOPNJA TEHNINE NADOMESTLJIVOSTI(MRST) kapitala za delo je koliina enot kapitala, ki gaje treba zmanjati, e poveamo koliino dela za enotoin elimo ohraniti enako proizvodnjo.

    15

  • 13.2.2014

    6

    0 1 2 3 4 5 6

    6kapital (K)

    delo (L)

    K

    =3

    L=1

    K=1

    L=1

    K=1

    L=3

    5

    4

    3

    2

    1

    Mejna stopnja tehnine nadomestljivosti

    16

    Mejna stopnja tehnine nadomestljivosti

    Dodatni proizvod zaradi dodatnih nalob dela:

    (MPL) * (L)

    Izguba proizvoda zaradi zmanjanja uporabe kapitala:

    (MPK) * (K)

    (MPL) * (L) + (MPK) * (K) = 0

    S preureditvijo te enabe dobimo:

    17

    Izjeme

    Posebna primera produkcijske funkcije:

    Krivulja enakega proizvoda pri popolninadomestljivosti proizvodnih dejavnikov.

    Krivulja enakega proizvoda pri stalnemrazmerju proizvodnih dejavnikov.

    18

  • 13.2.2014

    7

    0

    kapital (K)

    delo (L)

    Q1 Q2 Q3

    A

    B

    C

    Krivulja enakega proizvoda pri popolni

    nadomestljivosti proizvodnih dejavnikov

    19

    K1

    0

    L1

    kapital (K)

    delo (L)

    Q1

    Q2

    Q3

    A

    B

    C

    Krivulje enakega proizvoda pri stalnem

    razmerju proizvodnih dejavnikov

    20

    Merilo proizvodnje in donosi obsega

    Proporcionalno poveanje nalob vseh proizvodnihdejavnikov imenujemo:

    POVEANJE MERILA PROIZVODNJE

    Lastnost produkcijske funkcije, da opisuje razmerje medobsegom porabe proizvodnih dejavnikov in njihovouinkovito izrabo, imenujemo:

    DONOSI OBSEGA

    21

  • 13.2.2014

    8

    0 5 10 15 20 25 30 35

    7

    6

    5

    4

    3

    2

    1

    0

    kapital (K)

    delo (L)

    10

    20

    3040

    5060

    70

    80

    90

    A

    P

    Donosi obsega

    22

    Sklepi

    PROIZVODNA FUNKCIJA

    Maksimalni proizvod, ki ga je mono proizvesti z nekokombinacijo proizvodnih dejavnikov pri dani tehnologiji.

    ZAKON O PADAJOEM DONOSU

    Pri dodajanju enake koliine variabilnegadejavnika pristalni koliini vseh ostalih dejavnikov, zane mejniproizvod variabilnega dejavnika padati.

    Veljavnost: kratek rok

    23

    Sklepi

    KRIVULJA ENAKEGA PROIZVODA

    Prikazuje vse kombinacije proizvodnih dejavnikov, s katerimi

    proizvedemo enako koliino proizvoda.

    MEJNA STOPNJA TEHNINE NADOMESTLJIVOSTI

    Koliina enot kapitala, ki ga je treba zmanjati, e poveamo

    koliino dela za enoto in elimo ohraniti enako proizvodnjo.

    Posebni primeri produkcijskih funkcij:

    popolna nadomestljivost proizvodnih dejavnikov,

    stalna razmerja proizvodnih dejavnikov.

    24

  • 13.2.2014

    9

    ANALIZA STROKOV

    Vsebina

    ANALIZA STROKOV

    EKONOMSKI IN RAUNOVODSKI STROKI

    KRATKORONI STROKI

    vrste strokov

    krivulje kratkoronih strokov

    DOLGORONI STROKI

    optimalna kombinacija proizvodnih dejavnikov

    funkcije dolgoronih strokov

    26

    Ekonomska analiza strokov

    STROKI cenovno opredeljeni potroki proizvodnihdejavnikov.

    e porabljene koliine proizvodnih dejavnikovpomnoimo z njihovimi cenami in tako dobljene zmnokesetejemo, dobimo stroke za dani obseg proizvodnje.

    To so vidni stroki, na primer plae, stroki materiala,rente, ipd. in jih imenujemo EKSPLICITNI STROKI.

    eksplicitni - vsi dodatni spremenljivi ali stalni stroki, ki jih povzroiopazovana odloitev;

    implicitni - oportunitetni stroki, ki nastanejo zaradi uporabe proizvodnihdejavnikov s poslovno odloitvijo.

    27

  • 13.2.2014

    10

    Ekonomska analiza strokov

    Ekonomist stroke presoja z vidikaalternativnih nalob. Razmilja torejo OPORTUNITETNIH STROKIHpodjetja.

    Med oportunitetne stroke teje vseeksplicitne stroke, pa tudi strokeIZGUBLJENIH ALTERNATIV.

    28

    Vrste strokov v kratkem obdobju

    Stalni stroki (FC):

    Stroki porabe stalnih dejavnikov.

    Stalni stroki podjetja nastopajo ne glede na obseg proizvodnje inse s spreminjanjem obsega proizvodnje ne spreminjajo.

    Spremenljivi stroki (VC): Stroki porabe spremenljivih dejavnikov.

    Spreme