Mašinske instalacije-2

7/25/2019 Mainske instalacije-2

1/14

5Obina Grosuplje; Nadzidava telovadnice v O Louisa Adamia podr. oli marje-Sap PGD, str.inst.dat.: 12241-00_pgd_5_t_0 list t.: t/1

5.4.1 TEHNINI OPIS STROJNE INSTALACIJE

Objekt: Nadzidava telovadnice v O Louisa Adamia- podrunini oli marje-Sap

Investitor: Obina Grosuplje, Taborska c. 2, 1290 Grosuplje

Naronik: Obina Grosuplje, Taborska c. 2, 1290 Grosuplje

Faza: PGD

Krko, marec 2013 Odgovorni projektant:A. Jovanovi, univ.dipl.in.str.


2/14


5.4.1.0 SPLONO

Za objekt ''Nadzidava telovadnice v O Louisa Adamia podrunini oli marje-

Sap'', investitorja ''Obina Grosuplje, Taborska c. 2, 1290 Grosuplje'', je v skladu sprojektno nalogo, arhitektonskimi podlogami in ustreznimi predpisi, izdelan PGDprojekt splonih strojnih intalacij.

Instalacije so razdeljene in opisane po posameznih sklopih in sicer:- ogrevanje;- prezraevanje;- vodovod objekt.


3/14


5.4.1.1 OGREVANJE


Sap'', investitorja ''Obina Grosuplje, Taborska c. 2, 1290 Grosuplje'', je v skladu sprojektno nalogo, arhitektonskimi podlogami in ustreznimi predpisi, izdelan PGDprojekt ogrevanja.

5.4.1.1.1 Splono

Izraun toplotnih izgub objekta je izdelan z raunalnikim programom, skladno s SISTISO 12831. Raunske temperature posameznih prostorov ustrezajo SIST CR 1752. Priizraunu toplotnih izgub in dobitkov so upotevani dovoljene prehodnosti (Umax) izPravilnik o uinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. l. RS t. 52/10).

Pri izraunu izgub je upotevano sledee: Minimalna projektna temperatura ogrevanja: -16C. Pri toplotnih izgubah objekta je upotevan dodatek 5%.

Nazivne toplotne izgube objekta:Transmisija objekta 20,87 kWOgrevanje sveega zraka klimati 27,63 kWSkupaj potrebna toplotna mo: 48,50 kW

Predvideno je da se bo potrebna toplotna prikljuna mo za ogrevanje objektazagotovila iz obstojee kotlovnice zadostne kapacitete za potrebe obstojeega objektater novogradnje (op. Projekt energetske sanacije ''Osnovna ola Louisa AdamiaGrosuplje podrunina ola marje-Sap, Ljubljanska c. 49, 1293 marje-Sap'',izdelovalec ''Biro Petkovski d.o.o.''; t. narta 113012/1-S, januar 2013). V skladu zzahtevami pravilnika o uinkoviti rabi energije v stavbah je za potrebe ogrevanjapredvidena tudi toplotna rpalka (zrak-voda), ki se bo uporabljala za ogrevanje vprehodnem obdobju do 0C zunanjega zraka.

Porabniki toplote:Radiatorsko ogrevanje (OK.21, 55/40C) 31,12 kW

Vodna sevala skladie (OK.22, 55/40C) 30,98 kWPriprava sanitarne tople vode (OK.23, 80/60C) 25,00 kW

Skupaj intalirano toplotne moi: 87,10 kW

5.4.1.1.2 Varovanje sistemov toplovodnega ogrevanja

Varovanje sistema ogrevanja v objektu se izvede skladno s SIST EN 12828.

Ogrevalni krog je varovan z obstojeo varnostno opremo nameeno v kotlovnici

(varnostni izpustni ventil, zaprta ekspanzijska posoda).


4/14


5.4.1.1.3 Krmiljenje sistemov ogrevanja

Predvideno je avtomatsko krmiljenje z optimizacijo na zunanjo temperaturo zraka.

Vsi radiatorji imajo lokalno krmiljenje z vgradnjo termostatskih radiatorskih ventilov.

Radiatorski razvod ogrevanja se opremi z motornim mealnim ventilom za vodenjetemperature predtoka v odvisnosti od zunanje temperature.

Delovanje primarne rpalke za potrebe klimatov in priprave TSV bo predvidomaneprekinjeno, krmiljenje hidravlinih modulov samega klimata pa je z avtomatikoposameznega klimata.

5.4.1.1.4 Radiatorji

V delovnih ter pomonih prostorih in sanitarijah, se namesti jeklene plone radiatorje,ki se jih namesti tako, da zavzamejo im manj koristnega prostora. Vsi radiatorjimorajo biti dvignjeni od tal minimalno 100 do 150 mm, tako, da je omogoeno ienjepod njimi in nemoten obtok zraka. Pri montai je treba paziti, da omenjeni radiatorji nebodo ovirali namestitve notranje opreme.

Radiatorje se opremi s termostatskimi radiatorskimi ventili s termostatskimi glavami inholendri s koninim zasunom za odpiranje oziroma zapiranje pretoka. Tako opremljeniradiatorji so samostojni elementi v instalaciji toplovodnega ogrevanja in jih je monozaradi popravila odstraniti, ne da bi pri tem motili delovanje ostale instalacije.

Namestitev posameznih armatur je razvidna iz nartov.

5.4.1.1.5 Ogrevanje klimatov

Za ogrevanje klimatov je predviden dvocevni razvod. Na grelnik posameznega klimatase razvod prikljui preko regulacijskega ventila in rpalke, ki je krmiljena z avtomatikoklimata.

5.4.1.1.6 Cevovodi

Cevni razvod se izvede s jeklenimi cevmi po SIST ISO 10255. Glavne razvode se vodipod stropom pritlija oz. hale. Odcepe do posameznih porabnikov pa se izvede vidnopod stropom oz. po vogalih do ogreval.

Pri izvedbi prikljukov in odcepov je potrebno paziti, da so izvedeni s im daljimi loki,tako da se prepreujejo lomi zaradi raztezanja (dilatacije).


5/14


5.4.1.1.7 Izolacija

Vse jeklene cevi, konzole in drala se mora korozijsko zaititi s temeljno barvo (minij),ki vzdri temperaturo do 150C. Vidne cevi, konzole in drala se pleska z

vroevzdrnim lakom, ki vzdri temperaturo do 150C.

Vse jeklene cevi vodene vidno, v tlaku in zidnih regah se toplotno izolira s parozapornoizolacijo iz ekspandiranega polimera ustrezne debeline. Izolacija mora ustrezatinajmanj razredu negorljivosti C-s3,d0 po SIST EN 13501 samougasljivo.

Cevi ogrevanja v toplotni postaji oz. zunaj objekta se poleg parozaporne izolacije izoliraz izolacijo iz steklene volne, ki se jo dodatno zaiti s plaem iz aluminijasteploevine.

5.4.1.1.8 Odzraevanje

Instalacija toplovodnega ogrevanja se odzrauje preko radiatorskih in vodno sevalnihodzraevalnih pipic, ki so nameene na vseh radiatorjih in vodnih sevalih ter prekoodzraevalnih lonkov na razvodih.

5.4.1.1.9 Tlani preizkus sistema toplovodnega ogrevanja

Po konani montai cevi se opravi tlani preizkus skladno z DIN 18380.

Preizkus instalacije toplovodnega ogrevanja se izvede s hladno vodo pri emer jepotrebno zagotoviti izenaitev temperatur zunanjega zraka in vode. V primeru, da seizvaja preizkus v zimskem asu, je potrebno cevi polniti z meanico glikola in vode, kizagotavlja zmrzovanje meanice pri najmanj 20C (38% etilen glikol) ali pa ogretiobjekt. Po dokonnem preizkusu je potrebno cevi izprazniti, jih izprati z najmanjtrikratno izmenjavo vode in jih izpihati z zrakom. Sistem moramo ob izenaevanjutemperatur dopolnjevati ali prazniti tako da se ohranja preizkusni tlak. Manometer seprikljui na najniji toki intalacije, pri emer je obvezna uporaba manometra znatannostjo 0,1 bar.

Preizkusni tlak mora biti minimalno 1,3 maksimalni delovni tlak, vendar minimalno 1bar viji od delovnega tlaka v najniji toki intalacije (priporoa se izvedba preizkusa zvodnim tlakom 6,0 bar). Po izenaitvi temperatur in ponovnem dopolnjenju alipraznjenju na preizkusni tlak, se opravi glavni preizkus pri emer v nadaljnjih 2 urah nesme priti do padca tlaka vejega od dp < 0,2 bar.

Po opravljenem preizkusu s hladno vodo, je potrebno imprej opraviti test sistema znajvijo projektirano temperaturo s ciljem preveriti vodotesnost tudi pri najvijitemperaturi. Po ohladitvi sistema je potrebno ponovno vizuelno pregledati ogrevalnecevi in prikljuke in preveriti njihovo tesnost.


6/14


Po uspenem preizkusu se sestavi zapisnik, ki ga podpie nadzorni organ, nakar secevi zaiti pred korozijo, prepleska in dokonno izolira.

Vse ostale podrobnosti so razvidne na posameznih risbah, ki bodo v fazi PZI edopolnjene, priloeni bodo tudi pripadajoi detajli in sheme ter popis materiala in del.


7/14


5.4.1.2 PREZRAEVANJE


Sap'', investitorja ''Obina Grosuplje, Taborska c. 2, 1290 Grosuplje'', je v skladu sprojektno nalogo, arhitektonskimi podlogami in ustreznimi predpisi, izdelan PGDprojekt prisilnega prezraevanja za vse prostore, ki jih ni mono zadovoljivo naravnoprezraevati, skozi gradbene odprtine (okna) ali e tako zahtevajo predpisi.

5.4.1.3.1 prezraevalni sistemi

V objektu je predvidenih ve sistemov prisilnega prezraevanja, ki sluijo posameznimprostorom ali skupini prostorov s podobno namembnostjo. Sistemi prezraevanjaobjekta so razdeljeni na naslednje skupine po nivoju obdelave zraka:- klimatska naprave;- prezraevalne naprave;- ventilatorji.

Ostali prostori

Vsi ostali prostori se prezraujejo naravno skozi okna, na klasien nain.

Kanali

Kanali za razvod zraka se izdelajo iz pocinkane jeklene ploevine predpisane debelinev skladu z DIN 1946 in DIN 24190 okrogle oblike (za kanale okrogle oblike seuporabijo "spiro" cevi in fazonski kosi). Spoji na kanalih morajo biti tesnjeni. Vsegibljive povezave se izdelajo iz izoliranih fleksibilnih kanalov SONODEC-25, ki sluijotudi kot dodatni duilniki zvoka. Vidni deli kanalov se prebarvajo z belo barvo oz. zbarvo po izbiri arhitekta.

Toplotna izolacija

Kanali za dovod in odvod zraka se toplotno izolirajo z izolacijo na bazi sintetinegakavuka (elastomer) z zaprto celino strukturo kot npr. Armacell tip AF/Armaflex vploah debeline 19 mm (opomba: samougasljiv, ne kaplja, ne iri ognja DIN 4102-B1).

Zunanji kanali vodeni po strehi se izolirajo z izolacijo na bazi sintetinega kavuka(elastomer) z zaprto celino strukturo kot npr. Armacell tip AC/Armaflex v ploahdebeline 19 mm + mineralna volna debeline 50 mm v oklepu iz Al ploevine, tesnjenona spojih z elastinim kitom.


8/14


Poarne lopute in poarne obloge

Na vseh kanalih, ki prehajajo iz enega v drugi poarni sektor so predvidene poarnelopute s protipoarno odpornostjo K60, z el. motornim pogonom.

Kanali, ki potekajo iz enega poarnega sektorja v drugi ali na prosto skozi tretji sektorbrez odcepov ali prikljukov, so lahko v tem sektorju zakriti s poarno oblogo EI60.

Splono

Po konani montai mora izvajalec vse sisteme prezraevanja preizkusiti, opravitiregulacijo in meritve ter izdelati navodila za obratovanje in vzdrevanje, ki se jih predainvestitorju. S strani pooblaene institucije se opravijo uradne meritve mikroklime, kiso priloga pri dokumentih za tehnini pregled.

Razvod ogrevne ali hladilne vode je obdelan v poglavju "ogrevanje, pohlajevanje".

Vse ostale podrobnosti so razvidne na posameznih risbah, ki bodo v fazi PZI edopolnjene, priloeni bodo tudi pripadajoi detajli in sheme ter popis materiala in del.


9/14


5.4.1.3 VODOVOD

Uvod:

Na podlagi projektne naloge, pridobljenega soglasja upravljalca vodovoda inarhitektonskih podlog ter na osnovi ustreznih predpisov, je za objekt ''Nadzidavatelovadnice v O Louisa Adamia podrunini oli marje-Sap'', investitorja ''ObinaGrosuplje, Taborska c. 2, 1290 Grosuplje'', izdelan PGD projekt vodovodnega oz.hidrantnega omreja v objektu.Vodovodna instalacija za potrebe nadzidave in novopredvidenih ter rekonstruiranihprostorov se prikljuuje na obstojee notranje vodovodno omreje in sicer prekonovopredvidene hidropostaje, ki bo zagotavljala predpisani tlak v notranjemhidrantnem omreju v novem delu objekta (tlak v obstojei vodovodni instalaciji injavnem vodovodu ne zagotavlja predpisanih hidravlinih parametrov!). V obstojei delvodovodne instalacije ne posegamo.

Predmet projekta (opredelitev obsega):

Predvideni gradbeni posegi:V nadzidanem delu objekta nad obstojeo telovadnico je v 1. nadstopju predvidenaizvedba novih uilnic in kabineta, v 2. nadstropju pa izvedba male telovadnice spomonimi prostori (moke in enske sanitarije in umivalnice, istila, garderobe,shramba, kabinet, studio).V nivoju 1. nadstropja se nad obstojeim vmesnim delom s stopniem izvede dodaten

prostor za zbornico (poveanje obstojee), poleg navedenega pa se preuredijo tudinekateri prostori v obstojeem delu objekta v visokem pritliju (kabinet zagospodinjstvo, sanitarije, istila).V nizkem pritliju se v obstojeem delu objekta uredita prostora za hidropostajo indiezel agregat.

Zunanji vodovodni oz. hidrantni razvod s prikljukom:Posegi na zunanjem vodovodnem oz. hidrantnem omreju niso predvideni! Vodovodniprikljuek za predmetni objekt je obstoje. Po pridobljenih podatkih je izvedenaprikljuitev na javno vodovodno omreje, in sicer na cev PVC 110, ki poteka obRegionalni cesti R3 646, odsek 1443 (Ljubljanska cesta), ca 6 m juno od

predmetnega objekta. Poleg prikljuitve samega objekta je za vodomerom izvedeno ezunanje hidrantno omreje.V obstojeem vodomernem jaku, lociranem JZ od objekta, je nameen kombiniranivodomer DN80/25 in pripadajoa armatura.Upravljalec javnega vodovoda je Javno komunalno podjetje Grosuplje.Za poarno varovanje obstojeega in nadzidanega dela objekta se bodo skladno studijo poarne varnosti (PV) koristili obstojei zunanji hidranti. Zunanji hidranti soizvedeni na javnem vodovodu PVC 110 in na internem vodovodu (za vodomernimjakom). Na predpisani oddaljenosti min. 5 in max. 80 m od objekta so locirani trijeobstojei nadzemni hidranti, in sicer je eden lociran severovzhodno od objekta naoddaljenosti ca 20m, drugi juno od objekta na oddaljenosti ca 5m in tretji jugozahodnona oddaljenosti ca 78 m.


10/14


Za varovanje objekta je, glede na protipoarne zahteve in skladno s tudijo poarnevarnosti, potrebno zagotoviti min. 10 l/s poarne vode za dobo dveh ur, pri ostankutlaka min. 1,5 bar v zunanjem hidrantnem omreju (ostanek tlaka je skladen sTehnino smernico Poarna varnost v stavbah Ministrstvo za okolje in prostor, 2010).

Na obstojeem zunanjem hidrantnem omreju so v namen projektiranja izvedenemeritve o ustreznosti hidrantnega omreja, ki jih je opravil registriran izvajalec meritevGEPARDPLUS-DRONI k.d., kofljica. Izdano je tudi ustrezno potrdilo.

Notranji vodovod:V obstojeem delu objekta je poleg razvoda za sanitarne potrebe izvedena tudinotranja hidrantna mrea (enoten razvodni sistem).Vodovodna instalacija za potrebe nadzidave in novopredvidenih ter rekonstruiranihprostorov se prikljuuje na notranje vodovodno omreje in sicer na dvini vod priobstojeem hidrantu v hodniku (glej tloris nizkega pritlija!).Glede na nezadovoljive hidravline karakteristike obstojeega notranjega hidrantnega

oz. vodovodnega omreja, ki so ugotovljene na podlagi ustreznih meritev (meritveopravil registrirani izvajalec meritev GEPARDPLUS-DRONI k.d., kofljica), jepredvidena vgradnja hidropostaje za prikljukom na obstoje notranji razvod. Zahidropostajo je predviden poseben prostor (pod obst. stopnicami), ki je ustreznoprotipoarno prilagojen.Za novi del objekta se (preko hidropostaje) izvede vodovodni razvod skladno z novimrazporedom in namembnostjo prostorov oz. sanitarnih elementov ter razporedomdodatnih notranjih hidrantov. Izvede se raziritev notranjega hidrantnega omreja zavarovanje novopredvidenih prostorov nadzidave nad telovadnico (dve etai) invmesnega dela (nizko in visoko pritlije), skladno s tudijo poarne varnosti. Prikljuniodcepi za hladno sanitarno vodo se izvedejo na dvinih vodih za hidrante, s imer

eliminiramo pojav slepih cevovodov. Odcepi so opremljeni z zapornim organom, da jemono loevati oz. zapirati posamezne sklope potronikov.Za sanitarne potrebe v uvodoma navedenih novih pomonih prostorih (sanitarije,umivalnice, istila) in za potrebe prikljuitve umivalnikov v novih uilnicah in kabinetugospodinjstva ni predvidenega bistvenega poveanja porabe vode, saj skupno tevilouencev ostane nespremenjeno. Nadzidava in rekonstrukcija prostorov je predvidenale v namen izboljanja pogojev oz. eliminiranja prostorske stiske.Priprava tople sanitarne vode se za novi del objekta izvaja loeno, saj zaradi razlinihtlakov v obstojei in novopredvideni vodovodni instalaciji ni mono koristiti predvidenopripravo sanitarne vode v sklopu projekta energetske sanacije Osnovna ola LouisaAdamia Grosuplje podrunina ola marje-Sap Ljubljanska c. 49, 1293 marje-Sap, izdelovalec Biro Petkovski d.o.o. (t. narta 113012/1-S, januar 2013)!

Poleg vodovodne instalacije so predmet projekta tudi sanitarni odtoki v vseh etaah,novega in rekonstruiranega dela objekta, razen glavnega horizontalnega delakanalizacije v spodnji etai, ki je zajet v gradbenem delu projekta. Projektno soobdelani tudi odtoki kondenza od novih prezraevalnih in klima naprav.

Vodovodno cevno omreje:

Instalacija vodovoda v objektu je projektirana iz veplastnih sistemskih cevi npr.UPONOR ali Alumplast, novi del notranje hidrantne mree je projektiran iz pocinkanihnavojnih cevi in fitingov (kot obstojee).


11/14


Dimenzije vodovodnih cevi so na podlagi dimenzioniranja izbrane iz strokovneliterature.Razvod hladne in tople vode ter cirkulacije do sanitarnih elementov v novem deluobjekta je predviden delno v tlaku in stenah, delno pa pod stropom oz. nad spuenimi

stropovi.Na glavnem dvinem vodu za hidrante je v zadnji etai (2. nadstropje) predvidenanamestitev prezraevalno - odzraevalnega ventila. Na tem dvinem vodu je v vznojuv nizkem pritliju nameen tudi protipovratni ventil.OPOMBA: Pri rezanju navojev in tesnjenju pocinkanih cevi je potrebno obveznouporabljati atestirano olje in pasto, ki so namenjeni za pitno vodo. Pred vgradnjopocinkanih cevi pridobiti potrdilo, da so cevi primerne za uporabo v ivilstvu oz.za pitno vodo.

Sanitarni odtoki:

Projekt obravnava sanitarne odtoke oz. horizontalno in vertikalno fekalno kanalizacijopo etaah do glavne horizontalne kanalizacije z jaki v spodnji etai, ki je zajeta vgradbenem delu projekta. V sklopu sanitarnih odtokov so obdelani tudi odtokikondenza od klima in prezraevalnih naprav.Sanitarni odtoki odpadne vode so predvideni iz PP kanalizacijskih cevi in fazonskihkomadov, obvezno iz cevi z duenjem zvoka. Vse razvode, vodene vidno pod stropomoz. nad spuenim stropom in vertiikale ob zidu (za masko), se e dodatno protihrupnoizolira.Odtoki so delno speljani v tlaku in zidovih, delno pa pod stropom oz. nad spuenim

stropom. Na izpostavljenih mestih se izvede zaita le teh. Vse vertikale za vije etaese nadaljujejo z oddunimi vertikalnimi ez streho (ali na fasado pri ravni strehivmesnega dela). Odduhi se na strehi zakljuijio s streno kapico (oz. na fasadi zreetko).Na vertikalah so ob vznoju nameeni istilni komadi z revizijskimi vratci. istilnikomadi so nameeni tudi pri kanalizaciji, ki je vodena horizontalno pod stropom.Prehodi vertikal v horizontalo so predvideni z dvema kosoma 45.Ves horizontalni kanalizacijski razvod mora biti voden v predpisanih padcih in v skladuz navodili proizvajalca. Tesnenje cevi se izvaja s tesnili (pri obojnih spojih). Opisglavne horizontalne kanalizacije je predmet gradbenega dela projekta.Sanitarni odtoki so speljani v kanalizacijo preko smradnih zapor oz. sifonov.

Kanalizacijske cevi, ki niso vgrajene v tla in stene (npr. nad spuenimi stropovi, vidnopod stropom, v neizoliranih jakih) se zaradi zvone izolativnosti ter prepreitvenabiranja kondenza, izolirajo.

Prehodi intalacij skozi mejne zidove poarnih sektorjev:

Prehodi intalacij vodovoda in odtoki morajo biti izvedeni in zatesnjeni tako, da sedosee na mejah poarnih sektorjev enaka poarna odpornost kot jo ima gradbenielement, skozi katerega instalacija poteka. Navedene zatesnitve se dosee z


12/14


ognjeodpornimi vrekami, polnili, tesnilnimi masami, penami, objemkami, poarnomalto itd. (izdelki npr. Hilti, Promat itd.).

Izolacija cevnega vodovodnega omreja:

- razvodno omreje pocinkanih jeklenih cevi hladne vode (hidrantna mrea), vodenih vtlaku je izolirano z dvojnim premazom KOROPLASTA-K povito z dekorodal trakom,ali primerno zamenjavo (kot npr. TUBOLIT ali podobno)

- pocinkane cevi za hladno vodo, vodene v zidovih se izolirajo z enojnim povitjemklobuevine, povezano s pocinkano ico, oziroma primerno zamenjavo (kot npr.TUBOLIT ali podobno)

- razvodno omreje hladne in tople vode iz veplastnih sistemskih Uponor ali Alumplastcevi, vodeno v tlaku ali zidovih je izolirano npr. s TUBOLIT SR plus izolacijo, manjiprimeri do 25 se lahko izvedejo v predizolirani izvedbi.

- razvod hladne in tople vode iz veplastnih sistemskih Uponor ali Alumplast cevi,,voden pod stropom oz. nad spuenim stropom in vseh vidnih cevi pri prikljuitvi nabojler se izolira z izolacijo na osnovi umetne gume

OPOMBA: pri vodenju vodovodnih cevi skozi gradbene dilatacije je potrebno cevidodatno izolirati in zavarovati pred vplivom morebitnih posedkov itd.

Priprava tople sanitarne vode:

Priprava tople sanitarne vode se izvaja v novopredvidenem bojlerju V=500 L, ki se bo

zagreval iz bivalentnega sistema toplovodnega ogrevanja (obstoje kotel na olje intoplotna rpalka). V ta namen bosta v projektu energetske sanacije objekta Osnovnaola Luisa Adamia Grosuplje podrunina ola marje-Sap Ljubljanska c. 49, 1293marje-Sap, izdelovalec Biro Petkovski d.o.o. (t. narta 113012/1-S, januar 2013)predvideni veji teh ogrevnih medijev z vso potrebno armaturo in opremo za zagrevanjebojlerja (ni predmet tega narta obdelano bo v navedenem projektu in v delno vpredmetnem nartu ogrevanja!).Temperatura tople (oz. meane) vode v sekundarnem razvodu (na strani potronje) boca 40 do 45C in se bo krmilila s pomojo novopredvidenega elektronskega tropotnegaventila Legiomix s pripadajoo avtomatiko in tipali, ki s primeavanjem hladne vodeomogoa eljeno nastavljeno temperaturo tople vode v razvodu.Poleg vzdrevanja konstantne temperature v vodovodnem razvodu tople oz. meanevode avtomatika omogoa tudi periodino toplotno dezinfekcijo omreja tople sanitarnevode s pomojo povianja temperature v bojlerju in vodovodnem razvodu (na min.70C) in s tem omogoi aktiviranje termostatskih cirkulacijskih ventilov, nameenih naodcepih cirkulacije za posamezne sklope potronikov. Cirkulacijski ventil nato poveaprepustnost in pretok ter s tem izvede toplotno dezinfekcijo odcepa in prepreinastanek legionele v razvodnem sistemu.Priporoamo toplotno dezinfekcijo 1x tedenskoin sicer nujno v asu vikenda oz. vnonem asu, ko je vpliv poviane temperature v bojlerju na izlivna mesta pripotronikih nemote. Pred redno uporabo po toplotni dezinfekciji in predstabilizacijo sistema je potrebna kontrola temperature vode na izlivnih mestih,

da se onemogoijo opekline.


13/14


Za hitreji dovod tople vode do potronikov je predvidena cirkulacija s rpalko, ki sekrmili z avtomatiko.

Naprava za poveanje tlaka v vodovodnem omreju:

Vsled prenizkega tlaka v obstojeem vodovodnem oz. hidrantnem omreju, ki poopravljenih meritvah (glej poglavje notranji vodovod) znaa ca 2,8 bar pri odvzemu5,67 l/s, in glede na izmerjeni statini tlak 2,9 bar v nizkem pritliju, je potreben dvigtlaka za ca 1 bar (glej tehnine izraune!).V ta namen se za prikljuitvijo na obstojee notranje vodovodno omreje v vodovodnisistem vgradi hidropostaja, ki bo vzdrevala tlak v vodovodnem omreju na min. 2,5bar na roniku pri razviti gasilski cevi, pri odvzemu min. 0,27 l/s (pogoj iz tudijepoarne varnosti). Pri tem je za sanitarni namen moen max. odvzem do 3,7 l/s pripredlagani hidropostaji.Rezerva za sanitarni (in tudi poarni) namen je predvidena zaradi monosti kasnejeprevezave obstojeega dela objekta na vodovodni sistem preko iste hidropostaje(hidravline razmere v obstojeem vodovodnem omreju sedaj niso ustrezne). Pri temopozarjamo, da hidropostaja ne omogoa ustrezne koliine vode za obstojee hidrantepo predpisih, ki so bili v asu gradnje ole veljavni (2,5 l/s na hidrant pri tlaku 2,5 bar, vdelovanju najmanj 2 hidranta)! V primeru kasneje prevezave obstojeega omreja nasistem preko hidropostaje bo potrebno obstojee hidrante zamenjati (namestijo seeuro hidranti s poltogo cevjo) in ustrezno urediti protipoarno dokumentacijo (npr.PV itd.).Hidropostaja je predvidena v kompaktni izvedbi, z dvema rpalkama s frekvenno

regulacijo zaradi manjega potrebnega diesel agregata kot rezervni vir el. napajanja(problem zagonskega toka). Nameena bo v novem prostoru pod stopnicami. Stene,stop in vrata morajo biti zustrezno poarno odpornostjo (do 60 min.).

Sanitarni predmeti in oprema:

Sanitarni predmeti:Sanitarni predmeti so standardne izvedbe, srednjega cenovnega razreda, ravno takooprema. Predvidena je vgradnja WC-jev konzolne izvedbe s podometnimizplakovalnim kotlikom z dvojnim splakovanjem (max. 6 l za polno splakovanje in

max. 3 l za delno splakovanje). V sanitarijah za invalide je predviden ustrezen konzolniWC za invalide, prav tako umivalnik.V razredih je predvidena namestitev keraminih ali vgradnih npr. KERROCKumivalnikov. V sanitarijah se vgradijo keramini umivalniki, v sanitarijah za invalide semontira namenski umivalnik in ustrezna namenska oprema (ogledalo, inox drala itd.).Prne kadi pri telovadnici so predvidene iz armiranega poliestra.Vsi sanitarni elementi se opremijo z ustreznimi drali (podajalniki brisa, podajalnikiWC papirja, drali za milo, ogledali itd.)Vsak sanitarni element je opremljen s prikljunim zapornim organom, s katerim lahkoslednjega izloimo v primeru okvare, popravila itd.Vsi sanitarni elementi so opremljeni tudi s smradnimi zaporami oz. sifoni.


14/14

5Obina Grosuplje; Nadzidava telovadnice v O Louisa Adamia podr. oli marje-Sap PGD, str.inst.d t 12241 00 d 5 t 0 li t t t/14

Sanitarna iztona armatura:Pri umivalnikih v sanitarijah za uence in umivalnicah telovadnice je predvidenapnevmatska samozaporna iztona armatura, ki ima nastavljiv as iztoka. Pri tuihtelovadnice so prav tako predvidene avtomatske, asovno krmiljene iztone armature,

z mealom tople in hladne vode, s proilom za podometno vgradnjo, prnimnastavkom in podometno povezavo. Pri umivalnikih s toplo in hladno vodo v razredih,pri umivalnikih sanitarij za uitelje in osebje oz. pri pomivalnih koritih v kabinetu zagospodinjstvo pa je predvidena klasina enorona armatura (npr. ARMAL), ravno takopri trokaderih. Pri slednjih je poleg mealne baterije z ronim tuem predviden eizpiralec NO20.

Poarna zaita:

Poarna zaita objekta je predvidena z obstojeim zunanjim in razirjenim notranjimhidrantnim omrejem (napajanje preko hidropostaje zaradi prenizkega tlaka vobstojeem omreju), oziroma ronimi gasilnimi aparati v objektu, ki se namestijo naprimernih mestih v skladu z izdelano tudijo poarne varnosti. Notranje hidrantnoomreje je del vodovodne instalacije z odvzemi potrone vode na vseh dvinih vodih inodcepih, kjer bi se v nasprotnem pojavili slepi cevovodi.Notranji zidni euro hidranti DN25 s poltogo cevjo doline 30 m so nameeni naviini 1,5 m do ventila in so v taki medsebojni oddaljenosti, da pokrivajo celotnovarovano obmoje. Pri tem je upotevana dolina gibljive cevi 30 m in 3 m vodnegacurka (skladno s PV).Za objekt je skladno s PV potrebno zagotoviti min. 0,27 l/s poarne vode za notranje

hidrantno omreje pri tlaku 2,5 bar na roniku pri razviti gasilski cevi. Razpored novihhidrantnih omaric je v skladu s predpisi in PV.Vrsta gasilnih aparatov in tevilo le teh je izbrano po tudiji poarnega varstva.Predvideni so roni gasilni aparati S-6 in S-9 ter CO2-5.Na novih notranjih hidrantih je po izvedbi del potrebno izvesti ustrezne meritve, ki jihopravi pristojna sluba upravljalca javnega vodovodnega omreja oz. druga ustanova,ki je registrirana za tovrstno dejavnost, in izda ustrezno potrdilo.

Zakljuek:

Praznjenje novega razvoda vodovodne (hidrantne) instalacije je omogoeno zizpustnim ventilom pri hidropostaji in na posameznih prikljunih kotnih ventilih.

Celotno novo vodovodno omreje je potrebno pred zasutjem oziroma zazidavo inizoliranjem preizkusiti na tlak 10 bar s hladnim vodnim tlakom.O tlanem preizkusu je potrebno sestaviti zapisnik, katerega izvod pripada investitorju.

Pred redno uporabo je potrebno celotno vodovodno instalacijo izprati in dezinficirati sstrani pooblaene organizacije.

Vse ostale podrobnosti so razvidne iz tehninih izraunov ter posameznih risb.

Documents

Mašinske instalacije-2