LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT · LEK Šentjur – končno poročilo i SPLOŠNI PODATKI O PROJEKTU Projekt: LOKALNI ENERGETSKI KONEPT OČINE ŠENTJUR Številka pogodbe: 430-10/2011-2500

EKO Ideja, Družba za okoljski in energetski inženiring, d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje

Tel.: +386 599 36 389, Fax: +386 3 42 44 282, GSM: +386 41 800 486, [email protected] ID za DDV: SI4441437, Matična številka: 3488730000, IBAN: SI56 06000-0099 3221 614 (Banka Celje d.d.)

LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT

OBČINE ŠENTJUR

Celje, september 2011

LEK Šentjur – končno poročilo

i

SPLOŠNI PODATKI O PROJEKTU

Projekt: LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE ŠENTJUR

Številka pogodbe: 430-10/2011-2500

Naročnik: OBČINA ŠENTJUR Mestni trg 10 3230 Šentjur

Predstavnik naročnika:

ERIKA KOSI

višja svetovalka III, vodja projektov tel. 03 747 13 38 GSM: 041 665 037 e-naslov: [email protected]

Izvajalec:

EKO Ideja d.o.o. Družba za okoljski in energetski inženiring Kidričeva ulica 25 3000 Celje

Direktor podjetja: mag. Štefan Žvab univ.dipl.inž.met. in mat.

Izvajalci projekta:

Iztok Gornjak, univ. dipl. gosp. inž. str. Peter Grobelnik univ. dipl. gosp. inž. str.

mag. Štefan Žvab univ.dipl.inž.met. in mat.

Številka projekta: LEK SENTJUR 04/2011

Začetek projekta: marec 2011

Zaključek projekta: september 2011


ii

KAZALO VSEBINE

1. UVOD ............................................................................................................................................... 1

1.1. ZAKONSKA OSNOVA LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA .............................................. 1

1.2. NAMEN PROJEKTA ................................................................................................................... 2

1.3. CILJI PROJEKTA......................................................................................................................... 2

1.4. METODE PROJEKTA ................................................................................................................. 3

2. NADZOR IN IZVEDBA PROJEKTA ...................................................................................................... 4

2.1. USMERJEVALNA SKUPINA IN IZVEDBENE STRUKTURE ............................................................ 4

2.2. ENERGETSKI UPRAVLJALEC ...................................................................................................... 4

2.3. OBČINSKI SVET ......................................................................................................................... 5

2.4. SEZNANJANJE JAVNOSTI .......................................................................................................... 5

3. SPLOŠNE ZNAČILNOSTI OBČINE ŠENTJUR ....................................................................................... 6

4. ANALIZA RABE ENERGIJE IN ENERGENTOV ..................................................................................... 7

4.1. IZHODIŠČA ZA IZRAČUN RABE ENERGIJE ................................................................................. 7

4.2. RABA ENERGIJE PO VRSTAH UPORABNIKOV ........................................................................... 8

4.2.1. GOSPODINJSTVA .............................................................................................................. 8

4.2.2. JAVNE ZGRADBE ............................................................................................................ 10

4.2.3. RABA ENERGIJE V INDUSTRIJI ........................................................................................ 15

4.2.4. RABA ELEKTRIČNE ENERGIJE ......................................................................................... 19

4.2.5. PREGLED VEČJIH PORABNIKOV ..................................................................................... 21

4.2.6. SKUPNA RABA ENERGIJE VSEH PORABNIKOV ............................................................... 24

5. PROMET ......................................................................................................................................... 25

1.1. JAVNI POTNIŠKI PROMET ...................................................................................................... 26

5.1. BIOGORIVA V PROMETU ....................................................................................................... 26

6. ANALIZA EMISIJ.............................................................................................................................. 28

6.1. EMISIJE IZ OGREVANJA STANOVANJ ..................................................................................... 31

6.2. EMISIJE IZ OGREVANJA JAVNIH ZGRADB ............................................................................... 32

6.3. EMISIJE IZ INDUSTRIJSKIH OBJEKTOV .................................................................................... 33

6.4. SKUPNE EMISIJE ..................................................................................................................... 34

7. ANALIZA OSKRBE Z ENERGIJO ....................................................................................................... 35

7.1. GORIVA .................................................................................................................................. 35

7.2. PLIN ........................................................................................................................................ 35

7.3. DALJINSKO OGREVANJE ......................................................................................................... 37


iii

7.4. KOGENERACIJA ...................................................................................................................... 38

7.5. ELEKTRIČNA ENERGIJA........................................................................................................... 38

8. OPREDELITEV ŠIBKIH TOČK ............................................................................................................ 44

8.1. STANOVANJA ......................................................................................................................... 44

8.2. JAVNE STAVBE ....................................................................................................................... 45

8.3. INDUSTRIJA ............................................................................................................................ 53

12. PRIHODNJA OSKRBA IN RABA ENERGIJE ................................................................................... 54

12.1. PREDVIDEVANJA O CENAH ENERGENTOV ......................................................................... 57

12.1.1. CENA NAFTE IN PLINA.................................................................................................... 57

12.1.2. CENA ELKO ..................................................................................................................... 58

12.1.3. CENE ELEKTRIČNE ENERGIJE .......................................................................................... 58

12.1.4. CENA LESNE BIOMASE ................................................................................................... 59

12.1.5. PRIMERJAVA CEN ENERGENTOV IN SISTEMOV OGREVANJA ........................................ 60

12.2. PRIMERJAVA LASTNOSTI ENERGENTOV ............................................................................ 61

12.2.1. UNP ................................................................................................................................ 61

12.2.2. ZEMELJSKI PLIN .............................................................................................................. 61

12.2.3. PELETI ............................................................................................................................ 62

12.2.4. SEKANCI ......................................................................................................................... 62

12.2.5. DRVA .............................................................................................................................. 62

12.2.6. DALJINSKO OGREVANJE ................................................................................................. 62

13. ANALIZA MOŽNOSTI UČINKOVITE RABE ENERGIJE ................................................................... 63

13.1. UČINKOVITA RABA ENERGIJE V GOSPODINJSTVIH ............................................................ 63

13.2. UČINKOVITA RABA ENERGIJE V JAVNIH ZGRADBAH ......................................................... 63

13.2.1. OCENA ENERGETSKO VARČEVALNIH POTENCIALOV ..................................................... 63

13.2.2. OVOJ ZGRADBE .............................................................................................................. 64

13.2.3. PROIZVODNJA TOPLOTE ................................................................................................ 64

13.2.4. RAZSVETLJAVA V ZGRADBAH ........................................................................................ 64

13.2.5. ELEKTRIČNA ENERGIJA ................................................................................................... 64

13.2.6. NADZORNI SISTEM Z ENERGETSKIM UPRAVLJANJEM ZGRADB .................................... 65

13.2.7. ORGANIZACIJSKI UKREPI ................................................................................................ 65

13.3. UČINKOVITA RABA ENERGIJE PRI VEČJIH UPORABNIKIH .................................................. 68

13.4. UČINKOVITA RABA ENERGIJE JAVNE RAZSVETLJAVE ........................................................ 70

14. POTENCIALI OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE ............................................................................. 71

14.1. SONČNA ENERGIJA ............................................................................................................ 73


iv

14.2. LESNA BIOMASA ................................................................................................................ 75

14.2.1. POTENCIAL LESNE BIOMASE V SLOVENIJI ..................................................................... 77

14.2.2. ANALIZA POTENCIALA LESNE BIOMASE ........................................................................ 80

14.3. BIOPLIN .............................................................................................................................. 83

14.3.1. ANALIZA POTENCIALA BIOPLINA OBČINE ŠENTJUR ....................................................... 84

14.4. GEOTERMALNA ENERGIJA ................................................................................................. 88

14.4.1. GEOTERMALNA ENERGIJA V SLOVENIJI ......................................................................... 89

14.5. TOPLOTNE ČRPALKE .......................................................................................................... 91

14.6. VODNI POTENCIAL ............................................................................................................. 94

14.7. VETRNA ENERGIJA ............................................................................................................. 96

15. CILJI ............................................................................................................................................ 98

15.1. NACIONALNI STRATEŠKI CILJI ............................................................................................ 98

15.2. CILJI LEK-A OBČINE ŠENTJUR ........................................................................................... 101

16. PREDLOG UKREPOV ................................................................................................................. 102

16.1. GOSPODINJSTVA .............................................................................................................. 102

16.2. JAVNE ZGRADBE .............................................................................................................. 106

16.3. JAVNA RAZSVETLJAVA ..................................................................................................... 114

16.4. INDUSTRIJA ...................................................................................................................... 116

16.5. SKUPNI PRIHRANKI PRI ENERGIJI ..................................................................................... 119

12. NABOR MOŽNIH UKREPOV ...................................................................................................... 120

13. AKCIJSKI NAČRT ....................................................................................................................... 123

13.1. UKREPI / AKTIVNOSTI .......................................................................................................... 123

13.2. TERMINSKI NAČRT ............................................................................................................... 145

13.3. FINANČNI NAČRT ................................................................................................................. 147

14. NAPOTKI ZA IZVAJANJE LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA .......................................... 151

14.1. NOSILCI IZVEDBE ENERGETSKEGA KONCEPTA .................................................................... 151

14.2. VIRI FINANCIRANJA PROJEKTOV .......................................................................................... 151

14.3. FINANCIRANJE UKREPOV S POMOČJO OKOLJSKIH KREDITOV ............................................ 151

14.4. POGODBENO ZAGOTAVLJANJE PRIHRANKOV ENERGIJE ..................................................... 152

14.5. NEPOVRATNA SREDSTVA..................................................................................................... 152

14.6. TUJI INVESTITORJI ................................................................................................................ 152

14.7. NAČIN SPREMLJANJA IZVAJANJA UKREPOV ........................................................................ 153

15. UPORABLJENA LITERATURA IN VIRI......................................................................................... 154


v

KAZALO TABEL

Tabela 1: Splošni podatki Občine Šentjur ................................................................................................ 6

Tabela 2: Kurilne vrednosti energentov .................................................................................................. 7

Tabela 3: Stanovanja po načinu ogrevanja v kurilni sezoni 2007 ............................................................ 8

Tabela 4: Stanovanja in površina stanovanj po vseh virih ogrevanja v zadnji kurilni sezoni .................. 9

Tabela 5: Poraba in stroški energije v stanovanjih ................................................................................ 10

Tabela 6: Seznam javnih zgradb vključenih v energetsko analizo rabe električne in toplotne energije11

Tabela 7: Poraba toplotne in električne energije javnih zgradb ........................................................... 12

Tabela 8: Energetski razredi glede na Pravilnik o metodologiji in izdaji energetskih izkaznic stavb .... 14

Tabela 9: Energijska števila za javne zgradbe v Občini Šentjur ............................................................. 15

Tabela 10: Poslovni subjekti v Poslovnem registru Slovenije po skupinah v Občini Šentjur in Sloveniji

............................................................................................................................................................... 15

Tabela 11: Seznam anketiranih podjetij ................................................................................................ 16

Tabela 12: Podatki o kurilnih napravah anketiranih podjetij ................................................................ 17

Tabela 13: Poraba energije v anketiranih podjetjih .............................................................................. 18

Tabela 14: Skupna poraba energentov ................................................................................................. 19

Tabela 15: Poraba električne energije v kWh po uporabnikih .............................................................. 19

Tabela 16:Primerjava porabe energije za javno razsvetljavo na prebivalca ......................................... 21

Tabela 17: Seznam večjih porabnikov ................................................................................................... 22

Tabela 18: Energijske značilnosti večjih uporabnikov ........................................................................... 23

Tabela 19: Skupna raba energije vseh porabnikov................................................................................ 24

Tabela 20: Dolžine cest po kategoriji..................................................................................................... 25

Tabela 21: Cestna vozila konec leta 2009 (31. 12.) ............................................................................... 25

Tabela 22: Emisijski faktorji pri uporabi različnih energentov .............................................................. 29

Tabela 23: Letne emisije plinov in prahu v po posameznih energentih v stanovanjih ......................... 31

Tabela 24: Letne emisije plinov in prahu po posameznih energentih v javnih zgradbah ..................... 32

Tabela 25: Letne emisije plinov in prahu po posameznih energentih v anketiranih industrijskih

objektih .................................................................................................................................................. 33

Tabela 26: Skupne letne emisije plinov in prahu po posameznih energentih ...................................... 34

Tabela 27: Transformatorske postaje v občini Šentjur.......................................................................... 39

Tabela 28: Šibke točke javnih zgradb .................................................................................................... 46

Tabela 29: Šibke točke po posameznih področjih ................................................................................. 53

Tabela 30: Cene lesnih produktov z DDV (julij 2006) ............................................................................ 60

Tabela 31: Primerjava cen energentov za leti 2005 in 2010 (€/MWh) ................................................. 60

Tabela 32: Potenciali za zmanjšanje rabe energije za ogrevanje v javnih zgradbah v Občini Šentjur .. 66

Tabela 33: Potenciali za zmanjšanje rabe električne energije v javnih zgradbah v Občini Šentjur ....... 67

Tabela 34: Letni potencial za zmanjšanje porabe električne energije za javno razsvetljavo ................ 70

Tabela 35: SWOT analiza za manjše večgeneracijske naprave na lesno biomaso ................................ 76

Tabela 36: Osnovni podatki o gozdovih v Sloveniji ............................................................................... 77

Tabela 37: Osnovni podatki o stanju gozdov......................................................................................... 79

Tabela 38: Seznam malih kotlov na lesno biomaso............................................................................... 82

Tabela 39: Podatki za izračun potenciala lesne biomase ...................................................................... 82

Tabela 40: Izračun potenciala lesne biomase letno .............................................................................. 82

Tabela 41: Osnovni podatki o kmetijstvu .............................................................................................. 85

Tabela 42: Družinske kmetije po tipu kmetovanja ................................................................................ 85


vi

Tabela 43: Število živali v GVŽ in kmetijske površine v ha, na izbranih kmetijskih gospodarstvih ....... 86

Tabela 44: Struktura pridelkov v Občini Šentjur ................................................................................... 86

Tabela 45: Kmetijski potencial za Savinjsko regijo ................................................................................ 87

Tabela 46: Osnovni podatki MHE Tratna ............................................................................................... 95

Tabela 47: Povzetek ciljev energetske politike na ravni Republike Slovenije ....................................... 99

Tabela 48: Cilji LEK občine Šentjur ...................................................................................................... 101

Tabela 49: Predlogi URE v gospodinjstvih ........................................................................................... 103

Tabela 50: Prikaz rabe energije in možnih prihrankov za ogrevanje in električno energijo za

gospodinjstva ...................................................................................................................................... 105

Tabela 51: Predlogi ukrepov URE v javnih zgradbah občine Šentjur................................................... 108

Tabela 52: Prikaz rabe energije in možnih prihrankov za ogrevanje in rabo el. energije za javne

zgradbe ................................................................................................................................................ 113

Tabela 53: Predlagani ukrepi za javno razsvetljavo ............................................................................. 116

Tabela 54: Prikaz rabe električne energije in možnih prihrankov za rabo el. energije za javno

razsvetljavo .......................................................................................................................................... 116

Tabela 55: Predlagani ukrepi za industrijo .......................................................................................... 117

Tabela 56: Prikaz rabe energije in možnih prihrankov za ogrevanje in rabo el. energije v industriji . 117

Tabela 57: Skupni prihranki pri energiji ............................................................................................... 119

Tabela 58: Terminski načrt .................................................................................................................. 145

Tabela 59: Finančni načrt aktivnosti .................................................................................................... 147

Tabela 60: Povzetek finančnega načrta aktivnosti .............................................................................. 150


vii

KAZALO GRAFIKONOV

Grafikon 1: Stanovanja po načinu ogrevanja v zadnji kurilni sezoni ....................................................... 8

Grafikon 2: Delež stanovanj po vseh virih ogrevanja v zadnji kurilni sezoni ........................................... 9

Grafikon 3: Poraba energije v javnih zgradbah po energentih.............................................................. 13

Grafikon 4: Razmerje med porabljeno energijo za ogrevanje in električno energijo ........................... 13

Grafikon 5: Energijske števila ogrevanja v osnovnih šolah v Sloveniji .................................................. 14

Grafikon 6: Razmerje porabe energentov po večjih uporabnikih ......................................................... 19

Grafikon 7: Razmerje porabe električne energije po porabnikih .......................................................... 19

Grafikon 8: Poraba električne energije za javno razsvetljavo v letu 2010 v kWh ................................. 20

Grafikon 9: Poraba končne energije za ogrevanje po energentih ......................................................... 24

Grafikon 10: Letne emisije plinov in prahu po posameznih energentih v stanovanjih ......................... 31

Grafikon 11: : Letne emisije plinov in prahu po posameznih energentih v javnih zgradbah ................ 32

Grafikon 12: Letne emisije plinov in prahu po posameznih energentih v industrijskih objektih .......... 33

Grafikon 13: Skupne letne emisije plinov in prahu v po posameznih energentih ................................ 34

Grafikon 14: Primerjava cen energentov za leti 2005 in 2010 (€/MWh) .............................................. 60

Grafikon 15: Primerjava cen med energenti in sistemi ogrevanja ........................................................ 61

Grafikon 16: Ocenjen potencial lesne biomase v Sloveniji ................................................................... 78

Grafikon 17: Struktura rabe geotermalne energije ............................................................................... 89

Grafikon 18: Trenutna raba energije v gospodinjstvih in predvidena raba energije po ukrepih v kWh

............................................................................................................................................................. 105

Grafikon 19: Prihranek energije v gospodinjstvih v € .......................................................................... 105

Grafikon 20: Prihranek energije v gospodinjstvih v kWh .................................................................... 106

Grafikon 21: Trenutna raba energije v vseh javnih zgradbah in predvidena raba energije po ukrepih

(kWh) ................................................................................................................................................... 113

Grafikon 22: Prihranek toplotne in električne energije v javnih zgradbah kWh ................................. 113

Grafikon 23: Prihranek energije v javnih zgradbah v (EUR) ................................................................ 114

Grafikon 24: Trenutna raba energije javne razsvetljave in predvidena raba električne energije javne

razsvetljave po ukrepih v kWh ............................................................................................................ 116

Grafikon 25: Trenutna raba energije v industriji in predvidena raba energije v industriji po ukrepih v

kWh ..................................................................................................................................................... 118

Grafikon 26: Prihranek energije v industriji v € ................................................................................... 118

Grafikon 27: Prihranek energije v industriji v kWh ............................................................................. 118

Grafikon 28: Skupni prihranki pri energiji v kWh ................................................................................ 119

Grafikon 29: Skupni prihranki pri energiji v EUR ................................................................................. 119


viii

KAZALO SLIK

Slika 1: Območje Občine Šentjur ............................................................................................................. 6

Slika 2: Delež stanovanj po vseh virih ogrevanja v zadnji kurilni sezoni iz anketnih vprašalnikov ........ 10

Slika 3: Kotlovnica ENGROLES BOHOR d.o.o. ........................................................................................ 22

Slika 4: Kotlovnica Farme Ihan - MPR d.o.o. .......................................................................................... 22

Slika 5: Kotlovnica Asfalt Kovač d.o.o. ................................................................................................... 22

Slika 6: Sprememba emisije toplogrednih plinov po uporabi biogoriva ............................................... 28

Slika 7: Obstoječe plinovodno omrežje ................................................................................................. 36

Slika 8: Možnost daljinskega ogrevanja v industrijski coni Jug Šentjur ................................................. 37

Slika 9: Možnost daljinskega ogrevanja centru mesta Šentjur .............................................................. 38

Slika 10: SN napajalna mreža v občini Šentjur....................................................................................... 43

Slika 11: Turistično zdravilišče Dobrina ................................................................................................. 55

Slika 12: Obrtna cona Dramlje ............................................................................................................... 55

Slika 13: Stanovanjska cona Loka pri Žusmu ......................................................................................... 56

Slika 14: Industrijska cona Šentjur Jug .................................................................................................. 56

Slika 15: Gibanje maloprodajne cene kurilnega olja v RS od leta 2002 do 2009 .................................. 58

Slika 16: Cena električne energije za gospodinjstva in industrijske odjemalce .................................... 59

Slika 17: Možni potenciali OVE .............................................................................................................. 72

Slika 18: Vpadla sončna energija na območju Slovenije ........................................................................ 73

Slika 19:Lesna zaloga v Sloveniji ............................................................................................................ 78

Slika 20: Sekanci .................................................................................................................................... 79

Slika 21: Peleti ....................................................................................................................................... 79

Slika 22: Lokacija kotlovnice na lesno biomaso Bohor Šentjur ............................................................. 81

Slika 23: Lokacije manjših kotlov na lesno biomaso .............................................................................. 81

Slika 24: Delovanje sistema na bioplin .................................................................................................. 83

Slika 25: Tipi kamnin v Sloveniji ............................................................................................................. 90

Slika 26: Seznam toplotnih črpalk zrak/voda ........................................................................................ 91

Slika 27: Način delovanja toplotne črpalke ........................................................................................... 92

Slika 28: Delovanje kompresorske toplotne črpalke ............................................................................. 92

Slika 29: MHE Tratna ............................................................................................................................. 95

Slika 30: Delovanje vetrne energije ....................................................................................................... 96

Slika 31: Vetrni potencial ....................................................................................................................... 97


ix

SEZNAM KRATIC IN OKRAJŠAV

ARSO – Agencija RS za okolje

AURE – Agencija RS za učinkovito rabo in obnovljive vire energije

a – leto (annual)

ELKO – Ekstra lahko kurilno olje

GF – Gozdni fondi

GVŽ – Glava velike živine

IPPC – Naprave, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (Integrated Pollution Prevention and Control)

JR – Javna razsvetljava

LEK – Lokalni energetski koncept

NGD – Načrtovana gojitvena dela

MHE – Mala hidro elektrarna

MKGP – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

MOP – Ministrstvo za okolje in prostor

OPN – Občinski prostorski načrt

OPVO – Občinski program varstva okolja

OVE – Obnovljivi viri energije

OŠ – Osnovna šola

PLDP – Povprečni letni dnevni promet

RE NEP – Resolucija o nacionalnem energetskem programu

RS – Republika Slovenija

SCI – Posebna ohranitvena območja (Special conservation areas SCI)

SSE – Sistem sončne energija

SPA – Posebno območje varstva (Special protected areas)

SURS – Statistični Urad RS

UNP – Utekočinjen naftni plan

URE – Učinkovita raba energije

TČ – Toplotna črpalka

ZD – Zdravstveni dom

ZVO – Zakon o varstvu okolja

ZPN – Zakon o prostorskem načrtovanju

UZP – Utekočinjen zemeljski plin


1

1. UVOD

1.1. ZAKONSKA OSNOVA LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA

Lokalni energetski koncept (v nadaljevanju: LEK) je koncept razvoja samoupravne lokalne skupnosti

ali več samoupravnih lokalnih skupnosti pri oskrbi in rabi energije, ki poleg načrtov oskrbe z energijo

vključuje tudi ukrepe za učinkovito rabo energije, soproizvodnjo toplote in električne energije ter

uporabo obnovljivih virov energije.

Lokalni energetski koncept Občine Šentjur je izdelan v sladu z določili iz:

Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/2007-UPB2, 70/2008, 22/2010),

Resolucije o nacionalnem energetskem programu (ReNEP- Uradni list RS, št. 57/04),

Pravilnika o metodologiji in obveznih sestavinah lokalnih energetskih konceptov (Uradni list

RS št. 74/09).

Zahteva po izdelavi lokalnega energetskega koncepta izhaja iz določil 17. in 65. člena Energetskega

zakona (Ur.l. RS, št. 27/2007-UPB2, 70/2008, 22/2010):

17. člen

Izvajalci energetskih dejavnosti in samoupravne lokalne skupnosti so dolžni v svojih razvojnih

dokumentih načrtovati obseg porabe in obseg ter način oskrbe z energijo in te dokumente usklajevati

z nacionalnim energetskim programom in energetsko politiko Republike Slovenije.

Samoupravna lokalna skupnost ali več samoupravnih lokalnih skupnosti skupaj sprejme lokalni

energetski koncept, s katerim določi način bodoče oskrbe z energijo, ukrepe za njeno učinkovito

rabo, soproizvodnjo toplote in električne energije ter uporabo obnovljivih virov energije, vsaj vsakih

deset let.

Metodologijo in obvezne vsebine lokalnih energetskih konceptov predpiše minister, pristojen za

energijo.

Skladnost lokalnega energetskega koncepta z nacionalnim energetskim programom in energetsko

politiko potrjuje minister, pristojen za energijo z izdajo soglasja.

Poleg naloge iz prvega odstavka, so samoupravne lokalne skupnosti dolžne usklajevati z nacionalnim

energetskim programom tudi svoje prostorske in druge plane razvoja

65. člen

Spodbujanje ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije izvaja država s

programi: izobraževanja, informiranja, osveščanja javnosti, energetskim svetovanjem, spodbujanjem

energetskih pregledov, spodbujanjem lokalnih energetskih konceptov, pripravo standardov in

tehničnih predpisov, fiskalnimi ukrepi, finančnimi spodbudami in drugimi oblikami spodbud.


2

Obvezne vsebine Lokalnega energetskega koncepta so določene s Pravilnikom o metodologiji in

obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov (Uradni list RS, št 74/09). Pravilnik med drugim

določa, da morajo biti cilji LEK usklajeni v skladu z cilji nacionalnega energetskega programa, kar

potrjuje minister pristojen za energijo, z izdajo soglasja k lokalnem energetskem konceptu.

Spremembe energetskega zakona konec meseca aprila 2010 znotraj 36. člena določa, da občine, ki

nimajo sprejetega lokalnega energetskega koncepta iz 17. člena omenjenega zakona, morajo za

območja delov naselij, kjer se ne izvaja gospodarska javna služba distribucije zemeljskega plina ali

drugih energetskih plinov iz omrežja, v svojih splošnih in posamičnih aktih določiti način ogrevanja le

z uporabo obnovljivih virov energije ali s soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim

izkoristkom. Po sprejetju lokalnih energetskih konceptov pa s prednostno uporabo obnovljivih virov

energije ali soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom. Raba posamičnih vrst

obnovljivih virov energije ali soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom v

splošnih in posamičnih aktih ne sme biti prepovedana.

1.2. NAMEN PROJEKTA

Namen je izboljšanje energetskega stanja v Občini Šentjur in oblikovanje trajnostnega razvoja oskrbe

z energijo v Občini za naslednjih 10 let.

LEK Občine Šentjur je izdelana z namenom, da se ugotovi obstoječe stanje oskrbe in rabe vseh vrst

energije, da se to stanje analizira in ugotovi šibke točke. Na osnovi tega se predvidijo možni ukrepi, ki

lokalnim skupnostim čim bolj približajo ukrepe s področij oskrbe, učinkovite rabe energije, izrabe

obnovljivih virov energije, prometa ter s področja izobraževanja in osveščanja občanov.

1.3. CILJI PROJEKTA

Z izdelavo LEK, želi Občina Šentjur pridobiti trajnostno naravnan strateški dokument, ki bo opredelil

načrt razvoja energetike v lokalni skupnosti s poudarkom na izboljšanju energetskega stanja v občini

in bo vključeval tako ukrepe za učinkovito rabo energije pri vseh uporabnikih (gospodinjstva,

industrija, obrt, javni sektor,..) kot tudi možnosti uporabe obnovljivih virov energije za naslednjih 5

let. Izdelava LEK zajema celovito oceno možnosti ter rešitev za načrtovanje občinske energetske

strategije z namenom prispevati k dvigu energetske in ekonomske učinkovitosti vseh subjektov v

občini, kot tudi uvajanju novih energetskih rešitev. LEK tako tudi prispeva k povečevanju osveščenosti

in informiranosti porabnikov energije v Občini.

S sprejetim lokalnim energetskimi konceptom se lahko zmanjšajo stroški oskrbe z energijo v Občini,

spodbuja pa se tudi razvoj novih sistemov in tehnologij na področju učinkovite rabe energije (v

nadaljevanju URE) in obnovljivih virov energije (v nadaljevanju OVE), ki zagotavljajo višji življenjski

standard.

Izdelan Lokalni energetski koncept je podlaga pri prostorskem načrtovanju Občine, ki zagotavlja

energetsko in distribucijsko učinkovitost, učinkovit urban razvoj, kot tudi trajnostno prometno

ureditev itd.


3

Sprejet in potrjen Lokalni energetski koncept je velikokrat tudi podlaga za pridobitev sredstev za

financiranje različnih projektov.

Cilji projekta:

izdelava temeljnega dokumenta: Lokalni energetski koncept za območje Občine Šentjur, ki je

v skladu z okoljsko politiko Občine in je osnova za delovanje na energetskem področju v

Občini,

izbiro in določitev ciljev energetskega načrtovanja v Občini,

pregled preteklega stanja na področju rabe in oskrbe z energijo,

pregled ukrepov za učinkovito izboljšanje energetskega stanja in s tem tudi stanja okolja,

oblikovanje in primerjavo različnih alternativ in scenarijev možnega razvoja,

izdelavo predloga kratkoročne in dolgoročne energetske politike, pri čemer je s kratkoročno

energetsko politiko definirano obdobje petih let, z dolgoročno pa obdobje desetih let,

spremljanje, ugotavljanje in dokumentiranje sprememb energetskega in okoljskega stanja.

LEK bo zajemal tudi akcijski načrt, kjer bodo projekti ekonomsko ovrednoteni, zanje bo opredeljen tudi terminski izvedbeni načrt.

1.4. METODE PROJEKTA

Pri pripravi Lokalnega energetskega koncepta Občine Šentjur smo v celoti upoštevali določila

Pravilnika o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov (Uradni list RS, št.

74/2009).

Prav tako pa so uporabljene metode dela temeljile na izkušnjah s pripravo različnih programskih

dokumentov, v prvi vrsti Lokalnih energetskih konceptov.

Pregled obstoječih študij, programskih dokumentov, zakonodaje in podobnega gradiva,na področju

URE in OVE v Občini Šentjur je bilo izhodišče za pripravo analize stanja. Pri tem smo se opirali na

naslednje vire:

podatki naročnikov o izvedenih projektih oz. projektih v pripravi,

podatki pristojnih inštitucij,

podatki pridobljeni s pomočjo anket (gospodinjstva, javne zgradbe in večja podjetja),

občinske baze podatkov,

statistične baze podatkov (Statistični urad RS),

podatki Agencije Republike Slovenije za okolje,

posnetki obstoječega stanja,

podatki, dostopni na svetovnem spletu.

Pri pregledu dokumentov je bila pozornost usmerjena v evidentiranje obstoječega stanja, beleženje

verodostojnosti podatkov ter oceno možnosti za spremembo le teh.


4

2. NADZOR IN IZVEDBA PROJEKTA

2.1. USMERJEVALNA SKUPINA IN IZVEDBENE STRUKTURE

Priprava Lokalnega energetskega koncepta za Občino Šentjur je potekala kot proces, v katerem se je

okrepilo sodelovanje predstavnikov Občine, gospodarstva, strokovnih organizacij in širše javnosti.

Na podlagi 37. člena Statuta Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 40/99, 1/02, 84/06, 26/07), 26. člena

Odloka o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave Občine Šentjur (Uradni list RS, št.

44/2004) in 19. člena Pravilnika o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov

(Uradni list RS, št. 74/09) je bil iz strani Občine Šentjur izdan sklep o imenovanju usmerjevalne

skupine za pripravo in spremljanje Lokalnega energetskega koncepta za območje Občine Šentjur.

Člani usmerjevalne skupine so:

Edvard PEPERKO

Marko GORIČAN

Matjaž ŽMAHAR

Igor GORJUP

Erika KOSI

Usmerjevalna skupina izvaja vse aktivnosti priprave in spremljanja Lokalnega energetskega koncepta

za območje Občine Šentjur v skladu s pravilnikom o metodologiji in obveznostih lokalnih energetskih

konceptov (Uradni list RS, št. 74/09).

Naloge usmerjevalne skupine so, da skozi proces izdelave LEK vodi izdelovalca, aktivno spremlja

izdelavo LEK v vseh fazah, usmerja izdelovalca pri pripravi projektov za akcijski načrt, mu nudi

popolno podporo pri pridobivanju vseh potrebnih podatkov, ki jih potrebuje za izdelavo LEK,

organizira sestanke, ter je aktivno in v celotni sestavi udeležena na vseh sestankih/predstavitvah v

času izdelave LEK. Usmerjevalna skupina je temeljna povezava med izdelovalcem LEK in naročnikom

(lokalno skupnostjo), je imenovana s strani lokalne skupnosti in kot takšna deluje v njenem interesu.

Njen cilj je kakovostno izdelan Lokalni energetski koncept za območje Občine Šentjur.

2.2. ENERGETSKI UPRAVLJALEC

Za izvajanje Lokalnega energetskega koncepta glede na zahteve Pravilnika o metodologiji in obveznih

vsebinah lokalnih energetskih konceptov (Uradni list RS št. 74/2009) skrbi občinski energetski

upravljavec, katerega imenuje župan s sklepom.

Splošne naloge energetskega upravljavca so:

stalen nadzor in izvajanje aktivnosti za zmanjšanje porabe energije v javnem sektorju,

priprava gradiv ter ustrezno usmerjanje razvoja Občine Šentjur,

zagotavljanje ustreznega gospodarjenja z energetskim infrastrukturnim premoženjem,

zagotavljanje in izvajanje učinkovite organizacijske oblike po Energetskem zakonu,


5

zagotavljanje ustreznega trajnostnega razvoja celotne energetike na območju Občine

Šentjur,

zagotavljanje zanesljive, varne , racionalne in konkurenčne energetske oskrbe z vplivom

latnikov vseh energetskih infrastrukturnih sistemov,

formuliranje energetsko gospodarskih ciljev Občine,

izdelava predlogov za analizo in načrtovanje energetskih potreb ter za zagotavljanje

izbranih nosilcev energije,

pobude za izvajanje projektov URE in OVE,

spremljanje izvajanja in učinkov izvedenih ukrepov na podlagi energetskih pregledov,

informiranje in koordinacija glede energetskih vprašanj,

sodelovanje pri vseh investicijskih odločitvah glede energetskih vprašanj.

2.3. OBČINSKI SVET

Lokalni energetski koncept bo imel primerno težo in bo izvedljiv le, če ga kot strateški dokument

potrdi tudi Občinski svet Občine Šentjur. S potrditvijo bo namreč omogočeno financiranje izvedbe

LEK, njegova vključitev v druge razvojne programe in v program dela pristojnih v Občinski upravi ter

gospodarskih javnih službah. Velik pomen za kakovostno izvajanje LEK ima povezanost,

usposobljenost in motiviranost Občinske uprave. LEK jim je že bil ali pa jim bo še predstavljen, tako

da ga bodo lahko uporabljali kot pripomoček pri načrtovanju aktivnosti in proračuna. Da bo uporaba

LEK še širša bo poskrbel energetski upravljavec. Energetski upravljavec bo po sprejetju LEK redno

poročal Občinskemu svetu, kako poteka izvajanje programa.

2.4. SEZNANJANJE JAVNOSTI

Z namenom doseči široko sprejet Lokalni energetski koncept je potrebno vzpostaviti sistem za

informiranje in vključevanje javnosti v vsebine LEK. Za zagotovitev seznanjanja javnosti je eden izmed

projektov načrta ukrepov LEK izdelan sistem za obveščanje, zbiranje pripomb in predlogov,

vzpostavitev sistema povratnih informacij ter vpogled v spremljanje in vrednotenje izvedbe LEK.


6

3. SPLOŠNE ZNAČILNOSTI OBČINE ŠENTJUR

Občina Šentjur spada v Savinjsko regijo in sodi med večje slovenske občine. Skupaj z občinami Dobje,

Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Kozje in Bistrica ob Sotli sestavlja partnerstvo

Kozjansko z Obsoteljem. Zahodni in severni del Občine Šentjur spada v Celjsko kotlino, na severu meji

na Konjiško goro, na jugu na pogorje Bohor, medtem ko jugovzhodni del spada v območje

Kozjanskega.

Tabela 1: Splošni podatki Občine Šentjur

Skupna površina 222,3 km²

Število prebivalcev (1. 1. 2010) 18.880

Površina kmetijskih zemljišč 7.833 ha

Površina gozdnih površin 10.355 ha

Površina stanovanj 507.362 m2

Število stanovanj 7.111

Število naselij 108

Število krajevnih skupnosti 13

Število poslovnih subjektov (Ajpes 31. 3. 2011) 1.359

Število stanovanj, stanovanjski sklad 31.12.2008 7.589

Stanovanjske površine 27,01 m²/osebo

- gospodinjstev 6.032

- družin 5.148 Vir: Statistični urad Republike Slovenije, popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 in Statistični letopis

Slovenije 2010.

Slika 1: Območje Občine Šentjur

Vir: Geopedia.si


7

4. ANALIZA RABE ENERGIJE IN ENERGENTOV

4.1. IZHODIŠČA ZA IZRAČUN RABE ENERGIJE

Priključna moč za večje porabnike je podana na osnovi ogleda kotlovnice in kotlov, končna energija je

izračunana z upoštevanjem energijske vrednosti goriva, koriščena energija pa na osnovi ocenjenega

izkoristka naprav. Letni obratovalni izkoristki kotlov v večjih kotlovnicah so določeni izkustveno za

vsak kotel posebej. Praviloma so zaradi večjih kotlov ter zaradi bolj enakomernega obratovalnega

režima in bolj rednega vzdrževanja nekoliko višji kot pri kotlih v stanovanjskih hišah.

Izračun izkoristka naprav in ocena obratovalnega časa pri stanovanjskih hišah temeljita na

predpostavki, da poteka ogrevanje cel teden, tudi čez vikend.

Pri izračunih o rabi energije v posameznih segmentih je zelo pomembno, da upoštevamo pravilno

kurilno vrednost energentov. Kurilne vrednosti posameznih energentov, ki smo jih uporabili pri

obravnavi podatkov so prikazane v spodnji preglednici.

Tabela 2: Kurilne vrednosti energentov

ENERGENT KURILNOST

Kurilno olje 10,0 kWh/l

Mazut 11,4 kWh/kg

Zemeljski plin 9,5 kWh/Sm3

Utekočinjen naftni plin (UNP)

12,8 kWh/kg

6,9 kWh/l

25,9 kWh/m3

Rjavi premog 3,9 kWh/kg

Lignit 3,1 kWh/kg

Suhi les 4,2 kWh/kg

Vir: AURE, Splošno o energiji, Informacijski list 1/01


8

4.2. RABA ENERGIJE PO VRSTAH UPORABNIKOV

Poraba rabe energije in energentov v Občini Šentjur zajema rabo energije za stanovanjski odjem oz.

gospodinjstva, javne objekte, industrijo, promet in skupne kotlovnice.

4.2.1. GOSPODINJSTVA

Občina ima skupaj 7.111 stanovanj. Skupna površina stanovanj v občini je 507.362 m2, povprečna

površina je 71,35 m2 in je manjša od povprečne površine stanovanj v Sloveniji (75 m2).

Vir: SURS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002, preračun na občine2007.

Tabela 3: Stanovanja po načinu ogrevanja v kurilni sezoni 2007

Način ogrevanja Število stanovanj Površina (m2) Delež (%)

Daljinsko ali kotlarna za nekaj sosednjih stavb

332

18.821 5

Centralna kurilna naprava samo za stavbo

4.252

336.684 60

Etažno centralno ogrevanje

565 43.249 8

Ni centralno ogrevano 1.610 91.456 22

Ni ogrevano 352 17.152 5

Skupaj 7.111 507.362 100

Vir: Statistični urad RS, Popis prebivalstva in stanovanj 2002, občine 1.1.2007

Iz razpoložljivih statističnih podatkov lahko razberemo, da se največ stanovanj ogreva na centralno

kurilno napravo (60 %), sledijo stanovanja, ki so ogrevana etažno centralno. Manjši delež imajo

stanovanja, ki so ogrevana preko skupne kotlovnice z daljinskim ogrevanjem.

Grafikon 1: Stanovanja po načinu ogrevanja v zadnji kurilni sezoni



9

Po podatkih republiškega popisa prebivalstva 2002 in kasnejšega preračuna na občine 1.1.2007 se

4.252 stanovanj ogreva s centralno kurilno napravo samo za stavbo, 565 stanovanj se ogreva preko

etažno centralnega ogrevanja, 332 stanovanj se ogreva daljinsko oziroma preko skupnih kotlovnic,

1.610 stanovanj ni centralno ogrevanih.

Tabela 4: Stanovanja in površina stanovanj po vseh virih ogrevanja v zadnji kurilni sezoni

Vir ogrevanja Število stanovanj Površina (m2) Delež (%)

Premog 206 14.797 2,5

Les 3.859 268.371 50

Kurilno olje 2.682 217.684 35

Utekočinjen naftni plin 65 4.957 1

Elektrika 67 3.920 1

Zemeljski plin 458 34.899 6

Drugo 39 2.297 0,5

Ni ogrevano 352 17.152 4

Skupaj1 7.728 564.077 100 1) Skupaj ni vsota posameznih virov ogrevanja, ker eno stanovanje lahko uporablja več virov ogrevanja in se pojavlja v več stolpcih. Vir: SURS, Popis prebivalstva in stanovanj 2002, občine 1.1.2007

Grafikon 2: Delež stanovanj po vseh virih ogrevanja v zadnji kurilni sezoni


Za ogrevanje stanovanj se v občini uporabljata predvsem les (50 %) in kurilno olje (35 %). Veliko

manjši delež pripada utekočinjenemu naftnemu plinu (1 %) in zemeljskem plinu (5 %).

V Občini Šentjur so bili po gospodinjstvih razdeljeni tudi vprašalniki. Razdeljenih je bilo 1.000

vprašalnikov, vrnjenih je bilo 226 vprašalnikov. Iz vprašalnikov je razvidno, da v občini bistveno

prevladuje uporaba lesa (59 %), predvsem iz razloga porasta energentov iz obnovljivih virov energije,


10

zaradi dražitve fosilnih goriv. Velika je tudi poraba ekstra lahkega kurilnega olja, ki v občini

predstavlja 33 %. Podatki so primerljivi s statističnimi podatki iz SURS iz leta 2002, prihaja le do

odstopanja nekaj procentov.

Slika 2: Delež stanovanj po vseh virih ogrevanja v zadnji kurilni sezoni iz anketnih vprašalnikov

Tabela 5: Poraba in stroški energije v stanovanjih

Energent Energija (kWh) Cena energenta

(€/kWh) Stroški (€)

premog 2.071.580 0,0454 94.049,73

les 37.571.940 0,0228 856.640,23

kurilno olje 30.475.760 0,0964 2.937.863,26

UNP 693.980 0,1185 82.236,63

Elektrika 548.800 0,12116 66.492,61

Zemeljski plin 4.885.860 0,0765 373.768,29

drugo 321.580 - -

skupaj 76.569.500 4.411.050,75

OPOMBA: Cene energentov vključujejo DDV 20%.

Vir: Lastni izračun na podlagi podatkov iz Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002, občine 1.1.2007

4.2.2. JAVNE ZGRADBE

Glede na razpoložljive podatke in do sedaj opravljene analize na področju rabe energije v Republiki

Sloveniji, se ravno v okviru javnih stavb skriva velik potencial za prihranke energije.

Ogrevanje javnih zgradb v Sloveniji v povprečju predstavlja več kot 70 % celotne rabe energije teh

zgradb, ostala energije se porablja za pripravo tople sanitarne vode, kuhanje, razsvetljavo in za druge

porabnike električne energije. Z ukrepi za zmanjšanje rabe energije je, predvsem v starejših zgradbah

(grajenih pred letom 1980), možno prihraniti tudi do 60 % energije za ogrevanje. Vir: AURE


11

4.2.2.1. SEZNAM VKLJUČENIH JAVNIH ZGRADB

V energetsko knjigovodstvo občine Šentjur je vključenih 16 zgradb. V vseh teh javnih zgradbah so bile

zbrane fakture za elektriko, vodo in ogrevanje. Fakture so bile vnesene v programsko aplikacijo DEM

(Daljinski energetski manager), s pomočjo katere se bo vodilo energetsko knjigovodstvo. Na podlagi

le-tega bodo ugotovljene prve možnosti za izboljšanje energetske učinkovitosti v zgradbah.

Poleg zgradb vključenih v energetsko knjigovodstvo smo v analizo stanja javnih zgradb vključili še 3

zgradbe katere niso vključene v energetsko knjigovodstvo za katere smo podatke o porabi energije

pridobili preko anketnih vprašalnikov.

V naslednji tabeli so podane vse zgradbe Občine Šentjur, ki so vključene v energetsko analizo rabe

električne in toplotne energije.

Tabela 6: Seznam javnih zgradb vključenih v energetsko analizo rabe električne in toplotne energije

št. Objekt Naslov Poštna številka Ogrevana površina

(m2)

1 OŠ Franja Malgaja Ulica skladateljev Ipavcev 2 3230 Šentjur 5.989

2 POŠ in vrtec Blagovna Proseniško 22 3230 Šentjur 1.184

3 POŠ Kalobje Kalobje 15 3233 Kalobje 472

4 OŠ Slivnica pri Celju Gorica pri Slivnici 61 3263 Gorica pri Slivnici 3.086

5 POŠ in vrtec Prevorje Lopaca 3 3262 Prevorje 981

6 POŠ in vrtec Loka pri Žusmu Loka pri Žusmu 12 3223 Loka pri Žusmu 893

7 OŠ in vrtec Dramlje Dramlje 7A 3222 Dramlje 2.975

8 OŠ in vrtec Blaža Kocena Ponikva Ponikva 29A 3232 Ponikva

3.741

9 OŠ Planina pri Sevnici Planina pri Sevnici 69 3225 Planina pri Sevnici

1.813

10 OŠ in vrtec Hruševec Gajstova pot 2A 3230 Šentjur 4.877

11 Vrtec Šentjur enota Center Ulica Dušana Kvedra 25 3230 Šentjur 1.131

12 Vrtec Šentjur enota Pešnica Cesta Miloša Zidanška 11 3230 Šentjur 738

13 Vrtec Šentjur enota Slivnica Gorica pri Slivnici 71 3263 Gorica pri Slivnici 219

14 Vrtec Šentjur enota Planina Planina pri Sevnici 80 3225 Planina pri Sevnici

231

15 Šolski center Šentjur Cesta na Kmetijsko šolo 9 3230 Šentjur 3.543

16 Glasbena šola skladateljev Ipavcev Ulica Dušana Kvedra 29 3230 Šentjur

484

17 Kulturni center Gustav Mestni trg 2 3230 Šentjur 467

18 Občina Šentjur Mestni trg 10 3230 Šentjur 2.109

19 Dom starejših občanov Šentjur Svetinova ulica 1 3230 Šentjur 5.257

4.2.2.2. RABA ENERGIJE V JAVNIH ZGRADBAH

Najpomembnejši podatki za oceno rabe energije so podatki o dejanski rabi energije za ogrevanje in

rabo električne energije za zadnja tri leta, katere smo pridobili na podlagi energetskega knjigovodstva

16 zgradb v občini Šentjur in preko anketnega vprašalnika za ostalih 6 zgradb, katere niso vključene v

energetsko knjigovodstvo.


12

V spodnji preglednici so predstavljeni podatki o rabi energije za potrebe ogrevanja in rabe električne

energije ter stroški za energijo za vse obravnavane javne zgradbe v Občini Šentjur.

Tabela 7: Poraba toplotne in električne energije javnih zgradb

Objekt Vrsta energenta

za ogrevanje

Ogrevanje Elektrika

letna poraba (kWh)

letni stroški (€)

letna poraba (kWh)

letni stroški(€)

OŠ Franja Malgaja Zemeljski plin 534.023 33.931 103.290 14.769

POŠ in vrtec Blagovna ELKO 144.330 7.944 25.931 3.679

POŠ Kalobje ELKO 42.755 2.210 2.211 408

OŠ Slivnica pri Celju ELKO 357.988 19.106 53.866 7.129

POŠ in vrtec Prevorje UNP 75.919 6.345 10.274 1.450

POŠ in vrtec Loka pri Žusmu UNP 70.662 6.125 8.334 1.135

OŠ in vrtec Dramlje ELKO 251.446 13.988 44.355 6.995

OŠ in vrtec Blaža Kocena Ponikva UNP 225.106 18.920 72.609 9.401

OŠ Planina pri Sevnici ELKO 155.534 8.267 38.184 4.125

OŠ in vrtec Hruševec Zemeljski plin 465.295 27.008 122.768 15.164

Vrtec Šentjur enota Center Zemeljski plin 166.487 10.057 40.511 5.046

Vrtec Šentjur enota Pešnica Zemeljski plin 97.688 5.431 71.519 9.699

Vrtec Šentjur enota Slivnica UNP 35.676 3.058 5.682 875

Vrtec Šentjur enota Planina UNP 26.178 2.277 11.298 1.354

Šolski center Šentjur Zemeljski plin 361.303 38.207 159.135 35.690

Glasbena šola skladateljev Ipavcev Zemeljski plin 60.187 3.278 9.720 1.153

Kulturni center Gustav ELKO 65.728 2.977 4.464 718

Občina Šentjur Zemeljski plin 325.500 24.103 152.694 22.855

Dom starejših občanov Šentjur Zemeljski plin 1.143.205 66.750 489.466 70.309

SKUPAJ

4.605.010 299.982 1.426.311 211.954

Poraba toplotne in električne energije je preračunana kot povprečje porab iz let 2009 in 2010.


13

Grafikon 3: Poraba energije v javnih zgradbah po energentih

Vir: Preračuni so narejeni glede na plačane položnice posameznih javnih stavb in iz programske aplikacije DEM

Grafikon 4: Razmerje med porabljeno energijo za ogrevanje in električno energijo

Vir: Preračuni so narejeni glede na plačane položnice posameznih javnih stavb in iz programske aplikacije DEM

4.2.2.3. ANALIZA RABE ENERGIJE V JAVNIH ZGRADBAH

Vsaka stavba ima svoje energijsko število. Če vemo, kakšno energijsko število imajo, potem vemo, ali

so energijsko potratne ali varčne. Manjše energijsko število pomeni manjše energijske izgube in

obratno.

Kot glavno vodilo za oceno energijske učinkovitosti stavbe se uporablja energijsko število, ki pomeni

specifično porabo energije na enoto površine zgradbe v določenem časovnem obdobju. Energijsko

število, v katerem je zajeta poraba energije za ogrevanje in pripravo tople vode se lahko izračuna tudi

za obstoječe javne stavbe, da lahko ocenimo njihovo energijsko učinkovitost. Vir: Kako energijsko varčno hišo imamo?; Bojan Grobovšek, www.arhem.si

http://www.arhem.si/


14

Vrednost energijskega števila zgradbe se uporablja za oceno potrebnih energetskih ukrepov, ki naj bi

jih povzeli pri energetski sanaciji starejših stavb. Vsaka stavba (hiša, stanovanjski blok, šola) ima svoje

energetsko število. Na podlagi izračunanega energijskega števila lahko tudi javne stavbe opredelimo

na način: ali so energijsko potratne ali pa so varčne. Manjše energijsko število pomeni manjše

energijske izgube, večje energijsko število pa večje energijske izgube. Vir: Priročnik za energetske svetovalce, Gradbeni inštitut ZRMK 1996.

Kot podlago za primerjavo letne porabe energije za ogrevanje in primerjavo energijskih števil so na

spodnjih slikah prikazani grafi, ki zajemajo povprečne vrednosti letne rabe energije in energijskih

števil doslej pregledanih osnovnih šol in upravnih stavb v Sloveniji ter predlagane ciljne in alarmne

vrednosti (Sodobni pristopi in orodja za spremljanje in nadzor rabe energije v stavbah ter hitro in

robustno oceno potenciala učinkovite rabe in rabe obnovljivih virov energije v javnem sektorju. Vir: Miha Tomšič, Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o., 2006.

Prav tako spodaj podajamo tabelo o energetskih razredih, ki je sestavni del Pravilnik o metodologiji

izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb (Ur.l.RS. št 77/2009).

Tabela 8: Energetski razredi glede na Pravilnik o metodologiji in izdaji energetskih izkaznic stavb

Razred Vrednosti

razred A1 od 0 do vključno 10 kWh/m2a

razred A2 nad 10 do vključno 15 kWh/m2a

razred B1 nad 15 do vključno 25 kWh/m2a

razred B2 nad 25 do vključno 35 kWh/m2a

razred C nad 35 do vključno 60 kWh/m2a

razred D od 60 do vključno 105 kWh/m2a

razred E od 105 do vključno 150 kWh/m2a

razred F od 150 do vključno 210 kWh/m2a

razred G od 210 do 300 in več kWh/m2a

Grafikon 5: Energijske števila ogrevanja v osnovnih šolah v Sloveniji

Vir: http://www.aure.gov.si/eknjiznica/IL_SAVE.PDF

http://www.aure.gov.si/eknjiznica/IL_SAVE.PDF


15

Tabela 9: Energijska števila za javne zgradbe v Občini Šentjur

Objekt Energijsko število (kWh/m2)1 Energijski razred

Dom starejših občanov Šentjur 311 G

Vrtec Šentjur enota Slivnica 189 F

Občina Šentjur 227 G

Vrtec Šentjur enota Center 183 F

Kulturni center Gustav 150 E

Vrtec Šentjur enota Pešnica 229 G

Glasbena šola skladateljev Ipavcev 144 E

POŠ in vrtec Blagovna 144 E

OŠ Slivnica pri Celju 133 E

Vrtec Šentjur enota Planina 162 F

Šolski center Šentjur 147 E

OŠ in vrtec Hruševec 121 E

POŠ Kalobje 95 D

OŠ Franja Malgaja 106 E

OŠ Planina pri Sevnici 107 E

OŠ in vrtec Dramlje 99 D

POŠ in vrtec Loka pri Žusmu 88 D

POŠ in vrtec Prevorje 88 D

OŠ in vrtec Blaža Kocena Ponikva 80 D

4.2.3. RABA ENERGIJE V INDUSTRIJI

Po podatkih Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve je bilo v Občini Šentjur

na dan 31. 3. 2011 registriranih 1.359 poslovnih subjektov. Vrste poslovnih subjektov in število je

prikazano v spodnji tabeli.

Tabela 10: Poslovni subjekti v Poslovnem registru Slovenije po skupinah v Občini Šentjur in Sloveniji

OBČINA ŠENTJUR SLOVENIJA

število delež (%) število delež (%)

gospodarske družbe in zadruge 315 23 62.575 34

samostojni podjetniki 681 50 76.837 42

pravne osebe javnega prava 31 2 2.837 2

nepridobitne organizacije - pravne osebe zasebnega prava 39 3 7.661 4

društva 208 16 22.099 12

druge fizične osebe, ki opravljajo registrirane oz. s predpisom določene dejavnosti 85 6 11.411 6

poslovni subjekti - SKUPAJ 1.359 100 183.420 100 Vir: AJPES, stanje na dan 31. 3. 2010

1 Energijsko število je izračunano kot povprečje energijskih števil iz let 2009 in 2010.


16

7.2.3.4 OPIS VEČJIH PODJETIJ V OBČINI

V Tabela 11 je podan seznam vseh večjih anketiranih podjetij. Podjetja so v nadaljevanju tudi opisana.

Tabela 11: Seznam anketiranih podjetij

Zap. št.

Splošni podatki o podjetju

Naziv podjetja Naslov Pošta Leto

izgradnje objekta

Površina stavbe (m²)

Dejavnost Št. zaposlenih

1. Tajfun Planina d.o.o. Planina 41a 3225 Planina pri Sevnici 2007 4.400 Strojegradnja 160

2. Kemoplast d.o.o. Drofenikova 7 3230 Šentjur 2004 3.072 Trgovina 40

3. Zuvar d.o.o. Boletina 26a 3232 Ponikva 1991 300 Strojegradnja 7

4. Eko Pak d.o.o Cesta pod Rifnikom 32 3230 Šentjur 2009 1.700 Pakiranje 16

5. Asfalt Kovač d.o.o. Planina pri Sevnici 47a 3225 Planina pri Sevnici 1999 350 Proizvodnja asfaltnih

mešanic 25

6. Betonarna Lah Cesta Kozjanskega odreda 29a 3230 Šentjur 1987 42 Betonarna 4

7. Sloles d.o.o. Drofenikova ulica 5 3230 Šentjur 2004 761 Razrez lesa 4

8. Parketarna Jager d.o.o. Proseniško 14 3230 Šentjur 1995 450 Lesna industrija 10

9. Meja Šentjur d.d. Cesta Leona Dobrotinška 3 3230 Šentjur 1969 269 Kmetijska zadruga 14

10. JKP Šentjur d.o.o. Cesta Leona Dobrotinška 18 3230 Šentjur 1988 300 Komunalna dejavnost 31

11. Alpos Metalurgija d.o.o. Cesta Kozjanskega odreda 25 3230 Šentjur 1972 10.000 Proizvodnja cevi 105

12. Energoles Bohor d.o.o. Cesta Leona Dobrotinška 9 3230 Šentjur 2006 3.000 Lesna industrija 20

13. Farme Ihan - MPR d.o.o. Cesta Leona Dobrotinška 15 3230 Šentjur 1967 2.547 Živilski obrat 53


17

Tabela 12: Podatki o kurilnih napravah anketiranih podjetij

Zap. št.

Naziv podjetja

Ogrevanje stavbe Kurilna naprava

Način ogrevanja Vir ogrevanja Proizvajalec in

tip KN Nazivna

moč (kW) Leto

izdelave KN Proizvajalec

in tip KN Nazivna

moč (kW) Leto

izdelave

1. Tajfun Planina d.o.o. Centralna kurilna naprava ELKO Buderus 740 2007 Buderus 570 2007

2. Kemoplast d.o.o. Daljinsko ogrevanje Zemeljski plin Buderus Buderus

3. Zuvar d.o.o. Centralna kurilna naprava UNP Kubler 33 2004

4. Eko Pak d.o.o Centralna kurilna naprava Zemeljski plin Bereta 125 2009

5. Asfalt Kovač d.o.o. Ni ogrevano ELKO O.H.L 350 1994 Weisttop 10.000 2005

6. Betonarna Lah Centralna kurilna naprava UNP F.B.R. 25 1987

7. Sloles d.o.o. Centralna kurilna naprava Zemeljski plin Vaillant 22 2004 Vaillant 22 2004

8. Parketarna Jager d.o.o. Daljinsko ogrevanje Les KIV Vransko 1.000 2003

9. Meja Šentjur d.d. Etažno centralno ogrevanje Zemeljski plin Vaillant 20 2001 Vaillant 20 2001

10. JKP Šentjur d.o.o. Centralna kurilna naprava Zemeljski plin SIME RX 37CE IONO

45 2001

11. Alpos Metalurgija d.o.o. Centralna kurilna naprava Zemeljski plin 830 TANDEM MADE IN ITALY

1996

12. Energoles Bohor d.o.o. Daljinsko ogrevanje Les KIV Vransko 7.500 2006

13. Farme Ihan - MPR d.o.o. Centralna kurilna naprava Zemeljski plin Parni kotel EMO

2.300 1993


18

Tabela 13: Poraba energije v anketiranih podjetjih

Zap. št.

Naziv podjetja Letna poraba energenta za ogrevanje

in tehnološke namene (kWh)

Letni strošek energenta za ogrevanje in tehnološke namene

(€)

Letna poraba električne energije (kWh)

Letni strošek električne energije (€)

1. Tajfun Planina d.o.o. 1.484.100 90.675 1.766.120 245.654

2. Kemoplast d.o.o. 231.268 11.872 128.682 15.047

3. Zuvar d.o.o. 52.125 5.212 39.520 4.740

4. Eko Pak d.o.o 71.250 3.562 29.625 3.555

5. Asfalt Kovač d.o.o. 3.395.000 210.000 153.780 18.452

6. Betonarna Lah 17.375 1.910 29.100 3.480

7. Sloles d.o.o. 54.463 2.832 22.992 2.759

8. Parketarna Jager d.o.o. 284.000 14.200 240.000 24.500

9. Meja Šentjur d.d. 52.088 3.389 10.924 1.677

10. JKP Šentjur d.o.o. 69.445 3.632 20.184 2.224

11. Alpos Metalurgija d.o.o. 2.438.137 216.661 1.732.180 193.640

12. Energoles Bohor d.o.o. 2.860.000 130.000 1.200.000 100.000

13. Farme Ihan - MPR d.o.o. 4.047.000 105.500 1.830.000 140.000

Skupaj 15.056.251 799.445 7.203.107 755.728


19

Tabela 14: Skupna poraba energentov

Energent Poraba (kWh)

ELKO 4.879.100

Zemeljski plin 6.963.651

UNP 69.500

Les 3.144.000

Grafikon 6: Razmerje porabe energentov po večjih uporabnikih

4.2.4. RABA ELEKTRIČNE ENERGIJE

Električna energija je energent, ki se poleg ogrevanja, uporablja še za številne druge namene. Zato

porabo električne energije obravnavamo ločeno.

Podatke o rabi električne energije smo pridobili s strani podjetja Elektro Celje d.d..

Tabela 15: Poraba električne energije v kWh po uporabnikih

Porabniki električne energije 2010 Raba (kWh)

Gospodinjstva 30.080.538

Javna razsvetljava 1.065.793

Industrija 22.891.014

Ostali uporabniki 6.812.945

Skupaj 60.850.290 Vir: Elektro Celje

Grafikon 7: Razmerje porabe električne energije po porabnikih


20

JAVNA RAZSVETLJAVA

V Občini Šentjur je, po podatkih Strategije razvoja javne razsvetljave, nameščenih 1.405 svetilk v lasti

občine Šentjur oz. Elektra Celje d.d. ter 94 svetilk v lasti DRSC. Skupaj je v občini nameščenih 1.499

svetilk. Svetilke v lasti občine se napajajo iz 67 napajalnih oz. odjemnih mest.

V Občini Šentjur so nameščene pretežno svetilke z visokotlačnimi živosrebrnimi, visokotlačnimi

natrijevimi ter svetilke z kompaktnimi fluorescentnimi sijalkami različnih moči. Svetilke so nameščene

na 1.291 oporiščih/drogovih, ali drugih pritrditvenih mestih, kot so stene zgradb itd. Drogovi so

različnih dimenzij, material je les, kovina ali beton. Nameščenih je 36 vrst svetilk različnih

proizvajalcev. Skupna moč nameščenih svetilk je 267 kW.

Grafikon 8: Poraba električne energije za javno razsvetljavo v letu 2010 v kWh

Vir: Elektro Celje

Poraba električne energije za javno razsvetljavo je odvisna od mnogih dejavnikov, predvsem pa od

števila in tipov svetilk oz. sijalk. Prav tako se vsako leto dograjujejo novi odseki javne razsvetljave, ki

močno vplivajo na rast porabe električne energije za javno razsvetljavo.

V septembru 2007 je Vlada RS sprejela Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja

okolja (Ur. l. RS, št. 81/2007), konec novembra 2007 pa še Uredbo o spremembah in dopolnitvi

Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS, št. 109/2007). Namen

omenjenih uredb je, med drugim, varstvo narave pred škodljivim delovanjem svetlobnega

onesnaževanja in zmanjšanje rabe električne energije virov svetlobe, ki povzročajo svetlobno

onesnaževanje.

Uredba v svojem 5. členu določa, da letna poraba električne energije vseh svetilk, ki so na območju

posamezne občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina

upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v tej občini, ne sme presegati

ciljne vrednosti 44,5 kWh.

Raba električne energije za javno razsvetljavo je po podatkih Strategije razvoja za javno razsvetljavo

v letu 2008 znašala 883.350 kWh, kar znaša 47 kWh na prebivalca. V Sloveniji se je v letih 2005 –

2006 porabilo približno 70 kWh na prebivalca.


21

Vir: Portal Energetika.net

Tabela 16:Primerjava porabe energije za javno razsvetljavo na prebivalca

Mesto Poraba električne energije za javno

razsvetljavo v kWh na prebivalca na leto

Šentjur 47

Ljubljana 90

Velenje 42

Laško 26

Bruselj 57

Dunaj 37

Nemčija (povprečje) 40

povprečje v EU 50 - 52

Vir: Energetika.net in lasten preračun

Občina Šentjur ne zadovoljuje pogojem iz 5. člena prej omenjene uredbe, zato se, glede javne

razsvetljave, uvršča med energetsko potratne občine.

4.2.5. PREGLED VEČJIH PORABNIKOV

Večina velikih porabnikov energije je v centru kraja Šentjur in v bližjih krajih, kot so Planina pri

Sevnici, Dramlje, Ponikva in Gorica pri Slivnici.


22

Tabela 17: Seznam večjih porabnikov

Zap.št. Objekt Naslov Pošta

1 OŠ Franja Malgaja Ulica skladateljev Ipavcev 2 3230 Šentjur

2 Dom starejših občanov Šentjur Svetinova ulica 1 3230 Šentjur

3 OŠ Planina pri Sevnici Planina pri Sevnici 69 3225 Planina pri Sevnici

4 Občina Šentjur Mestni trg 10 3230 Šentjur

5 OŠ Slivnica pri Celju Gorica pri Slivnici 61 3263 Gorica pri Slivnici

6 OŠ in vrtec Dramlje Dramlje 7A 3222 Dramlje

7 OŠ in vrtecBlaža Kocena Ponikva Ponikva 29A 3232 Ponikva

8 Šolski center Šentjur Cesta na Kmetijsko šolo 9 3230 Šentjur

9 Tajfun Planina d.o.o. Planina 41a 3225 Planina pri Sevnici

10 Asfalt Kovač d.o.o. Planina pri Sevnici 47a 3225 Planina pri Sevnici

11 Parketarna Jager d.o.o. Proseniško 14 3230 Šentjur

12 Energoles Bohor d.o.o. Cesta Leona Dobrotinška 9 3230 Šentjur

13 Farme Ihan - MPR d.o.o. Cesta Leona Dobrotinška 15 3230 Šentjur

Slika 3: Kotlovnica ENGROLES BOHOR d.o.o. Slika 4: Kotlovnica Farme Ihan - MPR d.o.o.

Slika 5: Kotlovnica Asfalt Kovač d.o.o.


23

Večina velikih porabnikov energije je prikazana v naslednji tabeli:

Tabela 18: Energijske značilnosti večjih uporabnikov

Zap. št. Objekt

Gorivo Proizvajalec Instalirana moč kotla

Leto proizvodnje

kotla

Letna proizvodnja

energije

Letni strošek

(€)

(kW)

(kWh)

1 OŠ Franja Malgaja ZP - - - 534.023 33.931

2 Dom starejših občanov Šentjur ZP Buderus 732 1997 1.143.205 66.750

3 OŠ Planina pri Sevnici ZP Viessmann 690 2003 155.534 8.267

4 Občina Šentjur ZP Bongas 520 1995 325.500 24.103

5 OŠ Slivnica pri Celju ZP Buderus 730 1996 357.988 19.106

6 OŠ in vrtec Dramlje ELKO Viessmann 450 2005 251.446 13.988

7 OŠ in vrtec Ponikva UNP Buderus 326 2007 225.106 18.920

8 Šolski center Šentjur ZP Viadrus 350 1997 361.303 38.207

9 Tajfun Planina d.o.o. ELKO Buderus 1.310 2007 1.484.100 90.675

10 Asfalt Kovač d.o.o. ELKO Weisttop 10.000 2005 3.395.000 210.000

11 Parketarna Jager d.o.o. Les KIV Vransko 1.000 2003 284.000 14.200

12 Energoles Bohor d.o.o. Les KIV Vransko 7.500 2006 2.860.000 130.000

13 Farme Ihan - MPR d.o.o. ZP Parni kotel

EMO 2.300 1993 4.047.000 105.000

SKUPAJ

15.424.205 773.147


24

4.2.6. SKUPNA RABA ENERGIJE VSEH PORABNIKOV

Porabniki toplotne in tehnološke energije so industrija in obrtno servisna dejavnost. Porabniki

toplotne energije so več stanovanjske, poslovne in javne stavbe ter stanovanjske hiše. V letu 2010 je

bilo porabljene skupno za 95.909 MWh toplotne energije.

Tabela 19: Skupna raba energije vseh porabnikov

energenti ELKO ZEMELJSKI PLIN LES UNP PREMOG ELEKTRIKA DRUGO SKUPAJ

enota (kWh) (kWh) (kWh) (kWh) (kWh) (kWh) (kWh) (MWh)

Stanovanja

Toplotna energija 30.475.760 4.885.860 37.571.940 693.980 2.071.580 548.800 321.580 76.570

Javne zgradbe

Toplotna energija 1.017.781 3.153.688 433.541 4.605

Industrija

Toplotna energija 4.879.100 6.963.651 3.144.000 69.500 15.056

Skupaj celotna poraba

Toplotna energija 36.372.641 15.003.199 40.715.940 1.197.021 2.071.580 548.800 321.580 96.231

% 38 16 42 1 2 1 0 100

OPOMBA: Pod toplotno energijo v industriji je všteta tudi poraba energije v tehnološke namene.

Grafikon 9: Poraba končne energije za ogrevanje po energentih


25

5. PROMET

V Občini Šentjur je bilo leta 2009 skupaj 479 km cest, od tega 87,4 km državnih cest in 391,5

občinskih cest. Državne ceste sestavljajo avtoceste, ki so dolge 9,5 km, glavne ceste (6,6 km) in

regionalne ceste (71,4 km). Občinske ceste pa sestavljajo lokalne ceste (152 km), zbirne mestne

ceste (4,3 km), mestne (krajevne) ceste (4,8 km) in javne poti (230,4 km).

Tabela 20: Dolžine cest po kategoriji

Občina Šentjur Dolžine cest (km)

Javne ceste - SKUPAJ 479

Državne ceste 87,4

..avtoceste - AC 9,5

..hitre ceste (z deljenim cestiščem) - HC 0

..hitre ceste (brez deljenega cestišča) - H1HC 0

..glavne ceste I - G1 0

..glavne ceste II - G2 6,6

..regionalne ceste I - R1 6,2

..regionalne ceste II - R2 33,7

..regionalne ceste III - R3 31,5

..regionalne turist. ceste - RT 0

Občinske ceste 391,5

..lokalne ceste - LC 152

..glavne mestne ceste - LG 0

..zbirne mestne ceste - LZ 4,3

..mestne (krajevne) ceste - LK 4,8

..javne poti - JP 230,4

..javne poti za kolesarje - KJ 0 Vir: Ministrstvo za promet - Direkcija Republike Slovenije za ceste

Vir: UL.62/2009

Tabela 21: Cestna vozila konec leta 2009 (31. 12.)

vozila število

motorna vozila 12.700

kolesa z motorjem 387

motorna kolesa 496

osebni avtomobili 9.840

avtobusi 1

tovorna motorna vozila 800

traktorji 1.176

priklopna vozila 309

tovorna priklopna vozila 252

bivalni priklopniki 33

traktorski priklopniki 24

SKUPAJ 13.009 Vir: SURS


26

1.1. JAVNI POTNIŠKI PROMET

V občini Šentjur je organiziran javni potniški promet, ki ga za občino izvaja podjetje Izletnik Celje d.d..

Seznam krajev kamor poteka javni potniški iz Občine Šentjur:

Bistrica ob Sotli,

Celje,

Cirkuže,

Dobovec pri Rogatcu,

Dramlje,

Ince,

Kozje,

Krško,

Lesično,

Marija Dobje,

Nova Cerkev,

Planina pri Sevnici,

Planinski Vrh,

Pletovarje,

Podsreda,

Presečno,

Rogatec,

Spodnje Tinsko,

Šentrupert,

Šoštanj,

Trate,

Trebče,

Železno

Povprečna poraba goriva na 100 km na avtobus znaša 30,81 litrov. (vir Izletnik Celje d.d..)

5.1. BIOGORIVA V PROMETU

Evropski parlament in Svet EU sta leta 2003 sprejela Direktivo o spodbujanju rabe biogoriv in drugih

obnovljivih goriv v prometu (št. 2003/30/ES), ki uvaja ukrepe za take spodbude, da se nadomesti

uporaba dizelskega goriva in bencina v prometu. Gre za pomemben prispevek k uresničevanju ciljev

izboljšanja zanesljivosti oskrbe z energijo, k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in k ustvarjanju

novih možnosti trajnostnega razvoja podeželja. Direktiva zahteva od držav članic EU, da zagotovijo

najmanjši delež rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v prometu in da za ta namen pri dajanju

goriv na trg določijo za svoja območja državne ciljne vrednosti deležev biogoriv. Za države članice EU

so določene tudi referenčne vrednosti za državne ciljne vrednosti deležev biogoriv v prometu, in

sicer: 2 % do konca 2005 in 5,75 % do konca 2010.

Kljub precej obetavnim napovedim o pozitivnih učinkih biogoriv, se v zadnjem obdobju povečuje

dvom o njihovi uporabi. Zlasti je sporna proizvodnja in uporaba prve generacije biogoriv (agrogoriva),

ki naj bi imela negativne učinke na biotsko raznovrstnost, varstvo voda in prsti, globalne spremembe

rabe tal, zviševanje cen hrane itd. Pozornost se zato počasi preusmerja na drugo generacijo biogoriv

(odpadki, ostanki rastlin, kot so lesna biomasa, slama, trava ipd.), ki pa je za enkrat še slabo

raziskana, proizvodnja pa precej draga (EEA, 2008). EU ob visokih cenah motornih goriv in čedalje

večji energetski odvisnosti veliko stavi na biogoriva, ki naj bi skupaj z drugimi obnovljivimi viri

energije do leta 2020 predstavljala 10 % energetske mešanice (EEA, 2009).


27

Direktiva EU vnaša pomembne spremembe glede alternativnih goriv v Sloveniji, saj je pripeljala do

sprejetja zakonodajne podlage in finančnih spodbud, ki so dobra osnova za izvedbo ukrepov za

spodbujanje rabe takih goriv:

Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, katerega revizijo je Vlada

Republike Slovenije sprejela v letu 2006, in je izhodiščni programski dokument Republike

Slovenije uvajanja ukrepov spodbujanja rabe biogoriv v prometu (MOP, 2006).

Zakon o trošarinah (Ur. l. RS, št. 02/2007), ki določa, da je biogorivo izključeno iz sistema

trošarinskega nadzora in plačila trošarinskih dajatev, če je uporabljeno kot pogonsko gorivo v

čisti obliki. Če pa se meša s fosilnimi gorivi, je oprostitev plačila trošarine mogoče uveljavljati

do največ 5 %.

Uredba o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil

(Ur. l. RS, št. 103/2007), ki v skladu z evropsko direktivo št. 2003/30/ES določa: vrste biogoriv,

ki se uporabljajo v prometu, in deleže letnih količin biogoriv, ki so dana na trg v Republiki

Sloveniji za pogon motornih vozil. V skladu z določbami 5. in 6. člena te uredbe morajo

distributerji goriv za pogon motornih vozil v prometu zagotoviti, da je letna povprečna

vsebnost biogoriv v vseh gorivih, ki so dana na območju Slovenije v promet za pogon

motornih vozil, enaka v letu: 2007 najmanj 2 %, 2008 najmanj 3 %, 2009 najmanj 4 %, 2010

najmanj 5 %, 2011 najmanj 5,5 %, 2012 najmanj 6 %, 2013 najmanj 6,5 %, 2014 najmanj 7 %

in 2015 najmanj 7,5 %.

Predvideni deleži porabe biogoriv ne dosegajo referenčnih deležev iz navedene direktive, ker v

Sloveniji ni rafinerij za proizvodnjo motornega bencina in se tudi ne izdeluje biogoriv, primernih za

mešanje z motornim gorivom. Biogoriva so se v Republiki Sloveniji poskusno vmešavala v dizelsko

gorivo namenjeno pogonu motornih vozil v cestnem prometu že v letu 2004. Primešani biodizel v

dizelska goriva je bil delno uvožen iz tretjih držav oziroma pridobljen v drugih državah članicah EU

delno pa proizveden v slovenskih obratih za proizvodnjo rastlinskih olj (MOP, 2005).

V Sloveniji je največ tehnoloških možnosti za proizvodnjo biodizla ali čistega (surovega) rastlinskega

olja kot alternativnega pogonskega goriva. Osnovna surovina zanju je olje, ki se pridobiva s hladnim

stiskanjem oljne ogrščice ali sončnic. Za končno pridobitev biodizla je potreben še nadaljnji postopek

esterifikacije rastlinskih olj. Pri tem se bo uporabljala na domačih kmetijskih površinah pridelana in

uvožena surovina. V prihodnosti bo večina načrtovane proizvodnje biodizla temeljila na uvoženih

surovinah, saj naj bi bilo ocenah Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Sloveniji na voljo

največ 6.000 do 7.000 ha površin primernih za pridelavo oljne ogrščice (MOP, 2009).

Biogorivo nastane iz biomase, ki je lahko v tekočem stanju in ga imenujemo biodieselsko gorivo ali pa v plinastem stanju, ki ga imenujemo bioetanol. Biodieselsko gorivo je nestrupeno in biorazgradljivo. Pridobiva se lahko iz:

odpadnega jedilnega olja,

oljne repice,

soje,

sončnic,

masti živalskega porekla.


28

Po kvaliteti ne zaostaja za lahkim oljem pridobljenim pri predelavi surove nafte, služi pa kot pogon za delovanje dizelskega motorja. Biodizelsko gorivo se danes proizvaja na bistveno cenejših semikontinuirnih procesih zmogljivosti do 100.000 ton/leto kot na mnogo dražjih kontinuirnih procesih, ki dosegajo zmogljivosti tudi čez 150.000 ton/leto. Prevladujejo seveda procesi semikontinuirne narave, ki so po zmogljivostih zelo fleksibilni. V sosednji Avstriji najdemo procese zmogljivosti nekaj 1.000 ton/leto, medtem ko se v Nemčiji najdejo procesi zmogljivosti tudi 100.000 ton/leto. Za ilustracijo je na naslednji sliki prikazana tehnološka shema semikontinuirnega procesa. Proces je razdeljen v tri faze, in sicer:

rafinacijo oz. čiščenje olja,

transesterifikacijo olja,

čiščenje surovega biodizelskega goriva.

Vir: OVE

Slika 6: Sprememba emisije toplogrednih plinov po uporabi biogoriva

Vir: OVE

6. ANALIZA EMISIJ

Analiza sedanjih emisij, ki izhajajo iz pridobivanja in rabe energije, je osnova za ukrepe za zamenjavo

fosilnih energentov za obnovljive vire ter za učinkovitejšo rabo energije. Sestavni del energetske

politike je namreč tudi učinkovita raba energije (URE) in spodbujanje rabe obnovljivih virov energije

(OVE). Pri tem so pomembne direktive Evropske Unije, ki zapovedujejo povečanje deleža OVE v

primarni energetski bilanci do leta 2010, ter Kyotskega protokola o zmanjšanju emisij CO2.

Tudi Slovenija se je zavezala, da bo do leta 2010 dvignila delež OVE v primarni bilanci na 12 %. Kyotski

protokol je bil v Sloveniji sprejet z Zakonom o ratifikaciji Kyotskega protokola k Okvirni konvenciji


29

Združenih narodov o spremembi podnebja (Ur. l. RS, št. 17/2002). Protokol zavezuje države

pogodbenice k vrsti aktivnosti, katerih cilj je količinsko omejevanje in zniževanje emisij toplogrednih

plinov. V okviru teh aktivnosti je med drugim predvideno tudi povečanje energetske učinkovitosti na

ustreznih področjih gospodarstva v državi, raziskovanje, spodbujanje, razvoj in povečana uporaba

novih in obnovljivih virov energije. Konkretne obveznosti Republike Slovenije so znižanje emisij vseh

toplogrednih plinov za 8 % v prvem ciljnem petletnem obdobju (od 2008 do 2012) glede na leto 1986,

ki je bilo zaradi največjih emisij CO2 izbrano za izhodiščno leto.

Najboljše nadomestilo za uporabo fosilnih goriv je lesna biomasa, med katero spadajo lesni ostanki v

gozdovih, ostanki pri industrijski predelavi lesa in kemično neobdelan les. Pri zgorevanju lesa je

količina v zrak sproščenega CO2 enaka kot pri gnitju in ga drevesa spet porabijo za svojo rast. Zaradi

tega pravimo, da je lesna biomasa z vidika CO2 nevtralno gorivo.

Pri preračunavanje emisij za različne energente smo uporabili naslednje emisijske faktorje, ki se

uporabljajo v Evropski Uniji in so običajni tudi v Sloveniji.

Tabela 22: Emisijski faktorji pri uporabi različnih energentov

CO2 kg/TJ SO2 kg/TJ NOx kg/TJ CxHy kg/TJ CO kg/TJ Prah kg/TJ

ELKO 74.000 120 40 6 45 5

UNP 55.000 3 100 6 50 1

LES 0 11 85 85 2.400 35

El. Energija 138.908 806 722 306 1.778 28

Zem. plin 57.000 0 30 6 35 0

Rjavi

premog

97.000 1.500 170 910 5.100 320

Vir: Študija Joanneum Research Graz »Emisijski faktorji in energetsko tehnični parametri za izdelavo energijskih in emisijskih

bilanc na podrolčju toplotne oskrbe«

Slovenija uporablja tudi ti. tabelo emisij CO2 pri zgorevanju fosilnih goriv (Ur. l. RS št. 68/96 in 65/98).

Iz teh podatkov lahko izračunamo le emisije CO2, zato smo za izračun emisij uporabili zgornjo tabelo.


30

Lastnosti posameznih spojin:

Žveplov dioksid (SO2)

molska masa: 64 g/mol; težji od zraka; je brezbarven, ostrega vonja, strupen plin, ki z vodno paro iz

zraka tvori žveplasto kislino, ki je kot vodna raztopina nizke koncentracije med ljudmi poznana kot

„kisel dež“, ki se utemeljeno povezuje s problematiko „umiranja gozdov“. Znanstveno je dokazano,

da SO2 lahko povzroči različne bolezni kot so bronhitis, draženje dihalnih poti itd., popoln obseg

škodljivih učinkov pa še vedno ni poznan.

Ogljikov oksid (CO)

molska masa: 28 g/mol; približno enako težak kot zrak (29 g/mol); je življenjsko nevaren strupen plin.

CO je brezbarvni plin brez vonja in zaradi teh lastnosti še posebno nevaren in se pri vdihovanju veže

na hemoglobin namesto kisika, zato lahko pri izpostavljenosti višjim koncentracijam pride do ti.

zadušitve celic (podobno se obnaša plin cianid). CO nastaja pri nepopolnem zgorevanju.

Dušikovi oksidi (NOX)

molska masa: 46 g/mol kot NO2 ; težji od zraka, po eni strani nastaja pri zgorevanju goriv, ki

vsebujejo dušik, po drugi strani pa nastaja pri visokih temperaturah zgorevanja preko 1.000 °C.

Dušikovi oksidi so življenjsko nevarni plini.

Ogljikov dioksid (CO2)

molska masa: 44 g/mol; je brezbarvni plin s šibko kislim okusom in je težji od zraka. Ogljikov dioksid

nastaja pri vseh procesih zgorevanja. Ogljikov dioksid je glavni krivec za učinek tople grede.

Koncentracija CO2 v atmosferi se stalno povečuje in je po eni strani posledica industrializacije, po

drugi strani pa stalnega naraščanja prebivalstva na zemlji. Po najboljših danes razpoložljivih

klimatskih modelih bo podvojitev vsebnosti CO2 v atmosferi povzročila globalni dvig temperature za

3 °C do 4,5 °C.

Ogljikovodiki (CXHY)

v dimnih plinih; so produkt nepopolnega zgorevanja.


31

6.1. EMISIJE IZ OGREVANJA STANOVANJ

V analizi porabe posameznih energentov za ogrevanje individualnih stanovanj je bilo ugotovljeno, da

se večina teh stanovanj v Občini Šentjur ogreva z lesno biomaso. Večinski delež predstavlja tudi

kurilno olje. Nekaj je utekočinjenega naftnega plina (UNP), zemeljskega plina in premoga. Na letni

ravni se za ogrevanje stanovanj v Občini Šentjur porabi okoli 76.569.500 kWh. Posledica porabe

energentov so emisije, kot so CO2, SO2, NOX, CXHY in prah.

Tabela 23: Letne emisije plinov in prahu v po posameznih energentih v stanovanjih

Gorivo

Primarna energija (kWh/a)

Primarna energija

(TJ/a) CO2 (kg/a) SO2 (kg/a) NOX (kg/a) CXHY

(kg/a) CO (kg/a) Prah

(kg/a)

Les 37.571.940 135 0 1.488 11.497 11.497 324.619 4.734

Kurilno olje 30.475.760 110 8.118.678 13.165 4.388 658 4.937 549

UNP 693.980 2 137.407 7 250 15 125 2

Premog 2.071.580 7 723.390 11.186 1.268 6.786 38.034 2.386

Zemeljski plin 4.885.860 18 1.002.570 0 528 106 616 0

Elektrika 548.800 2 274.436 1.592 1.426 605 69 55

Drugo 321.580 1 * * * * * *

SKUPAJ 76.569.500 276 10.256.480 27.440 19.357 19.667 368.400 7.727

OPOMBE:

1 TJ = 277.780 kWh

a = per annum- letno

Les pri izračunu emisij CO2 se ne upošteva zaradi nevtralnosti medija


bilanc na podrolčju toplotne oskrbe« in lasten preračun.

Grafikon 10: Letne emisije plinov in prahu po posameznih energentih v stanovanjih

OPOMBE: dejanska vrednost: CO2x100; COx10


32

6.2. EMISIJE IZ OGREVANJA JAVNIH ZGRADB

Tabela 24: Letne emisije plinov in prahu po posameznih energentih v javnih zgradbah

Gorivo

Primarna energija (kWh/a)

Primarna energija

(TJ/a) CO2 (kg/a) SO2

(kg/a) NOX

(kg/a) CXHY

(kg/a) CO

(kg/a) Prah (kg/a)

Kurilno olje 1.017.781 4 271.135 440 147 22 165 18

UNP 433.541 2 85.840 5 156 9 78 2

Zemeljski plin 3.153.688 11 647.132 0 341 68 397 0

SKUPAJ 4.605.010 17 1.004.107 444 643 99 640 20

OPOMBE:

1 TJ = 277.780 kWh




Grafikon 11: : Letne emisije plinov in prahu po posameznih energentih v javnih zgradbah

OPOMBE: dejanska vrednost CO2x100


33

6.3. EMISIJE IZ INDUSTRIJSKIH OBJEKTOV

Tabela 25: Letne emisije plinov in prahu po posameznih energentih v anketiranih industrijskih objektih

Gorivo Primarna energija

(kWh/a) Primarna energija

(TJ/a) CO2 (kg/a) SO2

(kg/a) NOX

(kg/a) CXHY

(kg/a) CO

(kg/a) Prah

(kg/a)

Les 3.144.000 11 0 125 962 962 27.164 396

Kurilno olje 4.879.100 18 1.299.782 2.108 703 105 790 88

Zemeljski plin 6.963.651 25 1.428.930 0 752 150 877 0

SKUPAJ 15.056.251 54 2.742.472 2.233 2.442 1.219 28.844 484

OPOMBE:

1 TJ = 277.780 kWh





Grafikon 12: Letne emisije plinov in prahu po posameznih energentih v industrijskih objektih

OPOMBE: dejanska vrednost: CO2x100; COx10


34

6.4. SKUPNE EMISIJE

Tabela 26: Skupne letne emisije plinov in prahu po posameznih energentih

Gorivo Primarna energija

(kWh/a) Primarna

energija (TJ/a) CO2 (kg/a) SO2 (kg/a) NOX

(kg/a) CXHY

(kg/a) CO

(kg/a) Prah

(kg/a)

Les 40.715.940 147 0 1.612 12.459 12.459 351.783 5.130

Kurilno olje 36.372.641 131 9.689.594 15.713 5.238 786 5.892 655

UNP 1.197.021 4 237.008 13 431 26 215 4

Premog 2.071.580 7 723.390 11.186 1.268 6.786 38.034 2.386

Zemeljski plin 15.003.199 54 3.078.632 0 1.620 324 1.890 0

Elektrika 548.800 2 274.436 1.592 1.426 605 69 55

Drugo 321.580 1 * * * * * *

SKUPAJ 96.230.761 346 14.003.060 30.117 22.442 20.986 397.884 8.231

OPOMBE:

1 TJ = 277.780 kWh





Grafikon 13: Skupne letne emisije plinov in prahu v po posameznih energentih

OPOMBE: dejanska vrednost CO2x100, COx10


35

7. ANALIZA OSKRBE Z ENERGIJO

7.1. GORIVA

- Tekoča goriva

Vsa tekoča goriva, v glavnem je to ekstra lahko kurilno olje, se v Slovenijo uvažajo iz svetovnega trga,

prodajajo pa jih podjetja Petrol, OMV in nekatera manjša podjetja v zasebni lasti. Pri tem v zadnjih

letih ni bilo težav z oskrbo.

Iz analize goriv je razvidno, da v Občini Šentjur znaša delež ekstra lahkega kurilnega olja 38 % v

celotni porabljeni končni energiji.

- Trdna goriva

Kot trdna goriva so upoštevani les (drva), lesni ostanki in premog.

Na obravnavanem območju se na osnovi zbranih in ocenjenih podatkov letno porabi okoli 40.716

MWh lesa. Skupaj zavzema les 42 % delež v končni energiji za pridobivanje toplote. Problem kurjenja

lesa v starejših kotlih je v nizkem izkoristku zgorevanja in povečanih emisijah v ozračje. To pomeni, da

je tudi pri kurjenju lesa še velika rezerva v energiji, ki jo je možno izkoristiti s sodobnimi

individualnimi kurišči ali pa z daljinskim ogrevanjem na biomaso.

Premog (rjavi premog in lignit) je edino fosilno gorivo, ki je na razpolago v Sloveniji in je v letu 2001

predstavljal 22,3% rabe primarne energije. Zaradi okoljskih razlogov je uporaba premoga usmerjena

le na termoenergetske objekte, ki imajo ustrezne tehnologije čiščenja dimnih plinov. V občini ga letno

porabijo okoli 10ton (0,03% v celotni končni energiji), predvsem v gospodinjstvih za ogrevanje.

7.2. PLIN

- Zemeljski plin

Zemeljski plin je z ekološkega stališča nesporno najkvalitetnejše fosilno gorivo. Njegova raba je

vsestranska, enostavna in energetsko učinkovita. V Sloveniji se zemeljski plin uvaža iz Alžirije in

Rusije. V Občini Šentjur se zemeljski plin uporablja kot gorivo v industriji, večjih kotlovnicah in

gospodinjstvih in v primarni rabi energije predstavlja 16 %. Koncesijo za izgradnjo plinovodnega

omrežja in izključno pravico oskrbe odjemalcev z zemeljskim plinom iz plinovodnega omrežja na

območju občine ima družba Adriaplin d.o.o. Ljubljana (za čas trajanja koncesije do leta 2023).

Zemeljski plin nadomešča predvsem obstoječa trdna goriva kot sta premog in les in tekoča goriva kot

so ELKO in druga kurilna olja.

V občini plinovodno omrežje poteka v kraju Šentjur in delno v kraju Hruševec. Tu je omrežje zelo

razvejano in pokriva velik del večjih porabnikov. Obstoječe plinovodno omrežje prikazano na spodnji

sliki.


36

Slika 7: Obstoječe plinovodno omrežje


37

- Utekočinjen naftni plin

UNP se sicer prišteva med tekoča goriva, vendar smo ga glede na tehnologijo rabe, ki je sorodna rabi

zemeljskega plina, uvrstili v to poglavje. Za ogrevanje ga uporabljajo v stanovanjskih hišah, ki imajo

kotle na plin in plinske cisterne. Nabava plina ni problematična in je ustrezna ter primerljiva

alternativa kurjenju s kurilnim oljem, obenem pa je raba UNP ekološko bolj primerna od kurilnega

olja. Raba utekočinjenega naftnega plina znaša 1 % v skupni rabi končne energije.

7.3. DALJINSKO OGREVANJE

V Občini Šentjur ni daljinskega ogrevanja, ki bi oskrbovalo celo mesto ali mestno četrt. Izjema so

večje kotlovnice, ki oskrbujejo s toplotno energijo bližnje objekte, kjer so locirane.

Možnost daljinskega ogrevanja je iz podjetja Energoles Bohor, kateri bi lahko v prihodnje oskrboval s

toplotno energijo sosednje industrijske objekte kateri so predvideni za gradnjo v industrijski coni

Šentjur v okolici podjetja Energoles Bohor. Predvidena moč daljinskega ogrevanja je 5 MW (podatki

Energoles Bohor). Možnost je tudi daljinskega ogrevanja objektov v centru mesta Šentjur, saj so

zmožnosti daljinskega ogrevanja podjetja Energoles Bohor zelo velike.

Slika 8: Možnost daljinskega ogrevanja v industrijski coni Jug Šentjur


38

Slika 9: Možnost daljinskega ogrevanja centru mesta Šentjur

7.4. KOGENERACIJA

Kogeneracija toplotne in električne omogoča največji izkoristek rabe primarnih energentov za

pridobivanje toplote in elektrike. Ključni dejavnik, ki poleg odkupne cene proizvedene elektrike in

toplote vpliva na ekonomičnost kogeneracije, je letno število obratovalnih ur postroja SPTE. Splošna

ocena je, da naj bi kogeneracija obratovala najmanj 4.500 ur na leto (v primeru podjetja to pomeni

celo leto v dveh izmenah). Čas obratovanja kogeneracije pa je pogojen predvsem z celoletnimi

potrebami po toploti sistema v okviru katerega obratuje kogeneracija.

V Občini Šentjur je primeren večji proizvajalec za soproizvodnjo toplotne in električne energije samo

en proizvajalec Energoles Bohor d.o.o., kateri ima tudi že instalirano soproizvodnje toplotne in

električne energije. Ostali možni proizvajalci soproizvodnje toplotne in električne energije so vsi večji

porabniki kateri so predstavljeni v poglavju večji porabniki.

7.5. ELEKTRIČNA ENERGIJA

Oskrba z električno energijo v Občini Šentjur organizacijsko spada pod podjetje Elektro Celje, podjetje

za distribucijo električne energije, d. d..

SN omrežje Občine Šentjur se pretežno napaja iz RTP Šentjur 110/20 kV, ki ima vgrajena

transformatorja moči 2×20MVA. V obratovanju je en transformator 110/20 kV moči 20 MVA. RTP

Šentjur 110/20 kV je vključena v 110 kV zanko Podlog-Cirkovce in ima možnost dvostranskega

napajanja.


39

Napajanje območja Občine Šentjur z el. energijo poteka preko 208 transformatorskih postaj 20/0.4

kV. SN omrežje na predmetnem področju ima možnost rezervnega napajanja.

SN omrežje obsega: 24.037 km kablovodov in 206.064 km nadzemnih vodov.

Tabela 27: Transformatorske postaje v občini Šentjur

Naziv Vrsta TP Pnaz [kVA] Leto izgradnje

TP FURNIRNICA: TUJA 210 KABELSKA MONT.BETONSKA 0,630 1982

TP BOHOR KOTLARNA: TUJA 215 KABELSKA V STAVBI 1,000 2004

KRIVICA JAMBORSKA ŽELEZNA 0,05 1974

TP HRUŠEVEC ŠOLA: 272 KABELSKA MONT.BETONSKA 0,630 1979

TP BLAGOVNA NASELJE: TUJA 212 KABELSKA MONT.PLOČEVINASTA 250 2005

TP BENCINSKI SERVIS: 224 KABELSKA MONT.BETONSKA 0,250 1995

TP SP.NOVA VAS: 335 KABELSKA MONT.BETONSKA 0,400 2007

TP VIDN: 509 JAMBORSKA ŽELEZNA 0,050 2007

TP SP.ŠENTJANŽ: 328 JAMBORSKA BETONSKA 0,100 2005

TP ŠENTJUR PETROL: 339 KABELSKA MONT.BETONSKA 0,400 2008

TP SP.TRATNA: 327 JAMBORSKA BETONSKA 0,160 2004

TP DRAMLJE NASELJE: 291 JAMBORSKA ALUMINIJASTA 0,100 1983

TP SVETELKA: 250 JAMBORSKA BETONSKA 0,100 1975

TP JARMOVEC: 276 JAMBORSKA ALUMINIJASTA 0,100 1981

TP MARIJA DOBJE: 463 JAMBORSKA ALUMINIJASTA 0,160 1980

TP DRAMLJE: 210 ZIDANA STOLPNA 0,160 1954

TP TISOVA: 255 JAMBORSKA BETONSKA 0,050 2002

TP VODULE: 281 JAMBORSKA ALUMINIJASTA 0,100 1981

TP GRUŠCE: 305 JAMBORSKA BETONSKA 0,100 1990

TP PLETOVARJE: 221 JAMBORSKA BETONSKA 0,160 1986

TP LUTERJE: 220 ZIDANA STOLPNA 0,100 1959

TP BLAGOVNA JEZERO: 277 JAMBORSKA ALUMINIJASTA 0,250 1981

TP AVTOCESTA DRAMLJE: 260 JAMBORSKA ALUMINIJASTA 0,100 1976

TP RAZBOR: 296 JAMBORSKA BETONSKA 0,100 1986

TP PROSENIŠKO: 280 JAMBORSKA ALUMINIJASTA 0,100 1981

TP BLAGOVNA: 229 ZIDANA STOLPNA 0,160 1954

TP SELE: 209 ZIDANA STOLPNA 0,250 1954

TP ROZALIJA: 251 JAMBORSKA BETONSKA 0,100 1975

TP REPNO: 285 JAMBORSKA ALUMINIJASTA 0,100 1982

TP TIČEVO: 262 JAMBORSKA BETONSKA 0,250 1998

TP LOKARJE: 301 JAMBORSKA BETONSKA 0,160 1989

TP KAMENO: 279 JAMBORSKA ALUMINIJASTA 0,100 1981

TP GRABEN: 228 JAMBORSKA BETONSKA 0,100 1995

TP BOTRIČNICA: 217 ZIDANA STOLPNA 0,100 1958

TP ŠENTJUR TRG: 208 ZIDANA STOLPNA 0,400 1964

TP NJIVICE: 226 JAMBORSKA BETONSKA 0,100 1997

TP SP.LOKARJE: 302 JAMBORSKA BETONSKA 0,050 1989

TP OBRTNIKI: 242 KABELSKA MONT.BETONSKA 0,400 1999

TP JAKOB: 215 ZIDANA STOLPNA 0,100 1957

TP ČRNOLICA NASELJE: 274 JAMBORSKA ALUMINIJASTA 0,160 1980

TP SLIVNICA: 213 ZIDANA STOLPNA 0,100 1955

TP ČEČEVA: 318 KABELSKA MONT.BETONSKA 0,250 1999

TP SOSESKA 5: 230 KABELSKA MONT.BETONSKA 0,400 1999

TP GROBELNO: 225 JAMBORSKA ŽELEZNA 0,250 1968

TP RIFNIK: 243 JAMBORSKA ŽELEZNA 0,160 1972

TP ČRNOLICA VAS: 273 JAMBORSKA ALUMINIJASTA 0,160 1980

TP NOVA VAS: 222 ZIDANA STOLPNA 0,250 1960

TP PODGAJ: 231 JAMBORSKA BETONSKA 0,160 1969


40


TP ŠENTJANŽ: 261 JAMBORSKA ALUMINIJASTA 0,100 1977

TP ŠENTJUR: 202 ZIDANA STOLPNA 0,400 1927

TP HOTUNJE: 236 JAMBORSKA BETONSKA 0,160 1970

TP ŽEL.POSTAJA PONIKVA: 286 JAMBORSKA BETONSKA 0,160 1991

TP ŠENTJUR BLOKI: 244 KABELSKA ZIDANA 0,400 1972

TP PODGRAD: 235 JAMBORSKA ALUMINIJASTA 0,100 1970

TP PONIKVA: 207 ZIDANA STOLPNA 0,400 1952

TP OKROG: 232 JAMBORSKA BETONSKA 0,160 1969

TP ZIDANŠKOVA: 275 KABELSKA MONT.BETONSKA 0,630 1980

TP STADION ŠENTJUR: 256 KABELSKA MONT.BETONSKA 0,250 1976

TP PEŠNICA: 257 JAMBORSKA ALUMINIJASTA 0,250 1976

TP LIPICA: 288 JAMBORSKA ALUMINIJASTA 0,100 1983

TP CENTER ŠENTJUR: 264 KABELSKA MONT.BETONSKA 0,630 1978

TP KLADJE: 271 KABELSKA MONT.BETONSKA 0,250 1979

TP SLOM: 211 ZIDANA STOLPNA 0,400 1954

TP PREŠI: 254 JAMBORSKA BETONSKA 0,100 1979

TP VINCE: 266 JAMBORSKA LESENA 0,050 1979

TP MOČNIK: 283 JAMBORSKA ALUMINIJASTA 0,160 1982

TP VETERINARSKA: 239 JAMBORSKA ŽELEZNA 0,160 1971

TP PODGORJE: 223 JAMBORSKA ŽELEZNA 0,160 1963

TP PODLEŠJE: 293 JAMBORSKA BETONSKA 0,050 1985

TP VODRUŽ: 278 JAMBORSKA ALUMINIJASTA 0,100 1981

TP BEZOVJE: 268 JAMBORSKA ALUMINIJASTA 0,100 1979

TP ZAGAJ: 284 JAMBORSKA ALUMINIJASTA 0,160 1982

TP KRAJNI DOL: 294 JAMBORSKA BETONSKA 0,050 1985

TP ŠEDINA: 237 JAMBORSKA LESENA 0,100 1971

TP VRH PRI GROBELNEM: 258 JAMBORSKA LESENA 0,050 1977

TP ZG.SVETELKA: 218 JAMBORSKA BETONSKA 0,100 1993

TP GABER: 292 JAMBORSKA ALUMINIJASTA 0,100 1984

TP KRAJNČICA: 253 JAMBORSKA BETONSKA 0,050 1976

TP GORIČICA: 308 JAMBORSKA BETONSKA 0,100 1991

TP ZG.VRBNO: 297 JAMBORSKA BETONSKA 0,100 1986

TP TRNOVEC: 246 JAMBORSKA BETONSKA 0,050 2002

TP KALOBJE: 303 JAMBORSKA BETONSKA 0,100 1989

TP TRNOVEC NASELJE: 203 JAMBORSKA BETONSKA 0,250 1991

TP SLEMENE: 282 JAMBORSKA ALUMINIJASTA 0,160 1981

TP PARIDOL: 313 JAMBORSKA BETONSKA 0,050 1997

TP ZG.SELCE: 227 JAMBORSKA BETONSKA 0,050 1995

TP ZG.DRAMLJE: 311 JAMBORSKA BETONSKA 0,035 1997

TP BELA GORA: 310 JAMBORSKA BETONSKA 0,035 1996

TP GORA: 219 JAMBORSKA BETONSKA 0,100 1959

TP PREDOR PLETOVARJE: 259 ZIDANA STOLPNA 0,400 1976

TP PRIMOŽ: 289 JAMBORSKA ALUMINIJASTA 0,160 1983

TP SRŽEVICA: 247 JAMBORSKA BETONSKA 0,160 1973

TP LOKA PRI ŽUSMU: 281 ZIDANA STOLPNA 0,100 1956

TP AERO LOKA PRI ŽUSMU: TUJA 280 JAMBORSKA ALUMINIJASTA 0,160 1980

TP HRASTJE: 289 JAMBORSKA BETONSKA 0,100 1987

TP LUČOVEC: 232 JAMBORSKA BETONSKA 0,100 1988

TP DOLGA GORA: 233 JAMBORSKA BETONSKA 0,100 1968

TP POLŽANSKA GORCA: 230 ZIDANA STOLPNA 0,100 1961

TP SETLIKA: 288 JAMBORSKA BETONSKA 0,035 1998

TP SP.PONIKVA: 299 JAMBORSKA ALUMINIJASTA 0,160 1989

TP JAZBINE: 306 JAMBORSKA BETONSKA 0,100 1990

TP ZG.PLETOVARJE: 307 JAMBORSKA BETONSKA 0,050 1991

TP DOM UPOKOJENCEV: 316 KABELSKA MONT.BETONSKA 0,630 1998

TP DOBOVEC: 309 JAMBORSKA BETONSKA 0,050 1991

TP VRBNO: 205 ZIDANA STOLPNA 0,250 1934


41


TP VEZOVJE: 248 JAMBORSKA ŽELEZNA 0,100 1973

TP ARTNAK: 290 JAMBORSKA BETONSKA 0,035 1997

TP KOŠNICA: 292 JAMBORSKA BETONSKA 0,050 1998

TP GORICA ŠOLA: 267 JAMBORSKA ALUMINIJASTA 0,160 1979

TP GORICA: 245 JAMBORSKA ŽELEZNA 0,160 1972

TP GORICA NASELJE: 269 JAMBORSKA ALUMINIJASTA 0,100 1979

TP BUKOVJE: 241 JAMBORSKA BETONSKA 0,100 1973

TP VODUCE: 240 JAMBORSKA ŽELEZNA 0,050 1972

TP RAKITOVEC: 298 JAMBORSKA BETONSKA 0,160 1989

TP TRATNA: 212 JAMBORSKA ŽELEZNA 0,050 1974

TP JAVORJE: 263 JAMBORSKA ŽELEZNA 0,100 1978

TP TRATNA PREGRADA: 252 JAMBORSKA BETONSKA 0,160 1985

TP STOPA: 204 JAMBORSKA BETONSKA 0,100 1992

TP RUDNICA: 284 JAMBORSKA BETONSKA 0,100 2002

TP ŽUSEM: 282 JAMBORSKA BETONSKA 0,100 1986

TP ZG.ŽUSEM: 287 JAMBORSKA BETONSKA 0,050 1998

TP SP.ŽUSEM: 285 JAMBORSKA BETONSKA 0,100 1988

TP ZAVREČNICA: 283 JAMBORSKA BETONSKA 0,035 1998

TP BLAGOVNA GRAD: 319 JAMBORSKA BETONSKA 0,100 2000

TP JAGER HRAST: 320 JAMBORSKA BETONSKA 0,160 2000

TP BREZJE: 290 JAMBORSKA ALUMINIJASTA 0,160 1983

TP ZG.GRUŠCE: 314 JAMBORSKA BETONSKA 0,035 1997

TP OBRTNA CONA HRUŠEVEC: 317 KABELSKA MONT.BETONSKA 0,630 1998

TP MERNIKOV HRIB: 321 JAMBORSKA BETONSKA 0,050 2001

TP OKLJUKE: 335 JAMBORSKA BETONSKA 0,050 2001

TP DOBRINA: 286 JAMBORSKA BETONSKA 0,100 2001

TP VRESJE: 334 JAMBORSKA BETONSKA 0,050 2001

TP ROVIŠE: 324 JAMBORSKA BETONSKA 0,035 2001

TP PRELAZ GROBELNO: 295 JAMBORSKA ALUMINIJASTA 0,100 1986

TP TRATNA JEZERO: 323 JAMBORSKA BETONSKA 0,050 2002

TP DOLE: 326 KABELSKA MONT.PLOČEVINASTA 0,100 2003

TP SP.DRAMLJE: 334 KABELSKA MONT.BETONSKA 0,160 2006

TP NA LIVADI: 330 KABELSKA MONT.BETONSKA 0,400 2006

TP ZG.VODULE: 332 KABELSKA MONT.PLOČEVINASTA 0,050 2006

TP ZG.ČRNOLICA: 331 KABELSKA MONT.PLOČEVINASTA 0,100 2006

TP GRADIŠČE: 333 KABELSKA MONT.PLOČEVINASTA 0,100 2006

TP STOPČE: 206 ZIDANA STOLPNA 0,250 1952

TP HRUŠEVEC: 233 JAMBORSKA ŽELEZNA 0,100 1969

TP ŠIBENIK: 270 JAMBORSKA ALUMINIJASTA 0,160 1979

TP KMETIJSKA ŠOLA: 214 ZIDANA STOLPNA 0,160 1956

TP OSREDEK: 312 JAMBORSKA BETONSKA 0,100 1997

TP LIPOGLAV: 234 JAMBORSKA BETONSKA 0,100 1995

TP HRASTJE VODOVOD: 291 JAMBORSKA BETONSKA 0,100 1998

TP JEČOVO: 325 JAMBORSKA BETONSKA 0,050 2001

TP SP.STOPČE: 337 KABELSKA MONT.BETONSKA 0,250 2007

TP ALPOS OPREMA NADOMEST.: TUJA 209 KABELSKA V STAVBI 1,000;1,000 1982

TP ŽIČNA: TUJA 204 KABELSKA V STAVBI 0,400 1965

TP FARMA SLIVNICA: TUJA 206 JAMBORSKA ŽELEZNA 0,250 1974

TP LIP: TUJA 201 ZIDANA STOLPNA 0,250;0,250 1954

TP ALPOS: TUJA 203 KABELSKA V STAVBI 0,400;0,400 1963

TP KLAVNICA: TUJA 205 KABELSKA V STAVBI 0,400 1987

TP ALPOS STORITVE: TUJA 211 KABELSKA MONT.BETONSKA 2003

TP O.C.BOHOR 1: 338 KABELSKA MONT.BETONSKA 0,250 2008

TP LIPOVEC: 322 JAMBORSKA BETONSKA 0,050 2002

TP ZG.DROBINSKO: 315 JAMBORSKA LESENA 0,035 1997

TP O.C.BOHOR 2: 340 KABELSKA MONT.BETONSKA 0,250 2008

TP ŽAGALNICA: TUJA 208 KABELSKA V STAVBI 0,630 1976


42


TP AVTOBUSNA POSTAJA: 216 KABELSKA MONT.BETONSKA 0,630 1993

TP ZDRAVSTVENI DOM: 265 KABELSKA MONT.BETONSKA 0,630 1987

TP ALPOS CEVARNA: TUJA 202 KABELSKA V STAVBI 1,0;1,0;1,0;1,0 1975

TP LJUBLJANSKA CESTA: 304 KABELSKA MONT.BETONSKA 0,400 1990

TP OSLEŠICA: 356 JAMBORSKA BETONSKA 0,050 2008

TP POD RIFNIKOM : 341 KABELSKA MONT.BETONSKA 0,250 2009

TP GLAŽUTA: 279 KABELSKA MONT.BETONSKA 0,160 1995

TP ZG.LUTERJE: 329 JAMBORSKA BETONSKA 0,050 2005

VEJICE JAMBORSKA LESENA 0,035 1998

ZGORNJI ŽEGAR JAMBORSKA ALUMINIJASTA 0,05 1990

KOŠNICA JAMBORSKA BETONSKA 0,05 1990

RP PLANINA KABELSKA MONT.BETONSKA 0,05 2002

PLANINA TRG KABELSKA MONT.BETONSKA 0,25 2006

PLANINA ŠOLA KABELSKA MONT.BETONSKA 0,25 1980

GOLOBINJEK JAMBORSKA BETONSKA 0,05 1985

MANGA JAMBORSKA ALUMINIJASTA 0,1 1985

PLANINA ZIDANA STOLPNA 0,16 1952

PLANINSKA VAS JAMBORSKA ŽELEZNA 0,1 1963

MONTPREIS(TUJ) KABELSKA MONT.BETONSKA 0,16 1998

TAJHTE JAMBORSKA ŽELEZNA 0,05 1969

PREVORSKO DOBJE JAMBORSKA ALUMINIJASTA 0,05 1975

PREVORJE ZIDANA STOLPNA 0,16 1953

DRSTVEN JAMBORSKA ŽELEZNA 0,05 1973

DOROPOLJE JAMBORSKA ŽELEZNA 0,1 1971

FUŽINE JAMBORSKA BETONSKA 0,1 1997

STARA ŽAGA JAMBORSKA ALUMINIJASTA 0,1 1978

BRDO JAMBORSKA ŽELEZNA 0,16 1981

JELCE JAMBORSKA ALUMINIJASTA 0,16 1981

ŽEGAR JAMBORSKA ŽELEZNA 0,05 1969

VISOČE JAMBORSKA BETONSKA 0,05 1993

ŠENTVID ZIDANA STOLPNA 0,05 1952

LOKE JAMBORSKA BETONSKA 0,05 1994

MIKLAVŽ KABELSKA MONT.BETONSKA 0,63 1998

PARIDOL JAMBORSKA ALUMINIJASTA 0,1 1981

HRUŠOVJE JAMBORSKA BETONSKA 0,05 1987

PREVORSKA VAS JAMBORSKA BETONSKA 0,1 1995

TAJFUN: 64(TUJ) KABELSKA MONT.BETONSKA 0,630 1980

PODPEČ JAMBORSKA ALUMINIJASTA 0,1 1997

TP LAZE: 249 JAMBORSKA ŽELEZNA 0,100 1973

TP SP.OSTROŽNO: 342 KABELSKA MONT.PLOČEVINASTA 0,050 2009

TP SP.VEZOVJE: 336 JAMBORSKA ŽELEZNA 0,050 2007

PODLOG BOHOR KABELSKA MONT.PLOČEVINASTA 0,01 2009

TP RAZBOR REZAR: 344 KABELSKA MONT.PLOČEVINASTA 0,100 2010

TP PONIKVA SADJARSTVO: TUJA 213 KABELSKA MONT.BETONSKA 0,630 2006

TP C.Č.N.ŠENTJUR: TUJA 207 KABELSKA MONT.BETONSKA 2010

TP SONČNA ELEKTRARNA BAH: TUJA 111 KABELSKA MONT.BETONSKA 0,630 2010


43

Slika 10: SN napajalna mreža v občini Šentjur


44

8. OPREDELITEV ŠIBKIH TOČK

Na podlagi analize podatkov o oskrbi in rabi energije, porabe energije po posameznih področjih in

oskrbi z energijo iz posameznih virov so v nadaljevanju opredeljene šibke točke oskrbe in rabe

energije v Občini Šentjur. Šibke točke so opredeljene s kazalniki odmikov trenutnega stanja od

želenega oziroma pričakovanega stanja.

SPLOŠNE ŠIBKE TOČKE V OBČINI ŠENTJUR:

odsotnost vzpostavljene baze energijskih podatkov;

omejitve povezane z varovanjem narave, ki predstavljajo omejitve pri rabi prostora za

energetske namene;

veliko število individualnih kurišč;

občina je zelo poraščena z gozdovi in ima velik lesni potencial. Zato v občini ogrevanje

temelji na uporabi in izkoriščanju lesne mase. Vendar do sedaj v občini ni bilo

sistematičnih dejavnosti za večjo rabo obnovljivih energetskih virov. Ostalo koriščenje

lesne biomase poteka preko individualnih proizvajalcev (kmetov) in GG;

iz analize ugotavljamo zelo velik delež rabe lesne biomase, ki pa se izgoreva v zastarelih

pečeh z majhnim izkoristkom. V strnjenih naseljih z nekaj večjimi porabniki pa je smiselno

razmišljati tudi o daljinskem ogrevanju na lesno biomaso (mikrosistemi).

8.1. STANOVANJA

SPLOŠNE ŠIBKE TOČKE V INDIVIDUALNIH STANOVANJIH:

velik delež individualnih centralnih ali etažnih kurilnih naprav,

slab nadzor in vzdrževanje individualnih kurilnih naprav,

starejše kurilne naprave: manjši izkoristek in večje emisije,

velik delež uporabe kurilnega olja za ogrevanje,

stare stavbe – izguba toplote (ovoj, okna),

slaba informiranost prebivalcev o možnosti OVE in URE,

slab izkoristek OVE (razen lesne biomase).


45

8.2. JAVNE STAVBE

V vrtcih in osnovnih šolah je potrebno zagotavljati nemoteno ogrevanje prostorov z višjo

temperaturo, kot je potrebna za ogrevanje prostorov, kjer se večinoma zadržujejo odrasle osebe. Na

vse javne zgradbe so bili poslani vprašalniki o energetski rabi energije, vzpostavljeno je bilo tudi

energetsko knjigovodstvo za 16 zgradb v Občini Šentjur.

SPLOŠNE ŠIBKE TOČKE V JAVNIH STAVBAH:

slaba informiranost uporabnikov o možnosti URE,

dotrajano stavbno pohištvo,

dotrajana strešna kritina,

ogrevalna telesa starejšega datuma in ponekod brez termostatskih ventilov ,

energetsko neučinkovita razsvetljava,

ni izvedenih energetskih pregledov v vseh stavbah,

slaba izolacija ovaja zgradbe,

ni prisotne uporabe OVE,

ponekod zastareli sistemi za ogrevanje.


46

Tabela 28: Šibke točke javnih zgradb

Št. Objekt Šibke točke v posameznih zgradbah Slika zgradbe Termovizijski posnetek ovoja zgradbe

1 OŠ Franja Malgaja

Slaba izolacija ovoja zgradbe, dotrajana strešna kritina, dotrajano stavbno pohištvo, starejša ogrevalna telesa in brez termostatskih ventilov, energetsko neučinkovita razsvetljava

2 POŠ in vrtec Blagovna

Dotrajana strešna kritina, ponekod dotrajano stavbno pohištvo, ponekod radiatorji brez termostatskih ventilov, energetsko neučinkovita razsvetljava


47

3 POŠ Kalobje

Slaba izolacija ovoja zgradbe, dotrajana strešna kritina, dotrajano stavbno pohištvo, ogrevalna telesa starejšega datuma in brez termostatskih ventilov, energetsko neučinkovita razsvetljava

4 OŠ Slivnica pri Celju

Slaba izolacija ovoja zgradbe, dotrajana strešna kritina, ogrevalna telesa starejšega datuma in brez termostatskih ventilov, energetsko neučinkovita razsvetljava

5 POŠ in vrtec Prevorje Na objektu ni ocenjenih večjih energetskih potencialov


48

6 POŠ in vrtec Loka pri Žusmu

Slaba izolacija ovoja zgradbe, ponekod dotrajano stavbno pohištvo, radiatorji brez termostatskih ventilov, energetsko neučinkovita razsvetljava

7 OŠ in vrtec Dramlje


8 OŠ in vrtec Blaža Kocena

Ponikva Na objektu ni ocenjenih večjih energetsko varčevalnih potencialov


49

9 OŠ Planina pri Sevnici

Slaba izolacija ovoja zgradbe, dotrajana strešna kritina, ogrevalna telesa starejšega datuma in brez termostatskih ventilov, energetsko neučinkovita razsvetljava

10 OŠ in vrtec Hruševec Dotrajano stavbno pohištvo, ponekod ogrevalna telesa brez termostatskih ventilov

11 Vrtec Šentjur enota Center



50

12 Vrtec Šentjur enota Pešnica


13 Vrtec Šentjur enota Slivnica


14 Vrtec Šentjur enota Planina



51

15 Šolski center Šentjur Ogrevalna telesa starejšega datuma in brez termostatskih ventilov, energetsko neučinkovita razsvetljava

Zaradi vremenski razmer termovizijskih posnetkov ni bilo možno opraviti.

16 Glasbena šola skladateljev

Ipavcev


17 Kulturni center Gustav



52

18 Občina Šentjur

Slaba izolacija ovoja zgradbe, ponekod ogrevalna telesa starejšega datuma in brez termostatskih ventilov, energetsko neučinkovita razsvetljava


19 Dom starejših občanov

Šentjur Slaba izolacija ovoja zgradbe.



53

8.3. INDUSTRIJA

ŠIBKE TOČKE V INDUSTRIJI:

ni izvedenih energetskih pregledov podjetij,

slaba osveščenost gospodarskih subjektov o OVE in URE,

ni izvedenih študij izvedljivosti alternativnih sistemov ogrevanja, optimizacije proizvodnih

sistemov.

V spodnji tabeli so prikazane šibke točke po posameznih področjih.

Tabela 29: Šibke točke po posameznih področjih

PODROČJE ŠIBKE TOČKE

slab izkoristek sončne energije,

premalo aktivnosti na področju promocije OVE in URE,

velika količina porabe kurilnega olja,

SPLOŠNO ponekod stari sistemi ogrevanja,

stare stavbe – odsotnost toplotne izolacije,

odsotnost vzpostavljene baze energijskih podatkov,

omejitve povezane z varovanjem narave, ki predstavljajo omejitve pri rabi

prostora za energetske namene,

individualna kurišča,

slaba zastopanost OVE,

slab nadzor in vzdrževanje individualnih kurilnih naprav,

INDVIDUALNA starejše kurilne naprave: manjši izkoristek in večje emisije,

STANOVANJA velik delež uporabe kurilnega olja za ogrevanje,

stare stavbe – izguba toplote (ovoj, okna),

slaba informiranost prebivalcev o možnosti OVE in URE,

slab izkoristek OVE (razen lesne biomase),

slaba informiranost uporabnikov o možnosti URE,

dotrajano stavbno pohištvo,

JAVNE

ZGRADBE

ogrevalna telesa starejšega datuma in ponekod brez termostatskih

ventilov,

energetsko neučinkovita razsvetljava,

ni izvedenih energetskih pregledov v vseh stavbah,

slaba izolacija ovaja zgradbe,

ni prisotne uporabe OVE,

ponekod zastareli sistemi za ogrevanje,

ni izvedenih energetskih pregledov podjetij,

INDUSTRIJA slaba osveščenost gospodarskih subjektov o OVE in URE,

ni izvedenih študij izvedljivosti alternativnih sistemov ogrevanja,

optimizacije proizvodnih sistemov,

prevelik delež ELKO v ogrevalnih sistemih,

prevelika poraba energije v tehnoloških postopkih.


54

12. PRIHODNJA OSKRBA IN RABA ENERGIJE

Na podlagi analize obstoječega stanja je ugotovljeno, da se v občini letno porabi 38 % kurilnega olja, ki v

strukturi energentov zaseda drugo mesto za uporabo lesa in lesnih ostankov z 42 %. V občini je razširjena tudi

uporaba zemeljskega plina, ki predstavlja 16 % skupne rabe energije vseh porabnikov. Manjšo porabo

predstavljajo še premog (2 %), UNP (1 %) in elektrika (1 %).

V Občini Šentjur se na osnovi porabljenih energentov letno proizvede okoli 96.231 MWh toplotne

energije. Analiza je pokazala, da obrtno - industrijske dejavnosti porabijo 13 % energije za

ogrevanje, javne stavbe 5 % in stanovanjske stavbe ter individualne hiše 79 % končne energije v

občini porabljene za ogrevanje.

Fosilna goriva

Oskrba s fosilnimi gorivi naj bi po zagotovilih strokovnjakov in državnih funkcionarjev v naslednjih nekaj letih

ne predstavljala nobenih problemov. Vendar pa se zaloge teh goriv zmanjšujejo kar bo vplivalo na preskrbo v

naslednjih 30 – 50 letih. Zato je nujno preiti na obnovljive vire energije kot so sončna energija, energija iz

lesne biomase, energija vode in vetra ter geotermalna energija. Skupna poraba fosilnih goriv v Občini Šentjur

znaša 54.645 MWH od tega porabijo gospodinjstva 38.128 MWh (70 %), industrija 11.912 MWh (22 %) in

javne zgradbe 4.605 MWh (8 %). Oskrba fosilnih goriv v Občini Šentjur v prihodnosti naj ne bi bila motena.

Električna energija

Oskrba z električno energijo v prihodnosti naj ne bi bila problematična in motena.

Za izboljšanje kakovosti el. napetosti je na predmetnem območju do leta 2015 predvidena izgradnja

2 transformatorskih postaj 20/0.4 kV (TP Sv. Uršula, TP Gorica Urban) in 1.21 km SN kablovodov.

Za izboljšanje zanesljivosti napajanja so do leta 2015 predvidene naslednje SN povezave na 20 kV v

dolžini 3.52 km:

DV 20 kV TP Osredek- TP Stopija,

KB 20 kV TP Zidanškova – TP Pešnica,

KB 20 kV TP Lipoglav-TP Tičevo.

Izgradnja ali rekonstrukcija transformatorskih postaj in NN omrežja se izvaja zaradi slabih

napetostnih razmer ali predvidenega povečanja odjema el. energije.

Razvoj SN omrežja in pripadajočih RTP 110/20 kV je obdelan v študiji REDOS 2035 št. 1852/6,

Rogaška-Šentjur-Vojnik, 2008. V študiji so bile upoštevane ankete večjih porabnikov in posameznih

občin. Študija se obnavlja vsakih 5 let.

Zemeljski plin

Pri oskrbi z zemeljskim plinom so individualni potrošniki preko hišnega priključka priključeni na sekundarni


55

razvod plinovodnega omrežja, ki ga zgradi distributer plina. Oskrba z zemeljskim plinom v prihodnosti naj ne

bi bila problematična.

Možnosti novogradenj

Iz razvojnega programa občine so razvidne gradnje novih infrastruktur, širjenje gospodarskih con, gradnja

posameznih gospodarskih objektov in prav tako se v prihodnje predvideva gradnja novih individualnih hiš.

Skladno s tem se bodo v prihodnje v občini povečale potrebe po toplotni in električni energiji.

V prihodnosti se v občini Šentjur predvidevajo naslednja območja novogradenj:

Slika 11: Turistično zdravilišče Dobrina

Slika 12: Obrtna cona Dramlje


56

Slika 13: Stanovanjska cona Loka pri Žusmu

Slika 14: Industrijska cona Šentjur Jug

Iz zbranih podatkov o dosedanjih izdanih gradbenih dovoljenjih v občini (cca. 10 letno), lahko

predposatvaljamo, da se bo v naslednjih 10 letih število hiš povečalo za cca. 100. Posledično temu se bo

povečala poraba energentov za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode.

predvideno št.

stanovanjskih

enot

ocenjena površina

ogrevanih

prostorov (m2)

ocenjena potrebna

toplotna energija2

(MWh/leto)

potrebna toplotna

energija iz OVE (25%)

(MWh/leto)

ocenjena potrebna

električna energija3

(MWh/leto)

100 15.000 750 188 370

Potrebno je določiti območja na katerih naj bi imeli v prihodnje prednost daljinsko ogrevanje in preveriti

možnost izgradnje plinovoda. Za vse objekte, ki se nahajajo izven območja daljinskega ogrevanja je potrebno

predvideti izrabo lesne biomase oziroma preveriti možnost izgradnje mikro sistemov z biomaso.

2 Potrebna toplotna energija je ocenjena na 50 kWh/m

2, ki je računsko ocenjena glede na PURES.

3 Raba električne energije je ocenjena glede na dejavnost v novih objektih in rabo električne energije v

preteklih letih, v obstoječih objektih s podobno dejavnostjo.


57

Splošni pogoji za stavbe, katere bodo pridobivale gradbeno dovoljenje po 1.7.2010

Zagotavljanje 25% oskrbe iz obnovljivih virov

V skladu z 16. členom Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah morajo novogradnje zagotavljati najmanj

25% moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo pitno vodo, z obnovljivimi viri energije, in sicer z aktivno

uporabo enega ali več virov v lastnih napravah, ki jih predstavljajo: toplota okolja, sončno obsevanje,

biomasa, geotermalna energija in energija vetra, ali predviden priključek na naprave za pridobivanje toplote

ali hlada iz obnovljivih virov energije zunaj stavbe.

Energijska učinkovitost stavbe je dosežena tudi, če je delež končne energije za ogrevanje in hlajenje stavbe ter

pripravo tople vode pridobljen na enega od naslednjih načinov:

najmanj 25 odstotkov iz sončnega obsevanja,

najmanj 30 odstotkov iz plinaste biomase,

najmanj 50 odstotkov iz trdne biomase,

najmanj 70 odstotkov iz geotermalne energije,

najmanj 50 odstotkov iz toplote okolja,

najmanj 50 odstotkov iz naprav SPTE z visokim izkoristkom v skladu s predpisom, ki ureja podpore

električni energiji, proizvedeni v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom,

je stavba najmanj 50 odstotkov oskrbovana iz sistema energijsko učinkovitega daljinskega ogrevanja

oziroma hlajenja.

Pravilnik je v celoti v veljavi od 1.7.2010.

Občina mora pri sprejemanju prostorskih aktov upoštevati zgoraj navedena določila v tem smislu da bodo

območja, ki jih pokrivajo posamezni prostorski akti, omogočala izkoriščanje obnovljivih virov v takšni meri, da

bodo investitorji dosegali pogoje pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah.

12.1. PREDVIDEVANJA O CENAH ENERGENTOV

Ko se odločamo, kateri energent bomo uporabili za ogrevanje ali za druge namene, moramo

upoštevati tudi globalne trende pridobivanja in rabe energije. V njih se namreč odražajo cene teh

energentov, ki vplivajo na individualne in poslovne energetske odločitve. Na cene energentov

vplivajo številni faktorji, kot so: razpoložljivost energenta, obdavčitve, subvencije itd. Ti faktorji

bodo v prihodnosti delovali v smeri povečevanja cen fosilnih goriv in energije, ki je proizvedena iz

fosilnih goriv.

12.1.1. CENA NAFTE IN PLINA

Nafta je omejen energijski vir. Po novi ameriški uradni oceni je preostalih zalog še dobrih 2.000 mrd

sodov (272 mrd t), po prejšnjih ocenah pa je neizrabljenih zalog še 1.000 do 1.200 mrd sodov (136

do 153 mrd t). Izraženo v letih sedanje porabe (zaloge proti sedanji porabi), upoštevajoč sedanjo

porabo okoli 3,5 mrd ton letno, po nižji oceni zaloge zadoščajo še za 35 do 43 let, po višji oceni pa

za 77 let.


58

Vprašanje izčrpanosti zaloge nafte ni samo, kdaj bo dokončno zmanjkalo zalog nafte, ampak kdaj ne

bo več možno povečati pridobivanja skladno s povpraševanjem. Vir: http://www.ljudomila.org/sef/stara/tmnafta.htm

Cene fosilnih goriv se ne bodo povečevale samo zaradi omejenih količin nafte, ampak tudi zaradi

dodatnih obremenitev, ki bodo izhajale iz taks (emisijske zahteve) zaradi obremenjevanja okolja.

12.1.2. CENA ELKO

V občini Šentjur je poraba kurilnega olja zelo velika v primerjavi z ostalimi energenti. Glede na trenutni trend

cen energentov ni pričakovati bistvenega zmanjšanja porabe.

Preskrba s kurilnim oljem ni problematična. Glavni distributer je Petrol d.d..

Slika 15: Gibanje maloprodajne cene kurilnega olja v RS od leta 2002 do 2009

12.1.3. CENE ELEKTRIČNE ENERGIJE

Električna energija predstavlja naraščajoč delež končne energetske potrošnje v vseh državah EU, in

sicer tako zaradi večjega števila električnih naprav v sektorju storitev ter v gospodinjskem sektorju

kot tudi zaradi industrijskih proizvodnih procesov, ki temeljijo na porabi električne energije.

Električno energijo proizvajajo iz drugih goriv, pri čemer je poraba ene enote električne energije

vezana na rabo dveh ali treh enot drugega vira energije. Rast porabe električne energije bo imela za

posledico nesorazmerno večji pritisk na okolje, predvsem na področju emisij ogljikovega dioksida,

razen v primeru, če se bo električna energija proizvajala z nizko emisijskimi tehnologijami. Poraba

električne energije za ogrevanje je izredno neučinkovita raba izvornega vira energije. Na Danskem

Sklad za varčevanje z električno energijo omogoča vladi dodeljevanje subvencij v primeru prehoda

pri ogrevanju stanovanja z električno energijo na javno ogrevanje ali ogrevanje z zemeljskim

http://www.ljudomila.org/sef/stara/tmnafta.htm


59

plinom. Podjetja, ki prodajajo zemeljski plin, pa spodbujajo kupce, da namesto električne energije

za kuhanje raje izberejo plin, pri čemer vsak nov priključek vlada podpre s subvencijo. Vir: Energija in okolje v EU, Evropska agencija za okolje, 2002

Poraba električne energije v EU stalno narašča. Pričakuje se, da se bo ta trend nadaljeval tudi v

prihodnje. V proizvodnji električne energije še vedno prevladujejo fosilna goriva in jedrska energija.

Pričakuje se povečana proizvodnja električne energije iz fosilnih goriv, počasna rast proizvodnje

električne energije iz obnovljivih virov energije in zmanjšanje proizvodnje električne energije iz

jedrskih goriv zaradi prenehanja obratovanja jedrskih elektrarn. Vsi ti dejavniki bodo po

predvidevanjih vodili k povečanju emisij ogljikovega dioksida. Vir: Energija in okolje v EU, Evropska agencija za okolje, 2002

Električna energija je izredno drag način ogrevanja, tako z vidika posameznika kot tudi z

nacionalnega vidika. Države EU na različne načine poskušajo zmanjševati stalno rastočo porabo

električne energije. Veliko držav ne more zadovoljiti povpraševanja po električni energiji in je zato

uvoz neizbežen. Ker fosilna goriva zagotavljajo več kot polovico električne energije EU, bi bilo

potrebno zvišati cene ob upoštevanju eksternih stroškov proizvodnje električne energije. V

prihodnosti lahko pričakujemo rast cen električne energije zaradi hitro rastoče potrošnje električne

energije in dolgoročnega pomanjkanja proizvodnih kapacitet, zaradi dejstva, da se veliko električne

energije proizvede iz fosilnih goriv, ki jih bo v prihodnje začelo primanjkovati, zaradi obdavčitve

emisij ogljikovega dioksida, ki se v velikih količinah tvori pri proizvodnji električne energije itd.

Slika 16: Cena električne energije za gospodinjstva in industrijske odjemalce

Vir: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/

12.1.4. CENA LESNE BIOMASE

Cene nafte in ostalih fosilnih goriv, zaradi gospodarske krize naraščajo, kar govori v prid

intenzivnejši rabi obnovljivih virov energije. Biomasa in hitrorastoči energetski les imata v Sloveniji

ogromen potencial.

Cene biomase so v posameznih državah precej različne. Odvisne so predvsem od dejavnikov, ki so

lokalne in nacionalne narave. Na splošno ima Slovenija najnižje, Italija pa najvišje cene lesne

biomase.

http://epp.eurostat.ec.europa.eu/


60

Tabela 30: Cene lesnih produktov z DDV (julij 2006)

Vir: Operativni program rabe lesne biomase kot vira energije (OP ENLES 2007–2013)

12.1.5. PRIMERJAVA CEN ENERGENTOV IN SISTEMOV OGREVANJA

Tabela 31: Primerjava cen energentov za leti 2005 in 2010 (€/MWh)

les zemeljski plin kurilno olje UNP elektrika

2005 26 54,2 76,5 87,5 100

2010 31,3 54 66,7 99,1 105

Vir:Internet in podatki EKO Ideja

Grafikon 14: Primerjava cen energentov za leti 2005 in 2010 (€/MWh)

Vir: internet in podatki EKO Ideja


61

Grafikon 15: Primerjava cen med energenti in sistemi ogrevanja

Vir: www.finance.si

12.2. PRIMERJAVA LASTNOSTI ENERGENTOV

12.2.1. UNP

pri uporabi UNP so stranke neodvisne od omrežja, saj je plin shranjen v rezervoarjih ob hiši,

UNP zgoreva brez ostankov in pri tem nastaja tudi najmanj okolju škodljivih snovi, saj

razpade le v vodno paro in ogljikov dioksid,

naprave za ogrevanje UNP so majhne in tihe, za shranjevanje plina pa ne potrebujete

dodatnega prostora v hiši, saj se plinohram nahaja izven hiše, lahko je celo vkopan v zemljo,

če se v prihodnosti načrtuje prehod na uporabo zemeljskega plina, je predhodna odločitev

za utekočinjen naftni plin najbolj racionalna. Ob zamenjavi energenta bodo stroški

prilagoditve minimalni, saj naprave in instalacije lahko ostanejo iste,

cenovno ugodna kurilna oprema,

visoka cena ogrevanja.

12.2.2. ZEMELJSKI PLIN

naprave za ogrevanje z zemeljskim plinom so majhne in tihe, za shranjevanje plina ni

potreben dodaten prostor v hiši saj je objekt priklopljen na plinovod,

zemeljski plin zgoreva brez ostankov in pri tem nastaja tudi najmanj okolju škodljive snovi,

cenovno ugodna kurilna oprema,

stranke so priklopljene na omrežje in niso neodvisne,

trenutna cena ogrevanja je med ugodnejšimi.

http://www.ti-mi.si/img/primerjava_cen_energentov_finance.gif

http://www.finance.si/


62

12.2.3. PELETI

avtomatizirano delovanje – polž dovaja energent iz zalogovnika v kurišče,

cena ogrevanja je nekje v sredini glede na ostale energente,

energent je CO2 nevtralen,

energent se proizvaja tudi v Sloveniji (ostanki pri predelavi lesa),

visok izkoristek sistema za ogrevanje,

visoka cena tehnologije.

12.2.4. SEKANCI

za več stanovanjske hiše oziroma za večje sisteme,

avtomatizirano delovanje – polž dovaja energent iz zalogovnika v kurišče,


nizka cena energenta,

priprava energenta je lokalno – dostopna cena sekalnikov,

energent se pripravlja iz lesnih ostankov (grmovje, veje…),

prihodek za energent ostaja v bližnji okolici,

potreben večji pokrit prostor za hranjenje suhih sekancev,

visoka cena tehnologije.

12.2.5. DRVA

energent je iz bližnje okolice,


prihodek za energent obstaja v bližnji okolici,

delo pri kurjenju (pri novejših sistemih nalaganje drv enkrat na dan),

pri novejših kotlih - visok izkoristek,

nizka cena energenta.

12.2.6. DALJINSKO OGREVANJE

nižja investicija v toplotno podpostajo v primerjavi z kotlom,

toplotna postaja ne zaseda veliko prostora v objektu,

plačevanje porabe po števcu,

ne ukvarjanje s samim ogrevanjem,

ni neposrednih stroškov za vzdrževanje opreme,

posameznik ne more sam odločiti, kdaj bo začel z ogrevanjem.


63

13. ANALIZA MOŽNOSTI UČINKOVITE RABE ENERGIJE

13.1. UČINKOVITA RABA ENERGIJE V GOSPODINJSTVIH

Porabe energije med gospodinjstvi se lahko med seboj zelo razlikujejo. Poraba energije v

gospodinjstvih je namreč odvisna od različnih dejavnikov: velikosti gospodinjstva, lege bivališča,

starosti hiš, načina gradnje in izolacije, načina ogrevanja in vrste energijskih virov, števila

porabnikov električne energije, življenjskega sloga, opremljenosti z električnimi aparati itd..

Struktura končne porabe energije v slovenskih gospodinjstvih po podatkih statističnega urada RS

kaže, da gospodinjstva porabijo največ lesa (35 %), sledi ELKO (26 %), kjer precejšen delež zajema še

zemeljski plin in premog (21 %). Tudi v Občini Šentjur podatki kažejo podobno energetsko strukturo

porabe energentov. Vir: Statistični urad RS

Pomemben dejavnik, ki vpliva na porabo energentov, so cene. Ogrevanje slovenskih gospodinjstev

je bilo v januarju 2005 najdražje z električno energijo, najcenejše pa je bilo ogrevanje z daljinsko

toploto. Razmerje med cenama končne energije ekstra lahkega kurilnega olja in zemeljskega plina

pa se je v zadnjem obdobju spremenilo: od julija 2004, ko sta bili ceni podobni, se je cena ekstra

lahkega kurilnega olja močno povečala in v juliju 2005 in za 25 % presegla ceno zemeljskega plina.

Občina lahko in tudi mora izvajati vrsto ukrepov, predvsem informativnih, s katerimi spodbudi

občane k energetsko učinkoviti rabi energije, zamenjavi fosilnih energentov za obnovljive vire

energije, k varčevanju energije in k spremembi njihovih navad trošenja energentov.

Potencialni ukrepi za učinkovito rabo energije v gospodinjstvih:

• natančna regulacija temperature v prostorih,

• primerna razporeditev grelnih teles,

• uvajanje obnovljivih virov energije,

• zamenjava dotrajanih grelnih teles z učinkovitejšimi, sodobnejšimi,

• vzdrževanje grelnih teles, kotlov in peči,

• vgradnja termostatskih ventilov,

• vgradnja kotla primernih moči,

• pravilna namestitev zunanjih enot klimatskih naprav.

13.2. UČINKOVITA RABA ENERGIJE V JAVNIH ZGRADBAH

13.2.1. OCENA ENERGETSKO VARČEVALNIH POTENCIALOV

Energetsko varčevalni potenciali objektov so možni predvsem na:

• ovoju zgradbe,

• proizvodnji toplote,

• razsvetljavi,

• električni energiji,


64

• vpeljavi energetskega knjigovodstva,

organizacijskih ukrepih.

13.2.2. OVOJ ZGRADBE

Ovoj zgradbe predstavlja zelo pomemben dejavnik pri toplotnih izgubah. Cilj, ki ga poskušamo

doseči je čim boljša izolacija ovoja in s tem čim manjša toplotna prehodnost. S kvalitetno izolacijo in

okni lahko dosežemo največjo zmanjšanje rabe energije, čeprav je dejstvo, da so ti ukrepi najdražji.

13.2.3. PROIZVODNJA TOPLOTE

Proizvodnja toplote za ogrevanje je največji porabnik energije, zato so tudi stroški ogrevanja visoki.

Te stroške je možno zmanjšati na več načinov:

• z izrabo učinkovite rabe energije,

• z izrabo energije iz obnovljivih virov energije,

• z ustrezno regulacijo ogrevalnega sistema vezano na zunanjo temperaturo,

• pomembno je, da so cevi v toplotni podpostaji pravilno izolirane. Neizolirane cevi hitreje

oddajajo toplotno energijo v okolico in s tem posledično povečujejo toplotne izgube,

• znižanje temperature v prostorih za 1 °C je mogoče znižati porabo toplote za 5%.

13.2.4. RAZSVETLJAVA V ZGRADBAH

Pomembno je, da se v stavbah uvaja energetsko učinkovita razsvetljava, ki porablja manj energije in

posledično so tudi obratovalni stroški manjši. S primernimi ukrepi, kot so varčna svetila in

upravljanje razsvetljave, lahko prihranimo tudi 40 ali več odstotkov električne energije, hkrati pa

tudi znižamo priključno moč. Z zamenjavo obstoječih sistemov za razsvetljavo lahko dosežemo

pozitivne učinke na kakovosti razsvetljave, stroških ter delovni storilnosti.

13.2.5. ELEKTRIČNA ENERGIJA

Raba električne energije v stavbi je pogojena z dejavnostjo stavbe, delovnim časom in porabniki, ki

se uporabljajo v stavbi. Velik del električne energije se porabi tudi za osvetljevanje prostorov. Večji

porabniki v zgradbi so problematični tudi zaradi jalove energije, ki se pojavlja ob delovanju in tudi

sočasnost delovanja le-teh (konice električne energije).

Na rabo električne energije lahko vplivamo:

• z organizacijskimi ukrepi (redno izklapljanje aparatov in razsvetljave),

• z uporabo naprav visokih energijskih razredov (A in B razredi),

• z omejevanjem rabe energije (omejevanje konic).

Omejevanje konic je zelo pomembno pri porabi električne energije. Vsak večji odjemalec plačuje

mesečno obračunsko moč, glede na odjemno moč v zgradbi. Obračunska moč se določi glede na

najvišjo odjemno moč v mesecu, merjeno s števcem ali maksigrafom.


65

Rešitev za omejevanje odjemne moči je, da poskušate omejevati vklope večjih porabnikov oz.

poskušate njihovo delovanje optimizirati in razporediti čez cel dan. S pravilno optimizacijo ne boste

zmanjšali učinkovitost delovanja, temveč boste uspešno znižali odjemno moč in posledično tudi

stroške.

13.2.6. NADZORNI SISTEM Z ENERGETSKIM UPRAVLJANJEM ZGRADB

Nadzor rabe in stroškov za energijo poljubne stavbe ali institucije je osnova vsakega energetskega

upravljanja in pogoj za možno znižanje porabe energije in s tem znižanje energetskih stroškov.

Podatke o rabi in stroških energije je potrebno sproti spremljati, nadzorovati in primerjati s ciljnimi

vrednostmi. Podatki se bodo v sistemu energetskega upravljanja celovito statistično obdelali, po

končanem poslovnem letu pa bo energetski upravitelj podal letno poročilo o porabi energije v

prejšnjem letu.

Energetsko upravljanje (knjigovodstvo) je ciljno spremljanje porabe energije in nam omogoča

ugotavljanje energetske učinkovitosti stavbe. Dobro poznavanje obstoječega stanja, porabe

energije in preteklih trendov, je osnova za načrtovanje in izvajanje ukrepov za boljšo energetsko

upravljanje stavbe.

Energetsko upravljanje (knjigovodstvo) je pomembno orodje za učinkovito rabo energije v stavbah.

Šele s primerjavami porabe energije in denarja v časovnih obdobjih glede na določen objekt in

glede na rabo energije za specifičen namen, se ustvarja zavest o tem, da so energetske storitve

vezane na stroške, ki se lahko glede na dano storitev na enoto zelo razlikujejo.

Takšen pogled na energetske stroške omogoča, da jih gledamo kot spremenljivko, na katero ne

vplivajo le gibanja na trgih energije in energentov, temveč tudi izbire in dejanja financerjev,

upraviteljev, vzdrževalcev in uporabnikov. Zato energetsko knjigovodstvo oziroma vzpostavitev

stalnega beleženja in spremljanja rabe energije in stroškov priporočamo kot prvi korak k učinkoviti

rabi energije v stavbah.

13.2.7. ORGANIZACIJSKI UKREPI

Vsaka organizacija ali podjetje potrebuje nekakšne smernice za učinkovito rabo energije oz. kader,

ki bo skrbel za nadzor nad porabo energije, posodabljanje opreme ipd. Na takšen način je moč

najhitreje doseči zmanjšanje porabe energije.

Zmanjšanje porabe lahko dosežemo z organizacijskimi, vzdrževalnimi in tehničnimi ukrepi.

Organizacijski ukrepi, čeprav ne prihranijo toliko energije, niso zanemarljivi, ker lahko ob pravilnem

izvajanju zagotovijo prihranek tudi do 10% ali v določenih primerih celo več. Prednost le teh so nizki

stroški.

Na podlagi energetskega knjigovodstva DEM in anketnih vprašalnikov 22 javnih zgradbah v vaši

občini, so v spodnji tabeli prikazani potenciali učinkovite rabe energije v vseh obravnavanih

zgradbah.


66

Tabela 32: Potenciali za zmanjšanje rabe energije za ogrevanje v javnih zgradbah v Občini Šentjur

Objekt

Ogrevanje Potencial za zmanjšanje

rabe energije - ogrevanje (%)

Pre

dvi

den

a

po

rab

a (k

Wh

)

Pre

dvi

den

stro

šek

(€)

Pri

hra

nek

pri

ogr

evan

ju (

kWh

)

Pri

hra

nek

pri

ogr

evan

ju (

€)

Letna poraba (kWh)

Letni stroški (€)

Ovoj zgradbe

(%)

Posodobitev ogrevalnega sistema (%)

OŠ Franja Malgaja 534.023 33.931 25 15 320.414 20.359 213.609 13.572

POŠ in vrtec Blagovna 144.330 7.944 20 10 101.031 5.561 43.299 2.383

POŠ Kalobje 42.755 2.210 25 15 25.653 1.326 17.102 884

OŠ Slivnica pri Celju 357.988 19.106 15 10 268.491 14.330 89.497 4.777

POŠ in vrtec Prevorje 75.919 6.345 / / 75.919 6.345 / /

POŠ in vrtec Loka pri Žusmu 70.662 6.125 20 10 49.463 4.288 21.199 1.838

OŠ in vrtec Dramlje 251.446 13.988 25 15 150.868 8.393 100.578 5.595

OŠ in vrtec Blaža Kocena Ponikva

225.106 18.920 / / 225.106 18.920 / /

OŠ Planina pri Sevnici 155.534 8.267 15 15 108.874 5.787 46.660 2.480

OŠ in vrtec Hruševec 465.295 27.008 15 10 348.971 20.256 116.324 6.752

Vrtec Šentjur enota Center 166.487 10.057 25 15 99.892 6.034 66.595 4.023

Vrtec Šentjur enota Pešnica 97.688 5.431 25 15 58.613 3.259 39.075 2.172

Vrtec Šentjur enota Slivnica 35.676 3.058 25 15 21.406 1.835 14.270 1.223

Vrtec Šentjur enota Planina 26.178 2.277 25 15 15.707 1.366 10.471 911

Šolski center Šentjur 361.303 38.207 10 10 289.042 30.566 72.261 7.641

Glasbena šola skladateljev Ipavcev

60.187 3.278 20 10 42.131 2.295 18.056 983

Kulturni center Gustav 65.728 2.977 20 10 46.010 2.084 19.718 893

Občina Šentjur 325.500 24.103 15 10 244.125 18.077 81.375 6.026

Dom starejših občanov Šentjur

1.143.205 66.750 20 / 914.564 66.750 228.641 /

SKUPAJ 4.605.010 299.982

3.406.279 237.828 1.198.731 62.154


67

Tabela 33: Potenciali za zmanjšanje rabe električne energije v javnih zgradbah v Občini Šentjur

Objekt

Elektrika

Potencial za zmanjšanje rabe

energije - električna energija

(%)

Pre

dvi

den

a p

ora

ba

(kW

h)

Pre

dvi

den

str

oše

k (€

)

Pri

hra

nek

pri

el.

ener

giji

(kW

h)

Pri

hra

nek

pri

el.

ener

giji

(€)

Letna poraba (kWh)

Letni stroški

(€)

Zamenjava

razsvetljave (%)

Ostalo (%)

OŠ Franja Malgaja 103.290 14.769 15 5 82.632 11.815 20.658 2.954

POŠ in vrtec Blagovna

25.931 3.679 10 5 22.041 3.127 3.890 552

POŠ Kalobje 2.211 408 10 5 1.879 347 332 61

OŠ Slivnica pri Celju 53.866 7.129 10 5 45.786 6.060 8.080 1.069

POŠ in vrtec Prevorje 10.274 1.450 / / 10.274 1.450 / /

POŠ in vrtec Loka pri Žusmu

8.334 1.135 10 5 7.084 965 1.250 170

OŠ in vrtec Dramlje 44.355 6.995 15 5 35.484 5.596 8.871 1.399

OŠ in vrtec Blaža Kocena Ponikva

72.609 9.401 / / 72.609 9.401 / /

OŠ Planina pri Sevnici 38.184 4.125 15 5 30.547 3.300 7.637 825

OŠ in vrtec Hruševec 122.768 15.164 15 5 98.214 12.131 24.554 3.033

Vrtec Šentjur enota Center

40.511 5.046 10 5 34.434 4.289 6.077 757

Vrtec Šentjur enota Pešnica

71.519 9.699 10 5 60.791 8.244 10.728 1.455

Vrtec Šentjur enota Slivnica

5.682 875 10 5 4.830 744 852 131

Vrtec Šentjur enota Planina

11.298 1.354 10 5 9.603 1.151 1.695 203

Šolski center Šentjur 159.135 35.690 15 5 127.308 28.552 31.827 7.138

Glasbena šola skladateljev Ipavcev

9.720 1.153 10 / 8.748 1.038 972 115

Kulturni center Gustav

4.464 718 10 / 4.018 646 446 72

Občina Šentjur 190.458 22.855 10 / 152.694 20.570 37.764 2.286

Dom starejših občanov Šentjur

489.466 5.257 / / 489.466 5.257 / /

SKUPAJ 1.464.075 146.902

1.298.443 124.682 165.632 22.220


68

13.3. UČINKOVITA RABA ENERGIJE PRI VEČJIH UPORABNIKIH

Velika večina večjih stavb, predvsem starejših objektov, ima velik potencial za učinkovito rabo

energije. Brez večjih investicijskih vlaganj v te objekte in ob racionalni rabi energije ter ustrezni

organiziranosti bi bilo možno zmanjšati porabo energije do 10 %. Tu gre predvsem za toplotno

energijo za ogrevanje prostorov, električno energijo in vodo. Ob ustrezni organizaciji dela in

primerni ozaveščenosti uporabnikov teh zgradb je možno prihraniti še 5 % energije. Ob ustreznih

tehnično-investicijskih ukrepih bi po strokovnih ocenah potencial učinkovite rabe energije lahko

znašal tudi do 30 %!

Organizacija dela

S primerno organizacijo dela v gospodarskih družbah je možno prihraniti tudi do 10 % energije.

Največji vpliv na zmanjšanje porabe energij vseh vrst dosežemo predvsem z naslednjimi ukrepi:

s sprotnim spremljanjem in merjenjem porabe,

z energetskim knjigovodstvom,

s stalnim ozaveščanjem uporabnikov,

z drugimi organizacijskimi ukrepi (upoštevanje nižjih tarif, časovno usklajevanje aktivnosti,

prilagoditve delavnika ...).

Ogrevanje in učinkovita raba energije

Za toploto, ki jo potrebujemo pri ogrevanju prostorov se v podjetjih v Občini Šentjur uporablja

predvsem zemeljski plin, nekaj je v uporabi ELKO, lesa, in UNP.

Izgube toplote so povezane s številnimi dejavniki, ki jih lahko zmanjšamo, povsem preprečiti pa jih

ne moremo. Z nekaterimi enostavnimi tehničnimi rešitvami lahko zmanjšamo toplotne izgube in s

tem prihranimo pri energiji ter zmanjšamo stroške ogrevanja.

Pri ogrevanju zmanjšamo porabo toplotne energije predvsem:

s primerno in dobro izolacijo stavb,

z izolacijo podstrešja, s čimer se zmanjšajo transmisijske izgube,

s kvalitetnimi okni in vrati,

s primerno razporeditvijo grelnih teles in ogrevalnih sekundarnih krogov ter uporabo

termostatskih ventilov,

s hidravličnim uravnovešenjem ogrevalnih vodov,

z uvedbo avtomatske regulacije temperature v prostorih, ki naj bo odvisna od zunanje

temperature,

s primerno in racionalno organizacijo delovanja ogrevalnih sistemov in z uvajanjem

obnovljivih virov energije.


69

Učinkovita raba električne energije

Varčevanje z električno energijo v industriji se le počasi uveljavlja saj so zato potrebne študije in

meritve, ki pa se jih lotijo za enkrat v redkih podjetjih. Pri dejstvu, da je ravno električna energija

glavna postavka v rabi energije v proizvodnji je še kako važno, da temu načinu možnosti prihranka

posvetimo veliko pozornost. Zavedati se moramo, da je poraba električne energije za razsvetljavo

mala v primerjavi porabe v tehnološke namene, vendar ni zanemarljiva.

Na zmanjšanje porabe električne energije lahko vplivamo:

s kompenzacijo jalove energije in z uvajanjem nadzora ter regulacijo vršne električne moči

(prihranki do 10 %, investicija srednja in kratkoročna),

z nadzorovanim priključevanjem porabnikov na električno energijo, še posebej v času višje

cenovne tarife,

z rednim in kakovostnim vzdrževanjem naprav,

z uporabo sodobnih energijsko varčnih naprav,

z uporabo sodobne razsvetljave, varčnih žarnic in z izkoriščanjem dnevne svetlobe,

z zamenjavo zastarele in dotrajane inštalacije.

Učinkovita raba vode

Vse bolj se zavedamo, da je čista, neonesnažena in pitna voda neprecenljive vrednosti. Varčevanje z

vodo ni le energetski izziv, temveč tudi ekološka potreba. Pri uporabi tople vode pa moramo paziti

tudi na rabo energije. Navade in različni tipi vodnih grelnikov močno vplivajo na porabo energije za

pripravo tople oziroma sanitarne vode.

Porabo vode lahko zmanjšamo:

s smotrno uporabo hladne in tople vode,

z uporabo varčnih ventilov,

z rednim vzdrževanjem in pregledovanjem naprav (puščanje ventilov, vodni kamen).

Učinkovita raba stisnjenega zraka

Komprimiran zrak se v proizvodnji veliko uporablja. Vendar na žalost malo kje posvečajo temu

mediju potrebno pozornost, tako da so razvodi praviloma dotrajani in slabo vzdrževani. Ravno tako

so kompresorji še stari in energetsko potratni.

Porabo stisnjenega zraka in s tem porabo električne energije lahko zmanjšamo z naslednjimi ukrepi:

z zamenjavo batnega kompresorja z vijačnim,

z obnovo in zamenjavo glavnih razvodnih cevi,

z rednim vzdrževanjem spojk in priključkov,

z montažo ventilov na ustreznih mestih.


70

Odgovore in rešitve za učinkovito rabo na posameznih objektih da energetski pregled zgradbe.

13.4. UČINKOVITA RABA ENERGIJE JAVNE RAZSVETLJAVE

V občini Šentjur je nameščenih 1405 svetilk v lasti občine Šentjur (ter delno lastništvo Elektro Celje

d.d.) in 94 svetilk v lasti DRSC. Svetilke v lasti DRSC so izvzete iz strategije, saj za njih ne odgovarja

občina, niti ne plačuje stroškov obratovanja. V občini Šentjur 1002 svetilke ne ustrezajo uredbi in

jih je potrebno menjati. Nameščene so 403 svetilke, ki tej Uredbi ustrezajo. Ustrezne svetilke so CX

Comfort, GIOVI, LUNOIDE, LVS, ST,TEKNA ter reflektorji. V obdobju do 31.12.2011 je predvidena

menjava 200 svetilk, katere bodo skupaj s svetilkami, ki že zadovoljujejo Uredbi, predstavljale 43%

vseh svetilk v občini, ki ustrezajo Uredbi. V obdobju od 31.12.2011 do 31.12.2012 je predvidena

menjava 430 svetilk. Preostale svetilke je potrebno po prioritetnem predlogu sorazmerno

zamenjati do 31.12.2016.

Tabela 34: Letni potencial za zmanjšanje porabe električne energije za javno razsvetljavo

ocenjen potencial zmanjšanja energije glede na celotno porabo (%) 40%

prihranek energije (kWh/leto) 426.317

prihranek energije (EUR/leto) 25.579

* za preračun prihranka smo vzeli povprečno ceno električne energije za javno razsvetljavo, ki znaša 0,06 €/kWh.

Z implementacijo obnovljivih virov energije v javno razsvetljavo, kot so npr.: solarne ulične svetilke,

bi bilo možno precej znižati rabo skupne energije za javno razsvetljavo, vendar je ta ukrep

ekonomsko vprašljiv, zaradi visoke cene solarnih svetilk. Cena ene solarne svetilke znaša približno

3.500 €, medtem, ko zamenjava navadne sijalke z varčno stane približno 300 €.

Moderne razsvetljave si danes ni več mogoče predstavljati brez možnosti regulacije svetlobnega

toka. Za ta namen je na trgu več krmilnikov razsvetljave različnih proizvajalcev, ki nudijo različne

možnosti. Z učinkovito regulacijo je možno prihraniti tudi do 20 % električne energije. Eden

najpomembnejših dokumentov, ki je podlaga za sprejemanje odločitev za zmanjšanje rabe energije

za javno razsvetljavo, je Strategija razvoja javne razsvetljave. Strategija navadno pokaže analizo

trenutnega stanja, ki je osnova za določitev ukrepov za upravljanje in vzdrževanje javne

razsvetljave, izdelavo načrta razsvetljave in obratovalnega monitoringa, ter akcijski načrt z

investicijskimi, organizacijskimi in tehničnimi ukrepi za optimizacijo stanja javne razsvetljave.

Strategija upošteva tudi veljavno zakonodajo na področju javne razsvetljave (predvsem Uredba o

mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS, št. 81/2007) in najnovejše smernice

na področju javne razsvetljave.


71

14. POTENCIALI OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE

Obnovljiva energija je tista energija, ki jo pridobivamo iz naravnih in trajnih pritokov energije v

okolju. To so sončno obsevanje, veter in padavine. Pravimo jim tudi zelena energija. Vir: Twidell, 2004

Obnovljivi viri energije predstavljajo del naravnih energetskih tokov, ki ohranjajo ravnovesje na

Zemlji in s tem omogočajo življenje na njej. Zemlja prejema energijo iz Sonca v obliki svetlobe in

toplote, notranjosti planeta v obliki toplote ter zaradi privlačnosti planetov iz gravitacije. Med temi

viri prevladuje energija sončnega obsevanja, kjer se del spremeni v sekundarne obnovljive vire:

veter, biomaso, hidroenergijo, plimovanje in valovanje. Vir: Medved, 1993

Večina OVE, razen geotermalne in energije bibavice, izvira iz sprotnega sončnega sevanja. Nekatere

oblike OVE so shranjena sončna energija. Dež in vodni tokovi ter veter so posledica kratkotrajnega

shranjevanja sončne toplote v atmosferi. Biomasa se nabira v teku obdobja rasti v enem letu, kot

npr. slama; ali več let, v lesni biomasi. Izkoriščanje OVE načeloma ne izčrpa vira.

Glede na Evropsko direktivo 2001/77/EC obnovljivi viri energije (OVE) vključujejo naslednje,

nefosilne energetske vire:

• vetrne elektrarne,

• elektrarne na sončno energijo (solarno-termalne elektrarne in fotonapetostne ali sončne

elektrarne),

• geotermalne elektrarne,

• hidroelektrarne (velike in male),

• energija valov,

• energija morskih tokov,

• biomasa in

• bioplin (vključno z deponijskim plinom).


72

Slika 17: Možni potenciali OVE

Vir: A. Jan, Obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije, 2007

Največja kocka predstavlja energijo, ki jo Zemlja letno prejme od Sonca. Ta energija se deloma

pretvori v energijo vetra in vode ter energijo, ki se akumulira v biomasi. Skupaj predstavljajo

razpoložljivi potencial posameznega OVE, ki je izredno velik. Manjša kocka na vrhu predstavlja

celotno letno globalno porabo energije. Tehnični potenciali posameznih virov se močno razlikujejo

med posameznimi regijami. Prav tako niso vsi viri razpoložljivi v neki državi. Večji kot je spekter

razpoložljivih lokalnih virov in uporabe sodobnih tehnologij, lažje je nadomestiti pomanjkanje

energije ali fosilna goriva. Na dolgi rok bodo posamezne regije z bistvenim potencialom za OVE

postale dobavitelj stroškovno učinkovite sekundarne energije.


73

14.1. SONČNA ENERGIJA

Na področju celotne Slovenije je potencial sončne energije dokaj enakomeren in razmeroma visok.

V povprečju je npr.za 10% višji od Nemčije. Na letnem nivoju je razlika med najbolj osončeno

Primorsko in najmanj osončenimi področji le 15%. Povprečna letna vrednost za Slovenijo je 1100

kWh vpadle sončne energije na m2 horizontalne površine. Natančnejše vrednosti in geografsko

porazdelitev prikazuje spodnja slika.

Slika 18: Vpadla sončna energija na območju Slovenije

Sončno energijo lahko izkoriščamo za proizvodnjo toplotne energije (npr. ogrevanje sanitarne vode)

ali pa za proizvodnjo električne energije. Proizvodnja električne energije iz sončnih celic ima

relativno slabe izkoristke (pod 20%), zato se v večji meri uporabljajo solarni kolektorji za

proizvodnjo toplotne energije. V vsakem primeru pa je najprimernejša lokacija za izkoriščanje

sončne energije streha posameznega objekta ali pa nekoristne površine kot so sanirana odlagališča

odpadkov ipd..

Izkoriščanje sončne energije za proizvodnjo električne energije je kljub relativno slabim izkoristkom

spodbujanja s strani države z visokimi odkupnimi cenami proizvedene električne energije.

Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (UL RS 37/2009)

Referenčni stroški proizvodnih naprav OVE na sončno energijo, ki so postavljene na stavbah ali

gradbenih konstrukcijah.

Velikostni razred proizvodne

naprave

Skupaj referenčni stroški *EUR

/MWh]

mikro (< 50 kW) 415,46

mala (< 1 MW) 380,02

srednja (do 10 MW) 315,36

velika (do 125 MW) 280,71


74

Če je proizvodna naprava sestavni del ovoja zgradbe oziroma elementov zgradbe, kot to določa

drugi odstavek 14. člena te uredbe, se referenčni stroški zvišajo za 15 %.

Referenčni stroški proizvodnih naprav OVE na sončno energijo, ki so zgrajene kot samostojni

objekti.

Velikostni razred proizvodne

naprave

Skupaj referenčni stroški *EUR

/MWh]

mikro (< 50 kW) 390,42

mala (< 1 MW) 359,71

srednja (do 10 MW) 289,98

velika (do 125 MW) 269,22

Zneski, ki so prikazani v zgornjih tabelah so izhodiščni za leto 2009, nato se le ti vsako letno

zmanjšajo za 7% do leta 2013 (cene v letu 2013 se zmanjšajo za 28 %).

Splošni podatki

Na spodnji sliki je prikazano povprečno letno obsevanje v občini Šentjur. Le-to znaša 1236 kWh/m2,

kar predstavlja potencial letne proizvodnje električne energije 138 kWh/m2 površine.

Celotna površina Občine je 222,3 km2, kar pomeni, da je teoretični potencial letne proizvodnje

električne energije 30,7 TWh. Glede na to, da je 46,6% območja pokritega z gozdom in 8% območja

z obdelanimi površinami (njive in vrtovi), torej območjem kjer izkoriščanje sončne energije ni

mogoče je smiselno le-to odšteti, kar pomeni, da je potencial letne proizvodnje električne energije

13,8 TWh.

Ob predvidevanju da je celotna površina streh primernih za izkoriščanje sončne energije cca. 0,45 km2, lahko izračunamo, da je potencial izkoriščanja sončne energije na površinah streh objektov cca. 61,3 GWh. Preostali potencial predstavljajo površine zemljišč, torej 13,7 TWh.


75

Izhodišča

Potencial izkoriščanja sončne energije je relativno ugoden glede na slovenske razmere.

Implementacija sistemov za izrabo SE je enostavna, hitra in brez večjih posegov.

Ugotovitve

Za izkoriščanje sončne energije ne obstajajo večje omejitve, kajti gre za individualne sisteme, ki se

uporabljajo v kombinaciji z ostalimi viri energije. Sistemi za izkoriščanje SE se lahko vgradijo na

strehe hiš, šol, podjetij itd.. S tem se prihrani pri rabi osnovnega energenta in posledično emisij

TGP. Pri tem se za vsak objekt posebej določijo parametri sistema in se tako prilagodijo specifičnim

razmeram. Obstajajo tudi možnosti »oddaje« primernih površin vlagateljem za postavitev

fotovoltaičnih elektrarn za proizvodnjo električne energije.

Največji problem predstavlja omejitev možne inštalirane moči SE zaradi prešibkega omrežja. Le-

to bi se sicer dalo posodobiti, vendar ne v bližnji prihodnosti ozirom sprejemljivem času.

Potencialne usmeritve

Spodbujanje uporabe SE za proizvodnjo toplotne energije za gospodinjstva.

Spodbujanje investiranja v fotovoltaične sisteme.

14.2. LESNA BIOMASA

V slovenskih gozdovih se poseka le 40% letnega prirastka. Letno ostaja v gozdovih nad 4 milijonov

m3 neizkoriščenega lesa, kar pomeni ogromno izgubo dohodka tako za lastnike gozdov kot tudi za

lokalne skupnosti in podjetja, kar negativno vpliva na razvoj podeželja. Gozdna biomasa je lahko

velika razvojna in ekološka priložnost, ki se je večinoma še ne zavedamo. Slovenija je po porabi lesa

med zadnjimi v Evropi. Rabo lesa je treba pospešiti zaradi velikih ekonomskih ter ekoloških koristi za

družbo. Les je material, ki skladišči CO2, poleg tega pa je za njegovo predelavo potrebno zelo malo

energije. Z uporabo biomase ter pospeševanjem predelave lesa bi se lahko ustvarila nova delovna

mesta. Denar ostane v regiji, s čimer se spodbuja lokalno in nacionalno ekonomijo. Pogoj za to je

večja realizacija sečnje oziroma svetovanje in pomoč lastnikom za povečanje ekonomskega

izkoriščanja gozdov, predvsem na mali posesti. Vir: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije(http://www.kgzs.si/gv/gozd/les-in-biomasa.aspx)

Izraba lesne biomase v primerjavi s klasičnim načinom ogrevanja na les ne pomeni zgolj učinkovito

izrabo lesa, ampak v veliki meri rešuje tudi okoljski problem (s starimi kotli na les se v ozračje

spuščajo ogromne količine ogljikovega monoksida, ki nastajajo kot posledica slabega zgorevanja

lesa; te emisije se z učinkovitejšo rabo lesa močno zmanjšajo).

Poleg tega je pomemben tudi material, iz katerega se izdeluje lesna biomasa. K lesni biomasi

uvrščamo gozdne ostanke, ostanke pri industrijski predelavi lesa in kemično neobdelan les. Med

gozdne ostanke sodijo vejevje, krošnje, debla majhnih premerov ter manj kakovosten les, ki ni

primeren za nadaljnjo industrijsko predelavo. Ostanki so posledica rednih sečenj, nege mladih


76

gozdov ter pospravnih in sanitarnih sečenj. Pri industrijski obdelavi lesa nastajajo ostanki primarne

in sekundarne predelave (žaganje, krajniki, lubje, prah...). Med preostali kemično neobdelan les

uvrščamo produkte kmetijske dejavnosti v sadovnjakih in vinogradih ter že uporabljen les in

njegove izdelke (gajbice, palete...) – gre torej za manj kakovosten les, ki je pri klasični kurjavi na les

neuporaben in tako ostaja v gozdu, medtem ko se iz gozdov izkorišča najkvalitetnejši les. Uporaba

lesne biomase torej pozitivno vpliva na kakovost gozdov. Poleg tega fosilna goriva povzročajo velike

količine toplogrednih plinov, ki se z uporabo katerekoli oblike obnovljivih virov energije močno

zmanjšajo.

Spodnja preglednica prikazuje SWOT analizo (prednosti, slabosti, priložnosti, nevarnosti) za

morebitno več energetsko izrabo lesne biomase v Sloveniji za manjše naprave in objekte za sočasno

proizvodnjo toplotne, električne in hladilne energije.

Tabela 35: SWOT analiza za manjše večgeneracijske naprave na lesno biomaso

Vir: Obnovljivi viri energije (OVE) v Sloveniji


77

14.2.1. POTENCIAL LESNE BIOMASE V SLOVENIJI

Slovenija spada med najbolj gozdnate države v Evropi. 1.186.104 hektarjev gozdov pokriva več kot

polovico površine države (gozdnatost je 58,5 %). Pretežni del slovenskih gozdov je v območju

bukovih, jelovo-bukovih in bukovo-hrastovih gozdov (70 %), ki imajo razmeroma veliko proizvodno

sposobnost.

Lesna zaloga slovenskih gozdov je po podatkih gozdnogospodarskih načrtov Zavoda za gozdove

Slovenije 327.458.525 kubičnih metrov oziroma 276,08 kubičnih metrov na hektar. Delež lesne

zaloge iglavcev je 46,50 %, listavcev pa 53,50 %. V slovenskih gozdovih priraste letno 7.985.256

kubičnih metrov lesa ali 6,74 kubičnih metrov na hektar.

V zadnjih nekaj letih se v slovenskih gozdovih poseka od 3,0 do 3,7 milijonov kubičnih metrov

dreves letno, od tega 60 % iglavcev in 40 % listavcev.

V letu 2009 pa je bilo v slovenskih gozdovih skupno posekano 3.374.191 m3 dreves, od tega

1.853.772 m3 iglavcev in 1.520.419 m3 listavcev.

Tabela 36: Osnovni podatki o gozdovih v Sloveniji

Vir: Poročilo ZGS o gozdovih Slovenije za leto 2009

Glavni viri lesne biomase v Sloveniji so:

industrijski sektor - lesni ostanki industrijske, mehanske in kemične predelave lesa,

kmetijski sektor - grmišča in ostale kmetijske površine (sadovnjaki, vinogradi),

gozdarski sektor - gozdovi,

odslužen les in lesni izdelki.


78

Grafikon 16: Ocenjen potencial lesne biomase v Sloveniji

Vir: AURE

Slika 19:Lesna zaloga v Sloveniji

Vir: Zavod za gozdove Slovenije: Lesna zaloga, prirastek in posek

Priprava lesne biomase

Priprava lesa lahko poteka v gozdu ali v lesno-predelovalnih obratih. Običajne so naslednje oblike:

sekanci,

polena, 30 – 50 cm dolžine,

polena in klaftre, 100 cm dolžine,

žagovina,

stiskanci iz žagovine in prahu (briketi in peleti).

Sekanci so strojno drobljen (mlet, nasekan) les, ki ga v lesno-predelovalni industriji proizvajajo že

skoraj desetletje. V zadnjem času postajajo zanimivi tudi mobilni sekalniki, ki jih lahko priključimo

na traktor. Za izdelavo sekancev je primeren manjvreden les, npr. les pospravnih in sanitarnih

sečenj, grmičevje, les sadnih dreves, les, ki ga dobimo pri redčenju gozdov, ter odslužen les. Za


79

stiskance je značilno, da so enakih dimenzij, kar je bistvena prednost pri avtomatskem doziranju

goriva v zalogovnik oz. kuriščni prostor.

Slika 20: Sekanci

Peleti so stiskanci, narejeni iz čistega lesa. Proizvajajo se industrijsko s stiskanjem suhega lesnega

prahu in žaganja. So valjaste oblike premera 8 mm in dolžine do 50 mm. V postopku izdelave se

uporablja zgolj visokotlačna para. Lesni prah se stiska v stiskalnicah (peletirkah) pod velikim

pritiskom in povečano temperaturo. S tem se zmanjša vsebnost vode in prostornino, poveča pa se

gostota. Zaradi večje gostote imajo višjo kurilno vrednost in sicer 4,9kWh/kg (ELKO 9,7kW/l).

Slika 21: Peleti

GOZDARSTVO

Območje Občine Šentjur je precej gozdnato, gozdovi pokrivajo kar 46,5 % celotne površine,

površina gozdov pa se iz leta v leto povečuje, predvsem na račun zaraščajočih, za kmetijsko

proizvodnjo manj primernih zemljišč.

Tabela 37: Osnovni podatki o stanju gozdov

Občina Šentjur Stanje gozdov

Površina gozdov 10.355 ha

Delež gozda 46,60 %

Površina gozda na prebivalca 0,5 ha/prebivalca

Delež zasebnega gozda 81,10 %

Največji možni posek 45.655 m3/leto

Realizacija največjega možnega poseka 26.436 m3

Delež manj odprtih in težje dostopnih gozdov 7,30 %

Delež stanovanj ogrevanih z lesom 49 % Vir: www.biomasa.zgs.gov.si


80

Z namenom lažjega usmerjanja razvoja gozdov in gospodarjenja z gozdovi je prostor razdeljen na

gozdnogospodarske enote (GGE), za katere se vsakih 10 let izdelujejo gozdnogospodarski načrti. Na

območju Občine Šentjur se nahajajo 3 gozdnogospodarske enote: GGE Šentjur, GGE Bohor in GGE

Planina. Gozdne površine se razprostirajo na površini 10.355 ha.

Kljub razpoložljivim kapacitetam je gozdarski potencial slabo izkoriščen, glede na možen posek je po

informacijah s strani ZGS, enote Šentjur, letno posekane le okoli 50-60 % možne količine drevja.

Pri oceni potenciala za izkoriščanje lesne biomase je potrebno upoštevati spodnje kazalnike.

Kazalniki so ocenjeni na podlagi skupnega ranga, ki ima 5 stopenj primernosti. Rang 1 so dobile

občine, ki so na podlagi omenjenih kazalcev manj primerne za rabo lesne biomase. V rang 5 pa so

uvrščene občine, ki so bolj primerne.

demografski kazalniki

V okviru demografskih kazalnikov je ocena potenciala za izkoriščanje lesne biomase na območju

Občina Šentjur enaka rangu 3. Kot osnova za prikaz vplivov na potenciale in na rabo lesne biomase

so vzeti trije demografsko (socialno) usmerjeni kazalci in sicer: delež zasebne gozdne posesti,

površine gozda na prebivalca ter delež stanovanj, kjer uporabljajo les kot edini ali glavni vir

ogrevanja.

socialno-ekonomske kazalnike

Kot osnova za drugi prikaz vplivov na potenciale in na rabo lesne biomase so vzeti trije bolj socialno

- ekonomsko usmerjeni kazalci in sicer: delež gozda v občini, realizacijo načrtovanega poseka in

ocenjen delež načrtovanega poseka primernega za energetsko rabo. Občina Šentjur se uvršča na

stopnjo primernosti 4.

gozdnogospodarske kazalnike

Kot osnovo za prikaz vplivov na potenciale in na rabo lesne biomase so vzeti trije kazalci težavnosti

gospodarjenja z gozdovi in sicer: povprečno velikost zasebne posesti, delež manj odprtih in težje

dostopnih gozdov ter delež mlajših razvojnih faz gozdov. Občina Šentjur se uvršča na stopnjo

primernosti 4.

14.2.2. ANALIZA POTENCIALA LESNE BIOMASE

Občina Šentjur ima skoraj 47 % svoje površine pokrite z gozdom, kar po ocenah Zavoda za gozdove

predstavlja 10.355 ha gozdov, od katerih jih je 81 v zasebni lasti. Največji možni letni posek v

šentjurskih gozdovih se ocenjuje na 45.655 m3, medtem ko je realizacija poseka 26.436 m3 (58 %).

Da je biomasa lokalno zelo dostopen vir energije pokaže tudi dejstvo, da v občini Šentjur za

ogrevanje les uporablja 49 % gospodinjstev.


81

Sinteza vseh kazalcev ter energijski potencial načrtovanega letnega poseka kažejo, da ima občina

Šentjur velik potencial izrabe lesne biomase.

V občini se nahaja večja kotlovnica na lesno biomaso Bohor Šentjur. Kotlovnica je začela delovati 3.

maja 2007 pod vodstvom podjetja Bohor Žaga in furnirnica d.o.o., ki je tudi hkrati upravljavec in

lastnik kotlovnice. Instalirana električna moč pridobivanja električne energije na lesno biomaso je

552 kW. Lokacija kotlovnice je v centru kraja Šentjur in je podana na spodnji sliki.

Slika 22: Lokacija kotlovnice na lesno biomaso Bohor Šentjur

Slika 23: Lokacije manjših kotlov na lesno biomaso

Vir: EnGis - geografski informacijski sistem za področje obnovljivih virov energije


82

Tabela 38: Seznam malih kotlov na lesno biomaso

Št. Naselje Lokacija Vrsta goriva Instalirana

moč (kW)

Začetek

obratovanja

1 Dramlje Pletovarje 1 a polena 32 2002

2 Dramlje Razbor 11a lesni sekanci 25 2007

3 Ponikva Ostrožno 39 polena 18 2005

4 Ponikva Lutrje 10 lesni sekanci 32 2004

5 Ponikva Zagaj 7 lesni sekanci 45 2004

6 Ponikva Ponikva 57 lesni peleti 22 2007

7 Šentjur Na Lipico 1 polena 20 2007

8 Šentjur Sončna ulica 1 lesni sekanci 40 2003

9 Šentjur Goriška 11 lesni peleti 25 2006

10 Šentjur Jakob pri Šentjurju 13 polena 32 2003

št. vseh malih kotlov na lesno biomaso 10

skupna instalirana moč 291 kW

Tabela 39: Podatki za izračun potenciala lesne biomase

Osnovni podatki za izračun Količina na enoto

Površina občine 22.226 ha

Površina gozda 10.355 ha

Delež gozda 47%

Letni prirastek lesne biomase 6,74 m3/ha

Možen letni posek 45.655m3

Izkoristek možnega lesne biomase 30%

Delež listavcev 54%

Delež iglavcev 46%

Energetska vrednot listavcev 3.078 kWh/m3

Energetska vrednot iglavcev 2.178 kWh/m3

Tabela 40: Izračun potenciala lesne biomase letno

Potencial Količina lesne biomase Potencial toplotne energije

Potencial listavcev 7.341 m3 22,59 GWh

Potencial iglavcev 6.355 m3 13,84 GWh

Skupaj 13.696 m3 36,43 GWh

Primernost izkoriščanja potenciala lesne biomase je ocenjen s kazalcem 4, kateri 1 pomeni najmanj primeren oz. 5 najbolj primeren kazalec za izkoriščanje biomase.

Ob predpostavki, da povprečna stanovanjska hiša porabi letno 32MWh toplotne energije za ogrevanje, bi takšen potencial zadostoval za ogrevanje 1.150 enodružinskih stanovanjskih hiš.


83

14.3. BIOPLIN

Bioplin je plin, ki nastaja pri anaerobnem (brez prisotnosti kisika) vrenju organskih snovi, v

enostavnejše sestavine. Ves proces nastaja ob prisotnosti kvasovk in fermantov. Pridobljeni plin

ima podobne lastnosti kot zemeljski plin in ga lahko uporabljamo za proizvodnjo toplote in

električne energije ter kot pogonsko gorivo za kmetijsko mehanizacijo. Pridobljeni bioplin vsebuje

veliko vrednost metana; od 50-70%, ogljikovega dioksida; od 30-40%, poleg tega pa vsebuje tudi

žveplovodik, amonijak in dušik.

Ob proizvodnji bioplina se porabljajo odpadne organske snovi. Bioplin lahko pridobivamo iz vseh z

ogljikom bogatih organskih snovi; fekalij domačih živali, poljedelskih odpadkov, gospodinjskih

odpadkov, odpadkov živilske industrije, klavniških odpadkov ter ostankov košnje in obrezovanja

rastlin.

Surovine za pridobivanje bioplina razdelimo na dve osnovni skupini:

Substrati oz. biomasa:

o gnojila: goveja in prašičja gnojevka in gnoj, perutninski gnoj;

o rastlinska biomasa: koruzna, žitna in travna silaža, sveži odkos trave ostanki krme,

pridelkov;

Kosubstrati oz. biološko razgradljivi odpadki (BIOO) odpadki živilsko predelovalne industrije:

o Živalski stranski proizvodi: ostanki hrane, ostanki predelave živali, klavniški odpadki,

mast, odpadno sadje in zelenjava, blato iz čistilnih naprav, kompost, industrijske

odplake, bogate s proteini in ogljikovimi hidrati, odpadne snovi pri razmaščevanju

maščobe.

Bioplin nastaja v večstopenjskem procesu fermentacije (anaerobne digestacije – gnitje v okolju brez

oz. zmanjšanim deležem kisika) zaradi delovanja anaerobnih mikroorganizmov. Praviloma visoko

molekulska organska snov se v več stopnjah razgradi v nizko molekulske snovi vse do metana.

Fermentacija poteka v vlažnem okolju z vsaj 50 % vode, ki jo potrebujejo mikroorganizmi za

razkrajanje.

Slika 24: Delovanje sistema na bioplin

Vir: OVE.si


84

Kurilna vrednost 1 m3 bioplina znaša 6,4 kWh. Iz tega je možno pridobiti 2 kWh električne energije

in 2 kWh toplotne energije.

Termofilna bioplinska naprava moči 500kW proizvede letno 4.150 MWh električne energije in 2.696

MWh toplotne energije moči 628 MW ali več. V enem letu kogeneracijsko postrojenje moči 500KW

porabi 1.206.080 m2 metana, ki nastane pri fermentaciji iz 8.000 ton organskih kuhinjskih odpadkov

in 2.500 ton odpadnih maščob.

14.3.1. ANALIZA POTENCIALA BIOPLINA OBČINE ŠENTJUR

Kmetijstvo skupaj z gozdarstvom pomembno sooblikuje krajinsko podobo regije in omogoča

zaposlitev oziroma dopolnilni dohodek delu prebivalstva. Ob intenzivnih spremembah v prostoru in

družbi tudi primarna raba prostora dobiva novo vlogo in pomen kljub vse manjšemu

gospodarskemu pomenu teh dejavnosti. Vse bolj pomembne postajajo sekundarne funkcije, kot so

gospodarno ravnanje z naravnimi viri, tlemi in vodami ter ohranjanje skozi stoletja oblikovane

kulturne krajine in kulturnih značilnosti prostora. Kmetijstvo je namreč še vedno najboljši skrbnik

naravnih virov in tudi v primestnem prostoru eden najpomembnejših, če ne kar najpomembnejši

oblikovalec krajinske podobe.

Kmetijstvo skupaj z gozdarstvom pomembno sooblikuje krajinsko podobo Občine in omogoča

zaposlitev oziroma dopolnilni dohodek delu prebivalstva. Vse bolj pomembne postajajo sekundarne

funkcije, kot so gospodarno ravnanje z naravnimi viri, tlemi in vodami ter ohranjanje skozi stoletja

oblikovane kulturne krajine in kulturnih značilnosti prostora. Kmetijstvo je namreč še vedno

najboljši skrbnik naravnih virov in tudi v primestnem prostoru eden najpomembnejših, če ne kar

najpomembnejši oblikovalec krajinske podobe.

Kmetijstvo v Občini Šentjur, ki predstavlja zelo pomembno vlogo in pretežni del gospodarstva, je v

fazi prestrukturiranja zaradi razvojnih trendov in smernic, ki jim je potrebno slediti tudi na področju

kmetijstva.

Kmetijska gospodarstva obdelujejo skupaj 7.833 ha kmetijskih zemljišč, daleč največ je travnikov in

pašnikov, saj ti predstavljajo kar 72,04 % vseh kmetijskih zemljišč, na njive in vrtove odpade le 23,86

% zemljišč, kmečkih sadovnjakov je 2,06 % in intenzivnih sadovnjakov je 0,32 %. Na območju je prav

tako večji obrat, ki intenzivno prideluje jabolka in razpolaga z zadostnimi kapacitetami za

shranjevanje jabolk. Na območju je 1,72 % vinogradov, ki so z vidika nadaljnjega razvoja prav tako

pomembni (ponudba ob vinsko turističnih cestah), opaziti je tudi dvig kvalitete vin. Glede na

Slovensko povprečje je v Šentjurski občini za več kot polovico večji delež travinja, delež njiv in vrtov

približno enak kot Slovensko povprečje, kmečkih sadovnjakov pa je bistveno manj.


85

Tabela 41: Osnovni podatki o kmetijstvu

GVŽ Kmetijska zemljišča

Zač. trav. in praha

Njive in vrtovi

Njive

skupaj Trajni

travniki Strnišča

Površina (ha)

7.883 7.762 67 1.630 1.697 5.573 297

Vir: SURS, Popis KMG 2000

Po popisu kmetijskih gospodarstev leta 2000 se na območju Občine Šentjur nahaja 498 družinskih

kmetij, kar predstavlja 0,58 % vseh družinskih kmetij v Sloveniji.

Tabela 42: Družinske kmetije po tipu kmetovanja

Tip kmetovanja Občina Šentjur Slovenija

Poljedelstvo 10 2.819

Vrtnarstvo 1 438

Trajni nasadi 47 9.920

Pašna živina 556 22.284

Prašiči in perutnina 18 2.028

Mešana rastlinska pridelava 125 10.975

Mešana živinoreja 584 24.369

Mešana rastlinska pridelava in živinoreja 226 13.598

Nerazvrščene kmetije 1 36

Skupaj 498 86.467 Vir: SURS, Popis KMG 2000

Živinoreji (mešani in pašni), ki prevladuje, sledijo mešana rastlinska pridelava skupaj z živinorejo ter

samo mešana živinoreja, kar kaže na prevladujočo živinorejsko dejavnost, ki poleg osnovnih

produktov (meso, mleko) zagotovo daje možnosti tudi za razvoj dopolnilne dejavnosti (siri, skuta,

razni mesni izdelki …) ter oblikovanje specifične, obogatene domače ponudbe (visoko kvalitetni,

lokalno tipični proizvodi), po kateri narašča povpraševanje. Ugodne možnosti za prirejo živine daje

velik delež pašnikov in travnikov. Prevladuje predvsem govedoreja, v zadnjem času pa se vedno bolj

uveljavlja tudi konjereja ter ovčereja. Vse bolj v ospredje prihaja tudi ponovno zasajevanje žit in

pridelava moke, zaradi zavedanja pomembnosti zdravega prehranjevanja ter naraščanja cen hrane.

Na območju občine sta trenutno dva delujoča mlina. Na območje je kar nekaj vinogradov,

ohranjenih pa je tudi še nekaj sadovnjakov, pomembni so predvsem travniški, za ohranjanje

avtohtonih sadnih vrst drevja, nadalje posamezniki zasajajo novo sadno drevje, na območju je prav

tako večji obrat, ki intenzivno prideluje jabolka in razpolaga z zadostnimi kapacitetami za

shranjevanje jabolk.

Na osnovi ocen strokovnih služb Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje, izpostava Šentjur, je tržno

organizirane vrednostno cca. 75% kmetijske pridelave. Na območju občine je 370 kmetov članov

Kmetijske zadruge Šentjur, ki za svoje člane vrši odkup mleka, živine za zakol ter lesa. Okrog 20 %

proizvodnje mleka se proda drugim odkupovalcem oziroma je namenjeno prodaji v tujino.


86

Tabela 43: Število živali v GVŽ in kmetijske površine v ha, na izbranih kmetijskih gospodarstvih

Št. živali in kmet. pov. Občina Šentjur Savinjska regija

Št. kmet. gospod. 55 470

Skupni GVŽ 2.068 12.636

Govedo GVŽ 1.638 11.039

Prašiči GVŽ 14 274

Nesnice GVŽ 384 883

Piščanci GVŽ 31 384

Purani GVŽ 0 56

Njive (ha) 495 3.504

Strnišča (ha) 73 423

Trajni travniki (ha) 840 4.538 OPOMBA: Statistični podatki so uporabljeni za namene izračuna potenciala bioplina

Vir: AGENCIJA ZA KMETIJSKE TRGE RS

Tabela 44: Struktura pridelkov v Občini Šentjur

Pridelek Občina Šentjur Savinjska regija

Pšenica (ha) 174 952

Koruza za zrnje(ha) 241 2.012

Ječmen (ha) 118 1.326

Silažna koruza (ha) 604 5.097

Oljna ogrščica (ha) 4 9

Hmelj (ha) 0 1.205

Strnišča (ha) 297 2.287

OPOMBA: Statistični podatki so uporabljeni za namene izračuna potenciala bioplina

Vir: AGENCIJA ZA KMETIJSKE TRGE RS

Za analizo potenciala smo uporabili scenarij, da izbor ne posega v primarno kmetijsko pridelavo in

zajema živinorejske kmetije, večje poljedelske in manjše poljedelsko-travniške kmetije.


87

Pri živinorejskih kmetijah smo izbrali:

10 % njivskih površin namenjenih glavnemu posevku,

50 % strnišč,

10 % trajnih travnikov.

Pri večjih poljedelskih kmetijah smo izbrali:


80 % strnišč,


Pri manjših poljedelsko travniških kmetijah smo izbrali:


0 % strnišč,


Rezultati analize potenciala celotne Savinjske regije, Občine Šentjur in potenciali sosednjih občin so

prikazani v naslednji tabeli.

V celotni regiji smo z izbranimi kriteriji zajeli 350 ha njivskih površin za pridelavo glavnega posevka,

232 ha strnišč in 578 ha trajnih travnikov. Vsa živinska gnojila na kmetijskih gospodarstvih

prispevajo 52 % skupnega donosa bioplina, rastlinska biomasa pa 48 %. Največ skupnega donosa

bioplina 1,7 Mio m3 prispeva prav Občina Šentjur, kar ustreza 3,6 GWh proizvedene električne

energije na leto, najmanj pa občina Solčava brez donosa bioplina.

Iz kmetijskih potencialov, je v Savinjski regiji po zgoraj omenjenemu scenariju mogoče proizvesti

skupaj 22,4 GWh električne energije na leto.

Tabela 45: Kmetijski potencial za Savinjsko regijo

Občina Skupni donos En. vrednost El. energija Moč motorja

(8000 ur/leto)

kW

bioplina bioplina kWh/leto

m3 kWh/leto

Šentjur 1.748.993 9.532.012 3.622.165 453

Celje 457.324 2.492.414 947.117 118

Šmarje pri Jelšah 543.017 2.959.441 1.124.587 141

Šoštanj 752.661 4.102.004 1.558.761 195

Rogaška Slatina 263.823 1.437.833 546.377 68

Dobje 27.026 147.291 55.971 7

Žalec 1.722.566 9.387.987 3.567.435 446

Vojnik 123.872 675.104 256.540 32

Savinjska regija - SKUPAJ 10.810.394 58.916.648 22.388.326 2.799

Vir: Dušan Jug, 2010


88

Potencial Občine Šentjur

Potencial Občine Šentjur je 1.748.993 m3 bioplina, ki ima energetsko vrednost 9.532 MWh/leto. Iz

tega je mogoče proizvesti 3.622 MWh električne energije, kar pomeni velikost enote SPTE 453 kW.

Ta velikost predstavlja 16 % celotnega potenciala Savinjske regije. V primeru odločitve izgradnje

bioplinske naprave bi se lahko izrabil tudi potencial sosednjih občin v kolikor kmetije niso preveč

oddaljene. Živinska gnojila je smiselno prevažati maksimalno iz 30 kilometrov oddaljene lokacije.

Spodnja meja, pri kateri je ekonomsko upravičeno pridobivanje in energetska izraba bioplina, je 30-

50 GVŽ (“glav velike živine”), kar ustreza 30 glavam govedi oz. okoli 17.000 piščancem. Po izkušnjah

specializiranih strokovnjakov, pa so v Sloveniji za pridobivanje bioplina in njegovo kasnejšo

energetsko izrabo dejansko primerne kmetije z okoli 100 in več glavami živine.

V Občini Šentjur ni nobene kmetije, katera bi lahko proizvajala bioplin, saj nima nobena dovolj

velikega števila GVŽ, da bi lahko bila ekonomsko upravičena izraba bioplina. Možna bi bila izraba

bioplina z združitvijo več kmetij.

14.4. GEOTERMALNA ENERGIJA

Geotermalna energija je toplota Zemljine notranjosti. Globalno, geotermalne izvore predstavljajo

akumulirana toplotna energija v notranjosti zemlje oziroma v masi kamnin in v tekočih fluidih

Zemljine skorje. V Zemljini notranjosti nastajajo ogromne količine toplote, ki nenehno potujejo iz

globin na Zemljino površje. Večina toplotne energije se prenaša s konvekcijo toplote. Geotermalna

energija se sestoji iz treh komponent:

1. energetskega toka skozi Zemljino skorjo v obliki prenosa snovi (magma, voda, para, plin),

2. toka toplote zaradi prevodnosti,

3. energije, ki je uskladiščena v kamninah in fluidih zemljine skorje.

Ta naravna energija je ekonomsko pomembna pod pogojem, da je koncentrirana na omejenemu

področju, kot so rudna nahajališča in naftna ležišča, torej v vulkanskih in geotermalnih področjih

Zemlje. Toplota Zemljine skorje vodi iz samega Zemeljskega jedra. Na površje pride čez mlajše

magmatske intruzije in s kodukcijo čez globoke tektonske diskordance ter dovodne vulkanske

kanale. Značilni izviri geotermalne energije nastajajo tudi pri razpadu radioaktivnih elementov v

Zemljini skorji in drugimi kemičnimi procesi, ki se v njej dogajajo. Temperatura zemlje se poveča za

1°C (geotermična stopinja) na vsakih 33 metrov njene globine. Če je povišanje večje, govorimo o

pozitivni anomaliji ali povišani geotermični stopnji ali geotermičnemu gradientu. Bistveni pokazatelj

perspektivnosti nekega območja je geotermična anomalija, ki z hidrološkega in hidrokemičnega

stališča daje jasno sliko možnosti in načina izkoriščanja energetskega potenciala. Konvencionalno

izrabo geotermalne energije po navadi delimo na:

visokotemperaturne vire s temperaturo vode nad 150°C, ki jih izrabljamo za proizvodnjo

elektrike,


89

nizkotemperaturne vire s temperaturo vode pod 150°C, ki jih v glavnem izrabljamo

neposredno za ogrevanje. Vir: http://www.ljudmila.org/sef/geotermalna.htm

Raziskave o rabi geotermalne energije so pokazale, da se največ energije uporabi za ogrevanje.

Razdelitev uporabe geotermalne energije je prikazana na naslednjem grafikonu.

Grafikon 17: Struktura rabe geotermalne energije

Vir: Grobovšek, 2010

V Evropi se geotermalna energija izkorišča za pridobivanje električne energije, za ogrevanje

stanovanj in industrijskih objektov, v kmetijstvu za ogrevanje rastlinjakov, v turizmu in še nekaterih

drugih dejavnostih. Najboljši pogoji za izkoriščanje geotermalne energije v Evropi so v Islandiji, Italiji

in Grčiji. Največja elektrarna na geotermalno energijo v Evropi je bila zgrajena v Italiji že leta 1913 in

ima električno moč 390 MW. Vir: http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT129.htm

14.4.1. GEOTERMALNA ENERGIJA V SLOVENIJI

Geološka in tektonska zgradba Slovenije je zelo pestra, saj sestavlja njeno ozemlje pet različnih

geoloških strukturnih enot: panonski bazen, Vzhodne Alpe, Južne Alpe, mejni pas med Vzhodnimi in

Južnimi Alpami in Zunanji Dinaridi. Kar 93% površja Slovenije je sestavljenega iz sedimentnih

kamnin, 3% iz magmatskih in 4% iz metamorfnih kamnin. Najpogostejši sedimentni kamnini sta

apnenec (25% površja Slovenije) in dolomit (15%). Nevezane klasične kamnine (glina, mulj in pesek)

se nahajajo na ravninskem svetu ob večjih rekah. Med njimi prevladujejo plinoceanski peski v

panonskem gričevju in kvartarni prod na ravninah. Najmlajše so halocenske naplavine rek in

potokov (vir: Ogrin, Plut 2009).

Na naslednji sliki si lahko ogledamo tipe kamnin v Sloveniji. Julijske Alpe, Karavanke, Kamniško-

Savinjske Alpe, Predalpsko hribovje, Kras in dinarsko hribovje so večinoma sestavljene iz apnencev

in dolomitov. Goriško območje, Vipavska dolina, Brkini in slovensko primorje je sestavljeno

večinoma iz fliša in peščenjakov. Metamorfne kamnine in globočnine se nahajajo na Pohorju in

Kozjaku. Na Halozah, v Posotelju in Slovenskih goricah je zastopan lapor, goriško večinoma

sestavljajo peski. Ob Dravi in Muri se nahaja silikatni prod, v Ljubljanski kotlini pa karbonatni prod,

grušč, konglomerat in breča, Krško dolino sestavlja glina, melj ter karbonatni prod in grušč. Vir: geografski atlas Slovenije, 1998

http://www.ljudmila.org/sef/geotermalna.htm

http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT129.htm


90

Slika 25: Tipi kamnin v Sloveniji

Vir: Geografski Atlas Slovenije

Geološke razmere na območju Občine Šentjur ne omogočajo zajem termalne vode za direktno

izrabo, lahko pa se koristi ekstrakcijo toplote po principu »geosonde«. Verjetnost, da bi bili na

območju Občine Šentjur razviti visokotemperaturni geotermalni vodonosniki, primerni za

ekonomsko proizvodnjo električne energije, pa je minimalna, oziroma zanemarljiva.

Na področju Občine Šentjur je mogoče izkoriščanje geotermalne energije na dva načina:

• iz t.i. »plitve geotermije«, ki se izvede s pomočjo toplotnih črpalk bodisi sistema

zemlja/voda

ali voda/voda,

• za potrebe individualnih objektov.

Iskanje in izkoriščanje geotermalnih virov predstavlja zelo kompleksen projekt, kjer je potrebna

predhodna natančna ocena geoloških pogojev, temperature, količine in kakovost termalne vode. Ne

glede na to ali je na nekem območju zaznan povečan geotermični potencial je potrebno najprej

izdelati raziskovalno vrtino v kateri se zbere vse potrebne informacije, ki so ključne za določitev čim

bolj natančne mikrolokacije vrtine za črpanje. Te raziskave so dokaj dolgotrajne saj je potrebno

ugotoviti podzemne povezave termalne vode. V primeru da se določen vir že izkorišča, bi lahko nov

odvzem energije ogrozil že delujoč sistem. Projekti zajema termalne vode, so tehnološko in

ekonomsko zelo tvegani, tveganje pa se zmanjšuje čim boljše so geološke raziskave terena. Stroški

vrtanja z globino naraščajo in predstavljajo znaten del naložbe. Za samo izkoriščanje termalnih vod

je potrebno pridobiti koncesijo, ki jo podeli Vlada RS.


91

14.5. TOPLOTNE ČRPALKE

Poleg izrabe hidrogeotermalne energije pa obstaja še druga možnost izrabe, t.i. suho izkoriščanje

geotermalne energije, preko toplotnih črpalk. Občina se zato lahko odloči, da bo pri posameznikih

spodbujala tudi ta ukrep, pretežno preko informiranja in osveščanja.

Slika 26: Seznam toplotnih črpalk zrak/voda

Vir: EnGis - geografski informacijski sistem za področje obnovljivih virov energije

Ogrevanje s toplotno črpalko predstavlja energetsko učinkovit in okolju prijazen način ogrevanja.

Toplotne črpalke so naprave, ki izkoriščajo toploto iz okolice ter jo pretvarja v uporabno toploto za

ogrevanje prostorov in segrevanje sanitarne vode samostojno ali v kombinaciji z ostalimi sistemi.

Pridobljena toplota je rezultat termodinamičnega procesa in ne izgorevanja goriva kot pri klasičnih

ogrevalnih sistemih. Toploto, ki jo iz okolice črpajo toplotne črpalke je v različne snovi akumulirana

sončna energija, zato predstavlja obnovljivi vir energije (OVE).


92

Toplotne črpalke izkoriščajo:

toploto zraka,

podtalne in površinske vode,

toploto akumulirano v zemlji in kamnitih masivih,

odpadno toploto, ki se sprošča pri različnih tehnoloških procesih.

Elementi toplotne črpalke

uparjalnik,

kompresor,

kondenzator,

ekspanzijski ventil.

Slika 27: Način delovanja toplotne črpalke

Vir: www.witaterm.si

KOMPRESORSKE TOPLOTNE ČRPALKE

Toplotna črpalka je sestavljena iz uparjalnika, ki odvzema toploto okolice (vode, zraka, zemlje), v

njem se pri nizki temperaturi uplini delovna snov (hladivo), ki nato potuje v kompresor. Ta pare

stisne in jih dvigne na višji tlačni in temperaturni nivo. Vroče pare v kondenzatorju kondenzirajo pri

višji temperaturi in pri tem oddajo kondenzacijsko toploto ogrevanemu mediju. Delovna snov nato

potuje preko ekspanzijskega ventila, kjer se ji zniža tlak nazaj v uparjalnik in proces se ponovi. Vsa

toplota pridobljena iz okolice je brezplačna. Da jo iz nizkotemperaturnega nivoja dvignemo na

visokotemperaturni nivo, je potrebno vložiti nekaj dela. Tako je za delovanje toplotne črpalke

potrebna električna energija za pogon agregata, ki ga sestavljata kompresor in ventilator.

Slika 28: Delovanje kompresorske toplotne črpalke

Vir: ove.si

http://www.witaterm.si/


93

Poznamo tri osnovne izvedbe toplotnih črpalk glede na medij (okolico), ki ga hladimo in medij, ki ga

ogrevamo s sistemi toplotnih črpalk:

ZRAK/VODA

Zrak je neizčrpen vir energije in je povsem na voljo. Najsodobnejše izvedbe tovrstnih toplotnih

črpalk omogočajo ogrevanje tudi pri zunanji temperaturi do -20◦C. Še pri tako nizki temperaturi pa

je grelno število še vedno večje od 2, kar pomeni 50% prihranka energije. Ker ni potrebno vrtanje

vrtin ali polaganje kolektorjev v zemljo, je to investicijsko najcenejša vrsta toplotnih črpalk.

Montaža in vzdrževanje pa je enostavno in poceni. Glede na statistične podatke o gibanju

temperatur pa lahko zaključimo, da je v Sloveniji zelo malo dni s temperaturo pod -5◦C, kar pomeni,

da je letno grelno število tovrstnih toplotnih črpalk nad 3,5.

Prednosti toplotne črpalke zrak/voda so:

nizki investicijski stroški v primerjavi z drugimi sistemi, ker ni potrebna gradnja primarnega

sistema (kolektorja ali vrtin),

enostavna in poceni montaža ter kasnejše vzdrževanje sistema, saj so vsi deli enostavno

dostopni,

majhen potreben prostor z opremo in instalacije,

za razliko od izvedbe ostalih dveh vrst toplotnih črpalk niso potrebna posebna dovoljenja za

vgradnjo,

toplotna črpalka deluje samostojno in pokrije celotne zahteve po toplotni energiji skozi

celotno ogrevalno sezono.

VODA/VODA

Ta sistem je eden izmed energetsko najbolj učinkovitih ogrevalnih sistemov. Podtalnica, ki jo koristimo, je

namreč zaradi relativno visoke temperature idealen vir toplote, saj z njo dosegamo visoke izkoristke oz.

grelna števila (tudi čez 5,0). Zaradi relativno visoke temperature toplotnega vira je razmerje (COP – grelno

število) med skupno pridobljeno energijo in vloženo električno energijo najvišje.

Vsi ogrevalni sistemi voda/voda nudijo zelo široko področje uporabe ogrevanja in hlajenja, skupaj s

pripravo sanitarne vode. Toplotna črpalka voda/voda potrebuje za svoje delovanje konstanten

pretok podtalne, površinske ali tehnološke vode. Potreben pretok vode je odvisen od toplotne moči

in temperaturne razlike med vstopno in izstopno vodo.

Ogrevanje s toploto površinskih voda ne predstavlja velikega posega, seveda pa mora biti izpolnjen pogoj, da

je v bližini na razpolago primerna površinska voda. Voda se v jezerih, počasi tekočih rekah in morjih preko

pomladi in poletja ogreva, pozimi pa počasi ohlaja. Uporablja se zaprt sistem odvzema toplote. Kolektor

položimo na dno vodnega zajetja, jezera ali druge vodne površine, njegovo dolžino pa prilagodimo

energetskim potrebam objekta. Sistem je zasnovan na kroženju nestrupenega sredstva, ki ga z obtočno

črpalko vodimo od kolektorja, v katerem se za nekaj stopinj ogreje, do toplotne črpalke, ki mu toploto

odvzame. Sistem obratuje tudi, ki se temperatura vode približuje ničli.

Sistemi s podtalnico so odprti sistemi, zato je najnižja temperatura vode, ki jo še lahko uporabljamo, + 3 °C.

Pri nas v glavnem uporabljamo podtalnico s temperaturo 8 do 12 °C. Pri tem sistemu talno vodo s pomočjo

potopne črpalke vodimo skozi uparjalnik. Uparjalnik hladi talno vodo, kar pomeni, da ji odvzame toploto.

Tako pridobljena toplota v uparjalniku prestopi na delovno snov oziroma hladilno sredstvo. S pomočjo


94

električne energije, ki jo potrebujemo za pogon kompresorja, stisnemo hladilno sredstvo na višji tlačni in

temperaturni nivo. V kondenzatorju, hladilno sredstvo prenese toploto na greto vodo. Razmerje med

uporabno energijo ter vloženo električno energijo je grelno število.

Da lahko koristim podtalnico, moramo ob zgradbi izvrtati v zemljo dve vrtini, za črpanje in vračanje

podtalnice. Talna voda mora imeti pretok 0,2 m3/h za kW potrebne toplotne moči. To je lahko že na globini 5

metrov ali več. V vrtino potisnemo cev, v katero vgradimo potopno črpalko, ki jo povežemo s toplotno

črpalko. Med obratovanjem nam potopna črpalka potiska vodo v toplotno črpalko, ki je odvzame toplotno

energijo in jo ohlajeno za 5 °C spusti po drugi,nekaj metrov oddaljeni vrtini nazaj v podtalnico. Podtalnica je

torej zaradi relativno visoke temperature idealen vir toplote, saj z njo dosegamo visoka grelna števila.

Problem je pomanjkanja čiste pitne vode, s katerim se v razvitem svetu vse pogosteje soočajo. Tako je npr. v

Skandinaviji že pred leti prišlo do stroge zaščite podtalnice. Podoben trend je čez neka let verjetno pričakovati

tudi pri nas.

ZEMLJA/VODA

Toplotne črpalke zemlja/voda koristijo sloje zemlje na globini 15 m s konstantno temperaturi

približno + 15°C. Toplota zemlje se koristi tako, da se v izkopani kanal položi kolektor zaprtega

sistema. V ceveh kroži delovno sredstvo, ki ga zemlja ogreje za nekaj stopinj. Sistem je izveden tako,

da izkoriščanje toplote ne vpliva na floro. Ta vir toplote je zanesljiv vendar drag. Globina in premer

ene ali več energetskih vrtin sta odvisni od potrebe objekta po ogrevanju in moči vgrajene toplotne

črpalke.

ZRAK/ZRAK

Toplotne črpalke zrak/zrak pa so v bistvo vse vrste klimatizerjev, ki ohlajajo in vzdržujejo

temperaturo v določenem prostoru in toploto predajajo na zrak v sosednjem prostoru ali okolico.

14.6. VODNI POTENCIAL

Energijo vode lahko izkoriščamo v :

industrijskih elektrarnah (nad 1 MW),

tovarniških elektrarnah (do 1 MW moči),

majhnih poljedelskih elektrarnah (do 100 kW),

družinskih elektrarnah (do 20 kW).

Pokrajina Občine Šentjur je dokaj vodnata, kar dokazujejo tudi številni potoki in ribniki. Pretežni del

voda odvaja reka Voglajna v Savinjo. Po ozemlje občine tečejo še poleg Voglajne tudi Ločnica,

Gračnica, Jezerščica, Pešnica, Slomščica.. itd. V Tratni je z zajezitvijo Ločnice in Voglajne nastalo

umetno zbiralno jezero imenovano Slivniško jezero. Jezero meri 84 ha in daje pogoje za turistično

rekreativne dejavnosti. Glavni razlog slabega razvoja na omenjenem območju je nedorečenost

lastniških razmerij zemljišč ter vodnega in obvodnega prostora.


95

Na zajezitvi vodotoka Voglajne in Slivniškega jezera je zgrajena mala hidroelektrarna - MHE Tratna.

Elektrarna je začela delovati 14. nov. 2004 pod vodstvom podjetja, ki je hkrati lastnik in upravitelj

Nivo, gradnje in ekologija,d.d. Elektrarna letno proizvede 136 MWh električne energije.

Slika 29: MHE Tratna

Tabela 46: Osnovni podatki MHE Tratna

Instalirana moč 65 (kW)

Instalirani pretok 0,69 (m^3/s)

Faktor pretočnosti 0.13

Potencialna ener. 82 (MWh)

Letna proizvodnja 136 (MWh)

Polne ure obratovanja 2 094 (h)

Letni prihodek 8.384 (€/leto)

Indikativna cena 0,06 (€/kWh) Vir: Engis, Register KPEE in ARSO


96

14.7. VETRNA ENERGIJA

Vetrna elektrarna pretvarja energijo vetra v električno energijo. Teoretično jo lahko pretvori največ

do 60%. V praksi pa se le od 20 do 30% energije vetra dejansko pretvori v električno energijo. Moči

vetrnih elektrarn se gibljejo od nekaj kW do nekaj MW. Elektrarne z večjo močjo lahko proizvedejo

več električne energije. Z napredovanjem tehnologije se te moči vedno bolj povečujejo. Večina

vetrnih elektrarn potrebuje veter s hitrostjo okoli 5 m/s, da prične obratovati. Pri previsokih

hitrostih, običajno nad 25 m/s, se vetrne elektrarne ustavijo, da ne bi prišlo do poškodb.

Maksimalne moči se dobijo pri hitrosti okoli 15 m/s. Med 15 in 25 m/s proizvedejo vetrnice največ

električne energije. Pri previsokih ali prenizkih hitrostih vetra je vetrna elektrarna zaustavljena in

takrat ne proizvaja električne energije. Na sliki spodaj je prikazano delovanje vetrne elektrarne.

Slika 30: Delovanje vetrne energije

Vir: http://www.ape.si/publikacije/veter.pdf

Pred odločitvijo o izkoriščanju vetra so potrebne natančne meritve vetra, saj je potrebno poznati

njegove klimatološke značilnosti. Za analizo podatkov o vetru je izdelanih nekaj metodologij, v ta

namen je bil izdelan tudi program WASP. Namenjen je analizi in obdelavi podatkov o vetru, z

namenom izkoriščanja njegove energije. Programski paket WASP omogoča obdelavo in analizo

merskih podatkov o vetru, upoštevaje relief, vetrne ovire in hrapavost površine v okolici merilnega

mesta, oceno lastnosti vetra v okolici merilnih mest, oceno izkoristka vetrnih turbin na izbranem

mestu, tudi tam, kjer meritev ni in oceno izkoristka parka vetrnih turbin. Glede na vetrno karto

Slovenije (veter je bil izmerjen na višini 10 metrov ob splošnem jugovzhodniku) lahko rečemo, da

vetrnega potenciala na območju občine ni v tolikšni meri, da bi ga kazalo izkoriščati v energetske

namene, saj spada v razred, ki ima povprečno hitrost vetra od 1 do 2 m/s, kar ne zadostuje za

ekonomsko izrabo vetra kot OVE. V primeru interesa izrabe vetra na območju občine bi bilo

potrebno izdelati bolj natančne meritve hitrosti vetra, kajti le z natančnejšimi meritvami bi lahko v

celoti ocenili potencial za izrabo vetrne energije v občini. Meritve se izvajajo eno leto na območju,

kjer naj bi stala bodoča vetrna elektrarna in na različnih višinah do 60 m. Šele ti podatki so tehtni za

odločitev o izgradnji.

http://www.ape.si/publikacije/veter.pdf


97

Do sedaj se energija vetra v Občini Šentjur ni uporabljala. Po podatkih Hidrometeorološkega zavoda

Slovenije in informacijah, zbranih v WIND ATLAS-u za Evropo, do sedaj za občino ni bilo izdelanih

namenskih meritev in ni bila izdelana posebna analiza, ali so v občini primerne lokacije za

ekonomsko upravičeno izkoriščanje vetra v energijske namene.

Slika 31: Vetrni potencial

Vir: http://www.arso.gov.si/podro~cja/vreme_in_podnebje/projekti/energija_veter.pdf.

http://www.arso.gov.si/podro~cja/vreme_in_podnebje/projekti/energija_veter.pdf


98

15. CILJI

15.1. NACIONALNI STRATEŠKI CILJI

Lokalne skupnosti morajo v svojih razvojnih dokumentih načrtovati obseg porabe in obseg ter način

oskrbe z energijo in te dokumente usklajevati z nacionalnim energetskim programom in energetsko

politiko Republike Slovenije.

Cilji energetske politike v Sloveniji za obdobje 2010 do 2030, ki so med seboj enakovredni, so

zagotavljanje:

zanesljivosti oskrbe z energijo in energetskimi storitvami;

okoljske trajnosti in boj proti podnebnim spremembam;

konkurenčnosti gospodarstva in družbe ter razpoložljive in dostopne energije oz.

energetskih storitev;

socialne kohezivnosti.

V skladu z veljavnim Pravilnikom o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih

konceptov (Uradni list RS, št. 74/2009) mora lokalna skupnost z aktivnostmi, ki izhajajo iz sprejetega

lokalnega energetskega koncepta, minimalno dosegati najmanj cilje iz:

Nacionalnega energetskega programa4,

Operativnega programa zmanjševanja emisij TGP do 2012,

Nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje 2008 – 2016

(AN‐URE),

nacionalnih okvirnih ciljev za prihodnjo porabo električne energije proizvedene iz

obnovljivih virov energije,

nacionalnih okvirnih ciljev za prihodnjo porabo električne energije proizvedene v

soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom ter

opredelitve ciljev in predvidenih ukrepov v posamezni lokalni skupnosti.

4 Osnutek predloga Nacionalnega energetskega programa Republike Slovenije za obdobje do leta 2030:

aktivno ravnanje z energijo (10. junij 2011)


99

V nadaljevanju so zapisani cilji posameznih projektov:

Tabela 47: Povzetek ciljev energetske politike na ravni Republike Slovenije

Dokument Cilji

Nacionalni energetski program

5

Operativni cilji NEP do leta 2030 glede na leto 2008 so:

20% izboljšanje učinkovitosti rabe energije do leta 2020 in 27% izboljšanje do leta 2030;

25% delež obnovljivih virov energije (OVE) v rabi bruto končne energije do leta 2020 in 30% delež do leta 2030;

9,5% zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP) iz zgorevanja goriv6 do leta 2020 in

18% zmanjšanje do leta 2030;

zmanjšanje energetske intenzivnosti za 29% do leta 2020 in za 46%do leta 2030;

zagotoviti 100% delež skoraj ničelno energijskih stavb med novimi in obnovljenimi stavbami do leta 2020 in v javnem sektorju do leta 2018;

zmanjšanje uvozne odvisnosti na raven ne več kot 45 % do leta 2030 in diverzifikacija virov oskrbe z energijo na enaki ali boljši ravni od sedanje;

nadaljnje izboljšanje mednarodne energetske povezanosti Slovenije za večjo diverzifikacijo virov energije, dobavnih poti in dobaviteljev ter nadaljnjo integracijo s sosednjimi energetskimi trgi.

Operativni program zmanjševanja emisij TGP do leta 2012

Kjotski protokol: zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP) za 8 % v prvem ciljnem obdobju 2008– 2012 glede na izhodiščno leto 1986

7.

AN‐URE 2008 ‐2016

Do leta 2016 doseči 9% prihranek končne energije z izvedbo instrumentov, ki obsegajo ukrepe za učinkovito rabo energije in energetske storitve

8.

V skladu z Direktivo mora pri prizadevanjih za dosego tega cilja javni sektor služiti kot zgled, pri čemer mora prevzeti izvedbo enega ali več ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti, s poudarkom na gospodarskih ukrepih, ki zagotavljajo najvišje prihranke energije v najkrajšem obdobju.

Cilji slovenske energetske politike za OVE

1. Zagotoviti 25% delež OVE v končni rabi energije in 10 % OVE v prometu do leta 2020, po trenutnih predvidevanjih pomeni podvojitev proizvodnje energije iz OVE glede izhodiščno leto 2005.

2. Ustaviti rast porabe električne energije. 3. Uveljaviti URE in OVE kot prioritete gospodarskega razvoja. 4. Dolgoročno povečevati delež OVE v končni rabi energije do leta 2030 in nadalje.

5 Osnutek predloga Nacionalnega energetskega programa Republike Slovenije za obdobje do leta 2030:

aktivno ravnanje z energijo (10. junij 2011) 6 V cilju zmanjšanja emisij TGP so vključene vse emisije iz zgorevanja goriv, tako iz virov, ki so predmet

sprejetih mednarodnih obveznosti Slovenije (Kjotski protokol in Odločba 406/2009/ES) in iz virov, ki emisije zmanjšujejo v okviru evropske sheme za trgovanje z emisijami (Direktiva 2009/29/ES). Naveden cilj zmanjšanja se nanaša na ukrepe znotraj Slovenije. 7 Tega leta so bile emisije TGP v Sloveniji najvišje. Večina drugih držav šteje za izhodiščno leto 1990. 8 V skladu z Direktivo 2006/32/ES o učinkovitosti rabe končne energije in energetskih storitvah ter o

razveljavitvi Direktive Sveta 93/76/EGS.


100

Druge zahteve (cilji), ki izhajajo iz nacionalne zakonodaje

Energetski zakon, Neuradno prečiščeno besedilo (EZ‐NPB4): 1. (3. odstavek 17. člena) Za investitorja oziroma lastnika, ki izbere kot vir oskrbe z

energijo, ki presega dve tretjini potreb, obnovljive vire energije, ne velja obveznost priklopa objekta na distribucijsko omrežje daljinskega ogrevanja oziroma na distribucijsko omrežje zemeljskega plina ali UNP.

2. (1 in 2. odstavek 66.c člena) Za stavbe s celotno uporabno tlorisno površino nad 500 m2, ki so v uporabi državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih agencij, javnih skladov, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov in drugih oseb javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti, morajo upravljavci stavb voditi energetsko knjigovodstvo, ki zajema podatke o vrstah, cenah in količini porabljene energije.

3. (68.a člen) Pri graditvi novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega1000 m

2, in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m

2 in

se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, investitor oziroma lastnik zagotovi izdelavo študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Študija je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi o graditvi objektov. Če je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določeno, da bo več kot dve tretjini potreb stavbe po toploti zagotovljeno iz enega ali več alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo, se šteje, da je zahteva za izdelavo študije izvedljivosti izpolnjena. Študije med drugim ni potrebno izdelati za stavbe, za katere je način oskrbe z energijo določen v lokalnem energetskem konceptu ter za stavbe, za katere predpis samoupravne lokalne skupnosti določa obvezno priključitev na določeno vrsto energetskega omrežja oziroma uporabo določene vrste goriva. Ne glede na to pa je treba študijo izvedljivosti izdelati za stavbe v primeru oskrbe stavbe s plinom.

4. (1 odstavek 68.c člena) V stavbah s celotno uporabno tlorisno površino nad 1000 m2,

ki so v lasti države ali samoupravnih lokalnih skupnosti in jih uporabljajo državni organi ali organi samoupravnih lokalnih skupnosti oziroma organizacije, ki zagotavljajo javne storitve večjemu številu oseb in jih zato te pogosto obiskujejo, mora upravljavec stavbe veljavno energetsko izkaznico namestiti na vidno mesto.

5. (1. odstavek 68.č člena) Lastnik stavbe ali dela stavbe, v katerem je vgrajen klimatski sistem z nazivno izhodno močjo nad 12 kW, mora zagotoviti redne preglede klimatskih sistemov.

6. (94. člen) V večstanovanjskih stavbah in drugih stavbah z najmanj štirimi posameznimi deli, ki se oskrbujejo s toploto prek skupnega sistema za ogrevanje,se stroške za ogrevanje in toplo vodo obračunava v pretežnem delu na osnovi dejanske porabe toplote. V ta namen lastniki posameznih delov stavbe vgradijo merilne naprave, ki omogočajo indikacijo dejanske porabe toplote posameznega dela stavbe.

7. (Prehodne in končne določbe EZ-C, 47. člen) Lastniki posameznih delov stavb morajo obveznosti iz prejšnje točke izpolniti najkasneje do 1oktobra 2011, do takrat pa se stroški za ogrevanje in toplo vodo obračunavajo po dosedanjih predpisih.

Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES) 1. Cilji s področja energetske učinkovitosti zgradb. 2. Cilji s področja uporabe OVE v zgradbah.

Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja 1. Delež svetlobnega toka uporabljenih svetilk, ki seva navzgor, je enak 0%. 2. Zgornja meja porabe električne energije za javno razsvetljavo je 44,5 kWh na

prebivalca občine.


101

15.2. CILJI LEK-A OBČINE ŠENTJUR

Cilji občine Šentjur so zasnovani z namenom zanesljive in konkurenčne oskrbe in rabe energije s

poudarkom na rabi obnovljivih virov energije.

Vsi cilji predstavljajo del nacionalnih energetskih ciljev v skladu z rezultati:

opravljene analize stanja rabe energije pri posameznih skupinah porabnikov,

opravljene analize stanja oskrbe z energijo,

analize potenciala lokalno dostopnih obnovljivih virov energije ter

ugotovljenih potencialih učinkovitejše rabe energije

Datumski mejniki Nacionalnih ciljev so nastavljeni do dveh mejnih let in sicer 2020 ter 2030. Glede

na to, da je LEK dokument z akcijskim načrtom za obdobje 10 let, smo tudi cilje zastavili do leta

2022.

Tabela 48: Cilji LEK občine Šentjur

Cilji Področje

ukrepanja Opis cilja

Cilj 1 URE Zmanjšanje skupne porabe energije v javnih zgradbah za 20%, do leta 2020 in 22% do 2022 .

Cilj 2 URE Zmanjšanje skupne porabe energije v gospodinjstvih za 20%, do leta

2020 in 22% do 2022 .

Cilj 3 URE Zmanjšanje skupne porabe energije v industriji za 20%, do leta 2020 in

22% do 2022.

Cilj 4 OVE + SPTE Povečanje deleža obnovljivih virov energije in SPTE za 35 % do leta

2022.

Cilj 5 URE + OVE Zmanjšanje porabe električne energije za javno razsvetljavo za 50% do

leta 2022.

Cilj 6 EMISIJE Zmanjšanje izpustov emisij za 9,5% do 2020 in 12% do leta 2022.

Cilj 7 PROMET Zagotoviti 10% delež obnovljivih virov energije v prometu in zmanjšati

izpuste toplogrednih plinov v prometu do leta 2022.

Cilj 8

LOKALNA

OSKRBA Z

ENERGIJO

Povečanje pokritosti s sistemi daljinskega ogrevanja za 10% do leta

2020.

OPOMBE: Cilji zmanjšanja porabe energije se nanašajo na referenčno leto 2010.


102

16. PREDLOG UKREPOV

16.1. GOSPODINJSTVA

Kar precejšen del oskrbe s toplotno energijo v eno ali več stanovanjskih objektih v občini Šentjur

temelji na individualnem ogrevanju. Individualne kurilne naprave so velikokrat slabo nadzorovane

in zastarele, kar je s stališča vplivov na okolje najslabši način oskrbe s toploto. Ker gre za kar precej

številčno skupino porabnikov energentov v občini Šentjur, je pomembno, da se za to skupino

pripravijo ustrezne usmeritve. Občina lahko izvaja vrsto ukrepov (finančno bolj ali manj zahtevnih),

s katerimi spodbudi občane k energetskemu varčevanju, zamenjavi fosilnih energentov za

obnovljive vire energije oziroma k spremembi njihovih navad.

Ukrepi na področju stanovanj v občini Šentjur so lahko naslednji:

zamenjava zunanjega stavbnega pohištva pri obnovi stanovanjske stavbe,

toplotna izolacija fasade,

natančna regulacija temperature v prostorih.

Potrebne količina toplote za ogrevanje mora biti natančno prilagojena trenutnim potrebam v

prostoru. Čim bolj natančno je to prilagajanje, tem manjša količina nezaželene toplote bo prišla v

stavbo in jo ogrevala bolj, kot je potrebno.

vgradnja kurilne naprave za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na lesno biomaso,

zamenjava starih klasičnih kotlov na lesno biomaso za novejše, tehnološko boljše kotle na

lesno biomaso,

Struktura porabe energentov v občini kaže, da se velik odstotek stanovanj ogreva na lesno biomaso,

kar je pozitivno, saj se uporablja lokalni in trajno dostopen energetski vir. Pri tem pa je pomemben

nadzor emisij in učinkovitost kurjenja lesa, saj vemo, da kurjenje lesa v starih in neustreznih kotlih z

nizkim izkoristkom povzroča škodljive emisije predvsem ogljikovega monoksida. Zato je treba

spodbujati vgradnjo modernih kotlov za centralno kurjavo na lesno biomaso, ki imajo manjše

emisije in visok izkoristek. Tako bi se še vedno uporabljal lokalno dostopen in obnovljiv vir energije

(les), vendar na veliko bolj učinkovit način in z veliko manj emisij kot pri klasičnem ogrevanju na les.

prehod iz ogrevanja s kurilnim oljem na ogrevanje z lesno biomaso ali UNP,

Ker je kurilno olje gorivo fosilnega izvora in povzroča veliko emisij toplogrednih plinov mora biti v

interesu občine, da se kotli na kurilno olje postopno zamenjujejo z alternativnimi, okolju

prijaznejšimi načini ogrevanja.


103

vgradnja toplotne črpalke za pripravo sanitarne tople vode in/ali centralno ogrevanje

stanovanjske stavbe,

namestitev termostatskih ventilov na ogrevalna telesa ali zamenjava dotrajanih

ogrevalnih teles,

Najučinkovitejša lokalna regulacija je vgradnja termostatskih ventilov na ogrevala, s katerimi lahko

dosežemo do 15 % energijskih prihrankov. Uporaba termostatskih ventilov lahko bistveno izboljša

klimo v prostoru, ter hkrati zmanjša rabo toplotne energije.

spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije (toplotne in električne) v

stanovanjih,

Stanje je možno precej izboljšati z informiranjem uporabnikov o ukrepih učinkovite rabe energije

(npr. učinkih, ki jih ima redno vzdrževanje kurilnih naprav, kamor spada tudi nastavitev oljnih

gorilcev pri kotlih).

Nekaj osnovnih ukrepov za bolj učinkovito rabo energije v gospodinjstvih je naštetih v naslednji

tabeli.

Tabela 49: Predlogi URE v gospodinjstvih

UČINKOVITA RABA ENERGIJE - gospodinjstva

OGREVANJE

natančna regulacija temperature v prostorih,

primerna razporeditev grelnih teles,

uvajanje obnovljivih virov energije,

zamenjava dotrajanih grelnih teles z učinkovitejšimi sodobnejšimi,

vzdrževanje grelnih teles, kotlov in peči,

vgradnja termostatskih ventilov,

vgradnja kotla primernih moči,

pravilna namestitev zunanjih enot klimatskih naprav.

SANACIJA

OVOJA

ZGRADBE

dodatna toplotna zaščita stropov in sten,

zamenjava stavbnega pohištva,

dodatna zatesnitev oken,

kakovostna okna in vrata.

PREZRAČEV

ANJE

kontrolirano prezračevanje prostorov: kadar je ogrevanje vključeno, naj bodo okna zaprta, tudi stalno priprta okna so neustrezna rešitev; pravilno prezračevanje: za nekaj minut na stežaj odpremo okna in hkrati zapremo ventile na ogrevalnih telesih, nato okna zapremo in ponovno odpremo ventile na ogrevalnih telesih,

redno preverjati tesnjenje oken in vrat in po potrebi zamenjati ali vgraditi tesnila.

ELEKTRIČNA

ENERGIJA

v čim večji meri izkoriščati naravno svetlobo,

okna naj bodo redno očiščena, prav tako to velja tudi za svetila,

preveriti, ali je razpored in tip svetil primeren glede na namembnost prostorov,

ugašanje luči, ko ni nikogar v prostoru,


104

izklapljanje raznih aparatov, ko se ne uporabljajo,

pri nakupih se je potrebno odločati za sodobne naprave, ki v času mirovanja oziroma pripravljenosti porabijo zelo malo električne energije,

pomožni električni grelniki naj bodo v uporabi le v izjemnih primerih,

vzdrževanje naprav,

primerna razporeditev luči,

uporaba varčnih žarnic.

VODA

kontrola, ali so po uporabi pipe zaprte,

zapiranje pipe takrat, ko vode neposredno ne potrebujemo,

redno izvajanje pregledov vodovodnega omrežja in pravočasna zamenjava izrabljenih tesnil ali pokvarjenih ventilov,

vgradnja varčnih WC-kotličkov, ki imajo dve stopnji splakovanja,

vgradnja števcev v stanovanjskih blokih za posamezna stanovanja,

nakup sodobnih pralnih in pomivalnih strojev,

izraba deževnice.

Pri tem lahko občina za spodbujanje uporablja vrsto instrumentov:

občinska pomoč pri svetovanju občanov glede URE in OVE,

občinska pomoč pri kreditiranju in subvencioniranju URE in OVE,

motiviranje prebivalstva za ukrepe URE (izolacija stavb, varčne žarnice itd.),

uvajanje demonstracijskih in pilotnih projektov in

motiviranje prebivalstva za uvajanje lokalnih OVE (lesna biomasa, sončna energija).

povečati motiviranost, osveščenost in energetsko zavest o pomembnosti učinkovite URE

in spodbujanja OVE v občini Šentjur

Prvi in najpomembnejši ukrep, ki ga mora izvajati občina, pa je neprestano osveščanje prebivalstva

o možnostih za prihranke, o koristih, ki jih lahko imajo zaradi učinkovitejše rabe energije in uvajanja

obnovljivih virov energije. V ta namen mora občina organizirati raznovrstne dogodke na to

tematiko, poskrbeti, da se bo tema pojavljala v lokalnih medijih (radio, TV, lokalni časopisi) ipd. Z

osveščanjem se velikokrat avtomatično povečajo aktivnosti prebivalcev na področju reševanja

okoljske in energetske problematike. Izkušnje kažejo, da je mogoče s pravilnim ravnanjem

osveščenih porabnikov energentov zmanjšati rabo energije v objektu tudi do 20 %, ne da bi se

bivalno ugodje v stavbi zmanjšalo.

Ker so gospodinjstva velik porabnik energije v celotni strukturi rabe energije v občini Šentjur,

predlagamo, naj občina, poleg ukrepov informiranja nameni tej skupini porabnikov tudi nekaj

nepovratnih sredstev za financiranje ukrepov URE, kot so na primer zamenjava oken, obnova

zunanjega ovoja stavb, polaganje dodatne izolacije na objekte.


105

Tabela 50: Prikaz rabe energije in možnih prihrankov za ogrevanje in električno energijo za gospodinjstva

Letna poraba za

ogrevanje (kWh) Letni strošek za ogrevanje (€)

Možen prihranek pri ogrevanju

(kWh)

Možen prihranek pri ogrevanju (€)

Gospodinjstva 76.569.500 4.411.050 16.845.290 970.431

Letna poraba

električne energije (kWh)

Letni strošek električne energije

(€)

Možen prihranek pri električni

energiji (kWh)

Možen prihranek pri električni energiji (€)

Gospodinjstva 30.080.538 3.609.664 4.512.081 541.450

SKUPAJ 106.650.038 8.020.714 21.357.371 1.511.881

Grafikon 18: Trenutna raba energije v gospodinjstvih in predvidena raba energije po ukrepih v kWh

Grafikon 19: Prihranek energije v gospodinjstvih v €


106

Grafikon 20: Prihranek energije v gospodinjstvih v kWh

16.2. JAVNE ZGRADBE

Izvedba posameznih ukrepov učinkovite rabe energije na področju javnih zgradb je zelo pomembna,

saj predstavlja zgled ostalim porabnikom energije v občini in jim nudi prikaz praktičnih možnosti za

zmanjšanje stroškov energije v stavbah. Izkušnje, ki jih pri tem pridobi občina, pa so lahko kasneje v

pomoč tudi ostalim lastnikom stanovanjskih in industrijskih stavb.

Glavni organizacijski ukrep za izboljšanje energetskega stanja v vseh javnih zgradbah je osveščanje

in informiranje zaposlenih, uporabnikov in upravljavcev v javnih zgradbah. Pri izbiri ukrepov

moramo paziti, da so le-ti smiselni, izvedljivi in ekonomsko upravičeni. Predlagani ukrepi

zmanjšujejo porabo energije, zmanjšujejo stroške in tako posledično izboljšujejo bivalne pogoje ter

zadovoljstvo uporabnikov.

Na podlagi energetskega knjigovodstva in anketnih vprašalnikov so v spodnji tabeli podani ukrepi za

zmanjšanje energije v javnih zgradbah. Energetsko knjigovodstvo nam omogoča celovit pregled

rabe energije v posameznih javnih zgradbah, hitro odpravljanje bistvenih odstopanj od normalnih

vrednosti, optimizacijo energetskih procesov v zgradbah in učinkovito ovrednotenje podatkov o

rabi energije. Predlagani ukrepi so podani za vsako zgradbo posebej in bi jih bilo smotrno izvesti v

najkrajšem možnem času.

V nadaljevanju je prikazan splošni pregled možnih ukrepov za učinkovitejšo rabo energije javnih

objektov.

Organizacija dela (možni prihranki do 10 %):

s sprotnim spremljanjem in merjenjem porabe,

z energetskim knjigovodstvom,

s stalnim ozaveščanjem uporabnikov,

z drugimi organizacijskimi ukrepi (upoštevanje nižjih tarif, časovno usklajevanje aktivnosti).


107

Proizvodnja toplote:

s primerno in dobro izolacijo stavb (možni prihranki 15–25 %, investicija visoka in

dolgoročna),

z izolacijo podstrešja, s čimer se zmanjšajo transmisijske izgube (prihranki do 50 kWh/m2,

investicija srednja in srednjeročna),

s kvalitetnimi okni in vrati (možni prihranki 10 % – 60 %),

z zatesnitvijo oken, s čimer zmanjšamo ventilacijske izgube (prihranki do 15 %),

s primerno razporeditvijo grelnih teles in ogrevalnih sekundarnih krogov ter uporabo

termostatskih ventilov (prihranki do 10 %, investicija majhna ali srednja in kratkoročna),

s hidravličnim uravnovešenjem ogrevalnih vodov (prihranki do 8 %, investicija majhna ali

srednja in kratkoročna),

z uvedbo avtomatske regulacije temperature v prostorih, ki naj bo odvisna od zunanje

temperature (prihranki do 7 %, investicija srednja in kratkoročna),

s primerno in racionalno organizacijo dela.

Poraba električne energije:

z uporabo sodobnih energijsko varčnih naprav,

z uporabo sodobne razsvetljave, varčnih žarnic in z izkoriščanjem dnevne svetlobe

(prihranki 20 %–40 %, investicija srednja in kratkoročna),

s kompenzacijo jalove energije,

z uvajanjem nadzora in regulacijo vršne električne moči (prihranki do 10 %, investicija

srednja in kratkoročna),

z rednim vzdrževanjem naprav.

Poraba vode:

s smotrno uporabo hladne in tople vode (prihranki do 20 %, investicija majhna in

kratkoročna),

z rednim vzdrževanjem in pregledovanjem naprav.

Izraba učinkovite rabe energije

z uvajanjem obnovljivih virov energije ali učinkovite rabe energije; npr. uvedba mikro

kogeneracij za sočasno proizvodnjo električne energije in toplote.


108

Tabela 51: Predlogi ukrepov URE v javnih zgradbah občine Šentjur

Objekt

1

OŠ Franja Malgaja Energijsko število (kWh/m2a)

89

Predlagani ukrepi

zamenjava strešne kritine

dodatna izolacija zunanjih sten

zamenjava dotrajanega stavbnega pohištva

zamenjava navadnih ventilov s termostatskimi

zamenjava starejših grelnih teles z energetsko učinkovitimi

vgradnja senzorjev za vklop in izklop luči

vgradnja energetsko učinkovite razsvetljave

Objekt

2

POŠ in vrtec Blagovna Energijsko število (kWh/m2a)

122

Predlagani ukrepi







izvedba organizacijskih ukrepov URE

Objekt

3

POŠ Kalobje Energijsko število (kWh/m2a)

91

Predlagani ukrepi








Objekt

4

OŠ Slivnica pri Celju Energijsko število (kWh/m2a)

116

Predlagani ukrepi









109

Objekt

5

POŠ in vrtec Prevorje Energijsko število (kWh/m2a)

77

Predlagani ukrepi



Objekt

6

POŠ in vrtec Loka pri Žusmu Energijsko število (kWh/m2a)

79

Predlagani ukrepi






izvedba oganizacijskih ukrepov URE

Objekt

7

OŠ in vrtec Dramlje Energijsko število (kWh/m2a)

85

Predlagani ukrepi








Objekt

8

OŠ in vrtec Blaža Kocena Ponikva Energijsko število (kWh/m2a)

60

Predlagani ukrepi




110

Objekt

9

OŠ Planina pri Sevnici Energijsko število (kWh/m2a)

86

Predlagani ukrepi








Objekt

10

OŠ in vrtec Hruševec Energijsko število (kWh/m2a)

95

Predlagani ukrepi





Objekt

11

Vrtec Šentjur enota Center Energijsko število (kWh/m2a)

147

Predlagani ukrepi








Objekt

12

Vrtec Šentjur enota Pešnica Energijsko število (kWh/m2a)

132

Predlagani ukrepi









111

Objekt

13

Vrtec Šentjur enota Slivnica Energijsko število (kWh/m2a)

163

Predlagani ukrepi








Objekt

14

Vrtec Šentjur enota Planina Energijsko število (kWh/m2a)

113

Predlagani ukrepi








Objekt

15

Šolski center Šentjur Energijsko število (kWh/m2a)

102

Predlagani ukrepi






Objekt

16

Glasbena šola skladateljev Ipavcev Energijsko število (kWh/m2a)

124

Predlagani ukrepi









112

Objekt

17

Kulturni center Gustav Energijsko število (kWh/m2a)

141

Predlagani ukrepi








Objekt

18

Občina Šentjur Energijsko število (kWh/m2a)

154

Predlagani ukrepi







Objekt

19

Dom starejših občanov Šentjur Energijsko število (kWh/m2a)

217

Predlagani ukrepi



Dejanska ocena potencialov za zmanjšanje energije v posameznih zgradbah je bila prikazana že v

poglavju 13. V tabelah 42 in 43 so možni prihranki energije tudi ovrednoteni za vsako zgradbo

posebej.


113

Tabela 52: Prikaz rabe energije in možnih prihrankov za ogrevanje in rabo el. energije za javne zgradbe

Letna poraba za


Možen prihranek pri ogrevanju (kWh)


Javne zgradbe 4.605.010 299.982 1.198.731 62.154

Letna poraba



(€)

Možen prihranek pri električni energiji

(kWh)


Javne zgradbe 1.426.311 211.954 165.632 22.220

SKUPAJ 6.031.321 511.936 1.364.363 84.374

Skupni možni prihranki energije (skupaj električna in toplotna energija) znašajo 1.364.363 kWh, kar

pomeni prihranek za 23%. Ocenjeni prihranek stroškov znaša skupno za 84.374 €.

Grafikon 21: Trenutna raba energije v vseh javnih zgradbah in predvidena raba energije po ukrepih (kWh)

Grafikon 22: Prihranek toplotne in električne energije v javnih zgradbah kWh


114

Grafikon 23: Prihranek energije v javnih zgradbah v (EUR)

predlaganimi ukrepi na osnovi energetskega knjigovodstva in pregledov javnih zgradb, znaša skupni

potencial prihrankov celotne energije za 23 %. Z izvedbo razširjenih energetskih pregledov, bi lahko

dobili realne potencialne energijske prihranke, ki so lahko tudi višji, kot so ocenjeni v predhodnih

tabelah in grafikonih.

16.3. JAVNA RAZSVETLJAVA

upravljanje in vodenje

Našteti ukrepi v celoti zagotavljajo optimizacijo, prihranke, sledljivost, nadzor in kvaliteto

vzdrževanja in upravljanja. Naloge, ki so neposredno povezane z upravljanjem in vodenjem so

vodenje evidence o energetskih objektih, napravah in napeljavah javne razsvetljave (vrsti objekta,

lokaciji, tehničnih lastnostih, številu, lastništvu), spremljanje zakonodaje, pravilnikov in smernic, ter

v skladu s tem tudi ustrezno ukrepati, pomoč lastniku pri pripravi pogodb o urejanju razmerij v zvezi

z upravljanjem in vodenjem javne razsvetljave; podajanje informacij lastnikom in uporabnikom

javne razsvetljave, pregledovanje in zbiranje podatkov o potrebnih vzdrževalnih delih, prenovi ali

postavljanju novih objektov ter izdelava programa vzdrževalnih in drugih del, izbira vzdrževalca

(izbira ponudnika v skladu z zahtevami lastnika, pridobivanje ustreznih soglasij in dovoljenj, nadzor

izvajanja, odpravljanje napak in izdelovanje poročil), priprava in izvedba razvojnih programov za

javno razsvetljavo, izdajati smernice za načrtovanje prostorske ureditve, podajanje mnenja k

dopolnjenim predlogom prostorskega akta, projektne pogoje in soglasja projektnim rešitvam na

podlagi predložene dokumentacije, tekoče in investicijsko vzdrževanje,..

zakonodaja

Upravljavec oz. vzdrževalec mora slediti zakonodaji, ki je aktualna za področje javne razsvetljave in

v skladu s tem tudi ukrepati. Zagotavljati mora, da se infrastruktura prilagaja smernicam oz.

zahtevam zakonodaje ter poročati pristojnim ministrstvom v skladu z zakonodajo. Spodaj so

opisane trenutne zahteve, ki jih mora izpolnjevati občina oz. lastnik razsvetljave: uredba o mejnih


115

vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, vpis infrastrukture javne razsvetljave v zbirni kataster

gospodarske javne infrastrukture, periodični pregledi in meritve in nove zakonodaje, pravilniki,

smernice na področju javne razsvetljave.

vzdrževanje

Vzdrževalca infrastrukture lastnik/upravljavec izbere na podlagi ustreznih razpisov v katerih so

opredeljene tudi potrebne kompetence vzdrževalca. Velikokrat je upravljavec razsvetljave lahko

tudi vzdrževalec, kar lahko zmanjša tekoče stroške upravljanja in vzdrževanja, s tem pa je potrebno

zagotoviti tudi primeren nadzor.

Vzdrževanje infrastrukture javne razsvetljave mora opravljati za to usposobljena pravna oseba z

vsemi ustreznimi dokumenti za izvajanje te dejavnosti ter strokovno usposobljenim osebjem in

ustrezno tehnično opremo.

načrtovanje in urejanje infrastrukture javne razsvetljave

Načrtovanje in urejanje infrastrukture javne razsvetljave se nanaša na vse spremljajoče aktivnosti,

ki poenostavljajo procese vodenja in vzdrževanja javne razsvetljave.

Izdelava in vodenje katastra,

označevanje svetilk,

katalog svetilk,

načrt ureditve infrastrukture.

investicijsko načrtovanje

Upravljavec v sodelovanju z naročnikom je zadolžen za investicijsko načrtovanje infrastrukture. Le-

to lahko razdelimo na tri področja:

optimizacija rabe energije in stroškov,

posodobitev obstoječe infrastrukture javne razsvetljave,

načrtovanje novih odsekov.

Upravljavec mora načrtovati investicije tehnično, ter iz ekonomskega vidika (simulacije investicij…).

Za vsako investicijo mora izdelati tudi pripadajoči tehnični del (specifikacijo) javnega naročila.

monitoring in nadzor

Nadzor nad obratovanjem javne razsvetljave je zelo pomemben, saj lahko le s kvalitetnim nadzorom

zagotovimo, da javna razsvetljava deluje v skladu z zahtevami in priporočili. Cilj monitoringa je

vzpostaviti nadzor nad delovanjem javne razsvetljave in spremljanjem učinkov izvedenih

organizacijskih in investicijskih ukrepov. V prvi vrsti se mora spremljati raba električne energije po

odjemnih mestih. Le-ta lahko kontrolira, v kombinaciji s pravilno izdelanim katastrom infrastrukture

javne razsvetljave, delovanje razsvetljave, odkriva napake, optimizira odjemna mesta… Prav tako se

mora zagotoviti varnost uporabnikov infrastrukture, ki se kontrolira z izvajanjem meritev

osvetljenosti – zagotavljanje cestno prometne varnosti.


116

Nadzor nad upravljanjem in vodenjem infrastrukture javne razsvetljave je ključnega pomena za

doseganje maksimalnih učinkov implementiranih ukrepov. Nadzor je prisoten v vseh modulih, le da

se relacije med posameznimi akterji spreminjajo. Navadno imamo v procese upravljanja in vodenja

vpete naslednje akterje:

lastnik infrastrukture,

upravljavec,

vzdrževalec.

Vsak izmed akterjev ima svoje naloge, ki jih mora izpolnjevati. Nadzor se nanaša direktno na

ugotavljanje izvajanja nalog posameznih akterjev. Zaradi kompleksnosti nadzora se navadno

uporabljajo računalniški programi, ki nam omogočajo natančno spremljanje procesov.

Tabela 53: Predlagani ukrepi za javno razsvetljavo

Ukrepi

zamenjava navadnih svetilk z energetsko učinkovitejšimi (upoštevati svetlobno tehnične in

energetske lastnosti svetilk)

vgradnja 5 solarnih svetilk za javno razsvetljavo

Tabela 54: Prikaz rabe električne energije in možnih prihrankov za rabo el. energije za javno razsvetljavo

2010 Letna poraba



(€)


energiji (kWh)


Javna razsvetljava 1.065.793 63.948 426.317 25.579

SKUPAJ 1.065.793 63.948 426.317 25.579

Grafikon 24: Trenutna raba energije javne razsvetljave in predvidena raba električne energije javne

razsvetljave po ukrepih v kWh

16.4. INDUSTRIJA


117

Tabela 55: Predlagani ukrepi za industrijo

Zap. št. Naziv podjetja Ukrepi 1. Tajfun Planina d.o.o.

Predlagamo razširjene energetske

preglede, kateri bodo pokazali vse

nivoje možnih prihrankov (porabe

energije za tehnološke namene,

energije za ogrevanje in el. energije).

2. Kemoplast d.o.o.

3. Zuvar d.o.o.

4. Eko Pak d.o.o

5. Asfalt Kovač d.o.o.

6. Betonarna Lah

7. Sloles d.o.o.

8. Parketarna Jager d.o.o.

9. Meja Šentjur d.d.

10. JKP Šentjur d.o.o.

11. Alpos Metalurgija d.o.o.

12. Energoles Bohor d.o.o.

13. Farme Ihan - MPR d.o.o.

Tabela 56: Prikaz rabe energije in možnih prihrankov za ogrevanje in rabo el. energije v industriji

Letna poraba za


Možen prihranek pri ogrevanju

(kWh)


Industrija 15.056.251 799.445 2.860.688 151.895

Letna poraba



(€)


energiji (kWh)


Industrija 22.891.014 2.518.012 2.518.012 276.981

SKUPAJ 37.947.265 3.317.457 5.378.699 428.876


118

Grafikon 25: Trenutna raba energije v industriji in predvidena raba energije v industriji po ukrepih v kWh

Grafikon 26: Prihranek energije v industriji v €

Grafikon 27: Prihranek energije v industriji v kWh


119

16.5. SKUPNI PRIHRANKI PRI ENERGIJI

Tabela 57: Skupni prihranki pri energiji

kWh €

ogrevanje elektrika ogrevanje % elektrika %

gospodinjstva 16.845.290 4.512.081 970.431 21 541.450 14

javne zgradbe 1.198.731 165.632 62.154 26 22.220 11

industrija 3.161.813 2.518.012 167.883 19 276.981 11

javna razsvetljava * 426.317 * 25.579 40

SKUPAJ 21.205.834 7.622.042 1.200.468 866.230

Grafikon 28: Skupni prihranki pri energiji v kWh

Grafikon 29: Skupni prihranki pri energiji v EUR


120

12. NABOR MOŽNIH UKREPOV

URE V JAVNIH ZGRADBAH

CILJ 1: Zmanjšanje skupne porabe ener. v javnih zgradbah za 20%, do leta 2020, 22% do 2022

CILJ 6: Zmanjšanje izpustov emisij za 9,5% do 2020 in 12% do leta 2022.

Projekti / aktivnosti

A.1: Vzpostavitev energetskega menedžmenta v javnih zgradbah

A.2: Izdelava razširjenih energetskih pregledov javnih zgradb

A.3: Uvedba organizacijskih ukrepov URE v javnih zgradbah A.4: Energetska sanacija javnih zgradb

Kazalniki

A.1: Vzpostavljen energetski managment

A.2: Izdelani pregledi in število ukrepov URE in OVE za vse javne zgradbe.

A.3: Zmanjšanje porabe energije v kWh.

Količina izpustov toplogrednih plinov v tonah/leto.

A.4: Število saniranih javnih zgradb

Zmanjšanje porabe energije v kWh/m2.

Količina toplogrednih plinov v tonah/leto.

URE V GOSPODINJSTVIH

CILJ 2: Zmanjšanje skupne porabe ener. v gospodinjstvih za 20%, do leta 2020 in 22% do 2022 .



A.1: Energetsko svetovanje s področij URE in OVE

A.2: Pomoč in spodbuda pri energetska sanacija individualnih zgradb

Kazalniki

A.1: Število svetovanj občanov za sanacijo gospodinjskih objektov.

A.2: Število izvedenih projektov za spodbudo sanacij individualnih stanovanj

URE V INDUSTRIJI

CILJ 3: Zmanjšanje skupne porabe energije v industriji za 20%, do leta 2020 in 22% do 2022.



A.1: Spodbujanje energetskega managementa v industriji

Kazalniki

A.1: Število izvedenih projektov za spodbudo uvajanja energetskega knjigovodstva v industriji.


121

PROIZVODNJA ENERGIJE IZ OVE

CILJ 4: Zagotoviti 60% deleža obnovljivih virov energije v končni rabi energije do leta 2022.



A.1: Priprava investicijske in projektne dokumentacije za postavitev sončne elektrarne

A.2: Spodbuda potencialnih investitorjev za postavitev sistema za izrabo Geotermalnih virov energije

A.3: Postavitev sončnih kolektorjev za pripravo tople sanitarne vode v javnih zgradbah A.4: Spodbujanje vgradnje kotla za izkoriščanje lesne biomase v individualnih stanovanjskih objektih

A.5: Spodbuda potencialnih investitorjev za postavitev Mikro DOLB sistemov

A.6: Izdelava analize potenciala izrabe bioplina in priprava idejnega projekta

A.7: Analiza možnosti širitve toplovodnega omrežja iz DOLB-a podjetja Energoles Bohor d.o.o.

Kazalniki

A.1: Investicijska in projektna dokumentacija za postavitev sončne elektrarne

A.2: Investicijska in projektna dokumentacija za postavitev sis. za izrabo geotermalnih virov energije

A.3: Število postavljenih sončnih kolektorjev v javnih zgradbah A.4: Število izvedenih spodbujevalnih dogodkov, promocijskega materiala,..

A.5: Investicijska in projektna dokumentacija za postavitev MikroDOLB sistemov

A.6: Izdelana analiza potenciala izrabe bioplina in pripravljen idejni projekt

A.7: Izdelana analiza širitve toplovodnega omrežja iz DOLB-a podjetja Energoles Bohor d.o.o.

JAVNA RAZSVETLJAVA

CILJ 5: Zmanjšanje porabe električne energije za javno razsvetljavo do 50%, do leta 2022



A.1: Posodobitev infrastrukture javne razsvetljave A.2: Vgradnja solarnih svetilk za javno razsvetljavo

Kazalniki

A.1: Zmanjšanje porabe električne energije za javno razsvetljavo do 50%, do leta 2020

Poraba javne razsvetljave v kWh/prebivalca.


A.2: Število postavljenih solarnih svetilk


122

PROMET

CILJ 5: Zagotoviti 10% delež OVE v prometu in zmanjšati izpuste toplogrednih plinov v prometu do leta

2022.



A.1: Spodbuda potencialnih investitorjev izgradnje polnilnih mest biodesel-a, električne energije in

UNP ali UZP

A.2: Ureditev kolesarskih poti v mestnem jedru

Kazalniki

A.1: Število polnilnih mest biodiesel-a, električne energije in UNP ali UZP


A.2: Dolžina urejenih kolesarskih poti


LOKALNA OSKRBA Z ENERGIJO

CILJ 8: Povečanje pokritosti s sistemi daljinskega ogrevanja za 10% do leta 2020.


A.1: Analiza možnosti širitve plinovodnega omrežja

Kazalniki

A.1: Izdelana analiza možnosti širitve plinovodnega omrežja


123

13. AKCIJSKI NAČRT

V akcijskem načrtu so Ukrepi in aktivnosti razporejene v smiselnem zaporedju v

letih 2012 in 2021, glede na prioritete izvajanja posameznih aktivnosti. Določen del

aktivnosti je razporejen med kontinuirane aktivnosti, ki se izvajajo vsako letno.

Terminska opredelitev aktivnosti je okvirna in se lahko prilagaja ostalim občinskim

aktivnostim ter razpoložljivim sredstvom občine.

13.1. UKREPI / AKTIVNOSTI

UKREP 1 A.1

Vzpostavitev energetskega menedžmenta v javnih zgradbah

nosilec: Občina Šentjur odgovorni: Župan, direktor občinske uprave, vodstvo javne zgradbe

rok izvedbe:

po sprejetju

LEK-a

opis aktivnosti:

Občina mora v prvi vrsti delovati kot primer dobre prakse, zato je zelo pomembno, da v prvi

vrsti vzpostavi energetski menedžment v javnih objektih. Z vzpostavitvijo le-tega v celoti, ter

kasneje tudi izvajanje zastavljenega programa, bo zagotovljeno prineslo prihranke rabe

energije in posledično tudi stroškov.

Naloge energetskega menedžmenta so:

vodenje in koordinacija aktivnosti, ki izhajajo iz akcijskega načrta lokalnega energetskega

koncepta,

vzpostavitev in vodenje energetskega knjigovodstva za javne objekte v občini,

spremljanje, analiziranje in primerjanje doseganje učinkovitosti energetskih ukrepov,

pomoč pri izbiri zunanjih izvajalcev za izvedbo določenih aktivnosti iz akcijskega načrta,

nadzor in sodelovanje z zunanjim izvajalcem v imenu občine,

vključevanje lokalnih skupnosti v EU projekte in implementacija aktivnosti na območju

občine, ki izhajajo iz nepovratnih sredstev,

identifikacija potreb posamezne občine, razvoj ideje v projekt, priprava in prijava projekta

na ustrezen nacionalni in evropski razpis,

organizacija in izvedba seminarjev, konferenc, usposabljanj in ostalih informativnih javnih

dogodkov v sodelovanju z občino,

pomoč pri izvedbi zelenih javnih naročilih, itd.

pričakovani rezultati:

Občina mora vzpostaviti energetski menedžment na ravni občine. Oseba oz. skupina, ki bo prevzela vodenje energetskega menedžmenta mora biti strokovno usposobljena na področju energetike in vodenja posameznih projektov. Energetski menedžment je odgovoren za izvajanje projektov po začrtanem akcijskem načrtu in analiziranju ter ocenjevanju izvedenih projektov. Energetski menedžment je zadolžen tudi za poročanje pristojnem ministrstvu. Energetski menedžment se lahko vzpostavi znotraj občinske uprave ali pa celotni energetski menedžment prepusti zunanjim strokovnjakom.

vrednost projekta:

1.000 € financiranje s strani občine:

100% ostali viri financiranja:

/

kazalniki: Vzpostavljen energetski management.

Število izvedenih projektov.

Količina prihranjenih kWh.


124

UKREP 1 A.2

Izvedba razširjenih energetskih pregledov v javnih stavbah

nosilec: Občina Šentjur odgovorni: energetski menedžment, vodstvo javnih ustanov

rok izvedbe: jan - maj

2012-2015

opis aktivnosti:

Razširjeni energetski pregled je osnova za program učinkovite rabe energije v zgradbah in

ustanovah, saj vsebuje predloge možnih ukrepov z določenimi prioritetami, ki nudijo

vodstvu podjetja ali ustanove napotke za organizacijske spremembe in kvalitetne

investicijske odločitve.

Pregled vsebuje natančne izračune energijskih potreb in natančno analizo izbranih ukrepov

za učinkovito rabo energije:

Analiza energetskega stanja in upravljanja z energijo; določitev energijskega števila

ogrevanja, toplotnih izgub objekta, analiza priprave tople sanitarne vode, analiza rabe

energije obstoječega stanja, izdelava izkaza toplotnih karakteristik objekta za

ogrevanje in prezračevanje vključno z izdelavo elaborata gradbene fizike.

Obravnavanje možnih ukrepov učinkovite rabe energije; določitev investicijskih in

organizacijskih ukrepov učinkovite rabe energije,

Analiza izbranih ukrepov učinkovite rabe energije; izračun prihrankov in stroškov

investicije, stroškov za energijo (toplotno in električno), določitev prioritete ukrepov.

Razširjeni energetski pregledi potekajo po naslednjem vrstnem redu:

1 Analiza energetskega stanja in upravljanja z energijo po objektih

a) pregled energetske oskrbe objektov

b) popis porabnikov

c) izvedba predpisanih meritev

2 Obdelava in analiza podatkov

a) gradbena fizika in ovoj objekta

b) toplotna energija

c) sanitarna voda

d) električna energija

e) razsvetljava

3 Določitev možnih ukrepov za URE

a) organizacijski ukrepi

b) tehnično-investicijski ukrepi

c) analiza izbranih ukrepov in prioritet

4 Dokončni izbor izbranih ukrepov

a) izračuni prihrankov

b) izračuni investicij in ekonomske upravičenosti

c) določitev prednostne liste ukrepov URE

d) izdelava osnutkov idejnih projektov rešitev

5 Poročilo o energetskem pregledu objektov

a) vmesno poročilo

b) končno poročilo energetskega pregleda

c) izdelava povzetka za poslovno odločanje

6 Predstavitev ugotovitev energetskih pregledov naročniku

Vsebina izdelave razširjenega energetskega pregleda:


125

1. Energetska analitika za dve leti

2. Elaborat gradbene fizike

3. Elaborat strojnih instalacij

4. Elaborat električnih instalacij

5. Ekonomsko-finančni elaborat

6. Tehnično poročilo termovizijskega posnetka ovoja objekta

7. Tehnično poročilo merjenja mikroklime notranjih prostorov

8. Tehnično poročilo merjenja porabe in kvalitete električne energije

9. Končno poročila energetskega pregleda

10. Predstavitev rezultatov energetskega pregleda naročniku

11. Potni stroški, ostalo


Preliminarni energetski pregledi so pokazali v katerih javnih stavbah je potrebno izvesti razširjene energetske preglede. Rezultati takšnih pregledov so:

predlogi organizacijskih in investicijskih ukrepov za zmanjšanje rabe energije,

izdelava akcijskega načrta za vsako posamezno zgradbo,

finančna opredelitev predlaganih ukrepov, povračilne dobe predlaganih investicij

predlogi možnosti sofinanciranj ter pogodbenega znižanja energije. Glede na izračunana energijska števila in stanje zgradb, bi bilo v nadaljevanju potrebno

izvesti razširjene energetske preglede v 10 javnih zgradbah.

vrednost projekta:

4.000 – 5.000 € / objekt

financiranje s strani občine:

100% / odvisno od trenutnega razpisa MOP-a

ostali viri financiranja:

MOP

kazalniki: Izvedeni trije razširjeni energetski pregledi letno.


126

UKREP 1 A.3

Uvedba organizacijskih ukrepov URE v javnih zgradbah

nosilec: Občina Šentjur odgovorni: energetski menedžment, vodstvo javnih ustanov

rok izvedbe:

jul-dec 2012-2021

opis aktivnosti:

Vsaka organizacija potrebuje nekakšne smernice za učinkovito rabo energije oz. kader, ki bo

skrbel za nadzor nad porabo energije, posodabljanje opreme ipd. Na takšen način je moč

najhitreje doseči zmanjšanje porabe energije.

Zmanjšanje porabe lahko dosežemo z organizacijskimi, vzdrževalnimi in tehničnimi ukrepi.

Organizacijski ukrepi, čeprav ne prihranijo toliko energije, niso zanemarljivi, ker lahko ob

pravilnem izvajanju zagotovijo prihranek tudi do 10% ali v določenih primerih celo več.

Prednost le teh so nizki stroški.

Najpomembnejši osnovni organizacijski ukrepi, so naslednji:

Sprotno spremljanje in merjenje porabe vseh energentov. Za ta dela je potrebno

določiti tehnično usposobljenega delavca (energetski manager), ki bi z vso

odgovornostjo izvajal monitoring in nadzor nad porabljeno energijo, s tem pa

posredno izvajal energetsko upravljanje objekta. Ob koncu leta energetski manager

pripravi za direktorja poročilo o porabi in stroških energije za preteklo leto ter izdela

okvirni načrt rabe energije. Poda morebitne organizacijske in tehnično-investicijske

ukrepe za prihodnje leto, s katerimi bi zmanjšali rabo energije.

Časovno usklajevanje aktivnosti, s katerim preprečimo konično obremenjevanje

objekta s porabo električne energije (npr. kuhinja, pralnica). Več aktivnosti je

priporočljivo prestaviti tudi na sobote (npr. pralnica), ko velja nižja tarifa električne

energije. V ta namen bi bilo potrebno instalirati ustrezni nadzorni sistem za regulacijo

električne konične moči, ki bi bil v končni fazi povezan z aplikacijo spletnega

energetskega knjigovodstva.

Operativni pregledi zgradbe, ki zajemajo:

preglede delovanja naprav,

optimizacijo nastavitev ogrevalnih sistemov,

sistemov za pripravo tople vode,

električnih naprav,

redno vzdrževanje zgradbe ter naprav (tesnjenje oken in vrat, zamenjava

svetilnih teles, manjša popravila naprav ipd…).

Uvajanje pravilnega naravnega prezračevanja, ko večkrat za kratek čas (5 minut)

intenzivno prezračimo prostor.

Izobraževanje in motiviranje osebja ter osveščanje oskrbovancev, v ustanovah

bi bilo smiselno, da se za nadzor nad rabo energije in stroški vzpostavi delovna

skupina, v kateri sodeluje uprava, vzdrževalci objekta ter kotlovnice in finančno

računovodska služba, ki spremlja stroške v zvezi z porabljeno energijo. Gre za dodatne

naloge, ki jih bodo opravljali obstoječi zaposleni in zato ni predvideno, da bi zaradi tega

nastali dodatni stroški, razen v primeru nakupa računalniškega programa za

energetsko knjigovodstvo.


127

Zaposleno strokovno osebje, uprava in osebje pomožnih dejavnosti ima velik vpliv na

porabo energije.

Vplivajo lahko predvsem na naslednjo porabo energije in s tem povezane stroške:

razsvetljava; ugašanje luči v praznih prostorih,

ustrezna temperatura prostorov; ugotoviti je potrebno, kakšna temperatura je

za posamezne prostore najustreznejša,

zapiranje vrat in oken; okna in vrata se odpirajo samo toliko, da se prostori

prezračijo, ne pa da se s tem uravnava temperatura prostorov,

varčevanje z vodo,

varčna uporaba strojev in naprav, ki so porabniki energije; možnosti varčne

uporabe so pri tistih strojih, ki delujejo samo določen čas; poskrbeti je

potrebno, da so vključeni samo toliko časa kot je potrebno, možno je varčevati

tudi na ta način, da se vključijo oz. uporabljajo takrat, ko so stroški najnižji.


V drugi polovici tekočega leta je potrebno izvesti izobraževanje in motiviranje zaposlenih v

vseh javnih objetih v obliki seminarja, delavnice o URE.

Vplivajo lahko predvsem na naslednjo porabo energije in s tem povezane stroške:

razsvetljava; ugašanje luči v praznih prostorih,

ustrezna temperatura prostorov; ugotoviti je potrebno, kakšna temperatura je za

posamezne prostore najustreznejša,

zapiranje vrat in oken; okna in vrata se odpirajo samo toliko, da se prostori

prezračijo, ne pa da se s tem uravnava temperatura prostorov,

varčevanje z vodo,

varčna uporaba strojev in naprav, ki so porabniki energije; možnosti varčne uporabe

so pri tistih strojih, ki delujejo samo določen čas; poskrbeti je potrebno, da so vključeni

samo toliko časa kot je potrebno, možno je varčevati tudi na ta način, da se vključijo

oz. uporabljajo takrat, ko so stroški najnižji.

vrednost projekta:

400 € / izobraževanje


100% / odvisno od trenutnega razpisa MOP-a


MOP

kazalniki: Izvedeno eno izobraževanje letno


128

UKREP 1 A.4

Energetska sanacija javnih zgradb

nosilec: Občina Šentjur odgovorni: energetski menedžment rok izvedbe:

avg-dec 2012-2021

opis aktivnosti:

Na podlagi podrobne analize obstoječega stanja se v Razširjenem energetskem pregledu,

predlaga celovit nabor možnih organizacijskih in investicijskih ukrepov, ki bi izboljšali

energetsko stanje zgradbe in so zanjo primerni. Vsak predlagan ukrep je finančno

ovrednoten ter ekonomsko analiziran. S primerjavo vseh potencialnih in upravičenih

ukrepov se izbere optimalno tehnično in ekonomsko rešitev za zgradbo in porabnike.

Končni rezultat razširjenega energetskega pregleda je identifikacija vseh primernih ukrepov

za zgradbo in finančna analiza, ki obsega stroške investicije, vzdrževanja, obratovanja in

prihranke. Za vsak ukrep se predvidi koliko energije se z njim prihrani, koliko finančnih

sredstev potrebujete za realizacijo in v kolikem času lahko pričakujete, da se vam bo

investicija povrnila. Prav tako razširjeni energetski pregled obravnava mogoče spremembe

v načinu obratovanja in vzdrževanja objekta, v kolikor to posamezne ukrep zahteva.


Občina bo na podlagi energetskih pregledov izbrala ukrepe, ki imajo največji energetski učinek (največji prihranek) in najkrajšo povračilno dobo. Pričakovan rezultat je zmanjšanje porabe energije/energentov

vrednost projekta:

Odvisno od ukrepov cca. 30.000 €/zgradbo


100% / potencialni

razpisi


Potencialni razpisi

kazalniki: Izvedeni investicijski ukrepi v dveh javnih zgradbah letno

Prihranjena količina energije.


129

UKREP 2 A.1

Energetsko svetovanje s področij URE in OVE

nosilec: Občina Šentjur

odgovorni: energetski menedžment rok izvedbe:

Kontinuirano –2012 - 2021

opis aktivnosti:

Namen projekta je spodbujanje URE in OVE v gospodinjstvih s pomočjo mehkih vsebin

(svetovanja, izobraževanja in nasploh komuniciranja) in načrtnega uvajanja URE in OVE na

območjih z novimi gradnjami.

AKTIVNOSTI

1. Komunikacija z občani

Komunikacija z občani se v osnovi deli na njihovo vključevanje, torej dvosmerno

komunikacijo in obveščanje ter izobraževanje, torej enosmerno komunikacijo. Vključevanje

občanov je pomembno predvsem za namen analize stanja na področju spodbujanja oz.

uvajanja URE in OVE in vključevanja njihovih mnenj v nadaljnje strateške korake.

Na področju dvosmerne komunikacije bodo izvedeni naslednji koraki:

izdelava javnomnenjske raziskave stanja na področju uporabe OVE in izvajanja URE,

izdelava spletne strani s spletnim forumom in

sprejemanje mnenj občanov prek spletne pošte in v pisarni.

Enosmerno obveščanje deležnikov bo potekalo:

z objavo novic na spletni strani,

z objavo novic in ostalih prispevkov v lokalnih časopisih ter radijskih postajah in

z izdelavo in razdeljevanjem informacijskih tiskovin (letaki, brošure,…).

Izobraževanje bo potekalo po posameznih področjih in bo predstavljeno v sledečih

aktivnostih.

2. Izobraževanje za zmanjšanje toplotnih izgub stavbe

V sklopu izobraževanj za toplotno izolacijo stavb bodo predstavljene rešitve, ki izboljšujejo

energetsko učinkovitost stavb. Izobraževanja bodo usmerjena v učinkovito energetsko

obnovo starejših stavb in izgradnjo novih stavb. Poudarek bo namenjen novim izolacijskim

materialom, ki se jih uporablja pri izolaciji oboda stavb (fasade, streh, tal). Poudarjene bodo

tudi toplotne izgube zaradi oken ter reševanje problematike toplotnih mostov. V sklopu

izobraževanja bodo predstavljene možnosti sofinanciranja investicij usmerjenih v učinkovito

izolacijo stanovanjskih hiš.

Izvedene bodo dve vrsti izobraževanj:

informativna in motivacijska izobraževanja (izvedba enega predavanja);

ciljna izobraževanja glede na interesente (obnova stavbnega pohištva (fasade, streha,

tla),

kjer bodo sodelovali tudi predstavniki firm, ki so dejavne na tem področju. Izobraževanja

bodo organizirana v večdnevnem sklopu. Predstavljeni bodo novi izolacijski materiali ter

nove rešitve na področju zmanjševanja energetskih izgub stavb.

Pred izvajanjem izobraževanja se bo v sklopu prve aktivnosti izdelala predstavitvena

publikacija z opisom poteka, terminskim načrtom in vabilom, ki bo poslana na vsa


130

gospodinjstva.

3. Uporaba obnovljivih virov energije

Predstavljeni bodo sistemi, ki omogočajo učinkovito in ekonomično rabo obnovljivih virov

energije. Poseben poudarek bo namenjen analizi povrnitve investicija ob zmanjšanju

stroškov ogrevanja.

Vrsta OVE, obseg in aktivnosti

Biomasa

Predstavljene naj bodo različne vrste biomase (sekancev, peletov) ter sistemi, ki

omogočajo izkoriščanje različnih oblik biomase.

Kotli za zgorevanje lesnih polen z uplinjevalno komoro so bolj primerni za zamenjavo

starejših peči na drva, saj omogočajo izkoriščanje polen z bistveno večjim

energetskim izkoristkom.

Kotli za zgorevanje sekancev in peletov, ki so primerni za zamenjavo sistemov na tekoča

goriva (kurilno olje).

Sončna energija

Predstavitev solarnih sistemov ter njihova ekonomičnost.

Toplotne črpalke

Toplotne črpalke (voda-voda), ki izkoriščajo toploto podtalnice

Toplotne črpalke (zrak-voda), ki izkoriščajo toploto prostora v katerem se nahaja

naprava.

Pred izvajanjem izobraževanj se bo v okviru prve aktivnosti izdelala zgibanka, ki bo poslana

vsem gospodinjstvom v občini. V zgibanki bodo predstavljene vsebine izobraževanj. Zgibanki

bo priloženo vabilo ter terminski plan izobraževanj. V okviru izobraževanja bo organiziran

ogled primerov dobrih praks, kjer si bo možno ogledati tako rešitve za zmanjšanje toplotnih

izgub stavbe, kot tudi sistemov ogrevanja na obnovljive vire energije.

4. Svetovanje pri načrtovanju sanacije

Svetovanje bo koordiniral energetski menedžer, ki deluje na področju občine. Svetovanje naj

bo usmerjeno v konkretne stanovanjske hiše, za katere naj se določi najboljše rešitve ter

načine za izkoriščanje obnovljivih virov energije ter izboljšanje energetske učinkovitosti.

Ukrepi naj temeljijo na izolaciji stanovanjskih hiš, določitvi najprimernejšega sistema

ogrevanja prostorov in sanitarne vode. Predvsem naj se spodbuja raba sončne energije za

ogrevanje in/ali pridobivanje električne energije, toplotnih črpalk in biomase.

5. Pomoč pri iskanju finančnih virov

Prebivalcem, ki so zainteresirani za investicije v izboljšavo energetske učinkovitosti stavb, naj se nudi pomoč pri iskanju možnosti sofinanciranja ter pomoč pri izpolnjevanju dokumentacije


Potrebno je pripraviti brošure, s katerimi občanom na poljudni način spodbudimo razmišljanje o URE in OVE. Ukrep je smiselno predstaviti tudi ponudnikom tovrstnih izdelkov (kotlov, solarnih kolektorjev..) in jih povabiti k sodelovanju. Pripraviti je potrebno konference, predavanja in delavnice na temo URE in OVE za občane. Predvsem je potrebno predstaviti finančne prednosti investiranja v URE in OVE ter tudi


131

predstaviti možnosti financiranja iz drugih virov kot so npr. okoljski krediti, subvencije…

Energetski menedžment mora pripraviti dolgoročni program izobraževalnih seminarjev. Potrebno se je povezati z lokalno energetsko agencijo ali drugo strokovno inštitucijo. Pričakovan rezultat je povečano zanimanje za ukrepe URE in OVE ter posledično zmanjšanje

rabe energije, stroškov in emisij CO2. Le-to pa je odvisno od kvalitete izvedbe aktivnosti.

vrednost projekta:

2000 € / leto financiranje s strani občine:

100% / podjetja s področja URE in OVE


/

kazalniki: Najmanj 1 seminar na leto in 1 brošura na temo URE in OVE na leto.

UKREP 2 A.2

Pomoč in spodbuda pri energetska sanacija individualnih zgradb



Kontinuirano –2012 -2021

opis aktivnosti:

Na odločitve individualnih gospodinjskih porabnikov občina nima neposrednega vpliva,

vendar pa lahko z osveščanjem in izobraževanjem spodbudi porabnike, da začnejo

razmišljati o učinkoviti rabi energije in investicijah v učinkovito rabo energije.

Viri financiranja za zainteresirane občane so ugodni krediti ali nepovratne finančne

spodbude za nove naložbe rabe URE kot je EKO sklad, Slovenski okoljski javni sklad, ki vsako

leto spodbuja večjo energetsko učinkovitost v zgradbah.


Energetski menedžment mora kontinuirano predstavljati možne vire financiranja za

zainteresirane občane kot so ugodni krediti ali nepovratne finančne spodbude za nove

naložbe rabe URE kot je EKO sklad, Slovenski okoljski javni sklad, ki vsako leto spodbuja

večjo energetsko učinkovitost v zgradbah.

vrednost projekta:



/

kazalniki: Ažurnost novosti na področju možnih virov financiranja sanacija individualnih zgradb


132

UKREP 3 A.1

Spodbujanje Energetskega management v industriji




opis aktivnosti:

Spodbujanje in uvajanja URE in OVE v gospodarstvu lahko predstavlja pomemben prispevek

k zmanjševanju porabe energije v občinah. To je še posebej pomembno, ker so gospodarski

subjekti navadno veliki porabniki energije in ker se v splošnem, zaradi večjega interesa,

večina obstoječih projektov za spodbujanje in uvajanje URE in OVE nanaša na gospodinjstva.

Namen projekta je spodbujanje URE in OVE v gospodarstvu s pomočjo mehkih vsebin

(svetovanja, izobraževanja in nasploh komuniciranja) in načrtnega uvajanja URE in OVE.

AKTIVNOSTI

1. Analiza stanja energetske porabe in uporabe URE in OVE v gospodarstvu

Načrt spodbujanja in uvajanja URE in OVE v gospodarstvu je možno oblikovati le na osnovi

kakovostno izvedene analize stanja energetske porabe in uporabe URE in OVE v

gospodarstvu.

Analiza stanja bo zajemala naslednje segmente:

Evidentiranje obstoječih gospodarskih subjektov.

Analiza podatkov o skupni porabi posameznih virov energije v gospodarstvu ter

podatkov o porabi energije po posameznih gospodarskih panogah.

Analiza podatkov o načrtovanih gospodarskih subjektih (gospodarska cona) in

predvidenih dodatnih potrebah po virih energije.

Analiza podatkov o obstoječih ukrepih in tehnikah URE v gospodarstvu ter prihrankih

energije, ki iz tega izhajajo.

Zaključki analize stanja s povzetkom ugotovljenih pomanjkljivosti oziroma priložnosti

za

izboljšavo stanja.

2. Analiza možnosti uporabe URE in OVE v gospodarstvu glede na lokalne značilnosti

Predstavljeni bodo sistemi, ki omogočajo učinkovito in ekonomično rabo virov energije ter

priporočene vrste OVE, glede na lokalne značilnosti in možnosti. Poseben poudarek bo

namenjen analizi povrnitve investicij.

3. Predlog ukrepov in aktivnosti za spodbujanje in uvajanje URE in OVE

V sklopu načrta bo, glede na ugotovljeno obstoječe stanje glede porabe virov energije in

uporabe OVE in ukrepov za URE v gospodarstvu, predstavljen program ukrepov in aktivnosti

za spodbujanje in uvajanje URE in OVE.

4. Izobraževanje gospodarskih subjektov o URE in OVE

V sklopu izobraževanj o URE in OVE bodo predstavljene rešitve za učinkovito rabo energije v

gospodarstvu. Izobraževanja bodo usmerjena v sanacijo proizvodnih in poslovnih stavb.

Pomemben poudarek bo tudi na predstavitvi lokalno najbolj zanimivih obnovljivih virov

energije kot so sončne celice, toplotne črpalke in biomasa. V sklopu izobraževanja bodo

predstavljene možnosti sofinanciranja naložb in drugih spodbud na področju URE in OVE.


133

Izvedene bodo dve vrsti izobraževanj:

1. splošna informativna in motivacijska izobraževanja (izvedba enega predavanja),

2. ciljna izobraževanja glede na interesente (glede na vrsto dejavnosti in velikost

subjektov).

Tovrstna izobraževanja bodo vključevala pregled in predstavitev bolj specifičnih ukrepov in

tehnik URE in možnih OVE, ki so primerni za določeno gospodarsko panogo ali skupini

panog. Pred izvajanjem izobraževanj se bo izdelala zgibanka, ki bo poslana vsem

gospodarskim subjektom v občini. V zgibanki bodo predstavljene vsebine izobraževanj.

Zgibanki bo priloženo vabilo ter terminski plan izobraževanj. V okviru izobraževanja bo

organiziran ogled primerov dobrih praks, kjer si bo možno ogledati tako rešitve za URE, kot

tudi sistemov ogrevanja na obnovljive vire energije. Pri izobraževanjih naj se vodi lista

prisotnih s pomočjo katere se oblikuje ožja skupina ljudi na katere bo usmerjeno svetovanje

pri načrtovanju URE in OVE.

5. Svetovanje pri načrtovanju uporabe URE in OVE

Svetovanje naj bo usmerjeno v konkretne poslovne subjekte, za katere naj se določi

najboljše rešitve ter načine za izkoriščanje obnovljivih virov energije ter izboljšanje

energetske učinkovitosti. Ukrepi naj temeljijo na spodbujanju uporabe novih kotlov, sanaciji

stavb in spodbujanju rabe biomase, toplotnih črpalk in sončnih celic.

6. Pomoč pri iskanju finančnih virov

Gospodarskim subjektom, ki so zainteresirani za investicije v izboljšavo energetske

učinkovitosti stavb, proizvodnih procesov ter ogrevalnih sistemov, naj se nudi pomoč pri

iskanju možnosti sofinanciranja ter pomoč pri izpolnjevanju dokumentacije.

7. Sofinanciranje energetskih pregledov v podjetjih

Občina nameni 10 % sofinaciranje ob odločitvi podjetja za izvedbo energetskega pregleda

objekta.

Vsebina razširjenega energetskega pregleda je opisana v ukrepu 1, pod aktivnost 2.

8. Vodenje daljinskega energetskega knjigovodstva za industrijske objekte

Daljinsko energetsko knjigovodstvo je natančno opisano v ukrepu 1, pod aktivnost 1.


Potrebno je spodbujanje URE in OVE v gospodarstvu s pomočjo mehkih vsebin (svetovanja,

izobraževanja in nasploh komuniciranja) in načrtnega uvajanja URE in OVE.

Pričakovani rezultati na podlagi izvedenih aktivnosti projekta so:

Zmanjšana poraba končne energije.

Povečan delež uporabe obnovljivih virov energije.

vrednost projekta:

500-2000 € /projekt (odvisno

od projekta)



/

kazalniki: Število izvedenih projektov


134

UKREP 4 A.1

Priprava investicijske in projektne dokumentacije za postavitev sončne elektrarne


apr-sep 2012 -2021

opis aktivnosti:

Fotovoltaika je veda, ki se ukvarja z neposredno pretvorbo sončne energije v električno.

Osnovni elementi sončnih elektrarn so fotonapetostni moduli, ki imajo lastnost, da so

okolju prijazni, ne povzročajo nobenih emisij toplogrednih in drugih plinov, so čisti, varni,

robustni, zanesljivi in delujejo povsem neslišno. Kot zelo estetski zeleni obnovljivi vir

električne energije se lahko uporabljajo v odročnih območjih, kjer so drugi energetski viri

težje dostopni, ali kot veliki sistemi, ki posredujejo energijo v javno električno omrežje.

Njihova modularna zasnova omogoča izdelavo energetskih virov reda nekaj mili – do več

megavatov, kar jim zagotavlja sloves najbolj obetajočih obnovljivih energetskih virov.

V obdobju 10 let predlagamo izgradnjo 10 sončnih elektrarn skupne moči cca. 2 MW.


Občina lahko pomaga lastnikom velikih površin (strehe, nefunkcionalna zemljišča) pri iskanju potencialnih investitorjem. Občina bo preko javnega razpisa izbrala investitorja za postavitev sončne elektrarne na izbrani površini ter mu pomagala pri izvedbi projekta s sofinanciranjem investicijske in projektne dokumentacije. Pričakovan rezultat je izdelana dokumentacija, ki bo postopoma pripeljala do investicije v sončno elektrarno. S tem se bo spodbudila gradnja sončnih elektrarn in tudi razpoložljive površine za postavitve le-teh se bodo povečale.

vrednost projekta:

1.000 – 3.000 € (odvisno od

velikosti sistema)


50 % (500 – 1.500 €)


50 % (500 – 1.500 €) - investitor

kazalniki: Investicijska in projektna dokumentacija za postavitev sončne elektrarne


135

UKREP 4 A.2

Spodbuda potencialnih investitorjev za postavitev sistema za izrabo Geotermalnih virov energije


avg-dec 2012-2021

opis aktivnosti:

Geotermalna energija je toplota, ki nastaja in je shranjena v notranjosti Zemlje. Izkoriščamo jo lahko neposredno z zajemom toplih vodnih ali parnih vrelcev oziroma s hlajenjem vročih kamenin. Temperatura termalne vode pogojuje možnost uporabe geotermalne energije. Ločimo visokotemperaturne in nizkotemperaturne geotermalne vire. Pri prvih je temperatura vode nad 150°C in jih izrabljamo za proizvodnjo elektrike, pri drugih pa je temperatura vode pod 150°C in jih izrabljamo neposredno za ogrevanje.

Potrebno je oceniti potencial izkoriščanja energije s toplotnimi črpalkami geosondami za manjše objekte z izdelavo ustrezne analize. Le-to je mogoče izvesti tudi s postavitvijo pilotnega projekta, kjer se bodo neposredno videli pozitivni ali negativni učinki.


Občina lahko pomaga potencialnim lastnikom z izdelavo ustrezne analize potenciala izkoriščanja energije s toplotnimi črpalkami. Pričakovan rezultat je izdelana dokumentacija, ki bo postopoma pripeljala do investicije v TČ. S tem se bo spodbudila izraba geotermalne energije na področju občine.

vrednost projekta:

1.000 €/leto financiranje s strani občine:

100% / potencialni

razpisi


potencialni razpisi

kazalniki: Izveden projekt


136

UKREP 4 A.3

Postavitev sončnih kolektorjev za pripravo tople sanitarne vode v javnih zgradbah


Maj 2012 - 2021

opis aktivnosti:

Solarni sistemi pretvarjajo sončno energijo v uporabno toploto. V solarnih kolektorjih se

mešanica vode in glikola (t.j. prenosnik toplote) segrevata in krožita po ceveh med

solarnimi kolektorji in solarnim zalogovnikom v katerem se topla voda potem shranjuje.

Na solarnem zalogovniku je elektronski krmilnik, ki vedno spremlja temperaturo v

solarnih korektorjih in solarnem zalogovniku. V kolikor je temperatura v kolektorjih večja

kot v zalogovniku, krmilnik zažene črpalko in že pridobivamo koristno toploto iz sončne

energije. Ko se temperaturno razmerje obrne se črpalka izključi.

S takim sistemom pridobimo od 60% do 90% toplote, ki jo porabimo za vsakdanje

potrebe, kot so prhanje, kuhanje, pranje perila ali posode in to brez emisij v okolje.

Prednost takega sistema pa je tudi v tem, da lahko za najmanj 6 mesecev izključimo peč

za ogrevanje sanitarne vode in s tem prihranimo vsakoletno nekaj 100€ za energent

ogrevanja. S tem pa posledično zmanjšamo tudi izpust CO2

Kljub temu da priprava tople sanitarne vode ne predstavlja večje porabe energije v

zgradbah, je za namen dolgoročnega zmanjšanja rabe energije smiselna vgradnja

sistemov za izkoriščanje solarnih sistemov v javnih zgradbah v občini.


Občina bo, glede na izdelane preliminarne in razširjene energetske preglede javnih stavb, izdelala solarni sistem za pripravo tople sanitarne vode na javnih stavbah, primernih za izkoriščanje potenciala. Javne objekte bo določil energetski menedžer na podlagi pripravljene dokumentacije preliminarnih in razširjenih energetskih pregledov. Implementacija solarnih sistemov bo imela pozitiven osveščevalni učinek na občane.

vrednost projekta:

5.000 – 10.000 €

(odvisno od velikosti sistema)


100% / potencialni

razpisi


Potencialni razpisi

kazalniki: Implementiran solarni sistem v javni ustanovi


137

UKREP 4 A.4

Spodbujanje vgradnje kotla za izkoriščanje lesne biomase v individualnih stanovanjskih objektih




opis aktivnosti:

Obnovljivost vira, domačnost, razvoj tehnologij priprave in rabe ter cenovna konkurenčnost

dviguje pomen lesa kot vira energije. Vgradnja specialnega kotla na lesno biomaso ima velik

učinek na osveščanje zaposlenih in uporabnikov v javnih zgradbah, zmanjša se raba energije

in tudi odvisnost od fosilnih goriv.

Od sodobnih kotlov na lesno biomaso zahtevamo udobje, ekonomičnost, dolgo življenjsko

dobo, čim manj vzdrževanja in minimalne emisije škodljivih snovi v okolje. Za energijsko

učinkovitost (večji izkoristki, manjša poraba goriva) so zato prvi pogoj ustrezni ogrevalni kotli

ne glede na vrsto lesa (mehek ali trd les) in obliko goriva (polena, sekanci, peleti). Sodobna

regulacija, samodejno polnjenje in vžig goriva, kotle na les uvršča ob bok kotlom na fosilna

goriva. Emisije škodljivih snovi so se zmanjšale na nekaj odstotkov izvornih vrednosti.

izkoristki sodobnih kotlov na lesno biomaso se gibljejo od 85 do 95 %. Izkoristki

kondenzacijskih kotlov znašajo 103 %.

Sodobni kotli na lesno biomaso se v primerjavi s klasičnimi kotli precej razlikujejo. Les kot

klasično gorivo je zamenjala lesna biomasa, k kateri prištevamo polena, sekance in pelete.

Vlažnost lesa je pomembna ker vpliva na kurilno vrednost in kakovost zgorevanja. Kurilna

vrednost goriva, ki ga uporabljamo v sodobnih kotlih je višja če kurimo suh les. Več kot je

vlage v lesu, več energije uporabimo za njeno izhlapevanje. Vsakih 10 % vlage zmanjša

kurilno vrednost lesa za 12 %. Les sušimo naravno in umetno. Če les sušimo v zračnih in

pokritih skladiščih je vlažnost do 20 %. Umetno sušimo les v sušilnicah in vsebuje od 6 do 15

% vlage. Največjo vlažnost ima gozdno suh les (20 do 40 %) približno 4 mesece po poseku.

Na kurilno vrednost poleg vlage vpliva tudi vrsta lesa in njegova kvaliteta. Za ogrevanje

uporabljamo les listavcev, ki ima večjo gostoto in počasneje izgoreva. Če gorivo ni

kakovostno, lahko pride do motenj pri zgorevanju in posledično do kondenzacije vlage v

kotlu ali dimniku. Življenjska doba kurilne naprave se bistveno zmanjša.

Glede na obliko goriva ločimo kotle na polena, sekance in pelete. Pri izbiri kotla moramo

razen oblike goriva upoštevati :

toplotne izgube zgradbe (da lahko izberemo optimalno toplotno moč kotla),

lasten gozd ali nakup goriva,

kakovost goriva in razpoložljivi prostor za deponijo goriva,

vračilni rok investicije z upoštevanjem subvencije države (pri čemer je pogoj, da

kurilna naprava zadosti pogojem za pridobitev subvencije).


Občina mora spodbujati gospodinjstva k zamenjavi kotlov na ELKO kakor tudi starih kotlov na drva. Prednost uporabe biomase je postopno izključevanje ELKO kot energenta za ogrevanje. Občanom je potrebno na poljudni način spodbuditi razmišljanje o smiselnosti zamenjave kotla v obliki brošure, kjer se predstavi tehnologijo, investicijo, varnost, torej vse prednosti, ki jih prinaša tovrstno ogrevanje.

vrednost projekta:



/

kazalniki: Število izvedenih projektov za promocijo ogrevanja z lesno biomaso


138

UKREP 4 A.5

Spodbuda potencialnih investitorjev za postavitev Mikro DOLB sistemov

nosilec: Občina Šentjur odgovorni: energetski menedžment

rok izvedbe: Sep-nov

2012-2021 vsako drugo leto

opis aktivnosti:

Prednost izrabe lesne biomase je med drugim tudi dejstvo, da se lesna biomasa izdeluje iz

manj kakovostnega lesa ali lesnih ostankov, ki se pri klasični kurjavi na les ne morejo

uporabiti. Uporablja se tudi les (ostanek sečnje ipd.), ki bi drugače obležal v gozdovih in tako

zmanjševal kvaliteto gozdov.

Glede na veliko pokritost občine z gozdovi je smiselna uporaba lokalnih virov (lesa) in tudi

morebitna organiziranost trga z lesno biomaso (spodbujanje ustanovitve podjetij za

proizvodnjo in prodajo energenta izdelanega iz lokalne lesne biomase).

Občina mora spodbujati ogrevanje objektov iz skupnih kotlovnic na lesno biomaso saj je, v

primerjavi z individualnimi kurišči, vzpostavljen večji nadzor nad kuriščem in posledično

učinkovitejšo izrabo energenta ter okoljsko sprejemljivejšo toplotno oskrbo.

pričakovani rezultati

Občina lahko pomaga potencialnemu investitorju v MikroDOLB sistem s sofinanciranjem analize o možnem odjemu toplotne energije sosednjih objektov ter investicijske in projektne dokumentacije za postavitev sistema. Pričakovan rezultat je izdelana dokumentacija, ki bo postopoma pripeljala do investicije v MikroDOLB sistem.

vrednost projekta:


50 % (500 €) ostali viri financiranja:

50 % (500 €) - investitor

kazalniki: Investicijska in projektna dokumentacija za postavitev MikroDOLB sistema.


139

UKREP 4 A.6

Izdelava analize potenciala izrabe bioplina in priprava idejnega projekta


apr.- jun. 2014 in 2016

opis aktivnosti:

Bioplin lahko pridobimo iz organske biomase ter hlevskega gnoja in gnojevke. Sproščanje

bioplina poteka v procesu anaerobne digestacije (fermentacije), pridobljeni plin pa ima

podobne lastnosti kot zemeljski plin in ga lahko uporabimo za proizvodnjo toplote in

električne energije ter kot pogonsko gorivo za kmetijsko mehanizacijo.

Prednosti izrabe bioplina :

o je obnovljivi vir energije;

o zmanjšuje emisije CO2 in metana;

o proizvajamo in uporabljamo ga decentralizirano, zato povečuje zanesljivost

energetske oskrbe;

o električno energijo in toploto iz bioplina dobavljamo iz uskladiščene sončne

o energije v skladu s trenutnimi potrebami, neodvisno od letnega časa

in natančno v predvidljivih količinah;

o omogoča smotrno rabo opuščenih kmetijskih površin;

o z možnostjo izvajanja dodatne energetske dejavnosti ponuja kmetom

dodatno ekonomsko oporno točko;

o povečuje dodano vrednost in s tem kupno moč podeželskih regij;

o zagotavlja dodatno delo domači industriji in obrti;

o omogoča zmanjšanje uporabe umetnih gnojil;

o pomembno prispeva k ohranjanju naše kulturne krajine.

Državne spodbude

Država spodbuja energetsko izrabo bioplina z zagotovljenim odkupom in odkupno ceno električne energije.


Izdelati je potrebno analizo potenciala izrabe bioplina na področju občine, ter sofinancirati idejni projekt potencialnemu investitorju. Pričakovan rezultat je izgradnja vsaj dveh bioplinarn na področju občine.

vrednost projekta:


50 % (500 – 1.500 €)


50 % (500 – 1.500 €) - investitor

kazalniki: Izdelana analiza ter idejni projekt za postavitev bioplinarne.


140

UKREP 4 A.7

Analiza možnosti širitve DOLB-a iz podjetja Energoles Bohor d.o.o.


Jul.-dec 2012

opis aktivnosti:

Prednost izrabe lesne biomase je med drugim tudi dejstvo, da se lesna biomasa izdeluje iz

manj kakovostnega lesa ali lesnih ostankov, ki se pri klasični kurjavi na les ne morejo

uporabiti. Uporablja se tudi les (ostanek sečnje ipd.), ki bi drugače obležal v gozdovih in tako

zmanjševal kvaliteto gozdov.

Občina mora spodbujati ogrevanje objektov iz skupne kotlovnice na lesno biomaso saj je, v

primerjavi z individualnimi kurišči, vzpostavljen večji nadzor nad kuriščem in posledično

učinkovitejšo izrabo energenta ter okoljsko sprejemljivejšo toplotno oskrbo.

Obstoječa kotlovnica podjetja Energoles Bohor d.o.o. ima kapaciteto cca. 10 MW toplotne moči, katere pa je izkoriščeno le cca. 20%

Izdelati jer potrebo analizo možnosti priključitve okoliških objektov na DOLB. Pomembeno je

število novih potencialnih priključkov in posledično količina potrebne toplotne energije.

Izdela se tudi detajlna stroškovna analiza v kateri se opredelijo viri financiranja.


S povečanjem izrabe toplotne energije iz omenjene kotlovnice bi povečali proizvodnjo energije v lokalni skupnosti, kakor tudi proizvodnjo energije iz OVE. Posledično bi se zmanjšali izpusti škodljivih emisij v ozračje.

vrednost projekta:


50 % (2.000 €) ostali viri financiranja:

50 % (2.000 €) - investitor

kazalniki: Izdelana analiza


141

UKREP 5 A.1

Posodobitev infrastrukture javne razsvetljave


sep.-dec 2012 in 2016

opis aktivnosti:

Javna razsvetljava v Sloveniji predstavlja velik problem, saj je infrastruktura mnogokrat

zastarela, energetsko zelo neučinkovita in neprilagojena dejanskim potrebam lokalne

skupnosti. Tudi zato je Slovenija med prvimi v Evropi na podlagi 17. člena Zakona o varstvu

okolja sprejela Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni

list 81/2007), ki od lastnikov javne razsvetljave zahteva prilagoditev svetilk zakonodaji in

zmanjšanje rabe električne energije za razsvetljavo.

Varčne sijalke imajo daljšo življenjsko dobo in porabijo kar pet krat manj električne energije

od navadnih žarnic. Poleg tega pretvori običajna žarnica v svetlobo le okoli 10 % energije

(ostalo pa v toploto), medtem ko varčna sijalka kar polovico energije porabi za proizvajanje

svetlobe.


Občina mora do leta 2016 zamenjati vse svetilke, ki niso v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. V letu 2012 je predvidena zamenjava 430 svetilk z LED svetilkami. Preostale svetilke, ki niso v skladu z Uredbo (492 svetilk) je potrebno zamenjati do 31.12.2016

vrednost projekta:

238.000 € (LED) 123.000 €

(ostale)


60% za LED Ostalo je odvisno

od trenutnih razpisov


40% za LED Ostalo je odvisno

od trenutnih razpisov

kazalniki: 100% razsvetljave v skladu z Uredbo in energetsko učinkovita.

UKREP 5 A.2

Vgradnja solarnih svetilk za javno razsvetljavo


avgust 2012-2016

opis aktivnosti:

Z implementacijo obnovljivih virov energije v javno razsvetljavo, kot so solarne ulične

svetilke, bi bilo možno precej znižati rabo skupne električne energije za javno razsvetljavo.

Svetilka se napaja izključno iz energije proizvedene iz fotovoltaičnih modulov. Za

obratovanje ne potrebujemo zunanjih napajalnih virov.

Postavitev solarne svetilke je odlična ekološka rešitev za predvideno osvetlitev cest s

klasično razsvetljavo, kjer je potreben nivo osvetlitve do 0,5 CD/M2, saj postavitev ne

potrebuje gradbenega dovoljenja. Solarna svetilka lahko predstavlja tudi zamenjavo za

obstoječe, dotrajane in okolju škodljive ulične svetilke. Ker solarna svetilka za delovanje ne

potrebuje električne energije je primerna za lokacije, kjer ni omogočena priključitev na

električno omrežje.

GLAVNE PREDNOSTI SOLARNE ULIČNE SVETILKE :

sveti brez porabe električne energije, je popolnoma neodvisno od omrežja


142

ne potrebujemo odjemnih mest in pripadajoče merilne opreme

preprosta postavitev brez večjih pripravljalnih del,

min. stroški vzdrževanja,

deluje brez svetlobnega onesnaževanja,

deluje brez izpustov toplogrednih plinov v okolje,

pozitiven promocijski učinek,

samodejno prilaganje osvetljenosti, glede na stanje akumulatorja.

UPORABLJAMO JO LAHKO ZA RAZLIČNE NAMENE OSVETLJEVANJA :

osvetljevanje cest,

osvetljevanje pločnikov,

osvetljevanje parkov,

osvetljevanje parkirišč,

osvetljevanje dvorišč,

osvetljevanje avtobusnih postaj,

osvetljevanje reklamnih panojev.


Eden izmed ukrepov na javni razsvetljavi, ki ima tako okoljske kot osveščevalne prednosti, so fotovoltaične svetilke. Le-te ne uporabljajo energije iz omrežja, temveč jo za svoje potrebe same proizvajajo. Svetilke lahko obratujejo same praktično brez vzdrževalnih stroškov. Takšne svetilke imajo pozitivne učinke v smislu promocije fotovoltaike, kot vira električne energije. Občina bo za promocijo fotovoltaike ter energetsko učinkovite razsvetljave postavila 5 fotovoltaičnih svetilke na predelih občine oz. lokacijah ki niso elektrificirane.

vrednost projekta:

3.500 €/svetilka financiranje s strani občine:

100% / odvisno od nacionalnih

razpisov, donatorjev


razpisi, donatorji

kazalniki: 5 postavljenih fotovoltaičnih svetilk


143

UKREP 6 A.1

Spodbuda potencialnih investitorjev izgradnje polnilnih mest biodesel-a, električne energije in UNP ali UZP


sep.-dec 2013-2014

opis aktivnosti:

Evropska direktiva o spodbujanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v prometu

uvaja ukrepe za spodbujanje nadomeščanja uporabe dizelskih goriv in bencina v prometu. S

tem pomembno prispeva k uresničevanju ciljev o izboljšanju zanesljivosti oskrbe z energijo,

zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov in ustvarjanju novih možnosti trajnostnega

razvoja podeželja.

Razvoj pogonske arhitekture prometne suprastrukture (prevoznih sredstev) gre v smeri

doseganja čim večjega energetskega izkoristka in prilagajanja bolj čistim gorivom (nefosilna

goriva). Klasična vozila, ki jih poganja motor z notranjim zgorevanjem in ki kot vir energije

uporabljajo predvsem bencin in plinsko olje, so energetsko vse učinkovitejša in čistejša. Kljub

temu se vedno bolj uveljavljajo alternativna goriva (biogoriva (bioplin, biodiesel, bioetanol

idr.), komprimiran zemeljski plin, utekočinjen zemeljski plin, utekočinjen naftni plin, vodik

idr.) in njim prilagojeni pogonski sistemi.

Da bi lahko zagotovili 10% delež obnovljivih virov energije v prometu in zmanjšati izpuste

toplogrednih plinov v prometu do leta 2020, predlagamo da občina Šentjur do konca leta

2013 zgradi črpalko na biodiesel. Poleg te črpalke mora, da bi zadostila zahtevam za

zmanjšanje emisij toplogrednih plinov zgraditi do konca leta 2014 še črpalko na UNP ali UZP

in eno električno polnilno postajo.


Občina mora predvideti zemljišče za izgradnjo biodieselske in UNP črpale ter eno električno polnilno postajo. Ponuditi mora potencialnim investitorjem možnost izgradnje omenjenega objekta. Prav tako lahko Občina sodeluje pri promociji uporabe bioplina med občani.

vrednost projekta:

1.000-3.000 € (odvisno od

lastništva parcele)


100 % ostali viri financiranja:

/

kazalniki: Predvideno zemljišče in ter poslane ponudbe potencialnim investitorjem.

Količina izdelanega promocijskega materiala.


144

UKREP 6 A.2

Ureditev kolesarskih poti

nosilec: Občina Šentjur odgovorni: energetski menedžment rok izvedbe: 2012-2021

opis aktivnosti:

Kolesarjenje je zanimiva alternativa iz več razlogov: ne povzroča izpustov CO2, v mestnih središčih je izjemno časovno učinkovita rešitev, saj se lahko kolesarji izognejo prometnim zamaškom in jim ni potrebno iskati parkirnega prostora, hkrati prihranijo denar za gorivo in parkirni prostor ter se lahko pripeljejo neposredno do točke, kamor so se odpravili, ob tem pa z rednim gibanjem sproti skrbijo tudi za svoje zdravje. Skozi občino Šentjur je potrebno predvideti izgradnjo kolesarsko pot iz naselja Proseniško skozi center Šentjurja, proti naselju Grobelno (cca. 11 km) ter stranske kolesarske poti (cca. 5 km), katere bodo povezovale večje objekte kot so šole, trgovine, … Prav tako je potrebno urediti kolesarsko pot okoli Slivniškega jezera v dolžini cca. 8 km. Skupaj je v obdobju 2012-2015 predvidena izgradnja oziroma ureditev cca. 24 km kolesarski poti, kar predstavlja strošek cca. 140.000 €/letno.


S koriščenjem koles pri vsakodnevnih opravilih se bi posledično:

zmanjšala poraba fosilnih goriv,

zmanjšali izpusti emisij CO2

povečalo število prostih parkirnih mest

….

vrednost projekta:

Izgradnja = 35.000 €/km Ureditev okoli jezera 10.000 €/km

Ureditev pločnika 2.000 €/km (odvisno od načina izvedbe)


100 % ostali viri financiranja:

/

kazalniki: Dolžina urejenih kolesarskih poti

UKREP 7 A.1

Analiza možnosti širitve plinovodnega omrežja

nosilec: Občina Šentjur odgovorni: energetski menedžment rok izvedbe: Maj-avg.

2013

opis aktivnosti:

V občini je zgrajeno plinovodno omrežje v kraju Šentjur in delno v kraju Hrušovec. Distributerju zemeljskega plina je širjenje omrežja seveda zanimivo, vendar le zadovoljivi zagotovitvi bodočega odjema zemeljskega plina. Izdelati jer potrebo analizo možnosti priključitve okoliških objektov na plinovodno omrežje.

Pomembno je število novih potencialnih priključkov in posledično količina potrebne toplotne

energije. Izdela se tudi detajlna stroškovna analiza v kateri se opredelijo viri financiranja.


Zmanjšanje porabe ELKO

Manjši izpusti emisij CO2 v ozračje

vrednost projekta:


50 % (1.000 €) ostali viri financiranja:

50 % (1.000 €) investitor

kazalniki: Izdelana analiza plinovodnega omrežja


145

13.2. TERMINSKI NAČRT

Tabela 58: Terminski načrt

Št. Ukrepa Aktivnosti

Ukrep Aktivnost Leto 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021

Kvartal 1 2 3 4 1 2 3 4 1 2 3 4 1 2 3 4 1 2 3 4 1 2 3 4 1 2 3 4 1 2 3 4 1 2 3 4 1 2 3 4

U1 - A1 Vzpostavitev energetskega menedžmenta v javnih zgradbah

Vzpostavitev v letu 2011

U1 - A2 Izvedba razširjenih energetskih pregledov javnih zgradb

U1 - A3 Uvedba organizacijskih ukrepov URE v javnih zgradbah

U1 - A4 Energetska sanacija javnih zgradb

U2 - A1 Energetsko svetovanje s področij URE in OVE

U2 - A2 Pomoč in spodbuda pri energetska sanacija individualnih zgradb

U3 - A1 Spodbujanje energetskega managementa v industriji

U4 - A1 Priprava investicijske in projektne dokumentacije za postavitev sončne elektrarne

U4 - A2 Spodbuda potencialnih investitorjev za postavitev sistema za izrabo Geotermalnih virov energije

U4 - A3 Postavitev sončnih kolektorjev za pripravo tople sanitarne vode v javnih zgradbah

U4 - A4 Spodbujanje vgradnje kotla za izkoriščanje lesne biomase v individualnih stanovanjskih objektih


146

Št. Ukrepa Aktivnosti

Ukrep Aktivnost Leto 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021

Kvartal 1 2 3 4 1 2 3 4 1 2 3 4 1 2 3 4 1 2 3 4 1 2 3 4 1 2 3 4 1 2 3 4 1 2 3 4 1 2 3 4

U4 - A5 Spodbuda potencialnih investitorjev za postavitev Mikro DOLB sistemov

U4 - A6 Izdelava analize potenciala izrabe bioplina in priprava idejnega projekta

U4 – A7 Analiza možnosti širitve DOLB-a iz podjetja Energoles Bohor d.o.o.

U5 – A1 Posodobitev infrastrukture javne razsvetljave

U5 – A2 Vgradnja solarnih svetilk za javno razsvetljavo

U6 - A1 Spodbuda potencialnih investitorjev izgradnje polnilnih mest biodesel-a, električne energije in UNP ali UZP

U6 – A2 Ureditev kolesarskih poti

U7 – A1 Analiza možnosti širitve plinovodnega omrežja


147

13.3. FINANČNI NAČRT

V nadaljevanju je podan finančni okvir predlaganih projektov glede na financiranje s strani občine in

ostale vire financiranja.

Tabela 59: Finančni načrt aktivnosti

Ukrep / Aktivnost

vrednost projekta

(€)

občina (€)

ostali

viri9

(€)

2012

U1 - A1 Vzpostavitev energetskega menedžmenta v javnih zgradbah 1.000 1.000 /

U1 - A2 Izvedba razširjenih energetskih pregledov v javnih stavbah 13.500 13.500 /

U1 - A4 Energetska sanacija javnih zgradb 30.000 30.000 /


2.000 1.000 1.000


1.000 1.000 /


1.500 1.500 /


1.000 500 500

U4 - A7 Analiza možnosti širitve DOLB-a iz podjetja Energoles Bohor d.o.o.

4.000 2.000 2.000

U5 - A1 Posodobitev infrastrukture javne razsvetljave 238.000 142.000 96.000

U5 – A2 Vgradnja solarnih svetilk za javno razsvetljavo 3.500 3.500

U6 - A2 Ureditev kolesarskih poti v mestnem jedru 56.000 56.000 /

Skupaj: 351.500 252.000 99.500

2013




2.000 1.000 1.000


1.000 1.000 /


1.500 1.500 /



2.000 2.000 /

U7 - A1 Analiza možnosti širitve plinovodnega omrežja 2.000 2.000 /


Skupaj: 111.500 110.500 1.000

2014


9 Ostali viri financiranja posameznih ukrepov so odvisni od trenutnih razpisov.


148



2.000 1.000 1.000


1.000 1.000 /


1.500 1.500 /


1.000 500 500


2.000 1.000 1.000



2.000 2.000 /


Skupaj: 112.500 110.000 2.500

2015




2.000 1.000 1.000


1.000 1.000 /


1.500 1.500 /

U5 - A1 Posodobitev infrastrukture javne razsvetljave 61.500 61.500 /



Skupaj: 159.000 158.000 1.000

2016



2.000 1.000 1.000


1.000 1.000 /


1.500 1.500 /


1.000 500 500


2.000 1.000 1.000

U5 - A1 Posodobitev infrastrukture javne razsvetljave 61.500 61.500 /



Skupaj: 158.500 156.000 2.500

2017



149


2.000 1.000 1.000


1.000 1.000 /


1.500 1.500 /


Skupaj: 90.500 89.500 1.000

2018



2.000 1.000 1.000


1.000 1.000 /


1.500 1.500 /


1.000 500 500


Skupaj: 91.500 90.000 1.500

2019



2.000 1.000 1.000


1.000 1.000 /


1.500 1.500 /


Skupaj: 90.500 89.500 1.000

2020



2.000 1.000 1.000


1.000 1.000 /


1.000 500 500


Skupaj: 90.000 88.500 1.500

2021



2.000 1.000 1.000


1.000 1.000 /


150


1.500 1.500 /


Skupaj: 90.500 89.500 1.000

Kontinuirane aktivnosti10

U1 - A3 Uvedba organizacijskih ukrepov URE v javnih zgradbah 8.000 8.000 /

U2 - A1 Energetsko svetovanje s področij URE in OVE 20.000 20.000 /

U2 - A2 Pomoč in spodbuda pri energetska sanacija individualnih zgradb 5.000 5.000 /

U3 - A1 Spodbujanje Energetskega management v industriji 5.000 5.000 /

U4 - A4 Spodbujanje vgradnje kotla za izkoriščanje lesne biomase v individualnih stanovanjskih objektih

5.000 5000 /

Skupaj: 43.000 43.000 0

Skupaj 2012-2021: 1.389.000 1.276.500 112.500

Tabela 60: Povzetek finančnega načrta aktivnosti

leto skupaj vrednost projekta

(€) občina (€) ostali viri (€)

2012 355.800 256.300 99.500

2013 115.800 114.800 1.000

2014 116.800 114.300 2.500

2015 163.300 162.300 1.000

2016 162.800 160.300 2.500

2017 94.800 93.800 1.000

2018 95.800 94.300 1.500

2019 94.800 93.800 1.000

2020 94.300 92.800 1.500

2021 94.800 93.800 1.000

Skupaj 1.389.000 1.276.500 112.500

10

Strošek kontinuiranih aktivnosti je ocenjen za 10 letno obdobje.


151

14. NAPOTKI ZA IZVAJANJE LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA

14.1. NOSILCI IZVEDBE ENERGETSKEGA KONCEPTA

Energetski koncept občine je dokument, ki dolgoročno ureja problematiko oskrbe in rabe energije ter s svojimi

aktivnostmi vodi občino k izboljšanju energetskega stanja, povečanju rabe obnovljivih virov, zmanjšanju emisij

TGP ter izboljšanju bivalnega okolja za občane. Vse to pa je v celoti odvisno od izvajanja energetskega

koncepta. Občina se je, z izdelavo in sprejetjem lokalnega energetskega koncepta na občinskem svetu, zavezala

k izvajanju le-tega. Zato je ključnega pomena, kako bo sestavljena ekipa, ki bo kvalitetno izvajala vse aktivnosti,

ki so opredeljene v LEK-u.

Zaradi obsežnosti aktivnosti je potrebno vzpostaviti energetski menedžment s takšno sestavo, ki bo kos vsem

zahtevnim nalogam. Ker se aktivnosti neposredno navezujejo na občino je najbolj smiselno, da delo

»občinskega« energetskega menedžerja prevzame nekdo izmed zaposlenih v občinski upravi. Energetski

menedžer si pa seveda mora vzpostaviti primerno ekipo (tudi v okviru občinske uprave), ki bo pomagala pri

izvedbi posameznih aktivnosti. Za vse aktivnosti, ki so tehnično bolj zahtevne, pa energetski menedžer priskrbi

ustrezno strokovno pomoč zunanjega izvajalca ali lokalne energetske agencije (v primeru če deluje na lokalnem

področju).

Energetski menedžer mora skrbeti za poročanje odgovornim osebam (županu in občinskemu svetu) o napredku

pri izvajanju aktivnosti ter tudi določene aktivnosti z njimi usklajevati. Prav tako mora energetski menedžer

skrbeti za kontinuirano poročanje pristojnemu ministrstvu v skladu s Pravilnikom o metodologiji in obveznih

vsebinah lokalnih energetskih konceptov.

14.2. VIRI FINANCIRANJA PROJEKTOV

Izvajanje vseh aktivnosti lahko za občinski proračun predstavlja dodatno obremenitev, saj vse aktivnosti ne

prinašajo neposrednih učinkov pri zmanjšanju stroškov, kot npr. zmanjšanje rabe energije v javnih ustanovah.

Zato mora energetski menedžment iskati dodatne vire financiranja za izpeljevanje posameznih aktivnosti. V

nadaljevanju je opisanih nekaj virov financiranja, ki se jih lahko poslužuje občina oz. jih lahko predlaga

potencialnim investitorjem.

14.3. FINANCIRANJE UKREPOV S POMOČJO OKOLJSKIH KREDITOV

Določene aktivnosti se lahko financirajo s pomočjo okoljskih kreditov, ki so namenjeni prav financiranju

ukrepov URE in OVE. Občine se lahko poslužujejo financiranja s krediti le da je pri tem potrebno upoštevati

zakonodajo, ki opredeljuje zadolževanje posamezne občine. Hkrati pa lahko občina svetuje občanom in

podjetjem, da izrabljajo sredstva oz. kredite ekološkega sklada.

Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad je največja finančna ustanova, namenjena spodbujanju okoljskih naložb

v Republiki Sloveniji. Osnovna dejavnost Sklada je ugodno kreditiranje različnih naložb varstva okolja po

obrestnih merah, nižjih od tržnih.

Za delovanje sklada je pristojno Ministrstvo za okolje in prostor.

Dejavnosti sklada so zlasti:

kreditiranje naložb varstva okolja s krediti z ugodno obrestno mero,

izdajanje garancij in drugih oblik poroštev za naložbe varstva okolja,


152

finančno, ekonomsko in tehnično svetovanje in

naloge, ki se nanašajo na izvajanje politike varstva okolja.

Na skladu dodeljujejo kredite za okoljske investicije na podlagi javnih razpisov:

v programu kreditiranja okoljskih naložb občanov in

v programu kreditiranja okoljskih naložb pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov.

Podatki o tekočih razpisih so na spletni strani http://www.ekosklad.si/html/kdo/main.html

14.4. POGODBENO ZAGOTAVLJANJE PRIHRANKOV ENERGIJE

Občina se za izvedbo finančno zahtevnejših aktivnosti poslužuje pogodbenega zagotavljanja prihrankov

energije. Pogodbeno zagotavljanje prihranka energije je mogoče izvajati za veliko ukrepov URE, kot je npr.

zamenjava ogrevalnega sistema, zamenjava notranje razsvetljave, posodobitev javne razsvetljave, izgradnja

DOLB-a, ipd..

Storitve izvajalca obsegajo običajno, poleg načrtovanja in vgradnje novih naprav, vodenja in nadzora

obratovanja, servisiranja in vzdrževanja, tudi financiranje izvedenih ukrepov, izvajalcu pa se vložena sredstva

povrnejo z udeležbo v doseženih prihrankih stroškov za energijo.

Temelj pogodbenega razmerja med naročnikom in izvajalcem je obsežna pogodba, ki opredeljuje pogodbena

načela, kot so:

doba trajanja pogodbe,

določitev osnove stroškov za energijo,

določitev prihranka stroškov za energijo, ki ga zagotavlja izvajalec, in

porazdelitev prihranka, ki lahko v celoti pripade izvajalcu ali pa si ga ta v določenem razmerju razdeli z

naročnikom.

14.5. NEPOVRATNA SREDSTVA

Določen del sredstev lahko občina pridobi iz nacionalnih in evropskih razpisov. Pri tem mora energetski

menedžment uporabiti malo kreativnosti in tudi določene aktivnosti združevati v celostne projekte. Razpisi

omogočajo pridobitev nepovratnih sredstev tudi do višine 95% celotne vrednosti posameznega projekta.

Najbolj smiselno je vključevati v projekte osveščevalne vsebine oz. tudi investicije v kolikor bodo razpisi

dopuščali to možnost. Energetski menedžment se lahko za pomoč pri pripravi razpisne dokumentacije obrne

tudi na razna podjetja oz. organizacije, ki se ukvarjajo s pripravo razpisov.

14.6. TUJI INVESTITORJI

Določene aktivnosti, ki so predvidene v lokalnem energetskem konceptu, so namenjene tudi pomoči pri izvedbi

kasnejših investicij (npr. priprava študije za postavitev DOLB-a). V teh primerih je smiselno, da energetski

menedžment poskuša pridobiti sredstva investitorjev, ki bodo kasneje tudi koristniki posameznih rezultatov

aktivnosti.

http://www.ekosklad.si/html/dejavnosti/index.html#1

http://www.ekosklad.si/html/dejavnosti/index.html#3

http://www.ekosklad.si/html/kdo/main.html


153

14.7. NAČIN SPREMLJANJA IZVAJANJA UKREPOV

Uspešno izvajanje energetskega koncepta lahko zagotovimo v prvi vrsti z dosledno in kvalitetno izvedbo vseh

ukrepov in pa s kontinuiranim spremljanjem učinkom pred in po izvedbi posamezne aktivnosti. Energetski

menedžer mora skrbeti za ocenjevanje ukrepov, saj lahko le s tem oceni učinkovitost le-tega, ga sprotno

prilagaja in s tem zagotovi doseganje ciljev. Energetski menedžer mora, odvisno od posameznega ukrepa,

pripraviti indikatorje, ki bodo služili kot ocenjevalno orodje uspešnosti ukrepa (npr. zmanjšanje rabe energije,

stroškov in emisij TGP, število obiskovalcev na seminarjih…).

Spremljanje ukrepov se lahko vrši na več načinov. Energetski menedžer lahko za vsak ukrep zahteva

kontinuirana poročila o uspešnosti izvedbe in pozitivne učinke na občane, okolje, itd.. Za poročanje je zadolžen

izvajalec ukrepa. Drugi način pa je, da energetski menedžer sam spremlja učinke glede na zastavljene

indikatorje. Drugi način je sicer časovno bolj obremenjujoč za energetskega menedžerja, vendar ima pozitivne

učinke v smislu objektivnega ocenjevanja ukrepov. Ne glede na odločitev, kakšen način spremljanja se bo

vzpostavil v občini, je pomembno da se vsi podatki zbirajo na enem mestu, v vzpostavljeni ekipi energetskega

menedžmenta.

Za kvalitetno spremljane izvedenih ukrepov je potrebno vzpostaviti informacijsko podporo, ki bo omogočala

energetskemu menedžerju celovit nadzor nad rabo energije v javnih stavbah ter analiziranje vhodnih podatkov.

Hkrati mora omogočati samodejno spremljanje učinkovitosti izvedenih ukrepov. Zelo pomembno je, da javne

ustanove in druge inštitucije aktivno sodelujejo v sistemu energetskega upravljanja. S tem dosežemo večjo

osveščenost v dotični stavbi ter na drugi strani olajšamo delo energetskemu menedžerju, saj v stavbah sami

spremljajo in vpisujejo rabo energije ter izvedene ukrepe v skupni informacijski sistem. Kvalitetno vzpostavljen

informacijski sistem zagotavlja zmanjšanje rabe energije, stroškov ter emisij TGP.

Podatki iz informacijskega sistema služijo energetskemu menedžerju za poročanje vodstvu občine ter

pristojnim ministrstvom.


154

15. UPORABLJENA LITERATURA IN VIRI

1) Metodologija izvedbe energetskega pregleda, Ljubljana, maj 2001, Ministrstvo za okolje in prostor,

Agencija RS za učinkovito rabo energije

2) Slovenski standard - Svetloba in razsvetljava SIST EN 12464-1:2004, Ljubljana, september 2004,

Slovenski inštitut za standardizacijo

3) Priročnik za izvajalce energetskih pregledov, Ljubljana, oktober 1997, Ministrstvo za okolje in

prostor, Agencija RS za učinkovito rabo energije

4) Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, 93. Uradni list RS, št. 93/2008 z dne 30.09.2008

5) Energetski zakon, 27. Uradni list RS, št. 27/2007 z dne 26.03.2007

6) Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002. Ljubljana, Statistični urad Republike Slovenije, 2002.

7) Študija Joanneum Research Graz „Emissionsfaktoren und energietechnische Parameter für die Erstellung von Energieund Emissionsbilanzen im Bereich Raumwärmeversorgung“ ("Emisijski faktorji in energetskotehnični parametri za izdelavo energetskih in emisijskih bilanc na področju toplotne oskrbe").

8) Uradni list RS, št. 79/99, 8/00, 51/04; Energetski zakon. 9) Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (Ur. l. RS, št. 2/06)

10) Izpolnjeni vprašalniki (podjetja, šole, vrtci, druge javne ustanove, upravljalci kotlovnic).

11) Lesna biomasa – okolju prijazen obnovljiv vir energije.

12) Zavod za gozdove Slovenije.

13) Podatki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

14) Popis kmetijskih gospodarstev 2000, Statistični urad RS]

15) Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), Poslovni register Slovenije, stanje na dan 30. 12. 2009 URL: http://www.ajpes.si

16) Agencija Republike Slovenije za okolje. URL: http://www.arso.gov.si/

17) Agencija za učinkovito rabo energije (AURE) URL: http://www.aure.si

18) Atlas okolja, ARSO GIS. URL: http://gis.arso.gov.si, 2010

19) Nacionalni energetski program

20) Obnovljivi viri energije. URL: http://www.focus.si/ove

21) Priročnik za izdelavo lokalnih energetskih konceptov

22)Statistični urad Republike Slovenije. SI-Stat, Statistični podatki. URL: http://www.stat.si/

23) Pravilnik o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov (74/2009)

http://www.arso.gov.si/

http://www.aure.si/

http://www.focus.si/ove

http://www.stat.si/

Documents

LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT · LEK Šentjur – končno poročilo i SPLOŠNI PODATKI O PROJEKTU Projekt: LOKALNI ENERGETSKI KONEPT OČINE ŠENTJUR Številka pogodbe: 430-10/2011-2500