LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINA IVANČNA GORICA · 2017. 4. 6. · Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo Stran 4 1. Uvod 1.1. Splošni cilji

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Stran 0

LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT

OBČINA IVANČNA GORICA

KONČNO POROČILO

Ljubljana, december 2010


Stran 1

Naslov projekta: LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE

IVANČNA GORICA

KONČNO POROČILO

Naročnik: Občina Ivančna Gorica

Sokolska ulica 8

1295 Ivančna Gorica

Izvajalec: Energen d.o.o.

Tehnološki park 21

1000 Ljubljana

Št. pogodbe: 1044/2010

Vodja projekta: mag. Aleks Jan

Avtorji: mag. Aleks Jan, univ.dipl.ekon.

Marko Seršen, univ. dipl. gosp. inž.str.

Dušan Jug, univ. dipl. inž. kem. tehn.

Borut Kovač, dipl. inž. str.

© Energen, d.o.o.

Vloge za razmnoževanje celotne ali dela publikacije nasloviti na: Energen d.o.o., Tehnološki park 21,

1000 Ljubljana oziroma občina Ivančna Gorica, Solkanska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica


Stran 2

Kazalo:

1. UVOD .............................................................................................................................41.1. Splošni cilji lokalnega energetskega koncepta občine...........................................................41.2. Zakonska podlaga lokalnega energetskega koncepta ............................................................51.3. Opredelitev območja lokalnega energetskega koncepta ........................................................6

2. ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA RABE ENERGIJE ..............................92.1. Raba energije za ogrevanje individualnih stanovanj .............................................................92.1.1. Stanovanja v občini Ivančna Gorica ......................................................................................92.1.2. Raba energije za ogrevanje individualnih stanovanj .............................................................92.2. Raba energije za ogrevanje v javnih objektih ......................................................................102.2.1. Seznam vključenih javnih zgradb v občini Ivančna Gorica.................................................112.2.2. Podatki o rabi energije v javnih zgradbah v občini Ivančna Gorica ....................................132.2.3. Analiza splošnega stanja javnih zgradb v občini Ivančna Gorica........................................182.2.4. Analiza rabe energije v javnih zgradbah v občini Ivančna Gorica ......................................242.3. Raba energije v podjetjih.....................................................................................................262.4. Raba energije v skupnih kotlovnicah in blokih ...................................................................292.5. Raba električne energije v občini ........................................................................................292.5.1. Trenutno stanje oskrbe z EE v Ivančni Gorici.....................................................................292.5.2. Poraba električne energije v občini Ivančna goriva v obdobju od leta 2000 do 2009 .........312.6. Javna razsvetljava v občini ..................................................................................................33

3. PROMET .................................................................................................................... 37

4. ANALIZA EMISIJ V OBČINI .............................................................................. 394.1. Analiza emisij za individualno ogrevanje............................................................................394.2. Analiza emisij pri porabi električne energije.......................................................................40

5. ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA OSKRBE Z ENERGIJO ................ 41

6. PRIHODNJA OSKRBA IN RABA ENERGIJE ............................................... 43

7. POTENCIAL UČINKOVITE RABE ENERGIJE ........................................... 44

8. POTENCIAL OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE ...................................... 468.1. Sončna energija ...................................................................................................................488.1.1. Termosolarni sistemi za ogrevanje vode – sprejemniki sončne energije (SSE) ..................488.1.2. Sončne elektrarne ................................................................................................................508.2. Lesna biomasa .....................................................................................................................538.2.1. Izraba lesne biomase ...........................................................................................................558.2.2. Individualni sistemi ogrevanja na lesno biomaso ................................................................578.2.3. Potencial lesne biomase v občini Ivančna Gorica ...............................................................578.2.4. Razvoj v prihodnosti ...........................................................................................................598.3. Bioplin .................................................................................................................................628.3.1. Analiza potenciala občine Ivančna Gorica ..........................................................................638.4. Biogoriva .............................................................................................................................678.4.1. Olje oljne ogrščice...............................................................................................................678.4.2. Proizvodnja rastlinskega olja...............................................................................................698.4.3. Biodizl .................................................................................................................................70


Stran 3

8.4.4. Bioetanol .............................................................................................................................718.5. Geotermalna energija ..........................................................................................................728.5.1. Geotermalna energija v Sloveniji ........................................................................................728.5.2. Ogrevanje s toplotno črpalko v občini Ivančna Gorica .......................................................748.6. Vodna energija ....................................................................................................................778.7. Vetrna energija ....................................................................................................................808.8. Komunalni odpadki .............................................................................................................81

9. CILJI ENERGETSKEGA NAČRTOVANJA V OBČINI .............................. 829.1. Cilji nacionalnega energetskega programa (NEP)...............................................................83

10. CILJI, UKREPI IN AKTIVNOSTI LEK ....................................................... 8610.1. Cilji Lokalnega energetskega koncepta občine Ivančna Gorica ..........................................8610.2. Predlog ukrepov ..................................................................................................................8710.3. Ukrepi za gospodinjstva ......................................................................................................9210.3.1. Aktivnost: energetsko varčna gradnja.............................................................................9210.3.2. Aktivnost: Načrt spodbujanja in uvajanja URE in OVE v gospodinjstvih .....................9410.3.3. Primer URE v gospodinjstvu ..........................................................................................9710.4. Javni objekti ........................................................................................................................9910.4.1. Stanje javnih objektov v občini Ivančna Gorica ...........................................................10010.4.2. Potencial ukrepov OVE in URE v javnih stavbah ........................................................11710.4.3. Opis ukrepov in aktivnosti URE in OVE za javne stavbe ............................................118

11. AKCIJSKI NAČRT ...........................................................................................148

12. NAVODILA ZA IZVAJANJE LEK-A..........................................................154

13. VIRI FINANCIRANJA UKREPE OVE/URE.............................................15613.1. Eko sklad j.s. .....................................................................................................................15613.2. Ministrstvo za gospodarstvo, Sektor za aktivnosti učinkovite rabe energije .....................15613.3. ARSKTRP .........................................................................................................................15713.4. Javno zasebno partnerstvo (JZP) .......................................................................................15813.4.1. Pravna podlaga .............................................................................................................15813.4.2. Oblike JZP ....................................................................................................................158

14. VIRI IN LITERATURA ...................................................................................162

15. KAZALO TABEL IN SLIK.............................................................................164


Stran 4

1. Uvod

1.1. Splošni cilji lokalnega energetskega koncepta občine

S pomočjo izdelave Lokalnega energetskega koncepta (LEK) ocenimo možnosti in

predlagamo rešitve na področju energetske oskrbe lokalne skupnosti. S predlaganimi

rešitvami lahko LEK pripomore k bistveno večji osveščenosti prebivalcev, ki je temeljna za

doseganje ustreznih rezultatov na področju učinkovite rabe energije in uvajanju novih

energetskih rešitev. Lokalni energetski koncept vsebuje analizo obstoječega stanja v

obravnavani občini na podlagi katere ugotavljamo trenutno stanje na področju rabe in oskrbe

z energijo. Pri analizi stanja se pregleda vse možnosti izrabe lokalnih virov energije pri vseh

uporabnikih (javne stavbe, objekti, podjetja gospodinjstva…) in se predlagajo možni bodoči

koncepti energetske oskrbe s toploto in električno energijo v lokalni skupnosti.

Pri izvajanju lokalnega energetskega koncepta smo izvedli naslednje aktivnosti:

Zbiranje podatkov o izrabi lokalnih virov energije pri vseh uporabnikih;

Ugotavljanje preteklega in obstoječega stanja na področju oskrbe in rabe energije v občini

Ivančna Gorica;

Analiza obstoječega stanja in umestitev podatkov v baze za nadaljnje spremljanje in

ugotavljanje različnih možnosti ukrepov;

Vrednotenje in izbira posameznih ukrepov kratkoročne (5 let) in dolgoročne (10 let)

energetske oskrbe;

Ugotavljanje možnosti za učinkovitejšo rabo energije posameznih objektov;

Izkoriščanje lokalnih obnovljivih virov energije.

Lokalni energetski koncept je pomemben priročnik pri načrtovanju strategije občinske

energetske politike. V njem so zajeti načini, s pomočjo katerih se lahko uresničijo občini

prilagojene rešitve za učinkovite, gospodarne in okolju prijazne energetske storitve v

gospodinjstvih, podjetjih in javnih ustanovah. V dokumentu so navedeni tudi konkretni

učinki, ki jih občina lahko s tem doseže.

Osnovni cilji izdelave in izvedbe energetskega koncepta so:

učinkovita raba energije na vseh področjih,

povečanje in hitrejše uvajanje lokalnih obnovljivih virov energije (lesna biomasa, sončne

energije, bioplin,…),

zmanjšanje obremenitve okolja,

spodbujanje uvajanja soproizvodnje toplote in električne energije,

uvajanje daljinskega ogrevanja,

zamenjava fosilnih goriv z obnovljivimi viri energije,


Stran 5

zmanjševanje rabe končne energije pri vseh skupinah porabnikov,

uvedba energetskih pregledov javnih in stanovanjskih stavb,

uvedba energetskega knjigovodstva in menedžmenta za javne stavbe,

uvedba energetskega svetovanja, informiranja in izobraževanja.

1.2. Zakonska podlaga lokalnega energetskega koncepta

Državni zbor Republike Slovenije je leta 1996 sprejel osnove energetske politike in jih zajel v

»Resolucija o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo«, ki vključuje v skladu z

energetsko politiko EU, tržno usmerjenost in zanesljivost oskrbe z energijo, pokriva pa tudi

področja učinkovitejše rabe energije, varstva okolja in uporabe obnovljivih virov energije.

Ministrstva za gospodarske dejavnosti, samoupravne lokalne skupnosti pa morajo v skladu z

Resolucijo izdelati občinske energetske zasnove (v Resoluciji uporabljen izraz občinska

energetska zasnova je v energetskem zakonu nadomestil izraz lokalni energetski koncept).

Septembra leta 1999 je bil sprejet Energetski zakon (Ur. List RS, št. 79/99 in 8/00), v skladu s

katerim so občine dolžne v svojih dokumentih načrtovati obseg porabe ter obseg in način

oskrbe z energijo in te dokumente usklajevati z nacionalnim energetskim programom in

energetsko politiko Republike Slovenije. Energetski zakon je bil dopolnjen leta 2004 (Zakon

o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona – Ur. L. RS, št. 57/04). Nacionalni

energetski program, prav tako sprejet leta 2004 (UR.l. RS, št. 57/04) navaja energetsko

zasnovo kot predpogoj za pridobitev sredstev za nekatere projekte izrabe OVE in projekte

učinkovite rabe energije.

Obvezne vsebine lokalnega energetskega koncepta, način njegove priprave in načine

spremljanja in vrednotenja dejavnosti, ki izhajajo iz lokalnega energetskega koncepta ureja

Pravilnik o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov (Ur. l. RS, št.

74/09).

V lokalnem energetskem konceptu pa mora biti upoštevana tudi vsebina spodaj naštetih

pravilnikov:

Pravilnik o spodbujanju učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije

(Ur.l. RS, št. 93/2008),

Pravilnik o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov

(Ur. l. RS, št. 74/2009),

Pravilnik o spodbujanju učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije

(Ur.l. RS, št. 93/2008),

Pravilnik o spremembah in dopolnitvi Pravilnika o spodbujanju učinkovite rabe in rabe

obnovljivih virov energije (Ur. l. RS, št. 25/2009),

Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. l. RS, št. 93/2008),

Pravilnik o spremembah pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. l. RS,

št. 47/2009),


Stran 6

Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb (Ur. l. RS, št.

77/2009),

Pravilnik o metodologiji izdelave in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov

za oskrbo stavb z energijo (Ur. l. RS, št. 35/2008).

Zakon o prostorskem načrtovanju (ZP Načrt, Ur. l. RS, št. 70/2008) ima povezavo z lokalnim

energetskim konceptom, saj zakon v svoji vsebini državi in samoupravni lokalni skupnosti

narekuje, da s prostorskim načrtovanjem omogoči kakovostno življenjsko okolje s takšno rabo

prostora, ki ob upoštevanju dolgoročnega varovanja okolja, ohranjanja narave in trajnostni

rabi naravnih dobrin in drugih virov ter celostno ohranjanje kulturne dediščine omogoča

zadovoljevanje potreb sedanje generacije ter ne ogroža zadovoljevanja potreb prihodnjih

generacij. V okviru priprave strateškega dela občinskega prostorskega načrta (v nadaljevanju:

OPN) je potrebno določiti tudi zasnovo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega

dobra lokalnega pomena. V sklop zasnove gospodarske javne infrastrukture sodi tudi

energetska infrastruktura, kamor štejemo javno razsvetljavo, plinovod in toplovod, ki so

obravnavani v lokalnem energetskem konceptu. Smernice določene v lokalnem energetske

konceptu občine dajejo podlago za pripravo OPNja.

V Zakonu o varstvu okolja (ZVO-1, 2004) so opredeljeni cilji varstva okolja, kjer je

opredeljena tudi zmanjšana raba energije in večja izraba obnovljivih virov energije. Zakon v

12. členu predpisuje državi in lokalni samoupravni skupnosti, da morata spodbujati dejavnosti

varstva okolja, ki preprečuje ali zmanjšuje obremenjevanje okolja in tiste posege v okolje, ki

zmanjšujejo porabo snovi in rabo energije. Sestavine lokalnega energetskega koncepta morajo

biti implementirane tudi v občinski program varstva okolja.

1.3. Opredelitev območja lokalnega energetskega koncepta

Občina Ivančna Gorica je mlada občina, ki je bila ustanovljena leta 1995 in obsega 12

krajevnih skupnosti, in sicer Ambrus, Dob, Ivančna Gorica, Krka, Metnaj, Muljava, Sobrače,

Stična, Šentvid pri Stični, Temenica, Višnja Gora in Zagradec. Celoten obseg Občine je 227

km2 in ima po podatkih iz leta 2008 okoli 15.000 prebivalcev. Ugodna prometna lega

omogoča industrijski razvoj in uspešen razvoj obrtnih in storitvenih dejavnosti. Središče

Ivančne Gorice je mlado naselje, o starodavni zgodovinski slikovitosti pa govorijo arheološke

najdbe na Viru in rimski miljnik v središču Ivančne Gorice, ki je tudi simbol v grbu Občine

Ivančna Gorica.

Občinsko središče je torej mesto Ivančna Gorica s 1578 prebivalci (popis 2002). Ostala

pomembnejša razvojna središča so še Stična, Šentvid pri Stični, Višnja Gora, Muljava, Krka

in Zagradec-Fužina, ki ležijo ob dveh glavnih prometnih poteh, to je ob avtocesti in železnici

v smeri vzhod-zahod ter ob regionalni cesti po dolini Višnjice in Krke v smeri (pretežno)

sever-jug. V nadaljevanju so podane meje občine Ivančna Gorica.


Stran 7

Slika 1: Občina Ivančna Gorica

Občina Ivančna Gorica ni opredeljena v Naturi 2000 in podvržena omejitvam. Prav tako v

občini ni gozdnih rezervatov. Južni del občine pa sodi v ekološko pomembno območje, kot je

prikazano v nadaljevanju.

Slika 2: Občina Ivančna Gorica

Vir: http://www.geodetska-uprava.si/DHTML_HMZ/wm_ppp.htm

Energija, ki jo porabimo za ogrevanje, je odvisna od izolacijskih lastnosti stavbe in od

vremenskih razmer, predvsem od temperature zraka oz. razlike med zunanjo temperaturo

zraka in temperaturo v stavbi. Energijo, ki jo porabimo za ogrevanje, lahko ocenimo s

pomočjo temperaturnega primanjkljaja oz. stopinjski dni. Na osnovi temperaturnega

primanjkljaja lahko postavimo zahteve za minimalno toplotno izolacijo stavb. Karta

stopinjskih dni (temperaturnega primanjkljaja), ki prikaže prostorsko porazdelitev stopinjskih


Stran 8

dni, je ocena za porazdelitev porabe energije za ogrevanje. Stopinjski dnevi in trajanje kurilne

(ogrevalne) sezone naraščajo z nadmorsko višino (Stopinjski dnevi in trajanje kurilne sezone,

ARSO, 2010). Trajanje kurilne sezone je število dni med začetkom in koncem kurilne sezone.

Na podlagi meritev v 108 krajih so izračunani stopinjski dnevi in trajanje kurilne sezone, kjer

se je izkazala pomembna povezava med nadmorsko višino in trajanje kurilne sezone. V

nadaljevanju je prikazana omenjena linearna odvisnost.

Slika 3: Trajanje kurilne sezone v odvisnosti od nadmorske višine

Vir: ARSO, Urad za meteorologijo, 2002

Projektantske podlage za izračune se upoštevajo 220 dni in projektna temperatura -13°. Za

primerjavo, kurilna sezona v Ljubljani traja v povprečju 216 dni, v Novem mestu 228 dni, v

Črnomlju 222 in na Babnem polju 307 dni (Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje). V

nadaljevanju so prikazane vrednosti trajanja kurilne sezone od leta 1990 do 2007.

Slika 4: Trajanje kurilne sezone za izbrane kraje

Vir: Lastni izračun na podlagi podatkov iz ARSO


Stran 9

2. Analiza obstoječega stanja rabe energije

Izhodišče za določitev energetskega razvoja občine in določitve potencialnih projektov so tudi

podatki o analizi obstoječega stanja rabe energij, s čimer se pridobi energetsko sliko občine.

Porabnike delimo na gospodinjstva oz. individualna stanovanja, skupne kotlovnice, podjetja

oz. industrija ter javni sektor.

2.1. Raba energije za ogrevanje individualnih stanovanj

2.1.1. Stanovanja v občini Ivančna Gorica

V občini Ivančna Gorica je 5.477 stanovanj, povprečna površina stanovanja pa znaša 76,8 m2.

V primerjavi s Slovenijo, je v občini Ivančna Gorica površina stanovanja večja, saj povprečna

površina stanovanja znaša 74,6 m2 (SURS, 2007).

Glede na podatke o strukturi stanovanj glede na njihovo starost v občini Ivančna Gorica

ugotavljamo, da je bilo največ stanovanj zgrajenih v letih med 1971-1980, in sicer 1035

stanovanj, od skupno 4723 stanovanj, kar pomeni približno 22% zgrajenih stanovanj v tem

obdobju (vir podatkov SURS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002).

2.1.2. Raba energije za ogrevanje individualnih stanovanj

Iz statističnih podatkov lahko razberemo, da se gospodinjstva ogrevajo pretežno (več kot

polovica) s trdimi gorivi, in sicer z drvi oz. sekanci. Okoli 40 % stanovanj se ogreva z ELKO.

UNP pripada zelo nizek delež, in sicer slaba 2%, najmanjši delež pa predstavlja ogrevanje z

elektriko v 1,3%. V občini Ivančna Gorica nimajo zgrajenega plinovoda.

Slika 5: Delež stanovanj glede na vrsto ogrevanja

Vir: SURS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002


Stran 10

Na podlagi statističnih podatkov iz popisa prebivalstva 2002, ugotavljamo da ima v občini

Ivančna Gorica 1551 stanovanj centralno ogrevanje, ostalih 3.926 stanovanj pa nima

centralnega ogrevanja (SURS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002).

Pri gospodinjstvih smo izvedli tudi anketiranje gospodinjstev, kjer smo posredovali

vprašalnik na 700 naslovov, od tega smo pridobili 315 izpolnjenih vprašalnikov. Aktualnost

posameznih virov se skozi čas spreminja in po pričakovanjih se zmanjšuje delež ELKO v

primerjavi z letom 2002. Pravilno izpolnjenih vprašalnikov smo pridobili 267. V nadaljevanju

je prikazan delež gospodinjstev glede na vrsto energenta, ki ga porabljajo za ogrevanje.

Slika 6: Delež stanovanj glede na vrsto ogrevanja iz anket

Vir: Rezultati obdelave ankete, 2010

Kot je razvidno iz grafa se okoli polovica gospodinjstev ogreva na les, ostala polovica pa na

ELKO oz. imajo kombinirano ELKO in LES. Posamezno gospodinjstvo v povprečju porabi

okoli 23.200 kWh oziroma 2.200 l ELKA. Upoštevajoč le podatke o porabi drv znaša

povprečja poraba v gospodinjstvo okoli 47.482 kWh, kar pa je vsekakor popačen podatek, saj

so podane ocene o letni porabi polen, prav tako gre za stare peči na polena, ki nimajo tako

visokih izkoristkov, kot moderne peči na lesno biomaso. Le 1,5% gospodinjstev se ogreva z

UNP in 0,5% oziroma en porabnik se ogreva na električno energijo, ki porabi 20.000kWh na

letni ravni. Nekaj gospodinjstev pa kombinira tudi ostale energente, npr. UNP in drva, ELKO

in toplotna črpalka ter podobno.

2.2. Raba energije za ogrevanje v javnih objektih

Javne zgradbe v vsej Sloveniji kažejo na velik potencial za zmanjšanje rabe energije, kamor

štejemo ogrevanje prostorov in porabo električne energije. Ogrevanje javnih zgradb v

Sloveniji v povprečju predstavlja več kot 70 % celotne rabe energije teh zgradb. Ostala

energija se porablja za pripravo tople sanitarne vode, kuhanje, razsvetljavo in za druge

porabnike električne energije. Z ukrepi za zmanjšanje rabe energije je, predvsem v starejših

zgradbah (grajenih pred letom 1980), možno prihraniti tudi do 60 % energije za ogrevanje.


Stran 11

Prihranki energije so seveda odvisni od različnih dejavnikov, kot so npr.: starost zgradbe,

kvaliteta gradnje, vzdrževanje, itd.

2.2.1. Seznam vključenih javnih zgradb v občini Ivančna Gorica

V energetski koncept občine Ivančna Gorica je bilo vključenih 22 zgradb. Na vse naslove

javnih zgradb posredovanih s strani Občine Ivančna Gorica je bil najprej poslan vprašalnik o

rabi električne in toplotne energije ter o splošnem stanju posameznih zgradb. Naknadno smo

v vseh zgradbah opravili preliminarne energetske preglede, na podlagi katerih so bile

ugotovljene prve možnosti za izboljšanje energetske učinkovitosti v zgradbah. Preliminarni

energetski pregledi so bili opravljeni v septembru 2010.

Naslednja tabela prikazuje seznam vseh vključenih javnih zgradb v energetsko analizo rabe

električne in toplotne energije v občini Ivančna Gorica. Analiza ni bila opravljena za upravne

prostore (tri pisarne) Zdravstvenega doma Ivančna Gorica, ki jih ima zdravstveni dom v

najemu skupaj z občino, kmetijsko svetovalno službo še z drugimi manjšimi najemniki. Prav

tako ni izvedena analiza za glasbeno šolo Grosuplje in Vrtec Pikapolonica, ki imata v najemu

prostore v Srednji šoli Josipa Jurčiča.


Stran 12

Tabela 1: Seznam javnih zgradb, vključenih v analizo rabe energije

Javni objekt Naslov Poštna številka Dejavnost

1 SŠ Josipa Jurčiča Ivančna Gorica Cesta 2. grupe odredov 38 1295 Ivančna Gorica Šolstvo

2 GŠ Grosuplje Cesta 2. grupe odredov 38 1295 Ivančna Gorica Šolstvo

3 OŠ Stična Cesta 2. grupe odredov 40 1295 Ivančna Gorica Šolstvo

4 PŠ Višnja Gora Cesta na Polževo 26 1294 Višnja Gora Šolstvo

5 PŠ Muljava Muljava 3 1295 Ivančna Gorica Šolstvo

6 PŠ Krka Krka 47 1301 Krka Šolstvo

7 PŠ Zagradec Zagradec 33 1303 Zagradec Šolstvo

8 PŠ Ambrus Ambrus 33 1303 Zagradec Šolstvo

9 PŠ Stična Stična 24, 1295 Ivančna Gorica Šolstvo

10 OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični 46 1296 Šentvid pri Stični Šolstvo

11 PŠ Temenica Temenica 2 1296 Šentvid pri Stični Šolstvo

12 Vrtec Marjetica Cesta 2. grupe odredov 16 1295 Ivančna Gorica Otroško varstvo

13 Vrtec Čebelica Šentvid 48/a 1296 Šentvid pri Stični Otroško varstvo

14 Vrtec Miška Stična 24, 1295 Ivančna Gorica Otroško varstvo

15 Vrtec Polžek Ciglerjeva 27 1294 Višnja Gora Otroško varstvo

16 Vrtec Sonček Zagradec 31 1303 Zagradec Otroško varstvo

17 Vrtec Pikapolonica Cesta 2. grupe odredov 38 1295 Ivančna Gorica Otroško varstvo

18 Zdravstveni dom Ivančna Gorica Cesta 2. grupe odredov 16 1295 Ivančna Gorica Zdravstveno varstvo

19 Zdravstveni dom Zagradec Zagradec 31 1303 Zagradec Zdravstveno varstvo

20 Vzgojno varstveni zavod Višnja Gora Cesta 2. grupe odredov 17 1294 Višnja Gora Šolstvo

21 Center za zdravljenje bolezni otrok Šentvid pri Stični 44 1296 Šentvid pri Stični Zdravstveno varstvo

22 Krajevna skupnost Ivančna Gorica Sokolska ulica 8 1295 Ivančna Gorica


Stran 13

2.2.2. Podatki o rabi energije v javnih zgradbah v občini Ivančna Gorica

Najpomembnejši podatki za oceno rabe energije so podatki o dejanski rabi energije za

ogrevanje in rabi električne energije za zadnji dve leti, ki smo jih v okviru preliminarnih

energetskih pregledov zbrali in obdelali.

V naslednjih dveh tabelah so zbrani podatki o:

rabi energije za potrebe ogrevanja in rabi električne energije za vse obravnavane javne

zgradbe v občini Ivančna Goriča za leti 2007/2008 oz 2008/2009,

letnih stroških za energijo (posebej za toploto in električno energijo).

Priprava tople sanitarne vode je v vseh zgradbah vključena v rabo energije za ogrevanje (s

kurilno napravo se ogreva tudi sanitarna voda) ali v rabo električne energije, če se sanitarna

voda ogreva z električnimi bojlerji. Specifična raba energije za ogrevanje glede na velikost

ogrevane površine je izračunana za zadnji dve leti posebej.

Zaradi velikega števila objektov in obsežnosti podatkov smo javne objekte ločili na šolo ter

vrtce z ostalimi. V tabeli je razvidna poraba energenta v utežnih enotah in MWh za zadnji dve

leti. Prav tako je prikazan strošek porabe energenta za isti dve leti. V tabeli porabe energenta

za ogrevanje je podan še podatek o povprečni specifični porabi toplote za ogrevanje (t.i.

energijsko število ogrevanja), ki pove podatek o porabi toplote na enoto ogrevane površine

objekta.


Stran 14

Tabela 2: Poraba toplote za ogrevanje objektov in sanitarne vode vseh javnih objektov v občini Ivančna Gorica

Ogrevanje objektov

Objekt Ogrevana

površina

Letna

energenta

poraba

v 2008

Letna

energenta

poraba

v 2009

Povprečna

specifična

poraba

Letni

strošek

ogrevanja

2008

Letni

strošek

ogrevanja

2009

m2 ELKO

l

MWh ELKO

l

MWh kWh/m2 EUR z

DDV

EUR z

DDV

SŠ Josipa Jurčiča 7700 88.140 899 90.200 920 118 ca 60.000 ca 61.400

OŠ Stična 5837 85.730 ( UNP) 600 72.600 (UNP) 508 95 55.134 41.518

PŠ Višnja Gora 2230 38.971 398 43.701 446 189 27.000 24.982

PŠ Muljava 368 8.888 91 7.739 79 230 5.789 4.380

PŠ Krka 153 5.411 55 4.833 49 339 3.512 2.772

PŠ Zagradec 489 10.876 111 8.506 87 202 7.099 4.878

PŠ Ambrus 266 6.121 63 5.249 54 220 3.972 3.017

PŠ Stična 245 7.224 74 7.273 74 300 5.298 3.987

OŠ Ferda vesela 5186 39.961 l 407 36.842 375 75 27.778 21.175

PŠ Temenica 209 3.744 l 38 182 2.135

GŠ Grosuplje** 175

** Opomba: Glasbena šola Grosuplje ima v najemu prostore pri Srednji šoli Josipa Jurčiča v površini 175 m2


Stran 15

Tabela 3: Poraba toplote za ogrevanje objektov in sanitarne vode vseh javnih objektov v občini Ivančna Gorica

Objekt Ogrevana

površina

Letna

energenta

poraba

v 2007

Letna

energenta

poraba

v 2008

Povprečna

spečifična

poraba

Letni

strošek

ogrevanja

2007

Letni strošek

ogrevanja

2008

m2 m3/l MWh m3/l MWh kWh/m2 EUR EUR

Vrtec Marjetica 1325 -- 16.240 l (UNP-5

mesecev)

114 86 -- 9.374

Vrtec Čebelica 430 7.320 75 7.685 78 180 4.082 9.862

Vrtec Miška 306 6.255 64 6.129 63 208 3.557 4.590

Vrtec Polžek 190 3.178 32 4.106 42 195 1.868 2.384

Vrtec Sonček* 50

Vrtec Pikapolonica**

ZD Ivančna Gorica 1111 13.000 133 15.000 153 129 9.659 11.145

ZD Zagradec 168 5123 52 5008 51 304 3.806 3.720

VVZ Višnja Gora

Center za zdravljenje

bolezni otrok

2700 88.019 898 92.000

(68.000/2009)

938

(693/2009)

340

(265)

48.260 69.179

(36.344/2009)

Krajevna skupnost 422 5.000 51 215 3.715

Opomba: **Vrtec Pikapolonica ima v najemu prostore pri Srednji šoli Josipa Jurčiča v višini 223 m2

*Vrtec Sonček ima v najemu prostore v zdravstvenem domu Zagradec in plačuje del stroškov

*** predpostavljena maloprodajna cena ELKA z DDV je 0,743 EUR/l


Stran 16

Tabela 4: Poraba električne energije in razsvetljava vseh javnih objektov v občini Ivančna Gorica

Raba električne energije Svetila Senzorji za

vklop

Objekt Ogrevana

površina

Poraba

el. energije

Povprečna

spečifična poraba

Letni strošek

el. energije*

m2 Skupaj v kwh kWh/m2 EUR

SŠ Josipa Jurčiča 7700 232.064 29,82 27.848* Fluor. in varčna ne

OŠ Stična 5837 167.132 28,63 20.056* Fluor. in varčna delno

PŠ Višnja Gora 2230 55.242 24,77 6.629* Fluor. in varčna ne

PŠ Muljava 386 8.640 22,38 1.037* Fluorescentna ne

PŠ Krka 153 3.595 23,50 431* Navadna ne

PŠ Zagradec 489 5.402 11,05 648* Fluor. in varčna ne

PŠ Ambrus 266 5.248 20,41 630* Fluor. in varčna ne

PŠ Stična 245 6.791 27,72 815* Fluor. in navadna ne

OŠ Ferda vesela 5185 Fluor. in varčna delno

PŠ Temenica 209 Fluor. in varčna ne

GŠ Grosuplje** 175

Opomba: **Glasbena šola Grosuplje ima v najemu prostore pri Srednji šoli Josipa Jurčiča v višini 175 m2

*Letni strošek električne energije- ker je bilo pridobljeno samo nekaj podatkov o letnem strošku električne energije je v naslednjih dveh

tabelah strošek izračunan za vse objekte na podlagi porabe objekta in predpostavljene cene v višini 0,12 EUR/kWh z DDV. Takšna cena

je nekje povprečna za letošnje leto v Sloveniji.


Stran 17

Tabela 5: poraba električne energije in razsvetljava vseh javnih objektov v občini Ivančna Gorica

Raba električne energije Svetila Senzorji za

vklop

Objekt Ogrevana

površina

Poraba el.

energije

Povprečna

spečifična

poraba

Letni strošek

el. energije

m2 Skupaj v

kwh

kWh/m2 EUR

Vrtec Marjetica***** 1325 30.550 46 4.240 varčna

Vrtec Čebelica 430 13.983 32,5 1.678* varčna ne

Vrtec Miška 306 9.180*** 30 1102* Fluorescentna in navadna

Vrtec Polžek 190 15.365 80 1.844* Klasična fluorescentna ne

Vrtec Sonček**** 50 1.500*** 30 180* Fluorescentna in navadna

Vrtec Pikapolonica** 223 Fluorescentna in navadna

ZD Ivančna Gorica 1111 Fluorescentna in varčna delno

ZD Zagradec 168 Varčna ne

VVZ Višnja Gora Fluorescentna ter varčna da

Center za zdravljenje

bolezni otrok

2700 214.534 79 24.800 Fluorescentna ter varčna da

Krajevna skupnost 422 Navadne, fluo in varčne delno


Stran 18

Opombe k gornji tabeli:

*Letni strošek električne energije- ker je bilo pridobljeno samo nekaj podatkov o letnem

strošku električne energije je v naslednjih dveh tabelah strošek izračunan za vse objekte

na podlagi porabe objekta in predpostavljene cene v višini 0,12 EUR/kWh z DDV. Takšna

cena je nekje povprečna za letošnje leto v Sloveniji.

**Vrtec Pikapolonica ima v najemu prostore pri Srednji šoli Josipa Jurčiča v višini 223

m2

*** podatek o porabi je ocenjen

****vrtec Sonček ima v najemu prostore v zdravstvenem domu Zagradec

*****Podatki so za obdobje petih mesecev

2.2.3. Analiza splošnega stanja javnih zgradb v občini Ivančna Gorica

V vseh javnih zgradbah v občini Ivančna Goriča so bili izvedeni preliminarni energetski

pregledi, ki so nakazali potenciale za zmanjšanje rabe energije v posameznih javnih zgradbah.

Namen preliminarnih energetskih pregledov je odkrivanje šibkih točk rabe energije v javnih

zgradbah in možnosti za izboljšavo. Z obiskom in izvedbo preliminarnih energetskih

pregledov smo povečevali tudi osveščenost in informiranost zaposlenih o nujnosti učinkovite

rabe energije in možnostih izkoriščanja obnovljivih virov energije ter učinkovite rabe

energije.

Preliminarni energetski pregledi pokažejo tudi na smiselnost izdelave razširjenih energetskih

pregledov, kjer se naredi detajlna energetska analiza celotnega objekta, naredijo se predlogi

organizacijskih in investicijskih ukrepov, ki se finančno in določijo njihove povračilne dobe.

V naslednjih tabelah so zbrani podatki o:

stanju javnih zgradb in

trenutnem stanju priprave toplote oz. ogrevalnega sistema.

V vseh javnih zgradbah v občini Ivančna Gorica, ki smo jih zajeli v preliminarnih energetskih

pregledih.


Stran 19

Tabela 6: Splošni podatki o stanju vseh javnih zgradb v občini Ivančna Gorica

Objekt Leto

izgradnje

Leto

obnove

Izolacija

-

ovoj

Izolacija

-streha

Vrsta kritine Stavbno

pohištvo

Zasteklitev Senčila Prezračevanje

SŠ Josipa

Jurčiča1982

2004- 2009

(postopno) Ne ne betumenska lesena

Dvona

steklena

neizolacijska

Po večini

ne naravno

OŠ Stična2003/200

4 Da da pločevinasta PVC

Dvojna

izolacijska

Delno

zunanja

senčila

Naravno, delno

klimat

PŠ Višnja

Gora 1998 Ne Da pločevinasta Alu.

dvojna

neizolacijska ne Naravno

PŠ Muljava

1900 2002 Ne Ne Opeka

PVC in

lesena

Enojna in

dvojna

izolacijska

Notranje

žaluzije Naravno

PŠ Krka1809 Ne Ne Strešni zidaki Lesena

dvojna


PŠ ZagradecNe Ne Azbestna Lesena

dvojna

neizolacijska da Naravno

PŠ Ambrus 1883 Ne Ne Opečna Lesena enojna ne Naravno

PŠ Stična

1966

1995

(telovadnica)

In 2008 Da da Pločevinasta

PVC in

lesena

Dvojna

neizolacijska

in izolacijska delno

Delno prisilno,

po večini

naravno

OŠ Ferda

Vesela Da Da Pločevinasta PVC

Dvojna

izolacijska delno Naravno

PŠ Temenica1935 2005 Ne da Betonska PVC

Dvojna

izolacijska ne Naravno


Stran 20

Tabela 7: Splošni podatki o stanju vseh javnih zgradb v občini Ivančna Gorica

Objekt Leto

izgradnje

Leto obnove Izolacija-ovoj Izolacija-

streha

Vrsta

kritine

Stavbno

pohištvo

Zasteklitev Senčenje Prezračevanje

Vrtec

Marjetica 2010 Da Da Pločevina

PVC

izolacijska

Dvojna

izolacijska Da Naravno

Vrtec Čebelica

ne Da-5 cm Pločevina lesena

Dvojna


Vrtec Miška

1900 Ne ne

Opečna

kritina

Lesena

dvojna

Dvojna


Vrtec Polžek

1980 ne ne Pločevina lesena

Dvojna


Vrtec Sonček

1977 ne ne

Betonska

kritina Lesena

Dvojna


ZD Ivančna

Gorica 1964 2004 / 2005 ne da Pločevina PVC

Dvojna

izolacijska

Da-

zunanja Naravno

ZD Zagradec

1977 ne ne

Betonska

kritina PVC

Dvojna

izolacijska

Da-

zunanja

Naravno in

umetno

VVZ Višnja

Gora ne da opečna lesena

Dvojna

izolacijska ne Naravno

Center za

zdravljenje

otrok

1940

1999 (bazen)

2006 (stavba

A)in 2009

(stavba B) da da

Pločevina in

betonska PVC

Dvojna

izolacijska

Da-

zunanja Naravno

Krajevna

skupnost 1890 2002 ne ne opečna lesena

Dvojna



Stran 21

Tabela 8: Splošni podatki o stanju ogrevalnega sistema vseh javnih zgradb v občini Ivančna Gorica

Objekt Kurilna naprava Ventil na

sistemu

ogrevalnem Regulacija

ogrevanja

Izolacija

cevi

Moč v kW Leto

montaže

DA / NE vrsta

Srednja šola

Josipa Jurčiča

2 krat 890 2001 Da Navadni Zunanje

tipalo

delno

Osnovna šola

Stična

207 2003 Da Termostatski Zunanje

tipalo

Da

Podružnična šola

Višnja Gora

500 1998 ne navadni Sobni

termostat

ne

Podružnična šola

Muljava

90 1990 Ne Navadni Sobni

termostat

Ne

Podružnična šola

Krka

80-100 1983 Ne Navadni Sobni

termostat

ne

Podružnična šola

Zagradec

90 1983 Da Navadni Zunanje

Tipalo

ne

Podružnična šola

Ambrus

35-70 Da Navadni ne

Podružnična šola

Stična (glej vrtec

Miška)

Osnovna šola

Ferda Vesela

2 krat 150 in 200 1990 in 2008 Da Termostatski Zunanje

tipalo

Da

POŠ Temenica


Stran 22

Tabela 9: Splošni podatki o stanju ogrevalnega sistema vseh javnih zgradb v občini Ivančna Gorica

Objekt Kurilna naprava Ventil na

sistemu

ogrevalnem Regulacija

ogrevanja

Izolacija

cevi

Moč/leto izdelave Leto

montaže

DA / NE

Vrtec Marjetica 2010 Da Termostatski Zunanje tipalo Da

Vrtec Čebelica

50

Navadni

regulacijski Zunanje tipalo Ne

Vrtec Miška

90

Navadni


Vrtec Polžek

40 1987 Da

Navadni

regulacijski

Sobni

termostat Ne

Vrtec Sonček**

44 Da

Navadni


Vrtec Pikapolonica** 2 krat 890 2001 Da Navadni Zunanje tipalo Delno

ZD Ivančna Gorica 240 - 350 Termostatski Zunanje tipalo Da

ZD Zagradec 44 Da Termostatski Zunanje tipalo Delno

VVZ Višnja Gora

Da

Navadni

regulacijski Zunanje tipalo Delno

Center za zdravljenje otrok 285 in 390 kW 2009 Da Termostatski Zunanje tipalo Da

Krajevna skupnost

55 kW Da

Navadni



Stran 24

Na podlagi preliminarnih energetskih pregledov so bile ugotovljene številne možnosti za

učinkovito rabo energije in za izkoriščanje obnovljivih virov energije. Z omenjenima

ukrepoma bi se energetsko stanje javnih zgradb v občini lahko občutno izboljšalo. Energetski

prihranki se posledično odražajo tudi pri zmanjšanju stroškov za rabo energije, izkoriščanje

obnovljivih virov energije pa vodi tudi v zmanjšanje energetske odvisnost od fosilnih goriv.

Finančni prihranki so lahko osnova za prihodnje nove investicije v ukrepe učinkovite rabe

energije.

Pri tem je potrebno poudariti, da je nujna vpeljava energetskega knjigovodstva v javne

zgradbe, saj le neprekinjeno spremljanje rabe energije omogoča pregled in ovrednotenje

dejanske rabe energije, ugotavljanje bistvenih odstopanj pri porabi in hitro odkrivanje ter

odpravljanje napak.

2.2.4. Analiza rabe energije v javnih zgradbah v občini Ivančna Gorica

Za preliminarno oceno analize rabe energije se uporablja energijsko število, ki predstavlja

specifično rabo celotne energije (toplotne in električne v kWh, vključno s pripravo tople

sanitarne vode) glede na velikost ogrevane površine zgradbe v enem letu. Smiselno je ločiti

energijsko število ogrevanja, ki daje podatek o energijski varčnosti objekta od energijskega

števila tehničnih naprav (poraba električne energije na enoto površine), ki je dostikrat odraz

opremljenosti objekta (prezračevanje ipd.).

Dejanska raba energije v stavbi in s tem tudi energijsko število je odvisno od številnih

dejavnikov, zato je težko določiti idealne in splošne vrednosti za kazalce rabe energije v

stavbah. Pa vendarle je enostavne smernice kljub temu mogoče začrtati. Dogovorjeno mora

biti obdobje, za katero se izračunava energijsko število (ogrevalna sezona, koledarsko leto).

Za vsako od skupin stavb (šole in vrtci, upravne stavbe ... ) v občini ugotovimo povprečno

vrednost energijskega števila za električno energijo in energijo za ogrevanje.

Vse stavbe, ki imajo energijsko število znatno višje od dobljenih povprečnih vrednosti in

nimajo specifičnega razloga za tako visoko rabo energije, je potrebno natančneje pregledati.

V pomoč pri primerjavi energijskih števil je grafikon, ki zajema povprečne vrednosti

energijskih števil doslej pregledanih osnovnih šol in upravnih stavb ter predlagane ciljne in

alarmne vrednosti.


Stran 25

Slika 7: Energijske števila ogrevanja v osnovnih šolah v Sloveniji

Vir: http://www.aure.gov.si/eknjiznica/IL_SAVE.PDF

Naslednja slika prikazuje energijska števila za osnovne šole v občini Ivančna Gorica.

Energijsko število ogrevanja, ki smo ga izračunali na podlagi pridobljenih podatkov o rabi

toplotne energije je dobra primerjava za vse šole, saj se dejavnosti v teh zgradbah opravljajo v

podobnih časovnih intervalih, za razliko od ostalih javnih zgradb, kjer določene dejavnosti v

nekaterih zgradbah potekajo le občasno.

Slika 8: Energijske števila šol v občini Ivančna Gorica

Iz zgornje slike lahko vidimo, da imata energijsko število pod 100 kWh/m2 osnovni šoli

Stična in Franja Vesela; prva je bila zgrajena pred nekaj leti, druga nedavno obnovljena.

Večina šol je v Slovenskem povprečju, izrazito visoko energijsko število imata podružnični

šoli Krka in Stična. Šola Krka bo zaprta z koncem letošnjega leta zaradi dotrajanosti.


Stran 26

Večina objektov v občini Ivančna Gorica se ogrevajo na ELKO; kar pomeni da so zbrani

podatki o nabavi ELKA ne pa tudi o njegovi dejanski porabi. Običajno se energent naroči, ko

ga prične primanjkovati, kar pa ne pomeni, da se bo energent tudi porabil v tistem letu.

Naslednja slika prikazuje energijska števila za vrtce in ostale javne objekte v občini Ivančna

Gorica. Visoka energijska števila ogrevanja imajo predvsem Vrtec Sonček in Zdravstveni

dom Zagradec, ki se nahajata v istem objektu. Visoko energijsko število ogrevanja Centra za

zdravljenje bolezni otrok preseneča zaradi nedavno izvedenih sanacij na ovoju zgradbe in

pripravi toplote; razlog je verjetno predvsem v porabi toplote za ogrevanje bazenske vode.

Slika 9: Energijske števila vrtcev in ostalih javnih stavb v občini Ivančna Gorica

2.3. Raba energije v podjetjih

V občini Ivančna Gorica je bilo po podatkih Statistične urada RS v letu 2008 registriranih 895

podjetij, kjer je bilo zaposlenih 4.115 oseb. V okviru izdelave Lokalnega energetska koncepta

smo posredovali anketne vprašalnike na večja podjetja in izvedli oglede na izbranih podjetjih.

Na podlagi pridobljenih podatkov, se večja podjetja ogrevajo na UNP, nekatera še na ELKO.

V nadaljevanju so podani opisi večjih podjetij, od katerih smo pridobili ustrezne informacije.

Elvez d.o.o.

Podjetje Elvez je proizvajalec specializiranih izdelkov za avtomobilsko, elektro in strojno

industrijo ter industrijo bele tehnike. V osemnajstih letih obstoja podjetje raste in se razvija,

uresničujejo strateške cilje in sledijo svojemu poslanstvu in viziji. Podjetje deluje v poslovno-

proizvodnem objektu v Višnji Gori. Objekt ima okoli 2.500 m2 ogrevalne površine, imajo

triizmensko delo, ter se ogrevajo s kotlom na UNP. Letna poraba goriva znaša okoli 25.000 l


Stran 27

UNPja, dobavlja jim ga Petrol. Največji strošek v energiji pa predstavlja električna energija in

sicer od 70 – 80%.

Na osnovi porabe energenta, stanja v kotlovnici in razpoložljivi strehi okoli 2.000 m2

predlagamo vključitev mikro soproizvodnje toplote in električne energije moči 5,5 kWe in

12,5 kWth ter postavitev sončne elektrarne na streho.

Altel d.o.o.

Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1999 in se je razvilo v visokotehnološko podjetje za

proizvodnjo elektronike, posameznih sestavov in končnih izdelkov za znanega kupca z

nudenjem storitve tehnološkega razvoja izdelkov za serijsko proizvodnjo, izdelavo

proizvodne dokumentacije, izdelavo orodij in testnih naprav, zagotavljanja sledenja in

kakovosti proizvodnje, nabave materiala, opremljanja elektronskih tiskanih vezij z

elektronskimi komponentami v avtomatizirani proizvodnji, funkcionalnega testiranja,

embaliranja in logistike izdelkov za kupca. Sedež podjetja je v Višnji Gori .

Podjetje ima veliko porabo električne energije zaradi proizvodnje, in sicer porabijo do

150.000 do 200.000 kWh na leto. Za ogrevanje uporabljajo propan s pomočjo treh peči oz.

grelcev po 50 kW, postavili so tudi rekuperacijo toplote. Podjetje se intenzivno ukvarja z

racionalizacijo stroškov, so tudi proizvajalec LED luči in nameravajo zamenjati vse svoje

klasične sijalke z LED svetilkami. Z izvedbo tega ukrepa učinkovite rabe načrtujejo 60%

prihranka pri porabi električne energije.

Na strehi velikosti 450 m2 imajo možnost postavitve sončne elektrarne, streha je obrnjena

proti jugu z naklonom 8°C. Upoštevajoč razpoložljivo površine strehe se lahko postavi okoli

70 kWp veliko sončno elektrarno. Zaradi določil in postavljene meje odkupnih cen po Uredbi

o podpori se predlaga postavitev 50 kWp sončno elektrarno.

Mercator d.d.

Trgovski center Mercator Ivančna Gorica povprečno na leto porabi okoli 25.000 l ELKA in

925.000 kWh električne energije na leto. Na strehi objekta in nadstrešku parkirišča bi lahko

postavili okoli 200 kWp veliko sončno elektrarno.

Akrapovič d.o.o.

Podjetje Akrapovič, d. d., je proizvajalec izpušnih sistemov z veliko zmogljivostjo za

motocikle in avtomobile. Podjetje zaposluje več kot 400 visoko usposobljenih in motiviranih

ljudi. Za ogrevanje objekta in vetrovnikov (izmenjevalci voda/zrak) za preizkušanje porabijo

okoli 1.000 l UNPja na dan.


Stran 28

V podjetju Akrapovič bi lahko z umestitvijo enote SPTE dosegli dodatne energetske

prihranke in prispevali k zmanjševanju emisij CO2. Poleg SPTE ima podjetje dovolj

razpoložljive površine za postavitev sončne elektrarne na strehe objektov, in sicer ocenjujemo

možnost postavitve sončne elektrarne moči od 100 do 200 kWp.

Iskra baterije Zmaj d.d.

Podjetje je specializirano za proizvodnjo akumulatorjev in baterij. Za svojo proizvodnjo rabijo

prvenstveno električno energijo, in sicer za sušilnike in brizgalnike plastike. Za ogrevanje

porabijo okoli 80.000 l ELKA, skupne površine okoli 3.000 m2 in radiatorsko ogrevanje

režima 60/80. Imajo dvoizmensko delo. Ogrevanje za celoten objekt poteka iz ene veje oz.

nimajo izdelane razdelilne postaje, ki bi jim omogočala reguliranje ogrevanja za celoten

kompleks. Prav tako imajo veliko odpadne toplote iz kompresorjev, ki jo odvajajo v zrak. Prvi

ukrep predlagamo sanacijo kotlovnice in preverba možnosti izrabe odpadne toplote.

Rekon d.o.o.

Podjetje Rekon je gradbeno inženirsko podjetje, ki namerava v prihodnjem letu vzpostaviti

industrijsko cono z 9 parcelami (obrtna cona I6). Obstoječe poslovne prostore pa bodo

nadgradili s poslovno gostinskim objektom, skupne površine nad kletjo okoli 3.000 m2.

Nov poslovni objekt ima predvidena dva plinska kotla na UNP moči 100 kW, torej skupaj 200

kW in bojler za sanitarno vodo 1.000 litrov. Glede na lokacijo neposredno ob industrijski coni

predlagamo preverbo možnosti izgradnje skupne kotlovnice za celotno industrijsko cono

vključno z novim poslovnim objektom. Predlagani energenti so biomasa ali UNP s

soproizvodnjo toplote in električne energije.

Hoja oblazinjeno pohištvo d.o.o.

V podjetju, kjer so leta 2006 obnovili in nadgradili poslovne prostore, izdelujejo pohištvo po

meri,. Za ogrevanje uporabljajo ELKO v kotlu moči 44 kW, letna poraba znaša okoli 2.400 l

ELKA. Poraba električne energije zanaša okoli 11.600 kWh.


Stran 29

2.4. Raba energije v skupnih kotlovnicah in blokih

V občini Ivančna Gorica je predvsem v kraju Ivančna Gorica več blokov, ki imajo večinoma

svojo kotlovnico v bloku. Upravniki blokov v občini Ivančna Gorica so SPL in Terca.

Novi bloki so na ulici Studenec 14, 18, 20, kjer ima vsak svojo kotlovnico na ELKO. Na

Studenec 14 je moč kotla 200 kW in ogrevajo 24 stanovanj. Na hišnih številkah 18 in 20 je

moč kotla 115 kW in ogrevajo 20 stanovanj v vsakem bloku. Ocenjena poraba za posamezen

blok je okoli 700 l na mesec v ogrevalni sezoni. Na naslovu Studenec 22 in 24 se ogrevajo na

UNP, kjer imajo individualne plinske peči.

Na Livarski ulici sta dva bloka, zgrajena leta 2008, kjer imata vsak svojo kotlovnico na

ELKO in 200 kW oz. 90 kW oljno peč.

Na ulici 6. junija so trije bloki, stari 8 let, ki imajo vsak svojo kotlovnico na ELKO.

Posamezen blok porabi v ogrevalni sezoni v povprečju okoli 8.000 l ELKA. V neposredni

bližini je 8 starejših blokov na Ljubljanski ulici, kjer je ocenjena letna poraba goriva od 7.500

do 9.500 litrov ELKA.

V centru Ivančne Gorice, torej bloki na Ljubljanski ulici in Ulici 6. junija, bi bilo smiselno

povezati obstoječe kotlovnice, priključiti tudi banko in poslovni objekt s trgovinami ter

postaviti skupno kotlovnico ali na biomaso ali pa na UNP s soproizvodnjo toplote in

električne energije.

2.5. Raba električne energije v občini

Električna energija je med najbolj uporabnimi oblikami energije, ki se uporablja za ogrevanje

in ostale namene. Območje občine Ivančna Gorica pokriva podjetje Elekro Ljubljana d.d. Od

leta 2007 dalje Energetski zakon (Ur.l.RS, št. 27/07) na področju elektroenergetike uvaja

načela prostega trga. Gospodinjski odjemalci so tako na podlagi 80. in 87. člena Zakona o

spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (Ur.l.RS, št. 51/04) pridobili status

upravičenega odjemalca, zato lahko prosto izbirajo dobavitelja električne energije. Podatke

smo pridobili s strani podjetja Elektro Ljubljana d.d.

2.5.1. Trenutno stanje oskrbe z EE v Ivančni Gorici

Glavnina odjemalcev električne energije na območju občine Ivančna Gorica je v normalnem

obratovalnem stanju oskrbovana z električno energijo preko treh SN (20 kV) daljnovodov

(DV Polica, DV Peščenik in DV Ivančna Gorica). Pri tem pomeni daljnovod DV Ivančna

Gorica neposredni industrijski vod namenjen oskrbi podjetja IMP Ivančna Gorica in večjega

dela industrijskega odjema v podjetju Akrapovič d.d. Glavni del daljnovoda je izveden z


Stran 30

vodniki večjega prereza Al/Fe 120/25 mm2. Daljnovoda DV Polica in DV Peščenik pa sta

kosmata daljnovoda, ki preko dvo sistemskih zbiralk razdelilne postaje RP 20 kV Ivančna

Gorica oskrbujeta poleg mestnega kabelskega omrežja v Ivančni Gorici še odjemalce v

naseljih: Stična, Metnaj, Šentvid pri Stični in Temenica v smeri Litije; Podboršt, Pristavica,

Zagorica in Veliki Gaber v smeri Trebnja ter naselja vzdolž regionalne ceste Ivančna Gorica -

Zagradec vse do Ambrusa oziroma Primče vasi. Posamezni 20 kV radialni izvodi iz RP

Ivančna Gorica, ki oskrbujejo omenjena območja z električno energijo, tvorijo zanke z 20 kV

izvodi sosednjih razdelilno transformatorskih postaj RTP 110(35)/20 kV (Litija, Trebnje in

Kočevje), preko katerih se v izrednih napajalnih razmerah zagotavlja rezervno stanje.

Celotno srednjenapetostno razdeljevalno omrežje na obravnavanem območju obratuje na

20 kV napetostnem nivoju. Grajeno je večinoma z vodniki Al/Fe 70/12 mm2, prisotni so tudi

drugi materiali predvsem PAS 70 mm2. Posamezni radialno napajani odseki do končnih TP

20/0,4 kV pa so izvedeni z vodniki manjšega prereza npr. Al/Fe 35/6 mm2. Izvodi iz RTP-jev

in RP-jev so običajno večjih prerezov in praviloma v kabelski izvedbi. Pretežno kabelsko je

tudi mestno omrežje v Ivančni Gorici, večinoma prereza Al 150 mm2.

Napajalni vir območja predstavlja oddaljena RTP 110/20 kV Grosuplje, ki obratuje kot

daljinsko voden objekt, v katerem obratujeta po dve transformatorski enoti z 31,5 MVA

instalirane moči. V času koničnih obremenitev dosega transformacija v omenjenem objektu,

glede na razpoložljivo rezervo, skladno s kriteriji načrtovanja za samostojno obratovanje

transformacije, mejne dopustne vrednosti.

Tabela 10: Pregled RTP in dolžina vodov

Vir: Elektro Ljubljana, 2010

Konična obremenitev napajalnih izvodov DV Polica in DV Peščenik, ki si medsebojno

zagotavljata rezervo, je v letu 2009 presegla dopustne vrednosti za normalna obratovalna

stanja skladno s kriteriji načrtovanja. V rezervnih napajalnih stanjih pa je najbolj

problematičen izpad voda RTP 110/20 kV Grosuplje - IMP Ivančna Gorica (Al/Fe 150/25

mm2), ko je potrebno IMP oskrbovati iz RP 20 kV Ivančna Gorica. V tem primeru je v času

koničnih obremenitev potrebna delna razbremenitev srednjenapetostnega napajalnega voda, ki

Konica 09 dolžina (v km) Št. TP instal.moč

RTP / RP RTP / izvod RTP/izvoda Datum glavni na Izvoda

(MVA) DV KB skupaj vod izvodu (MVA)

Grosuplje Ivančna Gorica 4,79 9.jan.09 12,726 1,241 13,967 12,716 3 11,13

Grosuplje Polica 5,19 14.dec.09 84,933 10,254 95,187 37,562 96 12,89

Grosuplje Peščenik 6,17 12.jan.09 88,406 10,734 99,14 42,859 111 13,225

Iv. Gorica Trebnje 1,92 21.dec.09 25,922 4,385 30,307 10,761 31 4,88

Iv. Gorica Akrapovič 0,31 15.jul.09 0,998 0,998 0,998 1 1 /

Iv. Gorica Stična 0,98 31.dec.09 14,133 1,005 15,118 9,24 17 2,26

Iv. Gorica Zagradec 2,07 24.dec.09 44,153 2,184 46,337 18,866 52 4,53

Iv. Gorica Temenica 1,82 23.dec.09 23,011 1,017 24,028 7,759 31 3,715

Iv. Gorica KB Ivančna Gorica 1,23 8.jan.09 2,27 2,27 1,85 6 2,48 0,522


Stran 31

prevzame oskrbo izpadlega odjema s pomočjo sosednjih RTP 110(35)/20 kV Litija in

Trebnje. Padci napetosti na širšem območju RP 20 kV Ivančna Gorica v takšnem obratovanju

presežejo dopustne vrednosti za rezervna napajalna stanja. Izpad ostalih dveh napajalnih

izvodov v obstoječem stanju ni problematičen, saj je možna vzpostavitev ustreznih rezervnih

napajalnih stanj preko ostalih dveh izvodov. Ob pričakovani rasti obremenitev na območju

občine Ivančna Gorica pa bo za zagotovitev rezervnega napajalnega stanja v bližnji

prihodnosti prav tako potrebna predhodna razbremenitev napajalnih vodov preko sosednjih

RTP 110/20 kV.

Iz omenjenih razlogov je v neposredni bližini obstoječe RP 20 kV predvidena izgradnja nove

RTP 110/20 kV Ivančna Gorica, ki bo rešila problematiko napajanja širšega obravnavanega

območja. Predvidena RTP 110/20 kV se bo vzankala v načrtovan daljnovod DV 2x110 kV

Grosuplje – Ivančna Gorica – Trebnje, ki bo zagotavljal dvostransko napajanje predvidene

RTP, dvostransko napajanje RTP 110/20 kV Trebnje in ustreznejše rezervno napajanje RTP

110/20 kV Grosuplje iz RP 110 kV Hudo ob izpadu povezave DV 2x110 kV Grosuplje -

Beričevo.

Z izgradnjo nove RTP 110/20 kV Ivančna Gorica, ki bo že v začetku potrebovala dve

transformatorski enoti, bo poleg problematike osnovnega in rezervnega napajanja na območju

Ivančne Gorice dolgoročno rešen problem nemirnega odjema tovarne IMP. RTP 110/20 kV

Grosuplje pa bo razbremenjena, s čimer se odloži potrebna ojačitev transformacije v tej RTP.

2.5.2. Poraba električne energije v občini Ivančna Gorica v obdobju od leta 2000 do

2009

Glede na podatke Elektra Ljubljane d.o.o., so gospodinjstva v občini Ivančna Gorica konec

leta 2009 skupno porabili 22.789 MWh električne energije za razne namene, torej za

ogrevanje, električne aparate in razsvetljavo. Celotna poraba električne energije v letu 2009 je

znašala 51.283,5 MWh.

Tabela 11: Poraba Električne energije v občini Ivančna Gorica v letih od 2000 do 2009

Poraba 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

GOSPODINJSTVA 17.618.925 18.115.546 19.044.325 19.861.009 20.564.309 21.475.829 20.851.026 21.314.077 22.956.099 22.789.597

NN ODJEMALCI 9.521.255 9.789.629 10.291.540 10.732.876 11.112.939 11.605.524 12.032.494 12.621.165 13.714.965 13.340.802

SN ODJEMALCI 17.993.308 18.500.482 19.448.997 20.283.035 21.001.279 21.932.168 21.919.957 22.559.226 23.182.965 14.607.175

JR 497.680 511.708 537.943 561.012 580.878 606.625 679.089 599.639 600.692 545.938

SKUPAJ 45.631.168 46.917.366 49.322.805 51.437.932 53.259.406 55.620.146 55.482.566 57.094.107 60.454.721 51.283.512


481 NN odjemalcev v občini Ivančna Gorica je konec leta 2009 porabilo skupno

13.340.802 kWh električne energije. SN odjemalci, ki jih je bilo v istem letu 8, so imeli

skupno povprečno porabo 14.607.175 kWh . Za javno razsvetljavo je bilo v letu 2009 skupno

v povprečju porabljenih 545.938 kWh.


Stran 32

V spodnjem grafu je razvidno gibanje (naraščanje in padanje) porabe električne energije v

obdobju od leta 2000 do 2009.

Slika 10: Poraba električne energije v občini Ivančna Gorica v letu od 2000 do 2009

Iz zgornje slike lahko razberemo naraščajočo porabo električne energije v občini Ivančna

Gorica,v obdobju od leta 2000 do leta 2005 za vse porabnike, t.j. gospodinjstva, NN

odjemalce, SN odjemalce in Javno razsvetljavo.

V letu 2006 se poraba električne energije prav tako povečala glede na preteklo leto, vendar le

pri NN odjemalcih in Javni razsvetljavi. V istem obdobju se je poraba električne energije

znižala na račun SN odjemalcev ter gospodinjstev. V letu 2007 beležimo povečanje porabe

električne energije v gospodinjstvih, SN odjemalcih in NN odjemalcih ter zmanjšanje porabe

električne energije namenjeni Javni razsvetljavi v primerjavi s preteklim letom. V letu 2008 je

poraba električne energije še vedno naraščala na račun gospodinjstev in NN odjemalcev ter

javne razsvetljave, zmanjševanje porabe pa beležimo pri SN odjemalcih. Leto 2009 je bilo

glede na leto 2008 bolj varčno na področju porabe električne energije pri vseh porabnikih, saj

pri vseh beležimo zmanjšanje porabe električne energije. V nadaljevanju je prikazana skupna

poraba električne energije vseh odjemalcev v občini.


Stran 33

Slika 11: Skupna poraba električne energije v občini Ivančna Gorica

2.6. Javna razsvetljava v občini

Infrastruktura javne razsvetljave se razteza po celotni občini, zgoščena je v centrih

posameznih krajevnih skupnosti. Občina sama upravlja z javno razsvetljavo, sprejet je odlok o

podelitvi koncesije za upravljanje z infrastrukturo. V skladu z Uredbo o mejnih vrednostih

svetlobnega onesnaževanja okolja je Občina Ivančna Gorica izvedla popis svetilk javne

razsvetljave v občini. Skupno število montiranih svetilk javne razsvetljave v celotni občini

Ivančna Gorica je 991, je pa še 167 še ne zmontiranih svetilk.

Svetilke, katere so instalirane v občini Ivančna Gorica, v pretežni meri ne ustrezajo pogojem

iz 4. člena omenjene uredbe. Celotna instalirana električna moč svetilk, ki so priključena na

omrežje javne razsvetljave v občini Ivančna Gorica znaša 207.151 kW. Poraba električne

energije za javno razsvetljavo je bilo najvišje leta 2006 (680 MWh), nizka poraba je vidna v

letu 2009 (545 MWh), kar kaže na manjšo porabo zamenjanih svetilk. V nadaljevanju je

prikazano gibanje porabe električne energije za posamezna leta.


Stran 34

Slika 12: Poraba električne energije za javno razsvetljavo


Ker večina svetilk ne ustreza zahtevam Uredbe (ravno steklo), je potrebno do leta 2011

prilagoditi 25% svetilk (248 svetilk), do leta 2012 dodatnih 50% svetilk (496 svetilk) in

preostalih 50% svetilk (495) je potrebno prilagoditi do konca leta 2016. V nadaljevanju je

prikazan popis svetilk po krajevnih skupnosti.

Tabela 12: Popis svetilk

Krajevna skupnost Število

Število še

ne

Skupna

inst. Dolžina Stojna

montiranih montiranih moč svetilk os.cest mesta

svetilk svetilk ( kWh ) m svetilk

Muljava 82 5 20,839 3912 76

Stična 77 0 14,639 3966 72

Višnja Gora 183 5 43,175 12209 181

Krka 44 0 10,850 1374 39

Ambrus 66 14 22,489 3899 56

Zagradec 121 1 22,184 5101 116

Dob 54 17 6,094 4114 50

Ivančna Gorica 224 91 39,040 9804 200

Metnaj 18 3 2,736 965 18

Sobrače 2 0 0,850 82 2

Temenica 14 17 5,200 909 14

Šentvid pri Stični 106 14 19,055 5379 114

SKUPAJ 991 167 207,151 51714 938

Vir: Popis svetilk Javne razsvetljave občine Ivančna Gorica, 2009

Med energetsko varčne vire svetlobe spadajo fluorescentna, metal halogenska in LED svetila.

Fluorescentne žarnice izdelujejo v veliko dimenzijah in oblikah in so zelo varčne, saj 40 W

fluorescentna žarnica oddaja 2150 lumnov v primerjavi s 454 lumni, ki jih oddaja 40 vatna


Stran 35

žarnica z žarečo nitko. Nove generacije fluorescentnih sijalk z elektronskimi predstikalnimi

napravami porabijo še manj energije pri enaki svetilnosti. Med fluorescentne žarnice spadajo

tudi kompaktne izvedbe, z običajnim navojem E27 in jih je možno vstaviti v svetilko namesto

navadnih žarnic z žarečo nitko. Porabijo tudi do 80% manj energije kot navadne žarnice,

njihova življenjska doba pa je 10 krat daljša. Metal halogenske sijalke so sorazmerno varčne,

imajo veliko svetlobno moč in jih uporabljajo predvsem za osvetlitev javnih prostorov in

površin, dvoran, stadionov, za ulično in industrijsko razsvetljavo. LED sijalke imajo dolgo

življenjsko dobo in omogočajo velike prihranke energije.

V nadaljevanju je prikazan primer standardne HQL 125 W in enakovredne HCI-TT 70 W

sijalke.

Tabela 13: Primerjava sijalk

Parameter HQL 125 W standardna HCI-TT 70 W

Moč 125 W 70 W

Svetilnost 6.300 lumnov 7.000 lumnov

Življenjska doba 8.000 ur 12.000 ur

Poraba sistema svetilke 137 W 74 W

Izgube moči 12 W 4 W

Investicija svetilke 437 EUR 467 EUR

Cilj zamenjave je dobiti infrastrukturo, ki je energetsko učinkovita in kvalitetna z visokimi

svetlobnimi izkoristki, ki izboljšujejo svetlobno tehnične lastnosti na osvetljenih površinah.

Uporabljeni svetlobni viri v svetilkah so predvsem kompaktne fluorescenčne sijalke ter VT

Na sijalke.

Slika 13: Primer klasične svetilke po uredbi

Vir: Energetski pregled občine Postojna, 2009

V obdobjih, ko je manj prometa se lahko svetlost/osvetljenost zmanjša. Z uporabo reducirnih

relejev ali z uporabo novejših digitalnih preklopnih relejev/reduktorjev. Razlika med dvema je

da prva varianta uporablja krmilno fazo, ki je vodena iz odjemnega mesta/prižigališča. Pri

slednji pa ne uporabljamo faznega vodnika - krmilnega signala, ampak njene

vklopne/izklopne čase reduciranega režima programiramo z zaporedjem vklopov in izklopov

faznega vodnika direktno na svetilki.


Stran 36

Ob 50% zmanjšanju svetlosti/osvetljenosti se raba električne energije zmanjša za najmanj 35

%. Redukcija moči z uporabo reducirnih relejev je mogoča pri uporabi živosrebrovih sijalk in

visokotlačnih natrijevih sijalk pod pogojem, da je sijalka zagnana z nazivno (polno) močjo.

Za izvedbo prve variante morajo odjemna mesta/prižigališča omogočati izvedbo. Pogoji za

izvedbo:

dovolj prostora za vgradnjo dodatnih elementov,

dodaten prost vodnik v kablu za vodenje krmilnega signala ali

možnost prevezave, ki bo sprostila 1 vodnik, ki se bo uporabil kot krmilni vodnik.

Redukcija je predvidena samo za svetilke večjih moči.

Slika 14: Primer redukcije sijalk

Vir: Energetski pregled občine Postojna, 2009

Varčevanje z energijo lahko, poleg zamenjave svetilk, dosežemo tudi z optimizacijo časa in

načina delovanja svetilk na posameznem odjemnem mestu. Na odjemnem mestu lahko

izvedemo naslednje optimizacije:

redukcija svetilnosti svetilk v nočnem času.

posamično izklapljanje svetilk.

Posamezne optimizacija je odvisna od tehničnih lastnosti odjemnih mest. Odjemno mesto

mora imeti:

dovolj velike varovalke, ki ščitijo kabel,

dovolj velik presek kabla, ki napaja svetilke,

zadostno število vodnikov v kablu.


Stran 37

3. Promet

Pri analizi podatkov o rabi energije v prometu je potrebno upoštevati dejstvo, da skozi občino

poteka avtocestna povezava med Ljubljano in Novim mestom, in velik del pogonskih goriv se

porabi ali oskrbuje izven meja občine. Prav zaradi tega ne moremo opredeljevati rabe energije

v prometu po posamezni občini in določiti energetske indikatorje za dosego večje

učinkovitosti rabe energije v prometu znotraj občine.

Politika v sektorju prometa v občini mora usmerjati razvoj tega sektorja na pot trajnostne

mobilnosti preko spodbujanja učinkovitega zasebnega in javnega prometa, pešačenja in

kolesarjenja. Splošni ukrepi, ki sledijo tej usmeritvi so:

ozaveščanje in informiranje ljudi o prednostih in slabostih posameznega načina transporta,

širitev in urejanje območij, namenjenih pešcem,

širitev in urejanje kolesarskih poti,

uvajanje novih tehnologij preko vpeljave avtobusov na alternativna goriva (npr: biodizel,

utekočinjeni naftni plin itd.), kar je opredeljeno v nadaljevanju.

Z namenom spodbujanja uporabe biogoriva in drugih obnovljivih goriv v prometu, je država

sprejela zakonodajske akte. Direktiva 2003/30/ES uvaja ukrepe spodbujanja rabe biogoriv in

drugih obnovljivih goriv v prometu, saj tako lahko pripomore k nadomestitvi dizelskih goriv

in motornih bencinov. Direktiva zahteva od držav članic EU zagotovitev najmanjšega deleža

rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v prometu, in sicer s pomočjo določanja ciljnih

vrednosti deležev biogoriv. Za EU so določili referenčne vrednosti za državne ciljne vrednosti

deležev biogoriv v prometu, in sicer 5,75% do konca leta 2010.

Glavna prednost uporabe biogoriv je, da znižujejo rast emisij CO2, s tem pa tudi prispevajo k

uresničitvi pogojev EU v okviru Kjotskega protokola. Proizvodnja biogoriv je največja v

Franciji in Nemčiji, saj so tam proizvedli skoraj dve tretjini biogoriv, predvsem zaradi

davčnega spodbujanja uporabe. Pomanjkljivost oz. problem nastaja na drugi strani predvsem

v povečevanju CO2 na področjih proizvodnje energije in kmetijstva, proizvodnja energetskih

rastlin za biogoriva pa lahko vpliva na biotsko raznovrstnost kmetijskih površin (EAA,2008).

V Uredbi o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih

vozil so določene vrste biogoriv in deleži letnih količin biogoriv danih na trg v RS za pogon

motornih vozil. V 5. in 6. členu je zapisano, da mora biti letna povprečna vsebnost biogoriv v

vseh gorivih, ki so dana na trg RS za pogon motornih vozil, po letih naraščajoča, in sicer: v

letu 2011 najmanj 5,5%, leta 2012 najmanj 6%, 2013 najmanj 6,5%, 2014 najmanj 7 % ter

2015 najmanj 7,5%.

(Vir: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2007103&stevilka=5135)


Stran 38

Predvideni deleži porabe biogoriv ne dosegajo referenčnih deležev iz navedene direktive, ker

v Sloveniji ni rafinerij za proizvodnjo motornega bencina in se tudi ne izdeluje biogoriv,

primernih za mešanje z motornim gorivom. Biogoriva so se v Republiki Sloveniji poskusno

vmešavala v dizelsko gorivo namenjeno pogonu motornih vozil v cestnem prometu že v letu

2004. Primešani biodizel v dizelska goriva je bil delno uvožen iz tretjih držav oziroma

pridobljen v drugih državah članicah EU delno pa proizveden v slovenskih obratih za

proizvodnjo rastlinskih olj (MOP, 2005).

V Sloveniji je največ tehnoloških možnosti za proizvodnjo biodizla ali čistega (surovega)

rastlinskega olja kot alternativnega pogonskega goriva. Osnovna surovina zanju je olje, ki se

pridobiva s hladnim stiskanjem oljne ogrščice ali sončnic. Za končno pridobitev biodizla je

potreben še nadaljnji postopek esterifikacije rastlinskih olj. Pri tem se bo uporabljala na

domačih kmetijskih površinah pridelana in uvožena surovina. V prihodnosti bo večina

načrtovane proizvodnje biodizla temeljila na uvoženih surovinah, saj naj bi bilo ocenah

Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Sloveniji na voljo največ 6.000 do 7.000

ha površin primernih za pridelavo oljne ogrščice (MOP, 2009).

Tabela 14: Raba biogoriv v dizelskem gorivu in motornem bencinu v Sloveniji

2005 2006 2007 2008

biodizel v dizlu količina (t) 5371 4642 14757 24814

čisti biodizel količina (t) 437

bioetanol v bencinu količina (t) 272 1247 3706

masni delež % 1 0 1 1

Vir: Raba biogoriv v gorivih v transportnem sektorju v Republiki Sloveniji v letih 2005–2008,

MOP


Stran 39

4. Analiza emisij v občini

4.1. Analiza emisij za individualno ogrevanje

V analizi porabe posameznih energentov za ogrevanje individualnih stanovanj je bilo

ugotovljeno, da se večina stanovanj v občini ogreva bodisi z lesno biomaso ali z ekstra lahkim

kurilnim oljem (ELKO). Nekaj je tudi utekočinjenega naftnega plina (UNP). Ob predpostavki,

da znaša ocenjena povprečna letna poraba energije gospodinjstva okoli 20.000 kWh, na letni

ravni tako gospodinjstva v občini za ogrevanje stanovanj porabijo 109 GWh primarne

energije iz različnih energentov. Posledica porabe energentov so emisije, kot so: CO2, SO2,

NOx, CxHy, CO in prah. Pri izračunu emisij se upoštevajo naslednji emisijski faktorji.

Tabela 15: Emisijski faktorji

CO2 kg/TJ SO2 kg/TJ NOx kg/TJ CxHy kg/TJ CO kg/TJ kg/TJ

ELKO 74.000 120 40 6 45 5

UNP 55.000 3 100 6 50 1

LES 0 11 85 85 2.400 35

El. Energija 138.908 806 722 306 1.778 28

Zem. plin 57.000 0 30 6 35 0

Rjavi premog 97.000 1.500 170 910 5.100 320

Vir: Študija Joanneum Research Graz »Emisijski faktorji in energetsko tehnični parametri za

izdelavo energijskih in emisijskih bilanc na področju toplotne oskrbe«

V Sloveniji se uporablja tudi ti. tabelo emisij CO2 pri zgorevanju fosilnih goriv (Ur. l. RS št.

68/96 in 65/98). Iz teh podatkov lahko izračunamo le emisije CO2.

Upoštevajoč podatke iz SURSa in pridobljene ankete smo ocenili razdelitev glede na rabo

energenta, in sicer je prikazana v nadaljevanju.

Slika 15: Delež gospodinjstev glede na rabo goriv za ogrevanje v celotni občini

Vir: lastni preračun iz podatkov SURS in anket


Stran 40

Ocenjujemo, da 54 % gospodinjstev porablja les za ogrevanje, kjer gre za starejše in peči z

nižjimi izkoristki. 38 % gospodinjstev porablja ELKO za ogrevanje. Povprečna poraba znaša

20.000 kWh na gospodinjstvo in v nadaljevanju je prikazan graf emisij gospodinjstev v občini

Ivančna Gorica.

Slika 16: Letna proizvodnja emisij v gospodinjstvih za ogrevanje v celotni občini Ivančna

Gorica

Kot je prikazano na grafu, znaša letna sproščena količina emisij CO2 v ogrevanju

gospodinjstev okoli 11,7 mio ton.

4.2. Analiza emisij pri porabi električne energije

Emisije toplogrednih plinov nastanejo na lokalnem nivoju zaradi porabe fosilnih goriv za

ogrevanje in tehnološke procese v industriji, na globalnem nivoju Slovenije pa nastanejo

emisije pri proizvodnji električne energije v posameznih elektrarnah. Raba električne energije

namreč posredno močno onesnažuje ozračje, saj je velik delež električne energije v Sloveniji

proizveden iz fosilnih goriv. Leta 2009 je bilo, na primer, v slovenskih termoelektrarnah

proizvedene kar 38,2 % celotne, v Sloveniji proizvedene električne energije v tem letu (Vir:

Energetska bilanca RS 2009).

Povprečna vrednost emisij CO2 pri proizvodnji električne energije za slovenski

elektroenergetski sistem je 0,5 t/MWh (Uradni list RS, št. 68/1996 in 65/1988). V občini

Ivančna Gorica je znašala poraba električne energije v letu 2009 51.283,5 MWh in ob

upoštevanju navedene vrednosti, je bilo s porabljeno električno energijo ustvarjenih dodatnih

25 tisoč ton emisij CO2.


Stran 41

5. Analiza obstoječega stanja oskrbe z energijo

V občini Ivančna Gorica je glavni energent pri gospodinjstvih za ogrevanje les in ELKO. V

primeru porabe lesa gre praviloma za starejše kotle na polena, kjer si prebivalci sami

pripravljajo energent. V primeru porabe ELKA sta glavna dobavitelja energenta LOGO in

Petrol.

Skupnih kotlovnic, razen v blokih ni. Daljinskega ogrevanja, kljub gosti poselitvi naselja

Ivančna Gorica in koncentraciji blokovskega naselja, ni in posamezne kotlovnice izrabljajo

ELKO za ogrevanje. Pri pogovoru s stanovalci posameznih blokov smo ugotovili, da

večinoma razmišlja o postavitvi individualnih plinskih peči na UNP s čimer bi dosegli učinek

»plačaš kolikor porabiš«.

Daljinsko ogrevanje je sistem ogrevanja, pri katerem se toplota proizvaja v skupni kotlovnici,

do posameznih stanovanjskih in ostalih objektov se dovaja energija po toplovodnem omrežju.

Predaja toplote iz omrežja v objekt poteka v toplotni postaji. Prednosti daljinskega ogrevanja

so predvsem:

ena kotlovnica, ki nadomešča individualne kotle (dimnike) in tako vpliva na manjše

emisije;

velika zanesljivost oskrbe;

možnost izrabe obnovljivih virov, npr. biomase ali pa tudi vključitev soproizvodnje

toplote in električne energije;

varno obratovanje in enostavno vzdrževanje;

optimalna uporaba vložene energije, večji izkoristki sistema;

pri odjemalcih ni kotlov in lokalnih emisij škodljivih snovi;

manjši investicijski stroški (toplotna postaja je občutno cenejša od kotlarne);

prijaznejše do okolja, emisija dimnih plinov je nadzorovana;

udobnejši način ogrevanja.

Podjetja večinoma uporabljajo UNP za ogrevanje in tehnološke potrebe. Zemeljskega plina v

občini ni in ga v prihodnjih nekaj letih ne bo možno porabljati. Glavna povezava plinskega

omrežja med Ljubljano in Novim mestom še ni zgrajena. V nadaljevanju je prikazana mreža

plinovodov v Sloveniji.


Stran 42

Slika 17: Mreža plinovodov v Sloveniji

Vir: Razvojni načrt prenosnega plinovodnega omrežja za obdobje 2009 – 2018, april 2009

V primeru izgradnje povezave Novo mesto – Ljubljana, predlagamo plinifikacijo predvsem

kraja Ivančna Gorica, kjer bi se z nadomeščanjem ELKA in UNPja v bilanci ogrevanja

bistveno znižale emisije in stroški za ogrevanje, saj je trenutno ogrevanje na zemeljski plin

cenejše kot v primeru ELKA in UNPja. V nadaljevanju je prikazana primerjava emisij CO2

pri porabi posameznih energentov na vloženo energijo.

Slika 18: Primerjava proizvodnje emisij CO2 med energenti

Vir: Študija Joanneum Research Graz »Emisijski faktorji in energetsko tehnični parametri za

izdelavo energijskih in emisijskih bilanc na področju toplotne oskrbe«

Lesna biomasa je CO2 nevtralna, zemeljski plin in UNP pa omogočata do 30% zmanjšanje

emisij CO2.


Stran 43

6. Prihodnja oskrba in raba energije

Oskrba z energijo v prihodnost v občini Ivančna Gorica mora zasledovati spodbujanje izrabe

obnovljivih virov energije in izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije. Kot glavni energent

v občini za gospodinjstva v individualnih virih ogrevanja predlagamo izrabo lesne biomase,

za pripravo tople sanitarne vode pa vgradnjo toplotnih črpalk zrak/voda ali sprejemnikov

sončne energije. Potencial za izrabo v občini je velik in večina prebivalcev bo še naprej sama

pripravljala biomaso za ogrevanje. Z dodatnimi spodbudami zasebnega sektorja bo tudi večji

interes že obstoječih ponudnikov lesnih sekancev za povečanje proizvodnje. Izraba lesne

biomase prinaša tako okoljske, socialne kot predvsem ekonomske učinke. Podjetja, ki poleg

ogrevanja potrebujejo energijo za tehnološke potrebe, v večini primerov uporabljajo UNP-ja,

ki ima bistveno nižje emisije toplogrednih plinov kot npr. ELKO. Z dodatnimi vključitvami

tehnologij za soproizvodnjo toplote in električne energije bodo še dodatno prispevali k

čistejšem okolju s pomočjo proizvedeno električno energijo z visokim izkoristkom.

V javnem sektorju predlagamo zamenjavo kuriva, to je prehod iz ELKA na obnovljive vire,

kjer prehod poteka v delni zamenjavi ELKA s toplotnimi črpalkami ali popolnem prehodu na

izrabo lesne biomase. Kot energetsko učinkovit ukrep je torej nadgradnja obstoječih peči na

ELKO s toplotno črpalko zrak/voda, ki v veliki meri nadomešča porabo fosilnega goriva pri

pripravi tople sanitarne vode in ogrevanja. Potrebno pa je izpostaviti zahteve po

nizkotemperaturnem režimu ogrevanja in posledično večji porabi električne energije zaradi

delovanja toplotnih črpalk. Druga dolgoročna strategija je popolna izključitev ELKA iz

sistema ogrevanja javnih objektov in postavitev manjših kotlov na pelete, ki bi lahko tudi v

sodelovanju s toplotnimi črpalkami, omogočili zahtevano energijo objektov za ogrevanje.

Razvojni načrt podjetja Geoplin plinovodi za razvoj prenosnega plinovodnega omrežja za

obdobje 2007 – 2016 predvideva novih 20 prenosnih plinovodov v skupni dolžini 700,4 km.

Glede na domačo in mednarodno energetsko situacijo so bili projekti razvrščenih v pet

prioritet. Izgradnja plinskega omrežja M5 Jarše – Novo mesto sodi v peto prioriteto, in sicer v

skupni dolžini 64,4 km. Njegova izgradnja bo v največji meri odvisna od interesa končnih

uporabnikov. V kolikor bo bil potrjen načrt izvedbe glavnega plinskega omrežja, predlagamo

plinifikacijo le kraja Ivančna Gorica in Višnje Gore. V omenjenih naseljih bo šla glavna

plinska proga neposredno mimo, kjer so tudi locirana največja podjetja v občini.

Poraba električne energije z razvojem narašča in s spodbujanjem in investiranjem v npr.

sončne elektrarne in enote SPTE se bo del porabljene električne energije proizvedel v sami

občini in porabil na mestu proizvodnje.


Stran 44

7. Potencial učinkovite rabe energije

Več o potencialu URE je napisano v poglavju 10.4, kjer je opisano stanje posameznegajavnega objekta s predlogi ukrepov URE. Zato v tem poglavju samo nekaj informacij o tempotencialu.

Preliminarni energetski pregledi so pokazali, da obstajajo potenciali za zmanjšanje rabeenergije v praktično vseh obravnavanih javnih zgradbah v občini Ivančna Gorica. Največenergije je možno prihraniti z boljšo toplotno zaščito ovoja zgradbe in učinkovitejšimtesnjenjem oken in vrat, saj tako neposredno vplivamo na vzroke za visoko rabo toplotneenergije, pomemben del prihrankov pa lahko dosežemo s sanacijo ali zamenjavo zastarelegaogrevalnega sistema. Dodatne prihranke energije je možno doseči z izolacijo podstrešja,učinkovito notranjo razsvetljavo in posodobitvijo regulacije ogrevalnega sistema.

Samo z organizacijskimi ukrepi, kot so energetsko knjigovodstvo, osveščanje inizobraževanje zaposlenih, upravljavcev in uporabnikov lahko brez večjih stroškovzmanjšamo rabo energije tudi do 10 %. Prav tako je potrebno spremljati delovne procese injih optimizirati glede na specifične pogoje vsake javne zgradbe. Prav optimizacija delovnihprocesov v posameznih zgradbah nam lahko prinese dodatnih 5 % zmanjšanje rabe energije ins tem nižje stroške.

V nadaljevanju je prikazan splošni pregled možnih ukrepov za učinkovitejšo rabo energije

javnih objektov.

Organizacija dela (možni prihranki do 10 %):

s sprotnim spremljanjem in merjenjem porabe,

z energetskim knjigovodstvom,

s stalnim ozaveščanjem uporabnikov,

z drugimi organizacijskimi ukrepi (upoštevanje nižjih tarif, časovno usklajevanje

aktivnosti).

Proizvodnja toplote:

s primerno in dobro izolacijo stavb (možni prihranki 15–25 %, investicija visoka in

dolgoročna),

z izolacijo podstrešja, s čimer se zmanjšajo transmisijske izgube (prihranki do 50

kWh/m2, investicija srednja in srednjeročna)

s kvalitetnimi okni in vrati (možni prihranki 10 % – 60 %),

z zatesnitvijo oken, s čimer zmanjšamo ventilacijske izgube (prihranki do 15 %),

s primerno razporeditvijo grelnih teles in ogrevalnih sekundarnih krogov ter uporabo

termostatskih ventilov (prihranki do 10 %, investicija majhna ali srednja in kratkoročna),

s hidravličnim uravnovešenjem ogrevalnih vodov (prihranki do 8 %, investicija majhna

ali srednja in kratkoročna),


Stran 45

z uvedbo avtomatske regulacije temperature v prostorih, ki naj bo odvisna od zunanje

temperature (prihranki do 7 %, investicija srednja in kratkoročna),

s primerno in racionalno organizacijo dela,

Poraba električne energije:

z uporabo sodobnih energijsko varčnih naprav,

z uporabo sodobne razsvetljave, varčnih žarnic in z izkoriščanjem dnevne svetlobe

(prihranki 20 - 40 %, investicija srednja in kratkoročna),

s kompenzacijo jalove energije,

z uvajanjem nadzora in regulacijo vršne električne moči (prihranki do 10 %, investicija

srednja in kratkoročna),

z rednim vzdrževanjem naprav.

Poraba vode:

s smotrno uporabo hladne in tople vode (prihranki do 20 %, investicija majhna in

kratkoročna),

z rednim vzdrževanjem in pregledovanjem naprav.

Izraba učinkovite rabe energije

z uvajanjem obnovljivih virov energije ali učinkovite rabe energije; npr. uvedba mikro

kogeneracij za sočasno proizvodnjo električne energije in toplote.


Stran 46

8. Potencial obnovljivih virov energije

Obnovljivi viri energije predstavljajo del naravnih energetskih tokov, ki ohranjajo ravnovesje

na Zemlji in s tem omogočajo življenje na njej. Zemlja prejema energijo iz Sonca v obliki

svetlobe in toplote, notranjosti planeta v obliki toplote ter zaradi privlačnosti planetov iz

gravitacije. Med temi viri prevladuje energija sončnega obsevanja, kjer se del spremeni v

sekundarne obnovljive vire: veter, biomaso, hidroenergijo, plimovanje in valovanje (Medved,

1993). Glede na Evropsko direktivo 2001/77/EC obnovljivi viri energije (OVE) vključujejo

naslednje, nefosilne energetske vire:

vetrne elektrarne,

elektrarne na sončno energijo (solarno-termalne elektrarne in fotonapetostne ali sončne

elektrarne),

geotermalne elektrarne,

hidroelektrarne (velike in male),

energija valov,

energija morskih tokov,

biomasa in

bioplin (vključno z deponijskim in zemeljskim plinom).

OVE ne omogočajo samo proizvodnjo električne energije in toplote, lahko so uporabljeni tudi

kot gorivo v transportu. Čeprav so mnenja o potencialu za povečanje učinkovitosti v

energetskem sektorju in o izvedljivosti zajemanja in shranjevanja emisij CO2 različna, mnoge

strokovne študije kažejo, da samo bistveno povečanje OVE ponuja možnost izvedbe

trajnostne energetske poti. OVE so tako edini porok za trajnostno energetsko oskrbo (Pehnt et

al., 2006, str. 22-23). Obnovljiva energija je tista energija, ki jo pridobivamo iz naravnih in

trajnih pritokov energije v okolju. To so sončno obsevanje, veter in padavine. Pravimo jim

tudi zelena energija (Twidell, 2004). V bistvu lahko rečemo, da so OVE vsi tisti viri, ki so

stalni in razpoložljivi vsako leto. Viri so na razpolago (sonce, veter, reke …) in njihovo

izkoriščanje praviloma ne vpliva na samo okolje, prispevajo pa k proizvodnji čiste, zelene

električne energije in tako nadomeščajo fosilna goriva ter zmanjšujejo emisije TGP.

Osnova vseh OVE je Sonce z neomejeno količino energije. Sonce je giganten fuzijski reaktor,

ki je in bo pošiljal Zemlji odvečno količino energije. Vse življenje črpa energijo iz Sonca,

rastline rastejo s pomočjo sinteze z uporabo solarne energije. Sonce poganja vreme, veter in

padavine ter s tem ustvarja pogoje za izrabo vetrne energije in vodne za proizvodnjo

električne energije. Kako torej OVE prispevajo k trajnosti (Pehnt et al., 2006, str. 22-36)?

OVE bistveno prispevajo k varovanju okolja, saj z nadomeščanjem proizvodnje iz fosilnih

goriv pomembneje zmanjšujejo izpuste emisij TGP.

OVE so razpršeni in lokalno razpoložljivi, kar posameznim državam omogoča zmanjšanje

uvozne odvisnosti od fosilnih goriv in s tem povečajo stabilnost oskrbe z energijo in

zmanjšajo konflikte, povezane z viri energije.


Stran 47

Na srednje dolgi rok OVE preprečujejo povišanje neizogibnih stroškov zaradi fosilnih in

nuklearnih virov.

Proizvodni objekti iz OVE se relativno enostavno odstranijo in reciklirajo na koncu svoje

življenjske dobe. Niso radioaktivni kot odpadki iz nuklearnih elektrarn in ne zaznamujejo

okolja.

OVE so lokalno razpoložljivi in omogočajo povečanje števila delovnih mest ter

proizvajajo dodano vrednost lokalnega gospodarstva.

Posebna značilnost OVE je tako raznolikost virov in tehnologije ter velik razpon elektrarn od

nekaj vatov do stotine megavatov. OVE so lahko prilagojeni katerikoli energetski storitvi in

tesno povezani s konvencionalnim modernimi tehnologijami za zagotovitev trajne oskrbe z

energijo.

Slika 19: Potencial fosilnih goriv in OVE

Vir:A. Jan, Obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije, 2007.

Največja kocka predstavlja energijo, ki jo Zemlja letno prejme od Sonca. Ta energija se

deloma pretvori v energijo vetra in vode ter energijo, ki se akumulira v biomasi. Skupaj

predstavljajo razpoložljivi potencial posameznega OVE, ki je izredno velik. Manjša kocka na

vrhu predstavlja celotno letno globalno porabo energije. Tehnični potenciali posameznih

virov se močno razlikujejo med posameznimi regijami. Prav tako niso vsi viri razpoložljivi v

neki državi. Večji kot je spekter razpoložljivih lokalnih virov in uporabe sodobnih tehnologij,

lažje je nadomestiti pomanjkanje energije ali fosilna goriva. Na dolgi rok bodo posamezne

regije z bistvenim potencialom za OVE postale dobavitelj stroškovno učinkovite sekundarne

energije.


Stran 48

8.1. Sončna energija

Sončna energija izvira iz nuklearnih reakcij, prosta energija pa se v obliki toplote in svetlobe

širi po vesolju. Na površini zemlje nam to omogoča življenje, tovrstna energija pa je

obnovljiva, brezplačna in ne onesnažuje okolja. Sončno energijo lahko izrabljamo za

ogrevanje, proizvodnjo električne energije za osvetljevanje. Potencial sončnega sevanja za

Slovenijo znaša okoli 23.000 TWh, vendar je izkoriščenost tega nižja od potenciala, saj znaša

le 3% ocenjenega tehničnega potenciala. Sončno energijo lahko izkoriščamo za postavitvijo

sončne elektrarne ali s termosolarnimi sistemi.

8.1.1. Termosolarni sistemi za ogrevanje vode – sprejemniki sončne energije (SSE)

SSE zbirajo sončno energijo in z njo grejejo in se shranjuje v hranilniku toplote (HT), ki se

nato porabi za ogrevanje ali le za pripravo tople sanitarne vode. Učinkovitost SSE je odvisna

od nagiba ploskve na katero pada sončno sevanje, od usmerjenosti glede na strani neba in od

letnega časa. Najučinkovitejše je delovanje SSE, ko sončni žarki nanj padajo pravokotno.

Glede na stalno spreminjanje vpadnega kota je potrebno izbrati optimalen nagib. Izbrali naj bi

ga tako, da dosežemo največji izkoristek ravno v času največje porabe. Za našo zemljepisno

širino znaša med 30° in 60°.

Slika 20: Elementi solarnega sistema

VIR: Medved, 1993

Sprejemniki sončne energije (SSE) v grobem delimo na vakuumske in ploščate SSE.

Vakuumski cevni sprejemniki so novejši sistem z najoptimalnejšim izkoristkom v vseh

letnih časih in v različnih vremenskih pogojih, delujejo tudi v oblačnem vremenu in v

zimskem času, saj in imajo zmožnost črpanja energije iz difuzne svetlobe. Njihov izkoristek


Stran 49

pokrije do 85% potreb po topli sanitarni vodi. Vakuumska steklena cev s selektivnim

premazom absorbira toploto in jo preko aluminijastega prenosnika znotraj cevi prenese na

solarni medij, ki kroži skozi kolektor. Vir: Solarix d.o.o.. "Heat Pipe" je visoko učinkovit

cevni prenosnik toplote, ki toploto na osnovi uparjalno kondenzacijskega kroga prenaša od

absorberja na kondenzator in preko njega na solarno tekočino.

Ploščati kolektorji so enostavne izvedbe z visoko odpornostjo na zunanje vplive. Odlikuje

jih preprosta in izpopolnjena tehnologija, omogočajo hitro in enostavno montažo brez

možnosti napak. Njihov izkoristek pokrije do 70% potreb po topli sanitarni vodi. Preko

absorbcijske površine na ceveh, ki so vzporedno nameščene in priključene ter vsebujejo

solarni medij, kolektor sprejema energijo osončenja. Solarni medij, ki se ob tem segreva

ciklično ogreva vodo v zbiralniku. Kadar primanjkuje toplote iz kolektorjev, se v bojlerju

vklopi električni grelec, ki dogreje vodo na izbrano temperaturo.

SSE so v določeni meri že izkoriščeni v občini Ivančna Gorica, vendar je izkoriščenost

relativno slaba. V nadaljevanju so prikazane lokacije zgrajenih solarnih sistemov, ki so

kandidirali tudi za sredstva AURE in Ekosklada, vendar so podatki le do leta 2008.

Slika 21: Lokacije solarnih sistemov v občini

Vir: EnGis, http://www.geopedia.si/EnGIS.html


Stran 50

8.1.2. Sončne elektrarne

Fotovoltaika je tehnologija pretvorbe sončne energije neposredno v električno energijo.

Proces pretvorbe je čist, zanesljiv in potrebuje le svetlobo kot edini vir energije. Proces

pretvorbe sončne energije v električno poteka preko sončnih celic. Za boljše funkcioniranje so

sončne celice povezane skupaj v sončne module. Večje število modulov lahko med seboj

povežemo z ostalimi potrebnimi komponentami v večje sisteme za proizvodnjo električne

energije.

Sončne celice neposredno pretvarjajo sevanje sonca v električno energijo. So velike diode,

sestavljene iz najmanj dveh plasti polprevodnega materiala, in sicer so običajno izdelane iz

monokristalnega, polikristalnega in amorfnega silicija. Ena plast ima pozitivni naboj, druga

negativnega. Ko delci svetlobe (fotoni) padejo na solarno celico, jih del absorbirajo atomi

polprevodnega materiala. Pri absorbciji svetlobe se na kovinskih stikih diod vzpostavi

električni potencial. To sprosti elektrone na negativni plasti solarne celice, ki začno teči iz

polprevodnika po zunanjem krogu nazaj na pozitivno plast. To kroženje elektronov pomeni

električni tok. Tok steče, ko se priključijo naprave oz. porabniki in s tem sklenejo krog. Delež

proizvedene električne energije iz vpadne svetlobne energije se imenuje izkoristek (η) solarne

celice.

Glede na uporabnost ločimo dva tipa sončnih elektrarn, in sicer samostojne elektrarne za

oskrbo planinskih koč ali podobnih sistemov ter omrežne elektrarne (v nadaljevanju sončne

elektrarne), ki vso proizvedeno električno energijo dobavljajo v električno omrežje.

Osredotočili smo se predvsem na slednje, saj sončne elektrarne s proizvedeno električno

energijo pokrivajo naše vsakodnevne potrebe in nadomeščajo energijo, proizvedeno iz

fosilnih goriv.

Prednosti, ki jih pripisujejo sončnim elektrarnam, so predvsem (Jan, 2007):

gorivo je sonce, ki sije povsod in je zastonj,

vsi elementi so fiksni, ni gibljivih delov, ki se lahko obrabijo ali pokvarijo, saj ko je

elektrarna postavljena, tako ostane,

potrebno je le minimalno vzdrževanje za delovanje sistema,

montaža je enostavna, kot zlaganje kock na pripravljeno površino, kar tudi omogoča

enostaven prenos celotnega sistema na drugo lokacijo,

ne povzroča hrupa, energijska vračilna doba je nizka in proizvodnja električne energije je

avtomatizirana ter brez emisij.

Analiza senčenja je osnovnega pomena pri načrtovanju sončne elektrarne, ki se jo naredi z

vrisom poti Sonca skozi celotno leto v 360° digitalno fotografijo. Na primeru prve slike je

senčenje sončnih modulov le v dopoldanskih in popoldanskih urah pozimi in ima negativni

vpliv v višini 2 % na zmanjšanje celoletne proizvodnje.


Stran 51

Slika 22: Analiza senčenja (primer ustrezne lokacije)

Vir: M. Topič, Raziskovalne dejavnosti na področju fotovoltaike v Sloveniji, 2005.

Naslednja slika prikazuje neustrezno lokacijo, saj zaradi bližnjega drevesa in posledičnega

senčenja izgubimo okoli 33 % energije. Rešitev je odstranitev ovire, v nasprotnem primeru

izvedba sončne elektrarne ni priporočljiva in ekonomsko rentabilna.

Slika 23: Analiza senčenja (primer neustrezne lokacije)

Vir: M. Topič, Raziskovalne dejavnosti na področju fotovoltaike v Sloveniji, 2005.

Sončne elektrarne oziroma njihova proizvodnja električne energije je pogojena s sončnim

obsevanjem. Pretvorba v električno energijo poteka neposredno in tako tudi slabo vreme

negativno vpliva na zmanjšanje proizvodnje električne energije. Zaradi relativno slabih

izkoristkov pretvorbe je smiselnost in ekonomičnost sončnih elektrarn glede same

proizvodnje omejena na predele, kjer je sončno obsevanje zadostno in je število sončnih ur v

letu dovolj visoko (Solar generation, 2004, str. 7-9).

Na spodnji sliki je prikazan energetski potencial sončnih elektrarn v Sloveniji, in sicer je

prikazano povprečno letno sončno obsevanje v MJ na m2 površine sončnih modulov. Največji

potencial na podlagi sončnega obsevanja je na Primorskem.


Stran 52

Slika 24: Povprečni letni kvaziglobalni obsev (MJ/m2)

Vir: D. Kastelec, Sončno obsevanje v Sloveniji, 2008.

V praksi velja, da je najugodnejša usmeritev modulov proti jugu, vendar zaradi podnebnih

značilnosti ni vedno tako, ampak rahel zamik proti vzhodu ali zahodu. Na podlagi meritev so

izračunani optimalni nakloni in azimuti pri izrabi sončne energije na posameznih mestih v

Sloveniji, ki so prikazani v Tabeli 4 (Kastelec, 2007). Azimut 180° predstavlja jug.

Tabela 16: Optimalni naklon in azimuti pri izrabi sončne energije

Postaja Optimalni naklon (°) Optimalni azimut (°)

Portorož 31 182

Novo mesto 27 185

Bilje 31 182

Ljubljana 26 185

Krvavec 32 182

Maribor 29 185

Murska Sobota 29 185

Vir: D. Kastelec, Sončno obsevanje v Sloveniji, 2008.

Sončne elektrarne v Ivančni Gorici

V letu 2008 so v Suhi krajini, v bližini Primče vasi, na strehi stanovanjske hiše, zgradili

avtonomno sončno elektrarno moči 250 Wp. Zaradi oddaljenosti od vasi, s tem pa tudi od

obstoječega distribucijskega omrežja, bi izvedba omrežja za napajanje omenjene stanovanjske

hiše z električno energijo predstavljala zelo velik strošek kar je tudi razlog, da je objekt do

leta 2008 ostal brez napajanja z el. energijo. Kot zelo hitra, enostavna, cenovno ugodna hkrati


Stran 53

pa okolju prijazna rešitev se je izkazala postavitev otočne sončne elektrarne (Vir: Elektro

Ljubljana d.o.o.).

Večjih sončnih elektrarn v občini Ivančna Gorica kljub ustreznemu potencialu trenutno še ni.

8.2. Lesna biomasa

Slovenija spada med najbolj gozdnate države v Evropi. 1.185.145 hektarjev gozdov pokriva

več kot polovico površine države (gozdnatost je 58,5 %). Po gozdnatosti smo na tretjem

mestu v Evropski uniji, za Švedsko in Finsko. Pretežni del slovenskih gozdov je v območju

bukovih, jelovo-bukovih in bukovo-hrastovih gozdov (70 %), ki imajo razmeroma veliko

proizvodno sposobnost.

Površina gozdov se v Sloveniji povečuje že prek 130 let. Odmaknjena in za kmetijstvo manj

primerna zemljišča se še naprej zaraščajo, zato se tudi v zadnjih letih beleži povečana

površina gozdov. Osnovni podatki o gozdovih v Sloveniji so (Vir: Poročilo ZGS o gozdovih

Slovenije za leto 2008):

Površina gozdov: 1.185.145 ha (gozdnatost je 58,5 %),

Lesna zaloga: 322.194.929 m3 (271,86 m3/ha),

Letni prirastek: 7.868.521 m3 (6,64 m3/ha),

Možni posek: 4.930.176 m3,

Letni posek skupaj v letu 2008: 3.427.372 m3,

o iglavcev: 2.055.341 m3,

o listavcev: 1.372.031 m3.

Delež lesne zaloge iglavcev je 47,02 %, listavcev pa 52,98 %. V zadnjih nekaj letih je bilo

skupno posekano za dobre 3.000.000 m3 dreves letno, od tega 60 % iglavcev in 40 %

listavcev. Lesna zaloga slovenskih gozdov se je v letu 2008 v absolutnem povečala za 2,29 %,

povprečna lesna zaloga na hektar pa za 1,89 %. Letni absolutni prirastek se je v letu 2008

povečal za 1,10 %, povprečni letni prirastek na hektar pa za 0,62 %. V letu 2007 je znašal

skupni letni posek 3.236.100 m3, od tega 2.033.390 m3 iglavcev. V letu 2008 je bilo v

slovenskih gozdovih posekano 3.718.263 m3 dreves, od tega 2.242.755 m3 iglavcev in

1.475.508 m3 listavcev. V primerjavi z letom 2007 se je posek povečal za 14,9 % in je bil

najvišji v zadnjih 15 letih. Posek še naprej zaostaja za možnim posekom po

gozdnogospodarskih načrtih in znaša 82 % možnega poseka in 48,6 % tekočega prirastka. Na

naslednjih dveh slikah sta prikazana lesna zaloga v Sloveniji in prirastek gozdov po

katastrskih občinah. Vidimo lahko, da je območje Ivančne Gorice glede hektarske zaloge

nekje v slovenskem povprečju, prirast gozdov pa je med višjimi.


Stran 54

Slika 25: Lesna zaloga v Sloveniji

Vir: Zavod za gozdove Slovenije: Lesna zaloga, prirastek in posek

Območje občine Ivančna Gorica sicer spada v Ljubljansko območno enoto, ki je prikazana na

naslednji sliki. Splošni podatki omenjene enote za leto 2008 so:

Površina območja: 250.360,98 ha

Površina gozda: 145.633,74 ha

Gozdnatost območja: 58,17 %

Lesna zaloga: 264,55 m3/ha

Letni prirastek: 6,23 m3/ha

Letni možni posek: 3,59 m3/ha

Letni možni posek: 523.244,60 m3

Slika 26: Lesna zaloga v Sloveniji, prirastek in posek

Vir: Zavod za gozdove Slovenije: Lesna zaloga, prirastek in posek


Stran 55

8.2.1. Izraba lesne biomase

Alternativna možnost ogrevanja objektov je s pomočjo lesne biomase. Pojem biomase

opredeljuje vso organsko snov. Energetika obravnava biomaso kot organsko snov, ki jo lahko

uporabimo kot vir energije. V to skupino uvrščamo: les in lesne ostanke (lesna biomasa),

ostanke iz kmetijstva, nelesnate rastline uporabne za proizvodnjo energije, ostanke pri

proizvodnji industrijskih rastlin, sortirane odpadke iz gospodinjstev, odpadne gošče oz.

usedline ter organsko frakcijo mestnih komunalnih odpadkov in odpadne vode živilske

industrije. V tem pomenu sodi biomasa med obnovljive vire energije.

Za ogrevanje večjih objektov se upravljajo sekanci ali peleti.

Sekanci so kosi sesekanega lesa, veliki do 10 cm. Običajno

sekance izdelujemo iz drobnega lesa (les z majhnim premerom:

npr. droben les iz redčenja gozdov, veje, krošnje), lesa slabše

kakovosti ali iz lesnih ostankov. Kakovost sekancev je odvisna

od kakovosti vhodne surovine in tehnologije drobljenja.

Velikost sekancev se prilagaja kurilni napravi.

Peleti so stiskanci, narejeni iz čistega lesa. Proizvajajo se

industrijsko s stiskanjem suhega lesnega prahu in žaganja. So

valjaste oblike premera 8 mm in dolžine do 50 mm. V postopku

izdelave se uporablja zgolj visokotlačna para. Lesni prah se

stiska v stiskalnicah (peletirkah) pod velikim pritiskom in

povečano temperaturo. S tem se zmanjša vsebnost vode in

prostornino, poveča pa se gostota. Zaradi večje gostote imajo višjo kurilno vrednost in sicer

4,9kWh/kg (ELKO 9,7kW/l).

V praksi se zaradi lokalne razpoložljivosti in cenovne politike praviloma uporabljajo lesni

sekanci. Dobavitelji so navadno lokalni proizvajalci. Za pokrivanje toplotnih potreb je

predvidena postavitev kotlov na lesno biomase, ki bi v celoti pokrivala potrebe po ogrevanju

in topli sanitarni vodi. Kotli na sekance spadajo v skupino kurilnih naprav s samodejnim

doziranjem goriva in predstavljajo enega bolj izpopolnjenih načinov ogrevanja z lesom.

Najsodobnejše naprave se lahko glede zanesljivosti in udobnosti rabe ter vzdrževanja

primerjajo s kotli na olje ali plin. Kot gorivo se uporabljajo lesni sekanci velikosti okrog 30

mm. Shranjeni so v bližnjem zalogovniku ali posebej v skladiščnem prostoru, v kotel pa jih

dovaja avtomatska dozirna naprava, ki je opremljena z varnostnim sistemom za preprečevanje

povratnega gorenja proti zalogovniku in varovalom proti zatikanju oziroma preobremenitvi. K

osnovni opremi sodi tudi avtomatska vžigalna naprava na vroči zrak. Po želji lahko naročimo

posamezne opcije kot so: avtomatski iznos pepela, regulacija zgorevanja s pomočjo lambda

sonde, frekvenčna regulacija ventilatorja, posebne izvedbe zalogovnika, avtomatsko čiščenje

prenosnika toplote z vgrajenimi turbulatorji itn.


Stran 56

Slika 27: Kotel na lesne sekance z avtomatsko dozirno napravo

Kot končno obliko kuriva lahko štejemo le zračno suhe lesne sekance. Kurjenje svežih

sekancev je sicer mogoče, vendar je zaradi zelo slabih izkoristkov ter nekaterih drugih

negativnih stranskih učinkov (okvare kotlov, več saj in katrana, večje emisije)

nepriporočljivo. V nadaljevanju je prikazana kurilna vrednost glede na vsebnost vode.

Slika 28: Kurilna vrednost lesne biomase glede na vlažnost

Okoli 4 % porabe primarne energije v Sloveniji je pridobljeno iz biomase. Lesna biomasa ima

dolgo tradicijo v slovenski industriji, kjer je instalirano okrog 300 MW kotlovskih kapacitet,

nekateri med njimi pa uporabljajo tehnologijo, ki ni v skladu z današnjimi mejnimi

vrednostmi za emisije. Uporaba lesa v tradicionalnih pečeh v gospodinjstvih upada, uporaba

lesa v modernih malih kotlih pa narašča. Z upoštevanjem celotne energije iz obnovljivih

virov v Sloveniji z 8 % deležem oskrbe s primarno energijo biomasa predstavlja

najpomembnejši obnovljivi vir energije skupaj z vodno energijo.


Stran 57

8.2.2. Individualni sistemi ogrevanja na lesno biomaso

Individualna raba – gospodinjstva

25 % stanovanj v Sloveniji uporablja za ogrevanje kot edini vir lesno biomaso. Kot dodatno

ogrevanje 10 % stanovanj uporablja lesno biomaso, ki pa ni edini, ampak glavni (5 %) ali

sekundarni (5 %) vir ogrevanja. Več kot polovica stanovanj (65 %) za ogrevanje ne uporablja

lesa. Med najpomembnejšimi energenti za ogrevanje sta kurilno olje in zemeljski plin.

Opozoriti je potrebno, da je večina kurišč na lesno biomaso na polena, ki so neučinkoviti in

zastareli. Novejši kotli na lesno biomaso (sekance, pelete in tudi polena) omogočajo veliko

boljše izkoristke in popolnejše izgorevanje lesa. V nadaljevanju je prikazan primer

individualnega ogrevanja na sekance, kjer je prikazan zalogovnik za sekance, kotel in

hranilniki toplote.

Slika 29: Prikaz izrabe lesnih sekancev

Vir: Herz d.o.o.

Kmetije

Pri popisu prebivalstva v letu 2000 je bilo v Sloveniji 86.336 kmetij glede na standard

evropskih primerljivih kmetij. Prebivalci kmetij predstavljajo 16 % celotnega slovenskega

prebivalstva. Površina vseh zemljišč obsega 918.908 ha, 43 % teh zemljišč pa pokrivajo

gozdovi. Tako je 394.701 ha gozdov oziroma 34 % vseh gozdov v Sloveniji v lasti

kmetovalcev. Povprečni odrez kmetovalcev letno znaša 3,3 m3/ha. Manjši delež lesa (38 %)

se prodaja, preostali les (62 %) pa se uporablja ali predeluje na kmetijah za les za ogrevanje

ali tehnični les.

8.2.3. Potencial lesne biomase v občini Ivančna Gorica

Na spletni strani http://www.biomasa.zgs.gov.si/index.php?p=uvod je možno pridobiti

podrobne podatke o potencialu lesne biomase v občini Ivančna Gorica. V nadaljevanju so

prikazani rezultati.


Stran 58

Občina: IVANČNA GORICA

Površina: 22.701ha

Število prebivalcev: 14.519

Gostota poselitve: 0,64

Površina gozdov: 13.488ha

Delež gozda: 59,4%

Površina gozda na prebivalca: 0,9ha/prebivalca

Delež zasebnega gozda: 95,4%

Največji možni posek: 53.166m3/leto

Realizacija največjega možnega poseka: 28.403m3

Delež manj odprtih in težje dostopnih gozdov: 9,23%

Število stanovanj: 5.583

Delež stanovanj ogrevanih z lesom: 54%

Demografski kazalci: 3

Socialno-ekonomski kazalci: 4

Gozdnogospodarski kazalci: 5

Sinteza kazalcev: 5

Kazalci so razdeljeni v tri skupine:

Demografski kazalci: v to skupino spada delež zasebne gozdne posesti, površino

gozda na prebivalca in delež stanovanj, kjer za ogrevanje uporabljajo les kot glavni

oziroma edini vir energije.

Socialno-ekonomski kazalci: v to skupino sodi delež gozda, realizacijo najvišjega

možnega poseka in ocenjen delež lesa primernega za energetsko rabo.

Gozdnogospodarski kazalci: povprečna velikost gozdne posesti, delež težje dostopnih

in manj odprtih gozdov ter delež mlajših razvojnih faz gozda.

Sinteza kazalcev 5 pomeni, da ima občina Ivančna Gorica velik potencial izrabe lesne

biomase.


Stran 59

8.2.4. Razvoj v prihodnosti

Pomen biomase v Sloveniji narašča in enak trend se pričakuje v prihodnosti. Trend je direktno

razviden tudi iz projekcij in pričakovanj ponudnikov lesne biomase ter ponudnikov tehnologij

za njeno uporabo. Predvidevanja so razdeljena na:

Največji relativni porast se pričakuje pri mikro sistemih (sistemi daljinskega ogrevanja za

oskrbo s toploto stanovanjskih hiš ali javnih zgradb);

Število gospodinjstev, ki uporabljajo les za ogrevanje, bo naraščalo srednje in dolgoročno,

kratkoročno pa precej počasi ali pa bo celo upadlo;

Število sistemov daljinskega ogrevanja bo raslo v srednjem in dolgoročnem obdobju;

Število sistemov soproizvodnje toplote in električne energije se ne bo spremenilo v

kratkoročnem obdobju, njihov razvoj v dolgoročnem obdobju pa je precej nejasen;

Število sistemov v industriji se bo kratkoročno zmanjšalo zaradi obstoječega stanja v

lesno obdelovalni industriji, kjer večina teh sistemov danes deluje. V dolgoročnem

obdobju bo število teh sistemov ponovno pričelo naraščati. [10]

V občini Ivančna Gorica obstaja nekaj manjših sodobnih sistemov izrabe lesne biomase za

potrebe ogrevanja in sušenja, kompleksu samostana Stična pa je izgrajen daljinski sistem

ogrevanja za objekte. V nadaljevanju sledi kratek opis treh kotlovnic z izrabo lesnih sekancev.

Kmetija Erjavec

Zasebnik si je na kmetiji zgradil sodobno kotlovnico na lesne sekance moči kotla 250 kW.

Kot energent porablja lesne sekance lastne proizvodnje. Proizvedena toplota se porablja za

potrebe ogrevanja objektov ter sušilnice sadja.

Slika 30: Kotel na lesno biomaso


Stran 60

Samostan Stična

Za pokrivanje potreb po pripravi toplote imajo instaliran kotel na lesno biomaso moči 500

kW. Letna poraba sekancev lastne proizvodnje je ca 1.500 nm3. Po podatkih (Kristof, 2010) je

instalirana moč kotla za lesno biomaso premajhna za ca 200 kW. Razliko pokrivajo s kotlom

na ELKO. Ogrevajo ca 10.000 m2 prostorov. Ogrevanje je dvojno; radiatorsko in talno.

Sanitarno vodo v neogrevalni sezoni ogrevajo s toplotno črpalko moči 200 kW.

Na naslednji sliki so fotografije kotla na lesno biomaso proizvajalca Hertz ter skladišče za

skladiščenje lesnih sekancev volumna 1.500 m3.

Slika 31: Del kotlovnice na lesno biomaso v samostanu stična in skladišče za lesne sekance

ter deponija za odpadni les

Mizarstvo Vencelj

V Mizarstvu Vencelj imajo postavljeni sistem mletja vseh njihovih lesnih ostankov, ki se

shranjujejo v zalogovniku sekancev. Njihova letna količina odpadkov zadostuje za letno

porabo sekancev za ogrevanje. Zalogovnik in kotel je prikazano v nadaljevanju.


Stran 61

Slika 32: Lesna biomasa v podjetju Mizarstvo Vencelj

Glede na podatke o pridobljenih sredstev za kotle na lesno biomaso (do leta 2008) je bilo v

občini postavljenih skupno 9 modernih kotlov na lesno biomaso, od tega le en na sekance in

ostali na polena, ki so kandidirali za sredstva AURE in Eko sklada. V ta seznam so vključeni

že opisani sistemi (Vencelj, Samostan Stična in Kmetija Erjavec).

Slika 33: Lokacije kotlov na lesno biomaso


Stran 62

8.3. Bioplin

Bioplin nastaja v reakcijskih posodah imenovanih tudi fermentorjih s pomočjo anaerobne

razgradnje, kar pomeni razgradnja brez prisotnosti kisika. Bioplinski proces se je uporabljal v

glavnem za obdelavo komunalnih odpadkov z namenom zmanjšanja količine organske

komponente v kombinaciji s proizvodnjo biološko stabilnega končnega produkta. Proizvedeni

bioplin se je običajno uporabljal za proizvodnjo toplote in električne energije za interno

uporabo v napravah za obdelavo odpadnih vod. Sedaj prevladujejo bioplinske naprave, ki

pridobljeni bioplin kurijo v enota za soproizvodnjo toplote in električne energije, kjer toploto

porabljajo za lastni proces in ogrevanje, električna energija pa se oddaja v omrežje.

Surovine za proizvodnjo bioplina razdelimo na dve osnovni skupini:

Substrati oz. biomasa:

o gnojila: goveja in prašičja gnojevka in gnoj, perutninski gnoj;

o rastlinska biomasa: koruzna, žitna in travna silaža, sveži odkos trave ostanki

krme, pridelkov;

Kosubstrati oz. biološko razgradljivi odpadki (BIOO) odpadki živilsko predelovalne

industrije:

o Živalski stranski proizvodi: ostanki hrane, ostanki predelave živali, klavniški

odpadki, mast, odpadno sadje in zelenjava, blato iz čistilnih naprav, kompost,

industrijske odplake, bogate s proteini in ogljikovimi hidrati, odpadne snovi pri

razmaščevanju maščobe.

Slika 34: Surovine za proizvodnjo bioplina

Kalorična vrednost na m3 bioplina je odvisna glede na vsebnost metana in znaša od 5,2 do 6,5

kWh/m3 bioplina. Iz tega lahko v postopku SPTE ob skupnem izkoristku nekaj manj kot 83

% proizvedemo približno manj kot polovico električne energije in nekaj nad polovico toplotne

energije (v odvisnosti od izkoristka in velikosti kogeneracije; z velikostjo raste izkoristek).

Bioplin nastaja z anaerobno fermentacijo na več načinov:


Stran 63

Na odlagališčih komunalnih odpadkov nastaja t.i. odlagališčni plin;

Na komunalnih čistilnih napravah z zaprtimi gnilišči nastaja ob anaerobni stabilizaciji

komunalnega blata t.i. komunalni bioplin;

Na BPN, kjer se predelujejo prej omenjeni substrati in kosubstrati pa nastaja bioplin,

ki je predmet tega projekta.

Obstaja več možnosti za uporabo bioplina:

Za proizvodnjo električne in toplotne energije, ki jo izkoriščamo v toplotnih in ostalih

proizvodnih napravah, kot je shematično prikazano naslednji sliki,

Ali kot gorivo, ki se ga pošilja v omrežje zemeljskega plina ali izrablja neposredno v

motorjih z notranjim izgorevanjem za pogon motornih vozil. Tovrstna aplikacija v

Sloveniji še ni zaživela, ker ne obstajajo ekonomski pogoji zanjo.

Slika 35: Shematični prikaz bioplinske naprave z izrabo proizvedenega bioplina

8.3.1. Analiza potenciala občine Ivančna Gorica

Za analizo potenciala bioplina v regiji Ivančne Gorice smo se omejili na kmetijstvo. Uporabili

smo podatke objavljene na enem seminarjev Biogas region na kmetijskem inštitutu, avtor

objave je Peter Pšaker iz KGZ Celja. Podatki so bazirali na subvencijskih vlogah iz leta 2006.

Ti podatki se tekom let praktično ne spreminjajo. V Osrednjeslovenski regiji je za leto 2006

subvencijske vloge oddalo 7.545 kmetijskih gospodarstev, ki obdelujejo 59.131 ha kmetijskih

površin. Travinje predstavljajo 62 %, njivske površine pa 30 % vseh kmetijskih površin,

ostalo so trajni nasadi. Pri analizi, kjer smo upoštevali dve glavni žiti (pšenico in ječmen) in

oljno ogrščico, smo evidentirali 2.690 ha strnišč. Obtežba živali je 1,0 GVŽ/ha kmetijskih

površin.

Za regijo je značilno intenzivno kmetijstvo na rodovitnih obrečnih ravnicah in poljih ter

ekstenzivno kmetijstvo na terasah in prisojnih pobočjih hribovitih predelov. Problem

kmetijstva v regiji je razdrobljenost kmetijskih površin, ki otežuje dostop do kmetijskih


Stran 64

površin in povečuje stroške kmetovanja. Večja je razdrobljenost kmetijskih površin v

hribovitem delu regije. Razvoj naselij vse bolj zapira možnosti za normalen razvoj kmetij.

Zaradi takšnega prostorskega razvoja imajo kmetje težave pri rabi prometne infrastrukture,

kjer ovirajo promet in težave s sovaščani, ki jih kmetijstvo v bližini doma moti. Bližina večjih

urbanih središč omogoča hitro in stroškovno učinkovito prodajo kmetijskih pridelkov in

izdelkov ter nakup opreme, materiala in storitev, to prednost pa kmetijstvo preslabo izkorišča.

Le manjši delež kmetov se ukvarja z dopolnilnimi dejavnostmi, v prihodnosti pa bo obstoj

mnogih kmetij odvisen od usmeritve v dopolnilne dejavnost. Največje površine namenjene

pridelavi poljščin so v občinah Ivančna Gorica, Ljubljana, Litija in Domžale. V hribovitih

delih je razvito sadjarstvo, ena glavnih dejavnosti teh predelov pa je gozdarstvo. V naslednji

tabeli so prikazani osnovni podatki o kmetijstvu v Osrednjeslovenski regiji po občinah-

subvencijske vloge za leto 2006. Vidimo lahko, da je v občini Ivančna Gorica skoraj 10%

staleža živine in kmetijskih površin regije.

Tabela 17: Osnovni podatki o kmetijstvu v Osrednjeslovenski regiji po občinah-subvencijske

vloge za leto 2006

Občina GVŽ Kmet.pov. Njive Zač.trav. Njive Trajni Sad. Pšenica Koruza

Skupaj in vrtovi in praha Skupaj travnik pesa za zrnje

ha ha ha ha ha ha ha ha

Ivančna

Gorica 5.295 5.687 1.439 53 1.492 4.148 0 160 102

Občina Ječmen Silažna Oljna Strnišča

koruza ogrščica

ha ha ha ha

Ivančna

Gorica 270 421 0 429

Na osnovi kriterijev smo prepoznali 847 kmetijskih gospodarstev, ki predstavljajo 11,2 %

vseh v Osrednjeslovenski regiji. Največ jih je v občinah Ljubljana, Ivančna Gorica, Grosuplje

in Ig. Izbrana kmetijska gospodarstva imajo v reji 30 % vseh živali v regiji, na katerih

prevladuje govedoreja, predvsem reja krav molznic. V obdelavo je zajetih 6.663 ha njivskih

površin kar je 38 % vseh njivskih površin v regiji. Največ jih je v občini Domžale, Ljubljana

in Mengeš, najmanj pa v občini Horjul (7 ha) in Velike Lašče (7 ha). Strnišč je zajetih 961 ha

kar je 36 % vseh strnišč v regiji in trajnih travnikov 6.236 ha kar je 17 % od vseh v regiji. Po

površini strnišč najbolj izstopa občina Domžale 321 ha, v kar 13 občinah pa jih je manj kot 10

ha. Trajnih travnikov je največ v občini Grosuplje, Ljubljana in Litija.


Stran 65

Tabela 18: Število živali (GVŽ) in kmetijske površine (ha) na izbranih kmetijskih

gospodarstvih v Osrednjeslovenski regiji

Št. kmet. gospodarstev 847

Št. vseh živali v GVŽ 18.021

Govedi v GVŽ 12.168

Prašičev v GVŽ 4.688

Kokoši nesnic v GVŽ 1.166

Pitovnih piščancev v GVŽ 0

Puranov v GVŽ 0

Njiv v ha 6.663

Strnišč v ha 961

Trajnih travnikov v ha 6.236

Za analizo potenciala smo uporabili scenarij, da izbor ne posega v primarno kmetijsko

pridelavo in zajema živinorejske kmetije, večje poljedelske in manjše poljedelsko-travniške

kmetije.

Pri živinorejskih kmetijah smo izbrali:

10 % njivskih površin namenjenih glavnemu posevku,

50 % strnišč

10 % trajnih travnikov.

Pri večjih poljedelskih kmetijah smo izbrali:


100 % strnišč


Pri manjših poljedelsko travniških kmetijah smo izbrali:


0 % strnišč


Rezultati analize potenciala celotne osrednje slovenske regije so prikazani v naslednji tabeli,

potencial občine Ivančna Gorica je prikazan za njo. V celotni regiji smo z izbranimi kriteriji

zajeli 666 ha njivskih površin za pridelavo glavnega posevka, 519 ha strnišč in 1.691 ha

trajnih travnikov. Vsa živinska gnojila na kmetijskih gospodarstvih prispevajo 34 % skupnega

donosa bioplina, rastlinska biomasa pa 66 %. Iz kmetijskih potencialov je v

Osrednjeslovenski regiji po scenariju mogoče proizvesti 38,1 GWh električne energije na leto.


Stran 66

Tabela 19: Kmetijski potencial za Osrednjeslovensko regijo za izbrane občine, ovrednoten

v proizvedeni električni energiji in moči motorja po izbranem scenariju

Občine

Skupni

donos

Energetska

vrednost

Moč

motorja

bioplina bioplina

Elekt.

energija

m3 kWh/leto kWh/leto kW

Grosuplje 1.269.363 6.918.029 2.628.851 329

Ivančna Gorica 938.926 5.117.146 1.944.516 243

Litija 890.045 4.850.744 1.843.283 230

Šmartno pri Litiji 445.604 2.428.540 922.845 115

Velike Lašče 520.888 2.838.839 1.078.759 135

SKUPAJ za celotno

regijo 18.408.265 100.325.044 38.123.517 4.765

Potencial občine Ivančna Gorica

Potencial občine Ivančna Gorica je 940.000 m3 bioplina, ki ima energetsko vrednost 5.120

MWh/leto. Iz tega je mogoče proizvesti 1.950 MWh električne energije, kar pomeni velikost

enote SPTE 240 kWel. Ta velikost predstavlja 5 % celotnega potenciala osrednje slovenske

regije. V primeru odločitve izgradnji bioplinske naprave bi se lahko izrabil potencial

sosednjih občin v kolikor kmetije niso preveč oddaljene. Živinska gnojila je smiselno

prevažati maksimalno iz 30 kilometrov oddaljene lokacije.


Stran 67

8.4. Biogoriva

Biogoriva pridobljena iz biomase spadajo med alternativne obnovljive vire energije. Ob

izpolnjevanju zahtev po kvaliteti in določenih modifikacijah vozila predstavljajo neposredni

nadomestek za fosilna goriva. Uporaba biogoriv lahko pomembno prispeva k uresničevanju

ciljev o izboljšanju zanesljivosti oskrbe z energijo, k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov

in k ustvarjanju novih možnosti trajnostnega razvoja podeželja. Na trgu obstaja več vrst

biogoriv, ki se lahko uporabljajo v tekoči ali plinasti obliki mednje sodijo tudi bioplin,

biodizel, rastlinska olja itd… Bioplin je že bil opisan, v nadaljevanju sta opisana rastlinsko

olje in biodizel kot potencial OVE.

8.4.1. Olje oljne ogrščice

Oljna ogrščica (Brassica napus L. var.

napus) je rastlina, ki spada v družino

križnic. Uvrščamo jo med

najpomembnejše oljnate poljščine, ki

je v svetu razširjena na 26 milijonih

hektarjev z namenom predelave

semena v jedilno olje in v ogrščični

metil ester (RME), tako imenovani

BIODIZEL. Sekundarni pridelek je

koncentriran beljakovinski ostanek

semena, v procesu hladnega stiskanja imenovan ogrščične pogače oziroma ogrščične tropine

po ekstrakciji olja z organskim topilom in je lahko odličen beljakovinski dodatek pri prehrani

domačih živali.

Povprečen pridelek semen oljne ogrščice v Evropi znaša 2,5 t/ha, večino konvencionalnih

pridelovalcev pa dosega pridelke večje od 4 t semen ogrščice na hektar. V Sloveniji so

povprečni pridelki primerljivi s pridelki v Evropi, vendar moramo vedeti, da se je v

preteklosti oljna ogrščica v Sloveniji nemalokrat sejala na površine, (neprimerne za njeno

pridelavo) na katerih so tudi druge poljščine dajale skromne pridelke. Torej lahko ob ustrezni

izbiri njive, primerni agrotehniki in uporabi novejših sort in hibridov realno pričakujemo

pridelke večje od 4 t semen oljne ogrščice na hektar (z vsebnostjo olja od 45 do 50 %).

Po podatkih Statističnega urada republike Slovenije (SURS) pridelovalne površine za

proizvodnjo oljne ogrščice po letu 2004 naraščajo, izjema je leto 2008, kar je razvidno na

naslednji sliki. Naslednja slika prikazuje gibanje količine letnega pridelka, ki je bil največji v

letu 2007, ko so bile zasajene tudi največje površine. V letu 2007 je bil letni pridelek 14.740

ton.


Stran 68

Slika 36: Letna proizvodnja oljne ogrščice v Sloveniji (SURS, 2010)

Naraščanje površin ter posledično pridelka je zaradi povpraševanja privedlo tudi do višjih

cen, kar prikazuje spodnji grafikon. Tako je pridelovalec leta 2000 za kilogram oljne ogrščice

dobil 0,15 EUR leta 2008 pa tudi do 0,39 EUR.

Slika 37: Gibanje cen oljne ogrščice v Sloveniji po letih

Pri pridelavi oljne ogrščice imamo določene omejitve glede površin, ki jih lahko namenimo

pridelavi oljne ogrščice. Pri pridelavi oljne ogrščice je kot osnovno potrebno upoštevati

štiriletni kolobar. Zaradi vse večjega povpraševanja po oljni ogrščici in ambicioznih ciljev

glede tekočih biogoriv, je bilo v zadnjih letih narejeno več ocen potencialnih površin, ki so

prikazane na naslednji sliki.

Na območju osrednje slovenske regije, kamor spada tudi občina Ivančna Gorica obstaja

potencial kmetijskih površin v količini 60.000 ja, trenutno se oljna ogrščica prideluje na 38

hektarjih. Če bi uporabili kriterij, da je za energetske rastline teoretično možno uporabiti 10%

njivskih površin, to znaša 6.000 ha. Ker pa se je v letu 2008 v celotni Sloveniji izrabilo ca

4.500 ha za potrebe pridelave oljne ogrščice, kot je razvidno na naslednji sliki, je ta ocena

nerealna oz. je bolj točna ocena, da je potencial za proizvodnjo oljne ogrščica na omenjeni

regiji ca 40 ha.


Stran 69

Na enem hektarju oljne ogrščice lahko pridobimo ca 3 do 4 tone semen, iz tega pa ca 1.500 do

2.000 litrov rastlinskega olja. Na 40 hektarjih bi tako ob upoštevanju štiri letnega kolobarja

lahko pridelali ca 40 ton semen oz. 16 ton rastlinskega olja.

8.4.2. Proizvodnja rastlinskega olja

Proizvodnja rastlinskih olj, ki predstavljajo osnovno surovino za proizvodnjo biodizla danes

poteka na osnovi ekstrakcije olj s pomočjo mehanskega stiskanja semen ali s pomočjo topil.

Proces ekstrakcije je odvisen od količine olja v semenu (za semena z nizko vsebnostjo olja je

primerna samo ekstrakcija s pomočjo topil). Surovo olje, ki ga pridobimo s stiskanjem je

potrebno očistiti različnih nečistoč, kot so beljakovine, fosfati, aldehidi, ketoni, gume.

Biorafinerije oz. proizvajaci biodizelskega goriva pred pripravljeno olje (očiščeno mehanskih

primesi) opravijo postopek čiščenja, ki je tehnološko bolj zahtevno (degumacija in

nevtralizacija prostih maščobnih kislin) ter proces esterifikacije olja. Zlasti pomembna je

nevtralizacija prostih maščobnih kislin, ki korodivno vplivajo na kovinske dele opreme.

Zasebni kmetovalec iz Mokronoga ima v zasebni oljarni trenutne kapacitete za stiskanje 500

ton semen oljne ogrščice. V primeru dobre letine znaša donos semen oljne ogrščice preko 5

ton/ha. Preko leta skladišči semena z okoli 3% vlage. Za pripravo olja uporablja dvofazno

tehnologijo hladnega stiskanja olja proizvajalca opreme Hocem d.o.o. s katerim sta skupaj

razvila sedanjo tehnologijo. Kapaciteta naprave je 120 kg proizvedenega olja na uro. Skupni

dosežen izkoristek olja iz semen preseže 40%. Proizvedeno olje, ki ga skladišči v dveh 5000

litrskih rezervoarjih (razvidni na naslednji sliki) je namenjeno za kulinariko.

Lastnosti olja oljne ogrščice

Lastnosti olja oljne ogrščice so prikazane v naslednji tabeli v primerjavi z:

Dizelskim gorivom- oznaka D2 in

Biodizlom- oznaka je RME.

Tabela 20: lastnosti različnih vrst goriv

Lastnosti 2D RME Olje oljne ogrščice

En. vrednost (MJ/kg) 43,47 37,02 35,80

Viskoznost pri 20◦C (mm2/sek) 4,01 7,19 69-77

Gostota pri 20◦C 0,821 0,876 0,920

Temperatura vžiga (◦C) 60 100

Temperatura tališča (◦C) -15 -8 18

Vsebnost dušika (ppm) 0 6

Vsebnost žvepla (%) 0,36 0,012

Vsebnost kisika (%) 0,33 9,22


Stran 70

Energetska vrednost olja oljne ogrščice znaša 80% energetske vrednosti dizel goriva, vendar

je omenjeno olje 12% težje od dizel goriva. Viskoznost je višja kot pri primerjalnih gorivih.

Problematična je viskoznost olja ogrščice, zaradi katere je potrebno olje segreti na ca 50°C, da

ga je mogoče uporabljati v motorjih z notranjim izgorevanjem. V naslednji tabeli so podane

kritične temperature glede vžiga omenjenega olja.

8.4.3. Biodizel

Biodizel je gorivo iz obnovljivih virov, kot so rastlinska olja in živalske maščobe, ki tako

rekoč »zraste« v nekaj mesecih. Pretvarjanje sončne energije v kemijsko, v obliki

ogljikovodikov v rastlinah je neskončen cikel, ki nam vse dokler bomo skrbeli za okolje, torej

ne bi smelo zmanjkati obnovljivih virov. Pridobivati ga je mogoče iz surovega ali že

uporabljenega rastlinskega olja ali živalskih maščob.

Najvažnejša surovina za pridobivanje biodizla v evropskih državah je oljna repica z 82,82 %,

sledi sončnica z 12,50 % in ostale surovine, medtem ko se v ZDA in drugje po svetu kot

glavna surovina uporablja soja. Tako bo v nadalje govora o biodizlu iz oljne repice (RME –

Rapseed oil Methyl Ester), ki v srednjeevropskem prostoru zelo dobro uspeva in daje ugodne

rezultate pri raziskavah in uporabi pridobljenega goriva. Energetska bilanca za biodizel je

glede na rezultate raziskav, ki so jih opravili različni avtorji v letih od 1991 do 2003,

pozitivna in se giblje med 1:2.3 do 1:3.2.

Najkvalitetnejši biodizel je pridelan iz čistega repičnega olja. Ostali so slabše kvalitete, je pa

na splošno kvaliteta biodizela zelo odvisna od rafinerije in postopka rafinacije. Minimalna

kakovost biodizla je predpisana s standardom EN14214. Slabši je biodizl, večja je viskoznost,

manjše je t.i. cetansko število, več je umazanij itd. Sodobni dizelski motorji pa so močno

občutljivi na kvaliteto goriva in potrebno je upoštevati dejstvo, da je biodizl zelo agresiven

medij, še posebej na gumo, plastiko in barvne kovine, kot sta recimo baker in aluminij.

Odpadna olja so vse vrste rastlinskih olj, ki se uporabljajo v restavracijah in drugje pri

pripravi jedi in se po iztrošenosti odvažajo. To so predvsem sončnična in olivna olja. Ta olja

po iztrošenosti predstavljajo ogromen ekološki problem, zato se že sedaj kontrolirano

odvažajo iz restavracij in od drugod.

Za proizvodnjo električne energije v SPTE je smiselno uporabljati biodizel, ki je v večini

proizveden iz odpadnih olj. Iz razloga višanja kakovosti, se mu lahko dodajajo druga olja,

vendar v manjšinskem deležu. Takšen biodizel se v prometu ne more uporabljati, saj je pri

nižjih temperaturah zelo viskozen. Pri prilagoditvi sistema elektrarne, pa se v biodizelskih

elektrarnah lahko uporablja, saj s rezervoar za gorivo ogreva s proizvedeno toploto iz hladilne

vode motorja in se tako vzdržuje minimalna temperatura, potrebna za zadovoljivo viskoznost

biodizla. Potrebna temperatura je ca 35°C, tako pozimi kot poleti.


Stran 71

Proizvodnja biodizla v Sloveniji trenutno poteka na eni lokaciji; to je v podjetju Biogoriva

d.o.o. Proizvodni obrat v Gančanih je pogorel nekaj let nazaj, Oljarica Kranj pa je biodizl

proizvajalo do leta 2005. Trenutno proizvaja biodizl v »garažni« količini podjetje Oljarna

Kranjc s.p. Podjetje Biogoriva je ustanovilo leta 2005 Podjetje Pinos TKI. Petrol je čez tri leta

odkupil 25% delež.

8.4.4. Bioetanol

Bioetanol je zanimiv predvsem kot gorivo za pogon vozil. Do 20% bioetanola lahko brez

kakršnih koli sprememb na pogonskih motorjih z notranjim zgorevanjem dodajamo bencinu.

Lastnosti mešanice se celo izboljšajo: etanol ima dobre zgorevalne lastnosti, visoko oktansko

število ter omogoča čisto zgorevanje. Kurilnost bioetanola je 26,7 MJ/kg (bencin 42,7 MJ/kg).

Ker bioetanol gori počasneje kot bencin moramo v motorjih, ki uporabljajo čisti bioetanol

prilagoditi le predvžig. Najbolj poznan je program uvajanja bioetanola v Braziliji, kjer je

proizvodnja najbolj razširjena saj pridelajo 70% svetovne proizvodnje. Z njim nadomestijo

60% bencina za pogon vozil. Velike količine etanola porabijo tudi v industriji pri izdelavi

kozmetičnih izdelkov, zdravil, čistil in topil.


Stran 72

8.5. Geotermalna energija

Geotermalna energija je toplota, ki nastaja in je shranjena v notranjosti Zemlje. Izkoriščamo

jo lahko neposredno z zajemom toplih vodnih ali parnih vrelcev oziroma s hlajenjem vročih

kamenin.

Temperatura termalne vode pogojuje možnost uporabe geotermalne energije. Ločimo

visokotemperaturne in nizkotemperaturne geotermalne vire. Pri prvih je temperatura vode nad

150°C in jih izrabljamo za proizvodnjo elektrike, pri drugih pa je temperatura vode pod

150°C in jih izrabljamo neposredno za ogrevanje.

Geotermalno energijo lahko izkoriščamo na sledeče načine:

geotermalno izkoriščanje (vrelci vroče vode, vrelci pare, dvofazni vrelci voda – para),

hlajenje vročih kamenin,

geotlačno izkoriščanja (proizvodnja električne energije, ogrevanje, balneologija).

Raziskave o rabi geotermalne energije so pokazale, da se največ energije uporabi za

ogrevanje. Razdelitev uporabe geotermalne energije je prikazana na naslednji sliki.

V Evropi se geotermalna energija izkorišča za pridobivanje električne energije, za ogrevanje

stanovanj in industrijskih objektov, v kmetijstvu za ogrevanje rastlinjakov, v turizmu in še

nekaterih drugih dejavnostih. Najboljši pogoji za izkoriščanje geotermalne energije v Evropi

so v Islandiji, Italiji in Grčiji.

Slika 38: Področja rabe geotermalne energije

Vir: Grobovšek, 2010

8.5.1. Geotermalna energija v Sloveniji

Geološka in tektonska zgradba Slovenije je zelo pestra, saj sestavlja njeno ozemlje pet

različnih geoloških strukturnih enot: panonski bazen, Vzhodne Alpe, Južne Alpe, mejni pas

med Vzhodnimi in Južnimi Alpami in Zunanji Dinaridi. Kar 93% površja Slovenije je

sestavljenega iz sedimentnih kamnin, 3% iz magmatskih in 4% iz metamorfnih kamnin.

Najpogostejši sedimentni kamnini sta apnenec (25% površja Slovenije) in dolomit (15%).


Stran 73

Nevezane klasične kamnine (glina, mulj in pesek) se nahajajo na ravninskem svetu ob večjih

rekah. Med njimi prevladujejo plinoceanski peski v panonskem gričevju in kvartarni prod na

ravninah. Najmlajše so halocenske naplavine rek in potokov (vir: Ogrin, Plut 2009).

Tipe kamnin v Sloveniji si lahko ogledamo na naslednji sliki. Julijske Alpe, Karavanke,

Kamniško-Savinjske Alpe, Predalpsko hribovje, Kras in dinarsko hribovje so večinoma

sestavljene iz apnencev in dolomitov. Goriško območje, Vipavska dolina, Brkini in slovensko

primorje je sestavljeno večinoma iz fliša in peščenjakov. Metamorfne kamnine in globočnine

se nahajajo na Pohorju in Kozjaku. Na Halozah, v Posotelju in Slovenskih goricah je zastopan

lapor, goriško večinoma sestavljajo peski. Ob Dravi in Muri se nahaja silikatni prod, v

Ljubljanski kotlini pa karbonatni prod, grušč, konglomerat in breča, Krško dolino sestavlja

glina, melj ter karbonatni prod in grušč (vir: geografski atlas Slovenije, 1998).

Slika 39: Tipi kamnin v Sloveniji

Ker leži Slovenija na stičnem območju Alp, Dinaridov in Panonskega bazena, sta gubanje in

narivanje, ki sta spremljala koalizijo Afriške in Evropske plošče, ustvarila tudi globoke

prelomne (tektonske) cone, ki so omogočile globinsko kroženje vode. V Sloveniji je za dotok

toplote proti površju pomembna predvsem debelina zemljine skorje, ki je največja v

zahodnem delu Slovenije, kjer znaša okoli 50 km, proti vzhodu pa se tanjša, tako da v

skrajnem vzhodnem delu znaša le okoli 30 km. Voda, primerna za odvzem toplote se nahaja v

Sloveniji tako v razpoklinskih vodonosnikih (predvsem karbonatih- dolomitih in apnencih,

delno tudi v peščenjakih), kakor tudi v medzrnskih vodnosnikih (peski, prodi). Razpoklinske

vodonosnike predstavljajo starejše plasti, najpogostejše mezozojske starosti (vir: Kralj, 1999).

Tako so geotermalno najbogatejša in tudi najbolj raziskana so naslednja območja: Panonska

nižina, Krško-Brežiško polje, Rogaško-Celjsko območje, Ljubljanska kotlina, Slovenska Istra


Stran 74

in območje zahodne Slovenije. Trenutno je v Sloveniji 79 vrtin z volumskim pretokom

približno 1500 l/s in toplotno močjo 140 MWt. Približno 80% te energije iz

nizkotemperaturnih prenosnikov se izkorišča. Količine termalnih voda v vodonosnikih so

omejene. Izlivanje vodonosnikov po toplotni izrabi pa povzroča toplotno onesnaževanje

okolja. Iz tega razloga pri gospodarnem ravnanju s termalnimi vodami vračamo energijsko

izrabljeno termalno vodo nazaj v vodonosnik. Izkoriščanje vodonosnikov je smotrno, če

vodonosnik ni globlje kot 2000 do 3000 m, če je vrelec izdaten (>150 t/h) in vsebuje manj kot

60g/kg mineralov. Postopek se imenuje reinjektiranje. Geotermalna potencialna območja v

Sloveniji so v petih regijah, kot je razvidno tudi iz naslednje slike: Panonski bazen, Rogaško-

celjsko- šoštanjska regija, Planinsko-laško-zagorska regija, Krško-brežiška regija in

Ljubljanska kotlina (barje, Podpeč in Vrhnika).

Slika 40: Termalni in mineralni izviri v Sloveniji in vrtine

Vir: Aplikativna fizična geografija

8.5.2. Ogrevanje s toplotno črpalko v občini Ivančna Gorica

Kot je bilo ugotovljeno zgoraj je na področju občine Ivančna Gorica mogoče izkoriščanje

geotermalne energije:

iz t.i. »plitve geotermije«, ki se izvede s pomočjo toplotnih črpalk bodisi sistema

zemlja/voda ali voda/voda.

za potrebe individualnih objektov.

V nadaljevanju sledi kratek opis omenjenih sistemov.


Stran 75

Toplotna črpalka je sestavljena iz uparjalnika, ki odvzema toploto okolice (vode, zraka,

zemlje), v njem se pri nizki temperaturi uplini delovna snov (hladivo), ki nato potuje v

kompresor. Ta pare stisne in jih dvigne na višji tlačni in temperaturni nivo. Vroče pare v

kondenzatorju kondenzirajo pri višji temperaturi in pri tem oddajo kondenzacijsko toploto

ogrevanemu mediju. Delovna snov nato potuje preko ekspanzijskega ventila, kjer se ji zniža

tlak nazaj v uparjalnik in proces se ponovi. Na naslednji sliki je shematično prikazano

delovanje toplotne črpalke.

Slika 41: Shema delovanja toplotne črpalke

Vir: www.witaterm.si

Poznamo tri osnovne izvedbe toplotnih črpalk glede na medij (okolico), ki ga hladimo in

medij, ki ga ogrevamo. Tako poznamo sisteme toplotnih črpalk zrak/voda, voda/voda,

zemlja/voda. Pri označevanju tipa toplotnih črpalk se na prvo mesto postavlja medij, ki ga

hladimo, na drugo mesto pa medij, ki ga grejemo. Toplotne črpalke zrak/zrak pa so v bistvu

vse vrste klimatizerjev, ki ohlajajo in vzdržujejo temperaturo v določenem prostoru in toploto

predajajo na zrak v sosednjem prostoru ali okolico. Med nizkotemperaturne ogrevalne sisteme

prištevamo talno ogrevanje in ogrevanje z ventilatorskimi konvektorji, pa tudi radiatorsko

ogrevanje, pri katerem je temperaturni režim 55/45 °C ali nižji. Temperatura ogrevanja se

med letom spreminja, prav tako temperatura vira toplote. Realno energijsko sliko nam zato da

le letno grelno število, ki upošteva razmerje med toplotnimi potrebami in vloženo energijo

preko celega leta, vključno s potrebno energijo za dodatno ogrevanje (v primeru, če toplotna

črpalka ne pokrije vseh toplotnih potreb 100 %).

V primeru izrabe toplotne črpalke zrak-voda za pokrivanje potreb po ogrevalni vodi je

optimalna varianta, če črpalka deluje na nizko temperaturnem režimu; to pomeni, da je

temperatura ogrevane vode maksimalno 35◦C. V tem primeru je grelno število črpalke preko

3. Ta temperatura ogrevalne vode ni primerna za radiatorsko ogrevanje ampak samo za talno.

Na naslednji sliki lahko vidimo diagram odvisnosti grelnega števila od zunanje temperature in

pa temperature ogrevalne vode.


Stran 76

Slika 42: Grelno število toplotne črpalke zrak/ voda v odvisnosti od zunanje temperature in

temperature ogrevalne vode

V naslednji tabeli je prikazana primerjava uporabe toplotne črpalke zrak-voda za primere

nizkotemperaturnega ogrevanja v režimu 35◦C v odvisnosti od zunanje temperature.

Tabela 21: Primerjava uporabe toplotnih črpalk v primeru različnih režimov ogrevanja

Toplotna črpalka 35◦ C

Investicija 7.400

Grelna moč pri A7/W35 22,5

Grelno število pri A7/W35 4,3

Električna moč pri A7/W35 5,2

Grelna moč pri A2/W35 19,4

Grelno število pri A2/W35 3,7

Električna moč pri A2/W35 5,2

Hladilna moč pri A35/W7 16

Dimenzije (ŠxVxG)/TEŽA 0145 x 190 x 65/320

Strošek vzdrževanja (€/leto) 300

Opomba: A7 ali A2 pomeni temperaturo okolice 7 ali 2°C. W35 pomeni temperature

ogrevalne vode, se pravi 35°C.

Iz tabele je razvidno, da je grelno število višje pri nižji temperaturi okoliškega zraka, kar je v

skladu z prej prikazanim diagramom. V kolikor bi pa pri zunanje temperaturi 7◦C (COP = 4,3)

potrebovali temperaturo 55°C, bi se grelno število znižalo za 1 enoto.

Velikost toplotne črpalke se prilagodi tako, da zagotavlja 90–95 odstotkov letnih potreb po

toplotni energiji, preostalih 5–10 odstotkov pa zagotavlja pomožni električni grelnik. Dobra

praksa narekuje izbiro toplotne črpalke, ki pokriva 60 odstotkov potreb ogrevanja na

najhladnejši dan.


Stran 77

Na naslednji sliki je prikazana potreba po toplotni energiji in deleži, ki jo pokrivajo toplotna

črpalka in dodatni viri.

Slika 43: Potreba po toplotni energiji v odvisnosti od vira toplote

Vir: horizont.si

8.6. Vodna energija

Na Območju občine Ivančna Gorica je večji potencial vodne energije , reka Krka. Krka izvira

pod Krško jamo, zaključi pa se v sotočju z reko Savo na NV 141 m. Ker reka Krka predstavlja

visok vodni potencial, hipotetično za izgradnjo Male hidroelektrarne (MHE).

Pogoj za izrabo vodne energije je ustrezen umetno ustvarjen vodni tlak, na primer od nivoja

zajezitve do mesta turbine, med katerima vodi tlačni cevovod. Pri MHE gre za načeloma za

prosti vodni tok reke, pri katerem izgradnja večjih jezov in rezervoarjev ni potrebna. Ob

spoznanju, da je obravnavanje malih elektrarn povezano predvsem s pojmom racionalnega

izkoriščanja energetskih virov in določene zagotovljenosti napajanja lokalnih odjemalcev,

moramo prav tako upoštevati negativne vplive na okolje (predvsem floro in favno ob in v

reki), kadar ocenjujemo potencial MHE. Prav tako gradnja MHE na okolje in družbo lahko

vpliva pozitivno, in sicer, z nadomeščanjem proizvodnje energije iz fosilnih goriv, katerih

posledica so emisije škodljivih snovi. MHE prav tako zmanjšujejo poplavljanje rek, v

določenih primerih pa celo povečujejo biološko raznovrstnost.

Vir: http://geo.ff.uni-lj.si/pisnadela/pdfs/dipl_200605_sabina_miklavcic.pdf

Lokacijo MHE predstavljajo tisti pogoji, ki zagotavljajo energetsko izkoriščanje vodotoka-

potoka; padec od zajezitve do strojnice in zadostna količina vode potrebna za proizvodnjo.

Elektrarni dajeta moč padec in pretok vode. Padec je razlika med kotom zajezitve na zajetju

ter kotom turbine. Za izbor lokacije pa je pomembno predvsem kako je oblikovan teren, da

lahko po njem speljemo dovod vode do strojnice –izbrati moramo najugodnejši odsek potoka.


Stran 78

Večji kot je padec, večja je moč elektrarne pri enakem pretoku vode. Zato je smiselno na

najkrajšem odseku poiskati največji padec (slapovi, brzice).

Vir: http://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4200704602.pdf

Na spodnji sliki je prikazan pretok Krke za mesec september 2010, kjer je povprečni pretok

2m3/s. Ob tem pa je potrebno poudariti, da je bila prva polovica obdobja sušna, v drugi

polovici obdobja pa beležimo več deževja s poplavami.

Vir: http://www.arso.gov.si/vode/podatki/amp/H12_g_30.html

Na reki Krki so trenutno postavljene tri male hidroelektrarne, ki so prikazane na spodnji sliki.

Slika 44: Lokacije MHW na reki Krki

Vir: EnGIS


Stran 79

V nadaljevanju so podane osnovne karakteristike posameznih elektrarn.

Ime objekta: mHE Smolič mHE Zagradec mHE Štupnikov mlin

Vodotok: Krka Krka Krka

Stanje projekta: Izvedeno Izvedeno Izvedeno

Šifra KP: E-0168 E-0310 E-0221

Hzg: 267,58 105,15 236,09

Lastnik/upravljalec:

Smolič Terezija

s.p.

Male

hidroelektrarne

Elektro Ljubljana,

d.o.o.

Maver Anton s.p.

Začetek

obratovanja:25.03.2002

23.06.200225.03.2002

instalirana

moč(kW):40 150 50

Instalirani

pretok(m^3/s):2,5 4 3

Faktor pretočnosti: 0,37 0,14 0,49

Potencialna

ener.(MWh):174 777 274

Letna

proizvodnja(MWh):175 727 287

Polne ure

obratovanja(h):4 375 4 846 5 747

Vir podatkov: Register KPEE in

ARSO koncesije

Register KPEE in

ARSO koncesije

Register KPEE in ARSO

koncesije


Stran 80

8.7. Vetrna energija

Vetrne elektrarne so del t.i. zelene energije, ki izkoriščajo naravno energijo vetra, pri tem pa

se ne sproščajo okolju škodljive snovi. Tovrstna elektrarna je elektroenergetski objekt s

katerim pretvarjamo energijo vetra v električno energijo. Sestavljena je iz vetrnih turbin z

generatorji, transformatorske postaje in daljnovoda, ki vetrno elektrarno povezuje s prenosnim

omrežjem. Teoretična pretvorba vetra v električno energijo znaša 60%, v praksi pa se med 20

in 30 % vetra dejansko pretvori v električno energijo. Večina vetrnih elektrarn potrebuje veter

s hitrostjo okoli 5m/s, da se zažene. Pri previsokih hitrostih nad 25m/s pa se vetrne elektrarne

ustavijo, da ne bi prišlo do poškodb. Maksimalna in optimalna moč se doseže pri hitrosti vetra

okoli 15 m/s, med 15 m/s in 25 m/s pa vetrnice proizvedejo največ električne energije. Pri

previsokih hitrostih nad 25m/s pa se vetrne elektrarne ustavijo, da ne bi prišlo do poškodb.

Prav tako se vetrna elektrarna zaustavi pri prenizki hitrosti vetra (pod 5 m/s) in takrat ne

proizvaja električne energije

Vir: Moja energija, Vetrna energija

Prednosti vetrnih elektrarn so (Obnovljivi viri energije, BC Naklo) čista energija brez

odpadkov ali nevarnih kemičnih snovi, hitra gradnja, pridobivanje energije neodvisno od vode

in je ne porablja, nizki stroški obratovanja. Imajo pa vetrne elektrarne velik vizualni poseg v

okolje.

Pred odločitvijo o izkoriščanju vetra so potrebne natančne meritve vetra in izdelati vetrne

rože. Potrebna je analiza merskih podatkov o vetru, upoštevaje relief, vetrne ovire in

hrapavost površine v okolici merilnega mesta, oceno lastnosti vetra v okolici merilnih mest,

oceno izkoristka vetrnih turbin na izbranem mestu, tudi tam, kjer meritev ni in oceno

izkoristka parka vetrnih turbin.

Glede na vetrno karto Slovenije (veter je bil izmerjen na višini 10 metrov ob splošnem

jugovzhodniku) je na območju Občine Ivančne Gorice hitrost vetra v povprečju med 4 - 6

m/s. V primeru interesa izrabe vetra na območju občine bi bilo potrebno izdelati meritve

hitrosti vetra na različnih višinah, npr. 100 m. Z dejanskimi meritvami se lahko opredeli realni

potencial za izrabo vetrne energije v občini. V nadaljevanju je prikazana karta hitrosti vetra

(modelski rezultat) na višini 10 m na območju Slovenije ob splošnem jugovzhodniku, ki ima

v višinah hitrost 10 m/s.


Stran 81

Slika 45: Hitrost vetra na višini 10 m na območju Slovenije

Vir: http://www.arso.gov.si/vreme/projekti/energija_veter.pdf

8.8. Komunalni odpadki

Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov sta v naseljih Občine Ivančna Gorica urejena, in

sicer odvoz komunalnih odpadkov opravlja Snaga javno podjetje d.o.o. Odpadki se odlagajo

na odlagališču v Ljubljani, kjer iz odlagališčnega plina v enote soproizvonje toplote in

električne energije pridobivajo električno energijo.


Stran 82

9. Cilji energetskega načrtovanja v občini

EU si je za trajnostno prihodnost zastavila naslednje cilje ( Paket ukrepov za izvajanje ciljev

EU v zvezi s podnebnimi spremembami in obnovljivimi viri energije za leto 2020, 2008):

zmanjšanje predvidene porabe energije za 20 % do leta 2020,

povečanje deleža obnovljivih virov energije v skupni porabi energije na 20 % do leta

2020,

povečanje deleža biogoriv na vsaj 10 % celotne porabe bencina in dizelskega goriva do

leta 2020 pod pogojem, da bodo na voljo trajnostna biogoriva „druge generacije“ iz

poljščin, ki niso namenjene prehrani,

zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za vsaj 20 % do leta 2020,

notranji trg energije, ki bo dejansko in učinkovito koristil vsakemu posamezniku in

podjetju,

boljša povezanost energetske politike EU z drugimi politikami, denimo s kmetijsko in

trgovinsko,

boljše mednarodno sodelovanje.

EU načrtuje do leta 2050 pridobivati več kot 50 % energije za proizvodnjo električne energije,

industrijo, promet in gospodinjstva iz virov, ki ne povzročajo emisij ogljika, torej iz ne-

fosilnih goriv. Govorimo o OVE, ki predstavljajo pomembno alternativo fosilnim gorivom.

Njihova uporaba zmanjšuje emisije toplogrednih plinov, razprši oskrbo z energijo in zmanjša

odvisnost od trgov fosilnih goriv (zlasti nafte in plina). Rast OVE tudi spodbuja zaposlovanje

v Evropi, ustvarjanje novih tehnologij in izboljšuje naše trgovinske bilance. Raziskovalni

programi, ki jih s sredstvi podpira EU, prispevajo k razvoju teh možnosti in novih tehnologij

za učinkovitejšo rabo energije (Europa Gateway to the European Union, 2009).

Nova direktiva o promociji proizvodnje električne energije iz OVE (2008/0016) postavlja

ambiciozne cilje za vse države članice, tako da bo EU dosegla 20 % delež energije iz

obnovljivih virov do leta 2020 in 10 % delež obnovljivih virov energije zlasti v prometnem

sektorju. Nova direktiva bo morala biti implementirana v državah članicah najkasneje v

začetku leta 2010. Za Slovenijo je postavljen cilj, da bo delež energije iz OVE v bruto končni

porabi do leta 2020 znašal 25 % (delež v letu 2005 je znašal 16 %).

Evropska komisija je v Zeleni knjigi z naslovom Evropska strategija za trajnostno,

konkurenčno in varno energijo definirala izzive, ki izhajajo iz vedno večje porabe energije in

podnebnih sprememb. Naj izpostavim nekaj glavnih izhodišč (Zelena knjiga, 2006, str. 3-4):


Stran 83

Evropa je vstopila v novo energetsko obdobje. Nujno so potrebna vlaganja, saj bo

potrebno v Evropi nameniti okoli tisoč milijard evrov sredstev za pokritje pričakovanega

povpraševanja po energiji.

Odvisnost od uvoza narašča in potrebno je povečanje konkurenčnosti domačih virov, saj

bo v nasprotnem primeru Evropa v 20 do 30 letih morala pokrivati okoli 70 %

povpraševanja po energiji z uvozom.

Zaloge so zgoščene v nekaj državah. Približno polovica plina, porabljenega v EU, prihaja

iz Rusije, Norveške in Alžirije. Glede na sedanje trende bi se odvisnost od uvoza plina v

naslednjih 25 letih povečala na 80 %.

Svetovno povpraševanje po energiji se povečuje, povečujejo se emisije in cene nafte, plina

ter električne energije. Rešitev je v večji energetski učinkovitosti in inovativnosti.

Podnebje se vse bolj segreva in v kolikor ne bomo ukrepali, bodo vse svetovne regije,

vključno z EU, soočene z resnimi posledicami za svoja gospodarstva in ekosisteme.

Evropa še ni razvila notranjih trgov z energijo, ki bi bili v celoviti konkurenčni. Da se ta

cilj doseže, je potrebno razviti medsebojne povezave, vzpostaviti učinkovite zakonodajne

in ureditvene okvire ter jih tudi uporabljati v praksi.

Eno od prednostnih področij, opredeljenih v Zeleni knjigi, je celovit pristop za boj proti

podnebnim spremembam. V kolikor želimo omejiti bližajoči se dvig globalnih temperatur na

dogovorjeno raven, ki je največ 2 stopinji nad predindustrijskimi vrednostmi, bi morale

globalne emisije TGP doseči najvišjo vrednost najkasneje do leta 2025, nato pa bi se morale

glede na raven iz leta 1990 zmanjšati za najmanj 15 %, ali pa celo za 50 %. Zaradi tega

velikega izziva mora Evropa takoj ukrepati, še posebej na področju energetske učinkovitosti

in obnovljivih virov energije. Slednji ukrepi bodo poleg boja proti podnebnih spremembam

prispevali k varnosti oskrbe z energijo in pomagali omejiti naraščajočo odvisnost EU od

uvoza. Posledično bi lahko ustvarili tudi številna delovna mesta in predvsem ohranili

tehnološko prednost EU držav v hitro rastočem svetovnem sektorju.

Celovit pristop za boj proti podnebnim spremembam je sestavljen iz (Zelena knjiga, 2006, str.

10-13):

spodbujanja energetske učinkovitosti,

povečanja uporabe OVE,

zajema in geološkega skladiščenja ogljika.

9.1. Cilji nacionalnega energetskega programa (NEP)

Nacionalni energetski program je dokument, ki naj bi usklajeval prihodnja delovanja ustanov,

ki se ukvarjajo z oskrbo z energijo ter postavlja cilje in določa mehanizme za prehod od

zagotavljanja oskrbe z energenti in električno energijo k zanesljivi, konkurenčni in okolju

prijazni oskrbi z energijskimi storitvami. Postavlja tudi cilje in mehanizme za spremembo

razumevanja vloge in pomena energije pri dvigu blaginje. Osnovno poslanstvo NEP je


Stran 84

spremeniti razumevanje vloge in pomena energije pri zagotavljanju blaginje – kakovosti

življenja s ciljem izboljšanja ravnanja z energijo

v tehnološkem, ekonomskem in okoljskem pomenu.

Cilji Nacionalnega energetskega programa so združeni v tri skupine:

zanesljivost oskrbe z energijo,

konkurenčnost oskrbe z energijo in

varovanje okolja.

Glavni cilji z vidika zanesljivosti oskrbe z energijo so:

1. Dolgoročno ohranjanje razpoložljivosti energetskih virov na nivoju, ki je

primerljiv današnjemu nivoju:

s konkurenčno oskrbo Republike Slovenije z električno energijo iz domačih

energetskih virov, najmanj v obsegu 75 % sedanje porabe. Poraba električne energije

energetsko intenzivne industrijske proizvodnje je odvisna od mednarodnih pogojev

poslovanja. Inštalirana moč elektrarn v elektroenergetskem sistemu na ozemlju

Republike Slovenije mora biti pri tem dolgoročno vsaj 45 % višja od največje končne

moči porabe;

z izboljšanjem dolgoročne konkurenčnosti proizvajalcev električne energije v

Republiki Sloveniji;

z zagotavljanjem vsaj 60-odstotne sistemske rezerve pri oskrbi z električno energijo na

območju, ki nima omejitev daljnovodnih povezav;

z zagotavljanjem večine devetdesetdnevnih rezerv nafte in naftnih derivatov na

lokacijah v Republiki Sloveniji.

2. Stalno povečevanje tehnične zanesljivosti delovanja energetskih omrežij (infrastrukture) in

kakovosti oskrbe.

3. Uvajanje ukrepov URE in rabe OVE.

4. Ohranjanje sedanjega ali vsaj večinskega lastniškega deleža države v vseh energetskih

podjetjih nacionalnega pomena pri oskrbi z energijo in pri vseh obveznih republiških

gospodarskih javnih službah.

5. Doseganje kakovosti električne energije pri končnih uporabnikih v skladu z mednarodnimi

standardi.

6. Znižanje poslovnih tveganj in ekonomsko učinkovitejša alokacija sredstev na trgu energije

udeleženih podjetij.

Glavni cilji na področju zagotavljanja konkurenčnosti oskrbe z energijo so

1. Zagotoviti pospešeno odpiranje trgov z električno energijo in zemeljskim

plinom z:

izpeljavo popolnega odprtja trga z električno energijo in


Stran 85

zemeljskim plinom za vse odjemalce, razen za

gospodinjstva, najkasneje do 1. julija 2004, vključno z

gospodinjstvi pa do 1. julija 2007;

vzpostavitvijo reguliranega dostopa do omrežja zemeljskega

plina do 1. julija 2004;

ločitvijo cenovne politike od ukrepov spodbujanja;

razvoja energetskih podjetij.

2. Zagotoviti učinkovito in pregledno delovanje reguliranih energetskih

dejavnosti s:

strokovno, učinkovito, neodvisno in pregledno regulacijo energetskih trgov;

pravno in funkcionalno ločitvijo med proizvajalci oziroma dobavitelji električne

energije oziroma zemeljskega plina ter izvajalci gospodarskih javnih služb, kot sta

prenos in upravljanje prenosnega omrežja do 1. julija 2004;

ekonomsko učinkovitim delovanjem gospodarskih javnih služb;

zagotavljanjem pogojev za pregledno, varno in učinkovito delovanje organiziranih

trgov energije.

3. Spodbujati znanstveni in tehnološki razvoj na področju proizvodnje in rabe energije.

Cilji s področja okolja

1. Izboljšanje učinkovitosti rabe energije, in sicer:

do leta 2010 povečati učinkovitost rabe energije v industriji in storitvenem sektorju za

10 % glede na leto 2004;

do leta 2010 povečati učinkovitost rabe energije v stavbah za 10 % glede na leto 2004;

do leta 2010 povečati učinkovitost rabe energije v javnem sektorju za 15 % glede na

leto 2004;

do leta 2010 povečati učinkovitost rabe energije v prometu za 10 % glede na leto

2004;

o podvojiti delež električne energije iz soproizvodnje z 800 GWh v letu 2000 na 1.600

GWh v letu 2010.

2. Dvig deleža OVE v primarni energetski bilanci z 8,8 % v letu 2001 na 12 % do leta 2010:

povečanje deleža OVE pri oskrbi s toploto z 22 % v letu 2002 na 25 % do leta 2010

dvig deleža električne energije iz OVE z 32 % v letu 2002 na 33,6 % do leta 2010;

zagotovitev do 2 % deleža biogoriv za transport do konca leta 2005


Stran 86

10. Cilji, ukrepi in aktivnosti LEK

Strokovne podlage in smernice za sprejem strateških dokumentov in občinskih aktov na

področju dolgoročne energetske politike občine so:

raba krajevnih virov energije – postopno nadomeščanje fosilnih goriv z npr. lesno

biomaso ob zamenjavi iztrošenih naprav in ko subvencije iz različnih virov omogočijo

ekonomičnost zamenjave pred iztekom življenjske dobe naprav,

promoviranje in stimuliranje rabe obnovljivih virov energije (biomasa, sončna

energija) ter učinkovite rabe energije (SPTE) za ogrevanje objektov in sanitarne vode,

v prostorskih izvedbenih aktih predvideti površine za namestitev solarnih elektrarn

( na degradiranih površinah) in površine za (plantažno) gojenje energetskih rastlin,

bodisi za bioplin (sudanska trava,itd) bodisi za lesno biomaso (vrbe, topoli,itd),

dolgoročna zaveza, na primer do 2015 (konec te finančne perspektive) zmanjšati

porabo fosilnih goriv tudi z večjo energetsko učinkovitostjo za 50% in jih delno

nadomestiti z obnovljivimi viri, nadalje za 20% zmanjšati porabo električne energije

na prebivalca (z ukrepi učinkovite rabe energije, z decentralizirano krajevno

proizvodnjo, itd),

v občinskih aktih predvideti možnost energetskega pogodbeništva pri oskrbovanju

javnih zgradb z energijo.

10.1. Cilji Lokalnega energetskega koncepta občine Ivančna Gorica

Glede na:

analizo obstoječega stanja rabe in oskrbe z energijo za gospodinjstva, javne stavbe,

gospodarstvo,

analizo obstoječega stanja na področju električne energije, gospodarstva, prometa,

odpadkov, prometa, prostora, obnovljivih virov energije,

analizo rabe energije za vse porabnike v občini, analizo vplivov na okolje,

analizo predvidene bodoče oskrbe z energijo,

analizo šibkih točk obstoječe oskrbe in rabe energije

ter upoštevanje strateških ciljev smo oblikovali cilje in načrt ukrepov. Cilji so predstavljeni v

naslednji tabeli.


Stran 87

Tabela 22: Cilji LEKa občine Ivančna Gorica

Cilji Obrazložitev

Učinkovita raba

energije (URE)

v občini

Na osnovi analize obstoječe rabe energije v občini lahko grobo

zaključimo, da ta ni najbolj učinkovita. Identificirani je bil eden

javni objekt, kjer je bila optimalno implementirata URE. Občina

Ivančna Gorica za sedaj z obstoječim načinom rabe energije ne

prispeva k izpolnitvi ciljev iz Nacionalnega energetskega programa

in Akcijskega načrta za energijsko učinkovitost 2008-2016.

Uporaba

energije iz

obnovljivih

virov energije

(OVE)

Potencial rabe OVE v občini trenutno ni izkoriščen razen v enem

primeru. Obstajajo dokaj velike rezerve za koriščenje OVE. Z

izpolnjenim in doseženim ciljem bo usmerjena raba energije iz

OVE v spremembo obstoječega stanja.

Vzpostavljen

sistem

energetskega

informiranja in

svetovanja

Za gospodinjstva oz. prebivalce in upravljavce javnih stavbe se ne

izvaja informiranje in svetovanje glede URE in uporabe OVE. Z

vzpostavljenim sistemom energetskega svetovanja, bi dvignili

zavest njihovo zavest, kar bi neposredno ali posredno prispevalo k

obema zgornjima ciljema, kar je v skladu z Nacionalnim

energetskim programom RS in Akcijskim načrtom za energijsko

učinkovitost 2008-2016.

Energetsko

knjigovodstvo in

energetski

management

Potrebno je vpeljati energetsko knjigovodstvo za vse javne objekte

in na podlagi spremljanja rezultatov izvajati predlagane ukrepe za

zmanjšanje porabe energije in povečanje rabe obnovljivih virov

energije.

10.2. Predlog ukrepov

Namen predloga ukrepov je podati usmeritve za reševanje ključnih problemov na področju

energetske oskrbe v Občini Ivančna Gorica za obdobje naslednjih 10 let oziroma čas

veljavnosti tega LEK. Na vsebino načrta ukrepov so vplivali predvsem potreba po ukrepu za

izboljšanje energetskega stanja, izvedljivost in stroški ukrepa ter predlogi ključnih akterjev.

Načrt ukrepov je predviden kot uporabno orodje predvsem za občinsko upravo, pa tudi za vse

nosilce ukrepov.

S pomočjo načrta ukrepov naj bi Občina Ivančna Gorica:

usmerjala svoje delo v prioritetne vsebine na področju energetike,

učinkoviteje usmerjala porabo sredstev,

imela pregled nad izvajanjem projektov,

hitreje dosegala učinkovito rabo energije.


Stran 88

V spodnji preglednici so podani ukrepi s katerimi lahko občina vpliva na izboljšanje

obstoječega energetskega stanja, URE in povečano rabo OVE.

Tabela 23: Predlog ukrepov LEK občine Ivančna Gorica

Ukrep Obrazložitev ukrepa

Energetska

sanacija

objektov

Ukrep je namenjen energetski sanaciji objektov (ovoja, stavbnega

pohištva, pripravi toplote za ogrevanje in rabe električne energije) z

namenom znižati rabo primarne energije v gospodinjstvih in poslovnih

subjektih do 20% ter javnih stavbah do 50%.

Energetsko

varčna

gradnja

Ukrep je predviden za vse bodoče gradnje stanovanjskih in

nestanovanjskih objektov z namenom doseči URE in uporabo OVE v

novozgrajenih objektih.

Izraba

lokalnih

OVE

Biomasa

Sončne

elektrarne

SPTE na

UNP

Uporaba TČ

V občini obstajajo rezerve za koriščenje lokalnih OVE. Namen ukrepa

je pospešiti izrabo OVE v občini in to energijo vključiti v sistem

energetske oskrbe občine ter na ta način zmanjšati njeno odvisnost od

fosilnih virov goriv. Torej je namen ukrepa postaviti določeno število

sistemov za pridobivanje energije iz OVE in s tem povečati rabo OVE v

javnih stavbah ter gospodinjstvih in poslovnih subjektih.

Spodbujanje izgradnje individualnih sistemov pri občanih občine ter

izgradnja mikro daljinskih sistemov ogrevanja javnih objektov:

1. Mikro DOLB Ivančna Gorica – blokovsko naselje;

2. Mikro DOLB Gimnazija – postavitev biomasne kotlovnice v

Srednji šoli Josipa Jurčiča in povezava šole in vrtca. Obstoječi

sistemi ogrevanja na UNP služijo kot rezerva;

3. OŠ v Šentvidu in povezava vrtca ter opcijsko tudi Zdravstveni

zavod za otroke.

Sončne elektrarne je možno postaviti npr. na OŠ Stična in sosednjih

objektih, kjer je potrebno preveriti nosilnost konstrukcije.

Poleg razpoložljivih streh je potrebno predvideti in omogočiti postavitev

sončnih elektrarn na zemljišča, ki niso namenjena za pridelavo hrane.

Obstoječi ogrevalni sistem OŠ Stična in novo zgrajenega vrtca se lahko

nadgradi z vključitvijo enote SPTE na UNP ter tako pridobi dodatne

prihranke

TČ omogočajo doseganje prihrankov kot dopolnilni sistem za pripravo

tople sanitarne vode in tudi za ogrevanje. V primeru novogradenj in

talnega in stenskega ogrevanja lahko predstavljajo najugodnejši sistem


Stran 89

Biodizel/

rastl. Olja,

bioplin

HE

ogrevanja.

Potenciala za bioplin ni. Možni so projekti izrabe biodizla oz.

rastlinskega olja za ogrevanje večjega števila objektov preko sistema

SPTE.

Trenutno delujejo tri HE, nekaj projektov je pripravi.

Zamenjava

ELKA z

UNP

Utekočinjen naftni plin (UNP) omogoča čistejše izgorevanje in tako

zmanjšanje emisij v primerjavi z uporabo ELKA. Vključitev enote

SPTE v sistem pa omogoča doseganje dodatnih energetskih prihrankov.

Vsi projekti, ki predpostavljajo izgradnjo mikro daljinskega sistema na lesno biomaso, sončne

elektrarne na javnih objektih in postavitve enot SPTE se lahko izpelje preko določil Javno

Zasebnega Partnerstva (JZP). V naslednji tabeli so po posameznem ukrepu podane aktivnosti,

ki jih je potrebno izvesti. Detajlneje je način izvajanja aktivnosti posameznega projekta

oziroma delovnega sklopa predstavljen v projektnih nalogah, ki bodo opisane v poglavju

aktivnosti LEK.

Tabela 24: načrt aktivnosti LEK občine Ivančna Gorica

Ukrep URE Aktivnosti

Gospodinjstva

Učinkovita raba

energije

Spodbujanje in uvajanje URE in OVE (biomasa, solarna

energija, sončne elektrarne, uporaba toplotnih črpalk)

Energetsko

varčna gradnja

Opredelitev obveznosti glede energetsko varčne gradnje in

sistemov URE v ustreznih občinskih aktih. V primeru

novogradnje (zasebnih ali javnih objektov) bi morali investitorji

v fazi zasledovati nizkoenergijsko porabo načrtovanih objektov,

uporabo materialov, ki to omogočajo in na podlagi načrtovane

porabe energije tudi Študijo alternativnih virov, ki bo podala

oceno o najprimernejšem viru za ogrevanje (v študiji bi bilo

potrebno oceniti tehnični, ekonomski in okoljski vidik ogrevanja

na ELKO, UNP, biomaso, solarno energijo, TČ ali medsebojno

kombinacijo)

Javni sektor

Energetski

menedžment

Imenovanje energetskega menedžerja.

Energetsko

knjigovodstvo

Vpeljava energetskega knjigovodstva v vseh javnih objektih


Stran 90

Učinkovita raba

energije

Pred odločitvijo o ukrepih s področja URE:

izvedba razširjenih energetskih pregledov javnih stavb in

pridobitev energetske izkaznice,

uvedba varčevalnih ukrepov,

izdelava študij alternativnih virov za izbrane objekte iz

energetskih pregledov,

energetska sanacija javnih objektov.

Energetska sanacija

objektov

Sanacija nekaterih javnih objektov:

s primerno in dobro izolacijo stavb (možni prihranki

15- 25 %, investicija visoka in dolgoročna),

z izolacijo podstrešja, s čimer se zmanjšajo transmisijske

izgube (prihranki do 50 kWh/m2, investicija srednja in

srednjeročna)

s kvalitetnimi okni in vrati (možni prihranki 10- 60 %),

z zatesnitvijo oken, s čimer zmanjšamo ventilacijske

izgube (prihranki do 15 %),

s primerno razporeditvijo grelnih teles in ogrevalnih

sekundarnih krogov ter uporabo termostatskih ventilov

(prihranki do 10 %, investicija majhna ali srednja in

kratkoročna),

s hidravličnim uravnovešenjem ogrevalnih vodov

(prihranki do 8 %, investicija majhna ali srednja in

kratkoročna),

z uvedbo avtomatske regulacije temperature v prostorih,

ki naj bo odvisna od zunanje temperature (prihranki do 7

%, investicija srednja in kratkoročna),

z uporabo sodobnih energijsko varčnih naprav,

z uporabo sodobne razsvetljave, varčnih žarnic in z

izkoriščanjem dnevne svetlobe (prihranki 20- 40 %,

investicija srednja in kratkoročna),

s kompenzacijo jalove energije,

z uvajanjem nadzora in regulacijo vršne električne moči

(prihranki do 10 %, investicija srednja in kratkoročna),

z rednim vzdrževanjem naprav.

Izraba lokalnih

OVE

Izdelava študije:

izdelava študije izvedljivosti za izvedbo sistemov DOLB

na območjih strnjene poselitve občine Ivančna Gorica,

o potencialu sončne energije v občini

Izraba enot SPTE na UNP

URE- industrija Vzpostavitev energetskega knjigovodstva


Stran 91

Pri izrabi lokalnih OVE smo se omejili na lesno biomaso in sončno energijo, ker je bilo

predhodno ugotovljeno da:

Potencial bioplina znaša okoli 200 kW izraženo v instalirani moči enote kogeneracije.

Ekonomičnost teh naprav je nizka in močno pogojena z izrabo proizvedene toplote in

porabo velikih količin živinskih gnojil, ki bi jih bilo težko zagotoviti v ekonomičnem

obsegu. Zato ta potencial nismo upoštevali kot smiseln za izrabo.

Potencial geotermalne energije je omejen samo na t.i. »plitvo geotermijo«, to je izrabo

energije zemlje majhnih globin. Ta sistem kot sistem izrabe ogrevanja s pomočjo

toplotnih črpalk je primeren predvsem za individualne in manjše objekte. Zaradi

navedenega je ta potencial smiseln le v individualnih objektih.

Potencial vetrne energije je premajhen za postavitev večjih elektrarn.


Stran 92

10.3. Ukrepi za gospodinjstva

10.3.1. Aktivnost: energetsko varčna gradnja

Cilj Nosilec Odgovornost za usklajevanje

Zmanjšana raba končne energije

v gospodinjstvih za 20%

Občina Ivančna Gorica,

lastniki gospodinjstev

Energetski upravljavec

V občini Ivančna Gorica oskrba s toplotno energijo v eno ali več stanovanjskih objektih

temelji na individualnem ogrevanju. Individualne kurilne naprave so velikokrat slabo

nadzorovane in zastarele, kar s stališča vplivov na okolje ni optimalen način oskrbe s toploto.

Prezračevanje se izvaja po večini nepravilno, izraba vode in električne energije v večini

primerov ni racionalna. Ukrepi na področju izrabe učinkovite rabe energije so lahko naslednji:

Sanacija ovoja zgradbe

S primerno in dobro izolacijo stavb in podstrešja so možni prihranki do 35 % na prihranku

energije za ogrevanje. Dodatno je mogoče s kvalitetnimi vzidanimi okni in vrati možno doseči

prihranke do 50%. Pred odločitvijo se je potrebno posvetovati s strokovnjaki s tega področja

kaj je optimalno in smiselno izvesti glede na obstoječe stanje objekta.

Ogrevanje

Zamenjava starih klasičnih kotlov na lesno biomaso za novejše, tehnološko boljše kotle na

lesno biomaso. struktura porabe energentov v občini namreč kaže, da se velik odstotek

stanovanj ogreva na lesno biomaso, kar je sicer pozitivno, saj se uporablja lokalni in trajno

dostopen energetski vir. Pri tem pa je pomemben nadzor emisij in učinkovitost kurjenja lesa,

saj vemo, da kurjenje lesa v starih in neustreznih kotlih z nizkim izkoristkom povzroča

škodljive emisije predvsem ogljikovega monoksida. Zato je treba spodbujati vgradnjo

modernih kotlov za centralno kurjavo na lesno biomaso, ki imajo manjše emisije in visok

izkoristek. Tako bi se še vedno uporabljal lokalno dostopen in obnovljiv vir energije (les),

vendar na veliko bolj učinkovit način in z veliko manj emisij kot pri klasičnem ogrevanju na

les.

Prehod iz ogrevanja s kurilnim oljem na ogrevanje z lesno biomaso, UNP ali toplotnih črpalk.

Ker je kurilno olje gorivo fosilnega izvora in povzroča veliko emisij toplogrednih plinov mora

biti v interesu občine, da se kotli na kurilno olje postopno zamenjujejo z zgoraj navedenimi

alternativnimi načini ogrevanja. kotle na lesno biomaso ali izrabo UNP.

Namestitev termostatskih ventilov na ogrevalna telesa ali zamenjava dotrajanih ogrevalnih

teles; najučinkovitejša lokalna regulacija je vgradnja termostatskih ventilov na ogrevala, s


Stran 93

katerimi lahko dosežemo do 15 % energijskih prihrankov. Uporaba termostatskih ventilov

lahko bistveno izboljša klimo v prostoru, ter hkrati zmanjša rabo toplotne energije.

V naslednji tabeli podajamo seznam osnovnih in cenovno nezahtevnih ukrepov za bolj

učinkovito rabo energije v gospodinjstvih.

Prezračevanje

Ugodno počutje in sposobnost koncentracije za delo v prostoru, pa naj bo to bivalni ali

delovni prostor, sta odvisna od vrste dejavnikov, kot so temperatura, osvetljenost, gibanje

zraka, hrup in podobno, med njimi pa je eden najpomembnejših dejavnikov kakovost zraka. V

zraku mora biti zadosten delež kisika, primerna zračna vlaga, nemoteča količina vonjav in

tako majhna količina zdravju škodljivih snovi, da naše zdravje ni ogroženo. Primerno

kakovost zraka dosežemo z zračenjem, ki je potrebno predvsem zaradi odstranjevanja

škodljivih snovi in različnih vonjav. Škodljive primesi v zraku nastajajo v stanovanjih na dveh

nivojih: iz snovi, ki so v prostoru, torej zaradi izhlapevanja različnih zaščitnih premazov lesa,

lakov in barv, naravnega plina radona, mikroorganizmov, prahu, zaradi bivanja človeka v

prostoru, ki oddaja različne vonjave in vlago, kuha in pripravlja hrano, se kopa, kadi, goji

rože, ki oddajajo dodatno vlago itd.

Najbolj razširjena metoda je zračenje z odpiranjem oken. Pri tem ločimo dolgotrajno zračenje

in kratkotrajno zračenje. Kot dolgotrajno zračenje ali tudi zračenje s priprtimi okni, lahko

označimo odpiranje oken zvračanjem v polvertikalni položaj ("skipana okna"), ki ostanejo

priprta večino dneva ali noči. S tem načinom omogočimo 1 do 4 kratno izmenjavo zraka v

prostoru. Tak način predstavlja v hladnih dneh tudi veliko izgubo toplotne energije potrebne

za ogrevanje. Zaradi hladnejšega in manj vlažnega zraka se v prostoru tudi hitreje znižuje

relativna vlaga zraka in pospešuje gibanje prahu. Podhlajujejo pa se tudi površine v

neposredni okolici okna. Veliko primernejše je kratkotrajno in intenzivno zračenje prostorov z

odpiranjem oken. V enakomernih časovnih intervalih (n.pr. vsake tri ure) odpremo za kratek

čas (5 –10 minut) okna na stežaj. V tem času znaša izmenjava zraka med 9 in 15 krat. kar

pomeni da se celotna količina zraka zamenja v 4-8 minutah.

Uporaba električne energije

V čim večji meri je potrebno izkoriščati naravno svetlobo, k čimer pripomore tudi redno in

kvalitetno čiščenje oken ter svetil. V objekt je potrebno preveriti ali je razpored in tip svetil

primeren glede na namembnost prostorov. Smiselna je tudi uporaba varčnih žarnic zlasti v

prostorih kjer le-ta sveti dlje časa, ugašanje luči, ko ni nikogar v prostoru izklapljanje raznih

aparatov, ko se ne uporabljajo; sploh v nočnem času ni potrebno pustiti električne aparate v

stanju pripravljenosti. Pri nakupih se je potrebno odločati za sodobne naprave, ki v času

obratovanja mirovanja oziroma pripravljenosti (energijski razred A) porabijo zelo malo

električne energije.


Stran 94

Uporaba vode

V stanovanjih je potrebna stalna kontrola ali so po uporabi pipe zaprte, sploh v tuš kabinah.

Zapiranje pipe je nujno takrat, ko vode neposredno ne potrebujemo. Smiselna je vgradnja

varčnih WC-kotličkov, ki imajo dve stopnji splakovanja. Potrebno je:

redno izvajanje pregledov vodovodnega omrežja in pravočasna zamenjava izrabljenih

tesnil ali pokvarjenih ventilov ter

vgradnja števcev v stanovanjskih blokih za posamezna stanovanja.

Nakup sodobnih pralnih in pomivalnih strojev je poleg že zaradi omenjene manjše porabe

električne energije smiselna tudi zaradi manjše porabe vode za pranje. Izraba deževnice je

smiselna za zalivanje vrtov in zelenic medtem ko je treba za morebitno njeno uporabo v

objektu (izpiranje v WC kotličkih) le-to upoštevati že v fazi gradnje.

Občina lahko izvaja ukrepe s katerimi spodbudi občane k energetskemu varčevanju,

zamenjavi fosilnih energentov za obnovljive vire energije oziroma k spremembi njihovih

navad. Pri tem lahko občina za spodbujanje uporablja vrsto instrumentov:

občinska pomoč pri svetovanju občanov glede URE in OVE,

občinska pomoč pri kreditiranju in subvencioniranju URE in OVE,

motiviranje prebivalstva za ukrepe URE (izolacija stavb, varčne žarnice itd.),

uvajanje demonstracijskih in pilotnih projektov in

motiviranje prebivalstva za uvajanje lokalnih OVE (lesna biomasa, sončna energija).

Prvi in najpomembnejši ukrep, ki ga mora izvajati občina, pa je neprestano osveščanje

prebivalstva o možnostih za prihranke, o koristih, ki jih lahko imajo zaradi učinkovitejše rabe

energije in uvajanja obnovljivih virov energije. V ta namen mora občina organizirati

raznovrstne dogodke na to tematiko, poskrbeti, da se bo tema pojavljala v lokalnih medijih

(radio, TV, lokalni časopisi) ipd.. Z osveščanjem se velikokrat avtomatično povečajo

aktivnosti prebivalcev na področju reševanja okoljske in energetske problematike. Izkušnje

kažejo, da je mogoče s pravilnim ravnanjem osveščenih porabnikov energentov zmanjšati

rabo energije v objektu tudi do 20 %, ne da bi se bivalno ugodje v stavbi zmanjšalo.

10.3.2. Aktivnost: Načrt spodbujanja in uvajanja URE in OVE v gospodinjstvih


Zmanjšana raba končne

energije v gospodinjstvih za

20%

Občina Ivančna

Gorica, lastniki

gospodinjstev


Občina Ivančna Gorica ne izvaja učinkovitega strateškega svetovanja ter spodbujanja oz.

uvajanja URE in OVE. Kljub temu občani sorazmerno dobro poznajo prednosti izkoriščanja


Stran 95

alternativnih virov energije, predvsem sončne in lesne biomase. Izkoriščanje omenjenih virov

energije in je glavni vir OVE, ki se trenutno izkorišča v občini, za povečanje deleža solarne

energije. Za popularizacijo ostalih virov pa bo morala občina odigrati svojo vlogo na

svetovalnem, izobraževalnem in splošno komunikacijskem področju.

Vključevanje lokalnega prebivalstva je ključno za uspešno uvajanje URE in OVE. Prav tako

bo občina pri načrtovanju območij z novimi gradnjami morala poskrbeti za načrt energetske

oskrbe območja in s tem vplivati na izbor energenta ter določiti območja z ustrezno gradnjo

(npr. nizkoenergetske hiše, pasivni objekti, obvezna oskrba s solarnimi sistemi...).

Namen projekta je spodbujanje URE in OVE v gospodinjstvih s pomočjo mehkih vsebin

(svetovanja, izobraževanja in nasploh komuniciranja) in načrtnega uvajanja URE in OVE na

območjih z novimi gradnjami. Pričakovana rezultata, ki jih lahko pričakujemo na podlagi

izvedenih aktivnosti projekta sta:

zmanjšana poraba energije za ogrevanje in pripravo sanitarne vode,

povečan delež uporabe obnovljivih virov energije.

PREDVIDENE AKTIVNOSTI

1. Sprejetje Pravilnika o sofinanciranju energetske obnove objektov v občini

Ivančna Gorica

Občina pripravi novi Pravilnik o sofinanciranju energetske obnove objektov v občini, kjer so

definirani pogoji in oblike pomoči.

2. Komunikacija z občani

Komunikacija z občani se v osnovi deli na njihovo vključevanje in obveščanje ter

izobraževanje. Vključevanje občanov je pomembno predvsem za namen analize stanja na

področju spodbujanja oz. uvajanja URE in OVE in vključevanja njihovih mnenj v nadaljnje

strateške korake. Komunikacija z občani bo potekala predvsem na način:

izdelava javnomnenjske raziskave stanja na področju uporabe OVE in izvajanja URE,

izdelava spletne strani s spletnim forumom in

sprejemanje mnenj občanov prek spletne pošte in v pisarni.

3. Izobraževanje za zmanjšanje toplotnih izgub stavbe

V sklopu izobraževanj za toplotno izolacijo stavb bodo predstavljene rešitve, ki izboljšujejo

energetsko učinkovitost stavb. Izobraževanja bodo usmerjena v učinkovito energetsko obnovo

starejših stavb in izgradnjo novih stavb. Poudarek bo namenjen novim izolacijskim

materialom, ki se jih uporablja pri izolaciji oboda stavb (fasade, streh, tal). Poudarjene bodo

tudi toplotne izgube zaradi oken ter reševanje problematike toplotnih mostov. V sklopu


Stran 96

izobraževanja bodo predstavljene možnosti sofinanciranja investicij usmerjenih v energetsko

učinkovito izvedbo stanovanjskih hiš.

Izvedene bodo dve vrsti izobraževanj:

informativna in motivacijska izobraževanja (izvedba enega predavanja),

ciljna izobraževanja glede na interesente (obnova stavbnega pohištva (fasade, streha, tla),

kjer bodo sodelovali tudi predstavniki firm s področja Slovenije, ki so dejavne na tem

področju. Izobraževanja bodo organizirana v večdnevnem sklopu. Predstavljeni bodo novi

izolacijski materiali ter nove rešitve na področju zmanjševanja energetskih izgub stavb.

Pred izvajanjem izobraževanja se bo v sklopu prve aktivnosti izdelala predstavitvena

publikacija z opisom poteka, terminskim načrtom in vabilom, ki bo poslana na vsa

gospodinjstva

4. Uporaba obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije

Predstavljeni bodo sistemi, ki omogočajo učinkovito in ekonomično rabo obnovljivih virov

energije in učinkovite rabe energije. Poseben poudarek bo namenjen analizi povrnitve

investicije ob zmanjšanju stroškov ogrevanja. V ta namen se bo pred izvajanjem izobraževanj

v okviru prve aktivnosti izdelala zgibanka, ki bo poslana vsem gospodinjstvom v občini. V

zgibanki bodo predstavljene vsebine izobraževanj. Zgibanki bo priloženo vabilo ter terminski

plan izobraževanj. V okviru izobraževanja bo organiziran ogled primerov dobrih praks, kjer si

bo možno ogledati tako rešitve za zmanjšanje toplotnih izgub stavbe, kot tudi sistemov

ogrevanja na obnovljive vire energije.

5. Svetovanje pri načrtovanju sanacije

Svetovanje bo koordiniral energetski menedžer, ki deluje na področju občine Ivančna Gorica.

Svetovanje naj bo usmerjeno v konkretne stanovanjske hiše, za katere naj se določi najboljše

rešitve ter načine za izkoriščanje obnovljivih virov energije ter izboljšanje energetske

učinkovitosti. Ukrepi naj temeljijo na izolaciji stanovanjskih hiš, določitvi najprimernejšega

sistema ogrevanja prostorov in sanitarne vode. Predvsem naj se spodbuja raba sončne energije

za ogrevanje in/ali pridobivanje električne energije, kogeneracij, toplotnih črpalk in biomase.

6. Pomoč pri iskanju finančnih virov

Prebivalcem, ki so zainteresirani za investicije v izboljšavo energetske učinkovitosti stavb, naj

se nudi pomoč pri iskanju možnosti sofinanciranja ter pomoč pri izpolnjevanju

dokumentacije.


Stran 97

KAZALNIK

Število oddanih vlog za koriščenje OVE in URE v preteklem koledarskem letu.

FINANČNI NAČRT

Financiranje s strani občine največ na objekt 2.000 € oz. 15%.

ROK IZVEDBE

Do marec 2016.

10.3.3. Primer URE v gospodinjstvu

Navajamo primer zmanjšanja stroškov ogrevanja za namišljeno gospodinjstvo variante

enostanovanjske hiše, ki za pokrivanje toplotnih potreb uporablja star kotel na ELKO. Grelna

telesa so stari radiatorji brez termostatske glave. Hiša je neizolirana zgrajena iz 20 cm

opečnega zidu z neizolirano streho in starimi lesenimi okni s termopanom. Za ogrevanje 200

m2 ogrevalne površine porabi letno 3.000 litrov ELKA. T.i. energijsko število ogrevanja, ki

prestavlja porabo kuriva v kWh na m2 ogrevanje površine znaša 150 kWh/m2. Letni strošek

ogrevanja pri trenutni ceni ELKA 0,749 EUR/l z DDV znaša 2.247 EUR.

V nadaljevanju so prikazani stroški ogrevanja za neko povprečno gospodinjstvo v občini

Ivančna Gorica, to je poraba ELKA okoli 2.500 litrov, torej znaša vhodna energija energenta

25.600 kWh. Pri izračunu stroška ogrevanja je potrebno upoštevati vsaj strošek goriva in

investicije (upoštevajoč amortizacijo 15 let) in strošek vzdrževanja. Celotni stroški za tipično

gospodinjstvo so preračunani na EUR/MWh.

Slika 46: Primerjava stroškov ogrevanja

Najcenejše ogrevanje na polena in toplotne črpalke, kjer je pri izrabi toplotnih črpalk

(kolektor in geosonda) predvideno talno gretje objekta. Stroški ogrevanja na zemeljski plin in

sekance oz. pelete je na primerljivem nivoju, kjer pri zemeljskem plinu glavnino stroška

predstavlja energent, pri sekancih pa investicija.


Stran 98

Najcenejša investicija v sanacijo nizkotemperaturnega ogrevalnega sistema je investicija v

toplotno črpalko zrak/voda. Toplotna črpalka tako deluje v kombinaciji z obstoječim kotlom;

le ta bi deloval samo v času najhladnejših mesecev, ko je temperatura manjša od -5◦C, to

znaša ca 30% časa ogrevalne sezone. Potrebna toplotna moč ogrevalne naprave za ogrevanje

200 m2 ogrevalne površine pri omenjenem energijskem številu znaša ca 15 kW. V tem

primeru bi toplotna črpalka proizvedla 19 od potrebnih 26 MWh toplote. Za to bi potrebovala

1248 obratovalnih ur. Nazivna toplotna moč izbrane toplotne črpalke pri temperaturi

ogrevalne vode 65◦C znaša 14,9kW, elekrična moč pa 5,4 kW. Stroški v tem primeru

ogrevanja znašajo, kot je prikazano v naslednji tabeli.

Tabela 25: Primerjava stroškov ogrevanja z ELKO in toplotno črpalko

Kotel TČ

Poraba ELKO

v MWh

Strošek

v EUR

Poraba el. energije

v MWh

Strošek

v EUR

Strošek skupaj

V EUR

Sedanje stanje 26 2.247 2.247

Novo stanje 7 605 19 566 1.171

Razlika 19 1.642 -19 -566 1.076

Opomba: 5,4 kW instalirane el. moči obratuje 1.248 ur po ceni električne energije 0,084

EUR/kWh

Investicija v toplotno črpalko z montažo bi znašala ca 7000 EUR (vir: termotehnika, cenik

2010). Izračun enostavne vračilne dobe investicije znaša 7 let.


Stran 99

10.4. Javni objekti

Za doseganje učinkovite rabe energije v javnih zgradbah in posledično tudi zmanjšanja

stroškov za porabljeno energijo, je zelo pomembno, da se predlagani ukrepi za izboljšanje

energetskega stanja zgradb tudi dejansko izvajajo. Le izvedba predlaganih ukrepov prinaša

energetske prihranke, ukrepi na papirju pa ne.

Glavni organizacijski ukrep za izboljšanje energetskega stanja v vseh javnih zgradbah je

osveščanje in informiranje zaposlenih, rezidentov in upravljavcev v javnih zgradbah.

Zmanjšanje rabe energije se najprej začne pri vsakem posamezniku in šele nato z izvedbo

ukrepov.

Pri izbiri predlogov za učinkovito rabo energije v javnih zgradbah je glavni poudarek na

smiselnosti izvedbe ukrepov. Mnogi ukrepi sicer lahko zmanjšajo rabo energije, vendar so

ekonomsko popolnoma neupravičeni in zato niso predlagani (primer: priprava tople sanitarne

vode v zgradbah, ki se redko uporabljajo).

Pri vzgojno varstvenih zavodih (vrtcih in osnovnih šolah) je bilo glavno vodilo zmanjšanje

rabe energije ob enakih ali izboljšanih pogojih bivanja, saj se v teh zgradbah opravlja

dejavnost, ki zahteva visoko stopnjo bivalnega ugodja in predvsem zanesljivost ogrevanja. V

nekaterih šolah je problem z ogrevanjem, predvsem v dneh, ko je bilo ogrevanje nekaj dni v

mirovanju (med vikendi in prazniki).

Preliminarni energetski pregledi so bili opravljeni v vseh javnih zgradbah, katerih lastnik je

občina Ivančna Gorica in država. Za vsako zgradbo je navedeno tudi energijsko število, ki pa

v nekaterih primerih ne odraža dejanskega energetskega stanja zgradb, verjetno zaradi

netočnih podatkov o porabi energenta. Poleg tega izračunano energijsko število v kWh/m2

močno odvisno od volumna ogrevane površine. Starejši objekti imajo običajno višje strope

prostorov in manj skupnih prostorov ipd.

Na podlagi opravljenih preliminarnih energetskih pregledov smo pripravili sklop ukrepov za

učinkovito rabo energije v posameznih javnih zgradbah. Večina predlaganih ukrepov kažejo

na smiselnost izvedbe razširjenih energetskih pregledov (tudi za določitev izkoriščanja

optimalnih virov obnovljive energije, npr.: toplotna črpalka ali solarni sistemi) v vseh javnih

zgradbah, najprej pa predvsem v šolah in vrtcih.

V nadaljevanju sledi:

opis stanja v javnih objektih, ki j bil ugotovljen pri opravljenem preliminarnem

energetskem pregledu in

predlog ukrepov.


Stran 100

Ukrepi so podani v vrstnem redu glede pomembnosti; najbolj nujni ukrepi so posebej

poudarjeni s krepko pisavo, ostali ukrepi pa so zelo smiselni za zmanjšanje rabe energije in jih

bi bilo smotrno izvesti v najkrajšem možnem času.

10.4.1. Stanje javnih objektov v občini Ivančna Gorica

V nadaljevanju so najprej opisani javni objekti, ki niso v lasti občine Ivančna Gorica- Srednja

šola Josipa Jurčiča, Center za zdravljenje otrok, Zdravstveni dom Ivančna Gorica in Zagradec,

temu sledi opis javnih objektov občine Ivančna Gorica.

Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica

Na naslednji sliki sta termovizijska posnetka ovoja zgradbe; razvidno je, da je stavbno

pohištvo v zelo slabem stanju tako stekla oken kot tudi okvirji - zaradi slabe izolativnosti

nastajajo velike transmisijske izgube, zaradi slabega tesnenja pa velike ventilacijske izgube.

Slika 47: Termovizijska posnetka objekta šole

V objektu Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica so v zadnjih letih izvedli manjše

obnove:

okna: v letu 2004 zamenjani 3 od 150 enot,

radiatorji: v letu 2007 zamenjano 40 od 1600 enot,

svetila: v letu 2008 zamenjano 40 od 1600 enot,

kotlovnica: v letih od 2000 do 2009 postopoma obnovljeni vsi kroglični ventili,

črpalke, peči in gorilniki, cisterna za olje,

fasada: v letu 2009- oplesk.

Na naslednji sliki sta fotografiji obnovljene kotlovnice.


Stran 101

Slika 48: posnetki kotlovnice objekta Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica

Predlog ukrepov

izvedba razširjenega energetskega pregleda, ugotovijo se kritične toke prerezov na ovoju

zgradbe z definicijo predloga ukrepov,

znižanje stroškov ogrevanja z vgradnjo kotla na lesno biomaso,

nadaljevanje zamenjave dotrajanega stavbnega pohištva, s kvalitetnimi okni in vrati

zamenjava ne varčnih svetil,

zamenjava radiatorjev in regulacijskih ventilov,

vgradnja senzorjev za vklop in izklop luči v sanitarijah;

Zdravstveni zavod za otroke

Slika 49: Termovizijski posnetek zdravstvenega zavoda za otroke

Energijsko število ogrevanja znaša 265 kWh/m2, kar uvršča objekt med t.i. potratne; vendar je

visoka poraba toplote posledica ogrevanja bazena, saj so objekti kompleksa renovirani

(izolacijska fasada in stavbno pohištvo), kotlovnica nova s sodobnimi kotli in nimajo

podatkov o ločenem ogrevanju porabnikov.


Stran 102

Predlog ukrepov

vgradnja SPTE enote bi zmanjšala stroške energetske oskrbe objektov.

Zdravstveni dom Ivančna Gorica

Energijsko število ogrevanja znaša 129 kWh/m2, kar uvršča objekt med t.i. povprečne objekte.

Stavbno pohištvo je po večini izolacijsko vendar je na spodnjem termovizijskem posnetku

razvidno slabo tesnjenje okenskih okvirjev. Na desnem posnetku so razvidni toplotni mostovi,

kar kaže na pretanko izolacijo na fasadi. Toplovodni kotel je starejšega datuma s slabim

izkoristkom, ogrevalna telesa starejša brez termostatskih ventilov, razsvetljava je po večini

varčna.

Slika 50: Termovizijski posnetek Zdravstvenega doma Ivančna Gorica

Slika 51: posnetek radiatorja in varčne sijalke v Zdravstvenem domu Ivančna Gorica

Predlog ukrepov

izvedba razširjenega/poenostavljenega energetskega pregleda s poudarkom na izvedbo

elaborata gradbene fizike; ugotovijo se kritične toke prerezov na ovoju zgradbe z

definicijo predloga ukrepov,

vgradnja SPTE za zmanjšanje energetske oskrbe objekta.


Stran 103

Zdravstveni dom Zagradec

V objektu zdravstvenega doma Zagradec so obnovljena okna, vgrajena je varčna razsvetljava

in radiatorji z termostatskimi glavami. Kotlovnica je skupna za sosednji vrtec. Kotel je

starejšega datuma, sam objekt je neizoliran, tako fasada kot strop proti neogrevanem delu, kar

je razvidno na spodnji sliki posnetkov s termovizijsko kamero in potrjuje tudi visoko

energijsko število ogrevanja, ki znaša preko 300 kWh/m2, kar uvršča objekt med t.i. potratne

objekte.

Slika 52: termovizijski posnetek ovoja zgradbe Zdravstvenega doma Zagradec

Predlog ukrepov

Izvedba energetskega pregleda s poudarkom na izdelavi študije gradbene fizike, ki bi dala

podatke o kritičnih prerezih z njihovimi toplotnimi prehodnostmi.

Izvedba izolacije na ovoju zgradbe.

Za znižanje stroškov ogrevanja bi bila smiselna vgradnja toplotne črpalke zrak/ voda.

Vzgojno izobraževalni zavod Višnja Gora

Slika 53: termovizijski posnetek ovoja zgradbe Vzgojno izobraževalni zavod Višnja Gora in

telovadnice


Stran 104

Objekt zavoda je obnovljen; sodobna kotlovnica na podstrešnem delu, stavbo pohištvo je

leseno novejšega datuma z vgrajenim izolacijskim steklom. Razsvetljava je varčna, dodatno

vgrajeni senzorji za vklop na hodnikih. Strop proti neogrevanem delu je izoliran. Zunanji

zidovi objekta debelejši od pol metra in ne potrebujejo dodatne izolacije.

Na objektu telovadnice bi bilo smiselno izvesti izolacijo fasade, kar je razvidno na gornji

sliki; zaradi neizolirane fasade so razvidni toplotni mostovi in celo reže med zidaki.

Predlog ukrepov

Vgradnja SPTE note za zmanjšanje stroškov energetske oskrbe objekta.

Izvedba izolacije fasade na objektu telovadnice.

Osnovna šola Stična

Slika 54: Termovizijski posnetek del ovoja objekta OŠ Stična

Energijsko število ogrevanja znaša 95 kWh/m2, kar uvršča objekt med t.i. varčne. Šola je stara

dobri sedem let in je bila zgrajena po novodobnih zahtevah: varčna razsvetljava, ogrevalna

telesa z termostatskimi glavami, ovoj zgradbe z izolacijo, kotlovnica s sodobnima kotloma,

ogrevalna telesa brez termostatskih ventilov. Šibka točka so velike steklene površine brez

senčil na delu pročelja šole, kar povzroča visoko temperaturo v hodniku šole v vročih dneh

(glej spodnjo sliko). Na gornji desni sliki je razvidna slabša toplotna izolativnost kovinskega

okvirja okna v primerjavi s stekleno površino.

Predlog ukrepov

Vgradnja SPTE poleg obstoječih kotlov na UNP.

Osnovna šola Višnja Gora

Objekt OŠ Višnja Gora je zgrajen iz betonskih plošč z notranjo izvedbo izolacije s mavčnimi

ploščami ter tervol izolacijo. V kotlovnici je instaliran toplovodni kotel moči 500 kW,

ogrevalna telesa so opremljeni s termostatskimi ventili, v prostorih so po večini varčna

svetila. Problematičen je prostor, v katerem se nahaja zbornica, ki je zelo hladen v zimskih


Stran 105

mesecih- razviden je na spodnji sliki termovizijskih posnetkov. Razvidno je, da je potrebna

izolacija tal proti neogrevanem delu objekta, prav tako bi bilo smiselno zamenjati stavbno

pohištvo z izolacijskim.

Slika 55: Osnovna šola Višnja Gora

Predlog ukrepov:

Vgradnja SPTE poleg obstoječega kotla na UNP.

Izvedba razširjenega energetskega pregleda s poudarkom na študiji gradbene fizike, da

se locirajo vse kritični prerezi z visokimi toplotnimi izgubami.

Podružnična šola Muljava

Energijsko število ogrevanja znaša 230 kWh/m2, kar uvršča objekt med t.i. potratne. Stavbno

pohištvo je dotrajano kar povzroča velike toplotne in ventilacijske izgube zaradi slabega

tesnjenja. Toplovodni kotel je starejšega datuma (1990) brez ustrezne regulacije ogrevanja,

ogrevalna telesa brez termostatskih ventilov. Strešna kritina je brez izolacije, strop proti

neogrevanem delu (podstrešje) je neizoliran.

Na naslednji sliki sta posnetka stavbnega pohištva in kotla v kotlovnici.

Slika 56: Posnetek ovoja zgradbe in kotlovnice


Stran 106

Na naslednji sliki sta termovizijska posnetka objekta. Razvidno je, da je vgrajeno stavbno

pohištvo slabo izolativno, prav tako je na zgornjem delu vidno njegovo slabo tesnjenje. Na

obeh posnetkih je razviden toplotni most, ki bi ga bilo potrebno sanirati.

Slika 57: Termovizijska posnetka ovoja zgradbe POŠ Muljava

Predlog ukrepov

znižanje stroškov ogrevanja z vgradnjo toplotne črpalke zrak/voda in hranilnikom

toplote; stroški ogrevanja se znižajo za okoli tretjino glede na sedanje stanje.

zamenjava stavbnega pohištva,

izolacija strehe oz. strop proti neogrevanem delu,

sanacija fasade z dodatno izolacijo.

Podružnična šola Zagradec

Energijsko število ogrevanja znaša 202 kWh/m2, kar uvršča objekt med t.i. potratne. Azbestna

salonitna kritina brez izolacije strehe, strop proti neogrevanem delu (podstrešje) je neizoliran.

Stavbno pohištvo je dotrajano kar povzroča velike toplotne in ventilacijske izgube zaradi

slabega tesnjenja. Toplovodni kotel je starejšega datuma (1990) brez ustrezne regulacije

ogrevanja, ogrevalna telesa brez termostatskih ventilov. Svetila niso varčna.

Slika 58: posnetka svetil v objektu


Stran 107

Slika 59: termovizijska posnetka objekta

Na gornjih posnetkih lahko vidimo, da na steklenih površinah nastajajo velike toplotne

izgube. Prav tako bi bilo smiselno izolirati fasadni podzidek na objektu, kjer je razviden

toplotni most.

Predlog ukrepov

izvedba razširjenega/poenostavljenega energetskega pregleda s poudarkom na izvedbo

elaborata gradbene fizike; ugotovijo se kritične toke prerezov na ovoju zgradbe z

definicijo predloga ukrepov,

nujna zamenjava strešne kritine z izvedbo izolacije stropa proti neogrevanem delu

strehe,

zamenjava stavbnega pohištva,

sanacija fasadnega podzidka,

zamenjava ne varčnih svetil z varčnimi (glej spodnji sliki),

vgradnja termostatskih ventilov na ogrevalna telesa,




Stran 108

Osnovna šola Ferda Vesela

Slika 60: termovizijska posnetka objektov Osnovna šola Ferda Vesela

Energijsko število ogrevanja znaša 75 kWh/m2, kar uvršča objekt med t.i. varčne objekte.

Objekt je bi v zadnjih letih postopoma obnovljen; izolacija na ovoju zgradbe, senčila na nekaj

oknih ogrevalna telesa z termostatskimi glavami, varčna razsvetljava, kritina z izolacijo oz.

izolacija stropa proti neogrevanem delu strehe.

Na gornjih termovizijskih posnetkih je razvidno, da nastajajo toplotne izgube na velikih

steklenih površinah na glavnem vhodu in pa toplotnih mostovih, kot je primer fasadnega

podzidka.

Predlog ukrepov

rekonstrukcija celotne kotlovnice in prehod na lesno biomaso ali

dograditev toplotne črpalke k obstoječemu sistemu ogrevanja ali

dodatno bi bila smiselna vgradnja SPTE za zmanjšanje stroškov energetske oskrbe

objektov.

Podružnična šola Temenica

Energijsko število ogrevanja znaša 182 kWh/m2, kar uvršča objekt med t.i. potratne. Objekt je

obnovljen z opečno kritino in izolacijo stropa proti neogrevanem delu strehe. Vgrajeno je

izolacijsko stavbno pohištvo iz PVC profilov. Vgrajena varčna razsvetljava- fluorescentna z

zrcalnim rastrom.


Stran 109

Slika 61: Termovizijska posnetka objekta POŠ Temenica

Na gornji termovizijskih posnetkih lahko vidimo ne optimalno tesnjenje vgrajenega

plastičnega pohištva, kjer nastajajo določene toplotne izgube. Razviden je tudi toplotni most

na fasadi.

Predlog ukrepov


toplote; stroški ogrevanja se znižajo za okoli tretjino glede na sedanje stanje. Vračilna

doba ukrepa znaša okoli 7 let.

vgradnja termostatskih ventilov na ogrevalna telesa.

Podružnična šola Ambrus

Slika 62:Termovizijska posnetka objekta POŠ Ambrus

Stanje objekta

Energijsko število ogrevanja znaša 220 kWh/m2, kar uvršča objekt med t.i. potratne, izgube

toplote predvsem zaradi slabega izkoristka kotla in izgub na ovoju zgradbe, ki so razvidne

tudi na gornji termovizijskih posnetkih. Stavbno pohištvo leseno z neizolacijskimi stekli.


Stran 110

Objekt je prekrit z opečno kritino brez strešne izolacije ali stropa proti neogrevanem delu

strehe.

Razsvetljava- delna izvedba fluorescentnih žarnic z razširjenim rastrom, delno ne varčna.

Kotel iz leta 1983 z slabim izkoristkom, ogrevalna telesa brez termostatskih ventilov.

Slika 63: Obstoječi kotel in stavbno pohištvo objekta

Predlog ukrepov

zamenjava stavbnega pohištva z sodobnim izolacijskim,



doba ukrepa znaša okoli 7 let,


Vrtec Miška in OŠ Stična

Slika 64: termovizijski posnetek objekta Vrtca Miška in OŠ Stična

Stanje objekta


toplote predvsem zaradi slabega izkoristka kotla in izgub na ovoju zgradbe-stavbnem

pohištvu, kar je razvidno tudi na gornjem termovizijskem posnetku.


Stran 111

Objekt je prekrit z betonsko kritino brez strešne izolacije ali stropa proti neogrevanem delu

strehe in je zgrajen iz kamna. Stavbno pohištvo leseno z dvojno zasteklitvijo z neizolacijskimi

stekli.

Razsvetljava- delna izvedba fluorescentne razsvetljave z razširjenim rastrom, delno ne varčna.

Kotel iz z slabim izkoristkom, ogrevalna telesa brez termostatskih ventilov.

Slika 65: posnetek stavbnega pohištva in razsvetljave

Predlog ukrepov






Vrtec Čebelica

Stanje objekta


toplote predvsem zaradi slabega izkoristka kotla in izgub na ovoju zgradbe; v tovrstnih

objektih nastajajo velike toplotne izgube zaradi ne izolacijskih stekel in neustreznega

prezračevanja, saj so okna v vrtcih večkrat priprta. Objekt je prekrit z opečno kritino z

strešno izolacijo minimalne debeline 5 cm. Stavbno pohištvo leseno z dvojno zasteklitvijo z

ne izolacijskimi stekli, vgrajena zunanja senčila.


Stran 112

Slika 66:termovizijski posnetek objekta Vrtca Čebelica

Razsvetljava- delna izvedba fluorescentne razsvetljave z razširjenim rastrom, delno ne varčna.

Kotel iz z slabim izkoristkom, ogrevalna telesa brez termostatskih ventilov.

Slika 67: Razsvetljava Vrtec Čebelica

Predlog ukrepov






vgradnja varčne razsvetljave.


Stran 113

Vrtec polžek

Slika 68: Termovizijski posnetek objekta Vrtca Čebelica

Stanje objekta


toplote predvsem zaradi slabega izkoristka kotla in izgub na ovoju zgradbe. Na gornjih

termovizijskih posnetkih lahko vidimo vir nastanka toplotnih izgub; poleg ne izolativnih

steklenih površin so na ovoju objekta prisotni dobro vidni toplotni mostovi. V tovrstnih

objektih nastajajo velike toplotne izgube zaradi neustreznega prezračevanja, saj so okna

priprta. Objekt je prekrit z pločevinasto kritino z strešno izolacijo minimalne debeline 10 cm,

fasada je brez izolacije. Stavbno pohištvo leseno z dvojno zasteklitvijo z ne izolacijskimi

stekli,

Razsvetljava- delna varčna izvedba (fluorescentna svetila z razširjenim rastrom), delno ne

varčna (klasična fluorescentna). Kotel iz z slabim izkoristkom, ogrevalna telesa brez

termostatskih ventilov,

Predlog ukrepov


sanacija toplotnih mostov na fasadi,






Stran 114

Vrtec Sonček

Slika 69:termovizijski posnetek objekta Vrtca Sonček

Stanje objekta


toplote predvsem zaradi slabega izkoristka kotla in izgub na ovoju zgradbe. V tovrstnih

objektih nastajajo velike toplotne izgube zaradi neustreznega prezračevanja, saj so okna

priprta. Objekt je prekrit z betonsko kritino brez strešne izolacije, fasada brez izolacije, kar je

dobro vidno tudi na termovizijske posnetku. Stavbno pohištvo leseno z dvojno zasteklitvijo z

ne izolacijskimi stekli.

Razsvetljava je delna varčna izvedba (fluorescentna svetila z razširjenim rastrom), delno ne

varčna (klasična fluorescentna). Kotel je starejšega datuma s slabim izkoristkom, ogrevalna

telesa brez termostatskih ventilov.

Predlog ukrepov







Stran 115

Vrtec Marjetica

Slika 70:termovizijski posnetek objekta Vrtca Marjetica

Stanje objekta

Energijsko število ogrevanja znaša 86 kWh/m2, kar uvršča objekt med t.i. varčne. V tovrstnih

objektih nastajajo toplotne izgube edino zaradi prezračevanja, saj se okna običajno pripirajo.

Celotna izvedba objekta je v skladu z novodobnimi standardi; fasada z izolacijo, visoko

izolacijsko stavbno pohištvo.

Razsvetljava je varčna izvedba, objekt se ogreva s sodobnim kotlom z visokim izkoristkom,

ogrevalna telesa z vgrajenimi termostatskimi ventili.

Predlog ukrepov

Vgradnja soproizvodnje toplote in električne energije (SPTE) na prostor poleg

obstoječega kotla, kar je razvidno na naslednji sliki. Vgradnja omenjene enote

velikosti 12, 5 kW toplotne moči bi vplivala na znižanje stroškov ogrevanja.

Ostali ukrepi na novozgrajenem objektu niso smiselni.

Slika 71: Prikaz kotlovnice in prostora za enoto SPTE


Stran 116

Krajevna skupnost Ivančna Gorica

Slika 72:termovizijski posnetek objekta krajevne skupnosti

Stanje objekta


toplote predvsem zaradi slabega izkoristka kotla in izgub na ovoju zgradbe ter neustreznim

prezračevanjem. Gradnja iz kamna, fasada je brez izolacije, stavbno pohištvo leseno z dvojno

zasteklitvijo z ne izolacijskimi stekli. Dotrajana okna so vir velikih toplotnih izgub, kar

potrjuje tudi naslednja slika.

Razsvetljava- je delno varčna izvedba (fluorescentna svetila z razširjenim rastrom), delno ne

varčna (klasična fluorescentna). Kotel v kotlovnici je starejši in s slabim izkoristkom,

ogrevalna telesa brez termostatskih ventilov.

Slika 73: posnetek kotla in notranji termovizijski posnetek objekta


Stran 117

Predlog ukrepov



toplote; stroški ogrevanja se znižajo za okoli tretjino glede na sedanje stanje,



10.4.2. Potencial ukrepov OVE in URE v javnih stavbah

Ocena potencialov za zmanjšanje energije po izvedenih predlaganih ukrepih, posebej za šole

in vrtce in posebej za ostale javne zgradbe je prikazan v naslednji tabeli, kjer so ocenjeni

prihranki energije tudi ovrednoteni. Kvalitetnejše vrednosti prihrankov je možno pridobiti z

kvalitetnim energetskim pregledom in izdelavo elaborata gradbene fizike, kjer se pridobijo

podatki o toplotnih izgubah objekta glede na vgrajene materiale. V naslednji tabeli so

prikazane vrednosti rabe energije in možni prihranki energije. Izbrano leto analize je po večini

2009.

Tabela 26: Prikaz rabe energije in možnih prihrankov za ogrevanje in rabe električne

energije za javne zgradbe v občini Ivančna Gorica

Trenutna raba

energije

za ogrevanje

Strošek

energije

za ogrevanje

Možni prihranek

energije za

ogrevanje

Možni

prihranek

energije za

ogrevanje

MWh EUR MWh EUR

Šole* 2.630 109.000 790 33.000

Vrtci* 297 26.000 90 7.800

Ostalo* 1.868 116.000 560 34.800

SKUPAJ 4.795 251.000 1.440 75.600

Trenutna raba

električne

energije

Strošek

električne

energije

Možni prihranek

električne

energije

Možni

prihranek

električne

energije

MWh EUR MWh EUR

Šole * 252 30.246 83 9.980

Vrtci* 101 13.284 33 4.384

Ostale javne

zgradbe*

SKUPAJ 353 43.530 116 14.364

Opomba: * za določene objekte niso bili pridobljeni podatki


Stran 118

Gornja tabela prikazuje podatke o porabi energije in njihovih stroškov za leto 2008 oz. 2009

ter oceno prihrankov v kolikor bi izvedli predlagane ukrepe iz prejšnjega poglavja. Skupna

poraba energije za ogrevanje v vseh javnih zgradbah v občini Ivančna Gorica (izvzete so

zgradbe, ki nam niso posredovale podatkov o rabi energije oz. teh podatkov nimajo) je v letu

2008/2009 znašala blizu 4.800 MWh, strošek za ogrevanje pa je znašal 250.000 EUR. Možni

prihranki energije za ogrevanje v šolah in vrtcih ter ostalih javnih objektih znašajo okoli 30%.

Z ukrepi učinkovite rabe energije (sanacija ovoja zgradbe, izraba sodobnih načinov

ogrevanja) in s stalnim usposabljanjem in osveščanjem zaposlenih, rezidentov in upravljavcev

v šolah in vrtcih je možno na leto privarčevali do 40.000 EUR za ogrevanje, v ostalih javnih

zgradbah pa do 35.000 €.

Skupni možni prihranki energije (skupaj električna in toplotna energija) znašajo

1.556 MWh, kar pomeni prihranek do 30 %, večina prihranka je moč doseči pri ogrevanju.

Ocenjeni prihranek stroškov znaša do ca 90.000 EUR.

Pri tem je potrebno upoštevati dejstvo, da se bodo cene energentov še zviševale, tako da bodo

investicije v učinkovitejšo rabo energije v javnih zgradbah še pridobile ne teži argumentov za

njihovo izvedbo.

10.4.3. Opis ukrepov in aktivnosti URE in OVE za javne stavbe

Aktivnost 1: Vzpostavitev energetskega menedžmenta javnih zgradb

Cilj Nosilec Odgovornost za

usklajevanje

Povečanje rabe OVE v

občini za 25%

Občina Ivančna

Gorica


Lokalne skupnosti potrebujejo za implementacijo akcijskega načrta lokalnega energetskega

koncepta strokovno-tehnično osebo, ki bo lahko koordinirala in vodila implementacijo

energetskega koncepta ter nadzorovala zunanje izvajalce pri izvajanju aktivnosti akcijskega

načrta. Eden od problemov lokalnih skupnosti je, da ne razpolagajo z ustreznimi kadri in tako

niso pravi zagovornik v primerjavi s strokovnim specializiranim zunanjim izvajalcem, ki

predlagajo ekonomsko in tehnično rešitev, ki pa ni nujno najboljša za naročnika, t.j. za

lokalno skupnost. To lahko velikokrat pomeni, da pride do neustreznih organizacijskih in

investicijskih rešitev, ker ni bilo vzpostavljenega ustreznega vodenja in nadzora.

Naloge energetskega upravljavca:

Vodenje in koordinacija aktivnosti, ki izhajajo iz akcijskega načrta lokalnega energetskega

koncepta;

Vzpostavitev in vodenje energetskega knjigovodstva za javne zgradbe v občini Ivančna

Gorica;


Stran 119

Spremljanje, analiziranje in primerjanje doseganje učinkovitosti energetskih ukrepov;

Pomoč pri izbiri zunanjih izvajalcev za izvedbo določenih aktivnosti iz akcijskega načrta;

Nadzor in sodelovanje z zunanjim izvajalcem v imenu občine;

Pošiljanje informacij o razpisih in možnostih pridobivanja nepovratnih sredstev iz

različnih EU projektov;

Vključevanje lokalnih skupnosti v EU projekte in implementacija aktivnosti na območju

občine, ki izhajajo iz nepovratnih sredstev;

Identifikacija potreb posamezne občine, razvoj ideje v projekt, priprava in prijava projekta

na ustrezen nacionalni in evropski razpis;

Organizacija in izvedba seminarjev, konferenc, usposabljanj in ostalih informativnih

javnih dogodkov v sodelovanju z občino;

Priprava izobraževalnih in informativnih medijev v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi;

Svetovanje pri zelenih javnih naročilih, itd.

V kolikor občina Ivančna Gorica nima kadrovskih kapacitet, ki bi prevzele vlogo

energetskega menedžerja, je rešitev za kakovostno doseganje ciljev občin je ureditev razmerja

z ustrezno organizacijo, ki bo v imenu občine vodila in koordinirala vse procese, ki izhajajo iz

aktivnosti akcijskega energetskega načrta občine.

Aktivnost 2: Vzpostavitev energetskega knjigovodstva v javnih zgradbah


usklajevanje

Zmanjšanje skupne rabe

energije v vseh javnih

stavbah za 10% do leta

2015 glede na leto 2010

Občina Ivančna Gorica Energetski upravljavec,

vodstvo javnih objektov

Energetsko knjigovodstvo je osnovni instrument upravljanja z energijo in predstavlja

zajemanje, obdelavo in arhiviranje podatkov, povezanih z nabavo in porabo energentov in

energij oz ciljno spremljanje rabe energije. Takšen pogled na energetske stroške in porabo

energije omogoča, da jih gledamo kot spremenljivko, na katero ne vplivajo le gibanja na trgih

energije in energentov, temveč tudi izbire in dejanja financerjev, upraviteljev, vzdrževalcev in

uporabnikov.

Vpeljava energetskega knjigovodstva, ki zajema več sorodnih objektov tudi omogoča, da ne

le ugotovimo kje oz. za katero energetsko storitev so izdatki največji, temveč da primerjamo

specifične izdatke za določeno storitev (npr. stroški za ogrevanje na m2, na otroka itd…) med

posameznimi (podobnimi) objekti in tako lahko identificiramo, kje se splača podrobneje

raziskati možnosti za stroškovno upravičene ukrepe in investicije v zmanjšanje energetske

rabe oz. zmanjšanje stroškov. Določeno odstopanje v rabi nam pove, da v je prišlo do motenj


Stran 120

in okvar v sistemu in lahko takoj ukrepamo in s tem preprečimo dodatne stroške in večjo rabo

energije.

Aktivnost

Uvede se osnovno energetsko knjigovodstvo za vse javne stavbe na način mesečnega

spremljanja porabe in stroškov električne energije, energentov, vode. Uvede se tudi dnevnik

vzdrževalnih del, okvar in popravil, ki so bili izvedeni na energetskih sistemih. Enostavno

energetsko knjigovodstvo naj zajema redno spremljanje:

porabe in stroškov energentov;

porabe in stroškov vode;

dnevnika vzdrževalnih del, okvar in popravil;

obratovalni dnevnik obratovanja kotlovnice, sistema prezračevanja in klimatiziranja,

temperatur v prostoru in zunanjih temperatur;

izračun kazalnikov rabe energije in vode, npr. specifične rabe energije za ogrevanje v

kWh/m2, porabo vode na zaposlenega, porabo električne energije na uporabno površino,

zaposlenega, stroške energije in vode na zaposlenega, stroške po dobavljeni/porabljeni

enoti energije/energenta ipd.

Na podlagi zbranih podatkov se izvede natančna analiza za posamezno javno stavbo. Analiza

mora biti podlaga za načrtovanje sanacije ter pri določevanju energetskih šibkih točk javnih

stavb. Na podlagi natančne analize porabljene energije se izoblikuje varčevalne ukrepe za

posamezno javno stavbo.

Obstajajo različne možnosti vzpostavitve energetskega knjigovodstva:

preko enostavnih samostojnih računalniških aplikacij,

preko internetne povezave centralne enote in posamezne javne stavbe na podlagi

podatkov o mesečni porabi, kot je npr. DEM aplikacija (daljinski energetski manager).

Investicija

Enostavna računalniška aplikacija razen investicije v namizni računalnik je povzroči posebnih

stroškov. V excel aplikaciji se lahko pripravijo tabele, kamor se vnašajo zahtevani podatki.

Investicija v npr. DEM aplikacijo znaša ca 300 EUR na objekt povprečne velikosti.


Stran 121

Aktivnost 3: Izvedba razširjenih energetskih pregledov v javnih zgradbah v javnih

zgradbah


usklajevanje



stavbah za 20% do leta

2015 glede na leto 2010

Občina Ivančna Gorica Energetski upravljavec

Energetski pregled je osnova za program učinkovite rabe energije v podjetjih in ustanovah, saj

vsebuje predloge možnih ukrepov z določenimi prioritetami, ki nudijo vodstvu podjetja ali

ustanove napotke za organizacijske spremembe in kvalitetne investicijske odločitve.

Razširjeni energetski pregled - je pregled, ki zahteva natančno analizo podjetja ali zgradbe.

Razširjeni energetski pregled je osnova za program učinkovite rabe energije v podjetjih in

ustanovah, saj vsebuje predloge možnih ukrepov z določenimi prioritetami, ki nudijo vodstvu

podjetja ali ustanove napotke za organizacijske spremembe in kvalitetne investicijske

odločitve. Pregled vsebuje natančne izračune energijskih potreb in natančno analizo izbranih

ukrepov za učinkovito rabo energije:

Analiza energetskega stanja in upravljanja z energijo; določitev energijskega števila

ogrevanja, toplotnih izgub objekta, analiza priprave tople sanitarne vode, analiza rabe

energije obstoječega stanja za obdobje zadnjih treh let,

Izdelava izkaza toplotnih karakteristik objekta za ogrevanje in prezračevanje vključno z

izdelavo elaborata gradbene fizike.

Obravnavanje možnih ukrepov učinkovite rabe energije; določitev investicijskih in

organizacijskih ukrepov učinkovite rabe energije,

Analiza izbranih ukrepov učinkovite rabe energije; izračun prihrankov in stroškov

investicije, stroškov za energijo (toplotno in električno), določitev prioritete ukrepov.

Izvedba termovizijske analize; uporablja se za ocenitev gradbeno – fizikalnih lastnosti

energetskega stanja zgradb ter pomanjkljivosti ovoja zgradbe objekta, saj je le ta

nepogrešljiva metoda pri izvajanju energetskih pregledov objektov. Z njeno pomočjo se

natančno opredelijo vsa kritična mesta v zgradbi oz. razvidna so mesta z največjimi

toplotnimi izgubami in napakami pri gradnji.

Glede na izračunana energijska števila in ugotovljenega stanja objektov bi v nadaljevanju

potrebno izvesti razširjene energetske preglede v naslednjih objektih:

Srednja šola Josipa Jurčiča,

Podružnična šola Višnja Gora.


Stran 122

Na podlagi razširjenih energetskih pregledov je možno določiti realne potenciale za

zmanjšanje rabe energije in stroškov za energijo v posamezni zgradbi ter kateri ukrepi

prinašajo največje energijske prihranke glede na vložene finančna sredstva.

Pridobitev energetske izkaznice

Na koncu izvedenih vseh predhodnih aktivnosti v sklopu projekta Razširjen energetski

pregled zgradb se predstavijo ugotovitve in posamezna zgradba pridobi energetsko izkaznico.

Energetska izkaznica stavbe je javna listina s podatki o energetski učinkovitosti stavbe s

priporočili za povečanje energetske učinkovitosti. Energetske izkaznice stavb izdelujejo

neodvisni strokovnjaki iz 68. člena Energetskega zakona (Ur. l. RS, št. 27/2007-UPB2,

70/2008) na zahtevo stranke. Pri izdelavi energetskih izkaznic stavb morajo neodvisni

strokovnjaki upoštevati metodologijo, določeno s predpisom iz zadnjega odstavka tega člena.

Pravilnika o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb(Ur. l. RS, št. 77/2009)

določa podrobnejšo vsebino in obliko energetskih izkaznic, metodologijo za izdelavo

energetske izkaznice ter vsebino podatkov, način vodenja registra energetskih izkaznic ter

način prijave izdane izkaznice za vpis v register.

Omenjeni akt določa tudi vrste stavb, za katere je energetska izkaznica obvezno izobešena na

vidnem mestu. Za novozgrajene stavbe bomo uporabljali računsko energetsko izkaznico, za

obstoječe zgradbe bomo uporabljali merjeno energetsko izkaznico. 24. člen izrecno določa, da

mora biti energetska izkaznica nameščena na vidnem mestu v stavbah s celotno uporabno

tlorisno površino nad 1.000 m2, ki so v lasti države ali lokalnih skupnosti in jih uporabljajo

državni organi ali organi lokalnih skupnosti oz. organizacije in so v skladu z Uredbo o uvedbi

in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Ur. l.

RS 33/03 in 78/05) in spadajo v podrazrede z naslednjimi oznakami:

12201 stavbe javne uprave;

12630 stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo;

12640 stavbe za zdravstvo;

12610 stavbe za kulturo in razvedrilo;

12203 druge upravne in pisarniške stavbe.

KAZALNIKI UKREPA

Izdelani akcijski načrti ukrepov za javne stavbe, ki niso znotraj ciljnega razreda glede

na energetsko število,

Pridobljene energetske izkaznice za vse javne objekte.

VREDNOST STORITEV

Razširjen energetski pregled znaša od 2.000-5.000 EUR po objektu, odvisno od velikosti in

zahtevnosti energetskega pregleda. V ceni je vključena izdelava energetske izkaznice.


Stran 123

ROK IZVEDBE

Leto 2011

Aktivnost 4: Energetsko varčna gradnja- Idejni projekt izvedbe mikro sistema na lesno

biomaso v občini v večjih kotlovnicah in strnjenih naseljih


usklajevanje

Povečati delež OVE na 10%

do leta 2015 glede na leto

2010

Občina Ivančna

Gorica


Povečana raba lesne biomase v sodobnih energetskih sistemih je za Slovenijo pomembna z

vidikov zanesljivosti in konkurenčnosti energetske oskrbe ter varstva okolja. Les je domač,

obnovljiv in okolju prijazen vir energije. Sistem mikro DOLB bi zamenjal obstoječ sistem

daljinskega ogrevanja na fosilna goriva, kot tudi zmanjšal število individualnih kurišč. Sistem

daljinskega ogrevanja na lesno biomaso je sestavljen iz kotlarne, omrežja za distribucijo

toplote ter toplotnih postaj.

V ta namen bi kot prvo aktivnost znotraj tega projekta izdelali Dokument identifikacije

investicijskega projekta (v nadaljevanju DIIP) za ogrevanje prostorov na sistem mikro

daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za mikro lokacijo v občini Ivančna Gorica. Vsebina

DIIP naj bo skladna z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske

dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. RS, št. 60/2006). V DIIP se analizira strošek

ogrevanja pred in po izvedbi zamenjave načina ogrevanja kot tudi možnost izvedbe jano

zasebnega partnerstva.

V kolikor bi vrednost investicije presegala 500.000 EUR bo potrebno na podlagi Uredbe o

pripravi in obravnavi investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. RS št.

60/06) potrebno še dodatno pripraviti investicijski program (INVP).

KAZALNIK

Število vzpostavljenih mikro sistemov na lesno biomaso.

FINANČNI NAČRT

Postavitev promocijskega demo sistema pri čemer bi bil občinski delež 10% vrednosti celotne

investicije.

ROK IZVEDBE

2 leti po sprejetju akcijskega načrta.


Stran 124

PREDLOG PROJEKTOV

Predlog projekta 1: Kotlovnica na lesno biomaso v Srednji šoli Josipa Jurčiča

Na srednji šoli Josipa Jurčiča sta za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode nameščena 2

kotla na ELKO po 890 kW. Poraba zadnje dve leti je znašala 88.000 in 90.000 litrov ELKA.

Ocenjujemo, da sta kotla predimenzionirana in bi zadostovala moč kotla moči 500 kW.

Kotlovnica z rednim vzdrževanjem kotlov lahko zadovoljivo omogoča ogrevanje objekta.

Poleg možnosti prehoda na zemeljski plin s kogeneracijo, predlagamo podrobnejšo analizo

možnosti prehoda na lesno biomaso.

Predlagamo postavitev kotla moči 500 kW, ki bi pokrival celotne potrebe po ogrevanju ter

vključitev toplotno črpalko zrak/voda za pripravo tople sanitarne vode v neogrevalni sezoni.

V nadaljevanju so opredeljena tehnična izhodišča in pričakovani ekonomski učinki.

Tabela 27: Tehnični kazalci izrabe lesne biomase v SŠ Josipa Jurčiča

Tehnični kazalci Enota

Vrsta goriva lesni sekanci

Nazivna moč kotla 500 kW

Izkoristek kotla pri proizvodnji toplote 90,0%

Proizvodnja toplote biomasa 830 MWh/leto

ELKO 0 MWh/leto

Skupaj proizvodnja koristne toplote 830 MWh/leto

Primarna poraba energije iz biomase 922 MWh/leto

Število polnih obratovalnih ur 1.660 h/leto

Potrebna količina biomase nasuti m3 1.093

kg 294.232

Cena biomase na enoto (€/kg) 0,066

(€/nm3) 18

Letni stroški goriva brez DDV € 19.389,9

Stroški goriva na MWh €/MWh 21,0

Stroški goriva na GJ €/GJ 5,8

Ocenjena investicija v rekonstrukcijo celotne kotlovnice, umestitvijo novega kotla na lesne

sekance in izgradnjo skladišča s hidravličnim pomikom znaša okoli 250.000 EUR brez DDV.

Upoštevajoč stroške energenta, električne energije in upravljanja kotlovnice (delo hišnika) v

skupini višini 25.000 EUR brez DDV in pridobitev nepovratnih sredstev v višini 50%

upravičenih stroškov znašajo stroški ogrevanja na letnem nivoju okoli 70 EUR/MWh.


Stran 125

Predlog projekta 2: Kotlovnica na lesno biomaso v OŠ Ferda Vesela (enak projekt v

Podružnični šoli Višnja Gora)

OŠ Ferda Vesela ima kotlovnico na ELKO v kletnih prostorih, kjer je kotlovnica relativno

velika za postavitev zalogovnika za biomaso in postavitvijo kotla na biomaso. Letna poraba

ELKA znaša v povprečju okoli 38.500 l ELKA. Objekt je relativno energetsko varčen in s

tega vidika primeren za izrabo lesne biomase. Skladno z letno porabo ELKA je ocenjena

velikost kotla 200 kW s hranilniki toplote. Skladišče lesne biomase se uredi v sosednjem

prostoru kotlovnice, v kotlovnici pa se postavi kotel moči 200 kW s hranilniki toplote ter

priključi na obstoječi sistem ogrevanja. Ocenjena investicija v kotlovsko opremo in

zalogovnik znaša okoli 100.000 EUR brez DDV.

Tabela 28: Tehnični kazalci izrabe lesne biomase v OŠ Ferda Vesla

Tehnični kazalci Enota

Vrsta goriva lesni sekanci

Nazivna moč kotla 200 kW

Izkoristek kotla pri proizvodnji toplote 90,0%

Proizvodnja toplote biomasa 357 MWh/leto

ELKO 0 MWh/leto


Primarna poraba energije iz biomase 396 MWh/leto

Število polnih obratovalnih ur 1.783 h/leto

Potrebna količina biomase nasuti m3 470

kg 126.408

Cena biomase na enoto (€/kg) 0,066

(€/nm3) 18

Letni stroški goriva brez DDV € 8.330,3

Trenutni stroški ogrevanja ob 38.500 l ELKA in ceni 0,633 EUR/ liter brez DDV znašajo

24.382 EUR brez DDV oz. z DDV okoli 29.260 EUR. Ocenjeni stroški za nakup lesnik

sekancev pa so ocenjeni na nivo 8.300 EUR brez DDV. Upoštevajoč stroškov dela in

servisiranja v višini 10.000 brez DDV na letnem nivoju, tako za obstoječo kot za biomasno

kotlovnico, znaša strošek ogrevanja v primeru lesne biomase z amortizacijo in pridobljeno

subvencijo na nivoju okoli 65 EUR/MWh brez DDV. Za primerjavo znaša strošek ogrevanja

iz obstoječe kotlovnice okoli 95 EUR/MWh brez DDV, kjer predstavlja strošek ELKA okoli

70 EUR/MWh in ostali stroški brez amortizacije 25 EUR/MWh. V nadaljevanju je prikazana

struktura stroškov ogrevanja za biomaso in ELKO.


Stran 126

Slika 74: Primerjava stroškov ogrevanja v OŠ Ferda Vesela med ELKO in biomaso

V naslednji fazi predlagamo izdelavo Študije alternativnih virov in DIIPa za izvedbo projekta,

kjer bi bila analizirana tudi možnosti izvedbe projekta preko JZP-ja.

Predlog projekta 3: Kotel na pelete v manjših javnih objektih, npr. Podružnična šola

Zagradec

Izraba majhnih oz. gospodinjskih kotlov za ogrevanje na pelete je aktualno v vseh javnih

objektih, ki imajo porabo do 10.000 l ELKA. V občini Ivančna Gorica so primerni objektih za

postavitev kotla na pelete: Podružnična šola Zagradec, Muljava, Ambrus. Omenjeni objekti so

sicer energetsko zelo potratni in so potrebni energetske sanacije. Z vključitvijo kotlov na

pelete bi lahko bistveno znižali stroške za ogrevanje. V nadaljevanju je prikazan primer za

Podružnično šolo Zagradec.

Letna poraba ELKA znaša v povprečju okoli 9.000 l ELKA in na podlagi ocenjene porabe

ELKA ocenjujemo potrebno velikost kotla na pelete 45 kW, kjer bi bilo v obstoječi kotlovnici

urediti tudi zalogovnik za pelete, kjer bi se lahko uredilo fleksibilno ali sesalno doziranje

peletov v kotel.

Ocenjena investicija v postavitev kotla na pelete moči 45 kW in ureditev zalogovnika ter vsa

pripadajoča oprema je ocenjena na nivo okoli 20.000 EUR. Letna potreba po peletih znaša

okoli 9.100 kg na leto. Trenutna cena peletov se giblje okoli 180 do 200 EUR/tono brez

DDV, kar predstavlja letni strošek pelet okoli 1.600 EUR brez DDV. Letni strošek ob ceni

0,633 EUR/l brez DDV pri porabi 9.000 litrov znaša letni strošek za gorivo 5.700 EUR.

V nadaljevanju predlagamo izdelavo Študije alternativnih virov vseh objektov, kjer bi bili

analizirani posamezni viri ogrevanja (biomasa, TČ in SPTE) ter pripravi izhodišča za

odločitev o investicij v lastni režiji ali v obliki JZP-ja.


Stran 127

Predlog projekta 4: Skupna kotlovnica na lesno biomaso za blokovska naselja v centru

Ivančne Gorice

Na ulici 6. junija so trije bloki, stari 8 let, ki imajo vsak svojo kotlovnico na ELKO.

Posamezen blok porabi v ogrevalni sezoni v povprečju okoli 8.000 l ELKA. V neposredni

bližini je 8 starejših blokov na Ljubljanski ulici, kjer je ocenjena letna poraba goriva od 7.500

do 9.500 litrov ELKA. Skupaj je torej 11 blokovskih enot, ki skupaj porabijo okoli 90.000 l

ELKA. V nadaljevanju je prikazana potencialna lokacija kotlovnice na lesno biomaso in

izgradnja toplovodnega omrežja, kjer bi se morala priključiti tudi sosednja objekta (banka in

poslovni objekt). Ocenjena skupna poraba energije je 1.100 MWh energije za ogrevanje in

pripravo tople sanitarne vode.

Slika 75: Lokacija skupne kotlovnice in izgradnja toplovoda

Na sliki je označena lokacija kotlovnice (številka 1) in bloki (do 2 do 12). Objekt označen s

številko 13 je trgovinski objekt in 14 banka. Ocenjena velikost kotlovnice je kombinacija

kotla na biomaso moči 500 kW in 100 kW. Slednji bi bil za pokrivanje pretežno potrebe po

topli sanitarni vodi. Dodatno h kotlom na sekance bi se dogradil še ustrezno velik hranilnik

toplote, ki bi omogočal dovolj energije za ogrevanje in sanitarno vodo v konicah sezone in

dneva.

Ocenjena vrednost opreme in gradbenega dela s toplovodnih omrežjem je ocenjen na nivo

600.000 do 650.000 EUR s toplovodom dolžina okoli 500 m. Ker gre za zasebne bloke bi

morala občina spodbuditi zasebne investitorje za izgradnjo tovrstnih projektov, kar bi

omogočila s podelitvijo koncesije za izgradnjo daljinskega omrežja.


Stran 128

Predlog projekta 5: Skupna kotlovnica za industrijsko cono I6/c Stransko polje, Ivančna

Gorica

Občina je sprejela odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu obrtne cone I6/c

Stranko Polje Ivančna Gorica, ki je bilo objavljeno v Uradnem listu dne 30.6.2008 (Url št.

65/2008). Znotraj OPPN predmetne obrtne cone so območja namenskih rab območja

proizvodnih (obrtnih), servisnih, trgovskih in poslovnih objektov. Na območju cone je

predvidena izgradnja obrtnih, trgovskih in drugih poslovnih prostorov in pripadajočih

servisnih objektov ter površin za manipulacijo. Določene so višine objektov, in sicer največ

do 12 m višine oz. na parcelah št. 4 in 5 največ do višine 15 m.

Za dobavo električne energije je predvidena izgradnja dveh TP 1x 1000kVA 20/0,4kVA ter

izgradnjo šest cevne kabelske kanalizacije v dolžini ca. 300 m. Ogrevanje je predvideno na

tekoča goriva ali plin, za kar se predvidijo cisterne na posameznih lokacijah. Dovoljena je tudi

izraba alternativnih virov energije: biomasa, toplotne črpalke, sončna energije…

Obrtna cona je zahodno od obstoječe obrtne cone, kjer je predvidena gradnja poslovno-

gostinskega objekta neposredno ob novi obrtni coni (glej sliko št. 10). V nadaljevanju je

prikazana prostorska umestitev posameznih parcel (št. 1 do 9).

Slika 76: Obrtna cona I6/c

Za ogrevanje so predvidena individualne rešitve, npr. na ELKO, UNP in alternativne vire.

Dodatna alternativna je izgradnja skupne kotlovnice in ogrevanje npr. na biomaso. V

nadaljevanju so analizirane posamezne možnosti in predlogi ogrevanja obrtne cone. Za

določitev končne oblike variante ogrevanja je potrebno narediti podrobno študijo alternativnih

virov energije, ki upravičujejo izbiro posamezne rešitve. Energetski zakon določa: «Pri

graditvi novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1.000 m2, in pri

rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1.000 m2 in se zamenjuje


Stran 129

sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo

z energijo, pri kateri se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost

alternativnih sistemov za oskrbo z energijo«. Izhodišče izdelave študije pa je Pravilnik o

metodologiji izdelave in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z

energijo.

Analiza variant mora biti izdelana tudi v skladu z določili Pravilnika o učinkoviti rabi energije

v stavbah. Energijska učinkovitost stavbe je dosežena, če je poleg zahtev iz 7. člena tega

pravilnika najmanj 25 odstotkov celotne končne energije za delovanje sistemov v stavbi

zagotovljeno z uporabo obnovljivih virov energije v stavbi. Energijska učinkovitost stavbe je

dosežena tudi, če je delež končne energije za ogrevanje in hlajenje stavbe ter pripravo tople

vode pridobljen na enega od naslednjih načinov:

najmanj 25 odstotkov iz sončnega obsevanja,

najmanj 30 odstotkov iz plinaste biomase,

najmanj 50 odstotkov iz trdne biomase,

najmanj 70 odstotkov iz geotermalne energije,

najmanj 50 odstotkov iz toplote okolja,

najmanj 50 odstotkov iz naprav SPTE z visokim izkoristkom v skladu s predpisom, ki

ureja podpore električni energiji, proizvedeni v soproizvodnji toplote in električne

energije z visokim izkoristkom,

je stavba najmanj 50 odstotkov oskrbovana iz sistema energijsko učinkovitega daljinskega

ogrevanja oziroma hlajenja.

Izhodišča

Predvidna izgradnja industrijske cone Ivančna Gorica je razdeljena na 9 lokacij. Iz vidika

možnosti izgradnje centralne kotlovnice na različne energente smo v oceni upoštevali

izgradnjo od 10.000 do 15.000 m2 površin (pisarniški, proizvodnji ter skladiščni del).

Upoštevajoč podatke o primerljivih objektih je ocenjena poraba ELKA na letnem nivoju od

15.000 do 20.000 l ELKA, kar je konzervativna ocena. Za izračun potrebne energije bomo v

nadaljevanju upoštevali spodnjo oceno, to je 15.000 l ELKA, kar pomeni da znaša ocenjena

poraba za ogrevanje preračunano v ekvivalent ELKA okoli 135.000 l oz. 1.380 MWh energije

za ogrevanje. Tukaj ni upoštevana procesna toplota in raba skozi celo leto, saj ni podatka o

podjetjih in njihovih porabah. Dodatno predlagamo priklop poslovno-gostinskega objekta

Rekon. Nov poslovni objekt ima v projektu predvidena dva plinska kotla na UNP moči 100

kW, torej skupaj 200 kW in bojler za sanitarno vodo 1.000 litrov. Skladno s projektnimi

ocenami ocenjujemo letno porabo ekvivalenta ELKA okoli 25.000 l.

Skupna ocenjena poraba za ogrevanje je ocenjena na nivo 1.400 MWh in ocenjeno konično

moč 0,8 MW.


Stran 130

Daljinsko ogrevanje na lesno biomaso (DOLB)

V primeru postavitev daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (DOLB) predlagamo postavitev

kotlovnice na lokacijo parcele št. 9 in izgradnja glavnega toplovoda v dolžini 300 m vse do

poslovnega objekta št. 10. V nadaljevanju je prikazana lokacija kotlovnice in izgradnja

toplovodnega omrežja.

Slika 77: DOLB Obrtna cona I6/c

Ocenjena investicija v postavitev kotlovnice z zalogovnikom za sekance, vgradnjo kotlov na

lesne sekance moči 500 in 100 kW s hranilnikom toplote in ustrezno povezavo znaša okoli

320.000 EUR. Izgradnja toplovodnega omrežja je ocenjena na nivo 84.000 EUR brez DDV

(400 trasnih metrov toplovoda po 210 EUR/trasni meter). Predvidena je tudi postavitev do

200 kW toplotne podpostaje v posameznih objektih, katere posamezni strošek je z montažo

ocenjen na nivo 10.000 EUR. Skupna investicije je ocenjena na nivo 500.000 EUR brez DDV

za dobavo energije za ogrevanje, brez tople sanitarne vode, ki se pridobiva individualno ali s

toplotnimi črpalkami oz. bojlerji.

V primeru prodaje toplote po ceni vezani na ELKO z določenim popustom (npr. 10%)

predlagamo naslednji tarifni pravilnik.

Po merilniku

toplote MWh

57,00 EUR/MWh (10% nižja cena

kot v primeru ELKA)

Po priključni moči na leto do 200 kW 15,00 EUR/kW

Števnina 120 EUR/leto

Strošek ogrevanja iz DOLB bi tako za končne uporabnike znašal 75 EUR/MWh. V primeru

postavitve individualnih kotlovnic za večje porabnike na UNP ali ELKO, bi znašala cena

ogrevanja (amortizacija investicija in strošek energenta) 94 EUR/MWh za UNP in


Stran 131

80 EUR/MWh za ogrevanje na ELKO. Ogrevanje na DOLB je tako ugodnejše in izpolnjuje

zahteve iz PURESa.

V ekonomski kalkulaciji smo upoštevali možnost pridobitve 50 % nepovratnih sredstev,

rednih stroškov upravljanja in vzdrževanja in prihodkov iz naslova prodaje toplote.

Izračunana enostavna vračilna doba znaša 9 let, IRR znaša 9,15%.

V naslednji fazi predlagamo izdelavo Študije alternativnih virov za določitev različnih rešitev

izrabe alternativnih virov.

Individualno ogrevanje na UNP in vključitev enote SPTE

V kolikor bodo posamezni objekti imeli individualno ogrevanje, potem predlagamo

postavitev ogrevalnega sistema na UNP zaradi okoljskih vidikov in dodatno enoto SPTE za

doseganje dodatnih energetskih prihrankov, in sicer v višini 50% pokrivanja toplotnih potreb

za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode.

V našem primeru, znaša poraba posameznega objekta okoli 140 MWh je potreben klasičen

kotel moči 100 kW. V tem primeru predlagamo vključitev ene ali dveh enot SPTE moči

5,5 kWe in 12,5 kWt. Skupni izkoristek naprave je 88%, 27% znaša izkoristek za električno

energijo in 61% za toploto. V primeru delovanja 4.000 ur bi ena enota SPTE predlagana moči

proizvedla 50 MWh toplote in 22 MWh električne energije. V primeru porabe električne

energije za lastne potrebe znaša ocenjeni letni prihranek okoli 3.500 EUR brez DDV, kar

pomeni, da se investicija 22.000 EUR brez DDV povrne v šestih letih.

Z vključitvijo enote SPTE se obstoječi stroški ogrevanja zaradi dodatnega prihranka ustrezno

znižajo.

Aktivnost 5: Energetsko varčna gradnja- Idejni projekt umestitve toplotne črpalke

zrak/voda v javnih objektih


usklajevanje


do leta 2015 glede na leto

2010

Občina Ivančna

Gorica


Primer vgradnje toplotne črpalke na manjšem objektu je prikazan v naslednjem predlogu

projekta.


Stran 132

Predlog projekta 5: Vgradnja toplotne črpalke zrak/voda na objektu Podružnična šola

Zagradec

Omenjeni objekt porabi letno za potrebe ogrevanja 8.500 litrov ELKA. Kotel je zastarel,

potrebna toplotna moč kotla znaša 40 kW, toplotne izgube ocenjujemo na min. 10%. Tako se

letno proizvede ca 70 MWh toplotne energije za kar kotel obratuje 1.750 ur.

Vgradnja toplotne črpalke zrak/voda pomeni investicijsko najmanjši strošek. Strošek npr.

črpalke proizvajalca Termotehnika TČK ZVR 19ST*(65°C) moči 5,9 kWe in 20 kWt znaša

skupaj z hranilnikom toplote, razdelilno postajo in priklopom ca 14.000 EUR z DDV. Črpalka

bi letno delovala 2.520 obratovalnih ur in bi proizvedla 50 MWh toplote, kar znaša 70%.

Predpostavili smo, da v zimskem času, ko znaša temperatura pod 0◦C toplotna črpalka ne bo

delovala. Preostalih 20 MWh bi se proizvedlo z obstoječim kotlom. Sedaj znašajo stroški

ogrevanja ca 6.300 EUR ob predpostavljeni ceni ELKA 0,743 EUR/l z DDV. Strošek

delovanja toplotne črpalke je naslednji:

strošek obstoječega kotla za pripravo 20 MWh znaša 1.620 EUR,

strošek delovanja toplotne črpalke za porabljenih 14.870 kWh ob predpostavljeni ceni

električne energije 0,10 EUR/kWh z DDV znaša 1.487 EUR.

Strošek skupaj znaša 3.100 EUR, kar pomeni okoli 50% znižanje stroškov ogrevanja oz.

3.200 EUR/leto. Vračilna doba investicije brez upoštevanja vira financiranja blizu 5 let.

Aktivnost 6: Energetsko varčna gradnja- Idejni projekt postavitve sončnih elektrarn v

občini



do leta 2015 glede na leto 2010

Občina Ivančna Gorica Energetski upravljavec

Sončne elektrarne omogočajo proizvodnjo zelene električne energije, to je brez emisij in

nadomeščajo proizvodnjo električne energije iz fosilnih goriv. Pri načrtovanju sončnih

elektrarn je potrebno upoštevati naslednja pravila:

usmerjenost in naklon modulov je proti jugu in z naklonom okoli 30°, odvisno od lokacije,

povezave med moduli, razsmerniki in odjemnim mestom morajo biti zaradi izgub čim

krajše,

povezava na javno električno omrežje mora biti čim bližje lokaciji sončne elektrarne,

moduli ne smejo biti senčeni, saj tudi delno senčenje bistveno vpliva na celotno

proizvodnjo energije.


Stran 133

Država z Uredbo o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije

(URL 37/2009), določa odkupne cene oz. obratovalne podpore tudi sončnim elektrarnam.

Investitorji imajo dve možnosti vezave na elektro omrežje, in sicer po modelu zagotovljenega

odkupa (vso električno energije se odda v omrežje po zagotovljeni ceni) ali obratovalne

podpore (finančna pomoč za tekoče poslovanje, ki se dodeli neto proizvedeni električni

energiji, jo proizvajalci prodajo sami na trgu ali jo porabijo kot lastni odjem). Na podlagi

Uredbe se zagotavlja višina odkupne cene za dobo 15 let od pridobitve odločbe o podpori,

kjer se višina zagotovljenega odkupne cene določi na podlagi referenčnih stroškov v letu

2009, ki znašajo za sončne elektrarne na strehi do 50 kWp 415,46 EUR/MWh ter do 1 MWp

380,02 EUR/MWh.

Če je proizvodna naprava sestavni del ovoja zgradbe oziroma elementov zgradbe, kot to

določa drugi odstavek 14. člena te uredbe, se referenčni stroški zvišajo za 15 %. V kolikor gre

za samostojni objekt (sončna elektrarna na zemlji) pa znašajo referenčni stroški iz leta 2009

do 50 kWp 390,42 EUR/MWh in do 1MW 359,71 EUR/MWh.

Odkupne cene se določijo na podlagi referenčnih stroškov sončnih elektrarn za leto 2009 in se

ustrezno znižajo:

v letu 2010 za 7 %,

v letu 2011 za 14%,

v letu 2012 za 21 % in

v letu 2013 za 28 %.

V občini Ivančna Gorica je na razpolago dovolj površin na javnih in zasebnih objektih za

postavitev sončnih elektrarn. Pri zasebnih podjetij pridejo v poštev vsa večja podjetja z

razpoložljivimi strehami, kjer smo že opredelili možnost postavitve v podjetjih Elvez (150

kWp), Altel (50 kWp), Akrapovič (180 kWp)…

Potencialne lokacije na javnih objektih s predlaganimi velikostmi sončnih elektrarn so:

Osnovna šola Stična, skupno 180 kWp na treh vejah OŠ in telovadnici;

Podružnična šola Višnja Gora, 50 kWp na strehi telovadnice in nad knjižnico;

OŠ Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični, 50 kWp.

Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, 50 kWp na telovadnici in strehi šole.

Center za zdravljenje bolezni otrok, 30 kWp.

Zdravstveni dom Ivančna Gorica, 50 kWp.

Skupna ocena večjih sončnih elektrarn na javnih objektih je ocenjena na nivo 410 kWp, od

tega znaša potencial večjih sončnih elektrarn na objektih v osnovnih šolah skupaj 280 kWp.

Ker je večina projektov definirana na velikost 50 kWp je v nadaljevanju podrobneje opisana

tehnična in ekonomska upravičenost sončne elektrarne. Upoštevane so predpostavke, da so


Stran 134

moduli obrnjeni proti jugu, naklon 30°. Upoštevano je povprečno obsevanje za območje

Ivančne Gorice.

Tabela 29: Tehnično - ekonomska izhodišča primera sončne elektrarne moči 50 kWp

Naklon in orientacija modulov J, 30°

Število solarnih modulov kom 216

Skupna površina (m2) 362,2

Moč elektrarne (kWp) 49,68

Sončno obsevanje (kWh/m2) 1.210

Proizvodnja električne energije (kWh) 52.541

Specifična letna proizvodnja e.e. (kWh/kWp) 1.058

Prihranek emisij CO2 (kg/a) 44.660

Cena električne energije za 2011 (EUR/kWh) 0,357

Specifična investicija (EUR/kWp) 2.700

Amortizacija na 15 let (EUR/leto) 9.000

Letni stroški vzdrževanja in

obratovanja (brez stroškov

financiranja) (EUR/leto) 2.000

Diskontna stopnja (%) 7

Interna stopnja donosa (%) 9

Enostavna vračilna doba (let) 8,5

Razpoložljive strehe so ugodne za postavitev in večjo izrabo sončnih elektrarn v občini. V

kolikor občina ni zainteresirana za postavitev elektrarn, lahko tovrstne investicije izvede

preko določil javno zasebnega partnerstva. Vse navedene vrednosti so brez DDV.

Aktivnost 6: Energetsko varčna gradnja- Idejni projekt vključitve soproizvodnje toplote

in električne energije v večjih kotlovnicah


usklajevanje


do leta 2015 glede na leto 2010

Občina Ivančna

Gorica


Soproizvodnja toplote in električne energije oz. SPTE pomeni sočasno proizvodnjo toplote in

električne energije. Dimenzioniranje enote SPTE izhaja iz izhodišča pokrivanja od 30 do 50

% toplotnih potreb, kar pomeni, da je poraba toplote glavno vodilo pri določitvi velikosti

enote SPTE in se lahko vključi v že obstoječo kotlovnico kot nadgradnja obstoječe tehnike

ogrevanja. Objekti s premajhno porabo energije niso primerni za postavitev enote SPTE, saj

so pričakovani finančni učinki ustrezno manjši.


Stran 135

SPTE na UNP ali ELKO omogoča dodatne energetske in finančne prihranke, saj se s pomočjo

dodatno proizvedene električne energije ustvarijo prihranki pri prodaji električne energije v

obliki zagotovljenega zakupa ali pri manjši porabi električne energije iz omrežja in dodatno

prihodek iz naslova obratovalne podpore. V večini primerov soproizvodnih postrojenj znaša

energetski prihranek med 20 % in 30 %. Za večino proizvodnih procesov je potrebna tudi

zanesljiva oskrba z električno energijo. Soproizvodnja zagotavlja zanesljivost, poleg tega

omogoča še druge prihranke, ki jih je težje ekonomsko ovrednotiti. V ta namen bi kot prvo

aktivnost izdelali Študijo alternativnih virov ali Dokument identifikacije investicijskega

projekta (v nadaljevanju DIIP) za vgradnjo SPTE za pokrivanje potreb po ogrevanju

prostorov za izbrano lokacijo v občini Ivančna Gorica. Vsebina omenjenih študij naj bo

skladna z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije

na področju javnih financ (Ur. l. RS, št. 60/2006). V DIIP se analizira strošek ogrevanja pred

in po izvedbi zamenjave načina ogrevanja kot tudi možnost izvedbe javno zasebnega

partnerstva.

Javni objekti primerni za vključitev enote SPTE v obstoječi sistem ogrevanja so predvsem:

Osnovna šola Stična, predlagana velikost 30 kW električne in 60 kW toplotne moči;

Vrtec Marjetica, predlagana enota SPTE velikosti 5,5 kW električne in 12,5 toplotne moči

(SPTE DACHS);

Podružnična šola Višnja Gora, 2 x DACHS;

OŠ Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični, 2 x DACHS.

V nadaljevanju je prikazana ekonomika postavitve enote SPTE k obstoječemu sistemu

ogrevanja za eno enoto DACHS, to je 5,5 kW električne in 12,5 kW toplotne moči

proizvajalca Senertec, npr. v Vrtcu Marjetica. V nadaljevanju so podana tehnična in

ekonomska izhodišča delovanja ene enote ob predpostavki delovanja 4.000 ur.


Stran 136

Tabela 30: Tehnično izhodišča postavitve SPTE

Vrsta goriva za SPTE UNP

Nazivna moč SPTE 20,5 kW

Nazivna moč SPTE (toplotna) 12,5 kW

Električna moč SPTE 5,5 kW

Proizvodnja toplote v obstoječem kotlu na UNP 61 MWh/leto

Proizvodnja toplote v SPTE 50 MWh/leto


Delež SPTE 44,9%

Število polnih obratovalnih ur SPTE 4.000 h/leto

Izkoristek SPTE pri proizvodnji toplote 27,0%

Izkoristek SPTE pri proizvodnji električne energije 61,0%

Izgube SPTE 12,0%

Neto prodaja električne energije 22 MWh/leto

Letna poraba goriva obstoječih kotlov UNP 9.133

Letna poraba goriva za SPTE UNP 10.992

Skupna letna poraba goriva litrov UNP 20.125

V nadaljevanju je prikazana ekonomika delovanja enote SPTE, kjer je predvidena lastna

poraba proizvedene električne energije in toplote, iz katerega naslova se ustvarijo prihranki in

prihodki iz naslova obratovalne podpore ter dodatno je ovrednotena toplota. Na drugi strani je

strošek goriva in letnega serviranja enote.

Tabela 31: Ekonomski kazalci postavitve SPTE

Število ur obratovanja 4.000

Prihodki, prihranki

Prihranek pri el. energiji 5,5 kWe 0,10 EUR/kWh 2.200

Zagotovljeni odkup 5,5 kWe 0,19199 EUR/kWh 4.224

Ovrednotena toplota 12,5 kWe 0,097 EUR/kWh 4.841

Skupaj prihranki 11.264

STROŠKI

Strošek plina brez trošarine 21 kW 0,087 EUR/kWh 7.145

Strošek servisa 600

Skupaj stroški 7.745

RAZLIKA PRIHRANKI - STROŠKI 3.520

Vse vrednosti so brez DDV.

Letni prihranek znaša okoli 3.500 ur, kar pomeni ob investiciji 22.000 EUR brez DDV

vračilno dobo okoli 6 let. V tem primeru mora biti investitor registriran za opravljanje


Stran 137

dejavnosti proizvodnje in prodaje električne energije. Izvedba projekta vključitve enote SPTE

se lahko izpelje v skladu z določili javno zasebnega partnerstva.

KAZALNIK

Število vzpostavljenih sistemov soproizvodnje toplote in električne energije.

FINANČNI NAČRT

Lastna investicija v višini 22.000 EUR brez DDV ali izvedba preko določil JZP.

Aktivnost 7: Uvedba varčevalnih ukrepov v javnih stavbah




stavbah za 20%

Občina Ivančna

Gorica


Osveščanje in informiranje zaposlenih je eden izmed glavnih organizacijskih ukrepov za

izboljšanje energetskega stanja v vseh javnih zgradbah. Zmanjšanje rabe energije se najprej

začne pri vsakem posamezniku in šele nato z izvedbo ukrepov.

Pri izbiri predlogov za učinkovito rabo energije v javnih zgradbah je glavni poudarek na

smiselnosti izvedbe ukrepov. Mnogi ukrepi sicer lahko zmanjšajo rabo energije, vendar so

ekonomsko popolnoma neupravičeni in zato niso podani. Pri vrtcih in osnovnih šolah je zelo

pomembna visoka stopnja bivalnega ugodja in predvsem zanesljivost ogrevanja. V

nadaljevanju podajamo nekaj osnovnih in nekaj cenovno nezahtevnih ukrepov za boljšo URE

v javnih objektih.

1. Ogrevanje:

dobra toplotna izolacija objektov;

natančna regulacija temperature v prostorih;

primerna razporeditev grelnih teles;

kakovostna okna in vrata;

dodatna zatesnitev oken;

uvajanje obnovljivih virov energije;

zamenjava dotrajanih grelnih teles z učinkovitejšimi, sodobnejšimi;

vgradnja termostatskih ventilov;

vgradnja kotla primernih moči.


Stran 138

2. Prezračevanje:

kontrolirano prezračevanje prostorov: kadar je ogrevanje vključeno, naj bodo okna

zaprta, tudi stalno priprta okna so neustrezna rešitev; pravilno prezračevanje: za nekaj

minut na stežaj odpremo okna in hkrati zapremo ventile na ogrevalnih telesih, nato

okna zapremo in ponovno odpremo ventile na ogrevalnih telesih;

redno preverjati tesnjenje oken in vrat in po potrebi zamenjati ali vgraditi tesnila.

3. Električna energija:

v čim večji meri izkoriščati naravno svetlobo;

okna naj bodo redno očiščena, prav tako to velja tudi za svetila;

preveriti, ali je razpored in tip svetil primeren glede na namembnost prostorov;

uporaba varčnih žarnic;

ugašanje luči, ko ni nikogar v prostoru;

izklapljanje raznih aparatov, ko se ne uporabljajo;

pri nakupih se je potrebno odločati za sodobne naprave, ki v času mirovanja oziroma

pripravljenosti porabijo zelo malo električne energije;

pomožni električni grelniki naj bodo v uporabi le v izjemnih primerih.

4. voda:

kontrola, ali so po uporabi pipe zaprte;

zapiranje pipe takrat, ko vode neposredno ne potrebujemo;

redno izvajanje pregledov vodovodnega omrežja in pravočasna zamenjava izrabljenih

tesnil ali pokvarjenih ventilov;

vgradnja varčnih WC-kotličkov, ki imajo dve stopnji splakovanja;

vgradnja števcev v stanovanjskih blokih za posamezna stanovanja;

nakup sodobnih pralnih in pomivalnih strojev;

izraba deževnice;

KAZALNIK

Organizirano izobraževanje zaposlenih v občinskih stavbah.

FINANČNI NAČRT

500 EUR za 1 izobraževanje. Letno predvidena 2 izobraževanji.

ROK IZVEDBE

September 2011 do Maj 2011.


Stran 139

Aktivnost 8: Pravila o energetsko varčni gradnji


usklajevanje

Vzpostavitev sistema za

zagotovitev uvedbe sistemov

OVE in ukrepov URE ob

novogradnjah in rekonstrukciji

obstoječih objektov.

Občina Ivančna

Gorica


Občina v svojih občinskih aktih (Občinskega prostorskega načrta) opredeljuje podrobnejša

pravila izvedbe aktivnosti glede OVE in URE. V večji meri pa je energetsko učinkovita

gradnja in uporaba OVE po novem tako ali tako določena v vsebini Pravilnika o učinkoviti

rabi energije v stavbah.

V nadaljevanju pa podajamo zahteve, ki izhajajo iz Prenovljenega pravilnika o učinkoviti rabi

energije –PURES 2010, ki je stopil v veljavo 1.7.2010 skupaj z pripadajočo tehnično

smernico za graditev TSG-1-004:2010.

Z novim pravilnikom so postavljene minimalne zahteve za gradbeni del, ki približno

ohranjajo raven zahtevnosti PURESA iz leta 2008. Tako ostaja obvezno pokrivanje 25%

celotne končne energije v stavbi z obnovljivimi viri (PURES 2008 je predvideval pokritje

25% potrebne moči z OVE), pri tem so predvideni tudi novi, poenostavljeni načini

izpolnjevanja te zahteve, vezani na posamezne vire OVE. Za nove javne stavbe se ohranja

zahteva, da morajo biti 10% boljše od ostalih.

Pogosto se pojavlja vprašanje, ali bo tudi v stanovanjskih stavbah v bodoče potrebno

vgrajevati mehansko prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka. Zahteve za

potrebno toploto za ogrevanje so postavljene tako, da bi ta obveznost veljala v širšem obsegu

šele po letu 2015. Novi PURES uvaja termin »skoraj nič energijske stavbe« in njihovo

uvedbo do leta 2020 Skoraj nič energijske stavbe: Prenovljena direktiva uvaja termin skoraj

nič energijskih stavb, ki so opredeljene kot stavbe, ki tako malo energije porabi za ogrevanje

in hlajenje, da lahko potrebe po energiji v čim večji meri pokrijemo z obnovljivimi viri,

vključno z obnovljivo energijo proizvedeno na stavbi ali tik poleg nje.

Energijske lastnosti stavbe: Merilo za energijsko učinkovitost stavbe po novem predstavlja

izključno celotna raba energije (ne le za ogrevanje, ampak tudi za hlajenje in pripravo tople

vode, vgrajena razsvetljava naj se upošteva predvsem pri ne stanovanjskih stavbah), in sicer

na ravni primarne energije in s tem povezane emisije CO2.

Cilji za nove in javne stavbe: Poseben poudarek je na spodbujanju gradnje t.i. skoraj nič

energijskih hiš, še posebej v javnem sektorju:


Stran 140

do 2020 morajo biti vse nove stavbe skoraj nič energijske (postaviti tudi vmesni cilj do

2015);

do 2018 zagotoviti da bodo vse nove javne stavbe (v lasti ali v najemu) skoraj nič

energijske, predstavljati morajo zgled ostalim;

države članice morajo v ta namen pripraviti Akcijski načrt za skoraj nič energijske hiše in

periodično poročati EC o stanju na tem področju (po 2012 na 3 leta).

Energijska prenova starejših stavb: Še posebej je pomemben obseg energijske prenove

starejših stavb, zato prenovljena direktiva EPBD ohranja vse dosedanje zahteve, odpravi

nejasnosti in nedorečenosti ter mestoma zahteve celo zaostruje. Odpravljena je meja 1000 m2

(PURES 2008) za izpolnjevanje minimalnih zahtev pri večjih prenovah stavb (naša

zakonodaja že postopa tako pri vseh rekonstrukcijah). Zahteva po uskladitvi z minimalnimi

zahtevami velja za del, ki se prenavlja.

Študije izvedljivosti alternativnih energetskih sistemov: Odpravljen je tudi prag 1000 m2

(PURES 2008) za obvezne študije izvedljivosti za alternativne energetske sisteme, tako bo

študija potrebna pri vsaki novogradnji, ne glede na velikost stavbe.

Minimalne zahteve in vloga LCC analize: Pri postavitvi minimalnih zahtev za nove stavbe

in pri priporočenih ukrepih za prenovo starejših stavb je treba upoštevati stroškovno

učinkovitost ukrepa v celem življenjskem krogu (Life Cycle Costing - LCC) in poiskati

dolgoročno optimalne rešitve. Prenovljena direktiva predvideva benčmarking minimalnih

zahtev v EU-27 na podlagi enotne metodologije temelječe na LCC. Namen spremenjenega

določila je preprečiti morebitne izgubljene priložnosti za energijsko učinkovito gradnji ali

prenovo, seveda pa države lahko postavijo tudi strožje zahteve, ki so energijsko bolj

učinkovite, kot bi to sledilo iz upoštevanja stroškovno optimalnih zahtev:

Minimalne zahteve: Stroškovno optimalne minimalne zahteve naj se predpisujejo tako

za rabo energije v stavbi kot za elemente ovoja pri novogradnjah in prenovah.

Zahteve za sisteme: Predvidena je postavitev minimalnih zahtev za tehnične sisteme,

ki so vgrajeni v stavbi, predvsem za kotle, naprave za pripravo tople vode in klimatske

sisteme. Zahteve naj pokrivajo celotno rabo energije, pravilno vgradnjo, primerno

dimenzioniranje, prilagoditve ter regulacijo vgrajenih sistemov. Pregledi kotlov se

razširijo na pregled celotnega ogrevalnega sistema, pri čemer lahko države članice

določijo različne periode pregledov glede na moč kotla.

Spodbujati je treba vgradnjo pametnih merilnikov za električno energijo.

Pasivno hlajenje: Strategije pasivnega hlajenja in preprečevanje pregrevanja imajo prednost

pred aktivnim hlajenjem.


Stran 141

Energetska izkaznica in trženje stavb: Prenovljena direktiva utrjuje informativno

promocijsko vlogo energetske izkaznice stavbe v vseh oblikah prometa z nepremičninami,

tako bo na primer zahtevana navedba energijskih indikatorjev pri oglaševanju stavb. Izkaznica

naj po novem vsebuje predvsem podatek o primarni energiji, potrebni energiji za ogrevanje in

hlajenje in o emisijah CO2. Njena obvezna priloga je seznam priporočenih ukrepov, razen če

ni potencialov za izboljšave (v smislu zahtev obstoječe zakonodaje). Direktiva kot novost

predvideva evropsko prostovoljno shemo energetskih izkaznic za ne stanovanjske stavbe, s

priporočilom za njeno vključevanje v nacionalne certifikacijske sheme. Za uporabnike

izkaznic je pomembna zahteva po vzpostavitvi celovitega sistema kontrole kakovosti pri

izdajanju energetskih izkaznic.

Prostorsko načrtovanje in prenovljena EPBD: Pomembno novost predstavlja tudi zahteva

naj bosta lokalna in regionalna uprava vključeni v prenos EPBD, predvsem zaradi

usklajenosti zakonodaje o prostorskem načrtovanju in zakonodaje o energetski učinkovitosti

stavb, kar bi lahko olajšalo izkoriščanje obnovljivih virov.

Učinkovitost kotlovnic se povečuje s čim večjo izkoriščenostjo tehnološko ustreznih naprav,

ustrezno regulacijo in ustreznim vodenjem. Pri investicijskem vzdrževanju kotlovnic oziroma

rekonstrukcijah je zato potrebno spodbujati upravnike k tovrstnim projektom. Prav tako je

potrebno pospeševati izgradnjo skupnih kotlovnic in ne lokalnih kurišč (npr. nov stanovanjski

kompleks, območje centralnih dejavnosti, ali tudi kogeneracija na OVE (biomasa) za

dislocirane poslovne subjekte.

KAZALNIK

Sprejem Občinskega akta, ki opredeljuje zahteve glede OVE in URE

FINANČNI NAČRT

Vrednost projekta je 2500 €. Občina v celoti krije vrednost izdelave projekta.

ROK IZVEDBE

Pred sprejemom OPPN Občine Ivančna Gorica.


Stran 142

Aktivnost 8: Energetska sanacija javnih objektov


Vzpostavitev sistema za

zagotovitev uvedbe sistemov

OVE in ukrepov URE ob

novogradnjah in rekonstrukciji

obstoječih objektov.

Občina Ivančna

Gorica


Na podlagi izvedbe preliminarnih energetskih pregledov in ugotovljenih energetskih števil v

nadaljevanju podajamo okvirne predlagane ukrepe energetske sanacije za posamezno javno

stavbo kot povzetek ukrepov in aktivnosti iz prejšnjega poglavja. Te ukrepe se bo uvajalo v

skladu s finančnimi zmožnostmi občine oz. javno zasebnim partnerstvom. Načrt ukrepov bo

obsegal sanacijo ki so večji finančni zalogaj kot manjše ukrepe za dvig obstoječega stanja v

objektih, ki niso v ciljnem energetskem razredu.

Na splošno varčevalni potencial obstaja v vseh javnih objektih. Predlagamo, da se v občini

Ivančna Gorica izvedejo naslednje aktivnosti v smeri izboljšanja energetske učinkovitosti:

Izolacija ovoja objekta na objektih: Srednja šola Josipa Jurčiča, PŠ Muljava, PŠ

Zagradec, PŠ Ambrus, Vrtec Miška in OŠ Stična, Vrtec Čebelica, Vrtec Polžek, Vrtec

Sonček,

Zamenjava strešne kritine: PŠ Zagradec,

Zamenjava stavbnega pohištva: Srednja šola Josipa Jurčiča, PŠ Muljava, PŠ Zagradec,

PŠ Ambrus, Vrtec Miška in OŠ Stična, Vrtec Čebelica, Vrtec Polžek, Vrtec Sonček,

Krajevna skupnost Ivančna Gorica,

Ogrevanje in zamenjava kurilne naprave:

o Montaža termostatskih ventilov: Srednja šola gimnazija Josipa Jurčiča, PŠ

Muljava, PŠ Zagradec, PŠ Temenica, PŠ Ambrus, Vrtec Miška in OŠ Stična,

Vrtec Čebelica, Vrtec Polžek, Vrtec Sonček, Krajevna skupnost Ivančna Gorica,

o Vgradnja toplotne črpalke: PŠ Muljava, PŠ Zagradec, PŠ Temenica, PŠ Ambrus,

Vrtec Miška in OŠ Stična, Vrtec Čebelica, Vrtec Polžek, Vrtec Sonček, Krajevna

skupnost Ivančna Gorica,

o Vgradnja SPTE: OŠ Ivančna Gorica, Vrtec Marjetica, OŠ Ferda Vesela, Center

za zdravljenje bolezni otrok,

o Vgradnja kotla na biomaso/DOLB: Srednja šola Josipa Jurčiča,..

Razsvetljava:

o Zamenjava fluoroscentnih in navadnih žarnic z energetsko varčnimi: gimnazija, PŠ

Muljava, PŠ Zagradec, PŠ Ambrus, Vrtec Miška in OŠ Stična, Vrtec Čebelica,

Vrtec Polžek, Vrtec Sonček, Krajevna skupnost Ivančna Gorica,

o Vgradnja senzorjev za vklop:


Stran 143

Smotrnost oz. prioritetno listo predlaganih ukrepov bodo dali opravljene nadaljnje študije

(razširjeni ali poenostavljeni energetski pregledi s poudarkom na študijah gradbene fizike) s

predlaganimi ukrepi ter dobo vračila investicij. S sanacijo javnih stavb bomo dosegli do 30%

zmanjšanje rabe energije v javnih stavbah.

FINANČNI NAČRT

Doba povračila investicije pri sanacijah javnih objektov zlasti stavbnega pohištva in ovoja

zgradbe brez sofinanciranja po navadi ni ekonomska opravičena. Zato predlagamo sanacijo

objektov ob pridobitvi sredstev oz. drugih oblik sofinanciranja in ob izvedbi predvidenih

vzdrževalnih del na objektu..

Za energetsko sanacijo objektov zlasti izrabo OVE in URE obstaja tudi možnost

pogodbenega financiranja, pri katerem so ukrepi za učinkovito rabo energije financirani s

strani tretjega partnerja, poplačani pa iz tako doseženih ciljnih prihrankov pri stroških za

porabljeno energijo. Trenutno so na voljo dve obliki pogodbenega financiranja:

1. pogodbeno financiranje na področju dobave energije oziroma energetskih naprav, ki

naročniku omogoča:

zmanjšanje rabe in stroškov za energijo;

vgradnja sodobnih, zanesljivih in energetsko učinkovitih sistemov brez lastnega

vlaganja;

povečanje vrednosti zgradbe zaradi posodobljenih energetskih sistemov;

izboljšani delovni in bivalni pogoji v zgradbah;

zmanjšanje obremenitev okolja z nevarnimi emisijami.

2. pogodbeno financiranje na področju učinkovite rabe energije (URE):

Pogodbenik – izvajalec oziroma investitor opravi investicijska vlaganja in izvede ukrepe za

znižanje stroškov za rabo energije. Svoje izdatke dobi poplačane v obliki deležev pri letnih

prihrankih pri stroških za energijo. Pogodba vsebuje garancijo naročniku glede ciljnih

prihrankov pri stroških za porabljeno energijo.

V praksi prihaja tudi do kombinacije obeh oblik. Pogodbeno znižanje stroškov za energijo ni

samo način financiranja, je pogodbeni model, ki poleg načrtovanja in vgradnje novih naprav

zajema tudi financiranje, vodenje in nadzor obratovanja, servisiranje in vzdrževanje, odpravo

motenj, pa tudi motiviranje porabnikov energije. Njegova osnova je bolj ali manj obsežna

pogodba, ki je za dogovorjeni čas sklenjena med lastnikom stavbe, naročnikom in zasebnim

podjetjem za energetske storitve, izvajalcem.


Stran 144

Aktivnost 9: Energetska sanacija javne razsvetljave


usklajevanje

Zmanjšanje porabe električne

energije javne razsvetljave.

Občina Ivančna

Gorica


Koncesionar

Občina je objavila Odlok o koncesiji za opravljanje izbirne gospodarske javne službe dobave,

postavitve, vzdrževanja in upravljanja javne razsvetljave v Občini Ivančna Gorica, in sicer v

Uradnem listu št. 7/2010 z dne 29.1.2010. Koncesionar še ni izbran. Gospodarska javna

služba »upravljanje in vzdrževanje javne razsvetljave« obsega dobavo in postavitev, redno

vzdrževanje in strokovni nadzor nad delovanjem javne razsvetljave. V skladu z navodili

občine bo skrbel za dobavo, postavitev in zamenjavo svetilk ter sijalk; dobavo, postavitev in

zamenjavo drogov javne razsvetljave, drugih naprav in svetlobnih znakov in podobno.

V občini Ivančna Gorica bo potrebno do leta 2016 prilagoditi celotno javno razsvetljavo

zahtevam Uredbe o svetlobnem onesnaževanju. V večini primerov bo potrebno zamenjati

obstoječe svetilke s svetilkami z ravnim steklom, ki bodo tudi energetsko varčne oziroma

prinašale energetske prihranke. Med energetsko varčne vire svetlobe spadajo fluorescentna,

metal halogenska in LED svetila.

Pri analizi ekonomskih učinkov zamenjave se lahko upošteva naslednje predpostavke:

cena svetilke 150 do 350 EUR (odvisno od tehnologije),

cena posamezne sijalke 10 EUR,

cena zamenjave sijalke 8 EUR,

cena uporabe dvigala 20 EUR.

S posodobitvijo javne razsvetljave se lahko ustvarijo pomembni prihranki. 5. člen uredbe

definira, da letna poraba električne energije vseh svetilk, ki jih opravlja občina za razsvetljavo

občinskih cest in javnih površin na sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh na prebivalca s

stalnim ali začasnim prebivališčem občine. Po rezultati raziskovanj Statističnega urada v

publikaciji Popis prebivalstva je bilo na dan 30.6.2006 v občini Ivančna Gorica 14.258

prebivalcev. Poraba v letu 2006 je znaša 679.089 kWh (najvišja vrednost v zadnjih desetih

letih) in tako znaša poraba na prebivalca 47,6 kWh/prebivalca. Poraba v letu 2009 je bistveno

nižja in znaša 545.938 kWh, torej ob enakem številu prebivalcev znaša kazalnik

38,2 kWh / prebivalca.

Za določitev obsega potrebnih investicij in posledično pričakovanih prihrankov, je potrebno

izdelati energetski pregled javne razsvetljave in na podlagi analize različnih tehnologij, oblik

in možnosti prikazati ekonomske učinke posameznih ukrepov. Izbrana varianta bo

predstavljala smernico koncesionarju za gospodarno ravnanje z javno razsvetljavo.


Stran 145

13.2.4 Opis ukrepov in aktivnosti URE in OVE v gospodarstvu

Aktivnost 1: vzpostavitev sistematičnega vodenja energetskega knjigovodstva


usklajevanje

Zmanjšana raba končne

energije do leta 2015 glede na

leto 2010 za 10 %

Občina Ivančna

Gorica


Spodbujanje in uvajanja URE in OVE v gospodarstvu lahko predstavlja pomemben prispevek

k zmanjševanju porabe energije v občinah, ker so gospodarski subjekti navadno veliki

porabniki energije. Namen projekta je spodbujanje URE in OVE v gospodarstvu s pomočjo

mehkih vsebin (svetovanja, izobraževanja in nasploh komuniciranja) in načrtnega uvajanja

URE in OVE.

Pričakovani rezultati, ki jih lahko pričakujemo na podlagi izvedenih aktivnosti projekta so

zmanjšana poraba končne energije in dvig delež uporabe obnovljivih virov energije in

učinkovite energije. Vzpostavitev sistematičnega vodenja energetskega knjigovodstva se bo

izvajala skozi naslednje aktivnosti:

1. Analiza stanja energetske porabe in uporabe URE in OVE v gospodarstvu

Načrt spodbujanja in uvajanja URE in OVE v gospodarstvu je možno oblikovati le na osnovi

kakovostno izvedene analize stanja energetske porabe in uporabe URE in OVE v

gospodarstvu. Analiza stanja bo zajemala naslednje segmente:

Evidentiranje obstoječih gospodarskih subjektov.

Analiza podatkov o skupni porabi posameznih virov energije v gospodarstvu ter

podatkov o porabi energije po posameznih gospodarskih panogah.

Analiza podatkov o načrtovanih gospodarskih subjektih (gospodarska cona) in

predvidenih dodatnih potrebah po virih energije.

Analiza podatkov o obstoječih ukrepih in tehnikah URE v gospodarstvu ter prihrankih

energije, ki iz tega izhajajo.

Zaključki analize stanja s povzetkom ugotovljenih pomanjkljivosti oziroma priložnosti za

izboljšavo stanja.

2. Analiza možnosti uporabe URE in OVE v gospodarstvu glede na lokalne značilnosti

Predstavljeni bodo sistemi, ki omogočajo učinkovito in ekonomično rabo virov energije ter

priporočene vrste OVE in tehnologije URE, glede na lokalne značilnosti in možnosti.

Analizirane bodo ekonomičnost izbrane variantne rešitve.


Stran 146

3. Predlog ukrepov in aktivnosti za spodbujanje in uvajanje URE in OVE

V sklopu načrta bo, glede na ugotovljeno obstoječe stanje glede porabe virov energije in

uporabe OVE in ukrepov za URE v gospodarstvu, predstavljen program ukrepov in aktivnosti

za spodbujanje in uvajanje URE in OVE.

4. Izobraževanje gospodarskih subjektov o URE in OVE

V sklopu izobraževanj o URE in OVE, ki usmerjena bodo v sanacijo proizvodnih in

poslovnih stavb, bodo predstavljene rešitve za učinkovito rabo energije v gospodarstvu.

Pomemben poudarek bo tudi na predstavitvi lokalno najbolj zanimivih obnovljivih virov

energije kot so sončne celice, toplotne črpalke in biomasa. V sklopu izobraževanja bodo

predstavljene možnosti sofinanciranja naložb in drugih spodbud na področju URE in OVE.

Izvedene bodo dve vrsti izobraževanj:

splošna informativna in motivacijska izobraževanja (izvedba enega predavanja),

ciljna izobraževanja glede na interesente (glede na vrsto dejavnosti in velikost subjektov).

Tovrstna izobraževanja bodo vključevala pregled in predstavitev bolj specifičnih ukrepov in

tehnik URE in možnih OVE, ki so primerni za določeno gospodarsko panogo ali skupini

panog. Pred izvajanjem izobraževanj se bo izdelala zgibanka, ki bo poslana vsem

gospodarskim subjektom v občini. V zgibanki bodo predstavljene vsebine izobraževanj.

Zgibanki bo priloženo vabilo ter terminski plan izobraževanj. V okviru izobraževanja bo

organiziran ogled primerov dobrih praks, kjer si bo možno ogledati tako rešitve za URE, kot

tudi sistemov ogrevanja na obnovljive vire energije.

4. Svetovanje pri načrtovanju uporabe URE in OVE

Svetovanje naj bo usmerjeno v konkretne poslovne subjekte, za katere naj se določi najboljše

rešitve ter načine za izkoriščanje obnovljivih virov energije ter izboljšanje energetske

učinkovitosti. Ukrepi naj temeljijo na spodbujanju uporabe novih kotlov, sanaciji stavb in

spodbujanju rabe biomase, toplotnih črpalk in sončnih celic.

5. Pomoč pri iskanju finančnih virov

Gospodarskim subjektom, ki so zainteresirani za investicije v izboljšavo energetske

učinkovitosti stavb, proizvodnih procesov ter ogrevalnih sistemov, naj se nudi pomoč pri

iskanju možnosti sofinanciranja ter pomoč pri izpolnjevanju dokumentacije.

6. Sofinanciranje energetskih pregledov v podjetjih

Občina nameni 10 % sofinanciranje ob odločitvi podjetja za izvedbo energetskega pregleda

objekta. Podrobnosti vsebine energetskih pregledov je že bila predstavljena.


Stran 147

KAZALNIK

Število prijav za pridobitev sofinanciranja za izvedbo razširjenih energetskih pregledov.

FINANČNI NAČRT

Izvedbo finančnega načrta glede na predlagane aktivnosti v celoti izvede Občina Ivančna

Gorica. Predvidene aktivnosti z vrednostmi so naslednje:

izobraževanje gospodarskih subjektov o URE in OVE, predviden strošek 2000 EUR/leto,

svetovanje pri načrtovanju sanacije, strošek 3000 EUR/leto,

pomoč pri iskanju finančnih virov, strošek 1000 EUR/leto,

sofinanciranje izvedbe energetskih pregledov, predviden strošek 20000 EUR//leto.


Stran 148

11. Akcijski načrt

Aktivnosti za leto 2011

1. Imenovanje energetskega upravljavca in skupine za izvedbo projektov

Nosilec: Občina Ivančna Gorica

Odgovorni: Župan, Oddelek za gospodarske zadeve oz. Urad za okolje in prostor na Občini

Ivančna Gorica

Rok izvedbe: 2011

Pričakovani rezultati: Sistematičen začetek izvajanja programov. Da pride do izvedbe

projektov, je nujno potrebno, da se določi nekoga, ki bo stalno spremljal izvajanje projektov,

poročal o rezultatih in težavah, ki se pojavljajo tekom izvedbe posameznega projekta.

Potrebno je torej določiti osebo, ki nosi odgovornost za organizacijo izpeljave projektov v

praksi, to je energetski menedžer, ki mora tudi stalno slediti razpisom za sofinanciranje

projektov in novostim na področju energetike. Energetski menedžer oblikuje delovno

skupino, ki mu pomaga pri iskanju najboljših rešitev pri izvajanju posameznih projektov in

skupaj podajajo izvajalcem vsa ustrezna navodila za izvajanje projektov. Energetski

menedžer je zadolžen tudi za pripravo letnih poročil o izvajanju ukrepov. Financiranje s

strani občine: delo in financiranje energetskega menedžerja in delovne skupine lahko poteka

v okviru obstoječega dela zaposlenih.

2. Vpeljava energetskega knjigovodstva v občinskih javnih objektih.

Nosilec: Občina Ivančna GoricaOdgovorni: Energetski menedžer, vodstvo javnih objektovRok izvedbe: 2011Pričakovani rezultati: Učinkovitejša raba energije v javnih objektih pomeni predvsemzmanjševanje stroškov poleg zmanjšanja vpliva na okolje. Da lahko sprejemamo učinkoviteukrepe in analiziramo učinke teh ukrepov, je potrebno energetsko knjigovodstvo, torejbeleženje rabe energije in s tem povezanih stroškov. Za izboljšanje prihodnosti je namrečnujno potrebno poznati trenutno stanje in pretekle trende. Energetsko knjigovodstvo pomenivzpostavitev enotnega načina spremljanja podatkov na enem mestu ter njihovo sprotnovnašanje v podatkovno bazo, kar omogoča natančno ovrednotenje stroškov rabe energije vjavnih objektih, iz česar se določijo prioritetni ukrepi za zmanjšanje rabe energije v objektih.Poleg tega se zmanjšajo tudi transakcijski stroški dostopa do podatkov, saj bi bili le-tisistematično urejeni. Energetski upravitelj organizira zbiranje in vnašanje podatkov za vsejavne objekte v občini.

Energetsko knjigovodstvo je možno na več načinov: preko on-line sistema centralne enote in posamezne javne zgradbe, ki zagotavlja

realne dnevne energetske podatke; preko internetne povezave centralne enote in posamezne javne zgradbe na podlagi

mesečnih podatkov o rabi energije; preko samostojnih enostavnih računalniških aplikacij.


Stran 149

Vrednost projekta: okoli 350 €/ zgradbo (odvisno od vrste sistema energetskegaknjigovodstva).

Energetski upravljavec bo v letu 2011 odgovoren za pripravo celotnega akcijskega načrta, ki

bo moral biti potrjen s strani župana. V nadaljevanju so podlage oz. smernice za izdelavo

akcijskega načrta.

Aktivnosti 2012 in naprej

1. Priprava pravilnikov oziroma sklepov, ki se nanašajo na področje URE in OVE.

Nosilec: Občina Ivančna GoricaOdgovorni: energetski menedžerRok izvedbe: 6 mesecev od potrditve akcijskega načrta.Pričakovani rezultati: Občina mora poskrbeti za celostno oskrbo z energijo za vseuporabnike. Smiselno je, da opredeli usmeritve, koncepte in jih vključi v ostale ureditvenedokumente občine. S tem se zagotovi, da je oskrba načrtovana, nadzorovana in okoljsko čimbolj sprejemljiva. Določijo se območja, kjer se pri oskrbi z energijo daje prednost OVE.Preko sprejetja Pravilnika o načinu ogrevanja na določenem območju se poskrbi, da serazlični tipi oskrbe ne podvajajo, da so obstoječi sistemi cim bolj rentabilni in da se dajeprednost OVE in URE.

2. Izdelava razširjenih energetskih pregledov izbranih javnih objektov

Nosilec: Občina Ivančna Gorica.Odgovorni: energetski menedžer, vodstvo javnih objektov.

Rok izvedbe: 24 mesecev od potrditve akcijskega načrta.Pričakovani rezultati: Osnovni namen energetskega pregleda objekta je izdelava podlag za

obvladovanje in po možnosti znižanje stroškov za energijo in s tem podlaga za program

URE. Osnova energetskega pregleda je analiza rabe energije in stroškov za energijo za

preteklo obdobje. Iz teh analiz izhajajo možnosti prihrankov ter ugotavljanje in vrednotenje

potrebnih ukrepov z določenimi prioritetami.

Energetski pregledi so ekonomsko upravičeni pri večjih uporabnikih energije, kot so

proizvodni obrati in večji objekti – poslovno stanovanjski objekti, šole in bloki. Spodaj

našteti objekti so najbolj potratni in zato tudi prvi kandidati za razširjeni energetski pregled.

Seveda pa se krog objektov, za katere se opravijo energetski pregledi lahko kadarkoli razširi.

Občina se lahko odloči izpeljati energetske preglede tudi za vse občinske javne objekte.

Prvi sklop stavb, kjer so potrebni energetski pregledi:

Srednja šola Josipa Jurčiča,

Podružnična šola Višnja Gora.

Vrednost projekta: do 4.000 €/ objekt (odvisno od velikosti in zahtevnosti energetskega

pregleda)

Financiranje s strani občine: 1.500 €

Ostali viri financiranja: Vodstvo šole oz. Ministrstvo za šolstvo v primeru srednje šole Josipa


Stran 150

Jurčiča

3. Pridobitev energetskih izkaznic za javne objekte

Nosilec: Občina Ivančna GoricaOdgovorni: energetski menedžer, vodstvo javnih objektov.

Rok izvedbe: 12 mesecev od potrditve akcijskega načrta.Energetska izkaznica stavbe je javna listina s podatki o energetski učinkovitosti stavbe s

priporočili za povečanje energetske učinkovitosti. Podeljevali jo bodo neodvisni strokovnjaki

iz 68. člena Energetskega zakona (Ur. l. RS, št. 27/2007-UPB2, 70/2008) na zahtevo stranke.

ob upoštevanju metodologije določene s predpisom iz zadnjega odstavka tega člena.

Vrednost projekta: ca 300 EUR/objekt

4. Izvedba študij alternativnih virov energije z elaboratom gradbene fizike

Nosilec: Občina Ivančna GoricaOdgovorni: energetski menedžer

Rok izvedbe: 24 mesecev od potrditve akcijskega načrta.Pričakovani rezultati: Za posamezne javne zgradbe se pripravi študija alternativnih virov

energije z elaboratom gradbene fizike, kjer se analizira alternativni viri za zagotavljanje

energetske oskrbe objektov in kritične točke na objektu posameznega objekta, ki so

poglavitni vir toplotnih izgub. Na osnovi rezultatov se določi prednostna lista izvajanja

ukrepov, kot so npr. izolacija ostrešja, fasade, zamenjava stavbnega pohištva ipd.

Vrednost študije na objekt: 2.500 €


5. Izdelava operativnega načrta zmanjšanja rabe energije do leta 2015

Nosilec: Občina Ivančna GoricaOdgovorni: energetski menedžer, oddelek za okolje in prostor na občini.

Rok izvedbe: 6 mesecev od potrditve akcijskega načrta.Pričakovani rezultati: Za posamezne javne zgradbe se pripravi podroben operativen načrt

izvedbe potencialnih ukrepov za zmanjšanje rabe energije in vgradnje sistemov za

izkoriščanje OVE v naslednjih dveh letih. V okviru proračunskih zmožnostih predlagamo, da

se ta aktivnost izvede vsake dve leti.

Vrednost projekta: 2.000 €


6. Vgradnja sistemov za izkoriščanje lesne biomase (sekanci ali peleti) za

ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode v večjih kotlovnicah in strnjenih

naseljih

Nosilec: Občina Ivančna Gorica, zasebni partner v primeru JZP.Odgovorni: Energetski menedžer, vodstvo javnih objektov.

Rok izvedbe DIIPa: 6 mesecev od potrditve akcijskega načrta.


Stran 151

Pričakovani rezultati: Vgradnja specialnih kotlov na lesno biomaso ima velik učinek na

osveščanje zaposlenih in predvsem šolarjev v javnih zgradbah, zmanjša se raba energije in

odvisnost od fosilnih goriv. Z vgradnjo kotlov na biomaso v izbrane objekte bo občina

Ivančna Gorica postala primer dobre prakse izkoriščanja OVE tudi za ostale zgradbe v

občini.

Za izbrane objekte in lokacije se najprej izdela študija alternativnih virov, kjer se analizira

izbrana varianta s stališča ekonomičnosti in okoljskega vidika. Možnost financiranja v obliki

javno zasebnega partnerstva se analizira v obliki DIIP.

Pričakovani rezultati: priprava toplote v večini manjših javnih objektov poteka s pomočjo

kotlov na ELKO. Priprava toplote pomeni po večini dokaj velik strošek zato je smiselna

vgradnja sistemov URE s čim manjšimi investicijskimi stroški. Takšen sistem predstavljajo

toplotne črpalke zrak/voda

Vrednost projekta: je odvisna od velikosti izbranega objekta.

Financiranje s strani občine: 10%

Ostali viri financiranja: na način pogodbenega zagotavljanja toplote (potencialni

investitorji), Eko sklad.

7. Vgradnja toplotnih črpalk za pripravo toplote oz. tople sanitarne vode

Nosilec: Občina Ivančna Gorica, zasebni partner.Odgovorni: energetski menedžer, vodstvo javnih objektov.

Rok izvedbe: 24 mesecev od potrditve akcijskega načrta.Pričakovani rezultati: priprava toplote v večini manjših javnih objektov poteka s pomočjokotlov na ELKO. Priprava toplote pomeni po večini dokaj velik strošek zato je smiselnavgradnja sistemov URE s čim manjšimi investicijskimi stroški. Takšen sistem predstavljajotoplotne črpalke zrak/voda.Za izbrane objekte in lokacije se najprej izdela študija alternativnih virov, kjer se analizirajo

alternativni sistemi (npr. kotel na biomaso v primerjavi s toplotno črpalko) in se določi vrstni

red vgradnje toplotnih črpalk. Možnost financiranja v obliki javno zasebnega partnerstva se

analizira v obliki DIIP.

8. Spodbujanje sončnih elektrarn v občini

Nosilec: Občina Ivančna Gorica, zasebni partner v primeru izvedbe preko JZPOdgovorni: energetski menedžer, vodstvo javnih objektov.

Rok izvedbe: 12 mesecev od potrditve akcijskega načrta.Pričakovani rezultati: Sončne elektrarne omogočajo proizvodnjo zelene električne energije,to je brez emisij in nadomeščajo proizvodnjo električne energije iz fosilnih goriv. Država zUredbo o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (URL37/2009) določa obratovalne podpore tudi sončnim elektrarnam.V občini Ivančna Gorica je na razpolago dovolj površin na javnih in zasebnih objektih zapostavitev sončnih elektrarn. Predlagamo, da se pred začetkom izvajanja investicijskih delizdela prioritetni seznam omenjenega ukrepa na javnih objektih. Za izdelavo načrta inusklajevanje izvajanja naj bo zadolžen energetski menedžer s sodelovanjem vodstvaposameznih javnih objektov.


Stran 152

Predlagan objekt za leto 2011-2012 je OŠ Stična.

9. Spodbujanje vgradnje soproizvodnje toplote in električne energije v večjih

kotlovnicah

Nosilec: Občina Ivančna Gorica, zasebni partner v primeru izvedbe preko JZPOdgovorni: energetski menedžer, vodstvo javnih objektov.

Rok izvedbe: 24 mesecev od potrditve akcijskega načrta.Pričakovani rezultati: Soproizvodnja toplote in električne energije oz. SPTE pomenisočasno proizvodnjo toplote in električne energije. Država z Uredbo o podporah električnienergiji, proizvedeni v soproizvodnji z visokim izkoristkom (URL 37/2009) določaobratovalne podpore tudi soproizvodnji.Poraba toplote glavno vodilo pri določitvi velikosti enote SPTE in se lahko vključi v žeobstoječo kotlovnico kot nadgradnja obstoječe tehnike ogrevanja. Objekti s premajhnoporabo energije niso primerni za postavitev enote SPTE, saj so pričakovani finančni učinkiustrezno manjši.Predlagana objekta za izvedbo v 2011 sta:

Osnovna šola Stična, predlagana velikost 30 kW električne in 60 kW toplotne moči, Vrtec Marjetica, predlagana enota SPTE velikosti 5,5 kW električne in 12,5 toplotne

moči (SPTE DACHS) z lastnim financiranjem ali preko JZP.

10. Energetska sanacija javnih objektov

Nosilec: Občina Ivančna Gorica.Odgovorni: energetski menedžer, vodstvo javnih objektov.

Rok izvedbe: do leta 2015

Pričakovani rezultati: Energetska sanacija se bo izvajala na ovoju objektov (fasada,

zamenjava stavbnega pohištva, izolacija in zamenjava strešne kritine) v skladu s finančnimi

zmožnostmi občine oz. javno zasebnim partnerstvom. Načrt ukrepov bo obsegal sanacijo, ki

so večji finančni zalogaj kot manjše ukrepe za dvig obstoječega stanja v objektih, ki niso v

ciljnem energetskem razredu.

Na osnovi aktivnosti izvedbe Študije alternativnih virov z elaboratom gradbene fizike se

določi prioritetna lista ukrepov in objektov ter finančno in terminsko ovrednoti izvedba

ukrepov.

11. Sofinanciranje ukrepov učinkovite rabe energije v gospodinjstvih


Izvedba: projekt se izvaja vsako leto; začetek izvajanja 2012Pričakovani rezultati: Občina lahko spodbudi učinkovito rabo energije v gospodinjstvih znekaj pilotnimi projekti dobre prakse. Lahko tudi vsako leto v nekaj gospodinjstvihsofinancira na primer zamenjavo oken, obnovo fasad, polaganje dodatne izolacije na objekte,z minimalnimi subvencijami lahko poskuša spodbuditi tudi gradnjo energetsko varčnihobjektov ipd..Vrednost projekta: 3.000 €/leto.Financiranje s strani občine: 3.000 €/leto.


Stran 153

12. Osveščanje in izobraževanje občanov, osveščanje otrok v šolah, prirejanje

okroglih miz, srečanj, članki v lokalnem časopisu, gostovanje najpomembnejših

akterjev na lokalni televiziji ipd.).


Izvedba: Aktivnost se začne izvajati takoj in se izvaja neprestano.Pričakovani rezultati: Osveščanje občanov zajema aktivnosti, ki pripomorejo k seznanitviposameznikov z okoljsko in energetsko problematiko v občini. Na tem področju seneprestano izvaja več dejavnosti, kot so izobraževanje in osveščanje otrok v šolah in vrtcih,prirejanje okroglih miz, srečanj, obdelovanje problematike na lokalni televiziji (gostovanjepomembnih akterjev), članki v lokalnem časopisu itd.. Načrt tovrstnih aktivnosti pripraviEnergetski menedžer. Zavedanje problematike običajno sproži večjo aktivnost občanov prireševanju le-teh. Izkušnje kažejo, da je mogoče le s pravilnim ravnanjem osveščenihuporabnikov zmanjšati rabo energije v objektu tudi do 20%, ne da bi se bivalno ugodje vobjektu zmanjšalo.Vrednost projekta: 1.000 €/leto.Financiranje s strani občine: 1.000 €/leto.


Stran 154

12. Navodila za izvajanje LEK-a

Izvajanje smernic energetskega razvoja občine, opredeljene v lokalnem energetskem konceptu

omogoča doseganje zastavljenih ciljev in uresničitev zmanjšanja energetske odvisnosti ter

povečanje deleža OVE in URE. Spremljanje izvajanje LEK-a omogoča pregled na napredkom

in doseženimi rezultati in podlago za določitev nadaljnjih korakov. Prav tako je občina dolžna

po Pravilniku o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov (Ur.l. RS,

št. 74/09) o sprejemu lokalnega energetskega koncepta obvestiti ministrstvo, pristojno za

energijo in ministrstvo, pristojno za okolje in prostor. Občina mora po pravilniku enkrat letno

poročati o izvajanju lokalnega energetskega koncepta ministrstvu, pristojnemu za energijo.

Komisija, ki je spremljala izdelavo Lokalnega energetskega koncepta, z izdelovalci predstavi

izsledke na občinski seji in predlaga nabor aktivnosti, želene cilje ter terminski plan. Za

uspešno izvajanje energetskega koncepta v občini je potrebno določiti odgovorne osebe, ki

bodo zadolžene za izvedbo projektov iz akcijskega načrta.

V skladu z priporočili iz NEP naj občina imenuje občinskega energetskega managerja oz.

upravljavca, katerega naloga je delovanje na področju občinske energetske problematike na

področju javnega sektorja in tudi na področju gospodinjstev in privatnega sektorja. Njegova

naloga je spodbujanje, informiranje, izobraževanje in izvajanje posameznih projektov.

Strategija razvoja občine Ivančna Gorica temelji na energetski sanacije javnih objektov ter

večji izrabi lesne biomase in soproizvodnje toplote in električne energije v luči večje

energetske učinkovitosti in izrabe OVE. V naslednji fazi mora občinski energetski manager

pripraviti nabor projektov, ga uskladiti s predstavniki občine, ter opredeliti predvideni učinki

tega projekta (v okviru podrobnejših analiz in študij) ter po izvedbi posameznega projekta

primerjati dosežene rezultate s predvidenimi. Rezultate posameznih projektov je potrebno

deliti z lokalno skupnostjo (časopis, predstavitve ipd.) ter o njih izdelati informacijske

brošure. Tako lahko občina bistveno spodbudi razmišljanje tako o učinkovitejši rabi energije

kot tudi o uvajanju obnovljivih virov energije pri posameznikih. Pomembno je tudi, da je

javnost sproti informirana o dogajanju na tem področju – o izvajanju posameznih projektov, o

njihovih učinkih, kaj lahko podobnega storijo občani ipd..

Občina s svojim odgovornim ravnanjem z objekti v njihovem upravljanju daje signale

občanom in podjetjem v občini. Dodatno je potrebno pri gospodinjstvih z izobraževanjem in

promocijskimi aktivnostmi spodbujati ukrepe učinkovite rabe energije in večje izrabe

obnovljivih virov energije (kot so na primer solarni sistemi za pripravo tople vode, toplotne

črpalke, kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso).

Vpeljava energetskega knjigovodstva dejansko predstavlja orodje za ciljno spremljanje

porabe energije v javnih objektih, kjer se pokažejo energetsko potrebni objekti in doseganje


Stran 155

rezultatov na letnem nivoju pri zmanjševanju porabe energije. Na osnovi podatkov o porabi

energije v objektih se postavi prioritetno listo objektov in ukrepov.

S sprejemom OPN-ja je potrebno omogočiti gospodinjstvom, podjetjem in javnim objektom

izrabo kateregakoli ukrepa URE in OVE oz. z usmeritvami omogočati njihovo izrabo.


Stran 156

13. Viri financiranja ukrepe OVE/URE

Za spodbujanje ukrepov URE in OVE so na voljo subvencije, ugodni krediti in podporne

sheme za posamezne aktivnosti. V nadaljevanju so opredeljeni možni viri pridobitve ustrezne

možnosti sofinanciranja oz. izvedbe projekta.

13.1. Eko sklad j.s.

Sklad spodbuja razvoj na področju varstva okolja z dajanjem kreditov oziroma poroštev za

okoljske naložbe in z drugimi oblikami pomoči. Sklad vzpodbuja naložbe, ki so skladne z

nacionalnim programom varstva okolja in z okoljsko politiko Evropske unije. V skladu s

sklepi Vlade RS z dne 31.01.2008 izvaja razpise za gospodinjstva Eko sklad, slovenski

okoljski javni sklad.

Eko sklad tako omogoča pridobitev kredita za okolje naložbe oz. subvencije za gospodinjstva.

Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, je v letu 2010 objavil tri javne pozive za

dodeljevanje nepovratnih sredstev v skupni višini 18 milijonov evrov. Razpisi so zajemali

spodbude občanov za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske

učinkovitosti stanovanjskih in večstanovanjskih stavb.

Omenjeni viri financiranja so primerni predvsem za podjetja in občane. Razpisi in pogoji

kandiranja so objavljeni na spletni strani Eko sklada http://www.ekosklad.si/index.html.

13.2. Ministrstvo za gospodarstvo, Sektor za aktivnosti učinkovite

rabe energije

Sektor za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije deluje v okviru Ministrstva

za gospodarstvo in letno objavlja razpise za sofinanciranje projektov izrabe lesne biomase

(individualne sisteme in daljinska ogrevanja – DOLB). V nadaljevanju sta podrobneje opisana

aktualna javna razpisa, ki sta namenjena predvsem zasebnim podjetjem.

Javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za leta 2010, 2011

in 2012 (DOLB 2). Namen javnega razpisa je sofinanciranje projektov daljinskega ogrevanja

na lesno biomaso. Upravičenci do državne pomoči po tem razpisu so vsa podjetja,

organizirana kot gospodarske družbe, registrirana po Zakonu o gospodarskih družbah (Ur.l.

RS, št 65/09 UPB 3) ali samostojni podjetniki, ki imajo sedež v RS. Upravičenci niso mikro

podjetja s sedežem v manjših naseljih. Prijavitelj ne more biti podjetje, ki proizvaja naprave

ali komponente naprav, ki so del operacije. Skupna višina nepovratnih sredstev: 6.000.000

EUR za leta 2010, 2011 in 2012. Roki za oddajo vlog: 02.12. 2010 in naprej, do porabe


Stran 157

sredstev, vsak prvi delovni četrtek v mesecu, v tromesečnih razmikih. Več informacij na:

www.mg.gov.si.

Javni razpis za sofinanciranje individualnih sistemov ogrevanja na lesno biomaso za leti

2010 in 2011 (KNLB 2). Namen javnega razpisa je sofinanciranje vgradnje individualnih

sistemov ogrevanja na lesno biomaso, moči 150 do 5000 kW. Upravičenci do državne pomoči

po tem razpisu so pravne osebe zasebnega prava, ustanovljene na podlagi Zakona o

gospodarskih družbah (Ur.l. RS, št 42/06 s spremembami), Zakona o zadrugah (Ur.l. RS, št.

62/07), Zakona o zavodih (Ur.l. RS/I, št. 12/91 s spremembami) ter samostojni podjetniki, ki

imajo sedež v RS. Upravičenci do subvencije po tem razpisu so pravne osebe zasebnega

prava, ustanovljene na podlagi Zakona o društvih, (Ur.l. RS, št. 61/06) ter Zakona o

ustanovah, (Ur.l. RS, št. 70/05; 91/05 popr.), ob pogoju, da ne gre za pridobitno dejavnost. Za

operacije, ki se ne nahajajo v enem od mestnih naselij v Sloveniji, velja omejitev, da

prijavitelj ne morejo biti mikro podjetja, ki so upravičenci po javnem razpisu MKGP za ukrep

312 – podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij. Prijavitelj tudi ne more biti podjetje, ki

proizvaja naprave ali komponente naprav, ki so del operacije. Podrobnejše informacije so na

voljo v razpisni dokumentaciji. Skupna višina nepovratnih sredstev: 4.400.000 EUR za leti

2010 in 2011. Roki za oddajo vlog: 02.12. 2010. in 03.03. 2011 oziroma do porabe sredstev.

Več informacij na: www.mg.gov.si.

13.3. ARSKTRP

Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja deluje v okviru

Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V okviru 3. osi Programa razvoja

podeželja za RS 2007/2013 spodbujajo zaposlovanje in ustvarjanje novih delovnih mest na

podeželju ter izboljšanje kakovosti življenja na podeželju. To je mogoče doseči preko

investicijskih podpor v dopolnilne dejavnosti na kmetijah, s podporami pri ustanavljanju in

razvoju mikro podjetij ter z aktivnostmi pri obnovi in razvoju vasi. V nadaljevanju so

podrobneje opisani krepi v okviru Sektorja za razvoj podeželja, v okviru katerih se lahko

pridobi sredstva za okoljske naložbe.

Ukrep 311: Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti. Namen podpore je omogočiti začetek

ali posodobitev opravljanja nekmetijskih dejavnosti in s tem ustvariti nova delovna mesta kot

tudi dodaten vir dohodka na kmetijah ter prispevati k izboljšanju socialnih ter ekonomskih

razmer na kmetijah. Upravičenci so fizične in pravne osebe, odgovorna oseba upravičenca pa

mora biti član kmečkega gospodinjstva.

Ukrep 312: Podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij. Namen podpore je

omogočiti začetek opravljanja dejavnosti in s tem ustvariti nova delovna mesta kot tudi

dodaten vir dohodka na podeželju ter prispevati k izboljšanju socialnih ter ekonomskih razmer

na podeželju. Upravičenci so fizične in pravne osebe, ki imajo sedež in opravljajo dejavnost

zunaj naselij s statusom mesta.


Stran 158

13.4. Javno zasebno partnerstvo (JZP)

13.4.1. Pravna podlaga

JZP temelji na določbah 31. In 8. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list

RS, št. 127/2006 z odslej ZJZP). Za posamezen projekt izvedbe preko določil JZP je potrebno

izdelati študijo, katere namen je:

predstavitev možnih načinov izvedbe javno-zasebnega partnerstva v povezavi s

podelitvijo koncesije za izvedbo predmetnega projekta,

odgovoriti na vprašanje ali so izpolnjeni pravni pogoji za sklenitev razmerja javno-

zasebnega partnerstva,

opredelitev temeljnih pravnih elementov javno zasebnega partnerstva, vključno s SWOT

analizo predmetnih modelov javno-zasebnega partnerstva in določitvijo argumentacije za

vsebino skupnega akta o javno-zasebnem partnerstvu.

Pri izdelavi študije morajo biti upoštevani predvsem sledeči predpisi:

Zakon o javnih financah /ZJF/ (Ur.l. RS, št. 79/1999, 124/2000, 79/2001, 30/2002,

56/2002-ZJU, 127/2006-ZJZP, 14/2007-ZSPDPO, 109/2008, 49/2009, 38/2010),

Zakon o javno-zasebnem partnerstvu /ZJZP/ (Ur.l. RS, št. 127/2006),

Zakon o gospodarskih družbah /ZGD-1/ (Ur.l. RS, št. 65/2009-UPB3, 83/2009 Odl.US:

U-I-165/08-10, Up-1772/08-14, Up-379/09-8),

Zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin /ZSPDPO/ (Ur.l. RS, št. 14/2007,

55/2009 Odl.US: U-I-294/07-16)

13.4.2. Oblike JZP

ZJZP predvideva različne oblike sodelovanja med javnim in zasebnim partnerjem in sicer:

1. razmerje pogodbenega partnerstva, ki ima lahko naravo:

javno naročniškega razmerja (javno naročniško partnerstvo)

koncesijskega razmerja (koncesijsko partnerstvo)

2. razmerje statusnega (institucionalno, equity) partnerstva.

A) Javno naročniško partnerstvo

Bistveno za delitev med koncesijskim in javno naročniškim javno-zasebnim partnerstvom je

delitev tveganj. Če javni partner (v našem primeru torej občna Gorenja vas Poljane) nosi

večino poslovnega tveganja izvajanja projekta, se javno-zasebno partnerstvo šteje za javno

naročniško. V nasprotnem primeru, ko večino poslovnega tveganja prevzame zasebni partner,

je razmerje opredeljeno kot koncesijsko partnerstvo. Pri tem velja opozoriti tudi na delitev

med klasičnim javnim naročilom in javno naročniškim partnerstvom; v primeru, ko celotno

poslovno tveganje uspešnosti projekta nosi javni partner, gre za klasično javno naročilo, ne pa


Stran 159

za pravo javno-zasebno partnerstvo, saj v tem primeru partnerstvo ne bi temeljilo na delitvi

tveganja, kar pa je esencialni in nujni element za obstoj javno-zasebnega partnerstva. Šteje se,

da zasebni partner nosi tveganje poslovne uspešnosti projekta, če so njegovi prihodki odvisni

od izkoriščanja zgrajenih objektov ali naprav. Če pa bi občina zasebnemu partnerju jamčila

nek minimalni prihodek oziroma bi se zavezala pokriti morebitno vsakoletno izgubo

zasebnega partnerja pri izvajanju projekta, bi imelo tako partnerstvo naravo klasičnega

javnega naročila, saj zasebni partner ne bi nosil nikakršnega poslovnega tveganja.

Oblikovanje razmejitve med javno-zasebnim partnerstvom in klasičnim javnim naročilom je

namreč bistveno za opredelitev pravne podlage za izvajanje postopka izbire zasebnega

partnerja (oziroma izvajalca). Izvajanje postopkov javnih naročil črpa pravno podlago v

Zakonu o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008, 19/2010 odslej ZJN-2),

izvajanje postopka izbire zasebnega partnerja pa je oprto na ZJZP. Bistvena razlika med

klasičnim javnim naročilom in javno-zasebnim partnerstvom je tudi glede opredelitve

zadolženosti Občine, saj projekti javno-zasebnega partnerstva praviloma ne pomenijo

dodatnega zadolževanja javnega partnerja.

Upoštevaje cilje in predmet projekta izrabe biomase v Vrtcu Šentrupert in povezanih šolskih

objektih velja zaključiti, da izvedba javno naročniškega partnerstva v konkretnem primeru

ne bi bila optimalna izbira modela javno-zasebnega partnerstva, saj se z vidika trenutnega

dejanskega stanja infrastrukture in večji prenos tveganja na zasebnega partnerja, vidi kot

prednostna postavka v primerjavi s tem, če večino investiranja in posledično tveganja

prevzela občina.

B) Koncesijsko partnerstvo

Koncesijsko razmerje predstavlja dvostransko pogodbeno razmerje med koncendentom

(občino) in zasebnim partnerjem kot koncesionarjem, v katerem bi koncendent podelil

koncesionarju (najverjetneje) izključno pravico za izvedbo projekta za dogovorjeno časovno

obdobje, kar bi vključevalo izgradnjo mikro DOLB I. in II. faza za obdobje 15 let. Od obsega

dejavnosti, ki bi jih Občina podelila koncesionarju, načina delitve poslovnega tveganja, vrste

lastniškega modela, je odvisna od izbire med koncesijo gradnje1 ali koncesijo storitve.

V primeru odločitve za obliko koncesijskega partnerstva bi torej občina po izvedenem

postopku izbire zasebnega partnerja, z njim sklenil koncesijsko pogodbo, s katero bi na

zasebnega partnerja prenesla pravico (in obveznost) za izvedbo projekta. Občina bi na

zasebnega partnerja prenesel tudi pravico uporabe obstoječe infrastrukture, ki je nujno

potrebna za izvajanje projekta. Zasebni partner pa bi bil zavezan obnoviti in/ali vzpostaviti

1 Kadar je namen koncesije izgradnja objektov in naprav ali njihovih posameznih delov, katerih koncesionar ima v času trajanjarazmerja pravico do njihove uporabe, upravljanja oziroma izkoriščanja ali da se pravica do uporabe, upravljanja oziromaizkoriščanja objektov in naprav kombinira s plačilom za izvedbo gradnje ter znaša vrednost gradenj, ki preide v last javnegapartnerja (prvi odstavek 80. člena tega zakona), ocenjena skladno s predpisi o javnih naročilih, najmanj 5.278.000 EUR (vnadaljnjem besedilu: koncesija gradenj), se za ravnanje pri nastajanju in izvajanju razmerja javno-zasebnega partnerstvauporabljajo pravila tega zakona, ki urejajo koncesije gradenj (79. člen ZJZP).


Stran 160

(financirati, projektirati in zgraditi) celotno manjkajočo infrastrukturo, ki bi bila potrebna za

izvajanje ogrevanja, z njo upravljati in jo vzdrževati tekom celotnega trajanja koncesijskega

razmerja. Zgrajena infrastruktura in oprema bi v skladu z dogovorom prešla v last občine po

izteku veljavnosti koncesijske pogodbe. Zasebni partner bi svoj finančni vložek pokrival iz

prodaje toplote iz naslova lastništva in vgradnje naprave. Oblikovanje cene ogrevanja in

vzdrževanja je predmet koncesijske pogodbe ali določbe razpisne dokumentacije za izbor

zasebnega partnerja. Višina cene pa bi bila odvisna tudi od morebitne koncesijske dajatve, ki

bi jo občina lahko zahteval od koncesionarja.

Odvisno od dogovora bi objekti in naprave postali last občine bodisi takoj (na primer model

zgradi-prenesi v last-upravljaj ali BTO / Build – Transfer - Operate) bodisi po preteku

določenega obdobja (na primer model zgradi- upravljaj-prenesi v last ali BOT / Build –

Operate - Transfer).2 Model lastninske pravice na objektih bi moral biti opredeljen že v

javnem razpisu za izbiro zasebnega partnerja. Ker je potrebno skrbeti predvsem za

zagotavljanje javnega interesa, ki se kaže v kvalitetnem, trajnem in neprekinjenem izvajanju

pogodbenih obveznosti iz koncesijske pogodbe, je verjetno priporočljivejša druga varianta, po

kateri bi zgrajena infrastruktura prešla v last Občine po preteku veljavnosti koncesijske

pogodbe. V nasprotnem primeru ne namreč finančna konstrukcija za zasebnega partnerja ne

izkaže kot rentabilno in poslovno zanimivo. Za javni interes bi bilo mogoče tudi ob predlagani

lastniški strukturi zadovoljivo poskrbeti, predvsem preko institutov izločitvene pravice v

primeru stečaja ali drugega načina prenehanja zasebnega partnerja, ter razlastitve v primeru

prenehanja koncesijskega razmerja. Pri urejanju teh vprašanj je potrebna posebna skrbnost

predvsem pri sestavi koncesijskega akta in koncesijske pogodbe.

Glede na navedeno je koncesijsko razmerje javno-zasebnega partnerstva šteti za ustrezno

obliko javno-zasebnega partnerstva. Za podajo končne ocene je potreben vpogled tudi v

statusno obliko, pri čemer izvedba SWOT analize omogoča podajo ocene optimalnega

modela.

C) Statusno partnerstvo

Statusno javno-zasebno partnerstvo bi lahko občina sklenila z zasebnim partnerjem na

2 BOT model je temeljna oblika projektnega financiranja z vključevanjem zasebnega sektorja in se najpogosteje uporablja vpraksi. BOT model se je razvil iz dveh pravnih osnov, prva temelji na konceptu »omejenega regresnega« financiranja in prikaterem posojilodajalci zagotovijo sredstva za financiranje projekta na osnovi ocene, da bo projekt sposoben generirati dovoljfinančnih prilivov za servisiranje najetih dolgov, ali na osnovi razpoložljivega kapitala, ki predstavlja neke vrste garancijo zaizvedbo posla. Druga pravna osnova je koncesija, ki pa ni klasična koncesija, ki bi omogočala brezpogojno uporabo objekta obzelo omejeni vlogi države, temveč gre za partnerski odnos med zasebnim sektorjem in državo. BOT modelu vsebuje številneprednosti glede na klasično financiranje infrastrukturnih objektov: - uporaba zasebnega kapitala nadomešča državna sredstvaiz proračuna, - posojilojemalec je zasebni partner in ne javni, kar pomeni, da je tveganje financiranja posla pretežno na stranizasebnega sektorja, še posebej če za te kredite ne garantira država, - višina najetih posojil je odvisna od neto denarnega tokafinančnih prilivov, ki jih prinese določen projekt, - hitrejša izvedba projektov in lažji nadzor države nad izvajanjem projektov.Kot pri vsakem so tudi pri BOT modelu prisotne določene slabosti, najpogosteje se uporabniki projekta srečujejo z višjimistroški oz. dražjo storitvijo, kot če bi projekt v celoti financirala država/lokalna skupnost, saj je osnovno vodilo zasebnegasektorja pri izvedbi projekta dobiček. Po tehnični in finančni konstrukciji so projekti, izvedeni z BOT modelom, kompleksnejši,zato se morajo uporabniki soočati z daljšo izvedbo.Model BTO je izpeljanka iz modela BOT, pri čemer je faza prenosa zgrajene infrastrukture v last javnega partnerja realiziranatakoj po njeni izgradnji, tako da zasebnemu partnerju po realizacijo izgradnje ostane zgolj pravica upravljanja.


Stran 161

način, da bi podelila izvajanje pravic in obveznosti, ki iz javno-zasebnega partnerstva

izhajajo, izvajalcu statusnega javno-zasebnega partnerstva:

z ustanovitvijo nove pravne osebe,

s prodajo deleža javnega partnerja v javnem podjetju ali drugi osebi javnega ali zasebnega

prava,

z nakupom deleža, z dokapitalizacijo ali na drug soroden način ter s prenosom pravice in

obveznosti izvajanja opredeljene javne gospodarske službe na to osebo.

Bistveno je torej, da sta javni in zasebni partner skupaj udeležena kot družbenika v izvajalcu

statusnega partnerstva. Partnerja lahko za namene izvajanja razmerja ustanovita novo pravno

osebo, lahko pa eden od obeh partnerjev vstopi kot družbenik v že obstoječo pravno osebo,

katere družbenik je tudi drugi partner. ZJZP tako kot pri koncesijah gradenj tudi pri statusnem

partnerstvu dopušča možnost izbire med različnimi modeli lastninske pravice. Tudi v primeru

statusnega partnerstva je tako možen dogovor, da lastninska pravica na objektih in napravah

preide na Občino takoj ob zgraditvi, lahko pa je v lasti izvajalca statusnega partnerstva do

poteka dogovorjene dobe trajanja partnerstva ali pa še tudi po njem.

Postopek sklenitve javno-zasebnega partnerstva mora ne glede na izbrano obliko slediti

naslednjim načelom:

načelo gospodarnosti (zasledovanje načela »value for money«),

načelo transparentnosti (preglednost vseh postopkov),

načelo javnosti (javna objava javnih razpisov),

načelo konkurence (nediskriminatorno oblikovanje pogojev in meril),

načelo enakosti (vodenje postopka na način, da se enake informacije posreduje vsem

kandidatom ter na način, da se nobenega izmed njih ne preferira oz. diskriminira).


Stran 162

14. Viri in literatura

1. Agencija RS za okolje – Urad za meteorologijo, 2002. Pripravila: Tadeja Ovsenik-

Jeglič, Tajda Mekinda-Majaron

http://www.arso.gov.si/vreme/poro%C4%8Dila%20in%20projekti/dr%C5%BEavna%

20slu%C5%BEba/Stopinjski_dnevi_in_trajanje_kurilne_sezone.pdf

2. Anketni vprašalniki.

3. Energetska bilanca RS 2009

4. EnGis, http://www.geopedia.si/EnGIS.html

5. Geodetska uprava, http://www.geodetska-uprava.si/DHTML_HMZ/wm_ppp.htm

6. Grobovšek, ENET, Energetsko svetovanje, 2010

7. http://www.arso.gov.si/vreme/projekti/energija_veter.pdf

8. Interaktivni naravovarstveni atlas; Agencija Republike Slovenije za okolje

9. Kako do energijsko učinkovitih stavb v občinah

(http://www.aure.gov.si/eknjiznica/IL_SAVE.PDF)

10. Kastelec, D., Rakovec, J., & Zakšek, K. (2007). Sončna energija v Sloveniji.

Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.

11. Medved, S. (1993). Solarni inženiring. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo

12. Pehnt, M., et al. (2006). Renewable energie, Inovation for the future. Berlin: Federal

Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety (BMU).

13. Podatki o odjemu električne energije za območje občine Ivančna Gorica, 430-

0012/2010 z dne 02.08.2010.

14. Podatki o temperaturnem primanjkljaju in trajanju kurilne sezone

http://www.arso.gov.si/vreme/podnebje/tprim_kurse_net7.pdf

15. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002. Ljubljana, Statistični urad

Republike Slovenije, 2002.

16. Popis svetilk Javne razsvetljave občine Ivančna Gorica, 2009

17. Poročilo ZGS o gozdovih Slovenije za leto 2008

18. Prebivalstvo Slovenije, Statistični urad RS, 2008.

19. Raba biogoriv v gorivih v transportnem sektorju v Republiki Sloveniji v letih 2005–

2008, Ministrstvo za okolje in prostor

20. Razvojni načrt prenosnega plinovodnega omrežja za obdobje 2009 – 2018; Geoplin

plinovodi,

http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/Energetika/Porocila/Raz_nacr

t_plin_2009-2018.pdf

21. Statistični letopis Republike Slovenije. Ljubljana, Statistični urad Republike

Slovenije.

22. Solarix d.o.o, http://www.solarix.si/

23. Študija Joanneum Research Graz „Emissionsfaktoren und energietechnische

Parameter fur die Erstellung von Energieund Emissionsbilanzen im Bereich

Raumwarmeversorgung“ ("Emisijski faktorji in energetsko-tehnični parametri za

izdelavo energetskih in emisijskih bilanc na področju toplotne oskrbe").


Stran 163

24. Twidell, J. (2004). Obnovljiva energija: politika in trgi (Priročnik Soltrain:

Izkoriščanje sončne energije za proizvodnjo električne energije s pomočjo

fotonapetostnih sistemov; prevod F. Smole in B. Kren). Ljubljana: Fakulteta za

elektrotehniko.

25. Uradni list RS, št. 68/1996 in 65/1988

26. Uredbo o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (URL

37/2009)

27. Zavod za gozdove Slovenije: Lesna zaloga, prirastek in posek

http://www.biomasa.zgs.gov.si/index.php?p=uvod


Stran 164

15. Kazalo tabel in slik

Kazalo tabel

Tabela 1: Seznam javnih zgradb, vključenih v analizo rabe energije ...................................... 12Tabela 2: Poraba toplote za ogrevanje objektov in sanitarne vode vseh javnih objektov v

občini Ivančna Gorica ....................................................................................................... 14Tabela 3: Poraba toplote za ogrevanje objektov in sanitarne vode vseh javnih objektov v

občini Ivančna Gorica ....................................................................................................... 15Tabela 4: Poraba električne energije in razsvetljava vseh javnih objektov v občiniIvančna

Gorica................................................................................................................................ 16Tabela 5: poraba električne energije in razsvetljava vseh javnih objektov v občini Ivančna

Gorica................................................................................................................................ 17Tabela 6: Splošni podatki o stanju vseh javnih zgradb v občini Ivančna Gorica.................... 19Tabela 7: Splošni podatki o stanju vseh javnih zgradb v občini Ivančna Gorica.................... 20Tabela 8: Splošni podatki o stanju ogrevalnega sistema vseh javnih zgradb v občini Ivančna

Gorica................................................................................................................................ 21Tabela 9: Splošni podatki o stanju ogrevalnega sistema vseh javnih zgradb v občini Ivančna

Gorica................................................................................................................................ 22Tabela 10: Pregled RTP in dolžina vodov ............................................................................... 30Tabela 11: Poraba Električne energije v občini Ivančna Gorica v letih od 2000 do 2009....... 31Tabela 12: Popis svetilk ........................................................................................................... 34Tabela 13: Primerjava sijalk..................................................................................................... 35Tabela 14: Raba biogoriv v dizelskem gorivu in motornem bencinu v Sloveniji.................... 38Tabela 15: Emisijski faktorji .................................................................................................... 39Tabela 16: Optimalni naklon in azimuti pri izrabi sončne energije ......................................... 52Tabela 17: Osnovni podatki o kmetijstvu v Osrednjeslovenski regiji po občinah-subvencijske

vloge za leto 2006 ............................................................................................................. 64Tabela 18: Število živali (GVŽ) in kmetijske površine (ha) na izbranih kmetijskih

gospodarstvih v Osrednjeslovenski regiji ......................................................................... 65Tabela 19: Kmetijski potencial za Osrednjeslovensko regijo za izbrane občine, ovrednoten v

proizvedeni električni energiji in moči motorja po izbranem scenariju ........................... 66Tabela 20: lastnosti različnih vrst goriv ................................................................................... 69Tabela 21: Primerjava uporabe toplotnih črpalk v primeru različnih režimov ogrevanja ....... 76Tabela 22: Cilji LEKa občine Ivančna Gorica ......................................................................... 87Tabela 23: Predlog ukrepov LEK občine Ivančna Gorica ....................................................... 88Tabela 24: načrt aktivnosti LEKa občine Ivančna Gorica ....................................................... 89Tabela 25: Primerjava stroškov ogrevanja z ELKO in toplotno črpalko ................................. 98Tabela 26: Prikaz rabe energije in možnih prihrankov za ogrevanje in rabe električne energije

za javne zgradbe v občini Ivančna Gorica ...................................................................... 117Tabela 27: Tehnični kazalci izrabe lesne biomase v SŠ Josipa Jurčiča ................................. 124Tabela 28: Tehnični kazalci izrabe lesne biomase v OŠ Ferda Vesla.................................... 125Tabela 29: Tehnično - ekonomska izhodišča primera sončne elektrarne moči 50 kWp ........ 134Tabela 30: Tehnično izhodišča postavitve SPTE................................................................... 136Tabela 31: Ekonomski kazalci postavitve SPTE.................................................................... 136


Stran 165

Kazalo slik

Slika 1: Občina Ivančna Gorica ................................................................................................. 7Slika 2: Občina Ivančna Gorica ................................................................................................. 7Slika 3: Trajanje kurilne sezone v odvisnosti od nadmorske višine .......................................... 8Slika 4: Trajanje kurilne sezone za izbrane kraje....................................................................... 8Slika 5: Delež stanovanj glede na vrsto ogrevanja..................................................................... 9Slika 6: Delež stanovanj glede na vrsto ogrevanja iz anket ..................................................... 10Slika 7: Energijske števila ogrevanja v osnovnih šolah v Sloveniji......................................... 25Slika 8: Energijske števila šol v občini Ivančna Gorica........................................................... 25Slika 9: Energijske števila vrtcev in ostalih javnih stavb v občini Ivančna Gorica ................. 26Slika 10: Poraba električne energije v občini Ivančna Gorica v letu od 2000 do 2009 ........... 32Slika 11: Skupna poraba električne energije v občini Ivančna Gorica..................................... 33Slika 12: Poraba električne energije za javno razsvetljavo ...................................................... 34Slika 13: Primer klasične svetilke po uredbi ............................................................................ 35Slika 14: Primer redukcije sijalk .............................................................................................. 36Slika 15: Delež gospodinjstev glede na rabo goriv za ogrevanje v celotni občini................... 39Slika 16: Letna proizvodnja emisij v gospodinjstvih za ogrevanje v celotni občini Ivančna

Gorica................................................................................................................................ 40Slika 17: Mreža plinovodov v Sloveniji................................................................................... 42Slika 18: Primerjava proizvodnje emisij CO2 med energenti .................................................. 42Slika 19: Potencial fosilnih goriv in OVE................................................................................ 47Slika 20: Elementi solarnega sistema....................................................................................... 48Slika 21: Lokacije solarnih sistemov v občini ......................................................................... 49Slika 22: Analiza senčenja (primer ustrezne lokacije) ............................................................. 51Slika 23: Analiza senčenja (primer neustrezne lokacije) ......................................................... 51Slika 24: Povprečni letni kvaziglobalni obsev (MJ/m2)........................................................... 52Slika 25: Lesna zaloga v Sloveniji ........................................................................................... 54Slika 26: Lesna zaloga v Sloveniji, prirastek in posek............................................................. 54Slika 26: Kotel na lesne sekance z avtomatsko dozirno napravo............................................. 56Slika 27: Kurilna vrednost lesne biomase glede na vlažnost ................................................... 56Slika 28: Prikaz izrabe lesnih sekancev ................................................................................... 57Slika 29: Kotel na lesno biomaso............................................................................................. 59Slika 30: Del kotlovnice na lesno biomaso v samostanu stična in skladišče za lesne sekance

ter deponija za odpadni les................................................................................................ 60Slika 31: Lesna biomasa v podjetju Mizarstvo Vencelj ........................................................... 61Slika 32: Lokacije kotlov na lesno biomaso............................................................................. 61Slika 33: Surovine za proizvodnjo bioplina ............................................................................. 62Slika 34: Shematični prikaz bioplinske naprave z izrabo proizvedenega bioplina .................. 63Slika 35: Letna proizvodnja oljne ogrščice v Sloveniji (SURS, 2010).................................... 68Slika 36: Gibanje cen oljne ogrščice v Sloveniji po letih ........................................................ 68Slika 37: Področja rabe geotermalne energije.......................................................................... 72Slika 38: Tipi kamnin v Sloveniji ............................................................................................ 73Slika 39: Termalni in mineralni izviri v Sloveniji in vrtine ..................................................... 74Slika 40: Shema delovanja toplotne črpalke ............................................................................ 75Slika 41: Grelno število toplotne črpalke zrak/ voda v odvisnosti od zunanje temperature in

temperature ogrevalne vode.............................................................................................. 76Slika 42: Potreba po toplotni energiji v odvisnosti od vira toplote.......................................... 77Slika 43: Lokacije MHW na reki Krki ..................................................................................... 78Slika 44: Hitrost vetra na višini 10 m na območju Slovenije................................................... 81


Stran 166

Slika 45: Primerjava stroškov ogrevanja.................................................................................. 97Slika 46: Termovizijska posnetka objekta šole ...................................................................... 100Slika 47: posnetki kotlovnice objekta Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica............... 101Slika 48: Termovizijski posnetek zdravstvenega zavoda za otroke ....................................... 101Slika 49: Termovizijski posnetek Zdravstvenega doma Ivančna Gorica ............................... 102Slika 50: posnetek radiatorja in varčne sijalke v Zdravstvenem domu Ivančna Gorica ........ 102Slika 51: termovizijski posnetek ovoja zgradbe Zdravstvenega doma Zagradec .................. 103Slika 52: termovizijski posnetek ovoja zgradbe Vzgojno izobraževalni zavod Višnja Gora in

telovadnice ...................................................................................................................... 103Slika 53: Termovizijski posnetek del ovoja objekta OŠ Stična ............................................. 104Slika 54: Osnovna šola Višnja Gora ...................................................................................... 105Slika 55: Posnetek ovoja zgradbe in kotlovnice..................................................................... 105Slika 56: Termovizijska posnetka ovoja zgradbe POŠ Muljava ............................................ 106Slika 57: posnetka svetil v objektu......................................................................................... 106Slika 58: termovizijska posnetka objekta............................................................................... 107Slika 59: termovizijska posnetka objektov Osnovna šola Ferda Vesela................................ 108Slika 60: termovizijska posnetka objekta POŠ Temenica...................................................... 109Slika 61: termovizijska posnetka objekta POŠ Ambrus......................................................... 109Slika 62: Obstoječi kotel in stavbno pohištvo objekta ........................................................... 110Slika 63: Termovizijski posnetek objekta Vrtca Miška in OŠ Stična .................................... 110Slika 64: posnetek stavbnega pohištva in razsvetljave........................................................... 111Slika 65:termovizijski posnetek objekta Vrtca Čebelica........................................................ 112Slika 66: Razsvetljava Vrtec Čebelica ................................................................................... 112Slika 67: Termovizijski posnetek objekta Vrtca Čebelica ..................................................... 113Slika 68:termovizijski posnetek objekta Vrtca Sonček.......................................................... 114Slika 69:termovizijski posnetek objekta Vrtca Marjetica ...................................................... 115Slika 70: Prikaz kotlovnice in prostora za enoto SPTE ......................................................... 115Slika 71:termovizijski posnetek objekta krajevne skupnosti ................................................. 116Slika 72: posnetek kotla in notranji termovizijski posnetek objekta...................................... 116Slika 73: Primerjava stroškov ogrevanja v OŠ Ferda Vesela med ELKO in biomaso .......... 126Slika 74: Lokacija skupne kotlovnice in izgradnja toplovoda ............................................... 127Slika 75: Obrtna cona I6/c...................................................................................................... 128Slika 76: DOLB Obrtna cona I6/c.......................................................................................... 130

Documents

LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINA IVANČNA GORICA · 2017. 4. 6. · Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo Stran 4 1. Uvod 1.1. Splošni cilji